Filozofija Na Pravoto

Doc.
d-r Dejan Sulejmanov FILOZOFIJA NA PRAVOTO
CIP - ". ", 340.12 , / . - : , 2013. - 909 . ; 24 . - : . 893-909 ISBN 978-608-65427-1-9 ) COBISS.MK-ID 93109514 2
Doc. d-r DEJAN SULEJMANOV
FILOZOFIJA NA PRAVOTO
Skopje, 2012
NAMESTO PREDGOVOR Nemoj da si misli{ deka si go zasluìl ova delo, za{to ne si. Jas go napi{av ~isto zaradi sebe, a ne zaradi tebe i ne mi e grià dali }e ti se dopadne ili ne. Va`no e deka vo nego }e |i najde{ pate}ite po koi nema da odi{, no za koi, barem }e po~ne{ da razmisluva{. Moèbi da, a moèbi i ne. Moe e samo da ti prenesam... Ako najgolemoto dobro = sre}a Stravot (za dobro koe {to na koj bilo na~in moè da se zagubi ili da ne se dobie) ne ni dopu{ta da bideme sre}ni. Nemaweto strav ne zna~i avtomatski imawe nade` - mo`na e indiferentnost. Nade`ta (za dobro koe {to na koj bilo na~in moè da ne se zagubi ili da se dobie) pridonesuva da bideme sre}ni. Nemaweto nade` ne zna~i avtomatski imawe strav - mo`na e indiferentnost. Toga{ dinamika dviè~ki sili na ~ovekovata aktivnost kon ostvaruvawe na celta: dobroto = sre}ata t.e. deluvawe (storuvawe ili propu{tawe) zaradi: neostvaruvawe na stravot i/ili ostvaruvaweto na nade`ta Nakratko: ~ovek e motiviran samo od strav od zaguba na dobroto = sre}ata, ili od nade` od doa|awe do dobroto = sre}ata. Ili ~ovek se pravi ili propu{ta da napravi ili zatoa {to se pla{i ili zatoa {to se nadeva na dobro. Toa pak dobro moè da bide sre}a za sebe, za svoite najbliski, za svojata grupa, za svojata zaednica ili za ~ove{tvoto voop{to. statika sostojba na miruvawe, ramnodu{nost, indiferentost kon celta: dobroto = sre}ata t.e. pasivnost zaradi: ramnodu{nost kon stravot (~ovek koj ne se pla{i za{to nema ni{to nema {to da zagubi ili da dobie) i/ili ramnodu{nost kon nade`ta (~ovek koj ne se nadeva, za{to ima se - nema {to da ne zagubi ili da ne dobie) 5
Me|utoa ~ovek od iskustvo se uveril deka na ovoj svet trajno najgolemo dobro, trajna, ve~na sre}a ne postoi (postoi samo postojana glad i èd za sre}a). A bidej}i postoi samo momentno, minlivo najgolemo dobro (sre}a) negoviot streme` se naso~i kon posakuvanata ve~nost, kon ona {to moè samo da se zamisli no vo materijalen oblik ne moè i da se ostvari, kon ve~nosta, koja ako ja nema na ovoj, sigurno ja ima na nekoj drug, na "onoj svet." Razumniot ~ovek od iskustvo se uveril i vo toa deka ako na onoj svet ne moème da se protneme kako materija, tamu ne moème da gi protneme nitu materijalnite dobra, tuku samo eventualno na{iot duh i nematerijalnite duhovni dobra. Ednostavno na onoj svet ne moè da odi teloto i so nego poivrzanite instinkti, nagoni i strasti, odnosno bilo kakvi zadovolstva i bolki obremeneti od stav i nade`. I ako e toa taka, toga{ samo ona {to trae ve~no - duhot mora da e apsolutno dobro, a ona {to se raspa|a - materijata mora da e apsolutno zlo. Zaklu~ok: najgolemoto dobro = sre}ata e samo toa {to e ve~no - du{ata. Du{ata oslobodena od zadovolstvata i bolkite na teloto i ottamu od svoite motivi za nego - stravot i nade`ta. Ili poinaku du{ata e najgolemo dobro: du{a = najgolemo dobro = sre}a = ve~nost (ve~nost vo koja ne vleguva pretstavata za vremeto, kako bezvremena postojanost, kako trajna sre}na sega{nost celosno oslobodena od minatoto i idninata, kako sre}na ~ista beskone~nost vo koja ne vleguva ni pretstavata za prostorot - za po~etokot i krajot, nitu pak pretstavata za dvièweto - za nastanuvaweto i is~eznuvaweto). Arno ama na ovoj svet postoele i }e postojat nepravedni du{i koi motivirani od strav i nade` pravej}i dobro za sebe, pravele zlo za drugite! Ottamu, ako site, t.e. i nepravednite du{i stanuvaat sre}ni so toa {to }e se preselat vo ve~nosta, toga{ vo nea se preseluva i nepravdata, i ottamu mora da vaì i ravenstvoto: sekoja du{a (pravedna i nepravedna) = najgolemo dobro = sre}a = ve~nost. Vo toj slu~aj propa|a potrebata da se bide praveden na ovoj, za{to site }e bidat sre}ni na onoj svet. No takvata zamisla e inkopatibilna so na{iot um koj vpro~em i ja sozdal pretstavata za pravdata. Zatoa e potrebno ili celosno bri{ewe na na{eto sfa}awe na poimite pravda i nepravda ili itno preo|awe kon selekcija na du{ite za ispra}awe na onoj svet spored nekoj drug, za nas dosega nepoznat boèststven kriterium koj ne smee da bide - porane{nite motivi na du{ata i nejzinite minati zaslugi koi i vremenski i prostorno bile, se, i }e bidat predopredeleni od teloto (na{eto ili tu|o - seedno). Te{ka zada~a zarem ne. Od nejzinoto re{avawe zavisi vistinata za ona {to e i ona {to treba da bide, za pravoto i pravdata, vistina koja moè da ja re{i samo filozofijata na pravoto. 6
SODR@INA PRELUDIUM I. PRAVDATA I USTAVNIOT SUD NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ...........................................................................................15 II. [TO E PRAVDA ........................................................................................61 VOVED I. ZA DOBROTO I ZLOTO...........................................................................75 1. Za potrebata od razbirawe na zloto ...................................................75 2. Podelba na dobroto i zloto ..................................................................79 3. [to e dobro, a {to zlo (quid is bonum, quid est malum)......................87 4. Dali ~ovekot e dobar ili zol .............................................................115 5. Zo{to pravime zlo (unde malum faciamus).........................................123 6. Tipologija na zloto ..............................................................................133 6.1. Demonsko zlo ................................................................................135 6.2. Instrumentalno zlo ...................................................................140 6.3. Idealisti~ko zlo ........................................................................142 6.4. Plitkoumno zlo ...........................................................................144 7. Opravduvawe na zloto (teodikeja).....................................................145 7.1. Teorija na privacijata ...............................................................147 7.2. Teorija na slobodnata volja......................................................155 7.3. Irinejska teodikeja ....................................................................163 7.4. Teorija na celinata ....................................................................178 7.5. Estetska teorija ..........................................................................188 8.Interes za zloto .....................................................................................189 8.1. Fenomenolo{ki aspekt .............................................................189 a) Prirodni kartastrofi...............................................................189 b) Masovni zlostorstva ..................................................................192 v) Kriminal .......................................................................................194 8.2.Poteklo na interesot za zloto .................................................194 a) Dobroto ku~e na Dragica ...........................................................194 b) Lo{ite momci ..............................................................................195 v) Drète go kradecot .....................................................................195 g) Da mu umre kozata na kom{ijata (kletva i magija) ..............197 d) Sekoe zlo za dobro .......................................................................210 |) Zavist i zloba ...............................................................................210 e) Crn humor ......................................................................................215 `) Nekrolozi.....................................................................................215 z) Avantura i identifikacija.......................................................216 i) Neutralizacija.............................................................................216 j) Razbivawe na dosadata .................................................................218 7
k) Qubopitnost .................................................................................219 9. [to da se pravi so zloto ......................................................................219 9.1. Na zloto treba da se vozvrati so dobro (pro{ka) ...............219 9.2. Na zloto treba da se vozvrati so zlo (odmazda) ...................223 II. BO@JA PRAVDA .....................................................................................229 1. Pravda vo Stariot zavet ......................................................................229 1.1. Pravedata i prvobitniot grev .................................................229 a) Kazna za prvobitniot grev.........................................................230 b) Kazna za nepridrùvawe do bo`jite zapovedi .....................234 v) Upotreba na zloto kako isku{enie .........................................236 1.2.Krivi~ni dela, na~ela na sudewe, kazni i nivnoto izvr{uvawe .....................................................................................246 a) Povredi na moralot ....................................................................246 b) Prestapi i prekr{oci ...............................................................249 v) Na~ela na sudewe .........................................................................252 g) Kazni i nivno izvr{uvawe ........................................................255 d) Pravdata spored Stariot zavet ................................................261 1.3. Individualna odgovornost za naneseno zlo ..........................269 1.4. @rtvuvawe ....................................................................................270 a) @rtvuvawe na lu|e vo Biblijata..............................................275 2. Pravda vo Noviot zavet .......................................................................282 2.1.Filozofijata na Isus .................................................................282 2.2. Molitva i prostuvawe................................................................293 2.3. Bo`ja pravda ili bo`ja milost................................................298 3. Zaklu~ni razgleduvawa za bo`jata pravda ......................................310 PRV DEL PRIRODNO I POZITIVNO PRAVO
GlavaI TEORII NA PRIRODNOTO PRAVO I PRAVDATA
I. ZAÊTOCI NA JUSNATURALIZMOT ...........................................329 II. SOFIZAM.................................................................................................330 1. Protagora ................................................................................................333 2. Hipija .......................................................................................................334 3. Trazimah .................................................................................................335 4. Kalikle ....................................................................................................341 5. Glaukon.....................................................................................................344 6. Antifont.................................................................................................346 III. KLASI^NA GR^KA FILOZOFIJA..............................................347 1. Sokrat ......................................................................................................347 2. Platon ......................................................................................................354 3. Aristotel ................................................................................................367 IV. EPIKUREJSKO-STOI^KA FILOZOFIJA ...............................385 8
1. Epikur ......................................................................................................385 2. Stoi~ka Filozofija .............................................................................387 V. RIMSKIOT STOICIZAM.................................................................390 1. Seneka.......................................................................................................390 2. Ciceron ...................................................................................................392 3. Ulpijan .....................................................................................................405 VI. FILOZOFIJATA NA SREDNIOT VEK .......................................407 1. Hugo Grocius...........................................................................................408 VII. BIOLO[KO-RACIONALISTI^KA KONCEPCIJA ZA PRIRODNOTO PRAVO .................................................................413 1. Tomas Hobs ..............................................................................................414 2. Paskal ......................................................................................................427 3. Xon Lok ....................................................................................................430 4. Tomasius...................................................................................................442 5. Spinoza ....................................................................................................442 6. Monteskie ...............................................................................................448 7. Volter ......................................................................................................449 8. Didro ........................................................................................................452 9. Tomas Pejn ...............................................................................................455 10. [openhauer ...........................................................................................456 11. Herbert Spenser ..................................................................................465 VIII. NENATURALISTI^KI STRUI VO FILOZOFIJATA NA PRIRODNOTO PRAVO ..................................................................467 1. Lajbnic .....................................................................................................467 2. Kant ..........................................................................................................468 3. Hegel .........................................................................................................489 4. Ni~e ..........................................................................................................492 IX. UTILITARISTI^KA PRIRODNOPRAVNA KONCEPCIJA .........................................................................................495 1. Dejvid Hjum ..............................................................................................496 2. Pol Holbah .............................................................................................504 3. Xeremi Bentam.......................................................................................513 4. Rudolf Jering.........................................................................................517 5. Xon Stjuart Mil ....................................................................................525 6. Ludvig Foerbah ......................................................................................533
G l a v a II TEORIJA NA POZITIVNOTO PRAVO I PRAVDATA
1. Bentam ......................................................................................................542 2. Ostin ........................................................................................................543 3. Hans Kelzen ............................................................................................546
G l a v a III SOVREMENA FILOZOFIJA NA PRAVOTO
1. Gustav Radbruh ........................................................................................564 2. Mauricie Kuson .....................................................................................568 3. Aleksandar Koèv ................................................................................569 4. Xon Rouls ................................................................................................573 5. Herbert Hart ..........................................................................................587 6. Tagendat ...................................................................................................594 7. Eugen Pusi} ............................................................................................601
G l a v a IV PRAVDATA I OP[TESTVENIOT DOGOVOR GlavaV MO@NI KONSTATACII
VTOR DEL PRAVDA I PRAVEDNOST I. POIM NA PRAVDA - PRV ÊKOR ....................................................647 II. POIM NA PRAVDA - VTOR ÊKOR ................................................680 III. POIM NA PRAVDA - TRET ÊKOR................................................695 1. Pravdata e vrednost ..............................................................................697 2. Pravdata kako vrednost zna~i zavisnost .........................................713 3. Strav i nade` - motivi na pravdata ..................................................715 4. Pravdata kako prikriena zavist .......................................................736 5. Naso~enost kon drug .............................................................................745 6. Osnovni vidovi pravda .........................................................................748 7. Ednakvost ili ramnoteà....................................................................750 8. Nepristrasnost ......................................................................................768 9. Pravda i milost .....................................................................................773 IV.FUNKCIJA NA PRAVDATA .............................................................782 V. PROMENLIVOST NA PRAVDATA .................................................785 VI. OP[TA I POEDINE^NA PRAVDA .............................................789 1. Op{ta pravda..........................................................................................790 2. Poedine~na pravda ................................................................................792 3. Na~ela na pravdata ...............................................................................797 4. Pravila na pravdata .............................................................................795 VII. SUDIRI NA PRAVOTO I PRAVDATA .......................................805 1. Ramni{te na op{toto...........................................................................816 2. Ramni{te na poedine~noto .................................................................820 VIII. IMA LI PRAVDA? ............................................................................851 10
TRET DEL VLADEEWE NA PRAVOTO I. FORMALEN KONCEPT NA VLADEEWE NA PRAVOTO .........863 1. Koherentnost, potpolnost, odredenost i dejstvo pro futuro na site pravni akti ...................................................................................865 2. Na~elo na podelba na vlasta ..............................................................867 3. Postoewe na ograni~ena i kontrolirana dràvna vlast ............868 4. Javna kontrola na dràvnata vlast ...................................................868 5. Dostapnost na sudovite ........................................................................868 6. Postoewe na nezavisno i kompetentno sudstvo ..............................868 7. Pravna sigurnost na ~ovekot i gra|aninot .....................................870 7.1. Poim na pravnata sigurnost .....................................................870 7.2. Pravnata sigurnost i nejziniot odnos so pravdata i celishodnosta .................................................................................875 8. Na~elo na sudska za{tita protiv zloupotrebita na vlasta i nadomest na {teta vo slu~aj na takva zloupotreba ....................886 9. Garantirawe na soodvetna pravnapostapka ....................................886 II. MATERIJALEN KONCEPT NA VLADEEWETO NA PRAVOTO ........................................................................................................ 1. Primarno zna~ewe na ~ovekovite slobodi i prava................888 2. Pravda i pravednost ......................................................................890 Koristena litertura ................................................................................893
11
12
PRELUDIUM
13
14
1. PRAVDATA I USTAVNIOT SUD NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Vo pozitivnite zakoni na edna dràva se pomeseni redica normi za koi se tvrdi deka se doneseni od soodveten organ i soodvetna procedura i deka ottamu se legalni, no deka toa ne e dovolno dokolku istite tie normi ne soodvetstvuvaat i so barawata na pravdata koja najednostavno kaàno pretstavuva zakon nad sekoj zakon. Ottamu se razbirlivi i obidite za postojano podobruvawe pozitivnata zakonska regulativa. Za taa cel, sekoga{ koga }e se po~uvstvuva deka vo sistemot na normi postojat proma{uvawa za koi moè da se kaè deka ne korespondiraat so pravdata kako mo{ne delotvorno sredstvo se javuva obra}aweto do Ustavniot sud so inicijativi {to gi lociraat potrebnite zakonodavni promeni. Takvata mo`nost {iroko im e dadena na gra|anite i vo na{iot praven sistem preku t.n. actio popularis so koja sekoj i sekoga{ moè da go ospori seto ona {to go smeta za nepravedna norma. Vo taa smisla, pred obi~nata moralna svest na gra|anite se postavuvaat redica tvrdewa, me|u koi za primer gi naveduvame slednive: 1. So ~l. 26 od Zakonot za javno obvinitelstvo se ograni~uvaat oddelni gra|ani da ne moàt da bidat imenuvani za javni obviniteli i zamenici javni obviniteli dokolku se vo brak ili vo rodninska vrska vo prava linija ili vo strani~na linija do vtor stepen so lica vo nekoe od ovie zvawa vo isto ili povisoko javno obvinitelstvo ili vo pravosuden organ so ista stvarna ili mesna nadle`nost ili na advokat od isto podra~je, so {to se doveduva vo pra{awe negovata soglasnost so ~l. 9 od Ustavot. 2. So ~l. 4 od Tarifata za nagrada i nadomestok na tro{ocite za rabotata na advokatite, gra|anite se stavaat vo neednakva polo`ba, odnosno se vospostavuvale povratno dejstvo, {to ne bilo vo soglasnost so ~l. 9 od Ustavot. 3. So ~l. 7 st. 1 t. 3 od Zakonot za dràvjanstvo se vr{i diskriminacija na licata koi imaat fizi~ki ili psihi~ki mani, a sakaat da steknat dràvjanstvo na Republika Makedonija, odnosno za site stranski dràvjani, pa i za dràvjanite na republikite od porane{na SFRJ se baralo dokaz za psihofizi~kata sostojba, kako {to bilo postapeno i so soprugata na podnositelot na inicijativata, {to ne bilo vo soglasnost so Ustavot. 4. ^lenot 5 st. 4 od Odlukata za uslovite, na~inot i kriteriumite za dodeluvawe stanovi so koi raspolaga Republikata nameneti za re{avawe na stanbenite potrebi na funkcionerite, rakovodnite rab15
otnici i rabotnicite vo republi~kite organi, ne e vo soglasnost so ustavnoto na~elo na ednakvost na gra|anite nezavisno od nivnata imotna i op{testvena polo`ba, zatoa {to ne se utvrdeni slu~aite pod koi pri dodeluvawe na stanovite moè da se otstapi od kriteriumite za ograni~uvawe na goleminata na stanot, nitu pak, se utvrdeni kriteriumite i okolnostite od koi }e zavisi goleminata na stanot {to bi mu se dodelil na funkcionerot. 5. Ne e vo soglasnost so Ustavot, toa {to site gra|ani vo Republika Makedonija se zadolèni da pla}aat nadomestok za koristewe na radiodifuzni priemnici vo ednakov iznos - 4% od prose~nata plata vo stopanstvoto vo Republikata, ne zemaj}i gi pritoa predvid prihodite po ~len na semejstvoto i te{kata ekonomska polo`ba na oddelni gra|ani vo Republikata. 6. ^len 24 st. 3 od Odlukata za kanalizacija na podra~jeto na grad Bitola ne e vo soglasnost so ~l. 9 od Ustavot, zatoa {to so nea gra|anite koi ìveat vo individualni stanbeni zgradi pla}aat nadomestok za kanalizacija kako i gra|anite koi ìveat vo kolektivni stanbeni zgradi iako odredena koli~ina na potro{ena voda ne zavr{uva vo kanalizacija, so {to se naru{uva ustavnoto na~elo na ednakvost. 7. So ~l. 71 od od Zakonot za sudovite, se ograni~uva pravoto na odreden broj gra|ani da bidat izbrani za sudii i sudii porotnici, odnosno ova pravo im bilo ograni~eno na bliskite srodnici, {to ne e vo soglasnost so ~l. 9 od Ustavot. 8.^len 27 od Zakonot za vrabotuvawe ne e vo soglasnost so ~l. 9 od Ustavot, bidej}i so nego gra|anite se podeleni vo dve globalni kategorii vo zavisnost od dolìnata na staòt na osiguruvawe i toa do 25 godini i pove}e od 25 godini sta` na osiguruvawe. 9. ^len 66 st. 2 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie ne e vo soglasnost so na~eloto na ednakvost utvrdeno vo ~l. 9 od Ustavot, za{to gi izedna~uvaat nastavnicite - u~itelite so zavr{en pedago{ki fakultet i pedago{ka akademija so diplomiranite pedagozi, odnosno bilo predvideno i pedagozite kako nesoodveten kadar da bidat izbrani za nastavnici vo oddelenska nastava, iako spored ~l. 66 st. 1 tie bile tretirani kako stru~ni rabotnici, a fakultetot go zavr{ile po sosema razli~ni nastavni planovi i programi, {to ne bile soodvetni za izveduvawe na oddelenska nastava. 10. Poradi toa {to korisnicite na socijalna pomo{, so Odluka na vladata, se podeleni na gradski i selski (primaat pomal iznos na socijalna pomo{ od ìtelite vo gradovite) se o{tetuvaat ìtelite na selata, a toa e vo sprotivnost so na~eloto na ednakvost na gra|anite, utvrdeno vo ~l. 9 od Ustavot. 11. Propi{uvaweto obvrska {teda~ite ~ij {teden vlog e povisok od 1.350.000,00 denari da go dokaùvaat potekloto na {tedniot vlog, ne e vo soglasnost so ~l. 9 od Ustavot, zatoa {to so propi{uvaweto edna kategorija {teda~i da go dokaùvaat potekloto na {tednite 16
vlogovi se povreduva pravoto na sopstvenost i {teda~ite se doveduvaat vo neednakva polo`ba. 12.Odredbata od ~l. 27 st. 1 i 2 od Zakonot za vrabotuvaweto i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost, ja ograni~uva slobodata na rabota i pristapnosta na site dràvjani na Republika Makedonija do rabotnite mesta, odnosno dràvjanite gi deli na povlasteni i diskriminirani. Toa {to so Zakonote uredeno deka agencija za posreduvawe za vrabotuvawe vo zemjata so naplata moè da osnova lice koe ima najmalku VI stepen stru~na podgotovka kako i deka licata koi rabotat na posreduvawe za vrabotuvawe vo agencijata isto taka treba da imaat najmalku VI stepen stru~na podgotovka ne bilo vo soglasnost so ~l. 9 od Ustavot. 13. So Zakonot za praznicite gra|anite na Republika Makedonija se delat po verska osnova i se vr{i nivno selektirawe i razli~no tretirawe, taka {to se opredeluvawe razli~ni denovi za praznuvawe na verskite praznici na pripadnicite na hristijanskata, islamskata i evrejskata veroispovest, so {to se sozdava neednakvost, poradi {to se povreduva ~l. 9 od Ustavot. Osven toa, opredeluvaweto da ne se rabotat i da se praznuvaat denovi na tri verski zaednici, a ne i na drugi verski zaednici koi postojat i egzistiraat vo Republika Makedonija, gi stavaat vo neednakva polo`ba pred zakonot. 14. So toa {to, na diplomiranite studenti na Fakultetot za bezbednost i op{testvena samoza{tita pri Univerzitetot "Kiril i Metodij" od Skopje ne im se ovozmoùva da polagaat pravosuden ispit se povreduva na~eloto utvrdeno vo ~l. 9 od Ustavot. 15. Mo`nosta pretsedatelot na Republikata, bez sproveduvawe na postapka za pomiluvawe, a toa zna~i po slobodna ocena ili li~no ubeduvawe, da vr{i pomiluvawe, ne e vo soglasnost so ustavnoto na~elo na ednakvost na gra|anite od ~l. 9 od Ustavot. 16. So ~l. 17 st. 1 i 2 i ~l. 193-6 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se utvrduvaat razli~ni uslovi za ostvaruvawe na starosna penzija za ma` i èna, odnosno razli~ni uslovi za utvrduvawe na penziskata osnovica za ma` i èna, {to ne e vo soglasnost so ~l. 9 od Ustavot. 17. Ustavnata garancija za ednakvosta na gra|anite vo slobodite i pravata i ednakvosta na gra|anite pred Ustavot i zakonite go obvrzuva zakonodavecot dosledno da gi sprovede i so konkretnoto normirawe na krivi~nopravnata za{tita na ugledot i ~esta na gra|anite da obezbedi nivna za{tita pod ednakvi uslovi i na ist na~in. Osporenite odredbi od KZ gi povreduvaat ovie ustavni na~ela zatoa {to krivi~niot progon za krivi~nite dela predvideni vo ~l. 172, 173 i 174 od Krivi~niot zakonik za opredelena kategorija na gra|ani, zavisno od nivnata op{testvena polo`ba i funkcijata {to ja vr{at, se vr{i po predlog na o{teteniot ili po slu`bena dol`nost, a ne po privatna tu`ba kako i za drugite gra|ani na Republika Makedonija. So ogled na 17
toa {to spored osporenite odredbi krivi~noto gonewe go prezema javniot obvinitel razli~niot na~in na pokrenuvawe na krivi~nata postapka za isti krivi~ni dela i koga e vo pra{awe isto za{titno dobro, vospostavuva neednakvost me|u gra|anite i obezbeduva povlastena polo`ba na opredelena kategorija gra|ani zavisno od nivnata op{testvena polo`ba. So prezemaweto na krivi~noto gonewe od strana na javniot obvinitel za isti krivi~ni dela, so osporenite odredbi gra|anite se stavaat vo neednakva polo`ba i vo pogled na rokovite predvideni za podnesuvawe na privatnata tu`ba, odnosno po predlog ili po slu`bena dol`nost, vo pogled na tro{ocite (gra|aninot gi podnesuva sam tro{ocite, dodeka koga krivi~noto gonewe go vr{i javniot obvinitel tro{ocite pa|aat na tovar na Buxetot na Republika Makedonija, sam da si sobira dokazi za faktite bitni za pravilno presuduvawe i drugo). Od druga strana, na ovaa kategorija gra|ani im bilo skrateno pravoto samostojno da ja ostvarat krivi~nopravnata za{tita od napad na nivniot li~en integritet, pa spored toa tie se "deprivelegirani," odnosno im se skrateni prava {to gi uìvaat site gra|ani. 18. So Zakonot za pravata na pretsedatel na Republika Makedonija po prestanuvawe na funkcijata se povreduva na~eloto na ednakvost na gra|anite predvideno vo ~l. 9 od Ustavot. 19. Odredbata 18-a st. 2 od Zakonot za prekr{ocite protiv javniot red i mir ne e vo soglasnost so ~l. 9, 11 i 19 od Ustavot so koi se garantira ednakvosta na gra|anite bez ogled na politi~koto uveruvawe, moralniot integritet i slobodata na veroispovesta. Se smeta deka taa odredba e relikt od minatoto i deka ne postoi kriterium po koj nekoe lice, vo povoeniot period, moè da se ozna~i kako neprijatel na NOB ili na op{testveno-politi~koto ureduvawe na Republika Makedonija, a se pra{uva koj "faktor" toa bi moèl da go utvrdi. 20. So odredbata od ~l. 60 st. 1 od Zakonot za semejstvo, deteto e ograni~eno vo pravoto da moè da vodi postapka za utvrduvawe na tatkovstvo, dodeka liceto koe se smeta za tatko e neograni~eno da vodi postapka za utvrduvawe na tatkovstvo nezavisno od vozrasta na deteto. Spored toa, re{enijata sodràni vo zakonot go doveduvaat vo neramnopravna polo`ba deteto vo odnos na liceto koe se smeta za tatko na deteto {to e sprotivno na ~l. 9 od Ustavot. 21. So predviduvawe dodatokot za posebni uslovi za civilnite lica da iznesuva 20% a za voenite lica 30% od osnovnata plata, se povreduva na~eloto na ednakvost, zagarantirano so Ustavot na Republika Makedonija. 22. So predviduvaweto prioritet pri rasporeduvawe da mu se dava samo na edna kategorija na rabotnici (nastavnicite, a ne i nadrugite profili, profesii), koi ìveat vo grad a rabotat podolgo na selo, a ne i na onie koi {to ìveat vo selo, a rabotat podolgo vo drugo selo, moèbi pooddale~eno i od onoj {to ìvee vo grad, se povreduva 18
na~eloto na ednakvost utvrdeno vo ~l. 9 od Ustavot na Republika Makedonija, od pri~ini {to gra|anite se staveni vo neednakva polo`ba, odnosno se delat na nastavnici i drugi, odnosno gra|ani od grad i gra|ani od selo, pri {to prioritet imaat onie od gradot. 23. ^len ~l. 17 st. 1 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvaweo ne e vo soglasnost so ~l. 9 od Ustavot, zatoa {to gra|anite gi stava vo neednakva polo`ba po odnos na polot. 24. Odredbata od ~l. 38-d od Krivi~niot zakonik e vo sprotivnost so ~l. 9 od Ustavot na Republika Makedonija, od pri~ina {to so nea se povreduva ustavnoto na~elo na ednakvost na gra|anite pred Ustavot i zakonite. Imeno, so osporenata odredba od Zakonot se pravi razlika me|u gra|anite po osnov na imotnata sostojba, taka {to "bogatite" storiteli na krivi~ni dela na koi im bila izre~ena kazna zatvor do edna godina se stavaat vo nadredena polo`ba vo odnos na "siroma{nite" storiteli na koi isto taka im e izre~ena kazna zatvor do edna godina. Osven toa, slobodata e ne{to najsveto za sekoj gra|anin bez razlika na pol, rasa, boja na koà, nacionalno i socijalno poteklo, politi~ko i versko uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba i vo nikoj slu~aj ne smee da se pravi razlika me|u gra|anite - storiteli na krivi~nite dela koga e vo pra{awe slobodata. Imeno, so osporenata zakonska odredba se vr{i diskriminacija po osnov na imotnata polo`ba. 25. So odredbite od Zakonot za pratenici se povreduva ustavnoto na~elo na ednakvost i ustavnoto na~elo na socijalna pravednost zatoa {to pratenicite vo pogled na pravoto i visinata na starosnata penzija se izdvojuvaat kako posebna kategorija na gra|ani koi samo poradi nivniot status i polo`ba vo op{testvoto se izdvojuvaat od sistemot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe so {to se vospostavuva nov sistem za ostvaruvawe na pravoto na penzija na pratenicite.1
Osporeniot ~l. 40 od Zakonot za pratenicite ne se vo soglasnost so ~l. 9 st. 1 od Ustavot, zatoa {to poa|aj}i od ovaa ustavna imperativna odredba zakonodavecot e dolèn pri ureduvaweto na uslovite za ostvaruvaweto na pravoto na penzija pratenicite da gi stavi vo ista i ednakva polo`ba so site drugi gra|ani koi ostvaruvaat pravo na penzija. Tokmu poradi toa {to so osporeniot ~len se propi{uva poinakva i razli~na polo`ba (privilegirana) samo za edna kategorija na gra|ani, a ne op{tata {to e propi{ana za site gra|ani so Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se povreduvalo i na~eloto na vladeewe na pravoto kako temelna vrednost na ustavniot poredok. Odredbite od ~l. 40, 41 i 42 od Zakonot za pratenicite ne se vo soglasnost so ~l. 9 od Ustavot, zatoa {to so niv se opredeluvale povolnosti {to ne se rezultat od uslovite za rabota koi bi se kategorizirale so zgolemen psi-
19
26. So predviduvaweto pretsedatel na ispitna komisijaza voza~ i ispituva~ na teoretski del da bide lice samo od opredeleni struki (tehni~ki fakultet - soobra}ajna nasoka, policiska akademija, praven ili pedago{ki fakultet) se stavaat vo neramnopravna polo`ba licata od drugite struki koi rabotat vo ispitni komisii na avto {kolite. 27. Srodnik od prv nasleden red kako davatel na doìvotnoto izdrùvawe se doveduva vo neednakva pravna polo`ba vo odnos na srodnik od istiot nasleden red kako naslednik, odnosno kako primatel na podarokot, zatoa {to se osloboduva od pla}awe danok samo za delot koj bi go nasledil spored Zakonot za nasleduvawe, dodeka naslednikot i primatelot na podarokot se oslobodeni od pla}awe danok i za ostanatiot del od nedvi`niot imot koj mu se prenesuval. 28. Odredbata so koja ~lenovite i vrabotenite vo Komisijata za hartii od vrednost se oslobodeni od nadomest za posetuvawe na obuka i polagawe na stru~en ispit, nema ustavna i zakonska osnova, zatoa {to privilegijata za osloboduvawe od pla}awe nadomest se odnesuva samo na ~lenovite i vrabotenite vo Komisijata za hartii od vrednost, a ne za site gra|ani na Republika Makedonija, so {to se povreduva ednakvosta na gra|anite pred Ustavot i zakonite od ~l. 9 od Ustavot. 29. So ogled na toa {to Ustavot i Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ne predviduvaat mo`nost Vladata so svoj akt da vr{i kategorizacija na korisnicite na penzija vo zavisnost od iznosot na ostvarenata penzija i vrz taa osnova da opredeluva povisok procent na usoglasuvawe na penziite, Odlukata vo taa nasoka ne e vo soglasnost so ~l. 9 od Ustavot. 30. ^len 3 st. 3 od Zakonot za komunalni taksi e vo sprotivnost so ~l. 9 od Ustavot, zatoa {to golem broj gra|ani ~ii doma}instva se so mal broj na ~lenovi se dovedeni vo neramnopravna polo`ba so onie gra|ani ~ii doma}instva bile so golem broj na ~lenovi. 31. Toa {to srodnikot od prv nasleden red kako davatel na doìvotnoto izdrùvawe se doveduva vo neednakva pravna polo`ba vo odnos na srodnikot od istiot nasleden red kako naslednik odnosno kako primatel na podarokot, zatoa {to se osloboduval od pla}awe danok samo za delot koj bi go nasledil spored Zakonot za nasleduvawe, dodeka naslednikot i primatelot na podarokot bile oslobodeni od
hofiziiki napor pri raboteweto, kako {to e toa slu~aj so kategorijata osigurenici vo odbranata i vo organite za vnatre{ni raboti. ^lenovite 40, 41, 42, 43 st. 2, 44 i 45 st. 3 od Zakonot za pratenicite ne se vo soglasnost so ~l. 9 od Ustavot, zatoa {to uslovite pod koi pratenicite moàt da se steknat so predvremena starosna penzija, visinata na predvremenata starosna, invalidska odnosno semejna penzija, se sosema razli~ni i popovolni od onie za drugite osigurenici koi gi ostvaruvaat ovie prava soglasno Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
20
pla}awe danok i za ostanatiot del od nedvi`niot imot koj mu se prenesuval, ne e vo soglasnost so ~l. 9 od Ustavot. Navedenite pra{awa se odraz na realnite potrebi za pridviìvawe kon pravdata, kon legalitetot na normite, kon vladeeweto na pravoto koi {to gi nametnuva sovremeniot demokratski ìvot. Toa se pra{awa koi {to zapo~nuvaj}i nekade od osamostojuvaweto na na{ata dràva bile postavuvani pred Ustavniot sud na Republika Makedonija vrz kogo leèl tovarot da gi dade vistinskite odgovori koi vodat ne samo kon usovr{uvaweto na na{eto pravo, tuku i kon sozdavawe na osnovnite pravni maksimi ili principi vrz koi }e se zasnova celokupnata idna nadgradba na ona {to barem kaj nas }e se vika pravda. Toa e zada~ata na koja{to treba da odgovorat najistaknatite pravnici izbrani za sudii vo ovaa vrvna institucija {to ja {titi i garantira ne samo zakonitosta i ustavnosta na pravnite normi, tuku, soglasno ~l. 9 od Ustavot, i nivnata pravednost. Ispravini pred taa zada~a sudiite na Ustavniot sud se po~uvstvuvale obvrzani da dadat soodvetni odgovori. Ad 1. So Odluka U. br. 6/1993 od 28. 04. 1993 godina, Sudot go ukina ~l. 26 od Zakonot za javnoto obvinitelstvo, vo delot {to predviduva za javen obvinitel i zamenik javen obvinitel da ne moè da bide imenuvano lice koe na pretsedatel ili sudija na sud so ista stvarna nadle`nost, kako i na advokat od isto podra~je, mu e bra~en drugar ili e vo srodstvo vo prava linija ili vo strani~na linija do vtor stepen, i istovremeno ja zapre postapkata za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 26 od Zakonot, vo delot {to predviduva za javen obvinitel i zamenik javen obvinitel da ne moè da bide imenuvano lice koe na lice vo nekoe od ovie zvawa vo isto ili povisoko javno obvinitelstvo, ili vo Javnoto obvinitelstvo na Republika Makedonija mu e bra~en drugar ili e vo srodostvo vo prava linija ili vo strani~na linica do vtor stepen. Obrazloènie na Odlukata. "Spored mislewe na Sudot, ~l. 26 od Zakonot pretstavuva ograni~uvawe za vr{ewe na javnoobvinitelska funkcija za gra|anite koi se vo brak ili vo rodninska vrska so gra|ani koi vr{at sudska funkcija vo sud so ista stvarna nadle`nost ili se zanimavaat so advokatura na podra~jeto na deluvawe na javnoto obvinitelstvo. Poradi toa, Sudot oceni deka vo ovoj del ~l. 26 od Zakonot ne e vo soglasnost so ~l. 9, 23, 32 i 54 od Ustavot na Republika Makedonija. Me|utoa, od ~l. 106 od Ustavot proizleguva deka javnoto obvinitelstvo e edinstven i samostoen dràven organ koj gi goni storitelite na krivi~nite dela i na drugi so zakon utvrdeni kaznivi dela, poradi {to javnoto obvinitelstvo svojata funkcija ja vr{i vrz principot na organizaciono edinstvo i vertikalna povrzanost na site organizacioni edinici na javnoto obvinitelstvo kako edinstven organ. So ogled na toa, Sudot smeta deka vo zakonskoto ureduvawe na organizirawe na javnoto obvinitelstvo i ostvaruvaweto na negovite funkcii 21
bra~nata i rodninskata vrska na nositelite na taa funkcija moè da se predvidi kako eden od uslovite za ograni~uvawe na nejzinoto vr{ewe, zaradi obezbeduvawe garancijata za ostvaruvawe na pravata i slobodite na gra|anite pred toj organ. Poradi toa, Sudot oceni deka takvite ograni~uvawa predvideni so osporeniot ~len vo zakonot, vo delot {to se odnesuvaat na javnoto obvinitelstvo, ne se vo nesoglasnost so navedenite odredbi na Ustavot na Republika Makedonija. Ad. 2. So Re{enie U. br. 115/1993 od 15. 09. 1993 godina, Sudot ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta i zakonitosta na ~l. 4 od Tarifata za nagrada i nadomestok na tro{ocite za rabotata na advokatite, donesena od Advokatskata komora na Republika Makedonija na 27. 03. 1993 godina ("SV RM," br. 23/1993), spored koj, ako vo tekot na postapkata se izmenila Tarifata edna{ ili pove}e pati, }e se primeni tarifata {to e vo sila na denost na presuduvaweto, odnosno odlu~uvaweto. Od denot na presuduvaweto, odnosno odlu~uvaweto do denot na isplatata na iznosot na advokatskata nagrada i tro{oci se presmetuva zakonska kamata. Spored st. 2 na ovoj ~len, neisplatenata nagrada i tro{oci strankata sekoga{ gi pla}a na advokatot po tarifata {to e vo sila na denot na pla}aweto (st. 1). So Tarifata se odreduva i visinata na nadomestokot na tro{ocite i nagradata za dadena pravna pomo{, odnosno precizno se opredeleni site dejstvija {to advokatite gi prezemaat vo davaweto na pravnata pomo{. (st. 2). Obrazloènie na Re{enieto. "So ogled na toa {to so osporenata odredba se utvrduva na~inot za primena na tarifata i za ispolnuvawe na obvrskite na strankite za nenavremeno pla}awe na nagradata i tro{ocite za dadenata pravna pomo{, odnosno se utvrduva instrumentarium so koj se obezbeduva da ne se obezvrednuva trudot na advokatot za dadenata pravna pomo{, Sudot smeta deka so nea ne se naru{uva na~eloto na ednakvosta na graganite, poradi {to oceni deka ne moè da se postavi pra{aweto za nejzinata soglasnost so ~l. 9 od Ustavot. Ad. 3. So Re{enie U. br. 168/1993 od 09. 09. 1993 godina, Sudot ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 7 st. 1 t. 3 od Zakonot za dràvjanstvo na Republika Makedonija ("SV RM," br. 67/1992), so koj se opredeleni uslovite za steknuvawe na dràvjanstvo so priroduvawe, odnosno uslovi za steknuvawe na dràvjanstvo na Republika Makedonija od strana na stranci, pri {to vo osporenata t. 3 od ovoj ~len e predvideno liceto {to bara dràvjanstvo na Republika Makedonija da e psihofizi~ki zdravo. Obrazloènie na Re{enieto. "Imaj}i go predvid ~l. 29 od Ustavot, Sudot oceni deka ne postoi ustavna pre~ka so zakon da se utvrdat posebni uslovi pod koi stranec moè da stekne dràvjanstvo na Republika Makedonija, a vo tie ramki, kako eden od uslovite da se predvidi liceto {to bara dràvjanstvo, da bide psihofizi~ki zdravo. So ogled na iznesenoto Sudot smeta deka ustavnoto na~elo na ednakvost 22
utvrdeno vo ~l. 9 od Ustavot se odnesuva na gra|anite na Republika Makedonija, a strancite - slobodite i pravata garantirani so Ustavot na Republika Makedonija gi uìvaat pod uslovi utvrdeni so zakon i so me|unarodni dogovori, {to zna~i, deka za strancite so zakonot moàt da se predviduvaat posebni uslovi za steknuvawe na dràvjanstvo na Republika Makedonija, vodej}i smetka za pravata garantirani so me|unarodni dogovori." Ad. 4. So Odluka U. br. 120/1994 od 21. 12. 1994 godina, Sudot go ukina ~l. 5 st. 4 od Odlukata za uslovite, na~inot i kriteriumite za dodeluvawe stanovi so koi raspolaga Republikata nameneti za re{avawe na stanbenite potrebi na funkcionerite, rakovodnite rabotnici i rabotnicite vo republi~kite organi ("SV RM," br. 18/1993). So ~l. 5 od Odlukata be{e predvideno pri dodeluvaweto stanovi na koristewe na funkcionerite, rakovodnite rabotnici i rabotnicite }e se vodi smetka osobeno za funkcijata, odnosno rabotite i zada~ite {to gi vr{at i rabotniot pridones vo re{avaweto na rabotite i rabotnite zada~i, stanbenite uslovi, dolìnata na rabotniot sta`, nere{enoto stanbeno pra{awe, brojot na ~lenovite na semejnoto doma}instvo, zdravstvenata sostojba, invalidnost i sli~no. Goleminata na stanot moè da iznesuva do 20m2 po ~len na semejnoto doma}instvo, po isklu~ok za edno~leno semejstvo do 30m2, a za dvo~leno do 50m2, no ne pove}e od 100m2 bez ogled na ~lenovite na semejnoto doma}instvo. Spored osporeniot st. 4 od ovoj ~len, po isklu~ok, na funkcioner po negovo barawe moè da mu se dodeli pogolem stan, pri {to }e se vodi smetka za karakterot na funkcijata, odnosno za rabotite i zada~ite {to toj gi vr{i i za drugite pozna~ajni okolnosti {to se od zna~ewe za vr{eweto na funkcijata. So osporenata odluka se uredeni i na~inot i postapkata za dodeluvawe stanovi na koristewe. Obrazloènie na Re{enieto. "So ogled na toa {to so osporenata odluka se dodeluvaat stanovi na koristewe vrz koi so zakonito vseluvawe se steknuva stanarsko pravo, spored misleweto na Sudot na~eloto od ~l. 9 od Ustavot ja obvrzuva Vladata pri ureduvaweto na odnosite, odnosno pri utvrduvaweto na uslovite za ostvaruvawe na ova pravo tie uslovi da vaàt ednakvo za site, bez ogled na nivnata op{testvena polo`ba, odnosno kako za funkcionerite, taka i za rabotnicite, poradi {to oceni deka odredbata od na ~l. 5 st. 4 od Odlukata ne e vo soglasnost so navedenoto ustavno pravo." Ad. 5. So Re{enie U. br. 135/1995 od 01. 11. 1995 godina, Sudot na povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 1 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za radiodifuzijata ("SV RM," br. 2/ 1995), spored koj nadomestokot za koristewe na radiodifuznite priemnici, korisnikot go pla}a vo visina od 4% od prose~nata plata vo stopanstvoto vo Republikata, isplatena vo posledniot mesec, objaven od Zavodot za statistika". 23
Obrazloènie na Odlukata. "Od ~l. 33 od Ustavot proizleguva obvrska za sekoj gra|anin da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi na na~in utvrden so zakon. Ovaa obvrska ne zavisi od materijalnite mo`nosti na gra|anite, odnosno gra|anite se dol`ni da ja namiruvaat ovaa javna dava~ka nezavisno od nivnite materijalni mo`nosti. Poa|aj}i od toa {to obvrskata za pla}awe na nadomestokot za koristewe na radiodifuzen priemnik go ima za osnova poseduvaweto na radiodifuzen priemnik, sekoj gra|anin e dolèn da go pla}a vo ednakov iznos, poradi {to Sudot oceni deka ne moè da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata odredba so ~l. 9 od Ustavot. Ad. 6. So Re{enie U. br. 206/1995 od 20 . 09. 1995 godina, Sudot ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta i zakonitosta na ~l. 24 st. 3 od Odlukata za kanalizacija na podra~jeto na grad Bitola, donesena od Sobranieto na Op{tina Bitola na 12. 12. 1977 godina. Vo ~l. 24 od Odlukata e utvrdeno deka za koristewe na uli~nata kanalizacija se pla}a nadomestok. Nadomestokot e utvrden so tarifa koja ja donesuva Upravata za izgradba i odrùvawe na komunalni objekti - Bitola vo soglasnost so Sobranieto na Op{tina Bitola. Vo osporeniot st. 3 e utvrdeno deka nadomestokot se pla}a spored koli~estvoto na potro{ena voda, odnosno po ~len na doma}instvoto pri nepostoewe na vodomer. Obrazloènie na Re{enieto. "Od ~l. 9 od Ustavot proizleguva deka so nego se zabranuva i se isklu~uva sekakva privilegija i oblik na povlastuvawe od sekoj vid i po bilo koj osnov, odnosno se zabranuva vospostavuvaweto na osnovni elementi na bilo kakvi razliki me|u lu|eto. Od druga strana, pak, so principot na ednakva pravna polo`ba na subjektite na pazarot se zabranuva za ist vid subjekti na pazarot za ist praven odnos da im se davaat razli~ni po vid i obem prava i obvrski. So ogled na toa {to vo ~l. 24 st. 3 od osporenata odluka ne se pravi razlika dali korisnicite na komunalnite uslugi, odnosno korisnicite na uli~na kanalizacija ìveat vo individualni ili kolektivni stanbeni zgradi, tuku kako edinstven kriterium za utvrduvawe na nadomestokot e potro{enata koli~ina na voda, Sudot oceni deka ne moè da se postavi pra{aweto za negovata soglasnost so ozna~enite ustavni odredbi i so ~l. 15 od Zakonot za obligacioni odnosi. Ad. 7. So Re{enie U. br. 277/1995 od 29. 11. 1995 godina, Sudot ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 71 od Zakonot za sudovite ("SV RM," br. 36/1995). Vo osporeniot ~len e predvideno za sudija ili sudija porotnik da ne moè da bide izbrano lice koe so sudijata ili sudijata porotnik vo istiot sud e vo srodstvo vo prava linija ili vo strani~na linija do tret stepen ili e negov bra~en drugar. Obrazloènie na Re{enieto. "Vo Ustavot na Republika Makedonija posebno mesto zazema podelbata na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska, {to e utvrdeno i kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija (~l. 8 al. 4). Vo soglasnost so taka izvr{enata podelba na vlasta soglasno ~l. 98 od Ustavot, sudskata vlast ja 24
vr{at sudovite kako samostojni i nezavisni organi koi sudat vrz osnova na Ustavot i zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot. Organizacijata na sudstvoto e edinstvena, a vidovite, nadle`nosta, osnovaweto, ukinuvaweto, organizacijata i sostavot, kako i postapkata pred niv se ureduvaat so zakon, {to se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici. Od iznesenite ustavni odredbi proizleguva deka pra{awata za vidot, nadle`nosta, osnovaweto, ukinuvaweto, organizacijata i sostavot na sudovite se ureduvaat so zakon, pa vo tie ramki pravo e na zakonodavecot da gi utvrdi i posebnite uslovi za izbor na sudii, a pri utvrduvaweto na tie uslovi za odredena kategorija na gra|ani da utvrdi i ograni~uvawe za izbor vo ist sud na sudii i sudii-porotnici koi se vo srodstvo vo prava linija ili vo strani~na linija do tret stepen ili se vo brak. Od iznesenite ustavni odredbi, isto taka, prizleguva deka osnovno na~elo vo vr{eweto na sudiskata vlast e samostojnosta i nezavisnosta na sudovite. Na~eloto na nezavisnost i samostojnot vo vr{eweto na sudiskata funkcija zna~i garancija za objektivno, nepristrasno i sovesno vr{ewe na sudiskata funkcija koja mora da bide imuna od vlijanieto na poedinci ili instuticii. So cel da se obezbedi nezavisnosta vo vr{eweto na sudskata funkcija, sudovite i pravno i fakti~ki mora da uìvaat celosna samostojnost. Takva nezavisnost se obezbeduva pred se so izborot na sudiite so neograni~en mandat, so sudskiot imunitet i drugi garancii. Kako edna od garanciite so koja se obezbeduva samostojnosta i nezavisnosta na sudiite i sudiite porotnici, spored misleweto na Sudot, pretstavuva i ograni~uvaweto vo ist sud da bidat izbrani sudii i sudii porotnici koi se vo srodstvo ili vo brak, so {to se onevozmoùva da se vlijae na odredeni sudii od lica izbrani vo istiot sud, koi koristej}i ja svojata funkcija i rodninskiot odnos se vo polo`ba da vlijaat pri donesuvawe na odredeni odlu}i. Sudot smeta i deka soglasno ~l. 23 od Ustavot vr{eweto na javni funkcii ne e usloveno so ednakvi uslovi, od {to proizleguva deka sekoj gra|anin pod uslovite utvrdeni so zakon, moè da vr{i javna funkcija, a gra|anite {to se vo brak ili vo rodninski vrski so licata koi ve}e vr{at sudiska funkcija vo istiot sud objektivno moè da se dovedat vo privilegirana polo`ba, odnosno imaat objektivno popovolni mo`nosti da vlijaat na donesuvaweto na sudskite odluki, so {to bi se zagrozila samostojnosta i nepristrasnosta pri donesuvawe na sudskite odluki. Sudot, isto taka, smeta deka so osporenata odredba ne se ograni~uva pravoto da se vr{i sudiskata funkcija pod ednakvi uslovi, tuku samo se ograni~uva taa funkcija da se vr{i vo ist sud kade {to ve}e e 25
izbrano lice koe vo srodstvo ili e bra~en drugar na liceto koe konkurira za izbor na sudija. So ogled na iznesenoto, Sudot oceni deka ne moè da se postavi pra{aweto za soglasnosta na ~l. 71 od Zakonot so ozna~enite odredbi od Ustavot i deka so nego ne se povreduva ustavnoto na~elo na ednakvost utvrdeno vo ~l. 9 od Ustavot. Ad. 8. So Re{enie U. br. 91/1996 od 17. 04. 1996 godina, Sudot ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 27 od Zakonot za vrabotuvawe ("SV RM," br. 32/1987, 18/ 1989, 36/1989, 17/1991, 31/1991, 12/1993 i 78/1993). Soglasno ~l. 27 od Zakonot, pari~en nadomestok na nevrabotenoto lice se isplatuva: tri meseci ako ima sta` na osiguruvawe najmalku devet meseci vo neprekinato traewe ili 12 meseci so prekin vo poslednite 18 meseci; pet meseci ako ima sta` na osiguruvawe 15 meseci vo neprekinato traewe ili 24 meseci so prekin vo poslednite tri godini; sedum meseci ako ima sta` na osiguruvawe 30 meseci vo neprekinatoto traewe ili 50 meseci so prekin vo poslednite pet godini; devet meseci ako ima pet-sedum godini sta` na osiguruvawe; dvanaeset meseci ako ima sedum-deset godini sta` na osiguruvawe; ~etirinaeset meseci ako ima 10-13 godini sta` na osiguruvawe; {esnaeset meseci ako ima 13-16 godini sta` na osiguruvawe; sedumnaeset meseci ako ima 16-19 godini sta` na osiguruvawe; dvaeset i eden mesec ako ima 19-22 godini sta` na osiguruvawe i dvaeset i ~etiri meseci ako ima 22-25 godini sta` na osiguruvawe. Na nevrabotenoto lice koe ima pove}e od 25 godini sta` na osiguruvawe, pari~niot nadomestok mu se isplatuva do negovoto vrabotuvawe odnosno do nastapuvaweto na nekoi od osnovite za prestanok na pravoto na pari~en nadomestok. Oobrazloènie na Re{enieto. So Re{enie U. br. 54/1996 od 28. 02. 1996 godina, Sudot ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 27 od Zakonot za vrabotuvawe. Pritoa, Sudot oceni deka vrabotenite imaat pravo na materijalna obezbedenost za vreme na privremena nevrabotenost i deka ova nivno pravo kako i drugite prava od raboten odnos se ureduva so zakon i so kolektivni dogovori. Spored toa, pravo e na zakonodavecot, ureduvaj}i go ova pravo da utvrdi i uslovi pod koi }e se isplatuva pari~niot nadomestok. Pritoa, zakonodavecot so osporeniot ~l. 27 od Zakonot, nikomu ne mu go uskratil pravoto na pari~en nadomestok, tuku go opredelil vremeto za koe se isplatuva ovoj nadomestok vo zavisnost od dolìnata na staòt na osiguruvaweto. So ogled na toa {to vremetraeweto na isplatata na pari~niot nadomestok e vrzano so dolìnata na staòt na osiguruvawe i deka vaì za site korisnici na ova pravo, Sudot oceni deka ne moè da se postavi pra{aweto za soglasnosta na ~l. 27 od Zakonot so ~l. 32 st. 1 od Ustavot. ...Od navedenoto proizleguva deka zakonodavecot so osporeniot ~l. 27 od Zakonot, nikomu ne mu go uskratuva pravoto na pari~en nadomestok za vreme na privremena nevrabotenost, tuku opredeluvaj}i go 26
vremeto za koe se isplatuva ovoj nadomestok, kako edinstven kriterium ja imal dolìnata na staòt na osiguruvaweto. Imaj}i predvid deka ovoj kriterium vaì za site korisnici na ova pravo, Sudot smeta deka ne se postavuva pra{aweto za neednakvost na gra|anite po bilo koj osnov. So ogled na toa {to Sudot ja cenel ustavnosta na ~l. 27 od Zakonot vo odnos na negovata soglasnost so ~l. 32 st. 1 od Ustavot i ne povel postapka, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe nitu vo odnos na negovata soglasnost so ~l. 9 od Ustavot. Ad. 9. So Re{enie U. br. 111/1996 od 29. 05. 1996 godina, Sudot ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 66 st. 2 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie ("SV RM," br. 44/1995). Vo ~l. 66 od Zakonot se utvrdeni uslovite za ostvaruvawe na vospitno-obrazovnata dejnost vo osnovnoto obrazovanie, pri{to vo st. 1 na ovoj ~len e predvideno deka ovaa dejnost ja ostvaruvaat nastavnici, stru~ni rabotnici (pedagog, psiholog, defektolog, socijalen rabotnik, bibliotekar) i vospituva~i. Od ovaa odredba e vidno deka pedagozite se svrsteni vo stru~ni rabotnici. Me|utoa, vo osporeniot st. 2 na ~l. 66 od Zakonot e predvideno deka nastavnik odnosno u~itel vo oddelenska nastava moè da bide lice so zavr{en pedago{ki fakultet, filozofski fakultet - institut za pedagogija i pedago{ka akademija - oddelenska nastava. Spored st. 9 na ovoj ~len stru~en rabotnik vo osnovnoto u~ili{te moè da bide lice so soodvetno vi{e odnosno visoko obrazovanie. Obrazloènie na Re{enieto. "Sobranieto na Republika Makedonija moè da donesuva zakoni, me|u drugoto, i za ureduvawe na odnosi povrzani so ostvaruvaweto na pravoto na ~ovekot i gra|aninot na osnovno obrazovanie. Zaradi posebniot karakter na vospitnoobrazovnata dejnost postoi ustavna mo`nost so zakon da se propi{at uslovite pod koi moè da se izveduva vospitnoobrazovnata dejnost vo osnovnoto obrazovanie, vo smisla na utvrduvaweto na stru~nata podgotovka na nastavnicite. Vo taa smisla, so Zakonot za osnovnoto obrazovanie, pokraj drugoto, se ureduva deka taa dejnost vo osnovnoto obrazovanie moàt da ja vr{at u~itelite, nastavnicite, stru~nite rabotnici i vospituva~ite. Ponatamu, se utvrduvaat uslovite i na~inot na izborot na tie lica. Pritoa, spored misleweto na Sudot, rabota e na celesoobraznost koj stepen i koj vid na obrazovanie }e bide odreden za vr{ewe vospitnoobrazovna dejnost vo oddelenska nastava, odnosno dali za vr{ewe na ovaa dejnost }e bide opredelen samo eden, dva ili i pove}e stepeni i vidovi na obrazovanie. Spored toa, dali odreden vid na obrazovanie e soodveten za izveduvawe na vospitno obrazovnata dejnost vo osnovnoto obrazovanie e pra{awe {to go ocenuva zakonodavecot. Od tie pri~ini, Sudot oceni deka ne moè da se postavi pra{aweto za ustavnosta na osporenata zakonska odredba. 27
Ponatamu, trgnuvaj}i od pravoto na zakonodavecot da gi utvrdi uslovite za vr{ewe na vospitnoobrazovnata dejnost, Sudot smeta deka so Zakonot pod ednakvi uslovi e dadena mo`nost na site gra|ani {to gi ispolnuvaat predvidenite uslovi da vr{at vospitno obrazovna dejnost, so {to ne se povreduva ustavnoto na~elo na ednakvost utvrdeno vo ~l. 9 od Ustavot. Ad. 10. So Re{enie 231/1996 od 29. 01. 1997 godina, Sudot ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 2 od Odlukata za kriteriumite, nivoata, na~inot i postapkata za utvrduvawe i ostvaruvawe na socijalna pomo{, donesena od Vladata na Republika Makedonija ("SV RM," br. 31/1996). ^len 2 od osporenata odluka predviduva presmetuvawe na nivoto na socijalnata pomo{ spored brojot na ~lenovite na doma}instvoto i spored lokacijata, koja {to lokacija moè da bide vo gradski ili vo selski podra~ja. Vo ~l. 3 od istata odluka e utvrdena osnovicata na socijalnata pomo{ koja {to iznesuva 1.812,00 denari mese~no za doma}instvata koi ìveat vo gradovite i 1.482,00 denari mese~no za doma}instvata koi ìveat vo selata. Obrazloènie na Re{enieto. "Sudot najde deka preku predvideniot kriterium za utvrduvawe na nivoto na socijalnata pomo{ preku lokacijata na doma}instvoto, ne se povreduva ~l. 9 od Ustavot, nitu pak drugite ustavni odredbi so koi se garantiraat ekonomskite i socijalnite prava na ~ovekot i gra|aninot. Imeno, griàta za socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite e objektivno uslovena od ekonomskata mo} na dràvata i od na~eloto na socijalnata pravednost. Dol`nost e na Republikata, vo ramkite na ekonomskite mo`nosti, da obezbedi socijalna pomo{ na {to pogolem broj na korisnici koi se na{le vo situacija na potreba od takva pomo{. Sledstveno na ova, so Programata za za{tita na socijalno zagrozenoto naselenie za 1996 godina i so osporenata odluka, Vladata, vrz osnova na statisti~ki podatoci dobieni od Zavodot za statistika na Republika Makedonija, gi utvrdila minimalnite tro{oci za ìvot na godi{no nivo, koi {to tro{oci, spored analizata na statisti~kite podatoci, se razli~ni za doma}instvata koi ìveat vo gradovite od tro{ocite na doma}instvata koi ìveat vo selata, poradi {to e utvrdeno i razli~no nivo na socijalna pomo{ vo zavisnost od lokacijata na doma}instvoto. Preku navedeniot na~in na utvrduvawe na nivoto na socijalnata pomo{ ne doa|a do povreda na na~eloto na ednakvosta na gra|anite vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na koàta, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba, nitu pak na na~eloto na ednakvosta na gra|anite pred Ustavot i zakonite. Naprotiv, na ovoj na~in dràvata obezbedila eden objektiven kriterium za utvrduvawe na nivoto na socijalnata pomo{ koja {to spored svojata su{tina ne se ispla}a pau{alno, tuku treba da gi zadovoluva stvarnite minimalni potrebi na doma}i28
nstvata koi se na{le vo situacija da koristat vakva pomo{, a vo ramkite na ekonomskite mo`nosti na dràvata. Ad. 11. So Odluka U. br. 166/1997 od 28. 01. 1998 godina, Sudot go ukina ~l. 4 od Zakonot za obezbeduvawe sredstva vo forma na kredit za predvremena isplata na del od pobaruvawata na gra|anite po osnova na {tedni vlogovi ("SV RM," br. 35/1997), so koj se utvrduvaat obemot i izvorite za obezbeduvawe sredstva vo forma na beskamaten kredit {to go dava dràvata preku koj bi se izvr{ila predvremena isplata na {tednite vlogovi na gra|anite od {tedilnicite "TAT", "ALFA S" i "LAVCI" spored opredeleni uslovi, potoa rokot na vra}awe na kreditot i tehnikata na isplatata. Vo osporeniot ~l. 4 st. 1 i 2 od Zakonot, se utvrduva deka za {teden vlog pogolem od 1.350.000,00 den. pravoto na predvremena isplata spored ovoj zakon se ostvaruva so prethodno dokaùvawe na potekloto na sredstvata deponirani vo {tedilnicata so dokumenti od opredelen vid {to se podnesuvaat do ste~ajniot upravnik. Od obrazloènieto na Odlukata. So ogled na toa {to vo osporeniot ~l. 4 od Zakonot e propi{ano deka za ostvaruvawe na pravata od zakonot {teda~ite ~ij {teden vlog e povisok od 1.350.000,00 denari treba da go dokaùvaat potekloto na {tedniot vlog, iako se vo ista polo`ba so drugite {teda~i vo pogled na kriteriumite za primena na Zakonot, Sudot oceni deka so toa se sozdava neednakvost pome|u {teda~ite po osnov na imotnata polo`ba. Ad. 12. So Odluka U. br. 183/1997 od 24. 12. 1997, Sudot go ukina ~l. 27 st. 1 od Zakonot za vrabotuvaweto i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost ("SV RM," br. 37/1997) vo delot: "ima najmalku VI stepen stru~na podgotovka." Spored ~l. 27 st. 1 od Zakonot, agencija za posreduvawe za vrabotuvawe vo zemjata so naplata, moè da osnova lice koe e dràvjanin na Republika Makedonija, ima najmalku VI stepen stru~na podgotovka i raspolaga so pogodni rabotni prostorii vo soglasnost so zakon. Obrazloènie na Re{enieto. "Odredbata od Zakonot spored koja za osnova~ot se predviduva uslov da ima najmalku VI stepen stru~na podgotovka, Sudot oceni deka ja ograni~uva slobodata na pretpriemni{tvoto na osnova~ot, koj vo konkretniot slu~aj e pretpriema~, nadvor od mo`nostite za ograni~uvawe na slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto utvrdeni so Ustavot. Imeno, osnova~ na agencija za posreduvawe pri vrabotuvawe moè da bide sekoj gra|anin so bilo kakvo obrazovanie koj }e ima obvrska da vraboti vo agencijata lica so soodvetna stru~na podgotovka. Vo taa smisla se i odredbite od zakonot spored koi odobrenie za vr{ewe na posreduvawe za vrabotuvawe so naplata dava ministerot nadleèn za rabotite na trudot. Ova odobrenie moè da bide odzemeno ako se utvrdi deka posreduvaweto se vr{i sprotivno na odredbite na zakonot, a uvidot vo raboteweto na agenciite go vr{i Ministerstvoto nadle`no za rabotite na trudot. 29
Ad. 13. So Re{enie U. br. 122/1998 od 07. 10. 1998, Sudot ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 4 od Zakonot za praznicite na Republika Makedonija ("SV RM," br. 21/1998), spored koj se praznuvaat i nerabotni se: prviot den na Boì} i vtoriot den na Veligden za vernicite od hristijanskata veroispovest, prviot den na Ramazan Bajram i prviot den na Kurban Bajram za vernicite od islamskata veroispovest, prviot den na Jom Kipur za pripadnicite na evrejskata zaednica. Obrazloènie na Re{enieto. Imaj}i predvid deka pripadnicite na razli~ni verski zaednici imaat razli~ni vrednosti vo koi veruvaat ili, pak, veruvaat vo isti vrednosti no so razli~en prioritet, kako i deka takvata sodrìnska razli~nost predizvikuva razli~no manifestirawe na veruvaweto, odnosno razli~ni denovi na slavawe na verskite vrednosti, proizleguva deka predviduvaweto (vo ~l. 4 od Zakonot) razli~ni denovi da se nerabotni i da se praznuvaat od strana na razli~ni verski zaednici e tokmu po su{tina obezbeduvawe ednakvost na gra|anite po verska osnova (sekoj gi slavi svoite vrednosti). [to se odnesuva, pak, do navodot vo inicijativata deka ~l. 4 od Zakonot sozdava neednakvost pome|u hristijanskata, islamskata i evrejskata veroispovest, od edna strana, i drugite verski zaednici vo Republika Makedonija, od druga strana, i deka toa go pravi taka {to opredeluva da ne se rabotat i da se praznuvaat samo praznicite zna~ajni za prvite tri verski zaednici, Sudot oceni deka inicijativata ne go doveduva vo pra{awe slaveweto na verskite praznici na trite verski zaednici, tuku bara i drugite verski zaednici da imaat pravo da gi slavat svoite praznici, a toa zna~i Sudot da ja dopolni osporenata zakonska odredba, {to ne e vo nadle`nost na Ustavniot sud. Ad. 14. So Re{enie U. br. 87/1999 od 07. 07. 19999, Sudot ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 1 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za pravosudniot ispit ("SV SRM," br. 26/ 1980 i 7/1988). So izvr{enite izmeni na ~l. 1 od Zakonot za pravosudniot ispit osporenata odredba glasi: "pravosudniot ispit se polaga zaradi proverka na stru~nata sposobnost na diplomiranite pravnici na praven fakultet za samostojno vr{ewe na opredeleni dol`nosti, raboti i zada~i." Obrazloènie na Re{enieto. "Imaj}i gi predvid ustavnite odredbi kako i celinata na Zakonot za polagawe na pravosudniot ispit, Sudot smeta deka pravosudniot ispit e stru~en ispit i ima za cel proverka na stru~nite sposobnosti na diplomiranite pravnici na pravniot fakultet za vr{ewe na opredeleni raboti i zada~i koi se to~no utvrdeni so zakonot. Imeno, proverkata na stru~nite sposobnosti preku polagawe na pravosudniot ispit se vr{i od predmetite koi se zastapeni vo tekot na {koluvaweto na studentite na pravniot fakultet. Studentite, odnosno diplomiranite pravnici na Fakultetot za bezbednost studiraat. odnosno polagaat po drugi planovi i programi. 30
Vo planovite i programite za studentite na pravniot fakultet i na Fakultetot za bezbednost vidno e deka samo odreden broj na predmeti se istovetni na dvata fakulteti, pri{to predmetite {to se zastapeni na dvata fakulteti, na Fakultetot za bezbednost se zastapeni so pomal broj na ~asovi. Spored toa, pravo e na zakonodavecot da opredeli kakva prethodna stru~na podgotovka e potrebna, odnosno da opredeli koi diplomirani studenti od koi fakulteti moàt da go polagaat pravosudniot ispit kako stru~en ispit koj e uslov za obavuvawe na opredeleni raboti i rabotni zada~i. Imaj}i go predvid iznesenoto, Sudot smeta deka so utvrduvaweto deka pravo da polagaat pravosuden ispit imaat diplomiranite pravnici na pravniot fakultet, a ne i diplomiranite pravnici na Fakultetot za bezbednost i OSZ ne se povreduvaat navedenite na~ela na ednakvost i dostapnost na obrazovanieto na sekogo pod ednakvi uslovi. Ad. 15. So Re{enie U. br. 144/1999 od 15. 09. 1999, Sudot ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 11 od Zakonot za pomiluvawe ("SV RM," br. 20/ 1993). So ~l. 11 od Zakonot e opredeleno pretsedatelot na Republikata po isklu~ok da moè da dava pomiluvawe i bez sproveduvawe na postapka za pomiluvawe propi{ana so ovoj zakon koga e toa od interes za Republikata, ili koga posebni okolnosti {to se odnesuvaat na li~nosta i na krivi~no delo ukaùvaat deka e toa opravdano. Obrazloènie na Re{enieto. "So ogled na toa {to so ~l. 11 od Zakonot se opredeluvaat osnovite (dve situacii) i ramkite (dràven interes ili specifi~ni okolnosti) na pravata i dol`nostite na {efot na dràvata, vo vrska so pomiluvaweto, takvata odredba ima ustavna osnova na navedenite ~lenovi od Ustavot, pa analogno na toa zakonskata odredba ne e vo nesoglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3 (vladeeweto na pravoto), ~l. 51 st. 1 (opredelbata za soglasnost na zakonite so Ustavot) i ~l. 79 st. 3 od Ustavot (ovlastuvawata na {efot na dràvata da se opredeli so Ustavot i so zakon). Isto taka, zakonskata odredba ne e vo nesoglasnost ni so ~l. 9 od Ustavot (na~eloto na ednakvost) bidej}i sekoj subjekt koj }e se najde vo eden od navedenite dve situacii, moè da bara pomiluvawe po toj osnov bez sproveduvawe na voobi~aenata postapka, a toa {to za edni gra|ani e propi{ana redovna postapka, a za drugi nema takva postapka, posledica e na razli~ni situacii, pa nema neednakvost ako postojat razli~ni pravila za razli~ni situacii. Ad. 16. So Re{enie U. br. 197/2000 od 21. 03. 2001, Sudot ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 17 st. 1 i 2 i ~len 193-6 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000 i 5/2001). Vo osporeniot ~l. 17 st. 1 od Zakonot e utvrdeno deka osigurenikot steknuva pravo na starosna penzija koga }e napolni 64 godini ìvot (ma`) odnosno 62 godini ìvot (èna) i najmalku 15 godini penziski sta`. 31
Vo st. 2 na ovoj ~l. od Zakonot e predvideno deka vo preodniot period od 1. 09. 2000 do 31. 12. 2001 godina (ma`) odnosno do 31-12-2007 godina (èna) starosnata granica za steknuvawe pravo na starosna penzija postepeno se zgolemuva za 6 meseci sekoja godina, pri {to se zadrùva razli~nata starosna granica za ma` i èna. Vo ~l. 193-6 od Zakonot e utvrdeno deka starosnata penzija za osigurenicite od ~l. 11, 12 i 13 od ovoj zakon koi bile opfateni vo zadolìtelnoto penzisko osgiruvawe do 1. 09. 2001 godina i koi ne izbrale da se vklu~at vo zadolìtelnoto kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe i imaat ispolnet penziski sta` od najmalku 15 godini, se utvrduva od penziskata osnova zavisno od dolìnata na penziskiot sta` i iznesuva odreden procent i toa za ma` po~nuvaj}i od 15 do 40 godini penziski sta` za ostvaruvawe na penziska osnovica od 80%, a za èna od 15 do 35 godini sta` za 80% penziska osnovica. Obrazloènie na Re{enieto. "Sudot smeta deka vo konkretniot slu~aj razlikite vo pravata {to proizleguvaat od toa dali osigurenikot e ma` ili èna, ne go naru{uvaat principot na ednakvost na gra|anite, nitu sodràt diskriminatorski odnos kon osigurenicite od ma{ki pol, tuku vsu{nost pretstavuvaat spravedlivo re{enie poradi ponepovolnata polo`ba na ènata vo odnos na maòt koja proizleguva od nejzinata posebna polo`ba vo ostvaruvaweto na ulogata na maj~instvo. Vo taa smisla skratuvaweto na rabotniot vek na ènata - rabotnik za ostvaruvawe na pravoto na starosna penzija e vo funkcija na ostvaruvawe na ednakvost so maòt. So ogled na iznesenoto, Sudot oceni deka ne moè da se postavi pra{aweto za soglasnosta na ~l. 17 st. 1 i 2 i ~l. 193-b od Zakonot so Ustavot na Republika Makedonija." Ad. 17. So Odluka 220/2000 od 30. 05. 2001, Sudot go ukina ~l. 184 st. 3 od Krivi~niot zakonik ("SV RM," br. 37/1996 i 80/1999). Spored ~l. 184 st. 2 od Krivi~niot zakonik, ako delata od ~l. 172, 173 i 174 se storeni sprema pretsedatelot na Republika Makedonija vo vrska so vr{eweto na negovata funkcija, goneweto se prezema po predlog. Soglasno ~l. 184 st. 3 od istiot zakonik, ako delata od ~l. 172, 173 i 174 se storeni sprema lice koe se nao|a na kandidatskata lista, za vreme na izborite ili neposredno pred glasaweto, vo vreme koga ona {to se iznesuva ili prenesuva ne moèlo da bide javno negirano, goneweto se prezema po slu`bena dol`nost. Spored ~l. 184 st. 4 od Zakonikot, ako delata od ~l. 172, 173 i 174 se storeni sprema dràven organ ili negov pretstavnik, sprema slu`beno ili voeno lice, vo vrska so nivnata slu`ba ili ostvaruvawe na nivnata funkcija, goneweto se prezema po predlog. Obrazloènie na Odlukata. Pravoto na ednakvost koe Ustavot go izrazuva preku garancijata deka gra|anite se ednakvi nezavisno od polot, rasata, bojata na koàta, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba i deka gra|anite se ednakvi pred zakonite, e edno od najzna~ajnite 32
prava i kako takvo pretstavuva i temelna vrednost na ustavniot poredok na Republikata i po svojata su{tina gi negira diskriminacijata, privelegiite, povlastuvawata od sekakov vid i po site osnovi. Ramnopravnosta i ednakvosta, nezavisno od op{testvenata polo`ba e obvrska za dràvata vo normativnoto ureduvawe na odnosite vo op{testvoto da ne dopu{ti diskriminacija, nitu privilegii po osnov na obrazovanie, imotna polo`ba nitu po osnov na funkcija. Principot "site se ednakvi pred zakonot, posebno go obvrzuva zakonodavecot so zabrana vo zakonite da vnesuva odredi so koi se pravi razlika me|u lu|eto, kako i obvrska za organite pri primenata na zakonite, primenata da ja vr{at ednakvo sprema site gra|ani {to zna~i vo isti slu~ai da donesuvaat isti odluki, vodej}i smetka za osobenostite na slu~ajot, a ne spored u~esnicite. Ustavnata garancija po~ituvaweto na dostoinstvoto i ugledot na sekoj gra|anin predvidena vo ~l. 25 od Ustavot na sekoj gra|anin mu garantira za{tita na negoviot li~en i semeen ìvot, na dostoinstvoto i ugledot tokmu zatoa {to toa se vrednosti imanentni za ~ovekot kako individua. Ottuka i potrebata za soodvetnoto kriminalnopoliti~ko vrednuvawe na ~esta i ugledot kako dobra {to se od posebno zna~ewe za li~nosta. Me|utoa, spored 184 st. 3 od Krivi~niot zakonik, ako delata se storeni sprema lice koe se naoga na kandidatska lista za vreme na izborite ili neposredno pred izborite, vo vreme koga ona {to se iznesuva ili prenesuva ne moèlo da bide javno negirano goneweto da se prezema po slu`bena dol`nost, spored misleweto na Sudot zna~i stavawe vo privilegirana polo`ba na ovie gra|ani vo odnos na drugite gra|ani. Ovie gra|ani se vo ednakva polo`ba so drugite gra|ani i samiot fakt {to se na kandidatskata lista ne go izrazuva li~niot odnos na kandidatot kon storenoto delo, dali toa {to se iznesuva e navreda ili napad na ~esta i ugledot. Ponatamu, ona {to se iznesuva i prenesuva moè da bide negirano i po zavr{uvaweto na izborite i gra|aninot svojata za{tita na ~esta i ugledot moè da ja ostvari po privatna tu`ba. So drugi zborovi kandidatskata lista ne moè da producira odnos kandidat - dràva, odnosno ne e vo pra{awe za{tita na funkcija na gra|anin, pa vo taa smisla i goneweto da se prezema po slu`bena dol`nost, poradi {to oceni deka ovaa odredba ne e vo soglasnost so ~l. 9 od Ustavot. Ad. 18. So Re{enie U. br. 6/2000 od 23. 05. 2000, Sudot ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na Zakonot za pravata na pretsedatel na Republika Makedonija po prestanuvawe na funkcijata. ("SV RM," br. 79/1999). Spored osporeniot zakon, na pretsedatel na Republika Makedonija po prestanokot na funkcijata, mu se opredeluvaat: pravo na pretsedatelska penzija vo visina na pretsedatelska plata; pravo na kancelariski prostor i stru~na slu`ba; pravo na li~no obezbeduvawe i protokolaren status; pravo na pogrebni tro{oci; pravo na materijalni tro{oci vo visina od 8% od sredstvata utvrdeni vo buxetot za pretsedatel na Republikata, a za ~lenovite na negovoto semej33
stvo i pravo na semejna penzija vo visina od 70% od pretsedatelskata penzija. Obrazloènie na Odlukata. "Razgleduvaj}i ja sodrìnata na Zakonot od aspekt na navodite vo inicijativata za povreda na principot na ednakvost, Sudot utvrdi deka so Zakonot, nesomneno, na pretsedatel na Republika Makedonija po prestanokot na funkcijata mu se utvrduvaat prava i polo`ba koi se razli~ni od polo`bata i pravata na drugite gra|ani, na primer, po prestanokot na nivniot raboten odnos. Me|utoa, za ocenuvawe na ovoj zakon od aspekt na principot na ednakvosta nu`no e da se sogledaat pred se negovata funkcija i celi, kako i da se ima predvid deka principot na ednakvosta funkcionira sekoga{ pod ednakvi uslovi. Spored misleweto na Sudot, supstratot na osporeniot zakon ne e vo privilegiraweto na odredeno lice ili lica po prestanuvawe na funkcijata pretsedatel na Republika Makedonija, tuku vo ureduvaweto na statusot i dignitetot na samata funkcija pretsedatel na Republika Makedonija, koi se izrazuvaat preku garantirawe na opredelena polo`ba na li~nostite {to ja izvr{uvale. Vo toj kontekst pra{aweto na ednakvosta na porane{nite pretsedaeli na Republiki so drugite gra|ani ne moè da se ocenuva kako apstrakten odnos nezavisno od posebnite uslovi {to doveduvat do razli~en tretman. Takviot pristap bi postavuval nevozmo`ni sporedbi koi proizleguvaat od Zakonot, kako na primer, zo{to porane{niot pretsedatel na Republika Makedonija da ima li~no obezbeduvawe i protokolaren status, a da nemaat drugite gra|ani. Sudot smeta deka vr{eweto na funkcijata {ef na dràva, zaedno so svoite prakti~ni posledici povrzani so dràvni~koto iskustvo koe nikade ne se otfrla, e osnov koj vo slu~ajot na osporeniot Zakon go nadminuva pra{aweto na ednakvosta pome|u gra|anite i go postavuva odnosot na dràvata kon edna dràvni~ka funkcija. Pravata {to proizleguvat od osporeniot zakon prakti~no ovozmoùvaat relativno aktivna polo`ba na porane{niot pretsedatel na Republika Makedonija, {to ne moè da se osporuva kako eventualna cel na Zakonot. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot oceni deka ne moè da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporeniot zakon i so ~l. 9 od Ustavot na Republika Makedonija, i odlu~i kako vo t. 1 od ova re{enie." Ad. 19. So Odluka od 32/2000 od 12. 07. 2000, Sudot go ukina ~l. 18-a st. 2 od Zakonot za prekr{ocite protiv javniot red i mir ("SV RM," br. 27/1972, 29/1983, 51/1988, 19/1990 i 26/1993), vo delot "grob ili drugo," spored koj e predvideno so kazna zatvor od 40-60 dena da se kazni toj {to na grob ili drugo javno mesto postavi natpis, fotografija ili podigne spomen obele`je na lice koe go izgubilo ìvotot kako neprijatel na NOB ili op{testveno politi~koto ureduvawe na Republika Makedonija. 34
Obrazloènie na odlukata. "Sudot oceni deka taa, vo delot so koj kako kaznivo povedenie go opredeluva istaknuvaweto fotografija, natpis ili spomen obele`je na grobot na liceto {to go izgubilo ìvotot kako neprijatel na NOB ili na op{testvenopoliti~koto ureduvawe, ima implikacii vrz respektiraweto na ~ove~koto dostoinstvo kako ustavna vrednost {to go protkajuva ustavniot koncept na ~ovekovite prava i slobodi. Spored misleweto na Sudot, iznesenite ustavni odredbi, i ne samo tie, ja istaknuvaat vrednosta i neprikosnovenosta na ~ove~kata li~nost kako osnova i smisla na garantiraweto na ~ovekovite prava. ôve~koto dostoinstvo, vo taa smisla, ne e samo edno od ~ovekovite prava {to izre~no se prepoznava vo ~l. 25 od Ustavot, tuku i nivna pretpostavka izrazena vo temelnata vrednost na humanizmot vo ~l. 8 st. 1 al. 8 od Ustavot. Iako ~ove~koto dostoinstvo e vrednost {to vo prv red bara za{tita koga se raboti za ìvite lu|e, Ustavniot sud smeta deka negoviot doseg sekako gi opfa}a i umrenite. Iako izrazuvaweto na respektot kon umrenite moè da ima razli~ni nivoa i formi osobeno vo javnata sfera, Sudot smeta deka elementaren uslov za respekt na ~ove~koto dostoinstvo e umreniot da bide pogreban onaka kako {to ìvite gi pogrebuvaat umrenite spored vaè~kite obi~ajni i pravni pravila, nezavisno od nivnite zaslugi ili grevovi gledani od aspekt na op{testvenata zaednica. Vo isto vreme toa go podrazbira i pravoto na bliskite (po bilo koj osnov) na umreniot da ne bidat popre~uvani da go pogrebat na voobi~aen, bi se reklo, dostoen na~in. Vo Republika Makedonija dostojnoto ili voobi~aenoto pogrebuvawe, so odredeni razliki vo pogled na verskata ili nacionalnata pripadnost, podrazbira i istaknuvawe znaci, fotografii, natpisi, obele`ja ili nadgrobni spomenici, {to e izre~no dozvoleno so ~len 10 od Zakonot za grobi{ta ("SV SRM," br. 18/1973). Vrz osnova na iznesenoto, Sudot smeta deka so toa {to osporenata odredba od Zakonot kako kaznivo povedenie go opredeluva postavuvaweto na fotografija, natpis ili spomen obele`je na grob na lice koe go izgubilo ìvotot kako neprijatel na NOB ili na op{testvenopoliti~koto ureduvawe na Republika Makedonija, se povreduva elementarnoto dostoinstvo na ~ovekot preku uskratuvawe na pravoto da bide pogreban na na~in kako {to se pogrebuvaat umrenite i se povreduva, bez osnov, ispolnuvaweto na moralnata dol`nost na negovite bliski da go pogrebat na takov na~in. Ad. 20. So Odluka U. br. 15/2001 od 19. 09. 2001, Sudot go ukina ~l. 60 st. 1 od Zakonot za semejstvo ("SV RM," br. 80/1992 i 9/1996), vo koj e predvideno deka deteto rodeno nadvor od brak tu`ba zaradi utvrduvawe na tatkovstvo moè da podnese do navr{uvawe na 21 godina od ìvotot. Obrazloènie na Odlukata. "Od zakonski odredbi koi go reguliraat pra{aweto na utvrduvawe na tatkovstvo, odnosno maj~instvo na 35
dete rodeno nadvor od brak proizleguva deka na roditelite im e priznato neograni~eno pravo vo tekot na ìvotot da moàt da baraat utvrduvawe na tatkovstvo, odnosno maj~instvo bez ogled na vozrasta na deteto, pa duri i da go priznaat so testament. Od druga strana, pak, deteto rodeno nadvor od brak pri utvrduvawe na tatkovstvo, odnosno maj~instvo e ograni~eno i toa moè da bara utvrduvawe na tatkovstvo, odnosno maj~instvo do navr{uvawe na 21 godina od ìvotot. Pri ocenuvawe na ustavnosta na osporenata zakonska odredba od aspekt na na~eloto na ednakvost i ramnopravnost vo odnos na koi istata i se osporuva so inicijativata, Sudot smeta deka treba pred s da se imaat predvid odnosite koi se reguliraat so Zakonot za semejstvo vo celina, a posebno odnosite me|u roditelite i decata, kade kako osnovni principi vrz koi se temeli semejnoto pravo se principot na ednakvosta i ramnopravnosta, principot na za{tita na interesite na decata i principot na za{tita na semejstvoto. Imeno, Sudot smeta deka semejno pravniot odnos kako predmet na semejnoto pravo pretstavuva specifi~na pravna kategorija vo koja dominacija imaat li~no pravnite elementi, koi se sveduvaat na prava i obvrski me|u ~lenovite na semejstvoto i tie se javuvaat kako prava i obvrski od neimoten karakter (vernost, pomagawe, po~ituvawe i drugo) i prava i obvrski koi se od imoten karakter (pravo na izdrùvawe me|u bra~nite drugari, kako i me|u roditelite i decata) me|u bra~nite drugari i me|u roditelite i decata, pri {to utvrdenite rokovi vo zakonot se me|a za zapo~nuvawe ili prestanuvawe na ostvaruvawe na utvrdenite prava, me|utoa tie ne treba da pretstavuvaat pre~ka za ostvaruvawe na odredeni prava. So ogled na toa {to vo konkretniov slu~aj kaj institutot na utvrduvawe na tatkovstvo odnosno maj~instvo na dete rodeno nadvor od brak, deteto e ograni~eno da go ostvari ova pravo do 21 godi{na vozrast vo odnos na roditelite koi toa pravo go imaat vo tekot na celiot svoj ìvot, Sudot oceni deka osporenata odredba ne e vo soglasnost so na~eloto na ednakvost i ramnopravnost. Ad. 21. So Re{enie U. br. 150/2003 od 24. 09. 2003, Sudot ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 240 st. 1 vo delot "20%" od Zakonot za slu`bata vo Armijata na Republika Makedonija ("SV RM," br. 60/2002, 98/2002 i 25/2003). Soglasno ~l. 240 st. 1 od Zakonot, armiskiot dodatok pripa|a zaradi posebnite uslovi vo slu`ba vo Armijata i se presmetuva vo visina od 20% od osnovnata plata spored stepenot na obrazovanieto i dol`nosta." Obrazloènie na Odlukata. "Od sodrìnata na odredbite od ~l. 149 i 240 od Zakonot za slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija, se gleda deka so niv se predviduva armiski dodatok zaradi posebni uslovina slu`bata vo Armijata. A, tie posebni uslovi se odnesuvaat za vr{ewe na rabota vo terenski uslovi; logoruvawe; trevoga; u~estvo vo voeni ve`bi; komandno-{tabni voeni ve`bi, instruktor36
sko-metodski, pokazni i sli~ni ve`bi; privremena dislokacija na voeni edinici i ustanovi; ga|awe; deùrstvo; ~uvarska slu`ba; straàrska slu`ba; rabota podolga od polnoto rabotno vreme vo rabotna nedela; no}na rabota; rabota za vreme na nedelen odmor i praznici utvrdeni so zakon; koristewe i prekin na godi{en odmor po potreba na slu`bata; nemo`nost da se izbira rabotno mesto i mesto na vr{ewe na slu`bata; premestuvawe; vr{ewe slu`ba vo site uslovi, kako i drugi vonredeni situacii predizvikani so potrebite na borbenata gotovnost na Armijata. Od tekstot na ovie odredbi, navidum, kako da proizleguvaat isti zadolènija za civilnite i voenite lica, me|utoa, fakti~ki, odnosno vo praktikata sodrìnata na obvrskite e dijametralno razli~na. Imeno, voenite lica ja pretstavuvaat uniformiranata struktura povrzana so oru`je i oruèno dejstvuvawe, dodeka civilnite lica ne se vooruèni i vsu{nost se vo usluga na uniformiranite lica. Od toa proizleguva deka sodrìnata na obvrskite na uniformiranata struktura e porizi~na i pote{ka. So drugi zborovi, spored Sudot, obvrskata vo posebni uslovi na voenite i na civilnite lica e razli~na, poradi {to za razli~ni vidovi na obvrski, zakonodavecot predvidel i razli~na nagrada. Od tie pri~ini, Sudot oceni deka so osporenata odredba od Zakonot ne se povreduva na~eloto na ednakvosta, zagarantirano so Ustavot. Ad. 22. So Odluka U. br. 14/2004 od 16. 06. 2004, Sudot go ukina ~l. 14 st. 1 al. 2 vo delot "pri {to prioritet imaat nastavnici koi ìveat vo grad, a rabotat podolgo na selo" od Kolektivniot dogovor za osnovno obrazovanie ("SV RM" br. 65/1995). Spored navedeniot ~len rabotnikot vo tekot na traeweto na rabotniot odnos, spored potrebite na procesot na rabota moè da bide rasporeden na drugo rabotno mesto vo dejnosta koe odgovara na negoviot stepen na stru~na podgotovka, kvalifikacija, odnosno sposobnost, me|u drugoto i ako rabotnoto mesto na koe se rasporeduva rabotnikot e slobodno, odnosno uprazneto (pri {to prioritet imaat nastavnici koi ìveat vo grad, a rabotat podolgo na selo). Obrazloènie na Odlukata. "Trgnuvaj}i od posebnoto ustavno zna~ewe i karakter na vospitnoobrazovnata dejnost, postoi ustavna mo`nost so poseben zakon da se propi{at uslovite pod koi moè da se izveduva vospitnoobrazovnata dejnost vo osnovnoto obrazovanie, a vo tie ramki da se utvrdat i odredeni kriteriumi za opredeluvawe na prioriteti, me|u drugoto, i pri rasporeduvawe na rabotnik. Me|utoa, razgleduvaj}i ja osporenata odredba od Kolektivniot dogovor, faktot deka prioritet im se dava samo na edna kategorija na rabotnici, a toa se nastavnicite, a ne i na drugite profesii kako {to se stru~ni rabotnici i vospituva~i, Sudot utvrdi deka so nea odredena kategorija na rabotnici se doveduva vo neednakva polo`ba {to e sprotivno na ~len 9 st. 2 i ~l. 32 st. 2 od Ustavot na Republika Makedonija. 37
Ad. 23. So Re{enie 107/2004 od 29. 09. 2004 Sudot ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 17 st. 1 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993, 14/1995, 71/ 1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003 i 50/2004) spored koj, osigurenikot steknuva pravo na starosna penzija koga }e napolni 64 godini ìvot (ma`) odnosno 62 godini ìvot (èna) i najmalku 15 godini penziski sta`. Obrazloènie na Re{enieto. "Spored mislewe na Sudot utvrduvaweto na popovolni uslovi odnosno skratuvaweto na godinite na starost na ènata rabotnik za ostvaruvawe na pravo na starosna penzija e vo funkcija na ostvaruvawe na ednakvost so maòt, a ne deka maòt se stava vo ponepovolna polo`ba, odnosno deka toj e vo diskriminirana polo`ba vo odnos na ènata. Spored toa, Sudot smeta deka so osporenata odredba spored koja osigurenikot èna steknuva pravo na starosna penzija porano od osigurenikot ma` vo su{tina se proklamira principot na afirmativna akcija, odnosno principot na pozitivna diskriminacija na ènata poradi {to ne moè da se postavi pra{aweto za nejzinata soglasnost so navedenite ustavni odredbi i me|unarodni pravni akti." Ad. 24. So Odluka U. br. 228/2005 od05. 04. 2006, Sudot go poni{ti ~l. 38-d od Krivi~niot zakonik ("SV RM," br. 37/1996, 80/1999, 4/2002, 43/ 2003, 19/2004 i 81/2005). Spored ovaa odredba povisokiot sud moè na barawe na storitelot na krivi~noto delo ako mu e izre~ena kazna zatvor do edna godina, da ja zameni so pari~na kazna, imaj}i gi predvid negovite li~ni priliki i negovoto odnesuvawe po storenoto krivi~no delo, stepenot na krivi~nata odgovornost, pobudite od koi e storeno deloto, kako i imotnata sostojba na storitelot, vodej}i pritoa smetka za negovite drugi prihodi, za negoviot imot i za negovite semejni obvrski. Izre~enata kazna zatvor od st. 1 ne moè da se zameni so pari~na kazna, dokolku storitelot krivi~noto delo go storil vo povrat. Pri zamenuvaweto na izre~enata kazna zatvor so pari~na kazna od st. 1, sudot }e go zameni sekoj den zatvor so pari~na kazna vo visina na dnevna globa, pri {to brojot na dnevnite globi za sekoj den zatvor {to se zamenuva ne moè da bide pomal od 50 dnevni globi. Pari~nata kazna so koja se zamenuva izre~enata kazna zatvor do edna godina, ne moè pove}e da se zamenuva so druga kazna. Obrazloènie na Odlukata. "Vo ramkite na gra|anskite i politi~ki slobodi i prava Ustavot, pokraj drugoto, vo ~l. 9 st. 1, opredeluva, odnosno utvrduva deka gra|anite na Republika Makedonija se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na koàta, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvena polo`ba, a spored st. 2, gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.
38
Od ozna~enata ustavna odredba proizleguva deka Ustavot ne dopu{ta diskriminacija, odnosno neednakvost na gra|anite vo nivnite slobodi i prava po koj bilo osnov predviden vo ovaa ustavna odredba. Trgnuvaj}i od faktot {to pari~nata kazna e sankcija od imoten karakter, a od aspekt na navodite vo inicijativata, Sudot utvrdi deka so osporenata zakonska odredba se pravi razlika me|u gra|anite po osnov na imotna sostojba. Imeno, od analizata na osporenata odredba vsu{nost proizleguva deka do povisokiot sud barawe za zamena na izre~enata kazna zatvor so pari~na kazna moè da podnesat onie storiteli na koi im e izre~ena kazna zatvor do edna godina koi se vo mo`nost istata da ja platat. Me|utoa, storitelite koi se so dobra imotna sostojba na ovoj na~in se doveduvaat vo privilegirana sostojba za razlika od onie koi se vo lo{a odnosno slaba imotna sostojba, so {to vsu{nost se naru{uva na~eloto na ednakvost po osnov na imotna sostojba, predvideno vo ~l. 9 od Ustavot na Republika Makedonija. Imeno, ednakvosta kako vrednosen ideal na demokratijata, zna~i ednakvost na gra|anite pred zakonite, odnosno uìvawe ednakva za{tita od zakonite. Vo sekoe gra|ansko op{testvo prisutna e i neophodna potrebata vo op{testvoto da postoi ednakvost, bidej}i neednakvosta ra|a nezadovolstvo. Za za{tita na ~ovekovata sloboda, neophodno e obezbeduvawe ramnopravnost, odnosno lu|eto da bidat ednakvi pred pravnite normi, {to spored Sudot, so re{enieto vo osporenata zakonska norma ne se ovozmoùva. Ad. 25. So Odluka U. br. 191/2005, od 12. 04. 2006, Sudot, me|u drugoto, gi ukina ~l. 31 st. 1 al. 7 i ~l. 40, 41, 42, 43, 44 i 45 od Zakonot za pratenicite ("SV RM," br. 84/2005). 1. Vo ~l. 31 od Zakonot za pratenicite koj e pomesten vo Glava V t. 4 "Drugi li~ni primawa i nadomestoci na tro{oci" pratenikot ima pravo na nadomestoci na tro{oci koi se odnesuvaat na prevoz do rabota i od rabota, hranarina, selewe od mestoto na postojano ìveali{te vo mestoto kade {to ja vr{i funkcijata pratenik, stru~no usovr{uvawe i obrazovanie, pogrebni tro{oci vo visina na prosekot na dvete posledni plati na po~inatiot pratenik, dnevnica za slu`beno patuvawe vo zemjata bez tro{oci za no}evawe do 8% od prose~nata plata po rabotnik isplatena vo stopanstvoto na Republika Makedonija vo prethodnite tri meseci, tro{oci za no}evawe koi se priznavaat spored priloènata smetka, osven vo hotelite od De-lux kategorija, dnevnica za slu`beno patuvawe vo stranstvo, nadomestok za koristewe na avtomobili vo li~na sopstvenost za slu`beni celi vo visiina od 30% od proda`nata cena na eden litar gorivo, spored izminat kilometar za voziloto koe se koristi, nadomestok za odvoen ìvot od semejstvoto, koj iznesuva 40% od prose~nata mese~na neto plata isplatena vo Republika Makedonija vo prethodnite tri meseci i otpremnina pri 39
zaminuvawe vo penzija vo iznos od tri prose~ni mese~ni plati, ostvareni vo prethodnite tri meseci. Vo ~l. 31 st. 1 al. 7 od Zakonot e predviden nadomestok na tro{oci za prisustvo na sednici na Sobranieto i na rabotnoto telo na Sobranieto vo visina na dnevnicata utvrdena za slu`beni patuvawa vo zemjata. Obrazloènie na odlukata vo odnos na navedeniot ~len. "So Zakonot za plati i drugi nadomestoci na pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija i drugite izbrani i imenuvani lica vo Republika Makedonija ("SV RM," br. 36/1990 i "SV RM," br. 38/1991, 23/1997 i 37/2005) se opredeleni nadomestoci za opredeleni materijalni tro{oci i drugi primawa na nositelite na javni funkcii. Ottuka, Sudot utvrdi deka, vo ovoj zakon se predvideni skoro site nadomestoci na tro{oci koi moàt da gi primat nositelite na javnite funkcii kako i pratenicite osven nadomestokot za prisustvo na sednica koj so Zakonot za pratenicite e predviden samo za pratenicite. Spored ~l. 64 od Ustavot pratenikot ima pravo na nadomestok utvrden so zakon. Vo Zakonot za plati i drugi nadomestoci na pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija i drugite izbrani i imenuvani lica vo Republikata, koj be{e donesen pred Ustavot na Republika Makedonija i koj so odredeni izmeni se u{te e vo va`nost, pratenikot za vr{ewe na prateni~kata funkcija imal pravo na plata dokolku bil na postojana rabota vo Sobranieto. Dokolku, pak, toj ne bil na postojana rabota vo Sobranieto imal pravo na nadomestok vo visina na razlikata me|u platata {to ja ostvaruval od raboten odnos i polniot iznos na plata na pratenik koj bil na postojana rabota vo Sobranieto. Pratenikot koj ne ostvaruval plata vo Sobranieto i ne dobival nadomestok odnosno razlika na plata imal pravo na nadomestok vo visina od 30% od polniot iznos na plata na pratenikot. Od navedenoto nedvosmisleno proizleguva deka pratenikot ima pravo i dol`nost da prisustvuva na sednica na Sobranieto na Republika Makedonija i na rabotno telo za {to prima plata poradi {to vo konkretniov slu~aj spored Sudot ne moè da se najdat argumenti koi bi go opravdale ovoj vid na nadomestok koj edinstveno e predviden samo za pratenicite, a ne i za drugite nositeli na javni funkcii koi, isto taka, u~estvuvaat vo rabotata na organite ili telata vo koi se izbrani, odnosno imaat ist status i se korisnici na sredstva od Buxetot. Ottuka, Sudot oceni deka odredbata od ~l. 31 st. 1 al. 7 od Zakonot ne korespondira, odnosno ne e vo soglasnost so na~eloto deka sekoj vraboten ima pravo na soodvetna zarabotuva~ka soglasno negoviot pridones vo rabotata, kako i so na~eloto na ednakvost me|u nositelite na javni funkcii. 2. Vo ~l. 40 od Zakonot za pratenicite e predvideno deka pratenikot na kogo mu prestanal mandatot moè da ostvari pravo na pred40
vremena starosna penzija ako napolnil 25 godini penziski sta` i 55 godini starost (ma`), odnosno 25 godini penziski sta` i 53 godini starost (èna). Dokolku vo momentot na prestanok na mandatot pratenikot nema navr{eno 25 godini penziski sta`, pravoto na predvremena starosna penzija moè da go ostvari koga }e navr{i najmalku 25 godini penziski sta` i 55 godini starost (ma`), odnosno 53 godini starost (èna). Vo ~l. 41 od Zakonot za pratenicite e predvideno deka predvremenata starosna penzija od ~lenot 40 na ovoj zakon se utvrduva vo visina od 80% od prose~nata plata isplatena na pratenikot vo prethodnite tri meseci.Pravoto od ovoj ~len go imaat i pratenicite koi prethodno steknale penzija po druga osnova dokolku toa e popovolno za niv. Vo ~l. 42 od Zakonot za pratenicite e predvideno deka visinata na invalidskata penzija kaj pratenikot so zagubena rabotna sposobnost se opredeluva soglasno so ~l. 41 od ovoj zakon, dokolku taa e popovolna vo odnos na penzijata utvrdena spored Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe. Vo ~l. 43 od Zakonot za pratenicite e predvideno deka ~lenovite na semejstvoto na pokojniot pratenik imaat pravo na semejna penzija pod uslovi i na na~in utvrdeni so Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.Osnovica za presmetuvawe na penzijata od st. 1 na ovoj ~len pretstavuva penzijata {to pokojniot pratenik ja koristel ili bi ja koristel spored ~l. 41 od ovoj zakon. Vo ~l. 44 od Zakonot za pratenicite e predvideno deka penzijata utvrdena so ovoj zakon se usoglasuva spored porastot na platite na pratenicite vo Sobranieto. Vo ~l. 45 od Zakonot za pratenicite na~inot i postapkata za ostvaruvawe na predvremenata starosna, invalidska i semejna penzija se sproveduvaat spored odredbite od ovoj zakon i Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe. Penzijata ja presmetuva i isplatuva Fondot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija vo postapka utvrdena so Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.Sredstvata potrebni za isplata na penziite ostvareni spored ovoj zakon do denot na ispolnuvaweto na uslovite utvrdeni so Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, kako i sredstvata za razlikata me|u visinata na penzijata opredelena spored ovoj zakon i penzijata opredelena spored Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe do ispolnuvawe na tie uslovi se obezbeduvat od Buxetot na Republika Makedonija. Obrazloènie na odlukata vo odnos na navedenite ~lenovi. "Za celosno sogleduvawe za toa dali i do koj stepen Zakonot za pratenicite otstapuva od op{tite pravila utvrdeni so Zakonot za penziskoto i invalidskto osiguruvawe po odnos na utvrduvaweto na uslovite za steknuvawe na penzija i visinata na starosnata, invalidskata i semej41
nata penzija, Sudot gi ima{e predvid odredbite od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 5/2001, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005 i 101/2005) i ~l. 1, ~l. 2 st. 2, ~l. 8, ~l. 9, ~l. 32 st. 3, ~l. 34, ~l. 35, ~l. 61 st. 2, ~l. 64, ~l. 65, ~l. 66 i ~l. 68 od Ustavot. Od navedenite ustavni, zakonski i delovni~ki odredbi proizleguva deka pravata na pratenicite koi proizleguvaat od karakterot na prateni~kiot mandat kako sloboden mandat moè da se grupiraat vo prava koi pratenikot gi ostvaruva samostojno preku individualna aktivnost i prava koi pratenikot gi ostvaruva kolektivno, a seto toa zaradi ostvaruvawe na nadle`nosta na Sobranieto. Imaj}i go predvid iznesenoto, nesporno moè da se konstatira deka sodrìnata na osporenite odredbi od ~l. 40, 41, 42, 43, 44 i 45 od Zakonot za pratenicite bitno otstapuva od op{to utvrdenite principi za ostvaruvawe na pravata od oblasta na penziskoto i invaliskoto osiguruvawe. Nesporno e deka vo Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, isto taka, ima otstapuvawa od op{tite principi za steknuvawe na pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe za odredeni kategorii na rabotnici i toa vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, Kazneno-popravnite i Vospitno-popravnite domovi. Imeno, istite moàt pod popovolni, odnosno razli~ni uslovi od op{tite da ostvaruvaat pravo na penzija i toa poradi specifi~nosta, teìnata na rabotnoto mesto i uslovite pod koi gi izvr{uvaat rabotite i rabotnite zada~i i obvrski. Ottuka, Sudot oceni deka osporenite odredbi od Zakonot sami po sebe i odnapred ne moè da bidat sprotivni na ustavniot princip na ednakvost (~l. 9 od Ustavot na Republika Makedonija) ili principot vladeewe na pravoto (~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot), zatoa {to zakonodavecot utvrdil razli~ni - popovolni uslovi za predvremenata starosna penzija za ovaa kategorija osigurenici. Me|utoa, spored Sudot, vaka utvrdenite uslovi mora da se zasnovaat na opravdani pri~ini, da bidat vo prifatliv soodnos so op{tite principi na regulirawe na ovie prava vo ovaa oblast, bez osnovi da ne se izdvojuvaat od grupacijata na osigurenici na koja i pripa|aat za da ne bi se dovela vo pra{awe odredbata od ~l. 1 od Ustavot na Republika Makedonija so koja Republika Makedonija e definirana kako demokratska i socijalna dràva {to indirektno moè da se reflektira vrz ostanatite ustavni principi ednakvost, vladeewe na pravoto i socijalna pravednost. Vo obrazloènieto na Predlogot na zakonot takvi opravdani pri~ini ne se dadeni pa soodvetno na toa, pri nepostoewe na takvi pri~ini, se postavuva pra{aweto dali statusot, odnosno pravnata polo`ba na pratenicite koja proizleguva pred s od Ustavot, odnosno na~inot na steknuvawe na mandatot, pravnata priroda i vremetraeweto na mandatot, pretstavni~kiot karakter na funkcijata, specifi~nosta 42
na pravata, dol`nostite i odgovornosta na prateni~kata funkcija, javnosta vo rabotata, ograni~eniot mandat, nemo`nosta na pratenikot da vr{i druga profesija, dol`nost ili profitna dejnost i dr., moè da bide osnov, odnosno pri~ini do stepen za otstapuvawe na zakonodavecot od na~eloto na ednakvost na pravata od oblasta na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe. Spored Sudot, iznesenata polo`ba, odnosno status na pratenikot vo pravniot sistem na dràvata ne moè da bidat opravdani pri~ini ili uslovi za otstapuvawe od op{tite principi vo ovaa oblast do stepen kako {to toa e napraveno vo osporeniot zakon. Naprotiv, so samiot fakt {to zakonodavecot utvrdil pred s: mnogu nizok minimalen broj na godini na sta` na osiguruvawe i starost za steknuvawe na popovolna starosna penzija za pratenicite nasproti utvrdenite vo op{tiot zakon za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe za site gra|ani, potoa steknuvawe na pravo na predvremena starosna penzija ne samo po osnov na vloèn trud i godini na starost, tuku i po osnov na prateni~ki mandat (najmalku 2 godini prateni~ki mandat), utvrduvawe na visinata na iznosot na starosna penzija po popovolni osnovi od postojanite i sli~no, za Sudot ne samo {to za toa ne postojat opravdani pri~ini, tuku eklatantno e deka osporenite odredbi otstapuvaat od op{tite principi i ne se pribli`ni nitu na onie so koi zakonodavecot otstapil od ovie principi predviduvaj}i posebni uslovi za penzionirawe na odredena kategorija na rabotnici. Od druga strana, pak, imaj}i ja predvid celokupnata zakonska regulativa so koja se utvrdeni pra{awata koi se odnesuvaat na pravata i dol`nostite na drugite nositeli na javni funkcii, odnosno izbrani ili imenuvani lica vo Republika Makedonija, a za niv ne se utvrdeni vakvi prava, osnovano moè da se postavi pra{aweto na ednakvosta na nositelite na javni funkcii. Imeno, vo konkretniot slu~aj, Sudot oceni deka so predviduvaweto na popovolni uslovi samo za odredena grupa na nositeli na javni funkcii koi se vo ista op{testvena polo`ba so ostanatite nositeli na javni funkcii zakonodavecot ima neednakov tretman {to e na {teta na onie koi ne se opfateni so ovoj ili drug zakon. Pravoto na ednakvost e eden od temelnite pravni principi utvrdeni vo Ustavot na Republika Makedonija. Ova pravo opfa}a dva elementi, i toa prvo, deka site gra|ani imaat pravo da bidat ednakvo tretirani pred zakonite i vtoro, deka zakonot ednakvo se primenuva kon site gra|ani od strana na dràvnite organi. So drugi zborovi, pravoto na ednakvost pred zakonot zna~i za{tita na gra|aninot od sekakov vid na diskriminacija vo uìvaweto na pravata, no i vo ostvaruvaweto na obvrskite. Od analizata na navedenata ustavna odredba proizleguva deka ustavnoto na~elo na ednakvost go obvrzuva zakonodavecot vo ureduvaweto na odnosite na~eloto na ednakvost da go sogleda na konkreten, a 43
ne na apstrakten na~in preku praviloto deka so ednakvite ednakvo treba da se postapuva, a so neednakvite neednakvo. Ottuka, imaj}i go predvid iznesenoto Sudot oceni deka so osporenite zakonski odredbi zakonodavecot utvrdil poinakvi uslovi i na~in na ostvaruvawe na predvremena starosna penzija koi vo osnova ne moàt da bidat ni{to drugo osven steknuvawe na prava pod privilegirani uslovi i se odnesuvaat samo na pratenicite, a ne na site nositeli na javni funkcii koi se vo ista op{testvena polo`ba ili na site gra|ani bez za toa da postojat opravdani osnovi, so {to zakonodavecot gi stava gra|anite vo neednakva polo`ba, {to e vo direktna sprotivnost so ~l. 9 od Ustavot na Republika Makedonija. Ad. 26. So Re{enie U. br. 130/2007 od 21. 11. 2007, Sudot, me|u drugoto ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 266 st. 1 al. 1, od Zakonot za bezbednosta na soobra}ajot na pati{tata ("SV RM, br. 54/2007). vo koj e predvideno deka pretsedatel na ispitnata komisija od ~l. 265 st. 1 na ovoj zakon moè da bide lice koe pokraj op{tite uslovi za zasnovawe na raboten odnos go ispolnuva i posebniot uslov da ima zavr{eno visoko obrazovanie (tehni~ki fakultet - soobra}ajna nasoka, policiska akademija, praven ili pedago{ki fakultet). Obrazloènie na Re{enieto. "Pretsedatelot na ispitnata komisija pokraj op{tite uslovi za zasnovawe na raboten odnos treba da ima zavr{eno visoko obrazovanie (tehni~ki fakultet soobra}ajna nasoka, policiska akademija, praven ili pedago{ki fakultet (~l. 266 st. 1 al. 1). Za isputva~ po teoretski del e predvideno deka liceto pokraj op{tite uslovi za zasnovawe na raboten odnos e potrebno da ima zavr{eno visoko obrazovanie (tehni~ki fakultet, soobra}ajna nasoka, policiska akademija, praven ili pedago{ki fakultet). Imaj}i gi predvid navedenite ustavni odredbi, odredbite od Zakonot za bezbednosta na soobra}ajot na pati{tata nasprema osporenite ~l. 248 st. 1 al. 1, 266 st. 1 al. 1 i 267 st. 1 al. 1 od Zakonot, Sudot oceni deka pravo e na zakonodavecot pri utvrduvawe na posebnite uslovi za zasnovawe na raboten odnos za izvr{uvawe na odredeni zada~i da go utvrdi stepenot i vidot na obrazovanie, odnosno da utvrdi dali za vr{ewe na odredeni raboti }e bide opredelen samo stepenot na obrazovanie bez ogled na vidot na obrazovanieto ili }e opredeli pove}e vidovi na obrazovanie od odreden stepen kako {to toa e napraveno vo konkretniot slu~aj. So ogled na navedenoto, Sudot oceni deka ne moè da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenite ~lenovi so ustavnite odredbi na koi se povikuvaat podnositelite na inicijativata. Ad. 27. So Re{enie 123/2008 od 26. 11. 2008, Sudot ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 25 st. 1 t. 5 vo delot "i toa samo za delot na nedvi`nosta koj bi go nasledil spored Zakonot za nasleduvawe i bez davawe na izdr{kata," od Zakonot za danocite na imot ("SV RM," br. 61/2004, 92/2007 i 102/2008). Soglasno osporeniot ~l. 25 44
st. 1 t. 5 od Zakonot primatelot na nedvi`nosta po osnov na dogovor za doìvotna izdr{ka ne pla}a danok na promet na nedvi`nosta koga pravoto na sopstvenost na nedvi`nosta se prenesuva na davatelot na doìvotnoto izdrùvawe koj vo odnos na primatelot na izdr{kata se nao|a vo prv nalseden red i toa samo za delot na nedvi`nosta koj bi go nasledil spored Zakonot za nalseduvawe i bez davawe na izdr{ka. Obrazloènie na Re{enieto. "Od analizata na ustavnite odredbi kako i odredbite od Zakonot za danocite na imot proizleguva deka pravo e na zakonodavecot da gi utvrdi danocite i drugite javni dava~ki i deka ova pravo ne e ograni~eno nitu vo pogled na predmetot na odano~uvawe nitu vo pogled na subjektite, pri {to, vo ramkite na ostvaruvaweto na ova pravo zakonodavecot e dolèn voveduvaweto, na~inot na presmetuvaweto, olesnuvaweto i osloboduvaweto da go uredi na na~in spored koj subjektite zadolèni so odredena dava~ka nema da gi dovede vo neednakva polo`ba. Trgnuvaj}i od navedenoto, a vo nasoka na po~ituvawe na ustavnoto na~elo na ednakvost, Sudot oceni deka zakonodaveacot so pravo kako dano~en obvrznik na danok na promet na nedvi`nosti go utvrdil i davatelot na izdr{ka, odnosno primatelot na nedvi`nosta od prv nasleden red za delot {to toj ne bi moèl da go nasledi soglasno Zakanot za nasleduvawe. Davatelot na izdr{ka od prv nasleden red e oslobodenod danok na promet na nedvi`nost za delot {to toj bi go nasedil i bez davawe na izdr{ka. Poa|aj}i od iznesenoto, Sudot oceni deka vo konkretniov slu~aj ne moè da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporeniot del od ~l. 25 st. 1 t. 5 od Zakonot so odredbite na Ustavot. Ad. 28. So Odluka U. br. 209/2008 od 20. 05. 2009, Sudot go ukina ~l. 9-a od Pravilnikot za obuka i polagawe na stru~en ispit za rabotewe so hartii od vrednost ("SV RM," br. 122/2006, 28/2008 i 84/2008), spored koj, "~lenovite i vrabotenite vo Komisijata za hartii od vrednost se oslobodeni od pla}awe na nadomest za posetuvawe na obukata i polagawe na stru~niot ispit." Obrazloènie na odlukata. "Od analiza na odredbite na Pravilnikot, proizleguva deka so Pravilnikot, Komisijata go utvrdila na~inot i uslovite za polagawe na stru~en ispit za rabotewe so hartii od vrednost, propi{uvaj}i deka tro{ocite za sledewe na obukata i polagawe na stru~niot ispit za rabotewe so hartii od vrednost gi podnesuvaat kandidatite, so pla}awe soodveten nadomest utvrden so Tarifnikot za sodrìnata i visinata na oddelnite nadomestoci {to gi naplatuva Komisijata za hartii od vrednost. Me|utoa, so osporeniot ~l. 9-a od pravilnikot, Komisijata od vakvata obvrska za pla}awe nadomest za sledewe na obukata i polagaweto na stru~niot ispit gi oslobodila ~lenovite i vrabotenite vo Komisijata za hartii od vrednost. Pri vakva sostojba, se postavuva pra{aweto dali statusot na ~len ili vraboten vo Komisijata za hartii od vrednost, moè da pretstavuva osnov za osloboduvawe od obvrskata za pla}awe odreden nado45
mestok za obuka i polagawe na stru~en ispit za rabotewe so hartii od vrednost, koi gi organizira i sproveduva Komisijata, kako javno pravno ovlastuvawe i dali so toa se povreduva na~eloto na ednakvost na gra|anite pred Ustavot i zakon. Imeno, Zakonot za hartii od vrednost, utvrduva deka poloùvaweto na stru~niot ispit za rabotewe so hartii od vrednost e uslov odredeno lice da stekne status na broker, pri {to Komisijata za hartii od vrednost e ovlastena da gi propi{e na~inot i uslovite za polagawe na ovoj ispit. So osporeniot pravilnik, Komisijata utvrdila deka za polagawe na stru~niot ispit, prethodno se organizira i sproveduva soodvetena obuka, pri{to propi{ala deka tro{ocite za sledewe na obukata i za polagawe na stru~niot ispit za rabotewe so hartii od vrednost gi podnesuvaat kandidatite, so pla}awe soodveten nadomest {to go naplatuva Komisijata. Spored Sudot, organiziraweto i sproveduvaweto na obukata i stru~niot ispit od strana na Komisijata e javno ovlastuvawe na Komisijata utvrdeno so Zakonot za hartii od vrednost, od kade proizleguva deka site lica koi se vo situacija da ja sledat ovaa obuka i da go polagaat stru~niot ispit, odnosno site lica nad koi se protega realizacijata na ova javno pravno ovlastuvawe, imaat isti prava i obvrski i vo delot na sledewe na obukata i pri polagawe na ispitot, no isto taka i pri pla}awe na soodvetniot nadomestok za pokrivawe na tro{ocite na raboteweto na Komisijata. Statusot na ~len ili vraboten vo Komisijata ne moè i ne smee da bide osnov za utvrduvawe na razli~ni prava i obvrski na ovie lica vo odnos na drugite lica koi ja sledat obukata i go polagaat ispitot, {to zna~i deka osloboduvaweto na ovie lica od obvrskata za pla}awe na nadomestokot za sledewe na obukata i polagawe na stru~niot ispit, propi{ano so osporeniot ~l. 9-a od Pravilnikot, nesporno pretstavuva privilegija za ovaa kategorija na gra|ani, za koja nema osnov i koja vodi kon povreda na na~eloto na ednakvosta na gra|anite pred Ustavot i zakonite. Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot oceni deka ~l. 9-a od Pravilnikot za obuka i polagawe na stru~en ispit za rabotewe so hartii od vrednost ne e vo soglasnost so ~l. 9 st. 2 od Ustavot." Ad. 29. So Re{enie U. br. 33/2008 od 29. 10 2008, Sudot povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za utvrduvawe povisok procent na usoglasuvawe na penziite vo Republika Makedonija za 2008 godina, donesena od Vladata na Republika Makedonija ("SV RM," br. 16/2008). Spored ~l. 1 na Odlukata, so ovaa odluka se utvrduva povisok procent na usoglasuvawe na penziite za 2008 godina, od procentot utvrden vo ~l. 37 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.Spored ~l. 2 na Odlukata, zgolemuvaweto na penziite }e se izvr{i vo zavisnost od iznosot na ostvarenata penzija i toa: - za korisnici na penzija so ostvarena penzija do 6000,00 denari, - za korisnici na penzija so ostvarena penzija nad 6000,00 denari do 10.800,00 denari, 46
- za korisnici na penzija so ostvarena penzija nad 10.800,00 denari do 15.000,00 denari, i - za korisnici na penzija so ostvarena penzija nad 15.000,00 denari. Spored ~l. 3 od Odlukata, povisokiot procent na usoglasuvawe na penziite se opredeluva vo visina od: - 13,15% za korisnici na penzija so ostvarena penzija do 6000,00 denari, - 8,3% za korisnici na penzija so ostvarena penzija nad 6000,00 denari do 10.800,00 denari, - 5,4% za korisnici na penzija so ostvarena penzija nad 10.800, 00 denari do 15.000,00 denari, i - 3,4% za korisnici na penzija so ostvarena penzija nad 15.000, 00 denari. Soglasno ~l. 4 od Odlukata, sredstavata za isplata na povisokiot procent na usoglasuvawe na penziite soglasno ~l. 3 od ovaa odluka }e se obezbedat od Buxetot na Republika Makedonija. Spored ~l. 5 od Odlukata, ovaa odluka vleguva vo sila so denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", a }e se primenuva od 1. 01. 2008 godina. Spored podnositelot na inicijativata osporenata odluka bila sprotivna na ~l. 59 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 153/2007), zatoa {to predviduvala povisok procent na usoglasuvawe na penziite vrz osnova na visinata na ostvarenata penzija, a ne vrz osnova na dvièweto na indeksot na tro{ocite na ìvot i dvièweto na prose~no isplatenata neto plata na site vraboteni vo Republika Makedonija kako {to reguliral ~l. 37 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe i zatoa {to voveduvala ~etiri procenti na usoglasuvawe na penzijata, a ne eden, edinstven procent za site korisnici na penzija, so {to Vladata diskriminirala eden del od gra|anite (gra|anite so pogolem iznos na ostvarena penzija dobivale pomal procent na usoglasenost na penzijata) {to bilo vo sprotivnost so ~l. 9 od Ustavot. Obrazloènie na odlukata. "Spored ~l. 59 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 153/2007), od 1. 01. i od 1. 07. sekoja godina, a do 31. 12. 2009 godina Vladata na Republika Makedonija moè da utvrdi povisok procent na usoglasuvawe na penziite od procentot na usoglasuvawe utvrden soglasno so ~l. 37 od ovoj zakon.So ovaa odredba zakonodavecot utvrdil praven osnov Vladata, vo period od dve godini, da opredeluva povisok procent na usoglasuvawe na penziite od procentot na redovnoto usoglasuvawe na penziite opredelen so Zakonot, so cel da se ublaì sostojbata predizvikana od faktot deka sekoja godina u~estvoto na prose~nata penzija vo odnos na prose~nata plata se namaluva so {to se namaluva realnata vrednost na penzijata. Imeno, spo47
red podatocite od misleweto na Vladata na Republika Makedonija, dostaveno do Ustavniot sud na Republika Makedonija, kako odgovor na inicijativata (akt na Vladata br. 19-1407/1 od 23.03.2008 godina), platite vo odnos na penziite, vo periodot 2004-2007 godina bile zgolemeni za okolu 15% pove}e od porastot na penziite {to za istiot period iznesuval 6%. So osporenata odluka, Vladata na Republika Makedonija, vrz osnova na prethodno navedeniot ~l. 59 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, utvrdila povisok procent na usoglasuvawe na penziite vo Republika Makedonija za 2008 godina, so toa {to zgolemuvaweto na penziite opredelila deka }e se izvr{uva vo zavisnost od iznosot na ostvarenata penzija, poradi {to opredelila ~etiri kategorii na ostvarena penzija, pa vo zavisnost od ostvarenata penzija, za sekoja od ovie ~etiri kategorii ostvarena penzija go opredelila povisokiot procent na usoglasuvawe na penziite. Navodite vo inicijativata za sprotivnosta na odlukata so Ustavot i Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe poradi toa {to osnovata za utvrduvawe povisok procent na usoglasuvaweto na penziite pretstavuva iznosot na ostvarenata penzija, a ne dvièweto na indeksot na tro{ocite na ìvot i dvièweto na prose~no isplatenata neto plata na site vraboteni vo Republika Makedonija, kako {to e utvrdeno vo ~l. 37 od Zakonot, Sudot gi oceni kako neosnovani.Ova od pri~ina {to soglasno ~l. 59 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, Vladata na Republika Makedonija e ovlastena da moè da utvrdi povisok procent na usoglasuvawe na penziite od procentot na usoglasuvawe utvrden soglasno so ~l. 37 od Zakonot, od kade proizleguva deka zakonodavecot ja ovlastil Vladata, da moè da utvrdi povisok procent za usoglasuvawe na penziite od procentot do koj se doa|a so primenata na ~l. 37 od Zakonot, no pritoa i prepu{til na Vladata da go utvrdi mehanizmot za presmetka na povisokiot procent. Toa zna~i deka Vladata, pri utvrduvaweto na povisokiot procent za usoglasuvawe na penziite, treba da go ima predvid procentot za usoglasuvawe na penziite presmetan spored ~l. 37 od Zakonot, no samo kako podatok za toa nad koj iznos moè da go opredeli pogolemiot procent za usoglasuvawe na penziite. Osven toa, kriteriumite od ~l. 37 na Zakonot, se primeneti pri redovnoto usoglasuvawe na penziite, a intencijata na zakonodavecot bila da se zgolemat penziite nad toj iznos, {to e edinstveno mo`no so primena na drug kriterium, razli~en od ve}e primenetiot. Imaj}i predvid deka, soglasno ~l. 3 od osporenata odluka, sredstvata za isplata na vaka presmetaniot pogolem procent na usoglasuvawe na penziite se obezbeduvaat od Buxetot na Republika Makedonija, od edna strana, kako i mestoto i ulogata na Vladata vo organiz48
acijata na dràvnata vlast, koja kako nositel na izvr{nata vlast e samostojna i nezavisna vo utvrduvaweto na politikata na izvr{uvaweto na zakonite i drugite propisi na Sobranieto, vo donesuvaweto na propisi za izvr{uvawe na zakonite i vo vr{ewe na drugite raboti vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite, od druga strana, Sudot oceni deka ovlastuvaweto na Vladata da utvrdi povisok procent na usoglasuvawe na penziite za 2008 godina, podrazbira pravo Vladata da utvrdi soodveten kriterium za presmetka na povisokiot procent i pravo da go utvrdi samiot procent, vodej}i smetka za obezbeduvawe na socijalnata sigurnost i socijalnata za{tita na gra|anite, vo ramkite na materijalnite i finansiskite sredstva so koi raspolaga dràvata i vo ramkite na sistemot za penzisko i invalidsko osiguruvawe utvrden so Zakonot. Poradi toa, Spored Sudot, opredeluvaweto na iznosot na ostvarenata penzija kako kriterium od koj }e zavisi zgolemuvaweto na penzijata za 2008 godina, ne e vo sprotivnost so odredbite na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na koi se povikuva inicijativata. Me|utoa, utvrduvaweto so Odlukata na razli~ni procenti na usoglasuvawe na penziite, vo zavisnost od ostvarenata penzija, spored Sudot, moè da go dovede vo pra{awe sistemot na utvrduvawe i ostvaruvawe na penziite utvrden so Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe. Imeno, spored ~l. 19 st. 1 od ovoj zakon, starosnata penzija se utvrduva od mese~niot prosek na platite {to osigurenikot gi ostvaril za vreme na vkupnoto traewe na osiguruvaweto, a najrano od 1. 01. 1970 godina. Za utvrduvawe na penziskata osnova spored ~l. 21 od Zakonot, se zemaat platite, pari~nite nadomestoci, odnosno osnovicite na osiguruvawe {to osigurenikot gi ostvaril vo soglasnost so op{t akt na rabotodavecot usoglasen so kolektivniot dogovor i so zakon. Spored ~l. 33 st. 1 od ovoj zakon, starosnata penzija za osigurenicite opfateni so zadolìtelno kalitalno finansirano penzisko osiguruvawe se utvrduva od penziskata osnova vo procenti opredeleni zavisno od dolìnata na penziskiot sta` koja za sekoja godina penziski sta` iznesuva 0,75% (ma`), odnosno 0,86% (èna) od penziskata osnova, a za penziski sta` pokratok od 1 godina, a najmalku {est meseci iznesuva 0,375 % (ma`), odnosno 0,43% (èna) od penziskata osnova. Usoglasuvaweto na starosnata penzija, soglasno ~l. 37 st. 1 od ovoj zakon, se vr{i spored dvièweto na indeksot na tro{ocite na ìvotot vo visina od 50% i dvièweto na prose~no isplatenata neto plata na site vraboteni vo Republika Makedonija vo visina od 50%. Od navedenata zakonska regulativa proizleguva deka zakonodavecot utvrdil sistem spored koj se utvrduva penzijata vo momentot na steknuvaweto, kako i sistem za usoglasuvawe na penzijata spored dvièweto na indeksot na tro{ocite na ìvotot i spored prose~no isplatenata neto plata na site vraboteni vo Republika Makedonija, od 49
kade moè da se konstatira deka zakonodavecot imal edinstven i ist pristap kon na~inot na presmetuvawe na penziite za site osigurenici (pri utvrduvawe na penziskata osnova) i edinstven i ist princip kon usoglasuvaweto na penziite na site korisnici (isti kriteriumi i edinstven procent za usoglasuvawe). Imaj}i go predvid navedenoto, spored Sudot, ovlastuvaweto na Vladata utvrdeno vo ~l. 59 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe treba da se podrazbere kako mo`nost za dopolnitelno usoglasuvawe na penziite vo povisok iznos od zakonski presmetaniot, no toa sepak treba da se sprovede na na~in koj nema da go ru{i zakonski utvrdeniot sistem na steknuvawe i ostvaruvawe na penzija. Ova osobeno zatoa {to stanuva zbor za zgolemuvawe na penzijata, kako pravo od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe koe se ostvaruva vo soglasnost so zakon, a ne kako socijalna pomo{ koja dràvata ja pruà na licata so niski primawa - penzii. So ogled na toa {to so razli~nite procenti na usoglasuvawe na penziite vo zavisnost od iznosot na ostvarenata penzija, kako {to e opredeleno vo osporenata odluka, se otstapuva od zakonski utvrdeniot sistem na presmetuvawe i ostvaruvawe na penzijata, Sudot oceni deka vakvoto re{enie vo Odlukata osnovano moè da se dovede pod somnenie vo odnos na soglasnosta so ~l. 9 i ~l. 51 od Ustavot, kako i so odredbite na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe. Me|utoa so Re{enie U. br. 33/2008, od 20. 01. 2009 godina, Sudot ja zapre postapkata za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za utvrduvawe povisok procent na usoglasuvawe na penziite vo Republika Makedonija za 2008 godina, donesena od Vladata na Republika Makedonija ("SV RM," br. 16/2008).Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 33/2008 od 29 oktomvri 2008 godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za utvrduvawe povisok procent na usoglasuvawe na penziite vo Republika Makedonija za 2008 godina, donesena od Vladata na Republika Makedonija (SV RM," br. 16/2008), zatoa {to osnovano se postavi pra{aweto za nejzinata soglasnost so Ustavot i so Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe. Sudot na sednicata utvrdi deka Odlukata se odnesuva na utvrduvawe povisok procent na usoglasuvawe na penziite za 2008 godina, {to zna~i deka istata ima vremensko vaèwe zaklu~no so usoglasuvaweto na penziite za mesec dekemvri 2008 godina, koga primenata na Odlukata se iscrpuva. Spored ~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija, Ustavniot sud, pome|u drugoto, odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot, kako i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i so zakonite. Soglasno ~len 47 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija, Ustavniot sud }e ja zapre postapkata ako vo tekot na postapkata zakonot, drugiot propis ili op{t akt 50
prestanal da vaì, a ne nao|a osnovi za ocenuvawe na negovata ustavnost odnosno ustavnost i zakonitost vo vreme na vaèweto. So ogled deka so isplatata na dekemvriskite penzii za 2008 godina primenata na Odlukata e iscrpena, Sudot oceni deka se ispolneti uslovite od ~l. 47 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija za zapirawe na postapkata, poradi {to odlu~i kako vo t. 1 od ova re{enie. Ad. 30. So Re{enie 236/2007 od 13. 03. 2008, Sudot ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 3 st. 3 od Zakonot za komunalni taksi ("SV RM" br. 61/2004, 64/2005 i 92/2007). Spored ~l. 3 st. 3 od Zakonot za komunalni taksi "pod korisnik na javno osvetluvawe od st. 1 t. 10 na ovoj ~len se podrabira sekoj imatel na broilo od kategorijata doma}instvo" i sekoj imatel na broilo od kategorijata "ostanata potro{uva~ka." Spored navodite na podnositelot na inicijativata osporenite odredbi ne bile vo soglasnost so ~l. 33 od Ustavot zatoa {to golem broj gra|ani ~ii domakinstva bile so mal broj ~lenovi bile dovedeni vo neramnopravna polo`ba so onie gra|ani ~ii domakinstva bile so golem broj ~lenovi. Obrazloènie na Re{enieto. "Spored ~l. 3 st. 1 t. 10 od Zakonot, komunalni taksi, me|u drugoto, se pla}aat i za koristewe i odrùvawe na javno osvetluvawe. Vo osporeniot ~l. 3 st. 3 e predvideno deka, pod korisnik na javno osvetluvawe od st. 1 t. 10 na ovoj ~len se podrazbira sekoj imatel na broilo od kategorijata doma}instvo i sekoj imatel na broilo od kategorijata "ostanata potro{uva~ka." Spored ~l. 10 st. 4 komunalna taksa od ~l. 3 st. 1 t. 10 na ovoj zakon se pla}a mese~no. Spored ~l. 20 tarifen broj 10 st. 1 od Zakonot "za koristewe i odrùvawe na javno osvetluvawe se pla}a komunalna taksa spored tipot na potro{uva~kata i toa 0,4 KV (doma}instvo), po 25 KW/h, 0,4 KV (objekti na trgovski dru{tva i zanaet~ii po 500 KW), 10 KV po 100 KW/h, 35 KV po 150 KW/h i 110 KV po 300 KW/h, po cena za javno osvetluvawe za sekoe broilo za merewe na elektri~na energija. Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi, odredbite od Zakonot za komunalni taksi, a posebno osporenata odredba od Zakonot, nasprema navodite vo inicijativata Sudot oceni deka tie se neosnovani. Ova ottamu {to, spored Sudot pravo e na zakonodavecot da gi voveduva danocite i drugite javni dava~ki za finansirawe na javnite potrebi i da ja opredeluva nivnata visina. Imeno, so ogled na toa {to so Zakonot za komunalni taksi vklu~itelno i so osporenata odredba se utvrduva nadomestok za uli~no osvetluvawe, koe pretstavuva javna potreba, {to treba da se namiruva od javnite rashodi, odnosno se utvrdeni obvrznicite (pravni i fizi~ki lica) utvrdena e osnovicata (imatel na broilo) visinata na taksata 25 KW/h po broilo za doma}instvo, kako i na~inot na pla}awe na ovoj nadomestok, Sudot oceni deka ne moè da 51
se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata odredba so ustavnite odredbi na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.2 Ad. 31. So Re{enie U. br. 123/2008 od 26. 11. 2008, Sudot ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 25 st. 1 t. 5 vo delot "i toa samo za delot na nedvi`nosta koj bi go nasledil spored Zakonot za nasleduvawe i bez davawe na izdr{kata" od Zakonot za danocite na imot ("SV RM," br. 61/2004, 92/2007 i 102/2008). Spored ~l. 25 st. 1 t. 5 od Zakonot za danocite na imot, danok na promet na nedvi`nosti ne se pla}a koga pravoto na sopstvenost na nedvi`nosta se prenesuva na davatelot na doìvotnoto izdrùvawe, koj vo odnos na primatelot na izdrùvaweto se nao|a vo prv nasleden red i toa samo za delot na nedvi`nosta koj bi go nasledil spored Zakonot za nasleduvawe i bez davawe na izdr{kata. Obrazloènie na Re{enieto. "Spored ~l. 17 st. 1 t. 1 od Zakonot, danok na nasledstvo i podarok ne pla}a naslednikot, odnosno primatelot na podarok od prv nasleden red. Vo delot 3 "Danok na promet na nedvi`nosti" od Zakonot, odnosno vo ~l. 19, predmet na odano~uvawe e opredeleno deka na ostvareniot promet na nedvi`nost se pla}a danok na promet na nedvi`nosti. Pod promet na nedvi`nosti, vo smisla na ovoj zakon se smeta prenosot so nadomestok na pravoto na sopstvenost na nedvi`nost, zamena na edna za druga nedvi`nost, kako i drug na~in na steknuvawe na nedvi`nost so nadomestok me|u pravni i fizi~ki lica. Vo ~l. 20 od navedeniot zakon vo koj e utvrdeno koj e obvrznik na danokot na promet na nedvi`nosti vo t. 5 e utvreno "ako pravoto na sopstvenost na nedvi`nosta se prenesuva vrz osnova na dogovor za doìvotno izdrùvawe dano~en obvrznik e primatelot na nedvi`nosta. Soglasno osporeniot ~l. 25 st. 1 t. 5 od Zakonot primatelot na nedvi`nosta po osnov na dogovor za doìvotna izdr{ka ne pla}a danok na promet na nedvi`nosta koga pravoto na sopstvenost na nedvi`nosta se prenesuva na davatelot na doìvotnoto izdrùvawe koj vo odnos na
Poednostavno: Spored ~l. 3 st. 3 od Zakonot golem broj gra|ani so mal broj ~lenovi se doveduvaat vo neramnopravna polo`ba vo odnos na onie gra|ani ~ii domakinstva se so pogolem broj ~lenovi. Ustavniot sud odgovari: - Navedeniot ~l. 3 st. 3 od Zakonot za komunalni taksi e ustaven, {to zna~i prvata grupa na gra|ani ne se vo neramnopravna polo`ba vo odnos na vtorata grupa gra|ani, za{to - vnimavajte! - "pravo e na zakonodavecot da gi voveduva danocite i drugite javni dava~ki za finansirawe na javnite potrebi i da ja opredeluva nivnata visina." Ili nakratko: Ako gra|anin se poàli za nekoja nepravda (deka soglasno nekoj ~len od zakon e doveden vo neramnopravna polo`ba vo odnos na drug gra|anin), odgovorot na Ustavniot sud e i sekoga{ }e bide - "Ne e to~no: odredbata od toj i toj zakon ne ve pravi neramnopravni." A ako pra{ate zo{to? - Ustavniot sud }e Vi odgovori - "Zatoa {to toa e pravo na zakonodavecot" (!?). Vo taa smisla vidi, na primer, i U. br. 123/2008.
2
52
primatelot na izdr{kata se nao|a vo prv nalseden red i toa samo za delot na nedvi`nosta koj bi go nasledil spored Zakonot za nalseduvawe i bez davawe na izdr{ka. Od analizata na ustavnite odredbi kako i odredbite od Zakonot za danocite na imot proizleguva deka pravo e na zakonodavecot da gi utvrdi danocite i drugite javni dava~ki i deka ova pravo ne e ograni~eno nitu vo pogled na predmetot na odano~uvawe nitu vo pogled na subjektite, pri{to, vo ramkite na ostvaruvaweto na ova pravo zakonodavecot e dolèn voveduvaweto, na~inot na presmetuvaweto, olesnuvaweto i osloboduvaweto da go uredi na na~in spored koj subjektite zadolèni so odredena dava~ka nema da gi dovede vo neednakva polo`ba. Trgnuvaj}i od navedenoto, a vo nasoka na po~ituvawe na ustavnoto na~elo na ednakvost, Sudot oceni deka zakonodaveacot so pravo kako dano~en obvrznik na danok na promet na nedvi`nosti go utvrdil i davatelot na izdr{ka, odnosno primatelot na nedvi`nosta od prv nasleden red za delot {to toj ne bi moèl da go nasledi soglasno Zakonot za nasleduvawe. Davatelot na izdr{ka od prv nasleden red e oslobodenod danok na promet na nedvi`nost za delot {to toj bi go nasedil i bez davawe na izdr{ka. Poa|aj}i od iznesenoto, Sudot oceni deka vo konkretniov slu~aj ne moè da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporeniot del od ~l. 25 st. 1 t. 5 od Zakonot so odredbite na Ustavot.
*
Napred poso~ivme niza odluki na Ustavniot sud za da dolovime {to, spored misleweto na ovaa vrvna institucija pretstavuvaat pravedni, a {to nepravedeni zakoni, no od nivite obrazloènija ne doznavme nitu pak moème da izvle~eme kakov i da e element {to }e ni go objasni poimot pravda i nepravda, pravednost i nepravednost kako i kavi bilo kriteriumi {to ukaùvaat na procenkata na Sudot vo ednata ili vo drugata nasoka. Dosega navedenite odluki, za àl, namesto da go objasnat, dopolnitelno go ote`nuvaat iznao|aweto kakva bilo pretstava za poimot pravda i pravednost i ottamu za pojdovnata osnova na soglasnosta ili nesoglasnosta na koja i da e zakonska odredba so ~l. 9 od Ustavot. Vo ovaa smisla problemot dopolnitelno go zamagluvaat, ili poto~no, u{te pove}e go kompliciraat stavovite na Sudot iskaàni vo golem broj drugi negovi odluki. Od niv ovde izdvojuvame tri klu~ni odluki. Toa se odlukite U. br. 20/1996, U. br. 243/2001 i U. br. 100/2001, koi ovde vo celost gi naveduvame. So Odluka 20/1996 od 09. 10. 1996, Sudot, me|u drugite go ukina ~l. 4 st. 2 vo delot {to glasi: "vodej}i smetka za principot na pravda i pravi~nost," od Zakonot za sudovite ("SV RM," br. 36/1995). Spored ~l. 4 st. 2 od Zakonot, sudovite donesuvaat odluki zasnovani vrz Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot, vodej}i smetka za principot na pravda i pravi~nost. 53
Spored podnositelot na inicijativata odredbata od ~l. 4 st. 2 od Zakonot za sudovite, kako osnovno na~elo, voveduva obvrska za sudot da donesuva odluki zasnovani na Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori, vodej}i smetka i za principot na pravda i pravi~nost {to ne bilo vo soglasnost so ~l. 98 st. 2 od Ustavot, spored koj sudovite sudat vrz osnova na Ustavot, zakonite, me|unarodnite ratifikuvani dogovori. Pravdata i pravi~nosta se apstraktni pojmovi i izraz na subjektivnite ~uvstva na ~ovekot i primenata na ovoj princip od strana na sudovite pri presuduvaweto dava mo`nost za brojni zloupotrebi, a posebno dava mo`nost sudot da ne go po~ituva Ustavot i zakonite. Primenata na ovoj princip pri presuduvaweto ovozmoùva i da ne se primenuva odreden zakon, tuku konkretnata rabota da se presuduva po principot na pravda i pravi~nost, a kako pak sudijata }e ja ~uvstvuval pravdata i pravi~nosta bilo posebno pra{awe. Obrazloènie na odlukata. "Ustavot i Zakonot za sudovite sodràt pravni normi {to go obezbeduvaat ustavnoto na~elo za samostojnost i nezavisnost na sudovite. Ustavot na Republika Makedonija, isto taka, kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republikata ja utvrdil podelbata na dràvnata vlast na zakonodavna izvr{na i sudska (~l. 8 al. 4). Soglasno taka izvr{enata podelba na vlasta spored ~l. 98 od Ustavot sudskata vlast ja vr{at sudovite kako samostojni nezavisni organi koi sudat vrz osnova na Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot. Trgnuvaj}i od ustavnata i zakonskata opredelba deka vo ostvaruvaweto na svoite celi i funkcii sudiite se vrzani edinstveno za Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot, Sudot smeta deka, sudovite pri donesuvaweto na odlukite da vodat smetka za principot na pravda i pravi~nost, dava mo`nost sudijata vrz osnova na svoeto subjektivno sva}awe za pravdata i pravi~nosta pri presuduvaweto da izleze nadvor od ramkite na Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori odnosno dava mo`nost za neobjektivno i pristrasno presuduvawe vo konkretnite sporovi poradi {to oceni deka ovoj del od odredbata na ~l. 4 st. 2 od Zakonot izleguva od ramkite na ozna~enata ustavna odredba i e vo nesoglasnost so Ustavot. So Re{enie U. br. 243/2001 od 03. 07. 2002, Sudot ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na: ~l. 122 st. 5, ~l. 129 st. 3 i st. 4, ~l. 131 st. 2 vo delot "ili koi inaku se nespravedlivi ili preterano strogi prema nea," podnaslovot: "Odgovornost vrz osnova na spravedlivost," ~l. 156, ~l. 171 st. 2, ~l. 189 st. 1 vo delot "spravedliv," ~l. 190 st. 1 i st. 3 vo delovite "spravedliv," ~l. 191 vo delot "spravedliv", ~l. 839 st. 2 i ~l. 862 st. 2 od Zakonot za obligacionite odnosi. Spored navodite vo inicijativata, osporenite odredbi od Zakonot za obligacionite odnosi ne bile soglasni so odredbite od ~l. 98 st. 2 od Ustavot na Republika Makedonija, spored koi sudovite sudat 54
vrz osnova na Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot, a ne spored na~eloto na spravedlivost, kako {to predviduvale osporenite odredbi od Zakonot za obligacionite odnosi. - Soglasno ~l. 122 st. 5 od Zakonot, ako izre~e raskinuvawe na dogovorot sudot, na barawe od drugata strana }e ja obvrze stranata {to go barala da nadomesti na drugata strana spravedliv del od {tetata {to ja trpi poradi toa, - Spored ~l. 129 st. 3, ako o{teteniot bara da se namali negovata obvrska na spravedliv iznos, sudot }e go dozvoli takvoto barawe ako e toa mo`no, a vo toj slu~aj dogovorot so soodvetnata izmena ostanuva vo sila, - Spored ~l. 129 st. 4 od Zakonot, o{teteniot moè da podnese barawe za namaluvawe na obvrskata za spravedliv iznos vo rok od pet godini do sklu~uvaweto na dogovorot, - ^lenot 131 st. 2 predviduva sudot da moè da ja odbie primenata na oddelni odredbi na op{tite uslovi {to ja li{uvaat drugata strana od pravoto da stavi prigovor, ili onie vrz osnova na koi taa gi gubi pravata od dogovorot ili gi gubi rokovite ili koi inaku se nespravedlivi ili preterano strogi prema nea, Osporeniot podnaslov glasi: "Odgovornost vrz osnova na spravedlivost," - Soglasno ~l. 156 vo slu~aj na {teta {to ja pri~inilo lice koe za nea ne e odgovorno, a nadomestokot ne moè da se dobie od liceto {to bilo dol`no da vodi nadzor nad nego sudot moè, koga toa go bara spravedlivosta, a osobeno so ogled na materijalnata sostojba na {tetnikot i o{teteniot, da go osudi {tetnikot da ja nadomesti {tetata napolno ili delumno, a ako {tetata ja pri~inil maloletnik sposoben za rasuduvawe koj ne e vo sostojba da ja nadomesti sudot moè, koga toa go bara spravedlivosta, a osobeno so ogled na materijalnata sostojba na roditelite i na o{teteniot, da gi obvrze roditelite da ja nadomestat {tetata, napolno ili delumno, iako ne se vinovni za nea, - Soglasno ~l. 171 st. 2 ako bara spravedlivosta, sudot moè takvoto lice da go oslobodi od obvrskata da ja nadomesti {tetata; - Soglasno ~l. 189 za pretrpeni fizi~ki bolki, za pretrpeni du{evni bolki poradi namaluvawe na ìvotnata aktivnost, nagrdenost, povreda na ugledot, ~esta, slobodata ili pravata na li~nosta, smrt na blisko lice, kako i za strav sudot, ako najde deka okolnostite na slu~ajot, a osobeno ja~inata na bolkite, stravot i nivnoto traewe go opravduva toa, }e dosudi spravedliv pari~en nadomest, nezavisno od nadomestot na materijalnata {teta, kako i vo nejzino otsustvo, - Soglasno ~l. 190 st. 1 vo slu~aj na smrt na nekoe lice, sudot moè da im dosudi na ~lenovite na negovoto potesno semejstvo (bra~en drugar, deca i roditeli) spravedliv nadomest za nivnite du{evni bolki, 55
- Spored ~l. 190 st. 3 vo slu~aj na osobeno teòk invaliditet na nekoe lice, sudot da moè da im dosudi na negoviot bra~en drugar, decata i na roditelite spravedliv pari~en nadomest za nivnite du{evni bolki, - Soglasno ~l. 191 pravo na spravedliv pari~en nadomest poradi pretrpenite du{evni bolki, ima liceto koe so izmama, so prinuda ili so zloupotreba na nekoj odnos na pot~inetost ili zavisnost, e navedeno na kazniva obquba ili na kaznivo bludno dejstvie, kako i liceto sprema koe e izvr{eno nekoe drugo krivi~no delo protiv dostoinstvoto na li~nosta i moralot, - Spored ~l. 839 st. 2 ako vo dadeniot slu~aj nadomestot e nesrazmerno golem sprema izvr{enata rabota i postignatiot rezultat, sudot moè na barawe od komitentot da go namali na spravedliv iznos, - Soglasno ~l. 862 st. 2 ako vo dadeniot slu~aj nadomestot e nesrazmerno golem sprema napravenata usluga, sudot moè na barawe na nalogodavecot da go namali na spravedliv iznos. Obrazloènie na Re{enieto. "Pri ocenuvaweto na ustavnosta na ovoj zakon, Sudot pojde od stanovi{teto deka ne moè da se postavi znak na ravenstvo me|u primenuvaweto na principot za pravda i pravi~nost, voop{to pri rabotata na sudovite, i opredeluvaweto na spravedliv iznos na sredstva na o{teteniot pri objektivnoto nepostoewe mo`nost za izvr{uvawe na dogovorot. a) Imeno, osporenata odredba od ~l. 122 st. 5 od Zakonot predviduva dokolku sudot izre~e raskinuvawe na dogovorot, na barawe na stranata ({to raskinuvaweto ne go barala) da ja zadolì stranata na ~ie barawe dogovorot e raskinat, da nadomesti spravedliv del od {tetata {to ja pretrpela so raskinuvaweto na dogovorot. Spored Sudot ovaa odredba e soglasna so Ustavot poradi slednoto: Odredbata spa|a vo glavata: "Raskinuvawe ili izmena na dogovor poradi promeneti okolnosti." Koga stanuva zbor za promeneti okolnosti, zakonodavecot e jasen vo smisla {to gi opredeluva tie okolnosti: toa se okolnosti {to go ote`nuvaat ispolnuvaweto na obvrskata na ednata strana, poradi {to ne moè da se ostvari celta na dogovorot ili dogovorot, kakov takov, pove}e ne im odgovara na dogovornite strani. Zna~i, samo vo situacija na promeneti okolnosti koi ne go ote`nuvaat izvr{uvaweto na dogovorenata obvrska i koga ne moè da se ostvari celta na dogovorot, taa strana moè da pobara raskinuvawe na dogovorot. Vo takov slu~aj, zakonodavecot e jasen vo smisla {to so imperativna norma ne dozvoluva raskinuvawe na dogovorot ako pri negovoto sklu~uvawe promenetite okolnosti moèle da se predvidat, izbegnat ili sovladaat. 56
Ponatamu, uslov za dobivawe na spravedliv nadomest e, promenetite okolnosti {to go ote`nuvaat izvr{uvaweto na dogovorot, da ne nastapile po istekot na rokot za negovoto izvr{uvawe. Vo slu~aite, pak, koga Sudot pri izrekuvaweto na raskinuvaweto na dogovorot, }e ja obvrze strankata {to barala raskinuvawe da nadomesti na drugata strana spravedliv del od {tetata {to ja trpi poradi toa, Sudot oceni deka zakonodavecot poa|a od culpa levisin concreto i zboruva za nadomestuvawe na spravedliv del od {tetata koja nastanala poradi promeneti okolnosti koi ne moèl da gi predvidi prose~en ~ovek, a poradi koi ne moè da se ostvari celta na dogovorot. Od tie pri~ini, Sudot oceni deka ne moè osnovano da se postavi pra{aweto za ustavnosta na Zakonot od ovoj aspekt. b) Osporeniot ~l. 129 st. 1 od Zakonot predviduva pravo na o{teteniot da bara da se namali negovata obvrska na spravedliv iznos i mo`nost sudot da go dozvoli takvoto barawe ako e toa mo`no. I ovaa odredba, spored Sudot, e soglasna so Ustavot, poradi slednoto: ovoj ~len spa|a vo glavata "Lihvarski dogovori". Poznato e deka lihvarski dogovor e takov vid dogovor so koj nekoj (lihvarot) koristej}i ja sostojbata na nu`da ili te{ka materijalna sostojba na drug, negovoto nedovolno iskustvo, lekomislenost ili zavisnost }e dogovori za sebe ili za nekoj drug korist koja e vo o~igleden nesrazmer so ona {to toj na drugiot mu go dal ili storil ili se obvrzal da mu dade ili da mu stori (st. 1). Vo takvi slu~ai, zakonodavecot predviduva mo`nost na o{teteniot da mu se namali obvrskata za nadomest na spravedliv iznos, no pod uslov da e toa mo`no i baraweto da se podnese vo rok od pet godini od sklu~uvaweto na dogovorot. Spored Sudot, ovaa odredba e soglasna so Ustavot. Imeno, zakonodavecot predviduvaj}i gi lihvarskite dogovori, kako takvi, ednovremeno i gi ograni~il vo odredeni ramki vo smisla {to za o{tetenata strana predvidel smaluvawe na negovata obvrska na nivo na spravedliv iznos, dokolku toa uslovite go dozvoluvaat i dokolku baraweto e podneseno vo blagovremen zakonski rok. Toa {to rokot za podnesuvawe na baraweto iznesuva pet godini, spored misleweto na Sudot, odi samo vo prilog na o{teteniot vo smisla {to zakonodavecot mu dava podolg vremenski interval za podnesuvawe na barawe za namaluvawe na negovata obvrska na nivo na spravedliv iznos. ) ^lenot 131 st. 2 od Zakonot predviduva sudot da moè da ja odbie primenata na oddelni odredbi na op{tite uslovi {to ja li{uvaat drugata strana od pravoto da stavi prigovori, ili onie vrz osnova na koi taa gi gubi pravata od dogovorot, ili gi gubi rokovite ili uslovite koi, inaku, se nespravedlivi ili preterano strogi kon nea. Ovaa odredba spa|a vo glavata "Op{ti uslovi na dogovorot," pri {to ovie uslovi se obvrzni za dogovornata strana ako i bile poz57
nati ili morale da i bidat poznati vo momentot na sklu~uvaweto na dogovorot. Vo taa konstelacija na odnosi, zakonodavecot, kako eden vid za{titen mehanizam, ja predvidel osporenata odredba opredeluvaj}i gi slu~aite koga sudot moè da ja odbie primenata na oddelni odredbi od op{tite uslovi, {to ja li{uvaat drugata strana od pravoto na prigovor ili vrz osnova na koi taa gi gubi pravata od dogovorot, od rokovite i sl. Spored Sudot, ovaa zakonska odredba e soglasna so edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija, odnosno vladeeweto na pravoto. g) ^lenot 156 od Zakonot e smesten vo glavata "Odgovornost za drug" i podglavata "Odgovornost vrz osnova na spravedlivost." Vo Glava "Odgovornost za drug" kako podglavi se sodràni: "Odgovornost za du{evno bolni i zaostanati vo umstveniot razvoj," "Solidarna odgovornost," "Odgovornost na drugo lice za maloletnik," i "Posebna odgovornost na roditelite." Spored ocenkata na Sudot, ova e tipi~en slu~aj koga zakonodavecot go upotrebuva kvalifikativot "spravedlivost." Pri ocenuvaweto na ovoj ~len od Zakonot, Sudot ima{e predvid deka vo pravoto e mo`no da dojde do sudir me|u principot na spravedlivosta i pravnata norma i deka pozitivnoto pravo zastapuva stanovi{te spored koe ne treba da se dozvoli neprimenuvawe na pravnata norma vo odnos na spravedlivosta, zatoa {to so toa bi se ostvarile mo`nosti za zloupotreba. Od tie pri~ini, pozitivnoto pravo go zastapuva stanovi{teto deka vo pravniot sistem moè da se primenuva principot na spravedlivost samo dokolku e toa izre~no predvideno so pozitivnoto pravo. Kako {to se gleda od naslovenosta na glavata (odgovornost vrz osnova na spravedlivost) i od sodrìnata na samata norma, ovoj princip, vo slu~ajov, e izre~no zastapen, poradi {to Sudot oceni deka ne moè da se postavi pra{aweto za nejzinata soglasnost so Ustavot na Republika Makedonija. d) Spored Sudot, goreiznesenoto pravno obrazloènie se odnesuva i na ~l. 171 st. 1 od Zakonot koj spa|a vo glavata "Odgovornost poradi nedavawe na neophodna pomo{" i glasi: "toj {to bez ospasnost za sebesi nema da mu dade pomo{ na lice ~ij ìvot i zdravje se o~igledno zagrozeni, odgovara za {tetata {to nastanala od toa, ako toj, spored okolnostite na slu~ajot, moral da ja predvidi taa {teta. |) Odredbite od osporenite ~l. 190 st. 1 i st. 3 i 191 od Zakonot, spa|aat vo glavata "Nadomest na nematerijalna {teta". Tie reguliraat pra{awa vo vrska so spravedliv nadomest na nematerijalna {teta za pretrpeni fizi~ki i du{evni bolki, za smrt ili teòk invaliditet na liceto ili na ~lenovite na negovoto potesno se58
mejstvo ili kako satisfakcija poradi pretrpeni du{evni bolki na liceto koe so izmama, prinudi i sl. e navedeno da izvr{i kaznivo delo. Spored Sudot, ne moè da se postavi pra{aweto za ustavnosta na ovie odredbi, zatoa {to i ova e slu~aj koga zakonodavecot e izre~en pri utvrduvaweto da se dodeli pravi~en nadomest. e) Isto taka, slu~ai na postoewe na izre~na odredba vo zakonot za primena na principot na spravedliv nadomest se sre}avaat i vo ~l. 839 st. 2 i 862 st. 2 od Zakonot koi predviduvaat dokolku, vo dadeniot slu~aj nadomestot e nesrazmerno golem sprema izvr{enata rabora i postignatiot rezultat, odnosno nadomestot e nesrazmerno golem sprema napravenata usluga, sudot da moè na barawe na komitentot, odnosno na barawe na nalogodavecot, da go namali nadomestot na spravedliv iznos, poradi {to spored Sudot ne moè da se postavi pra{aweto za nivnata soglasnost so Ustavot. So Re{enie U. br. 100/2001 od 30. 06. 2001, Sudot ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta ~l. 32 vo delot "Pokraj ostvaruvawe na pravdata" od Krivi~niot zakonik ("SV RM," br. 37/1996 i 80/1999). Podnositelot na inicijativata naveduva{e deka osporeniot ~l. 32 od Krivi~niot zakonik ne bil vo soglasnost so ~l. 98 st. 2 od Ustavot spored koj sudovite se samostojni i nezavisni i sudat vrz osnova na Ustavot i zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot. Pritoa ja naveduva Odlukata na Ustavniot sud na Republika Makedonija U. br. 20/1996 so koja e ukinat ~l. 4 st. 2 vo delot "vodej}i smetka za principot na pravda i pravi~nost" od Zakonot za sudovite kako nesoglasen so ~l. 98 od Ustavot. Spored nego, ostvaruvaweto na pravdata ne moèlo da bide cel na kaznuvaweto bidej}i se sozdavalo subjektivisti~ko i neobjektivno tolkuvawe na principot "ostvaruvawe na pravdata". Obrazloènie na Re{enieto. Spored osporeniot ~len "Pokraj ostvaruvawe na pravdata, cel na kaznuvaweto e: 1) spre~uvawe na storitelot da vr{i krivi~ni dela i negovo prevospituvawe i 2) vospitno da se vlijae vrz drugite da ne vr{at krivi~ni dela. Spored krivi~no pravnata teorija kaznata pretstavuva reakcija na op{testvoto sprema storitelite na kaznivi dela za nivnoto kr{ewe na op{tite pravila na odnesuvawe. Pritoa, kaznivoto delo i kaznata moraat da bidat opredeleni so zakon, a kaznata ja izrekuva nadleèn organ (sud) samo po utvrdena vina na storitelot. Ottuka, so zakon se propi{uvaat site kazni i toa po vid i visina, se opredeluvaat soodvetni kazneni ramki za sekoe krivi~no delo i za izrekuvawe na opredelena kazna vrz osnova na isto taka, zakonski opredelni osnovi i uslovi. Na toj na~in se isklu~uvaat obi~aite, podzakonskite akti i analogijata kako izvori za vostanovuvawe na kaznite, a isto taka se spre~uva voluntarizmot i sudskoto samovolie.
59
Seto ova e vo funkcija pravedno da se odmeri kaznata srazmerno na storenoto krivi~no delo, a se so cel da se postignat sakanite efekti i celi od kaznuvaweto. Vrz osnova na iznesenoto, upotrebenite termini "Pokraj ostvaruvawe na pravdata" vo ~l. 32 od Krivi~niot zakonik imaat za cel da gi potenciraat tokmu uslovite i zakonskite determinirawa na krivi~nite dela i kaznite {to treba zadolìtelno da se imaat predvid pri izrekuvaweto na kaznite i postignuvaweto na celite na kaznuvaweto. Ottuka, Sudot oceni deka nivnata upotreba vo osporeniot ~len ne e vo sprotivnost so ~l. 98 st. 2 od Ustavot, poradi {to ne moè da se postavi pra{aweto za nivnata soglasnost so Ustavot. Po seto ova ne uspeavme da doznaeme {to za Ustavniot sud na Republika Makedonija pretstavuva poimot pravda. II. [TO E PRAVDA Ottamu se opredeliv da istraàm {to misli opredelena kategorija lu|e za toa {to e pravda. Za taa cel se posluìv so prigoden primerok na ispitanici od ~ii odgovori ovde gi prenesuvam vo obem koj frla dovolno jasna svetlina za nivnoto sfa}aweto na ovoj poim. Pra{aweto be{e postaveno najednostavno: "[to e pravda?" Pritoa, iako se rabote{e za ispitanici so povisoko obrazovno nivo, dobiv interesni, no sepak skromni odgovori koi vo osnova moàt da se svedat na onie od tipot za koi govori Avgustin: dodeka nekoj ne me pra{uva znam, no koga treba da objasnam nekoj poim - ne znam.3 Smetam deka narednive odgovori vo dovolna mera go potvrduvaat toj zaklu~ok. 1 - Pravdata pretstavuva moralno nivo koe odredena pojava, aktivnost itn. koja se slu~uva, bi trebalo da go postigne za da nie kako li~nosti go okvalifikuvame kako ispravno.
Takov, na primer, e poimot - vreme. V. Sveti Avgustin, Ispovesti, Grafos Beograd. 1989, str. 13. Takov e primerot i so poimot ubavo. Celiot svet rezonira za ubavoto: lu|eto mu se voshituvaat me|u tvorbite na prirodata i go baraat vo proizvodite na umetnosta: taa osobina sekoj od nas na ne{to mu ja pridava ili odre~uva. Me|utoa, ako lu|eto so najsiguren i najprefinet vkus gi pra{ate {to e nejzinoto poteklo, priroda, opredelen poim, vistinskata pretstava, to~nata definicija, dali e toa ne{to relativno ili apsolutno, postoi li ve~no nepromenlivo ubavo koe e pravilo i primer na nemu podredenoto ubavo, ili so ubavoto e isto kako i so modata - toga{ mislewata vedna{ se podvojuvaat i dodeka edni go priznavaat svoeto neznaewe, drugi se frlaat vo skepticizam. Kako e mo`no re~isi site lu|e da se soglasuvaat deka postoi edno ubavo, deka me|u niv ima tolkumina koi ìvo go ~uvstvuvaat tamu kade {to toa se nao|a, a tolku malku od niv znaat {to e toa? Didro, D. O poreklu i prirodi lepoga, Rad, Beograd, 1962. str. 3.
3
60
2 - Vo sekojdnevniot ìvot postojano se sre}avame so poimot pravda i re~isi kontinuirano se provlekuva re~enicata "nema pravda". Pravdata kako poim e osnova na pravoto, poim {to se poistovetuva so pravi~nosta, so sevkupnosta na site pozitivni i integrativni procesi koi doveduvaat do celosno rasvetluvawe i otkrivawe na vistinata. Utvrduvaweto na site fakti i okolnosti, objektivno i nezavisno, nepristrastno bez bilo kakvo vlijanie, nadvore{no ili vnatre{no, subjektivno, doveduvaat do pravilno postavuvawe vo odnos na odredena fakti~ka situacija i davawe na sopstvena ocena, stav i mislewe, vo soglasnosta so objektivnata realnost, vo nasoka na utvrduvawe na vistinata, so cel dostignuvawe na pravi~nosta, zadovoluvawe na osnovniot kriterium na pravoto - pravdata. 3 - Stremeòt na lu|eto kon pravi~nost, pravi~no op{testvo, od pojavata na ~ovekot, ja nametnuva potrebata od razmisluvawe za poimot pravda. Pravdata i pravi~nosta ovozmoùva ostvaruvawe na bezbeden i siguren ìvot na lu|eto, bidej}i samo pravi~no op{testvo e bezbedno op{testvo. Pravi~noto postapuvawe na ~ovekot e na~in na ostvaruvawe na pravdata i najdobar na~in za otkrivawe na vistinata. 4 - Pod samiot poim pravda se podrazbira zbir na normi so koi na ~ovekot ili gra|aninot na odredena dràva ili op{testvo mu se garantiraat odredeni prava i slobodi preku koi gi realizira svoite ìvotni potrebi, kako i pravi~no postapuvawe vo sredinata kade ìvee. Koga vo edna dràva funkcionira pravdata taa na odreden na~in go obvrzuva i samiot ~ovek da gi po~ituva i pravnite normi na samoto pravo so koj se podrazbira opredelen vid normi i odnesuvawe koi se sankcionirani so dràvna prinuda. 5 - Sistem na potrebni i neophodni, direktni i indirektni elementi koi u~estvuvaat vo procesot na dejstvija - izvr{uvawa, vo procesot da gi spojat pozitivnite i negativnite koi ja davaat formata i sodrìnata na pravdata koja ne zastanuva, tuku kako proizvod, povtorno doa|a vo kontakt so drugi sistemi, moè da bide razdvoena na elementite od kontaktot, i sekoga{ }e soedinuva so potrebnite elementi koi so svojata forma i sodrìna pak }e ja dadat - formata. 6 - Pravdata e sevkupnost od na~ela i principi na na~in na razmisluvawe i odnesuvawe koi se vo soglasnost so religioznite, eti~kite i zakonskite stavovi i odredbi. 7 - Pravda e sostojba na ~ovekovata du{a koja vlijae na ~ovekoviot razum da ne ja razboluva du{ata. Toa e edinstvo ili neprekinati i postojani obidi za vospostavuvawe na edinstvo pome|u metafizi~koto i racionalnoto, odnosno materijalnoto kaj ~ovekot. Pravdata moème da ja nare~eme i kako vtoro ime na vistinata i e izraz na iskonskata cel na ~ovekot da se najde, a so svojot razum i da ja vospostavi harmonijata vo prirodata. Pravdata, metafizi~ki, e sredstvoto koi treba da ja smiri ~ovekovata du{a, bidej}i taa e postamentot vrz koja stoi razumot. 61
8 - Pravda e koga lu|eto se odnesuvaat vo soglasnost so pravilata koi se propi{ani so zakonskite i ostanatite pravni akti. 9 - Pravda e zadovoluvawe na odredeni pojavi i odnesuvawa na lu|eto. êsto se zapra{uvame dali pravdata e zadovolena. Za da bide zadovolena pravdata postojat pove}e normi odnosno aspekti, vo zavisnost od analiziraweto na problemot, slu~ajot, nastanot. 10 - Pravda e seto ona {to treba da go re{i na{iot pravosuden sistem (i drugite pomo{ni institucii) preku instituciite na sistemot, za sekoe ona {to e nepravo ili poto~no da se za{titi preku institucijata pravda: ìvotot, dostoinstvoto, moralot, socijalata, kriminalnite dejnosti i s drugo {to e povrzano so nepravoto, a u{te poto~no ako nekoj e vinoven, preku pravedno sudewe - proces, da se izre~e pravi~na sankcija ili sli~no. 11 - Pravda kako poim e prili~no {irok i e nevozmo`no da se odredi to~no bez da se zaluta vo subjektivizmot na negovoto odreduvawe. Taka moè da zboruvame za pravda vo pravna smisla t.e po~ituvawe na pravdata preku po~ituvawe na pravnite normii obratno postapuvawe nepravedno so kr{ewe na postoe~kite pravni propisi vo edna dadena dràva. Pokraj pravda od pravnoto gledi{te bi dodal deka postoi i "li~na pravda" koja vo sebe gi sodrì nu`no vrednostite koi{to se vtemeluvaat vo samata li~nost i vo gradeweto na svesta za pravdata preku obrazovanieto i vospitanieto koe{to go dobiva istata. Koga ve}e bi trebalo da ja objasnime pravdata ili barem samo da ja poso~ime analogno na pravdata vo smisla na pravnite propisi; pravdata vo smisla na li~nata pravda moème da ja poso~ime i op{testvenata pravda koja{to vo sebe vpriema o~ekuvawata na zaednicata, op{testvoto vo celina za toa {to e poèlno, prifatlivo kako i {to bi trebalo da ~ini, pravi, a {to ne. 12 - Pravdata e objektivni i realno sogleduvawe na faktite za edna situacija. Taa e najsvetata rabota vo ìvotot, da bide{ pravi~en za mene zna~i da postoi{. Temelot na sekoj poedine~en ìvot, na semejstvoto, organizaciite, instituciite i sekoja dràva mora da bide pravdata. 13 - Pod pravda podrazbirame sistem na vrednosti, odnesuvawa, moralni normi koi treba da gi poseduvaat poedincite. Za nekoj da bide pravi~en i da moè da go po~ituva poimot pravda treba da gi poseduva tie vrednosti i normi na odnesuvawe koi se prifateni vo dadenot op{testvo. Me|utoa, op{testvoto treba da vozvra}a na tie poedinci koi go po~ituvaat sistemot na normi i vrednosti, da se odnesuva pravi~no kon niv, da go nagraduva nivnoto odnesuvawe, da gi unapreduva, a ne da gi unazaduva. Isto taka, smetam deka treba pravi~no op{testvoto da se odnesuva kon poedincite koi so makotrpna rabota i trud stignale do nekoja pozicija vo ìvotot, a ne so laèwe i proneveri. Vo na{iot op{testven sistem ne se po~ituva trudot na drugite, moèbi i zatoa imame pote{kotii vo definiraweto na poimot pravda. Za da moè po62
uspe{no da se izveduvaat nekoi raboti vo na{eto op{testvo, treba i da se primenuva, a ne samo da se zboruva za taa problematika. Istoto se slu~uva i so pravdata. Smetam deka pravi~nosta treba da se nagraduva i da se prifati kako moralna norma, moèbi toga{ pravdata }e moàm da polesno da ja definiram. Polesno bi moèla da kaàm {to e nepravda - koga na nekoj poedinec mu se davaat priznanija koi{to ne gi postignal toj, se vrednuva "negoviot trud", za koj {to se pogriìl nekoj drug, zazemal mesto vo op{testvoto na poedinec koj so site sili se borel da postigne ne{to. Za mene toa e nepravda. Pravda bi bilo sprotivnoto - nagrada i davawe priznanie na poedincite koi navistina go zasluìle toa. 14 - Poimot pravda e univerzalen poim so koj moème da ozna~ime pravilno postapuvawe sprema nekogo, pravilno postapuvawe bez diskriminatorski elementi. Pod poimot pravda moè da se ozna~i i davawe na sekogo spored zaslugite t.e vo ramkite na edno op{testvo na sekogo da mu bide dostapno i da mu se dade ona {to go zasluìl. So toa poimot pravda e tesno povrzan so poimite - pravi~no postapuvawe, pravi~na dostapnost, pravo. Pravi~noto postapuvawe mora da bide vo soglasnost so moralnoto na edna nacija pa potoa i vo soglasnost so vaè~kite propisi. 15 - Pravda e toa ne{to {to e stoeno i se bara pravna razvrska na vina vo toa na pravi~no so zakon se bori pravedna postapka za utvrduvawe na storenoto {to e pravedno i na koja strana e vinata, dali e pravdata zadovolena so presudata, dali se zemeni predvid site strani na pravda. Na pravi~na postapka {to e storeno. Vo zavisnost na deloto {to storeno, so zakon dali se utvrdeni site pravni merki za istoto delo, dali ima vina na nekoja strana ili nema utvrdena so zakon za toa delo pa se bara pravdata na drug na~in. Pravda e ne{to {to treba da se zapazi dali pravdata e zadovolena, ima li pravda vo deloto {to e storeno koj e storitelot na deloto. 16 - Pod poimot pravda moè da bidat dadeni mnogu tolkuvawa i definicii, no nema edna univerzalna definicija. Imeno, {to za nekogo e pravda, za drug e nepravda. Nekoi lu|e pravdata ja baraat od boga, odnosno veruvaat deka e bog e edinstveniot koj moè da odredi {to e pravda i {to e pravilno. Spored moe mislewe, pod pravda bi podrazbiral pravilno tolkuvawe na ne{tata, ne~inewe na zlo i dela so zadni nameri kon nekogo, neprimenuvaweto na kleveti i omalovaùvawe na drugite. Pod pravda bi gi podvel i: neme{aweto vo ìvotot i rabotata na drugite lu|e, vozdrùvaweto od davawe na sud t.e mislewe (kritika) za nekogo i sl. Ili generalno, pod pravda bi tolkuval najop{to re~eno neizmerna po~it kon s ona {to n opkruùva, no i odbrana na na{eto dostoinstvo. 17 - Pravda e po~ituvawe i vrednuvawe na trudot koj sekoj od nas go vloìl vo postignuvaweto na nekoja cel vo ìvotot, a pritoa 63
pred s po~ituvaj}i gi site moralni i eti~ki vrednosti, kako i site propi{ani zakonski pravila i propisi. 18 - Pravdata e ednakvost, po~ituvawe, razbirawe, vrednuvawe, ozna~uvawe, va`nost, neisklu~uvawe nediskriminacija, pravila, propisi, standardi. Koga ~ovekot }e bide tretiran i za nego imame viduvawe i vrednuvawe za site negovi karakteristiki i koga kon nego vo dadena situacija postapuvame pravi~no bez isklu~uvawe, razlikuvawe i ja dademe soodvetnata procenka, ocenka, tretman ili mislewe po moe mislewe e pravda - pravo. 19 - Pravda e pravoto, samo ne onaka kako se primenuva, tuku onaka kako {to treba da bide, kako promotor na osnovnite ~ovekovi slobodi i prava i vladeewe na pravoto. Pravda e, vo sistemot na relativniot suverenitet da se po~ustvuva benefitot od pravilata na igra. Pravdata e {iroka kategorija koja moè da se analizira od pove}e aspekti. Pravda e da se bide pravi~en, da se emituva pozitivizam, slobodno da se izrazuvame, da vladeeme vo ramkite na pravoto. 20 - Zborot - terminot pravda go podrazbiram kako termin koj bi trebalo da se koristi za nastani i dela kade bi bilo iskaàno vistinitoto bitie na odreden nastan, situacija i sl. Samiot zbor pravda i terminot - pravna dràva go podrazbiram kako termin so koj bi se ozna~ilo "mo`na" neprikosnovenost na funkcionirawe na instituciite na dràvata kade {to sekoj bi go dobil zasluènoto, odnosno sekoj bi bil tretiran vistinito. Ottuka, zborot "pravda" go podrazbiram kako utvrduvawe na vistinskata vistina. 21 - Pravda e svesno, nepristrastno i pravi~no postapuvawe vo odnos na drugite, no i vo odnos na bilo koja op{testvena pojava i izvr{uvawe na celokupnata ~ovekova aktivnost sprema sekoj i sprema site, so po~ituvawe na osnovnite moralni i zakonski normii osnovnite pravila na ~ovekovoto odnesuvawe. 22 - Pravda kako poim te{ko moè da se definira. Imeno, ona {to e pravi~no za edni moè da bide pogre{no ili nepravedno za drugi. Tokmu poradi toa, pravdata kako poim i kategorija moè da postoi samo vo odredena mera i toa vo onaa mera vo koja se nastojuva da se po~ituvaat pravnite normi i zakonite od edna strana, no so zadolìtelno po~ituvawe na osnovnite ~ovekovi prava, a so toa zadolìtelno i pravata na drugite lu|e. 23 - Pravdata ja razbiram, odnosno zborot pravda go sfa}am kako ne{to {to e realno i vistinito vo stvarnosta. Pravdata moè da se razgleduva od pove}e aspekti. Zborot pravda vo pravoto mislam deka zna~i pravednost, odnosno ne{to sprotivno od nepravda. Na primer, pravda e koga sudijata }e donese odluka za odredeno krivi~no delo so koja }e mu izre~e kazna zatvor na primer od 3 godini i so toa }e ja zadovoli pravdata na ednata stranka, no dodeka za drugata stranka moè da bide nepravda. I zatoa mislam deka pravdata nemoè da se definira, odnosno taa moè da bide i nepravda. 64
24 - Pravda e ona {to eden ~ovek go dobiva za prethodno odrabotena rabota, odnosno sekoj da dobie ona {to go zasluìl t.e kolku zasluìl. Za dobri raboti da bide nagraden, a za lo{i soodvetno kaznet. 25 - Pravda pretstavuva zadovoluvawe na ~ovekovite potrebi vo odnos na nekoj problem ili odredena situacija. 26 - Pravdata e sprotiven poim od zborot nepravda. Pravdata za mene pretstavuva ~esnost koja na sekoj ~ovek vo op{testvoto mu e neophodna. 27 - Pravda pretstavuva svest koja treba sekoj ~ovek da ja ima. 28 - Praveden e onoj koj razmisluva pravedno za s okolu nego, koj donesuva pravilni odluki. Lu|eto treba da se borat za svojata pravda. 29 - Zborot pravda moèbi ne za sekoj gra|anin, a za mene e zbor koj zna~i vistinitost, realnost, nepogre{livost, vo sekakov pogled dali bilo da se izre~e pravda za storeno krivi~no delo ili bilo kade, a da se bara pravdata. Bitno e deka se bara ona {to edukativnoto op{testvo znae {to e dobro a {to lo{o. Da znaeme da gi razgrani~ime tie dve gore navedeni raboti za da bidam prvenstveno duhovno smireni zo{to ima golem udel za mene za da znam deka mojata pravda e zadovolena na onakov zamislen na~in {to jas smetam deka sum uspeal da ja dobijam pravdata. 30 - Pravda pretstavuva nekoe pravdano dejstvie. Primer, ako nekoi se sudat za nekoj imot koj mu e odzemen na drugiot i toj, so regularno dostavuvawe na dokumentite }e mu se vrati imotot. 31 - Pravdata pretstavuva postapuvawe na opredeleni li~nosti koi se specijalizirani vo svoite oblasti spored ramkite vo zakonot i ona {to toj go sodrì. Generalno zemeno, nema pravi~en ~ovek i spored toa, pravdata e samo poim koj se spomenuva, a retko koj go znae negovoto zna~ewe i spored toa i ne postoi. Za nekoi pravdata e neopravdano dejstvo. 32 - Pravdata e sprotivna na nepravdata. Jas mislam deka pravda e koga nekoj nekoja rabota se obiduva da ja dokaè taka {to gi upotrebuva site ~esni argumenti i fakti i da bide zadovolen od celata rabota, odnosno da ne na{teti nikomu vo baraweto na pravdata. Pravda e ako na nekogo ne{to mu e odzemeno nasilno ili ukradeno i so mnogu maka i trud se obiduva da si go vrati odzemenoto i vo toa uspeva so pomo{ na instituciite {to se nadle`ni i pomognale, odnosno presudile ispravno i ja dokaàle pravdata na o{teteniot. Moe mislewe pravdata vo na{ata zemja mnogu te{ko se dokaùva. 33 - Pravdata pretstavuva stav so koj ~ovekot vo op{testvoto saka da ja dokaè svojata pravi~nost, pravdata pretstavuva napredok vo ìvotot, pravdata ni pretstavuva kakov e ~ovekot. 34 - Pravdata pretstavuva eden vid dobro delo, eden vid opstanok vo ìvotot. Sekoj vo ìvotot se bori za pravda. 65
35 - Pravda e razmisluvawe za toa {to e pravi~no, a {to e pogre{no, ili koi postapki se pravi~ni, a koi ne. 36 - Pravda pretstavuva koga nekoj }e izvr{i kazneno delo, sudskite organi }e go kaznat za izvr{enoto kazneno delo. So toa {to }e go kaznat storitelot }e bide zadovolena pravdata. Pravda postoi i koga nema samo obi~nite gra|ani da bidat kaznuvani za opredeleni dela, tuku }e se kaznuvaat i funkcionerite na razli~ni dràvni organi, zna~i koga site gra|ani }e se kaznuvaat ednakvo. 37 - Pravda e iskaùvawe na nevinost za nepravilno obvinuvawe na storeno krivi~no delo. Toa zna~i vo slu~aj na pogre{no obvinuvawe da se dokaè deka ste nevin. 38 - Pravda e donesuvawe na vistinskata odluka vo odredeni situacii. Pod vistinska odluka se podrazbira odluka zasnovana vrz pravi~nost t.e odluka koja ne celi kon na{tetuvawe na individuata, tuku kon balans ili sredina vo dadena situacija. So pravdata mu se pomaga na o{teteniot barem na psiholo{ko ramni{te da ne se ~uvstvuva "celosno o{teten." 39 - Sekoe ~ovekovo povedenie koe ne e protivzakonsko, odnosno koe e vo marginite na dozvolenoto, se smeta za pravno dejstvo. Pravdata e ne{to realno, koe so svoeto funkcionirawe kako {to treba bi go dovelo op{testvoto vo edna normala, za razlika od ova {to toa e denes. Za da bide ostvarena pravdata treba da se pridrùvame kon pi{anite zakoni. 40 - Pravda e najbiten element {to pretstavuva (zna~i) ne{to iskreno, vistinito kaàno od nekogo, i isto taka, pretstavuva subjekt na mnogu drugi elementi. Ne mora da zna~i deka pravdata sekoga{ mora da bide zadovolena, no koga i da e pravdata }e izleze na videlina. 41 - Pravdata pretstavuva eden opredelen stav na ~ovekot so koj toj samiot dokaùva deka ne storil ni{to negativno vo edno op{testvo. Odnosno samiot toj se smeta deka e praveden. No, vo odredeni situacii pak toj moè da ja bara pravdata. 42 - Pravdata pretstavuva situacija kade {to treba vistinata da izleze na videlina so razni metodi i na~ini za da se, na nekoj na~in, vozvrati za storenoto zlo i da se "zadovoli" o{teteniot za pretrpen stres, zaguba i sl. 43 - Pravdata e osnovnoto ne{to so koja ~ovekot donesuva nekoi odluki. Bez pravdata nema nikakva celina. Bez pravda nema idnina, bez razlika dali pravdata }e zadocni, no sekoga{ pravdata pobeduva vo bilo koj aspekt. 44 - Pravda e vistina za ne{to {to eden ~ovek moè da go dokaè, na primer, deka ne napravil ne{to lo{o za koe e na primer osuden ili se goni za toa delo i so pravdata saka da dokaè deka e praveden. 45 - Pravdata pretstavuva op{to moralno razbirawe odnosno sfa}awe na iznesuvaweto na pravi~nosta vrz odredeni op{testveni problemi. 66
46 - Pravdata pretstavuva potreba kaj ~ovekot i op{testvoto za podobar i pravreden soìvot so gra|anite. êsnosta t.e pravdata na sekoj eden ~ovek mu e neophodna. 57 - Pravda e zadovoluvawe na nekoja realna situacija. Zna~i ne davawe pravda po {ablon tuku spored zasluènata reakcija na poedinecot t.e edinkata. Vo sekoe op{testvo ima pravila i normi spored koi treba da go prilagodime na{eto odnesuvawe. Sekoj prestap makar bil toj i najmal so koi poedinecot prekr{il nekoja vrednost, a so toa zagrozil ili spre~il da se ostvari nekoe pravo na druga li~nost, zasluùva sankcija. I tuka doa|a na red pravdata kako takva ili nepravdata. Sekoja reakcija na op{testvoto koe }e umee da izre~e pravilna sankcija i so toa da ja zadovoli pravdata na o{teteniot ili op{testvoto e pravilno. No, toa }e se odnesuva za site lu|e podednakvo i taa pravda da vaì za site podednakvo. Ako se pravi razliki me|u lu|eto spored nekoja rasna, materijalna, polova ili kakva bilo druga razlika toga{ nemame pravda, tuku glumewe na pravda i pravna dràva. 58 - Pravdata e vrednost koja ovozmoùva sekoj koj gi prekr{il op{testvenite normi i pravil da mu bide izre~ena sankcija bez razlika na negovata profesija, socijalna, ekonomska, politi~ka pripadnost. Pravda zna~i ramnopravnost na site lu|e pred zakonot. 59 - Pravdata ja razbiram kako na~in na postapuvawe vo eden sistem vo koj sekoj onoj {to }e postapi sprotivno od ona {to e posluìlo kako pravilno vo toj sistem i e za{titeno so odredeni normi i pravila }e ja dobie soodvetnata sankcija {to e propi{ana za toa delo. Ili ednostavno toa e na~in na funkcionirawe vo koj sekoj }e go dobie ona {to go zasluìl bilo vo pozitivna ili negativna smisla. 60 - Pravdata zna~i po~ituvawe na ednakvosta na lu|eto vo site sferi na ìveeweto, nenametnuvawe na razliki, olesnuvawe na "patot" na onie na koi od odredeni pri~ini im bil ote`nat ili zapren vo odreden ìvoten period. Vo odredena smisla, pravdata moè da zna~i ili da pretstavuva nadomest za odredena emocionalna, psihi~ka ili fizi~ka zaguba, nadomest ili kompenzacija za storeno zlo. Da se bide ednakvo "~ovek" kon site lu|e, da se namalat predrasudite deka na{ata vistina treba da bide i vistina na drugite moè da pomogne vo sproveduvawe na pravdata. 61 - Osnovata na funkcioniraweto na edna dràva se zakonite. Bi po~nala od edna re~enica koja vo na{ava dràva e diskutabilna: "Kadija te tuì kadija te sudi." Donesuvawe na pravilna odluka i pravilen sud za edna rabota po mene e premnogu te{ko. Zakonite se napi{ani, zakonite treba da se po~ituvaat, me|utoa do koe nivo na upotreba i zloupotreba na istite. Moè da se postavi pra{aweto za toa dali za ne{to e pravilno odlu~eno, dali stranite se zadovoleni i dali imame pravda (spored mene vo eden od slu~aite }e ima pravda vo drugiot slu~aj }e se pojavi nepravda). Diskutabilno e pra{aweto na dokaùvawe na pravdata kade {to skoro sekoga{ nepravdata e skriena 67
pod kapata na mo} na dràvata i seto toa }e dobie nekoj kriv tek, }e ima odluka koja navodno se donesuva vo imeto na pravdata, me|utoa seto toa vsu{nost e nepravda. 62 - Jas nemam praven fakultet za da definiram pravda, me|utoa }e probam da kaàm spored mene su{tinata na rabotite e da se gledaat takvi kakvi {to se, a ne takvi kakvi {to ni kaùvaat deka treba da bidat. Site zakon se donesuvaat za da se kr{at i ni{to ne e ve~no nitu dadeno edna{ zasekoga{ {to zna~i s se menuva i pravdata }e bide takva kakva {to nie }e ja postavime. Za nekoi pravda so mo} za nekoi nepravda so prazen xeb. 63 - Pod pravda podrazbiram vladeewe na pravoto, sproveduvawe na zakonite i vaèwe na zakonite podednakvo za site. Toa zna~i deka site se isti pred zakonot. Postoeweto na pravdata e garancija deka za site lu|e }e postojat isti pravila na odnesuvawe, a vo slu~aj na povreda na istite }e postojat soodvetni mehanizmi koi }e gi vratat rabotite vo kolosek. Pod pravda podrazbirame ednakvo postapuvawe prema site za izvr{ena ista rabota, ednakvo nagraduvawe za izvr{enata rabota ili pak ednakvo kaznuvawe za nezavr{uvawe na istata. Pravedno e na sekoj da mu se ovozmoàt isti uslovi, na primer, za rabota, ìveewe, ostvaruvawe na ~ovekovite prava i sl. 64 - Pravdara pretstavuva zadovoluvawe na osnovnite ~ovekovi prava. ûvstvo na ednakvost, pravi~nost, postignuvawe i zdobivawe na nekoe pravo, {to nie mislime deka e na{e. 65 - Pod "pravda" podrazbiram po~ituvawe na pozitivnoto zakonodavstvo vo dràvata od strana na site institucii, organizacii i gra|ani vo istata dràva iako postapkite na site gore navedeni, tie samite gi branat i tolkuvaat, sepak dali se "pravda" ili "pravi~ni" odgovorot }e go dobijat vo zakonite i podzakonskite akti na zakonodavstvoto vo dràvata. 66 - Pravda e zadovoluvawe na odredeni principi koi se zakonski ragulirani. Pred s, pravdata bi trebalo da pretstavuva zadovoluvawe na potrebite za pravi~nost, ustavnost i zakonitost. Moè da kaème deka pravdata e cel kon koja treba da se stremi eden sistem ili op{testvoto da moè spored nejzinite vidovi da se razbere i kako zadovoluvawe na odredeni prava (na primer: vo politikata, vo rabotnite odnosi, vo op{testveniot ìvot voop{to). 67 - Pravdata e vo tesna vrska so pravi~nosta, a moè da se definira i kako najvisoka vrednost na eden op{testven sistem, urnuvaj}i gi barierite na preovladuvaweto na interesite, politi~kite vlijanija i porocite koi go urivaat vrednosniot sistem i moralot. 68 - Pravda pretstavuva sostojba na vladeewe na pravoto vo edno op{testvo, po~ituvawe na ~ovekovite op{testveni i moralni vrednosti, nivno vrednuvawe, po~ituvawe na ~ovekovata li~nost. Dokolku nekoj bide o{teten na bilo koj na~in, negovoto dostoinstvo da bide dovedeno povtorno na pravobitniot stepen, dokolku nekoj napravi {te68
ta, da bide soodvetno sankcioniran. Da bide po~ituvano pravoto i pravniot poredok vo eden op{testven sistem. 69 - Pravdata e sinonim na iskrenost, realnost, ~esnost, ~ove~nost. Nepravdata izobilstvo na mnogu ne{ta koi go povreduvaat ~ovekovoto bitie, go potisnuvaat ~ovekoviot identitet. 70 - Spored toa {to se zboruva za nekoja si pravda, veruvam deka e toa nekoja zamisla, pozitivna vrednost, obratna na ovaa negativnava {to sekojdnevno ni se slu~uva vo na{evo sekojdnevie, a ja narekuvame nepravda. Se nadevam deka eden den navistina }e prestane so ovaa nepravda vo site aspekti na na{ite ìvoti, i koga navistina }e ja doìveeme pravdata }e moème i polesno da ja definirame. Vo sekoj slu~aj toa e mnogu pozitivna vrednost kako za edno op{testvo taka i za edna li~nost. Veruvam vo nea! 71 - Pravda e ne{to {to treba da go vodi (dviì) celiot svet i za da postoi pravdata treba da ja ima vo srceto na sekoj ~ovek, a toa e bez razlika na potekloto, religijata, bojata na koàta, statusot (bogat ili siroma{en, pretsedatel ili prosjak) site da imaat isti prava i tie prava da gi po~ituvaat vo odnos na drugite lu|e, site da bidat slobodni i vo mo`nost da gi izvr{uvaat svoite osnovni ìvotni potrebi, kako {to se semejstvoto i topliot dom, ishranata, {koluvaweto, zdravstvenite uslugi, osnovna ìvotna profesija (rabota) itn. A za da go imaat site toa, site treba da bidat pravedni, so dobro razvieni moralni osobini i da ne bidat al~ni. I kako eden poeben aspekt, pravdata koja posebno treba da e naglasena od strana na sudot i policijata koi treba da gi poseduvaat najpozitivnite osobini i najgolemata dobrina vo sebe za da ja sproveduvaat taa pravda koja mu nedostasuva na dene{niot svet. 72 - Pravda e stvarnost ili vistina za odredeni postapki vo sistemot ili op{testvoto, pri realizirawe na odreden slu~aj, dali istiot }e se realizira ili oceni od ovlasteni institucii, pravilno i pravedno. Dokolku se raboti za sudska pravda potrebno e pravilno, profesionalni i nepristrastno da se donese pravilna sudska odluka. S {to e nepravedno e nedostoinstveno i nerealno i sekoga{ e potrebno pravdata da izleze na povr{ina, odnosno vistinata i realnosta da ne se negira i prekriva so laga i nevistina. 73 - Pravdata e nauka za vistinata i pravi~nosta. Nikoj ne treba da se srami od vistinata i realnosta vo ìvotot i op{testvoto. 74 - Pod pravda podrazbiram odredeni normi koi se doneseni kako vistinski koi se postaveni kako odreden balans koj ne smee da se dviì vo pozitivniot smer e dozvoleno i opravdano, dodeka seto ona {to pa|a pod pozitivnata granica e protiv pravdata i e neopravdano, odnosno ne e dozvoleno spored postavenite normi, a se regulira so donesenite zakoni, ukazi i normi. 75 - Ona odnesuvawe (dejstvuvawe) koe vo op{testvoto se odnesuva zaklu~no so zakonskite kako i so op{testvenite normi, bi mo69
èlo da se definira kako pravda. Kako primer za nepravda go smetam prekr{uvaweto na Zakonot za pu{ewe na javno mesto. So prekr{uvaweto i nepo~ituvaweto na ovoj zakon smetam deka se zagrozuva zdravjeto na nepu{a~ite. Smetam deka treba da se prevzemat pogolemi merki vo vrska so toa. 76- Pravda e postapka koja treba da bide sprovedena od strana na vrhovnata vlast ili sud vo nekoj slu~aj koga im se prekr{eni ustavnite prava i zakoni na gra|anite kako i na celokupnoto op{testvo. 77 - Pravda e za sekoj ~ovek da si go dobie svoeto pravo {to mu sleduva spored Ustavot i zakonite {to postojat vo taa dràva. 78 - Pravda e vo su{tina situacija, na primer koja ~ovekot e nevin, a go proglasuvaat za vinoven. I toga{, toj bara pravda zna~i da ispliva vistinata na povr{ina, da se dokaè vistinata. Ima situacii kade {to pravdata postoi, a ima situacii kade {to pravdata ne postoi, a toa e nepravda. 79 - Dokolku odredena li~nost so avtomobil udri nekoe lice i vedna{ po nastanot izbega od mestoto na nastanot i ne bide pronajden za da odgovara za storenoto delo e nepravda, no dokolku potoa bide pronajden i odgovara za storenoto delo toa pretstavuva pravda. 80 - Jas mislam deka pravdata e ona {to sekoj od nas najmnogu go posakuva. Mnogupati se borime za da dobieme nekoja pravda, no vo najgolem procent toa ne uspeva. Spored mene, sekoj od nas znae {to e pravda formalno, no nikoj ne postapuva taka. Ottuka, moàm da kaàm deka lu|eto se egoisti~ni i gledaat samo za sebe, prekr{uvaj}i gi pritoa nekoi od normite. Pravda pretstavuva pojava koja ja bara sekoj od nas, a najmnogu vo situacija koga smetame deka ne sme diskriminirani. Nastan {to e praveden e onoj koj vo site bi se ~uvstvuvale ramnopravni, ednakvi i bi nemalo nikakvo ~ustvo na diskriminacija (primer, koga na edno dete }e mu kupat stan, a na drugoto ne mora stan, no da bide so ista vrednost. Nepraveden nastan e onoj spored koj izrazito sme diskriminirani (primer, koga na edno dete mu davaat s, a na drugoto ne mu davaat ni pola od toa {to mu davaat na prvoto). 81 - Zborot pravda go definiram kako zborovi {to ne so~inuvaat lagi, kade ima pravedno delewe na rabotite, pravedno gledawe kon lu|eto, pravedno sudewe i dr. 82 - Pravdata e mehanizam preku koj rabotite se delat na pravedni i nepravedni - odnosno dobri i lo{i, zakonski ili sprotivni na zakonot. 83 -Pravdata e izleguvawe na videlina na vistinata (isplovuvawe na povr{ina na vistinata). Pravdata proizleguva od vistinata. Za da bide validna potrebni se to~ni podatoci, no i lu|e koi znaat pravilno da ja ocenat. Zna~i, pravda pretstavuva ne{to vistinito, to~no, realno, bez lagi i izmami. No, ne sekoga{ pravdata izleguva na videlina. 70
84 - Pravdata pretstavuva akt na odmazda kon toj {to storil zlo so cel zadrùvawe na op{toto dobro, ~uvawe na redot i mirot, odnosno sozdavawe na op{testvo vo koe sekoj bi moèl da po~uvstvuva i da kaè - pravdata e zadovolena. 85 - Pod poimot pravda podrazbirame izedna~uvawe na dve ili pove}e lica. 86 - Pravda e koga ednakvo }e se kaznat site voza~i koi vozele brzo, a ne edniot da se kazni, a drugiot, zatoa {to se poznava so komandirot na policijata, da ne se kazni. 87 - Pravdata e edno re{enie koe moè da se gleda od razli~ni (dva ili pove}e) aspekti. 88 - Postoi pravda na pravdina i pravda na nepravdina. Pravda na pravdina e koga cvrto tvrdime ne{to {to ne e vistina. Pravdana nepravdina koga svesno ja kaùvame nevistinata (laème), koga se bara na~in da ne se dokaè vistinata. 89 - Nepravda e koga nekomu mu se tovari ne{to {to toj ne go storil, primer, krivi~no delo za koe se proglasuva vinoven. Obratno od nepravdata e pravda. Vo gorniot slu~aj ako za toj na koj mu e prilepeno krivi~noto se najdat dokazi deka e nevin. Ili ako nekomu pri rutinska kontrola policaecot zabeleì deka ne mu e registrirano voziloto i mu izre~e globa od 500 evra, a na drug, zatoa {to mu e poznanik, za istoto toa mu prosti. Nepravda mu e storena na onoj komu mu e izre~ena kaznata. Pravda e ako, bez ogled na prijatelstvoto i dvajcata voza~i bile kazneti. 90 - Pravda e koga dve strani na po~etokot potpi{at dogovor za me|usebna sorabotka i celo vreme se pridrùvaat do toj dogovor koj e garancija za natamo{na rabota. 91 - Trgnuvaj}i od faktot deka sekoj na svoja koà ja ima po~uvstvuvano negativnata strana na pravdata, odnosno nepravdata, moè da se zaklu~i deka se {to odreden poedinec ne saka da mu se slu~i vo ìvotot pretstavuva pravda. Za svetot da moè da postoi mora da ima nekoja ramnoteà me|u rabotite, me|u dobroto i zloto, me|u po~etokot i krajot, ubavinata i grdosta. Zarem bi imalo smisla postoeweto na ednoto bez negovata sprotivnost. Kakvi lu|e bi bile koga na se bi se odnesuvale ramnodu{no. Kakvo zna~ewe bi imala dobrinata, ako ne sme go po~uvstvuvale zloto, kako }e se voodu{evuvame na ubavinata, ako ne sme se zgrozile od grdosta... Pravdata se podrazbira kako ne{to {to ~ovek saka vo sekoj moment da go doìvuva, no dokolku bi bilo taka, nikoga{ ne bi znael {to pretstavuva toa doìvuvawe. 92 - Pravdata zna~i da im se pomaga na prijatelite, no isto taka da da ne im se na{tetuva na neprijatelite. Pravedno e seto ona {to go pravime, zboruvame i seto ona kon {to celime, a {to ne im na{tetuva na drugite. 93. - Sekoj ~ovek, koj i da e, {tom pomisli deka e mo}en i sposoben nekazneto toa da go pravi - pravi nepravda. 71
94. - Pravdata pretstavuva nepre~eno sproveduvawe na zakonite i site drugi op{testveni propisi koi vo isto vreme se isti za site lu|e. 95. - Pravda e nepristrasno prio|awe (bez pritisoci) kon pravnite i drugite problemi pri {to se donesuva re{enie koe gi zadovoluva i dvete strani.
*
Po izlagawata sodràni vo prethodnite dve poglavija moè da se naseti {to bila glavnata pri~ina {to me navede da pristapam kon pi{uvawe na ovoj trud, koj zaradi opfatot na izloènite problemi so koi morav da se zafatam, ne go narekov "Pravda" kako {to mi be{e prvi~nata zamisla tuku, "Filozofija na pravoto."4
Nasproti juridi~kiot pozitivizam i legalizam, filozofijata na pravoto u~i za natpozitivnoto, nadiskustvenoto pravo doveduvaj}i go vo relacija so pozitivnoto pravo.4 Predmet na filozofijata na pravoto e idejata na pravoto, nadiskustvenoto, pravednoto, prirodnoto, kako i pozitivnoto pravo (zakonot, negovata primena, spravedlivosta na odlu}ite vo konkretniot slu~aj), kako podra~je vrz koe se reflektira idejata na pravoto, odnosno pravednoto pravo i negovite vrednosni kriteriumi! Kambovski, V. Filozofija na pravoto, Makedonska akademija na naukite i umetnostite, Skopje, 2010, str. 27 i 29.
72
VOVED
73
74
II ZA DOBROTO I ZLOTO 1. ZA POTREBATA OD RAZBIRAWE NA ZLOTO Pred da se kaè {to i da e za ovoj problem, smetam za potrebno da se potsetime na nekoi osnovni poimi povrzani so dobroto i zloto. Vo taa smisla, pod moral podrazbirame zbir na pravila (moralni normi) na odnesuvawe koi gi iskaùvaat vrednosnite sudovi za povedenieto na lu|eto, za toa {to vo op{testveniot ìvot za zaednicata ili za poedinecot e dobro, a {to lo{o. Tie na poedinecot mu naloùvaat da pravi dobro, a da go propu{ta (da se vozdrùva od) zloto. Moralni barawa se: 10 da ne se laè, 20 da se ispolnuvaat vetuvawata, 30 da se vra}a pozajmenoto, i 40 da se po~ituva drugiot. Moralni zapovedi, pak, se: mora{, (ne smee{), treba - za{to ne{to e lo{o (za razlika od moralnite, pravni barawa koi se: ti nareduvam (imperativni), ti zabranuvam (prohibitivni), ti dozvoluvam (permisivni normi) - za{to ne{to e zabraneto). Moralna pozicija zastapuva samo onoj koj od drugite bara da mislat isto (za toa mu se potrebni moralnite poimi: dobar, lo{, treba, ispravno, dol`nost, pofalba i prekor). Eti~ki pra{awa se: 1. Od kade poteknuva griàta na sovest? Kako se formira? Dali izrasnala od nekoe poelementarno od prirodata dadeno ~uvstvo kako na primer od simpatijata? Dali na ~ovekot od pridodata mu dadena osnova za doblest ili e toa samo rezultat na vospituvaweto: deluvaweto na zaednicata na poedinecot i naviknuvaweto? Moè li ~ovekot da stori doblesno dejstvie zaradi nego samoto ili vo krajna linija doblesta ja ceni za{to taa nemu mu od korist? 2. Koga ~ovekovoto povedenie zasluùva da se nare~e vistinski moralno? Dali toga{ koga ~ovekot pravi dobro, postapuva spored moralnite normi bez ogled dali na toa dejstvuvawe go razdviìla nekoja li~na presmetka, uveruvawe deka so toa }e si obezbedi nekoja korist, da izbegne {teta, da izbegne kazna ili moèbi ~ovekot e vistinski moralen duri toga{ koga pravi dobro od svesta, od uverenieto deka dobroto treba da se pravi, bez ogled na posledicite po nego li~no? 3. [to e dobro voop{to: od koi vrednosti ~ovekot treba da se rakovodi, kon niv da se stremi?4. [to se toa moralni prava?5 I najposle moralen sud e koga smetame deka nekoe dejstvie e
Da imame nekoe zakonsko pravo na ne{to, toa zna~i da postoi sudska institucija kaj koja toa moème da go pobaruvame. Kaj zakonskoto pravo e jasno deka nekoj ima nekoe pravo samo dokolku mu e dodeleno, vo ovoj slu~aj od pravniot poredok. Za da se podvle~e okolnosta deka kaj moralnite prava se
5
75
dobro ili lo{o. Taka, upotrebata na zborot nemoralno e da, soodvetstvuva na upotrebata na zborovite: toa e lo{o, lo{o e da, toa e nemoralno, ne moè{ toa (da ne go drì{ vetuvaweto) da go pravi{. Primer, ma~eweto na drug, lu|eto od ovoj ili onoj kulturen krug, ili na ovaa ili na onaa op{testvena klasa go smetaat (ili go smetale) za lo{o ili za osuda. Inaku, ~ovekovata moralnost ima dve dimenzii: objektivna i subjektivna. Objektivna dobrina na sekoj akt mu ja dava negovata sopstvena cel (finis operis - objektivno dobro - hranata sluì za odrùvawe na ìvotot). Subjektivnata vrednost na deloto ja pravi namerata na storitelot (finis operantis - subjektivno dobro - ako se opijam i `deram, mu se protivam na objektivnata cel na hranata). Ako dvete celi ne se poklopuvaat nastanuva moralen nered, zlo. Kaj eti~kiot sud treba da se zemat predvid u{te i nadvore{nite okolnosti na deloto, na primer, slobodata na volja na storitelot. Moralnoto povedenie
raboti za takvi prava koi gi "imame" i koi ne ni se dodeleni od nekoj praven poredok, ranovekovnata tradicija na ~ovekovite prava zboruva{e za prirodni prava. Toa zna~i deka so tie prava sme rodeni i kako da gi imame kako {to imame organi ili deka kako zlatni zrna gi nosime vo svoite srca. Toj govor moèl da ima smisla vo najdobar slu~aj od teolo{ka perspektiva kako prava dodeleni od gospod. Me|utoa, kaj posebnite i kaj zakonskite prava bitno e institucijata koja tie prava gi dodeluva da e identi~na so onaa kaj koja tie prava moàt da se pobaruvaat. Me|utoa, pravata koi gi dodelil gospod ne moàt da se pobaruvaat od nego. Teolo{koto sfa}awe na ~ovekovite prava kako vtemeleni od gospod moè zna~i da ja ima samo taa smisla deka gospod go vtemelil moralniot poredok vo celina {to zna~i ~ove{tvoto kako moralna zaednica ~ii ~lenovi moàt zaemno da gi pobaruvaat tie prava edni od drugi: toj go vtemelil celiot sistem na zaemni prava i dol`nosti. Me|utoa, pravata toga{ bi imale svoja specifi~na smisla kako prava samo so toa {to ~lenovite na zaednicata zaedno gi priznavaat. No ne morame li toga{ da kaème deka duri i spored toa teolo{ko sfa}awe pravata zaemno se dodeluvaat od ~lenovite na moralnata zaednica koi gi priznavaat... Spored toa, dokolku mu se podloùvame na moralot na univerzalnoto po~ituvawe, nie samite sme tie koi na site lu|e im gi dodeluvame tie prava koi proizleguvaat od nego. I moralnite prava se zna~i dodeleni prava, a instancata koja gi dodeluva, kantovski re~eno e samoto moralno zakonodavstvo, odnosno nie samite dokolku mu se podloùvame na toa zakonodavstvo. Poradi dvozna~nosta podobro e da se izbegnuva govor za prirodnite prava: negovata dobra smisla se sostoi ednostavno vo toa {to tuka se raboti za prava koi ako voop{to gi priznavame, vaàt pred sekoe postavuvawe na pozitivnoto pravo. Sekako deka sepak postoi ne{to {to kaj toa sfa}awe se gubi i sekoga{ imam povtorna prilika da se uveram kako za toa mnogumina àlat: imeno toa deka moralot ja gubi potporata za koj se ~ini deka ja poseduva dodeka se smeta deka e vtemelen od gospod, prirodata ili umot. Me|utoa takvata potpora sekako deka e fiktivna. V. Tugendhat, E. Predavanja o etici: Naklada Jesenski i Turk, Zagreb, 2003, str. 296-298.
76
obi~no se narekuva doblesno. Doblest e sinonim za dobro, vredno. Eti~kiot red se vospostavuva so razumna upotreba na nerazumnite èlbi. Doblesniot go bira dobroto i go odbegnuva zloto, duri i toga{ koga toa e te{ko i bolno. Pri svojot izbor doblesniot veli: Jas sakam dobro, za{to e dobro, a nedoblesniot veli: Toa e dobro, za{to jas sakam da e dobro. I na kraj, glavna moralna sankcija e sovesta ili superegoto- glas na internaliziran avtoritet, sozdavawe pravila i zabrani vo soglasnost so nekoj avtoritet: na roditelite, religijata, dràvata. Dokolku se zapra{ame zo{to e potrebno da se razbere zloto, najkratkiot odgovor spored mene bil deka toa e bitno za da se razbere su{tinata na samite poimi nepravda i pravda. Imeno, ako poimot nepravda se sfati kako nezasluènoto zlo koi lu|eto go trpat od drugi lu|e, od prirodata ili od gospod (ili, nezasluèno dobro koe lu|eto go primaat od drugi lu|e, od prirodata ili od gospod), se {to e sprotivno na toa mora da e sodrìna na poimot pravda. Vo uslovi koga sekojdnevno gledame zlo, pravime zlo i samite sme izloèni na razli~ni vidovi zlo, sosema normalna e potrebataod negovoto prou~uvawe. Nie treba da znaeme {to treba da se pravi so i za so tie {to storile zlo, zaradi razbirawe na nas samite i obvrskite {to gi imame kon drugite lu|e.6 Iako dobroto i zloto se narazdelno povrzani i od ednakvo zna~ewe za na{iot opstanok i dobar soìvot nau~niot interes pred se e svrten kon ova vtoroto. Potrebata od razbirawe na zloto e prioritetna potreba i ottamu {to poradi ~uden stek na okolnosti ~ovekot re~isi nikoga{ ne vo dilema pri ocenkata na ne{tata {to se dobri, a sekoga{ se dvoumi ili se pravi nedoveten koga treba da dade vistinska ocena na ne{tata {to se zli, iako, sekoj }e se soglasi, ne treba posebna nadarenost za nekoj da sfati deka moralno zlo se: progonstvata, izma~uvawata, gladot, ubistvata, nasilstvata, zlostavuvawe na deca, vojni vo koi naslepo se ubivaat nedol`ni lu|e so frlawe bombi, genocid, vr{ewe medicinski eksperimenti vrz lu|e, ubivawe lu|e zaradi nabavuvawe ~erepi i skeleti za koristewe vo nastavni celi vo anatomski instituti i labaratorii i sl. Moe stanovi{te e deka sekoj znae {to e dobro, a {to zlo. So toa ne tvrdam deka ~ovekot poseduva nekoe vnatre{no setilo so ~ija pomo{ avtomatski go ocenuva toa, tuku samo deka so odreden stepen na iskustvo sekoj {to ne e du{evno bolen moè da pravi jasna distinkcija me|u ovie dva poimi. Me|utoa, bez ogled na toa, dol`ni sme za potrebite na ovoj trud da opredelime {to pretstavuvaat ovie dva poimi. Smetam deka za toa {to e dobro ili zlo moè da se dobie najednostavna pretstava ako se ukaè na {to asociraat tie poimi. Ottamu veruvam deka mnogumina }e se soglasat deka:
6
Svensen, L. Filozofija zla, Geopoetica, Beograd, 2006. str, 10.
77
- dobro e po pravilo seto toa {to asocira na zadovolstvo, {to e korisno,7 vredno (validno, plemenito, skapoceno, prijatno, vkusno, ne{to {to vodi kon dobar ìvot: dobroto e sozdavawe na zadovolstvo i uni{tuvawe na bolka (sre}a), - zlo e po pravilo seto toa {to predizvikuva bolka, {to e {tetno, nevredno (nevalidno), neplemenito, eftino, neprijatno, nevkusno, ne{to {to go spre~uva ostvaruvaweto na dobar ìvot: zloto e sozdavawe na bolkai uni{tuvawe na dobroto (nesre}a).8 Ili, nakratko, dobro e seto ona {to go unapreduva ìvotot, a zlo (lo{o) seto ona {to toj ìvot go popre~uva onevozmoùva i ottamu: dobro e seto ona {to go odobruvame, a zlo - seto ona {to go prekoruvame.9I u{te ne{to, od svireweto na gitara postanuvaat dobri ili
Spored Epiktet, na sekoe ìvo su{testvo mu e odredeno da se vardi od se {to mu se ~ini deka e {tetno i {to mu pri~inuva {teta i da se odvra}a od toa, a da go bara samo ona {to e korisno i na negovite pri~ini i mu se gordee na seto toa. Zna~i, toj {to misli deka e o{teten ne e mo`no da mu se raduva na onoj koj mu nanel {teta, kako {to ne e mo`no da mu se raduvame na samata {teta. Taka se slu~uva sinot da go kara tatkoto koga toj ne mu dava stvari za koi na sinot mu se ~ini deka se dobri. Toa Polinek i Etekle gi napravi me|usebni neprijateli za{to tiranidata ja smetaa za dobro. Zaradi toa i zemjodelecot i brodarot i trgovecot i onie koi izgubile èna i deca kobat na bogovite. Za{to, kade {to za niv e korista, tamu im e i pobo`nosta. Arijan, F. Priru~nik Epiktetov, Kultura, Beograd, 1958, str. 37. 8 Nema ni{to poprirodno od toa: da se misli deka e dobro i da se saka se {to predizvikuva zadovolstvo, kako i da se misli deka e zlo i da se mrazi se {to e bolka i se {to predizvikuva bolka. Me|utoa vo prirodata na ~ovekot e i toa deka: dobroto (zadovolstvoto) prestanuva da se ~uvstvuva (i ottamu pravilno da se ocenuva i soodvetno na takvata ocena da se saka) koga 1. nekoj }e se navikne na nego (koga neprekidno trae, koga poradi trajnosta na dobroto nekoj oddamna ne po~ustvuval nikakvo zlo - toj {to ne znae {to e zlo, ne znae nitu {to e dobro), i 2. koga premnogu lesno se doa|a do nego, kako {to i zloto (bolkata) prestanuva da se ~uvstvuva (i ottamu pravilno da se ocenuva i soodvetno na takvata ocena da se mrazi) koga 1. nekoj }e se navikne na nea (koga neprekidno trae, koga poradi trajnosta na zloto nekoj oddamna ne po~ustvuval nikakvo dobro - toj {to ne znae {to e dobro, ne znae nitu {to e zlo) i 2. koga premnogu lesno se osloboduvame od nea. 9 Ednostavno, no toa ne e prifateno od site. Nepravedniot e bezbo`nik, veli Marko Aurelije. Celokupnata priroda gi sozdala site razumni su{testva edni zaradi drugi, za da si pomagaat me|u sebe koga treba, da ne si nanesuvaat zlo edni na drugi. Onoj {to pravi sprotivno na nejzinata volja o~igledno gre{i protiv presvetite boèstva. Onoj koj laè postapuva bezbo`no kon istata boìca.... Bezbo`nik e i onoj koj te`nee kon nasladata kako kon dobro, a ja izbegnuva bolkata kako da e zlo. Koga takov ~ovek pomisluva deka celokupnata priroda im dodelila i na dobrite i na lo{ite ne{to {to ne im
7
78
lo{i gitaristi (Aristotel), od na{iot odnos kon drugite proizleguva pravda ili nepravda (stanuvame pravedni ili nepravedni li~nosti). Pritoa, da si podobar od lo{ ~ovek ne zna~i deka si dobar, tuku samo deka si pomalku lo{. No, da si polo{ od dobar ne zna~i deka si pomalku dobar, tuku samo deka si lo{. Ili poinaku: podobar od lo{ = pomalku lo{, polo{ od dobar = lo{. 2. PODELBA NA DOBROTO I ZLOTO - Soglasno pri~inite {to go uslovuvaat se vr{i glavnata podelba na zloto na moralno zlo i prirodno zlo. Pri~inite na moralnoto zlo sekoga{ se nao|aat vo subjektot na slobodnoto deluvawe, dodeka na prirodoto zlo vo deluvaweto na prirodnite pri~ini. Pritoa, slobodna volja zna~i deka ~ovekot moèl poinaku da postapi, a dokolku se raboti za storeno zlo moè da bide obvinet {to ne postapil poinaku. Soglasno gornata podelba vo sferata na ~ovekovoto moralno odnesuvawe ~ovekovoto dobro gi pretstavuva pozitivnite ili moralno prifatlivite aspekti na povedenieto i razmisluvaweto, pa kako: poim - pretstavuva ona {to e vo soglasnost so dobroto, ne{to dobro, lagodno (pravda, qubov, nesebi~nost, tvore{tvo...) akt - pretstavuva vrednost, nastan - pretstavuva prijatnost, zadovolstvo, sre}a, ~uvstvo - pretstavuva dobra volja, naklonetost, zdravje. li~nost - su{testvo otelotvoreno vo angel, bog.
pripa|a, toj se buni protiv nea, bidej}i ~esto lo{ite uìvaat vo radosti i imaat mo`nosti za zadovolstva, dodeka dobrite go minuvaat ìvotot vo bolki i so site ne{ta koi ja predizvikuavat bolkata. Onoj {to se pla{i od stradawe, eden den }e se pla{i od se {to postoi. I ete ti bezbo`ni{tvo. Onoj {to te`nee kon zadovolstvo, nema da se pla{i da napravi nepravda. Me|utoa treba da ostanat potpolno ramnodu{ni kon ona koe celokupnata priroda go deli sekomu, bidej}i ako taa pravela razlika me|u niv sigurno ne bi postapila taka. Onie koi se rakovodat spored celokupnata priroda, tie se vo soglasnost so nea i treba da bidat ramnodu{ni kon nejzinite postapki. Sekako bezboèn e i onoj koj ne e ramnodu{en kon bolkata i radosta, smrtta i ìvotot, slavata i neslavata, voop{to kon rabotite koi prirodata gi deli podednakvo. A pod toa deka deli podenakvo, jas podrazbiram deka se se slu~uva nezavisno i kako posledica na ona {to prirodata podednakvo go deli i na sega{nite i na idnite su{testva. Toa go pravi spored opredelen red i soglasnost so nekoja prapri~ina na providenieto, spored koja u{te od po~etok go naso~ila ureduvaweto na ovoj svet, taka {to soedinila odredeni osnovi za ona {to treba da bide i gi odredila tvore~kite sposobnosti na sr`ta, nivnata promena i redosled. Aurelij, M. Za samiot sebe, Tri, Skopje, 2005, str. 130-131.
79
cel - ne{to e dobro za opredelena cel, ne{to e dobro ako ja ispolnuva celta na svoeto postoewe: penkaloto ako pi{uva, satot ako go pokaùva to~no vremeto, pe~kata ako gree, sijalicata ako sveti. Od druga strana pak, ~ovekovoto zlo gi pretstavuva negativnite ili moralno neprifatlivite aspekti na povedenieto i razmisluvaweto i kako: poim - pretstavuva ona {to mu e sprotivno na dobroto, ne{to lo{o, nelagodno (nepravda, omraza, sebi~nost, destrukcija...) akt - pretstavuva porok, zlostor, protivnost na moralot. nastan - ukaùva na bolka, nesre}a, tragedija, katastrofa. ~uvstvo - pretstavuva lo{a volja, zlobnost, bolest. li~nost - su{testvo otelotvoreno vo lo{iot duh (vrag, |avol) cel - ne{to e lo{o za opredelena cel, ne{to e dobro ako ja ispolnuva celta na svoeto postoewe: penkaloto ako ne pi{uva, satot ako ne go pokaùva to~no vremeto, itn. Pritoa, moè da se kaè deka zloto vo pravoto gi ozna~uva negativnite ili neprifatlivite aspekti na ~ovekovoto povedenie, a vo etikata i negativnite ili neprifatlivite aspekti na ~ovekovoto razmisluvawe. Me|u takvi aspekti na negativno povedenie i razmisluvawe moàt da se pomestat: omrazata, sebi~nosta, nepravdata, agresivnosta, destrukcijata. Ako po ovie razgleduvawe se obideme da go pronajdeme ona {to e zaedni~ko za dobroto i zloto vo odnos na odredeni poimi, dejstvija, nastani i ~uvstva ne e te{ko da se sogleda deka so upotrebata na dobroto i zloto vo navedenite nasoki nie samo ozna~uvame i na toj na~in gi izrazuvame svojstvata, atributite na tie poimi, dejstvija, nastani i ~uvstva. Ottamu, dobroto i zloto ne se ni{to drugo, tuku atributi {to im gi pridavame na lugeto, predmetite i pojavite i na se drugo {to ne opkruùva vo svetot.10Atributite "dobro" i "zlo" se samo ruvo za preoblekuvawe so ~ija pomo{ sakame da kaème deka nekoj ili ne{to e "prijatno" ili "neprijatno," "korisno" ili "{tetno," ili deka tie zborovi gi izrazuvaat emociite.11 Ili, poprecizno kaàno, nema "zlo" i "dobro" vo smisla na svojstva koi stvarno im pripa|aat na stvarite i nastanite, postojat samo zadovolstva i neprijatnosti kako psihi~ki sostojbi.12 Spored toa, moj stav e deka dobroto i zloto moàt da se razgleduvaat samo kako osobini na lu|e, predmeti i nastani, a ne kako ne{to {to postoi samo po sebe. Vo taa smisla, se soglasuvame so glediTaka od biolo{ki aspekt, dobroto mora da go sfatime kako "korisno za sopstvenata reprodukcija," dodeka zloto mora da se sfati kako ona {to vo taa smisla ne e korisno. Me|utoa, ni dobroto ni zloto ne se nao|aat vo genite. I edenoto i drugoto, za nas pretstavuvaat samo ostvarlivi mo`nosti. Svensen, L. Filozofija zla, Geopoetica, Beograd, 2006. str, 21 i 22. 11 Kolakovski, L. Mini predavawa o maksi stvarimea, str. 135. 12 Ibid, str. 78.
10
80
{tata kako ona na Svensen, so koe ispravno se tvrdi deka dobroto i zloto se odnosni poimi, ne{to e dobro i zlo, ne samo po sebe, tuku vo odnos na ne{to drugo. Zloto (ili dobroto, m.z.) ne e supstanca, predmet, tuku osobina na predmetite, nastanite i postapkite. Zloto ne e ne{to odredeno ili dobro ograni~eno i nema su{tina. Zloto e {irok poim koj go koristime da gi opi{eme delata i stradawata. Toj poim ukaùva na mnoèstvo fenomeni - na primer, na bolest, prirodni katastrofi, smrt, vojna, genocid, terorizam, trgovija so droga, robstvo, zlostavuvawe, nasilstvo nad deca itn. - od {to moè da se posomneva deka e tolku {irok {to mu nedostasuva sodrìna koja moè da se specificira. Me|utoa, site tie zla se priznaeni kako zla koi gi pravime nie lu|eto i otamu poimot na zloto e primenliv iako te{ko moè da se ukaè na nepophodnite i dovolnite uslovi za negovata primena. Za da se pomirime so postoeweto na ovie zla, taka {to postoeweto na svetot }e izgleda opravdano i da postoi nade` deka }e se promeni kon podobro, tragame za smislata na zloto. Za taa smisla se traga vo religijata,13 vo verata vo gospod,14 vo verata za napredok i vo politi~kite ideologii. Na razli~ni na~ini se pravat obidi da se opravda zloto za da se pomirime so stradawata vo svetot. Moj op{t stav, veli Svensen, e deka zloto ne moè da se opravda i deka ne treba da go opravduvame i deka sekoe pomiruvawe so stradaweto e la`no. Ako ja pogledneme istorijata {to neposredno ni prethode{e, vekot koj {to tuku go ostavivme zad sebe, ne moème da najdeme nikakva smisla vo nebroenite tra|edii, nikakva bo`ja proimisla ili aktivna istoriska sila koi bi moèle da gi opravdaat.15 Moj stav e deka dobroto i zloto ne se ni{to drugo tuku zadovolstvo i bolka, odnosno ona {to vo nas predizvikuva ili ni donesuva zadovolstvo i bolka. Spored toa, dobroto i zloto vo moralna smisla se ednostavno soglasuvawa i nesoglasuvawa na na{ite volevi dejstvija so
Religijata ima trokratna funkcija: za celokupnoto ~ove{tvo uteha za li{uvawata koi gi iziskuva ìvotot, za pogolemoto mnozinstvo lu|e ohrabruvawe emocionalno da ja prifatat svojata klasna polo`ba, a za vladea~koto malcinstvo osloboduvawe od ~uvstvoto na vina koja e predizvikana so stradaweto na onie koi tie gi ugnetuvaat. Fromm, E. Dogma o Kristu, Zagreb, 1989, str. 23. 14 Luter veli deka verata e semo}na. Na onoj koj veruva mora se da mu e mo`no. Za{to, verata pravi ona {to ne e ni{to da bide ne{to, i predmetite so koi ne moè ni{to da se moè se... Verata veruva vo ~udo, zgora na toa verata i verata vo ~udo se edno i isto... Verata, toa e veruvawe deka se e mo`no... Bog ne moè da bide dokaàn, vo nego moè samo da se veruva... Ako veruvam deka bog postoi, toj i postoi, t.e. za mene: ako ne veruvam deka postoi, toga{ toj i ne postoi, za mene. Foerbah, L. Predavanja o su{tini religije, Kultura, Beograd, 1955, str. 215- 217. 15 Svensen, L, op. cit. str. 26.
13
81
nekoj zakon koj so pomo{ na voljata i mo}ta na zakonodavecot ni nanesuva dobro ili zlo, uìvawe ili bolka, koi po naredba na zakonodavecot go sledat na{eto pridrùvawe ili kr{ewe na zakonot, se ona {to go narekuvame "nagrada" i "kazna." ...So ogled na toa {to ne e mo`no da se zamisli postoewe na nekoe pravilo koe ja opredeluva ~ovekovata volja i deluva na slobodnite akcii, a da ne nosi so sebe prisilba vo vid na dobro i zlo, zamisluvaj}i nekoj zakon, nie morame da zamislime i nekoja nagrada ili kazna vrzana za toj zakon. Zaludno edno razumno su{testvo bi se obidelo da upravuva so dejstvuvaweto na drugo, koga ne bi moèlo da go nagradi pokoruvaweto na toj drug kon svoeto pravilo, odnosno da go kazni negovoto skr{nuvawe od toa pravilo, nanesuvaj}i mu nekoe dobro ili zlo.16 So drugi zborovi, bez nagrada (dobro) i kazna (zlo), nikoj ne moè da se pottikne da dejstvuva ili da ne dejstvuva soglano so nekoe pravilo. Ottamu i nagradata i kaznata se interesot za postignuvawe dobro, odnosno, za odbrgnuvawe zlo. - Vo etikata se ispituva: 1. {to e dobro ili vredno, nasproti sekoe zlo, no i 2. {to e ispravno.17Vo taa smisla postojat: 1. teorii koi opredeluvaat {to e dobro ili vredno: edna eti~ka teorija moè za dobro (vredno) da ja proglasi na primer, li~nata sloboda, no i natamu vo site situacii da ne e jasno kako treba da se postapi, i 2. teorii koi opredeluvaat {to eispravno: zatoa (koga, na primer, nekoja politi~ka grupacija se zalaga za smaluvawe na stepenot na slobodata) e potreben vtoriot del na eti~kite teorii - delot koj opredeluva {to e ispravno. Vo toj slu~aj se pojavuva interesno pra{awe: dali e vo soglasnost so po~ituvaweto na li~nata sloboda na taa grupacija da i se dopu{ti nepre~eno da deluva {to moè da dovede do toa, taa grupacija da dojde na vlast i od taa pozicija da gi ograni~i li~nite slobodi. Ili pak, e so soglasnost so unapreduvawe na li~nite slobodi da i se zabrani deluvaweto zaradi nesakanite posledici {to moè da nastanat tokmu po li~nite slobodi. Ovde stapuva na scena opredeluvaweto {to e ispravno. So opredelbata {to e ispravno se odgovora na pra{aweto - kako nekoj (poedinec ili grupa) treba da postapi koga rea|ira na dobro (ili vredno). Postojat dva vida teorii {to se odnesuvaat na opredeluvaweto na ispravnoto: a) Deontolo{ki teoriji za ispravnoto se onie koi svoite sudovi gi gradat spored postapkite nezavisno od posledicite koi gi predizvikuva postapkata. Spored niv, najbitno e po~ituvaweto na vredVidi: Tubi}, R. Britanska filozofija morala, Eri~ke teorije od XVII do konca XIX vijeka, Svjetlost, Sarajevo, 1978, str. 166. 17 Etikata opfa}a tri u~ewa: 1. u~ewe za najvisokoto dobro kako najvisoka cel na moralnata aktivnost, 2. u~ewe za doblesta kako dobro ostvareno vo ~ovekot poedinec, i 3. u~ewe za dràvata kako dobro ostvareno vo socijalniot ìvot. \uri}, M. Istorija helenske etike, Zavod za u|beni}e i nastavna sredstva, Beograd, 1987, str. 334.
16
82
nostite. Na primer, ako kako dobro se zeme neprikosnovenosta na ~ovekoviot ìvot, toga{ sudot na toj {to sledi opredelena deontolo{ka teorija bi moèl da bide: "Ne e ispravno da se ubie nekoj ~ovek za da se spasat iljada drugi, za{to pod nikakvi okolnosti ne e ispravno da se ubie ~ovek." b) Konsekvencijalisti~ki teorii za ispravnoto koi ispravnosta na opredelena postapka ja ocenuvaat spored posledicite koi taa postapka bi ja predizvikale vo dadeni okolnosti (bez ogled na ispravnosta na taa postapka izvadena od kontekstot). Spored niv najbitno e unapreduvaweto na vrednostite. Na primer, ako za dobro se zeme blagosostojbata na lu|eto, toga{ sudot na nekoj koj ja sledi ovaa teorija bi moèl da izgleda vaka: "Ispravno e so godini da se stavaat na maki nekolku ili iljadnici lu|e, ako e verojatno deka toa }e dovede do blagosostojba na milijarda drugi lu|e). Inaku, fakt e deka vo najgolem broj slu~ai za ispravno se smeta ona {to go misli i ~uvstvuva mnozinstvoto, ona {to e logi~no ili ona {to navleguva vo natprirodnoto, misti~noto. Ona {to, me|utoa, od aspekt na ispravnoto za nas e interesno e pra{aweto: dali s {to e dobro i ispravno e i pravedno? Koe mesto go zafa}a pravednosta, kade se nao|a pravednosta - pred, po, ili me|u dobroto i ispravnoto? Toa e ona na {to sakam da najdem odgovor. Moj stav e deka pravednoto e ne{to {to se nao|a me|u dobroto (vrednoto) i ispravnoto. Ne{to moè da bide dobro (vredno), no ne i pravedno i samo ottamu neispravno. Primer, dobro e nekogo pari~no da go nagradi{, me|utoa ako taa pari~na nagrada bila opredelena samo za pobednikot na nekoja trka, nagraduvaweto na posledniot namesto na prviot e nepravedno i otamu neispravno odnesuvawe. Mo`na e me|utoa i situacija koga ne{to, {to iako e zlo, samo poradi toa {to e pravedno da e i ispravno. Primer, da se tepa samo neposlu{noto, od trite deca, ne e dobro (tepaweto voop{to e zlo), a sepak e pravedno, a ottamu i ispravno. Ili da izlaè{ za toa kade se krie nekoj {to drug saka da go ubie, ne e dobro (laèweto ne e vrednost) no mnogupati sepak e pravedno i samo zatoa {to e pravedno e ispravno.18 Pravdata zna~i ispravno praKako {to vedna{ moè da se zabeleì ovoj moj stav e sprotiven na stavot Kant deka moralniot zakon mora da bide celosno nepromenliv. Koga }e spoznam nekoj kategori~ki (moralen) imperativ, sum spoznal nekoe pravilo koe nema isklu~oci. Vo esejot "Za tobo`noto pravo da se laè od qubov kon lu|eto," Kant mu odgovori na Benxamin Konstant. Da pretpostavime deka potencijalen ubiec se raspra{uva za dvièweto na `rtvata {to ja izbral. I da pretpostavime deka sme izlaàle za da ja spasime `rtvata. Ubiecot potem gi sledi moite upatstva, no `rtvata bez moe znaewe se premestila tokmu tamu kade {to go upativ ubiecot. Poradi toa ubistvoto e storeno kako posledica na mojata laga, a jas sum odgovoren tokmu zatoa {to laèv. Me|utoa da ja zboruvav vistinata, ne bi moèl da se smetam za odgovoren bez ogled na toa {to i
18
83
vo: pravda = ispravno pravo.19 Nakratko, ne{to e ispravno ako e pravedno. dobro /zlo pravedno/nepravedno ispravno/neispravno
So drugi zborovi, i dobroto i zloto - ako se pravedni - vodat kon ispravno povedenie, no ako dobroto ili zloto ne se pravedni - nikoga{ ne moàt da vodat kon ne{to {to moè da se nare~e ispravno. Ottamu, moè slobodno da se kaè, deka tokmu pravednosta/nepravednosta (a ne dobroto/zloto - vrednosta/porokot) se najbitniot faktor za doa|awe do odgovor {to e ispravno, tie e pokazatel za proodnost na patot kon ispravnosta. Zna~i, pri sekoja procenka na moralnoto povedenie treba da se po~ituva relacijata: dobro/zlo - pravedno - ispravno, odnosno, dobro/zlo - nepravedno - neispravno. Ottamu, smetam deka nikoga{ ne smee da se zaboravi, deka i dobroto i zloto ako se pravedni moàt da bidat ispravni ({to zna~i moralni povedenija), i obratno ako se nepravedni da bidat neispravni ({to zna~i nemoralni povedenija). - Ovde e vreme da se istakne i osnovnata razlika me|u etikata i pravoto i ottamu razli~nata pozicijata na pravdata vo ovie dve disciplini. Etikata e nauka za toa {to e X (moralno - dobro/vredno, pravedno, ispravno,) i zo{to treba da se pravi X. Mo`ni odgovori se: - za{to toa toa e bo`ja volja. - za{to toa e tvoja dol`nost (nezavisno od i da e drugo: dol`nost zaradi dol`nost, X zaradi X). Najdobar odgovorot na ova e pra{aweweto: A zo{to toa mora da go pravi{? - za{to jas sakam taka da bide (li~na volja). - za{to drug saka taka da bide (tu|a volja i sila). - za{to toa e korisno za mene (vo moj interes). - za{to toa e korisno za drugite (interes na drugite) Nakratko: Za{to gi po~ituvame moralnite pravila koi nalagaat: deluvaj dobro, pravedno i ispravno? Vo na{ata priroda (interes za opstanok i sre}a) e da poseduvame izvesni potrebi i èlbi i da se stremime kon nivno zadovoluvawe. Ovie potrebi i èlbi se (i treba da se) podmiruvaat so podrùvawe na moralnite pravila. Otttamu proizleguva nivnoto objasnuvawe i oprada se slu~ilo. Za{to moja do`nost e da go po~ituvam imperativot i da ne se osvrnuvam na posledicite... Spored Kant, mojata dol`nost e moja do`nost bez ogled na posledicite na ovoj ili na onoj svet. Vidi: Makintajer, A, Kratka istorija Etike, str. 217-218. 19 "Pravdata zna~i ispravnost vo nejzinata naso~enost tokmu kon pravoto..." Radbruh, G. Filozofija pava, Nolit, Beograd, 1980, str. 49.
84
vduvawe. Vo takviot opis nie sekako poa|ame od edno e i zavr{uvame so edno treba. Pri {to: ~ovekova priroda = interes za opstanok i sre}a. sre}a = sostojba i cel: korist, dobro, zadovolstvo (otsustvo na bolka) dobro = sekoe dobro i zlo ako e pravedno i ottamu ispravno. Ottamu vistinski odgovor i samo na pra{aweto - Zo{to treba da bidam praveden? Zo{to sluì pravdata? e - Za{to e od moja korist, za{to taa e sredstvo za ostvaruvawe na mojot so posredstvo na tu|ite interesi, za{to ima dobri posledici - vodi kon sre}a (go zgolemuva zadovolstvoto i ja namaluva bolkata).20 dobro / lo{o + korisno pravedno dobro / lo{o + {tetno nepravedno
Vakvoto stojali{teme|utoa treba da se sfati relativno, za{to sekoe dobro i zlo, kako vpro~em i samata korist i {teta se relativni poimi. Imeno, ~estopati se slu~uva motivite (namerite) i okolnostite (vklu~itelno i vremeto) vo osnova go menuvaat zna~eweto na delata koi na prv pogled se sli~ni. Nie zboruvame za razlika me|u smrt od rakata na razbojnik, od lovec na koj `rtvata mu se storila
Klu~en poim na teorijata na odlu~uvaweto e poimot korisnost ( utility), pri {to me|u istraùva~ite na ovaa oblast e prifaten stavot deka e mo`no site vrednosti da se podvedat pod ovoj poim. Da naglasime deka zna~eweto na poimot "korisnost" vo teorijata na odlu~uvaweto ne implicira nu`no lakomost (grame`livost) ili ekonomska korist (iako tie ne se isklu~eni) tuku dobivka, sfatena vo naj{iroka smisla. Vo na~elo, racionalna odluka e onaa odluka ~ii ishod donesuva maksimala korisnost. Odlu~uvaweto naj~esto e proces vo koj zemame predvid pove}e okolnosti (fakti), pri {to na sekoja od okolnostite i pridavame pogolemo ili pomalo zna~ewe, odnosno pogolema ili pomala teìna. Pri donesuvaweto na odluki se potpirame na subjektivnata procenka na korisnosta (subjective utility) so ogled na toa {to procenkite na znaeweto i vrednosta na oddelni okolnosti koi u~estvuvaat vo donesuvaweto na odlukata se usloveni so na{iot vrednosen sistem i preferencii. Vrz odlu~uvaweto vlijaat i sostojbite na prirodata, t.e. okolnosti koi se mo`ni i ~esto nepredvidlivi i koi ne se pod na{a kontrola. Ako ne ja znaeme nivnata verojatnost zboruvame za odlu~uvawe vo uslovi na neizvesnost, a ako ni se poznati za odlu~uvawe vo uslovi na merliv neizvesnost (rizik). Ishodot na odlukata e zna~i usloven od na{iot izbor i sostojbata na prirodata. So vkrstuvaweto na ovie dve okolnosti dobivame matrica na odlukata. Kosti, Aleksandar. Kognitivna psihologija, Zavod za uxbeniki i nastavna sredstva, Beograd, 2006, str. 352, 363 i 367-368.
20
85
kako dive~, od strana na ludak ili dete, od ~ovek koj samo se branel od svojot neprijatel ili od xelatot koj samo izvr{uval legitimna naredba, od vojnik koj ja brani svojata zemja od invazija i vojnik koj ubiva civili. Ubistvoto nekoga{ se kaznuva mnogu strogo (svirepo, od bezobyirna odmazda), a nekoga{ blago (ubistvo od nebre`nost, ubistvo na dete pri pora|awe, ubistvo na mig, eutanazija), nekoga{ se prostuva, a nekoga{ se smeta za normalna dol`nost koja ne povlekuva ni osuda ni pofalba, a ponekoga{ zasluùva duri i najgolemi po~esti. Poinaku kaàno, edno isto ne{to moè da ima edna{ vakvi, drugpat poinakvi osobini. Toa go pokaùva i slednovo: Morskata voda e naj~ista i najvalkana: za ribite pitka i ìvotvorna, a za lu|eto nepitka i pogubna. Ognot e nuèn del od prirodata i ne se znae dali toj pove}e uni{tuva ili sozdava (Heraklit). I zloto i dobroto se edno. Lekarite barem koga se~at i palat na site mesta i svirepo gi tretiraat bolnite, barat u{te i nagrada, iako ne ja zasluùvaat, za{to pravat isti dobra kako bolestite, t.e. lekuvaweto na bolniot (dobro) e vrzano za nivnoto ~uvstvo na bolki (zlo). Na takvata relativnost ukaùvaat i ovie navodi: Za imeto pravda lu|eto ne bi znaele da nema nepravda, Za da se ~uvstvuva{ osamen potrebno e da postojat drugi lu|e. Bolesta go pravi zdravjeto prijatno, gladot - sitosta, zamorenosta - odmorot. I obratno. Ottamu za Lao Ce, dobroto ne e apsolutno, tuku e samo edna strana na komplementarniot par na sprotivnosti. Kako {to nema svetlost bez senka, taka nema ni dobro bez zlo. Ako site lu|e znaat deka dobroto e dobro, toga{ ve}e postoi zlo... Ne postoi soglasnost vo vrska so dobroto i zloto. Stanuva zbor za ne{ta koi razli~no se tolkuvaat vo ovie ili onie vremiwa, odnosno na ova ili na ona mesto.21 Ne se samo osobinite relevantni, tuku i vrednostite. Samo na ospod se mu e ubavo i dobro i pravedno, a lu|eto za edno smetaat deka e pravedno, a za drugo deka e nepravedno. Od toa sleduva deka nema moral koj bi bil apsolutno postojan. Eden e moralot vo edno vreme i vo edno mesto, a poinakov vo drugo vreme i vo drugo mesto. Tie razliki gi proizveduva stepenot na op{testveniot razvoj. Zatoa eti~kite normi moàt da imaat samo relativno, a nikoga{ apsolutno obele`je. Moralot, a vo negovi ramki i pravdata kako moralna kategorija, e vo neprestano menuvawe - toa e specijalen priroden proces vo odnos na socijalniot organizam.22 Ottamu, spored mene slobodno moè da se konstruira slednovo ravenstvo: pravda = "kako kade, kako koga i kako za kogo." Nakratko na{iot ìvot e poln so dejstvija ~ija dobra ili lo{a sodrìna e relativna. Zatoa, za toa {to e dobro ili zlo e potrebna procenka na zakonot ili pravdata, {to zna~i soglasnost na mnozinstvoto, a koga takva soglasnost izostanuva ili zad vidliviot rezultat
Vilhelm, R. Komentari na Lao C, Tao Te \ing, Knjiga smisla i ìvota, Babun, Beograd, 2005, str. 37. 22 \uri}, M. Istorija helenske etike, str. 133.
21
86
na dejstvieto se krie druga namera - procenka na bog bez soglasnost nitu na angelot, nitu na |avolot, pa ni na ~ovekot. Ottamu, bog, zakon i pravda na ~ovek mu se potrebni tokmu poradi relativnosta na dobroto i zloto. Koga me|u lu|eto ne postoi ednakvost vo tolkuvaweto {to e dobro, a {to zlo na pomo{ najprvin se povikuva 1. svoeto Jas, a vo otsustvo na sila da se nametne svoeto sopstveno stojali{te, nekoe od slednive avtoriteti, 2. gospod, 3. zakonot, 4. pravdata. Ottamu, moè da se kaè deka pravdata e poslednoto sredstvo so koe se meri, se opredeluva {to e dobro, a {to zlo vo svetot vo koj ìveeme, i vo zavisnost od na{ite momentni èlbi, potrebi i sfa}awa, (individualen i kolektiven interes) kakvo treba da bide nivnoto mesto i nivniot soodnos (na koj na~in dobroto i zloto moàt da go menuvaat svoeto mesto) vo prostoreot i vremeto vo koi ìveeme. Pravoto e nauka za regulirawe na povedenieto na lu|eto. Taa dava odgovor na pra{aweto: Zo{to treba da go po~ituvame realniot (pozitivniot zakon) i da se stremime kon idealniot zakon (pravdata, ona {to treba da bide). Mo`ni odgovori se: - za{to gi odobruva gospod, - za{to gi propi{uva legitimna vlast, - za{to e zakon, odnosno pravda (zakonot e zakon, pravda zaradi pravda), - za{to nivnoto po~ituvawe e sredstvo za postignuvawe na onie formi na ìvot koi najmnogu ne zadovoluvaat, - za{to, ako ne gi po~ituvame }e bideme kazneti ili na nekoj drug na~in povredeni od strana na onie {to se na vlast. - zaradi sopstveniot interes (samointeres, sopstvenata sre}a) - zaradi op{to dobro (univerzalnata sre}a, sre}ata na drugi) Od prethodnoto moè da se konstatira slednovo: 1. Pravdata kako moralno pra{awe e upatena kon poedinecot. Ovde se postavuvaat pra{awata: Kako da ìveeam? [to da pravam? a na odgovorot pravi toa i toa, sleduva i novo pra{awe - Za{to da go pravam toa? 2. Pravdata kako pravno pra{awe e upatena kon dràvata. Ovde se postavuva pra{aweto: Za{to e potrebno idealno pravo (pravda)? Toa se vsu{nost pra{awata od ednakov interes vo ovoj trud. 3. [TO E DOBRO, A [TO ZLO (QUID EST BONUM, QUID EST MALUM) Da se odgovori {to e dobro ili zlo navidum ne e voop{to te{ka zada~a ako se trgne od toa deka vo re~isi site op{testveni sredini dobroto se povrzuva so zdovolstvo (uìvawe), sloga (mir), i dobivka/}ar (ìvot) - nakratko sre}a, a zloto so bolka (stradawe), sudiri (vojna), i zaguba/{teta (smrt) - nakratko nesre}a. Fakt e deka se rabo87
ti za dualisti~ka kategorija: za dobroto i zloto kako za dva protivre~ni poimi. Gornata zabele{ka sepak ne prestavuvala nikakva satisfakcija za brojni misliteli poopstojno da se zafatat so nivnoto razgarani~uvawe. - Taka, spored Demokrit (460-370 p.n.e.) najvisokoto dobro e blaènstvoto koe se sostoi vo trajna du{evna vedrina - eutimija, koja toj ja narekuva i blagosostojba, harmonija, ramnoteà i duhovna nepopre~enost. Eutimijata se zasnova vrz soznanieto i razlikuvaweto na zadovolstvata. Za ~ovekot e najdobo ako svojot ìvot go pomine vo {to pogolema du{evna vedrina i {to pomala zlobnost. Toa }e bide slu~aj toga{ koga svoite zadovolstva nema da gi bara vo minlivite ne{ta, zo{to onie koi od stomakot gi baraat svoite uìvawa i ja nadminuvaat merata vo jadeweto i pieweto ili vo qubovnite nasladi, za niv site uìvawa se kratki i ne traat dolgo, tuku samo dodeka jadat i pijat. Bolkite od toa e mnogukrati, za{to kopneòt za istite uìvawa sekoga{ povtorno se pojavuva. Ottamu, glavniot uslov za postignuvawe na eutimijata e odrùvaweto na merka. So toa Demokrit na~elno go prifa}a zadovolstvoto, no samo ona ~ii izvor e vistinaka merka i zatoa e ubavo i nepreodno. Spored Demokrit, isto kako i Hipokrat pred nego i Aristotel po nego, ubavo i privle~no e samo ona {to e so mera, a odbivno seto ona {to pretstavuva prekumernost ili nedostig. Vtoriot uslov za eutimijata za prv pat vo helenskata etika e ispolnuvaweto na dol`nosta. Spored Demokrit, pri~inata poradi koja ~ovekot se vozdrùva od grev ne treba da bide stravot, tuku ~uvstvuvaweto na dol`nost. Svojata moralna sila ~ovekot ja pokaùva osobeno koga vo nesre}a misli na toa {to go nareduva dol`nosta. Pravednosta se sostoi vo ispolnuvaweto na svojata do`nost, a nepravednosta vo nejzinoto zapostavuvawe. Ispolnuvaweto na dol`nosta e izvor na du{evnata vedrina, na sila i spokojstvo, a zapostavuvaweto sozdava nezadovolstvo, nemir i izma~uvawe na sebesi.23 Podobar za doblesno odnesuvawe e onoj koj deluva so pomisluvawe od srceto i so razborito uveruvawe, odo{to onoj koj deluva spored zakonot i nu`nosta. Za{to, sigurno potajno }e gre{i onoj kogo od nepravdata go odvra}a zakonot, a toj koj na dol`nosta i prio|a so uveruvawe ne e mo`no da vr{i ni{to lo{o, ni tajno ni javno. Dobar ne e onoj koj ne pravi nepravda, tuku onoj koj voop{to ne saka da ja pravi. Zlo pak e da se ogleda{ na lo{ite, no i da ne se ogleda{ na dobrite. Zna~i, moralnoto dostoinstvo na ~ovekot zavisi od pomisluvaweto vo srceto so koe ~ovekot mu pristapil na deluvaweto,
So toa {to bara ~ovekot vo svoeto moralno deluvawe se rakovodi samo od dol`nosta, Demokrit potsetuva na osnovniot stav na Kantovata moralna filozofija, spored koja edno dejstvi dobiva moralna vrednost samo toga{ koga ne se vr{i od naklonetost, tuku od dol`nost, a ova se sostoi vo vr{ewe na moralno dejstvie od po~ituvawe na moralniot zakon. \uri}, M. Istorija helenske etike, str. 168.
23
88
a ne od uspehot i zatoa i meriloto za ocenuvawe na moralnata validnost na edno delo ne leì tolku vo nadvore{niot uspeh, kolku vo motivot koj go predizvikal, vo sakaweto i pomisluvaweto vo srceto.24 Spored Demokrit, prijateli ne se site onie koi ni se srodni, tuku i onie koi so nas se slo`ni vo toa {to e korisno.25 - Spored Aristip (me|u 435-355 pne.), osnova~ot na hedonizmot, se {to donesuva zadovolstvo e dobro, a se {to sozdava bolka e zlo: seto ostanato e indiferentno. Dobroto, zna~i e istovetno so prijatnosta ili so zadovolstvoto, a zloto so neprijatnosta ili so bolkata, a ona {to ne predizvikuva ni zadovolstvo ni bolka, toa ne moè da se nare~e nitu dobro, ni zlo. Zadovolstvoto se ~uvstvuva samo vo sega{nosta, za{to stvarnost e samo sega{nata sostojba: nam ni pripa|a samo sega{noto zadovolstvo, no ne i minatoto ni idnoto, za{to prvoto ve}e ne postoi, a vtoroto e neizvesno dali voop{to }e se ostvari. Ottamu proizleguva zaklu~okot: treba da se saka i uìva samo vo sega{niot moment. Vo taa smisla Aristip pravel razlika me|u zadovolstvoto kako cel i blaènstvoto. Celta e samo poedine~no zadovolstvo, a blaènstvoto se sostoi samo vo zbir na poedine~nite ~uvstva na zadovolstvo i samo vo nego se sodràni i minatoto i idnoto zadovolstvo. Samo za poedien~noto zadovolstvo treba da se kopnee zaradi nego samoto, a za blaènstvoto ne zaradi nego samoto, tuku zaradi poedine~nite momenti na zadovolstvo koi go so~inuvaat.26 - Spored Sokrat, nevozmo`no e da se veruva deka strastite moàt da go sovladaat umot.27 Koga nekoj }e sogleda {to treba da pravi toa eo ipso i go pravi i toa znaeweto mu nareduva i zatoa toj ne moè da ne vr{i dobro. A koga pravi zlo toj go pravi zatoa {to misli deka toa za nego e nekakvo dobro: ne go pravi od vrodeni lo{i sklonosti, tuku poradi nerazbiraweto na vistinskite uslovi na sre}ata, od nepoznavawe na patot koj vodi kon vistinskoto dobro. Nemoralnoto deluvawe, zna~i e samo posledica na la`noto mnenie, na zabluda, neznaewe. Taka Sokrat doa|a do nov forma na svojot prv formalen princip: nikoj ne gre{i namerno, tuku sekoj gre{i za{to ne znae {to e dobro, a ne zatoa {to ne go saka dobroto. Sokrat smeta{e deka so ~ovekovite dejstvija ne upravuva ne{to drugo, tuku semo}niot um i zatoa toj go pobiva{e sfa}aweto deka ima nekoja nevozdrànost "za{to nikoj ne deluva protiv ona {to e najdobro so znaeewe, tuku samo od neznaewe." Vo vrska so
Ibid, str. 169. Ibid,, str. 169. 26 \uri}, M. Istorija helenske etike, str. 307. 27 Za Sokrat osnovata na doblesta e vo sopiraweto na nagonite i strastite, za{to bez vozdrànost ne e mo`no janoto mislewe nitu sigurno soznavawe na toa {to vistinski e korisno. Vozdrànosta, a ne nejzinata sprotivnost neumerenosta go donesuva blaènstvoto - najtrajnoto i najgolemoto zadovolstvo. V. \uri}, M. op.cit. str. 259.
25 24
89
toa e Sokratovoto tvrdewe: "koj so znaewe pravi zlo, toj e moralno podbar otkolku onoj koj toa go pravi bez znaewe." Spored ovoj paradoks, demek toj koj pravi zlo so znaewe go pravi isklu~itelno, spored prilikite, a vo site drugi slu~ai }e deluva dobro, no onoj koj gre{i od neznaewe, toj }e prodolì da pravi zlo, za{to ne ja znae svojata zabluda. Taka, spored nego, znaeweto e sredstvo i su{tina na moralot. Sepak se slu~uva lu|eto da mislat deka mnogu znaat {to e najdobro, pa sepak iako moàt da go storat, toa ne go pravat, tuku rabotat drugo, za{to im podlegnuvaat na strastite, t.e. gi sovladuvaat zadovolstvoto i bolkata. Na pra{aweto {to se slu~uva so lu|eto koga velat deka gi sovladuvaat strastite i deka ne go pravat ona {to e najdobro iako toa go znaat, Sokrat odgovara deka im nedostasuva ve{tina na merewe koja im ovozmoùva procenka na ~uvstvoto na zadovolstvo i bolka spored nivnoto vistinsko, a ne spored perspektivno odmereniot odnos na goleminite. So drugi zborovi, koga ~ovek pravi zlo predavaj}i im se na kopneìte i strastite toa zna~i deka mu nedostasuvaat mere~ki ve{tini, deka kaj nego nema jasno soznavawe na dobroto za{to toj ne se rakovodi spored objektivnoto soznanie koe e posilno od se, tuku spored subjektivnoto koje go obmanuva. Koga nekoj e sovladan od strastite, ili so drugi zborovi koga e poslab od sebesi, toa zna~i deka zgre{il vo izborot na zadovolstvoto i bolkata za{to nema vistinskoi znaewe. A koga nekoj e posilen od sebesi, t.e. posilen od strastite, toa zna~i deka umeel da go izbere vistinskoto zadovolstvo i dobro, za{to ima vistinsko znaewe. Nikoj, zna~i nema so draga volja da odi vo zlo koga znae deka e zlo. Na ~ovekot mu e vrodeno me|u dobroto i zloto da go izbira dobroto, a me|u dve zla pomaloto. Stravot e o~ekuvawe na zlo. Zatoa nikoj nema da odi so draga volja kon ona od {to se pla{i, koga smee da odi kon ona od {to ne se pla{i.28 Za Sokrat, me|u dobroto, ubavoto i korisno postoi ravenstvo (se {to mu sluì na odredena cel e dobro, a ona {to e dobro e istovetno ne samo so ona {to e ubavo, tuku i korisno), a korista i {tetata se merila za dobroto i zloto. Pokraj toa, postoi razlika me|u dobroto i prijatnoto: dobroto sekoga{ e prijatno, a prijatnoto ne sekoga{ e dobro.29 - Na po~etokot i Platon, se soglasuva so Sokrat pa taka i za nego dobroto e isto {to i korisnoto i prijatnoto, zna~i {to i zadovolstvoto. Toj go usvojuva principot na korisnosta i zadovolstvoto kako osnova i izvor na ~ovekovata dejnost. No, takviot negov stav e ublaèn so umetni~kata strana, so ubavoto koe go poistovetuva so korisnoto i dobroto, pa taka ubavoto, dobroto i korisnoto stanuvaat istovetni poimi. Me|utoa vo Gorgija, Platon go otfrla sfa}aweto deka prijatniot ìvot zna~i isto {to i ubav ìvot ili dobro. Dodeka vo Protagora e usvoena oblagorodena i so intelektualizam spoena (do28 29
\uri}, M. op. cit. str. 255-257. Ibid, str. 257-258.
90
blesta e znaewe koe moè da se nau~i) hedonisti~ka teorija, vo Gorgija jadroto go so~inuva pobivaweto na hedonisti~kiot princip i vozdignuvawe na dobroto kako cel na ìvotot. Tuka Platon dokaùva deka zadovolstvoto i dobroto ne se istovetni i deka dobroto ne smee da se saka zaradi zadovolstvoto, tuku toa i se drugo treba da se saka zaradi dobroto. Sokrat go prisiluva Pol na priznanie deka pravdata, a ne mo}ta e najvisoko dobro i deka e podobro nepravdata da se trpi odkolku da se pravi. A od Sokratoviot razgovor so Kalikle proizleguva deka smislata na ìvotot ne e uìvaweto, tuku tvorewe spored ubava ideja i podigawe na prvadata do ìva dràvna mo}.30 Vo vtorata faza, Platon go napu{ti u~eweto na Sokrat i go izgradi svoeto u~ewe za ideite kako sredii{te na negovata celokupna filozofija i ottamu na idejata na dobroto. Spored toa u~ewe, na primer, idejata na ubavoto e toa {to pred se sekade postoi i {to niti nastanuva niti propa|a, nitu se zgolemuva, niti se smaluva, {to ne e od edan strana ubavo, a od druga strana grdo, ili denes ubavo a utre ne e, ni sprema ova ubavo, a sprema ona grdo, ni ovde ubavo, tamu grdo kako da e samo za edni ubavo, a za drugi grdo. I u{te ne{to: toa ubavo nema da mu se pokaè kako nekakvo lice, ni kako race, ni kako {to i da e drugo {to mu pripa|a na teloto, a nitu kako nekakov govor, ni kako nekakvo znaewe, a ni kako ne{to {to e sodràno vo ne{to drugo, tuku kako ne{to {to e samo po sebe i so sebe ednostavno i ve~no, a seto ostanato {to e ubavo u~estvuva vo nego nakako na vakov na~in {to toa ostanatoto nastanuva ili is~eznuva, a toa nitu vo ne{to se zgolemuva nitu se smaluva, nitu inaku ne{to mu se slu~uva. Sekoja ~uvstvitelna ili pojavna ubavina sprema idejata na ubavoto stoi kako slika sprema stvarnosta31 i samo onoj koj ja gleda taa vistinska ubavina moè da pra\uri}, M. Istorija helenske etike, str. 334. Odnosot na stvarite sprema nivnite idei, Platon go odbeleùva kako sli~nost. Me|utoa, sli~nosta ne e isto {to i ednakvosta; idejata nikade ne se pojavuva sosema vo stvarite. Zatoa Platon odnosot na stvarite sprema ideite go odbeleùva i kako imitacija: idejata e primer (uzor), a odelnata pojavna stvar, slika, prilika, iluzija, senka na idejata. Idejite sekoga{ se ednakvi, a pojavnite stvari nastanuvaat, se menuvaat i propa|aat. Toa se slu~uva na toj na~in {to stvarta vo eden moment ima del od idejata, a vo drug moment nema. Dobroto na primer, e dobro dodeka ima del od idejata na dobroto, a koga go nema, prestanuva da bide dobro... Se ~ini deka Platon vo Fedra i Gozba najvisokoto mesto mu go dodeluva na idejata na ubavoto. Vo Sofist, kako najvisoka ja odbeleùva idejata na bitieto i nejze im gi podreduva ideite na dvièweto i miruvaweto, istovetnosta i raznovidnosta. Me|utoa, vo Dràva najvisokoto mesto go dobiva idejata na dobroto. Za{to se kako {to postoi, postoi za ne{to dobro, toa na idejata na dobroto ili na apsolutnata cel i se podredeni site drugi ideji. Taka Platonovata filozofija dostignuva vrvna to~ka vo etikata, za{to se treba da mu sluì na ostvaruvaweto na dobroto;
31 30
91
vi vistinska doblest, a ne nejzinite senki. A so ogled na toa {to ne samo vo "Gozba," tuku i vo predhodnite dijalozi ubavoto sekoga{ se izedna~uva so dobroto, ova sfa}awe na idejata na ubavoto moè da se prenese i na idejata na dobroto.32 Soglasno idejata na dobroto, Platonovoto u~ewe nudi dva eti~ki izlezi. Prviot izlez zna~i da se sledi patot na ideite: odewe kon nepromenlivosta i neuslovenosta na svetot na ideite, odnosno, otrgnuvawe od pojavniot svet i negovata minlivost (Fedra, Gorgija, Teetet, Fejdon).33 Vtoriot izlez (vsu{nost, treta faza na negovoto u~ewe za dobroto) e patot na ìvotot, ostanuvawe vo pojavniot svet koj, {to e mo`no pove}e, treba da se prilagodi kon idejata na dobroto (Gozba, Dràva, Dràvnik, Fileb). Vo tretata faza, Platon pokaùva deka vistinskata vrednost na ìvotot ne se sostoi nitu vo zadovolstvoto, ni vo umnata dejnost, tuku vo izme{anosta na ednoto i drugoto kade{to umnata vlast ja ima vlasta nad zadovolstvoto. Toa {to na taa pome{anost mu dava najvisoka vrednost e spojot na merata, srazmernosta (uvabinata) i vistinata: tri principi koi ja odreduvaat validnosta na taa me{avina. Taka nastanuva skalata na bitnite momenti koi so svoeto me{awe go pravat ~ovekovoto dobro. Toa se: 1. merata i se {to e srodno na ve~nata priroda, 2. srazmernosta, ubavinata, celishodnosta, 3. umot i umnata dejnost, 4. naukite i ve{tinite i pravilnite prestavi, 5 zadovolstvata dokolku se vistiniti i ~isti. Zavr{nite rezultati i odgovorot na glavnoto pra{awe glasi deka umnata dejsnost mu e iljada pati pobliska na me{aniot ìvot, kako pobedonosen ideal, odo{to na zadovolstvoto.34 - Za Aristotel nema dobro i vrednosti sami po sebe, tuku samo takvi kako najsvisoki celi vo ~ovekoviot ìvot. Dobroto ne pretstavuva ideja na dobroto od onaa strana na nevidliv svet, tuku realna mo`nost koja se ostvaruva vo razli~ni individualni oblici. Ima beskrajno mnogu mo`nosti i isto tolku razli~ni dobra: maòt i ènata, robot i slobodniot ~ovek, zanaet~ijata i filozofot, Helenot i varvarinot - sekoj od niv go ostvaruva ona dobro za koe e sozdaden. Vo tvrdeweto deka teì{teto na ~ovekovata sre}a leì vo samiot ~ovek i deka
nad prirodnite zakoni se izdiga teleolo{kiot moment, nad bitieto na prirodata stoi "bitieto" na dobroto, t.e. objektivnoto vaèwe na moralniot zakon... Nakratko, idejata na dobroto treba da ja gleda i sledi sekoj koj saka razumno da deluva bilo vo li~nite bilo vo javnite priliki. \uri}, M. Istorija helenske etike, str. 336 i 340. 32 Ibid, str. 335-336. 33 Vo Teetet, Platon veli: "Nevozmo`no e Teodore zloto da propadne za{to sekoga{ mora da postoi nekoja sprotivnost na dobroto, a ne e mo`no ni toa zloto da se naseli kaj bogovite, tuku nu`no bara ~ove~ka priroda i se mota okolu nas ovde na zemjata. Ottamu, treba da se stremime od ovoj svet {to pobrgu da begame vo onoj. V. \uri}, M. Istorija helenske etike, str. 343. 34 Vidi: ibid. str. 343-344.
92
moralnata li~nost "samata na sebe e zakon," "pravilo i mera" za vistinata, se sostoi imanentizmot na Aristotel. Celta na ~ovekovite dejstvija e nekakvo dobro i toa ona dobro koe se postignuva so tie dejstvija. Mnogu dobra, dodu{a imaat vrednost samo kako sredstvo za postignuvawe na nekoe drugo dobro i ottamu nastanuva pra{aweto vo {to se sostoi najvisokoto dobro, t.e. ona kon koe ne se stremime zaradi nekoe drugo dobro, tuku samo zaradi nego samoto i koe samoto za sebe e dovolno na ìvotot da mu dade najgolema vrednost.35 Za da odgovori na toa pra{awe Arsistotel se potpira na misleweto na celokupniot narod, na consensus gentium i nao|a deka site se soglasuvaat vo toa deka najvisokoto dobro se sostoi vo blaènstvoto (sre}ata, m.z.). A {to e blaènstvoto, vo {to se sostoi, za toa nema soglasnost i tuka {irokite narodni masi se razlikuvaat so mudrecite. Aristotel ne poa|a od transcedentnata ideja na dobroto kako Platon, tuku od pojavite se vozdignuva kon principite i nao|a deka taa nesoglasnost doa|a od razli~niot na~in na ìvot. Edni smetaat deka najvisokoto dobro - blaènstvoto se sostoi vo uìvaweto, drugi vo bogatstvoto, treti vo ~esta, ~etvrti vo ne{to ~etvrto. êstopati ist ~ovek vo razli~ni okolnosti pod blaènstvo podrazbira razli~ni ne{ta, na primer, pri bolest zdravjeto, pri siroma{tvo - bogatstvoto, pri ropstvo - slobodata. Na toa pra{awe Arsitotel odgovora na sledniov na~in. Toa vo medicinata e zdravjeto, vo strategijata pobedata, vo grade`ni{tvoto ku}ata, vo drugite ve{tini pak ne{to drugo, so sekoe deluvawe i posakuvawe na celta. Zaradi nego vsu{nost site deluvaat. Ako zna~i za sekoe ~ove~ko deluvawe postoi nekakva cel, toga{ taa e dobroto koe treba da se postigne so deluvaweto, a ako postojat pove}e celi, toga{ dobroto se tie celi. A so ogled na toa {to nesomneno ima pove}e celi, od niv izbirame nekoi samo zaradi nekoi drugi, na primer, bogatstvoto, kavalite i voop{to oradijata. o~igledno e deka site tie ne pretstavuvaat krajni celi, a najvisokoto dobro mora da bid krajna cel i ne{to celosno. Ako zna~i ima samo edna krajna cel taa toga{ treba da bide ona {to se bara, a ako gi ima pove}e, toga{ toa e onaa cel me|u niv koja e krajna vo najvisoka smisla. Za krajna vo najvisoka smisla, pak ja narekuvame onaa koja sekoga{ se izbira samo zaradi nejze, a nikoga{ zaradi druga. A takva cel pred se izgleda deka e blaènstvoto, za{to nego sekoga{ go izbirame samo zaradi nego, a nikoga{ zaradi ne{to drugo, dodeka ~esta i uìvaweto i umot i sekoja doblest, dodu{a gi izbirame i zaradi niv samite (za{to duri i ako ne bi moèle ni{to drugo da postigneme, sepak }e gi sakame sekoja od tie aktivnosti), tuku gi izbirame zaradi blaènstvoto, smetaj}i deka tokmu so nivno posredstvo }e imame blaènstvo. A blaènstvoto nikoj ne go izbira zaradi spomnatite dobra, niti voop{to zaradi ne{to drugo. Izgleda deka toa proizleguva ottamu {to blaènstvoto samo na sebe e dovolno.
35
\uri}, M. op. cit. 1987, str. 384.
93
Za{to, najvisokoto dobro izgleda deka mora samoto na sebe da bide dovolno.... Blaènstvoto zna~i se pojavuva kako najgolemo dobro i samoto na sebe dovolno, za{to e krajna cel na sekoe dejstvuvawe.36 Samoto pak blaèstvo se sostoi vo ona {to vo ist moment e najdobro, najubavo i najprijatno. Spoed Aristotel, veli Grejling, fakt e deka za poediencot e dobro ona {to negovata priroda go goni da go posaka. Vtoriot fakt koj proizleguva od ova e deka dobroto pretstavuva seto ona {to lu|eto go sakaat i kon {to se stremat. Poistovetuvaj}i go dobroto so sre}ata, Aristotel ima na um sosema odreden koncept na sre}a kogo go narekol eudemonija. Pod toa podrazbiral aktivno pravewe dobro i uìvawe vo nego. U{te poprecizno, eudemonija zna~i napredna sostojba na duhot... Sre}ata e kraen i najgolem interes na sekoj poedinec za{to e poèlna sama po sebe: site ostanati dobra se samo instrumenti ~ija cel e da pomonat da se dojde do sre}ata koja e ne{to celosno i samodovolno... A da se bide ~ovek zna~i, da se rezonira, ili u{te pokonkreto, da se primeni prakti~niot um za da se zaklu~i kako treba da se ìvee. So odgled na toa {to za ~ovekot dobar ìvot e onoj koj se ìvee vo soglasnost so ~ovekovata su{tina, sleduva deka toa e ìvotot na "prakti~nata mudrost" (fronezis). Takviot ìvot Arsistotel go opi{uva kako ìvot koj se ìvee "vo soglasnost so doblesta." Pritoa, ~ovek poln so doblest ne e ednostavno umeren ~ovek, tuku onoj koj ìvee vo skladnost so diktatot na prakti~nata mudrost. Takvata mudrost dozvoluva soodvetno izrazuvawe na potrebite i èlbite, za{to ponekoga{ navistina e prikladno da se po~uvstvuva bes ili kopne` za odobruvawe od drugite lu|e, kako i sram i gordost... Liceto koe ìvee vo soglasnost so parkti~nata mudrost ja dostignuva eudemonijata i drugite go smetaat za poln so doblesti, pri{to doblesta pretstavuva takvi osobini na karakterot kako {to se hrabrost, umerenost dare`livost, pravdoqubivost i ~esnost.37 - Spored stoi~arite, ne samo najvisoka, tuku i edinstvena i apsolutna vrednost e moralnoto dobro. Dodeka paripateti~arite i platonistite razlikuvale tri vida na dobro: duhovni, telesni i nadvore{ni, stoi~arite voop{to ne gi priznavale telesnite dobra, a nadvore{nite dobra gi ograni~uvale na ona {to u~estvuva vo doblesta, na primer, fini prijateli, roditeli i deca i dobra tatkovina. Se {to postoi e ili dobro ili zlo, ili niedno od dvete. Se {to ne e dobro i {to ne e zlo nema zna~ewe za vistinskata ~ovekova zada~a, toa e indiferentno za{to ne mu pomaga nitu na blaènstvoto nitu na nevoljata, na primer, ubavina i grdost, bogatsvo i siroma{tvo, zdravje i bolest, ~est i sram, snaga i slabost, ìvot i smrt. Osobina na dobroto e da donesuva
Nikomahova etika, 1097 a 16 - 1097 b 21. Grejling E. K. [ta je dobro, potraga za najboljim na~inom ìvljenja, Laguna, Beograd, 2007.str. 47-49.
37 36
94
korist, na zloto da donesuva {teta, a navedenite dobra i nivnite sprotivnosti, ni koristat nitu na{tetuvaat, za{to toa {to moàt da sluàt i za dobro i za zlo pokaùva deka sami po sebe ne se ni korisni, nitu {tetni. Bogastvoto i zdravjeto moàt na primer, ne samo da koristat, tuku i da na{tetat i zatoa imaat samo relativna vrednost, za{to odgovaraat na ~ovekovata animalna priroda. Me|utoa, toa ne zna~i deka tie dobra i nivnite sprotivnosti se sosema indiferentni za ~ovekovoto ekonomsko, socijalno i duhovno-fizi~ko postoewe i deka me|u niv nema nikakvi vrednosni razliki. Od mno{tvoto indiferentni ne{ta edni od samata priroda se pozitivni, a drugi negativni. Od ìvotnite dobra koi leàt me|u doblestite i iskol~enostite i koi za ~ovekovata eti~ka vredost se indiferentni edni imaat povisoka vrednost i prvenstvo, a drugi pomala vrednost i nemaat prevenstvo. Me|u niv se nao|aat indiferentnostite vo apsolutna smisla (na primer, odgovorot na trivijalnoto pra{awe dali brojot na na{ite vlakna vo kosata se ~ift ili tek). Od ne{tata koi imaat prvenstvo edni se odnesuvaat na du{ata, na primer, dobri sposobnosti, duhovni nadaresnosti, pametewe, o{troumnost, drugi na teloto, na primer, zdravje, normalni ~ulni organi, a treti na nadvore{nite ne{ta, na primer, roditeli, deca, ugled.38 Spored stoi~arite, za da se ostvari du{even mir i vnatre{na stabilnost potrebno e ~ovekot da ìvee vo soglasnost so dobronamernata priroda. Ova se postignuva taka {to sekoj poedinec u~i kako da ìvee razborito, odva`no i pravedno, no i so neophodna samokontrola. Pritoa: razboritosta na ~ovekot mu ovozmoùva da ja uvidi razlikata me|u dobroto i zloto, odva`nosta mu pokaùva od {to treba, a od {to ne treba da se pla{i, pravednosta mu govori kako na soodveten na~in da se odnesuva sprema drugite, a samosovladuvaweto (umerenosta, Platonovata sofrosina39) mu dava mo`nost da gi dovede vo
\uri}, M. Istorija helenske etike, str. 477. Koga vo op{ti poimi se posmatra kako etos, gr~kiot pogled na ìvot se ~ini najzna~aen po toa {to ja uvaùva ubavinata, gi po~ituva razumot i sposobnosta od donesuvawe logi~ni zaklu~oci, dozvoluva sloboda na misli i ~uvstva, otfrla kakov i da e misticizam i la`na sentimentalnost i prifa}a humanizam, pluralizam i zdravi gledi{ta - a seto toa go naveduva ~ovek da pomisli deka plemenitiot i bogat duhoven ìvot e glavna ìvotna cel. Vo deloto na Platon eden aspekt na ovoj ideal e v~auren kako sofrosina, a nitu eden angliski izraz ne go preveduva na sodveten na~in ovoj zbor. Obi~no se prevedva kako umerenost, vozdrùvawe ili mudrost. Vo "Dràva," poimot sofrosina Platon go definira kako "dogovor na srastite deka treba da vladee razumot." Ako kon ova se dodade mislata - koja go odrazuva najgolemiot del od ona {to pokraj Palton go sfa}ale i drugite Grci - deka strastite i setilata se isto taka va`ni, toga{ od ova proizleguva ne{to {to nalikuva na idealna koncepcija na ~ovekoviot rascut. Grejling E. K. [ta je dobro, potraga za najboljim na~inom ìvljenja, Laguna, Beograd, 2007. str. 26-27.
39 38
95
soglasnost svoite ~uvstva i èlbi, no i da presudi {to vo negovoto ìvotno iskustvo e navistina od zna~ewe.40 Dobroto i zloto pretstavuvale centralni temi vo site religiozni doktrini. Ovde }e se zadràm samo na del od niv. - Su{tinata na zaroastrizmot moè da se svede na izrekata: Dobri misli, dobri zborovi dobri dela. Spored Zaratustra (Zoroaster),41 osnovata na na{ata egzistencija prestavuva kosmi~kata borba me|u Vistinata i Lagata koja ~esto se prestavuva kako borba me|u dobroto i zloto, temninata i svetlinata, vo podocne`niot zaroastrizam me|u Ahura Mazda (Ormuzd, bog)42 i Ahriman (|avol).43Ovoj motiv podocna }e bide prezemen i vo hristijanstvoto vo Armagedon,44 od Otkrovenieto na Jovan.
Ibid,str. 70-71. Zratustra bil dreven persiski filozof i prorok, osnova~ na mazdeizmot - kult na mudosta i centralna figura na podocne`nata religija zoroastrizam. Se smeta deka ìveel nekade me|u 2000-600 god.p.n.e. ili poverojatno okolu 1200 god. p.n.e. 42 Ormuzd e persiski bog koj e pri~ina na site su{testva {to mu se nakloneti na ~ovekot, bog na site korisni ìvotni, na site prijatni pojavi kako {to se svetlosta, toplinata i sl. 43 Ahriman e bog koj e pri~ina na mrakot, na su{ata, na {tetnite ìvotni. 44 Armagedon (armagedon, apokalipsa, sudniot den, kraj na vremeto, kataklizmi~ka bitka me|u dobroto i zloto) = Hermagedon, Her Megiddon, brdo Megido (v. Otkrovenie, 16:13-16). Podrobnostite za nastanite koi neposredno }e mu prethodat na Armagedonskata bitka se prikaàni vo Otkrovenie 6-16:15. Tie vklu~uvaat golemi zemjoteresi (6:12-17, 8:5, 11:13, 19), gromovi (8:5, 11:19), grad i golemi poàri (8:7, 11:19, 16:8-9), kometa ili asteroid (8:1011), delumno zatemnuvawe na sonceto i mese~inata (8:12), napliv na skakulci (9:3-11), zaginuvawe na 1/3 od ~ove{tvoto so krv koja te~e 200 milji (9:15, 14:20), kowanici od 200 milioni (9:16), napliv na gnojni i bolni rani (16:2), smrt na site ìvi su{testva vo moreto (16:3), pretvoruvawe na seta voda vo rekite i izvori vo krv (16:4), celosna temnina (16:10), isu{uvawe na Eufrat zaradi podgotvuvawe pat za kralevite od istok (16:12). Po bitkata otkako silite na zloto }e bidat porazeni, lu|eto koi porano umrele kako ma~enici }e se vratat vo ìvot i zaedno so Isus }e vladeat vo period od iljada godini. (20:4-6). Po istekot na toa vreme, sotonata }e bide pu{ten od zatvorot i u{te edna{ |e gi opseni narodite na svetot. Tie narodi, vklu~itelno i na Gogite i Magogite, }e mar{iraat protiv Erusalim i vojskata na svetcite, no povtorno }e bidat porazeni vo kone~nata borba me|u dobroto i zloto (20:7-10). Toga{ }e se slu~i sudniot den, site mrtvi }e stanat i }e im bide sudeno spored toa {to storile (20:11-15) a potoa }e zapo~ne novata era (21:1-18). Taka, nasproti op{toto veruvawe, bitkata koja treba da se vodi kaj Armagedon vsu{nost nema da bide posledna koja koga i da e vodena, tuku pretposledna, koja se slu40 41
96
- Spored Lao Ce ("star u~itel," 570-470 god. p.n.e.)45 koj se smeta za avtor na klu~noto delo na taoizmot - Kniga za patot i doblesta (Tao Te Xing), osnoven princip na taoizmot e nadrazumski, kvalitativno i kvantitativno neopi{liv i neopfatliv pat - Tao. Toj pat nema ime (patot e samo termin koj sme prisileni da go koristime za voop{to za nego da zboruvame), a od nego nastanuvaat site ne{ta koi imaat ime. Patot e nepromenliv i gi pretstavuva su{tinskite zakoni i temeli na kosmosot. Onoj koj }e gi spoznae zakonite na kosmosot e prosvetlen.46 Najva`niot od zakonite na kosmosot e deka site ekstremni svojstva vo eden moment se pretvoraat vo svojata sprotivnost i za da se postigne nekoja cel prvo treba da se trgne od negovata sprotivnost. Tao e nepromenlivi e pred site stvari. Od nego poteknuvaat neboto i zemjata kako dva pola. Ma{kiot princip Jang (duh, dobro, qubov, svetlo) i ènskiot princip Jin (materija, zlo, omraza, temnina) koi zaedno go odrùvaat skladot na svetot vo neprestano menuvawe. Spored taoistite, Tao e princip na kontinuitetot vo ve~no menuva~kiot univerzum. - Vo hinduisti~kata misla ne postoi problemot na zloto. Konvencionalniot, relativen svet e nu`no svet na sprotivnosti. Svetlinata bi bila nesfatliva bez temninata, redot e bezna~aen bez bezredieto, i na istiot na~in, gore bez dole, zvukot bez ti{inata, zadovolstvoto bez bolkata. Spored zborovite na Ananda Kumarasvami: Za sekoj onoj koj tvrdi deka bog go sozdade svetot, pra{aweto zo{to toga{ dopu{til postoewe na zloto ili na lo{iot vo koj seto zlo e personificirano e sosema besmisleno: ~ovek moè da pra{a i zo{to toj ne sozdal svet bez dimenzii ili bez vremenski sled. (Vots, str. 67).
~uva vo tekot na prvata faza na kone~niot sudir. Vtorata bitka koja }e se vodi kaj Erusalim po istekot na periodot na mir od iljada godini (20:7-10) }e bide kone~nata bitka me|u dobroto i zloto. 45 Spored legendata Lao Ce se rodil sed, za{to provel 8 ili 80 godini vo maj~inata utroba. 46 Taoizmot (ili Daoizam) e naziv za grupa na filozofski i religiozni u~ewa koi se temelat vrz metafizi~ko tolkuvawe na kineskiot znak Tao koj naj~esto se preveduva kako pat. Lao Ce pou~uval deka treba da se ìvee vo soglasnost so prirodata: najdobar na~in na ìvot e da ne se prezemaat nikakvi silni protivprirodni akcii. Site ne{ta nastanuvaat od Patot i od nego ja dobivaat svojata su{tina - svojata doblest, odnosno T koj gi pravi ona {to se. Prirodno, spontano deluvawe e sledeweto na svojata doblest bez napor. Takvoto deluvawe se narekuva nedeluvawe ili nepreteruvawe vo deluvaweto. ôvekot spored toa svoeto deluvawe treba da go ograni~i na nu`noto i prirodnoto i ednostavnosta da mu bide rakovodno na~elo vo ìvotot. Site zla na svetot ne poteknuvaat od toa {to e premalku storeno na svetot, tuku zaradi toa {to ve}e e premnogu storeno. Taoizmot kako religija se javuva mnogu podocna - vo vtoriot vek od na{ata era.
97
- Vo Stariot i Noviot zavet i vo Kuranot osnovnata pretpostavka e deka bog zapoveda, a deka nie mora da se pokoruvame na negovite zapovedi. Nepokoruvaweto pretstavuva grev,47 a bezuslovnoto pokoruvawe - doblest, ili kako {to toa mnogu poslikovito se pokaùva na primerot so islamot, celosnoto pot~inuvawe (zborot "islam" vsu{nost toa i zna~i). Vo ona {to hristijanite go narekuvaat Star zavet se iskaàni dve zastra{uva~ki prikazni so moralna pouka so cel da se istakne premisata deka bog zapoveda, a ~ovekot se pokoruva. Ednata od niv zboruva za izgonuvaweto od rajot i kaznata koja ova izgonuvawe go propratila. Zaradi nepokoruvaweto Adam i Eva i celokupata ~ove~ka rasa koja poteknala od niv be{e osudena "lebot da go jade vo potta na svoeto lice, da ima smrt i ènite da gi ra|aat decata vo najgolemi ma}i." Najkusiot odgovor na ovaa prikazna e sodràn vo stavot: Koga nekoe boènstvo denes bi donelo sli~na presuda bi gi prekr{ilo site odredbi na site konvencii za ~ovekovite prava so koi se zabranuva prekumernoto i svirepo kaznuvawe.48 Vtorata prikazna zboruva za paGrevot se sostoi od tri elementi: vina, kazna i zaguba. Dobroto se sostoi od tri elementi: pravi~nost, sre}a i korist. Pravi~nosta i soodvetstvuva na vinata, sre}ata na kaznata, a korista na zgubata... Pri opredeleni okolnosti ist grev moè da bide teòk i lesen. Na primer, bluden mladi~ e razvratnik, bluden starec e ludak. Za eden grev se veli deka e pogolem od drug poradi negovata: pri~inost: kakov bil grevot na Lucifer, odvratnost: kakov bil grevot na Adam i Juda, opasnost: kako {to e grevot na neznaeweto, neoddelivost: kako {to e grevot na lakomost, sklonost: kakov {to e grevot na teloto, navredata na bog: kako {to e grevot na idolatrija i neverstvo, teìnata na negovoto iskorenuvawe: kako {to e grevot na drskosta, zaslepenosta na duhot: kako {to e grevot na gnevot. Vidi: Institoris, H i Sprenger, J. Malleus Maleficarum, op. cit. str. 119 i natamu. 48 Lesno im bilo na Avram (ìveel 175 godini) i na Noe (ìveel 950 godini) da bidat dobri i pravedni. Podocna koga ìvotot vek se svel na prose~enite sedumdesetina godini, ~ovek po~nal prakti~no da razmisluva: za{to da sum dobar i da se ma~am so usovr{uvawe na svoite doblesti koga ìvotot pominuva duri re~am bri~, dodeka za toa vreme, onie {to ne se vozdrùvaat od kakvo i da e zlo, lagodno si go minuvaat svojot ìvot? Druga situacija bi bila, velat tie, dokolku ìvotot be{e ve~en. Taka li! - se setile raznite bo`ji proroci - ako vo toa e bolkata - za{to da ne bide taka. I bidna. Kakov paradoks. Vo uslovi vo koi nikoj ìv pove}e ne moèl da se uveri deka moè da se ìvee ni pribli`no blisku kolku {to ìveel Avram, a kamoli Noe, stanalo mo`no uveruvaweto deka moè da se ìvee duri i podolgo - ve~no! Ne povikuvaj}i se na avtoritetot na Platon, Hristos smetal deka toa poefikasno }e go stori na sopstven primer. I ne pogre{il. Lesno gi ubedil site deka najdolgo se ìvee toga{ koga }e se umre. I zarem e potreben pogolem dokaz za toa deka so ve~niot ìvot, ostana da ìvee i samoto na~eloto: umri za da ìvee{! Vo uslovi koga gospod ne pokaàl nikakva namera da go otpovika heru47
98
dot na Satanata, nekoga{en angel od mnogu visok rang na neboto, ~ija gordost (sakal samostojnost, nezavisnost i sloboda vo donesuvaweto na odlukite) be{e pri~ina za negovoto isfrlawe od rajot.49 Gospod gi kaznuva lu|eto zaradi nivnite i tu|i grevovi,50 no pritoa sve{tenikot vo svoite propovedi mora da se pridrùva kon slednata odredba od zakonot kako osnovno na~elo koe veli: "Nikoj ne smee da bide kaznet bez vina, osven ako za toa postoi nekoja pri~ina." Taa odredba vredi pred nebesniot, odnosno bo`jiot sud kako i pred zemskite sudovi - svetovni i crkovni. Propovednikot moè da se povika na sledniov iskaz za nebeskiot sud. Imeno, ima dva vida na bo`ja kazna, duhovna i svetovna. Prvata sekoga{ pretpostavuva vina. Vtorata ponekoga{ se izrekuva bez vina, no ne bez pri~ina. Postojat tri vida duhovni kazni. Prvata e odzemawe na milosta, {to grevot go pravi poteòk, a taa kazna sekoga{ proizleguva od vinata na stradalnikot. Vtorata kazna e na zaguba, odnosno odzemawe na blaènstvo, koja kaj vozrasnite nikoga{ ne se nanesuva bez posebna vina, a so soglasna vina kaj deca rodeni od gre{ni roditeli. Tretata e kazna na bolka, odnosno maki na pekolen ogan koja jasno proizleguva od vinata. Ottamu, ona {to se veli vo Izlez, 30 - "Bog sum qubomoren. Go kaznuvam grevot na tatovcite - na onie koi me mrazat - na decata do tretoto i ~etvrtoto koleno..." treba da se protolkuva kako da stanuva zbor za imitacii na zlostorstva na svoite tatkovci. [to se odnesuva do vtorata, svetovnata bo`ja kazna: taa moè da proizleguva od tu| grev ili duri bez li~en ili tu| grev (no ne bez pri~ina), ili samo od li~en grev. A tie pri~ini zaradi koi bog go prekoruva ili go kaznuva ~ovekot se slednive pet. Prva pri~ina: zaradi sopstvenata slava, a toa se slu~uva koga nekoja kazna ili nesre}a ~udesno }e is~ezne, kako {to mu se slu~ilo na slepiot (Evangelie po Ivan, 9) ili Lazar koj voskrsnal. Vtora pri~ina: zaradi steknuvawe na zasluga so trpenie i o~ituvawe na drugi vnatre{ni, skrieni doblesti. Primeri se knigata za Jov i Tobija. Treta pri~ina: o~ituvawe na doblest preku poniùvaweto na kaznuvaweto. Primer pruà Pavle koj vo Vtoroto poslanie na Korintjanite, 12 vaka zboruva za sebe: "Denot mi e trn vo teloto, angel sot-
vimot koj so me~ go {titi pristapot do "drvoto na ìvotot," ne be{e te{ko da se iskoristi negoviot naivni sin i posredno da se dojde do istata cel. 49 Grejling E. K. [ta je dobro, potraga za najboljim na~inom ìvljenja, Laguna, Beograd, 2007.str. 85-86. 50 Pritoa, bez ogled na pri~inata poradi koja e kaznet, ~ovekot mora trpelivo da gi podnesuva svoite stradawa, za{to inaku tie }e prerasnat vo ma}i ~ija cel ne e o~istuvawe, tuku odmazda, t.e. kazna. Vidi: Institoris, H i Sprenger, J. Malleus Maleficarum, (Malj koji ubija ve{tice) , 1486, str. 126.
99
onin, a Remigija toj trn go tolkuva kako slabost na teloto. Toa se pri~ini koi ne proizleguvaat od li~nata vina. êtvrtata pri~ina: ve~noto prokletstvo da zapo~ne na ovoj svet za na gre{nicite da im se obznani kakvi maki gi o~ekuvaat vo pekolot. Primeri se Herod (Dela apostolska, 12) i Antioh (Vtoar kniga za Makabejcite, 9) Peta pri~ina: ~ovekovoto o~istuvawe so poni{tuvawe i bri{ewe na negovata vina so stradawa... Vsu{nost, moè da se kaè deka sekoja kazna koja ja trpime proizleguva od na{iot li~en grev ili barem od prviot grev so koj sme rodeni i koj e prapri~ina.51 - Za Avgustin, spored kogo, bog e pri~ina na ne{tata -toj sozdava, a samiot ne e sozdaden,52zloto ne postoi na ist na~in kako dobroto dobroto e samostojna ontolo{ka supstanija, dodeka zloto toa ne e. Zloto e nedostig. Dobroto e bitie, a zloto nebitie.53 Nakratko, celokupnoto dobro poteknuva od gospod, a zloto e samo nedostig na dobro: ili za postoeweto na dobroto e zasluèn bog, a za postoeweto na zloto se vinovni Adam i Eva.54 - Zloto vo hristijanstvoto e vrzano so grevot, za moralniot neuspek kon boga (so praroditelskiot ili prv grev - peccatum originale originatum, akt na prekin na prvobitnata zaednica me|u bog i ~ovekot) {to rezultira so oddeluvawe od nego. Ovoj nastan vlijael na sostojbata na celiot ~ove~ki rod - jadewe na plodot od drvoto na poznanie51 52
Vidi: Institoris, H i Sprenger, op. cit. str. 127-128. Avgustin, Avrelij, Za dràvata bo`ja, Kultura, Skopje, 1997, str.
259. Ottamu {to dobroto go poistovetil so bitieto, a zloto so nebitieto, u{te Euklid kako i site strogi racionalisti, na primer Spinoza, Lajbnic, tvrdel deka zloto ne postoi. Postoi samo dobroto, a nadvor od dobroto (ona {to mu e sprotivno na dobroto) ne postoi ni{to. 54 Se zapo~na taka {to gospod, bog, go zede ~ovekot i go postavi vo Edemskata gradina, za da ja obrabotuva i da ja ~uva. Gospod, bog, mu se zakani na ~ovekot, velej}i: "Jadi slobodno od sekoe drvo vo gradinata, no ne i od drvoto za poznavaweto na dobroto i zloto! Vo denot koga }e jade{ od nego }e umre{!" (Bitie, 2:15-17). I ènata otkako vide deka rodot na drvoto e mil za gledawe i dobar za jadewe i deka drvoto e drago zaradi znaeweto, nabra negov plod i go vkusi, pa mu dade i na svojot ma` koj isto taka kasna od nego. Toga{ na Adam i Eva im se otvorija o~ite i sogledaa deka se goli, pa se sokrija od gospod (Bitie, 3: 6-7). I re~e gospod, bog: "Ete, ~ovekot stana kako eden od nas, znaej}i {to e dobro i zlo. A sega za da ne ja ispruì rakata da nabere od drvoto na ìvotot i da kasne pa da ìvee ve~no, gospod, bog go isprati nadvor od Edemskata Gradina da ja raboti zemjata od koja e zemen. I go istera i naseli ~ovekot isto~no od Edemskata Gradina, a pred nejzinite vrati postavi heruvim so ognen me~ koj se vrte{e na site strani za da go {titi patot kon drvoto na ìvotot (Bitie, 3:22-24).
53
100
to,55 odnosno poznanieto na boga preku konkretnata stvarnost na svetot.56 Grevot ne po~nuva vo ~ovekot, tuku vo Lucifer i negovite angeli koi vo bibliskata simbolika se prestaveni kako zmii (Otkrovenie, 12:5). Zloto e pred ~ovekot i nadvor od nego, no se pravi i so negova volja. Grevot ne e kako vo manihejskiot dualizam ontolo{ki princip koj u~i deka ~ovekot na po~etokot go sretnal duhovno padnatiot svet. Grevot e za~nat so slobodnata ~ovekova volja preku isku{enieto na |avolot, no ne mu e svojstven. Kako po~etok na grevot se javuva neprirodnata ~ove~ka èlba da se bide kako bog. Sekoj e kriv za grevot na Adam,57 zo{to iako grevot bil li~no na Adam, vo Adamovata priroda sogre{ile site koi ja primile taa priroda - so prirodno ra|awe od prviot ~ove~ki par. Sostojbata na grevot zna~i se prenesuva na na{ata priroda koja se individualizira vo sekoja li~nost: voljata i deloto na
Religijata ne poznava kalauzi. Postoi samo eden klu~ za poznanieto - Isus. Toj bil spremen duri i da umre za da moè nesovr{enoto ~ove{tvo da ima nade` za idninata. 56 Gospod odnapred go videl padot na ~ovekot i angelite vo grev i u{te pred sozdavaweto na svetot bil spremen da im go prati svojot sin Isus kako `rtva za grev. Ottamu, mnogumnina mislat deka tokmu toa {to gospod odnapred znael za seto toa e pri~ina samiot da bide obvinet za padot na ~ovekot vo grev. Vo taa smisla mnogumina so pravo se pra{uvaa i zo{to gospod sozdade nesmasen }utuk {to }e kasne ovo{je od drvoto na soznanieto koga odnapred gi videl posledicite: haosot, omrazta i bedata od seto toa. Odgovorot na teolozite e zaradi toa i toa!? Glavnata zbrka vo nivnite odgovori, za mene ne se nao|a vo nivnata nelogi~nost i transcedentalnost, tuku vo toa {to se od temporalen karakter - vaàt samo do vtoroto doa|awe na Isus koga so sigurnost }e bide vospostavena apsolutna pravda. Ottamu, moe pra{awe e: Ako moè da se vospostavi takva apsolutna pravda (pravda i blagosostojba vo koja ~ovek pove}e nema da jade zabraneto ovo{je i da strada za toa) po vtoroto doa|awe na Isus, zo{to toa ne bilo mo`no i toga{ koga semo}niot gospod za prvpat go sodaval svetot. Ako ~ovekot poradi svojata slobodna volja samiot e vinoven za site svoi stradawa, a ne bog, toga{ kako }e bide mo`no toa {to porano ne bilo mo`no - da se uni{ti grevot bez da ne se uni{ti ~ovekovata slobodna volja po vtoroto doa|awe na Isus? Ili moèbi vo carstvoto nebesno }e bide mo`no negre{no (nekazneto) ne samo da se kasne, tuku i vo golemi koli~ini da se jade zabraneto ovo{je (a moèbi i burek), za{to duri toga{ gospod }e sozdade: "sloboda volja koja }e bide do tolku slobodna {to }e bide oslobodena od pravewe grev." A ako gospod moè toa da go stori podocna (da sozdade takva superslobodna volja), vinoven e, ako ne za drugo, barem zatoa {to toa ne go storil porano. 57 Edinstveno Adam nema svoj tatko, kako {to edinstveno prvata pri~ina nema svoja pri~ina. Foerbah, L. Predavanja o su{tini religije, Kultura, Beograd, 1955, str. 130.
55
101
na{ata priroda sorabotuvaat vo voljata i deloto na Adam. Site tela potencijalno se opfateni vo Adam, tatkoto i korenot na site, zatoa neposlu{nosta na Adam preku taa ontolo{ka solidarnost, stanuva neposlu{nost na ~ovekoviot rod. So golem rizik da mi se slu~i istoto {to i na Aha{vero{,58 mene mi preostanuva samo da pra{am: Zo{to gospod gi izloì Adam i Eva na isku{enieto na koe odnapred znae{e deka tie nema da mu odoleat? Vo starite originalni tekstovi na gr~ki grevot se vika "amartia" so bukvalno zna~ewe "otstapuvawe od pravednosta" ili "proma{ena cel." Se {to mislime, sakame i rabotime, {to ne e pravedno, {to ne ne pravi sovr{eni kako na{iot tatko nebesen e grev (Mateja 5:48). Vo pogled na na~inot na prenesuvaweto: nekoi smetaat deka ~ovekovata priroda ne e doprena so grevot (karpokratovci, albigenezi, anabaptisti), spored drugi, samo decata rodeni od hristijani nemaat grev (Kalvin, Ducer), treti go me{aat potekloto na grevot so negovite posledici, velej}i deka grevot se sostoi vo ignorirawe na vistinata i naklonetosta na voljata kon zlo (Ilirikus), - ~etvrti, pak, mislat deka grevot e samata su{tina na ~ovekovoto bitie. Palegije smetal deka grevot se prenesuva so podrùvawe ili prifa}awe. Praktikata na kr{tevawe na decata se zasnova vrz u~eweto deka, iako mu be{e tu| na ~ovekovata priroda, {tom ve}e se mu{nal so padot na prviot ~ovek vo na{ata priroda, grevot sekoj vo sebe go prima so ra|aweto. Vo hristijanskata religija dobroto se pretstavuva kako angel, a zloto (grevot) kako |avol. Angelot (hebr. - malah i lat. angelus so zna~ewe pratenik, glasnik) e natprirodno su{testvo koe mu sluì na boga. Angelite obi~no se pretstaveni kako bestelesni su{testva koine jadat nitu pijat, ne se ra|aat i ne umiraat. Nivniot broj e golem.59 Me|usebe se razlikuvaat spored slavata, dostoinstvoto i rangot vo slu`bata.60 Koga se pojavuvaat pred lu|eto toa go pravat vo ~ove~ka
Postoi legenda za Evreinot koj ne veruval vo Isus Hristos i go ismejuval. Isus mu rekol deka }e go pogodi kletva spored koja nema nikoga{ da umre, tuku zasekoga{ }e luta niz svetot do vtoroto doa|awe na Isus. Postoi i veruvawe deka skitnikot Aha{vero{ bil viden vo razni zemji: posleden pat vo 1868 bil sretnat od nekoj mormon vo Solt Lejk Siti. Spored le|endata negovoto pojavuvawe mu prethodi na prirodni katastrofi. Legendata e sli~na na Kain komu skitaweto mu bilo kazna za grevot - bratoubistvo. 59 Brojot na angelite e ogromen: postojat pove}e od dvanaeset legii angeli (Matej, 26:53). Vo odnos na lu|eto angelite i denes gi ispolnuvaat zada~ite {to im gi prepi{uval Noviot zavet. Tie se pomo{nici ("slu`beni duhovi") na Isus pri spasenieto (Poslanie do Evreite. 1:14), garantiraat za sigurnosta na lu|eto (Otkrovenie. 8:1-12 i 9:1-12), gi vodat du{ite na pravednicite vo Rajot (Luka, 16:22), itn. 60 Angelite dobivaat ime spored svojata slu`ba, gi ima devet i se delat vo tri klasi (vi{a, sreda i nià), so po tri ~inovi: 1. Serafimi - ~etvo58
102
forma, a moàt da se pojavat i vo bezbroj drugi formi: ogan, svetlosen stolb, oblak. Nivnata uloga e da bidat bo`ji pretstavnici. Tie na lu|eto im nosat bo`ji podaroci i lu|eto gi zastapuvaat pred boga. Bog go sozdade duhovniot svet - angelite za da go slavat, da go slu{aat, da im pravat razni dobra na lu|eto,61 da sluàt i ne{tata na ovoj svet da gi odrùvaatvo onoj red i poredok kako {to gospod toa go opredelil.62
rokrilni ili {estokrilni simboli na svetlosta, 2. Heruvimi - ~uvari na rajot koi prosvetvaat so svojata pregolema mudrost i poznavaweto na boga, 3. Prestoli - razumni angeli koi ja izlevaat silata na pravosudstvoto vrz prestolite na zemnite sudii i vladeteli, 4. Gospodstva - angeli koi gospodarat so poniskite ~inovi im davaat sila i mudrost i gi u~at drugite da vladeat so voljata i ~uvstvata, 5. Sili - nepokoleblivo ja sproveduvaat voljata na boga i mu davaat sila na ~udata, 6. Vlasti - ja pretstavuvaat neuni{tivata harmonija, gi skrotuvaat demonite i gi odbivaat isku{enija, 7. Na~ela - im davaat na~ela na poniskite angeli i se griàt za narodite i za svetovniot sud, 8. Arhangeli - blagovestvuvaat, prorekuvaat i ja zakrepnuvaat verata, 9. Angeli - se ~uvari, vojska nebesna, duhovi koi gi javuvaat pomalite tajni i nameri na boga, pottiknuvaat kon doblesti i stojat najblisku do lu|eto. Ima osum arhangeli: 1. Mihailo - glava na arhangelite, 2. Gavrilo nositel na dobri vesti, 3. Rafailo - pomo{nik na lu|eto vo bolest, stradawe i drugi bedi, 4. Urilo - angel na svetlosta koj gi ~isti i prosvetluva za da poznat {to e vistina, 5. Salatilo - onoj koj gi naveduva lu|eto kon molitva kon boga, 6. Jegudilo - go nagraduva sekogo koj za vreme na ìvotot se trudi da go proslavi imeto na boga, 7. Varahilo - preku nego gospod pra}a blagoslov za ra|awe deca i sreduvawe na smejniot ìvot, blagoslov za dobar rod i prihodi, blagoslov na onie koi sakaat da poìveat na zemjata za da storat pove}e dobra na ~ove{tvoto, 8. Jeramilo - onoj koj mu pomaga na ~ovekot za vra}awe kon boga. 61 Na denot na svojata kr{tevka sekoj hristijanin dobiva svoj Angel ~uvar koj go ~uva negoviot ìvot i zdravje i vnimava poradi svoeto neznaewe ili nepromislenost da ne napravi nekakva gre{ka. Kako dobri ~uvari Angelite ne go prisiluvaat ~ovekot, tuku go sovetuvaat, me|utoa go ostavat i se odale~uvaat od nego koga namerno gre{i i koga pravi zlodela. Lu|eto go slu{aat glasot na angelot, a toa e onaa du{evna borba so samiot sebesi koga nekoj se re{ava da napravi zlodelo, a angelot go odvra}a od toa, a go slu{a glasot na Angelot koga }e stori nekoe dobro i plemenito delo, za{to toga{ e radosen i zadovolen, a taa radost i zadovolstvo mu gi vleva tokmu Angelot. Angelite se ~uvari i na celi gradovi, dràvi, pokraini, crkvi i manastiri. 62 Melekite (An|elite) vo islamskata religija se ~esni su{testva koi Alah gi sozdal od svetlosta za da ja izvr{uvaat negovata volja. Vo nivnata hierarhija glavnoto mesto mu se pridava na Xabril (Gavrilo) koj e zadolèn za dostavuvawe na bo`jata volja na vernicite. Mikail (Mihailo) e zadolèn za do`dot i rastenijata. Israfiq e an|elot koj so duvawe od usta na kraj }e ja uni{ti civilizacijata. Azraiq e angel koj gi zema ~ove~kite du{i vo momen-
103
\avolot vo hristijanskite spisi se definira kako oli~enie na zloto, laèn obvinitel, protivenik, klevetnik, la`go, ubiec, zol, onoj koj ja doveduva vo isku{enie verata i demnee nad koleblivite, mrzitel, izma~uva~, voda~ na silite na zloto, kral na zlite du{i, vrag, demon (gr~. dijablos, arapski - iblis), Lucifer ili Sotona, Satan, Satana (hebrejski - aram, so prvobitno zna~ewe: protivnik, tuìtel pred sud, lat. Satanas) vo hristijanskata religija pretstavuva personifikacija na zloto, na nepravdata, neprijatel na ~ovekot i na boga, padnat angel, ili pomalo boènstvo.63 Istata ideja e pomestena i vo drugite religii.64 Potekloto na zloto i negovata egzistencija se dolì na |avolot(neprijatel, klevetnik, isku{uva~, opsenuva~,65 zol duh koj go oddeluva ~ovekot od gospod i potpaluva omraza, perfidnost i laga me|u lu|eto). Imeno, vo po~etokot koga gospod go sozdava{e svetot, osven
tot na smrta. Za razlika od ~ovekot malekite ne posededuvaat slobodna volja. Zatoa, iako se pobliski do boga, ne se superiorni vo odnos na ~ovekot, za{to ~ovek moè vistinski da go spoznae gospod. 63 Site ne~isti duhovi vo Svetoto pismo i govorot se narekuvaat diabolus, od dia {to zna~i dva i bolus {to zna~i zalak, za{to toj ubiva dve ne{ta: teloto i du{ata. Lo{iot duh obi~no se narekuva i demon, t.e. onoj koj e èden za krv. Go narekuvaat i Belijal, {to zna~i nepodjarmen ili bez gospodar, za{to se bori protiv onoj komu mu e pot~inet. Go nosi i imeto Beelzebub {to zna~i "gospodar na muvite," odnosno du{a na gre{nik koj ja otfrlil vistinskata vera na Isus. Go narekuvaat i Sotona, odnosno protivnik i Behemont, odnosno yver, za{to gi naveduva lu|eto da im se odadat na yverski bludni~ewa. Demonot na razvratot se narekuva Asmodej. Lo{iot duh na drskosta se narekuva Levijatan, {to zna~i "nivno zgolemuavawe", za{to koga Lucifer gi isku{val na{ite praroditeli, oholi im vetuval proboànstvuvawe. A demonot na lakomosta za bogatstvo se narekuva Mamon (Matej, 6). Institoris, H i Sprenger, J. op.cit. str. 48. 64 Vo islamot poznat kako {ejtan (iblis), |avolot na po~etokot bil angel koj mu bil veren na boga. Podocna, toj od ogan napraven angel-xin, mu se sprotivstavil na Adem (vo hristijanstvoto - Adam) koj bil napraven od zemja (glina). Toj go zavel Adem da go kasne jabolkoto, zabranetoto ovo{je koe bilo simbol na razlikuvaweto na dobroto od zloto. Edinstveniot odgovoren za toa bil {ejtanot, a ne Eva. Ottamu islamot ne go poznava izvorniot praroditelski grev. Zaradi toa, ne ~ovekot, tuku {ejtanot e progonet od rajot (seedno dali isto~no ili zapadno). I {ejtanot moè da gi izmami samo onie koi neveruvaat vo Alah. Poradi negovata zlobnost muslimanite sekoja godina go kamenuvaat pri axilakot vo Meka, odnosno stolbovite koi nego go prestavuvaat. 65 Demonite moàt da gi op~inat maìte taka {to }e ja gledaat svojata èna poinakva odo{to e. Taka vo svojata fantazija umisluvaat deka soprugata mu e odvratna i stra{na. Tie go moàt i toa da go op~inat maòt da misli deka mu e otstranet penisot. V. Institoris, H i Sprenger, J. op. cit. str. 101.
104
vidliviot materijalen, najprvin sozdade duhovniot nevidliv svet. Vo po~etokot site duhovi bea dobri, no eden po ime Denica stana premnogu gord i zanesen so golemata mo} koja gospod mu ja podari, posaka da bide ednakov so gospod. Od tie pri~ini so sebe povle~e edna tretina od angelite i na toj na~in stana Satana - protivnik na boga i |avol klevetnik na lu|eto. Na toj na~in angelite se podelija na dobri i lo{i, na angeli i demoni. So pakosta i zavista na demonite vo svetot vlegla smrtta, vo svetot koj gospod go sozdal za ve~nost i vo koj nema{e seme na propasta. Vo Otkrovenie |avolot se javuva kako stra{en yver koj pravi zlo. Na krajot na vekovite |avolot }e se koristi so "Antihrist" (Otkrovenie, 13:2) za da gospodari kratko vreme po {to }e mu se sudi i kone~no }e bide pobeden. Antihristoviot period e posledniot obid da go svrti ~ovekot od negovata cel. \avolot ostanuva nadvor od nas, no so gordosta, suetata, a osobeno preku ~uvstvata go zaveduva ~ovekot so dopu{tenie od boga koj na toj na~in saka da gi stavi na proba doblestite. Taka, preku nego se ispolnuva golemata ikonomija.66 Glavnoto oru`jeto protiv |avolot se molitvata i krstot ("Bega kako |avol od krst").67
Akrivija (to~nost) zna~i strogo primenuvawe na kanonite vo slu~aite kade doktrinata i tradicijata na Crkvata treba da bidat bezuslovno po~ituvani. So tekot na istorijata ova preterana strogost preminala vo ikonomija - ikonomija = akvirija (dva na~elni modaliteti so koi raspolaga Crkvata vo vr{eweto na kanonskata vlast). Spored drugo zna~ewe, zna~eweto na ovie termini e promisla, upravuvawe, rakovodewe, plan, nacrt: Bo`ji plan za spasenie na ~ovekot (v. providenie, promisla). 67 Koga prv pat se pojavi vo Biblijata, Satana ne bil zol, a u{te pomalku protiv boga. Naprotiv, vo Broevite i vo Knigata za Jov toj e eden od bo`jite poslu{ni slugi - glasnik (hebrejski - maldak, gr~ki - angelos) ili angel. Na hebreski angelite ~esto bile narekuvani "bo`ji sinovi" i bile zamisleni kako golema armija podelena vo hierarhiski rangovi ili kako ~lenovi na bo`jiot kralski dvor. Bo bibliskite izvori terminot satana ozna~uva uloga na protivnik. Toa ime ne se odnesuva na poedine~na li~nost, tuku na koj i da e angel praten od bog so zada~a da go popre~uva ili da spre~i nekoja ~ove~ka aktivnost. Korenot "stn" zna~i "onoj" koj se protivi, popre~uva ili deluva kako protivnik (gr~kiot termin diablos, podocna preveden kako |avol bukvalno zna~i "onoj koj frla ne{to pred patot na nekogo"). Prisustvoto na Satana vo prikaznite gi objasnuva neo~ekuvanite pre~ki ili promenata na sre}ata. Hebrejskite raskaùva~i ~esto nesre}ata ja objasnuvaat kako posledica na ~ovekoviot grev. Nekoi od niv, me|utoa se povikuvaat na satanata kako na natprirodnata li~nost koj po bo`ja naredba nareduva ili dopu{ta, popre~uva ili gi spre~uva planovite i èlbite na ~ovekot. Me|utoa, ovoj glasnik po definicija ne e zloben. Gospod go pra}a kako an|el na smrtta za da izvr{i opredeleni zada~i koi na lu|eto moèbi ne im se po volja. Vo taa smisla spored Nil Forst: "Ako patot ne ~ini, pre~kata e dobra." Taka, na primer,
66
105
gospod moè da prati satana za nekogo da go za{titi od polo{a nesre}a. Vo prikaznata za Valaam se zboruva za ~ovekot koj saka da odi kade {to bog mu naredil da ne odi. Koga Valam go osedlal svoeto magare i trgnal go predizvikal bo`jiot gnev. Zatoa gospodov angel zastana na patot za da go spre~i, a poradi zastanuvaweto Valaam go bie{e magareto se dodeka gospod ne mu ja otvori ustata za da mu kaè: "[to ti storiv pa me bie{ ve}e tripati," a potem i o~ite na Vallam za da go vidi gospodoviot angel kako stoi na patot so gol me~ vo rakata. (Broevi, 22:21-35). Knigata za Jov, isto taka, go opi{uva satana kako natpriroden bo`ji glasnik Me|utoa, dodeka Valaam negoviot glasnik go za{tituva od opasnost, satanata na Jov pove}e nalikuva na neprijatel. Duri i samiot gospod priznava deka stanata, kako negov patuva~ki taen agent, go pottiknal da deluva protiv Jov. Pejgels, E. Poreklo Satane, Hrumachis XI Oaza, OT.O., Beograd, 2008, str. 27-28. So pojavata na fariseite satanata postepeno stanuva boì protivnik, nepriatel, pa duri i sopernik. Disidentite ogor~eni na drugite Evrei pove}e odo{to na drugite narodi gi napa|aa svoite protivnici kako otpadnici so obvinuvawa deka gi zavele silite na zloto koi gi narekuvaa so mnogu imiwa Satana, Belzebub (Baal Zebub), Semihazah, Azazel, Belijal, Princ na mrakot. Spored nivnite prikazni angelskite sili nadueni od kopne` i drskost padnale od neboto vo grev. Kako {to stanuva{e povaèn i se popersonifikuvana figura prikaznite za potekloto na Satana se pove}e se mnoèle. Kako takov se spomenuva vo Isaija: 14:12-15, a dvaipol mileniumi po Isaija negovata sjajna Denica ~iie ime prevedeno na latiski kako Lucifer ("nositel na svetlost") stanuva protagonist vo Miltonoviot "Zaguben raj." Spored Knigata na ~uvarite, kako del od zbirkata Prva Kniga na Ehoh, angelite ~uvari koi Bog gi postavi da ja nadziraat (~uvaat) vselenata padnale od neboto. Po~nuvaj}i od Broevi, 6:1-4, kade {to "bo`jite sinovi" kopneat po ~ove~kite èni, se kombiniraat dva prikazi za toa na koj na~in ~uvarite ja izgubile nebesnata slava. Spored prviot, Semihazah, voda~ot na ~uvarite nateral dvestotini angeli da mu se pridruàt vo zaverata za prekr{uvawe na bo`jiot red i da gi zavedat ~ove~kite èni. Ova lo{o spojuvawe go proizvede "rodot na kopiliwata," xinovite po ime nefilim ("onie koi padnaa") od koi nastanale "demonskite duhovi." Demonskite duhovi donesuvaat nasilstvo na zemjata i go goltaat negoviot narod. Vtkaena vo ovaa naracija e i vtorata verzija spored koja, arhangelot Azazel gre{i so toa {to na lu|eto im ja otkril tajnata na metalurgijata. Ova opasno otkritie gi pottikna lu|eto da pravat oru`je, a ènite da se nakituvaat so zlato i srebro. Na toj na~in padnatite angeli i nivniot demonski porod gi pottiknale maìte i ènite kon nasilstvo, al~nost i kopne`. Ibid, str. 32-33. Za |avolot mnogupati govori i samiot Isus. Koga na svoite sledbenici im objasnuva deka ~ovekoviot rod (so isklu~ok na izbranite) e ve}e osuden, a protivnicite go odbivaat negovoto u~ewe, Isus veli deka toa dokaùva oti so niv vladee Satana. Vo parabolata za seja~ot Isus go identifikuva zloto kako neprijatel koj go grabnal poseanoto seme i na toj na~in onevozmo-
106
Spored hristijanskata religija silata na |avolot se nao|a tamu kade {to lu|eto najmnogu se odale~ile od boga - ottamu proizleguva negovata mo} da gi vrzuva i bez nivna volja da koristi za sebe i za ostvaruvawe na svoite celi. Od druga strana onie koi, poradi silnata volja i qubov ne se odale~ile od boga i ne mu podlegnale na vlijanieto na |avolot, imaat mo} nad |avolot i negovite sledbenici. Od posebnite veruvawa vo mo}ta na |avolot se razvi posebna religiozno misti~na sekta nare~ena satanizam.68 \avolot ponekoga{ moè da bide i dobar, ili barem ne tolku crn kako {to velat lu|eto. Toj ponekoga{ moè da im pomaga na lu|eto, da im izlekuva nekoja draga li~nost, da nagradi ~ovekot {to mu go spasil ìvotot, da go odrì zborot iako toa nemoral da go stori i sl. Onoj, pak, {to na lu|eto samo im dosaduva, im pravi sitni paskosti i {egobijni zaka~ki (onoj komu mu prestavuvaat zadovostvo razni nes-
ìl negovoto u~ewe da vrodi so plod (Matej, 13:19). Toj natamu ja raskaùva parabolata za kakolot pri {to svoite protivnici gi identifikuva so porod na Satanata: seja~ot na dobroto seme e sinot ~ove~ki, nivata e svetot, dobroto seme se sinovite na carstvoto nebesno, a kakolot se sinovite na zloto. (Matej 13:37-39). 68 Spiritualisti~kiot ili tradicionalen satanizam go oboàva Satana - Lucifer vo se gradi odnos na ~ovek so Lucifer. Toj odnos zavisi od individuata, za{to satanizmot gi ceni slobodata na mislata i individualnosta. Lucifer e najmo}en bog. Satanistite smetaat deka Jehova go mrazi ~ove{tvoto i nemal ni{to so negoviot postanok. Tie smetaat deka Biblijata e polna so kletvi, kazni, masovni ubistva i izma~uvawa naso~eni kon ~ove~nosta. Jehova imal sin koj bil ma~en i zakovan na krst. Ako ova mu go pravi na svojot sin, zamislete {to bi vi napravil vam, velat Satanistite. Negovite sledbenici se nesre}ni i ta`ni. Neukata, siroma{na tinajxerka, majka na negovoto kopile patuvala so kilometri na magare vo zadniot stadium na nejzinata bremenost. Jehova nemal ni malku ~ove~nost da obezbedi soodvetno zasolni{te na mladata devojka za{to krm~ite bile prepolni. Taa mora{e da go donese kopileto na ovoj svet vo stara i ladna {tala kako ìvotno. Spored toa, Lucfer e vistinskiot prijatel na ~ove{tvoto, Toj ni dava sila, gi ispolnuva svoite vetuvawa, toj e dostoen i gri`liv. Dodeka drugite sakaat da ne porobat, toj saka od nas da staneme kako bogovite. Lucifer ja podrùva silata, mo}ta i pravdata. Toj ni pokaùva deka nie sme su{testva koi zasluùvaat zadovolstvo, sre}a i podobar ìvot. Toj e golem osloboditel na ~ove{tvoto. Spored veruvaweto na satanisti~kata religija, sumerskiot bog Ea/ Enki e Lucifer. Toj e vrhoven i brilijanten bog, a ne angel. Toj e vistinskiot tatko i vistinskiot kreator na ~ove{tvoto. Satan/Lucifer e poznat kako bog buntovnik, bog koj na ~ove{tvoto mu donel znaewe za da go izdigne nad nivoto na ìvotnite. Toj zaedno so Belzebub, A{tarot, Azezel, Bilijal, Mamon i drugi bogovi se pobunil zaradi ~ove{tvoto.
107
ta{luci) ne e |avol, tuku obi~en {umski demon (kakvi {to, na primer, bea gr~kite Satiri69 i rimskite Fauni). Angelite i |avolite, iako svojata egzistencija ja dobivaat od ist tvorec i od kogo vo svojata dejnost se zavisni, se dva svetovi koi se nao|aat vo me|usebna vojna. - Vnesuvaweto na dobroto i zloto vo manihejstvoto se dolì na negoviot osnova~ Mani.70 Mani u~el deka od ve~nosta postojat dve na~ela - dobro i zlo, svetlost i mrak ili drvo na ìvot i drvo na smrtta me|u koi postojat golemi sprotivnosti. Toa e deterministi~ka i materijalisti~ka filozofija koja ja zastapuva tezata deka vo sekoj ~ovek postojat dve materijalni du{i. Svetlata du{a po priroda e dobra, a temnata du{a po priroda e zla. Povedenieto na ~ovekot e mehani~ki rezultat na tie dve supstancijalni sili na du{ata. Mani, vsu{nost, nastojuval u~eweto na Hristos, Buda i Zaratustra da gi spoi vo edno u~ewe. Dualizam na dvata ve~ni principi dobroto i zloto, svetlosta i temninata koi se nao|aat vo neprekinat sudir, vsu{nost, e prezemen od iranskiot mazadizam. Razgrani~uvaweto na dobroto i zloto se vr{i vrz osnova na neposredo percepirawe: "ova e dobro," "ona e zlo." Vrz osnova na toa neposredno percepirawe nie priznavame ili ~uvstvuvame deka ednoto zasluùva odobruvawe i deka e dostojno za postoewe, a drugoto zasluùva osuda i ne e dostojno za postoewe. Me|utoa, imaj}i rabota so sloèniot sodràen ìvot lesno e da se napravi gre{ka i da ne se zabeleì zloto koe e maskirano so primesi na dobro vo sebe ili pak, da ne se proceni samoto dobro koe vo zemskoto postoewe ne e li{eno od nedostatoci. Ottamu, neophodno e da se najde apsolutnoto sovr{eno i seopfatno dobro koe bi moèlo da sluì kako merilo i osnova za site ostanati procenki, Toa najvisoko dobro e bog.71 Dobroto e opravdano samo po sebe. Zloto samo po sebe e ne{to nedostojno, ne{to {to zasluùva osuda, toa samo po sebe e sprotivno na apsolutnata celosnost na bitieto kako apsolutno dobro. Me|utoa zloto, za razlika od apsolutnoto dobro, ne e primarno i ne e samostojno. Prvo, toa postoi samo vo materijalniot svet i toa ne vo prvobitnata negova su{tina, tuku vo po~etokot kako sloboden akt na voljata
Satirite se {umski demoni (zamisleni kako polovina jarci i polovina lu|e skloni kon muzika, vino i èlba za seks so nimfi) koi gi sledele bogot Pan ili bogot Dionis. 70 Mani (Mones, 216-276) e osnova~ na manihejstvoto koe kako eres se pojavilo kon krajot na III vek. Mani bil roden vo Selakvija - Persija vo vreme na vladeeweto na carot Sapor I, kade {to vo 240 godina zapo~nal da go {iri svoeto u~ewe koe prestavuvalo spojuvawe na hristijanskoto u~ewe so religioznoto u~ewe na Zaratustra. Od negovite pi{ani dela se za~uvani dve: "Kniga na gigantite" i "Osnovna poslanica." 71 Loski, N, Bog i svetsko zlo, Zepter, Beograd, 2001, str. 41.
69
108
na supstancionalnite akteri i izvedeno kako posledica na toj akt. So drugi zborovi, zloto go nema vo od boga sozdadenata prvobitna su{tina na svetot. Vtoro, zlite akti na voljata se vr{at pod pla{tot na dobroto ottamu {to sekoga{ se naso~eni na avtenti~o pozitivna vrednost, me|utoa vo takva korelacija so drugite vrednosti i sredstva za nivno dostignuvawe {to dobroto se zamenuva so zlo: taka da se bide bog e najvisoka pozitivna vrednost, no prisvojuvawe na taa doblest za sebe od strana na materijata e najgolemo zlo. Treto, ostvaruvawe na negativna vrednost ne e mo`no poinaku, osven preku iskoristuvawe na silite na dobroto. Taa nesamostojnost i protivre~ost na negativnite vrednosti posebno e zabeleìtelna vo sferata na satanskoto zlo.72 Vo deloto "Karakter na ruskiot narod," Loski veli deka osnovna, najdlaboka crta na karakterot na ruskiot narod e negovata religioznost i so nea povrzanata potraga za apsolutno dobro, zna~i za takvo dobro koe e ostvarlivo samo vo carstvoto bo`je. Sovr{eno dobro bez kakvi i da e primesi na zlo i bez mani postoi vo carstvoto bo`je,73 za{to toa se sostoi od li~nosti koi vo svoeto povedenie vo celost gi ostvaruvaat dvete zapovedi na Isus: qubi go gospod pove}e od samiot sebesi i, qubi go svojot blièn kako samiot sebesi.74 ^lenovite na carstvoto bo`je se celosno oslobodeni od egoizmot i zatoa sozdavaat samo apsolutni vrednosti - moralno dobro, ubavina, poznavawe na vistinata nedelivi i neuni{tivi blaga koi im sluàt na celiot svet. Relativni blaga, t.e. onie ~ie koristewe za edni e dobro, a za drugi zlo,
Ibid, str. 44. Navistina, sovr{eno dobro postoi samo vo carstvoto bo`je, toa e nadzemno, pa spored toa, vo na{eto carstvo na egoisti~ni su{testva sekoga{ se ostvaruva samo poludobro, spoj na pozitivni vrednosti i nekakvi nesovr{enstva, t.e. dobro soedineto so nekakvi aspekti na zlo. Ibid, str. 141. 74 Posledica na taa qubov e ispraven odnos kon site vrednosti soglasno nivniot rang i soglasno toa, moralno dobro povedenie vo sekoj pogled. Osnovnoto primarno otstapuvawe od toj ispraven ìvoten pat se javuva tamu kade {to materijalnata li~ost stapuvaj}i vo svetskiot proces i sremej}i se kon apsolunna polnost na bitieto go po~nuva svojot ìvot so qubov kon sebesi koja e pogolema od onaa kon boga i li~nostite koi Toj gi sozdal. Takvata preterana qubov kon sebesi, pretpostavuvaweto na sebesi nad drugite li~nosti e ve}e naru{uvawe na vrednostite: toa e primarno, osnovno moralno zlo, isto~en grev na materijalnoto su{stestvo. Site ostanati vidovi na zlo, site nesovr{enstva vo svetot se posledica na ova osnovno moralno zlo na samoqubie, egoizmot. Ibid, str. 45. Site nesovr{enosti od op{testven karakter, na krajot na krai{tata se poledica na osnovnoto moralno zlo. Imeno, na nedostigot na na{ata qubov kon boga i drugite li~nosti koi toj gi sozdal. Ibid, str. 56-57.
73
72
109
ne gi privlekuvaat ~lenovite na carstrvoto bo`je.75 Poterata po niv e sodrìna na ìvotot na li~nosti so egoisti~en karakter, t.e. na li~nosti koi ne poseduvaat sovr{ena qubov sprema bog i, ako ne sekoga{, barem vo nekoi slu~ai, se pretpostavuvaat sebesi nad bli`nite.76 So ogled na toa {to ~lenovite na carstvoto bo`je se celosno oslobodeni od egoizmot, nivnoto telo ne e materijalno, tuku preobrazeno. Navistina, materijalnoto telo e posledica na egoizmot: toa e rezultat na osvojuvaweto na izvesen del na prostorot preku postap}i na odbivawe, koi sozdavaat relativno neprobojna zapremnina. Takvoto telo e podlo`no na ranuvawe i razoruvawe, toa e polno so nesovr{enstvo i nu`no e povrzano so borba za opstanok. Preobrazenoto telo se sostoi od procesi na svetlost, zvuk, toplina, miris koi gi sozdavaat nebo`nici i sluì kako izraz na nivnoto duhovno tvore{tvo koe tvori apsolutnite vrednosti. Takvata duhovno-telesna celina poseduva idealna ubavina. Nesodrèj}i vo sebe postapki na odbivawe, preobrazenoto telo ne moè da bide podloèno na otturnuvawe za{to e sposobno da prodre preku site materijalni pre~ki, toa ne e podlo`no na kakvi i da e ranuvawa i ne moè so ni{to da bide razurnato. Voop{to, vo ova Carstvo nema nikakvi nesovr{enosti i nikakvi zla. Baraweto na apsolutnoto dobro, sekako, ne ozna~uva deka ruskiot ~ovek, na primer nekoj od prosto poteklo svesno se stremi kon carstvoto bo`je, imaj}i go vo svojot um sloèniot sistem na u~ewe za nego. Za sre}a vo ~ovekovata du{a postoi sila koja se stremi kon dobro i koja go osuduva zloto nezavisno od stepenot na negovoto obrazovanie: taa sila e - glasot na sovesta.77 - Kuranot nalaga da se pravi dobro i da se izbegnuva zlo. Dobroto i zloto ponekoga{ se vidlivi i celosni, a ponekoga{ relativni i
ôvekot vo svojot zemski ìvot poln o nesovr{enstvo gi ceni relativnite vrednosti, t.e. takvite koi vo odnos sprema edno su{testvo se dobro, a vo odnos na drugo - zlo. Ogromen del na na{ite postapki se naso~eni kon postignuvawe samo na takvi relativni dobra: osvojuvaweto tvrdina vo vojna e pozitivna vrednost za pobednikot, a negativna za pobedeniot; qubovta na Ana Karenina sprema Vronski e dobro za Vronski, a zlo za Karenin i sl. Relativnata vredost i za samata li~nost koja se stremi kon nea, mnogu ~esto stanuva dobro ili zlo: na primer, vrskata so Ana Karenina za Vronski be{e pozitivna vrednost dodeka ja sakal, no ve}e toga{ i zlo, t.e. negativna vrednost, za{to mu {tetela na negovata op{testvena polo`ba. Ibid, str. 15. 76 Nie ne ìveeme vo Carstvoto Bo`je, tuku vo dekadentnoto carstvo na pove}e ili pomalku egoisti~ni su{testva. Ne gospod, tuku nie samite so svoeto egoisi~ko povedenie sozdadovme sistem na prirodata prepoln so nesovr{enosti i razli~i vidovi zla, priroda vo koja su{tinsko zna~ewe ima materijalnata telesnost, koja se javuva kako posledica na zaemno odbivawe na su{testvata. Ibid, str. 135. 77 Ibid. 100-101.
75
110
delumni. Toa povlekuva petkratna podelba na pravnite pravila: kako na zapovedite taka i na zabranite. 1. Toa {to e celosno e dobro e zadolìtelna dol`nost - toa traba da se pravi. 2. Toa {to e pove}e dobro otkolku lo{o e prepora~livo i pofalno. 3. Toa ~ii izgledi se ednakvi, kade {to ne se istaknuva ni dobroto ni zloto im e prepu{teno na voljata na poedincite. Za ova o~ite na zakonot se nezainteresirani. 4. Toa {to e celosno lo{o e celosno zabraneto. 5. Toa {to e prete`no lo{o e kaznivo i neprepora~livo. [to se odnesuva do razlikuvaweto na dobroto i zloto, vo Kuranot veli deka treba da se pravi maruf (bukvalno = pristojnost) i da se vozdrùvame od munker (bukvalno = sram). Toj go smeta za dobro seto ona {to kako takvo e priznaeno so me|usebna soglasnost na lu|eto i kako takvo e potvrdeno so razumot na seriozni i zreli umovi. Za zlo se smeta se {to od zdraviot razum e zabraneto.78 - Spored Spinoza, koj }e si pretstavi deka e uni{teno ona {to toj go mrazi, }e se raduva... Koj }e si pretstavi deka ona {to toj go mrazi e ispolneto so taga }e se raduva, ako, naprotiv si pretstavi deka toa e ispolneto so radost, }e se nataì.79...Ona ne{to {to si go pretstavuvame deka i se sprotivstavuva na radosta ili deka vodi kon taga, se trudime da go otstranime ili da go uni{time.80 Ovie i sli~ni ~uvstva na omraza se sveduvaat na zavist koja, zaradi toa, ne e ni{to drugo osven samata omraza, dokolku se smeta deka go odreduva ~ovekot taka {to toj se raduva na zloto na drugiot, naprotiv, deka taguva poradi negovoto dobro.81 Koj nekogo mrazi, }e se trudi da mu napravi zlo, osven ako ne se pla{i od toa da ne proizleze pogolemo zlo za nego samiot. A naprotiv, koj nekogo saka, }e se trudi spored istata zakonitost, da mu napravi dobro.82 Spored nego, dobroto i zloto ne ozna~uvaat ni{to pozitivno vo ne{tata i toa nabquduvani po sebe i ne se ni{to drugo osven na~ini na mislewe, ili poimi {to gi obrazuvame so toa {to gi sporeduvame ne{tata edni so drugi. Za{to, edno isto ne{o moè vo isto vreme da bide dobro ili zlo, a isto taka i ramnodu{no, na primer, muzikata e dobro za melanholi~arot, a lo{o za nataèniot ~ovek, za gluviot, pak, ne e nitu dobra, nitu lo{a. Ako treba sepak da se opredelat ovie poimi, pod dobro treba da se podrazbere ona za {to sigurno znaeme deka e vo soglasnost so ~ovekovata priroda, {to zna~i - ona za {to sigurno znaeme deka ni e korisno, a zlo ona {to i protivre~i, t.e. ona za {to sigurno znaeme deka ne spre~uva da poseduvame nekoe dobro.83
Hamidullah, M. Uvod u islam, Stare{instvo islamske zajednice, III izdanie, Sarajevo, 1989. str. 135. 79 Spinoza B. Etika, \ur|a, Skopje, 2010, str. 88. 80 Ibid, str. 90. 81 Ibid, str. 89. 82 Ibid, str. 93. 83 Ibid, str. 117-108.
78
111
Bidej}i razumot ne bara ni{to sprotivno na prirodata, toj samiot, zna~i, bara sekoj samiot sebesi da se saka, da go bara ona {to mu e korisno - ona {to navistina mu e korisno - i da se stremi kon seto ona {to ~ovekot navistina go vodi kon pogolemo sovr{enstvo, i voop{to sekoj da se trudi da go so~uva svoeto su{testvo, kolku {to moè da se griì za nego. Ponatamu bidej}i doblesta ne e ni{to drugo osven da se dejstvuva spored zakonite na sopstvenata priroda i bidej}i sekoj se trudi svoeto su{testvo da go odrì edinstveno spored zakonot na sopstvenata priroda, od toa sleduva: 1. Osnovata na doblesta e samiot streme` za odrùvawe na sopstvenoto su{testvo i deka sre}ata se sostoi vo toa {to ~ovekot moè da go odrì svoeto su{testvo. 2. Sleduva deka kon doblesta treba da se stremime zaradi nea samata i deka od nea nema ni{to podobro ili ni{to {to bi bilo pokorisno za nas, zaradi {to bi trebalo da se stremime kon toa. 3. Na krajot sleduva deka onie koi se ubivaat sebesi se nemo}ni vo duhot i deka se sosema pobedeni od nadvore{nite pri~ini koi i se sprotivstavuvaat na nivnata priroda. Ponatamu, nadvor od nas egzistiraat mnogu ne{ta koi ni se korisni i za koi, zaradi toa, treba da se stremime. Ottamu, na ~ovekot ni{to ne mu e pokorisno otkolku ~ovek. Povtoruvam, lu|eto ne moàt da si posakuvaat ni{to podobro za odrùvawe na svoeto su{tetsvo otkolku site vo se da se soglasuvaat taka {to duhovite i telata na site da pravat eden duh i edno telo i site zaedno, kolku {to moè, da se trudat da go odràt svoeto su{testvo i site zaedno da baraat za sebe op{ta polza. Od ova proizleguva deka lu|eto so koi upravuva razumot baraat svoja korist spored vodstvoto na ne{to za sebe {to ne bi im go posakale na drugite lu|e, pa deka spored toa tie se pravedni, sigurni (verni) i ~esni.... Od seto ova, spored Spinoza, vo osnova na razumot stoi principot - sekoj e dolèn da ja bara svojata korist, koja ne e osnova za nemoralnost, tuku naprotiv za doblest i moralnost. Toa, vo prv red proizleguva ottamu {to sekoj, spored zakonite na svojata sopstvena priroda, na nuèn na~in se stremi kon ona, ili go prezira ona za {to sudi deka e dobro ili deka e lo{o. Za{to, kolku {to nekoj pove}e se trudi i moè da go bara ona {to mu e korisno, t.e. da go odrùva svoeto su{testvo, dotolku pove}e e nadaren so doblest, i obratno.84 Spored toa, ni{to drugo ne moè da bide dobro, osven ona {to se soglasuva so na{ata priroda: ottamu kolku edno ne{to pove}e se soglasuva so na{ata priroda dotolku e pokorisno i obratno.85 Nakratko: koga ~ovek najmnogu go bara ona {to mu e korisno, toga{ lu|eto najmnogu se korisni edni na drugi. Bidej}i kolku pove}e sekoj go bara ona {to mu e korisno i se trudi da se odrì sebesi, tolku pove}e e nadaren so doblest, ili {to e isto tolku pove}e e nadaren so pogolema mo} da dejstvuva spored zakonite na svojata priroda, t.e. da ìvee spored vod84 85
Spinoza B. Etika, \ur|a, Skopje, 2010, str. 115-117. Ibid, str. 120.
112
stvoto na razumot. A lu|eto po priroda najmnogu se soglasuvaat toga{ koga ìveat spored vodstvoto na razumot. Zna~i, lu|eto }e si bidat najmnogu korisni edni na drugi toga{ koga sekoj najmnogu go bara ona {to mu e korisno. Toga{ ~ovek na ~oveka mu e bog.86 Kakov bog, takov ~ovek! - Spored Hjum, da se kaè deka ne{to e dobro zna~i da se kaè deka jas toa go odobruvam, a da se kaè deka e lo{o, zna~i da se kaè deka jas toa ne go odobruvam... Spored ovaa teorija, dobroto, lo{oto, ispravnoto i neispravnoto funkcioniraat kako terminite "prijatno" i "neprijatno" (gadno). Mojot iskaz "pivoto e prijatno zna~i deka mi se dopa|a. Va{iot iskaz "pivoto e odvratno" zna~i deka ne go sakate: i dvata iskazi se vistiniti. Jas go sakam pivoto, a vie ne. Iskazite "pivoto e prijatno" i "pivoto e odvratno" samo na izgled se odnesuvaat na pivoto i samo naizgled si protivre~at eden na drug. Me|utoa tie zboruvaat za mene i za vas i zaemno ni najmalku ne se isklu~uvaat.87 Ili ako nekoj kaè "pravdata e dobra" toj ne zboruva za pravdata, tuku za sebe, i veli deka ja odobruva, ja saka pravdata. Ili koga bi kaàl onaa èna e ubava, jas ne kaùvam ni{to za nea, tuku za mene, a toa e deka taa mene mu se dopa|a. Pa taka i iskazite - mojot: "ova e pravedno" i tvojot: "ova e nepravedno" samo na izgled se odnesuvaat na pravdata i samo naizgled si protivre~at eden na drug. I tie zboruvaat za mene i za vas i zaemno ni najmalku ne se isklu~uvaat.88 Za da se doznae {to e dobro ili zlo nu`no e empirisko iskustvo. ôvek mora najprvin da dopre, vkusi, vidi, pomirisa, ~ue ili da po~uvstvuva (qubov, omraza itn.), a ne metafizi~ki da zamisli. Vo taa smisla e onaa narodnata: "Za kowot {to ne si go javal ne moè{ da kaè{ deka e dobar ili lo{." Zatoa, za da oceni{ dali ne{to e dobro ili zlo, mora da vidi{, ~ue{, dopre{, pomirisa{ i vkusi{. Neophodno e objektivno provereno i proverlivo iskustvo, a ne metafizi~ka zamisla. - Na pra{awata: [to e dobro? Ni~e odgovara - Se {to go zasiluva ~uvstvoto na mo}, voljata za mo}, mo}ta sama po sebe vo ~oveka. [to e zlo? - Se {to izvira od slabosta. [to e sre}a? - ûvstvoto deka mo}ta se zgolemuva - deka otporot e nadvladean. Ne zadovolstvoto, tuku pove}e mo}, ne mir po sekoja cena, tuku vojna, ne doblest, tuku sposobnost (doblest vo renesansen stil, virtu, doblest osloboden od otrovite na moralot). Slabite i potprose~nite }e is~eznat: toa e prviot princip na na{eto milosrdie. I sekoj treba da im pomaga da is~eznat. [to e po{tetno od koj i da e grev? - Prakti~noto so~uvstvo so potprose~nite i so slabite - hristijanstvoto.89
86 87
Spinoza B. Etika, \ur|a, Skopje, 2010, str. 121. Mabbott, J.D. Uvod u etiku, Nolit, Beograd, 1981, str. 93. 88 Ibid, str. 93. 89 Ni~e, F. Antihrist, Krodo, Skopje, 2007, str. 8-9.
113
- Spored Uspenski, idejata za moralnosta e povrzana so idejata za dobrite i lo{ite postapki. Idejata za dobroto i zloto, me|utoa, otsegoga{ bila razli~na za razli~ni lu|e, sekoga{ e subjektivna vo ~ovekot broj eden, broj dva i broj tri i vrzana e samo za daden moment i dadena situacija. Subjektivniot ~ovek ne moè da ima op{t poim za dobroto i zloto. Za subjektivniot ~ovek zloto e seto ona {to e sprotivno na negovite èlbi i interesi, odnosno na negovito poim na dobroto. Moè da se kaè deka za subjektivniot ~ovek zloto voopo{to ne postoi, tuku deka postojat samo razli~ni sfa}awa na dobroto. Ni-
koj nikoga{ namerno ne pravi ni{to vo interes na zloto, vo ime na zloto. Sekoj postapuva vo interes na dobroto, onaka kako {to toj go sfa}a. Lu|eto, zna~i me|useno se davat, se kolat i ubivaat vo interes na dobroto. Pri~inata e ista, ~ovekovoto neznaewe i dlabokiot son vo
koj ìveaat lu|eto. Toa e tolku o~igledno {to ponekoga{ izgeda duri ~udno {to lu|eto za toa nikoga{ ne razmisluvale. Ostanuva me|utoa faktot deka toa neuspevaat da go sfatat i deka sekoj smeta deka negovoto dobro e edinstvenoto dobro, dodeka seto ostanato e zlo. Naivno e beskorisno da se nadevame deka lu|eto koga i da e toa }e go sfatat i deka }e razvijat nekoja op{ta i identi~na ideja za dobroto. Me|utoa, zarem dobroto i zloto ne postojat za sebe nezavisno od ~ovekot? Postojat, rekol Gurxiev, samo mnogu e daleku od nas i momentno ne vredi duri i da probate toa da go razberete. Naprosto, da se zapra{ame slednovo: edinstvena postojana ideja na dobroto i zloto koja e mo`na za ~ovekot e povrzana so idejata za evolucijata, sekako ne na mehani~kata evolucija, tuku so idejata na ~ovekoviot razvoj preku svesnite usilbi, promenata na negovoto bitie, sozdavaweto na edinstvo vo nego i formiraweto na postojanoto jas. Postojana ideja za dobroto i zloto vo ~ovekot moè da se formira samo vo vrska so potojana cel i postojanoto razbirawe. Ako ~ovek sfa}a deka spie i saka da se razbudi, toga{ seto ona {to mu pomaga da se razbudi }e bide dobro, dodeka se {to go popre~uva, se {to go prodolùva negoviot son }e bide zlo. Na sosema ist na~in }e sfati i {to e dobro i zlo za drugite lu|e. Ona {to im pomaga da se razbudat e dobro, ona {to vo toa gi spre~uva e zlo. No toa e taka samo za onie koi sakat da se razbudat, t.e. za onie koi sfa}aat deka spijat. Onie koi ne sfa}aat deka spijat i koi ne moàt da sakaa da se razbudat, ne moàt ni da go razerat dobroto i zloto. A ottamu {to mnozinstvoto lu|e ne sfa}a i nikoga{ nema da sfati deka spie, za niv vsu{nost i ne postoi dobro i zlo. Ova mu protivre~i na op{toprifatenite idei. Lu|eto naviknale da mislat deka dobroto i zloto za sekogo mora da bide isto, a pred se deka dobroto i zloto za sekogo postojat. Vo stvarnosta, dobroto i zloto postojat samo za malubrojni, za onie koi imaat odredena cel i 114
koi se stremat kon taa cel. Toga{ ona {to im pomaga vo postignuvaweto na taa cel e dobro, a ona {to im pre~i e zlo.90 4. DALI ÔVEKOT E DOBAR ILI ZOL Otsekogaga{ kako i denes postojat dvojni ar{ini za toa kako treba da izgleda ~ovek za da se nare~e dobar. Ednoto e humanisti~koto stojali{te {to go nudi sekoja, makar i malku, seriozna eti~ka rasprava. Toa e ona prestava za dobriot ~ovek koja vo ni{to ne se razlikuva od sli~nite kni`ni raspravi, ne samo od anti~ko, tuku od koe i da e vreme. Drugoto stojali{te za dobriot ~ovek e ona koe se prifa}a kako alternativna procenka za prakti~na upotreba. Spored taa procenka edno se idealnite doblesti, drugo se realnite barawa {to mu se bliski na realnite potrebi. Ottamu, Dobar profesor vo odnos na studentite e onoj koj na site studenti im dava visoki ocenki bez ogled na odgovorot na ispitnite pra{awa, ili u{te podobar, bez voop{to da gi ispra{uava. Dobar profesor vo odnos na svoite kolegi e onoj koj ne se istaknuva, se trudi da ne napi{e nitu eden trud pove}e od svoite kolegi, ne u~estvuva na mnogu seminari, ednostavno onoj koj se trudi da ne {tr~i. Dobar kolega od rabota e onoj koj znae da ve trpi vo svojata kancelarija onolku kolku {to vie imate èlba da ispiete kafiwa i da ja razbivate svojata dosada, koj znae se za sekogo i koj od prva raka vi ponudi pikantni informacii od privatniot ìvot na site vraboteni, koj vo koe i da e vreme e spremen da vi se pridruì koga vie sakata da koristite pauza. Kolega koj }e ve ponudi i da vi go plati pojadokot, koj e spremen vo sekoe vreme (rabotno, se razbira) da vi pravi dru{tvo dodeka vie si gi pla}ate telefosnkite i drugi smetki, dodeka go registrirate ili miete avtomobilot ili sakata da zavr{ite koja i da e privatna rabota. Dobar kolega se razbira e toj koj edvaj ja poznava ili u{te podobro, ne znae ni{to za materijata {to zaedno ja rabotite. Dobar e i onoj kolega koj e qubezen so vas duri i toga{ koga }e go napravite pa~avra, vol ili skuter. Dobar rakovoditel e onoj koj znae so vas da ispie ~a{ka alkohol i koj nikoga{ ne ve pra{uva za rabotata. Dobri deca se samo poslu{nite deca, koj nema da ve odbijat ako gi pratite da kupat ne{to od bliskata samoposluga. Dobri kom{ii se samo onie kom{ii koi nikoga{ nema da vi se pojavat na vrata, ne samo za da vo pobaraat ne{to, tuku i za da vi go ponudat nivnoto dru{tvo. Dobri prijateli se samo onie koi sekoga{ se spremni da vi se najdat koga }e im se javite na telefon, i koi imaat razbirawe {to vie
Uspenski, D. P, U potrazi za ~udesnim, Metaphysica, Beograd, 2007, str. 186-187.
90
115
toj ist telefon ne ste bile vo sostojba da go krenete, zo{to vi zvonel vo vreme predvideno za odmot. No da se vratime na na{eto osnovno pra{awe - dali ~ovekot e dobar ili lo{? Nekoi smetaat deka ~ovekot po priroda e dobar, drugi deka e zol. Me|u teoreti~arite ima i takvi koi smetaat deka ~ovekot ne e nitu dobar nitu lo{, no i takvi, me|u koi se vbrojuva i avtorot na ovoj trud, deka ~ovekot e i dobar i zol. "Normalno" e, veli Svensen, da se bide zol (lo{). Me|utoa odbivame sebesi da se opi{eme kako zli. Zli sekoga{ se onie drugite.91 - Spored hristijanskata filozofija ~ovekot vo golema mera se smeta za zol. "Gospod vide kolku e golema ~ovekovata rasipanost na zemjata i deka sekoja misla vo negovata pamet sekoga{ e samo zlo." (Bitie, 6:5). Vo Prvata Kniga na Mojsie se veli i toa deka "...mislata na srceto na ~ovekot e zla od mali noze." (Bitie, 8:21). Propovednikot pak, veli: "Razmisluvav vo svoeto srce za se toa i sfativ deka i pravednicite i mudrecite so svoite dela se vo bo`jata raka: i ~ovekot ne razbira {to go ~eka: qubovta ili omrazata, i dvete se pred nego. Se im se slu~uava na site ednakvo: na pravednikot kako i na ne~esniot, na ~istiot i ne~istiot, na onoj koj `rtvuva kako i na onoj koj ne `rtvuva, ednakvo na dobriot i na gre{niot, za onoj {to se zakolnuva kako i za onoj {to se pla{i od zakletva. Najlo{oto od se {to se zbidnuva pod sonceto e {to na site se im se slu~uava ednakvo, pa ~ove~koto srce e polno so zlo, ludosta e vo srceto na lu|eto dodeka ìveat, a potoa im se pridruùvaat na mrtvite. Za{to koj }e bide izbran? Kaj site ìvi ima nade`: i na ìviot pes mu e podobro otkolku na mrtviot lav. Za{to ìvite znaat deka }e umrat, a mrtvite ne znaat ni{to, nitu imaat nagrada, za{to se zaborava i spomenot na niv. I nivnata qubov i nivnata omraza i zavista is~eznaa i ve}e nemaat u~estvo vo ne{to {to se slu~uva pod sonceto." (Propovednik, 9:1-8). - Na istata linija se Makijaveli, Hobs i Montew. Spored Makijaveli, lu|eto sekoga{ se zli, dokolku nu`data ne gi natera na doblest.92 Pome|u toa kako se ìvee i toa kako bi trebalo da se ìvee postoi takov ras~ekor {to ~ovekot koj, namesto ona {to obi~no se pravi
Svensen, L. Filozofija zla, Geopoetica, Beograd, 2006. str, 11. Makijaveli nastojuva zloto da go istera so zlo, vo smisla namesto da se izloùvame na zlo pobrgu da se odlu~uvame na storuvawe zlo. Najstra{no e da se bide vo del dobar, a vo del zol. Toj smeta deka ~ovekot mora da se re{i dali }e bide celosno dobar ili celosno zol. Zaradi toa {to lu|eto glavno se zli, dobrinata vodi kon samouni{tuvawe. Edinstvena preostanata mo`nost e da se re{ime za maksimalno zlo za{to toa, potpolno paradoklsalno, }e go organi~i zloto. Toa se odnesuva na site oblasti na ìvotot, no vladetelot mora da bide podgotven da primeni maksimalna brutalnost koga toa go nalaga situacijata. Celata Makevijalisti~ka filozofija moè da se sumira vo {ablonot za toa deka napadot e najdobra odbrana. Svensen, L. op. cit., 2006. str, 78
92 91
116
go pravi ona {to bi trebalo da se pravi, pobrgu }e propadne odo{to }e se odrì, za{to onoj koj sekoga{ vo sekoja prilika saka da bide dobar me|u ostanatite koi ne se dobri, pobrgu ili podocna mora da propadne. Zna~i vladetelot koj saka da se odrì potrebno e da se navikne da ne bide dobar, pa so toa spored potreba da se sluì ili da ne se sluì.93 Hobs smeta deka lu|eto se ra|aat zli, a Montew deka ~ovekot po priroda e sklon kon svirepost. - Ruso zastapuva{e sprotivna teorija deka ~ovekot po priroda e dobar. Spored nego lu|eto se ra|aat slobodni, ednakvi samodovolni i bez predrasudi, me|utoa civilizacijata celosno gi preobrazuva. Prirodniot ~ovek e div, sre}en i dobar - civiliziraniot ~ovek e nesre}en i nemoralen. - Dali ~ovekot po priroda e dobar ili zol? Ni ednoto ni drugoto, za{to ~ovekot po priroda ne e moralno su{testvo, toj stanuva toa koga negoviot razum }e se vozdigne do poimite na dol`nostite i zakonite. Me|utoa, moè da se kaè deka vo nego ima sklonost kon poroci, za{to ima instinkti koi go pottiknuvaat iako razumot go goni na sprotivnata strana. Ottamu, toj moè da bide moralen samo so doblest, zna~i so prisiluvawe na samiot sebesi. Porocite glavno poteknuvaat od toa {to o~ove~enata sostojba i vr{i nasiltvo na prirodata, a na{ata opredelba kako lu|e e sepak da izlezeme od sirovata prirodna sostojba vo koja se nao|a ìvotnoto. Sovr{enata priroda povtorno postanuva priroda.94 - Spored Hamidulah, lu|eto moàt da se podelat na tri glavni grupi. 1. Lu|e koi po priroda se dobri, koi isku{enijata ne moàt da gi rasipat, od ~ija priroda (instinktite) proizleguva samo dobrina i milosrdie.95 2. Lu|e koi se zli, nepopravlivi. 3. Lu|e koi i pripa|aat na sredanta grupa, koi se odnesuvaat kako {to treba samo ako so nadzor ili pritisok se prisileni na toa, a inaku si dopu{taat sebesi lo{i dela i nepravdi prema drugite. Poslednava grupa e mnozinska grupa od lu|eto, dodeka drugite dve se so~ineti od relativno mal broj pripadnMakijaveli, Vladalac, Rad, Beograd, 1999, str. 53. Kant, I. Vaspitavawe dece, Beograd, 2020, st. 53. 95 Ovde moram vedna{ da zabeleàm deka duri ni pod takvi uslovi na milosrdie ne moè da se zboruva za avtenti~ni, ili po priroda doblesni lu|e. Taka, spored edno pravilno razmisluvawe na eden avtor, ako siromav ~ovek zamoli da mu dadam pari za ru~ek i jas mu gi dadam, pravam ne{to dobro. Ako se opredeli da pla}am danok za zgriùvawe na siroma{nite i onie koi imaat posebni potrebi i jas go platam toj zadolìtelen danok, toga{ toa ne e nikakva doblest, duri i ako siromaviot posredno od mojot danok go dobie istiot pari~en iznos. Vo prviot slu~j jas mu davam dobrovolno, pa taka toa e akt na milosrdie. Vo vtoriot slu~aj jas ja vr{am svojata dano~na obvrska i toa pove}e ne e nikakva doblest, za{to toa moram da go storam. Smith, A. E. Wilder. Siont. net. str. 15.
94 93
117
ici. Za prvata grupa (lu|e - maleki) nema potreba od kakvi i da e upatstva, nitu za kakva i da e kontrola. Za drugata grupa lu|e (lu|e - {ejtani) treba da se primenat site mo`ni sredstva za da se vozdràt od zloto, no nie treba osobeno da se pozanimavame so tretata kategorija lu|e (obi~nite lu|e). Pripadnicite na ovaa treta grupa vo izvesen pogled li~at na ìovotni: tie se mirni i zadovolni so ona {to go imaat se dodeka kaj drugite ne zabeleàt ne{to podobro, ili dodeka ne se posomnevaat deka drugite sakat da im nanesat zlo. Toj lo{ instinkt koj budi isku{enie pretstavuva od pamtivek grià na ~ovekovoto op{testvo: tatkoto gi popre~uva svoite deca, stare{inite na semejstvoto, plemeto, gradot-dràva ili na nekoja druga ~ove~ka grupa se trudat svoite podredeni da gi prisilat da se zadovolat so ona {to go poseduvaat, so sila da ne go grabnuvaat toa {to drugite go steknale na ~esen na~in. ôvekovoto op{testvo moèbi nema druga cel otkolku da da gi kontrolira isku{enijata i da gi isprava zlodelata koi ve}e se storeni. Site lu|e duri i vo ramkite na ista nacija, ne dostignuvaat edno isto ramni{te na razvoj: plemenitiot duh e sklon kon `rtvi, milosrdie, inteligentniot duh gleda podaleku, i posledicite koi bi ja poni{tile neposrednata dobivka go spre~uvaat da pravi zlo, a toj istovremeno da ne e sklon da pravi `rtvi na svoja {teta. Obi~niot duh, ne samo {to ne e sklon kon milosrdie, tuku si dozvoluva sebesi da se zbogati na smetka na drugite so isklu~ok koga se pla{i od neposredna èstoka reakcija od strana na svoite `rtvi, od strana na op{testvoto ili od nekoja druga sila. Tupiot ~ovek nema da bide zadràn duri ni od takov strav i toj odi do kraj vo svojite kriminalni nastojuvawa se dodeka ne bide spre~en vo svojata dejnost od strana na op{testvoto: so smrt ili so zatvor. Site zakoni, site religii, site filozofii nastojuvaat da gi uverat masite, srednata kategorija na lu|e da se odnesuvaat kako {to treba i duri da pravat dobrovolni `rtvi so toa {to }e im pomagaat na siroma{nite, na nesre}nite i na onie koi bez svoja vina zapadnale vo nevolji i od niv ne moàt da se izvadat.96 Razli~nite stavovi vo odnos na ova pra{awe moàt da se nabrojuvaat vo nedogled, a sepak da ne se najde vistinskiot odgovor. Me|utoa, ako lu|eto se slobodni, a tie toa se za{to moàt da izbiraat me|u dobroto i zloto: najlogi~no e da se pretpostavi deka poradi taa sloboda tie ponekoga{ se dobri, a ponekoga{ zli. Toa zna~i deka ~ovekot e i dobar i zol, a ne samo dobar ili zol. Zloto e mo`nost koja site ednakvo ja poseduvame, za{to sme slobodni, moralni su{testva. Zloto e op{to~ove~ko, no takvo e i dobroto. Toa, ne zna~i deka site sme isti, za{to e o~igledno deka ne sme - nekoi lu|e se polo{i od drugite - me|utoa site imame mo`nost da pravime dobro ili zlo. Presudno e kako taa mo`nost se pretvora vo delo.
Hamidullah, M. Uvod u islam, Stare{instvo islamske zajednice, III izdanie, Sarajevo, 1989. str. 103-104.
96
118
Jasno e i toa deka ~ovek moè da ima redica razli~ni motivi i - ili re~isi voop{to da gi nema - da pravi zlo. Motivot, koj spored mene ne postoi e porivot da se pravi zlo isklu~ivo zaradi nego samiot (zlo zaradi zlo). Fakt e me|utoa deka ponekoga{ pravime zlo svesni deka toa e lo{o, za{to so toa sakame da dojdeme do nekoe subjektivno dobro. Pokraj toa, ne smeeme da zaboravime deka ima situacii koga vo praveweto zlo ~ovekot e motiviran so idejata za objektivno dobro (idealisti~ko zlo) ili pri praveweto zlo voop{to ne razmisluva za dobroto i zloto (plitkoumno zlo). Treba da se istakne i toa deka nikoj od nas ne e principielno imun od vr{ewe zlo. Site sme storile ne{to lo{o vo nekoj od negovite oblici.97 Celosno sum siguren, veli Svensen, deka poa|aj}i od ona {to sum denes, ne bi postapil kako Ajhman, Hes, [tangl, no uviduvam deka moàm da postapam taka pod drugi uslovi. Nema ni{to vo mojata "priroda" {to ja isklu~uva mo`nosta deka vo ista situacija ne bi postapil isto. Kon pogre{en zaklu~ok vodi pretstavata na ~ovekot kako su{testvo so apsolutna vlast nad samiot sebesi i svojata sudbina. Koj sum jas vo golema mera zavisi od slu~ajnosta, od toa kade i koga sum roden, {to vlijaelo na mene, itn. Moème da kaème deka ~ovekoviot ìvot e determiniran (usloven), me|utoa ~ovekot ima i sposobnost da gi promeni uslovite na svojot ìvot. Taka, moème da kaème deka ~ovekot e determiniran i onoj koj determinira. ôvekot e toj koj ima sposobnost da razmisli za toa koj e i koj bi trebalo da bide, a ima i sposobnost za izbor. Toj ne e strogo determiniran od okolinata, iako taa gi ograni~uva mo`nostite na deluvawe. ôvekot e sloboden, a toa podrazbira deka sekoga{ moè da postapi poinaku. A tokmu zatoa {to sekoga{ moè da postapi poinaku, moè moralno da se obvinuva (kaznuva) i fali (nagraduva) za svoite postapki. Sekoj koj izvr{il bilo kakvo zlo moèl da postapi poinaku (moèl da bide dobar), isto kako {to sekoj koj postapil dobro moèl da postapi poinaku (moèl da bide zol). Vpro~em nie kaznuvame nekogo zatoa {to ne postapil (a moèl da postapi) dobro, a nagraduvame nekogo zatoa {to ne postapil (a moèl da postapi) lo{o. Ako nekoj nemal nikakva sloboda da postapi poinaku osven lo{o, nema za {to da mu prefrlime i da go kaznime. Isto taka, ako nekoj nemal nikakva sloboda da postapi poinaku osven dobro, nema za{to da go pofalime i nagradime.
97
Zloto ne e rezervirano samo za "|avolite." Duri i najgolemiot del od lu|eto koi vr{ele genocid se celosno obi~ni lu|e bez izrazena sklonost kon sadizam. Site sme vo sostojba da napravime najuàsni raboti protiv svoite bli`ni. Toga{ e mnogu va`no da se razbere za koi uslovi stanuva zbor. Svensen, L. op. cit. str, 184-186.So toa Svensen e na linijata na ona {to i jas go tvrdime, a toa e - sekoj moè da izvr{i ubistvo, a {to ima polo{o od toa da se odzeme tu| ìvot.
119
Ne moè da se tvrdi deka site lu|e se samo zli. Toa {to pod opredelni okolnosti ~ovekot moè da bide vo sostojba da ma~i drug ~ovek ne zna~i deka toa sekoj bi go storil... ôvekot e sklon kon gre{ki (sekoj ~ovek gre{i). Pol Riker veli: "[to mislime koga ~ovekot go narekuvame fali~en? Vo su{tina slednovo: deka mo`nosta od vr{ewe moralno zlo e sostaven del na ~ovekovata konstitucija." Da se bide ~ovek zna~i da se ima mo`nost od pravewe zlo, no iako toa e samo mo`nost, pobrgu odo{to nu`nost, takvoto upatuvawe na ~ovekovavta konstitucija ne moè da funkcionira kako izgovor - vo krajna linija moè da bide samo del od objasnuvawe... Antropologijata kaùva deka site sme vo sostojba da pravime zlo, da gre{ime, a etikata ne obvinuva {to gre{ime sekoga{ koga toa go pravime - zatoa {to pokraj se imame i mo`nost da ne pravime zlo... Samo onoj koj moè da bide vinoven (kriv) moè da bide nevin (prav, nedolèn) - zatoa strogo zemeno nitu novoren~eto ne e nevino, bidej}i ne moè da pogre{i vo moralna smisla. Nevinosta e sostojba koja mu pripa|a na moralniot domen, no koja nikoga{ ne postoi vo ~ist oblik. îsta vina i ~ista nevinost se idealizacii me|u koi site se nao|ame - site sme vinovni i site sme nevini, no vo razli~ni stepeni. Vo religiozno jazi~no ruvo moè vo izvesno pravo da kaème deka site sme gre{nici. Site sme gre{nici - ne zatoa {to nasledivme grevot, tuku zatoa {to site nekoga{ ne{to sme zgre{ile. [to se odnesuva do pra{aweto za sposobnosta za vr{ewe zlo, moj stav e deka sekoj e sposoben za zlo. Na pra{aweto zo{to? najkratok odgovor e zatoa {to polesno e da se pravi zlo, otkolku dobro.98 Vo ovaa smisal moèbi donekade e vo pravo Bodler koga veli: "Zlostorot sprema koj ìvotnoto nare~eno ~ovek razvilo sklonost u{te vo maj~inata utroba, vo svojata najdlaboka su{tina pretstavuva ne{to prirodno. Nasproti toa, da se pravat dobri dela e neprirodno, natprirodno, za{to odsekoga{ i kaj site nacii postoela potreba za bogovi i proroci koi }e go vospituvaat ìvotnoto nare~eno ~ovek i zo{to ~ovekot sam po sebe ne bi bil kadar da go otkrie dobroto. Zloto go vr{ime bez napor, prirodno, neizbe`no, dobroto sekoga{ e rezultat na sposobnostite."99 Nakratko - za da bide{ dobar treba da u~i{. Za da bide{ zol ne ti treba nikakva uka. Interesot e toa {to ~ovekot go pravi i dobar i lo{. Za onie pak, koi po sevo ova ostana neubedeni, prigotviv test za samoproverka od prisustvo na sopstvenoto zlo. Testot se sostoi vo ednostavno razmisluvawe za toa {to jas, ti ili toj li~no bi napravile za sebe, za svoite najbliski, a {to za svojot narod ili i ~ove{tvoto:
98 99
Svensen, L. Filozofija zla, str, 14 Navedeno spored Svensen, L. op. cit str, 101.
120
1. Ako najde{ prsten {to te pravi nevidliv kako onoj na Gig, {to }e pravi{?100 Dali }e stane{ "car," }e vr{i{ grabeì, }e gi napastvuva{ ènite, ili moèbi }e se odlu~i{ celiot ìvot da go posveti{ pomagaj}i im na onepravdanite. 2. Kako }e postapi{ ako najde{ nov~anik poln so pari pri {to nikoj ne te videl (povtorno si nevidliv)? 3. Koi }e bidat tvoite dela ako gi stekne{ sposobnostite na Supermen, Betmen, Himen, Spajdermen (primeri na super sila, super vid, super sluh, letawe, nepovredlivost - ni kur{um ne{to ti moè)? Dali bi se razlikuval tvojot odnos kon mo}ta na Supermen,101 Spajdermen, Plastikmen, Betmen, Halk, Henkok, X-men... koga bi ja imal ti li~no (èlba da se pravi zlo: da ograbuvaat banki, da se ubijat svote neprijateli, da se vr{i kriminal), od onoj koga takva mo} bi ja imal nekoj drug (èlba drugiot sekoga{ da pravi dobro: da spasuva lu|e, da spre~uva katastrofi, da gasne poàri, da go razoruùva svetot od nuklearni bombi i sl.). 4. [to bi pravel ako stekne{ sposobnost za odewe vo minatoto i idninata? Dali vo takov slu~aj i ti kako junacite od filmovite "Back Of The Future" (Vra}awe vo idninata)102 i "Time Traveler's Wife" (Soprugata na patnikot niz vremeto)103- }e pro{eta{ do idninata za da ja otkrie{ dobitnata kombinacija na loto kako bi dobil milioni dolari po vra}aweto vo sega{nosta, ili }e smisli{ nekoi drugi finti za podobruvawe na tvojata sega{nost. 5. Zamisli pak, {to moè{ da stori{ dokolku stekne{ sposobnost za avtomatska materijalizacija na tvoite èlbi? Dali vo situacija vo koja se {to }e zamisli{ vedna{ ti se ostvaruva vo realniot
Neverojatno e {to se ~ovek moè da napravi koga ne mora da se pogleda vo ogledalo (koga e nevidliv). 101 Me|utoa, duri i Supermen ima i slabi to~ki. Negovite slabi to~ki otkrieni od Leks Lutor ili od general Zod se deka: - Nikoga{ ne laè! (sepak vo "Supermen II" na krajot na filmot toj sepak laè!). - Gi saka lu|eto! Zatoa Zod ubiva lu|e za da go navle~e Supermen vo stapica i da go ubie dodeka toj gi spasuva lu|eto. - Ne moè da gleda preku olovo! - Vo blizina na kriptonid (zelen kristal od Kripton) ja gubi seta mo} i stanuva obi~en ~ovek kogo sekoj moè da go pretepa. - Vo blizina na kriptonid stanuva lo{ (zol) - go gasne olimpiskiot ogan, se pijan~i, stanuva slab kon ènite i zatoa ne im pomaga na lu|eto ili zaradi èna pravi zlo na lu|e (pr. istura nafta od tanker). 102 Stanuva zbor za filmot na reìserot Robert Zamackis (vtor del) so Michael J. Fox i Christopher Lloyd vo glavnite ulogi. 103 Se raboti za filmot na reìserit Robert Schwentke, so Eric Bana i Rackel McAdams vo glavnite ulogi, od 2008 godina.
100
121
svet, moèbi nema da posaka{ nekogo da go snema od ovoj svet kako {to toa go posakuvaa junacite vo filmot Sphere (Sfera).104 6. Kako }e postapi{ako najde{ stvari koi ispolnuvaat èlbi (aladinova lampa, zlatna ripka...). Dali }e ja zloupotrebi{ ili upotrebi{ mo}ta na duhot od aladinovata lampa koj otkako }e ja protrie{ vedna{ ti nudi blanko usluga: "Va{ata èlba neka bide moja zapoved." Ili, moèbi }e postapi{ kako Bil Gejts, ili pak, kako ~ovekot koj ulovil zlaten kit.105 7. Kako }e se manifestira tvoeto povedenie ako stekne{ sposobnost za ~itawe na tugi misli. Nema li da zloupotrebe{ barem edna od niv? 8. A {to ako poradi stek na opredleni okolnosti se najde{ vo situacija da izbira{ lesno doa|awe do povolnosti za koi samo edna{ ti se pruà prilika vo ìvotot? Dali }e postapi{ kako suprugite od filmot "The Box"106 (Kutija) - ako go prtisne{ kop~eto }e umre nekoj {to tebe ne ti e poznat nekade na svetot, a ti }e dobie{ milion dolari.107 9. Zamisli pak kolkava }e bide tvojata sila ako nau~i{ vistinski da kolne{? Ili moèbi ve}e si uìval vo toa {to nekomu si mu upatil kletva da mu se slu~i nekakvo zlo (naj~esto smrt - da ne vidi bel den! da mu se sotre semejstvoto! da mu umre najmiloto! Gospod da go otepa!) na onoj kogo go mrazi{. Pritoa ne e lo{o da se potseti{, dali nekoga{ si gi kolnel Kinezite i Fincite, ili samo lu|eto so koi si bil vo nekakvi stvarni ili navidum lo{i odnosi.
Film na reìserot Barry Levinson, so Dustin Hoffman, Sharon Stone i Samuel. L. Jackson vo glavnite ulogi, od 1998 godina. 105 Bil Gejts fatil zlatna ripka koja go zamolila da ja vrati vo vodata. Gejts ja frlil vo vodata, a taa mu doviknala: "Ej, a èlbata!" Na toa Gejts i vozvratil: "Dobro de, izberi si tri èlbi - sigurno }e gi gi ispolnam." Nekoj, pak, koj fatil zlaten kit, pa koga kitot mu rekol vrati me vo vodata }e ti ispolnam tri èlbi, toj odgovoril: more kakvo vra}awe, vedna{ te nosam vo zlatara! 106 Film na reìserot Richard Kelly so Cameron Dias, James Marsden i Frank Langella vo glavnite ulogi, od 2010 godina. 107 Idejata na filmot e deka sekoj misli za svoeto, a ne za op{to dobro (sekoj }e go pritisne kop~eto) i za toa treba da bide kazneto celoto ~ove{tvo (kaznata vo filmot: slobodno izbra - eve ti nova slobodna volja - biraj dali sinot/}erakta }e ti ostane gluv/a i slep/a ili }e si ja ubie{ ènata/maòt, a deteto }e ti ozdravi i so napolneti 18 godini }e gi dobie i dolarite so kamata od banka). Poentata e deka ottamu {to ~ovekot ne e sposoben da raboti za op{to dobro (op{t interes), tuku misli samo na sopstvenoto dobro (sopstveniot interes) se samouni{tuva kako rod, pa ako e taka (ako ~ovek samiot toa si go bara) toga{ treba nekoja natprirodna sila samo da mu "pomogne" {to pobrgu ~ove{tvoto da se istrebi.
104
122
Vo funkcija na otkrivawe na sopstvenoto zlo, ne e lo{o sekoj da go proveti i toa kako bi rea|iral: 10. Vo situacija na izbor - ti ili jas. Vo taa smisla e najkarakteristi~en e primerot so karnaidasovata {tica, no povtorno i primerot od eden film, filmot "Brothers" (Bra}a)108 vo kojza da se spasi od Avganistancite glavniot junak go ubiva svojot prijatel. Dali toa {to se raboti za borba za opstanok, {to ja pe~e sovesta po koja pove}e ne moè normalno da se ìvee, go opravduva taka nanesenoto zlo. 11. Kako vie rea|irate na gledawe tu|o zlo vo stvarnost ili na film (katarza), na primer kon odmazdnikot so tu|o srce od filmot "Tell Tale,"109 vo koj glavniot junak go ubiva ubiecot na negoviot donator na srce, i toa go pravi bezmilosno so silni udari so noze na polno zadovolstvo na gleda~ite. Vo ovaa smisla sekoj samiot za sebe treba dlaboko da razmisli i za toa dali predizvikanoto zadovolstvo zaradi ostvarenata odmazda vo koj i da e film ili vo stvarnosta proizleguva ottamu {to taa go budi na{eto ~uvstvo za pravda ili na{eto skrieno ~uvstvo za uìvawe vo destrukcija na drugi.110 5. ZO[TO PRAVIME ZLO (UNDE MALUM FACIAMUS) Postojat ~etiri tradicionalni objasnuvawa za potekloto na zloto kaj ~ovekot: 1. Nekoja lo{a natprirodna sila gi obzema i zaveduva lu|eto, 2. Lu|eto po svojata priroda se predestinirani (predopredeleni) za opredelen vid povedenie koe moème da go nare~eme zlo, 3. Na formiraweto na lu|eto za vr{ewe zlo vlijae okolinata, 4. Lu|eto imaat slobodna volja i izbiraat da deluvaat vo soglasnost so zloto.111 1. Spored prvoto objasnuvawe, koe voedno i bibliskoto svedo~ewe,pri~initel na zloto e |avolot. Site evangelija od Noviot Zavet, so odredeni varijacii, go opi{uvaat iskustvoto na Isus kako kulminacija na borbata me|u dobroto i zloto - me|u bog i satana - koja zapo~nala od momentot na negovoto kr{tevawe. Zloto ne e ontolo{ko na~elo (nema postoewe vo sebe), no moè da primi postoewe vo subjektot i toa po volja na samiot subjekt. ôvekot, zna~i nema vo sebe zlo kako su{Stanuva zbor za filmot na reìserot Jim Sheridan so Tobey Maguire, Jake Gyllenhaal i Natalie Portman vo glavnite ulogi, od 2009 godina. 109 Film na reìserot Ridley Scott so Josh Lucas, Lena Headey i Brian Cox vo glavnite ulogi, od 2009 godina. 110 Nesre}ata na lo{ite lu|e ~esto predizvikuva ~uvstvo na radost i triumf, a nivniot uspeh àlost i ogor~enost. Ha~eson Fransis, v. Tubi}, R. Britanska filozofija morala, Eri~ke teorije od XVII do konca XIX vijeka, Svjetlost, Sarajevo, 1978, str. 286. Ili kako {to re~e nekoj drug: Nikoga{ ne sum ubil ~ovek. Me|utoa, odsekoga{ so zadovolstvo gi ~itam site nekrolozi! 111 Svensen, L. op. cit. str, 13.
108
123
tina, no moè da se svrti kon zloto so svojata slobodna volja.112 Takvoto zlo e neposlu{nost, neslu{awe na gospod i pokoruvawe na |avolot. Vo taa smisla vo Noviot Zavet se veli: De~iwa nikoj da ne ve zabluduva. Koj vr{i pravda praveden e kako {to gospod e praveden. Koj vr{i grev od |avolot e, za{to |avolot gre{i od po~etokot. Zatoa se javi bo`jiot sin, za da gi razurne delata na |avolot. Sekoj koj e roden od boga ne vr{i grev, za{to negovoto seme ostanuva vo nego, i ne moè da gre{i za{to e roden od boga. Po ova se pozavaat bo`jite deca i |avolskite deca: sekoj koj ne vr{i pravda i ne go qubi svojot brat, ne e od boga. Zo{to ova e vesta {to ja ~uvte od po~etok: da se qubime eden so drug. Ne kako {to Kain be{e od lukaviot i go ubi brata si. I zo{to go ubi? Za{to negovite dela bea zli, a na brata mu - pravedni. Ne ~udete se bra}a ako svetot ve mrazi. Nie znaeme deka preminuvame od smrtta vo ìvot, za{to gi qubime bra}ata. Koj ne go qubi bratot svoj, toj prebiva vo smrtta. Sekoj koj go mrazi svojot brat e ~ovekoubiec, a znaete deka ni vo eden ~ovekoubiec ne prebiva ve~en ìvot. (Prvo Jovanovo poslanie, 3:7-15). \avolot e zloben ~ovekoubiec.113 Pritoa, Biblijata otkriva deka toa e vistinska li~nost, a ne zloto vo srceto na ~ovekot (Matej, 4:1-11). Iako prvobitno bil sozdaden kako praveden angel, toj ne stoel cvrsto vo vistinata.114 Prikladno e nare~en satana (Otkrovenie (12:9), {to zna~i - protivnik, za{to mu se sprotivstavuval na Jehova. Ovoj zlostornik e nare~en i |avol {to zna~i klevetnik, za{to bogohulno go pretstavil boga na pogre{en na~in. Nego al~nosta go pottiknala protiv bog - kopneel lu|eto da go oboàvaat kako Jehova. Na po~etokot satana sam se pobunil protiv boga, no podocna i drugi angeli zastanale na negova strana. Vo vreme na pravedniot Noe, nekoi od niv ja otfrôvekovata slobodna volja ima izbor me|u dobroto i zloto: ottamu ~ovekot pred da stori grev ne{to mora da go naso~i kon zloto. A se ~ini deka toa glavno e |avolsko delo, osobeno koga stanuva zbor za ve{terkite ~ija {to volja e prilagodena za storuvawe zlo. Zna~i izgleda deka |avolskata zla volja e pri~ina na zlata volja na ~ovekot, osobeno na ve{terkite. 112 Me|utoa, |avolot ne gi pottiknuva site na{i zli misli, tuku tie ponekoga{ poteknuvaat od na{eto li~no rasuduvawe. Institoris, H i Sprenger, J. op. cit. str. 50. 113 Nesporno e deka, zaradi svojata omraza kon ~ovekoviot rod, |avolot bi go uni{til ~ove{tvoto koga gospod toa bi mu go dopu{til. Fakt e deka gospod ponekoga{ mu dopu{ta da pravi zlo i deka so toa {to ponekoga{ vo toa go predupreduva i spre~uva, jasno predizvikuva u{te pogolem prezir i gnasewe kaj |avolot, za{to kolku moèbi i da mu e omrazeno toa, zaradi potvrduvawe na svojata slava, gospod vo site ne{ta go koristi kako sluga i rob. Ibid., str. 17. 114 A vistinata i toga{ kako i sega e seto ona {to e: 1. logi~no, 2. nelogi~no - verata (kolku pove}e ne{to e nelogi~no, tolku e pogolema verata deka e vistinito), ili 3. ona {to go misli mnozinstvoto.
112
124
lile svojata slu`ba na neboto i zele tela od meso za da gi zadovolat svoite seksualni èlbi so zemnite èni. Nema somnenie deka satana izvr{il vlijanie vrz tie angeli da postapat taka neposlu{no. Toa dovelo do ra|awe na edno hibridno potomstvo nare~eno Nefilimi koi stanale nasilni silexii. Koga Jehova go predizvikal potopot vo nego bilo uni{teno rasipanoto ~ove{tvo zadeno so ova neprirodno potomstvo na neposlu{nite angeli. Buntovnite angeli go izbegnale uni{tuvaweto na toj na~in {to gi napu{tile svoite tela od meso i se vratile vo duhovnoto podra~je. No bog gi ograni~il ovie demoni tretira}i gi kako progoneti koi }e ìveat vo edna duhovna temnina.115 Me|utoa, satana - vladetelot na demonite - zaedno so negovite zli angeli prodolìle so svojot bunt.116 No, borbata protiv satanata, bog }e ja prodolì taka {to najprvin }e go fati, }e go zavrze i }e go zatvori vo bezdna za vreme od iljada godini.117 Me|utoa, lu|eto }e se soo~at so posledniot ispit koga na krajot od tie iljada godini, satana i negovite demoni }e bidat za kratko oslobodeni i }e im bide dozvoleno da go vloàt posledniot napor da gi odvratat lu|eto od Jehova. Nekoi od niv }e gi
Koga lu|eto po~naa da se mnoàt po zemjata i im se narodija ker}i bo`jite sinovi gledaa deka ~ove~kite ker}i se ubavi, pa si gi zemaa za èni, koi }e gi izberea. Toga{ gospod re~e: mojot duh nema da ostane doveka vo ~ovekot, ~ovekot e telesen, pa vekot neka mu bide sto i dvaeset godini. Vo onie vremiwa - a i podocna - na zemjata bea Nefili, koga boìte sinovi op{tea so ~ove~kite ker}i pa tie im gi ra|aa svoite deca. Toa se onie od stari vremiwa, po sila pro~ueni lu|e. (Bitie, 6:1-5). Gospod prvin go izbavi narodot od Egipetskata zemja; potoa gi pogubi onie koi ne poveruvaa, pa i angelite, koi ne go zapazija svoeto prvo mesto, tuku go ostavija svoeto ìveali{te, gi zapazi so ve~ni okovi pod mrak za sudot na velikiot Den, kako {to Sodom i Gomor i nivnite okolni gradovi, koi na ist na~in kako i ovie se predadoa na bludstvo i odea po drugi tela, stojat kako primer, trpej}i ja kaznata na ve~niot ogan. (Juda, 5-6). 116 Isus edna{ isteruva{e duh koj be{e nem. A koga ne~esniot duh izleze, nemiot progovori, a mo{tvoto se za~udi. A nekoi od niv rekoa: Toj gi izgonuva ne~istite duhovi so pomo{ na Velzevul, na~alnikot na besovite. (Luka 11:14-15). 117 Angel go fati zmejot, starata zmija koja e |avolot i satanata i go vrza za iljada godini, i go frli vo bezdnata i go zaklu~i, ja zape~ati nad nego, za da ne gi zaveduva narodite dodeka ne se navr{at iljada godini, potoa treba da bide odvrzan za malku vreme... I tie koi ne mu se poklonija na yverot, ni na negoviot lik i koi ne ja primija oznakata na svoeto ~elo i na svojata raka, tie oìveja i caruvaa so Hrista iljada godini. A drugite mrtovci ne oìveja dodeka ne se navr{ija iljada godini. Toa e prvoto voskeresenie. Blaèn i svet e onoj koj ima del vo prvoto voskresenie, nad ovie vtorata smrt nema vlast, tuku }e bidat bo`ji i Hristovi sve{tenici i }e caruvaat so nego iljada godini (Otkrovenie, 20:1-6).
115
125
stavat neispranite èlbi pred qubota kon bog, no ovoj bunt }e bide prekinat. Jehova }e gi gi pogubi ovie sebi~ni lica zaedno so satana i negovite demoni i site tie }e is~eznat zasekoga{.118 Do toga{, satana i negovite privrzanici }e postojat. Ottamu, do kone~nata bo`ja presmetka so niv, tie i natamu }e ni gi pravat glavnite problemi, pa zatoa mora da se branime od niv. Najdobriot na~in da se spasime od satana e molitvata upatena do boga119 da ne ne naveduva vo isku{enie i da ne izbavi od lukaviot (Mateja, 6:13). No, {to imame nie od taa, koga nedoverliviot bog ne moè bez ispituvawe na lu|eto, bez taa surova igra, koja tokmu zatoa {to e neprili~na i li~no ne mu dolikuva, ja doveruva na nekoj zol - na satana. A zarem ne e igra koga istiot koj ni veli da bideme pretpazlivi120 i so vera da se go molime protiv isku{enieto, od druga strana ni veli deka blaèn e samo ~ovekot koj podnesuva isku{enie: ...Za{to koga }e bide ispitan, }e primi venec na ìvot {to bog im go vetil na onie koi go qubat (Jakov, 1:12). Na krajot mora da se znae deka, gospod mnogu ~esto im dopu{ta na demonite da deluvaat kako negovi pomo{nici i slugi,121 me|utoa samo toj moè da im nanesuva bolka i samo toj moè da gi ozdravuva lu|eto, za{to: "Jas usmrtuvam i oìvuvam. Jas udiram i isceluvam i nikoj ne se izbavuva od mojata raka." (Vtorozakonie, 32:39) Na toj na~in zlite angeli moàt da ja izvr{uvaat voljata na gospod i toa navistina go pravat.122
A koga }e se navr{at iljada godini satanata }e bide pu{ten od svojot zatvor i }e izleze da gi zaveduva narodite po ~etiri krai{ta na zamjata, Goga i Magoga, i da gi sobira za vojna, ~ii broj e kako morski pesok. I izlegoa na zemnata {irina i go opkruìja logorot na svetite i vozqubeniot grad, i sleze ogan od neboto, od Boga i gi progolta. A |avolot koj gi zabluduva{e, be{e frlen vo ognenoto i sulfurnoto ezero, kade se i Yverot i la`niot prorok i }e bidat ma~eni dewe i no}e do vek i vekov. (Otkrovenie, 20:7-10). 119 Vo taa smisla bog vo su{tina e su{testvo koe gi ispolnuva ~ovekovite èlbi (Foerbah, L. Predavanja o su{tini religije, str. 304) ili sovremeno kaàno - bog e èlboteka! Dovolno e samo da se sledi ona {to go veli Isus: Molete se i }e vi se dade, barajte i }e najdete, ~ukajte i }e vi se otvori (Matej, 7:7) 120 Bidete trezveni i bdejte, va{iot protivnik |avolot obikoluva kako lav {to rika baraj}i nekogo da go progolta (Prvo Petrovo poslanie, 5:8). 121 Za izvr{uvawe na vol{ebni dela se neophodni tri ne{ta: demon, ve{terka i soglasnost (dopu{tenie) na boga. Taka ve{terkite so vol{ebni{tvo moàt da predivikaat: polova nemo}, (nemo`nost da se izvr{i poloviot akt), nemo`nost da se za~ne, pometnuvawe na za~nato dete, a ako vo toa neuspeat go jadat deteto ili mu go `rtvuvaat na demonot. Vidi: Institoris, H i Sprenger, op. cit. str. 116. 122 Ibid, str. 14.
118
126
2. Vtoroto stanovi{te poa|a od ~ovekovata predopredelenost da vr{i zlo. Orfi~arite,123 Protagora i Empidokle, na pra{aweto od kade poteknuva zloto vo svetot i zo{to ~ovekot mora da go trpi, odgovarale deka svetskoto zlo e kazna koja treba da se trpi za grev, isto kako {to i zlostornicite trpat kazna za svoite prestapi. So ogled na toa {to du{ata e razli~na od teloto, taa e od boènsko poteklo i samo zaradi grev i odevawe taa odi vo svojata temnica - teloto, koe ne e ni{to drugo tuku grob na du{ata. Spored toa, vo samata du{a postoi dobar i lo{ del i onoj posledniot gi pravi nepravdite i bezzakonijata vo ìvotot. Potekloto na zloto i nu`nosta od maki i rabota vo ~ove~kiot ìvot Hesiod gi objasnuva so mitovite za Prometej i Pandora. Spored prviot mit, Prometej od neboto im go donese na lu|eto ognot so {to i i pokraj zabranata od bogovite im go razubavil ìvotot na lu|eto. Od druga strana pak, Zevs silno se nalutil i od zavist re{il da im go zagor~i ìvotot lu|eto.124 Za kazna mu naredil na Hefes da ja sozdade prvata èna Pandora, a na drugite bogovite da ja daruvaat so razli~ni podaroci,125 a samiot toj i podaril kutija (bure, sad) polna so nebroeni
Stanuva zbor za orfi~kata religija zastapuvana od helenskata verska sekta koja imala osobeni pravila za ìvotot i osobeno mislewe za du{ata i ìvotot po smrtta. Spored nea, du{ata postojano se preseluva od edno vo drugo telo so ogled na nejziniot postojan streme` da se osloboduva od ne~istite tela. Soglasno ova u~ewe, Pitagora tvrdel deka ve}e odamna bil na zemjata i toa kako Etalid, Euforb, Hermotim, Pir i najposle kako Protagora. Kako Etalid dobil podarok od Herm da gi pameti site nastani kako vo ìvotot taka i po smrta. Kako Euforb u~estvuval vo trojanskata vojna i zaginal od Manelaj. Kako Hermotim oti{ol vo Arg i vo hramot na Apolon go pokaàl {titot so {to dokaàl deka ve}e bil ìv kako Euforb. Kako Pir bil ribar na ostrovot Del. Koga Pir umrel stanal Pitagora i pameti se {to bil porano. I Empidokle zboruva za sebe kako Pitagora: "Nekoga{ bev mom~e i devojka i grmu{ka i ptica i riba {to skoka od moreto." Na ova se potsmeval Ksenofont veliej}i deka koga proa|al pokraj nekoe maltretirano ku~e Pitagora se soàlil i gi rekol: "Prestanete da go tepate, za{to toa e du{a na eden moj prijatel koj go poznav otkako mu go ~uv glasot." V. \uri}, M. Istorija helenske etike, str. 27-29. 124 Zevs najprvin go kaznil Prometej taka {to go okoval i mu go pratil svojot svet orel da mu gi kolve xigerite koi pak, so ogled deka bil besmrten sekoj den mu se obnovuvale. Na toj na~in toj sekojdnevno trpel uàsni bolki se do momentot dodeka ne bil osloboden od Herkul. 125 Pandora na gr~ki - seobdarena (od pan= se i doron = podarok). Nejze Atina (boìca na mudrosta i na zanaetite) i podarila prekrasna obleka, Afrodita (boìca na ubavinata i qubovta) - ubavina, Apolon (bog na svetlosta, muzikata, medicina, strela{tvo, kolonizacija, predskaùvaweto i poezijata) - talent za muzika i isceluvawe, Demetra (boìca na ìtotot i plodno123
127
zla od koi lu|eto dotoga{ bile po{tedeni i ja pratil kaj Epimetej126 bratot na Prometej. Epimetej, ne obyirajki se na porane{nite predupreduvawa od Prometej deka ako primi kakov i da e podarok od Zevs }e mu se slu~i golemo zlo, ja primil i oènil novosozdadenata èna, a taa vo èlba da mu gi pokaè podarocite ja otvorila kutijata i od neja izlegle site bolesti, starosta, zavista, siroma{tijata, gladot, zlostorstvata, ludosta, inaetot i redica drugi nevolji koi se razletale niz celioit svet koj dotoga{ ìveel bez niv. Zastra{ena od demonskiot lik na najrazli~nite bedotii i nevolji, Pandora uspeala da go zatvorila kapakot na kutijata pred taa celosno da se isprazni. Me|utoa, vo kutijata uspea da ja zadrì samo Elpida (nade`ta).127 Spored stoi~arite lu|eto kako umni su{testva moàt da stanat svesni na zakonot komu nu`no mu se soobrazuvaat, a doblesta se sostoi vo svesno soglasuvawe, dodeka porokot vo nesoglasuvawe so neizbe`niot poredok na ne{tata. [to zna~i ova podobro }e razbereme od stoi~kiot odgovor za problemot na zloto. So ogled na toa {to s e sozdadeno so bo`ji princip (Logos),128 a toj princip celosno i bez pogovor e dobar, sleduva deka vo svetot ne moè da se slu~i nikakvo zlo. Me|utoa, zloto sepak se slu~uva. Na koj na~in toa e mo`no? Stoi~kiot odgovor, vsu{nost, bi bil toj deka zloto ne se slu~uva navistina. Cel zbir argumenti koi podocna }e se pojavat vo hristijanskata teologija,
sta, ~uvar na brakot i svetiot zakon) - talent za gotvewe, Posejdon (bog na moreto, zemjotresite i kowite) - gerdan i mo} nikoga{ da ne potone i da se udavi, Hermes (bog na trgovijata, na kradcite i pretskaùvaweto) - lukavost, hrabrost i {arm, Zevs (vrhoven bog) ja napravil mrzliva, nemirna i budalesta, Hera (sopruga na Zevs - boìca na brakot i na maènite èni) ja napravila qubopitna. 126 Titanot Epimatej, sin na Japet i Temida (vo prevod "onoj na koj otposle mu teknuva") na ìvotnite im gi podaril dobrite osobini i ottamu {to koga na red do{ol ~ovekot ne ostanala pove}e nitu edna dobra osobina, Prometej re{il da im go podari ognot kako ne{to posebno {to go nema kaj ìvotnite. Epimatej so Pandora gi dobil }erkite: Profazis (izvinuvawe) i Matamalija (àlewe). 127 Spored drugi verzii na ovoju mit, koga videla deka svetot bez nade` ne e dobar, Pandora povtorno ja otvorila kutijata od koja izlegla i nade`ta. Na toj na~in na ~ove{tvoto, pokraj site ostanati zla, Pandora im ja donela i nade`ta. Postoi i takva verzija spored koja, nade`ta bila najlo{oto od site zla i deka so zatvoraweto na kutijata Pandora vsu{nost go spasila svetot od najlo{ata {teta. Spored ovaa verzija zborot elpidos vo prevod zna~i "predviduvawe na nesre}a." 128 Inaku, poimot logos koj poteknuva od stoi~arite vo anti~kata filozofija ima pove}e zna~ewa: tvore~ka mo}, ogan, du{a na svetot, ureduavwe, promisla, um, govor, objasnuvawe, fraza, argumentacija, rasuduvawe, merka, pri~ina, logika, Zevs, Isus Hristos, itn.
128
za prvpat stapuvaat na podiumot vo stoi~ko ruvo. Hrisip obrazloùva{e deka nitu eden ~len od parot na sprotivnostite ne moè da se zamisli bez drugiot ~len, pa taka dobroto i zloto go baraat postoeweto na onoj vtoriot. Ottamu, zloto kako nuèn uslov za pojavuvaweto na dobroto, vo sklop na po{irokiot plan, voop{to ne e zlo. Ottamu, Hrisip izvlekuva zaklu~ok za nemo`nosta od zadovolstvo bez bolka i doblest bez porok. Hrabrosta ne bi moèla da se javi bez kukavi~lukot, pravdata bez nepravdata. I navistina nie dejstvijata ne gi narekuvame kukavi~ki ili nepravedni so ogled na samiot akt, tuku so ogled na namerata na toj {to dejstvuva. Isto dejstvie vo smisla na isto povedenie moè da bide kukakvi~ko dokolku e storeno so edna namera (nositelot na dejstvieto ima edinstveno za cel da se spasi samiot sebesi),129 a hrabro dokolku e storeno so druga namera (nositelot na dejstvieto ima za cel da ja predupredi borbata duri i po cena na sopstveniot ugled vo pogled na hrabrosta).130 Spored Avgustin, korenot na site zla e lakomosta za bogatstvo.131 Bogatiot se izma~uva od stravovi, slabee od àl, gori od al~nost, nikoga{ ne e siguren, sekoga{ e nespokoen, zabrevtan od nepristojni sudiri so protivnicite. Vistina toj so ovie jadovi i go zgolemuva imotot beskrajno mnogu, no kolku se tie pogolemi, tolku stanuvaat pogolemi i pogor~livi negovite griì. Onoj, pak, koj e so sredna imotna sostojba, komu {to mu e dovolen negoviot semeen imot, toj im e mil na svoite bliski i prijateli, pobo`no e oddaden na religijata, dobrodu{en e, ima zdravo telo, {tedliv ìvot, ~ist karakter i ~ista sovest.132 3. Tretoto stojali{te za potekloto na zloto go sre}avame u{te kaj Platon. Spored nego nikoj ne e lo{ po svoja volja: lo{iot ~ovek stanuva lo{ poradi nekoja lo{a telesna karakteristika, kako i poradi nesodvetno vospituvawe, a toa sekomu mu e odbivno i nastanuva protiv voljata... Za toa poprvo treba da se obvinat roditelite otkolku nivnite deca, poprvo vospituva~ite otkolku vospituvanite. Preku vospiuvaweto i obrazovanieto treba da se nastojuva da se odbegne zloto i, kolku {to e toa mo`no, da se dojde do sprotivnoto.133 Seto ona {to e dobro voedno e i ubavo, a ubavoto ne e mo`no bez merka. Taka treba da se prifati deka i ìvoto su{testvo e dobro edinstveno ako zadrùva merka... Vo odnos na zravjeto i bolesta ili vo odnos na doblestite i porocite, nitu eden vid na srazmernost i nesrazmernost ne e pozna~aen od onoj na du{ata kon teloto. No koga eden mnogu slab i mal telesen oblik ima mo}na i vo sekoj pogled golema du{a ili koga istoto se pojavuva vo obratna smisla, nie ne mu posvetu129 130
Ottamu onoj Marfiev zakon - Hrabar e onoj koj se pla{i da izbega. Vidi: Makintajer, A, Kratka istorija Etike, str. 126-128. 131 Avgustin, A. Za dràvata bo`ja, Kultura, Skopje, 1997, str. 27. 132 Avgustin, A. op. cit. str. 189. 133 Platon, Timaj, \ur|a, Skopje, 2010, str. 114-115.
129
vame vnimanie na toa, nitu pak pomisluvame deka takvoto ìvo su{testvo zameno vo celina ne e ubavo, bidej}i gi nema najva`nite oblici na srazmernost.134 Sakaj}i se da bide dobro i kolku {to e mo`no da nema zlo, bog go zel seto ona {to se gleda i ne se nao|a vo sostojba na miruvawe, tuku vo talkawe i konfuzno dvièwe i potoa od haos go dovel vo sostojba na red, smetaj}i deka redot e podobar vo sekoj pogled. A na ona {to e najdobro, ne mu bilo i ne mu e dadeno da postapuva poinaku osven na najdobar na~in. Razmisluvaj}i, toj otkril deka kaj ne{tata koi po priroda se vidlivi nitu edno delo {to e bez um ne moè da bide poubavo od ona {to vo celost e umno: a umot moè da se pojavi nezavisno od du{ata, a du{ata vo teloto i ja izgradil vselenata so namera da sozdade delo koe bi bilo najdobro i najubavo vo prirodata. Na toj na~in, soodvetno na govorot na verojatnosta, treba da kaème deka ovoj svet e ìvo su{testvo koe vo vistinskata smisla ima du{a i um blagodarej}i na bo`jata misla.135 Sosema e verojatno deka onie maì koi se rodeni popla{livi i koi vodele nepraveden ìvot, pri povtornoto ra|awe se pretvorile vo èni... @enite i se {to e od ènski rod e sozdadeno na ovoj na~in. Rodot na pticite koi, namesto vlakna imaat krilja, nastanale so preobrazba od lu|eto koi ne se lo{i, tuku lekomisleni: tie se zanimavaat so nebesnite pojavi, no poradi svojata lekomislenost smetaat deka vo taa oblast najsilen dokaz se vidlivite ne{ta. Rodot na suvozemnite ìvotni i na yverovite nastanal od lu|e koi voop{to ne se zanimavaat so filozofija, nitu pak pokaùvaat interes za kakva i da e nebesna priroda. Tie ve}e ne se koristat so kru`nite dvièwa vo glavata, tuku se vodeni od onoj del na du{ata koj se nao|a vo gradite... êtvrtiot rod, koj ìvee vo vodata, se rodil od lu|e koi bile napolno bezumni i sosema nesozreani. Onie {to gi preobrazile smetale deka ne zasluùvaat nitu ~ist vozduh, zatoa {to du{ata im bila sosema izvalkana od lo{i dela... Ottuka proizlegle rodot na ribi, {kolki i na sekakvi drugi vodeni su{testva koi za kazna poradi nesozreanost, dobile i najnisko mesto na ìvot. Ottoga{ navamu, site ìvi su{testva se preobrazuvaat edno vo drugo na vakov na~in, menuvaj}i se zavisno od toa dali gubat ili steknuvaat um i bezumie.136 Tretoto objasnuvawe me|utoa sepak e karaktersiti~no za Holbah, spored kogo ~ovekot tolku ~esto e lo{, za{to skoro sekoga{ ~ustvuva deka negov interes e takov da bide: neka gi napravat lu|eto poprosveteni i posre}ni, pa }e gi napravat i podobri... êsna i budna vlada nabrzo bi ja ispolnila svojata dràva so ~esni gra|ani... ako nejzinite vetuvawa i nejzinite zakani bidat verno ispolneti... Poro~nite
134 135
Ibid, str. 116. Platon, Timaj, \ur|a, Skopje, 2010, str. 27-28. 136 Ibid, str. 120-122.
130
i lo{i lu|e se tolku ~esti na Zemjata, tolku tvrdoglavi, tolku vrzani za svojata raskala{enost, za{to nema vlada koja }e gi napravi da ja sfatat prednosta koja bi ja imale vo toa {to bi bile pravedni, ~esni i bi pravele dobra. Naprotiv, sekade najmo}ni interesi gi povikuvaat kon zlostor povlastuvaj}i gi sklonostite na rasipanata organizacija na eden organizam koja ni{to ne ja ispravalo i kon dobro povelo. 4. êtvrtoto objasnuvawe potekloto na zloto e vo oglasnost so stavot za slobodnata volja na ~ovekot, odnosno negovata mo`nost da izbira megu dobroto i zloto, iako mnogu filozofi tvrdat deka ~uvstvoto na sloboda (slobodna volja) e iluzija so ogled na toa {to nikoga{ so izvesnost ne moè da se kaè dali nekoe lice izvr{ilo akt na volja, ili negovoto povedenie bilo avtomatsko ili usloveno.137 Deka povedenieto e slobodanoisto e i kako da se kaè deka aktot (dejstvieto) se nao|a nadvor od sferata na pravnite normi.138 Toj e pravno indiferenten. Ni vr{eweto nitu nevr{eweto nemaat za rezultat pravna reakcija: mojata sloboda da trgnam v {uma, da {etam po ulica, da pu{am cigara ili da nosam crvena vratovrska - zna~i deka nemam dol`nost da prezemam, nitu da ne prezemam bilo koe od tie dejstvija, ili drugite nemaat takvo barawe kon mene Nemoàt da se nabrojat slobodite koi im pripa|aat na li~nosta. Sferata na slobodite se definira negativno kako s {to ne e predmet na pravna regulacija (~l. 8. st. 2 Ustav: "Vo Republika Makedonija slobodno e s {to so Ustavot i so zakon ne e zabraneto"). Nekoi slobodi sepak ~esto se naveduvaat spored nazivot: a) za{to slobodata mu pripa|a samo na individualno lice - specijalna sloboda ili privilegija. Toa se pravi od slednive pri~ini: prva, za{to sopstvenikot ima privilegija da {eta po svoeto zemji{te. Toj ima sloboda toa da go pravi i istovremeno drugite da se trgnat i vtora, Ustavot im garantira na gra|anite razli~ni slobodi kako sferi koi se za{titeni od zakonodavna intervencija (verski slobodi, sloboda na pe~at i dr.) b) za{to slobodata im pripa|a na site, me|utoa se javuva kako isklu~ok od op{to prifatenoto pravilo - op{ta sloboda. Koga, kako {to e voobi~aeno, slobodata e op{ta, nejzinata vrednost za poedinecot moè da bide problemati~na. Mojata sloboda, zna~i deka drugite naemaat barawe protiv mene, t.e. deka ne moàt da se postavat pravni pre~ki koi bi mi onevozmoìle da ja uìvam taa sloboda. Od druga strana, vo slu~ajot na slobodata ne postoi barawe protiv drugite da mi pruàt polna {ansa da se odnesuvam onaka kako {to sakam. Jas sum sloboden da sednam na klupa vo Hajd Parkot. Me|utoa ovaa sloboda ne sleduva ako klupata e zafatena. Jas navistina nemam
Bennett J. Rizik i sloboda, Zlatni zmaj, Beograd, 2005, st. 156. Ako povedenieto ne e zabraneto, toa e dopu{teno. Ako povedenieto ne e zabarneto ni propi{ano, toa e slobodno.
138 137
131
barawe sprema drugite da mi go otstapat mestoto. Ako slobodata na edno lice ne moè da se pomiri so slobodata na drugo, }e se javi sudir. Opredeleno koli~estvo na regulacija na ovoj sudir, pa ottamu nekoja za{tita na onoj koj prv zazel opredeleno mesto, ~esto ozna~uva odraz na drugi barawa koi gi ograni~uvaat sredstvata za izmestuvawe na drugoto lice. Ako na primer, sednam na klupata, jas sigurno nemam barawe drugite da me ostavat da sedam. No jas imam barawe drugite da ne ja napa|aat mojata li~nost pa ova ima refleksen rezultat da (pravno) ne moàm da bidam isteran od klupata po pat na sila. Vo delovnite odnosi postoi {iroka sloboda da se deluva na pazarot i da se bori za mu{terii. Nikoj nema barawe ostanatite da ne gi prezemaat negovite mu{terii. No, ovde isto taka, pravniot poredok postavuva granici so metodite na konkurentskata borba. Liberalizmot e politi~ka ideologija koja bara maksimum slobodi za gra|anite i minimum na pravna regulacija na ìvotot. Nasproti ova stojat totalitarnite ideologii koi sakat sferata na slobodata na privatnite lica da bide svedena na minimum.139 5. Moj stav po ova pra{awe e deka ~ovekot pravi zlo od istite pri~ini od koi pravi i dobro - zaradi svoe dobro ili dobro na svoite bliski, zaradi sre}ata kon koja te`nee. Se {to pravime pravime za ne{to dobro (iako moèbi toa e zlo), za ne{to {to ni nosi zadovostvo ili izbegnuvawe na bolka. Ako sakame da gi osoznaeme osnovite na zloto, (za{to se vr{i i za{to se opravduva nanesenoto zlo) mora da sumirame deka zloto se vr{i i opravduva poradi eden od dve pri~ini, a eventualno i poradi kombinacija na dvete zaedno - stravot i nade`ta: 10 Kon nanesuvawe zlo se pristapuva dokolku liceto ili grupata si pretstavuva realna, pomala ili pogolema opasnost i ottamu zakana za sebe i za svoite bliski (onie koi gi sakame: onie so koi sme spremni da se identifikuvame i so niv da sou~estvuvame) zaradi koja nejzinite nositeli treba da se povredat ili uni{tat, i ottamu ovde imame na~eloto koe glasi: Se pla{am deka }e zagubam ako ne postapuvam lo{o. Ovde se raboti za uni{tuvawe na silite koi sozdavat strav. 20 Kon nanesuvawe zlo se pristapuva dokolku liceto ili grupata ~uvstvuva otsustvo na kakva i da e opanost za sebe i za svoite bliski (onie koi gi sakame: onie so koi sme spremni da se identifikuvame i so niv da sou~estvuvame), tuku si pretstavuva mo} koja mu dopu{ta povreda ili uni{tuvawe na drugite. Ovde se raboti za na~eloto
139
Ros, A. Pravo i pravda, CID, Podgorica, 1996, str. 191-193. Demokratijata saka bezuslovno vladeewe na voljata na mnozinstvoto, liberalizmot bara mo`nost voljata na poedinecot da dojde do izraz i nasproti voljata na mnozinstvoto (Radbruh, str. 82).
132
koeglasi: Se nadevam deka moàm da dobijam ako postapuvam lo{o. Ovde treba da se afirmiraat silite koi sozdavaat nade`. Seto ova e vo soglasnost so maksimata na koja pove}epati }e se navra}am, deka osnovniot princip na ~ovekovoto povedenie glasi: Nikoj bez pri~ina ne e ni lo{, nitu pak dobar. Lugeto se dobri ili lo{i za{to im e vo interes da bidat takvi.140 Zloto naj~esto go nanesuvame od strav deka `rtvata e dovolno silna prva da ni nanese zlo, deka pretstavuva vistinska ili umislena opasnost sprema na{ite interesi i zatoa treba da neutralizira, ili od nade` deka `rtvata e dovolno slaba, da ni vozvrati so zlo, deka pretstavuva lesen protivnik koj, za da se dojde do na{ite interesi, treba da se pregazi. Od druga strana, dobroto naj~esto go pravime od nade` deka primatelot e dovolno silen da ni vozvrati so dobro (zadovolstvo, korist) koe e vo soglasnost so na{ite interesi, ili od strav deka e dovolno silen da ni nanese zlo (bolka, {teta) koja ne e vo soglasnost so na{ite interesi. Ottamu, se postavuva ve~noto pra{awe: {to treba da se stori za da namali zloto, a da se zgolemi dobroto vo me|usebnite odnosi na lu|eto. Moj stav e ni{to drugo osven da se sfati stravot i nade`ta na vistinski na~in, da se ovozmoì promena na slikata za niv, da se eliminiraat kako pretpostavki, a da se prifatat kako realni, no relativni kategorii za koi ne e taka lesna kakva i da e prognoza bez prethodno vistinskoto poznavawe na okolnostite, mestoto, vremeto i merata vo koi se pojavuvaat. Najgolem problem na ~ovekot ne e vi{okot na agresijata, tuku nedostig na razmisluvawe {to moè da se vidi od analizata na stravot i nade`ta kako pri~initeli na sekoe (instrumentalnoto, idealisti~koto i plitkoumnoto) moralno zlo. Spored toa, se ~ini deka e vo pravo Svensen, koga tvrdi deka nedostigot vo razmisluvaweto doveduva do toa ~ove{tvoto da prifa}a i duri da u~estvuva vo napadi na svoite bli`ni. Egoizmot e vo osnovata na pomal broj ubistva i napadi odo{to nepromislenoto, nesebi~no predavawe na "vi{i" celi. A ramnodu{nosta e zaslu`na za u{te pove}e `rtvi - osobeno vo odnos na lu|eto koi se nao|aat vo na{a neposredna blizina.141 6. TIPOLOGIJA NA ZLOTO Se veli deka ~ovekot e tolku kr{livo i slabo su{testvo {to moè da go ubie samo edna mala "kapka." Lu|eto se skloni kon nesre}i
Nikoj bez pri~ina ne pravi zlo, no nikoj bez pri~ina ne pravi ni dobro. Od druga strana i zloto i dobroto se pri~ina za iznaogawe sredstva za iskorenuvawe na prvoto i unapreduvawe na vtoroto. Pravdata ne e ni dobro ni zlo, tuku na~in za usoglasuvawe na ovie pojavi me|usebno i vnatre vo niv na sekoja od niv poedine~no. 141 Svensen, L. op. cit. str. 222.
140
133
i bolesti pa na krajot mora da se soo~at so eden siguren fakt vo ìvotot, a toa e smrtta. Kon ova treba da se dodadat stradawata koi lu|eto si |i nanesuvaat edni na drugi. Od svetskite vojni do nekoi drugi nesre}i, namerno ili slu~ajno, lu|eto si predizvikuvaat zaemna bolka. Ne smeeme da go zaboravime i toa deka ~ovekoviot ìvot na zemjata vo mnogu zavisi od prirodnite sili. êstopati sme svedoci na razorni elementari nepogodi (poplavi, zemjotresi, buri) koi im se slu~uvaat na lu|eto i od koren im go menuvaat na~inot na ìvot. Toa pokaùva deka postojat pove}e vidovi zla koi moàt da se podelat spored razli~ni tipologii. So edna od niv Lajbic pravi razlika me|u: metafizi~ko, fizi~ko i moralno zlo. Metafizi~koto zlo se sostoi vo ednostavna nesovr{enost, fizi~koto zlo vo stradawe, a moralnoto zlo vo grevot.142 Metafizi~koto zlo e nesovr{enosta na ~ovekovata prirodata. Pod metafizi~ko zlo se podrazira ograni~enosta na materijalnite su{testva. Vo filozovskata tradicija ova zlo, vsu{nost i ne se tretira kao zlo. Metafizi~koto prvobitno zlo ne postoi za{to ograni~eosta na materijalnite su{testva ne e zlo i ne e nu`no povrzano so zloto. Imeno, ~ovekot e ograni~en, nesovr{en, sklon kon grev i kon slabosti pa metafizi~koto zlo upatuva na negovata gre{na struktura ve}e od samoto za~nuvawe. Nesovr{enosta e karakteristika na na{eto sekojdnevie. Fizi~koto ili prirodo zlo e stradaweto. Pod fizi~ko zlo se podrazbiraat fizi~kite stradawa i nesovr{enosti. Fizi~koto zlo e vistinsko zlo, koe, me|utoa, spored Lajbic: 1. ~esto e rezultat na individualni gre{ki, kazna za neumerenost, imanentna pravda na koja nikoj ne moè da i izbega, 2. apsolutno zlo, za{to moè da bide sredstvo za pogolemo dobro, i 3. posledica na prirodnata nesovr{enost, usloveno so bitnata struktura na sozdadeniot svet. Ova zlo go predizvikuvaat nadvore{nite prirodni faktori. Moralnoto zlo e grevot. Moralno zlo se narekuva grevot, t.e. nar{uvaweto na moralnite normi. Toa e zloto koe proizleguva od ~ovekovata volja i zavisi od ~ovekovite nameri. Toa zlo ~ovekot go pravi namerno (svesno) i so toa predizvikuva stradawe na sebesi i na drugite lu|e.143 Ottamu {to toa e vrzanoza vinata, moralnoto zlo Lajbnic go narekuva i malum culpae.Toa zlo moè da im se pripi{e edinstveno na subjektite koi imaat sposobnost za samostojno odlu~uvawe. Nego go predizvikuvaat lu|eto so nanesuvawe na zaemni bolki i stradawa. Edna od podelbite na zloto e: zlo vo po{iroka i zlo vo potesna smisla. Zloto vo po{iroka smisla (prirodno zlo) pretstavuva bolest, smrt, katastrofa, a zloto vo potesna smisla (moralno zlo) e svesno i
Lajbnic, G.V. Teodikeja, PLAT, Beograd, 1993, str. 94. Vidi: Kristina Polegubi}, Put Alvina Plantinge u dokazivanju Bo`jeg postojanja. str. 12.
142 143
134
volevo (so umisla) naneseno zlo: vojna, genocid, terorizam, ropstvo, zlostavuvawe, trgovija so droga i site drugi oblici na kriminal. Postojat i drugi tipoliogii na zloto od koi za potrebite na ovoj trud e najinteresna onaa {to ja pravi sovremeniot norve{ki filozof La{ Svensen. Pri istraùvaweto na zloto (kako vpro~em i na sekoja druga pojava), veli Svensen, osnovna metodolo{ka gre{ka e sveduvaweto na raznovidnite fenomeni na zloto na eden osnoven oblik. Ako se ograni~ime samo na moralnoto zlo postojat ~etiri formi na zlo: 1. demonsko zlo, 2. instrumentalno zlo, 3. idealisti~ko zlo i 4. plitkoumno zlo. Nivna zaedni~ka karakteristika e nedostig na obziri kon ~ove~kite vrednosti na drugite.
6.1. DEMONSKO ZLO
Demonskoto zlo se sostoi vo vr{ewe zlo zaradi zlo. Celta na zloto zadari zlo - demonskoto zlo e nanesuvawe zlo na drug samo zatoa nekomu da mu se nanese {teta, stradawe. Spored Svensen, ova e najmalku rasprostranet i problemati~en vid zlo.144 Pritoa, toj so pravo konstatira: demonskoto zlo sodrì barem del~e na dobro (korist, sre}a, m.z.). Sekoja èlba vo sebe mora da ima ne{to dobro, makar samo za akterot, duri i ako taa èlba glavno treba da se smeta za zlo."145 Postoi li zlo zaradi zlo (nemotivirano zlo)? Nekoi mislat deka postoi. Ima avtori koitvrdat deka postoeweto na zlo zaradi zlo (svirepo zlo) bilo osobina samo na ~ovekot. Ottamu, da se kaè "zverska surovost" bilo navreda za ìvotnite.146 Spored niv: "Nitu volkot, ni tigarot ne znaat za izma~uvawa147 ili za prisilbi od tipot da se izbere edno od sopstvenite deca zaradi `rtvuvawe na gospod ili za strelawe, vadewe na dete so jatagan od trudna èna, izdejstvuvawe nasmevka i frlawe vo vis na malo dete za potoa da se na~eka na bajonet pred o~ite na nivnite majki, siluvawe na svojata }erka pred o~ite na
ôvekot moè da ima redica motivi za vr{ewe zlodela. Me|utoa ne go pravi zloto zaradi nego samoto i ovoj oblik na zlo, demonskoto zlo, treba da se otfrli kako mit. Svensen, L. op. cit. str. 221. 145 Ibid, str, 85-86. Ovde treba da se potsetime na stavot na Paskal spored koj:"Site lu|e ja baraat sre}ata, nema isklu~oci. Kolku i da se razli~ni sredstvata {to pritoa gi koristat, site se stremat kon taa cel. Ako edni vojuvaat, a drugi ne, sepak gi vle~e ovaa ista èlba {to i kaj ednite i kaj drugite e pridruèna od razli~ni pri~ini. Voljata (ne) prezema ni najmal ~ekor osven za ovaa cel. Ovde e povodot za site postapki na site lu|e, duri i na onie {to imaat namera da se obesat. Misli, str. 182. 146 Svensen, L. .op. cit.str, 39. 147 Tigarot ednostavno kasa, rastegnuva i samo toa go znae. Nemu ni na um ne bi mu padnalo da gi zakova lu|eto za u{i preku no} so klinci, duri i koga bi moèl toa da go pravi (Dostoevski).
144
135
sedumte svoi deca koi se plod od prethodnite siluvawa (Josev Fricl), se~ewe i jadewe organi na `rtvite od izvr{iteli na masovni ubijci kako {to e Hanibal Lektor,148 i sl. Drugi tvrdat deka zlonamernosta (radosta koja se ~uvstvuva zaradi tu|i stradawa), ukaùva na nanesuvaweto zlo zaradi zlo. Platon gi opi{uva zlonamernite kako lu|e koi se raduvaat na stradawata na svoite bli`ni. Spored [openhauer, svireposta e nesebi~na radost zaradi tu|o stradawe, kade {to stradaweto e cel na sebesi. Moj stav e deka vakva varijanta na zloempiriski ne postoi. Sekoe zlo empiriski e mo`no samo ako nanesuvaweto na zloto na drug e motivirano od interes, sre}a za sebe ili za drug).Ako ne moè da se razbere za {to ovde stanuva zbor, neka sekoj se obide da ja razbere egzistencijata na sopstvenoto zlo koga, na primer, kolne,149 frla ma|ija, zamisluva ili samo sonuva deka nekogo tepa, go gazi ili saka da go pogodi grom ili 100 drugi nesre}i. Neka prethodnio si go postavi pra{aweto dali toa {to kako zlo saka da se slu~i e naso~eno op{to kon site lu|e na svetot, kon koj i da bilo ~ovek ili sekoga{ e konkretizirano kon nekogo {to ni e neprijatel ili kon onoj kogo ednostavno go mrazime, kon lice (ili grupa lica) za koe imame interes da pretrpat {teta ili stradawe. Ako nekoj e do tolku ~ist {to nikoga{ ne mu posakal zlo na drug, neka se potseti dali ne po~uvstvuval zadovolstvo (uìvawe) dodeka gledal nekoja teatarska pretstavi ili nekoj film vo koj "mladi~ot" go ubiva ili "mu ja kr{i ki~mata na lo{iot koj prethodno mu ja skr{il ki~mata na brat mu." Moj stav e deka ~ovek nikoga{ ne pravi dobro zaradi dobro. Nanesuvawe dobro na drug samo so cel - pri~inuvawe na dobro koe se narekuva angelsko dobro empiriski ne postoi. Nanesuvaweto dobro empiriski e mo`no ako nanesuvaweto na dobroto na drug e motivirano od korist (od interes, sre}a za sebe ili za tret). Ako toa ne e slu~aj toga{ dobroto bi morale da go pravime vo apsolutna tajnost, taka {to nikoj, pa duri ni onoj komu mu se pravi dobroto nema da ne razbere deka toa nie mu go napravime, za{to vo sprotivnost nie o~ekuvame ne{to za vozvrat od praveweto dobro, a toa ne e ve}e dobro zaradi dobro na drugiot, tuku zatoa {to ~uvstvuvame vnatre{no zadovolstvo {to na bli`niot mu pravime dobro, ottamu {to sakame da ni se vrati dobro za dobro ili samo zatoa nekoj za nas da misli deka sme dobri. A seto toa: satisfakcijata {to na svoj blizok mu pomagame, o~ekuvawata da ni se
Faktot deka lu|eto vr{at zlo zatoa {to toa e lo{o pretstavuva centralna ideja vo najgolemiot del od literarurata za zloto i mnogmina toa go istaknuvaat kako paradigmatski primer na zloto - tokmu ovoj oblik dominira vo filmovite na strav i uàs i sl. Svensen, L, op. cit. str. 92. 149 Na{iot ~ovek e osobeno sklon kon kolneweto iako Isus veli da ne se kolne{ nitu vo boga, nitu vo svojata glava, za{to ne moè{ niedno vlakno da napravi{ belo ili crno (Matej, 5:36).
148
136
vrati dobro za dobro ili samo zatoa drugite da bidat dovedeni vo zabluda deka sme dobri, ne se ni{to drugo osven odredeni vidovi interes. Otamu, ne e dosledno da se tvrdi nitu toa deka pravdata e pravewe dobro za drug. Ako s {to sakame za drug e zaradi sebe (altruizam zaradi egoizam), toga{ i pravdata e pravewe dobro na drug zaradi sebe.150 Moj stav e deka ~ovekot nikoga{ ne pravi nitu zlo zaradi zlo. Negovoto lo{o (kako, pro~em i dobroto) povedenie sekoga{ e motivirano od interes (korist, sre}a), {to zna~i od ne{to dobro, od ne{to {toli~no smeta deka vodi kon subjektivna sre}a na storitelot na zloto ili kon sre}ata na negovite najblis}i. Da se tvrdi deka lu|eto pravat {to i da e bez motiv, za nas e ednozna~no na ne{to nerazbirlivo, na ne{topatolo{ko. Patolo{ko e da se nanesuva zlo zaradi zlo, isto kako i da se nanesuvawe dobro zaradi dobro bez nikakov interes, bez nikakva cel. Ona {to e normalno ili barem razbirlivo e da se bilo dobro ili zlo zaradi odreden interes, pa makar toj interes se sostoel samo vo opredeleno doìvuvawe na pomalo ili pogolemo zadovolstvo. Praveweto zlo zaradi zlo pretpostavuva postoewe na: 1. posebna izolirana èlba da se pravi zlo samo zaradi zlo (ili dobro samo zaradi dobro), 2. pridruèna so stoprocentna sigurnost deka nikoj nema da doznae za napravenoto (apsolutna tajnost na storenoto) i, 3. apsolutno neproizleguvawe nitu posakuvawe kakva bilo korist od storenoto, {to zna~i duri ni najmalo zadovolstvo, a kamoli uìvawe od bolkata i stradaweto na `rtvata na zlodeloto. A takva èlba + takva sigurnost + totalna otsatnost na kakov i da e interes, A {to moè da ima samo psihoti~en tip na li~nost motiviran od ~isto patolo{ki, za normalen ~ovek nerzbirlivi motivi ili pak, metafizi~ki izdelkan ~ovek od Platon ili gospod. Ottamu, proizleguva idejata deka ima lu|e {to ne se lu|e, lu|e koi se polo{i i od ìvotnitei koi (navodno) ubivaat od bes. Takvite sporedbi nemaat realna podloga, za{to ne vodat smetka za okolnosta deka i kaj ìvotnite ima patolo{ki sostojbi: ludi kravi, ku~iwa zafateni od besnilo i sl. koi bodat i kasaat samo zaradi bodeweto ili kasaweto. No toa duri i kaj niv se patolo{ki, a ne ìvotinski motivi. Niv gi ima kako kaj zaboleni ìvotni, taka i kaj du{evno zaboleni lu|e. Zna~i, duri i ona {to kaj ludite (lu|e i ìvotni) se smeta za zlo zaradi zlo ne e toa. Nivnoto zlo ne e motivirano od zlo zaradi zlo, tuku od ne{to nadvor od zloto, od nekoja cel, od nekoj patolo{i, za nas nerazbirliv, motiv (anksioznost, iluzii, imperativni halucinacii, paranoja, i sl). Duri i ludite vr{at zlo zaradi ostvaruvawe na za niv nekoe zamisleno dobro. Taka, na primer, nitu ubistvoto "zaradi trening" ne e ubistvo zaradi ubistvo (zlo zara150
Duri i gospod i |avolot go qubat ~ovekot, no ne poradi nego, tuku poradi sebesi, od egoizam - od èlbata da se vozvi{at i da ja pro{irat svojata slava.
137
di zlo), za{to treningot zna~i podgotovka za izvr{uvawe drugo ubistvo od koe ubiecot saka da izvle~e nekakva korist. Nakratko, zad sekoe dobro i zad sekoe zlo stojat opredeleni motivi. Motivite {to gi ima kaj normalnite lu|e i koi se rabirlivi za normalen ~ovek se narekuvaat normalni motivi, a onie motivi koi gi nema kaj normalnite, tuku samo kaj psihi~ki zaboleni lica i koi se samo za niv se razbirlivi se nenormalni, patolo{ki ili nezdravi motivi. Ottamu, ni siluvaweto nitu sadizmot ne se vr{aat samo zatoa nekomu da mu se nanese bolka i stradawe, zlo zaradi zlo. Motivot na siluvaweto e seksualno zadovolstvo (uìvawe), a sadistot vr{i zlo za{to saka da go prifatat kako subjekt... Sadistot saka mo} - bolkite i kricite na `rtvata nemu mu govorat deka ima mo} nad drugite - negoviot motiv e dominacija. Moèbi namerata na sadistot e ìvotniot kvalitet na drugite da go svede ponisko odo{to e negoviot - motivot e èlba da se izbegne sopstveniot neuspeh so toa {to }e pokaè deka ìvotot na nekoj drug vredi pomalku od negoviot. A moèbi soo~uvstoto go vodi kon idejata da se posaka drugite da ja ~ustvuvaat mojata bolka.151 Vo ovaa smisla se i mislewata na drugi avtori koi smetaat deka lu|eto moè da gi motivira samo ne{to {to vo nekoja smisla tie go smetaat za subjektivno dobro. Taka, osnovnata premisa na etikata na Aristotel e deka dobroto kon koe se naso~eni site na{i postapki e sre}ata (eudaimonia). Postapkite koi toa ne bi go imale za cel ednostavno se nespojlivi. Site postapki go imaat za cel dobroto, me|utoa ponekoga{ ne uspevame da postapime vo soglasnost so svoite sfa}awa na dobroto, a ponekoga{ ne sfa}ame {to e dobro. Spored Aristotel, zna~i deka zlodelo moè da nastane ili od slabost ili od neznaewe. Toma Akvinski veli: "ôvekot ne moè da go saka zloto, a da ne mu pridava osobini na dobro, toa zna~i deka vo nekoja opredelena situacija zloto stanuva dobro, ili se smeta deka e dobro. Lajbnic go sledi ova sfa}awe i tvrdi deka voljata moè da se motivira samo so pretstava za ne{to dobro, nikoga{ so samoto zlo. Hjum ja otfrla pretstavata za "apsolutna, so ni{to neizvesna, bezinteresna zloba." Takva zloba spored nego nepostoi.152 Ruso zaklu~uva: "Nikoj ne vr{i zlo zaradi nego samoto." Toj tvrdi deka site se obiduvaat da pravat dobro, i dobrite i lo{ite lu|e, me|utoa zol e onoj koj se obiduva da go pravi toa {to e dobro za nego na smetka na drugite. Kant tvrdi deka nepostoi nikakva privle~na sila koja direkno ne vle~e kon zlo, tuku samo indirektno, t.e. da pravime zlo, no ne zatoa {to toa e lo{o - ~ezneeme kon zlo zatoa {to go smetame za subjektivno dobro.153 Bezinteresno zlo nepostoi nitu spored Svensen. Zainteresiranata zloba spored nego nas151 152
Svensen, L. op. cit. str. 102 i natamu. Navedeno spored Svensen, L. op. cit. str, 109 153 Navedeno spored Svensen, L. op. cit.str, 110.
138
tanuva od zavist, qubomora,154 nepravda, èlba itn. Sekoja èlba mora vo sebe da ima ne{to dobro, makar i samo za onoj koj ja posakal, duri i toga{ koga od po{iroka perspektiva mora da se smeta za zlo. Zadovoluvaweto na nagonite e dobro i ako ubistvoto od afekt dovede do zadovoluvawe na nagonot ima dobra strana, me|utoa sekako deka bi trebalo da bide nesporno deka ubistvoto od afekt e zlo delo. So drugi zborovi "demonskoto" zlo moè da se svede na instrumentalno. Zol ~ovek pravi zlo, no so toa saka da postigne dobro ili za sebe ili za nekoja grupa. Razlikata me|u nositelot na instrumentalnoto i idealisti~koto zlo ne e vo toa deka eden saka zlo, a drugiot dobro. I edniot i drugiot sakaat dobro. Dodeka nositelot na idealisti~koto zlo go saka ona {to go smeta za objektivno dobro, nositelot na instrumentalnoto zlo se stremi da go ostvari ona {to go smeta za subjektivno dobro. Na nositelot na instrumentalnoto zlo mu e jasno deka ona {to go pravi e zlo, me|utoa re{ava nad toa da postavi nekoj drug princip.155 Ottamu ako se opredelime za slednive ravenstva: - dobro = zadovolstvo, dobro, korist, interes, sre}a. - interes = seto ona kon {to ~ovek se stremi (postignuvawe zadovolstvo: ona na {to se nadeva) i seto ona od {to ~ovek bega (izbegnuvawe bolka: ona od {to se pla{i). - zlo = bolka (stradawe, odevawe), {teta, nesre}a Toga{ mojot kone~en stav e deka:
Qubomorata (jelousy) ne e zavist. Taa mnogu ~esto e opravdan i razumen stav za{to vnimava na ne{to {to go imame i {to se pla{ime da ne go zagubime: strav od zaguba na tu|a naklonetost. Taa e strav i omraza kon onoj koj saka da ni go odzeme toa {to go imame i vo {to spokojno uìvame. Qubomorata e sostojba vo koja so pretpazlivost i nezadovolstvo se posmatra ili umisluva deka nekoj doa|a vo posed na ona {to nam ni pripa|a. No, na{iot sopernik moè da deluva od zavist: da ni ja zavede i prezeme devojkata ne za da se oèni so nea, tuku za da ni ja uskrati na{ata sre}a. Zvista ( envy) e sostojba na omraza, bolka {to se ~uvstvuva, zatoa {to nekoj drug ne{to poseduva (imot, uspeh, sre}a) koja ra|a èlba drugiot da ostane bez seto toa. Zavista e sklonost (strast) dobroto na drugiot da se prima so bolka. Taa e gnev so koj ne moème da ja podneseme tu|ata dobrosostojba. 155 Svensen, L. op. cit.str. 109-111 i 137.
154
139
~ovek mu pravi: zlo na drug (porok) dobro na drug (vrednost) nikoga{ samo zaradi negovo zlo nikoga{ samo zaradi negovo dobro (zlo zaradi zlo),156 tuku (dobro zaradi dobro),157 tuku 1. zaradi sopstveno dobro 1. zaradi sopstveno dobro 2. zaradi sopstveno zlo i 2. zaradi sopstveno zlo158 i 3. zaradi negovo dobro (no, pak, 3. zaradi negovo zlo (no, pak, zaradi sopstveno dobro ili zlo) zaradi sopstveno dobro ili zlo)159 sekoe pri~ineto zlo e zlo sekoe pri~ineto dobro e dobro no, ponekoga{ i dobro no, ponekoga{ i zlo "sekoe zlo ne e zlo" "sekoe arno ne e za arno" Ottamu pravdata moè da bide i porok i vrednost
6.2. INSTRUMENTALNO ZLO
Za instrumentalno zlo se raboti koga liceto vr{i zlo zaradi sopstveno dobro, koga se vr{i nekoe zlo za koe znae deka e zlo, za da postigne ne{to drugo. Primer, istrebuvawe na naselenieto zaradi smaluvawe na prenaselenosta, ili zaradi is~istuvawe na rasata. Toa {to treba da se postigne moè da bide i nekoja dobra cel, me|utoa sredstvata za toa se lo{i. Kaj instrumentalnoto zlo, zna~i stanuva zbor isklu~ivo za sredstvata, a ne za celta. Toj {to vr{u instrumentalno zlo sfa}a {to e dobro, a {to zlo, me|utoa izbira da go zapostavi dobroto od obziri sprema sebesi. Toj ne nao|a zadovolstvo vo samiot akt na vr{eweto zlo, tuku vo celta koja treba da se postigne, a taa cel moè da bide dobra, lo{a ili od neutralna vrednost.160
156
Nepostoi zlo po sebe, zlo zaradi zlo. Zloto e zlo ako za ne{to sluì, ako ima nekoja lo{a cel. Primer, predizvikanata bolka kaj drug, ne e samo po sebe cel, tuku sozdadenoto sopstveno zadovolstvo od {to nekoj strada. 157 Isto taka, nepostoi dobro po sebe, dobro poradi dobro. Taka, ako e ne{to e dobro, na primer, hrana, glupavo e da se misli deka hranata e dobra po sebe iako za ni{to ne sluì, ili ako e {tetna po zdravjeto na nekoj {to e bolen od opredelena bolest. Ni{to, pa duri nitu qubovta, pravdata, hrabrosta ne e dobro samo po sebe, tuku samo vo sklop na opredeleni okolnosti i celi. 158 Dobro na drug zaradi sopstveno zlo: Primer, zaguba na sopstveniot ìvot (zlo) zaradi interes na drug. Nekoj saka da bide heroj, ma~enik zaradi sopstvena slava koja vo krajna linija za nego e dobro. 159 Dobro na drug zaradi negovo zlo: Primer, nekomu mu davam alkohol ili droga. 160 Svensen, L. op. cit. str. 85 i 222. Onoj koj vr{i instrmentalno zlo spoznal {to e zlo i pravi zlo so namera da prisvoi nekoe dobro za sebe, bilo ekonomska dobivka ili zadovoluvawe na nekoja èlba. Ibid, str. 137.
140
Vo ovaa smisla, kako {to vidovme e stavot na Kant. Spored nego, sekoj go izbira samo ona {to go smeta za dobro. Ako sakam da storam zlodelo toa mora da e zatoa {to veruvam deka taa postapka }e pridonese kon zadovoluvawe na nekoja moja èlba, t.e. deka zloto ovozmoùva postignuvawe na dobro. Zlostorikot znae {to e subjektivno i objektivno dobro i zlo, me|utoa go izbira subjektivoto dobro za smetka na objektivnoto dobro. Kant re{itelno go negira postoeweto na banalnoto (bezinteresnoto) zlo kaj ~ovekot i veli deka nie go izbirame zloto, ne od obziri kon samoto zlo, tuku od obziri kon samoqubieto. Takvoto zlo vo koe samoqubieto ima predost kon site drugi obziri (vo koe samoqubieto se izdiga nad moralnite zakoni), Kant go narekva radikalno zlo e koren (radix) na site zla. Duri i najizopa~enite dela lu|eto gi vr{at zaradi ne{to drugo, zna~i od samoqubie, a ne zaradi samoto zlo. Takvoto zlo se sostoi vo priznavawe na moralniot zakon, me|utoa so istovremeno izzemawe na samito sebesi od vaèweto na toj zakon.161 Spored Kant, pretpostavkata od postoewe na radikalno zlo vo ~ovekovata priroda e presudna za objasnuvawe na slobodata na voljata i moralnata odgovornost. Celokupnoto zlo poteknuva od lu|eto i sekoj ~ovek e odgovoren {to e dobar ili zol. Ne postojat nikakvi nadvore{ni pri~ini koi ednostavno gi oderuvaat negovite postapki i osnovni stavovi. Sposobnosta za izbor nema druga zada~a, tuku izbor na ìvotnite na~ela, t.e. pravilata na postapuvawe. Moralnoto zloto e forma na ìvotno na~elo koe se sostoi od podreduvawe na moralniot zakon na setilnite sklonosti, a radikalnoto zlo e sloboden izbor na sklonostite kon takvo podreduvawe i zatoa mu prethodi na site nemoralni postapki. Taka od radikalnoto zlo se sozdava moralnoto zlo, od moralnoto zlo - sekoe ìvotno na~elo, a od ìvotnoto na~elo - namerata da se kr{at moralnite zakoni. Kant, najposle tvrdi deka ~ovekot ima sposobnost da ja nadmine sklonosta kon zlo i toa go obrazloùva so toa {to imame dol`nost da go pobedime zloto. Takvata pobeda bara revolucija vo osnovniot stav na storitelot, a taa revolucija moè da podrazbira bo`ja pomo{.162 Kant dodava deka ~ovekot mora da stori se
Kant razlikuva tri formi ili stepeni na zlo, so postepen preod od prviot kon tretiot: 1. slabost, koga storitelot ima ispravni nameri, me|utoa ne dosledno im se pridrùva , 2. nepo~ituvawe, koga motiavcijata e izme{ana i storitelot ne e motiviran edinstveno od moralot i, 3. podlost ili rasipanost, koga storitelot ima tendencija kon izopa~eni ìvotni na~ela. Prvite dve formi se opi{uvaat kako nenamerni, a tretata kako namerna. Toa {to tretata forma na zlo se opi{uva kako namerna, ne zna~i deka storitelot zloto go izbira zatoa {to toa e lo{o, tuku dosledno deka na svoite interesi im dava povisok prioritet vo odnos na moralot. Ibid. str. 113. 162 Ovoj, kako i mnogu drugi stavovi govorat protivno na tvrdeweto deka Kant ne veruval vo boga, tuku naprotiv deka toj bil dlaboko religiozen ~ovek. Za toa vpro~em dovolno govori i sledniov citat: Deteto treba da se
161
141
{to e vo negova mo} za da bide vreden za takva pomo{, a potem mu preostanuva samo da se nadeva, bez garancii deka }e ja dobie. Va`no e da se istakne i toa deka, spored Kant, postojat samo dve mo`nosti: ~ovekot e ili dobar ili zol. To~no e me|utoa, deka nekoi pove}e naklonuvaat kon dobro, a drugi kon zlo, me|utoa sitelu|e pravat dobri i lo{i izbori.163
6.3. IDEALISTI^KO ZLO
Kaj idealisti~koto zlo, zloto se vr{i vo uveruvawe deka se pravi dobro. Kaj ova zlo storitelot na zloto e motiviran od sfa}aweto za ne{to objektivno, toj veruva deka toa {to toj go pretstavuva e dobro i deka negovite `rtvi se zli. Takvi zlostornici bea onie koi u~estvuvaa vo goneweto ve{tici i eretnici, u~esnicite vo krstonosnite vojni, nacistite, bol{evicite, takvi se teroristite. Sekoj od niv razmisluva: za sebe pogre{no veruva deka e pretstavnik na dobroto, za{to drugite se zli. Fakt e me|utoa, deka toa {to "drugite" ze zli, ne zna~i deka "nie" sme dobri. Ernest Beker veli deka lu|eto se bedni su{testva za{to stanale svesni za smrtta. Tie moàt da vidat zlo vo toa {to gi povreduva, {to gi pravi bolni ili vo toa {to im go odzema uìvaweto. Svesta podrazbira deka mora da razmisluvaat za zloto duri i koga ne se vo neposredna opasnost: nivniot ìvot e meditacija nad zloto i isplanirana misija za negovo kontrolirawe i spre~uvawe... Tie, me|utoa sozdavaat fantazii za zloto, go gledaat na pogre{ni mesta i se uni{tuvaat i sebesi i drugite razoruvaj}i se okolu sebe. Ottamu, Svensen izvlekuva ispraven zaklu~ok deka pretstavite za zlo predizvikale pove}e zlo od {to i da e drugo. Nastojuvaweto da se pobedat vistinskite i stvarnite zla predizvika daleku pove}e zlo ortkolku stremeòt da se pravi zlo. ôvekot e bitie koe go razdviùva potrebata za smisla i kako bitie koe traga za smisla da sozdava, formira pretstavi vrz osnova na koi potoa deluva. Dvete centralni pretstavi se dobroto i zloto i tie ~esto se povrzani so razlikata me|u nie (nas) i tie (niv). Pritoa, |avolot sekoga{ e onoj drugiot.164 Na drugo mesto i Novalis tvrdi deka zlite lu|e pravat zlo od omraza sprema zloto, smetaat deka se e zlo i deka tokmu zatoa se destruktivni. Vo obidot da go pobedime zloto, nie samite go voveduvame vo svetot. Smetam deka imame obvrska protiv zloto da se borime, me|utoa
nau~i da ~uvstvuva stravopo~ituvawe pred gospod kako gospodar na ìvotot i celiot svet, potoa pred gospod kako za{titnik na lu|eto i najposle pred gospod kako niven sudija. Kant, I. Vaspitavawe dece, Beograd, 2020, st. 56. 163 Vidi: Ibid. str. 112-122. 164 Vidi: Svensen, L. op. cit. str, 123.
142
tragi~no e toa {to ~esto pogre{no go ocenuvame zloto i na toj na~in se pove}e go vnesuvame vo svetot.165 Stotina iljadi nedol`ni lu|e koi se osudeni za ve{ti~ewe i eres, a potoa i spaleni, progoneti se od lu|e koi veruvale deka se na stranata na dobroto. Nasilnikot ~esto sebe si se gleda kako pretstavnik na dobroto, kako onoj koj se bori za pravedna rabota. Toa nesomneno be{e slu~aj so krstonoscite kako i so dene{nite teroristi. Ni~e pi{uva deka toa {to se pravi od qubov e od onaa strana na dobroto i zloto. So toa te{ko moàm da se sloàm, veli Svensen. Najgolemite zla se storeni od qubov - sprema sebesi, semejstvoto i prijatelite, zemjata apstraktniot ideal i voda~ot. Ni{to do ona {to go pravime, bez ogled na motivacijata ne moè da bide od onaa strana na dobroto i zloto i nekoi koncepcii na dobroto i zloto.166 Srukturiraj}i go svetot sebesi se definirame so pomo{ na razli~ni poimni parovi kako {to se hristijan/pagan, ma`/èna, Norveànec/stranec, arievec/evrein, Helen/varvar, belec/crnec, Hutu/Tutsi itn. So ovie poimni parovi se pravat razliki me|u"nas" i "niv." Razdvojuvaweto me|u "nas" i "niv" e su{tinsko poa|ali{te za sozdavawe na identitetot i vo osnova nema ni{to lo{o vo vakvoto sozdavawe poimi. Najgolem problem e vo toa {to ovie parovi ~esto se smetaat za asimetri~ni i taka pretstavuvaat osnova za razli~en tretman. Zloto se javuva tamu kade {to vrskite me|u lu|eto se skinati, tamu kade {to konkretnite odnosi is~eznuvaat vo korist na apstraktnen identitet. Koga go delime svetot na ovci i jarci, na dobri i lo{i, ovcite (samoproklamiranoto dobro) pokaùvaat tendencija da gi izloàt jarcite na najuàsni ne{ta. Pravej}i go toa grupniot identitet na ovcite jakne, {to od svoja strana sozdava osnova za nova identifikacija na jarcite. Nasilstvoto vrz grupata deluva kako faktor na soedinuvawe. Filip Gurevi} go opi{uva genocidot kako ve`ba za gradewe na zaedni{tvo.167 Se ~ini deka pripadnosta na grupa e ra{irena ~ove~ka potreba, no stanuva opasna koga grupata }e stane premnogu bliska, koga poedincite vo ramkite na grupata prestanuvaat da mislat kako individui. Grupite se opasni za{to tolpata nema sovest - sovesta sekoga{ e sovest na poedinecot - i otamu poedinecot vo grupa prividno moè da bide izzemen od barawata na moralot. Pripadnosta kon grupa i otsustvo na razmisluvawe se povrzani ne{ta. ôvekot mora da e individua za nekogo drug da go priznae kako individua - depersonalizacijata na sebesi vodi kon depersonalizacija na drugiot. Vilijam Blejk pi{uva: "Nikoj ne moè da vidi ~ovek vo neprijatelot. Ne moàm da go sakam neprijatelot, za{to mojot neprijatel ne e ~ovek, tuku zver i |avol," a Svensen dopolnuva, toa {to go pravea vo Bosna, Srbite ne go smetaa za
165 166
Ibid, str, 123. Ibid, str, 124. 167 Ibid, str, 125.
143
napad na lu|e, za{to svoite `rtvi ne gi smetaa za lu|e, tuku za Muslimani.168

6.4. PLITKOUMNO ZLO
Kaj plitkoumnoto zlo storitelot na zloto deluva bez da razmisluva (glupost - celosno otsustvo na razmisluvawe) za toa dali ona {to go pravi e dobro ili lo{o. Kaj plitkoumnoto dobro storitelot voop{to ne razmisluva za dobroto i zloto. Se smeta deka ovoj vid zlo, koe ne se vklopuva nitu vo instrumentalnoto ni vo idealisti~koto zlo, kako teoretski problem prva go zabeleà Hana Arent na sudeweto na Adolf Ajhman vo 1961 godina i go izloì vo svoeto delo "Ajhman vo Erusalim."169 Vo ovoj trud Hana Arent otvora tri problemi: 1. problemot na izrekuvawe na pravdata vo sudot na pobednikot, 2. problemot na iznao|awe validna definicija za zlostorstvo protiv ~ove~nosta, i za 3. problemot na noviot tip zlostornik koj toa zlostorstvo go pravi.170 Spored nejze, nezgodata so Ajhman e vo toa {to mnogumina mu bea sli~ni, {to ne bile ni izopa~eni ni sadisti, {to bile i {to i natamu se stra{no zastra{uva~ki normalni. Od to~ka na gledi{te na na{ite pravni ustanovi i na{ite moralni standardi na sudewe, taa normalnost bila postra{na od site zverstva, za{to zboruva{e deka toj nov tip na zlostornik, zlostorstvata gi vr{i pod okolnosti koi re~isi celosno mu onevozmoùvaat da znae ili ~uvstvuva deka pravi ne{to pogre{no. Storitelite na plitkoumnoto zlo, kako i Ajhman se instrumenti bez volja, koi ottamu se vo sostojba da vr{at kakvo i da e zlo, a koi istovremeno ne se vo sostojba toa {to go pravat da go spoznaat kako zlo. Posebnata opasnost na ovoj vid zlo e vo toa {to protiv nego
168
Svensen, L. op. cit. str, 131. Depersonalizacijata se slu~uva{e i vo koncentracionite logori. Na zatvorenicite vo Au{vic, im gi strièa kosite, im tetoviraa broj na rakata, site gi doveduvaa do izgladnetost, im vbrizguvaa razli~ni materii, virusi i bakterii, im go otstranuva mozo~oto tkivo, vr{ele transplantacii na organi vrz ìvi lu|e bez anestezija, gi stavaa vo presi, vo zovriena i ladna voda i sl. Na toj na~in na vojnicite im be{e lesno da gi ubivaat. 169 Poimot plitkoumno zlo obi~no se posmatra kako novina vo teorite za zloto, me|utoa ne e sosema bez prethodnici. Pri~inite na zloto, kaj Sokrat i Platon moàt da bidat samo nedovolniot uvid vo toa {to e dobro, a kaj Aristotel zol e onoj koj pogre{no sfatil {to e dobro. Fransoa de Laro{fuko na pove}e mesta ja nagovestuva vrskite me|u zloto i gluposta. Bodler, isto taka, go povrzuva zloto so gluposta koga veli: najneoprostliv grev od site grevovi e koga ~ovekot vr{i zlo zatoa {to e glup. 170 V. Arent, H. Ajhman vo Erusalim, Izve{taj za banalnosta na zloto, Templum, Skopje, 2003, str. 369.
144
sme nemo}ni. Tuka ne moè ni{to da se postigne nitu so protesti, ni so sila, nitu pak argumentite ne{to vredat.171 Za ostanatite interesni aspekti vo vrska so ovoj vid zlo upatuvame na Svensen, koj za taa cel svojata analiza ja zbogatil so istraùvawe na karakterot i povedenieto na Rudolf Hes - rakovoditel na Au{vic, Franc [tangl - rakovoditel na Sobibor i Treblinka, kako i so razmisluvawata na vojnicite koi u~estvuvale vo masakrite vo Isto~na Evropa i na amerikanskite vojnici vo Vietnam.172 7. OPRAVDUVAWE NA ZLOTO (TEODIKEJA) Celiot svet leì vo zlo e kaàno vo Prvoto poslanie na Jovan. I navistina, toa carstvo na realnosta vo koe ìveeme nie lu|eto e protkaeno so site mo`ni vidovi nesovr{enstvo. Da se potsetime vo koja mera me|u lu|eto se rasprostraneti nadmenosta, zavidlivosta, suetata, navredlivoto samoqubie, nagonska pohotlivost, lakomosta, pijanstvoto, mrzlivosta i sli~ni poroci. Da se potsetime na telesnite nedostatoci so koi ponekoga{ se ra|aat lu|eto - idiotija, maloumnost, razni anomalii. Najrazli~ni bolesti ne demnat na sekoj ~ekor i na krajot na krai{tata, site nie bez isklu~ok sme osudeni na smrt: sekoja golema bolnica e prepolna so takvi stradawa koi ne zaostanuvaat zad ma~ewata vo pekolot na Dante. Op{testveniot ìvot na ~ove{tvoto e bremen i so siroma{tvo, te{ki nezgodi, vojni, revolucii, buntovi, stale{ka ili klasna omraza, eksploatacija. Carstvoto na ìvotnite, pa duri i na rastenijata e prepolno so takvi pojavi kakvi {to se rastrgnuvawe na edni su{testva od drugi i razli~ni borbi za opstanok. Osven toa, prirodata vo celost sodrì mnogu manifestacii na disharmonija, nesredenost, div haos, zemjotresi, vulkanski erupcii, nepogodi i posledici od nivnoto deluvawe, {umski ili stepski poàri, uragani, poplavi, odroni i sne`ni lavini. Mnogumina od posmatraweto na nebroenite vidovi zlo i nesovr{enstvoto na svetot doa|aat do uveruvawe deka bog ne go sozdal svetot, deka bog ne postoi, ili ako postoi deka toj vo sekoj slu~aj ne e semo}en, nitu seblag, niti seznaen. me|utoa, spored Loski, postoeweto na zlo vo svetot ni najmalku ne go potkopuva znaeweto za postoeweto i apsolutnata sovr{enost na boga, no sepak ostanuva nu`nosta da se dade jasen odgovor na pra{aweto kako e mo`no, so ogled deka e semo}en, seblag i seznaen gospod da sozdal svet vo koj se slu~uvaat tolku mnogu zla. Odgovorot na toa pra{awe go dava teodikejata, najte{kata od site filozofski nauki.173 Teodikeja e kovanica sostavena od zborovite: teos (gospod) i dike (pravda). So ovoj izraz koj za prv pat go upotrebil Lajbnic, e opf171 172
Vidi: Svensen, L. op. cit. str. 140-141. Vidi: ibid. str. 139- 187. 173 Loski, N, Bog i svetsko zlo, Zepter, Beograd, 2001, str. 5-6.
145
atena teolo{ka doktrina vo ~ii osnovi leì èlbata da se dokaè deka postoeweto na zloto vo svetot e kompatibilno so faktot deka postoi dobar, semo}en, seznaen174i praveden gospod. Teodikejata, vsu{nost, e granka na filozofijata i teologijata koja se obiduva da go pomiri postoeweto na zloto i stradaweto na svetot so postoeweto na gospod.175 Taa e opravduvawe na gospod, negovo pravdawe so ednovremeno dokaùavwe na negovoto postoewe od faktot deka postoi zlo vo svetot, {to e postignuva preku obidot da se dade izdràn odgovori na dve klasi~ni pra{awa na teodikejata: 1. Zo{to gospod go dopu{ta zloto, i2. Dali gospod voop{to moèl da go sozdade svetot bez fizi~ko i moralno zlo. Pritoa, naj~esto se trgnuva od dilemite na Laktancie (De Ira Dei): 1. gospod saka da go pobedi zloto, me|utoa ne moè, 2. gospod moè da go pobedi zloto, me|utoa ne saka. 3. gospod ni moè, nitu saka da go pobedi zloto, i 4. gospod saka i moè da go pobedi zloto. Analiziraj}i gi ovie mo`nosti u{te Epikur konstatira: gospod ili saka da go ukine zloto, no ne moè, ili pak moè, no ne saka, ili pak nitu saka nitu moè. Ako gospod saka, a ne moè da go pobedi zloto, toga{ e nemo}en. Ako pak, moè, a ne saka, toga{ e zol. No, ako bog moè i saka da go ukine zloto, toga{ od kade e zloto na svetot. Ottamu, spored Epikur, prisutnosta na zloto vo svetot e dokaz deka bogovite ne se griàt nitu za lu|eto ni za svetot.176 Nakratko - bog ne e pravGospod e seznaen (mudar). O dlabo~ino na bogatstvoto, premudrosta i bo`joto znaewe. Kolku se nedosi`ni negovite sudovi i neispitlivi negovite pati{ta. (Rimjanite, 11:33). 175 Teodikeja e granka vo filozofijata i teologijata koja se obiduva da go pomiri postoeweto na zloto i odevaweto na svetot so postoeweto na semo}niot dobar bog. Teodikeja ili problem na zloto, e klasi~en teolo{ki problem za sekoja monoteisti~ka religija koja tvrdi deka s e sozdadeno od eden semo}en i beskrajno dobar bog. Problemot glasi: kako postoeweto na semo}en i beskrajno dobar bog moè da se pomiri so faktot na postoeweto na zloto vo svetot. Dualisti~kite religii problemot na zloto go re{avale so pretpostavuvawe na dve na~ela (na dobro i zlo, na gospod i |avolot), od koi dobroto na~elo e odgovorno za postoeweto na dobroto, a zloto na~elo za postoeweto na zloto. Srednovekovnite hristijanski sholasti~ari ja negirale egzistencijata na zloto na~elo i zloto go objasnuvale so nedostig na dobro po analogija na dobroto so svetlost, a zloto so temnina koja svetlosta s u{te ne ja osvetlila. 176 Teodikejata e obid da se opravda bo`jata bezgrani~na dobrina vo svet koj e poln so zlo, (zo{to bog go dopu{ta zloto, koi se negovite pri~ini za toa). Taa e obid da se pokaè deka gospod e praveden. Ako bog koj ex nihilo go sozdal svetot se pretpostavuva deka e apsolutno odgovoren za sozdavaweto i podrùvaweto na prirodnite zakoni koi doveduvaat do zlo i stradawa. Ili, ako gospod e semo}en i |i saka site lu|e toga{ zloto i nivnite stradawa se del od negovata namera za svetot. Teodikeja (opravduavwe na gospod, argument
174
146
eden. Bo`jata nepravednost ja dokaùvaat nesre}ite na pravednite i sre}ata na nepravednite lu|e. Nasproti teodikejata stoi namerata na site onie avtori koi so osporuvaweto na sekakva logi~ka povrzanosta me|u gospod i zloto, istovremeno go negiraat i samoto negovo postoewe. Spored niv, zloto ne moè da se opravda - sekoe opravduvawe na zloto i pomiruvawe so negovata su{tina ({tetata i stradaweto sodràni vo zloto) e la`no. Ako postoi Au{vic, toga{ ne moè da postoi gospod (Primo Levi). Ako postojat solzite samo na edno dete vo svetot, toga{ ne moè da postoi gospod (Dostoevski).
7.1. TEORIJA NA PRIVACIJATA
Spored ovaa teorija (Plotin, Avgustin, Akvinski), zloto nema sopstveno bitie, tuku e nedostig na bitie (na dobro). Spored toa, ovde stanuva zbor za argument koj se zasnova vrz pretpostavkata deka se {to gospod sozdal e dobro i deka ne moè da mu se prefrli za ne{to {to toj ne go sozdal, za ne{to {to ne e bitie, ne poteknuva od bitieto nitu vo nego u~estvuva, ne{to {to ne postoi, ni{to koe ima pretenzii da bide bitie i ostava iluzija na bitie. - Teorijata na privacija za prvpat sistematski e oblikuvana od strana na neoplatoni~arot Plotin (204-270), koj tvrdel deka Ednoto e najvisok oblik na postoewe. Ne postoi nikakvo znaewe, nikakov poim za Ednoto, toa nema ni kvalitativni ni kvantitativni odrednici, ne e nitu vo sostojba na dvièwe, nitu vo miruvawe, ne postoi nitu vo prostorot, ni vo vremeto. Sozdavaweto se ostvaruva taka{to Ednoto se izleva, iste~uva, sli~no kako {to svetlinata se izleva, iste~uva od sonceto. Ova izlevawe se narekuva emanacija i taa gi sozdava site bitija, od najvisokite - duhovni, do najniskite - materijalni.177 Rezultatot
vo prilog na negovata pravednost). Koli~estvoto na zloto vo svetot e ili ne e komaptibilno so postoeweto na semo}eniot dobar gospod. Teodikejata tvrdi deka gospod postoi i deka toa e kompatibilno so postoeweto na zloto (objasnuvawe deka gospod ne e vinoven {to vo svetot postoi zlo, deka svetot e praveden, deka stradawata se neophodni, deka gospod e nevin za postoeweto na stradawata). 177 Emanacija (emanere, istekuvawe, izvirawe, izlevawe) e filozofski poim koj zna~i istekuvawe na ne{to ponisko od ne{to povisoko, kone~no izvirawe na site ne{ta od eden najvisok izvor. Emanatizam, pak zna~i deka svetot e emanacija na boènstvoto, neprestano proizleguvawe na pomalku sovr{eno bitie od povisoko sovr{eno bitie. Svetot na mnoèstvoto istekuva od polnosta na Ednoto. Kako {to svetlosta stanuva poslaba so pogolemo odale~uvawe od izvorot, taka i su{testvata stanuvaat ponesovr{eni kolku {to pove}e se odale~uvaat od bitieto. Ottamu proizleguva postapnosta na opa|aweto vo prirodata i nastapuvaweto na zloto. Materijata e ona najniskoto vo
147
Edno e dobroto, me|utoa kolku se odi ponatamu od rezultatot, toa e se pove}edobliùvawe do zloto,178 taka {to materijata e ~isto zlo.179 Moè da deluva neobi~no toa {to zloto voop{to doa|a na svetot koga se {to postoi na svetot e sozdadeno so emanacija od dobroto, a site emanacii se dobri. Odgovorot e deka zloto nema sopstveno bitie. Zloto ednostavno e nedostig na dobro. Toj nedostig e neophoden, bidej}i vo emanaciite mora da postoi "posleden ~ekor," a ovoj posleden ~ekor, materijata, vo sebe nema ni{to dobro. Na site koi se àlat na zloto
procesot na emanacijata, otsustvo na bitie, nebitie (meon). Na emanacijata mu e donekade sprotivnen poimot evolucija - dodeka vo evolucijata procesot se dviì od nesovr{eno kon posovr{eno, kaj emanacijata se odi od sovr{eno kon pomalku sovr{eno. 178 Emanacijata (izlevaweto) e so se pomal intenzitet kolku {to pove}e se oddale~uva od izvorot (Ednoto). I kako {to ne{tata {to se poodale~eni od svetlinata se poslabo osvetleni so izvorniot sjaj, taka bitieto pooddale~eno od Ednoto e se pomalku bitie, dodeka na krajniot stepen e materijata, koja e celosno odsustvo na bitie - nebitie. Ottamu proizleguva postapnosta na opa|aweto vo prirodata i nastanuvaweto na zloto. 179 Spored Plotin, vo vkupnosta na postojnoto se razlikuvaat slednive hipostazi (supstancii ili stepeni na bitieto): 1. Edno (hen), neiska`livo i seprisutno kako iskon na se. Ednoto e ramno na dobro i na bitie i se nao|a nad site opredeleni bitija i misli. So ogled na toa {to Ednoto e i nad duhot (umot, razumot) ne moè da se odgovori {to toa pretstavuva, a znaeweto i poimite ne moàt da go opfatat. Za nego se znae samo deka postoi i deka se {to postoi (prirodata) od nego postoi. Ednoto se sporeduva so sonceto koe postojano ispu{ta svetlost, a so toa ni{to ne gubi 2. Duh ili um ( nus) koj gi sodrì ideite, odnosno formite na se, 3. Du{a (psiha) koja ja opfa}a du{ata na svetot i oddelnite du{i na ìvite su{testva (taa e vrska me|u duhovniot i materijalniot svet i ja oìvuva materijata), 4. Materija (hile) koja ne e hipostaza, ottamu {to ne e podloga za ni{to: samata e bez forma, a formata ja dobiva od du{ata. Taa e najniska vo procesot na emanacijata. Sekoja hipostaza e vtemelena vo povisoka, a edinstvenata e vtemelena samata vo sebe e najvisoka - Edno. Istekuvaweto, izalevaweto, e proces koj te~e od gore kon dolu, od Ednoto kon materijata. ôvekot e bitie koe se nao|a na sredina na svetovite, me|utoa negovata priroda go vle~e kon materijalniot i duhovniot svet. Toj moè da se dviì i nagore ili nadolu: dvièj}i se nagore, kon Ednoto, toj stanuva podobar, a ako odi nadolu, kon materijalnoto toj stanuva zol. Kolku {to du{ata pove}e }e se razviva kon ve~niot ìvot, taa se pomalku }e se se}ava na ovozemniot ìvot: semejstvoto i prijatelite postepeno }e bidat zaboravani, se do celosniot zaborav. Me|utoa, ako du{ata bila gre{na, }e mora po smrtta da vleze vo drugo telo, za{to pravdata bara da bide kazneta. Taka, na primer, ako nekoj vo ovoj ìvot si ja ubil majkata, vo idniot ìvot }e bide èna i nego }e bide ubien od svojot sin.
148
vo svetot, Plotin im zabeleùva deka ne sfa}aat oti ovoj optimalno dobar svet mora nu`no da sodrì mnogu zla, deka tie zla se samo otsustvo na dobroto i deka vo soglasnost so toa nemaat sopstvena realnost. Svetot mora da sodrì nesovr{enosti od razli~i stepeni.180 - Sakaj}i da odgovori na pra{aweto od kade poteknuva zloto Avgustin go stava akcentot vrz pove}e argumenti: privacijata, slobodnata volja, celinata i estetskiot argument. Spored prviot od niv, za koj ovde stanuva zbor, zloto ne e bitie, tuku nedostatok na dobro koe go primilo nazivot zlo. Zloto, zna~i ne e bitie i zatoa ne postoi nekoe ve~no zlo na~elo, za{to ako bi postoelo toa bi se svrtilo protiv sebesi i bi se li{ilo od svojata su{tina.181 Zatoa, Avgustin smeta deka se e sozdadeno dobro, pa duri i ona {to e podlo`no na raspa|awe. Se {to e sozdadeno e dobro, no ne apsolutno dobro, tuku relativno dobro vo svojot red. Ottamu, zloto ne e dobro, tuku pivatio boni (nedostatok na dobro) ili defectus boni (defektno dobro).182 Sozdadenoto biSvensen, L. Filozofija zla, Geopoetica, Beograd, 2006. str, 44. [irokata rasprostranetost na la`nite u~ewa za toa deka zloto e samo nepotpolnost na dobroto ili duri deka zloto e nebitie se objasnuva na sledniov na~in. So ogled na toa {to vo svojata osnova zloto e manifestirawe na nedovolna qubov ili na nedostojna omraza i deka vo svoite posledii mu pripa|a na razli~ni vidovi na nedostojno bitie i sekoga{ e prosledeno i so necelosost na dobroto i vo sebe ima aspekt na nebitie. Prvo, kade {to postoi qubov kon nedostojnoto bitie, tamu isto taka postoi necelosnost na quvov kon dobroto, t.e. sprema dostojnoto bitie Vtoro, zloto ne e primarno: toa nastanuva vrz osnova na od boga sozdadenata su{tina na materijata poradi zloupotreba na slobodata koja samata, isto taka, e dobro i neophoden ulov za sozdavawe na ìvotot, koja e protkaena so boènsko dobro. Spored toa, zloto e sekundarna pojava zavisna od silata na dobroto i ostvarlivo preku nepravilno iskoristuvawe na silite koi sami po sebe se dobro. Zloto e parazit koj se hrani so silite na dobroto. Osven toa, zloto go koristi providenieto za celi na dobroto. Na toj na~in, za razlika od dobroto, zloto nikoga{ ne stanuva apsolutno: vo nego sekoga{ postoi nekoj aspekt na dobro i vo negovite posledici, pobrgu ili podocna isto taka se pojavuva nekoe dobro. Nao|aj}i vo zloto aspekt na doro i dobro bitie, mnogu filozofi doa|aat do la`na pomisla deka zloto boèm e samo nepotpolnost na dobroto. Naposle treto, so ogled deka e poseben vid na nedostojno bitie, zloto vo isto vreme sekoga{ doveduva do osiroma{uvawe na ìvotot i toa e bitie koe go spre~uva dostignuvaweto na polnosta na bitieto. Ottamu se javuva la`na misla deka zloto navodno e samo onoj aspekt na nebitie koe mu e svojstveno na bitieto koe ne ja dostignalo celosata polnost. Loski, N, Bog i svetsko zlo, Zepter, Beograd, 2001, str. 50. 182 Dualisti~kite religii problemot na zloto go re{avaa so pretpostavuvawe na dve na~ela (na~elo na dobro i na~elo na zlo, bog i satana) od koi na~eloto na dobro e odgovorno za postoeweto na dobroto, a na~eloto na zloto za postoeweto na zloto. Srednovekovnite sholasti~ari go negiraa postoewe181 180
149
tie e dobro, za{to bog go sozdal i za{to postoi, a e promenlivo, za{to e sozdadeno od ni{to. So toa Avgustin go isklu~uva emanaciskoto poimawe na nastanuvaweto na kone~nite su{testva i naglasuva deka sozdadenite su{testva ne se del na negoviot karakter. Gospod ne sozdava su{testva od ve}e ne{to {to postoi nitu od sebe, tuku ex nihilo - od ni{to.183 Nema zlo vo sebe, me|utoa sozdadenite su{testva so ogled na toa {to se promenlivi moàt da se naru{uvaat i toa naru{uvawe ili privatio koe voedno e i privatio boni se narekuva zlo koe ne e supstancija, tuku dinamika sprema poniskoto ili sprema nebitieto.184 No toa bitie sepak ~uva nekoj bonum se dodeka e bitie. Najniskiot stepen koe bitieto moè da go dostigne ne e malum vo sebe, tuku ednostavno bitieto moè da prestane da bide. So prestanokot na bitieto prestanuva i negoviot bonum i malum. So toa se gubi sekoja ontola{ka smisla na pra{aweto: od kade e zloto. Me|utoa, se postavuva novo pra{awe: zo{to pravime zlo? Taka, zloto stanuva moralno pra{awe. - Zloto spored Akvinski ne treba da se sfati kako op{t nedostig, taka {to ne e nedostig toa {to ~ovekot nema krilja, za{to kriljata ne se vo ~ovekovata priroda. Nasproti toa, zlo e ako kriljata im nedostasuvaat na pticite, za{to toa e nedostig vo odnos na prirodata na pticata. Zlo e, isto taka, koga ~ovekot }e otstapi od prirodata {to mu ja namenil gospod, a ~ovekot izbral da bide ne{to pomalo od toa {to gospod nameraval da bide.185
to na na~eloto na zloto i zloto go objasnuvaa kako nedostig na dobro, analogno na dobroto kako svetlost, a zloto kako temnina koja svetlosta s u{te ne ja osvetlila: temninata e nedostig na svetlina. 183 Smetam deka u{te ovde treba jasno da se napomene deka, ako gospod go sozdal svetot od ni{to, zna~i deka toj e tvorec na materijata - seto zlo postoi samo preku materijalniot segment {to nemu mu e totalna sprotivnost, za{to bog e ~isto dobro. Ako toj ja sozdal materijata od koja nastana svetot, zo{to ja sozdal da bide nesovr{ena, ili ako prirodata e negov proizvod na koj na~in taa moè da poseduva ne{to {to mu e tu|o na tvorecot. Nakratko hristijanstvoto ne moè da ja odbrani dobrinata na bog zaradi nespornoto postoewe na zloto vo svetot. 184 Spored Augustin, zloto ne e ona kon {to se svrtuva voljata, tuku samoto svrtuvawe od gospod. Koga voljata }e se svrti kon ne{to ponisko stanuva zla. Toa ne se slu~uva zatoa {to se svrtuva kon ne{to {to e zlo (lo{o), tuku za{to toa kon {to se svrtuva e dobro samo vo pomal stepen - zloto pretstavuva svrtuvawe samo po sebe. Ako postavime pra{awe za{to ~ovekot go pravi toa, odgovorot treba da se pobara vo dogmata za predroditelskiot grev. Svensen, op. cit. str. 47. 185 Svensen, L. op. cit. str. 44-45. Opredeleni varijanti na teorijata na privacijata bea zastapuvani i od Pseudo-Dionisije Areopagit (avtor na teolo{kite spisi Dionisija Areopagite od okolu 500 godina), Ralf Voldo Emerson i drugi.
150
- Spored Lajbnic, Eden bog, koj e bez dvojnik sozdal se i ja razdelil svetlinata (dobroto) od temninata (zloto): deka svetlinata odgovarala na negovata prvobitna namera, no deka temninata e kako senkata {to go sledi, i deka ne e ni{to drugo osven otsustvo.186 Teorijata na privacijata, iako zboruvaj}i za ontolo{kiot status na zloto, istoto go sfa}a kako otsustvo od dobro, moè da se posmatra kako sakano i dobrovolno bri{ewe na dobroto od strana na gospod. Avgustin i Akvinski tvrdat deka ~ovekot go izbral svoeto fali~no sovr{enstvo so otpadni{tvoto od boga. Istiot argument me|utoa moè da se prenese i na gospod: Toj re{il da go sozdade svetot so ovie nedostatoci i ottamu e odgovoren za niv. Moè da se prigovori deka ovaa falinka pri sozdavaweto e nu`na, deka mora da postoi barem nekoja falinka, me|utoa na ova moè da se sprotivstavi tvrdeweto deka sozdavaweto koe ima takvi zna~ajni neostatoci ne trebalo ni da se dovr{i - taka {to celokupnoto sozdavawe stanuva fatalna gre{ka od strana na gospod, pogre{en potez za koj treba da platat lu|eto.187 Glavniot protivargument na ovaa teorija sepak se sostoi vo faktot deka zloto e eklatantna realnost, ne{to {to nesomneno postoi kako pojava vo ìvotot na ~ovekot. Ottamu, da se kaè deka bolkata e nedostatok na zadovolstvo e ednakva metafizi~ka zavrzlama kako i da se kaè deka omrazata e nepotpolnost na qubovta,deka siluvaweto za storitelot e otsustvo nazadovolstvo, deka zabobolkata e nedovr{eno zadovolstvo, ili deka maòt e nesovr{ena èna. - Institores i Spranger konstatiraat deka od vol{ebstvata najmnogu trpat malite deca i pravednicite.188 Pritoa, se tvrdi, velat tie, deka bog go dopu{ta zloto iako ne go saka, a toa go pravi zaradi usovr{uvawe na svemirot.189 Spored Dionizije, zloto ve~no }e postoi
Spored Lajbnic, pogre{na e podelbata na dvete na~ela: na~elo na dobro (Ormuzd) i na~elo na zloto (Ahriman), za{to eden edinstven bog sozdal se i ja odvoil svetlinata od temninata: vsu{nost, svetlinata odgovarala na negovata prvobitna namera, no teminata do{la kako {to senkata go sledi teloto, i deka ne e ni{to drugo, tuku otustvo. Lajbnic, G.V. Teodikeja, PLAT, Beograd, 1993, str. 30. 187 Svensen, L. op. cit, str. 46. 188 \avolot mnogu poèstoko gi napa|a dobrite, odo{to rasipanite. A toa e zatoa {to rasipanite ve}e gi poseduva pa pove}e se trudi pod svoja vlast da gi podvede doblesnite koi ne gi poseduva stavaj}i gi na golemi isku{enija. Na ist na~in i zemskite vladeteli postrogo gi kaznuvaat onie koi ne im se pokoruvaat na negovite zakoni ili onie koi mu nanesuvaat {teta na negovoto kralstvo, od onie koi ne mu se sprotivstavuvaat. Institoris, H i Sprenger, op. cit. str. 139. 189 Bog go dopu{ta zloto zaradi ~udesnoto usovr{uvawe na svemirot, za {to svedo~i faktot deka dobrite ne{ta se popofalni i pougodni vo sporedba so lo{ite, {to e potkrepeno i od misleweto na brojni avtoriteti... Bog
186
151
duri i vo usovr{eniot svemir. A Avgustin (Enchiridion) veli: "Vo site dobri i lo{i raboti po~iva ~udesnata ubavina na svemirot. Ottamu, ona za {to se veli deka e zlo e dobro uredeno, i ako e postaveno na dobro mesto, u{te pove}e go voznesuva toa {to e dobro, za{to dobrite ne{ta se pougodni i popofalni koga se sporedat so lo{ite. I Akvinski go pobiva misleweto na onie koi tvrdat deka bog e sepak soglasen zloto da postoi i da se vr{i. Toj tvrdi deka toa ne e to~no, za{to bog ne saka nitu storuvawe nitu propu{tawe na zloto, me|utoa e volen da go dopu{ti storuvaweto na zlo i toa zaradi usovr{uvawe na svemirot.190 Zloto ne e odredeno po sebe za dobro, tuku akcidentalno (slu~ajno, nebitno, sporedno). Zo{to, protivno na zamislata na onie koi pravat zlo od nego proizleguva dobro. Taka i protivno na zamislata na ve{terkite191 i tiraite, se o~ituvalo i trpenieto na progonetite ma~enici.192 Zo{to, iako se griì za site ne{ta i so niv upravuva, pravedniot bog dopu{ta na svetot da postojat zloto i vol{ebni{tvoto. Ako e gri`liv, toj mora da go otsrani seto zlo od onie za koi se griì. Imeno, me|u lu|eto gledame deka mudriot za{titnik pravi se so {to moè da gi otstrani site nesre}i i {teti od onie za koi se griì, zo{to toga{ gospod na ist na~in ne go otstranuva seto zlo? Na ovaa zabele{ka Institoris i Sprenger ogovarat deka treba da se trgne od golemata razlika me|u individualniot i univerzalniot upravuva~ i za{titnik (staratel). Imeno, poedine~iot upravitel mora od nu`da da
vo svojata mudrost upravuva so site ne{ta, taka {to im dopu{ta da postapuvaat po sopstvena volja. So ogled na toa, ne mu e cel da gi spre~i site |avolski zla, tuku da gi dopu{ti koga smeta deka tie sluàt za dobro na svemirot: iako e to~no deka dobrite an|eli neprestano go nadgleduvaat |avolot so cel da ne go stori sekoe zlo koe }e go posaka. Isto taka, ne e soglasno so bo`joto providenie da se spre~at grevovite koi proizleguvaat od slobodnata volja na lu|eto kako {to se porekuvawe na boga i po~ituvawe na |avolot... Inaku, dobrite angeli ne gi spre~uvaat sekoga{ lo{ite lu|e i demoni vo praveweto zlo, za{to bog so svojata providnost im dopu{ta na lo{ite angeli ili lu|e da pravat zlo zaradi dobroto koe toj od toa go izvlekuva. Ibid, str. 46 i 137-138. 190 Ibid, str. 109. 191 Koga ne pogoduva so nesre}ite na ovoj svet, bog vo svojot praveden sud se koristi so demonite kako so svoi posrednici vo kaznuvaweto. Toj na takvite angeli im dopu{ta da pravat zlo. A demonite zloto porado im go pri~inuvaat na lu|eto so pomo{ na ve{terki, za{to so toa mu nanesuvaat pogolema navreda na boga, koj, pak, poradi toa im dava pogolema vlast vo napastvuvaweto i kaznuvaweto. Institoris, H i Sprenger, str. 234. Poznata e ve{etrkata Walpurgis koja bila na zol glas zaradi svojata mo} na mol~ewe (kako daden zavet na |avolot). Taa da gi pou~uvala i drugite èni deka moàt da ja steknat istata mo} na na~in {to }e gi ispe~at svoite prvorodeni ma{ki deca. 192 Ibid, str. 109.
152
gi otstranuva sekoe zlo, za{to ne e kadar od zloto da izvle~e dobro. Me|utoa, bog e univerzalen upravitel na ~oekoviot svet, koj moè da izvle~e mnogu dobra od poedine~nite zla: kako {to od progonot na nasilnikot proizlegla trpelivosta na ma~enikot, od delata na ve{terkite proizleguva o~istuvaweto ili dokazot na vistinata na verata na pravednikot. Ottamu, ne e cel na boga da go spre~i seto zlo, za{to toga{ bi go li{il svetot od pri~inite za mnogu dobri ne{ta. Na toa milsi i Avgustrin (Enchiridon) koga veli: "Semo`niot bog e tolku milosrden {to ne bi dopu{til vo negovite dela da ne se pojavi nekakvo zlo, koga ne bi bil tolku semo}en i dobar duri i zloto da go pretvori vo dobro.193" Kako primer za toa moè da se poso~i deluvaweto na prirodnite ne{ta. Iako rasipanosta i nedostatocite vo prirodnite ne{ta im se sprotivni na svrhata na konkretnoto ne{to (kako koga kradecot e kaznet so besewe ili koga ìvotnite se ubivaat zaradi hrana na lu|eto) sepak se skladni so univerzalnata cel na prirodata (deka ~ovekoviot ìvot i sopstvenosta mora da ostanat ne|ibnati): taka se ~uva univerzalnoto dobro. Za{to, za so~uvuvaweto na vidot e bitno deka smrtta na eden vid zna~i so~uvuvawe na drug. Taka i lavovite opstanuvaat so ubivawe na drugi ìvotni.194 Institores i Sprenger dodavaat deka so svoeto providenie site ne{ta bog gi prepu{ta na nivnata priroda i ne gi spre~uva vo nivnite prirodni dejstvija. Kako {to veli Dionizije providnosta ne e uni{tuva~, tuku ~uvar na prirodata. Od toa jasno sledi deka dobroto na svemirot go nadminuva dobroto na sekoe poedine~no su{testvo, kako {to dobroto na vidot go nadminuva dobroto na poedinecot (Aristotel). Ottamu, treba da se istakne i toa deka so spre~uvaweto na ~ovekoviot grev (zlo) bi bile trgnati site skali koi vodat kon sovr{enstvo.195 Nakratko, so pravednata bo`ja providnost na ~ovekot mu se dopu{ta da gre{i od slednive pri~ini: 1. Zaradi o~ituvawe na mo}ta na toj koj edinstveno e nepromenliv, dodeka sekoe drugo su{testvo e promenlivo. 2. Da se odbrani mudrosta na toj koj od zloto moè da izvle~e
Bog moè se, nego ni{to ne go sopira, kako {to ni{to ne ja sopira ni voobrazbata, ni èlbite na ~ovekot. Toj moè od kamen da pravi lu|e, toj duri celiot svet go sozdal od ni{to. I kako {to bog sozdava samo ~uda, taka i toj samiot spored svoeto su{testvo e samo edno ~udo. Bog gleda bez o~i, slu{a bez u{i, misli bez glava, sozdava bez alat, nakratko toj e se i raboti se, a za toa voop{to da ne mu se potrebni i da nema nikakvi sredstva ni organi. Luter veli deka bog bi moèl i denot da gi napravi bez sonce, kako {to prvite tri dena pri sozdavaweto na svetot imale den i no}, iako toga{ ne bile sozdadeni ni sonceto ni mese~inata ni yvezdite. Takvo ne{to bog moè da napravi... ako saka, me|utoa toj ne saka toa da go napravi. Foerbah, L. Predavanja o su{tini religije, Kultura, Beograd, 1955, str. 178. 194 Institoris, H i Sprenger, op. cit. str. 111. 195 Ibid, str. 114.
193
153
dobro, a toa e mo`no samo zatoa {to bog mu dopu{ta na ~ovekot da gre{i. 3. Da se objavi milosta bo`ja so koja Isus so svojata smrt go izbavil zagubeniot ~ovek. 4. Da se obznani bo`jata pravda so koja gi nagraduva dobrite i kaznuva rasipanite.196 5. Sostojbata na ~ovekot da ne bide polo{o od sostojbata na drugite su{testva, a bog so site niv upravuva taka {to im dopu{ta da postapuvaat spored sopstvenata priroda: zaradi toa na gospod mu dolikuva da go prepu{ti ~ovekot na negovata slobodna volja. 6. Zaradi slava na lu|eto, ili pobrzo zaradi slavata na ~esniot koj moèl da sogre{i, no ne sogre{il, i 7. Zaradi usovr{uvawe na svemirot, za{to kako {to grevot e sostaven od tri zla od vina, bolka, i zaguba, taka i svemirot e ureden so trokratno dobro so pravednost, zadovolstvo i korisnost. A pravednosta e re{ena so vinata, zadovolstvoto so bolkata, a korisnosta so zagubata. Ottamu i zaklu~okot. Zo{to bog dozvoluva da postoi slobodna volja na ~ovekot so koja toj pravi grev (zlo)? Za da postoi ili opstoi vladetel, koj }e ja iskaùva svojata mo} preku rakovodeweto so pomo{ na bo`jata pravda (kaznata) i bo`jata milost (prostuvawe). Vpro~em toa izre~no go velat Institoris i Sprenger: "Bo`jata slava se veli~i so grevot koga toj so svojata milost prostuva, a so pravednosta kaznuva, i ottamu mu dolikuva da ne go spre~uva grevot.197 Prosto ko grav: na krajot na krai{tata, zloto postoi samo zaradi bo`jata slava.198 A gospod e slaven, za{to pove}e od koj i da e od ovozemskite vladeteli moè da kaznuva (da se pokaè praveden) i da prostuva (da se pokaè milost). Pritoa, slu~ajno ili ne, i kaznuvaweto i prostuvaweto (prostuvawe = o~istuvawe, pomiruvawe) imaat vrska so grevot, so zloto. Nasproti toa stoi dobroto za koe se vrzuva nagradata. Za niv, me|utoa, isto kako i sekoja vlast, gospod re~isi najmalku se interesira. Toa, za onie koi ne znaat, proizleguva ottamu {to duri i na gospod (kako i na vladetelot) mnogu polesno mu e da se afirmira preku ~ovekovoto zlo, otkolku preku ~ovekovoto dobro. Koga ~ovekot pravi zlo treba ednostavno ne{to da mu se odzeme ili da mu prosti, taka {to ne mu se odzeme ne{to {to e negovo: slu~ai koga ni{to ne se dava. Koga ~ovekot pravi dobro, treba da mu dade ne{to svoe (od boga ili od vlasta). A neli e polesno da se zeme, odo{to da se dade. Zgora na toa koj stanal slaven so
196
Zloto se dopu{ta zaradi o~ituvawe na boènskaat mudrost, pravednost i dobrina, koi inaku bi ostanale sokrieni. Ibid, str. 137. 197 Ibid, str. 116. 198 Bog pravedno gi dopu{ta onie zla koi kaj |avolot posredno predizvikuvaat golemo nezadovolstvo i maki: a toa se onie koi ve{terkite gi pravat so pomo{ na demonite. Imeno, na |avolot mu pretstavuva golemo izma~uvawe koga }e vidi deka bog protiv negova volja go iskoristuva seto zlo zaradi slava na svoeto ime, zaradi pofalba na verata, o~istuvawe na izbranite i steknuvawe zaslugi. Ibid, str. 138.
154
toa {to nekogo nagradil zaradi negovoto dobro. Lu|eto go slavat onoj {to nekogo kaznil, a potoa mu prostil, a ne onoj {to nekogo nagradil. Otfrlaweto na zloto kako iluzija e mnogu staro re{enie. Lu|eto vo minatoto sekoga{ se obiduvale problemot da go otstranat na toj na~in: ili zboruvale za zloto kako da ne e ni{to drugo tuku otsustvo na dobro mislej}i deka toa e nekakvo objasnuvawe. Me|utoa, taa misla pretpostavuva deka idejata na dobroto samata ima nekoe zna~ewe, duri i koga na svetot ne bi postoel sudirot me|u ispravnoto i neispravnoto. Zna~i ako zloto ne e ni{to drugo, tuku otsustvo na dobro, ako toj poim nema nikakvo eti~ko zna~ewe, toga{ dobroto ne e ni{to drugo osven dobro zdravje, a toa zna~i deka svetot e dobro ureden. Vo toj slu~aj sudirot me|u dobroto i zloto se sveduva ednostavno na sudir na me|u redot i neredot: redot e dobro, neredot e zlo. Me|utoa, ovde ne{to ne e vo red so ogled na toa {to dovolno dobro znaeme deka se {to vo na{iot ìvot e zanimlivo i vozbudlivo, {to mu dava smisla i svrha proizleguva tokmu od toj mnogu stvaren sudir me|u redot i neredot. Vo celosno uredeniot svet ne bi postoelo ni{to pottiknuva~ko, nikakvo interesirawe, nikakva svrha. Toa, na krajot na krai{tata, e zo{to gi odbivame utopiite i zo{to ne se zadovoluvame so idejata na celosno uredeno op{testvo vo koe sekoj bi go pravel ona {to, ni pomalku ni pove}e, to~no se bara od nego. Koga na{eto telo bi bilo tolku zdravo {to postepeno ne bi propa|alo, tuku koga bi prodolìlo da ìvee bi go zaubile celoto interesirawe. [tom go zamislime dobroto kako istovetno so celosniot red, moè da vidime deka toj vid na dobro ne e ona {to navistina go podrazbirame pod toj poim. Koga zboruvame za dobroto, toa na {to, vsu{nost, mislime ne e sostojba na stati~no sovr{enstvo, tuku streme` kon ne{to podobro. Me|utoa {tom toa }e go zamislime kako streme`, ve}e povtorno go vnesuvame poimot na dobroto i zloto, nete`nenieto i te`nenieto i otporot ili odbivaweto da se stremime. Ako me|utoa razmislime za svetot vo koj dobroto i zloto bi trebelo da imaat zna~ewe vo koe navistina i go imaat, toga{ mora i da uvidime deka takviot svet ne moè da bide celosno predodreden: takviot svet ne go bara svojot ideal vo sovr{eniot i stati~ki poredok: svetot vo koj dobroto i zloto imaat zna~ewe mora da bide svet vo koj postoi rizik.199
7.2. TEORIJA NA SLOBODNATA VOLJA
Spored ovaa teorija, gospod ne e vinovni za zloto, pri~inata na zloto se nao|a vo slobodna volja na toj {to izbira. - Vo literaturata se tvrdi deka osnovite na ovaa teodikeja gi postavil Platon koj vo "Dràva" istaknuvadeka vinata za zloto mu pripa|a na onoj koj izbira, {to zna~i na ~ovekot, a ne na gospod.
199
Bennett J. Rizik i sloboda, Zlatni zmaj, Beograd, 2005, st.126-127.
155
- Avgustin ja razrabotuva negovata misla i tvrdi deka lo{ite dela poteknuvaat od lo{ata volja, no deka samata lo{a volja nema nekoja pri~ina. Na pra{aweto koja e pri~inata na prvata zla volja, toj veli: Lo{ata volja e tvore~ka pri~ina na lo{ite dela, dodeka na lo{ata volja ni{to ne mu e tvore~ka pri~ina. Po~etokot na lo{ata volja ne mu e tvore~ka pri~ina (causa efficiens), tuku fali~nata pri~ina (causa deficiens). Zloto ima svoe poteklo vo zloupotrebata na voljata Koga taa se svrtuva od gospod kon otsustvo na dobro, taa stanuva lo{a. Toa svrtuvawe na angelite i na ~ovekot kon zloto ne poteknuva od boga, tukue fali~no dvièwe, a sekoja falinka e ex nihilo, koja e vo na{a mo}. Ottamu, osnovnata pri~ina za toa svrtuvawe se nao|a vo praroditelskiot grev. - Spored Toma Akvinski, moralnoto zlo treba vo celost da mu se prepi{e na ~ovekovata slobodna volja. Ako toa e taka, moè da se kaè deka svetot bi bil podobar koga ~ovekot bi ja nemal taa sposobnost, me|utoa Akvinski tvrdi deka svetot bi bil nesovr{en, ako ~ovekot ne bi imal mo`nost da zgre{i.200 Koga se veli deka nekoe dejstvie na ~ovekot e slobodno, so toa se misli deka toa ne e storeno od nu`nost, tuku po negova li~na volja. Zatoa moralnata odgovornost ja podrazbira slobodnata volja. No ako ~ovekot e odgovoren za celiot svoj ìvot so toa se pretpostavuva deka celiot negov ìvot se sostoi od redica slobodni, od so nikakvi nadvore{ni faktori neusloveni postapki. Me|utoa, ako se otvori Evangelieto, tamu stoi: neli se prodavaat dve vrap~iwa za eden asarij? A ni edno od niv ne moè da padne na zemjata bez volja na otecot va{, a vam i site vlakna na glavata vi se prebroeni (Mateja, 10:29-30). Taa misla za celosna zavisnost na ~ovekoviot ìvot od voljata na boga vo sovr{ena polnost e izrazena vo {estata glava na istoto Evangelie. "Zatoa vi velam ne griète se za svojata du{a, {to }e jadete ili {to }e piete, ni za teloto svoe, vo {to }e se oble~ete. Neli du{ata e pova`na od hranata i teloto pova`no od oblekata? Poglednete gi pticite: nitu seat, nitu `neat ni sobiraat ìtarici i otecot na{ nebesen gi hrani. Neli ste vie mnogu podobri od niv. A koj od vas so grià moè da ja zgolemi svojata visina barem za eden lakot? I za oblekata {to se griìte? Pogledajte gi liljanite vo poleto kako rastat, nitu se trudat ni predat. A Jas vi velam deka ni Solomon vo svojata slava ne se oblekuval kako eden od niv. I koga trevata po poleto, koja denes e, a utre vo pe~ka se frla, gospod taka ja oblekuva, a kamo li vas, maluverni! Ne griète se zna~i, i ne velete {to }e jademe ili {to }e pieme, za{to seto ova go sakaat onie {to ne znaat za boga, a i va{iot tatko nebesen znae deka seto ova vi treba" (Mateja, 6, 25-32). Me|utoa, zdraviot razum vedna{ se pra{uva: dali takviot odnos kon ìvotot e spojiv so priznavaweto na slobodata na ~ovekot? Ako
200
Svensen, L. Filozofija zla, Geopoetica, Beograd, 2006. str, 48.
156
nitu edno vrap~e ne pa|a na zemjata bez volja na otecot, ako nitu edno vlakno od glavata na ~ovekot ne pa|a bez bo`jata voljata, ako ~ovekot e celosno nemo}en, sam so svoja volja da go promeni svojot ìvot, ako ne moè da ja zgolemi svojata visina barem za eden lakot, ako ~ovekot po svoja volja ne treba da se griì za {to i da e, za{to tatkoto nebesen znae {to i komu mu treba, se postavuva pra{aweto kade e tuka slobodnata volja. Celiot na{ ìvot zavisi od boga. Vo nego se se manifestira spored negovata volja. Crkvata toa go narekuva bo`ja promisla,201 no promislata ne e spoiva so slobodata. Ako se priznae toa, nu`no e da se dojde do u~eweto za predestinacijata (predopredelenosta). Ako sekoe dvièwe se ostvaruva po volja na tatkoto, toga{ za se e re{ava~ka negovata volja.202 Ako negovata volja odnapred re{ila, toga{ na{ata volja e ni{to. Od druga strana, kako {to priznavaweto na promislata ja isklu~uva mo`nosta na slobodnata volja, taka i priznavaweto na slobodnata ~ove~ka volja ja isklu~uva mo`nosta od promisla. Vo ova smisla moè da se navede sledniov primer: razbojnikot ja napadna mojata ku}a. Ja ograbi, ja demolira, stra{no im napakostil na moite bli`ni. A jas veruvam vo bo`jata promislata. Zna~i i razbojnikot e od boga? No, kako i da e: i razbojnikot imal svoja slobodna volja. Zo{to toga{ me napadnal ba{ mene? Zatoa {to toa bil sloboden izbor na negovata volja ili zatoa {to takva bila bo`jata volja? Ako
Promisla = grià, sozdavawe, predviduvawe, lat. providencija) na~in na koj gospod vo sklopot na svojata tvorte~ka i iskupuva~ka ikonomija upravuva i rakovodi so svetot spored kone~nata cel zaradi koja e i sozdaden toj svet. 202 Za lu|eto da |i napravi sovr{eno sre}ni, bog bara edinstveno da go sakaat. Lajbnic, G. V, Rasprava za metafizikata, Magor, Skopje, 2002, str. 88. Edinstveno Isus Hristos pokaùva kolku bog ne saka i so kolkava preciznost se pogriìl za seto ona koe {to ne zasega: deka, iako se griì i za pti~kite, nema da gi zapostavi razumnite su{testva koi mu se beskrajno podragi, deka site vlakna na nivnite glavi se izbrojani, deka poskoro bi propadnale neboto i zamjata odo{to bi se izmenila bo`jata re~ i ona {to i pripa|a na ekonomijata na na{iot spas, deka bog pove}e vodi smetka za najbezna~ajnite od inteligentnite du{i odo{to za seta svetska ma{ina, deka voop{to ne treba da stravuvame od onie koi moàt da gi uni{tat telata, no ne moàt da im na{tetat na du{ite, bidej}i niv edinstveno bog moè da gi napravi sre}ni ili nesre}ni i deka du{te na pravednicite se vo negovite race zasolneti od site presvrti vo univerzumot, i ni{to ne moè da vlijae vrz niv osven samiot bog, deka ni edno od na{ite dejstvija ne e zaboraveno, deka za se }e se polaga smetka, se do izli{nite zborovi i dobro upotrebenata laì~ka voda, i najposle, deka za dobro na dobrite se }e zavr{i so uspeh, deka pravednicite }e bidat kako kako sonce i deka nitu na{ite setila, ni na{iot duh nikoga{ ne vkusile ni pribli`no ne{to kakvo {to e blaènstvoto podgotveno od boga za onie koi go qubat. Ibid, str. 88-89.
201
157
toa bila volja na boga, kade bila toga{ slobodnata volja na razbojnikot? Ako pak, taka re{il samiot razojnik kakva vrska ima so toa bo`jata volja? Ottamu e jasno deka priznavaweto na slobodnata volja na razbojnikot apsolutno ja isklu~uva bo`jata volja vo toa zlostorstvo, a so samoto toa ja isklu~uva i negovata promislitelska smisla. Taka razmisluva zdraviot razum, no ne i hristijanskata religija. Nejzinite golemi crkovni u~iteli imaat poinakvo milewe. Taka, na primer, protoerejot Valentin Svencicki priznava deka ~ovekot samiot gi opredeluva pojavite koi se slu~uvaat vo negoviot ìvot i nosi moralna odgovornost za svoite postapki, za{to na koj na~in toj }e postapi, dobro ili lo{o, zavisi od negovata sopstvena volja, ottamu {to toj sekoga{ samiot izbira. Nakratko, slobodnata volja e edna od osobinite na ~ovekovata du{a. Taka prvobitniot grev203 bil akt na voljata na ~ovekot. Toj samiot izbral pat koj ne se poklopuva so voljata na boga. Toj akt, sloboden sam po sebe, go dovede ~ovekot do ropstvo, no spored svoite posledici stana zaguba na slobodata koja mu be{e podarena. Prvobitniot grev be{e iskupen so `rtvuvaweto na Hristos, so {to soedinuvawe so boga povtorno stana mo`no, a so samoto toa povtorno e vospostavena slobodnata volja, no, iako taa mu e dadena sekomu, nekoi lu|e se otkaùvaat od nea. Toa se onie koi se otkaùvaat od verata vo Isus, za{to samo preku verata oslobodeniot ~ovek stanuva sloboden i ne se doveduva sebesi vo ropstvo, grev i smrt. Spored Valentin, ~ovek treba najprvin da go bara Carstvoto bo`je i pravdata negova, a seto ostanato }e mu se priloì (Mateja, 6,33). Lu|eto ~esto mrmorat i negoduvaat {to ne se ispolnuva vetuvaweto na Spasitelot "Se {to }e pobarate vo moe ime }e vi se dade!" Lugeto, o~igledno pametat samo eden reduciran del na vetuvaweto: "Se {to }e pobarate, }e vi se dade," a go zaboravaat uslovot za toa: "Vo ime Moe."204 Istoto vaì i za toa deka prvo treba da se bara Carstvoto bo`je i pravdata negova - i toga{ seto ostanato }e se priloì. Vo toj slu~aj bo`jata volja ne ja ograni~uva ~ovekovata volja i ne ja pravi neslobodna, zatoa {to vistinskata sostojba na slobodnata volja se sostoi tokmu vo toa vo ispituvawe na bo`jata volja po slobodna èlba na ~ovekot . Me|utoa, zdraviot razum veli deka duri i toga{ koga mojata volja e usoglasena so bo`jata volja, {to ispa|a deka e uslov za vistinska
Klu~nite tekstovite va`ni za u~eweto za prvobitniot grev se nao|aat vo Pavle - 1 Kor, 15:21 i osobeno vo Rimjanite, 5-7. Ottoga{, na grevot pove}e ne se gleda kako na izloiran akt, tuku toa e sostojba vo koja ~ovekot se napo|a zato~en po padot... Luter i Kalvin smetaat deka prvobitniot grev vo celost ja uni{til slobodata kako i deka toj postoi i po kr{tevaweto. Katolicite, isto taka smetaat deka samo aktot na bo`jata milost, negovata pojava na zemjata vo vid na Isus koj umira za lu|eto, moàt da go spasat ~ovekot. Fromm, E. Bit }ete kao Bog, Zagreb, 1989, str. 180. 204 Hristijanska pravda: Veruvaj i sekomu }e mu se dade negovoto.
203
158
slobodna volja, ostanuva voljata na drugite - voljata na razbojnikot na primer koj, isto taka, go opredeluva mojot ìvot. [to treba da se pravi so negovata zla volja, kako treba da se sfati nejzinoto dejstvo i na mojot ìvot i da se pomiri so promislata. Na ovaa zabele{ka se odgovara: Razbojnikot ja ograbi tvojata ku}a i storil zlodelo. Dali toa bila bo`ja volja? Da, bila, no ne vo toa {to razojnikot re{il da ja ograbi tvojata ku}a (aktivna volja), tuku vo toa {to gospod dopu{til da se ostvari zlata volja na razbojnikot i ne go zaprel nejzinoto deluvawe.205 Toa zna~i deka site zla (paleì, telesni povredi, siluvawa i ubistva na najmilite) {to }e ti gi storat drugite lu|e so koi moàt drasti~no da ti go iskompliciraat ìvotot, vsu{nost gi storil gospod, no ne aktivno, tuku so propu{tawe (so nestoruvawe) - so toa {to go dopu{til,206 ne go zaprel nivnoto deluvawe.207 A zo{to ne go zaprel tie zlodela? Gospod ne gi presekuva (zapira) site zli dejstvija na ~ovekot, za{to so toa bi go li{il ~ovekot od negovata slobodna volja i negovite postapki bi |i pretvorilo vo pri~inski usloveni pojavi ~ija pri~ina bi bila silata bo`ja.208 So propu{taweto da gi zapre ~ovekovite zlodela promisleno sodejstvuva tie zlodela da se preìveat za dobro-
Gospod ne go vodi ~ovekot kon spasenie po mehani~ki pat taka {to }e go pretvori vo avtomat i so toa site negovi postapki }e gi li{i od moralna sodrìna. Gospod mu dava sloboda samiot da go izbere patot na sasenieto i so toa mu ovozmoùva svoeto slobodno soedinuvawe so boga vo ve~niot ìvot. I ako ~ovekot (vo ovoj slu~aj razbojnikot) go izbere patot na zloto, t.e, na zaminuvawe od boga - toa ne e aktivno izrazuvawe na bo`jata volja. 206 Dokolku aktot na ~ovekot sam po sebe e dobar, moè da se kaè deka bog go saka i napati go naloùva, duri i toga{ koga toj voop{to ne se slu~uva. No dokolku e sam po sebe lo{, a slu~ajno stanal dobar, poradi toa {to sledot na ne{tata, osobeno kaznata i nadomestuvaweto go popravaat lo{oto vo nego i za zloto davaat ot{teta so kamata, taka {to najposle vo celata niza se nao|a pove}e sovr{enost odo{to koga seto zlo voop{to ne bi se slu~ilo, bi trebalo da se kaè deka bog go dopu{ta, a ne deka go saka bez ogled na toa {to vo nego u~estvuva poradi prirodnite zakoni koi {to gi vospostavil, zatoa {to umee od nego da izvle~e u{te pogolemo dobro. Lajbnic, G. V. Rasprava za metafizikata, Magor, Skopje, 2002, str. 19-20. 207 So ogled na toa {to gospod moè da go prese~e (zapre) sekoe dejstvo na ~ovekot, sekoe bez isklu~ok, sekoe pojavuvawe na slobodna ~ovekova volja vo odnos na nas zavisi od bo`jata volja. Gospod go propu{ta, ne go presekuva (zapira) so svojata vi{a volja. 208 So taa, pak, bi se uni{tila sekoja smisla na ìvotot koj bog ja stvoril, a koja leì vo slobodnoto samoopredeluvawe na ~ovekot kon dobro, i vo negovoto soedinuvawe so bog kako posledica na toa samoopredeluvawe.
205
159
to na na{eto spasenie.209 A eve kako e toa mo`no. Koga nekoj ~ovek ni pri~inuva zlo, nie pod toa zlo ja gledame samo negovata du{evna sostojba, nie gi gledame onie motivi koi upravuvale so nego. Razbojnikot koj ni ja napadnal ku}ata storil zlo, za{to so nego upravuvala negovata zla volja. Me|utoa, za tebe (ne od to~ka na gledi{te na svetot, tuku od hristiajanska to~ka na gledi{te) toa moè da bide zlo, a moè i da ne bide zlo, vo zavisnost od toa kako ti toa go preìvuva{, i {to toa mu dava na tvojot vnatre{en ìvot. I grabeòt i nasilstvoto i ostanatite zlodela koi ti se naneseni - za tebe moè da bidat izvor na ozlobuvawe i razoruvawe na tvojot du{even ìvot. Toga{ zlodeloto na razbojnikot i za tebe }e bide zlo. Me|utoa, toj ist grabe` i nasilstvo i seto bez~estie {to ti e storeno, makar toa i samo po sebe bilo zlodelo vo odnos na zlata volja koja go storila - za tebe moàt da bidat izvor na golemo dobro (summum bonum!?), dokolku ti go preìvuva{ na dobro za svoeto spasenie, so trepenie, neosuduvawe, seprostuvawe...210 Tebe te izlaàle, oklevetile, navredile - toa navistina se zli postapki, no ti za sebe moè{ da gi pretvori{ vo izvor na dobro. Ete zo{to svetite ma~enici velea: "Vie moète da ne ubiete, no ne moète da ni nanesete zlo." Zatvorot - toa e stra{no zlo, me|utoa kolku lu|e toj gi privede kon boga. Ma~eweto e stra{no zlo, me|utoa kolku lu|e preku nego stanale sveti." I seto toa e zasluga na promislata bo`ja! Vo mnogu srca se pojavuvalo pra{aweto: "do koga gospode? Zo{to propu{ta{ da triumfira zloto? Zo{to ve}e edna{ ne go zapre{ so svojata semo}na volja? Me|utoa, odgovorot na toa pra{awe e daden vo u~eweto za promislata - kakvo i da e zlo da se pravi, toa e sekoga{ za dobro, sekoga{ gi ~isti i veli~i onie vrz koi e storeno... Eto vo {to e smislata na promislata na zloto koe bog go propu{ta. Taa smisla e vo so~uvaweto na ~ovekovata sloboda i vo moralnata zada~a na sekoj ~ovek deka sekoe zlo koe se pravi vo odnos na nego se pretvora vo izvor na moralno usovr{uvawe i du{even razvoj. Pritoa e va`no, za ~ovekot da ne go li{i od slobodata, bog ne ja zapira voljata na onoj koj ~ini zlo, me|utoa na onie nad koi se pravi zloto im pomaga da go preìveat na svoe dobro. Gospod ja ~uva i se griì za sekoja ~ove~ka du{a na razni na~ini. Sekoje ~ovekovo dvièwe, sekoja negova misla, ~uvstvo, namera - gospod se gleda, i spored svojata neizre~iva milost, pra209
Spasenie (osloboduvawe, isceluvawe, lat. salus-utis) e delo so koe gospod povtorno go doveduva ~ovekot vo sostojba na li~na zaednica so sebe davaj}i mu nov ve~en ìvot. Soter = spasitel, i ottamu sotirologija (soterologija) = hristijansko u~ewe za spesenieto (iskupuvawe) na lu|eto od grevot. 210 Dovolno e ako i za najgrozomornoto izama~uvawe na svoite sakani na nivniot xelat mu re~e{: "Me boli uvo, Ti pro{tevam!" ako pritoa pomisli{ samo na toa deka tvojata du{a }e bide spasena na onoj svet.
160
vi se {to moè da se stori zaradi negovo spasenie, bez da ne se naru{i negovata sloboda. Promislata bo`ja e grià za spasenie. Taa se izrazuva i kon oni lu|e {to pravat zlo. Gospod na site im posakuva spasenie i nikogo ne go li{uva od slobodata. Toj i na zlite im pomaga da se oslobodat od ropstvoto na grevot, pomaga za nivnoto svrtuvawe kon dobro so toa {to gi vrazumuva, kazuva i prosvetuva, sekomu davaj}i mu go potrebnoto. No, tuka se javuva problem - bo`jata milost ne e za site. Ili poednostavno - me|u onie nad koi se pravi zloto mnogu ~esto ima takvi na koi bog ne im pomaga nanesenoto zlo da go preìveat na svoe dobro. Toa {to malku se spaseni i izbrani, zna~i deka bog nema izre~na volja da izbere mnogumina. A bide}i se priznava deka izbranite ne se pozaslu`ni od drugite, nitu pak, vo osnova se polo{i, bidej}i bog im daruva dobro, te{kotijata so ova e zgolemena. Toga{, }e se kaè, kade e negovata pravednost ili barem kade e negovata dobrina? Pristrasnosta ili predodredenosta na oddelni li~nosta se sprotivni na pravednosta, i onoj koj bez pri~ina ja ograni~uva sopstvenata dobrina, ne moè da ja ima vo dovolena mera.211 Spored Lajbnic, potekloto na zloto ne leì vo bo`jata volja i toj ne go saka grevot (zloto na vinata), tuku samo go dopu{ta... Site nie sme preobrateni blagodarenie na presretlivata bo`ja milost (blagodet), deka sme kadri da pravime dobro samo so negova pomo{, deka bog go saka spasenieto na site lu|e i deka samo gi osuduva zlonamernite, deka na site im daruva milost pod uslov da sakaat da se posluàt so nea: so ogled deka Isus e na~elo i centar na izborot, gospod na odbranite im namenil spasenie, za{to gi predvidel so ìva mera da bidat sledbenici na u~eweto na Isus.212 - Na prigovorot - zo{to bog ne gi isklu~il od svetot Adam i Eva ottamu {to zgre{ile i namesto niv ne donel nekoj drug podobar bra~en par, Lajbnic odgovara deka koga bog bi postapil taka zloto (grevot) navistina bi bil otstranet od ovoj svet i bi nastapil eden drug poredok na ne{tata, celosno poinakvi odnosi, lu|e, brakovi, sosema novi su{testva, pa sledovatelno na toa koga grevot bi bil ukinat, nitu nie samite ne bi bile povikani da dojdeme na ovoj svet. Zna~i, tie koi upatuvaat zabele{ki nemaat pri~ina da se lutat na toa {to Adam i Eva zgre{ile, a u{te pomalku {to gospod go dozvolil grevot, bidejLajbnic, G.V. Teodikeja, PLAT, Beograd, 1993, str. 19. Ibid, str. 21. Kako eden od bibliskite navodi od koi eventualno moè da se izvle~e takviot zaklu~ok na Lajbnic e sledniov: Eve doa|a den vàren kako pe~ka, goredelivite i zlostornicite }e bidat kako pleva, denot koj nabliùva }e gi izgori - govori gospod nad voinstvata - ta nema da im ostavi ni koren ni gran~e. A vam koi se boite od moeto ime, }e vi izgree sonce na pravdata so zdravje vo kriljata, i vie }e izleguvaate potskoknuvaj}i kao teliwa na pasewe. I }e gi gazite bezzakonicite kako prav pod nozete vo denot {to go podgotvuvam (Kniga na prorok Malahija, 4:1-3).
211 212
161
}i i samite nie sopstvenoto postoewe mu go dolìme tokmu na toa dopu{tawe na grevot od strana na bog. Gledate li kolku lu|eto se ma~at so prazni pra{awa, kako koga nekoj, koj, da re~eme, e samo po edna linija plemenit, bi se lutel {to negoviot tatko sklu~il ba{ takov brak bez da pomisli deka negoviot tatko koga bi bil oènet so nekoja druga èna, deka toga{ ne toj, tuku nekoj drug bi do{ol na svetot.213 - Glavniot argument na Plantinga e deka iako e semo}en, gospod nema mo} da sozdade svet koj bi sodrèl moralno dobro bez moralno zlo. Pri~inata na toa e odbranata na slobodnata volja na ~ovekot koja e nezamisliva bez mo`nosta za negovo opredeluvawe kako za dobroto, taka i za zloto: podobar e svet koj sodrì sloboda, odo{to svet ispolnet so "~ove~ki roboti." Sozdavaj}i go svetot, gospod zna~i bil soo~en so alternativa. So toa {to dozvolil deka ne{to moè{ da go stori{, gospod ne rekol deka toa treba da go stori{. Sozdavaj}i go ovoj svet, ovozmoìl postoewe na vistinsko i neizbe`no moralno zlo i so toa napravil podobar izbor. No so toa Plantinga ne veli kako Lajbnic, deka gospod go sozdal najdobriot od site mo`ni svetovi, za{to spored nego moè da postoi i poubav svet. Toj ednostavno smeta deka bog i pokraj svojata semo}nost ne moèl da sozdade koj bilo drug moèn svet. Svetot koj sodrì slobodni elementi, e podobar od svetot koj ne gi sodrì. Ottamu, bog e dobar duri i koga im dopu{ta na lu|eto da pravat moralni zla, pa zatoa postoeweto na boga e mo`no da se usoglasi so postoeweto na zloto. So ogled na toa {to od slobodnata volja proizleguva deka na{eto slobodno dejstvie ne moè da bide predizvikano od bog, Plantinga veli: bog moè da sozdade slobodni su{testva, no ne moè da predizvika ili odredi tie da go pravat samo ona {to e ispravno. Za{to, ako toa go pravi, toga{ tie su{testva na krajot na krai{tata ne se slobodni i ona {to e ispravno ne go pravat slobodno. Za da sozdade su{testva koi se slobodni za moralno dobro, Toj moral da sozdade su{testva koi se sposobni i za moralno zlo. Me|utoa, faktot deka slobodnite su{testva ponekoga{ gre{at, vo nikoj slu~aj ne ja smaluva bo`jata svemo}nost ili bo`jata dobrina. Bog moèl da ja preduredi pojavata na zloto edinstveno ako ja ukinel mo`nosta za moralno dobro. Odbranata na slobodnata volja na Platinka se temeli vrz faktot deka e mo`no bog da ne moèl da sozdade svet vo koj ima moralno dobro, bez da sozdal svet vo koj isto taka postoi i moralno zlo. A od toa proizleguva deka e mo`no bog da ima dobra pri~ina za sozdavawe na svet vo koj ima moralno zlo.214 - Navodite protiv ovaa teodikeja odat vo razli~ni pravci pri {to obi~no se zapo~nuva so argumentot protiv idejata deka zloto e posledica na pradoditelskiot grev {to Adam i Eva go storile so sloboLajbnic, G. V, Ispovest filozofa, Bonart, Nova Pazova, 2002, str. 52. Kristina Polegubi}, Put Alvina Plantinge u dokazivanju Bo`jeg postojanja . Filozofija. org. str. 15.
214 213
162
dna volja. Imeno, tie ne moèle da znaat {to e dobro i zlo - da imaat slobodna volja, ottamu {to so znaeweto za dobroto i zloto se steknale duri otkako izbrale da go izedat plodot od drvoto na soznanieto na dobroto i zloto. Za da se ostvari sloboden izbor mora se da ima prethodno znaewe (informacija) za toa kakvi se posledicite od toj izbor. So ogled deka Adam i Eva nemale nikakva prethodna pretstava {to e zlo, ne moè da se kaè deka tie po slobodna volja go izbrale zloto i deka so nego navlekle kakov i da e grev, kako vrz sebe taka i vrz celoto ~ove{to. Kon toa treba da se dodade deka zloto ne moè da se nasledi. Moè da se nasledi prirodnoto zlo (na primer, slabo srce), no nikako i moralnoto zlo. Ottamu zamajuvaweto deka pri~inata na zloto e vo praroditelskiot grev e sosema iracionalno. Vtoriot zna~aen argument protiv ovaa teodikeja e deka gospod e vinoven {to, iako moèl, ne sozdal svet vo koj bez da giba vo nivnata slobodna volja, ne napravil lu|eto da go izbiraat samo toa {to e dobro. Pritoa, na tvrdewata od onie kako na Palantinga, deka bog moè da sozdade slobodni su{testva, no ne moè da predizvika ili odredi tie da go pravat samo ona {to e ispravno, dovolno e ako se kaè deka Biblijata go tvrdi sprotivnoto. Imeno, vo nea nebroeno pati se veli deka za gospod ni{to ne e nevozmo`no. Vo taa smisla: Bitie, 18:14 ("Ima zli ne{to nevozmo`no za Gospoda?"), Eremija, 32:17, 27, ("Tebe/Mene ni{to ne Ti/Mi e nevozmo`no!"), Kniga za Jov, 42:2, ("Ja znam Tvojata mo} e bezgrani~na): {to i }e naumi{ moè{ da go napravi{"),Marko, 10:27 ("...za boga se e mo`no!"), Luka, 1:37 (... nieden zbor od boga nema da ostane bez sila").215 Od ne pomalo zna~ewe e i argumentot deka duri i koga bi se prifatil stavot dekaslobodnata volja e pri~ina za postoeweto zlo na svetot so nego bi moèlo da se objasni samo moralnoto zlo, no vo nikoj slu~aj i postoeweto na prirodnoto zlo.
7.3. IRINEJSKA TEODIKEJA
Ovaa varijanta na teodikeja e nare~ena irinejska spored Svetiot Irinej Lionski (130-202). Spored nego, gospod go sozdal ~ovekot necelosno sovr{en i go smetil vo svetot koj pravi dobroto i zloto da sozree i da go ostvari svoeto sovr{enstvo.216 Toj svet so svoite stradawa i isku{enija e sozdaden za od ~ovekot da go izvle~e i da gi razvie
Inaku, bog li~no (vo toa vreme ne postoeja vra~evi i ve{etrki) so svoeto providenie na primerot na Jov sakal da pokaè deka |avolskata mo} moè da se ostvari duri i na dobri lu|e, za da moème da nau~ime budno da se vardime od sotonata. Institoris, H i Sprenger, J. op. cit. str. 24. 216 Koga go zapra{aa: U~itelu koj zgre{il, ovoj ~ovek ili negovite roditeli {to e roden slep, Isus im odgovoril: Nitu toj zgre{il, nitu negovite roditeli, tuku delata bo`ji da se pokaàt vrz nego. (Jovan, 9:1-4).
215
163
onie ~ove~ki osobenosti koi }e go podgotvat i }e go sozdadat vreden za spasenie. Toa e vo ostar kontrast so avgustinskata tradicija, spored koja ~ovekot go izbral zloto po svoja slobodna volja i spored koja zaedno so padnatite angeli - treba da se obvini za seto zlo na svetot, dodeka gospod e nevin. Avgustin smeta deka ~ovekot e sozdaden sovr{en, no deka potkleknal. Kaj Irinej ~ovekot ne e sozdaden sovr{en, no se stremi kon perfekcija.217 - Spored Lajbnic, so toa {to gospod go izbral postoeweto na zloto, Toj go izbral najdobroto.218 "Taa vozvi{ena mudrost pokraj dobrinata koja ne e ni{to pomalku beskrajna od mudrosta, morala da go izbere najdobroto. Za{to kako {to i najmaloto zlo e eden vid dobro, najmaloto dobro, isto taka, e eden vid zlo vo slu~aj da mu se protivi napogolemoto dobro... Dokolku vo svetot bi nedostasuvalo i najmaloto zlo, toa ve}e ne bi bil toj svet, koj zemen voop{to, koga se }e se odbie, za negoviot tvorec koj go odbral pretstavuva najdobar svet...219 Vsu{nost, znaeme kako ~estopati zloto predizvikuva dobro do koe voop{to ne bi do{le bez toa zlo. êstopati duri i dve zla predizvikuvale edno
217 218
Svensen, L. Filozofija zla, str, 50. Nekoi crkveni tatkovci smetale koga nekoj }e si ja potstiì bradata deka toa e bezbo`na kritika na bo`joto delo. Za{to, so samoto toa {to pu{ta da raste bog veli: Neka bide brada! No, so toa {to ja otse~uvam, jas velam: Neka ne bide brada! Pu{ti se da bide kako {to e, toa e neminovniot zaklu~ok do koj doveduva verata deka bog upravuva so svetot, deka sve se slu~uva i se postoi po bo`ja volja. I zatoa sekoe samovolno izmenuvawe na postojniot poredok vsu{nost e zlostorni~ka revolucija. Zatoa, vo svoeto tolkuvawe na Kaùvawata na Solomon, Luter veli, deka najdobra i najgolema mudrost e da mu se prepu{ti se na boga da sudi i da zapoveda... da se pu{ti bog da upravuva i vladee i seta nepravda {to se slu~uva ili ona {to na pobo`niot mu nanesuva bolka da mu se poveri na negovata volja, za{to toj na krajot sekoja nepravda }e ja ispravi i se }e postavi na vistinsko mesto. Spored toa, ako saka{ da ima{ radost, mir i zadovolstvo, toga{ ~ekaj da ti gi dade bog.218 Me|utoa, koga postavuvam brana na silna reka ({to teistite go smetaat za pletkawe vo bo`jata nadle`nost)... jas ja negiram religioznata teorija deka se {to sozdal bog e dobro napraveno, deka se {to pravi bog e mudro, besprekorno, najdobro mo`no, za{to bog seto toa ne go sozdal tuku taka, zgora-popreku, tuku se do podrobnosti to~no. Foerbah, L. Predavanja o su{tini religije, Kultura, Beograd, 1955, str. 207. 219 Ovde Lajbnic o~igledno zaboravil na ona {to go tvrdi Aristotel, deka za "nekoi ne{ta ne prosuduva najdobro samo nivniot tvorec, kako na primer, ku}ata moè podobro da ja oceni nejzinoiot korisnik odo{to nejziniot graditel, kormiloto kormilarot podobro od stolarot, gozbata podobro nagosteniot od kuvarot (Aristotel, Politika, Globus/Sveu~ili{na naklada, Zagreb, 1988. str. 96.).
164
golemo dobro."220 Vo istoto delo Lajbnic veli: Ne treba da ne ~udi {to bo`jata mudrost go dopu{ti zloto. Imeno, ni{to ne moè da dojde od boga, a vo celost da ne bide vo soglasnost so dobrinata, pravdata i svetosta. Vo taa smisla, spored nego, Bejl dobro velel: "Grevot e voveden vo svetot, zna~i gospod moèl da go dozvoli, a da ne go namali svoeto sovr{enstvo - ab actu ad potentiam consequentia (od aktot do mo}ta, posledicata e validna). Za gospod taa posledica e dobra: toj go sozdal zloto, zna~i dobro go sozdal. Toa ne zna~i deka nemame nikakva pojma za pravednosta voop{to koja, isto taka, moè da i soodvetstvuva na bo`jata pravda. Toa, na ist na~in, ne zna~i deka bo`jata pravda ima drugi pravila od pravdata {to im e poznata na lu|eto, tuku deka slu~ajot za koj stanuva zbor e razli~en od onie voobi~aenite me|u lu|eto.221 Univerzalnoto pravilo e isto za gospod i za lu|eto: me|utoa faktot e sosem razli~en vo slu~ajot za koj govorime. Moème duri i da pretpostavime ili da se pretvarame deka postoi ne{to sli~no me|u lu|eto kako i vo slu~ajot koj postoi kaj gospod. Eden ~ovek bi moèl da dade golemi i silni dokazi za svojata doblest i svetost, taka {to site navedeni pri~ini koi bi moèle da izneseme protiv nego obvinuvaj}i go za navoden zlostor, na primer, za kra`ba, ubistvo, bi zasluìle da bidat otfrleni kako kleveti na nekolku la`ni svedoci ili kako neobi~na igra na slu~ajot koja ponekoga{ gi doveduva pod somnenie duri i najnevinite. Taka vo slu~aot kade {to se drugo }e bide vo opasnost od osuda ili podloèo na ispituvawe (spored pravilata na povodot), ovoj ~ovek ednostavno bi bil osloboden od svoite sudii.222 Na prigovorot - toj {to |i kaznuva tie {to napravile tolku dobro kolku {to moèle sigurno e nepraveden. Lajbnic, odgovora deka na onie koi napravile tolku dobro kolku {to moèle, gospod sekoga{ im pomaga i ima dava milost koja bi bila dovolna za onie koi imaat dobra volja, t.e. koi ne bi ja otfrlile ovaa miilost so nov grev. Na toj na~in, veli Lajbnic, jas ne se soglasuvam so prokletstvoto na deca koi po~inale bez kr{tevawe ili nadvor od Crkvata, nitu pak so osudata na vozrasni koi dejstvuvale spored svetlinata koja bog im ja podaril. I veruvam deka ako nekoj odel spored svojata prosvetlenost, zaradi toa nesomneno }e dobie u{te prosvetlenost. I ako edna{ na takov ~ovek mu nedostasuvala svetlost za vreme na negoviot ìvot, nesomneno }e ja dobie barem vo momentot koga umira.223A na prigovorot - toj {to im
Lajbnic, G. V. Teodikeja, PLAT, Beograd, 1993, str. 85-86. Bo`jata dobrina i pravda kako i negovata mudrost se razlikuvaat od na{ite samo spored toa {to se beskone~no posovr{eni. Ibid,str. 35. 222 Ibid, str. 53. 223 Ibid, str. 335. Bog otsekoga{ gleda deka }e postoi nekoj Juda... Preostanuva edinstveno pra{aweto zo{to eden takov Juda, predavnikot, koj e samo vozmoèn vo bo`jata ideja, postoi aktuelno. Na ova pra{awe ne treba da se o~ekuva odgovor na ovoj svet, osven {to op{to zemeno, moè da se kaè
220 221
165
dava samo na nekoi, a ne na site sredstva koi gi pravat da imaat dobra volja i krajna spasonosna vera - ne e dovolno dobar, Lajbnic odgovora: Toa gospod go pravi zatoa {to ne bi bilo vo red sekoga{ da dejstvuva na neobi~en na~in i da se prevrtuvaat vrskite me|u ne{tata. Pri~inata za ovaa vrska, po pat na koja nekoj e vo podobra polo`ba od nekoj drug se skrieni vo dlabo~inite na bo`jata mudrost: tie zavisat od univerzalnata harmonija.224I toa ne e se,225 za{to vakvite i sli~ni objasnuvawa na Lajbnic odat vo nedogled.
deka bidej}i bog smetal oti e dobro toj da postoi bez ogled na grevot koj go predvidel, za ova zlo }e se nadomesti so kamata vo univerzumot, deka bog od nego }e izvle~e pogolemo dobro i deka se na se }e se otkrie deka ovoj sled na ne{tata vo koj e opfateno postoeweto na gre{nikot e najsovr{eniot od site vozmo`ni na~ini. No, se dodeka sme patnici na ovoj svet ne e vozmo`no sekoga{ da se objasnuva ~udesnata ekonomija na ovoj izbor, dostatno e da znaeme, makar i da ne razbereme... Sepak, jasno e deka bog ne e pri~ina na zloto. Imeno, izvorniot grev ne se ima vkoreneto vo du{ata po gubeweto na nevinosta na lu|eto, tuku duri i pred toa postoela prirodna i izvorna ograni~enost i nesovr{enost, koja gi pravi podlo`ni na grev i neuspeh. Taka gledi{teto na supralapsarite ne predizvikuva pove}e te{koti odo{to drugite gledi{ta. Tokmu na toa smetam se sveduva misleweto na Sveti Avgustin i na drugi avtori deka korenot na zloto e vo ni{toto, t.e. vo li{enosta ili ograni~enosta na su{testvata, na koja bog so svojata milost i nao|a lek blagodarenie na stepenot na sovr{enosta koj go podaruva. Lajbnic. G. V, Rasprava za metafizikata, Magor, Skopje, 2002, str. 72-74. (Inaku, supralapsarite pretpolagale deka bog sakaj}i da go manifestira svoeto milosrdie i svojata pravi~nost, sledej}i gi razlozite dostojni za nego, no nepoznati za nas, gi odbral izbranite i sledstveno gi otfrlil prokolonatite, pred sekakvo zemawe predvid na grevot, duri i na onoj na Adam). 224 Lajbnic, G.V. Teodikeja, str. 335-336. 225 Dali dovolno uìvame vo zdravjeto i dali dovolno mu zablagodaruvame na boga {to nikoga{ ne sme bile bolni, i neli malku pove}e zlo go pravi pogolemo dobroto, t.e. neli go ~uvstvuvame pove}e. Me|utoa, ~esto se veli deka zlata se pogolemi i pobrojni vo sporedba so dobroto. Se laème. Toa e samo gre{ka na vnimanieto koe gi smaluva na{ite dobra i toa vnimanie treba da proizleze od sme{ata na zloto. Koga obi~no nie bi bile bolni i retko zdravi, ~udesno bi go ~uvstvuvale toa golemo dobro, a pomalku na{ite zla. Neli e podobro barem zdravjeto da bide sekojdnevno, a bolesta povremena? Zna~i, za dobroto zdravje da go napravime poosetlivo, treba da go dopolnime kon na{ite razmisluvawa ona {to mu nedostasuva na na{eto zabeleùvawe. Ako nemame nikakvo soznanie za idniot ìvot, toga{ veruvam deka }e ima malku nezadovolni lica koi od smrtnata postela povtorno bi bile vrateni vo ìvot, pod uslov povtorno da pominat preku istata vrednost na dobroto i zloto, osobeno ako toa ne mora da se izvede na ist na~in: bi se zadovolile so
166
- Spored Spinoza, ona {to e pri~ina na samoto sebe, a toa e bogot ili prirodata (Deus Sive Natura) ne zavisi od ni{to drugo i vo svoeto postoewe ne moè da se spoznae vrz osnova na {to i da e drugo. Me|utoa za bogot ili prirodata ne moè da se kaè ni{to odredeno osven deka postoi, {to zna~i deka negovata su{tina (essentia) nu`no go vklu~uva postoeweto (existencia). Spored svojata su{tina bogot sozdava, me|utoa pretstavuva i edinstvo na celokupniot sozdaden svet. Vo soglasnost so toa, Spinoza veli deka bogot kako tvore~ka priroda (natura naturans) e istoveten so sozdadenata priroda (natura naturata). Bogot ili prirodata se edno te isto. Prirodata, vsu{nost, e bo`je telo, a sekoe su{testvo ili predmet e del na boga, odnosno samiot bog. Takvata priroda ne e samo masa, telesnost, tuku i zbir na site akcii, procesi, nastanuvawa i is~eznuvawa, a seto toa e prirodno, {to zna~i objektivno, normalno, nu`no. Nakratko, Spinoza go negira antropomorfizmot vo religijata, pa spored toa bog ne e li~nost, nema ~uvstva, razum, volja ili moralni osobini. Gospod ne e ~ovek i ne treba da mu se pripi{uvaat ~ove~ki kvaliteti. Spored toa bog, isto taka, ne e isklu~ivo dobar, odnosno negovite postapki od ograni~enata perspektivna na ~ovekot moè da mu izgledaat zli. Zloto ne doa|a od boga, me|utoa, toa sepak e del od boga, a ne na nekoe drugo bitie, za{to negovata bezgrani~nost i zloto go vklopila vo sebe. Otamu, Spinoza go negira hristijanskoto poimawe najprvin angelite (dobroto), a soodvetno na toa i na nivnata sprotivnost - |avolite (zloto).226 Bog (prirodata) e se. Zatoa nitu negovata sprotivnost ne postoi, za{to negovata bezgrani~nost i toa go vklopila vo nego.
promenata ne baraj}i podobra sudbina od onaa koja ja imale. Lajbnic, G. V. Teodikeja, str. 88. 226 "Da go sfatime |avolot, kako {to toa go sakaat nekoi, kako edno mislovno bitie koe voop{to ne saka, niti pravi dobra i koe celosno mu se sprotivstavuva na boga. Toa zna~i deka toa su{testvo navistina e mnogu bedno i, ako molitvite moè da pomognat, toga{ bi moralo da se molime za negovoto spasenie. Me|utoa, da pogledneme dali edno takvo bedno su{testvo makar i za momenet moè da postoi i vedna{ }e najdeme deka ne e taka, za{to od sovr{enstvoto na edno ne{to proizleguva celokupnoto negovo traewe i dokolku toa vo sebe ima pove}e stvarno i boènsko, dotolku e i popostojano. Toga{ kako moè da postoi |avol koj vo sebe nema nitu najmalku sovr{enstvo? Osven toa, postojnosta ili traeweto kaj eden modus na mislovno ne{to se javuva samo vo edinstvo koe e predizvikano so qubov, takov modus ima so bog. Ottamu, bidej}i na |avolot mu e dadena tokmu sprotivnosta na toa edinstvo, toj ne e mo`no da postoi." Ovoj pasus, koj e izostaven od negovo delo "Etika" se nao|a vo prvata skica za toa delo poznata kako "Kratka rasprava za bog, ~ovekot i negovata sre}a. Vidi: [ajkovi}, R. Filozofija Baruha De Spinoze vo Spinoza, B. Etika, BIGZ, Beograd, 1983. str. IX-X.
167
- I spored Plantinga gospod moè da go eleiminira zloto, no toa ne go pravi za{to na toj na~in bi onevozmoìl postignuvaweto na pogolemo dobro. So drugi zborovi bez bolkata i stradaweto ne bi i postoele hrabrosta nitu eti~kite vrednosti vo deluvaweto na ~ovekot. Ottamu, Plantinga zaklu~iva deka duri ni ~ovekot ne e moralno odgovoren da zlo dejstvie X, ako so pravo veruva deka toa }e rezultira so sozdavawe na dobro Y.227 - Vo ovaa smisla i Oldus Haksli go postavuva pra{aweto: Zo{to pravednite i nevinite moraat nezasluèno da stradaat? Vistinata e deka site sme organski povrzani so gospod so prirodata i drugite lu|e. Koga sekoe ~ove~ko su{testvo bi bilo neprekidno svesno za vistinskiot odnos so svojata boènska priroda i op{testvenata sredina, stradaweto bi go imalo samo tolku kolku {to sozdavaweto toa go pravi neizbe`no. No, vsu{nost, pogolemiot broj ~ove~ki su{testva se nao|aat vo pogre{na vrska so gospod, so prirodata ili barem so nekoi od drugite lu|e. Rezultatite na tie pogre{ni vrski se manifestiraat na op{testven plan kako vojni, revolucii, eksploatacija i nered, na semeen plan, kako spiskuvawe i icrpuvawe na nenadomestlivi resursi, na biolo{ko ramni{te kako degenerativni bolesti i rasipuvawe na rasnite rezervi, na moralno ramni{te kako prekumerna grubost, i kone~no, na duhovno ramni{te kako slepilo za boènskata stvarnost i celosno neznaewe na pri~inite i celta na ~ovekovoto postoewe. Vo takvi okolnosti bi bilo neobi~no nevinite i pravednite da ne stradaat - tokmu kako {to bi bilo neobi~no nevinite bubrezi i pravednoto srce da ne go trpat grevot na pijanoto nepce i pretrupaniot stomak, grevovite, moème da dopolonime, koi na tie organi im gi nametnala voljata na lakomiot poedinec komu mu pripa|aat kako {to i taa samata mu pripa|a na op{testvoto koe drugite poedinci, negovi sovremenici i prethodnici, go izgradile vo ogromno i trajno telo na nered, nanesuvaj}i im stradawa na svoite ~lenovi i prenesuvaj}i im ja sopstvenata zaraza na sopstvenoto neznaewe i poro~nost. Pravedniot ~ovek moè da go izbegne stradaweto samo so negovo pretvorawe i nadminuvawe, a toa moè da se postigne samo taka {to }e se preobrazi vo pravednost vo celosno nesopstvo i bogososredo~enost prestanuvaj}i da bide samo farisej ili dobar gra|anin, a stanuvaj}i "sovr{en kako {to e sovr{en tvojot tatko koj e na nebesata." te{kotiite na toa preobrazuvawe o~iglesno se ogromni. No, koj, od onie koi govorat so avtoritet, koga i da e kaàl deka patot za celosno izbavuvawe e lesen i deka vratata ne se tesni i niski."228
227
Kristina Polegubi}, Put Alvina Plantinge u dokazivanju Bo`jeg postojanja . Filozofija. org. str. 13. 228 Haksli, O. Ve~na filozofija. Philozophia perennis, Metaphysica, Beograd, 2003, str. 242-243.
168
- Ostanuva faktot deka site stradawa na svetot se nepravedno raspodeleni i pogoduvaat na slepo: dobroto donesuva u{te pogolemo dobro, a zloto u{te pove}e zla.229 Vo taa smisla golem sram ostanuva stradaweto na decata. Vo "ûma," eden od trite romani na Kami, i sve{etnikot Panelu se obiduva da go opravda toa stradawe. Ima raboti, veli toj, {to moàt da se objasnat pred bo`joto lice, i takvi {to ne moàt da se objasnat. Ima sekako dobro, ima i zlo, a vo pove}eto slu~ai mnogu e lesno da se kaè {to gi dvoi. No te{kotiite zapo~nuvaat vnatre vo zloto. Ima, na primer, zlo koe naizgled e nu`no (potrebno) i zlo koe naizgled e beskorisno (nepotrebno). Ednoto e Don @uan, potonat vo pekolot, a drugoto dete koe umira. Oti ako e pravedno razratnikot da bide kaznet, zo{to treba da strada deteto? A nema na svetot navistina pova`na rabota otkolku stradaweto na edno dete, uàsot {to toa stradawe go predizvikuva i pri~inite {to treba da se pronajdat za da se objasni seto toa.230 Ili, kako {to vo svojot komentar dodava Svensen, ako e pravedno grom da go pogodi razvratnikot, ne moè da se sfati stradaweto na edno dete. I navistina na zemjata nema ni{to pova`no otkolku {to se sradawata na edno dete i uàsot koj toa stradawe go povlekuva so sebe i pri~inite koi treba da go opravdaat. Za se drugo vo ìvotot gospod ni pruà olesnuvawe i se dotoga{ da se ima religija ne zna~i da se stekne nekoja zasluga. Sega naprotiv toj ne dovede vo tesno. Se nao|ame pred bedemite na ~umata i vo nejzinata smrtonosna senka traba da najdeme dobivka. Gospod denes, na svoite tvorbi im dade milost so toa {to gi turna vo takva nesre}a koja e dovolno golema da moàt da gi zapoznat i da gi usvojat svoite doblesti. Se ili ni{to.231Stradaweto na deteto go poniùva, sekako, i teloto i duhot, me|utoa, veli Panelu, toa stradawe treba da se saka oti i gospod go saka.232Stradaweto se opravduva so toa {to na lu|eto im pruà duhovna hrana, a stradaweto na decata e na{iot gor~liv leb, no bez toj leb na{ata du{a bi stradala od duhovna glad... Ne se raboti za toa da se odre~eme od pretpaznite merki, da go odre~uvame razumniot red {to op{testvoto go vnesuva vo neredot na epidemijata. Ne treba da gi slu{ame moralistite {to tvrdat deka traba da se padne na kolena i se da se napu{ti. Tuku treba da za~ekorime napred vo mrakot, malku i na slepo, i da se obideme pritoa da pravime dobro. [to se odnesuva za drugoto, treba da se ostane pasiven i spremno da se prepu{ti na bo`jata volja se, pa i smrta na nevinite de~iwa, ne baraj}i objasnuvawe za ova zlo. Zloto treba da se dopu{ti oti morame da izbirame }e go mrazime li gospod ili }e go qubime. A koj }e se osmeli da se opredeli za omrazata? Bra}a moi, re~e najposle Panelu, da go qubi{ gospod ne e
229 230
Svensen, L. Filozofija zla, Geopoetica, Beograd, 2006. str, 51-52. Kami, A, ûma, Makedonska kniga, Skopje, 1970, str. 198. 231 Svensen, L. op. cit. str. 52-53. 232 Kami, A. op. cit. str. 200.
169
lesna qubov. Taa bara celosno napu{tawe na sebesi i prezir na sopstvenata li~nost. No samo toa moè da gi izbri{e detskite stradawa i detskata smrt, i vo sekoj slu~aj edinstveno taa qubov moè da gi napravi nu`ni, oti ne moème da gi sfatime, a morame da gi sakame. Ete ja te{kata pouka... spored koja od ona {to prividno e nepravda voskrsnuva vistinata.233 Ne{to sli~no sre}avame i kaj Loski. Spored ovoj ruski filozof, smrtta ne e apsolutno zlo.234 Navistina, postojat slu~ai koga od bolest ili od nasilstvo strada ubavoto telo na mladi su{testva. Pozitivnata srana na tie nesre}i od nas e skriena i moèbi nema da ni bide poznata pred da se udostoime da vlezeme vo Carstvoto bo`je. Me|utoa, vo sekoj slu~aj moème da se te{ime so pomislata deka mladoto so sila bogato su{testvo koe umrelo ima mo`nost da zapo~ne za sebe da gradi novo telo u{te posovr{eno od porane{noto i za sebe da izbere sredina za ìvot koja e posodràjna od porane{nata.235 Se ~ini deka glavnata deviza na ovaa teodikeja moè lapidarno da se izrazi so onaa narodnta: "Sekoe lo{o za dobro,"236 koja {to nie
Ibid, str. 201-203. Toa e ottamu {to smrtta ne go uni{tuva individualnoto "jas" (dokolku smrtta bi bila uni{tuvawe na individualnoto "jas" toga{ svetot bi bil besmislen i ne bi go zasluìl sozdavaweto) i ne go li{uva od mo`nosta tvore~ki da go usovr{uva svojot ìvot (sekoe "jas" go ~uva svoeto individualno minato vo svojata podsvest i, iako svesno ne se se}ava na oddelni nastani od prethodniot ìvot, sepak upravuva so izminatoto iskustvo vo forma na porano formiarnite instinti, simpatii, antipatii, naviki i sl.). Smrtta pretstavuva samo razoruvawe na na{eto nepreobrazeno, t.e. mnogu nesovr{eno telo i vo mnogu slu~ai osloboduvawe od teloto koe ne stanalo pomo{nik, tuku pre~ka na patot kon posovr{en ìvot. Takva e na primer, smrtta koja osloboduva od istro{eno telo poradi starost ili bolest, ili od telo koe e izvor od prekumerno narasnati srasti kako {to se lakomost, pijanstvo, razvratnost ili od telo so dlaboko vkoreneti naviki kon opredelen stil na povedenie poradi {to ìvotot stanal ednoli~en i osiroma{en. Loski, N, Bog i svetsko zlo, ZepterBook World, Beograd, 2001. str. 71. 235 Ibid, str. 71. Me|u nas, su{testva koi pripa|aat na carstvoto na psihomaterijalnoto bitie, nema sovr{en pravednik. Ne samo decata, tuku i najgolemite podvi`nici, se dodeka ìveeat na zamjata, ne se bezgre{ni vo celost. Ibid, str. 68. 236 Zaradi gospoda pokoruvajte se na sekoja ~ove~ka vlast, bilo na car kako vrhovnik, bilo na upravitelite kako negovi pratenici za da gi kaznuvaat zlostornicite, a da gi pofaluvaat onie koi pravat dobro. Za{to ova e bo`ja volja: pravej}i dobro da go zamolknuvate neznaeweto na nerazumnite lu|e, kako slobodni i ne kako onie koi ja upotrebuvaat slobodata kako pokriv na zlobata, tuku kako bo`ji slugi. Po~ituvajte gi site, qubete go bratstvoto, bojte se od boga, po~ituvajte go carot. Slu|i pokoruvajte im se na svoite gos234 233
170
bi dopolnile - "Sekoe bo`jo zlo e arno za spaseniei kolku e polo{o, tolku e podobro" Dokolku i natamu se pra{uvare: Ako bog e sovr{en i poln so qubov, zo{to gi sozdava zarazite i nema{tijata, vojnite i bolestite, zemjotresite, uraganite i site drugi vidovi katastrofi, dlabokite li~ni nesre}i, razo~aruvawa i problemi niz celiot svet. gospod vi odgovora ne narekuvajte gi ne{tata nesre}en ili radosnen nastan, dobar ili zol, dodeka ne odlu~ite ili ne vidite na koj na~in istiot nastan e upotreben. Za{to, dali smrtta e nesre}a, ako spasi iljadnici ìvoti? Dali ìvotot e radosen nastan ako predizvikuva samo taga? Ottamu, {to moè da se meri so smrtta kako summum bonum. Za taa deviza se opredelilil Sokrat (i Platon vo negovo i vo svoe ime), koga rekol deka smrtta, kako {to toa nepravedno se smeta, voop{to ne e zlo. Dokaz za toa tvrdewe e {to ne mu se javil voobi~aeniot bo`ji glas koj inaku od detstvoto sekoga{ mu ukaùval {to e najdobro. So ogled na toa {to, slu{nite halucinacii ne mu se sprotivstavile na negoviotzaklu~okot deka smrtta ne e zlo, toa bilo najgolem argument vo prilog deka taa e ne{to dobro, ako ne i najdobro, najgolemo dobro. Postoi golema nade` deka smrtta e ne{to dobro, bidej}i taa moè da bide edno od ovie dve mo`nosti: ili ni{to nema i nikakva svest nema umreniot, ili spored ona {to se raskaùva, taa e nekakva promena i preseluvawe na du{ata od edno mesto na drugo. Ako navistina ne postoi svest, tuku taa e kako son, koga nekoj spie, a ne gleda soni{ta, toga{ smrtta e golema dobivka! Jas mislam ako bi trebalo nekoj da si ja odbere no}ta vo koja spiel bez son da soni i da |i sporedi ostanatite no}i i dni na svojot ìvot so taa no} - pa koga bi trebalo da razmisli i da kaè kolku denovi i no}i imal podobri od taa no} vo ìvotot, smetam, ne samo obi~iot ~ovek, tuku i velikiot persiski car lesno bi ja odvoil ovaa nasproti ostanatite dni i no}i. Ako e takva smrtta jas velam, dobivka e za{to izgleda deka seto vreme ne e ni{to pove}e od edna no}. Ako pak smrtta e nekoe preseluvawe odovde na nekoe drugo mesto, i ako e vistina ona {to se raskaùva deka tamu se site {to
podari so celosen strav, no ne samo na dobrite i krotkite, tuku i na surovite. Za{to toa e blagodet koga nekoj strada nespravedlivo i podnesuva maki zaradi soznanieto za boga. Imeno kakva e pofalbata ako trpite koga ve kaznuvaat za va{ite prestapi. No ako stradate i trpite koga pravite dobro toa e blagodet od boga. Za{to, za toa ste povikani, za{to i Hristos strada{e za vas i vi ostavi primer za da vrvite po negovite stapki. Toj ne napravi grev i ne najde izmama vo negovata usta. Toj koj be{e navreduvan ne vra}a{e so navreda, koga strada{e ne se zakanuva{e, tuku se predade sebesi na onoj koj sudi pravedno. Toj sam vo svoeto telo gi ponese na{ite grevovi na drvoto, ta nie umiraj}i za grevovite, da ìveeme za pravdata: preku negovite rani se iscelivte. Za{to skitavte kako ovci, no sega se vrativte pri pastirot i ~uvarot na va{ite du{i (Prvo Petrovo poslanie, 2:13-25).
171
umrele, {to bi bilo pogolemo dobro od toa, sudii! Ako nekoj otpatuva vo Adot, se oddale~i od ovie takanare~eni sudii i tamu gi najde vistinskite, za koi se veli deka tamu sudat, Minos, Radamant, Eak, Triptolem i drugite polubogovi {to bile pravedni vo svojot ìvot, zarem lo{o bi mu bilo toa preseluvawe. Ili ako se sretne so Orfej, so Musej, so Hesiod i Homer, {to li ne bi dal sekoj od vas za toa! Jas, pak, bi sakal pove}epati da umram, ako e seto toa vistina. ûdesno bi mi bilo prebivaweto tamu, kaj{to bi se sretnal so Palamed, so Ajant, Telamonov ili so koj drug od starite {to umrele poradi nepravedno sudewe, pa koga bi gi sporeduval svoite stradawa so nivnite toa bi bilo nepriajtno... [to li ne bi dal sekoj eden samo da go ispita onoj {to ja povede golemata vojska protiv Troja, pa Odisej, Sizif i bezbroj drugi {to bi gi nabroil nekoj - maì i èni. Neverojatna sre}a bi bila so niv tamu da se zdruì{, da razgovara{ i da gi ispituva{. Veruvam deka tie tamu ne osuduvaat na smrt za takvi razgovori! Za{to, vpro~em, tie vo se drugo se posre}ni tamu od ovie ovde, kako i vo toa {to se besmrtni, ako e vistina ona {to se raskaùva. I vie treba da bidete dobronade`ni kon smrtta o sudii, i ovaa edinstvena vistina da si ja imate na um - na dobriot ~ovek ni{to lo{o ne moè da mu se slu~i, nitu dodeka e ìv, nitu koga }e umre, a negovite dela nema da bidat otfrleni od bogovite. Ova moevo sega ne se slu~uva samo od sebe, tuku jasno mi e deka podobro be{e ve}e da umram i da se oslobodam od makite. Poradi toa nigde ne me zadrà glasot proro~ki i jas sosema ne im se lutam na tie {to me osudija na smrt, pa ni na moite obviniteli. Sepak tie ne me osudija, nitu me obvinija so taa pomisla, tuku mislea da mi na{tetat: toa im e dostojno za prekor... No ve}e e vreme da se odi, jas vo smrt, vie vo ìvot. Koj od nas odi kon podobroto, sekomu mu e nejasno, osven na boga!237 Ako smrtta e najdobra, ako vo nea bila sre}ata, toga{ ìvotot mora da e najgolemoto zlo (nesre}a). Ottamu, mora da go zapra{ame Sokrat, zo{to ~ekal 70 godini bez smrtta da ja posaka makar i eden den porano, ili duri otkako go osudija na smrt stanal mudrec. Ne pomalku zna~ajno e i pra{aweto, zo{to Sokrat im se luti na svoite obviniteli za namerata, odnosno samo zatoa {to mislele deka }e mu na{tetat, iako tie go ispra}aat vo najubavot svet - vo Adot. Toj ednostavno im e lut {to mu napravile dobro, mislej}i deka mu pravat lo{o! Dali takvite lu|e zasluùvaat prekor. Dali treba da se kazni onoj koj vi dava milion evra, samo zatoa {to so toj akt misli deka vi pravi zlo.238 Od napred citiranite redovi moàt da se proizlezat i slednive pra{awa. Ako smrta e dobra, za{to ni e potrebno u~eweto za besmrPlaton, Odbrana Sokratova, Kultura, 1990, str. 43-47. Ova ni li~i na onaa mudrost iskaàna vo Talmudot: "Sino}a ni dojdoa kradci! Ni go zedoa srebrenoto |um~e, a ne negovo mesto ni ostavija zlatno." Talmud, op. cit. str. 252.
238 237
172
tnosta i zo{to besmrtnosta ne e mo`na na ovoj svet, tuku re~isi sekoga{ mora da e rezervirana za nekoe drugo mesto. Ako smrtta e ne{to dobro, toga{ koga Sokrat/Platon smeta deka da se odzeme sopstveniot ìvot ne e dobro, se pojavuva protivre~nost. Sigurno e ~udno, veli Platon, {to na lu|eto ne im se dopu{ta samite da si storat dobro (samoubistvo), tuku treba da ~ekaat drug da im bide dobrotvor.239 Objasnuvaweto na taa protivre~nost e deka ~ovek ne treba da se samoubiva pred bog da opredeli deka toa e potrebno, za{to bog se griì za nas i nie sme negova sopstvenost.240 Platon prodolùva: Site tie {to pravilno ja gledaat filozofijata za ni{to drugo ne se griàt, osven da umrat i da bidat mrtvi.241 A eve zo{to. Smrtta e oddeluvawe na du{ata od teloto.242 Filozofot ne se stremi kon teloto i telesnite zadovolstva, tuku kon umiraweto, za{to koga e osloboden od telesnite setila (sluh, vid, zadovolstvo i bolka), toga{ moè najdobro da razmisluva.243 Vo toj slu~aj du{ata na filozofot najmnogu go prezira teloto, bega od nego i bara da postoi sama za sebe. Imeno, koga e zaedno so du{ata teloto ja voznemiruva i ne i dozvoluva da se zdobie so vistinata i soznanieto.244 Dodeka sme ìvi na soznanieto mu se pribliùvame smo dotolku, dokolku najmalku se druìme do teloto, a vo celost samo so smrtta. I zarem ne e sme{no, ma` koj {to cel ìvot se podgotvuval da bide najblisku do smrtta, koga taa doa|a Platon, Fajdon, Kultura, Skopje, 1990, str. 79. Ibid, str. 80. 241 Ibid, str. 82-83. 242 Du{ata mu e sosema sli~na na boènstvoto i na besmrtnoto, na umnoto i na ednolikoto, na neuni{tivoto, na ona {to ve~no ostanuva isto samo po sebe, a teloto mu e najsli~no na ~ove~koto, na smrtnoto, na mnogulikoto, na neumnoto, na smrtnoto, na ona {to nikoga{ ne ostanuva isto samo po sebe... Koga ~ovek umira opredeleno mu e da mu se raspadne vidlivoto, teloto... A du{ata, nevidlivoto, toa {to odi vo drug svet, blagodaren, ~ist i isto taka nevidliv, vo vistinskiot Ad, kaj dobriot i umen bog. Platon, Fajdon, Kultura, Skopje, 1990, str. 110. 243 Koga du{ata nabquduva ne{to, a se sluì so teloto, so vidot, so sluhot ili so koe i da e setilo (da se nabquduva ne{to preku teloto vsu{ost zna~i da se nabquduva so setilata), toga{ taa se zavlekuva so teloto vo ne{ta {to nikoga{ ne se isti, zaskituva samata, zbuneta e, i se vrti svesta kako da e pijana i seto toa se slu~uva za{to se dopira do takvi ne{ta. A koga spituva sama za sebe, taa odletuva onamu, vo ~istoto i ve~no bitie {to e besmrtno i sekoga{ isto. Ibid, str. 108-109. 244 Teloto premnogu ne ispolnuva i so qubovni èlbi, so strasti, so stravuvawa, so sekakvi prividenija i mnogu ludosti, taka {to navistina, {to se veli, od nego ne moème na sebe da si dojdeme nikoga{. I vojnite i buntovite i bitkite ni{to drugo ne gi predizvikuva, tuku teloto i negovite èlbi. Ibid, str. 86.
240 239
173
toj da i se luti, nameto da i se raduva, za{to taa najmnogu go dobliùva do ona {to go qubi - soznanieto? So drugi zborovi, Platon ni veli: Ako saka{ da dojde{ do vistinskoto dobro - dojdi do soznanieto, a ako saka{ da dojde{ do soznanieto, oddelija du{ata od teloto - umri! Od seto toa (dobro = soznanie = smrt) ispa|a deka smrtta e najgolemoto dobro. A {to se odnesuva do du{ite, tie se besmrtni - tie odat i se vra}aat od Adot: od ìvoto nastanuva mrtvo, a od mrtvoto ìvo, spored princiot od sprotivnoto nastanuva sprotivno (od grdoto - ubavo, od nepraednoto - pravedno, i obratno). Toa, pak, zna~i deka du{ite na umrenite ve}e postoele nekade, pred ottamu povtorno da nastanat, i se taka vo krug. Pred svoeto ra|awe ~ovekot go primil znaeweto, so ra|aweto se zaboravil, a podocna sluèj}i se so setilata (se}avawe) povtorno gi prima onie soznanija {to |i imal porano. Koga }e pristignat umrenite vo mestata kade {to gi nosi nivniot demon }e im se sudi pred se dali ìveele ubavo i poboò ili ne Tie za koi }e se presudi deka ìveele skromno }e se upatat vo Aheron (reka na bolkata vo Adot). Tamu se ka~uvaat na ~amci i so niv pristignuvaat do ezeroto. Otkako }e se o~istat od nepravdite {to gi storile i otkako }e platat kazna, se osloboduvaat. Site pak {to pravele dobrini si dobivaat zasluèna nagrada. Nepopravlivie, tie {to storile golemi grevovi, {to izvr{ile grupni grabeì po svetite mesta, {to izvr{ile mnogu nepravedni i nezakoniti ubistva i sli~i ne{ta, niv sudbinata {to si ja zasluìle gi frla vo Tartar245 i ottamu nikoga{
245
Tartar e pekol, pod Adot vo sredinata na zemjata, so koj upravuva istoimeniot bog. Vo nego ima dve {uplivi polovini koi se odeleni edna od druga. Vodata lebdi vo sredinata, a okolu nea ima vozduh. Radamant, Eak i Minos bile sudiite na podzemjeto. Tie odlu~uvale koj }e odi vo Tartar: Radamant - za du{ite od Azija, Eak - za du{ite od Evropa, a Mionos - za du{ite od Grcija. Vo po~etokot Tartar sluèl za zatvorawe na olimpiskite bogovi, a podocna kako mesto za kaznuvawe na te{kite zlostornici. Tamu, na primer, prestojuvale: Sizif (koj bil teòk izmamnik), Iksion (prviot ~ovek koj ubil svoj rodnina - go zatvoril svojot test vo jama so vè{ten jaglen za da go izbegne pla}aweto za ven~alniot podarok i zatoa {to se obidel da ja siluva Hera) i Tantal (koj na bogovite im ukral ambrozija i go ispekol svojot sin i go prinel kako hrana za da gi dovede vo isku{enie bogovite). Od aspekt na pravdata za nas se posebno interesni nivnite kazni. Sizif bil kaznet na zaludna rabota: postojano turkawe kamen do vrvot na planina od kade istiot postojano mu se strkaluval nazad. Interesno e deka, spored edna legenda, Hermes vo Tartar go ispratil Autolik. Tamu, po redica kavgi okolu toa koj e polukav izmamnik, Autolik priznal deka toa e Sizif i mu ja ponudil za èna svojata }erka. Pritoa, dvajacata bile uvereni deka od taa vrska }e se rodi najlukaviot ~ovek na svetot. Toa i se ostvari - se rodil Odisej.
174
ne izleguvaat. Onie {to zgre{ile mnogu, no ako se presudi taka, popravlivi grevovi, na primer, nasilstvo sprema tatko ili majka storeno vo lutina, a preostanatiot ìvot go ìveele vo kaewe, i site drugi ubici na sli~en na~i }e padna vo Tartar. Po pa|aweto, otkako }e ostanat tamu edna godina, branovite }e gi isfrlat ubijcite vo Kokitus (reka na taèwe), a tie {to storile nasilstvo sprema tatko ili majka vo Piriflegeton (reka na ognot). Koga }e gi odnesat rekite do Agerusijskoto ezero tie gi povikuvaat ubienite ili povredenite, pa koga }e gi povikaat gi kolnat i gi molat da im dopu{tat da vlezat vo ezeroto i da gi prifatat. Ako gi ubedat, }e izlezat i }e se oslobodat od makite, ako pak, ne gi ubedat, povtorno se vle~at vo Tartar, a ottamu vo rekite. Taka stradaat i tie stradawa ne prestanuvaat se dodeka ne se smilostivat onepravdanite, za{to takva e kaznata {to im ja opredelile sudiite. Tie za koi }e se presudi deka ìveele pobo`no, oslobodeni i oddale~eni od ovde{nive zemni mesta }e odat gore vo ve~no ìveali{te i }e boravat nad zamjata. Pome|u niv }e bidat is~istenite so filozofijata. Tie }e ìveat sosema bestelesno vo seto vreme. ]e pristignat vo ìveali{ta tolku ubavi {to ne se opi{uvaat lesno.246 Nasproti argumentite na irinejskata teodikeja mo{ne visoko se izdiga racionaloto ubeduvawe deka postoeweto na gospod i Negovoto zlo ne moè da se zasnova vrz idejata od zadolìtelnosta na stradaweto i mo`nosta od toa stradawe da se nau~i ne{to dobro, ne{to pozitivno, odnosno da se izvle~e soznanie za doblestite. Ova, ottamu {to najgolemiot broj zlodela koi postojat vo svetot nemaat i ne moàt da imaat ama ba{ nikakva pozitivna uloga vo formiraweto na ~ovekovite vrednosti (taka, umiraweto od glad {to sekoja godina im se slu~uva na milioni lu|e ne vodi kon nikakvo li~no izdignuvawe), a osobeno zatoa {to "obzirot kon na{iot razvoj ne moè da gi opravda tu|ite stradawa."247 Interesno e me|utoa, deka koga se zboruva za irinejskata teodikeja retko se dopira i analizira argumentacijata {to protiv nejzinoto u~ewe se zboruva vo samata Biblija. A tamu, vo delot "Propovednik" se sodràni i te kako zna~ajni misli vo ovaa nasoka. Moj stav e
Iako mu ja prostil kaznata za prvoto, za vtoroto delo Zevs mu naredil na Hermes da go bi~uva se dodeka Iksion na gi povtori zborovite: dobrodetelite zasluùvaat po~it, a potoa go zakoval na trkalo koe ve~no se vrtelo vo Tartar. Tantal bil kaznet da trpi ve~na èd, glad i strav. Sekoga{ koga }e se navednel da pie od potokot so ladna voda, taa se povlekuvala. Sekoga{ koga }e se obidel da skine od grankite so privle~ni i vkusno ovo{je grakata se podignuvala, a nad nego visela karpa od ~ii pa|awe postojano se pla{el deka }e zagine. 246 Platon, Fajdon, Kultura, Skopje, 1990, str. 164. 247 Svensen, L. Filozofija zla, Geopoetica, Beograd, 2006. str. 53.
175
deka treba, barem nakratko, da se zadrìme na niv i toa vo prv red na onie stavovi so koi se izrazuva somne` vo bo`jata pravda. Do koga gospodi }e vikam na pomo{, a ti da ne ~ue{? Da vikam kon tebe: Nasilstvo!, a ti da ne ne spasi{? Zo{to mi ja pokaùva{ nepravdata pred o~i? Zo{to go gleda{ ugnetuvaweto. Grabe` i nasiltvo se pred mene. Raspravija i razdor besneat. Zatoa zakonot ja izgubi silata, a pravdata ne se pojavuva ni za mig. Da, zlostornikot go goni pravednikot, zatoa sudot izleguva izopa~en... Tvoite o~i se pre~isti da gledaat zlo. Ti ne moè{ da gi gleda{ bezzakonijata. Zo{to gi gleda{ verolomnicite, mol~i{ koga zlostornikot go goltnuva popravediot od sebe? (Kniga na prorok Habakuk, 1:1-4, 13). Pogledaj gi bo`jite dela: Koj moè da go ispravi ona {to toj go iskrivil. Uìvaj vo sre}ata vo sre}en den, a razmisluvaj vo lo{ den: bog go sozdal kako ednoto taka i drugoto za da ne otkrie ~ovekot ni{to od svojata idnina. Se vidov vo svojot sueten ìvot, pravednikot propa|a i pokraj svojata pravednost, a bezbo`nikot ìvee i natamu i pokraj svojata bezbo`nost. Ne bidi prepraveden i ne zamisluvaj se deka si premudar: zo{to da se uni{tuva{? Ne bidi prelo{ i ne bidi bezumen: zo{to da umre{ pred vremeto? Dobro e da se pridrùva{ za ednoto, no ni drugoto ne go ispu{taj od raka, za{to koj se pla{i od boga se izbavuva od se. (Propovednik, 7:13-18) Ne, ne~esniot ~ovek nema da bide sre}en i nema da gi prodolùva svoite denovi ni kako senka, za{to ne se pla{i od boga. No na zemjata e sueta, pa pravednicite gi stignuva spored delata na ne~esnite, a ne~esnite - spored delata na pravednicite. (Propovednik, 8:13-14) ...Se im se slu~uva na site ednakvo: na pravedniot kako i na ne~esniot, na ~istiot i na ne~istiot, na onoj koj `rtvuva kako i na onoj koj ne `rtvuva, ednakvo na dobriot i na gre{niot, na onoj {to se zakolnuva kako i na onoj {to se pla{i od zakletva. (Propovednik, 9:2)... Osven toa vidov pod sonceto: ne ja dobivaat trkata brzite, ni bojot hrabrite, nema leb za mudrecite, ni bogatstvo za razumnite, ni milost za u~enite, za{to vremeto i sudbinata gi dostignuva site. (Propovednik, 9:11) Vo Propovednik se izrazuva i slednovo somnenie: "Go nabquduvam celokupnoto bo`jo delo i navistina nikoj ne moè da go dolovi ona {to se zbidnuva pod sonceto, zo{to kolku i da se trudi ~ovek da go otkrie, nikoga{ ne moè da go otkrie, Pa ni mudrecot ne moè da go otkrie iako misli deka znae (Propovednik, 8:17). Vo ovoj spis se izrazuva protivewe na evrejskata nade` za izbavuvawe:248 [to bilo pak }e
Hristijanskoto u~ewe za izbavuvaweto vo racionalisti~ka prerabotka pretstavuva besmislena prikazna za boga, koj na lu|eto im go pratil svojot sin za da moàt da go maltretiraat do smrt i kako rezultat na toa da steknat prostuvawe zaradi prethodnot izvr{enite zlostorstva. Iako ja podrazbira idejata za spravedlivost, simbolot na spasitelot ne sodrì nikakva sugestija {to se odnesuva na negovata kazna. Toj simbol proizleguva od meta248
176
bide i {to se pravelo pak }e se pravi i nema ni{to novo pod sonceto (Propovednik, 1:9). [to e krivo ne moè da se ispravi, toa {to go nema ne moè da se izbroi (nedostatocite ne moàt da se izbrojat, (m.z.) (Propovednik, 1:15). I natamu: "U{te gledam deka pod sonceto: mestoto na sudot, a tamu - bezzakonie i mesto pravda - tamu nepravda. Rekov vo svoeto srce: bog }e im sudi i na pravednikot i na zlostornikot, za{to tuka ima mesto za sekakvo ne{to i za sekoe delo, rekov vo svoeto srce: lu|eto se odnesuvaat taka {to bog moè da pokaè kakvi se navistina, deka edni za drugi sekako yverovi. Za{to navistina kobta na lu|eto i yverovite e edna i ista. Kako ginat ednite, taka ginat i drugite i di{at so ednakov zdiv i ~ovekot so ni{to ne go nadminuva yverot, za{to se e sueta. I ednite i drugite zaminuvaat na isto mesto, site stanaa od prav i se vra}at vo pravot. Koj znae dali ~ovekoviot duh se iska~uva gore, a duhot na yverot sleguva dolu vo zemjata? Sogleduvam deka nema druga sre}a za ~ovekot osven radosta vo svoeto delo, za{to toa mu pripa|a, a koj }e go dovede do toa da doznae {to }e bide posle
fizikata na zoto, koja vo nikoj slu~aj ne e izum na filozofijata, tuku se ~ini preku korenite dopira do najanti~kite mitolo{ki sloevi. A toa go pokaùva zloto i stradaweto kako, da re~eme ontolo{ki spoeni, taka {to sekoe zlo }e predizvika odmazda. Zaradi dobroto na drugite da se prezeme stradaweto kako rezultat na svoja volja, pretstavuva akt prifaten vo site religii i moralni kodeksi koi ja so~uvale razlikata me|u dobroto i zloto (iako ova e izvesen pleonazam bidej}i bez ova razlikuvawe nema nikakva smisla da se zboruva za moralnosta). Simbolot na bog koj strada i koj celosno se soglasuva da ja deli ~ove~kata sudbina ima barem dve zna~ewa. Kako prvo, Toj go potvrduva zakonot za spravedlivosta vo vselenata {to dejstvuva, vo prenosna smisla re~eno, kako homostati~en mehanizam, koj bara stradawe za da ja obnovi ramnoteàta uni{tena od destruktivnata sila na zloto. Ne samo vistinskiot dol`nik, ami isto taka i drugi lu|e moàt da gi platat dolgovite pod uslov toa da go pravat dobrovolno, ili so drugi zborovi - vo raspredelbata na dolgovite moè da ima promeni, no samo vo slu~aj ako se slobodno prifateni. @rtvata ima smisla samo ako ja ispolnuva prazninata {to ja otvoril lo{iot ~in vo celokupnosta na Bitieto. Kako vtoro, istiot toj simbol pretstavuva priznavawe na na{ata slabost, na ~ovekoviot rod mu e potreben bo`jiot lik za da gi ispolni svoite ogromni obvrski, nemaj}i sili so toa sam da se spravi, na toj na~in ja priznava svojata moralna slabost. No, so samiot toj akt koga ja priznava svojata slabost ~ove{tvoto ja potvrduva svojata golemina i dostoinstvo, taka {to ~ove{tvoto vo o~ite na boga pretstavuva dovolno dragocena riznica {to go zasluùva simnuvaweto na sinot bo`ji na ovoj telesen i poln so stradawe svet i poniùva~kata smrt {to toj ja prifa}a zaradi isceluvawe na ~ovekot. I taka vo li~nosta na spasitelot ("Onoj sme{en bog koj ne moèl da se spasi sebesi od sramnata smrt") se koncentrirale kako vozvi{enite, taka i mizernite aspekti na ~ovekovoto postoewe. Kolakovski, L. Ako Bog ne postoi... Tabernakul, Skopje, 2000, str. 60-61.
177
nego. (Propovednik, 3:16-22). Mrtvite se posre}ni od ìvite, a i od ednite i od drugite posre}en e onoj koj u{te ne postoi, koj ne |i videl lo{ite dela {to se pravat pod sonceto (Propovednik, 4:2-3). Gi vidov site nepravdi {to se pravat pod sonceto i solzite na onie na koi im se pravi nepravda i nema koj da gi ute{i, ni sila koja bi gi izvlekla od racete na onie koi im pravat nepravda (Propovednik, 4:1). Ne vredi ni revoltot, tolku prisuten vo Stariot Zavet, protiv vlasta na bogatite: "Ako vidi{ deka go ugnetuvaat siromaviot i deka gi gazat pravdata i sudot vo zemjata, ne ~udi se na toa, za{to nad visokiot nabquduva povisokiot, a nad nego najvisokiot. (Propovednik, 5:7). Za{to vo carskiot zbor e silata i koj smee da go pra{a: "[to pravi{?" (Propovednik, 8:4). Sueta nad suetite, veli Propovednikot, sueta nad suetite, s e sueta! Kakva mu e polzata na ~ovekot od siot negov trud so koj se trudi pod sonceto. (Propovednik, 1:1-3). ...[to bilo pak }e bide i {to se pravelo pak }e se pravi i nema ni{to novo pod sonceto. (Propovednik, 1:9). [to e krivo ne moè da se ispravi: toa {to go nema ne moè da se izbroi. (Propovednik, 1:15). Vnimatelno ja prou~iv mudrosta a taka i gluposta i ludosta no soznav deka toa e gonivetar (Propovednik, 1:17) Mnogu mudrost - mnogu jad: {to pove}e znaewe - toa pove}e bolka. (Propovednik, 1:18). Nakratko, skepticizam i gubewe verba vo duhovnite i op{testvenite vrednosti.
7.4. TEORIJA NA CELINATA
Vo osnovata na argumentacijata na teodikejata na celinata e deka se {to deluva kako zlo, vpro~em e dobro, samo ako se posmatra na vistinski na~in.249 Vo ovaa verzija, spored Kolakovski, teodikejata se obiduva da dokaè deka zloto e neophoden element na sovr{enata harmonija vo vselenata, deka se ona {to ni se pri~inuva kako besmisleno raspa|awe, bescelno uni{tuvawe, |avolska zloba, stradawe koe ne moè da izbavuva, siot apsurd i ìvoten uàs koga se gledaat od perspektiva na bo`jiot razum, }e proizleze deka pretstavuvaat prilog kon seop{toto spasenie i kone~nata slava. Vakviot obid mudrosta na boga da se pomiri so ~ove~kata bedotija e posebno karakteristi~en za onie struewa vo hristijanstvoto, koi - od Eriugena do Tejar de [arden - podlegnale na isku{enieto na panteisti~koto veruvawe deka na krajot na krai{tata se ona {to go proizvela svetskata istorija }e bide iskoristeno. Od ovoj agol na gledawe, zloto definitivno voop{to ne e zlo: nie samo mislime deka toa e zlo, zatoa {to celokupnata istorija na spasenieto e nedostapna za nas i zatoa apsolutizirame izvesni nejzini fragmenti ne sfa}aj}i deka vo bo`jiot plan tie mu sluàt na doAko sekoe zlo e za arno, moe prvo pra{awe e - koe dobro proizleze od bo`jata volja na najladnokrven i najstra{en na~in da se ubijat {est milioni Evrei, me|u koi ima{e golem broj deca?
249
178
broto. Na ovoj na~in, problemot okolu zloto ne samo {to e razre{en, tuku e i poni{ten, bidej}i site ne{ta {to ni izgledaat kako zlo pretstavuvaat samo del~iwa vo izgradbata na idnata sovr{enost, a vo toj proces ni{to ne e zaludno.250 - Vo taa smisla Avgustin i ovde e eden me|u prvite koj tvrdi deka gospod go koristi ~ovekovoto zlo za dobri celi. Se {to postoi i {to moè da izgleda kako zlo, vsu{nost e dobro, za{to toa e neophoden del na celinata koja e dobra. Se {to postoi so samoto toa e dobro. Stradaweto glavno e kazna za ~ovekovite grevovi, a bidej}i site lu|e se gre{nici, site zasluùvaat da bidat kazneti.251 A ako, pak, nekogo navistina morame da go opi{eme kako dobar, stradaweto treba da se sfati kako sredstvo koe od nego }e napravi u{te podobar ~ovek. Avgustin dava pove}e primeri za toa deka se {to postoi so samoto toa e dobro. Taka, toj tvrdi, ako nekoja devica ja siluvaat, toa vo sebe ima ne{to dobro za{to pridonesuva do smaluvawe na nejzinata vistinska ili potencijalna sueta ili gordost. Ako krsteno novoroden~e, ne{to najnedol`no {to postoi vo svetot se izloì na golemi stradawa, negovoto opravduvawe e vo toa {to nie ostanatite od toa u~ime ne{to za ovozemniot ìvot i po~uvame da kopneeme za ìvotot vo nebesnoto carstvo, vo soedinuvaweto so gospod.252 - Toma Akvinski, tvrdi deka gospod e odgovoren za prirodnoto zlo, me|utoa toa ne e zlo. Toa na lu|eto samo im deluva kako da e zlo, za{to imaat ograni~eni sposobnoosti za spoznavawe, a vsu{nost e neophoden emement vo celinata koja e dobra. Toj veli, ako zloto celosno bi bilo isklu~eno od stvarnosta, toa vo golema mera bi dovelo do is~eznuvawe i na dobroto. Svetot bez zlo e pomalku dobar, odo{to svetot vo koj ìveeme so seto negovo zlo. Spored Akvinski, gospod nekoi zla gi dozvoluva za mnogu dobra da ne bidat spre~eni. Zloto ima vredost na conditio sine qua non, uslov bez koj ne moè da bide dobieno nekoe neizbe`no dobro.253Ottamu, celta na providenieto na gospod ne e celosno da go isklu~i zloto od stvarnosta, tuku seto zlo koe se slu~uva da go uredi vo korist na dobroto. - Spored Martin Luter, celokupnoto zlo poteknuva od gospod i |avolot, me|utoa tamu kade {to |avolot saka zlo vo zloto, gospod saka
250 251
Kolakovski, L. Ako bog ne postoi. Tabernakul, Skopje, 2000, str..39. Site vidovi zlo, Avgustin gi posmatra vo vid na nekoe dobro ili kako kazna za grev. Bez ogled {to grevot e nedostig na red, toj sepak vo su{tina ne ja naru{uva slikata na seto {to e stvoreno. Gospod koj e semo}en i apsoluno dobro, dopu{ta zlo. Toj ne bi go dopu{til da ne predvidel koe dobro }e go napravi od negovoto zlo. Dodlek, Ivan, Zlo kod Avgustina i estetika ru`noga. Filozofija. org. str. 3. 252 Svensen, L. Filozofija zla, str. 54. 253 Vidi: Lajbnic, G.V. Teodikeja, PLAT, Beograd, 1993, str. 391.
179
dobro vo zloto. Bogot e pomo}en od |avolot i go koristi za da go unapredi dobroto.254 - Ovaa teodikeja podrobno ja razrabotil Lajbnic. Spored nego, supstancite moàt da se kombiniraat na beskrajno golem broj na~ini, no gospod izbira edna opredelena kombinacija i so ogled na toa {to e sovr{eno su{testvo, najdobrata mo`na kombinacija.255 Ottamu, na{iot svet e najdobar od site mo`ni svetovi.256 Prirodnoto i moralnoto zlo postojat za{to pridonesuvaat za ostvaruvawe na pogolemo dobro ili za spre~uvawe na pogolemo zlo. Vo soglasnost so toa svetot bi bil polo{ ako gospod bi go otstranil i najmaloto zlo, za{to toga{ svetot bi bil poinakov, a ne pove}e najdobar. Da se dozvoli zloto kako {to toa go pravi gospod e najgolema dobrina. Koga ne bi gi dopu{til site fizi~ki i moralni zla koi postojat, gospod bi bil odgovoren za u{te pogolemi zla. Vo krajna instanca teodikejata na Lajbnic pravi sovr{en krug: samo zatoa {to e dobar gospod go izbral najdobriot od site mo`ni svetovi, a bidej}i go sozdal najdobriot od site mo`ni svetovi, toj e dobar. Lajbnic naveduva u{te nekoi argumenti.257 Me|u niv e
Svensen, op. cit, str, 56. So ogled na toa {to bog e nadleèn za sozdavawe na {to e mo`no pove}e dobro, i gi poseduva seto potrebno znaewe i seta mo} za toa, toga{ vo nego ne e mo`no da postoi gre{ka, vina ili grev. I koga toj go dopu{ta grevot, toa go pravi od mudrost i od doblest. Lajbnic, G. V. Teodikeja, str. 120. 256 Na ovaa ideja na Lajbnic, preku ustata na stariot nau~nik Martin, Volter vo "Kandit" mu odgovara: "Na zemjinava topka, ili podobro top~e, mislam deka gospod ne prepu{til na nekoe lo{o su{testvo. Se razbira ne mislam na Eldorado. No jas u{te ne sum nai{ol na grad {to ne posakuva sosedniot grad da propadne, nitu semejstvo {to ne posakuva da iskopa grob na nekoe drugo semejstvo. Nasekade slabite posakuvaat da gi uni{tat silnite pred koi inaku lazat, a silnite postapuvaat so niv kako so ovci prodavaj}i im ja volnata i mesoto. Eden milion postroeni ubijci tr~aat od eden do drug kraj vo Evropa i disciplinirano ubivaat i pqa~kosuvaat za da zarabotat korka leb, bidejk}i ne znaat drug, popristoen zanaet. A vo gradovite koi navidum ìveat vo mir i spokojstvo, lu|eto pove}e stradaat od zavist, grià i nespokojstvo, odo{to nekoi vo grad opsednat od site lo{otilaci na svetot. Skrienite lo{otilaci se u{te polo{i odo{to bedata {to se iznesuva javno. So eden zbor, jas imam tolku videno i tolku proìveano, {to stanav maniheec. Volter, Raskazi, Kultura, Skopje, str. 85-86. 257 Spored Lajbnic, vo svetot postojat i dobro i zlo, no tie me|usebno se reguliraat po silata na nekoja vnatre{na harmonija, taka {to vo svetot nikoga{ ne moè da prevladee nitu zloto nitu dobroto. Ramnoteàta e sovr{ena i nie ìveeme idealno, bidej}i "se e najdobro vo najdobriot od site svetovi." Pri izborot na najsovr{eniot od site mo`ni svetovi bog bil voden od svojata mudrost koga go dodal zloto, {to sepak ne spre~ilo, na krajot na krai{tata, ovoj svet da bide najdobriot koj{to moèl da go izgradi. Zloto e doz255 254
180
tvrdeweto deka na svetot nema tolku zla kolku {to lu|eto zboruvaat, deka gospod ne moèl da go sozdade ~ovekot kako razumno su{testvo, a da ne mu dozvoli da vr{i fizi~ki i moralni zla. Kraen izvor na site zla e metafizi~koto zlo, me|utoa ~ovekovata slobodna volja e neposredna pri~ina na moralnoto zlo258 i za nego treba da se obvinuva ~ovekot. Svetot me|utoa e sovr{eno praveden, taka {to lu|eto treba da veruvaat deka sekoe nepravedno zlo na koe gi izloùvaat drugite lu|e, }e go sledi soodvetno dobro.259 Vo svoeto delo "Teodikeja," Lajbnic analizira pove}e prigovori vo vrska so ova pra{awe. Ovde }e se zadrìme samo na del od onie {to lapidarno se sro~eni na samiot kraj od negovoto delo. Prviot prigovor na koj toj se ~uvstvuva obvrzan da odogovori e deka "onoj koj voop{to nema najdobra namera, nemu mu nedostasuva ili sila ili znaewe ili dobrina. Gospod, pri sozdavaweto na ovoj svet, ja nemal vo vid najdobrata namera. Spored toa, na gospod mu nedostasuvala ili sila, ili znaewe ili dobrina. Ili, ako nekoj sozdava ne{to vo {to e sodràno zlo, a moè da bide sozdadeno bez kakvo i da e zlo, ili ~ie sozdavawe moèlo da se izbegne, voop{to nemal dobra namera. Gospod go sozdal svetov vo koj ima zlo, svet za koj tvrdam deka moèl da bide sozdaden bez zlo, ili negovoto sozdavawe moèlo sosema da se izbegne. Zna~i gospod nemal najdobra namera.260 Vo odgovorot na ovoj prigovor, za Lajbnic e prifatlivo postoeweto na zloto vo svetot {to gospod go sozdal i deka e mo`no sozdavawe na svet bez zlo ili voop{to negovoto nesozdavawe bidej}i negovoto sozdavawe e zavisno od slobodnata bo`ja volja. Pritoa, go svrtuva vnimanieto kon tvrdeweto deka najdobrata namera ne sekoga{ e onaa koja se stremi kon izbegnuvawe na zloto, za{to e mo`no od zloto da sleduva pogolemo dobro (na primer, eden general pove}e }e saka golema pobeda so polesni ranuvawa, otkolku sostojba bez pobeda i ranuvawa)... Vsu{nost, ponekoga{ e potrebna nesovr{enost vo eden del, za da se ovozmoì pogolema sovr{enost na celinata. Vo taa smisla go sledi
voleno kako conditio sine qua non na dobroto Isus Hristos propovedal deka besmrtnata du{a pominuva vo drug ìvot kade treba da go primi zasluènoto, odnosno platata za svoite dela. Toj napravil da bide o~igledno deka dobrinata i boènstvenata pravda sovr{eno se vklopuvaat vo ona {to gospod go planira za du{ite. Bog e celiot poredok, sekoga{ ja ima pravednosta (to~nosta) na proporciite i ja odrùva univerzalnata harmonija: seta ubavina e segment na negovite zra~ewa. Lajbnic, G. V. Teodikeja, str. 9-31. 258 Spored Lajbnic postoi fizi~ko ili prirodno (zlo koe go predizvikuvaat ne~ove~ki faktot - odevawe), moralno - malum culpae (zlo koe go predizvikuvaat lu|eto - grev) i metafizi~ko (nesovr{enost na prirodata) zlo. 259 Svensen, L. Filozofija zla, str, 57 i 58. 260 Lajbnic, G. V. Teodikeja, PLAT, Beograd, 1993, str. 327.
181
misleweto na Avgustin koj stotina pati rekol deka gospod go dozvolil postoeweto na zloto za od nego da bide mo`no da se izvle~e dobro, t.e. pogolemo dobro. Takvo e i misleweto na Toma Akvinski spored koe dopu{taweto na zloto od strana na boga se stremi kon vselenskoto dobro. Ve}e dokaàv deka pa|aweto na Adam, starite go nareklefelix culpa, sre}en grev, poradi toa {to bil popraven so ogromnata prednost na oteletvoruvaweto na bo`jiot sin koj na vselenata i dal ne{to poplemenito od se {to bez toa bi moèlo da postoi me|u su{testvata... Zna~i, za da se otfrli ovoj prigovor, dovolno e da se dokaè deka svetot vo koj {to ima zlo, moè da bide podobar od svetot bez zlo, a jas vo ovaa rabota otidov u{te podaleku, pa dokaàv deka, vsu{nost, ovoj univerzum mora da e podobar duri i od site drugi mo`ni svemiri.261 Velat dela Apostolot imal pravo koga go osuduval zloto {to ima za cel pravewe dobro,262 dopolnuva Lajbnic, me|utoa ne moème da go opovrgneme toa deka gospod so svojata semo`na mo} od dopu{taweto na grevot izvlekuva pogoelemi dobrodeteli, odo{to tie bile toa pred grevovite. Ne treba da uìvame vo grevot, toa na boga ne mu se bendisuva! me|utoa, treba da mu veruvame na istiot Apostol koj veli deka tamu kade {to ima mnogu grev ima u{te pove}e dobrini,263 a treba da se opomenime na toa deka i Isus go dobivme preku grev. Taka stanuva jasno deka spojot na ne{tata vo koj vlegol grevot e podobar od spojot bez grev.264 Eden od narednite prigovori (~etvrtiot) glasi: Koga nekoj moè da spre~i tu| grev, a toa ne go pravi, tuku poprvo pridonesuva kon nego, iako za toa e prili~no dobro izavesten, toga{ toj stanuva negov sou~esnik. Gospod moè da gi spre~i grevovite na su{testvata nadareni so um, no toa ne go pravi, tuku poprvo pridonesuva kon grevot preku svojata pomo{ i sozdadenite priliki iako ima sovr{eno znaewe za toa. Spored Lajbnic, ne treba da se soglasime so prvata premisa na ovoj silogizam, za{to, vozmo`no e nekoj da bide vo sostojba da spre~i odreden grev, no takvoto spre~uvawe ne e potrebno, bidej}i toa ne moè da se napravi bez sopstven grev, ili (koga se raboti za gospod) bez da stori nekoe nerazumno delo... Gospod bi se ogre{il vo ona {to treba da go stori, vo ona {to i go dolguva na svojata mudrost, na svojata dobrina, na svojata sovr{enost koga ne bi odel kon golemiot rezuIbid, str. 328. "Zo{to da ne pravime zlo, za da dojde dobro? - kako {to ne klevetat nekoi i velat za nas deka nie zboruvame taka? Osuduvaweto na takvite e pravedno." (Rimjanite, 3:8). Nakratko ova pravilo glasi: " Non esse facienda mala, ut eveniant bona" (Ne treba da pravile zlo, za da dojde dobro). 263 "Zakonot dojde za da se zgolemi prestapuvaweto: no kade {to grevot se zgolemi, tamu blagodatta se izlea preobilno." (Rimjanite, 5:20). 264 Lajbnic, G. V. Teodikeja, PLAT, Beograd, 1993, str. 87-88.
262 261
182
ltat na svoite stremeì kon dobroto i koga ne bi go izbral toa {to e apsolutno dobro, bez ogled na zloto na vinata koe tuka se nao|a opfatena so najvisokata nu`nost na ve~nite vistini. Ottamu mora da se zaklu~i deka bog antecedentno go saka sekoe dobro po sebe, a konsekventno najdobroto kako cel, ramnodu{nosta i fizi~koto zlo ponekoga{ kako sredstvo, no deka go saka samoto dopu{tawe na moralnoto zlo kako conditio sine qua non ili kako hipoteti~ka nu`nost, bidejki toa e povrzano so najdobroto. Zaradi toa konsekventnata volja na boga na koja i e predmet grevot e samo dozvoluva~ka.265 Gospod so svojata antecedentna volja saka lu|eto voop{to da ne gre{at, a so konsekventnata ili finalna ili zakonodavna volja (koja sekoga{ ima svoja posledica) saka da go ovozmoì nivniot grev so ogled deka ovaa dozvola e posledica na vi{i pri~ini.266
Ibid, str. 120. Ibid, str. 332-333. Vo op{ta smisla moè da se kaè deka voljata se sostoi vo naklonetost sprema ne{to vo srazmer vo koj taa volja sodrì dobro. Ova volja e nare~ena antecedentna, anticipira~ka koga oddelno go posmatra sekoe dobro kako takvo. Vo taa smisla moè da se kaè deka bog se stremi kon sekoe dobro kako takvo, skolasti~ki kaàno ad perfectionem simpliciter simplicem (prosto-naprosto kon sovr{enstvo), i toa so antecedentna volja. Postoi dlaboka sklonost kon posvetuvawe i spasuvawe na site lu|e, kon otstranuvawe na zloto i spre~uvawe na prokletstvoto. Zgora na toa moè da kaème deka taa volja e delotvorna po sebe (per se) t.e. taka {to ottamu da proizleguva nekoe delo, ako ne postoi nekoja posilna pri~ina koja bi go osuetila. Za{to taa volja ne odi do kraj (ad summum sonatum), so drugi zborovi, voljata nikade nema da go proizvede svoeto celosno delo so ogled na toa {to bog e gospodar na site ne{ta. Celosnite i neizostavni posledici mu pripa|aat na tn. konsekventna volja. Taa e celosna i na nea se odnesuva praviloto deka sekoga{, koga toa e mo`no, go pravime toa {to go sakame. Zna~i, taa konsekventna volja, finalna ili re{ava~ka, proizleguva od sudirot na site antecedentni volji, isto tolku od onie koi se stremat kon dobroto kako i od onie koi go odbivaat zloto... Ottamu proizleguva deka gospod antecedentno go saka dobroto, a konsekventno najdobroto. A {to se odnesuva do zloto, gospod voop{to ne go saka moralnoto zlo, nitu na apsoluten na~in fizi~koto zlo ili stradawata. Zaradi toa ne postoi apsolutna predopredelenost za prokletstvo, a za fizi~koto zlo moè da se kaè deka gospod ~esto go saka kako kazna za vina, kako i sredstvo za postignuvawe na celta, t.e. za spre~uavwe na pogolemi zla ili za sozdavawe na najgolemoto dobro. Kaznata, isto taka, sluì kako ispravka i primer, a zloto ~estopati za podobro uìvawe na dobroto, a ponekoga{ pridonesuva kon pogolemo sovr{enstvo na onoj koj go trpi kako {to poseanoto zrno e podlo`no na eden vid propa|awe za da pronikne. Toa e ubava sporedba so koja se posluìl samiot Isus (Jovan, 12:24). [to se odnesuva do moralniot grev i zlo iako toa se slu~uva tolku ~esto {to moè da posluì kako sredstvo za dobivawe ili spre~uvawe na drugo zlo toa sepak ne go pravi dovolen predmet na
266 265
183
Na drugo mesto, Lajbnic go veli i toa deka, ako sekoja sre}a e harmoni~na, ako sekoja harmonija mu e poznata na gospod, ako sekoe ~uvstvo na harmonija pretstavuva radost, sleduva deka sekoja sre}a mu se dopa|a na gospod. Sledstveno na toa, toj gi saka site du{i, pa ottamu (spored definicijata praveden e onoj koj go saka sekogo) gospod e praveden.267 Na ovaa stanovi{te se nadovrzuvaat niza pra{awa, koi, za na niv da odgovori, moral da si gi postavi i samiot Lajbnic. Toa se slednive pra{awa: Ako gospod im se raduva na sre}ata na site lu|e, toga{ zo{to site niv ne gi napravil sre}ni? Ako, pak gi saka site, zo{to mnogumina od niv gi osuduva? Potoa, ako e praveden, poradi {to vo tolkava mera se pokaùva neednakov, za od edna ista materija, re~isi od ista glina toj edna{ da sozdava sad za ~est, a drug pat za sram? I od kade toa deka ne e izvor na grevot, koga, iako bil vo mo`nost da go otstrani od svetot toj volevo go dopu{til. Ili pak, kako ba{ toj da ne go sozdal grevot, a grevot, zarem ne, e del na toj svet? I {to ostanuva od slobodnata volja ako se postavi nu`nosta na grevot i od pravednosta na kaznata ako se odzeme slobodnata volja? [o zna~i potoa nagradata ako samata milost postavila edni da se razlikuvaat od drugite i kone~no ako gospod e posledata pri~ina na rabotite, {to ostanuva vo toj slu~aj da im se pripi{e na lu|eto, a {to na |avolite?268
boènskata volja ili zakonit predmet na sozdadenata volja. Toj grev treba da bide prifaten ili dozvolen samo dokolku se smeta za izvesna posledica na neophodna zada~a, taka {to onoj koj ne bi sakal da go odobri grevot na drug, samiot go propu{ta ona {to mu e obvrska. Kako koga oficirot i go napu{til mestoto koe treba da go ~uva osobeno vo grad vo koj dva vojni~ki garnizoni se spremni za me|usebno ubivawe. Ibid, str. 94-95. 267 Lajbnic, G. V, Ispovest filozofa, Bonart, Nova Pazova, 2002, str. 7. 268 Ibid, str. 8. Gavolite ne se neprijateli na lu|eto osven dokolku lu|eto se prijateli na gospod. Tie se onie koi se odgovorni za siot tehni~ki napredok: od niv ~ove{tvoto gi nau~ilo ve{tinite na obrabotka na metalite, gotveweto i vrieweto na pijalocite. Vragot osobeno go otkril ognot, go izgradil prviot mlin i ja konstruiral prvata kola. Ve{tinata na ~itaweto i pi{uvaweto e eden od negovite golemi podaroci na ~ove{tvoto. Site tie podaroci bea nameneti ~ovekot da go napravat nezavisen od gospod za so toa da gi prekine vrskite so koi ~ovekot mu pomaga na boga vo upravuvaweto so svetot. Vo toa svojstvo vragot e "lukaviot" koj se pojavuva vo staroslovenskite verzii na o~ena{, vo zborovite: "izbavi ne od lukaviot." Postoi i sosema drug vid na vrag nare~en ~ort koj pove}e e mora odo{to isku{enie. Toj im e sojuznik na ve{ticite i vol{evnicite koi gi povikuvaat ne~istite duhovi. I povtorno, postojat bezbroj demoni, duhovi, vili i drugi ne~ove~ki su{testva ~iii aktivnosti se u{te se prisatni vo ~ovekoviot ìvot otkolku {to toa e slu~aj vo keltskata mitologija. Najstara od site niv e Baba Jaga, krupna i mo}na ènska figura koja igra va`na uloga vo slovenskite le|endi. Gloucestershire, J.G.B. Sh, Uvod na Ouspenski, P. D. Razgovori s vragom, str. 1.
184
Iako gospod e poslednata pri~ina na ne{tata i sledstveno na toa na postoeweto na grevot, Lajbnic negira deka grevot e posledica na bo`jata volja. Ottamu, spored nego, grevovite nastanuvaat, ne zatoa {to gospod toa go saka, tuku so samoto toa {to toj postoi (isto kako {to tri po tri pravat devet, ne e posledica na voljata na boga, tuku na negovoto postoewe). Poslednata fizi~ka pri~ina na grevot, kako vsu{nost i na site ne{ta, leì vo boga, dodeka nivnata moralna pri~ina e vo onoj koj gre{i. Ottamu, Lajbnic misli deka grevot treba da mu se pripi{e na voljata na boga, tuku na bo`jiot razum, ili {to e isto, na onie poznati ve~ni idei kako priroda na ne{tata, za da ne se pomisli deka postojat dve na~ela na ne{tata, nekakvi bogovi bliznaci i me|usebni neprijateli - eden za dobro i drug za zlo.269 So drugi zborovi, grevot doa|a kako posledica na seop{tata harmonija na ne{tata, koja inaku, pravi svetlosta da se razlikuva od temninata. Zna~i seop{tata harmonija postoi ne vrz osnova na bo`jata volja, tuku na negoviot razum, idejata, ili poinaku, prirodata na ne{tata (sekoj odnos, proporcija, analogija se izveduva ne od voljata, tuku od prirodata na ne{tata, ili {to e isto, od idejata na ne{tata). Spored toa, grevot treba da mu se pripi{e na seop{tata harmonija, pa negovoto poteklo ne e vo voljata, tuku vo postoeweto na boga.270 Toa {to gospod go dozvoluva grevot zna~i deka toj go saka i ne go saka, spored definicijata: da se dopu{ti, ne e nitu da se saka ni da ne se saka, tuku da se znae... Grevot edinstveno go sakaat ~ovekot ili |avolot koi imaat zadovolstvo od zloto.271 Bog go dozvoluva grevot, za{to znae deka zloto ne odi nasproti op{toto dobro, tuku deka nesoglasieto koe se javuva se nadomestuva po drug pat. [to se odnesuva pak, do ~ovekot koj smrtno gre{i, toj znae - samo kolku {to e vo mo`nost da uvidi - deka toa {to go pravi e protiv op{toto dobro so koe povtorno moè da se soedini duri preku svojata sopstvena kazna. Onaka kako {to ja mrzi kaznata, a sepak go saka aktot, toj nu`no go mrzii op{toto dobro i pravecot na dvièneto na svetot, pa zatoa smrtno gre{i.272 Protiv ovaa teorija ~inam dovolno zboruva sledniov primer: Zamislete deka ku}ata na nekoj ~ovek koj ìvee sam ja zafati poàr i toj umira vo stra{ni maki, a za toa nikoga{ nikoj ne doznal i otamu nemoèl da izvle~e nikakva mudrost. Kakvo dobro toa bi moèlo da donese za celinata. Koli~estvoto na toa zlo zboruva protiv bo`jata dobrina i semo}.273 - Teodikejata na celinata me|utoa ima i svoja sekularna varijanta. Imeno, idejata: sekoe zlo za dobro, se sre}ava i vo filozofija
269 270
Ibid, str. 13. Lajbnic, G. V, Ispovest filozofa, str. 14-15. 271 Ibid, str. 20, 24-25. 272 Ibid, str. 26. 273 Svensen, L. Filozofija zla, str. 59.
185
na oddelni avtori za koi ne moè da se kaè deka vo opravduvaweto na zloto imale namera da go opravdaat boga tuku, dràvata i nejzinite institucii.274 Ottamu nivnata teodikeja (opravduvawe na boga), spored mene e poprikladno da se narekuva nomodikeja (opravduvawe na zakonite). Kon nea otsekoga{ se priklonuvale site onie koi imale opredeleni politi~ki ili metafizi~ki idei koi sakale da gi opravdaat so povikuvawe na dobroto sodràno vo zloto, za{to spored niv, sekoe zlodelo moè lesno da se opravda samo so povikuvaweto na svojata ideja ako vo nea kako krajna cel se zamisluva ne{to {to za niv e dobro. Ottamu, so pravo e re~eno deka i patot kon pekolot e poplo~en so dobri nameri. Taka, spored Bernard Mendevil, iznesena vo "Basna za p~elite" (The Fable Of The Bees) privatnite poroci go unapreduvaat javnoto dobro. Toj veli ne samo deka zloto e izvor na op{toto dobro, tuku i deka zloto mora da se odrùva za op{testvoto da moè da prodolì da postoi. Vo momentot koga zloto }e is~ezne, }e dojde do slom na op{testvoto, ako ne i do negovo celosno propa|awe.275 Adam Smit vo deloto "Bogatstvo na narodot" (The Wealth Of Nations, 1976), tvrde{e deka sremeòt na poedinecot da go ostvari poedine~iot interes bez ogled na op{testvoto, vodi do najdobar moèn rezultat za op{testvoto kako celina. Kolektivnoto dobro zna~i }e bide unapredeno so ednostavno fokusirawe vrz poedine~noto dobro. Toa e su{tiata na negoata poznata metafora za toa deka "nevidlivata raka" upravuva so razvojot, odnosno negovata ideja deka al~nosta za pari se redefinira od zlo kon dobro: stremeòt kon sopstvena korist vodi kon unapreduvawe na kolektivnoto dobro.276 Vo taa smisla razmisluva i Kant koga eksplicitno tvrdi deka vojnata e vo slu`ba na napredokot. Se {to e negativno moè da se preobrazi vo ne{to povozvi{eno i pozitivno. Negostoqubivosta na prirodata i pohlepnosta na lu|eto kon bogatstvo i mo} se neophodni da go odvedat ~ovekot napred vo negoviot razvoj. Se tvrdi deka bolkata postoi za da ne napravi podobri lu|e. Site zla koi se vr{at ili trpat pretstavuvaat delovi na celinata koja se dviì kon ostvaruvawe na dobroto. Toa e Kantovata nomodikeja. Spored nego moralnoto zlo poseduva osobina da raboti protiv samoto sebe i da sozdava prostor za dobro.277 I kako {to Hegel, povikuvaj}i se na istorijata kako celina,mislel deka na porane{noto zlo moè da mu dade legitimitet, vo marksizmot se smeta deka so legitimitet moàt da zdobijat i
Vo taa smisla, Jason od Tesalija imal obi~aj da kaè: Nekoi raboti mora da se napravat nepravedno, za mnogu drugi da se napravat pravedno. 275 Vidi: Ibid, str, 62. 276 Vidi: Ibid, str, 62. 277 Svensen, L. op. cit, str, 64
274
186
sovremenite i idnite zla. Toa jasno e iskaàno od Xerx Luka~: Vo komunisti~kata etika najgolema obvrska e prifa}aweto na nu`nosta za nemoralno deluvawe. Toa e najgolemata `rtva {to revolucijata ja bara od nas. Uveruvawe na vistinskiot komunist edeka, preku dijalektikata na istoriskiot razvoj, zloto se preobrazuva vo ubavina.278 Sekulariziranata promisla kaj ovie avtorija ima istata funkcija kako i bo`jata promisla vo teodikeite, imeno vliaae na dijalekti~kiot presvrt zloto da se pretvori vo ne{to dobro. Toga{ zloto samo delumno funkcionira kako izraz na dobrata celina. Od takviot optimizam,279 povikuvaj}i se na Lajbnic, Volter, pravi parodija vo eden od dijalozite vo "Kandid." Tamu najprvin zboruva Jakov koj veli: Lu|eto kako da ja rasipale malku prirodata, za{to ne se rodeni kako volci, a stanuvaat volci. Gospod ne im dal ni topovi, ni pu{ki, ni bajoneti, a tie si napravile i topovi i pu{ki i bajoneti za da se uni{tuvaat. Jas bi moèl da gi izbrojam onie {to propadnale i pravosudieto koe se dobralo do parite na propadnatite za da gi onevozmoì nivnite doveriteli. Seto toa e neophodnost, mu odgovori Panglos, a poedine~ite nesre}i pridonesuvaat za op{to dobro, taka {to kolku {to ima pove}e poedine~i nesre}i, tolku ni e podobro.280
Ibid, str, 66-67. Znaeme kakov rezultat ima{e ovaa marksisti~ka verzija na teleolo{ka suspenzija na eti~koto. t.e. na zapostavuvaweto na moralot od obziri kon vi{i celi - okolu sto milioni mrtvi. Ibid, str. 67. 279 Ottamu, spored Volter - Optimizam e besnilo vo koe se tvrdi deka se e dobro koga se e lo{o. Volter, Raskazi, Kultura, Skopje, 1982, str. 81. 280 Bolter, Raskazi, Kultura, Skopje, 1982, str. 39. Vo istoto delo, ve~erta po zemjotresot vo Lisaon poradi koj pod urnatinite ostanaa zgme~eni trieset iljadi lu|e od site vozrasti od dvata pola, Panglos gi te{e{e gostite koi go rosea lebot so solzi velej}i im deka ne moèlo da bide poinaku. Zo{to, vele{e toj, ova e onaka kako {to moè da e najdobro. Zo{to, ako ima vulkan vo Lisabon, toj ne moè da bide na nekoe drugo mesto. Zo{to, nevozmo`no e rabotite da ne se tamu kade {to se. Zo{to, se e najdobro podredeno. Na toa mu be{e zabeleàno od eden ~ovek, blizok do Inkvizicijata, deka ne veruva vo prvobitniot grev, zo{to ako e se najdobro, toga{ zna~i nema ni grev ni kazna. Mnogu ponizno se izvinuvam, odgovori Paglos, no padot na ~ove{tvoto i prokletstvoto zadolìtelno vleguvaat vo ovoj najdobar od site mo`ni svetovi. Ibid, str. 40-42. A na zabele{kata deka ne veruva vo slobodata, Panglos ne mora{e da odgovori zaradi ve{to sro~eniot tekst od prethodnite strani na ova delo. Spored toj tekst, eden ubav proleten den Kandid re{i da se pro{eta. Odej}i taka pravo pred sebe i razmisluvaj}i deka za ~ovekoviot rod kako i za ìvotinskiot e golema blagodet {to moàt da se sluàt so svoite noze kako {to sakaat. No, ne napravi nitu dva kilometri, eve ti gi ~etiri drugi heroi po {est stapki visoki, go pristignaa, go vrzaa i go odvedoa vo zatvor. Najzakonski go pra{aa {to saka pove}e, trieset i {est pati da se pro{eta niz stroj vojnici ili naedna{ da primi dvaeset kur{umi v ~elo. A bid278
187
7.5. ESTETSKA TEORIJA
Estetskiot argument veli deka dobroto pove}e se ceni koga se posmatra vo kontekst vo zloto. Ili poprecizno, zloto se opravduva so tvrdeweto deka ubavinata na svetot bi bila pomala dokolku ne bi postoelo zloto kako sprotivnost na dobroto,281 ili koga ne bi postoelo zloto, ne bi postoelo ni dobroto.282 Istiot argument se sre}ava i kaj Akvinski, a podocna i kaj Dekart i Lajbnic.
e}i toj ne uspe da gi ubedi vo toa deka negovata volja e slobodna i deka ne go saka ni ednoto ni drugoto, mora{e da izbira. Toj se re{i vo imeto na darbata bo`ja {to ja vikaat sloboda da go pro{etaat trieset i {est pati niz stroj vojnici. Izdrà dve pro{etki... Polkot be{e sostaven od dve iljadi lu|e, {to zna~i deka dobil ~etiri iljadi stapa od tilot do zadnikot. Mu gi par~osaa musklulite i nervite i koga treba{e da svrti tretpat, ne moèj}i pove}e da izdrì, Kandid zamoli da bidat tolku dobri i da mu ja par~osaat glavata. Toj i }e ja dobie{e ovaa milost: mu gi vrzaa o~ite, go kleknaa na kolenici. Vo toj moment kralot na Bugarite pominuva{e ottuka i pra{a kakov zlostor napravil ma~enikov. Bidej}i ovoj kral be{e umen, od se ona {to mu raskaùvaa za Kandid razbra deka ova mom~e e metafizi~ar, neupaten vo rabotive na svetov, ta toj mu ja dade svojata milost so velikodu{nost {to }e bide falena vo site vesnici niz site vekovi. Ibid, str. 33. 281 Dodlek, Ivan, Zlo kod Avgustina i estetika ru`noga. Filozofija. org. str. 3. 282 Kako {to teistite moralnoto zlo mu go prepi{uvaa na ~ovekot, a samoto dobro go izveduvale od boga, taka i fizi~koto zlo, zloto vo prirodata, delumno neposredno a delumno posredno, i go prepi{uvaa na materijata, odnosno na neizbe`nata nu`nost na prirodata. Koga ne bi postoelo zloto, ne bi postoelo ni dobroto. Koga ~ovekot ne bi trpel glad, ne bi uìval vo hranata, nitu bi ~uvstvuval potreba za nea, koga ne bi moèl da ja skr{i nogata ne bi imal ni koski, pa spored toa ne bi moèl ni da odi. Koga ne bi moèl da ~uvstvuva bolki koga e ranet, ne bi ~uvstvuval ni potreba da se brani. Zatoa, velat tie, glupavo e koga ateistite gi naveduvaat zloto, stradawata, bolkite vo ìvotot kako dokaz protiv postoeweto na dobriot, mudar i semo}en tvorec. Sekako, sosema e to~no deka koga ne bi postoele ovie ili onie zla, moèbi ne bi bile ni ovie i onie dobra. Me|utoa, taa uslovnost vaì samo za prirodata, a ne i za eden bog. Kako {to bog e su{testvo vo koe teistot zamisluva blaèstvo bez porok i sovr{enost bez nedostatoci, isto taka za boga i toa nu`no se vrzuva i sfa}aweto deka toj moè da sozdade dobro bez zlo i eden svet bez stradawa i nedostatoci. Zatoa hristijanite i veruvaat vo eden iden svet vo koj toa navistina }e bide slu~aj, od koj e otstraneto ona {to ateistot go naveduva kako dokaz deka svetot nema boènsko poteklo. A starite hristijani go imaa toj svet vo rajot. Dokolku Adam ostanal vo onaa sostojba na nevinost i sovr{enost vo koja izlegol od racete bo`ji, negovoto telo bi ostanalo nepodlo`no na raspad i povredi i prirodata voop{to bi bila po{tedena od site zla i nedostatoci koi sega gi ima... Ovie teodikei ja ograni~uvaat bo`jata dejnost,
188
Nasproti ovoj argument stoi ednostavnatalogika: ako gospod moè sebesi da si dozvoli na lu|eto da im nanesuva bolka za da gi razubavi ne{tata, toa bi trebalo da im bide dozvoleno i na lu|eto. I obratno: ako na lu|eto od estetski pri~ini ne im e dozvoleno edni na drugi da si nanesuvaat bolka, toa ne bi trebalo da mu se dozvoluva nitu na gospod.283 8. INTERANES ZA ZLOTO
8.1. FENOMENOLO[KI ASPEKT
a) Prirodni katastrofi
I pokraj toa {to sekodnevno sme bombardirani so uàsot na masovnite nesreki {to se javuvaat kako posledica na elementarni katastrofi i ~ove~ki propusti i zlodela, retko koj zabeleùva deka izostanuva kakov bilo angaìran napor da bideme oslobodeni od vakov napliv na vesti. Ako nekoj se pra{a zo{to nema takov otpor, mojot odgovor e zatoa {to ovie top vesti se ne{to bez {to obi~niot svet ne moè da go zadovoli svojot dneven interes, a mediumite {to gi plasiraat tie vesti svojot profit. Ottamu, ~itame ili slu{ame deka: - 220.000 iljadi lica zaginaa od cunamito predizvikano od zemjotres vo 12 dràvi vo indiskiot okean na 26. 12. 2004 godina. Nabrzo potoa, na 28. 03. 2005 godina okolu dve iljadi lica zaginaa od povtorenoto cunami koe se slu~i na zapadniot breg od Indonezija. - Najmalku 54 lica zaginaa vo Kina po poplavite i lizgaweto na zemji{teto {to na po~etokot na septemvri 2005 godina gi predizvika tajfunot "Talim." (Kratka agenciska vest na Ksinhua vo Utrinski vesnik od 3. 09. 2005). - Bomba{ki napadi vo London od 7. 07. 2005 (52 `rtvi). - A [arm el [eik kade vo bomba{ki napad zaginaa 64 lica, - 36 lica (imingranti od Afrika) zagina vo tri poàri vo stanbeni blokovi vo Pariz vo avgust-septemvri 2005 godina. - 140 lica zagina vo avinska nesre}a koga se urna patni~ki avion "Boing 737-200" vedna{ po poletuvaweto od pistata vo predgradieto na gradot Medan vo Sumatra (5. 09. 2005) neposredno po poletuvaweto od aerodromot.
bo`jata semo} so bitieto i dejnosta na prirodata, a bo`jata sloboda, koja bi moèla da sozdade svet sosema poinakov odo{to e - so pretstavata za nu`nosta koja pak poteknuva samo od prirodata i samo nejze i soodvetstvuva. Foerbah, L. Predavanja o su{tini religije, Kultura, Beograd, 1955, str. 202-203. 283 Svensen, op. cit.str, 43.
189
- Desetici iljadi zaginati i golem broj is~eznati lica. Iljadnici kra`bi, nasilstva, siluvawa i ubistva, umirawa od glad se slu~ija po samata katastrofa vo Wu Orleans od 29. 09. 2005). [eesetina zemji ponudija i dadoa pomo{ za spasuva~kite napori na SAD, me|u koi: Saudiska Arabija (5 milioni dolari), Katar 100 milioni dolari), Avstralija (10 milioni avstraliski dolari) Avganistan (100.000 dolari), [ri Lanka (25. 000 dolari), Kuba (1.100 lekari i 26 toni lekovi), Venecuela (gorivo, humanitarna pomo{ i spasuva~ki ekipi), Jamajka, Japonija (200.000 dolari i humanitarna pomo{ vo vrednost od 300.000 dolari), Kina (500.000 dolari), Kuvajt (nafta i nafteni derivati vo vrednost od 500 milioni dolari), itn. Oficielno: 388 mrtvi od uraganot Kartina. - Indiskiot vesnik "Tajms of Indija" objavi sporedba me|u katastrofata vo Wu Orleans i poplavata na indiskiot grad Mumbai (Bombaj). Vo Mumbai, koj ima 12,6 milioni ìteli, padnalo dvapati pove}e do`d otkolku vo Wu Orleans. No vo Mumbai zaginale "samo" 37 lica. Vo indiskata metropola nemalo prestrelki, za razlika od Wu Orleans, a indiskata armija na teren bila samo 12 ~asa. Posledicite od poplavata vo Mumbai ve}e se celosno sanirani. (Vreme, 12. 09. 2005) - Najmalku 18 lica zaginaa i 150 bea povredeni koga na 3. 10. 2005 godina, {est vagoni izletaa od {inite vo blizina na gradot Datija vo Indija (kade vpro~em godi{no se registriraat okolu 300 èlezni~ki nesre}i). Istiot den najmalku 21 lice zagina pri prevrtuvawe na turisti~ki brod vo ezeroto Xorx vo sojuznaat dràva Wu Jork. Toj den se udavija i najmalku 5 afrikanski imigranti, poradi prevrtuvawe na 2 ~amci vo {panskite teritorijalni vodi. Istiot den zaginaa i 21 lice vo sudar na dva avtobusi vo Du{anambe (Tagixistan). - Na 4. 10. 2005 kako posledica na uraganot Sten vo Meksiko zagina 61 lice, vo El Salvador najmalku 49 lica, vo Nikaragva - 6, vo Gvatemala - 4 i vo Honduras dve lica (ili vkupno najmalku 122 lica). - [est lica zagina, a dvajca se vodat kako is~eznati po porojnite do`dovi {to go pogodija romanskiot breg na Crnoto More vo poslednive dva dena. Devetnaeset lica, od koi osumnaeset deca, zaginaa vo poplavite {to vo po~etokot na mesecov go zafatija ju`niot del na Vietnam. Okolu 50 lica se povredeni od koi nekolkumina pote{ko, vo eksplozijata na bomba vo Beloruskiot grad Vitebsk. (Kratki agenciski vesti na MIA preneseni od Makedonija denes od 24/25. 09. 2005). - Najmalku 14 lica zaginaa, a osum se vodat kako is~eznati vo naletot na tajfunot Kanun vo Kina... Ova e 15-ti tajfun {to ja pogodi Kina od po~etokot na godinata. (Agenciska vest na Makfaks, prenesena od Makedonija denes od 13. 09. 2005). - Vo serija bomba{ki napadi vo Bali (Indonezija) od 1. 10. 2005 godina zagina 26 lica i 122 bea povredeni. Ova be{e vtor napad vo ova odmarali{te. Vo onoj od 12. 10. 2002 godina zaginaa 202 lica. 190
- Na 22. 02. 2005 vo silen zemjotres vo gradot Zarand (jugoisto~en Iran, odale~en 250 km. od Bam kade vo 2004 isto taka od zemjotres zaginaa 31.000 lica) zaginaa okolu 400 lica. - 11. 09. 2001 oficielno 2.749 mrtvi vo teroristi~kito napad na "Blizna~kite" vo Wu Jork. - 11. 03. 2004 deset bombi eksplodiraa vo ~etri voza vo Madrid zaginaa 191 lica. - êtirieset i pet lica zaginaa, a 40 se povredeni otkako se prevrtel avtobus vo Indija, 165 km. severno od gradot Xamu. Patnicite odele na axilak vo Tatapanu. Najmalku 13 sredno{kolci zaginaa, a nad 20 se povredeni v~erautro pri soobra}ajna nesre}a vo gradot Jeèvo vo isto~niot del na Polska. Najmalku 85 lica zagina, a 110 se raneti vo eksplozija na tri avtomobili-bombi koi re~isi istovremeno eksplodiraa vo severniot ira~ki grad Balad koj se nao|a 80 km. severno od Bagdad... Samo nekolku ~asa po trikraniot napad vo Balad, v~era vo {iitskiot grad Hila zaginaa 10 lica, a 12 se povredeni pri eksplozija na avtomobil bomba srede masovno poseten pazar. (Agenciski vesti na MIA preneseni vo Ver~er od 1 i 2. 10. 2005). - Na 27. 02. 2005 godina samoubiec vo avtomobil-bomba ubi najmalku 115 lica, a 148 povredi vo eksplozija {to se slu~i vo Bagdad - Vo po~etokot na vtorata polovina od januari, 2006 godina, vo Rusija po~inaa najmalku 70 bezdomnici, a 22 bea hospitalizirani od stud. Vo januari 1996 godina, 90 lica zaginaa od stud i vo Japonija. - 42 lica zaginaa, a samo eden ja preìvea nesre}ata vo avionskata nesre}a na slova~kiot voen avion, koj na 20. 01 2006 godina, se urna vo Ungarija. - Najmalku 345 muslimanski axii zaginaa, a najmalku 289 bea povredeni, vo ~ove~ko stampedo pri simboli~koto kamenuvawe na |avolot vo gradot Mina vo Saudiska Arabija na 12. 01. 2006 godina. Inaku, na istoto mesto vo 2000 godina, zaginaa 1.426, a 251 vo 2004 godina. - Na 3. 02. 2006 preku 190 mrtvi i 800 is~eznati od potonuvaweto na feribotot na Crvenoto More. - Na 4. 02. 2006 preku 90 mrtvi i pove}e od 200 povredeni lica vo turkanica za vlezni bileti na stadionot vo Manila kade treba{e da se oddrì izvlekuvawe na premija od okolu 200 amerikanski dolari za najsre}niot posetitel. - Na 17. 02. 2006, koga iljadnici toni kal go zatrupa seloto Guinsaugon na Filipini, od 1.860 ìteli bea spaseni samo okolu 40 lica. - Na 24. 02. 1006 vo poàr vo fabrika za tkaenini zaginaa nad 80 lica i pove}e od 300 drugi bea povredeni. - Na 19. 10. 2007 "neuspe{en" atentat na Benazir Buto - 130 mrtvi. Na 27. 12. 2007 "uspe{en" antentat - 30 mrtvi !?. - Dodeka preìveanite Hai}ani se tepaat za par~e hrana, patnicite od luksuzen prekuokeanski brod bezgri`no gi minuvaat denovite 191
na privatnata plaà Labadi na Hiti, na 130 km. odale~enost od mizerijata {to go zaprepasti svetot. Imeno, 250.000 lu|e go zagubija ìvotot vo zemjotresot {to se slu~i na 19. 01. 2010 godina. Izvadok od napis vo vesnikot "Utrinski vesnik" od 22. 01. 2010 pod anslov "Haiti kako zemjotresna turisti~ka meka." - Treba li moèbi da zboruvame i za toa deka spored izve{tajot na ON, 800 milioni mladi lica (od 15 do 24 godini) ìveat vo krajna siroma{tija, a od niv re~isi 210 milioni preìvuvaat so pomalku od 1 dolar dnevno. Ili deka 88 milioni od niv se nevraboteni. Sekoe zlo za dobro!? Dali gi pametite ovie broj}i, koe ~uvstvo go predizvikaa vo vas, kako i {to ste prezele vo vrska so toa, se samo nekolku pra{awa {to vedna{ mi se postavuvaat i baraat odgovori. Dali ovde se raboti za vistinski interes predizvikan od potrebata za prevenirawe na vakvite i drugi svetski zla ili za ednostaveniot interes za plasiraweto na ovie vesti e vo niv da se pobara potvrda na bo`jata pravda - demek, taka trebalo ilimoralo da bide!
b) Masovni zlostorstva
ôvekot mnogu ~esto go interesitraat i masovnite ubistva, pa taka sekojdnevno ~iteme za toa deka: - So Dekret na Hitler za ubivawe na neizle~ivo bolni lica od 1. 09. 1939 godina, so jaglen monoksid "od soàluvawe" bile ubieni 10.000 du{evno bolni Germanci.284 - Rusite se odgovorni za ubistvoto na 15.000 polski oficiri vo Katinskata {uma, vo okolinata na Smolensk.285 - Vo 1944 godina, Himler, preku Ajhman i Joal Brand so d-r Kastner vo Ungarija pregovaral za razmena na 1. 000.000 evrei za 10.000 kamioni.286 - Zair (Belgiski Kongo) za vreme na vladeeweto na Leopold II od 1880-1920 ubieni se 10.000.000 od 20.000.000 ìteli.287 - Od 1900-1989 vo voeni sudiri zaginale 86.000.000 luge. Presmetano vo saati vo XX vek na sekoj sat vo prosek ginele 100 luge.288 - Nacistite za vreme 1940-1945 ubija 25.000.000 luge. - 1915 vo Turcija - ubieni 800.000 do 1.300.000 Ermenci. Turcija priznava samo 300.000 ubieni.289
Vidi: Arent, H. Ajhman vo Erusalim, Izve{taj za banalnosta na zloto, Templum, Skopje, 2003, str. 150. 285 Ibid, str. 344. 286 Vidi: ibid, str. 38, 161 i 269. 287 Svensen, L. op.cit. str, 33 288 Ibid, str, 30. 289 Ibid,str, 33.
284
192
- Od strana na ÊKA (Seruska komisija za borba protiv kontrarevolucija, {pijuaà i sabotaà) od voveduvaweto na Dekretot na crveniot teror (na 5. 09. 1917, po atentatot na Lenin od strana na Dora Kaplan) vo prvata polovina na 1918 bea strelani 22, a vo vtorata polovina na 1918 - 6.000 lu|e. Od juni 1918 do oktomvri 1919 sudovite donele 16. 000 smrtni kazni direktno pobarani od Lenin. - Od 1930-1954 ne se znae kolku lu|e bile ubieni za vreme na Stalin. Se smeta deka samo vo periodot 1937-1938 bile strelani 1.700.000 lu|e. - Spored poslednite najavi na TV vo nemirite vo Sudan bile ubieni 100.000 lu|e. Pretsedatelot tvrdi samo 10.000. - Po vojnata vo SSSR povtorno se otvoreni nekoi koncetracioni logori (Buhanveld, Saksenhauzen) kade bea smesteni 120.000 zatvorenici, od koi 45.000 umrele od glad, bolest, iscrpenost ili od nasilna smrt.290 - Vo ne{to podolg period komunistite ubile 100.000.000 luge. I tie `rtvuvale luge vo povisoki celi. Taka, Mao Ce Tung veruval deka na sekoj 20 luge eden e neprijatel, {to dovede do toa pod negova vlast da bidat ubieni najmalku 60.000.000 lu|e, od koi 30.000.000 umrele od glad samo me|u 1958-1962.291 - Ruanda - pripadnicite na plemeto Hutu vo 1994 ubile 800.000 pripadnici od plemeto Tutsi.292 - Indonezija, 1966 pod optu`ba deka sorabotuvaat so komunistite, Vladata ubi 100.000 Kinezi. Indonezija, 1975 go napad na Isto~en Timor ubi okolu 200.000 ìteli.293 - Vo Kamboxa, Crvenite kmeri ubile najmalku 2.000.000 lu|e, od vkupno 8.000.000 ìteli. - Vo poslednite 30 godini vo Turcija ubieni 40.000 Kurdi - Po Vtorata Svetska vojna postoe{e op{ta soglasnost deka Germancite se zli i internacijata i prisilnata deportacija na okolu 11.500.000 Germanci od Polska i êhoslova~ka nikogo ne voznemiri kako ni faktot deka pritoa umrele 2.500.000 lu|e. Vo osnovata na site masovni ubistva bea pretstavite za postignuvawe dobro. Ne pomalku interes za nas pretstavuvaat i masovnite siluvawa kako oblik na degradacija na protivnici vo vojna: - Koga Japoncite go osvoile Nanking, 1937 bile siluvani okolu 20.000 èni. - Vo 1945, samo vo Berlin i okolinata se siluvani blizu 1.000.000 èni od strana na ruskite vojnici.294
290 291
Ibid, str, 35. Ibid, str, 36. 292 Ibid, str, 34. 293 Ibid, str, 35.
193
- Vo II Svetska vojna Japoncite od Koreja odvele me|u 100.000 i 200.000 èni vo logori vo Japonija kade vrz niv postojano seksualno se iìvuvale. - 1971 vo Banglade` bile siluvani okolu 200.000 èni. - Se smeta deka vo Bosna bile siluvani 60.000 èni. Ist e slu~ajot i so gineweto na civili vo razli~ni vojni: - UNICEF procenuva deka 90% od zaginatite vo site vojni od 1945 bile civili i o~ekuva deka vo idnite vojni na eden vojnik }e ima 100 zaginati civili.
v) Kriminal
Dokolku sakame da se uverime kakvo vnimanie predizvikuvaat kaj ~ovekot negovite kriminalni povedenija dovolno e da se zadlabo~ime vo onoj del na masovnite elektronski ili pe~ateni mediumi koj voobi~aeno go nosi nazivot "crna hronika."
8.2.POTEKLO NA INTERESOT ZA ZLO
a) Dobroto ku~e na Dragica

Mo`no e stojali{te deka interesot za zloto {to sekojnevno go potresuva na{iot svet nikogo ne go interesira adekvatno na postavkite od teorijata koja jas za ovaa prilika bi ja narekol -"Dobroto ku~e na Dragica." Spored ovaa teorija, lu|eto pove}e se zainteresirani za toa dali nivnoto ku~e ili drugo doma{no mileni~e ka{la, dali jadelo ili pro{etalo, odo{to za smrtta na 220.000 lu|e vo cunamito vo Indonezija.Ovaa teorija sekako deka ima zna~ewe, no {to od toa koga i pokraj va{iot indiferenten odnos kon svetot ni{to ne moè da ve odbrani od zlonastanite. Vie moète da go isklu~ite va{iot televiziski priemnik, da ne kupuvate vesnici, da ne surfate na internet,295 no ne i celosno da se sokriete me|u yidovite na va{iot dom. Koga toga{ mora da ja napu{tite izolacijata i vo ìvo da se sretnete so Andres Beh-
Svensen, L. op. cit. str, 211. Sliki od zaginati pripadnici na porane{nata Osloboditelna vojska na Kosovo i fotografii od iskasapeni ~ove~ki tela kako i lu|e vo uniformi koi stojat nad niv, bea postaveni denovive na popularniot makedonski internetportal "Idividi"... Pokraj slikite na mrtvi tela stoeja poraki od tipot "Neka se mnoàt vakvi." (najverojatno mislej}i na zaginatite, "Samo mrtviot [iptar e dobar [iptar ili "Pozdrav do majstorite." Izvadok od napis vo vesnikot Vreme od 21. 11. 2008 pod naslov - "Idi vidi masakri i napi{i parola!? (Skandalozni sodrìni na popularna VEB-stranica)."
295
294
194
ring Brejvik,296 ili nekoj na nego sli~en koj }e ve potseti deka, sakale ili ne, vie mora da razmisluvate za zloto {to na sekoj ~ekor demne, ako ne zaradi vas, toga{ barem zaradi va{eto mileni~e.
b) Lo{ite momci
Denes stanuva realnost interesot za zloto {to im se slu~uva na drugite da ne e pottiknat od toa {to im se slu~ilo na `rtvite, tuku od qubopitnosta koi se lo{ite momci {to go storile toj akt. Lu|eto se pove}e vo prv red gi interesira koi se izvr{itelite na nekoj kriminalen akt i kako istite da se kaznat, odo{to koi se `rtvite na zlodeloto i kako moè da im se pomogne. Ubiecot stanuva yveda, a ubieniot samo ako ve}e prethodno bil toa ([eron Tejt i Xon Lenon, na primer). Za àl toa go znaat mnogumina iskol~eni li~nosti koi takviot interes go koristat samo zatoa da vlezat vo istorijata, pa makar toa bila i samo istorija na kriminalot.
v) Drète go kradecot
Interesot za zloto proizleguva od stravot od kriminalitetot i od zbivawe na redovite protiv zloto, protiv zaedni~kiot neprijatel, jaknewe na zaedni~kata solidarnost koga poedine~niot interes stanuva zaedni~ki interes koj e zagrozen od kriminalcite (nadvore{en neprijatel, pripadnicite na druga partija, na druga nacionalnost, prirodna nepogoda, ili koe bilo drugo zlo koe mu se zakanuva ne samo nemu, tuku i na sekoj drug). Vo zaedni~kiot napad na zaedni~ki neprijatel se bri{at individualnite razliki i individualnite interesi.297 Gra|anite koi inaku nu`no gi razdeluvaat razli~ni interesi
Brejvik e "~ovekot" koj na 22. 07. 2011, ubi 92 lica, prete`no deca so oru`je na ostrovot Utoja i pred zgradata na vladata na Norve{ka. Poznaat e negovata misla: "Eden koj veruva (eden koj e ubedena li~nost) e ednakov na 100.000 lu|e koi imaat interes." 297 Vo srazmernost od toa kolku sme organizirani vo zbivawe na redovite protiv ili vo odbrana od kakvo i da e neprijatelstvo, tolku ja potisnuvame sopstvenata individualnost. Vo politi~kata kampawa na edna partija, na primer, nejzinite ~lenovi gi stavaat celite na partijata nad svoite interesi. Tie stanuvaat ~lenovi na edna partija so edinstvena svesna cel da ja pobedat protivni~kata partija. Zatoa, ~lenot na edna partija stanuva samo esdeesovec ili vmrovec, a ne i li~nost. Vo kontekst na toa nu`no e da se zabeleì deka vo prirodata na ~ovekot celta e da se pobedi (ponekoga{ i da se uni{ti) protivnikot. Ovoj instinkt e modificiran i ublaèn, taka {to poedinecot se istaknuva i izdiga nad drugite (osven nad sopstvenite deca) vo natprevari (igri), dodvoruvawe, grià za decata, a da ne se pravi obid da se uni{tat poedincite koi se napa|aat. Ottamu, igrata (makar i vo grupa) e najdobar dokaz
296
195
(neednakvost) stanuvaat kako eden (ednakvost) samo toga{ koga poedine~niot interes e zagrozen od zaedni~ka opasnost t.e. samo toga{ koga individualniot interes ne moè poinaku da se brani ili osvoi298 osven kako prestoren, preoblikuvan, zamaskiran zaedni~ki interes. Nakratko, za da se pojavi i postoi zaedni~ki interes: potrebna e realna ili samo zamislena zaedni~ka opasnost - zaedni~ki strav, ili zaedni~ko dobro - realna ili zamislena zaedni~ka nade`. Pritoa, i vo dvata slu~ai edinstvena cel na ~ovekot ne e ne{to apstraktno i univerzalno, tuku sekoga{ emotivniot stav - da se ostvari pobeda vrzana za konkreten pottik (impuls), a taa pobeda zna~i - da se ostvari individualniot so pomo{ na ostvaruvaweto na zaedni~kiot interes. Posledica (zaguba) od zaedni{tvoto od koj i da e vid (od strav ili od nade`) e gubewe na individualnosta, posebnosta, razli~nosta, sostojba koga poedinecot stanuva samo ~len na opredelena zaednica, nacija, partija, a prestanuva da bide li~nost: Samo ako si razli~en si nekoj. Ako si ednakov si nikoj.299 Takviot ~ovek ima dominantna, pa duri i edinstvena cel da se pobedi zaedni~kata opasnost, ili da se ostvari zaedni~koto dobro, no samo do momentot dodeka ne se ostvari taa pobeda. Koga pobedata }e se postigne, zaedni~kata opasnost ve}e ne postoi, pa otamu pove}e nitu zaedni~kiot interes na ~ie mesto povtorno se vra}a individualniot, ili vo najmala raka tesno grupniot interes. Nakratko, gra|anite koi inaku gi razdeluvaat razli~ni interesi, se sprotivstavuvaat kako eden na zaedni~kiot neprijatel. Ottamu, izgleda vistinito zabeleùvaweto na Dirkem deka bez zlostorstvata bi is~eznala kohezijata na op{testvoto i deka univerzalnite dobra na zaednicata bi se raspadnale vo zaemno protivre~ni individualni ~esti~ki. Takvite koncepti vodat kon realen stav deka takviot interes za zloto e interes za pravda. Vo taa smisla spored Aristotel, lu|eto se zdruùvaat za da postignat ne{to polezno (nekakva korist), steknu-
deka vo ~ovekovata priroda e pobeda, istaknuvawe, izdvojuvawe, samopotvrduvawe, samoaktuelizacija, izdvojuvawe od i nad drugite, individualizacija, za da se pokaè kolku sme razli~ni, poinakvi, podobri od drugite. Nasproti toa stoi èlbata za grupna pripadnost: 1. kaj site poedinci {to imaat te{kotii so individualizacijata ili, 2. kaj one koi imaat potreba od pripadnost kon opredelena grupa isklu~ivo zaradi polesna realizacija na sopstvenite interes koi se zaedni~ki so interesi na pripadnicite od taa grupa, naspritiv drugi zaedni~ki interesi na druga grupa. 298 Pri odbrana na svojot kako zaedni~ki interes se javuva strav: stravot vodi kon odbrana, toj vo startot e defanziven. Pri osvojuvawe svojot kako zaedni~ki interes se javuva nade`: nade`ta vodi kon napad, taa vo startot e ofanzivna. 299 Ottamu, ne e to~na izrekata: Ako ne si so site, "ne si so site." To~no e: Ako si so site, "ne si so site."
196
vaj}i ne{to nu`no od onie raboti koi se odnesuvaat na ìvotot.300 Se ~ini deka i politi~kata zaednica su{testvuva poradi nekoja zaedni~ka korist i pri nastanuvaweto i vo opstojuvaweto, za{to kon poleznoto se naso~ei i zakonodavcite, pa vo taa smisla velat deka pravedno e ona {to i e korisno na zaednicata.301 Tamu kade {to nema ni{to zaedni~ko (zaedni~ki interes, m.z.) me|u vladetelot i podanikot, nema nitu prijatelstvo nitu pravednost. Odnosot e takov kakov {to e odnosot na zanaet~ijata kon orudieto, na du{ata kon teloto, odnosno na gospodarot kon robot. Seto ova se koristi od tie {to go upotrebuvaat, taka {to nema zbor za prijatelstvo kon ne{to koe nema du{a, koe ne e nitu ìvo, tamu voop{to nema ni pravednost, kako {to nema nitu sprema kow, vol, nitu kon rob kako rob, za{to me|u niv nema ni{to zaedni~ko: robot e orudie so du{a, isto kako {to orudieto e bezdu{en rob. So ogled na toa nema prijatelstvo kon rob kako kon rob, no ima kako kon ~ovek, za{to se ~ini deka kaj sekoj ~ovek ima ne{to pravedno kon se koe ima mo`nost da u~estvuva vo zakon i dogovor: zna~i ima i prijatelstvo so ogled na opredelbata ~ovek. navistina duri i vo tiraniite ima prijatelstvo i pravednost, no vo mala mera. Vo demokratiite pak ureduvawa, prijatelstvo i pravednost ima vo najgolema mera za{to na ednakvite gra|ani im se mnogu raboti zaedni~ki. Zna~i, kako {to e ve}e kaàno, sekoe prijatelstvo (i pravda, m.z.) se sodrì vo zaednicata.302 Ovde treba da se spomne i toa deka vo ovoj red spa|a i interesot za zloto koj kaj mnogumina e povrzan i so procenkata na kriminalite-
tot kako zna~aen ekonomski tovar, kako zaradi zagubite od nego, taka i zaradi tro{ocite za odrùvawe na pravosudniot aparat i zatvorite i
potrebata od iznao|awe sredstva zadi nivno sanirawe.
g) Da mu umre kozata nakom{ijata (kletva i magija)

Kaj ova stanovi{te, vsu{nost, stanuva zbor za èlba od skrieno i nekazneto naneseuvawe zlo preku ritualni postapki za koi se veruva
300
Ottamu {to gledame kako sekoj grad e nekoe zaedni{tvo i deka sekoe zaedni{tvo e sostaveno zaradi nekoe dobro (za{to zaradi ona {to im izgleda dobro site pravat se), o~igledno e deka site zaedni{tva se stremat kon nekoe dobro, a najmnogu kon ona koe e najglavno od site dobra, kon ona zaedni{tvo koe od site e najglavno i vo sebe gi sodrì site ostanati. A toa e ona nare~eno dràva ili dràvno zaedni{tvo (Politika, 1252 1-5). Aristotel, Politika, Globus/Sveu~ili{na naklada, Zagreb, 1988. str. 1. Zaedni{tvoto, pak, e vo prijatelstvoto, imeno, lu|eto ne sakaat da odat nitu po ist pat zaedno so neprijatelot. Ibid. str. 138. 301 Aristotel, Nikomahova etika, Tri, Skopje, 2003, str. 252. 302 Ibid, str. 256.
197
deka, ako ni{to drugo, barem }e dovedat do opredelena rastovaruvawe na ~uvstvoto na omrazata kon opredeleni lica.
ôvekot, kako {to pravilno zabeleùva Frejzer, od najrani vremiwa tragal za op{ti pravila so ~ija pomo{ bi go svrtel tekot na prirodnite pojavi vo svoja korist i pritoa sobral golem del takvi pravila od koi nekoi se zlatni, a nekoi bezvredni. Vistinskite ili zlatni pravila ja so~inuvaat osnovata na primenetata nauka. La`nite pravila ja so~inuvaat magijata. Taa magija posmatrana kako zbir na pravila koi go opredeluvat tekot na nastanite vo realniot svet se narekuva - teoretska magija, posmatrana, pak, kako zbir napravila koi lu|eto ja primenuvaat za da ja postignat svojata cel se narekuva- prakti~na magija.303 Stanuva zbor za dva osnovni vidovi magija.304 1. Homeopatska ili imitativna magija se zasnova vrz asocijacija na ideji po sli~nost ("zakon na sli~nost"). Ovaa magija pogre{no pretpostavuva deka stvarite koi li~at edna na druga se isti. NejzinFrejzer, D`. D`. Zlatana grana, prou~avanje magije i religije, Ivani{evi~, Beograd, 2003, str. 59-60. 304 Spored Sprengler i Institores postojat 14 vidovi magii koi izviraat od 3 vida divinacii. Prva divinacija: otvoreno povikuvawe na demoni. Nejze i pripa|aat slednive vidovi magii: vra~awe, oniromantija (1. ve{tina na povikuvawe na demoni so koi e sklu~en izre~en dogovor kako bi moèlo da se yirne vo ne{tata {to se skrieni vo soni{tata, 2. ve{tina koga vrz osnova na soni{tata se pretskaùva idninata dokolku takvata mo} proizleguva od bo`je otkrovenie), nakromantija (ve{tina na prizivawe i razgovarawe so mrtvi), proro{tvo, geomantija (ve{tina koja se vr{i so tvrdi stvari kako {to se èlezo i mazen kamen), hidromantija (ve{tina koja se vr{i so voda i kristali), piromantija (ve{tina koja se vr{i so ogan) i gatawe (pretskaùvawe so ìvotni `rtvuvani na |avolski oltari). Vtora divinacija: skrieno posmatrawe na polo`bata i dvièweto na nekoja pojava, kako na primer, na yvezdite, denot, satite i sli~i ne{ta. Nejze i pripa|aat slednive vidovi na magiii: horoskopija (pretskaùvawe vrz osnova na posmatrawe na polo`bata na yvezdite vo momentot na ra|aneto), haruspicina (pretskaùvawe vrz osnova na posmatrawe na denovi i sati), augirija (pretskaùvawe vrz osnova na posmatrawe na povedenieto i peeweto na pricite), mantika (pretskaùvawe vrz osnova na zna~eweto na ~ove~kite zborovi), hiromantija (pretskaùvawe vrz osnova na linite na dlankata ili na {epa od ìvotni) i spatulamantija (od spatula = {iroko lopat~e, na primer, slikarsko). Treta divinacija: posmatrawe na nekoe ~ove~ko dejstvie so cel otkrivawe na sokrieni ne{ta ili nastani: taa divinacija se narekuva sortilegija. Nejze i pripa|aat vidovi na magiii koi se sostojat vo posmatrawe na trwe slama i likovi vo istopini od èlezo. Institoris, H i Sprenger, J. Malleus Maleficarum, str. 129-130. Na site ovie divinacii celta ne im e nanesuvawe {teta, tuku pretskaùvawe na idninata.
303
198
iot misloven princip se sveduva na toa deka sli~noto proizveduva sli~no ili, so drugi zborovi, deka posledicata li~i na pri~inata. Spored ovoj princip magot zaklu~uva deka moè da se proizvede koja i da e posledica samo ako taa se imitira. Verojatno najpoznata primena na principot sli~noto proizveduva sli~no e obidot {to go pravele mnogu narodi vo razni vremiwa so cel neprijatelot da se povredi ili uni{ti preku povreda ili uni{tuvawe na negoviot kip ili slika, vo uveruvawe deka kako {to stradaat kipot ili slikata, taka strada i ~ovekot i deka otamu so nivnoto uni{tuvawe i samiot toj mora da umre.305 Za volja na vistinata, treba da se priznae, deka homeopatskata magija ~ii sredstva, kipovi i figuri obi~no se praktikuvaa so zla namera za omrazenite lica da se ispratat na ovoj svet, iako mnogu poretko, imala i dobronamerna upotreba: se upotrebuvala i za da se olesni pora|awe, za nerotkiwa da dobie dete, za lekuvawe ili spre~uvawe na bolesti,306 kako merka koja {to lovecot ili ribarot mora da ja prezemat za da dojdat do obilen plen307 i sl.
Taka Indijancite vo Severna Amerika veruvaat deka }e mu nanesat soodvetna povreda na izvesno lice ako go nacrtaat negoviot lik vo pesok, pepel ili vo glina i ako zamislat koj i da e predmet {to go pretstavuva teloto na toa lice, pa go bodat so stap ili mu nanesuvaat kakva i da e druga povreda. Na primer, koga Oxbvej-Indijanec saka nekomu da mu nanese zlo pravi mal drven kip na svojot neprijatel i mu zaboduva igla vo glavata ili srceto ili pu{ti strela vo nego veruvaj}i deka vo istiot moment negoviot neprijatel }e po~uvstvuva silna bolka vo soodvetniot del od teloto. Ako saka da go ubie toj go spaluva ili go zakopuva kipot izgovaraj}i vo isto vreme baja~ki. So cel da im se odmazdat na licata koi gi mrazat ili od koi se pla{at peruanskite Indijanci pravat nivni kipovi od salo izme{ano so ìto i potoa kipot go spaluvaat na patot po koj pominuvaat `rtvite. Malajcite pravele le{ vo dolìna od edno stapalo od vosok zemen od napu{teno leglo na p~eli i koga }e go probodele okoto na taa figura - neprijatelot stanuval slep, koga }e i go proboduvale stomakot - neprijatelot stanuval bolen, ako se probodela glavata - i nego go bolela glava itn. Dokolku sakale neprijatelot vedna{ da go ubijat ja rasekuvale figurata od glavata nadolu, ja zavitkuale i se molele nad nea kako {to toa se pravi so mrtovec i potoa ja pogrebuvale na pateka za koja se sigurni deka preku nea }e pomine `rtvata i deka }e ja pre~ekori figurata. Pritoa, za nejzinata krv da ne padne na va{a glava trebalo da se kaè: "Toa ne sum jas koj go pogrebuva. Toa e Gavrilo." Na toj na~in vinata za ubistvoto se prefrla vrz arhangelot Gavril koj e mnogu posposoben da ja nosi odo{to vie. Frejzer, D`. D`. Zlatana grana, prou~avanje magije i religije, Ivani{evi~, Beograd, 2003, str. 28-29. 306 Marsel od Bordo, dvorski lekar na Teodosie I, vo svoeto ~udno delo za medicinata propi{uva lek za otok koj se sostoi vo slednovo: zemete koren od vrba, prese~ete go i obesete eden del na vratot na bolniot a drugiot nad ~adot vrz ogan. Kako {to vrbata se su{i vo ~adot taka i otokot }e se isu{i i
305
199
Prenosna magija se zasnova vrz asocijacija na ideji po dopir ("zakon na dopir ili prenos"). Ovaa magija pogre{no pretpostavuva deka stvarite koi edna{ bile vo zaemen dopir sekoga{ se vo dopir i zaemno deluvawe. Nejziniot misloven princip se sveduva na toa deka stvarite koi edna{ bile sostaveni, duri i toga{ koga sosema }e se razdelat edna od do druga, zasekoga{ mora da ostanat vo takov simpati~ki odnos vo koj {to i da napravi ednata mora sli~no da vlijae i na drugata. Spored ovoj princip, magot zaklu~uva deka {to i da mu pravi na materijalniot predmet, toa ednakvo }e vlijae i vrz liceto so koe toj predmet nekoga{ bil vo dopir.308 Najpoznat primer na ovaa magija e magiskata simpatija za koja se pretpostavuva deka postoi me|u ~ovekot i koj i da e negov oddelen del (papo~nata vrska i postelicata, ostaven trag, 309 plunka), kako i na kosata i noktite, taka {to koj bilo {to }e zeme ~ove~ka kosa i nokti moè da izvr{i {to i da saka vrz liceto od koi se otse~eni bez razlika na nivnata oddale~enost.310
is~ezne. Ako bolniot potoa se pokaè neblagodaren prema dobriot lekar, ovoj moè lesno da mu se odmazdi so frlawe na vrbata vo voda: za{to kako {to korenot povtorno }e upie vlaga, taka se povra}a i otokot. Ibid, str. 32. 307 Galelazirite, ìteli na severniot del na Halmahara, golem ostrov koj se nao|a zapadno od Nova Gvineja, tvrdo veruvaat deka pred da se napolni pu{kata pri poa|awe vo lov, kur{umot sekoga{ prvo treba da se stavi vo usta. Na toj na~in re~isi ve}e se jade ulovenoto koe kur{umot treba da go pogodi, pa zatoa istiot voop{to ne moè da ja proma{i celta, Ibid, str. 33. Ponekoga{ se pribegnuva kon homeopatskata magija za da se izbegne nekoe kobno pretskaùvawe so pomo{ na negovoto prividno ostvaruvawe. Na primer, ako nekoj se rodi na 1 fevruari se veruvalo deka negovata ku}a }e izgori koga }e stane polnoleten. Za da se predupredi ovaa nesre}a, prijatelite na roditelite na novorodenoto dete gradele {upa vo poleto i ja spaluvale. Ibid, str. 48. 308 Ibid, str. 27-29 i 48. 309 Vo Meklenburg se smisli deka ako nekomu mu zabodete klinec vo otisok od stapaloto toj }e stane invalid. Vo nekoi krai{ta, pak, se veruva deka klinecot treba da bide izvaden od mrtove~ki sandak. Ibid, str. 54 310 Za da kurtulat od kakva i da e magija {to moè da se stori vrz niv preku nivnite nokti ili proleana krv, plemstvoto na Madagaskar gi {titi posebna klasa lu|e nare~eni ramanga ili "sina krv". Nivna dolòst bila da gi izedat site ise~eni nokti i da ja izliàt seta proleana krv. Ibid, str. 233. Ponekoga{ otse~ocite od kosa i nokti, kako i izvadeni zabi se ~uvaat ne zatoa da se spre~i da padnat vo racete na nekoj mag, tuku za sopstvenikot da gi ima pri raka pri o~ekuvanoto voskrsnuvawe na teloto. Vo seloto Dramkornat vo Irska koga nekoi starici vrz osnova na Svetoto pismo gi uverile deka gospod gi izbrojal site vlakna na nivnite glavi, tie mislele deka }e mora da po-
200
I dvata vidovi magii (homeopatskata ili imitativnata magija i prenosnata magija) se narekuvaat simpati~na magija, za{to i ednata i drugata pretpostavuvaat deka stvarite zaemno deluvaat na oddale~enost so pomo{ na tajna simpatija. Pritoa, treba da se ima predvid, deka sistemot na simpati~na magija ne se sostoi samo od pozitivni pravila (vra`bini), tuku i od golem broj negativni pravila (zabrani, tabui). Toj sistem upatuva ne samo na toa {to treba da se pravi, tuku i na toa {to ne treba da se pravi. Pozitivnata magija ili vra`bina nalaga: "Pravi go ova, za da se slu~i toa i toa."311 Nejzina cel e da se predizvika sakan nastan. Negativnata magija ili tabupropi{uva: "Ne pravi go ova, da ne se slu~i toa i toa. "Celta na ovaa magija e da se izbegne nesakan nastan. Tabu e zna~i negativna primena na prakti~nata magija.312 Od tabuite na koi se pridrùvale divjacite moèbi najbrojni i najva`ni se onie koi zabranuvaat upotreba na izvesna hrana. Kako {to divjakot jade mnogu ìvotni i rastenijaza da se stekne so izvesni posakuvani osobini koi spored negovo mislewe im pripa|aat,313 taka izbegnuva da jade mnogu drugi ìvotni i rastenija za da ne stekne nivnite
loàt smetka za toa pri "stra{niot sud", pa zatoa svojata padnata kosa ja sobirale i kriele pod krovot na svoite kolibi. Ibid, str. 239-240 311 Vo ovaa smisla edna mo{ne plodna strana na homeopatskata magija e nejzinoto dejstvo so pomo{ na mrtvite. Taka kradcite od mnogu zemji veruvaat deka ako ja posipat ku}ata so zemja zemena od nekoj grob stanuvaat nevidlivi za svoite `rtvi. Ako Juèn Sloven nameraval da krade na pazar, se {to trebalo da napravi bilo da izgori slepa ma~ka, pa malku od nejziniot pepel da frli vrz trgovecot so kogo se cenka. Potoa moè da zeme se {to saka od tezgata. Toj nema ni{to da zabeleì, za{to stanal slep kako mrtavta ma~ka. Kradecot duri moè hrabro da zapra{a: "Dali plativ za ova?" Magepsanioit trgovec }e odgovori: "Plativte, se razbira!" Se ~ini najsvirep na~in na koristewe na ma|ijata bil koristen vo Rusija: se ubival ~ovek so cel od negovata mast da se napravi sve}a ~ija svetlost na kradecot mu obezbeduvala nezabele`ni no}ni kra`bi. Interesno e i toa deka srpskite i bugarskite èni, na koi mnogu te{ko im pa|ale ograni~uvawata na bra~niot ìvot, gi zemale bakarnite pari~ki od o~ite na mrtovec, gi stavale da postojat vo vino ili voda i potoa te~nosta im ja davale nivnite maì da ja ispijat. Po ispivaweto na te~nosta soprugot, isto kako i mrtovecot na ~ii o~i bile staveni pari~kite, stanuval slep za site qubovni avanturi na svojata èna. Ibid, str. 42-43 i 65. 312 Taka na primer, kaj Ainite vo Sahalin, trudna èna ne smee da prede volna niti da suka konci dva meseci pred pora|aweto, za{to ako toa go pravi, na nejzinoto dete moè da mu se zapletkaat crevata kako konci... Na nekoi ostrovi vo isto~na Indija, koj i da dojde pred ku}ata na lovec ne smee da zastane, tuku mora direktno da vleze vo nea, za{to ako zastane pred vartata, toga{ i dive~ot na ist sli~en na~in moè da zastane pred stapicata na lovecot i da si zamine bez da bide faten vo nea. Ibid, str. 35. 313 Ibid, str. 36
201
negativni osobini.314 So toa {to gi jade prvite toj ja praktikuva pozitivnata magija, a so vozdrùvawe od drugite, praktikuva negativna magija. Poseben problem kaj site magii pretstavuva stavaweto pod kontrola na na{ite i tu|ite du{i. Spored veruvaweto na mnogu narodi, du{ite sfateni kako mali ~ove~iwa315 imaat izvonredna mo} da prestojuvaat vo nas i da go razdviùvaat na{eto telo, ili nakratko da ni davaat ìvot. Toj mal ~ovek vo ~ovekot - du{ata, ni dava celokupnata aktivnost. So ogled na toa {to nejzinoto prisustvo vo nas zna~i ìvot, nejzinoto privremeno otsustvo - son316 ili bolest,317 a nejzinoto
314
Taka na Madagaskar, vojnik ne smee da jade koleno od vol, za{to sli~no na volot }e stane slab vo kolenata i nesposoben da mar{ira. Vojnik, isto taka, ne smee da jade petel koj zaginal vo borba ili {to i da e {to e ubieno so kopje.... Koga lovcite vo Laos odat vo lov na slonovi gi predupreduvaat svoite soprugi deka dodeka tie se otsutni od doma da ne ja se~at kosata, nitu da go ma~kaat svoeto telo so uqe, za{to slonot }e ja raskine ili }e se lizne od stapicata... Lovcite na slonovi od isto~na Afrika veruvaat deka ako soprugite im se neverni dodeka se tie vo lov, slonot dobiva mo} nad niv i moè opasno da gi povredi ili ubie. Mokso{kite Indijanci od Bolivija, pak, veruvaat deka ako pri lovot gi kasne zmija ili jaguar, toa e siguren znak za neverstvo na soprugata, koja za toa mora neizostavno strogo da se kazni, ponekoga{ i so smrt. Ibid, str. 36. 315 Kaj razni narodi stanuva zbor za razni modeli na mali, slabi ili debeli, dolgi ili kratki, brzi ili spori, materijalni, polumaterijalni ili nematerijalni ~ove~iwa koj teàt do 10 ili do 21 gram, pomesteni vo razli~i delovi od teloto na ~ovekot. Po izleguvaweto od ~ovekot tie moàt da odat na razli~ni mesta: da ostanat vo okolinata, da odat na neboto ili pod zemjata, da se preselat vo drug ~ovek, ìvotno ili rastenie itn. 316 Se veruva deka dodeka ~ovek spie negovata du{a znae da izleze od teloto i da se zafa}a so brojni aktivnosti (da raboti, da se stepa so druga du{a; poradi {to toj po budeweto se ~uvstvuva izmoren, pretepan i sl.), poradi {to sonot e samo odraz na seto ona {to taa go pravi dodeka e nadvor od teloto. Glavata opasnosta od takvite ekskurzii na du{ata e nemo`nosta na nejzinoto vra}awe vo teloto. Od tie pri~ini mora da se vnimava toj {to spie da ne se budi naglo, za{to moè da se slu~i negovata du{a koja oti{la na predolga pro{etka da ne moè navreme da se vrati vo teloto pa ~ovekot da se "razbudi mrtov," poto~no bolen (veruvaweto e deka sekoj koj }e se razbudi bez du{a mora da e bolen). Treba, isto taka, da se vnimava da ne mu se menuva izgledot (na primer, da i se zalepat musta}i na zaspana èna) nitu da se premestuva nikoj dodeka spie, za{to negovata du{a pri vra}aweto moè da se zbuni, da ne si go prepoznae teloto i ~ovekot bez vrska da umre... Na toj ~ija du{a {eta dodeka spie, moè da mu se slu~i duri i toa negovata du{a da bide odnesena od du{ata na sveò po~inat ~ovek. Zaradi izbegnuvawe na takvi bliski
202
trajno napu{tawe na teloto - smrt, edeno od najzna~ajnite potrebi na ~ovekot e soodvetnoto postapuvawe so du{ata. Celta na toa postapuvawe e da se spre~i taa da go napu{ti teloto, ili pak, ako ve}e toa go storila, da se obezbedi nejzino vra}awe vo istoto telo. Merkite koi primitivniot ~ovek gi prezema za da postigne edna od ovie celi se izvesni pravila (zabrani ili tabui) za obezbeduvawe postojanoto prisustvo ili povrat na du{ata. Nakratko toa se sredstva za odrùvawe na ìvotot. ôvekovata du{a, od najrazli~ni pri~ini ~esto znae privremeno da go napu{ti teloto. Toa naj~esto go pravi preku ustata ili otvorite na nosot. Vo takvi slu~ai ulogata na magijata e ili so pomo{ na svoite ve{tini da go spre~i toa izleguvawe318 ili so arno ili lo{o da pridonese zatalkanite du{i da se vratat vo teloto na sopstvenikot. Ovie postapki sekako deka se korisni ako so niv se prevenira begstvoto na sopstvenata ili du{ata na svoite prijateli. ôvekovata istorija e prepolna so prikazni i za izvlekuvaweto du{i od ~ovekovo telo od strana na demoni, no i za vseluvaweto na demoni vo ~ove~ki tela. Ottamu proizleguva potrebata za primena na posebni proceduri zarasredbi vo mnogu zemji postoi obi~aj vo ku}ata vo koja ima smrten slu~aj cela no} da ne se spie. Vidi, ibid, str. 190 i natamu. 317 Du{ta moè da go napu{ti teloto ne samo koga ~ovek }e zaspie, tuku i koga e buden. Posledica od toa e bolest, ludilo ili smrt. Vo takvi slu~ai spasot e vo ve{tinata na magot da ja vrati du{ata vo teloto. Pritoa, kaj Indijancite vo Britanska Kolumbija, magot mora posebno da vnimava slu~ajno da ne ja progolta du{ata na bolniot, za{to postapkata za nejzino istresuvawe od teloto na magot e prili~no komplicirana i bolna. Vidi. ibid, str. 191-197. 318 Za taa cel (razubavuvaweto so toj "nakit" e sosema sporeden efekt od takviot akt) ènite vo Afrika stavaat razni alki na nosot ili na nozete i racete. Od istite pri~ini na Celebes na bolniot mu zaka~uvaat jadica na nosot: idejata e so zaka~uvaweto na jadicata da spre~i sekakov obid za begstvo na du{ata... Koga }e dobijat, pak, novoroden~e, me|u drugoto, im gi vrzuvaat ustite na site ìvotni vo ku}ata i okolu ku}ata, od strav nekoe od niv da ne ja progolta negovata du{a.. Koga nekoj se prozeva vo nivno prisustvo, Indusite sekoga{ pukaat so prstite so verba deka toa ja spre~uva du{ata da izleze preku usta... Itonamite vo Ju`na Afrika mu gi zape~auvaat o~ite, ustata i nosot na umreniot so cel da se spre~i negovata du{a da izleze i da odnese nekogo od prisutnite. Od sli~ni pri~ini kaj mnogu narodi, pa i kaj nas, na pokojniot mu se zapu{uva nosot i mu se podvrzuva vilicata. Se ~ini, sepak, deka "najefikasen" na~in za da se spre~i izleguvawe na du{ata od teloto na{le ìtelite na Markiskite ostrovi vo Juèn Pacifik i ìtelite na Kaledonija. Za da go odràt vo ìvot ~ovekot koj e na smrtna postela, tie ednostavno mu gi dràt i nosot i ustata zatvoreni... Ibid, str. 189 i natamu.
203
di vra}awe vo porane{nata sostojba. Za predmetot na na na{ata tema, me|utoa, se pozna~ajni onie magiski obredi koi go manifestiraat ~ovekovoto zlo, a se sostojat vo lovewe na ~ovekovite du{i od odmazda ili za lukretivni potrebi od strana na ìvi lu|e. Taka vo nekoi delovi na zapadna Afrika, magite postojano postavuvaat stapici za da gi fatat du{itekoi gi napu{taat telata na svoite sopstvenici za vreme na son. Koga }e fatat nekoja du{a ja vrzuvaat nad ogan i kako {to taa se su{i taka venee i nejziniot sopstvenik. Toa ne se pravi od nekakva omraza sprema stradalnikot, tuku od deloven interes. Na magot mu e seedno ~ija du{a fatil i spremen e da mu ja vrati na sopstvenikot ako za toa dobro mu se plati. Nekoi magi kako legalno zanimawe dràt du}ani za zalutani du{i, taka {to onoj {to ja izgubi ili zaturi svojata du{a moè sekoga{ da se javi kaj niv i po voobi~aena cena da dobie druga du{a. Ima me|utoa i iskol~eni lu|e koi od ~ista pakost ili zaradi zarabotka postavuvaat mamki i stapici so umisla da fatat ne~ija du{a. Takvite du{i tie ili vedna{ gi ubivaat ili do tolku ja tormozat {to taa, ako se vrati, mu go upropastuva zdravjeto na nejziniot sopstvenik.319 Nabroenite opasnosti po du{ata ne se edinstvenite koi go ma~at primitivniot ~ovek. Ottamu {to toj ~estopati svojata senka i odrazot na svojot lik vo ogledalo320 |i smeta za del na svojata du{a, kaj nego se javuva dopolnitelni stravuvawa. Imeno, za nego pretstavuva golema opasnost ako nekoj stapne, ja probode ili ja udri negovata senka, za{to posledicata od seto toa }e se po~uvstvuva vrz negovoto telo. Posebna opasnost pretstavuva ako senkata celosno se oddeli od nego, za{to vo toj slu~aj e neminovna smrt. Opredelena opasnost pretstavuva i samoto pa|awe na tu|a senka vrz nekogo, osobeno ako toa e senkata na oàlosteno lice, od èna voop{to ili, ne daj boè, od sopstvenata te{ta. Posledicite od toa moàt da bidat navlekuvawe na slabeewe ili lo{i osobini kakvi {to se mrzlivost ili glupost.321 Ona {to e karakteristi~no za magijata i magiskite obredi e i nivnata zaprepastuva~ka aktuelnost. Kolku i da e toa nesfatlivo taa i denes se povrzuva za opredeleni religii i sekti me|u koi ovde }e gi spomeneme samo: Vicca, Voodoo, Druidizam, - Vicca e vid religija za koja vaì eden zakon: "Dodeka ne gi povreduva{ drugite, raboti {to ti e volja." Nejzino glavno veruvawe e praviloto 3 x 3, {to zna~i deka se {to nekoj }e napravi, trikratno mu se vra}a. Toa zna~i deka se veruva vo karma, pa spored toa i vo reinkaVidi: ibid, str. 195 i natamu. Poznat i kaj nas e obi~ajot koga }e se slu~i smrt vo ku}ata da se pokrie ogledaloto, za{to se sravuva deka odrazot na onoj koj }e se vidi vo nego (a toa zna~i negovata du{a) moè da bide odnesen od du{ata na po~inatiot koja se do pogrebot se vrtka okolu ku}ata. 321 Vidi: ibid, str. 198.
320 319
204
rnacija. Vikanite pravat talismani, ja prou~uvaat astrologijata i kabalata, frlaat vol{ebstva i ja slavat promenata na Majkata Zemja. Site drevni boìci se posmatraat kako golema boìca koja ima broji imiwa (Izida, Dijana, Haketa, Kadivden, Afrodita, itn). Taa e devica i majka starica. Taa ima odnosi so golemiot bog kogo isto taka go so~inuvaat site drevni bogovi. Toj e rogatiot bog Pan, Lucifer (ne Satana, tuku starorimskiot bog na utrinskata yvezda). Za ma|iski rituali se koristi pentagram koj e vcrtan na disk {to moè da bide od razli~en materijal i koj treba da e postaven na oltar. Se koristi vo najednostavni vol{ebstva koi se izveduvaat so pomo{ na sve}i. Okolu pentagramot e vcrtan krug koj ja pretstavuva boìcata i bogot. Toj krug reflektira svetlost i na negoviot nositel mu donesuva seop{ta inteligencija, univerzalna mudrost i za{tita. Vo dene{no vreme pentagramot stanal simbol na zloto, a ovaa predrasuda e pottiknata so pojavata na satanisti~kite sekti koi go koristat prevrteniot pentagram vo svoite rituali. - Voodoo (hoodoo voudon) e zbir na magi~ni veruvawa i praktiki koi se manifestiraat vo nekoi delovi na Afrika, Ju`na Amerika, zapadna Indija, a osobeno na Haiti. Voodoo se razvi na plantaìte na robovi vo Afrika vo XVII vek. Spored nego postojat Loi duhovi koi gi povikuvaat sve{tenik (houngan) ili sve{teni~ka (mambo) vo ceremonii za vreme na koi nasobranite lu|e stanuvaat opsednati so duhovite i pa|aat vo trans. Postojat dva osnovni pravci na Voodoo. Rada e familija na Voodoo duhovi i toa na relativno miroqubivi i sre}ni Loi. Petro e crna ma|ija vo Voodoo i toa Voodoo od besni i podli Loi ili duhovi. Vo Petro Voodoo se slu~uvaat opasni nastani, me|u koi smrt na prokleti i sozdavawe na Zombi. Zombite se sozdadeni od crnite magi~ari nare~eni Bokor koi stavaat eden vid otrov vrz koàta na `rtvite. Nikoj od nepovikanite ne go znae sostavot na otrovot, me|utoa se pretpostavuva deka sodrì elementi od toksi~ni ìvotni i rastenija. Potoa, `rtvata stanuva napolno paralizirana i pa|a vo koma. Grisgris e Voodoo magija koja so sigurnost go predizvikuva nastanot (dobar ili lo{), a osven toa se koristi i za za{tita od zlo i za obezbeduvawe na dobra sre}a. - Druidite poteknuvaat od Galite kako edno od keltskite plemiwa koi ìveele vo eden del od dene{na Francija. Tie se zanimavale so raboti vrzani so religijata, bile prisutni pri `rtvenite obredi i sekoja godina na opredeln den imale sostanok na nekoe sveto mesto. Se pretpostavuva deka nivnata doktrina nastanala vo Velika Britanija. Druidte ne odele vo vojna i ne pla}ale danoci. Edinstveno {to trebalo da znaat bile odreden broj stihovi napamet i da se {koluvaat "samo" dvaeset godini. Edno od nivnite glavni u~ewa bilo deka du{ite po smrta ne is~eznuvaat, tuku deka povtorno se ra|aat vo drugo telo. Se zanimavale so prou~uvawe na zvezdite, prirodata na rabotite i mo}ta na bogovite. Bile zakonodavci i sudii. 205
- Vampirizmot e povrzan so Romanskiot grof Vlad Drakula, vladetel koj bil ubien na spiewe, bil pogreban vo manastirot Snagov na eden izoliran ostrov, vo grob koj vo 1930 godina go otkopuva grupa nau~ici i otkriva deka e prazen. Ostanatoto e legenda od koja se ra|a prikaznata za vampirite, nemrtvi krvopii koi begaat od sonce, se dràt ponastrana od krstovi, spijat vo mrtove~ki sandaci i imaat ve~en ìvot. Inaku, samoto lekuvawe od magijata sekade se vr{i so pomo{ na magiska medicina. Vo magiskata medicina nastanuvaweto na bolesite se objasnuva so deluvawe na natprirodni sili i demoni, pa ottamu i lekuvaweto se sostoi vo deluvawe na tie faktori. Nea ja sproveduvaat glavno plemenski vra~evi, {amani i isceliteli. Pritoa, povikuvaweto na pomo{ na dobrite duhovi ja pretstavuva dobrata magija, dodeka povikuvaweto na zlite duhovi - crna magija. Osnovna preventina postapka na magiskata medicina e noseweto na amajlii, amuleti i talismani. Osven toa se spomenuvaat u{te i feti{izam, totem i tabu. Pri dijagnosticiraweto se utvrduva dali zaboluvaweto nastanalo od prirodni ili natprirodni sili. Za taa cel se gleda vo graf~iwa, se frlaat vàreni jagle~iwa i topeno olovo vo voda. Naj~esta, pak, terapeutska postapka e egzorcizam (isteruvawe na lo{ite duhovi od teloto na bolniot). Me|utoa kako i sekoja bolest i bolestite na magijatapodobro e da se spre~at oddo{to da se lekuvaat. Vo taa smisla najdobrite preventivni sredstva za odbrana zloto predizvikano so crna magija se talismani,322 amajlii.323 Vo taa smisla, na primer, vo Kina golema va`nost
Talisman (nazivot talisman poteknuva od arapskiot i gr~kiot i zna~i - danok, porez, da se plati, izvr{i, ispolni) e ma|iski predmet koj na onoj koj go nosi mu dava vol{ebna mo} - vo soglasnost so negovata volja predizvikuva promeni kaj sopstvenikot i negovata okolina. Talismanot deluva aktivno. So negova pomo{ se ostvaruvaat, se opredmetnuvaat, se materijaliziraat na{ite èlbi. "Talismanot e ma{ina koja pomaga da se premosti bezdnata me|u svetot na ideite i svetot na dopirlivata relnost." Talismanite deluvaat koga se dobro napraveni i posveteni i koga zad niv stoi soodvetna umna i telesna dejnost. Tie imaat svoj domet i svoi ograni~uvawa... Pameten ~ovek nema da se povede po èlbite koi se izraz na nekontrolirana fatazija, na primer, preku no} da se dobie Nobelova nagrada. Od druga strana, talismanite koi se izraz na èlbite bliski do umot i mo`nosta od ostvaruvawe (primer, èlbata da se aktivirame vo nasoka na u~ewe ili kon natamo{no usovr{uvawe vo profesijata po dolg period na neaktivnost i mrzlivost) se pokaùvaat kako mnogu delotvorni. Eden takov talisman }e nalikuva na veren prijatel - }e vi prijde na pomo{ koga e najte{ko... I zamislete, duri i najgolemite eksperti za ovoj vid ma|ija, ne propu{taat da kaàt samo u{te ne{to. Talismanot navistina e ma{ina, velat tie, no ma{ina na koja nekoj mora da raboti. Ottamu, kako {to za da vi ja ispolnat èlbata mora da ja protriete
322
206
mu se pridava na magi~noto ogledalo kako instrument so ~ija pomo{ se vr{i za{tita od crna magija, od uroci, odnosno od zlo, bolest i smrt. Toa e izraz na veruvaweto deka silata na demonite zna~itelno se namaluva dokolku demonot se vidi sebesi vo ogledalo. Dokolku toa se slu~i, duri se veruva i deka na sopstvenikot na toa ogledalo demonot ne moè da mu stori ni{to. Osven ogledaloto vo Kina se koristat i najrazli~ni drugi amajlii. Za da imaat golema sila amajliite morale da se ispi{uvaat so pero napraveno od drvo na praska, a bojata morala da bide crvena (crven cinober). Tie amajlii se tolku silni {to gi pobeduvaat ne samo zlite duhovi, tuku i zlite ìvotni i lu|e. Ako amajlijata se pravi na hartija, hartijata mora da e vo crvena ili òlta boja. Ponekoga{ na taa hartija se crtaat ili oblikuvaat li~ni idoli i obi~no se stavaat da visat preku eden otvor od oblekata koj sluì za nejzino zakop~uvawe ili se stava vo crvena torbi~ka ili pak, se zalepuva na vratata ili na krevetot kade {to se spie. Ponekoga{ svojata amajlija, kinezite ja zapaluvaat, a pepelta ja me{aat so ~aj ili voda i ja ispivaat. Na toj na~in preku simbolikata se saka taa amajlija vo celost da zagospodati so celoto telo. Vo Kina, isto taka, se veruva i vo mo}ta na me~ot. Pritoa, osobeno silen e me~ napraven od drvo na crnica. Se veruva deka so takov me~ moè da se pobedat site zli ma|ii. Za odbrana od magijata vo islamskite zemji naj~esto se koristi konecot na koj se zavrzani eden ili pove}e jazli koi pretstavuvaat opredeleni kletvi. Osloboduvaweto od tie kletvi e mo`no samo dokolku eden po eden se odvrzat tie jazli ili dokolku konecot, so izgovarawe na soodvetni molitvi, se frli vo voda. Najpoznata staroegipetska amajlija e skarabej (balagar ili sveta buba~ka) koja e simbol na sonceto, du{ata i voskresenie na plodnosta. Skarabejot trkala top~iwa od balaga isto kako {to bogot Kepri (bog na izgrejsonceto) go trkala sonceto preku neboto. Sonceto sekoj den zao|a, za idniot den povtorno da izleze. Taka skarabej stanal egipetski simbol na povtornoto ra|awe. Egipjanite pravele amajlii so siAladinovata lamba ili vol{ebniot prsten, ili da ja vratite vo voda vol{ebnata ripka, taka (so ogled na toa {to nema na ulica da go najdete), mora najprvin da nau~ite od koi materijali i na kakov na~in samite da go napravite i da go posvetite, na primer, "talismanot za polagawe ispiti," a zgora na toa mora duri i ispitot da se potrudite da go nau~ite. Vidi: Mihajlovi}-Slavenski. @. Talismanska magija, Vlastita naklada, Beograd, 1984, str. 4 i 19-21. 323 Amulet (amajlija) e predmet koj se nosi so sebe za odbrana od zlo. Go za{tituva sopstvenikot od {tetni i zli vlijanija. Sli~no kako talismanot sluì za da gi odbie nevoljite i demonite ili da donese sre}a i sila. Amuletite se obi~no predemti koi leno se nosat na teloto, na lan~e okolu vratot ili na narakvica kako skapoceni kamewa (amatist...), kovani pari, koreni, vlakna, ìvotinski zabi i o~i, luk i drugi rastenija i sl. Amuletot e pasiven za{titnik od lo{i vlijanija, toj gi neutralizira lo{ite vlijanija.
207
mbolot na skarabej za na svojot nositel mu pruì mo} na ve~no obnovuvawe na ìvotot. So cel da im se obezedi povtorno ra|awe na mumiite na onoj svet, pod zavojot vo predelot na gradite se staval skarabej. Za osloboduvawe od crnata magija vo Egipet ~esto se i koristat magi~ite piramidi: katalizatori na kosmi~kata energija. Kako amajlija moè da se koristi piramida izrabotena od kristal, metal, plastika, taka {to vo nea se stavat odredeni predmeti na onoj komu mu e naneseno zlo, vo odredeno vreme i so opredleni ritualni zborovi pri opredeleno svetlo se vr{i ritualot na magiskoto osloboduvawe. Bo`jata semo} ne e ni{to drugo do semo} na ~ovekovite èlbi i molitvi, veli Foerbah. Veruvaweto vo magii i vra`bini poteknuva ottamu {to na èlbata lu|eto i prepi{uvale sila i mo} koja go nadminuva ~ovekot i deluva nadvor od nego, vo veruvawe deka ~ovekot navistina go zadesuva zloto koe mu se posakuva. Zgora na toa, èlbite koj poteknuvaat od odmazdoqubivost, t.e. prokletstvata, kletvite, Rimjanite i Grcite |i zamisluvale kako bogovi i boìci, zna~i kako su{testva koi gi izvr{uvaat prokletstvata, koi ja ispolnuvaat èlbata za odmazda. Tie boìci kaj Rimjanite se narekuvale furii, a kaj Grcite erinei.324 A toa {to vaì za prokletstvoto, kletvata, toa vaì i za
Postoele tri erinei (vo gr~kata mitologija prikaùvani kako stari i grdi èni, vo crna obleka so kanxi namesto prsti i zmii namesto kosa) ili Eumenidi (prikaùvani so poubava nadvore{nost) - boìci na odmazdata i prokletstvoto - Alekta, Megara i Tizifona. Eurineite se rodile od kapka krv koja padnala vrz Geja (boìca na zemjata) koga Kron mu gi otsekol polovite organi na Uran (bog na neboto). Od Eriniite ne moèlo nikade da se izbega, a sekoja vlast pred niv bila nemo}na. Od niv se pla{ele duri i bogovite. Tie sekoga{ bile na stranata na ispravnosta na ne{tata. Tie bi go spre~ile i Helij da ja promeni patekata na sonceto. Ereniite gi povrzuvale i so Nemezida za{to nametnuvale pravedna ramnoteà vo ~ovekovite odnosi. Na po~etok taa uloga ja imala Nika (boìca na pobedata) kako nositel i glasnik na pravednata pobeda. (Arno ama pobedata ne nosi ednakvost, taa se stremi kon razli~nost i ottamu se uvidelo deka Nika nema vrska so pravdata, za{to nikoj ne se stremi kon ednakvost tuku sekoj saka da bide podobar od drugiot osven od svoite sopstvei deca). Erineite bile najpoznati po progonuvaweto na Orest zaradi ubistvoto na Klitemnestra. Orest po nagovor na Apolon ja ubil majkasi, za{to taa go ubila negoviot tatko Agamenon. Po ubistvoto zapo~nale da go gonat erineite. Na pomo{ mu pristapila Atina (boìca na mudrosta) taka {to eriniite se pretvorile vo pomirlivi eumenidi. Erineite se poznati kako: Semnai (po~ituvani), Potniae (grozni), Meniae (ludilo) i Prahidikae (odmazdoqubivi). Nemezida, pak, bila }erka na boìcata na no}ta Wukta (koja kaj lu|eto gi smiruvala razbranetite strasti, donesuvala spokojstvo i ja bodrela mislata). Koga titanot Kron go osakatil (kastriral) svojot tatko Uran i mu ja prezel vlasta, obzemena so bes Wukta sama od sebe gi rodila bogot na smrta 324
208
blagoslovot.325 So ogled na toa {to ~ovekot, {to e samo po sebe razbirlivo, svoite èlbi, dobri ili zli, na blagoslovuvawe ili prokolnuvawe gi izrazuva so opredeleni zborovi, formuli, toj so ovie zborovi, formuli na imiwata im pripi{uva dejstva nadvor od ~ovekot, objektivni dejstva, t.e. im prepi{uva vol{ebna mo}...326 Taka starite Bavarci i denes veruvaat deka so molitva moè da se izmoli i smrt, t.e. deka so molitva moè nekoj i da se ubie. Od istoto veruvawe, odnosno sueverie doa|a i toa lu|eto da se vozdrùvaat od izgovarawe imiwa na ne{tata od koi se pla{at, za{to veruvaat deka so imeto go povikuvaat i samiot objekt koj toa ime go ozna~uva i so toa si go tovarat sebesi na vrat. Nekoi severnoamerikanski divjaci do tolku se pla{at od mrtvite {to duri ni imeto na pokojnikot ne sakaat da go izgovorat... Isto taka, Grcite i Rimjanite veruvale deka eden Omen, t.e. edna znamenitost, eden znak ima dejstvo samo toga{ koga na nego se obrnuva vnimanie, {to vsu{nost e sosema to~no, za{to toj dejstvuva vo dobra i vo lo{a smisla edinstveno spored toa dali mu pripi{uvam dobro ili lo{o zna~ewe. Isto taka, mnogu narodi veruvaat deka koga sonuvaat za mrtovec, mrtovecot navistina se pojavuva.327 ...Vo ovie pretstavi imame samo ~uvstveni, sirovi, upadlivi primeri za na~inot na koj ~ovekot voop{to go pretvora subjektivnoto vo objektivno... osobeno koga toa {to go zamisluva e nekoj objekt koj e vo vrska so nagonot za sre}a, zna~i objekt koj toj go posakuva kako ne{to dobro ili od koj se pla{i kako ne{to {to e zlo: za{to kako stravot, taka i qubovta, lakomosta, kopneòt za ne{to (nade`, m.z.) go pravat ~ovekot slep, taka {to go
Tanat, boìcata na razdorot - Erida, boìcata na obmanite - Apata, bogot na uni{tuvaweto - Her i bogot na sonot Hipnos, nepo{tednata boìca na odmazdata - Nemeza i mnogu drugi bogovi koi vo svetot vnesoa uàs, razdor, obmani, borba i nesre}a. 325 Za Benjamin Pravedniot koj bil zadolèn so blagajnata na milostiwata, se veli deka edna{ za vreme na su{na godina do{la kaj nego nekoja èna. Mu rekla: "Rabi zgriì me!" Toj i re~e: "ìmi bo`jata sluàba vo blagajnata za milost, nema ni{to." Taa mu re~e: "Rabi, ako ne me zgriì{, èna so sedum deca }e umre!" Potoa, toj ja zgriì od svoi sredstva. Po nekoe vreme toj se razbolel i po~nal da umira. Na toa slu`benicite angeli pred liceto na svetiot rekoa, blagosloven naka bide: "Gospodaru na svetot, ti re~e: koj }e odrì edna du{a izraelska, kako da go odràl celiot svet. A Benjamin Pravedniot, koj ja oìvea ènata so sedum deca, }e umre tolku mlad!" Vedna{ potoa ja ja dobile negovata presuda. Mu dodadoa na negovite godini u{te dvaesetidve. Talmud, op. cit. str. 289-290. 326 Edno e da se kaè - gospod da ti dade... (obi~no se misli na zdravje i ìvot, bogatstvo, uìvawe, sigurnost zadovolstvo i qubov), a drugo - da dade gospod da... (obi~no se misli na bolest i smrt, siroma{tija, stradawe, nesigurnost, nezadovolstvo i omraza). 327 Foerbah, L. Predavanja o su{tini religije, Kultura, Beograd, 1955, str. 286.
209
gleda edinstveno toa {to go saka, toa za {to ima èlba, a seto drugo go zaborava.328
d) Sekoe zlo za dobro

Ovoj stav ima osnova vo uveruvaweto deka ~ovekot pokaùva interes za zloto ottamu {to moè mnogu pove}e da nau~i za dobroto i doblestite preku izvlekuvaweto pouki od sopstvenite stradawata, a posebno od stradawata na drugite. Podlogata na ova e devizata: "Vidi (tu|o) zlo, za da znae{ da go ceni{sopstvenoto dobro," Vo osnova na ova razmisluvawe e psiholo{koto dejstvo na racionalizacijata: Arno e {to samo toa mi se slu~i - Moè{e da bide i polo{o!Arno e {to toa na drug mu se slu~i! - Sekoe zlo za dobro! Dobro e da se u~i na svoi gre{ki (koi dovele do zlo), no u{te podobro na tu|i nesre}i. Vo kontekst na toa mnogumina znaat da go cenat ìvotot samo toga{ koga }e izbegnat re~isi sigurna smrt, ili nepostredno po ne~ija tu|a smrt, te{ka bolest ili povreda.329
|) Zavist i zloba
Lu|eto ~esto se zainteresirani za zloto zaradi iznao|awe pri~ini od sebe ili od drugite, da se sokrie ili opravda li~noto ~uvstvo na zavist i zloba i na toj na~in da se olabavi pritisokot {to toa ~uvstvo vo niv go sozdava. Od zavista i zlobata proizleguva èlbata za odmazda (pravda) ili moèbi toa ne e pravda, tuku poriv od sferata na najniskite ~ovekovi strasti - nekomu kogo go mrazime da mu vrati zlo od drug namesto od nas koga toa ne moème sami da go ostvarime ni so ma|ija, nitu so kletva (!)330 Vpro~em zo{to veruvame vo boga - za da ne
Ibid. str. 286-287. Verojatvo vo ovaa smisla Kant su|erira{e deka mladite treba da se upatuvaat da otkrivaat dobro vo zloto, na primer: deka ìvotnite, insektite se primer za ~itost i vrednost. Zlite lu|e pottiknuvaat na zakonitost. Pticite koi lovat crvi - se ~uvari na gradinata, itn. Kant, I. Vaspitavawe dece, Beograd, 2020, st. 56-57. 330 Vo ovaa smisla ne moème a da ne go citirame vpe~atliviot dijalog me|u Solanio i [ajlok od deloto na [ekspir. "Solanio: Ama uveren sum deka - dokolku toj (Antonio, m.z.) go propu{ti rokot - ti nema da mu go zeme{ delot od mesoto: {to }e pravi{ so nego? [ajlok: Bi lovel ribi so nego! Ako ne moè da zasiti ni{to drugo, barem }e ja zasiti mojata odmazda! Toj frla{e kal vrz mene i me o{teti za polovina milion! Se smee{e na moite zagubi, se podbiva{e na moite dobivki, se podbiva{e na mojata nacija, me spre~uva{e vo moite raboti, gi odbiva{e od mene moite prijateli, gi raspaluva{e protiv mene neprijatelite - a zo{to? zar Evreinot nema race, organi setila, sklonosti, strasti. Zar ne se
329 328
210
nagradi za trpeweto na nepravdite i da gi kazni onie {to pravele nepravdi. Vo taa smisla so pravo pra{uva Ageev, dali pravdata e pobeda na dobroto koga se javuva kako krvavo i èstoko kaznuvawe na negativcite koi se pri~initeli na zloto. Se smeev od zadovolstvo koga vo ~etvrtiot ~in nekoj od pozitivnite heroi mu go zabode noòt na negativecot, veli toj, i povtorno pra{uva: Dali e toa zadovoluvawe na niskite ~uvstva ili boènsko ~uvstvo na pravednost koe go vozvi{uva ~ovekot.331I zarem nema barem malu vistina i vo ona {to Ni~e go narekuva{e: fabrikuvawe na ideali na zemjata: "Nie dobrite - nie sme pravednici - toa {to go barat ne go narekuvaat odmazda, tuku "triumf na pravednosta," toa {to go mrazat, ne e nivniot neprijatel, ne!, tie ja mrazat "nepravdata," "Bezbo`ni{tvoto," ona vo {to veruvaat i na {to se nadevaat ne e verba vo odmazdata, ne e opienost so slatkata odmazda ("poslatka od med", kako {to re~e Homer), tuku pobeda na pravedniot gospod nad bezbo`nite, ona {to na zemjata se u{te im ostanuva da go sakaat ne se nivnite bra}a vo omraza - kako velat - nivnite "bra}a vo qubov," site dobri i pravedni na zamjata."332 - Zavista sekoga{ nastanuva kako posledica na sporeduvawe na dve situacii. Taa e eden vid porok, delumno moralen, delumno intelektualen, koj se sostoi vo toa {to rabotite ne gi gledame takvi kakvi {to se, tuku zavisno od nivnite odnosi. Da re~eme deka jas zarabotuvam plata dovolna za moite potrebi. Bi trebalo da bidam zadovolen, no doznavam deka nekoj drug za kogo mislam deka vo ni{to ne e podobar od mene zarabotuva dvapati pogolema plata od mojata. Vedna{, ako sum zavidliv, zadovolstvoto od ona {to go imam potemnuva i jas po~nuvam da se grizam sebesi so ~uvstvoto na nepravda.333 Umnata sposobnost za sporeduvawe vo razumot e izvor na pravednosta, a vo srceto stanuva majka na zavista (Ravarol). Toa proizleguva ottamu {to po definicija sam-
hrani so ista hrana, zar ne go ranuva isto oru`je, zar ne se razboluva od isti bolesti, ne se lekuva so isti lekovi? Zar ne go gree i ne go ladi ista zima i leto kako i hristijaninot? Ako me probodete zar nema da mi prote~e krv? Ako ne skokotkate zar ne se smeeme? Ako n ne otruete zar ne umirame? Pa ako ne navreduvate zarem da ne se odmazduvame? Ako vo s drugo sme kako vie sakame i vo toa i po toa da bideme sli~ni na vas. Ako Evrein navredi nekoj hristijanin - koja e negovata poniznost? - Odmazdata. Ako hristijanin navredi nekoj Evrein - {to treba da pretstavuva negovata trpelivost spored hristijanskiot primer? Bogami - odmazda! Pakosta na koja vie n u~ite jas ja izvr{uvam i veruvajte mi deka }e gi nadminam svoite u~iteli!" [ekspir, V. Venecijanskiot trgovec, Makedonska kniga, Skopje, 1971, str. 72. 331 V. Ageev, M. Roman so kokain, Templum, Skopje, 2007, str. 189-202. 332 Ni~e, F, S one strane dobra i zla, Dereta, Beograd, 2003, str. 195-196. 333 Rasel B. Osvojuvawe na sre}ata, Makavej, Skopje, 2003. str. 94-95.
211
ata mo`nost na sporeduvawe mora da rezultira so dijagnoza na podredenost za edniot od dvata u~esnici.334 Predmet na zavista moè da bide se: tu|oto bogatstvo, mo}, vlijanie, polo`ba, kariera, pripadnost na opredeleni op{testveni grupi, popularnost, slava, ubavina, obrazovanie, talent, pa duri i ne~ie dobro raspoloènie. Namesto da izvle~e zadovolstvo od toa {to go ima, zavidliviot ~ovek izvlekuva bolka od toa {to drugite go imaat. Mudrecot, pak, uìva vo ona {to go ima i pokraj toa {to nekoj drug ima ne{to drugo. Zavidliviot ìvee vo la`no uveruvawe deka drugite go imaat ona {to niv nepravedno im e skrateno. Toa ~uvstvo kaj zavidliviot sozdava nezadovolstvo od sopstveniot ìvot i predizvikuva postojano novi sporeduvawa so drugite i opsednatost so presmetki koi sekoga{ se nepovolni za nego. Zavidliviot ne moè da go prosti tu|iot uspeh (nitu otvoreno da go priznae toa) i ima ~uvstvo na sopstvena poniska vrednost. Zatoa, zavista naj~esto e maskirana so pravdoqubie. Najgolemiot problem na vakvite lu|e e {to ne znaat da bidat zadovolni so svojot sopstven ìvot i da pronajdat smisla vo nego. Zavista ima drevno poteklo. Taa e eden od sedum smrtni grevovi (zla). [est ne{ta mrazi gospod i sedum se gnasni za du{ata negova: 1. gordelivi o~i, 2. la`liv jazik, 3. race {to prolevaat nevina krv, 4. srce {to zamisluva gre{ni misli, 5. noze {to tr~aat kon zlo, 6. laèn svedok koj {iri laga, i 7. ~ovek koj see razdor me|u bra}ata. Solomonovi prikaùvawa (Poslovici - 6, 16-19). Me|utoa, javnosta smeta deka ne ovie, tuku drugi sedum grevovi koi vo VI vek gi sostavil papata Gregor, a koi vo sredniot vek gi populariziral Dante vo "Pekolot" se grevovite (zloto) koi gospod nikoga{ nema da gi prosti: 1. gordost, 2. zavist, 3. lakomost (za hrana), 4. kopne` (poùda), 5. bes (gnev), 6. al~nost (srebroqubie, lakomost za pari) i 7. mrzlivost.335 Sekoj grev za posledica ima smrt (Rimjanite, 6:23). Me|utoa, site grevovi, vklu~itelno i sedumte smrtni grevovi, moàt da bidat prosteni (Matej, 26:28. Dela 10:43, Efesjanite, 1:7).336 Od druga strana, Vatikan vo "Oservatore Romano" objavi spisok na sedum novi smrtni grevovi koi se posledica na procesot na globalizacija vo svetot. Tie grevovi se: 1. Genetska modifikacija, 2. Zagaduvawe na ìvotnata sredina, 3. Prekumerno zbogIbid, [ek, H. op. cit. st. 229. Nasproti ovie grevovi stojat: 1. poniznost, 2. ~istota, 3. vozdrùvawe, 4. trpenie, 5 blagost, 6. umerenost i 7. rabotlivost, 336 Spored teolo{kite tolkuvaweto na papata Gregor, kazni tie grevovi se: 1. za gordosta - kr{ewe na trkalo, 2. za zavista - frlawe vo ladna voda, 3. za gramezlivosta (prejaduvawe) - jadewe àbi, zmii i staorci, 4. za poùdata (kopneòt) - gorewe vo ogan i sumpor, 5. za gnevot - rastegnuvawe na ìvo, 6. za al~nosta (srebrolubie) - varewe vo zovrieno maslo, za 7. mrzlivosta frlawe vo jama polna so zmii.
335 334
212
atuvawe, 4. Zemawe ili prodavawe droga, 5. Pedofilija, 6. Abortus i 7. Socijalna nepravda koja predizvikuva beda i soroma{tvo. Inaku, rimokatoli~kata crkva grevovite gi deli na oprostlivi i pomalku oprostlivi i smrtni grevovi koi ja sledat du{ata so pogolemo prokletstvo ako pred smrta ne bidat oslobodeni so ispovest i pokajuvawe. I na{eto vreme ne e imuno od ulogata na zavista. Siroma{nite im zaviduvaat na bogatite, posiroma{nite narodi im zaviduvaat na pobogatite, ènite im zaviduvaat na maìte, ~esnite èni im zaviduvaat na onie koi iako ne se ~esni - ostanuvaat nekazneti. Vistina e deka zavista e glavna dviè~ka sila koja vodi kon pravdata kako me|u razli~nite klasi, taka i me|u razli~nite polovi, no istovremeno vistina e deka i vidot na pravda koja se o~ekuva kako rezultat od zavista verojatno e najlo{iot moèn vid na pravda, imeno onaa koja se sostoi pove}e od namaluvawe na zadovolsvata na sre}nite otkolku od zgolemuvawe na zadovolstvata na nesre}nite. Strastite koi urivaat se vo privatniot ìvot, urivaat se i vo javniot ìvot. Ne treba da se pretpostavuva deka od takvo golemo zlo kakva {to e zavista bi moèlo da se rodi nekakvo dobro. Zatoa onie koi od idealisti~ki pri~ini posakuvaat temelni promeni vo na{iot op{testven sistem i zgoleuvawe na socijalnata pravda, moraat da se nadevaat deka promeni }e donesat silite razli~i od zavista337 - Zlobnosta, zlonamernosta moè da ima dve pri~ini: 1. op{ta radost zaradi tu|ite stradawa ili, 2. radost za{to gledame deka pravdata se ostvaruva vo seta svoja celost, a ne moè da se isklu~i nitu nivna kombinacija. Zlobata, spored Svensen, e prifatlivo ~uvstvo samo ako e motivirana od obzir kon pravednosta, t.e. ako radosta ne ja predizvikuva samoto stradawe, tuku pravdata koja so nea se postignuva. Od toa proizleguva deka zlonamernosta e grev ako ne ja sledi svest za toa deka stradaweto koe go poga|a drugiot e pravedno.338 Ottamu, spored Svensen, porane{nite javni egzekucii na smrtnite kazni gi prevlekuvaa gleda~ite i pokraj izrazenoto nasilstvo so koi bea sledeni, no, re~isi nikoj ne bi sakal da gleda pogubuvawe na o~igledno nevini lu|e. Navedenoto, Svensen go dopolnuva i ilustrira na sledniov na~in: "Ako slu{nam, na primer, deka Ratko Mladi~, eden od najodgovornite za masakrot vo Srebrenica, zabolel od isklu~itelno bolna i dolgotrajna bolest, toa bi me ispolnilo so nekakva radost, no ne bi bilo isto
Rasel Bertrand, Osvojuvawe na sre}ata, Makavej, Skopje, 2003. str. 98-99. Spored taoizmot na Huai Nan Ce, za da se izbegne prekumernosta na èlbite {to pretstanuva direkten pat kon zloto, neophodno e da se izbri{at razlikite koi postojat me|u lu|eto, osobeno vo vrska so poseduvaweto. Za{to, dokolku lu|eto pove}e nemaat prilika da gi vidat sakanite raboti vo posed na drugi, nema pove}e da ~uvstvuvaat potreba da im zaviduvaat ili da barat pravda za sebe. Vilhelm, R: Lao Ce, Tao Te \ing, Babun, Beograd, 2005, str. 147. 338 Svensen, L. Filozofija zla, Geopoetica, Beograd, 2006. str, 105.
337
213
ako bi ~ul deka od taa ista bolest zabolel Nelson Mandela ili sosedot koj ni mravka ne zgaznal.339 Ovie stavovi na Svensen za moment se problemati~ni. Ottamu, demek ~uvstvoto na pravda avtomatski go opravduva nanesuvaweto zlo pa taka moè da ispa|a: 1. ako uìva{ vo izma~uavweto na nevin ~ovek, bez da znae{ deka e nevin - toa e zlo (moralno neispravno), za{to pri toa izma~uvawe ne e vklu~eno ~uvstvoto za pravda i nepravda, 2. ako uìva{ vo izma~uvaweto na vinoven ~ovek, za kogo znae{ deka e vinoven - toa e dobro (moralno ispravno), za{to e potkrepeno so ~uvstvo koe ja procenuva pravdata i nepravdata. Vakvata problemati~nost me|utoa e privid ako vo prviot slu~aj stanuva zbor za demonsko zlo kade se raboti za radost koja nema nikakva druga osnova osven zlo zaradi zlo. Ako se gleda samo na {tetata kako cel na deluvaweto, zloto stanuva sama po seba cel. Svensen toa go narekuva demonsko zlo. Moj stav e me|utoa deka takov vid zlo - zlo zaradi zlo (demonsko zlo) barem kaj lu|eto so normalni motivi (presmetlivi lica) ne postoi soglasno maksimata: Nikoj ne pravi zlo (nitu dobro) za xabe (badijala). Toa me|utoa ne e slu~aj vtoriot vid radost za{to funkcija na komutativnata pravdata (pravda spored zasluènoto) me|u drugoto e da go opravda ~ovekovoto ~uvstvo koe se menifestira kako zadovolstvo, radost (duri i uìvawe) vo nanesuvaweto na zlo na vinovnicite, da mu dade legitimitet na na{ite ~uvstva zadoeni od èlbata za odmazda (nanesuvawe zlo na drug). Edna od funkciite na pravdata sekako deka e i satisfakcijata na `rtvata koja saka da vidi deka na storitelot na zloto mu e vozvrateno so ednakvo zlo. Spored toa, smetam deka se vo pravo se samo onie koi kako i jas tvrdat deka zlonamernosta potkrepena so ~uvstvo za pravda e vistinski motiv koj pokaùva deka nema zlo samo zaradi pravewe zlo, tuku sekoe zlo e so funkcija: zadovoluvawe na ne~ija, makar i zamislena pravda. So drugi zborovi zlonamernosta ne e za xabe. No i toa ne e naivno. Pomislete samo {to bi se slu~ilo dokolku ~ovekot bi bi imal vol{ebna sposobnost za materijalizacija na èlbite, odnosno na seto ona {to ni doa|a na um pri dnevno fantazirawe. Smetam deka vo takov slu~aj bi is~eznale site onie {to od odredeni pri~ini ne gi sakame, ili podobro kaàno koi gi mrazime, a toa zna~i site lu|e na zemjata. Istoto bi im se slu~ilo na na{ite neprijateli i pri eventualna materijalizacija na videnoto vo soni{tata. - Zavista i zlobata se povrzani so ~ovekoviot gnev. Vrskata na zavista i zlobata (zluradost) so gnevot e vo toa {to vo prviot slu~aj ja razotkrivame na{ata èlba da gi poseduvame dobrata na drugite, dodeka vo vtoriot ja razotkrivame èlbata drugite da bidat o{teteni.340 Zavista i omrazata sekoga{ se sluàt so laga i kleveta. Pravdata (so339 340
Svensen, op. cit. str, 107. Makintajer, A, Kratka istorija Etike, str. 87.
214
vesta) se obiduvaat da bidat nepristrasni i zatoa go upotrebuvaat kriteriumot na zaslugata.
e) Crn humor
Moj stav e deka interesot za ~ovekovoto zlo poteknuva i od èlbata za majtapewe koe ima takva mo}, ako ni{to drugo barem prividno, da ja otapi ostricata na seprisutnpoto svetsko zlo. Za toa moèbi dovolno govorat nekoi od slednive vicevi i zagatki: - Svekrvite i snaite od edna ulica re{ile da odat na zaedni~ka ekskurzija. Za taa cel se ka~ile vo dva avtobusi: vo prviot svekrvite, vo vtoriot snaite. Po patot prviot avtobus naletal na kamion taka {to site svekrvi zaginale. Koga pristignale do mestoto na nesre}ata site snai zapo~nale da peat i da se raduvaat. Pritoa, samo edna snaa po~nala da pla~e. Na pra{aweto za{to pla~e taa odgovorila: "Kako da ne pla~am, koga samo mojata svekrva ne uspea da go fati avtobusot." - Edna èna ja pra{ala drugata dali e maèna na {to dobila odgovor deka bila, no deka maòt i umrel. Na pra{aweto kako umrel, odgovorot bil: "Jade{e pe~ur}i." Na slednoto pra{awe - dali se premaìla, dobila potvrden odgovor, no, deka i vtoriot jadel pe~urki i umrel, pa taka povtorno se omaìla. Toga{ prvata èna zajadlivo zabeleàla: "Sigurno i toj jadel pe~urki?" Ne! i odgovorila prvata: "Toj go skr{i vratot, za{to ne saka{e da jade pe~urki." - Vo podrumot na nekoja osamena ku}a vo nepristapenplaninski predel edan baba gi kriela i hranela partizanite. Koga tamu do{le Germancitei se zakanile na babata deka ako ne gi predade partizanite }e i gi otse~at dvete noze. So ogled na toa {to babata gi izlaàla germancite deka partizanite ne se krijat vo nejzinata ku}a tie i gi otsekle nozete. Po toj nastan do den denes se veli - Na lagata i se kratki nozete. - Kako se stanuva baxanak so gospod? Odgovor: Ako od dve sestri ednata ja zeme{ ti a drugata ja zeme gospod, avomatski stanuvate baxanaci. - Ili zamislete vakva reklama na TV: "Ako gi osigurate va{ite roditeli kaj nas, nivnata smrt }e vi bide najsre}niot moment vo va{iot ìvot!"
`) Nekrolozi
Eden gospodin postojano saka{e da objasnuva zo{to dnevnite vesnici gi ~ita od poslednaat strana kon prvata. Najprvin, vele{e toj, ja ~itam poslednaat strana za da se informiram {to ima denes na televizija. Potoa ja otvoram pretposlednata strana za da gi vidam nekrolozite, odnosno za da doznam koj se nema denes da gleda televizija, sle215
dnata strana {to ja otvoram e crnata hronika, kade moè da pro~ita za "site zlodela napraveni od qubov." Eden drug gospodin, pak, tvrde{e deka vo vesnicite sekoga{ rado ja ~ita stranata so nekrolozite, odnosno stranata facebook, kako {to ja narekuva{e toj, za{to otsekoga{ go interesiral profilot na mrtvite li~nosti. Vo negovata grupa moàt da se pomestat i iljadnicite starci koi po sekoj pro~itan nekrolog potskoknuvaat od radost so vosklikot: Zamisli - i ovoj prijatel go nadìveav! I po seto ova, namesto kakov bilo komentar, vredi sekoj da se zapra{a: [to zna~i vesta: Umre Stavre?341pri{to ne e bitno koj Stavre. Va`no e soznanieto deka toa e dobra vest za lu|eto koi sakaat lo{i vesti! ôve~ka priroda, zarem ne?
z) Avantura i identifikacija
êsto se tvrdi deka ~ovekoviot interes za zloto poteknuva od
nemiren avanturisti~ki duh i èlba za identifikacija so pozitivni i

negativni junaci (filmovi, romani, stripovi). Nekoj }e re~e - i toa e ~ove~ko. Pra{awe e me|utoa dali takvata ~ove~ka priroda treba da ostane na nivo na detstvoto koga decata vikaat - Jas sum Betmen! Jas sum Xoker! ili istata moè da se tolerira i kaj vozrasnite.
i) Neutralizacija
Ovde se raboti za interes za zloto predizvikan od èlbata za neutralizacija ili za tehnika na neutralizacija koja se sostoi vo toa sopstvenata vina za poseduvaweto zli nameri da se prefrluva vrz drugi zaradi so~uvawe na pretstavata za sebe kako ~esno lice. Spored Gra{am Sajks i Dejvid Maca, postojat slednive vidovi neutralizacija: 1. Odrekuvawe na odgovornosta: koncepcija za sebesi kako "bilijardska topka" - jas za ni{to ne sum vinoven, za se e vinovno op{testvoto. 2. Odrekuvawe na nanesenite povredi: analogno na razlikata vo krivi~noto pravo na mala in se (krivi~ni dela koi toa se po sebe) i - mala prohibita (krivi~ni dela koi se protivzakoniti, no ne i nemoralni) sopstveniot vandalizam se prikaùva kako nesta{luk, kra`bata - so stavot deka `rtvata moè da si dozvoli takva zaguba, i sl. Pritoa, so napadot vrz drugite se gubat sopstvenite gre{ki. 3. Osuda na onie koi osuduvaat (otfrlawe na onie koi otfrlaat): jas sum
Inaku ako umre nekoj Avram ili Stavre, site mislat deka toj pove}e ne postoi za nas, {to ne e to~no. Toj i natamu, iako ne telesno, postoi preku negovite (dobri ili lo{i) dela, preku negovite fotografii, preku na{ite dobri ili lo{i se}avawa za nego, preku ostavenoto nasledstvo, umetni~kite dela (pesni, sliki, filmovi), preku napi{anite knigi itn. Vistinsakoto pra{awe, na koe zasega nema ogovor, e dali nie ne postoime pove}e za nego.
341
216
dobar - policijata e brutalna i korumpirana. 4. Povikuvawe na povisoka lojalnost: `rtvuavwe na barawata na po{irokoto op{testvo zaradi barawata na pomali grupi na prijateli, drugari, bliski rodnini, bandi na koi im se pripa|a. Ovde se raboti za konflikt me|u barawata koi gi naloùva grupata i barawata koi gi naloùva zakonot. Ili nakratko, ovde se raboti za oìvotvoruvawe na maksimata na interakcionizmot: "Pridrì mi go kopilevo za da ja ismeam orospijana! Ovde interesot za zloto, vsu{nost, se manifestira kako nekoj vid katarza so ~ija pomo{ se potisnuvaat sopstvenite kriminalni èlbi, za{to nema krivi~no delo {to ne sum sakal da go izvr{am veli Gete. Takviot interes za zloto kako sluì kako i sekoja katarza za osloboduvawe na potencijalnata agresivnost kaj poedinecot. Toa e takva psiholo{ka pojava koga preku nabquduvawe agresija na film ili na drugo mesto (boks me~evi, fudbalski natprevari i sl) se pro~istuva sopstvenata du{a, odnosno kaj ~ovekot se smaluva ili gubi kumuliranata agresivnost predizvikana so frustracii. Takviot interes za zloto, megutoa istovremeno pruà objekti za deluvawe na mehanizmot na proekcija vnatre{nata napnatost i negativizam se smaluva ili osloboduva so stigmatizitawe na drugite. Proekcija postoi koga nekoja èlba koja ne moè da se zadovoli (za{to op{testvoto go osuduva nejzinoto ostvaruvawe), ili nekoj motiv koj ne nitu pred drugite, nitu pred sebe ne smee da se priznae (za{to e vo sprotivnost so moralnite principi ili interiozriziranoto vospituvawe), ponekoga{ se zadovoluva na toj na~in {to na drugi im se pripi{uva postoeweto na takvi èlbi i motivi. Za proekcija stanuva zbor i toga{ koga nekoja izrazeno negativna sopstvena osobina mu se prepi{uva na drug kaj kogo takvata osobina postoi no, vo mnogu pomala mera, ili voop{to ne postoi. Kako primeri za proekcija se naveduvaat: koga nekoe pla{livo lice za site drugi lica tvrdi deka se kukavici, ili koga lice kaj koe postojat intenzivni seksualni èlbi koi od op{testveni pri~ini ne smee da gi zadovoli ~esto go ocenuva povedenieto na drugite kako nemoralno. Psiholo{koto zna~ewe na proekcijata e rastovaruvawe, za{to za li~nosta e pomalku voznemiruva~ko da se otkrijat agresivni tendencii kaj nekoj drug, odo{to da se priznae deka takvi tendencii postojat vo sopstvenata li~nost. Izrazena vo pogolem stepen, proekcijata moè da stane opasna za na~inot na misleweto i integritetot na li~nosta, za{to spre~uva li~nosta da se sogleda onakva kakva {to e i moè da ja odvede vo ekstremen kriticizam, sarkazam, pesimizam, cinizam, netolerantnost i omraza. Stavot na onoj koj se proicira vo odnos na onoj na kogo se proektira, sekoga{ e agresiven i neprijatelski, predizvikuva opredelena koncentracija, i se razbira, li~nosta ja doveduva vo brojni nepriliki. I ovoj mehanizam, ima klu~na uloga vo kriminolo{kata teorija na socijalniot interacionizam.
217
j) Razbivawe na dosadata
Eden od odgovorite za potekloto na interesot za zloto e sodràn vo monotonijata na ìvotot, koja, spored Kolakovski, i te kako moè da izgleda dosadna. êsto slu{ame àlewe za{to vestite na masovnite mediumi se naj~esto lo{i: elementarni nepogodi, ubistva, vojni, svireposti, krizi. Na toa obi~no se odgovara: taka mora da bide i navistina e taka - za{to koga Jane }e go ubijat na ulica toa e novost, a koga Jane pojaduva, odi na rabota i po rabotata se vra}a doma, toa ne e novost, toa e dosadno. Ako Jane se razveduva, toa e novost za poznanicite, no ako ìvee vo sloga so soprugata toa ne e nikakva novost, tuku dosada... Ako Jane izvlekol dobivka na lotarija toa e novost, no dobra za Jane, a lo{a za site ostanati koi ne ja izvlekle, a kupile lozovi za Jane da moè da go izvle~e vistinskiot loz: ili se na se, toa e lo{a vest.342 Ona {to vo pritoa u{te pove}e go zasiluva na{iot interes za zloto e i neobi~nosta na lo{iot nastan. Lu|eto ednostavno sakaat da slu{nat ili da pro~itaat ne samo ne{to lo{o, tuku i neobi~no, kako na primer, deka: osumdesetgodi{en starec se obidel da siluva 78 godi{na starica koja od nego se odbranila so stapot na koj se potpirala, ili poznat politi~ar umrel dodeka "leèl" vrz mlada dama. Zo{to skokotaat vakvi nastani? Ednostavno zo{to namesto so~uvstvo sodràt hrana za tra~ muabeti,no vo golem del i elementi koi isklu~ivo sluàt za ne~ija zabava.343
342 343
Kolakovski, L. Mini predavawa o maksi stvarima, str. 69. Vo ovaa prilika prenesuavme samo eden segment od utrinska programa - "Zdravo Makedonijo!" na tema pravda. - Alo Robert! Deneska si mnogu zgoden. Jas vi se javuvam da vi kaàm deka mnogu vi e dobra temata - pravda. Jas stalno ve gledam, ama prvpat vi se javuvam za da vi kaàm deka vo Vinica vi e mnogu slab priemot, igra slikata, ima sneg i slabo se slu{a. - Se javuvam od Prilep. Rabotam vo konfekcijata "Izidora". Tamo ni stavija edna {efica Ana. Site se pla~at od nea. Mnogu e lo{a stalno ni vikat i ni se yverit, ni gi kolne decata. Nema pravda- mora da se smenit. - Robert mnogu dobra vi e emisijata. Jas mislam deka ne e pravda {to direktorot ne ja primat majka mi koja go skr{i kukot za da i dade potvrda za refundacija. - Vo Makedonija nema pravda. Pred nekoj den otidov da izvadam pa{aport uti ne{to mi be{e zadràn i zamislete mi pobaraat 24.000 den. Ova e apa{ka dràva. Se e korumpirno. - Robert te molam da pu{ti{ kamera od Kanal 5 da go snimat kanalot vo Usje. Gradona~alnikot laè deka go is~istile. Kanalot ne e is~isten. Poln e so fekalii. Nema prvda!
218
k) Qubopitnost
Vo ne taka mal broj slu~ai lu|eto se interesiraat za zloto od ~ista qubopitnost. Vpro~em, i ku~iwata i ma~kite od qubopitnost odat po svote gazdi za da vidat {to tie }e napravat.344 9. [TO DA SE PRAVI SO ZLOTO Vo filozofskata literatura postojat glavno dve stojali{ta vo odnost na pra{aweto {to treba da se pravi so zloto: 1. na zloto treba da se vozvrati so dobro, {to zna~i deka zloto treba da se tolerira i za nego da se prostuva, i 2. na zloto treba da se odgovori so zlo {to zna~i zloto treba da se progonuva.
9.1. NA ZLOTO TREBA DA SE VOZVRATI DOBRO (PRO[KA)
Postojat stanovi{ta deka na zloto treba da se vozrati so dobro, lu|eto treba da stanat super dobri, za so toa da bidat primeri na site drugi koi treba da te sledat vo takvata dobrina. Zastapnicite na ova stojali{te dopu{taat prostuvawe na zloto. Ovoj stav ima svoja zvani~na promocija vo Noviot zavet. Taka za razlika od Jehova, Isus go istaknuva prostuvaweto kako golemo svojstvo na boga, a ottamu i kako doblest na samiot ~ovek.345 Ako im gi prostuvate na lu|eto nivnite prestapi, va{iot nebesen tatko }e vi gi prosti i vam, i obratno. (Matej, 6: 4-15). I, "se {to sakate da vi pravat lu|eto, pravete im i vie taka, za{to toa e zakon i proroci. (Matej, 7:12). Isto taka, spored Matej, 5:38-48: "Ste ~ule deka bilo re~eno "oko za oko, zab za zab. A jas pak vi velam: ne protivete mu se na zloto: tuku, ako nekoj te plesne po tvojot desen obraz, svrti mu go i drugiot.346 Ako nekoj saka da se sudi so tebe i da ti ja zeme ko{ulata ostavi mu ja i nametkata. Ako nekoj te prisili da odi{ so nego edna milja, ti odi dve.
Vidi: Kolakovski L, Mini predaavwa o maksi stvarima, PLAT, Beograd, str. 32-35. 345 Na ovaa op{ta tendencija na evangelijata da se prostuva, da se bide blag i da se saka neprijatelot, vo nekoja raka mu protivre~i upornata, so dene{ni zborovi kaàno revolucionerna borbenost koja Isus ja pokaùva protiv svoite protivnici, osobeno protiv Fariseite: "Ne mislete deka jas dojdov da donesam mir na zemjata, ne dojdov da donesam mir tuku me~" (Matej, 11:34) ili, "Jas dojdov da frlam ogan na zemjata... (Luka, 12:49), "Mislite deka dojdov da donesam mir na zemjata? Ne tuku razdor (Luka, 12:51-52) i "Koj ne e so mene, protiv mene e: koj ne sobira so mene istura." (Matej, 12:13, Luka 11:23) 346 Moj stav e ednakov kako i onoj na Enej: Ogromen zlostor e dobro na zli da im ~ini{.
344
219
Daj mu na onoj {to bara od tebe i ne svrtuvaj se od onoj {to ti saka na zaem. Ste ~ule deka bilo re~eno: qubi go svojot blièn i mrazi go svojot neprijatel.347 A jas vi velam, qubete gi svoite neprijateli i molete se za onie koi ve gonat za da bidete sinovi na va{iot tatko koj e na nebesata. Toj pravi soceto da izgreva nad zlite i nad dobrite i dava do`d na pravednite i na nepravednite. Za{to ako gi qubite onie koi ve qubat vas, kakva nagrada imate. Zarem carinicite348 ne go pravat toa isto?" Vo taa smisla i spored Luka: (Luka, 6:37). I toj go negira principot na taliotnot od Mojsievoto petokniìe i se zalaga za princip koj nikoga{ vo ~ovekovoto op{testvo ne bil ostvaren, nitu moè da se ostvari: Qubete gi svoite neprijateli, pravete im dobro na onie koi ve mrazat. Blagoslovuvajte gi onie koi ve kolnat. Molete se za onie koi ve navreduvaat. Na toj {to }e ti vrze {amar po edniot obraz, zavrti mu go i drugiot, a na onoj koj ti ja zema nametkata, podaj mu ja i ko{ulata. Daj mu na sekoj koj bara od tebe. I ne baraj go nazad tvoeto od onoj koj zema od tebe. I kako {to sakate da vi pravat lu|eto vam, taka pravete im i vie nim. (Luka, 6:28:31)... Qubete gi svoite neprijateli, pravete im dobro i pozajmuvajte im bez da o~ekuvate ne{to. I va{ata nagrada }e bide golema i }e bidete sinovi na sevi{niot, za{to toj e blag kon neblagodarnite i zlite. Bidete milostivi kako {to e va{iot tatko e mislostiv. I ne sudete i nema da vi bide sudeno, ne osuduvajte i nema da bidete osudeni. Pro{tevajte i }e vi bide prosteno. Davajte i }e vi se dade. (Luka, 6:35-38). Inatamu, vo istata smisla: ]e bide pogolema radost na neboto za eden gr{nik koj se kae odo{to za deveeset i devet pravednici na koi ne im treba pokajuvawe. (Luka, 15:7). Ili, Ako ti zgre{i bratot tvoj ne go karaj, pa ako se pokae prosti mu. I ako sedum pati na den ti zgre{i... i kaè: se kajam, prosti mu. (Luka, 17, 3-4). Nikomu ne vra}ajte zlo za zlo! A razmisluvajte za toa {to e dobro pred site lu|e! Ako e mo`no, dokolku zavisi od vas, bidete vo mir so site lu|e. Ne odmazduvajte se za sebe vozqbeni, tuku dajte mu mesto na bo`jiot gnev349 (bo`ji, toa zna~i i ~ove~kiot gnev = odmazdOvde e dovolno da potsetam deka ne postoi zlostor koj ve}e ne e storen vo ime na qubovta, dol`nosta, sovesta ili pravdata! 348 Za Isus carinicite i kurvite bile olicetvorenie na zloto. 349 I hristijanskata religija ima stvarno dva boga, no od koi samo edniot vo prv red ili isklu~ivo e bog, dodeka drugiot e sotona, |avol. Politeistot veruva vo zli i dobri bogovi, monoteistot, pak, zlite bogovi gi pretvora vo gnev bo`ji, a dobrite vo bo`ja dobrina i taka veruva vo eden bog, me|utoa toj eden e dobar bog i zatoa bog, odnosno gneven bog, zna~i eden bog so sprotivni svojstva. Me|utoa bo`jiot gnev ne e ni{to drugo, tuku odmazdni~ka bo`ja pravda, pretstavena, ~uvstvitelno izrazena kako afekt, kako strast. Gnevot duri i kaj ~ovekot prvi~no i po sebe ne e ni{to drugo, tuku edno strastno ~uvstvo na pravednost i odmazda. ôvekot se razgnevuva koga, stvarno ili samo po negovo mislewe, mu se stori ne{to lo{o, mu se stori nepravda. Gne347
220
ni~ka pravda, m.z.), za{to e napi{ano: Odmazdata e moja,350 jas }e ja otplatam! - govori gospod. Tuku ako tvojot neprijatel e gladen, nahrani go, ako e èden napoj go... Ne ostavaj da te pobedi zloto, tuku pobedi go zloto so dobro! (Rimjanite, 12:17-21). Spored Klark Samuel, ~ovekot smeta deka e roden da ja podobri dobrodetelta i blagosostojbata na svoite bli`ni, pa soodvetno na toa dolèn e na svojot blièn da mu podari univerzalna qubov i dobrodetelstvo, taka {to ne moè da povredi ni eden ~ovek ako ne se odnesuva sprotivno na razumot i ako ne gi kr{i jasnite i poznatite zakoni na svoeto su{testvo (na svojata priroda, m.z). Ne, toj ne moè da go povredi duri ni onoj koj nego go povredil, naprotiv toj treba da nastojuva (zaradi op{toto dobro) ne`no da se izmiri so nego, a ne zloto da go vra}a so zlo, kone~no sumirano vo eden zbor (koj e vrv i celosno sovr{enstvo na ovaa golema dol`nost) ~ovekot treba da gi saka site lu|e kako samiot sebesi.351 Vakvo gledi{te me|utoa moè da se sretne i vo ne{to ublaèna forma kako vo onaa na Loski, iznesena vo trudot: "Gospod i svetskoto zlo." Bog ne e vinoven za zloto. Nie samite go vnesuvame ne samo vo svojot ìvot, tuku i vo ìvotot na drugigite su{testva. Ottamu, kakva bilo nevolja da ne trefne, nie mora da kaème: Go dobiv toa {to go zasluìv. Vo nikoj slu~aj nemame pravo da ja prefrlame vinata na drugi. Ne smeeme, na porimer, da se àlime na lo{ite nasledni osobini dob-
vot e revolt na ~ovekot protiv despotskite postapki koi protiv nego si gi dozvoluva sebesi drugo su{testvo. Me|utoa, kako {to dobrinata na boga e apstrahirana isklu~iuvo od dobrite dejstva na prirodata, taka i pravednosta prvi~no e apstrahirana samo od zlite, {tetnite dejstva na prirodata. Pretstavata na odmazdni~kata pravda zna~i e rezultat na taa refleksija. ôvekot e egoist: toj samiot za sebesi e beskrajno dobar i misli deka se mora najpredano da mu sluì samo nemu, deka zloto ne treba i ne smee da go ima. Me|utoa, toj nao|a na ne{ta koi mu protivre~at na vakviot negov egoizam i veruvawe. Toj zatoa veruva deka zloto go snao|a samo koga }e se ogre{i sprema su{testvoto ili su{testvata od koi gi izvlekuva site dobra i zadovolstva, pa so toa gre{ewe gi razgnevil proti sebe. Ottamu, site zla na prirodata gi tolkuva kako kazna koja bog im ja izrekol na lu|eto zaradi nekoja pogre{ka ili nepravda koja ja storile sprema boga. Ottamu poteknuva i hristijanskoto veruvawe deka prirodata nekoga{ bila raj vo koj nemalo ni{to {to bi bilo neprijatelsko sprema ~ovekot ili bi mu nanesuvalo {teta, no toj raj e zaguben zaradi grevot i bo`jiot gnev koj toj grev go predizvikal. Foerbah, L. Predavanja o su{tini religije, Kultura, Beograd, 1955, str. 149-150. 350 Nekoga{ bilo poinaku: Koj prolee ~ove~ka krv, ~ovek }e ja prolee negovata krv (Bitie, 9:8). 351 Vidi: Tubi}, R. Britanska filozofija morala, Eri~ke teorije od XVII do konca XIX vijeka, Svjetlost, Sarajevo, 1978, str. 184.
221
ieni od pretcite.352 Nie sme sozdadeni spored likot na boga i mora da se stremime da go ostvarime obrazot bo`ji. Ottamu, sleduva deka sme dol`ni da se trudime qubovta sprema site su{testva vo svoeto povedenie da ja povrzeme so pravednosta. [to zna~i toa? Toa zna~i kakvi i da e nevolji da se strupolat vrz na{a glava, nie za niv mora da se obvinuvame samo sebesi. Otamu, me|utoa, voop{to ne sleduva deka nie gledaj}i gi tu|ite nesre}i i stradawa imame pravo ramnodu{no da proa|ame pokraj niv velej}i: Samiot si vinoven za svojata nesre}a. Takvoto povedenie bi bilo znak na na{ata bes~uvstvitelnost i egoisti~na zatvorenost vo sebe koja e primaren izvor na site ostanati vidovi zlo i nesor{enosti, na site na{i i tu|i stradawa. Pravilnoto pridrùvawe kon bo`jiot ideal se sostoi vo toa da se neguva qubov vo sebe kon site su{testva, qubov koja pottiknuva aktivno u~estvuavawe vo nivnite ìvoti, so~uvstvo so nivnite te{kotii i raduvawe so nivnite radosti. Me|utoa, taa qubov kon drugite su{testva mora da bide povrzana so pravednosta: taka {to od qubov kon edno su{testvo ne smeat da se odzemaat nekoi dobra na drugite su{testva izzemaj}i gi onie slu~ai koga e neophodno da se primeni sila vo borbata so zloto. Isto taka, ne e dopu{tena qubov koja dobila karakter na popustlivost sprema slabostite i lo{ite strasti na na{ite milenici. Vistinskata qubov sprema tu|ata li~nost e najvisoka manifestacija na na{iot duh i vo nea se nao|a najva`nata te{ka zada~a na etikata. Pra{aweto na sila vo borbata so zloto spa|a vo takvite bolni problemi na etikata. Bog i ~lenovite na carstvoto bo`je ne go suzbivaat zloto so sila - tie imaat povozvi{eni sredstva za borba so zloto. Nie, gre{nite su{testva, zaradi svojata sopstvena vina, gi nemame na raspolagawe tie vozvi{eni sredstva i zatoa ~esto sme prisileni da pribegnuvame kon grdi sredstva za presekuvawe na zloto - imeno kon negovo suzivawe so sila: vo takvi slu~ai nie od dve zla go izbirame pomaloto.353 Loski e vo pravo vo seto ona {to kaùva vo pogled na potrebata od adekvatna pravedna - ~ovekova reakcijata na zloto, odnosno vo odnos na toa kako treba i kako ne treba da se rea|ira kon nego. Negoviot
Spored u~eweto za reinkarnacijata, sekoj akter po smrta, t.e. po razdelbata so svoeto telo, si ja izbira sredinata i uslovite koi se najpogodni za sebesi da si kreira novo telo koe soodvetstvuva na negovite naklonetosti, strasti i vkusovi formirani vo prethodniot ìvot. Toa zna~i deka su{testvoto koe se stremi da se materijalizira vo oblik na ~ovek, vo soglasnost so naklonetostite samoto sebesi si izbira semejstvo vo koe }e za~ne i }e ìvee kako embrion. Ottamu, ako roditelite na ~ovekot bile alkoholi~ari, razratnici i sli~no, toj samiot e vinoven, zatoa {to sebesi si izbral takov tatko i majka: samiot e moralno odgovoren zatoa {to primil lo{o nasledstvo, a roditelite se moralno odgovorni za{to na svoeto potomstvo mu dale lo{o nasledstvo. Loski, N, Bog i svetsko zlo, Zepter, Beograd, 2001, str. 66. 353 Ibid, str. 81-82.
352
222
golem problem me|utoa se sostoi vo toa {to od toa {to e kaàno za ~ovekot ne moè da go opravda boga. Za{to tokmu bog e toj komu najmnogu treba da mu se prefrli {to od qubov kon edno su{testvo im odzema dobra na drugi su{testva i deka motiviran od svojata qubov i te kako popu{ta pred slabostite i lo{ite strasti na negovite milenici - izbranici. I {to e najva`no, Loski se obiduva da ne uveri deka vo borbata so zloto bog ne upotrebuva sila, me|uto ne ni kaùva koi se negovite povozvi{eni sredstva za takvata borba.
9.2. NA ZLOTO TREBA DA SE VOZVRATI SO ZLO (ODMAZDA)
Vtoriot stav vo odnos na ova pra{awe, koj e i moj stav e deka protiv zloto treba da se borime, a ne da se povle~eme pred nego. Toa e su{tinata na pravdata nare~ena odmazda. Za toa svedo~i i Stariot i Noviot zavet. Toj {to zloto go dopu{ta, Sveti Pavle go postavuva na isto ramni{te so toj koj zloto go pravi (Poslanie na Rimjanite, 1:32) Fransoa de Laro{fuko ukaùva deka za da bideme dobro mora na drugite da im pokaème deka ne moàt nekazneto da ni pravat zlo.354 I ne samo deka nam ne moàt nekazneno da ni pravat zlo, tuku ne moè toa da im se dozvoli da mu go pravat nitu na drugite. Bilo da e zbor za voeni ili civilni zlostorstva pretpostavenite storiteli imame obvrska da gi izvedeme pred sud. Primarna pri~ina za toa, spored Svensen, e {to `rtvite imaat pravo da dobijat priznanie deka protiv niv e izvr{ena nepravda, kako i, dokolku za toa ima mo`nost, taa nepravda da se ispravi.355 Vo ovaa smisla ispravenatanepravda e vra}awe na zlo so zlo - odmazda, a seto toa e ramno na pravda. Paskal tvrdi deka na zloto mu e svojstveno da se svrtuva protiv sebe, i deka sopstvenata zloba go sopnuva i uni{tuva.356 Primerot koj Paskal go naveduva e deka lagata e mo`na samo dokolku se prikaùva kako vistina, a od taa perspaktiva vo lagata postoi vnatre{na protivre~nost. Me|utoa takvata protivre~ost ne e isto {to i samouni{uvaweto. Se dodeka postoi institutot vistina, t.e. se dodeka la`livosta ne e pravilo, tuku isklu~ok, lagata }e funkcionira. Zatoa ne moè so pravo da se kaè deka zloto se uni{tuva samoto sebesi. Protiv zloto mora da se vodi aktivna borba i ne smee da se propu{ti na samopri~ineta propast.357 Vo ovaa smisla treba da se sfatat i stavovite na [openhauer spored kogo, voljata pretstavuva samo kopneì i nagoni na teloto,
354 355
Svensen, L. Filozofija zla, op. cit. str. 199. Ibid.str, 199. 356 Vidi: Pisma provincijalcu, PLAT, Beograd, 2002, ({esnaeseto pismo).
357
Svensen, L. op. cit.str. 191.
223
taka kako {to tie se pojavuvaat vo svesta. Voljata, toa e teloto koe saka da ìvee: voljata e potvrda na ìvotot koja vo osnova se artikulira kako "potvrda na teloto." Toj koj trpi nepravo ~uvstvuva upad vo sferata na potvrduvaweto na svoeto sopstveno telo so negacija na istata od strana na nekoja tu|a individua, kako neposredna i duhovna bolka. Ovaa nepravo kako negacija na edna volja od strana na druga, spored [openhauer, naj~isto i najekstremno se izrazuva vo kanbalizmot, potoa vo ubistvoto, vo telesnoto nasilstvo od sakatewe do udirawe, vo podjarmuvaweto, vo prisvojuvaweto na tu|ata sopstvenost. Ovie formi na nepravo se izrazuvaat so nasilstvo ili so lukavstvo. So isklu~ok na ubistvoto, kaj site formi na ova nepravo stanuva zbor za toa na tu|ata volja da i se naloì sopstvenata volja. Kaj lukavstvoto toa ne zna~i samo da mu se kaè nekomu nevistina, tuku da se vlijae na drugiot na negovata volja, na negovoto povedenie i da se upravuva so nego. Pravoto se pojavuva kako nastojuvawe da se odbranime od nepravoto. Koga nekoja individua vo potvrduvawe na sopstvenata volja odi tolku daleku {to prodira vo sferata na mojata li~na volja i so toa ja negira, mojata odbrana od takvoto prodirawe e samo negacija na taa negacija i od moja strana toa ne e ni{to pove}e od potvrduvawe na voljata koja bitno i prvi~no se pojavuva vo moeto telo i koja implicitno se izrazuva ve}e so svoeto ednostavno pojavuvawe. A za da se za{titi ova pravo na integritet i potvrda na sopstvenata volja dopu{teni se site merki koi vodat kon taa cel - se do ubivawe na individuata koja napa|a. Vo ovie situacii e dopu{teno i laèweto ako so toa treba da se odbrani od negacija i so toa da se potvdri svojata volja - za{to samopotvdruvaweto na voljata e najvisokata maksima koja go konstituira sekoe pravo. Vo site slu~ai vo koi imam pravo na prisilba, sovr{eno pravo da upotrebam nasilstvo protiv drugite, jas ve}e spored okolnostite na tu|oto nasilstvo moàm da mu go sprotivstavam i lukavstvoto, a pritoa da ne pravam nepravo, pa sledstveno imam vistinsko pravo na laèwe, tokmu tolku kolku {to go imam i za prisilbata. Ottamu, sovr{eno e vo pravo nekoj koj drumskioit razbojnikkoj go pretresuva go uveruva deka pri sebe nema ve}e ni{to drugo. Istoto e slu~aj i so onoj koj no}niot provalnik so posredstvo na laga go namamuva vo podrumot kade {to go zaklu~uva. Isto taka, toj koj svojata sopstvenost ne moè da ja vrati so sila, ne pravi nikakva neporavda koga do istata }e dojde so lukavstvo.358 Nekoi avtori tvrdat deka tu|ite sradawa zavisat od na{ite postapki, od toa {to ne sme so~ustvuvale so niv i ottamu ne sme im pomognale vo sprotivstavuvaweto na zloto. Me|utoa tu|ite stradawa moàt da se ostvaruvaat pred na{ite o~i, a nie da ne mrdneme so prst za toa. Moèbi e te{ko da se sfati kako toa e mo`no so ogled deka edno od
Vidi: Vjeko Kolaji}, Fenomen zla u filozofiji od klasi~ne patristike do Baruha De Spinoze.
358
224
obele`jata na so~uvstvoto e nekoja forma na neposrednost. Me|utoa, so~ustvoto ima i diskurziven aspekt - so nego upravuva na{eto gledawe na toa sprema kogo e zgodno da se ~uvstvuva so~ustvo. So~uvstvoto ja ukinuva distancata koja inaku postoi me|u lu|eto i vo izvesna smisla ~ovekot stanuva edno so drugo ~oveko su{testvo, taka {to so~uvstvuva so bolkata koja drugiot ja ~uvstvuva. Da so~uvstvuva{, da bide{ empati~en, zna~i da vleze{ vo intimen odnos. A potoa doa|a pra{aweto dali onoj koj strada e nekoj so kogo sakam da bidam intimen. Na taa to~ka postojat golem broj varijacii me|u lu|eto. Za nekoi lu|e so~uvstvuvaweto se prostira se do rastenijata, {to jas, veli Svensen, ne moàm da go sfatam, za drugi se prostira do ìvotnite, a za nekoi drugi pak soo~uvstvuvaweto e rezervirano samo za lu|eto ili samo za opredelena grupa na lu|e.359 Hjum dodava deka i blizinata vo prostorot i vremeto ima zna~ewe za so~uvstvoto. Svensen ponatamu tvdi deka nepravdata koja naskoro }e te pogodi i tebe, ne treba da se trpi, za{to nepravdata koja prvi~no gi poga|a ìgosanite grupi ili grupite so ponizok status so koi ~ovekot ne moè celosno da se identifikuva ima tendencija na {irewe na site grupi. Ma~eweto se {iri. Vo soglasnost so rimskiot zakon ma~eweto bilo rezervirano samo za robovite koi bile obvineti, no toa postepeno se pro{irilo i na robovite koi svedo~ele, za potoa da gi opfa}a i slobodnite lu|e i na kraj stanalo voobi~aeno i vo ne taka seriozni slu~ai.360 Nakratko, potoi neophodnost od upotreba na sila za prekinuvawe sekoe zlo koe e vo tek: ~ovek ima obvrska zloto da go progonuva. Taa obvrska ne e od pravna, no vo sekoj slu~aj e od moralna priroda. Ako ~ovek ima mo`nost da se vme{a, a toa ne go stori, toj e morelen sou~esnik. Obzirot kon sopstvenata udobnost (ne bezbednosta, tuku udobnosta) ima tendencija da go nadsili obzirot prema blagosostojbata i voop{to postoeweto na drugite. Grevovite na propu{tawe ne se najlo{i, me|utoa se najrasprostraneti. Najgolemiot broj ubistva imaat o~evidci, a vo mnogu mal broj slu~ai tie posmatra~i storuvaat ne{to {to bi ja spre~ilo posledicata. Posmatra~ite moàt da storat mnogu i da vlijaat na situacijata, a vo oddelni nasilni akti i vo odnos na dràvnite zlostorstva. Nie koi ìveeme vo demokratii imame obvrska da go prijavime zlostorstvoto. Vo demokratska dràva onoj koj mol~i e sou~esnik - onoj koj ima prilika javno da protestira, a toa ne go stori e sou~esnik so samoto toa {to ne protestira. Ovde moè da
Svensen, L. op. cit.str. 192. Za Aristotel be{e neprirodno da se pokaè so~uvstvo i somilost kon robovite, za nacistite be{e neprirodno da se pokaè so~uvstvo i somilost kon Evreite, za kaubojcite sprema indijancite, za belcite sprema crncite. Ili kako {to veli Svensen, "Razlikata me|u "nas" i "niv" moè da sozdade pre~ki koe nikakvo so~uvstvo ne moè da gi urne." Ibid. st. 193. 360 Svensen, L. op. cit.str. 194-195.
359
225
se spomne u{te eden fenomen: - principot na difuzna odgovornost kolku {to e pogolem brojot na licata koi imaat prilika da se vme{aat toa pomala odgovornost ~uvstvuva sekoj poedine~no.361 So vakvite stavovi prisutni vo filozofskata i kriminolo{ata literatura na~elno se soglasuvam, no samo dotamu dokolku postojat minimalni uslovi koi ja garantiraat bezbednosta na onoj koj neovlasteno treba da se vme{a vo suzbivaweto na zloto. Prorokot Mihej pi{uva deka lu|eto "}e gi raskovaat svoite me~evi vo rala i svoite kopja vo srpovi" (Mihej, 4:3), a prorokot Joil pi{uva: Raskovajte gi svoite rala vo me~ovi, i srpovite svoi vo kopja (Joil, 4:10). Od sudirot na ovie dve opcii, Svensen izvlekuva slednoto re{enie: naj~esto treba da go sledime Mihej, no vo svetot vo koj ne go sledat site Mihej, ponekoga{ mora da go sledime Joil. Koristej}i ja razlikata koja Maks Veber ja pravi me|u etikata na doblest i etikata na odgovornost, moème voop{teo da kaème deka treba da go sledime Mihej, dodeka etikata na odgovornosta ponekoga{ ni naloùva da go sledime Joil. Veber pi{uva deka tamu kade {to etikata na doblest veli deka protiv zloto ne treba da se borime so sila, etikata na odgovornost veli: "Treba da mu se sprotivstavime na zloto so sila i nasilstvo, inaku - ti se ogovoren ako zloto pobedi." Spored Veber, maksimata na dejstvuvaweto spored etikata na doblest, so religiski jazik kaàno, glasi: "Hristijaninot go pravi ona {to e ispravno, a posledicite mu gi prepu{ta na gospod." Takvata etika na doblest e prili~no novozavetna (v. Matej, 5:38-48, Rimjanite, 12:17-21), me|utoa taa e pretstavena i vo Stariot zavet.362 Kant vo moderno vreme e najistaknatiot pretstavnik na takvoto sfa}awe spored koe moralnite obvrski na nekogo dobivaat takvo apsolutno vaèwe kako {to e, na primer, deka ne e dozvoleno da se laè za da se spasi ~ove~ki ìvot."363 Maksimata na deluvawe spored etikata na odgovornost glasi: ~ovekot mora da odgovara za posledicite na svoite postapki. Problemot kaj ovaa etika e vo toa {to moème pogre{no da storime zlo taka {to neopravdano }e mu naneseme na drugite stradawa koi ne moàt da se opravdaat. Vo taa smisla Veber veli: "nitu edna etika na svetot ne moè da go prenebregne faktot deka za da dostigne dobra cel ~ovekot mnogu ~esto mora da prifati moralno somnetelni ili barem opasni sredstva, kako i mo`nost, duri i verojatnost od pojava na lo{i propratni efekti (ona {to denes se narekuva kolateralna {teta). Ni edna etika na svetot ne moè da opredeli koga i vo koja mera eti~ki
Vidi: ibid. str. 196 Ne se luti na zlostornicite, nitu im zaviduvaj na onie {to pravat bezzakonie. Se su{at brzo kako treva, veneat brzo kako zeleno rastenie. Nadevej se na Gospoda i pravi dobro, ìveej na zemjata i hrani se so vistinata. (Psalmi na David, 37:1-3). 363 Vidi: Svensen, L. op. cit.str. 202.
362 361
226
dobrite celi gi opravduvaat eti~ki opasnite sredstva i neprijatni posledici.364 Etikata na doblest i etikata na odgovornost moàt da imaat razli~no vrednuvawe, na primer, na statusot na ~ovekovite prava... ôvekovite prava nastanuvaa kako normativen odgovor na iskustvata so nasilstvo, progon i maltretirawe. Tie ne se samo za lu|eto, tuku lu|eto i gi sozdale, t.e. tie se istoriski proizvod i treba da se smetaat principielno podlo`ni kon revizija... Niv treba da gi zapostavime samo ako dojdat vo sudir so drugi prava koi, po objektivna procena }e se ocenat kako pozna~ajni.365 Seto toa od svoja strana jasno zboruva deka nema prirodni prava,366 a ottamu nitu prirodna pravda. Etikata na odgovornosta, spored Svensen, treba da se oblikuva kako slab konsekvencionalizam, spored koj se tvrdi deka moàt da postojat slu~ai vo koi konsekvencite (posledicite) imaat pogolemo zna~ewe otkolku, na primer, obzirite sprema pravata na poedincite.367Vo mnogu slu~ai }e ostane nejasno {to vsu{nost e najmalo zlo. Vo tie slu~ai i vo slu~aj koga konsekvencite na postapkata se silno nepregledni treba da gi sledime voobi~aenite proceni na etikata na doblest. Me|utoa, tamu kade {to ni se ~ini deka imame jasen izbor me|u dve zla i deka edno od niv treba da go smetame za seriozno morame da go izbereme pomaloto zlo. Moè da bide ispravno da se povredat ne~ii prava za da se izbegne katastrofa. Paradoksot na "ne~isti race" e deka ponekoga{ mora da storime ne{to lo{o za da storime ne{to ispravno. Me|utoa, nie sme moralno odgovorni za izborot na najmaloto zlo i morame da dademe se od sebe za na krajot da go ispravime toa zlo.368 Site postapki, pomalku ili pove}e, nastanuvaat vrz nesigurni osnovi. Nikoga{ nemame celosen uvid vo site okolnosti i mo`nite posledici na na{ite dejstvija. Najdobrite nameri moàt da imaat najuàsni posledici. Zaradi na{ite sopstveni izbori i okolnostite koi
Vidi: Ibid,str, 202. V. Ibid,str, 203. 366 Vistinata e jasna: nema prirodni prava i veruvaweto vo niv e isto {to i veruvaweto vo postoeweto na ve{tici i ednorozi. Najdobrata pri~ina za tvrdeweto deka takvi prava ne postojat e vsu{nost od ist vid kako i najdobrata pri~na koja ja imame za tvrdeweto deka nema ve{tici i ednorozi: sekoj obid da dademe dobri pri~ini deka ima takvi prava e propadnat... Najnoviot branitel na vakvi prava Ronald Dvorkin priznava deka postoeweto na takvi prava ne moè da se dokaè, no pritoa ednostavno zabeleùva deka od faktot deka eden iskaz ne moè da se dokaè ne sleduvalo deka toj ne e to~en. Toa e to~no, veli Makintaer, no podednakvo bi moèlo da se upotrebi da se odbrani tvrdeweto vo pogled na ve{ticite i ednorozite. Makintajer, A, Tragawe za vrlinom, str. 96. 367 Vidi: Ibid,str, 203-204. 368 Ibid, str, 204.
365 364
227
ne moème da gi kontrolirame, nie na drugite moème da im naneseme uàsni zla. Ne postoi nitu apsolutna instanca koja na eti~arot na doblest moè da mu kaè {to e ispravno da se pravi vo sekoja situacija, za{to ne postojat moralni algoritmi. Procedurite na uviverzalnost moàt da ni dadat dobar patokaz, me|utoa ni tie ne se nepogre{livi, za{to go isklu~uvaat postapkite koi o~igledno se ispravni, a gi vklu~uvaat onie koi toa ne se. Ovaa poenta jasno ja izrazi Hegel vo svojata kritika na Kantoviot karegori~ki imperativ: takviot apstrakten formalizam rezultira so toa deka ne postoi nikakva maksima koja moè da stane op{t zakon.369 Tamu kade {to etikata na doblest veli deka ~ovekot ne treba da pribegnuva kon sila, etikata na odgovornost moè toa da go bara. Nasilstvoto ne e isklu~ok nitu vo eden politi~ki reìm, bilo da stanuva zbor za liberalna demokratija ili diktatura. Nasilstvoto e normalno. Presudnata razlika vo politi~kata sfera ne se nao|a me|u nasilstvoto i nenasilstvoto, tuku, pred se, me|u legitimnoto (~itaj - pravednoto) i nelegitimnoto (~itaj - nepravednoto) nasilstvo... Pra{aweto ne e dali sme privrzanici ili protivnici na nasilstvoto, tuku kakvo nasilstvo sakame da podrìme ili protiv nego da se borime... 370 Silata moè moralno da bide nametnata vo slu~ai vo koi e nu`na zaradi smaluvawe na nasilstvoto i nepravdite. Nasilstvoto e fakt vo sekoe op{testvo. Ako odbieme da primenime sila, moè da se slu~i posredno da gi pomagame nasilnicite, t.e, da bideme so~esnici vo nasilstvoto koe go i poga|a drugite... Dràvata e edinstvenata instanca so "pravo" da primenuva nasilstvo.371 Me|utoa, upatuvaweto na toa deka mora da se borime protiv zloto, ~esto se koristi za voveduvawe na pravila i praktiki koi moàt da se pokaàt kako u{te pogolemi zla. Toa zna~i protiv ~uma da se bori so pomo{ na kolera. Koristeweto na nedemokratski sredstva ja podriva demokratijata koja tie sredstva treba da ja branat. Sredstvoto ja uni{tuva celta. Zatoa {to drugite se zli, se smeta za dozvoleno da se koristat najgolemiot broj sredstva protiv niv. Sekako deka terorizmot, re~isi bez isklu~ok, e zlo. Me|utoa, faktot deka terorizmot e zlo ne podrazbira deka se {to }e bide storeno vo borbata protiv nego e dobro.372
369 370
V. Ibid,str. 204. Ibid,str. 205 371 Ibid,str. 206, 207. 372 Ibid, str. 228.
228
II BO@JA PRAVDA 1. PRAVDATA VO STARIOT ZAVET

1.1. PRAVDATA I PRVOBITNIOT GREV
Vo evrejskata religija postoi princip na dobro i zlo, me|utoa ne kako dve ramnopravni sili ili ramnopravni boèstva, kako na primer vo persiskata religija.373 Zloto mu e podredeno na eden gospod, koj
Spored taa religija stanuva zbor za dva opre~ni principi koi od sekoga{ se borat za prevlast i kone~na pobeda vo svetot - dobro i zlo, svetlost i temnina, Ormuzd (Ahura Mazda = mudar - vrhoven bog koj go sozdal vidliviot i nevidlivot svet koj nema ni po~etok ni kraj, koj e ve~en) i Ahriman (Angra Maiwu - zol duh koj go sozdal seto zlo na svetot, me|u koi i smrta. I toj otsekoga{ postoi no ke bide porazen na sudniot den). Na Ahriman mu se sprotivstaveni 7 Ame{a Spentas (Sveti Besmtnici: vo po~etokot bile li~ni osobini na Ormazd, a podocna stanale angeli) - 1. celovitost, 2. dobri misli, 3. pravednost, 4. snaga, 5. odadenost kon verata, 6. sovr{enstvo i 7. besmrtnost. Ovaa religija e nadovrzuvawe, reformirawe na Mazdeizmot (religijata vo Persija od 6.000 do 600 god. p.n.e.) i prethodnik na Islamot. Na prethodna religija se nadovrza zaratustrizmot kako u~ewe i religija koja od 600 god. p.n.e. do 7 vek. povtorno dominira vo Persija, a koja se zasnova vrz ve~na borba me|u svetlosta i temninata, me|u dobroto i zloto, me|u gospod i gavolot, pravdata i nepravdata. Atributi na svetlosta se dobroto, pravednosta i ~esnosta, a atributi na temninata se zloto i nesre}ata). Vo ovaa religija celokupniot poredok na materijalnoto i nematerijalnoto (nerealnoto) se zasnova vrz borbata na svetlosta i temninata, razumot i nerazumnosta, materijata i duhovnosta. Hristijanstvoto i ostanatite monoteisti~ki religii, vklu~itelno i na islamot, go proglasija materijalnoto za nesovr{enost, spored toa i izvor na zloto, dodeka Persijancite smetaa deka maretijalnoto se zasnova kolku vrz zloto, tolku i vrz dobroto. Ramnoteàta koja postoi vo svetot, postoi i vo celiot ~ove~ki rod i vo sekoja organizacija {to toj ja sozdava. Za da pobedi dobroto i vo nekoja dogledna idnina da se vospostavi poredok na svetlost i pravda, mora da se sozdade religiski koncept koj }e bide vo sostojba da opredeli {to e dobro a {to e zlo vo dràvata. Toa zna~i vtemeluvawe na religiozen koncept koj }e zavladee so opredeleni prostori i narodi i preku toj koncept da se sozdade mo}na dràva vo koja }e vladeat samo onie koi ja donela vistinskata vera. Taa vera ja donele Persijancite, i spored toa tie (a ne Judaizmot i Evreite) se narodot so izklu~itelno svojstva
373
229
so nego raspolaga na tri na~ini: 1. kako kazna za prvobitniot grev, 2. kako kazna {to lu|eto ne se pridrùvale do negovite zapovedi i, 3. kako isku{enie.
a) Kazna za prvobitniot grev

Vo u~eweto na hristijanstvoto osnovnoto mesto go zazema idejata na grevot. Grevot e misla, veruvawe ili povedenie protiv gospod. Vo evrejskata religija, pomalku ili pove}e, grevot e povreda na zakonot koja so pogolema pobo`nost moè da se popravi. Kaj Evreite grevot, vsu{nost, e gre{ka vo primenata na bo`jite zakoni koja gospod ja kaznuva srazmerno so goleminata na gre{kata. Od druga strana, vo hristijanskata religija grevot e centralen poim, sprotiven na spasenieto. ôvekot na ovoj svet moè slobodno da izbira me|u grevot i spasenieto.374 Grevot povlekuva propast, smrt i te{ka kazna po smrta vo zadgrobniot ìvot. Me|utoa, grevot e pove}e odo{to opredeluvawe so slobodnata volja za zlo, za materijata. Postoi iskonski grev, pragrev ili nasleden grev koi go storile Adam i Eva.375 ôvek, zna~i se ra|a vo
opredelen da vlade i drugite da mu se pokoruvaat. Glaven simbol na ovaa religija e ognot. Ognot e istovremeno i dobro i zlo, kolku {to e ednoto, tolku e i drugoto. Bez nego kaj lu|eto nema ìvot, no toj moè ~oveka i da go uni{ti. Ognot e istovremeno na bo`jata nagrada i bo`jata kazna. Zemjata, vodata i vozduhot se isto taka simboli na ovaa religija, no tie se mrtvi stvari se dodeka Ahura Mazda ne re{il oganot da zavladee so svetot i da gi sozdade arievskite zemji i nador koj vo nivno ime ke vladee nad site ostanati. Od spisite na Zaratustra se izdvojuvaat knigite Denkart koi gi ima vkupno 9. Nekoi poprecizni podrobnosti za ra|aweto i potekloto na Zaratustra ne moàt da se najdat za{to kompletnata religiozna i kuturna literatura na drevna Persija ja uni{til Aleksandar Makedonski so spaluvaweto na Carskata biblioteka vo Perselopol. U~eweto na Zaratustra se sostoi vo dobri misli, dobri, zborovi i dobri dela. Po smrtta lugeto go pominuvaat mostot koj vodi preku pekolot. Ako bile lo{i mostot se stesnuva i tie propa|aat vo nego. Nasproti lo{ite, pravednite go nao|aat patot do svetlosta. Me|utoa, nade` postoi i za onie koi zavr{ile vo pekolot, za{to i tie }e bidat spaseni koga najposle }e triumfira dobroto. 374 Bidi gre{en i silno gre{i, me|utoa sepak posilno veruvaj i raduvaj se vo Hristos, koj e pobednik na grevot, smrtta i svetot. Se dodeka sme takvi kakvi sme mora da pravime grev, ovoj ìvot ne e stan na pravednosta. Haksli, O. Ve~na filozofija. Philozophia perennis, Metaphysica, Beograd, 2003, str. 85. 375 Dokolku lu|eto navistina bi u~ele deka Adam i Eva se odgovorni za siot uàs vo ~ovekovata istorija, toga{ ovoj nesre}en par so sigurnost bi bil prokolnet i omrazen niz celata istorija na hristijanstvoto. Sepak nivniot lik vo folklorot, pred se, bil okarakteriziran so simpatija, a nivnata
230
grevot. Me|utoa, gospod poradi svojata dobrina go isprati svojot sin edinec - Isus, da go spasi ~ovekot od iskonskiot grev. Toa, toj go storil taka{to se `rtvuval. Istovremeno, preku svojot sin Mesija (Hristos), gospod mu objavil na ~ovekot kako moè da se spasi.376 Se veli deka buntot na Adam i Eva, kako nekoja bura predizvika golema {teta za ~ovekoviot rod. ôvekoviot rajski dom bil zaguben, Ottoga{ ~ovekot ne moè da se za{titi od elementarni nepogodi, vojni, kriminal i nepravdi. Koga grevot po~nal da dejstvuva vo prvata ~ove~ka dvojka, tie pove}e ne moèle da mu prenesat sovr{enstvo na svoeto potomstvo. Kako nekoj natpis isklesan vo kamen, taka grevot bil vreàn vo genite na na{ite praroditeli. Na toj na~in tie moèle da ra|aat samo nesovr{eno potomstvo. So ogled na toa {to site nivni deca bile za~nati po grevot na Adam i Eva nivnoto potomstvo nasledilo grev i smrt.377 Ako e taka, toga{ te{ko deka nekoj razumen }e poveruva deka bog moèl da napravi katastrofalen potop, a ne moèl da go izbri{e grevot od genite na samo nekolku lu|e - od osum~lenoto semejstvo na najgolemiot pravednik Noe. Protivre~no e me|utoa ottamu da se poveruva deka bog ne e nemo}en, bidej}i negovaat tvorba - satanata, go spre~ila vo toa. No toa ne e se, vo teolo{kata literatura se tvrdi i toa deka Adam be{e zamenet od Isus: nasledstvoto od Adam e grev i smrt, nasledstvoto od Isus - pravda i ve~en ìvot.378 Isus go `rtvuva{e svojot ìvot kako otkup na mnozina (Marko, 10:45). Hristos se
postapka naiduvala na razbirawe: Zatoa {to koj moè postojano da mu se sprotivstavuva na isku{enieto? Namesto da ja prefrlime odgovornosta za na{ata nesre}a na parot pratatkovki likovi, preku simbolot za prgonstvoto priznavame deka sme izdelkani od krivo drvo i deka ne zasluùvame da vodime bezgrièn i neaktiven ìvot, i deka ne zasluùvame da vodime bezgrièn, sre}en i neaktiven ìvit, vakvoto priznanie verojatno ne zvu~i apsurdno. Kolakovski, L. Ako bog ne postoi... Tabernakul, Skopje, 2000, str 59-60. 376 Spored hristijanskata religija, ~ovekoviot ìvot na ovoj svet e samo nekoj vid predvorje za ve~niot ìvot vo nebesnoto carstvo. ôvekot e grani~no su{testvo me|u svetot na materijata, poniskiot, lo{, gre{en svet i svetot na duhot, Bo`jiot, dobriot, sovr{eniot i ve~en svet. Preku spasenieto hristijaninot po smrta odi vo drug svet kade se soedinuva so gospod i steknuva ve~no blaènstvo. Gams, A. Biblija u svetlu dru{tvenih borbi, Beograd, 1970, str. 119. 377 Eve, gre{en sum roden, vo grev me za~na mojata majka. (Psalm, 51:5). Zatoa, kako {to grevot vleze vo svetot preku eden ~ovek, a preku grevot smrtta, taka smrtta pomina na site lu|e za{to site zgre{ija (Rimjanite, 5:12). 378 Kako {to po Adama site umiraat, taka i vo Hristos site }e oìveat (Prvo poslanie do Korintjanite, 15:22). Isus re~e: Jas sum voskresenieto i ìvotot: koj veruva vo mene i da umre }e ìvee. (Jovan, 11:25).
231
dal sebesi za otkup na site379 (Timotej, 2:5-6). Zo{to bog dopu{til da se slu~i takov uàs? Zatoa {to ova bilo sredstvo za da bide pokrien prestapot za da bidat zape~ateni (prosteni, pomireni, pokrieni, otkupeni) grevovite i izbri{ani bezakonijata, za da bide dovedena ve~na pravda, za da se otstrani smrtnata osuda nad ~ove{tvoto. Ottamu, Isus veli: bog tolku go vozqubi svetot, {to go dade svojot ednoroden sin, ta sekoj koj veruva vo nego da ne za|ine, tuku za da ima ve~en ìvot. Za{to bog ne go isprati sinot svoj za da mu sudi na svetot, tuku svetot da go spasi preku nego (Jovan, 3:16-17).380 Negovata smrt, isto taka na u~i deka gospod e sovr{eno praveden.381 Nekoi moèbi se ~udat za{to bog ne se otkaàl od svoite na~ela na pravda koi baraat zab za zab382 i zo{to ne ja ignoriral cenata na Adamoviot gre{en pat. Pri~inata e vo toa {to bog sekoga{ gi po~ituva svoite zakoni i se drì do niv pa duri i po cena {to e golema i za nego samiot.383 Negovata pravda, isto taka, barala Isusovata smrt da ima sre}en ishod. Najposle zarem bi bilo pravedno da se dopu{ti verniot Isus da umre zasekoga{? Se razbira ne! Od navedenoto, kolku i da ne sakame da go priznaeme toa ili ne, pekolot (kaznata) e glavniot efekt ili krajniot rezultat na pravdata. Toj e negativnata merka na pravdata, koja e vo mnogu po~esta primena od Rajot (nagradata) - svetlata strana na pravdata. Za pekolot zboruval i Dante Aligieri (1265-1921). Negoviot pekol opi{an vo prviot del od "Boènstvenata komedija," vo vid na inka se spu{ta pod zemja i se sostoi od 9 krugovi. Vo sekoj krug se nao|aat du{i na gre{nicite, rasporedeni spored teìnata na svojot grev. Vo prviot krug - Limbu, se nao|aat du{ite na nekrstenite. Nivnoto edinstveno izma~uavwe im e neiskuplivata èlba da go vidat gospod. Tuka se nao|aat deca i anti~ki li~nosti (Homer, Odisej, Vergilije i dr.) koi se rodile pred HriGo gledame Isusa... oven~an so slava i ~est zaradi smrtnoto stradawe. ta po bo`jata blagodet da ja vkusi smrta za site (Evreite, 2:9). 380 Qubovta e vo ova: ne deka nie sme go vozqubile boga, tuku toj ne vozqubi nas i go isprati svojot sin kako `rtva pomirnica za na{ite grevovi. (Prvo Jovanovo poslanie, 4:9-10). 381 Toj e stena, deloto mu e sovr{eno za{to se pravi site negovi pati{ta. Toj e veren bog i nema nepravda. Toj e praveden i vistinit. (Vtorozakonie, 32:4). 382 Bo`joto merilo za pravda bara ramnoteà - ìvot za ìvot (Izlez, 23:23). Spored toa moralo da se prinese ìvot za da se plati za ìvotot {to bil izguben: ìvotot na Isus, za ìvotot {to go izgubil Adam. Samo ~ovek so sovr{en ~ove~ki ìvot moèl da ja ponudi ednakvata vrednost na ona {to go izgubil Adam. Apostol Pavle go sumira ova na~elo: bez prolevawe krv pro{tevawe ne stanuva (Evreite, 9:22). 383 No ima i sprotivni mislewa: Ako e taka, ...Ako pravdata doa|a preku zakonot, toga{ Hristos umrel naprazno (Galatjanite 2:21).
379
232
sta. Vo vtoriot krug, vo koj se viori pekolna bura, se nao|aat prequbnicite. Ovoj krug go ~uva Minos. Vo tretiot krug se ma~at du{ite na nenasitnite i pijanicite. Nivnata maka se sostoi vo toa {to leàt vo kal pod silen do`d i sneg, dodeka Kerber gi ras~ere~uva na ~etri strani. Vo ~etvrtiot krug se du{ite na rasipnicite i skràvcite. Tie turkaat kamewa, a gi ~uva volkot Pluton. Vo petiot krug se du{ite na èstokite. Niv, poraj rekata Stiks gi ~uva Flagie. [estot krug e za krivovericite i onie koi ne veruvale vo besmrtnosta na du{ata. Tie se zakopani vo otvorenite grobovi koi postojano gorat na gradot Dis. Sedmiot krug na nasilnici e podelen na tri pojasi. Vo prviot pojas, nurnati vo reka od vrela krv, se nao|aat nasilnicite protiv bli`niot, a gi ~uvaat Kentauri. Vo drugiot pojas se nao|aat samoubijcite koi gi kolvaat harpii (ptici so ènsko lice) i jadat gladni ku~}i. Vo tretiot pojas na vè{ten pesok pod ognen do`d se nao|aat nasilnicite protiv boga i prirodnite zakoni. Pritoa, bogohulnicite leàt na grb, lihvarite sedat, a sodomitite tr~aat naokolu. ûvarot na ovoj pojas e Monotaur. Metabolgi ili lo{i jami, kako {to se narekuva osmiot krug, e sostaveni od 10 takvi jami, a ~uvar im e Gerion (zmej so ostra opa{ka i ~ove~ko lice koj e simbol na izmamata). Ovde prestojuvaat izmamnicite. Vo prvata jama se svodnicite i zavodnicite na èni (niv gi tepaat |avoli), a vo vtoriot se laskavcite (nurnati vo ~ove~ki fekalii). Vo tretata jama se simonistite - lu|e koi prodavale ili kupuvale crkovni po~esti koi so glavata se zabodeni vo {upliva stena dodeka im gorat tabanite. Vo ~etvrtata jama se nao|aat vra~evite i la`nite proroci koi odat na nazad, za{to glavite im se svrteni naopaku. Vo petata jama se smesteni potkuplivite i izmamnicite nurnati vo vrela smola, a gi ~uvaat vragovi. Vo {estata jama se licemeri koi se prisileni da odat pod debeli pozlateni olovni kabanici. Vo sedmata jama se izmamnicite na op{testvoto i Crkvata koi progonuvani od otrovni zmii tr~aat so otpozadi vrzani race. Niv zmiite gi grizat, a tie se pretvoraat vo pepel od koj povtorno se ra|aat kako fenisksi. Vo osmata jama leàt sovetnicite, a vo devetata seja~ite na nesloga koi vragot gi bode so me~ i vo desetiot, se krivokletnicite koi se kaznuvaat so stra{ni bolesti. Vlezot vo desetiot krug (dlaboka bezdna), go ~uvaat trojca giganti: Nimrod, Efijalt i Antej vrzani so sinxiri. Toj krug e podelen na ~etiri zoni: Kain - zona na predavnici na bli`nite, Antenori - zona na predavnici na tatkovinata, Tolomeja - zona na predavnici na gostite i Guideca - zona na predavnici na svoite dobrodeteli. Vo sredi{teto Kocita, voedno i centar na zamjata, se nao|a Lucifer koj do polovinata e nurnat vo mraz. Ima tri glavi so tri lica (crveno, crno i òltenikavo) i pred sekoja po par ogromni krilja so koj sozdava laden veter. Vo ustata gi drì Juda, Brut i Kasije - trojcata najpoznati predavnici.
233
b) Kazna za nepridrùvawe do bo`jite zapovedi

Spored u~eweto na evrejskata religija pravdata e ednostavno: bo`ja kazna za lo{i dela, no i bo`ja nagrada za dobri dela. Bo`ja nagrada se zdravje, radost i materijalni dobra na ovoj svet, a kaznite se li{uvawe od navedenite dobra, siroma{tvo, bolest i smrt. Gospod go nagraduva i kaznuva ne samo vernikot li~no, tuku i negovoto potomstvo i toa do ~etvrtoto koleno. Vo ovaa smisla moè da se kaè deka vo hristijanskata religija pravdata se definira so zapovedite koi gospod mu gi dade na ~ovekot na Sinaj. Site tie govorat za pravedniot zakon na gospod koj mu e daden na ~ovekot. I desetata, posledna zapoved veli deka nepravednosta sprema drug ~ovek e nedopustliva duri nitu vo ~ovekovite skrieni èlbi. Ne smee da se saka ne{to {to moè da go naru{i ìvotot i pravoto na drug ~ovek. Edna od najgolemite nagradi se brojni i zdravi deca, osobeno ma{ki. Vo prvobitnoto veruvawe ne postoi zadgroben ìvot i nagrada i kazna po smrta. @ivotot na ~ovekot se prodolùva preku potomstvoto, pa zatoa za golema nesre}a se smeta da se umre bez sin. Za izbegnuvawe na takva nesre}a e voveden tn. lavirat - dol`nost na deverot spored koja preìveaniot brat treba da se oèni so vdovicata na svojotbrat bez ma{ki deca i prviot sin koj }e se rodi treba da go nosiimeto na po~ination brat so {to se smeta za negov sin.(Bitie, 38:8, Vtorozakonie, 25:5-9). Me|utoa, evrejskata religija ne zna~i samo individualen odnos kon gospod. So Jehova postoi, pred se, i odnos preku celiot narod koj, isto taka, treba da se pridrùva do negovite zapovedi ako saka da bide mo}en, bogat i sre}en. Vo sprotivno Jehova go kaznuva celiot narod. Ako ìveete spored moite zakoni, ako gi pazite moite zapovedi i ako gi sproveduvate vo delo }e vi dadam do`d vo pravo vreme, pa zemjata }e dava rod, a steblata po poliwata }e donesuvaat plodovi. Vr{eweto }e vi go dostinuva grozdoberot, a berbata }e go dostignuva seeweto. ]e jadete svoj leb do nasitka i }e ìveete bezopasno vo va{ata zemja. ]e i dadam mir na zemjata: taka }e po~ivate i nikoj nema da ve pla{i. ]e gi otstranam {tetnite ìvotni od zemjata: me~ nema da pomine niz va{ata zemja. ]e gi terate vo begstvo va{ite neprijateli, a tie }e pa|aat pred vas od me~. Petmina od vas }e teraat vo begstvo stotina od niv. Da va{ite neprijateli }e pa|aat od me~ pred vas. ]e pogledam kon vas i }e napravam da sete plodonosni i mnogubrojni utvrduvaj}i go mojot zavet so vas. ]e se hranite so stari minatogodi{ni ìta i }e gi isfrlite starite zaradi novi ìta. ]e go postavam moeto ìveali{te me|u vas i nema da ve otfrlam: }e odam me|u vasi }e vi bidam bog, a vie }e bidete moj narod." (Levit, 26:3-11). Me|utoa ako, navistina go slu{a{ glasot na gospod, svojot bog, pazej}i gii vr{ej}i gi site negovi zapovedi gospod }e go vozvi{i i celiot narod nad site narodi na zemjata. (Vtorozakonie, 28:1) 234
No, ako ne me poslu{ate i ako ne gi ispolnite site ovie moi zapovedi: ako gi otfrlite moite zakoni i ako go naru{ite mojot zavet ne ispolnuvaj}i gi site moi zapovedi eve kako }e postapam so vas. ]e vi ispratam uàs, iznemo{tenost i treska {to gi rasipuvaat o~ite i {to ja izma~uvaat du{ata. Naprazno }e |i seete va{ite posevi - va{ite neprijateli }e se hranat od niv. Jas }e go svrtam moeto lice i va{ite neprijateli }e ve ubivaat... ]e begate i toga{ koga nikoj ne }e ve goni.. Pa ako ne me poslu{ate i pokraj toa jas }e ve kaznuvam sedumkratno za va{ite grevovi... ]e gi pu{tam gorskite yverovi na vas za da ve li{at od decata... A koga }e vi go prekratam snabduvaweto so leb deset èni }e vi pe~at leb vo edna pe~ka, }e vi dadam leb so merka. ]e jadete no nema da bidete siti... ]e jadete meso od va{ite sinovi, }e jadete meso od va{ite }erki... ]e ve rasprsnam po narodite, ]e izvle~am me~ od zad vas, taka {to va{ata zemja }e bide pretvorena vo pustina, a gradovite vo urnatini... A na onie od vas {to }e ostanat vo ìvot po zemjite na nivnite neprijateli }e im nateram strav vo srceto. [umot na listot {to treperi }e gi goni vo begstvo. ]e begaat kako {to se bega od me~, }e pa|aat i ako nikoj ne }e gi goni... A koj }e preìvee od vas }e venee vo zemjata na va{ite neprijateli zaradi svoite bezzakonija, }e venee i zaradi bezzakonijata na svoite tatkovci... No ni toga{, dodeka bidat vo zemjata na nivnite du{mani ne }e gi otfrlam nitu }e gi preziram taka za da gi uni{tam sosem i za da go prekr{am mojot zavet so niv (Jakov, Isak i Avram). Zo{to jas sum nivniot bog. (Levit, 26:14-44). Na onie {to }e gi napu{tat ili zapostavat bo`jite zakoni, pettata kniga od Stariot zavet im se zakanuva so u{te postra{ni kazni {to }e im gi izre~e i izvr{i samiot gospod. Ako ne go slu{a{ glasot na gospoda... proklet }e bide{ vo gradot, proklet vo poleto... Proklet }e bide plodot vo tvojata utroba i rodot na tvojata zemja, mladite na tvoite goveda i prirastot na tvoite stada.... Gospod }e go isprati pomorot vrz tebe dodeka te snema od zemjata... Gospod }e te udri so istro{enost, so treska, so vospalenie so ègai so su{a, so suviot vetar i so glamnica: toa }e te goni dodeka te snema... I tvoeto mrtvo telo }e im stane hrana na site nebesni ptici i na site zemni yverovi... Gospod }e te udri so besnilo so slepota i so ludilo, na sred bel den }e talka{ kako {to talka slepiot vo mrak... ]e se oèni{ za èna no, drug }e ja ima. ]e izgradi{ ku}a no, ne }e ìvee{ vo nea. ]e zasaduva{ lozje, no nema da go bere{. ]e go zakolat tvojot vol pred tvoi o~i no ti nema da jade{ od nego... ]e ra|a{ sinovi no nema da bidat tvoi, za{to }e odat vo ropstvo... Site ovie prokletstva }e te snajdat, }e te gonat i }e te dostignat dodeka ne te uni{tat, za{to ne go slu{a{e glasot na gospoda, sojot bog, nitu gi paze{e... Vo pritesnuvaweto i vo jadot so koj }e te pritisne tvojot neprijatel }e go jade{ plodot na tvojata utroba, mesoto na svoite sinovi i svoite }erki {to }e ti gi dade gospod, tvojot bog... Gospod }e te {ibne te{ko, tebe i tvoeto potomstvo so golemi i 235
dolgotrajni bi~evi, so pogubuva~ki i dolgi bolesti... ]e ostanete samo malku od vas {to bevte mnogubrojni kako nebeskite yvezdi, a se zaradi toa {to ne go slu{avte glasot na gospoda. Kako {to se raduva{e gospod so vas pravej}i ve sre}ni i mnoèj}i ve, taka gospod }e se raduva da ve istrebi i pogubi, za da se otkornete od zemjata... Tvojot ìvot }e visi na konec, }e se boi{ i dewe i no}e i ne }e bide{ bezbeden za svojot ìvot. Od stravot {to }e ti go stega srceto i od gletkata {to }e ja gledaat tvoite o~i nautro }e zboruva{: "OH da e ve}e ve~er!" a nave~er }e zboruva{: "Oh da e ve}e utro." (Vtorozakonie, 28:20-67). Vsu{nost, kako {to pravilno zabeleùva Gams, na ovie mesta kako bo`ja kazna se opi{uva seto ona {to evrejskiot narod go iskusil vo svojata istorija: izgubenite vojni, pusto{ewata na zemjata, nasilstvoto na osvojuva~ite, odveduvaweto vo robstvo, itn.384
v) Upotreba na zloto kako isku{enie

Vo eden moment ednostavnoto sfa}awe za kaznuvaweto i nagraduvaweto na evrejskata religija na ovoj svet preku ovozemnite dobra pove}e ne zadovoluvalo. Ne zadovoluvalo ni sfa}aweto za kaznuvaweto ili nagraduavweto na poedinecot preku Izrael, preku celiot narod. Vo Knigata za Jov problemot na kaznuvaweto i nagraduvaweto stanuva posloèn. Zloto koe gospod mu go nanesuva na poedinecot ne mora da bide kazna, toa moè da bide samoto isku{enie na pravedniot, no posle toa sleduva u{te pogolema nagrada. Poedinecot ne moè da gi sfati i raspoznae bo`jite pati{ta, negovata volja (ideja koja podocna osobeno }e ja razie kalvinizmot). Me|utoa, vo Knigata za Jov, se u{te e prisutna idejata za nagraduvaweto na ovoj svet. Osven toa, vo ovaa kniga se gleda i vlijanieto na persiskata religija za borbata na dobroto i zloto.385 Be{e nekoga{ vo zemjata Uz ~ovek po ime Jov. Be{e neporo~en i praveden ~ovek. Se pla{e{e od boga i se otstranuva{e od zloto. Mu se rodija sedum sinovi i tri }erki. Ima{e 7.000 ovci, 3.000 kamili, 1.000 volovi 500 mazgi i mo{ne mnogu slugi. Toj ~ovek be{e najugleden me|u ìtelite na istok (Jov, 1:1-4.). I se mu be{e pogodeno do momentot koga gospod po~na da se raspra{uva za nego kaj satanata. Verojatno prezafaten so uni{tuvawe na izraelskiot narod, koj nekako ba{ vo toa vreme mu go svrte grbot kon reàni kamewa i drvja, nema{e vreme samiot da pretr~a do Uz za da vidi i da se uveri kako ìvee Jov, pa za toa go pra{a satanata. Satanata pak, rasipan kako {to go dal gospod, po~na da go |iba vo najslabata to~ka zadevaj}i go deka Jov e dobar, deka mu se pla{i i deka mu e veren, no ne zatoa {to go saka od srce (demek, kako {to bi rekol Kant, ne go sakal po sebe), tuku samo zatoa {to }a384 385
Gams, A. op. cit. str. 31. Ibid. str. 70.
236
ril mnogu dobrini od boga (demek od interes). I znaej}i deka gospod zaradi prezafatenost nitu }e moè da doznae, ni da proveri dali toa e taka, mu go turi i slednovo fikme ("mu zapali fitil"): "...ispruì edna raka i dopri vo se {to ima Jov, pa toj }e te prokolne vo lice." Za ~udo gospod se fati na taa jadica i vedna{ padna usmen dogovor: satanata li~no da go isproba Jov, taka {to }e pravi {to saka so ona {to toj go ima, no, so edinstvena klauzula deka nema da krene raka vrz nego. I taka zapo~naa nezgodite na najpravedniot ~ovek na svetot.386 Satanata plukna vo racete i bez da gubi vreme, samo vo eden den napravi Savejcite da mu gi grabnat site volovi, a Haldejcite site kamili na Jov, grom da mu gi sotre site ovci i pu{ti silen veter vrz ku}ata na negoviot najstar sin za vo nejzinite urnatini da najdat smrt site negovi deca.387 Vo ìvot ja ostavi samo negovata sopruga, a od negovite slu|i (robovi) namerno ostavi da preìveat samo ~etvotica za na Jov da mu gi javat ovie udarni vesti. Pritoa, va`no e da se spomne deka so toa {to odzede ìvoti na deca i slugi, satanata ne go prekr{i dogovorot so gospod, za{to vo toa vreme takvite ìvoti se smetaa za imot na onoj koj gi sozdal (na tatkoto), odnosno gi kupil (na gospodarot), za li~na sopstvenot so koja moè slobodno da se rapolaga. I pokraj toa {to znae{e deka seto toa mu go stori satanata so dozvola na boga, Jov ne zgre{i nitu izusti kakva i da e navreda, tuku stana, ja rascepi oblekata, ja izbri~i glavata, padna ni~kum na zemja, se pokloni i re~e: "Izlegov gol od maj~inata utroba i }e se vratam gol tamu. Gospod dade, gospod zede! Blagoslovenoda bide gospodovoto ime!" (Jov, 1:20-22.) Pri slednoto viduvawe so svojot sin satanata, gospod ja iskoristi prilikata da mu se pofali deka naprazno go isprobuva{e negovZa toa be{e svesen i samiot Jov: Se oblekuvav vo pravdata kako so obleka, bespristrasnosta mi be{e nametka i venec. Bev o~i na slepiot i bev noze na hromiot. Tatko na bednite, zastapnik na stranci. Jov (29:14-16). 387 Na za~uduva~ki lesen i bezpri~inen na~in, Jehova dozvolil vrz nego da vlijae eden od negovite sinovi, somneòt (|avolot) i da go pokoleba vo pogled na vernosta i na lojalnosta na Jov... Navistina ne e vozmo`na gletkata koga se gleda kako Jahova mu go prepu{ta svojot veren sluga na duhot na zloto i kako bezgri`no i bedu{no dozvoluva da se strmoglavi vo propasta na fizi~kite i na moralnite stradawa. Odnesuvaweto na bog, gledano od ~ove~ki aspekt e tolku stravotno {to morame da se zapra{ame dali zad toa ne se krie nekoj podlabok motiv. Moèbi Jehova ima ne{to skrieno protiv Jov? Toa bi moèlo da ja objasni negovata popustlivot kon satanata. Jung, K. G, Odgovor na Jov, \ur|a, Skopje, 2007, str. 24 i 25. Po ova ne mi ostanuva ni{to drugo osven da dopolnam, prosto neverojatno kolku mnogu ~ovekot se postavuva vo centarot na s i se{to. Spored nego dve su{testva so neverojatna mo} (gospod i sotona) ne znaat {to da pravat drugo, osven da se borat za ~ovekot i toa preku ~ovekot, za me|usebna nadmo}.
386
237
iot sluga Jov koj se u{te e postojan vo neporo~nosta. Na toa satanata odgovori: Koà za koà! ôvek }e dade se {to ima vo ìvotot. Ama ispruì ja rakata, dopri se do negovite koski i do mesoto - dali }e te blagoslovi? ]e te prekolni vo lice (Jov, 2:4-6.). Taka padna vtoriot dogovor me|u satanata i bog, spored koj treba da se udri i po teloto na Jov, no sega so nova za{titna klauzula - da ne se dopre vo negoviot ìvot. Satanata kako edvaj da go ~eka{e toa pa udri po Jov so luti rani od stapalata do izbri~enoto teme. Toga{ negovata èna mu re~e: Zar si u{te postojan vo neporo~nosta? Prokolni go boga i umri! Jov i odgovori: Brbori{ kako {to brborat bezumnite èni. [tom primame dobro od boga, za{to toga{ da ne go primame i zloto (Jov, 2:9-10). Toga{ mu dojdoa trojcata prijateli: Elifaz od Teman, Valdad od [uah i Sofar od Naam i so cel da go poàlat i da go ute{at sedea sedum dena i no}i do nego bez da progovorat nitu zbor. Potoa Jov ja otvori svojata usta i go prokolna denot koga se rodil. A od prijatelite prviot {to po~na da go "te{i" be{e Elifaz. Toj najprvin mu prefrli deka sigurno ne e vo takva sostojba od arno, zo{to ne propa|aat i ne se istrebuvaat nevinite, tuku onie koi se nepravedni. Za{to spored nego: Koj ora nesre}a i see nevolja - nea }e ja o`nee. Tie zaginuvaat od bo`jiot zdiv, od negovoto gnevno duvnuvawe is~ezuvaat od zemjata (Jov, 3:8-9.). Ottamu go posovetuva da se obarti kon boga. Na toa Jov se obrati kon boga so misla deka e praveden, no i so molba da mu bide odzemen ìvotot za da mu se skratat makite. Potoa mu se obratiia vtoriot i tretiot prijatel, so istiot prekor: Pa zar moè bog da ja gazi pravinata, moè li sesilniot da ja izopa~i pravdata (Jov, 8:2). Pritoa, odzemaweto na ìvotite na negovite deca Valdal go gleda vo nivnite grevovi, a spasot na Jov i dvajcata vo pokajuvaweto i baraweto milost od boga, koj znae za toa da ja udvoi porane{nata sre}a. Na toa Jov im vozvrati deka znae za bog kako sedràtel i deka vo nego e mudrosta i silata, sovetot i seta razumnost. [to toj }e razurne nikoj ne }e go izgradi, kogo }e go zatvori nikoj ne }e go oslobodi. Ako ja zadrì vodata postanuva su{a, ako ja pu{ti celata zemja ja izburi~kuva. Za{to vo nego se silata i seta mudrost, Negovi se izmameniot i izmanikot. Toj gi li{uva sovetnicite od razum, umite sudii gi pravi glupavi. Toj go raspa{uva pojasot na carevite i so jaè im go vrzuva bedroto. Toj gi tera prvencite bosi i gi simnuva silnicite od vlast. Toj go odzema zborot od ustata na zborlivite i od starcite vistinskoto rasuduvawe... Toj go izdiga narodot, pa go uni{tuva, go umnoùva, a potoa go iskorenuva (Jov, 12:13-24). Potoa, na svoite prijateli im prefrla deka pristrasno sakaat da go branat boga i da mu bidat zastapnici protiv nego (Jov, 13:8). Namesto toa Jov bara tie da zamol~at i da mu dozvolat da |i opravda svoite pati{ta pred boga, da ja iznese svojata odbrana pred onoj koj moè da go ubie, a toj od svoja strana da mu ukaè na negoviot prestap i vina i zo{to gleda svoj neprijatel vo suva slamka kako nego. 238
Negovite prijateli ne prestanaa da go prekoruvaat. Elifaz mu re~e: {to e ~ovek za da moè da bide ~ist. Zar nekoj roden od èna e praveden. Gospod ne se doveruva nitu na svetcite, za negovoto oko ni nebesata ne se ~isti, a kamoli toa gadno i buntovno su{testvo ~ovekot koj pie nepravda kako voda (Jov, 15:14-16). Valdad mu odrà predavawe za sudbinata na onie koi ne dràt do zakonot i koi ne go poznavaat boga (Jov, 18:1-21), a Sofar mu popuva{e: Zarem tebe ne ti e poznato od staro vreme, od koga e postaven ~ovekot na zemjata deka e kratkovremena radosta na ne~esniot, deka sre}ata na bezbo`nikot pominuva kako mig (Jov, 20:4). Sleduva{e dolga rasprava koja {to ja zapo~nuva Jov. Toj pra{a: zo{to ne~esnite ostanuvaat vo ìvot i kolku se postari tolku posilni stanuvaat. Nivnite deca napreduvaat so niv, a nivnite vnuci se mnoàt pred nivnite o~i. Nikakov strav ne gi mori nivnite ku}i i bo`jata pra~ka gi ostava na mir. Nivnite bikovi oploduvaa, ne naprazno, nivnite kravi se oteluvaat i ne pometnuvaat. Nivnite deca skokaat slobodno kako jagniwa, nivnite sinovi igraat veselo. Tie pejat pokraj muzikata na harfa i tapani i se veselat pokraj zvucite na svirkata. Gi zavr{uvaat svoite denovi vo sre}a tie sleguvaat spokojno vo podzemjeto. A mu zboruvaa na boga: Ostavi ne, ne sakame da znaeme za tvoite pati{ta. Pa koj e sedràtelot da mu sluìme i kakva ni e polzata da go povikuvame. Zar ne ja imaa sre}ata vo rakata iako tie ne drèa do nego. Zar nekoga{ se ugasnal svetilnikot na opakiot. Zar nesre}a se nafrlila protiv nego. Zar toj mu ja skroi sudbinata vo svojot grev. Zar stana kako slama na veter, kako pleva {to viorot ja raznesuva nasekade. Dali bog }e go kazni vo negovite deca. Ne, neka go kazni nego samiot da go po~uvstvuva toa. So sopstvenite o~i neka ja vidi svojata gibel, neka se napie od gnevot na sesilniot. Zo{to, po smrta, {to mu e nemu grià za negoviot dom koga }e se prese~e nizata na negovite meseci. Ama koj }e go nau~i boga na mudrost. Koj gi sudi najvisokite su{testva. Eden umira vo polna blagosostojba, bez nikakvi griì, vo potpoln mir, so slabini zdebeleni od mrsno i so koski prepolni so mozok. A drugi umiraat so gor~ina vo du{ata, ne vkusuvaj}i nikoga{ nikakvo dobro. Obajcata leàt zaedno vo prav i crvite gi pokrivaat. O znam dobro kakvi se va{ite nameri, kakvi zla zamisluvate vie protiv mene. Zo{to pra{uvate: kade e ku}ata na knezot, {atorot vo koj ìveeat bezzakonicite. Ne gi pra{avte li patnicite na patot, zar nivnoto svedo{tvo ne go primate: deka ne~esniot e po{teden vo denot na gibelta, a vo denot na bo`jiot gnev }e bide odveden na strana. No koj }e mu prefrli na negovite postapki i koj }e mu vrati za ona {to storil. A koga na kraj }e go odnesat na grobi{ta, postavuvaat straà na negovata grobnica. Lesni mu se grutkite na zemjata vo dolinata, dodeka celoto naselenie odi po nego, a na onie koi odat pred nego im nema broj. O kako se prazni va{ite utehi, kakva izmama se va{ite odgovori (Jov, 21:7-34). ...Bezbo`nicite gi premestuvaat me|ite, ograbuvaat stado i go pasat... 239
Go otrgnuvaat sirakot od gradata, zemaat vo zalog dete od bedniot... Lu|eto na umirawe ofkaat niz gradovite i du{ite na ranetite vikaat za pomo{, no bog se oglu{uva od seto toa (Jov, 24:2, 9, 12). Na toa go dobiva voobi~aeniot odgovor deka nikoj ne strada od boga bez vina, deka Jov e vinoven i deka i toj treba da se pokae pred boga. Vo taa smisla Elifaz mu veli: Zar ~ovek moè da mu bide polezen na boga. Pa koj e mudar, moè da bide polezen na sebesi. Zar e milosta na semo}niot ako si praveden, i zar ima polza ako si neporo~en. Ili te kara zaradi tvojata pobo`nost i zatoa saka da se sudi so tebe. Ne e li toa zaradi tvojata pregolema zloba i zaradi bezzakonijata na koi ne im ima broj (Jov, 22). Spored Valdad, nitu eden ~ovek ne moè da bide praveden pred boga, nitu edno su{testvo rodeno od èna ne moè da bide ~isto (Jov, 25:4). No Jov ne se dava, nikako ne popu{ta. Toj i natamu tvrdoglavo dokaùva deka gospod go kaznuva nepravedno i deka svojata nevinost }e ja brani do posledniot zdiv. Jas }e se dràm do svojata pravda, nema da ja ostavam, moeto srce nema da me kori zaradi moite denovi (Jov, 27:56). Sklu~iv zavet so svoite o~i, veli toj, deka nema da poglednam na niedna devica. A {to mi dosudi gospod odozgora, kakvo mi e nasledstvoto od sedràtelot. Pa ne li e nesre}ata za ne~esniot, a nevoljata za onie {to pravat zlo. Ne li gi gleda gospod site moi pati{ta, neli gi broi toj site moi ~ekori. Zarem odev koga i da e vo dru{tvo so lagata. Zarem mojata noga brza{e kon izmama. Neka me izmeri bog vrz prava merka pa }e ja vidi mojata neporo~ost (Jov, 31:1-7). Zarem se zaraduvav na nesre}ite na neprijatelot i likuvav koga go snajde zlo. Jas koj ne go ostaviv jazikot da zgre{i, prokolnuvaj}i go i sakaj}i da umre (Jov, 31:29-30).388
Od zborovite na Jov jasno proizleguva deka toj, i pokraj svoeto somnenie dali ~ovekot moè da ima pravo pred bog, te{ko moè da se otkaè od mislite oti so bog se soo~uva vrz osnova na pravoto, a so toa i na moralot. Soznanieto deka bo`joto samovolie go kr{i pravoto ne mu e lesno za{to nad se ne moè da se otfrli svojata vera vo bo`jata pravednost. No od druga strana, toj mora da si priznae deka nikoj drug ne mu nanesuva nepravda i deka nikoj drug ne vr{i nasilstvo nad nego, osven samiot Jehova. Toj ne moè da odre~e deka se nao|a sproti eden bog komu ne mu e grià za nikakov moralen sud, t.e. koj vo odnos na samiot sebe ne priznava nikakva obvrzuva~ka etika. Goeleminata na Jov sekako e vo toa {to toj soo~en so ovie te{kotii, ne biduva pokoleban vo edinstvoto na boga, tuku jasno gleda deka bog se nao|a vo protivre~nost so samiot sebe, i toa vo takva totalna protivre~nost {to toj, Jov, e siguren deka vo bog }e najde branitel i zastapnik protiv boga. Kolku {to e siguren vo zloto, tolku e siguren i vo dobroto kaj Jehova. Vo ~ovekot koj ni nanesuva zlo ne moème istovremeno da o~ekuvame i pomaga~. No Jehova ne e ~ovek toj e obete, progonuva~ i pomaga~ vo edno, pri {to edniot aspekt e isto tolku stvaren kolku i drugiot. Jehova ne e raspoloven, tuku e edna antinomija,
388
240
E tokmu ova i toa {to trojcata prijateli ve}e nemaa {to da mu odgovorat na Jov, go izvadi od pamet Eliu od Vuza, koj dotoga{ mirno go slu{a{e celiot muabet. Mladiot Eliu se naluti, plamna i vo lice im kaà na site deka blebetaat, za{to ponaprednata vozrast ne dava mudrost, nitu starcite ja znaat pravednosta (Jov, 32:9). I go izloì seto svoeto znaewe. Toj mu prefrli na Jov deka pred negovi u{i rekol - a {to e za pravo re~e - prav sum i nema vina vrz mene, no bog na{ol obinuvawe protiv mene i me smeta za svoj neprijatel. Tuka, mu re~e na Jov: Ne si vo pravo, za{to ~ovek ne moè da se meri so boga. Pa zo{to se prepira{ so nego. Toj ne dava ot~et nitu za edno od svoite dela (Jov, 33:8-12). Potoa prodolì: Ajde zaedno da ispitame {to e pravo i zaedno da razmislime {to e dobro. Jov tvrde{e: Jas sum praveden, no bog mi ja skratuva mene pravdata. Vo pravo sum, a me pravat la`go, prostrelan na smrt, a bez svoja vina. Zar ima ~ovek kako Jova koj ja pie hulata kako voda, koj ~ekori zaedno so zlostornicite i go deli istiot pat so ne~esnite. Toj tvrdi: Kakva polza ima ~ovek od toa {to saka da mu ugodi na boga. Zatoa ~ujte me vie umni lu|e: Zloto e mnogu daleku od boga i nepravdata od sedràtelot. Pa toj mu pla}a na ~ovekot spored delata sekomu mu dava spored negovoto povedenie. Navistina bog nikoga{ ne pravi zlo, nitu sedràtelot ja izvrtuva nekoga{ pravdata.389 Koj osven nego misli na zemjata. Koj ja upravuva vselenata. Koga toj bi go povlekol svoeto srce kon sebe, koga bi go vratil siot svoj duh kon sebe, site su{testva bi izdivnale odedna{ i ~ovekot bi se pretvoril vo prav. Ako ima{ razum, slu{aj go ova i vnimavaj na moite zborovi. Moè li da vladee onoj koj ja mrazi pravdata. Saka{ li da go osudi{ Najpravedniot. Onoj koj mu veli na carot - nikakvec, a na knezot mu govori - zlostorniku. Koj ne e pristrasten kon knezovite i ednakov mu
totalna vnatre{na sprotivnost, {to e neophodna pretpostavka za negovata ogromna dinamika, za negovata semo}nost i za negovoto seznaewe. Vrz osnova na vakvoto soznanie Jov ostanuva uporen vo toa da mu "gi predo~i svoite pati{ta, t.e. da mu go objasni svoeto gledi{te za{to, bez ogled na besot na Jehova, vo odnos na samiot sebe, toj e i branitel na ~ovekot koj kreva obvinenie. Jung, K. G, Odgovor na Jov, \ur|a, Skopje, 2007, str. 17. 389 Dvojniot stav na Jehova koj, od edna strana, bezobyirno gazi vrz ~ovekovata sre}a i ìvot, a od druga strana, mu e potreben ~ovekot kako partner, go doveduva vo nevozmo`na situacija: od edna strana, Jehova se odnesuva nerazumno kako prirodnite katastrofi i sli~ite nepresmetlivi pojavi, a od druga, saka da bide sakan, po~ituvan, cenet i falen kako spravedliv. Toj ~uvstvitelno reagira na sekoj zbor koj i vo najmala mera ukaùva na kritika, dodeka voop{to ne vodi smetka za sopstveniot moralen kodeks koga negovata rabota se sudira so negovite paragrafi. Na takviot bog ~ovek moè da mu se pot~ini samo so strav i so trepet i, indirektno, da se obide apsolutniot vladetel da go smilostivi so silni pofabi i so neprekinata poslu{nost. Jung, K. G. op. cit. str. 36-37.
241
e bedniot i bogatiot, za{to tie se delo na negovite race. Umiraat vo eden mig srede gluva no}: narodite se branuvaat, pominuvaat, moite pa|aat bez ~ove~ka raka. Za{to, bo`jite o~i se nad ~ovekovite pati{ta i toj go gleda sekoj negov ~ekor. Nema takov mrak nitu smrtna senka kade bi moèle da se skrijat onie {to pravat nepravda. Gospod ne mu veli nikomu odnapred koga }e stapi na sud pred nego. Toj gi sotira silnite bez soslu{uvawe i postavuva drugi na nivnoto mesto (Jov, 34:424). Eliu, isto taka, re~e: Zar ti misli{ da go brani{ svoeto pravo da ja dokaùva{ pravednosta pred boga koga mu veli{: Zo{to ti e va`no toa, ako gre{am {to ti ~inam so toa. Jas }e ti odgovoram tebe, na se toa i na tvoite prijateli ednovremeno. Pogledni na neboto i nabquduvaj. Gledaj gi oblacite, povisoki se od tebe. Ako gre{i{, {to napravi protiv nego, {to mu zadade so svoite prestapi. Ako si prav, zo{to dojde pred nego i {to dobiva toj od tvojata raka. Tvojata ne~istotija gi povreduva sli~nite na tebe i tvojata pravda mu polzuva na ~ovekot (Jov, 35:1-7). Eliu ja prodolì svojata beseda za neistra`livite pati{ta na bo`jata pravda i vo potvrda na toa go veli i ova: bog e silen no ne prezira, mo}en e so silata na svojot razum. Toj ne ostava da ìvee ne~esniot, im nabavuva pravda na stradalnicite. Toj ne gi simnuva o~ite od pravednite, gi kreva na prestoli, pokraj carevite za da bidat vozvi{eni doveka (Jov, 36:5-7). Vnimavaj da ne svrti{ kon nepravdata, za{to zaradi nea te najde isku{enieto. Ete bog e vozvi{en so svojata sila. Zar ima u~iteli kako nego. Koj mu go odredi nego negoviot pat. Koj }e mu re~e: Raboti{ krivo (Jov, 36:21-23). Toj ja drì molwata so dvete race i i kaùva kade da udri. So gromov glas se navestuva sebesi, stignuva so gnev da ja razgromi ne~esnosta.390 Na krajot ni bog ne izdrà, taka {to samiot mu se obrati na Jov i otkako najprvin mu postavi pove}e te{ki, no, sporedni pra{awa (Koj e Jov koj so bezumni zborovi ja zamra~uva boènstvenata promisla? (Jov, 38:2). Kaj be{e koga bog ja osnova{e zemjata? ( Jov, 38:4). Koj go zatvori moreto so vrati koga zaizvori od maj~inoto krilo? (Jov,
Bez zaobikoluvawe, Jov biduva li{en od svoite stada, negovite slu|i, pa i negovite sinovi i ker}i se ubieni, a samiot toj e navasan od bolesti {to go doveduvaat do rabot na grobot. Za da go izgubi spokojot, nego go napa|aat negovata èna i dobrite prijateli koi zboruvaat nevistiniti raboti za nego. Negovata opravdana àlba ne nao|a podgotven slu{atel vo sudijata koj e poznat kako praveden. Mu se uskratuva pravoto, za Satanata da ne bide popre~en vo negovata rabota. Morame da sfatime deka ovde, vo najkuso vreme, se slu~uvaat mra~ni raboti: kra`ba, ubistvo, namerna telesna povreda i uskratuvawe na pravoto. Pritoa, celata rabota ja ote`nuva okolnosta {to Jehova ne pokaùva nikakvo kolebawe, kaewe ili so~uvstvo, tuku samo bezobyirnost i surovost. Opravduvaweto deka ne e svesen za svoite postapki e tolku neprifatlivo {to na o~igleden na~in prekr{il najmalku tri od zapovedite {to samiot gi obelodenil na Sinaj. Jung, K. G. op. cit. str. 26.
390
242
38:8). Koi pati{ta vodat vo domot na svetlinata, na koe mesto prestojuvaat temninite? (Jov, 38:19). Koj im nabavuva hrana na ~avkite koga nivnite pilci pi{tat kon boga i letaat naokolu bez hrana? (Jov, 38:41) prejde i na glavnoto, su{tinskoto: Zar kuda~ot u{te }e se prepira so Jakiot. A Jov mu odgovori: Premnogu sum mal, {to da odgovoram. So mojata raka }e ja zatvoram ustata. Rekov zbor - nema ve}e da zapo~uvam: rekov dva - ama nema da prodolàm (Jov, 40:1-4). No gospod prodolì: Zarem saka{ da go izgazi{ mojot sud, da me obvini{, za da se oprada{ sebesi. Zarem tvojata mi{ka ja ima bo`jata sila. Zarem moè{ da grmi{ so glasot kako nego (Jov, 40:8-9). Zarem moè{ da go fati{ za o~ite i da mu go probode{ so strela nosot na nilskiot kow (Jov, 40:24). Zarem moè{ da lovi{ so jadica lavijatan. Zarem }e mu go zauzda{ jazikot so jaè. Moè{ li da mu gi probode{ nosilkite so trska ili da mu ja probie{ vilicata so kuka. Dali }e te zakolnuva za milost. Dali }e razgovara blago so tebe. I zarem }e sklu~i toj sojuz so tebe, za da ti bide sluga cel ìvot. Moè li da se poigra{ so nego kako so ptica i da go vrze{ za da gi razveseluva{ }erkite. Kreni ja svojata raka na nego: podgotvi se za boj - }e ti bide posleden. Naprazno e da se neguva nade` vo nego, ~ovekot zaginuva ve}e na negoviot pogled (Jov, 41:1-9). A Jov razbra {to saka gospod da mu kaè i se pokaja taka {to re~e: Se gnasam od site svoi zborovi i se kajam vo prav i pepel (Jov. 42:5). Potoa bog im se obarati na Elifaz, Valdad i Sofar i im re~e: Vie go raspalivte mojot gnev za{to ne zboruvavte za mene taka pravo, kako mojot sluga Jov i zatoa prinesete kako palenici 7 jun~iwa i 7 ovni, a Jov }e se pomoli za vas. Potoa gospod go vrati Jova vo porane{nata sostojba (restitutio in integrum) pa mu go udvoi ona {to go ima{e. Stadata mu narasnaa na 14.000 ovci, 6.000 kamili, 2.000 volovi i 1.000 mazgi. I mu se rodija drugi sedum sinovi i tri super ubavi }erki.391 I dobi gratis godini na ìvot taka {to doìvea 140 godini i gi vide svoite deaca i decata na svoite deca do ~etvrtoto pokolenie. I duri potoa umre nasiten od ìvotot. Po relativnoto ograni~uvawe na Satana, Jehova - preku identifikacija so svojot svetol aspekt - stanal dobar bog i tatko koj saka. Me|utoa, Toj ne se otkaàl od svojata svirepost i umewe da kaznuva, no spravedlivo. Slu~ai kako toj na Jov, izgleda, ne treba pove}e da se o~eNavistina, Jehova moè se i si dozvoluva apsolutno se, bez pritoa da trepne. Toj moè da ja proektira svojata temna strana i, za smetka na ~ovekot, da ostane nesvesen. Toj moè da se povika na svojata mo} i da proglasi zakoni {to za nego samiot ne vaàt pove}e od vozduhot. Ubistvoto i lo{oto delo za nego ne zna~at ni{to i, ako u e tokmu po voljata, toga{ Toj, kako nekoj golem feudalen gospodar, na kmetovite moè velikodu{no da im ja nadomesti {tetata {to im ja nanel so hajka po nivnite ìtni poliwa: "Si gi izgubil svoite sinovi, ker}i i slugi? Ne e va`no, }e ti dadam drugi i podobri." Jung, K. G. op. cit. str. 33.
391
243
kuvaat. Toj se pokaùva kako dobar i milostiv: Toj ima milost kon gre{nite ~ove~ki deca i se definira kako samata qubov. Iako Hristos ima celosna doverba vo svojot tatko i duri znae deka e identi~en so nego, sepak, Toj ne e vo sostojba da izbegne vo "O~ena{" da ja vpletka pretpazlivata molba (i predupreduvawe): "Ne ne doveduvaj vo isku{enie, tuku izbavi ne od zloto."392 Toa zna~i deka bi bilo podobro bog, namesto direktno da ne naveduva na zlo, da ne oslobodi od nego. Mo`nosta Jehova nekako povtorno da im se vrati na porane{nite pati{ta ne e tolku isklu~ena za da ne mora postojano toa da se ima na um, i pokraj site merki na pretpazlivost i izrazeni nameri da se stane summum bonum. Vo sekoj slu~aj, Hristos smeta deka e celishodo da go potseti tatkoto vo molitvata na negovite kobni sklonosti po lu|eto i da go moli da gi izbegnuva. Spored ~ove~kite sfa}awa e endoli~no, pa duri i krajno nemoralno, decata da se zaveduvaat da storat dela {to bi moèle da stanat opasni za niv, i toa, ednostavno samo za da se ispita, odnosno da se proveri nivnata moralna postojanost! Osven toa, razlikata pome|u deteto i vozrasniot ~ovek e nesporedlivo pomala odo{to bog i negovite tvorbi, ~ija moralna slabost bog najdobro mora da ja poznava. Nesrazmernosta e duri tolku golema {to, koga ovaa molba ne bi stoela vo "O~ena{," bi morala da se ozna~i kako blasfamija za{to, navistina, ne e pristojno na bogot na qubovta i na summum bonum da mu se pripi{uva takva nedoslednost.393 Knigata za Jov e kniga za bo`jata pravednost.Pred nejziniot kraj gospod go fali Jov, a gi obvinuva prijatelite na Jov. "A koga gospod gi izgovori onie zborovi na Jov, mu re~e gospod na Elifas Temenec: se raspali mojot gnev vrz tebe i vrz dvata tvoi prijateli za{to ne govorite za mene pravo kako mojot sluga Jov" (42.7.) Me|utoa nejasno e za{to gospod go fali Jov i zo{to gi obvinuva negovite prijateli, osven nejasnoto povikuvawe na toa deka Jov za nego zboruval vistinito, dodeka negovite prijateli ne govorele. Za koja vistina stanuva zbor? Osnovnata sodrìna vo govorite upateni koj prijatelite na Jov e deka postoi apsolutna pravednost, deka Jov e samo prividno nevin za nesre}ite koi mu se slu~le, deka nepravednosta vo krajna linija e iluzorna, za{to zad nea sekako stoi kosmi~kata pravednost koja ja utvrdil gospod. A tokmu toa e ona {to Jov go negira. Nie znaeme deka Jov e vo pravo zaradi oblogot koj gospod i |avolot go sklu~ile na po~etokot na knigata, koga se dogovaraat da go iskoristat Jov kako nedolèn
Tatko na{ Koj si na nebesata. Da se sveti Tvoeto ime, da dojde Tvoeto Carstvo, da bide Tvojata volja kako vo neboto taka i na zemjata. N {iot nasu{en leb daj ni go denes i prosti ni gi na{ite dolgovi kako {to i nie im gi pro{tevame na na{ite dol`nici i ne voveduvaj ne vo isku{enie, no izbavi ne od lukaviot. Za{to tvoe e carstvoto i silata i slavata vo site vekovi. Amin. (Izlez, 20:1-17). 393 Jung, K. G. op. cit. str. 72-73.
392
244
pion vo igrata, Jov ima se i toa go gubi iako toa so ni{to ne go zasluìl. I o~igledno iznesuva podobri argumenti odo{to gospod - taka {to moè da se tvrdi deka Jov mu o~ital moralna lekcija na gospod. Vo Biblijata na mnogu mesta se istaknuva deka gospod ne postapuva nepravedno sprema lu|eto: "Gospod ne gleda koj e koj." (Dela na svetite apostoli, 10:34, Poslanie na Rimjanite, 2:11.) Me|utoa o~igledno e deka gospod e nepraveden sprema Jov, za{to kon nego pra}a redica nesre}i i stradawa koi Jov na koj bilo na~in ne gi zasluìl. Kako {to istaknuva propovednikot: Se vidov za vreme na svojata sueta: pravednik koj propa|a vo svojata pravda i bezbo`nik koj dolgo ìvee vo svojaat zloba. (7:15).394 Kaj Mateja,395 Marko396 i Luka397 stoi deka gospod e edinstvenoto {to moème da go nare~eme dobro. Problem e me|utoa {to ne moème da gi primenime na{ite poimi za dobro i zlo (pravedno) na gospod za{to toj ja nadminuva ~ovekovata mo} za poimawe. Ottamu, Kalvin }e tvrdi deka ne postoi povisok standard za pravednosta od bo`jata volja, taka {to se {to gospod }e go posaka i napravi e pravedno. Nie vo toj slu~aj nemame pristap kon bo`jiot princip na pravednost i moè da se zamisli deka pravednosta zna~i ne{to seosema drugo za gospod odo{to
Svensen, L. op. cit. str, 72-73. Vo Knigata na propovednikot vo celost stoi: "Vo dobro vreme uìvaj dobro, a vo zlo vreme gledaj (vo sre}en den uìvaj, a vo lo{ den razmisluvaj), za{to gospod gi sozdal edno sprema drugo za ~ovek da ne znae {to }e se slu~i. (7:14) Se{to vidov za vreme na svojata sueta: pravednik koj propa|a vo pravdata svoja i bezbo`nik koj dolgo ìvee vo svojot lo{otiluk. (7:15) Ne bidi premnogu praveden, nitu premnogu mudar, za{to bi se upropastil sebesi. (7:16) Ne bidi premnogu bezboèn ni bezumen, za{to bi umrel pred vreme. (7:17) Dobro e da go drì{ edenoto, a drugoto da ne go ispu{ta{ od raka: za{to koj se pla{i od gospod }e se izvle~e od se. (7:18) 395 I ete, eden mu pristapi i re~e: "U~itele dobar, kakvo dobro da napravam za da imam ve~en ìvot?" (19:16) A Toj (Hristos) mu re~e: "Zo{to me pra{uva{ za dobro? Eden e Dobar! A ako saka{ da vleze{ vo ìvotot, pazi gi zapovedite! (19:17). 396 I koga izleguva{e na pat, nekoj mu pritr~a, klekna pred nego i go pra{a: "Dobar u~itele {to da pravam za da nasledam ve~en ìvot (10:18) A Isus mu re~e; "Zo{to me nare~uva{ dobar! Nikoj ne e dobar osven ediniot bog. (10:19) Gi znae{ zapovedite: "Ne ubivaj! Ne pravi prequba! Ne kradi! Ne svedo~i la`no! Ne izmamuvaj! Po~ituvaj gi tatka si i majka si! (10:20) No toj mu odgovori: "U~itele, seto toa go pazev od svojata mladost. (10:20) A Isus go pogledna, go vozqbi i mu re~e: "Edno ne ti dostiga: odi, prodaj se {to ima{, i daj im na siromasite i }e ima{ zasolni{te na neboto!. I dojdi, zemi go krstot i sledi Me!" (10:21) A toj se nataì od toj zbor i si otide àlej}i, za{to ima{e mnogu imoti. (10:22). Otamu Isus }e re~e: "Polesno i e na kamilata da pomine niz igleni u{i, otkolku bogat da vleze vo bo`joto carstvo!" 397 Luka, 18:19-18:25, isto kako kaj Marko.
394
245
za nas. Sepak, ne moème da tvrdime deka "gospod e praveden" i toa da go smetame za smisleni zborovi.398 Ottmu e vo pravo Svensen, koga go prifa}a tvrdeweto na Jov, deka svetot gledan od ~ove~ka perspektiva voop{to ne e praveden i koga samiot tvrdi deka "teodikejata ne e tolku objasnuvawe na bo`jata dobrina i pravednost kolku {to e iznao|awe izgovor za postoeweto na stradawata i nepravdite na svetot. Vo taa smisla go citira Jaspers, koj veli deka samo po sebe e zlo da se negira zloto i da se opravduva negovoto postowe. Teodikeite se zli, za{to edinstveno moàt da pridonesat kon opravduvawe i odrùvawe na nepravdata. Pravednosta ne e priroden zakon, tuku princip koj go vovedoa lu|eto." I natamu: "Za nas koi ìveeme vo svet vo koj gospod e mrtov, pravednosta ve}e nema kosmi~ko vtemeluvawe. Svetot ne e teleolo{ki organiziran okolu ~ovekovite celi i potrebi. ôvekot nastanal relativno docna vo razvojot na svetot i celosno e naivno da se veruva deka svetot bi moral da se prilagodi na na{ta pretstava za pravednosta. Pravednosta e zada~a, a ne ne{to dadeno."
1.2. KRIVI^NI DELA, NAÊLA NA SUDEWE, KAZNI I NIVNOTO IZVR[UVAWE
a) Povredi na moralot
Op{ta karakteristika na moralnite, kako {to toa, vpro~em, moè ednakvo da se kaè i za prvnite propisi od Stariot zavet, e odrùvawe na cvrstinata na op{testvenata zaednica vo koja site ~lenovi imaat isti prava i kade{to poedinecot preku tie prava mora da bide obezbeden. Za taa cel se nastojuva da se so~uvaat i odràt izvesni ustanovi na plemenskoto ureduvawe. Poedinecot mora da se vozdrùva vo pogled na steknuvaweto bogatstva za da ne nastanat golemi imotni razliki vo op{testvoto. Poedinecot treba da gi sopre i svoite èlbi i nagoni. Vo ova sfera se interesni onie propisi koi odat kon za{tita na siroma{nite.399 Edna od tie institucii so koi se vodelo smetka za siroma{nite sigurno bil tn. Juvilej ili pro{teva~ki godini. Izrazot juvilej doa|a od hebrejskiot zbor jovel - rog, za{to so duvawe vo rog se ozna~uvalo nastanuvaweto na jubilejnata godina. Celta na toj institut bila da go spre~i ili barem da go uspori preminuvaweto na kolektivnata sopstvenost vo privatna. Imeno zemjata sekoja peeseta godina (koga }e pominat sedum pati po sedum godini) mu se vra}a na prvobitniot sopstvenik.400
Svensen, L. Filozofija zla, str, 73. Gams, A. Biblija u svetlu dru{tvenih borbi, Beograd, 1970, str. 21. 400 Izbroj sedum godini takvi godini, sedumpati po sedum godini. Sedum godini sedmici }e ti izvesuvaat ~etirieset i devet godini. Toga{ zasvi399 398
246
Drug vid na tn. socijalno zakonodavstvo, ili socijalna pravda e za{tita na socijalno zagrozenite lica. Nemojte za gi raspla~uvate vdovicite i siroma{nite. (Izlez, 22:22). - Koga }e `niete vo va{ata zemja ne do`nevajte gi do kraj va{ite nivi, nitu sobirajte gi klasjata po va{ata ètva. Ne beri go povtorno tvoeto lozje, ne sobiraj gi padnatite zrna vo tvoeto lozje, tuku ostavi gi za bednite i za stranecot! Jas sum gospod va{ bog. (Levit, 19:9-10).401 - Ako vleze{ vo lozjeto na svojot sosed, slobodno ti e da jade{ grozje kolku {to saka{, no ne smee{ da stavi{ vo svojot sad. Ako vleze{ vo ìtoto na svojot sosed, moè{ da kine{ klasje so raka, no ne smee{ da prinesuva{ srp do ìtoto na svojot blièn. (Vtorozakonie, 23:24). - Ako tvojot brat osiroma{i i e bez sredstva pri tebe, pomagaj go kako da e stranec ili gostin za da moè da ìvee so tebe. Ne zemaj od nego ni kamata ni pe~alba. Boj se od svojot bog i tvojot brat neka ìvee so tebe. Ne davaj mu srebro na zaem so kamata, nitu mu ja davaj svojata hrana za pe~alba. (Levit, 25:35-37). 402 - Ako mu ja zema{ na svojot sosed nametkata treba da mu ja vrati{ pred zajdisonce. (Izlez, 22:26). Koga na svojot blièn mu dava{ kakov i da e zaem ne vleguvaj vo negovata ku}a za da mu zeme{ zalog, stoj
ri vo trubata - vo sedmiot mesec na desettiot den na mesecot na denot na O~istuvaweto zatrubete vo trubata {irum niz seta va{a zemja. Taa pedesetta godina proglasete ja za sveta. Proglasete niz zemjata osloboduvawe na site nejzini ìteli. Taa neka vi bide proslavena, pro{teva~ka godina: sekoj neka se vrati vo svojata tatkovina, sekoj neka se vrati vo svojot rod. Taa pedesetgodi{nica neka vi bide jubilejna godina: ne `nijte {to }e porasne samo od sebesi, nitu berete od nereàni lozja... Vo jubilejnata godina neka sekoj go vrati svoeto nasledstvo... Zemjata ne smee da bide prodadena zasekoga{, za{to zemjata mi pripa}a mene, dodeka vie ste samo stranci i gosti kaj mene. Zatoa vo sekoj kraj kade {to imata zemji{na sopstvenost treba da dozvolite otkupuvawe na zemjata. (Levit, 25: 8-13, 23-24). 401 Taka i Levit, 23:22 402 Na~eloto sekomu pomagaj, zna~i da se raboti za op{to dobro, ili da se raboti kako {to sakaat drugite. Vo soglasnost so prirodata, veli Ciceron (Za dol`nostite, Magor, Skopje, 2005, str. 174.) e da vloùva{ ogromni napori i maki za, ako moè{, da gi za{titi{ i da im pomaga{ na site lu|e po ugledot na Herkul (a jas bi dopolnil, po ugledot i na Himen, Supermen, Betmen, Ajronmen, Plastikmen, Spajdermen, Vo~men, pa duri i na Bananamen ili nakratko - Pravdamen). Ova na~elo otvora dve pra{awa. Prvoto: Zo{to, mora vo prv red da se zanimava so pravda nekoj kako Herkul ili nekakov si X-men ili Y-men (~ovek nadaren so natprirodna mo}). I vtoroto: [to stanuva so toj {to e slab i nemo}en, so toj koj ako nemoè, da gi {titi i da im pomaga na drugite lu|e po ugledot na Herkul ili Pravdamen.
247
nadvor, a ~ovekot komu si mu dal zaem neka ti go iznese zalogot nadvor. A ako e toj siromav, ne legnuvaj so negoviot zalog, pri zajdisonce treba da mu go vrati{ zalogot za da moè toj da spie vo svojata nametka i da te blagoslovuva tebe. Toa }e ti bide dobro delo pred gospoda, tvojot bog (Vtorozakonie, 24:9-13). - Ne zemaj ja vo zalog oblekata na vdovicata (Vtorozakonie, 24:17). - Ne smee{ da mu go predade{ na gospodarot robot koj prebegal pri tebe. (Vtorozakoni, 23:15) - Platata na naemnikot neka ne ostane kaj tebe do utroto (Levit, 19:13). Ne go onepravduvaj jadniot i bedniot naemnik, bilo da e toj tvoj sonarodnik ili pridojdenik od nekoj grad vo tvojata zemja. Sekoj den davaj mu ja zarabotkata pred zajdisonce za{to e beden i vozdivnuva po nea. Taka ne }e izvika protiv tebe kon gospoda i ne }e sogre{i. (Vtorozakonie, 24:14-15). Stariot zavet osobeno gi za{tituval siroma{nite i vdovicite, a isto taka i doselenicite. Vo taa smisla Stariot zavet postojano se potsetvaat Izraelcite deka i tie bile dojdenci vo tu|a zemja. (Izlez, 22:21)403 - Gre{i koj go prezira svojot blièn, a blaze mu na onoj koj e mislostiv kon siromasite (Poslanici, 14:21).404 - Ne ograbuvaj go bedniot zo{to e beden i ne gazi go siroma{niot vo sudot (Poslanici, 22:22). Me|u drugite moralni sfa}awa od Stariot zavet zasluùvaat da se izdvojat i slednive. Ne prekolnuvaj go gluviot, nitu stavaj pre~ka pred slepiot (Levit, 19:14).
403
Ne go ugnetuvaj pridojdenecot, nitu mu nanesuvaj nepravda, za{to i samite bevte pridojdenici vo Egipetskata Zemja. (Izlez, 22:21). Ako stranecot se naseli vo va{ata zemja ne ugnetuvajte go. Tu|inecot koj prestojuva so vas neka vi bide kako va{ sonarodnik, qubi go kako sebesi, za{to i vie bevte stranci vo Egipetskata Zemja. (Levit, 19:33-34). Sudot neka vi bide ednakov i za pridojdenikot i za domorodecot, za{to Jas sum gospod va{ bog (Levit, 24:22). Proklet da bide koj bi im ja izvrtel pravdata na pridojdenik, sira~eto ili vdovicata. (Vtorozakoni, 27:19). I taka Izraele, {to bara gospod tvojot Bog od tebe? Samo da se boji{ od gospoda svojot bog, da odi{ po site Negovi pati{ta, da go qubi{ i da mu sluì{ na gospoda, svojot bog, so seto srce i so seta svoja du{a, da gi pazi{ gospodovite zapovedi i negovite zakoni {to ti gi davam denes za tvoe dobro... Za{to gospod va{iot bog e bog nad bogovite, gospodar nad gospodarite, bog golem, silen i stra{en. Koj ne e pristrasen i ne se pokajuva, im dava pravda na sirakot i na vdovicata, go qubi pridojdenikot, mu dava hrana i obleka. Qubete go i vie pridojdenikot za{to i samite bevte pridojdenici vo Egipetskata zemja. (Vtorozakonie, 10:12-13, 17-19). 404 Poslanici ili Prikazni na Solomon.
248
- Ne se odmazduvaj i nemaj zloba kon sinovite na tvojot narod. Qubi go svojot blièn kako sebesi (Levit, 19:18).405 - Ispolni go ona {to }e pomine preku tvoite usni (Vtorozakonie, 23:23) - Bezdu{en e onoj narod koj ne }e prijavuva obyir kon starite nitu }e se smiluva kon mladite. (Vtorozakonie, 28:50) - Ako nekoj {totuku se oènil neka ne odi vo vojskata:neka ne mu se dodeluva nikakva slu`ba, tuku osloboden neka ostane doma edna godina za da ja razveseluva ènata {to ja dovel. (Vtorozakonie, 24:5).
b) Prestapi i prekr{oci
Me|u prestapite od toa vreme treba da se navedat: otpadni{tvo od verata, ubistvo,siluvawe,406 tepa~ka, kra`ba, prequba, stapuvawe vo vonbra~ni polovi odnosi, kleveta, navreda, brakolomstvo, protivprirodni polni odnosi, rodoskvernavewe, ma{ki homoseksualizam, la`no svedo~ewe, ma|epsni{tvo (baewe i gatawe).407 Ovie prestapi, vpro~em se preneseni vo Dekalogot (Desette bo`ji zapovedi),408 ~ie
Loski veli deka najsjajna misla za normalnite me|usebni odnosi na narodite iskaàl Solovjov. Zapovetta na Isus - Qubi go bli`niot svoj kako sebe samiot, toj ja primenil i na odnosite me|u narodite - Qubi gi site narodi kako svojot sopstven narod. Loski, ( op. cit, str. 112). înime deka Solovjev }e do{ol do u{te posjajna misla ako ovaa ideja na Isus, ja primenil i na odnosite megu polovite - Qubi gi tu|ite èni kako svojata sopstvena èna. 406 Ako ma` naide vo poleto na verena devojka i legne nasila so nea, toga{ neka bide poguben samo toj {to legnal so nea, a na devojkata ne i pravi ni{to: na nea nema vina so koja bi zasluùvala smrt. Za{to toa e kako koga nekoj }e se nafrli vrz svojot blièn i }e go ubie. Toj ja zateknal vo poleto i ako devojkata vika{e, nemalo nikoj da i priskokne na pomo{. A ako ma` naide na devica koja ne verena pa ja grabne i legne so nea, toga{ maòt koj leè{e so nea neka mu dade pedeset srebrenici na mominiot tatko. A bidej}i ja oskverni neka ja zeme za èna, da ne moè da ja pu{ti dodeka e ìv. (Vtorozakonie, 22:25-219). 407 Ne obratuvajte im se na povikuva~ite na duhovi i na vol{ebnici. Tie bi ve one~istile (Levit, 19:31). 408 1. Jas sum gospod bog tvoj, nemoj da ima{ drugi bogovi osven mene. 2. Ne pravi reàn lik, nitu slika na ona {to e gore vo neboto ili dolu na zemjata, ili vo vodata pod zemjata. Nemoj da im se poklonuva{, nitu da im sluì{, za{to Jas gospod tvojot bog sum qubomoren bog. Se odmazduvam za nepravdata na tatkovcite na onie koi me mrazat do ~etvrtoto , a pokaùvam milost na iljadnici koi me qubat i gi po~ituvaat moite zapovedi. 3. Ne go izgovaraj zaludno imeto na svojot gospod tvojot bog, za{to gospod nema da go ostavi nekaznet onoj koj go zema naprazno negovoto ime.
405
249
prezemawe kako pozitiven zakon moralo da se slu~i od ednostavni pri~ni {to po~nale da se slu~uvaat takvi zlostorstva od koi evrejskoto op{testvo moralo da najde efikasna za{tita. Vo ovaa smisla moàt da se sledi i fenomenologijata na prvite oddelnizlostorstva. Taka, moè da se kaè deka prvo ubistvo na zemjata bilo na Kin sprema Aveq. (Bitie, 4:1-16). Prvata izmama ja storil Avram koga izlaàl deka Sara mu e sestra. (Bitie, 12:10-20). Prviot incest mu se stava na tovar na Lot koj vo alkoholizira sostojba |i obqubil svoite dve }erki (Bitie, 19:30). Prva `rtva na svojot sin Isak (vo obid)e onaa na Avram (Bitie, 22:2-14).409 Od Evreite poteknuvaat i prvite zlostorstvata: nelegalna trgovija so prvorodstvo (Bitie, 25:27) i blagoslov izdejstvuvan so izmama. (Bitie, 27:1). Za prvoto siluvawe na Dina bila izre~ena
4. Pomni go sabotniot den za da go praznuva{. [est dena raboti i zavr{i gi site svoi raboti, a sedmiot den e sabota gospodova na tvojot bog. Toga{ nikakva rabota nema da raboti{ ni ti, ni tvojot sin, ni tvojata kerka, ni tvojot sluga, ni tvojata sluginka, ni tvojot dobitok, nitu stranecot {to e vnatre vo tvoite porti. Za{to vo {est denovi gospod gi napravi neboto i zemjata, moreto i se {to e vo niv i na sedmiot den se odmori. Zatoa gospod go blagoslovi i go osveti sabotniot den. 5. Po~ituvaj gi tvojot tatko i tvojata majka za da ti se prodolàt dnite na zemjata. koja ti ja dava gospod, tvojot bog. 6. Ne ubivaj. 7. Ne vr{i prequba. 8. Ne kradi. 9. Ne svedo~i la`no protiv tvojot blièn. 10. Ne posakuvaj go domot na tvojot blièn, ne ja posakuvaj negovata èna, ni negoviot sluga, nitu negovata sluginka nitu negoviot vol, nitu negovoto magare, ni {to i da e {to mu pripa|a na tvojot blièn. (Vtorozakonie, 5:6-21). 409 Religiskata etika se sveduva na slednovo: dobroto pretstavuva pokoruvawe na boga, dobar ìvot e onoj koj e posveten kon pokoruvaweto i pot~inuvaweto ({to vo praktikata zna~i pokoruvawe na naredbite zabeleài vo drevnite spisi i/ili izre~ei od ustata na sve{tenstvoto). Motivot za pokornosta - bez ogled kakva i da e zapoved vo pra{awe - se sveduva na dobivawe nagrada za poslu{osta i izbegnuvawe na kaznata za neposlu{nost. Avgustin, Za bo`jata dràva, Kultura, Skopje, 2008, str. 179. Koga Avram ja krena rakata da go ubie svojot edinstven i dolgo o~ekuvan sin Isak, za da go prinese kako `rtva na boga koj od nego toa go pobaral, pokaàl tokmu takva pokornost kakva {to gospod od lu|eto ja o~ekuval. Adam i Eva ne pokaàle takva primerna pokornost. Pa sepak, ni Avramovata pokornost, a nitu onaa na Isus - dokolku navistina trebale da ozna~at izmiruvawe na ~ovekot i gospod po ona {to dovelo do progonstvo od rajot - ne go oslobodile svetot od kaznata koja mu e nametnata kako posledica na toj prv akt na nepokornost prvobitniot grev). Ibid, str. 248-249.
250
kolektivna kazna (Bitie, 34:1). Prvoto prekr{uvawe na laviratot se slu~ilo strana na Onan (Bitie, 38), prvata prostitucija od strana na Tamara. (Bitie, 38:12). Od toa vreme datiraat i prvata proda`ba na brat vo robstvo (Bitie, 37:27), i prvata kra`ba. (Izlez, 3:22), no i prviot obid za genocid. (Izlez, 1:13). Prviot kriminal so "dràvno zemji{te" e napraven koga gospod mu podari ogromna zemja na Avram (od rekata vo Egipet do rekata Eufrat), a za vozvrat ja pobara samo: trigodi{na junica, trigodi{na koza, trigodi{en oven, grlica i gulap~e (Bitie, 15:9). [to e ova ako ne kriminal kogasekoj moè da zabeleì deka se raboti za `rtva {to e premnogu mala kako otkupnina vo odnos na tolkavo zemji{te. Toa moè da se dokaè i so najobi~na sporedba so obemot na `rtvite po nekoi drugi povodi, na primer, so `rtvata za dela od nebre`nost ili so sekojdnevnite `rtvi. Vpro~em potsetete se na carot Solomon, koj prinese na `rtva 22.000 goveda, 120.000 ovci za da se osveti gospodoviot dom (Vtora kniga letopisi, 7:5). Pravdata bara srazmernost, zarem ne! Evrejskata religija (Star zavet) istovremeno e i pozitivna op{testvena norma - ona {to denes bi go narekle pravo. Taa go opfa}a celiot ~ovek, reagira na negovite ìvotni manifestacii. Spored nea, ne e dovolno samo da veruva{ i da vr{i{ opredeleni obredi, tuku treba da se jadat samo opredeleni jadewa, da se odnesuva sprema ènata i decata na opredelen na~in, da se ima opredelen odnos sprema sekoj ~len na evrejskata zaednica. Taa zna~i propi{uva ne samo odnos sprema vi{ite sili, tuku i povedenie na ~ovekot, osobeno negovo povedenie vo op{testvoto.410 Jahva, bogot na Evreite, ne samo {to e izvi{en nad lu|eto "svet," tuku e i strog "bog-ramnitel," kako {to ponekoga{ go narekuva Mojsievoto petokniìe. Toj kaznuva spored odnapred opredeleni merila. No, ovaa negova osobina koja be{e kritikuvana od podocne`noto hristijanstvo i nekoi sekti izniknati od ranoto hristijanstvo, zna~i napredok sprema gr~kite bogovi ili paganskite bogovi voop{to koi se mo}ni no "milostivi" - moè da se stekne nivnata naklonost so `rtvi, molitvi, misterii i sl. Ovaa osobina na Jehova - pokraj `rtvi da bara i dela - osobeno ja naglasuvaa prorocite. Me|utoa, podocna prorocite (zapo~nuvaj}i od Mihej) pokraj negovata strogost i pravednost ja naglasuvat i "milosta" na Jehova, negovata èlba da prostuva. Toa se postignuva so dobri dela koi poteknuvaat od dobri nameri, a ne so formalni obredi kako {to be{e slu~aj kaj veruvawata vo gr~kite i paganskite bogovi.411
410 411
Gams, A. Biblija u svetlu dru{tvenih borbi, Beograd, 1970, str. 34. Ibid. str. 34-35.
251
v) Na~ela na sudewe
Postapkata pred sudot ne bila podrobno regulirana {to e i razbirlivo, za{to vo toa vreme ne postoele postojani, institucionalno postaveni sudovi.Vo Izrael sudele: sudot na stare{inite,"sudiite,"412 a podocna i kralevite koi gi postavuvaa stare{inite.Me|u pravilata od toa vreme gi izdvojuvame: - Ne huli go sudijata i ne pcuj go stare{inata na tvojot narod (Izlez, 22:28). - Neka ne stanuva eden edinstven svedok protiv ~ovek, nitu za kakva vina i nitu za kakov zlostor, kakov i da e prekr{ok, presudata neka se zasnova vrz izjavata na dvajca ili trojca svedoci. (Vtorozakonie, 19:15). Te{ko na onie {to zloto go narekuvaat dobro, a dobroto zlo. koi pravat svetlina od temninata, a od svetlinata temnina, {to gor~livoto go pravat blago, a blagoto gor~elivo. Te{ko na onie koi se mudri vo sopstvenite o~i, a umni samo pred sebe. Te{ko im na onie koi se silni vo vinoto i junaci vo me{aweto na silnite pijaloci i na onie koi go branat vinovnikot za potkup,413 a pravedniot go li{uvaat od pravdata (Isaija, 5:20-23). - Osuda e mo`na samo vrz osnova na dvajca svedoci: "Osudenite na smrt neka bidat pogubeni po izjava na dvajca ili trojca svedoci. Na zbor na eden svedok ne smeat da bidat pogubeni (Vtorozakonie, 17:6) - Za osuda za otpadni{tvo od verata: "Neka ne stanuva eden svedok na ~ovek za nikakvo zlo i za nikakov grev me|u site grevovi koi se pravat, tuku na zborovite na dva ili tri svedoci da ostane rabotata (Vtorozakonie, 19:15) Kako dokazno sredstvo se javuva i zakletvata: "Koga nekoj }e doveri na svojot sosed: govedo, glava dobitok ili kakvo i da e ìvotin~e, pa toa pcovisa, ili se rani ili nekoj go odvel, a nema svedok, zakletvata pred gospod neka re{i me|u dvajcata dali ~uvarot posegna ili ne po imotot na svojot blièn (Izlez, 22:10-11), a postojat tragi i na tn. bo`ji sud (Izlez, 22:8) za dokaùvawe na neverstvo na èna,414 ili ubistvo od strana na èna.415
Evreite go zadràle plemenskoto ureduvawe i po naseluvaweto vo Palestina. Toj period se narekuva "period na sudii" i trae od okolu 1200 do 1000 god. p. n. e. "Sudija" bil obi~niot selanec ili ov~ar koj stoel na ~elo na site plamiwa vo slu~aj na vojna ili drugi opasnosti. 413 Potkup se prima za da se zamiì na ednoto oko (Prva kniga na Samoil, 12:3). 414 Gospod mu re~e na Mojseja: Zboruvaj im na Izraelskite sinovi i re~i im, ako nekoja èna trgne po gre{en pat i ako go izneveri maòt si i ako nekoj legne so nea, a toa ostane skrieno za o~ite na maòt i, a ènata ostane neotkriean iako se ones~istila pa nema svedok protiv nea, za{to ne bila
412
252
fatena na delo i ako sega duhot na qubomorata go opfati maòt i toj stane qubomoren na svojata èna koja se one~istila, ili ako mu dojde duhot na qubomorata i stane qubomoren na svojata èna, a taa ne se one~istila, maòt neka ja dovede svojata èna pred sve{tenikot. Neka donese prinos za nea: edna desetina efa ja~menovo bra{no. Neka ne poliva vrz nego maslo nitu da stava temjan vrz nego za{to toa e prinosnica za qubomora, spomen-prinos za da potsetuva na bezzakonieto. Sve{tenikot neka ja povede taa èna i neka ja postavi pred Gospoda, a vo rakata neka ja drì gor~livata voda {to nosi prokletstvo. Potoa sve{tenikot neka ja zakolne ènata. Neka i re~e: Ako nikoga{ ma` ne leèl so tebe i ako ne si odela po strani~en pat i ne si se one~istila dodeka si bila pod vlasta na maà si, bidi po{tedena od ovaa gor~liva voda {to nosi prokletstvo. No ako si mu izneverila na maà si i ako nekoj ma` osven tvojot soprug, legnal so tebe gospod da te postavi za prokletstvo i za kletva srede tvojot narod da ti stori da ti ovene rodnicata i da ti se podue utrobata. Ovaa voda na prokletstvo neka navleze vo tvojata utrobata od nea, a rodnicata da ti ovene. A ènata neka re~e: Amin, Amin. Potoa sve{tenikot neka gi napi{e tie prokletstva na knièn svitok pa neka gi izmie vo gor~liva voda {to nosi prokletstvo za da se razlee niz nea gor~livata voda i za da ja napolni so gor~livot. Toga{ sve{tenikot neka go zeme od èninata raka lebniot prinos za qubomora, neka go prinese pred Gospoda kako podvi`na `rtva i neka ja donese na `rtvenikot. Otkako }e zagrabi poln grst od lebniot prinos za spomen, neka go izgori toa vo `rtvenikot. Najposle neka ja napie ènata so vodata. Otkako }e ja napie so vodata, ako bide one~istena so izeveruvawe na maàsi, vodata na prokletstvoto }e vleze vo nea i }e ja napolni so gor~livost: nejzinata utroba }e se podue, a rodnicata }e ovene - taa èna }e stane prokleta vo svojot narod. No ako ènata ne e one~istena i e ~ista toga{ }e ostane nepovredena i }e za~nuva. (Broevi, 5:11-28). 415 Ako vo zejata {to ti ja dava gospod, tvojot bog, za da ja zeme{ vo sopstvenost, se najde nekoj ubien kako leì vo poleto, a ne se znae koj go ubil, toga{ neka otidat tvoite stare{ini i sudii i neka ja izmerat oddale~enosta od ubieniot do gradovite naokolu. Taka }e utvrdat koj grad e najblizu do ubieniot. Toga{ stare{inite na toj grad neka zemat junica {to u{te ne rabotela: {to u{te ne vlekla pod jarem. Potoa, stare{inite na toj grad neka ja oteraat junicata vo nekoj nepresu{liv potok, na mesto {to ne se obrabotuva i {to ne se see, i tamu pri potokot neka ja zakolat junicata. Potoa neka dojdat sve{tenicite, Levievite potomci. Za{to niv gi odbra gospod, tvojot bog, za da mu sluàt i da blagoslovuvaat vo gospodovo ime i spored nivniot zbor se re{ava sekoj spor i sekoe nasilstvo. Potoa site stare{ini na onoj grad {to }e bide najblizu do ubieniot neka gi izmijat racete vo potokot nad zaklanata junica. Potoa neka izjavat: Na{ite race ne ja proleaja ovaa krv nitu na{ite o~i vidoa {to i da e. Zakrili go gospodi svojot narod Izrael {to go oslobodi: ne dozvoluvaj da se prolee nevina krv vo tvojot izraeleski narod. Taka }e bide za{titen pod krvta. A ti }e go otstrani{ prolevaweto na nevina krv od
253
Bo`jiot sud e iracionalno dokazno sredstvo koe se sostoi vo prisiluvawe na optuèniot na odredeno krivi~no delo kon izvr{uavwe na dejstvija osobeno opasni po negoviot ìvot, koi se smetaat za proba {to dokolku optuèniot ja pomine nepovreden }e se smeta deka e nevin. Vo su{tinata na ova dokazno sredstvo e prtpostavkata deka vi{ata sila (bog) vlijae na procesot na iznao|aweto na pravdata, odnosno sekoga{ ja garantira pobedata na pravdata nad nepravdata. Takvata pretpostavka proizleguva od veruvaweto deka bog }e intervenira pri ispituvaweto na vinata na optuèniot i nema da dozvoli pravednoto (nevino) lice da strada. Vo nedostig na drugi dokazni sredstva, bo`jiot sud se primenuval za site vidovi krivi~ni dela, a kaj najte{kite od niv naj~esto bil i edinstveno dokazno sredstvo. Bo`jiot sud imal pove}e formi od koi najpoznati se: kotel, vè{teno èlezo, sad so ladna voda i sudski dvoboj. @elezo. @elezoto se upotrebuvalo kaj Sloevnite i Germanite vo dve formi: ra~no èlezo (iudicatum candentis ferri manualis) i usviten plug (iudicum vomerum). Ispituvaweto so ra~no èlezo vo Srbija i Makedonija se sostoelo vo toa {to pred vratata na crkva se vè{tuvalo èlezo koe optuèniot bil dolèn da go podigne od ognot i da go poloì na svetata trpeza. Ako pritoa ne da se ope~el se smetalo deka ne e vinoven i natamu ne smeel da se obvinuva. Du{anoviot zakonik predviduval deka ova dokazno sredstvo moè da se primenuva za razojni{tvo i kra`ba. Mazija. Mazija koja bila primenuvana vo Otomanskotyo carstvo podrazbirala spojuvawe na dve dokazni sredstva: kotel i èlezo (naj~esto vè{tena sekira ili potkovica) taka {to obvinetiot trebalo da izvadi od kotel so vrela vè{teno èlezo. Mazijata bila ~esto upotrebuvana za kra`bi, paleì, ubistva Brodewe vo ladna voda (iudicium aquae frigifdae). Kaj ova dokazno sredtvo koe se upotrebuvalo vo gra|anski parnici, tuìtelot trebalo da zagazi vo voda, a tri ~ekori zad nego odel obvinetot. Tie zaedno trebalo da ja prebrodat rekata. Ako tuìtelot potonel obvinetiot se vra}al celosno opravda, a ako ne potonel ja gubel parnicata i glavata. Frlaweto vo ladna voda. Ova dokazno sredstvo bilo karakteristi~no za semitskite narodi, kade{to obvinetiot se frlal vo reka i ako ne potonel (plival) se smetal za nevin (veruvawe deka "lo{iot ~ovek ni vodata ne go prima"). Ova dokazno sredstvo dolgo se primenuvalo i kaj Slovenite i Germanite. Sud na krstot (iudicium crucis) se sostoel vo gra|anski parnici taka {to strankite se stavale pod krst da stojat so ra{ireni race. Strankata koja }e izdrèla podolgo vreme vo taa polo`ba se smetala deka e vo pravo.
svojata sredina ako napravi{ {to e prao vo gospodovite o~i. (Vtorozakonie, 21:1-9).
254
Sud so leb i sirewe (iudicium panis et casei). Na obvinetiot mu se stavalo vo usta pogolemo par~e leb ili sirewe. Ako toj go prgoltal par~eto bez te{koti se smetal za nevin. Sudski dvoboj (iudicium duelli). Iracionalno dokazno sredstvo koe se sostoelo vo borba so opredeleno oru`je dodeka pobedi ednata strana ili do zalezot na sonceto vo uveruvawe deka bog nema da dozvoli da nastrada nevinoto lice, tuku vinovnikot.416
g) Kazni i nivno izvruvawe

Kaznuvaweto vo Stariot zavet e tipi~no za periodot na plemenskoto ureduvawe na evrejskiot narod. Vo nego kako osnoven princip vladee "ius talionis." Kaznata neka bide ìvot za ìvot, oko za oko, zab za zab, raka za raka, noga za noga, izgorenica za izgorenica, rana za rana, sinilo za sinilo. (Izlez, 21:24-25). Neka ne ti se soàluva okoto! @ivot za ìvot, oko za oko, zab za zab, raka za raka, noga za noga. (Vtorozakonie, 19:21). Ako nekoj laèn svedok stane protiv nekogo obvinuvaj}i go za buna, toga{ dvata koi se sporat neka stapat pred gospoda, pred sve{tenikot i pred sudiite koi }e ja vr{at slu`bata vo toa vreme. Sudiite neka sprovedat osnovna istraga. Ako se pokaè deka svedokot e laèn i deka svedo~el la`no protiv brata si napravete mu onaka kako {to toj mu napravil na svojot brat. Otkornete go zloto od svojata sredina! Drugite, koga }e ~ujat za toa, }e se ispla{at, pa ve}e ne }e pravat takvo zlo vo tvojata sredina. (Vtorozakonie, 19:16-20). [to se odnesuva do vidovite nej~esti bile: smrtnata kazna, otse~uvaweto na raka i kam{ikuvaweto. Kaznuvawe so smrt. Me|u zlostorstvata zakaneti so smrt naj~esto bile ubistvata. Taa kazna se izrekuvala i za kra`ba, za psuewe na roditelite, i sl. Prequbata bila zakaneta so smrtna kazna i za maòt i za ènata. Smrtna kazna bila predvidena i za vonbra~en polov odnos na devojkano ako devojkata bila siluvana, se kaznuva samo siluva~ota taa se osloboduvala od kazna. So smrt se kaznuvalo rodoskvernaveweto do treto koleno, no, i sodomijata i homoseksualnite odnosi na ma{ki lica (za onoj {to }e legne ma` kako èna).417 Smrtnata kazna bila propi{ana i za grabnuvawe i pretvorawe vo robovi na svoite bli`ni: Ako se najde nekoj da grabne nekogo od svoite bra}a Izraelci pa postapuva so nego kako so rob ili ako go prodade, toj grabnuva~ neka bide
416
Za ova dokazno sredstvo pove}e: Monteskie, O duhu zakona, Filip Vi{ni}, Beograd, 1989, Tom II, str. 242-251. 417 Vo ovaa smisla se izjasnuva i Talmudot. Rabi Juda re~e: Neka ergen ne bide pastir na krupna stoka. Neka dvajca ergeni ne spijat pod ist pokriva~. Talmud - izbor i prevod na tekstovi, istorija na Talmudot i bele{ki od Werber, E. Otokar Ker{ovani, Rijeka, 1982, str. 205.
255
poguben! Taka }e go otkorne{ zloto od svojata sredina. (Vtorozakonie, 24:7). Izvr{uvaweto na smrtnite kazni naj~esto bilo so kamenuvawe, vr{eno spored to~no utvrdeni pravila. Taka, vo slu~aj na pottiknuvawe na otpadni{tvo (idolopoklonstvo kon drugi bogovi) so kamenuvaweto trebaloprv da zapo~ne toj koj bil nagovaran.418 Koga svedocite nekogo go obvinuvaat za otpadni{tvo od verata, na niv e prvi dignat raka za da go ubijat.419 Za ubistvo od omraza ili ubistvo na podmolen na~in, ubiecot mu se predava na odmazdnikot, t.e. na najbliskite rodnini na `rtvata tie li~no da go kamenuvaat.420 Za odredeni dela kamenuvaweto bilo obvrska na site sogra|ani ili na celoto op{testvo. Taka, ako nekoj ima opak i nepokoren sin, koj ne saka da gi slu{a ni tatkoto, ni majkata - pa ni toga{ otkako }e go kaznat, negoviot tatko i negovata majka neka go odvedat pri stare{inite na svojot grad, pri vratata na svoeto mesto i neka im re~at na gradskite stare{ini: Ovoj na{ sin e opak i nepokoren, ne saka da ne slu{a, ni{to`nik e i pijanica. Potoa site lu|e, negovite sogra|ani, neka go osipat so kamewa dodeka ne zagine. Taka }e go otkorne{ zloto od svojata sredina, siot izrael }e te ~ue i }e se boi (Vtorozakonie, 21:18-21). Na ednakov na~in se izvr{uvala kazna i za predbra~no zagubenata nevinost. Ako nekoj ma` zeme èna i vleze pri nea, no potoa ja zamrazi i pripi{e neubavini i ja ozloglasi velej}i: se oèniv so nea ama koga i pristapiv ne gi najdov vo nea znacite na devstvenosta, i ako nejziniot tatko i majka go dokaàt sprotivnoto, neka se kazni so globa od sto srebrenici i taa i natamu neka mu bide èna bez da ne moè da ja otpu{ti dodeka e ìv. No ako obvinenieto ne bilo vistina, neka ja izvedat devojkata pred ku}nata vrata na nejziniot tatko, pa lu|eto na nejzinKoga tvojot brat, sinot na majkati ili tvojot sopstven sin, tvojata }erka, ènata vo tvojata pregratka ili tvojot prijatel koj ti e kako i ìvotot bi te zaveduval potajno velej}i ajde da im sluìme na drugi bogovi koi ne gi poznava{ ni ti, nitu gi poznavaa tvoite tatkovci... nemoj da se soglasuva{, nitu go slu{a{! Tvoeto oko neka ne go soàluva, ne {tedi go i ne sokrivaj go, tuku ubij go! Tvojata raka neka se digne prva da go usmrti{, a potoa rakata na celiot narod. Zatrupaj go so kamewa dodeka ne umre, za{to se obiduva{e da te odvrati od gospoda, tvojot bog (Vtorozakonie, 13, 6-10). 419 Osudenite na smrt neka bidat pogubeni na izjava na dvajca ili trojca svedoci. Na zbor na eden svedok ne smeat da bidat pogubeni. Najnapred svedocite neka krenat raka na nego za da go pogubat, a potoa neka ja digne celiot narod. Taka }e go otkorne{ zloto od tvojata sredina. (Vtorozakonie, 17:7). 420 Ako nekoj go mrazi svojot blièn i go debne, skokne na nego i go ubie, a potoa izbega vo eden od tie gradovi, toga{ stare{inite na ovoj grad neka go izvedat ubiecot i neka go predadat vo racete na krvniot odmazdnik za da go pogubi. Tvoeto oko neka ne go soàluva! Taka, vo Izrael }e go iskoreni{ prolevaweto na nevina krv, a }e bide{ sre}en (Vtorozakonie, 19:12).
418
256
iot grad neka ja zasipuvaat so kamewa, dodeka ne umre, za{to napravila sram vo Izrael (Vtorozakonie, 22:13-21). Vo eden konkreten slu~aj, koga Izraelevite sinovi bea vo pustinata vidoa ~ovek kako bere drva vo saboten den. ôvekot treba da bide poguben - mu re~e gospod na Mojsie. Seto op{testvo neka go zatrupa so kamewa nadvor od logorot. Celata zaednica go izvede nadvor od logorot i go kamenuvaa, i toj zagina kako {to gospod mu zapoveda na Mojsie (Broevi, 15:32,35-36). Smrtnata kazna ~esto se izvr{uvala i so spaluvawe. Ako sve{teni~ka }erka se obes~estila so bludstvuvawe, taa go bes~esti tatka si: neka bide izgorena na ogan (Levit, 21:9). Smrtnata kazna so besewe prestavuvala isklu~ok kaj Evreite. Vo taa smisla i se spomenuva vo Biblijata. Ako nekoj napravi zlo {to zasluùva smrt, pa bide poguben so besewe na drvo, negovoto mrtvo telo neka ne ostane na drvoto preku no}ta, tuku pogrebi go vo istiot den za{to obeseniot e bo`jo prokletstvo. Taka nema da ja izvalka{ svojata zemja {to gospod tvojot bog, ti ja dava vo nasledstvo (Vtorozakonie, 21:22-23). Gospod mnogu ~esto i samiot li~no gi izvr{uval smrtni kazni. Nemojte za gi raspla~uvate vdovicite i siroma{nite. Ako gi rascvili{ i tie izvikaat kon mene, zadolìtelno }e go poslu{am nivniot vik. ]e se raspali mojot gnev i }e ve pogubam so me~, taka va{ite èni }e ostanat vdovici, a decata sira~iwa. (Izlez, 22:22-24). Me|utoa, gospod pritoa ~esto voop{to ne vnimaval na srazmernosta na visinata na kaznata so teìnata na izvr{enoto delo.421 Taka na primer, Toj, kaznuKolku {to nekoe dobro pove}e ni zna~i, tolku pove}e vodime smetka za negovoto obezbeduvawe. Istoto go pravi i op{testvoto so svoite ìvotni uslovi - socijalni dobra - vo pogled na pravnata za{tita koja se nudi za nivno obezbeduvawe. Visinata na kaznata e merilo na vrednosta na socijalnite dobra. Toa {to cenata e za razmenata, toa e kaznata za krivi~noto pravo. Koj na edna strana }e gi stavi socijalnite dobra, a na drugata kaznite, }e ja dobie skalata na vrednostite na op{testvoto, a koj toa }e go stori za razli~ni narodi i vremiwa, }e najde deka istite kolebawa na vrednostite koi razmenata gi pokaùva vo odnos na so cena odmerenite ekonomski dobra se povtoruvaat i vo krivi~noto pravo kaj so kaznata odmerenite socijalni dobra: ìvotot, ~esta, religijata, moralnosta, voenata disciplina itn. nemale sekade ist kurs. Kaj nas se nao|a na nisko mesto ona {to porano se nao|alo na visoko i obratno, procenata na op{testvoto za pomalata ili pogolemata nu`nost na izvesni ìvotni uslovi varirala. Vo odredbite na starogermanskoto pravo za telesnite povredi i ubistvoto nao|ame na celosno naivno gledi{te so koe krivi~opravno se ocenuvaat odredeni dobra. Site delovi na teloto bile to~no proceneti. Nosot, u{ite, zabite, rakata, prstite, se imalo svoja opredelena cena - "krivi~nopraven cenovnik," kako {to toa be{e nare~eno. Isto taka ìvotot na plemstvoto, slobodnite lu|e, robovite. Toa be{e odre421
257
val so odzemawe na du{ite duri i za obi~ni navredi: koga Judiniot prvorodenec Ir go navredi boga, bog go pogubi. (Bitie, 38:7). Potoa bog go kaznil so smrt i bratot na Ir - Onan zatoa {to ja istural spermata na zemja namesto da ja zabreni Tamara: "Toa {to go prave{e go navredi gospod i go pogubi i nego." (Bitie, 38:10). Otse~uvawe raka. Vo Pettata kniga na Mojsej se veli: "Ako dvajca se stepaat pa ènata na edniot trgne da go odbrani svojot ma` od racete na onoj koj go tepa, pa ja ispruì svojata raka i go fati onoj za testisite, otse~i i ja rakata i neka ne ja soàluva tvoeto oko." (Vtorozakonie, 25:11). Kam{ikuvawe. "Koga }e stane karanica me|u lu|eto i dojdat na sud za da im se sudi, neka mu se dade pravoto na onoj koj e prav, a vinovnikot neka bide osuden. Ako vinovnikot zasluùva da bide kam{ikuvan, sudijata neka mu naredi da legne, i tuka pred nego neka mu izbrojat onolku udari kolku mu sleduvaat spored negovata vina. Moàt da mu se odredat do ~etireset udari, no ne pove}e za da ne bide pregolemo siniloto pa da ne se poniì pred tebe tvojot brat koga bi mu udril pove}e udari (Vtorozakonie, 25:1-3). Merkata nadomest na {teta po pravilo bila ednokratna (na primer, za ubieno ìvotno), a za nanesuvawe {teta od obest moèla da bide i pove}ekratna.422 Vo Stariot zavet se pomesteni i mnogu drugi krivi~ni dela so to~no predvideni kazni, me|u koi dominiralo odzemaweto na ìvotot. Koj }e go prokolne svojot bog, }e go ponese svojot grev, koj }e izgovori hula protiv gospodovoto ime, neka bide poguben - celata zaednica neka go pogubi so kamewa (Levit, 24:15). Koj }e go povredi svojot blièn neka mu bide napraveno kako {to storil toj: skr{eno za skr{eno, oko za oko, zab za zab, kakva povreda mu napravil na ~ovekot takva da mu se napravi i nemu. Koj }e usmrti ìvotno treba da go nadomesti, no koj }e ubie ~ovek treba da umre (Levit, 24:19-21). Koj }e udri ~ovek pa go usmrti neka bide kaznet so smrt. Ama ako toa go napravil nenamerno, tuku bog pu{til da padne vo negovata raka, }e ti odredam mesto kade moè da pobegne (Izlez, 21:12-13).
duvawe na ~ovekot od stanovi{te na krivi~noto pravo. Op{testvoto, na sli~en na~in proceneto e krivi~noto pravo. Kolku vredi ~ovekoviot ìvot, ~esta, sopstvenosta, brakot, moralnosta, bezbednosta na dràvata, voenata disciplina itn? Otvori go krivi~niot zakonik pa }e najde{. Jering, R, op. cit, str. 214-215. 422 Ako se stepaat lu|e i udrat trudna èna, pa taa pometne, no nema druga {teta, toga{ onoj koj ja udril neka ja plati o{tetata {to }e ja pobara nejziniot ma`. Toj neka plati kako {to }e odredat sudiite. (Izlez, 21:22)
258
Koj namerava da se nafrli na svojot blièn i go ubie podmolno, odvle~i go od mojot `rtvenik za da bide poguben (Izlez, 21:14). Koj }e gi udri svojot tatko ili svojata majka, neka bide kaznet so smrt (Izlez, 21:15) Koj }e grabne ~ovek bilo za da go prodade, bilo za da go zadrì vo svoja vlast - neka bide kaznet so smrt (Izlez, 21:16) Koj }e gi prokolne tatka si ili majka si neka bide poguben (Izlez, 21:17) Ako se stepaat lu|e pa eden od niv go go udri drugiot so kamen ili so raka, ama ovoj ne zagine tuku padne vo postela, no posle stane i moè da izleguva makar i so stap, toga{ neka mu bide prosteno. No onoj koj go udril neka mu go plati samo negoviot gubitok na vremeto i mu pribavi celosno isceluvawe (Izlez, 21:18-19) ôvek koj }e prequbovodejstvuva so maèna èna, koj }e izv{i prequba so ènata na svojot blièn neka bide kaznet so smrt i prequbnikot i prequbnicata (Levit, 20:10). ôvek koj }e legne so ènata na tatka si - bi ja otkril golotijata na svojot tatko - obata neka bidat kazneti so smrt, nivata krv neka padne na niv (Levit, 20:11). Ako nekoj legne so svojata snaa, dvata neka bidat kazneti so smrt. Napravija rodoskvernavewe i nivnata krv neka padne na niv (Levit, 20:12). Ako ma` legne so ma` kako so èna, dvajcata }e napravat odvratno i gnasno delo, neka bidat predadeni na smrtta, toa e krajna gnasotija (Levit, 20:13). Ako nekoj se oèni so }erkata i majka i - toa e krajna rasipanost: neka bidat izgoreni i toj i tie za da nema bezzakonie me|u nas (Levit, 20:14). ôvek koj bi op{tel polovo so ìvotno neka bide poguben, ubiejte go i ìvotnoto (Levit, 20:15). Ako èna otide pri kakvo i da e ìvotno za da op{ti polovo so nego: ubijte gi ènata i ìvotnoto, neka bidat pogubeni, nivnata krv neka padne na niv (Levit, 20:16). Ako nekoj se oèni so svojata sestra, so }erkata na tatka si ili so }erkata na majka si, pa ja videl nejzinata golota, a taa ja videla negovata - toa e sramno delo - neka bidat istrebeni pred o~ite na nivniot narod. Toj ja otkril golotata na svojata sestra - neka go ponese svoeto bezzekonie (Levit, 20:17). Ako nekoj legne so èna vo vreme na nejziniot nejziniot mese~en red i ja otkril nejzinata golota, go razgolil izvorot na nejzinata krv i taa samata go otkrila te~eweto na svojata krv, neka bide istreben od svojot narod (Levit, 20:18). Ne otkrivaj ja golotata na sestrata na majka si nitu na sestrata na tatka si - toa e otkrivawe na golotata na svojot rod, tie neka go ponesat svoeto bezzakonie (Levit, 20:19). 259
Koj }e legne so svojata strina bi ja otkril golotata na strina si. Neka gi snosat posledicite na svojot grev, neka umrat bez porod (Levit, 20:20). Ako nekoj bi se oènil so ènata na brata si - bi ja otkril golotata na brata si: toa e ne~isto, neka ostanat bezdetni (Levit, 20:21). A ako nekoj go udri so stap svojot rob ili svojata robinka pa umre pod negovata raka, treba da ja podnese odmazdata. No ako robot preìvee den-dva neka ne se sproveduva odmazdata, za{to robot e negova sopstvenost (Izlez, 21:20-21) Ako nekoj go udri svojot rob ili svojata robinka vo oko i go upropasti, neka go oslobodi zaradi okoto. Ako mu izbie zab na svojot rob ili na svojata robinka neka go osloboidi zardi zabot (Izlez, 21:26-27) Koga vol bocne ma` ili èna pa gi usmrti, neka se kamenuva so kamewa. Toga{ negovoto meso ne smee da se izede, a na negoviot sopstvenik neka mu bide prosteno. Me|utoa, ako toa dobi~e bocka{e i pred toa, a negoviot sopstvenik iako opomenuvan ne go ~uval, pa toa usmrti ma` ili èna, toa dobi~e neka bide kamenuvano, a i negoviot sopstvenik ima da bide poguben. Ako na sopstvenikot mu bide odredena otkupna cena, za da go otkupi svojot ìvot neka plati kolku }e mu se odredi. Ako volot ubode dete ili devoj~e neka se postapi so nego isto spored ova pravilo. Ako bocne rob ili robinka, neka sopstvenikot im isplati na nivniot gospodat trieset srebreni sikeli, a dobit~eto neka bide kamenuvano (Izlez, 21:29:32) Ako nekoj ukrade govedo ili ìvotin~e od sitniot dobitok, pa bilo da go zakole, bilo da go prodade, toga{ za edno govedo da se vratat pet goveda, a za sitno ìvotin~e, ~etiri sitni dobi~iwa. Ako kradecot bil zateknat kako go probiva yidot, pa mu bide zadaden smrtonosen udar, negovata krv ne treba da bide odmazduvana. No, ako sonceto e ve}e izgreano, negovata krv treba da bide odmazdena. Kradecot treba da ja nadomesti {tetata. Ako nema ni{to, toj treba da bide prodaden za negovata kra`ba. Ako se najde ukradenoto ìvotno ìvo vo negovata sopstvenost - govedo, osle ili nekoja glava siten dobitok - treba da se plati dvojno (Izlez, 22:1-4). Ne dozvoluvaj da ìvee vraàlka (Izlez, 22:18) Sekoj {to }e legne so dobitok treba da bide kaznet so smrt (Izlez, 22:19) Koj prinese `rtva na koj i da e idol - osven na edinstveniot bog - neka bide predaden na prokletstvo, celosno uni{ten (Izlez, 22:20) Ne primaj potkup, zo{to potkupot gi zaslepuva i onie koi gledaat najjasno i go upropastuva pravoto na pravednikot (Izlez, 23:8).
260
d) Pravdata spored Stariot zavet

Stariot zavet e prepoln so na~ela koi se odnesuvaat na pravdata. So niv se istaknuva re~isi site elementi na pravdata, nejzinoto zna~ewe i ekskluzivno pravo na koristewe od strana na boga, vidot na pravednite i poèlni dela, na~inot na nejzinoto manifestirawe i nejzinata isplatlivost za lu|eto dokolku do nea iskreno se pridrùvaat. Smetam deka ovde treba da se istaknat barem nekoi od tie bibliski na~ela. - Ne pravete nepravda vo sudot. Ne bidi pristrasen kon bedniot, nitu popu{taj pred golemiot: sudi mu po pravda na tvojot blièn. (Levit, 19:15). - Nemojte da bidete pristrasni vo sudeweto, soslu{uvajte go maliot kako i golemiot. Ne bojte se od nikogo! Pa sudot e bo`ji! Ako nekoj slu~aj vi bide preteòk, iznesete go pred mene za da go razgledam jas. (Vtorozakonie, 1:17). - Ne pravete nepravda vo sudot vo merkite za dolìna, teìna i obem. Merkite neka vi bidat to~ni, tegovite ednakvi, inot vistinski (Levit, 19:35-36). - Ne se odmazduvaj i nemaj zloba kon sinovite na tvojot narod. Qubi go svojot blièn kako sebesi. (Levit, 19:18) - Ako se najde kaj tebe nekakov siromav, nekoj od tvoite bra}a, vo koj i da e grad vo zemjata {to gospod, tvojot bog }e ti ja dade ne bidi so tvrdo srce nitu gi zatvoraj svoite race sprema svojot beden brat, no otvori gi {iroko svoite race i daj mu spremno toa {to mu nedostiga (Vtotozakonie, 15:7-8) - Vo sekoj grad {to }e ti go dade gospod, tvojot bog postavi sudii i nadgleduva~i za svoite plemiwa, za da upravuvaat pravedno so narodot. Ne iskrivuvaj ja pravdata, ne bidi pristrasen, ne primaj potkup, za{to potkupot gi zaslepuva o~ite na mudrite, a ja zagrozuva rabotata na pravednite. Stremi se kon samata pravda za da ìvee{ dolgo i za da ja zeme{ vo sopstvenost zemjata {to gospod tvojot bog ti ja dava. (Vtorozakonie, 16:18-20). - Ne ja izvrtuvaj pravdata na pridojdenikot, ni na sira~eto (Vtorozakonie, 24:17). - Stremi se kon samata pravda, za da ìvee{ dolgo i da ja zeme{ vo sopstvenost zemjata {to gospod, tvojot bog ti ja dava. Ne nosi dvoen teg vo torbata, pogolem i pomal. Vo svojata ku}a pak ne drì dvojna efa: pogolema i pomala. tegot neka ti e potpoln i to~en i efata neka tie e potpolna i to~na za da ìvee{ dolgo vo zemjata koja ti ja dava gospod, tvojot bog. Pa na gospoda, na tvojot bog, mu e odvraten onoj koj pravi nepravda. (Vtorozakonie, 25:13-16) - Pravdata go vozvi{uva narodot, a grevot e sram na narodite (Poslovici, 14:34) 261
- Podobro e malku so pravda, otkolku golemi prihodi so nepravda (Poslovici, 16:8). - Ne~esniot prima podaroci od pod pazuvi za da gi iskrivi pati{tata na pravdata (Poslovici, 17:23). - Dvojnite tegovi i dvojnite merki, dvete mu se omrazeni na gospoda (Poslovici, 20:10). - Koj see nepravda - `nee àlost i pra~kata na negoviot gnev }e go udri nego samiot (Poslovici, 22:8). - Jas gospod ja qubam pravdata, a go mrazam nepravedniot grabe` (Isaija, 61:8). - Te{ko mu na onoj, koj gradi grad so krv i ja zasnivuva tvrdinata vrz nepravda (Kniga na prorok Habakuk, 2:12). - Gospod gi vodi i zacvrstuva ~ekorite na dobriot ~ovek i mil mu e negoviot pat. I ako se sopne, nema da padne, za{to gospod go drì za raka. Mlad bev i ostarev, no ne vidov napu{ten pravednik ili negovite deca da prosat (Psalm, 37:23-25). - Otstranuvaj se od zloto i pravi dobro i }e ostane{ doveka, za{to gospod ja qubi pravdata i svoite sveti ne gi ostava. Zasekoga{ }e bidat so~uvani, }e bide istrebeno potomstvoto na bezbo`nicite. Pravedicite }e ja nasledat zemjata i }e ìvea doveka na nea. Pravedikovata usta kaùva mudrost, a negoviot jazik govori pravo (Psalm, 37:27-30) - Vo negovo vreme }e cvetaat pradata i golemiot mir - se dodeka postoi mese~inata (Psalm, 72:7). - Gospod e stena, deloto mu e sovr{eno zo{to se pravi site negovi pati{ta, toj e veren bog i nema neprada, Toj e praveden i vistinit (Vtorozakonie, 32:4). - Te{ko im na onie {to izdavaat nepravedni zakoni, koi pi{uvaat èstoki re{nija, koi im ja skratuvaat pravdata na bednite i i go odzemaat pravoto na siroma{tijata na mojot narod za da gi ograbat vdovicite, za da gi ograbat siroma{nite. (Isaija, 10:1-2). - Vaka zboruva gospod, tvojot iskupitel... Jas gospod, tvojot bog te u~am za tvoe dobro, te vodam po patot po koj treba da odi{. O da vnimava{e na moite zapovedi,423 tvojot mir }e be{e kako reka, a tvojata pravda kako morski branovi! (Isaija, 48:17-18). Fakt e me|utoa deka i pokraj ovie i drugi brojni na~ela so koi se afirmira pravdata vo Stariot zavet ima svedo{ta za nivno nepo~ituvawe od strana na samiot Jehova, odnosno tomku od onoj koj gi propi{al. Stariot zavet e poln so primeri kako boènstvoto go menuva misleweto, a ottamu i svoite porane{ni odluki, i pritoa |i tepa lu|eto
Toa se onile Izraelci koi ne napravija resi, za{to gospod (jasno) mu re~e na Mojseja: Zboruvaj im na Izraelevite sinovi neka pravat resi na rabovite na svojata obleka, od rod do rod, a za resata na sekoj rab neka vrzuvaat sina vrpca. ]e imate resi za da ve potsetuva pogledot vrz niv na site gospodovi zapovedi (Broevi: 15:37-38).
423
262
kako muvi, a vo nekoi slu~ai vr{i duri i genocidi seto toa kako posledica na svojot gnev samo zatoa {to lu|eto izrazuvaat slobodna volja koja samoto boèstvo im ja dalo i koja ja upotrebile na na~in kakov {to toa isto boènstvo ne uspealo da go predvidi.424 Taka, poznato e deka, koga vide kolku e golema ~ovekovata rasipanost na zamjata i sekoja misla vo negovata pamet sekoga{ e samo zlo, gospod re~e: ]e gi istrebam lu|eto {to gi sozdadov od liceto na zemjata - od ~ovekot do yverot, polza~ite i pticite vo vozduhot - za{to se pokajav {to gi sozdadov (Bitie, 6:5, 7). I gospod napravi potop vo koj zaginaa site su{testva {to se dvièa po zemjata: pticite, dobitokot, yverovite, site laza~i i site lu|e... Be{e istrebeno sekoe su{testvo od zemjinata povr{ina. (Bitie, 7:21,23). Od toj potop od lu|eto ìva glava izvlekoa samo najpravedniot i najneporo~en ~ovek na svoeto vreme - Noe so svoeto semejstvo (sopruga, tri sinovi i tri snai). Interesno e daka po potopot, gospod sklu~il Svet zavet so Noe, so negovite sinovi i nivnoto potomstvo kako i so site ìvi su{testva: "deka nikoga{ pove}e potopnite vodi nema da gi uni{tat ìvite su{testva, nitu pak nekoga{ potopot }e ja opusti zemjata." Za taa cel go smestil Svojot boìlak (vinoìto) vo oblakot kako zalog za zavetot. (Bitie, 6:9, 9:8-15).425 Me|utoa, gospod ili stanal daltonist za boite na boìlakot ili sosema zaboravil na zavetot, koga, na primer, samo vo letoto 2010 godina, pogubi 1.500 lu|e vo poplavite vo Kina i nad 2.000
424
Grejling E. K. [ta je dobro, potraga za najboljim na~inom ìvljenja, Laguna, Beograd, 2007.str. 88. 425 Ako sinovi na Adam se Kain, Aveq, a koga navr{i sto i trieset godini i Sit (po Sitovoto ra|awe Adam ìvee{e osumstotini godini i mu se rodija u{te sinovi i ker}i, Bitie, 5:4) ostanuvaat pra{awata so koja èna na Kain mu se rodi sinot Enoh (Kain ja pozna svojata èna, pa taa za~na i go rodi Enoha, Bitie, 4:17), a so koja èna na Sit mu se rodi Enos (Bitie, 4:26). Od Sit se rodi Enos, od nego - Kenan, pa Malaleil - Jared - Enoh - Matusal - Lemah i od nego - Noe. Sinovite na Noe bea Sim, Ham i Jafet. Po potopot, Noe mu ja prinese svojata `rtva palenica na Boga: po edno od sekoe ~isto ìvotno i od sekoja ~ista ptica na zemjata. Gospod go pomirisa prijatniot miris i re~e vo svoeto srce: Nikoga{ poe}e nema da ja prokolnuvam zemjata zardi ~ovekot, za{to ~ovekovite misli se lo{i od negoviot po~etok, nitu nekoga{ }e gi uni{tam site ìvi su{testva kako {to napraviv. (Bitie, 8:20-22). Ovde e interesno i toa deka prviot ~ovek koj se zanimaval so ve{tinata na magijata i astronomijata bil Ham za koj se veli deka bil Zaratustra. Vo Dràvata bo`ja, Avgustin tvrdi deka vo momentot na svoeto ra|awe Ham se smeel so {to pokaàl deka e sluga na |avolot. I mnozinstvoto alhemi~ari drsko tvrdat deka Ham ili Hem bil prviot {to i se posvetil na magijata i se vevruva deka poimite hemija i alhemija se izvedeni od negovoto ime. Institoris, H i Sprenger, J. Malleus Maleficarum, (Malj koji ubija ve{tice), 1486, str. 25-26.
263
lu|e i dobitok vo poplavata koja pokri 1/4 od teritorijata na Pakistan. Poradi grevot na gra|anite na Sodom i Gomor, i pokraj cenkaweto so Avram deka toa nema da go napravi,426 zaradi grevot na ne{to pove}e od deset nepravednici, gospod isturi sulfuren ogan od neboto i gi uni{ti ovie gradovi i seta taa ramnica, site gradski ìteli i site rastenija na zemjata. (Bitie, 19:24). A zarem na polono} gospod ne gi pogubi site prvorodenci na Egipetskata zemja, kako i site prvorodenci na nivniot dobitok. Nema{e ku}a vo koja ne leè{e mrtovec, po {to faraonot im dozvoli na Izraelcite da zaminat od izrael. I zarem od toga{ ne se slavi Pasha. (Izlez, 12:1-36). Koga Korej, Daton i Aviron se dignaa protiv Mojseja, gospod na Mojsej i Aron im re~e da se odelat od nivnata zaednicaza vedna{ da ja sotre. Mojsej i Aron padnaa ni~kum i izvikaa: Boè! Gospodaru na duhovite na sekoe telo. Zar }e se razgnevi{ na seta zaednica koga zgre{il samo eden! Na toa gospod ladnokrvno im zapoveda: Re~i mu na op{testvoto da se otstranat od okolinata na ìveali{tata na Koraj, DaKoga gospod se naluti zaradi grevot na Sodom i Gomor i trgna da gi uni{ti ovie dva grada Avram go pra{a: }e go pogubi{ i neviniot zaradi vinovnikot. Zar }e go uni{ti{ mestoto i nema da go po{tedi{ zadadi pedeset ili 45, 40, 30, 20, 10 nevini. Ako najdam pedeset ili 45, 40, 30, 20, 10 pravedni vo gradot Sodom - odgovori Gospod - zaradi niv }e go po{tedam celoto mesto. (Bitie, 18:22- 32). Pri tolkuvaweto na ovoj nastan, moè da se postavi pra{aweto, zo{to se otakaùva kaj odbranata na deset nevini lu|e, a na bara gradot da bide po{teden i zaradi eden nevin ~ovek. Po moe mislewe, veli From, pri~inata za ova leì vo sfa}aweto deka deset lu|e pretstavuvaat minimum za konstituirawe na zasebna zaednica. Zatoa Avram prodolùva so molba kon boga da ne go razurne gradot se dodeka postoi nerasipano jadro na lu|e. Idejata za jadroto se sre}ava i kaj prorocite vo vrska so Izrael kako i vo talmudskata ideja za "trieseti{este pravednici, koi se neophodni vo sekoja generacija, za ~ove{tvoto da moè da preìvee. Fromm, E. Bit }ete kao Bog, Zagreb, 1989, str. 132. Idejata deka postoeweto na celiot svet zavisi od prisustvoto barem na malo jadro od dobri lu|e e izrazena vo ovaa talmudska izreaka: "Abaj (Abaye) rekol: "Svetot ne smee da ima popmalku od trieseti{est pravednici vo sekoja generacija." Raba tvrdel deka rojot na pravednicite treba da bide 18.000. Ibid, str. 215. Prviot predizvik kon boga, veli nanatmu From, koj bara da ne se naru{at principite na pravdata poteknal od Avram vo ime na nehebrejskite gradovi Sodoma i Gomora, a ne vo ime na Hebrejcite. Biblijata zapoveda qubov kon stranecot (nehebreec) - ne samo kon bli`niot (sosedot) - i ovaa zapoved ja objasnuva so zborovite: "... za{to i samite bevte pridojdenici vo Egipetskata Zemja." (Vtorozakonie, 10:19) Duri i za Edomcite e kaàno: "Ne go preziraj Edomecot, za{to toj e tvoj brat." (Vtorozakonie, 23:7). Ibid, str. 150.
426
264
tan i Aviron. A koga Mojsie gi izusti tie zborovi po~vata pod niv se raspuka, zemjata ja otvori svojata utroba i gi progolta so nivnite domovi so site lu|e na Korej i so siot niven imot. @ivi slegoa vo podzemjeto, tie i se nivno. Potoa zemjata se zatvori nad niv i tie is~eznaa od sobranieto. Na nivniot pisok site Izraelevi sinovi koj stoeja okolu niv izbegaa govorej}i: Da ne ne progolta i nas zemjata. No ogan izbuvna od gospoda i gi goltna i tie dveste i pedeset lu|e koi prinesuvaa temjan (Broevi, 16:20-31). A koga utredenta zaednicata se pobuni pred Mojsej poradi toj nastan, gospod ispotepa u{te 14.700 lica, i taka razgneven }e ubie{e, koj znae u{te kolku, ako Aron ne go spre~e{e negovoto natamo{n zlo so svojata kadilnica so koja zastana me|u mrtvite i ìvite (Broevi, 16:41-50). Vo borbata na Izraelcite protiv Medijancite, Mojsie se razgnevil za{to negovite sili gi ubile samo medijanskite maì, a ènite i decata gi ostavile vo ìvot i zatoa (so dozvola na Jehova, m.z.) dade naredba da se ubijat i site ma{ki deca, kako i ènite koi imale seksualni odnosi so maì, dodeka ostanatite èni treba da se zemat vo ropstvo (Broevi 31:17-18). Gospod sesrdno mu pomaga{e i na Isus Navin vo bezobyirnoto istrebuvawe na naselenieto na sekoja od zemjite {to negova pomo{ treba{e da bidat osvoeni od Evreite.427 I zarem Jehova ne sotre i pedeset iljadi i sedumstotini ìteli na Vet Semes samo zatoa toa {to poglednaa vo kov~egot na zavetot. (Prva kniga na Samoil, 6:19). Vo Prvata kniga na Samuil, Jehova dava naredba: "Zatoa odi i ubi go Amelik i sotri kako prokleto se {to ima, ne go soàluvaj, tuku ubi gi i maìte i ènite i decata i se {to cica i volovite i ovcite i kamilite i magariwata" (Prva kniga na samoil, 15:3). A zarem nekoj moè da zaboravi, koga Evreite povtorno po~nale da veruvaat vo tu|i bogovi, kolku mnogu se naluti Jehova i vo dogovor so Hitler - so plin, cijanid i kur{umi im ja zede du{ata na 6.000.000 Evrei. Taka is~eznaa 1/3 od evrejskite bohohuli. A na ostanatite Evrei, na onie koi ne prekina da veruvaat vo nego, Jahova povtorno im ja dade vetenata zemja Palestina i ja nare~e Izrael.
427
Vidi: Kniga na Isus Navin, 8:24-29, 10:28-43, 11:10-22. Bidete site slo`ni vo misleweto, so~uvstvitelni, bratoqubivi, milosrdni, ponizni, ne vra}ajte zlo za zlo ili navreda za navreda, tuku naprotiv blagoslovuvajte, za{to ste povikani za toa, za da nasledite blagoslov. Za{to koj saka da gi qubi ìvotot za da vidi dobri denovi neka go vozdrì svoto jazik od zlo i svoite usni od izmamlivo zboruvawe, neka se otstrani od zloto i neka pravi dobro, neka bara mir i neka go sledi za{to gospodovite o~i gledaat na pravednicite i negovite u{i |i slu{aat nivnite molitvi, a gospodovoto lice e protiv onie koi pravat zlo (Prvo Petrovo poslanie, 3:8-12).
265
No toa ne e se, za{to Stariot zavet, a so nego i gospod zapa|aat vo niza kontradikcii. Taka, iako, vi veli deka treba da se saka dobroto, a da se mrazi zloto,428 za takvi postapki istiot gospod moè tolku silno da ve akne {to nema da moète nikoga{ da se osvestite. Pritoa, nemojte da se iznenadite ako vi kaè: Koj moè da vi stori zlo ako ravnuvate za dobroto? A ako i stradate zaradi pravdata, bidete blaèni! Za{to e podobro, ako saka bo`jata volja da stradate pravej}i dobro, otkolku pravej}i zlo. (Prvo Petrovo poslanie, 3:13-14, 17). Ili kako za eden ist gospod edna{ se veli: Sekoj koj zgre{il protiv gospod, toj go bri{e od negovata kniga. (Izlez, 32:33). Od druga strana, se veli: Blaèni se onie ~ii bezzakonija se prosteni i ~ii grevovi se pokrieni. Blaèn e ~ovek komu gospod ne mu zasmetuva grev (Poslanie do Rimjanite, 4:7-8). Tretpat pak, se veli: Gospod e dolgotrpeliv i mnogumilostiv: gi pro{teva bezzakonijata i prestapite, no ne go ostava vinovnikot nekaznet, tuku go kaznuva bezzakonieto na tatkovcite vrz decata do tretoto i ~etvrtoto pokolenie (Broevi, 14:18). No, ima i ~etvrti pat: Neka ne se osuduvaat na smrt tatkovcite zaradi sinovite, nitu sinovite zaradi tatkovcite. (Vtorozakoni, 24:16). Na treto mesto se veli: Zaradi vas mu zabranuvam na skakulecot da ne vi gi rasipuva posevite i da ne vi bide neplodna lozata vo poleto - govori gospod nad voinstvata (Kniga na prorok Malahija, 3:11), a od druga strana veli: [to pravam ne pravam zaradi vas Izraelev domu, tuku zaradi Svoeto sveto ime {to vie go obesvetivte me|u narodite kaj koi dojdovte (Kniga na prorok Ezekiel, 36:22). Ottamu se postavuva pra{aweto dali se raboti za eden ist bog. Stanuva li zbor za onoj praveden bog za koj vo Stariot zavet se veli: Blagoslovi go gospoda i ne zaboravaj na negovite dobrotvorstva. To gi pro{teva site tvoi grevovi. Toj gi isceluva site tvoi bolesti. Toj go spasuva ìvotot od raspadlivost, te oven~uva so dobrina i qubov. Ti go ispolnuva ìvotot so dobrini. Tvojata mladost se obnovuva kako na orelot. Gospod pravi pravedni dela i na ugnetuvanite im ja vra}a pravdata. @alostiv i milostiv e gospod, dolgorpeliv i mnogu milosrtiv. Ne e jarosan na ve~i vremiwa, nitu Negoviot gnev plamnuva doveka. Ne postapuva so nas spored na{ite grevovi, nitu ni pla}a spored na{ite bezzakonija. Za{to kolku e neboto visoko nad zemjata, tolku e golema negovata milost kon onie {to se bojat od nego (Psalm, 103). Ili moèbi se raboti za nekoi drugi nepravedni bogovi, koi se drznuvaa da vlezat duri i vo bra~nite sobi na obi~nite lu|e, zaradi {to protiv niv se bune{e duri i Avgustin. Branej}i gi bra~nite dvoj}i od preteraniot upad na mno{tvoto bogovi vo bra~nite odnosi na lu|eto, Avgustin me|utoa ne be{e svesen deka iznesuva silni argumenti i protiv svojot bog. Toj be{e protiv toa {to vo seksualniot akt na lu|eto so odredeni ulogi se vme{ani duri 10 bogovi: 1. Jugatium
428
Gospod gi qubi onie koi mrazat zlo (Psalm, 97:10).
266
(iugum- jarem) - se griì mladencite da se stavat pod jarem, 2. Domidukis (domum ducere - vodi doma) - se griì mladoènecot da ja odnese nevestata doma, 3. Domicius - se griì nevestata da ostane vo domot, 4. Manturna (manere - ostanuva) - se griì taa da ostane so maòt, 5. Virginensis (virgo - devica) - se griì bez te{kotija da i se odzeme nevinosta, 6. Subigus (subigere - podloùva) - se griì da ja podloì na seksualniot akt, 7. Prema (premare - pritiska) - se griì da bide pritisnata pri seksualniot akt , 8 Pertundus (pertundere - probiva) - se griì za penetracijata na poloviot organ, 9. Cerera i Venera - koi se griàt za izlivot na semeto kaj ènata i, 10. Prijap - bog na plodnosta na ~ii ogromen polov organ morala da sedne sekoja nevesta pred brakot.429 Ako ima nekoj obraz kaj lu|eto, ako ve}e go nema kaj bogovite, veli natamu Avgustin, zarem moè da veruva deka mladencite koga se odavaat na toj akt vo prisustvo na tolku bogovi od obata pola gi obzema sram, pa maòt pomalku ima sila da se dviì, a nevestata pove}e dava otpor. Ottamu, spored nego, ako voop{to treba da mu se pomogne od strana na bogovite na maòt koj se naprega vo taa rabota, za Avgustin e dovolen samo eden bog ili boìca. Pritoa, za nas ostanuva nesfatlivo za{to sepak se odlu~il toa da bide bog od ma{ki rod, i dali takviot bog gi prezema site ili samo del od ingerenciite na prethodno navedenite bogovi.430 I ~umu siot ovoj trud koga vo sovremenata medicina se tvrdi deka po voveduvaweto na eden bog lu|eto imaat se pogolemi problemi so seksot. Ima li podobar dokaz za toa od Nermin, glavnata glumica koja vo site epizodi od turskata TV-serijata "Gorka qubov" ne prestana da pla~e. Ili moèbi se raboti za istiot bog, koj ne e tolku praveden, za{to za nego zboruavat nepravednite,za{to taka go zimisluvaat bezbo`nicite. Zboruvate li vistina, pravda vie silnici, pravedno li sudite ~ove~ki sinovi. Ne tuku smisleno bezakonie pravite, va{ite race delat nepravda po zemjata. Bezbo`nicite se na kriv pat u{te od ra|aweto, lega~ite se na kriv pat od maj~inata utroba. Vo niv e otrovot kako vo zmijata, kako vo lutica {to gi zatnuva u{te za da ne go ~ue vol{ebnikoviot glas, ni glasot na baja~ot {to vraà iskusno. Boè skr{i im gi zabite vo ustata... neka ne vidat sonce kako pometnato novoroden~e... Pravednikot }e se izraduva koga }e ja vidi odmazdata, nozete }e gi izmie vo krvta na zlostornikot. I }e re~at lu|eto: "Prave429
I toa ne e se. Vo vrska so seksot i okolu seksot se i boènstvata: Mena - koja bdee nad menstruacijata, iako e }erka na Jupiter, Saturn - koj go dava semeto, Liber - koj go dava izlivot na toa seme, Vitmun - koj na zarodi{ot mu dava ìvot, Sentin - koj na zarodi{ot mu dava setila, Jan - koj se griì za porodot, itn. Avgustin, Za bo`jata dràva, Kultura, Skopje, 2008, str. 65-66. 430 Ibid, str. 51-52.
267
dnikot go dobi svojot plod! Navistina ima bog, Koj sudi na zemjata." (Psalm, 58:1-30). Moèbi i ima! Me|utoa, dokolku go ima i dokolku gospod e semo}en, zo{to za sozdavawe na neboto, zemjata i se {to na niv postoi mu bile potrebni duri {est dena i zo{to mu bilo potrebno sedmiot den da se odmori. Dokolku gospod e se i dokolku e dobar, zo{to se pokajal {to gi sozdal lu|eto i go pratil potopot so koj, osven nekolkumina, se ìvo na zemjata ispotepal. Nekoi filozofi smetaat deka toa boèstvo o~igledno ne e takvo kakvo {to go pretstavuvaat teolozite, toa pravi mnogu golemi gre{ki i zapa|a vo takvi sostojbi na gnev koi doveduvaat do genocid. Od ovie pri~ini moè da se postavi pra{aweto, zo{to onie koi bukvalno veruvaat vo se {to e zapi{ano vo Stariot zavet ne se vxa{eni pred uàsnata slika na despotskoto, qubomorno, gnevno, sitni~avo i kon ubistva sklono boèstvo koe e prikaàno vo taa kniga. A {to se odnesuva na daleku poblagoto boènstvo od Noviot zavet, kako lu|eto koi dokraj veruvaat vo ona {to vo nego stoi, moàt da go toleriraat faktot deka tokmu takvoto boènstvo e odgovorno za bremenosta na edna nemaèna tinejxerka, no i za stra{nata smrt vo maki koja mu ja namenil na svojot sin.431 Za kraj ostanuva pra{aweto {to Stariot zavet treba da se stori za ~ovek da stane praveden. Dali za toa e potreben vistinski napor, ili e dovolno samo da mu poveruva{ na boga koga toj }e ti se obrati i ne{to }e ti veti. Ako se sudi spored nastanite {to mu se slu~ile na Avram, dovolno e ona prvoto, samo {to posle toa sekoj ma` mora da se obreè. Koga vo edna prilika Avram mu se poàli deka nema naslednik, gospod go izvede nadvor i mu re~e: Pogledaj sega na neboto i izbroj gi yvezdite ako moè{ da gi prebroi{. Tolkavo }e bide tvoeto potomstvo. Aram mu poveruva na gospoda i toa mu se zasmeta za pravednost (Bitie, 15:5-6).432 Na Avrama verata mu se zasmeta za pravednost! Pra{awe e koga mu se zasmeta: koga be{e obreàn ili neobreàn?433 Ne koga be{e obreàn, tuku pred toa! I go primi znakot na obreànieto kako pe~at na pravednosta, {to ja dobi preku verata kako neobreàn za da im bide tatko na site koi veruvaat kako neobreàni: za da im se zasmeta i nim toa vo pravednost i da im bide tatko i na obreànite, no ne na onie koi se samo obreàni, tuku koi i odat po stapkite na verata na na{iot tatko Avram, koja ja ima{e u{te dodeka be{e neobreàn (Poslanie do Rimjanite, 4:9-12). Za{to vetuvaweto na Avrama ili na negovoto potomstvo deka }e bide naslednik na svetot ne
Grejling E. K. [ta je dobro, potraga za najboljim na~inom ìvljenja, Laguna, Beograd, 2007.str. 112. 432 Avram ne se posomneva vo bo`joto vetuvawe, tuku zajakna vo verata i mu dade slava na boga, napolno uveren deka e silen da go ispolni ona {to go vetil (Poslanie do Rimjanite, 4:20-21). 433 Avram ima{e 99 godini koga se obreza (Bitie, 17:24).
431
268
dojde preku Zakonot, tuku preku pravednosta od verata. Imeno, ako se naslednici samo onie od Zakonot, toga{ verata e bez zna~ewe i vetuvaweto e poni{teno (Poslanie do Rimjanite, 4:13-14). Po seto ova ostanuvaat nekolku problemi. Prviot e sekako toj {to "pe~atot na pravednosta"kaj hristijanite odamna e napu{ten, a kaj maliot broj onie {to toa go praktikuvaat toa ve}e ne se pravi od pri~ini na verata, tuku od medicinski pri~ini. Vtoriot problem {to pe~atot na pravednosta nikoga{ ne vaèl i ne moè da vaì za site lu|e od ènski pol. Otttamu ispa|a deka vo sovremeni uslovi ne moè da ima pove}e od trieset i {est pravednici.434
1.3. INDIVIDUALNA ODGOVORNOST ZA NANESENO ZLO
Iako gospod gi kaznuva grevovite do ~etvrto koleno, prede sudot: "Neka nikoj ne se osuduva so smrt tatkovcite zaradi sinovite, nitu sinovite zaradi tatkovcite: neka sekoj gine zaradi svojot grev." (Vtorozakonie, 24:16). Vo onie denovi ve}e ne }e se zboruva: tatkovcite jadea kiselo grozje, a na sinovite im otrpnuvaat zabite. Tuku, sekoj }e umre zaradi sopstvenata vina. I na onoj {to }e jade kiselo grozje zabite }e mu otrpnuvaat. (Ermija, 31:29-30). Vo ovaa smisla i Ezekijel. Koj e praveden i koj go po~ituva zakonot i pravdata i ne jade po planinite i ne gi podiga o~ite kon idolite na Izraeleviot dom, ne ja obes~estuva ènata na svojot blièn (na sekoj podale~en i stranec moè, m.z) i ne i prio|a na ènata dodeka e ne~ista: nikomu ne mu nanesuva nasilstvo, go vra}a zemenoto vo zalog i ni{to ne ograbuva, go deli svojot leb so gladnite, go oblekuva goliot, ne dava na zaem so dobivka, ja vozdrùva rakata od nepravda, presuduva spored vistinata, odi po moite naredbi i gi ~uva moite zakoni, postapuvaj}i spored vistinata - toj e navistina praveden i toj }e ìvee, zboruva gospod bog. (Ezekijel, 18:5-9)... No vie velite: Zo{to sinot da ne go nosi tatkoviot grev. Zatoa {to sinot izvr{uva zakon i pravda, gi ~uva i gi vr{i site moi naredbi }e ìvee. Onoj koj }e zgre{i toj i }e umre. Sinot nema da go nosi tatkoviot grev, ni tatkoto grevot na sinot. Vrz pravednikot }e
434
Evrejska legenda spored koja vo svetot ima 36 pravedni lu|e poradi koi gospod ne go uni{tuva svetot iako toj svet padnal vo golem grev. Tie lu|e se bez ime: nikoj ne znae koj se, dali se bogati ili siroma{ni, od kade se, dali imaat zanaet, dali se slugi vojnici, konduraxii, trgovci itn. osven deka bez nivnite nesebi~ni dela svetot odavno }e be{e uni{ten. Ovie 36 pravedni mnogu retko se pojavuvaa i toa samo koga Evreite bil vo golema nevolja: toga{ eden cadik (pravednik) pravel ~uda so koi gi spasuval evreite i vedna{ is~eznuval za da ne bide otkrien. Za niv se zboruva i vo romanot Le Dernier Des Justes (Posledniot od pravednicite) od Andre Shwarz Bart (Anre [varcBart), RAD, Beograd, 1961.
269
bide negovata pravda, a vrz bezbo`nosta negovata bezbo`nost. (Ezekijel, 19:29-20).

1.4. @RTVUVAWE
@rtvuvaweto ima dolga tradicija vo i nadvor od hristijanstvoto. Taka, Indijancite vo Gvajakila vo Ekvador `rtvuvale ~ove~ka krv i ~ove~ki srca koga gi seele svoite ìtni poliwa. Narodot vo Kanaravo Ekvador za vreme na ètvata sekoja godina `rtvuval stotina deca. Kralevite na Kvitite, Inki vo Peru kako i samite [panci dolgo go praktikuvale ovoj obred. Pri meksikanskite ètvi koga prvite plodovi mu bea daruvani na Soceto, se pronao|al nekakov kriminalec koj bil stavan me|u dva ogromni kamewa so ~ie spojuvawe se sma~kuvalo negovoto telo, a potoa sleduvala gozba i igraka. Starite Meksikanci, isto taka, `rtvuvale lu|e za vreme na site stepeni na rastewe na p~enkata pri {to starosta na `rtvite sodvetstvuvala na starosta na posevot: novoroden~iwata bile `rtvuvani pred seidbata, postarite deca koga semeto }e izniknelo, i se taka dodeka poseanoto ne sozree koga se `rtvuvale starci. Postoi zapis kako Poite `rtvuvale edna devojka od petnaesetina godini vo april 1837 ili 1938 godina. Vo toj opis, me|u drugoto, stoi deka otkako i go oboile teloto polovina vo crno, polovina vo crveno, ja podignalena nekoj vid besilka i na tivok ogan ja pe~ele, a potem ja ubile so streli. Po toa glava{inata na `rtvuvaweto i go iskornal srceto i go izel. Edna zapadnoafri~ka kralica `rtvuvala maì i èni sekoj mart. Tie bile ubivani so lopati i motiki pa nivite tela se pogrebuvale na sredinata vo {totuku izorano pole. Vo Lagos postoel obi~aj mlada devojka da se nabie ìva na kolec zaradi dobar rodna posevite. Zaedno so nea bile `rtvuavni i ovci i kozi koi se besele na stolbovi levo i desno od nea. Marimosi, edno be~uansko pleme za postignuvawe dobar rod kako `rtva odbirale mal no podebel ~ovek. Go odveduvale opien na pole kade go ubivale, go gorele i del od pepelta rasturale za da sluì kako seme, a ostatokot od negovoto telo go jadele. Od strana na indiskoto pleme Gondi bile kradeni bramanski deca i gi ~uvale zaradi `rtvuvawe. Gi ubivale so otrovni streli, a potem so nivnata krv go prskale izoranoto pole ili sozreanite posevi. Na~inot na ubivaweto na `rtvite se razlikuval od mesto do mesto. Eden od najvoobi~aenite metodi bil davewe ili sma~kuvawe. Ponekoga{ `rtvite gi se~ele ìvi. Vo Kina `rtvata bila vle~ena preku poleto opkolena so tolpa od koja sekoj so no` ili drugo sredstvo i odsekuval del od teloto bez da i ja dopre glavata. Nekade gi pe~ele na tivok ogan dodeka ne umrat.435
435
Frejzer, D`. D`. Zlatana grana, prou~avanje magije i religije, Ivani{evi~, Beograd, 2003, str. 430-4335
270
Vo moderna Grcija obi~aj e pri postavuvawe na temel na nova zgrada da se zakole petel, oven ili jagne i da se pu{ti krvta da im te~e vrz kamenot temelnik, pod koj potoa se zakopuva i samoto ìvotno. Celta na ovaa `rtva e zgradata da bide cvrsta i postojana. Ponekoga{ zaradi istata cel yidarot naveduva nekogo da dojde blizu do kamenot temelnik. Pritoa, skri{no }e mu go izmeri teloto, del od teloto ili senkata i merkata ja zakopuva pod kamenot. Se veruvalo deka toj ~ovek }e umre u{te istata godina, za{to zakopuvaweto na merata na negovata senka go ima istiot efekt kako i negovoto zakopuvawe. Ovoj obi~aj ja zamenil starata praktika na zayiduvawe na ìv ~ovek vo yid ili negovo zakopuvawe pod kamenot temelnik.436 Vo istorijata e poznato veruvaweto deka naplastenite nesre}i i grevovi na celiot narod moàt da se se prenesat vrz bog koj umira i se pretpostavuva deka toj zasekoga{ }e gi odnese so sebe po {to narodot ostanuva bezgre{en i sre}en. Idejata deka na{ata vina i stradawa moàt da se prenesat na nekoe drugo su{testvo koe }e gi nosi namesto nas e rasprostraneto vo primitivnite sredini. Taa poteknuva od o~iglednata zbrka me|u fizi~koto i duhovnoto, me|u materijalnoto i nematerijalnoto. Zatoa {to e mo`no da se prenese tovar na drva, kamewe ili {to i da e drugo od na{iot grb vrz grbot na nekoj drug, primitivniot ~ovek voobrazuva deka na toj na~in e mo`no da se ponese bremeto na svoite stradawa i nesre}i vrz drug koj }e gi trpi namesto nego. Negovoto postapuvawe vo soglasnost so ovaa ideja proizvede bezbroj ujdurmi ~ija cel e ~ovekot da gi prenese vrz drug nezgodite koi ne saka samiot da gi snosi. So eden zbor vo principot na prenesuvawe na stradawata vrz drug veruvaat i go praktikuvaat narodite koi stojat na nizok stepen na op{testvena i intelektualna kultura.437 Pritoa, treba da se znae deka zloto od koe ~ovekot saka da se oslobodi ne mora da se prenese i ne sekoga{ se prenesuvalo vrz nekakov bog. Osloboduvaweto od svoite grevovi i sradawa ednakvo se prenesuvalo vrz lu|e,438 {to
Frejzer, D`. D`. Zlatana grana, prou~avanje magije i religije, Ivani{evi~, Beograd, 2003, str. 199. 437 Ibid, str. 522. 438 Kaj Rimjanite lekot protiv treska se sostoel vo toa {to na bolniot }e mu se ise~ele noktite koi potoa, pred izlez na sonceto, so vosok se zalepuvale na vratata na sosedot. Na toj na~in treskata preo|a vrz sosedot. Eden bavarski lek pak protiv istata bolest nalagal na par~e hartija da se napi{e: "Tresko, ostani kade {to si, jas ne sum doma." i da mu se stavi nekomu vo xeb. Toga{ treskata preminiva vrz toa lice. Vo ~etvrtiot vek. od n.e. Marsel od Bordo prepi{al lek protiv bradavici koj se u{te se upotrebuva od strana na sueverni lica. Zaradi nivno is~eznuvawe, bradavicite najprvin treba da se doprat so tolku kam~iwa kolku {to ima bradavici, a potoa da se zavitkaat vo list od br{len i da se frlat na nekoj pat. Bradavicite avtomatski preminuvaat vrz ~ovekot {to }e gi najde i podigne tie kam~iwa. Ibid, str. 526-527.
436
271
zna~i vrz svoite bli`ni kako i vrz ìvotni439 ili vrz predmeti, iako vo posledniot slu~aj predmetot samo sluèl kako sredstvo za prenesuvawe na nesre}ata vrz liceto {to }e go dopre toj predmet.440 Dokolku se analiziraat site vidovi `rtvuvawa lesno e da se zabeleì deka vo site niv e sumpsumirana idejata za `rtvenoto jagne, vrz kogo i da e: bog, ~ovek iliìvotno, se natovaruvaat site grevovi ili zla koi vo odreden period go izma~uvale odreden narod ili grupa na lu|e. Eve u{te eden karakteristi~en primer na takvo `rtvuvawe kade kako `rtveno jagne se pojavuva ~ove~ko su{testvo. Vo Oni~a na rekata Niger, sekoja godina bile `rtvuvani dvajca lu|e za od zemjata da se simnat grevovite. @rtvite bile kupuvani so pari sobrani od narodot. Site lica koi prethodnata godina bile izvalkani so golemi grevoi kako {to se paleì, kra`bi, prequbi, vra`bini i dr., morale da platat 28 wui. So tie pari od vnatre{nosta na zemjatase kupuvale dve bolnikavi lica za da se prinesat kako `rtva za site tie gnasni zlostorstva - ednoto za zemjata i ednoto za rekata. ôvek od sosednoto mesto bil namenet da gi ubie. Postoi zapis od edno takvo `rtvuvawe {to bilo izavr{eno na 27. 02. 1858 godina. Nesre}ata `rtva bila devojka od okolku 20 godini. Taa bila vle~ena po zemjata so glavata svrtena nadolu od kralskata ku}a do rekata na rastojanie od okolu 3km. Za toa vreme ja sledela tolpa koja vikala: "Gre{nost, Gre{nost." Toa bil ritualot za simnuvawe na gre{nosta od zemjata.441 I anti~kite Grci imale obi~aj da upotrebuvaat lu|e kako `rtveni jagniwa. Se smeta deka Atiwaite redovno na smetka na gradot izdrùvale izvesen broj na propadnati i beskorisni lica i sekoga{ koga }e gi presretnela nekakva nesre}a kako, na primer, ~uma, su{a ili glad tie `rtvuvale dvaca od niv: edno za maìte, a drugo za ènite. Prvoto lice noselo na vratot niza od crni, a vtoroto od beli smokvi. @rvtite gi vodele niz gradot, a potem gi `rtvuvale najverojatno taka {to gi kamenuvale nadvor od gradot. Kaj Grcite vo Mala Azija vo VI
Marsel od Bordo za otstranuvawe na zabobolka go propi{uva sledniov lek: "Zastanete na otvoreno pole, fatete àba za glava, pluknete i vo usta i kaète i da ja odnese va{ata bolka, a potoa pu{tete ja da si odi. Za celosna efikasnot na lekot (sekoj koj }e bil faten pri nivno zakopuvawe na javen pat) toa mora da se stori vo sre}en den i ~as. Lekot pak, protiv ka{lica vo Vels e u{te poednostaven. Dovolno e da se stavi edno vlako od kosata na toj {to ka{la vo sendvi~ nama~kan so maslac i toa da mu se dade na nekoe ku~e. Vo toj slu~aj ka{licata preminuva vrz ku~eto. Ibid. str. 527. 440 êsta praktika bila vo slu~aj na zaboluvawe svojata bolest prvo da se prenese vrz nekakva figura, za ottamu preku dopir da prejde na nekoj ~ovek. Od tie pri~ini upotrebata na kipovi i figuri za ovaa namena povlekuvala izrekuvawe na smrtna kazna: sekoj koj }e bil faten pri nivno zakopuvawe na javen pat bil osuduvan na smrt. Ibid, str. 522 441 Ibid, str. 549.
439
272
vek p.n.e. koga gradot stradal od ~uma, glad ili nekoja druga op{ta nesre}a bilo izbirano nekoe grdo ili nakaàno lice koe }e gi zeme site zla {to ja ma~ele zaednicata vrz sebe. Go doveduvale na opredeleno mesto i vo raka mu stavale smokvi, ja~men, leb i sirewe koi toa lice moralo da gi izede. Potoa, pri zvuci na muzika, so morski luk i so granki od diva smokva go udirale sedum pati po genitaliite. Najposle go spaluvale i negovata pepel ja frlale vo moreto.442 Starite Kelti ~uvale osudeni zlostornici za da gi `rtvuvaat na golemi sve~enosti koi se odrùvale edna{ na sekoja petta godina. Se veruvalo deka kolku {to ima pove}e takvi `rtvi, tolku }e bide pogolema plodnosta na zemjata. Toga{ koga nemalo dovolno zostornici, za `rtvi bile zemani i voeni zarobenici. @rtvuvaweto se vr{elo od strana na druidite ili sve{tenicite. Nekoi od `rtvite bile ubivani so streli, nekoi gi nabivale na kolec, a nekoi gi spaluvale. Spalvaweto se vr{elo na toj na~in {to se pravele ogromni figuri i pleteni od granki i treva vo koi `rtvite se stavale zaedno so razni ìvotni.443 Mo{ne karakrteristi~no bilo `rtvuvaweto na lu|e vr{eno od Astekite vo staro Meksiko, osobeno ona na lu|e koi se smetale za ~ove~ki pretstavnici na bogot na bogovite. Za taa cel se odbiral ubav zarobenik za kogo smetale deka e i dobar ~ovek i mu go davale imeto na bogot komu go `rtvuvaat. Pritoa, go ukrasuvale so istite ukrasi kako i svojot idol i pred site objavuvale deka zarobenikot go pretstavuva toj idol,a toa traelo edna godina. Za toa vreme narodot go po~ituval i oboàval kako vistinski bog: toj jadel i piel, se veselel i bukvalno pravel se {to saka, no postojano bil pod budnoto oko na 12 ~uvari ~ija edinstvena zada~a bila da vnimavaat da ne izbega. Site odele kaj nego da mu se poklonat, a gi doveduvale i svoite deca i bolni za da gi blagoslovi i izlekuva. Koga }e dojdel denot na `rtvuvaweto (23 ili 27 april) go ka~uvale na vrvot na eden hram izgraden vo oblik na piramida, go poloùvale vrz kamen stolb i dodeka nekolku sve{tenicigo drèle pritisnat so grb vrz stolbot, eden od niv so no` mu gi rasporuval gradite i mu go vadel srceto po {to go digal vo visina kako `rtva za soceto. Teloto na `rtvata ne se frlalo za da se istrkala po skalite na hramot kako {to toa se prvelo so ise~enite glavi i telata na obi~nite `rtvi, tuku bilo noseno do dolu kade mu bila otse~uvana glavata i bila nabiena na kolec. Taka umiral bogo~ovekot vo Meksiko se do XVI vek. Golemiot bog umiral vo lik na eden i vedna{ se vra}al vo ìvot vo liceto nadrug bogo~ovek {to bil opredeluvan da gi uìva fatalnite po~esti na boènstvo vo narednita godina, a po nejziniot istek da zagine kako i site negovi prethodnici.444
442 443
Ibid, str. 558-559. Ibid, str. 625. 444 Ibid, str. 566-568.
273
Poznato e deka eden od tie bogovi bil i Isus Hristos koj se `rtvuval, odnosno svojata krv ja proleal za da gi iskupi grevovite na ~ovekot. Toj do{ol na svetot za da gi spasi lu|eto od samiot bog, stradal i na krajot umrel, a negovoto voskrsnuvawe zna~i deka site bo`ji deca se sigurni vo taa idnina. Vo ovaa smisla Jung ja istaknuva nepravednosta na gospod koj za da go stivne svojot gnev smeta deka e neophodno negoviot sin da se ma~i na krstot i ottamu se pra{uva: "Kakov tatko e toj koj poprvo }e go zakole svojot sin namesto velikodu{no da im prosti na svite lo{o sovetuvani i od strana na Satanata zavedeni tvorbi?" Kolku ~udno dejstvuva bo`jata akcija za spasuvawe na ~ovekot, veli natamu ovoj avtor. Gospod, ne pravi ni{to drugo, tuku vo likot na svojot sin go spasuva ~ove{tvoto od samiot sebe.445 Poseben vid `rtvuvawe pretstavuvaat oddevawata koi se sostojat vo samo`rtvuvawe, samoizma~uvawe, poreknuvawe na sebesi. Nekoi Indusi gi raskinuvaat svoite tela so neprestano kam{ikuvawe, a drugi se zavetuvaat postojano da gi dràt stisnati tupanicite, taka {to noktite koi nikoga{ ne gi se~at im izrastuvaat niz dlankite... Indusot ja pie duri i urinata od krava kako sredstvo za ~istewe od grevovi i smeta deka vr{i samoubistvo koe e dostojno za sekoe priznanie ako se zatrupa vo kravja balega i pod nea izgori. Samopreknuvaweto se pravi za da se stekne naklonetost na volovite, t.e. bogovite446 da ispolnuvaat sekoja èlba.447 So strogo oddevawe moè bogovite da se navedat da mu udovolat na sekoja molba na ~ovekot, pa duri i negovite razni pomisli vedna{ da gi ispolnat. Hristijaninot se `rtvuva, se negira sebesi samo zatoa da postigne blaènstvo. Koga toj mu se `rtvuva na boga, toa zna~i deka toj mu gi `rtvuva site ovozemski, minlivi radosti na sre}ata na nebesnoto carstvo. Isto e so Indusite. Vo ManuoJung, K. G, Odgovor na Jov, \ur|a, Skopje, 2007, str. 82 i 83. Da potsetime: Ksenofon veli: Lu|eto ne se tvorbi na bogovite tuku bogovite se tvorbi na lu|eto. Lu|eto spored svojata slika i prilika gi sozdale bogovite kako najvisoki su{testva. ôvekot smeta deka bogovite se rodeni kako i toj samiot, pa ottamu vo niv gi vnesuva svoite ~uvstva, svojot sopstven oblik i glas. Zatoa, Ksenofont veli: "Me|utoa koga volovite, kowite i lavovite bi imale race pa so rakata bi naslikale tvorba, kowot bi go naslikal bog kako kow, a volot kako vol, bi mu dale telesen lik kakov {to samite go imaat, prviot nalik na kow, a vtoriot nalik na vol. Za Etiopqanite bogovite se taponosni i crni, a za Tra~anite so crvena kosa i so plavi o~i. \uri}, M. Istorija helenske etike, Zavod za u|beni}e i nastavna sredstva, Beograd, 1987, str. 122. Lu|eto sakaat da go vidat gospod so svoi o~i, kako {to gledaat krava i da go sakaat kako {to ja sakaat svojata krava - zaradi mlekoto i sireweto i profitot {to im go donesuva. Taka e so lu|eto koi go sakaat gospod zaradi nadvore{noto bogatstvo ili vnatre{nata prijatnost. (Ekhart, 1280-1328). 447 Religija e verba vo nad~ove~ki bitija koi upravuvaat so svetot, i obid da se pridobie nivnata naklonost.
446 445
274
viot zakonik, na primer, se veli: Koga bramanot po~nuva da se vardi od site ~uvstvitelni zadovolstva, toj postignuva blaèstvo na ovoj svet, koe }e trae i po smrta.448 a) @rtvuvawe na lu|e vo Biblijata Napred vidovme deka `rtvuvawata na gospod postojat kaj lu|eto od najstarite vremiwa. Za niv se zboruva i vo Biblijata. Taka ve}e Kain mu dava{ena gospod "`rtvi od plodovite na zamjata," a Aveq "od prvorodencite na svojot dobitok, i od mrsnoto." Pritoa, ottamu {to na po~etokot gospod be{e vegetarijanec, se slu~i i prvoto ubistvo na zemjata.449 Me|u prvite ~ove~ki `rtvi be{e onaa na Avram koj se obide da go `rtvuva Isak.450 Slednata `rtva {to se spomenuva vo Stariot zavet e onaa na Jakov. Toj "prinese `rtva na gorata i gi povika svoite lu|e da jadat" (Bitie, 31:54).451
448
Foerbah, L. Predavanja o su{tini religije, Kultura, Beograd, 1955, str. 103-
111. Gospod pogledna milostivo na Aveqa i na negovata `rtva, a ni pogled ne svrti kon Kaina i negovata `rtva. Zatoa Kain se naluti mnogu i liceto mu se smeni. I gospod mu re~e na Kaina: Zo{to si lut? Zo{to ti e smeneto liceto? Za{to ako raboti{ pravo, sveti{ od nasmeanost. A ako ne raboti{ pravo, grevot ti leì pred vrata, {to debne vrz tebe, no ti u{te moè{ da mu se sprotivstavi{. Kain pak mu re~e na svojot brat Aveq: Ajde da izlezeme. I otkako se najdoa vo poleto Kain skokna na bratasi i go ubi. (Bitie, 4:3-8). 450 Bog go stavi na proverka Arama i mu re~e: Zemi go svojot sin, svojot edinec Isak, kogo go qubi{ i otidi vo mesnosta Morija i prinesi go tamu kako `rtva palenica na ridot {to }e ti go pokaàm... Avram podigna `rtvenik, gi naredi drvata go vrza svojot sin Isak i go poloì nad pepelnicite na `rtvenikot. Sega Aram ja ispruì rakata i go zede noòt, za da go zakole sina si. No gospodov angel od neboto go povika i re~e: Avrame... ne ja spu{taj rakata vrz deteto, nitu mu pravi ne{to. Eve sega znam deka se boji{ od boga za{to ne go zadrà od mene ni svojot sin, svojot edinec. I podigna Avram o~i i vide i ete zad nego oven spletkan so rogovite vo grmu{ka. Aram otude go zede ovenot i go prinese vo `rtva sepalenica namesto sinasi. (Bitie, 22:1-24). 451 @rtvata e otkaùvawe od nekoe dobro koe za ~ovekot e skapoceno... ôvekot `rtvuva ~ovek, samo zatoa da se zablagodari za ona {to toj go smeta za najvisoka sre}a ili za od sebe da otstrani najgolema nesre}a, seedno dali taa e vistinita ili samo pretpostavena. @rtvata (kurban) sluì za voljata na bogovite da mu se podloì na voljata na ~ovekot: Neka mojata volja bide bo`ja volja vo moja korist. Nejzina cel e da se stekne milost i naklonetost na bogovite za da se dojde do ne{to dobro i poèlno. Rimjanite i Grcite imale holokausti, t.e. `rtvi kaj koi po derewe na koàta celoto `rtveno ìvotno go frlalo vo ogan vo ~est na bogovite. Me|utoa, obi~no na bogovite mu bil davan samo eden del a najdobrite pe~eni delovi gi jaedle samite tie koi gi prines449
275
Vo Biblijata se zboruva za pove}e vidovi `rtvi. Taka na primer edna od tie e kolektivnata `rtva - `rtva za grev od neznaewe, nevnimanie nebre`nost. Ako nevolno zgre{ila zaednicata so toa {to ne ispolnila nekoja od zapovedite {to gospod im gi soop{ti preku Mojseja, celoto op{testvo bilo dol`no da prinese junec kako palenica za prijaten miris na gospoda so leben prinos i so nalevnica spored pravilnikot i eden jarec vo `rtva za grev (Broevi, 15:22,24). Ako pak, zgre{i poedinec od neznaewe, treba da prinese edno ènsko jare godina~e kako `rtva za grev i sve{tenikot }e napravi pokrivawe na grevot za ~ovekot koj zgre{il nevolno od neznaewe i }e bide ~ist i }e mu bide prosteno. No, onoj {to }e napravi ne{to volevo, bilo da e roden vo tatkovinata bilo da e stranec, toj huli na gospoda. Takviot neka bide istreben od svojot narod (Broevoi, 15:27-28, 32). Drug vid e `rtvata nare~ena sekojdnevna palenica za blagougoden miris na boga. Po izborot za Isus Navin za Mojsiev zamenik, gospod mu re~e na Mojseja deka saka sekojdnevni `rtvi palenici. Ova se palenite `rtvi: sekoj den dve ednogodi{ni jagniwa kako trajna palenica. Vo po~etokot na mesecot `rtvite palenici treba da se sostojat dve junici i sedum jagniwa godinan~iwa. Za Denot na trubniot zvuk i Denot na o~istuvaweto `rtvata se sostoi vo eden junec, eden oven i sedum jagniwa godinan~iwa, a za Pasha i Denot na prvite plodovi: dva junci, eden oven i sedum jagniwa godinan~iwa. Posebni palenici od trinaeset do sedum junci, dva ovna i ~etirinaeset jagniwa godinan~iwa se prinesuvaat za praznikot na Senici. Pritoa, kako i vo site drugi slu~ai, palenicite mora da ne
uvale `rtvite. Me|utoa, imalo i rasipni `rtvi (golemiot strav i golemata radost nalagaat i golemi `rtvi): za Aleksandar Veliki se veli deka po pobedata nad Lakedemoncite (Spartancite) na bogovite im `rtvuval stotina, a negovata majka Olimpija, iljada volovi. Koga }e se najdele vo golema nevolja ili opasnost, Kartagincitena svojot bog Moloh mu go `rtvuvale ona {to na ~ovek mu e najmilo, sopstvenite deca. @rtvite kaj Germanite se javuvale edinstveno kako pogubuvawe na zlostornici, zna~i kako kaznuvawe i istovremeno kako `rtva na izmiruvawe (kompenzacija) na bogovite koi storeniot zlostor gi navredil. Spored Cezar, Galite `rtvuvale lu|e sekoga{ koga stradale od nekoja te{ka bolest ili se nao|ale vo voena opasnost, za{to veruvale deka }e gi umilostivat bogovite samo taka ako za spasen ìvot na eden ~ovek im prinesat na `rtva drug ~ovek. Starite Meksikanci za eden den prinesuvale na `rtva po pet, pa i po deset iljadi lu|e. Vo Laos ne mu se podiga nitu eden hram na boga, ako prethodno vo negovite temeli ne se zakopal prviot minuva~, so {to hramovite stanuvaat osveteni. Kaj nekoi crne~ki narodi se prinesuvaat na `rtva stotina i iljadnici zarobenici vo zaslepeno uveruvawe deka na toj na~in moè da se zasluì milosta bo`ja i da se obezbedi pobeda nad neprijatelot. V. Foerbah, L. Predavanja o su{tini religije, Kultura, Beograd, 1955, str. 102- 112.
276
bidat so nedostatok,452 a pokraj niv sekoga{ da ima i soodveten leben prinos od bra{no i nalevnici so vino. I toa ne e se. Osven palenicite za prijaten (blagougoden) miris, gospod pobara da mu bide prinesuvan i po eden jarec kako prinos za grev. (Broevi, 28:1-30, 29:140). Prinosite i `rtvite bea znak na ~ovekovoto kaewe za grevovite (umilostuvawe na gospod i pat za o~istuvawe od telesnata i du{evnata ne~istotija) i negova blagodarnost za bo`jite dobri dela storeni kon lu|eto. @rtvite bea prinesuvani za o~istuvawe i grev, za prestap, `rtvi palenici i `rtvi blagodarnici (leb, bra{no i dr.). Najzna~ana `rtva za izbraniot narod bo`ji be{e pashalnoto jagne. Toa bilo koleno i prinesuvano vo spomen na izbavuvaweto na Evrejskiot narod od ropstvoto vo Egipet.453 Sve{tenicite prinesuvale podaroci i `rtvi najprvin za svoite grevovi, a potem i za grevovite na narodot (Broevi, 7:24-28). Jafta go `rtvuva{e svoetoedinstveno dete - }erkata po pobedata protiv Amoncite.454 Toj pred bitkata so neprijatelot se zvetuval
Ne `rtvuvaj mu na gospod, svojot bog, ni vol ni oven {to bi imal na sebe nedostatok ili nekakvo zlo, za{to toa e gadno pred gospoda, tvojot bog. (Vtorozakonie, 17:1). Sinot go po~ituva tatkoto, a slugata gospodarot. No ako sum jas tatko, kade e po~ituvaweto kon mene? ...A koga za `rtva prinesuvate slep dobitok, zar toa ne e zlo? I koga prinesuvata hromo i bolno, zar toa ne e zlo? Donesete mu takvo ne{to na svojot namesnik, dali }e bide zadovolen i dali }e te primi dobro? (Malahija, 1:6, 9). 453 Zborot grev obi~no se koristi vo religijata i zna~i neposlu{nost vo odnos na nekoja bo`ja zapoved. Bennett J. Rizik i sloboda, Zlatni zmaj, Beograd, 2005, st. 128. Zna~i grevot (zloto) e neposlu{nost kon bog koj e pomo}en od tatkoto i vladetelot i ottamu vo sostojba da ni nareduva. A za neposlu{nost (grev) sleduva kazna. Ottamu spored Benet, ako kaème deka pri~inata na zloto i stradawata na ~ovekot e neposlu{nosta, toga{ taa neposlu{nost se u{te e neposlu{nost na su{testvata koi vo celost se nao|aat podredeni na mo}ta na boga. Duri i ako se obideme da ja zaobikolime taa te{kotija taka {to }e kaème deka bog mu dal na ~ovekot slobodna volja postavuvaj}i go na toj na~in nadvor od nepostrednosto vodstvo i prepu{taj}i mu samiot da izbere zlo dokolku toa go preferira - podignavme gorko obvinuvawe protiv bog za{to go postavil ~ovekot vo nevozmo`na situacija. Hristijanskata vera smeta deka bog otkako ~ovekot go dovel vo taa nesre}na situacija so aktot na izbavuvaweto povtorno delumno go oslobodil, no deka ~ovekot se u{te ja ima slobodata da go izbere zloto. Ovoj fakt vo tekot na celata hristijanska era predizvika nezamislivo stradawe vo svetot koe, duri i denes prodolùva. Hristijanite mora da se pomirat so prigovorot deka nebroeni grozni ne{ta se napraveni vo ime na bogot na qubovta. Ibid, st. 130-131. 454 Avram ne be{e kaznet za svojata zlostorni~ka svirepost, tuku e pofalen vo imeto na pobo`nosta za{to posakal da go ubie sina si, no nikako zlostorni~ki, tuku so pokornost. So pravo se istraùva dali treba da se smeta deka e napraveno spored bo`ja volja toa {to Jafta ja ubil }erka si dodeka
452
277
na gospod: "Ako mi gi predade{ Amoncite vo race koj }e izleze niz vratata na mojata ku}a za da me presretne koga }e se vra}am kako pobednik od bojot so Amoncite }e bide gospodov, i nego }e go prinesam kako paleniaca. Jefta trgna protiv Amoncite za da gi napadne i gospod mu gi predade vo negovite race. Koga Jefta se vrati doma vo Mespa vo presret mu izleze }erkata igraj}i pri zvuci na tapani Jefta mora{e da go izvr{i svojot zavet (Kniga za sudiite, 11:30-40). Moavskiot kral go `rtvuva{e sinot za da go odbie napadot na Evreite.455 Sefarvaimcite, isto taka, gi `rtvuvaa svoite sinovi.456 Svedo{tva za razni `rtvuvawa se sre}avaat i vo Eremija,457 Ezekiel,458 Mihej,459i sl.
mu pritr~uvala vo presret, za{to ve}e dal zavet deka }e go `rtvuva na boga onoj {to prv }e mu izleze vo presret ako kako pobednik se vrati od boj... Zna~i ako se izzemat onie koi se ubieni spored praveden zakon ili za koi{to samiot izvor na pravdata - bog zapovedal da bidat ubieni, sekoj {to }e ubie ~ovek ili }e se ubie samiot sebe, se vpu{ta vo zlostor za ubistvo. Avgustin, Za dràvata bo`ja, Kultura, Skopje, 1997, str. 48. 455 Koga moavskiot car vide deka ne }e ja izdrì bitkata zede so sebe sedumstotini lu|e vooruèni so me~evi, se obide da se probie i da dojde do edomskiot car, ama ne uspea. Toga{ go zede svojot sin prvenec koj treba{e da go nasledi i go prinese kako palenica na yidot. Toa im se zgadi tolku na Izraelcite ta otidoa od niv i se vratija vo svojata zemja. (Vtora kniga carevi, 3, 26:27). 456 Sefarvaimcite gi spaluvaa svoite deca vo ogan vo ~est na Adramalah i Anameleh sefarvaimskite bogovi. Tie go po~ituvaa i gospoda i postavija nekoi lu|e me|u sebe za sve{tenici na visokite mesta koi im gi prinesuvaa `rtvite vo domovite na visokite mesta (Vtora kniga carevi, 17:31-32). 457 Judinite sinovi pravat {to e zlo vo moite o~i - zboruva gospod. Postavija grozotii vo domot {to se vika so moeto ime za da go oskvernat izdeignaa tofetski visoki mesta vo dolinata Ben Enom (Enomovi Sinovi) i gi gorat vo ogan svoite sinovi i }erki - {to jas nikoga{ ne im zapovedav nitu pak toa nekoga{ mi padna na um. (7:30-31). 458 ...Gi zede i {arenite vezani obleki za da gi oble~e{ so niv svoite idoli i nim im gi prinesuva{e moeto maslo i mojot temjan. A lebot {to ti go dadov - p~eni~oto bra{no, medot i masloto so koe te hranev - gi stava{e pred niv za prijaten miris. Da, toa be{e taka - govori gospod bog. Gi zema{e svoite sinovi i }erki {to mene mi gi rodi i im gi kole{e niv za hrana. Malku ti be{e tvoeto bludstvuvawe pa i moite deca gi dava{e za da gi pominuvaat niz ogan vo nivna ~est. Vo site tie gnasotii i vo svoeto bludstvo ne si spomna za denovite na tvojata mladost koga gola i razgolena se prpelka{e vo tvojata krv. (16:18-22). ...i zaradi krvta na svoite sinovi {to im gi prinesuva{e niv (16:36-43). ...racete im se okrvaveni, napravija prequba so svoite idoli, decata {to mi gi narodija gi pominaa niz ogan za da gi progolta (23:37). ...vo istiot den koga svoite deca im gi zaklaa na idolite dojdoa vo moeto svetili{te za da go one~estat (23:39).
278
Prinesuvaweto `rtvi na gospod be{e potreba na ~ovekot i bo`ja zapoved. Me|utoa, ona {to go priznava duri i samata teologija e deka se pokaà oti site ovie `rtvi bile nemo}ni vistinski da go spasat i is~istat ~ovekot od grevot. Kako i celiot Star zavet i tie mu sluèle na "slikata i senkata na nebesnite stvarnosti." Site tie `rtvi, vsu{nost, bile samo podgotovka za Hristosovata `rtva na krstot. Toj sebesi se prinel kako `rtva edna{ zasekoga{ za so svojata `rtva da go uni{ti grevot. Taka, spored tvrdeweto na teologijata, duri so negovata `rtva site `rtvi dobile polnost i bile iskoreneti ili ukinati, dobivaj}i ja svojata kone~na smisla vo Isus koj sebesi se prinel za ìvotot na setot. Vo me|uvreme gospod go menuva stavot kon `rtvuvaweto vo nasoka kon pravdata. Vo eden moment toj veli: Gi mrazam i gi preziram va{ite praznici i ve}e ne mi se mili va{ite sve~enosti. Koga mu prinesuvate palenici, va{ite lebni prinosi ne mi se mili, na `rtvata blagodarnica od va{ite zgoeni teliwa i ne poglednuvam. Otstranete go od mene {umot na svoite pesni, ne sakam da gi slu{am zvucite na va{ite psaltiri. Pravdata neka pote~e kako voda i spravedlivosta kako silna buica. (Amos, 5:21-24). I Mihej, kako Amos, go istaknuva baraweto odadenosta na boga da ne seiskaùva so formalni obredi i `rtvi, tuku so ~esen vnatre{en stav, ~esnost i pravedni postapki. So {to }e dojdam pred gospod, }e padnam li ni~kum pred sevi{niot bog? - se pra{uva Mihej. ]e dojdam li pred nego so `rtva palenica so telina godina~iwa. Dali }e mu bidat mili iljada ovci, iljada iljadi potoci maslo?Treba li da se prinese prvorodeniot sin zaradi svojot prestap, plodot na svojata utroba zaradi grevot na mojata du{a? ôveku, objaveno e {to e dobro, {to bara gospod od tebe: da se pravi samo pravda, da se qubi milosrdieto i da se odi smireno po svojot bog. Gospodoviot glas mu vika na gradot i mudrosta }e go vidi tvoeto ime: "Slu{ajte go èzloto i onoj koj go opredelil." Zar moàm da go podnesuvam bogatstvoto vo domot na bezbo`nicite so prokleta napolneta efa. Moàm li da go opravdam onoj koj se sluì so kriva merka, so vre}a so izmamlivi merilki. (Mihej, 6:6-11). Prorokot Isaija, pak, im upatuva prekor na bogatite koi svoeto bogatstvo go sobiraat na {teta na siroma{nite i koi ja izvrtuvaat pravdata vo koja siroma{nite se nadevaat. Kako stana ti bludnica verna tvrdino? Be{e polna so pravda, pravdata prestojuva{e vo nea, a sega - ubijcite... Tvoite knezovi se odmetnaa se sprijatelija so kradci. Site kopneat za potkup, letaat po darovi. Mu ja skratuvaat pravdata na sira~eto, parnicata na vdovicata ne stiga do
So {to }e dojdam pred gospoda, }e padnam li ni~kum pred sevi{niot bog? ]e dojdam li pred nego so `rtva palenica so teliwa godina~iwa. Dali }e mu bidat mili iljada ovni i iljada iljadi potoci maslo? Treba li da se prinese prvorodeniot sin zaradi svojot prestap, plodot na svojata utroba zaardi grevot na mojata du{a (6:6-7).
459
279
niv (Isaija, 1:21-23). ...Te{ko vi vam {to pribliùvate ku}a do ku}a i {to sostavuvate niva do niva dodeka ne go zazemete seto mesto pa da stanete edinstveni vo zemjata (Isaija, 5:8). Isaija, u{te pove}e od Amos i Mihej naglasuva deka gospod ja saka pravdata i go po~ituva ispravnoto povedenie pove}e otkolku formalnite obredi i `rtvi. ûjte go gospodovoto slovo sodomski glavatari, poslu{ajte go zakonot na va{iot bog gomorski narode. Zo{to mi e mno{tvoto va{i ìvoti govori gospod. Sit sum od ovenski palenici i od mrsnoto na zgoenite teliwa. I krvta mi se zgadi od bikovi, jagniwa i jariwa... temjanot go zamraziv... Koga gi {irite racete za molitva jas gi odvra}am o~ite od vas. Samo gi mnoìte molitvite, jas ne vi veruvam. Racete vi se natopeni so krv, izmijte se, o~istete se. Otsranete gi od pred moite o~i ne~esnite dela, prestanete da pravite zlo. U~ete se na dobri dela, stremete se kon pravdata, priteknete mu na pomo{ na ugneteniot, pomognete mu na sira~eto do pravdata, zazemete se za vdovicite(Isaija 1:10-17). Isaija zaboruva i za toa daka gospod }e prati izbavitel. Mesijata460 }e izgleda taka {to so pravda }e mu bidat prepa{ani bedrata, a so vernost stranite. Na nego }e po~iva gopodoviot duh, duh na mudrosta i na razumot, duh na sovest i sila, duh na znaewe i na strav gospoden. Gospodoviot srav }e go vdahne, ne }e sudi spored videnoto ni }e presuduva spored ~uenoto, tuku }e im sudi po pravda na bednite i prav sud }e im izre~uva na bednite na zemjata. So bi~ot na svoeto slovo }e go {ibne silnikot, a so zdivot od ustata }e go ubie bezbo`nikot (Isaija, 11, 2-5).461 ]e go kazni svetot za zloto, bezbo`nicite za bezzakonito, }e ja dokraj~i gordelivosta na gordelivite, }e ja poniì naduenosta na silnicite. ôvekot }e bide povreden otkolku pre~istenoto zlato, smrtnikot od ofirskoto zlato (Isaija, 13:11-13). Mesijata }e gi uni{te neprijatelite na Izrael (Isaija, 11:11-16) i }e sozdade sostojba na bo`jo carstvo na zamjata vo koe: "I volkot }e ìvee so jagneto, risot }e leì so jareto, teleto i lav~eto }e pasat zaedno, a malo detence }e gi
Spored Talmudot mesija e ~ovek na pravdata koj moè da namirisa {to e dobro, a {to zlo. Vo drug talmudski izvor se veli deka Bar Koziba (Bar Kohba) vladeel dveipol godini i toga{ im rekol na rabinite: "Jas sum Mesija." Tie mu odgovorile: "Za mesijata e zapi{ano deka mirisa i sudi. Da vidime dali moè Bar Koziba toa da go stori." Koga videle deka ne moè da sudi spored mirisot, go ubile. Vo Talmudot moè da se najde i mnogu zanimlivoto tvrdewe deka "vo mesijanskata era (vtoroto doa|awe na Isus, m.z.) ne postoi ni zasluga nitu vina." Spored ovaa izreka vo mesijanskata era izgleda deka za ~ovekot }e is~ezne problemot na vinata, a so toa i problemot na dobrite dela. Na ~ovekot pove}e nema da mu bidat potrebni dobri dela, za{to }e stane celosno svoj. Fromm, E. Bit }ete kao Bog, Zagreb, 1989, str. 192. 461 So ogled deka toga{nite Evrei ne si gi miele zabite, pretpostavuvale deka toa ne go pravi nitu Jehova.
460
280
vodi. Kravata i me~kata }e pasat zaedno, a nivnite mladi }e leàt zaedno, lavot }e jade slama kako govedo. Doil~e }e si igra nad dupkata na zmijata, cical~eto }e ja vovlekuva rakata vo zmiinoto leglo. Ne }e se pravi pove}e zlo, ne }e se opustuva na seta moja sveta gora: zemjata }e se ispolni so znaewe za gospoda, kako {to moriwata se polnat so voda (Isaija, 11:5-9). Me|utoa, toj raj na zemjata (bez iracionalni elementi povrzani so neboto) nema da vaì samo za Evreite, tuku za site narodi na realniot svet.462 Zo{to mi e mno{tvoto va{i `rtvi? - govori gospod. Sit sum od ovenski palenici.463 I krvta mi se zgadi od bikovi, jagniwa i jariwa.464 (Isaija, 1:11)... Koga gi {irite racete za molitva, jas gi odvra}am o~ite od vas. Samo gi mnoìte molitvite, jas ne ve slu{am. Racete vi se natopeni so krv, izmijte se, o~istete se. Otstranete gi od pred moite o~i ne~esnite dela, prestanete da pravite zlo. U~ete se na dobro dela: stremete se kon pravda, priteknuvajte mu na pomo{ na ugneteniot, pomgnete mu na sira~eto do pravdata, zazemete se za vdovicata. (Isaija, 1:15-17). Ezekiel, kako i porane{nite proroci, ja istaknuva za{titata na siroma{nite i na bogata{ite koi zemaat od niv im se zakanuva so bo`ji kazni. I toj go istaknuva idealot na pravdata, pa veli: "Koj e praveden i koj gi po~ituva zakonot i pravdata i ne jade po planinite i ne gi podiga o~ite kon idolite na Izraeleviot dom, ne ja obes~esuva ènata na svojot blièn i ne i prio|a na ènata dodeka e ne~ista, nikomu ne mu nanesuva nasilstvo, go vra}a zemenoto vo zalog i ni{to ne ograbuva, go deli svojot leb so gladnite, go oblekuva goliot, ne dava na zaem so dobivka, ja vozdrùva rakata od nepravda, presuduva spored vistinata, odi po moite naredbi i gi ~uva moite zakoni postapuvj}i spored vistinata - toj e navistina praveden i toj }e ìvee, zboruva gospod bog. No, ako toj rodi razbojnik koj proleva krv ili }e mu napravi ne{to sli~no na bratot, a ne raboti kako negoviot roditel... takviot sin nema da ìvee... A ako toj rodi sin koj }e gi sogleda site grevovi {to gi napravil negoviot tatko, ako gi sogleda i ako taka ve}e ne napravi... ne, toj nema da umre zaradi tatkoviot grev, toj }e ìvee. A negoviot tatko... }e umre zaradi svojot grev. No, vie velite za{tosinot da ne go nosi tatkoviot grev. Zatoa {to sinot izvr{uva zakon i pravda, gi ~uva i gi izvr{uva site moi naredbi }e ìvee Onoj koj zgre{il, toj }e umre.
Spored nekoi avtori najgolemiot dostrel {to gospod go pravi vo vrska so `rtvuvaweto e istaknuvaweto na zabranata da se `rtvuvaat deca. Ne dozvoluvaj nekoe tvoe dete da mu bide `rtvuvano na Moloha (Levit, 18:21 i 20:1-6). Fakt e me|utoa deka bog se buni {to lu|eto toa `rtvuvawe ne mu go pravat nemu tuku na drug bog - na Moloh. 463 Fakt e me|utoa deka gospod porano ne moè{e da se nasiti. 464 Ovde e verojatno da se pretpostavi deka toa bilo vreme koga gospod ve}e gi imal dobieno prvite nau~ni soznanija za {tetnosta od holesterolot.
462
281
Sinot nema da go nosi tatkoviot grev, ni tatkoto sinoviot grev. Vrz pravednikot }e bide negovata pravda, a vrz bezbo`nikot negovata bezbo`nost (Ezekiel, 18:5-20). Vo Petokniìetoi kaj porane{nite proroci osobeno se istaknuva pravednosta na Jehova koj go nagraduva dobroto i go kaznuva zloto na eden strog, noumoliv i avtomatski na~in. Pokraj svetosta i strogosta na gospod, Ezekiel ja istaknuva i negovata vozvi{enost nad ~ovekot i negovata dobrina. Dodu{a, ni spored Ezekiel,pravda ne moè da se prebie za nepravda: pravedniot nema da go izbavi pravdata negova koga }e zgre{i, no zatoa, ako se odvrati, bezbo`nikot nema da propadne za bezbo`nosta svoja.465 Pokraj istaknuvaweto na li~nata odgovornost i li~noto bogatstvo, "Poslovici" (Solomonovi izreki) gi prepora~uvaat skromnosta, razumnosta, trezvenosta i stravot od gospod kako najgolemi doblesti: Podobro e malku so strav od gospod, otkolku golemo bogatsvo i nemir so nego (15:16), Pravdata go vozvi{uva narodot, a grevot e sram na narodot. (14:35), Podobro e malku so pravda, otkolku golemi prihodi so nepravda (16:8), Koj see nepravda - `nee àlost i grabeòt na negoviot gnev }e go udri nego samiot (22:8). Podocna, site tie idei osobeno }e gi istaknuva kalvinizmot. 2. PRAVDATA VO NOVIOT ZAVET
2.1. FILOZOFIJATA NA ISUS
Mesijanstvoto (mesija - bo`ji pratenik, izbavitel na Evreite od nevolji) iznikna od idejata deka Evreite iako porazuvani vo vojni se izbraniot narod (tie se osvojuvani poradi nedovolnata verba vo gospod, staradaat od drugi narodi koi postapuvaat po bo`ja volja, neprijatelite na Evreite se samo "kam{ik bo`ji," prateni po bo`ji nalog za da gi kaznat Evreite zaradi nedovolnoto po~ituvawe na boga). Mesija e prorok koj treba da go sozdade carstvoto na mirot i sre}ata i
Mene ne mi e do smrtta na bezbo`nikot, tuku da se odvati od svojot lo{ pat i da ìvee! ...Pravednikot nema da go izbavi negovata pravednost vo denot koga }e sogre{i, nitu bezbo`nikot }e strada zaradi svojata bezbo`nost vo denot koga }e se odvrati od nea, kako {to ni pravednikot ne }e moè da ostane vo ìvot vo denot koga }e sogre{i. Ako mu re~am na pravednikot: "]e ìvee{," a toj po~ne da se nadeva vo svojata pravednost, }e ja zaboravam seta negova pravednost i toj }e umre zaradi nepravednosta {to ja napravi! Ako mu re~am na bezbo`nikot: "]e umre{," a toj se odvrati od svojot grev i po~ne da pravi po zakonot i pravdata, go vra}a zalogot, go pla}a ograbenoto ne pravej}i bezzakonie - }e ìvee, nema da umre. I site grevovi {to gi ima{e napraveno }e mu bidat zaboraveni. Raboti spored zakonot i pravdata: }e ìvee! (Ezekiel, 33:12-17).
465
282
blagosostojba, bo`joto carstvo na zemjata (ona {to denes se narekuva vladeewe na pravoto466) za izbraniot narod - Evreite. Taa ideja ja ponese Hristos (a denes liberalnodemokratskata dràva). Ona {to nekoga{ be{e Hristos, denes e vlasta na demokratskite dràvi. Taa e onoj faktor koj seka namesto Hristos, se `rtvuva za dobroto na narodot, gi prezema grevovite na narodot vrz svojot grb i seto toa go pravi ne zaradi li~no, tuku zaradi dobroto na narodot. Ona {to nekoga{ se pi{uva{e "Za bo`jata dràva," denes se pi{uva za "Vladeeweto na pravoto." Idejata i na dvete ideologii (na hristijanstvoto i na liberalnata deokratija e ednakva: "za nesre}ite i stradawata na narodot ne treba da se baraat pri~inite samo vo nadvore{nite sili - vo gospod i vlasta - tuku vo prv red vo nas samite. Od taa misli izvira "golemata moralna i socijalna vrednost" na hristijanstvoto i na sovremenite politi~ki teorii na vlasta. I zarem nekoj treba da se somneva vo nao|aweto na Kami deka za taa propagiraweto na tie celi nekoga{nite sve{tenici ednakvo uspe{no gi zamenija dene{nite politi~ari. Mir i blagosostojba. Seto toa }e vi go dade vlasta, ako samite go postignete. Ne znam zo{to, no toa nekako mi li~i na ispolnuvaweto na nekakvi odrednici ("ben~markovi") koi treba da gi ispolni poedinecot za da bide primen za polnopraven ~len na dràvata, isto kako onie {to EU gi bara za polnopraven priem na dràvite. Osnovnata poenta vo prvite tri evangelija od Noviot zavet e povrzana so vozdigawe na siroma{tvoto i napad na bogatstvoto467 i rasko{ot: Ne sobirajte si bogatstva na zemjata, kade {to molecot i r|ata gi uni{tuvaat i kade {to kradci potkopuvaat i kradat. Tuku sobirajte si bogatstva na neboto, kade {to ni molec nitu r|a gi uni{tuvaat i kade {to kradci ne potkopuvaat i kradat, za{to kade e tvoeto
Vladeewe na pravoto e pravna politika za toa kakvo treba da bide pravoto (jusnaturalizam). Kako politi~ki ideal vladeeweto na pravoto zna~i vnesuvawe na maksimum na moral vo pravnite (op{testvenite) odnosi. 467 Poinaku Seneka: Mudriot nikako sebesi ne se smeta za nedostoen za podarocite na sre}ata: toj ne go saka bogatstvoto, no vo daden moment pove}e go ceni odo{to siroma{tvoto. Toj ne go zema vo svojata du{a, no go zema vo svojata ku}a i ne go prezira koga go ima, tuku go drì na kup~e i milo mu e {to na negovata doblest i stojat na raspolagawe pogolemi sredstva. Seneka, L. A, Rasprava o blaènom ìvotu, Grafos, Beograd, 1978, str. 54. Bogatstvoto kaj mudriot predizvikuva raspoloènie i go razveseluva kako povolniot veter brodarot... Kakva e razlikata, me|u budaliot i mudriot, koga i dvajcata sakaat da imaat imot? Golema: kaj mudriot bogatstvoto mu e samo vo slu`ba, a kaj budaliot toa ja ima vlasta. Vo prviot slu~aj mudriot vladee so bogatstvoto, a vo vtoriot bogatstvoto vladee so budaliot. Ibid, str. 54 i 61. Ovde me|utoa e zna~ajno da se konstatira ako pravdata nekoga{ be{e zgodno sredstvo so nejzina pomo{ da se osporuva bogatstvoto (Isus), denes stana zgodno sredstvo so nejzina pomo{ da se opravduva bogatstvoto (Rols, Nozik).
466
283
bogatstvo, tamu }e bide i tvoeto srce. (Matej, 6:19-21). Ova u~ewe e povrzano so dualizmot (dvojstvenosta, nerazdelnosta) na dobroto i zloto, na gospod i |avolot. Od toj postulat proizleguva deka se {to e telesno naveduva kon naslada, rasko{, nasilstvo, grev, a duhovnoto e boènsko vo ~ovekot e nositel na doblesta i spasenieto, toa e onoj del na ~ovekot preku koj toj }e vleze vo carstvoto bo`je. Vo vrska so ova sfa}awe evangelijata zemaat deka bogatstvoto na zemjata ne e nagrada bo`ja kako {to se smeta vo petokniìeto na Mojsie, tuku ne{to gre{no. Kolku {to nekoj posiroma{en na zemjata, kolku {to pove}e e progonet i strada, toa pobrgu mu e obezbedeno carstvoto bo`je. Vo Beseda na gorata Isus veli: Blaze si im siroma{nite so duh za{to nivno e carstvoto nebesno. Blaze si im na onie koi taguvaat, za{to }e bidat ute{eni. Bla`ni se krotkite, za{to }e ja nasledat zemjata. Blaze si im na gladnite i èdnite za pravda (zborot "pravda" podocna e interpoliran i kako "carstvo nebesno," namesto "carstvo bo`je"), za{to }e se nasitat... Blaze si im na progonetite zaradi pravda, za{to e nivno carstvoto nebesno (Matej, 5:3-10).468 Vo taa smisla i Luka: Blaèni ste vie bednite za{to e va{e bo`joto carstvo. Blaèni469 ste vie koi gladuvate sega, za{to }e se nasitite. Blaèni ste vie koi pla~ete sega za{to }e se smeete. Blaèni ste koga lu|eto }e ve zamrazat i koga }e ve oddelat i }e ve pohulat i go isfrlat va{eto imekako lo{ozaradi ~ovekoviot sin. Raduvajte se vo toj deni likuvajte za{to ete golema e va{ata nagrada na neboto...470 No, gorko vam bogati za{to ja primivte
Bo`joto carstvo ne se sostoi vo jadewe i piewe, tuku vo pravda... (Poslanie do Rimjanite, 14:17). 469 Blaèn e sinonim za sre}en, vesel, radosen, miren ~ovek ili za dobro ~ie poseduvawe ne dopu{ta da se saka ne{to drugo (Beotie). Cel na blaèniot ìvot e telesno zdravje - du{even mir (Epikur). Blaèn e onoj koj e postojano, vistinski sre}en. Blaèn (sre}en) moè da go nare~eme onoj ~ovek za koj ni{to ne e dobro ili zlo, tuku samo dobrata i zla du{a, koj ja saka ~esnosta, komu negovata doblest mu e se, kogo slu~ajot ne moè nitu da go vozdigne ni da go skr{i, koj ne poznava nikakvo pogolemo dobro od ona {to samiot sebesi moè da si go dade i za kogo vistinskoto uìvawe se sostoi vo prezirawe na ~ulnite zadovlostva... Blaèniot ìvot se sostoi vo toa da imame sloboden duh, ispraven, neustra{iv i postojan, vozdignat nad stravot i kopneòt, za koj postoi samo edno dobro: ~esnost i samo edno zlo: sram. (Seneka, L. A, Rasprava o blaènom ìvotu, Grafos, Beograd, 1978, str. 35). ...Blaèn moè da se nare~e i onoj koj voden od umot ni{to pove}e ne saka i od ni{to pove}e ne se pla{i, demek onoj koj nitu se nadeva, nitu se pla{i (m.z.). 470 Religijata so svoeto u~ewe gi povrzuva prokletstvoto i blagoslovot, osudata i blaènstvoto. Blaèn e onoj koj i veruva, nesre}en, izguben, proklet onoj koj ne i veruva. Toa zna~i deka taa ne apelira na umot, tuku na srceto, na povikot za blaènstvo. na afektite strav i nade`... Stravot od pekolot me prisiluva da veruvam... A najvisokiot poim, najvisokoto su{testvo
468
284
svojata uteha. Gorko vam koi ste siti sega, za{to }e gladuvate. Gorko vam koi se smeete sega, za{to }e àlite i }e pla~ete. (Matej, 6:2025).Raduvajte se i veselete se za{to golema e va{ata nagrada na nebesata, za{to taka gi gonea prorocite koi bea pred vas. (Matej, 5:12). I ne bojte se od onie koi go ubivaat teloto, a du{ata ne moàt da ja ubijat. Tuku bojte se pove}e od onoj, koj moèda gi pogubi i du{ata i teloto vo pekolot. Ne se prodavaat li dve vrap~iwa za asarij? Pa niedno od niv ne pa|a na zemjata bez voljata na va{iot tatko. A vam vi se izbroeni duri i vlaknata na glavata.471 I ne bojte se. Vie ste poskapi od mnogu vrap~iwa. (Matej, 10:28-31). No sepak, vo pogled na prezirot na bogatstvoto moèbi e najkarakteristi~na, me|utoa i najkontroverzna, Isusovata prikazna za nepravedniot (koj vo makedonskiot prevod na Biblijata stanuva - snaodliviot) upravnik.472Taa prikazna ja
na religijata e bog, najgolem zlostor e zna~i da se somneva vo bog ili duri i someòt deka bog postoi. Feuerbach L, Izbor iz dela, Matica Hrvatska, Zagreb , 1956, str. 106. A da se veruva zna~i da se zamisluva deka postoi toa {to ne postoi, na primer, deka ovaa slika e ìvo su{testvo, deka onoj leb e meso, ona vino - krv itn. deka ne{to e {to ne e. Ibid, str. 247. 471 Toj go opedeluva brojot na yvezdite i sekoja ja narekuva so nejzinoto ime (Psalm, 147:4), a na sekoj ~ovek mu gi broi i vlaknata na glavata (Matej, 10:30). Impozantno, ako se znae deka astronomite tvrdat deka ima 100 miliardi galaksii, a samo vo na{ata galaksija ima 100 miliardi yvezdi. Zgora na toa na zemjata ima skoro 8 milijardi luge, od koi, ako se isklu~at }elavite, ne e lesno sekoj moment da se prebrojuvaat nivnite vlakna, za{to od moment vo moment, sekoj ima razli~en broj vlakna na svojata glava. No toa ne e se. Vo Psalm 56 se veli: "Ti gi izbroi dnite na moite skitawa, gi sobra moite solzi vo tvojot sad: ne e li zapi{ano se vo tvojata kniga." Vo vrska so toa, veli Luter, nitu edna solzi~ka ne smee zaludno da se slu~i, sekoja od niv e ozna~ena so golemi bukvi na neboto. A su{testvoto koe gi broi i sobira duri i solzi~kite na ~ovekot, sigurno e mnogu sentimentalno su{testvo veli Forebah. Feuerbach Ludwig, Izbor iz dela, Matica Hrvatska, Zagreb, 1956, str. 100. 472 Si be{e eden bogat ~ovek, koj ima{e nastojnik kogo kaj nego go naklevetija deka mu go rastura imotot. Toj go povika i mu re~e: [to slu{am za tebe, daj smetka za tvoeto upravuvawe, ne moè{ ve}e da bide{ nastojnik. A nastonikot re~e vo sebe: [to da pravam za{to gospodarot mi go odzede nastojni{tvoto. Da kopam - ne moàm, da prosam - se sramam. Znam {to da napravam za da me primat vo svoite domovi koga }e bidam otstranet od upravuvaweto. I gi povika dol`nicite na svojot gospodar sekogo poodelno i mu re~e na prviot: Kolku mu dolì{ na mojot gospodar. A toj re~e: Sto meri maslo. Mu re~e: Zemi si ja priznanicata, sedni vedna{ i napi{i pedeset. Potoa mu re~e na drugiot: Kolku dolì{. Toj re~e: Sto meri p~enica. Mu re~e: Zemi ja priznanicata i napi{i osumdeset. I gospodarot go pofali nepravedniot nastojnik za{to postapi mudro: za{to sinovite na ovoj svet spored svojot rod se pomudri od sinovite na svetlinata. I jas vi velam, re~e Isus, napravejte si se-
285
naglasuva va`nosta na prostuvaweto tu|i dolgovi (kako i davaweto na imotot na siroma{nite) zaradi prostuvawe na sopstvenite grevovi: za{to so smrta prestanuva na{ata mo} da pravime dobro so na{ite pari, pa zatoa dobroto so niv treba da go pravime sega. Pritoa, brojni teolozi smetaa deka Isus pod nepravedno bogatstvo go podrazbira ne samo ona koe e steknato so izmama ili kra`ba, tuku voop{to sekoe materijalno bogatstvo. Na toa bogatstvo toj mu go sprotivstavuva duhovnoto bogatstvo koe edinstveno go smeta za pravedno bogatstvo. Za Isus, ìvotot na ovoj svet e samo proba, isku{enie za ve~iot zadgroben ìvot.473 Fariseite mnogu drèle do ovozemniot ìvot i do ugledot i polo`bata vo op{testvoto koi se steknuvaat so zasluèna rabota i znaewe. A Isus im veli: mnogumina prvi }e bidat posledni, a poslednite prvi. (Matej, 19:30, Marko, 10:31, Luka, 13:30). Ili,pogolemiot me|u vas da bide kako najmaliot, a stare{ina neka bide kako sluga. (Luka, 22:26), koj se vozdiga sebesi - }e bide ponizen, a koj se ponizuva sebesei - }e bide vozvi{en. (Matej, 23:11). So toa Isus, vsu{nost, tvrdi deka s {to e na ovoj svet bilo naopaku (nepravda), na onoj svet }e bide ispraveno (pravda), i obratno: siroma{nite od ovoj, }e stanat bogati na onoj svet, pa taka moè da ispadene duri i toa dobrite na ovoj da stanat lo{i (~esnite - kriminalci), na onoj svet, a lo{ite - dobri (kriminalcite - ~esni), invalidite - zdravi, glupite - pametni.474 înam deka ova e glavnata poenta na Isus zaradi koja toj se
besi prijateli so nepravedno bogatstvo za koga }e osiroma{ite da ve primat vo ve~nite ku}i. Koj e veren vo maloto - veren e i vo mnogu, a koj e neveren vo maloto, neveren e i vo mnogu. I taka, ako ne bevte verni vo nepravednoto bogatstvo, koj }e vi go doveri vistinskoto. I ako ne bevte verni vo tu|oto, koj }e vi go dade ona {to e va{e. Nieden pak sluga ne moè da im sluì na dva gospodari: za{to ili edniot }e go mrazi, a drugiot }e go qubi, ili za edniot }e se privrze, a za drugiot }e go prezira. Ne moète da mu sluìte na bog i na bogatstvoto (Luka, 16:1-13). 473 Zatoa veli: Ne griète se za svojata du{a {to }e jadete ili {to }e piete, nitu za svoeto telo {to }e oble~ete. Zar du{ata ne e pove}e od hranata i teloto od oblekata. Poglednete gi pticite nebesni. Tie nitu seat, nitu `neat, nitu sobiraat vo ìtnici i pak na{iot nebesen tatko gi hrani. Zar ne ste vredni mnogu pove}e od niv? Koj od vas moè grièj}i se da mu pridade na svojot rast, eden lakot? Zo{to se griìte za oblekloto? Poglednete gi polskite liljani kako rastat, ne se trudat nitu predat... I taka ne griète se velej}i {to }e jademe ili {to }e pieme ili {to }e oble~eme. Za{to seto toa go baraat narodite, za{to va{iot nebesen tatko znae deka vi e potrebno seto ova. No, barajte go prvin carstvoto bo`jo i negovata pravda i se toa }e vi se dodade. I taka ne griète se za utre{niot den, za{to utre{niot den }e se griì za sebesi. Dosta mu e na sekoj den negovoto zlo. (Matej 6:25-34). 474 Na nekoi, koi bea uvereni vo sebe deka se pravedni i gi preziraa drugite Isus im ja kaà ovaa parabola. Dva ~oveka vlegoa vo Hram da se po-
286
slavi i treba da se slavi. Iako ne e originalna, idejata mu e genijalna - ma~i se na ovoj svet za da ìvee{ na onoj svet. Vo toa e smislata na voskresnuvaweto - ako se otkaè{ od telesnite zadovolstva na ovoj svet, potrebno ti e telo koe na sudniot den ti go garantira Isus za tie zadovolstva da gi uìva{ na onoj svet. Ne e te{ko da se zabeleì deka takvite sfa}awa se manipulacija so ~ovekovite nadeì: seto ona {to e pozitivno na zemjata }e bide negativno na neboto, i obratno. Zatoa na ~ovek treba da mu e lo{o vo ovoj, za da mu e dobro na onoj svet. Za àl, toa e ona so {to najpove}e manipuliraat i dene{nite politi~ari -"sega vi e lo{o, no so nas se }e vi bide dobro." I tie koi ve}e s, i onie koi sakat da dojdat na vlast, i ednite i drugite seaat la`ni nadeì. Onoj koj podobro uspeva vo toa - toj `nee. [to }e bide potoa, dali }e ima podobri vremiwa na ovoj ili na onoj svet, i niv kako i na Hristos, najmalku im e bitno. Najva`no e deka mene sega me ima, a koga mene }e me nema {to e bitno {to i vas }e ve nema. Jasno e deka Isus idnoto carstvo bo`je koe bi bilo ostvareno i dokolku bi bilo ostvareno i na zemjata, go zamisluva{e kako o{testvo na ednakvi, priprosti, kako {to denes bi rekle primitivni i naivni dobri lu|e me|u koi }e vladee ednakvost i siroma{tija, kade {to nema da ima op{testveni razliki, nitu op{testveni ustanovi koi so nasilstvo }e nametnuvaat razliki.475 Moj stav e deka seto ova duri i vo vremeto na Hristos bilo mo`no samo vo zadgobniot ìvot, na onoj, a ne i na ovoj svet.476 Celosna ednakvost e mo`na samo me|u dve ne{ta {to ne
molat: edniot farisej, a drugiot carinik. Farisejot zastana i se mole{e vo sebesi vaka: "Boè! Ti blagodaram {to ne sum kako drugite lu|e - razbojnici, nepravednici, prequbnici, ili kako ovoj carinik. Postam dvapati vo sedmicata i davam desetok od se {to pridobivam." A carinikot stoe{e daleku i ne saka{e ni o~ite da gi podigne kon neboto, tuku se udira{e po gradite i vele{e: "Boè, bidi milostiv sprema mene gre{nikot! Vi velam, ovoj se vrati doma pove}e opravdan, otkolku onoj: za{to sekoj koj se vozvi{uva sebesi }e bide ponièn, a koj se ponizuva sebesi, }e bide vozvi{en (Luka, 18: 9-14). 475 Gams, A. Biblija u svetlu dru{tvenih borbi, Beograd, 1970, str. 85. 476 Spored svedo~eweto na evagelieto na Luka, Isus rekol: "Ne dojdov da dadam mir na zemjata, tuku vojna." Me|utoa, toj ne saka{e neposredno da gi ru{i postojnite ustanovi - sopstvenosta, semejstvoto, op{testvenite razliki, vlasta, dràvata i da gi zameni so drugi oblici, tuku sakal vo ~ovekot da go zadu{i ona {to so pravo go smetal za izvor i na sopstvenosta i na vlasta i na seto ona {to vo neposreden i sublimiran oblik pretstavuvaat sopstvenosta i vlasta (a toa vsu{nost e ~ove~kata civilizacija) - {to }e re~e teloto, telesnoto, "materijalnoto" vo ~ovekot. Toj sakal ~ovekot da go otkorne od civilizacijata i da go stavi vo sostojba vo koja site }e bidat ednakvi, no vo siroma{tvoto, neznaeweto, bezazlenosta, ednostavnosta, dobrinata - zna~i, sli~no na prvobitnata prirodna sostojba na lu|eto kakva {to ja zamisluvale nekoi gr~ki filozofi. Me|utoa, ~ovekovoto telo, odnosno instinktite koi od
287
postojat: ~ovekot, ìvotnoto i predmetot bilo me|u sebe bilo eden so drug se ednakvi, samo ako ednakvo ne postojat. Celosnata ednakvost voop{to ne e mo`na me|u dve ne{ta {to postojat: me|u niv sekoga{ postoele i }e postojat makar i najsitni razliki, ako vo ni{to drugo, toga{ barem zaredi nivnata pomestenost vo razli~en prostor, vreme i podloènosta na vlijanie na razni okolnosti. No, duri i koga ednakvosta vo siroma{tijata bi bila ovozemska kategorija - pravda kako ednakvost vo siroma{tvoto, vo dene{nite promeneti op{testvenoekonomski uslovi na ìveewe e nezamisliva idejata - pravda kako ednakvost vo bogatstvoto. Lesno e ednakvo da se nema: zemi im na lu|eto s i tie ednakvo }e nemaat. Te{ko e ednakvo da se ima: za{to, za da bidat ednakvi, na dvajca treba ednakvo ili neednakvo da im se dade toa {to nedovolno se ima ili voop{to se nema. Za toa da moè da se ostvari s u{te e potrebeno i na zemjata da postoi mo}en bog, za kogo "nema {to nema," a takvi bogovi zaedno so Grcite i Rimjanite odamna is~eznaa. Onoj, pak, edinstveniot koj e na nebesata, iako moè, ne saka da pomogne, za{to s u{te cvrsto se drì do svojot stav spored koj na ~ovek treba ednakvo da mu se zeme (ìvotot, na primer), a ne ednakvo da mu se dade (zdravjeto, na primer). Razmisluvawata za ednakvosta me|utoa ne zavr{uvat so evangelijata. Za nea se zboruva i vo Poslanijata na Noviot zavet. Spored niv, gospod ne gleda koj e koj (Poslanie do Rimjanite, 2:11, i Prvo Petrovo poslanie, 1:17). Ili, nema razlika me|u Judeec i Grk, za{to eden i ist e gospod za site, bogat za site koi go povikuvaat (Poslanie do Rimjanite, 10:12), ili vo Poslanieto na Kolosjanite: ...kade nema ve}e Grk ni Judeec, obrezanie ili neobrezanie, divjak ni Skit, rob, sloboden, tuku Hristos e se i vo se (3:11). Vo poslanieto na Galatjanite se veli: Nema ve}e ni Judeec ni Grk, nema ve}e ni rob ni sloboden, nema ve}e ni ma{ko ni ènsko, za{to vie site ste edno vo Hrista Isusa. A ako ste pak Hristovi, toga{ ste Avramovo seme, naslednici po vetuvaweto. (3:28-29). Sepak, vo realniot op{testven ìvot ne se izvlekuvaat posledici od taka deklariranata ednakvost, osobeno ne vo odnosot me|u gospodarot i robot. Vo prvoto poslanie do Korintjanite ve}e e istaknato deka ednakvosta na gospodarot i robot e samo vo verata, vo Isus, a ne i vo realniot ovozemen svet. Toa ne e vistinska ednakvost, tuku samo verska: vpro~em sekoj neka odi onaka kako {to gospod mu donego izviraat moàt da se kanaliziraat, upravuvaat vo pozitiven pravec (a i toa e te{ka, sloèna i ne sekoga{ sigurna rabota), no nikako ne moàt da se uni{tat, otfrlat ili negiraat. Toa modernata nauka nepobitno go dokaà, a istoto go pokaùva i istorijata. Me|utoa, naskoro i praktikata na prvobitnite hristijani im pokaà deka nema da moàt da ja ostvarat takvite sfa}awa na svojot u~itel. Ve}e Apostol Pavle popu{ta. Toj go tolerira ropstvoto kako i bogatstvoto na ovoj svet. Se tolerira i semejstvoto, pa i vlasta. Ibid, str. 124.
288
delil, kako {to bog go povikal. (7:17). Sekoj neka ostane onakov kakov e povikan. Ako si povikan kako rob, ne griì se, tuku ako moè{ da stane{ sloboden, iskoristi go toa. Za{to onoj koj e povikan kako rob vo gospoda, sloboden e vo gospoda i onoj koj e povikan kako sloboden, rob e na Hrista... Bra}a, sekoj neka ostane pred boga vo ona {to e povikan (7:20-24). Vo ve}e navedenoto Poslanie na Kolosjanite koe propoveda ednakvost stoi: Robovi, slu{ajte gi vo se svoite zemni gospodari ne za o~ite kako onie koi im ugoduvaat na lu|eto, tuku vo prostotata na srceto boej}i se od gospoda. [to i da pravite pravete go od du{ata kako za gospoda, a ne za lu|e, znaej}i deka od gospoda }e ja primite nagradata na nasledstvoto. Sluète mu na gospoda Hrista, za{to koj pravi nepravda }e ja primi obratno nepravdata i ne se gleda koj e koj. (3:22-25). Gospodari prevete im na robovite {to e pravedno, znaej}i deka i vie imate gospodar na nebesata. Bidete postojani vo molitvata, bdejte vo nea so blagodarnost. (4:1-2). Istava sodrìna u{te podrasti~no se istaknuva i vo Prvoto poslanie na Timotej: Robovite koi se pod jarem da na svoite gospodari im pokaùvaat sekakva po~it za da ne se huli bo`joto ime i naukata. A onie koi imaat krsteni gospodari da ne se nebre`ni kon niv kako bra}a, tuku u{te podobro da im sluàt, za{to onie koi imaat korist od nivnite uslugi se verni i vozqubeni... Ako nekoj pou~uva poinaku i ne gi sledi zdravite zborovi na Isus Hristos... toj e naduen i ne znae ni{to, tuku boleduva od èlba za raspra{uvawe i prazni raspravii od koi proizleguvaat zavista, kavgite, hulewata, zlite misli (6:1-4). Od navedenoto se gleda deka ednakvosta za prv pat se istaknuva vo Biblijata. Vo nea se naglasuva ednakvosta na site lu|e, i na robovite i na robovladetelite, i na bogatite i na siroma{nite, i na Rimjanite i na Grcite i varvarite - makar samo pred gospod i vo zadgrobniot ìvot. Ova spored Gams e ogromno dostignuvawe na ~ove~kata kultura. Toa barawe Evreite vklu~itelno i prvite sledbenicite na Isus sakale da go ostvarat ve}e na ovoj svet. Toa barawe za ednakvost ili barem ramnopravnost }e ostane ve~na ideja koja }e dovede do golem broj op{testveni sudiri,477 no ne i do celosno ostvaruvawe na ednakvosta. Toa ne e ostvareno nitu denes koga moème da se pofalime deka ne se pravi razlika me|u robovi i robovladeteli, me|u maìte i ènite, me|u crncite i belcite, me|u homoseksualcite i heteroseksualcite... Rezultatot od site borbi }e bide mo{ne skromen - namesto deklarirawe na ednakvost pred boga, }e se postigne samo deklarirawe na druga ideja - ednakvost pred zakonot. Namesto edno neostvarlivo, se nudi drugo, isto taka, ednakvo neostvarlivo na~elo, koe uspe{no e pomesteno vo sovremenite ustavi na site demokratski dràvi vo svetot. Na krajot, sepak imame ednakvost. Me|utoa, takva ednakvost koja se sostoi samo vo ednavoto neostvaruvawe na ednakvosta.
477
Ibid, str. 122.
289
Ednakvosta e blagorodno no neostvarlivo na~elo, za{to negovoto ostvaruvawe mu se protivi na site prirodni i o{testveni zakoni. ~ija su{tina moè da se izrazi na sledniov na~i: Ni{to na svetot ne e dokraj ednakvo, nitu moè i treba da bide ednakvo. Drugo e pra{aweto {to nie treba da se stremime kon ednakvosta, za{to taa e osnoven element na del od pravdata, no, nie treba da se stremime i kon neednakvosta za{to i taa e (drugiot) del od pravdata. Za{to, pravdata ne e samo nivelirawe na dobroto i zloto, i vnatre vo niv, tuku i ve{tina na nivelirawe na ednakvoto i neednakvoto. [to s drugo izmisli Isus (ili nekoj drug vo negovo ime). Eden od negovite genijalni izumi e i deka pokraj ednakvosta, za dokaùvawe na postoeweto na pravdata i nejzinata egzistencija, potrebno e ukaùvawe na u{te edna nejzina osobina - na nepristrasnosta. A so ogled na toa {to sekomu mu e poznato deka nepristrasnost ja nema samo me|u zaemno mnogu bliskite lu|e, edna od negovite prvi zada~i, sprotivno na u~eweto na Mojsie (qubi go bli`niot svoj) stana agitacijata lu|eto da se uverat vo potrebata od otkaùvawe od svoite najbliski. Negovo na~elo stana - Qubi go samo Isus i negovoto bo`jo carstvo478 kako edinBo`jo carstvo e ona kade {to pretsedatel e Jehova, premier - Isus, ministri - dvanaesette apostoli, a dràvna administracija - 144.000 spaseni pravednici. Toa e ona carstvo vo koe krotkite }e ja nasledat zemjata, tie }e uìvaat vo izobilen mir. (Psalm, 37:11). Pravednicite }e ja nasledat zemjata i }e ìveeat doveka na nea. (Psalmi, 37:29). Da dojde tvoeto carstvo, da bide tvojata volja, kako na neboto, taka i na zamjata. (Matej, 6:10). Nekomu moèbi ne mu e po volja tolku golmata administracija. No toa e {to e! Tokmu 144.000 lu|e }e bidat voskresnati (voskresenie = podigawe, stanuvawe) za ìvot na neboto. (Otkrovenie, 7:4, 14:1). Ne sekoj od ovie voskrsnati Jehova }e im dade duhovni tela za da moè da ìveat na neboto. (Prvo poslanie do Korintjanite, 15:35, 38, 42-45 i Prvo Petrovo poslanie, 3:18). Pogolemiot del, pak, od onie koi umrele (Biblijata ne kaùva kolkumina, za{to verojatno ni bog ne go znae nivniot broj) }e bidat vosresnati za ìvot vo rajot na zemjata. Inaku dvanaesete apostoli (pratenici, glasnici) na Isus bile slednive: 1. Simon Petar (poznat kako apostol Petar), ribar na Tiberiskoto ezero, zaginal raspnat na krst svrten naopaku. Spored edna legenda koga se obidel da izbega od Rim na patot se sretnal so vizijata na Isus. Na pra{aweto Quo vadis, Domine? (Kade odi{, Gospodaru?) Isus mu odgovoril: "Odam vo Rim povtorno da me raspnat." Po ova Petar se predomislil, se vratil vo Rim i go prifatil svoeto ma~eni{tvo. 2. Andrija (ribar, brat na Petar, zaginal raspnat na krst). 3. Jakov Zavedejev (sin na Zavedej), ribar na Galilejskoto ezero, zaginal od me~ vo Erusalim. Teloto mu e preneseno vo [panija. 4. Jovan ili Sveti Jovan Bogoslov (isto taka, sin na Zavedej, ribar na Galilejskoto ezero). Jovan e Gr~ko ime za Jahve i zna~i milostiv. Zaradi negovite osobini Isus go narekol Voanergas, {to zna~i sin na gromovite. No}ta voo~i stradaweto, Isus gi povel so sebe vo Gatsimanskata gradina samo nego, bratmu Jakov,
478
290
stvena pravda. Vo taa smisla vo Noviot zavet se veli: Ne mislete deka dojdov da donesam mir na zemjata. Ne dojdov da donesam mir, tuku me~. Za{to dojdov da go razdvojam ~ovekot od negoviot tatko i }erkata od nejzinata majka i snaata od nejzinata svekrva i neprijateli na ~ovekot }e bidat negovite doma{ni. Koj go qubi tatkoto ili majkata pove}e od mene, ne e dostoen za mene i koj go qubi sinot ili }erkata pove}e od mene ne e dostoen za mene (Matej, 10:34-37).479 I sekoj, koj zaradi moeto ime }e ostavi ku}a, ili bra}a, ili sestri, ili èna, (svekrvite se izostaveni, m.z.) ili nivi, }e primi stokratno i }e nasledi ve~en ìvot. No mnozina }e bidat posledni, a poslednite prvi (Matej, 19:29-30). Vo taa smisla, edna{, koga dodeka drèl govor mu rekle: "Ene majkata tvoja i bra}ata tvoi stojat nadvor, spremni se da zboruvaat so tebe," Isus im odgovoril: "Koja e moja majka i koi se bra}a moi?"i pruàj}i gi racete kon svoite u~enici prodolìl:"Eve gi mojata majka i moite
i Petar. Na tajnata ve~er Jovan sedel do Isus i samo nemu Isus mu go otkril predavstvoto na Juda. Bil zatvoren i ma~en od Rimskiot car Domicijan, no koga po ispivaweto na najsilniot otrov Jovan ostanal ìv, carot se upla{il i pla{ej}i se da go pogubi so me~ go progonil na ostrovot Patmos. Tamu mu se javil Isus i pretskaàl {to }e se slu~i so Crkvata do negovoto vtoro doa|awe, a Jovan go napi{al vo knigata nare~ena Apokalipsa ili Otkrovenie. Umrel vo Efes vo dlaboka starost od preku sto godini. Po pogrebot i toj, kako Isus, voskresnal od svojot grob. 5. Filip, umrel raspnat naopaku na drvo za{to, zaedno so Vartolomej vo Jeropole ubil zmija na koja Frigijcite i se poklonuvale kako na bog. 6. Vartolomej ili Natanail, zaedno so Filip bil raspnat, no poradi toa {to toga{ se slu~il silen zemjotres za koj mislele deka e bo`ja kazna, Frigijancite se upla{ile i uspeale nego da go simnat od drvoto ìv. Podocna umrel raspnat na krst. 7. Toma poznat kako Toma Bliznakot ili Neveren Toma (ne veruval deka Isus voskrsnal), i apostol na Persija i Indija. 8. Matej, poznat kako Matej Evangelistot, koj pred kr{tevaweto se vikal Levije, bil carinik (poreznik). Zaginal od me~ vo Etiopija. 9. Jakov Alfejev, brat na Matej. Zaginal raspnat na krst. 10. Lavej, nare~en Tadej ili Tedija, ili Juda Jakovqev, bil brat na Jakov Pravedniot. Zaginal raspnat na krst. 11. Simon Kananid e apostol na ~ija svadba prisustvuval Isus i na koja vodata ja pretvoral vo vino. Zaginal raspnat na krst. 12. Juda Iskariotski (za{to poteknuval od okolinata Kariot). Juda go izgubil svoeto apostolsko mesto posle predavstvoto za 30 srebrenici (go baknal Isusa vo leviot obraz: ottamu "judin bakne`,") a, po negovoto kaewe i samoubistvo so besewe na drvo, na negovo mesto so `drepka e izbran Matija. 479 Isus po~na, no ne se doiskaà, iako moè{e da kaè: Site koi ja qubat svojata svekrva pove}e od mene ne se dostojni za mene. Zo{to toa ne go stori. Verojatno zatoa {to ja predvide "svetskata qubov" na svekrvite i snaite. Ottamu, ako go kaè{e toa, denes }e be{e vo mnogu nezgodna polo`ba site èni po avtomatizam da se dostojni za nego. A moèbi vistinata e na druga strana, {to ako, so svojot me~, tokmu toj kumuva{e za nivnata razdelba?
291
bra}a, za{to koj ja izvr{uva voljata na mojot tatko koj e na nebesata, toj e i brat i sestra moja." (Matej, 12:47-49) I, natamu, "Koj }e dojde kaj mene i ne gi mrazi svojot tatko i majka i èna i deca i bra}a i sestri i samata svoja du{a ne moè da bide moj u~enik. (Luka, 14:26). Taka zna~i sekoj od vas koj ne se otkaùva od se {to ima ne moè da bide moj u~enik. (Luka, 14:33). Za{to koj }e ja izvr{i voljata bo`ja, toj e i moj brat i moja sestra i majka moja." (Marko, 3:35). Negovata ideja ~ovek da se otkaè od sekakvo materijalnoto bogatstvo480 i od op{testvenite vrski duri i so najbliskite e opredeleno od deviza koja sumarno moè da se izloì na sledniov na~in: otkaì se od ona {to e denes i ovde vo odnos na ona {to treba da bide utre i "gore." Toa e ideja koja podocna }e ja koristat re~isi site filozofi za da go iznajdat balansot me|u ona {to e i ona {to treba da bide. Me|utoa, koj ima o~i da gleda, neka ~ita (Matej, 13:9), na Isus moàt da mu se upatat i mnogu zabele{ki. Fakt e deka Isus be{e nepraveden kon ìvotnite {to e vo sprotivnost so eden od dene{nite svetski trendovi - oblasta na po~ituvawe na "pravata" na ìvotnite. Dokaz za toa e {to toj ne istera nitu eden demon bilo od opsednato slepo magare koe kloca, ni od eden opsednat nem vol koj buca. A toa ~esto go prave{e so lu|eto (Matej, 12:22-24). Na Isus so pravo moàt da mu de lutat i ekologistite. Imeno, edna{ koga se vra}a{e od gradot i ogladne vide smokva pokraj patot i otide do nea, no ne najde ni{to na nea osven lisjata i i re~e: Otsega da nema plod na tebe doveka. I smokvata se isu{i vedna{. A koga u~enicite go vidoa toa se za~udija i rekoa: kako se isu{i smokvata vedna{? Isus odgovori: Vistina vi velam, ako imate vera i ne se posomnevate, }e napravite ne samo toa {to i se slu~i na smokvata, tuku ako i re~ete na ovaa gora: Digni se ottuka i frli se vo moreto, }e bide, i se {to }e pobarate vo molitva so vera, }e dobiete (Matej, 21:19-22). Moè li sega da zamislete nekoj peder (peder kako karakterna osobina, m.z.) so vera vo Isus bez da se posomneva da posaka site osum milijardi lu|e na zemjinata topka da se pretvorat vo smokvi, ili, "Ne daj boè!" - vo pe~eni kremenadli. Kakvo li uìvawe }e bide toa za kanibalistite. Ili moèbi sepak ima pogolema
Na pra{aweto na edno bogato mom~e: "U~itele dobar, kakvo dobro da napravam za da imam ve~en ìvot," Isus odgovoril: "Ako saka{ da bide{ sovr{en odi prodaj go svojot imot i daj im na siroma{nite i }e ima blago na neboto. Dojdi i sledi me." A koga mom~eto go ~u toj zbor si otide naàlen za{to ima{e mnogu imot. A Isus im re~e na svoite uenici: "Vistina vi velam, bogat ma~no }e vleze vo nebesnoto Carstvi. I pak vi velam: "Polesno }e i e na kamilata da pomine niz igleni u{i, otkolku na bogatiot da vleze vo bo`joto carstvo." (Mateja, 19,:10-24)... I sekoj koj zaradi moeto ime }e ostavi ku}a, ili bra}a, ili sestri, ili tatko, ili majka, ili èna, ili deca, ili nivi, }e primi stokratno i }e nasledi ve~en ìvot. No mnogumina prvi }e bidat posledni, a poslednite prvi. (Matej, 19, :28-30).
480
292
vistinata vo turska izreka: "Da gi slu{a{e bog molbite na ku~iwata, koski }e pa|aa od neboto."
2.2. MOLITVA I PROSTUVAWE
Kaj Ezekiel ima eden akcent koj se sre}ava i kaj Mihej: gospod prostuva. Vo petokniìeto i kaj porane{nite proroci osobeno se istaknuva pravednosta na gospod: go nagraduva dobroto, kaznuva zlo, no na eden strog avtomatski na~in. Ezekiel pokraj svetosta i strogosta na gospod ja istaknuva i negovata vozvi{enost nad ~ovekot i negovata dobrina (moment koj podocna ke go iskoristi hristijanstvoto, a osobeno katoli~kata crkva). Dodu{a nitu spored Ezekiel pravdata ne moè da se kompenzira za nepravda. Pravedniot nema da go izbavi pravdata negova koga }e zgre{i, no zatoa bezbo`nikot nema da propadne za bezbo`nosta svoja koga }e se vrati od bezbo`nosta svoja (33:12). Koga bezbo`nikot se preobrati od svojot grev i po~ne da pravi pravo i pravda... i go vrati toa {to go grabnal, i po~ne da odi po ìvotnite uredbi, ne pravej}i bezakonija... od site grevovi {to gi zgre{il, ni{to nema da mu se spomne: pravel pravo i pravda, navistina ìv }e bide (33:14-16 i 33:17:19).481 Po padot na Evreite od Rimskoto carstvo, ednostavnoto sfa}awe na evrejskata religija za kaznuvawe i nagraduvawe na ovoj svet preku zemski dobra pove}e ne zadovoluvalo. Ne zadovoluvalo ni sfa}aweto za kaznuvawe i nagraduvawe na poedinci preku celiot narod. Vo Knigata za Jov (najverojatno sostavena vo 4 vek p.n.e.) problemot na kaznuvaweto i nagraduvaweto ve}e zapo~na da se postavuva na posloèni osnovi. Zloto koe gospod mu go nanesuva na poedinecot ne mora da bide kazna, toa moè da bide samo isku{enie na pravednik, no potoa sleduva u{te pogolema nagrada. Poedinecot ne moè da gi sfati i doznae pati{tata na gospod i negovata volja (ideja koja podocna osobeno }e ja razvie kalvinizmot). No vo Knigata za Jov se u{te e prisutna idejata za kaznuvawe na ovoj svet. Osven toa vo ovaa kniga se gleda vlijanieto na persiskata religija za borbata na dobroto i zloto. Spored hristijanskata religija verata e osnovniot uslov za spasenie na lu|eto. Za taa cel e potrebna vistinska verba vo gospod no i pridrùvawe kon opredeleni obredi. Osnovnite obredi se u~estvo vo tn. sveti tajni. Katoli~kata i pravoslavnata crkva gi poznavaat slednive sveti tajni: kr{tevawe, krizma (utvrduvawe vo verata), pri~est (euharistija), ispoved (priznavawe i pokajuvawe na grevovite), miropomazuvawe i posledno pomazuvawe (ova pomazuvawe im se dava na bolnite na smrt), miropomazuvawe na sve{etnici (nivno voveduvawe vo sve{teni~ki red) i brakot.
481
Gams, A. Biblija u svetlu dru{tvenih borbi, Beograd, 1970, str. 55-56)
293
Kr{tevawetoe osnovnata sveta tajna.482 Prviot grev nastana vo Rajot koga prvite lu|e ja pogazija bo`jata zapoved. Pri~inata na prviot grev be{e gordosta, a posledicata progon na prvite lu|e od Rajot. Od toga{ toj prv praroditelski grev se prenesuva od generacija na generacija i zatoa se narekuva i nasleden grev. Edinstveniot na~in za o~istuvawe od ovoj grev e preku svetata tajna kr{tevawe: so kr{tevaweto se dobiva blagodet od svetiot duh koj du{ata ja ~isti od site grevovii i ja osvetuva. Ova zna~i deka preku ovaa sveta tajna ~ovekot se ~isti ne samo od nasledniot grev, tuku i od li~nite grevovi koi gi storil od ra|aweto do denot na kr{tevaweto i povtorno duhovno se ra|a za gospod, za ve~en ìvot (od teolo{ka gledna to~ka kr{tevaweto zna~i umirawe na stariot ~ovek i novo ra|awe vo Hristos). So kr{tevaweto se stanuva hristijanin ili ~len na Hristosovata Crkva, a ne so ra|aweto. Toj {to ne krsten, ne e dostoen da gi primi ni ostanatite sveti tajni. Osnoven preduslov za kr{tevaweto e verba vo Isus, deka toj sin na gospod, deka nastrada i voskrsna od mrtvite i deka pak }e dojde za da im sudi na ìvite i mrtvite. Samiot akt na kr{tevaweto se vr{i so tri potopuvawa vo voda vo ime na tatkoto, sinot i svetiot duh (so potopuvaweto vo voda novokrsteniot vo isto vreme doìvuva smrt i pogreb, voskrsnuvawe i ìvot).483 Pritoa, sve{tenikot od liceto koe go krsti bara otkaùvawe od |avolot i pokajuvawe. Mirpomazuvaweto se vr{i vedna{ po kr{tevaweto. So nego novokrsteniot ja dobiva potrebnata sila (so nego stanuvame sinovi bo`ji, lica na koi se spu{til svetiot duh). Ova sveta tajna se sostoi vo toa {to sve{tenikot so sveto miro gi pomazuva glavnite delovi na teloto: ~eloto (za da se osveti razumot i da razmisluva za ospod i negoviot zakon), o~ite (za da se osvetat i da go gledaat dobroto vo sekoe su{testvo), ustata (za da se osveti i da moè da go slavi gospoda i sekoga{ da ja zboruva vistina i dobro), u{ite (za da se osvetat i da gi slu{aat zborovite na boga), obrazite (da se osvetat i da izrazuvaat radost
Kr{tevawe = lat. baptiso, novo ra|awe, akt na ra|awe vo gospod, akt na voveduvawe vo spasenieto. Jovan go krste{e Isus ne zaradi toa {to ovoj imal potreba od pokajuvawe, tuku "za da ispolni sekoja pravda" (Matej, 3:15). 483 ...Preku kr{tevaweto vo smrtta pogrebani sme zaedno so nego, ta kako {to Hristos voskrsna od mrtvite preku slavata na tatkoto - taka i nie da odime vo nov ìvot. Za{to ako sme sozdadeni so nego vo smrtta sli~na na negovata }e bideme i vo voskrsenieto sli~no na negovoto. Toa go znaeme: na{iot star ~ovek e raspnat zaedno so nego, za da bide uni{teno teloto na grevot, za{to toj koj umrel e opravdan od grevot. A ako umreme so Hrista, veruvame deka }e ìveeme so nego, za{to znaeme deka Hristos, Koj voskrsna od mrtvite ve}e ne umira, smrtta nema ve}e vlast nad nego. Za{to ako umrel umrel za grevot edna{ za sekoga{. a {to ìvee - ìvee za boga. Taka i vie smetajte se sebesi mrtov za grevot, no ìv za boga vo Isusa Hrista, na{iot gospod. (Rimjanite, 6:4-11)
482
294
zaradi storenoto dobro i sram zaradi storeniot grev), gradite (za da se osveti srceto i da go qubi boga), racete (za da se osvetat i sekoga{ da pravat dobro i plemeniti dela pred boga) i, nozete (za da se osvetat i da odat po praviot hristijanski pat koj vodi vo carstvoto bo`je). Pokajuvawe ili ispoved (ekspijacija, paenitetia, duhovna promena, kaewe)484 e sveta tajna preku koja vernicite gi ispovedaat svoite grevovi. So pokajuvawe vernikot so silata na svetiot duh i molitva na Crkvata, prima prostuvawe na grevovite storeni po kr{tevaweto zaradi obnovuvawe na svojata zaednica so gospod i pomiruvawe so liturgiskata zaednica na koja toj e ~len. Postojat vistinsko pokajuvawe i kaewe. Contritio - pokajuvawe e iskreno àlewe poradi storen grev so èlba pove}e da ne se pravi grev. Vistinsko (sovr{eno àlewe zaradi grevot. Gre{nikot so pokajni~ko srce àli i se kae za svoite prestapi, ne zaradi li~na korist, tuku zatoa {to go navredil boga, kaeweto se ra|a od qubovta kon gospod. Toa e nesebi~no pokajuvawe naso~eno kon gospod.485Attritio - kaewe e pokajuvawe motivirano od sebi~ni pri~ini, naj~esto od strav od kaznata. Toa e nesovr{eno kaewe: àl i taga koi proizleguvaat od strav na gre{nikot od osuda ili od sram.
Gledano od profan aspekt retko ~uvstvuvame vina dodeka ne{to pravime. Taa se javuva otkako sme storile ne{to {to go smetae za lo{o. Ova ~uvstvo na vina moè da gi spre~i idnite postapki od ist vid. Sposobnosta od kaewe e neophodna za da se spoznae sopstvenoto zlo. Kaeweto e izraz na moralnoto samopoznavawe. Majk Gelven izdvojuva tri mo`ni reakcii na soznanieto deka sme predizvikale nekoe zlo. 1. Kako moèv da bidam tolku glup. Vo ovie situacii sme trebale da znaeme i vinovni sme zatoa {to ne sme razmisluvale za dejstvieto (site dela od nebre`nost). 2. Za{to ne mu se sprotivstaviv na toa zlo. Se raboti za voobi~aena, me|utoa neprifatliva ~ove~ka slabost koja vo izvesna mera ja prifa}ame, a koja doveduva do toa ~ovekot da popu{ti pred ne{to za {to znae deka e pogre{no. 3. Kakov toa ~ovek sum stanal. Ova e najseriozno obvinuvawe kon sebesi koe ne doveduva do razmisluvawe za{to dopu{tiv da se rasipam do taa mera {to ne samo {to ~uvstvuvam sram, tuku i gadewe od sopstveniot karakter. Svensen, L. op. cit. str, 183. Priznavaweto na sopstvenata rasipanost pokaùva deka ~ovekot i pokraj se so~uval ne{to od svojata ~ove~nost, deka ne e vo celost moralen stranec. Ibid, str, 184. 485 Verojatno na vakvo kaewe mislel Isus vo svojata prikazna za izgubenata ovca. Sinot ~ove~ki dojde da go spasi toa {to e zagubeno. Kako vi izgleda? Ako nekoj ~ovek ima sto ovci, pa edna od niv zaluta, nema li da gi ostavi devedeset i devet vo planinata i da trgne da ja bara zalutanata? I ako se slu~i da ja najde, navistina vi velam deka i se raduva pove}e odo{to na onie devedeset i devet koi ne zalutale. Koga }e ja najde, raduvaj}i se }e ja krene na ramo i koga }e dojde doma }e gi povika svoite prijateli i }e im re~e: Raduvajte se so mene za{to ja najdov svojata izgubena ovca. Vi velam taka }e bide na neboto pogolema radosta za eden gre{nik koj se kae, otkolku za deveeset i devet pravednici koi nemaat potreba od kaewe (Matej, 18:12-14, Luka, 15:3-7).
484
295
So pokajuvawe moàt da se oprostat site grevovi. Postoi samo eden isklu~ok, a toa e grev protiv duhot, za{to toj grev sozdava sostojba na celosno nepojkajuvawe. Nekoi grevovi kako {to se apostazija (otpadni{tvo), ubistvo na ~ovek, prequba - se lekuvaat so golema strogost. Pravoslavnata tologija ja otfrli rimokatolikata doktrina spored koja pokajuvaweto gi bri{e samo ve~nite kazni za storenite grevovi, a vremenskite treba da se zadovolat vo purgatoriumot (~istili{teto) kade Crkvata moè da gi prosti od riznicata na zaslugi sobrani so `rtvata na Isus i so obilni dobri dela na svetite. Idejata na zadovoluvawe na pravdata na gospod preku kazni e vo sprotivnosta so ~ovekoqubieto na gospod, "Koj ne saka smrt za gre{niot, tuku da se prevrti i da bide ìv." Zatoa ne e prifatlivo ne samo u~eweto za indulgenciite,486 tuku i prifa}aweto na epitimija ili pokajniot kanon kako zadovoluvawe ili kazna koi bi ja dopolnile tajnata na ispovesta. Grevot vo pravoslavnata askeza se posmatra kako bolest, a ne kako gazewe na zakonot koj potoa povlekuva kazna i zadovoluvawe. Vo princip svetata tajna ispovest se vr{i pred tajnata euharistija. Vo slu~aj koga vernikot ispovedal nekoj poteòk grev, sve{etnikot mu izrekuva duhovna kazna - epitimija. Epitimijata (zabrana) moè da bide dopolnitelen post ili molitva,487 molewe pro{ka od onie koi sme gi navredile, pa duri i zabrana na pri~estuvawe na opredeleno vreme.488 Pote{kata kazna od epitimijata e anatema.489
Indulgencii = "sveta" trgovija: oprostnici od grevovite zaradi smaluvawe na kaznite vo purgatoriumot. Indulgenciite, vsu{nost, bea osobeni upatstva za oporostuvawe na grevovite koi se prodavale za pari. 487 Molitvata i `rtvata se sredstva so koi bespomo{niot ~ovek se obiduva da se spai od nevoljite i da ja svlada prirodata. Foerbah, L. Predavanja o su{tini religije, Kultura, Beograd, 1955, str. 243. 488 Epitimija- "crkovna kazna" po ispoved: post, dolgi molitvni, hodo~astie. Spored pokajniot kanon, sredstva za vistinsko isceluvawe, za ~istewe {to moè da mu gi prepora~a sve{tenikot na pokajnikot se: ~esti molitvi, davawe pomo{ na siromasite, ~itawe na Svetoto Pismo, hodo~estie (poklonuva~ki patuvawa), odstranuvawe od pri~est. Epitimijata nema karakter na zadovoluvawe na pravdata ili na kazna, tuku svojstvo na lek, za{to "ako si do{ol kaj lekar, ne treba da se vrati{ neizlekuvan." 489 Anatema vo pravoslavnata crkva e ramna na ekskomunikacijata vo katoli~kata crkva. Taa zna~i deka onoj koj primil anatema se izdvojuva od crkovnata zaednica na vernici i se predava na milosta ili sudot bo`ji. Od toj moment crkvata ve}e ne e odgovorna za toa lice, tuku anatemisaniot sam da odgovara pred gospod. Anatemata ~esto se prima kako prokletstvo od kade sledi i nejziniot prevod - prokletstvo. Vo pravoslavnata crkva anatemate e golema kazna, a epitimijata - mala kazna. So epitimijata vernikot se izdvojuva od svetite tajni i crkovnite slu`bi. Ovaa mala kazna obi~no vremenski e ograni~ena. Kaj anatemata liceto celosno i bez vremensko ograni~uvawe e izdvo486
296
Pri~estuvawe (euharistija) se prima preku leb (vistinskoto telo na Hristos) i vino (vistinskata krv na Hristos). Pri~estuvaweto se prima za vreme na bogosluèwe na liturgija. Za pri~estvuvawe vernicite se podgotvuvaat so post i molitva. Na svetata liturgija vernicite gi ispovedaat svoite grevovi na sve{tenikot koj potem gi razre{uva od grevovite i utvrduva dali se spremni da ja primat ovaa sveta tajna. Pri~estvuvaweto pretstavuva i duhovno i telesno spojuvawe so Isus Hristos zaradi pro{tevawe na grevovite i zaradi ve~en ìvot. Posledno pomazuvawe (jeleosvetuvawe, soborovanie) e sveta tajna koja se vr{i nad te{ko bolni lica vo crkva ili vo domot, naj~esto od sedum, a moèi od tri sve{teni lica (prezviteri ili episkopi) so nivno pomazuvawe so osveteno maslo. Preku ovaa Sveta tajna bolniot se osloboduva od du{evnite i telesnite stradawa i grevovi.490 Me|u osnovnite sveti tajni se pomesteni i sve{tenstvoto491 i brakot,492 me|utoa tie za nas ne se interesni, ottamu {to imaat samo posredna vrska grevot i so prostuvawe na grevovite
eno od zaednicata na vernicite. Simnuvaweto na golemata kazna e mo`no ako liceto go dokaè svoeto popravawe. Vo srednovekovnite hristijanski dràvi golemata crkovna kazna donesuvala so sebe i zaguba na sekakvo dràvno pravo. 490 Jeleosvetuvawe = molitva + uqe (maslo), blagoslovuvawe na jelejot (uqe), tajna koja bolniot so pomazuvawe so osveteno uqe i so povikuvawe na blagodetite na svetiot duh od strana na sve{teniikot, go prima isceluvaweto na teloto i prostuvawe na grevovite. Neposrednoto mesto koe zboruva za ovaa tajna se nao|a vo Jakovovoto poslanie "Boleduva li nekoj me|u vas, neka gi povika stare{inite na crkvata i tie neka se pomolat nad nego i neka go pomaàt so maslo vo imeto na gospoda i molitvata na vera }e go spasi bolniot i gospod }e go krene i ako napravil grevovi }e mu bidat prosteni."(5:14-15). 491 Sve{tenstvo e sveta tajna pri koja episkopot go voveduva vo oltarot kandidatot koj gi ispolnil uslovite za vr{ewe na sve{etni~ka slu`ba, mu ja stava rakata na glava i ~ita molitva na posvetuvawe so cel na kandidatot da se simne blagoslovot na svetiot duh. Po ova rakopoloèniot ima pravo, vo zavisnost od dobieniot ~in da vr{i sve{teni~kite dejstvija. Tie ~inovi vo pravoslavnata crkva se: zakoni, prezviteri (sve{tenici) i episkopi (vladici). Osnovata na ovaa sveta tajna se nao|a vo Poslanieto na Jakov, 5:1417. Boleduva li nekoj od vas, neka gi povika stare{inite na crkvata i tie neka se pomolat nad nego i neka go pomaàt so maslo vo imeto na gospoda, i molitvata na vera }e go spasi bolniot i gospod }e go krene i ako napravil grevovi }e mu bidat prosteni. I taka ispovedajte si gi grevovite eden na drug i molete se eden na drug za da ozdravite. Delotvornata molitva na pravednikot ima golema sila." 492 Brakot e sveta tajna preku koja svetiot duh soedinuva vo edno su{testvo dve krsteni polnoletni lica od razli~en pol koi pred sve{tenikot izjavuvaat deka celiot svoj ìvot zaemno }e se sakaat, }e bidat verni eden na dtug i vo koja primaat blagoslov za ra|awe i vospituvawe na deca.
297
Pokraj navedenite sveti tajni (sakramenti), poznati se i tn. sakramentali (obredni predmeti) i tn. "blagodatni sredstva," kako {to se raspetija, brojanici, sveta vodica, ikoni, prekrstuvawe, blagoslov, zadu{nici (parastosi), povikuvawe na svetci i ma~enici, osvetuvawe na maslo, blagoslovuvawe na mrtvi (pogrebi). Svetite tajni. ne postoele vo prvobitnoto hristijanstvo, tuku se pojavile vo II vek. Se narekuvaat "tajni" za{to pretstavuvaat misterii, ne{to tainstveno za ~ove~kite sfa}awa, za nivniot razum (se primaat preku verata, a ne preku razumot).
2.3. BO@JA PRAVDA ILI BO@JA MILOST
Vo hristijanskata religija milosta zna~i dodeluvawe na spasenie i prostuvawe na grevovite po bo`ja volja. Taa se postignuva so vr{ewe na svetite tajni, a ja dodeluva gospod: podocna vo negovo ime drugi boènski su{testva - Isus, devica Marija, svetcite - site prekuosobeno opredeleni lica sve{tenicite. Toj poim spored nekoi avtori, vo evrejskata religija (Stariot zavet) ne postoi. Postoi bo`ja nagrada, a vo podocne`nata religija i pro{tevawe na grevovite, me|utoa nagradata i pro{kata gospod ne gi dava arbitrarno, ne e dovolno samo veruvawe, nagradata i pro{kata se postignuvaat pokraj so molitva so sekojdnevo makotrpno vr{ewe na religiskite propisi, so ispolnuvawe na "zapovedite."493 Za{to e potrebno da se govori za bo`jata milost. Zatoa {to, kako {to pravilno zabeleùva Kolakovski,494 luterijancite i kalvinistite, armenijancite i gomaristite, jansenistite, ezuitite, tomistite - site svoite doktrinerni stanovi{ta gi opredelile vo prv red so davawe nivna sopstvena interpretacija na kanonskite tekstovi, posebno na Poslanieto na Rimjanite od Sv. Pavle, koi se odnesuvale na toj problem: dali nie, ~ove~ki su{testva, na koj i da e na~in pridonesuvame za na{eto spasenie, i ako e taka, toga{ na koj na~in go pravime toa? Kako ni vo eden drug poim vo poimot na milosta se koncentriraat site najva`ni aspekti na hristijanskata vera: prvobitniot grev, iskupuvaweto, spasenieto, milosrdniot gospod i gospod odmazdnik. Milosta e nerazdelno povrzana so doktrinata za bo`jata promisla ili predestinacija. Predestinacija (praedestinatio, predodreduvawe) e u~ewe spored koe site slu~uvawa odnapred se predopredeleni so sudbina ili so bo`ja volja. Vo hristijanstvoto taa e bo`ja odluka spored koja nekoi luge odnapred se opredeleni za spasuvawe, a drugite osudeni na ve~no prokletstvo. Predestinacijata se temeli vrz nedosti`nosta na bo`jite nameri i bo`jiot izbor, no sepak postojat izvesni
493 494
Gams, A.op. cit. str. 120. Kolakovski, L. Bog nam nije ni{ta duàn, PLAT, Beograd, 1998,
str. 12.
298
znaci, kako na primer, onie deka "na nekoi se im odi na dobro" i deka spored toa tie moàt da nasetat deka se bo`ji izbranici. Navestuvawa na ovaa dokrtina se nao|aat kaj apostol Pavle: "Zo{to Mojsie veli: ]e go pomiluvam, kogo go miluvam i }e go soàlam, kogo go soàluvam. Spored toa ne zavisi od onoj koj saka, nitu od onoj koj tr~a, tuku od milostiviot bog (Rimjanite, 8:28; 9:15,16). U~eweto za predestinacijata kako u~ewe za spasenieto koe ne zavisi od ~ovekovata slobodna volja, tuku od bo`jata milost go razvi Avgustin vo raspravata so Pelegije kako posledica na svoeto u~ewe za isto~niot grev. Podocna vo katoli~kata religija ova u~ewe e potisnato (otrfrleno) od strana na rimskiot semipelegijanizam. U~eweto za predestinacija go prifatil Kalvin495 kako dogma i ottamu i denes vo protestantizmot toa prestavuva edna od glavnite religiozni temi.496 Iako ovie problemi se pojavija u{te vo V vek, vo poznatiot spor me|u Avgustin497 i Palagie,498 nivniot vrv be{e dostignat vo XVII
Kalvin vo osnova go prezel sfa}aweto na Avgustin, no i konsekventno go razrabotil. Spored toa u~ewe, gospod e tolku vozvi{en, semo}en i seznaen {to ~ovek nikako ne moè da gi soznae negovite odluki. Toj za ve~nost opredeluva {to i kako treba da se slu~uva. Toj, od za ~ovekot nerazbirlivi pri~ini odnapred opredeluva mal broj lu|e za ve~no spasenie, a drugi za ve~no prtokletsvo - propast. Spored Kalvin iako ~ovekot ne moè da gi znae pri~inite za takvoto bo`je providenie toa ne e nikakva nepravda, za{to ~ovekot e tolku rasipan i gre{en {to i spasuvaweto na eden mal broj na lu|e e znak na bo`jata dobrina. Me|utoa, onie koi se odredeni da bidat spaseni se istaknuvaat so vistinska vera, so ispraven ìvot. Bo`jata milost koja im e dodelena e vidna preku onie dobra, pa i materijalni, koi gospod u{te za vreme na ìvotot im gi dodeluva. Gams, A, op. cit, str. 169. Pritoa, spored Kalvin, predopredelenosta ne ja isklu~uva celosno slobodnata volja i slobodata na deluvaweto, tuku samo gi ograni~uva na podra~jeto na bo`jata volja i bo`jata milost. 496 Predestinacijata vo islamot e poznata pod imeto kader i podrazbira deka seznajniot Alah opredelil se {to }e se slu~i. Toj gi sozdal site su{testva spored svoeto praiskonsko znaewe i mudrost i ni{to ne se slu~uva bez negova volja. 497 Spored Avgustin, predestinacijata ne e ni{to drugo, tuku prethodno znaewe i opredeluvawe na onie milostivi podaroci so koi gospod im go pravi izvesno spasenieto na onie koi se spaseni. Gams, A, op. cit, str. 169. Inaku, Avgustin zastapuva{e stav na antropolo{}i pesimizam. Spored nego, ~ovekot sam za sebe re~isi ni{to ne moè da stori. Padnatosta na negovata priroda (dlaboko o{tetena so prvobitniot grev) go osuduva se dodeka e upaten sam na sebe da pravi grevovi - {to i da pravi, ako toa go pravi bez milosta na gospod, toj pravi zlo. Za spasenie na ~oveka e neophodna bo`ja milost. So drugi zborovi za pravewe dobri dela ne e dovolna slobodnata volja - potrebna e bojàta milost. Vo sprotivnoist, slobodnata volja li{ena od bo`jata mil495
299
vek, pri obnoveniot sudir me|u ezuitite (Dru{tvoto na Isus ili Isusov red)499 koi stoeja zad teologijata napalagijancite i jansenistite (avgustinovi u~enici)500 koi od svoja strana cvrsto zastana zad teologijata na Avgustin i Kalvin.501 Za noviot spor moè da se kaè deka bil "vinoven" Kornelius Jansen (Cornelius Jansenius), Holan|anec profesor po teologija od Luven i Biskup vo Ipra. Vo deloto Avgustinus (1640)502 toj vo osnova poa|a od toa deka pred da bide storen grevot na Adam ~ovekovata volja se streost go vodi ~ovekot vo pekolot. Tuka se soo~uvame so idejata na Avgustin za predestinacijata. Na onie koi se predestinirani (odnapred od gospod predodredeni za spasuvawe) gospod im dava milost, a na drugite im ja skratuva. Prvite }e bidat spaseni, vtorite }e propadnat 498 Nasproti Avgustin, Pelagije (354-420) smetal deka ~ovekot ima mo} da pravi dobro i da raboti na sopstvenoto spasenie i bez bo`ja milost. Su{tinata na negovoto u~ewe kako i na site podocne`ni palagijanstva e vo negiraweto na realnosta na prvobitniot grev. Grevot su{tinski ne ja poga|a ~ovekovata priroda. Vo pra{awe e ne{to momentno i slu~ajno, isklu~itelno vrzano za ~ovekovata slobodna volja. Ottamu {to grevot zavisi od ~ovekovata slobodna volja, moèn e bezgre{en ìvot: bezgre{niot ìvot zavisi isklu~ivo od slobodnata volja. Inaku, pod izrazot semipelagijanstvo jansenistite go podrazbirale prikrieno pelagijanstvo na ezuitite 499 Ezuitite bea mona{ki red vo ramkite na Rimokatoli~kata crkva osnovan od [panecot Ignacije Lojola, vo Pariz, 1540 godina. Tie so pravo ja dokaùvaa bazi~nata sli~nost na jansenisti~kite tezi so kalvinisti~kata teorija na predestinacijata. Vo ramkite na ezuitite }e iznikne liberalnata struja na tn. leksisti osnovana od strana na Lesius. Leksistite izvr{ija golemo vlijanie vrz {panskiot ezuit Luis Molina (1535-1600) i pojavata na u{te edna ezuitska struja - molinizamot. Spored Molina, koj se obide da gi izmeri kategoriite na ~ovekovata sloboda i bo`jata milost, ne go negira prvobitniot grev, me|utoa tvrdel deka takviot grev go li{il ~ovekot samo od negovite natprirodni sposobnosti. Ako ja prifati, bo`jata milost moè povtorno da mu se vrati, no gospod odnapred znae na koj na~in (so vr{ewe dobro ili zlo) sekoj ~ovek }e se odnesuva kon dadenata milost. 500 Jansenistite smetaa deka vrz osnova na u~eweto na Avgustin gi otkrija gre{kite na pelagijanstvoto vo teologijata na ezuitite. 501 @an Kalvin (1509-1564) bil duhoven voda~ na {vajcarskite protestanti. Toj tvrdel deka ~ovekot go spasuva samo verata: verata e podarok od boga i znak deka e izbran za spasuvawe. Spored negovata doktrina na dvokratna predestinacija, gospod ednostavno saka nekoi lu|e da bidat spaseni, a drugi ne. Prvite se odnapred otfrleni, a vtorite odnapred izbrani. 502 Deloto pretstavuva teolo{ki trektat podelen vo tri toma. Vo prviot se razgleduva palagijanskata eres, drugiot tom se odnesuva na milosta so koja bil obdaren prviot par vo Rajot i sostojbata na padnatosta na ~ovekovata priroda, a vo tretiot na milosta na Hristos.
300
mela kon dobroto, no i toga{ za storuvawe dobri dela bila potrebna bo`ja milost: kako {to na okoto za gledawe mu e potrebna svetlost, na ~ovekot za dobri dela mu e potrebna bo`jata milost. Posledica od praroditelskiot grev e zna~itelno o{tetuvawe na ~ovekovata du{a. Ottoga{, kako {to na bolnoto oko za gledawe pove}e ne mu e dovolna svetlosta, na ~ove~kata du{a stana potrebna dopolnitelna (iscelitelna) milost. Ako na ~ovek od gospod mu e dadena takva milost, za nego ne e neostvarlivo nitu edno dobro delo. Vo spotivno ~ovekot e nemo}en. Dobrite dela storeni bez takva milost, vpro~em se smrtni grevovi.503 Ottamu {to takvata milost e podarok koj ~ovekot go dobiva od gospod bez kakvi i da e svoi zaslugi, toa zna~i deka gospod nekoi lu|e gi predestinira - izbira za spasuvawe, dodeka drugite ednostavno gi osuduva - gi prepu{ta na propast. Pri takvi okolnosti, ako voljata e li{ena od bo`jata milost, taa e sposobna samo za zlo. Ottamu, od aspekt na slobodata na voljata na ~oveka mu se dadeni dve mo`nosti: prvata, voden od sopstvena volja da pravi samo zlo, odnosno grevovi (vo otsustvo na bo`ja milost ~ovek ne moè da pravi dobro), ili, vtorata, da otstapi od sopstvenata gre{na volja za da go pot~ini svojot ìvot na bo`jata milost (se razbira, ako gospod, od samo nemu poznati pri~ini, takvata milost ne mu ja skratil) so ~ija pomo{ edinstveno e sposoben da pravi dobro. Vo otstapuvaweto od gre{nata volja, vsu{nost, i se sostoi ~ovekovata slobodna volja.504
Milosta e toa {to vodi kon toa ne samo da sakame da go pravime toa {to e ispravno, tuku i {to sme i sposobni toa da go pravime. Zlobnata volja moè da se promeni vo dobra edinstveno blagodarenie na mo}ta na milosta Kolakovski, L. op. cit. str. 20. 504 Edna od naj~esto, osobeno vo protestanskite zemji, citirani strofi od Stariot zavet be{e po~etokot na Psalmot 127: "Ako gospod ne ja izgradi ku}ata zaludno se trudat onie koi ja podigaat." Me|utoa, yidarot znae{e deka, namesto bescelno da sedi molej}i se i ~ekaj}i gospod da ja izvr{i taa rabota za nego, toj navistina ja izgradil ku}ata. Moè li toj i natamu da veruva deka yidar bil gospod, a ne toj samiot? Da, moè, no ne samo vo taa smisla deka gospod pridonel kon izgradata na ku}ata so neizvr{uvawe, na primer, so vozdrùvawe od ru{ewe na nejzinata konstrukcija so nekoja elementarna nepogoda, tuku deka toj samiot go izvr{il toa delo sluèj}i se so rabotnikot kako so svoj instrument pri {to rabotnikot za celo vreme imal ~uvstvo deka ne ja izgubil slobodata na deluvawe... Spored Nikol, samo gospod gi znae pri~inite za{to gospod go prikriva svoeto deluvawe pod privid na izvesen red na pri~ini koi izgledaat celosno prirodni. Znaeme samo nekoi od niv. Toj gi lekuva lu|eto od mrzlivost, gi prisiluva kon rabota i budnost, im pribavuva raboti i ve`bi, gi kaznuva so ovaa naporna rabota i gi u~i pove}e da go cenat ona {to se steknuva so pogolemi usilbi. Moème me|utoa da kaème deka eden od negovite glavni celi e da se sokrie sebesi i da go napravi nepoznato svoeto povedenie za onie koi ne zasluùvaat da go znaat. Ibid, str. 62-64.
503
301
Od strana na oficielniot Rim, so bulata Cum Occasionis (1653), kako eretni~ki bea osudeni pet tezi na jansenistite.505 Imeno, spored crkvata jansenistite tvrdele deka 1. ...Bo`jite zapovedi se nevozmo`ni: Postojat takvi Bo`ji zapovedi koi pravednicite ne moàt da gi ispolnat samo so svoite raspoloìvi sili, so kakva i da e volja i kavi i da e usilbi, za{to za toa im nedostasuva neophodnata bo`ja milost.506 Tokmu spored ovaa teza, koja be{e i avgustinska dogma, gospod ni nareduva nevozmo`ni raboti: Bo`jite zapovedi moàt sekoga{ da se ispolnuvaat, no samo ako ni e dadena soodvetna milost, odnosno nikoga{ ako takvata milost ja nema. Samata pak milost gospod ni ja dava ili skratuva edinstveno za ~ovekot da nau~i deka e dolèn da moli za bo`ja pomo{. Pritoa, treba da se imame vo vid deka, spored Sen-Siran (Diverè d'Oran), Pjer Nikol (1625-1695) i Barkos, s {to rabotime e ili za gospod ili za |avolot: ni{to ne e moralno indiferentno - sekoe na{e dejstvie i sekoja misla treba da go veli~at sozdatelot. Se razbira, nie mora da gi izvr{uvame
Jansenistite nikoga{ sebesi ne se narekuvale na toj na~in (toa ime im e pridadeno od ezuitite), tuku Avgustinovi u~enici. Tie tvrdea deka ne propovedaat ni{to novo, tuku samo verno gi povtoruvaat najtradicionalnoto u~ewe na crkvata vo soglasnost so evangelijata i poslaneto na Sv. Pavle, u~ewe keo bilo kodificirano vo teologijata na Avgustin. 506 Ili vo original: "Pravednite lu|e nekoi bo`ji zapovedi ne moàt da gi izvr{at iako sakaat i se obiduvaat so silata so koja navistina raspolagaat da gi izvr{at, me|utoa im nedostasuva milost koja bi go ovozmoìla izvr{uvaweto na tie zapovedi." Kolakovski, L. Bog nam nije ni{ta duàn, PLAT, Beograd, 1998, str. 18. Inaku, po odnos na ova pra{awe moàt da se izdvojat i slednive dokrtini. Spored Avgustin, @irje i Kalvin, ~ove~kite su{testva po padot ne moàt da izvr{at kakvo i da e moralno dobro dejstvie (vo soglasnost so bojìot zakon) bez pomo{: za sekoe takvo dejstvie im e potrbno vlevawe milost koja im e dadena samo na nekoi, dodeka na drugi im e skratena isklu~ivo po volja na gospod, a ne zatoa {to nekoi ja zasluùvaat pove}e od drugi. Spored ekstremnoto stojali{te na pelagijanizmot, gospod n osposobuva za pravewe dobro ako toa go sakame, dodeka prirodniot status ne ne spre~uva sovr{eno da gi izvr{uvame negovite zapovedi. Ako vo toa ne uspeeme, toga{ moème da se obvinuvame samo sebesi: moralnoto sovr{enstvo ostanuva vo ramkite na na{iot doseg. Spored semipelagijanskata doktrinana ezuitite nam, dodu{a, ni e potrebna bo`ja milost za pravewe dobro, no "dovolna milost" im e dadena na site i na{ata slobodna volja treba samo da ja napravi dejstvitelna. I samo ako ovaa dejstvitelna milost e postojan uslov na na{iot ìvot moème da kaème deka moralnoto sovr{enstvo i na{eto spasuvawe zavisat od na{ite usilbi i na{ata volja. Spored akvinistite nie imame dovolna milost za izvr{uvawe na nekoi dobri dela rakovodej}i se so na{iot sloboden izbor, no slobodniot izbor ne e dovolen za da se izbegnat site grevovi vo site okolnosti. Ibid, str. 23.
505
302
na{ite ovozemski dol`nosti, no samo so ogled na poslu{nosta kon zapovedite, nikoga{ zaradi sopstvena prijatnost, dobivka, slava ili vlast.507 Apsolutnata suverenost na gospod i celosnata rasipanost na ~ovekot se strogo me|usebno povrzani motivi koi go so~inuvaat jadroto na jensenisti~kata teologija. Spored niv, grevot e grev samo zatoa {to e sprotiven na bo`jata volja. Ova jasno pokaùva deka edinstveniot izvor na razlikuvaweto na dobroto i zloto e bo`jiot apsoluten zakon, a ne nekoe imanentno dobro ili zlo na toa {to go pravime. Gospod ne zabranuva izvesni dejstvija, zatoa {to se dobri ili lo{i: tie stanuvaat lo{i, zatoa {to toj gi zabranuva. Vakviot stav nesporno vodi kon pomislata deka na toj na~in gospod bi moèl da naredi ubistvoto ili rodoskvernaveweto da bidat faleni, a davaweto milostiwa da se smeta za gre{no.508 Istoto se odnesuva na nepravdata i prenesuvaweto na prvobitniot grev: nivni stav e deka ona {to gospod go pravi ne moè da bide nepravedno, za{to negovata volja e edinstvenoto pravilo za dobroto i zloto. [to i da napravi gospod, ispravno e, za{to toa toj go pravi, a ne zatoa {to toa e vo soglasnost so izvesni normi na pravednost koi sme gi zele od svetot, od na{ata fantazija, na{ata istorija, od na{ite moralni ~uvstva ili na{ata pravna tradicija. Me|utoa, na koj na~in taa bo`ja pravda e pravedna ostanuva nadvor od granicite na na{ite sfa}awa.509 Bo`jata volja e edinstvenata mera na pravdata, za{to vo sprotiven slu~aj bi sozdavale pravila na pravdata vo soglasnost so na{ite èlbi i odnapred e poznato deka taka sozdadenata pravda }e go izbere zloto, za{to tokmu toa e ona {to e op{to poznato kako ne{to{to neizbe`no i sekoga{ go pravime bez bo`ja mislost.510 Vpro~em, ~ovekot spored pravdata zasluùva ne{to, no nikoj ne zasluùva qubov, a osobeno ne bo`ja qubov ili milost bez koja toj moè da pravi samo zlo. Gospod za nas e nesfatliv, pred s, za{to e beskone~en... Edinica dodadena kon beskone~nosta ne ja zgolemuva ni za vlakno... Pri soo~uvaweto so beskone~nosta kone~nosta stanuva ~isto ni{to. Taka i na{iot duh pri soo~uvaweto so gospod, taka i na{ata pravda pri soo~uvaweto so bo`jata pravda... Bo`jata pravda mora da bide isto taka neizmerna kakvo {to e i negovoto milosrdie. Ovaa pravda sprema osudenite pomalku e neizmerna i mora da e pomalku upadliva otkolku milosrdieto sprema izbranite. So drugi zborovi, ako odeme vo pekolot, toga{ toa e po presuda na pravdata, ako odeme na nebo, toga{ toa e so pomo{ na milosrdieto. Toa e standardno gledawe na jansenistite.511
507 508
Kolakovski, L. Bog nam nije ni{ta duàn, str. 151 i 155. Vidi: Ibid, str. 165. 509 Ibid. str. 246-247. 510 Ibid, str. 166. 511 Ibid, str. 207.
303
2. ...Na milosta ne moème da i se sprotivstavime za{to gospod ne prisiluva da bideme dobri (ôvekovata padnata priroda nikoga{ ne i se sporotivstavuva na vnatre{nata milost).512 Dodeka prvata teza pretpostavuva deka specijalnata milost e neophoden uslov za sekoe dobro deluvawe, ovaa teza glasi deka milosta, e idovolen uslov,poinaku kaàno, taa sekoga{ deluva na nepogre{liv na~in, a liceto koe ja prima ne e mo}no vo odnos na bo`joto deluvawe.513Nakratko, site na koi {to re{il da im ja dade svojata milost, gospod gi prisilil da bidat dobri.Toa zna~i, ako gospod saka nekogo da go spasi, nikakva ~ove~ka slobodna volja ne moè da mu se sprotivstavi. [tom gospod posaka ~ovek da pravi dobro, Negovata volja ne moè da bide popre~ena:nanegovata milost ne e mo`no nikakvo sprotivstavuvawe.514 Ottamu, {to i da pravi, ako ne dobie bo`ja milost, ~ovekot pravi zlo. Na{ite dela se ili zavisni od nas i toga{ se zli, ili se dela na gospod koj deluva preku nas na dejstvitelen na~in i toga{ se dobri. So drugi zborovi, gospod e akter na na{ite dobri dela, a samite nie sme akteri na na{ite lo{i dela za koi toj znae da bide praveden odmazdnik.515
"Vo sostojba na padnata priroda, ne e mo`no da mu se sprotivstavime na vnatre{nata milost," Kolakovski, L. op. cit, str. 24. Spored Avgustin voljata ne e sposobnost na izbor, vklu~itelno na konkrenata mo`nost na izbor me|u dobroto i zloto, tuku pobrgu ednostavno mo`nost ednakvo koga pravime dobro i zlo, samo {to pravej}i zlo odime po sopstvenata volja, dodeka pravej}i dobro go sledime gospod koj neprikosnoveno ja naso~uva na{ata volja. Gospod privremeno gi li{uva pravednite lu|e kako {to toa go storil vo slu~aj so Sv. Petar. Sv. Petrar moè{e da go izbegne svojot prestap (crime), a toa moè sekoj samo dokolku vo negovaat volja e vnesena milosta koja ja dava ili skratuva gospod... Pritoa, nema somnenie vo toa deka milosta (vnatre{na) e neizbe`na: ako ni e dadena ne e vo na{a mo} da ja odbieme. Pred padot na Adam mu be{e potrebna bo`ja pomo{ za da bide dobar, no toj be{e vo sostojba da ja odbie so svojata slobodna volja. Po padot toa pove}e ne be{e mo`no. Ibid. str. 47-48. 513 Ibid, str. 24. 514 Ni bo`jijot Zakon, ni objavata na bo`jata mudrost, ni proro{tvata ili vetuvaweto nagrada (kako {to bi sakale pelagijanite) ne se vo sostojba da ja izvrtat voljata na ~ovekot: toa moè da go stori samo milosta. Ibid, str. 25. 515 Ako bog go smetate za vistinska pri~ina, zgora na toa za prva pri~ina na dobroto - za{to samo prvata pri~ina e vistinska pri~ina - toga{ nemojte da negirate deka bog isto taka e i pri~ina na zloto koe na ~ovekot mu go nanesuvaat drugite lu|e ili su{testva. Me|utoa, ovaa konsekvencija teizmot uporno ja negira. Istiot Kalvin, koj lu|eto koi pravat dobro gi smeta samo za bo`ji instrumenti, izjavuva deka e besmisla i bezbo`ni{tvo od toa da se izveduva zaklu~ok deka eden svirep ubiec koj ubiva nekoj ispraven ~ovek e samo oradie koe ja izvr{uva bo`jata odluka ili bo`jata volja, zna~i deka site zlostorstva se slu~uvaat spored zapoved i bo`ja volja. Pa sepak toa e edna nu`na
512
304
3. ...Nemame sila da pravime dobro i zlo, no iako ne sme slobodni nie sme slobodni (Za vredni dela i za grev vo sostojba na padna negovata priroda, na ~ovekot ne mu e potrebna slobodna volja koja bi i se protivela na nu`nosta, dovolna mu e sloboda koja mu se sprotivstavuva na prisilbata).516Ova so drugi zborovi zna~i deka spored jansenistite na{ite dejstvija ni se pripi{ani. Zaradi niv gospod n kaznuva i nagraduva duri i ako gi vr{ime od nu`nost. Takvite dela ne ni se prepi{ani samo toga{ ako gi vr{ime pod prisilba.517 4. ...Gospod ne moème da go otfrlime (Semipelegijancite ja priznavaa potrebata od vnatre{na milost za sekoe delo, pa duri i za samiot po~etok na verata, no sepak bile ertnici, za{to ja pretpostavuvale ~ovekovata sloboda na taa mislost da i se sprotivstavi, ili da i se pokori).518 So drugi zborovi, eres e da se smeta deka vo na{a mo} leì odlukata da ja prifatime ili odbieme milosta.519 5. ...Isus Hristos ne umrel za site tuku samo za izbranite lu|e (Semipelagijanska eres e tvrdeweto deka Hristos umrel i svojata krv ja proleal za site lu|e).520 Spored jansenistite, gospod vo su{tina sakonsekvencija. Ako stvarnite prirodni su{testva se samo sredstva, samo bo`ji instrumenti, toga{ se toa bez ogled dali pravat dobro ili zlo. Ako negirate deka ~ovekot pravi dobri dela so sopstevena sila, od sopstvenoto srce, toga{ isto taka negirate deka toj vo sopstvenot srce pravi lo{i dela, zlodela. Ako mu ja odre~uvate na ~ovekot ~esta da bide dobrotvor, so toa vie mu go odre~uvate i sramot da bide zlostornik i gre{nik. Za{to, za storuvawe na zlo potreba e isto tolku, ako ne i pove}e sila i mo}, kako i za storuvawe na dobro. Me|utoa, spored vas, seta sila i mo} e sila i mo} na boga. Kolku e sme{no i istovremeno zlobno od edna strana da mu se negira na ~ovekot pri~inosta, a od druga strana pak da mu se pripi{uva: dobroto da mu se daruva kako bo`ja milost, a zloto da mu se pripi{uva kako grev! No su{tina na teologijata, odnosno na teologot e da e an|el sprema boga, me|utoa sotona sprema lu|eto, se {to e dobro da mu se pripi{uva na boga, a se {to e zlo na ~ovekot, na su{testvoto, na prirodata. Foerbah, L. Predavanja o su{tini religije, Kultura, Beograd, 1955, str. 199. 516 "Za ~ovekot vo sostojba na padnata priroda da stekne zasluga ili da ja zagubi, toj ne mora da bide sloboden od nu`nosta: dovolno e da bide sloboden od prisilbata." Kolakovski, L. op. cit. str. 27 517 Ibid, str. 27. 518 Semipeligijancite priznavaa deka vnatre{nata, preventivna milost e nu`na vo site konkretni dela, vklu~itelno i za po~etokot na verata, no sepak bile eretnici, za{to smetaa deka taa milost e od onoj vid na koj ~ovekovata volja moè da i se sprotivstavi ili da i podlegne. Kolakovski, L. op. cit. str. 32. 519 Ibid, str. 32. 520 Isus tolku gi qubel svoite podanici {to umrel za niv. Mnozinstvoto kralevi barale od svoite podanici da ja dokaàt svojata vernost so
305
kal da gi spasi site lu|e, no toa zna~i site onie koi od porano gi predestiniral za slava.521 Sumarno zemeno, glavnite komponenti na avgustinsko-jansenisti~kata teorija na milosta, spored Kolakovski, se slednive: Prvo, Site nie sme tolku beznade`no rasipani {to apsolutno sme nesposobni da storime {to i da e dobro so na{i sopstveni sili. Slobodniot izbor, dokolku toj ozna~uva izbor me|u dobroto i zloto, bil sosema istro{en so grevot. Na{ata volja vo mera vo koja navistina e na{a, a ne bo`ja, moè da pravi i da se saka isklu~ivo samo zlo. Vtoro, bo`jata milost ne samo {to ni e neophodna za da moème da pravime dobro i da mu sluìme na bo`jiot zakon, tuku koga ve}e ni e dadena, i zatoa nepogre{livo da ni ja pokaè na{ata cel. So drugi zborovi, ako gospod posaka da pravime dobro, ne moème efikasno da ja spre~ime negovata volja, za{to negovata volja ja naso~uva ~ovekovata volja i na toj na~in ja prisiluva na poslu{nost. Pritoa, podobro e da ne se zboruva za "prisiluvawe" tuku za "priveduvawe kon nu`nosta," za{to na toj na~in od gospod formirana ~ovekovata volja navistina go saka samo u{te toa {to gospod od nea go o~ekuva. Milostazna~i e ednakvo nuèn kako i dovolen uslov na sekoe dobro za koe sme sposobni: delotvornata i nedovolna milost se edno te isto. Ovaa to~ka treba zasebno da se posmatra, za{to od prviot princip ne moè pove}e da se izvede nemo`nosta od uspe{no protivewe na deluvaweto na milosta. Treto, (i iako izgleda deka ova logi~no sleduva od prethodnite dva iskazi, sepak toa treba jasno da se kaè) spasonosnata milost gospod ja dava beplatno (gratuitously) i me|u lu|eto ja deli rakovoden od sopstvenata, nespoznatliva volja. Od stojali{te na bo`jata pravda po Padot nie bukvalno so ni{to ne pridonesuvame za aktot na na{eto spasenie: site zasluùvame ve~na osuda, a ako gospod saka da spasi nekoi od nas, toga{ toa ne e poradi na{ite zaslugi (za{to nikoj gi nema i nikoj ne zasluùva milost), tuku ednostavo zatoa {to toj taka saka. Dvokratnata predestinacija po definicija e pravedna, za{to pravedno e {to i da pravi gospod - nema drug princip na pravednost osven negovata volja. Spasenite so milosta se opravdani, prekorenite stanuvaat osudeni so silata na pravednosta.522
spremnosta da umrat za nego. Kaj Isus e sprotivno. Toj umrel po svoja sopstvena volja za da moàt da ìveeat negovite podanici. (v. Poslanica na Efeànite, 1:9-10). 521 Kolakovski, L. op. cit. str. 38. 522 Doktrinata na dvokratna predestinacija, implicite prisutna kaj Luter, eksplicite ja objavi Kalvin. Svojot avgustinovski radikalizam toj go izrazil otvoreno i bez rezervi. Nie nemame sloboden izbor me|u dobroto i zloto: se {to pravime bez milost e grev, i iako neizbeèn i nuèn, ne prestanuva da bide dostoen za osuda za{to e dobrovolen. Nie nemame sopstveni zas-
306
êtvrto, (i ovde izgleda ako ne so logi~ka prisilba, toga{ barem kako posledica na porane{nite doktrini, Isus Hristos ne moèl da umre za site lu|e: toj znael koj }e bide osuden, a koj spasen i ne e zamislivo deka toj so providenieto bi ja proleval svojata krv za xabe ili bi se posvetil za idnite ìteli na pekolot.523 Od se {to dosega be{e kaàno proizleguva deka gospod na ezuitskite "leksisti" na jansenistite im izgledal kako "drag prijatel" blag i uvi|aen za na{ite slabosti vo soo~uvaweto so tolku mnogu isku{enija, kako nekoj so koj sekoga{ e mo`no da se dojde do obostrano korisna spogodba, za razlika od nivniot sopstven okruten osvetnik, koj pove}eto od ~ovekoviot rod, vklu~uvaj}i gi i site nekrstenite deca gi ispra}a kon ve~ni ma}i. Od druga strana gospod na jansenistite, na ezuitite im izgledal kako dale~en gospod, nem i uàsno ramnodu{en, kako milost - neophodna, no zavisna od zlokobniot karakter, kako sitni~av i nemilosreden Hristos koj na svojot krst smeta na edna raka predestinirani koi }e uspee da gi spasi.524 Ezuitite gi obvinuvaa zatoa {to hristijanstvoto ne go zemaa seriozno, jansenistite pak, zatoa {to na lu|eto im postavuvaat prakti~no nevozmo`ni barawa koi gi nadminuvaat mo`nostite na pogolemiot broj smrtnici.525 Na ova mesto, se razbira, za nas se osobeno interesni ezuitite koi vo èlbata da go zadràt interesot na lu|eto za hristijanstvoto i crkvata se obidoa da im go napravat isklu~itelno lesen ìvotot na gre{nicite. Toa e ona {to go navedejansenistot Paskal da gi ismee vo svoite "Pisma za provincijalecot." Stanuva zbor za brojni citati na golem broj ezuiti koi imaa opravduvawe za re~isi site ~ove~ki zlostorstva i iskol~enosti.
lugi: milosta i prethodi na se, site dobri dela i samata na{a izbranost nemaat ni{to so na{ite dela, tuku se zasnovaat vrz svoevolnoto (slobodno) milosrdie {to gospod nekomu mu go dava. Negoviot izbor e praveden, za{to osven negovata volja ne postoi nikakva druga mera za pravda: site zna~i, dokolu ne primame milost zasluùvame pekol... ôvekot ne e praveden sam po sebe, za{to Hristosovata pravednost mu e taka dadena {to vo nego e vsadena... Bo`jata volja e najvisoko pravilo na pravdata, toa {to Hristos go saka, zna~i mora da se uvaùva kako pravedno tokmu od pri~ina {to Hristos toa go saka... O~igledno deka za Kalvin milosta e ne{to {to zavisi od bo`jata slobodna volja, deka taa nema ni{to zaedni~ko so zaslugata na ~ovekot, deka deluva taka {to ne e mo`no da i se sprotivstavime, deka nejzinata raspredelba e predve~no odlu~ena, deka nu`nosta ne e prisilba i deka za slobodnata volja moème da zboruvame ne kako za sposobnost za izbor me|u dobroto i zloto, tuku samo vo taa smisla deka sekoga{ pravime zlo koga e aktivna na{ata volja i sekoga{ dobro koga na{ata volja e razdvièna od milosta. Seto toa po duh e sovr{eno avgustinsko, seto toa e doktrina na jansenistite. Ibid, str 72-73. 523 Ibid, str. 45-46. 524 Ibid, str. 221. 525 Paskal, B. Pisma provincijalcu, PLAT, Beograd, 2002, str. 87-88.
307
Vo ovaa smisla ezuitite, vo prv red, go vospostavija "metodot upravuvawe so na merata." Ezuitite, imeno, dokaùvaa deka nikoga{ ne smee da se trpi izre~na namera da se gre{i zaradi grev. Me|utoa, vo otsustvo na vakva nesre}na sklonost se primenuva metodot upravuvawe so namerata koj se sostoi vo toa kako cel na svoite dejstvija da se zeme ne{to dopu{teno. Toa ne zna~i deka sekoga{ koga toa e mo`no, lu|eto ne treba da se odvra}aat od zabranetite dejstvija, no koga nekoe dejstvie ne moè da se spre~i treba barem da se pro~isti namerata i na toj na~in poro~nosta na sredstvata da se ispravi so ~istinata na celta. Eve kako ezuitskite oci nao|ale na~in da go dopu{tat nasilstvoto koe se vr{i vo odbrana na~esta. Dovolno e da ja odvratite va{ata namera od èlbata za odmazda, koja e zlostorni~ka, i da ja naso~ite kon èlbata da se odbrani ~esta, koja e dopu{tena, spored maksimata: "Not ut malum pro malo reddat, sed ut conservet honorem (Ne se vozra}a zlo za zlo, tuku za da se so~uva svojata ~est)" Ottamu: - Otec Lesius tvrde{e, toj koj dobil {amar ne smee da ima namera da se odmazduva: me|utoa smee da ima namera da go izbegne sramot i zatoa vo istiot moment smee, duri i so me~, da ja otstrani ovaa navreda.526 Taka i Erkinez, nie smeeme da go ubieme onoj koj ne o{amaril i koga e vo begstvo, pod uslov toa da ne go pravime od omraza ili od odmazda i na toj na~in da ne predizvikame za dràvata pregolem broj ubistva. A pri~inata e taa {to smeeme da juri{ame po ~esta isto kolku i po ukradenoto dobro.527 - Spored otec Eskobar, ako va{iot neprijatel e spremen da vi napakosti, negovata smrt ne smeete da ja posakate vo nastap na omraza, me|utoa moè da ja posakate za da izbegnete sopstvena {teta.528 - Urtado de Mendoza, pak, veli smeeme da go molime gospod brzo da gi usmrti onie koi se spremaat da ne napadnat, ako nivniot napad ne moème da go odbegneme na drug na~in. Toj, isto taka, veli deka prebendarot smee bez da napravi smrten grev da mu posaka smrt na onoj koj raspolaga so prihodot od negovo dobro, kako {to i sinot smee da posaka smrt na svojot tatko i da i se raduva koga }e nastapi pod uslov toa da bide isklu~ivo poradi dobroto koe od toa }e proizleze za nego, a ne od li~na omraza. Negov stav e i toa deka ~ovek ne pravi grev, za{to voop{to ne zna~i deka prifatil dvoboj ako odi vo pole i tamu {eta ~ekaj}i opredelen ~ovek i od nego se brani ako e napadnat (negovata namera ne e da se tepa vo dvoboj, tuku samo da se odbraniako ~ovekot koj go predizvikal nepravedno go napadne).529 - San~ez, pak, ako namerata kon dobro e naso~ena, dopu{ta ne samo prifa}awe dvoboj, tuku i povikuvawe na dvoboj. Spored teologij526 527
Ibid, str. 66. Ibid, str. 70. 528 Ibid, str. 67. 529 Ibid, str. 67.
308
ata na San~ez sosema razumno e da se kaè deka ~ovek smee da se tepa vo dvoboj za da go spasi svojot ìvot, svojata ~est ili nekoi vredni dobra koga e izvesno deka nekoj saka nepravedno da mu gi zeme vo parnica ili so ujdurmi i koga toa e edinstven na~in da gi so~uva. I Navarus so pravo go veli istoto kako i toa deka neprijatelot smeeme da go ubieme na podmolen na~in, t.e. potajno. Vo takvi slu~ai kon dvoboj i ne treba da se pribegnuva ako e mo`no ~ovek da se ubie potajno i na toj na~in da se re{i rabotata, za{to na toj na~in }e go spre~ime zagrozuvaweto na svojot ìvototi u~estvoto vo grevot koj na{iot neprijatel bi go po~inil prifa}aj}i go dvobojot.530 - Reginadus dodava deka smeeme da gi ubieme i la`nite svedoci koi na{iot neprijatel gi nao|a protiv nas, a spored Tanerus i Emanuel Sa, duri i sudiite ako {uruvaat so la`nite svedoci.531 - Otec Baldel smeta, ako poinaku ne moème da go kaznime, deka smeeme poradi ogovarawe da go ubieme i onoj {to }e ni re~e - laè{, a spored Lesius duri i onoj {to }e ne navredi so nedoli~en gest... Pri~inite za toa se: ako nameravate da mi ja odzemete ~esta so {amar toa moàm da go spre~am so silata na oru`jeto: ista odbrana mi e dozvolena i koga nameravate navredata da mi nanesete so zborovi. Zgora na toa, so ogled na toa {to smeeme da gi spre~ime navredite, smeeme da gi spre~ime i klevetite. Najposle ~esta e poskapa od ìvotot. A ottamu {to smeeme da ubieme za da go odbranime ìvotot, smeeme i da ubieme za da ja odbranime ~esta.532 - Na drugo mesto Lesius veli deka ne e dopu{teno da se ubie zaradi so~uvuvawe na predmeti od mala vrednost kako na primer zaradi edno eki ili zaradi edno jabolko, osven ako ni e sram da go izgubime. Vo toj slu~aj smeeme da go grabneme pa i da ubieme ako toa e neophodno za da go povratime jabolkoto, za{to toa pove}e e odbrana na na{a ~est, odo{no na na{e dobro.533 - Vo vrska so zelena{tvoto, Eskobar veli, ako dobivkata od lu|e na koi sme im pozajmile pari ja barame kako ne{to {to ni se dolì spored zakonot toa bi bilo zelena{tvo, no ako ja barame kako ne{to {to ni se dolì od blagodarnost, toa ne e zelena{tvo.534 - Slavniot Molina dava odgovor na pra{aweto dali mora da gi vratime parite koi sme gi primile za da storime lo{o delo. Mora da pravime razlika, veli toj, ako deloto za koe sme bile plateni ne sme go izvr{ile, parite mora da gi vratime, no ne mora ako sme go izvr{ile. Toa e edno od na~elata koe se odnesuva za nadomest. Vo taa smisla treba da se sfati deka sudijata ni dolì pravda i zatoa ne smee da ja pro530 531
Ibid, str. 68-69. Ibid, str. 68. 532 Ibid, str. 71. 533 Ibid, str. 160. 534 Ibid, str. 80.
309
dava, no toj ne ni dolì nepravda i za toa toj moè da prima pari. Zatoa site glavni ezuitski avtori kako Molina, Reginaldus, Filiucius, Eskobar, Lesius ednakvo u~at deka sudijata mora da go vrati ona {to go dobil za pravedno da presudi, osven ako toa mu e dadeno od dare`livost, no deka vo nikoj slu~aj ne mora da go vrati toa {to go dobil od ~ovek za ~ija korist nepravedno presudil.535 - Spored San~ez, smeeme da se zakolnime deka ne sme storile nekoe dejstvie iako sme go storile ako vo sebe podrazbereme deka toa ne sme go storile vo opredelen den ili pred da se rodime ili podrazbiraj}i nekoja druga sli~na okolnost i ako pritoa se sluìme so zborovi~ie zna~ewe toa na koj i da e na~in toa ne moàt da go otkrijat. Toa vo mnogu slu~ai e polezno i sekoga{ mnogu ispravno koga e nu`no ili korisno za zdravjeto, ~esta ili imotot.536 - Eskobar veli deka vetuvawata ne obvrzuvaat ako koga gi davame nemame namera da se obvrzeme. A takva namera nemame, osven ako vetuvaweto ne go potvrdime so zakletva ili so dogovor, taka {to koga ednostavno }e re~eme: }e go storam toa, vsu{nost mislime deka toa }e go storime ako ne se predomislime, za{to na toj na~in ne sakame da se li{ime od svojata sloboda.537 Slikata na gospod denes e poinakva: toapove}e ne e ni popustliv blag prijatel, nitu e qubomoren, strog i neumoliv straàr vo raboten logor. Spored standardnoto u~ewe na Crkvata gospod ni nareduva negovite pravila da gi tretirame mnogu seriozno bez barawa na lesni izvrduvawa, no toj isto taka i gi nagraduva na{ite iskreni usilbi, za{to negovoto milosrdie i qubov se ogromni. 3. ZAKLU^NI RAZGLEDUVAWA ZA BO@JATA PRAVDA Selanecot koj poseal kultura na koja i e potrebna vlaga, go moli gospod za obilen do`d, a drugiot, koj se podgotvuva za ètva, go moli pod itno da go zapre ona {to e neophodno za negoviot sosed. Nakratko sekoj ~ovek go saka istiot gospod, no sekoj za sopstvena smetka, a toj {eretski im se potsmeva i "veli:" dogovorete se - pa }e vi pu{tam ili samo sonce ili samo do`d. Ako e takva situacijata so edengospod,538 moè da zamislime kako im e na onie na ~ie podra~je, kako na primer na makedonskoto, gi ima pove}e: Alah i Hristos, na primer. Kako da se dogovorime, kako da gi usoglasime svoite interesi, a nikoj da ne e vo zijan, vreskaat tie. Sleduva istiot bo`ji diplomatski odgoIbid, str. 85-86. Ibid, str. 96-97. 537 Ibid, str. 97. 538 Kako {to e poznato, zaradi idejata za edinstvoto na gospod, Sokrat go zagubi svojot ìvot. Atiwanite go smetale za ateist sekoj koj veruval samo vo eden bog. Ibid, str. 268.
536 535
310
vor: dodeka vie ne se dogovorite nie }e vladeeme i toa kako {to sakame, demek od koalicijata Isus - Alah, isklu~ivo }e zavisi koga }e bide toplo, a koga ladno. Ama nie imavme plan! - vikakat nivnite komintenti. Na toa sleduva odgovorot sodràn vo edna meksikanska poslovica: "Kaète mu gi na gospod tvoite planovi ako sakate do solzi da go nasmeete." Toga{ kade e re{enieto. Kako da se dojde do bo`jata pravda, do pravda za site. Genijalniot izum na site religii e prost kako grav: gospod mora da se navede da se smiluva. Iako semo}en, so nego e lesno: dovolno e da se zamoli, a ako toa ne uspee (ako ne padne na toj {tos), toga{ treba ne{to da mu se podade za da zamiì na edno oko. Klasi~en potkup! Vo taa smisla go sfa}am Holbah koj veli: "Op{testvata na svojot po~etok, ~esto oàlosteni i zlostavuvani od prirodata, pretpostavuvaa deka elementite ili sokrienite fakti koi upravuvaat so niv imaat volja, svoi celi potrebi i ~uvstva koi se sli~ni na ~ovekovite ~uvstva, potrebi, pogledi i volji. Ottamu, nastanalo toa {to se izmisleni `rtvite so koi ovie elementi ili sokrieni fakti }e se hranat i pojat, ~ad i kadewe so koi nivniot duh }e se zasiti. Se veruvalo deka elementite ili nivnite gnevni razdviùva~i }e se smirat kako i gnevniot ~ovek so molitvi, poniùvawa i podaroci. Fantazijata se napnuvala da pogodi kakvi bi moèle da bidat podarocite i kakvi `rtvi bi bile najprijatni za tie nemi su{testva, su{testva koi samite nikako ne gi pokaùvale svoite sklonosti. Najprvin im se nudeni plodovi od zemjata, plodovi od rastenija, potoa im se sluèle mesa, kako `rtvi im se prinesuvani jagniwa, junici, junci. A so ogled na toa {to tie uporno ostanuvale gnevni na lu|eto, malku po malku pa kako `rtvi im se prinesuvani i deca, lu|e. Najposle ludiloto na fantazijata koe sekoga{ raste napravi da se poveruva deka suvereniot razdviùva~ koj upravuva so prirodata gi prezira `rtvite koi poteknuvaat od zemjinata topka i deka moè da bide smiren edinstveno so `rtvuvawe na nekakov bog. Se pretpostavilo deka beskrajnoto su{testvo moè da se izmiri so ~ove~kata rasa edinstveno preku nekakva beskrajna `rtva."539 Klasi~en potkup so postojano krevawe na vrednosta na ponudenoto. "Religijata sekoga{ bila sistem na povedenija izmislen od fantazijata i neznaeweto za da se smiluvaat nepoznatite sili za koi se veruvalo deka vladeat so prirodata: izvesno gnevno i okrutno boènstvo sekoga{ mu sluèlo kako osnova na ovoj sistem i tokmu vrz temelite na ova apsurdno i detsko sfa}awe sve{tenstvoto gi zasnova svoite prava, svoite hramovi, svoite oltari, svoite bogatstva, svojata vlast. Nakratko, vrz ovie grubi temeli se zasnovaat site verski sistemi na svetot: vo prapo~etokot izmisleni od divjaci tie s u{te imaat sila da upravuvaat so sudbinata na najciviliziranite nacii."540
539 540
Holbah, P. Sistem prirode, Prosveta, Beograd, 1950, str. 250. Ibid, str. 251.
311
Ottamu i pra{aweto ima li bo`ja pravda ili {to ostanuva od pravdata koja se iznuduva so potkup. Vo odgovorot na ova pra{awe povtorno ni pomaga Holbah koj najprvin veli: "ôvek vo svojot bog ne videl i nikoga{ nema da vidi ni{to drugo osven ~ovek. Zaludno moè da se osmisluva, zaludno da ja protega negovata mo} i negovite sovr{enstva, sekoga{ od nego }e sozdade samo xinovski, preterano golem ~ovek kogo }e go napravi himeri~en pretrupuvaj}i go so osobini koi se vo me|useben sudir. Sekoga{ vo boga }e gleda samo su{testvo od ~ove~ki rod na koe }e se obide do tolku da mu gi zgolemi razmerite {to od nego }e napravi celosno nesfatlivo su{testvo. Odej}i po ovie sklonosti na boènstvoto mu se prepi{uva razum, mudrost, dobrina, pravda,541 znaewe i mo}, zatoa {to samiot ~ovek e razumen, za{to zabeleàl mudrost kaj izvesni su{testva na svojot vid, za{to vo niv saka da najde sklonosti koi nemu samiot mu se pogodni, za{to gi po~ituva onie koi pokaùvaat pravednost, za{to samiot ima soznanija koi gi gleda mnogu po{iroko od izvesni poedinci i najposle za{to uìva izvesni sposobnosti koi zavisat od negovata organizacija.542 ...Pretpostavuvaj}i eden edinstven bog koj e tvorec na sekoja stvar, ne moè{e da ne mu se prepi{e beskrajna dobrina, beskone~na mudrost i sila bez granici, spored negovite dobri dela..., no od druga strana kako da ne mu se prepi{at zlostorstvata, neopreznosta, ~udlivosta koga }e se pogleda na ~estite grdi neredi i na bezbrojnite zlostorstva ~ija `rtva e ~ovekoviot rod... Kako da se izbegne da ne se nare~e nepredostroèn gledaj}i kako postojano e zafaten so urivawe na svoite sopstveni dela. Kako da ne se posomnevame deka vo nego ima mnogu nemo} gledaj}i kako nikoga{ ne se izvr{uvaat namerite za
Imitiraweto na boga so povedenie koe sodvetstvuva na bo`jite dela doveduva do poglemo nalikuvawe na boga, a toa istovremeno zna~i i do spoznavawe na boga. Spored toa, da se poznavaat bo`jite pati{ta zna~i da se poznava i vo praktikata da se sledi negovoto povedenie kon lu|eto, negoviot seopfaten princip na pravda, neograni~ena qubov, qubeznost i prostuvawe. Vo predanieto od Biblijata do Maimonid spoznavaweto na boga i vo su{tina da se bide nalik na boga zna~i da se imitira bo`joto deluvawe. Fromm, E. Bit }ete kao Bog, Zagreb, 1989, str. 139. 542 Vo ovaa smisla, Holbah vo fusnota dodava: ôvekot, veli Montew, moè da bide samo ona {to i moè da razmisluva samo spored svojot doseg: toj moè da pravi {to saka, no kako du{a toj ja poznava samo svojata. Na eden mnogu slaven ~ovek mu kaàle deka bog go sozdal ~ovekot spored sopstvenata slika, a ovoj filozof im odgovoril: "ôvekot mu vratil milo za drago." Ksenofon velel deka koga volot ili slonot bi znaele da pravat skulpturi ili da slikaat, sigurno bi go pretstavile svoeto boènstvo spored svojata slika i prilika i deka vo toa bi imale isto tolku pravo kolku i Poliklet ili Fidija koi mu dale ~ove~ki oblik. Gledame, veli Lamot-Leveje, deka teantropijata e temel na celokupnoto hristijanstvo. Holbah, P. op. cit, str. 266-267.
541
312
koi se pretpostavuva deka toj gi ima.543 Se veruvalo deka ovie te{kotii }e se otstranat na toj na~in {to }e mu se sozdadat neprijateli, koi, iako mu se pot~ineti na vrhovniot bog, sepak go naru{uvaat redot na negovoto caruvawe i gi popre~uvaat ostvaruvawata na negovite pogledi. Od nego e sodaden kral i dodadeni mu se protivnici, koi, i pokraj svojata nemo}, sakale da mu ja osporat negovata kruna. Taka nastana bajkata za "titanite" ili za "padnatite angeli." Ovaa bajka, kako i bajkata za "demonite," sozdava mo{ne sme{na uloga za boga. Taa pretpostavuva deka bog sebesi si pravi protivnici za da ve`ba, za da se odrùva vo forma i za da moè da go pokaè sjajot na svojata slava. Posledicata na taa bajka e deka carot na prirodata e vo ve~na borba so svoite neprijateli koi, iako beskrajno mo}en, toj samiot sebesi si gi sozdal... So taa borba toj postojano bil zafaten: so nagraduvawe na svoite podanici koga gi slu{ale negovite zakoni i nivno kaznuvawe koga ja imale taa nesre}a da stapat vo zavera kako neprijateli na negovata slava. Posledicata od ova sfa}awe, pozajmeno od planetata zemja kako voeni sostojbi vo koi kralevite re~isi sekoga{ se nao|aa, bila taa {to se iznajdoa lu|e koi se izdavaa za bo`ji doglavnici koi gi oglasuvale negovite zborovi, gi otkrivale negovite tajni nameri i pokaùvale kako kr{eweto na negovite zakoni e najgrozno zlostorstvo... Pritoa, go uveruvaa narodot deka, i pokraj svojata zavisnost i semo}ta na sopstveniot bog, ~ovek moè svojot bog da go navredi, deka e sposoben da mu se sprotivstavi, vojna da mu objavi, planovite da mu gi urne i da go naru{i redot {to bog go vospostavil. Se pretpostavi deka, za da se razmaftuva so svojata sila, bogot samiot sebesi si sozdal neprijateli i zaradi zadovolstvoto da se bori protiv niv, bez da saka da gi uni{ti, nitu pak da gi promeni nivnite nesre}ni sklonosti. Najposle, se poveruvalo deka toj na svoite pobuneti neprijateli kako i na lu|eto im dodal sloboda da gi kr{at negovite naredbi, da gi uni{tuvaat negovite planovi, da go raspaluvaat negoviot temperament, da ja zamol~at negoZa Holbah gospod e protivre~en. Ako e beskrajno dobar, kakva pri~ina bi imale da mu se pla{ime? Ako e beskrajno mudar, zo{to bi se voznemiruvale nad na{aat sudbina? Ako znae se, zo{to da go izvestuvame za na{ite potrebi i da go zamoruvame so na{ite molitvi? Ako e gospodar na svetot, zo{to `rtvi i podaroci da mu prinesuvame? Ako e praveden kako da veruvame vo toa deka kaznuva su{testva koi so slabosti gi ispolnil? Ako negovata milost vo su{testvata pravi se, kakva pri~ina toga{ bi imal da gi nagraduva? Ako e semo}en, kako e mo`no da go navredime i kako e mo`no da mu se sprotivstavime? Ako e umen zo{to se pokaùva gneven na slepite na koi im ja dopu{til slobodata na bezumie? Ako e nepromenliv, so kakvo pravo barame da gi smenime negovite odlu}i? Ako e nepojmliv, zo{to se zanimavame so nego? Ako govorel, zo{to vselenata ne e uverena? Ako soznanieto na boga e najnu`na rabota, zo{to toa ne e najo~evidno i najjasno? ...Ako pak, e tiranin, kako e mo`no da go sakame? Ibid, str. 429.
543
313
vata dobrina, za da ja vooruùvaat negovata pravda. Ottamu, na site dobra na ovoj ìvtot zapo~na da se gleda kako na nagradi, a na zloto kako na zaslu`ni kazni. Sistemot na ~ovekovata sloboda, izgleda e izmnislen samo zatoa na ~ovekot da mu se dade mo`nost da go navreduva svojot bog i toj bog da ima opravduvawe za zloto {to mu go nanesuva koga ~ovekot }e ja upotrebi seta sloboda {to toj mu ja dal.544 Ovie sme{ni i protivre~ni idei sepak sluèle kako osnova na site sueverija vo svetot. Site tie veruvale deka so toa davaat smetka za samoto poteklo na zloto, deka ukaùva na pri~nata poradi koja ~ovekoviot rod gi doìvuva site svoi bedotii. Me|utoa, lu|eto ne moèa od sebe da go sokrijat faktot deka na zemjata ~esto oddevale, a od nivna strana da ne e napraven nikakov zlostor, videle deka duri ni tie koi najverno gi izvr{uvale negovite boèmni naredbi ~esto zadeno propa|ale so golemite prekr{iteli na negovite zakoni. Naviknati da se poklonuvaat pred silata, deka taa gi dava site prava, da treperat pred svoite ovozemni vladeteli... lu|eto u{te pomalku smeea da go kritikuvaat povedenieto na svojot bog ili da go obvinuvaat za bezrazlo`ni surovosti. Vsu{nost, ministrite na nebesniot monarh izmislia sredstva za razre{uvawe na svojot bog od site grevovi, sredstva so ~ija pomo{ vrz samite lu|e gi prefrlija pri~inite na site zla i kazni koi na niv pa|aat; poradi boèmnata sloboda koja mu e dadena pretpostavija deka ~ovekot zgre{il, deka negovata priroda e rasipana, deka celokupniot ~ove~ki rod vrz sebe nosi kazna koja ja zasluìle negovite predci so svoite grevovi, i deka neumoliviot nebeski car se odmazduva na predcite i preku nivnite nevini potomci. I ovaa odmazda be{e oceneta kako mnogu pravilna, za{to vo duhot na sramnite predrasudi lu|eto gi odmeruvaat kaznite pove}e spored silata i dostoinstvoto na navredeniot, otkolku spored goleminata ili stvarnosta na navredata... Iljadnici bajki se izmisleni za da se najde pri~ina zo{to i kako nastanalo zloto na ovoj svet i nebesnite odmazdi sekoga{ izgledale silno motivirani, za{to se veruvalo deka gre{kite storeni sprema edno beskrajno golemo i mo}no su{testvo mora da bidat beskrajno kazneti... Lu|eto dobro se ~uvale od isku{enieto za nepravda da se obvini despotot na vselenata, da se posomneva vo negovite prava, da se izgovori zbor na àlba protiv negovata svirepost. Se smetalo deka bog moè sebesi se da si dozvoli sprema slabite dela na svoite race, deka nema nikakvi dol`nosti sprema svoite tvorbi, deka ima pravo nad niv da vr{i apsolutna i bezgrani~na vlast: od negovoto apsurdno i bezumno vladeewe napraveno e posebno boènsko zakonodavstvo. Lugeto, spored Holbah, vo site zemji oboàvale bogovi koi bile ~udni, nepravedni, krvoèdni i neumolivi, a nikade ne se osmelija da gi podloàt na ispituvawe pravata vrz osnova na koi bogovite moàt da bidat takvi. Bogovite sekade bea surovi, raspa{ani i pris544
Ibid, str. 270-271.
314
trasni, sekade li~ele na podli tirani koi nekazneto si igraat so svoite nesre}ni podanici kako so igra~ki: premnogu slabi ili premnogu zaslepeni, tie ne im davale nikakov otpor, nitu se izvlekuvale od jaremot koj gi kr{el. Bogot so takov grozen karakter i denes saka da go oboàvame: bogot na hristijanite isto kako bogovite na Grcite i Rimjanite, ne kaznuva na ovoj svet i }e ne kaznuva na drugiot svet za gre{kite za koi ne osposobila prirodata koja {to toj ni da dal. Sli~no na monarhot koj e opien so svojata vlast, zaludno se rasfrla so svojata mo} i go interesira samo detskoto zadovolstvo da pokaùva deka toj e gospodarot i deka ne mu e pot~inet na nikakov zakon. Ne kaznuva zatoa {to ne gi znaeme negovite temni volji. Ne kaznuva zaradi prestapite na na{ite tatkovci, negoviot despotski temperament re{ava za na{ata ve~na sudbina, so silata na negovite fatalni odluki stanuvame negovi prijateli ili negovi neprijateli nadvor od na{ata sopstvena volja: toj ni dava sloboda samo za da ima varvarsko zadovolstvo da ne kaznuva poradi neizbe`nite zloupotrebi koi na{ite strasti i na{ite zabludi ne gonat da gi storime od svojata sloboda... Evrejskata i hristijanskata teologija ni ja prikaùva pristrasnosta na bog koj bira ili otfrla, saka ili mrazi spored svojot momentalen kejf, nakratko kako tiranin koj se igra so svoite tvorbi; koj na ovoj svet go kaznuva celokupniot ~ove~ki rod zaradi gre{kite na eden edinstven ~ovek; koj predodreduva mnozinstvoto smrtnici da bidat negovi neprijateli za da gi kazni so kazna koja ve~no }e trae, za{to od nego ja dobile taa sloboda da se izjasnat protiv nego.545 Vrz ovie nerazumni poimi teolozite sekade na zemjinata topka zasnovale kultovi spored koi lu|eto mora da go oboùvaat boènstvoto koe, so ni{to ne obvrzano kon niv, ima pravo niv da gi obvrzuva... Lu|eto i bez da znaat sekoga{ moèle da padnat vo negova nemilost, me|utoa nikoga{ ne smeele da go nare~at nepraveden, za{to veruvaa deka pravdata i ne e sozdadena za da gi uredi postapkite na eden semo}en monarh ~ija mnogu visoka polo`ba trebala da go stavi beskrajno visoko nad ~ovekoviot rod, dodeka od druga strana se zamisluvalo deka toj ja sozdal vselenata edinstveno zaradi ~ovekoviot rod. Zna~i, vo nedostig na gledawe na dobrata i zloto kako na efekti koi podednakvo se nu`ni: vo nedostatok na nivnoto prepi{uvawe na nivnite vistinski pri~ini, lu|eto izmislile fiktivni pri~ini, zli boènstva, od koi ni{to ne moèlo da gi odvrati. Me|utoa, nabquduvaj}i ja prirodata moèle da vidat deka fizi~koto zlo e nu`na posledica na svojstvata koi im pripa|aat na opredeleni su{testva: bi soznale deka ~umata, zarazite i bolestite proizleguvaat od fizi~ki pri~ini... pa toga{ vo samata priroda bi gi barale i lekarstvata koi moàt da gi smalat ili ukinat posledicite poradi koi trpele. Isto taka, bi videle deka i moralnoto zlo e samo nu`na posledica na nivnite lo{i ustanovi, deka ne
545
Ibid, str. 272-273.
315
doa|aat od nebesnite bogovi, tuku od nepravdata na ovozemnite vladeteli, vojni, nedostatoci. glad, nepriliki, poroci i zlostorstva pred koi lu|eto tolku ~esto stenkaat.546 So svetot vo koj ~ovekot doìvuva tolku zlo ne moè da vladee bog koj bi bil sovr{eno dobar: svetot vo koj ~ovekot doìvuva tolku dobra ne moè da bide pod uprava na bog koj e tolku zol. Treba zna~i da se usvojat dva principi podednakvo mo}ni, koi se sprotivi eden na drug, ili bi moèle da se soglasime vo toa deka istiot bog e neizmerno dobar i zol, ili najposle treba da se priznae deka ovoj bog ne moè da deluva poinaku, tuku taka kako {to deluva, a vo toj slu~aj zarem ne e beskorisno da se oboàva ili da se moli za{to vo toj slu~aj toj bi bil "sudbina" sama nu`nost na rabotite ili barem bi bil pot~inet na nepromenlivite pravila koi sam sebesi si gi nametnal. Za ovoj bog da se opravda za zlostorstvata koi mu gi pravi na ~ovekoviot rod, ni se kaùva deka toj e praveden i deka ovie zla se kazna za navredite koi lu|eto mu gi nanele. Ispa|a deka ~ovekot moè da mu nanese bolka na svojot bog, me|utoa za nekoj da se navredi treba da se pretpostavi deka postojat izvesni odnosi me|u nas i onoj {to go navreduvame. A kakvi se odnosite koi bi moèle da postojat me|u slabiot smrtnik i beskone~oto su{testvo koe go sozdalo svetot... Kako fizi~koto deluvawe na edno materijalno su{testvo moè da deluva na nematerijalnata supstancija i vo nea da predizvika nelagodni ~uvstva? Kako edno slabo su{testvo... moè da deluva nasproti voljata na neodoliva sila koja nikoga{ ne se soglasuva na nered i grev. Od druga strana, pravdata ve}e spored samite sfa}awa koi moème za nea da gi imame, pretstavuva postojana sklonost sekomu da mu se dade ona to mu se dolguva, a teologijata postojano ni povtoruva deka bog ne ni dolguva ni{to, deka dobrata {to toj ni gi dava se beskraen efekt na negovata dobrina i deka bez da ja povredi svojata pravednost toj po svoja volja moè da raspolaga so delata na svoite race, pa duri i da gi frli vo crniot bezden na bedata ako toa mu se bendisuva. Me|utoa, vo toa ne gledam ni senka od nekakva pravda, veli Holbah, vo toa moite o~i gledaat najcrna tiranija i najodvratna zloupotreba na sila. I navistina zaram ne gledame kako nevinosta oddeva, kako doblesta e vo solzi, kako zlostorot triumfira i e nagraden pod carstvoto na ovoj bog ~ija pravednost se fali? Ottamu, Ciceron veli: "Dies deficiet si velim numerere quibus bonis male evenerit, net minus si commemorem quibus malis optime" (Ne bi imalo dovolno denovi koga bi sakal da gi nabrojam site dobri lu|e na koi zla im se slu~ile, i koga bi potsetuval na site zli lu|e na koi najdobri raboti im se slu~uvale). ...Gledate deka na zemjata re~isi nikoj ne e zadovolen so svojata sudbina. Pokraj eden smrtnik koj uìva, iljadnici oddevaat, pokraj eden bogata{ koj ìvewe vo izobilstvo, milioni siroma{ni nemaat
546
Ibid, str. 274.
316
ni najnu`ni ne{ta. Celi nacii stenkaat vo nema{tija za da se zadovolat strastite na nekolku vladeteli, na nekolku golemodostojnici koi poniùvaweto na nacijata ne gi pravi sre}ni. Nakratko, pod semo}niot bog ~ija dobrina nema granici, zemjata sekade e narosena so solzite na bedenici, a {to se odgovara na seto toa. Ladno ni se veli deka "pati{tata gospodovi se nedosti`ni." Vo toj slu~aj bi pra{al so kakvo pravo sakate za niv da umuvate. Vrz kakva osnova im prepi{uvate izvesna doblest koja ne moète da ja dosegnete. Kakva ideja si sozdavate sebesi za pravdata koja nikoga{ ne li~i na ~ove~kata? Ni se veli deka bo`jata pravda e vramnoteèna so negovata milost, so negovoto milosrdie. Neli e toa otpovikuvawe na strogite pravila na to~na i stroga pravda koja pravi nekomu da mu se prosti kaznata koja toj ja zasluìl? Kaj kralevite milosta e ili nasilstvo nad pravdata ili ispravka na zakonot koj e premnogu strog. A zarem zakonite na bog koj e beskrajno dobar, praveden i mudar moàt da bidat premnogu strogi, i ako toj navistina e nepromenliv moè li toj {to i da e vo ovie zakoni da otpovika i za eden edinstven moment? Pa sepak, nie ja odobruvame milosta kaj eden vladetel dodeka nejzinoto lesno davawe ne stane {tetno za op{testvoto. Nie ja po~ituvame, za{to vo nea ja nagovestuva ~ove~nosta, blagosta, ~uvstvitelnosta i plemenita du{a, tie osobinite koi kaj site gospodari pove}e gi sakame odo{to strogosta, ne~uvstvitelnosta, nepopustlivosta. Vpro~em, ~ovekovite zakoni se polni so nedostatoci: ~esto se preterano strogi, ne moàt sekoga{ da gi predvidat site okolnosti i site slu~ai i kaznite {to gi propi{uvaat ne sekoga{ se pravedni i srazmerni na prestapite. Slu~ajot ne e ist i so bo`jite zakoni za koi pretpostavuvame deka se sovr{eno pravedni i mudri. Bo`jite zakoni mora da se tolku sovr{eni {to nikoga{ ne trpat nikakvi isklu~oci. Spored toa, boènstvoto nikoga{ od niv ne moè ni{to da otpovika, a da ne ja povredi svojata nepromenliva pravednost. Idniot ìvot e izmislen za da se pokrie bo`jata pravda i za bog da se opravda za zlostorstvata {to ~esto gi pravi vo ovoj svet so svoite najgolemi mileni~iwa. Tamu, ni se veli, carot nebesen na svoite izbranici }e ni dade nepromenliva blagosostojba koja {to im ja skratil na Zemjata. Tamu toj }e gi obe{eti site onie {to gi saka, }e gi obe{teti za minlivite nepravdi, za ta`nite isku{enija na koi gi podloìl na ovoj svet. Me|utoa, neli e bog vistinskiot tvorec na zloto ili grevot koj go dopu{ta, dodeka mnogumina bi go spre~ile. I vo toj slu~aj, moè li toj pravedno da gi kaznuva onie koi skrivile?547 ...Dali bi go narekle dobar, umen, praveden, milostiv, milosrden tatkoto koj bi ja vooruàl rakata na nerazumno dete ~ija nevnimatelnost mu e poznata so opasen ostar no` i koj bi go kaznil za celiot negov ìvot zatoa {to deteto samoto sebesi bi se poseklo. Dali bi go narekuvale
547
Holbah, P. Sistem prirode, Prosveta, Beograd, 1950, str. 282-285.
317
praveden, milostiv i milosrden nekoj vladetel koj ne vodej}i smetka za toa kaznata da bide srazmerna na prestapot ne bi ja odredil granicata na makite na izvesen podanik koj vo pijanstvo na minuvawe bi ja navredil negovata sueta ne nanesuvaj}i mu sepak nikakva stvarna {teta, a samiot vladetel, {to e najva`no, pred seto toa se potrudil da go opijani... Na ovie te{kotii sepak se odgovara deka dobrinata, mudrosta, pravdata vo boga se taka o~igledni osobini, ili tolku malku sli~i na na{ite {to nemaat nikakva vrska so ovie osobini koga tie se vo ~ovekot... No, ako pravdata bo`ja ne e pravda na lu|eto, ako taa deluva taka {to toa lugeto go narekuvaat nepravda, ako negovata dobrina, negovata milostivost i negovata mudrost ne se manifestirtaat so takvi znaci po koi moème da gi prepoznaeme, ako negovite boènski osobini se sprotivni na na{ite idei, ako vo teologijata site ~ove~ki poimi se zatemneti ili izopa~eni, na koj na~in smrtnicite, sli~ni na mene, moàt da voobrazuvaat deka moàt da gi nagovestat, da gi soznaat i objasnat na drugi?548 ...Kako moàm da podrùvam nekoj bog ~ija dobrina i pravda po ni{to ne nalikuvaat na moite, ili poto~no, ~ija dobrina i pravda se direktno sprotivni na ona {to jas go narekuvam pravda i dobro? ...Bez somnenie }e ni se kaè deka ne moè da ima nikakva srazmernost me|u tvorecot i negovioto delo: deka glinata nema pravo da go pra{a grn~arot koi so nea napravil razni predmeti - za{to me oformi na ovoj na~in? Me|utoa, ako nema srazmernost me|u rabotnikot i negovoto delo, ako me|u niv nema nikakva analogija, kakvi moàt toga{ da bidat odnosite koi bi ostanale me|u niv? Ako bog ne e telesen, kako deluva na telata ili kako telesnite su{testva moàt da deluvaat na nego, da go navreduvaat, da mu go naru{uvaat negoviot mir, da predizvikuvaat vo nego gnevni dvièwa? Ako ~ovekot sprema bog e samo "vazna od glina," ovaa "vazna" ne mu dolì ni molitvi nitu postapki koi bi izrazuvale blagodarnost na negoviot grn~ar, za formata koja toj i ja dal. Koga ovoj grn~ar bi i se lutel na svojata "vazna" zatoa {to lo{o ja oblikuval ili ja napravil nesposobna za onaa upoterba koja i ja namenil, grn~arot, ako ne e poluden, bi trebalo samiot sebesi da se prekori zaradi nedostatocite koi vo nea bi gi na{ol. Toj moè da ja skr{i i "vaznata" nema da go spre~i, taa nema da ima nitu motivi, nitu sredstva da go smiri negoviot gnev. Vaznata }e mora da ja podnese svojata sudbina, a grn~arot bi moral da bide celosno li{en od razum koga bi sakal da ja kaznuva svojata vazna, namesto povtorno da ja napravi za da i dade takva forma koja pove}e }e mu odgovara na negovite nameri. Od site ovie poimi proizleguva deka lu|eto, kako i kamewata, nemaat nikakvi odnosi so boga. Me|utoa, ako gospod ne im e ni{to dolèn na lu|eto, ako ne e obvrzan da im pokaùva ni pravda ni dobrina nitu lu|eto od svoja strana ne moàt da imaat nikakvi dol`nosti kon
548
Ibid, str. 287.
318
nego. Nie ne znaeme za odnosi me|u lu|eto koi ne bi bile recipro~ni. Me|usebnite dol`nosti me|u lu|eto se zasnovani vrz nivnite zaemni potrebi. Ako lu|eto za ni{to ne mu se potrebni na boga, toga{ toj ni{to ne im dolì i lu|eto ne moàt da go navreduvaat. Me|utoa, vlasta bo`ja moè da se zasnova samo vrz dobroto koe bog im go pravi na lu|eto, a dol`nostite na lu|eto kon boga moàt za motiv da ja imaat samo nade`ta vo sre}ata koja ja o~ekuvaat od nego. Ako toj ne e dolèn da im ja pruì taa sre}a site nivni me|usebni odnosi se uni{teni, a nivnite dol`nosti ne postojat. Taka, bez razlika od koja i se posmatra sistemot na teologijata, toj samiot sebesi se uriva... Ako suverenot na prirodata e beskrajno i od na{iot vid celosno razli~no su{testvo, i ako ~ovekot vo negovite o~i e samo molec ili malku kal, jasno e deka ne moè da ima "moralni odnosi" me|u su{testvata koi se tolku malku sli~ni i u{te poo~igledno e deka "vaznata" koja ja formiral ne moè da izvlekuva zaklu~oci za nego. Pa sepak, sekoj kult se zasnova vrz odnosite koi postojat me|u ~ovek i negoviot bog. Vsu{nost, site religii na svetot za svoja osnova imaat izvesen bog - despot. Me|utoa, zarem despotizmot ne e nepravedna i nerazumna vlast? A da mu se prepu{uva na boènstvoto vr{ewe na takva vlast neli e nanesuvawe udar istovremeno na negovata dobrina, na negovata pravda i negovata mudrost koi se beskrajni... Zarem takvoto su{testvo ne e tiranin ili demon? ...Zarem ne bi bilo iljada pati podobro da se bide zavisen od slepata materija, od prirodata koja e li{ena od razum, od slu~aj ili od ni{to`nosta, od bog so~inet od kamen ili drvo, otkolku od bog koj, kako {to se pretpostavuva, mu pravi stapici na lu|eto, gi povikuva da gre{at, im dopu{ta da pravat zlostorstva koi toj bi moèl da gi spre~i, samo zatoa da ima varvarsko zadovolstvo da gi kaznuva bez mera, bez koristi za sebe samiot, bez da gi poprava niv samite i bez mo`nost nivniot primer da moè da posluì za popravawe na drugi? 549
*
Na samiot krajod ovie razgleduvawa, povtorno mora da naglasamdeka milosta (ili nejzinite sinonimi: blagodet,blagoslov,550harIbid, str. 288-290. Da blagoslovuva{ e isto {to i nekomu dobro da mu posakuva{. Blagoslovot e zna~i isto {to i èlba, no blagoslovot voedno zna~i i samiot objekt, zna~i samoto dobro koe go posakuvam za sebesi ili za drugite. Zatoa vo Svetoto pismo, veli Luter vo svoeto Tolkuvawe na blagoslovot, voobi~aeno e da se kaè: Daj mi blagoslov! Zarem nema{ pove}e blagoslovi. A toa zna~i: Daj mi ne{to, ne{to dobro, leb, obleka. Za{to, seto toa se samo bo`ji podaroci i preku negovite blagoslovi go imame toa {to go imame i zatoa blagoslovot zna~i bo`ji poradok koj toj so blagoslovuvawe ni go dava. Foerbah, L. Predavanja o su{tini religije, Kultura, Beograd, 1955, str. 283. Pod poimot blagoslov, vsu{nost treba da se podrazbira dejstvie so koe gospod se povikuva da ja izlie svojata milost vrz nekogo (zaradi otstranuvawe na seto ona {to mu pre~i na
550 549
319
izma, dobrodetel, bo`ja milost) pretstavuva dadeno dobro, podareno dobro od gospod. Podarok od gospod koj ovozmoùva ~ovekot da ja dostigne polnosta na ìvotot, oboènie i so samoto toa i spasenie. Bo`jata milost pretstavuva vrhovna naklonetost na gospod kon ~ove{tvoto, podrazbiraj}i boènsko dejstvo i prosvetluvawe, nezavisno od praveweto dobri dela, steknuvaweto na zaslugi ili pokaànata dobrina. Bo`jata milost e negova slobodna odluka da im go napravi dostapen patot kon spasenieto na lu|eto, za{to bog ne e dolèn nikogo da go spasi. Ottamu {to ~ovekot ne moè da bide tolku dobar samiot da si zasluì prestoj vo Rajot, gospod so svojata milost dava blagodet bez da gi razgleduva zaslugite. Milosta e dovolna da iskupi (prosti) sekakov grev, no ne go osloboduva ~ovekot od odgovornosta da se odnesuva ispravno. Milosta e naklonetost, so ni{to nezasluèna pomo{, koja ni ja dava gospod za da odgovorime na negoviot poziv: da staneme sinovi i }erki na gospod. Milosta e u~estvo vo bo`jiot ìvot. Taa bara vernik od boga so pomo{ na razni obredi, `rtvi (mito), molitvi i pesni. Milosta na Isus e nezasluèn podarok so koj gospod go podaruva svojot ìvot, {to vo du{ata ni vo vleva svetito duh za da ja ozdravi od grevot i da ja posveti. Milosta nad se i glavno e akt na pravednite. No taa e i podarok so koj moè da se u~estvuva vo spasenieto na drugite. I ona {to e najzna~ajno: bo`jata milost e pravda. Vo Biblijata zborot c'daka zna~i: pravda, pravednost, no i milost, milosrdie.551 Vo ovaa smisla se tolkuva sledniot izvadok od Talmudot. Rabi Juda rekol: "Deset silni ne{ta se sozdadeni na svetot. Ridot e silen, no èlezoto go se~e. @elezoto e silno, no jaglenot go pali. Ognot e silen, no vodata go gasne. Vodata e silna, no oblacite ja nosat. Oblacite se silni no veterot gi raznesuva. Veterot e silen, no teloto go podnesuva. Teloto e silno, no stravot go kr{i. Stravot e silen, no vinoto go razgonuva. Vinoto e silno, no sonot go rastreznuva. smrtta e posilna od site, pa sepak milosta spasuva od smrt, za{to spisite velat: pravednosta izbavuva od smrta..."552 So ovoj i brojni drugi stavovi, Biblijata i Talmudot, kako {to vpro~em pove}epati i samite vidovme, potvrduvaat deka bo`jata pravda e negovata milost i obratno deka bo`jata milost e negovata pravda. Da se potsetime. Vo Poslanieto do Rimjanite, Pavle veli deka ne se srami od Evangelieto, bidejki toa e bo`ja sila za spasenie na sekoj koj veruva... Za{to vo nego se otkriva bo`jata pravda, od vera vo
negovoto spasenie), dodeka pak poimot blagoslovuvawe zna~i da se upati dobar zbor, usmen podarok kako milost od gospod. 551 Poimot milosredie ovde treba da se sfati kako prostuvawe (ne davawe) kazna koja nekoj ja zasluìl, dodeka milosta kako primawe (davawe) dobro koe nekoj ne go zasluìl. 552 Talmud - izbor i prevod na tekstovi, istorija na Talmudot i bele{ki od Eugen Werber, Otokar Ker{ovani, Rijeka, 1982, str. 299.
320
vera, kako {to e napi{ano: "Pravednikot }e ìvee od verata." (1:16). Vo ova poslanie se naglasuva deka prezirot i potisnuvaweto na teloto i neguvaweto na duhot i duhovnite vrednosti povlekuvaat golema nagrada: ve~en spas vo carstvoto nebesno, nasproti te{kite kazni na gre{nikot: "...stradawata na sega{noto vreme ne se ni{to vo sporedba so slavata koja }e ni se otkrie." (8:18). No vo vrska so nagradata i kaznata, vo poslanijata se javuva i edna novina (dodu{a prisutna vo Knigata za Jov) - idejata za predestinacija. Znaeme deka site raboti sodejstvuvaat za dobro na onie koi go qubat boga, koi se povikani po negovata namera, za{to onie koi gi poznava{e odnapred, niv i gi predopredeli da se preobrazat spored likot na negoviot sin, za toj da bide prvorodenec me|u mnogute bra}a. A onie koi gi predopredeli, tie i gi povika: koi gi povika tie i gi opravda, koi gi opravda, tie i gi proslavi. I taka {to da re~eme na ova? Ako e bog za nas, koj }e bide protiv nas? (8:28-31). U{te dodeka ne bea ni rodeni bliznacite, nitu napravile ne{to dobro ili zlo, za da ostane onaka kako {to bog opredelil po svoj izbor, da ne zavisi od delata, tuku od onoj koj povikuva nejze (Reveka) i be{e re~eno: "Pogolemiot }e mu sluì na pomaliot kako {to e napi{ano: "Jakova go vozqubiv, a Isaka go zamraziv. I taka, {to }e re~eme? Ima li nepravda vo boga? Da ne bide! Za{to mu veli na Mojseja: "Ke go pomiluvam, kogo go miluvam i }e go soàlam kogo go soàluvam. Spored toa, ne zavisi od onoj koj saka, nitu od onoj koj tr~a, tuku od milostiviot bog. (9:11-16). Gospod mu iskaùva milost komu saka, a kogo saka go pravi korav. Sega ti }e mi re~e{: Toga{ zo{to ukoruva? Za{to, koj moè da mu se sprotivstavi na negoviot sovet? Ta koj si ti, o ~oveku, da odgovara{ protiv boga? Zarem rakotvorbata }e mu re~e na svojot tvorec: Zo{to si me napravil taka? Ili, zarem grn~arot nema vlast nad glinata: od istata smesa da napravi eden sad za ~esna, a drug za ne~esna upotreba? (9:18-21). So ova go zavr{uvam vovedniot del na ovaa kniga so uveruvawe deka so pomestuvawe na pra{awata {to tamu gi razgleduvame i odgovorite na niv se dobliìvme do osnovata cel na na{iot interes. Toj interes go fokusirav na dve to~ki: 1. Vo delot za dobroto i zloto, da dokaàm deka pravdata ne e ni dobro ni zlo, iako vo sebe nu`no gi sodrì i ednoto i drugoto. Iako kaj pravdata zaradi doveduvawe vo ramnoteà na ~ovekovite odnosi praveweto dobro e prioritet, kaj nea ednakvo e zna~ajno i praveweto zlo (odmazda). Toa zna~i deka dobroto i zloto se sodrìna na pravdata, a ne nejzino svojstvo. Pravdata, kako ne{to {to ne e ni dobro ni lo{o, e vrednost sli~na na boite, no ne kako ne{to {to pomalku ili pove}e ni se bendisuva, tuku kako ne{to {to moè da bide pomalku ispravno, pove}e ispravno ili vo daden moment najispravno, no nikoga{ sovr{eno, apsolutno. Nakratko: pravdata podrazbira dobro ili lo{o dejstvuvawe, ili propu{tawe, zaradi usoglasuvawe, vramnoteùvawe na odnosite me|u lu|eto, i moè da bide samo relativna kategorija. Pritoa, 321
treba da se znae deka, kako pravdata, taka i nepravdata vo sebe moè da sodrì dobro ili zlo, odnosno deka taa moè da se stori so dobro ili so lo{o povedenie,pa zatoa i nea odnadvor ne ja gledame kako ne{to dobro ili lo{o, tuku kako nepravedno i pomalku ili pove}e neispravno. 2. Vo delot za bo`jata pravda, da dokaàm deka, ottamu {to pravdata ja smeta za milost, imaj}i gi predvid ~ovekovite merila za pravda, gospod e nepraveden.553 Toj koj za pravdata smeta deka e milost, ramnoteàta vo ~ovekovite odnosi se obiduva da ja postigne spored svoeto li~no nao|awe, spored svojata arbirtarna naklonetost, spored qubovta kon onie {to gi saka i za{to tie nego go sakaat, spored svoite simpatii na onie kon koi od kakvi i da e pri~ini e pristrasen. A tamu kade {to na mala vrata vleguva pristrasnosta, na golema vrata izleguva pravdata. Naprosto, pristrasnosta i pravdata se inkopatibilni poimi - pristrasnosta ja ubiva pravdata. Ottamu, nitu vo srednovekovnata teologija,554 nitu vo koja bilo filozofijata na pravoto ne smee da se zaborava deka osnovnoto moto na hristijanstvoto e qubovta koja po samata svoja priroda e nespojliva so pravdata. Qubovta e sekoga{ nad pravdata. Taa ne znae za pravda. Kade {to ima qubov nema nepristrasnost (qubovta ja bri{e nepristrasnosta), a kade {to nema nepristrasnost nema nitu pravda. Za{to e toa taka? Za{to qubovta e slepa! Za{to zaqubeniot ne gi gleda manite, falinkite, nedostatocite, greNam ni e sosema prifatliv stavot na Hobah koj veli: ôvekot na samiot po~etok od sebe sozdal bog i od nego napravil mo}en qubomoren i osvetoqubiv car koj moèl da bide i nepraveden, a da ne ja povredi svojata pravda, so eden zbor car koj bil sli~en na najrasipanite vladeteli. 554 Srednovekovnata filozofija, t.e. teologija gi ima slednite svojstva: 1. Gospod e izvor na sekoja dobrina, ubavina, no i na sekoe bitie (gospod koj vo sebe nema ni{to {to eventualno moè da se protolkuva so druga strana - ne e odmazdnik i qubomoren, kako {to toa direktno go govori Stariot Zavet) - da mu se sluì na boga e osnova na moralot, a izedna~uvaweto so nego - poenta na ìvotot - teocentrizam. 2. Sprotivno na anti~koto veruvawe deka ovoj svet e e sozdaden od postoe~}i materijal, haosot, pa e doveden vo red, kosmos: se veruvalo deka svetot e sozdaden od ni{to, pa vrz osnova na toga{nata logika i se stremi kon svojot tvorec - kreacionizam. 3. Gospod permanentno upravuva so svetot, postoi celosna harmonija i smisla na sekoj nastan - providencijalizam. 4. Gospod e eden, no toj e trojstvo - Tatko, Sin i Sveti Duh - ovaa misterija ne moè da se dolovi so razumot; isto taka sekoj poedinec e nepovtorliva individua, a op{testvoto sevkupnost na zasebni li~nosti obedineti so op{ti celi - personalizam. 5. Vkupnoto neophodno znaewe postoi samo na edno mesto, dodeka ostanatite znaewa ne se nemo`ni, mu|utoa celosno se neva`ni - neophodnite se nao|aat vo hristijanskite sveti spisi - specifi~noto bo`je otkrovenie - revelacionizam. Vjeko Kolaji}, Fenomen zla u filozofiji od klasi~ne patristike do Baruha De Spinoze.
553
322
{kite, grevot i zloto kaj sakaniot. Ottamu {to smetaat deka i pravdata zadoena so qubov e slepa, iskusnite umetnici i gi vrzuvaat o~ite na svoite Justicii. Pou~eni od starite mudri pravnici - "Eliminiraj ja qubovta ako saka{ da bide{ nepristrasen (praveden) - velat tie. Kade {to nema qubov ima pravda. Moè li toga{ bog koj e poln so qubov za ~ovekot da bide praveden kon nego? Sekako deka ne moè.555 Za nego mora da vaì ona {to vaì i za ~ovekot - "Kade {to ima qubov, nema pravda." Pritoa, mora da zabeleàm deka ovaa maksima nikako ne smee da se poistovetuva so vkorenetata zabluda izrazena vo samo navidum sli~nata forma - "Kade {to ima sila nema pravda." Toa e sosema drugo i pogre{no tvrdewe za koe zboruvam na drugo mesto. Smetam deka so gornite zaklu~oci re{iv samo del od osnovnite pra{awa {to sozdavaat nu`na distinkcija na pravdata od opredeleni poimi ko ise tesno povrzani so nea i koi vo idnina }e go spre~uvaat zamagluvaweto namislite okolu nejzinoto sogleduvawe. No, toa ni od daleku ne e odgovorot {to go posakuvam. Zatoa vo narednite redovi od ovaa studija }e se obidam da gi otvoram, no bez iluzija i deka celosno }e gi zatvoram site pra{awa {to spored mene ja dopiraat i na oreden na~in ja osvetluvaat vistinata na ovoj izvonredno sloèn institut nare~en pravda. Pritoa - ako e to~no ona {to go veli Sofronija,556 so ogled na toa {to |i ispolniv negovite tri uslovi: ne otstapiv od gospoda i dovolno govorev i pra{uvav za nego - smetam deka e pravedno nikoga{ da ne bidam izbri{an od zemjata.
Vpro~em, za toa ima svest i vo Noviot zavet: Znaeweto voobrazuva, a qubovta nadyiduva (Prvo poslanie na Korintjanite, 8:1). 556 Se }e izbri{am od zemjata: onie koi otstapija od gospoda, koi ne govorat za gospoda i ne pra{uvaat za nego - govori gospod (Kniga za prorok Sofonija, 1:1,6).
555
323
324
PRV DEL PRIRODNO I POZITIVNO PRAVO
325
326
GlavaI TEORII NA PRIRODNOTO PRAVO I PRAVDATA Sovremeniot poim na vladeeweto na pravoto projde dolg istoriski pat koj vodi od fundamentalnite postavki na klasi~noto u~ewe za prirodnoto pravo do prirodnopravnite teorii od XVII vek. Pritoa, iako me|u oddelni postavki na prirodnopravnite teorii postojat zna~itelni razliki vo odnos na pra{aweta na izvorite na prirodnoto pravo, na~inot na koj se spoznava nivnata sodrìna i opredeluvaweto na samata taa sodrìna, zna~ajna e nivnata zaedni~ka teza. Taa se sostoi vo u~eweto za apsolutnoto vaèwe na eden univerzalno validen i nepromenliv sistem na moralnopravni normi soodveten na ~ovekovata priroda. Toj sistem pretstavuva, ili treba da pretstavuva, osnova na sekoja pozitivnopravna norma i na sekoj sistem na pozitivno (postoe~ko, postaveno, nesovr{eno) pravo, odnosno kriterium na nivnata ispravnost i validnost (vrednost, pravna va`nost). U~eweto za prirodnoto pravo e potraga po idealno pravo, èlba za doa|awe do podobro pozitivno pravo, barawe odgovor na pra{aweto dali nekoja pravna sodrìna e vo soglasnost so prirodata na ~ovekot. Svoeto ontolo{ko vtemeluvawe vladeewe na pravoto, vsu{nost, go zapo~na u{te vo anti~kata ideja na prirodnoto pravo,557 koe vo
Pod teorija na prirodnoto pravo se podrazbira sekoe poimawe na pravoto kako sloèn i hierarhiski poredok sostaven od objektivni i pravedni na~ela na ureduvawe na me|u~ove~kite odnosi (prirodno pravo) i pravila na povedenie postaveni od dràvata ili drugi subjekti (pozitivno pravo). Spored toa, najva`ni obele`ja na sekoj jusnaturalizam se: 1 0dualisti~ki sostav na pravnite pojavi, 20 objektivnost na vaèweto na prirodnoto pravo (negova nezavisnost od voljata i dejstvijata na lu|eto), 30eti~ki sovr{ena sodrìna na prirodnoto pravo, naj~esto izrazen kako pravda ili "op{to dobro," 40nadredenost na prirodnopravnite na~ela vo odnos na pravilata na pozitivnoto pravo... Pritoa, vo antikata, op{to zemeno, zakonot ne se diferencira od pravdata, nitu pravoto od moralot, a i vo podocne`nite oblici na jusnaturalizmot se tvrdi ili podrazbira deka apsolutnoto na~elo pravdata ja so~nnuva su{tinata na prirodnoto pravo kako "ipsa res iusta." ...Vo pogled na hierarhiskiot odnos me|u prirodnoto i pozitivnoto pravo jusnaturalizmot nudi dve re{enija: 1 0 pozitivnite pravila koi im se protivat na prirodnite na~ela nemaat praven karakter, t.e. deka ne vaàt za pravoto ili ne obvrzuvaat, i 20 pozitivnite pravila koi im se protivat na prirodnite na~ela se nepravedni i moralno nevaè~ki, no deka sepak ne go
557
327
su{tina be{e istovetno so dekalogot (desette Bo`ji zapovedi {to Mojsie im gi dal na Izraelcite558). Ovoj period na prethodnicite na idejata za vladeeweto na pravoto moè uslovno da se nare~e prakti~na filozofija na pravoto vo koja centralnoto mesto go zazema idejata za pravdata. Ottamu, raspravata za prirodnoto pravo e neoddeliva od raspravata za pravdata spored koja, vsu{nost, i moè{e da se dojde do idejata deka dràvnata vlast treba da se zasnova vrz pravoto i vo svoeto dejstvuvawe da bide ograni~ena so pravoto (dràvnata vlast postoi zaradi ostvaruvawe na pravoto: suprematija na pravoto vo odnos na dràvnata vlast), pravo koe se zasnova vrz idejata na pravdata i ottamu pretstavuva ispravno pravo.559
gubat pravniot karakter, t.e. deka pravno obvrzuvaat. A tokmu vo ramkite na

ova pra{awe vo jusnaturalizmot se re{ava problematikata na kriteriumite na pravnosta. Imeno, vrednosen kriterium na pravnosta zastapuvaat onie avtori za koi objektivnata vrednost na pravdata (prirodnoto pravo) ne e samo biten element na pravoto, tuku i osnova od praven karakter na op{testvenite odnosi i pozitivnite normi. (Op{testvenite normi se pravno vaè~ki ili obvrzuva~ki ako go ostvaruvaat objektivno vaè~kiot princip na pravdata, t.e. ako se pravedni, a go gubat pravniot karakter ili se pravno "nagrdeni" ako se nepravedni... Spored toa, prirodnoto pravo ili pravdata e kriterium na pravnosta). Normativen ili pak relaciski kriterium za pravnosta zastapuvaat jusnaturalistite za koi pravdata e biten element na pravoto, me|utoa nejzinoto ostvaruvawe sepak ne e temel na pravnosta na op{testvenite odnosi i pozitivnite normi (so ogled na toa {to nivniot praven karakter zavisi od formalnite vrski na samite normi vo pravniot sistem ili od nekoi svojstva na samite realni odnosi me|u lu|eto). Viskovi}, N. Pojam prava, Prilog integralnoj treoriji prava, Logos, Split, 1981. str. 24 i 110-124. 558 Vidi: Izlez, 20:2-17. 559 So svoeto razlikuvawe na pravoto na pozitivno i prirodno, prirodnopravnata teorija prva go postavi problemot na razlikuvaweto na formata i sodrìnata (su{tinata) na pravoto: dali sodrìnata na pozitivnoto pravo zavisi od voljata, odnosno od samovolieto na onoj koj gi donesuva pravnite normi (dràvnite organi) ili pak postoi nekoja objektivno dadena sodrìna koja mu se naloùva i na sozdava~ot na normite koi toj mora da gi po~ituva i da se trudi adekvatno da gi izrazi. Tvrdej}i deka postoi prirodno pravo i deka pozitivnoto pravo treba da mu se prilagoduva na toa pravo, prirodnopravnata teorija tvrdi deka sodrìnata na pozitivnoto pravo ne moè da se sozdava proizvolno i bara odgovor na pra{aweto {to ja odreduva. So toa, taa go postavuva i pra{aweto na zakonitosta vo toa odreduvawe. Luki}, R. op. cit. str. 91-92.
328
I ZAÊTOCI NA JUSNATURALIZMOT Idejata za prirodnoto pravo vo smisla na priroden zakon vladee vo filozofskata misla od vremeto na stoicizmot do denes. Vo po~etokot izrazot prirodno pravo (priroden zakon) ima{e religioznomitolo{ko zna~ewe i se sfa}a{e kako zbirna tvorba na bogovite, prirodata i ~ovekoviot um. So takvoto poimawe na prirodnoto pravo neraskinlivo korelira{e i idejata na pravdata kako nuèn vrednosen sud za sodrìnata na toa pravo. Vo taa prva forma, pravdata pretstavuva{e na~elo na redot na koe podednakvo mora da mu se pokoruvaat i bogovite i lu|eto. I pokraj toa {to pravdata kako imanentno ~ove~ka vrednost e izvonredno te{ko da se definira, prvite opredeleni pretstavi za pravdata, isto taka, poteknuvaat od starata gr~ka mitologija i religija vo koi, vo edno od licata na boìcata Dike, bila izrazena preku odmazdata i kaznata.560 Na mitolo{koto sfa}awe na pravdata mu e svojstveno deka taa na ~ovekot mu e podarena od boga kako najgolemo dobro. Razmisluvawata za pravdata }e go najde svoeto mesto i vo ranata gr~ka filozofija kade {to Tales (624-546), Anaksimandar (610-547), Pitagora (571-497),561 Heraklit (540-480) i drugi, se obiduvale da dadat eti~ka osnova.
Vo mitovite na stara Grcija pretstavata za pravoto e izrazena preku boìcite Themis i Dike. Themisgo pretstavuva bo`joto pravo, no taa istovremeno e i boìca na zemjata (pokraj Gea), "majka," "sestra" (taa e sestra na boìcata Moira - boìca na sudbinata). Themis e supruga na Zevs (bog koj zaedno so Themida gi ~uva zakonite). Inaku, samiot zbor themis zna~i: temel, vtemeluvawe, poredok, obi~aj, utvrduvawe na ne~ie pravo. Dike e }erka na Zevs i Themida. Taa e boìca koja vnimava na pravosudstvoto, no i za{titni~ka na ~ove~koto pravo i na vistinata. Taa ima dve lica: so ednoto se izrazuva odmazdata i kaznata, a so drugoto za{titata na pravoto. Nejzina sestra e Eunomie (boìca na dobriot poredok: zna~i ramnoteà i sredina) i Eirena (boìca na mirot). Protivni~ki na Dike se: Disnomija (lo{ poredok), Eris (spor koj go popre~uva redot), Bia (sila koja mu se sprotivstavuva na pravoto i Hybris (neumerenosta i svireposta koi gi pre~ekoruvaat granicite na pravoto i go pretvoraat vo nepravo). Nejzina pomo{ni~ka e Nemestis koja ja vr{i odmazdata i vospostavuva ramnoteà {to e naru{ena so izobilstvoto, neumerenosta i nasilstvoto. Navedeno spored Tadi}, Lj. op. cit, str. 25-29. 561 Spored Pitagora "poredokot se zasnova vrz strogo opredeleni zada~i {to gi ima sekoj gra|anin, a pravdata e odmazda {to zna~i kazna za onoj {to go naru{uva." ôkrevski, T. Socijalnata osnova na fenomenot pravda i pravo (obid za sociolo{ko definirawe na pravdata i pravoto). Godi{nik na Pravniot fakultet vo Skopje, Skopje, 1991, str. 315.
560
329
II SOFIZAM So sofistite kako profesionalni filozofi koi se potpiraa isklu~ivo na razumot i iskustvoto, zapo~nuva antropolo{kiot period vo filozofijata (vreme na Peloponeskite vojni 431-404). Sofistite ja kritikuvaa i doveduvaa pod somnevawe ~ovekovata sposobnost za soznavawe i so izvrtuvawe na vistinata (so pomo{ na govorni ve{tini) sozdavale la`ni zaklu~oci.562 Tie tvrdea deka eti~kite principi se relativni, deka nemaat apsolutna va`nost: ona {to kaj eden narod e moralno kaj drug e nemoralno - s zavisi od vremeto, op{testvoto i navikite.563 Nivniot najgolem pridones vo politi~kata i pravnata teorija se sostoi vo u~eweto za ednakvosta na lu|eto, za dràvata kako tvorba na op{testveniot dogovor (na ~ovekot, a ne bo`ja tvorba) ~ija uloga e da gi za{tituva interesite na poedincite koi tie sami ne moàt da gi za{titaat i vo razlikata me|u prirodnoto i pozitivnoto pravo. Nakratko, ideite na Protagora, Hipija, Trazimah, Gorgija, Prodik,564 Kalikle, Ksanijad, Glaukon, Likofon,565 Alkidemant, Kritija,566 Anonim Ijamblihov, Antifont567 (site od V vek p.n.e.)568 se sosOttamu denes terminite sofizam, sofistika (sofisterija, sofistikacija) se upotrebuvaat vo smisla na lukavstvo, opsenuvawe (ne{to mudro i lukavo smisleno): namerno izvrtuvawe na visitnata i pravewe la`ni, neto~ni, pogre{ni (izmamni~ki) zaklu~oci koi na prv pogled izgledaat logi~ni, namerno konstruirawe la`ni, prividni dokazi. 563 Toa {to na nekoja oddelna zaednica (grupa) i izgleda pravedno, toa i navistina e pravedno, se dotoga{ dodeka taa zaednica toa go smeta za pravedno. So ogled pak na toa {to merilata za pravednost se razli~ni od edna do druga zaednica, treba da se ispita (opredeli) {to se smeta za pravedno vo sekoja oddelna zaednica. Ottamu, kako {to pravilno zabeleàa sofistite, ne moè da se pra{a ili da se odgovori na pra{aweto: [to e pravednost (pravda), tuku samo: [to e pravedno vo Atina? [to e pravedno vo Korint? 564 Spored Prodik, malite zlostorstva se kaznuvaat, a golemite se veli~at kako slavni dela. Toj {to }e ja grabne dràvata ne e razbojnik, tuku zakonodavec koj kaùva {to e pravedno, a {to ne e. 565 Zakonot e spogodba i kako {to kaàl sofistot Likofon, toj e garant na zaemnite pravdini, me|utoa ne e toa {to gra|anite moè da gi napravi dobri i pravi~ni. Aristotel, Politika, Globus/Sveu~ili{na naklada, Zagreb, 1988. str. 91. 566 Dodeka Protagora religijata i moralot gi smeta{e za bo`ja milost, dodeka Prodik nivnoto nastanuvawe go izveduval od ~uvstvoto na ~ovekovata blagodarnost za bo`jite podaroci, a Demokrit od stravot pred uàsite na prirodata, a Kalikle gi zema kako delo na poslabite za da se odbranat od silata na posilnite, Kritija gi smeta za ~ove~ki izum, no so slednovo dopolnuvawe. Pravdata i zakonot ne se dovolni da ja soprat tolpata i da obezbedat socijalen poredok, za{to tie moàt da ja kaznat i spre~at nepravdata koja
562
330
toea vo u~eweto za ednakvosta na lu|eto, za dràvata kako tvorba na op{testveniot dogovor (dràvata ne ja sozdale bogovite, tuku samite lu|e so zaemen dogovor so koj se obvrzale da gi po~ituvaat dràvnite propisi, a na dràvata i e postavena cel da gi za{tituva interesite na poedincite koi tie samite ne moàt da si gi za{titat) i za razlikata me|u prirodnoto i pozitivnoto pravo. Od somnevaweto vo vrodenata doblest vrz osnova na koja plemstvoto go polaga{e pravoto na vlast, kaj sofistite nastana i somnevaweto vo tradicionalnoto vaèwe na themis, dike i nomos.569 Za niv, prajavno se vr{i, a za da se spre~i tajnata nepravda onakva kakva {to ja dopu{tal Antifont ako nikoj ne ja zabeleì, nekoja mudra i razumna glava "go izmisli ve~noto duhovno, boènsko bitie koe se znae, slu{a i gleda, go naseli na neboto, od kade na lu|eto im doa|aat i blagodetta i {tetata i na toj na~in im sugerirala verba vo bogovite. Ona po {to Kritija se razlikuva od svoite prethopdnici zna~i se sostoi vo sfa}aweto deka bogovite i na niv prirodenata pravda se proizvodi na ~ovekovata fantazija vo slu`ba na nomokratijata na koi im nedostasuvaat nu`nosta i sigurnost na prirodniot zakon. \uri}, M. Istorija helenske etike, Beograd, 1987, str. 217. 567 Spored Antifont, pozitivnoto mu e sprotivno na prirodnoto pravo, za{to ja spre~uva slobodata na ~ovekot. Gazeweto na prirodnoto pravo e {tetno za ~ovekot i neizbe`no povlekuva kazna za prekr{itelite na negovite pravila, dodeka, dokolku ne se otkrjat nivnite zlodela, kaznite za kr{eweto na ~ove~kite zakoni moè i da se izbegnat. 568 Iako za~etokot na prirodnopravnata ideja ponekoga{ se nao|a u{te vo "bo`jite, nepi{ani, postojani zakoni" koi ve~no vaàt i nikoj ne znae od kade se" za koi zboruva Sofokle vo Antigona, poverojatno e deka taa vo istorijata na zapadnata misla za prv pat se javuva vo sofisti~kata antiteza nomos - fizis, vrz koja sofistite go izgradija: 1 0 u~eweto za minimumot na op{testveniot normativitet koj ima izvesni sli~nosti so prirodnopravnata teorija (Protagora), 20 svoevidnoto egalisti~ko (Alkidmant, Likofron) i kosmopoliti~ko (Hipija, Antifon) prirodnopravno u~ewe za prirodnoto pravo na "posilniot" (Kalikle), i 40 kritikata na pozitivnoto pravo od stojali{te na prirodnopravniot hedonisti~ki i egoisti~ki individualizam (Antifon). Primorac, I. Hobsovo u~enje o prirodnom stanju, o prirodnom pravu i prirodnom zakonu i njegov odnos prema tradicionalnoj prirodnopravnoj teoriji, Ideje, Beograd, 1971/2, str. 171. 569 So zborot Nomos koj uslovno moè da se prevede kako zakon, se ozna~uva{e poredokot {to go vospostavil Zevs. Nasproti ovoj poim sofistite (~ie vlijanie trae{e od 450 do 375 god. p.n.e.), go vospostavija poimot Physis, prezemen od Jonskite filozofi vo smisla na trajno vo promenlivoto, ednakvost vo razli~nosta na ne{tata. Negovoto naturfilozofsko zna~ewe e ve~en poredok koj ni go otkriva kosmosot ili logosot (umot), a antropolo{ko zna~ewe - ne{to trajno vredno vo promenlivite ~ove~ki pravila. Tadi}, Lj. op. cit, str. 29-30. Spored \uri}: "kaj sofistite kako i kaj prasokratovcite zborot
331
voto vo tradicionalna smisla e ne{to {to obvrzuva odnadvor, {to nema vnatre{na eti~ki obvrzuva~ka sila. A so ogled na toa {to pretstavuvaat posledica na nadvore{nata prisilba, propisite koi nastanuva bez soglasnost na narodot se od tiranska priroda. Ottamu, Hipija, Antifon i drugi, pravdata ja povrzuvaat so prirodnoto pravo kako objektivno pravo koe e vo soglasnost so samata priroda na ~ovekot i na koe, so ogled na toa {to e posilno od ~ovekot, sekoj mora da mu se pokoruva. Za niv, pozitivnoto pravo e rabota na konvencija,570 pa so ogled na toa sprotivno na prirodata. Ottamu i preporakata spored koja najdobro e da se pridrùvame do pravoto koga ne{to se pravi pred svedoci, no koga nikoj ne n glada, da postapuvame spored prorodata, odnosno spored procenata na korisnosta {to moè za sebe da se izvle~e. Ili poinaku, "kr{eweto na zakonot e zlo dokolku ve zabeleàt, no toa se zasnova samo vrz "javnoto mislewe," a dokolku go kr{ite prirodniot zakon toga{ posledicite se neminovni... Pravni~kata pravda ne im nosi korist na onie {to ja sledat, za{to nitu gi spre~uva povreFhysis na~elno ozna~uva edno isto: ona {to e primarno, osnovno i trajno, nasproti na ona {to e sekundarno, izvedeno i minlivo; ona {to ve~no e dadeno nasproti ona {to nastanalo ili {to doprva }e nastane." \uri}, M. Ideja prirodnog prava kod gr~kih sofista, Savez udruènja pravnika Jugoslavije, Beograd, 1958, str. 99. 570 "Sr`ta na konvencionalisti~kite argumenti se sostoi vo slednoto: pravoto e dogovorno, zatoa {to vo su{tina mu pripa|a na gradot-dràva, a toj e dogovoren. Sprotivno na na{iot prv vpe~atok, konvencionalizmot ne tvdi deka smislata na pravoto ili pravdata vo celost e proizvolna, ili deka postoi univerzalno soglasuvawe od kakov i da e vid vo pogled na pravoto i pravdata. Obratno, konvencionalizmot pretpostavuva deka site lu|e, vsu{nost, pod pravda podrazbiraat isto ne{to. Da se bide praveden zna~i da ne mu se nanesuva {teta na drug, ili toa zna~i da im se pomaga na drugite, ili grià za op{toto dobro. Konvencionalizmot go otfrla prirodnoto pravo poradi toa {to: 10 pravdata stoi vo neminovna tenzija so se~ija prirodna èlba naso~ena samo kon sopstvenoto dobro, 20 dokolku pravdata e vtemelena vrz prirodata, dokolku voop{teno govorej}i, e korisna za poedinecot - se ograni~uva na ~lenovite na gradot-dràva, t.e. na ~lenovite na dovovornata zaednica. Ona {to se narekuva "prirodno pravo" se sostoi od izvesni strogi pravila za op{etstvenata korisnost koi vaàt samo za ~lenovite na posebna grupa i na koi, i pokraj toa, im nedostasuva univerzalna vrednost, duri i vo ramkite na grupnite odnosi, 30 ona {to univerzalno se podrazbira pod pravo ili pravda, voop{to ne go determinira preciznoto zna~ewe na "pomagaweto," ili na "nanesuvaweto {teta," ili na "op{toto dobro." Ovie termini edinstveno vo specifikacija dobivaat vistinsko zna~ewe, a sekoja specifikacija se zasnova vrz dogovor. Raznovidnosta na ideite za pravdata pobrgu go zacvrstuvaat, odo{to go dokaùaat konvencionalniot karakter na pravdata." Strauss, L. Prirodno pravo i istorija, PLAT, Beograd, 1997, str. 84.
332
dite, nitu dopolnitelno gi isprava."571 1. PROTAGORA Spored prviot i najzna~aen sofist Protagora(481-411), ni gospod,572 nitu kowot, tuku "~ovekot e mera na site ne{ta, za postojnite deka postojat, a za nepostojnite deka ne postojat."573 Nema apsolutna vistina:vistinata e takva kako {to mu se pretstavuva na nekoj ~ovek (relativizam). Ako vodata vo bawata nekomu mu e vrela, a na drug mlaka, taa e tokmu takva - vrela ili mlaka. Kriterium za vistinata treba da bide op{tata soglasnost (misleweto na mnozinstvoto lu|e). Istoto, treba da se prifati i za poimite kako {to se ubavina, demokratija, i sekako za pravdata. Vo taa smisla e podrùvan od strana na ostanatite sofisti kako i od Gorgija (483-375): dali ne{to e dobro ili zlo zavisi od okolnostite, mestoto i vremeto.Od prethodniot stav proizleguva i negovata zabele{ka za bogovite: "Za bogovite nemam mo`nost ne{to da znam, nitu deka tie postojat, ni deka ne postojat i vo kakva forma se. Mnogu raboti go spre~uvaat sigurnoto znaewe: nejasnotijata na samite ne{ta i ~ovekoviot kratok ìvot." Spored Protagora, pravdata i sramot im ovozmoìle na lu|eto da go sovladaat svojot od prirodata daden individualizam i egoizam i zaradi zaemno odrùvawe da osnovaat trajni dràvi. Pravdata i sramot gi sovladuvaat individualnite èlbi i uslovuvaat dràven ìvot i sekoj koj se odnesuva soglasno so niv deluva pravilno, no sekoga{ samo za izvesno vreme, za{to so pominuvawe na vremeto se menuvaat kako eti~kiot subjekt taka i eti~kiot objekt (relativizam). Ottamu, koga ~ovek so ogled na takvite promeni zboruva ili deluva sprotivno na ona {to govorel ili deluval toj ne si protivre~i sebesi, tuku toga{, so ogled na novata konstelacija na prilikite, govori i deluva pravilno. Toa {to vaì za poedinecot vaì i za dràvata kako kolektiven subjekt, za{to so promenata na okolnostite taa dobiva novo sfa}awe za dobroto i zloto, a so toa vo oddelni slu~ai i reforma na zakonot. Vo takov slu~aj merilo za kvalitetot na zkonot e samo ~ovekot vo kolektivna smila: plemeto, narodot, op{testvoto, dràvata koi so toj zakon se sluàt. Toa {to na sekoja dràva i se ~ini pravedno i dobro, toa za nea e tokmu taka, se dotoga{ dodeka taa toa kako takvo go smeta. Spored toa, zada~ata na sposobna dràva se sostoi vo griàta namesto
Stanovi~i}, V. Prete~e ideja o vladavini prava: Platon - Aristotel - Ciceron, Arhiv, Beograd, 1986/3-4, str. 565. 572 Patem re~eno, negoviot stav za bogovite e izre~en: za niv ne moàm da znam nitu deka postojat, ni deka ne postojat. 573 Stavot na Protagora deka ~ovekot e merilo na site ne{ta, na postojnite deka s (deka postojat), a nepostojite deka ne s (deka ne postojat) vo naukata e poznat pod imeto "Homo-mensura" (lat. homo-~ovek, mensura-merka).
571
333
toa {to e lo{o, na dràvjanite da im izgleda kako pravedno toa {to e dobro. Dodu{a ima lu|e koi se posposobni od drugite i zatoa tie moàt podobro vo ~ove~ko telo, vo organizmot na rastenijata, vo misleweto i ~uvstvata na narodite da vospostavat normalna sostojba, a toa se lekarite, zemjodelcite, dràvnicite, pedagozite. Me|utoa la`ni ~uvstva i la`ni pretstavi voop{to nema i zatoa nema niti povistinski, tuku samo podobri i polo{i. Taka ostanuva mudecot da pretstavuva nekoja mera, no se ~ini, popodesan od drugite lu|e.574 2. HIPIJA Hipija (481-411) prv tvrde{e deka razlikuvaweto me|u pravednoto i nepravednoto ne se zasnova vrz prirodata, tuku poteknuva od konvencii.575 Spored nego, pozitivnoto pravo ne e ni{to drugo, tuku sistem na pravila na povedenie vostanoveni od strana na eden za toa specijalen organ vo specifi~na forma.576 Vaèweto na normite na pozitivnoto pravo se zasnova vrz toa {to tie spored svojata vnatre{na sodrìna mu soodvetstvuvaat na nekoj princip na apsolutno dobro ili pravednost - zgora na toa zakonite ~esto ne moàt da mu udovolat na idealno barawe na pravdata - ve}e samo zatoa {to ispolnuvaat opredeleni formalni uslovi: normi utvrdeni so odluka na edno kolektivno telo, vaàt kako takvi bez ogled na nivnata natamo{na kvalifikacija. Pravniot poredok dodu{a pretstavuva zbir na izvesni op{testveni celi i zakonite imaat sosema odredena uloga vo dràvata (pa spored toa moàt da bidat od korist ili na {teta po zaednicata vo koja vaàt), me|utoa toa ni{to ne ja menuva okolnosta deka nivnoto po~ituvawe e zadolìtelno i deka toa moè da se iznudi i so sila. Hipija, zna~i sosema jasno ukaùva na prisilbata kako biten moment na poimot na pozitivnoto pravo.577 Vo Platonoviot dijalog, Hipija zboruva za edno prirodno pravo koe e od apsolutna vrednost i koe vaì nezavisno od toa dali nekoja pravna zaednica go priznava kako takvo vo svoite pozitivni determinacii. Prirodnoto i pozitivnoto pravo ovde se sfateni kako dva na~elno razli~ni normativni sistemi i vaèweto na idealnite odredbi na prirodnoto pravo ne e usloveno so nikakvo dopolnitelno legitimirawe. Zgora na toa, ovde izre~no e naglaseno deka so pozitivnopravnite propisi moè da bide povreden eden priroden zakon ("a zakonot e tiranin na lu|eto i ~esto vr{i nasilstvo protiv prirodata"). Me|utoa, ovoj so toa ne prestanal da bide prirodni zakon. Spored misleweto na Hipija, derogacijata na prirod\uri}, M. Istorija helenske etike, Zavod za u|beni}e i nastavna sredstva, Beograd, 1987, str. 183-184. 575 \uri}, M. op. cit. str. 38. 576 Ibid, str. 42. 577 Ibid, str. 43.
574
334
niot zakon od strana na pozitivniot ne e mo`na, za{to prirodnoto pravo ne e usloveno od voljata, tuku ima podlaboki prirodni izvori.578 Nakratko, spored nego, postoi nekoe objektivno pravo koe e vo soglasost so samata priroda na ~ovekot i op{testvoto, pravo koe vaì za site, koe e nepromenlivo, koe e posilno od ~ovekot i na koe toj neminovno mora da mu se pokoruva.579 Nasproti nego reakcionernite sofisti Trazimah i Kalikle zastapuvale teza deka nema nekakva prirodna (objektivna) pravda i ottamu, deka nitu dràvata ni lu|eto ne se dol`ni da se griàt za nekoja ideja za pravdata.580 Lu|eto ne se dol`ni da se dràt do nikakva pravda, za{to nea ja izmislile robovite za silnite lu|e da se spre~at vo ostvaruvaweto na nivnite interesi. Spored niv, silnite treba dràvata i pravoto da gi prilagodat kon svoite interesi so {to se opravduva{e oligarhijata i aristokratijata kako oblici na dràvno ureduvawe. 3. TRAZIMAH Spored Trazimah, ottamu {to dràvata gi pravi zakonite vo svoja korist, pravdata e ona {to mu koristi na posilniot. Vladetelite so dràvata mislat na svoite podanici tolku kolku {to ov~arot misli na svoite ovci. So drugi zborovi, pravdata ne e dostojna za slobodniot ~ovek, a nepravdata e znak na sila i mo} za{to "pravedniot ~ovek vo sporedba so nepravedniot sekoga{ gubi.581 Ottamu, onie {to ja napa|aat ne~esnosta, toa ne go pravat, zatoa {to e podobro da ne rabotat ne~esno, tuku zatoa {to se pla{at da ne stradaat poradi toa.582
Ibid, str. 44. Vidi: Istorija politi~kih i pravnih teorija, I kwiga od antike do po~etka XVII veka, II izdanje, Nau~na kwiga, Beograd, 1964. str. 76. 580 Vo politi~kata filozofija sofistite se podelija na dve {koli. Edniot pravec, kako i Ruso, u~e{e deka prirodata e dobra, a civilizacijata lo{a, deka lu|eto spored prirodata se ednakvi i deka stanale razli~ni samo poradi merkite i naredbite na oddelni klasi, i deka zakonite gi izmislile posilnite za da gi vrzat poslabite i da vladeat so niv. Vtoriot pravec, kako i Ni~e, zastapuva{e sfa}awe deka prirodata stoi od onaa strana na dobroto i zloto, deka site lu|e po priroda se razli~ni, deka moralot go izmislile poslabite za da gi vrzat i ograni~at posilnite, i deka mo}ta e najgolema doblest i nagolemo ~ezneewe na ~ovekot. Zatoa, spored niv, od site oblici na vladeewe aristokratijata e najmurda i najprirodana. Durant, V. Pri~awa o filozofiji, ùvotu i mi{qewu velikih filozofa (Um caruje), Narodno delo, Beograd, 1932, str. 9-10. 581 Platon, Dràva, Kultura, Beograd, 1969,str. 24. 582 Ibid, str. 25. Trazimah upatuva na toa deka "zakonite," vsu{nost, go zacvrstuvaat pravoto na mo}nite i gi {titat interesite na onie koi vla579 578
335
Zaradi poblisko osvetluvawe do negovite stavovi, kako i zaradi dobliùvawe do stavovite na drugite pova`ni anti~ki misliteli po ova pra{awe ovde }e bide od golema korist da se navedat izvornonekolku vpe~atlivi mesta od dijalozite izneseni vo deloto Dràva na Platon. Kefal583 otkako konstatira deka ...nepravedniot na ovoj svet mora da otpla}a kazna na onoj svet... Samiot ~ovek, bilo poradi stare~ka slabost, ili, - bidej}i e ve}e poblizu do onoj svet, nekako pove}e podrazmisluva na tie ne{ta: taka stanuva ispolnet so somnenie i uàs, pa razmisluva i pra{uva - dali nekomu sum mu pri~inil nekakva nepravda? Ako pronajde vo sopstveniot ìvot pove}e nepravedni dela, ovoj ~esto se budi od son, kako decata, i uàsnat ìvee vo o~ekuvawe na zlo. Ako pak sigurno znae deka nema napraveno nikakva nepravda, toga{ slatka nade` postojano go krepi...584 Sokrat: ...dali e visatina, kako {to velime deka pravednosta ednostavno se sostoi vo toa - taka da se vrati ne{to, kako {to se zelo od nekogo, ili, vakvoto ne{to ponekoga{ e prevedno, a ponekoga{ nepravedno? Na primer: Ako nekoj primi od prijatel, koj e razumen, oru`je, potoa ovoj ako poludi i si go bara oru`jeto, - sekoj bi rekol deka nikako ne smee da mu se dade, i deka voop{to ne bi bil praveden onoj koj }e mu go vrati, nitu, ako nekoj posaka da mu ja kaè celata vistina na takviot ~ovek i vo takva sostojba? Neli ne drì taa opredelba za pravednosta: - da se govori vistina i da se vrati ona koe nekoj go primil!585 Polemarh: ...Pravedno e sekomu da mu se vrati dolgot!586 Sokrat: ...Zna~i pravedno e sekomu da mu se dade ona {to mu pripa|a! Tokmu toa (Simonid) go narekol dolg. ... govorevme deka - pravedno e na prijatelot da mu pravi{ dobro, a na neprijatelot lo{o? Sega pak kon ova da se dodade i da se kaè: pravedno e da mu se pravi dobro na prijatelot, bidej}i e dobar, a zlo na neprijatelot bidej}i e lo{?587 So ova se soglasi Polemarh.
deat... Toj tvrdi deka vo politikata ne caruvaat doblesti i ideali, tuku ona {to im e sprotivno: maliot prestapnik (adikos) koj samo edna{ ukral strogo se kaznuva, a golemiot moè da gi vr{i site nepravdi, no sekoga{ nekazneto i na svoja golema korist. Ottamu, potekna i plebejskata izreka: " Dat veniam corvis, vaxat censura columbus" (Na gavranite im se prostuva, golubite se stavaat na maki). Tadi}, Lj. op. cit. str. 33. 583 Tatko na Polemarh. 584 Platon, Politeja, Tri, Skopje, 2002, str. 81-82 585 Ibid, str. 82. 586 Ibid, str. 83. 587 Ibid, str. 88.
336
Sokrat: ...Ne mu e svojstveno na pravedniot da {teti, nitu na prijatel, nitu na koj i da e drug, tuku ova e svojstvo na nepravedniot. Zna~i ako nekoj veli deka e pravedno sekomu da mu se vra}a dolgot, a so toa misli - na neprijatelot da mu bide nanesena {teta od pravedniot ~ovek, a na prijatelite polza, toga{ toj {to govori taka ne bi bil mudar, za{to ne bi ja govorel vistinata: nam ni izleze deka pravedno e nikoga{ i nikomu da ne mu se pri~inuva {teta.588So ova povtorno se soglasi Polemarh. Potoa, Sokrat pra{uva: Znae{ li ~ija e taa izreka "Pravedno e na prijatelite da im koristi{, a na neprijatelite da im {teti{. I odgovara: Mislam na Parijandar, Perdik, Kserks, Izmenij Tebanecot ili na nekoj drug koj smetal deka e mnogu mo}en i deka toa ne e ni su{tina na pravednoto nitu su{testveno pravedno.589 Trazimah: Ako vistinski saka{ da znae{ {to e pravedno, ne samo pra{uvaj ~estoqubivo pobivaj}i koga nekoj }e ti odgovori ne{to, a sosema ti e poznato deka polesno e da se pra{uva otkolku da se odgovara, tuku ajde samiot odgovori i kaì {to e pravednoto? No nemoj da mi kaè{ deka pravednoto e nekakva dol`nost, nitu deka e polza, nitu nekakva pomo{, nitu pe~alba, nitu dobivka.590 ... Pravedno ne e ni{to drugo tuku ona {to mu koristi na posilniot.591 ...Sekoja vlast donesuva zakoni vo sopstvena polza, demokratijata - demokratski, tiranijata - tiranski, pa i drugite na toj na~in. Otkako }e gi vospostavat zakonite proglasuvaat deka tie zakoni se pravedni za poedincite, a toa e ona {to nim im koristi, pa onoj koj }e otstapi od toa go kaznuvaat kako prekr{itel na zakonite i storitel na nepravda... Vo site dràvi istoto ne{to e pravedno, a toa e i ona ne{to {to i e korisno na vospostavenata vlast. Toa ima sila i mo}, pa na sekoj koj ispravno razmisluva }e mu bide jasno deka na sekade pravednoto e isto - ona {to mu e korisno na posilniot.592 ...velam deka e pravedno da se raboti ona koe e vo polza na posilniot.593 ... Misli{ (Trazimah se obra}a na Sokrat) deka ov~arite i govedarite ja gledaat polzata na ovcite ili na govedata i deka poradi ova gi gojat i gi ~uvaat, a ne misli{ deka ovie na ni{to drugo ne obrnuvaat vnimanie osven na ona {to im e dobro na gospodarite i {to e nivno sopstveno dobro! Misli{ li ti deka vladetelite na dràvite, onie koi navistina vladeat, deka i tie poinaku razmisluvaat vo odnos na ovcite, t.e. vo toj soodnos na ov~ari i ovci? Dali ne{to drugo razmisluvaat ovie i dewe i no}e, osven ona - od kade im pristiga polzata?
588 589
Ibid, str. 90. Ibid, str. 90. 590 Ibid, str. 93. 591 Ibid, str. 93. 592 Ibid, str. 94. 593 Ibid, str. 97.
337
Ti si daleku od sfa}aweto {to pretstavuvaat pravednoto i pravednosta, a {to nepravednoto i nepravednosta! Ti ne sfa}a{ deka pravednoto i pravednosta vo su{tina rabotat na tu|o dobro: vsu{nost korista im pripa|a na pomo}niot i na vladetelot, a {tetata im e svojstvena na poslu{niot i pot~inetiot. Imeno, nepravednosta, sprotivno na ova vladee so onie koi se navistina dobrodu{ni i pravedni, taka {to pot~inetite go izvr{uvaat ona koe mu e su{tinski polezno na posilniot: onie koi mu se pot~ineti rabotat - ovoj da bide sovr{eno sre}en, a nikoga{ - samite tie! Taka treba da gleda{ na ova, o moj prostodu{en Sokrate! Pravednniot ~ovek nasekade i sekoga{ e poslab, poni{toèn od nepravedniot: pred s, na primer, vo me|usebnite trgovski vrski koga obata spodeluvaat zaedni~ki raboti: ti nikoga{ ne }e pronajde{, vo slu~aj zdelkata da se rasturi, pravedniot da zeme pove}e od stokata, tuku sekoga{ }e zadrì pomalku. Potoa, vo dràvnite raboti na primer, vo dava~kite i danocite: od dvajca so ist imot pravedniot pove}e dava a drugiot pomalku, a koga treba da zeme, prviot ne zema ni{to, a drugiot uspeva da spe~ali mnogu. Ili koga i edniot i drugiot u~estvuuvaat vo nekakva vlast: sosem e mo`no na pravedniot da mu nastanat {teti, a ako ve}e mu se slu~ii nekoja zaguba, toga{ poradi zapostavuvawe na doma{nite raboti }e se ~uvstvuva ma~no i àlno, a od op{testvenite nema da ima nikakva polza i toa tokmu poradi svesta za pravednosta. Pokraj toa, nego }e go zamrazat i doma{nite i poznatite, za{to toj nikoga{ nema da saka da gi usluì nasproti pravednosta. Na nepravedniot, pak, tokmu sprotivnoto mu e ovozmoèno: imeno govoram i govorev deka toa e onoj koj{to ima mo} da stekne golemo bogatstvo. Obrni vnimanie na vakviot ako saka{ da prosudi{ kako nemu mnogu pove}e mu koristi da bide nepraveden odo{to praveden.594 Sekako najlesno }e sfati{ ako ja zeme{ previd krajnata i sovr{ena nepravda koja ovozmoùva nepravedniot da bide sovr{eno sre}en, dodeka onie koi ja podnesuvaat nepravdata, ne sakaj}i vsu{nost da pravat nepravda, }e bidat vo àlna sostojba. Takviot primer ti e tiranija: taa ne go odzema tu|oto nitu malku po malku, nitu skri{um, bilo da e toa sveto, li~no ili op{testveno, tuku seto toa go sobira na kup. No ako nekoj pravi ne{to nepravedno poedine~no, i ako ova se otkrie, nego go kaznuvaat i vo golema mera go obes~estuvaat. Vakvite se narekuvaat oskvernuva~i na hramovi, trgovci na robovi, provalnici, graba~i i kradci, a tie se tie koi delumno izvr{ile nekoja nepravda ili napraTo~no e deka sekoj, dokolku moè uspe{no da bide nepraveden, pove}e ja saka nepravdata odo{to pravdata. No, ova moè ednakvo da vaì i obratno. Sekoj, dokolku moè uspe{no da bide praveden, pove}e ja saka pravdata odo{to nepravdata. ]e bidam praveden ako sum siguren deka na moite pravedni dela sekoga{ }e se nadovrze nagrada vaì isto kako i praviloto - ]e bidam nepraveden ako sum siguren deka na moite pravedni dela nikoga{ ne }e se nadovrze kazna. Vidi: Makintajer, A, Kratka istorija Etike, str. 56.
594
338
vile poedine~ni zlodela. Me|utoa, ako nekoj im gi sobere parite na gra|anite, ako gi porobi i ako gi prodava kako robovi, nego, namesto da go nagrbuvaat i da go sramotat, go narekuvaat blaèn i sre}en i toa ne samo negovite sogra|ani, tuku i drugite, iako znaat deka e nepraveden spored site mo`ni nepravdi. Zgora na ova, onie koi ja rugaat nepravdata, tie ja rugaat ne poradi izvr{uvaweto nepravda, tuku poradi sopstveniot strav, da ne bi samite da podnesat nepravda! Eve Sokrate, mislam dovolno e dokaàno deka nepravdata e posilna, poslobodna, pogospodska od pravednosta, i kako {to rekov vo po~etokot, ona {to e vo polza na posilniot, tokmu toa e pravednoto, a nepravednoto navistina e ona koe si pribavuva i polza i zgoda.595 Sokrat: (na Trazimah) ...Ti se ~ini li deka {to i da e - dràva, bojno pole, razbojnici, kradci ili koja i da e tolpa, dokolku trgnat kon ne{to nepravedno zaedni~ki da go izvr{at }e moàt da go izvr{at ako si pravat zaemna nepravda? Sekako ne! Ako ne si pri~inuvaat nepravda, dali podobro }e uspeat. Sekako. Toga{, Trazimah, neli nepravdata sozdava bunt, omraza i me|usebna borba, dodeka pravednosta sozdava sloga i prijatelstvo? Neka bide taka re~e ovoj, za da ne ti protivre~am.596 No, Sokrat ne zastanuva tuka, tuku prodolùva. Zna~i pomudri, poblagodarni i posilni vo dejstvuvaweto se pokaùvaat pravednicite! Nepravednite, pak, voop{to ni{to ne moàt zaemno da izvr{at, duri ni tolku, kolku {to smelo rekovme, deka ima ponekoi, koi, iako nepravedni, nekoga{ uspeale da soberat ne{to i zaedni~ki. Sepak ova ne e kaàno sosema vistinito, za{to i tie ne bi izdràle sosema da se po{tedat me|usebno, takvi sosema nepravedni, tuku e jasno deka i me|u niv su{testvuvala nekoja pravda koja storila da ne trgnat onie edni protiv drugi vo zaedni~kite nepravedni zdelki. Imeno preku nekakva pravda pravele {to pravele, izvr{uvale nepravedni dela nepravedno, no sepak bile - polurasipani! Za{to onie koi se sovr{eno rasipani i sovr{eno nepravedni tie se i sovr{eno nemo}ni za sodejstvo!597 Na edno podocne`no pra{awe od Glaukon, Sokrat veli. Sokrat: Pravdata e dobro koe mora da se posakuva poradi samoto nego i poradi onie ne{ta koi proizleguvaat od nego, dobro koe mora da go saka sekoj koj ima cel da bide sovr{eno sre}en.
595 596
Ibid, str. 100-102. Ibid, str. 112. Ovde Trazimah, vsu{nost, veli: "Toa {to go tropa{ Sokrat e te{ka glupost, ama pominuvam preku nea." I navistina kakvo e toa tvrdewe deka dvajca, zatoa {to me|usebno ne si vr{at nepravda, se pravi~ni iako so istoto dejstvie na tret mu pri~inuvaat zaedni~ka nepravda. 597 Ibid, str. 113
339
Po {to samiot Glaukon veli: No ova ne go prifa}a mnozinstvoto lu|e. Nim im izgleda deka prevednosta spa|a vo osobeno ma~en vid dobra za koi sepak treba da se zalagame poradi korista od dobriot glas i poradi slavata, no ne i poradi samoto nego. Mnozinstvoto smeta deka ova treba da se odbegnuva, za{to e te{ko vo su{tina.598 Sokrat: ...Ona {to sekoj treba da go pravi poodelno... e da dejstvuva vo vrska so edno ne{to vo vrska so dràvata, spored ona {to e vrodeno i najsoodvetno vo negovata priroda. ... Raboteweto ne{ta koi se svojstveni na to~no opredelen poedinec, a nikakvo dejstvuvawe vrz mnogu dejnosti e pravednost...599 Pravednost e sekoj da gi izvr{uva svoite zada~i. Ova proizleguva od onie svojstva koi gi razgleduvavme vo dràvata - umerenost, hrabrost i razumnost, ni preostana u{te ne{to koe na site ovie svojstva im dava dinamika za da nastanat, a na onie koi ne nastanale im pruà sila da se so~uvaat, dokolku im e prisu{to.600 Komentiraj}i |i ovie navodi Xuri} smeta deka Trazimah poa|a od politikata kade {to mo}ta e pova`na od pravoto i kako svoj ideal ja postavuva silata. Pod pravednost toj ja podrazbira korista na posilniot. Posilnite mora da gi iskoristat poslabite vo svoja korist. Vo tie slu~ai ona {to za niv e pokorisno tie go postavuvaat kako zakon. Sekoja vlast, bez ogled na svojot oblik, zakonite gi postavuva vo korist na onie koi vladeeat. Koga Hipija go razni{a dostoinstvoto na zakonite so svojata izjava: "Koj bi im se pokoruval na zakonite koga niv samite zakonodavci gi soboruvaat i menuvaat." Od taa izjava nema golemo rastojanie do tvrdeweto na Trazimah: "Sekoja vlast gi postavuva zakonite za svoja korist: demokratijata - demokratski, tiranijata tiranski, a taka i ostanatite, a koga }e gi postavat zakonite, proglasuvaat deka toa e vo nivna korist, pravedno za podanicite, pa onie koi od toa }e otstapat gi kaznuva kako lu|e bezakonici i nepravednici.Toa e zna~i deka vo site tie dràvi se smeta za pravedno: korista na vlasta koja postoi. Taa garantirano e pogolema vo dràvata: zatoa za onoj koj pravo misli sekoga{ pravedno e ona {to go rekov - korista na posilniot. Trazimah smeta deka na sekoj ~ovek treba da mu bide ideal tiranidata: "koja ne grabnuva tajno i so sila na malo, tuku so seta sila tu|oto i posvetenoto i bo`joto i privatnoto i dràvnoto." Za sekoe takvo zlostorstvo koga }e se otkrie vinovnikot trpi kazna i najgolem sram. A koga nekoj na gra|anite }e mu go grabne imotot i osven toa }e gi napravi i robovi, tie ne mu davaat sramni imiwa, tuku ne samo gra|anite, tuku i strancite koi slu{nale deka vr{i nepravda na golemo, go narekuvaat sre}en i blaèn. Za{to, onie koi ja napa|aat nepravdata ne ja napa|aat zatoa {to se pla{at deka }e ja storat, tuku zatoa {to se
598 599
Ibid, str. 112. Ibid, str. 223. 600 Ibid, str. 224.
340
pla{at deka }e mora da ja trpat. Taka nepravdata koga e onakva kako treba da e, e posilna, poslobodna otkolku pravednosta ipravednosta e korist na posilniot, a nepravednosta e sopstvena celishodnost i korist. Zgora na toa: "ìvotot na nepravedniot e podobar otkolku ìvotot na pravedniot" i "sovr{enata nepravda e pokorisna od sovr{enata pravednost," pravednosta e "dobro~udna glupost," a nepravdata "razumnost." Pritoa, toj ne misli na xepnite kradci, tuku na nasilnicite koi se kadri da vr{at nepravda vo golem stil i pod sebe da podveduvaat dràvi i narodi. Trazimah, zna~i otfrlal sekoja eti~ka norma i sekakov pozitiven zakon i kako ideal ja postavil etikata na sila. Do toj ideal sekako deka do{ol vrz osnova na prakti~niot egoizam. Nekade napi{al deka "bogovite ne gledaat na ~ove~kite raboti, inaku najva`noto ~ove~ko dobro - pravdata tie nemale da ja previdat, pa zatoa gledame deka lu|eto ne ja primenuvaat. Ottamu sosema e prirodno {to Trazimah go zavr{il ìvotot so samoubistvo.601 4. KALIKLE U~eweto na Kalikle nema ni{to zaedni~ko so modernite sfa}awa koi poa|aat od pretpostavkata deka lu|eto ve}e od prirodata imaat nekoi vrodeni prava i deka dràvata e sozdadena samo zatoa {to ovie prava vo nedostig na organizirana vlast vo prirodnata sostojba602ne bile dovolno za{titeni. Negoviot op{testven dogovor
\uri}, M. Istorija helenske etike, str. 207-208. Idejata za prirodnata sostojba istoriski se javuva u{te vo mitologijata na mnogu primitivni narodi. Platon vo Protagora, nemu mu go pripi{uva{e u~eweto za pravnata prirodna sostojba... Idejata potoa se sre}ava vo so~uvaniot fragment od dramata Sizif na Kritija i vo Platonovite dijalozi Dràvnik i Zakoni. Osnovna karakteristika na kinizmot e kulturnen primitivizam koj podocna go prezedoa stoi~arite. Idejata za prirodnata sostojba potoa se javuva kaj Polibie, Ciceron, Lukrecie i kaj Seneka koj ja zamisluva kako zlaten period na ~ovekovata dobrina i nevinost vo koj lu|eto s u{te necelosno duhovno i moralno razvieni, dobrovolno se podloìle na vlasta na najmudrite i vo koja ne postoela privatna sopstvenost, a ~ie voveduvawe (predizvikano so degeneracijata na ~ovekovata priroda) }e dovede do sudiri, a me|u lu|eto i do zamena na parentelisti~kata vlast so tiranija. Ovaa verzija, koja potsetuva na slikata na prirodnata sostojba vo raspravata na Ruso za potekloto na neednakvosta, ja prezele i crkovnite tatkovci odreduvaj}i ja prirodnata sostojba kako period od padot, koj (kako lakomosta i privatnata sostojba kaj Seneka) pretstavuva pri~ina za preodot vo civilizacijata. Ovaa partisti~ka koncepcija potoa se sre}ava vo kanonskoto pravo. Od druga strana, Rimskite pravnici dojdoa do idejata na prirodnata sostojba so analiza na implikaciite od razlikuvaweto na prirodnoto i univerzalnoto pravo (ius naturale i ius gentium). Taa ideja se javuva i kaj Toma, koj, nasproti
602 601
341
celosno e od metajuridi~ka priroda: spored nego dràvata e osnovana samo poradi zadovoluvawe na utilitaristi~kite nagoni na poedincite, a dogovorot pravno voop{to ne moè da se kvalifikuva so ogled na toa {to ovde - od stojali{te na onie koj u~estvuvaat vo dogovorot pravoto nastanuva duri vo dràvata. Zgora na toa, op{testveniot dogovor za Kalikle pretstavuva eden protivpraven akt, za{to so nego e vospostaven op{testven poredok koj su{testveno mu e sprotiven na hierarhijata koja vladee so sevkupniot kosmi~ki ìvot. Negovoto u~ewe za op{testveniot dogovor se potpira na edno drugo negovo u~ewe, na u~eweto na prirodnata neednakvost na lu|eto603 i na~elnata sprotivnost me|u prirodata i konvenciite, taka {to duri ottamu moàt da se razberat prvite i prvobitnite intencii na dogovornata teorija voop{to.604 Imaj}i ja verojatno predvid atinskata demokratija, vo Platonovoto delo "Gorgija," Kalikle veli: "Spored prirodata sekoga{ e polo{o ona {to e pogrdo, t.e. da se trpi nepravda, me|utoa spored zakonot polo{o e da se pravi nepravda. Da se trpi nepravda ne e dostojno za ~ovek, tuku samo za robot za kogo e podobro da e mrtov odo{to ìv, za{to toj ne moè da se odbrani od navredite i lo{ite postapki nitu da mu pomogne na onie za koi se griì. Tuku, jas mislam deka zakonite gi donesuvaat slabite lu|e i tolpata. Tie gi donesuvaat zakonite so ogled na ona {to niv im e od korist i toa od nivno stanovi{te se ~ini deka e vredno za pofalba ili kudewe. So toa tie sakat da gi zastra{at silnicrkovnite tatkovci, na pridodnata sostojba gi pridava site elementi na op{testvena organizacija, osven prisilnata vlast, kako i kaj Pikolomini, koj ovaa sostojba ja opredelil kako period od izgonot od rajot do po~etokot na zdruùvaweto na lu|eto. Od XVIII vek, vo sli~ena forma na onaa koja se javuva kaj Seneka i Ruso, ova ideja stanuva eden od krucijalnite elementi na novite op{testveno-politi~ka teorii. Op{ta karakteristika na site ovie me|usebno, pomalku ili pove}e razli~ni varijanti na u~eweto za prirodnata sostojba vo periodot do XVII vek be{e nivnata pretenzija kon istori~nost: prirodnata sostojba sekoga{ se koncipira{e kako realen istoriski period. Pokraj toa vo najgolemiot broj od ovie u~ewa, prirodnata sostojba se pokaùva kako eden pomalku ili pove}e idili~en period vo koj lu|eto ìveele podobro i posre}no odo{to vo civilizacijata. So drugi zborovi, tie doktrini vo najgolem broj slu~ai vo celost ili barem delumno se "primitivisti~ki." Primorac, I. op. cit, str. 169-170. 603 Kalikle ja kritikuva demokratijata, za{to taa site gra|ani gi smeta za ednakvi, pa tokmu sprotivno na Antifont tvrdi deka me|u niv postojat prirodni razliki. Spored Kalikle, nepravedno e silnite i slabite, plemenitite i neplemenitite, dobrite i onie koi toa ne se, da imaat ednakvi prava. Prirodnite svojstva na mo}ta i silata mu se najva`nite "prirodni argumenti" za vladeeweto na oligarhiskoto malcinstvo. Tadi}, Lj. op. cit. str. 33. 604 \uri}, M. op. cit. str. 60-61.
342
te lu|e, onie koi imaat dovolno sila da si pribavat sebesi pove}e od drugite, da gi zadràt od toa nebare deka bi bilo lo{o i nepravedno da se imaat pove}e prava od drugite. Tie samite se zadovoluvaat samo so ednakvite prava, za{to se bez kakvi i da e vrednosti. Ottamu, spored zakonot se smeta deka e nepravedno i grdo da se stremi kon toa da se ima pove}e od drugite, i toa se narekuva da se pravi nepravda. Me|utoa, spored moe mislewe, samata prirodata pokaùva deka pravednosta se sostoi vo toa podobriot da ima pove}e od drugiot, a posposobniot pove}e od nesposobniot. Deka ne{tata taka stojat prirodata pokaùva so mnogu primeri, kako na drugite ìvi su{testva taka i na dràvite i celi plemiwa na lu|e, imeno deka e pravedno posilniot da vladee nad poslabiot i da ima pove}e od nego.605 Zo{to, na kakvo drugo pravo moèl da se povika Kserks koja ja vodel vojskata protiv Grcija, ili negoviot tatko protiv Skitite? A bi moèle da se navedat iljadnici takvi primeri. Me|utoa, jas mislam deka ovie taka rabotele spored prirodnata pravi~nost, i ìmi Zevs, po zakonot na prirodata. Me|utoa, sigurno ne spored zakonite koi nie proizvolno gi fingirame i koi najdobrite i najsposobnite lu|e me|u nas od mladosta gi skrotuvame kako lavovi, gi hipnotizirame i im sugerirame deka treba da postoi ednakvost i deka toa e dobro i pravedno. Me|utoa, ako edna{ se rodi ~ovek koj ima dovolno prirodna sila jas mislam deka toj }e otfrli s od sebe, deka }e gi razbie svoite okovi i deka }e gi izgazi so noze na{ite propisi na hartija, na{ata hipnoza, sugestija i site protivprirodni zakoni. Na{iot dosega{en rob odedna{ }e stapi pred nas i }e ni se pokaè kako na{ gospodar i toga{ vo poln sjaj }e zasvetli pravoto na prirodata."606 Nakratko, Kalikle kako na~elo na ìvotot go istaknuva pravoto na posilniot, za{to toa pravo se pojavuva ne samo vo ìvotot na site ìvotni, tuku i vo ~ovekovoto op{testvo i negovata istorija i zatoa trpeweto na nepravdata ne e samo polo{o, tuku i pogrdo od praveweto nepravda. Dodeka Protagora smetal deka pravednosta e nu`na za odrùvawe na socijalniot ìvot, Kalikle isto kako Trazimah vo Platonovata Dràva radikalno go brani sfa}aweto spored koe pravednosta ne mu e dostojna na slobodniot ~ovek, a nepravednosta se pojavuva kako znak na sila i mo}. Individualnoto samovolie, silata i mo}ta, so eden zbor - etikata na sila, beskurpuloznata energija, toa e ona {to
Vo ovaa smisla se razmisluva i denes. Spored Loba~evski, ~ovekot ja koriste{e prirodnata sila na ìvotnite za da napravi da se ostvarat negovite soni{ta, a koga toa ne gi zadovoluvalo negovite potrebi, za taa cel se svrtuval kon sopstveniot vid li{uvaj}i gi drugite lu|e od nivnata ~ove~nost, ednostavno zatoa {to bil pomo}en. Taka, soni{tata za sre}a i miren ìvot davaat pottik da se vladee nad drugite. Lobaczewski A. Politi~ka ponerologija, Galaksija. com. str. 48. 606 Vidi: Platon, Gorgija, BIGOSS, Skopje, 1964, str. 63-65.
605
343
mu odgovara na moralot na gospodarot, a pravednosta i moralniot zakon voop{to se moral na robovite koi kako svoe oru`je go izmislile poslabite za so nego da gi zapla{at svoite pomo}ni i posilni gospodari. Onie koi nemaat mo} da gi zadovoluvaat svoite strasti ja falat razboritosta i pravednosta, a silnite i mo}nite se izdigaat na zakonot na golemoto mno{tvo bez da vodat smetka na koj na~in tie }e gledaat na toa izdignawe. Razuzdanosta i neograni~enata sloboda koga otvoreno im stojat kako sredstva za nivnoto zadovoluvawe se doblesti i sre}a, a seto ostanato, site ubavi termini i site protivprirodni konvencii, seto toa ne e ni{to drugo tuku brborewe bez kakva i da e vrednost.607 5. GLAUKON Vo ovaa smisla e i stojali{teto na Glaukon: Mo}en ~ovek i ~ovek vo vistinska smisla na zborot nikoga{ nema da se soglasi so toa da ne pravi nepravda i da ja trpi. Inaku bi bil lud. Naveduvaj}i go primerot so Gig i negoviot vol{eben prsten, so koj moèl da stanuva nevidliv i nekazneto da pravi nepravdi, Glaukon tvrdi deka ~esni, i toa protiv sopstvena volja, se samo onie lu|e koi ne moàt da vr{at nepravda koja nosi mnogu pogolema korist od pravednosta.608
\uri}, M. Istorija helenske etike, Zavod za u|beni}e i nastavna sredstva, Beograd, 1987, str. 205. 608 Gig bil ov~ar i sluga kaj toga{niot vladetel na Lidija. Edna{ dodeka gi napasuval ovcite, Gig na{ol vol{eben prsten koj so zavrtuvawe na negoviot kamen kon vnatre{nosta na rakata imal svojstvo da go napravi nevidliv. So pomo{ na toj prsten Gig ja prezel ne samo ènata, tuku i vlasta na vladetelot na Lidija. Ottamu, Glaukon zaklu~uva deka nemoè da se najde nikoj {to poseduva takov vol{eben prsten koj bi istrael vo pravednosta i bi se vozdràl od tu|oto i koj bi izdràl da ne go dopre. Na takviot bi mu bilo ovozmoèno na plo{tad da sobira s {to }e posaka, bez nikakov strav da vleguva vo ku}ite i da ozdema {to saka, da ubiva, da osloboduva od okovi kogo saka: vsu{nost, toj bi moèl se da pravi s i da se odnesuva me|u lu|eto kako da e bog. Taka odnesuvaj}i se, vo ni{to ne bi se razlikuval od nepravedniot. Sekoj bi rekol deka ova e golem dokaz deka nikoj ne e dobrovolno praveden, tuku takov e pod prisilba, bidej}i li~no vo sebe nema ~ovek koj e dobar vo su{tina. Sekoj, koga i da e, {tom }e pomisli deka e mo}en i sposoben da pravi nepravda ja pravi. Sekoj ~ovek li~no misli deka e mnogu popolezna nepravdata od pravednosta, i vistinito misli, kako {to veli govornikot na takviot govor, imeno ako nekoj moè da ima takva sloboda, a nikoga{ da ne posaka da napravi nepravda i da dopre ne{to tu|o, toj bi bil smetan za najgolem bednik i najgolem glupak od onie koi gi razbiraat ne{tata. Moèbi bi go falele javno, laèj}i se me|usebno, no poradi stravot da ne im se slu~i nepravda. Vidi: Platon, Politeja, Tri, Skopje, 2002, str. 124-125.
607
344
Se veli, istaknuva Glaukon vo Platonovata "Dràva," deka dobro po sebe e da se pravi nepravda, a zlo da se trpi, me|utoa zloto od trpewe na nepravdata e pogolemo odo{to dobroto od nanesuvawe nepravda na drug. Lugeto po red, edno po drugo, bile nepravedni i trepele nepravda. Se probalo i ednoto i drugoto. Na krajot, onie koi ne moèle nitu da mu izbegaat na nasilstvoto, ni samite da vr{at nasilstvo nad drugite ocenile deka e vo op{t interes da se sklu~i dogovor vo idnina da ne se pravi nepravda i da ne se trpi nikakva nepravda. Na toj na~in nastanaa zakonite i op{testvenite pravila. Ona {to go nareduva zakonot be{e nare~eno zakonito i pravedno. Takvo e potekloto i su{tinata na pravdata: taa e sredina me|u najgolemoto dobro koe se sostoi vo nekazneto vr{ewe na nepravda i najgolemoto zlo, koe se sostoi vo nemo`nosta da se odmazdi nepravdata. Vo takva sredna polo`ba ~ovekot se vrza za pravdata, ne zatoa {to taa e dobro po sebe, tuku zatoa {to nemo`nosta da pravi zlo go gonela da ja po~ituva. So drugi zborovi, lu|eto ja sakaat pravdata ne kako dobro, tuku zatoa {to ne moàt da vozvratat so nepravda. Takvoto sfa}awe na pravdata, kako ne{to {to donesuva korist, doveduva do sfa}awe deka e podobro da se bide nepraveden, a da se izgleda praveden, za{to na toj na~in }e se dobie korist od izgledot na pravednost, kako i onaa od nepravednosta. Ottamu proizleguva prepravaweto i laèweto. Vrvot pak na nepravdata e da se izgleda praveden, iako toa ne si.609 Izgledot na ne{tata e povaèn otkolku samoto ne{to: ako pravedniot izgleda nepraveden, negova sudbina }e bide sudbinata na nepravedniot, a ako nepravedniot uspee sebesi da si pridade izgled na praveden, negova sudbina }e bide sudbinata na pravedniot. Ottamu, pogolemiiot broj lu|e pove}e ja ceni nepravdata, dodeka pravedni se samo onie koi spored svojata priroda ne moàt da bidat nepravedni.610 Taka i Adeimant.611 Nitu eden ne e praveden po sopstvena volja, tuku gi napa|a postapkite na nepravedniot ~ovek od nemaèstvenost, starost ili nekoja druga slabost, za{to samiot ne e vo sostojba nepravedno da raboti."612
Vo ovaa smisla Aristotel veli: "Podobro e koga nekoj pove}e saka da bide otkolku da se ~ini deka e, za{to vo toj slu~aj pove}e nastojuva okolu vistinata. Tokmu poradi ova se veli deka pravednosta ima niska cena, bidej}i podobro e da se ~ini deka si praveden otkolku navistina da bide{, no toa ne se odnesuva na zdravjeto. Aristotel, Retorika, Makedonska kniga, Skopje, 2002, str. 75. 610 Za razlika od Glaukon, Platon veli deka e glupavo da se postavuva pra{aweto dali e posre}en pravedniot ili nepravedniot, kako {to e glupavo da se pra{a dali e podobro zdravjeto od bolesta. 611 Brat na Glaukon. 612 Platon, Politeja, str. 132. Vo ovaa smisla "Karl Poper smeta deka izvesna srodnost me|u Platon, od edna strana i Hegel i Marks od druga strana
609
345
6. ANTIFONT Glavniot motiv na ~ovekovoto deluvawe, spored Antifont, e korisnoto. Me|utoa, ona {to go popre~uva postignuvaweto na korisnoto se zakonite i obi~aite koi vr{at nasilstvo nad prirodata. Pravednosta se sostoi vo toa da ne se gazat zakonskite propisi na dràvata. ôvekot zna~i vo primenata na pravednosta }e ima najpove}e korist ako pred svedoci gi po~ituva dràvnite zakoni, a prirodnite zakoni koga e sam bez svedoci. Za{to, ona {to go nareduvaat prirodnite zakoni e nu`no: naredbite na dràvnite zakoni se proizvod na zaemna spogodba i ne se izrasnati, a naredbite na prirodnite zakoni se izrasnati, ne se proizvod na zaemna spogodba. Na ~ove~kite zakoni zna~i potrebno e da im se pokoruvame samo pred o~ite na onie koi gi donele, a koga nema svedoci treba da se ìvee spored prirodata, za{to toa ne donesuva ni sram ni kazna. Kaznata za povreda na tie zakoni kako i samite tie zakoni spa|aat vo oblasta na predrasudite. Od kaznata ~ovekot moè da se otrgne i taa go poga|a samo gre{eweto pred zakononite koi vo najgolem broj se proizvolno doneseni i od koi mnogu se sprotivni na prirodata. Antifont kako eti~ar, vsu{nost ne pravi ni{to, tuku poodredeno odo{to Hipija pravi razlika me|u vistinata i prividot vo dotoga{nata filozofija, ja primenuva na prakti~nata oblast, na pravoto i moralot: vo oblasta na ~ovekovite zakoni koi za nego i ne se ni{to drugo, tuku nepravedno protivprirodno ograni~uvawe na ~ovekovata sloboda. Postoi zna~i privid, a vistinata i nu`nosta postovo pogled na nivnite pretpostavki deka postoi eden idealen i nuèn op{testven poredok na koj poedinecot treba da mu sluì i vo ~ie ime spored nego moè legitimno da se primenuva prisilba." Stanov~i}, V. Prete}e ideje o vladavini prava: Platon, Aristotel, Ciceron, Arhiv, Beograd, 1986/3-4. str. 572. Ovde e interesno da se istakne i toa deka za razlika od Platon, u{te vo VI vek p.n.e. Konfu~ie (551-478) ja smeta{e dràvata za golemo semejstvo vo koe vladetelot e i tatko i majka. Toj e sin na neboto koj e postaven za vladetel zaradi dobroto na narodot. Kako {to decata se dol`ni da mu se pokoruvaat na roditelot, taka i vladetelot e dolèn da mu se pokoruva na narodot. Tolku, kolku {to razumot go izdignal ~ovekot nad ostanatite su{testva, taka i doblestite na vladetelot mora da se izdignat nad ostanatiot narod. Vo ramkite na toa vladetelot e dolèn vo {to pogolema mera da se trudi da se usovr{uva samiot sebesi, a ako toj samiot nema doblesti koi se potrebni za vladetel, toga{ narodort ne e dolèn da go slu{a. Vladetelot ima ~etiri osobini: grià okolu dobrodetelta na narodot, ~esnost kaj nagraduvaweto i kaznuvaweto, sovesno uvaùvawe na najdostojnite pri postavuvaweto na va`ni dràvni funkcii i bistar razum koj se iskaùva vo mo}ta da se izdigne vo te{ki situacii. Takviot vladetel vo sebe go soedinuva minimumot na svoite li~ni barawa so maksimumot na ispolnuvaweto na javnite dol`nosti. Fajfri}, @. Religija i smrtna kazna, Pravni ìvot, Beograd, 2002/9, str. 73.
346
jat samo vo odnosot me|u ~ovekot i prirodata. Ako ~ovekot se obide da vr{i nasilstvo nad prirodata }e trpi {teta bez ogled dali toa nasilstvo toj go vr{i javno ili tajno. Toa {to za ~ovekot e najva`no e samo prisilen i objektiven odnos kon prirodata koj se izrazuva vo ìveewe i umirawe. @ivotot go unapreduva ona {to na ~ovekot mu koristi, a go zagrozuva ona {to mu {teti. ôvekot ima da ja izbira ednata ili drugata mo`nost, za{to samata priroda kon tie mo`nosti e ramnodu{na. Se razbira deka ~ovekot go izbira ona {to mu koristi, a samo ~ove~kite zakoni go popre~uvaat da go pravi ona {to mu donesuva korist. Ottamu tie zakoni i poslu{nosta kon niv ~esto se neprijateli na prirodata i nejzini prangii, a pokoruvaweto na prirodnite zakoni donesuva sloboda i radost. A toa i se vistinki koristi dodeka pritisokot i neporijatnostite donesuvaat {teta. Ottamu e sosema razbirlivo {to takvata etika bila smetana za ve{tina na isceluvawe na bolka i {to kaj Antifont e nao|an zarodi{ot za podocne`niot vid na knièvnost ~ii predmet bilo ute{uvaweto. Zakonite zna~i ne se op{toobvrzuva~ki, za{to postoi mo`nost ~ovek da gi zaobikoli i da se upravuva spored prirodata. Kako privid za ~ove~ki zakon i za vistinska priroda na zakonot, Antifont kako i Likofron ja naveduva konvencionalnata podelba na staleì: razlikuvaweto me|u plemstvoto i pot~inetite, Helenite i varvarite koi sepak po priroda vo svojata su{tina sosema se ednakvi, za{to ona {to e od prirodata nu`no sekade e ednakvo, site di{eme preku nosot i ustata i site jademe so pomo{ na racete.613 Inaku Antifont bil toj {to pravilno zabeleàl deka za vistinska doblest ne moè da se zboruva ako ne bila vo isku{enie, za{to taa se pokaùva deka e vistinska doblest samo ako mu odolee na isku{enieto. III. KLASI^NA GR^KA FILOZOFIJA Bitno mesto vo opredeluvaweto na pravdata be{e otstapeno i vo ramkite na klasi~nata gr~ka filozofija: Sokrat (469-399), Platon (427-347) i Aristotel (384-322). 1. SOKRAT Vo pravnata literatura obi~no se istaknuva goleminata na Sokrat poradi negovata odluka od koja treba da se izvle~e poraka, ili na~elo (logos) na povedenie, spored koe: podobro e da se samoubie{ odo{to so prekr{uvawe, makar i nepraveden zakon, da ìvee{. Vo taa smisla se tolkuva duri i ona {to toj navodno go kaàl, a ne go kaàl. Taka, veruvale ili ne, denes se sre}avame so brojni tolkuvawa na mis613
\uri}, M. Istorija helenske etike, str. 210-211.
347
lite na najgolemiot "nepismen filozof"614 na site vremiwa, {to ne e ~udno ako se znae deka Sokrat naj~esto govorel dvosmisleno so edinstvena cel svoite sogovornici da gi zbuni i ubedi deka i tie kako i toj samiot - znaat deka ni{to neznaat.615 Edno od tolkuvawata {to naj~esto se vrti se sveduva na toa deka osnovata na po~ituvaweto na zakonot, Sokrat ja izvlekuval od svetosta na spogodbata za po~ituvawe na op{testvoto (polisot) vo koe ~ovekot ìvee. Polisot be{e op{testvoto koe so zakon go obezbeduvalo statusot na gra|anin i negovata bezbednost, op{testvo koe, za razDali Sokrat bil pismen ili nepismen doprva treba da se dokaùva. Fakt e, me|utoa, koj nikoj ne go spori deka Sokrat ne ostavil nitu edna zapi{na re~enica. Falbite {to toj kako mudrec i pokraj toa do denes gi zasluùva se dobra racionalizacija za site onie koi go prifatile negoviot stil na rabota i ìveewe. Toa e osonovata za gordelivosta na berberot {to ne potstriìl nitu eden ~ovek, na slikarot koj ne naslikal nitu edna slika, na romanopisecot {to ne napi{al nitu eden roman i na site drugi nositeli na kakvi i da e, pa duri i va`ni nau~ni i politi~ki funkcii, koi istite ne gi povrzuvaat so rezultatite od svojata dejnost, tuku so formalnite tituli i falbite za toa koi se iako ne se. 615 Iako tvrdel "...ona {to ne go znam, ne mislam deka go znam," Sokrat sepak bez dvoumewe veli: "Stravot od smrtta, o lu|e, ne e ni{to drugo, tuku da smeta{ deka si mudar, a da ne si vsu{nost, da smeta{ deka znae{ {to e ona {to ne go poznava{. Nikoj ne ja poznava smrtta, nitu znae dali ne mu e taa na ~oveka najgolemoto od site dobra, me|utoa tie se pla{at kako da znaat sosema dobro, deka e toa najgolemoto od site zla. Zar ne e neznaewe, dostojno za prekor, da misli{ deka znae{ ne{to, {to ne znae{. Jas pak, o lu|e, moèbi vo toa se razlikuvam od ostanatite, pa ako vo ne{to sum pomudar, bi rekol deka sum vo toa, imeno - ne znaej}i dostatno za prilikite vo Adot, ({to nesomneno zna~i deka Sokrat ne{to znae za Adot, m.z.) taka i mislam, deka ne znam. Znam samo deka e lo{o i sramno da raboti{ nepravedno, i da ne mu se pokoruva{ na podobriot, seedno bog ili ~ovek. Nasproti lo{oto, za koe znam deka e lo{o, nikoga{ nema da se upla{am, nitu }e pobegnam od ona za koe{to ne znam dali e slu~ajno dobro." Za podocna so sigurnost da tvrdi deka toj vsu{nost znael se za Adot "...Jas }e vi kaàm, ona {to mi se slu~i, se ~ini deka e dobro, a smrtta voop{to ne e zlo kako {to smetame nepravedno. Golem dokaz vo taa smisla e ova - voobi~aeniot glas (od boga, m.z.) bi se sprotivstavil da pravam ne{to nedobro!" Toa e onoj glas za koj Sokrat veli: "...od detstvo mi se slu~uva }e mi se javi nekoj glas, a koga }e se javi, sekoga{ me odvra}a od toa {to sakam da go pravam" a toa ne e nikakov dokaz deka smrtta e dobro (sre}a), tuku samo (~ovekot samiot si priznava) deka zabegal (deka imal slu{ni halucinacii). Platon, Odbrana Sokratova, Kultura, Skopje, 1990, str. 17, 27-28, 31 i 43. [teta e {to posle seto ova, na Sokrat nikoj ne mu go postavuva negovoto pra{awe: Zar ne e neznaewe, dostojno za prekor, da misli{ deka znae{ ne{to, {to ne znae{?
614
348
lika od robovite i strancite, za rodenite atiwani pretstavuvalo edinstvana sigurna sredina. Zakonite na toa op{testvo, za nego, ne bile univerzalnite zakoni koi proizleguvaat od prirodata na svetot i ~ovekot, no treba da se po~ituvaat, za{to se najdobra zamena za niv, se razbira ako se pravedni. Me|utoa, {to stanuva so zakonite {to ne se pravedni. Dali i takvite zakoni treba da se po~ituvaat i moàt li voop{to i da se nare~at zakoni. Kako moè da se opredeli {to e pravda i ottamu koi se pravedni zakoni. Kolkav broj lu|e e potreben za da se opredeli pravdata da bide pravda. Dali vo toj pogled e dovolno misleweto na mnozinstvoto ili e potrebno ne{to pove}e od toa. Za Sokrat se tvrdi, deka za odreduvawe na pravdata smetal ne e dovolno misleweto na mnozinstvoto, tuku postoewe na filozofijata, {to zna~i na mudrost koja proizleguva od ~ovekovata priroda, mudrost {to se javuva kako doblest koja e vo sostojba da ja opredeli pravdata. Preku nea edinstveno moè da se dojde do poimot na trajna i nepromenliva pravda, a ne so prosto sobirawe na mislewa na mnogumina. Ottamu, dali nekoj konkreten zakon i soodvetstvuva na pravdata ne zavisi od odlukata na mnozinstvoto, tuku od samata pravda kako i od re{enieto na poedinecot da mu se podredi na zakonot kako preto~en izraz na taa mudrost. Vo taa smisla toj go smetal za nepravedno baraweto da prestane so {ireweto na svojata filozofija, a sepak smetal deka treba da mu ostane veren na zakonot. Vo taa smisla Sokrat smeta deka nepravdata koja mu e storena so izrekuvaweto smrtna kazna ne proizleguva od konkretniot zakon ~ii privilegii kako pravedni toj samiot mol~e{kum gi prifatil i gi uìval. Nepravdata koja mu se pravi mora da proizleguva nadvor od toj zakon, za{to koga taa od samiot po~etok bi bila vklu~ena vo nego, a toj so nea se soglasil, taa za nego ne bi postoela. Zakonite mora da bidat pravedni i sekoj koj ìvee vo polisot mora da gi prifati ili, dokolku ne ja prifa}a pradata koja{to tie ja prestatavuvaat, da go napu{ti toa op{testvo. Dokolku nepradata doa|a odnadvor, takvata nepravda mora da se otfrli vo soglasnost so zakonot. Me|utoa, ako, kako {to toa se slu~i so Sokrat, taa neprada se vovede samo kako segment na ve}e postojan zakon i celokupniot zakon ne se promeni od temel, poedinecot mora mnogu pretpazlivo da deluva. Iako ne smee da deluva vo soglasnost so toj nepraeden zakon, toj mora da deluva vo soglasnost so ostatokot na zakonot {to go prifatil i koj go za{tituval i podignal kako ~ovek. Toa zna~i deka vo onoj moment koga vleguva vo sferata na pravedniot zakon toj mora da deluva vo soglasnost so zakonot iako protiv nepravedniot zakon.616
Dodeka postarite sofisti Protagora, Antifont i Anonim se u{te ja priznavaa nu`nosta i nepovredivosta na dràvniot poredok, pomladite na pozitivnoto pravo mu go sprotivstavuvaa prirodnoto pravo, tvrdej}i deka zakonite se smo proizvolni ~ove~ki uredbi koi vaàt samo dotoga{ dodeka ne dojdat vo sudir so prirodnoto pravo, a pri takov sudir sekoj gra|anin ima pra616
349
Vo slu~ajot na Sokrat toa zna~elo deka toj se nao|a vo zatvor poradi osuda donesena vrz osnova na nepraveden zakon. Me|utoa, kolku i da mora toj da se bori protiv nepravedniot zakon, toj ne smee da izbega od zatvorot, za{to segmentot na zakonot koj na zatvorenicite ne im dozvoluva da begaat e kvalitativno oddelen od nepravedniot zakon. Koga gra|aninot na Atina bi smetal deka moè da go kr{i pravedniot zakon po sopstvena ocena, toga{ ili samiot zakon ili gra|aninot bi bil nepraveden. So ogled na toa {to Sokrat saka da bide praveden i veruva deka atinskot zakon vo svojata su{tina e praveden, toj ne moè da izbega od zatvorot. Od druga strana Sokrat mora da bide mnogu pretpazliv dokolku saka da ja iskoristi mo`nosta zaradi otfrlawe na nepravedniot zakon da ja napu{ti Atina. Osven fizi~kite neprijatnosti koi bi gi imal kako starec bez gra|anski status, {to nadvor od Atina bi bilo ramno na smrt, toa bi zna~elo deka toj se soglasuva so otfrlawe na site atinski zakoni. A so ogled deka toj se soglasil so tie zakoni, nivnoto otfrlawe za nego bi bilo i otfrlawe na pravdata na koja se soglasil po sopsvena volja i koja mu garantirala za{tita i razvoj u{te pred da se rodi. Ottamu, se dodeka se sudira so doblesta koja e nad zakonot, za Sokrat ne e va`no dali nepravedniot zakon se odnesuva na zabrana na filozofijata, na kra`ba ili na ne{to treto. Za nego e bitno samo da ne se pravi ona {to e nepravda, a da se pravi ona {to e pravda bez ogled na toa kolku toa da go doveduva vo kontradiktorni situacii. Od tie pri~ini toj ne izbegal od zatvorot, za{to ne sakal da odi protiv zakonot {to go za{tituva. Toj go ispil otrovot, za{to spored pravdata onoj koj e osuden na smrt, spored zakonot treba da ostane vo zatvor i da umre, no ne sakal da go pogubat, za{to bi go pogubile sored zakon koj ne e zakon, za{to e nepraveden!? Toa esamo edno od tolkuvawata koi, ne samo {to ne vodi smetka za ona {to Sokrat navistina go kaàl, tuku nitu za elementarnite pravila na logikata. Ottamu, zaradi kakvo takvo dobliùvawe do stvavo da im ja skrati poslu{nosta na zkonite. Protiv ovaa opasna teorija Sokrat so svoeto u~ewe i so svojot ìvot ja branel teorijata deka poedinecot mora da im se prilagoduva na zakonite duri i toga{ koga mu e napravena nepravda. Zakonite moàt da se menuvaat no ne so sila, tuku so odluka na gra|anite, zna~i onaka kako {to se i doneseni. Ako nekomu ne mu se dopa|a nekoj zakon toj ne smee nitu so sila da go sobori, a nitu so skratuvawe na poslu{nosta da go gazi, tuku od dve mo`nosti treba da odbere edna: ili da go napu{ti gradot koj so svoite zakoni mu nareduva ne{to {to mu protivre~i na negovoto uveruvawe ili da gi uveri gra|anite deka zakonite ne im ~inat. Me|utoa, {tom e donesena zakonska odluka, toj mora bez zadr{ka da i se pokoruva duri i koga mu se pravi najgolema nepravda. Obrazloùvaweto na ovaa teorija e sodrìna na deloto Kriton. \uri}, M. Istorija helenske etike, Zavod za u|beni}e i nastavna sredstva, Beograd, 1987, str. 260-261.
350
rnosta mora da se povikame na negoviot dijalog koj se odnesuva na ova pra{awe. Vo nego, otkako najprvin dokaùva deka toj samiot e najgolemiot znalec, filozof komu mora da mu se veruva, Sokrat zapo~uva so sugestivni pra{awa so ~ii odgovori mora da se soglasi sekoj, pa duri iumniot Kriton." Zarem ne pretstavuva zlo i sram ~ineweto nepravda, za toj {to ja pri~inuva na sekoj na~in? ... Neli ne smee{ da vozvrati{ nepravda i koga si ja podnel, iako taka ne misli tolpata - za{to voop{to ne smee da se dejstvuva nepravedno? ...Treba li da se pri~inuva zlo, ili ne? ...Pravedno li e da vrati{ zlodelo ako si pretrpel zlo, kako {to govori tolpata, ili ne e pravedno? ...Zna~i, ne{to lo{o da im pri~inuva{ na lu|eto vo ni{to ne se razlikuva od nepravednoto dejstvuvawe? ...Ne treba, zna~i, nitu nepravda da mu se pri~inuva kakva i da e, nitu zlo da mu se pravi nekomu od lu|eto, ni toga{ koga od niv pretrpuva{ {to i da e? ...Dali nikoga{ voop{to ne e ispravno da se pri~inuva nepravda, istovremeno da se vra}a nepravda i da ne se brani{ ako pretrpi{ zlo so toa {to }e napravi{ zlo? i ...Dali ~ovek treba da go izvr{uva ona za koe {to se soglasil so nekogo, ili mu e dozvoelno da izmamuva?" Potoa konstatira: "Ako si zamineme odovde ne pokoruvaj}i mu se na gradot (zna~i na zaednicata i zakonite), nema da im pri~inime zlo na tie na koi {to najmalku smeeme... Moè li se u{te da postoi grad vo koj donesenite presudi moàt da imaat nekakva sila, tuku se obezvrednuvaat i se uni{tuvaat od poedinci... Bi moèl nekoj mnogu da govori, osobeno ako e dràvnik, za toj zakon {to se uni{tuva, za zakonot {to gi donel tie presudi i {to opredelil tie da vaàt. Ili }e im kaème deka gradot nam ni storil nepravda i neispravno ja presudil kaznata... Koga ve}e si se rodil, koga ve}e si odgledan i vospituvan (od toj grad, od zaednicata, m.z.), bi moèl li da kaè{ na krajot, deka ne si na{ potomok i podanik. Ako e taka, dali smeta{ deka ti ima{ podednakvo pravo so nas, pa ona {to bi go prezele nie da pravime so tebe i ti da dozvoli{ nam da ni go pravi{? Dali ima{ isto pravo i so tatko ti, ili so tvojot gospodar, ako go ima{ slu~ajno, pa ona {to bi pretrpel ti od niv toa bi im go vreatil: so lo{o bi odgovoril, ako ~ue{ lo{o, ako te udrat i ti }e udri{ i drugo sli~no na toa. Sega pak, sprema tatkovinata i sprema zakonite }e ti bide li dozvoleno toa. Imeno, ako se nafatime da te pogubime presmetuvaj}i deka e toa pravedno, ti }e se nafrli{ da ne urne{ nas zakonite i tatkovinata, kolku ti dosega mo}ta, i }e tvrdi{ deka pravedno postapuva{ i deka se griì{ za dobrodetelta. Dali samo tolku si mudar za da ne ti bide jasno deka tatkovinata e podostojna za po~it i od tatko i od majka i od pradedovci. Povozvi{ena, posveta i od pogolemo sudbinsko zna~ewe i kaj bogovite i kaj lu|eto, kaj tie, vsu{nost, {to imaat um: tatkovinata treba da bide sveta, nejze morame da se pokoruvame, duri i èstoko da postapuva, morame da i sluìme mnogu pove}e odo{to na sopstveniot tatko: se dozvoluva da ne ubeduva taa, no sepak }e se pravi taka kako {to prepora~uva tatkovinata. Ako opredeluva ne{to da se 351
podnesuva, toa spokojno treba da se podnesuva, {to i da e: tepawe, okovuvawe, ispra}awe vo vojna kaj {to moè{ da bide{ ranet ili da zagine{. Seto toa treba da se podnese, taka e pravedeno. Ne smeeme da otstapime, da se povlekuvame, da go napu{tame borbeniot red, tuku i vo vojna, i na sud, i voop{to sekade treba da se pravi samo toa {to ne povikuva i gradot i tatkovinata... Nitu eden od nas zakonite ne spre~uva, nitu zabranuva, ako posaka nekoj od vas da si odi vo tu|ina, da si zamine toj i da se preseli vo koe i da e drugo mesto; nikoj ne brani navistina, sekoj da si odi tamu kaj{to mu e drago so se {to poseduva, samo ako ne sme mu po volja, bilo nie bilo gradot. No za toj {to }e ostane so nas, {to go znae na~inot na koj sudime pravda i na koj{to sme uredile se vo gradot, za nego tvrdime deka se soglasil so nas na delo i deka }e dejstvuva taka kako {to }e opredelime nie; ako ne se pokoruva velime tripati pri~nuva nepravda: (1) ne ni se pot~inuva nam {to sme go sozdale i {to sme go odgledale, (2) se soglasil da ni se pokoruva, a ne se pokoruva, (3) nitu pak obid pravi da ne ubedi deka ne{to neubavo pravime; iako nie vsu{nost predlagame, a ne zapovedame grubo da se pravi ona {to sme opredelile, mu dopu{tame i dve mo`nosti, da dejstvuva so ubeduvawe ili da prifa}a ona {to mu e opredeleno, toj ne pravi ni{to od se ova.617 So drugi zborovi dali ova zna~i deka Sokrat, edno zboruva, a drugo misli ili go misli tokmu ona {to go zboruva, a toa e:pravi taka kako {to sakaat drugite, a ako ne saka{ - kr{i glava - odi si! Ako ne pravi{ kako {to saka mnozinstvoto, ti si tripati nepraveden. I natamu, za nepravednite, za takvite {to ne sakat da postapat kako {to saka mnozinstvoto, dali Sokrat ne veli deka mnozinstvoto }e re~e: "Poslu{aj n, Sokrate, nas, tvoite odgleduva~i i ne po~ituvaj ni deca, ni ìvot, ni {to i da e drugo pove}e od pravednosta za da si go ima{ seto toa koga }e se brani{ pristignat ve}e vo Adot pred tie {to vladeeat tamu: za{to ona {to go prezema{, ni ovde ne e dobro, nitu pravedno, nitu pobo`no, ni za tebe, ni za koj i da e od tvoite bliski, a osobeno nema da bide dobro koga }e stigne{ tamu. Sega si odi{ opravdan, ako si odi{, no ne od nas zakonite, tuku od lu|eto. Ako izbega{ vaka sramno i ako gi vrati{ nepravdata i zlodelata pogazuvaj}i si gi sopstvenite dogovori i spogodbi so nas, ako im pri~ini{ zlo, vsu{nost na tie na koi najmalku treba, na samiot sebe, na prijatelite, na tatkovinata i nam, }e ti bideme luti dodeka si ìv, a tamu bra}ata na{i, zakonite vo Adot, ne }e gi prifatat blago, za{to }e znaat deka si se nafatil da ne uni{ti{ - dokolku si vo mo`nost... i Dopu{ti, najposle, Kritone, da go storime toa na {to i bog ne upatuva."618 Po seto
617 618
Platon, Kriton, Kultura, Skopje, 1990, str. 60-68. Ibid, str. 67-68.
352
toa, iako celosna vo kontradikcija so ona {to go veli vo Eutifron,619 go ispi otrovot i presre}en se preseli vo Adot.620 Toa vpro~em go potvrdi Fajdon: "Toj ~ovek mi se ~ine{e sre}en, Ehekrate i po odnesuvaweto i po zborovite! Umira{e bez strav i blagodarno: mi se ~ine{e deka toj ni vo Adot ne odi bez bo`ja volja, a koga }e stigne tamu }e mu bide nemu isto taka dobro: a komu, ako ne nemu? Poradi toa ne me obzema{e soàluvawe."Be{e li vo pravo Fajdon za toa deka na Sokrat }e mu bide dobro vo Adot. Ili moèbi i toj, kako mnogumina dru|i pomisli: Kako da ne, ìmi pesov, }e mu bide!
Na pra{aweto: Zo{to vo "Eutifron" Sokrat go odvra}a Eutifron da go tuì svojot tatko? - tamu, kako {to veli Xuri}, Sokrat pokaùva deka odnosot me|u roditelite i decata go posmatral od visoko eti~ko stojali{te. Vsu{nost, toj gi usvojuva i brani nepi{anite zakoni, koi iako ne se napi{ani vaàt kaj site lu|e, a eden od tie zakoni nareduva i po~ituvawe na roditelite. V. \uri}, M. Istorija helenske etike, str. 259-260. 620 Poinaku Kambovski: Nepravednosta na zakonot, spored Sokrat ne e pri~ina za negovoto nepo~ituvawe, zatoa {to dràvata zasnovana vrz zakoni voop{to e mnogu pospravedliva od dràvata vo koja ne postojat nikakvi zakoni... Pretpo~ituvaja}i ja obvrskata za po~ituvawe i na nespravedliviot zakon, toj vsu{nost mu dava prednost na na~eloto na pravnata sigurnost pred pravdata... Pravdata do koja ~ovekot doa|a po pat na samospoznavawe, e vsadena vo negovata du{a i pretstavuva negova vodilka i koga nadvore{niot moralen avtoritet na zakonot e razni{an! Nepravedno osuden od Atinjanite za izmisleni zlostorstva (bogohulewe i rasipuvawe na mladite), ja izbira smrtta, odbivaj}i ja ponudata na svoite prijateli da go oslobodat od zatvorot vo koj go o~ekuva izvr{uvaweto na smrtnata kazna (podobra e smrtta koja e posledica na nepravedna, otkolku na pravedna smrtna presuda!)... Negovoto objasnuvawe deka pod nikakov uslov, duri i po cena na ìvotot, ne bi smeelo da se uriva dostoinstvoto na zakonot so izbegnuvawe na primenata na nepravedna presuda ja glorificira va`nosta na zakonitosta za organiziranata zaednica, koja ima nesporedivi prednosti za doblestite na poedinecot vo sporedba so zaednicata vo koja vladee bezzakonie. Kambovski, V. Filozofija na pravoto, Makedonska akademija na naukite i umetnostite, Skopje, 2010, str. 62. Vo istiot trud Kambovski go veli i slednoto: Koga bi se postavilo hipoteti~ko pra{awe: Dali ~ovekot pobrzo bi se soglasil da ìvee so pravoto makar toa da ima elementi na nepravednost, ili bez nego vo kompletna anarhija i nemir, sigurno bi pretegnal rezonot na Sokrat, koj dobrovolno ja izbral i smrtta, samo za da se za~uva dignitetot na zakonot! Me|utoa, nesomneno takvoto veruvawe vo mo}ta na pravoto i negovata poddr{ka vaàt se dotamu, do kade {to lu|eto veruvaat deka toa vo najgolemiot del e racionalno i pravedno, dopu{taj}i neracionalnost i nepravednost samo vo oddelni negovi re{enija. Ibid, str. 262. Po seto ova, sleduva moeto pra{awe - dali Sokrat e dosleden na seto toa {to mu se pripi{uva kako doblest i vo deloto "Eutifron," i zo{to nikoj od negovite komentatori toj ras~ekor ne saka da go vidi?
619
353
2. PLATON Platon e osnova~ na objektivniot idealizam spored koj podra~jeto na ideite e vistinskata realnost i primer na se {to e pojavno. Toa najednostavno se gleda od negovata alegorija za pe{terata, spored koja najgolemiot broj lu|e li~at na okovan ~ovek koj sedi vo mrak vo pe{tera svrten so grbot kon svetlosta koja ne moè da ja vidi i zatoa gi posmatra samo nejzinite senkite na yidot od pe{terata. Ottamu, misli deka tie senki se raelniot svet. Samo filozofot e ~ovek koj gi raskinal prangite i gleda vo samata svetlost, odnosno vo stvarniot svet, vo realnosta. Pe{terata go pretstavuva vidliviot svet, svetlosta gi pretstavuva sonceto i gospod istovremeno kako izvori na znaewe, a ~ovekot {to e osloboden od prangite ja pretstavuva ~ovekovata du{akoja se vozdignuva do gospod i se soedinuva so nego. Gospod, vsu{nost e ideja na dobroto, od koja poteknuva se {to e dobro - svetlosta vo vidliviot svet i vistinata i razumot vo nevidliviot. Filozofot koj do{ol do toa visoko sozananie ne saka pove}e da se zanimava so ~ove~ki raboti, isto kako {to ~ovek koj izlegol od pe{terata ne saka vo nea povtorno da se vrati. Me|utoa, isto kako {to zakonodavecot ne im dopu{ta na ostanatite klasi vo dràvata da ja dosegnat svojata celosna sre}a, tuku da go rabotat ona za {to se sposobni vo interes na celinata, taka ni na filozofite nema da im se dopu{ti da ostanat celosno sre}ni vo posmatraweto na ve~niot svet na ideite - tie }e bidat dol`ni da i se vratat na dràvata i so nea da upravuvaat za op{ta korist.621
"Negovata osnovna filozofska misla e deka postojat objektivno dadeni idei kako su{tini koi se nepromenlivi, edinstven realen svet, a stvarite koi nie gi zabeleùvame, materijalnite stvari i ~ovekot, se samo minliv odraz, minliva senka. Su{tinata na ~ovekot ne e vo negovoto telo, tuku vo negovata du{a, a du{ata ne e ni{to drugo, tuku otpadnata ideja koja se stremi povtorno da se vrati vo carstvoto na ve~nite idei. ôvekot moè da ja postigne sre}ata samo ako se spoi so ideite vo nivnoto ve~no carstvo. Celokupniot problem na ~ovekot i op{testvoto e vo na~inot na koj treba da se ìvee za da se postigne toa spojuvawe so ideite. Da se najde takviot na~in na ìvot e zada~a na etikata. Me|utoa, takviot na~in na ìvot ne zavisi samo od poedinecot i negovoto odnesuvawe, tuku u{te pove}e i od op{testvoto i negovoto ureduvawe i vlijaniteto vrz lu|eto. Ureduvaweto na op{testvoto, odnosno na dràvata e predmet na politikata koja na toj na~in se pojavuva kako del na etikata, kako apsolutno pot~ineta na etikata. Politi~kata filozofija, odnosno filozofijata voop{to treba da najde sovr{eno op{testvo koe }e mu pomogne na ~ovekot za izdigawe do svetot na ideite, kon negovo usovr{uvawe, kon negova predodba." Luki R. op cit. str. 84-85. Spored Platon, na sekoj vid predmeti mu soodvetstvuva po edna ideja. Taka postoi ideja na ma~ka, na ~ovek ili ku}a. Nakratko, nazivot na sekoja klasa (nazivot na eden vid objekti), ili op{tiot poim, ukaùvaat na posto621
354
Ideite se izvor i pri~ina na postojnoto. Tie se edinsvenata vistinska realnost, a svetot na ~uvstvitelnite ne{ta (stvarnosta) e samo slika na svetot na ideite. Ideite se ve~ni i nepromenlivi, a ~uvstvitelnite bitija se nesovr{eni i promenlivi i postojat samo spored nivnoto u~estvo vo ideite.622 Tie pretstavuvaat op{ti zakoni, ideali na koi se ugledaat poedine~nite stvari. Vo hierarhijata na ideite najvisoka, vrvna ideja e idejata na dobroto koja e istovidna so boèstvoto. Taa za svetot na ideite zna~i isto {to za svetot na materijata pretstavuva sonceto. Ottamu, za nego eti~ki ideal na ~ovekot treba da bide postignuvawe na idejata na dobroto koja mora da se ostvari ne samo vo poedinecot, tuku i vo idealnata dràva (vo zaednicata). Idealnata dràva, pak, se zasnova vrz ostvaruvaweto na idejata na pravednosta spored koja vo dràvta sekoj pripadnik na svojot stale`623 go raboti ona za {to e sposoben.624 Prevedeno na sekojdneven jazik pravewe soodvetna ideja. Isto kako matemati~ite idei i ideite na drugite objekti se sovr{eni vo sporedba so nivnite nesovr{eni kopii vo stvarnosta. Ottamu, idealnata ma~ka sovr{eno gi pokaùva site svojstva na "ma~kavost," a idealniot atlet vo sekoj pogled se nao|a nad sekoj idealen atlet: na primer, oblikot na negovoto telo e idealen. Patem re~eno, smislata koja sega mu ja davame na zborot "idealen" proizleguva od platonovata teorija. Rajhenbah, H. Ra|enje nau~ne filozofije, Nolit, Beograd, 1964, str. 48. 622 Platon ja razviva teorijata za vrednostite i doblestite kako bestelesni, posebni i samostojni, nezavisni idei od ~ovekot! Bestelesniot svet na idei e vistinskoto bitie do koe se doa|a so razumot, a vistinsko spoznanie e spoznanieto na svetot na ideite, dodeka nadvore{niot setilen, materijalen svet e samo nesovr{en odraz na svetot na ideite. Ideite ja opredeluvaat ontolo{ta priroda na site konkretni i vidlivi pojavi, zatoa {to imaat apriorna sodrìna, sekoga{ se identi~ni (so samite sebe) i poradi toa ve~ni i nemenlivi! ...Pravdata kako najvisoka ideja, do koja se doa|a so umno spoznavawe, postoi vo lu|eto i vo polisot samo koga razumot gospodari so ~ovekovata volja i nagoni. Taa podrazbira barawe sekoj da se zanimava so svojata rabota i da ne se me{a vo rabotata na drugiot. Taa, spored toa, pove}e e povrzana so redot i poredokot otkolku so ednakvosta ili so nekoja druga dobrodetel. Pravdata vo individualna smisla Platon ja zamisluva kako ramnoteà na trite delovi na ~ovekovata du{a - razumot, voljata i nagonot, taka {to sekoj od niv ja vr{i svojata rabota, no mo}ta sepak treba da mu pripa|a na razumot, zatoa {to e mudar i mora da se griì za celata du{a. Kambovski, V. Filozofija na pravoto, 2010, str. 63-64. 623 1. staleòt na proizvoditeli: zanaet~ii i zemjodelci, 2. vojnicite koi ja branat dràvata i, 3. filozofite koi so svojata mudrost ja vodat dràvata. 624 Sokrat: Gledaj sega, dali i tebe ti se ~ini ona {to i mene mi se ~ini: dali tebe ti se ~ini deka golema {teta }e podnese dràvata ako yidarot prezeme da gi izvr{uva rabotite na koàrskiot zanaet~ija, ili ovoj rabotite
355
data spored Platon e harmonija625 ednakvo sodràna i vo dene{niot ideal "vistinski ~ovek na vistinsko mesto" koj tamu }e go vr{i toa {to moè najdobro da go vr{i i so ednakva mera }e vra}a za ona {to go dobiva.Tamu kade {to lu|eto ne stojat na svoite prirodni mesta, kade {to gradona~alnicite nemaat nitu osnovno obrazovanie, kade {to
na yidarot, ili ako si gi smenat orudijata eden so drug, ili da si gi razmenat platite, ili, pak, samo eden od niv da gi izvr{uva obete raboti? Glaukon: Ne smee taka da bide! Sokrat: Ponatamu: ako nekoj zanaet~ija ili nekoj trgovec, dvajcata takvi spored svojata priroda, bi se izdignale so bogatstvo, izobilstvo imot, so telesna sila ili so ne{to drugo takvo, pa bi prezele da minat vo vidot na voinite, ili, nekoj od voinite posaka da vleze vo oblik na zakonodavec i ~uvar na dràvata, a ne e dostoen za takva slu`ba, potoa, ako si gi promenat orudijata i po~estite, ili ako eden od ovie se osmeli da gi izvr{uva site dejnosti voedno, dali toga{ i ti }e smeta{ deka promenite vo taa smisla i semo`nata raznovidnost na dejnostite, pretstavuva urivawe na dràvata? Glaukon: Sekako! Sokrat: Zna~i i ti, sosema ispravno bi opredelil deka ova mnoèstvo raznovidni dejnosti i promeni vo trite su{tinski roda se najgolema {teta napravena na smetka na dràvata? Glaukon: Sekako! Sokrat: Zna~i ova vsu{nost e nepravednost. Da povtorime: ako trgovskiot, pomo{ni~kiot i ~uvarskiot rod ima svoja sopstvena dejnost, i ako sekoj od niv ja izvr{uva svojata sopstvena zada~a vo dràvata, toga{ ova bi bilo pravednost, a dràvata bi se opredelila kako pravedna. Platon, Politeja, Tri, Skopje, 2002, str. 225. 625 Spored Grejling, vo razmisluvaweto na Platon za moralniot ìvot poimot pravda ima dvokartno zna~ewe: kako vnatre{na pravda vo smisla na harmonija i kako pravedno ìveewe na ìvotot za koe sakal da pokaè deka e daleku posre}eno odkolku nepravedno se ìvee. So ova Platon ne misli na ìvot vo koj poedinecot postapuva pravedno sprema drugite - pobrgu bi moèlo da se kaè deka na um go ima ìvotot koj se ìvee vo soglasnost so ramnoteàta na razumot i strastite vo site prakti~ni i kon nadvore{nosta naso~eni dejstvija. So drugi zborovi, toa e ìvot ~ija osobenost e ~uvstvoto za ramnoteà. Eden od agrumentite na Platon za da mu se dade prednost na pravedniot nad nepravedniot ìvot leì vo toa {to ~ovek bez ~uvstvo za pravda (odnosno bez ~uvstvo za skladnost) nema da moè da postavi granici na svoite èlbi, poradi {to sekoga{ }e bide nezadovolen. U{te eden argument e i toa {to poedinecot koj ìvee pravedno - a toa e posledica na razmisluvaweto za ìvotot koj treba da se napravi povramnoetèn i harmoni~en - sekoga{ }e znae koi zadovolstva se onie vistinskite, a posebno }e bide svesten za toa deka zadovolstvata na umot, spored vrednosta, daleku gi nadminuvaat zadovolsvata na teloto. Grejling E. K. [ta je dobro, potraga za najboljim na~inom ìvljenja, Laguna, Beograd, 2007.str. 44.
356
semkari stanuvaat ministri, a stjuardesi pretsedateli na dràva, tamu koordinacijata na delovite e naru{ena i ima raspa|awe na zaedicata. Pravednosta e taxis kai kosmos - poredok i ubavina na du{evnite delovi. Pravednosta za du{ata na ~ovekot e isto {to i zdravjeto za negovoto telo.626 Pritoa, spored Platon koj veruva{e deka postojat rodeni konduraxii i rodeni upravuva~i,627 pravednosta ne mu pripa|a ni na ovoj ni na onoj stale` kako ni na opredeleni odnosi me|u staleìte, tuku na funkcioniraweto na op{testvoto kako celina. Na sli~en na~in pravednosta vo du{ata se sostoi vo toa sekoj del na du{ata da ja vr{i na sebe svojstvenata i dodelena funkcija.628 Nasproti svetot na ideite stoi materijata koja kako haoti~na masa postoi odsekoga{. Svetot nastanuva taka {to sozdatelot ja oblikuva materijata po primerot na ideite. Ottamu, vidliviot svet e samo odraz, kopija na setot na ideite. ôvekot spored svojata du{a mu pripa|a na svetot na ideite,629 a spored teloto na minlivot svet na materiI kaj poedinecot pravednosta zna~i dejstvitelen poredok: toa e harmoni~no dejstvuvawe na ekstremitetite na ~ovekot od koi sekoj stoi na mestoto koe {to mu e opredeleno i koj u~estvuvaj}i vo dejstvuvaweto so drugite go priloùva svojot del na ~ove~ki trud. Sekoj ~ovek e kosmos ili haos na kopneì, ~uvstva i pretstavi. Ako tie stojat vo harmoni~en odnos, toga{ toj go prodolùva ìvotot i doìvuva uspeh, a ako go zagubi svoeto opredeleno mesto i ja proma{i svojata slu`ba, toga{ ~uvstvoto se obiduva na dejstvuvaweto da mu bide ne samo toplina, tuku i svetlost (kako kaj fanati~arite), ili ako razumot se obiduva da stane dejstvuvawe ne samo svetlost, tuku i toplina (kako kaj ~ovek koj e samo vo intelektot), toga{ zapo~nuva rasturawe na li~nosta i neuspehot se pribliùva kako neizbe`na no}. Pravednosta e tais kai kosmos - poredok i ubavina - na du{evnite delovi. Toa e du{a me|u ~ovekot i prirodata, ili me|u ~ovekot i drugite lu|e ili me|u ~ovekot i negovata sopstvena priroda. Pravednosta za du{ata na ~ovekot e isto {to i zdravjeto za negovoto telo. 627 Aristotel veruva{e deka postojat rodeni robovi, a Lombrozo rodeni zlostornici. 628 Makintajer, A, Kratka istorija Etike, str. 60-61. 629 Postojat avtori koi se u{te se zanimavaat so ìvotot na du{ata po smrta. Filozofijata na Sokrat, veli Muhi}, te{i so vistinata deka du{ata ne umira! A ako ne umira du{ata, ni{to ne umira! Muhi}, F. Filozofi ute{iteli, Prv del, Tabernakul, Skopje, 2010, str. 19. Najuverliva i najcelosna potvrda i dokaz za uteha vo soznanieto deka vo op{tata minlivost, navistina vo nas ima ne{to {to ne minuva. Na{ata du{a! I deka onoj koj ja spasuva du{ata go spasuva najvrednoto - povredno od site svetski bogatstva, povredno od svetot! Oti site ne{ta na ovoj svet minuvaat. No du{ata ostanuva zasekoga{. Ako znaeme kako da ja spasime! A ja spasuvame so filozofijata, koja podu~uva deka ìvotot vo soglasnost so doblesta ja ~uva du{ata, ja obu~uva za golemiot pat po koj }e stasa do svoeto vistinsko mesto, oslobodena od site stradawa.
626
357
jata. So ogled na toa {to du{ata postoela i pred ovoj ìvot vo svetot na ideite kade {to do{la po kazna, po smrta na teloto, du{ata (koja vsu{nost i samata e ideja) prodolùva da ìvee vo svetot na ideite. Dodeka e vo teloto taa e vo ropstvo i zatoa edvaj ~eka da se vrati vo svetot kade {to prestojuvala pred da se najde vo teloto. Kazna za lo{ite du{i e nivnata reinkarnacijavo teloto na nekoe ìvotno.630 Spored Platon,631 materijalniot svet go spoznavame preku ~uvstvata {to
Ibid, str, 24. I natamu, Platon nedvosmisleno potvrdil deka du{ata ne e samo besmrtna tuku i deka nu`no e neuni{tliva! (str. 259). Zgora na toa, istiot avtor veli: Se ~ini deka spored Platon, teloto e intrinsi~no ìvo, taka {to du{ata zaminuva koga teloto }e umre, a ne deka teloto umira koga du{ata }e zamine od nego! (str. 257). 630 Lo{ite du{i se prisileni da skitaat, da kruàt okolu grobovite i nadgrobnite kamewa i da platat kazna za porae{niot na~in na ìveewe {to im bil dolen. Skitaat tie se dodeka ne mu se pridruàt na telesnoto, kopnejki da bidat zatvoreni vo nego. Se zatvoraat, vsu{nost, vo bivali{ta na koi im se privrzale vo ìvotot... Vo redot na magariwata, ili vo sli~ni ìvotni, sosema sigurno se vovlekuvaat lakomite, svoeglavite, nevozdrànite, pijanicite... Tie pak {to sakaat nepravdi, nasilstva i grabeì vleguvaat vo rodot na volcite, jastrebite i sokolite... Najblaèni se tie {to se zanimavale gri`livo so narodnata i politi~kata dobrodetel {to se narekuva u{te razumnost i spravedlivost, a se steknuva so navika i se dobiva so ve`bawe, bez qubov kon mudrosta i bez um... Tie se vra}aat vo takov nekoj politi~ki, pitom rod, nekako vo rodot na p~elite, osite i mravkite, ili vo istiot ~ove~ki rod i od niv stanuvaat odmereni lu|e... A samo toj {to go qubi soznanieto vleguva vo rodot na bogovite... Poradi toa vistinskite filozofi se vozdrùvaat od nasladi i od pohodite telesni. Platon, Fajdon, Kultura, Skopje, 1990, str. 112-113. Ovde treba da se priznae deka reinkarnacijata e lo{a rabota. Za{to, ako ima reinkarnacija (selewe du{i od lu|e vo ìvotni i obratno) - kolku du{i imalo na po~etokot, tolku treba da ne ima i sega, a toa zna~i deka so namaluvaweto na brojot na ìvotnite i gadinkite (fakt e, a nie sme svedoci na sovremeniot proces na postojano namaluvawe pa duri i na is~eznuvawe na brojni ìvotni vidovi) se zgolemuva brojot na lu|eto. 631 Negovi dela: Apologija - Odbranata na Sokrat (za slobodata), Kriton (za poslu{nosta kon zakonite), Protagora (za vrednostite), Ion (za poezijata), Lahet (za hrabrosta), Lisid (za prijatelstvoto), Hermid (za razboritosta), Eutifron (za pobo`nosta), Dràva (za celta i funkcijata na dràvata: cel na dràvata e blagosostojba i sre}a na site gra|ani, a glavnata funkcija nivnoto vospituvawe), Gorgija (protiv retorikata), Menon (teorija na se}avaweto), Eutide (za sofizmite), Hipija Pomaliot (za ubavoto), Meneksen (za retorikata), Gozba (za qubovta), Fejdon (za besmrtnosta na du{ata), Fedar (za podleba na du{ata), Teetet (za znaeweto), Parmenid (za dijalektikata), Sofist (za bitieto i nebitieto), Dràvnik (prodolènie na Dràva), Fileb
358
vpro~em i ne pretstavuva vistinsko spoznavawe, a svetot na ideite moè da se poznae edinstveno mislovno preku tn. teorija na se}avaweto.632 Spored taa teorija, vistinskoto spoznavawe, vsu{nost, ne e doa|awe do ni{to novo, tuku pretstavuva samo se}avawe na du{ata na ne{tata {to gi znaela dodeka prestojuvala vo svetot na ideite od kade {to do{la vo na{eto telo. Ottamu, poznavaweto e samo se}avawe koetolku e pouspe{no kolku {to du{ata pove}e se osloboduva od barawata na teloto. Spored toa, sekoe empirisko soznavawe na dadenata stvarnost, za Platon e samo la`no, prividno soznanie za ideite koe ne moè da se postigne na toj na~in. Osnovna crta na negovata politi~ka misla e nedoverba vo ~ovekot (i vo negovata sovr{enost) od kade proizleguva potrebata nekoj od nadvor - dràvata - so sila da go usovr{uva i drì vo granicite na zakonot i redot. Vo pogled na sfa}aweto na prirodnoto pravo, Platon vo osnova gi sledi ideite na sofistite i ottamu prirodnoto, kako vistinsko pravo, go razlikuva od prividnoto (la`no) pravo. Spored Platon, prirodno pravo e eden vid idealna stvarnost na pravoto (vistinsko pravo), a pozitivno pravo e ona koe, koga nositelite na dràvnata vlast donesuvaat zakoni so koi se {titat nivnite sopstveni interesi i se javuva kako negov nesovr{en izraz (prividno, la`no pravo).633 Vistins(za nasladata), Zakoni (za reforma na dràvata), Timej (za kosmosot) i Kririja (za politi~ki pra{awa). 632 Interesno e {to ova stojali{te ne e napu{teno duri i denes. Spored eden na{ ve}e citiran avtor, ako du{ata e, taka da se kaè, so neograni~en rok na traewe, teloto e striktno limitirano na ednokratna upotreba! Bez ogled kolku pati se vra}a vo teloto du{ata nikoga{ ne se inkarnira (vseluva) vo istoto telo, tuku sekoj pat vo drugo telo. Zatoa du{ata ne moè da gi zapomni istite nastani koi i se slu~ile vo nekoe drugo telo. Muhi}, F. Filozofi ute{iteli, Prv del, Tabernakul, Skopje, 2010, str. 214. 633 "Soglasno so osnovnata postavka za razlikuvawe na ideite od stvarnosta i veruvaweto vo besmrtni, ve~ni i nepromenlivi idei, Platon go prifa}a prirodnoto pravo kako ideja na sovr{enata stvarnost, nasproti pozitivnoto pravo kako nesovr{ena slika na prirodnoto pravo. Zakonicite na prirodnoto pravo bi trebalo ednakvo da gi za{tituvaat ìvotite i interesite na site lica kon koi se upateni, a ne samo da gi za{tituvaat onie koi gi donele. Vrz taa postavka Platon gi deli zakonite na onie koi se vistinski i praveni i na onie koi se nepravedni i vo su{tina samo prividni. Pravoto, spored Platon, treba da mu sluì na pravdata, a toa zna~i i da ja za{tituva ednakvosta. Me|utoa, toj konstatira dva vida na pravda, odnosno na ednakvost. Ednata e opredelena i manifestirana so dràvnite zakoni, a drugata e dadena so prirodnoto pravo. Vo taa smisla e karakteristi~en stavot koj Platon go izrazil so zborovite: "Postojat dva vida ednakvost koi spored imeto li~at edna na druga, me|utoa koi, vsu{nost, mnogu se razlikuvaat. Ednata se sostoi
359
koto pravo ja za{tituva pravdata, a pravdata e sredstvo so koe se ostvaruva sre}ata na dràvata.634 Ottamu, spored nego glavnata zada~a na celokupnoto pravo e da utvrdi {to e pravda, praveden ìvot i pravedna dràva. Pravdata se sostoi vo toa sekomu da mu se dade ona {to mu pripa|a i, kako {to vidovme, da mu se obezbedi da ja vr{i dejnosta za koja e sposoben.635 Taa vo osnova se sostoi vo znaewe {to treba da se pravi
vo teìnata, brojot, merata: nema dràva nitu zakonodavec na koj ne bi mu bilo lesno da ja primeni pri dodeluvaweto na po~esti. Me|utoa, ne e taka koga e vo pra{awe vistinskata i sovr{ena ednakvost koja ne im e lesno na site da ja soznaat: soznanieto za nea mu pripa|a na Jupiter i mnogu retko se nao|a kaj lu|eto... Taa mu dava pove}e na onoj koj e pogolem, pomalku na onoj koj e pomal, i na edniot i na drugiot spored nivnata priroda; odmeruvajki gi na toj na~in po~estite spored zaslugite taa ednakvost im dava najpove}e po~esti na onie koi imaat pove}e doblesti, pomalku na onie koi imaat pomalku doblesti i obrazovanie, a na site spored razumot. Ete vo {to se sostoi politikata na pravdata kon koja site treba da se stremime. Vo ovie zborovi se prepoznavaat obele`jata na distributivnata pravda koja kaj Aristotel }e dostigne pogolem stepen na koherentnost. Perovi}, S. Prirodnite prava na ~ovekot, Rakopis daden za objavuvawe vo Delovno pravo, Skopje, 1993, str. 8. 634 Sre}ata se tretira kako ne{to so {to treba da se karakterizira dràvata kako celina, a ne nekoi nejzini delovi ili klasi. Individualnata sre}a ili zadovolstvo pak, se vrzuvaat za grevot i se smetaat za ne{to {to e za osuda, a ne za ne{to {to bi se vklu~ilo vo skalata na vrednostite koi go opredeluvaat karakterot na upravuvaweto so rabotite vo dràvata. Vidi: Stanov~i}, V. op. cit. str. 571. 635 Spored Tagendat, Platonovata definicija glasi: pravedno e to prosherkon hekasto apodidonai, {to Ulpijan go izrazi so formulata: suum cuique tribuere, na {to Vlastos go potpira svoeto objasnuvawe: "nekoe deluvawe e pravedno ako, i samo ako, e opredeleno isklu~ivo so obzirot kon pravata na site koi so nego supstancijalno se pogodeni." Mi se ~ini, veli natamu Tagendat, dvosmisleno e Platonoviot govor za toa {to sekomu mu "pripa|a" da se izrazuva so "prava." Dodu{a i Ulpijan zboruva za ius, me|utoa ne mi se ~ini jasno deka toj zbor go podrazbira vo smisla na subjektivno pravo, tuku pred se "objektivno"kako ne{to {to e ispravno za sekogo (vo soglasnost so zakonot). Mi se ~ini deka vo samata rabota sfa}aweto na Vlastos doìvuva neuspeh vo slu~ajot na korektivnata pravednost. Kaznata treba da bide pravedna: toa ne moè da ima smisla onoj za ~ija kazna stanuva zbor da ima pravo na nea, tuku samo deka ja "zasluùva." Mislam, zna~i deka Platonovata definicija mora da ja izrazime na sledniov na~in: nekoe deluvawe e pravedno ako sekomu mu go dava ona {to toj go zasluùva. Seta pravednost se ~ini deka e povrzana so zaslugata. Tugendhat, E. Predavanja o etici: Naklada Jesenski i Turk, Zagreb, 2003, str. 317.
360
vo soglasnost so sposobnostite.636 Do ova opredelba na pravdata Platon doa|a preku sporedba na razli~nite stojali{ta na likovite od negoviot dijalog vo koj sekoj ima poinakvo stojali{te. Taka, spored Kefalos - pravednost e da zboruva vistina i da se pla}aat svoite dolgovi. Za Polimarh (sinot na Kefalos) - pravednost e sekomu da mu se dade negovoto: za nego pravedno se samo ~esnosta na trgovcite, individualnoto ispolnuvawe na obvrskite i delovnite lu|e. Trazimah zboruva za toa deka zakonot nema nikakva vrska so pravednosta... zakonite na koja i da e dràva, iako se povikuvat na pravednosta, kako na svoja osnovna institucija i smisla, sekade se samo interes i izraz na vlasta. Mo}ta go pravi pravoto, a pravednosta ne postoi.637 Na krajot, spored Sokrat (vsu{nost, Platon) - du{ata se sostoi od tri dela: telesen del (onoj koj se griì za telesnite, fiziolo{kite potrebi, strasti, apetiti, zadovolstva), spiritualen del (onoj koj go obezbeduva emocionalniot potencijal, ~esta, gordosta, borbenosta, smelost, ambicija) i razumski del (delot na intelektualniot potencijal, znaewa, govor razumot, razboritosta) - so ogled na toa {to pravednosta na du{ata e koga sekoj del go dobiva svoeto, odnosno koga sekoj del go raboti ona {to e negovata zada~a. Istoto e i vo op{etstvoto: pravednosta e koga sekoj ja vr{i svojata uloga, odnosno svojata rabota.638 Pritoa, pravdata ne se sostoi samo vo toa da se zboruva vistinata i sekomu da mu se dade negovoto, za{to na ludiot da mu se dade oru`je pretstavuva zlo. Pravdata, isto taka, ne se sostoi nitu vo pravewe dobro na prijatelot i pravewe zlo na neprijatelot, za{to pravedniot ~ovek ne smee nikomu da mu pravi zlo, bidej}i zloto nikoga{ ne donesuva dobro. Razvivaj}i gi natamu svoite idei, Platon istaknuva deka obi~no se misli deka pravdata e ne{to {to op{testvoto mu go naloùva na ~ovekot odnadvor, kako ne{to {to za op{testvoto, a ne za poedinecot e neophodno i korisno. Dokolku ~ovekot se drì do pravdata, toa e glavno, za{to toga{ od op{testvoto dobiva nagradi i priznanija, a ne zatoa {to toj samiot ~uvstvuva vnatre{na potreba za pravda. Me|utoa, ~ovekot treba da ja saka pravdata zaradi nea samata, za{to taa e dobro sama po sebe, a ne zatoa {to ottamu }e ima korist. Storitelite na nepravda pak, se nesVo ovaa smisla pravdata zna~i deka sekoj spored vrednosta koja mu se pridava i spored svoite sposobnosti ja vr{i onaa funkcija za koja e opredelen: filozofi (zlato), vojnici (srebro) i proizvoditeli (èlezo). 637 Trazimah istaknuva deka pravednosta vo smisla na ~uvawe na pozitivnoto pravo se sostoi vo korista na posilniot ili so politi~ki re~nik kaàno - vo korista na postojnata vlast, i deka nepravednosta e pomo}na od pravednosta, dava posre}en ìvot i zatoa e pokorisna. 638 Od ovoj aspekt, Platon ja sfa}a{e pravdata kako stale{ki poredok. Demek: sekoj treba da se odnesuva spored narodnite maksimi - Aj, gledaj si ja rabotata! Ili: Ne se pikaj kaj {to ne te sobira! Ili, Pu{ti si ja ~ergata kolku {to si dolg!
636
361
vesni vinovnici, za{to ne znaele deka nivnoto nedozvoleno delo vodi kon nesre}a, odnosno deka sre}ata e vo nivnoto ispravno povedenie. Spored Platon, nepravednosta e lo{otiluk i neznaewe, taa see omraza i razdor i zatoa nepravednikot ne moè da ìvee posre}no od pravedniot, a pravednosta e dràvotvorna doblest i mudrost i zatoa pravednikot mora moralno da ìvee, a toj {to ìvee moralno e sre}en. Platon vo Dràva, vsu{nost, poa|a od dva principi: 1. (nasproti sofistite) od prirodnata neednakvost na lu|eto (za{to apstraktnoto izedna~uvawe vo dràvata sosema mu protivre~i na prirodata) i 2. od podelbata na trudot spored prirodnata sposobnost (za{to poedinecot ne moè sam da go proizvede seto ona {to mu e potrebno za opstanokot). Site dràvni raboti gi deli na tri dela: stopanstvo, odbrana i uprava, i na sekoj od tie tri delovi mu pripa|a poseben stale` so svoi funkcii i doblesti. meriloto za pripa|awe na odreden stale` e prirodnata nadarenost i sposobnost za vr{ewe na odredeni dol`nosti. dràvni raboti i staleì odbrana uprava ~uvari (vojnici) selani, rabotnici, zanaet~ii, trgovci mudrost hrabrost trezvenost i poslu{nost uslov za izgradba na prethodnite doblesti pravednost koja se pokaùva vo toa {to sekoj stale` gi vr{i samo svoite zada~i sropanstvo vladeteli Ako pravednost e poseduvawe i dejstvuvawe na ona {to nekomu mu pripa|a, toga{ sekoj za svojata rabota treba da dobiva tolku kolku {to taa rabota vredi i da go raboti ona za {to e najsposoben. Spored toa, praveden e onoj ~ovek koj stoi tokmu na vistinsko mesto {to prirodata mu go opredelila i go vr{i ona {to najdobro moè da go vr{i i pritoa so ednakva mera vra}a za ona {to go dobiva. Ottamu, op{testvoto, sli~no na instrumentite vo eden orkestar bi bilo najharmoni~no koga sekoj ~len bi stoel na svoe mesto i bi ja vr{el funkcijata za koja prirodata go nadarila. Pravednosta vo edno op{etstvo bi nalikuvala na onaa harmonija na odnosi so koi planetite se odrùvaat vo svoeto pravilno dvièwe. Taka organiziranoto op{testvo bi bilo sposobno za natamo{en ìvot. Tamu kade {to lu|eto ne stojat na svoeto prirodno mesto, kade {to trgovecot go potisnuva dràvnikot ili kade {to vojnikot ja grabnuva polo`bata na vladetelot - koordinacijata na delovite e razorena, vrskite pukaat i op{testvoto se rastu-
362
ra.639 Pravednosta e tvore~ka koordinacija. Na toj na~in Platon im odgovara na Trazimah. Pravednosta ne e gola sila, ne e pravo na posilnite, tuku tvore~ka i silna harmonija na celinata. Vistina e dodu{a deka poedinecot koga }e go ostavi mestoto za koe prirodata i negovite sposobnosti go opredelile, nekoe vreme moè da uspeva i da nao|a korist, me|utoa go progonuva neminovnata Nemesis kako i Erineite za koi Anaksagora veli deka bi gi progonuvale i nebesnite tela dokolku tie bi skr{nale od nebesnite pateki.640 Za Platon, idealnata (sovr{ena) e pravednata dràva, za{to obezbeduva najgolema mo`na sre}a za site.641 Vo takvata dràva, pokraj
Kako {to voop{to re~isi celokupnata socijalnopoliti~ka i filozofska misla za antikata e oboena so eti~kata ideja, t.e. so nastojuvaweto da se sozdade sovr{en oblik na dràva vo koja bi vladeela harmonija me|u nejzinite podanici, taka i Platon dràvata vo prv red ja posmatra od eti~ko stojali{te. Nezninata cel e ostvaruvawe na pravdata. Ostvaruvaweto na op{toto dobro - pravednosta vo op{testvoto, Platon go posmatra analogno na ostvaruvaweto na harmoni~nata sorabotka na raznite delovi na du{ata. Kako {to ~ovekovata du{a se sostoi od tri osnovni delovi: um, volja (energija) i nejzinite barawa (nagoni), taka i dràvata se sostoi od tri kasti: filozofi (ona {to umot e vo du{ata), rabotnici (volja, energija) i zanaet~ii i trgovci. Fiamengo, A. Osnovi op}e sociologije, XII izdanje, Natrodne novine, Zagreb, 1976, str. 16. 640 Spored gr~kata mitologija Nemesis (boìca na odmazdata i kaznuvaweto spored zasluènoto) bila }erka na boìcata na no}ta (Wukta) i bogot na temninata (Erab). Vo po~etokot pretstavuvala apstrakten poim za dodeluvaweto na ona {to nekomu mu pripa|a, a podocna stanala personifikacija za praveden bes se so {to go naru{uva redot i ramnoteàta vo prirodata. Nemesis e prisutna sekade kade {to se kr{i zakonskata pravda (Temida). Nejze ja sledi sramot (Aidos) i koga ~ove~kiot rod celosno }e se rasipe ovie dve boìci trebalo da ja napu{tat Zemjata i da se vratat me|u bogovite. Nemesis gi kaznuvala suetata i drskosta (taka bil kaznet Narcis). Taa gi menuvala sudbinite na lu|eto i gi opomenuvala na umerenost. Na lu|eto im podaruvala sre}a ili nesre}a, spored nivnite zasluga. Po toa se razlikuva od boìcite na odmazdata - Erinii (Eumenidii). Nivni pandan vo rimskata mitologija e Furiae) koi kako boìci na odmazdata i prokletstvoto samo gi kaznuvala lu|eto. Nemesis posebno gi kaznuvala lu|eto koi ja preminale "vistinskata mera," t.e. onie koi ne znaeele da ja cenat nenadejnata sre}a i blagosostojba i si dopu{tale na drugi da im pri~inuvaat nesre}i. Sli~na uloga imala i boìcata Adrasteja (na Gr~ki: onaa od koja ne e mo`no da se izbega) - ispora~atelka na nagradite i kaznite. 641 "Vo Platonovata idealna dràva lu|eto koi poseduvaat znaewe ne bi rabotele vo sopstven, tuku vo op{t interes so {to bi ja unapreduvale pravednosta (ili pravdata) i skladnosta vo dr`vata. Potrebata za pravednost ili pravda e pretpostavka koja isto taka ja iznese Aristotel, i toa e osnovna639
363
pravdata se prisutni i doblestite: mudrost, hrabrost i umerenost koi proizleguvaat od trite dela na du{ata: umen (smesten vo glavata), volev (smesten vo gradite) i poùden (smesten pod papokot). Vrz osnova na tie delovi i nivniot zaemen odnos Platon razlikuva stoèrnite doblesti. Doblest na umniot del na du{ata e mudrosta: se pojavuva koga umot go znae ona {to du{ata ja unapreduva i upravuva so nejziniot ìvot. Taa se sostoi vo donesuvaweto pravilni odlu}i od strana na vlasta. Doblesta na voleviot del e hrabrosta: se manifestira koga voljata e silna i im se pokoruva na izjavite na umot i ona od {to treba i ne treba da se pla{ime. Taa se sostoi vo odrùvaweto isto mislewe za ona od {to treba da se stravuva, bez ogled na te{kotiite na koi pritoa ~ovekot se izloùva, a treba da se pla{i od ona {to go pravi polo{. Doblesta na poùdniot del e umerenosta: se objavuva koga voljata i poùdata im se pokoruvaat na umot i so nego se soglasuvaat vo toa koj od niv treba da nareduva, a koj da slu{a. Od taa soglasnost proizleguva deka taa e doblest i na celata du{a. Umerenosta, ne e ni{to drugo, tuku ograni~uvawe koe im se postavuva na svoite zadovolstva i strasti.642 Duri toga{ koga sekoj del na du{ata ja izvr{uva svojata zada~a,
ta pretpostavka vrz koja toj ja gradi svojata teorija. Toj pretpostavuva deka nekoj politi~ki sistem ne e naso~en kon dobroto dokolku vo nego se donesuvaat odluki vo interes na eden opredelen del na dràvata, a ne dràvata kako celina. Potoa pokaùva deka toa e ona {to vsu{nost se slu~uva vo demokratijata. Sr`ta na Aristotelovata kritika e deka demiokratijata e vladeewe na opredelena grupa lu|e vo sopstven interes. Taa opredelena grupa e mnozinstvoto. Vo demokratijata nivnite mislewa dominiraat. I taka, ako tie deluvaat vo sopstven interes, demokratijata im sluì na interesite na mnozinstvoto, a ne na celikupniot narod." Harison, R. Demokratija,Demokratija, Clio, Beograd, 2004. str. 42-43. 642 Naukata za strastite (potematologija) me|u pova`nite strasti denes gi pomestuva: altruizam, ambicija (naj~esto vo forma: ~estoqubie, slaboqubie i vlastoqubie), zavist (latentna omraza) koja e izraz na prikriena nemo`na ambicija koja ra|a drugi strasti - etiketirawe, ogovarawe, intrigi, egzoteromanija (strast za patuvawe vo stranstvo (glob-troteri), gluma, imitacija, gurmanstvo, hereomanija (stras za tancuvawe), kleptomanija (strast za besmisleni kra`bi), kockawe i obloùvawe, kolekcionarstvo, qubov, qubomora, feti{ i antifeti{, omraza, religiozni strasti, potomanija (strast za piewe), piromanija (starst za palewe), poriomanija (strast za lutawe), ekdemiomanija (stast za postojano selewe), samoqubie (so svoite karakteristiki gordost i sueta) koe moè da se razvie vo egoizam i samoìvost, strast za nauka i umetnost, cicija{tvo. Jevti}, D. Sudska prihopatologija, Medicinska knjiga, Beograd-Zagreb, 1966, str. 100-109.
364
taka {to site tri delovi so svoite doblesti pravat edna harmonija, se pojavuva i ~etvrtata doblest - pravednosta.643 du{a (nemoè dobro da se odnesuva bez...) del um del volja poùden del vo glavata vo gradite pod papokot ...mudrost ...hrabrost ...umerenost koi vo nivna harmonija pretstavuvaat pravednost Platon, interesite na dràvata gi stava pred site drugi interesi i ottamu smetal deka vladetelot ima pravo da zaveduva cenzura vo poezijata i knièvnosta. Vo funkcija na tie interesi, bilo poradi nadvore{niot neprijatel ili gra|anite vo zemjata, dozvoluval, vladetelot i da laè. Poznati se i negovite zalo`bi za celosna kontrola na brakot i ra|aweto deca644 od strana dràvata kako i oddeluvaweto na
So toa {to sekoj od staleìte ja vr{i svojata funkcija e trasiran patot za iznao|awe i opredeluvawe na pravednosta na poedinecot. Kako {to vo dràvata site staleì i site poedinci treba da sluàt za odrùvawe i napredokot na dràvnata celina, taka i vo ~ovekovata du{a nejzinite razli~ni funkcii treba da pretstavuvaat harmoni~no edinstvo, za{to so niv se odrùva i razviva ìvotot na poedinecot. Praveden e ne samo onoj koj vo svojot individualen ìvot umee da najde i da oddrùva polna harmonija me|u umot i afektite i kopneìte, tuku i onoj koj vo socijalniot ìvot go nao|a svoeto mesto na koe spored svojata specifi~na nadarenost }e umee najdobro da i sluì na zaednicata i na sebesi, kako {to e pravedna i onaa zaednica koja ne odi kon apstraktno izedna~uvawe, tuku sekogo go postavuva na mestoto kade {to toj so svojata specifi~na sposobnost moè najpove}e da koristi i nejze i sebesi. Ni eden stale` zemen za sebe ne go pretstavuva dràvnoto edinstvo: kaj site se posilno naglaseni nivnite dol`nosti odo{to nivnite prava, site tie se organi na dràvata i duri vo nivnoto skladno funkcionirawe se manifestira dràvata kako ostvaruvawe na pravdata. Taka pravednosta stanuva osnovna doblest vrz koja zasnova ne samo skladnoto funkcionirawe na site staleì, tuku i harmoni~nata sinergi~nost na site op{testveni sili i poedinecot. \uri}, M. Istorija helenske etike, str. 350. 644 Najmala grià mu se posvetuva na ona {to na mnozinstvoto mu e zaedni~ko. Imeno, lu|eto najmnogu se griàt za sopstvenoto, a za ne{tata koi se zaednni~ki mnogu pomalku ili samo tolku kolku tie nekogo go zasegaat kako poedinec. Vo taa smisla ja kritikuva Platonovata ideja za zaedni~ki deca. Ako sekoj poedine~en gra|anin dobie iljada sinovi i toa ne kako takvi koi se negovi poedine~ni, tuku kako sekoj sin da e ednakvo sin na sekogo, taka i site ednakvo }e bidat zapostavuvani. Aristotel, Politika, Globus/Sveu~ili{na naklada, Zagreb, 1988. str. 32.
643
365
decata od roditelite zaradi nivno vospituvawe vo soglasnost so barawata na dràvnite interesi. Vo taa smisla e i negoviot stav deka na lekarite i sudiite treba da im se dade ovlastuvawe da se griàt samo za telesno i du{evno upotreblivite gra|ani, dodeka telesno neupotreblivite treba da se ostavat da umrat, a du{evno neupotreblivite da se ubivaat. Interesno e me|utoa deka Platon vo svoite zreli godini, najprvin vo deloto "Dràvnik," i osobeno vo "Zakoni" ja napu{ta idejata deka na vladetelite - filozofi (koi preku obrazovanieto go dostignale znaeweto na ve~nite vistini), ne im se potrebni nikakvi zakoni i zaklu~i deka vladeeweto na zakonite e podobro od vladeeweto na lu|eto (za{to polesno e da se dojde do mudri zakoni odo{to do mudri vladeteli) so {to nekoi go smetaat za za~etnik na principot na vladeeweto na pravoto. Vo taa smisla veli: "Onie koi obi~no gi narekuvaat upravuva~i, sega gi narekuvam slugi na zakonot ne od èlba da gradam novi nazivi, tuku za{to sum uveren deka od niv, pove}e od bilo {to drugo, zavisi i odrùvaweto i propasta na dràvata. Imeno, na takvata dràva vo koja zakonot mu e pot~inet na vlasta i nema sila gledam deka mu e spremna propast. Naprotiv, vo dràvata vo koja zakonot e gospodar na upravuva~ite, a tie se negovi slugi e obezbedeno odrùvawe na site blagodeti koi bogovite im gi dale na dràvite."645 I natamu: "Nu`no e lu|eto da imaat zakoni i spored niv da ìveat ili, ni najmalku da ne se razlikuvaat od celosno divite ìvotni. Pri~inata na toa e {to nitu eden ~ovek ne se ra|a so vrodena sposobnost da go spoznae seto ona {to na lu|eto vo dràvniot ìvot im e korisno, nitu dokolku spoznae {to za niv e najdobro, da e sposoben i volen toa sekoga{ da go izvr{uva. Vo prv red navistina e te{ko da se spoznae deka vistinskoto dràvni~ko umeewe ne mora da se griì za dobroto na poedinecot, tuku za dobroto na zaednicata. Ako nekoj so pomo{ na dràvni~kata ve{tina i dojde do soznanieto deka toa po priroda e taka (deka e podobro ako pogolemata grià mu se posvetuva na op{toto dobro, odo{to na dobroto na poedincite), me|utoa so dràvata vladee kako neograni~en gospodar nedavaj}i mu nikomu smetka za svojata rabota, vo nikoj slu~aj nema da moè da istrae vo toa na~elo i do kraj da ìvee taka {to vo dràvata }e go neguva op{to dobro kako glavno, a dobroto na poedinecot samo kako podredeno na op{toto dobro. Vo toj slu~aj negovata smrtna priroda postojano }e go goni kon lakomost i kon steknuvawe li~na korist izbegnuvaj}i nerazumno bolka i postojano baraj}i zadovolstvo, pa pogolema va`nost }e mu dava i na bolkata i na zadovolstvoto, odo{to na ona {to e popravedno i podobro."646
645 646
Platon, Zakoni, IV, 7. Platon, Zakoni, IX, 13.
366
3. ARISTOTEL Aristotel go kritikuva{e Platonoviot idealizam, a so toa i idealizmot voop{to. Za nego pravedna e onaa dràva koja na gra|anite im dava srazmerno so nivnite gra|anski doblesti. Dràvnoto dobro (dobroto kon koe taa se stremi) se sostoi vo pravda, a pravdata e op{ta korist. Spored nego, sekoe su{testvo vo sebe nosi svoja cel (telos), a prirodata koja se stremi kon celta ili se dviì kon nea ja narekuva entelehija. Entelehija e streme` kon celta, vnatre{na celesoobraznost, energija na du{ata, toa {to ne tera kon celta. Nagon kon celta vgraden vo prirodata na site ne{ta, osobeno vo prirodata na ~ovekot da te`nee kon opredeleno dobro sfateno bilo kako sredstvo za dostignuvawe na drugo dobro, na druga cel, bilo kako samodovolna (autarki~na) cel. ôvek ne pravi ni{to bez ubeduvawe deka postoi nekakvo dobro koe se naloùva kako krajna cel na sekoe dejstvuvawe. Dobroto kako cel se javuva vo razli~ni oblici: celta na lekarskata ve{tina e dobroto koe se narekuva zdravje, celta na natprevarot e pobeda itn. Krajnata cel se narekuva vrvno dobro, a vrvno (sovr{eno) dobro e blaèstvoto, sre}ata (eudaimonia), bidej}i lu|eto se stremat kon sre}ata zaradi nea samata. Nakratko, sekoe su{testvo se stremi kon primerna cel. Sekoja cel e sredstvo za nekoja povisoka cel, osven krajnata cel, najvisokoto dobro (summum bonum) - Sre}ata ne moè pove}e da bide sredstvo za nekoe natamo{no dobro.647
Eudeimonijata (blaèstvoto, sre}ata, lat. beatitudo) nie sekoga{ ja odbirame poradi nea samata, a nikoga{ poradi drugo, dodeka ~est, zadovolstvo, um i sekoja druga doblest odbirame i poradi samite niv (za{to sekoe edno od niv bi go odbarle duri i koga ni{to drugo ne bi ni se ostrvarilo), no gi odbirame i poradi eudeimonijata, pretpostavuvaj}i deka preku niv }e si ovozmoìme sre}a, dodeka eudeimoni~nosta nikoj ne ja odbira poradi onie doblesti, nitu vop{to poradi {to i da e drugo. Aristotel, Nikomahova etika, Tri, Skopje, 2003, str. 71. Aristotel otvoreno propoveda deka celta na ìvotot ne e dobroto zaradi nego samoto, tuku sre}ata. Za{to nie ja izbirame sre}ata sekoga{ zaradi nea samata, a nikoga{ so ogled na ne{to drugo. Kon ~est, zadovolstvo i razum kopneeme za{to mislime deka so toa }e bideme sre}ni. Durant, V. Pri~awa o filozofiji, ìvotu i mi{qewu velikih filozofa (Um caruje), Narodno delo, Beograd, 1932, str. 81. Aristotel na mnogu mesta podvlekuva deka dràvata vo svojata su{tina celi kon realizirawe na najvisokoto dobro, i duri ja uslovuva tokmu so toa {to i najgolemite zaednici {to ne se naso~eni kon najvisokoto dobro, ednostavno ne se dràvi. Dràvata postoi zaradi odreden vid ìvot, zaradi dobar ìvot, a ne zaradi ìvotot kako takov, veli toj. I neumorno istaknuva deka politi~kata zaednica postoi zaradi ostvaruvawe blagorodni dela, a ne zaradi pusto druèwe. Spored toa, Aristotel e eklatantna ilustracija na dosleden instrumentalisti~ki kon647
367
ôvekot postapuva dobro ili ispravno ako svoite sili gi vloùva da ja postigne celta koja mu e svojstvena na negovata priroda. Po priroda ~ovekot e op{testveno su{testvo (zoon politikon),648 pa ottamu polisot e negova cel. Na prirodata na ~ovekot mu soodvetstuva ìvot vo zaednica (koinonia), a polisot (grad-dràva) kako zaednica koja i koja mu sluì na najvisokoto dobro e idealna zaednica kade edinstveno e moèn ìvot zasnovan vrz doblesti.649 Ottamu i pravoto e opredeleno so polisot (edinstveno vo nego e mo`no ~ovekot kako op{testveno su{testvo da dostigne celosno dobar ìvot) ili, {to se sveduva na isto, so prirodata na ~ovekot. Sodrìna na pravoto e ostvaruvawe na pravdata,650 a nejziniot kriterium e zaedni~kata korist. Za Aristotel se smeta deka e prviot koj dade celosen koncept za vladeeweto na zakonot namesto vladeeweto na lu|eto. Spored nego, vrhovnata vlast treba da mu pripa|a na mudro sostavenite zakoni, a nositelite na vlasta bez ogled dali se eden ili pove}e, treba da raspolagaat so taa vlast samo tolku kolku {to zakonite ne se precizni, za{to ne e lesno so op{ti normi da se opfatat site oddelni slu~ai.651
cept na dràvata." Muhi}, F. Logos i hierarhija, Istorija i teorija na politi~ko-filozofskite doktrini, Krug, Skopje, 2001, str. 30. 648 Aristotel smeta deka ~ovekot po priroda e op{testveno su{testvo, a toj koj zaradi svojata priroda (ne slu~ajno) stoi nadvor od op{testvenata zaednica ili e lo{ ili e podobar od lu|eto. Toj {to ne moè da ìvee vo zaednica ili komu ni{to ne mu e potrebno, za{to samiot sebesi si e dovolen, ne e del od dràvata, tuku e ili yver ili bog. Zna~i, spored prirodata vo site lu|e postoi sklonost za takvo zaedni{tvo. Toj, pak, koj prv go zasnoval e pri~initel na najgolemoto dobro. Za{to, ~ovekot kako {to - koga e sovr{en - e najdobar od ìvotnite, taka i - koga e odvoen od zakonot i pravdata - e najlo{ od site. A ~ovekot po priroda ima oru`je za razboritost i doblest so koe moè najpove}e da se posluì i za op{ti celi. Ottamu, najbezboèn i najdiv e koga e bez doblest, i najlo{ vo kopneòt kon sprotivniot pol i kon jadeweto. Pravednosta e zna~i op{testvena, a pravednosta e sud na pravedniot. Aristotel, Politika, Globus/Sveu~ili{na naklada, Zagreb, 1988. str. 5-6. 649 Vo delata na Aristotel o{testvenata stvarnost se prikaùva preku ~etiri aspekti: kako filia (op{testvenost i solidarnost), kako koinonia (posebni grupacii), kako politeia (dràva, koja toj ja poistovetuva so globalnoto op{testvo kako najvisok domet na grupaciite) i kako nomos (pravila za op{testvenite postapki koi gi opfa}aat obi~aite, praktikata, navikite, na~inot na ìvot, razli~nite vidovi pravo, moralot - nakratko seto ona {to denes vo anglosaksonskite zemji se narekuva "op{testvena kontrola"). Gurvitch, G. Sociologija, Naprijed, prvi svezak, Zagreb, 1966, str. 39. 650 "Pravoto postoi tamu kade {to postoi mo`nost za nepravda. Pravoto vospostavuva razlika me|u ona {to e pravedno i ona {to e nepravedno. Aristotel, Nikomahova etika, str. 128. 651 "Najmnogu prilega zakonite {to se pravilno doneseni, kolku {to e
368
[to se odnesuva do apsolutnata monarhija (pambasilija) vo koja, veli Aristotel, vo s vladee kralot spored sopstvena volja, nekoi smetaat deka tamu kade {to dràvata se sostoi od ednakvi gra|ani ne e prirodno eden ~ovek da ima vrhovna vlast nad site.652 Za{to, lu|eto koi po priroda se ednakvi, isto taka, po priroda mora da imaat ednakvi prava i ednakvo dostoinstvo. Ottamu, pravedno (dikaion) e site ednakvo da vladeat i ednakvo da se pot~inuvaat i toa po red naizmeni~no. A toa e ve}e zakon. Podobro e zna~i da vladee zakon, odo{to eden me|u gra|anite. Spored toa, da se bara da vladee zakonot, zna~i da se bara da vladee gospod i zakonite, a da se bara da vladee ~ovek zna~i vladeeweto da mu se dopu{ti na ìvotno, za{to lakomosta e ne{to ìvotinsko, a strasta gi rasipuva i najdobrite lu|e koga se na vlast. Ottamu, zakonot pretstavuva razum bez barawa. Onie koi ja baraat pravdata, baraat sredina, a zakonot e sredina.653 Aristotel ja prifa}a idejata za prirodnoto pravo taka {to
mo`no pove}e, s samite da odreduvaat, a {to e mo`no pomalku da im ostavaat prostor za tolkuvawe na onie {to presuduvaat, pred s, zatoa {to e polesno da se najdat eden ili nekolkumina otkolku mnogumina {to dobro rasuduvaat i {to moè i da donesuvaat zakoni i da presuduvaat. Ponatamu, donesuvaweto zakoni e postapka na dolgotrajno i vnimatelno razgleduvawe, a presuduvaweto e momentno, taka {to, na onie {to sudat im e te{ko pravilno da presudat {to e pravedno, a {to e polezno ({to e pravedno prosuduvaat onie {to donesuvaat odluki na sud, a {to e polezno onie {to odlu~uvaat vo narodnoto sobranie). No najva`no od s e deka odlukata na zakonodavecot ne se odnesuva na nekoj poseben slu~aj, tuku taa e op{ta i se odnesuva za mo`ni slu~ai, dodeka eklesijastot i sudijata presuduvaat za sega{nite i konkretni slu~ai. Kon ova ~esto se pridruùvaat i prijatelstvoto i omrazata i li~niot interes, taka {to ve}e ne e mo`no na zadovolitelen na~in da se sogleda vistinata, pa li~noto zadovolstvo ili, pak, nekakvo ~uvstvo na neprijatnost frlaat senka vrz re{avaweto. Za s drugo, kako {to govorevme, treba {to pokretko da se ovlastuva onoj {to presuduva. No za toa dali ne{to se slu~ilo ili ne, dali }e se slu~elo ili ne, dali e ili ne e, toa treba da im se otstapi na sudiite, bidej}i zakonodavecot ne moè da go predvidi toa." Aristotel, Retorika, str. 19. 652 Spored Aristotel, "vladeeweto moè da go vr{i eden ~ovek, nekolkumina ili mnozinstvoto, a dràvata moè da bide naso~ena kon svojata vistinska cel - pravdata ili ne. Taka dobiva tri vidovi na "ispravni" dràvi, koi, vrz osnova na brojot na onie koi vladeat, gi narekuva: kralstvo, aristokratija i "politeja" i na niv tri soodvetni "pogre{ni" vidovi na dràvi ili na "iskol~enosti:" tiranija, oligarhija i demokratija... "Politejata" (koja inaku razli~no se preveduva kako "ustavno vladeewe" ili "ustav"), isto kako i demokratijata e vladeewe na "masite," samo koja sega vladee "imaj}i ja vo vid op{tata korist." Harison, R. op. cit. str. 44. 653 Navedeno spored, Stanov~i}, V. op. cit. str. 581-583.
369
pravoto go deli na op{to i posebno pravo.654 Op{toto pravo (op{t zakon - koinos nomos - nepi{an zakon so koj site se sogasuvaat) e nepi{ano pravo koe se zasnova vrz prirodata na ne{tata i vo taa smisla e prirodno. Toa gi opfa}a osnovnite naSprotivstavenosta na prirodnoto pravo kako postojano i edinstveno za site lu|e i pozitivnoto pravo koe e raznorodno i promenlivo od edna do druga politi~ka zaednica se zasnova vrz dlabokata razlika me|u prirodata (phisis) i konvencijata (nomos). Pozitivnoto pravo e konvencionalno, {to zna~i deka e rabota na sloboden, ponekoga{ i na samovolen izbor i deka ottamu postoi golema razli~nost me|u vaè~kite zakoni i obi~aite na razli~ni dràvi i narodi. Taa sloboda na izbor od koja proizleguvaat pomali ili pogolemi razliki vo izbarnite zakonski re{enija, i te kako ja ~uvstvuvaat i dene{nite zakonodavci koga pri donesuvaweto na zakonite izbiraat me|u pove}eto mo`ni alternativi. Pridodnoto pravo ne se sozdava, tuku se otkriva: toa ne e rabota na sloboden izbor, tuku na vistinsko znaewe na toa {to e dobro za ~ovekot i za politi~kata zaednica. Me|u onie koi na ovoj na~in podvlekoa jasna razlika me|u prirodnoto i pozitivnoto pravo be{e i Aristotel. Toj smeta{e deka dràvnoto pravo (politikon) e dvojno: prirodno (physikon) i pozitivno (nomikon). Prirodnoto e ona koe sekade ima ista va`nost, a ne zavisi od toa dali e usvoeno ili ne e. Pozitivno e ona za koe prvobitno bilo sporedno dali glaselo vaka ili onaka, me|utoa toa ne e otkako zakonski e vostanoveno. Na primer, zakonot deka utvrdenata otkupnina za voen zarobenik iznesuva edna mina ili odredbata deka treba da se `rtvuva edna koza a ne dve ovci (Nikomahova etika, V, 7. I. 1134b). Spored toa, pozitivnoto pravo sekoga{ sodrì po nekoj element na proizvolnost, a so toa i na razli~nost. Prirodnoto pravo pak pretstavuva nekoe op{to poimawe na pravednoto i nepravednoto vo soglasnost so prirodata, {to go poznavaat site narodi pa duri i me|u niv da nema nikakov dopir, nitu vo pogled na toa kakva i da e spogodba (Retorika I, 1373b). Mnogumina mislat deka celokupnoto pravo e pozitivno, za{to, velat tie, s {to e od prirodata ne moè da se menuva i sekade ima ista mo}, kako {to ognot gori ovde isto taka dobro kako i vo Persija, dodeka vo pozitivnoto pravo voop{to gledaat ne{to {to (spored iskustvoto) moè da se menuva. Me|utoa, ne{tata sepak ne stojat taka ili barem ne sosema taka: kaj bogovite se razbira promenlivosta e isklu~ena. Kaj nas lu|eto, naprotiv, iako postoi ona {to e od prirodata, sepak s e promenlivo. No, i pokraj toa, toa delumno e prirodno, a delumno ne . Koi se obele`jata na ona {to e od prirodata, a koi na ona {to ne e od prirodata, tuku so zakon i so konvencii vostanoveno - so ogled na toa {to i ednoto i drugoto podleàt na promeni - na toa ne e te{ko da se odgovori. Toa }e go ilustrirame na razlikata koja e soodvetna i na site drugi slu~ai. Taka, desnata raka od prirodata e posilna {to sepak ne ja isklu~uva mo`nosta da ima i lu|e koi podednakvo gi upotrebuvaat dvete race. [to se odnesuva pak, do (pozitivnite) odredbi koi se zasnovaat vrz dogovor i principot na celishodnosta, so niv ne{tata stojat sli~no kako so merkite. Aristotel, Nikomahova etika, BIGZ, Beograd, 1980, str. 129-130.
654
370
~ela na moralot i stoi povisoko od pozitnivnoto pravo koe go sozdavaat lu|eto. Toa e i op{tovaè~ko, nezavisno od toa dali e ili ne e prifateno od pozitivno pravo. Posebnoto pravo (poseben zakon - idios nomos - zakon spored koj gra|anite se upravuvaat vo oddelni dràvi) e pozitivnoto pravo na oddelnite dràvi (koe se odnesuva na eden narod) i moè da bide pi{ano ili nepi{ano.655 Vo nego moè da ima propisi koi se vo soglasnost so prirodnoto pravo (toga{ se prirodno pravo), no i propisi koi ne se vo soglasnost so pozitivnoto pravo (vo toj slu~aj se la`no, prividno pravo).656
OP[TI ZAKONI prirodni zakoni ZAKONI (PRAVO) POSEBNI ZAKONI pozitivni zakoni
PI[ANI NEP[ANI
onie koi se opredeleni spored prirodata
op{ti: opredeleni od preteruvaweto vo nekoja doblest ili maana onie koi se odnesuvaat na dela koi gi nadminuvaat zakonskite normi za doblesno ili poro~no dejstvuvawe
onie koi se dodatok na pi{anite posebni zakoni a od nego se ispu{teni namerno ili nenamerno
Spored toa, ima dva vida pravila (propisi) koi se odnesuvaat na pravednite i na nepravednite dela: 1. pi{ani koi se opredelni od zakonot i, 2. nepi{ani. Pi{anite pravila se onie koi se pomesteni vo zakonot. Nepi{anite pravila, pak, se pojavuvaat vo dva vida: 10 Nepi{ani pravila koi se odnesuvaat na dejstvijata predizvikani so preteruvaweto vo nekoja doblest ili vo nekoja maana. Vo toj slu~aj se podrazbiraat: pofalbite, prekorite, po~estite, navredite, daruvawata.657
Zakonot e poseben ili op{t. Poseben go narekuvam onoj pi{an zakon spored koj se upravuva dràvata, a pod op{t gi podrazbiram onie nepi{ani pravila za koi se smeta deka se op{toprifateni. Aristotel, Retorika, 92. 656 Vidi: Aristotel, Retorika, str. 114-115 i Luki R. Istorija politi~kih i pravnih teorija, str. 132. 657 "Primer za ova e slu~ajot koga nekoj mu se zablagodaruva na onoj {to mu napravil nekakva dobrina, ili koga so ne{to mu se vozvra}a na onoj {to napravil dobro delo i koga nekoj e podgotven vo sekoe vreme da im pomogne na prijatelite, i drugi sli~ni na ovie." Ibid, str. 114 i 117- 118. I tokmu zatoa {to zakonot ne propi{uva nikakva kazna za vakvite dela tie se ocenu655
371
20 Nepi{anite se odnesuvaat i na onie dejstvija koi namerno ili nenamerno ne se opfateni so pi{aniot zakon. "Tie se ostatok od posebniot pi{an zakon. Imeno ona {to e pravi~no (epikija) se smeta za pravedno, a pravi~noto e pravedno nadvor od pi{aniot zakon."658 I ovie pravila moàt da se pojavat vo dva vida vo zavisnost od toa dali namerno ili nenamerno ne se opfateni od pi{aniot zakon. a) nenamerno ne se opfateni toga{ koga ne se zabele`ni,659 i b) namerno ne se opfateni toga{ koga ne e mo`no da se definira sekoe delo oddelno.660 Ovaa "dopolnitelna" pravda se narekuva pravi~nost (epikija). Pravi~nost e ona {to e pravedno nadvor od pi{aniot zakon.661 Pravi~noto (epikija) i pravednoto se edno isto i iako i na ednoto i na drugoto im pripa|a predznakot "dobro," sepak pravi~noto e podobro. Ona {to pritoa pretstavuva te{kotija e okolnosta deka pravi~noto e navistina isto {to i pravednoto, me|utoa ne vo smisla na pozitivniot (pi{an) zakon, tuku kako korekcija na pozitivnoto pravo. Toa e ottamu {to sekoj zakon e edna op{ta odredba, a ima mnogu poedine~ni slu~ai koi ne moàt da bidat tretirani pravedno spored edna takva voop{tena odredba. Vo takvite slu~ai, koi nu`no treba da se svedat pod nekoja op{ta zakonska odredba, a op{tata odredba ne moè to~no da se primeni na site poedine~ni slu~ai (od sli~en vid), zakonot pribegnuva kon re{enie koe bi gi zadovoluvalo pove}eto slu~ai znaej}i dobro vo {to se sostoi propustot. Pa sepak, toj zatoa ne e ni{to pomalku vo pravo, za{to propustot ne e vo zakonot ili vo zakonodavecot, tuku vo prirodata na ne{tata: za{to materijata na site ~ove~ki akcii nu`no e takva. Zna~i, {tom se pojavi takov edinstven slu~aj za koj zakonot
vaat so pofalba ili so prekori, so po~esti ili so navredi, so zakani i so kazni vo soglasnost so op{toto mislewe na narodot. 658 Ibid, str. 118. 659 "Nenamerno se ispu{teni toga{ koga ostanuvaat nezabeleàni." Ibid, str. 118. 660 "Namerno se ispu{teni toga{ koga ne e mo`no da se definira nekoe delo oddelno, tuku nu`no se pravi edna op{ta odredba koja ne se odnesuva na site, tuku samo na pove}eto slu~ai. Namerno se ispu{teni od zakonot i onie dejstvija koi ne e lesno da bidat oddelno definirani poradi beskone~niot broj slu~ai vo koi moàt da se javat, kako {to e goleminata i vidot na nekoj èlezen predmet upotreben pri nanesuvaweto povreda: za{to ni cel eden ìvot ne bi bil dovolen da se nabrojat site mo`ni slu~ai na ranuvawe spored razli~nite svojstva na predmetot so koj se nanesuva povredata. A koga e nemo`no da se definira dejstvieto, a sepak e nu`no da bide opfateno so zakonot toga{ toa vo nego treba da bide voop{teno kaàno, taka {to, ako nekoj nosi èlezen prsten ja kreva rakata za da udri, ili ako navistina udri nekogo, toj spored pi{aniot zakon napravil nepravedno delo, no spored realnosta toj ne dejstvuval nepravedno: vo ovoj slu~aj se raboti za pravi~nost." Ibid, 118. 661 Ibid, str. 114, 117-118.
372
zboruva samo voop{teno, a koj ne moè da se podvede pod voop{tena odredba, toga{, dokolku zakonodavecot ne{to izostavil ili poradi voop{tenata formulacija neto~no dal, e sosema pravilno negoviot propust da se dopolni ili ispravi taka, kako {to toa bi go storil i samiot zakonodavec koga bi bil prisuten i kako {to i so zakonot bi opredelil da moèl da go predvidi konkretniot slu~aj. Ottamu, pravi~noto istovremeno e i pravedno i toa podobro odo{to izvesen vid na pravedno, me|utoa ne podobro odo{to apsolutnoto pravedno, tuku samo podobro od zakonskoto pravo koe propu{ta pone{to poradi svojata voop{tena formulacija. Toa zna~i e su{tinata na pravi~noto da go ispravuva zakonot tamu kade {to, poradi negovata voop{tenost, toj ne e celosen. Toa e i pri~inata {to so zakonot ne e s odredeno. Imeno, ima mnogu ne{ta za koi ne e mo`no da se formulira zakon, taka {to za niv mora da se izdade zakonska odluka. Za{to, za neopredeleno ne{to, neopredeleno e i meriloto... Razbirlivo e zna~i {to e pravi~no i deka toa e pravedno i podobro od izvesen vid na pravedno. Ottamu, istovremeno se gleda i koj e pravi~en ~ovek: toa e onoj koj svesno go bara i sproveduva pravi~noto i koj vo svoite zakonski pobaruvawa ne tera mak na konec i ne mu na{tetuva na drug, tuku e sklon da popu{ti malku i tamu kade {to zakonot e na negova strana. Takvata odluka se narekuva pravi~nost. Taa e izvesen oblik na pravednost i ne pretstavuva poinakov moralen stav od pravednosta.662 Najgolemiot dostrel, me|utoa Aristotel go napravi vo objasnuvaweto na pravdata.663 Slobodno moè da se kaè deka ni denes nema razmisluvawe za pravdata {to ne se povikuva na negovite genijalni misli izloèni vo delata "Nikomahova etika," i "Retorika" kade toj najprvo pravi razlika me|u op{ta pravednost i posebna pravednost. 1. Op{ta pravednost. Vo svoeto najop{to zna~ewe pravednosta664 e doblest koja kako moralna dispozicija vo sebe gi soedinuva site drugi doblesti. Ovaa doblest e ograni~ena na na{eto odnesuvawe sprema drugite. Sodrìnata na op{tata pravednost kako celosna doblest zna~i 10 po~ituvawe na zakonite (postapuvawe spored zakonskite propisi) za{to pravedno e se {to e zakonito, kako i, 20 postapuvawe sprema bliskite kako na sebe ednakvi lu|e.665 Vo ovaa smisla praAristotel, Nikomahova etika, str. 139. Aristotel pravdata ja sfa}a kako konkretna sodrìna na pravniot poredok, kako cel koj pravoto vo svojata prakti~na primena treba da ja ostvari, kako odreden odnos me|u lu|eto vo op{testvoto. Luki, R. op. cit. str. 133. 664 Koga ja razgleduva pravednosta, Aristotel ja definira taka {to zakonite na dràvata te{ko deka moàt da bidat nepravedni dokolku se prikladno doneseni, bez nepravedna ishitrenost i vo doli~na forma. Ottamu, voop{to zemeno, kr{eweto na zakonite ne moè da bide pravedno. Makintajer, A, Kratka istorija Etike, str. 88. 665 "Za nepraveden se smeta onoj koj gi kr{i zakonite, potoa lakomiot
663 662
373
vdata e zakonitost koja vo dràvnata zaednica ja sozdava i odrùva blagosostojbata i negovite sostavni delovi. Ovaa pravda e celosna doblest, me|utoa ne voop{to, tuku vo ogled na drugite. Tokmu zatoa, se smeta deka pravdata e najgolema doblest, za{to e celosna (za{to pretstavuva prakti~na primena na doblesta i onoj {to ja poseduva moè da ja primeni sprema drugite, a ne samo sprema sebesi).666 Nakratko, za razlika od drugite doblesti, pravdata e edinstveno dobro (objektivno dobro) za drugite, tokmu zatoa {to e naso~ena kon drug: taa go pravi ona {to e korisno za drugite bilo za vladetelot bilo za zaednicata. Takvata pravda, zna~i ne e del na doblesta, tuku celosna doblest, a nejzinata sprotivnost - nepravdata ne e del na porokot, tuku, celosen porok (lo{otiluk).667
i pristrasniot. O~igledno e deka praveden e onoj koj gi po~ituva zakonite i koj e nepristrasen. Spored toa, pravedno e ona {to e spored zakonot i {to e pravedno, a nepravedno ona {to e protivzakonito i nepravedno... So ogled na toa {to onoj koj go kr{i zakonot e nepraveden, a onoj koj go po~ituva praveden, jasno e deka seto ona {to e zakonito vo izvesna smisla e i pravedno. S {to so zakonodavstvoto e opredeleno e zakonito, a za sekoja takva zakonska odredba nie tvrdime deka e pravedna... Zakonot vo edni ne{ta pravilno nareduva, a vo drugi pravilno zabranuva ako e pravilno postaven, a toa go pravi pomalku pravilno ako e nepromisleno sostaven." Aristotel, Nikomahova etika, str. 112 i 113. 666 "Mnogumina moàt da pokaàt nekoja svoja doblest so svoeto li~no drèwe vo razni priliki koi se odnesuvaat li~no na niv, dodeka sosema se nesposobni toa da go storat koga e vo pra{awe nekoj drug. Zatoa se smeta to~na Bijantovata izreka: "ôvekot se poznava koga e na vlast," za{to onoj koj vladee ne e vrzan samo za sebe, tuku i za drug i voop{to za zaednicata." Aristotel, Nikomahova etika, str. 114. 667 Vo po{iroka smila pravednosta e zakonitost, koja vo dràvnata zaednica go sozdava i odrùva blaèstvoto i negovite sostavni delovi "Ovaa pravednost e celosna doblest, no ne voop{to, tuku so ogled na drugite. I zatoa izgleda deka pravednosta e najdobra od doblestite, t.e. ni zvezdata Danica, ni zvezdata Ve~ernica ne e tolku prekrasna; ottamu i poslovicata: vo pravednosta e voop{to doblesta. I najpove}e e celosna, zatoa taa e primena na celosnata doblest, a celosna e za{to onoj koj ja ima moè da ja vr{i i sprema drugite, a ne samo sprema sebe. Imeno, mnogumina doblesta moàt da ja vr{at vo svoite sopstveni raboti, no ne moàt sprema drugi. I ottamu se ~ini deka e odli~na maksimata na Biant deka vlasta go pokaùva ~ovekot. Za{to onoj koj ima vlast ima rabota so drugite i mu pripa|a na zaednicata. A tokmu zaradi toa i izgleda deka od doblestite edinstveno pravednosta e dobro za drugite, za{to se odnesuva na drugite: taa imeno go pravi toa {to e korisno na drug, bilo na vladetelot, bilo na zaednicata. Najlo{ e zna~i onoj koj e zol i sprema sebesi i sprema prijatelite, a najdobar ne e onoj koj e dobar sprema sebesi, tuku onoj koj e dobar sprema prijatelite, a toa delo e te{ko. Ovaa prav-
374
2. Posebna pravednost. Vo svoeto potesno zna~ewe pravednosta e doblest pokraj drugite i se deli na dva vida: 10 distributivna (raspredeluva~ka, iustitia distributiva) i, 20 komutativna (korektivna, izedna~uva~ka, iustitia commutativa). 10 Distributivnata pravednost- kako pravednost koja na ~lenovite na zaednicata im deli dobra i po~esti spored nivnata vrednost ili zasluga, so koja se reguliraat odnosite me|u zaednicata i poedinecot (pravda koja se primenuva vo deleweto) trgnuva od srazmernata ednakvostvo postapuvaweto so razli~ni lica, na primer, opredeluvawe porez srazmerno na imotot, nagrada i kazna srazmerna na zaslugite i vinata na storitelot i sl. Takvata pravda vodi kon toa sekoj da dobiva onolku kolku mu pripa|a spored individualni zaslugi i pridonesot kon op{teststvoto: pozaslu`niot pove}e od onoj koj e pomalku zasluèn. Od druga strana, sekoj trpi srazmerno na svojata vina: onoj ~ija vina e pogolema pove}e, i obratno.668 Za nejzino ostvaruvawe se potrebni najmalku tri lica od koi
ednost zna~i ne e del na doblesta, tuku cela doblest, i na nejze sprotivnata nepravednost ne e del na lo{otilukot, tuku cel lo{otiluk. Kaj ovaa doblest Aristotel go primenuva principot na sredinata, so toa razlika {to doblesta ovde ne e sostojba na voljata me|u dve ekstremni strasti, tuku sredna mera vo predmetot: pravednosta e sredina me|u sozdavaweto i podnesuvaweto na nepravdata. Onoj koj ja sozdava nepravdata prisvojuva premnogu, a onoj koj ja trpi poseduva premalku. Dodeka distributivnata pravednost e sredina so ogled na na{ata priroda, komutativnata pravednost e apsolutna sredina. Slabosta na ovaa posledna definicija doblesta ja istakna u{te Hugo Grocius. Za{to, so ogled na toa {to gi imal na um samo formalniot karakter na pravoto, Aristotel ne moèl da ja objasni komutativnata pravednost vrz osnova na osobinite na eti~kata dobra volja, tuku vrz osnova na osobinite na objektot, taka {to sozdavaweto nepravda i trpeweto nepravda, me|u koi treba da se odnesuva pravednosta kako fizis, imaat vrska samo sprema ona {to se obeleùva kako ednakvost, a ne neposredno sprema ona {to se obeleùva kako zakon ( nomos). \uri}, M. Istorija helenske etike, str. 393-394. 668 Kaj distributivnata (kako i kaj korektivnata) pravednost osnovniot poim e poimot na zaslugata. Za distributivna pravednost se raboti sekoga{ koga nekoj mora da go raspredeli doboto i zloto na pove}e lica vo ramkite na nekoe semejstvo ili zaedni~ko preprijatie, me|utoa pred s vo dràvata ili vo zaednica na dràvi. Dobrata moàt da bidat osobeno pravata, materijalnite dobra ili mo}ta. I koga se raspredeluvaat obvrski sprema zaednicata (na primer voena slu`ba), tie moàt da se raspredelat pravedno ili nepravedno. Egalitarnata raspredelba pretpostavuva deka site zasluùvaat isto, i ako se smeta deka ednakvata raspredelba ne bi bila pravedna so toa se pretpostavuva deka razli~nite lica od opredeleni pri~ini zasluùvaat pove}e ili pomalku. Tugendhat, E. Predavanja o etici: Naklada Jesenski i Turk, Zagreb, 20703, str. 318.
375
dve koi me|u sebe se ramnopravni i edno treto vrz niv nadredeno lice koe gi povlastuva ili tovari (sudija), za{to se raboti za pravda na javnoto pravo. Vo ovaa smisla pravedno e ona kaznuvawe koe vodi smetka za stepenot na vinata: za obostrano ednakva vina - ednakva kazna i obratno. Takvata kazna gi pogoduva licata srazmerno na nivnata vina. Distributivnata pravednost gi zema predvid steknatata korist i pri~inetata {teta, no i razlikite me|u lu|eto (nivniot status, ugled i sl.) i vr{i podelba spored geometriska proporcija. Toa zna~i deka na sekoja strana nadredenoto lice deli dobra i ~est srazmerno na nivnoto dostoinstvo i zaslugi. Vo sferata na javnoto pravo, vo koja se primenuva distributivnata pravda, gra|aninot dobiva od zaedni~koto dobro kolku {to toa go predviduvaat imperativnite normi: po pravilo, onoj koj e pozasluèn za zaednicata dobiva pove}e, i obratno.669 Nakratko, distributnivnata pravednost na {to ukaùva i nejzinoto ime (distributio zna~i podelba, raspredelba i ottamu, distributivno (distributivus) e ne{to {to se odnesuva na raspredelbata, delbeno, ne{to {to se deli, raspredeluva) e raspredelbena (delbena) pravednost. So distributivna pravednost se vr{i raspredelba: na trud, polo`bi materijalni dobra - bogatstva (hrana, lekovi, zemja, proizvodi, kapital, kompjuteri), mo}, po~esti, znaewe, fizi~ka bezbednost, slobodno vreme, nagradi i kazni, uslugi (prevoz, medicinski uslugi), struja, gradinki, {koli, bolnici, ludnici, zatvori, milost, danok... Kriterium za raspredelbata na dobrata i tovarite (pravata i dol`nostite) e srazmerno spored zaslugite (geometriska proporcija: koga edna celina se deli na dva neednakvi delovi - ednakvo deliva edna~ina, na primer, 12:4 = 6:2).670 Kaj ovaa pravda (ednakvost na odnosDistributivna (delbena) pravda, pravda na javnoto pravo (pravda vo odnos na nadredenost i podredenost: bara najmalku tri lica od koi, toa koe drugite dve |i tovari ili povlastuva niv im e nadredeno) = srazmerna (relativna) ednakvost vo postapuvawe so razli~ni lica: primer, odano~uvawe srazmerno na imotot, socijalna pomo{ srazmerno na siroma{tvoto, nagrada srazmerno na zasugata, kazna na pove}emina srazmerno na vinata. Toa e su{tina na distributivna pravda, kako srazmerna ednakvost: podednakvo postapuvawe so ednakvite, i neednakvo postapuvawe so razli~ni luge i odnosi. V. Radbruh, G. Filozofija pava, Nolit, Beograd, 1980, str. 46-47. 670 Taa vodi smetka za dostoinstvoto na ~lenovite na zaednicata i za nivnite individualni zaslugi za dràvata, i se rakovodi spored geometriska proporcija, t.e dokolku nekoj e podostoen i pozasluèn, dotolku pove}e mu pripa|a. Spored Aristotel, vo samoto ne{to sredina go narekuvame ona {to ednakvo e oddale~eno od dvata kraja, {to e edno i isto za site luge, a vo odnos kon nas ona {to ne e ni odvi{no ni nedostig, koe pak ne e ni edno ni isto za site lu|e. Ottamu, merata na ednakvost - sredina "vo samoto ne{to," spored Aristotel aritmeti~ki razmer (gr~. arithmetike analogia, lat. pro-portio! ({to e i mera na apsolutna ednakvost), dodeka geometriski razmer - geometriska ana669
376
ite spored geometriska proporcija) glavnoto pra{awe e "Kako e mo`no edna celina da se podeli na dva neednakvi delovi, a da se so~uva ramnoteàta?" Ovde pravednosta se sostoi vo nekoja proporcija. Proporcijata zna~i ednakvost na odnosite i zatoa ne moè da ima pomalku od ~etiri ~lena.671 Spored toa, pravednoto e proporcionalno (srazmerno), a nepravednoto ona {to se ogre{uva od proporcijata. Pritoa, edniot ~len na odnosot e premnogu golem, a drugiot premnogu mal. Ako e vo pra{awe zlo, toga{ ne{tata stojat obratno, za{to pomaloto zlo vo sporedba
logija, mera na ednakvost - sredina "vo odnos kon nas" ({to odgovara na relativna ednakvost). Distributivnata (delbena) pravda se odnesuva na distribucijata na opredeleni zaedni~ki dobra me|u poedincite ili grupite vo op{testvoto, no ne spored "suum cuique," i ne spored aritmeti~ka proporcija, tuku spored socijalen dogovor ili drugi socijalni kriteriumi! Taka, pravata na poedinecot zavisat od negovata socijalna pozicija, ekonomskata mo} i drugi socijalni kriteriumi: spored geometriska proporcija, od dobrata koi ne moàt da se podelat podednakvo na site spored komutativnata pravda (na primer, sopstvenosta vrz nedvi`nosti, koja e ograni~ena), sekoj dobiva srazmerno na svoite zaslugi. Za razlika od komutativnata pravda, koja gi ureduva zaemnite odnosi me|u lu|eto vo privatnoto pravo distributivnata pravda e osnoven princip na javnoto pravo. Kambovski, V. Filozofija na pravoto, str. 244. 671 Spored Aristotel sredinata e sinonim za pravdata. Ottamu, "Ako ednakvoto e sredina, toga{ pravedno }e bide taa sredina: najmal broj ~lenovi vo koi ednakvoto moè da se javi e dva. Pravednoto zna~i, mora da bide sredina i ednakvost vo odnos na nekoi predmeti ili lica, i dokolku e sredina, mora da bide sredina me|u ne{to (imeno, me|u premnogu i premalku), dokolku pak e ednakvost, mora bide ednakvo barem za dve ne{ta, a dokolku e pravedno, mora da bide ednakvo t.e. pravedno barem za dve lica. Spored toa pravednoto nu`no mora da opfati najmalku ~etiri ~lena - i toa dve lica za koi se slu~uva toa pravedno i dva predmeti vo koi se ogleda i manifestira pravenoto. Principot na ednakvota, me|utoa e ist kako za licata, taka i za predmetite. Imeno, kako {to me|usebno se odnesuvaat dva predmeti na koi se manfestira ednakvosta, taka se odnesuvaat i licata. Ako ne se ednakvi - ne dobivaat ednakvo. Kav|ite i me|usebnite obvinuvawa nastanuvaat glavno i toga{ koga tie koi se ednakvi ne dobivaat ednakvo ili koga tie koi ne se ednakvi dobivaat i uìvaat ednakvo. Toa jasno se gleda od formulata "spored zaslugata i dostoinstvoto." Imeno, site se soglasuvaat vo toa deka pravednosta vo dodeluvaweto (na zamja, pari itn) mora da se soobrazi so nekoe dostoinstvo. Samo {to pod dostoinstvo ne podrazbiraat isto ne{to, tuku onie {to se demokratski nastroieni pod toa ednostavno ja podrazbiraat li~nata sloboda, oligarhiski nastoenite bogatstvoto, drugi pak plemskoto poteklo, a aristokratski nastroenite - li~nata vrednost." Aristotel, Nikomahova etika, str. 118.
377
so pogolemo, ispa|a dobro.672 Ottamu, vo stvarnosta se slu~uva: koj raboti nepravedno prisvojuva premnogu dobra, a onoj komu mu se pravi nepravda dobiva premalku dobra.673 Zatoa kaj distributivnata pravednost ednakvosta pretstavuva nepravednost. Ovde nepravednosta se pojavuva koga nekoj ne{to stori od koristoqubie (zaradi dobivka, a ne poradi gre{ka vo karakterot) ili, pak, od nekoi drugi poroci (poradi iskol~en karakter).674 Stanuva zbor za manifestirani poroci od ~ovek vo naj{iroka smisla i voop{to sprema drug ~ovek, no edna{ kako povedenija zaradi steknuvawe na ~est, pari, ìvotna sigurnost od èlba za dobivka, a drugpat za povedenija poradi gre{ka vo karakterot. 20 Korektivna pravednost- kako pravednost koja delumno so dobrovolni, a delumno so nedobrovolno izedna~uvawe na dobrata i po~estite odrùva ramnoteà na socijalnite dobra, so koja se reguliraat odnosite me|u samite poedinci ili grupi vo ramkite na ista zaednica,675 e onaa koja se odnesuva na privatnite odnosi i koja trgnuva od apsolutna ednakvost, na primer, me|u dobrata i ~esta, me|u rabotata i zarabotuva~kata, me|u nanesenata {teta i nadomestot, me|u nanesenoto zlo i vozvratenata odmazda. Korektivnata pravednost natamu se deli na a) pravednost {to se odnesuva na dobrovolnite odnosi me|u lu|eto (podra~je na gra|anskite zakoni)676 i pravednost {to se odnesuva na nedobrovolnite odnosi i dejstvija (podra~je na krivi~noto pravo). Ottamu, taa vodi kon dobrovolno, a delum i kon nedobrovolno izedna~uvawe na dobrata me|u pripadnicite na edna dràva.677 Za nejzino ostIbid, str. 118. Ibid, str. 119. 674 "Koga nekoj postapuva sobrazno nekoj drug porok, toj dodu{a nepravedno postapuva, no pritoa ni najmalku ne se koristi na tu|a smetka, na primer, onoj koj }e go otfrli {titot (vo borba), od kukavi~luk, ili vo lutina (iskara) drug, ili od skràvost se odre~e od pari~na pomo{.. ako razvrtno se odnesuva od strast... koga nekoj udri drug od gnev." Ibid, str. 115. 675 Toa e pravednost "koja doa|a do izraz pri dodeluvaweto na po~esti, pari i drugi dobra na koi pripadnicite na edna dràva opravdano polagaat pravo (za{to pritoa moè da se slu~i eden da dobie ednakvo kolku i drug ili da dobie neednakvo). Ibid, str. 117. Korektivnata pravda, vsu{nost, zna~i na~elo na nadomest na {teta spored nejzinata vrednost, odnosno razmena na ekvivalenti vo obligaciite, vo privatnoto pravo, a distributivnata pravda na~elo na raspredelba na pravata na gra|anite vo javnoto pravo. Luki, R. Istorija politi~kih i pravnih teorija, str. 134. 676 "Pravedno vo delovnite odnosi koi se zasnovaat vrz slobodnata volja e sredina me|u dobivkata i zagubata i taa sredina se sostoi vo toa podocna da se ima isto kolku {to se imalo i pred toa." Ibid, str. 123. 677 Toa e pravednost "koja se gleda vo poramnuvaweto kaj razli~ni privatni i delovni odnosi me|u lu|eto. Ovoj oblik se deli na dva podvidovi: delovni odnosi me|u lu|eto koi se delumno vrz dobrovolna osnova, a delumno
673 672
378
varuvawe se potrebni najmalku dve ramnopravni, izedna~eni lica, za{to se raboti za pravda na privatnoto pravo. Vo ovaa smisla pravedna e onaa kazna vo koja e sodràno zlo {to mu e apsolutno ednakvo na nanesenoto zlo. Takvata kazna pogoduva edno lice ednakvo kako i drugo. Za razlika od distributivnata, korektivnata pravednost ne go zema predvid statusot ("vrednosta") i ugledot na li~nosta, tuku samo steknatata korist ili pri~inetata {teta i vr{i podelba spored aritmeti~ka proporcija.678 Toa zna~i deka sekoj od dvete strani koi stojat
nedobrovolni. Dobrovolnite odnosi, na primer, se kupuvaweto, proda`bata, zemaweto zaem, zaloùvaweto, vloùvaweto (depozit), iznajmuvaweto (se narekuvaat dobrovolni, za{to site tie odnosi imaat poteklo vo odlukata donesena so slobodna volja). Vo nedobrovolni odnosi, od edna strana, se prikrienite (potajni) prestapi kako kra`bata, prequbata, praveweto otrov, podveduvaweto, zaveduvaweto robovi, podmolno ubistvo, la`noto svedo~ewe, a od druga strana, otvorenite nasilstva, kako fizi~koto zlostavuvawe, okovuvaweto, ubistvoto, grabeòt, sakateweto, kleveteweto, navreduvaweto. Aristotel, Nikomahova etika, str. 117. Pod korektivna pravednost Aristotel podrazbira koga nekoja moralna ili pravna situacija e isfrlena od ramnoteà i taa mora povtorno da se vospostavi. Dvata vidovi korektivna pravednost koi Aristotel gi razlikuva soodvetstvuvaat na razlikata me|u gra|anskoto i krivi~noto pravo. Aristotel zboruva za dobrovolno i nedobrovolno stapuvawe vo odnosi: vo prviot slu~aj t.e. kade {to e daden dvostran deloven odnos, moàt da nastanat zaemni barawa za o{teta koja treba da se izmiri nekoj sudija. Sudijata treba pravedno da odlu~i za toa koja strana zasluùva o{teta. Vo vtoriot slu~aj se raboti za "odnosi" vo koe ednata strana e samo `rtva na kra`ba, napad, ubistvo, itn. Tuka sudijata treba da odlu~i za toa dali optuèniot zasluùva kazna. Likot na pravednosta prikaàn na srednovekovnite katedrali, koj vo rakata drì vaga i ima prevez na o~ite ja pretstavuva taa korektivna pravednost. Prevezot na o~ite ja simbolizira baranata nepristrasnost koja o~igledno e konstitutivna za sekoja pravednost. Nepristrasnosta vo nikoj slu~aj ne zna~i egalitet, ednakvost, tuku go sodrì toa deka praveden sud moè da donese samo onoj koj nepristrasno odlu~uva za slu~ajot, t.e. bez ogled na li~nosta," a toa pozitivno zna~i: isklu~ivo so ogled na ona {to konkretnite go zasluùvaat vrz osnova na ona {to }e se stori. T ugendhat, E. op. cit. str. 318. 678 Pravednoto koe se javuva vo delovnite odnosi, dodu{a zna~i nekakva ednakvost, a nepravednoto povreda na ednakvosta, no ne vo smisla na geometriska, tuku vo smisla na aritmeti~ka proporcija. Za{to, tuka sosema e sporedno dali ~esen ne~esniot ili ne~esen ~esniot go o{tetil, ili dali ~esen ili lo{ ~ovek izvr{il prequba. Ovde zakonot vnimava samo na razlikata vo pri~inetata {teta, a licata gi posmatra kako ednakvi - va`no e samo da se utvrdi daki eden nepravdata ja trpi, a drug ja nanesuva, dali eden na{tetil, a drug e na o{teten. Zatoa sudijata nastojuva takvata nepravednost koja se ogre{uva vo ednakvosta da ja izeda~i. Ibid, str. 120.
379
vo me|useben odnos dobiva ili gubi (trpi) podednakvo. Na onoj {to ima pove}e mu se odzema tokmu tolku kolku {to iznesuva {tetata ili zagubata na onoj koj pretrpel nepravda.679 Ednakvosta doa|a do pocelosen izraz vo privatnoto pravo bidej}i dispozitivnite normi ja pretpostavuvaat korektivnata, odnosno izedna~uva~kata pravednost. So pomo{ na korektivnata pravednost, strankite dobivaat podednakvo: kupuva~ot dobiva podednakvo kako i prodava~ot na odreden vid stoki. Taa dominira i vo sferata na subjektivnite prava. Nakratko, komutativnata pravednost na {to ukaùva i nejzinoto ime (commutatio zna~i zamena, izmena, promena pretvoruvawe na edno vo drugo i ottamu komutativno e ne{to {to e zamenlivo so, ili promenlivo vo drugo) e zamenliva, izedna~uva~ka (ednakvo za ednakvo) pravednost. Komutativna pravda se zanimava so ispravawe na nanesenata {teta (izedna~uvawe na povredite). Kaj nea za izvr{eno dejstvie (storuvawe, ~inewe), sleduva soodvetno protivdejstvie. Kriterium za zamenata, izedna~uvaweto680 e ramnoteàta me|u dobrata i uslugite (aritmeti~ka proporcija: za izvr{eno dejstvie sleduva soodvetno protiv~inewe - edna~ina so ednakvi ostatoci, na primer, 11-8 = 10-7).681 Kaj ovaa (razmenska, izedna~uva~ka, korektivna) pravda va`no e odrùvaweto na celinata so nejzina podelba na dva ednakvi delovi.682
Komutativna (poramnuva~ka) pravda, pravda na privatnoto pravo (pravda me|u ramnopravni: bara najmalku dve, me|u sebe ramnopravni lica), apsolutna ednakvost me|u dobrata: primer, me|u nagradata i vloèniot trud (nagrada ednakvo na rabotata), me|u {tetata i nadomestokot. 680 Kriteriumite (pravilata ili na~elata) za popravka na gre{kite na ednakvite me|u sebe obi~no se zapi{ani kako normativni re{enija vo Ustavot i zakonite. Vo nivno otsustvo, edinstven kriterium (pravilo ili na~elo) za popravka na gre{kite ovde e pravi~nosta koja e vo racete na sudovite. 681 Taa ne gi zema predvid ugledot i vrednosta na li~nosta, tuku samo steknatata korist ili pretrpenata {teta i ovde podelbata se vr{i po aritmeti~ka proporcija: na onoj koj ima premnogu mu se odzema tolku kolku {to iznesuva {tetata ili zagubata na onoj koj ja pretrpel nepravdata. Ovaa pravednost go opfa}a ona {to otprilika denes go narekuvame gra|ansko i krivi~no pravo. Objekt na komutativnata pravda e ednakvoto pravo na drugiot vo zaemnite odnosi me|u lu|eto kako nezavisni poedinci: nikoj ne moè da pretendira za sebesi za pogolemo pravo od ona {to mu go priznava na drugiot. Dvete strani koi se vo me|useben odnos dobivaat podednakvo kolku {to gubat, odnosno sekoj od dvete strani podednakvo dobiva i gubi: taka, na primer, kaj kupoproda`niot dogovor ednata strana ja dobiva stokata, a drugata ekvivalentnata vrednost vo pari. Kambovski, V. op. cit. str. 244. 682 Ednakvosta, koja ja podrazbira pravdata, spored Aristotel moè da bide: aritmeti~ka i geometriska. Aritmeti~ka ednakvost e sredina me|u ona
679
380
Ovde pravednosta e ednakvost. Ednakvosta pak e sredina me|u pregolemoto i premaloto: sredina me|u dobivkata i zagubata. Ottamu, kaj komutativnata pravda neednakvosta pretstavuva nepravednost, nepravedno e seto ona {to e protiv ednakvosta. Ovde e interesno da se podvle~e i stavot {to se odnesuva na psihi~kata sostojba na storitelite na nepravednite povedenija koja se javuva kako osnova za postoeweto na nepraveden ~ovek. Spored Aristotel, toga{ koga nekoj pravdata ja kr{i nesvesno, objektivno postoi nepravda, takviot ~ovek pri~inuva nepravda, me|utoa ne e nepraveden ~ovek. Ottamu, za sekoj {to ukral ne moè da se kaè deka e kradec, za sekoj koj izvr{il prequba deka e prequbnik.683 Vinoven e samo onoj koj postapuval svesno (znael, imal pretstava) i volevo (go sakal) ona {to go pravi. Vo taa smisla, Aristotel gi zagatnal i vo osnova gi postavil krivi~nopravnite instituti umisla, nebre`nost i slu~aj. Spored Aristotel, pravednite i nepravednite dejstvuvawa moàt da se definiraat spored zakonot ili spored onie kon koi se naso~eni tie dejstvija i moàt da bidat naso~eni ili kon zaednicata ili samo kon nekoj nejzin ~len.684 Pravednoto postapuvawe zna~i sredina me|u vr{ewe nepravda i trpewe nepravda. Prvoto zna~i da se ima pove}e, a vtoroto da se ima pomalku (od ona na {to se ima pravo). Pravednosta, zna~i e odrùvawe na sredina, no ne na ist na~in kako ostanatite doblesti, tuku na toj na~in {to sozdava sredina, a nepravdata
{to e premnogu i ona {to e premalu. "Pravednoto zna~i mora da bide sredina i ednakvost vo odnos na nekoja stvar ili lice, i dokolku e sredina, mora da bide sredina me|u ne{to (imeno me|u premnogu i premalku), dokolku e pak, e ednakvost, mora da bide ednakvost barem za dve stvari, a dokolku e pravedno, mora da bide ednakvo, t.e. pravedno barem za dve lica. Ako, me|utoa, lu|eto ne se ednakvi - ne dobivaat ednakvo, tuku razli~no, odnosno srazmerno, da re~ema "spored zaslugata i dostoinstvoto." Edinstvena te{kotija e vo toa {to pod dostoinstvo kako merilo za pravedna raspredelba ne podrazbiraat site isto ne{to. Za privrzanicite na demokratijata dostoinstvoto e vo li~nata sloboda, za oligarhiski nastroenite toa e bogatstvoto, mnogumina pak go cenat plemenitoto poteklo, dodeka privrzanicite na aristokratijata vo prv red gi vozdigaat li~nite vrednosti (sposobnosta, znaeweto i doblesta). Vo vakvite slu~ai pravednosta e vo nekoja srazmernost, koja zna~i "ednakvost na odnosite," {to matemati~arite go narekuvaat "geometriska proporcija." Pravednoto e zna~i proporcionalno (srazmerno), a nepravedno ona {to se otstapuva od proporcijata. 683 ôvek moè, na primer, da ima odnos so tu|a èna, napolno svesen koja e taa, me|utoa zad toj akt da ne stoi promislena odluka, tuku momentna strast. Toj, toga{ postapuva nepravedno, no sepak ne e nepraveden ~ovek, kako {to ne sekoga{ e kradec onoj koj ukral, nitu prequbnik onoj koj izvr{il prequba itn. Aristotel, op. cit, str. 127. 684 Aristotel, Retorika, str. 114.
381
pretstavuvaat ekstremite.685 Pravednosta e zna~i osobina vrz osnova na koja, kako praveden smee da se nare~e takov ~ovek koj postapuva pravedno od uveruvawe i koga deli me|u sebe i nekoj drug ili koga me|u dve drugi lica ne postapuva taka {to sebesi }e si dodeli pogolem, a na drugite pomal del od ona {to e vredno da se posaka, i obratno, koga stanuva zbor za {tetata, tuku i sebesi i nemu ednakvo spored to~na srazmernost, a isto taka koga se vo pra{awe dve drugi lica.686 Nepravednoto e sprotiven stav na nepraveniot ~ovek, a toa zna~i stav vo sprotivnost so baraweto na proporcijata (srazmernosta), naso~ena kon ekstremite na korisnoto i {tetnoto. Ottamu, nepravednosta istovremeno e i odvi{nost i nedovolnost i toa za nepravedniot li~no odvi{nost (nesrazmernost) na ona {to voop{to e korisno, a nedovolnost na ona {to e {tetno, a koga se vo pra{awe drugite, glavno e istoto ili ne e po~ituva to~nata srazmernost, {to ve}e zavisi od slu~aj. Inaku, {to se odnesuva do ekstremite, premalku zna~i trpewe nepravda, a premnogu zna~i storuvawe nepravda.687 Pravi~ni dejstvija pak, se onie za koi bi moèlo da se prosti,
685
"Pravednost e doblest poradi koja sekoj go ima ona {to e negovo i mu pripa|a, a nepravednost e ona poradi {to nekoj go ima ona {to mu pria|a na nekoj drug i toa go poseduva ne vo soglasnost so zakonot." Aristotel, Retorika, str. 82. 686 "Pravedno e ona {to e vo soglasnost so zakonot i {to ja po~ituva ednakvosta, a nepravedno ona {to mu e sprotivno na zakonot i na {to mu nedostasuva ednakvost. Pravedno e ona {to e iustum et aequum, ona {to ja pretstavuva na{ata (subjektivna) sredina (mesotis pros imas - iustitia distributiva) i (objektivnata) sredina na stvarite (meson tu pragmatos - iustitia commutativa): pravata so geometriska proporcija gi odmeruva subjektivnite zaslugi i vo soglasnost so toa neednakvo podaruva dobra i po~esti vo op{testvoto (dràvata), drugata so aritmeti~ka proporcija (univerzalno i ednakvo) ja nadomestuva pretrpenata {teta (vo gra|anskoto pravo) ili ja odmeruva zasluènata kazna (vo krivi~noto pravo). Toa e smislata na pravi~noto pravo, odnosno na pravi~nosta kako doblest na Aristotel." Anti}, B. O, De contemptu iuris, Pravni ìvot, Beograd, 2002/12, str. 216. 687 Aristotel, Nikomahova etika, str. 126-127. Nepravedno dejstvuvaat onie koi mislat deka toa moè da se napravi i samite se sposobni da go napravat toa, ili koga mislat deka toa {to go napravile moè da ostane sokrieno, ili ako ne ostane sokrieno mislat deka moè da go odbegnat zadovoluvaweto na pravdata, ili ako ja zadovolat pravdata mislat deka kaznata moè da bide pomala od dobivkata za samite niv ili za ona za {to tie se griàt. Aristotel, Retorika, str. 107. Nepravedni lu|e vr{at nepravedni postap}i, me|utoa site lu|e koi vr{at nepravda ne se i nepravedni. Nepravednosta e vo toa {to nekoj od ona {to voop{to e dobro zeme za sebe pove}e odo{to mu pripa|a, a od ona {to voop{to e lo{o, pomalku odo{to mu pripa|a." Ibid, str. 128.
382
gre{kite,688 prestapite689 ili nesre}nite slu~ai690 i da se misli deka ne se zasluùva ednakva kazna. Pravi~nost e zna~i da se bide popustliv kon lu|eto, da ne se gleda na zakonot, tuku na zakonodavecot, ne na ona {to e napi{ano, tuku na ona {to go mislel zakonodavecot i ne na ona {to e storeno, tuku na namerata so koja toa e napraveno i da se gleda ne samo na eden del, tuku na celinata, i ne na toa kakov e nekoj sega, tuku kakov bil otsekoga{ ili kakov bil glavno. Pravi~nost e i koga nekoj se se}ava pove}e na ona {to go doìveal kako nekakvo dobro, otkolku na ona {to bilo lo{o, koga pove}e se se}ava na dobroto {to mu bilo napraveno, otkolku na ona {to go storil toj. Pravi~no zna~i da se podnese nepravdata i da se saka da se sudi pove}e so dogovor otkolku so delo. I da se sovetuva slu~ajot da se iznese poskoro vo posredni~ka postapka, otkolku pred sud, za{to posreduva~ot se griì za pravi~nosta, a sudijata go gleda samo zakonot i tokmu poradi toa se izbira posreduva~ za da preovlada pravi~nosta.691 Nepravedno dejstvuvawe, pak, e svoevolno (ona {to se pravi svesno i bez prisilba i po sopstven izbor) pravewe {teta, sprotivno na zakonot.692 Lo{iot karakter i neumerenosta se pri~ina za poro~noto odnesuvawe i za nepravednoto dejstvuvawe, za{to, koga nekoj ima eden ili pove}e poroci toj se odnesuva poro~no i e nepraveden, na primer, lakomiot (se odnesuva poro~no kon parite), razvratniot (kon zadovolstvata na teloto), ne`niot (kon bezgri`nosta), pla{liviot (kon opasnostite), ~estoqubiviot, strasniot qubitel na pobedi, ogor~eniot
"Gre{ka e ne{to ne sosema neo~ekuvano, no e napraveno bez lo{a namera." Aristotel, Retorika, str. 119. 689 Prestap e ne{to {to moè da se o~ekuva i {to e napraveno so lo{a namera, za{to ona {to e napraveno so lo{a strast, toa proizleguva od nekakva maana." Ibid, str. 119. 690 "Nesre}en slu~aj e ona {to se slu~uva neo~ekuvano i {to ne proizleguva od ne~ie lo{o odnesuvawe." Ibid, str. 119. 691 Ibid, str. 119. 692 Praveweto nepravda, Aristotel go tolkuva na sledniov na~in. Da se tvori nepravda zna~i svoevolno nekomu da mu se pravi {teta protiv zakonot. Zakonot e poseben ili op{t. Poseben zakon go narekuvam onoj koj e napi{an i spored koj vo dràvataa se ìvee, a op{t site na~ela koi ne se napi{ani i koi po op{toto sfa}awe vaàt kaj site lu|e. Svoevolno ~ovekot go pravi seto ona {to go pravi so znaewe i neprisilen. Toa {to go pravi svoevolno ne go pravi sekoga{ namerno: no seto {to go pravi namerno, toa go pravi so znaewe, za{to toa {to nekoj go naumi toa toj i sekoga{ go znae. Pri~inata poradi koja ~ovekot re{ava na drug da mu {teti ili da mu pravi zlo protiv zakonot e moralen lo{otiluk i nedostig na samosovladuvawe. A pri~inite od koi lu|eto pravat zlo se sveduvaat na ovie sedum: slu~aj, prirodna nu`nost, nadvore{na sila, navika, odluka, gnev, poùda. \uri}, M. Istorija helenske etike, str. 394.
688
383
(poradi odmazdata), nerazumniot (poradi pogre{na pretstava za pravednoto i nepravednoto), besramnikot (za{to go prezira misleweto na drugite). Od ona {to se pravi, ne{to se pravi so li~no zalagawe (poradi navika,693 promislenost,694 gnev i lutina,695 strast696), a ne{to bez li~no zalagawe (poradi slu~aj,697 prirodna nu`nost, sila698). Od opredeleni karakterni osobini proizleguvaat soodvetni ~uvstva, a tie se pri~ina za dejstvuvawe. Od ona {to se pravi samostojno so li~no zalagawe site ne{ta se ili dobri ili navidum dobri, ili prijatni ili navidum prijatni. Me|u dobrite ne{ta spa|aat i osloboduvaweto od ona {to e lo{o ili navidum lo{o i zamenata na pogolemoto lo{o so pomalo. A me|u prijatnite spa|aat osloboduvaweto od ona {to e bolno ili delumno bolno i zamenata na pogolemata bolka so pomala.699 Vo kontekst na prethodnite stavovi se i negovite razmisluvawa za kaznata. Odmazdata, veli Aristotel, e vo prirodata na ~ovekot. Kaznuvaweto na vinovnikot go smiruva gnevot i ~uvstvoto na bolka go zamenuva so ~uvstvo na zadovolstvo.700 ôvekot e su{testvo koe ne treba da bide li{eno od nagonot za samoodrùvawe, za{to toa e znak deka ~ovekot voop{to nema ~uvstva i deka ni{to ne moè da mu predizvika bolka. A toa e znak na ropska du{a koga nekoj podnesuva navreda bez da se luti i mirno gleda kako mu gi navreduvaat bli`nite. Toj smeta deka so prestapot se povreduva ednakvosta, za{to eden nepravdata ja trpi dodeka drug ja nanesuva, eden nanel {teta, a drugi e o{teten. Dali nekoj od niv e dobar ili lo{, za Aristotel e irelevantno: bitno e povtorno da se vospostavi ednakvosta, {to }e re~e so samoto toa i pravednosta. Ako na eden mu se zadadeni povredi, a drug gi nanel, ako eden ubil, a drugiot i podlegnal na smrta, toga{ me|u onoj koj go podnesol deloto i onoj koj go izvr{il, nastanal odnos na neednakva podelba i sudijata so pomo{ na kaznata se obiduva da ja vospostavi ednakvosta na
"Po navika se pravat onie ne{ta koi se pravele ~esto i pred toa." Aristotel, Nikomahova etika, str. 95. 694 "Na promislenosta se dolàt onie ne{ta za koi, od ve}e spomenatite dobra se pokaùva deka se polezni - bilo kako krajna cel, toga{ koga se pravat zatoa {to se polezni, bidej}i duri i neumerenite pravat nekoi polezni raboti, no ne zaradi poleznost, tuku od zadovolstvo. Ibid, str. 96. 695 "Poradi gnev i lutina se pravat odmazdni~ki dela." Ibid, str. 96. 696 "Starasta e pri~ina da se pravat onie ne{ta {to izgledaat prijatni." Ibid, str. 96. 697 "Slu~ajno se slu~uvaat onie ne{ta za ~ie nastanuvawe ne moàt da se opredelat pri~inite i za koi ne se znae zaradi {to nastanuvaat, a koi nitu se slu~uvaat sekoga{, nitu ~esto, nitu spored opredelen na~in." Ibid, str. 95. 698 "So sila se napraveni onie ne{ta koi se vo sprotivnost so èlbite i so rasuduvawata na onie {to gi napravile." Ibid, str. 95. 699 Ibid, str. 91-96. 700 Aristotel, Nikomahova etika, str. 101.
693
384
toj na~in {to na onaa strana koja ima vi{ok na dobivka toj vi{ok i go odzema.701 Spored nego, vra}aweto srazmerno na primenoto e uslov za odrùvawe na ~ovekovata zaednica, lu|eto sakat da go vratat zloto, a ako toa ne e mo`no toa se smeta za ropstvo. Me|utoa, ne treba da se uvaùva ednostavna ednakvost, tuku pravedna srazmernost me|u storenoto delo i kaznata. Pritoa, mnogu va`na uloga ima faktot dali deloto e storeno dobrovolno ili ne (dali deloto bilo volevo ili od nebre`nost). Nedobrovolnite dejstvija moàt da se podelat na oprostivi (onie koi gi vr{ime ne samo nesvesno, tuku i od neznaewe) i neoprostivi (dejstvija koi se vr{at vo afekt koj ne samo {to ne e priroden, tuku ne e ni ~ove~ki). IV EPIKUREJSKO-STOI^KA FILOZOFIJA 1. EPIKUR Anti~kata misla za pravdata zavr{uva so epikurejsko-stoi~kata filozofija.702 Za Epikur (341-270) e karakteristi~no obnovuvaweto na atomisti~kiot sistem. Prou~uvaweto na prirodata ima golemo zna~ewe, za{to za da postigne du{even mir (ataraksija) ~ovekot mora prvo nau~no da gi protolkuva prirodnite pojavi za da se oslobodi od stravot. Toa soznanie edinstveno go ovozmoùva fizikata koja so toa stana uslov za etikata. Ottamu, toj i negovite sledbenici moèa da se oslobodat od idejata koja osnovite za individualnata sre}a na ~ovekot ja baraa vo dràvata i pravoto. Za epikurejcite, dràvata i pravoto, a ottamu i pravdata, ne se rezultat na nakava ideja koja e nad lu|eto, tuku pretstavuvaat oru`je na lu|eto sozdadeno preku dogovor zaradi za{tita na nivnite sopstveni interesi. Spored toa, tie ja negiraat idejata na prirodnoto pravo. Spored Epikur, lu|eto prirodno se stremat kon zadovolstvoto kako kon ne{to dobro i kon izbegnuvawe na bolkata. A zo{to kon zadovolstvoto treba da se stremime, a od bolkata da se vardime, ne se potrebni nikakvi dokazi, toa se ~uvstvuva, kako {to se ~uvstvuva deka ognot e vrel, snegot bel, a medot sladok. Postignuvaweto na zadovolstvo e krajna smisla na ìvotot pa spored toa i pravilata na moralnosta, {to zna~i i pravdata, imaat vrednost samo kolku {to pridonesuvaat za ostvaruvawe na sre}ata. "Zadovolstvoto e edinstveno dobro koe vedna{ se ~uvstvuva ili so setilata se percepira deka e dobro. Zatoa,
Ibid, str. 120. Spored stoi~arite ~ovekot treba da se izdigne nad bolkata i potrebite i da mu se podredi na op{tite zakoni na kosmosot {to go soznal. Toj e gospodar samo na ona {to e vo negovata mo}: mislata duhot i voljata, toj treba da se pomiri so se {to e objektivno i da se povle~e svojata subjektivnost.
702 701
385
primarno zadovolstvo e zadovolstvoto na teloto, a toa sekako zna~i zadovolstvoto na sopstvenoto telo. Sekoj po priroda se stremi kon sopstvenoto dobro. Seta grià za drugite e ve{ta~ka. Misleweto koe zna~i i dobro i lo{o rasuduvawe na lu|eto im ukaùva na tri vidovi na izbor: najgolemo zadovolstvo, korisnost i plemenitost. Vo pogled na prvoto, so ogled na toa {to znaeme deka nekoi vidovi zadovolstva se sledeni so bolka, moème da pravime razlika me|u pomalku i pove}e privle~ni zadovolstva. Na toj na~in pravime razlika me|u onie prirodni zadovolstva koi se nu`ni i onie koi toa ne s. Pokraj toa, sfa}ame deka postojat zadovolstva koi vo sebe ne sodràt nikakva premisa na bolka i drugi koi ja sodràt. Kone~no, sfa}ame deka postoi termin zadovolstvo, kompletno zadovolstvo, i toa zadovolstvo se pokaùva kako cel kon koja po priroda se stremime i koe stanuva pristapno edinstveno vo filozofijata. [to se odnesuva do korisnoto, toa po sebe ne e prijatno, me|utoa doveduva do zadovolstvo, do vistinsko zadovolstvo. Plemenitoto, od druga strana, nitu e prijatno ni pridonesuva kon vistinsko zadovolstvo. Plemenito e ona {to zasluùva pofalba i prijatno e zatoa {to se fali ili zatoa {to se smeta za ~esno. Plemenitoto e dobro samo zatoa {to narodot toa go narekuva dobro ili {to veli deka e dobro. Plemenitoto e dobro samo po konvencija. Plemenitoto kako ogledalo go odrazuva vistinskoto dobro poradi koe lu|eto ja so~inile fundamentalnata konvencija ili op{testveniot dogovor. Doblesta pripa|a na vidot na korisnite ne{ta. Taa vo su{tina e poèlna, no ne kako cel za sebe. Taa stanuva poèlna vrz osnova na kalkulacija i vo sebe nosi eden element na prisilba, a so samoto toa i bolka. Taa me|utoa sozdava zadovolstvo. Me|utoa, postoi zna~itelna razlika me|u pravdata i drugite doblesti. Pametot, hrabrosta i temperamentot po priroda sozdavaat zadovolstvo, dodeka pravdata sozdava zadovolstvo koe od nea se o~ekuva - ~uvstvo na sigurnost - edinstveno vrz osnova na konvencija. Drugite doblesti se korisni bez ogled na toa dali drugite lu|e znaat deka nekoe su{testvo poseduva razboritost, temperament i hrabrost. Me|utoa, ne~ija pravda e korisna edinstveno ako ~ovekot e nau~en da bide praveden. Porocite se zlo nezavisno dali se obvineti ili drugi moàt da gi obvinat. Me|utoa, nepravdata e zlo edinstveno ako se otkrie tenzijata me|u pravdata i ona {to po priroda e dobro {to najdobro se gleda ako pravdata se sporedi so prijatelstvoto. I pravdata i prijatelstvoto se zasnovaat na kalkulacija. Me|utoa, prijatelstvoto e vistinski prijatno i poèlno samo za sebe. Toa vo sekoj slu~aj ne e zdru`livo so prisilbata. Me|utoa, pravdata i zaednicata koja se griì za pravdata (gradot - dràva) nastanuva i is~eznuva preku prisilba. A prisilbata ne e prijatna.703 A {to se odnesuva do suNavedeno spored Strauss, L. Prirodno pravo i istorija, PLAT , Beograd, 1997, str. 85-86. Epikur smeta{e deka nema zadovolstvo ako ne se prosledeno so sre}a i ottamu deka umot e najgolemo dobro "zo{to ne u~i deka ne moè za703
386
{tinata na pravdata, taa spored Epikur e instrumentalna vrednost koja vo najvisok interes na se~ie zadovolstvo sluì na toj na~in {to pretstavuva izvesen oblik na spogodba na site ~lenovi na zaednicata edni na drugi da ne si nanesuvaat {teta ili zlo. Od takviot dogovor sekoj poedinec ima korist, a taa so samoto toa pridonesuva za negovoto zadovolstvo.704 Za Epikur e zna~ajno toa {to tvrde{e deka nitu edna doblest nema smisla ako so nea ne se obezbeduva postignuvawe na sre}ata. Spored toa, za nego sre}ata e kriterium na pravednosta i moralnosta. No, toa e individualnata sre}a. Od vakvite stavovi na epikurejskata filozofija o~igledno proizleguva individualizam koj e vreden za pofalba, za{to e napraven presvrt kon po~ituvawe na li~nosta na ~ovekot. Toa se gleda osobeno ottamu {to epikurejcite smetaa deka site lu|e se ednakvi me|u sebe bez ogled na toa dali se slobodni ili robovi, Grci ili varvari. 2. STOI^KA FILOZOFIJA Stoi~kata filozofija za koja se smeta deka e me{avina na isto~na~kite duhovni vlijanija i kinizmot,705 ja osnova Zenon od Kitija na Kipar (336-264). Stoi~arite, koi ja prodolìja idejata za ednakvosta na site lu|e (edinstvenata razlika me|u lu|eto e razlikata me|u razumen i lud ~ovek), propovedaa ìvot bez strasti, ne~uvstvitelnost (apathia) i du{even mir (ataraxia), kako posledno zasolni{te na sre}ata. Tie ja reinkarniraa prvobitnata ideja za prirodnoto pravo, no za prvpat go proglasija za merilo na site vaè~ki zakoni na site posebni dràvi. Spored niv, pravoto i pravdata se bo`ja tvorba, i kako takvi ve~ni, nepromenlivi i zadolìtelni za site lu|e Pritoa, tie prvi go iskaàa uveruvaweto za potrebata od bratstvo me|u lu|eto i go proglasija celiot svet za golem polis (kospomopis). Za najzna~ajniot pretdovolno da se ìvee, a istovremeno da ne se ìvee umno, (me|utoa) i obratno, ne moè da se ìvee umno, a da ne se ìvee vo zadovolstvo." Spored toa najgolemoto uìvawe ne i sre}a kako {to u~e{e klasi~nata doktrina od Sokrat do Aristotel - vo celosna predadenost na du{ata i doblesta, na ona {to e vnatre{no vo ~ovekot. Zna~i, mora da se vodi smetka i za li~nata sre}a, za{to "koga ~ovekot e ispolnet so sloboda od bolka i strav se rastopuva zimata vo negovata du{a." Epikur e vaèn za filozofijata na pravoto ottamu {to prv tvrde{e deka politi~kata zaednica nastanuva od dogovor ( simbolon) koj go sklu~uvaat slobodni i ednakvi gra|ani zaradi op{ta korist i obezbeduvawe na mirot. Pravdata ne e ni{to apsolutno, tuku posledica na zaemna spogodba, a nastanuva tamu kade {to lu|eto me|usebno se obvrzuvaat eden na drug da ne mu nanesuvaat {teta. Tadi}, Lj. str. 38-39. 704 Grejling E. K. op. cit. str. 65-66. 705 Kini~kata {kola svoeto ime go stekna spored Diogen od Sinopa.
387
stavnik na stoicizmot Hrisip (281-108), zakonot e kral vo site bo`ji i ~ove~ki raboti. Zakonot mora da e avtoritet koj opredeluva {to e moralno i nemoralno: toj e pravilo za pravoto i nepravoto. Ovoj vistinski um (orthos logos, recta ratio) ili op{t zakon, istovremeno e lex natura i lex divina, toj e ve~en i kako norma vaì i za umnite i za neumnite su{testva. Spored toa, toj e mera na ona {to e pravedno i nepravedno. Od ve~niot um koj gospodari so svetot proizleguva nikulecot koe na ìvotnite im go dava instinktot, a na lu|eto razumot (finalen determinizam). ôvekot pak, vo svetskiot tek e sporeden so pes koj e privrzan za nekoja kola. Ako pesot e pameten, toga{ toj volevo }e tr~a po kolata, a ako so laewe se opira na zadnite noze, toga{ }e bide vle~en.706 Odnosot sprema svetskiot tek e merilo na moralnite vrednosti. Dobrite ja sledat sudbinata dobrovolno i na toj na~in harmoni~no se vklopuvaat vo poredokot na svetot. Lo{ite, koi se opiraat na sudbinata sakaat da go popre~at toj poredok, no toa go pravat bez uspeh (li~nata sloboda celosno e ograni~ena od seop{tiot determinizam).707 Stoi~arite u~ea deka samoto praktikuvawe na doblestite e najgolemo dobro i samo po sebe dovolno da go usre}i ~ovekot vo sekoja navolja pod kapata nebesna.708 Nivnata odbrana na doblestite be{e navVo ovaa smisla }e se izjasni i Seneka - Ducent volentem fata, nolentem trahunt (Nu`nostite go vodat onoj {to saka, a go vle~at onoj {to nesaka). 707 Navedeno spored Tadi}, Lj. op. cit. str. 40. Vo literaturata se smeta deka prvata razviena prirodnopravna doktrina se javuva duri so stoicizmot. Stoicizmot go afirmira edinstvoto na prirodniot i moralniot zakon koi gi naloùva ìvotot vo soglasnost so intelektualisti~ki, antiinstinktivisti~ki i antihedonisti~ki sfatenata ~ove~ka priroda koja se soznava so pomo{ na "ispravniot razum" (orthos logos, recta ratio) i univerzalniot, kosmi~ki zakon koj se identifikuva so svetskiot um i providenieto. Taka, stoi~kiot poim logos gi opfa}a poimite theos, nus, dike, fisis i nomos. Primorac, I. op. cit. str. 172. 708 Spored stoi~arite eti~ka cel na ìvotot e razumen ìvot, t.e. ìvot so koj ~ovekot nikoga{ ne mu protivre~i na samiot sebesi, so svoeto deluvawe ne go poreknuva svojot zbor ili so sega{nata dejnost minatoto, tuku go pravi ona {to spored najdobro uverenie go smeta za dobro i taka sekoga{ ostanuva ednakov na sebesi. Zenon rekol deka cel na eti~kiot ìvot e skladen ìvot, a Kleant dopolnil so prirodata i ottoga{ ostanalo na~eloto da se ìvee vo soglasnost so prirodata. Pod priroda pak, Hrisip gi podrazbiral poedine~nata ~ove~ka i op{tata kosmi~ka priroda pa stoi~koto na~elo go objasnuval kako sklad na individualnata priroda so op{tata priroda. Spored prirodata ìvee toj koj {to umee da gi sovlada niskite nagoni, koj go slu{a razumot i ne dopu{ta so nego da zagospodarat strastite. Edinstvenoto dobro e doblesta, a taa e dovolna za blaèn ìvot, edinstvenoto zlo e lo{otilukot, a nadvore{nata dobra, na primer, bogatstvoto, ubavinata, polo`bata, duri i samiot ìvot se indiferentni. Doblesta se sostoi vo celosno ispolnuvawe na
706
388
istina hrabra, tie smetaa deka nivnata sovr{enost e su{tinska i sodràna vo prirodata na samite ne{ta i deka ne moè da ja izmeni kakva bilo nadvore{na okolnost - pa spored toa deka doblesta treba da e poèlna zaradi nea samata, a ne samo zaradi korista {to moè da ja donese. I so odled na toa {to e taka, toga{ konsekventno na toa nitu nekoja nadvore{na nepovolnost koja slu~ajno ja sledi ne moè da ja izmeni su{tinskata okolnost na samite ne{ta ili da napravi doblesta i za moment da stane nepoèlna. Ottamu vo slu~ai na stradawa i smrt predizvikana so doblestno dejstvie, a nemaj}i nikakva sigurna pretstava vo vrska so idna nagrada (iako najmudrite navistina i se nadevale i veruvale deka vo zna~itelna mera e i mo`na), za da ostanat dosledni na svoite sopstveni principi bile prisileni da pretpostavuvaat deka ostvaruvaweto na doblestite samo po sebe e nagrada vo site slu~ai i dovolna kompenzacija za site stradawa na svetot. Pa soodvetno na toa navistina hrabro go tvrdea i toa deka ~ovek ne samo {to sekako pobrgu treba da se opredeli za ostvaruvawe na doblestite pred site ostanati gre{ni zadovolstva na svetot, tuku deka toj, dokolku se najde vo takva prilika, treba da izbira bez skrupuli porado da gi podnesuva site nevolji praktikuvaj}i ja doblesta, odo{to preku grev da japostigne seta mo`na sre}a. I navistina e prekrasnoi treba da mu se voshituvame na prikladnotoprektikuvawe od nekoi, kako na primer od strana na Regul709 koj porado izbralnajokrutna mo`na smrt odo{to da ja pogazi ver-
dol`nostite i pravewe na ona {to mu dolikuva na ~ovekot. Najvaèn uslov za ìvotot kako skladna celina e sovladuvawe na afektite. Ovoj poim ne gi opfa}e samo ~uvstvata koi go sledat tekot na na{ite prestavi, tuku i ona {to spored Kantovata terminologija se narekuva strast. Po op{tata stoi~ka filozofija afektite se "prekumerni nagoni" a gi ima glavno ~etiri: bolka, strav, poùda (kopne`) i naslada. \uri}, M. Uvod o Rimskoj filozofiji i njenu stoicizmu, Seneka, L. A, Rasprava o blaènom ìvotu, Grafos, Beograd, 1978, str. 21. 709 Mark Atilij Regul za vreme na svojot vtor konzulat vo Afrika be{e faten vo zaseda od lakedejmonskiot voda~ Ksantip. Vo Senatot vo Rim be{e ispraten otkako mu poloì zakletva na kralot Hamilkar (tatko na Hanibal) deka ako ne izdejstvuva vra}awe na nekoi blagorodni zarobenici kaj Punite, samiot }e se vrati vo Kartagina. Regul smeta{e deka ne e polezno da se vratat zarobenicite za{to se mladi lu|e i dobri voda~i, a deka nego go sovladala starost. Negovoto mislewe be{e prifateno od Senatot i zarobenicite bea zadràni, a toj se vrati vo Kartagina. "Taka dodeka poleka umira{e od bdeewe be{e vo podobra polo`ba otkolku da ostane{e doma kako starec, porane{en zarobenik i verolomen biv{ konzul." Ciceron, M. T. Za dol`nostite, Magor, Skopje, 2005, str. 216. Ottamu, Ciceron smeta{e deka postojat dol`nosti koi ~ovek treba da gi ispolni duri i kon onie od koi doìveal nepravda. Ako nekoj pottiknat od opredeleni okolnosti ne{to mu veti na neprijatelot dolèn e da go ispolni dadenoto vetuvawe. Taka be{e i so Regul.
389
ata zadadena na neprijatelite. Me|utoa, po seto ova sepak jasno e deka op{toto ostvaruvawe na doblesta {irum svetot ne e mo`no da se podrì od ova stanovi{te. Samoto teoretizirawe e prekrasno, me|utoa retko se podmrdnuva podaleku od samiot zbor. I onie malubrojnite koi rabotele vo soglasnost so nea ne nai{le na sledbenici. Lu|eto nikoga{ nema vo celost, a ne e ni logi~no od niv toa da se o~ekuva, da se otkaàt od site udobnosti koi ìvotot im gi pruà, duri i od samiot ìvot, a za toa da ne o~ekuvaat nekoja nagrada.710 V. RIMSKIOT STOICIZAM Svojata dejnost stoi~kata filozofija }e ja prodolì vo Rim preku Seneka (3-65), robot Epiktet (50-130) i imperatorot Marko Aurelie (121-180). Vo rimskiot stoicizam se pojavi terminot lex aeterna (ve~en zakon), koj kako sudbina vladee so svetot.711 1. SENEKA Spored Seneka, najvisokoto dobro treba da se vozdigne na viso~ina od koja ne moè da go simne nikakva sila i do koja nema pristap nitu bog, nitu nade`ta, nitu stravot, ni {to i da e drugo {to bi moèlo da go ograni~i pravoto na najvisokoto dobro. Na taa viso~ina samo doblesta moè da se ka~i i ~ovek samo koga odi naporedno so doblesta moè da ja sovlada taa viso~ina. Doblesta hrabro }e stoi i {to i da se slu~i se }e podnesuva ne samo trpellivo, tuku i so draga volja i }e bide uverena deka sekoja te{ka polo`ba e uslovena so zakonite na prirodata. I kako {to dobar vojnik gi podnesuva svoite rani, gi broi svoite luzni i proboden so streli umiraj}i }e go saka vojvodata za koj padnal: taka i toj vo srceto }e ja nosi onaa stara naredba: odi po bo`jiot stav! No koj se àli i pla~e i vozdivniva koga treba da go pravi toa {to mu e naredeno, toj na toa }e bide so sila prinuden i naredbite }e mora protiv svojata volja da gi izvr{uva. Me|utoa, zarem ne e ludost da dopu{ta{ da te vle~at odo{to samiot svoevolno da odi{? Navistina, isto taka, bi bilo ludost i nepoznavawe na uslovite na svojot ìvot koga nekoj bi se àlel na te{ka nesre}a ili bi se ~udel i nedostojno go podnesuva ona {to im se slu~uva ne samo na dobrite, tuku i na lo{ite, mislam na bolest, na nesre}ni slu~ai na slabost i na site ostanati neprijatnosti {to se pojavuvaat vo ~ovekoviot ìvot. Se
koj pove}e saka{e da bide kaznet so izma~uvawe otkolku da go pogazi vetuvaweto {to im go be{e dal na neprijatelite. Ibid, str. 38. 710 Klark Samuel, v. Tubi}, R. Britanska filozofija morala, Eri~ke teorije od XVII do konca XIX vijeka, Svjetlost, Sarajevo, 1978, str. 188-189. 711 Tadi}, Lj. op. cit. str. 42.
390
{to treba da se trpi spored sklopot na vselenata treba da go primime so hrabro srce. Zgora na toa obvrzani sme da gi podnesuvame nesre}ite na smrtnite lu|e i da ne se zbunuvame so ne{to {to ne moème da go izbegneme, za{to toa ne e vo na{a mo}. Rodeni sme vo kralstvo: slobodata se sostoi vo pokoruvawe na boèstvoto. Vo doblesta, zna~i, leì vistinskata sre}a.712 [to }e ti sovetuva doblesta? Ni{to da ne zema{ za dobro ili za zlo {to moè da ti pripadne so doblest ili so poro~nost, potem da bide{ nepokolebliv duri i toga{ koga zloto proizleguva od dobro, da li~i{ na boènstvo kolku {to toa e mo`no. Me|utoa, {to ti vetuva boèstvoto za toa? Ne{to golemo i ednakvo na boènstvoto: na {to i da e nema da bide{ prisiluvan, nema da ti bide potreben nikakov ~ovek, }e bide{ sloboden, obezbeden i nema da trpi{ {teta, ni{to nema da se obiduva{ zaludno, vo ni{to nema da bide{ popre~en, se {to ti e po èlba }e ti se ostvaruva, nema da ti se slu~uva ni{to neprijatno, ni{to protiv tvoite o~ekuvawa i tvoite èlbi.713
712
Postojat dva vida sre}a i ottamu dve boìci na sre}ata: Felicitas se odnesuva na ona {to lu|eto go steknuvaat po svoja zasluga, a Fortuna - ona {to kako dobro im se slu~uva slu~ajno i na dobrite i na lo{ite bez da se proveruvaat zaslugite. Prvata boìca - Felicita gi pravi lu|eto sre}ni po nivna zasluga, a vtorata - Fortuna gi pravi sre}ni i dobrite i lo{ite bez ogled na zaslugata, pa taka tie ne mora da bidat pravedni. Toa, spored Avgustin, bila i celta na izmisluvaweto na boìcata Fortuna - lugeto da ne vodat smetka za pravednoto ìveewe, za{to gi pravi sre}ni bez nikakva nivna zasluga. Avgustin natamu veli, ako e vistina deka Felicita e boìca, za{to ne e vostanoveno da se po~ituva samo taa (me|u brojnite rimski boèstva, m.z.) koga samo taa moè da dodeli se i so mal izdatok da te napravi sre}en. Za{to, posakuva li nekoj ne{to zaradi ne{o drugo osven za da bide sre}en. Ako sre}ata ne e boìca, tuku, {to e vistina, dar bo`ji, toga{ neka se pobara onoj bog {to moè da ja daruva i neka se napu{ti {tetnoto mnoèstvo la`ni bogovi, {to suetno gi slavi mnoèstvoto glupaci koi od bo`jite darovi si pravat bogovi, dodeka nego (Isus Hristos), ~ii {to darovi se tie go navreduvaat so nepokoleblivosta na svojata nadmena volja. I taka ne moè da se izbegne onoj koj ja po~ituva kako boìca sre}ata, a go zapostavuva boga, daritelot na taa sre}a, isto kako {to ne moè da go izabegne gladot onoj koj liè nacrtan leb i ne go bara lebot od ~ovek koj ima vistinski leb. Za ovie boìci Avgustin zboruva i sedmata kniga. Tamu veli deka fortuna sekomu mu gi dava svoite darovi ne spored nekoja razuna raspredelba, tuku kako slu~ajno }e i padne... Fortuna, gospodari vo se: taa site ne{ta gi slavi i zapostavuva pove}e spored svojata èlba, otkolku spored vistinata. Avgustin, A. Za dràvata bo`ja, Kultura, Skopje, 1997, str. 220. 713 Seneka, L. A, Rasprava o blaènom ìvotu, Grafos, Beograd, 1978, str. 47-48.
391
Teì{te na etikata na Seneka e prakti~na etika... Negova glavna cel e da odgovori na pra{aweto na koj na~in ~ovekot moè da postigne blaèn ìvot i nao|a deka moè da go postigne samo toga{ koga se oslobodil od nadvore{nite minlivosti na ìvotot i go na{ol teì{teto vo samiot sebesi: koga sfatil deka blaèniot ìvot ne se sostoi vo nasladite, tuku vo ìvot spored prirodata, koga doblesta ja zasakal kako edinstveno ~ovekovo dobro, koga mu izbegal na sramot kako na edinstveno zlo koga cvrsto se uveril deka seto ostanato bogatstvo, polo`bi, zdravje, sila i vlast ne im pripa|aat nitu na dobrite ni na zlite, tuku se nao|aat vo sredinata me|u tie dve. A doblesta koja se sostoi vo vnatre{nata postojanost se steknuva so neprestana borba so na{ite prohtevi i afekti. Za toa ni dava upatstva filozofijata koja spored Seneka ne e ni{to drugo, tuku eti~ka kultura. Nikoj ne e polo{ od drug, duri ni robot. Najvisokoto blaènstvo se sostoi vo ìv otot za drugi: alteri vivas oportet, si vis tibi vivere. Kako bog taka i du{ata koja e negov izliv, se od telesna priroda. Vo toa Seneka se soglasuva so starite stoi~ari, me|utoa psiholo{kiot materijalizam ne mu pre~i kako i Filolaj i Platon, teloto go smeta kako "tovar i kazna" za du{ata. Du{ata e "sveta i ve~na" a teloto e samo nejzina "zandana" i "okov." Vo teloto se nao|a potekloto na site zla i na{ito ìvot e borba so niv. Teloto za du{ata e samo gostinski stan, koj so vreme vo vistinski moment treba da se ostavi. Kako {to prestojot vo maj~inata utroba e samo podgotovka za ìvot nadvor od nea, taka celokupniot ovozemski ìvot e podgotovka za ìvot posle smrta. Treba da se bide {to posli~en na boga. Denot na smrta e den na ra|aweto na ve~nosta i den na golemiot sud koj nad sekogo }e izre~e presuda. Mislite na Seneka mnogu ~esto mu se pribliùvaat na hristijanskata etika. Ottamu ne e ~udno {to, vrz osnova na u~eweto na Seneka za boga, za ve~nosta, za qubovta sprema bli`niot, za milosta, za pomo{ta duri i na svoite du{mani, crkovnite tatkovci go smetale za hristijanin.714 2. CICERON Vo odnos na pravdata vo rimskata pravna misla naj~esto se izdvojuva Mark Tulie Ciceron (106-43 p.n.e) koj vo svoite dela "Za republikata" (De Republica) i "Za zakonite" (De legibus) zboruva za postoeweto na praveden zakon. Spored Ciceron, moralnoto dobro se sostoi od ~etiri osnovni (vrhovni) doblesti: 10 prudentia (mudrost, pamet, razboritost), 20 pravednost (iustitia), 30 hrabrost (fortitudo) i 40 umerenost (temperamentia).
\uri}, M. Uvod o Rimskoj filozofiji i njenu stoicizmu, Seneka, L. A, Rasprava o blaènom ìvotu, Grafos, Beograd, 1978, str. 227-28.
714
392
Ciceron, preku besedite na Lucie Furije Fil (Lucius Furius Filus), na kogo mu ja dava ulogata na Karnead715 da ja napa|a pravdata, vo svojata "Dràva" veli: "Zada~a na golemite lu|e (Hrisip, Platon i Aristotel) be{e da ja radviàt od son onaa doblest koja, ako taka moè da se kaè, e edinstvena, najplemenita, najdare`liva koja e rodena pobrgu za dru|i odo{to za sebe, koja gi saka site drugi odo{to samata sebesi i da ja postavat na boènski prestol vedna{ pokraj mudrosta. Me|utoa, nivnata volja i re~itost gi sovlada predmetot za koj govorea. Za{to koga stanuva zbor za pravoto, moème da zboruvame samo za pozitivnoto, no ne i za prirodnoto pravo. Za{to, koga bi postoelo prirodnoto pravo, isto kako i toploto i ladnoto, gor~livoto i slatkoto, pravednoto i nepravednoto bi bilo ednakvo za site.716 Toa me|utoa, ne e slu~aj, za{to ako bi sakal da gi opi{am razli~nite oblici na (pozitivnoto) pravo, ustanovi, obi~ai i naviki,717 }e pokaàm, ne samo deka se razlikuvaat od narod do narod, tuku deka i vo eden grad, pa duri i vo na{iot, iljadnici pati se izmeneti.718 So cel da se otvorat site pra{awa {to odat vo prilog na nepravdata za potem argumentirano da se pobijat, Ciceron se pra{uva: Ako e dol`nost na pravedniot ~ovek, ako mu e svojstveno na sekoj ~oSpored skeptikot Karnead (214-129), osnova~ na novata akademija, nepostoi nikakvo prirodno pravo, za{to site lu|e i ostanatite ìvi su{testva, pod vodstvo na prirodata se stremat kon sopstvenata korist. Ottamu, nema nikakva pravednost, a ako postoi kakva i da e pravednost taa e najgolema ludost, za{to grièj}i se za tu|ite koristi si na{tetuva sebesi. Grocius, H. De iure belli ac pacis (Prologomena). Prevod na Gotran, V. vo Filipobvi}, V. Filozofija renesanse, Matica Hrvatska, Zagreb, 1956. str. 231. 716 Ciceron, Dràva, PLAT, Beograd, 2002, str. 96. 717 Taka, Taurite na Crnoto more, egipetskiot kral Busirida, Galite, Karta|incite, `rtvuvaweto na lu|eto na besmrtnite bogovi go smetaa za poboèn i krajno bogougoden akt. @ivotnite pravila se tolku razli~ni taka {to Kri~anite i Etolcite razbojni{tvoto go smetaat za ~esen akt. Spartancite pak, tvrdele deka celata teritorija koja so kopje moàt da ja dostignat e nivna. Atinjanite duri javno se zakolnuvaa deka nivna cela e zemja {to ra|a maslinki i ìto, dodeka Galite tvrdea deka zemjodelskite raboti se sramni, pa zatoa naoruàni go `neele ìtoto. A nie "najpravednite lu|e" ne im dopu{tame na narodite preku Alpite da sadat maslinovi drvja i loza za na{ite maslinovi poliwa i lozja da imaat pogolema cena. Koga toa go pravime, tvrdat deka mudro pravime, me|utoa, ne pravedno. Ciceron, Dràva, PLAT, Beograd, 2002, str. 97. 718 Taka, na primer, sega onoj na{ tolkuva~ na zakonite Manilije zboruva poinaku za pravata na ènite koga stanuva zbor za nasledstvoto, od ona {to go govorel kako mlad za Vokonievijot zakon (Vokonieviot zakon od 169 ili 174 god. p.n.e. go ograni~uval pravoto na nasleduvawe, zabele{ka na preveduva~ot) ne be{e donesen. Ibid, str. 97-98.
715
393
vek da mu se pokoruva na zakonite koi se tie zakoni i dali toa vaì za koi bilo zakoni {to se vo sila? Odgovorot e deka: Doblesta ne dopu{ta nepostojanost, a spored prirodata ne trpi nepostojanost. Zakonite gi potvrduva kaznata, a ne na{eto ~uvstvo za pravednost. Zakonite vo sebe ne sodràt ni{to {to e prirodno od {to sleduva deka pravednite lu|e ne stanuvaat takvi po priroda. Dali e vistina koga velat deka vo zakonite vladee raznolikost, a deka dobrite lu|e po priroda ja sledat onaa pravda koja navistina postoi, a ne onaa za koja samo mislat deka e toa. Tokmu toa e odlika na dobriot i praveden ~ovek sekomu da mu go dodeluva ona na {to toj e dostoen. Potoa, Ciceron kako odgovor na pra{aweto {to da mu se dodeli kako prvo na ìvotnite? smeta deka ne prose~ni, tuku golemi i u~eni lu|e (Pitagora i Empidokle) velat deka pravnata polo`ba na site ìvi su{testva e ednakva i izvikuvaat deka im sledat surovi kazni na onie koi }e povredat ìvotno. Zatoa, zlostor e da im se na{tetuva na ìvotnite. Potoa sleduvaat argumenti deka razli~nosta na zakonite vo razli~ni dràvi se zasnova vrz nivnata korisnost, a ne vrz pravdata i deka vrz korista se zasnova i nivnata izmena. Zakonot ne go poznava prirodnoto pravo, tuku lu|eto, kako i site drugi ìvi su{testva prirodno se rakovodat spored principot na korisnosta. Zatoa pravdata ne postoi, a ako i postoi se pretvora vo glupavo povreduvawe na sebesi zaradi drugi. Najdobara primer za toa e Rim koj svojata imperija ja stekna so nepravda, za{to so politika na pravdata Rim povtorno bi stanal ona {to be{e, mal nezna~itelen grad. Ona {to vo dràvata go narekuvame pravda e samo dogovor za samosovladuvawe, a toa e plod na slabost, zasnovan isklu~ivo vrz principot na korista. Site vladeteli vladeat na na~in koj im donesuva korist, a ne vo interes na onie so koi vladeat. Me|u provokativnite ramisluvawa protiv pravdata se i slednite negovi zabele{ki. Koga }e se pojavi zaemen strav i ~ovekot po~ne da zayira od ~ovek, stale` od stale`, toga{ koga nikoj sam sebesi ne si veruva, se ra|a nekoja tajna spogodba me|u narodot i mo}nicite. Toga{ nastanuva onoj sloèn tip na dràvno ureduvawe falen od Scipion. Majka na pravednosta ne e ni prirodata nitu voljata, tuku nemo}ta. Za{to ako od tri ne{ta treba da se stremi kon edno - najdobro e nepravdata da se pravi ako e mo`no nekazneto, kako vtoro, da ne se pravi i da ne se trpi, a najbedno od s e da se najde vo postojana borba pa ~as nepravdata da ja pravi, a ~as da se trpi.719 Na krajot od sevkupnite razmisluvawa koi ne pretstavuvaat ni{to drugo, tuku samo sledewe na Karnaedesovata argumentacija protiv pravdata, se izvlekuva zaklu~okot deka pravdata pretstavuva ludost,720 i nasproti toa deka podobro
Ibid, str. 99. Fil: Postavuvam pra{awe: ako postojat dvajca od koi edniot primer na dobrina, po~ituvan, isklu~itelno praveden i ~esen, a drugiot se ista720 719
394
da se sledi mudrosta, {to }e re~e korista.721 Opredeleni stanovi{ta na Ciceron, {to se zagubeni vo deloto "Dràva," moàt da se izvle~at od nekoi fragmenti so~uvan od stana na Laktancije (250-325) i Tertulijan, kako i od ostanatite negovi dela. Vo niv, Ciceron veli deka vistinskiot zakon pretstavuva ispravno na~elo koe e vo soglasnost so prirodata, primenliv na site, siguren i ve~en. Toj preku naredbite povikuva na dol`nost, a preku zabranite odvra}a od nedela. Pa sepak dodeka ~esnite lu|e negovite naredbi i zabrani gi po~ituvaat, tie naredbi i zabrani za ne~esnite ne pretstavuvaat nekakva opomena. Takviot zakon ne e pravedno da se zameni so nov, nitu delumno ili vo celost da se ukine. Od toj zakon ni senatot nitu narodot ne moàt da ne oslobodat, za nego ne e potreben nekoj koj }e go protolkuva ili }e go pojasni. Ne postoi eden zakon vo Rim, a drug vo Atina, eden sega a drug podocna, tuku site narodi vo site vremiwa }e gi opfati eden zakon, ve~en, nepromenliv. A toj koj }e go smisli, predloì, donese, }e go pretstavuva kako nekoj zaedni~ki bog, u~itel i zapovednik na site. Ako nekoj ne mu se povinuva, toa }e pretstavuva kako nekakvo begstvo od samiot sebesi, prezirawe na svojata ~ove~ka priroda, pa takviot ~ovek so samiot svoj akt }e gi odeva najgolemite kazni,
knuva so nedela i drskost, a pritoa gra|anite se najdat vo zabluda poradi koja onoj dobriot go smetaat za zlostornik, opak i bezo~en ~ovek, a onoj drugiot, isklu~itelno ne~esniot go smetaat za neobi~no dobar i siguren, poradi takvoto mislewe na site gra|ani onoj dobriot ~ovek bi bil ma~en, ograben, pa na krajot racete bi mu gi otsekle, o~ite izvadile, bi bil kaznet, okovan, spaluvan, progonet, osiroma{en, i kone~no sosema opravdano na site bi im se ~inelo najbeden. Za toa vreme onoj ne~esniot ~ovek bi bil falen, po~ituvan, sakan od site, podveden na site po~esti, na najvisoka vlast, so sekakvo blago, od site strani bi mu doa|alo izobilstvo, i kone~no spored misleweto na site bi se smetal za najdobar i najdostojen za sakakva isklu~itelna sre}a. Koj }e bide tolku lud pri odlukata da se koleba na ~ie mesto bi sakal da bide? A seto ona {to vredi za poedinecot vredi i za narodite: nitu edna dràva ne e tolku nerazumna da ne saka pove}e nepravedno da zapoveda, odo{to ~esno da robuva. Ibid, str. 101. 721 Mudrosta naloùva da se natrupuva blago, bogatstvoto da se zgolemuva, granicite da se pro{iruvaat (pa ottamu bi poteknalo i ona falewe vklesano na spomenicite na najgolemite vojskovoditeli: Gi pro{iril granicite na imperijata - da ne do{ol do ne{to tu|o?), da se vladee so {to e mo`no pogolem broj lu|e, da im se prepu{ta na zadovolstvata, da se bide mo}en, da se kralstvuva, gospodari. Pravednosta, pak, u~i sprema site da bideme obzirni, da vodime grià za ~ovekoviot rod, sekomu da mu go davame ona {to e negovo i da ne se dopirame do tu|i ili javni svetosti. Zna~i, {to sleduva ako mu se povinuva{ na mudrosta? - bogatstvo, mo}, vlijanie, po~asti, najgolema vlast, kralstvo - bilo da se raboti za oddelni narodi poedinci ili narodi." Ibid, str. 100.
395
duri i ako go izbegnal seto drugo {to se smeta za stradawe."722 Spored Ciceron, mudrosta se odnesuva na soznavaweto na vistinata, a od ostanatite tri doblesti najgolemo zna~ewe ima onaa koja lu|eto gi drì vo me|usebna povrzanost i ìvotot donekade go pravi zaedni~ki. Taa se sostoi od dva dela: pravdata koja najpove}e zra~i so doblest i spored koja se steknuva nazivot na dobar ~ovek (vir bonus)723 i pravda srodna na dobrodetelta koja moè da se nare~e i dobrina ili golemodu{nost. Prvata zada~a na pravdata e nikoj nikomu da ne mu pravi zlo dokolku ne e predizvikan so nepravda, i natamu, so zaedni~kite ne{ta da se sluìme za zaedni~ki celi, a samo so privatnite kako so svoi. Vo prirodata, vsu{nost, nema privatna sopstvenost, tuku taa nastanuva ili so realno zaposednuvawe, koga nekoj }e zazeme nenaselena oblast ili so pobeda, koga nekoj so vojna ne{to }e grabne, ili so zakon, dogovor, spogodba, dodeluvawe. So ogled na toa {to na ovoj na~in sekoj raspolaga so ona {to po priroda bilo zaedni~ko, proizleguva deka sekoj treba da se zadovoli so ona {to mu pripadnalo, i ako nekoj od toa za sebe ne{to prigrabi, }e go pogazi zakonot na ~ovekovoto op{testvo. Me|utoa, so ogled na toa {to ne sme rodeni samo zaradi sebesi, kako {to toa izvonredo go kaùva Platon, tuku vrz nas polaga pravo delumno tatkovinata, a delumno prijatelite, ili kako {to toa poinaku bi go kaàle stoi~arite, seto ona {to zemjata go proizveduva mu sluì na ~ovekot i samite lu|e se sozdadeni da moàt edni na drugite da im koristat, i ovde treba da ja sledime prirodata kako voda~ i da dademe svoj pridones kon zaedni~kioto dobro, kako i so zaemni uslugi, so spremnosta, rabota i so svoite sposobnosti da gi zacvrstime vrskite na ~ovekovata zaednica. Osnovata na pravdata pak, e vernost, a toa zna~i sigurnost i vistinitost na zadadeniot zbor i dogovor. Vrz osnova na ova, iako toa nekomu moè da mu izgleda usileno, }e se osmelam ovde da gi podràm stoi~arite koi gri`livo istraùvaat od kade poteknuvaat zborovite i tvrdam deka zborot fides doa|a od fiat, za{to e storeno toa {to e re~eno. Nasproti pravdata e nepravdata: prviot vid nepravda e na onie koi ja pravat nepravdata, a drugiot, na onie koi{to iako moàt, ne ja progonuvaat nepravdata {to im se nanesuva na drugi. Za{to, koj na drug nepravedno mu se vpu{ti naveden bilo od gnev ili od nekakva druga strast, treba da se smeta kako da dignal raka na svojot drugar, a ako drugiot ne go brani i, koga toa moè, ne i se sprotivstavuva na nepravdata, tolku zgre{il kako da gi zapostavil roditelite ili prijateli722 723
Ibid, str. 100. A eve kako sporede Marko Aurelij moèl da se prepoznae dobar ~ovek od toa vreme: Ednostaven i dobar ~ovek treba da bide sli~en kako onoj koj silno mirisa na pot, taka {to sekoj koj }e mu se pribliì, sakal, ne sakal, vedan{ da go zabeleì toa. Aurelij, M. Za samiot sebe, str. 162.
396
te ili tatkovinata.724 Osven toa, kaj sekoja nepravda treba strogo da se vodi smetka dali e storena vo nekoe du{evno rastrojstvo, koe obi~no e od kratko traewe, ili se vr{i svesno i podgotveno. Sekako deka se polesni onie slu~ai koi nastanuvaat poradi nekoja vonredna du{evna vozbuda, odo{to onie koi se podgotveni smisleno i vo mir.725 Nepravdite {to se nanesuvaat namerno i samo zaradi èlba nekomu da mu se na{teti ~esto proizleguvaat od strav, za{to ~ovek {to razmisluva da mu na{teti na drug, se pla{i deka ako toj ne nanese nekakva nepravda, samiot }e ja doìvee. Sepak lu|eto najmnogu pristapuvaat kon nanesuvawe nepravdi za da go dobijat toa {to go sakaat, zna~i naj~estata pri~ina za ovoj porok e al~nosta (avaritia).726 Nepravdata, nastanuva i so izvrtuvawe na pravoto, odnosno ne samo so mnogu prepredeno, tuku i so zlonamerno tolkuvawe na zakonot. Ottamu i nastanala onaa ve}e op{topozanata izreka: Summum ius, summa iniuria.727 Na ovoj na~in ~esto se gre{i duri i vo dràvnite raboti. Takov e slu~aj so vojskovoditelot Kleoman, koj so neprijatelot (Argivcite) sklu~il primirje od triset dena, pa nave~er im gi pusto{el poliwata, za{to spored nego primirjeto se odnesuvalo samo na denovite, a ne i na no}ite.728 No ottamu {to se slu~uva do`nostite da go promenat svojot lik, ponekoga{ stanuva pravedno duri i da ne se vrati doverenoto bogatstvo, da ne se ispolni vetuvaweto, da se pogazi vistinata i da ne se ispolni dadeniot zbor. Vo takvi slu~ai treba da se vratime na osnovite na pravdata: prvata, deka nikomu da ne mu se pravi zlo i potoa, na zaedni~kata rabota da se sluì. I koga tie ne{ta so vreme }e se promenat, se menuva i dol`nosta i ottamu ne sekoga{ e ista. Moè, na
Ima bezbroj pri~ini zaradi koi lu|eto obi~no ja zapostavuvaat odbranata na drugite i ja prenebregnuvaat ovaa dol`nost. Imeno, ne sakaat da se izloùvaat na neprijatelstva, na napor ili na tro{oci, zaradi nebre`nost, mrzlivost i tromost ili pak zaradi toa {to se tolku mnogu zafateni so svoite celi i so svoite raboti {to dozvoluvaat da bidat ostaveni na cedilo tie koi{to bi trebalo da se {titaat... Ima i takvi koi zaradi stremòt da si go za{titat imotot ili zaradi omrazat kon lu|eto }e re~at deka si ja gledaat samo svojata rabota, pa moè da se dobie vpe~atok deka nikomu ne mu nanesuvaat nepravda.. No i tie samo odbegnuvaat eden vid nepravda, a zapa|aat vo drug: imeno ja napu{taat ìvotnata zaednica bidej}i vo nea ne vloùvaat ni qubov, ni trud nitu ve{tina. Ciceron, M. T. Za dol`nostite, Magor, Skopje, 2005, str. 30 i 31. 725 Ciceron, M. T. O du`nostima, str. 115. 726 Ciceron, M. T. Za dol`nostite, str. 28-29. 727 Izrekata poteknuva od dramata na Terencie - "Samoma~itel" i obi~no i se tolkuva: premnogu strogata i cvrsta primena na zakonot (pravoto) doveduva do nepravda. 728 Ciceron, M. T. O du`nostima, str. 116-117.
724
397
primer, da se slu~i ispolnuvaweto na nekoe vetuvawe ili dogovor da stane {tetno bilo za onoj komu mu e veteno, bilo za onoj koj vetil. Taka, Neptun da ne go ispolnel ona {to na Tezej mu go vetil, Tezej ne bi go zagubil sinot Hipolit. Za{to, od trite èlbi, kako {to stoi tamu, tretata vo gnev posakanata èlba, mu bila da bide uni{ten Hipolit, a koga toa be{e postignato padnal vo najgolem o~aj.729 Spored toa ne treba da se dràt onie vetuvawa koi ne im se korisni na onoj koj gi dal, nitu na dol`nostite im e protivno pogolemata dol`nost da se pretpostavi na pomalata ako dadenoto vetuvawe treba pove}e da {teti odo{to da mu koristi na onoj komu mu e dadeno.730 Na primer, ako si vetil nekogo da go zastapuva{ vo parnica i ako vo me|uvreme ti se razboli sinot, nema da bide protivno na dol`nosta da ne go ispolni{ vetenoto, dodeka onoj komu vetuvaweto mu e dadeno pove}e }e otstapi od dol`nosta ako se poàli za neizvr{uvawe. A komu ve}e ne mu e jasno deka ne mora da se dràt vetuvawata koi nekoj gi dal prisilen od stravot ili bil izmamen so lukavstvo. Vsu{nost, najgolemiot broj na takvite obvrski se raskinuvaat so pretorskoto pravo, a ne so zakonot. Nepravdata nastanuva na dva na~ini ili so sila ili so izmama. Izmamata izgleda kako da e od redot na lisicite, a silata osobina na lavot. Nitu ednoto, ni drugoto ne mu dolikuvaat na ~ovekot, no sepak izmamata zasluùva pogolem prezir. Vo celiot rod na nepravdi ni{to ne e poodvratno od postapkite na onie koi se prikaùvaat deka se dobri lu|e, tokmu toga{ koga vr{at nepravda.731 Koga se raboti za dobrodetelta i golemodu{nosta, Ciceron predupreduva deka treba da se bide mnogu pretpazliv, odnosno prvo, da se vnimava dobrodetelta da ne bide na {teta na onie na koi naizgled dobro im se pravi nitu na ostanatite, kako i na toa dobrodetelta da ne bide pogolema od mo`nostite i najposle, sekomu spored zaslu|ite da mu se ukaùva. Toa, vsu{nost, e osnovot na pravdata so koj mora da se
Neptun (bog na moreto), na svojot sin Tezej (kral na Atina), mu dopu{til tri èlbi. Prvite dve mu gi ispolnil koga go vratil od podzemniot svet kade bil simnat za da ja graben Prozespina za svojot prijatel Pirit i koga mu go pokaàl patot od Lavirintot. Tretata bila da go ubie Hipolit kogo go osomni~il za prestap so ma}eata Fedra. 730 Ili, na primer, ako nekoj pri ~ista svest go ostavil me~ot kaj tebe i go bara vo ludilo, grev e da mu se vrati, a dol`nost da ne mu bide vraten {to }e stori{ ako nekoj koj pari ti doveril povede vojna protiv tatkovinata, dali }e mu gi vrati{? Spored moe mislewe ne bi smeel, za{to na toj na~in bi rabotel protiv dràvata od koja ni{to ne bi trebalo da ti e pomilo. Na toj na~in mnogu postapki koi spored svojata priroda izgledaat moralni so vreme stanuvaat nemoralni. Da se odrì vetuvaweto, da se ispolni dogovorot, da se vrati ostavenoto, seto toa stanuva nemoralno koga korisnosta }e ja izmeni svojata smisla. Ibid, str. 245. 731 Ibid, str. 121-122.
729
398
usoglaseni site postapki. Za{to, onie koi so svoite uslugi mu {tetat na onoj na koj izgleda kako da sakaat da mu korista, takvite ne treba da bidat smetani za dobrotvori nitu za uslu`ni lu|e, tuku za {tetni dodvoruv~i, dodeka onie koi na edni im na{tetuvaat za da bidat dare`livi kon drugi, vr{at ista takva nepravda kako tu|ata stvar za sebe da ja prisvojuvaat. Vpro~em, postojat mnogumina takvi koi osobeno èlni za sjaj i slava grabnuvaat od edni za drugite da gi zatrupaat so podaroci, a smetaat deka }e izgledaat kako dobrodeteli na svoite prijateli dokolku na koj i da e na~in gi zbogatat. Vsu{nost, seto toa e tolku daleku od dol`nostite {to ni{to so dol`nostite ne e vo pogolema sprotivnost. Treba zna~i da se gleda da se posluìme so onie uslugi koi pove}e im koristat na prijatelite, a nikomu ne mu nanesuvaat {teta. Vtoroto ne{to od {to treba da se ~uvame e dobrodetelta da ne bide pogolema od vistinskite mo`nosti. Za{to, onie koi sakaat da bidat pove}e dobrodeteli odo{to toa go dopu{taat prili}ite, gre{at najprvo vo toa {to se nepravedni sprema svoite najbliski, za{to onoj imot koj bi bilo popravedno niv da im go dadat i ostavat im go prenesuvaat na drug. Osven toa, vo takvata uslu`nost naj~esto se krie èlba za grabawe i nepravedno ~apawe za da se dojde do dovolno sredstva za raskala{enost. Treba u{te da se spomne deka ima mnogumina koi ne se tolku po priroda dare`livi kolku {to so ~estoqubie se vodeni za da izgledaat golemodu{ni, a pravat mnogu ne{ta koi pove}e poteknuvaat od raskala{enost odo{to od dobra volja. Ottamu, takvoto pretvorawe e poblisku do sueta, odo{to do dobrodetelstvo ili do moralot. Treto ne{to na koe Ciceron obrnuva vnimanie e toa deka vo dobrodetelta se vr{i izbor spored zaslugata. Pritoa, treba da se zeme predvid i karakterot na onoj komu uslugata mu se pravi i negovoto ~uvstvo kon nas kako i prirodnite i op{testvenite vrski so nego i uslugite koi porano ni gi storil. Treba da se saka site ovie osobini da se najdat vo edna li~nost, me|utoa ako toa ne e slu~aj, toga{ prednost treba da im se dade na onie osobini koi se pobrojni i pova`ni.732 Lu|eto gi izvrtuvaat samite osnovi na prirodata koga korisnosta ja oddeluvaat od moralot. Site nie, vsu{nost, barame korist i taa ne privlekuva i poinaku nikako ne moème da postapime. I koj, vpro~em, e toj koj go izbegnuva toa {to e korisno, ili podobro kaàno, koj kon toa najrevnosno ne se stremi? A ottamu {to taa korist ne moème nikade da ja najdeme osven vo moralnoto, pristojnoto i za pofalba dostojnoto, toa ovie doblesti gi drìme za prvi od najvisokite, dodeka samiot zbor korist ne ja smetame tolku vozvi{ena kolku nu`na...733 Vsu{nost, ni{to ne e korisno {to ne e moralno, nitu ne{to e moralno zatoa {to e korisno, tuku e korisno zatoa {to e moralno.734
732 733
Ibid, str. 122-123. Ibid, str. 248. 734 Ibid, str. 252.
399
Ako ne{to grabne{ od bezvreden ~ovek zaradi svoja korist }e stori{ delo ne~ove~no i sprotivno na zakonot na prirodata, me|utoa ako si takov ~ovek {to na dràvata ili na op{testvoto }e mu donese{ golema korist, toga{ ne e za osuda ako ne{to od takvi pobudi od drugite grabne{. Me|utoa, ako toa ne e slu~aj od toj vid, toga{ sekoj treba pobrgu svoeto zlo da go trpi odo{to od tu|oto da grabne. Ottamu, ni bolesta ni nema{tinata, nitu {to i da e od ovoj rod ne e pove}e protiv prirodata, odo{to grabnuvaweto na tu|o dobro ili kopneòt po nego. Protiv prirodata e i zapostavuvaweto na zaedni~koto dobro, za{to so toa se pravi nepravda sprema op{testvoto. Spored toa, samiot zakon na prirodata koja za{tituva i go odrùva zaedni~koto dobro navistina naloùva od nerabotniot i nekorisen ~ovek da moàt potrebni sredstva za ìvot da se prenesat na mudriot, ~estit i hrabar ~ovek vo slu~aj koga negovata propast za op{toto dobro bi zna~ela golema zaguba. Samo toa treba taka da se pravi od precenuvaweto na sebesi i od samoqubie ova da ne se smeta kako ovlastuvawe za vr{ewe na nepravda. Spored toa, svojata dol`nost sekoga{ }e se izvr{uva ako pritoa se vodi smetka da dobrata na drugite lu|e i op{tata ~ove~ka zaednica. A {to se odnesuva na slu~ajot na Falaris lesno e da se donese sud. Vsu{nost nie so tiranite ne ìveeme vo op{testvena zaednica, tuku pobrgu bi moèlo da se kaè vo najgolema oddelenost, pa ne e protivno na prirodata ako moè{ da izvr{i{ grabe` sprema onoj kogo moè{ ~esno da go ubie{. I voop{to, siot toj {teto~en i verolomen rod bi trebalo da se istrebi od op{testvoto. I, isto onaka kako {to izvesni ekstremiteti se otsekuvaat koga }e po~ne krv i ìvotna sila da im nedostasuva pa im {tetat na ostanatite delovi na teloto, isto taka ovie ~udovi{ta koi vo ~ove~ki oblik go prikrivaat svoeto diveewe i svirepost treba da se otstranat od op{testvenoto telo.735 A {to }e stane ako postoi samo edna {tica, a i dvajcata davenici se mudreci: dali sekoj za sebe }e ja grabne ili edniot }e mu ja otstapi na drugiot. Se razbira, }e ja otstapi, no taka {to taa }e mu pripadne na onoj ~ii ìvot e povaèn bilo za nego, bilo za dràvata. A {to da se raboti ako tie uslovi se podednakvi za dvajcata? Toga{ ne smee da ima borba, tuku edniot treba da ja otstapi na drugiot kako na kocka ili vo igra so prsti da ja zagubil.736 Vo deloto Zakoni, Ciceron zboruva deka pravata nastanale od prirodata {to proizleguva ottamu {to: 10 lu|eto se obdareni i odlikuvani so bo`ji podaroci, 20 deka me|u niv postoi edno edino, edinstveno i zaedni~ko ìvotno na~elo, i 30 deka site me|usebno se povrzani so nekoja prirodna dobrina i dobronamernost kako i so zaedni~ki prava i deka seto toa e zna~ewe za jaknewe na dràvata i ozdravuvawe na
735 736
Ibid, str. 218. Ibid, str. 243.
400
narodite.737 Vo taa smisla toj najprvo veli: Vo utvrduvaweto {to e pravda treba da se trgne od onoj vrhoven zakon koj ima poteklo mnogu vekovi pred postoeweto na bilo koj pi{an zakon ili pred da e osnovana koja i da e dràva.738 Ottamu, proizleguva deka "zakonot na prirodata" (prirodniot zakon) postoi pred pi{aniot zakon, odnosno pred pojavata na dràvata. Takviot zakon e najvisok razum vsaden vo prirodata i toj nareduva {to e dobro da se pravi, a go zabranuva sprotivnoto. Koga }e se najde cvrsto vsaden i oformen vo ~ovekoviot duh, toj razum pretstavuva zakon... za{to zakonot e sila na prirodata: toj pretstavuva razum na mudriot ~ovek, merka na pravdata i nepravdata.739 Toj razum, pak, na ~ovekot mu e podaren od boga. Spored Ciceron, prirodni ili boènski podaroci na ~ovekot se negovoto telo, negovata du{a,740 ~uvstvata, karakterot i doblestite.741 Samo toa su{testvo koje predviduva, tainstveno, bistro, obdareno so pamtewe, polno so razum i mudrost koe go narekuvame ~ovek, go sozdal vrhovniot bog i mu podaril isklu~itelna polo`ba. Samo toa, od tolku vidovi na ìvi su{testva raspolaga so razum i razmisluvawe, dodeka site ostanati se li{eni od toa... a ottamu {to nema ni{to podobro od razumot, a postoi kaj ~ovekot i bogot, toj pretstavuva prva vrska koja go spojuva so nego. Onie na koi im e zaedni~ki razumot, zaedni~ki im e i ispravniot razum, a so ogled na toa {to toj, vo su{tina, e oli~en vo zakonot, potrebno e da se smeta deka lu|eto so zakonot se povrzani so bogovite. I natamu, onie koi go uìvaat zaedni{tvoto so zakonot, go uìvaat i zaedni{tvoto vo pravata, a onie na koi seto toa im e zaedni~ko treba da se smetaat za ~lenovi na ista zaednica, a posebno dokolku im se pokoruvaat na ista
Ciceron, Zakoni, PLAT, Beograd, 2002, str. 26. Ibid, str. 20. Vidi: Stanov~i}, V. op. cit, str. 585 i Luki, R. Istorija politi~kih i pravnih teorija, str. 149. 739 Ciceron, Zakoni, str. 19-20. Gledam deka najmudrite lu|e smetale deka zakonot ne go izmislil ~ovekoviot um, deka toj ne nastanal spored narodna odluka, tuku deka zakonot pretstavuva ne{to ve~no {to vladee so celiot svet preku mudrost i nareduvawe i zabranuvawe. Zatoa, toj prv i vrhoven zakon go narekuvaa um na samiot bog koj preku prisilba i zabrana upravuva so site spored svojot razum. Zatoa so pravo zasluìl pofalba onoj zakon koj bogovite mu go podarile na ~ovekoviot rod, za{to toj e oli~en vo umot i razumot na mudriot ~ovek, a podesen e i da naredi i da spre~i." Ibid, str. 43. 740 Dodeka seto ostanato krevko i minlivo, od {to se sozdadeni, lu|eto go dobile od smrtniot princip, du{ata im e vsadena od boga, pa zatoa, moè da se kaè, deka na{ata srodnost, istovetnost, poteklo proizleguva od nebesnite su{testva. Taka ne postoi ìvo su{testvo, osven ~ovekot, koe znae za boga. Ibid, str. 22. 741 Doblesta pretstavuva razum doveden do sovr{enstvo, a toa sekako leì vo prirodata. Ibid, str. 30.
737 738
401
volja i mo}.742 [to se odnesuva do pravdata i pravednosta, razumot e toj poradi {to lu|eto jasno sfa}aat deka se predopredeleni za pravednost i deka pravata ne se zasnovani vrz misleweto, tuku vrz prirodata. Toa jasno se gleda od me|usebnata zdruènost i vrskata me|u lu|eto. Za{to, ni{to ne e tolku sli~no, tolku ednakvo, kako {to ~ovekot e ednakov na drug ~ovek. Ottamu, proizleguva na~eloto na ispraven ìvot koe lu|eto gi pravi podobri. Toa zna~i deka lu|eto po priroda se sozdadeni me|usebno da gi delat pravata i zaedni~ki da gi uìvaat. Priroda pretstavuva s {to prirodata vo nas po~etno go vsadila, a lo{ite naviki vodat kon rasipanost. "Ako lu|eto vo soglasnost so prirodata, kako {to toa go veli poetot (Terencije, m.z.), bi smetale "ni{to {to e prirodno ne mi e tu|o" vo ednakva mera bi go po~ituvale pravoto. Za{to, na onie na koi prirodata im podarila razum, im podarila ispraven razum, a toa zna~i deka i samiot zakon, pri nareduvaweto i zabranuvaweto, pretstavuva ispraven razum.743 ôvekot treba da se stremi kon pravata i pravednosta i da gi neguva, za{to tie sami po sebe zasluùvaat qubov. "Pravednosta ne bara nikakva nagrada, nikakva vrednosna dobivka. Taa e dovolna sama na sebe, a toa e osnova i cel na site doblesti."744 [to se odesuva do pozitivnoto pravo, Ciceron veli: Postoi samo edno pravo koe ja povrzuva ~ove~kata zaednica i samo eden zakon go odreduva. Toj zakon e oli~en vo zdraviot razum i se primenuva pri nareduvawe i zabranuvawe.745 Takvoto pravo nastojuva da gi spre~i nepravednite dejstvija so strav od zakana so kazna, za razlika od ona povIbid, str. 21. Sokrat so pravo go prokolnuva{e onoj koj prv ja odvoi korista od pravoto i se àlel deka toa e izvor na site zla. Ottamu poteknuva onaa pro~uena izreka na Protagora za prijatelstvoto: "Me|u prijatelite s e zaedni~ko"... Od toa se gleda koga mudriot ~ovek }e ja upati taa dobronamernost, rasprostraneta tolku {iroko i daleku, kon nekoj koj e obdaren so istata doblest, toga{ se slu~uva ona {to na nekoi im se ~ini neverojatno, a treba da pretstavuva nu`nost - deka ~ovekot ni najmalu ne se saka sebesi pomalku od drugiot. Dali voop{to i moè da postoi razlika koga s e ednakvo? Ako kaj prijatelot bi se pojavila duri i najmala razlika bi is~eznal i samiot poim prijatelstvo, za{to prirodata na prijatelstvoto e takva {to koga nekoj posaka za sebe ne{to pove}e odo{to za drug, vedna{ prestanuva da postoi prijatelstvoto." Ibid, str. 25. 744 Ciceron, Zakoni, str. 32. Ako prijatelstvoto samo po sebe e vredno da se neguva, toga{ druèweto, pravi~nosta i pravdata sami po sebe se vredni za kon niv ~ovekot da se pridrùva, a dokolku ne e taka, nema mesto za nikakva pravednost, za{to do krajnost e nepravedno za pravednost da se o~ekuva nagrada. Ibid, str. 32. 745 Ibid, str. 29.
743 742
402
isokoto - prirodnoto pravo koe toa go pravi so pomo{ na sramot, odnosno so samata priroda na lu|eto. Imeto na zakon (pozitiven zakonot) go nosi seto ona {to na razli~en na~in za potrebite na opredeleno vreme na narodot mu e propi{ano, pove}e od èlba toa da bide, odo{to vo stvarnosta navistina e toa. Za{to, se veli deka e za pofalba sekoj zakon koj so polno pravo go zasluùva toa ime, a za toa se naveduvaat slednive ili sli~ni dokazi: sosema jasno e deka zakonite se izmisleni da dobroto na gra|aninot, za bezbednosta na dràvata, za miren i sre}en ìvot na lu|eto, a deka onie koi gi prvi gi donele takvite odredbi go ubedile narodot da saka da bidat napi{ani i sprovedeni onie pravila koi }e im ovozmoàt (dokolku gi priznaat i prifatat) ~esen i blaèn ìvot. S {to na toj na~in be{e sostaveno i postaveno be{e nare~eno "zakoni." Ottamu, jasno moè da se sfati deka onie koi napi{aa pogubni zakoni, na narodot mu podarile s osven zakon, so ogled na toa {to go napravile sosema sprotivnoto od ona {to im go vetile i najavile."746 Spored toa, ne moè da se nare~e zakon nepravedniot zakon, isto kako {to ne moè da se nare~e dràva onaa na koja nedostasuva zakon sfaten kako nagolemo dobro.747 Nepraveden e onoj ~ovek koj ne go po~ituva pozitivniot zakon bilo toj da e zapi{an ili ne. Me|utoa, ako pravednosta e oli~ena vo pokoruvaweto na pi{anite zakoni i narodnite uredbi, i ako, s treba da se meri so stepenot na korista, toga{ onoj koj smeta deka toa }e mu koristi, }e go zapostavi i }e go prekr{i. Ottamu, sleduva deka voop{to, nikakva pravednost ne postoi dokolku ne pretstavuva pravednost spored prirodata, a deka onaa pravednost koja nastanuva zaradi korist, zaradi taa korist i se poni{tuva.748
Ibid, str. 44. Ibid, str. 45. Vo ovaa smisla e i maksimata na sovremenikot na Ciceron - Korneluis Nepos: "Nullum est imperium tutum, nisi benevolentia munitum" (Nitu edna vlast ne e sigurna ako ne e obezbedena so dobrata volja na gra|anite). 748 Spored Ciceron, najludo e da se smeta deka e pravedno ba{ s {to se nao|a vo narodnite uredbi i zakoni... Za{to, plemenitosta, qubovta sprema tatkovinata, pobo`nosta, po`rtvuvanosta ili èlbata za vozvra}awe na blagodarnosta se ra|a ottamu {to ~ovekot po priroda e naklonet da gi saka lu|eto, a toa e osnova na pravata. Ibid, str. 29. "Koga pravata bi bile zasnovani vrz odlukite na narodot, dekretite na pravacite vo sudskite presudi, toga{ bi bilo pravedno da se vr{at grabeì, da se falsifikuvaat testamenti, samo dokolku seto toa bi bilo odobreno so izglasuvawe ili so odluka na masite. Ako vo odlukite i naredbite na ludite ima tolku mo} zaradi nivnoto glasawe da se izvrti prirodata na ne{tata, zo{to da ne se odredi ona {to e zlo i pogubno da ne se smeta za dobro i zdravo? Ili, ako zakonot od nepravda moè da sozdade pravda, zarem ne moè na ist na~in, zloto da go pretvori vo dobro? Dobriot zakon od lo{iot ne moème da go oddelime na koj i da e drug na~in, tuku
747 746
403
Ovde e interesno da se napomene deka razmisluvawa na Ciceron za pravoto i pravdata vo golem delse pomesteni vo maksimi me|u koi kako po~esto koristeni gi izdvojuvame slednive: - Iustitia in suo cuique tribuendo cernitur - Pravdata se ogleda vo toa {to sekomu mu se priznava ona {to e negovo. - Aequitas enim lucet per se - Pravednosta sveti sama po sebe. - Iusta omnia decora sunt, iusta contra ut turpia, sic indecora - S {to e pravedno e ubavo, a s {to e nepravedno e sramno i grdo. - Iustitia est duplex: severe puniens et vere praeveniens - Pravdata e dvokratna: strogo kaznuva i vistinski spre~uva. - Sumus ad iustitiam nati, neque opinione, sed natura, constitutum est ius - Nesporno pravilo e deka sme rodeni za pravednost, ne spored svoe mislewe, tuku spored samata priroda. - Iustitia est omnium et domina et regina virtutum - Pravdata e gospodar i kralica na site doblesti. - Ratio in iure aequitas inregra - Smislata na pravoto e celosna pravednost. - Sine summa iustitia rem publicam geri nullo modo posse - Bez celosna pravda nikoj ne moè da upravuva so dràvata. - Legum omnes servi sumus, ut liberi esse posimus - Site sme robovi na zakonot, za da bideme slobodni. Na krajot, ne moè da se prenebregne vlijanieto koe Ciceron go ostavi vrz liberalnata teorija na pravdata i koe ottamu prerasna vo nejzina osnovna ideja. Toa e ona mesto vo negovoto delo "Dràva" kade {to toj veli: "Se smeta deka najlesno moè da se postigne sloga vo onaa dràva vo koja postoi zaedni~ki interes. Koga zaradi razli~nite interesi sekoj ~ovek }e po~ne da se stremi kon sopstvenite ne{ta, se ra|a neslogata: pa taka, sekoga{ koga tatkovcite (senatorite) se grabele za vlast nikoga{ poredokot na dràvata ne bil stabilen. Vo kralstvoto kako {to veli Enie, vo koe nikakov sojuz ni zakletva ne pretstavuvaat svetost, takvata stabilnost e u{te poretka. Zatoa, so ogled na toa {to zakonot e vrska so koja se povrzani gra|anite na zaednicata, a koi na site gra|ani im davaat isto pravo, so kakvo pravo moè da se odrùva zaednicata, koga polo`bata na gra|anite ne e ednakva? Ako ne e mo`no da se postigne bogatstvoto da bide ednakvo, ako prirodnite sposobnosti na site ne moàt da bidat ednakvi, me|usebnite prava na gra|anite na ista dràva toa sekako mora da bidat. Za{to,
spored merilata na prirodata. I ne samo deka spored prirodata se rasuduvaat pravdata i nepravdata, tuku voop{to i seto ostanato {to e ~esno i sramno. Imeno, razumot koj ni e priroden na site zaedni~ki ni ovozmoìl da gi spoznaeme ne{tata i gi vsadil vo na{ite du{i, pa taka vo ~estito ja vbrojuva doblesta, a sramnoto vo nedostatoci (falinki). Samo ludiot }e smeta deka takviot sud e zasnovan vrz misleweto, a ne na prirodata. Ibid, str. 30.
404
{to e dràvata odo{to zaednica na gra|anite vo pravoto?...749 3. ULPIJAN Spored Ulpijan pravoto (ius) poteknuva od pravdata (iustitia),750 a negovite osnovni zapovesti se: da se ìvee ~esno, da ne se navreduva drugiot i sekomu da mu se priznae ona {to mu pripa|a (Honeste vivere, alterum non laedere, suum cuique tribuere - iuris praecepta sunt).Stanuva zbor za trite poznati odredbi na koi se ograni~ilo pravoto vo Justinijanovite Institucii koi se sveduvaat na slednoto: - Sekoj mora sekomu da mu go vrati ona {to e negovo (suum cuique tribuere): mora da gi po~ituva steknatite prava na drugite lu|e. Ottamu, pravdata vo Instituciite e opredelena kako zbir na stvari i kako konstatna cel na ~ovekot da mu se bezbedat tie stvari. Taa se sostoi vo toa na ~ovekot da mu se dadat tie stvari baz zame{uawe vo nivniot posed i koristeweto na tie stvari vo ramkite na zakonot. - Sekoj treba da ja po~ituva li~nosta na drugite lu|e (neminem leadere): nema da zadira vo ovlastuvawata i interesite na drugite koi op{testveniot poredok im gi dodeluva i koi go so~inuvaat negoviot praven subjektivitet. - Sekoj treba da ìvee ~esno (honeste vivere): treba vo sebesi da ja so~uva moralnata doblest usoglasuavj}i go svoeto povedenie so konvenciite na op{testveniot poredok.751 Inaku za ovaa formula, za koja ~esto se povtoruva deka e kvintesencija na mudrosta, e sosema vo pravo Alf Ros koga veli deka se raboti za ~ista iluzija koja ni{to ne kaùva. Sekomu da mu se dade ona {to mu pripa|a zvu~i veli~enstveno. Edinstven problem e vo toa {to ova formula pretpostavuva deka jas znam {to komu mu pripa|a kako negovo (t.e. kako negovo pravo). Formulata na toj na~in e li{ena od zna~ewe, za{to ja pretpostavuva pravnata polo`ba ~ii osnov tokmu taa treba da bide. Sli~no e i so baraweto da ne im se na{teti na drugite. [to zna~i da ne im se na{teti? Sekako deka ne moè da zna~i deka ne treba da se dejstvuva na takov na~in da im se na{teti na interesite i èlbite na drugite lica. Vo ovaa smisla doveritelot mu nanesuva {teta na dol`nikot koga bara isplata na dolguvanoto, eden trgovec mu nanesuva {tetana drug vo trgovskiot natprevar, a zaednicata mu nanesuva {teta na kriminalecot koga go kaznuva. Ne, zna~eweto moè da bide samo deka jas ne smeam nepravedno da gi naru{am intCiceron, Dràva, PLAT, Beograd, 2002, str. 47-48. "Est autem ius a iustitia, sicuit a matre sua, ergo prius fuit iustitia quam ius" (Pravoto poteknuva od pravdata kako od svoja majka: spored toa pravdata nastanala pobrgu od pravoto). 751 Vidi: Paund, R, Uvod u filozofiju prava, CID, Podgorica, 1996, str. 7677.
749 750
405
eresite na drugite, odnosno deka ne smeam protivzakonito da gi naru{am negovite prava, taka {to i ovde rasuduvaweto jasno se dviì vo krug. Istoto se odnesuva i na zapovetta da se ìvee ~esno, a ~esno o~igledno zna~i povedenieto da bide vo soglasnost so bukvata i duhot na zakonot. Poznati se i brojni drugi maksimi na Ulpijan me|u koi ne moème, a da ne potsetime barem na slednive: Ius naturale est, quod natura omnia animalia docuit - Prirodnoto pravo e ona {to prirodata mu go dala na site ìvi su{testva. Ius naturale est quod apud homines eandem habet potentiam - Prirodno pravo e ona koe kaj site lu|e ima ista sila. Iudex aequitatem semper spectare debat - Sudijata sekoga{ treba da vodi smetka za pravednosta, ili Iudex ante oculos aequitatem semper spectare debet - Sudijata sekoga{ pred o~i treba da ja ima pravednosta. Negova e i maksima za koja se smeta deka na najadekvaten na~in ja odrazuva formalnata definicija na pravdata e - Iustitia est constans et perpetua voluntas ius suum cuiqie tribuendi - Pravdata e neprekinato i trajno nastojuvawe sekomu da mu se dade ona {to spored pravoto mu pripa|a).752 * Op{to zemeno anti~koto sfa}awe za prirodnoto pravo koe iznikna od u~eweto na gr~kite sofisti i koe prerasnalo vo cel filozofski sistem vo delata na Platon i Aristotel i ponatamu razvieno preku rimskata i stoi~kata {kola moè da se svede na tri osnovni to~ki: 10 zakonot kako delo na ~ovekovata volja e pot~inet na povisokiot zakon na prirodata, 20 su{tinsko svojstvo na prirodnoto pravo e pravdata kako moralna odredba, koja gi soedinuva komutativnata i distributivnata pravednost, 30 zakonot moè da bide praveden ili nepraveden. So drugi zborovi, su{tinata na prirodnoto pravo e deka prirodnoto pravo koe gi regulira odnosite me|u lu|eto e zasnovano vrz zdraviot razum (recta ratio) i/ili od gospod e vsadeno vo ~ovekot. Toa pravo koe svojstveno na site lu|e na svetot nastanalo koga nastanal i ~ovekoviot rod i e ve~no, nepromenlivo iako nikade ne e formulirano. Ottamu, pravata na ~ovekot nikoj ne mu gi podaruva nitu moè de mu gi odzeme, za{to se raboti za prirodni, vrodeni prava. Nekoi od niv moàt da bidat ograni~eni, me|utoa samo so odluka na narodot.
Pritoa, treba da se znae deka Ulpijan razlikuva{e tri zakoni: ius civile, ius naturale i ius gentium. Prirodniot zakon ~ija osnovna zapoved e honeste vivere, neminem leadere, suum quicue tribuere, kako "zakon so koj prirodata gi u~i site ìvi su{testva, za{to takviot zakon ne e specifi~en samo za ~ovekot, tuku zaedni~ki za site ìvotni rodeni na zemjata i vo moreto, kako i za pricite vo vozduhot." Od nego poteknuva... brakot, ra|aweto na decata, nivnoto vospituvawe... Nasproti prirodniot zakon, ius gentium e zakon koj go primenuvaat site narodi. Razlikata me|u ovie dva zakoni se sostoi vo toa {to prviot im e zaedni~ki na site ìvi su{testva, dodeka vtoriot im se svojstven samo na lu|eto i na nivnite me|usebni odnosi. Primorac, I. op. cit, str. 172-173.
752
406
Taa teorija smeta deka pravoto se sozdava nezavisno od dràvata, odnosno deka postoelo i koga taa nepostoela. Rezultat na toa sfa}awe e deka postojat dve paralelni zakonodavstva: prirodno i pozitivno, pri {to prirodnoto e sovr{eno i nepromenlivo, a pozitivnoto nesovr{eno i promenlivo i zatoa site nastojuvawa na op{testvoto treba da dviàt kon usoglasuvawe na pozitivnoto kon prirodnoto pravo. Takvoto prirodno pravo pretstavuva sinteza na pravednoto i moralnoto. Ovde e zna~ajno da se zbeleì deka terminot pravedno ukaùva na poteklo koe stoi vo vrska so pozitivniot zakon. Nema somnenie, veli Mil, deka prvobitniot element vo obrazuvaweto na poimot na pravdata be{e soglasnosta so zakonot.753 Se do ra|aweto na hristijanstvoto, taa ideja kaj Evreite go so~inuva{e celokupniot poim na pravdata, kako {to vpro~em toa i moè{e da se o~ekuva od eden narod ~ii zakoni sakale da gi opfatat site onie ne{ta za koi se barale propisi i koj veruval deka tie zakoni neposredno poteknuvaat od najvisokoto su{testvo. Me|utoa, drugite narodi, osobeno Grcite i Rimjanite, koi znaea deka nivnite zakoni prvobitno gi sozdavaat lu|eto i deka tie i natamu gi sozdavaat, ne se pla{ea da priznaat deka lu|eto moàt da sozdavaat i lo{i zakoni: deka vrz osnova na tie zakoni moàt da pravat isti ne{ta od isti pobudi koi bi moèle da se ozna~at kako nepravedni ako poedincite bi gi ostavile bez zakonska sankcija. I poradi toa, ~uvstvoto na nepravda zapo~na da ne se povrzuva so sekoe naru{uvawe na zakonite, tuku samo so naru{uvaweto na takvi zakoni koi treba da postojat, opfa}aj}i gi tuka i takvite koi treba da postojat, no ne postojat, a taka i so samite zakoni pod pretpostavka deka tie se vo sprotivnost so ona {to bi trebalo da bide zakon. Na toj na~in vo poimot na pravednosta s u{te dominiral poimot na zakonot i negovite nalozi, duri i toga{ koga zakonite koi navistina bile vo sila prestanaa da se usvojuvaat kako merilo na pravednosta.754 VI. FILOZOFIJA NA SREDNIOT VEK Vo srednovekovieto dominiraat skolasti~kite sfa}awa755 za pravdata na Avgustin (Aurelius Augustinus, 345-430) i Toma Akvinski
Mil smeta deka najizvornata ideja na pravednosta bila conformity to law. Toa soodvetstvuva na prviot poim na pravednosta koj Aristotel go postavil pred svoeto razlikuvawe me|u korektivnata i distributivnata pravednost i spored koj praveden e onoj koj e nomimos, koj se odnesuva vo soglasnost so zakonot. Tugendhat, E. Predavanja o etici: Naklada Jesenski i Turk, Zagreb, 2003, str. 319. 754 Mil, Dòn Stjuart. Utilitarizam, Kultura, Beograd, 1960, str. 52. 755 Skolastikata ne se stremi kon prona|awe na vistinata, za{to taa ve}e so boènskta milost e objavena, tuku kon toa istata da ja sfati i opravda.
753
407
(1225-1274).756 Spored niv taa poteknuva od prirodnoto pravo sfateno kako bo`ja tvorba. Toa e period koga dràvata kako apstrakten politi~ki entitet s u{te ne postoe{e, a politi~kata vlast be{e olicetvorena vo li~nosta na kralot ili imperatorot. Poimot za pravo koj vo toa vreme dominira{e go naglasuva{e negoviot obi~aen karakter, negovata priroda kako ìv organizam koj svojata obvrzuva~ka sila ja izveduva od faktot deka lu|eto svoevolno go prifa}aat kralot. Koga papite i kralevite zapo~naa da ja prisvojuvaat vlasta ne samo za da gi interpretiraat postojnite pravila, tuku i da sozdavaat novi zakoni, toa go pravea vo imeto na gospod. Idejata za nekoj vid povisok, nemenliv zakon, zakonot na gospod i prirodata, go protkajuva celiot sreden vek. Ottamu, srednovekovnite pravnici, kako, na primer, Brekton (Bracton), trebaa da kaàt deka ne e kralot toj koj go sozdava zakonot, tuku zakonot go sozdava kralot (lex facit regem).757 1. HUGO GROCIUS Sfa}awata na Avgustin i Akvinski }e bidat radikalno razni{ani od holan|anecot Hugo Grocius(1583-1645) koj vo svoeto delo "Za pravoto na vojnata i mirot" od 1625 godina, pravdatakako bitna vrednost za ureduvawe na odnosite me|u poedincite i dràvata }e ja vtemeli vrz ~ovekoviot razum (racionalno, ili poprecizno biolo{ko racionalno prirodno pravo). Pod prirodno pravo (ius naturale), Grocius podrazbira nalog na ispravniot um (recta ratio) koj ukaùva deka nekoj akt, soodvetno na toa dali e ili ne e vo soglasnost so racionalnata priroda, vo sebe ima kvalitet na moralna rasipanost ili moralna nu`nost. Prirodnoto pravo e ona {to so ogled na ne{to go nalaga zdravAkvinski razlikuva{e ~etiri vidovi na zakoni: 1 0 Ve~en zakon univerzalen zakon na svetot sodràn vo bro`jiot um. 20 Priroden zakon- ve~en zakon dokolku se odnesuva na ~ovekot i dokolku toj go soznae so svetlosta na prirodniot razum. Ovoj zakon vo osnova se sveduva na praviloto: da se pravi dobro i da se izbegnuva zloto. 30 ôve~ki zakon - poteknuva od prirodniot zakon i dokolku mu se protivi na toj zakon, ne e zakon tuku samo privid na zakonot, izopa~en zakon. 40 Bo`ji zakon - Stariot i Noviot zavet. Vidi: Primorac, I. op. cit, str. 173. i Luki, R. op. cit. str. 203- 206. Spored Akvinski, prirodnoto pravo ne e ni{to drugo tuku u~estvuvawe na racionalnite su{testva vo ve~niot zakon koj gospod mu go nametnuva na unuverzumot. Gospod go prosvetuva na{iot um i ni ovozmoùva da go razlikuvame dobroto od zloto. U{te od prviot grev, gre{niot ~ovek ne e sposoben da se odnesuva na praveden na~in bez pomo{ na bo`jata mislost, me|utoa toa ne go spre~uva da go razlikuva dobroto od zloto blagodarej}i mu edinstveno na svojot um. Perelman, H. op. cit. str. 12. 757 Vidi: Grote, R. Rule od law, Etat de droit i Rechsstaat, Zbornik vo ~est na Evgeni Dimitrov, Praven fakultet Skopje, 1999, str. 104-105.
756
408
iot razum, i spored toa dali se soglasuva ili ne so samiot razum i so ~ovekovata priroda, postoi moralno barawe od ne{to da se vozdrìme ili da go vr{ime.758 Ovie normi se od apsolutno zna~ewe, nezavisno od ne~ija volja: "kako {to gospod ne moè da stori dva i dva da ne bidat ~etiri, taka ne moè da go stori ni toa {to spored su{tinata na razumot e zlo da ne bide zlo."759 Prirodnoto pravo e glaven regulator na site op{testveni odnosi i ima apsolutna va`nost. Toa vo svoeto postoewe e nezavisno od voljata na ~ovekot, odnosno postoiduri i ako gospod nepostoi. Gospod moè da bide prv pottik za socijalniot ìvot (deizam),760 me|utoa, ve}e sozdadenoto prirodno pravo kako regulator na socijalniot ìvot ni gospod pove}e ne moè da go menuva. Ottoga{, socijalniot ìvot se rakovodi spored svoi sopstveni zakoni, a toa se normite na prirodnoto pravo. Pravoto se temeli vrz pravdata: pravo e ona {to ne e nepravedno, a nepravedno e ona {to mu se protivi na razumot."761
ôvekot so pomo{ na razumot soznava deka pravdata e doblest, dobro po sebe i za sebe, nezavisno od kakov bilo li~en interes ili momentna celishodnost. Ottamu, lu|eto prirodno se stremat kon ìvot vo zaednica so drugite, kako {to spored prirodata poseduvaat um i sposobnost za govor po priroda se skloni da postapuvaat pravedno, iako, vsu{nost, e to~no deka mnogumina ne sekoga{ ja sledat ovaa svoja vistinska priroda. Vo svetlinata na ovaa zamisla na ~ovekot i politi~kata zaednica Grocius go sfa}a i pravoto. Prvenstveno zna~ewe na pravoto (ius) e ona {to e pravedno. Pritoa, pravednoto vo prv red go razbiral kako sprotivnost na nepravednoto, a nepravednoto se sveduva na se {to e protivno na prirodata na zaednicata na su{testvata obdareni so um. Na primer, kra`bata na ona {to im pripa|a na drugite naru{uva sekakva doverba me|u lu|eto pa ottamu mu e protivna na prirodniot poredok pod koj ìveat lu|eto. âvo{ki, K, op. cit, str. 66. 759 Spored Grocius, nie mora da go razlikuvame bo`jeto pozitivno pravo od prirodnoto pravo. Gospod vo svoeto pozitivno zakonodavstvo so akt na volja vostanovil {to e ispravno {to e zapovedano ili zabraneto, I tokmu negovata zapoved pravi ova ili ona da e zapovedano ili zabraneto. Ovoj vid na pravo nikoga{ ne bi go spoznale bez Objavuvaweto. Me|utoa, prirodnoto pravo go nalaga ili zabranuva ona {to samo po sebe, po svojata su{tina e obvrzuva~ko ili zlo. Ova pravo e nepromenlivo, poznato ni e blagodarenie na samiot razum, ni samiot gospod ne moè da go izmeni, isto kako {to ne moè da da ja poni{ti vistinata deka dva i dva se ~etiri. Kolakovski, L. Bog nam nije ni{ta duàn, PLAT, Beograd, 1998, str. 225. 760 U~ewe od XII vek koe go priznava gospod samo kako prva pri~ina, kako prv dvigatel na svetot. Otkako go sozdal svetot gospod go pu{til vo dvièwe i pove}e ne se me{al vo negovite raboti. 761 Vidi: Peri}, V. Delo Huga Grociusa, Arhiv, Beograd, 1952/2, str. 248 i natamu. Grocius obi~no se smeta za emancipator na prirodnopravnata teorija i tvorec na novoto, konsekventno sekularno i racionalisti~ko prirodnopra758
409
Prirodnata sostojba, od koja proizleguva prirodnoto pravo (pravdata), Grocius ja sfa}a{e kako sostojba vo koja nepostoe{e sopstvenosta, tuku op{to pravo na upotreba na s i ottamu, vo koja sekoj moè{e da gi ostvari svoite potrebi. Toa be{e sostojba na siroma{tija, me|utoa sostojba na harmonija vo koja ne se znae{e za poroci, tuku samo za doblesti. Pojavata na grevot i lakomosta ja urna prvobitnata harmonija me|u lu|eto, a toa dovede do prisvojuvawe na zemjata. No, poradi maliot broj lu|e i golemata povr{ina na zemjata i toga{ ostana zaednica vo pogled na pasi{tata koi lu|eto gi koristea bez da si popre~uvaat eden na drug. So zgolemuvaweto na brojot na lu|eto zapo~na podelbata na zemjata i stokata na semejstva so {to se javi sopstvenosta kako po~etok na progresot. Dràvnata pak, kako op{testvo na slobodni lu|e, zaradi ostvaruvawe na nivnite prava i zaradi zaedni~ka korist nastana so dogovor.762 Spored Grocius, ~uvaweto na op{testvenosta vo soglasnost so ~ovekoviot razum e izvor na ona pravo koe prikladno se narekuva so toa ime. Na toa mu pripa|a vozdrùvaweto od tu|oto i vra}aweto ako imame ne{to tu|o ili ako so ne{to tu|o sme se ofajdile, da gi ispolnuvame vetuvawata, nadomestot na {tetata koja sme ja nanele so svoja vina i primenuvaweto na zasluènata kazna. Od toj poim na pravoto
vno u~ewe. Primorac, I. op. cit, str. 177-179. 762 "So ogled na toa {to na prirodnoto pravo mu pripa|a odrùvaweto na dogovorite (imeno, me|u lu|eto be{e potreben nekoj na~in na obvrzuvawe, a ne moè da se zamisli nekoj drug priroden na~in), tokmu od toj izvor potekna pozitivnoto pravo. Za{to, onie koi se priklu~ile na nekakva zaednica ili mu se pot~inile na poedinec ili na nekolkumina, tie ili so izjava na koja vetile ili spored samata priroda na ne{tata moralo da se razbere deka mol~e{kum vetile deka }e se pridrùvaat do ona {to }e go opredeli ili mnozinstvoto ili onie na koi im pripadnala vlasta. A ona {to ne samo Karnead, tuku go velat i drugi, deka korista re~isi e majka na pravednosta, ako to~no govorime ne e vistina. Za{to, majka na prirodnoto pravo e samata priroda, koja i duri i ni{to da ne ni nedostasuva bi ne pottiknuvala da go barame zaedni~kiot ìvot. Na pozitivnoto pak pravo majka e dol`nosta koja poteknuva od soglasnosta, a kako taa svojata sila ja dobiva od prirodnoto pravo, prirodata moè nekako da se nare~e baba i na toa pravo. Me|utoa na prirodnoto pravo mu se pridruùva i korista. Za{to, sozdatelot na prirodata sakal nie kako poedinci, ne samo da bideme slabi, tuku i da ni nedostasuvaat mnogu ne{ta za dobar ìvot, za pove}e da se stremime kon sozdavawe na zaednica. Povodot za postanokot na pozitivnoto pravo go dade korista, za{to ona spomnato zdruùvawe ili pot~inuvawe zapo~na da se ostvaruva zaradi korist. Pa i onie koi na drugi im propi{uvaat pravo obi~no vo toaa gledaat ili bi morale da vidat nekoja korist. Grocius, H. De iure belli ac pacis (Prologomena). Prevod na Gotran, V. vo Filipovi}, V. Filozofija renesanse, Matica Hrvatska, Zagreb, 1956. str. 234.
410
potekna i drug po{irok. Ottamu {to ~ovekot gi nadminuva ostanatite ìvi su{testva, toj ne poseduva samo op{testven nagon, tuku i sposobnost da oceni {to mu e lagodno, a {to {tetno i toa ne samo vo sega{nosta, tuku i za idninanata kako i sredstvata koi moàt da go dovedat do ednoto ili drugoto. Na ~ovekovata priroda spored mo`nostite na ~ovekoviot razum mu soodvestvuva i toa da se rakovodi od to~no sozdadeniot sud i da ne moè da se zavede od strav ili od primamlivosta na sega{noto zadovolstvo nitu da se zanese od nepromislena naglost. Toa {to mu se protivi na takviot sud, toa, jasno se gleda e protivno na pravoto na prirodata, sekako ~ove~kata. Ovde pripa|a i gri`livot odnos i deleweto na ona {to mu pripa|a na sekoj ~ovek ili na zaednicata taka {to mu se dava prednost na mudriot pred pomalku mudriot ~ovek, na srodnikot pred stranecot, na siromaviot pred bogatiot kako {to toa go baraat prilikite i prirodata na rabotite. Toa mnogumina od damne{ni vremiwa go smetaat za delo na pravoto vo vistinska i stroga smisla na zborot, a sepak toa vo vistinska smisla nare~eno pravo ima celosno razli~na priroda koja se sostoi vo slednovo - ona {to mu pripa|a na drug, nemu i mu se prepu{ta ili duri i nadopolnuva.763 Dràvata kako ni poedinecot ne moàt da ìveat izolirano. Samata priroda (nagonot za op{testvenost) go doveduva ~ovekot do zaemni op{testveni odnosi. Prirodata, vklu~itelno na site ìvi su{testva, se stremi kon svoeto za~uvuvawe. Toa e prviot priroden zakon koj ni naloùva obvrska da ne pravime ni{to {to e vo sprotivnost ne samo so svoite sopstveni interesi, tuku i so interesite na drugite. Smislata na toa prirodno pravo, Grocius go nao|a vo korista koja proizleguva od nego kako za poedinecot taka i za zaednicata. Me|utoa, ottamu {to zaednicata postojano se razviva, a prirodnoto pravo e ve~no i nepromenlivo, toa mora da bide dopolneto so pozitivnoto pravo (ius voluntarium). Pritoa, pravilata na prirodnoto pravo ni sluàt za ocena na pozitivnite akti, t.e. dali tie akti se vo soglasnost ili ne so celta i smislata na prirodata. Vo slu~aj na pozitiven odgovor takvite pravila vo sebe sodràt "kvalitet na moralna osnova i nu`da, a ottamu takvite akti se zabraneti ili odobreni od tvorecot na prirodata." Grocius, isto taka, konstatira deka pravilata na me|unarodnoto pravo ne poseduvaat sankcii, no vedna{ dodava deka pravoto i bez sankcii ne e bez efekt. Toa ~esto se izvr{uva od strav nepravdata da ne se vrati so nepravda. I vo taa smisla ~ovekot e prisilen da ja kultivira pravdata. Ima u{te eden moment, a toa e korista (interesot) koj subjektite na pravoto ja imaat. Ne treba da se zaboravi, istaknuva toj, deka ne postoi nitu edna tolku mo}na dràva, na koja koga-toga{, ne bi i trebala pomo{ od druga.764
Ibid, str. 232. "Kako {to pravoto na sekoja dràva se zasnova vrz korista na sopstvenite gra|ani, taka moèlo da nastane i o~igledno nastanalo nekoe pravo
764 763
411
Na kraj, ne moè da se prenebregnat i kriti~kite zabele{ki {to Grocius mu gi upatuva na Aristotel. Toj, imeno pravilno zabeleùva koga veli: "Mi se ~ini deka nekoi platonovci i nekoi stari hristijani opravdano ne se soglasuvaat so Aristotel vo toa {to toj samiot poim na doblesta go postavi vo nekoja sredina i kaj afektite i kaj dejnostite... Deka taa negova osnova voop{to ne e to~no postavena jasno se gleda od samata pravda. Kako {to ona, {to nejze i e sprotivno, imeno prekumernosta i nedovolnosta, ne moè{e da go najde vo afektite i delata koi od niv sleduvaat, toj i ednoto i drugoto go bara{e vo samite ne{ta na koi se odnesuva pravednosta. Najprvin takvata postapka e skokawe od eden vo drug rod, {to toj kaj drugi so pravo go kritikuva{e, a potem da se prima pomalku odo{to ti pripa|a, moè dodu{a da pretstavuva maana, koja dopolnitelno proizleguva vrz osnova na ona {to nekoj si go dolguva sebesi i na svoite, me|utoa nikako ne moè da bide vo sprotivnost so pravdata koja celosno se sostoi vo vozdrùvawe od tu|oto. A na taa, sli~na e onaa iluzija poradi koja se priznava deka prequbata od qubovna strast i ubistvo vo gnev celosno pretstavuvaat nepravda, za{to sepak su{tinata na nepravdata ne se sostoi vo ni{to drugo, tuku vo prisvojuvaweto na tu|oto, pa seedno e dali toa proizleguva od lakomost ili od qubovna strast ili poradi gnev ili od neumna somilost ili pak od èlba za sopstveno istaknuvawe od kade obi~no se ra|aat najgolemite nepravdi. Imeno, svojstvo na pravdate e da se preziraat kakvi bilo pottici samo da ne se povredi ~ovekovata zaednica. Vistina, dodu{a, e deka kaj mnogu doblesti doa|a do ublaùvrz temelite na spogodba me|u site ili pove}eto dràvi i toa ne se baziralo vrz korista na oddelnite zaednici, tuku vrz korista na taa golema celina. A toa e ona pravo koe se narekuva me|unarodno, dokolku toj naziv go razlikuvame od prirodnoto pravo. Toj del na pravoto ne go spomna Karnead, koga celokupnoto pravo go dele{e na prirodno i na pozitivno pravo na oddelni narodi. No, imaj}i namera da rasprava za ona pravo koe postoi me|u narodite (imeno, dodal govor za vojnite i za ona {to vo vojna steknato) toj sepak, sekako mora{e da go spomne i toa pravo. Me|utoa, pravednosta Karnead pogre{no ja nare~e so imeto ludost. Kako {to spored negovo priznanie, ne e lud gra|aninot koj vo dràvta se pridrùva kon pozitivnoto pravo iako zaradi po~ituvawe na toa pravo mora da se otkaè od ne{to {to nemu mu e korisno, isto taka ne e lud nitu narodot koj ne ja ceni tolku svojata korist, za poradi nea da go zapostavi op{toto pravo na narodite. Navistina istata pri~ina postoi i vo edniot i vo drugiot slu~aj. Za{to, kako {to gra|aninot koj go naru{uva pozitivnoto pravo zaradi sega{na korist go uriva ona vo {to e sodràna trajnata korist za nego samiot i za negovoto potomstvo, taka i narodot koj go povreduva prirodnoto i me|unarodnoto pravo ja uni{tuva idnata za{tita na svojot mir. Duri i koga od odrùvaweto na pravoto ne bi moèla da se sogleda kakva bilo korist bi bilo znak na mudrost, a ne na ludost da se te`nee kon ona {to ~uvstvuvame deka ne vle~e na{ata priroda." Ibid, str. 235.
412
vawe na porivite, me|utoa ne zatoa {to toa e op{to svojstvo na sekoja doblest, tuku zatoa {to vistinskiot razum spored koj doblesta sekoga{ se rakovodi, vo nekoi doblesti propi{uva mera kon koja treba da se pridrùvame, a vo nekoi n pottiknuva vo najgolema mera. Taka, ne moème premnogu da go po~ituvame gospod. Tie praznoverija ne gre{at vo toa {to gospod treba da se po~ituva, tuku {to go po~ituvaat naopaku. Ne moème, isto taka, preterano da se stremime nitu kon ve~nite dobra, ni od ve~nite zla preterano da se pla{ime. (Ottamu, Galie so pravo rekol deka ima mnogu ne{ta na {to ispolnetosta ne im se ograni~uva so nikakvi granici, pa dokolku takvoto ne{to e pogolemo i poopasno do tolku e povredno za pofalba. Po dolgo raspravawe za afektite Laktancie veli: Mudrosta ne se sostoi vo sopirawe na afektite, tuku vo nivnite pri~ini, za{to tie se pottiknuvaat odnadvor. Na samite afekti ne bi trebalo da im se nametnat uzdi, za{to i pri najgolemo zlostorstvo moàt da bidat mnogu slabi, a i bez zlostorstvo mnogu silni. Podgotven sum mnogu da go cenam Aristotel, me|utoa so onaa sloboda koja i toj samiot vo stremeòt kon vistinata si ja dopu{til sprema svoite u~iteli."765 7. BIOLO[KO-RACIONALISTI^KA KONCEPCIJA ZA PRIRODNOTO PRAVO Biolo{ko-racionalisti~kata koncepcija na prirodnoto pravo se razviva vo nau~nite dela na mnogu filozofi koi sleduvaat po Grocius, osobeno od strana na Tomas Hobs (1588-1679),766 Xon Lok (1632Grocius, H. op. cit. str. 244-245. Svoeto prvo delo Hobs go narekol "Za gra|aninot," a podocna go izdal pro{ireno pod nazivot Levijatan ili za gra|aninot i crkovnata vlast. Negoviot osnoven princip be{e - pravedno e seto ona {to go bara samoodrùvaweto. Me|utoa, ottamu {to ne moè da se odredi {to mu e potrebno na ~ovekot za samoodrùvawe, spored Hobs, sekoj ima pravo na s. Od ova se ra|aat najgolemite kav|i i kolizii, za{to lesno moè da se slu~i dvajca da sakaat da prisvojat eden predmet, pri {to ni edniot ni drugiot ne otstapuvaat od svoeto pravo. Posledica od toa e postojana vojna i toa pravedna, za{to se vodi zaradi samoodrùvawe. Ottamu pak, {to ovaa vojna na site protiv site ne ~ini, lu|eto mora da vospostavat mir. Od toa se izvlekuva sledniot zaklu~ok: ne go naru{uvaj mojot nadvor{en mir, za{to taka si dogovoril. Sterija-Popovi, J. Navedeno spored Perovi}, S. Pravo na slobodu i prirodno pravo . Za ostanatite idei vo odnos na prirodnoto pravo na Hobs vidi pove}e: Strauss, L, Prirodno pravo i istorija, str. 126-151, Xuri, M. Motivi Hobsove politi~ke teorije, Anali Pravnog fakulteta u Beogradu, 1956/5. Primorac, I. op. cit, str. 167-190, Tadi}, Lj. Filozofija prava, str. 81-82 i sekako negovoto delo Levijatan, Kultura, Beograd, 1961.
766 765
413
1704), Blez Paskal (1623-1662), Semjuel Pufendorf (1632-1694), Baruh Spinoza (1632-1677), Kristian Tomazius (1655-1728), Monteskie (16891755), Volter (1694-1778), Didro (1713-1784), Adam Smit (1723-1790),767 Tomas Pejn (1737- 1809), Artur [openhauer (1788-1860),768 Herbert Spenser (1820-1903) i drugi. Sekako deka vo nivnite dela ima zna~ajni razliki vo interpretacijata na prirodnoto pravo. Toa me|utoa, {to na odreden na~in gi povrzuva ovie misliteli proizleguva ottamu {to pokraj razumot (za site niv e zedni~ko deka umot, razumot e osobina na ~ovekot koja e sposobna da go zapoznae {to e objektivno, vistinito i la`no, a ottamu i {to e pravedno i nepravedno) zemaat i nekoe drugo biolo{ko svojstvo na ~ovekot so koe go opravduvaat prirodnoto pravo (pravdata). Taka kaj Hobs, Lok i Spinoza toa e ~ovekoviot nagon za samoodrùvawe, kaj Pufendorf - slabosta i bespomo{nosta koi ~ovekot go prisiluvaat na op{testvenost, kaj Tomazius - stremeòt kon dolg i sre}en ìvot, kaj Smit - simpatijata, kaj [openhauer - soàluvaweto. 1. TOMAS HOBS Spored Tomas Hobs, kako eden od najzna~ajnite pretstavnici na modernata politi~ka filozofija, dràvata ne postoi pred poedinecot koj po priroda e sloboden769 i pretstavuva vistinskata realnost na
Negovite stavovi za moralot i pravdata se pomesteni vo knigata "The Theory of Moral Sentiments" (Teorija na moralnite ~uvstva). Za nekoi kriti~ki zabele{ki vidi: Tugendhat, E. op. cit. str. 245-268. 768 Vo edna svoja statija [openhauer izloùva eden primer kako " experimentum crucis." Nekoj nekogo sakal da go ubie, me|utoa vo posleden moment se otkaùva od namerata ne od pri~ina na razboritost, tuku od moralni pri~ini i [openhauer mu postavuva pra{awe na ~itatelot koja moralna motivacija ja smeta za uverliva. Dali bi izgledalo uverlivo koga bi ni rekol deka toa go storil zatoa {to maksimata na negovoto deluvawe toga{ ne bi moèla da se univerzalizira? ili zatoa {to toga{ drugiot ne bi go tretiral voedno i kako cel po sebe? [openhauer naveduva u{te redica drugi motivi koi se odnesuvaat na drugi poimi na moralot i na site im sprotivstavuva odgovor: ne go storiv toa za{to "me zafati soàluvawe... mi be{e àl za nego. Sega go pra{uvam sekoj ~esen i nepristrasen ~itatel: koj... e podobar ~ovek? ...Kogo... go zadràl celosen motiv? - Kade spored toa leì vistinskiot temel na moralot?" Spored nego isklu~iv temel na moralot (~itaj pravdata, m. z.) e soàluvaweto... Nemu mu se ~ini samorazbirlivo deka sodràjno gledano - ona {to toj go narekuva "princip" na etikata - edinstvenite dve na~ela na moralot, dva tesno povrzani sopridru`ni imperativi: Neminem laede; immo omnes, quantum potes, juva ("Nikomu ne mu {teti, tuku sekomu pomagaj mu kolku {to moè{." Tugendhat, E. op. cit. str. 154. 769 Hipoteti~ki "prirodnata sostojba", koja teoreti~arite na op{testveniot ìvot nekoga{ sesrdno ja razgleduvaa i vo koja nema nikakvi zakoni,
767
414
ìvotot. Prirodnata sostojba ne e nitu dràvna, ni op{testvena sostojba. Dràvata ne e prirodna zaednica, tuku ve{ta~ka tvorba koja ima svoja smisla i opravduvawe edinstveno dokolku zadovoluva i obezbeduva opredeleni realni potrebi na poedincite (cel na dràvata e poedine~nata sigurnost, odnosno odbrana od napad na strancite i od vr{ewe na zaemni nepravdi").770 Taa e dobra, samo ako nejzinoto ureduvawe e takvo kako da e rezultat na sloboden op{testven dogovor me|u poedincite koi na edna volja (na eden ~ovek ili gupa na lu|e - suverenot) im gi prenesuvaat svoite prirodni prava, so toa {to toj ~ovek ili gupa za vozvrat im go obezbeduvaat ìvotot. Suverenot (levijatan ili smrten bog) moè da bide eden ~ovek (monarhija), sobirot na site gra|ani (demokratija) ili eden del od toj narod (aristokratija). Suvernot pak, svojata vlast moè da ja dobie so negovata prirodna sila: ottamu {to od strav }e mu se pokorat negovite gra|ani, za{to e sposoben da gi uni{ti ili onie koi gi pobedil vo vojna, a za vozvrat im go podaril ìvonikakvi pravila, nikakva organizacija na kolektiven ìvot, tuku postoi neprestana borba na site protiv site, nikoga{ ne postoela, a i da postoela voop{to ne bi bila sostojba na neograni~ena sloboda. Vo takviot svet ne bi moèlo da se kaè deka "se e dopu{teno" (ili "se e slobodno"), za{to ne{to moè da bide dozvoleno ili ne vrz osnova na opredeleno pravo. Tamu kade {to nema pravo, nema ni slobodi, za{to toj zbor e li{en od smisla. So drugi zborovi, slobodata vo na{iot svet sekoga{ e ograni~ena. Robinzon Kruso ne uìval neograni~ena, nitu bilo kakva druga sloboda. Slobodata, pogolema ili pomala, moè da postoi samo tamu kade {to ne{to e dozvoleno, a ne{to i zabraeto. (Vo kontekst na slobodata, Kolakovski potsetuva na {egata od vremeto na Prvata svetska vojna. Vo Avstrija, ona {to ne e zabraneto, e dozvoleno. Vo Germanija, ona {to ne e dozvoleno, e zabraneto. Vo Francija se dozvoleno, duri i ona {to e zabraneto. Vo Rusija se e zabraneto, duri i ona {to e dozvoleno. Kolakovski, L. Mini predavawa o maksi stvarimea, str. 60. Taka i Jering: Kako {to senkata ne postoela pred svetlosta, taka ni samovoljata ne postoela pred pravoto. Jering, R, Ciq u pravu, Cid, Podgorica, 1998, str. 162. Ili poinaku pred pravoto postoela gola mo}, a duri so nego e mo`na slobodna volja. 770 "Hobs razmisluva za individualnoto dobro na ~ovekot vo pogolema mera kako za koristoqubie, a zakonot na prirodata mnogu pove}e se odnesuva na toa na koj na~in poedincite navistina se odnesuvaat odo{to na toa kako bi trebalo da se odnesuvaat. Ili, kako {to samiot veli: "predmet na volevite dejstvija na sekoj ~ovek e stremeòt da se postigne nekakvo dobro za sebe." Tie dobra ili potrebi zapo~uvaat so nastanuvaweto na ìvotot i za{titata na teloto od napad. Toa se osnovnite vrednosti za poedincite i ottamu, prvi vrednosti koi poedinecot bi nastojuval da gi za{titi ili da gi unapredi dokolku odbere da vleze vo gra|anskoto op{testvo. Tokmu taa za{tita e negovata prva potreba koja go goni da se pokoruva na dràvata: "Celta na Pokornosta e Za{tita." Harison, R. op. cit. str. 54.
415
tot (toa e steknata dràva ili dràva po akvizicija), no i ako lu|eto me|u sebe dobrovolno se sloàt da mu se pot~inat, za{to od nego o~ekuvaat za{tita protiv site drugi od koi se pla{at (toa e politi~ka dràva, osnovana dràva ili dràva po institucija). Me|utoa, bez ogled na toa koj e suverenot i na koj na~in do{ol na vlast, negovite prava se golemi i nedelivi. Toj odlu~uva za vojna i mir, toj gi opredeluva zakonite, gi izbira sudiite, zapovednicite i ~inovnicite, propi{uva nagradi i kazni i ocenuva koi doktrini i religii se ispravni. Nakratko, s {to suverenot }e stori e dobro i nikoj ne moè poradi toa da go obvini i kazni nitu da mu ja odzeme vlasta koja e apsolutna. Samo vo nekoi isklu~itelni slu~ai, na primer, koga suverenot bi pobaral od nekogo da se samoubie ili da ubie drug, gra|aninot nema da postapi nepravedno ako odbie da ja izvr{i takvata naredba. Pritoa, Hobs priznava deka neograni~enata vlast na suverenot moè da ima negativni posledici, no tie sepak se mnogu pomalo zlo od ona {to go so sebe go nosi prirodnata sostojba. Od navedenoto proizleguva deka i pred Hobs se postavuvaat vekovnite pra{awa: dali poedinecot po priroda e dobar ili lo{ i kako dràvata treba da ja za{tituva negovata prirodna dobrina ili da go suzbiva negoviot lo{otiluk, kako i toa kakov oblik na upravuvawe moè najdobro da gi zadovoli potrebite na poedinecot koj se soedinuva vo dràva. Toj gi smeta za pogre{ni mislewata deka ~ovekot po priroda e op{testveno su{testvo, deka po priroda se stremi kon zdruùvawe so drugite lu|e.771 ôvekovata priroda za Hobs e od bitno egoisti~ki karakter.772 Kriteriumot na moralnata postapka e postaven so
Vo celokupnata istorija na politi~kite idei poznavame samo dve jasno razgrani~eni koncepcii koi se odnesuvaat od prirodata na op{testvoto: ednata smeta deka ~ovekot po priroda op{testveno bitie (Aristotel), a drugata smeta deka op{testvoto e ve{ta~ko delo na ~ovekot... Vtorata teorija potteknuva od Hobs. Toj smeta deka op{testvoto nastanalo od dogovor me|u bitijata koi porano ìveele vo konflikt. Vospostavuvaj}i go op{testvoto kako ve{ta~ko bitie, ~ovekot sozdal ~udovi{te, Lavijatan koe ne postoi vo prirodata. Po ve{ta~ki pat e sozdaden onoj golem Lavijatan, nare~en zaednica ili dràva, latinski civitas, {to ne e ni{to drugo tuku ve{ta~ki ~ovek, iako so pogolem stas i pogolema sila od prirodniot ~ovek za ~ija za{tita i odbrana e namenet... Vrz temelot na taa teorija se razvija mnogu utopii. Imeno, ako op{testvoto nastanalo kako ve{ta~ka konstrukcija, toga{ moè da se smeta deka moè da mu dademe sekoga{ nova i verojatno podobra forma. Istoto vredi i za samiot ~ovek. Od toa proizleguva postojana potreba za sozdavawe na idealno op{testvo, na idealen ~ovek koj postepeno me|utoa, sigurno ja postignuva svojata perfekcija. Posavac, Z. Predgovor na deloto na Aristotel, Politika, Globus/Sveu~ili{na naklada, Zagreb, 1988. str. XXIX. 772 Hobs, koj inaku vaèl za ateist, vo edna prilika bil viden od nekoj anglikanski sve{tenik kako dava milost i zapra{an dali bi daval milost do771
416
ogled na korista ili {tetata na nejzinite posledici kon drugite. Ottamu procenuvaweto na dobroto i zloto, na pravednoto i nepravednoto ne e mo`no poinaku odo{to od stanovi{te na op{toto, a ne na poedine~niot interes. Socijalnite ~uvstva, blagonaklonosta i altruizmot ne se izvorni, tuku sekundarni, tie se samo najdobro sredstvo da se zadovolat egoisti~kite potrebi.773 ôvekot, spored Hobs, po priroda e egoist, negoviot osnoven streme` e samoodrùvaweto: da se odrì svojot ìvot i zdravje, a da se odbegnat smrtta i stradawata, pa makar i na tu|a {teta. ôvekot po priroda se stremi kon dominacija, a ne kon druèwe.774 Negovata traen i neumoren streme` za dominacija prestanuva edinstveno koga }e umre.775
kolku Hristost taka ne zapovedal. Hobs odgovoril deka milosta ne ja dodeluva samo zatoa {to toa go zadovoluva siromaviot, tuku i zatoa {to nemu mu pri~inuva zadovolstvo da go vidi siromaviot zadovolen. Na toj na~in Hobs sakal da pokaè deka negovoto sopstveno povedenie e vo soglasnost so negovata teorija za motivite, imeno, deka site ~ove~ki èlbi se naso~eni kon ostvaruvawe na sopstveniot interes. 773 Tubi}, R. Britanska filozofija morala, Eri~ke teorije od XVII do konca XIX vijeka, Svjetlost, Sarajevo, 1978, str. 65. 774 Takviot stav, me|u drugite, }e go sledi i [openhauer. Spored nego: "So cel da se soznae {to vo moralen pogled ~ovekot navistina e, treba da se ~itaat kriminalisti~ki raskazi i opisi od anarhisti~kite sostojbi. Ovie iljada lu|e koi pred na{ite o~i se turkaat bez red vo miroqubiv soobra}aj, treba da se posmatraat kako isto tolku mnogi tigri i volci od ~ie kasnuvawe ne obezbeduva cvrstata korpa na nivnite mucki. Ottamu, ako se zamisli deka dràvnata sila edna{ e ukinata, t.e. deka taa korpa e otfrlena, sekoj koj umee da vidi }e se trogne pred pretstavata koja toga{ moè da se o~ekuva so {to dava na znaewe kolku malku vo osnova e siguren vo religijata, sovesta ili prirodniot fundament na moralot od koj i da e vid." [openhauer, A. O temelju morala, Bratstvo-Jedinstvo, Novi Sad, 1990, str. 135. 775 Pri~inite poradi koi lu|eto se soedinuvaat i poradi koi uìvaat vo me|usebnoto dru{tvo lesno se sogleduva deka ne se vo toa {to spored na{ata priroda ne se moèlo poinaku, tuku vo slu~ajnostite. Za{to, koga eden ~ovek prirodno bi go sakal drugiot kako ~ovek, ne bi moèla da postoi nekoja sprotivna pri~ina poradi koja ~ovekot ne bi go sakal podednakvo sekoj ~ovek. Nie zna~i, ne barame po priroda dru{tvo zaradi nego samoto, tuku za da stekneme po~esti i korist od nego, toa go sakame pred nego... Na site lu|e koi malku povnimatelno go posmatraat ~ovekovoto povedenie od iskustvo im e jasno deka sekoe slobodno sobirawe nastanuva ili poradi obostrano siroma{tvo, ili poradi suetna slava. Ottamu, grupite nastojuvaat ili samo da steknat korist, ili zad sebe da ostavat nekoe visoko mislewe ili ~est kaj onie so koi komunicirale. Istoto moè da se zaklu~i i od samite definicii na voljata, dobroto, ~esta i korista. Za{to, koga volevo dogovarame dru{tvo, vo sekoj vid na dru{tvo nie ja barame celta na taa volja, t.e. sekoj u~esnik na toa dru-
417
Spored Hobs, prirodnoto pravo i prirodniot zakon vaàt samo vo prirodnata sostojba. Prirodata gi sozdala lu|eto ednakvi vo pogled na duhovnite i telesnite sposobnosti. Razlikata od ~ovek do ~ovek ne e tolku golema za eden vrz osnova na taa razlika da moè za sebe da bara kakva i da e korist na koja nekoj drug ne bi moèl da pretendira isto kako i onoj prviot. Ni eden ~ovek ne e tolku slab {to ne bi moèl da predizvika strav kaj svoite sosedi, nitu tolku silen {to bi bil imun od stravot od drugite.776Od ednakvosta proizleguva nedoverba. Od taa ednakvost vo sposobnostite nastanuva ednakvost vo nade`ta deka }e gi postigneme svoite celi. Ottamu, ako dvajca sakaat ne{to isto, koe nemoàt da go uìvaat, tie toga{ stanuvaat neprijateli i na patot kon svojata cel, koja glavno e nivnoto samoodrùvawe, a ponekoga{ samo zadovolstvo, nastojuvaat kon me|usebno uni{tivawe ili pot~inuvawe.777 Od nedoverba - vojna. Za da se obezbedi od zaemniot strav, na ~ovekot ne mu ostanuva nikakov drug razumen na~in osven toj prv da udri. Vo prirodata na lu|eto nao|ame tri osnovni pri~ini na kav|i. Prvata - natprevar gi naveduva lu|eto da gi napa|aat drugite zaradi dobivka, vtorata - pretpazlivost zaradi bezbednost, tretata - slava zaradi steknuvawe ugled.778Nadvor od uredenite dràvi sekoga{ postoi vojna na sekoj protiv site. Spored toa, o~igledno e deka dodeka ìveat bez edna zaedni~ka vlast koja site gi drì vo strav, lu|eto ìveat vo onaa sostojba koja se narekuva vojna vo koja sekoj ~ovek e protiv se{tvo toa sebesi da si go predo~i kako dobro. A izgleda deka e dobro seto ona {to e prijatno i {to se odnesuva ili na setilata ili na umot. Me|utoa, ova zadovolstvo na umot e ili slava ili dobro mislewe za samiot sebesi - seto ostanato se odnesuva na setilata ili doveduva do ~uvstvitelni uìvawa, a moè da se izrazi so eden zbor ugodnosti. Sekoe dru{tvo zna~i postoi ili zaradi dobivka ili zaradi slava, t.e. ne tolku poradi qubov sprema bli`niot, kolku poradi qubov sprema samiot sebesi. Tubi}, R. op. cit. 68 i 69-70. 776 "[to se odnesuva do telesnite sposobnosti, i najslabiot e dovolno silen da go ubie najsilniot, bilo so tajni dosetki, bilo vo sojuz so drug koj se nao|a vo ista opasnost kako i toj. A {to se odnesuva do du{evnite sposobnosti, nao|am deka tuka postoi u{te pogolema ednakvost me|u lu|eto. Hobz, T. Levijatan ili materija, oblik i vlast dràve crkvene i gra|anske, Kultura, Beograd, 1961. str. 105. Ednakvosta spored Hobs e mo`na samo vo prirodnata sostojba, {to zna~i samo nadvor od gra|anskoto op{testvo. Za{to, ako go pogledneme zreliot ~ovek i pomislime kako duri i na najslabiot ~ovek mu e lesno da go ubie najsilniot, toga{ nema pri~ini koi i da e so sigurnost vo sopstvenite sili da misli deka prirodata go sozdala nad drugite. Ednakvi se onie koi moàt da si napravat isti raboti edni na drugi. Spored toa, site lu|e po priroda se ednakvi: neednakvosta proizleguva od gra|anskite zakoni. Tubi}, R. op. cit. str. 71. 777 Hobz, T. Levijatan, str. 106 778 Ibid, str. 107-108.
418
koj ~ovek (bellum omnium contra omnes). Nezgodi od takvata vojna. Vo takvata sostojba nema mesto za nikakva rabotlivost, za{to nejzinite plodovi se neizvesni, pa sledstveno na toa nema ni kultura na zemjata, nema moreplovstvo ni koristewe na stoki koi preku moreto bi moèle da se uvezat, nema golemi gradovi, nema sredstva za razdviùvawe i primenuvawe na ne{tata koi baraat primena na golema sila, nema znaewe za izgledot na zemjata, nema smetawe na vremeto, nema umetnost, nema literatura, nema op{testvo. I {to e najlo{o od s, postoi neprekinat strav i opasnosot od nasilna smrt. A ìvotot na ~ovekot e osameni~ki, siroma{en, opasen, skotski i kratok.779 Vo takvata vojna ni{to ne e nepravo. Na sostojbata na vojna na sekoj protiv sekogo e svojstveno deka vo nea ni{to ne moè da bide nepravo. Za poimite pravo i nepravo, pravda i nepravda, tuka nema mesto. Kade {to nema zaedni~ka vlast, tuka nema pravo. Kade {to nema pravo, tuka nema nepravda. Silata i izmamata vo vojna se dve osnovni doblesti. Pravdata i nepravdata ne spa|aat vo svojstva nitu na teloto, ni na duhot. Koga tie toa bi bile, bi se nao|ale i kaj ~ovek koj bi bil celosno sam na svetot isto kako i so negovite setila i strasti. Toa se svojstva na ~ovekot koi se vrzuvaat za ~ovek vo op{testvo, ne vo osamenost. Karakteristi~no za taa sostojba e deka vo nea nema sopstvenost, nema vlast nad stvarite, ne se razlikuva moe i tvoe. Tuka na sekoj ~ovek mu pripa|a ona {to moè da go zgrap~i i dotoga{ dodeka e vo sostojba toa da go zadrì.780 Strasti koi ~ovekot go naveduvaat kon mir se: strav od smrt, èlba za ne{tata koi ìvotot go pravat udoben i nade`ta deka so rabotlivost moàt da se dobijat. A razumot sugerira pogodni mirovni klauzuli so koi lu|eto moàt da se soglasat. Tie klauzuli se onie {to so drugi zborovi se narekuvaat prirodni zakoni. Priroden zakon (lex naturalis), e izvesen propis ili izvesno op{to pravilo do koi se do{lo so razumot, a spored koi na ~ovekot mu e zabraneto da go pravi ona so {to se uni{tuva ìvotot ili se odzemaat sredstvata za izdrùvawe na ìvotot i da go propu{ti ona so {to spored negovoto mislewe ìvotot bi moèl najdobro da se so~uva. Za razlika od prirodniot zakon, prirodnoto pravo koe pisatelite go narekuvaat ius naturale, e sloboda koja nekoj ~ovek ja ima da ja upotrebi svojata sopstvena sila kako samiot saka za za~uvuvawe na sopstvenata
Vo taa smisla Hobs dodava: "Moèbi nekoj }e pomisli deka takvo vreme i takva voena sostojba nikoga{ ne postoele. I jas veruvam deka vo celiot svet taka voop{to nikoga{ ne bilo. Me|utoa ima dosta krai{ta vo koi taka i denes se ìvee... Me|utoa, i nikoga{ da nemalo vreme vo koe oddelnite lu|e bi bile vo sostojba na vojna eden protiv drug, sepak vo site vremiwa kralevite i drugi li~nosti na koi im pripa|a najgolemata vlast, zaradi svojata nezavisnost se vo postojana sprotivnost i vo polo`ba i vo stav na gladiatori." Ibid, str. 108-109. 780 Ibid, str. 110.
779
419
priroda, t.e. sopstveniot ìvot: zna~i da pravi se {to spored sopstveniot sud i razum }e proceni deka e najprikladno sredstvo za toa.781 Spored toa, prirodniot zakon su{tinski se razlikuva od prirodnata sostojba. Prirodnata sostojba e sostojba vo koja vladee prirodnoto pravo, t.e. pravoto na sekogo na s, apsolutna sloboda.782 Prirodniot zakon bara prirodnoto pravo da se ograni~i i na toj na~in da mu se stavi kraj na prirodnata sostojba i da se sozdade dràva. Pritoa, pravoto (ius) i zakonot (lex) ne smeat da se me{aat. Pravoto se sostoi vo sloboda ne{to da se stori ili propu{ti, dodeka zakonot nareduva ili obvrzuva na edno od dvete. Na toj na~in zakonot i pravoto se razlikuvaat kako obvrskata i slobodata koi vo edno isto ne{to ne se spojlivi. Osnoven priroden zakon: sekoj ~ovek treba da se stremi kon mir se dotoga{ dodeka se nadeva deka }e go postigne. A koga ne moè da go postigne, da smee da bara i da gi upotrebi site sredstva i site koristi na vojnata, t.e. da se stremi kon mir i da odrùva mir i da se brani so site mo`ni sredstva.783 Vtor priroden zakon: dokolku toa go smete za potrebno ~ovekot treba da e podgotven, ako i drugite se podgotveni za mirot i za svojata odbrana, da go napu{ti ova pravo na site ne{ta i da se zadovoli so tolku sloboda sprema drugite lu|e kolku i toj e podgotven protiv sebe na drugite da im ja priznae. Me|utoa, ako drugite ne sakaat da se otkaàt od svoeto pravo kako nego, toga{ nema pri~ina nitu toj da se li{i od svoeto pravo, za{to toa ne bi zna~elo opredelba za mir, tuku ednostavno izloùvawe na grabe` na {to nikoj ne e obvrzan. Toa e onoj zakon evan|elisti~ki: "Napravi im go na drugite toa {to saka{ tie tebe da ti go pravat." I onoj zakon na site lu|e: Quod tibi fieri non vis, alteri ne feceris (Toa {to ne go posakuva{ za sebe, ne pravi mu go na drug).784 Tretiot priroden zakon - pravda, a toa e lu|eto da gi ispolnuvaat svoite dogovori. Koga e sklu~ena nekoja spogodba, toga{ e
Pod sloboda, vo soglasnost so vistinskata smisla na toj zbor, se misli na otsustvo na nadvore{ni pre~ki koi ~esto mu odzemaat del od ~ovekovite sili da raboti {to saka, me|utoa ne moàt da go spre~at da ja upotrebi preostanata sila taka kako {to mu diktiraat negoviot sud i razum." Ibid, str. 111. 782 Vo ovaa smisla Hobs veli deka so ogled na toa {to ~ovekovata sostojba e sostojba na vojna protiv sekogo vo koja sekoj se upravuva spored sopstveniot razum i nema ni{to {to ako moè ~ovekot ne bi smeel da go upotrebi kako sredstvo da go so~uva svojot ìvot od svoite neprijateli, sleduva deka vo takvata sostojba sekoj ~ovek po priroda ima pravo na s, pa duri i na odzemawe tu| ìvot. I zatoa, dodeka trae toa prirodno pravo na sekoj na s, za nikogo ne moè da postoi nikakva sigurnost baz ogled na negovata sila i mudrost deka }e doìvee starost koja prirodata obi~no na lu|eto im ja dopu{ta da ja doìveeat. Ibid, str. 108. 783 Ibid, str. 112. 784 Ibid, str. 112-113.
781
420
nepravedno da se prekr{i i definicijata za nepravdata ne moè da bide ni{to drugo tuku neizvr{uvawe na spogodbata. A seto ona {to ne e nepravedno, pravedno e.785 êtvrti priroden zakon - blagodarnost koja moè da se zamisli vo slednava forma: ~ovek koj prima nekakvo dobro od nekoj drug, isklu~ivo po negova milost nastojuva dobrodetelot da nema nikakva razumna pri~ina da se pokae poradi svojata dobra volja. Za{to, nikoj ne dava poinaku odo{to so namera samiot sebesi dobro da si stori. Kr{eweto na ovoj zakon se narekuva neblagodarnost i sprema milosta stoi vo ist odnos kako nepravdata sprema dogovorenata obvrska. Petti priroden zakon - zaemno prilagoduvawe ili popu{tawe: ovoj priroden zakon e popu{tawe, {to }e re~e sekoj ~ovek nastojuva da se prilagodi kon ostanatite.786[estti priroden zakon - podgotvenost za prostuvawe: vodej}i smetka za idninata, ~ovek treba da gi prostuva navredite od minatoto na site onie koi toa go sakaat za ona {to go storile. Za{to prostuvaweto ne e ni{to drugo, tuku koncesija (otstapka) koja mu se pravi na mirot. Ako taa koncesija im se pravi na onie koi se istrajni vo svoeto neprijatelstvo, toga{ taa ne se pravi zaradi mirot, tuku od strav. No, ako koncesijata ne im se napravi na onie koi davaat garancija za idninata, toga{ toa e znak na averzija sprema mirot, pa zatoa e protivna na mirovniot zakon. Sedmi priroden zakon - odmazduvaj}i se lu|eto samo go po~ituvaat idnoto dobro - e deka odmazduvaj}i se, t.e. "nagraduvaj}i go zloto so drugo zlo," lu|eto ne gledaat na goleminata na minatoto zlo, tuku na goleminata na dobroto {to treba da dojde. Ottamu, zabraneto e da primenime kazna so nekoja druga cel, osven za popravawe na storitelot na zlostorni~koto delo ili toa na drugite da im posluì za naso~uvawe. Za{to, ovoj zakon se nadovrzuva na onoj pred nego koj naloùva prostuvawe so obezbeduvawe za idninata. Osven toa, odmazdata bez ogled na primerot i na idninata pretstavuva vosklik ili uìvawe vo suetata, zaradi toa {to na drug mu se nanesuva zlo, a ne vodi kon nikakva cel. Celta sekoga{ e ne{to idno, a bescelnoto veli~ewe na samiot sebesi e sueta koja mu e protivna na razumot. Nanesuvaweto pak, zlo na drug bez pri~ina vodi kon zapo~nuvawe vojna {to e protiv prirodniot zakon i obi~no se ozna~uva so imeto svirepost. Osmi - protiv prezir: ottamu {to site znaci na omraza ili prezir predizvikuvaat borba, za{to najgolemiot broj lu|e pobrgu go rizikuvaat ìvotot odo{to da ostanat bez odmazda, na osmo mesto kako priroden zakon treba da se postavi slednava zapoved: nieden ~ovek so dejstvie, zbor, drèwe ili pokret da ne predizvikuva omraza ili prezir sprema drug. Kr{eweto na ovoj zakon obi~no se narekuva navreda.787 Deveti - drskost: sekoj ~ovek da go priznae drugiot kako ramen na sebe od prirodata. Kr{eweto na ovaa naredba se nare785 786
Ibid, str. 125. Ibid, str. 132-133. 787 Ibid, str. 134.
421
kuva drskost. Deseti - protiv nadmenost: pri vleguvaweto vo sostojbata na mir nieden ~ovek ne smee za sebe da bara da zadrì nekoe pravo za koe ne smeta deka i site ostanati treba da go zadràt.788 Edinaeseti - pravednost: ako na eden ~ovek mu e dovereno da sudi me|u dvajca, naredba na prirodniot zakon e me|u niv da izvr{i ramnomerna podelba. Potoa sleduvaat: dvanaesettiot zakon - ramnopravno koristewe na zedni~kite stvari,789 trinaesettiot - za odreduvaweto u~estvo po pat na kocka, ~etrnaesettiot - za primogeniturata i prvoto zazemawe, petnaesettiot - za posednicite, {esnaesettiot - za podveduvawe na arbitraà, sedumnaesettiot - nikoj ne e sudija vo sopstvenata rabota,790 osumnaesettiot - ne moè da bide sudija nitu eden ~ovek koj vo sebe nosi nekoja prirodna pri~ina na pristrasnost, devetnaesettiot za svedocite, i edno pravilo spored koe prirodnite zakoni moàt lesno da se ispitaat - ne pravi mu go na drug, ona {to ne saka{ tebe da ti bide storeno.791
Ibid, str. 135. Ibid, str. 136. 790 Ibid, str. 137. 791 Ibid, str. 138-139. Treba da se zabeleì deka ovaa ~esto citirana izreka mu se pripi{uva na Konfu~ie. Spored nego: "Koga nekoj do najgolema mera gi neguva na~elata na svojata priroda i gi primenuva vrz osnova na zaemnost, toj ne e daleku od patot. Toa {to ne saka{ da ti go storat tebe ni ti ne pravi im go na drugite. Vo patot na vozvi{eniot ~ovek ima ~etiri ne{ta, od koe nema nitu edno {to sum go postignal. Da mu sluàm na tatko mi kako {to bi baral sinot da mi sluì mene - toa jas u{te ne sum go postignal; da mu sluàm na vladetelot kako mojot slu`benik da mi sluì mene - toa jas u{te ne sum go postignal; da mu sluàm na postariot brat kako {to bi sakal da mi sluì pomladiot brat - toa jas u{te ne sum go postignal; da bidam primer vo odnesuvaweto kon prijatelot kako {to bi baral toj da se odnesuva kon mene toa jas u{te ne sum go postignal. Seriozen vo primenata na obi~nite dobrodeteli i vnimatelen pri zboruvaweto so niv, ako vo praktikata toj ima nekoj nedostatok, vozvi{eniot ~ovek ne pravi ni{to drugo osven {to nastojuva da ne go skrie; i ako, kaàno so negovite zborovi, ima nekoe preteruvawe, toj toa ne smee da si go dozvoli. Taka negovite zborovi se vo sklad so negovite pofalbi, a negovite pofalbi se vo sklad so negovite zborovi; zarem celosnata iskrenost ne e ona {to go odlikuva vozvi{eniot ~ovek?..." Preneseno vrz dràvata toa, spored Konfu~ie zna~i: "Toa {to se mislelo so, "Mirot i sre}ata na edno carstvo zavisat od vladeeweto so dràvata," e ova: - Koga vladetelot kon vozrasnite }e se odnesuva onaka kako {to tie kon nego treba da se odnesuvaat, narodot stanuva sinovski pokoren; koga vladetelot kon vozrasnite se odnesuva onaka kako {to tie treba da se odnesuvaat kon nego, narodot u~i da bide bratski pokoren; koga vladetelot kon mladite i bespomo{nite se odnesuva so so~ustvo, narodot go pravi istoto. Taka vladetelot ima na~elo so koe, kako so mera~, go regulira negovoto odnesuvawe. I natamu: "Ona {to ~o789 788
422
Potoa, Hobs veli deka prirodnite zakoni se ve~ni. Tie obvrzuvaat sekoga{ spored sovesta, me|utoa, toa navistina e slu~aj samo koga postoi sigurnost. Prirodnite zakoni obvrzuvaat in foro interno {to }e re~e vo èlbata da bidat ostvareni. No in foro externo, {to }e re~e vo sproveduvawe vo delo, tie ne obvruvaat sekoga{. Za{to, onoj {to bi bil skromen i poslu{en, i bi ispolnuval s {to }e veti vo vreme i na mesto koga i kade nikoj drug ne bi rabotel, samiot bi stanal plen na drugi i, sprotivno na osnovite na site zakoni koi se stremat kon prirodno odrùvawe, samiot bi se dovel do skore{na propast. Od druga strana, pak, onoj koj e dovolno siguren deka drugite }e gi ispolnuvaat istite zakoni kon nego, a toj ne gi ispolnuva, ne bara mir tuku vojna, pa spored toa odi kon uni{tuvawe na sopstvenata priroda po pat na nasilstvo.792 Ako postoi nekakov zakon koj gi obvrzuva site poedinci, a ne e pi{an ili na drug na~in objaven na mesta kade tie moàt gi zabeleàt, toga{ toa e priroden zakon.793 Spored Hobs, zakonot (pravoto) e zapoved na suverenot koja site podanici treba da ja po~ituvaat. Ona {to go sozdava zakonot ne e umot, tuku vlasta, za{to nikoj ne moè da sozdade zakon osven onoj koj ja ima zakonodavnata vlast. [to se odnesuva, pak, do pravdata, taa, kako {to vidovme, se zasnova vrz negoviot tret priroden zakon spored koj lu|eto se obvrzani da gi ispolnuvaat sklu~enite spogodbi. Duri otkako spogodbata }e se sklu~i stanuva nepravedno da se prekr{i. Kako {to nepostoi sopstvenost vo smisla na nejzino obezbeduvawe pred sklu~uvaweto na dogovorot, odnosno pred vospostavuvaweto na dràvata, pred toa nema ni mo`nost da se razlikuvaat pravdata i nepravdata. Za{to, vo prirodnata sostojba site lu|e imaat pravo na site stvari vo zavisnost od toa dali imaat mo} da dojdat do niv i dali uspevaat so svojata sila da gi zadràt za sebe. Pritoa, tie se rakovodat samo so svojot li~en interes stremej}i se kon prirodni zadovolstva. Spored toa, prirodata na pravdata se sostoi vo toa da se odràt vo va`nost spogodbite i na sekoj ~ovek da mu se dade ona {to e negovo. Iako ja vospostavuva so prirodniot zakon, Hobs pokaùva deka pravdata na toj na~in e opredelena bez gra|anskite zakoni, odnosno deka taa e samo osobina koi lu|eto prirodno gi pravi podobni za mir i poslu{nost. Pravdata pretstavuva soobraznost ili nesoobraznost na povedenieto spored razvekot ne go saka kaj svoite pretpostaveni, toj neka ne go primenuva toa vrz svoite pot~ineti; toa {to ne go saka kaj pot~inetite, neka ne go primenuva vo slu`bata na pretpostaveni; ona {to go mrazi kaj onie {to se zad nego, so toa neka ne nastapuva kaj tie {to se pred nego; ona {to toj mrazi da dobie od desno, neka ne go podaruva od levo - ova e ona za koe e re~eno "Na~elo so koe, kako so mera~, se regulira odnesuvaweto." Konfu~ie, Kultura, Skopje, str. 15 i 26. 792 Ibid, str. 139. 793 Ibid, str. 238.
423
umot (praveden ili nepraveden ~ovek) ili soobraznost ili nesoobraznost na oddelni dejstvija kon razumot (pravedno ili nepravedno dejstvie). Duri otkako }e se vospostavi dràvata, pravednosta kako priroden zakon, no i drugite prirodni zakoni koi gi gi naveduva toj, stanuvaat gra|anski zakoni i zna~at zapoved (naredba) na dràvata, koja preku suverenata vlast, gi obvrzuva lu|eto kon po~ituvawe na tie zakoni. Gra|anskite i prirodnite zakoni, pak, se samo razli~ni delovi, a ne razli~eni vidovi na pravo, pri{to prvite se pi{ano, a vtorite nepi{ani pravo. Prirodnoto pravo pod koe potpa|a ~ovekovata prirodna sloboda koja se sostoi vo otsustvo na nadvore{ni pre~ki za ~ovekovo dejstvuvawe moè da se smali i ograni~i so gra|anskiot zakon, za{to ograni~uvaweto na prirodnata sloboda na poedinecot e uslov za ostvaruvawe na mirot kon koj lu|eto prirodno se stremat. Me|utoa, sekoj podanik ima sloboda vo site onie ne{ta vo koi pravoto ne moè spogodbeno da se prenese. Toj ima pravo da go brani svoeto telo i svojot ìvot, ne e obvrzan da priznae krivi~no delo ako ne mu se obezbedi prostuvawe, nitu e obvrzan da se ubie sebesi ako vlasta bi mu ja dala taa mo`nost ili toa bi go barala od nego. Ova Hobs go izveduva od na~eloto deka nikoj ne moè da se obvrze samiot sebesi da se obvini, nitu samiot sebesi da se li{i od ìvot. Gra|anskiot zakon, vsu{nost, ne se ni pojavil na ovoj svet poradi ni{to drugo, veli Hobs, tuku za da ja ograni~i prirodnita sloboda na poedincite taka {to tie ne bi moèle da si nanesuvaat me|usebna {teta, tuku za eden na drug da si pomagaat i da se zdruàt protiv zaedni~kiot neprijatel. Pravdata, spored toa, za Hobs pretstavuva prirodno pravo koe kako takvo e samo potencijalno ostvarlivo, a stanuva aktuelno duri kako posledica na dogovorot ~ie ispolnuvawe go obezbeduva dràvata preku suverenata vlast i gra|anskite zakoni. Navedenoto sodrìnsko odreduvawe na prirodnata sostojba kaj Hobs proizleguva od negovata koncepcija na motivacijata koja pretstavuva integralen del na negoviot filozofski sistem kako celina. Spored taa negova koncepcija izloèna vo "Levijatan," va`ni se poimite apetit (appetitio = èlba, streme`, simpatija) i averzija (odvratnost, antipatija) so ~ija pomo{ gi definira dobroto (zadovolstvoto) i neprijatnosta (zloto). Apetitot pretstavuva dvièwe koe e naso~eno kon objektot {to go predizvikal, a averzija dvièwe koe e naso~eno sprotivno od objektot koj ja predizvikal. Predmetot na apetitot se narekuva dobro, a predmetot na averzijata zlo. Zadovolstvata i neprijatnostite se vidovi na dobro ili zlo, a nivniot nadvore{en izraz se setilnite ~uvstva. Nekoi zadovolstva nastanuvaat od setilno zabeleùvawe na nekoj prisuten objekt i moàt da se nare~at setilni zadovolstva. Drugi nastanuvaat od o~ekuvawe koe doa|a od predviduvawe na krajot ili posledicite na ne{tata i toa se duhovni zadovolstva. Sli~no na toa, nekoi neprijatnosti se setilni i se narekuvaat bolka, a drugi se sostojat vo o~ekuvawe na posledicite i se narekuvaat àlost. 424
Od druga strana, so ogled na toa {to za Hobs samoodrùvaweto pretstavuva zadovoluvawe na site ~ovekovi apetiti, ostvaruvawe na site negovi nameri (bez ogled na nivnata sodrìna), stremeòt kon samoodrùvawe, odnosno negoviot negativen aspekt, stravot od smrtta mora da bide najsilen motivacionen faktor. Ottamu se doa|a do zaklu~okot deka sekoj ~ovek pred s go izbegnuva najgolemoto od site prirodni zla - smrtta i toa so eden priroden impuls. Pritoa, treba da se pravi razlika me|u prvoto, najgolemoto i najvisokoto dobro. Samoodrùvaweto e sekako dobro koe e pretpostavka za site drugi dobra i zatoa Hobs go narekuva prvo dobro. Me|utoa, ottamu {to vo tekot na celiot ìvot po edna sleduva druga èlba, za sre}a moè da se zboruva samo kako za neprekidno nepre~eno postignuvawe sekoga{ na novi celi. Na ovoj na~in sfatenata sre}a, za Hobs e najgolemo dobro. Nakratko, spored Hobs, odrùvaweto na ìvotot e prvo dobro, nepre~enoto napreduvawe sekoga{ do novi celi (sre}a) e najgolemoto dobro, dodeka najvisoko dobro, t.e. takvo dobro vo ~ie uìvawe duhot go nao|a svoeto smiruvawe ne postoi. Nasproti toa, smrta e ne samo prvo, tuku i najgolemo i najvisoko zlo. Izloèniot mehanizam na ~ovekovoto motivaciono povedenie, spored Hobs, funkcionira striktno deterministi~ki, t.e. bez vlijanie na ~ovekovata slobodna volja. Zgora na toa, toj duri smeta deka voljata ne postoi kako posebna sposobnost. Koga kaj ~ovekot naizmeni~no se javuvaat apetiti i averzii, nadeì i stravuvawa vo vrska so edno isto ne{to i vo mislite ni se menuvaat razli~ni dobri i lo{i posledici koi bi moèle da nastanat ako se stori ili ne se stori ona {to se ima vo vid, taka {to ~as imame apetit kon toa, ~as averzija kon toa, ~as se nadevame deka }e bideme sposobni toa da go storime, ~as o~ajuvame ili se pla{ime da se obideme toa da go storime, toga{ celiot zbir na èlbi, averzii, nadeì i stravuvawa, koi traat s dodeka ne{toto ne se stori ili nema da se stori ili pak, se dojde do zaklu~ok deka toa e nemo`no, go narekuvame predomisluvawe. Vo predomisluvaweto onoj posleden apetit i onaa posledna averzija koi neposredno se vrzuvaat so dejstvieto ili so propu{taweto, go pretstavuvaat ona {to go narekuvame volja - akt, a ne sposobnost na sakaweto. Na toj na~in voljata e samiot apetit (èlba), odnosno averzijata, {to zna~i deka vo u~eweto na Hobs nema mesto za sloboda na voljata. Me|utoa, Hobs govori za "slobodata" na koja i pridava najmalku dve razli~ni zna~ewa. Prvoto od niv e otsustvo na nadvore{ni pre~ki na dvièweto. Vo ovaa smisla moè da se zboruva i za slobodata na nerazumnite ili bezìvotni su{testva. Od druga strana koga zborot sloboden i sloboda }e se pomestat na {to i da e drugo odo{to na telata, tie se zloupotrebuvaat, za{to ona {to ne e podlo`no na dvièwe ne e podlo`no nitu na pre~ki vo dvièweto. Ottamu, ne moè da se zboruva za sloboda na voljata, na èlbata ili na sklonosta, tuku samo za sloboda na ~ovekot. Sloboden ~ovek e onoj koj vo ne{tata koi po 425
svojata sila i um e sposoben da gi pravi ne e spre~en da go pravi ona {to mu e volja. Toa e ona {to Hobs go narekuva prirodna sloboda. Drugiot vid sloboda se sostoi vo sloboda od obvrski, dogovori, zakoni i se narekuva sloboda na podanikot (gra|aninot). Vo kontekst na analizata na op{testveno-politi~kite odnosi, Hobs pod sloboda obi~no ja podrazbira slobodata na podanikot, a koga ja izloùva svojata antropolo{ko-psiholo{ka doktrina, Hobs go upotrebuva zborot sloboda vo prvata smisla.794 Po ova stanuva jasno za{to Hobs "poso~uva kon faktot deka negoviot "sloboden priroden ~ovek" so site svoi nedopirlivi nagoni, sepak e obdaren so razum. Soo~en so, od nego ve}e formuliranata bezizlezna sostojba, izrazena kako disjunkcija "Ili otkaùvawe od manifestirawe na nagonot, ili propast!" - razumot sugerira solucija da se ostane ìv. Negoviot recept e klasi~en - "Da ne mu go pravi{ na drugiot ona {to misli{ deka bi bilo lo{o drug da ti go pravi tebe!" Sepak, zaradi silata na al~nosta, stremeòt kon slavata i sli~no razumot mora da bide potpren so konkretna sila i zakana, za{to tamu kade {to nema me~, dogovorot e samo prazen zbor. Na ova mesto toj go izveduva centralniot argument koj e instanca na post hoc ergo propter hoc." Imeno, spored Hobs, Ako lu|eto po priroda bea miroqubivi, }e nema{e potreba od sila! ]e ìveea vo mir bez prisilba.795 Takviot mir go obezbeduva suverenot (monarhot) koj ne e del od op{testveniot dogovor, tuku negova posledica i koj ima neograni~ena vlast, zatoa {to toj e zakonot. Poradi toa, pak, "po definicija," ne moè da ima nikakvi "nepravedni zakoni." Zakonite se ednostavno postapka na nametnuvawe odredeni zabrani i ograni~uvawa. Sledstveno, tie se postapki na nametnuvawe pravda i nepravda. Kade {to nema zakoni nema nitu pravda, nema ni nepravda.796 Suverenot e subjekt na prirodni zakoni koi kako bo`ji ne moàt da bidat op{testveno ukinati. No, na zakonite {to samiot gi pravi - op{testvenite zakoni toj ne moè da e pot~inet, bidej}i toa bi zna~elo da bide pot~inet na sebesi. A toa ne e pot~inetost tuku - sloboda! Dokolku, pak, zakonot e nad suverenot, toga{ sudiite koi moàt da go kaznat, stojat nad suverenot i taka stanuvaat negovi suvereni. Taka negoviot politi~ki model go podrazbira faktorot na bezuslovna poslu{nost kako nu`na premisa za stabilno i sre}no funkcionirawe. Site drugi aspekti na socijalniot ìvot bitno se podredeni na osnovnata relacija - apsolutna neprikosnovena vlast na suverenot i celosnata poslu{nost na subjektite na vlasta.797 No, pritoa, kaj Hobs postoi izrazena svesnost za toa deka predavaj}i gi site drugi prava, ~ovekot ne go predal i na suverenot ne moè da mu go predade
794 795
Izloèno spored Primorac, I. op. cit, str. 181-190. Muhi}, F. op. cit. str. 84. 796 Ibid, str. 85. 797 Ibid, str. 86-87.
426
pravoto da se brani od site onie {to mu go zagrozuvaat ìvotot.798 2. PASKAL Zna~ajni stavovi za pravdata, iako bez nekoja sistematika, moàt da se najdat i kaj Blez Paskal, {to e i razbirlivo so ogled na toa {to glavno se izneseni vo negovoto nedovr{eno delo koe go podgotvuval pod raboten naslov "Apologija na hristijanskata religija," a po negovata smrt (1670) e objaveno so naslov "Milsi." Tie stavovi ove }e se obideme da gi prenesemevo nivnata celosna avtenti~nost so zadr{ka od bilo kakov preuranet komentar. "Qubovta ili omrazata go menuvaat likot na pravdata. I kolku za izvesen advokat odnapred {tedro platen e pospravedlivo deloto {to go brani! Kolku pravat negovite smeli dvièwa toa da im se stori takvo na sudiite, izmameni so takviot privid! Sme{en razum {to se vrti na kade {to duva, i vo site pravci na vetrot!"799 "Site lu|e ja baraat sre}ata, nema isklu~oci. Kolku i da se razli~ni sredstvata {to pritoa gi koristat, site se stremat kon taa cel. Ako edni vojuvaat, a drugi ne, sepak gi vle~e ovaa ista èlba {to i kaj ednite i kaj drugite e pridruèna od razli~ni pri~ini. Voljata (ne) prezema ni najmal ~ekor osven za ovaa cel. Ovde e povodot za site postapki na site lu|e, duri i na onie {to imaat namera da se obesat."800 Vpro~em, ne slu~ajno e kaàno: "So najdobri nameri moè da bide poplo~en patot i za pekolot." "Ako moèa lu|eto }e ja stavea silata vo racete na pravdata: ama, bidej}i silata ne dozvoluva da bide rakovodena kako {to sakame, za{to e sposobost {to se osoznava, dodeka pravdata e duhovna sposobnost so koja raspolagame kako sakame, ja stavame vo racete na silata. I taka velime deka e pravedno ona na koe ~ovek bezdrugo mora da mu se pot~ini. Ottuka doa|a pravoto na me~ot, za{to me~ot dava vistinsko
Vo ovaa smisla Hobs veli: "Toa {to celosno go izvinuva nekoe delo i od nego ja otstranuva prirodata na krivi~no delo ne moè da bide ni{to drugo, tuku ne{to {to istovremeno ja otstranuva i zadolìtelnosta na zakonot (italik, Hobs)... Ako nekoj ~ovek vo strav od neposredna smrt e prisilen da stori nekakvo protivzakonito delo, toj celosno e izvinet, za{to nitu eden zakon ne moè ~ovekot da go obvrze da go napu{ti svoeto sopstveno samoodrùvawe... Koga eden ~ovek e li{en od hrana ili od nekoja druga stvar koja mu e nu`na za ìvot i ne moè da se odrì na koj i da e drug na~in odo{to so vr{ewe na protivzakonito delo kako kaj, da re~eme, vo vreme na te{ka glad so sila zeme ili ukrade hrana koja ne moèl da ja dobie za pari ili od milosrdie, ili ako vo odbrana na svojot ìvot zgrap~i tu| me~, toj celosno e izvinet od pri~inata {to pred maklu e izloèna." Hobs, T. op. cit. str. 266. 799 Paskal, B. Kultura, Skopje, 1996, str. 44. 800 Ibid, str. 185.
798
427
pravo. Inaku bi go videle nasilstvoto na edna strana, a pravdata na drugata..."801 "Opasno e na narodot da mu se kaè deka zakonite ne se pravedni, zatoa {to toj im se pokoruva samo poradi toa {to veruva oti se pravedni. Zatoa treba vedna{ da mu se kaè deka e dolèn da im se pokoruva zatoa {to se zakoni, isto kako {to e dolèn da im se pokoruva na voda~ite, ne poradi toa {to se pravedni, tuku za{to se voda~i. Vaka ete sekoja buna se spre~uva, ako moème da gi naterame da go razberat ova, i deka tokmu ova e vo vistinska smisla utvrduvawe na pravdata."802 Tri stepeni pogore kon polot go prevrtuvaat na glava celoto pravosudstvo, eden meridijan re{ava za vistinata. Za nekolku godini ona {to go priteàvavme, osnovnite zakoni go menuvaat. Pravoto ima svoi vremiwa, vleguvaweto na Saturn vo Lavot ni go ozna~uva izvorot na nekoe zlostorstvo. [egobijno pravo {tom reka mu e me|ata! Vistina od ovaa strana na Pirineite, zabluda od drugata strana. Propovedaat deka pravdata ne e vo ovie obi~ai, tuku deka leì vo prirodnite zakoni koi gi znaat sekade. Bezdrugo tie uporno bi se drèle za toa, ako drskosta na slu~ajot {to gi zaseale ~ove~kite zakoni bi na{le barem eden {to bi bil seop{t, ama najsme{noto e toa, {to svoeglavosta na lu|eto tolku stanala raznoobrazna, ta nema nikako eden takov zakon. Sitnite kra`bi, incestot, ~edomorstvoto i ubistvoto na tatkoto, s si dobilo mesto vo primernite postapki. Moè li da ima ne{to posme{no od nekoj ~ovek koj ima pravo da me ubie za{to ìvee preku rekata, i zo{to negoviot vladar e vo kavga so mojot, makar {to jas nemam ni{to zaedni~ko so toa? ...Poradi ovoj mete` se slu~uva eden da veli deka su{tinata na pravdata e vo zakonodavstvoto, drug pak vo udobnosta na vladetelot, a tret vo sega{nite obi~ai. A ova e najsigutrno: ni{to, sledej}i go samiot razum, ne e pravedno kako takvo. S se menuva so vremeto. Obi~ajot ja odreduva pravednosta, od prosta pri~ina {to e prifatena. Vo ova e tainstvenata osnova na nejzinata vlast. Koj ja vra}a na nejziniot izvor, ja raznebituva. Ni{to ne e tolku pogre{no od zakonite {to gi ispravaat gre{kite. Onoj {to im se pokoruva zatoa {to se pravedni, se pokoruva na pravdata {to si ja voobrazil, a ne na su{tinata na zakonot: ovoj e celiot sodràn vo sebe, zakon e i ni{to pove}e. Koj }e saka pritoa da go ispita povodot, }e najde deka e tolku kr{liv i tolku bezna~aen {to, ako nema navika da razmisluva za ~udata na ~ove~kata izmislica, toj }e se voshituva deka samo za eden vek zakonot dobil tolkav bleskot i tolkava po~it. Ume{nosta da se krevaat buni, da se soboruvaat dràvi se sostoi vo toa da se razni{aat vospostvenite obi~ai, merej}i gi s do nivnito izvor za da se obeleì nivniot nedostatok na vlast i na pravednost. Treba, ve801 802
428
lat ovie da se vratime na osnovite i iskonskite zakoni na dràvata {to nekoj nepraveden obi~aj gi uni{til. Siguren na~in da izgubime s: ni{to nema da bide pravedno na ovaa terazija. Me|utoa, narodot lesno gi isprava u{ite za vakvi raspravi. Toj go kr{i jaremot {to }e go osoznae, a golemcite vle~at korist od ovaa negova propast i od onaa na onie qubopitni islednici na prifatenite obi~ai. Zatoa najblagorazumniot od zakonodavcite velel deka lu|eto, za nivna blagodet, treba ~esto da gi mamat, a eden drug opiten politi~ar kaàl: "Cum veritatem qua liberetur ignoret, expedit quod fallatur" (Zatoa {to ja poznava vistinata koja bi go oslobodila, ima polza da bide izlaàn). Ne treba narodot da ja ~uvstvuva vistinata na grabeòt. Odamna bil voveden bez pri~ina. Treba sega da se gleda nebare e verodostoen, ve~en, da se krie negoviot izvor, ako ne sakame brgu da mu se stavi kraj."803 "Veri iustis"(Za vistinskoto pravo - Ciceron). Go nema pove}e: ako go imavme, nema{e kako pravilo za pravdata da gi zemame obi~aite na svojot kraj. Zatoa {to ne sme moèle tuka da ja najdeme pravednosta, sme ja na{le silata."804 Pravedno e da mu se pokorime na ona {to e pravedno, nu`no e da mu se pokorime na ona {to e najsilno. Pravdata e nemo}na bez silata, silata e despotska bez pravdata. Pravdata bez sila e protivre~na, zatoa {to sekoga{ ima zli lu|e silata bez pravda ja obvinuvame. Zna~i, pravdata i silata treba da gi sostavime i zatoa treba da se trudime ona {to e pravedno da bide silno, ili ona {to e silno da bide pravedno... Pravdata e predmet na spor, silata e o~igledna i nesporna. Taka lu|eto ne moèle silata da ja pridadat na pravdata za{to silata e protivre~na na pravdata i samata se proglasila deka e pravedna. I taka, ne moèj}i da napravat ona {to e pravedno da bide silno, napravile ona {to e silno da bide pravedno.805 Edinstveno seop{to pravilo se zakonite na zemjata za obi~nite pra{awa i mnozinskoto mislewe za drugite pra{awa. Od kade do{lo toa? Od mnozinstvoto koe bilo silno. So ova se objasnuva zo{to kralevite, vo ~ii race e vpro~em silata, ne se pokoruvaat na mnozinskoto mislewe na svoite ministri. Nesomneno, ednakvosta na bogatstvoto e pravedna. Ama, zatoa {to lu|eto ne moèle silata da ja pokorat na pravdata, napravile pravdata da se pokori na silata. Ne moèj}i da ja zakrepnat pravdata, ja opravdale silata za da gi spojat pravdata i silata vo edno, ta da ima mir, koj e vrhovno bogatstvo.806 Zo{to mu se pokoruvame na mnozinstvoto? Dali pri~inata e
803 804
Ibid, str. 138-140. Ibid, str. 141. 805 Ibid, str. 141. 806 Ibid, str. 141-142.
429
za{to ima pove}e pravo? Ne, tuku pove}e sila.807 Pravdata e ona {to e utvrdeno i na toj na~in site na{i utvrdeni zakoni nu`no }e bidat smetani za pravedni bez da bidat ispituvani, zatoa {to se ve}e utvrdeni.808 Modata ja pravi dopadlivosta, isto modata ja kroi pravdata.809 3. XON LOK Pred da se kaè {to bilo vo vrska so u~eweto na Xon Lok, najprvin e nu`no da se potsetime na osnovnite karakteristiki na prosvetitelstvoto. Za takviot priod postojat pove}e pri~ini od koina ova mesto }e se zadovolime so taa deka tokmu negovoto prvo delo "Pismo za tolerancijata," se smeta za po~etok na epohata na prosvetitelstvoto. Toa delo, Lok go objavil vo 1689 godina (na svoja 57 godini{na vozrast). Sedumnaesetiiot i osumnaesetiot vek be{e period na racionalizmot i prosvetenosta i istovremeno period na rascvet na golemite sistemi na prirodnoto pravo koe stana osnovna prakti~na pravna i moralna filozofija na celata epoha. Vo nego se otfrla teologijata i se prezema matemati~ko-deduktivniot metod vo naukata.810 Osnovite na
Ibid, str. 142. Ibid, str. 146. 809 Ibid, str. 145. 810 Poa|aj}i od zakonot za dru{tvenosta koj proizleguva od op{testvenata priroda na ~ovekot i koj go goni da se zdruì so drugi vo miren zaedni~ki ìvot, e deduciran opseèn sistem na pravni pravila ~estopati do najsitni podrobnosti. Ovoj sistem e podelen vo disciplini onaka kako {to e podeleno pozitivnoto pravo. Na toj na~in prirodnoto pravo ne pretstavuvalo ednostavno zbir na vode~ki idei odnosno dogmi, tuku podroben praven sistem sli~en na pozitivnoto pravo. Vo sistemot na prirodnoto pravo taka nao|ame pravila za dogovorite, steknuvawe na sopstvenosta, brakot, nasleduvaweto na vlasta itn. - i s e pretstaveno so podrobna jasnotija {to od prirodnoto pravo prave{e sistem od ist obem kakov {to e i pozitivnoto pravo. Taka, prirodnoto pravo, koe zapo~na da se gleda kako zbir na prava i dol`nosti koi neposredno validno se primenuvaat na gra|anite vo nivnite zaemni odnosi na ist na~in kako i pozitivnoto pravo, prestana da bide moralna disciplina i stana vistinska pravna disciplina. Ottamu, namesto na logi~ki razumnata ideja deka pozitivnoto pravo e podredeno na izvesni moralni principi kako uslovi na svojata moralno obvrzuva~ka sila, lu|eto se navedeni da prifatat udvojuvawe na pravniot sistem: nad i zad fakti~kite pravni odnosi (iskaàni vo prv red so karagorijata na subjektivnite prava) postoi drug zbir na subjektivni prava - prirodni subjektivni prava. Vo soglasnost so ovaa ideja dojde do ostro razlikuvawe na pravoto i moralot. Pred toa (vo celata prethodna filozofija), ottamu {to se smeta{e deka prirodnoto pravo opfa}a samo ne808 807
430
ovoj pravec gi postavil Hugo Grocius (De iure belli ac pacis, libri tres, 1625), no duri vo vtorata polovina na XVII vek prirodnoto pravo go dostigna vrvot na svojot razvoj vo golemite sistemi na Baruh Spinoza, Semjuel Pufendorf, Kristijan Tomazius, @an Bajberjak, Kristijan Volf i drugi. Poseben akcent na politkata se javuva vo prirodnoto pravo na radikalniot branitel na apsolutnata vlast Tomas Hobs i vo delata na Xon Lok i @an @ak Ruso, dvajcata osnova~i na sovremenata demokratija. Lok e idejniot tvorec na amerikanskata, a Ruso na francuskata revolucija. I dvete revolucii pretstavuvaat triumf na idejata na prirodnoto pravo, za osloboduvawe na poedinecot i za negovite neotugivi slobodi i prava. Ovie prava najdoa svoj izraz vo amerikanskata deklaracija za nezavisnosta od 1776, vo francuskata deklaracija za pravata na ~ovekot od 1789, koja e usvoena kako uvod za ustavot od 1791 godina, a proektot na Napoleonoviot kodeks po~nuva so slednava re~enica: "Postoi univerzalno i nepromenlivo pravo, izvor na site pozitivni zakoni: priroden razum koj vladee so ~ove{tvoto." Poslednoto golemo ime od ovoj period e Imanuel Kant. Prvata i najo~igledna karakteristika na novoto prirodno pravo e negovata sekularna priroda: prirodnoto pravo sega se razviva bez kakva i da e podr{ka od teologijata i otkrovenija vrz osnova na ~ovekovata priroda... Ideologijata na prirodnoto pravo od ovoj period e individualisti~ka i liberalna. Dràvata, {to pomalku e mo`no treba da se me{a vo ìvotot na gra|anite. Nejzinata zada~a se ograni~uva na obezbeduvawe na vnatre{niot i nadvore{niot mir, na obezbeduvawe na sopstvenosta i slobodata na dogovaraweto... Na ovaa ideologija najsilen izraz dade Kant, koj slobodata ja definira{e kako izvorno pravo na ~ovekot, a vrhovkolku generalni apstraktni maksimi, ne postoe{e opasnost od pome{uvawe na prirodnoto i pozitivnoto pravo: vrskata me|u niv postoe{e samo vo mera {to se smeta{e deka pozitivnoto pravo svoeto vaèwe go izvlekuva od prirodnoto pravo. Pritoa, be{e jasno deka prirodnoto pravo e upateno kon drug, a ne kon onie lica kon koi se obra}a pozitivnoto pravo. Ottamu {to prirodnoto pravo sodrè{e moralni i pravni principi koi go obvrzuvaat zakonodavecot, po~ituvaweto na prirodnoto pravo od strana na zakonodavecot be{e uslov negovite zapovedi da bidat vistinski zadolìtelen praven poredok, a ne ednostavno pravilo na nasilstvo. Pokraj svojot prisilen karakter, prirodnoto pravo ima{e i povisoko moralno vaèwe. Prirodnoto pravo gi vostanovuva{e vrhovnite principi kako izvor na vaèwe. Taka prirodnoto pravo ima{e moralna i pravnopoliti~ka priroda, iako ne be{e pravena fundamentalna razlika me|u moralot i pravoto, za{to se pretpostavuva{e deka su{tinata na pravoto e da bide moralno obvrzuva~ko - da ja obvrzuva sovesta. Moralnosta, zna~i se podrazbira{e kako izraz na ona vaèwe koe pravoto i moralot vo potesna smisla go imaat kako zaedni~ko, nasproti specifi~niot karakter na pravoto kako prisilen poredok. V. Ros, A. Pravo i pravda, CID, Podgorica, 1996, str. 279-280.
431
niot princip na prirodnoto pravo go izrazil so svojot pro~uen kategori~ki imperativ: "deluvaj nadvore{no taka {to slobodnata upotreba na tvojata samovolja moè da postoi zaedno so slobodata na sekogo spored nekoj op{t zakon." Zapostavuvaj}i ja okolnosta deka ova tvrdewe e besmisleno, nejzinata smisla e jasna, da se podrì maksimumot na sloboda so ograni~uvawe samo vo nejzin sopstven interes.811 Prirodnopravnoto u~ewe na Xon Lok, pretstavuva osnova na ideologijata na liberalizmot812 i konstitucionalizmot, a so svoite
Ibid, str. 277-281 "Iako liberalizmot e kontroverzen poim ~ie zna~ewe istoriski se pomestuva{e, ovde go upotrebuvame kako znak za nastojuvaweto nasproti tiranijata i apsolutisti~kiot sistem da se podràt vrednostite na slobodata na izbor, razumot i tolerancijata. Osporuvaj}i ja mo}ta na despotskite monarhii i nivnoto pravo na vlast "spored bo`jata milost," liberalizmot saka{e da ja ograni~i mo}ta na dràvata i edinstveno da ja definira pravnata sfera nezavisno od deluvaweto na dràvata. Vo sredi{eto na toj proekt se nao|a{e celta - osloboduvawe na civilnoto op{testvo (osobeno na semejniot i delovniot ìvot) od politi~ki vme{uvawa so istovremeno ograni~uvawe na vlasta na dràvata. Liberalizmot postepeno zapo~na da se povrzuva so doktrinata deka poedinecot treba da bide sloboden vo ostvaruvaweto na sopstvenite stremeì vo verskite, ekonomskite i politi~kite raboti - vsu{not vo s vo {to se zafa}a{e vo sekojdnevniot ìvotot. Iako razli~nite "varijanti" na liberalizmot taa cel ja tolkuvaa na razli~ni na~ini, site bea slo`ni okolu posreduvaweto na ustavnata dràva vo privatnata sopstvenost i natprevaruva~kata pazarna ekonomija kako klu~ni mehanizmi za koordinacija na poedine~nite interesi. Va`no e da se naglasi deka vo najranite (i najvlijatelni) liberalni doktrini, poedincite se sfa}aat kako "slobodni i ednakvi" so "prisilni pravila", t.e. so neotu|ivi prava steknati so ra|aweto. Treba me|utoa da se zabeleì deka tie poedinci s do devetnaesetiot vek bea maì... Sredi{en problem so koj se soo~i liberalno politi~kata teorija be{e pra{aweto kako da se izmiri konceptot na dràvata kako nepobitno zakonski ograni~ena struktura na mo} so novoto sfa}awe na pravata, obvrskite i dol`nostite na podanicite. Zna~i vo kakov odnos da se dovede "suverenata dràva" i "suvereniot narod" koj be{e priznat kako legitimni izvor na seta mo} na dràvata. Pogolem del na liberalnata i liberalnodemokratskata teorija se soo~i so dilemata na iznao|awe ramnoteà me|u mo}ta i pravata, vlasta i zakonot, pravata i dol`nostite. Za{to, dodeka dràvata mora da ima monopol nad prisilbata za da moè da sozdade sigurna osnova vrz koi "slobodnata trgovija" kako i delovniot i semejniot ìvot moàt da prosperiraat, nejzinata prisilna i upravna sposobnost mora da bide sovladana taka {to nivnite agenti nema da dojdat vo sudir so politi~kite i op{testvenite slobodi na oddelniot gra|anin koj go sledi svojot sopstven interes vo konkurentskiot odnos so drugite." Held, D.Modeli demokratije, [kolska kniga, Zagreb, 1990, str. 53- 54.
812 811
432
najva`ni zaklu~oci e vo direktna sprotivnost na Hobsovata pravna filozofija.813 Spored Lok, prirodnata sostojba koja mu prethodi na gra|anskoto op{testvo ne e voena sostojba, za{to ~ovekovata priroda ne e egoisti~ka, tuku racionalna. Vo prirodata vladee celosna sloboda i sovr{ena ednakvost. Sloboda, za{to lu|eto moàt da pravat s {to sakaat, ednakvost, za{to nikoj nema pove}e mo} i prava odo{to dru|ite. Vo nea vladee prirodniot zakon so site i site kako ramnopravni i nezavisni se spremni da go slu{aat. Toj zakon e ednakov na razumot. Prirodniot zakon gi pou~uva lu|eto deka na drugiot ne treba da mu se nanesuva {teta vo ìvotot, zadravjeto, slobodata i sopstvenosta, za{to site lu|e se delo na semo}niot i bezgrani~no mudriot tvorec: site se slu|i na eden semo}en gospodar koj gi ispratil vo svetot po svojata rabota. Lu|eto se sopstvenost na onoj so ~ie delo se sozdadeni na negovo, a ne na tu|o zadovolstvo, a ottamu {to na site im se dadeni sli~ni sposobnosti da gi delat vo edna prirodna zaednica, ne moè da se zamisli nikakva pot~inetost me|u lu|eto koja bi im dala pravo da se uni{tuvaat eden so drug. Naprotiv, lu|eto se sozdadeni da mu sluàt eden na drug, kako {to su{testvata od ponizok vid se sozdadeni niv da im sluàt. A za site lu|e da moàt da se vozdràt od povredata na tu|ite prava (i so toa da ne mu {tetat edni na drugi) i da se po~ituva zakonot na prirodata (~ija cel e mir i za~uvuvawe na celoto ~ove{tvo), vo taa sostojba izvr{uvaweto na zakonot na prirodata e pomesteno vo racete na sekoj ~ovek. Spored prirodniot zakon sekoj e svoj sopstven sudija i izvr{itel, odnosno, sekoj ima pravo da go kazni agresorot na toj zakon vo mera koja ne bi ja dozvolila negovata povreda. Za{to, zakonot na prirodata (kako i site drugi zakoni koi se odnesuvaat na lu|eto na ovoj svet) bi bil zaluden ako ne postoi nikoj koj vo taa prirodna sostojba nema mo} da go izvr{uva toj zakon i pritoa da gi za{titituva nevinite, a da gi kaznuva prestapnicite. Toa proizleguva ottamu {to, kako sekade i vo prirodnata sostojba se javuvaat prekr{iteli na zakonite (ovde prirodnite) i tie se gonat i kaznuvaat. Izrekuvaweto i
"Lok, koj vo mnogu ne{ta ne se soglasuva so Hobs, go sledi vo pretpostavkata deka e razumno direktno da se pretpostavi deka èlbata na grupata moè da se poistoveti so èlbata na mnozinstvoto ~lenovi na taa grupa. pa sepak, drugite razliki ovaa pretpostavka ja pravat zna~itelno poneprijatna odo{to e taa za Hobs. Glavnata od tie razliki e vo toa {to Lokovata prirodna sostojba povtorno e izmoralisana, taka {to opisot na lu|eto vo prirodnata ili vo predpoliti~kata sostojba stanuva opis na toa kakvi se tie koga se povrzani so prirodniot, moralen zakon. Ottamu pra{aweto za nivniot vlez vo politi~kata dràva, so spogodba ili na nekoj drug na~in, sega stanuva ne samo pra{awe poradi {to toa bi moèlo da bide prednost za niv, tuku, isto taka, dali e toa moralno dopu{teno, obvrzuva~ko ili prepora~livo vo smisla na ona prethodno postoe~ka nadvicuva~ka moralna ramka." Harison, R. op. cit. str. 61.
813
433
izvr{uvaweto na kaznite im e dovereno na lu|eto voop{to i tie vo site slu~ai se javuvaat kako sudii.814 Me|utoa, tie stanuvaat pristrasni kon sebe, svoite rodnini i prijateli, a od druga strana zlobata, strastite i odmazdata gi vodat daleku vo kaznuvaweto na drugite {to doveduva do neredi. Tokmu zatoa, gospod im ja podari vlasta na lu|eto815 ili lu|eto se dogovorija ({to kaj Lok sepak ostanuva nejasno) za sozdavawe na edno telo {to }e pretstavuva lek protiv tie neredi (pristrasnosta i nasilstvoto na lu|eto), a toa telo e gra|anskata dràva.816
"Vo prirodnata sostojba eden ~ovek preku vlasta se izdignuva nad drug, me|utoa ne preku apsolutna ili arbitrarna vlast da se odnesuva sprema kriminalecot koga ve}e go ima v race so seta èstokost i neograni~ena raspu{tenost na svojata volja, tuku da mu vozvrati tolku kolku {to negoviot laden razum i sovest mu nalagaat, {to sodvetstvuva na negoviot prestap, a {to e samo tolku kolku {to moè da posluì za reparacija. Za{to ovie dve se edinstvenite pri~ini poradi koi eden ~ovek zakonski moè da mu na{teti na drug, a {to nie go narekuvame kazna. Kr{ej}i go zakonot na prirodata, prestapnikot se opredeluva da ìvee spored pravila razli~ni od pravilata na razumot i op{tata pravednost, koi se mera {to gospod ja postavi preku deluvaweto na lu|eto za nivnata zaedni~ka sigurnost... O{teteniot ima pravo na prisvojuvawe na imotot i uslugite na prestapnikot spored pravoto na samoza{tita kako {to sekoj ~ovek ima pravo da go kazni zlostorstvoto za da spre~i povtorno da bide izvr{eno spored pravoto koe treba da go {titi celoto ~ove{tvo i da gi pravi site razumni ne{ta zaradi postignuvawe na taa cel, a zaradi spre~uvawe na drugite da storat sli~en prestap koj nikakva reparacija ne moè da go kompenzira... Lok, \z. Two Treatises of Government, spored Parsons, T. Teorije o dru{tvu, Vuk Karadì}, Beograd, 1969, str. 105. 815 Ibid, str. 106. Ottamu, negoviot "zakon na prirodata e svedo{tvo za voljata na gospod. Toj e "Bo`ji glas" vo ~ovekot." Strauss, L. op. cit. str. 152. 816 Vo objasnuvaweto na politi~kata mo} (dràvata), Lok trgnuva od prirodnata sostojba i pritoa veli: "Zaradi to~no sfa}awe na politi~kata mo} i izvlekuvawe na nejzinoto poteklo od prapri~inata, mora da razgledame vo kakva sostojba prirodno se nao|aat site lu|e, a toa e sostojba na sovr{ena sloboda kako vo naso~uvaweto na nivnite dejstvija i raspolagaweto so nivnata sopstvenost i so nivnite li~nosti taka kako {to tie smetaat deka e najdobro vo granicite na zakonot na prirodata i bez zavisnost od voljata na nekoj drug. Ibid, str. 104. Ottamu, pravilno zabeleùva Strauss: "Prirodnata sostojba koja na prv pogled izgleda kako zlaten period, vladeewe na gospod ili na dobrite demoni, bukvalni zna~i sostojba bez vladeewe - "~ista anarhija." Toa bi moèlo da trae zasekoga{ "koga ne bi postoele iskol~enostite i rasipanosta na degeneriranite lu|e," me|utoa za nesre}a na pogolemiot broj od niv "ne se strogi privrzanici na pravdata i pravednosta." Od ova, a sega ne zboruvam za drugite pri~ini, prirodnata sostojba ima mnogu "nedostatoci"... So ogled na toa {to e "~ista anarhija" prirodnata sostojba o~igledno ne e pogodna da bide op{testvena sostojba. Strauss, L. op. cit. str. 158-159.
814
434
Vo gra|ansko dràva lu|eto se zdruùvaat zaradi zaedni~kiot interes: zaemna za{tita, sigurnosta na mirniot ìvot i od potrebata za eden nepristrasen avtoritet koj nema da se me{a vo privatniot ìvot i koj, soglasno utvrdeniot zakon, bi gi re{aval site me|usebni sporovi. Vo toa op{testvo deluva i odlu~uva mnozinstvoto. Granicata na politi~kata vlast najprvin e postavena so prirodniot zakon, potoa so odnosite na doverba i so utvrdenata soglasnost na site so koi se vladee. Vo tie uslovi vo koi pravata na poedinecot se izveduvaat od prirodniot zakon, Lok smeta deka pozitivnite zakoni pretstavuvaat samo zacvrstuvawe i celosna garancija na prirodniot zakon.817 Prirodnite zakoni se opravdani samo dokolku pretstavuvaat oru`je na slobodata, a ne nejzino ograni~uvawe. So ogled pak, na toa {to prirodniot zakon e osnovna norma za site lu|e, toj zakon e najvisok duri i za zakonodavnata vlast. So toa prirodnoto pravo, kako racionalno pravo, Lok go postavi nad dràvnata vlast. Pozitivnite zakoni, vo interes na nivnata primena mora da bidat op{ti i izvesni.818 Ottuka, jasno proizleguva edna od osnovnite razliki na negovite stavovi od onie na Hobs. Spored Hobs, dràvata zna~i negacija na nerazumnata prirodna sostojba i sozdavawe su{tinski razli~na, razumna sostojba vo koja }e bidat negirani prirodnite prava koi postojat vo prirodnata sostojba i realizizacija na prirodniot zakon koj vo taa sostojba ne deluva.819 Za Lok,
Spored Lok, prirodniot zakon "sigurno postoi i mu e razbirliv i jasen kako na racionalniot poedinec, taka i na onoj koj go prou~uva, isto kako i pozitivniot zakon na dràvnata zaednica, ako ne i pojasen kako {to e polesno da se razbere razumot odo{to fantaziraweto i zapletkanite planovi na lu|eto koi sledat sprotivni iskriveni interesi izrazeni so zborovi. Za{to, taka se vistiniti i golemiot broj na municipalni zakoni na zemjite koi samo tolku se to~ni, dokolku se zasnovani vrz zakonot na prirodata koj treba da gi regulira i interpretira." Strauss, L. op. cit. str. 106. 818 Tadi}, Lj, op. cit. str. 87-89. 819 "Prirodnite zakoni kako pravednost, skromnost, nepristrasnost i nakratko, da mu se pravi na drugite ona {to sakame nam da ni go pravat, bez strav pred nekoja sila koja go obezbeduva nivnoto po~ituvawe mu se protivat na sebesi, odnosno na na{ite prirodni strasti koi nas ne naveduvaat na pristrasnost, drskost, odmazda i sl. A dogovorite bez me~ se samo zborovi i nemaat sila na ~ovekot da mu dadat kakva i da e sigurnost. Zatoa bez ogled na prirodnite zakoni (koi sekoj gi po~ituva koga mu e po volja da gi po~ituva, koga toa moè da go pravi vo sigurnost), ako voop{to ne e vospostavena vlast ili ako taa ne e dovolno silna za na{ata sigurnost sekoj so polno zakonsko pravo }e se potpre na svojata sopstvena sila i ve{tini od pretpazlivost sprema site drugi lu|e. I sekade kade {to lu|eto ìveele vo mali semejstva, zaemnite grabnuvawa bile zanimawa za koi ne se smetalo deka se protiv prirodniet zakoni, tuku naprotiv, kolku {to bile pogolemu grabeìte tolku pogolema bila i ~esta, a pritoa lu|eto ne po~ituvale nikakvi drugi zakoni osven zako817
435
pak, dràvata e ustanova koja treba da ja sankcionira razumnata pririodna sostojba zaedno so prirodniot zakon i prirodnite prava koi se realiziraat vo nea i da se brani od nerazumnite obidi na naru{uvawe koi sepak se mo`ni vo taa razumna sostojba.820 Vo kontekst na navedenoto treba da se posmatra i motivacionata teorija na Lok i negovoto sfa}awe na slobodata. Imeno, spored Lok, ne{tata se dobri ili lo{i samo vo odnos na zadovolstvoto i bolkata. Nie go narekuvame dobro ona {to vo nas moè da predizvika ili da go zgolemi zadovolstvoto, odnosno da ja namali bolkata, ili ona {to ni donesuva ili ni so~uvuva drugo dobro, odnosno obezbeduva otsustvo na nekoe zlo. I obratno, go narekuvame zlo ona {to vo nas moè da ja predizvika ili da ja zgolemi bolkata, odnosno da go namali zadovolstvoto, ili pak ona {to ni nosi nekoe zlo ili n li{uva od nekoe dobro. Dobroto i zloto se razdviùva~i na na{ite strasti (motivi). Zadovolstvoto i bolkata, odnosno nivnite pri~initeli dobroto i zloto se oskata okolu koja se vrtat na{ite strasti.821 Potoa, Lok ja opredeluva slobodata. Kako {to e so dvièweto na teloto, taka e i so na{ata misla: ako nekoe od niv e takvo da moème da go zamenime ili napu{time spored izborot na na{iot duh, toga{ nie sme vo toa slobodni.822 Sekade kade {to postoi celosno otsustvo na misli ili mo} ne{to da se stori spored naredbata na mislite, tuka postoi nu`nost. Taa se narekuva prisilba, ako zapo~nuvaweto ili
not na ~esta, t.e. vozdrùvawe od svirepost koja se sostoelo od ostavawe na lu|eto na nivnite ìvoti i zemjodelskite oradija... Ili "Koga bi moèle da pretpostavime deka golemo mno{tvo lu|e se soglasuva da ja po~ituva pravdata i drugite prirodni zakoni bez edna zaedni~ka vlast koja gi drì vo strav, bi moèle istoto da go pretpostavime i za celoto ~ove{tvo i toga{ ne bi postoelo, nitu bi bila potrebna kakva bilo gra|anska uprava ili dràva, za{to bi postoel mir i bez pot~inuvawe." Vidi: Hobs, T. op. cit. Glava XVII. 820 Petrovi}, G. Engleska empiri~ka filozofija, Matica Hrvatska, Zagreb , 1955, str. 76-77. 821 Lok, \on: Ogled o ljudskom razumu, Kultura, Beograd, 1969, str. 239. I natamu: "Pod izrazito zadovolstvo i bolka, odnosno uìvawe i neprijatnost jas postojano gi podrazbiram ne samo telesnata bolka i zadovolstvo, tuku sekoe uìvawe ili neprijatnost koi gi ~uvstvuvame predizvikani bilo od prijatni ili neprijatni ~uvstva ili refleksii. Ibid, str. 242. Dobroto i zloto ne se ni{to drugo, tuku zadovolstvo i bolka, odnosno ona {to vo nas predizvikuva ili ni nosi zadovolstvo ili bolka. Spored toa, dobro i zlo vo moralna smisla pretstavuva soglasuvaweto ili nesoglasuvaweto na na{ite volevi dejstvija so nekoj zakon koj {to so pomo{ na voljata i mo}ta na zakonodavecot ni nanesuva dobro i zlo. A toa dobro i zlo, uìvaweto i bolesta koi po naredba na zakonodavecot go sledat na{eto pridrùvawe ili kr{ewe na zakonot, se ona {to go narekuvame nagrada i kazna. Ibid, str. 377. 822 Ibid, str. 250.
436
prodolùvaweto na nekoe dejstvie e sprotivno na voljata na su{testvoto koe e sposobno za sakawe. Ako pak, prekinuvaweto ili zapiraweto na nekoe dejstvie e sprotivno na taa volja, toga{ toa se vika ograni~uvawe. Su{testvata koi nemaat nitu misli, ni volja, vo s se podlo`ni na nu`nosta.823 Ottamu, slobodata e mo} da se prezeme ili da ne se prezeme kakvo bilo dejstvie spored toa dali duhot ve}e izbral da stori ili ne, odnosno spored toa dali toj samiot toa go saka.824 Slobodata, a toa prvo treba dobro da se zapomni, veli natamu Lok, e vo zavisnost od postoeweto ili nepostoeweto na koe bilo dejstvie od na{eto sakawe, a ne vo zavisnost od nekoe dejstvie ili negovata sprotivnost od na{eto bendisuvawe.825 Slobodata, zna~i se sostoi vo toa dali sme sposobni ili ne da deluvame spored svojot izbor i volja. Vtoro, voljata ili sakaweto se akti na duhot so koi toj ja upravuva svojata misla kon izvr{uvawe dejstvie i so toa ja primenuva svojata mo} za vr{ewe ili za neizvr{uvawe na toa dejstvie. Treto, so ogled na toa {to voljata ednostavno e mo} na duhot da gi naso~uva ~ovekovite dejstvitelni sposobnosti kon dvièwe ili miruvawe, dokolku tie zavisat od toa naso~uvawe, pravilen i vistinski odgovor na pra{aweto {to ja odreduva voljata - toa e duhot. Taa e toj golem motiv koj deluva na duhot naveduvaj}i go na akcija.826 Spored toa, zaklu~uva Lok, sloboIbid, str. 251. Ibid, str. 259. 825 ôvek koj {to stoi na karpa ima sloboda da skoka dvaeset jardi udolu vo moreto, ne zatoa {to ima mo} da go stori sprotivnoto, t.e. da skokne dvaeset jardi nagore, bidej}i toa ne moè da go stori: tuku, toj e sloboden zatoa {to ima mo} da skokne ili da ne skokne. No, ako sila {to e pogolema od negovata i go zadrì cvrsto ili go turne nadolu, toj vo takov slu~aj ve}e ne e sloboden: bidej}i storuvaweto ili propu{taweto na taa dejnost ne e vo negova mo}. Ibid, str. 253. 826 Ona {to ja opredeluva voljata (motivot koj deluva na duhot) spored Lok e vsu{nost, neprijatnosta. Neprijatnosta e ona {to postojano ja opredeluva voljata i n turka kon dejstvija {to gi vr{ime edni po drugi. Nie taa neprijatnost, takva kakva {to e moème da ja vikame èlba, za{to èlbata e neprijatnost koja duhot ja ~uvstvuva zaradi nedostig na nekoe dobro... Osven èlbata za olesnuvawe na bolkata, postoi i èlba za otsutno pozitivno dobro, koja isto taka ednakvo e neprijatnost... Voljata ne ja odreduva pogolemo pozitivno dobro tuku neprijatnosta... Pogolemoto dobro iako sfateno i priznaeno kako takvo, ne ja opredeluva voljata s dodeka na{ata èlba ne porasne srazmerno so nego i ne ni predizvika neprijatnost poradi negovata otsutnost. Odvratnosta, stravot, gnevot, zavista, sramot, itn. isto taka, predizvikuvaat neprijatnost i so toa vlijaat na voljata... nema re~isi nitu edna strast koja {to ne e sledena so èlbata. Sekade kade {to postoi neprijatnost postoi i èlba, vo toa sum siguren, za{to nie sekoga{ sakame sre}a i kolku neprijatnosti ~uvstvuvame, tolku sre}a posakuvame, a i samite taka mislime kak824 823
437
data e mo} da deluvame ili da ne deluvame spored naso~enosta na duhot. Mo}ta za naso~uvawe na dejstvitelnite sposobnosti kon dvièwe ili miruvawe, spored oddelni prilika e ona {to go narekuvame volja. Ona {to ja naso~uva voljata kako promena na nasokata e nekoja prisutna neprijatnost koja proizleguva od èlbata ili barem sekoga{ e sledena od nea. @elbata sekoga{ e pottiknata od nekoe zlo koe sakame da go izbegneme: za{to celosnata sloboda od bolka sekoga{ e nuèn del od na{ata sre}a, dodeka dobroto, duri i najgolemoto, ne sekoga{ ja pottiknuva èlbata ottamu {to ne go so~inuva ili ne se smeta deka go so~inuva nu`niot del na sre}ata: za{to, nie go sakame samo toa da bideme sre}ni.827 Me|utoa, na koj na~in op{tata èlba za sre}a deluva postojano i nepromenlivo: za{to nie sepak moème da se vozdrìme od zadovoluvawe na koja bilo èlba, da spre~ime taa da ja naso~i voljata na neposrena akcija s dodeka zrelo ne ispitame dali toa oddelno prividno dobro koe treba da go sakame go pravi delot na na{ata vistinska sre}a, dali toa e vo soglasnost so nea ili ne. Po takvoto ispituvawe, rezultatot na na{eto sudewe e ona {to kone~no ja opredeluva ~ovekovata odluka: za{to ~ovekot ne bi bil sloboden koga negovata volja bi bila odredena so ne{to drugo, a ne so negovata sopstvena èlba koja ja vodi negoviot sopstven sud.828 Spored Lok, ~ovekot samo vo eden slu~aj e sloboden vo pogled na sakaweto - koga izbira nekoe oddale~eno dobro za cel na svoite usilbi. Tuka ~ovekot moè da go odloì aktot na izborot, da se vozdrì od odlu~uvaweto za ili protiv predloènoto ne{to dodeka ne ispita dali toa navistina po svojata priroda i posledici pridonesuva za negovata sre}a ili ne. Za{to, koga edna{ go izbral toa dobro i toa stanalo del od negovata sre}a, toa ja pottiknuva èlbata i predizvikuva neprijatnost srazmerno so nego, koja ja odreduva negovata volja i go naveduva kon dejstvuvawe za postignuvawe na ne{tata {to gi izbral, koga za toa }e se pruì prilika. Od toa moème da vidime zo{to se
va i da e na{ata sostojba... Voljata prirodno e opredelena od najsilnata neprijatnost." Ibid, str. 262, 264 i 269. 827 Ako se zapra{a {to ja razdviùva èlbata, odgovaram deka toa e sre}ata i ni{to drugo. Sre}ata vo svojot celosen obem e najgolemoto zadovolstvo za koe sme sposobni, a nesre}ata najgolema bolka: a najniskiot stepen na ona {to se narekuva sre}a e tolku sloboda od bolkite i tolku vistinsko uìvawe kolku {to e neophodno ~ovekot da bide zadovolen. Ibid, str. 270. Toa {to moè da ni predizvika zadovolstvo nie go narekuvame dobro, a toa {to moè da ni predizvika bolka - zlo od pri~ina {to moàt da ni nanesat zadovolstvo i bolka, a vo toa se sostoi na{ata sre}a i nesre}a... Dobro e toa {to proizveduva pomal stepen na bolka ili pogolem stepen na zadovolstvo i obratno. Ibid, str. 271. Nu`nosta da se bara vistinskata sre}a e temel na sekoja sloboda. Ibid, str. 278. 828 Ibid, str. 297.
438
slu~uva ~ovekot opravdano da zasluì kazna iako sigurno znaeme deka toj vo site svoi volevi dejstvija go sakal, i toa nu`no, samo ona {to go smeta za dobro. No, so ogled na toa {to negovata volja bila opredelena od ona {to negoviot razum go smetal za dobro, toa sepak ne go izvinuva, za{to toj so prenagliot sopstven izbor si naturil sebesi pogre{en kriterium za dobroto i zloto, taka {to ovie, iako la`ni i pogre{ni, isto taka, vlijaele na negovoto povedenie kako da bile vistiniti. Toj go rasipal svojot vkus i samo zatoa samiot sebesi e odgovoren za bolesta i smrta koi proizlegle od toa. Ve~niot zakon i prirodata na ne{tata ne moàt da bidat izmeneti za da bidat usoglaseni so negoviot lo{ izbor. Ako toj ja zapostavil i zloupotrebil slobodata na ispituvaweto na ona {to vistinski ja so~inuva negovata sre}a i so toa bil zaveden na kriv pat, za nesre}ite {to sleduvaat vinoven e negoviot sopstven izbor.829 No sepak, se postavuva pra{aweto: zo{to lu|eto go pretpostavuvaat polo{oto nasproti dobroto, zo{to go odbiraat ona {to po nivno sopstveno priznanie |i pravi nesre}ni? Za da doznaeme zo{to lu|eto posegaat po razli~ni i sprotivni pati{ta iako site ja baraat sre}ata mora da pogledneme od kade nastanuvaat site neprijatnosti koi ja naso~uvaat odlukata na voljata vo site volevi dejstvija. Takviot izbor, spored Lok, proizleguva: 10 Od telesnite bolki. Nekoi od niv nastanuvaat od pri~ini {to ne se vo na{a mo}: takvi se ~esto telesnite bolki od nema{tija, bolesti ili nadvore{ni povodi, na primer, ma~ewe, itn. Koga takvite bolki se prisutni i vehementni tie naj~esto silno deluvaat na voljata i go svrtuvaat tekot na ~ove~kiot ìvot nastrana od doblestite, pobo`nosta i verata od seto ona {to spored nivno mislewe vodi kon sre}a: za{to sekoj od niv ne se trudi (ili ne e sposoben, za{to se odviknal od toa) preku posmatrawe na oddale~enoto idno dobro da ja razbudi èlbata vo sebe {to bi bila dovolno silna da bide protivteà na neprijatnosta koja ja ~uvstvuva poradi tie telesni maki i da ja oddrì postojanosta na svojata volja vo izborot na onie akcii koi vodat kon idnata sre}a... Necessitas cogit ad turpia (Nu`nosta tera kon lo{i raboti).830 20 Od pogre{ni èlbi {to proizlegvaat od pogre{no sudewe. Ostanatite neprijatnosti nastanuvaat poradi na{ite èlbi za otsutnoto dobro, a tie èlbi sekoga{ se srazmerni i zavisni od na{ite zamisli za toa otsutno dobro i nemaat sud za nego: a i ednoto i drugoto, po na{a vina, moè da bidat pogre{no.831 30 Od pogre{en sud za toa {to e neophodno za sre}a. Edna od glavnite pri~ini poradi koi lu|eto ne se pottiknati da go posakuvaat najgolemoto otsutno dobro e nivnata sklonost kon zaklu~okot deka moàt da
829 830
439
bidat sre}ni i bez nego.832 40Od pogre{no sporeduvawe na sega{nosta i idninata. Ne{tata {to se vo blizina na na{iot pogled obi~no ni izgledaat pogolemi od onie vistinski pogolemite, no poodale~enite. Taka e i so bolkata i zadovolstvoto: ona {to e prisutno obi~no prete`nuva, a ona {to e poodale~eno poslabo pominuva pri sporeduvaweto. Zatoa lu|eto naj~esto se kako nekoi rasipni naslednici, pove}e se skloni da go sakaat ona {to malku go imaat vo rakata, od ona mnogu {to doprva treba da dojde: i taka zaradi mali ne{ta vo svojot posed tie se otkaùvaat od golemite {to ima verojatnost da se ostvarat. A toa e pogre{en sud.833 50 Od posmatraweto na posledicite na dejstvijata. [to se odnesuva do ne{tata {to se dobri i lo{i, {to spored svoite posledici, se sposobni vo idnina da ni donesat dobro ili zlo, vo sudeweto moè da se gre{i na dva na~ini: a) koga smetame deka od niv nema da proizleze zlo, tolku kolku {to navistina proizleguva, i b) koga smetame, deka iako posledicata e zna~itelna, sepak ne e sigurna, t.e. deka ne{tata moè da izlezat i poinaku ili deka moème na nekoj na~in da ja izbegneme, na primer, so rabotlivost, ve{tina, promena, kaewe i sl. Pri~inite za toa se 1. neznaeweto (ako nekoj sudi, a ne gi pribavil site izvestuvawa {to moè da gi pribavi, toj ne moè da go izbegne pogre{noto sudewe) i, 2. nevnimatelnosta (koga ~ovekot go previduva i ona {to go znae: toa nekoe afektivno i momentno neznaewe koe go zaveduva na{iot sud isto kako i neznaeweto).834 [to se odnesuva do pravdata, ~ovek, spored Lok, moè ne znam kolku i da e uveren vo prednosta na doblesta, vo toa deka taa mu e neophodna sekomu koj ima kakvi bilo celi na ovoj svet ili nadeì vo onoj drugiot kako {to hranata mu e neophodna na s {to e ìvo, no sepak dodeka toj ne po~uvstvuva glad i èd za pravdata, dodeka ne po~uvstvuva neprijatnost poradi nedostigot na doblesta, negovata volja nema da se re{i kon nikakva akcija za steknuvawe na toa priznaeno pogolemo dobro, tuku namesto toa nekoi drugi neprijatnosti koi toj gi ~uvstvuva }e ja naveduvaat negovata volja kon nekoi drugi akcii.835 A toa se slu~uva ottamu {to: 10 otstranuvaweto na neprijatnosta e prviot ~ekor kon sre}ata, 20 samo neprijatnosta e prisutna: bi bilo sprotivno na prirodata na ne{tata, ne{to {to e otsutno da deluva ovde kade {to go nema,836 30 kon nebesnite radosti ne se stremat site onie koi gi smetaat za mo`ni,837 40 nitu edna golema neprijatnost nikoga{ ne biva zameneta: na primer, sekoja silna telesna bolka, nesovladivata strast na ~o832 833
Ibid, str. 286. Ibid, str. 288. 834 Ibid, str. 292. 835 Ibid, str. 265. 836 Ibid, str. 266. 837 Ibid, str. 267.
440
vek {to silno e zaquben ili netrpelliva èlba za odmazda838 - site tie strasti ja oddrùvaat voljata vo postrojana i napregnata sostojba. Koga voljata taka e naso~ena, taa voop{to ne mu dopu{tana razumot da go napu{ti toj predmet, tuku neprestano gi vrabotuva site misli na duhot i mo}ta na teloto kon taa cel, za{to odlukata na voljata e pod vlijanie na taa vrhovna neprijatnost se dodeka ovaa trae.839 Ona {to, me|utoa, posebno e zna~ajno za Lok e negovoto dokaùvawe na faktot, za koj za àl i denes postojat sprotivni mislewa, deka pravdata e daleku od toa da bide vrodena, kako {to toa, vpro~em e slu~aj i so site drugi moralni pravila. Pravdata i po~ituvaweto na dogovorot, veli Lok, se toa so koe pove}eto lu|e se soglasuvaat. Se smeta deka toj princip se prostira duri i vo gnezdata na kradcite, i vo druìnite na najgolemite razbojnici. Duri i onie koi ja otfrlile humanosta od sebe sepak me|usebno ja odrùvaat verata vo pravilata na pravdata. Jas dozvoluvam deka onie {to se nadvor od zakonot taka se odnesuvaat me|u sebe, no pritoa tie ne gi sfa}aat principite kako da se vrodeni prirodni zakoni. Tie niv gi praktikuvaat kako pravila {to soodvetstvuvaat na nivnite sopstveni zaednici. No, nevozmo`no e da se zamisli deka pravdata kako prakti~en princip e usvoena od toj {to se odnesuva najkorektno kon svojot drugar sopatnik, a vo isto vreme go ograbuva i go ubiva prviot ~esen ~ovek {to }e go sretne. Pravdata i vistinata se voobi~aeni vrski na op{testvoto, i zatoa duri i odmetnicite i razbojnicite, koi raskinale so siot drug svet moraat da ja odrùvaat doverbata i pravilata na ednakvosta pome|u sebe, oti inaku ne bi moèle da opstanat zaedno. No zarem nekoj }e re~e deka onie koi ìveat od izmama i grabe`, imaat vrodeni principi na vistinata i pravdata koi gi priznavaat i prifa}aat.840 Pravdata e op{to odobrena ne zatoa {to e vrodena, tuku bidej}i e korisna (polezna). Ottuka, priVo ovaa smisla Lok go naveduva plemeto Tupinambo ~ii ~lenovi smetaa deka }e odat vo rajot ako sekoga{ ja izvr{uvaat odmazdata i ako izedat {to pogolem broj od svoite neprijateli, Ibid, str. 52. 839 Ibid, str. 268. 840 Vo ovaa smisla toj istaknuva deka moralnite pravila imaat potreba od dokaz: ergo, tie ne se vrodeni. Ottamu, ako najcvrstoto moralno pravilo i temelot na sekoja op{testvena doblest, "deka ~ovekot treba da postapuva onaka kako {to bi sakal kon nego da postapuvaat" bide postaveno pred nekoj {to nikoga{ ne ~ul za toa pravilo, a sepak ima sposobnost da ja razbere negovaat smisla, zarem toj ne bi moèl bez bilo kakov apsurd da pra{a za pri~inite zo{to? I zarem toj {to mu go predloìl spomenatoto pravilo }e bide obvrzan da ja iznese negovata vistinitost i razumnost? Ova jasno pokaùva deka praviloto ne e vrodeno, oti ako be{e takvo za nego ne }e be{e potreben dokaz, tuku lu|eto bi morale (barem koga }e go ~ujat i razberat) vedna{ da go prifatat i da se soglasat so nego kako so edna bespogovorna vistina vo koja ~ovekot bez nitu edna pri~ina ne moè da se somneva. Ibid. str. 79.
838
441
rodno proizleguva golemata raznovidnost na mnenijata vo vrska so moralnite pravila koi {to moàt da se sretnat pome|u lu|eto: tie mnenija zavisat od razli~nite vidovi sre}a {to tie ja o~ekuvaat ili si ja postavuvaat kako cel.841 4. TOMASIUS Spored Tomazius, treba da se pravi s {to ~ove~kiot ìvot go pravi sre}en i treba da se vozdrùva od ona {to toj ìvot go pravi nesre}en i {to go vodi kon prerana smrt. Spored nego, prirodnoto pravo (iustum - pravednost) e samo eden od na~elata koe moè da se izvede od umot, za{to tuka se i na~elata honestum (~esnost) i decorum (pristojnost, dostojnost). Na toj na~in stremeòt kon dolg i sre}en ìvot predvoden od umot pretstavuva osnov na ona {to toj go narekuva honestum, decorum i iustum. Na~eloto na iustum koe vaì vo pravoto e: "Quod tibi non vis fieri. alteri ne faceris" (Ne pravi mu go na drug toa {to ne saka{ tebe da ti bide napraveno). Za razlika od pravoto, moralot se sveduva na na~eloto na honestum koe glasi: "Quod vis, ut alii sibi faciant" (Napravi go toa {to saka{ drug sebesi da si go napravi). Na~eloto decorum, pak koe se odnesuva na politikata glasi: "Quod vis ut alii tibi faciant, tu ipsis facies" (Napravi go toa {to saka{ tebe drug da ti go napravi). Me|utoa, spored svoite podocne`ni dela od po~etokot na XVIII vek, objasnuvaweto na prirodnoto pravo, Tomazius celosno go prenese na ramni{teto na umot, taka {to toj voedno e i privrzanik na ~istata doktrina na racionalnoto pravo. 5. SPINOZA Spinoza e pretstavnik na racionalizmot koj, vo negoviot streme` kon postignuvawe na moralno sovr{enstvo na ~ovekot kako krajna cel na filozofijata, metodolo{ki e zasnovan vrz determinizmot i deduktivnoto zaklu~uvawe. Osnovnite problemi na negovata filozofijase vrzani za pra{awata na supstancijata,842spoznavaweto843 i
Ibid, str. 80. Za razlika od dualizmot na Dekart, Spinoza zastapuva monisti~ko gledi{te za postoeweto na edna beskrajna supstanica (ontolo{ki problem). Taa supstanica koja e pri~ina na samata sebesi (causa sui) e bog ili priroda (Deus sive Natura). Supstancijata (bogot, prirodata) e ve~na i beskone~na. Taa e edinstveniot nesozdaden subjekt koj se sozdava. So ogled na toa {to supstancijata e neograni~ena, taa ima i neograni~eno mnogu atributi (svojstva), a sekoj atribut, pod posebni uslovi, se raviva vo beskrajno mnogu modifikacii. Taka misleweto se razviva beskone~no mnogu idei, a materijata vo beskone~no mnogu prirodni tela.
842 841
442
politi~kata filozofija. Vo svoeto delo Etika, Spinoza ja istaknuva sre}ata kako cel na deluvaweto, a samata sre}a ja definira kako prisustvo na zadovolstvo i otsastvo na bolka. Me|utoa, zadovolstvoto i bolkata se relativni, ne apsolutni i ne ozna~uvaat sostojba, tuku preodi. Zadovolstvoto e preminuvawe na ~ovekot od pomal stepen na sovr{enstvo kon povisok, i obratno. Pod ~uvstva (affectus) toj gi podrazbira modifikaciite na teloto so koi aktivnosta na teloto se zgolemuva ili namaluva, unapreduva ili spre~uva i vo ist mig ideite na tie modifikacii. Strastite, t.e. ~ustvata ne se po sebe dobri ili lo{i, tuku samo ako ja zgolemuvaat ili ja smaluvaat na{ata mo}. Pod doblest i sila pak, razbira ednakvi ne{ta: doblesta e sposobnost za deluvawe na eden vid na mo`nosti: kolku pove}e nekoj se stremi kon toa i kolku {to ima pove}e mo`nosti za toa da ja bara svojata korist, t.e. da go odrì svoeto bitie, dotolku pove}e e nadaren so taa doblest. Toj misli deka egoizmot e nu`na posledica na stremeòt za samoodrùvawe: "op{tiot zakon na ~ovekovata priroda e nikoj da ne go izbegnuva ona {to smeta deka e dobro, osven ako se nadeva deka }e stekne nekoe pogolemo dobro. Kako {to umot ne bara ni{to protiv prirodata, Spinoza insistira sekoj da se saka sebesi i da se stremi kon sopstvenata, dokolu toa e negovata vistinska, korist i da kopnee kon seto ona {to ~ovekot go vodi kon vistinski pogolemo sovr{enstvo kako i voop{to sekoj da se stremi svoeto bitie da go odrùva kolku {to moè.844
Spored Spinoza, postojat tri stepeni na spoznavawe. Prviot stepen na spoznavawe se afektivnite sostojbi (kopne`, radost, àlost,...) i setilnite senzacii. Toa e afektivno, nejasno spoznavawe vo koe se me{aat setilnosta i emocionalnosta i ottamu prozleguva matna slika za poedine~nite predmeti i pojavi. Vtoriot stepen na spoznavawe se odnesuva na deduktivnoto zaklu~uvawe koe se ostvaruva kako posebno izvlekuvawe na zaklu~oci preku poznati premisi. Toa e racionalno spoznavawe koe dava op{ti znaewa i e posigurno od prethodnoto. Vo nego vistinitosta na tvrdeweto se zasnova vrz vistinitosta na argumentite od koi formalnologi~ki e izvedeno tvrdeweto. Tretiot, najvisok stepen na spoznavawe e intuitivnoto spoznavawe so koe se sogleduva su{tinata na supstancijata. Vo nego vistinata se otkriva bezuslovno i vo seta nejzina celost. 844 Spinoza naglasuva deka op{tiot zakon na ~ovekovata priroda naloùva nikoj da ne go prenebregnuva toa {to go smeta za dobro, osven ako ne se nadeva deka }e stekne pogolemo dobro ili od strav od pogolemo zlo odo{to e li{uvaweto od prenebregnatoto dobro, nitu da trpi zlo, osven za da izbregne pogolemo zlo ili vo nade` deka }e stekne pogolemo dobro od pretrpenoto zlo. Toa zna~i deka od dve dobra go izbirame ona {to ni izgleda pogolemo, a od dve zla ona {to ni se ~ini pomalo. Spored Spinoza, celta na dràvata e ostvaruvawe na mirot i bezbednosta na ìvotot, a pra{awata na pravdata i nepravdata moàt da se zamislat samo vo organiziranata dràva. Tadi}. Lj. op. cit. str.
843
443
Za da go objasni pravednoto i nepravednoto, Spinoza poa|a od prirodnata sostojba na lu|eto. Spored nego, "Sekoj postoi spored najvisokoto pravo na prirodata i spored toa sekoj, soglasno najvisokoto pravo na prirodata, go pravi ona {to proizleguva od nu`nosta na negovata priroda. I taka, spored najvisokoto pravo na prirodata, sekoj sudi {to e dobro, a {to e zlo i se griì za svojata korist soglasno svoeto nao|awe, i se odmazduva i se trudi da go so~uva ona {to go saka, a da go uni{ti ona {to go mrazi. Koga lu|eto bi ìveele rakovodeni od razumot sekoj bi go zdobil ova svoe pravo bez kakva i da e {teta za drug. Me|utoa, so ogled na toa {to im se pot~ineti na afektite koi daleku ja nadminuvaat ~ovekovata mo} ili doblest, tie ~esto se odvle~eni vo razni nasoki i iako im e potrebna zaemna pomo{ im se sprotivstavuvaat edni na drugi. Zna~i za lu|eto da moàt slo`no da ìveat i sebesi da si bidat od zaemna pomo{, nu`no e da se otkaàt od svoeto prirodno pravo i edni na drugite da si pribavat sigurnost deka nema da pravat ni{to {to na drugiot bi mu nanesuvalo {teta. A na koj na~in toa moè da se slu~i - imeno lu|eto koi na nuèn na~in im se pot~ineti na afektite i koi se nepostojani i promelivi, da moàt sebesi da si pribavuvaat sigurnost, i zaemno sebesi da si podaruvaat doverba - toa e jasno ottamu {to eden afekt moè da bide ograni~en samo so afekt posilen i sprotiven na afektot koj treba da se ograni~i i {to sekoj se vozdrùva od storuvawe {teta na drug od strav od pogolema {teta. So pomo{ na ovoj zakon, zna~i, moè da bide cvrsto osnovana edna zaednica ako sebesi si go prisvoi pravoto koe sekoj go ima da se odmazduva i da sudi za dobroto i zloto i na toj na~in da ima mo} na propi{uvawe na zaedni~kiot na~in na ìvot i na donesuvawe na zakoni i na nivno odrùvawe ne so razumot (koj ne moè da gi ograni~i afektite), tuku so zakani. Ovaa zaednica utvrdena so zakoni i so silata na samoodrùvaweto se narekuva dràva, a onie koi se za{titeni so nejzinoto pravo se narekuvaat gra|ani. Od ova lesno razbirame deka vo prirodnata sostojba ne postoi ni{to {to spored soglasnosta na site bi bilo dobro ili zlo: za{to sekoj koj se nao|a vo prirodnata sostojba se griì samo za svojata korist i spored svoe nao|awe i samo dokolku se potpira na svojata korist odlu~uva {to e dobro, a {to zlo i so nikakvi zakoni ne e prisilen da slu{a nikoj drug, osven sebesi. I ottamu vo prirodnata sostojba ne moè da se zamisli grev, no moè da se zamisli vo gra|anskata sostojba kade so op{ta soglasnost se odlu~uva {to e dobro, a {to zlo i kade sekoj e dolèn da ja slu{a dràvata. Zna~i, grevot ne e ni{to drugo, tuku neposlu{nost koja zaradi toa se kaznuva so samoto pravo na dràvata, a naprotiv, poslu{nosta mu se presmetuva na gra|aninot vo zasluga, bidejki toj so samoto toa (zaradi nea) se smeta za dostoen da uìva korist od dràvata.
83-84.
444
Natamu, vo prirodnata sostojba nikoj spored op{ta soglasnost ne e gospodar na nekoja stvar, nitu po priroda postoi ne{to za {to bi moèlo da se kaè deka mu pripa|a na ovoj ~ovek, a ne na onoj, tuku s im pripa|a na site. I zatoa vo prirodnata sostojba ne moè da se zamisli volja sekomu da mu se dade negovoto ili nekomu da mu se grabne ona {to e negovo. Toa zna~i deka vo prirodnata sostojba ne se slu~uva ni{to {to bi moèlo da se nare~e pravedno ili nepravedno. Me|utoa toa se slu~uva vo gra|anskata sostojba kade spored op{tata soglasnost se odlu~uva {to mu pripa|a na ovoj ili onoj.845 Od ova jasno proizleguva deka pravednoto i nepravednoto, grevot i zaslugata se poimi, a ne atributi (osobini) koji ja objasnuvaat prirodata na duhot."846 Spored nego, aktivnosta na umot e ~ovekova sloboda.847 Lu|eto koi se dobri od umot, t.e. lu|eto koi pod vodstvo na svojot um ja baraat svojata korist, ne sakaat za sebe ni{to {to ne bi go sakale i za ostanatite lu|e. Toa e povozvi{ena sloboda odo{to tn. sloboda na voljata, za{to slobodata na voljata ne e slobodna i moèbi voop{to nema volja. I nikoj ne smee da si zamisluva deka zatoa {to ne e pove}e "sloboden" ne e pove}e odgovoren za svoeto odnesuvawe i za ureduvaweto na svojot ìvot. Tokmu zatoa {to ~ovekovite dejstvija se determinirani
Spinoza celosno se otkaùva od mo`nosta na pravednoto po sebe. Pravoto i nepravoto, grevot i zaslugata spored nego se poimi koi se javuvaat duri so nastanuvaweto na ~ovekovoto op{testvoto i ne se atributi koi izrazuvaat nekoj apsoluten kvalitet na ~ovekovata du{a. Kako i poimite na dobroto i lo{oto, na redot i neredot, ubavoto i grdoto i poimot na pravednoto samo e ~ove~ka predrasuda i posledica na toa {to lu|eto site svoi dejstvija gi vr{at so ogled na postavenite celi. Ne{tata sami po sebe me|utoa ne se nitu pravedni, niti nepravedni, ni dobri ni lo{i. Ako Spinoza ja otfrli mo`nosta od postoewe na apsoluten kriterium na materijalnata pravda, i toj kako i Platon i Aristotel i Paskal ja priznava{e potrebata i postoeweto na eden op{testven empiriski kriterium na pravedno. Markovi}, B. Pravi~nost kao misao i pravno iskustvo, str. 262. 846 Spinoza, B. Etika (geometriskim redom izloèna i u pet delova podeljena), Kultura, Beograd, 1959. str. 199-200. 847 Spinoza tvrdi deka ne postoi slobodna volja i deka slobodata e osoznaena nu`nost (neophodnost). Toj poa|a od u~eweto na fatalizmot (kraen determinizam) {to zna~i sudbinsaka predopredelenost na site nastani vo svetot koi so ni{to ne moàt da se popre~at ili promenat. Ottamu, prostorot na ~ovekovoto slobodno dejstvuvawe se stesnuva na podra~jeto na duhot. Spored nego, do slobodata se doa|a so spoznavaweto na boga (Prirodata) preku koe ~ovekot se pro~istuva od svoite strasti. Vsu{nost, samo bog sekoga{ e sloboden, za{to dejstvuva spored neophodnosta na svojata priroda, dodeka ~ovek e sloboden ako ne e prisilen vo svoeto dejstvuvawe {to zna~i samo toga{ koga se rakovodi od svojot razum. Slobodata, spored ova sfa}awe e poznata neophodnost, a ne izbor me|u pove}e mo`nosti.
845
445
so pomneweto, op{testvoto zaradi svojata za{tita treba da gi odgleduva svoite gra|ani so vsaduvawe na nade` i stav taka {to }e se dràt do opredelena mera na op{testven poredok i koordinacija. Sekoe vospituvawe pretpostavuva determinizam i vo otvoreniot duh na mladinata turiva mno{tvo zabrani od koi o~ekuva deka i tie }e go opredeluvaat nivnoto podocne`no odnesuvawe. Od zloto {to proizleguva od lo{ite dela ne treba zatoa pomalku da se pla{ime {to ova nu`no doa|a: bilo da se na{ite dejstvija slobodni ili ne, bilo na{ite motivi sekoga{ da se nade` i strav. Ottamu, Spinoza veli deka e laàno tvrdeweto deka toj ne mu ostavil nikakvo mesto na naredbite i zapovedite. Sosema obratno, determinizmot vodi kon moralno podobar na~in na ìvot, toj n u~i nikogo da ne go prezirame ili ismejuvame i so nikogo da ne postapuvame lo{o. Lu|eto ne se vinovni: nie im prostuvame za{to ne znaat {to pravat.848
Navedeno spored Durant, V. op. cit. str. 179-183. Pod vlijanie na Hobs i Spinoza pretpostavuva deka ~ovekot nekoga{ ìveel vo srazmerna osamenost bez zakoni i bez op{testvena organizacija. Toga{, veli toj, ne postoele nikakvi poimi za dobroto i zloto i za pravdata i nepravdata. Mo}ta i pravoto bile sosema isto. Vo prirodnata sostojba nema ni{to {to spored soglasnosta na site bi bilo dobro ili lo{o, za{to sekoj ~ovek koj se nao|a vo prirodnata sostojba se griì samo za sopstvenata korist i spored svojata sklonost, samo od gledi{te na svojata korist re{ava {to e dobro ili lo{o i so nikakvi zakoni ne e vrzan da im odgovara na drugite odo{to na sebesi. Ottamu, vo prirodnata sostojba ne moè da se zamisli zlostorstvo, tuku samo vo gra|anskata sostojba kade {to so zaedni~ka spogodba se re{ava {to e dobro ili lo{o i kade sekoj e obvrzan da odgovara na dràvata. Prirodnoto pravo i prirodniot poredok vo koi se ra|aat site lu|e i vo najgolem del ìveat go zabranuva samo ona po {to nikoj ne kopnee i {to nikoj ne moè da go pravi, i ne mu se protivi nitu na kavgite ni na omrazata, nitu na gnevot ni na izmamni{tvoto ili {to i da e drugo {to e barano od ~uvstvitelnite stremeì. Me|utoa, zatoa {to potrebite predizvikuvaat zaemna pomo{ me|u lu|eto onoj priroden poredok na mo} se razviva vo moralen poredok na pravoto. Ottamu {to kaj site lu|e postoi strav od osamenost, za{to vo nego nikoj nema sili da se brani i da gi zadovoluva nu`nite potrebi na ìvotot, lu|eto od prirodata baraat op{testvena organizacija. Dokolku lu|eto zaemno ne bi se pomagale, edvaj deka bi bila dovolna silata na na eden poedinec za odbrana od opasnostite. Me|utoa, lu|eto od prirodata ne se podgotveni za zaemni otstapki kakvi {to gi bara op{testveniot poredok. Duri opasnosta stanuva pri~ina za nivnoto zdruùvawe, a taa toga{ stanuva hrana i posilen instinkt: lu|eto ne se ra|aat kako gra|ani, tuku doprva se razvivaat vo gra|ani. Vo najgolem del vo osnovata na svoeto srce lugeto se individualisti~ki buntovnici protiv zakonite i obi~aite. Op{testvenite instinkti se od podocne`no poteklo i poslabi od individualisti~kite i niv im e potrebno da zajaknat. ôvekot ne e po priroda dobar, me|utoa so zdruùvawe, makar i samo vo semejst848
446
Celta na dràvata ne e da vladee, nitu lu|eto da gi drì vo strav, tuku naprotiv da go osloboduva poedinecot od stravot kako bi moèl da ìvee i deluva vo celosna bezbednost ne pravej}i nepravdi nitu sebesi ni na svoite sosedi. Zna~i dràvata e cel na vistinskata sloboda. Slobodata e cel na dràvata, za{to funkcija na dràvata e unapreduvawe na rasteòt, a ne rastewe na zavista od slobodniot prostor za {irewe. No {to ako zakonite go popre~uvaat napredokot i porastot na slobodata? [to treba da se pravi ako dràvata kako sekoj drug organizam i organizacija se stremi da ja odrì svojata egzistencija ({to redovno zna~i deka onie koi se na polo`ba sakaat na nea da se odràt) i da stane mehanizam za vladeewe i eksploatacija? Spinoza odgovara, deka treba da im se pokoruvame i na nepravedni zakoni, no samo ako e dopu{ten protest i diskusija i ako postoi sloboda na govorot sostojbata da se promeni na miren na~in. Toj priznava deka od takvata sloboda moàt da nastanat nekoi neprijatnosti, me|utoa nikoga{ ne postoela taka mudra ustanova {to ottamu ne nastanala nekakva {teta. Zakonite koi zabranuvaat iskaùvawe na slobodnoto mislewe im go ru{at ugledot na site zakoni. za{to lu|eto nema dolgo da gi po~ituvaat zakonite koi{to ne smeat da gi kritikuvaat. Kolku {to edna vlada mu ja odzema slobodata na govor lu|eto se pove}e }e stanuvaat protiv toa odzemawe. Lu|eto po svojata priroda se takvi {to ni{to ne podnesuvaat pote{ko odo{to koga mislite do koi tie dràt deka se vistiniti im se prepi{uvaat vo grev protiv zakonite i koga kako nevoto, nastanuvaat simpatiite, nekoe ~uvstvo na prisnost i najposle qubov. Nie go sakame ona {to li~i na nas. Nam ne ni se mili samo ne{tata {to sme gi sakale, tuku i ne{tata za koi samo }e najdeme deka ni se sli~ni. Ottamu proizleguva podrùvaweto so afektite i najposle nekoja mera na sovest. No i sovesta ne e vrodena, tuku steknata: i taa se menuva so geografskata polo`ba. Toa e soglasuvawe na moralnite predanija na grupata vo svesta na poedincite. So sovesta op{testvoto si sozdava sebesi sojuznici vo srceto na svojot neprijatel - prirodno individualisti~ki du{i. Vo ovoj razvoj postepeno se javuva toa, zakonot na individualnata mo}, koj vaèl vo prirodnata sostojba, vo organiziranoto op{testvo da mu otstapuva mesto na zakonskata i moralnata mo} na celinata. Mo}ta s u{te ostanuva pravo, me|utoa mo}ta na celinata ja ograni~uva mo}ta na poedincite. Teoretski mu dava pravo so svojata mo} da se koristi dokolku se soglasuva so ednakvata sloboda na drugite. Eden del na mo}ta ili pravoto na samoopredeluvawe na poedincite mu se doveruva na organiziranata zaednica, zatoa za vozvrat da se pro{iri poleto na manifestacijata na nejzinata mo}. Nie, na primer, se otkaùvame od pravoto da pribegnuvame kon nasilstvo i so toa sme oslobodeni od opasnosta takvo nasilstvo da o~ekuvame od drugite. Zakonite se potrebni za{to lu|eto im se podlo`ni na strastite. Koga site lu|e bi bile pametni, zakonite bi bile izli{ni. Sovr{eniot zakon sprema poedincite bi bil vo ist odnos kako sovr{eniot um sprema strastite. Ibid. str. 188-191.
447
pravda im se presmetuva ona {to gi goni da go po~ituvaat gospod i lu|eto. Vo takvi prili}i doa|aat dotamu da ne go zemaat za zlo, tuku za pravo toa {to }e se dignat na bunt i ne se vozdrùvaat od kakov i da e akt protiv vlasta. Koga vo nekoja dràva samo postapkite bi bile podlo`ni na krivi~no gonewe, a sekoga{ se dopu{talo zborovite slobodno da kruàt, toga{ buntot ne bi moèl da se pravda so nikakov praven izgovor.849 6. MONTESKIE Monteskie smeta deka oddelnite razumni su{estva moàt da imaat zakoni koi gi sozdale samite, no i takvi koi tie ne gi sozdale.850 Pred da postojat razumni su{testva zakonite bile mo`ni: zna~i imalo mo`ni odnosi, pa ottamu i mo`ni zakoni. Pred da bidat vostanoveni zakonite postoele mo`ni odnosi na pravednost. Da se kaè deka nema ni{to pravedno nitu nepravedno osven ona {to go nalagaat i go zabranuvaat pozitivnite zakoni, zna~i da se kaè deka pred da se opi{e krugot site polupre~nici ne se ednakvi. Treba, zna~i da se priznae deka odnosite na ednakvopranost postojat u{te pred pozitivniot zakon koj gi vospostavil: kako {to, na primer, pod pretpostavka deka ~ove~kite op{testva postojat bi bilo pravedno da se soobrazuvame spored nivnite zakoni; kako {to ako ima razumni su{testva na koi nekoe drugo razumno su{testvo im pravi dobra, onie prvite bi trebalo da mu bidat blagodarni; kako {to ako edno razumno su{testvo bi sozdalo nekoe drugo razumno su{testvo, sozdadenoto su{testvo bi trebalo da ostane vo svojata prvobitna zavisnost; kako {to najposle, ako edno razumno su{testvo bi mu nanelo zlo na nekoe drugo razumno su{testvo, ona prvoto bi zasluìlo da podnese isto zlo, i taka redum.851 Inaku, spored Monteskie postojat ~etiri zakoni na prirodata koi taka se narekuvaat, za{to proizleguvaat isku~ivo od ustrojstvoto na ~ovekovoto su{testvo i pozitivni zakoni. Zakonite na prirodata stojat pred site drugi zakoni i moàt dobro da se zapoznaat samo ako ~ovekot se posmatra pred vospostavuvaweto na op{testvoto. So drugi zborovi, zakonite na prirodata se onie koi ~ovekot gi primil vo takva sostojba. Vo prirodnata sostojba sekoj se ~uvstvuva poslab i edvaj deka nekoj se ~uvstvuva ednakov so drugite. Vo taa sostojba lu|eto ne se
Ibid. str. 188-191. Vo deloto "Persiski pisma" (1721), Monteskie go podloùva na ostra kritika apsolutizmot od tipot na Luj XIV, a vo svoeto glavno delo "Za duhot na zakonot" (1748) istaknuva deka kako vo prirodata taka i vo op{testvoto s se slu~uva spored opredeleni zakoni i pod opredeleni uslovi, a me|u osnovnite uslovi na op{testvenoto usreduvawe gi naveduva klimata, prirodata na zemji{teto i negovata srazmernost. 851 Monteskie: O duhu zakona, Filip Vi{nji}, Tom I, Beograd, 1989, str. 12.
850 849
448
stremat me|usebno da se napa|aat i zatoa mirot e prviot priroden zakon. @elbata da se pot~inuvaat edni od drugi, koja Hobs najprvo im ja prepi{uva na lu|eto ne e razumna. Idejata za vlasta i gospodareweto, spored Monteskie, e tolku sloèna i zavisi od mnogu drugi idei taka {to ~ovekot ne moèl najprvo da dojde do nea. Hobs se pra{uva: "Zo{to ako prirodno ne se vo sostojba na vojna lu|eto sekoga{ odat vooruàni i zo{to imaat klu~evi za da gi zaklu~at svoite ku}i." Me|utoa, ne uviduva deka na toj na~in, pred da e vostanoveno op{testvoto, na lu|eto im go prepi{uva ona {to moè da im se slu~i duri otkako toa e vospostaveno, imeno ona {to gi goni da najdat povod za me|usebno napa|awe i branewe. Kon ~uvstvoto na svojata slabost ~ovekot gi prisoedinuva svoite potrebi. Na toj na~in vtoriot priroden zakon e onoj koj ~ovekot go naveduva za sebe da pobara hrana. Bi rekol, veli natamu Monteskie, deka stravot gi pottiknuva lu|eto da begaat edni od drugi. Me|utoa znacite na zaemen strav naskoro gi pravi skloni da se pribliàt eden kon drug. Vsu{nost, kon toa se pottiknati i od zadovolstvoto koe ìvotnoto go ~uvstvuva vo blizina na drugo ìvotno od svojot vid. Osven toa, ubavinata koja dvata pola ja pottiknuvaat so svojata razli~nost go zgolemuva spomnatoto zadovolstvo, pa prirodniot povik koj tie sekoga{ go upatuvaat eden kon drug e tretiot priroden zakon. Na kraj, osven ~uvstvoto koe go imaat od po~etokot lu|eto uspevaat da se steknat i so soznanie. Na toj na~in gi spojuva u{te edna vrska koja kaj drugite ìvotni ja nema. Tie zna~i imaat u{te eden povod da se soedinat, pa taka èlbata da ìveat vo zaedni~ko op{testvo e ~etvrtiot priroden zakon. Potoa, Monteskie preminuva kon objasnuvawe na pozitivniot zakon. Spored nego, {tom se najdat vo op{testvo lu|eto go gubat ~uvstvoto na svojata slabost, is~eznuva ednakvosta koja me|u niv vladeela i otpo~uva sostojba na vojna. Sekoe oddelno op{testvo zapo~nuva da ja ~uvstvuva svojata sila, a toa doveduva do sostojba na vojna me|u naciite Poedincite vo sekoe op{testvo, isto taka, zapo~nuvaat da ja ~uvstvuvaat svojata sila i nastojuvat glavnite prednosti na toa op{testvo da gi svrtat vo sopstvena korist, a toa me|u niv sozdava sostojba na vojna. Ovie dve sostojbi na vojna pak, vodat kon vospostavuvawe na zakonite me|u lu|eto koi toj gi pomestuva vo me|unarodno, politi~ko i gra|ansko pravo.852 7. VOLTER Volter (Francois Marie Arouet Le Jeune), vo svoeto delo "Filozof koj ne znae" od 1766, veli: "Kolku {to pove}e gledav lu|e razli~ni
852
Ibid, str. 14-15.
449
spored klimata, obi~aite, jazikot, zakonite, kultot i spored merata na nivnata inteligenicija, toku pove}e voo~uvav deka site imaat isti osnovi na moralot: site imaat izvesen grub poim za pravednoto i nepravednoto bez da znaat nitu eden zbor od teologijata. Site go steknaa toj poim vo periodot koga se razviva umot, kako {to site prirodno ja steknaa ve{tinata so pomo{ na stapovi da podigaat teret i bez prou~uvawe na matematikata da preo|aat reki so par~e drvo. Mi se stori deka taa ideja za pravedno i nepravedno im e neophodna, za{to site se soglasuvaa {tom moèa da deluvaat i da umuvaat. Vrhovnata inteligencija koja ne sozdade, zna~i saka{e na zemjata da ima pravda za tuka da moème da proìveeme izvesno vreme. Mi se ~ine{e deka nemaj}i nitu instinkti da se hranime kako {to gi imaat ìvotnite, ni prigodno oru`je kako niv i vegetiraj}i pove}e godini vo ludosta na detstvoto izloèno na site opasnosti, onie malu lu|e {to bi im izbegnale na zabite na yverovite, na gladot i bedata, bi se zabavuvale so me|usebno grabawe okolu nekakva hrana i okolu nekakva ìvotinski koì i zaemno bi se uni{tile kako decata na zmejot Kadmus {tom bi moèle da se posluì so nekakvo oru`je. Vo najmala raka ne bi imalo nikakvo op{testvo dokolku lu|eto ne steknale ideja za izvesna pravda koja e vrskata za sekakvo op{testvo... Site narodi n uveruvaat deka treba da se po~ituva svojot tatko i svojaat majka i deka krivokletstvoto, klevetata i ubistvoto se odvratni ne{ta. Site tie, zna~i izvlekuvaat zaklu~oci od istiot princip na svojot razvien um." Podrùvaj}i go stavot na Lok, spored koj kaj ~ovekot nema nikakvi vrodeni idei, nikakvi vrodeni principi na praktikata, Volter istaknuva deka poimot na ne{to pravedno e tolku priroden, nuèn i seop{to steknat kaj site lu|e, i ottamu, sprotivno na Hobs, nezavisen od sekoj zakon, sekoj dogovor, sekoja religija. Ako od nekoj Tur~in, nekoj Gueber, nekoj Malaber pobaram da mi gi vrati parite {to sum mu gi pozajmil za da se prehrani i oble~e, nikoga{ nemu nema da mu padne na pamet da mi odgovori: pri~ekaj da doznam dali Muhamed, Zaratustra ili Brahma nareduva da vi gi vratam va{ite pari. Toj }e priznae deka e pravedno da mi vrati, a ako toa ne go stori, toa zna~i samo deka negovata siroma{tija ili negovata skràvost prete`nuva nad pravdata koja toj ja priznava. Potvrduvam deka nema nieden narod kaj koj bi bilo pravedno, ubavo, pristojno i ~esno na svojot tatko ili majka da mu se odbie hrana koga taa moè da im se dade: deka nitu najvarvarskoto pleme nikoga{ klevetata ne ja smetalo za dobro delo, kako ni nekoja sekta na fanati~ni bogomolci.853 Ottamu, Volter izvlekuva zaklu~ok deka gospod, koj ni go dal umot {to postojano se razviva i {to koga sme vnimatelni i bez strasti i predrasudi, site n u~i deka ima gospod i deka treba da se bide praveden. No, vedna{ potoa mu prefrla na Lok, za{to iako priznaval deka e pravedno da se svari svojot blièn vo ka853
Volter "Filozof koji ne zna," Kultura, Beograd, 1958. str. 73-74.
450
zan i da se izede, sepak smetal deka postoele nacii na ~ovekojadci i deka tie mislovni bra}a ne bi jadele lu|e dokolku imale ideja za pravednoto i nepravednoto.854 Idejata na pravdata, prodolùva Volter, vo tolkava mera mi izgleda vistina od prv red, so koja se soglasuva celata vselena, {to i najgolemite zlostorstva so koi e oàlosteno ~ovekovoto op{testvo se vr{at pod laèn izgovor na pravdata. Najgolemoto zlostorstvo, ili barem najrazornoto i spored toa najprotivno na prirodata e vojnata. Me|utoa, nema nitu eden napa|a~ {to svoite zlostorstva ne gi prebojadisuva so izgovorot deka vr{i pravda. Ja smislam, veli natamu Volter, deka ideite na pravedno i nepravedno se podednakvo jasni i seop{ti kako i ideite na zdravjeto i bolesta, vistinata i la`nosta, pristojnosta i nepristojnosta. Mnogu te{ko e da se postavat granicite na pravednoto i nepravednoto, kako {to e te{ko da se ozna~i srednata sostojba me|u zdravjeto i bolesta, me|u pristojnoto i nepristojnoto, me|u la`noto i vistinitoto. Toa se nijansi {to se me{aat, me|utoa otse~nite boi im pa|aat na site vo o~i. Na primer, site lu|e priznavaat deka ona {to ni e pozajmeno mora da se vrati. Me|utoa, ako jas so sigurnost znam deka onoj komu jas mu dolàm dva milioni deka so niv }e se posluì da ja pokori mojata tatkovina, dali sum dolèn da mu go vratam toa kobno oru`je? Ete kade ~uvstvata stanuvaat protivre~ni: me|utoa voop{to zemeno, jas sum dolèn da se dràm do dadeniot zbor koga ottamu ne proizleguva nekoe zlo, a vo toa nikoj nikoga{ ne se somneval.855 Interesno, lapidarno i vo duhot na enciklopedistite e i razmisluvaweto na Volter za slobodata. Vo taa smisla toj veli: "Toj {to tvrdi deka lu|eto se ednakvi ja iskaùva najdlabokata vistina ako pod toa se misli deka site lu|e imaat ednakvo pravo na sloboda, na poseduvawe na svoite dobra i na za{tita od zakonot. Me|utoa, ednakvosta e najprirodno i istovremeno najhimeri~no ne{to na svetot: prirodno ako e ograni~ena so pravata, neprirodno ako se stremi kon ednakva podelba na dobrata i mo}ta." Site gra|ani ne moàt ednakvo da bidat
Ibid, str. 76-79. "Na ovaa to~ka napu{taj}i go Lok jas so golemiot Wuton velam: Natura est semper sibi consona: Prirodata segoga{ e sli~na na sebesi. Zakonot na gravitacija koj deluva na edno, deluva i na site nebesni tela, na seta materija. Taka i osnovniot moralen zakon podednakvo deluva na site poznati nacii. Postojat iljadnici razliki i okolnosti vo tolkuvaweto na toj zakon, no bitnata sodrìna sekoga{ ostanuva ista, a taa e idejata na pravednoto i nepravednoto. ûdno e, kako {to umot se gubi vo pijanstvoto, deka se pravat mnogu nepravdi vo besot na svojata strast. Me|utoa, koga pijanstvoto }e pomine umot se vra}a, i spored moe mislewe, toa e edinstvenata pri~ina poradi koja se odrùva ~ovekovoto op{testvo, pri~ina koja poteknuva od potrebata koja ja imame eden za drug." Ibid, str. 79. 855 Ibid, str. 72-75.
854
451
silni, me|utoa site moàt ednakvo da bidat slobodni. Toa e ona {to go dobija Angli~anite. Da se bide sloboden, zna~i da mu se pokoruva samo na zakonite.856 8. DIDRO Koga ~ovek ja koristi sposobnosta vo svoeto se}avawe povtorno da gi gleda pretstavite na ne{tata, toa e momentot koga od pra{awe do pra{awe }e go naterate da zamisluva {to }e kaè, od apsraktnite i op{ti zvuci da prejde na zvuci koi se pomalku apstraktni i pomalku op{ti, se dodeka ne dojde do nekoi setilni pretstavi koi se krajtna meta i odmor za negoviot razum. [to stanuva toga{ od nego? Slikar ili poet. Pra{ajte go, na primer, {to e toa pravda? So ogled na toa {to poznanieto od negovata du{a se prenesuva na ne{tata po istiot pat po koj do niv do{lo, }e se uverite deka toj samiot sebesi }e se razbere samo toga{ koga }e zamisli dvajca lu|e koi gladot gi dovel do nekoe drvo polno so ovo{je - edniot od niv kako se ka~il na drvoto i bere, a drugiot kako na sila mu go grabnuva ovo{jeto koe {to onoj prviot go nabral. Toga{ toj }e vi gi pretstavi vnatre{nite ~uvstva {to tie }e gi manifestiraat: znaci na ozlojadenost od edna strana, simptomi na zazirawe od drugata: }e ni pretstavi kako eden od niv se ~uvstvuva povreden vo svoeto pravo, a drugiot samiot sebesi se ìgosuva so omrazeno ime grabnuva~. Ako istoto pra{awe mu go upatime na nekoj drug, negoviot kone~en odgovor }e se svede na edna druga pretstava. Kolku glavi moèbi tolku i razlini pretstavi: no site tie }e pretstavuvaat dvajca lu|e koi vo ist moment stojat pod sprotivni vlijanija: koi pravat sprotivni dvièwa ili od sebe ispu{taat neartikulirani i divi glasovi, koi, so vreme prevedeni na jazikot na pristoen ~ovek zna~at i }e zna~at ve~no: pravda, nepravda. So eden dopir koj vo ìvata priroda se razlikuva na bezbroj na~ini i stepeni i koj kaj ~ovekot se narekuva: da se vidi, ~ue, pomirisa, vkusi i po~uvstvuva, toj prima vpe~atoci koi se odrazuvaat vo negovite organi, koi potoa so zborovi gi razlikuva i na koi potoa se se}ava bilo so posredstvo na tie isti zborovi, bilo so posredstvo na sliki. Da se setime na edna nu`no povrzana redica na sliki, takvi kakvi {to tie edni po drugi sleduvaat vo prirodata, zna~i da rasuduvame spored faktite. Da se se}avame na edna redica sliki takvi kakvi tie nu`no vo prirodata bi sleduvale edni po drugi koga taa i taa pojava e dadena, toa zna~i da se rasuduva spored edna pretpostavka, ili da se zamisluva: toa e da se bide ili filozof ili poet, ve}e spored celta koja sebesi sme si ja postavile.
856
Durant. V. op. cit. str. 241.
452
I poetot koj zamisluva, i filozofot koj rasuduva, vo ista smisla podednavo se dosledni ili nedosledni: za{to da se bide dosleden i da se ima iskustvo za nu`nata povrzanost na pojavite, toa e edno te isto.857 Vo kontekst na prethodnoto treba da se zeme i ona {to Didro natamu go veli: Imam ~etirieset godini. Mnogu u~ev i me narekuvaat filozof. Ako, me|utoa, ovde bi se pojavil nekoj koj bi mi rekol: "Ariste, {to e vistinito, dobro, ubavo (i pravedno, m.z.)," - dali na toa bio imal podgotven odgovor? Ne. Kako, Ariste, vie ne znaete {to e vistinito, dobro, ubavo i pravedno, a dopu{tate da ve narekuvaat filozof! Vo celokupniot ~ove~ki red moèbi ne postojat dve lica koi pribli`no bi li~ele eden na drug. Nivniot op{t sostav, setila, nadvore{en izgled, pokaùvaat razli~ni svojstva. Nivnite vlakna, muskuli, cvrsti tkiva, te~nosti, se razlikuvaat me|u sebe. Duhot sposobnosta za pretstavuvawe, pamtewe, idei, vistina, predrasudite, vidot na hranata, funkciite, znaewata, uslovite na ìvot, vospituvaweto, talentite kaj niv se razli~ni. Predmetite, klimite, karakterite, zakonite, obi~aite, navikite, vladite, religiite kaj niv se razlikuvaat. Toga{, na koj na~in bi bilo mo`no dve lica da imaat celosno ist vkus ili isti poimi za toa {to e vistinito, dobro, ubavo i pravedno? Razli~nosta na ìvotot i razli~nosta na nastanite sami po sebe bi bile dovolni da sozdadat razliki vo mislewata. Toa ne e se. Vo eden ist ~ovek bez ogled dali so posmatrame od fizi~ka ili moralna strana se e vo neprekinata promena: zad zadovolstvoto doa|a stradawe, zad stradaweto zadovolstvo, zad bolesta zdravje, zad zdravjeto blest. Nie samo so pomo{ na pamteweto sme eden ist poedinec za drugite i za sebe samite. Vo moeto telo vo periodot od ìvotot vo koj sum denes, moèbi ne postoi nitu edna molekula koja vo momentot na svoeto ra|awe so sebe sum ja donel... Vorazni period od ìvotot i du{ata isto taka malku li~i na samata sebesi... Na koj na~in bi bilo mo`no me|u nas da ima makar i eden koj za seto vreme na negovoto postoewe bi go so~uval istiot vkus i bi go daval istiot sud za vistinitoto, dobroto, ubavoto i pravednoto?858 Presvrtuvawata predizvikani so nevolji i lo{otilukot na lu|eto, samite po sebe bi bile dovolni da go izmenat nivniot sud. Dali toga{ ~ovekot e osuden da ne bide soglasen nitu so sebe sli~nite ni so samiot sebesi vo pogled na ona {to edinstveno mu e va`no da go spoznae, a toa se vistinata, dobrinata, ubavinata i pravdata? Dali tie ne{ta se lokalni, momentni i proizvolni, zborovi li{eni od smisla? Dali ne{tata se vistiniti, dobri, ubavi i pravedni toga{
Didro, D. O poreklu i prirodi lepoga, Rad, Beograd, 1962. str. 77-79. Vo dene{no vreme potsetete se samo na stavovite {to gi imala edna li~nost dodeka bila ~len na VMRO DPMNE i stavovite {to istata taa li~nost gi ima otkako preminala vo taborot na SDSM, ili obratno.
858 857
453
koga ni izgledaat kako takvi? I dali site na{i raspravi za vkusot na krajot }e se svedat na onaa postavka: Nie sme, vie i jas, dve razli~ni su{testva; a i jas nitu vo eden moment ne sum ona {to vo nekoj drug moment sum bil? Izvesno e deka vo na{ite raspravi nema da ima kraj se dodeka sekoj od nas }e se zema sebesi za uzor i za sudija. ]e ima isto tolku merila kolku i lu|e, a eden ist ~ovek }e ima isto tolku razli~ni merila kolku i ~uvstvitelno razli~ni periodi vo svojot ìvot. Ova, mi izgleda dovolno da ja po~uvstvuvam nu`nosta od baraweto na edno merilo koe e nadvor od mene samiot. Se do onoj moment dodeka toa nema da go storam, najgolemiot del od moite oceni }e bidat pogre{ni, a site }e bidat neizvesni. Me|utoa, kade da go najdam nepromenlivoto merilo koe go baram, koe mi nedostasuva? ]e go najdam li vo nekoj idealen ~ovek koj }e go sozdadam i pred kogo }e go iznesam predmetot za koj toj }e presudi dodeka jas }e se ograni~am na toa da bidam samo negov veren objekt? . Me|utoa, toj ~ovek }e bide moe delo... [to pre~i ako jas go sozdadam spored nepromenlivi elementi... A kade se tie nepromenlivi elementi?... Vo prirodata? Dobro, no kako da |i sobereme?... Toa e te{ko, no dali e i nevozmo`no?... So ogled na toa {to idealniot ~ovek kogo go baram e od sloèn sostav kako {to sum i samiot jas na prv pogled gledam deka starite skulptori odreduvaj}i gi srazmernostite koi im izgledale najubavi ve}e go odrabotile del od mojot uzor... Da go zememe toj kip i da go oìveeme... Da go snabdime so najsovr{eni organi koi ~ovek moè da gi ima... Da go obdarime so site dobri osobini koi moàt da mu bidat dadeni na eden smrtnik i na{iot idealen uzor }e bide gotov... Bez somnenie. Me|utoa, kolku prou~uvawa tuka u{te se potrebni! Kolku rabota! Kolku fizi~ki, prirodni i moralni znaewa treba u{te da se steknat! Ne poznavam nitu edna nauka, ni edna umetnost vo koja ne bi trebalo potemelno da se upatam... I taka bi dostignal do idealniot uzor na sekoja vistina, na sekoja dobrina, na sekoja ubavina i na sekoja pravda... Me|utoa, toj op{t idealen uzor ne e mo`no da bide sozdaden osven ako bogovite bi mi gi podarile svoite sposobnosti i vetile svojata ve~nost. Eve me povtorno vo neizvesnosta od koja sakav da se izvle~am. No, zo{to povtorno ne bi se ugledal na skulptorite? Tie si sozdale sebesi uzor svojstven na nivniot zanaet, a jas imam svoj... Neka knièvnikot si sozdade sebesi idealen uzor od eden najsovr{en knièvnik i naka preku ustata na toj ~ovek sudi za tu|ite i svoite dela. Po istiot plan neka se ramni i filozofot... Se {to na toj uzor }e mu izgleda vistinito, dobro, ubavo i pravedno, }e bide takvo. Se {to }e mu izgleda la`no, lo{o, neskladno i nepravedno, takvo i }e bide... Eve go izvr{itelot na negovite odluki... Idelniot uzor }e bide dotolku pogolem i postrog, dokolku {to svoeto znaewe nie pove}e }e go pro{irime. Nitu ima, ni moè da postoi nekoj koj vo se podednakvo sudi za vis454
tinitoto, dobroto, ubavoto i pravednoto. Ne. I ako pod ~ovek so dobar vkus go podrazbirame onoj koj vo se nosi op{t idealen uzor na sekoe sovr{enstvo, toga{ toa e zabluda.859 9. TOMAS PEJN Spored Tomas Pejn, ~ovekot ne vleze vo op{testvoto za da stane polo{ odo{to bil porano, nitu za da ima pomalku prava odo{to gi imal, tuku zatoa tie prava da gi za{titi. Negovite prirodni prava se temel na site negovi gra|anski prava. No, za toa razlikuvawe da stane poprecizno, nu`no e da se odbeleàt razli~nite osobini na prirodnite i gra|anskite prava. Prirodnite prava, koi patem re~eno, Bentam podocna gi nare~e besmislenost na kukalki (nonsense on stilts), spored Pejn, se onie prava koi na ~ovekot mu pripa|aat so negovoto ra|awe. Na ovoj vid mu pripa|aat site intelektualni prava, pravata na duhot i site onie prava na deluvawe na poedinecot za svoe dobro i sre}a koja ne gi povreduva prirodnite prava na drugite. Gra|anskite prava se onie prava koi mu pripa|aat na ~ovekot kako na ~len na op{testvoto. Sekoe gra|ansko pravo za osnova ima nekoe prirodno pravo koe ve}e postoelo vo poedinecot, no za ~ie ostvaruvawe negovata oddelna mo} vo site slu~ai ne e dovolna. Od toj vid se site prava koi se odnesuvaat na bezbednosta i na za{titata. Od ovoj pregled lesno se razlikuvaat prirodnite prava koi ~ovekot gi zadrùva po vleguvaweto vo op{testvoto i onie koi gi priloùva kon zaedni~kata riznica kako ~len na op{testvoto. Prirodnite prava {to gi zadrùva se onie prava ~ie izvr{uvawe zavisi od nego kolku i samite prava. Na toj vid, pokraj ve}e spomnatite intelektualni prava, im pripa|aat i pravata na duhot: spored toa i religijata e edno od tie prava. Prirodnite prava koi ne se zadrùvaat se site onie vo koi, iako pravoto e celosno, mo}ta na poedinecot toa da se izvr{i ne e celosna. Tie ne odgovataat na nejzinata svrha. ôvekot ima pravo da sudi za sopstvenite ne{ta: i se dodeka stanuva zbor za pravata na duhot da sudi ako nema mo} da ispravi. Toj ottamu toa pravo go poloùva vo riznicata na op{testvoto i se sluì so rakata na op{testvoto ~ii e toj del, pretpostavuvaj}i ja i dodavaj}i ja na svojata sopstvena. Op{testvoto ni{to ne mu podaruva. Sekoj ~ovek e posednik vo op{testvoto i vrz osnova na svojot kapital go zema ona na {to ima pravo. Od ovie, veli natamu Pejn, premisi moème da izvedeme dva ili tri sigurni zaklu~oci. Prviot, deka sekoe gra|ansko pravo proizleguva od prirodnoto pravo ili, so drugi zborovi, toa go zamenuva prirodnoto pravo. Vtoriot, deka gra|anskata mo} kako takva e sostavena od onoj vid na ~ovekovite prirodni prava ~ie ostvaruvawe ne e celosno vo mo}ta na poedinecot pa ottamu ne se celishodni: no sobrani vo ne859
Didro, D. O poreklu i prirodi lepoga, Rad, Beograd, 1962. str.145-150.
455
koj vid fokus tie se korisni za sekoj poedinec. Tretiot, deka mo}ta proizlezena od zbirot na pravata ~ie ostvaruvawe ne celosno e vo mo}ta na poedinecot, ne moè da bide upotrebena za da se obezvrednat prirodnite prava koi ~ovekot gi zadrùva i ~ie ostvaruvawe e vo negova mo} kolku i samoto toa pravo.860 10. [OPEHAUER Spored [openhauer, glavniot i osnoven motiv kaj ~ovekot, kako i kaj ìvotnite e egoizmot, koj e povrzan, duri i identi~en, so negovoto najvnantre{no jadro i negovata su{tina. Ottamu, po pravilo, poteknuvaat i site negovi dejstvija i presmetuvaweto na site sredstva so koi ~ovekot nastojuva da dojde do nekoja cel. "Egoizmot spored svojata priroda e bezgrani~en: ~ovekot bezuslovno saka da go so~uva svoeto postoewe, saka toa da bide oslobodeno od bolka vo {to spa|aat i sekakvi nama{tini i otkaùvawa, toj saka {to e mo`no pogolema suma na dobra i sekakovo zadovolstvo za koe e sposoben, duri sekade kade {to toa e mo`no, nastojuva da razvie novi sposobnosti za uìvawe. Seto ona {to mu se sprotivstavuva na negovite stremeì na negoviot egoizam ja potiknuva negovata lo{a volja, gnev i omraza. Toj }e nastojuva toa da go uni{ti kako negov neprijatel. Toj, sekade kade {to toa e mo`no, saka vo s da uìva, s da ima, no so ogled deka toa ne e mo`no, barem da gospodari so site. Negovoto moto e: "S za mene, ni{to za drugite"... Vo soglasnost so toa sekoj za sebe smeta deka e centar na svetot, s postavuva vo odnos sprema sebesi i ona {to treba da dojde, na primer golemite promeni vo sudbinata na narodot, najprvin }e go stavi vo odnos so svojot interes za toa, i bez ogled dali toj interes e soPejn, T. Prava ~oveka, Filip Vi{ji}, Beograd, st. 93-95. "Od ova po istata direktna, ednostavna, no jasna konsekventnost, e definirana i politi~kata sloboda kako "... mo} da se pravi slobodno s {to ne go povreduva drugiot. Praktikuvaweto prirodni prava na sekoj ~ovek nema drugi granici osven tie {to se nu`ni za obezbeduvawe slobodno pravo na sekoj drug ~ovek da gi praktikuva istite prava. Tie granici, pak, gi opredeluva samo zakonot." A zakonot, sledstveno, e "izraz na voljata na edna zaednica. Sekoj gra|anin ima pravo da u~estvuva vo negovoto formulirawe bilo direktno bilo preku izbrani pretstavni." Osnovnata sodrìna na zakonot, pokraj obezbeduvawe na ovie op{ti ~ovekovi prava, vo nivniot transfer od prirodni vo gra|anski ramki Tom Pejn ja gleda vo sistematsko obezbeduvawe podobri socijalni, edukativni ìvotni uslovi za zagrozenite kategorii gra|ani. Mladite treba da dobijat besplatno i prodolèno - permanentno - obrazovanie, starite treba da imaat pristojni penzii. "so {to }e obezbedat pouka na mladite i potkrepa na starosta, za da se izbegnat talkawata na ednite i o~ajuvawata na drugite." Muhi}, F. op. cit. str. 146.
860
456
sema mal i posreden, najprvin }e misli na nego.861 Tamu kade {to protiv toj egoizam ne deluva nadvore{na sila, nitu moralen motiv, toj vodi kon vojna na site protiv site i "mnogumina bi bile vo sostojba da ubijat nekogo samo so negovata mast da gi nama~kaat svoite ~izmi." Ottamu, umot koj reflektira mnogu rano, go pronao|a dràvnoto ureduvawe koe poteknuvaj}i od stravot od zaemno nasilstvo gi predupreduva {tetnite posledici na op{tiot egoizam, tolku kolku {to na negativniot pat toa moè da se slu~i.862 Me|utoa, prvata i najglavna mo} koja {to mora da go pobedi egoizmot e moralnata pobuda. A taa mo}, za da nastapi protiv takov protivnik mora da bide ne{to porealno odo{to cepidla~koto mudruvawe ili aprioristi~ki meur od sapunica. Me|utoa, vo vojna prvi~no mora da se rekognosticira neprijatelot. Vo borbata koja pretstoi, kako glavna sila na egoizmot osobeno }e mu se sprotivstavi pravednosta koja e prva i vistinska kardinalna doblest."863 Vo dokaùvaweto na pravednosta kako moralen motiv, [openhauer, vsu{nost, trgnuva od stanovi{te deka postojat samo tri osnovni motivi na ~ovekovite dejstvija preku ~ie potiknuvawe deluvaat i site drugi mo`ni motivi. Toa se 10 egoizam (koj go saka sopstvenoto dobro),864 20 zloba (koja go saka tu|oto zlo)865 i, 30 soàluvawe (koe go saka tu|oto dobro).866 Sekoe ~ove~ko dejstvie mora da bide svedeno na edno
861
[openhauer, A. O temelju morala, Bratstvo-Jedinstvo, Novi Sad, 1990, str.
138. "Za{titata na pravata na sekoj poedinec, dràvata ja stavi vo racete na silata koja e beskone~no posilna od mo}ta na sekoj poedinec, ovoj go prisiluva da gi po~ituva site prava na drugiot. Tuka ne moè da se iskaè bezgrani~niot egoizxam re~isi na site, zlobata na mnogumina, svireposta na nekoi: prisilbata site gi skrotila." Ibid, str. 135. 863 Ibid, str. 139. 864 Maksimata na krajniot egoizam e: Neminem juva, imo omnes, si forte conducit laede (Nikomu ne mu pomogaj, tuku povredi go sekogo ako toa ti koristi). Od egoizmot moàt da se izvle~at motivite: al~nost, neumerenost, sladostrasta, koristoqubie, skràvost, nepravednost, nemilosrdnost, suetata (preterana gordost), svirepost, itn. Ibid, str. 142. 865 Maksimata na zlobata e: Omens quantum potest, leade (Povredi go sekogo kolku {to moè{). Od zlobata moàt da proizlezat motivite: nedobronamernost, zavist, zlonamernost, pakost, zloradost, qubomorna znatièlba, klevetewe, drskost, raskala{enost, omraza, gnev, predavstvo, podmolnost, osvetoqubivost, svirepost itn. Ibid, str. 142. 866 Trite osnovni ~ovekovi motivi: egoizam, zloba i soàluvawe, kaj sekogo postojat vo poinakvi, neverojatno razli~ni odnosi. Spored toa, kakvi se tie odnosi, motivite }e deluvaat na nego i }e doa|a do dejstvija. 1. Vrz nekoj egoisti~ki karakter vlasta }e ja imaat samo egoisti~kite motivi, a motivite koi zboruvaat vo prilog na soàluvaweto, kako i onie vo prilog na zlo862
457
od tie motivi, iako moàt da deluvaat i dve od niv zaedno. So ogled na toa {to dejstvijata od moralni motivi se fakti~ki dadeni tie mora da poa|aat od edna od trite osnovni motivi. Me|utoa, ottamu {to sekoe dejstvie ~ija krajna cel e dobro ili zlo na onoj koj deluva e egoisti~no, tie ne moàt da poteknuvaat od prviot motiv, a u{te pomalku od vtoriot, so ogled na toa {to dejstvijata {to od niv proizleguvaat se moralno nedostojni, dodeka onie koi gi dava prviot od niv delumno se moralno indiferentni. Zna~i tie mora da proizleguvaat od tretiot motiv.867 Soàluvaweto, sosema samo e vistinskata osnova na sekakva pravednost i sekakvo vistisko ~ovekoqubie. Samo dokolku nekoe dejstvie poteknuva od nego, taa ima moralna vrednost.868 Spored [openhauer, pravednosta moè da se iskaè so slednava op{ta maksima: "Neminem leade, imo omnes, quantum potest, juva"(Nikogo nemoj da go povredi{, tuku sekomu pomogni mu kolku {to moè{), koja vaì i kako najvisoko na~elo na etikata. Pravednosta se zasnova vrz prirodnoto soàluvawe. Soàluvaweto pak, pretstavuva neproceniva su{tinska okolnost na ~ovekovata svest, toa ne se zasnova vrz pretpostavki, religii, dogmi, mitovi, vospituvawe i obrazovanie, tuku izvorno i neposredno leì vo samata ~ove~ka priroda i zaradi toa istrajuva vo site odnosi i se pokaùva vo site zemji vo isto vreme. Spored toa, soàluvaweto apelira na svesta kako na ne{to {to nu`no postoi vo sekoj ~ovek, {to sekade se o~ekuva so sigurnost i nikade ne pripa|a na "tu|i bogovi." Nasproti toa, onoj za kogo izgleda deka mu
bata nema da stanat protiv: toj isto taka malku }e gi `rtvuva svoite interesi za da mu se odmazdi na neprijatelot, kako i da mu pomogne na neprijatelot. 2. Nekoj drug koj silno e priem~iv za zlobni motivi, ~esto za da mu na{teti na drug, nema da se vardi nitu od sopstvenata {teta. Za{to, postojat karakteri koi vo predizvikuvaweto na tu|oto stradawe nao|aat zadovolstvo koe go nadminuva sopstvenoto, isto taka, golemo stradawe: dum alteri noccat sui negligens (Ne se obzira na sebesi samiot, samo ako moè da mu na{teti na drug - Seneka). Tie odat vo borba so stravstven zanes i tuka dobivaat isto tolku povredi kolku {to o~ekuvaat deka }e gi nanesat: tie duri so predumisla }e go ubijat onoj koj im pri~inil zlo, a za da ja izbegnat kaznata vedna{ potoa i sebesi samite, kako {to toa ~esto go pokaùva iskustvoto. 3. Nasproti toa, dobrinata na srceto se sostoi vo univerzalno, dlaboko soàluvawe kon se vo {to ima ìvot, a pred se, sprema ~ovekot, za{to ~uvstvutelnosta za stradawe odi vo ~ekor so podigaweto na inteligencijata: ottamu bezbrojnite ~ove~ki duhovni i telesni stradawa baraat mnogu pove}e soàluvawe od onie samo telesni stradawa i prigu{ena bolka kaj ìvotnite. Spored toa, dobrinata na karakterot najprvin }e se vozdrùva od sekakvo povreduvawe na drugiot vo {to i da e, a potoa }e povikuva da se u~estvuva vo poma|aweto sekade kade {to }e se pokaè na tu|oto stradawe." Ibid, str. 198-199. 867 Ibid, str. 151. 868 Ibid, str. 150.
458
nedostasuva soàluvawe, lu|eto go narekuvaat ne~ovek, kako {to i "~ove~nosta" ~esto se koristi kako sinonim za soàluvaweto.869 Za pottiknuavawe na soàluvaweto kako dokaàno edinstven izvor na nesebi~ni dejstvija i ottamu edinstvena vistinska osnova na moralnosta (edistven izvor na dejstvija od moralna vrednost) ne e potrebno nikakvo apstraktno, tuku samo o~igledno soznanie, ednostavno sfa}awe na konkretniot slu~aj na koj vedna{ se rea|ira bez natamo{no mislovno posreduvawe.870 Bezgrani~no soàluvawe so site ìvi su{testva e najcvrsta garancija za eti~ko pravilno povedenie i nemu ne mu e potIbid, str. 154-155. "Zna~i, prviot stepen na deluvawe na taa prva i moralna pobuda e negativen. Izvorno, site nie sme skloni samo kon nepravi~nost i nasilstvo, za{to na{ata potreba, na{ata èlba, na{iot gnev i omraza neposredno stapuvaat vo svesta i ottamu go imaat ona ius primi ocupantis (pravo na prvo zazemawe). Nasproti toa, tu|ite stradawa koi gi predizvikuva na{ata nepravednost i nasilstvo vo svesta doa|aat duri po pat na sekundarni pretstavi i duri po pat na iskustvoto, zna~i posredno. Ottamu, Seneka veli: "Ad neminem ante bona mens venit" (Kaj nikogo ne postoi najprvin dobro uveruvawe, tuku toa sleduva po lo{oto). Prviot stepen na deluvawe na soàluvaweto e zna~i koga toa se sprotivstavuva na vo mene prisutnata antimoralna potencija, spre~uva na drugite da im predizvikam stradawe taka {to mi doviknuva "Stoj!" i {to pred drugite se postavuva kako za{titna ~eta koja go ~uva od povreduvawe na koe osven toa bi me vturnale mojot egoizam ili zloba. Na toj na~in od prviot stepen na soàluvawe poteknuva maksimata neminem leade, t.e. na~eloto na pravednosta, doblest koja svoeto bistro, ~isto moralno, od sekakvi premisi oslobodeno poteklo ima edinstveno ovde i nikade na drugo mesto ne moè da go ima, za{to inaku moralot bi se zasnoval vrz egoizmot Ako mojata du{a e do toj stepen ~uvstvitelna na soàluvaweto, toa }e me zadrì duri i tamu kade {to i koga bi moèl tu|oto stradawe da go upotrebam kako sredstvo za da gi postignam svoite celi, seedno dali toa stradawe e o~igledano ili se pojavilo podocna, i dali e direktno ili posredno i posreduvano me|u ~lenovite... Sepak, ne se bara toa soàluvawe da bide vistinski pottiknato vo sekoj oddelen slu~aj - za nego toa ~estopati }e bide i premnogu docna, tuku od edna{ zasekoga{ steknatoto znaewe za stradaweto, koe sekoja nepravedna postapka nu`no ja navlekuva na drug i koja se zaostruva preku ~uvstvoto na podnesuvawe na nepravdata, t.e. tu|ata nadmo}nost vo plemenitite du{i nastanuva maksimata neminem leade i razumsko prosuduvawe se vozdignuva do edno zasekoga{ sfatena ~ista odluka da se po~ituvaat pravata na sekogo, za sebe da ne se dozvoli nikakvo zadirawe vo tie prava, sekoj da se po{tedi od toa samiot sebesi da si prigovori deka e pri~ina na tu|o stradawe i spored toa, so pomo{ na nasilstvo ili lukavstvo da ne se prefrluvaat vrz drug tovarite i stradawata na ìvotot koi okolnostite im gi pribavuvaat na sekogo, tuku delot koj nemu mu e dodelen da go nosi sam za da ne go duplira delot na nekoj drug." Ibid, str. 155-156. 870 Ibid, str. 189.
869
459
rebna nikakva kazuistika. Koj so nego e ispolnet sigurno nema nikogo da povredi, nikomu da mu na{teti, nikomu da mu nanese bolka, naprotiv kon sekogo }e ima trpenie, sekomu }e mu prosti, sekomu }e mu pomogne kolku {to moè, a site negovi dejstvija na sebe }e nosat pe~at na pravednost i ~ovekoqubie. Nasproti toa, da se obideme edna{ da kaème: "Toj ~ovek e poln so doblesti, me|utoa toj ne go poznava soàluvaweto." Ili: "Toj e ne~esen i lo{ ~ovek, no toj sepak e ispolnet so soàluvawe" - i vedna{ tuka }e po~uvstvuvame sprotivnost. Vkusot e razli~en, me|utoa jas ne znam poubava molitva od onaa so koja zavr{uvaa staroindiskite akteri. Taa glasi: "Neka site ìvi su{testva ostanat slobodni od bolka.871 Spored toa, nepravdata i nepravednoto sekoga{ se sostojat vo povreduvawe na nekoj drug. Ottamu, poimot na nepravdata e pozitiven i mu prethodi na poimot pravo koj e negativen i se odnesuva samo na dejstvija koi moàt da se izvr{at bez da se povredat drugite, t.e. koi moàt da se vr{at bez nepravda. Lesno e da se uvidi deka tuka spa|aat i site dejstvija ~ija edinstvena cel e odbrana od nepravda koja nekoj nameraval da ja stori. Za{to, nikakvo so~uvstvo so drug, nikakvo soàluvawe ne moè da se bara od mene da dozvolam toj da me povredi, t.e. da trpam nepravda. Deka poimot na pravoto e negativen, nasproti poimot na nepravdata kako pozitiven, moè isto taka da se vidi od prvoto objasnuvawe koe go postavi tatkoto na filozofijata na pravoto Grocius na po~etokot na svoeto delo so ovie poimi: "Ius hic nihil aluid, quam quod iustum est significat, idque negate magis sensu, quam ajente ut ius sit, quod iniustum non est" (Pravoto ovde ne zna~i ni{to drugo osven ona {to e pravedno i toa pove}e vo negativna odo{to vo pozitivna smisla, dotolku pove}e {to pravoto e ona {to ne e nepravda). Negativnosta na pravednosta, nasproti toa kako izgleda, e so~uvana vo samata trivijalna definicija: "Sekomu da mu se dade negovoto." Ako toa e negovo, ne bi moèlo da mu se dava. Ottamu, toa zna~i: "Nikomu da ne mu se odzema negovoto." Zatoa {to baraweto na pravednosta e celosno negativno toa treba da se iznudi: za{to neminem leade moè da go praktikuvaat site istovremeno. Za taa cel postoi ustanovata na prisilba - dràvata ~ija edinstvena cel e eden poedinec da go za{tituva od drug i celinata od nadvore{niot neprijatel.872 ...Poimite na nepravda i pravo koi zna~at isto {to i povreduvawe i nepovreduvawe, a vo poslednoto spa|a i odbranata od povreduvawe, o~igledno se nezavisni od sekakvo pozitivno zakonodavstvo i mu prethodat. Zna~i, postoi edno ~isto eti~ko pravo ili prirodno pravo, t.e. pravno u~ewe nezavisno od sekakvi pozitivni pravila.873 Za potvrda na svoite stavovi za soàluvaweto kako edinstvena
871 872
Ibid, str. 179. Ibid, str.158-159. 873 Ibid, str. 160.
460
neegoisti~ka i edinstvena vistinska moralna pobuda, [openhauer iznao|a primer kaj povredata na pravoto. Toa e primerot so Kaj i Tit kako strastveno zaqubenici vo opredeleni devojki. Sekomu od niv na patot im stoi po eden sopernik na koj nadvore{nite okolnosti mu davaat prednost. Dvajcata odlu~uvaat da go otstranat svojot sopernik, i za taa cel napolno se obezbedile od toa da bidat otkrieni. Me|utoa, vo tekot na podgotvuvaweto, po dolgo razmisluvawe i dvajcata otstapile od ubistvoto. Po ova i dvajcata treba iskreno da se izjasnat za pri~inite za napu{taweto na svojaat odluka. Vo toj pogled Kaj otprilika go spre~ile religiozni pri~ini kako {to e toa bo`jata volja, odmazdata {to nekoga{ moè da se slu~i, sudot na idninata i sli~no. No, toj veli: "Mislev deka maksimata na mojata postapka vo toj slu~aj ne bi moèla da se usvoji taka {to }e go istaknuva op{tovaè~koto pravilo za site umni su{testva dokolku svojot sopernik bi go tretiral samo kako sredstvo, a ne istovremeno i kako cel. Ili neka toj zaedno so Fihte kaè: "Sekoj ~ove~ki ìvot e sredstvo za realizacija na moralniot zakon: zna~i jas ne moàm, a pritoa da ne bidam ramnodu{en kon realizacijata na moralniot zakon da uni{tam nekoj koj e opredelen da pridonese za nea. Ili neka Voulston (Wollastone) kaè: "Proceniv deka toa dejstvie be{e izraz na nekoj laèn moral. Ili sledniot Ha~eson (Hutcheson),874 neka kaè: "Moralnoto setilo ~ii oseti kako oseti na site drugi setila ne moàt natamu da se objasnat, me opredeli da pu{tam toa da se slu~i taka. Ili, Adam Smit neka kaè: "Odnapred vidov deka moeto dejstvie kaj posmatra~ite nema{e da predizvika simpatija kon mene." Ili, sledniot Kristijan Volf: "Spoznav deka so toa bi dejstvuval protiv sopstvenoto usovr{uvawe, a da ne uspeam da go pouspe{am ni tu|oto. Ili neka sledniot Spinoza, kaè: "Homini nihil utilius: ergo hominem interimere nolui" (Na ~ovek ni{to ne mu e pokorisno od ~ovek: ottamu jas ne moàm da ubijam ~ovek). A Tit, ~ija presmetka, prodolùva [openhauer, jas ja pretpostavuvam za Kaj, veli: "So tekot na odminuvaweto na podgotovkite, jas pove}e ne se zanimava vo mojata strast, tuku so onoj sopernik i duri toga{ mi stana jasno {to vsu{nost so nego treba da se slu~i. No toga{ me pritisna soàluvawe i somilost, se rastaìv nad nego, ne moèv da se prekr{am - ne moèv toa da go storam." Po seto toa, [openhauer pra{uva: "Koj od tie dvajca e podobar ~ovek? Vo ~ii race od niv dvajcata sekoj bi ja predal sopstvenata sudbin? Kogo od niv dvajcata go zadràl po~ist motiv? i Kade spored toa, leì fundamentot na moralot?" ..."Spored toa soàluvaweto e vistiSpored Ha~eson, nepostojat osnovi na moralot (za nego ne moè da bide osnova nitu Biblijata, ni razumot) - dobro e ona na {to moite setila i ~uvstva rea|iraat so odobruvawe, lo{o - ona na {to tie reagiraat so neodobruvawe.
874
461
nska morana pobuda."875 Vtorata kardinalna doblest ili moralna pobuda koja proizleguva od soàluvaweto, spored [openhauer e ~ove~nosta (caritas) Kaj nea soàluvaweto ne samo {to n odvra}a od toa da gi povreduvame drugite, tuku n pottiknuva da im pomagame. Od nejzinata maksima: "Omnes quantum potest juva" (Pomogni mu sekomu kolku {to moè{), proizleguva seto ona {to etikata go propi{uva pod imeto dol`nosti od doblest.876 Po seto ova i tvrdeweto deka "ona {to e do`dot za ognot, toa e soàluvaweto za gnevot,"877 [openhauer ne uspeva da iznajde odgovor na pra{aweto: zo{to ako soàluvaweto e osnoven motiv za sekoja vistinska, nesebi~na pravednost i ~ovekoqubie, taa nekogo go razdviùva, a nekogo ne. Toj, imeno smeta deka na onoj koj e zol negovata zloba mu e vrodena kako {to na zmijata i se vrodeni nejzinite otrovni zabi i meurot so otrov, i toj toa moè da go promeni isto tolku malku kolku i taa.878 Ottamu, izvlekuva pesimisti~ki zaklu~ok deka na onoj koj edna{ se pokaàl kako lo{ ne treba nikoga{ pove}e da mu se veruva, odnosno iskaùva celosna verba vo skolasti~koto na~elo: "Operari sequitur esse" (Toa {to nekoj go pravi sleduva od toa {to toj vsu{nost e).879 Kolku {to olovoto moè da se pretvori vo zlato, tolku ~ovekovoto srce moè da se prevrti vo teloto i da se promeni negoviot dlabok interes. Ottuka, ona {to moè da se stori e da se prosvetli glavata, da se podesi uvidot so koi ~ovekot }e se dovede do ispravno sfa}awe na objektivno postoe~kite vistinski odnosi vo ìvotot.880 So toa na motivite moè da im se iznudi legalnost, no ne i moralnost: moè da se preoblikuva dejstvuvaweto, no ne i vistinskoto sakawe, na koe edinstveno i pripa|a moralnata vrednost. Ne moè da se promeni celta kon koja se stremi voljata, tuku samo patot po koj taa tamu }e pojde. Vospituvaweto moè da go promeni izborot na sredstvata, no ne i onie poslednite, op{ti celi: niv sekoja volja sebesi si gi postavuva vo soglasnost so svojata izvorna priroda. Na egoistot moè da mu se pokaè deka so napu{tawe na pomalata korist }e dojde do pogolema, na zlobnikot deka so predizvikuvawe na tu|oto stradawe sebesi }e si zadade
Ibid, str. 174-176. Ibid, str. 169-170. 877 Ibid, str. 181. 878 Ibid, str. 194. 879 "Sekoe ne{to na svetot deluva vo soglasnost so negovoto nepromenlivo svojstvo koe ja pravi negovata su{tina, nejzina essentia: isto e i so ~ovekot. Kakov {to nekoj e, taka i }e deluva, taka mora da deluva, a liberum arbitrio indifferentiae(slobodno volevo odlu~uvawe) e pronajdok od detstvoto na filozofijata, koj odamna se raspuknal i za koj se u{te moàt da se raspravaat oddelni babi so doktorska palarija." Ibid, str. 198. 880 Ibid, str. 200.
876 875
462
u{te pogolemo sradawe, me|utoa od samiot egoizam i samata zloba nikoj ne moè da se odvrati, isto kako {to ma~kata ne moè da se odvrati od nejzinata sklonost kon gluvcite... Ottamu, moralnoto vospituvawe i etikata moàt da dovedat do podobruvawe, no preku toa taa ne odi. Se prosvetluva glavata, srceto ostanuva nepopravlivo.881 I spored toa, vo ona {to sme (vo toa esse) mora da leì i vinata i odgovornosta.882 Vo navedenata smisla [openhauer go veli i slednoto. "Koga bi veruvale deka site pravedni i legalni ~ovekovi dejstvija se od moralno poteklo nie bi bile vo golema mlade{ka zabluda. Naprotiv, me|u pravednosta {to ja praktikuvaat lu|eto i vistinskata ~esnost na srceto odnosot e analogen kako me|u u~tivosta i vistinskata qubov kon bli`niot... Vo stvarnosta op{tata pravednost koja se manifestira vo ~ove~kiot soobra}aj i za koja se tvrdi deka e nepokolebliva maksima, se zanova vrz dve nadvore{ni nu`nosti: prvo, vrz zakonskiot poredok so koj javnata vlast go za{tituva pravoto na sekogo, i vtoro, vrz poznatata nu`nost da se ima dobro ime i gra|anska ~est zaradi napreduvawe vo svetot so ~ie posredstvo ~ekorite na sekogo stojat pod nadzor na javnoto mislewe {to e neumolivo strogo i ne prostuva, tuku kako neizbri{liva damka }e se zlopamti s do smrta na onoj koj ja skrivil. Vo toa taa navistina e mudra za{to poa|a od na~eloto operari sequitur essei spored toa, od uveruvaweto deka karakterot e nepromenliv, pa zna~i deka toa {to nekoj go storil edna{, vo celosno isti okolnosti neizostavno }e go stori povtorno. Tie dva straàri se zna~i ona {to bdee nad javnata pravednost, i bez niv nie, slobodno kaàno, bi bile vo lo{a polo`ba, osobeno {to se odnesuva do imotot, taa glavna to~ka vo ~ovekoviot ìvot okolku koja se vrti celokupnoto negovo nastojuIbid, str. 201. "Ona operari (postapkata) na nekoj konkreten ~ovek odnadvor nu`no e opredeleno od motivite, a odvnatre so negoviot karakter: spored toa se {to toj pravi - nastapuva nu`no. A vo negovoto esse (bitieto) tuka leì slobodata. Toj moèl da bide nekoj drug, a vo toa {to toj e, leì vinata i zaslugata. Za{to, se {to toj pravi se pojavuva po toa od sebe, kako ednostaven koloralium. So Kantovata teorija nie vsu{nost sme odvrateni od osnovnata zabluda deka nu`nosta e smestena vo ona esse, a slobodata vo operari i sme dovedeni do soznanieto deka e tokmu sprotivnoto. Zaradi toa moralnata odgovornost, dodu{a od po~etokot i prividno go pogoduva ona {to toj go pravi, me|utoa vo osnova go pogoduva ona {to toj e, so ogled na toa {to ako toa go pretposatvime, negovoto delo koga nastapile motivite ne moèlo da ispadne poinaku odo{to {to ispadnalo. Ibid, str. 118. 882 "Ona {to nie kaj drugite mnogu go cenime i sakame ili prezirame i mrazime, ne e ne{to nepostojano i promenlivo, tuku ne{to trajno, ne{to {to otsekoga{ postoi, ona {to tie se: i ako sega od niv se otkaème, nema da kaème deka tie se promenile, tuku deka nie vo niv sme se izlaàle." Ibid, str. 202.
881
463
vawe.883
"Prirodnoto pravo ne se potpira vrz nikakva druga sopstvenost osven vrz onaa koja e izdejstvuvana so sopstven trud... Me|utoa, vo najgolem broj slu~ai na{iot gra|anski imot leì daleku od ona praizvorno prirodno sopstveni~ko pravo! So nego naj~esto e povrzan so vrski koi te{ko ili nevozmo`no e da se dokaàt. Na{ata sopstvenost e nasledena, dobiena so ènidba ili maà~ka, osvoena na lotarija, a ako i ne e taka, sepak ne e zarabotena so pot na svoeto lice, tuku so pametni zamisli i idei, na primer vo trgovska {pekulacija, a ponekoga{ durii so glupi idei koi so pomo{ na slu~aj gi nagradil i vozdignal Deus Eventus. Vo najmal broj slu~ai taa e vistinski plod na trud i rabota, a duri i toga{ toa ~esto e duhovna rabota... Sledstveno na toa, mnogumina tu|ata sopstvenost mol~e{kum ja posmatraat kako ne{to steknato edinstveno spored pozitivnoto pravo. Ottamu, dokolku najdat sredstva da ja grabnat so pomo{ na prisilba ili duri samo so izigruvawe na zakonot tie ne se predomisluvaat, za{to im se ~ini deka toa se gubi na istiot na~in na koj e i steknata, pa spored toa svoite sopstveni barawa gi smetaat isto taka dobro zasnovani kako {to bile i onie na porane{nite sopstvenici. Od nivno stojali{te vo gra|anskoto op{testvo namesto pravoto na posilniot, stapilo pravoto na popametniot. Pri seto toa, bogata{ot ~estopati navistina nepokoleblivo e praveden so ogled na toa {to od srce e privrzan na edno pravilo i se pridrùva do edna maksima, i vrz toa {to gi sledi se zasnova celokupniot negov imot, zaedno so toa {to toj go ima, a drugite go nemaat, pa toga{ toj so celosna serioznost go ispoveda na~eloto suum cuique (sekomu negovoto)... Nasproti toa, siromaviot koj tuka vrz osnova na neednakvosta na imotot e o{teten, sebesi se gleda kako osuden na nema{tija i teòk pekol, i dodeka drugite pred negovite o~i ìveat vo izobilstvo i dengubewe te{ko }e spoznae deka vo taa neednakvost leì soodvetna neednakvost na zaslugite i ~esno steknuvawe. A ako toj toa ne go spoznae, od kade treba da go zeme ~istiot eti~ki pottik kon ~esnosta koj go spre~uva da ja pruì rakata kon tu|oto izobilstvo? Ona {to naj~esto go zapira e zakonskiot poredok. No, ako edna{ se pojavi retka prilika... {to vo toj slu~aj }e ja zadrì negovata raka? Religioznite dogmi? Verata e retko tolku cvrsta. Nekoj ~isto moralen motiv za pravednost? Moèbi vo oddelni slu~ai, me|utoa vo najgolem broj slu~ai toa }e bide samo onaa vo moralniot ~ovek mnogu golema grià za svoeto dobro ime, za svojata gra|anska ~est, o~iglednata opasnost deka }e bide isfrlen od golemata masonska loà na ~esnite lu|e koi go po~ituvaat zakonot na pravednost i koi, spored toa, na celata Zemja me|u sebe ja podelile sopstvenosta i koi vladeat, opasnosta deka poradi edno edinstveno ne~esno dejstvie celiot ìvot }e bidat partija na gra|anskoto op{testvo, nekoj komu nikoj ne im veruva, ~ie dru{tvo sekoj go odbegnuva i komu so toa mu e skrateno sekakvo napreduvawe, t.e. so eden zbor: "ôvek koj kradel" i na kogo se odnesuva pogovorka: "Koj edna{ ukral, celiot ìvot e kradec." Toa se zna~i ~uvarite na javnata pravednost... iako, za volja na vistinata, postojat lu|e koi pravednosta i ~esnosta ja posmatraat samo kako firma i zname pod ~ija za{tita so pogolem
883
464
11. HERBERT SPENSER Vo deloto "Principi na etikata" (1893), Spenser zboruva za vojnata koja ja izedna~uva so kanibalizmot {to golta iljadnici lu|e i ottamu ja zasluùva istata osuda kako vistinskiot kanibalizam. Vo taa smisla veli: "ûvstvoto i idejata na pravdata ne moàt da rastat pobrgu od opa|aweto na postojaniot antagonizam na dràvite i zasiluvaweto na vnatre{nata harmoni~na kooperacija na nivnite ~lenovi." Na koj na~in moè da se unapredi taa harmonija? Kon nea pridonesuva slobodata, no onaa koja zakonski e regulirana. Formulata na pravednosta bi trebalo da glasi: "Na sekoj ~ovek mu e dozvoleno slobodno da raboti {to saka pod pretpostavka deka nema da ja navreduva slobodata nitu na eden drug ~ovek."884 Ovaa firmula ja otfrla vojnata koja premnogu gi naglasuva avtoritetot, vlasta i poslu{nosta. Ovaa formula mu odi na raka na miroqubivata industrija, za{to se griì za maksimalno pottiknuvawe i pritoa sekomu mu dava apsolutno ednakvi mo`nosti. Taa e vo soglasnost so hristijanskiot moral, za{to sekoja li~nost ja smeta za sveta i e oslobodena od agresivnost. Taa ima sankcija na posleden sudija - na prirodnoto odbirawe - za{to na site pod ednakvi uslovi im gi otvora izvorite na zamjata i na sekoe su{testvo mu dozvoluva da napreduva spored svoite sposobnosti i spored svoeto dejstvuvawe. Preku ovaa formula, se ~ini deka pred s se protega edno svirepo na~elo i mnogumina }e mu go sprotivstavat familirajnoto na~elo, nebare primenlivo na celi narodi, spored koe sekoj go dobiva ona {to mu treba ne spored svoite sposobnosti i proizvodni sili, tuku spored potrebite. Me|utoa, op{testvoto koe bi se rakovodelo so takvi na~ela nabrzo bi is~eznalo od liceto na zemjata. Dobrodetelite primeni vo nezrelite godini mora da bidat obratno proporcionalni na sopstvenite sposobnosti. Ako platata se meri spored vrednosta, vo semejstvoto najmnogu se dava tamu kade {to najmalku se zasluùva. Naprotiv, po postignatata zrelost, dobrodetelite mora da se menuvaat spored vrednosta: vrednosta se meri spored prilagodenosta na ìvotnite uslovi. Onie koi lo{o se prilagodile mora da gi trpat lo{ite posledici na svoeto nedovolno prilagoduvawe, a onie koi dobro se prilagodile dobivaat korist od svojata prilagodenost. Toa se dvata zakoni
uspeh go izveduvaat svoeto gusarewe." [openhauer, A. O temelju morala, Bratstvo - Jedinstvo, Novi Sad, 1990, str. 128-132. 884 Spored Spenser, pravednosta e sloboda na sekoj, ograni~ena so ednakvata sloboda na site. Formulata {to toj ja predlaga glasi: Sekoj e sloboden da pravi s {to saka pod pretpostavka deka so toa nema da ja naru{i slobodata na koj i da e drug. Josifovi~ - Petraìcki, L. Teorija prava i morala, JP Slu`beni list, Beograd, CID, Podgorica i Izdava~ka kwiàrnica Zorana Stojanovia, Sremski Karlovci - Novi Sad, 1999. str. 406.
465
na koi vidot mora da im se prilagoduva ako saka da se odrì... Koga na mladite bi im se delele dobrodetelite spored nivnata rabota, vidot naskoro bi is~eznal, a koga na vozrasnite dobrodetelite bi im se delele spored nivnite slabi sposobnosti za rabota, vidot poradi opa|awe bi se izgubil po nekolku generacii... Edinstvenoto opravduvawe za analogijata me|u roditelite i decata i dràvata i nejzinite gra|ani e infantilnata priroda na lu|eto koi veruvaat vo taa analogija." Slobodata, veli Spenser, se bori so razvojot za prvenstvo i postignuva pobeda. Toj misli deka so is~eznuvaweto na vojnite dràvnata kontrola nad poedincite gubi sekakvo opravduvawe, i vo sostojba na traen mir dràvata bi trebalo da bide svedena vo granicite koi gi postavi Xeferson, i bi intervenirala samo toga{ koga }e se ukaè potreba da gi spre~i povredite na slobodata koja treba da bide ednakva za site. Takvata pravednost treba da se praktikuva besplatno za zlostornicite da znaat deka siroma{tijata na nivnite `rtvi nema da gi spasi od trpeweto na kaznata i site tro{oci na dràvata treba da bidat pokrieni preku neposredno odano~uvawe za neprimetnoto odano~uvawe da ne moè da go odvrati pogledot na javnosta od rasipanosta na vladite. Me|utoa, nadvor od ~uvaweto na pravdenosta, dràvata ne moè ni{to da prezema, a da ne se povredi pravednosta, za{to toga{ poniskite poedinci bi gi zemala vo za{tita od prirodnata podelba na platite i sposobnostite, kaznite i nesposobnostite, a od toa zavisi ìvotot i plemenitosta na celata zaednica. [to se odnesuva do privatnata sopstvenost, taa spored Spenser, neposredno se izvlekuva od zakonite na pravednost, za{to sekoj bi trebalo ednakvo slobodno da gi uìva plodovite na svojot trud. Pravoto na nasledstvo ne e tolku o~igledno, me|utoa prenesuvaweto na nasledstvoto e sodràno vo pravoto na sopstvenost, za{to poinaku posedot ne e celosen. Trgovijata me|u narodite treba da e slobodna kako {to e toa me|u poedincite. Zakonot ne bi trebalo da sodrì nikakvi pravila opredeleni samo spored narodite, tuku treba da bide nepovrediva maksima na internacionalnite odnosi. Toa glavo se realnite prava na ~ovekot: pravo na ìvot, sloboda i streme` za sre}a so ednakvi uslovi za site drugi lu|e. Pokraj ovie ekonomski prava, politi~kite prava se neva`ni nerealnosti. Tamu kade {to ekonomskiot ìvot ne e sloboden, promenite vo oblicite na vladeeweto ne vodat kon ni{to: i edna monarhija vrz lesser-fair osnovi s u{te e mnogu podobra, odo{to edna socijalisti~ka demokratija.885
885
Navedeno spored Durant, V. op. cit. str. 377-379.
466
VIII. NENATURALISTI^KI STRUI VO FILOZOFIJATA NA PRIRODNOTO PRAVO Prirodnopravnata teorija ja prodolùva plejada idealisti od Goltfred Vilhelm Lajbnic (1646-1716),886 Kant (1724-1804), Hegel (1770-1831), Fridrih Ni~e (1844-1900) i drugi. 1. LAJBNIC Spored Lajbnic, pravoto svojata osnova ja ima vo bo`jata pravda, a pravdata (ili prirodnoto pravo) e univerzalna doblest, idealno pravilo vo odnosite me|u lu|eto. Vo nea se izrazuvaat milosrdieto i qubovta. Toj razlikuva tri elementi na prirodnoto pravo: 10 ius strictum (pravo vo potesna smisla), 20 aequitas (pravednost) i, 30 pietas (blagost, qubov, ili pobo`nost). "Striktnoto pravo" izrazeno vo naredbata neminem leadere (nikomu da ne mu se na{teti) sodrì pravila na komutativnata pravda. Prvednosta kako na~elo na op{testveniot i pravniot poredok so nejzinata naredba suum cuique tribuere (sekumu da mu se dade negovoto) e istozna~na so milosrdieto (caritas) i gi sodrì pravilata na distributivna pravda. Tretiot element na prirodnoto pravo blagost, qubov ili pobo`nost izrazen so naredbata honeste vivere (~esno da se ìvee) pretstavuva najvisok stepen na univerzalnata pravda (iustitia universalis). Karakteristika na negovata filozofija na pravoto se sostoi vo obidot da se sozdade nau~na jurisprudencija na zaedni~ki (razumni) principi so drugite nauki, a od druga strana, istata da se teologizira, t.e. da se vklu~i vo golemoto "carstvo na milosta," mudrosta, dobrinata i bo`jata ili univerzalna pravda.887 Vo pogled na motiviranosta na ~ovekovite dejstvija, Lajbnic veli deka nie ne moème vo vistinska smisla da ja po~ustvuvame na{ata nezavisnost i ne sekoga{ gi zabeleùvame, ~estopati nevidlivite, pri~ini, od koi zavisi na{ata odluka. Toa Lajbnic go pokaùva na primerot na Buridanovoto magare, koe, ottamu {to se na{lo me|u dve ednakvo odale~eni i privle~ni stogovi seno, umrelo od glad. Lajbnic zabeleùva deka ima mnogu ne{ta vo magareto i nadvor od nego, koi, i pokraj toa {to nie ne gi zabelùvame, vlijaat na negovata odluka da se opredeli za ednata ili drugata strana. I iako ~ovekot e sloboden {to magareto ne e, ne e vistina deka ne e moèn slu~aj na sovr{ena ramnoteà me|u dve strani, i deka an|elot ili barem gospod sekoga{ moè
Lajbnic e poznat germanski matemati~ar koj se zanimaval i so filozofija so naglasena spiritualnost i idealisti~ka preteranost. Vo svoite filozofski dela, osobeno vo "Teodikeja" (1710) i Monadologija (1714) zastapuva{e optimizam spored koj na{iot svet e najdobar od site mo`ni svetovi. 887 Tadi}, Lj. op. cit. str. 91-92.
886
467
da ja opravda stranata za koja ~ovekot se opredelil, naveduvaj}i ja pri~inata na naklonetosta koja go navela na taa odluka, iako ~estopati taa pri~ina }e bide mnogu sloèna i za nas samite nerazbirliva, za{to nizata na povrzani pri~ini se protegaat vo nedogled.888 Spored Lajbnic, gospod ne go saka zloto, tuku samo go dopu{ta. Lagata i zlobata poteknuvaat od su{tinata |avolot, od negovata volja, za{to be{e zapi{ano vo knigata na ve~nite vistini koja opfa}a u{te mo`nosti pred sekoja bo`ja odluka, deka ova su{testvo slobodno }e se svrti kon zloto ako edna{ bilo sozdadeno. Isto e i so Adam i Eva: tie svoevolno zgre{ile iako gi zavel |avolot. Gospod zlite gi pravi okoraveni (Rimjanite, 1:28) prepu{taj}i gi sami na sebesi i odbivaj}i im ja milosta koja ne im ja dolì i koja duri treba i da im ja odbie.889Sed non sinaret bonus fieri male, nisi omnipotens etiam de malo posset facere bene (Na dobriot ne bi mu bilo dopu{teno zloto, ako semo}ta ne bi moèla da dopu{ti od lo{oto da ne se sozdade dobro) velel Avgustin.890 Bog go sozdal svetot zaradi svoja slava. Negovata slava spored Bez, ne e poznata ako negovata milost i negovata pravednost ne se obelodeneti. Zaradi toa toj opredelil odredeni lu|e od ~ista milost za ve~en ìvot, a nekoi so praveden sud za ve~no prokletstvo. Milosta pretpostavuva beda, pravdata - vina.891 Ili poto~no, pravdata zavisi od zaslugata na toj {to deluval. Milosta zavisi od boljata na toj {to ocenuva, a ne od zaslugata na toj {to deluval. 2. KANT 1. Vo "Kritikata na ~istiot um,"892Kant go vtemeli svojot transcedentalen idealizam preku tvrdeweto deka svesta ima svoja vnatre{na zakonitost i nu`nost za koja nikoga{ ne moè da se soznae dali im soodvetstvuva na zakonitostite na objektivnite ne{ta, za{to taa ne dopira do predmetite, tuku samo do nivnata pojavnost. Ottamu, ~ovekovoto spoznavawe e samo fenomenalno, pa spored toa nau~noto znaewe moè da se zanimava samo so pojavite na svetot, a ne i so nivnite su{tini ("ne{tata za sebe") koi se nezavisni od ~ovekot. Spoznavawe
Lajbnic, G.V. Teodikeja, PLAT, Beograd, 1993, str. 107. Ibid, str. 250. 890 Ibid, str. 250-251. 891 Vidi: Ibid, str. 228. 892 Kant razlikuva ~ist, prakti~en i spekulativen um i zboruva za nivna kritika, za nivnite mo`nosti (poimot kritika za Kant zna~i granica, mo`nost - {to e i {to moè umot, a ne kritizirawe na umot). Pritoa, kritika na na ~istiot um zna~i analiza na procesot na soznanieto ({to moème da znaeme), a kritika na prakti~niot um zna~i analiza na ~uvstvata i sakawata ({to treba da pravime).
888 889
468
po sebe, e nevozmo`no, za{to ona {to e subjektivno ne mora da bide i objektivno spoznanie: so pomo{ na ~ulnosta predmetite ni se dadeni, a so razumot se zamisluvaat. Problemite na slobodata i besmrtnosta na du{ata, na svetot vo celina i ne{tata za sebe ne moàt nikoga{ da se re{at, za{to gi nadminuvaat granicite na mo`noto iskustvo. So toa se istaknuva teorijata na spoznavaweto koja se protega na dve oblasti: ~uvstvitelnata, kade {to izvorot na spoznavaweto e iskustvoto (empirisko spoznavawe) i ne~uvstvitelnata oblast, kade {to izvorot na spoznavaweto e umot kako mo} koja gi dava principite na spoznavaweto a priori (nadempiriskoto, transcedentalnoto spoznavawe).893 2. Negoviot sleden ~ekor e vtemeluvaweto na moralot.894 Za taa cel toj se pra{uva: Kakva forma mora da ima eden propis za da moè da bide priznat kako moralen propis? Kant na ova opra{awe mu prio|a od pojdovnoto tvrdewe deka ni{to bezuslovno ne e dobro - osven dobrata volja. Zdravjeto, bogatstvoto, intrelektot se dobri samo vo mera vo koja dobro se upotrebuvaat. No dobrata volja sekoga{ e dobra: taa sveti kako drag kamen, duri i ako, poradi {krtata oprema na mehani~kata priroda, nositelot na dejstvieto e nedovolno silen, bogat ili pameten da dovede do posakuvanata sostojba na rabotite. Taka, vnimanieto od samiot po~etok se fokusira na voljata na toj {to deluva, na negovite motivi i nameri, pobrgu otkolku na ona {to toj samiot go pravi.
A priori zna~i sekoe soznanie {to e steknato ili moè da se stekne nezavisno od iskustvo (primer prostor: gore-dolu, levo-desno, napred nazad, ili vreme: pred malku, sega, posle). Bez ova a priori sposobnost nie sepak bi moèle da zabeleùvame redica setilni dejnosti, no site vizuelni informacii bi bile nesredeni i bez forma). Kant smeta deka prostorot i vremeto moè da se sfatat kako formi na objekti koi empiriski se dadeni, odnosno objekti koi moè da gi zabeleìme. Eventualnoto postoewe na objekti nadvor od tie granici moè samo da se postulira, no ne i da se dokaè. Tie objekti se neumena, odnosno postojat samo vo mislite, no ne i vo zabeleùvaweto. 894 Vo pogled na pra{aweto za vtemeluvaweto na moralot vo novovekovnoto prosvetitelstvo se trgnalo vo dva smera. Edniot be{e na {kotskata empiriska {kola od 18 vek, osobeno na Hjum: tuka se mislelo deka filozofijata mora samo sistematski da go sumira ona {to navodno site go odobruvaat i prekoruvaat. So toa se otstapilo od sekakva pretenzija za vtemeluvawe na moralot.... Vo sodrìnaka smisla Ha~eson i, pred se, Hjum go podgotvile utilitarizmot. Drugiot smer se sostoi vo toa da se bara nekoe nereligisko vtemeluvawe. Toa be{e patot na novovekovniot racionalizam koj najizrazeno se razvil vo etikata na Kant. Toj se obidel da najde apsolutno vtemeluvae na moralot (apsolutno morawe) vo ~ovekovata priroda - vo negovata umnost. Spored nego zapovetta na umot da se bide moralen (dobro e = racionalno e) e odnapred dadena, analogno kako bo`jata zapoved za hristijanite. V. Tugendhat, E. op. cit. str. 60-61.Po ova Tagendat vedna{ prigovara deka: 1. takov um ne postoi i, 2. deka ne moè da postoi apsolutno morawe.
893
469
Kakvi motivi ili nameri dobrata volja ja pravat dobra? Edinstven motiv na dobrata volja e svojata dol`nost da ja ispolnuva zaradi ispolnuvawe na dol`nosta.895 Bez ogled {to nameravala da stori, toa e za{to e nejzina dol`nost. ôvekot, vsu{nost, moè da go pravi ona {to e negova dol`nost i od sosema drugi motivi. Trgovecot koj go vra}a to~niot iznos na pari moè da bide ~esen ne zatoa {to negova dol`nost e da bide ~esen, tuku zatoa {to ~esnosta se ispa}a preku pribavuvawe na mu{terii i zgolemuvawe na profitot. No ovde e va`no da se napomne deka ne samo {to dol`nosta moè da se vr{i od egoisti~ki pobudi, tuku {to dol`nosta moè da se pravi i od altruisti~ki pobudi koi, me|utoa, poteknuvaat od sklonostite. Dokolku po priroda sum druèqubivo, veselo, qubezno lice koe uìva vo toa da im pomaga na drugite, moite altruisti~ki dela, koi moàt da bidat ona {to vsu{nost dol`nosta od mene go bara, moàt da bidat storeni ne zatoa {to dol`nosta gi bara, tuku zatoa {to poseduvam sklonost na toj na~in da se odnesuvam - jas vo toa uìvam. Dokolku e taka, toga{ mojata volja vo kraen slu~aj ne e dobra, tuku ednakva kako da sum deluval od li~en intIdejata za ovoj stav na Kant se izveduva od u~eweto na Konfu~ie. Spored konfu~ijanstvoto ~ovek na jen-ot e "~ovek koj sakaj}i da se odrì sebesi gi odrùva drugite, koj sakaj}i da se razvie sebesi gi razviva drugite." So drugi zborovi: "Pravi mu go na drugite ona {to go saka{ i za sebe." Toa e pozitivnata strana na manifestirawe na jen-ot koja Konfi~ie ja narekuva shung ili "sovesnost sprema drugite." A negativniot vid koj Konfu~ie go narekol shu, ili "altruizam" e: "Ne pravi mu go na drug ona {to ne go saka{ i za sebe." Praktikata kako celina se narekuva chug i shu, t.e. na~in na manifestirawe na jen-ot koj vodi kon izvr{uvawe na ~ovekovata odgovornost i dol`nosti vo op{testvoto {to go pravi svojstvoto na ispravosta ( yi). Na~elo na jen-ot podocne`nite konfi~ianci im bilo poznato kako "na~elo na primenuvawe na ar{inot," kade {to ar{inot za odreduvawe na povedenieto e vo ~ovekovoto jas, a ne vo drugi ne{ta.Od ideajta na ispravnosta konfi~ijancite ja izvele idejata na "deluvawe zaradi ni{to." ôvekot treba da go pravi ona {to treba da se pravi naprosto, za{to toa e moralno ispravno da se pravi, a ne od nekoi motivi nadvor od ovoj moralen motiv, bidej}i redosta na ona {to treba da go pravi e zasnovano vo samoto deluvawe, a ne vo nadvore{nite rezultati. Ili poinaku, ako ja vr{ime svojata dol`nost, taa dol`nost so samiot na{ akt e moralno ostvarena, bez ogled na nadvore{niot uspeh ili neuspeh na na{eto deluvawe. Posledicata od toa e deka sekoga{ }e bideme oslobodeni od trepereweto za uspehot ili stravot od neuspehot, pa }e bideme sre}ni.895 Ottamu, ne e te{ko da se zaklu~i deka za konfu~anizmot ispravoto se sostoi vo toa da se vr{i dol`nosta samo zaradi dol`nost oslobodena od bilo kakvi interesi, {to zna~i od sekakvi stravovi i nadeì. Spored toa, sre}en e samo onoj {to nema interesi, t.e {to od ni{to ne pla{i i na ni{to ne se nadeva i vo takva du{evna sostojba raboti motiviran od ni{to za ispolnuvawe na nekakov moralen ideal.
895
470
eres... Spored Kant, na{ite sklonosti ne moème da gi izbirame, zo{to im pripa|aat na na{ata deterministi~ka fizi~ka i psiholo{ka priroda. Ona {to moème da go storime e da izbereme me|u na{ite sklonosti i na{ite dol`nosti. Toga{ na koj na~in ni se pretstavuva dol`nosta? Taa ni se pretstavuva kako po~ituvawe na zakonot koj univerzalno e obvrzuva~ki za site umni su{testva. [to e sodrìna na ovoj zakon i na koj na~in stanuvame svesni za nego? Jas za nego stanuvam svesen kako za zbir na pravila za koi, propi{uvaj}i gi za sebe, dosledno moàm da sakam da mu se pokoruvaat site umni su{testva. Testot na vistinskiot moralen imperativ e toj deka moàm da go voop{tam - t.e. deka moàm da sakam toj da bide eden op{t zakon, ili kako {to vo edna druga formulacija toa go veli Kant, da moàm da sakam toj da bide zakon na prirodata. Smislata na ovaa formulacija e da naglasi ne samo {to moram da moàm da sakam konkretnoto pravilo da bide op{topriznaeno kako zakon, tuku moram da moàm da sakam spored nego univerzalno da se postapuva - vo soodvetni okolnosti. Smislata "da se moè" vo ovie formulacii e isto {to i da se moè bez nedoslednosti, a ova barawe za doslednost e del na baraweto za umnost vo zakonot koj lu|eto kako umni su{testva sebesi si go prepi{uvaat. Od najgolema pomo{ ni e Kantoviot primer za odrùvawe na vetuvawata. Toj veli: "Da go zememe na primer pra{aweto: dali koga sum vo nevolja smeam da dadam vetuvawe so namera da ne go odràm... Dali edno la`no vetuvawe mu soodvetstvuva na dol`nosta... dali }e bidam zadovolen so toa ako mojata maksima896 (so nevistinito vetu896
Pravosilnosta na slavniot postulat na Kant - treba da postapuvam edinstveno vo soglasnost so na~eloto koe bi sakal da bide op{t zakon - se potpira na faktot {to ako postapuvam poinaku, ne moàm da bidam dosleden i deka sekoe pravilo na odnesuvawe koe ne se pridrùva kon ova ograni~uvawe se protivi samoto na sebe... Ova sfa}awe ne e ubedlivo i moèbi se vrti vo krug. Ne bi imalo nikakva nedoslednost koga bi sakal drugite lu|e da gi po~ituvaat pravilata koi samiot nemam namera da gi po~ituvam. Ako laàm koga }e posakam, no istovremeno sakam site drugi da bidat neizmerno vistinoqubivi, toga{ sum sovr{eno dosleden. Isto taka sekoga{ moàm, bez da si protivre~am sebesi, da gi potcenam argumentite na onie koi{to se obiduvaat da me preobrazat ili da me izvedat na vistinski pat, pra{uvaj}i: "{to bi bilo koga site bi go pravele istoto {to i ti?" Vsu{nost, moàm dosledno da odgovoram deka ne me interesira {to pravat drugite ili deka navistina sakam tie da gi po~ituvaat normite koi samiot nemam namera da gi po~ituvam. So drugi zborovi, imperativot {to bara da se rakovodam spored onie pravila {to bi sakal da bidat op{to prifateni, nema logi~na ili psiholo{ka osnova: moàm da go otfrlam bez da se najdam vo protivre~na situacija, a isto taka moàm i da go prifatam kako vrhovna naredba - no samo so pomo{ napro-
471
vawe da se izvle~am od neprilika) bi trebalo da vaì kako univerzalen zakon (za mene kako i za drugite) i dali sebesi navistina bi moèl da si kaàm: sekoj moè da dade nevistinito vetuvawe koga }e se najde vo neprilika od koja na drug na~in ne moè da se izvle~e? Na toj na~in vedna{ }e uvidam deka dodu{a moàm da go sakam laèweto, no vo nikoj slu~aj i zakonot deka treba da se laè. Za{to, preku takviot zakon, apsolutno ne bi moèlo da postoi nikakvo vetuvawe, za{to e izvesno deka svojata volja vo pogled na svoite idni postapki im ja pretstavuvam na drugite koi vo toa nema da mi veruvaat... Zna~i, mojata maksima {tom bi bila sozdadena kako univerzalen zakon, bi morala da se uni{ti samata sebesi."897 3. Narekuvaj}i gi moralnite imperativi kategori~ki, Kant gi sprotivstavuva na hipoteti~iet imperativi. Hipoteti~kiot imprativ ima forma: "Postapuvaj taka ako..." Ova ako moè da vovede eden od dvata tipovi na uslovi. Postojat hipoteti~kik imperativi na ve{tina - "Postapuvaj taka" ili "Pravi taka ako saka{ da proizvede{ vakov rezultat" (na primer, "Stisni go kop~eto ako saka{ da zayvoni{") i hipoteti~ki imperativi na razboritost - "Postapuvaj taka ako saka{ da bide{ sre}en (ili da ima{ korist)." Kategori~kiot imperativ ne e ograni~en so nikakvi uslovi. Toj ednostavno ima forma "Postapuvaj taka." Edna forma na Kantoviot kategori~ki imperativ vo na{eto op{testvo sekako se javuva vo voobi~aeniot moralen iskaz: "Treba toa da go pravi{." Zo{to? Nema nikakva pri~ina. Naprosto treba. Silata na ova "Nema nikakva pri~ina" e vo povlekuvaweto kontrast so slu~aite vo koi ne{to treba da pravi{ za{to toa }e bide tvoe zadovolstvo ili vo tvoja korist, ili }e dovede do sakaniot rezultat. Taka razlikata me|u kategori~kiot i hipoteti~kiot iperativ na ova nivo e poznata. Ona {to ne e poznato e Kantovskiot test na sposobnost praviloto dosledno da se voop{ti.898
izvolna odluka - osven ako ne se pojavuva vo kontekst na religiozniot kult. Kolakovski, L. Ako bog ne postoi... Tabernakul, Skopje, 2000, str. 229-231. 897 Kant, I, Zasnivanje metafizike morala, Dereta, Beograd, 2004, str. 30-31. 898 Makintajer, A, Kratka istorija Etike, str. 214-216. Vpro~em, glavnite stavovi na Kant za pravdata treba da se baraat i izvle~at od osnovnite principi na negovata etika, odnosno od negoviot stav za osnovniot ili najvisok moralen zakon - kategori~kiot imperativ. Vo "Zasnovawe na metafizikata na moralot" toj dava nekolku me|usebno razli~ni formuli na toj moralen zakon so koi najprvin nastojuva da go odvoi od hipoteti~kiot imperativ. Od tie pri~ini zboruva za dva vida dejstvija. 1. Dejstvija na hipoteti~kiot imperativ (dejstvija koi se prezemaat so ogled na posledicite). Primer, ako nekoj se davi: 10 ako e moj neprijatel mirno }e zaminam bez da se obidam da go spasam, 20 ako e nepoznat moàm da go soàlam no sepak zaradi rizikot po sopstveniot ìvot da ne se obidam da go spasam, 3 0 ako mi e blizok, po cena na sopstveniot ìvot }e se obidam da go spasam. Vo site ovie slu~ai gi zemam
472
4. Vo razgleduvaweto na eti~kite problemi i vo tie ramkii onie na pravdata ("Kritika na prakti~niot um" i "Zasnovawe na metafizikata na moralot"), Kant trgnuva od toa deka principite i normite na dejstvuvaweto leàt vo avtonomijata na ~ovekovata sopstvena svest. Spored nego, nema od gospod ili od nadvor naloèn ìvoten ideal i ve~na cel na ~ovekoviot ìvot, tuku avtonomnite celi na ~ovekovoto deluvawa poteknuvaat od kategori~kiot imperativ (bezuslovna zapovest ili zabrana) koj vsu{nost e vrhoven moralen zakon. Kategori~kiot imperativ, osnoven princip na Kantovata etika, vsu{nost, se pokaùva preku pove}e izrazi, formi ili formuli na negovata etika, od koi ovde }e se zadrìme na tri. Prva formula, spored koja najvisokiot moralen zakon naloùva: "Postapuvaj samo spored onaa maksima za koja vo isto vreme moè{ da saka{ taa da stane univerzalen zakon."899 So drugi zborovi, toj ni naloùva sekade da postapuvame taka {to maksimata na na{ata postapka da moè da se univerzalizira: ottamu, toj moralen zakon se narekuva i princip ili kriterium na univerzalizacija.900
predvid okolnostite: ako - toga{. Vo vakvata moja postapka bez ogled na odlukata nema nikakvi eti~ka supstanca. 2. Dejstvija na kategori~kiot imperativ (dejstvija koi ne se prezemaat so ogled na posledicata). Tuka na delo stapuva vistinska moralna odluka vrz koja ne vlijaat nikakvi okolnosti i koja se promovira vo najvisoko eti~ko deluvawe. Vo gorniot primer }e se obidam da go spasam sekogo bez razlika za kogo se raboti: na sekoj koj e vo ìvotna opasnost na{a dol`nost e da mu pomogneme. Vistinskiot motiv na sekoe eti~ko postapuvawe mora da bide sosema avtonomen i mora da vaì univerzalno. Toa e osnovata na siot moral - Postapuvaj taka {to tvojata postapka bi moèla da bide univerzalen zakon. Edinstveni objekti na ovaa op{ta sposobnost nare~eni prakti~en um se dobroto i zloto! Nikakvi empiriski sodrìni ne vleguvaat vo negovata ocena nitu vo negovata odluka. ôvekot e celta po sebe i nikoga{ sredstvo za ne{to povisoko, bidej}i ~ovekot e i najvisoko su{testvo za drugiot ~ovek. Muhi}, F. Smislata i doblesta, Skopje/Bitola, 1995/1997, str. 162 899 Kant, I, Zasnivanje metafizike morala, Dereta, Beograd, 2004, str. 60. 900 Za kategori~kiot imperativ kako najvisok princip na moralot na Kant, [openhauer sosema ispravno smeta deka e samo prikrien hipoteti~ki imperativ zasnovan vrz gol egoizam. Pokraj toa, spored [openhauer, sleduva deka "toj imperativ posmatran kako formula e samo opi{uvawe, ureduvawe, presoble~en izraz za op{topoznatoto pravilo Quod tibi fieri non vis, alteri ne feceris ("Toa {to ne go posakuva{ za sebe, ne pravi mu go na drug"), ako toa, imeno, dokolku se povtori bez non i ne, se oslobodi od nedostatokot deka sodrì samo pravi dol`nosti, a ne i dol`nosti od qubov. Za{to, toa e o~igledno maksima za koja jas (se razbira so osvrt na mojata mo`na pasivna uloga, zna~i na mojot, egoizam) edinstveno }e moàm da sakam site da postapuvaat spored nea. Me|utoa toa pravilo Quod tibi fieri, itn i samoto povtorno e samo opi-
473
Od ovaa formula moè da se izvede sledniov ednostaven zaklu~ok: moralnite pravila treba da se sledat (po~ituvaat) ne zaradi sopstvenite celi (sopstvena korist), tuku zaradi niv samite.901 Zo{to? Zatoa {to toa e dobro! Vtora formula, spored koja najvisokiot moralen zakon naloùva: "Postapuvaj taka {to ~ove{tinata vo tvojata li~nost kako i vo li~nosta na sekoj drug ~ovek sekoga{ ja upotrebuva{ vo isto vreme kako cel, a nikoga{ samo kako sredstvo,"902 ili, nakratko: nikogo ne go instrumentaliziraj. Vo ovaa formula kategori~kiot imperativ ni naloùva vo odnosot kon drugite sekoga{ da gi zemame predvid i nivnite legitimni o~ekuvawa, èlbi, potrebi, nameri, celi, interesi. Primer na maksima koja ne bi bila vo soglasnost so ova barawe bi bila onaa spored koja sekoga{ koga toa mi koristi moàm da dadam la`no vetuvawe. Ako nekomu mu dadam la`no vetuvawe, so toa celosno go prenebregnuvam ona negovo legitimno o~ekuvawe koe kaj sekoe vetuvawe e su{testveno - o~ekuvaweto deka }e go storam ona {to go vetuvam: so toa zna~i go tretiram kako ednostavno sredstvo za ostvaruvawe na sopst{uvawe, ili ako se saka premisa na na~eloto koe jas go postaviv kako najednostaven i naj~ist izraz na~inot na deluvawe koj slo`no go sledat site moralni sistemi. Neminem leade, imo omnes, quantum potest, juva (Nikogo nemoj da go povredi{, tuku sekomu pomogni mu kolku {to moè{). Ova e, i ostanuva vistinska ~ista sodrìna na sekoj moral. A vrz {to se zasnova? [to e toa {to mu dava sila na toj zakon? Toa e stariot, teòk problem koj i denes se nao|a pred nas. Za{to, od drugata strana so silen glas vika egoizmot: Neminem juva, imo omnes, si forte conducit, leade (Nikomu ne mu pomogaj, tuku povredi go sekogo ako toa ti koristi). Zlobata pak dava varijanti: Imo omnes quantum potest leade (Povredi go sekogo kolku {to moè{). Da mu se protivstavi na toj egoizam i na taa zloba eden na niv dorasnat i duri nadmo}en borec - toa e problemot na sekoja etika. Haic Rhodus, haic salta! (Ovde e Rodos, ovde skokaj). [openhauer, A. O temelju morala, Bratstvo-Jedinstvo, Novi Sad, 1990, str. 97-98. 901 "Koga Kant kako osnoven princip na moralot propoveda: "Dejstvuvaj taka {to praviloto na tvoeto postapuvawe site razumni su{testva da moàt da go usvojat kako zakon," toga{ toj prakti~no priznava deka interesot na ~ove{tvoto kolektivno, ili barem interesot na site lu|e bez diskriminacija, mora da mu e na um na onoj koj dejstvuva vo momentot koga svesno odlu~uva za moralnosta na dejstvieto. Inaku Kant bi upotrebuval zborovi bez zna~ewe, za{to duri ni kako verojatno ne bi moèlo da se tvrdi deka site razumni su{testva ne bi moèle da usvojat edno pravilo na krajna sebi~nost koga vo prirodata na ne{tata ne bi postoela nekoja nesovladiva pre~ka za negovoto usvojuvawe. Za Kantoviot princip da dobie nekoe zna~ewe smislata koja mu se dava mora da se sostoi vo slednovo: svoeto postapuvawe treba da go formirame so pomo{ na edno pravilo koe site razumni su{testva moàt da go usvojat na korist na svoite zaedni~ki interesi." Mil. D`. S. op. cit. str. 58. 902 Kant, I. op. cit. str. 74.
474
venite celi.903 Od ovaa formula, pak, moè da se izvede ednostaven zaklu~ok: moralnite pravila treba da se sledat (po~ituvaat) ne zaradi sopstvenite celi, tuku zaradi drugite lu|e. Drugite po sebe imaat pravo na toa sprema niv taka da se odnesuvame i priznavaj}i go toa pravo gi po~ituvame - "cel po sebe." Za{to? Zatoa {to toa e dobro!904 Tretata formula vo koja Kant go izloùva svojot moralen princip e avtonomijata na voljata: "Voljata na sekoe umno su{testvo zakonodavna e za site umni su{testva." Toa navistina sleduva od prvata forma. No, od ova pak treba da prizleze deka specifi~en znak na raspoznavawe na kategori~kiot imperativ e toj deka kaj sakaweto od dol`nost voljata se otkaùva od sekakov interes.905 Moè da se pronajdat brojni kategori~ki imperativi od tipot na onie na Kant. Ovde za primer }e navedam samo nekoi od niv: 1. Koga paganinot do{ol kaj [amaj i go zamolil ako moè stoej}i na edna noga da ja objasi celata Tora, ovoj go izbrkal. Koga so istata molba do{ol kaj Hilel go dobil sledniov odgovor "Su{tinata na Torata e zapovedta: Ne mu go pravi na drug toa {to ne saka{ da ti se pravi tebe - ostaPrimorac, I. op. cit. str. 26. "So ova, na mnogu ve{ta~ki na~in i preku {irok zaobikolen pat e kaàno: "Ne obaziraj se samo na sebe, tuku i na drugite." Toa povtorno e opi{uvawe na na~eloto Quod tibi fieri non vis, alteri ne feceris, koe kako {to e kaàno sodrì premisi za konkluzija koja e posledna vistinska meta na sekakov moral i sekakva moralnost: Neminem leade, imo omnes, quantum potest, juva - na~elo kako i seto {to e ubavo najdobro se istaknuva golo. Samo {to vo ovaa vtora Kantova formula na moralot se vovle~eni i navodnite dol`nosti sprema sebesi, namerno i dosta nezgrapno... Na ovaa formula bi moèlo da i se prigovori so zlostornikot koj treba da se zatvori, i toa so polno pravo treba da se postapuva edinstveno kako so sredstvo, a ne kako so cel, imeno kako so neizbe`no sredstvo za zakonot po pat na negovoto izvr{uvawe da ja za~uva mo}ta da zapla{uva vo {to e negovata cel." [openhauer, A. op. cit., str. 102. 905 "A sega molam da promislite {to so toa vpro~em se saka da se kaè: vsu{nost, ni{to pomalku odo{to sakawe bez motivi, zna~i bez pri~ina. Interesot i motivot se poimi koi imaat zna~ewe: zarem interesot ne zna~i quod mea interest, ona do {to mi e stalo? A zarem toa ne e s {to ja pottiknuva i razdviùva mojata volja. [to e spored toa interesot, tuku vlijanie na nekoj motiv na mojata volja? Zna~i kade {to nekoj motiv ja razdviùva voljata, tuka ima inteers, a kade ne ja razdviùva nikakov motiv, tuka taa moè da deluva tolku kolku i kamenot moè da se podmrdne od mesto bez turkawe ili vle~ewe... Ottamu sleduva deka sekoe dejstvie, so ogled na toa {to nu`no mora da ima motiv, isto taka, nu`no pretpostavuva interes. A Kant pretpostavuva drugi, sosema novi vidovi na dejstvija koi se razdviùvaat bez sekakov interes, t.e. bez motivi pred sebe. I toa bi trebalo da bidat dejstvija na pravednost i ~ovekoqubie " Ibid, str. 104.
904 903
475
natoto se komentari. Odi i u~i."906 2. Kategori~ki imperativ na Avgustin. Karakteristi~ni obele`ja na milosrdieto se nesebi~nosta, smirenosta i poniznosta. Me|utoa, tamu kade {to ima nesebi~nost nema ni pohlepnost za li~na korist, ni strav od li~na zaguba ili kazna. Tamu kade {to ima smirenost nema ni kopne` ni odbojnost, tuku ima postoewe na volja ~ovekot da se usoglasi so boènskoto tao ili logos na sekoe nivo na postoewe i ima postoewe na svest za bo`jata takvost i za toa kakvi treba da se li~nite vrski so nea. Tamu pak, kade {to ima poniznost, tuka nema sklonost za kritikuvawe nitu za slavewe na egoto ni na koe bilo proektirano alterego na smetka na drugite koi se prepoznavaat kako onie koi imaat isti slabosti i mani kako ostanatite, no imaat sposobnosti da gi transcediraat vo bogosoedinuva~ko znaewe. Od seto ova sledi deka milosrdieto e koren i supstanca na moralnosta i deka tamu kade {to ima nedovolno milosrdie }e ima mnogu zlo, koe inaku e mo`no da se izbegne. Seto ova sumirano e vo Avgustinosvata formula: "Sakaj i pravi {to ti se bendisuva."907 3. Adorno veli deka Hitler nametnal nov kategori~ki imperativ: Podesi gi tvoite misli i dela taka {to Au{vic i ne{to sli~no nema nikoga{ da se povtori. 4. Odnesuvaj se taka kako {to firerot, dokolku bi znael za niv, bi moèl da gi odobri tvoite dela.908 5. Postapuvaj so sekoj kako {to zasluùva, pa nikoj nema da ostane neistepan.909 6. Ne zboruvajte la|i i ne pravete go ona {to go mrzite, za{to neboto gleda se (Evangelie po Toma, 33.18-21). 7. @ivej so lu|eto kako gospod da te posmatra.910 8. Ne pravi go ona za {to gi prekoruva{ drugite (Tales). 9. Kakvi dobra }e im napravi{ na drugite, takvi dobra o~ekuvaj od niv. 10. Podobro e da ti zaviduvaat, odo{to da te soàluvaat (Tales). 11. Daj boè tebe da ti se slu~i (da te snajde) ona {to ti mi go posakuva{ mene (Makedonska izreka). 12. Ona {to ne go posakuva{ za sebe, ne mu go pravi na drug (Konfu~ie). 13. Se {to saka{ tebe da ti pravat, pravi im go i ti na drugite (Matej, 7:12, Luka, 6:31). 14. Pravi go bez naredba ona {to drugite go pravat od strav pred zakonite (Aristotel), 15. Pravi go svoevolno ona {to zakonite bi te prisiluvale da go ~ini{ (Ciceron). 16. Odnesuvaj se taka kako vo sekoj moment da si svesen deka te snima skriena kamera. 17. Pravi im na lu|eto zlo za{to ne znaat da go cenat dobroto. 18. Vnimavaj da ne se odnesuva{ kon ne~ovek taka kako {to toj se odnesuva kon ~ovek.911 Sakaj go svojot blièn.912Na pra{aweto kako
Fromm, E. Bit }ete kao Bog, Zagreb, 1989, str. 99. Haksli, O. Ve~na filozofija. Philozophia perennis, Metaphysica, Beograd, 2003, str. 102. 908 V. Arent, H. Ajhman vo Erusalim, Izve{taj za banalnosta na zloto, Templum, Skopje, 2003, str. 187. 909 [ekspir, V. Hamlet, BIGZ, Beogard, 1972, str. 76. 910 Seneka, L. A, Odabrana pisma, Grafos, Beograd, 1978, str. 71 911 Aurelij, M. Za samiot sebe, Tri, Skopje, 2005, str. 112.
907 906
476
treba da se ìvee site ovie kategori~ki imperativi namesto vistinska nasoka nudat zagatki, za{to koj najdobro znae koga ~ovekot laè i {to mrazi. Kolku i da se dlaboki, vakvite odgovori ne davaat nikakvi programski nasoki za grupno moralno, pa ni za religiozno pou~uvawe. 5. Moralniot zakon mora da bide celosno nepromenliv. Koga }e spoznam nekoj kategori~ki (moralen) imperativ, sum spoznal nekoe pravilo koe nema isklu~oci.913 Vo esejot "Za tobo`noto pravo da se laè od qubov kon lu|eto," Kant mu odgovori na Benxamin Konstant. Da pretpostavime deka potencijalen ubiec se raspra{uva za dvièweto na `rtvata {to ja izbral. I da pretpostavime deka sme izlaàle za da ja spasime `rtvata. Ubiecot potem gi sledi moite upatstva, no `rtvata bez moe znaewe se premestila tokmu tamu kade {to go upativ ubiecot. Poradi toa ubistvoto e storeno kako posledica na mojata laga, a jas sum odgovoren tokmu zatoa {to laèv. Me|utoa da ja zboruvav vistinata, ne bi moèl da se smetam za odgovoren bez ogled na toa {to i da se slu~ilo. Za{to moja do`nost e da go po~ituvam imperativot i da ne se osvrnuvam na posledicite... Spored Kant, mojata dol`nost e moja do`nost bez ogled na posledicite na ovoj ili na onoj svet.914 6. Vo "Metafizikata na moralot," Kant go vtemeli i sistemot na umni apriorni na~ela na etikata i filozofijata na pravoto, koi so ogled na normativnosta na tie disciplini, isto taka, nu`no se normativni. "Za sekoe zakonodavstvo, bez ogled dali propi{uva samo opredlen na~in na postapuvawe ili opredelen na~in na postapuvawe so ogled na motivite, bilo da proizleguva samo od umot, zna~i a priori, ili od ne~ija volja, potrebni se dve ne{ta: prvo, zakon koj kaùva deka treba da se postapi na opredelen na~in i vtoro, nekoj motiv i navistina da se postapi na na~inot {to go nalaga zakonot. Moralot i pravniot zakon ne se razlikuvaat me|u sebe spored sodrìnata - i moralot i pravoto baraat, na primer, da ne ubivame, da ne krademe itn. - tuku spored toa vrz kakvi motivni se potpira nivnoto izvr{uvawe. Moralot bara, ne samo da postapuvame na opredelen na~in, tuku na toj na~in da postapuvame, tokmu zatoa {to samiot moralen zakon toa ni go propi{uva, zaradi po~ituvawe kon nego, a ne od koj i da e drug motiv. Onie
Ovoj imperativ se odnesuva na milosta. Toj moè da ima smisla za pravdata samo ako se dopolni i glasi: sakaj go bli`niot svoj kolku {to toj te saka tebe. Ottamu, edankvo treba da vaì i slednava maksima: pomagaj im na drugite kolku {to tie ti pomagaat tebe. 913 Fakt e me|utoa deka toa ne e slu~aj duri ni so zlatnoto pravilo koe spored Henri Mor mora da se ograni~i: Postapuvaj taka kako {to saka{ drugite da postapuvaat so tebe pod sli~ni okolnosti i samo dodeka toa moè da se stori bez {eta za nekoj tret. Dvaesetivtora noema na Henri Mor, v. Tubi}, R. Britanska filozofija morala, Eri~ke teorije od XVII do konca XIX vijeka, Svjetlost, Sarajevo, 1978, str. 125. 914 Makintajer, A, Kratka istorija Etike, str. 217-218.
912
477
na{i postapki koi, dodu{a se vo soglasnost so ona {to go nalaga moralniot zakon, no ne se motivirani od nego, tuku od simpatija ili od altruizam t.e. se "patolo{ki" nemaat moralna vrednost, ne se moralni, tuku samo legalni. Nasproti toa, zakonite vo pravna smisla ednostavno baraat da postapime na opredlen na~in i ni{to pove}e. Pravoto e zadovoleno ako go izvr{am svojot del od dogovorot i ne navleguva vo toa dali me razviùva sogleduvaweto deka mi e dol`nosta taka da postapam ili stravot da ne ja zagubam doverbata koe ja uìvam ako taka ne postapam... Moralnoto zakonodavstvo na na{ite neposredni sklonosti mu go sprotivstavuva uviduvaweto na dol`nosta na ona {to od nas se bara.915 Pravoto ja nema taa mo`nost, pa mora da se potpira na nadvore{no vlijanie vrz na{ite sklonosti. Kakvo vlijanie? Lesno e da se uvidi, veli Kant, deka ovoj motiv razli~en od dol`nosta mora da se zeme od patolo{ki opredelenite pri~ini na voljata, od sklonostite i averziite, i toa od ona vtoroto, za{to toa treba da bide zakonodavstvoto koe prisiluva, a ne ne{to primamlivo i privle~no. Pravnoto zakonodavstvo se potpira na nadvore{na prisilba."916 Nakratko, Kant smeta{e deka edinstveno moralno e ona postapuvawe {to se prezema od ~uvstvuvaweto na dol`nosta sprema moralniot zakon.917 Dokolku ~ovekot kon moralno deluvawe e pottiknat od neKlu~ot na Kantovata etika se nao|a tokmu vo poimot na dol`nosta. Dokolku na{ite postapki se zasnovaat vrz sklonostite, tie ne se ni dobri ni lo{i duri i ako na{ata sklonosti se naso~i kon nekoja dostojna cel kakva {to e pomo{ta na onie na koi im e potrebna: na{ite postapki gi pravi moralni tokmu pottikot kon dol`nosta koj n naveduva na dejstvuvawe. Kakvo iskol~uvawe na ~ovekoviot priroden nagon da im pomaga na drugite! ... Negovoto oboàvawe na dol`nostite premnogu mirisa na zadovolstvoto koe potteknuva od pot~inuvaweto i na zadovoluvaweto koe poteknuva od sluèweto, a toa se svojstva na burùaskata sredna klasa koja predolgo bila pod vlasta na nekoja silna kasta. Rajhenbah, H. op. cit. str. 84. 916 Primorac, I. Prestup i kazna, Rasprave o moralnosti kazne, NIP Mladost, Beograd, 1978, str. 13-14. 917 Spored Kant, kategori~kiot imperativ: "Raboti taka {to na~eloto na tvoeto povedenie moè da saka da stane op{t zakon na prirodata," e osnova na griàta na sovesta. Nie znaeme, ne spored umnoto razmisluvawe, tuku spored ìvoto i neposredno ~uvstvuvawe deka morame da go izbegnuvame stavot, koj koga bi go usvoile, op{testveniot ìvot bi go napravil nevozmoèn. Sakam li so laèwe da se oslobodam od nekakva ma~na polo`ba? Me|utoa, nabrzo soznavam, deka dodu{a moàm da go sakam laèweto, me|utoa nikako nemoàm da sakam laèweto da bide op{t zakon. Za{to, spored takviot zakon ne bi postoelo nikakvo vetuvawe. Ottamu, vo mene postoi ~uvstvoto deka ne smeam da laàm duri nitu vo svoja sopstvena korist. Mudrosta vo prakti~na smisla e hipoteti~na (uslovna). Nejzinoto moto e: ~esnost ako e korisna, me|utoa moralniot zakon vo na{eto srce ne e hipoteti~en, tuku bezusloven i
915
478
koe drugo ~uvstvo, makar i od humanisti~ki pobudi, toga{ toj ne postapuva vistinski moralno, tuku samo legalno (eti~ki rigorizam). Samiot pak moralen zakon ne go propi{uva nikoj drug, tuku apriorno ~ovekoviot um, bez potpirawe na kakvo i da e iskustvoto. Apriorniot um, kako sposobnost da se uvidi ona {to e op{to, na ~ovekovata volja mu opredeluva deka treba da postapi taka {to na{eto deluvawe moàt da go prifatat i site drugi. ôvekot treba da mu se pokoruva na ovoj zakon, zatoa {to e zakon, za{to kategori~ki go postavuva negoviot um, {to zna~i sprotivno na sfa}aweto na Hjum - bez da se zemaat predvid vrednostite koi se ostvaruvaat so toa pokoruvawe.918 Kant se obiduva{e da go dokaè i toa deka deluvaweto kon sre}ata ne moè da se zeme kako osnovna cel na ìvotot i osnoven kriterium na moralnosta. Nakratko, spored nego dol`nostite treba da se vr{at zaradi dol`nostite (eti~ki formalizam). Negoviot kategori~ki imperativ, vsu{nost, glasi: "Pravi kako {to sakaat drugite." Takviot kategori~kiot impeaposluten. I edno dejstvie ne e dobro za{to pokaùva dobri posledici ili za{to e mudro, tuku za{to e storeno vo soglasnost so ona vnatre{no ~uvstvo na dol`nost, so onoj moralen zakon koj nema poteklo vo na{eto li~o iskustvo, tuku zapovedni~ki i a priori go opredeluva na{eto celokupno odnesuvawe: minato, sega{no i idno. Edna bezuslovno dobro ne{to vo ovoj svet e dobrata volja - voljata so koja ~ovekot go slu{a moralniot zakon bez ogled na svojata sopstvena korist ili {teta. Ne griète se za svojata sopstvena sre}a: vr{ete ja svojata dol`nost. Zatoa moralot i ne e u~ewe na koj na~in sebesi }e se napravime sre}ni, tuku na koj na~in treba da staneme dostojni za sre}a. Sre}ata treba da ja barame za drugite, me|utoa za sebe sovr{enstvo - seedno dali toa ni donesuva sre}a ili bolka. Da postigne{ vo sebe sovr{enstvo i vo drugite sre}a, "raboti taka {to ~ove{tvoto, kako vo svojata li~nost, taka i vo li~nosta na sekoj drug, vo sekoe vreme }e go upotrebuva{ samo kako cel, nikoga{ kako sredstvo" - i toa, kako {to neposredno se ~uvstvuva e eden kategori~ki imperativ. Ako ìveeme spored ova na~elo naskoro }e sozdademe idealna zaednica na umni su{testva, a za da ja sozdademe treba samo taka da rabotime kako ve}e da sme i pripa|ale: morame da primenuvame sovr{en zakon vo nesovr{ena sostojba. Toa, nekoj }e re~e, e te{ka etika, toa davawe na prvenstvo na dol`nosta pred ubavinata, moralnosta pred sre}ata, me|utoa samo na toj na~in moème da prestaneme da bideme ìvotni i da po~neme da bideme bogovi. Durant, V. op. cit. str. 273-274. 918 "Spored pro~uenata Kantova definicija, pravoto e "celokupnost na uslovite pod koi sakaweto na eden moè da se usoglasi so sakaweto na drug spored nekoj univerzalen zakon na slobodata." Spored ovaa definicija, soglasna so pravoto }e bide sekoja postapka koja e vo soglasnost so slobodata na site spored nekoj univerzalen zakon. Ottamu, univerzalniot zakon na pravoto glasi: postapuvaj (vo smisla na nadvore{no postapuvawe, zna~i apstrahiraj}i gi motivite), taka {to tvoeto slobodno sakawe moè da opstoi so slobodata na sekoj drug spored nekoj univerzalen zakon." Ibid, str. 14.
479
rativ ne e ni{to drugo, tuku tokmu ona {to samiot Kant im go prefrla na drugite: "nemo}no maftawe so svoite krilja bez pritoa da se podmrdne od mesto gubej}i se vo fantazirawe." Spored Kant, ~istiot um ne e samocel, tuku vo sferata na moralot i pravoto ima sposobnost i za prakti~no deluvawe, {to zna~i toj e i prakti~en um.919 Vo toa svojstvo, umot ima sposobnost da mu izdava naredbi na ~ovekovata slobodna volja. Ottamu, moralnite i zakonskite imperativi proizleguvaat od racionalnata sila na prakti~niot um.920 Od ova sleduva zaklu~okot deka kaj prirodnoto pravo umot e zakonodavec, poradi {to toa pravo se narekuva umno prirodno pravo.921 Pravoto se zasnova vrz prisilba. Edno od takvite umni prava, spored Kant e i krivi~noto pravo, kako pravo na vladetelot vo odnos na podanikot. Toa raspolaga so kazni so koi mu se nanesuva zlo na prestapnikot, zatoa {to storil prestap. Takvite kazni, veli Kant, nikoga{ ne moàt da se izre~at samo kako sredstvo za da se unapredi drugo dobro, bilo za samoto op{testvo ili za gra|anskoto op{testvo, tuku sekoga{ mora da se zemat samo zatoa {to toj storil prestap... Krivi~niot zakon e kategori~ki imperativ i te{ko na onoj koj se provlekuva po krivulestite stazi na eudemonizmot za da pronajde ne{to {to na prednosta koja ja vetuva, zlostornicite }e gi razre{i od kaznata ili barem od eden nejzin del, spored farisejskoto na~elo: Porobro e eden ~ovek da umre za narodot odo{to celiot narod da propadne. Za{to, ako
919
îstiot um, razli~en od iskustvoto, ima rabota samo so vistinite koi nemaat vrska so setilata. 920 Prakti~niot um spored Kant pretpostavuva verba vo boga, vo slobodata i vo besmrtnosta. Spored nego, sekoj ~ovek od momentot koga po~nal da deluva stanuva zakonodavec: koristej}i go svojot prakti~en um ~ovekot pronao|a svoi na~ela koi moàt i treba da stana na~ela na zakonot. 921 ôvekot e del od prirodata, no i racionalno su{testvo, pa ottamu za op{testvoto kako negov svet od su{tinsko zna~ewe e dvojstvoto na bitieto (Sein) i trebaweto (Sollen), za{to vo vrska so toa se vospostavuva neramnost vo sferata na trebaweto. Od taa neramnost proizleguva moralot, od edna, i pravoto, od druga strana. Zatoa Kant, najprvo go razviva moralnoto u~ewe, a potoa, vrz negova osnova, poimot za pravoto. ôvekot e volevo su{testvo prikladno za postavuvawe na svoi celi i za adekvatno povedenie. Zatoa toj ima sloboda vo granicite na nu`nata me|uzavisnost so lu|eto, no i proizvolnost (volja) koja moè da mu na{teti na drugite lu|e. Od taa sfera na trebaweto za ~ovekot proizleguvaat dol`nostite i vo zavisnost od toa kako toj sprema niv se postavuva se utreduvaat odnosite me|u poedincite. Vo taa smisla Kant go definira pravoto kako vkupnost na uslovi pod koi moè da bide soedineta proizvolnosta (voljata) na eden so proizvolnosta (voljata) na drug spored nekoi op{ti zakoni na slobodata. Vidi: Perovi}, S. Pravo na slobodu i prirodno pravo, str. 22.
480
is~ezne pravdata, pove}e ne vredi lu|eto da ìveat na zemjata.922 Zatoa, za Kant edinstveno ispravno e na~eloto: "Fiat iusticia pereat mundus."923 Vo taa smisla dovolno ilustrativen e negoviot stav: Duri i koga vrz osnova na soglasnosta na site pripadnici gra|anskoto op{testvoto bi se raspadnalo (na primer, koga nekoj narod koj ìvee na nekakov ostrov bi re{il da se razijde i rasturi niz celiot svet), pred toa bi moralo i posledniot ubiec koj se nao|a vo zatvor da se pogubi, za sekogo da go snajde ona {to spored svoite dela go zasluìl i vinata za prolienata krv da ne ostane na narodot koj taa kazna ne ja izvr{il, za{to toj moè da se smeta za sou~esnik na ovaa javna povreda na pravoto.924 Kant smeta{e deka kaznata e ekvivalentna odmazda (treba da se izrekuva spored principot "ednakvo za ednakvo"), za{to toa go nalaga zadovoluvaweto na pravdata i deka ne treba da postavuva nikakvi celi, za{to ne se primenuva zaradi nekakvi korisni celi, tuku zatoa {to e izvr{eno krivi~no delo. Toj posebno naglasuva{e deka ne se raboti za toa od kaznata da se izvle~e korist za samiot storitel i negovite sogra|ani, tuku deka kaj nea mora da bide presudna srazmernosta so presudata na ~istata i stroga pravda. Zna~i kolku {to ima ubijci koi izvr{ile ubistvo ili pomagale ili sou~estvuvale vo toa, tolku od niv mora da umrat. Tuka e pravdata kako ideja na sudiska sila spored op{tite a priori zakoni. Su{tinata na negovoto sfa}awe leì vo maksimata: "Ako propadne pravdata pove}e nema nikakva vrednost da se ìvee na zemjata." Toa e zalo`bata za apsolutna pravda so koja samiot Kant i mnogumina po nego bezgrani~no }e se zastranuvaat, zastapuvaj}i ja kako boèmen najsilen kriterium protiv utilitaristi~koto sfa}awe na pravdata.925 Velam boèmen, za{to tokmu ottamu se izvedeni fantasti~ni konstrukcii od tipot: ako bil dosleden utilitarizmot moral da dozvoli kaznuvawe na nevinite,926 i spored toa deka utilitaristite go
Primorac, I. op. cit. str. 15. Neka bide pravda pa makar propadnal svetot, i na nego sli~noto na~elo Fiat iustitia, ruat coelum - Neka bide pravda, pa makar da se urne neboto. Niv im e sprotivno na~eloto: "Pereat mundus, dum ego salvus sim (Neka svetot i propadne, samo jas da se spasam). 924 Navedeno spored: Primorac, I. op. cit. str. 33. 925 Moe e u{te ovde da nagovstam deka ne treba da se bara idealna (aspsolutna, sovr{ena) pravda (za nejzino postoewe e nu`no idealno, sovr{eno op{etstvo i idealni, sovr{eni poedinci), tuku samo realna, relativna pravda, pravda koja e edinstveno mo`na pri postojni okolnosti. Vpro~em, mo`na li e sovr{ena pravda od koja moàt da se rakovodat nesovr{enite lu|e. Pra{awe e dali na sovr{eniot zakon (zakon koj vo celost e praveden) moàt da mu udovolat nesovr{enite lu|e (da potsetime me|u lu|eto postojat dobri, no i lo{i - kriminalci). 926 Vidi: Ibid, str. 121-154. Na ova zlonamerno izvedena imputacija dovolno e da se odgovori so argumentot na samite utilitaristi: "Zna~eweto na
923 922
481
ubija Isus Hristos927 i Xon Kenedi,928 deka utilitarizmot e instrumentalna koncepcija za totalitaristi~kite sistemi, deka negova varijanta pretstavuva "revolucionerniot makijavelizam"929 i {to li u{te ne, so {to ovde navistina e izli{no poopstojno da se zanimavame. Vo toj pogled, moèbi na ova mesto }e bide sosema dovolno, ako istaknam deka moj stave ako e mo`na vrednosta - apsolutna bezgre{nost, toga{ e mo`na i vrednosta - apsolutna pravednost. Pravednosta e streme` koj postojano postoi i mora da postoi, za{to nejzina su{tina e vo postoeweto, egzistencijata tokmu na toj streme`. Ako iz~ezne egzistencijata, is~eznuva i esencijata: nema sreme` - nema pravednost. Stremeòt e ìva esencija - bitie koe se gubi ne so is~eznuvaweto, tuku samo so dostignuvaweto, so sozrevaweto, so ispolnuvaweto na celta zaradi koja egzistira. Nejzinoto is~eznuvawe zna~i glad i oèdnuvawe: ako nepostoi glad i èd nema potreba, èlba, streme` za hrana i voda. Ako ne postoi ne{to {to ja sozdava potrebata, èlbata i stremeòt za pravda, ne postoi glad i èd za pravda. Pravdata e od tipot na onie potrebi koi ne zgasnuvaat so ednokratno i ednoli~no zadovoluvawe. Pravdata kako i gladot nastanuvaat so sekoe novo nastanuvawe na potrebata {to gi predizvikuva. Pravdata kako i gladot i ètta gi predizvikuvaat nedostatokot na energijata {to e potrebna za odrùvawe teloto i duhot na ~ovekot. Ako na{iot ìvot ne bi zavisel od gladot za hrana i gladot za pravda, toga{ ~umu bi ni bile i hranata i pravdata. Toa ne se ne{ta {to edna{ i so ne{to isto zasekoga{ se zadovoluvaat. Vo zavisnost od potrebite na teloto i duhot i nivnata polo`ba vo protorot i vremeto, na ~ovekot mu treba raznovidna hrana i raznovidna pravda. Tie se osnov za negovoto odrùvawe, tie se od korist za negovoto odrùvawe, tie se negov interes. Pritoa, koga velam odrùvawe, ne mislam na ~ovekovata gola, tuku sre}na egzistencija za{to toj ne e samo fizi~ko (kamen), tuku i duhovno su{testvo. Dokolku pravednosta apsolutno se dostigne ({to duri ni na onoj svet ne e mo`no: ~umu mi e pravda tamu kade {to nema nepravda) nikoj pove}e nema da se stremi kon nea, za{to nikoj nema potreba za toa {to ve}e go ima i {to nikoga{ ne moè da go zagubi. Nikoj ne te`nee kon toa {to ve}e go ima (toj {to leta so avion ne te`nee da leta so istiot avion, za{to
zborot kazna podrazbira upat na prethodno storeno zlostorstvo. Toa zna~i deka logi~ki e nevozmo`no da se kaznuvaat nevinite. Moème da gi kaznime samo vinovnite." (A. M. Quinton, On Punishment, 1953/1954). 927 Vidi: Ibid, str. 18. 928 Vidi: Locke D. Za{to su utilitaristi ubili pretsednika Kenedija, Ideje, Beograd, 1980/2-3, str. 145-148. 929 Vidi: Kambovski, V. Na~eloto na zakonitost: legalitet, legitiitet, pravda, Zbornik, Skopje, 1955, str. 211-214.
482
ve}e leta so nego) i nikoj ne go bara toa {to ne go zagubil.930 I, da se vratime na bezgre{nosta.Bezgre{nosta ne e nikakva vrednost tamu kade {to site se bezgre{ni. Koja e mojata vrednost ako sum samo eden {traf me|u milionite ednakvi {trafovi, jajce me|u jajcata. Vo takvi uslovi moè da e vredenot samo nevrednosta. Tamu goleminata e ako se bide edinstveniot {to spored ne{to moè da se razlikuva od drugite da se bide ekskluziven gre{nik me|u ~esnite, ekskluziven nepravednik me|u pravednite. Nevredna vrednost, no sepak ne{to poinakvo, ne{to {to e za po~it, ako ni{to drugo, barem poradi hrabrosta da se nadmine ednoli~nosta, da se bide svoj, da se bide razli~en, individualen. 6. Ovde e va`noda se spomne deka spored Kant prirodnata sostojba, status naturalis e sostojba na nasilstvo, samovolie i bespravnost, vo koja nema kompetativen sudija koj vo slu~aj na spor }e izre~e pravosilna presuda ("nepravna sostojba" vo koja nema distributivna pravda). Zatoa, od takvata sostojba mora da se izleze i da se stapi vo gra|anska sostojba, statgus civilis ("pravna sostojba" kako me|useben odnos na poedinci pod koj edinstveno moàt da dojdat do svoite prava). Negova celina e dràvata ili obedinuvawe na tolpa lu|e pod praven zakon... Gra|aninot vo dràvata na gra|anskoto op{testvo ima pravni atributi: 10 zakonski slobodi, koi zna~at da se po~ituva samo onoj zakon na koj mu ja dal svojata soglasnost, 20 gra|anski ednakvosti, t.e. da go priznava avtoritetot samo na takov zakon za koj toj, isto taka, ima moralna mo} da go obvrze kako {to i toj moè da go obvrze nego i, 30 gra|anska samostojnost, t.e. za svojata egzistencija da ne mu blagodari samo na voljata na nekoj drug, tuku na svoite prava i sili i vo pravnite raboti nikoj da ne mora da go pretstavuva. Pritoa, osobeno e va`no, a toa mnogumina namerno ili ne zaboravaat da go spomnat, vo Kantovata filozofija na pravoto, svojstvoto na gra|anin e rezervirano isklu~ivo za sopstvenicite i obrazovanite lu|e.931 7. Na krajot od ovie razgleduvawe bez navleguvawe vo posu{tinska analiza na ona {to sigurno bara prostor za kraeacija na poseben trud, na ova mesto sum dolèn da go navedam originalniot tekst na
Za izbegnuvawe na site mo`ni zabuni, nu`no e da potencirame deka ova tvrdewe nema ama ba{ nikakva vrska so fintata: "Jas go imam seto ona {to ne sum go zagubil." Za{to, ne mora prethodno da sum go imal toa {to ne sum go zagubil, na primer, ne zna~i ako ne sum ja zagubil diplomata po atomska fizika, deka nekoga{ sum imal takva diploma. 931 "Samostoen i samodovolen edinstveno e onoj koj poseduva, ima nekakva sopstvenost. Svojstvo na gra|ani, zna~i ne im pripa|a na licata koi gi sluàt drugite: na ku}nata posluga, trgovskite pomo{nici, nadni~arite i frizerite, za{to tie se obi~ni operarii, pa zatoa i nemaat kvalifikacii da bidat dràvjani ili gra|ani. Pred postoe~kite zakoni site se slobodni i ednakvi, me|utoa, site ne moàt ednakvo da bidat uvaùvani {to se odnesuva do pravoto da gi davaat zakonite. Tadi}, Lj. op. cit. str. 118 i 120-121.
930
483
Kant {to se odnesuva na krivi~nata pravda. Toa nesomneno e nu`no, ako od ni{to drugo, toga{ barem poradi razotkrivawe na brojnite kalkulacii koi vo literaturata se pravat vo obidot so sokrivawe na odelni pausi od negoviot trud da se opravda negovoto sfa}awe za retributivnata krivi~na pravda. Stanuva zbor za odelot "Za pravoto na kaznuvawe i pomiluvawe" pomesten od Metafizika na moralot, za koj, li~no smetam, deka mora da se prenese samo vo celost. Krivi~noto pravo e pravo na zapovednikot sprema pot~inetiot da go kazni so nekoja bolka poradi negoviot zlostor. Najvisokiot vo dràvata, zna~i ne moè da bide kaznet, tuku samo da se otrgne od negovata vlast. - Onoj prestap na eden zakon koj storitelot go pravi nesposoben da bide dràvjanin se narekuva naprosto zlostor (crimen), me|utoa i javen zlostor (crimen publicum): ottamu onoj prviot (privatniot zlostor) se izveduva pred gra|anskata, a ovoj vtoriot pred krivi~nata pravda. - Pronevera, t.e. zatajuvawe na pari ili stoka povereni za promet, izmama pri kupuvawe i prodavawe na o~igled na drug se privatni zlostorstva. Nasproti toa: praveweto la`ni pari ili la`ni menici, kra`bata i razbojni{tvoto i sl. se javni zlostorstva, za{to so toa se zagrozuva ne samo nekoe oddelno lice, tuku i zaednicata. - Tie bi moèle da se podelat na zlostorstva od podol karakter (indolist abiectae) i zlostorstva od nasilni~ki karakter (indolis violentae). Sudskata kazna (poena forensis) koja e razli~na od prirodnata (poena naturalis), so koja porokot samiot sebesi se kaznuva i na koja zakonodavecot voop{to ne se obyira, nikoga{ ne moè da se izre~e samo kako sredstvo za da se unapredi nekoe drugo dobro, za samiot zlostornik ili za gra|anskoto op{testvo, tuku sekoga{ mora da bide izre~ena protiv nego za{to storil zlostorstvo: za{to so ~ovekot nikoga{ ne moè da se postapuva samo kako so sredstvo za namerite na nekoj drug i da se pome{a so predmetite na stvarnoto pravo, od {to go za{tituva negovata prirodena li~nost, iako, i te kako, moè da bide osuden da ja zagubi gra|anskata li~nost. Toj mora da se smeta za kazniv u{te pred i da se pomisli na toa od taa kazna da se izvle~e nekoja korist za nego samiot ili za negovite sogra|ani. Krivi~niot zakon e kategori~ki imperativ i te{ko na onoj! koj }e se provle~e niz krivulestite stazi na naukata za sre}ata da pronajde ne{to, {to so prednost {to vetuva, }e go oslobodi od kaznata ili i samo od eden od nejzinite stepeni spored farisejskoto na~elo: "podobro e eden ~ovek da umre otkolku da propadne celiot narod," za{to ako propadne pravdata toga{ pove}e nema nikakva vrednost lu|eto da ìveeat na zemjata. - Toga{, {to da se misli za predlogot: na nekoj zlostornik osuden na smrt da mu se po{tedi ìvotot, ako bi se soglasil vrz nego da se vr{at opasni eksperimenti, i bi bil tolku sre}en dobro da pomine, za so toa lekartite da dobijat edna nova pouka korisna za zaednicata? Sudot so prezir bi go odbil medicinskiot kolegium koj bi napravil takov pre484
dlog, za{to pravadta prestanuva da bide pravda ako se prodava za kakva i da e cena. Koj vid i koj stepen na kaznuvawe javnata pravda si go pravi sebesi za princip i merilo? Nitu eden drug osven principot na ednakvosta (vo sostojba na jazi~iwata na vagata na pravdata) da ne se padne na pove}e na ednata odo{to na drugata strana. Zna~i: toa {to kako neskriveno zlo mu go stori{ na drug vo narodot, toa si go pravi{ sebesi. Ako go nagrduva{, se nagrduva{ samiot sebesi, ako go pokrade{ se krade{ samiot sebesi, ako go tepa{ se tepe{ samiot sebesi, ako go ubie{ se ubiva{ samiot sebesi. Da se razbereme dobro, samo pravoto na odmazda (ius talionis) pred ogradite na sudot (ne vo tvojot privaten sud) moè to~no da go navede kvalitetot i kvantitetot na kaznata: site drugi se koleblivi, i poradi drugi obyiri koi se me{aat, ne moàt da ja sodràt primerenosta na presudata na ~istata i stroga pravda.932 Dodu{a, izgleda deka razlikata me|u staleìte ne dopu{ta odmazda na ednakov na ednakviot, me|utoa iako toa spored bukvata na zakonot ne moè da bide mo`no, toa sepak spored dejstvoto, odnosno spored na~inot na ~uvstvoto na pootmenite, sekoga{ moè da ostane da vaì. Taka na primer, pari~nata kazna zaradi nekoja verbalna injurija nema nikakov odnos sprema navredata, za{to onoj koj ima mnogu pari, moè toa sebesi da si go dopu{ti zaradi zadovolstvo, me|utoa navredata na ~estoqubieto na eden moè sosema da se izedna~i so nanesuvawe bolka na gordosta na drug: ako ovoj so presuda i pravo ne bi bil prisilen edinestveno javno da zamoli za prostuvawe, tuku onoj drugiot, iako toj dodu{a ponizok, istovremeno mu ja baci rakata. Isto taka, koga nasilen otmen ~ovek za udarite koi im gi dodeluva na ponizok, me|utoa nevin dràvjanin, osven molbata za prostuvawe, bi bil osuden na osameni~ki
Vo ovaa smisla Kant na drugo mesto veli: ... Ius talionis spored formata jas s u{te go smetam za edinstvena, a priori opredelena ideja kako princip na krivi~noto pravo. - Me|utoa, kako }e se smetaat kaznite koi ne dopu{taat vozvra}awe, za{to toa bi bilo ili po sebe nevozmo`no, ili samo kazniv zlostor sprema ~ove{tvoto voop{to, kako, na primer, zlostorstvoto na siluvawe, isto taka i zlostorstvoto na pederastija ili na bastijalnost. Prvite dva so kastracija (ili kako kastriraweto na belec ili crnec vo sarajot), a ovoj posledniot so otstranuvawe od gra|anskot op{testvo zasekoga{, za{to samiot sebesi se napravil nedostoen za ~ove~ko op{testvo. - Per quod quis peccat, per idem punitur et idem! - Spomnatite zlostorstva se narekuvaat neprirodni za{to se izvr{uvaat na samoto ~ove~anstvo. - Da se kaznat samovolno, bukvalno mu e protivno na krivi~noto pravosudstvo. Samo toga{ zlostornikot ne moè da se àli deka mu se pravi nepravda ako svoeto nedelo samiot si go navlekol na vrat, pa i nemu, iako ne bukvalno, no sepak primerno na duhot na zakonot, mu se slu~i ona {to im go skrivil na drugite. Kant, I. Metafizika morala, IK Zorana Stojanivia, Sremski Karlovci - Novi Sad, 1993, str. 162-163.
932
485
i teòk zatvor, za{to so toa osven neudobnosta bi bila bolno napadnata i suetata na storitelot, pa taka so posramuvaweto ednakvo bi bilo vrateno so ista mera na ednakvoto. - No, {to zna~i toa: "ako nego go krade{ se krade{ samiot sebesi." Toj {to krade ja pravi sopstvenosta na site drugi nesigurna, toj zna~i se li{uva sebesi (spored pravoto na odmazdata) od sigurnosta na sekoja mo`na sopstvenost: toj nema ni{to i ne moè ni{to ni da stekne, a sepak saka da ìvee, {to pak ne e mo`no na drug na~in, tuku drugite da go prehranuvaat. Me|utoa, ottamu {to toa dràvata nema da go pravi za xabe, toj mora da i gi prepu{ti svoite sili za raboti koi nejze i se po volja (turkawe koli~ka ili robija{ka rabota), pa taka za izvesno vreme, ili spored nao|awe, i zasekoga{ zapa|a vo ropski sta`. - Me|utoa ako ubil, toj mora da umre. Tuka nema surogat za zadovoluvawe na pravdata. Nema nikakva istovetnost me|u istovetnosta na eden se u{te taka beden ìvot i smrtta, zna~i i nikakva ednakvost me|u zlostorot i odmazdata osven nad storitelot na sudski izvr{enaat smrt, no smrt oslobodena od sekakvo zlostavuvawe koe ~ove~nosta vo liceto koe oddeava bi moèlo da ja napravi ~udovi{te. - Duri i toga{ koga gra|anskoto op{testvo so soglasost na site ~lenovi bi se rasturilo (na primer, koga nekoj narod na nekoj ostrov bi zaklu~il da se razijde i rasturi niz celiot svet) bi moral i posledniot ubiec koj se nao|a vo zatvor da bide poguben, za sekogo da go snajde ona {to go zasluùvaat negovite dela, kako vinata za prolienata krv ne bi ostanala na narodot koj taa kazna ne ja baral, za{to toj moè da se smeta kako u~esnik vo taa javna povreda na pravdata. Taa ednakvost na kaznite, koja e mo`na samo so sudska preduda na smrt spored strogoto pravilo na odmazdata, se o~ituva samo vo toa {to samo so srazmeranta vratre{nata zloba na zlostornikot smrtnata kazna se izrekuva nad site (duri i ako ne bi se odnesuvala na ubistva, tuku na nekoj drug zlostor protiv dràvata koj moè da se iskupi samo so smrt). - Pretpostavete deka vrhovniot sud, kako vo posledniot {kodski bunt, koga razni u~esnici vo nego (kako Balmerino i drugi) veruvale deka so svojot bunt ne pravat ni{to drugo, tuku vr{at dol`nost sprema ku}ata Stjuart, a drugi, naprotiv imale privatni nameri, osudata ja izrekol na ovoj na~in: neka sekoj ima sloboda na izbor me|u smrt i te{ka robija: toga{ jas velam deka ~esniot ~ovek ja izbira smrtta, a iskol~eniot robijata: toa so sebe go nosi prirodata na ~ovekovata du{a. Za{to, onoj prviot znae za ne{to {to go ceni pove}e otkolku samiot ìvot: imeno za ~esta: onoj vtoriot go smetata ìvotot izvalkan so sram za se u{te podobar otkolku voop{to da ne se bide (animam praeferre pudori. Juven). Prviot, pak, bez pogovor e pomalku kazniv, odo{to vtoriot i taka tie celosno srazmerno se kaznuvaat so smrt dosudena na site ednakvo; onoj blago spored negoviot na~in na ~uvstvuvawe, a onoj surovo, spored negoviot. Nasproti toa, koga bez isklu~ok bi se izvr{uvala kaznata te{ka robija, toga{ onoj prviot bi bil kaznet premnogu surovo, a drugiot za svojata iskol~enost premnogu 486
blago: i taka i ovde za eden broj zlostorici soedineti vo zavera najdobiot izravnitel pred javnata pravda e smrtta. - Osven toa, nikoga{ ne se slu{nalo deka nekoj osuden na smrt zaradi ubistvo, se àlel deka so toa mu se slu~uva premnogu, {to zna~i nepravo, sekoj bi mu se nasmeal v lice koga toa bi go izjavil. - Inaku, bi moralo da se pretpostavi, deka, ako na zlostornikot po zakon i ne mu se slu~uva nepravo, deka sepak zakonodavnata vlast vo dràvata ne e ovlastena da go izrekuva toj vid kazni, a ako toa go pravi, taa e vo protivre~nost so samata sebesi. Zna~i, kolku {to ima ubijci koi izvr{ile ubistvo ili go naloìle, ili vo nego u~estvuvale, tolku od niv mora da pretrpat smrt: toa taka go saka pravdata kako ideja na sudskata vlast spored op{tiot a priori obrazloènite zakoni. - Me|utoa, sepak, ako brojot na sovinovnicite (correi) za edno takvo delo e tolkav {to dràvata, za da nema takvi zlostornici, bi do{la do tamu da nema pove}e podanici, a pritoa sepak da ne se raspadne, t.e. da prejde vo mnogu polo{a prirodna sostojba li{ena od sekakva pravda (osobeno ako ne saka so spektaklot na klanica da gi otupi ~uvstvata na narodot), toga{ i suverenot mora da ima vo svojata mo} vo toj slu~aj na nu`da (casus necessitatis) samiot da bide sudija (da go pretstavuva) i da izre~e osuda koja, namesto smrtna kazna na zlostornicite im priznava nekoja druga so koja mnozinstvo narodi se u{te se odrùvaat. Takva e deportacijata: me|utoa samoto toa ne moè da se izvr{i spored nekoj javen zakon, tuku spored vrhovna odluka, t.e. akt na pravoto na veli~enstvoto koe kako pomiluvawe moè da se izvr{i sekoga{ samo vo poedine~ni slu~ai. Nasproti toa, markizot Bekarija od nekoja so~uvstvitelna sentimentalnost na afektiraniot humanitet (compassibiliats) go postavi svoeto tvrdewe za nezakonitosta na takvata smrtna kazna: so ogled na toa {to ne moè da bide sodràna vo prvobitniot gra|anski dogovor, za{to toga{ sekoj vo narodot bi moral da se soglasi da go izgubi svojot ìvot, koga, da re~eme, bi ubil nekoj drug (vo narodot), no taa soglasnost ne e mo`na, za{to nikoj ne moè da raspolaga so svojot ìvot. Seto toa e sofisterija i izvrduvawe na pravoto. Kaznata ne ja trpi nikoj zatoa {to nea ja sakal, tuku zatoa {to go sakal kaznivoto dejstvie: za{to ne e nikakva kazna koga nekomu }e mu se slu~i toa {to toj go saka, a ne e mo`no deka nekoj saka da bide kaznet. - Da se kaè, ako ubijam nekogo sakam da bidam kaznet, ne zna~i ni{to pove}e otkolku: so site drugi im se pot~inuvam na zakonite koi prirodno, ako ima zlostornici vo narodot, }e bidat i krivi~ni zakoni. Jas kako u~esnik vo zakonodavstvoto, koe go diktira krvi~niot zakon, nikako ne moàm da bidam istoto lice koe, kako poedinec, se kaznuva po zakonot, za{to kako takov, imeno kako zlostornik, ne e mo`no da imam glas vo zakonodavstvoto (zakonodavecot e svet). Zna~i, ako jas sostavam nekoj krivi~en zakon protiv sebe kako zlostornik, toa vo 487
mene e ~ist pravnozakonodaven um (homo noumenon),933 koj mene kako nekoj sposoben za zlostor, zna~i kako nekoja druga li~nost (homo phaenomenon)934 zaedno so site ostanati vo gra|anskiot sojuz me podveduva pod krivi~iot zakon. So drugi zborovi, smrtnata kazna ne ja diktira narodot (sekoj poedinec vo nego), tuku sudot (javna pravda), zna~i nekoj drug a ne zlostornikot, a vo op{testveniot dogovor voop{to ne e sodràno vetuvawe deka ~ovekot }e dopu{ti da go kaznat, pa taka da raspolaga so sebe i so svojot ìvot. Za{to, koga na ovlastuvaweto za kaznuvaweto vo osnova bi moralo da bide vetuvawe na vinovnikot deka saka da dopu{ti da go kaznat, toga{ nemu bi mu bilo prepu{teno sebesi da se smeta za kazniv, pa zlostornikot bi bil svoj sopstven sudija. Glavnata to~ka na zabludata (proton pseudos) na toj sofizam se sostoi vo toa sopstveniot sud na zlostornikot (koj nu`no mora da mu se prepi{e na negoviot um) deka mora da go izgubi ìvotot se smeta kako odluka na voljata samiot sebesi da si go odzeme, pa taka izvr{uvaweto na pravoto si go pretstavuva sebesi kako soedineto so presuduvaweto na pravoto vo edno isto lice. Me|utoa, ima dva zlostori koi zasluùvaat smrt vo pogled na koi se u{te ostanuva somnitelno dali zakonodavstvoto ima i ovlastuvawe da gi kazni so smrt. Na dvata naveduva ~uvstvoto na ~est. Prviot e ~uvstvoto na ~esta na rodot, a vtoriot na voenata ~est, i toa prviot, ~est koja spa|a vo dol`nost na sekoja od tie dve ~ove~ki klasi. Eden od tie zlostori e maj~inoto ~edomorstvo (infanticidum maternale), a vtoroto ubistvoto na voen drugar (comilitonicidum), dvoboj. - So ogled na toa {to zakonodavstvoto ne moè da go odzeme sramot na vonbra~noto ra|awe, a isto taka nitu da go izbri{e sramot koj poradi somnenieto vo kukavi~luk pa|a vrz podredeniot voen zapovednik koj na nekoja prezriva sredba ne mu ja sprotivstavil sopstvenata sila vozdignata nad stravot od smrt: toa izgleda deka lu|eto vo tie slu~ai se nao|aat vo prirodna sostojba, pa ubivaweto (homicidum) koje toga{ duri i ne bi moralo da se narekuva ubistvo (homicidum dolosum), dodu{a kaznivo vo dvata slu~ai, no vrhovnata vlast ne moè da go kazni so smrt. Vonbra~no rodenoto dete e rodeno nadvor od zakonot (za{to toa zna~i brak), i spored toa e nadvor od negovata za{tita. Toa, moè taka da se kaè, se protnalo vo zaednicata (kako zabraneta stoka), taka {to taa moè da ja ignorira negovata egzistencija (za{to toa po pravdata ne trebalo da egzistira na toj na~in), pa spored toa i negovoto uni{tuvawe, a sramot na majkata koga }e se doznae za nejzinoto vonbra~no pora|awe ne moè nikakva odredba da go ukine. - Voinot postaven za podzapovednik koga nekoj }e go nagrdi, samiot isto kako i javnoto mislewe na sodru`nicite od negoviot stale` go smetaat za prisilen sebesi da si pribavi samozadovolstvo i kako vo prirodnata sostojba kaznuvaweto na toj
933 934
ôvek kako moralno bitie. ôvek kako fizi~ko bitie.
488
{to navredil, ne po zakon pred sud, tuku so dvoboj vo koj i samiot se izlaga na smrtna opasnost za da ja dokaè svojata voena hrabrost vrz koja ~est na negoviot stale` su{tinski po~iva, pa bilo toa da e svrzano i so ubivawe na negoviot protivnik koj vo taa borba koja se slu~uva edinstveno so nivna obostrana soglasnost, vsu{nost ne moè da se narekuva ubistvo (homicidum dososum). - [to, pak, vo dvata slu~ai (koi spa|aat vo kriminalna pravda) e pravedno? - Ovde krivi~nata pravednost doa|a vo mnogu golem tesnec (koj ovde ne e nikakva iluzija) so zakon da se proglasi ni{tovna i taka da se kazni so smrt, ili da se odzeme od zlostornikot primernata smrtna kazna, pa taka da se bide ili surov ili trpeliv. Razre{uvaweto na toj jazol e deka kategori~kiot imperativ na krivi~nata pravda (protivzakonitoto ubivawe na nekoj drug mora da bide kazneto so smrt), me|utoa, ostanuva samo zakonodavno (zna~i vo gra|anskoto ureduvawe), dodeka u{te e varvarsko i neizgradeno, krivo e zatoa {to pobudite na ~esta vo narodot nema (subjektivno) da se sloàt so merkite koi (objektivno) ne se primerni na nivnite nameri, taka {to javnata pravda koja proizleguva od dràvata vo pogled na onaa koja proizleguva od narodot stanuva nepravda. Pravoto na pomiluvawe (ius aggratandi) za zlostornikot, bilo kako ublaùvawe ili celosno prostuvawe na kaznata, sekako deka me|u site prava na suverenot e najta`no, da go dokaè sjajot na svojata vinost, a so toa sepak vo visok stepen pravi nepravo. - Vo pogled na zlostorstvota na podanicite me|u sebe toj naprosto nema pravo da go vr{i: za{to toa e nekaznivost (impunitas criminis) e najgolema nepravda sprema niv. Zna~i samo vo slu~aj na lezija koja }e mu se slu~i samo nemu (crimen laesae majestitas) toj moè toa da go upotrebi. Me|utoa, duri ni tamu, dokolku zaradi nekaznuvaweto bi moèla da proizleze opasnost vo pogled na sigurnosta na samiot narod. Toa e edinstveno pravo koe go zasluùva imeto pravo na veli~enstvoto.935 3. HEGEL Za Hegel, najprvin e va`no da se kaè deka, iako na ne{to poinakvi osnovi, i toj kako Kant ja zastapuva{e tezata za apsolutnata pravda. Pra{aweto za pravdata i Hegel go posmatra preku nepravdata na koja reagira krivi~noto pravo. Spored Hegel, storenoto krivi~no delo koe se sostoi vo izmama ili zlostor e dovolen moralna osnova za primena na kazna. Taa e opravdana ako e dosudena, zatoa {to e storeno nekoe krivi~no delo, napolno nezavisno od toa kakvi se posledicite. Spored toa, ako za pojdovna osnova se zame kriteriumot na pravednosta samoto delo e dovolna moralna osnova za kaznata, odnosno za opravduvawe na zloto {to so nea se nanesuva spored poznatata formula: kaznaKant, I. Metafizika morala, IK Zorana Stojanivia, Sremski Karlovci - Novi Sad, 1993, str. 132-139.
935
489
ta e zasluèna, ottamu pravedna i moralno opravdana. Nakratko, kaznata e "odmazni~ka pravda." Ottuka i negoviot stav: "Da se natera zatvorenikot da raboti za "op{toto dobro," osudenikot da se prevospita - "popravi" ne e ni{to drugo tuku "najgrda tiranija."936 Vakvata opredelba se potkrepuva i so tezata za "kaznata kako pravo na prestapnikot," so negovoto barawe da mu se priznae pravoto da bide kaznet. Spored ovaa, dosta omilena teza i na nekoi sovremeni retributivisti,937 dokolku na prestapnikot ne mu se priznae takvo pravo, so samoto toa sprema nego se postapuva kako sprema nezrelo, neodgovorno i neslobodno su{testvo koe go prevospituvame spored svojata koncepcija za normalnoto i op{testveno o~ekuvanoto. Seto ova me|utoa, ne zna~i deka kaj Hegel e prisuten stav za celosno negirawe na prevospitnite mo`nosti na kaznata. Od negovata teza za pravoto na prestapnikot da bide kaznet, vsu{nost, proizleguva barawe osudenikot da bide naveden da se pokae za storenoto delo i na toj na~in da pridonese za sopstvena moralna rehabilitacija. No takvoto moralno dejstvo na kaznata, spored Hegel e zaloèno vo samata odmazda. Hegel veli deka kaj kaznata ne se raboti za toa vo smisla na spre~uvawe, zastra{uvawe, zakana ili podobruvawe da se stori ova ili ona dobro, tuku se raboti za nepravda i pravda. Toj smeta{e deka kaznata e rezultat na slobodnata volja na storitelot koj samiot za sebe bara kazna, zatoa {to go naru{il "carstvoto na ostvarenata sloboda." Spored nego, naru{enata pravda e negirawe na op{ata volja na postojnoto op{testvo. So ogled na toa {to pravoto ima prisilen karakter, negovoto naru{uvawe e ni{tovno. Ottamu, krivi~noto delo go negira pravoto, a kaznata go negira krivi~noto delo i go manifestira negoviot ni{toven karakter spored principot na negacija na negacijata. I za sovremenite retributivisti kaznata e obid da se ostvari pravdata i pravednosta kako opredeleni vrednosti, kako postulati {to se povrzani so ~uvstvoto na ednakvost, ekvivalencija, srazmernost, ramnoteà vo odnosite me|u lu|eto. Ili, obratno postaveno, kaznata e obid za otstranuvawe na nepravdata sfatena kako opredeleno koli~estvo ili kvalitet na zlo {to mu se protivi na osnovnoto ~uvstvo na gra|anite. Celta na kaznata ne e vozvratenoto stradawe. Stradaweto e samo sredstvo za da se postigne pravdata. So toa {to na storitelot na krivi~noto delo mu se nanesuva spravedliva bolka {to mu odgovata na teìnata na negovata vina i so nejzinoto ~uvstvuvawe, deloto se kompenzira, se otstranuva nepravdata i povtorno se vospostavuva pravda. Spored toa, kaznata ne sluì za postignuvawe na nekakvi socijalni celi. Kriminalecot go prekr{il zakonot i ni{to pove}e osven vospostavuvaweto na pravdata kako izmiruvawe na ~uvstvoto
Roxin, C. Prilog novijem razvoju kriminalne politike, JRKKP, Beograd, 1990/4, str. 3-4. 937 Navedeno spored Primorac, I. op. cit, str. 42.
936
490
na pravi~nost ne e potrebno. Od tie pri~ini resocijalizacijata e irelevanten moment za onoj {to ja primenuva kaznata. Vo ovaa smisla eden od najèstokite retributivisti Bredli (Bredly) veli: "Koga ve}e edna{ imame pravo da kaznime, smeeme da ja modificirame kaznata sprema toa {to e korisno i prijatno, no ovie momenti se ne{to nadvore{no vo odnos na samata rabota. Toa pravo ne moè da ni go dade ni{to drugo osven vinata na prestapnikot."938 Najgolemiot broj retributivisti go prifa}aat stavot deka resocijalizacijata e "ne{to nadvore{no vo odnos na samata rabota" i ja isklu~uvaat mo`nosta od nejzina primena nadvor od ona {to vrz planot na resocijalizacijata moè da go postigne odmazdata. Nasproti niv nekoi retributivisti tvrdat deka socijalnite celi ne moàt da ja modificiraat kaznata, nitu pak deka odmazdata ima svojstvo da go postigne nivnoto ostvaruvawe. Za kaznata se zna~ajni nejzinata pravednost ili nepravednost kako vrednosti {to zavisat od toa dali vo praktikata s, ili ne s ostvareni bilo kakvi rezultati od prevospituvaweto na osudenite lica. "Samata kazna retko koga gi prevospituva kriminalcite i nikoga{ ne gi zastra{uva drugite. Edinstveno "dopolnitelnite" merki imaat izgledi da postignat nekoi od ovie rezultati" - veli Mabot.939 Spored toa resocijalizacijata ne e komponenta na kaznata ~ija edinstvena cel e da se postigne pravedno kaznuvawe. Pritoa se istaknuva deka e dobro koga pokraj pravdata i pravednosta se postignuvaat i opredeleni prevospitni rezultati, no toa ne e ne{to novo {to spored ovie avtori treba da n interesira i zasega. Hegel go pokaà i toa deka filozofijata na pravoto e filozofija na slobodata. Toj opomenuva{e deka od nepravda, kolku taa vremenski dolgo i da traela, ne moè da se sozdade pravo bez ogled na toa {to i nepravdata se saka{e da se narekuva i se narekuvala pravo. Edno pozitivno pravo940 koe moè da bide i otelotvorena nepravda, ne moè filozofski t.e. umno da bide nitu zasnovano nitu opravdano. Pravoto postoi samo vo ona op{testvo vo koe avtonomijata na subjektite, slobodnata li~nost i nejzinoto samoodreduvawe se respektirani kako sr` i temel na op{testvoto.941
Navedeno spored Mabbott, D.J. Utilitarizam i problem kazne, Ideje, Zagreb, 1980/2-3, str. 133-134. 939 Ibid, str. 134. 940 Terminot pozitivno = postaveno, vaè~ko, postojno, vostanoveno pravo, pravo kakvo {to e (a ne kakvo {to treba da bide), poteknuva od latinskiot izraz ius positum = postaveno pravo, odnosno od pogre{no ~itawe na ius positum, kako ius positivum vo XII vek). 941 Tadi}, Lj. op. cit, str. 22. Nasproti nego, spored Kelzen: Ako e donesena uredba bez zakonsko ovlastuvawe na opredelen organ, toj e podleèn na sankcija, no sepak sozdava pravo. Ex iniuria ius oritur (Od nepravda se ra|a pravo). Sprotivnata teza Ex iniuria ius non oritur (Od nepravda ne se ra|a pra938
491
4. NIÊ Fridrih Ni~e, pravdata ja bara{e vo ~uvstvoto na vina, vo ~uvstvoto na li~na obvrska koe poteknuva od najstarite i najiskonskite odnosi me|u lu|eto, odnosite me|u kupuva~ot i prodava~ot, doveritelot i dol`nikot. Tuka ~ovekot za prvpat se soo~il i se merel so drug ~ovek. Da se utvrdi cenata, da se meri vrednosta, da se smisluvaat ekvivalenti,942 da se razmenuva - seto toa do tolku go obzema{e najranoto ~ovekovo mislewe i vo izvesna smisla go so~inuva{e misleweto kako takvo. Tuka be{e neguvan najstariot vid ostroumnost, tuka, moè da se pretpostavi deka, isto taka, se nao|aat prvite za~etoci na ~ovekovata gordost, negovoto ~uvstvo na prednost vo odnos na drugite ìvotni. Kupuvaweto i prodavaweto zaedno so svoite psiholo{ki dodavki se postari duri i od prvite kakvi bilo op{testveni organizacioni oblici i kakvi bilo sojuzi. Zgora na toa, od najrudimentiranite formi na li~noto pravo, ~uvstvo koe bilo vo zarodi{ (~uvstvoto za razmena, dogovor, vina, pravda, obvrska, spogodba) najprvo se pominalo kon najprostite, prvobitnite op{testveni zaednici (vo nivniot odnos so sli~ni zaednici), se pominalo vo istiot mig so obi~ajot mo}ta da se sramnuva, meri, presmetuva sprema mo}ta. Sega okoto be{e prilagodeno za taa perspektiva i so onaa dosledna nesmasnost svojstvena na misleweto na primitivniot ~ovek koe be{e te{ko da se razdviì, no koe edna{ razdvièno nezadr`livo ode{e vo ista nasoka, vedna{ se stignalo do golemoto voop{tuvawe: "Sekoja stvar ima svoja cena: s moè da se plati" - se stigna do najstariot i najnaivniot kanon na pravednosta, do po~etokot na sekoja "dobrodu{nost," do sekoja "pravi~nost," sekoja "dobra volja," sekoja "objektivnost" na zemjata. Pravednosta na toa prvo skalilo e dobra volja me|u lu|eto - koi poseduvaat re~isi ednakva mo} - edni so drugi da se spogodat, so spogodba da postignat me|usebno "razbirawe" - i onie pomalku mo}nite da se prisilat kon zaemno spogoduvawe.943 Imaj}i go sekoga{ vo vid meriloto na praistorijata moè da se kaè deka i zaednicata sprema svoite ~lenovi stoi vo onoj vaèn osnoven odnos, odnosot na doveritelot sprema svoite dol`nici. ôvekot ìvee vo nekoja zaednica, gi uìva prednostite {to taa mu gi dava (i te kakvi prednosti! koi denes nie ponekoga{ gi potcenuvame), ìvo) e pravilo koe ne e bez isklu~oci. Kra`bata moè da bide osnov za sopstvenost, revolucijata moè da sozdade nov ustav. Kelzen, H. Op{ta teorija prava i dràve, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1951, str. 160. 942 Ekvivalentot e ostvaruvawe na pravdata na podra~jeto na prometot (sistem za zadovoluvawe na ~ovekovite potrebi). Za{to, pravdata, izrazeno jasno i razbirlivi, ne e ni{to drugo, tuku ona {to im odgovara na site, pri {to site moàt da opsatanat. Jering, R. Ciq u pravu, str. 70. 943 Ni~e, F. Genealogija morala, Derata, Beorad, 2003, str. 210-211.
492
vee za{titen, vo mir i doverba bez strav od izvesni o{tetuvawa i neprijatelstva na koi e izloèn onoj {to e nadvor od nea, onoj {to od nea e progonet. Toj ìvee bez strav, za{to tokmu vrz osnova na tie ~uvstva na neprijatelstvo se zakolnal i obvrzal na zaedicata. [to stanuva ako go prekr{i toj zavet? Zaednicata kako izigran doveritel, vo toa nema somnenie, }e se obe{teti {to podobro moè. Tuka najmalku stanuva zbor za neposrednata {tata koja ja predizvikal obvinetiot. Sosema nezavisno od nea, prestapnikot pred s e na{uritel, kr{itel na dogovorot so zaednicata i na svojot zbor daden kon zaednicata - a dogovorot e sklu~en i zborot e daden so ogled na dobrata i lagodnostite na zaedni~kiot ìvot vo koj dotoga{ uìval. Prestapnikot e dol`nik koj ne samo {to ne gi vozvra}a storenite uslugi i ne gi vra}a pozajmicite, tuku duri i go napa|a svojot doveritel. Ottamu, kako {to e pravedno da gi zagubi site tie dobra i za{titata, tuku i se potsetuva kolku vredat tie dobra. Gnevot na o{teteniot doveritel, na zaednicata, go vra}a vo divata i vonzakonska sostojba od koja dotoga{ bil za{titen. Taa go otfrla i sprema nego moè da se manifestira sekakov vid na neprijatelstvo. Na toj stepen na civilizacijata "kaznata" ednostavno e kopija mimus (imitacija) na normalnoto povedenie sprema omrazeniot, razoruàn i pobeden neprijatel koj zagubil ne samo sekakvo pravo i za{tita, tuku i sekakva milost. Taa zna~i, gi pretstavuva voenite zakoni i triumfot na onoj vea victis! (Te{ko na pobedenite!) so seta nivna bespo{tednost i surovost. Vrz osnova na kaànoto stanuva jasno zo{to samata vojna (a i voeniot obred na `rtvuvawe) e del na sekoja forma vo koja kaznata se javuva vo tekot na istorijata.944 Me|utoa, toga{ koga raste mo}ta, zaednicata prestanuva grevovite na poedincite da gi zema tolku seriozno, za{to pove}e ne moàt kako porano vo ednakva mera da se smetaat opasni i razorni za postoeweto na celinata. Zlostornikot pove}e "ne se stava nadvor od zakonot" i ne se progonuva, op{tiot gnev pove}e ne moè vrz nego da se kali tolku nasilno - zgora na toa, celinata otsega vnimatelno go brani od gnevot, a osobeno od gnevot na onoj koj neposredno e o{teten. Kompromisot so gnevot na onie koi neposredno se pogodeni so zlostorot, nastojuvaweto slu~ajot da se lokalizira i da se onevozmoì toj da predizvika pogolema ili duri i op{ta voznemirenost, obidite da se najdat ekvivalenti i da se re{i celata rabota (compositio: a pobrgu seta opredelena volja sekoj grev vo izvesna smisla da se smeta otkupliv, zna~i zlostornikot i negovoto delo da se oddelat edno od drugo), toa se karakteristikite koi stanuvaat se povidlivi vo natamo{niot razvoj na krivi~noto pravo. Ako raste mo}ta i samosvesta na zaednicata, toga{ i krivi~noto pravo stanuva se poblago. Sekoe slabeewe i podlaboko zagrozuvawe na nejzinata mo} i samosvest doveduva do povtorno vospostavuvawe na svirepite formi na krivi~no pravo. "Dove944
Ibid, str. 211.
493
ritelot" sekoga{ bil pohuman koga stanuval pobogat. Na krajot vistinskata mera na negovoto bogatstvo se gleda vo slednoto: kolkava {teta moè da se izdrì, a da ne se strada. Ne e nezamislivo op{testvoto da dostigne takva svest za svojata mo} koga }e moè sebesi da si dozvoli najgolem luksuz koj za nego postoi - luksuzot da go ostavi nekaznet onoj {to mu nanel {teta. [to mi e gajle moi gotovani? - bi moèlo toa da re~e. "Neka ìveeat i napreduvaat: za toa vo dovolna mera sum u{te silno!" Pravednosta, koja zapo~na so: "S e otplativo, s mora da se otplati," zavr{uva so toa da mu se gleda niz prsti na onoj {to ne e sposoben da gi otplati svoite dolgovi i go pu{ta vo mir da si odi - taa zavr{uva kako sekoe dobro ne{to na zemjata: ukinuvaj}i se samata sebesi. Toa samoukinuvawe na pravednosta: se znae so kakvo ubavo ime toa sebesi se narekuva - so milost sebesi se narekuva, a mislosta sekako ostanuva povlasnica na najmo}niot, ili u{te podobro, negovoto "od onaa strana na pravoto."945 Po seto ova, Ni~e re{itelno nastapuva protiv site obidi {to potekloto na pravdata go barat vo resantimanot (zlobata, kivnosta, omrazata, zavista), ili nakratko vo odmazdata. Svrtuvaj}i se protiv takvata boèm nau~na pravednost, toj veli: {to se odnesuva no postavkata na Eugen Diring deka potekloto na pravednosta treba da se bara vo reaktivnite ~uvstva, morame ostro da mu se sprotivstavime so antitezata: poslednata oblast koja ja osvojuva duhot na pravednosta e oblasta na reaktivnite ~uvstva. Koga navistina }e se slu~i pravedniot ~ovek da ostane praveden duri i sprema onie koi {to mu nanele {teta (a ne samo laden, trezven, ramnodu{en: da se bide praveden sekoga{ e pozitivno povedenie), koga duri ni pod naletot na li~na navreda, podbivawe i somni~ewe ne se naru{uva golemata, jasna, kolku zasnovana tolku i blaga objektivnost na pravednoto oko, okoto na sudijata, toga{ toa vistinsko sovr{enstvo e najgolemo majstorstvo na zemjata - duri ne{to {to ne bi bilo mudro da se o~ekuva, ne{to vo {to sekoj ne bi trebalo premnogu lesno da poveruva. Aktivniot, agresiven, drzok ~ovek s u{te e sto pati poblizok do pravednosta odo{to reaktivniot ~ovek, za{to toj ni najmalku ne e prisilen svojot objekt pogre{no i odnapred da go procenuva kako {to toa go pravi, mora da go pravi, reaktivniot ~ovek. Istoriski posmatrano, pravdata na zemjata pretstavuva borba tokmu protiv reaktivnite ~uvstva, vojna {to so niv gi vodat aktivnite i agresivnite mo}i koi svoite sili delum gi upotrebile za toa da ja zaprat i popre~at neumerenosta na reaktivniot patos i da go prisilat na spogodba. Sekade kade {to se deli i podrùva pravdata se gleda edna posilna mo} kako bara sredstva da se ukine besmislenoto besneewe na resantimanot me|u poslabite mo}i {to se pod nea (seedno dali tie poslabi mo}i se grupi ili poedinci), da se ukine ili
945
Ibid, str. 211-212.
494
izvlekuvaj}i go objektot na resantimanot od racete na odmazdata ili zamenuvaj}i ja odmazdata so borba protiv neprijatelite na mirot i poredokot ili smisluvaj}i, predlagaj}i i vo izvesni okolnosti nametnuvaj}i spogodbi, ili izesni ekvivalenti za o{tetuvaweto izdigaj}i go do norma na koja od toj moment resantimanot edna{ zasekoga{ e upaten. Me|utoa, najpresudnoto {to vrhovnata vlast go pravi i sproveduva protiv nadmo}ta na omrazata i kivnosta, a taka postapuva {tom e dovolno silna, e vospostavuvaweto na zakon, imperativno objasnuvawe {to voop{to }e se smeta za dopu{teno i pravedno, a {to zabraneto i nepravedno. Otkako }e gi vospostavi zakonite, sprema drskite i samovolnite postapki na gra|anite ili celata grupa taa se odnesuva kako sprema ogre{uvawata kon zakonot, kako sprema bunt protiv samata vrhovna vlast, pa ~uvstvata na svoite pot~ineti gi odvra}a od neposrednata {teta storena so takvite ogre{uvawa i so toa trajno go postignuva sprotivnoto od ona kon {to se stremi sekoja odmazda koja isklu~ivo se drì do stanovi{teto na ~ovekot: od toj moment (iako, kako {to ve}e napomenav, sosema na krajot) okoto se osposobuva za se pobezli~na procena na aktot, duri i okoto na o{teteniot ~ovek. Spored toa "pravdata" i "nepravata" postojat duri po vospostavuvaweto na zakonot (a ne kako {to bi sakal Diring, po aktot na nasilstvoto).946 IX UTILIRATISTI^KA PRIRODNOPRAVNA KONCEPCIJA Sored utilitaristi~kata koncepcija, koja {to mene mi e najbliska, pravdata pretstavuva posebna vrednost, koja poteknuva od ~uvstvoto za op{ta korist (op{to dobro, op{t interes). So drugi zborovi, pravdata nema smisla i vrednost, ako nema cel, ako so nejzina pomo{ ne se obezbeduva op{ta korist, op{tiot interes, sre}a. Ova sfa}awe koe poteknuva od Epikur, a koe go vidovme kaj Hobs947 i Lok e prisutno i kaj Dejvid Hjum (1711 - 1776),948 kaj francuskite materijalisti od
Ibid, str. 212-214. Ovde treba da se ima vo vid negoviot ispraven stav deka kaj ìvotnite koi isto taka ìveeat vo zaednica (mravki, p~eli) op{toto dobro ne se razlikuva od li~noto dobro i so ogled na toa {to tie po priroda se stremat kon poedine~noto dobro, so toa pribavuvaat op{ta korist. Me|utoa ~ovekot koj uìva da se sporeduva so drugite, uìva samo vo toa da gi nadminuva drugite i ottamu, me|u drugoto, toj ne moè da ìvee vo zaednica bez prisilba od strana na dràvata. Vidi: Hobs, T. op. cit. Glava XVII. 948 Negovi glavni dela se: Rasprava za ~ovekovata priroda ( Treatise of Human Nature), Za razumot (Of the Understanding) - podocna preraboteno vo Rasprava za ~ovekoviot razum (Enquiry concerning Human Understanding, 1748 ), Za strastite (Of the Passions, 1739), Za moralot (Of Morales, 1940), Rasprava za moralot, politikata i literaturata (Essays moral, political and literary), Prirodna istorija na religijata (Natural History of Religion, 1757), Dijalozi za pri947 946
495
XVII vek, osobeno kaj Pol Holbah (1723-1789), delumno kaj pozitivisti~kata {kola, za kon krajot na XVII i po~etokot na XIX vek da go dobie svojot vrv kaj Xeremi Bentam (1748-1831), Rudolf Jering (18181892) i osobeno kaj Xon Stjuart Mil (1806-1873). 1. DEJVID HJUM Lesno se zabeleùva deka neposrednite i posrednite strasti, veli Dejvid Hjum, se zasnovani vrz bolkata i zadovolstvoto, a de se predizvika ~uvstvo od koj i da e vid, potrebno e samo da e dadeno nekoe dobro ili zlo. Po is~eznuvaweto na bolkata ili zadovolstvoto vedna{ sleduva is~eznuvaweto na qubovta i omrazata, gordosta i smernosta, ~ezneeweto i grozeweto kako i pogolemiot broj na na{ite refleksni i sekundarni vpe~atoci.949 Najprirodno i so najmala podgotovka is~eznuvaat vpe~atocite koi nastanuvaat od dobroto i zloto se neposrednite strasti: ~ezneeweto i grozeweto, tagata i radosta, nade`ta i stravot, zaedno so sakaweto. Umot, blagodarej}i mu na eden izvoren nagon se stremi da se soedini so dobroto, a da izbegne zloto.950 Koga dobroto e izvesno ili verojatno, proizveduva radost. Koga e neizvesno proizveduva nade`. Koga zloto e izvesno ili verojatno, predizvikuva taga ili àlost. Koga e neizvesno, predizvikuva strav. Me|utoa, pokraj od dobroto i zloto, ili, so drugi zborovi, od zadovolstvoto i od bolkata, neposrednite strasti ~esto nastanuvaat i od prirodniot nagon (instinktot) {to napolno e neobjasnivo. Od toj vid e èlbata za kaznuvawe na na{ite neprijateli i za sre}a na na{ite prijateli, gladot, lakomosta i u{te nekolku telesni potrebi. Tie strasti, podobro kaàno, proizveduvaat dobro i zlo, i ne proizleguvaat od niv, kako drugite
rodnata religija (Dialogues on natural Religion), 949 "Kako Lok i Berkli, Hjum poa|a od tezata deka site na{i znaewa se temelat vrz vnatre{noto i nadvore{noto iskustvo, no pritoa se sluì so poinakva terminologija: site sodrìni na svesta koi se rezultat na neposrednoto zabeleùvawe gi narekuva "vpe~atoci," ili "impresii," a posrednite sodrìni na svesta "idei." Pritoa, toj smeta deka sekoe postavuvawe na pra{aweto za izvorot na na{eto iskustvo e nedopu{tena metafizi~ka spekulacija. Nie gi zabeleùvame samo na{ite vpe~atoci i idei. Dali niv gi predizvikuva nekoj nadvore{en predmet ili samiot na{ um ili nekoj nevidliv ili nepoznat duh, ili nekoja ~etvrta u{te ponepoznata pri~ina, toa e pr{awe {to principielno ne e re{livo, pra{awe koe besmisleno e i da se postavuva, za{to iskustvoto za nego mol~i i mora da mol~i, tokmu zatoa {to nam ni se dadeni samo na{ite vpe~atocii idei, a ne i materijalnata i duhovnata supstancija nitu {to i da e drugo." Petrovi}, G. Antologija filozofskih tekstova sa pregledom povijesti filozofije, [kolska knjiga, Zagreb, 1954 str. 178. 950 Hjum, D. Rasprava o ljusdskoj prirodi, Veselin Masla{a, Sarajevo, 1983. str. 373. Navedenoto delo na Hjum, za prv pat e objaveno vo 1739-1740 godina.
496
~uvstva.951 Soglasno takvata motivaciona {ema na ~ovekovoto povedenie, spored Hjum, pretstavata za pravda se nadovrzuva na vrednostite, na ona {to e dobro, prijatno, a pretstavata za nepravda na porokot, na ona {to zlo, neprijatnost (bolka, nelagodnost).952 [to se odnesuva pak, do pravdata, toj nejzinoto potekloto go nao|a na planot na ~ovekovoto ~uvstvo na sebi~nost. Izvorot na pravdata ne se nao|a vo rasuduvaweto,953 tuku vo ~uvstvitelnosta. Pravdata, spored Hjum, ne proizleguva od ~ovekovata priroda, od nekakva prirodna sostojba ispolneta so vojni, nasilstvo i nepravda, ili od tn. "zlaten period" ispolnet so mir, blagosostojba i pravda. Pravdata vodi poteklo edinstveno od sebi~nosta i ograni~enata dare`livost na ~ovekot, zaedno so skudnata snabdenost koja prirodata ja sozdala za negovite potrebi. Zgolemete ja vo dovolen stepen blagonaklonetosta na lu|eto ili izobilnosta na prirodata i pravdata stanuva beskorisna, za{to nejzinoto mesto ste go zamenile so mnogu poplemeniti vrednosti i poskapoceni blagodeti.954 Lesno e da se zabeleì deka srde~noto ~uvstvo gi pravi site predmeti zaedni~ki me|u prijatelite, i deka sopru`nicite zaemno ja gubat svojata sopstvenost i ne znaat za moe i tvoe. Ednakva e posledicata, poradi promena na prilikite vo koi lu|eto ìveat, koga nastanuva takvo izobilstvo {to gi zadovoluva site ~ove~ki èlbi. Vo toj slu~aj delivosta na sopstvenosta se gubi i se ostanuva zaedni~ko. Toa moème da go zabeleìme vo pogled na vozduhot i vodata iako se najskapoceni od site nadvore{ni objekti. Pritoa, moèIbid, str. 374. Ibid, str. 423. 953 Setilnite percepcii se edinstveniot izvor na sevkupnoto na{e poznavawe. Tie se delat na impresii (setilni podatoci koi gi primame dodeka setilata rabotat) i idei (pretstavuvawe na impresiite vo otsustvo na neposredniot objekt koj predizvikuva impresija). "Sodrìnata na svesta Hjum ja deli na vpe~atoci i idei: vpe~atocite gi pribavuvaat setilata (vklu~itelno i na vnatre{noto setilo), a ideite se se}avawa na prethodnite vpe~atoci. Ideite moè da se razlikuvaat od zabeleànite pojavi samo koga se zdruèni. Na primer, zabeleànite vpe~atoci "zlato" i "planina" moàt da se spojat i taka da se obrazuva nezapazen, me|utoa zamislen sklop "zlatna planina." Zna~i, konstatira Rahjenbah, sprotivno na racionalizmot, empirizmot (za ~ii prestavnici gi smeta Lok, Bekon i Hjum) go smaluva zna~eweto na svesta sveduvaj}i ja nejzinaat uloga na voveduvawe red me|u vpe~atocite i ideite: tokmu toj sreden sistem go narekuvame znaewe... Hjum go nadminuva Lok so svoeto jasno sfa}awe na empirizmot. Toj go nadmina eti~kosoznajniot paralelizam i mnogu jasno uvide deka eti~kite sudovi ne ja izrazuvaat vistinata, tuku ~uvstvoto na odobruvawe ili neodobruvawe. Rajhenbah, H. op. cit. str. 100 i 106. 954 Nasproti toa Jering so pravo veli: Blagonaklonetata namera sprema eden ne ja ukinuva nepravdata koja se pravi sprema drug ili sprema dràvata. Jering, R, Ciq u pravu, Cid, Podgorica, 1998, str. 511.
952 951
497
me lesno da zaklu~ime: koga lu|eto bi bile snabdeni so s vo ist obem ili koga sekoj ~ovek bi imal isto ~uvstvo i neèn obzir za sekogo kako sprema sebesi, pravdata i nepravdata bi bile ednakvo nepoznati vo ~ovekoviot rod.955 Nakratko, ~uvstvoto na pravda i nepravda ne poteknuva od prirodata, tuku nastanuva ve{ta~ki, iako nu`no, od vospituvaweto i od ~ovekovite konvencii.956 Obzirot sprema javniot interes ili blagonaklonosta (so~uvstvoto) ne e izvorna pobuda na pravdata, tuku griàta za na{iot sopstven i javen interes n navede da gi vospostavime zakonite na pravdata.957 Niedna postapka ne moè da bide pofalna ili prekorna, bez nekoja pobuda ili nagonuva~ki strasti. So drugi zborovi, postapkata sama po sebe ne moè da bide pravedna ili nepravedna nadvor od pobudite (motivite) na taa postapka. Ottamu, poimot za pravdata i nepravdata pretpostavuva nemoral ili porok storen protiv nekoe drugo lice.958 Navedenoto Hjum go objasnuva na mo{ne vpe~atliv na~in. Koga falime nekoe dejstvie, o~igledno e deka gledame samo na pobudite koi go predizvikale i dejstvieto go smetame kako znak na izvesni na~ela na umot i karakterot. Nadvore{niot akt nema nikakvi zaslugi. Mora da gledame vnatre za da najdeme nekoj kvalitet. Toa ne moème da go pravime neposredno pa zatoa obra}ame vnimanie na nadvore{nite znaci. A tie dejstvie s u{te se smetaat kako znaci i krajniot objekt na na{ata pofalba i odobruvawe e pobudat koja gi predizvikala.959
Ibid, str. 421-422. Ibid, str. 412. 957 "I ni{to ne moè da bide poizvesno," veli natamu Hjum, "odo{to deka taa grià ne predizvikuva nikakov odnos na pretstavi, tuku na{ite vpe~atoci i ~uvstva bez koi vo prirodata sprema s sme celosno ramnodu{ni i bez koi ni{to ne moè makar i malku da vlijae na nas. Spored toa, ~uvstvoto na pravda ne se zasnova vrz na{ite pretstavi, tuku na na{ite vpe~atoci." Ibid, str. 422. 958 Ibid, str. 416. 959 Na ist na~in koga barame nekoe dejstvie ili nekogo go prekoruvame {to ne go izvr{il, sekoga{ pretpostavuvame deka ~ovekot vo taa polo`ba treba da e pod vlijanie na vistinskata pobuda na toa dejstvie i ocenuvame deka e grdo od nego {to sprema nea bil nebreèn. Ako po opredeleno ispituvawe soznaeme deka pobudata na vrednosta s u{te bila silna vo negovite gradi, iako spre~ena vo svoeto deluvawe poradi nekoi za nas nepoznati okolnosti, nie go povlekuvame prekoruvaweto i sprema ~ovekot go imame istoto po~ituvawe kako navistina da go izvr{il dejstvieto koe sme go barale od nego. Spored toa, izleguva deka validnosta na site vrednosni dejstvija poteknuva edinstveno od vrednosnite pobudi i dejstvijata ednostavno se smetaat kako znaci na tie pobudi. Od toj princip zaklu~uvame deka prvata vrednosna pobuda koja mu dava vrednost na nekoe dejstvie nikoga{ ne moè da bide obzirot sprema doblesta na toa dejstvie, tuku mora da bide nekoja druga prirodna
956 955
498
Vo ovaa smisla Hjum iznesuva dva primeri: 10 Nie go prekoruvame tatkoto {to go zapostavuva svoeto dete. Za{to? Zatoa {to toa pokaùva nedostatok na prirodna qubov koja e dol`nost na sekoj roditel. Koga prirodnata qubov ne bi bila dol`nost, griàta za deteto ne bi moèla da bide dol`nost. Bi bilo nemo`no da smetame za dol`nost da mu posvetuvame vnimanie na svojot porod. Spored toa, vo ovoj slu~aj site lu|e pretpostavuvaat nekoja pobuda na dejstvieto oddeleno od dol`nosta. 20 Da go zememe ~ovekot {to vr{i brojni blagonakloni dejstvija: im pomaga na onie koi se vo nevolja, gi smiruva oàlostenite i ja protega svojata dare`livost duri i na nepoznati. Ne moè da ima pomil i podoblesen karakter. Tie dejstvija gi smetame za dokazi na najgolema ~ove~nost. Taa ~ove~nost im dava validnost na dejstvijata. Spored toa obzirot kon taa validnost e sekundaren i poteknuva od prethodnoto na~elo na ~ove~nost koja e vredna za pofalba. Nakratko moè da se postavi nesomnena maksima - nitu edno dejstvie ne moè da bide vredno (doblesno) ili moralno dobro ako vo ~ovekovata priroda ne bi postoela nekoja pobuda da ja proizvede oddeleno od ~uvstvoto na nejzinata moralnost.
(izvorna) pobuda vnatre{en akt moral - nedostig na prirodna qubov - humanost samo ako ova e vrednost pravda konvencija vra}awe na dolg vrednost (doblest) zapostavuvawe na sinot pomagawe na drug i ova e vrednost (doblest) dejstvie nadvore{en znak na umot i karakterot
No moè li ~uvstvoto na moralnost ili na dol`nost da proizvede nekoe dejstvie bez kakva i da e druga pobuda? Moè, odgovara Hjum, koga nekoja doblesna pobuda ili princip zaedni~ki na ~ovekovaat priroda, liceto ~ie srce e li{eno od taa pobuda, moè da bide
pobuda ili princip. Da se pretpostavi deka samiot obzir sprema doblesta na dejstvieto moè da bide prvata pobuda koja go proizvela dejstvieto i go napravila doblesno, zna~i da se umuva vo krug. Pred da moè da imame takov obzir, dejstvieto mora navistina da e vredno i taa doblest mora da poteknuva od nekoja doblesna pobuda, pa, sledstveno doblesnata pobuda mora da bide poinakva od obzirot sprema doblesnosta na dejstvieto. Potrebna e doblesna pobuda za dejstvieto da stane doblesno. Dejstvieto mora da bide doblesno, pred da moème da imame obzir sprema negovata doblest. Spored toa, nekoja doblesna pobuda mora da mu prethodi na toj obzir. Hjum, D. op. cit. str. 407-408.
499
omrazena od sebesi da izvr{i dejstvie bez pobuda od izvesno ~uvstvo na dol`nost za da go stekne so praktika toj doblesen princip ili barem za da se prikrie pred sebesi kolku {to e mo`no pove}e toj nedostatok... Me|utoa, iako ~ovekot vo nekoi situacii moè da vr{i nekoe dejstvie samo od obziri sprema nejzinata moralnost toa s u{te vo ~ovekovata priroda pretpostavuva nekoi oddeleni principi koi se sposobni da go proizvedat dejstvieto i ~ija moralna ubavina dejstvieto go pravi vredno. Toa moè da se vidi od sledniot primer. Nekoj mi pozajmil opredelena suma pari pod spogodba da mu gi vratam po nekolku dena i po istekot na toj rok toj gi bara parite nazat. Kakva pri~ina ili pobuda imam da gi vratam parite? Moèbi }e se kaè deka mojot obzir sprema pravdata i gadeweto sprema podlosta i lupe{tvoto se dovolni pri~ini za mene ako imam makar i ronka ~esnost, ili ~uvstvoto na dol`nost i obvrska. Toj odgovor bez somnenie e ispraven i zadovolva~ki za ~ovek vo negovota o~ove~ena sostojba i koga e ostru~en spored izvesna disciplina i vospituvawe. Me|utoa, vo negovoto gruba i prirodna sostojba, ako se obidete takvata sostojba da ja nare~ete prirodna toj odgovor bi bil otfrlen kako celosno nesfatliv i sofisti~ki. Za{to, ~ovekot vo takvata polo`ba vedna{ bi ve zapra{al: Vo {to se sostoi takvata pravda i po~ituvawe koja ja nao|ata vo vra}aweto na dolg i vo vozdrùvaweto od tu|a sopstvenost? Ottamu, toa mora da se svede na pobuda od koja poteknuva nadvore{noto dejstvie. Taa pobuda nikoga{ ne moè da bide obzir sprema ~esnosta na dejstvieto. Za{to, ednostavna gre{ka vo misleweto e da se kaè deka e potrebna doblesna pobuda za dejstvieto da stane ~esno i vo isto vreme deka obzirot sprema ~esnosta e pobudata na dejstvieto. Nie nikoga{ ne moème da imame obzir sprema doblesta na dejstvieto ako dejstvieto prethodno ne e doblesno. Nitu edno dejstvie ne moè da bide doblesno dokolku ne proizleguva od od doblesna pobuda. Spored toa, doblesna pobuda mora da mu prethodi na obzirot sprema doblesta, a ne e mo`no doblesnata pobuda i obzirot sprema doblesta da moàt da se isti. Potrebno e zna~i da se pronajde nekoja pobuda za aktite na pravda i ~esnost da se oddelat od na{iot obzir sprema ~esnosta i vo toa leì golema te{kotija. Za{to ako bi kaàle deka griàta za na{ite interesi ili ugled se legitimni pobudi za site ~esni dejstvija sekoga{ koga taa sostojba }e prestane bi sleduvalo da nema mesto za ~esnosta. Me|utoa, izvesno e deka samoqubieto koga zeme zalet namesto da n pottiknuva da se zanimavame so ~esni raboti stanuva izvor na site nepravdi i nasilstva i ~ovekot ne moè nikoga{ da gi popravi tie poroci, a da ne gi popravi i spored prirodnite dvièwa na tie barawa. [to moè toga{ da bidat pri~ina ili pobuda za dejstvijata koi moàt da se nare~at pravedni? Hjum vedna{ ja otfrla mo`nosta toa da bide obzirot sprema op{tiot interes (obzirot sprema interesite na
500
~ovekoviot rod),960 nitu pak, li~nata blagonaklonost ili obzir sprema interesite na stranite koi se vo odreden odnos.961 Spored toa, vo na{ata {ema prostorot so koj treba da se popolni pobudta mora da ostane
Vo prilog na tvrdeweto deka pri~ina ili pobuda za pravedni dejstvija ne e obzirot sprema op{tiot interes, Hjum naveduva tri argumenti. Prvo, op{tiot interes ne mu e prirodno dodaden na po~ituvaweto na pravilata na pravdata, tuku samo e spoen so nego spored edna ve{ta~ka konvencija za vospostavuvawe na tie pravila. Vtoro, ako pretpostavime deka zaemot bil taen i deka zaradi interesot na liceto parite da bidat vrateni na ist na~in (kako koga zaemodava~ot saka da go prikrie svoeto bogatstvo), vo toj slu~aj primerot prestanuva i javnosta pove}e ne se interesira za dejstvijata na zaemodava~ot, isko misli deka nema moralist koj }e potvrdi deka dol`nosta i obvrskata prestanuvaat. Treto, iskustvoto dovolno ukaùva deka lu|eto vo obi~noto povedenie vo ìvotot ne gledaat tolku daleku kolku {to e op{tiot interes koga gi isplatuvaat doveritelite, koga gi ispolnuvaat svoite vetuvawa i koga se vardat od kra`bi i nepravdi od site vidovi. Taa pobuda e premnogu dale~na i vozvi{ena za da go dopira celokupnot ~ove~ki vid i da deluva so odredena sila vo dejstvijata koi se tolku sprotivstaveni na interesite kako {to ~esto se dejstvijata na pravdata i obi~noto povedenie. Zemeno voop{to, vo ~ovekoviot um nema takvi strasti kako {to se qubov kon ~ovekoviot rod, ednostavno kako takov nezavisno od li~nite kvaliteti, uslugite i odnosite sprema nas. Dodu{a, nema ~ove~ko i svesno su{testvo ~ija sre}a i nesre}a vo opredelena mera ne n dopira koga e vo na{a blizina i koga e pretstavena so tolku ìvi boi. Me|utoa, ova ednostavno proizleguva od so~uvstvoto i ne e nikakov dokaz za takva univerzalna qubov kon ~ovekoviot vid, za{to taa grià se prostira podaleku od na{iot sopstven vid. Ibid, str. 410. 961 Ako javnata blagonaklonost ili obzir sprema interesite na ~ovekoviot rod ne moè da bide izvorna pobuda za pravdata, za toa u{te pomalku moè da bide pobudata li~na blagonaklonost ili obzir sprema interesite na stranite koi se vo pra{awe. Za{to, {to ako toj ~ovek e moj neprijatel i mi dal opravdana pri~ina da go mrazam? [to ako toj e poro~en i zasluùva omraza od celiot svet? [to ako e cicija i ne moè da go koristi ona od {to bi go li{il? [to ako e raskala{en samoìvnik i pove}e zlo bi mu nanelo poseduvaweto golem imot odo{to toj imot bi mu koristel? Vo site ovie slu~ai izvornata pobuda za pravdata bi proma{ila i sledstveno na toa samata pravda, a zaedno so nea i seta sopstvenost, pravata i obvrskite. Bogata{ot ìvee pod moralna obvrska na lu|eto vo nevolja da im gi dodeli svoite vi{oci. Koga li~nata blagonaklonost bi bila izvorna pobuda na pravdata ne bi bilo obavezno da se ostavi drug da poseduva pove}e odo{to e nu`no da mu se dade. Vo najmala raka, razlikata bi bila mnogu nezna~itelna. Voop{to, lu|eto pove}e ja podaruvaat svojata qubov na ona {to go poseduvaat odo{to na ona {to nikoga{ ne go uìvale. Toa e pri~ina za{to bi bila pogolema svirepost na ~ovek da mu se odzeme ne{to {to go ima odo{to da ne mu se dade. Me|utoa, koj }e tvrdi deka ova e edinstvenata osnova na pravdata. Ibid, str. 411.
960
501
prazen. Tuka moè da se vnese samo konstatacijata na Hjum deka pravdata nastanuva ne od nekoja prirodan pobuda, tuku deka e ve{ta~ka, deka nastanala od ~ove~ka konvencija. Nie nemame vistinski ili univerzalni pobudi za po~ituvawe na zakonot na pravednost, tuku ja imame samata pravednost i validnost na toa po~ituvawe. A so ogled na toa {to tamu kade {to ne moè da nastane od nekoja posebna pobuda dejstvieto ne moè da bide pravedno ili vredno, toa ovde imame o~evidna sofistikacija i umuvawe vo krug. Spored toa, ako ne sakame da priznaeme deka prirodata ja vospostavila taa sofistikacija i ja napravila nu`na i neizbe`na, morame da priznaeme deka ~uvstvoto na pravda i nepravda ne poteknuva od prirodata, tuku nastanuva ve{ta~ki iako nu`no od vospituvaweto i ~ovekovite konvencii.962 Me|utoa, iako pravilata na pravdata se ve{ta~ki tie ne se proizvolni. Nitu izrazot deka toa se zakoni na prirodata ne e neumesen veli Hjum, ako pod priroda go podrazbirame toa {to mu e zaedni~ko na nekoj vid, ili duri i koga ograni~ime toa da go ozna~uva ona {to e neoddelivo od vidot.963 Kako {to zabeleùva deka e vo negov interes da ostavi drug vo poseduvaweto na svoite dobra, pod uslov deka i toj }e postapi na ist na~in sprema nego, ~ovekot ednakvo zabeleùva deka vo negov interes
Ibid, str. 412. Ibid, str. 413. Spored Hjum, koga nekoe dejstvie go narekuvame doblesno ili poro~no, nie velime deka toa vo nas pottiknuva izvesno ~uvstvo, deka na izvesen na~in n zadovoluva. Na koj na~in? Ova pra{awe Hjum go ostava bez odgovor. Toj preo|a na prikazot na toa zo{to gi imame moralnite pravila {to gi imame, zo{to toa {to go presuduvame kako doblesno e pobrgu ova odo{to ona. Osnovni termini vo ovoj opis se korisnosta i so~uvstvoto. Da go razgledame na primer opisot na pravednosta koj Hjum go dava vo Raspravata. Toj poa|a od pra{aweto zo{to gi prifa}ame i gi po~ituvame pravilata ~ie kr{ewe ~esto bi bilo vo na{ interes. Toj negira deka nie po priroda sme taka sozdadeni {to prirodno se griìme za javniot, odo{to za privatniot interes. "Voop{to moè da se kaè deka vo ~ovekoviot um nema takva strast kako {to e qubovta sprema ~ovekoviot rod, prosto kako takov nezavisno od li~nite kvaliteti, uslugi ili odnosi sprema nas." Ako privatniot interes bi ne navel pravilata da gi prezreme, a nemame priroden obzir sprema javniot interes, toga{ kao nastanuvaat pravilata? Poradi faktot deka bez pravilata na pravdata bi nemalo stabilnost na sopstvenosta, kako{to, vsu{nost, bi ja nemalo nitu samata sostvenost, sozdadena e ve{ta~ka doblest, vrednost na priklonuvawe kon pravilata na pravdata. A nie ovaa doblest ne ja praktikuvame tolku poradi svesta od korista koja proizleguva od na{to po~ituvawe na pravilata, tuku poradi svesta za toa kolku sme o{teteni koga drugite gi kr{at. Na{ata dolgoro~na korist od insistiraweto kon strogoto po~ituvawe na pravilata sekoga{ }e nadvladee nad na{ata kratkoro~na korist poradi koja{to vo taa prilika gi kr{ime. Makintajer, A, Kratka istorija Etike, str. 196-197.
963 962
502
e da postapuva pravedno sprema drugiot, pod uslov deka i toj }e postapuva pravedno sprema nego. Toj e svesen za sli~niot interes vo prilagoduvaweto na svojata postapka. Koga ova zaedni~ko ~uvstvo na interesi zaemno }e se izrazi i }e im stane poznato na dajcata, toa proizveduva soodvetna odluka i povedenie. Toa so pravo moè da se nare~e konvencija ili spogodba me|u nas, iako bez vnesuvawe na ~uvstvata so ogled na toa {to postapkite na sekoj od nas stojat vo nekoj odnos sprema postapkite na drugiot i se izvr{uvaat pod pretpostavka deka drugata strana treba ne{to da izvr{i.964 Otkako konvencijata od vozdrùvawe od tu|oto poseduvawe }e bide prifatena i sekoj }e ja stekne stabilnosta na svoite poseduvawa, vedna{ se javuvaat pretstavite za pravdata i nepravdata, kako i pretstavite za sopstvenosta, pravata i obvrskite.965 Ni{to pove}e ne e potrebno, koj i da e od niv {to ima vistinska prilika, da se odobrovoli da primenuva pravda. Toa stanuva primer za drugite. I, taka, pravdata se vospostavuva so pomo{ na nekoj vid konvencija ili dogovor, t.e. so pomo{ na ~uvstvoto na interes za koj se pretpostavuva deka im e zaedni~ki na site i kade sekoj poedine~en akt se izvr{uva vo o~ekuvawe deka i drugite }e postapuvaat sli~no. Bez takva konvencija nikoj, duri ni na son, ne bi pomislil deka postoi nekakva vrednost kakva {to e pravdata, nitu bi se soglasil svoite dejstvija da gi soobrazuva so pravdata.966 Krajniot zaklu~ok na Hjum e deka dellivosta me|u pravdata i nepravdata treba da ja smetame za takva {to ima dve razli~ni osnovi: osnova na interes, koga lu|eto }e zabeleàt deka e neminovno da se ìvee vo op{testvoto so poveduvawe na izvesni pravila, i osnova na moralot, koga toj interes edna{ ve}e e zabeleàn i na lu|eto im pretstavuva zadovolstvo koga }e gi vidat dejstvijata koi se stremat kon mir vo op{testvoto, a nelagodnost koga }e gi vidat onie koi na toa mu se protivat. Prviot interes nastanuva od voleva konvencija i ume{nosta na lu|eto, pa spored toa tie zakoni na pravdata treba do tolku da se smetaat za ve{ta~ki. Koga toj interes ve}e edna{ e vospostaven i priznaen, ~uvstvoto na moralnost vo po~itituvaweto na tie pravila sleduva prirodno i samo od sebe: iako e izvesno deka nego, isto taka, go zgolemuva, edno novo umeewe i deka javnoto pou~uvawe od strana na politi~arite i privatnoto vospituvawe od strana na roditelite pridonesuHjum, D. op. cit. str. 417. Nikoj ne moè da se somneva deka konvencijata za razlikuvawe na sopstvenosta i za stabilnosta na poseduvaweto e najnu`na od site okolnosti za vospostavuvaweto na ~ovekovoto op{testvo, i deka po dogovorot za utvrduvaweto i po~ituvaweto na toa pravilo, preostanuva malku ili ni{to {to treba da se stori zaradi vospostavuvawe na celosna soglasnost i sloga. Site drugi strasti, pokraj ovaa za interes, ili lesno se sovladuvaat ili nemaat takvi pogubni posledici koga im se podavame. Ibid, str. 418. 966 Ibid, str. 424.
965 964
503
vaat kon sozdavawe vo nas ~uvstvo na ~est i dol`nost vo strogoto regulirawe na na{ite postapki vo pogled na tu|ata sopstvenost.967 I kone~no, spored Hjum, postoi dihotomija me|u "is"("e") (fakti za koi moè empiriski da se dokaè deka postojat i koi moàt da bidat dokaàni kako to~ni ili neto~ni i "ought" ("treba") (moralni kategorii za koi ne moè objektivno da se dokaè deka postojat i za koi moè da se ima razli~no mislewe). Spored nego, samo postojnoto "is" pretstavuva osnova za validno nau~no istraùvawe. Ottamu, vo pravoto nema mesto za kakvi i da e sfa}awa okolu toa kakov treba da bide zakonot ("ought"): takvite sfa}awa soznajno se bezvredni. 2. POL HOLBAH Za Pol Holbah kako najzna~aen pretstavnik na francuskite materijalisti, prirodata nu`no gi pravi razli~ni site svoi dela. Spored ovoj princip, nema nitu dve edinki vo ~ovekoviot rod koi bi imale isti crti, koi ~uvstvuvaat na ist na~in, koi za s mislat slo`no, koi imaat isti idei i koi spored toa imaat ist sistem na povedenie. Istata razli~nost postoi i vo moralniot svet: razli~nost na duhot, na sposobnostite, strastite, energijata, vkusovite, fantazijata, ideite i sfa}awata na lu|eto. Ovaa razli~nost e golema kolku {to e i razli~nosta na nivnata fizi~ka sila. Od nea proizleguva neprestana akcija i reakcija koja go so~inuva moralniot svet: od ovaa nesoglasnost proizleguva harmonijata koja go odrùva i ~uva ~ovekoviot rod.968 Razli~nosta koja postoi me|u edinskite na ~ovekoviot rod me|u niv sozdava neednakvosti i taa neednakvost e osnovata na op{testvoto. Koga site lu|e po silata na svoeto telo i po talentot na duhot bi bile ednakvi, ednite na drugi ne bi im bile pove}e potrebni. Razli~nosta na nivnite sposobnosti i neednakvosta koja tie me|u niv ja vnesuvaat gi pravi edni na dru|i smrtno nu`ni: bez toa tie bi ìveele sekoj za sebe. Ottamu, jasno sleduva deka ovaa neednakvost na koja ~esto nepravedno se àlime i nemo`nosta vo koja sekoj od nas se nao|a samiot efikasno da raboti na svoeto samoodrùvawe i steknuvaweto na blagosostojba, n postavuvaat vo taa sre}na nu`nost da se zdruùvame, da zavisime od na sebe sli~nite, da ja zasluùvame nivnata pomo{, vo nivnite o~i da steknuvame naklonost za na{ite sfa}awa, kon sebe da gi privlekuvame za so zaedni~ki usilbi da se otstrani ona {to bi moèlo da go naru{i redot vo na{ata ma{ina. Posledicata od razli~nosta i neednakvosta na lu|eto e slabiot da se stava pod za{tita na posilniot, kako {to ovoj mora da pribegne kon mudrosta, talentot i trudoqubivosta na poslabiot koga tie mu se od korist. Taka razli~nosta i neednakvosta kako na telesnite, taka i na duhovnite ili intelektual967 968
Ibid, str. 453. Holbah, P. Sistem prirode, Prosveta, Beograd, 1950, str. 85.
504
nite sposobnosti go pravat ~ovekot neophoden na ~ovek, go pravat op{testven i o~igledno mu ja dokaùvaat neophodnosta od moral.969 ôvekot kako fizi~ko taka i moralno ìvo, ~uvstvitelno, mislovno i dejstvitelno bitie, spored Holbah, vo sekoj moment na svoeto postoewe se stremi kon toa da go pribavi samo ona {to mu se dopa|a, t.e. ona {to mu odgovara na negovata su{tina, a se trudi da go otstrani od sebe ona {to mu {teti.970 Celta na ~ovekot vo negoviot delokrug, smislata na negoviot ìvot, e da se odrì (samoodrùvawe) i svojot ìvot da go napravi posre}en. Va`no e zna~i, da se soznaat vistinskite sredstva so ~ija pomo{, a blagodarenie na svojata pretpazlivost i svojot um, sigurno i bezprekidno }e ja postigne celta {to si ja postavil. Ovie sredstva se negovite sopstveni sposobnosti, negoviot duh, negovite talenti, negovata trudoqubivost, negovite deluvawa opredeleni od strastite za koi e podoben so ogled na svojata priroda i koi pomalku ili pove}e mu davaat delotvornost na negovata volja. Iskustvoto i umot mu go pokaùvaat u{te i toa, deka lu|eto so koi toj ìvee vo op{testvoto mu se neophodni, deka moàt da pridonesuvaat za negovata sre}a, za negovite zadovolstva, deka moàt da mu pomagaat vo sposobnostite {to tie samite gi imaat: iskustvoto go u~i na koj na~in toj moè da gi zdruì vo ostvaruvaweto na negovite nameri, na koj na~in toj moè da gi pottikne tie da sakaat i da deluvaat vo negova korist, toj gi gleda deluvawata so koi tie se soglasuvaat, kako i onie {to ne im se dopa|aat, gi gleda povedenijata {to gi privlekuvaat i povedenijata {to gi odbivaat, korisnite i {tetnite efekti {to proizleguvaat od raznite na~ini na postoewe i deluvawe. Site tie iskustva mu davaat ideja za dobroto i porokot, za ona {to e pravedno i ona {to e nepravedno, za dobroto i zloto, za ~esta i podlosta itn. Nakratko, toj u~i da gi procenuva lu|eto i delata, da gi razlikuva nu`nite ~uvstva koi vo niv se ra|aat pod dejstvo na raznite efekti {to vrz niv dejstvuvaat. Vrz nu`nata razli~nost na ovie efekti e zasnovano razlikuvaweto na dobroto i zloto... na ve~nite i nepromenlivi odnosi koi se odrùvaat me|u su{testvata od ~ovekoviot vid koj op{testveno ìvee, na odnosite {to }e postojat se dodeka trae ~ovekot i negovoto op{testvo. Taka doblesta e s {to vistinski im e korisno na lu|eto koi ìveeat vo op{testvo, a porok e s {to im {teti. Najgolemi doblesti se onie koi im davaat najgolemi i najtrajni koristi; najgolemi poroci se onie koi najpove}e go naru{uvaat nivniot streme` kon sre}a i red koj na op{testvoto mu e nuèn.971 Zbliùvaj}i se za da ìveeat vo op{testvo, lu|eto formalno ili molkum zaklu~ile dogovor so koj se obvrzaa edni na drugi da im pravat uslugi, a nikako edni na drugi da im {tetat. Me|utoa, so ogled
969 970
Ibid, str. 86. Ibid, str. 40. 971 Ibid, str. 93-94.
505
na toa {to prirodata vo sekoj moment gi gone{e da ja baraat svojata blagosostojba vo zadovoluvawe na svoite strasti ili svoite minlivi kaprici, bez ogled na svoite bliski, be{e nu`na sila koja }e go vrati kon negovite dol`nosti, }e go obvrze da se soobrazi so niv i da go potseti na negovite obvski koi strasta ~esto moè{e od negovoto pomnewe da gi izbri{e. Taa sila e zakonot. Taa e zbir na site volji na op{testvoto sobrani zaradi utvrduvawe na koj na~in ~lenovite na toa op{testvo mora da se odnesuvaat, ili zaradi naso~uvawe na nivnite akcii kon soglasnost vo ostvaruvaweto na op{etstvenata cel.972 Me|utoa, so ogled na toa {to op{testvoto, osobeno ako e mnogubrojno, te{ko moè da se sobere i bez vreva da gi utvrdi i da gi objavi svoite nameri, prisileno e da izbere gra|ani na koi im ja dava svojata doverba. Od niv op{testvoto sozdava tolkuva~i na svojata volja i, za taa volja da bide izvr{ena, nositeli na javnata vlast. Tuka se nao|a potekloto na sekoja vlada koja moè da bide le|itimna samo ako e zasnovana vrz slobodata na pripadnicite na op{testvoto, bez koe e samo nasilstvo, uzurpacija, razbojni{tvo.973 So ogled na toa {to vladata ja dobiva svojata vlast samo od op{testvoto i postoi samo za negovo dobro, o~igledno e deka op{testvoto moè da ja otpovika koga toa go bara negoviot interes, deka toa moè da go promeni oblikot na svojata vlada, da ja pro{iri ili da ja stesni vlasta koja im ja doveruva na svoite voda~i nad koi toa sekoga{ ja pridrùva najvisokata vlast so silata na nepromenliviot zakon na prirodata spored koj delot sekoga{ mu e pot~inet na celinata. Taka, vladetelite se slugi na op{testvoto, negovi tolkuva~i, ~uvari na pomal ili pogolem del na negovata vlast, a ne nejzini apsolutni gospodari, i ne sopstvenici na narodot. So izre~en ili mol~e{ki dogovor vladetelite se obvrzaa da se griàt za odrùvawe na op{testvoto. Edinstveno pod tie uslovi op{testvoto se soglasuva da slu{a. Nitu edno op{testvo na svetot ne moèlo nitu sakalo na svoite voda~i da mu prenese neotpoviklivo pravo da mu {tetat. Takvata otstapka bi bila poni{tena od prirodata koja bara sekoe op{testvo, kako i sekoj poedinec, da se stremi kon svoeto samoodrùvawe, i ne moè da se soglasi na svoja trajna nesre}a.974 Za da bidat pravedni, zakonite mora da go imaat za svoja nepromenliva cel op{tiot interes na op{testvoto, t.e. mora da gi obezbeIbid, str. 98. Spored Xems Mil (1773-1836, tatko na Xon Stjuart Mil), celta poradi koja postoi vladata e bezbednosta na eden ~ovek od grabeòt na nekoj drug. Sepak ako rezultatot e grabe` od strana na vladata, negovata pozicija ne e ni{to podobra... Site te{ki pra{awa na vladata, veli natamu Xejms Mil, se odnesuvaat na sredstvata za sovladuvawe na onie vo ~ii glavi se nao|aat sili koi se potrebni za za{tita na site od nivnata zloupotreba. Harison, R. op. cit. str. 123-124. 974 Holbah, P. op. cit, str. 98-99.
973 972
506
dat za najgolem broj gra|ani pogodnostite zaradi koi se zdruìle. Ovie pogodnosti se slobodata, sopstvenosta i bezbednosta. Slobodata e sposobnost za svoja sre}a da se stori s {to ne mu na{tetuva na drugite ~lenovi na op{testvoto, so ogled na toa {to sekoj poedinec zdruùvaj}i se se otkaàl od onoj del na svojata prirodna sloboda koj bi moèl da mu na{teti na slobodata na drugite poedinci. Sopstvenosta e sposobnost za uìvawe na pogodnostite koi trudot i ume{nosta im gi davaat na sekoj ~len na op{testvoto. Bezbednosta e izvesnost koja sekoj ~len na op{testvoto treba da ja ima za da moè da ja uìva svojata li~nost i svoite dobra pod za{tita na zakonot s dodeka verno se drì do svoite obvrski kon op{testvoto.975 Pravdata na site ~lenovi na op{testvoto im obezbeduva da gi imaat spomenatite pogodnosti ili prava. Ottamu, jasno e deka bez pravda op{testvoto ne e vo sostojba da pruì kakva i da e sre}a. Pravdata, isto taka, se narekuva ramnopravnost, za{to so pomo{ na zakonite koi im se naloùvaat na site, gi izedna~uva site ~lenovi na op{etstvoto, t.e. gi spre~uva edni protiv drugi da ja zloupotrebat neednakvosta koja{to prirodata ili spretnosta moèla da gi postavi pome|u nivite sili. Za Holbah ne postoi bo`ja pravda, no zatoa postoi priroden zakonik kako izvor na prirodnata pravda. Takvata pravda zboruva samata za sebe. "... Jas sum taaa koja gi kaznuva site zlostorstva na Zemjata posigurno od bogovite: lo{iot ~ovek moè da gi izbegne zakonite na lu|eto, no nikoga{ ne gi izbegnuva moite. Jas gi oblikuvav i srcata i telata na na smrtnicite, jas gi utvrdiv zakonite koi so niv upravuvaat. Ako se predade{ na gadnite sladostrastija, drugarite na tvoite razvrati }e ti ~estitaat, a jas }e te kaznam so svirepi slabosti so koi }e se zavr{i eden sramen i prazen ìvot. Ako mu se predade{ na nevozdrànosta, zakonite na lu|eto nema da te kaznat, me|utoa jas }e te kaznam skratuvaj}i i tvoite denovi. Ako si poro~en tvoite kobni naviki }e padnat sami na tvojata glava. Vladetelite tie zemni boènstva koi vlasta gi stava nad ~ovekovite zakoni mora da zatreperat pred moite, jas sum taa koja gi kaznuva, jas sum taa koja gi ispolnuva so somneì, so uàsi i so nespokojstvo: jas sum taa pred koja tie zatreperuvaat pri sekoe spomnuvawe na imeto na svetlata vistina: jas sum taa koja, vo masa na golemodostojnici koi gi opkruùvaat, pravam da ja po~ustvuvaat otrovnata ostrica na taga i stam. Jas {iram dosada vo nivnite umrtveni du{i za da gi kaznam za zloupotrebata koja ja storile od moite podaroci. Jas sum nestvorena ve~na pravda. Jas znam bez ni~ie usvojuvawe da najdam vistinska srazmernost na kaznata i pogre{kata, na nesre}ata i rasipanosta. ôve~kite zakoni se pravedni samo koga se soobrazni so moite, sudovite koi se donesuvaat se umni samo koga jas sum gi dikrirala. Edinstveno moite zakoni se nepromenlivi, seop{ti, neotpoviklivi, sozdadeni da vladeat sekade i vo site vremiwa so sud975
Ibid, str. 99.
507
binata na ~ovekoviot vid.976 Na lu|eto koi spored svojata su{tina mora da se stremat kon samoodrùvawe i kon svojata sre}a, neophodno im e iskustvo bez koe ne moàt da ja otkrijat vistinata. Spored toa iskustvo, gi narekuvame korisni onie predmeti koi ni davaat postojana dobivka, a prijatni onie koi ni davaat pomalku ili pove}e trajno zadovolstvo. Samata vistina e predmet na na{ite èlbi samo zatoa {to ja smetame korisna, a se pla{ime od nea {tom pretpostavime deka moè da ni na{teti. Vrz svojata korisnost na vistinata ~ovekot gi zasnova svojata vrednost i svoite prava. Korisnosta e zna~i proben kamen na site sistemi, na misleweto i na postapkite na lu|eto. Taa e mera na po~ituvawe i qubov koi i gi dolìme na samata vistina. Najkorisnite vistini se najdostojni za po~ituvawe. Nie gi narekuvame golemi vistini onie {to najpove}e go interesiraat ~ovekoviot rod, a vistinite koi gi narekuvame jalovi i koi gi prezirame se onie ~ija korisnost se ograni~uva na zabava na nekolkumina ~ii idei, na~ini na ~uvstvuvawe i potrebine li~at na na{ite.977 Nakratko, korisnosta treba da bide edinstvena mera na ~ovekovite rasuduvawa. Da se bide korisen zna~i da se pridonese na sre}ata na drugite lu|e, da se bide {teten zna~i da se pridonese kon nivna nesre}a. Ako ~ovekot ja bara svojata sre}a vo sekoj moment na svoeto postoewe, toga{ toj moè da go odobri samo ona {to mu sozdava sre}a ili mu puà sredstva do nea da dojde.978 A sre}ata na sekoj ~ovek e sostavena spored negovata prirodna organizacija i okolnostite, navikite i vistinitite ili la`ni idei koi vlijaele na negovata formacija. Otamu, pak, {to taa organizacija i tie okolnosti ne se sekoga{ isti, ona {to e predmet na sakawe na eden mora na ist na~in da predizvika ramnodu{nost kaj drug i nikoj ne moè da bide sudija vo ona {to moè da pridonese za sre}ata na negoviot blièn. Interes pak, se narekuva predmetot za koj sekoj ~ovek spored svojot temperament i ideite koi nemu mu se svojstveni go vrzuva svoeto dobro. Od nego stanuva jasno deka interes e sekoga{ ona {to sekoj od nas go smeta nu`no za svojata sre}a.979 Od ova, isto taka, treba da se zaklu~i deka nitu eden ~ovek na
Holbah, P. Sistem prirode, Prosveta, Beograd, 1950, str. 495-496. Ibid, str. 148. 978 Ibid, str. 204. 979 Vo su{tinata na ~ovekot e da se saka sebesi, da saka da se odrì vo ìvot i da bara na~ini svojata egzistencija da ja napravi sre}na. Taka interesot ili zadovolstvoto da se bide sre}en e edinstvenata dviè~ka sila ne negovoto deluvawe. Ibid, str. 206-207. Vo ovaa smisla Holbah go veli i slednoto: Za da deluva na ~ovekot mu se nu`ni motivi i deluva dobro ili lo{o samo za da ja postigne svojata sre}a. Toa {to toj sudi deka e negova sre}a e negoviot interes. Ni{to toj ne pravi besplatno. Koga }e mu se skrati platata za negovite korisni dela toj e prisilen ili da stane isto tolku lo{ kako i drugite, ili da se naplati sam so svoite sopstveni race. Ibid, str. 212.
977 976
508
svetot ne e celosno bez interesi.980 Taka, koga }e re~eme deka interesot e edinstvena dviè~ka sila na ~ovekovoto deluvawe, nie so toa sakame da ukaème na faktot deka sekoj ~ovek na svoj na~in raboti na sopstvenata sre}a koja toj ja gleda vo odredeno ne{to, bilo da e vidlivo ili sokrieno, bilo da e vistinito ili ima|inareno i celokupniot sistem na negovoto odnesuvawe se stremi samo kon toa ne{to da go postigne.981 Pritoa, dobar i ~esen ~ovek e onoj komu vistinskite idei mu go pokaàle negoviot interes ili negovata sre}a vo takov na~in na dejstvuvawe koe drugite se prisileni da go sakaat i odobruvaat kako svoj sopstven interes.982 Doblesen ~ovek e onoj koj im dava sre}a na su{testvata koi se sposobni da mu vratat, koi se nu`ni za negovoto samoodrùvawe i koi raspolagaat so mo`nosti da mu pribavat sre}no postoewe. Da se bide doblesen ~ovek zna~i e da se uvidi svojot interes vo ona {to se soglasuva so interesite na drugite lu|e.983 Ottamu, doblesta, spored Holbah, ne e ni{to drugo, tuku ve{tina da se napravi sre}en sebesi so sre}ata na drugite.984
Interes na skràvecot e da sobira bogatstva, interes na rasipnikot e da gi rastura, interes na ambiciozniot ~ovek e da steknuva vlast, tituli i dostoinstvo, interes na skromniot mudrec e da uìva vo mir, interes na razvratnikot e neizbiraj}i da im se predava na site vidovi zadovolstva, interes na pretpazliviot ~ovek e da se vozdrì od ona zadovolstvo koi bi moèle da mu na{teti, interes na lo{iot ~ovek e po sekoja cena da gi zadovoli svoite strasti, interesot na doblesniot ~ovek e da pridonesuva so svoeto povedenie kon qubov i odobruvawe kaj drugite lu|e i da ne stoi ni{to {to bi go unazadilo vo negovite sopstveni o~i. Ibid, str. 205. 981 Ibid, str. 205. 982 Ibid, str. 206. 983 Ibid, str. 208. 984 Navistina nitu vo eden moment na svoeto postoewe ~uvstvitelnoto i razumno su{testvo ne moè da go izgubi od vid svoeto samoodrùvawe i svojata dobrodetel. Toa zna~i e dol`no da si obezbedi sre}a sebesi. Me|utoa, iskustvoto i umot nabrzo mu dokaùvaat deka toa bez pomo{ ne moè sebesi da si gi pribavi site onie ne{ta koi se nu`ni za negovata sre}a. Toa ìvee so su{testva ~uvstvitelni, razumni, zafateni kako i toj so svojaat sopstvena sre}a, no i sposobni da mu pomognat da dojde do onie predmeti koi gi saka za sebe. Zabeleùva deka ovie su{testva }e mu bidat nakloneti edinstveno ako go najdat svojot interes vo ona kon {to i toj se stremi. Ottamu, zaklu~uva deka zaradi svojata sre}a treba postojano da se odnesuva taka {to }e steknuva naklonost, odobruvawe, po~ituvawe i pomo{ na onie koi najdobro moàt da sorabotuvaat so negovite sfa}awa. Toj gleda deka ~ovek e toa {to e najnu`no za dobrodetelta na ~oveka i za da moè da se dovle~e do svoite sopstveni interesi deka mora da pravi taka {to toj }e gi najde svoite vistinski koristi vo pomagawe i ostvaruvawe na tie interesi. A da im se pruì vistinska korist na su{testvata od ~ove~ki rod e da se ima doblesti. Umniot ~ovek e zna~i
980
509
Ovde e zna~ajno da se istakne i toa deka sistemot na fatalizam, kako {to veli i samiot Holbah e izloèn na brojni kritiki. Edna od niv veli ako site postapki na lu|eto se nu`ni toga{ nemame pravo da gi kaznuvame onie koi postapuvaat lo{o, pa duri i da im se lutime, deka niv ni{to ne moè da im se prefrli i deka zakonite bi bile nepravedni koga protiv niv bi se izvr{uvala kazna, ili nakratko, deka ~ovekot vo toj sistem ne bi moèl da ima nitu zaslugi niti pogre{ki. Na toa Holbah odgovara, da mu se pripi{e nekomu odredeno povedenie pretstavuva taa postapka da se smeta negova ili toj za avtor na taa postapka. Spored toa, i koga }e se pretpostavi deka negovata postapka e efekt na odreden fakt koj e usloven so nu`nosta, prepi{uvaweto moè da se izvr{i vrz osnova na posledicite {to kako dobri ili lo{i (dostojni za po~it ili prezir) od tie postapki proizleguvaat za onie koi ja doìvuvaat. Zakonite postojat samo zaradi odrùvawe na op{etstvoto i spre~uvawe na lu|eto da im {tetat edna na drugi. Zakonite zna~i moàt da gi kaznuvaat onie koi go naru{uvaat op{testvoto ili koi postapuvaat {tetno kon drugite. Bilo ~lenovite na op{testvoto da se nu`no usloveni, ili da deluvaat slobodno, za zakonodvecot e dovolno da znae deka tie moàt da se menuvaat. Bez ogled na pri~inata na ~ovekovite dejstvija, op{testvoto zaradi svoeto samoodrùvawe smee da gi zastra{uva i kaznuva onie koi moàt da padnat vo isku{enie da mu {tetat ili vr{at postapki za koi op{testvoto smeta deka navistina go naru{uvaat negoviot mir, negovata bezbednost, negovata sre}a. A ako op{testvoto ima pravo na samoodrùvawe, isto taka, ima pravo da sozdade sredstva za toa svoe samoodrùvawe. Tie negovi sredstva se zakonite koi pred voljata na lu|eto postavuvaat motivi koi imaat svojstvo da gi odvratat od {tetni postapki: op{testvoto vo svoj sopstven interes mora da gi li{i lu|eto od mo}ta da mu na{tetuvaat. Od koi izvori i da doa|aat nivnite postapki, bilo da se tie slobodni ili nu`ni, otkako im gi izloìlo motivite {to se dovolno silni da moàt da deluvaat kako razumni su{testva, op{etstvoto gi kaznuva lu|eto, ako konstatira deka tie motivi ne moèle da gi sovladaat potticite na nivnata reasipana priroda. Toa prirodno gi kaznuva koga postapkite od koi gi odvra}a se navistina {tetni za op{etstvoto, ima pravo da gi kazni zaradi nivno dobro koga im naloùva, odnosno zabranuva ne{ta koi se soodvetni, odnosno sprotivni na prirodata na op{testvenoto su{testvo. Me|utoa, od druga strana, zakonot nema pravo da gi kaznuva onie na koi ne im gi pruìl nu`nite motivi {to moèle da vlijaat na nivnata volja. Toa nema pravo da gi kaznuva onie koi gi li{ilo od sredstva za opstanok, od mo`nosta da ja ostvarat svojata ume{nost i svoite talenti da rabotat za op{testvoto. Zakonot ne e praveden koga |i kaznuva za gre{kite koi tie morale da gi napravat od poprisilen da po~uvstvuva deka toa e negov interes da bide doblesen ~ovek. Ibid, str. 207.
510
trebata na svojata priroda ili poradi samoto ustrojstvo na op{testvoto. Zakonot e nepraveden i nerazumen koga gi kaznuva, zatoa {to gi sledele sklonostite na samoto op{testvo, na primer, koi javnoto mislewe i javnite ustanovi vo nego gi odgleduvaat.985 Najposle zakonot ne e praveden koga ne opredeluva kazni koi se srazmerni na storenoto zlo {to na op{etstvoto mu e naneseno. Kraen stepen na nepravda i na ludost e koga zakonot do taa mera e zaslepen {to gi kaznuva onie koi na op{etstvoto mu sluàt korisno.986 Vtoriot prigovor deka, pot~inuvaj}i se na nu`nosta, maksimite na fatalizmot nu`no vodat kon me{awe, ili duri i kon uni{tuvawe na poimite koi gi imame za pravednoto i nepravednoto, za dobroto i zloto, za zaslugata i nagradata, Holbah go otfrla so slednava argumentacija. Iako, vo seto {to go pravi ~ovekot postapuva nu`no, negovite postapki sekoga{ se pravedni, dobri i zaslu`ni koga se stremat kon vistinskata korist za svoite bli`ni i za op{etstvoto vo koe {to ìvee i tie ne moàt, a da ne se razlikuvaat od onie postapki koi navistina mu {tetat na dobroto na negovite sogra|ani. Op{testvoto e pravedno, dobro i dostojno za na{ata qubov koga na site svoi ~lenovi im pribavuva zadovoluvawe na nivnite fizi~ki potrebi, koga im dava
Lugeto, toa e ona {to nikoga{ nema dovolno pati da se povtori se nakloneti kon zloto samo zatoa {to izgleda deka s gi goni kon zlo. Nivnoto vospituvawe vo pove}eto dràvi ne e nikakvo. Na ~ovek od narodot mu se davaat samo sfa}awa na nezarbirlivi religii koi se slaba brana za sklonostite na ~ovekovoto srce. Zakonite zaludno mu dovikuvaat da se vozdrì od tu|oto dobro, negovata potreba vo nego vika u{te posilno deka treba da ìvee na smetka na op{testvoto koe za nego ni{to ne napravilo i koe go osuduva da tone vo siroma{tija i beda. Li{en i od najnu`noto, toj se odmazduva so kra`bi, grabeì i zlostorstva. Stavaj}i go svojot ìvot na kocka, toj odi kon toa da gi zadovoli bilo vistinskite ili izmislenite potrebi koi, s {to e okolu nego, go naveduvaat da gi zasaka. Vospituvaweto koe ne go dobil ne go nau~ilo da ja go vozdrùva svojot temperament. Bez ~uvstvo na pristojnost, bez na~ela na ~est, toj si vetuva sebesi da mu {teti na onoj del na op{testvoto koj za nego e ma}ea. Vo svojot zaens toj pove}e ne gi gleda nitu besilkite {to go ~ekaat. Vpro~em, negovite sklonosti stanale premnogu silni, negovite vkoreneti naviki pove}e ne moàt da se menuvaat, mrzlivosta go umrtvuva, o~ajot go zaslepuva, toj odi vo presret na sopstvenata smrt i op{testvoto so strogost go kaznuva zaradi fatalnite i nu`ni sklonosti {to toa vo nego gi porodilo ili barem koi, kako {to treba, toa od nego ne gi iskornilo i suzbivalo so motivi so koi bi bilo svojstveno da mu dadat ~esni sklonosti vo negovoto srce. Taka, op{testvoto ~esto kaznuva sklonosti koi toa samo gi predizvikalo i razvivalo, ili koi od negova nebre`nost dozvolilo da nikvat vo duhot. Toa postapuva kako nepravednite tatkovci koi gi kaznuvaat svoite deca zaradi manite {to decata pod nivno vlijanie gi steknale. Ibid, 153-154. 986 Ibid, str. 150-152.
985
511
bezbednost, sloboda nivnite prirodni prava: toa e ona od {to se sostoi seta sre}a koja op{testvoto moè da ja pruì. Op{testvoto pak, e nepravedno, lo{o i nedostojno za na{ata qubov koga pristrasno povlastuva pomal broj i e surovo za mnozinstvoto. Toga{ toa nu`no gi umnoùva svoite neprijateli kon sebe i gi prisiluva da im se odmazduvaat na prestapni~kite postapki koi toa e prisileno da gi kaznuva. Vistinskite poimi za pravednoto i nepravednoto, za moralnoto dobro i zlo, za vistinskata zasluga i ogre{uvawe ne zavisat od politi~kiot karakter na politi~koto op{testvo. Od korisnosta i od samata nu`nost na ne{tata proizleguva toa lu|eto sekoga{ da se prisileni da ~uvstvuvaat deka postojat odredeni na~in na deluvawe koi tie nu`no go sakaat i gi usvojuvaat kaj svoite sogra|ani i vo op{testvoto, kako i deka postoi eden drug na~in koi tie so svojata priroda se prisileni da go mraat i osuduvaat. Vrz samata na{a su{tina se zasnovani na{ite pretstavi za zadovolstvoto i bolkata, za pravednoto i nepravednoto, za doblesta i porokot. Edinstvenata razlika e {to zadovolstvoto i bolkata neposredno i vedna{ se ~uvstvuvaat preku na{iot mozok, a pogodnostite na pravdata i doblesta obi~no ni se pokaùvaat duri kako rezultat na sloèni razmisluvawa i iskustvoto, a nedostigot vo nivnata formacija i vo okolnostite vo koi ìveat ~estopati mnogumina gi spre~uva da gi steknat ovie iskustva, ili barem to~no da gi steknat.987 Tretiot prigovor {to mu se upatuva na sistemot na fatalizam e deka lu|eto gi sili kon zlostorstva i gi pravi ne~uvstvitelni za grià na sovesta. Na ovoj prigovor, Holbah odgovora deka dobriot i lo{iot ~ovek deluvaat pod vlijanie na motivite koi podednakvo se nu`ni. Tie se razlikuvaat samo spored organizacijata na svoite organizmi i ideite koi sebesi si gi sozdale za sre}ata i ottamu nie nu`no edniot go sakame, a drugiot go mrazime. Ottamu {to zakonot na na{ata priroda saka{e ~uvstvitelnoto su{testvo neprestano da raboti na svoeto samoodrùvawe, toj ne moè{e na lu|eto da im ostavi mo`nost da ja izbiraat slobodata pove}e da ja sakaat bolkata odo{to zadovolstvoto, porokot odo{to korista, zlostorot odo{to doblesta. Samata su{tina zna~i go obvrzuva ~ovekot da gi razlikuva postapkite koi nemu mu se polezni od onie koi mu se {tetni.988
Ibid, str. 154-155. Ibid, str. 155-158. Dobro vospitanite lica, veli natamu Holbah, gi steknuvaat ovie ~uvstva tokmu preku vospituvaweto. Ovie ~uvstva se zacvrsteni ili raskolebani so javnoto mislewe i praktikata, so primerite {to se imaat pred o~i. Vo rasipano op{testvo griàta na sovest ili ne postoi ili nabrzo is~eznuva, za{to lu|eto vo site postapki se prisileni sekoga{ da go zemat predvid sudot na svoite sogra|ani. Nikoga{ nie ne se sramime, nitu sovesta ne grize zaradi postapkite koi site gi odobruvaat ili site gi prezemaat. Pod rasipana vlada onie {to ~ezneat kon pari, dobivka i grabeì ne crve988 987
512
3. XEREMI BENTAM Spored Xeremi Bentam, sekoj prirodno se stremi kon zadovolstvo (ona {to mu e od korist) i izbegnuvawe na bolka (ona {to mu e {tetno). Toa e osnovniot zakon na koj mu e pot~inet psihi~kiot ìvot kako {to fizi~kata materija mu e pot~ineta na zakonot na gravitacijata.989 Ottuka, etikata nema za zada~a da odreduva nekoi svoi vrednosti, ne treba da postapuva normativno, bidej}i {to e dobro jasno se gleda od ona kon {to se stremat lu|eto, a toa e zadovolstvoto. Nejzinata zada~a se sostoi samo vo toa da gi pronajde pati{ta i kriteriumi na koj na~in posigurno da se dojde do zadovolstvoto, da go nau~i ~ovekot kako posigurno da presmetuva, kako da izbira i odlu~uva. Toa ottamu {to iako site zadovolstva sami po sebe se dobri, nivnite posledici
nat poradi niskost zardi kra`bite i grabeìte na koi so ìv primer se ovlasteni. Vo razvratna nacija nikoj ne crvenee zardi brakolomstvo. Vo suverena zemja ne se crvenee zaradi toa {to se ubiva poradi ne~ie sfa}awe. Taka griàta za na{ata sovest kako i vistinskite ili la`nite pretstavi koi gi imame za pristojnosta, doblesta, pravdata itn. se nu`na posledica na na{iot temperament modificiran od op{testvoto vo koe ìveeme. Ubiecot i kradecot, vo megusebniot ìvot, nemaat nitu sram, ni grià na sovest. Ibid, str. 156. 989 Toa e na~eloto na korisnost na Xeremi Bentam. Vo svojot "Voved vo na~ela na moralot i zakonodavstvoto" (1780), Bentam veli: "Prirodata go stavila ~ovekoviot rod pod vlasta na dva suvereni gospodari, na bolkata i zadovolstvoto. Samo tie moàt da ukaàt {to treba da pravime kako i da opredelat {to }e storime. Standardot na pravednoto i nepravednoto, od edna stana, i sinxirot na pri~inite i posledicite, od druga strana, se vrzani za nivniot prestol. Tie upravuvaat so nas vo s {to pravime, vo se {to kaùvame i vo se {to mislime: sekoj obid da se otfrli nivniot jarem }e posluì samo kako dokaz i potvrda na nivnoto postoewe. Nie na zborovi moè da se prepravame deka go otfrlame nivnoto vladeewe: no, vo stvarnosta seto vreme opstanuvame nivni podanici. Principot na korisnosta go podrazbira ovoj odnos na pot~inetost i go zema za osnova na onoj sistem ~ija cel e da izgradi zgrada na sre}ata so pomo{ na razumot. Onie pak sistemi koi se obiduvaat da go osporat ispituvaat znaci namesto setila i deluvaat vo temnina namesto pri svetlina. v. Tubi}, R. Britanska filozofija morala, Eri~ke teorije od XVII do konca XIX vijeka, Svjetlost, Sarajevo, 1978, str. 399-400. ...Dejstvieto {to eden ~ovek go prezema, sekoga{ e dejstvie za koe vo daden moment toj misli deka }e mu donese najgolemo mo`no zadovolstvo. Ispravna postapka, dejstvieto koj toj treba da go prezeme, e ona dejstvie koe navistina }e mu donese najgolemo zadovolstvo... Doblesta spored ovaa teorija e prosvetena sebi~nost, a grevot samo pogre{no presmetuvawe na sopstveniot li~en interes... Moeto sopstveno zadovolstvo i bolka opredeluvaat {to }e pravam, me|utoa najgolemata sre}a na najgolemiot broj lu|e operdeluva {to treba da pravam. Mabbott, J. D. Uvod u etiku, Nolit, Beograd, 1981, str 30 i 31.
513
moàt da bidat lo{i, t.e. bolni. Zatoa, va`no e da se najdat nekoi kriteriumi za presmetuvawe i odbirawe na zadovolstvata, a toa se: silinata (intenzitetot), traeweto, izvesnosta (stepen na sigurnost deka zadovolstvoto }e se postigne), bliskosta, plodnosta (izvesnost deka zadovolstvoto kon koe se te`nee }e bide izvor na novi zadovolstva), ~istotata (izvesnost deka zadovolstvoto nema da stane izvor na bolka) i brojot na licata na koi zadovolstvoto moè da se pro{iri. Zaedni~kiot vrven kriterium i cel na moralot, pravoto i na ìvotot moè da bide: najgolema sre}a na najgolem broj lu|e (maksimalizacija na zadovolstvata i minimizacija na bolkite).990 A na pra{aweto, zo{to ~ovekot treba da vodi smetka za sre}ata na drugite, Bentam go dava sledniov nesporno najdobar odgovor: za{to i samiot poedinec na toj na~in podobro }e go ostvari svojot interes i korist, za{to negoviot dobro sfaten interes mu naloùva da se zazeme za drugite lu|e.991 Bentam ja kritikuva{e teorijata za prirodnoto pravo i op{testveniot dogovor: ne moè da se zboruva za prirodnite prava, za{to pravata se deca na zakonot. Prirodnoto pravo e besmisla na {teki (nonsense on stilts), za{to pravata proizleguvaat od konkretnite situacii vo dràvata, a ne od prirodnite prava.992 Prakti~nite konsekvenNavedeno spored Pavi~evi}, V. Predgovor na deloto na Mil, Dz. S. Utilitarizam, Kultura, 1960, Beograd, str. IX-X. 991 Inaku, tokmu poradi vakviot stav, Bentam be{e nepravedno kritikuvan od strana na Marks kako apologet na burùasko-kapitalisti~kata praktika. Vidi: Marks, K. Kapital, BIGZ, Beograd, 1971. str. 237. 992 Centralna ideja na prirodnoto pravo be{e deka "pravednosta" na pozitivnoto pravo zavisi od negovata soglasnost so obrazecot koj se nao|a vo ~ovekovata priroda ili razumot. Pozitivnoto pravo ne se procenuva spored posledicite koi gi proizveduva vo zaednicata. Obzirite na korisnost ne se bez zna~ewe, me|utoa se razli~ni od barawata za pravda. Pravoto ima cel vo sebe: da ja efektuira idejata na pravdata. Ova me|utoa ne treba da se zeme vo zna~ewe deka sekoj zakon ima soodveten idealen obrazec vo razumot. Na{iot razum se ograni~uva sebesi na mal broj osnovni, o~igledni principi i pravednosta na opredelen zakon zavisi od toa dali zakonot moè da se smeta za dedukcija od osnovnite principi. Pritoa, filozofijata na prirodnoto pravo se izgraduva vrz intelektualnata intuicija, odnosno na ~uvstvoto na o~iglednost {to, se pretpostavuva, ja garantira ispravnosta na osnovnite principi, koi vo stvarnosta ne se ni{to pove}e od momenten dogmatski i pateti~en izraz na postojnata moralna i pravna svest. So utilitarizmot na Bentam se pojavi nov pristap. Toj saka{e da gi trgne site koncepcii za vrodeni idei ili apriorni vistini. Spored nego moralnata svest ne pretstavuva otkrovenie na ve~ni vistini, tuku ednostavno katalog na tradicionalni stavovi i predrasudi koi te{ko e da se otfrlat, za{to se vkoreneti vo svesta na lu|eto. Namesto dogmatski da go izdigne moralnoto ~uvstvo do apsolutno vaèwe, progresivnata teorija na moralot treba da
990
514
ci koi go predizvikuvaat pravoto sekoga{ mu prethodat na istoto, a ne od nekakvi generalni principi na pravoto. Od realnite zakoni proizleguvaat realni prava, a od ima|inarnite zakoni (prirodnoto pravo) ima|inarni prava. Moralnosta na utilitarizmot za ~ovekovite prava, vsu{nost, go menuva izvorot na nivnoto opravduvawe, a ne im se sprotivstavuva sodrìnski. Op{testveniot dogovor, pak e fikcija koja ne e vo sostojba da dade odgovor na pra{aweto za postoeweto i opstanokot na dràvnata vlast. Ottamu, Bentam smeta deka vladite treba da bidat ocenuvani spored toa dali se obiduvaat da promoviraat najgolema sre}a za najgolem broj lu|e, a ne spored povikuvaweto na po~ituvaweto na apstraktni individualni prava. Na toj na~in, kako prethodnik na pozitivizmot, Bentam me|u prvite ja izloìl idejata deka pravoto ne e ne{to {to ve}e postoi vo svetot i {to se otkriva so ispravniot um, tuku, deka nezavisno od toa dali e dobro ili lo{o, pretstavuva ~ove~ka tvorba koja lu|eto so svoja volja ja pridodavaat kon svetot vo koj ìveeat.993 Vrz taa osnova nastanala zamislata deka zakonite, odnosno pravoto se naredbi (zapovedi), zabrani ili odobruvawa na suvereniot zakonodavec, koi suverenot posredno ili neposredno preku pot~inetiot organ izre~no go izdava ili mol~e{kum go prifa}a i priznava. Negovite stavovi proizleguvaat od teorijata za maksimalizaciajata na sre}ata,994 spored koja zadovolstvoto ne e samo motiv, tuku
prodre do racionalniot princip koj se nao|a zad moralnoto ~uvstvo i upravuva so nego. Ovoj princip ne se zabeleùva jasno, tuku deluva pove}e nesvesno i instinktivno. Samo koga }e se iznese vo polna svest mo`no e da se pruì racionalna osnova na moralot i da se kritikuva i korigira moralnoto ~uvstvo, ako postoi opasnost toj da se iskol~i ili da stane stagnanten. Bentam smeta{e deka moè da go vostanovi ovoj princip vrz empiriska osnova zemaj}i ja predvid prirodata na ~ovekot. Site ~ove~ki stremeì se stremeì za sre}a. Sre}ata, spored toa, e dobra rabota po sebe i moralniot princip na povedenieto mora da ima za cel takvo povedenie koe proizveduva najgolem moèn zbir na sre}a vo svetot. Spored toa, vrednosta na povedenieto zavisi od posledicite koi gi proizveduva, mereno so odnosot na ~ove~koto zadovolstvo (sre}a) i bolka. Ros, A. Pravo i pravda, CID, Podgorica, 1996,str. 325. 993 Utilitarizmot na Bentam i dr. su{tinata na pravoto ja sveduva na sredstvo za ostvaruvawe na op{tata korist , koja se sostoi vo najgolema mo`na sre}a i blagosostojba za najgolem moèn broj lu|e. Kambovski, V. Filozofija na pravoto, str. 257-258. A negovata "Everybody to count for one, nobody for more than one," progresivno e naso~ena isklu~ivo so ogled na feudalniot sistem spored koj poedincite imaat razli~na vrednost i zatoa be{e idealna kako ideologija na gra|anstvoto. V. Tugendhat, E. op. cit. str. 283-284. 994 Bentamoviot najvisok princip na dejstvuvawe zapoveda da dejstvuvam na takov na~in vkupniot zbir na sre}ata vo svetot da bide {to e mo`no pogolem. Na toj na~in od mene se bara procenuvaj}i go dejstvuvaweto da ne zemam predvid dali dejstvieto mi pruà zadovolstvo mene ili na drugite. Ista
515
i cel na ~ovekovoto deluvawe.995 ôvekot se otkaùva od zadovolstvo samo toga{ koga o~ekuva pogolemo ili pova`no zadovolstvo. Spored toa, pri sekoe dejstvie treba da se presmetuva kolku toa dejstvie dava zadovolstva, a kolku nezadovolstva. Ako smetkata pokaùva vi{ok na zadovolsto, toga{ deloto e dobro, a ako pokaùva kusok, toga deloto e zlo (lo{o). Moralnoto deluvawe nastanuva po ocenata na deluvaweto so ogled na ostvarenata korist, interes, sre}a. Na samata ~ove~ka priteìna treba da mu se pripi{e na zadovolstvoto na drugite kako i na moeto sopstveno zadovolstvo, pa dejstvieto koe im e od korist na drugite ima prednost nad dejstvieto koe e korisno, no vo pomal stepen, za mene. Ros, A. Pravo i pravda, CID, Podgorica, 1996,str. 326. Spored ovaa teorija celta na sekoe razumno bitie e da dostigne najgolem stepen na sre}a. Toa e edinstvenoto na~elo spored koe se ramnat i mora da se ramnat lu|eto. Site motivi se reduciraat na eden osnoven motiv - li~niot interes, korist i najgolema sre}a. I najrasipanite i naj~esnite, spored Bentam imaat ednakvi motivi na povedenieto. Kako ednite, taka i drugite se obiduvaat da ja zgolemat svojata sre}a. I toga{ koga individualniot egoizam go naso~uva na op{testveniot, Bentam toa go pravi od utilitaristi~ki pri~ini. ôvekot se svrtuva kon drug ~ovek, za{to toa mu stanuva korisno. Toa go naveduva da go ublaì egoizmot. Za po~etok dovolno e ~ovekot da se pretstavi prividno neegoisti~en, a koga }e uvidi deka vakvoto pretvarawe e nesnosno i deka pri toa se izloùva na opasnost deka }e bide razotkrien, toj }e stane vo celosna smisla neegoisti~en. Taka od dobro sfateniot individualen interes se ra|a èlba da mu se napravi dobro na drugite lu|e, za{to so toa se postignuva sopstvenoto dobro. Toga{ i moralnoto delo dobiva op{to zna~ewe: dobro e sprema toa s {to go unapreduva op{toto dobro. Toa pretstavuva zbir na dobrata na poedincite. Spored toa celta na moralnoto deluvawe glasi: unapreduvaj go op{toto dobro ili raboti za {to pogolema sre}a na {to pogolem broj lu|e. Taka site postoe~ki odnosi vo celosot mu se podredeni na odnosot na korisnosta. Bentam misli deka glavnata zada~a na moralot i na zakonodavecot e da mu pokaàt sekomu {to e negova najgolema korist. Na toj na~in moralot se reducira na izmiruvawe "presmetka na zadovolstvoto i nezadovolstvoto." Moralot vo su{tina e aritmetika {to treba da presmeta koe povedenie i deluvawe dava najdobri rezultati i na ~ovekot mu nosi najgolema korist i sre}a. Kolakovi}, J. Historija novovjekovnih politi~kih teorija, Zrinski, âkovec, 1976, str. 220-221. 995 Po~etnata to~ka na Bentam e deka site ~ove~ki stremeì pretstavuvaat te`nenie kon zadovolstvo. Toa sekako ne zna~i deka lu|eto sekoga{ se odnesuvaat egoisti~no vo voobi~aena smisla, t. e. deka baraat korist za sebe bez da se griàt za interesite na drugite. Bentam nikako ne bi osporil deka ~ovek sposoben za neegoisti~ni, samo`rtvuva~ki ili herojski dela, predizvikani so ~uvstvio na simpatija za drugite. Toj samo veli deka takvite dela vo kraen slu~aj se usloveni od ~ove~kiot streme` za sopstveno zadovolstvo, imeno zadovolstvo od po~ituvawe na ~uvstvoto na simpatija za drugi. Ros, A. Pravo i pravda, CID, Podgorica, 1996, str. 326.
516
roda koja e pod vlasta na: bolkata, kaznata i zadovolstvoto, nagradata e organski svojstveno sfa}aweto za pravoto kako mehanizam na nagradi i kazni, za koe celesoobraznosta e pojdovno na~elo vo odreduvaweto na pravoto i nepravoto. Bentam, vsu{nost, go opi{a principot na korisnosta kako fundamentalen aksiom spored koj najgolemata sre}a na najgolemiot broj lu|e e merilo na ispravnoto i neispravnoto.996 Vo negovoto tolkuvawe na ovaa maksima, treba{e, me|u drugoto da se opravda vr{eweto na vlasta preku prisilni zakoni i da se opravda pokoruvaweto, no koga toa okolnostite go baraat i nepokoruvaweto na zakonot. Taka utilitarizmot stana i teorija za opravduvawe na vlasta i granica na vlasta.997 4. RUDOLF JERING Za razbirawe na koncepcijata za pravdata na Rudolf Jering va`no e najprvin da se istakne distinkcija {to vo deloto "Cel vo pravoto" od 1844 toj ja pravi me|u zakonot na kauzalitetot vo oblasta na prirodnite pojavi i zakonot na celta vo oblasta na ~ovekovoto povedenie. Toa razlikuvawe moè najednostavno da se sogleda od sledniov {ematski prikaz.
Na sovr{eniot sistem na zakoni mu e potrebna nekoja mera na sovr{enstvo za da se postavi cel: kriteriumot na dobroto koj go usvoi Bentam be{e korisnosta. Korisnosta e ona {to e korisno za ~ovekovite su{testva... Korisnosta e seto ona {to lu|eto go smetaat za dobro, ona kon {to dokolku im se ukaè prilika, bi se stremele. Toj pove}e go saka{e izrazot "sre}a" taka {to izrazite "korisnost" i "sre}a" se zamenlivi. Samiot Bentam veli: " Za princip na korisnosta, go smetam onoj princip koj ja odobruva i osuduva sekoja mo`na akcija vo soglasnost so tendenciite koi taa akcija ja poseduva da ja zgolemi ili smali sre}ata na liceto ~ii iteresi se vo pra{awe, ili so drugi zborovi, da ja ovozmoùva taa sre}a ili da ja popre~uva. Velam sekoja mo`na akcija i ottamu mislam ne samo na sekoja postapka na privatnoto lice, tuku i na sekoja mera na vlasta. Za korisnost se smeta ona svojstvo na sekoj predmet preku koj toj predmet ja pouspe{uva blagodetot, prijatnosta, dobroto ili sre}ata (site ovie nazivi vo ovoj slu~aj se sveduvaat na isto) ili ({to povtorno se sveduva na isto) go popre~uvaat slu~uvaweto na {teta, bolka, zlo ili nesre}a na onoj ~ii interesi se vo pra{awe. Ako se raboti za zaednica vo celina, zboruvame za sre}a na zaednicata: ako se raboti za nekoj opredelen poedinec, toga{ za sre}a na poedinecot. v. Tubi}, R. op. cit, str. 400. 997 Hart, H. Ogledi iz filozofije prava, PLAT, Beograd, 2003, str. 136.
996
517
Zakon na kauzalitetot pri~ina Causa efficiens zatoa {to nema posledica bez pri~ina Zakon na celta volja uslovena od celta Causa finalis Za takva volja stanuva zbori i pri situacii na postapka (sredstvo) za da Quod met (sakav za{to bev prisilen (Paulus) primer: kradam za da gi prehranam decata nema postapka bez cel cel (insters) zadovolstvo bolka prisilba dol`nost nalog na zakon bez svest ludak od navika posledica (zaradi minatoto)
Spored u~eweto za dovolnata pri~ina, veli Jering, ni{to vo svetot ne se slu~uva samo od sebe (causa sui), tuku s {to se slu~uva, t.e. sekoja promena vo ~uvstvitelniot svet e posledica na nekoja prethodna druga promena, bez koja taa smata ne bi nastanala. Ovaa okolnost koja {to ja postulira samoto mislewe, a iskustvoto ja potvrduva, kako {to e poznato, ja narekuvame zakon na kauzalnosta. Ovoj zakon vredi i za voljata. Bez dovolna pri~ina nekoe razdviùvawe na voljata ne moè da se zamisli, isto kako ni razdviùvaweto na materijata: slobotata na voljata vo smisla deka voljata moè spontano da se razdviì bez nikakva pri~ina koja na toa ja goni e Minhauzen koj sam sebesi se izvlekuva od kalta vle~ej}i se za pramen od svojata kosa. Zna~i dovolna pri~ina e potrebna za voljata, ba{ kako i za prirodata. Me|utoa, kaj prirodata, pri~inata e od mehani~ki vid: pri~inata (causa efficiens), a kaj vojlata od psiholo{ki vid: cel (causa fianlis). Kamenot ne pa|a za da padne, tuku zatoa {to mora, t.e. zatoa {to mu e istrgnata podlogata, me|utoa ~ovekot koj deluva toa ne go pravi poradi ne{to "zatoa {to," tuku zatoa "za da" - za so toa ne{to da postigne. Ova "za da" za voljata e isto taka neizostavno, kako "zatoa {to" za kamenot: kako {to dvièweto za kamenot ne e mo`no bez pri~ina, taka ne e mo`no nitu dvièweto na voljata bez cel. Vo prviot slu~aj zboruvame za mehani~ki (zakon na kauzalnosta), a vo vtoriot za psiholo{ki zakon na kauzalnosta (zakon na celta). Zakonot na kauzalnosta glasi: nema proces vo nadvore{niot ~uvstvitelen svet bez nekoj prethoden koj go pri~inil ili nema posledica bez pri~ina. Zakonot na ce-
518
lta glasi: nema sakawe, ili {to e isto, nema postapka bez cel.998 ...Negativno izrazeno toa zna~i: sakaweto, vnatre{niot proces na obrazuvaweto na voljata ne potpa|a pod zakonot na kauzalnosta, dviè~kata pri~ina za voljata ne e pri~inata, tuku celta. Me|utoa, ostvaruvaweto na voljata, nejzinata pojava vo ~uvstvitelniot svet spa|a pod zakonot na kauzalnosta. Onoj prv stadium na voljata e vnatre{en, a onoj vtoriot nadvore{en.999 Za Jering, celta - odrùvawe na ìvotot go predizvika imotot (bez imot nema obezbeduvawe na idniot ìvot). Nivnata zaedni~ka cel potoa doveduva do pravoto (bez pravo nema obezbeduvawe na ìvotot i imotot).1000 Pravdata pak, e ona {to im odgovara na site, pri {to site moàt da opstanat.1001 Op{testvoto ima kolku pravo, tolku i dol`nost na interesot na individualniot egoizam da mu go sprotivstavi sopstvniot interes. Interesot na op{testvoto e naso~en kon toa {to mu odgovara ne samo na poedinecot, tuku na site, pri {to site moàt da opstanat, a toa ne e ni{to drugo tuku - pravda.1002 A ako interesot na
Jering, F. R. Ciq u pravu, CID Podgorica, 1998, str. 17. ... Nadvore{nata priroda, pra{ana za pri~inata na nejzinite procesi go upatuva nanazat onoj koj pra{uva, a voljata nanapred, prvata odgovata so quia, a vtoata so ut. str. 18. 999 Ibid, str. 20. 1000 Prvata cel na voljata so koja se sre}ava ~ovekot odnapred mu ja opredelila prirodata sosema ednakvo kako i na ìvotnite: toa e odrùvawe na sopstveniot ìvot. Nelagodnosta i bolkata go u~at {to mu se protivi na negovata volja i go gonat toa da go odbegnuva: lagodnosta i zadovolstvoto i ~uvstvoto na zdravje mu donesuvaat izvesniost deka im odgovoril na uslovite na svojot ìvot... Me|utoa griàta za naredniot den predizvikana so gor~livoto iskustvo preku koe ~ove{tvoto pominalo vo eden period koga prirodata pove}e ne nudela s vo dovolen oblik, a ~ovekot da ne moral da traga za toa, e prvobitniot prakti~en motiv na imotot, toa e streme` naso~en ne samo kon dobivawe na momentnite potrebi, tuku na dobivawe i natrupuvawe na sredstva za ìvot koi duri vo idnina }e bidat potrebni. So toa doa|ame do vtoriot vid samopotvrduvawe: ekonomskiot... Celta na odrùvaweto na ìvotot ja predizvika sopstvenosta - bez sopstvernosta nema obezbeduvawe na idninanata na ìvotot: nivna zaedni~ka cel potem doveduva do pravoto - bez pravoto nema obezbeduvawe na ìvotot i sopstvenosta. Ibid, str. 41-42. 1001 Ibid, str. 70. 1002 Ibid, str. 72. Kako svoevidna napravda koja proizleguva od sprotivstavenite interesi na dràvata i poedinecot Jering go naveduva sledniov primer. Vo nekoi severnoamerikanski dràvi vo koi vladee{e ropstvo do gra|anskata vojna pod zakana so smrtna kazna be{e zabraneto crncite da se pou~uvaat na ~itawe i pi{uvawe... Ako robot moè da ~ita i pi{uva toj }e prestane da bide zapre`no ìvotno, }e stane ~ovek, }e gi istakne svoite ~ove~ki prava i so toa }e go zagrozi na{iot op{testven poredok sozdaden vrz ust998
519
site bara izvesen poredok, toga{ najprvo mora da se znae dali toj interes e dovolno silen samiot da vospostavi poredok i vo toj slu~aj ne e potreben zakon i nitu na eden zakon ne mu e potrebno da nareduva brak ili da zabranuva samoubistvo.1003 Spored Jering, samata priroda na ~ovekot mu go pokaàla patot po koj mora da trgne za nekoj drug da pridobie za svoite celi, patot na povrzuvawe na sopstvenata cel so tu|iot interes. Vrz ovaa formula se zasnova celokupniot na{ ~ove~ki ìvot: dràvata, op{testvoto, trgovijata i komunikaciite. Koopereacijata na pogolem broj lu|e zaradi ista cel se ostvaruva samo taka {to interesite na site na krajot se steknuvaat vo ista krajna to~ka. Moèbi nikoj od niv pred o~i ja nema celta kako takva, tuku samo svojot sopstven interes, me|utoa poklopuvaweto na nivnite interesi so op{tata cel, doveduva do toa, trudej}i se samo za sebe, sekoj istovremeno da raboti i za op{tata cel.1004 Organizacijata na dràvnata cel ja karakterizira mnogu {iroka primena na pravoto. Dali so toa vo ramkite na ova podra~je polugata na egoizmot ili interesot se proglasuva za nedovolna ili izli{na? Nikako, za{to samoto pravo, iako na svoeto zname ja nosi devizata na nu`nost, sepak e prisileno da se obra}a kon interesot, t.e. na slobodnoto postapuvawe po sopstven izbor, i vo najgolemiot broj slu~ai svojata cel ja postignuva samo so toa {to proizveduva interes na svojata strana. Zlostornikot ne se griì za celta na dràvata ili op{testvoto, nego kon negovoto delo go vodat samo negovata sopstvena cel, negovata strast, pakosta, pohotlivosta, nakratko: negoviot interes. A tokmu toa e presmetano sredstvo so koe dràvata gleda da se odbrani od nego: kaznata. Za{to kaznata mu doviknuva: odi po svojot interes, me|utoa gledaj na koja strana toj prete`nuva, za{to ja frliv kaznata na eden tas. Ako ova sredstvo tolku ~esto ja izneveruva svojata slu`ba, i pokraj toa {to kaznata e odmerena dovolno visoko, toa najmnogu se zasnova vrz toa {to zakanata so kazna e samo ~ista zakana, na ~ij psiholo{ki uspeh vo oddelen slu~aj bitno vlijae presmetkata na zlostornikot za verojatnosta vo odnos na otkrivaweto na negoviot akt.1005 Natamu Jering veli deka spored Kant, ~ovekot treba da ispolnuva dol`nost bez ogled na sebesi, t.e. zaradi nekoja subjektivna cel, tuku zaradi objektivnata cel. Kantoviot kategori~ki imperativ vrz koj se zasnova celokupnoto negovo u~ewe za moralot, na voljata upatuva barawe da se razdviùva bez nikakov interes, pottiknata edinstveanovata na ropstvoto. Tamu kade {to ìvotot zavisi od mrakot, vnesuvaweto svetlost e zlostorstvo koe zasluùva smrt. Ibid, str. 196. 1003 Ibid, str. 70. 1004 Ibid, str. 31-32 1005 Ibid, str. 33. Vo ova smisla e interesno i zabeleùvaweto na Jering deka "prisilbata deluva samo dodeka kam{ikot e na vidik, a nagradata neprestano." str. 72.
520
no od formalniot princip na sakaweto voop{to bez ogled na posledicite koi ottamu se o~ekuvaat. Voljata e li{ena od site pobudi koi bi moèle da se javat pri izvr{uvaweto na koj i da e zakon, i ottamu kako edinestven princip koj treba da mu sluì na voljata preostanuva op{tata zakonitost na postapkite. Imperativot ja isklu~uva sekoja premisa na nekoj interes kako pobuda. Moralniot zakon ne smeeme da go barame vo ~ovekovata priroda (vo ona subjektivnoto), nitu vo okolnostite na svetot (vo ona objektivnoto), i pritoa ne smeeme da pravime ni najmali pozajmici od poznavaweto na ~ovekot, t.e. od antropologijata. Zna~i, ~ovekot kon deluvawe treba da go naveduva eden ~ist poim ni{to drugo. Vo taa smisla, istaknuva Jering, kolku {to moème da se nadevame deka zapre`na kola }e razdviìme od mesto so pomo{ na predavawe za teorijata na dvièwe, tolku ~ovekovata volja }e ja razdviìme so pomo{ na kategori~kiot imperativ... Potreben e realen pritisok za taa da se radviì. Takviot relen pritisok za ~ovekovata volja e interesot.1006 Pritoa, Jering ispravno go objasnuva interesot kako li~na zainteresiranost za celta, kako e neizostaven uslov za sekoja postapka. Deluvawe bez interes e isto tolku apsurdno kako deluvawe bez cel, toa e psiholo{ka nemo`nost. Vo taa smisla, spored Jering, vo pravo e [openhauer koga veli: "Sakawe bez interes e sakawe bez motiv, zna~i posledica bez pri~ina." Inaku, interesot moè da bide mnogu mal i mnogu oddale~en, me|utoa nekoj interes sekoga{ mora da postoi ako celta treba da stekne mo} nad voljata.1007 Po seto ova Jering go izloùva svojot stav za pravdata i pravednosta koja ja deli na formalna i materijalna ednakvost. Spored nego,
Ibid, str. 36. Da ispitame dali kaj samoodre~uvaweto e poinaku, dali volata kako {to toa Kant go o~ekuva od nea e sposobna ovde da se razdviì bez kakov i da e interes. Se `rtvuvam za svoite deca, za svoite prijateli, za op{to korisna svrha, me|utoa ne za persiskiot {ah, ne za izgradba na nekakov hram vo Indija. Moeto samoodre~uvawe nema taka naslepo da se vpregne za da mu bide potaman sekakva cel: toa vr{i kritika, toa pravi razlika me|u celite. Tie mora da imaat nekoj odnos sprema mene ako treba za niv da se zagrejam. Protestantot nema da dava prilozi za zdruènieto na Prius, nitu katolikot za zdruènieto na Gustav Afolf, za celosno nepoznat ~ovek nema da go storam ona {to i za blizok prijatel... Onoj koj deluva ne se stremi kon du{evno zadovolstvo {to storil dobro delo - toa bi bilo samo ladno zadovoluvawe na dol`nosta bez toplina na srceto, tuku za zadovolstvo po sebe celosno li{eno od razmisluvawe {to toa dobro uspoealo vo li~nosta na drug, toj se stremi kon radosta poradi tu|a sre}a. Zna~i, sepak nekoja nagrada! - }e izvika egoistot: spored toa isto taka egoizam... Sumarno zemeno: "ne postoi deluvawe za drugite kaj koe subjektot ednovremeno ne saka ne{to i za sebe. Ibid, str. 38-39. 1007 Ibid, str. 37.
1006
521
prakti~nata cel na pravednosta e ednakvost. Celta na materijalnata pravednost e vnatre{na ednakvost, t.e. ramnoteà me|u zaslugata i nagradata, me|u kaznata i vinata, a celta na formalnata pravednost e nadvore{na ednakvost, t.e. ramnomernost vo primena na edna{ postavenata norma na site slu~ai. Re{avaweto na prvata zada~a vo dràvata e na zakonodavecot. Me|utoa, tamu kade {to toa okolnostite go dozvoluvaat i baraat, toj moè na sudijata da mu dade upatstvo samiot da go primenuva spomnatoto merilo na vnatre{nata ramnoteà, so {to toa merilo za sudijata dobiva karakter na formalna obvrzanost. Zada~ata na sudijata se iscrpuva vo re{avaweto na drugata zada~a (pravosudstvoto)... Poimot na pravednost e ograni~en na onie vlasti za koi mislata za ednakvosta vo pravoto e merodavna: na zakonodavecot i sudijata... Zna~i, na~eloto na ednakvostvo pravoto e ona vrz {to se zasnova poimot na pravednosta. Pa {to e toa tolku golemo vo ednakvosta koga najvisokiot poim na pravoto - a toa e pravednosta - ja merime spored nea? Zo{to pravoto bi trebalo da se stremi kon ednakvosta, koga celata priroda ja negira? I koja vrednost ja ima ednakvosta nezavisno od sekoe nejzino sodrìnsko odreduvawe? Ednakvosta moè da bide i ednakvost na bedata. Dali za zlostornikot e uteha ako znae deka kaznata koja go stignala }e gi pogodi i site drugi vo ista polo`ba? Se ~ini deka baraweto za ednakvost ja ima svojata krajna pri~ina vo edna grda crta na ~ovekovoto srce, vo zlobata i zavista - nikomu ne treba da mu e podobro ili pomalku lo{o odo{to mene, ako jas ìveam vo beda, neka ìvee i sekoj drug! Me|utoa, nie vo pravoto ne ja sakame ednakvosta, zatoa {to taa po sebe bi bila ne{to posakuvano (za{to taa voop{to ne e toa, i svetot se pogriìl za toa i pokraj seta ednakvost na pravoto od iljadnici izvori da se probiva neednakvosta), tuku ja sakame zatoa {to taa e uslov za blagosostojbata na op{testvoto. Koga tovarot koj{to op{testvoto mu go nametnuva na svoite ~lenovi bi bil neednakvo podelen, ne bi trpel samo onoj del koj premnogu e optovaren, tuku bi trpelo i celoto op{testvo, teì{teto bi bilo pomesteno, ramnoteàta naru{ena, a prirodna posledica na toa e op{testvena borba so cel vospostavuvawe na ramnoteà, eventualno i krajno opasno zagrozuvawe i potresuvawe na postojniot op{testven poredok.1008 Nadvore{nata, apstraktna, mehani~ka ednakvost na sekoj u~esnik (na oddelnite poedinci) mu priznava sosema ednakov del kako i na drug.1009 Ovaa ednakvost s meri so isto merilo: malite i golemite, bogatite i siroma{nite, decata i vozrasnite, pametnite i glupite. So toa {to ona {to e neednakvo go tretira kako ednakvo vo stvarnosta, taa doveduva do najgolema neednakvost (summum ius summa iniuria). Vo toj slu~aj op{testvoto ne moè da opstane: toa bi zna~elo da se negi1008 1009
Ibid, str. 165-166. Ibid, str. 166.
522
raat razli~nostite koi vo negovite ramki navistina postojat i mora da postojat. Braweto za takva ednakvost ne bi bila ni najmalku podobro odo{to koga site delovi na ~ovekovoto telo bi sakale da bidat celosno ednakvo oformeni: tie mora da bidat razli~ni za da moè da stane zbor za telo. Istoto e i so op{testvenoto telo.1010 Vnatre{nata, relativna, geometriska, ednakvost, go meri udelot spored ona {to sekoj pridonesuva: ideja za ramnoteà me|u vloùvaweto i dobivkata - ideja za ekvivalent.1011 Ednakvosta koja treba da se ostvari vo op{testvoto moè da bide samo relativna: ramnomernost me|u sposobnostite za postignuvawe na rezultatot i naloèniot rezultat, me|u zada~ata i sredstvoto za negovo re{avawe, me|u zaslugata i nagradata, me|u vinata i kaznata. Nejzinata lozinka glasi: suum cuique - suum odmereno spored svoevidnosta na postapkite. Vrz toa se zasnova poimot na vistinskata pravda. Ednakvosta kon koja taa se stremi e ednakvost na samiot zakon, ramnoteà me|u odredbite na zakonot i negovite pretpostavki. Praveden go narekuvame onoj zakon kaj koj spored na{a ocena postoi ovaa ramnoteà, nepraveden onoj kaj koj ne ja zabeleùvame. Nepraveden e zakonot koj na siromaviot mu nametnuva isti tovari kako i na bogatiot, za{to toj ja previduva razlikata vo sposobnosta za postignuvawe na rezultatot, nepraveden e zakonot koj lesniot zlostor go kaznuva so ednakva kazna kako i te{kiot, za{to ja ignorira ravnomernosta me|u zlostorot i kaznata, nepraveden e onoj zakon koj nepresmetliviot ~ovek go tretira ednakvo kako i presmetliviot, za{to ne vodi smetka za momentot na vinata.1012 Op{testvoto koe saka da napreduva mora da bide sigurno deka negoviot oddelen ~len }e mu bide celosno predaden na op{testvenata cel i za taa cel toa mora da mu obezbedi celosen ekvivalent za negovata sorabotka: ako toa ne go stori, toa ja zagrozuva sopstvenata cel, interesot na o{teteniot ~len slabee pred ostvaruvawe na zaedni~kata cel, negovata revnost i negovata energija se ko~at, edna od polugite na ma{inata otkaùva i na toj na~in i samata ma{ina zastanuva. Neednakvosta vo raspredelbata na prednostite na op{testvoto i so toa predizvikanoto o{tetuvawe na poedinecot e o{tetuvawe na samoto op{testvo. Prakti~niot interes na opstanokot na op{testvoto i napeduvaweto na op{testvoto, zna~i e ona {to mu go diktira na~eloto na ednakvosta vo ovaa smisla, a ne apriorniot, kategori~ki imperativ na nekoja ednakvost koja bi trebalo da se ostvari vo site ~ove~ki odnosi. Koga iskustvoto bi pokaàlo deka toa moè podobro da opstane pri neednakvost, toga{ neednakvosta bi zasluùvala prednost.1013 [to se odnesuva do razlikata me|u dobroto i zloto zaloèni vo
1010 1011
Ibid, str. 167. Ibid, str. 166. 1012 Ibid, str. 167. 1013 Ibid, str. 166.
523
poimot na pravdata, taa spored Jering ne se nao|a vo ne{tata po sebe, tuku proizleguva duri od odnosot na ne{tata i postapkite sprema ~ove~kite celi: tie vo sebe sodràt sud za celta. Dobroto od stanovi{te na poedinecot e ono {to odgovara na nejzinite celi, a dobro vo op{testvena, t.e. vo moralna smisla e ona {to preku iskustvoto se pokaàlo kako korisno za celite na op{testoto, dodeka lo{o ili zlo e ona {to se pokaàlo deka |i popre~uva ili deka im na{tetuva. Ne{tata (kaj moralnosta - postapkite na lu|eto)1014 ne se po sebe dobri ili lo{i, tuku primenlivosta za na{ite celi e meriloto spored koe go opredeluvame ova nivno svojstvo. Narekuvaj}i gi ne{tata ili postapkite dobri ili lo{i, nie ne{to {to svojata pri~ina ja ima vo nas go proecirame kako svojstvo za niv, kako toa da e ne{to {to im e imanentno... Taka, dobroto i zloto se nao|aat samo vo subjektot koj za ne{tata sudi od stanovi{teto na svoite celi, t.e. spored merata na svojata li~ost: za{to toj mu gi propi{uva tie celi. Samo koga za osnova go zememe voobi~aeniot vid na ~ovekovite potrebi i celi dospevame dotamu izvesni ne{ta da gi ozna~ime kako apsolutno dobri, a drugi kako apsolutno lo{i. Me|utoa, deka meriloto i ovde e ~isto subjektivno jasno se gleda vrz osnova na faktot deka ovaa sprotivnost poradi nekoi posebni promeni na subjektivnite odnosi moè sosema da go presvrti: {to e dobro moè da stane lo{o, {to e lo{o - dobro: silno vino za zdrav ~ovek e melem, za bolniot otrov, otrovot za prviot e lek za vtoriot - so potrebata se menuva i meriloto za dobroto i zloto. Toa vaì i za moralnoto dobro i zlo. Ne postoi nitu edna postapka koja po sebe bi bila lo{a. Toa ne e nitu ubivaweto ~ovek: vo vojna toa e dol`nost, vo nevolja dozvoleno. Toa ne se nitu nevistinata, zabludata, prepravaweto za niv vo vojna vaì istoto {to i za ubivaweto: tie tuka kako voeno lukavstvo se dozvoleni i se baraat. Toa ne e nitu razoruvaweto na tu|ata sopstvenost: pri vonredna sostojba, na primer, pri poàr toa e dozvoleno, a isto taka povtorno vo vojna, dokolku toa go bara interesot na onoj koj ja vodi vojnata. Ako sprotivnosta se menuva spored ~ovekovite polo`bi i celi kade ostanuva boèmnata objektivna imanencija na dobroto i zloto? Samo okolnosta {to pred o~i gi imame redovno i normalno formiranite ~ove~ki potrebi i celi, pa spored toa go kroime svojot sud za dobroto i zloto, moèla da dovede do prividot deka sprotivnosta me|u dobroto i zloto se nao|a vo ne{tata. Koga od mislite }e ja otstranime ~ovekovata cel ne{tata ostanuvaat ni dobri ni lo{i kako {to go nema ni crvenoto, sinoto, crnoto, beloto bez ~ovekovoto oko, nitu slaOd izrazite moralen i nemoralen izrazite dobar i zol (lo{) gi razlikuvame so toa {to prvata sprotivnost go naglasuva vnatre{niot moment na povedenieto, subjektivnoto nastrojuvawe od koe toa proizleglo, a vtorata, nadvore{niot ili objektivniot moment: povedenieto koe toa dejstvie go predizvikalo. Ibid, str. 350.
1014
524
tkoto, kiseloto, gor~livoto bez ~ovekoviot jazik: sprotivnosta me|u dobroto i zloto proizleguva edinstveno od celta. Ottamu proizleguva deka dobroto i zloto ili lo{o vo fizi~ka i vo moralna smisla se nao|aat vo ist red. Dobro vo fizi~ka smisla go narekuvame ona {to na na{eto telo ili na na{eto ~uvstvo na prijatnost mu godi, a zlo ili lo{o ona {to ni {teti ili ni e neprijatno. Op{testvoto od svoe stanovi{te sosema na ednakov na~in vo odnos na ~ovekovoto dejstvuvawe dobro vo moralna smisla go narekuva ona {to go pottiknuva negovoto postorewe, a lo{o ili zlo ona {to mu nanesuva {teta.1015 Pritoa, ako ne e potrebno sekoj poedinec, a vo ìvotot na narodite sekoja generacija odnovo da doa|a do ova iskustvo, pri~inata se sostoi samo vo toa {to se koristi so iskustvoto na drugite. 1016 5. XON STJUART MIL Nasproti Kant i na site rigoristi kakvi {to bea stoi~arite, Xon Stjuart Milgo nadogradi u~eweto {to vo svoeto istoimeno delo od 1867, tokmu toj go nare~e utilitarizam.1017
Ovde e interesno da potsetime deka sored Aristotel "Dobro e ona poradi ~ie{to prisustvo ~ovek se ~uvstvuva prijatno i poradi {to e samozadovolen. Dobrata za koi se ima op{ta soglasnost deka se dobri se slednite: blagosostojba, nekoi svojstva: doblestite na du{ta (hrabrost, pravednost, vozdrànost, {irokogradost, vozvi{enost) i doblestite na teloto (zdravje, ubavina), ponatamu bogatstvoto, ~est, slava; nekoi sposobnosti (za govorewe i za umnost)... Nekakvo dobro e i zemaweto pogolemo namesto pomalo dobro, kako i zemaweto pomalo lo{o namesto pogolemo... Ima i drugi dobra koi se sporni, za koi nema op{ta soglasnost. Takvo e, na primer, ona dobro {to e sprotivno na lo{oto, ili dobro e ona {to ne e preterano, dobro e ona {to zasluùva pofalba, ili ona {to nekoj go po~ituva pove}e od drugite sli~ni ne{ta, dobro e ona {to slobodno se izbira, potoa i ona {to se posakuva, ona {to gi raduva prijatelite, ona {to odbiraat da go pravat onie na koi im se voshituvaat. A i zadovolstvo nu`no e nekakvo dobro, za{to site ìvi su{estva po priroda go posakuvaat... Op{to zemeno dobro e ona {to slobodno se izbira. A najgolemo dobro e ona kon koe osobeno e naso~en, na primer, za onie koi ja qubat pobedata toa e najgolemo dobro taa e najgolemo dobro, za ~estoqubivite toa e ~esta, a za srebroqubivite toa se parite, ili nakratko, za sekoja edinka e dobro ona {to gi ostvaruva ne{tata {to se vo negov interes." Aristotel, Retorika, str. 58-67. 1016 Jering, F. R. op. cit. str. 348-349. 1017 Vo prvoto osnovno zna~ewe utilitaristi~ka e sekoja eti~ka teorija spored koja dobrite i lo{ite posledici na na{ite postapki se edinstvenoto merilo na nivnata moralnost. Vo ova generi~ko zna~ewe na zborot, utilitarizam e isto {to i konsekvencionalizam ili teleolo{ka etika. Vo vtoroto, potesno zna~ewe, utilitarizmot gi ozna~uva eti~kite doktrini kakvi {to
1015
525
Vo baraweto na prviot princip na moralnosta, kriteriumot na ispravnosta ili neispravnosta, summum bonum, ili {to se sveduva na isto, vo baraweto na osnovite na moralitetot, a ottamu i na pravdata1018 Mil poa|a od kritikata na induktivnata eti~ka teorii na Kant i induktivnata eti~ka teorija na Hjum. Ovie teorii se soglasuvaat vo toa deka moralnosta na nekoe oddelno dejstvie ne e rabota na neposredno zabeleùvawe, tuku na primena na eden zakon na poedine~en slu~aj. Tie, isto taka, vo golema mera priznavaat isti moralni zakoni, me|utoa se razijduvaat kako vo pogled na nivnata evidentnost, taka i vo pogled na izvorite od koi poteknuva nivniot avtoritet. Spored prvoto mislewe, principite na moralot se evidentni a priori, pa ne baraat ni{to drugo odo{to razbirawe na zna~eweto na soodvetnite termini za da naredat da se soglasime so niv. Spored vtoroto u~ewe, ispravnoto i neispravnoto, ednakvo kako vistinata i lagata, se rabota na posmatrawe i iskustvo. Me|utoa i dvete u~ewa ednakvo dràt deka moralnosta
se na Bentam ili na Mil - doktrini spored koi stepenot vo koj na{ite postapki pridonesuvaat kon postignuvawe na zadovolstvo odnosno sre}a, se edinstven kriterium na nivniot moralen status. Utilitarizmot vo ovaa vtora smisla e samo edna varijanta na utilitarizmot vo prvata generi~ka smisla: varijanta vo koja dobroto i lo{oto se opredeluvaat so poimite na sre}ata i nesre}ata, zadovolstvoto i bolkata. Ovaa hedonisti~ka varijanta vo tekot na istorijaat be{e najvlijatelna. Primotrac, I. Savremene kritike utilitarizma, Ideje, Beograd, 1980/2-3, str. 119-120. Vo vrska so utilitarizmot vo prvoto zna~ewe treba da se pravi distinkcija me|u utilitarizam na postapki ( act utilitarianisam) i utilitarizam na pravila (rule utilitarianism). Dokolku pod postapki vo formulacijata na osnovniot princip na utilitarizmot podrazbirame poedine~ni postapki imame eti~ka teorija koja naloùva vo moralnoto rasuduvawe i odlu~uvawe da se rakovodime so dobrite, odnosno lo{ite posledici na sekoja poedine~na vo dadena situacija mo`na postapka. Ako pak pod postapki se misli na klasa na postapki, stanuva zbor za utilitarizam na pravila - teorija spored koja za moralnosta na oddelni postaki se odlu~uva so nivno podveduvawe pod soodvetni moralni pravila, t.e. pravila koi izvesni klasi na postapki gi opredeluvaat kako moralno ispravni ili neispravni, obavezni ili zabraneti. Ovie pravila od svoja strana se zasnovani vrz utilitaristi~ki pri~ini - nivnoto po~ituvawe ima podobri posledici od nivnoto kr{ewe, odnosno od povedenie spored nekoi alternativni pravila. (Ottamu spored utilitarizmot na postapki osnovniot princip na utilitarizmot na poedine~ni postapki se primenuva neposredno, a spored utiliratizmot na na pravilata posredno - so posredsatvo na moralnite pravila, ovie dve varijanti na utilitarizmot ponekoga{ se ozna~uvaat kako neposreden i posreden utilitarizam. Ibid, str. 120. 1018 Poimot summum bonum (najvisoko dobro), Aristotel go sfa}a{e kako vrhovno i seopfatno dobro (agathon) koe go izedna~uva so sre}ata i go definira kako ne{to kon {to kone~no i vo celina se stremi ~ovekot.
526
mora da se deducira od principi, pa intuitivnata {kola isto taka re{itelno kako i induktivnata tvrdi deka postoi nauka za moralot. Sepak, tie retko se obiduvaat da sostavat lista na ovie principi a priori koi treba da sluàt kako premisi na taa nauka, a u{te poretko se trudat tie razli~ni principi da gi svedat na eden prv princip ili na zaedni~ka osnova na nivnata obvrzanost.1019 Ona {to ne uspeale da go definiraat kako prv fundamentalen princip ili zakon na etikata, odnosno kako krajno merilo i cel na moralnosta e ublaèno vo praktikata so mol~e{koto vlijanie na edno merilo - principot na korisnosta,1020 koe Bentam go nare~e princip na najgolema sre}a. Nasproti navedenite, utilitaristi~kata teorijata ili teorijata na sre}a smeta deka vo korenot na celokupniot moralitet postoi nekoj fundamentalen princip evidenten sam po sebe, a toa e sre}ata kako dobro, kako utiliraristi~ko merilo na moralnosta.1021 Ottamu, seto ona {to e dobro mora da e takvo da moè da se pokaè deka pretstavuva sredstvo za postignuvawe na ne{to {to bez dokazi se priznava za dobro, a kako {to vidovme toa e sre}ata kako cel. Ottamu, proizleguva ako sekoe dejstvie se vr{i zaradi nekoja cel, prirodno e da se pretpostavi deka pravilata na dejstvieto, celokupniot svoj karakter i boja }e go dobijat od celta na koja i sluàt.1022 Kako se dokaùva principot na korisnosta kako krajno sredstvo na moralnosta? Spored utilitarizmot "sre}ata e poèlna i toa e edinstveno ne{to {to e poèlno kako cel dodeka site drugi ne{ta se poèlni kako sredstvo za taa cel." Edinstvenata evidencija koja moè da se postigne za tvrdeweto deka ne{to e poèlno se sostoi vo toa deka lu|eto navistina go poèluvaat. Nikakva druga pri~ina ne moè da se navede za tvrdeweto deka op{tata sre}a e poèlna osven toj deka sekoe lice ja poèluva svojata sopstvena sre}a dokolku veruva deka taa moè da se postigne. A so ogled na toa {to toa sepak e eden fakt, nie imame ne samo dokaz koj go dopu{ta ovoj slu~aj, tuku celosen dokaz koj moè da se bara za tvrdeweto deka sre}ata e dobro, a toa e: deka sre}ata na sekoe lice e dobro za toa lice, pa ottamu deka sre}ata e dobro za site lica. Ottuka, za sre}ata e dokaàno deka pretstavuva edna od celite na postapuvaweto i spored toa kriterium na moralnosta. Me|utoa, ottamu {to lu|eto pokraj sre}ata gi poèluvaat i doblestite i otsustMil, Dz. S. Utilitarizam, str. 4-5. Ovde e va`no da se istakne {to se podrazbira pod zborot korisnost. Spored Mil, po~nuvaj}i od Epikur pa se do Bentam, pod zborot korist podrazbiraa ne ne{to {to bi se stavilo nasproti zadovolstvoto, tuku samoto zadovolstvo zaedno so osloboduvaweto od bolka, i namesto da go sprotivstavuvaat korisnoto na prijatnoto ili ubavoto i ukrasnoto, tie sekoga{ izjavuvale deka pokraj drugoto, korisnoto gi ozna~uva i tie raboti. Ibid, str. 8. 1021 Ibid, str. 5-6. 1022 Ibid, str. 4.
1020 1019
527
voto na porocite, potrebno e da se dokaè deka taa e i edinstveniot kriterium. Za da go dokaè toa, Mil najprvin konstatira deka utilitaristi~koto u~ewe prifa}a deka lu|eto ja poèluvaat doblesta i deka taa treba da se poèluva i toa zaradi nea samata, no deka ova ne pretstavuva ni najmalo otstapuvawe od principot na sre}ata. Sostavnite delovi na sre}ata, ~estopati se razli~ni i sekoj od niv e poèlen po sebe, a ne samo koga se smeta deka zgolemuva nekoj agregat. Principot na korisnosta ne podrazbira deka na sekoe dadeno zadovolstvo, kako {to e na primer, muzikata ili na sekoe osloboduvawe od bolkata, kako {to e na primer, zdravjeto, treba da se gleda kako na sredstva so koi se postignuva ne{to grupno {to se narekuva sre}a i deka zatoa treba da se poèluvaat. Niv lu|eto gi poèluvaat i tie se poèlni po sebe i za sebe. Osven toa, so ogled na toa {to se sredstva, tie se eden del na celta. Od gledi{te na utilitaristi~koto u~ewe doblesta ne pretstavuva priroden i prvobiten del na celta, tuku e sposobna toa da stane, a kaj onie koi nesebi~no ja sakaat, taa toa i stanala, pa tie ja sakaat i neguvaat ne kako sredstvo za sre}a, tuku kako del na svojata sre}a. Toa, na primer, e slu~aj so qubovta kon parite, koga tie se sakaat ne kako sredstvo za doa|awe do dru|i poèlni sredstva koi sluàt kako zadovolstvo, tuku po sebe i za sebe - zaradi niv samite. Koga èlbata za nivno poseduvawe e posilna od èlbata za nivnata upotreba moè da se kaè deka parite ne se sakaat zaradi nekoja cel, tuku kako del na celta. Od sredstvo za sre}a, tie stanale glaven sostaven del na individualnoto sfa}awe na sre}ata. Toa moè da se kaè i za pogolemiot del na va`nite celi na ~ovekoviot ìvot - za vlasta ili za slavata, na primer. So samoto nivno poseduvawe, edno lice stanalo sre}no, ili taka misli, a nesre}no ako ne uspee da gi dobie. @elbata za niv ne e ni{to povisoka, ne{to razli~no od èlbata za sre}a odo{to e toa qubovta sprema muzikata i èlbata za zdravje. Tie se opfateni vo sre}ata. Toa se nekoi od elementite koi ja so~inuvaat èlbata za sre}a. Sre}ata ne e nekoja apstraktna ideja, tuku edna konkretna celina, tie elementi se nekoi od nejzinite delovi... Doblesta e dobro od toj vid. Inaku, osven nejziniot pridones kon zadovolstvoto, a osobeno za za{tita od bolka, ne postoe{e nikakva iskonska èlba ili motiv za nea... Ottamu proizleguva deka osven èlbata za sre}a vo stvarnosta ne postoi ni{to drugo {to se poèluva. Ona {to se poèluva poinaku, a ne kako sredstvo za nekoja cel nadvor od nea samata i vo krajna linija kako sredstvo za sre}a, se posakuva kako del na sre}ata, a ne poradi nea samata se dodeka ne stane del na sre}ata. Onie koi doblesta ja poèluvaat zaradi nea samata, ja poèluvaat bilo zatoa {to svesta za nea predizvikuva zadovolstvo, ili za{to svesta za nejzinoto otsustvo sozdava bolka, ili od dvete pri~ini zaedno. Koga prvo, ne bi i sodavala nikakvo zadovolstvo, a voro, nikakva bolka, toga{ taa doblest nitu bi se sakala, ni poèluvala, ili bi ja poèluvale samo poradi drugite koristi koi taa moè da gi pribavi nejze li~no, ili na licata za koi 528
se griì. Zna~i ako ~ovekot spored svojata priroda e takov da ne posakuva ni{to {to ne e del na sre}ata ili sredstvo za postignuvawe na sre}ata, toga{ nie ne moème da imame nitu barame nikakov drug dokaz deka toa se edinstvenite posakuvani ne{ta. Ako e taka, sre}ata pretstavuva edinstvena cel na ~ovekovoto deluvawe, a nejzinoto unapreduvawe e meriloto vrz osnova na koe treba da se ocenuva sekoja ~ove~ka postapka. Od toa nu`no proizleguva deka sre}ata e kriterium na moralnosta, za{to delot se sodrì vo celinata.1023 Od navedenoto jasno proizleguva deka spored Mil, doblesta i moralnosta voop{to ne e samovrednost, tuku se celni, za{to pridonesuvaat kon sre}ata, pa spored toa zgolemuvaweto na sre}ata i korista e krajnata cel na ~ovekot, a ottamu i vrhoven kriterium za odreduvawe dali na{ite dejstvija se moralni i nemorani, odnosno pravedni i nepravedni. Spored veruvaweto koe ja usvojuva korisnosta ili principot na najgolemata sre}a kako fundamentalen princip na moralot, veli Mil, na{ite dejstvija se ispravni dokolku vodat kon unapreduvawe na sre}ata, a neispravni dokolku vodat kon proizveduvawe na ne{to sprotivno na sre}ata. Zna~i, pod sre}a se podrazbira zadovolstvo i otsustvo na bolka, pod nesre}a - bolka i otsustvo na zadovolstvo. Zadovolstvoto i slobodata od bolka pretstavuvaat edinstveni raboti koi moàt da se posakuvaat kako celi i spored koi site poèlni raboti se poèlni ili poradi zadovolstvoto {to im e inherentno ili kako sredstvo za postignuvawe na zadovolstvo i izbegnuvawe na bolkata.1024 Za utilitaristi~koto merilo, me|utoa Mil, ne e ja zama najgolemata sre}a na onoj koj dejstvuva, tuku najgolemiot iznos na sre}ata na site. Spored principot na najgolemata sre}a, krajnata cel vo odnos na kogo i zaradi kogo site drugi raboti se poèlni (bilo da go imame vo vid na{eto sopstveno dobro ili dobroto na drugite lu|e) e eden ìvot koj, {to e mo`no pove}e e osloboden od bolka i koj, {to e mo`no pove}e e pobogat so uìvawa (bolka i uìvawe zemeni so ogled na kvantitetot i kvalitetot.1025) Pritoa, testot na kvalitetot i praviloto
Ibid, str. 39-43. Mil, S. \. Utilitarizam, Kultura, Beograd, 1960. str. 9. 1025 [to se odnesuva na kvalitativnata razlika me|u zadovolstvata utilitarizmot na Mil nao|a deka od dve zadovolstva popoèlno e ona na koe site, ili re~isi site koi i dvete gi doìveale, mu davaat prednost nezavisno od nekoe ~uvstvo na moralna obvrska toa da go storat... Na pra{aweto koe od dve zadovolstva najpove}e vredi da se ima i koj od dva na~ini na ìvot najpove}e odgovara na na{ite ~uvstva nezavisno od nivnite moralni atributi i od nivnite posledici, kako kone~en mora da se priznae sudot na onie koi vrz osnova na svoeto poznavawe na dvete zadovolstva, odnosno na~ini na ìvot, edinstveno se povikani za toa, ili ako tie se razijduvaat, sudot na mnozinstvoto od niv... So koi sredstva moème da opredelime koja od dve dadeni bolki e najsilna ili koe od dve prijatni ~uvstva e najintenzivno, ako toa ne e zaed1024 1023
529
spored koe toj se meri nasproti kvantitetot e prednosta koja ja ~uvstvuvaat onie koi vo iskustveni priliki se najdobro snabdeni so sredstva za sporeduvawe, na {to mora da se dodadat nivnite naviki na samosvesnost i samoposmatrawe. Toa, {to so ogled na utilitaristi~koto sfa}awe, e cel na sekoe ~ovekovo povedenie, e nu`no i merilo na moralnosta. Moralitetot spored toa moè da se definira kako pravila i propisi za ~ove~koto postapuvawe ako sakame na site lu|e da im bide obezbeden sre}en ìvot i toa vo najgolema mo`na mera, i ne samo na site lu|e tuku, vo obem {to go dopu{ta prirodata na rabotite, i na site su{testva koi ~uvstvuvaat.1026 Na prigovorot na utilitarizmot deka lu|eto moàt da deluvaat bez sre}a Mil odgovara nesporno e deka ~ovekot e mo`no da deluva bez ogled na sre}ata. Na toj na~in se odnesuvaat devetnaeset dvaesetinki od lu|eto duri i vo onie delovi od sovremeniot svet koi najmalku potonale vo varvarstvo, a na toj na~in dobrovolno mora da deluvaat herojot ili ma~enikot zaradi ne{to {to go cenat pove}e od svojata li~na sre}a. No, {to e toa ako ne sre}a na drugite ili nekoe sredstvo za toa? Skapocena rabota e koga nekoj e sposoben celosno da se otkaè od svojot udel vo sre}ata ili izgledite na nea. Me|utoa, na krajot na krai{tata toa samo`rtvuvawe mora da ima nekakva cel, i koga nekoj ni kaè deka celta na samo`rtvuvaweto ne e sre}ata, tuku doblesta koja pove}e vredi od sre}ata, toga{ treba da se zapra{ame dali herojot ili ma~enikot }e podnesuvaa `rtvi da ne bile uveren deka so toa na drugi nema da im za{tedat sli~ni `rtvi. Dali bi ja istrpel da mislel deka negovoto otkaùvawe od li~nata sre}a nema da vrodi so nikakov plod za nekoj od negovite bliski, tuku deka i niv }e im priredi ista sudbina kako {to e negovata, pa taka i niv }e gi stavi vo polo`ba na onie lu|e koi se otkaàle od sre}ata? Sekoja ~est na onie koi se sposobni da se otkaàt od sopstvenoto uìvawe na ìvotot ako so takvoto otkaùvawe zna~itelno se pridonesuva za zgolemuvaweto na sre}ata vo svetot. Me|utoa, onoj koj toa go pravi ili propoveda deka treba da se pravi zaradi nekoja druga cel, toj ne zasluùva pogolem voshit od asketot koj se ka~il na svojot stolb. Toj moè da bide pottiknuva~ki primer za ona {to lu|eto moàt da go storat, me|utoa sigurno ne i primer za ona {to lu|eto treba da go pravat. Nakratko, utilitaristi~kiot moralist priznava deka vo ~ove~kite su{testva postoi sposobnost od `rtvuvawe na sopstvenoto najgolemo dobro zaradi dobroto na drugite. Toj edinstveno odbiva da dopu{ti deka `rtvuvaweto e samo po sebe dobro. @rtvata {to ne go zgolemuva celokupniot iznos na sre}ata ili ne sluni~kiot izvor na onie koi dobro se zapoznale so niv... Kako moè da se odlu~i dali nekoj opredeleno zadovolstvo zasluùva da se postigne na {teta na nekoja opredelena bolka, ako ne vrz osnova na ~uvstvoto ili sudot na onoj koj gi iskusil." Ibid, str. 11 i 13-14. 1026 Ibid, str. 14-15
530
ì za nejzinoto zgolemuvawe toj ja smeta za zaludna. Edinstveno samootkaùvaweto koe toj go odobruva e oddadenosta kon sre}ata na drugite ili na nekoe od sredstvata za sre}ata na drugite, bilo da se raboti za kolektivna sre}a na lu|eto, bilo za sre}ata na poedinci vo ramkite na ovie granici koi go postavuvaat kolektivniot interes na lu|eto.1027 Nesporen e i faktot deka onie koi podednakvo gi poznavaat i dvete zadovolstva i koi se ednakvo sposobni da gi ocenat i vo niv da uìvaat, mu pridavaat najgolemo prednost na onoj na~in na ìvot koj gi angaìra nivnite povisoki sposobnosti.1028 Rezimirajki go svoeto utilitaristi~ko u~ewe, Mil ~uvstvuva potreba pove}epati da naglasi deka sre}ata koja sluì kako utilitaristi~ko merilo za ona {to e ispravno vo postapkite na ~ovekot ne e li~nata sre}a na onoj koj deluva, tuku sre}ata na site onie na koi se odnesuvaat negovite postapki. Vo taa smisla, poso~uva deka vo zlatnoto pravilo na Hristos od Nazaret go nao|ame celokupniot duh na etikata na korisnosta. Pravi go ona {to saka{ drugite tebe da ti go pravat i sakaj go svojot blizok kako samiot sebe - toa go so~inuva idealnoto izvr{uvawe na utilitaristi~kiot moralitet. Kako sredstvo so ~ie posredstvo moè najbrzo da se dojde do ovoj ideal korisnosta bi prepora~ala prvo, po pat na zakoni i socijalnoto ureduvawe da se vospostavi {to e mo`no potesna harmonija me|u sre}ata ili (kako {to bi moèlo da se kaè od prakti~no stojali{te) interesot na sekoj poedinec i interesot na celinata i, vtoro, vospituvaweto i javnoto mislewe koe ima ogromna mo} nad ~ovekovite karakteri, treba da ja upotrebi korisnosta taka {to vo svesta na sekoj poedinec }e se zacvrsti neoddelivata vrska me|u negovata sopstvena sre}a i dobrata na celinata, a osobeno me|u negovata sopstvena sre}a i vr{eweto na takvi postapki, pozitivni i negativni, kakvi {to gi propi{uva obzirot sprema op{tata sre}a, taka {to ne samo toj da ne e vo sostojba da ja sfati mo`nosta na negovata li~na sre}a koja bi bila vo soglasnost so postaIbid, str. 15-19. Vo ovaa smisla, Mil natamu veli: "Malku se ~ove~kite su{testva koi bi se sloìle da se pretvorat vo bilo koe i da e ìvotno od ponizok vid poradi vetuvawe deka kako celosen nadomest za toa }e gi dobijat zadovolstvata na ìvotnoto: nitu edno ~ove~ko su{testvo ne bi se soglasilo da bide budala, nitu edna obrazovana li~nost da bide neznajko, nitu edna li~nost koja ~uvstvuva deka ima sovest da bide sebi~na i ne~esna, duri i toga{ koga bi bila uverena deka budaliot, neznajkoto i neranimajkoto se pozadovolni so svojata sudbina, odo{to e toj so svojata. Takvite li~nosti ne bi se otkaàle od ona {to za razlika od budaliot, neznajkoto i neranimajkoto go poseduvaat, ni za najcelosno zadovoluvawe na site svoi èlbi koi im se zaedni~ki so èlbite na ovie. A ako bilo koga bi zamislile deka toa sepak bi go storile, toa bi bilo samo vo slu~ai na nekoja tolku golema nesre}a zaradi {to nejzinoto izbegnuvawe pobrzo }e ja zamenat svojata sudbina za sekoja druga." Ibid, str. 11.
1028 1027
531
puvaweto sprotivno na op{toto dobro, tuku i vo sekoj poedinec direkniot pottik za unapreduvaweto na op{toto dobro da stane eden od negovite voobi~aeni motivi na postapuvawe i ~uvstvata koi stojat vo vrska so toa da zazemaat prostrano i glavno mesto vo ~uvstvitelnosta na sekoe ~ove~ko su{testvo.1029 Protivnicite na utilitarizmot se obiduvaat da go osporat ova merilo proglasuvaj}i go za pogre{no, za{to e premnogu visoko za ~ove{tvoto. Tie tvrdat, deka e i premnogu despotski sekoga{ od lu|eto da se bara da rabotat pottiknati od unapreduvaweto na op{toto dobro. Me|utoa, spored Mil, tie pogre{no go sfa}aat vistinskoto zna~ewe na moralnoto merilo i deka go me{aat praviloto na povedenieto so negoviot motiv.1030 Zada~ata na etikata, veli Mil, se sostoi vo toa da ni kaè koi se na{ite dol`nosti, ili vrz osnova na koj test moème da gi znaeme, me|utoa nitu eden eti~ki sistem ne bara edinstveniot motiv na se {to rabotime deka treba da bide ~uvstvoto na dol`nosta. Naprotiv, deveeset i devet procenti na site na{i dejstvija se izvr{eni od drugi motivi, a isprani se ako pravilata na dol`nosta ne gi osuduvaat. So toa utilitaristi~kite moralisti so pravo tvrdat deka motivot na dejstvieto nema nikakva vrska so negovata moralnost, iako motivot stoi vo tesna vrska so vrednosta na onoj koj deluva.1031 Soglasno negovite osnovni stavovi, Mil, isto taka, smeta deka pravdata voop{to ne e samovrednost, tuku deka se ceni za{to pridonesuva kon zgolemuvawe na sre}ata na site i spored toa deka zgolemuvaweto na korisnosta i sre}ata pretstavuva krajnata ~ove~ka cel, a ottamu i vrhoven kriterium za odreduvawe dali negovite povedenija se pravedni ili nepravedni. Nakratko, pravdata e poèlna kako sredstvo za postignuvawe na sre}ata. Spored nego, ~uvstvoto na pravda i nepravda ne e ~uvstvo sui generis kako ne{ite ~uvstuvawa na boite i vkusovite, tuku izvedeno ~uvstvo, nastanato so kombinacija na drugi ~uvstva i ni{to drugo, tuku poseben vid na op{ta korisnost.1032 Ovoj stav, Mil
Ibid, str. 20. Najgolemiot del dobri dejstvija se naso~eni na kon dobrodetelta na svetot, tuku kon dobrodetelta na poedincite od koja se sostoi dobroto na svetot. Mislite na najdoblesniot ~ovek vo tie priliki ne mora da odat podleku od oddelnite li~nosti na koi dejstvieto se odnesuva, osven dokolku toa e neophodno zardi nivnoto uveruvawe deka so rabotata na nivnoto dobro ne gi naru{uvaat pravata, t.e. legitimniite i opravdani o~ekuvawa na koj i da e drug ~ovek. Ibid. str. 22. 1031 Taka "onoj koj go spasuva svojot blizok od davewe pravi ne{to moralno ispravno bez ogled dali negoviot motiv e ~uvstvo na dol`nost ili nade` deka }e dobie nagrada za svojot trud. Onoj koj }e go izmami svojot prijatel koj mu veruva, vinoven e duri i toga{ ako toa go storil za da mu pomogne na drug prijatel sprema koj ima pogolemi obvrski." Ibid, str. 21 1032 Vidi: ibid, str. 47.
1030 1029
532
go dopolnuva: "Ako pravednosta bi bila celosno nezavisna od korisnosta i bi pretstavuvala edno merilo per se koe duhot moè da go soznae so ednostavna introspekcija na samiot sebesi, toga{ bi bilo te{ko da se razbere zo{to ovoj vnatre{en mudrec e tolku dvosmislen i zo{to mnogu raboti izgledaat ili pravedni ili nepravedni, soodvetno na svetlosta vo koja se posmatraat."1033 Ottamu, za Mil pravdata pretstavuva ime za izvesni moralni barawa, koi posmatrani kako celina, na skalata na op{testvenata korist zazemaat povisoko mesto od koi i da e drugi barawa i zatoa se mnogu pozadolìtelni od niv, iako moàt da se pojavat osobeni slu~ai vo koi nekoja druga socijalna dol`nost e tolku va`na {to go nadsiluva sekoe od op{tite na~ela na pravdata. Taka, na primer, za da se spasi ne~ii ìvot, moè ne samo da bide dozvoleno, tuku moè da pretstavuva dol`nost neophodnata hrana ili nekoj lek da se ukradat ili da se zemat so sila, ili eden lekar specijalist prisilno da se dovede i da se prisili da go izvr{i lekuvaweto. So ogled na toa {to nie ne go narekuvame pravda toa {to ne pretstavuva doblest, vo takvite slu~ai nie obi~no velime, ne deka pravdata treba da mu go otstapi mestoto na nekoe drugo moralno na~elo, tuku deka ona {to e pravedno vo redovni priliki, vrz osnova na toa drugo na~elo ne e pravedno vo ovoj poseben slu~aj. Blagodarenie na ova korisno prilagoduvawe na jazikot e so~uvan karakterot na neprikosnovenosta koj mu se pripi{uva na pravdata, a nie ja izbegnavme nu`nosta da tvrdime deka postoi nepravda koja e dostojna za pofalba.1034 6. LUDVIG FOERBAH Dvajca lu|e, veli Foerbah, se potrebni za proizveduvawe na ~ovek i toa kako na fizi~kiot taka i na duhovniot ~ovek. Zgora na toa egzistencijata na drugiot, na drugite lu|e e uslov i za mojata uverenost za egistencijata na nadvore{niot svet, za{to toa {to go gledam sam, vo toa moàm da se posomnevam, me|utoa toa {to go gledaat i drugite - toa e sigurno. Pa ako zaednicata na ~ovek so ~ovek e i kriterium na vistinitosta na na{ite soznanija, taa dotolku pove}e }e bide izvor na moralnosta. Vo toj fakt deka su{tinata na ~ovekot e dadena i deka se ostvaruva duri vo zaednicata leì i objasnuvaweto na mnogu staroto pra{awe na eti~kata teorija, pra{aweto "kako poa|aj}i od egoisti~kiot nagon za sre}a doa|a do priznavawe na dol`nosta sprema drugite lu|e." Toa pra{awe, veli natamu Foerbah go re{ila samata proroda na toj na~in {to ne sozdala samo eden ednostran i isklu~iv, tuku dvostran i zaemen nagon za sre}a, eden nagon za sre}a koj ne moè da se zadovoli na samiot sebesi, a istivremeno, duri i bezvolno, da ne se zadovoli na1033 1034
Ibid, str. 60. Mil, D. S. op. cit. str. 70.
533
gonot za sre}a na druga individua: nakratko eden ma{i i eden ènski nagon za sre}a. Zaradi ovoj dualisti~ki nagon za sre}a postoeweto na egoisti~kiot ~ovek e povrzano so postoeweto na drugite lu|e. So ogled na toa {to nagonot za sre}a sekoga{ e zavisen od drug ~ovek, toga{ e jasno deka izolirana individua i tesno sfatenata li~na sre}a i interes ne moàt da se zemat za cel na moralot. Me|utoa, ako sopstvenata sre}a ne e cel na moralot, taa e negova osnova i negova pretpostavka. Toa e, veli Foerbah, za{to jas samo od iskustvoto na svojot sopstven nagon za sre}a znam {to e dobro i zlo, {to e ìvot ili smrt, {to se qubovta ili omrazata i ottamu na gladniot ne mu pruàm kamen namesto leb, a na èdniot kiselina od {alitra namesto pitka voda. Zna~i samo proeciraj}i, prenesuvaj}i se sebesi vo drug, moàm drugiot, negovite potrebi da gi razberam i taka da dojdam do priznavawe na negoviot nagon za sre}a, odnosno do ograni~uvawe na toj nagon vo sebe. A toa priznavawe na drugiot poinaku se narekuva sovest ili dol`not. Kade e nivnoto poteklo? Jas, nadvor od mene - ~uvstvitelno. Ti e izvor na nat~ustvitelnata sovest vo mene. Mojata sovest ne e ni{to drugo, tuku moeto Jas koe se stava namesto povredenoto Ti, ni{to drugo, tuku pretstavnik na sre}ata na drugiot, vrz osnova i po zapoved na sopstveniot nagon za sre}a. Me|utoa, isto kako ni sovesta, ni dol`nosta ne e ne{to principielno razli~no, strano vo odnos na sre}ata. Sudirot me|u do`nosta i sre}ata ne e sudir me|u dva razli~ni principi, tuku samo me|u ist princip vo razli~ni li~nosti, me|u sopstvenata i tu|ata sre}a. Vakvata analiza na osnovnite problemi na teoretskata etika na Foerbah e svrtena protiv Kant koj saka{e da ospori sekakva mo`nost od izgradba na nekakva etika vrz tn. eudemonisti~ki osnovi, t.e. vrz sre}ata, osobeno vrz li~nata sre}a i ~uvstvata, smetaj}i deka edinstvena mo`na osnova na moralot se apriornite, nadiskustveni i neiskustveni barawa i principi na umot, odnosno dol`nosta kako glas na nekoj sepak povisok svet vo nas. Foerbah ovde izvr{il zna~en presvrt od idealisti~kata spekulacija vo nasoka na iskustvenite fakti, vo nasoka na psiholo{ko, pa i sociolo{ko tretirawe na moralnite fakti, a so toa vo nasoka na materijalizmot.1035 Vrpo~em, stavot deka moè da se bide sre}en samo ako se usre}i i drug, pokraj Bentam, go zastapuva{e i Ludvig Foerbah. Spored Foerbah, postoi nagon za samoodrùvawe t.e. "nagon za sre}a" koj ne e naso~en kon odrùvawe na ~ovekoviot individualen ìvot, tuku kon odrùvawe na vrednosta vo posebnoto. Nagonot za samoodrùvawe vo ~ovekot ne se prostira podaleku od negovata vnatre{nost ili dobrata koj toj gi pripi{uva na svojata vnatre{nost i koi ne moè da gi odvoi od sebe, ne moè da gi predade, a pritoa samiot da ne se predade. Ottamu,
Pavi~evi}. V. Filozofija Ludviga Fojerbaha: Fojerbah, L. Predavanja o su{tini religije, Kultura, Beograd, 1955, str. 27-29.
1035
534
egzistencijata na nagonot za samoodrùvawe ne mu protivre~i nitu na samoubistvoto. Samoubistvoto se vr{i toga{ koga pove}e ne moàt da se realiziraat sopstvenite vrednosti, koga pove}e ne moàt da se zadovolat sopstvenite osnovni potrebi. Nagonot za samoodrùvawe e naso~en kon odrùvawe na eden smislen ìvot. Samiot nagon za samoodrùvawe e isto {to i nagonot za sre}a, a ovoj nastanuva i is~eznuva so sposobnosta za sre}a. Nagonot za samoodrùvawe ne e ni{to drugo, tuku sakawe na sre}ata.1036 Ottamu, spored Foerbah, zakonot, se razbira onoj zakon {to e umen i pravi~en, a ne svoevolno aristokratski ili despotski zakon, voop{to ne e ni{to drugo odo{to mojot nagon za sre}a usoglasen so nagonot za sre}ata na drugiot. Zna~i, da se saka sre}ata e ednozna~no so sakaweto da se zadovolat potrebite {to mene mi se najva`ni, so baraweto na sre}ata na drugite, a ottamu i so toa da se zadovolat potrebite koi niv im se najva`ni. Samo sre}niot ~ovek bi moèl da bide navistina dobar. Toj {to ne moè da se raduva, koj ja prezira radosta na drugiot, koj ne moè da uìva vo ìvotot, toj gi prezira onie koi sakaat vo nego da uìvaat. Toa {to Foerbah go istaknuva e vsu{nost, edna va`na vistina: sekoj koj e kam{ik za samiot sebesi, }e bide kam{ik i za drugiot: toj koj ne go poznava smozadovolstvoto na personalnosta, toj, osven ako ne e genie na moralot, }e moè drugite samo da gi prezira i podjarmuva. Negoviot kraen zaklu~ok e dobar (moralen) e samo onoj koj za svoj princip i kriteriium ja zema edinstveno apsolutno i bezgrani~no sre}ata na ~ovekot.1037
Vidi. Helder, A. Ludwig Feuerbach redivivus, Ideje, Beograd, 1980/5. str. 112, 114-115. 1037 Ibid, str. 116.
1036
535
536
G l a va II TEORIJA NA POZITIVNOTO PRAVO I PRAVDATA 1. Sekoj koj vo osnova saka da se dobliì do su{tinata na pravniot pozitivizam se ~ini deka toa moè najednostavno da go stori ako se potseti na glavnite razliki so doktrinata na prirodnoto pravo. Vo taa smisla slobodno moè da se kaè: 10 Prirodnoto pravo ne se sozdava, tuku se otkriva. Toa pravo ne e ne{to {to zavisi od slobodniot izbor na ~ovekot, tuku na vistinskoto znaewe za toa {to e dobro za ~ovekot i za politi~kata zaednica Pozitivnoto pravo se sozdava. 20 Prirodnopravnite definicii na pravoto za predmet na svoeto izu~uvawe go imaat sekoe pravilo koe ja naso~uva dejnosta (storuvaweto ili propu{taweto) na lu|eto. - Pravnite pozitivistite go imaat na um samo praviloto koe go propi{uva vrhovnata vlast i koe e potkrepeno so dràvna prisilba. 30 Prirodnopravnite misliteli ne gi interesira formata, tuku pred s sodrìnata na pravnata norma, i toa ne kakva bilo sodrìna, tuku samo onaa koja e legitimen predmet na moralot. Na prirodnopravnata teorija ne se predmet na interes moralno indiferentnite ne{ta (vo koi ne se prepoznava dobroto ili zloto i ottamu za koi ne sudime od stojali{te na postojnite moralni merila) i koi obi~no se rabota na konvencija (na primer, normata koja ja spomenuva Aristotel, spored koja treba da se `rtvuva edna ovca namesto dve kozi, ili propisot koj im nalaga na voza~ite da ja koristat desnata strana na patot). Nakratrko, teoreti~arite na prirodnoto pravo se zanimavaat samo so takvi normi so koi e za{titeno nekoe moralno dobro i koi kako takvi ja dopiraat na na{ata sovest. Pravnite pozitivisti voop{to ne se vpu{taat vo sodrìnata na pravnite normi, tuku edinstveno gi intresira nivnoto vaèwe, odnosno na~inot na koj se obezbeduva nivnata primena i iznuduva pokornosta na onie koi odbivaat da se odnesuvaat spored niv. I dokolku utvrdat deka sankcijata za povreda na nekoja norma vo krajna linija ja primenuva suverenata dràvna vlast, takvata norma za niv, nezavisno od sodrìnata koja moè da ja ima, nesomneno e pravna. 40 Za jusnaturalizmot, jurisprudencijata (pravnata nauka) ima preskritivna funkcija - da propi{uva (kako treba da bide). Prirodnopravnite pisateli nastojuvaat da go utvrdat sredi{noto, su{tinskoto zna~ewe na poimot na pravoto za potem da go koristat kako merilo koe treba oddelna norma da go dostigne za da moè da se nare~e pravo. 537
Ottamu, prirodnopravnite definicii se preskriptivni (izrazuvaat preskriptiven stav1038). So ogled pak, na toa {to pravdata naj~esto se smeta za su{tina na pravoto, naj~est logi~en zaklu~ok e deka nepravedniot zakon voop{to ne e zakon i deka ottamu sosema legitimno moè da mu se skrati poslu{nosta. Prirodnoto pravo vsu{nost e primer na razboritost i moralna ispravnost na prakti~noto deluvawe. Stanuva zbor za dalekuseèn obid pravoto da se napravi merilo i obrazec vrz osnova na koj }e ja prosuduvame validnosta na nekoj akt. Prirodnoto pravo zna~i pretstavuva obid validnosta na vaè~koto pravo da se uslovi so negovata moralna ispravnost. So drugi zborovi, celta na zakonot ne vo toa da ja razbudi poslu{nosta sprema vlastite vo ~ovekot, tuku vo nego da ja razbudi moralnata doblest.1039 Nakratko, pra{aweto na validnosta jusnaturalizmot go postavuva kako pra{awe na moralna ispravnost i pravednost na pravnite normi. Toj odbiva da go priznae kako pravo ili kako pravni pravila onie pravila so koi se kr{at opredeleni temelni moralni na~ela. Za pravniot pozitivizam, jurisprudencijata ima deskriptivna funkcija - da opi{uva (kako e). Vo zbirot na pojavite koi voobi~aeno se narekuvaat pravo, pravnite pozitivisti naj~esto go baraat nivniot zaedni~ki imenitel, so {to, po pravilo, se dobiva, deskriptivna definicija na pravoto (deskriptiven stav1040).
Razliki na preskriptiven (direktiven, regulativen) stav od deskriptiven stav: 10 osnovna razlika. Ovoj stav e poraka koja ozna~uva deka treba ne{to da pravi ili da ne pravi, za{to toa e vredno, odnosno bezvredno, a ima mo} neposredno da vlijae (kako informacija koja e vrednuvawe, barawe i moèbi zakana) na stavovite i povedenieto na primatelot na poprakata. (Mo}ta na vlijanie moè da ima razli~ni stepeni na sila i uspe{nost se do celosna neefikasnost ili duri do neprimawe na porakata od "adresatot."). 20 ontolo{ka razlika. Ovie stavovi moàt smisleno da se referiraat samo na ~ovekovoto povedenie vo negoviot aspekt na mo`nosti i slobodi. (Za racionalnoto sfa}awe na svetot ednakvo e besmisleno da se upati preskripcija do oblacite da pu{tat do`d ili na krokodilite da ne ja napa|aat stokata, kako {to e besmisleno na okovan ~ovek da mu se upati preskripcija da go zatvori prozorot, ili na sloboden ~ovek da mu se zapoveda da zatvori ve}e zatvoren prozor). 30 semanti~ko-sinteti~ka razlika. Zna~eweto na ovoj stav idealno se iskaùva so pomo{ na funktori od glagolite "treba" i negovite zamenuva~i "mora", "moè", "da se bide obvrzan" i sl. 4. logi~ka razlika. Za ovie stavovi ne moè da se kaè deka se vistiniti i nevistiniti, za{to tie moàt da bidat samo vaè~ki-nevaè~ki, pravedni-nepravedni, efikasni-neefikasni. Viskovi}, N. Jezik prava, Naprijed, Zagreb, 1989, str. 117-118. 1039 âvo{ki, K, op. cit, str. 69-70. 1040 Razlika me|u deskriptiven, (indikativen, konstativen) stav i preskriptiven stav: 10osnovna razlika. Ovoj stav e poraka koja ozna~uva deka nekoj predmet e ili ne e vo sega{nosta, minatoto ili vo idninata, a ima mo}
1038
538
Validnosta (vrednosta, ~ineweto, legitimnosta) na edna poedine~na norma se utvrduva so nejzinata soglasnost so povisokata norma, vo krajna linija so vaè~kiot ustav. Pravnata norma koja e moralno neispravna ili nepravedna so toa ne prestanuva da bide zakonita, odnosno validna. Za pravniot pozitivizam postoeweto na pravoto e edna rabota, dodeka pra{aweto za negovata validnost ili izopa~enost e ne{to sosema drugo. Edinstvenite pravni vrednosti koi pravniot pozitivizam gi ima predvid se mirot i redot, odnosno poredokot - vladeeweto na pravoto zna~i postoewe na eden organiziran dràven poredok. Pritoa, niv ne gi interesira vidot na poredokot (fa{isti~ka, socijalisti~ka, liberalna dràva), tuku edinstveno negovata efikasnost.1041 Efikasnosta na pravniot poredok, pak, ne e pra{awe na sodrìnata i vrednosta na toj poredok, tuku na negovata prakti~na delotvornost. Pritoa, treba da se podvle~e deka vo toj pogled postoi iznenaduva~ka sli~nost me|u pravniot pozitivizam i zamislata na modernata demokratijata. Vo osnova na dvete zamisli e soodveten skepticizam - neveruvawe deka spored nekoja vrhovna vrednost, da kaème pravdata, moàt racionalno da se uredat odnosite me|u lugeto. Ottuka, sekoj poredok se zasnova vrz arbitrarno izbrano na~elo. Ottamu, {to vlasta se zasnova vrz soglasnosta, makar i vo molkumna, na onie nad koi se vladee, najgolemi izgledi da bide efikasen ima demokratski poredok zasnovan vrz vladeeweto na mnozinstvoto. Pritoa, na vladeeweto na mnozinstvoto mu se dava prednost ne poradi toa {to toa e vo na~elo umno i pravi~no, tuku zatoa {to postojat najgolemi izgledi so najmalku otpori da se iznudi poslu{nost na nejzinite naredbi. Istoto vaì i za pozitivnoto pravo koe nezavisno od svojata vnatre{na vrednost, poradi dràvnata suverenost na koja se potpira, vo na~elo mora da bide efikasno.1042
posredno da vlijae (kako informacija koja e opis i objasnuvawe) na stavovite i povedenieto na primatelot na porakata. (Mo}ta na vlijanie moè da ima razli~ni stepeni na sila i uspe{nost se do celosna neefikasnost ili duri do neprimawe na porakata od "adresatot."). 2 0ontolo{ka razlika. Ovie stavovi moàt smisleno da se referiraat na site predmeti, ~uvstvitelni i duhovni, realni i irealni, prirodni i kulturni. 3 0semanti~ko-sinteti~ka razlika. Zna~eweto na ovoj stav idealno se iskaùva so pomo{ na funktori od glagolot "da se bide" i negovite zamenuva~i, " postoi."" se nao|a,""da se ima" itn. 40logi~ka razlika. Za ovie stavovi moè da se kaè deka se vistiniti i nevistiniti. Viskovi}, N. Jezik prava, Naprijed, Zagreb, 1989, str. 117-118. 1041 Prirodnoto pravo u~i {to e vredno da se pravi (Lok), odnosno ukaùva na moralniot kvalitet na opredelena dejnost (Grocius). 1042 Ibid, str. 52.
539
sein ona {to e "is" opi{uvawe na pravoto deskriptivno analiti~ka jurisprudencija
sollen ona {to treba da bide "ought" propi{uvawe na pravoto preskriptivno kriti~ka jurisprudencija
50 Spored jusnaturalizmot samo ona {to e pravedno moè da bide zakonito. Prirodnoto pravo (pravdata) e moralno merilo na vaè~kite zakoni. Prirodnoto pravo e vistinsko pravo, ispraven um primenet na naredbite i zabranite (recta ratio in iubendo et vetando), pravo koe e vo soglasnost so prirodata, ona {to sekoga{ e dobro i pravedno (bonum et aequum). Toa e univerzalno pravo koe se odnesuva na site lu|e i nepromenlivo. Vakvite stavovi proizleguvaat ottamu {to teorijata na prirodnoto pravo se zanimava so krajnite pri~ini na pravnite normi i kone~nite celi kon koi tie se stremat. Ottamu, prirodno pravo e ona pravo koe vaì nasekade (na site prostori), za site lu|e i zasekoga{ - univerzalno pravo. Pravo zasnovano vrz pravdata: pravo pravo, ispravno (vistinsko) kade pravoto koe e ramno na prava + pravda. Toa e dobro i pravedno pravo, pravo ~ija su{tina e pravdata, za razlika od nepravedno, krivo pravo koe e ramno na pravo bez prava i pravda. Spored pravniot pozitivizam pravedno e ona {to e zakonito. Toa proizleguva ottamu {to privrzanicite na pravniot pozitivizam se zanimava samo so pozitivnoto, sozdadenoto kako politi~ki i moralno neutralno pravo. Predmet na pozitivnoto pravo e razgleduvawe na normativnata strana na pravoto, tolkuvaweto na pravoto, utvrduvawe na karakteristi~nata struktura na pravniot sistem i analiza na klu~nite pravni poimi kako {to se poimite subjektivni prava, dol`nosti, sopstvenost i subjekti na pravoto. Pravniot pozitivizam ne go interesira sodrìnata na pravnata norma. Ottamu, pozitivnoto pravo e partikularno za razlika od prirodnoto pravo koe e postojano (ve~no) i nepromenlivo (vaì ednakvo za site lu|e). Ottamu, pozitivno, postaveno, pravo (ius positum) e ona pravo koe vaì na opredelen prostor, za opredeleni lu|e i za opredeleno vreme - partikularno pravo. 60 Priroda (physis). Prirodnoto pravo ne e mo`no ako na~elata vrz koi se zasnova, a pred se na~elata na pravdata se razli~ni. Me|utoa, razli~nosta na oddelni zakonski re{enija vo razli~ni dràvi s u{te ne zna~i deka samite na~ela na pravdata, vrz koi treba da se zanovaat zakonite, se razli~ni. Od stojali{te na prirodnoto pravo, zakonot treba da obezbedi op{to dobro za politi~kata zaednica i toa e ona {to se smeta za pravedno. Me|utoa, ako pravednoto e istovetno so op{toto dobro, pravoto i pravdata ne moàt da bidat rabota na konvencija, so ogled na toa {to prirodata na rabotite, a ne samovolen 540
izbor, opredeluvaat {to vo sekoj poedine~en slu~aj e dobro i pravedno. A toa zna~i deka samo ona {to e pravedno moè da se razlikuva od polis do polis i od eden do drug vremenski period. Ottamu, dokolku pravednoto e istovetno so op{toto dobro, razli~nosta na pravednite re{enija e ne samo vo soglasnost so temelnite na~ela na pravdata, tuku i so nivnata o~ekuvana posledica. I kako {to lekarot imaj}i go vo vid celosnoto ozdravuvawe propi{uva razli~ni lekarstva vo zavisnost od vidot na bolesta i op{tata sostojba na bolniot, taka i mudrite upravuva~i so dràvata donesuvaat posebni zakoni vrz osnova na znaeweto {to vo dadenite priliki e dobro i pravedno. So drugi zborovi, prirodnoto pravo ne samo {to ne isklu~uva, tuku tokmu naloùva soodvetno soobrazuvawe na op{tite na~ela na pravdata so posebnite priliki na dadena politi~ka zaednica.1043 Konvencija (nomos). Prvite privrzanicite napravniot pozitivizam (konvencionalisti) poa|aa od nesomneneniot fakt deka golemata razli~nost na vaè~ki zakoni vo razli~ni dràvi (polisi) samo potvrduvaa deka sekoe pravo e konvencionalno, t.e. deka ne moè da stane zbor za kakvo i da e prirodno pravo. Ottamu, ni pravoto nitu pravdata nemaat nikakva potpora vo prirodata, tuku vo slobodnite, taka da se kaè, samovolni odluki na sekoja politi~ka zaednica oddelno. Tie odluki proizleguvaat od nekoj vid soglasnost vo vrhovnata vlast, a soglasnosta moè da dovede do mir, no ne moè da ja otkrie vistinata. Taa soglasnost go odrazuva misleweto {to preovladuva, a mislewata za pravednoto i nepravednoto se mnogu razli~ni.1044 70 Pod jusnaturalizam se misli na onoj pravec koj priznava distinkcija me|u porirodnoto i pozitivnoto pravo i koj zastapuva suprematija na prvoto nad drugoto (teorija za superiornost na prirodnoto nad pozitivnoto prvo). Pod praven pozitivizam se misli na onoj pravec koj takva distinkcija ne priznava i koj tvrdi deka pokraj pozitivnoto nema drugo pravo (teorija za isklu~ivost na pozitivnoto pravo).1045 2. Glavniot akcent vrz koj e pomesten interesot na pravniot pozitivizam e negovata ambicija vo ramkite na pozitivnoto pravo da go re{i problemot na validnosta (vaèweto) na pravoto. Spored pravniot pozitivizam, bez ogled na toa dali e dobro ili lo{o, nekoe pravno pravilo e validno dokolku mu pripa|a na eden sistem soglasno nekoj kriterium na vaèwe. Za razlika od teorite na prirodnoto pravo spored koi validnosta na sekoe pravo moè da se ispituva samo preku doveduvawe vo vrska so nekoe krajno merilo, t.e. so nekoe idealno pravo, pravniot pozitivizam zastapuva stojali{te deka ne postoi vrska me|u pravoto i moralot, odnosno me|u pravoto {to postoi i pravoto kakvo
1043 1044
âvo{ki, K, op. cit, str. 56. Ibid, str. 56. 1045 Bobbio N, op. cit. str. 19.
541
bi trebalo da bide. Imeno, pravnite pozitivisti, naj~esto mu se priklonuvaat na stojali{teto deka od faktot {to edno pravno pravilo e moralno nepravedno ne sleduva deka toa ne e validno ili deka ne e pravo.1046 Poinaku kaàno, definicijata na pravoto ne pretpostavuva moralna ispravnost. Istaknatite pozitivnisti kako Ostin i Kelzen toa efektno go formuliraat koga velat: "Postoeweto na pravoto e edno ne{to, negovata doblest ili nedostatok e ne{to drugo."1047 1. BENTAM Bentam i Ostinpostojano insistiraa na potrebata re{itelno i maksimalno jasno da se razlikuvaat pravoto kakvo {to od pravoto
Pravniot pozitivizam, spored Perelman, go zasnova vaèweto na koe bilo pozitivno pravno pravilo vrz zakonodavnata vlast na dràvata i vrz sankcijata koja go garantira pot~inuvaweto na zakonot: "Skratuvaj}i mu ja na pravoto sekoja druga osnova, pravniot pozitivizam go negira{e postoeweto na pravoto koe ne e izraz na voljata na suvevrenot." Pozitivisti~koto sfa}awe na pravoto go doìvea svojot krah, kako {to veli Perelman, vo "zloupotrebite na hitlerizmot," sli~no kako "koja bilo nau~na teorija koja e nepomirliva so faktite." Osnoven fakt koj e nepomirliv so pravnopozitivisti~kata teorija pretstavuva sudeweto vo Ninberg. Za toa sudewe da bide pravno mo`no, treba{e pravnata izreka nullum crimen sine lege da se interpretira vo nepozitivisti~ka smisla: so svoite zlostorstva nacistite ne povredile nikakov zakon koj se odnesuva na "nekoj sistem na pozitivno pravo, tuku (zakon koj se odnesuva na) sovesta na site civilizirani lu|e." Postojat situacii vo koi zlostorot e zlostor i bez pozitivnoto pravo. Bo{kovi}, D. Predgovor na Perelman, Pravo, Moral i filozofija, str. XXV. 1047 Stepanovi}-Todorovi}, Sanja, Analiti~ka juresprudencija i pozitivizam Herberta Harta: Hart, H. Ogledi iz filozofije prava, Predgovor, str. 11-12. Na teorijata na ~istoto pravo, na pravniot pozitivizam i dogmatizam vlijaea sfa}awata za vrednosnata neutralnost na naukata. Tie poa|aa od stavovite deka po pra{awata na vrednostite nema osnova za nekoj racionalen izbor vrz osnova na naukata ~ie podra~je da utvrdi {to e, i mora da se ~uva od vlijanijata na ideolo{kite i aksiolo{kite koncepcii (vo taa smisla vo oblasta na pravoto - od sekoe vpletuvawe na {kolata na prirodnoto pravo). Kantovoto razlikuvawe na ona {to e i treba, odnosno me|u faktite i vrednostite ({to u{te pred toa go zapo~na Hjum), kaj neokantovcite dobi uloga na edno od najva`nite metodolo{ki principi. Ova razlikuvawe zaedno so {kolata na formalnata sociologija koja vo isto vreme se razviva vo Germanija i u~eweto za vrednosniot relativizam, vlijaea na formiraweto na pravniot normativizam i pravniot pozitivizam." Stanov~i}, V. Pravni pozitivizam, relativizam i "vrednosni naturalizam": poistove~ivanje legaliteta i legimiteta, Pravni ìvot, Beograd, 1986/10, str. 936
1046
542
kakvo bi trebalo da bide.1048 Ovaa tema e sekade prisutna vo nivnoto delo, i tie gi osuduvaa prirodnopravnite misliteli, zatoa {to ja zamaglija taa o~iglededna ednostavna, me|utoa su{tinska distinkcija.1049 A na pra{aweto dali prakti~nite posledici na istaknuvaweto na ovaa distinkcija bea lo{i, Hart odgovara deka nikoj nikoga{ kako utilitaristite so tolkava gri`livost ne gi spojuval èlbata za reforma vo pogled na pravoto so dol`noto priznavawe na potrebata na kontrola od zloupotrebata na vlasta, duri koga taa vlast e i vo racete na reformatorite. Vo deloto na Bentam, eden po eden moàt da se prepoznaat site elementi na Rechtsstaat i site principi za ~ija odbrana se koristi terminologijata na prirodnoto pravo. Toa se slobodata na govorot, pe~atot, pravoto na slobodno zdruùvawe, potrebata zakonite da se objavat pred svojata primena, potrebata za kontrola na administracijata, insistiraweto deka ne smee da ima krivi~na odgovornost bez prestap i zna~eweto na principot na legalitetot, nulla poena sine lege. 2. OSTIN Spored Ostin, pravoto e naredba koja sudijata treba samo da ja izvr{i (imperativna teorija na pravoto).1050 Spored nego, pozitivnoto pravo e ona pravo koe nadmo}nite im go postavuvaat na pot~inetite: pravoto e naredba (zapoved) na suverenot kon pripadnicite na dràvata koi imaat navika na pokoruvawe. Me|utoa, pozitivnoto pravo ~esto se me{a so pojavite koi nalikuvaat na pravoto, i koi prikladno ili neprikladno se ozna~uvaat so {irokiot i neopredelen izraz "pravo." Vo taa po{iroka i neopredelena smisla pravoto e zbir na pravila utvrdeni zaradi vodewe na inteligentno su{testvo od strana na drugo
Koga insistiraa na distinkcija me|u pravoto kakvo {to i pravoto kakvo {to treba da bide, Bentam i Ostin imale na um opredelni zakoni ~ie zna~ewe bilo jasno i nesporno i nastojuvaa da dokaàt deka takvite zakoni, duri i ako se moralno neprifatlivi sepak se zakoni. Hart, H. op. cit. str. 63. 1049 Da zememe samo eden primer: ona {to Bentam go veli za ropstvoto. Toj smeta deka pra{aweto za koe stanuva zbor ne e dali robovite mislat, tuku ednostavno dali tie odevaat (stradat). Zarem toa ne moè da se izedna~i so pra{aweto ima li lu|e koi prirodata gi obdarila samo da bidat oradie na drugite lu|e? Hart, H. Ogledi iz filozofije prava, PLAT , Beograd, 2003. 1050 Naredbata opfa}a: 10 zamislena èlba ili nastojuvawe na edno racionalno su{testvo nekoe drugo racionalno su{testvo ne{to da stori ili da trpi, 20 zlo koe prvoto }e mu go stori na vtoroto ~ove~ko su{testvo, ako vtoroto ne ja ispolni èlbata na prvoto, 3 0 izrazuvawe na ovaa èlba so zborovi ili so drugi znaci. Ottamu naredbata, dol`nosta i sankcijata se nerazdelno povrzani izrazi.
1048
543
inteligentno su{testvo koe ima vlast nad nego. Pod takviot nejasen i neporedelen izraz "pravo" moàt da se podvedat i bo`jite i prirodnite zakoni. Me|utoa zakonite koi zasluùvaat taka da se narekuvaat (laws properly so called) se samo ~ovekovite zakoni koi gi propi{uvaat politi~ki nadmo}nite, t.e. suverenot. Tie se narekuvaat i pozitivno, odnosno postaveno (by position) pravo. Onie, pak, zakoni koi ne zasluùvaat taka da se nare~at se ednostavno mislewe (mere opinion), t.e mislewa ili ~uvstva koi neopredelen broj lu|e gi imaat za ~ovekovoto povedenie. Vakvoto jasno i dosledno razlikuvawe na dràvnite i prirodnite (ili bo`jite) zakoni, odnosno pravoto koe taka prikladno se narekuva i pravoto koe ne go zasluùva toa ime, dovede do strogo razlikuvawe na pravoto i moralot. Postoeweto na zakonite e edna rabota, veli Ostin, a negovata validnost ili izopa~enost e ne{to sosema drugo. Zakonot koj postoi vo stvarnosta e zakon iako ne ni se dopa|a ili otstapuva od merilata vrz osnova na koi go prifa}ame ili go osporuvame. So toa Ostin ne go negira{e nesomneniot fakt deka moralnite vlijanija bile silni vrz razvojot na pravniot. Me|utoa, toa s u{te ne zna~i deka vaèweto i zadolìtelnosta na nekoj zakon se usloveni so negovata moralna ispravnost. Ottamu, nekoe pravno pravilo obvrzuva i vaì duri i vo slu~aj so nego da se kr{i nekoe moralno pravilo. I obratno. Ona {to e moralno ispravno i poèlno ne e samo po sebe i pravno zadolìtelno. Ottamu, spored Ostin, duri i moralno iskol~enite zakoni s u{te se zakoni vo prikladna smisla na toj zbor. I ne samo {to pravnoto pravilo koe {to ne e moralno ispravno obvrzuva, tuku i celiot sistem na pravni pravila koi se protivni na osnovnite morlani na~ela s u{te pretstavuva vaè~ki praven poredok. Vo pogled na oddeluvawe na pravoto kakvo {to od ona kakvo {to treba da bide, Ostin tvrde{e deka postoeweto na pravoto e edno, a negovata validnost ili nevalidnost ne{to drugo.1051 Edno e pra{aZa Xon Ostin (1790-1859) kako eden od vtemeluva~ite na analiti~kata jurisprudencija (pravna nauka) i moderniot praven pozitivizam, predmetot na jurisprudencijata e pozitivnoto pravo: pravoto koe e precizno i ednostavno taka se narekuva ili pravo koe e vostanoveno od politi~ki nadredenite za politi~ki podredenite. Jurisprudencijata se zanimava so pozitivnite zakoni bez ogled na toa kolku tie se dobri ili lo{i. Izrazot pak, "prirodno pravo" e privle~en, me|utoa takvo pravo nitu ima opredelen izvor ni odredena sankcija, dodeka pozitivnoto pravo ima odreden nadreden i odredena sankcija. Normativnite poredoci kakvi {to se obi~aite, zbirot na pravilata za ~esta, ustavnoto pravo i me|unarodnoto pravo ne se pravo, tuku samo del na tn. pozitivna moralnost. Pozitivnoto pravo go so~nuvaat samo pravilata koi ja izrazuvaat voljata na suverenot (na edno ili na grupa lica) vo politi~koto op{testvo, za ~ie prekr{uvawe kaznuva suverenot. Vo kategorijata na zapovedite, pozitivnoto pravo ja objasnuva voljata zad koja stoi prisilba. Toj smeta{e deka ne moè da se najde masa na empiriski fakti koi ja ilustriraat
1051
544
weto dali pravoto postoi ili ne postoi, a drugo dali toa mu soodvetstvuva na nekoj prethoden standard. Pravoto kakvo {to sega go imame e pravo iako nie moèbi ne go odobruvame ili toa moèbi otstapuva od sodrìnata koja nie ja odobruvame ili ne ja odobruvame.1052 Pritoa, spored Ostin, pravoto kakvo {to treba da bide e pravo spored baraweto na moralot, a za nego osnovnite principi na moralot bea Bo`jite zapovedi, dodeka korisnosta bila nivnen "indeks." Pokraj toa postoel vistinski prifaten moral na nekoja op{testvena grupa, t.e. pozitiven moral. Za razlika od Ostin, Bentam insistiral na navedenata distinkcija posmatraj}i go moralot ne vo odnos sprema gospod, tuku samo vo odnos na korisnosta. Me|utoa, osnovnata pri~ina za ova insistirawe i kaj dvajcata be{e ~ovekot da se osposobi istrajno da gi utvrduva problemite {to gi nosat moralno lo{ite zakoni, kako i da go sfati specifi~niot karakter na avtoritetot na pravniot poredok. Bentamoviot op{t recept za ìvot pod vladeewe na zakonot be{e ednostaven: da se vladee spored propisite, slobodno da se kritikuva. Natamu, zna~ajno e deka tie nikoga{ ne osporuvaa deka kako istoriski fakt moralot silno vlijael na razvojot na pravniot sistem i obratno, deka pravoto su{tinski vlijaelo na moralnite standardi. Zgora na toa, ni Bentam nitu negovite sledbenici ne osporuvaa deka izvesni moralni principi moàt da se vovedat vo pravniot sistem i da stanat negov del preku eksplicitni zakonski propisi, ili deka sudovite moàt da bidat zakonski obvrzani da presuduvaat soglasno ona {to go smetaat za pravedno, t.e. najdobro. Bentam, za razlika od Ostin, vsu{nost, priznava{e deka ustavot moè pravno da ja ograni~i duri i najvisokata zakonodavna vlast. Me|utoa i dvajcata ednostavno re{itelno gi osporuvaa slednive
vrskata na pravoto i moralot i deka me|u ovie pojavi nema nu`na vrska. Samoto pravo, e predmet na pravnata nauka, dodeka ustavnoto pravo i me|unarodnoto pravo se izrazi na li~ni ~uvstva, na tradicijata itn. Celokupnoto pozitivno pravo e emanacija na vojlata na suverenot (duri i obi~aite, za{to ako suverenot ne gi ukinuva, zna~i deka gi priznava). Vo sekoe nezavisno politi~ko op{testvo mora da postojat "krajno nadredeni" (ultimate superior). Ostin be{e pod golemo vlijanie na Hobs ({to se ~uvstvuva na mnogu mesta) i donekade na Bentam ~ii principi pomalku se nasetuvaat osven vo stavot deka javnata korist se sostoi vo najgolema sre}a na najgolemiot broj. Toj ne go razgleduva{e nitu go prifati i stavot na Bentam za mo`nosta od ograni~uvawe na suverenitetot vo federalnata dràva. Stanov~i}, V. op. cit. str. 930-931. 1052 Nasproti ovaa o~igledna vistina, Vilijam Blekston (William Backstone), vo svoite Komentari na angliskite prava (Commentaires on the Laws of England, izdadeni vo ~etri knigi vo 1765-1769), na primer, tvrde{e deka vo pogled na obvrznosta bo`jite zakoni se nad drugite zakoni, deka ~ovekovite zakoni ne smeat da im protivre~at, deka ~ovekovite zakoni ne se validni ako im protivre~at i deka avtoritetot na validnite zakoni se zasnova vrz nivniot boènski izvor. Hart, H. op. cit. str. 58.
545
dve ednostavni ne{ta: 10 vo otsustvo na ekspliciten ustaven ili zakonski propis, od prostata okolnost deka edno pravilo naru{uva nekoj moralen standard ne sleduva deka toa pravilo nikako ne e i pravno pravilo, i obratno, 20 od prostata okolnost deka edno pravilo e moralno poèlno ne sleduva deka toa e i pravno pravilo. Krajniot zaklu~ok od nivnite razmisluvawa se sveduva na tvrdeweto deka pravoto na edna dràva ne e nikakov ideal, tuku ne{to {to navistina postoi. Toa ne e ne{to {to treba da bide, tuku ne{to {to .1053 Navedenite stavovi na Ostin i Bentam se logi~na posledica od nivnoto prifa}awe na imperativnata teorija na pravniot pozitivizam (pravoto kako naredba) koja ja dopolnija so poimot na poslu{nost od navika. Spored ovaa zastarena teorija, naredbite se zakoni ako se zadovoleni dva uslovi: 10 mora da bidat op{ti, i 20 mora da bidat izneseni od subjekt koj postoi vo sekoja politi~ka zaednica bez ogled na nivnata ustavna forma, {to }e re~e lice ili grupa (suvereni) koi gi slu{aat najgolemiot del od zaednicata, a tie samite nikomu ne mu iskaùvaat poslu{nost. Toa e pravo na eden naredbodava~ vo op{testvoto na kogo nikoj ne mu izdava naredbi - delo na pravno nepopre~ena volja na suverenot, koj po definicija e nadvor od zakonot.1054 3. HANS KELZEN Spored Hans Kelzen (1881-1971)1055 pravoto i pravdata se razli~ni poimi. Pravoto {to se razlikuva od pravdata e pozitivnoto pravo. Toa ozna~uva edna specifi~na tehnika na op{testvenata organizacija i nema nikakvo moralno obele`je. [tom }e se kaè deka opredelen op{testven poredok ima karakter na pravo toa e praven poredok koj ne sodrì moralna ocena za toa dali e praveden ili nepraveden. Spored toa, problemot na pravoto kako nau~en problem e problem na op{teNavedeno spored Hart, H. op. cit. str. 55-62. Ibid, str. 65. Kritikuvaj}i ja ovaa teorija Hart veli: "Situacijata koja se opi{uva so ednostavnata trilogija naredba, sankcija i suveren, dokolku tie poimi se sfatat bukvalno, li~i na situacijata vo koja razbojnikot i veli na svojata `rtva: "Pari ili ìvot." Edinstvenata razlika e {to vo slu~ajot na pravniot sistem razbojnikot toa mu go kaùva na golem broj lu|e koi naviknale na razbojni{tvo i od navika ne mu se protivat. Pravoto sekako ne li~i na ovoj opis, a pravnite odredbi ne smeat poednostaveno da se identifikuvaat so prisilbata. Hart, H. op. cit. str. 65-66. 1055 Hans Kelzen od 1911 do 1919 bil redoven profesor po dràvno i upravno pravo na Univerzitetot vo Viena, a od 1920 stanuva Sudija na Ustavniot sud na Avstrija. Vo 1930 godina poradi ostrite reakcii na javnosta na opredleni odluki na Ustavniot sud se preseluva vo Germanija, a so ogled deka bil evrein, vo 1938 emigrira vo SAD kade od 1950 na Univerzitetot na Ajova e profesor po filozofija i psihologija.
1054 1053
546
stvena tehnika, a ne problem na moralot: naukata za pozitivnoto pravo mora da se razlikuva od filozofijata na pravoto. Ako pravoto i pravdata se identificiraat, ako samo pravedniot poredok se nare~e pravo, op{testveniot poredok koj e pretstaven kako pravo vo isto vreme e pretstaven kako praveden, a toa zna~i deka e moralno opravdan. Tendencijata da se izedna~at pravoto i pravdata e tendencija da se opravda postojniot op{testven poredok. Toa e politi~ka, a ne nau~na tendencija. So ogled na taa tendencija, usilbata pravoto i pravdata da se posmatraat kako dva razli~ni problemi doveduva do somnenie istovremeno da se odbie i baraweto pozitivnoto pravo da bide pravedno. Toa barawe e o~igledno samo po sebe, me|utoa {to vsu{nost toa zna~i - toa e drugo pra{awe. Vo sekoj slu~aj ~istata teorija na pravoto1056 nitu na eden na~in ne mu se protivi na barawata za pravedno pravo koga izjavuva deka ne e nadleàna da odgovori na pra{aweto dali postoe~koto pravo e pravedno ili ne, i na pra{aweto vo {to se sostojat osnovnite elementi na pravdata. îstata teorija na pravoto kako nauka, ne moè da odgovori na toa pra{awe, za{to na toa pra{awe voop{to ne moè nau~no da se odgovori.1057 [to zna~i, vsu{nost, koga }e se kaè deka pravniot potredok e praveden? Toa zna~i deka toj poredok regulira povedenie na lu|eto taka {to so takvoto regulirawe da bidat zadovolni site lu|e, {to }e
îstata teorija na pravoto na Kelzen, ne e ni{to drugo tuku do krajnost dovedena teorijata na pravnot pozitivizam, koja poradi ona {to vo pravoto e normativno, svesno gi zapostavuva site ostanati elementi posebno sociolo{kite i vrednosnite, a osobeno idejata na pravdata. Me|utoa za razlika od Ostin, koj vaèweto i primenata na pravoto go vrza za suverenata vlast koja so svojot monopol na sila e pove}e od vistinksi fakt, Kelzen oti{ol ~ekor ponatamu. Negoviot praven pozitivizam pove}e ne se zasnova vrz objektivnata stvarnost, tuku vrz edna metodolo{ka primesa; ne vrz fakti, tuku vrz ednostavna pretpostavka - osnovnata norma. Vo vnatre{noto pravo osnovnata norma e zapoved deka treba da se odnesuvame taka kako {to opredelile tvorcite na ustavot ili organite koi tie gi delegirale, a vo me|unarodnoto pravo toa e na~eloto pacta sunt servanda. Na toj na~in pravniot poredok se pojavuva kako hierarhiski ustroen sistem vo koj sekoj element ja izveduva svojata validnost od osnovnata norma. âvo{ki, K. Uvod u pravo I, str. 36. 1057 Koga ova u~ewe e nare~eno ~ista teorija na pravoto se misle{e deka toa e oslobodeno od site elementi koi mu se tu|i na specifi~niot metod na naukata ~ija edinstvena cel e da go soznae pravoto, a ne da go sozdava. Naukata treba da go opi{e predmetot takov kakov {to toj navistina , a ne da propi{e kakov treba ili ne treba da bide od aspekt na nekoj secifi~en sud na vrednosti. Poslednoto e problem na politikata i kako takov, se odnesuva na ve{tinata na vladeewe, edna aktivnost koja e naso~ena na vrednosti, a ne e predmet na naukata koja e naso~ena kon stvarnosta. Kelzen, H. Op{ta teorija prava i dràve, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1951,str.13.
1056
547
re~e - taka {to site vo nego ja nao|aat svojata sre}a. Lu|eto ne moàt da ja najdat sre}ata kako izolirani poedinci i zatoa ja baraat vo op{testvoto. Pravdata e op{etstvena sre}a.1058 Me|utoa, se dotoga{ dodeka poimot na sre}ata se definira vo nejzinata ogrinalna, tesna smisla na individualna sre}a koja zna~i deka ~ovekovata sre}a e ona {to samiot ~ovek ja smeta za takva, o~igledno deka ne e moèn "preveden" poredok, t.e. poredok {to mu dava sre}a na sekoj poedinec. Toa proizleguva ottamu {to toga{ e neizbe`no sre}ata na eden poedinec vo isto vreme da bide sprotivna na sre}ata na drug. Praveden poredok, ne e moèn duri ni pod pretpostavka deka toj ne se obiduva da donese individualna sre}a na sekogo, tuku najgolema mo`na sre}a za najgolem broj na poedinci. Sre}ata koja op{testveniot poredok saka da ja obezbedi moè da bide edinstveno sre}ata vo kolektivna smisla, t.e. zadovoluvawe na opredeleni potrebi za koi op{testvenata vlast, t.e. onoj koj gi propi{uva pravnite normi priznal deka vredi da bidat zadovoleni kako {to se potrebite za hrana, obleka, stan. Me|utoa, koi ~ove~ki potrebi zasluùvaat da bidat zadovoleni, a osobeno kakov e vistinskiot redosled na nivnoto razlikuvawe spored vrednosta? Na ova pra{awe so posredstvo na racionalno soznavawe ne moè da se odgovori. Re{enieto na ova pra{awe se nao|a vo eden sud za vrednosta determiniran od emocionalni faktori, koj ottamu po svojot karakter e subjektiven i koj edinestveno vaì za subjektot {to go donel i zatoa e samo relativen. Ovoj sud se razlikuva spored toa dali na pra{aweto odgovoril nekoj {to go ispoveda hristijanstvoto, koj smeta deka sre}ata na du{ata po smrta e pova`na od dobrata na zemjata ili pak materijalist koj ne veruva vo nikakov ìvot po smrta. Toj sud isto taka }e se razlikuva spored toa dali re{enieto go dal nekoj koj li~nata sloboda ja smeta za najgolemo dobro (liberalizam) ili nekoj za kogo op{testvenata sigurnost i ednakvosta na site lu|e vredat pove}e odo{to slobodata (socijalizam). Ednostavno, na pra{aweto dali duhovnite ili materijalnite dobra, dali slobodata ednakvosta pretstavuvaat najvisoka vednost ne moè racionalno da se odgovori. Me|utoa, subjektivniot i spored toa relativniot sud za vrednosta so koj se odgovara na ova pra{awe obi~no se pretstavuva kako stav koj ima objektivna i apsolutna vredost, kako op{tovaè~ka norma.1059 Razbirlivo e deka postojat mnogu takvi subektivni sudovi za vrednostite koi vo mnogu se razlikuvaat eden od drug i koi me|usebno ne se pomirlivi. No toa ne zna~i deka sekoj poedinec ima svoj sopstven sistem na vrednosti. Vsu{nost, mnogu poedinci se soglasuvaat vo svoite sudovi za vrednostite za{to pozitivniot sistem na vednosti ne e proizvolna tvorba na izoliran poedinec, tuku sekoga{ rezultat na zaemno vlijanie koe poedincite go vr{at edni vrz drugi vo ramkite na opredelena grupa,
1058 1059
Kelzen, H. op. cit. str. 19-20. Ibid, str. 20.
548
bilo da se raboti za semejstvo, pleme, klasi, kasti, profesii. Sekoj sistem na moral i negovata centralna ideja na pravdata e op{testvena pojava, proizvod na op{testvoto i ottamu e razli~en spored op{testvoto vo koe se pojavuva. Faktot {to postojat opredeleni vrednosti koi se op{toprifateni vo nekoe op{testvo ni najmalku ne mu protivre~i na subjektivniot i relativen karakter na tie sudovi za vrednostite, a toa {to brojni poedinci se soglasuvaat vo svoite sudovi za vrednosta ne e dokaz deka tie sudovi se to~ni. Naprosto, kriteriumot na vistinata ne zavisi od toa kolkumina donesuvaat soodveten sud za realnosta ili sud za vrednosta.1060 So ogled na toa {to ~ove{tvoto e podeleno na mnogu nacii, klasi, religii, profesii itn., koi ~estopati me|usebno se razlikuvaat, postojat i mno{tvo na razli~ni idei za pravdata, duri i premnogu za ~ovek da moè ednostavno da zboruva za "pravdata." Me|utoa, ~ovekot sekoga{ e sklon sopstvenata ideja na pravdata da ja pretstavuva kako edinstveno pravilna i kako apsolutno vaè~ka. Potrebata od racionalno objasnuvawe na na{ite emocionalni akti e dotolku golema
Ibid, str. 21. Pojavata na pravniot pozitivizam se iskaùva so ostro otfrlawe na prirodnoto pravo i negovoto sfa}awe na pravdata kako "subjektivisti~ko" i "nenau~no." Otfrluvaj}i go prirodnoto pravo kako ~ista iluzija na minatite vremiwa, pravniot pozitivizam go koncentrira svoeto vnimanie na edna dimenzija na pravnata stvarnost koja spored nego moè to~no da se soznae i opredeli. Namesto "subjektivniot" poim na pravdata toj mu se obra}a na "objektivniot" i "nau~no" opredelen poim na zakonot. Na toj na~in zada~ata na pravnata nauka pove}e ne bi se sostoela vo pra{aweto {to pravoto treba da bide, tuku vo pra{aweto {to treba da . Taka, celite na filozofijata pravoto se stesnuvaat, i ottoga{, kako {to veli Bergbohom, taa treba da se zanimava so fakti~koto vo realnosta egzistencija... Toj energi~no smeta{e deka za obvrzuva~ki treba da se priznae i najpodliot zakon samo dokolku formalno e korekten. Za nego egzistencijata na pravoto e edna rabota, a negovata vrednost ili nevrednost druga. Zakonot e zakon koj navistina postoi i pokraj toa {to toj go predizvikuva na{eto negoduvawe. Spored Bergbohom, i negovite sledbenici, edinstveno merodavno e funkcioniraweto na zakonot i negovoto donesuvawe spored odredena formalna postapka, zna~i negovata efikasnost i negovoto (formalno) vaèwe. Kako pravo, zaklu~uva Bergbohom, sekoe pravo nadvor od pozitivnoto pravo e nonsens. Zaklu~okot e jasen: nadvor od pozitivnosto so zakon osvesteno pravo, nema i ne moè da ima nikakvo vistinsko i vaè~ko pravo... Nakratko, pravoto vo smisla na pravniot pozitivizam e ona {to zakonodavcite i sudovite vo razli~ni zemji }e go proglasat za pravo. So toa se priznava deka samo dràvniot avtoritet gi opredeluva kriteriumite na celokupnata pravnost: auctoritas non veritas facit legem, pa bi moèlo da se kaè deka pozitivizmot vo ist mig pravoto go sfa}a monisti~ki, etatisti~ki i formalisti~k. Tadi}, Lj. op. cit. str. 147-149.
1060
549
{to nie se obiduvame da ja zadovolime duri i so rizik od samovoobrazba. A racionalnoto objasnuvawe na nekoj postulat koj se zasnova vrz subejktiven sud za vrednosta, t.e. na edan èlba kako na primer - deka site lu|e treba da bidat slobodni ili deka sprema site lu|e treba da se postapuva ednakvo e samovoobrazba ili ({to proizleguva na isto) ideologija. Tipi~ni ideologii od toj vid bile postavkite deka nekoj vid na krajna cel i ottamu nekoj vid na definitivno reglirawe na ~ovekovoto povedenie proizleguva od "prirodata" t.e. od prirodata na ne{tata ili od prirodata na lu|eto, od ~ovekoviot razum ili od bo`jata volja. Vo edna takva postavka leì su{tinata na doktrinata na tn. prirodno pravo. Ova doktrina tvrdi deka postojat vrodeni ~ove~ki odnosi koi se razlikuvaat od pozitivnoto pravo koe e povisoko i koe apsolutno vaì i e apsolutno pravedno za{to proizleguva od prirodata, od ~ovekoviot razum ili od bo`jata volja.1061
Bo`jata volja vo prirodnopravnata doktrina e identi~na so prirodata, za{to se smeta deka prirodata ja sozdal bog, a deka prirodnite zakoni se izraz na bo`jata volja. Dosledno na toa, spored ovaa teorija, prirodnite zakoni imaat ist karakter kako i pravnite propisi koi gi izdava zakonodavecot: Tie pretstavuvaat zapovedi upateni kon prirodata i prirodata im se pokoruva na tie zapovedi, na prirodnite zakoni, isto kako {to ~ovekot im se pokoruva na zakonite koi gi izdal zakonodavecot. Vo ovaa smisla Kelzen gi citira stavovite na Blekston, spored kogo: "Koga najvisokoto su{testvo ja sozdalo prirodata i ja sozdalo materijata od ni{to, Toa vo materijata vtisnalo opredeleni principi od koi taa nikoga{ ne moè da se oddeli i bez koi bi prestanala da postoi... Me|utoa, zakonite vo nivnaat potesna smisla, vo smisla vo koja nie imame zada~a da gi posmatrame, ne ozna~uvaat pravila za akcija voop{to, tuku za ~ovekovata akcija vo povedenieto, t.e. propisite so koi ~ovekot, najplemenitoto su{testvo od site su{testva pod neboto, su{testvo nadareno so razum i slobodna volja, zapoveda kako svoite sposobnosti da gi upotrebuva vo op{toto regulirawe na svoeto povedenie. So ogled na toa {to ~ovekot apsolutno vo s zavisi od svojot tvorec nu`no e i vo s da mu se pokoruva na voljata na toj tvorec. Taa volja na negoviot tvorec se narekuva prirodno pravo. Za{to, kako {to bog koga ja sozdal materijata i ja nadaril so dvièwe utvrdil opedeleni pravila za postojaniot pravec na toa dvièwe, taka toj, koga go sozdal ~ovekot i go obdaril so slobodna volja samiot so sebe da upravuva vo site oblasti na ìvotot postavil opredeleni nepromenlivi zakoni na ~ovekovata priroda so koi taa slobodna volja vo izvesna mera e regulirana i ograni~ena i na ~ovekot, isto taka, mu dal sposobnost na razum za da ja otkrie smislata na tie zakoni... Toj postavil samo takvi zakoni koi se zasnovani vrz onie odnosi na pravdata koi postoele vo prirodata na ne{tata pred kakov bilo pozitiven propis. Toa se ve~ni nepromenlivi zakoni za dobroto i zloto na koi i samiot Tvorec im se pokoruva vo site svoi postapki i za ~ie otkrivawe Toj go osposobil ~ovekoviot razum dotolku kolku {to tie se nu`ni za vodewe na ~ovekovite akcii. Ibid, str. 22-23.
1061
550
Za razlika od pozitivnoto pravoto koe go sozdal zakonodavecot (t.e. so akt na volja na ~ove~kata vlast), prirodnoto pravo, spored specifi~nata doktrina za nego, ne e sozdadeno so akt na ~ovekovata volja, tuku e ve{ta~ki proizvolen proizvod na ~ovekot. Toa moè da se izvede i izvedeno e od prirodata so pomo{ na operaciite na razumot. Ako gri`livo se ispituva prirodata, a osobeno prirodata na ~ovekot i negovite odnosi sprema drugite lu|e, moàt da se najdat pravila koi go reguliraat ~ovekovoto povedenie na na~in {to odgovara na prirodata i koi zatoa e sovr{eno praveden. Se smeta deka ~ovekovite prava i dol`nosti {to gi utvrduva prirodnoto pravo se vrodeni i vsadeni vo ~ovekot, za{to se vsadeni od strana na prirodata, a ne natureni od strana na ~ovekoviot zakonodavec i dokolku prirodata manifestira bo`ja volja, tie prava i dol`nosti se sveti. Me|utoa, nitu edna od brojnite prirodnopravni teorii dosega ne uspea da a opredeli sodrìnata na toj priroden poredok na na~in koj spored to~nosta i objektivnosta bi bil barem priblièn na onoj na~in spored koj prirodnite nauki moàt da ja opredeluvaat sodrìnata na prirodnite zakoni ili pravnata nauka sodrìnata na pozitivniot praven poredok. Ona {to dosega e istaknuvano kako prirodno pravo, ili {to izleguva na isto, kako pravda, vo najgolem del se sostoi od prazni formuli sli~no kako "suum cuique" (sekomu svoeto) ili tautologijata koja ne zna~i ni{to kako {to e kategori~iot imperativ, odnosno Kantovoto u~ewe deka ~ovekovite dejstvija treba da bidat determinirani edinstveno so principite za koi toj saka da bidat obavezni za site lu|e. Me|utoa, formulata "sekomu svoeto" ne odgovara na pra{aweto {to e toa {to e "negovo" za sekoj ~ovek, a kategori~kiot imperativ ne veli koi se principite za koi ~ovekot treba da saka da bidat zadolìtelni za site lu|e. Nekoi avtori pravdata ja definiraat so formulata "treba da se raboti pravo, a ne krivo." Me|utoa, {to e pravo, a {to krivo? Toa e glavnoto pra{awe koe ostanuva bez odgovor. Re~isi site pro~ueni formuli {to ja definiraat pravdata o~ekuvaat deka odgovorot sam po sebe e o~eviden, a toa voop{to ne e slu~aj. Odgovorot na pra{aweto {to e toa "negovo" {to mu pripa|a na sekoj ~ovek, {to treba da bide sodrìnata na op{tite principi koi se zadolìtelni za site lu|e, {to e pravo, a {to krivo, vsu{nost se pretpostavuva deka e daden so pozitivnoto pravo. Spored toa, site ovie formuli za pravdata za svoja posledica imaat da go opravdaat koj bilo praven poredok. Tie dopu{taat koj bilo posakuvan poredok da se pretstavi kako praveden.1062
Koga normite za koi se tvrdi deka go pretstavuvaat "prirodnoto pravo" ili pravdata imaat opredelean sodrìna, tie se pojavuvaat kako pove}e ili pomalku generalizirani principi na opredeleno pozitivno pravo, principi koi bez dovolna pri~ina se istaknati kako apsolutno vaè~ki so toa {to se proglaseni za prirodno ili pravedno pravo. Me|u takanare~enite prirodni, vrodeni, sveti prava na ~ovekot sopstvenosta igra va`na, ako ne i
1062
551
U~eweto za prirodnoto pravo se karakterizira so osnovniot dualizam me|u pozitivnoto pravo i prirodnoto pravo. Nad nesovr{enoto pozitivno pravo postoi sovr{eno (apsolutno pravedno) prirodno pravo i pozitivnoto pravo e opravdano samo dokolku mu soodvetstvuva na prirodnoto pravo. Vo toj pogled dualizmot me|u pozitivnoto i prirodnoto pravo koj e tolku karakteristi~en za u~eweto za prirodnoto pravo, e sli~en na metafizi~kiot dualizam na stvarnosta i platonovite idei. Toj dualizam ima optimisti~ko-konzervativen ili pesimisti~ko-revolucioneren karakter, vo zavisnost od toa dali se tvrdi deka postoi skladnost ili protivre~nost me|u empiriskata stvarnost i transcedentalnite idei. Celta na ovaa metafizika ne e - kako {to e celta na naukata - racionalno da ja objasni stvarnosta, tuku pred s
najva`na uloga. Re~isi site vode~ki pisateli na prirodnopravnata doktrina tvrdat deka ustanovata na privatnata sopstvenost soodvetstvuva na vistinskata priroda na ~ovekot... Koga "Ne posakuvaj ni{ti tu|o" i "Ne kradi" (pravila koi ja pretstavuvaat ustanovata na privatnata sopstvenost) ne bi bile bo`ji zapovedi, sekoe op{testvo bi moralo da gi napravi nepovredivi propisi pred da moè da stane civilizirano i slobodno. Ovie zborovi gi napi{a Xon Adams, iskaùvaji uveruvawe koe be{e op{toprifateno vo negovoto vreme. Spored taa teorija, komunisti~kata organizacija koja ja isklu~uva privatnata sopstvenost i priznava samo javna sopstvenost, pravniot poredok koj sopstvenosta nad zamji{teto i drugite sredstva za proizvodstvo gi zadrùva za zaednicata, a specijalno za dràvata, ne samo {to mu e sprotiven na prirodata i zatoa nepraveden, tuku isto taka, prakti~no e neodr`liv. Me|utoa, te{ko e da se dokaè ovaa doktrina. Da se proglasi privatnata sopstvenost za prirodno pravo zatoa {to toa e edinstvenoto {to odgovara na prirodata - toa e obid da se izdigne na stepen na apsoluten princip eden specijalen princip koj istoriski zemeno samo vo opredeleno vreme i pod opredeleni politi~ki i ekonomski uslovi stanal princip na pozitivnoto pravo... Principite na prirodnoto pravo bilo da se upotrebuvaat za da se potvrdi ili da se negira nekoj pozitivnopraven poredok, vo sekoj slu~aj negovoto vaèwe se zasnova vrz sudovite za vrednosta koi nemaat nikakva objektivnost. Kriti~kata analiza sekoga{ pokaùva deka tie ne se ni{to drugo, tuku izraz na opredeleni grupni ili klasni interesi. Soodvetno na toa, u~eweto za prirodnoto pravo, nekoga{ ima konzervativen, a ponekoga{ reformski ili revolucioneren karakter. Prirodnoto pravo ili go opravduva pozitivnoto pravo proglasuvaj}i go deka e vo soglasnost so prirodata, razumot ili boènskiot poredok, tvrdej}i deka taa skladnost postoi, me|utoa ne go dokaùva toa, ili go stava vo pra{awe vaèweto na pozitivnoto pravo tvrdej}i deka e vo sprotivnost so nekoja od pretpostavenite apsolutni vistini. Revolucionernata doktrina na prirodnoto pravo, sli~no na konzervativnata, ne se zanimava so soznanieto na pozitivnoto pravo, na pravnata stvarnost, tuku so negovata odbrana, ili napad sprema nea, so politika, a ne so nau~na zada~a. Ibid, str. 23-25.
552
emocionalno da ja prima ili otfrla.1063 Koga ~ovekot bi go poznaval apsolutno pravedniot poredok za koj doktrinata na prirodnoto pravo tvrdi deka postoi, pozitivnoto pravo bi bilo odvi{no, zgora na toa besmisleno... Koga problemot na pravdata bi moèl da se re{i taka kako {to moème da go re{ime problemot na tehnikata na prirodnite nauki ili na medicinata, na reguliraweto na odnosite me|u lu|eto preku prisilnite merki na vlasta isto taka malku bi se mislelo kako {to denes malku se misli na prisilno propi{uvawe preku pozitivnoto pravo kako treba da se izgradi parna ma{ina ili da se lekuvaat opredeleni bolesti. Koga bi postoela pravda koja objektivno moè da se spoznae ne bi postoelo nitu pozitivnoto pravo, pa spored toa - nitu dràva, za{to narodot ne bi bilo potrebno da se prisiluva da bide sre}en. Voobi~aenoto tvrdewe, me|utoa deka navistina postoi priroden, apsolutno dobar poredok, me|utoa transcedentalen i zatoa takov koj ne moè da se soznae, deka postoi takvo ne{to kako pravda, me|utoa deka toa ne moè jasno da se opredeli - takvoto tvrdewe samo po sebe e kontraadiktorno. Toa vsu{nost ne e ni{to drugo, tuku eufeministi~ka parafraza na faktite deka pravdata e ideal koj ne mu e dostièn na ~ovekovoto soznanie.1064
Ako pod subjektiven interes, sluèj}i se so nezna~itelno izmeneti zborovi na Jering, ja sfatime pretstavata za takvi sostojbi koi vo idnina moàt da se postignat, a koi na subjetot mu vetuvaat pogolemo zadovolstvo i ako pozitivniot vrednosen sud go opredelime kako stav za poèlnosta na sostojbite ~ija sodrìna gi odrazuva subjektivnite interesi, toga{ celta e pretstava za pozitivno vrednuvanata sostojba (sostojba na vednosti) koja subjektot saka da ja ostvari i koja neposredno go motrivira negovoto povedenie. Ili, pak, spored Jering: "Celta e pretstava za ne{to idno, {to voljata namerava da go ostvari." Psihi~kiot tek od subjektivniot interes kon verednosniot princip i sud, te od niv kon celta, go protkajuva pravniot poredok. Vo pravoto ni{to ne e do kraj sfatlivo ako, isto taka, ja nemame vo vid celishodnosta na pravnite dela kako i celishodnosta na pravnite normi so koi pravnite dela se "sreduvaat." Nerazbiraweto na ovaa vistina i nejzinata nau~na i prakti~na relevantnost e "grev" na pravniot formalizam od Leband - Kelzenoviot tip, koi od interesnata dimenzija ja isklu~uvaat aksiolo{ko-teolo{kata dimenzija na pravnoto iskustvo od pravnata nauka i poimot na pravoto. Za{to, ako pravoto e specifi~na op{testvena tehnika, kako {to priznava i Kelzen, toga{ toa vo celost moè da bide spoznaeno duri preku uvidot vo negoviot specifi~en finalitet. Edno sredstvo moè da se objasni samo vo svetlinata na negovite celi. Viskovi}, N. op. cit. str. 160. 1064 Kelzen, H. op. cit. str. 26-27. Ideal e najvisok standard, mera na sovr{enstvo i celovitost. Zamisla ili pretstava za maksimalna vrednost, sovr{enstvo, najposakuvana rabota, kon koja neprekidno se te`nee, no nikoga{ vo celost ne se dostignuva. Idealno e toa {to gi zadovoluva najvisokite i najstrogi merila, sovr{eno, najpoèlno, najcelovito. Ideal e ne{to zamisleno,
1063
553
Pravdata, spored Kelzen, e iracionalna ideja. Kolku i da e neophodna za ~ovekovata volja i deluvawe, taa e nedostapna za soznavawe. Ako se posmatra od gledi{te na racionalnoto soznanie, postojat samo interesi, i ottamu samo sudir na interesi.1065 Niv moè da gi re{i poredokot koj ili zadovoluva edni interesi na smetka na drugi ili se obiduva da ostvari kompromis me|u sprotivnite interesi. Deka eden od dva poredoci e "praveden" - toa moè da se utvrdi so racionalno soznanie. Takvoto soznanie moè da gi opfati samo pozitivniot poredok koj moè da se zabeleì preku dejstvijata koi objektivno moàt da se utvrdat. Samo toa moè da bide objekt na naukata, samo toa e predmet na ~istata teorija na pravoto, koja e nauka, a ne metafizika na pravoto. Taa go pokaùva pravoto takvo kakvo {to bez da go brani so tvrdewe deka e pravedno, nitu da go osuduva so tvrdeweto deka e nepravedno. Taa go bara realnoto i mo`noto, a ne pravilnoto pravo. Vo taa smisla taa e radikalno realisti~ka i empiriska teorija. Taa odbiva da go ocenuva pozitivnoto pravo.1066
nestvarno, ne{to {to postoi samo vo mislite. 1065 Vo ovaa smisla e vo pravo i [ek, koga veli: Se dodeka e neminovno A da zazema nekoe mesto vo vselenata - seedno dali se raboti za pe{tera, niva, mesto za ribolov, ili dobro platena rabota - dotoga{ }e postoi B, V, G, D i dr. koi bi sakale da bidat to~no na mestoto na koe e A. [ek, H. Zavist, jedna teorija dru{tva, Algoritam, Beograd, 2008, st. 287. 1066 Specifi~en predmet na pravnata nauka e pozitivnoto i realno pravo za razlika od idealnoto pravo kako cel na politikata. To~no kako {to vistinskoto povedenie na poedincite moè da bide ili da ne bide vo soglasnost so normite na pozitivnoto pravo koe go regulira toa povedenie i pozitivnoto pravo moè da mu soodvetstvuva ili da ne mu soodvetstvuva na edno idealno pravo ili "prirodno" pravo. Realnosta na pozitivnoto pravo, tokmu i se pojavuva vo negoviot odnos kon idealnoto pravo nare~eno pravda ili "prirodno" pravo. Negovoto postoewe e nezavisno od negovata soglasnost ili nesoglasnost so pravdata ili so "prirodnoto" pravo. îstata teorija na pravoto ne go posmatra svojot predmet kako pove}e ili pomalku nesovr{ena kopija na edna transcedentalna ideja. Taa ne se trudi pravoto da go sfati kako odraz na pravdata, kako ~ove~ko ~edo od boènsko poteklo. îstata teorija na pravoto nastojuva jasno da gi razlikuva empiri~koto pravo i transcedentalnata pravda koja ne spa|a vo negoviot specifi~en predmet. Taa vo pravdata ne gleda manifestacija na edna nad~ove~ka vlast, tuku specifi~na op{testvena tehnika zasnovana vrz ~ovekovoto iskustvo. îstata teorija na pravoto odbiva da bide metafizika. Dosledno na toa osnovata na pravoto, t.e. pri~inata na nejzinoto vaèwe taa ne go bara vo nekoj metapraven princip, tuku vo pravnata hipoteza, t.e. vo osnovnata norma koja moè da se utvrdi so logi~ka analiza na vistinskoto pravno mislewe. Orientacijata na ~istata teorija na pravoto vo na~elo e ista so orientacijata na tn. analiti~ka jurisprudencija na Xon Ostin i negovite pro~u-
554
Me|utoa, teorijata vrz osnova na iskustvoto moè sekoga{ da postavi edno tvrdewe: samo pravniot poredok koj ne gi zadovoluva interesite na eden na smetka na drug, tuku vospostavuva kompromis me|u sprotivstavenite interesi za da gi namali mo`nite sudiri ima izgledi relativno dolgo da trae. Samo takviot poredok }e bide vo sostojba na svoite subjekti da im obezbedi op{testven mir vrz relativno stabilna osnova. I iako idealot na pravdata vo negovata vistinska smisla kako {to ovde e razvien e ne{to sosema razli~no od idealot na mirot, postoi opredelena tendencija tie dva ideali da se poistovetat ili barem idealot na pravdata da se zameni so idealot na mirot. Ovaa promena vo zna~eweto na poimot na pravdata odi zaedno so tendencijata problemot na pravdata da se izvle~e od nesigurnoto carstvo na subjektivnite sudovi za vrednostite i da se postavi na sigurnoto ramni{te na konkretniot op{testven poredok.1067 "Pravdata" vo taa smisla zna~i zakonitost;1068 vo pogled na op{toto pravilo "praveeni Predavawa za jurisprudencijata. îstata teorija na pravoto se obiduva da dojde do rezultat isklu~ivo preku analza na pozitivnoto pravo. Sekoe tvrdewe {to go iznesuva pravnata nauka mora da bide zasnovano vrz eden pozitivnopraven poredok ili sporeduvaweto na pove}e pravni nauki. Pravnata nauka se oddeluva od filozofijata na pravdata i od sociologijata na pravoto i ~istinata na nejziniot metod se postignuva samo so sveduvawe na jurisprudencijata na strukturalna analiza na pozitivnoto pravo. Vo toj pogled nema su{tinska razlika me|u analiti~kata pravna teorija i ~istata teorija na pravoto. îstata teorija na pravoto e vistinska pravna nauka, tokmu poradi nejziniot antiideolo{ki karakter. Korenot na sekoja politi~ka ideologija se nao|a vo sakaweto, a ne vo soznavaweto, vo emocionalniot, a ne vo racionalniot element: taa poteknuva od opredeleni interesi, ili poto~no od interesi koi se razlikuvaat od interesite na vistinata. Ovaa zabele{ka, vsu{nost, ne sodrì vo sebe nikakva postavka vo pogled na vrednosta na drugite interesi. Nema mo`nosti ~ovekot racionalno da se opredeli me|u sprotivstaveni interesi. I tokmu ottamu nastanuva eden navistina tragi~en sudir: sudir me|u osnovnoto na~elo na naukata - vistinata i vrhovniot ideal na politikata - pravdata. Kelzen, H. op. cit. str. 13-14 i 27. 1067 Teorijata na pravoto ne ja interesira dali pravoto i sluì na pravdata ili ne. Pravnata teorija ne treba da opravduva {to i da e, za{to opravduvaweto implicira vrednuvawe, sudovi na vrednosti, a toa e rabota na etikata ili politikata, a ne na pravnata teorija. Kelzen, H. What is Justice, Berkley, 1957. Navedeno spored Stanov~i}, op. cit. str. 932. 1068 Vo tradicionalnata teorija na krivi~noto pravo se prave{e razlika me|u mala in se (povedenie koe e zlo po sebe) i mala prohibita (povedenie koe e zlo edinstveno zatoa {to e zabraneto so pozitivnite propisi). Ova razlikuvawe vo osnova e identi~no so razlikata koja ja prave{e Aristotel vo Nikomahova etika (1134b) me|u prirodnoto (ona {to sekade ima ista pravna sila i ne postoi edinstveno vo vakvo ili onakvo mislewe na narodot) i prav-
555
dno" e ona {to }e bide stvarno primenuvano na site slu~ai na koi spored svojata sodrìna treba da bide primeneto. "Nepravedno" vo pogled na nego e da bide primeneto vo eden slu~aj, a ne da bide primeneto vo drug slu~aj. I toa izgleda "nepravedno" bez ogled na vrednosta na samoto op{to pravilo za ~ija primena se raboti. Pravdata vo smisla na zakonitost e svojstvo koe navistina se odnesuva na sodrìnata na pozitivniot poredok, a ne na negovata primena. Pravdata vo taa smisla moè da se dovede vo soglasnost so koj bilo pozitivnopraven poredok i sekoj takov poredok bara takva pravda, bez ogled dali e kapitalisti~ki ili komunisti~ki, demokratski ili avtokratski. "Pravdata" zna~i odrùvawe na pozitivniot poredok so negovata sovesna primena. Toa e pravda vo "carstvoto na pravoto." Sud so koj se utvrduva deka povedenieto na eden poedinec e "pravedno" ili "nepravedno" vo smisla na "zakonito" ili "protivzakonito" zna~i deka povedenieto soodvetstvuva na pravnata norma zatoa {to mu pripa|a na pozitivnopravniot poredok. Takviot sud ima logi~ki ist karakter kako i sudot so koj konkretnata pojava ja podveduvame pod apstrakten poim. Iako sudot deka opredeleno povedenie soodvetstvuva ili nesoodvetstvuva na normata se narekuva sud za vrednosta, toa e objektiven sud za vrednosta koj mora jasno da se razlikuva od subjektivniot sud za vrednosta so koja se izrazuva èlba ili ~uvstvo na subjetot koj go donesuva sudot. Sudot za opredeleno zakonito ili nezakonito povedenie e nezavisen od èlbite i ~uvstvata na subjektot koj go donesuva sudot: toj mora da se proveri na objektiven na~in. Poimot na pravdata moè da vleze vo pravnata nauka edinstveno vo smisla na zakonitost.1069 Ottamu {to pravniot poredok e sistem na normi, dominantniot interes na Kelzen e da odgovori na pra{aweto koga edna norma mu pripa|a na toj sistem. Odgovorot na ova pra{awe na Kelzen mu e potreben za da |i objasni osnovite na vaèweto na normite, odnosno pravnosta na pravoto. Vo taa smisla veli: "Postavkata "Fizi~koto telo se {iri so zagrevawe" e vistinita, zatoa {to pove}epati i bez isklu~ok sme posmatrale deka fizi~kite tela na toplina se {irat. Normata ne e postavka za stvarnosta i zatoa ne moè da bide "vistinita" ili "la`na" vo prethodnata smisla. Normata ili vaì ili ne vaì. Od dve postavki: "Treba da mu pomognete na bli`niot vo nevolja" i "Treba da se
noto (ona {to prvobitno e indiferentno, no koga e propi{ano, pove}e ne e indiferentno). Ovaa razlika e tipi~en element na prirodnopravnata doktrina. Taa poa|a od postavkata koja ne moè nau~no da se dokaè deka izvesni vidovi na ~ovekovo povedenie se delikti po samata svoja pravna priroda. Vo taa smisla, spored Kelzen, ne postoi mala in se, postoi samo mala prohibita, za{to povedenieto e malum (zlo) samo ako e prohibitum (zabraneto). Toa ne e ni{to drugo, tuku posledica na op{toprifateniot princip vo krivi~noto pravo: Nullum crimen, nula poena sine lege. Kelzen, H. op. cit. str. 62-63. 1069 Ibid, str. 27-28. Vidi i str. 58-60.
556
laè sekade kade {to e zgodno," samo za prvata se smeta deka izrazuva edna vaè~ka norma, a ne i za vtorata." Toa proizleguva ottamu {to "osnovot na vaèwe na normata ne e, sli~no na proveruvaweto na vistinitosta na eden sud za ona {to "", nejzinata soglasnost so stvarnosta. Vistinskata osnova se normite koi mol~e{kum se pretpostavuvaat, za{to se smeta deka se priznati. Osnova na vaèweto na normata "ne ubivaj" e op{ta norma: "Treba da se pokoruva na zapovedite na gospod." Osnova na vaèweto na normata: "Treba da odi{ na u~ili{te," e op{tata norma: "Decata treba da gi slu{aat svojto tatko." Koga ovie normi ne bi bile pretpostaveni, so povikuvawe na soodvetni fakti bi izostanal odgovorot na pra{aweto zo{to ne treba da se ubiva, za{to deteto treba da odi vo u~ili{te. Faktot deka nekoj ne{to nareduva ne e sam po sebe osnova za tvrdeweto deka ~ovekot treba da se odnesuva soglasno so naredbata kako vaè~ka norma, ne e pri~ina za vaèweto na normata ~ija soodrìna soodvetstvuva na naredbata. Osnovata na vaèweto na normata sekoga{ e norma - fakt. Baraweto na vaèweto na normata ne n vra}a kon realnosta, tuku kon edna druga norma od koja prvata norma se izveduva. Nie go usvojuvame stavot: "Treba da mu se pomogne na bliskiot vo nevolja" kako vaè~ka norma za{to proizleguva od stavot: "Sakaj go bli`niot svoj." Ovoj stav go usvojuvame kako vaè~ka norma ili zatoa {to ni izgleda kako krajna norma ~ie vaèwe ne e o~igledno samo po sebe, ili, na primer, za{to Hristos zapovedal da go qubime svojot blièn, a nie kako krajna vaè~ka norma go postavuvame stavot: "Treba da se slu{aat zapovedite na Hristost." Stavot: "Treba da se laè sekade kade {to e zgodno" ne go primame kako vaè~ka norma, za{to ne moè da se izvede od druga vaè~ka norma, nitu sam po sebe e krajna o~evidna vaè~ka norma. Normata ~ie vaèwe moè da se izvle~e od nekoja povisoka norma nie ja narekuvame "osnovna" norma. Site normi ~ie vaèwe moè da se vrze za edna ista osnovna norma, pravat eden sistem na normi, ili eden poredok. Taa osnovna norma, kako zaedni~ki izvor, ja sozdava vrskata me|u site razli~ni normi od koi se sostoi eden poredok. Deka nekoja norma mu pripa|a na odreden sistem na normi, na odreden normativen poredok, moè da se utvrdi edinstveno so potvrduvawe deka taa svojata obvrznost ja vle~e od osnovnata norma koja ja so~inuva poredokot. Dodeka sudot za ona {to "," e vistinit zatoa {to se soglasuva so realnosta na setivnoto iskustvo, sudot za ona "{to treba da bide" e vaè~ka norma samo ako mu pripa|a na eden vaè~ki sistem na normi za koj se pretpostavuva deka vaì. Osnova na vistinitosta na sudot za ona {to "." e negovata soglasnost so realnosta na na{eto iskustvo. Osnova za vaèwe na normata e edna pretpostavka, edna norma za koja se pretpostavuva deka e krajno vaè~ka, t.e. deka e osnovna norma."1070
Ibid, str. 116-117. Za Kelzen e irelevantna sodrìnata na pravoto, za{to zbirot na normi moè da bide pravo bez ogled na sodrìnata: va`ni se
1070
557
Spored Kelzen, natamu e va`no deka: "Sistemot na normi koj go narekuvame praven poredok e sistem od dinami~ki vid.1071 Pravnite nosamo formalnite elementi. Toj go poistovetuva{e legitimitetot i legalitetot. "Osnovnata norma (Grudnorm) toj ne ja sfa}a ni kako socijalen ili kako politi~ki fakt, ni kako ustav, tuku kako postulat {to se pretpostavuva i koj na pravniot sistem mu obezbeduva edinstvo. Poednostaveno kaàno, sekoja norma, spored Kelzen, se izveduva od nekoja u{te poop{ta ili povisoka norma (norma so pogolema pravna sila), a na krajot se doa|a do edna pretpostavka od koja se izveduva celiot toj sinxir na normi. Ottamu {to po sekoja cena saka da ostane na terenot na pravoto, Kelzen ne saka da prifati deka zad osnovata norma sekoga{ stoi opredelena vrednost ili sistem na vrednosti. Toj, vsu{nost, toa i go priznava otkrivaj}i ja na toj na~in slabosta na sopstveniot sistem koj kako sistem na pravoto e mnogu koherenten s do onaa granica na koja se pokaùva deka zad pravoto stoi ne{to {to mu ja opredeluva smislata." Stanov~i}, V. op. cit. str. 933. 1071 "So ogled na prirodata na osnovnata norma moàt da se razlikuvaat dva tipa poredoci ili normativni sistemi: stati~ki i dinami~ki sistemi. Vo poredokot od prviot vid normite "vaàt," a toa zna~i deka nie smetame deka licata ~ie povedenie e reguliarno so normi "treba" da se odnesuvaat soglasno sodrìnata {to ja propi{uvaat normite. Nivnaat sodrìna ima neposredno o~evidna osobina koja go obezbeduva nivnoto vaèwe ili, so drugi zborovi: normite vaàt poradi nivnata vnatre{na privle~nost. Taa osobina normite ja imaat zatoa {to se izvlekuvaat od edna sprecifi~na osnovna norma kako {to poedine~noto se izvlekuva od op{toto. Obvrzuva~kata sila na normata e o~igledana sama po sebe ili barem se pretpostavuva deka e takva. Takvite normi kako: "Ne laì," "Ne obmanuvaj," "Drì do svojot zbor" proizleguvaat od edna generalna norma koi gi propi{uva vistinoqubieto. Od normata: "Sakaj go svojot blièn" moàt da se izvedat takvi normi kako {to se: "Ne navreduvaj go svojot blizok," Pomogni mu vo nevolja," itn. Ako se pra{a zo{to treba da se saka bli`niot moèbi odgovorot }e se najde vo nekoja u{te poop{ta norma, na primer, vo postulatot deka treba da se ìvee "vo soglasnost so vselenata." Ako toa e najop{tata norma vo ~ie vaèwe sme uvereni, toga{ nie ja smetame kako krajna norma... Me|utoa, nas ovde n ne interesira kakva specifi~na norma ja so~inuva osnovata na ovoj ili onoj sistem na moralot. Su{testveno e samo deka razli~nite normi na eden takov sistem se vrzani za osnovnata norma kako {to posebnoto e vrzano za op{toto, i deka spored toa site posebni normi na takviot sistem moàt da se dobijat so pomo{ na edna intelektualna operacija. t.e preku zaklu~uvawe od op{to kon posebno. Takviot sistem e od stati~ka priroda. Izveduvaweto na poedine~nata norma, me|utoa, isto taka, moè da se izvr{i i na drug na~in. Na deteto koe pra{uva zo{to ne smee da laè moè da mu se odgovori deka negoviot tatko mu zabranil da laè. Ako deteto natamu pra{a zo{to treba da mu se pokoruva na svojot tatko, odgovorto mo`da bi bil deka gospod naredil decata da im se pokoruvaat na roditelite. Ako dete-
558
rmi ne vaàt zatoa {to tie samite ili osnovnata norma imaat sodrìna ~ija obvrzuva~ka sila e o~igledna sama po sebe. Tie ne vaàt poradi svojata vnatre{na privle~nost. Vaèweto na pravnata norma ne moè da se dovede vo pra{awe zatoa {to nejzinata sodrìna e sprotivna na nekoja moralna ili politi~ka vrednost. Edna norma vaì kako pravna norma, za{to e sozdadena spored odredeno pravilo, i edinstveno zatoa. Osnovnata norma na pravniot poredok e pretpostaveno krajno pravilo spored koe normite na toj poredok se donesuvaat i se ukinuvaat, go dobivaat ili go gubat svoeto vaèwe. Stavot: "Sekoj koj proizveduva ili prodava alkoholni pijaloci }e bide kaznet," e vaè~ka pravna norma ako mu pripa|a na eden opredelen praven poredok. Taa mu pripa|a na toj poredok ako e sozdadea na odreden na~in koj, vo krajna linija, go propi{uva osnovnata norma na toj poredok i ako ne e poni{tena na odreden na~in koj, vo krajna linija, e propi{an so istata osnovna norma. Osnovnata norma moè, na primer, da bide takva {to edna norma mu pripa|a na sistemot ako ja donel parlament ili e sozdadena preku obi~aj ili ja donele sudovite, a ne bila ukinata so odluka na parlament ili so obi~aj ili so sprotivna sudska praktika.1072 Pravoto sekoga{ e pozitivno pravo, a negoviot pozitivitet leì vo toa {to se sozdava i ukinuva so akti na ~ove~ki su{testva i taka e nezavisno od moralot i sli~nite normativni sistemi. Toa ja pravi razlikata me|u pozitivnoto i prirodnosto pravo, koe sli~no na moralot se izvlekuva od edna osnovna norma za koja se pretpostavuva deka sama po sebe e o~igledna i za koja se misli deka e "izraz na voljata na prirodata" ili na "~istiot razum." Osnovata norma na edno pozitiven praven poredok ne e ni{to drugo, tuku osnovnoto na~elo spored koe treba da bidat sozdadeni razli~nite normi na toj poredok. Taa osnovna
to bi pra{alo zo{to ~ovekot treba da im se pokoruva na bo`jite zapovedi, edinstvenito odgovor bi bil deka toa e norma preku koja ne moè da se bara nekoja natamo{na norma. Taa norma e osnovna norma koja e osnova za eden sistem od dinami~ki karakter. Negovite razli~ni normi ne moàt da se dobijat od osnovnata norma so inelektualna operacija. Osnovnata norma samo utvrduva izvesen avtoritet koj, od svoja strana, moè vlasta na sozdavawe na normi da mu ja prenese na nekoj drug avtoritet. Normite na dinami~kiot sistem na normi treba da bidat sozdadeni so akti na volja od strana na onie lica koi so nekoja povisoka norma se ovlasteni da sozdavaat normi. Toa ovlastuvawe e eden vid delegacija. Vlasta za sozdavawe normi e delegirana od eden na drug avtoritet. Prviot avtoritet e povisok, drugiot e ponizok. Osnovnata norma na dinami~kiot sistem na normi e osnovno pravilo spored koe treba da bidat sozdadeni normite na toj sistem. Edna norma pretstavuva del na eden dinami~ki sistem ako e sozdadena na na~in koj, vo krajna analiza, e odreden od osnovnata norma. Kelzen, H. op. cit. str. 17-18 1072 Ibid, str. 119.
559
norma, spored Kelzen e ustavot.1073 Ako pak pra{ame zo{to vaì ustavot, moèbi }e dojdeme do nekoj u{te postar ustav. Na krajot }e dojdeme do nekoj ustav koj istoriski zemeno e prv ustav donesen od nekoj uzurpator ili nekoj vid sobranie. Vaèweto na toj prv ustav e posledna pretpostavka, kraen postulat od koj zavisi vaèweto na site normi na na{iot praven poredok. Deka prviot ustav e obvrzuva~ka norma, toa e pretpostaveno i formulacijata na taa pretpostavka e osnovnata norma na toj poredok. Osnovnata norma na religioznite normi veli deka treba da se odnesuvame taka kako {to zapoveda gospod i avtoritetite koi toj gi vostanovil. Sli~no na toa, osnovnata norma na pravniot poredok propi{uva deka treba da se odnesuvame taka kako {to nareduvaat "tatkovcite" na ustavot i licata koi, posredno ili neposredno, se ovlasteni (delegirani) so ustavot."1074
Izvlekuvaweto na normi na eden praven poredok od osnovnata norma na toj poredok se vr{i taka {to poedine~nite normi se sozdavaat vo soglasnost so osnovnata norma. Na pra{aweto zo{to odreden akt na prisilba, t.e. faktot deka edno lice go li{uva drugo lice od negovata sloboda frlaj}i go vo zatvor e praven akt, odgovorot e zatoa {to e propi{an so poedine~na norma, so sudska presuda. Na pra{aweto zo{to taa poedine~na norma vaì kako del na opredelen praven poredok, odgovorot e zo{to e sozdadena vo soglasnost so krivi~niot zakon. Na krajot, ottamu {to e propi{an od strana na nadleèn organ na na~in propi{an od ustavot, toj zakon go dobil svoeto vaèwe od ustavot. Ibid, str. 120-121. 1074 Od }orsokakot doveden so ova tvrdewe, Kelzen se obiduva da izleze bez da ja napu{ti svojata koncepcija za osnovnata norma i zatoa veli: "Sigurno e deka moè da se postavi pra{awe zo{to treba da se po~ituva prviot ustav kako obvrzuva~ka norma. Odgovorot moè da bide deka tatkovcite na ustavot bile ovlasteni od gospod. Karakteristika na takanare~eniot praven pozitivizam, me|utoa, e toa {to toj osloboduva od potrebata za kakvo bilo sli~no reliogiozno obrazloènie na pravniot poredok. Krajnata hipoteza na pozitivizmot e normata koja go ovlastuva istoriski prviot zakonodavec. Celokupnata funkcija na taa osnovna norma e vo toa da mu dade vlast na sozdavaweto na pravoto na aktot na prviot zakonodavec i na site drugi akti koi se zasnovaat vrz prvot akt. Interpretacijata na tie akti ~ove~kite su{etstva kako pravni akti i nivnite proizvodi kako obvrzuva~ki normi, {to zna~i kako takov empiriski materijal koj se pretstavuva kako pravo, mo`no e samo pod uslov da se pretpostavi deka osnovnata norma vaì. Osnovnata norma e samo nu`na pretpostavka na sekoja pozitivisti~ka interpretacija na pravniot materijal. Osnovnata norma ne ja sozdava pravoto so regulirana postapka na organ koj sozdava pravo. Taa ne vaì, kako pozitivno pravnata norma, zatoa {to e sozdadena na odreden na~in so pravniot akt, tuku vaì zatoa {to se pretposatvuva deka vaì. A se pretposatvuva deka vaì za{to bez taa pretpostavka nitu eden ~ove~ki akt ne moè da se sfati kako praven akt, a osobeno kako akt so koj se sozdava pravoto." Ibid, str. 121-122.
1073
560
Od prethodnite stavovi na Kelzen moè da se izvle~e zaklu~ok deka pravnite pozitivisti tezata za pravata validnost gi vode{e kon pretpostavkata za postoewe na nekoj op{t izvor na validnosta na pravnite propisi vo ramkite na pozitivnoto pravo. Pritoa, vistinskiot problem za niv be{e pra{aweto - {to moè da bide osnova na vaèwe, odnosno kriterium na validnosta na samiot toj izvor. Eden od karakteristi~nite odgovori na toa pra{awe e onoj na imperativnata teorija na pravoto na Bentam i Ostin spored koja zakonite bea tolkuvani kako zapovedi na suverenot i deka tie se po~ituvaat od navika. Nasproti niv, Kelzen ne go dele{e toa mislewe. Toj go vovede poimot na osnovnata norma kako nu`na hipoteza za celosnost i samodovolnost na sekoj praven poredok. Vo taa nasoka pra{aweto na validnosta go re{ava{e i eden od najistaknatite sovremeni pretstavnici na filozofijata na pravoto angli~anecot Hart.
561
562
G l a v a III SOVREMENA FILOZOFIJA NA PRAVOTO Prirodnopravnata teorija ne zapira. Nejzinata osnovna misla ja prodolùvat Haim Pelerman (1912),1075 Gustav Radbruh (1878-1949), Aleksandar Koèv (1902-1968), Herbert Hart (1907-1992), Ronald Dvorkin (1931), Hans Rajhenbah (1891-1953), Robert Nozik (1938-2002), Ernst Tagendat (1930) i brojni drugi sovremeni filozofi koi pravdata ja izvlekuvaat od "prirodata na ne{tata."1076 Ovaa teorija e za~nata odamna. U{te Grocius smeta{e deka ~ovekovata biolo{ka priroda (nejzinata op{testvenost) go opredeluva prirodnoto pravo. Vo ponovo vreme nejze ja razviva{e @ani, so svojot donn naturel, a svojot procut go dostigna osobeno po Vtorata Svetska Vojna vo Zapadna Germanija, poa|aj}i od Huserl i Radbruh. Teorijata na prirodata na ne{tata (Natur der Sache) smeta deka vo samite ne{ta bilo prirodni bilo vo ~ovekovite op{testveni odnosi se nao|aat izvesni vrednosti, odnosno normi koi ~ovekot gi otkriva i na koi mora da im se pokoruva, {to zna~i smeta deka vo samite fakti se nao|aat normi. So toa se razlikuva od razvienata teorija na prirodnoto pravo. Od ovaa teorija se razvi i gledi{teto koe ne smeta kako teorijata na prirodnoto pravo deka vo prirodata na ne{tata e mo`no da se otkrijat op{ti normi, tuku samo poedine~ni koi se primenuvaat samo na eden konkreten slu~aj. Toa pretpostavuva deka sekoj konkreten slu~aj e razli~en od drugite i pokraj seta sli~nost. Spored toa i pravoto koe se utvrduva so pomo{ na prirodata na ne{tata ne e ve~no i nepromenlivo kako {to e prirodnoto pravo, tuku konkretno i promenlivo. Ovaa crta na ova u~ewe poteknuva ottamu {to toa nastanalo vo praktikata na popolnuvawe na pravnite praznini vo pravoto.1077 Fakt e me|utoa deka od anti~ko vreme do denes site prirodnopravni koncepcii se sveduvaat
Spored Perelman, "Pravdata e eden od najsjajnite poimi na na{iot univerzum. Bilo ~ovek da poboèn ili ne, bilo da e revolucioner ili konzervativec, sekoj se povikuva na pravdata. Stremeòt za pravda go karakterizira evrejskot prekor na porokot i razmisluvaweto na gr~kite filozofi. Na nea se povikuva za da se za{titi poredokot i da se opravdaat revolucionerni prevrati." Perelman, H. op. cit. str. 4. 1076 Vidi: Perin~i}, A. "Priroda stvari" u savremenoj filozofiji prava, Ideje, Beograd, 1981/6-7, str. 19-33. 1077 Luki, R. Metodologija prava, Nau~na kwiga, Tree izdawe, Beograd 1983, str. 61.
1075
563
na edno: deka pokraj pozitivnoto pravo postoi i edno povisoko vistinsko, ispravno ili pravedno pravo koe treba da mu sluì kako primer i orientir na pozitivnoto pravo. Toa e prirodnoto pravo. A su{tinata na prirodnoto pravo e pravdata. Ottamu, proizleguva deka pravdata, vsu{not, e taa vrednost spored koja treba da se vladee pozitivnoto pravo so cel da dojde do vladeewe na pravoto. Toa e liberalisti~kata koncepcija spored koja prirodnoto pravo i pravdata se sinonimi. Pravdata pretstavuva kvalitet kako ne{to apsolutno i inherentno dadeno vo prirodata (pravdata bara da ja sfatime kako nekoja osobena mera na prirodata). Obvrzuva~kata sila na pravdata proizleguva od nejzinata vsadenost vo lu|eto, od nejzinoto postoewe vo prirodata kako ne{to apsolutno. 1. GUSTAV RADBRUH Taka, spored (povoeniot) Radbruh, kako eden od najmarkantnite od navedenata grupa avtori,1078 pravoto vo celosna smisla e samo ona {to kako vnatre{na sodrìna i cel ja ima pravdata, koja e eden od trite su{testveni konstitutivni delovi na celta na pravoto (pokraj pravdata sfatena kako op{ta korist, toa se sigurnosta i celishodnoKako privrzanik na relativizmot vo pravniot pozitivizam, so ogled na toa {to ne e moèn sud za vistinitosta ili pogre{nosta na razni pravni uveruvawa, a od druga strana edno edinstevno pravo e potrebno za site pravni partneri, Radbruh tvrde{e deka Gordieviot jazol, koj naukata ne moè da go re{i, zakonodavecot e prisilen da go prese~e so me~. Namesto aktot na vistinata koj ne e moèn, nu`no stapuva akt na avtoritetot. Spored toa, so ogled na toa {to umot i naukata ne moàt da odgovorat na pra{aweto {to e pravedno, zada~ata mora da im se doveri na voljata i mo}ta kako nadindividualni instancii vo pravoto koi dominiraat nad vistinata, kako {to pravnata sigurnost vo hierarhiata na vrednostite go zazema mestoto na pravdata. Za celta na pravnata sigurnost, koja pravniot pozitivizam fakti~ki ja vozvi{uva kako najvisoka vrednost vo pravoto, treba edna{ da se dokraj~at borbite na razli~nite uveruvawa i sudiri na interesi. Zatoa, od relativisti~ko stojali{te zakonite na avtoritarnite dràvi se priznati za pravni na ednakov na~in kako i zakonite na demokratskite dràvi, za{to na edno mislewe ili interes mu se dava obvrzuva~ka sila i na toj na~in prestanuva borbata na sprotivstavenite interesi. Inaku, Radbruh pravniot pozitivizam i relativizam go zastapuva s do Vtorata svetska vojna, taka {to od nego ostana i poznatata izreka so koja pravoto se sveduva na mo} i sila: "Koj e vo sostojba da go sproveduva pravoto, so toa dokaùva deka povikan i da go primenuva." Tadi}, Lj. op. cit. str. 150-151. Gustav Radbruh (1878 - 1949) bil profesor po krivi~no pravo i filozofija na pravoto na univerzitetite vo Keninzberg, Kil i Hajdelberg. Bil i minister za pravda od 1921 do 1923.
1078
564
sta).1079 Pravoto e stvarnost ~ija smisla e da sluì na pravnata vrednost, na idejata na pravoto.1080 Idejata na pravoto, pak ne moè da bide ni{to drugo, tuku pravdata. Est autem ius a iustitia, sicut a matre sua, ergo prius fuit iustitia quam ius.1081 Kriteriumot dali nekoja norma e pravna ili toa ne , ne se nao|a vo toa dali e obezbedena so dràvna prisilba, tuku vo celta {to ja ispolnuva, pa ottamu za Radbruh pravoto e zbir na nalozi za zaedni~kiot ìvot na lu|eto.1082 Pravdata, pak, e apsolutna vrednost,1083 vo taa smisla {to, isto kako i sli~nite vrednosti (na
Za me|usebniot odnos na ovie tri celi na pravoto vidi: Radbruh, G. Filozofija prava, Nolit, Beograd, 1980, str. 94-100. 1080 Radbruh go zastapuva{e u~eweto na pravniot pozitivizam spored koe nepo~ituvaweto na zakonot e rabota na li~na sovest, a deka validnosta na zakonot ne moè da se osporuva so ukaùvawe na negovite moralno neprifatlivi zakoni, ili duri i na faktot deka posledicite od po~ituvaweto na pravoto bi bile polo{i od posledicite na nepo~ituvaweto. Me|utoa, pou~en od lesnotijata so koja nacisti~kiot reìm go koriste{e pokoruvaweto na samiot zakon - {to e predizvikano so "pozitivisti~kiot" slogan "zakonot e zakon," svoite stavovi gi promeni, taka {to negoviot apel do drugite da go otfrlat u~eweto za razdelenosta na pravoto od moralot ima posebna uverlivost. Vidi: Hart, H. Ogledi iz filozofije prava, PLAT, Beograd, 2003. str. 80-81. 1081 Radbruh, G. op. cit, str. 45. Vidi i str. 40. 1082 Vidi: Ibid, str. 50 i natamu. 1083 Moj stav e deka apsolutni vrednosti ne postojat - nema vrednost kon ~ie ostvaruvawe se te`nee vo site uslovi. Za sekoja vrednost moè da se sudi samo so ogled na nejzinite posledici. Ako za ostvaruvaweto na nekoja vrednost e potrebno sredstvo koe go smetame {tetno za ostvaruvaweto na nekoi drugi vrednosti i ako za nas tie drugi vrednosti imaat pogolem prioritet od prvata, nie }e se otkaème od nejzinoto ostvaruvawe. Vo taa smisla celosno e vo pravo Rajhenbah koga veli: "Celta gi opravduva sredstvata - to~no, me|utoa i sredstvata moàt da baraat otfrlawe na celta. Implikacijata vo odnosot me|u celta i sredstvata ne dokaùva deka sredstvata mora da se usvojat, tuku samo deka morame da izvr{ime izbor: ili }e gi primenime sredstvata ili }e se otkaème od ostvaruvaweto na celta. Ovoj izbor sekoj treba da go izvr{i sam." Rajhenbah, H. op. cit. str. 312. Vo taa smisla Rajhenbah e vo pravo i koga tvrdi: "Ako sakate da postignete opredelean cel, mora da sakate da se posluìte so opredeleni sredstva... na primer, ako sakate da `neete, morate da poseete... Ispituvaj}i nekoi eti~ki problemi, nie podobro go uviduvame tokmu odnosot me|u celite i sredstvata: otkrivame deka zaradi zadovoluvawe na nekoi osnovni celi morame dobrovolno da barame ostavruvawe na nekoi drugi celi koi na prvite im se podredeni, kako {to sredstvoto mu e podredeno na celta... Me|utoa, pri donesuvaweto na odlukata na{iot izbor ne e dovolno odreden so implikaciite vo odnos na celite sprema sredstvata. Najprvin morame da se opredelime za celta. Ako sakame da ja dokaème implikacijata - koga kra`bite bi bile dopu{teni niedno op{etstvo ne bi bilo na1079
565
primer, vistinitoto, dobroto, ubavoto) ne se izveduvaat od nekoja druga vrednost, tuku pretstavuvaat izvorna vrednost.1084 Me|utoa, ~ovek bi moèl da padne vo isku{enie vo pravdata da gleda samo edna pojavna forma na moralno dobro. Taa, vsu{nost, toa i , dokolku se posmatra kako ~ove~ka osobina, kako doblest, ili kako {to rekol Ulpijan, kako "constans ac perpetua voluntas ius suum cuique tribuendi" (postojana i neprekinata volja sekomu da mu se dade ona {to mu pripa|a).1085 Me|utoa, vo subjektivna smisla taa pravda ne moè poinaku da se definira, osven kako duhovna nastroenost koja e naso~ena kon objektivnata pravda, da re~eme kako vistinitost na vistinata. Me|utoa, taa kako objekt na svoeto vrednuvawe zema eden sosema drug predmet, a ne onoj kon koj e naso~en moralniot vrednosen sud: moralnoto dobro sekoga{ e samo nekoj ~ovek, nekoja ~ove~ka volja, nekoj duhoven stav na ~ovekot, ~ovekoviot karakter. I socijalnata etika, dodu{a go vrednuva ~ovekot spored negovite vrski so drugite lu|e, no ne samo so tie vrski. Me|utoa, praveden vo smisla na objektivnata pravda moè da bide samo nekoj odnos me|u lu|eto. Idealot na moralno dobroto se pretstavuva vo idealniot ~ovek, a idealot na pravdata vo idealniot op{testven poredok. Pravdata me|utoa, e dvostrana u{te od edno drugo gledi{te. Za pravedno moè da se nare~e primenata na nekoj zakon ili pokoruvaweto na toj zakon, me|utoa i samiot toj zakon. Ovoj prv vid na pravdata, posebno pravdata na sudijata koj go po~ituva zakonot, podobro bi bilo da se nare~e zakonitost. Ovde vo sekoj slu~aj ne stanuva zbor za onaa pravednost koja se meri spored pozitivnoto pravo, tuku za onaa spored koja se meri pozitivnoto pravo. Pravdata vo taa smisla zna~i ednakvost. Me|utoa, samata ednakvost moè razli~no da se tolkuva. Od edna strana, taa moè da se vrzuva za dobra i za lu|e: pravedna nagrada e onaa koja mu odgovara na vrednosta na trudot, me|utoa i kaznata koja pogoduva eden isto kako i drug. Od druga strana, spored svoeto merilo taa moè da bide apsolutna ili relativna ednakvost: nagrada ednakva na trudot, me|utoa kaznuvawe na nekolkumina srazmerno na nivnata vina. Tie dve razliki gi povrzuva pro~uenoto u~ewe na Aristotel za
predno. Zaklu~okot deka kra`bata treba da bide zabraneta moème da go izvle~ime duri otkako }e utvrdime deka na nekoe ~ove~ko op{testvo mu posakuvame napredok. Na etikata od tie pri~ini se potrebni moralni premisi ili moralni aksiomi so ~ija pomo{ gi postavuva glavnite celi, dodeka sredstvata se sporedni. Ibid str. 275-277. 1084 Vidi: Radbruh, G. op. cit, str. 45. 1085 Spored Hjum, vo ovaa definicija se pretpostavuva deka postojat takvi ne{ta kako {to se pravoto i sopstvenosta, nezavisno od pravdata, deka nejze i prethodat, iako lu|eto nikoga{ nitu sonuvale da sprovedat vo delo takva doblest. Hjum, D. Rasprava o ljusdskoj prirodi, str. 448.
566
pravdata. Apsolutna ednakvost me|u dobrata, na primer, me|u trudot i nagradata, me|u {tetata i nadomestokot, kaj nego se narekuva komutativna pravda. Srazmernata, pak, ednakvost vo postapuvaweto so razli~ni lica, da kaème, odano~uvawe srazmerno na imotnosta, pomo{ srazmerno so siroma{tvoto, nagraduvawe i kaznuvawe soglasno zaslugata i vinata, naprotiv toa e su{tinata na distributivnata pravda. Komutativnata pravda bara najmalku dve lica, distributivnata najmalku tri. Onie dve lica me|u sebe se ramnopravni, ona edno koe drugite gi tovari ili gi povlastuva, na tie drugite im e nadredeno. Komutativnata pravda e pravda vo odnos na priredenost, distributivnata pravda saka da vaì vo odnos na nadredenost i podredenost. Komutativnata pravda e pravda na privatnoto pravo, distributivnata pravda e pravda na javnoto pravo. So toa ve}e dovolno e razjasnet me|usebniot odnos na tie dva vida na pravda. Komutativnata pravda e pravda me|u ramnopravni, pretpostavuva, zna~i eden akt na distributivnata pravda koj na u~esnicite im dal ramnopravnost, mo`nost za ednakvo komunicirawe, ednakov status. Na toj na~in distributivnata pravda e prvobiten oblik na pravdata. Vo nea Radbruh ja najde idejata na pravdata kon koja mora da se orientira poimot na pravoto. So toa, veli natamu Radbruh, ne tvrdime deka pravoto do kraj moè da se konstruira od pravdata. Od edna strana, na~eloto na distributivnata pravda ne kaùva koj treba da se tretira kako ednakov, a koj kako neednakov, taa pravda naprotiv pretpostavuva deka ednakvosta i neednakvosta ve}e se utvrdeni od nekoe gledi{te koe ne moè da se pronajde vo neasamata. Za{to, ednakvosta ne e nikakva dadenost, predmetite i lu|eto se tolku neednakvi kolku "edno jajce sprema drugo jajce," ednakvosta sekoga{ e samo apstrahirawe od dadenata neednakvost od edno odredeno gledi{te. Od druga strana, vo idejata na distributivnata pravda moè da se pronajde samo srazmernost, a ne i na~in za tretirawe na razli~ni lica, moè pomalata kaznivost na kra`bata vo odnos na ubistvoto, no ne i dali kradecot treba da se obesi, a ubiecot da se izma~uva na trkalo, ili kradecot da se kazni so pari~na kazna, a ubiecot so robija. Ako od nea treba da se izveduvaat stavovi za ispravnoto pravo, vo dvete nasoki e potrebno pravdata da se dopolni so drugi na~ela. Pravdata ne e praven princip, princip koj iscrpuva do kraj, me|utoa taa e specifi~en praven princip koj e merodaven za odreduvawe na poimot na pravoto: pravoto e stvarnost ~ija smisla e da sluì na pravdata. Me|utoa, vo borbata za prevlast vo pravoto, so pravdata se natprevaruva pravi~nosta. Ve}e Aristotel se ma~e{e okolu dilemata vo {to pravi~nosta treba da bide podobra od pravdata, a sepak ne moè da bide ne{to {to mu e sprotivstaveno na pravdata, tuku, naprotiv, samo eden vid na pravdata. Me|utoa, toj ve}e i go navesti re{enieto deka pravdata i pravi~nosta ne se razli~ni vrednosti, tuku razli~ni pati{ta da se dojde do edinstvenata pravna vrednost. Pravdata na poedine567
~niot slu~aj gleda od gledi{te na op{tata norma, pravednosta vo poedine~niot slu~aj go bara negoviot sopstven zakon, koj, me|utoa, isto taka mora da bide mo`no da go izdigne na stepen na op{t zakon - za{to pravi~nosta kako i pravdata na krajot na krai{tata ima voop{tuva~ki karakter. Taka vo razlikata me|u pravdata i pravi~nosta ja gledame ve}e porano nagovestenata metodolo{ka razlika me|u deduktivniot razvoj na ispravnoto pravo od op{tite na~ela i intuitivnoto soznavawe na ispravnoto pravo od "prirodata na ne{tata." Pravi~nosta e pravda na poedine~en slu~aj, i toa {to nea ja zemame predvid, zna~i ne n prisiluva ne{to da menuvame vo na{ta formula: deka pravoto e onaa stvarnost ~ija smisla e da sluì na pravdata."1086 Ottamu {to pozitivnoto pravo moè da bide ne samo ispravno vo pogled na pravdata, tuku i nepravedno, Radbruh vo statijata "Zakonsko nepravo i nezakonsko pravo," se obide da go re{i sudirot me|u pravdata i pozitivnoto "zakonsko nepravo" taka {to pozitivnoto pravo bi se primenuvalo duri i toga{ koga sodrìnski e necelishodno i nepravedno, osven koga toj stepen na nepravednost, odnosno sprotivstavuvaweto na pravdata do tolku e nepodnoslivo {to zakonskiot propis kako "neispravno pravo" mora da otstapi pred pravdata.1087 2. MAURICIE KUSON Spored Mauricie Kuson ako pravdata e vrednost, {to nesomneno , toga{: "nema potreba da se opravduva pravdata so povikuvawe na drugi ne{ta: taa moè da bide zemena kako cel za sebe. Va`nosta koja se pridava na pravdata se otkriva preku konstatnata borba koja se vodi protiv nepravdata. @ivotot vo op{etstvoto ni izgleda nesnosliv bez minimum pravda. Nikoj ne bi prifatil da stapuva vo svoevolni odnosi so drugi celosno li{en od zaemno uvaùvawe, reciprocitet, ednakvost, ramnoteà." Me|utoa, prodolùva Kuson: "Da se prifati deka pravdata e vrednost za sebe o~igledno ne zna~i deka svetot e sovr{eno praveden. Pravdata e vrednost kako {to toa e se vistinata, sigurnosta ili slobodata. Vo svetot takov kakov {to e, nie doa|ame do vistinata samo parcijalno i pribli`no, nie nikoga{ ne sme sosema bezbedni, na{ata sloboda e ograni~ena. Zaradi toa ne moàt da se negiraat tie vrednosti. Taka nitu site nepravdi na svetot ne bi moèle da ja negiraat na{ata èd za pravda. Naprotiv. Tie, isto taka, ne bi moèle da ne spre~at da gi gledame usilbite koi se pravat vo taa nasoka i uspesite na ~ovekot vo ve~nata borba protiv nepravdata. Ako prifatime deka pravdata e va`na ostanuva da utvrdime od {to se sostoi. Vo site ~ove~ki grupi se postavuva problemot na raspredelbata na imotot i obvrskite. [to e dol`nost na edni, a {to dol1086 1087
568
`nost na drugi? Kako da se podeli bogatstvoto? [to donesuva nekoja slu`ba? Koj treba da ja prezeme ovaa dol`nost? Pravdata, toa e zbir na principi koi ni pomagaat da go najdeme odgovorot na tie pra{awa. Pravdata se izvlekuva od precizno definirawe. Nejzinite principi ostanuvaat voop{teni i malku specifi~ni. Taa ne moè da bide ograni~ena vo svojata apstraktnost. Ottamu, anti~kata formula "da mu se dade sekomu obvrska" dobro ja odrazuva prirodata na pravdata. Nejzinata nepreciznost vo stvarnosta sepak pretstavuva kvalitetot. Iako deduktivnata postapka ~esto e korisna vo baraweto na pravedno re{enie, pravdata ne moè da se deducira od nekolku op{ti principi. Taa ne e dadena tuku treba da se otkriva poa|ajki od postoe~koto.1088 3. ALEKSANDAR KO@EV - Spored bihejvioristi~kata definicija na Aleksandar Koèv, "pravna situacija postoi koga se ispolneti slednive uslovi: 1. koga postojat dve razli~ni su{testva A i B, kaj koi sekoe moè da bide bilo fizi~ko bilo pravno (poedine~no, kolektivno ili apstraktno) lice i koga postoi sudir me|u tie dve lica, t.e. koga dejstvieto na A predizvikuva otpor od B, suzbivaj}i go toa dejstvie ili stremej}i se toa da go stori. A ima pravo ne{to da stori ili od ne{to da se vozdrì dejstvie B ima dol`nost ne{to da stori ili od ne{to da se vozdrì otpor
2. koga postoi intervencija t.e. volev akt na tret C, za koj se smeta deka moè da e koj i da bilo (vo edna isklu~itelna grupa na dadenoto op{testvo vo daden period). C kako nepristrasen i nezainteresiran subjekt koj treba da intervenira za da go ovozmoì dejstvieto na A so poni{tuvawe na otporot na B, ili, volevo dejstvie na zakonodavecot,1089 sudijata1090 ili izvr{iCusson, M. Za{to ka`njavati, JRKKP, 1990/4, str. 66-67. Spored Koèv, namerata e streme` da se ostvari i obelodeni idejata ili idealot na pravdata. Ibid, str. 69. Taka, "Zakonot koj zabranuva i kaznuva ubistvo ima za cel da go istrebi ubistvoto od zemjata, negovata pobuda da nema pove}e ubistvo - ja izrazuva namerata taka da se dejstvuva {to ubistvoto pove}e }e go nema. Koèv, A. Fenomenologija prava, Nolit, Beograd, 1984, (delo koe Koèv go objavil vo 1943 godina), str. 109.
1089 1088
569
telot so cel da se ostvari pravdata 3. i koga otporot me|u A i B pri izbivawe (sam od sebe ili so pottik dojden od A, so ili bez pristanuvawe na A) sekoga{ predizvikuva intervencija od C, so koja neotpoviklivo se poni{tuva (so svoja volja, akt ili cel) otporot na B (kako volja, akt ili cel). Spored toa, pravna situacija e poni{tuvawe na otporot na B so intervencija na C i toa kako vo odnos na B, taka i vo odnos na samiot C. C moè da dejstvuva vo svojstvo na zakonodavec (ili zakon), sudija ili izvr{itel i toj moè da go poni{ti otporot na B, bilo gu{ej}i go od po~etokot, bilo spre~uvaj}i go da se ostvari, bilo ni{tej}i go dopolnitelno i toa kako so nadomest vo stroga smisla na zborot ili so simboli~en nadomest (restorativna pravda) ili so kaznuvawe (retributivna pravda), t.e. so poni{tuvawe na posledicite na otporot {to go pruìl B. Vo pravnata situacija A e nare~en praven subjekt, bidej}i ima opredeleno subjektivno pravo (right) da postapuva taka, kako {to toa go pravi. Stavot (mentalen ili izrazen pismeno ili usmeno) koj go definira (opi{uva) toa pravo e praven propis ili objektivno (Law) pravo. Zbirot na vaè~kite pravni propisi (vo ramkite na dadeno op{etstvo vo daden period) pretstavuva pozitivno, interno ili nacionalno pravo (na toa op{testvo vo toj period). Zbirot na site pravni propisi, ednakvo na onie koi bile ili sega se vaè~ki nekade, kako i samo na mo`nite propisi, e pravo kako takvo. Pravoto ili eden od negovite konstirutivni elemneti, zemen kako sodrìna na ~ovekovata svest se narekuva praven fenomen. Opisot na vakvite fenomeni se narekuva fenomenologija na pravoto. Opisot na site tie fenomeni vo nivnata vkupnost e sistem na fenomenologijata na pravoto.1091
Interesno e {to spored Koèv samo "za sudijata postoi "interes" sui generis koj, barem vo svojstvo na sudija, go goni ~ovekot da dejstvuva pravedno. A toj "interes" nema ni{to zaedni~ko so biolo{kiot, ekonomskiot, op{testveniot ili religiozniot "interes," {to e interes na spasenie na du{ata... Nitu od eden od ovie "egoisti~ki" pri~ini ~ovekot ne stanuva sudija vo slu~aj koj nema nikakov "interes" za nego, osven interesot deka se raboti za slu~aj na koj moè da se primeni idejata na pravdata." Ibid. str. 205-206. 1091 Ibid, Pritoa, Koèv veli deka negovata definicija ne e vo sprotivnost so klasi~nata definicija na Jering, spored koja pravoto e "za{titen interes," i na nea sli~nite, na primer, Kapitanovata: "Subjektivnoto pravo e interes od materijalna ili moralna priroda za{titen so objektivnoto pravo, koe na onoj {to go ima vo toj pogled mu dava mo} da go stori ona {to e neophodno za postignuvawe na zadovoluvawe na toj interes." (str. 113-114). Osven toa, Koèv ja prifa}a i idejata na Jering deka celta ima re{ava~ka uloga vo pravnite fenomeni, a spored koja, za zakonot da bide praven, pri negovoto donesuvawe zakonodavecot mora da poa|a od nekoja cel, opredelen kako "op{to dobro." Me|utoa, istaknuva Koèv, poimot op{to dobro e neodreden i
1090
570
[to se odnesuva do pravdata, taa spored Koèv, e "ideja ili ideal (koj go smetame za "moèn" t.e. pretpostavuvame deka eden den }e se ostvari). Toa e idealen entitet koj, kako i sekoj idealen entitet, se stremi da prejde na ramni{teto na stvarnosta, t.e. vo prostorno i vremensko postoewe. Stvarnosta na pravdata e pravoto, a pravoto pak, ne e ni{to drugo, tuku primena na idejata na pravdata vrz op{testvenite sudiri. Pravdata, zna~i moè da se ostvari samo ako stane pravo." Nakratno, èlbata edno op{testvo da se odrì e èlba da se odrì usvoenoto pravo i da se ostavi izvesna ideja na pravdata.1092 Pravdata, pak se ra|a vo dva avtonomni oblici: kako pravda na ednakvost (egalitarna, aristokratska) i kako pravda na ekvivalentnost (gra|anska ili ropska). Kaj prvata pravda, pravoto se zasnova vrz na~eloto na ednakvost i zatoa toa pravo }e go nare~e za nezakonito sekoe dejstvie koe se stremi da ja ukine ednakvosta. A kaznata koja sekoga{ ima za cel da go poni{ti nezakonitoto dejstvie sekoga{ }e zna~i vospostavuvawe na ednakvosta ukinata vo i preku prestapot. So ogled na toa {to e vtemelena na na~eloto na ednakvosta aristokratskata teorija na kaznata }e bide teorija na odmazdata. Za da ja vospostavi ednakvosta tretiot (C) na zlostornikot }e mu go dosudi istoto ona {to toj mu go storil na svojata `rtva: ako ja osakatil svojata `rtva, sakat }e bide i samiot. A so ogled na toa {to povredata bila objektivna i kaznata }e bide objektivna. Zlostorot e voveduvawe na neednakvost i pritoa ne e va`no dali e umislen ili slu~aen. Stanuva zbor za potrebata objektivno da se vospostavi ednakvost so primena na na~eloto na odmazda. Taa zna~i deka taa }e se primenuva bez ogled na motivite na zlostornikot, bez pritoa da se misli na ekvivalentnost me|u zlostorot i kaznata koja mu se dosuduva. Dovolno e kaznata da bide ednakva na ona {to zlostorot e objektivno. A ako e taka, toga{ ne e ni va`no dali zlostornikot vsu{nost e kaznet. Dovolno e povredata
se tolkuva na razli~ni na~ini. Za "liberalizmot," op{toto dobro se sveduva na individualna sre}a dokolku taa ne e vo sprotivnost so ostanatite individualni sre}i (najgolema sre}a za najgolem broj lu|e). Za "etatizmot" op{toto dobro e seto ona {to mu koristi na dràvata kako takva (pri {to pravoto se me{a so dràven razlog). Ostanatite pak, (osobeno Digi i tn. demokratski socijalizam) poedinecot i dràvata gi podveduvaat na op{testvoto pri {to op{toto dobro kon koe treba da se stremi pravniot zakonodavec e dobro na toa apsolutno op{testvo (op{testveno pravo). No jas, veli natamu Koèv, nema da raspravam za tie nesoglasuvawa, za{to nemam potreba od voveduvawe na poimot op{to dobro vo svojata definicija na pravoto. Jas duri i ne smetam deka celta na zakonodavecot nu`no mora da bide opstanok na dràvata koja go ostvaruva pravoto {to zakonodavecot go propi{uva, za{to toj moè da se drì do na~eloto Fiat iustitia, pereat mundus. Jas samo velam deka cel treba da postoi i deka taa cel treba da bide op{testvena. Ibid, str. 116. 1092 Ibid, str. 190-191.
571
na ednakvosta da bide nadomestena od strana na drugiot vo sprotiven smer: ako nekoj nekogo go osakatil, sega e potrebno da postoi u{te eden sakat. Ottuka, poradi kolektivnata i supstitutivnata priroda na aristokratskata kazna, vinata za zlostorot na eden, moè da se podeli na pove}eto od niv, a namesto zlostornikot moè da se kazni i nekoj drug. Istorijata pokaùva deka aristokratskoto (t.e. arhajskoto ili prvobitno) pravo ~esto taka postapuvalo.1093 Kaj vtorata, ekvivalentnata pravda, zlostorot e negacija na ekvivalentnosta na uslovite. Spored toa, poni{tuvaweto na zlostorot preku kazna e vospostavuvawe na povredenata ekvivalentnost. Ovde kaznata treba da go "nadomesti" zlostorot. So ogled na toa {to ve}e ne stanuva zbor za vospostavuvawe na ednakvost, na~elto na odmazda ovde ja gubi smislata. Vo odnos na `rtvata, obi~nata ekvivalentna nadomest ("Wergeld") dovolno e da go zadovoli pravoto, a vo odnos na zlostornikot mora da bide vospostavena ekvivalentnost na negovite sopstveni prava i dol`nosti. Me|utoa, ni{to ne kaùva deka tie prava i tie dol`nosti treba da ostanat isti. Po izvr{eniot zlostor toj mora da ima drugi prava i dol`nosti odo{to pred toa. Va`no e tie novi prava i dol`nosti da bidat ekvivalenti me|u sebe, a toa e obezbedeno so srazmernosta na zlostorot i kaznata. O~igledno e deka toa krivi~no na~elo ne e vo soglasnost so kolentivniot i objektiven karakter na aristokratskatskoto pravo. Za zlostorot da se nadomesti so kazna, od edna strana treba da se vodi smetka za namerata na zlostornikot, za subjektivniot vid na zlostorot. Od druga strana, treba da se vodi smetka za individualnosta na zlostornikot. Za{to, o~igledno ne moè da se vospostavi ekvivalentnost me|u kaznata i zlostorot ako se kaznuva nekoj koj toj zlostor ne go storil, pa spored toa so nego ne steknal nitu korist.1094 Pravdata na ednakvost i pravdata na ekvivalentnost se ra|aat istovremeno od ist izvor, od antropogenata borba za priznavawe1095 koja doveduva do odnos me|u gospodarot i robot. Na niv se nadovrzuva pravdata na ednakvopravnosta koja gi sintetizira prethodnite pravdi, odnosno na~eloto na ednakvost i na~eloto na ekvivalentnost. Vo sudirot na tie dve na~ela, na~elototo na ekvivalentnost gi otstranuva site neekvivalentnosti koi gi vnesuva primenata na na~elto na ednakvosta, dodeka na~eltoto na ednakvost gi ukinuva site neednakvosti koi gi ra|a na~elto na ekvivalentnost. Taka, nivnata sinteza go ukinuva
1093 1094
Ibid, str. 307-308. Ibid, str. 323. 1095 ôvekot postoi vo stvarnosta ili vistinski samo ako e priznat od drugite i samo preku i vo priznavawe na toj drug, isto taka, postoi i po sebe i za sebe, se zapoznava i se prepoznava sebesi. Toj e "subjekt" samo dokolku e "objekt," negovotro bitie postoi samo kako objetivno bitie. Ibid, str. 257.
572
seto ona {to im e ednostrano. t.e. posebno i ograni~eno.1096 Vo taa smisla, Koèv go dava impresivniot primerot so podelbata na hrana za ve~era. Na~eloto na ednakvost }e bara podelba na ednakvi delovi me|u u~esnicite i ni{to pove}e nema da go interesira. Me|utoa, na~eloto na ekvivalentnost }e se zapra{a dali ednakvite delovi navistina se ekvivalentni. Ako se utvrdi deka edni se pove}e gladni od drugite, }e se vidi deka delovite ne se ekvivalentni. Toga{ podelbata }e se izvr{i poinaku pri {to delovite }e bidat srazmerni na potrebata za hrana kaj sekoj posebno. Otkako na~eloto e zadovoleno na toj na~in tuka i }e ze zastane. Me|utoa, drugoto na~elo }e bide pogodeno so neednakvosta na podelbata i }e se obide taa neednakvost da ja otstrani. A za da ne bide pak pogodeno na~eloto na ekvivalentnosta }e treba da se otstrani neednakvosta na u~esnicite. Zna~i, }e se postavi pra{aweto, za{to ednite se pove}e gladni od drugite. I ako se utvrdi deka taa razlika poteknuva ottamu {to ednite ru~ale, a drugite ne ru~ale, otsega }e se vnimava site da moàt da ru~at. Na~eltoto na ekvivalentnost }e go pottikne na~eloto na ednakvost posovr{eno da se ostvari. A postanuvaj}i posovr{ena, ednakvosta se podudira so ekvivalentnosta. Za{to ako u~esnicite navistina se ednakvi, ednakvosta na nivnite delovi pove}e ne se razlikuva od nivnata ekvivalentnost, nivnata ekvivalentnost ne e drugo odo{to nivna ednakvost.1097 Voop{to zemeno, pravdata na ednakvopravnost }e bide zadovolena samo tamu kade {to vladee najgolema mo`na ednakvost. Me|utoa, ostvaruvaweto na ednakvosta nema da go ukine ekvivalentnosta. Ednakvosta na site e samo grani~na ideja, za{to neotstranlivite biolo{ki razliki (kako onie me|u bolnite i zdravite, maìte i ènite, vozrasnite i decata) sekoga{ }e ja pravat nu`na primenata na na~elata na ekvivalentnosta, pokraj primenata na na~elata na ednakvosta.1098 4. XON ROULS Me|u sovremenite privrzanici na liberalniot koncept na pravoto i pravdata sekako e i Xon Rouls (1921-2002),porane{en profesor po politi~ka filozofija na Harvard univerzitetot i avtor na delata: Teorija na pravdata (A Theory Of Justice, 1971), Politi~ki liberalizam (Political Liberalism, 1993), Zakonot na narodot (The Law Of People, 1999) i Pravdata kako pravednost: redefinirawe (Justice As Fairness: A Restatement, 2001). Rouls, pravdata (distributivnata pravda) ja definira kako specifi~na doblest koja vo primeneta na nekoja institucija ili na nekoja praktika bara otstranuvawe na proizvolnite razliki i vo nivnite
1096 1097
573
strukturi vospostavuvawe na primerna ramnoteà me|u sprotivstavenite pretenzii.1099 Spored nego, pravdata e vistinska vrednost na op{testvenite ustanovi, kako {to toa e vistinata na mislovnite sistemi. Koja bilo teorija kolku i da e elegantna i ekonomi~na, mora da bide otfrlena dokolku ne e vistinata.1100 Zakonite i ustanovite kolku i da se delotvorni i dobro uredeni ako ne se pravedni, isto taka, mora da se reformiraat ili da se napu{tat. Duri ni dobroto na celoto op{testvo ne moè da prete`ne nad nepovredivosta na li~nosta koja e zasnovana vrz pravdata. Ottamu, pravdata ne priznava deka zagubata na ne~ija sloboda moè da se opravda so pogolemoto dobro na drugite lu|e. Taa ne dozvoluva otkaùvaweto na nekolkumina da bide opravduvawe na pogolemata vkupna dobivka koja ja uìvaat mnogumina. Pordi toa, vo pravednoto op{testvo se poa|a od toa deka slobodite na ednakvite gra|ani se utvrdeni. Pravata zasnovani vrz pravdata ne moàt da bidat predmet na politi~ki pregovori ili presmetka na op{testveniot interes. Edinstvena pri~ina poradi koja moème da gi prifatime pogre{nite teorii e taa {to ne znaeme za podobra. Analogno na toa nepravdata moè da se trpi samo tolku kolku {to toa e nu`no za da se izbegne u{te pogolema nepravda. So ogled na toa {to vistinata i pravdata se prvi vrednosti na ~ovekovoto postapuvawe, tie se neprikosnoveni. Javnoto sfa}awe na pravdata moème da go zamislime kako temelna povelba na dobro uredena ~ove~ka zaednica.1101 Rouls smeta deka "za mnogu razli~ni ne{ta se veli deka se pravedni ili nepravedni: ne samo za zakonite, instituciite i op{testvenite sistemi, tuku i za raznovidni konkretni postapki, odluki, sudovi i imputacii. Pravedni i nepravedni gi narekuvame i stavovite i sklonostite na lu|eto, pa i samite lu|e. No na{a tema e op{testvenata pravednost. Primaren objekt na pravednosta za nas e osnovnata struktura na op{testvoto ili poto~no, na~inot na koj glavnite op{testveni institucii gi distribuiraat fundamentalnite prava i obvrski i ja opredeluvaat podelbata na prednostite i dobivkite od op{testvenata sorabotka. Pod glavni op{testveni institucii go podrazbiram politi~koto ustavno ustrojstvo i glavnite ekonomski i op{testveni ureduvawa. Taka, pravnata za{tita na slobodata na misleweto i na sovesta, konkurentnite pazari, privatnata sopstvenost na sredstvata za proizvodstvo i monogamnoto semejstvo se primeri za glavni op{testveni institucii. Zemeni zaedno kako edna {ema, glavnite institucii gi definiraat pravata i obvrskite na lu|eto i vlijaat vrz nivnite {ansi vo ìvotot, vrz toa {to moàt da o~ekuvaat i na kolkav uspeh moàt da se nadevaat. Osnovnata struktura e primaren subjekt na pravednosta, zatoa {to nejzinite efekti se dlaboki i prisutni u{te od samiot
1099 1100
Perelman, op. cit. str. 30 Xon Rouls, Teorija na pravednosta, Slovo, Skopje, 2002, str. 108. 1101 Perovi}, S. op. cit. str. 43.
574
po~etok. Tuka intuitivnata ideja e deka ovaa struktura opfa}a razli~ni op{etstveni pozicii i deka lu|eto koi se rodeni vo razli~ni pozicii imaat razli~ni o~ekuvawa koi delumno se determinirani od samiot politi~ki sistem, no i od ekonomskite i op{testvenite okolnosti. Na toj na~in instituciite na op{testvoto favoriziraat opredeleni startni mesta za smetka na drugi. Toa se osobeno dlaboki neednakosti. Tie ne samo {to se seprisutni, tuku vlijaat i vrz po~etnite {ansi na lu|eto vo nivnito ìvot, a sepak ne bi moèle da bidat opravdani so povikuvawe na ideite na nekakvi zaslu|i ili kvaliteti. Principite na op{testvenata pravednost mora vo prv red da se primenat tokmu na ovie navodno neizbe`ni neednakvosti vo osnovnata struktura na op{testvoto. Ovie principi go reguliraat izborot na politi~koto ureduvawe kako i glavnite elementi na ekonomskiot i op{testveniot sistem. Pravednosta na op{testvenata {ema vo osnova zavisi od toa kako se propi{ani fundamentalnite prava i obvrski, kako i od ekonomskite {ansi i op{testvenite uslovi vo razli~nite sektori od op{testvoto."1102 Natamu, Rouls veli: "Smetam deka konceptot na pravednosta e definiran so ulogata na negovite principi vo dodeluvaweto na pravata i obvrskite i vo definiraweto na soodvetnata podelba na op{testvenite prednosti. Koncepcijata na pravednosta e interpretacija na ovaa uloga."1103 Rouls, nastojuva da gi ispituva i principite na pravdata koi {to treba da reguliraat nekoe dobro uredeno op{testvo.1104 Principite na pravdata treba poblisku da ozna~at pod koi uslovi ramnoteàta ili udelot na sekogo, moè da se smeta za primeren i praveden i kakvi svojstva gi opravduvaat razlikite vo postapkite koi ne bi bile proizvolni. Vo prou~uvaweto na principite na pravdata vo dràvata, toj se zanimava samo so pravdata na onie pravila koi odreduvaj}i ja funkcijata i situaciite, pravata i obvrskite, nagradite i kaznite, na op{testvenata aktivnost ja davaat nejzinata forma i nejzinata struktura.1105 Otamu, toj smeta deka parcijalnata teorija e nesoodvetna za ispituvawe na ovoj problem za{to "taa gi izu~uva principite koi odreduvaat kako treba da postapuvame so nepravednosta. Vo nea se opfateni temi kako teorijata na kaznuvaweto, doktrinata za pravedna vojna i opravduvaweto na raznite vidovi na sprotivstavuvawa na napredni reìmi, od gra|anskata neposlu{nost i prigovorot na sovesta, do militanten otpor i revolucija.1106 Osnovnata ideja na Rouls e postoewe na prvobiten, izvoren (op{testven) dogovor kako ideja od koja treba da se izvle~at princi1102 1103
Rouls, X. Teorija na pravednosta, Slovo, Skopje, 2002, str. 11-12. Ibid, str. 15 1104 Ibid, str. 13. 1105 Perelman, op. cit. str. 30 1106 Rouls, X, op. cit.Ibid, str. 13.
575
pite na pravednosta za osnovnata struktura na op{testvoto. Toa se principite {to }e bidat prifateni od slobodnite, racionalni individui koi se zainteresirani za unapreduvawe na sopstvenite interesi, a se postaveni vo edna po~etna ramnopravna pozicija vo koja gi definiraat osnovnite uslovi za nivnoto zdruùvawe. Ovie principi treba da gi reguliraat site natamo{ni dogovori: tie gi odreduvaat onie vidovi na op{testvena sorabotka vo koi moè da se u~estvuva i oblicite na vladeewe {to moè da se formiraat. Vakviot na~in na postapuvawe kon principite na pravednosta, Rouls go narekuva pravednost kako nepristrasnost.1107 Spored toa, prodolùva Rouls, "treba da si zamislime deka onie koi u~estvuvaat vo op{testvenata sorabotka zaedni~ki, vo eden kolektiven akt, gi izbiraat principite vrz ~ija osnova }e se dodeluvaat osnovnite prava i obvrski i }e se opredeluva podelbata na polzata od op{testvenoto ìveewe. Lu|eto odnapred treba da re{at kako }e gi reguliraat me|usebnite barawa i kakva }e bide osnova~kata povelba na nivnoto op{testvo. Isto kako {to sekoj ~ovek mora so racionalno razmisluvawe da re{i vo {to se sostoi negovoto dobro, odnosno kakov e sistemot na racionalni celi koi {to treba da gi sledi, taka i grupata lu|e mora edna{ zasekoga{ da odlu~i {to e toa {to
tie me|usebno }e go ocenuvaat kako pravedno, a {to }e bide nepravedno.1108 Izborot {to }e go napravat racionalnite lu|e vo ovaa
Vidi: Ibid, str. 16-17. Vo ovaa misla, istiot avtor natamu veli: "Pravednosta kako nepristrasnost "ne istraùva {to stoi zad upotrebata na pravata i mo`nostite od strana na lu|eto, prava i mo`nosti {to im se dostapni za da gi izmirat, a u{te pomalku da gi maksimiraat zadovolstvata {to gi postignuvaat. Taa ne se obiduva nitu da gi vrednuva relevantnite zaslugi na razli~nite koncepcii na dobroto. Namesto toa, se pretpostavuva deka ~lenovite na op{testvoto se racionalni lica koi se sposobni da gi prilagodat svoite koncepcii za dobroto kon nivnata situacija. Ne e nu`no da se sporeduvaat koncepciite na razli~nite lica koga ve}e edna{ }e se pretpostavi deka tie se kompatibilni so principite na pravednosta. Sekomu mu e obezbedena podednakva sloboda da sledi kakov ìvoten plan saka s dodeka toj plan ne gi kr{i barawata na pravednosta. Lu|eto u~estvuvaat vo primarnite dobra vrz osnova na principot deka nekoj moè da gi ima pove}e ako tie se steknati na na~ini koi ja podobruvaat situacijata na onie koi imaat pomalku. Koga edna{ }e se vospostavi celokupnoto ureduvawe i koga toa }e zapo~ne da funkcionira, ne se postavuvaat pra{awa za vkupnoto zadovolstvo ili sovr{enstvo." Ibid. str. 109. 1108 Vo ovaa smisla so pravo zabeleùva Perelman: "Gradej}i go svojot sistem, profesorot Rouls pretpostavuva deka umnite su{testva, sposobni da gi predvidat posledicite na svoite dela }e izgradat pravila koi, so ogled na toa {to od po~etokot se ednakvi za site, }e deluvaat na toj na~in taa ednakvost da se oddrì vo nedogled. A {to da se pravi ako taa nade` ne se ostvari? Koga ~lenovite na edno op{testvo prifatile izvesni osnovni i procedura1107
576
hipoteti~ka situacija na podednakva sloboda gi odreduva principite na pravednost.1109 Me|utoa, bidejki site se vo ista situacija i nikoj ne moè da izgradi principi {to }e gi favoriziraat negovite specifi~ni uslovi, principite na pravednost se rezultat na nepristrasno usoglasuvawe ili dogovor.1110 Izborot na prvite principi na edna koncepcija za pravednost treba da gi regulira site natamo{ni kritiki i reformi na instituciite. Potoa, toj veli, moème da pretpostavime deka lu|eto }e preminat na izbor na ustav i zakonodavstvo za donesuvawe zakoni i taka natamu, seto toa vo soglasnost so principite na pravednost za koi se dogovorile vo po~etokot.1111 Vo takvata po~etna situacija (izvorna pozicija) vo koja lugeto gi zamisluva kako racionalni i zaemno nezainteresitrani strani (strani koi nemaat interes za tu|ite interesi), Rouls smeta deka tie }e gi izberat slednive dva razli~ni principi na pravednost: "prviot so koj se bara ednakvost vo dodeluvaweto na osnovnite prava i obvrski, i vtoriot koj smeta deka op{testvenite i ekonomskite neednakvosti, na primer, neednakvostite vo pogled na bogatstvoto i vlasta, se pravedni samo ako se rezultat na nadomestuva~kata polza za site, a osobeno za onie ~lenovi na op{testvoto koi se vo najnepovolna polo`ba. Ovie principi go isklu~uvaat opravduvaweto na instituciite vrz osnova na stavot deka te{kotiite na nekoi lu|e se izramnuvaat so ednakvo pogolemo dobro vo celina.1112 Moè da bide korisno, no ne i pravedno, nekoi da imaat pomalku, za drugi da moè da prosperiraat. No vo pogolemite dobivki na malkumina nema nepravednost ako so toa se podobruva
lni pravila, dali nivnite deca i vnuci zasegoga{ se vrzani za dogovorite na svoite pretci... za re{avawe na sporovite?" Perelman, H. op. cit. str. 35. 1109 Ibid. str. 17. Inaku spored Rouls: "Za da se pojavi problemot na pravednost, mora da se pojavat najmalku dve lica koi sakaat da storat ne{to razli~no, poinakvo od seto ona {to go pravat drugite. Spored toa ne e mo`no da se pretpostavi deka stranite se ednostavno sovr{eni altruisti. Tie mora da imaat nekoi odvoeni interesi koi moàt da bidat vo sudir. Pravednosta kako nepristrasnost go modelira ovoj konflikt so pretpostavkata za zaemnata nezainteresiranost vo prvobitnata pozicija. I dodeka ova moè da se pokaè kako pregolemo poednostavuvawe, vrz ovaa osnova sepak moè da se razvie edna razumna seopfatna koncepcija za pravednosta." Ibid, str. 215. 1110 Ibid. str. 18. 1111 Ibid. str. 18. 1112 Spored utilitarizmot sekoja postapka e opravdana dokolku pridonesuva za unapreduvaweto na sre}ata na najgolem broj lu|e. Spored Rouls, so pridrìvaweto do vakviot eti~ki princip mo`no e da se suspendiraat osnovnite gra|anski prava i slobodi samo dokolku preku niv moè da se zgolemi koli~estvoto na sre}ata. Zatoa toj se zalaga za principi so koi se ukinuva mo`nosta od suspendirawe na osnovnite gra|anski slobodi i prava poradi nekoja potencialno ostvarliva ekonomska i socijalna korist.
577
situacijata na onie individui koi nemale takva sre}a."1113 Ovie principi, Rouls gi doobjasnuva vo nivnata najelementarna forma na sledniot na~in: 10 Sekoj ~ovek treba da ima ednakvo pravo na naj{iroka {ema na
ednakvi osnovni slobodi koja {to e kompatibilna so sli~nite {emi na slobodi na drugite lu|e. Me|u ovie slobodi se zna~ajni politi~kite
slobodi (pravoto na glas, pravoto na javna slu`ba) i slobodata na govorot i zdruùvaweto, slobodata na sovesta i slobodata na mislata, slobodata na li~nosta kade {to e vklu~ena i slobodata od psiholo{ki pritisok i fizi~ki napadi i raspar~uvawe (integritetot na li~nosta), pravoto na li~na sopstvenost i sloboda od samovolno apsewe i zarobuvawe kako {to e odredeno so konceptot na vladeeweto na pravoto. Spored prviot princip ovie slobodi treba da bidat ednakvi. 20 Op{testvenite i ekonomskite neednakvosti treba da bidat
taka uredeni {to istovremeno: a) moè razumno da se o~ekuva deka }e bidat vo polza na site, i b) deka se povrzani so pozicii i slu`bi {to se otvoreni za site. Vtoriot princip, vo prva aproksimacija se odnesuva na raspredelbata na prihodot i bogatstvoto i na sozdavawe na organizacii koi gi koristat razlikite vo ovlastuvawata i odgovornosta. I dodeka raspredelbata na bogatstvoto i prihodite ne mora da bide ednakva, taa mora da bide vo polza na site, a vo isto vreme na site mora da im bidat dostapni i poziciite na vlasta i odgovornosta. Vtoriot princip se primenuva taka {to pozicite se dràt otvoreni a potoa, pod ovoj uslov, op{testvenite i ekonomskite neednakvosti gi ureduva taka {to na site im donesuva dobivka.1114 Vo navedenite principi, Rouls, vsu{nost, gi spojuva idnividualnata dimenzija na pravdata (komutativnata, korektivnata pravednost) i socijalnata dimenzija na pravdata (distributivna pravednost). Tie principi ja ~inat su{tinaat na pravdata koja bi moèla da se izrazi na sledniov na~in: ednakva distribucija na site socijalni vrednosti - slobodata, mo`nostite itn., odnosno ednakov pristap na site kon site socijalni vrednosti. So toa pravdata se sveduva na idejata na ispravnosta (fairness), odnosno na pravi~na igra (fair-play).1115 Pritoa,
Ibid. str. 20-21. Ibid, str. 72-73. Site op{testveni vrednosti: 10 pravata, slobodata i {ansite, 20 prihodot i bogatstvoto i, 30op{testvenite osnovi na samopo~ituvaweto (primarni dobra koi gi saka sekoj racionalen ~ovek m.z.) treba da bidat podednakvo raspodeleni osven ako neednakvata raspredelba na koja i da bilo od niv, ili na site ovie vrednosti, ne e vo polza na site. Spored toa, nepravednosta ednostavno se sveduva na neednakvosti koi ne se vo polza na site. Ibid, str. 74. 1115 "Pravdata, koja Rouls ja smeta kako ideja na ispravnost (fairness), jasno se inspirira so modelot na ispravna igra (fair play). Po negovo mislewe, tokmu taa ideja za ispravnosta e fundamentalna vo pravdata primeneta na
1114 1113
578
spored Rouls, ovie principi treba da bidat utvrdeni vo seriski red taka {to prviot princip da mu prethodi na vtoriot. Vakvoto podreduvawe zna~i deka kr{eweto na osnovnite ednakvi slobodi koi se za{titetni so prviot princip ne moè nitu da se opravda, nitu pak moè da se nadomesti so pogolemite op{testveni i ekonomski dobivki. Ove slobodi imaat centralna oblast na primena vo ~ii{to ramki moàt da bidat ograni~eni i odredeni so kompromis samo koga se vo konflikt so drugite osnovni slobodi.1116 Me|utoa, navedenite principi ne se opredeleni zaradi sklu~uvawe nov op{testven dogovor, tuku pretstavuvaat samo osnova so ~ija pomo{ treba da se napravi poefikasno funkcioniraweto na postojnoto op{testvo. A zaradi podobruvawe na svoite institucii i svoite zakoni vo smisla da stanat popravedni, pripadnicite na op{testvoto kako umni poedinci me|usebno raspravaat taka {to sekoj gi naveduva svoite zabele{ki i gi iznesuva svoite legitimni o~ekuvawa. Sekoj treba da e sloboden za da go pribavi vaèweto na svoite gledi{ta, no nivnite odluki mora da bidat soglasni so slednite pravila na procedura za izmena i primena na zakonite: 10 ako se prifatat kriteriumite {to nekoj gi predloìl, barawata na dru|ite }e bidat ocenuvani spored istite kriteriumi, 20 nitu edna àlba nema da bide soslu{ana pred sekoj vo op{ti crti da se soglasi so principite spored koi treba da se sudi za àlbite, i 30 predloènite i priznaeni principi }e se smetaat za zadolìtelni vo site podocne`ni priliki, osven vo specijalni okolnosti. Na takov na~in postavenite pravila, spored Rouls, se pravila na eden praveden sistem. Inaku, Rouls samiot se sudira so razumnosta na prigovorot deka nikoj ne treba da ima nekakva prednost, ili da bide hendikepiran zaradi prirodnata sre}a ili op{testvenite okolnosti pri izborot na principite. Toj e svesen i za toa deka postoi {iroka soglasnost deka ne treba da bide mo`no principite da se krojat spored okolnostite na sopstveniot slu~aj i deka treba da se obezbedi posebnite okolnosti, stremeì i li~ni koncepcii za dobroto, da nemaat vlijanie na prifatenite principi. Izlezot od ovie prigovori, Rouls go nao|a vo nova hipoteti~ka situacija i ne tera da zamislime sostojba vo koja sekoj e li{en od vakvi informacii. "Treba da se isklu~i sekoe znaewe za onie slu~ajnosti koi moàt da gi skaraat lu|eto i dopu{tat da bidat vodeni od nivnite predrasudi. Na ovoj na~in prirodno se doa|a do prevezot na neznaeweto."1117 Rouls trgnuva od pretpostavkata deka sekoj ~ovek glavno zazema dve relevantni pozicii: kako ednakov gra|anin so ramnopraven gra|anski status i pozicija {to e definirana so negovoto mesto vo raspredpraktikata definirana so pravila." Pelerman, H. op. cit. str. 30. 1116 Ibid, str. 73. 1117 Ibid, str. 25
579
elbata na prihodite i bogatstvoto. Relevantni reprezentativni lu|e se reprezentativni gra|ani i zastapnici na onie so razli~ni o~ekuvawa vo pogled na neednakvo raspredelenite primarni dobra1118 Pritoa, istaknuva: "Pravednosta kako nepristrasnost, kolku {to e mo`no pove}e go procenuva op{testveniot sistem od pozicija na ednakov gra|anski status i razli~nite nivoa na prihodi i bogatstvo.1119 Po ova zaklu~uva: "Relevantnite op{testveni pozicii go opredeluvaat generalnoto stojali{te od koi dvata principa na pravednosta treba da se primenat vrz osnovnata struktura."1120 Rouls trgnuva od pretpostavkata deka "ako licata vo izvornata pozicija znaat deka nivnite osnovni slobodi moàt efikasno da se ostvarat, tie nema pomalata sloboda da ja razmenuvaat za pogolemi ekonomski dobivki."1121 Licata vo prvobitnata pozicija se motivirani od odredena hierarhija na interesi. Tie prvin mora da go obezbedat svojot interes od najvisok red i temelnite celi (samo nivnata najop{ta forma koja im e poznata), i ovoj fakt se odrazuva vo prednosta {to tie ja davaat na slobodata: steknuvaweto na sredstva koi im ovozmoùvaat da gi unapredat ostanatite èlbi i celi se nao|a na vtoro mesto. No, iako temelnite interesi za slobodata se nivna krajna, definitivna cel, a imeno vospostavuvaweto na efektivna osnovna sloboda, ovie interesi ne moàt sekoga{ da se kontroliraat. Ostvaruvaweto na ovie interesi moè da bara odredeni op{testveni uslovi i odreden stepen na zadovoluvawe na potrebite i materijalnite barawa so {to se objasnuva zo{to osnovnite slobodi ponekoga{ moàt da bidat ograni~eni. No koga edna{ }e se dostignat baranite op{testveni uslovi i nivoto na zadovoluvawe na potrebite i materijalnite barawa, kako {to e slu~aj vo dobro uredeno op{testvo pod povolni okolnosti, toga{ interesite od najvisok red se regulativni. Osnovnata struktura treba da go obezbedi slobodniot vnatre{en ìvot na razli~nite zaednici vo koi licata i grupite nastojuvaat da gi ostvarat, vo forma na op{testven sojuz, {to e konzistenten so ednakvata sloboda, celite i izvonrednite dostigawa na koi im se privrzani. Lu|eto sakaat da imaat kontrola nad zakonite i pravilata koi upravuvaat so nivnoto zdruùvawe ili {to taka {to direktno }e u~estvuvaat vo nivnoto donesuvawe ili posredno, preku svoi pretstavnici so koi se povrzani so kulturni i op{testveni okolnosti.1122 No, natamu spored Rouls, moè da se ~ini duri i koga se zadovoleni su{testvenite potrebi i koga se steknati poterbnite materijalni sredstva zagriènosta na lu|eto za nivnata relativna pozicija vo
1118 1119
Ibid, str. 111. Ibid, str. 114 1120 Ibid,, str. 115 1121 Ibid, str. 244. 1122 Ibid, str. 616-617.
580
raspredelbata na bogatstvoto sepak }e bide zadràna. Spored toa, ako pretpostavime deka sekoj saka pogolem relativen del, ishodot }e se svede na raste~ka èlba za materijalno izobilstvo. Ovie celi bi moèle da stanat tolku dominantni {to bi go podrile prioritetot na slobodata. Nekoi upatija prigovori na tendencijata kon ednakvost tokmu vrz ovaa osnova, zatoa {to smetaa deka kaj individuite taa predizvikuva opsesija vo pogled na nivnoto relativno u~estvo vo delbata na op{testvenoto bogatstvo. No, iako e to~no deka vo dobro uredenoto op{testvo verojatno }e se pojavi trend kon pogolema ednakvost, negovite ~lenovi nemaat golem interes za nivnata relativna pozicija kako takva. Tie, ne se pod golemo vlijanie na zavista1123 i qubomorata i glavno go rabotat ona {to im se ~ini najdobro, proceneto vrz osnova na nivniot li~en i ìvotnite planovi na nivnite sorabotnici i pritoa ne gi pravi malodu{ni pogolemata udobnost i uìvawe na drugite koi se op{testveno poodale~eni. Zatoa, ne postojat silni sklonosti koi bi gi pottiknuvale da gi namalat svoite slobodi vo polza na pogolemata apsolutna ili relativna ekonomska blagosostojba.1124 Ovoj stav Rouls se trudi da go zajakne i so vnesuvawe na samopo~ituvaweto kako "moèbi najva`no primarno dobro koe ja istaknuva golemata va`nost na na{eto mislewe za toa kako drugite n vrednuvaat." Ottamu, vo dobro uredenoto op{testvo samopo~ituvaweto e obezbedeno so javna afirmacija na statusot na ednakvo gra|anstvo za site: raspredelbata na materijalnite sredstva se ostava samata da se griì za sebe vo soglasnost so ~istata proceduralna pravednost uredena so pravednite zadninski institucii koi go stesnuvaat intervalot na neednakvosti, taka {to voop{to ne se pojavuva opredlena zavist. Ovoj na~in na re{avawe na problemot na statusot ima nekolku prednosti. Neka pretpostavime kako nekoj se ceni od strana na drugite, zavisi od negovoto relativno mesto vo raspredelbata na prihodot i bogatstvoto. Vo ovoj slu~aj, da se ima povisok status zna~i da se imaat pove}e materijalni sredstva od pogolemiot del od op{etstvoto. Ne moàt site da imaat najvisok status, pa spored toa, podobruvaweto na pozicijata na eden ~ovek zna~i namaluvawe na pozicijata na nekoj drug. Op{testvenata sorabotka za podobruvawe na uslovite na samopo~ituvawe e nevozmo`na. Sredstvata na statusot, taka da se kaè, se nepromenlivi i dobivkata na sekoj ~ovek e zaguba za drugite. Jasno e deka vakvata situacija e golema nesre}a. Lu|eto ne se sloùvaat eden so drug vo baraweto na soodvetnoto samopo~ituvawe. So ogled na nadmo}ta na ova primarno dobro stranite vo prvobitnata pozicija sigurno ne sakaat da se najdat vo situacija da bidat vaka sprotistaveni. Toa bi dovelo do
Ovde potsetuvame deka zavista (invidentia) e stradawe {to se ~uvstvuva poradi sre}ata na drug, no koja so ni{to ne mu {teti na onoj koj zaviduva. 1124 Ibid, str. 615-616.
1123
581
toa dobroto od op{testveniot sojuz da bide te{ko ostvarlivo, ako ne i nevozmo`no. Najdobroto re{enie se sostoi vo podrùvawe na primarnoto dobro na samopo~ituvawe kolku {to e mo`no pove}e preku dodeluvawe na osnovnite slobodi koi navistina moàt da se napravat ednakvi, definiraj}i ist status za site. Vo isto vreme, relativnite udeli vo materijalnite sredstva dobivaat pot~ineto mesto.1125 I to~ka. Na site onie {to sakaat i natamu seriozno da se zanimavaat so ovaa neseriozna teorija na Rouls, "toplo" im ja prepor~uvam i serizono neserioznata kritika {to ja upatuva Nozik.1126 Toa se site ujdurmi na Rouls. Tie sigurno e deka moèa da se prikaàt i pokrakto.1127 Ovde se dadeni izvorno od edinstvena pri~ina da se vidat nerazumnite argumenti na eden umen avtor "zasnovani vrz postulatot deka lu|eto prakti~no u{te od samiot po~etok, od kameno doba, to~no znaele {to e pravdata i bile direktno rakovodeni od nastojuvaweto taa jasna svest da ja preto~at vo eden instituciski sistem, koj eve, kulminira vo sovremenata koncepcija na liberalnata demokratija"!?1128 Nakratko, kako {to toa sosema pravilno go zabeleùva i istaknuva Muhi}, celiot svoj teoretski napor, Rouls go naso~uva kon toa da pokaè deka kapitalizmot e kompatibilen so najdlabokite imperativi na ~ovekovata priroda i, sledstveno - deka duri i idealite na ednkvosta i pravednosta prifateni kako sodrìna na marksizmot, vo osnova stojat ponisko od realnite dostreli na kapitalizmot.1129 Seto ova jas
Ibid, str. 619. Nozick, R.Anarhija, dràva i utopija, Naklada Jesenski i Turk, Zagreb, 2003, str. 243-303. 1127 "Na slikata predloèna od Rouls gledame grupa racionalni i eti~ki zreli li~nosti, vo mugrite na predistorijata (odnosno pred da bide sozdadeno prvoto op{etstvo), koi se soglasuvaat, otkako ja definirale svojata inicijalna pozicija, da go izberat principot na pravednost za svojot najvisok ideal i regulativ, pri {to razumno i argumentirano zaklu~ile deka iako pravednosta moè da bide razbrana na razli~ni i ~esto sprotivstaveni na~ini, najdobriot na~in za niv e da ja tretiraat kako primarno fer odnos. Taka bila sozdadena prvata dràva, a niz ostanatiot del od od istorijata glavnoto slu~uvawe moè da se tolkuva kako vid sistemsko i postojano usoglasuvawe na prakti~niot ìvot i politi~kite institucii so toj primoordijalno promoviran ideal. Po niza korekcii i reformi, kone~no, eve, celta e ostvarena: modernoto op{etstvo od evropski urnek (...) koe na delo gi relizira i esencijalno gi epitomizira site pretpostavki na idealot postaven u{te vo po~etokot na istorijata - pravednosta za site, sfatena kako primarno fer odnos za site." Muhi}, F. op. cit. str. 219-220. 1128 Ibid, str. 231-232. 1129 Ibid, str. 230. I natamu: "Toj dokaùva deka materijalnata neednakvost me|u gra|anite na edno isto op{testvo ne samo {to e pravedna (pod uslov da vaì principot na diferencijacija), tuku i deka se vklopuva vo kon1126 1125
582
bi go dopolnil so slednava konstatacija: pravedno e nikoj da ne se zamajuva so teorija koja nepravedno }e se stekne so svetska slava. Taka e vpro~em so pravdata. Koga nekoj kaj nas bi go napi{al ona {to go napi{a Rouls, umnite luge sigurno bi go narekle zabegan. Za negova sre}a, toj ne se rodil kaj nas, tuku od drugata strana na Golemata Bara. Vo nastojuvawe site ovie razgleduvawe da gi svedeme na porazbirlivo ramni{te }e se posluìme so objasnuvaweto {to vo toj pogled go dava Makintaer.1130 Vo delot pravdata vrednost negovata zamisla na kontroverznite stojali{ta na Rols i Nozik okolu kriteriumite na pravdata moè da se pretstavi na sledniov {ematski na~in. Liceto A, koe moè da e sopstvenik na du}an, ili da e policaec ili gradeèn rabotnik se borel dovolno da za{tedi od svojata zarabotuva~ka za da kupi mala ku}a, da gi prati svoite deca na lokalniot kolex da plati nekoi vidovi posebni medicisnki uslugi za svoite roditeli. Toa sega, so porastot na danokot, se nao|a vo situacija site negovi planovi da se zagrozeni. Toa smeta deka takvata zakana na negovite planovi e nepravedna: toa tvrdi deka polaga pravo na ona {to go zarabotilo i deka nikoj drug nema pravo da go odzeme ona {to toa le|itimno go steknalo i {to pravedno e negovo. Liceto B, koe moè da bide ~len na edna od slobodnite dejnosti ili socijalen rabotnik ili nekoj koj nasledil bogatstvo e zaprepasten od proizvolnata neednakvost vo raspredelabata na bogatstvata na dohodot i mo`nostite. Toa duri u{te pove}e zaprepasteno od nemo`nosta na siroma{nite i hendikepiranite zna~ajno da ja podobrat svojata sopstvena polo`ba koja e posledica na neednakvosta vo distribucijata na mo}ta. Toa smeta i deka dvete od ovie neednakvosti se nepravedni i deka postojano proizveduvaat natamo{na nepravednost. Povoop{teno, toa veruva deka site neednakvosti treba da se opravdaat i deka edinstveno mo`no opravduvawe za neednakvosta e podobruvawe na polo`bata na siroma{nite i
cepcijata na ednakvi prava (ovoj pat pod pretpostavka na vaèwe na principot na slobodata). No, ovoj potfat e tipi~na gre{ka od tipot Ibid per ibidem (vistinitosta na edna teza se dokaùva so istata taa teza!). Imeno, vo dvata principi e sodràno ve}e seto toa {to toj saka da go pokaè kako dopolnitelno izvedeno! Ako se prifati principot na diferencijacija - so toa se prifa}aat i razlikite vo materijalniot status na lu|eto. Ako se prifati principot na slobodata - so toa se prifa}a deka ednakvosta na pravata, pri paralelna razlika vo statusot i sposobnostite, nu`no }e proizvede neednakvost, bez da ja ospori slobodata!" 1130 Makintajer, A. Tragawe za vrlinom, PLAT, Beograd, 2006, str. 310-325.
583
Toa namerava da glasa za politi~iot kandidat koj }e ja brani negovata sopstvenost, negovite planovi i negovoto sfa}awe na pravdata. Liceto A smeta deka principite na pravedno steknuvawe i ovlastuavwe gi ograni~uvaat redistributivnite mo`nosti. Ako posledicata od primenata na principot na pravedno steknuvawe i osvlastuvawe e vpe~atliva neednakvost, toleriraweto na takvata neednakvost e cenata koja mora da se plati za pravdata.
Liceto A se stremi da go vtemeli poimot na pravdata vo nekoe objasnuvawe na toa na {to i kako konkretno lice ima pravo vrz osnova na toa {to go steknalo i zarabotilo. Soo~eno so konkretna sopstvenost ili resursi, li1131
hendikepiranite - taka {to, na primer, }e se pottiknuva ekonomskiot rast. Toa zaklu~uva deka vo sega{ni okolnosti redistributivnoto odano~uvawe od koe }e se finansira dràvata na blagosostojba i socijalnite slu`bi e ona {to go bara pravdata. Toa namerava da glasa za onie politi~ki kandidati koi }e ja branat politikata na redistributivnoto odano~uvawe i negovoto sva}awe na pravdata. Liceto B smeta deka principite na pravedna raspredelba go ograni~uvaat le|itimnoto steknuvawe i ovlastuvawe. Ako posledicite na primenata na principite na pravedna raspredelba go popre~uvaat (po pat na odano~uvawe ili takvi sredstva kako {to e davaweto pravo nad privatnata sopstvenost za javni celi) ona {to dosega vo ovoj op{tetsven poredok se smetalo za legitimno steknuvawe i ovlastuvawe, toleriraweto na takvoto popre~uvawe e cena koja mora da se plati za pravdata.1131 Liceto B bara poimot na pravdata da se vtemeli vrz nekoe objasnuvawe na ednakvosta na pretenziite na sekoe lice na po~ituvawe na negovite osnovni potrebi i na sredstvata so koi tie potrebi }e se zadovolat. Liceto B e sklo-
Popatno moè da zabeleìme, a toa }e bide zna~ajno podocna, deka vo slu~ajot na principite na liceto A i principite na liceto B, cenata na pravdata za edno lice ili grupa na lica sekoga{ ja pla}a nekoj drug. Taka razli~ni prepoznatlivi op{testveni grupi imaat interes da go prifatat edniot od principite i da go otfrlat vtoriot. Nieden princip ne e op{testveno ili politi~ki neutralen.
584
ceto A }e bide sklono da tvrdi deka tie pravedno se negovi, za{to toj gi poseduva - toj le|itimno gi steknal, toj gi zarabotil.
no da tvrdi deka sopstvenosta i resursite treba pravedno da bidat tu|i, za{to na tie drugite tie im se mnogu popotrebni i ako tie ne bi gi imale, nivnite osnovni potrebi nema da bidat zadovoleni.1132 Nozik Rols primaren princip na pravdata primaren princip na pravdata ednakvost so ogled na ednakvost so ogled na legitimnoto ovlastuvawe1133 potrebite1134 Za Nozik e relevanten samo Negovoto sfa}awe na "najldokazot za toa {to sme steknale o{o stoe~kiot" del na zaednicata legitimno vo minatoto: sega{ni- e sfa}aweto na onie ~ii potrebi te obrasci na raspredelba, mora se najseriozni so ogled na nivniot sami po sebe da bidat irelevantni dohod, bogatstvo i drugi dobra. za pravdata. Za Rols e irelevantno na koj na~in onie koi se vo te{ka polo`ba do{le vo taa sostojba: pravdata se sostoi od sega{ni obrasci na raspredelba za koi minatoto e irelevantno Zaedni~ko za niv e {to ni Nozik, nitu Rols vo objasnuvawe na pravdata ne se povikuvaat na zaslugata, iako i liceto A i liceto B se povikuvale na toa: A i B se àlat na nepravda. Ona na {to se àli liceto Ona na {to se àli liceto A vo svoja sopstvena korist ne e B vo korist na siroma{nite i hesamo deka ima pravo na toa {to go ndikepiranite e deka nivnoto sizarabotilo, tuku i deka toa go zas- roma{tvo i hendikepiranost se luùva vrz osnova na ìvotot po- nezasluèni, i ottamu neosnovasveten na te{ka rabota. ni.
Me|utoa na{ata pluralisti~ka kultura nema metod za odmeruvawe, nema racionalen kriterium za odlu~uvawe me|u ovie pretenzii zasnovani vrz le|itimnoto ovlastuvawe nasproti pretenziite zasnovani na potreba. Taka ovie dva vidovi pretenzii se nesomerlivi i metaforata na "odmertuvawe" na moralnite pretenzii ne e samo neadekvatna, tuku i pogre{na. 1133 Nozik tvrdi deka "sopstvenosta na edno lice e pravedna ako toa ima pravo na nea vrz osnova na principot na pravdata pri steknuvaweto i prenosot..." 1134 Spored Rols, "op{testvenite i ekonomski neednakvosti treba da se utredat taka {to najpove}e korist }e imaat onie koi se vo najnepovolna polo`ba".
1132
585
Vakviot prikaz, Makintaer go zaokruùva so tvrdeweto deka vo ovoj moment skore{nata analiti~ka filozofija na moralot tvrdi zna~ajni ne{ta. Taa se obiduva da pruì racionalni principi na koi moàt da se povikaat stranite vo sporot so sudredni interesi. A dva najistaknati nedamne{ni obidi za da se sprovede ovoj proekt se posebno relevantni za raspravata me|u liceto A i B. Imeno, objasnuvaweto na pravdata na Robert Nozik (1974) barem vo nekoja golema mera e racionalna artikulacija na klu~nite elementi vo pozicijata na liceto A, dodeka oblasnuvaweto na Xon Rols (1971) na ist na~in e racionalna argumentacija na klu~ite elementi vo pozicijata na liceto B. Taka, ako filozofskite razgleduvawa na Nozik ili Rols se racionalno ubedlivi, sporot me|u liceto A i B racionalno }e bide razre{en. Rols tvrdi deka principite na pravdata se onie koi bi gi izbral racionalen subjekt "koj se nao|a zad prevezot na neznaeweto" taka {to toj ne znae koe mesto vo op{testvoto }e go zazeme - t.e. koja }e bide negovata klasa ili status, kakvi talenti i sposobnosti }e ima, kakvo }e bide sfa}aweto na dobrata ili na negovite celi vo ìvotot, kakov }e bide negoviot temperament i vo koj vid na ekonomski, politi~ki, kulturen ili i o{testven poredok }e ìvee. Rols tvrdi deka koj i da e taka situiran racionalen subjekt pravednata raspredelba na dobrata }e ja definira vo koj bilo op{testven poredok vo smisla na dvata principi i pravila na doderluvawe prioritet koga ovie dva principi se sudiraat. Prviot princip glasi: "Sekoe lice ima podednakvo pravo na najekstenziven totalen sistem na oddelni osnovni slobodi kompatibilni so sli~en sistem na sloboda za site. "Vtoriot princip glasi: "Op{testvenite i ekonomskite neednakvosti treba da se uredat taka {to onie i (a) najpove}e pridonesuvaat na najmnogu hendikepiranite vo soglasnost so principot na zaedni~ki za{tedi pricipot na zaedni~ki za{tedi ovozmoùva pravedno investirawe vo interes na idnite generacii i (b) deka se povrzani so slu`bite i strankite otvoreni za site pod uslovi na pravedna ednakvost na mo`nostite. Prviot princip ima prioritet nad vtoriot: slobodata treba da se ograni~i samo zaradi slobodata. I voop{to pravdata ima prioritet nad efikasnosta. Taka Rols stignuva do svoeto op{to sfa}awe: "Site op{testveni primarni dobra - slobodata i mo`nostite, prihodot i bogatstvoto i osnovite za samopo~ituvawe - treba da se raspredelat podednakvo osven vo slu~aj na neednakva raspredelba na koj bilo ili na site od ovie dobra da im koristi najpove}e na hendikepiranite." Nozik tvrdi deka ako svetot bi bil celosno praveden edinstvenite lu|e koi bi imale pravo da imaat {to i da e, t.e. da prisvojat zaradi upotreba kako {to tie i samo tie sakaat, bi bile lu|eto koi pravedno go steknale ona {to go imaat so nekoj praveden akt na izvorno steknuvawe i onie koi pravedno go steknale ona {to go imaat so nekoj 586
akt na prenos od nekoj drug koj toa go steknal bilo so nekoj praveden akt na izvorno steknuvawe bilo so nekoj praveden prenos... itn. So drugi zborovi, opravdan odgovor na pra{aweto "Zo{to imate pravo da ja koristite taa {kolka kako sakate?" }e bide ili "Ja podignav od morskata obala kade {to taa ne mu pipa|a{e nikomu i kade ima{e mno{tvo na drugi za sekoj drug" (praveden akt na izvorno steknuvawe), ili "Nekoj drug ja podignal od morskata obala i slobodno ja prodal ili ja dela nekomu... koj slobodno ja prodal ili mi ja dal mene" (niza od pravedni akti na prenos). Od gledi{te na Nozik, kako {to samiot toj vedna{ zabeleàl, sleduva i ova: "Celosen princip na distributivna pravda ednostavnio bi glasel taka {to raspredelbata e pravedna ako sekoj ima pravo na sopstvenost koe go poseduva pod vaèwe na principot na taa raspredelba." Ovie zaklu~oci Nozik gi izvlekuva od pemisite za neotu|ivite prava na sekoj poedinec, a za {to ne naveduva argumenti. 5. HERBERT HART Za teorijata na Herbert Hart e osnovno {to smeta deka sega{noto peòrativno ime praven pozitivizam se upotrebuva da ozna~i zbunuva~ko mnoèstvo na razli~ni grevovi i izdvojuva pet osnovni tvrdewa na pravniot pozitivizam koi se karakteristi~ni za sovremenata jurisprudencija. Toa se: 10 zakonite se naredbi, 20 ne postoi nu`na vrska me|u pravoto i moralot, t.e. me|u pravoto kakvo i pravoto kakvo bi trebalo da bide, 30 analizata (ili ispituvaweto na zna~eweto) na pravnite poimi: a) treba da se sproveduva i, b) treba da se razlikuva od istoriskite ispituvawa na pri~inite ili potekloto na zakonite, od sociolo{kite istraùvawa za odnosot na pravoto i drugite op{etstveni pojavi, kako i od kritikata i ocenata na pravoto preku moralnot, op{testvenite celi "funkcii," ili na nekoj drug na~in (ili nakratko, analizata na pravnite poimi ima sopstvena vrednost i treba da se razlikuva od pravnata istorija i sociologijata na pravoto), 40 deka pravniot sistem e "eden zatvoren logi~ki sistem" vo koj ispravnite pravni odluki moàt so logi~ki sredstva da se deduciraat od prethodno odredeni pravni pravila, bez ogled na op{testvenite celi, politikata, moralnite standardi, i 50 deka moralnite sudovi ne moàt da se vtemelat ili da se branat kako stavovite za faktite preku racionalni argumenti, evidencii ili dokazi ("nekognitivizam" vo etikata). Celta na ovaa analiza na Hart e da gi formulira karakteristikite na pravniot pozitivizam, no i da ja naglasi nedopu{tenosta na me|usebnoto me{awe na ovie oddeleni zna~ewa, za{to tuka se raboti za celosno razli~ni doktrini taka {to pogre{nosta na edna teza ne implicira deka avtomatski se pogre{ni i ostanatite. Vo ovaa smisla se naglasuva deka Bentam i Ostin gi zastapuvaa prvata, vtorata i tretata teza, dodeka Hart ja prifa}a samo vtorata i tretata teza, no za su587
{tinskata karakteristika na pozitivizmot sepak ja smeta tezata za razdelenosta na moralot i pravoto, odnosno deka nikakov odnos sprema pravdata ili drugite moralni vrednosti ne e nuèn za opredeluvawe na pravoto. Nakratko, sledej}i go Bentam i Ostin, Hart smeta deka postoeweto i sodrìnata na pravoto moàt da se identifikuvaat so ogled na op{testvenoto poteklo na pravoto, na primer, so zakonodavstvoto ili op{testveniot obi~aj, a ne so povikuvawe na moralot. Me|utoa, toa ne e inkopatibilno so mo`nosta soglasnosta so moralnite principi da se zeme za ekspliciten kriterium na pravnata validnost, kako {to toa e slu~aj so mnogu moderni ustavi vo koi se vgradeni moralni standardi.1135 - Na krajot od ovie razgleduvawa, ne moème a da ne se zadrìme i na sovremeni razmisluvawa koi, poa|aj}i od "nau~anta filozofija" od po~etokot na 20 vek, nu`no otvoraat i poinakov pristap kon pravdata. Ako se trgne deka pravdata e eti~ka cel, a ottamu i cel i na pravoto, mo{ne uverlivo zvu~at stavovite spored koi eti~kite celi ne se od spoznaen karakter. Spored nivnite privrzanici vo nivnata analiza empiriskata filozofija ne moè da navleze. Taa moè da gi ispituva samo odnosite me|u celite, me|utoa ne i samite celi. Eti~kite celi se "zapovedi" i "volevi odluki" i ne moàt da bidat nitu vistiniti ni la`ni. Tie imaat instrumentalno zna~ewe, t.e. izviraat od na~inot na koj lu|eto upotrebuvaat opredeleni normi. Ottamu, nau~nata etika e mo`na samo kako svoevidna tehnika: taa moè da ispituva kako moàt da se ostavarat opredeleni celi, me|utoa taa ne moè tie celi da gi opravda i teoretski da gi obrazloì. Soodvetno na toa, logi~ki ni se nametnuva zaklu~okot deka i pravoto moè da se javi samo kako tehnika kade edinstveno e mo`no ispituvawe na ostvaruvaweto na pravdata, no ne i kako taa da se opravda i teoretski da se obrazloì. No da ostavime seto ova da ni go objasni Rajhenbah. Spored nego, na moralnoto upatstvo mu e svojstveno {to se smeta za zapoved i {to se odnesuva na nas samite. Ottamu, mislime deka na{iot volev akt e vtorostepen, deka se javuva kako otpovik na zapovesta na povisok avtoritet. Me|utoa, ne sekoga{ e jasno za koj avtoritet stanuva zbor. Nekoi tvrdat deka toa e bog, drugi deka e toa nivnata sovest, demon ili moralen zakon vo niv samite. O~igledno deka jazikot na ovie tolkuvawa e slikovit.1136 Psiholo{ki zemeno moralata zapoved se obeleùva
Stepanovi}-Todorovi}, S. op. cit. str. 15. Koga }e naide na pra{awa na koi ne e sposoben da odgovori, fiolozofot ne moè da mu odolee na isku{enieto namesto objasnuvawe da ni ponudi slikovit jazik... Toj ne se vozdrùva svojot sistem da go razviva so slikovit jazik, za{to pogre{no go sfa}a jazikot na nau~noto objasnuvawe... Vo celokupnata istorija na filozofijata nao|ame deka filozofskiot duh se zdruùva so poetskata voobrazenost: na pra{awata koi gi postavuva filozofot
1136 1135
588
kako volev akt sleden so ~uvstvo na obvrska, koj vaì za nas kako i za drugite lu|e. Smetame, na primer, deka pruàweto pomo{ sekoga{ koga toa e mo`no na onie na koi taa im e potrebna, e obvrska i za nas samite i za site drugi lu|e. ûvstvoto na obvska gi sledi edinstveno moralnite volevi stremeì. Ako nekoj saka da stane inìner, obi~no nema da se po~uvstvuva dolèn da se re{i na toa, nitu pak }e saka i drugite lu|e da imaat ista cel. Moralnite obvski se razlikuvaat od drugite tokmu po ~uvstvoto na op{tata obvrska. Me|utoa, na koj na~in moème da ja objasnime okolnosta deka tie moralni sakawa se javuvaat kako vtorostepeni, kako izraz na nekoja obvrska. Mislam, veli Rajhenbah, deka objasnuvaweto se sostoi vo toa {to tie sakawa ni gi naloùva na{ata op{testvena grupa, ili so drugi zborovi, deka tie sakawa po svojata priroda se grupni. Vo toa poteklo leì objasnuvaweto za nivnoto nadli~no dostoinstvo i za pot~inetosta koja ja ~uvstvuvame pri donesuvaweto na moralnata odluka. Vo psiholo{ka smisla toa poteklo e razbirlivo. Naloùvawe pravila koi ja zabranuvaat kra`bata, ubistvoto itn. be{e nu`no zaradi odrùvawe na grupata. Od pokolenie vo pokolenie poedinecot be{e naviknuvan na tie pravila, a i samite vo tekot na vospituvaweto pominavme preku istiot proces na naviknuvawe. Toga{ ne e ni ~udo {to ~uvstvuvame deka moralnite zapovesti se odnesuvaat na nas samite, vsu{nost, taka e. Ako se smeta deka ~uvstvuvaweto na dol`nost mu e svojstveno na moralnite celi, takvoto sfa}awe ja odrazuva okolnosta deka moralnite celi nasilno ni se vsadeni vo glavata bilo preku avtoritetot na tatkoto ili u~itelot, bilo preku pritisokot na grupata vo koja sme ìveele.1137 Me|utoa, Rajhenbah ne smeta taka. Toj trgnuva od stavot deka moralnite upatstva se volevi, deka gi izrazuvaat volevite odluki na govornikot. Na prv pogled, veli natamu Rajhenbah, toj zaklu~ok moè da n razo~ara. Kako da nemame nikakva cvrsta osnova vrz koja bi moèle da go zasnovaem na{eto sakawe. Me|utoa, dali moème samite da primame zapoved za da po~uvstvuvame deka imame pravo da se pridrùvame i za da barame da se pridrùvaat i drugite? Tokmu toa ~uvstvo na dol`nost predizvikano vo onie koi ja primaat voljata na grupata filozofite pogre{no ja protolkuvaa kako analogna sodrìna na nu`nosta, kako prisilba na nekakov razumski zakon ili nekakov uvid vo svetot na ideite. So ogled na toa {to otkrivme deka taa analogija ne e odrìva, deka ~uvstvoto na dol`nost ne moè da se pretvori vo izvor na validnosta na etikata, treba da go zaboravime toa povikuvaodgovorite gi dava poet. Ottamu, pri ~itaweto tekstovi vo koi se izloùvaat filozofski sistemi treba da se skoncentrirame na postavenite pra{awa, a ne na dadenite odgovori. Rajhenbah, H. Ra|enje nau~ne filozofije, Nolit, Beograd, 1964, str. 52-53 i 89. 1137 Ibid, str. 281-282.
589
we na dol`nosta, da gi otfrlime patericite koi ni bile potrebni, da zastaneme na sopstveni noze i da se vodime od svoite sakawa, ne zatoa {to tie se vtorostepeni, tuku zatoa {to se na{i. Samo ~ovek so iskol~ena moralnost moè da tvrdi deka na{ata volja e lo{a dokolku ne e otpovik na tu|a naredba. Va{iot odgovor glasi, opravdano e izgleda deka sekoj sebesi si postavuva moralni upatstva. Me|utoa, na koj na~in nekoj moè da bara do negovite upatstva da se pridrùva drug? Vie ne povikuvate da se vodime od svoite li~ni sakawa i da ne se ~uvstvuvame kako prima~i na zapovedi i vo ist mig vie na site im davate pravo da im postavuvaat zapovedi na drugite. Neli e toa protivre~no? Tolkuvaweto na zapovedite kako sakawa izgleda doveduva do zaklu~ok deka sekoj moè da to pravi ona {to mu e volja, t.e. do anarhizam.1138 Na ovoj prigovor Rajhenbah odgovara deka negova cel e da rasprava za prirodata (osnovata) na moralnosta, a ne za sporni moralni pra{awa. Negova cel ne e da dava moralni upatstva.1139 Naprotiv, kako {to veli samiot: "Jas ne smetam deka nekoi moi osnovni moralni upatstva se razlikuvaat od va{ite. Nie sme proizvod na isto op{testvo vie i jas, pa od svoeto ra|awe nosime vo sebe osnovi na demokratijata. Moème da se razlikuvame vo mnogu pogledi - moèbi po pra{aweto dali dràvata treba da poseduva sredstva za proizvodstvo, dali treba da se ublaì zakonot za razvod, dali treba da se osnova svetska vlada za nadzor nad atomskata bomba. Me|utoa, za takvi problemi moème da raspravame ako dvajcata go prifatime moralnoto na~elo koe mu se sprotivstavuva na va{eto anarhisti~ko na~elo. Toa e na~eloto: Sekoj
ima pravo samiot sebesi da si postavuva moralni zapovedi i od sekogo da bara da se pridrùva do tie zapovedi."1140 Ova na~elo, veli RajIbid, str. 287-288. Moè da ja razbereme èlbata moralnite upatstva da se utvrdat so moralnata sodrìna: me|utoa, nau~niot filozof mora da ja napu{ti potragata kon moralni nasoki koja drugite filozofi gi zavede moralnosta da ja sfa}aat kako forma na spoznavawe steknata so uvid vo vi{ata svest. Vistinata doa|a od nadvor: {to e vistinito doznavame so posmatrawe na nadvore{nite objekti. Me|utoa etikata doa|a od vnatre: taa izrazuva sakawe, a ne postoewe. Od nau~niot filozof se bara tokmu taka da gi prenaso~i svoite filozofski èlbi. Onie koi se sposobni da upravuvaat so svoite èlbi }e otkrijat deka so toa dobivaat mnogu pove}e odo{to gubat. Ibid, str. 299. 1140 I natamu: "So ova demokratsko na~elo i precizno izrazuvam deka sekoj treba da se vodi vo svoite sakawa {to po va{e mislewe e protivre~no na moeto tvrdewe deka sekoj moè da im postavuva zapovedi na drugite. Dopu{tete mi sega da pokaàm deka toa na~elo ne mu protivre~i na sebesi. Da zememe, na primer, da postavam zapoved: ako vo nekoja ku}a na sekoj nejzin ìtel doa|a pove}e od edna soba, toj vi{ok na sobi treba da im se dodeli na onie koi nemaat svoja soba. Vie postavuvate zapoved deka nikoj ne treba da go prisiluvate vratata na svojata ku}a da ja otvora na drugite. Vie vo svojata
1139 1138
590
henbah, ne go izveduvam od samiot razum i ne go prikaùvam kako rezultat na nekoja filozofija. Jas samo izrazvam na~elo koe se nao|a vo osnovata na siot politi~ki ìvot na demokratskite zemji, svesen deka podrùvaj}i go se pokaùvam kako proizvod na svoeto vreme. Me|utoa, otkriv deka toa na~elo mi dava mo`nost svoite sakawa da go rasprostiram i vo golema mera da im se pridrùvam: ottamu, toa na~elo go zemam kako svoja moralna zapoved. Ne tvrdam deka toa vaì za site op{testva: ako jas kako proizvod na edno op{testvo bi se na{ol vo nekoe drugo op{testvo, moèbi svoeto na~elo bi go izmenil. Toa na~elo ne e eti~ka doktrina koja odgovara na site pra{awa za toa {to treba da pravime. Toa e samo povik za aktivno u~estvo vo borba na mislewa. Razlikite vo sakawata ne moàt da se izmirat so povikuvawe na eti~ki sistem ~ii tvorec e nekakov u~en ~ovek. Niv moè da gi nadvladee samo sudirot na mislewa me|u poedinecot i negovata sredina, rasprava i prisilni okolnosti. Moralnite proceni se oblikuvaat vo tekot na na{ite dejnosti. Nie dejstvuvame na opredelen na~in, razmisluvame za ona {to sme go storile, razgovarame za toa so drugite i povtorno dejstvuvame, me|utoa ovojpat na na~in koj go smetame za podobar. So svoite postapki sakame da pronikneme vo svoite èlbi se u~ime na gre{kite i ~esto se slu~uva duri toga{ koga ne{to }e storime da doznaeme dali tokmu toa sakavme da go storime. Na{ite volevi celi nemaat jasnost na vizija, tuku pretstavuvaat potsvesna ili polusvesna pozadina na na{ite stavovi, a onie koi ni izgledaat jasni i bleskaat kako yvezdi koi ni go pokaùvaat patot, ~esto ja gubat svojata privle~nost {tom se ostvarat. Nitu eden ~ovek koj saka da ja prou~uva etikata ne treba zna~i da odi kaj filozof, tuku tamu kade {to so borba se re{avaat spornite moralni pra{awa, vo zaednicata na nekoja grupa vo koja se ìvee so pocelosen ìvot, blagodarej}i mu na natprevarot na razli~nite sakawa - bilo da e toa grupa na politi~ka partija, sindikalna podru`nica, stru~no zdruènie, skija~ki klub, grupa na eden klas sozdaden vo tekot na zaedni~ko u~ewe. Tuka }e se iskusi {to zna~i spotivstavuvaweto na svoite na tu|ite sakawa i {to zna~i da se prilagodi na voljata na gruku}a imate soba pove}e i jas baram taa da se dodeli na `rtvata od nedostig na stanovi. Ako poseduvam mo} so posredstvo na avtoritetot na vladata svoeto barawe da go sprovedam so sila - da kaème taka {to svojata odredba po pat na referendum }e ja pretvoram vo zakon - i toa }e go storam duri. Me|utoa, vi ostavam pravo na barawe takvoto barawe da bide otpovikano. Tokmu toa e razlikata me|u pravoto na izvr{uvawe na opredeleno dejstvie i pravoto na barawe so izvr{uvaweto na opredeleno dejstvie da se spasi moeto na~elo od protivre~nosta. Od vas baram da postapite na opredelen na~in, me|utoa ne baram da se otkaète od va{eto barawe taka da ne postapite. Demokratijata treba da bide takva i taka, vsu{nost, se razre{uva sudirot na razli~nite barawa vo edno demokratsko op{testvo. Ibid, str. 290-291.
591
pata. Ako etikata se zanimava so sakawata, toga{ taa i gi uslovuva so vlijanieto na grupata. Zastapnikot na individualizmot projavuva kratkovidost previduvaj}i go volevoto zadovoluvawe predizvikano od pripadnosta na grupata. Uslovuvaweto na sakaweto so voljata na grupata }e go smetame za korisno ako na grupata dademe podr{ka, a {tetno ako na grupata se sprotivstavime. Me|utoa, morame da priznaeme deka takvoto vlijanie grupata navistina vr{i.1141 Ottamu, doa|ame do poslednoto pra{awe {to si go postavuva Rajhenbah: kako e toga{ mo`no sakawata vo edna grupa da se preina~uvaat i ograni~uvaat? Takvoto prilagoduvawe na potrebite na grupata, veli toj, ~esto e ote`nato so privrzanosta na apsolutnata etika. Ako na nekoj ~ovek mu e vleano vo glavata deka moralnite pravila se apsolutni vistini toa vo mnogu }e go spre~uva tie pravila da gi otfrli, pa moè da se slu~i vrz nego da ne deluva uslovuvaweto so vlijanieto na grupata. Obratno, ako znae deka moralnite pravila se od voleva priroda toj donekade }e bide podgotven svoite celi da gi izmeni koga }e uvidi deka edinstveno na toj na~in moè da se soglasi so drugite lu|e. Prilagoduvaweto na celite na eden ~ovek kon celite na drugite lu|e e su{tina na op{testvenoto vospituvawe. Naivniot egoizam nao|a na otpor ako mu se sprotivstavuva na egozimot na drugite i egoistot nabrzo }e otkrie deka podobro pominuva koga sorabotuva so grupata.1142 Izmiruvaj}i gi barawata na op{testvoto i barawata na poedincite op{testvenata sorabotka go zadovoluva ~ovekot mnogu podlabko odo{to negovoto tvrdoglavo odbivawe da se otkaè od negovite celi. Taka ~ovekot vospitan na etikata da i pristapuva kako empirist polesno }e mu se prilagodi na op{testvoto odo{to apsolutistot. So ova ne podrazbiram deka empiristot e ~ovek koj lesno pravi kompromisi. Kolku i da e volen od grupata da u~i, toj isto taka e podgotven da ja naso~i gurpata kon ostvaruvawe na svoite li~ni sakawa. Toj znae deka op{testveniot napredok ~esto treba da mu se pripi{e na istrajnosta na poedincite koi bile posilni od grupata, pa postojano }e se obiduva
Ibid, str. 291-292. Vo ovaa smisla ne moàm, a da ne se potsetam od edna epizoda od obi~nioit ìvot. Eden prijatel mi go postavi slednovo pra{awe: "Zamisli odedna{ site lu|e na svetot da se skamenat, a samo ti da ostane{, neli toa bi bila najgolema sre}a da stane{ sopstvenik na s {to postoi, na site zgradi, avtomobi, avioni, so eden zbor gospodar na s? Mu rekov deka moàm da go zamislam prvoto no ne i vtoroto. I toga{ po~naa negovite otstapki: "Dobro de, pokraj tebe da ostanat i tvoite bliski." Nemoàm da zamislam. "Dobro de, barem i po eden va{ prijatel." Nemoàm da zamislam. "Ami, i eden, lekar, eden avijati~ar i nekolkumina {to }e se griàt za strujata, parnoto, vodata i barem eden kelner koj koga }e odi{ na odmor, }e te sluì dodeka ti leì{ i uìva{." Toga{ go pra{av ne{to i jas: "A {to }e rabotam? "Dobro de, i nabrzo se otkaà od idejata za skamenuvaweto.
1142 1141
592
grupata {to pove}e da ja izmeni. Zaemnoto deluvawe na poedinecot i grupata ostava posledici kako na poedinecot taka i na grupata. Na toj na~in, eti~kata opredelenost na ~ovekovoto op{testvo e proizvod na zaemnoto prilagoduvawe. Razbivaweto na odnosite me|u rali~nite celi vo toj proces igra ograni~ena uloga. Pova`na e ulogata na nesoznajnite psiholo{ki vlijanija koi poedinecot gi vr{i na poedinecot, poedinecot na grupata i grupata na poedinecot. Borbata me|u razli~nite sakawa e dviè~ka sila na celokupniot eti~ki razvoj. Ottamu, moème da prifatime deka vode~ka uloga vo menuvaweto na moralnite proceni igra mo}ta - ako ja merime so koja bilo forma na uspehot {to go postignuvame istaknuvaj}i go svoeto sakawe nasproti na sakawata na drugite. So ova naj{iroko zna~ewe na toj zbor ne e opfatena samo vooruènata mo}. Drugite formi na mo} moàt da postignat poednakov, pa duri i pogolem uspeh: mo}ta na op{testvenata organizacija, mo}ta na op{etstvenite klasi ~ii pripadnici prona{le zaedni~i interesi, mo}ta na grupite koi sorabotuvaat, mo}ta na govorot i pi{uvaweto, mo}ta na poedinecot koj so svoeto vpe~atlivo povedenie ja formira matricaat na povedenie na grupata. Da, tokmu mo}ta gi opredeluva op{testvenite odnosi. Me|utoa, treba da se vardime od zabludite deka, doveduvaj}i ja do kone~niot dobar zavr{etok, so borbata za mo} upravuva nad~ove~ki avtoritet, a treba da se vardime i od soodvetnata zabluda deka dobroto treba da se definira kako najvisoka mo}. Vidovme deka ona {to go smetame za nemoralno premnogu ~esto pobeduva, deka prose~nosta i klasniot egoizam imaat premnogu uspeh. Svoite volevi celi ne se obiduvame da gi ostvarime so fanatizmot na prorokot na apsolutnata vistina, tuku so istrajnosta na ~ovek koj se potpira na sopstvenata volja. Problemot na moralnoto postapuvawe, kako ni problemot na predviduvaweto na idninata ne moè da se re{i so postavuvawe na pravila koi garantiraat uspeh. Takvi pravila nema. Zatoa, Rahenbah, prepora~uva da ne mu veruvame na nitu eden filozof koj ni veli deka ja otkril kone~nata vistina. Ne veruvajte mu nitu ako vi kaè deka go poznava kone~noto dobro ili deka moè da ja dokaè nu`nosta za ostvaruvaweto na toa dobro. Toj samo gi povtoruva gre{kite koi negovite prethodnici gi pravea dve iljadi godini. Vreme e na takvoto filozofirawe da mu se stavi kraj. Pobarajte od filozofot da bide skromen kako nau~nikot: mo`da toga{ }e ima uspeh kolku i nau~nikot. Me|utoa, ne go pra{uvajte {to treba da pravite. Slu{ajte ja sopstvenata volja i obidete se da ja soedinite so voljata na drugite. Svetot nema druga cel nitu smisla osven onaa koja mu ja davate.1143
Rajhenbah, H. op. cit. str. 294-296. Spekulativnata filozofija te`ne{e moralnite upatsva da gi utvrdi isto kako {to go postavi apsolutnoto spoznavawe. Se smeta{e deka razumot go dava ne samo spoznajniot, tuku i moralniot zakon: eti~kite pravila }e bidat otkrieni so vizija sli~na na onaa koja gi obelodenuva kone~nite pravila na vselenata. Nau~nata filozofija
1143
593
6. TAGENDAT Spored Tagendat, interesot za pravdata treba da se pomesti na distributivnata pravda. Glavniot problem na ditributivnata pravednost, pak se odnesuva na toa kako mora da izgleda praviloto na raspredelbata: dali site zasluùvaat ednakva koli~ina na dobra koi se raspodeluvaat ili ne? Od po~etokot na razmisluvawe za toj problem se soo~uvaat dve pozicii. Ednata e egalitarna, a drugata onaa koja ja zastapuva{e Aristotel, a koja Tagendat ja narekuva aristotelovska. Taa veli: ednakvo treba da im se dade samo na onie koi zasluùvaat ednakvo: bi bilo nepravedno na onie koi zasluùvaat neednakvo da im se dade (podeli) ednakvo. Toa e mestoto na koe mnogu moderni avtori kako Rouls i Akerman ednostavno go pretpostavuvaat egalitarniot poim na pravednost. Pritoa, spored Tagendat, va`no e da se vidi deka megu ovie dve pozicii postoi podudirawe. Prvo, zastapnikot na egalitarniot poim se soglasuva so aristotelovecot vo toa deka, ako dve lica zasluùvaat neednakvo, bi bilo nepravedno da im se dade ednakvo. Toj samo ne saka razli~nite lu|e da imaat razli~ni zaslugi, zna~i da se razlikuvaat na na~in {to e merodaven za raspredelbata. Vtoro, i pova`no, aristotelovecot se soglasuva so zastapnikot na egalitarniot poim vo toa deka, ako ne moàt da se navedat relevantni pri~ini za neednakva zasluga, treba da se raspodeli ednakvo. Dali e toa nu`no moè dobro da se ilustrira so primerot na deleweto na tortata koj ~esto se upotrebuva za pra{aweto na distributivnata pravednost. Ako tortata treba da se raspredelina pove}e deca, moàt da se navedat razli~ni pri~ini za neednakva raspredelba. Edno dete bi moèlo da izjavi deka e mnogu gladno - toa e tn. argument od potreba. Vtoroto bi moèlo da kaè deka majkata ve}e mu vetila polovina torta - argument od steknati prava. Tretoto bi moèlo da navesti deka rabotelo za majkata argument od zasluga vo potesna smisla (u~inok). êtvrtoto dete bi moèlo da kaè deka mu pripa|a pogolemo par~e za{to e prvorodeno - taa pri~ina se sveduva na toa deka toa odnapred ima pogolema vrednost. Site navedeni pri~ini moàt da bidat relevantni. Me|utoa, ako ne moè da se navede nitu edena relevantna pri~ina, toga{ preostanuva samo egalitarnata podelba. Ne mora da se navede samo nekoja pri~ina, tuku mora da bide i paluzibilno deka e i relevantena. Koga nekoe dete
celosno ja otfrli zamislata za istaknuvaweto na moralnite pravila. Spored nea, moralnite celi se akti na sakawe, a ne na spoznavawe: na poimskata sodrìna se dostapni samo odnosite me|u celite ili me|u celite i sredstvata. Osnovnite eti~iki pravila ne moème da gi opravdame so spoznavawe, a privrzani im sme edinstveno zatoa {to gi sakame i {to sakame kon istite pravila da se pridrùvaat site lu|e. Sakaweto ne moè da se izvede od spoznavaweto ôvekovata volja samata sebesi se sozdava i sama na sebe si sudi. Ibid, str. 298.
594
bi kaàlo deka nemu mu pripa|a pogolemo par~e, za{to ima sini o~i, toa bi se otfrlilo kako irelevantno (osven ako ne se priznat dopolnitelni primesi). Spored toa, aristotelovecot go pretpostavuva egalitarniot poim kako osnova: ednakvata raspredelba i za nego e pravedna ako nema pri~ini koi govorat protiv nea. Zatoa e pogre{no, veli Tagendat, koga se pravat obidi na egalitarnata pozicija da se nametne nu`nost na primarno dokaùvawe. Na egalitarnata pozicija po sebe ne i treba dokaz: nu`nost na dokaùvaweto - onus probandi - e na drugata strana. Prvata alternativa koja se postavuva pri nekoja raspredelba e dali taa treba da bide samovolna ili nesamovolna? Ako ne e samovolna se sledi nekoe objektivno merilo. So toa se vleguva na podra~jeto na ednakvoto koe se odrazuva i za Aristotel. Aristotelovecot razlikuva samo razli~ni klasi koi ja ograni~uvaat ednakvosta, me|utoa vo ramkite na sekoja klasa taa se odrazuva. Duri podocna, koga nekoja pri~ina za neednakva raspredelba izgleda plauzibilna, onoj koj sepak ja smeta ispravna ednakvata raspredelba dospeva vo situacija da mora da ja dokaùva, zna~i samo relativno so ogled na nekoe ograni~uvawe na svojata pozicija koja ve}e se ~ini deka e dokaàna.1144 Potoa Tagendat si go postavuva pra{aweto: dali imame pri~ini za ograni~uvawe na egalitarniot poim? i vedna{ poso~uva deka za odgovorot na toa pra{awe e va`no razlikuvaweto na ona {to toj go narekuva primarna i sekundarna diskriminacija. Vo primarna diskriminacija go svrstuva ona {to e dadeno koga }e se pretpostavi deka postoi prethodno vrednosno razgrani~uvawe me|u lu|eto. Od toj vid be{e povikuvaweto na deteto na negovoto prvorodstvo. Na toa mu soodvetstvuvaat istoriski poznatite diskriminacii: belite se povredni od oboenite, ènite se pomalku vredni i toj konstatira deka primarnoto diskriminirawe pove}e ne moè da se vtemeli.1145 Pod sekundarno diskriminirawegi podrazbira site formi na
Tugendhat, E. op. cit., str. 322-323. Protiv ovoj vid diskriminacija se bore{e Marin Luter King (d-r po filozofija, roden vo 1929, a ubien vo Memfis, Tenesi na 4. 04. 1968), koj vele{e: Imav eden son... Sonuvav deka eden den na crvenkastite rit~iwa na Xorxija sinovite na nekoga{nite robovi i sinovite na nekoga{nite robovladeteli }e sedat na zaedni~kata masa na bratstvoto... Sonuvav deka eden den moite ~etiri deca }e ìveat kako pripadnici na nacija na koja nema da im se sudi spored bojata na koàta, tuku spored zaslu|ite... So toa ubeduvawe se vra}am na jug za{to ova }e ni ovozmoì od okeanot na o~aj da iscedime kapka nade`..." So ovie zborovi im se obrati Martin Luter King vo Va{ington (1963) nudej}i im na svoite bra}a crnci na krajot na tunelot svetlost, vo vreme koga vo Alabama nitu eden crnec ne smeel da vleze vo bel park, da pie voda od bela ~e{ma, a taksistite ne primaa vo svoite vozila ku~iwa bez razlika dali se so ~etiri ili so dve noze. 1145 Ibid, str. 324.
1144
595
neednakva raspredelba koi isto taka moàt da proizlezat i koga na primarnoto ramni{te nema neednakvost. t.e. koga se pretpostavuva deka site imaat ednakva vrednost. Sekako deka e logi~no deka moàt da postojat pri~ini neednakvata raspredelba na dobrite i lo{ite ne{ta da se smetaat za pravedni, odnosno tokmu za{to seto toa ednakvo go po~ituvame. Toa povtorno moème da go aplicirame na deleweto na tortata. Majkata koja site svoi deca ednakvo gi saka i po~ituva, pred deleweto na par~iwata na tortata sepak moè da smeta za pravedno ona dete za koe smeta deka posebno e gladno da dobie pove}e, a ednakvo za nea i drugite pri~ini moàt da bidat zna~ajni za pravedna raspredelba. Osobeno tri aspekti se naveduvaat kako merilo na sekundarnata neednakva raspredelba namesto ednakvosta: potrebata (gladnoto dete), zaslugata vo potesna smisla (u~inokot) i steknatite prava (vetuvaweto na majkata). Izgleda deka tie tri aspekti ja relativiziraat distributivnata pravednost: tie protivre~at na egalitarnata pravednost, a si protivre~at i me|usebno. Maclntyre duri misli deka tie protivre~nosti go rastvaraat moderniot poim na pravednosta i deka zatoa govorat protiv moderniot moral voop{to. Tagendat koj e protiv takvite zaklu~oci tvrdi deka mora da stane jasno deka tie aspekti vleguvaat vo igra na edna opredeleno ramni{te na distrbutivnata pravednost i deka ne moàt da stanat relevantni so ogled na raspredelbata na site vidovi na dobra.1146 Taa stanuva toa duri na opredeleno ramni{te, za{to toa se onie gledi{ta na neednakva raspodelba koi eventualno preostanuvaat i koga primarnoto diskriminirawe ve}e e isklu~eno, a so toa neposredno e povrzano toa deka, kako i da se raspodeleni drugite dobra vo slu~aj na isklu~uvawe na primarnoto diskriminirawe e sigurna barem ednakvata raspredelba na pravata. Onie avtori koi smetaat deka distributivnata pravednost odnapred e rascepena so razli~ni gledi{ta, previduvaat deka tie gledi{ta ne prete`nuvaat kon ednakvo priznavawe na ~ovekovite prava. Lesno se previduva deka distributivnata pravednost ne se odnesuva samo na materijalnite dobra i deka vo celokupnata moderna diskusija sekade kade {to pravata voop{to se zemaat predvid ednakvosta se priznava kako samorazbirliva: taa ednakvost ve}e e eden rezultat na ednakvosta vo pra{awe na primarnoto diskriminirawe.1147
Ibid, str. 326-327. Ibid, str. 327. Me|utoa pri raspredelbata na dobroto mo}ta izgleda deka otpa|aat barem prvite dve gledi{ta. Toa bi moèlo da se saka da se osporuva za vtoroto gledi{te (zaslugata vo potesna smisla: sposobnosta). Za{to, ne moè li da se zamisli za popravedno vo zaedni~kite raboti da moàt da odlu~uvaat onie koi za toa se vo pogolema mera posposobni? No lesno e da se vidi deka onoj koj se zalaga za preraspredelba na mo}ta poradi neednakvi sposobnosti toa voop{to ne go pravi od gledi{te na pravednosta, tuku od gledi{te na korisnosta. Protivre~nosta koja tuka se pojavuva, zna~i ne e protive1147 1146
596
Po ovie konstatacii, Tagendat preo|a kon ragleduvawe na raspredelbata na materijalnite dobra (koja ~esto pogre{no se posmatra kako edinstven problem na distributivnata pravednost). Pritoa, va`no e da se kaè deka spored Tagendat, za kakvo i da e dobro koe treba da se raspredeli, na poimot na distributivnata pravednost vo nikoj slu~aj ne mu e svojstveno deka treba s da se raspredeli, tuku samo deka, ako ne{to treba da se raspredeli, raspredelbata treba da bide pravedna ako ne se saka da bide samovolna.1148 Taka, distributivnata pravednost na materijalnite dobra stanuva relevantna samo koga ve}e e utvrdeno deka materijalnite dobra treba da se raspredelat, na primer, vo edna koperaciska zaednica kako zaedni~ko podra~je vo koe site kolku {to moàt pridonesuvaat kon zaedni~kiot prihod. Toga{ proizleguvaat najprvin dve gledi{ta: pravednost spored potrebite i pravednost spored zasluga (pridonesot, u~inokot) i natamu sekoe od ovie dve gledi{ta se relativizira so toa {to postojat prethodni dogovori (treto gledi{te). Za site niv e potrebno opravduvawe pri {to mora da imame na um deka se raboti za pri~ini za neednakva raspredelba. Egalitarnata raspredelba e osnova i zatoa se postavuva pra{aweto vo koja mera taa treba da se ograni~i. Spored prvoto, gledi{teto na potrebite, po mislewe na Tagendat egalitarnata raspredelba ne moè da se dovede vo pra{awe, za{to tamu kade {to se dadeni objektivnite potrebi se raboti za posebno obe{tetuvawe, odnosno pomo{ koja principielno ne zasega vo egalitarnata raspredelba.1149 [to se odnesuva do principot na Marks: "Sekoj spored sposobnostite, sekomu spored negovite potrebi," spored Tagendat odgovorot e mo{ne koncizen - "Marks mislel na op{testvoto
~nost me|u razli~nite poimi na pravednost, tuku me|u razli~nite gledi{ta na pravednosta i korisnosta, za{to i korisnosta moè da bide moralno gledi{te ako se odnesuva na site. Ibid, str. 327-328. 1148 Ibid, str. 328. 1149 Baraweto raspredelbata da ne se vr{i ednakvo, tuku spored potrebite ima smisla samo ako pogolemite potrebi moàt da se merat vo taa misnimalna smisla {to so dobri pri~ini moè da se kaè deka nekomu mu trebaat pove}e sredstva odo{to na nekoj drug, za{to ima pove}e potrebi. Tuka sega se ~ini korisno da se razlikuvaat objektivnite od subjektivnite potrebi. Objektivno vtemelenite potrebi se dadeni koga nekoj e telesno invalidiziran, na primer, slep, nagrden, itn. Onoj koj ima potreba vo taa smisla spored objektivni kriteriumi e depriviligiran i, kako {to veli Akerman, mu treba "obe{tetuvae." Na slepiot, na primer, mu se potrebni posebni pomagala. Onoj koj vo taa smisla }e dobie pove}e so toa samo se obe{tetuva deka ne{to mu nedostasuva. Taa forma na posebno zemawe predvid e pravo i ne moè da se podrazbira kako doveduvawe vo pra{awe na na~eloto na ednakva raspredelba. Toj argument vaì za site formi na posebnite potrebi, na primer, za bolnite i starite lica. Ibid, str. 330.
597
na izobilstvo vo koe i onaka bi moèle da bidat zadovoleni site potrebi. Me|utoa toa toga{ zna~i deka raspredelbata sleduva samata od sebe, toga{ nema sprotivstaveni barawa i vo toj voop{to ne e smisleno da se zboruva za pravednost, a Marks za toa bil svesen" (!)1150
Spored vtoroto gledi{teto na zasluga vo potesna smisla (u~inok, pridones), stavot na Tagendat e mo{ne precizen. Toj smeta
deka "ovde mora da se pravi razlika mu|u posebnite sposobnosti i talentot od edna, i trudot od druga strana. Za merata na trudot, liceto moè da re{i samoto i se ~ini ispravno da mu se otvori toj pogolem prostor na sloboda: ako mu e podrago da tro{i pomalku vreme i energija vo odnos na drugite bi bilo nepravedno koga za svojata rabota sepak bi dobival isto obe{tetuvawe. Nasproti toa, ne moè da se objani zo{to nekoj koj ima pogolem talent treba da dobiva pogolem nadomest. Zna~i i so ogled na ova stojali{te doa|am do rezultat deka toj ne moè da ja stavi vo pra{awe pravednosta na egalitarna raspredelba: neegalitarnata raspredelba moè da bide moralno podobra, me|utoa ne i popravedna."1151 Spored Tagendat, samo tretoto stojali{te spored koe pravedna e onaa raspredelba koja se pridrùva do postoe~kite prava i spogodbi, protivre~i na egalitarnata raspredelba. "No toa ednostavno protivre~i vo onaa mera vo koja steknatite prava bi se povreduvale so sekoj predlog za nova raspredelba koja bi trebalo da bide popravedna od prethodnata, me|utoa i so sekoj predlog za promena vo soglasnost so bilo koj poim na podobro. Dokolku sekoja op{testvena konstelacija e takva {to so ne nejze se povrzani prava, sekoj predlog op{testvoto podobro da se uredi e takov {to gi povreduva postoe~kite prava."1152 Po navedenoto, Tagendat zaklu~uva deka negovoto prikaùvawe na trite gledi{ta na pravedna neednakva raspredelba treba da pokaè: prvo, deka ograni~uvaweto na egalitarnite raspredelbi za koe izgleda deka proizleguva od niv ne dosegnuva tolku daleku kako {to ~esto se pretpostavuva; vtoro, deka pomalku se raboti za nekoe ograni~uvawe na egalitarnata pravednost so drugite gledi{ta na pravednost, a pove}e za ograni~uvawe na gledi{teto na pravednosta kako takvo so drugi gledi{ta koi ponekoga{ me|usebno samite moàt da se sfatat kako gledi{ta za moralno dobroto; treto, deka postoeweto na me|usebno protivre~nite gledi{ta me|u koi mora da se vaga ne moè da go dovede vo pra{awe nitu poimot na pravednosta, ni poimot na ispravnoto voop{to.1153 Kone~no, sleduva ona {to Tagendat go razlikuva od Nozik, Rols, Akerman i redica nivni privrzanici, a se odnesuva na odgovorot
1150 1151
Ibid, str. 329. Ibid, str. 331. 1152 Ibid, str. 333. 1153 Ibid, str. 333-334.
598
na pra{aweto: vo koja mera e dobro (moralno dobro) vo op{testvoto da se primeni idejata na distributivnata pravednost. Spored nego, nu`no e da se raspredelat pravata (ako stanuva zabor za moral na ednakvo po~ituvawe, toga{ e nu`na egalitarna pravednost) i od gledi{te na pravednosta mo}ta (za{to mo}ta na edni sekoga{ e zna~i ograni~uvawe na slobodata na drugite). Ottamu, pra{aweto na primenata na distributivnata pravednost moè da se odnesuva samo na op{testvenoto bogatstvo. Me|utoa, mora da se ima predvid deka protiv idejata na egalitarna pravednost ~esto se me{aat dve sosema razli~ni misli. Koga nedeferencirano se pra{uva "{to vsu{nost zboruva za egalitarnata pravednost?" naj~esto se misli deka toa pra{awe moè da se razbere na dva na~ini. Prvo, moè da se misli: {to zboruva za egalitarniot poim na pravednosta nasproti drugite poimi? Me|utoa, kako vtoro, moè da se pre{a i: zo{to ili vo koja mera gledi{teto na pravednosta voop{to treba da se primeni na op{testvenoto bogatstvo? Protiv sfa}aweto na op{testvenoto bogatstvo kako edinstvena masa koja treba da se raspredeli me|u site se naveduva (me|u drugite i od Nozik) deka vo "prirodnoto" op{testvo koe ne se preoblikuvalo vo socijalisti~ko ili vo op{etstvo na socijalna dràva, proizvodstvoto se vr{i taka {to proizvodite sekoga{ se sopstvenost na poedinci. Ottamu izgleda deka e ve{ta~ka intervencija ona {to poedincite go proizvele da im se raspredeli na drugite i deka takvata raspredelba go paralizira raspoloènieto na poedincite za rabota i pretpriemni{tvo. Toj tek na mislewe poa|a od opredeleni idei na realnosta, od modelot na mali proizvoditeli od koi sekoj moè da se griì za sebe i me|u koi nekoi se potrudoqubivi od drugite. Koga toj model bi i soodvetstvuval na realnosta, bi izgledalo logi~no da se podrì vi{okot na sloboda koj vo nego e sodràn nasproti postulatite na raspredelbata. Me|utoa, toj model vo kapitalizmot ne soodvetstvuva na realnosta. Vo nego negativnata sloboda na nekolkumina doveduva do odnos na mo} i ottamu do ograni~uvawe na pozitivnite slobodi na drugite. Liberalnokonzervativnata ideologija, isto taka pretpostavuva deka site zapo~uvaat pod ednakvi pretpostavki i deka zatoa sekoj samiot sebesi moè da si go prepi{e toa {to ima pomalku. Vsu{nost, sredstvata za proizvodstvo odnapred se nao|aat vo racete na nekolkumina, a mo`nostite za razvoj na sekoj ~ovek zavisat od toa vo koe semejstvo e roden. Me|utoa, vo argumentacijata na onie koi se sprotivstavuvaat na primenata na gledi{tata na prevednosta na op{testvenoto bogatstvo morame da gi razlikuvaem pra{alnite moralni argumenti od onie koi se odnesuvaat na delotvornosta. Kako {to vidovme vo ramkite na samata diskusija za pravednosta, utilitaristi~kite elementi vo nekoi slu~ai sekako deka moàt moralno da dominiraat. Zatoa, na konzervativnata argumentacija bi moèlo da se izleze vo presret taka {to primenata na idejata na pravednost }e se ograni~i: koga edna{ se pri599
fatilo deka moralot na ednakvo po~ituvawe ne bara odnapred primena na idejata na pravednost na vkupnosta na materijalnite dobra na nekoe op{testvo, bi morala da se sugerira alternativna mo`nost na institucionalizacija na nekoja minimalna pravednost. I kako takva mo`nost se nudi silniot poim na ~ovekovite prava, koj posebno gi vklu~uva ekonomskite prava kako i pravoto na ednakvi pojdovni uslovi kako {to se ednakvite {ansi vo obrazovanieto i ukinuvaweto na naslednoto pravo.1154 So toa Tagendat dopira isklu~itelno zna~ajno pra{awe: pra{aweto za me|usebniot odnos na problematikata na ~ovekovite prava i problematikata na pravednosta. Predupreduvaj}i deka ~ovekovite prava za koi voop{to se priznava deka im se priznavaat na site, e rabota na pravednosta, toj dopolnuva deka poimot na ~ovekovite prava e poim na minimalna pravednost i toa na dve ramni{ta: edno kvalitativno i edno kvantitativno. Poimot na ~ovekovite prava na liberalnata tradicija e poim na minimalna kvalitativna pravednost: na site na ednakov na~in im se garantiraat barem opredeleni pravni pozicii koi se izrazuvaat vo prava na negativna sloboda. Naprotiv, poimot na ~ovekovite prava koj gi vklu~uva ekonomskite prava na site gra|ani im obezbeduva pravo na minimalni sredstva za ìvot, {to zna~i na materijalni dobra kako i na {ansi da gi steknat (kako pravo na rabota) i na onie uslugi koi so niv moàt da se steknat (kako lekarska grià, itn.). Ottamu e jasno zo{to edna teorija na pravednosta kako onaa na Rouls duri i ne rasprava za toa dali treba da ima ekonomski prava: zatoa {to pra{aweto za ekonomskite prava se povlekuva koga se zazema tolku silna pozicija so ogled na pravednata raspredelba na materijalnite dobra kako {to vo princip toa go pravi Rouls (sekako kaj Rouls pridoa|a i toa {to toj preo|a preku specifi~nite problemi na op{testvenite grupi koi samite sebesi ne moàt da si pomognat, kako i preku problemite na nevrabotenosta). Problemot na realizacija na ekonomskite prava barem vo del e alternativna verzija vo odnos na distributivnata pravednost. Taa verzija, kako realizacija na minimalna ekonomska prevednost (koja, sekako ve}e dovolno te{ko e da se realizira koga, da kaème, se pomisli na globalnite problemi i koga, na primer, se zemat problemite deka pravoto na rabota s u{te ne e realizirano nitu vo edna kapitalisti~ka zemja) e poslaba verzija, no zatoa verzija koja go zema predvid eventualno opravdaniot del na konzervativnata argumentacija protiv pravednosta. Me|utoa, toa ne moè da zna~i deka baraweto za institucionaZa naslednoto pravo naj~esto povtorno se naveduvaat utilitaristi~ki gledi{ta: mo`nosta svojot imot da im se ostavi vo nasledstvo na decata e nuèn pottik za negovo steknuvawe i ottamu za proizvodstvoto. Me|utoa negovata nepravednost e bez somnenie. Ibid, str. 335.
1154
600
lizacija na socioekonomskite prava moè da go nadomesti baraweto za realizacija na pove}e pravednost. Baraweto za pove}e pravednost mora da se razlikuva od iskrivenata slika na ednakvata raspredelba koja ja crta konzervativnata strana. Baraweto za praveden nadomest za rabota, kakov {to e sodràn vo moite razmisluvawa za praveden nadomest koi moàt da izgledaat utopisti~ki, izgledaat moralno ednakvo na barawata kako i baraweto za realizirawe na ekonomskite prava. Ako mojot opis na poimot na ~ovekovite prava, kako poim na minimalna pravednost e to~en, toga{ tokmu vo taa minimalnost e sodràno ona {to go pravi moralno nedovolen. Poimot na ~ovekovite prava, sprotivno na dinami~koto barawe za pove}e pravednost, spored idejata e stati~en. Kako realni barawa, tie dva poimi se nadopolnuvaat i taka moàt i smisleno povratno da deluvaat eden na drug. Na primer, opredeleno utvrduvawe na pomo{ za vozdrùvawe moè da se otfrli kako nepravedno. Od druga strana, poimot na ~ovekovite prava pokriva podra~ja koi dodu{a moàt da se posmatraat i kako podra~ja na pravednost, me|utoa koi lesno se previduvaat pri normalno fiksirawe na raspravata za pravednosta za problemot na raspredelbata na materijalnite dobra. So ogled na toa {to poimot na ~ovekovite prava, kolku i da e ekonomski pro{iren, barem spored idejata ne gi doveduva vo pra{awe vpe~atlivite razliki vo blagosostojbata, toj mora da se nadopolni so baraweto - spored svojata smisla neograni~eno - za pove}e pravednost, dokolku ne se posakuva idejata na ednakvo po~ituvawe da ne stane farsa.1155 7. EUGEN PUSI] Mo{ne prifatlivi stavovi za pravdata i pravednosta sfatena kako streme` na lu|eto kon ramnoteà me|u zavisnosta i nezavisnosta ni nudi i Eugen Pusi}. Ovoj sovremen hrvatskiot avtor najprvin si go postavuva pra{aweto: [to e pravedno ili koja e sodrìnata na pravednoto? I vedna{ odgovara deka od samite po~etoci pravednosta e pretstava na lu|eto povrzana so ednakvosta. Spored porane{nite zaednici ednakvosta e izrazena vo recipro~nosta, pozitivna recipro~nost vo razmena na ekvivalentni vrednosti i negativna recipro~nost vo kaznuvawe so istovidna {teta. ^lenot na malata ednostavna zaednica na predistorijata vo kontaktot so ~len na druga takva zaednica, koga do takov kontekat voop{to }e dojde, se pridrùva do praviloto na recipro~nost kako edinstveno mo`no ~uvawe na ramnoteàta na ednakvosta dodeka nema drug na~in da se predvidi reakcijata na drugiot, dodeka nema op{testvena regulacija koja gi opfa}a i dvajcata. Primenuvaj}i go na~eloto na talionot, zaednicata nastojuva da vospostavi ramnoteà me|u o{teteniot i {tetnikot koja bila naru{ena na {teta
1155
Ibid, str. 334-337.
601
na prviot so agresija na vtoriot. Ottoga{ pa do denes ednakvosta ostanala sr` na pravednosta. Me|utoa, pravednosta kako ednakvost {tom se pojavi takvoto poimno opredeluvawe, e sprotivstavena na pravednosta kako neednakvost. Da se postapuva ednakvo so neednakvi, o~igledno, ne e pravedno. Zna~i, barem vo nekoi situacii, pravednosta se pojavuva kako proporcionalnost, kako utvrduvawe na relevantni razliki me|u lu|eto, pa potem opredeluvawe na srazmernoto pripa|awe na dobrite i lo{ite posledici koi bi trebalo da se nadovrzat na utvrdenite razliki. A duri vo ramkite na sekoja od razli~nite kategorii se vra}ame na principot na ednakvosta. Kaj takvoto gledawe na pravednosta osnovnoto pra{awe e koi razli}i me|u lu|eto se relevantni? Edni razliki stanuvaat relevantni kako posledica na razli~nata op{testvena mo}. Ako na po~etokot se nametnati so sila ili so sostojba na nu`da, barem po izvesno vreme, moàt vo taa mera da se internaliziraat taka {to za pogolemiot broj na zaednicata da pretstavuvaat prifatlivi kriteriumi na pravednost. Drugo se razlikite koi od po~etokot ne se povikuvaat na mo}ta, tuku nastojuvaat sami po sebe da im se prikaàt na lu|eto kako opravdani. Sfa}aweto na pravednosta kako ednakvost, odnosno kako ednakvost zemaj}i gi predvid relevantnite razliki povtorno ne vodi kon temelite na op{testvenoto odnesuvawe na lu|eto, kon interesite. Stanuva zbor za ednakvosta vo pogled na mo`nostite da se ostvarat sopstvenite interesi. Interesite so tek na vreme se menuvaat taka {to interesentite razvivaat novi interesi, odnosno go menuvaat redosledot na va`nosta me|u svoite interesi, ili pak, na toj na~in {to se pojavuvaat novi interesenti so {ireweto na krugot na le|itimnite interesi, odnosno so menuvawe na hierarhijata na dominantnite interesenti. Spored toa, ednakvosta ne moè sama po sebe da bide odgovor na pra{aweto za sodrìnata na pravednosta, za{to so menuvaweto na interesite koi vo ~ovekotovoto op{testvo navistina motiviraat, se menuvaat i kriteriumite za ona {to so ne{to e ednakvo, odnosno kriteriumite za utvrduvawe na razlikite koi treba da se zemat predvid, a so toa i sodrìnata na pravednosta. Menuvaweto zna~i dvièwe, zna~i proces i nametnuva misla deka kaj pravednosta ne se raboti tolku za ednakvosta kolku za izedna~uvawe, deka na sodrìnata na pravednosta moèbi polesno }e i se dobliìme ako ja sfatime ne kako sostojba, tuku kako streme`. Gledaweto na pravednosta kako proces i uvidot na nejzinata dvozna~nost kako vrednost po sebe, kako ~uvstvo, kako ednakvost, ponatamu n vodi kon fundamentalnite ambivalentnosti na ~ovekovata interakcija. Kon sprotivnosta me|u zavisnosta i nezavisnosta. Samoto postoewe na op{testvoto zna~i zavisnost na sekoj poedinec od drugite. Me|utoa, kolku {to e pogolema zavisnosta dotolku pove}e gi smaluva {ansite za ostvaruvawe na sopstvenite interesi i taka go ra|a 602
stremeòt kon nezavisnost. Na psiholo{ki plan stremeòt kon zgolemuvawe na sopstvenata nezavisnost se doìvuva kako streme` kon pravednost, se razbira, vo onie granici vo koi na dominantnite grupi vo op{tetsvoto im uspealo svojata dominacija da ja legitimiraat kako pravedna, a na interesite na podvlastenite psiholo{ki uspe{no makar i privremeno im go negiraat legitimitetot. Za toa da im uspee mora da raspolagaat so konkretno efikasni instrumenti na mo}. Ottamu, vo onaa mera vo koja vo opredelena mera postoi tendencija kon izedna~uvawe na vistinskata mo}, }e se {iri i stremeòt kon pravednosta i }e se pretvora vo politi~ko barawe za ednakvost. Rezultatot na borbata za ednakvost naj~esto e nova neednakvost koga novite grupi }e uspeat da ja nametnat svojata dominacija iskoristuvaj}i go na toj na~in svojot uspeh vo svrgnuvawe na prethodnite dominatori za toa do maksimum da gi zgolemat {ansite za ostvaruvawe na sopstvenite interesi. Spored toa, stremeòt kon pravednosta moè navistina da izgleda ve~en, samo {to se menuvaat subjektite i sodrìnata na interesite za koi se bara ednakvopravnost so drugite. Ottamu, proizleguva i nu`niot ras~ekor me|u pravednosta odrazena vo zakonot, koj kako sekoe regulatorno pravilo vo postojniot poredok mora da gi po~ituva vladea~kite interesi i pravi~nosta koja vo toj pogled sluì kako korekcija na zakonot. Op{tite tendencii na op{testveniot razvoj, vo prv red porastot na gustinata, porastot na produktivnosta i {ireweto na krugot na le|itimnite interesi, ja menuvaat situacijata vo pogled na sprotivnosta me|u zavisnosta i nezavisnosta vo taa smisla {to i apsolutno i relativno se zgolemuva brojot na odnosite vo koi lu|eto raspolagaat so pribli`no ednakva op{testvena mo}, pa ottamu i navistina se blizu do realizacijata na idealot na pravednosta kako ednakvost, t.e. poblisku se do ramnoteàta me|u zavisnosta i nezavisnosta. Toa e imeno grani~nata to~ka kon koja tendiraat stremeìte na lu|eto na sprotivstaveni interesni pozicii, a kraj na malata razlika vo vistinskata mo}. Sepak, ovaa ramnoteà e labilna, za{to mu protivre~i na isto taka prisutniot streme` na poedinecot vo oddelen odnos ili transakcija svoite interesi da gi ostvari optimalno, {to obi~no go implicira stremeòt za, barem momentna, dominacija nad drug. Ottamu pravednosta spored samata priroda na ~ove~kata situacija vo interakcija i spored samaat protivuslovena struktura na ~ovekovata svest, ostanuva streme` i samo kako streme` e sfatliva i o{testveno operativna. Tendencijata kon {irewe na krugot na legitimnite interesi vo op{testvoto zna~i i {irewe na barawata za pravednost, zgolemuvawe na op{testvenata va`nost i teìata na toa barawe, na negovata psiholo{ka uverlivost i politi~ka aktuelnost.1156 So ogled na toa {to reStremeòt za zgolemuvawe na nezavisnosta se izrazuva i vo politi~kite barawa za sloboda i ednakvost. I dvete deluvaat vo ista nasoka,
1156
603
alnosta na toa barawe (i koga go apstrahirame od negovata ostvarlivost, odnosno neostvarlivost) e zavisna od merata vo koja e izedna~ena op{tetvenata mo} me|u lu|eto, baraweto na pravednosta se premestuva kon barawe na takvi op{testveni instirtucii koi {to pove}e }e |i smaluvaat razlikite vo op{testvenata mo}. Toa se odrazuva i na samata poimovna analiza na pravednosta.1157 ôve~kite interesi neizbe`no se individualni i ottamu nu`no doa|aat vo sudir so interesite na drugi. Sekoj sudir, vo osnova, ima dve mo`ni re{enija: ili eden od interesite koj se vo sudir }e go nadmine drugiot - toa go narekuvame dominacija - ili site interesi vo sudirot delumno se zadovoluavat, ni eden celosno, {to e su{tina na kompromisot. Kompromisot kako traen modus na op{testveno re{avawe na interesnite sudiri ne moè da bide vtemelen vrz uvi|ajnosta, vrz moralnoto uverenie i voop{to vrz sostojbite na svesta. Takvite sostojbi moàt da se zacvrstat so internalizacija duri vrz osnova na dolgotrajna soodvetna praktika. A praktikata moè da proizleze samo od soodvetni odnosi na sili. Koga fakti~ki nikoj sopstvenata nezavisnost pove}e ne moè da ja izgradi vrz zavinosta na drugite, realen optimum stanuva podednakvata nezavisnost, odnosno zavisnost na site, raimeno ja zgolemuvaat nezavisnosta na povlastenite. Spored vreànoto mislewe me|utoa, idejata na sloboda i ednakvost si protivre~at. Vo osnovata na toa mislewe e uveruvaweto deka sekoj }e nastojuva svojata sloboda da ja iskoristi za da se stekne so prednost nad drugiot, kone~no da ostvari dominacija nad nego. 1157 Pravednosta kako sostojba na op{testvoto se definira kako "najgolema sre}a na najgolem broj" - spored na~eloto koe X. Bentam navodno go pozajmil od Bekarija - odnosno, kako sostojba na tn. Pareto optimum kade svojata poedine~na situacija nikoj ne moè da ja podobri, a so toa da ne ja vlo{i situacijata na nekoj drug. Po toj pat odat i onie poimni opredelbi na pravednosta koi smetaat deka e pravedno ona pravilo koe e "voop{tivo" ( Zippelius), koe sekoj poedinec od stojali{te na svojot poedine~en interes }e bide podgotven da go prifati. Na toj na~in za Kant pravoto e "vkupnost na uslovi pod koi proizvolnosta na eden moè da se povrze so proizvolnosta na drug spored edno op{to pravilo." Popodrobna razrabotka na takviot pristap na pravednosta se obidel da napravi Xon Rouls vo svojata Teorija na pravednosta (1971). Principite na pravednosta za nego se onie koi "slobodnite i racionalni lica, na koi im e do unapreduvawe na sopstvenite interesi, bi gi prifatile vo inicijalna pozicija na ednakvost kako temelni uslovi na svoeto zdruùvawe." Sekoj hipotetski e staven vo "inicijalna pozicija" kade {to moè da gi izbira pravilata na op{testvoto vo koi }e ìvee, me|utoa nemoè da ja izbira svojata polo`ba vo toa op{testvo, zna~i izloèn e na rizikot da go zadesi najmalku privilegirana polo`ba. Pra{aweto e kakvi otstapuvawa od ednakvosta vo takav situacija lu|eto bi prifatile.
604
mnoteà, kolku i da e minliva i nestabilna, me|u zavisnosta i nezavisnosta. Takvata ramnoteà e edinstvenata op{testveno mo`na cel na stremeòt kon pravednosta, streme` sekoga{ prisuten, a nikoga{ ostvarliv. I najposle, {to se odnesuva do odnosot me|u vrednostite treba da se napomene deka spored Pusi}, stremeòt kon pravednosta subjektivno ima prednost pred "defanzivnoto" barawe na pravnata sigurnost, a dvete ovie vrednosti psiholo{ki se pouverlivi od "tehni~kiot" uslov na ekonomi~nosta, delotvornosta, celishodnosta.1158
Pusi}, E. Dru{tvena regulacija, Granice znanosti i iskustva, Globus, Zagreb, 1989, str. 216-221.
1158
605
606
G l a v a IV PRAVDATA I OP[TESTVENIOT DOGOVOR 1. Dosega navedov del od mnogute avtori koi podrobno se zanimavale so problemot na pravdata. Toa go storiv taka {to vo osnova se trudev da gi iznesam nivnite originalni stavovi, smetajki deka kakvi i da e posredni interpretaci moàt samo dopolnitelno da ja zamatat ovaa i taka sloèna problematika. Pritoa, ne be{e te{ko da se zabeleì deka vo objasnuvaweto na samata pravda, pove}eto analizi se potpiraa na "op{testveniot dogovor." Za {to stanuva zbor? Za da odgovoram na ova pra{awe ~inam nu`no e da poso~am na varijaciite na ovaa tema u{te od nekolu kontraktualisti. Vpro~em, tokmu za taa cel ovde namerno gi pomestiv stavovite na Hjum, Ruso (Jean Jacques Rousseau1712-1778), Frojd (Sigmund Freud, 1856-1939) i Nozik. Inaku, maksimata na kontraktualistite e: "Se pridrùvam do pravilata samo zatoa i drugite da im se pridrùvaat vo odnos na mene." Za{to? Zatoa {to toa e instrumentalno dobro! 10 Spored prviot, najprifatliv i najlogi~en pristap, op{testveniot dogovor se ufrla kako prikladno sredstvo za da se objasni potekloto na vladeeweto preku potrebata od pravda, veli Hjum. Spored nego, najizvesno e deka so lu|eto vo golema mera vladee interesot i duri i toga{ koga svoite griì gi protegaat podaleku od samite sebesi, toa ne go pravat na nekoja golema oddale~enost: vo sekojdnevniot ìvot tie obi~no ne gledaat podaleku od svoite bliski prijateli i poznanici.1159 Ni{to pomalku ne e poizvesno i toa deka na lu|eto ne im e mo`no da go zemaat svojot interes na tolku delotvoren na~in kako {to toa moàt da go storat so pomo{ na univerzalnoto i neizbe`noto pridrùvawe kon pravilata na pravdata so ~ija pomo{ edinstveno moàt da go odràt op{testvoto i da se so~uvaat sebesi bez da zapadnat vo ona nesre}na i diva sostojba koja obi~no se pretstavuva kako pri-
Vo osnova moè da se kaè deka ~ovekot voop{to ili ~ovekovata priroda ne e ni{to drugo, tuku objekt na qubov i omraza i potrebna mu e nekoja druga pri~ina koja poradi dvostraniot odnos na vpe~atocite i pretstavite moè da gi predizvika tie strasti. Zaludno bi se trudele da ja izbegneme ovaa hipoteza. Nema pojava koja ukaùva na takvo ne`no ~uvstvo kon lu|eto nezavisno od nivnata zasluga i sekoja druga okolnost. Nie sakame dru{tvo voop{to, no toa e kako {to ja sakame sekakva druga zabava. Angli~anecot vo Italija e prijatel, Evropeecot vo Kina, a moèbi ~ovekot kako takov bi bil sakan i koga so nego bi se sretnale na mese~inata. Me|utoa, ova proizleguva samo od negoviot odnos kon nas, a vo tie sklu~ai ova dobiva intenzitet so toa {to e ograni~eno na malku lica. Ibid. str. 411.
1159
607
rodna sostojba.1160 I kako {to e golem toj interes koj go imaat site
lu|e za odrùvawe na op{etstvoto i za pridrùvawe na pravilata na pravdata, isto taka e opipliv i o~igleden duri i za najgrubite i najsurovite edinki na ~ovekoviot rod: i bezmalku e nemo`no za sekoj koj imal iskustvo vo op{testvoto da se izmami vo taa poedinost. Spored toa, ottamu {to lu|eto tolku iskreno mu se privrzani na svojot interes, a pridrùvaweto na pravdata e od tolkava va`nost po nivniot interes i toj interes e tolku izvesen i priznaen, moè da se postavi pra{aweto - na koj na~in nekakov nered vo op{testvoto moè da nastane i koe na~elo vo ~ovekovata priroda e tolku mo}no da ja nadvladee tolku silnata strast ili tolku e silen da go zatemni tolku jasnoto soznanie? So lu|eto vladee voobrazenosta i tie gi odmeruvaat svoite ~uvstva pove}e sprema svetlosta vo koja nekoj objekt im se pojavuva, odo{to sprema negovata vistinska vrednost. Ona {to vlijae na niv so silna i ìva pretstava, obi~no dominira nad ona {to stoi pod nejasna svetlina: i nadmo}ta na vrednosta koja e sposobna da ja nadomesti toa prednost mora da bide golema. Sega, so ogled na toa {to s {to ni e dopirlivo vlije na nas so takva pretstava, bilo vo prostorot bilo vo vremeto, ona srazmerno dejstvuvawe na voljata i ~uvstvata obi~no deluva so pogolema sila odo{to objektot koj stoi na dale~ena i slaba svetlina. Iako moème da bideme uvereni deka vtoriot objekt go nadminuva prviot, nie ne sme sposobni svoite dejstvija da gi usoglasuvame so toj sud, tuku mu se prepu{tame na porivot na na{ite ~uvstva koi seOvaa sostojba na prirodata treba da se smeta za ~ista izmislica, sli~na na onaa za zlatnoto doba koja poetite ja izmislile samo so ovaa razlika: onaa prvata da se opi{uva kako ispolneta so vojni, nasilstva i nepravdi, dodeka onaa vtorata slikovito ni se pretstavuva kako najvol{ebna i najmirna sostojba koe moè da se zamisli. Godi{nite vremiwa vo toj prv vek na prirodata bile tolku umereni, ako smeeme da im veruvame na poetite, {to na lu|eto ne im bilo potrebno da se snabduvaat so obleka i da podigaat ku}i za da se za{titat od silnata toplina i stud. Po rekite te~ele med i mleko, hrastovite davale med i pridodata samoniklo proizveduvala najdobri delikatesi. A toa ne bil nitu glavnite prednosti na toa sre}no vreme. Ne samo {to burite i nepogodite bile otstraneti od prirodata, tuku i onie primamlivi buri mu bile nepoznati na ~ove~koto srce {to sega predizvikuvaat tolkav mete` i ra|aat tolkavi naru{uvawa. Za skr`vosta, slavoqubieto, svireposta, sebi~nosta nikoga{ ne se ni slu{nalo: srde~nata qubov, somilosta, so~uvstvoto bile edinstveni ~ove~ki du{evni razdviùvawa za koi toga{ ~ove~kiot um znael. Duri i razlikata me|u moe i tvoe bila izgoneta od toj sre}en soj na smrtnici, a so nea i samite poimi za sopstvenosta i dol`nosta, pravdata i nepravdata. Ova sekako treba da se smeta kako dokona ma{inerija, no sepak go zasluùva na{eto vnimanie, za{to ni{to ne moè poo~igledno da gi pokaè na{ite doblesti koi se predmet na ova na{e istraùvawe. Ibid, str. 420.
1160
608
koga{ se zalaga za ona {to e blisku i dopirno. Toa e pri~inata za{to lu|eto taka ~esto postapuvaat protivre~no na svojot sopstven interes i osobeno zo{to pretpostavuvaat nekoja nezna~itelna korist vo sega{nosta pred odrùvaweto na redot vo op{testvoto koj tolku mnogu zavisi od pridrùvaweto na pravdata. Posledicite od sekoja povreda na pravednosta se izgleda mnogu oddale~eni i ne se od takva priroda da ja izedna~at neposrednata korist koja moè da se dobie do taa nepravda. Me|utoa, tie sepak se vistiniti iako se oddale~eni: i kako {to site lu|e vo nekoj stepen se podlo`ni na istata slabost, nu`no se slu~uva povredite na pravednosta da mora da stanat mnogu ~esti vo op{etstvoto i na toj na~in ~ovekovite odnosi stanuvaat mnogu opasni i neizvesni. Vie ja imata istata sklonost koja ja imam i jas vo pogled na ona {to e dopirlivo nad ona {to e odale~eno. Spored toa, nie prirodno ste skloni da vr{ite nepraveni dela kako i jas. Va{iot primer na koj se ugledam me turka napred vo taa nasoka i isto taka mi dava nova pri~ina za sekakvo kr{ewe na pravednosta, za{to mi pokaùva deka }e bidam vo zaguba so svojata ~esnost ako samo jas na sebe si nametnuvam strogo sopirawe pokraj rauzdanosta na drugite. Soodvetno na kaànoto, nepravdata proizleguva od prirodnata slabost na ~ovekot: ako e nevozmo`no da si go pretpostavime ona {to e daleku, ne moème da se pot~inime na nekoja nu`nost {to bi n obvrzala kon po~ituvawe na pravdata. Ottamu, edinstvenata te{kotija e da se najde sredstvo koi ja lekuva taa prirodna slabost. Toa {to }e gi navede lu|eto da go zemaat za svoja nu`nost po~ituvaweto na zakonite na pravdata i pravednosta, nasproti svojata èstoka sklonost dopirlivoto da go pretpostavuvaat na oddale~enoto, moè da proizleze samo od soglasnosta na lu|eto da ja smenat taa skonost. Me|utoa, so ogled na toa {to ne postoi lek {to moè da promeni ni{to zna~ajno vo na{ata priroda, ona {to najpove}e moè da se stori e da se promenat ~ovekovite okolnosti i polo`ba za po~ituvaweto na zakonite na pravdata da go napravat najblizok, a negovoto kr{ewe najodale~en interes. No, ottamu {to toa ne e izvodlivo za celokupniot ~ove~ki vid, toa e mo`no samo vo odnos na nekolkumina koi nie neposredno gi pottiknuvame da se interesiraat za nas vo izvr{uvawe na pravdata. Toa se lica (koi gi narekuvame gra|anski poglavari, kralevi i nivni ministri, na{i upravuva~i i vladeteli, koi so ogled na toa {to se nepristrasi lica za najgolemiot del na dràvata, nemaat nikakvi interesi, ili duri dale~en interes za nekoe nepravedno delo, i so ogled na toa {to se zadovolni so svojata sega{na sostojba i so svojata uloga vo op{testvoto) koi imaat neposreden interes za sekakvo izvr{uvawe na pravdata. Tuka, vsu{nost, se nao|a potekloto na ~ovekovata vlast i op{testvo. Lu|eto ne se sposobni korenito da se izle~at nitu sebesi ni drugite od ona tesnogradost na du{ata so koja go pretpostavuvaat sega{noto na ona {to e daleku. Tie ne moàt da ja izmenat svojata priroda. Se {to moàt da storat e toa da ja promenat svojata polo`ba i po~itu609
vaweto na pravdata da go napravat neposreden interes na nekoi odredeni lica, a nivnata povreda za nivni najodale~en interes. Tie lica toga{ se soglasni ne samo da gi po~ituvaat ovie pravila vo svoeto sopstveno povedenie, tuku, isto taka, da gi prisilat drugite na sli~en red i da gi nametnat diktatite na pravednosta vrz celokupnoto op{etstvo. Ako e nu`no, tie isto taka moàt poneposredno da gi zainteresiraat drugite za izvr{uvawe na pravdata i da sozdadat broj na slu`benici, gra|anski i voeni da im pomognat vo nivnoto vladeewe.1161 Trite osnovni zakoni (pravila) na pravdata, Hjum gi pomestuva i vo me|unarodnoto pravo. Toa se: stabilnost na sopstvenosta (poseduvaweto), nejzino prenesuvawe so soglasnost i izvr{uvawe na vetuvawata koi se dol`nost na vladetelot i na podanikot. Tamu kade {to poseduvaweto nema stabilnost mora da postoi neprekidna vojna. Tamu kade {to sopstvenosta ne moè da se prenese so soglasnost ne moè da postoi promet. Tamu kade {to ne se po~ituvaat vetuvawata ne moè da postojat ligi ni sojuzi. Spored toa, koristite od mirot, prometot i zaemnata pomo{ ne naveduva da gi pro{irime zamislite za pravdata koi se vo sila me|u poedincite.1162 Ovie pravila se ve{ata~ki smisleni zaradi opredelena cel i sprotivni na obi~nite principi na ~ovekovata priroda koi se prilagoduvaat na okolnostite i nemaat izre~no nepromenliv metod na deluvawe.1163
Ibid, str. 453-456. Ibid, str. 481. 1163 Ibid, str. 452. Koga lu|eto od iskustvo uvidele deka ne e mo`no da se opstoi bez op{testvo i deka op{testvoto ne e mo`no da se odrì dodeka lu|eto im davaat sloboda na svoite èlbi toga{ porane{niot interes brzo gi skrotuva nivnite dejstvija i im naloùva obvrska da gi po~ituvaat onie pravila koi gi narekuvaem zakoni na pravdata. Ovaa obvrska na interesite ne ostanuva samo na toa, tuku so nu`niot tek na strastite i ~uvstvata ja ra|a moralnata obvrska na do`nostite i nie gi odobruvame onie dejstvija koi se stremat kon mir na op{testvoto, a gi osuduvame onie koi se stremat kon negovoto voznemiruvawe. Istata prirodna obvrska se javuva me|u nezavisnite kralstva i se ureduva so istiot moral, taka {to nikoj, makar i so rasipan moral, nema povolno da sudi za vladetelot koj svoevolno i od sopstveni pobudi go pogazil dadeniot zbor ili go povredil dogovorot. Me|utoa, ovde moème da zabeleìme deka iako komuniciraweto me|u razli~nite dràvi e korisno, nekoga{ duri i nu`no, sepak toa ne e talku nu`no ni korisno kako komuniciraweto me|u poedincite bez koe na ~ovekovata prirodna celosno ne e mo`no da opstoi. Spored toa, ottamu {to prirodnata obaveznost sprema pravdata me|u razli~nite dràvi ne e taka silna kako me|u poedincite, moralnata obaveznost koja nastanuva od toa mora da u~estvuva vo nejzinaat slabost i nie morame nu`no da mu pro{tevame na vladetelot ili na ministerot koj opsenuva drug odo{to na prirodniot gospodin koj go pogazil svojot ~esen zbor. Ibid. str. 48482.
1162 1161
610
20 Vo odnos na op{testveniot dogovor sosema poinakov pristap od Lok, Hobs i Hjum ima Ruso. Me|utoa, ona {to za mene e su{testveno e deka i toj, kako i site ostanati, ne se razlikuva vo odnos na utvrduvaweto na osnovite zaradi koi e zna~ajno negovoto prou~uvawe. Imeno, spored nego, zamenuvaj}i go vo negovoto povedenie instinktot so pravdata i davaj}i im na negovite postapki mo`nost koja porano im nedostasuvala, preodot od prirodnata vo op{testvena sostojba doveduva kaj ~ovekot do mnogu zna~ajni promeni.1164 Inaku i Ruso, pretpostavuva deka lu|eto zapadnale vo polo`ba vo koja pre~kite koi go naru{uvaat nivnoto samoodrùvawe vo prirodnata polo`ba gi nadminuvaat silite koi sekoj poedinec moè da gi upotrebi za da se odrì vo taa sostojba. Toga{ taa prvobitna sostojba ne moè natamu da opstane, a ~ovekoviot rod bi zgasnal koga ne bi go promenil na~inot na ìvot. Me|utoa, so ogled na toa {to lu|eto ne moàt da sozdavaat novi sili, tuku samo da gi soedinuvaat onie koi ve}e postojat i so niv da upravuvaat, ne im preostanuva ni{to drugo za samoodrùvawe osven so zdruùvawe da obrazuvaat zbir na sili koi moàt da go nadminat sprotivniot otpor od nadvor, tie sili da gi stavat vo dvièwe so eden pokret i da gi usoglasat vo nivnata rabota. Toj zbir na sili moè da iznikne samo od sorabotka na pove}eto od niv. Me|utoa, so ogled na toa {to silata i slobodata na sekoj ~ovek se prvoto oru`je za negovoto odrùvawe, se postavuva pra{aweto na koj na~in toj }e gi upotrebi, a sebesi da ne se na{teti i da ne ja prenebregne griàta za sebe {to pretstavuva negova dol`nost. Zatoa, spored Ruso, treba da se najde edna forma na zdruùvawe koja bi gi branela i za{tituvala so seta svoja sila li~nosta i dobrata na sekoj ~len na op{testvoto i preku koja sekoj zdruèn so sekogo sepak bi se slu{al samo sebesi i na toj na~in bi ostanal isto taka sloboden kako i porano. Takov e osnovniot problem ~ii re{enija gi dava op{testveniot dogovor. Odredbite na toj dogovor se dotolku opredeleni od prirodata na samiot akt {to i najmala izmena bi go napravila izli{en i ni{toven. Site tie odredbi pravilno sfateni se sveduvaat na edna edinstvena: na celosno otkaùvawe na sekoj ~len na op{testvoto od site svoi prava vo korist na celata zaednica, za{to najprvo, so ogled na toa {to sekoj se dava celiot, polo`bata e ista za site, a ottamu {to polo`bata e ednakva za site nikoj nema smetka da im ja ote`nuva na drugite. Zgora na toa, so ogled na toa {to prenesuvaweto na pravata se vr{i bez ograni~uvawe, zaednicata ne moè da bide posovr{ena i nitu eden ~len na zaednicata nema pove}e {to da bara, za{to koga na poedincite i natamu bi im pripa|ale nekoi prava, so ogled na toa {to nema nikakov zaedi~ki pretpostaven koj bi moèl da bide sudija me|u niv i zaednicaRuso, @. @. O dru{tvenom ugovoru, vo Parsons, T. i dr. Teorije o dru{tvu, Vuk Karadzi}, Beograd, 1969, str. 122.
1164
611
ta, sekoj, so ogled na toa {to vo nekoi raboti e svoj sopstven sudija, naskoro bi sakal da im bide sudija i na site ostanati. Na toj na~in i natamu bi postoela prirodnata sostojba, a op{etstvoto neminovno bi stanalo tiransko i izli{no.1165 Sekoj od nas vo zaednicata ja vnesuva svojata li~nost i celata svoja sila pod vrhovna uprava na op{tata volja i sekoj ~len go smetame kako nerazdelen del na celinata. So samiot dogovoren akt, namesto posebni li~nosti na sekoja od dogovornite strani, vo istiot moment se sozdava edno moralno i kolektivno telo sostaveno od tolku ~lenovi kolku {to negovoto sobranie ima glasovi i koe od samiot toj akt go dobiva svoeto edinstvo, svoeto zaedni~ko jas, svojot ìvot i svojata volja. Taa op{ta li~nost koja se sozdava so spojuvaweto na site oddelni li~nosti nekoga{ se narekuvala grad, a sega se narekuva republika ili politi~ko telo koe, koga igra pasivna uloga, negovite ~lenovi go narekuvaat - dràva, koga e aktivno - suveren, a koga go sporeduvaat so nemu sli~no - sila. [to se odnesuva do ~lenovite na ova telo, tie zaedno go dobivaat nazivot narod i podednakvo se narekuvaat gra|ani koga u~estvuvaat vo suverenata vlast, a podanici kako se pot~ineti na dràvnite zakoni.1166 Suvereniot narod, so ogled na toa {to e sostaven samo od poedinci koi go so~ninuvaat, nema nitu moè da ima interes sprotiven na nivniot interes. Spored toa, suverenata vlast nema nikakva potreba da im dava garancii na nivnite gra|ani, za{to ne e mo`no teloto da saka da im na{teti na site svoi delovi, nitu na nieden posebno. Me|utoa, ne e ist slu~ajot so podanicite vo odnosot so suverenot, na koj i pokraj zaedni~kiot interes ni{to ne bi mu garantiralo deka tie }e gi ispolnuvaat svoite obvrski koga ne bi na{ol sredstva da si ja obezbedi sebesi nivnata vernost. Vistina, sekoj poedinec kako ~ovek moè da ima svoja li~na volja sprotivna ili razli~na od op{tata volja vo ~ie sozdavawe u~estvuva kako gra|anin. Negoviot poseben interes moè da mu bara ne{to sosema drugo od ona {to mu go bara op{tiot interes. Negovata bezuslovna i prirodno nezavisna egzistencija moè da napravi ona {to go dolì na zaedni~kata rabota da go sfati kako pridones bez protivnadomest ~ija zaguba }e bide od pomala {teta za drugite odo{to negovta isplata bi bila za nego. Gledaj}i vo moralnata li~nost koja ja so~inuva dràvata edna racionalna apstrakcija, za{to taa ne e ~ovek, toj bi sakal da uìva gra|anski prava ne sakaj}i pritoa da gi ispolni svoite podani~ki dol`nosti. Toa bi bila nepravda ~ie zasiluvawe bi predizvikalo propast na politi~koto telo. Zna~i, za op{testveniot dogovor da ne e prosta formalnost toj molkum ja sodrì slednava obvrska od koja edinstveno drugite moralni obvrski moàt da ja crpat svojata sila: celoto politi~lko telo }e go prisili na poslu{nost sekogo koj ne se podloùva na op{tata volja. Toa ne
1165 1166
612
zna~i ni{to drugo odo{to deka }e go prisili da bide sloboden, za{to toa e uslov koj, davaj}i mu go na tatkovinata sekoj gra|anin, go obezbeduva od sekoja li~na zavisnost, uslov koj e temel za funkcionirawe na politi~kata ma{inerija i koj edinstveno mu dava zakonska sila na gra|anskite obvrski koi bez toa bi bile apsurdni, tiranski i podlo`ni na najgolemi zloupotrebi.1167 Kako {to vidovme na po~etokot, so preodot vo gra|anskata sostojba vo povedenieto na ~ovekot se pojavi pravdata. Duri toga{ koga glasot na dol`nosta go zameni fizi~kiot nagon, a pravoto barawata, ~ovekot koj dotoga{ gleda{e samo na sebe stana prisilen da postapuva spored drugi na~ela i da go pra{uva razumot pred da im se oddade na sklonostite. Vo taa sostojba iako se li{uva od nekolku prednosti koi mu doa|aat od prirodata, toj steknuva drugi i toa mnogu golemi prednosti. Negovite sposobnosti se ve`baat i razvivaat, negovite idei se pro{iruvaat, negovite ~uvstva se oplemenuvaat, negovata celosna du{a dotolku se izdiga, {to koga zloupotrebite od taa nova sostojba ne bi go spu{tale ~esto pod sostojbata od koja proizlegol, toj bi moral postojano da go blagoslovuva onoj sre}en moment koj od taa sostojba zasegoga{ go istrgnal i koj nego, grupata i ograni~enoto ìvotno go pretvoril vo razumen ~ovek. Nakratko, ona {to ~ovekot go gubi so op{testveniot dogovor se negovite prirodni slobodi i neograni~enoto pravo na s {to go primamuva i {to moè da postigne, a ona {to go dobiva toa se gra|anskata sloboda i sopstvenosta na se {to se nao|a vo negov posed. Za da ne se izmamime vo ovie odmeruvawa treba dobro da ja razlikuvame prirodnata sloboda, koja e ograni~ena edinstveno so silata na poedincite, od gra|anskata sloboda, koja e ograni~ena so op{tata volja i dràvnata sloboda, koja e samo posledica na silata ili pravoto na prviot dràtel od sopstvenosta koja moè da se zasnova edinstveno vrz edna pozitivna osnova (titulus). Kon ova kako dobivka od gra|anskata sostojba moè da se dodade moralnata sloboda, koja e edinstvenata {to pravi ~ovekot da bide sam na sebe gospodar, za{to pottikot na samoto barawe, toa e ropstvo, a pokoruvaweto na zakonot {to samite na sebesi sme go propi{ale, toa e sloboda.1168 Taka, namesto da ja uni{ti prirodnata ednakvost, osnovniot dogovor naprotiv ja zamenuva so moralna i zakonska ednakvost neednakvosta koja prirodata moèla da ja sozdade za lu|eto taka {to tie, so ogled na toa {to moàt da bidat neednakvi spored silata i nadarenosta, stanuvaat ednakvi vrz osnova na dogovorot i pravoto. Pritoa, Ruso, ne propu{ta da kaè deka pod lo{ sistem na vladeewe ovaa ednakvost e samo prividna i opsenuva~ka. Taa sluì samo zatoa siromaviot da se odrì vo beda, a bogatiot vo negovata uzurpacija. Vsu{nost, zakonite sekoga{ se korisni za onie koi ne{to imaat, a {tetni za onie koi koi nemaat ni{to.
1167 1168
613
Od toa proizleguva deka op{testvenata sostojba e korisna za lu|eto samo dokolku site imaat pone{to, a nikoj ne{to odvi{no.1169 30 No dali navistina be{e taka. Ne! veli Frojd, ne bilo taka, tuku ontogenezata (nastanokot i razvojot) na superegoto1170 se ostvarila na drug na~in. Istoriski gledano, nego go interesira na koj na~in i od {to nastanalo superegoto na na{ite pradedovci i so samoto toa moralot i op{testveniot red. Frojdovata konstrukcija zapo~nuva so konstatacijata deka vo damne{ni vremiwa ~ovekot ìveel vo mali hordi vo koi ne bil razvien govorot, a so sekoja od niv upravuval snaèn ma`jak. Sna`niot ma`jak bil despot koj za sebe go zadrùval polovoto op{tewe so site ènski ~lenovi (èni, majka, ker}i) na hordata. Sinovite nemale nikakvi prava i dokolku bi prezele ne{to so ènite, t.e. ako bi ja prekr{ile zabranata na tatkoto bile kaznuvani (ubivani, kastrirani ili proteruvani). Ottamu, niv ne im ostanuvalo ni{to drugo, odo{to da se zdruàt vo mali zaednici i preku grabnuvawe da doa|aat do èni. Toga{ se slu~il nastanot od presudno zna~ewe za natamo{niot tek i razvivawe na op{testvoto, a osobeno za novata struktura vo li~nosta ili barem negoviot zarodi{ (prasuperegoto). Zna~i stanuva zbor za izvorot na moralnosta. Toa e sledniov nastan. Proteranite bra}a po~nale da se zdruùvaat vo bratstva i s pove}e da nastojuvaat da gi sovladaat svoite tatkovci. Toa go pravele primitIbid, str. 123. Ovde e nu`no da potsetime deka toj smeta{e deka strukturata na ~ovekovata li~nost e sostavena od Id, Ego i Superego. Tretiot del na li~nosta Super-ego (Posakano Jas, Nad Jas, Sovr{eno, Socijalizirana li~nost, Sovest ili del na psihi~kata struktura koj preku Ego-to ja cenzurira i ograni~uva funkcijata na Id-ot) e sistem na normi, principi i vrednosti na dadeno op{testvo koi gi usvoila li~nosta. Ovoj del na li~nosta, vsu{nost, e nejzinata socijalna komponenta ~ija osnovna uloga e da ja spre~i, ko~i, kanalizira i naso~uva silata na Id-ot kon op{testveno prifatlivo zadovoluvawe na negovite barawa. "Superegoe sila koja ne prisiluva u~tivo da mu odgovorime na nekoj {to ni dosaduva, koe pravi najprvin da mu ponudime hrana na drug iako samite sme gladni kako volci, ili koe ne naveduva qubezno da postapuvame so lice koe namerno ne povredilo. Spored toa Superego-to go odrazuva "op{testvenoto vospituvawe" na poedinecot koe toj go dobil od svoite roditeli, crkvata, u~ili{teto i op{testvoto voop{to." Eliot, M. Zlo~in u suvremenom dru{tvu, Veselin Masla{a, Sarajevo, 1962. str. 273. "Superego-to e uslov da se postapuva vo soglasnost so op{testvenite pravila. Ego-to spored niv postapuva ili vrz osnova na samite niv ili od sebesi. Ako spored ovie pravila postapuva premnogu dobro, toa se stremi i da go napu{ti svojot star gospodar Id-ot i da stane sluga na noviot gospodar Super ego-to. Poradi toa Id-ot reagira se posilno i bara pati{ta da ja izbegne kontrolata, a Ego-to go zamol~uva so mehanizmot nare~en "potisnuvawe." Korn. R. and McCorkle, L. Criminology and Penology, New York - London, 1964, str. 253.
1170 1169
614
ivno taka {to gi ubivale i jadele.1171 Prikaznata za "prviot zlostor vo istorijata na op{testvoto" natamu prodolùva vaka: pretpostavka e deka mnogu vreme pominalo dodeka bra}ata se raspravale za pravoto na prioritet, t.e. za pravoto na nasledstvo so ogled na toa {to sekoj sin nastojuval da go zazeme mestoto na tatkoto. Razbirlivo e deka toa zna~elo dolg period na bratoubistvena vojna, a taa sostojba Rif ja tolkuva na sledniov na~in. Se pokaà deka op{testvoto bez tatko ne moè dolgo da opstoi. Bile neophodni novi vidovi na sopirawe za da se predupredi haosot na samoubistvenoto i ubistvenoto tr~awe kon prijatnoto. Su{testvata najposle postignuvaat soglasnost kako treba natamu da se postapi - toa za Frojd e prviot "op{testven dogovor" i voedno prviot oblik na op{testvena organizacija. Vojnata na potomcite zavr{uva so oboùvawe na mrtviot tatko i so socijalizirawe na ~uvstvoto na vina kaj bra}ata. Dogovorot vo su{tina se sostoel vo otkaùvawe od instinktivnite stremeì i priznavawe na zaemnite obvrski (samo`rtvuvawe). Bilo kako bilo, kulturata nastanuva poradi otkaùvaweto, a spomnatoto samo`rtvuvawe go ozna~uva po~etokot na li~nosta.1172 To~kite na dogovorot, pak, se proglaseni za nepovredivi svetosti i vo toa Frojd go gleda za~etokot na moralnosta i pravdata. Toj natamu dava objasnuvawe od koe se gleda deka tatkoviot tabu gi navel sinovite da se otkaàt od svojot ideal da go zazemat negovoto mesto i da gi zadràt svojata majka i sestra za sebe. Takviot tabu za rodoskverDokaz: sli~no im se slu~uva i na primitivcite vo na{e vreme deca koi vo svojata fantazija go ubivaat svojot tatko i go jadat i na toj na~in go otko~uvaat mehanizmot na identifikacijata so svojot tatko. Frojd zna~i smeta deka osnovnata poenta e vo toa deka filogenetski i ontogenetski mehanizmot na identifikacija ima isti motivi. Osven toa, damne{nite pradedovci, tokmu kako i sovremenite po ubivaweto na tatkoto nastojuvaat da go zazemat negovoto mesto, i na toj na~in, makar nesvesno, gi prezemaat negovite gledi{ta za dobroto, odnosno zloto. Taka nastanuva va`na promena vo li~nostite na lu|eto, a spomnatiot "kanibalisti~ki akt na sinovite," Frojd go tolkuva kako "obid da se obezbedi identifikuvawe so tatkoto" preku inkorporirawe na eden negov del. Samoto ubistvo bilo da e vistinsko ili vo fantazijata e sledeno so àlewe i ~uvstvo na vina i na krajot doveduva do izdigawe na tatkoto {to podocna frojd go iskoristi kako dokaz deka "bogovite se deifikovani lu|e." Popovi}, B. Istorija moralnosti, psihoanaliti~ko tuna~enje, Ideje, Beograd, 1976/4-6, str. 98-99. 1172 Buntot protiv avtoritetot brzo prerasna vo nova obvrska - vo `rtvuvawe na sopstvenite èlbi koi sinovite sami sebesi si ja nametnale bez prisustvo na tatkoto. Vo toa ~uvstvoto na vina ja odigralo najva`nata uloga, a od nego proizleguva moralnosta. Civilizacijata zapo~nala koga tatkoviot tabu sinovite si go nametnale sebesi i koga vo dejstvo stapilo potisnuvaweto za smetka na grupata. Vakviot na~in na `rtvuvawe na sopstvenite interesi zaradi zaednicata voedno go ozna~i i po~etokot na li~nosta. Ibid, str. 107.
1171
615
naveweto (incest) voedno go naloì egzogamnite odnosi i brakot.1173 40 Svoite osnovni libertarijanski stavovi Nozik decidno gi izloùva u{te vo predgovorot na svoeto delo Anarhija, dràva i utopija od 1974 godina. Poedincite, veli toj, imaat prava i postojat ne{ta koi nitu edno lice ili grupa ne smeat da im gi storat, a da ne gi povredat nivnite prava. Tie prava se tolku ~esti i dalekuse`ni {to se postavuva pra{aweto {to dràvata i nejzinite odgovorni smeat da storat i moàt li voop{to da pravat {to i da e. Kolku prostor pravata na poedincite im ostavaat na dràvata? Prirodata na dràvata, na nejzinite legitimni funkcii i opravduvaweto na nejzinoto postoewe (ako gi ima) se sredi{ni temi na negovite razmisluvawa. Zaradi poednostavuvawe na samoto pra{awe na opravdanosta od postoewe na dràvata i prirodata na nejzinata uloga, a vo funkcija na postavuvawe na granici na dràvnata vlast, Robert Nozik pretpostavil prirodna sostojba vo koja nema monopol na vlast i zaedni~ki sudija. Vo takvata sostojba sekoj poedinec raspolaga so sovr{ena sloboda, no za vozvrat odbranata na taa sloboda od napadot na drugite e isklu~ivo vo negovite race. A toa e golema nelagodnost, za{to lu|eto se ne samo so neednakva sila za samoodbrana, tuku kako osameni poedinci prakti~no se i bespomo{ni ako protiv sebe imaat zdruèni zlostornici. Ako, zna~i se pretpostavi takva sostojba koja re~isi e identi~na so anarhija (poredok bez dràvna vlast), toga{ se postavuvaat slednoto pra{awe: "Ako ja nema dràvata dali treba da se izmisli?" i dokolku e potrebna: "[to moè taa edinstveno da pravi za samata da bide opravdana?" Dokolku dokraj go poednostavime negovoto gledi{te, toa donekade e blisko do klasi~nata liberalna ideja spored koja dràvata e "no}en ~uvar" na koj mu e doverena za{titata na gra|anite od nasilstvo, kra`bi i izmami, kako i prisilnoto izvr{uvawe na dogovorite, so ograni~ena uloga vo preraspodelbata koja se ogleda vo sobirawe na porezite zaradi pokrivawe na izdatocite za ovie strogo ograni~eni zada~i. Negova ideja e deka samo minimalnata dràva e le|itimna. Toj go otkriva potekloto na dràvata vo eden vid agencii koi za soodveten nadomest im davaat za{tita na svoite klienti. Vo eden moment koga na edna od ovie za{titni agencii }e pojde od raka da vospostavi monopol nad koristeweto na silata na opredelena teritorija i mu pruì za{tita na sekoj ~ovek na toa podra~je bez kakva i da e razlika, vo toj moment taa se preobrazuva vo ultraminimalna dràva. Ako potoa se pridodade i soodvetna preraspredelba so oporezuvawe zaradi namiruvawe na tro{ocite na za{titata, toga{ ovaa ultraminimalna dràvna tvorba se preobrazuva vo minimalna dràva. Takvata za{titnata agencija koja e dominantna na opredelena teritorija ispolnuva dva klu~ni uslovi za da bide dràva. Nejze, naj1173
Ibid, str. 95-99.
616
prvin edinstveno i poa|a od raka delotvorno da iznudi po~ituvawe na zabranata, koj i da e drug, osven taa samata, da se sluì so istite sredstva za prisilno izvr{uvawe. I vtoro, taa gi za{tituva i onie koi na nejzinata teritorija ne se nejzini klienti, taka {to im zabranuva da koristat sila kako samopomo{ vo postapkata na prisilnoto izvr{uvawe koga drugite strani vo sporot se nejzini klienti, pa makar tro{ocite na ovaa za{tita na drugite gi podnesuvale samite nejzini klienti. Postoi me|utoa, moralna obvrska toa da se pravi spored na~eloto na nadomest, koe na onie koi se samoza{tituvaat zaradi zgolemuvawe na sopstvenata sigurnost im nalaga na onie na koi zabranuvaat da pravat razli~ni ne{ta koi bi moèle da stanat bezopasni, da im ja nadomestat {tetata koja so toa im se nanesuva. Toa e objasnuvaweto na Nozik kako od prirodnata sostojba so moralno dopu{teni sredstva nastanuva dràvata, a ni~ii prava da ne se povredeni. Dovolno e za{titnata agencija de facto da stekne monopool na sila na teritorijata na koja e isklu~iv sudija, pa za nea da se kaè deka e dràva. Na toj na~in toj do{ol do zaklu~ok deka moralno ispravna, t.e. legitimna e samo onaa dràva ~ii delokrug e strogo ograni~en taka {to ne bi zasegala vo neprikosnovenata sfera na ~ovekovata sloboda.1174 Negovite glavni zaklu~oci vo vrska so dràvata, vsu{nost, se sostojat vo toa deka minimalnata dràva e opravdana ako e ograni~ena na tesni funkcii na za{tita od nasilstva, kra`bi i izmami, nepo~ituvawe na dogovori i sli~no i deka sekoja dràva so po{iroki ovlastuvawa od navedenite gi kr{i pravata na licata za{to ne gi prisiluva da pravat nekoi ne{ta i ottamu e nepravedna, a deka minimalnata dràva e pravedna i inspirativna. Dve va`ni implikacii od kaànoto se: dràvata ne smee da se posluì so svojot aparat na prisilba za da gi natera edni da im pomognat na drugite gra|ani ili za na lu|eto da im zabrani aktivnosti za nivnoto vistinsko sopstveno dobro ili za{tita.1175 Pritoa, go otfrla stavot na anarhistite deka vo odrùvaweto na svojot monopol na upotreba na sila od edna, i na za{tita na site lu|e na svojata teritorija, od druga strana, dràvata mora da gi kr{i individualnite prava i deka ottamu e imanentno nemoralna. Negovoto sprotivno stanovi{te e deka dràvata izniknala od anarhija (kako {to toa e vtemeleno vo prirodnata sostojba na Lok) iako toa nikoj ne go planiral ili bi se obidel da go stori, niz proces koj nu`no ne bi gi kr{el ~ovekovite prava.1176 Za seto toa i za objasnuvawe na nekoi drugi problemi koi mu se nametnuvaat i na Nozik mu e potrebna analiza na prirodnata sostojba.
âvo{ki, K, op. cit, str. 153-154. Nozick, R. Anarhija, dràva i utopija, Naklada Jesenski i Turk, Zagreb, 2003, str. 9. 1176 Ibid, str. 11.
1175 1174
617
Za da se nadminat, pak, nekoi nelagodnosti od prirodnata sostojba kako {to ja sfa}al Lok, Nozik zboruva za za{titni asocijacii. Vo prirodnata sostojba, veli toj, poedinecot moè sam da gi ostvari svoite prava, da se brani, da izdejstvuva nadomest na {teta i da kazni (ili barem da dade s od sebe za toa da go pravi). Drugite, na negovo barawe, moàt da mu se pridruàt vo taa odbrana i da go otfrlat napadot na agresorot ili da trgnat vo potraga po agresorot, za{to se griàt za op{to dobro na site ili za{to mu se prijateli ili za{to im pomognal vo minatoto ili zatoa {to sakaat toj da im pomogne vo idnina ili vo zamena za ne{to. Grupi na poedinci moàt da sozdadat asocijacii na zamna za{tita: site }e odgovorat na povikot na koj bilo ~len da mu pomognat da gi odbrani ili da gi za{titi svoite prava. Vo zaedni{tvoto e silata. Me|utoa, dve te{kotii gi sledat takvite asocijacii na zaemna za{tita: 10 site sekoga{ mora da bidat podgotveni da odgovorat na povikot koga }e se ukaè potreba da ja izvr{at svojata zaedni~ka funkcija (a kako }e se odlu~i koj }e odgovarana povikot za izvr{uvawe na ovie za{titni~ki funkcii za koi ne e potrebno u~estvo na site ~lenovi?), i 20 sekoj ~len moè da gi povika svoite so~lenovi na akcija so tvrdewe deka nekoj gi kr{i ili deka gi povredil negovite prava. Za{titnite asocijacii nema da sakaat da se dovedat vo situacija tamu kade {to nivnite kavgaxiski raspoloèni i paranoidni ~lenovi }e trepnat so oko da im izlezat vo presret so skok, a i da ne gi spomenuvame onie ~lenovi koi bi moèle da se obidat pod prevezot na samoodbrana da ja iskoristat asocijacijata za kr{ewe na pravata na drugite. Problemi }e nastanat i ako dojde do nedorazbirawa me|u dvajca ~lenovi na ista asocijacija, pa sekoj }e bara od svoite so~lenovi da mu prijdat na pomo{. Za{titnata asocijacija zaemno bi moèla da se obide da go re{i sudirot me|u svoite ~lenovi so politika na neme{awe. No takvata politika bi predizvikala nesloga vo asocijacijata i bi moèla da dovede do sozdavawe na podgrupi koi bi moèle da se borat me|u sebe i na toj na~in da predizvika raspa|aewe na asocijacijata. Taa politika bi gi pottiknala potencijalnite agresori da im se pridruàt na {to pogolem broj na zaemno za{titni~ki asocijacii so cel da go obezbedat imunitetot od osveta ili odbrana, a toa sekoga{ bi ja optovarilo adekvatnosta na postapkata za priem vo ~lenstvo. Ottamu, za{titnite asocijacii (re~isi site onie koi }e opstanat) nema da se pridrùvaat do politikata na neme{awe: }e se sluàt so nekoja postapka za da opredelat na koj na~in bi postapile vo situacija koga nekoi ~lenovi bi tvrdele deka drugite ~lenovi gi povredile nivnite prava. Moàt da se zamislat mnogubrojni proizvolni postapki (na primer, stoewe na stranata na ~lenot koj prv se poàlil). Me|utoa, mnozinstvoto lica }e sakaat da im pristapat na asocijaciite koi im se pridrùvaat na vistinskata postapka za da odberat ~ija àlba e vtemelena. Koga nekoj ~len na asocijacijata se sudri so ne~lenovi, asocijacijata }e mora preku nekoja postapka da opredeli koj e vo pravo, ako ni{to drugo 618
barem za da ja izbegne trajnata i grupna vme{anost vo nedorazbirawata na svoite ~lenovi bez razlika dali tie se opravdani ili neopravdani. Nezgodnata strana koja se sostoi vo toa deka site sekoga{ stojat na raspolagawe bez ogled so kakva aktivnost vo toj moment se zanimavaat ili kakvi im se sklonostite ili komparativni prednosti, moè da se otstrani na voobi~aenite na~ini so podelbata na trudot i so razmenata. Nekoi lu|e }e se iznajmat za vr{ewe na za{titni~kata funkcija, a nekoi pretpriema~i }e po~nat da prodavaat za{titni~ki uslugi. ]e se nudat razni vidovi na za{titni~ki polisi, po razli~ni ceni za onie koi moèbi }e posakaat poopse`na ili porazrabotena za{tita.1177 I sega sleduva neminovniot dogovor. Poedincite, toga{ bi moèle da sklu~at popodrobno utana~eni dogovori ili obvrski, a da ne moraat na nekoja privatna za{titna asocijacija da im gi prepu{tat site funkcii na obvinuvawe, priveduvawe, sudsko opredeluvawe na vinata, kaznuvawe i namiruvawe na o{tetata. Imaj}i ja vo vid opasnosta od toa deka sami sebesi si sudat, bi moèle odlukata za toa dali navistina im e nanesena nepravda i vo koja mera da i ja prepu{tat na nekoja neutralna ili pomalku involvirana strana. Za da se postigne op{testven u~inok - site da vidat kako se vr{i pravdata - takviot poedinec bi trebalo da bide op{to po~ituvan kako neutralen i ~esen. Dvete strani vo nekoj spor bi moèle da se obidat taka da se odbranat od mo`nosta od pristrasnost, a dvete strani bi moèle duri i da se prisilat me|u niv da presudi isto lice i deka }e ja po~ituvaat negovata odluka. Ili moè da postoi opredelena postapka preku koja ednata od stranite ako ne e zadovolna od donesenata odluka, da se àli. No od razbirlivi pri~ini }e postoi izrazena tendencija spomenatite funkcii da se pojavat vo ist nositel ili agencija.1178 Negovata prikazna odi i ponatamu. Na po~etokot nekolku za{titni agencii }e gi ponudat svoite uslugi na isto podra~je. No, {to }e se slu~i koga }e dojde do sudir me|u klientite od razli~ni agencii, odnosno ako ednata za{titna agencija se obide da go za{titi svojot klient, a drugiot da se obide da go kazni ili da go prisili da plati o{teta? Mo`ni se tri situacii za izlez od toj sudir: 10 ednata agencija da pobedi i da gi privle~e kaj sebe klientite od pobedenata agencija, 20 poradi centralizacijata na mo}ta na agenciite na edno podra~je, klientite da se preselat na podra~jeto na agencijata {to im nudi podobra za{tita, i 30 dve agencii da se dogovorat deka so mirni sredstva }e gi re{avaat svoite sporovi (taka nastanuva sistem na priznati sudovi i priznaeni pravila za nadle`nosta i sudirot na zakonite i iako deluvaat nekolku agencii postoi edinstven federalen pravosuden sistem vo koj site agencii se sostavni delovi). I taka od anarhijata pod pritisokot na spontano grupirawe na zaemno za{titni aso1177 1178
619
cijacii, podelbata na trudot, pazarnite pritisoci, masovnoto proizvodstvo i racionalnite samointeresi izniknuva ne{to {to mnogu nalikuva na minimalna dràva ili na grupi na geografski oddeleni minimalni dràvi1179 I na krajot, koga samo edna agencija (dominantna agencija) ima pravo da im zabrani na drugite da se sluàt so svoite nesigurni postapki vo vr{eweto na pravdata izgleda deka toa e de facto dràva.1180 No, prikaznata so za{titnite agencii ne zavr{uva nitu tuka, za{to so niv se slu~uvaat u{te premnogu ne{ta koi navistina ne se se interesni, za{to se odnesuvaat na teorijata na dràvata iako patem, vo ist stil, se dopiraat i nekoi pra{awa od pravoto. Ona zaradi {to se zadràvm vrz objasnuvaweto na potekloto na negovata minimalna dràva vo prv be{e potrebno za da se vidi do kade se moè da se odi vo objasnuvaweto na prirodnata sostojba i op{testveniot dogovor koi, voop{to ne moè da posluì za objasnuvawe na pravdata iako s se pravi za taa cel. Inaku, Nozik ne pretendira da go opredeli poimot na pravdata. Negova glavna cel e od op{testveniot dogovor da skokne do dràvata i pravoto za da poso~i na slabostite na distributivnata pravda vo teorijata na Rouls, a seto so cel da pokaè deka takvata pravdata e mo`na edinstveno vo "minimalna," a ne i vo "ekstenzivna" dràva. Spored nego, ednakvata raspredelba na materijalnite resursi kako i koja bilo druga raspredelba, vo soglasnost so nekoj za nas drag model na raspredelba, bi barala sistemsko vpletuvawe vo tu|ite ìvoti i onevozmoùvawe na slobodata na odlu~uvawe na vozrasnite lu|e. Dominantnata za{titna asocijacija vo ramkite na opredelena teritorija zadovoluva dva nu`ni uslovi za da bide dràva: koga ima potreben vid na monopol nad upotrebata na sila i koga gi za{tituva pravata na site na taa teritorija.1181 Takvata dràva moèla da nastane od prirodnata sostojba, a pritoa ni~ii prava da ne bidat povredeni.1182 Pravata koi gi poseduva dràvata sekoj poedinec ve}e gi poseduval vo prirodnata sostojba... a so ogled na toa {to taa nema nekoi drugi posebni prava, nema {to da se objasnuva vo vrska so toa.1183 Dominantnata za{titna asocijacija koja ne prisvojuva nikakvi prava isklu~ivo za sebe postignuva edinstvena polo`ba. Iako sekoe lice ima pravo da postapi ispravno i da im zabrani na drugite da gi kr{at prvata (vklu~itelno i na pravoto da ne se bide kaznet, osven ako ne se dokaè deka toa e zasluèno), edinstveno dominantnata za{titna asocijacija e vo sostojba bez sankcii so sila da naloì ispravnost onaka kako taa ja sfa}a. Nejzinata mo} ja pravi procenitel na ispravnosta:
1179 1180
Ibid, str. 34-36. Ibid, str. 191. 1181 Ibid, str. 156. 1182 Ibid, str. 158. 1183 Ibid, str. 162.
620
taa opredeluva, poradi podocne`noto opredeluvawe na kaznata, {to se smeta za kr{ewe na ispravnosta. Na{eto tolkuvawe ne pretpostavuva i ne tvrdi deka silata e pravda. Me|utoa silata gi nametnuva zabranite duri i ako ne smeta deka mo}nite imaat posebno pravo da go sprovedat sopstvenoto mislewe za toa koi zabrani se primerno vovedeni.1184 Vo pogled na distributivnata pravda, Nozik najprvo veli deka e mo`no da se potkradnat po nekoi gre{ki. Ottamu, vo najmala raka, ostanuva otvoreno pra{aweto dali treba da se sprovede preraspredelba i dali povtorno treba da se napravi ona {to ve}e edna{, iako lo{o, ve}e e storeno.1185 No, ne sme vo polo`ba na deca na koi par~eto torta im go razdelil nekoj koj vo posleden moment se setil da gi ispravi posledicite na nepravilnoto se~ewe.1186 Nema sredi{na raspredelba, ni edno lice ili grupa nema pravo na nadzor nad site resursi i na zaedni~ko odlu~uvawe za toa na koj na~in treba da se raspredelat. Ona {to
Ibid, str. 163. Vo situacija na op{estvena nesoraborka, bi moèlo da se kaè deka sekoj poedinec go zasluùva ona {to moè da go dobie bez trud: odnosno nikoj drug ne moè da bara pravda vo vrska so toa poseduvawe. Vo takva situacija dokraj e jasno koj ima pravo na ne{to, taka {to ne e potrebna nikakva teorija na pravednost. Spored toa stojali{te op{testvenata sorabotka ja zamatuva vodata so toa {to go pravi nejasno ili neopredeleno koj ima pravo na ne{to. Namesto da kaème deka niedna teorija na pravednosta ne vredi za ovoj nesorabotni~ki slu~aj (ne bi li bilo nepravedno koga nekoj bi ukral tu|i proizvodi vo nesorabotni~ka situacija?) bi rekol deka toa e jasen slu~aj na primena na ispravna teorija na pravednosta: teorija za steknuvawe na ovlastuvawe. Na koj na~in op{testvenata sorabotka gi menuva ne{tata taka {to istite na~ela na steknuvawe na ovlastuvawa koi vaàt za nesorabotni~kite situacii stanuvaat neobjasnivi i neprimerni za sorabotni~kite? Bi moèlo da se kaè deka ne moàt da se odvojat zasebnite pridonesi na poedincite koi sorabotuvaat: s e zaedni~ki proizvod na site. Toj zaedni~ki proizvod ili nekoj negov del verojatno site }e go prisvojuvaat so ednakvo pravo: site imaat ednakvo dobri pri~ini. odnosno nikoj nema barem podobri pri~ini za pobaruvawe od drugite. Nekako pak (spored istiot na~in na razmisluvawe) mora da se odlu~i na koj na~in }e se podeli toj vkupen proizvod na zaedni~kata op{testvena sorabotka (za koj poedine~nite prava ne vaàt diferencijalno): toa e problem na raspredelbenata pravda. Ibid, str. 246-247. 1186 Vo ova smisla na drugo mesto Nozik veli: "Koj e toj koj bi ja zgolemil tortata i koj toa bi go storil ako bi dobil pogolemo par~e, no ne ako bi dobil ednakvo par~e vo soglasnost so ramnomernata raspredelba? Koj treba da se stimulira da go vloì toj zgolemen napor? (Ovde ne stanuva zbor za nerazre{iviot jazol na zaedni~kiot proizvod: se znae koj treba da bide stimuliran, ili barem komu treba da mu se isplati pari~na nagrada za toa). Zo{to toj poedine~en diferencijalen pridones ne bi dovel do diferencijalni ovlastuvawa? Ibid, str. 262.
1185 1184
621
sekoe lice go dobiva go dobiva od drugite koi toa mu go davaat vo zamena za ne{to ili kako podarok. Vo slobodnoto op{testvo razli~ni lica kontroliraat razli~ni resursi, a novata sopstvenost niknuva vrz osnova dobrovolnata razmena i aktivnostite. Raspredelbata na udelite ne e po{iroka od raspredelbata na partnerite vo op{testvoto vo koe poedinecot izbira so kogo }e stapi vo brak. Vkupniot rezultat e proizvod na mnogu poedine~ni odluki koi poedincite imaat pravo da gi donesuvaat.1187 Vo toj konteks, Nozik zboruva za tri na~ela na pravednost: 10 na~elo na pravednost vo steknuvaweto (izvorno steknuvawe na sopstvenosta, aproprijacija na stvarite koi nemaat sopstvenik: tuka go pomestuva pra{aweto - kako stvarite koi nemaat sopstvenik moàt da stanat ne~ija sopstvenost), i 20 na~elo na pravednost vo prenosot (prenos na sopstvenosta od edno lice na drugo: tuka gi pomestuva pra{awata - so koi procesi nekoe lice moè da ja prenese sopstvenosta? na koj na~in nekoj moè da se stekne so sopstvenost? i opisite nadobrovolna razmena, podaruvaweto, izmamata i opredeleni konvencionalni podrobnosti) i 30 na~elo na rektifikacija na nepravdata: na povredata na prvite dve na~ela (pra{awe za ispravawe na nepravdnite vo poseduvaweto).1188 Vrz osnova pak, na tie na~ela (raspredelbata e pravedna ako sekoj ima pravo na sopstvenost so koe e sopstvenik spored taa raspredelba) ja dava slednava maksima na distributivnata pravda: "Od sekogo kako }e izbere, sekomu kako e izbran,"1189 so koe ignorira sekakva raspredelba koja poa|a od principot na egalitarizmot (ednakvosta).1190
Ibid, str. 201-202. Ibid, str. 203. 1189 Ibid, str. 204 i 215. 1190 Mnogu avtori zboruvaat vo korist na ednakvosta vo slednava forma: "Razlikite vo tretmanot na poedincite treba da bidat opravdani. (Ako imam torta, a ima deset lica na koi bi sakal da im ja podelam, ili ako sekomu mu dadam to~no desetina, toa nema - barem avtomatski - da bara opravduvawe, no ako se oddale~am od na~eloto na ramnopravna podelba, od mene se o~ekuva da navedam nekoja posebna pri~ina). Najpovolna situacija za toj vid na postavka e onaa vo koja postoi edno lice (ili grupa) vo odnos sprema site, poedinec (ili grupa) koi nemaat nekakvo pravo ili ovlastuvawe da se odnesuvaat na opredelen na~in kako im e volja ili spored hir. Me|utoa, ako odam vo edno kino namesto vo sosednoto, treba li da go opravdam svojot sopstven tretman na sopstvenicite na tie dve kina? Ne li e dovolno toa {to mi se odi vo edno od tie dve kina? Toa {to razlikite vo tretmanot mora da se opravduvaat im soodvetstvuva na sovremenite vladi, za{to postoi proces koj na ednakov na~in se odnesuva sprema site i ne postojat prava odnosot da se opredeluva hirovito. Me|utoa, golem del od raspredelbata vo slobodnoto op{testvo ne se ostvaruva preku akcii na vladata, kako {to nitu propu{taweto da se poni{tat kone~nite rezultati na lokaliziranite individualni razmeni ne pretsta1188 1187
622
2. Po ova ne preostanuva ni{to drugo, tuku teolozite kone~no da se re{at za novo izmeneto i dopolneto izdanie na Biblijata. I dokolku toa go storat, pretpostavuvam }e im bide od korist ako nekoi raboti gi postavat vaka. Na po~etokot egoizmot vodel smetka samo za sebe. Toa be{e slu~aj so Adam (koj ne znael, kako se vika, no nie od slu~ajno so~uvani stenografski bele{ki so sigurnost znaeme deka se vikal tokmu taka). Toga{ za nego nema{e ni{to vredno i nevredno. Vistina, za da se odrì deluval spored opredeleni èlbi, nameri i motivi koi gi ostvaruval determiniran samo od prirodnite, no ne i od op{testvenite nu`nosti (za takvi nikoga{ ne ~ul). Gospod u{te se kriel. No naedna{ se javil, i za da ne go vidi nikoj nabrzina ja sozdal Eva (ottamu se tvrdi deka ènata ne e sovr{ena). Sre}a e {to pritoa ne zaboravil na Adama da mu go osvetlil patot do nea. Taka, nemu mu bilo lesno da ja pronajde. Vedna{ se zaqubil vo nea. Nagonot go kutna i silno povika - "zgrap~i ja, taa e edinstvena, ne izumuvaj ja sega dilemata - zemi ili ostavi" (zatoa umot na ~ovekot gospod mu go dal podocna). I Adam re~e: "Ti si najubavata èna na svetot." Eva, i samata bez um, guska nizaedna, ne go sfati {tosot (toga{ se pojavi laèweto i naivnosta) deka nema druga so koja Adam moè da ja sporedi, nasedna i vedna{ go prifati. I taka Adam ja }ari. Negovite dol`nosti vedna{ se pro{irija. Osven za sebe, sega mora{e da vodi smetka i za Eva, a nabrzo duri i za nejzinite deca: toj s u{te ne znae{e deka toa se i negovi deca, no {tom gi dava gospod, sigurno se interes na interes (toj nema{e pojma deka toa se vika kamata), i deka samo ottamu ne treba da gi izede. No, vidi beqa! So pro{iruvaweto na negovite dol`nosti se
vuva "deluvawe na dràvata" Koga ne postoi eden nekoj koj gi "tretira site ostanati i koga site imaat pravo da go prenesuvata sopstvenosta kako sakaat, ne e jasno zo{to bi se smetalo deka maksimata spored koja razlikite vo tretmanot mora da se opravdaat e {iroko primenliva. Zo{to razlikite me|u lu|eto, mora da se opravduvaat? Zo{to se smeta deka mora da se promeni ili ispravi ili nadomesti sekoja neednakvost koja moè da se promeni, da se ispravi ili da se nadomesti? Verojatno ovde vo igra vleguva op{testvenata sorabotka: iako nema pretpostavka na ednakvost (da kaème vo primarnite dobra ili stvari do koi na lu|eto im e stalo) me|u site lu|e, moèbi takva pretpostavka postoi me|u lu|eto koi sorabotuvaat. Me|utoa, te{ko e da se najde argument za toa: ta ne e mo`no deka site lica koi sorabotuvaat izre~no bi se sloìle so ovaa postavka kako eden od uslovite za svojata sorabotka. A nejzinoto prifa}awe bi obezbedilo nezgodna motivacija za povlastenite poedinci da odbijat da sorabotuvaat - ili da mu dopu{tat na bilo koj broj na pripadnici na svojot stale` da sorabotuvaat - so nekoi za niv dale~ni lu|e koi se posiroma{ni od bilo koj nivni pripadnik. Imeno, vpu{taweto vo takva op{testvena sorabotka, korisna za onie pomalku povlastenite, seriozno bi ja vlo{uvalo polo`bata na povlastenite grupi, za{to bi sozdalo odnosi na pretpostavena ednakvost me|u niv i ponepovlastenite grupi. Ibid, str. 292-294.
623
pro{irija i negovite soznanija. Po izvesno vreme, talkaj}i niz svetot vo potraga po dobar ulov (slobodna volja), Adam se sretna so drug ~ovek, kogo samiot go nare~e Avram, i vedna{ mu predloì da sklu~at op{testven dogovor. No, vidi neranimajko! (toga{ se rodi porokot). Avram re{itelno go odbi i mu ja posaka Eva. Proba so arno, Adam ne ja dava. Proba so sila i Adam zamina kaj gospod (ovoj istoriski akt se vika ra|awe na smrta). Sega Avram ja }ari Eva so s deca (toj od svoja strana ne znae{e deka tie se tu|i, tuku gi smetal za miraz). Vo me|uvreme se rodile u{te deca koi izrasnale vo silni maì i prekrasni èni, pa sega Avram sosema slu~ajno so sretna so ~ovek kogo go nare~e Aveq. Aveq ve}e bil socijalizirana li~nost, za{to kako i Avram se zdruìl so èna i imal eden buluk deca koi duri i gi osigural vo za{titna agencija. Pritoa, iako bil mnogu {etan ~ovek, pod prevez na neznaewe kaj nego se pojavila mo} za sporeduvawe (zabeleàl deka Aveq e posilen od nego) i za prvpat - ~uvstvoto za razmena. Imeno, toj apriorno sogledal deka ènata na Aveq e poubava od negovata i ottamu predloìl nivna zamena. Aveq ne se soglasil. Avram povtorno ja upotrebuva teorijata na silata, no sega samiot zaminuva na onoj svet. Sega kaj Aveq se pojavuva ideja: da ja so~uva grdata Eva, ako ni{to drugo, barem zaradi nejzinite deca so koi }e napravi dràva. I taka bidna. Sega tie namesto nego odea vo lov i ribolov dodeka za toj da odmara (nekoi nau~nici ovoj istoriski fakt pogre{no go tolkuvaat deka toa go storil za so niv da odi na lov i site zaedno polesno da dojdat do hrana). Fakt e me|utoa, deka ottamu sepak proizleze istoriska presvrtnica. Ottkako drugite vidoa deka toa {to Aveq go pravi e dobro i tie po~naa taka da pravat (pojava na imitacijata). Nekoi si zedoa po tri-~etiri, a nekoi bogami i po sto i pove}e èni. Me|utoa, nekoi od taka pro{ireni dràvi (vo po~etokot nare~eni sestrinstva), bilo poradi svojata brojnost (so brojot na ènite se umnoùval i brojot na decata {to dovede do pojava na matematikata) ili moèbi poradi ne{to drugo, {to religijata prepu{ta naukata dopolnitelno da go otkrie i objasni, stana pouspe{ni vo zadovoluvaweto na svoite interesi od drugi. Prednosta na toj zna~aen istoriski nastan be{e {to voda~ite na tie zaednici (sega tn. funkcioneri) po cel den se odmaraa i }ikotea so svoite èni. Taka se pojavi zavista, od zavista kole`, od koleòt nov kole`. A koga vide deka ako negovite ~eda sami se istrebat nema da ostane ni{to {to toj samiot }e go istrebi, gospod kone~no im go podari umot koj dovede do op{testveniot dogovor, od nego izniknaa ekstenzivnata dràvata i vlasta (toga{ni bratstva), a od niv moralnosta i pravdata, {to }e re~e - red i poredok ili vladeewe na pravoto. 3. Ima li pravilo vo sledniov vid na umuvawe: "Ako krugot nastanal od trijagolnikot, toga{ trijagolnikot e..." Nema i sigurno nikoga{ nema da go ima! Site velat, takov dogovor ne postoel (ex nihilo nihil fit), a sepak so ne{to {to nikoga{ ne postoelo se trudat da doka624
àt ne{to {to postoi. Taka mislele sofistite, taka misi Rouls, a ako tie se umni lu|e, za{to taka da ne mislime i nie. Taka dojdovme i do prviot makedonski avtor na op{etstveniot dogovor koj duri ne se ni trudi toa da ni go obrazloì. Ednostavno go zema kako kone~no utvrden fakt i veli: "Kazneniot zakon (krivi~niot zakonik, m.z.) go ima za svoja osnova dogovorot pome|u gra|anite i dràvata, so koj gra|anite se samoobvrzuvaat na lojalnost kon zakonot i negovite zabrani, a dràvata se samoobvrzuva da kaznuva za oddelni odnesuvawa na gra|anite samo koga toa e vo korist na nivnite slobodi i prava i zaedni~kite funkcii na ìvot i samo vo odnapred opredeleni granici. Toa }e re~e - ne i vo korist na nekoi minlivi, kratkoro~ni celi na samata dràva i ne spored nejzinite arbitrerni merila i potrebi od kaznuvawe."1191 I tolku. 4. Kako {to moè da se zabeleì, vo ovoj pogled ni{to ne se promeni od vremeto na Trazimah, od edna, i Alkidemant i Kalikle od druga strana. Preku idejata na Trazimah, spored koja lugeto smetaa deka e korisno da se dogovorat da ne pravat nepravda i da ne trpat od nea, se povrzaa onie sofisti koi smetaa deka prvobitnata prirodna sostojba na ~ovekot ne bila idealna sostojba na ednakvost, sloboda i sre}a, tuku obratno deka se karakterizira so me|usebni sudiri. Spored vtoroto stojali{te, tokmu prirodnata sostojba bila idealna sostojba, koja se naru{ila poradi razvojot na op{testvoto. Pritoa, bea sozdadeni dve stojali{ta. Prvoto, na Alkidemant spored koe prirodata nikogo ne go sozdala kako rob, tuku zakonot koj kako tiranin nad lu|eto sozdal mnogu ne{ta protivno na prirodata. Vtoroto, na Kalikle spored koe zakonite na prirodata najdobro ja potvrdila neednakvosta me|u lu|eto i deka taa neednakvost treba da ja sankcioniraat i pozitivnite zakoni. Ottoga{ pa dosega, a verojatno i vo idnina, }e prodolàt da se vrtat razli~ni varijacii na ovaa tema. Za site niv e karakteristi~en stremeòt da se objasni ne{to {to postoi so ne{to {to nikoga{ ne postoelo. I site bezgrani~no umuvaat i tvrdat: zgodna fikcija za ne{to da se objasni so ne{to. A ona {to site sakaat da go objasnat e pravdata, a ottamu i pravednata (idealnata) dràva. Moè li toa da se stori? Jas izre~no tvrdam deka ne moè! Gra|anskoto pravo voveduva fikcija koja za~natoto dete go izedna~uva so ve}e rodeno dete koga e vo pra{awe negoviot interes. No taa fikcija ne e prifatena vo krivi~noto pravo, kade po pravilo pometnuvaweto ne se poistovetuva so ~edomorstvo. Dali op{testveniot dogovor e od prviot ili od vtoriot vid na fikcii. Tvrdam deka ne e nitu od eden od tie vidovi. Na pravnite fikcii ne im e potrebno opravduvawe: tie sluàt za ostvaruvawe na odredeni pragmati~ni celi. Teoretskite fikcii moàt da se upotrebat, no nemaat nikakva smisla ottamu {to nivnata cel e dosegnuvaKambovski, V. Na~eloto na zkonitost: legalitet, legimitet, pravda, Zbornik, Skopje, 1995, str. 203.
1191
625
we na vistinata. Te{ko na onaa nauka {to se sluì so metodite na religijata! Potrebata od napu{tawe na fikciite vo naukata na opredelen na~in ja objasni Mil. ûdno e me|utoa, {to negovite stavovi ne naidoa na zasluènoto vnimanie. Spored Mil, razli~ni nacii i poedinci ne samo {to imaat razli~ni poimi za pravdenosta, tuku zgora na toa, vo du{ata na eden ist poedinec pravednosta ne pretstavuva edno pravilo, eden princip ili edna maksima, tuku mnogu takvi, a tie so svoite nalozi ne sekoga{ se soglasuvaat, taka {to tie pri me|usebnoto odbirawe se rakovodat ili so nekoe tu|o merilo ili so svoite sopstveni naklonetosti. Taka, na primer, ima nekoi koi tvrdat deka ne e pravedno da se kazni koj bilo zaradi primer na drug. Drugi zastapuvaat sosema sprotivno mislewe deka kaznuvaweto na polnoletnite lica zaradi nivnata sopstvena korist pretstavuva despotizam i nepravda. Oven, pak, tvrdi deka kaznuvaweto voop{to e nepravedno. Sekoj od niv triumfira dodeka ne e prisilen osven onaa maksima na pravednost koja ja odbral da zeme predvid i koja i da e druga maksima na pravednosta. Me|utoa, {tom nivnite oddeleni maksimi me|usebno se soo~at, sekoj diskutant izgleda deka ima da si kaè sebesi vo prilog isto tolku kolku i drugiot. Nieden od niv ne moè da go sprovede svojot sopstven poim za pravednosta, a da ne pogazi eden drug ednakvo zadolìtelen. Tuka se te{kotiite: lu|eto sekoga{ gi ~uvstvuvale kako te{kotii i izmisluvale mnogu planovi za da gi zaobikolat pred da gi sovladaat. Za da ja izbegnat poslednata od ovie te{kotii, tie go izmislile ona {to go narekoa slobodna volja, za{to voobrazuvaat deka ne moàt da go opravdaat kaznuvaweto na nekoj ~ovek ~ija volja se nao|a vo edna sosema zamrznata sostojba dodeka ne pretpostavat deka vo taa sostojba zapadnal bez kakvo i da e vlijanie na porane{nite okolnosti. Za da gi izbegnat ostanatite te{kotii, najomilen izum pretstavuva{e fikcijata na eden dogovor so koja vo nekoe nepoznato vreme site ~lenovi na op{testvoto se obvrzaa deka }e im se pot~inuvaat na zakonite i se soglasile za sekoe nivno nepot~inuvawe da bidat kazneti i na toj na~in na svoite zakonodavci im dale pravo koi tie inaku po pretpostavka ne bi go imale, da gi kaznuvaat bilo za nivnoto sopstveno dobro ili zaradi dobroto na samoto op{testvo. Se smetalo deka so ovaa sre}na misla se nadminuvaat site te{kotii i deka so nea se opravduva kaznuvaweto vrz osnova na edna druga usvoena maksima Volenti non fit iniuria, deka ne{to ne e nepravedno ako e storeno so soglasnost na onoj koj po pretpostavka so niv e o{teten. Edvaj deka ima potrebno da zabeleàm, veli natamu Mil, deka duri i koga taa soglasnost ne bi pretstavuvala ~ista fikcija, taa maksima ne e poavtoritativna od onie drugite zaradi koi e vovedena za da gi zameni. Naprotiv, toa e celosen primer na nesiguren i nereguliran na~in vrz koi pretpostavenite principi na pravednosta izrasnuvaat. Ovoj poseben princip o~igledno vlegol vo upotreba kako pomo{ na koja vo itni slu~ai se potpiraat sudovite, koi ponekoga{ se 626
obvrzani da se zadovolat so mnogu nesigurni pretpostavki zaradi pogolemite zla koi ~esto bi nastanale od sekoj nivni obid da sudat poblago. Me|utoa, duri ni sudovite ne se vo sostojba dosledno da se pridrùvaat na taa maksima, za{to dopu{taat tie dobrovolni anga`mani da ne se zemaat predvid ako se utvrdi deka se prezemeni vrz osnova na izmama, a ponekoka{ i vrz osnova na pogre{no izvestuvawe.1192 5. Ako potekloto na pravdata ne moè da se objasni so op{testveniot dogovor, toga{ kako moè toa da se stori? Odgovorot na ova pra{awe koj go nagovesti Aristotel, go razraboti Mil. Toj odgovor se nao|a vo nejzinoto neposredno povrzuvawe so pravoto, odnosno kaznata. I navistina, ako povnimatelno se analizira poimot na pravdata nesporno e deka toj nu`no e povrzan so poimot na pravoto. Toa najlesno moè da se vidi, kako {to veli Mil, ottamu {to vo najgolemiot broj jazici, etimologijata na zborovite koja mu soodvetstvuva na zborot pravda, ukaùva na poteklo koe stoi vo vrska so pozitivniot zakon ili so ona {to vo najgolem broj slu~ai pretstavuvalo primitivna forma na zakonot - so avtoritativniot obi~aj.1193 Toa ukaùva deka prvi~niot element vo obrazuvaweto na poimot pravda bil soglasnosta so zakonot, za potem ~uvstvoto na nepravda da se povrze so kr{eweto na zakonite i kaznata.1194 Vistina e, veli Mil, deka lu|eto smetaat deka poimot na pravdata i nejzinite obvrski moàt da se primenat na mnogu ne{ta koi ne se regulirani so zakon, nitu se poèluva da bidat regulirani. Nikoj ne saka zakonite da se me{aat vo site podrobnosti na ~ovekoviot ìvot. Me|utoa, sekoj priznava deka edno lice vo celokupnoto sekojdnevno postapuvawe moè da pokaè i se pokaùva ili kako pravedno ili kako nepravedno. Me|utoa, tokmu tuka poimot na kr{eweto ona {to bi trebalo da bide zakon u{te se odrazuva vo edna izmeneta forma. Sekoga{ }e ni pri~inuva zadovolstvo i }e bide vo soglasnost so na{eto ~uvstvo na zaslu`nost da se kaznuvaat onie dejstvija koi gi smetame za nepravdeni, iako ne mislime deka bi bilo celishodno sudovite toa sekoga{ da go pravat. Nie se otkaùvame od toa zadovolstvo poradi sledovatelnite nelagodnosti. Bi bile sre}ni da vidime kako pravednoto dejstvie, duri i vo najmali podrobnosti se nametnuva, a nepravednosta se suzbiva, koga vo toa so pri~ina ne bi se pla{ele na sudiite da ne im se doveri tolku neograni~ena vlast nad poedincite. Koga smetame deka nekoe lice pravednosta go obvrzuva ne{to da stori, toga{ obi~no se veli deka bi trebalo da se natera toa da
Mil, \on Stjuard, Utilirarizam, Kultura, Beograd, 1960, str. 61-62. Ibid, str. 51. 1194 Mil smeta deka najizvornata ideja na pravednosta bila conformity to law. Toa soodvetstvuva na prviot poim na pravednosta koj Aristotel go postavil pred svoeto razlikuvawe me|u korektivnata i distributivnata pravednost i spored koj praveden e onoj koj e nomimos, koj se odnesuva vo soglasnost so zakonot. Tugendhat, E. op. cit. str. 319.
1193 1192
627
go stori. Nie bi bile zadovolni da vidime deka nego na taa obvrska go prisil nekoj koj ima vlast. Ako vidime deka toa prisiluvawe preku zakonot ne bi bilo celishodno, nie àlime poradi taa nemo`nost, smetame deka e zlo {to nepravdata ostanala nekazneta i se trudime toa da go popravime na toj na~in {to mu davame silen izraz na na{eto i javnoto negoduvawe naso~eno protiv prestapnikot. Na toj na~in idejata na zakonska prisilba u{te pretstavuva ideja od koja poteknuva poimot na pravednosta, iako taa }e pretrpi opredeleni izmeni pred toj poim, takov kakov {to postoi vo edno napredno op{etstvo, da stane kompleten.1195 Za onie za koi navedenata argumentacija ne e dovolno uverliva go naveduvam i stanovi{teto na Tagendat spored kogo so posegnaweto kon op{testveniot dogovor vo nikoj slu~aj ne moè da se objasni vtemeluvaweto na pravdata. Spored nego, kontraktualizmot kako sfa}awe navistina moè da se povika na edna nesomnena prirodna okolnost: imeno deka site lu|e dokolku voop{to gi interesira sorabotka so drugite imaat interes site so site da se soglasat vo pridrùvaweto kon opredelen sistem na normi. Koi se tie normi? Tie glavno se podudiraat so onie od tn. zlatno pravilo koe go nao|ame vo razli~ni kulturi, me|u ostanatoto i vo Biblijata: odnesuvaj se sprema drugite taka kako {to saka{ tie da se odnesuvaat kon tebe. Pravilata koi pritoa sledat moàt da se podelat na tri grupi: prvo, pravila da ne im se na{etuva na drugite (tn. negativni dol`nosti t.e dol`nosti opredeleni ne{ta da ne se pravat), vtoro, pravila na drugite (eventualno pod opredeleni uslovi) da im se pomaga (pozitivna dol`nost), i treto, specifi~no kooperativni pravila osobeno da ne se laè i da ne se kr{at vetuvawata, koi obi~no se opredeluvaat kako negativni dol`nosti. So ogled na toa {to od pridrùvaweto kon tie pravila sekoj moè pove}e da dobie odo{to da zagubi, bi bilo nerazumno da ne im se podloùvame pod pretpostavka deka toa go pravat i drugite i ottamu lesno e da se razbere toa lapidarno podra~je na moralot taka kako vo osnovata da mu se nao|a nekoj impliciten dogovor. Koga se upatuva na toa deka bi bilo nerazumno da ne se prifati takov dogovor za umot se zboruva vo voobi~aena smisla. Na toa, zna~i nema {to da mu se prigovori. Da ne se prifati takov dogovor bi zna~elo pove}e da mu se na{tetuva odo{to da im se koristi na sopstvenite interesi, a toa bi bilo nerzumno. Me|utoa, kako {to natamu pravilno ukaùva Tagendat, Mackie so pravo, kako {to toa vpro~em go pravele i drugi,1196 predupredIbid, str. 53. Ako se isfrli pravdata, kralstvoto ne e ni{to drugo osven razbojni~ka druìna, bidej}i, {to se razbojni~kite druìni, ako ne se mali kralstva. Druìna e grupa lu|e upravuvana od eden voda~ svrzani so zaemen dogovor da go delat plenot spored utvrden zakon. Ako ova zlo se zgolemi so pridoa|aweto na golem broj, taka {to i da zazeme nekoi mesta, pa vostanovi i
1196 1195
628
uva deka toj zbir na pravila e osnova za site koopetracii me|u lu|eto, i deka duri i razbojni~kata banda moè da postoi samo ako vo taa smisla e moralna.1197 I grupata koja ne gi priznava tie dol`nosti kon nadvor sepak mora da gi prifa}a kon vnatre, za{to bez niv ne moè da postoi kooperacija. Sekako, toa predupreduvawe ni ja otkriva i prvata slabost na taa pozicija: dokolku moralot (pravdata, m.z.) se razbere kontraktualisti~ki bi bilo nerazumno koga ne bi se pridrùval samo vo odnos na onie so koi se saka da se kooperira. Ne postoi duri nitu ograni~ena pretenzija na univerzalnost koja ja nao|ame vo tradicionalnite morali. Strukturalnata ograni~enost na kontraktualizmot kako moèn poim na moralot pojasno ja prepoznavame ako go zememe predvid protivargumentot koj protiv toa sfa}awe go upotrebi ve}e Platon vo vtotata kniga na svojata "Dràva": najrazumno bi se odnesuval onoj koj prividno se pridrùva na moralnite pravila (na pravdata, m.z.), no gi kr{i sekade kade {to toa mu koristi i toa moè neotkrieno da go pravi... Seto toa pravi kontraktualizmot da se smeta za quasi-moral, ili poinaku moè da se kaè deka toa e "moral" na onoj koj nema ~uvstvo na moral.1198
svoe sedi{te, osvoi gradovi i podjarmi narodi, toga{ toa i javno si go prisvojuva imeto kralstvo {to mu go dodava na smalenata al~nost, tuku dodadenata nekaznivost. Za ova duhovito, no i vistinito mu odgovoril nekoj zaroben pirat na Aleksandar Veliki. Koga krlot go pra{al ovoj ~ovek {to mislel koga se re{il da napa|a po moriwata, ovoj mu odgovoril drsko: Istoto {to i ti koga go napa|a{ Svetot, no bidej}i jas toa go pravam so mal korab, me narekuvaat razbojnik, a tebe bidej}i istoto go pravi{ so golema flota te narekuvaat car. Avgustin, A. Za dràvata bo`ja, Kultura, Skopje, 1997, str. 190-191. So drugi zboovi duri ni tie {to se hranat so zlostorstvo i so prestap ne bi moèle da ìveeat bez barem mal del na pravednost. Imeno, ako nekoj ukrade ili grabne ne{to od onie so koi zaedno kradel, toj nema pove}e da ostane vo svojata razbojni~ka druìna. I toj {to se vika piratski poglavar ako ne go razdeli plenot podednakvo ili }e bide ubien od sojuznicite ili }e bide napu{ten. Velat deka i me|u aramiite postojat zakoni na koi ovie im se pokoruvaat i gi {titaat. Koga ve}e silata na pravednosta e tolkava {to ja zgolemuva i zajaknuva duri i mo}ta na razbojnicite, moème li da zamislime kolkava }e bide nejzinata sila me|u zakonite i sudovite, kako i vo ustanovite na rapublikata." Ciceron, M. T. Za dol`nostite, Magor, Skopje, 2005, str. 132. 1197 Ottamu, smetam, moè slobodno da se kaè deka - pravda e i ednakvo da se podeli ukradenoto: bez pravda nema uspeh nitu na zlostorni~kite zdruènija. 1198 Tugendhat, E. op. cit. str. 64-67. Protiv konrtaktualizmot (a ne kako {to obi~no se smeta protiv utilitarizmot) moè da se upotrebi primerot so pette lica na koi itno im e potrebna transplantacija i {estiot koj gi ima potrebnite organi Stanuva zbor za nemoralna mnozinska odluka spored koja {estiot treba da se ubie za drugite pet da ostanat vo ìvot. Primerot e zgo-
629
Nitu dràvata, nitu pak pravoto i pravdata ne nastanala preku nekakov op{testven dogovor, pa ottamu ne se potrebni kakvi bilo naklapawa od tipot deka lu|eto go prenele svojot suverenitet vrz nea i vlasta, za od niv da izvle~at pogolema korist. Lu|eto naprosto dopolnietelno ja uvidele korista od dràvanata organizacija koja vo po~etokot im bila nametnata so sila. Tie stanale svesni deka so pot~inuvaweto na nejzinite zakoni e opfaten interesot na sekoj poedinec i deka ottamu toa e i op{toto dobro iako vo po~etokot pravdata od strana na nejziniot "pronao|a~" ne bila nameneta za taa cel. Od sega{na pozicija za nea sekoj poedinec mora da razmisluva kako {to toa go pravi edna privle~na dama. Ako gospod, prirodata, ili koj i da e drug, kako silexija mu ja zabil pravdata, toga{ toa ne zna~i ni{to drugo, tuku deka go siluval. Ednakva situacija e i ako toa mu go storilo op{testvoto spored vakov ili onakov dogovor (pove}emina silexii) zaradi pogolemoto op{to dobro koe i za nego e dobro. Samo ako toj go sakal toj akt (ako go pobaral) ili dopolnitelno go prifatil (ne se opriral), nema siluvawe.1199 Pravdata, }e se soglasite, ne e i ne treba da pretstavuva toa, tuku treba da egzistira kako i slobodnata qubov. Ova me|utoa, vo nikoj slu~aj ne dokaùva deka pravdata proizlegla od nekakva op{ta soglasnost, za{to nitu qubovta, nitu koe i da e drugo moralno ~uvstvo, vrednost (prava, slobodi) ili doblest (hrabrost, humanizam...) go nema svojot kraen izvor vo kakov i da e dogovor, tuku ednakvo kako i pravdata vodi poteklo od interesot, od èlbata za sre}a, od potrebata da se postigne nekoe zadovolstvo ili da se odbegne nekoja bolka, prosledena so naklonetost (simpatija). Poinaku Rouls. Toj i nedna kritika i za teorijata na Habermas spored koja kriterium na vistinata (moralnoto) e kvalifikuvan konsenzus na onie koi argumentiraat. Spored nego, argumentacijata e intrasubjektiven diskurs, a so ogled deka celosen konsenzus ne e moèn tuka vladee mnozinski princip: politi~ki ispravno e ona za {to }e se soglasi mnozinstvoto, a moralno ispravno e ona za {to }e se soglasat site. Toa e logika koja Tagendat ja smeta za drveno èlezo! Vidi: Tugendhat, E. op. cit. str. 147- 148. 1199 Ako uvidime deka moralnata svest e rezultat na edna - se razbira ne nemotivirano - "jas sakam," ako ja nadminuvame pretpostavkata koja ja pravat re~isi site tradicionalni etiki - osobeno Kantovata - deka moralnata svest e ne{to {to prirodata go zabila vo na{ata svest. Taa pretpostavka dovede do toa deka nekako poèluvano se izveduva moralot bilo od ~ovekovata priroda voop{to, bilo od nekoj nejzin aspekt kako {to e umot. Pretstavata za nekoi zabienosti ja smetam za teolo{ki ostatok. Nie vpro~em, sme poslobodni na{ata avtonomija dosegnuva podaleku odo{to se gleda poa|aj}i od takvi pretstavi... Ona {to tuka vo prv red treba da se sogleda e deka nekoe apsolutno "jas moram," koe ne e potpreno so nekoe koe bilo implicitno "jas sakam" logi~ki posmatrano e besmislica. Tugendhat, E. Predavanja o etici, Naklada Jesenski i Turk, Zabreb, 2003, str. 54.
630
govite brojni sledbenici uporno gi uveruvaat ednite deka samo pravdata vo kapitalizmot e moralno dobro (navodno kolku i qubovta i seksot), za{to so op{testven dogovor se soglasile (prifatile) drugite da dobivaat pove}e kako conditio sine qua noni samite da se ofadat. I ako nekoj pra{a, a {to e so startnite pozicii - sleduva odgovorot na Nozik: samite si go baravte. Vinovna e va{ata slobodan volja, va{iot sloboden izbor. So toa {to kupuvavte koli samo od sopstvenikot na "Ford" vie mu ovozmoìvte tokmu toj da se zbogati i da ima popovolna startna pozicija od va{ata. A rektifikacija? E toa ti e, veli Nozik, ispravawe na kriva Drina.1200
Samiot poim rektifikacija koj se upotrebuva vo matematikata, vsu{nost i ne zna~i ni{to drugo, tuku poramnuvawe na kriva linija.
1200
631
632
GlavaV MO@NI KONSTATACII 1. Prethodnite razgleduvawa vo osnova mi posluìja da go identifikuvam potekloto i pojdovnite osnovi za opredeluvawe na poimot na idejata na pravdata. Vo taa smisla gi navedov samo glavnite stojali{ta koi podrobno se razrabotuvaat vo filozofijata na pravoto. Sumarno zemeno, moj stav e deka prvata lekcija koja ja u~at lu|eto e da se vardat od prirodnite nepogodi, od drugite ìvotni i od drugite lu|e, za{to se raboti za so um obdareni su{testva. Takviot ~ove~ki um vodi kon èlbi, èlbite kon nade` i strav za postignuvawe ili za~uvuvawe na negovite interesi,1201 interesite kon opredelena cel (sre}a: postignuvawe na zadovolstvo i izbegnuvawe na bolka), a seto toa kon opredeleno povedenie. I dotuka ìvotnite ne se razlikuvaat mnogu od lu|eto: vpro~em, kaj niv nagonot ja ima istata funkcija kako i ~ovekoviot um. No, razlika sepak postoi. Taa se sostoi vo toa {to edno od svojstvata na umot e da se imaat pove}e interesi. Problem, me|utoa, nastanuva koga se saka edno {to ne moè da se podeli na dve ili koga se saka mnogu, a ne moè da se ima s. Nagonot ne zapa|a vo dilemi i deluva avtomatski, no umot mora da se ma~i. Ottamu, izlezot se bara vo samiot um koj veli - treba da se pravi razlika me|u dobroto i zloto. Vo nea e klu~ot koj treba da go izbalansira umniot interes so umnoto povedenie i da gi iskoreni lo{ite iteresi i lo{oto povedenie. Na toj na~in e re{en prviot problem na ~ovekot, no vedna{ se pojavija dva novi: da se nau~i {to e dobro, a {to lo{o, i otkako toa }e sovlada od site, da se natera sekoj so prikladni sredstva i na prikladen na~in da go pravi samo ona prvoto. Za taa cel na po~etokot narodot si izmislil i si vovel bogovi, bog nad bogovite i/ili samo eden bog.1202 Me|utoa, lo{ite povedenija za ostvaruvawe na dobri ili lo{i interesi ne is~eznale. Ottamu, za da go sopre svoeto lo{o povedenie, so pomo{ na istiot toj um ~ovekot go izmislil pravoto, a za da go sopre lo{oto pravo
ôvekot e sozdaden da odi samo napred: i koga se vra}a toj odi napred - sekoga{ kon svojot interes. 1202 So ogled na toa {to mnogute bogovi gi za~uvale site karakteristiki na ~ovekot i ottamu se karale za svoite interesi {to vodat kon sre}a na lu|eto be{e potreben bog nad bogovite koj treba{e da pretstavuva paradigma za vistinskiot lik na doblesen ~ovek. No, so ogled na toa {to pokraj takviot bog ostanuvaa i onie lo{ite, pretstavata za lo{oto moè{e da se iskoreni samo so voveduvaweto na eden edinstven dobar bog (monoteizam).
1201
633
- pravdata. A otkako go storil toa, razvil brojni koncepti za nivnoto vistinsko ostvaruvawe. Me|u niv pak, kako osnovni moàt da se izvle~at slednive: 10 Egalitaren koncept. Osnovata na konceptot pretstavuvaize-
dna~uvaweto na site lu|e spored svoite biolo{ki, materijalni i duhovni sposobnosti, nivnite potrebi i na~inot na nivnoto zadovoluvawe - op{ta ednakvost na lu|eto vo site pravni odnosi. Pravdata pak, se sfa}a kako zbir na univerzalni i nepromenlivi kategorii, dadeni od gospod ili od prirodata vo prvobitnata sostojba. 20 Polo`ben koncept. Pravdata ne poteknuva od razlikite vo prirodnite sposobnosti, tuku od op{testveniot status od steknata ili
nasledena klasna, stale{ka, rasna, religiozna, nacionalna polova i sli~na pripadnost koja e zasluèna. 30 Liberalen koncept. Osnovata na ovoj koncept, koj pretstavuva moderna varijanta na egalitarniot koncept na teorijata na prirodnoto pravo e minimalnata ednakvost (izedna~uvawe na site kako gra|ani). Pravdata se sfa}a kako ednakva pravna sposobnost preku ednakvo garantirawe na li~nite i politi~kite prava.1203 Pritoa, ednakvosta za poedinecot zna~i: a) ostvaruvawe na celosna individualnata sloboda: sloboda na poedinecot, ograni~ena samo so slobodata na drugite (sekoj moè da izbira kako }e postapuva vo ekonomskata sfera - ekonomska kompetencija) i b) otsustvo na disPravnata dràva mora sekomu da mu obezbedi minimum neophodni dobra za egzistencija (princip na egzistencijalen minimum). Principot na pravednost se pojavuva kaj mnogu op{testveni institucii, kako vo oblasta na ~ovekovite duhovni interesi (sloboda) i kako poredok koj ovozmoùva raspredelba na nedovolniet ekonomski dobra. Vo prvata oblast toj se izrazuva vo normativno garantirawe na slobodite za site lu|e: sekomu mora da mu e dostapna slobodata vo ramkite na ednakvosta na {ansite i slu`bite kako i na istaknatite pozicii vo op{testvoto. Vo ekonoimskata sfera e dopu{teno otstapuvawe od ednakvata podelba (egalitaristi~kiot stav za "ednakvost na stomacite") ako toa e neophodno apsolutnata golemina na podelbata na ekonomskite dobra dolgoro~no da se maksimira za najmalku povlastenite ~lenovi na op{testvot (socijalno hendikipiranite koi go zazemaat najniskoto sklailo vo op{testvenata hierarhija). Ovoj princip na socijalna pravednost koj se sproveduva vo pravnata dràva, bara prezemawe na opredelni normativni zafati koi doveduvaat do poramnomerna podelba. Koga pazarnite mehanizmi na slobodniot natprevar }e dovedat do dolgoro~ni vlo{uvawa na polo`bata na najmalku povlastenite vo op{testvoto, so niv mora da se obezbedi egzistencionalen minimum na dobra potreben za pristoen ìvot. Li~nata sloboda na poedincite treba da se obezbedi od site zagrozuvawa {to moàt da proizlezat od vr{eweto na ekonomskite slobodi, se dodeka postoi vidliva i trajna neednakvost na pozicijata na slobodite. Stojanovi}, D. Pravno-eti~ki principi i pravna dràva, Pravni ìvot, Beograd, 1989/6-7, str. 1088.
1203
634
kriminacija (ednakvost na {ansite). Ednakvosta, pak za dràvata zna~i: a) nametnuvawe preku pravoto na {to i da e {to ja sopira slobodata i b) vozdrùvawe od diskriminacija (odnosno, otvorenost i dostapnost pod isti uslovi na site na sekoja polo`ba vo op{testvoto).1204 40 Utilitaristi~ki koncept. Osnova na ovoj koncept pretstavuva interesot na lu|eto za sebe i za op{etstvoto da ostvarat maksimalna sre}a, blagosostojba (otstranuvawe na bolka i postignuvawe na zadovolstvo). Toa zna~i deka: - lugeto imaat ednakvi mo`nosti za steknuvawe materijalni i duhovni dobra, - postojat individualni prirodni i op{testveni razliki me|u lugeto i vrz osnova na toa razli~ni startni pozicii, - postojat individualni slobodi, - pravednosta ili nepravednosta na neednakviot tretman na razli~nite ne se opravduva so razli~nite individualni svojstva na lu|eto, tuku so razli~nata poleznost na tie svojstva za op{testvoto - dozvoleni i pravedni se razliki vo pravnite polo`bi, funkcii, prava i dol`nosti, raspredelbata na op{etstvenata mo} i bogatstvo, obrazovanieto i sli~no, no samo ako ja zgolemuvaat efikasnosta na sistemot vo smisla na empiriski proverlivata korisnost za celinata na sistemot i za sekoj negov oddelen del (poedinecot). Pritoa, zna~ajno e deka vo sekoj od navedenite koncepti se tvrdi deka samo so podrùvawe na negovite izvorni kriteriumi za pravdata so sozdadeni uslovite za dobliùvawe na pravoto do pravdata. Ako pravniot poredok e inspiriran od doblesta pravda kako {to tie ja sfa}at, postoi pravedeno pravo - pravo usoglaseno so pravdata (vladeewe na pravoto), odnosno, takov praven poredok vo koj pravnite polo`bi, funkcii, prava i dol`nosti, raspredelbata na op{testvenata mo} i bogatstvo, obrazovanieto i sli~no se pravedno raspredeleni. 2. Vo nastojuvawe vo osnovni crti da go sumirame ona {to dosega be{e izneseno ne moème, a da ne konstatirame deka vo preddràOsnovni na~ela na liberalizmot se: 1 0 Neprijatelstvo i somni~avost sprema dràvnata mo}, i naglaska na va`nosta na raznovidni centri na mo}. 20 Oddelenost na dràvata od civilnoto op{testvo kako biten preduslov na demokratskiot poredok. 30 Poèlen oblik na dràva e bezli~na (zakonki ograni~ena) struktura na vlasta. 40 Bitna va`nost na ustavnosta so koja se garantira formalnata ednakvost (pred zakonot) i formalnata sloboda (od samovolie) vo oblik na gra|anski i politi~ki slobodi ili prava bitni za pretstavni~kata demokratija: pred s slobodata na govorot, izrazuvaweto, zdruùvaweto i misleweto, kako i (za liberalnite demokrati) "eden ~ovek - eden glas," strana~ki pluralizam. 50 Za{titen prostor na individualnata avtonomija i inicijativa vgraden vo zakonot. 60 Va`nost na pazarot kako mehanizam za koordinacija na razni dejnosti na proizvoditelite i potro{uva~ite. Held, D. Modeli demokratije, [kolska kniga, Zagreb, 1990, str. 279.
1204
635
vna sostojba pravdata kako odgovor na naru{enata ramnoteà na prvobitnoto op{testvo, naru{enata ramnoteà me|u dobroto i zloto predizvikana od opredeleni nepravdi se ostvaruvale so pomo{ na sopstvenata ili zdruènata sila na soplemenicite. Takvata sila obezbeduvala da se izvr{i odmazda sprema sekoj onoj {to naru{il ~uvstvoto na pravda i delewe na po~esti sprema sekoj onoj spored toa isto ~uvstvo toa go zasluìl. Vo nedostig na takva sila so koja sigurno i sekoga{ }e se vozvrati storenoto zlo so zlo, se barale sporedni sredstva za koi se veruvalo deka vo sebe sodràt dovolna mo} so koja moè da se ostvari istiot efekt. Ottamu, se posegnalo kon kletvata i magijata kako prikladni sredstva za ostavruvawe na ednakvosta na zloto, no i kon blagoslovot kako posredno sredstvo za ostvaruvawe na ednakvosta na dobroto. Na toga{niot ~ovek, me|utoa, ne mu trebalo mnogu vreme da uvidi deka taka izbranite transcedentalni sredstva nikoga{ ne ja ostvaruvale funkcijata {to toj im ja opredelil. Imeno, premnogu ~esto se slu~uvalo gospod da ne gi soslu{a frlenite kletvi, taka {to onoj koj storil mnogu nepravdi i natamu prodolùval da ìvee vo blagosostojba, mir i spokojstvo. Ostanuvalo samo vetuvaweto na gospod deka nepravedniot kaznata sepak }e go snajde, no ne na ovoj, tuku na onoj svet ili barem preku oddevaweto na nekoj blizok od negovite pokolenija do ~etvrtoto koleno. Vo takvi uslovi na obi~niot, makar i malku razumen, ~ovek ne mu ostanuvalo ni{to drugo osven pravdata povtorno da ja zeme vo svoi race. No, ottamu {to vra}aweto kon privatnata odmazda vodelo kon istata anarhija koja re~isi vo ni{to ne se razlikuvala od onaa predizvikana so "gre{kite" na gospod, trebalo da se pronajde novo sredstvo {to ne{tata }e gi dovede vo nekoj red. Takvata sila se pojavila so nastanuvaweto na dràvata. Taa sila se vika pravo. Dràvata i pravoto se pojavile kako novo posredno sredstvo me|u povredeniot i onoj {to povredil, me|u onoj {to pretrpel {teta i onoj {to treba da ja nadomesti so mo}ta na nejziniot prisilen aparat - vlasta. Fakt e me|utoa deka vo svoite po~etni formi dràvata ne moèla da ja obezbedi o~ekuvanata pravda vo odnosite me|u lu|eto. So po~etnite preto~uvawa na izvesni ve}e izgradeni moralni pravila vo pravoto, taa obezbedila odredena sigurnost kako osnova za ostvaruvawe na pravedni odnosi, no ni od daleku takva sigurnost kakva {to e neophodna za postignuvawe i odrùvawe na sre}ata na site. Pritoa, ve}e sozdadenata nedoverba vo gospod, so ni{to ne im davala garanci na podanicite na dràvata deka i suverenot kako delitel na pravdata nema da gi sledi negovite stapki i daka nema da gi pravi site onie otstapki vo korist na nepravdata toga{ koga nemu, bilo poradi pristrasnost ili poradi nekakov negov interes toa }e da mu bide od korist.1205 Brojnite zloupotrebi vo taa nasoka samo gi zacvrstuvale niv1205
"Pravednost! Be{e li toa poim {to e dostoen za oboùvawe? Bo-
636
nite somnevawa, a ottamu i nivniot otpor kon novoto sredstvo za obezbeduvawe na ednakvosta. Nedoverbata se uslo`nuva{e ottamu {to mnogu brzo se pojavi i permanetnata borba me|u crkvata i dràvata za prevlast okolu posredni~kata uloga vo ostvaruvaweto na pravdata. Seto toa predizvika mnogumina i natamu da ja preferiraat privatnata odmazda namesto nesigurnata crkovna i dràvna pravda. Vo takvi uslovi be{e nu`no tragaweto kon iznao|aweto na treto izlezno re{enie koe navistina }e bide vo korist na obi~nite lu|e, takvo re{enie koe }e gi smali posledicite od bespo{tednata kompetija na dràvata i crkvata i koe navistina }e vodi kon pravda za site. Toga{ koga pove}e ne be{e te{ko da se sfati deka borbata me|u crkvata i dràvata ne e borba vo interes na poedinecot, tuku vo nivni sopstveniot interes se rodi idejata za prirodnoto pravo. Nesoborliv fakt e deka onoj koj nema dovolno sila samiot da se bori ili se otkaùva od natamo{nata borba ili za da uspee vo nea ja multiplicira svojata sila preku zdruùvawe so drug. Vo takvi uslovi povikuvaweto na prirodnoto pravo e nova transcedentalna ideja koja na podanicite im be{e neophodna za da se zdruàt vo dokaùvaweto na svojata vistina i pobeda na svojata ideja za toa {to e pravda i kako taa treba da se ostvaruva. Taa ideja se zasnova vrz po~etno koketirawe na poedincite edna{ so crkvata, drugpat so dràvata, a ponekoga{ i so dvete zaedno. Krajnata cel na toa koketirawe ne be{e nitu interesot na crkvata (prikaùvawe deka prirodnoto pravo poteknuva od bo`jata pravda), ni interesot na dràvata (prikaùvawe deka prirodnoto pravo poteknuva od op{testveniot dogovor), tuku isklu~ivo interesot na gra|aninot. Pritoa, mora da se naglasi deka idejata za prirodnoto pravo ne ja zagubi svojata transcedentalnost nitu koga se odlepi od koncetite na nejzinata vrzanost za gospod i suverenot. Imeno, povrzuvaweto na idejata za prirodnoto pravo (pravda) so ~ovekoviot um ni najmalku ne ja pravi racionalna i prifatliva izmislenata ideja deka prirodnoto
èstven poim? Poim od prv red! gospod i prirodata se nepravedni, tie imaat svoi qubimci, tie pravat izbor vo milosta, eden izloùvaat na ve~na opasnost, a na drugiot mu dodeluvaat lesna, banalna sudbina. A ~ovekot so jaka volja? Za nego pravednosta e edna strana, a slabosta {to go paralizira, samo bitno somnevawe - a, od druga strana, fanfara {to go povikuva na nesomneni dela. Zna~i, bidej}i ~ovekot, za da ostane vo domenot na moralot postojano mora da ja korigira "pravednosta" vo ovaa smisla so "pravednosta" vo druga smisla - toga{ {to ostanuva od bezuslovnosta i radikalizmot na ovoj poim? Vpro~em, ~ovek e "praveden," bilo od ednoto bilo od drugo stanovi{te. Ostatokot e liberalizam i denes ni ku~e ne bi zalaàl so nego. Razbirlivo e deka "pravednosta" e prazen zbor na burùazijata, a za da se mine vo akcija bi moralo najprvo da se znae na koja pravednost se misli: na onaa {to sekomu mu go dava negovoto ili na onaa {to na site im dava podednakvo." Man, Tomas. Vol{ebniot rid II, Na{a kniga, Skopje, 1987, str. 410.
637
pravo e ne{to {to ~ovekot go nosi so sebe so svoeto ra|awe. Prirodnoto pravo, i pokraj imeto {to go nosi, ne e ne{to prirodno, tuku samo ve{ta~ka kategorija, emanacija na ~ovekot {to vo opredeleni op{testveni uslovi treba{e da poslu`ni kako prikladno sredstvo za ostvaruvawe na opredeleni interesi. Toga{ koga se pojavi, ednakvo kako i sega, prirodnoto pravo ostana sinonim za pravdata, sinonim za eden regulator na op{testveniot ìvot koja na ~ovekot mu e neophodna za da izleze na kraj so povedenijata koi ja naru{uvaat negovata sre}a. Nakratko, pravdata e ideja {to sekoga{ e naso~ena kon drug i od ~ija primena sekoj i sekoga{ sakal da izvle~e opredelena korist za sebe. Ottamu, ne treba da za~uduva upotrebata na prefiksot pravedno za prinesuvaweto `rtvi na gospod so cel da se opravda preveniraweto na negoviot grev kon ostanatite, za ubivaweto na invalidiziranite lica so cel da se so~uvaat samo zdravite za napornite osvojuva~ki vojni, za ropstvoto koe nosi besplatno iskoristuvawe na tu|iot trud, za primenuvaweto ostri i surovi kazni i za najsitni kra`bi za da zajakne idejata za nepovredivosta na sopstvenosta, za vrednosta na rasata zaradi istrebuvawe na drugite, za pomalite prava na nacionalnostite zaradi so~uvuvaweto na vlasta na mnozinstvoto, za vrednosta na demokatatskata vlast zaradi doa|awe do nafta i za bezbroj drugi primeri od istorijata. Treba li za seto toa da se obvinat utilitaristite. Da potsetam toa se onie misliteli {to otkrija deka i zemjinata topka se vrti okolu svojot interes i vo toj kontest najdoa deka interesot neizbe`no e pomesten i vo poimot na pravdata.1206 Toa otkritie im posluì za prenaso~uvawe na korista od negativna vo pozitivna nasoka vo koja treba da se dviì i ostvaruvaweto na pravdata - vo op{ta korist koja vodi kon sre}a za site. Nivnata ideja ne e deka pravdata treba da ne vodi nazad kon na{ite instinkti, ne kon ne{to za {to se tvrdi deka ni e vrodeno i ottamu kon beda i nesre}a, tuku naprotiv kon blagosostojba i sre}a za site preku pravilno sfa}awe na pravdata kako steknata doblest koja od koja treba da proizlezat i drugi doblesti. Utilitaristite ne zboruvaat za pridrùvawe kon pravdata zaradi samata pravda, tuku zaradi korista {to vodi kon unapreduvaweto na svetot. Ottamu, ne e ~udno {to ovoj koncept im pre~i samo onie koj nudat propast na op{testvoto, pa i na svetot voop{to. Me|u niv e i eden na{ avtor koj izre~no veli: "Potrebata i ~uvstvoto za pravda e osnovna antropolo{ka odlika na ~ovekot, a maksimata Fiat iustitia pereat mundus ("Neka se vr{i pravdata, pa makar propadnal svetot"!), bi trebalo da ostane vo zapisot na nekolkute poraki na ~ovekovata civilizacija za eventuKako {to dvièweto na kamen ne e mo`no bez pri~ina, taka ni dvièweto na voljata ne e mo`no bez interes (Zakonot na celta glasi: nema sakawe, ili {to e isto, nema postapka bez cel). Jering, R. Ciq u pravu, CID, Podgoroca, 1998, str. 17 i 18.
1206
638
alnite idni svetovi, koga ~ove{tvoto navistina bi propadnalo!1207 Toa se avtori koi za opredelena ideja se dràt kako }orav za stap duri i koga pa|aat vo dlabok ambis. Nivnite tvrdewa ne se potpiraat ne silata na faktite, tuku na tu| avtoritet i o~igledno ne se opredeleni od èlbata za dosegnuvawe na nau~nite vistini, tuku od zaludnata nade` deka na toj na~in se gradi i zgolemuva i sopstveniot nau~en avtoritet. A tokmu takvite interesi se plitki, individualisti~ki, nenau~ni, pa ottamu celosno neprifatlivi i èstoko kritikuvani od strana na utilitaristite. Nakratko, osnovniot supstrat na site istraùvawa na prirodnoto pravo se vrti okolu utvrduvaweto na poimite pravda i pravednost. Prirodno pravnoto u~ewe go bara{e op{toto dobro. Na toj na~in se dojde do idejata za op{tata pravda ili pravda za site, koja samo dokolku e pomestena vo pozitivnoto pravo moè da dovede do toa dobro. Ottamu, pravdata stana centralna kategorija za koja se smeta deka moè da se nadmine sudirot na interesite me|u op{toto i poedine~noto, me|u vladetelite i "podanicite" pri ostvaruvaweto na zamisleniot zaedni~ki interes. Za taa cel pravdata najprvo se pobara vo i od gospod. Me|utoa, i samiot nepraveden,1208 toj ne moè{e da im ja dade. Naprotiv, iako semo}en, edinstvenoto {to moè{e da go stori be{e na site lu|e da im podari razli~no ~uvstvoto za pravda.1209 Vo toa o~igleKambovski, V, Kazneno pravo, op{t del, Kultura, 2004, str. 24. Istata ideja moè da se sretne i vo eden negov porane{en trud: "ôvekovata potreba, èd za pravda, e imanentna crta na ~ovekovoto bitie, negova ve~na i nepromenliva antropolo{ka odlika. "Fiat iustitia pereat mundus" - toa e edna od osnovnite civilizaciski poraki, moèbi najdlaboko vtisnata vo kolektivnata ~ovekova memorija." Kambovski, V. Na~eloto na zakonitost: legalitet, legitimitet, pravda, Zbornik, Praven fakuletet, Skopje, 1995, str. 219. 1208 Vo ovaa smisla dovolno e da se potsetime samo na negovata vtora zapoved: "Ne si pravi sebesi reàn lik, nitu kakva i da e slika od ona {to e gore na neboto, ili dolu na Zemjata, ili vo vodite pod zemjata! Nemoj da im se klawa{ nitu da im sluì{! Za{to jas, gospod, bog tvoj, sum bog qubomoren, koj go kaznuvam grevot na tatkovcite do tretoto i do ~etvrtoto koleno na decata na onie {to me mrazat, a im ukaùvam milost na iljadnici {to me qubat i gi dràt moite zapovedi." 1209 Spored Protagora, lu|eto se zdruìle za da se so~uvaat od ìvotnite sozdavaj}i gradovi. No koga se zdruìle po~nale da si nanesuvaat nasilstva, pa nemaj}i politi~ko iskustvo se rasprsnale i propa|ale. Ottamu, Zevs se smiluval i go ispratil Hermes na lu|eto da im vsadi sram i pravda (kako soedinuva~i na prijatelstvoto) za da ima uredbi i vrski me|u gradovite. Pritoa, Zevs mu naredil na Hermes, sramot i pravdata da im gi podeli na site i vo negovo ime da vospostavi zakon koj }e ovozmoì onoj {to ne e sposoben da u~estvuva vo steknuvaweto na sram i pravda da bide sotren kako bolest za gradot. Platon, Dijalozi, Kultura, Skopje, str. 62.
1207
639
dno se rakovodel od nivnite razli~ni interesi. Koga pak lu|eto uvidele deka takvata pravda ne im e mnogu od korist, istata ja pobaraa vo suverenot i potrebata za ostvaruvawe na tie celi so nego da se sklu~i op{testvena spogodba. No, kako i toa mnogu ne im pomogna krajnoto sredstvo be{e baraweto na pravdata vo ~ovekovata priroda, vo prirodata na ne{tata i vo ~ovekoviot um. Pritoa, ~ovekoviot um, iako i toj neednakov kaj site, ja ima{e taa prednost {to e posiguren od ~uvstvata. Toj um dobro procenil deka op{toto dobro na ~ovekot e negovata sre}a koja polesno moè da se ostvari vo zaednica, odo{to koga sekoj poedine~no gi vloùva svoite skromni usilbi vo taa nasoka. Ottamu, i umnite utilitaristi ~uvstvitelnata pravda ja zamenija so umnata pravda, pravda koja podednakvo e vo interes na site. Me|utoa spored utilitarizmot pravdata se sostoi vo postignuvawe na op{toto dobro, na op{tiot interes, a zakonite se tolku pravedni kolku {to pridonesuvaat kon zaedni~kiot interes. Celta na taa pravda e da gi uveri onie koi uporno se sprotivstavuvaat pobliskiot i pobrziot isklu~ivo poedine~en, da go zamenat so podale~niot i posporiot ednovremeno zaedni~ki i poedine~en interes.1210 Toa e su{tinata i cel na pravdata preto~ena vo pravoto kade {to moè da stekne realna sila za svoeto oìvotvoruvawe. "Pozitivnoto pravo e politi~ka volja, prirodnoto pravo e razum i vo toa e su{tinata na prirodnoto pravo i negovoto razlikuvawe od pozitivnoto kako postoe~ko pravo."1211 Nadminuvaweto pak, na sudirot na politi~kata volja i razumot, usoglasuvaweto na pozitivnoto so prirodnoto pravo (pravdata), na legalitetot so legitimitetot e izvonredno te{ka zada~a za koja o~igledno, ako ni{to drugo, treba da pomine dolgo vreme.1212 Me|utoa jas barem sakam da veruvam
Vpro~em, odamna e zabeleàno: "Da se ìvee vo doblest i bez poroci i samo vo korist na op{testvoto, mo`no e edinstveno samo vo celosna sloboda na takva zaednica kakva {to e ko{nica (p~eli) ili mravjalnik." Volter, Za doblesta i porokot, Glava IX. 1211 Sadikovi}, ], op. cit. str. 32. 1212 Spored privrzanicite na prirodnoto pravo, umot e zna~i osobina sposobna da n zapoznae ne samo so ona {to e objektivno vistinito ili la`no, tuku, isto taka, i so ona {to e pravedno i nepravedno. Dali e toa navistina slu~aj? Postojat li normi na povedenie koi se pravedni zatoa {to se soglasni so umot? Edna druga dvestegodi{na tradicija koja odi od Hjum do Kelzen mu se sprotivstavuva na idejata na prakti~niot um. Ne mu e protivno na umot, veli Hjum, koga }e se odlu~i pobrgu da se razori celiot svet odo{to da se izgrebe svojot prst. Ne mu e protivno na umot koga }e izberam celosno sebesi da se uni{tam za da spre~am i najmala nevolja na nekoj Indijanec ili za mene celosno nepoznata li~nost. Moralniot ìvot ne moè da se objasni so umot. Strastite, emociite, moralnoto ~uvstvo se toa {to moè da go motivira na{eto dejstvuvawe. Taa go odre~uva postoeweto na prirodnoto pravo dostapno na site so posredstvo na samiot um, koe }e ni pruì pravedni normi na povede1210
640
vo kaànoto deka "pravdata e spora no dosti`na," i pokraj toa {to ponekoga{ "zadocneta pravda e nepravda."1213 Dosega navedov deka u~ewata za prirodnoto pravo, {to }e re~e za pravdata, ne be{e zagubeno, tuku samo del od toa nu`no vreme. Ottamu, samo donekade e vo pravo Straus koga veli: "Da ne se priznae prirodnoto pravo, e isto kako i da se kaè deka celokupnoto pravo e pozitivno pravo, {to bi zna~elo deka pravo e samo ona {to zakonodavecot i sudovite na razni zemji }e go proglasat za pravo."1214 So ovaa konstatacija re~isi vo celost se soglasuvam, no so edna ne taka mala zabele{ka: ona {to treba da se priznae ne e prirodnoto pravo, tuku ottamu, prvi~nata, makar i vo rudimentirana forma izvedenata ideja za pravdata. Prirodnoto pravo ne e ni{to drugo, tuku samo izmislica za da se dojde do poimot na pravdata. Ottamu, osnovata na pravoto ne e prirodnoto pravo. Apsurdno e takva fikcija da mu se nakalemi na prvobitniot ~ovek. Za toa dovolno uverlivo zboruva Jering. Spored nego, site pravila, postavki i pravni ustanovi bez isklu~ok za svoeto poteklo treba da mu se zablagodarat na prakti~nite motivi, deka se
nie za upravuvawe so voljata. Me|utoa, vo {to se sostoi taa racionalnost i vo koja mera praviloto na umot navistina e sposobno da go vodi na{eto dejstvuvawe? Nikoga{ ne moè{e da se najde kriterium za pravdata koj bi uspeal da ja dobie soglasnosta ako ne na site, barem na site onie ~ija{to moralnost i inteligencija se ceni. Sekoj e uveren deka pravdata }e triumfira so pobeda na negovata sopstvena rabota... Sprotivnite tabori nemaat isto sfa}awe za pravdata... Ne moè da se odre~e faktot deka pravdata zema razli~ni izgledi, sekoga{ prilagodeni na tezite na postojnite protivnici... Nakratko, sekoj ja pravda za svoja smetka, pravdata koja e vo negova polza. Ottamu, Perelman so pravo zaklu~uva deka poradi brojnite nesoglasuvawa koi se odnesuvaat na ovoj poim i negovata primena, treba da ne napravat pretpazlivi vo taa oblast. Lajbnic, veli natamu Perelman, to~no utvrduva deka praviloto na umot od nas bara da go usloglasime dobroto koe sakame da mu go pribavime na site so potrebite i zaslugite na sekoj poedinec. No, zarem nema drug kriterium osven zaslugatite i potrebite? Zarem naj~esta definicvija na pravdata ne e cuique suum, sekomu ona {to mu pripa|a, so ogled na toa {to pravata i obvrskite na site se opredeleni so zakon? Se smeta za pravedno na lu|eto da im se dade to~no ona {to zakonot im go dodeluva. Zarem ponekoga{ ne e pravedno istite da se tretiraat na ist na~in? Ili pak, postapkata ponekoga{ da se usoglasi so nivnite dela ili nivnata op{testvena polo`ba? Nitu edno od ovie gledi{ta ne e celosno zanemarlivo, me|utoa vo tie praktiata ~esto doveduvaat do razli~ni, duri i do nespoivi zaklu~oci. Pelerman, H. op. cit. str. 4, 5 i 14-16 i 185. 1213 Ili kako {to toa go veli [ek: Pravdata sekoga{ mora da se dostigne sega i ovde: nejzinoto odloùvawe za utre ili zadutre pove}e ne se smeta za razumno. [ek, H. Zavist, jedna teorija dru{tva, Algoritam, Beograd, 2008, st. 290. 1214 Strauss, L. op. cit. str. 10.
641
samo rezultati na istoriskoto isustvo, i deka nitu edno edinstveno me|u niv na ~ovekot ne mu go proi{alo negovoto vrodeno i pravno ~uvstvo, duri ni najednostavnite pravni vistini koi prividno se razbiraat sami po sebe. Deka ne smee da se ubiva, da se vr{i grabe`, da se krade, toa ~ovekot moral da go nau~i samo preku iskustvoto, samo toa iskustvo moralo da go pou~i deka pri zaedni~kiot ìvot ne moè da opstane: vo pravoto kako i vo s drugo ~ove{tvoto mora{e da se opameti duri otkako gi izgorelo prstite. Vo pogled na pravoto, prirodata na ~ovekot vo ìvotniot pat ne mu dala nikakva druga oprema, osven onaa koja i za site drugi granki na prakti~noto znaewe, i kako {to ne go nau~ila da pravi konduri i obleka, da gradi ku}i i brodovi, taka ne mu dala nitu upatstvo da vospostavi pravni ustanovi koi mu se potrebni. Nakratko, pravoto e istoriski proizvod ne pomalku od zanetite, brodogradbata, tehnikata. Kako {to prirodata ne mu ostavi na Adama vo du{ata pretstava za lonecot za varawe, za brodot ili za nekoja parna ma{ina, pa toj, kako {to toa bi trebalo da bide slu~aj so pravnite idei so tekot na vremeto ottamu bez napor gi vadi, taka ne mu dala nitu pretstava za sopstvenosta, za brakot, za zadolìtelnata sila na dogovorite, za dràvata. A ona {to vaì i za pravoto, pravnite ustanovi i pravnite vistini, celosno vaì i za moralnite na~ela i za obi~aite, nakratko za celokupniot moralen svet.1215 Ottamu, samo pravdata, kako, preku iskustvoto steknata doblest moè da bide vo nu`na korelacija so pravoto. Pritoa, potrebno e da se potsetime deka pravoto e normativna stvarnost koja se stremi da bide vo soglasnost so pravdata. Taa vistina ja zagatna Ciceron so maksimata: "Ratio in iure aequitas inregra" (Smislata na pravoto e celosna pravednost), a ja dovr{i Radbruh so tvrdeweto deka pravoto e primena na idejata na pravdata, ona {to te`nee da stane pravda, pravo e volja za pravda ili obid da se ostvari pravdata, koja pak, od svoja strana pretstavuva vrednosna kategorija. Pravdata pretstavuva vrednost koja sluì kako kraen kriterium za vrednuvawe na povedenieto opredeleno so pravoto kako pravedno (dobro - ispravno) ili kako nepravedno (lo{o neispravno). Ovoj kriterium se izvlekuva od pravdata kako sposobnost, kako "karakteristi~na doblest na umniot ~ovek"1216 {to vodi kon op{ta korist.
Jering, F. R. Ciq u pravu, CID Podgorica, 1998, str. 307. I natamu, S u{te zad nas ne e daleku vremeto koga medicinata i prirodnite nauki vo razli~nite procesi na raspa|awe na organskoto telo: gnoeweto, skapuvaweto, previraweto, fa}aweto na trule`, odumiraweto itn. gledala procesi koi doa|aat odvnatre (spontano). Vo me|uvreme naukata so pomo{ na mikroskopot dokaà deka site tie procesi se predizvikani od nadvor so vnesuvawe vo organizmot na gabi~ki i spori koi lebdat vo vozduhot i koi goloto oko ne moè da gi zabeleì." 1216 Perelman, H, op. cit. str. 15.
1215
642
Sposobnosta za pravda pak, zna~i ume{nost umno da se odredi sodrìnata na pravdata i toa sekoga{ vo zavisnost od predmetot na nejzinoto ocenuvawe - ~ovekovoto grupno ili individualno povedenie vo interakcija so drug, drugite ili site. Od taa ocena zavisi dali odredeno povedenie na prvoto op{to ramni{te na proverka }e bide kvalifikuvano kako postoewe na pravda - pravedno (kako ne{to {to vodi kon op{to dobro, op{ta korist), ili obratno, kako nepostoewe na pravda - nepravedno (kako ne{to {to vodi kon op{ta {teta). Kako {to vedna{ moè da se zabeleì, op{tiot interes na ova prvo ramni{te se javuva kako glaven kriterium za afirmativnata ocena, odnosno kako potvrda na povedenieto koe moè da se nare~e pravda. So drugi zborovi na ova ramni{te samo ne{to {to e vo op{tiot interes moè da go nosi imeto pravda. A taa sposobnost se pretpostavuva deka ja ima zakonodavecot i ottamu mu e dadeno ovlastuvawe da go prifati op{tiot interes kako op{ta volja kako glavna cel na pravdata i da go pomesti vo pravoto. Vo taa smisla se veli deka zakonot treba da bide izraz na op{tata volja, i samo vo nejzino ime toj go ima ovlastuvaweto da gi ograni~uva individualnata slobodi i prava. Pravdata od pravoto bara da gi usoglasi pravata i slobodite, koi saka da im gi pribavi na site, so potrebite i zaslugite na sekoj poedinec. 3. Na krajot od s ostanuva faktot deka pravdata kako ideja vodilka ni denes ne se napu{ta. Naprotiv. Vo funkcija na nejzinoto zajaknuvawe se formitraat posebni dvièwa kako {to e na primer Kopaoni~kata {kola vo Srbija. Vo deklaracijata na ovaa {kola bukvalno stoi: "Koga pravoto }e se sfati i ostvari vo sklop na pravdata, koga op{tata konstitucija na edna zaednica se prifati kako"stoèrna doblest," toga{ pravoto na taa zaednica stanuva le|itimno vo svojot izvor i legalno vo svojata primena. Toga{ pravoto se pomalku stanuva nasilstvo, a se pove}e podra~je na samosvesna sloboda. Toa se prostori na vladeeweto na pravoto kako kulturen akt. Legitimnoto pravo treba da ostvaruva ednakvost na odnosite spored eti~kiot princip na ednakvo postapuvawe so ednakvite ne{ta (iustitia commutativa), me|utoa toa postapuvawe se ostvaruva taka {to ovaa aritmeti~ka proporcija ja podrazbira i svojata korektura na geometriskata proporcija vo vid na distributivnata pravda. Vo postapkata na primenata na pravoto, ovoj korektiven i komplementaren akt gi zema predvid prirodata i osobenosta na li~nosta, ja uvaùva nejzinata vrednost ili zasluga, gi prifa}a nejzinite relativni svojstva i na toj na~in postignuva izedna~uvawe (iustitia distributiva). Dvete proporcii ja so~inuvaat celinata na pravdata. Ednata e formalna, no istovremeno i apsolutna vo odrùvaweto na principot na identitetot i celosnata ednakvost na odnosite (ius strictum) i kako takva taa e stati~ki del na poimot na pravdata. Vtorata, distributivna ne e apsolutna vo heteronomniot sistem na pozitivnoto pravo, za{to go manifestira principot na uvaùvawe na individualnoto svojs643
tvo posmatrano so optikata na konkretnata op{testvena ocena (ius aequum) i kako takva taa pretstavuva promenliv del na poimot na op{tata pravda. Na patot na ovie dve proporcii na pravdata se nao|a celiot pravni~ki svet so svoite so vekovi izgraduvani kategorii na objektivnoto i subjektivnoto pravo. Prostorno vremenskata ograni~enost na edna norma, kako i nejzinata apstraktnost vo smisla na op{tosta na primenata na neodreden broj slu~ai, naloùvaat komutativnata pravda kako kruta i beskompromisna aritmeti~ka proporcija da ne moè sekoga{ da se primeni ednakvo na ednakvi slu~ai, za{to prethodno treba da se ceni koi ne{ta se ednakvi, odnosno vo koja mera tie se neednakvi. Primenata na na~elata na komutativnata pravda predizvikuva potreba od prethodna selekcija i kvalifikacija na sekoj poedine~en slu~aj so metodot na komparacija i konstatacija na ednakvosta, odnosno neednakvosta, Pritoa, idealnite i minuciozni podudirawa na dva slu~ai, kako dva identiteti ne se ~esti. I pokraj mo`nata gruba ednakvost na dva slu~ai ~esto }e ima i takvi "sporedni" neednakvosti vo koi, isto taka, pravno mora da mu se dade i soodvetna teìna. Za da se primeni matemati~kiot princip na ednakvo postapuvawe so ednakvite ne{ta mora da se povika na pomo{ distributivnata pravda i nejzinoto na~elo na uvaùvawe na individualnite svojstva, i taka so zaedni~ki ~ekor da se dojde do ednakvost na odnosite vo smisla na proporcija kako znak na postignatata pravi~nost. Zna~i, se raboti za celina na edna kartegorija vo koja se prepoznavaat nejzinite stati~ni i dinami~ki sostavni delovi. Komutativnata pravda e formalna, no istovremeno i apsolutna, za{to e izraz na "èleznata" cvrstina na principot na identtitetot i kako takva go pretstavuva stati~kiot del vo poimot na op{ata pravda kako celosna doblest i celosna ednakvost na odnosite. Naprotiv, distributivnata prava vo sistemot na pozitivnoto pravo ne e apsolutna, za{to pretstavuva princip na uvaùvawe na individualitetot posmatran so optikata na konkretnata op{testvena ocena.1217
Perovi}, S.Deklaracija kopaoni~ke {kole prirodnog prava, Pravni ìvot, 2002/9, Beograd. str. LXX-LXXI.
1217
644
VTOR DEL PRAVDA I PRAVEDNOST
645
646
NEKOLKU ÊKORI DO PRAVDATA I POIM NA PRAVDA- PRV ÊKOR 1. So izloùvawe na sfa}awata za pravdata i pravednosta koi dosega samo gi zagatnav moè da se odi vo beskone~nost, za{to za nea postojat tolku definicii kolku {to ima i avtori {to makar malku se zanimavale so ovoj problem. So nuèn respekt kon nivnite stavovi, za mene sepak e najbitno da se izvle~at samo onie elementi {to najdobro ja odrazuvaat su{tinata na pravdata. Zatoa istaknuvam deka pravdata e vrednosna kategorija, ideal kon koj se stremi pozitivnoto pravo voop{to. Pravdata me|utoa, ne e prazna kategorija nitu pak nekoja vrednost sama po sebe i za sebe, tuku kako {to pravilno zabeleùva Radbruh "polarna vrednost na koja i e potreben otpor za su{tinsko ostvaruvawe."1218 Ottamu, proizleguva deka nejziniot prv element e soznanieto deka postoi odreden poedinec {to go prekr{il praviloto na postapuvawe koe vo odnosite me|u lu|eto moralno i pravno nalaga da ne mu se nanesuva zlo na drug, da postoi lice koe, na primer, izvr{ilo krivi~no delo. Vo vtoriot element na pravdata e manifestirana èlbata za odmazda, èlbata za sankcionirawe na prekr{itelot na toa pravilo. Ovde me|utoa, ne se raboti za odmazda sfatena kako primitivna èd za vra}awe so zlo na nanesenoto zlo, tuku za odmazda sfatena kako sociopsiholo{ka i eti~ka kategorija, kako fenomen koj proizleguva od: a) ~ovekoviot impuls za samoodbrana, b) negoviot impuls za odbrana na drugite i v) postignuvawe na opredelena satisfakcija.1219
Radbruh, G. Filozofija prava, Nolit, Beograd, 1980,str. 128. Vo ovaa smisla. Vo ovaa smisla e i stavot Lao Ce, spored koj za da se iskaè vo svojot poln sjaj pravdata mora da procveta vrz podlogata na sopstvenata sprotivnost. Nejzinata vrednost se otkriva duri toga{ koga ima izrazena nepravda. 1219 Celta na krivi~nite sankcii ne e da ja za{titat pravdata kako samovrednost, kako ideja sui generis, ili barem ne samo toa, tuku sodrìnata {to e vnesena vo taa vrednost. Toa zna~i: a) da se obezbedi individualnata egzistencija i sre}a kako i toa da se prevenira revan{ot, b) da se eliminira nesigurnosta na site gra|ani, i v) na `rtvata da se obezbedi satisfakcija i toa bilo so posredstvo na psiholo{kiot efekt {to subjektivno se doìvuva kako zadovoluvawe na pravdata, bilo so materijalna nadomest na pretrpenata {teta. Na ovie konstatacii sekoj, koj barem malku ja poznava su{tinata na utilitarizmot (relativnite teorii) i retributivizmot (apsolutnite teorii) vo krivi~noto pravo, moè vedna{ da ni zabeleì deka contradictio in adjecto e
1218
647
Ovie okolnosti {to prv genijano gi voo~ili i na opredelen na~in gi formuliral Xon Stjuart Mil se od osobena va`nost. "Poimot na pravednosta, veli Mil, pretpostavuva dve ne{ta: edno pravilo na postapuvawe i edno ~uvstvo so koe toa pravilo se sankcionira. Prvoto mora da pretpostavuva deka mu pripa|a na site lu|e i da e naso~eno kon nivno dobro. Vtoroto (~uvstvoto) pak pretstavuva èlba site onie koi toa pravilo go kr{at da iskusat kazna. So toa, tuka e opfatena i mislata za nekoja opredelena li~nost koja trpi poradi toa kr{ewe, lice ~ii prava (da go upotrebam izrazot {to e prikladen za ovoj slu~aj) so niv se povredeni. Mi se ~ini deka ~uvstvoto na pravednost pretstavuva animalna èlba da se suzbie ili odmazdi {tetata ili povredata nanesena na nekogo ili na onie so koi toj so~uvstvuva, èlba koja e taka pro{irena, {to blagodarenie na ~ove~kata sposobnost da gi pro{iri svoite so~uvstva i blagodarenie na ~ovekovoto sfa}awe na razborit ~ove~ki interes, da gi opfa}a site lu|e. Od ovie posledni elementi toa so~uvstvo ja dobiva svojata moralnost, a od prvite svojata osobena vpe~atlivost i sila na samopotvrduvawe."1220 So pomo{ na ovie
nastojuvaweto so pomo{ na utilitarizmot da se objasnuva i opravduva primenata na represijata (sankciite). Svesni za taa opasnost ostanuvam pri tvrdeweto deka ovde nema ni{to protivre~no, odnosno deka sekoga{ moè da se zboruva samo za prividna kontradiktornost na celite na sankciite i toa samo toga{ koga nekoj e do kraj isklu~iv vo svoite pozicii. Realniot ìvot pokaùva deka interesot ili korista se zaloèni i vo dvete sprotivstaveni teorii, za{to od sekoga{ bile i }e bidat vo prirodata na ~ovekovoto su{testvo glavna oska "okolu koja se vrti duri i zemjinata topka." Ottamu, tvrdeweto deka i pravdata e utilitaristi~ka kategorija. Toa {to pravdata ja po~ituva sekoj pa duri i onoj {to e osuden za izvr{ena nepravda (krivi~no delo) doa|a ottamu {to taa e od interes na negovata sopstvena sigurnost. Sekoj razumen pa makar se vikal Kant ili Hegel, mora da se soglasi so vistinata deka pravdata e vtemelena vo interesot (korista), ako ne od drugo barem zaradi faktot deka ni taa kako edna od vrvnite vrednosti na ~ovekot ne bi postoela vo uslovi {to ja ~inat beskorisna. Toa svojstvo na pravdata e tokmu ona {to go pomiruva duri i najekstremniot antagonizam me|u utilitarizmot i retributivizmot i ottamu pretstavuva zna~ajna okolnost {to ne gi obezvreduva usilbite na me{ovitite teorii za celite na sankciite. Naprotiv, taa im dava sila, koja {to vpro~em, i gi zacvrsti kako najprifatliv koncept vo sovremenoto krivi~no pravo i penologijata. 1220 Mil, D`. S. op. cit, str. 58. "ûvstvoto na pravednost se sostoi od dva su{tisnki elementi: 10 od èlba za kaznuvawe na nekoja li~nost koja storila {teta i, 20 soznanie ili veruvawe deka postoi nekoj opredelen poedinec na koj mu e storena {tetata. Pritoa, èlbata za kaznuvawe na edna li~nost koja na nekoj poedinec mu napravila {teta e edeno samoniknato gran~e od dve ~uvstva koi se prirodni vo najvisok stepen i koi ili pretstavuvaat instinkti ili vo mnogu im se sli~ni, a toa se: impulsot za samoodbrana i ~uvstvoto na
648
elementi se ovozmoùva nadminuvawe na idealisti~kite i metafizi~kite sfa}awa spored koi odmazdata zaloèna vo sankcijata e bo`ja kategorija, kategori~ko barawe za postignuvawe na apsolutnata pravda (Kant), ili logi~ko dijalekti~ka nu`nost (Hegel), tuku ~ove~ka tvorba opredelena od edno vnatre{no ~uvstvo i potrebata da se ostvari opredelena li~na ili op{testvena korist. So drugi zborovi, vakvoto poimawe na pravdata vo koe nejziniot vtor element e sociopsiholo{ki i eti~ki opredelen, go ovozmoùva nejzinoto prifa}awe kako vrednost {to ne proizleguva od nekakvi transcedentni sferi, nitu od
simpatija. Prirodno na sekoja {teta {to ni e storena ili koja nekoj se obidel da ni ja stori na nas samite ili na onie so koi so~uvstvuvame ja zemame za zlo, ja suzbivame i za neja da se odmazduvame. Bilo da pretstavuva nekoj instinkt ili proizvod na inteligencija, taa kako {to znaeme e zaedni~ka na site ìvotni, za{to sekoe ìvotno se trudi da gi povredi onie koi go povredile nejzinite mladi, ili onie za koi mili deka imaat takva namera. ôvekovoto su{testvo se razlikuva vo toj pogled od drugite ìvotni edinstveno vo slednite dve podrobnosti. Prvo, vo toa {to tie se sposobni da so~uvstvuvaat i toa ne samo so svoeto potomstvo, ili kako nekoi od primitivnite ìvotni, so nekoe superiorno ìvotnio koe im e nakloneto, tuku so site ~ove~ki su{testva, pa duri i so site su{testva koi ~uvstvuvaat. Vtoro, Ottamu, {to tie imaat porazviena inteligencija od {to proizleguva pogolemiot dostrel na site nivni ~uvstva bilo da se raboti za ~uvstvata kon sebesi ili simpateti~kite ~uvstva. Blagodarenie na svojata povisoka inteligencija, duri i nezavisno od toa {to negovaat simpatija e od povisok red, edno ~ove~ko su{testvo e sposobno da uvidi deka postoi zaednica na interesi me|u nego i zaedni~koto op{testvo ~ii e toj eden del, taka {to sekoja postapka koja ja zagrozuva bezbednosta na op{testvoto voop{to, isto taka, go zagrozuva i nego li~no i go predizvikuva negoviot instinkt (ako toa e instinkt) na samoodbrana. Toga{ nadmo}ta na inteligencijata pripoena kon mo}ta na so~uvstvo so ~ovekovite su{testva voop{to go osposobuva da se pridruì kon zaedni~kata ideja na svoeto pleme, na svojata zemja i ~ove{tvoto i toa taka {to sekoe dejstvie {to e {tetno za niv go predizvikuva negoviot instinkt na so~uvstvo i go pottikne na otpor. Na toj na~in ~uvstvoto na pravednost vo ovoj svoj element koj se sostoi od èlba za kaznuvawe, po moe mislewe, pretstavuva edno prirodno ~uvstvo na osveta ili odmazda koe blagodarenie na intelektot i so~uvstvoto moè da se primeni na onie povredi koi ni se zadavaat so posredstvo na op{testvoto voop{to ili vo zaednica so nego. Toa ~uvstvo nema ni{to moralno vo sebe: ona {to e moralno se sostoi vo negovoto isklu~uivo pot~inuvawe na socijalnite so~uvstva, vo slu{awe i pot~inuvawe na nivniot povik. Za{to, prirodnoto ~uvstvo kaj nas se stremi da predizvika omraza bez ogled na seto ona {to nekoj go pravi, a {to ni e neprijatno. Me|utoa, koga blagodarenie na socijalnite ~uvstvo stanalo moralno, toga{ toa dejstvuva edinstveno vo nasoki koi se vo soglasnost so op{toto dobro. Ibid, str. 56-57.
649
prirodnoto pravo (prirodna sostojba - prirodno pravo - pravda), tuku od èlbata da se postigne pozitivno pravo {to }e im odgovara na site. Pravdata ima svoe individualno, grupno i op{testveno zna~ewe {to e determinirano so na~inot na ìvot na lu|eto. Ottamu e prifatliva konstatacijata deka "poedinecot, grupata ili celoto op{testvo mora da imaat koncepcija za toa {to e pravda, potoa kriterium za pravednoto {to proizleguva od taa koncepcija i najposle, uverenost vo opravdanosta na toj kriterium vo odnos na nekoi drugi mo`ni kriteriumi na pravednost."1221 Od iznesenoto proizleguva deka celta na krivi~nite sankcii ne e da se zadovoli pravdata kako samocel (pravda zaradi pravda) tuku ostvaruvaweto na ~ovekovata egzistencija i sre}a, kolektivnata bezbednost, psiholo{ko zadovoluvawe na `rtvata, nadomest na pretrpenata {teta i prevencija na revan{ot. Najdobro sredstvo za toa e vospostavuvawe na takvo pravo {to rakovodej}i se so principite na zakonitost, legitimitet1222 i pravednost }e se dobliì do idealot na pravdata. Toa me|utoa, ni oddaleku ne zna~i deka vo ovaa nasoka nemaat zna~ewe i na~elata na individualizacijata i humanost koi od svoja strana vodat kon najdobro ostvaruvawe na prevencijata. Ednakvoto pridrùvawe kon site ovie principi e sepak glavniot pat {to vodi kon postignuvawe na site celi na krivi~nite sankcii.
Vuja~i}, V. op. cit. str. 45. Legimitetot obi~no se definira kako sogasnost na mnozinstvoto so postojnito praven poredok. Legitimitetot me|utoa ne e formalna (ne e legitimno se {to e formalno), tuku vrednosna, aksiolo{ka kategorija, koja ne moè da se svede na op{ta soglasnost so zakonite, za{to takvata soglasnost moè da bide iznudena ili nametnata so masovna manipulacija na lu|eto. Su{tinskite upori{ta na legitimitetot se individualnite slobodi i prava, pravoto na sopstvenost i moralitetot (~ija sredi{na ideja e idejata na pravdata) i obi~ajnosta na civilnoto op{testvo kako kontrapunkt na politi~kata dràva. Legitimimno e ona {to se zasnova vrz vrednost i {to javnoto mislewe go priznava kako takvo. Toa e idejata za vnatre{en legitimitet, koja ja pretvora vlasta na prisilbata vo vlast na pravoto. Samo pod tie uslovi legitimnoto stanuva ekvivalent na legalnoto. Kambovski, V. Na~eloto na zakonitost: legalitet, legitimitet, pravda, Zbornik, Praven fakuletet, Skopje, 1995, str. 208
1222
1221
650
SU[TINA NA PRAVDATA
OSNOVI OD KOI SE OPRAVDUVA KAZNATA KAKO ELEMENT NA PRAVDATA
CEL NA PRAVDATA
OSNOVI PORADI KOI SE PRIMENUVA KAZNATA KAKO ELEMENT NA PRAVDATA-
pra{awe: zo{to vra}aweto na zlo so zlo (zloto sodràno vo kaznata) e opradano? odgovor: zloto sodràno vo kaznata e opravdano za{to... ... e zasluèno: kaznata e opravdana ako e odmazda (se trgnuva od su{tinata na kaznata)
pra{awe: zo{to vra}aweto na zlo so zlo (zloto sodràno vo kaznata) se primenuva? odgovor: zloto sodràno vo kaznata se primenuva za{to... ... go zadovoluva ~uvstvoto deka odgovara na teìnata na deloto i vinata na storitelot - kaznata e pravedna za{to e zasluèna (pravda zaradi pravda) ... go zadovoluva ~uvstvoto deka predizvikuva korisni efekti kaznata e pravedna za{to e korisna
RETRIBUTIVISTI^KA TEORIJA
dobri posledici: kaznata e opravdana za{to ima dobri posledici (se trgnuva od celite na kaznata)
UTILITITARISTI^KA TEORIJA
...ima
... e zasluèno i ima dobri posledici kaznata e opravdana za{to e ~ove~ka tvorba opredelena od edno vnatre{no ~uvstvo i potrebata da se ostvari opredelena li~na ili op{testvena korist.
... go zadovoluva ~uvstvoto deka odgovara na teìnata na deloto i vinata na storitelot, i go zadovoluva ~uvstvoto deka predizvikuva korisni efekti kaznata e pravedna: taa ima smisla, cel vo primenata, za{to e zasluèna - pravedna (pravda zaradi pravda), no i za{to e korisna
ME[OVITA TEORIJA
Ovde sme dol`ni da go pojasnime i toa deka koncipiranite celi na propi{uvaweto, izreknuvaweto i izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii go oblikuvaat sistemot na represivno reagirawe, odnosno kaznenata politika na dràvata. Ottamu, me|utoa, ne smee da se izvle~e zaklu~ok deka sekoja od tie celi zemena poedine~no nao|a svoja konkretna potvrda i realizacija kaj site vidovi na sankcii. Navedenite celi pretstavuvaat samo op{ta ramka od koja ne smee da se izleze. Taa ramka sodrì dovolno elemti {to vo zavisnost od vidot na sankcijata moàt da bidat celosno opfateni no, i zna~itelno reducirani vo onaa mera {to ja naloùva prirodata i namenata na izbranata sankcija. 651
Pritoa, nikoga{ ne smee da se zaboravi deka su{tinata na pravdata sekoga{ e popravawe na nepravdata i se sostoi ili vo kazna ili vo nagrada.
SU[TINA NA PRAVDATA ili, vospostavuvawe ramnoteà me|u zlo so zlo i dobro so dobro Koga taa ramnoteà pretstavuva... ...vra}awe na zlo so zlo, ...vra}awe na dobro so dobro, pravdata e pravdata e
KAZNA (ODMAZDA) - REVAN[ NAGRADA - REVAN[
Vakvata opredelba na pravdata ne vaì samo za krivi~noto pravo, tuku i za site pravni odnosi me|u lugeto {to vo op{ti akti se definirani kako zabrani na opredeleno odnesuvawe ili kako ograni~uvawe na opredeleni prava, a ~ie prekr{uvawe vodi kon opredeleni sankcii. Ova e opredelba na funkcijata na pravdata pri otstranuvaweto na negativni ~ovekovi povedenija, povedenija koi se protiv unapreduvaweto na op{testvenite vrednosti izrazeni vo pravoto i se naso~eni kon ostvaruvawe na opredelena protivpravana i nezasluèna korist: pradvata kako vra}awe so zlo za storeno zlo, pravdata kako odmazda. Pravdata, me|utoa ima i druga, afirmativna strana: funkcija na ostvaruvawe na pozitivni povedenija, postignuvawe odredena korist za op{testvoto preku ostvaruvawe na ednakvite ~ovekovi {ansi koi se i vo negov interes i negov sestran razvoj, koga na odredeno dobro na poedinecot treba da se odgovori so op{testveno dobro, so dobro od strana na dràvata. Vo ova sfera e pomesteno razgleduvawe na pravdata vo odnos na site ustavno garantirani slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot. Nakratko, pravdata e odmazda zaradi nepravednoto (zloto), no i nagrada zaradi pravednoto (dobroto). Ovie na~ela vo praktikata na sudovite se izrazuvaat kako dve nivni osnovni funkcii: funkcija na kaznuvawe koga toa e zasluèno i kako funkcija na dodeluvawe na sekoja li~nost na negovite prava. A tokmu toa e podra~jeto na pravednosta, na konkretnata realizacija na pravdata. Primenata na nagradata i kaznata zboruva deka ve{ta~ki se pottiknuva povedenie koe ne leì vo ~ovekovata priroda. I nagradata i kaznata se poimi na pravdata koi ve{ta~ki se vrzani so ~uvstvoto na nade` (deka }e prodolì dobroto povedenie) i strav (deka }e prodolì lo{oto povedenie).1223 Nagradata e pottiknuvawe kon, a kaznata odvra}awe od opredeleno povedenie. Ottamu, pravdata zna~i e ocena
Nade`ta e nepostojana radost, a stravot e nepostojana àlost, koi proizleguvaat od idejata za idno ili minato ne{to vo ~ii ishod vo izvesna smisla se somnevame. Od ova proizleguva deka nema nade` bez strav, nitu strav bez nade`. Spinoza, B. Etika, Kultura, Beograd, 1959, str. 155.
1223
652
na povedenieto od drugite vo koja nagradata (pofalbata) e pozitivnata, a kaznata (prekorot) negativnata ocenka. Drug na~in na naso~uvawe na povedenieto od koga se znae za ~ovekoviot rod ne e izmislen. Dali toa zna~i deka ne postoi? Nema li drug na~in da se deluva vrz promenata na povedenieto osven sredstvoto naloèno odnadvor kon vnatre{nosta na individuata? Davaweto (ili samo vetuvaweto) na deteto na ~okolado i pu{taweto nadvor da se igra ako... ili zabaranata, skratuvaweto (ili zakanata) na ~okoladoto i na igrata ako... ne sledi od lulka do grob. Moè li povedenieto da se izmeni bez interes, bez da se dobie ili skrati ~okoladoto? Moè, no povtorno samo vo vetuvawe ili skratuvawe, so ubeduvawe naso~eno kon nekoj podale~en interes. No toa povtorno e interes. Se se sveduva deka }e dobie{ ne{to ako... (}e izleze{ nadvor ako go ispie{ lekot), odnosno }e izgubi{ ne{to ako... (nema da izleze{ nadvor ako ne ja napi{e{ doma{nata rabota). Moè li ne{to da se dobie bez ako? Ne moè! Ni{to nema xabe od drugite!1224 Ni{to nema xabe duri ni kaj ona {to se pravi od sebe li~no za sebe. ôvek e lut na sebe koga ne{to pravi xabe duri i za sabe (ako voop{to ima ne{to takvo) i veli: xabe go izgubiv vremeto u~ej}i {panski, za{to nikoga{ ne otidov vo [panija; xabe tr~av koga ne izgubiv nitu polovina kilogram od svojata teìna; xabe se oblekov vo najnoviot fustan koga nikoj ne mi go zabeleà; xabe... Nakratko, ~ovekot nikoga{ ne moè da se oslobodi od svojata senka - interesot i toa }e postoi s dodeka ~ovekot veruva vo svojata sloboda i vo kauzalitetot ("ako se sopnam, }e padnam). Spored toa, ne postoi nikakvo prirodno pravo (priroden moral, pravda) nezavisno od pravilata koi gi postavil samiot ~ovek. Pravdata e samo sredstvo izmisleno za spre~uvawe i suzbivawe na sebi~nite interesi i zlobata na ~ovekot tamu kade {to toa ne moè ili ne e celishodno da se pravi preku pravoto.1225 Ako ona
Spored Salustie Krasip (Gaius Salustius Crasip, 86-34). Nikoj ne pravi dobro bez pri~ina. Toa zna~i deka nikoj ne zaludno dobar, nikoj ne pravi ni{to dobro za xabe, bez nadomest, bez interes. ôvek ne se otkaùva bez interes nitu od svojot ìvot. Ni{to ne se posakuva poradi nego samoto, tuku kako sredstvo za krajnata cel koja pak, sekoga{ e ona {to e dobro, prijatno, korisno i {to predizvika zadovolstvo - sre}ata. Moj stav e deka ni bog ne pravi ni{to za xabe! Ottamu, ora et labora = molete se i rabotete (bez rabota ne pomaga ni sudbinata ni molitvite upateni do gospod). Vo taa smisla se ne slu~ajno se veli: Xabe mu se moli{ na gopsod da ti padnat pari na Loto, ako ne uplatuva{ liv~e (ako ne igra{ Loto). 1225 Sigurno e deka postojat dejstvija na nesebi~no ~ovekoqubie i celosno dobrovolna pravednost. Dokaz za poslednovo se oddelni, me|utoa nesomneno postojni slu~ai kade ne samo {to bila isklu~ena opasnosta od zakonsko gonewe, tuku i onaa od obvinuvawe pa duri i od sekakvo somnenie, a sepak siromaviot mu go vratil na bogatiot ona {to mu pripa|a, na primer, koga mu go vratil ne{to izgubeno... Takvi slu~ai bez somnenie ima, samo iznenaduva tro1224
653
{to gi povrzuva lu|eto vo op{testvo se nivnite zaedni~ki interesi, toga{ pravdata ne e ni{to drugo, tuku vrednost ~ija funkcija e da se odràt tie zaedni~ki intersi, {to }e re~e op{testvoto. Spored toa morame da se soglasime deka pravdata i pravednosta vo osnova se samo konvencionalni tvorbi. 2. Za odreduvawe na poimot pravda, smetam deka sosema ispraven e stavot spored koj takvata definicija podobro moè da se izvle~e od nejzinata sprotivnost - od nepravdata. Imeno, pravdata i pravednosta, ednakvo kako i brojni drugi poimi od oblasta na etikata i pravoto, polesno se izveduvaat od ona {to niv im e sprotivno. Osven toa, nepravdata e postara od pravdata ("Treba da vidi{ lo{o, za da znae{ {to e dobro"). Ottamu, najprvin }e poso~am nekoi karakteristi~ni primeri za koi denes postoi re~isi op{ta soglasnost deka pretstavuvaat nepravda i nepravedno. Taka, re~isi i da nema nesoglasuvawa deka e nepravedno: da se krade, laè, da se kleveti i navreduva, da se falsifikuva, ubiva, siluva i u{te stotici drugi povedenija inkriminirani vo krivi~niot zakonik za ~ie spre~uvawe se predvideni najstrogi sankcii;1226 da ne im se dava na siroma{nite (nekoj da frla leb, a drug da gladuva), ili poinaku - nekoj da ima s, a drug da nema ni{to; onoj {to edvaj gi ispolnuva potrebnite uslovi za toa da raboti, a drug i pokraj s da ne e vraboten; koga dvajca se vo ednakva polo`ba, eden da zarabotuva mnogupati pomalku od drug ili nekoj za lesna, da zarabotuva ednakvo kako i onoj za osobeno te{ka rabota; nekoj da se poti (da raboti), a drug da leì (zabo{otuva) kako i nekoj da zarabotuva, a drug da rastura; da se dobiva imot i ~est na tu|a smetka (nagrada za trud na drug "Kitewe so tu|i perduvi");1227 da ne se vodi grià za semejstvoto, prijagnatosta i posebnoto uvaùvawe so koi nie im prio|ame {to jasno svedo~i deka tie spa|aat vo neo~ekuvani ne{ta, vo retki isklu~oci. Vsu{nost, postojat vistinski lu|e, kako {to navistina postoi detelina so ~etiri lista, me|utoa Hamlet zboruva bez hiperbola koga veli: "Kakov e ovoj svet vo koj da se bide ~esen zna~i da se bide eden od deset iljadi." [openhauer, A. O temelju morala, Bratstvo-Jedinstvo, Novi Sad, 1990, str. 132. (Vidi: Hamlet na Polonie: "Da bide{ ~esen vo svetot kakov {to e denes zna~i da bide{ odbran me|u deset iljadi." [ekspir, V. Hamlet, BIGZ, Beogard, 1972, str. 63.) Potreben li e drug primer za toa od onoj koj pokaà {to se moè da se slu~i po uraganot "Katrina" vo Wu Orleans vo 2005 godina. 1226 ..."Iako site krivi~ni dela go zasluùvaat imeto nepravda isto kako {to otstapuvaweto od pravata linija pretstavuva svitkuvawe, {to stoicite ispravno go zabelàa, sepak toa ne zna~i deka site krivi~ni dela podednakvo se nepravedni, isto kako {to site krivi linii ne se podednakvo krivi, {to stoicite ne go zabeleùvaa, pa smetaa deka, isto taka, te{ko krivi~no delo protivno na pravoto e da se ubie koko{ka kako i da se ubie svojot tatko." Hobs, T. op. cit. str. 265. 1227 Nam hoc natura aecuum est, neminem cum alterius detrimento fieri locu-
654
telite i drugite bliski i da ne im se pomaga na nemo}nite (i {to e u{te ponepravedno - da se iskoristuva nemo}ta na drug za stvarna ili boèmna li~na ili zaedni~ka korist); da se kaznuva neviniot; nekoj sekoga{ da bide kaznuvan, duri i za najbezlobni prekr{oci, a drug nikoga{ duri i za najte{ki krivi~ni dela,1228 ili, zgora na toa - da se kaznuva za storeno dobro kako i da se nagraduva za storeno zlo (da se ocrnuva dobroto, a da se veli~i zloto); da se izbira polo{oto namesto podobro ili pogrdoto odo{to poubavoto (grda maksima od na{ata stvarnost - "Bez s, ili bez sekogo se moè"); da se prodava popskata i funkcionerska demagogija (edno da se propoveda, a drugo da se raboti "Ne gledaj {to pravam, slu{aj {to zboruvam");1229 nakoj da ~eka, a drug brzo i preku red sekade da se protnuva; da ne se ispolni dogovorenoto ili vetenoto (kr{ewe na doverbata); da se bara od drug toa {to ne e vo sostojba da go dade ili ispolni, itn. Vo ona {to lu|eto go karakteriziraat kako pravedno ili nepravedno sekoga{ se nao|a nekoj zaedni~ki atribut ili zbir na takvi atributi. Ovoj koncept poa|a od toa deka postoi nekoj kvalitet koj obi~no im se pripi{uva na site vidovi povedenie koi vrz osnova na op{toto i {iroko rasprostraneto mislewe se grupirani kako nepravedni. Krajniot kriterium e op{tata korist, a poedine~nite kriteriumi na pravdata koi se vo soglasnost so op{tata korist se opredeleni moralni na~ela koi ja so~inuvaat obvrskata da se postapuva pravedno. Tie odreduvaat {to e pravda: ne{to {to e ispravno na drug da mu se
pletiorum (Pomponius) - Po priroda e pravedno nikoj da ne se zbogati na tu|a smetka. 1228 "Ne smeeme da go potcenuvame toa vo kolkava mera tokmu samiot prizor na sudskite i izvr{nite postapki go spre~uva zlostornikot svojot akt, vidot na svoeto dejstvie kako takvo da go po~ustvuva kako ne{to {to e za osuda. Za{to toj to~no gleda deka istiot vid dejstvija se primenuvaat vo slu`ba na pravednosta, deka tie se odobruvaat i so mirna sovest se vr{at: zna~i {pionaà, nadmudruvawe, potkup, stapici, seto policisko i obvinitelsko umeewe protkaeno so lukavstva i podmetnuvawa, a potem i na~elno duri i so strast opravdanoto grabawe, napastvuvawe, klevetewe, apsewe, ma~ewe, ubivawe onaka kako {to toa se manifestira vo razli~nite vidovi kazni - zna~i site dejstvija {to nivnite sudii nikako ne gi otfrlaat i ne gi osuduvaat kako takvi, tuku samo toga{ koga se primenuvaat zaradi nekoi posebni celi. Ni~e, F. Genealogija morala, Dereta, Beograd, 2003, str. 218-219. 1229 Vo ovaa smisla e celosno vo pravo Hobs koga veli: "Primerite koi gi davaat vladetelite s, i za onie koi tie primeri gi gledaat, otsekoga{ bile od pogolema va`nost kako merka za povedenieto odo{to samite zakoni. Pa iako na{a dol`nost e da go pravime toa {to tie go zboruvaat, a ne toa {to go pravat, taa dol`nost sepak nema da bide ispolneta se dodeka gospod ne mu podari na ~ovekot nekoja isklu~itelna i natprirodna milost da se odnesuva spored taa zapoved." Hobs, T. op. cit. str. 270.
655
pravi, a {to nepravda: ne{to {to na drug ne e ispravno da mu se pravi. Me|u tie kriteriumi najzna~ajni se slednive: 10 Sekomu da mu se po~ituvaat zakonskite prava, odnosno nikomu
da ne mu se odzema ili skratuva ne{to na {to toj ima zakonsko pravo ili poinaku, nikomu da ne mu se pri~inuva {teta.1230 Na edna li~nost
moèbi ne se potrebni dobrodetelstvata od drugite, no sekoga{ e potrebno tie da ne i na{tetuvaat. Na toj na~in moralnite na~ela koi go {titat sekoj poedinec od toa drugite da ne mu na{tetat bilo neposredno ili so toa {to }e go popre~uvaat vo negovata sloboda samiot da raboti na svoeto sopstveno dobro,1231 se na~elata za koi toj ima najgolem interes.1232 20 Sekomu da mu se po~ituvaat moralnite prava.1233 Pravednosta vo sebe sodrì ne{to ne samo {to e ispravno da se pravi i neispravno
Ovoj kriterium soodvetstvuva so ponzatite rimski maksimi: Iustitia est constans et perpetua voluntas ius suum cuiqie tribuendi (Ulpianus) - Pravdata e neprekinato i trajno nastojuvawe sekomu da mu se dade ona {to spored pravoto mu pripa|a, - Iuris praecepta sunt heac: honeste vivere, alterum non leadere, suum cuique tribuere - Zapovedi na pravoto se ovie: da se ìvee ~esno, da ne mu se na{tetuva na drug, sekomu da mu se dade ona {to mu pria|a, Bono et aequo non convenit aut lucrari aliquem cum damno alterius, aut damnum sentire per alterius lucrum (Pomponius) - Na dobrinata i na pravednosta ne im odgovara nekoj da ima korist od {tetata na drug, nitu nekoj da trpi {teta poradi ne~ija korist, Iure naturae aequum est neminem cum alterius detrimento et iniuria fieri locupletiorem- Spored prirodnoto pravo pravedno e nikoj da ne se zbogati na toj na~in {to drug }e pretrpi {teta vo imotot ili nepravda, - Iustum est ut perpetuum suum quisque detineat - Pravedno e sekoj da go drì svojot imot i sl. 1231 Mil, Dòn Stjuart. Utilitarizam, Kultura, Beograd, 1960, str. 66. 1232 Naj~esto se smeta za nepravedno koga nekoj }e bide li{en od svojata li~na sloboda, svojata sopstvenost ili od koj i da e drug predmet {to mu pripa|a spored zakonot. Ovde, zna~i imame eden slu~aj na primena na terminot pravedno i nepravedno vo celosno odredena smisla, imeno deka e pravedno koga se po~ituvaat zakonskite prava na nekogo, a nepravedno toga{ koga tie se kr{at. Me|utoa, ovaa procena dopu{ta pove}e isklu~oci koi proizleguvaat od drugi formi vo koi se pojavuvaat poimite na pravednost i nepravednost. Na primer, liceto koe e li{eno od svoite prava moèbi (kako {to toa se veli) gi izigrala pravata od koi na toj na~in se li{uva. Ibid. str. 48. 1233 Ovoj kriterium soodvetstvuva so slednive rimski maksimi: Iusta omnia decora sunt, iusta contra ut turpia, sic indecora (Cicero) - S {to e pravedno e ubavo, a s {to e nepravedno e sramno i grdo, Maxima inter homines bona sunt iustitia et humanitas - Pravednosta i ~ove~nosta se najgolemi bogatstva na ~ovekot, - Alienis delectari malis voluptas inhumana (Seneca) - Ne~ove~no e da se uìva vo tu|ata nesre}a, - Aequm et bonum est lex legum - Pravednosta i ~esnosta se najvisok zakon (Bukvalno: Soodvetnoto i dobroto se zakon nad zakonite) i sl.
1230
656
da se pravi, tuku i {to nekoe lice moè da go bara kako svoe moralno pravo.1234 30 Sekoj da dobie nekoe dobro ili nekoe zlo spored ona {to go
zasluùva, odnosno nikoj da ne dobie nekoe dobro ili da pretrpi nekoe zlo {to ne go zasluùva.1235 Ili poinaku, da ne se postapuva podobro
ili polo{o sprema nekogo odo{to toj toa go zasluùva.1236
Zakonskite prava koi odreden poedinec gi gubi moàt da bidat prava koi ne trebalo da mu pripaa|aat: so drugi zborovi, zakonot koj mu gi prenesuva tie prava moè da bide lo{ zakon. Koga toa e taka ili koga toa samo }e se pretpostavi ({to za na{ata cel zna~i isto), toga{ {to se odnesuva do pravednosta ili nepravednosta postojat razli~ni mislewa. Nekoi tvrdat deka eden gra|anin treba da mu se pokoruva na sekoj zakon, bez ogled kolku i da e toj lo{, i deka negovoto sprotivstavuvawe na toj zakon, ako voop{to toa se pokaè, treba da se pokaè edinstveno vo nastojuvawe nadle`niot avtoritet da go izmeni toj zakon. Ova mislewe... go branat onie koi go zastapuvaat od pri~ina na celishodnost, glavno ottamu {to za op{tiot interes na lu|eto e va`no da se za~uva neo{teteno ~uvstvoto na pokornost kon zakonot. Drugi pak, zastapuvaat sosema sprotivno mislewe, imeno deka bez prekor moème da ne mu se pokoruvame na eden zakon koj e ocenet kako lo{, pa duri i ako ne bi bil ocenet kako nepraveden, tuku samo kako necelishoden. Nekoi pak, pravoto na nepokoruvawe go ograni~uvaat samo na nepravednite zakoni, no velat site necelishodni zakoni voedno se i nepravedni, za{to sekoj zakon nametnuva nekoe ograni~uvawe na prirodnite slobodi na lu|eto, a toa ograni~uvawe pretstavuva nepravda osven ako moè da se opravda so toa {to e naso~eno kon negovo dobro. Izgleda deka ovie razli~ni mislewa univerzalno priznavaat deka moàt da postojat nepravedni zakoni pa spored toa deka zakonot ne pretstavuva kraen kriterium na pravednosta, tuku deka edno lice moè da se povlasti, a na drugo da mu se stori zlo, {to pravednosta go osuduva. Me|utoa, sekoga{ koga se smeta deka nekoj zakon e nepraveden, izgleda deka toj sekoga{ se smeta za takov od istite pri~ini poradi koi i kr{eweto na zakonot se smeta za nepravedno, imeno zaradi kr{eweto na ne~ie pravo koe, ottamu {to vo ovoj slu~aj ne moè da pretstavuva zakonsko pravo, dobiva drug naziv i se narekuva moralno pravo. Ottamu, moème da kaème deka vtoriot slu~aj na nepravednost se sostoi vo toa {to nekomu mu se odzema ili mu se skratuva ne{to na {to toj ima moralno pravo. Ibid, str. 48-49. 1235 Potporata na ovoj kriterium se nao|a vo maksimata: Paribus delictis par imponenda est poena - Za isti delikti treba da se odredi ednakva kazna. 1236 Site smetaat deka pravedno e sekoj da go dobie ona (bilo dobro ili zlo) {to go zasluùva, a nepravedno da dobie dobro ili da pretrpi nekoe zlo koe ne go zasluùva. Toa moèbi e najjasnata i najizrazena forma vo koj op{tiot duh go sfa}a poimot na pravednost. So ogled na toa {to taa go sodrì poimot na zasluga, se postavuva pra{aweto vo {to se sostoi taa zasluga? Zboruva}i voop{teno, se smeta deka edno lice zasluùva dobro ako postapuva ispravno, a zlo ako postapuva neispravno, a zboruvaj}i pokonkretno, se smeta
1234
657
40 Nepravedno e da se bide verolomen. Toa zna~i da se prekr{i izre~no ili mol~e{kum nekoja obvrska ili da se razo~ara nekoj vo o~ekuvawata koi vo nego sme gi predizvikale so na{ite sopstveni postapki, barem koga tie o~ekuvawa sme gi predizvikale svesno ili namerno.1237 50 So sekogo treba da se postapuva nepristrasno, odnosno izbegnuvawe na ne~ie pristrasno tretirawe: nikoj da ne bide favoriziran ili da mu se dava prioritet pred drug tamu kade {to nema mesto za favorizirawe ili davawe na prvenstvo. Toa zna~i deka treba da ne se postapuva polo{o sprema nekogo odo{to sprema drugite koi nemaat pogolemi prava od nego, ili da ne se postapuva podobro sprema nekogo odo{to sprema dru|ite koi nemaat pomali prava od nego.1238
deka toa lice zasluùva dobro od onie na koi im pravi ili im pravelo dobro, zlo od onie na koi im pravi ili im pravelo zlo. Nikoga{ ne se smetalo deka propisot vra}awe so dobro za zlo pretstavuva zadovoluvawe na pravednosta, tuku za propis vo koj se oglu{uvaat barawata za pravednost pokoruvaj}i im se na drugi barawa. Ibid, str. 49. 1237 Ova obvrska, sli~no kako i drugite obvrski na pravednosta, ne se smeta za apsolutna, tuku kako obvrska koja moè da se otfrli vrz osnova na nekoja posilna obvrska na pravednost na druga strana ili vrz osnova na takva postapka na konkretnata li~nost za koja se misli deka n osloboduva od obvrsdkata sprema neja i da pretstavuva proigruvawe na privilegijata koja taa moèla da ja o~ekuva, Ibid, str. 49. 1238 Spored op{to uveruvawe ne e vo soglasnost so pravednosta koga nekoj e pristrasen, koga favorizira ili dava prvenstvo na edna pred druga li~nost vo raboti vo koi za favoriziraweto i davaweto prioritet nema mesto. Pa sepak, ne izgleda deka nepristrasnosta se smeta za nekoja dol`nost po sebe, tuku pred s kako sredstvo za nekoja druga dol`nost. Za{to, priznavaweto i davaweto prioritet ne sekoga{ se za osuda. I navistina, slu~aite vo koi toa se osuduva pobrgu pretstavuvaat isklu~ok odo{to pravilo. Verojatno e deka nekoj pobrgu }e bide osuduvan namesto pofalen koga na svoeto semejstvo ili na prijatelite bi im daval podobri rabotni mesta pobrgu odo{to na nepoznati ako bi moèl taka da postapi bez da se ogre{i vo nekoja druga dol`nost, i nikoj ne misli deka e nepravedno ako nekoj za prijatel, poznanik ili ortak bara edno pobrgu odo{to drugo lice. Koga se raboti za pravila, toga{ nepristrasnosta e zadolìtelna, no taa e opfatena so onaa poop{ta obvrska na sekoj poedinec da mu se dade negovoto pravo. Eden sud na primer, mora da bide nepristrasen, za{to e obvrzan bez ogled na nekoja druga pri~ina da go dosudi sporniot predmet na edna od dvete stranki koi polagaat pravo na nego. Postojat i drugi slu~ai vo koi da se bide nepristrasen zna~i da se rakovodime edinstveno od zaslugata, kako {to toa so onie koi vo svojstvo na sudija, u~itel ili roditel dodeluvaat nagradi ili kazni kako takvi. Ima i slu~ai vo koi nepristrasnosta zna~i da se rakovodime samo so obzirot sprema javniot interes, kako vo slu~aj koga se vr{i izbor me|u kandidati za dràvna slu`ba.
658
Me|utoa, {to e toa nepristrasnost (nepristrasen zakon, nepristrasen sudija)? Mo`no li e takvo ne{to? Moj stav e deka nepristrasnosta naj~esto e ideal. Kako da se sfati toa? Do odgovorot obi~no se doa|a spored slednava {ema: "Kako bi se odnesuval ti da si na moe mesto" ili "Kako bi se odnesuval jas da sum na tvoe mesto." So ogled na toa {to tokmu od odgovorite na tie pra{awa obi~no poteknuvaat i ostanuva site nedorazbirawa, se nudi zamislen ~ovek {to ne e ni na moe ni na tvoe mesto, pa se veli: "Kako bi se odneuval sudijata da e na na{e mesto." I taka, na primer, koga ma` i èna se sporat, ubeduvaat, pa duri i se karaat okolu najmala sitnica, go povikuvaat kom{ijata toj da kaè koj e vo pravo - za{to toj |omiti bil nepristrasen. No ako toj se stavi na stranata na maòt, drugata strana vedna{ veli deka kom{ijata bil pristrasen i bara da prese~e kom{ivkata. No ako taa se stavi na strana na ènata se bara tret: medijator koj ima um i vistinska sila da kaè xa ili bu. Za toa e najpogodna dràvata, odnosno nejziniot pretstavnik sudijata. No dali sudijata e nepristrasen. Mnogumina mislat negativno i go poso~uvaat slu~ajot na krvnata odzmazda koja dràvata ne ja dozvoluva. Negovoto merilo e 10 godini zatvor, meriloto na o{teteniot e krv za krv. Pravdata koja ne e pomestena vo zakon veli krv za krv e posilno za{to "priroden zakon," a pravdata koja e pomestena vo zakonot veli 10 godini zatvor e posilno za{to e pozitiven zakon. Prvite se povikuvaat na "prirodnoto pravo"1239 na Kant i
Nakratko, moè da se kaè deka nepristrasnosta kako obvrska na pravednosta zna~i deka mora da se rakovodime isklu~ivo od onie obziri, za koi se pretpostavuva deka treba da se imaat predvid vo posebnite slu~ai za koi stanuva zbor i da im se sprotivstavuvame na site onie pobudi koi ne pottiknuvaat kon povedenie razli~no od ona koe tie obziri ni go nalagaat. Ibid, str. 50. 1239 "Za da se podvle~e okolnosta deka kaj moralnite prava se raboti za takvi prava koi gi "imame" i koi ne ni se dodeleni od nekoj praven poredok ranovekovnata tradicija na ~ovekovite prava zboruva{e za prirodni prava. Toa zvu~i kako so tie prava da sme se rodile i kako da gi imame kako {to gi imame organite, ili kako zlatni zrna gi nosime vo srceto. Toj govor moè{e da ima smisla vo najdobar slu~aj vo teolo{kata perspektiva. Taka vo severnoamerikanskata "Dekraracija za nezavisnost" stoi deka site lu|e se "snabdeni" od svojot tvorec so "neprikosnoveni neotu|ivi prava. Pri~inata za{to teolo{kite sfa}awa izgledaat razbirlivi sekako e vo toa {to i sega i pravata koi gi imame "po priroda" ili "odnapred" dodeleni - dodeleni od gospod.1239 Me|utoa, pravata koi gi dodelil gospod ne moàt da se baraat od nego. No, i moralnite prava se dodeleni prava, a kantovski kaàno, institucijata koja gi dodeluva e samoto moralno zakonodavstvo, odnosno nie samite dokolku mu se podveduvame na toa zakonodavstvo. Zaradi dvozna~nosta podobro e da se izbegnuva govorot za prirodnite prava: negovata dobra smisla se sostoi vo ednostavno vo toa {to se raboti za prava koi, ako voop{to gi priznavame, va-
659
gospod, vtorite na utilitaristite. Koj e vo pravo? Ako pravdata e vsadena od gospod (i ako e ednakvost) vo pravo se prvite, ako pravdata e op{ta korist (i ako e zasluga) vo pravo se vtorite. No, da se vratime na nepristrasnosta izrazena so "Kako bi se odnesuval sudijata da e na na{e mesto." Sekoj odgovor na drug, namesto od samiot sudija, e nerealen kondicional: Koga bi bil sudija, jas bi preocenil i bi odlu~il taka i taka.1240 No i odgovorot na samiot sudija e nerealen kondicional: Koga bi bil na va{e mesto, jas bi odlu~il taka i taka. Toj ne e na nivno mesto. Toj vo konkretniot spor mora da se opredeli me|u dve krajnosti: pravdata e ili na stranata na edniot ili na drugiot. Treto nema. Nema polupravda od koja moè da se izvle~e zaklu~okot i dvajcata ste vo pravo. Strankite od sudijata baraat da dobijat ednakvo, za{to se slu~il nastan koj vospostavil nepravedna neednakvost, ili obratno, tie baraat ne{to neednakvo, za{to se slu~il nastan koj vospostavil nepravedna ednakvost. O~ekuvanata odluka e ili da se popravi naru{enata ednakvost, ili da se popravi naru{enata neednakvost. Sudijata mora da se stavi na stranata na pravdata, a ako toa ne e slu~aj toj bil pristrasen, {to zna~i deluval nepravedno. Koj e izlezot od toa? Da se drì do zakonot, za koj odnapred se pretpostavuva deka e praveden. No {to ako zakonot e nepraveden? Toga{ mu ostanuva da sudi spored kategori~kiot imperativ na Kant ili spored pravi~nosta (~itaj milosta),1241 spored celishodnosta (oportunitetot).
àt pred sekoe postavuvawe na pozitivnoto pravo " Tugendhat, E. op. cit. str. 297-298 i 299. 1240 Mi se ~ini deka nema primer koj podobro ja odrazuva su{tinata na nerealniot kondicional od poznatata izreka: "Koga babata bi imala trkala, bi bila tramvaj." 1241 Primenata na pravi~nosta bara osobena vnimatelnost. Na toa predupreduva Ros. Postoi izreka deka najvisokata pravda e najvisoka nepravda. Tamu kade {to pravoto }e popu{ti pod pritisokot na moralnite èlbi za konkretno prilagoduvawe, toga{ popu{ta negovata objektivnost i koga prilagoduvaweto se pravi "spored posebni okolnosti," toga{ zboruvame za "moralizacija na pravoto" ili za "pravi~nost" nasproti strogoto pravo ( ius strictum). Takvite prilagoduvawa se slu~uvaat ednostavno zatoa {to pravilata na pravoto go upatuvaat sudijata da bide voden so tekovnite moralni standardi. Ros, A. Pravo i pravda, CID, Podgorica, 1996, str. 88. Spored istiot avtor, rigidnosta na tradicionalniot common low i negovata o~igledna nerazumnost vo izmeneti op{testveni uslovi vo odreden period imala za rezultat praktika na kralot da mu se podnesuvaat àlbi protiv odlukite koi ne bile vo soglasnost so pravnata svest. (Izrekuvaweto na pravdata se smetalo za kralska prerogativa). Vo ovie slu~ai kralot go vr{el svoeto ovlastuvawe preku kancelarot koj se smeta{e za ~uvar na kralskata sovest. Kancelarot se razbira bil obvrzan da go po~ituva common low no vo stvarnosta pod pritisok na vistinskiot ìvot vr{el zna~ajna diskreciona aktivnost sozdavaj}i novo pravo vrz
660
Istata situacija vaì i za zakonodavecot. Dali toj e celosno nepristrasen koga go nosi zakonot? Ovde vaì istata dilema "Kako bi se odnesuval zakonodavecot da e na na{e mesto." Sekoj odgovor na drug, namesto na samiot zakonodavec povtorno e nerealen kondicional. No i odgovorot na samiot zakonodavec povtorno e nerealen kondicional: koga bi bil na va{e mesto, jas bi odlu~il taka i taka. No i toj ne e na nivno mesto. Toj samo gi zastapuva stavovite na svoite izbira~i, na svojata partija, ili na edna mnozinska ili nemnozinska grupa i so samoto toa ne e ve}e na nivno mesto. Ottamu, bez ogled {to teoretski treba da gi zastapuva interesite na site, toj vo praktikata gi zastapuva svoite i interesite interesite na svoite bliski. Koj e izlezot od toa? Da se drì do na~elata na distributivnata i korektivnata pravdednost. Zna~i negova zada~a e da ja preto~i pravdata vo pravo koe }e vaì erga omnes. No {to ako toa ne go stori? Nezadovolniot }e go povika na pomo{ Ustavniot sud. No toj sud, barem kaj nas, ne e vo mo`nost da sozdava pravo vo koe e inkorporirana pravda, tuku edinstvenoto {to moè da go stori e da go izbri{e nepravednoto pravo. Ottamu, na narodot mu ostanuva poslednoto sredstvo - da gi kazni pratenicite na slednite izbori so toa {to nema povtorno da glasa za niv. Ako i novoizbraniot zakonodavec nema sens za pravdata, toa }e mu se slu~i i nemu, kako i na tretiot, ~etvrtiot i sekoj sleden zakonodavec, se dodeka ne se dojde do onoj vistinskiot. No {to ako ne bil problemot so pravdata nitu vo zakonodavecot, tuku vo narodot koj nikoj ne moè da go smeni. Toga{ se postavuva pra{aweto dali narodot navistina znae {to e pravda. Re~isi site teoreti~ari vedna{ }e se sloàt deka pra{aweto ne e realno, deka narodot ne znae {to e pravda, za{to nikoga{ ne se slu~ilo nitu }e se slu~i site vo edna dràva da imaat napolno ednakva pretstava za toa {to e pravda. Toa i jas go tvrdam: pravdata e interes, a so ogled deka interesite se razli~ni razli~ni se i stavovite za pravdata. Ottamu, se veli deka okolu vrednosta nare~ena pravda dovolno e da ima ist stav mnozinstvoto od narodot. Na toj na~in poedine~nite i malcinskite interesi ne se va`ni so ogled deka }e mora da gi prifatat interesite na mnozinstvoto. No, ako samo interesot na site e pravda, toga{ {to stanuva koga interesot
osnova na pravi~nosta. So vreme sudot na kancelarot (Court of Chancery) prerasna vo postojana institucija, a po~etnite diskrecioni odluki na osnova na pravi~nost se zameneti so redovna primena vo soglasnost so onie gledi{ta koi se razvile vo praktikata na sudot na kancelarot. Odlukite na kancelarot zasnovani vrz pravi~nost vo svoe vreme predizvikaa mnogu kritiki. So groteskna metafora e kaàno deka pravi~nosta vo soglasnost so svesta na kancelarot ne e ni{to podobra od pravi~nosta koja e vo soglasnost so negovoto stopalo. Eden kancelar ima dolgo stopalo, drug kuso, a tret sredno: isto e i so svesta na kancelarot. Ros, A. Pravo i pravda, CID, Podgorica, 1996, str. 318.
661
na "mnozinstvoto" e 51% a onoj na "malcinstvoto" 49% i dali toj soodnos e dovolen za ne{to da moè da se nare~e pravda? Ako ogovorot glasi ne! toga{ e potrebna nova kalkulacija koja }e kaè deka pravdata ja zadrùva svojata su{tina ako se svede na poinakov procentualen odnos, da re~ema na srazmer od 90:10, i, da pretpostavime -10 pomalku, odnosno +10 pove}e, {to bi bil nekakov prifatliv odnos koj potoa moè da se korigira so pomo{ na pravi~nosta. I so ogled deka nikoj ne rekol deka toa ne e pravda i jas bi prifatil deka so takva otstapka poimot pravda go zadrùva svojot poim. I ne bi bil cepidlaka duri da se raboti i za drug odnos so plus ili minus 10, da re~eme 80:20 pa i 70:30. Ottamu, moàm da kaàm pravdata e postignuvawe na sopstvenata sre}a so posredstvo na op{tata (mnozinska) sre}a. Za toa deka jas kako malcinstvo eventualno nema da ja postignam vo celost individualnata sre}a kako i nekoj pripadnik od mnozinstvoto iako kako i toj rabotam vo op{ta korist imam uteha barem vo garancija koja mi se dava principot na pravi~nosta. So drugi zaborovi, ona {to dokraj ne mi go garantira pravednosta (zakonodavecot), mora da go stori pravi~nosta (sudijata). Zgora na toa kaj sudijata }e odam samo koga navistina mi e storena nepravda ili ako samiot sum storil nepravda. No, {to stanuva koga ne se raboti za povreda na dol`nostite, tuku za moeto u~estvo vo raspredelbata na op{toto dobro. Toj problem ne go re{ava pravdata, tuku ~ovekovite prava. Toa e stavot na liberalizmot za ednakvi {ansi za idnata sre}a. Mnogumina, me|utoa i ovde se se pra{uvaat dali i toa e pravedno so ogled na toa {to site nemaat ednakvi {ansi za postignuvawe ednakva sre}na idnina. I toa navistina e problem: problem na minatoto za idninata. Izlezno re{enie zasega nema. Za toa ne pomaga predlogot bogatite da se otkaàt od svoeto so toa {to }e im go dadat na siroma{nite, umnite da se otkaàt od pametot so toa {to }e im go dadat na glupite, silnite od silata, ubavite od ubavinata. Seto toa se pridobivki od minatoto. I moè li od dràvata da se bara ispravka na ona {to ne e storeno vo minatoto? Nekoj vedna{ }e odgovori zarem za toa ne e dovolen dokaz primerot so zakonite za denacionalizacija. Sekako deka e, no taa se zanimava so vra}awe na ona {to nekomu nepravedno mu bilo odzemeno. I toa e institut na pravoto. Problemot ostanuva, za{to zasega ne e izumen praven institut koj }e se zanimava so sprotivnata zasluga: so davawe na ona {to nekomu nepravedno ne mu bilo dadeno.1242
"Namesto "{to zasluùva," moè da se kaè i taka kako {to govore{e u{te Platon: "{to mu pripa|a." Pravednata odluka za povtorno vospostavuvawe ili raspredelba sekoga{ pretpostavuva nekoja moralna pozadina, zna~i postoe~kite moralni pravila, odnosno moralno relevantni okolnosti so ogled na koi odlukata moè da bide pravedna, t.e. primerna. Isklu~itelnoto zemawe predvid na tie okolnosti i pravila, a toa zna~i toa {to sekoj go zasluùva vrz osnova na okolnostite vo soglasnost so prvilata, go pretstavu1242
662
So prethodnoto ne tvrdam deka nepristrasnosta ne e mo`na, tuku deka e mo`na samo kako pravda ili kako del od pravdata. 60 So sekogo treba da se postapuva ednakvo,1243 - izbegnuvawe ne~ie neednakvo tretirawe tamu kade {to nema mesto za toa: ednakvo tretirawe na ednakvite i neednakvo tretirawe na neednakvite.1244 3. înam deka navedenite primeri se dovolni seto ona {to e nepravednoto vo osnova da se sumira na dejstvija na napad i nasilstvo i propu{tawa so koi nekomu neopravdano mu se zagrozuva ili povreduva ne{to na {to toj ima nekakvo moralno ili zakonsko pravo. Vo ovie slu~ai nekomu mu se nanesuva {teta vrz dobro, vrednost, odnos ili interes na koi toj moè da smeta vrz osnova na nekoja opravdana pri~ina od fizi~ka ili od socijalna priroda. Ottamu, najkratkata definicija na nepravdata e da ne se dobie ona {to e zasluèno (ona {to nekomu mu pripa|a ili sleduva), i obratno na toa, pravda e sekomu da mu se dade ona {to go zasluùva. Navedenite primeri se dovolno uverliv dokaz deka tokmu zarava ona {to se misli pod nepristrasnost. Faktot deka vo dvete formi na pravednost {to gi razlikuva Aristotel e potrebna nepristrasnost, ja sozdava edinstvenosta na poimot koja gi opfa}a dvete formi. Ottuka, ako se podrazbira kako doblest (kako dispozicija za deluvawe), kako {to toa go pravi Vlastos vo navedenata definicija, pravednosta e karakteristi~na doblest od vtor stepen, dodeka ostanatite obvrski se odnesuvaat na drugi poedinci, ovaa doblest na ispravno deluvawe se bara sekade kade {to treba adekvatno da se rea|ira na ve}e dadeni moralni okolnosti, bilo deluvaweto da se sostoi vo nekoe povtorno vospostavuvawe ili vo nekoja raspredelba. Tugendhat, E. op. cit. str. 318-319. 1243 Glavnata rimska maksima vrz koja se potpira ovoj kriterium e: Aequitas est quasi aequallitas - Pravednosta e kako ednakvosta (Pravednosta e isto {to i ednakvost). 1244 So poimot nepristrasnost tesno e povrzan i poimot na ednakvosta. Toj ~esto vleguva kako sostaven del kako vo poimot na pravednosta taka i vo negovata primena i vo o~ite na mnogumina ja so~inuva negovata su{tina. Me|utoa, vo ovoj, mnogu pove}e od koj i da e drug slu~aj, poimot na pravednosta se razlikuva kaj razli~ni poedinci i vo ovie svoi razliki sekoga{ se soobrazuva so nivnata pretstava za korisnosta. Sekoj poedinec tvrdi deka ednakvosta pretstavuva diktat na pravednosta, so isklu~ok na onie slu~ai vo koi celishodnosta spored nivno mislewe bara neednakvost. Pravednosta vo davaweto podednakva za{tita vo pravata na site ja zastapuvaat i onie koi inaku ja branat najsramnata neednakvost vo samite prava. Duri i vo ropskite zemji, pravata na robot, takvi kakvi {to se, teoretski se dopu{ta deka treba da bidat isto taka neprikosnoveni kako i pravata na gospodarot, i deka eden sudija koj ne gi {titi so ednakva strogost ne e praveden. Me|utoa, vo isto vreme onie institucii koe edvaj mu dopu{taat na robot da ostvari kakvi i da e prava ne se smetaat za nepravedni, za{to ne se smetaat za necelishodni. Ibid, str. 50.
663
di nepravedni postapki koi mu se svojstveni na ~ovekovoto povedenie, lu|eto steknuvaat pretstava, najprvin za nepravdata, za neispravnosta na takvite povedenija, koi pretstavuvaat svoevidno zlo koe sekomu mu {teti i koe, tokmu zatoa, treba da se ispravi so povedenie koe nosi dobro (korist, sre}a) i koe se narekuva pravedno povedenie. Ottamu, nepravedno e sekoe povedenie koe predizvikuva ~uvstvo na nezadovolstvo i bolka i potreba za nivno nadminuvawe preku ispravawe na nepravdata (zloto) so pravda (dobroto). Nakratko, za da se pojavi ~uvstvo na pravda, mora prethodno da postoelo ~uvstvoto na nepravda.1245 Na toj na~in naj~esto deluvaat site lu|e. Toa e nastojuvawe da se izmiri nepravdata so pravda, so zlo da se vrati na zloto, i ako e mo`no da se otstrani {tetata ili da se nadomesti so nekoja korist. Toa {to lu|eto ~esto deluvaat pravedno i vo otsustvo na konkretna nepravda, ne zna~i deka tie nemaat pretstava za nepravdata. Vo tie slu~ai nepravdata e preto~ena vo nivnata svest preku nivnoto iskustvo kako ne{to {to gi potse}a na site porane{ni nepravdi i {tetnite posledici koi treba blagovremeno da se izbegnat. Od navedenoto proizleguva deka nepravda i nepravedno e koga koga nekomu mu se nanesuva zlo ili ne mu se vozvra}a so o~ekuvano dobro. Nasproti toa, pravda i pravedno e koga sprema sekogo se postapuva spored negovite zaslugi, koga sekomu mu se vozvra}awe na storeno zlo so zlo i na dobro so dobro.1246 Vo dvata slu~ai e zaloèno moralno ~uvstvo koe vodi kon op{ta korist. Potvrdata za toa ja no|ame vo stanovi{tata na najgolemite umovi od ovaa oblast. Taka spored Mil, moralnite pravila koi na lu|eto im zabranuvaat me|usebno da si na{tetuvaat (tuka ne smeeme nikoga{ da zaboravime da go vklu~ime i nivnoto me|usebno popre~uvawe na slobodite) se najva`ni za ~ovekovata blagosostojba i pretstavuvaat glavni determinanti na celinata na socijalnite ~uvstva na lu|eto.1247
Pritoa e sosema vo pravo Ruso koga veli: Vistinskoto ~uvstvo na pravda ne se ra|a vo nas od pravdata {to nie ja dolìme, tuku od pravdata {to ni ja dolàt. 1246 ôvekot e dobar kon drugite samo zatoa {to saka tie da mu vratat so dobro: toj ne gi povreduva drugite samo zatoa {to ne saka da bide povreden ([openhauer). 1247 "Na edna li~nost moèbi ne se potrebni dobrodetelite na drugite, me|utoa sekoga{ }e bide potrebno tie da ne na{tetuvaat. Na toj na~in moralnite na~ela koi go za{tituvaat sekoj poedinec da ne go op{tetat drugite, bilo neposredno bilo so toa {to }e go popre~uvaat vo negovata sloboda samiot da raboti na svoeto sopstveno dobro vo isto vreme se takvi na~ela koi nemu samiot najpove}e mu leàt na srce i za ~ie rasprostirawe i primena so zbor i delo toj ima najgolem interes. Dali edno lice e sposobno da egzistira kako ~len vo zaednicata na ~ove~kite su{testva, toa se proveruva i dokaùva so toa {to toa im se pridrùva, za{to od toa zavisi dali }e bide {tetno ili
1245
664
Edinstveno pokoruvaweto na tie pravila go obezbeduva mirot me|u lu|eto: ako pokoruvaweto kon niv ne bi bilo pravilo, a nepokoruvaweto isklu~ok, toga{ sekoj poedinec vo sekoj drug bi gledal eventualen neprijatel sprema koj bi moral da bide postojano pretpazliv.1248 Pravednosta e ime za tie moralni pravila koe vo sebe nu`no go vklu~uva i
ne za onie so koi ima dopir. Tie moralni na~ela vo prv red gi so~inuvaat obvrskite na pravednosta. Najizrazenite slu~ai na nepravda i slu~aite koi davaat ton na odvratnosta {to go karakterizira ~uvtsvoto na pravednost se dejstvijata na neopravdan napad ili neopravdano nasilstvo nad nekogo. Potoa doa|aat onie slu~ai vo koi nekomu neopravdano mu se skratuva ne{to na {to ima pravo. Vo dvata slu~ai nemu mu se nanesuva edna pozitivna {teta bilo vo forma na neposredno odevawe ili vo forma na odzemawe od nego na nekoe dobro na koe toj mora da smeta vrz osnova na nekoja opravdana pri~ina bilo od fizi~ka ili od socijalna priroda." Mil, D`. S. op. cit. str. 66. 1248 Ibid, str. 66. "Kako edno zna~ewe na pravdenosta, Mil postavuva koga nekoj e nepraveden koga gi povreduva pravata na drugite, a tie prava gi podrazbira isklu~ivo vo odnos na negativnite dol`nosti. Vo taa smisla, zna~i, nepraveden bi bil onoj koj gi povreduva svoite negativni dol`nosti. Postojat filozofi koi zborot "pravednost" go upotrebuva vo taa smisla, na primer, Adam Smit i [openhauer. Toa sfa}awe e tesno povrzano so sfa}aweto na Aristotel deka kako korektivnata, taka i distributivnata pravednost pretstavuvaat sprotivnost na ona {to se narekuva pleonexia, sakawe da se ima pove}e (odo{to nekomu mu pripa|a). Na prv pogled toa moè da bide iznenaduva~ko, za{to koga nekoj sudija ili rasporeduva~ na dobrata }e odlu~i nepravedno, te{ko e motivot da bide deka toj samiot saka da ima pove}e. Me|utoa, sfa}aweto na Aristotel stanuva razbirlivo ako pogre{kata ne se razbere od perspektivata na onoj koj deli, tuku od perspektiva na pogodenite. Ako pogodenite poèluvaat poinakva podelba od onaa koja ja sugerira nekoe nepristrasno stojali{te, toga{ barem standarden motiv e deka nekoj za sebe posakuva pove}e odo{to mu pripa|a. So toa sega moè da se povrze sfa}aweto deka ve}e i onoj koj go povredil moralniot poredok se smeta za "nepraveden." I nie moème da kaème: toj si ja pribavil napravedna korist. Ottamu, razbirlivo e deka Aristotel izgleda kako nepraveden osobeno go podrazbira onoj koj nepravedno postapuval vo "nedobrovolnoto op{tewe." I ottuka, neposredno proizleguva zna~eweto koe tuka go iskaùva Mil i koe vodelo kon tradicijata koja moè da se izrazi so terminologijata na Adam Smit i na [openhauer. Toa pak zna~i deka deluvaweto koe treba moralno da ne se odobruva, pa eventualno i retroaktivno krivi~nopravno da se goni da se klasificira od stojali{te na koe se rabira od perspektivata na korektivnata pravednost. Toa ne izgleda osobeno smisleno i re~isi vo celost objasnuva zo{to toj poim na pravednost ne prodre vo op{tata svest. Aristotelovoto klasificirawe na povreduvaweto na negativnite dol`nosti na toj na~in bi moèlo da ima pri~ina vo toa {to toj negativnite dol`nosti poinaku ne bi moèl da gi vgradi vo svojata etika na doblesti). Tugendhat, E. op. cit. str. 320.
665
poimot na individualnite prava na poedinecot. Tie moralni na~ela go {titat sekoj poedinec od drugite da ne mu na{tetat bilo neposredno, bilo na toj na~in {to }e mu popre~uvaat vo negovata sloboda samiot da raboti na svoeto sopstveno dobro i vo prv red ja so~inuvaat obvrskata za pravedno postapuvawe. Istite silni motivi koi ni zapovedaat da gi po~ituvame tie primarni moralni na~ela, ni naloùvaat da gi kaznuvame onie koi }e gi naru{at. I ottamu {to site impulsi na samoodbrana, za odbrana na drugite i impulsite za odmazda se predizvikani protiv takvite lica, odmazdata ili na~eloto zlo za zlo stanuva tesno vrzano za ~uvstvoto na pravednost i univerzalno e vklu~eno vo toj poim. Na~eloto dobro za dobro, isto taka e eden od nalozite na pravdata. Me|utoa, toj nalog, iako negovata socijalna korisnost e o~igledna i iako so sebe nosi edno prirodno ~ove~ko ~uvstvo, na prv pogled ja nema onaa o~igledna povrzanost so {tetata ili so povredata, koja, nao|aj}i se vo najelementarnite slu~ai na pravednoto i nepravednoto pretstavuva izvor so onoj intenzitet koj e karakteristi~en za toa ~uvstvo. Me|utoa, iako taa povrzanost e pomalku o~igledna, ne pomalku e vistinita. Toj koj prifa}a dobro, a koga e potrebno odbiva da go vrati, nanesuva vistinska {teta, za{to izneveruva edno od najprirodnite i najrazumnite o~ekuvawa, i toa o~ekuvawe koe toj barem mol~e{kum moral da go ohrabri, za{to inaku dobroto retko bi mu bilo storeno. Ottamu, na~eloto spored koe na sekogo treba da mu se dade ona {to go zasluùva, t.e. dobro za dobro, isto kako zlo za zlo, ne samo {to e opfaten vo vo poimot na pravdata, tuku e dostoen objekt so ~uvstvitelen intenzitet koj pravi lu|eto vo svojata ocena pravednoto da go stavaat nad celishodnoto.1249 Napred, me|utoa, vidovme deka spored Mil, pravednosta vo sebe sodrì i poim na li~no pravo - polagawe na pravo od strana na poedinec ili pove}e od niv. Zatoa, nepravdata, bilo da se sostoi vo li{uvawe na edno lice od poseduvaweto ili vo izmama ili vo polo{o postapuvawe sprema nego odo{to toa go zasluùva ili vo polo{o postapuvawe sprema nego odo{to sprema drugi lu|e koi nemaat ni{to pove}e prava, vo sekoj od tie slu~ai pretpostavkata opfa}a dve ne{ta: edna storena nepravda i nekoja opredelena li~nost na koja i e storena nepravda. Nepravdata, isto taka, moè da se stori taka {to sprema nekoe lice se postapuva podobro odo{to sprema drugi, me|utoa vo ovie slu~ai nepravdata mu se pravi na negovite konkutrenti koi isto taka se opredeleni li~nosti. Mene mi se ~ini, veli natamu Mil, deka ova svojstvo vo ovoj slu~aj - edno pravo na nekoe lice korelativno na nekoja dol`nost - ja so~inuva specifi~nata razlika me|u pravednosta i plemenitosta ili milosrdieto. Pravednosta sodrì vo sebe ne{to, ne samo {to e ispravno da se pravi i neispravno da ne se pravi, tuku i ne{to {to nekoe lice moè da go bara od nas kako svoe moralno pravo.
1249
Ibid, str. 66-67.
666
Ottamu, Mil ja izvlekuva razlikata megu pravednosta i moralnosta "sekade kade {to postoi nekoe pravo imame eden slu~aj na pravednost, a ne slu~aj na doblesta milosrdie."1250 4. Zlatnoto pravilo na pravdata e maksimata - razumno e sprema drugite da postapuvame kako {to sakame tie da postapuvaat kon nas. No i obratno (a toa e drugata va`na strana na ova zlatno pravilo), razumno (prikladno i ispravno) e na ona {to, pozitivno ili negativno, drugite }e ni go storat nam, da vlijae toa {to nie sme im go storile niv (Moberly), ili poinaku: kako {to nekoj storil taka treba da mu se vozvrati, za{to toj so svojata postapka toa go zasluìl (Hegel).1251 Ottamu, ispravno zabeleùva Primorac deka od gledi{teto vtemeleno vrz ova na~elo, za rasuduvaweto za moralno i pravno relevantnite odnosi me|u lu|eto najzna~aen e kriteriumot na pravednosta, a nejzinite klu~ni poimi se zaslugata i reciprocitetot. Opravdano e na zloto da se odgovori so zlo, na nasilstvoto da se vozvrati so nasilstvo, za{to toa e pravedno: a pravedno e zatoa {to, postapuvaj}i na toj na~in, sprema drugiot postapuvame taka kako {to toj toa go zasluìl.1252 Vo taa smisla se izjasnuval i Mil: "Na~eloto spored koe sekomu treba da mu se dade ona {to go zasluùva, t.e. dobro za dobro isto onaka kako zlo za zlo.1253 Ako e dol`nost kon sekogo da se postapuva sprema negovite zaslugi, vra}aj}i dobro so dobro kako i potisnuvaj}i go zloto so zlo, toga{ od toa nu`no sleduva deka nie treba poedednakvo dobro da postapuvame sprema site (ako toa nekoja povisoka dol`nost ne go zabranuva) koi toa od nas podednakvo go zasluìle i deka op{testvoto treba podednakvo dobro da postapuva sprema site onie koi toa od nego podednakvo go zasluìle, t.e. koi toa apsolutno podednakvo go zasluìle. Toa e najvisokoto apstraktno merilo na socijalnata i distributivnata pravda. Spored toa merilo treba vo najgolem moèn stepen da se naso~eni site institucii i usilbite na site doblesni gra|ani."1254 Me|utoa, ona {to Mil go razlikuva od Kant i Hegel, se sostoi vo opredeluvaweto na moralna osnova na toa na~elo. Spored Mil, takvata moralna dol`nost se zasnova vrz edna u{te podlaboka moralna osnova, za{to neposredno proizleguva od prviot princip na moralot, a ne pretstavuva ednostaven logi~ki zaklu~ok od sekundarni ili izvedeni u~ewa. Taa e opfatena so samoto zna~ewe na korisnosta ili vo na~eloto na najgolema sre}a. Spored misleweto na moralistite i zakonodavcite ednakvoto pravo na sekoj na sre}a go opfa}a i ednakvoto pravo na site sredstva za postignuvawe na taa sre}a, osven ako neophodnite uslovi na ~ovekoviot ìvot i op{tite interesi so koi e opfaten int1250 1251
Ibid, str. 55. Vidi: Primorac, I. op. cit. str. 56. 1252 Ibid, str. 56. 1253 Stjuart \z. Mil, op. cit. str. 67. 1254 Ibid, str. 68
667
eresot na sekoj poedinec pretstavuvaat ograni~uvawe na taa maksima, a tie ograni~uvawa treba precizno da se opredelat. Kako i sekoja druga maksima na pravdata, taka ni ovaa, vo nikoj slu~aj ne se primenuva univerzalno, nitu se smeta za univerzalno primenliva. Naprotiv, taa se menuva spored razli~nite poimi koi sekoj poedinec gi ima za socijalnata celesoobraznost. Me|utoa, sekoga{ koga se smeta za primenliva, taa se sfa}a kako diktat na pravdata. Se smeta deka dve li~nosti imaat pravo kon niv da se postapuva ednakvo, osven koga nekoja priznaena op{testvena celishodnost go bara sprotivnoto. I zatoa, site socijalni neednakvosti koi pove}e ne se smetaat za celishodni dobivaat ne samo karakter na necelishodnost, tuku i karakter na nepravednost, i izgledaat tolku tiranski taka {to lu|eto se skloni da se zapra{aat na koj na~in koga i da e, moèle da bidat dozvoleni. Celata istorija na socijalnoto usovr{uvawe pretstavuva niza na promeni so koi, eden po drug nekoj obi~aj ili nekoja ustanova otkako se smetalo deka primarno se neophodni za socijalnata egzistencija, stanale univerzalno ìgosani kako nepravda i tiranija. Toa be{e slu~aj so razlikata me|u robovite i slobodnite, me|u plemstvoto i slugite, patriciite i plebejcite. Toa }e bide slu~aj (vo opredelen del e ve}e i sega) i so aristokratijata spored bojata na koàta, rasata i polot.1255 4. Po seto ova od strana na nekoi teoreti~ari na filozofijata na pravoto sepak se tvrdi deka pravdata i pravednosta e vrodena doblest, ne{to {to na ~oveka mu e dadeno od boga ili od prirodata, i deka e doblest po sebe, intrinsi~na, a ne instrumentalna vrednost. Mojot kone~en stav vo ovoj pogled e deka pravdata ne e samovrednost, tuku se praktikuva samo koga nekoj ima interes od nea: da bide praveden kon drugite zna~i na toj na~in da se postapuva zaradi vozvra}awe so istata taa pravednost {to se o~ekuva od drugite kon sebe. Takviot stav e ednakov na onoj na Timon: "Neque est aliquod bonum natura, neque malum, sed haec arbitrio hominem dijudicantur" (Ni{to ne e nitu dobro ni lo{o od prirodata, tuku taa razlika ja napravi ~ovekovoto mislewe). Vo taa smisla se izjasnuva i eden od junacite na [ekspir: "Ni{to ne e nitu dobro ni zlo, tuku takvo go pravi na{eto uveruvawe."1256 Koga zboruvaIbid, str. 68-70. Dobroto i zloto ne se ni{to drugo, tuku ocenka na rezultatot od nekoe dejstvie ili propu{tawe. Spored Karnead nema nitu apsolutno dobro, ni apsolutno zlo. Za{to, koga ne{tata navistina bi stoele taka, toga{ edno te isto dejstvie na site lu|e bi moralo da im bide dobro ili pravedno, odnosno moralno-negativno i sramotno. Taka i Aristotel, spored kogo emociite zavisat od toa {to go veruvame. Nivna postavka e deka nie nastanite gi ~uvstvuvame kako dobri ili lo{i soglasno sopstvenite procenki na tie nastani. Za toa razmisluvame na sledniov na~in: vo edna topla ve~er vie lesno oble~en ~ekate vo red za teatar. Na rakata ~uvstvuvate ne~ii dopir. Ako e toa dopir na lice vo koj ste zaquben moè da go po~uvstvuvate kako ne{to mnogu
1256 1255
668
me za pravdata, treba da zboruvame za odnosite {to ja so~inuvaat istata kako ramnoteà koja e razli~na vo zavisnost od niza okolnosti i elementi. Taka pravdata varira vo zavisnost od toa dali se raboti za pravdata od denes ili za pravdata na divjacite, za pravda od pred dve iljadi godini ili za onaa od idninata, za pravda {to e ovde ili za pravda {to e oddale~ena so iljadnici kilometri od nas, za pravda koja ja ~uvstvuvaat decata ili za onaa {to ja ~uvstvuvaat vozrasnite ili starcite. Ednostavno pravdata ne moè da e ista za site lu|e, za site vremiwa, za site mesta. Taa vo prv red e zavisna od razli~nite mislewa koi kaj lu|eto proizleguvaat od razli~nite zabeleùvawa ili od vidot i brojot na vnesenite odnosi za nea, od kriteriumite (merilata) koi gi sozdavame za nea, od doblestite, strastite, neznaewata, predrasudite, navikite, karakterite, verskite ubeduvawa, du{evnite sostojbi, karakterot na nastanite i okolnostite, obi~aite, moralnoto socijalno opkruùvawe.1257 Lu|eto, ~esto gi povrzuvaat ne{tata spored svoite talenti i poznavawa. Site nie, pomalku ili pove}e ja igrame ulogata na kriti~ari na Apeles,1258 i iako go poznavame samo ~evelot, sudime za nogata, ili iako ja poznavame samo nogata sleguvame i do ~evelot. Istoto se slu~uva i vo prisustvoto ili otsustvoto na soodvetni ~uvlagodno, duri i eroti~no. Ako e dopir na nekoe poznato lice koe na toj na~in vi dava do znaewe nekogo da go propu{tite da pomine, moèbi nema da po~ustvuvate nikakvi emocii i samo }e se pomestite. Ako ve doprel nekoj nepoznat moèbi }e po~ustvuvate deka vi popre~il, }e se nalutite ili }e po~uvstvuvate odbojnost. Celosno isto nadraznuvawe na koàta moè da zna~i mnogu razli~ni ne{ta, zavisno od toa kako go procenuvate. Oatley, K. i Jenkins, J. Razumijevanje emocija, Slap, Zagreb, 2003, str. 13. I na{ stav e deka ne{to e dobro samo vo odnos na ne{to drugo. Da se znae {to e dobro zna~i toa (dobro) da se razlikuva od nekoe zlo: da se znae edno ne{to zna~i da se znae razlikata me|u nego - kako dobro i ne{to drugo (kako lo{o). Vo taa smisla ~inam treba da se tolkuva i izjavata na [ekspir: Nothing is either good or bad, but thinking makes it so. [ekspir, V. Hamlet, BIGZ, Beogard, 1972, str. 66. 1257 I najmaloto poklopuvawe so odot, glasot, formaat, bojata na nekoj zlotvoren predmet, misleweto na na{ata zemja, konvedncionalnosta na na{ite sogra|ani itn., seto toa vlijae na na{iot sud. Didro, D. O poreklu i prirodi lepoga, Rad, Beograd, 1962. str. 43). 1258 Apeles bil slaven slikar od vremeto na Aleksadar Makedonski. Toj ponekoga{ gi izloùval svoite sliki na javni mesta i skrien zad platnoto slu{al {to se zboruva za niv so cel da gi iskoristi opravdanite zabele`{i. Na toj na~in, edna{ slu{nal nekakva zamerka za naslikaniot ~evel i taa podrobnost ja popravil na slikata. Me|utoa, utredenta konduraxijata po~nnal da kritikuva i mnogu drugi ne{ta na slikata, po {to Apeles izlegol od zad nea i mu rekol: "Konduraxijo, ti drì se do kondurite." Ovaa dosetka, kako latinska maksima podocna e formulirana od Plinius: " Ne sutor ultra crepidam - Neka konduraxijata ne sudi podaleku od kondurite."
669
stva i sposobnosti koi ne samo {to se razli~ni me|u lu|eto, tuku ~esto se podlo`ni da golemi promeni i kaj samo edno isto lice.1259 êstopati sme skloni i najpravednite ne{ata da gi izvrtime preku povrzuvawe so neprijantni ~uvstva.1260 Ottamu ako go parafrazirame Didro - moèbi na svetot nema dvajca koi zabeleùvaat napolono isti odnosi vo edeno ne{to i koi go opredeluvaat kako pravedno vo ist stepen.1261 Vakviot stav ednakvo be{e prisuten i kaj Jering, spored kogo doblesta (osobina koja go krasi duhot na ~ovekot) ne ne{to kon {to treba da se te`ne kako kon dobro vredno samo po sebe. Takvata pretstava za doblesta, kon koja treba da se stremime bez nikakvi obziri kon nejzinata upotreblivost, kako {to zabeleùva Jering, ne bi ja razbrale narodite od iskonskite periodi pa duri ni onie od ponaprednite kulturni stepeni. Vo nivnite o~i vrednosta na doblesta se sostoela vo ona {to so nea bilo mo`no da se stori vo ìvotot. Doblesta na starite Normani bila hrabrosta i drskata odva`nost pri grabeìte na more, doblesta na starite Grci telesnata podvi`nost i spretnost na olimpiskite igri, pa duri i prepredenosta kako onaa na Odisej e davana nagrada. Toa bile doblesti koi narodot gi priznaval i po~ituval, a pea~ite ja proslavuvaa. Koga ovie junaci na doblesti bi se pojavile vo dene{niot svet i bi ja pobarale svojata nagrada za doblesta, nie verojatno nekoi od niv verojatno vedna{ bi gi uapsile, a drugite so nivnite ve{tini bi gi ispratile vo cirkus me|u akrobatite.1262 Pravdata (kako slobodata, vistinata i sl) e edna od najgolemite vrednosti - doblest, i nema vrednost sama po sebe, tuku samo kako prakti~en interes za opstanokot na op{testvoto, kako uslov za dobroto na op{testvoto. Koga taa (ednakvo kako i kaznata) pove}e ne bi bila potrebna, bi bilo neodgovorno koga op{testvoto i natamu bi sakalo so nea da se sluì. 5. Nepravdata ne moè da se pravi kon sebe. Taa moè da mu se
Na{ite setila i ~uvstva podleàt na postojani promeni: eden den nemame o~i, drug den lo{o slu{ame i od den vo den gledame, ~uvstvuvame, slu{ame razli~no. 1260 Ako sakame {pansko vino treba samo da go ispieme so nekoe sredstvo za povra}awe, pa }e go mrazime duri i koga }e go pogledneme. Ne zavisi od na{ata volja dali }e ni bide ma~no ili ne: {panskoto vino sekoga{ e dobro, no na{ata sostojba ne e isto vo odnos na nego. Isto taka ovoj trem sekoga{ e prekrasen, no vo nego moj prijatel go zagubil ìvotot. Vo ovoj trem pove}e ne ~uvstvuvam ubavina: vo nego go gledam samo mojot prijatel kako ispu{ta du{a. Ovoj teatar ne prestanal da bide ubav otkako vo nego sum bil isvirkan, me|utoa jas ne moàm ni da go zamislam, a u{ite se u{te da ne mi tatnat svireìte na publikata. V. Didro, D. O poreklu i prirodi lepoga, Rad, Beograd, 1962. str. 42. 1261 Didro, D. O poreklu i prirodi lepoga, Rad, Beograd, 1962. str. 44. 1262 Jering, F. R. Ciq u pravu, CID Podgorica, 1998, str. 351.
1259
670
stori samo na drug (Alterum non leadere: Ne mu pre~i na drugiot, Po~ituvaj gi tu|ite prava), no i toga{ samo ako drugiot istata ne ja saka volenti non fit iniuria.1263 A ako nepravdata se odnesuva na drug, toga{ mora da se priznae deka i pravdata ednakvo se odnesuva samo na drug. Nie moème da bideme pravedni samo sprema drug. No, kaj pravdata postoi edna otstapka koja dlaboko mu e vsadena samo na ~ovekot, a koja proizleguva od negovoto sampo~ituvawe, od negovoto dostoinstvo. Vo ovaa smisla, veruvam sekoj }e se soglasi, deka nesoborliva vistina e deka so sila nekomu moè{ ne{to da mu zeme{, no so sila nikomu ni{to ne moè{ da mu dade{.1264 Vo taa smisla nitu na poedinecot, ni na narodot so sila ne moè da mu se dade pravda, a osobeno ne kakva i da e nepravda pod znameto na pravda. Na ova moè da mi bide prigovoreno: pravdata ne korespondira so silata. So toa napolno bi se se soglasil, dokolku me uveri Buda1265 deka vra}aweto so nepravda na nepravda ne e pravda. Na takvata pravda isklu~itelno pravo polaga dràvata, {to zna~i vlasta. Me|utoa, tokmu taa pravda naj~esto se zloupotrebuva. Nesporen fakt e deka i pravdata inherentno sodrì primena ili barem zakana so sila. Treba li, vpro~em, pouverliv dokaz deka vo ime na
Volenti non fit iniuria - Ulpianus (Ne mu se pravi nepravda na onoj koj ja saka). Nulla iniuria est, quae in volentem fiat- Ulpianus (Ne e nepravedno ona {to nekomu bi mu se napravilo so negova soglasnost). Nullam potest videi iniuriam accipere qui semel voluit - Paulus (Ne moè da se smeta deka trpi nepravda onoj koj edna{ na toa se soglasil). Numquam volentibus dolus infertur - Ulpianus (Nikoga{ ne im se pravi nepravda na onie koi na nea se soglasuvaat). Quia nulla est iniuria, quae in volentem fiat - Ulpianus (Nema nepravda koja nekomu so negova soglasnost mu se pravi). 1264 Quod quique pro eo praestatur, invito non tribuitur - Ulpian ([to nekomu vo negov interes mu se dava, ne moè da mu se nametne protiv negovata volja. Nikomu ne moè da mu se dade bez negova soglasnost, protiv negova volja). Ili poinaku - So sila sekomu moè{ da mu zeme{, no ne i da mu dade{. Toa se odnesuva i na pravdata: kaznata sekoga{ se ostvaruva so sila, nagradata, me|utoa, ne e mo`na so sila. 1265 Spored Buda (razbudeniot) - Siddhartha Gauema(563-483), prakti~niot moral mora da sodrì pet du{evni sili i pet osnovni doblesti (da ne se ubiva nikoj koj e so duh obdareno su{testvo, da ne se zema ni{to {to ne ni e dadeno, da se vozdrùva od raspu{ten ìvot, da ne se laè i da se vozdrùva od opojni pijaloci). Negovata etika ne vodi kon odmazda i toj e protiv kakva bilo prisilba ("Omrazata na ovoj svet nikoga{ ne se iskorenuva so omraza: omrazata se iskorenuva so neomraza"). Site nevolji moàt da se odbijat so ubavi postapki: "So qubov pobedi ja lutinata, so dobro zloto; skràviot pobedi go so golemodu{nost, a la`liviot so vistina." Fajfri}, @. Religija i smrtna kazna, Pravni ìvot, Beograd, 2002/9, str. 71.
1263
671
pravdata od edna boèm ili navistina demokratska vlast,1266 zaradi simnuvawe na druga boèm ili navistina nasilna vlast, vo dosega{nata istorija se napraveni najgolemite nepravdi.1267 6. Pravda mu se obra}a na poedinecot najprvo so maksimata: "Ne pravi mu go na drug ona {to ne saka{ tebe da ti go pravat - ne na{tetuvaj mu na drug (ne pravi mu {teta na drug)." Pritoa, ne treba posebno da se dokaùva deka sprotivno na {tetata e korista, koja ima ednakvo mesto vo poimot na pravdata i se izrazuva so maksima: "Pravi mu go na drug ona {to saka{ tebe da ti go pravat - pravi mu dobro na drug (bidi od korist za drug)." Pravda me|utoa se obra}a i na dràvata, isto taka so dve maksimi, so prvata: "Ne dozvoluvaj nikoj da mu na{tetuva na drug (da mu pravi {teta na drug)," i vtorata: "Dozvoli sekoj da mu koristi na drug (da mu pravi dobro na drug)." Pritoa, koga im se obra}a na poedinecot i na dràvata so prvite maksimi, nepravda e pri~inetoto zlo, a pravda - vozvratenoto zlo: zloto so koe e vospostavena pravdata, so koe e popravena storenata nepravda. Ottamu, vra}aweto na zlo so zlo: pri~inuvaweto {teta zaradi storena {teta, se javuva vo dva vida: kako privatna odmazda - revan{ (koga zloto go vozvra}a poedinecot) ili kako kazna - odmazda (koga zloto go vozvra}a dràvata). Toa vra}awe e srazmerno na zagubenoto ili pretrpenoto (na pretrpenata {teta ili stradawe), "vra}awe milo za drago," i vo su{tina zna~i vozvratena nepravda zaradi prethodno storena nepravda: negacija na negacijata, koja tokmu poradi toa stanuva pravda. Takvata pravda zna~i - zaguba, podnesuvawe (trpewe) na istoto ona {to sme mu go storile na drug. Toga{ pak, koga pravdata im se obra}a na poedinecot i na dràvata so vtorite maksimi, nepravda e nepri~inetoto dobro, a pravda vozvratenoto dobro. Ottamu, i vra}aweto na dobro so dobro: pri~inuvaweto korist zaradi storena korist se javuva vo dva vida: vo vid na blagodarnost (koga dobroto go vozvra}a poedinecot) ili kako nagrada (koga dobroto go vozvra}a dràvata). Takvoto vra}awe zna~i - dobivka, vra}awe srazmerno na pri~netoto dobro, vra}awe srazmerno so dobienoto (primenoto), dobivawe na istata korist {to sme ja dale (storile, napravle) na drug i vo su{tina pretstavuva vozvratena pravda zaradi prethodno storena pravda.
Vo ovaa smisla dobro e da se potsetime na maksima na Hipi dvièweto od vremeto na vojnata na SAD vo Vijetnam, spored koja: demokratija e koga beliot ~ovek, go ispra}a crniot ~ovek, da se bori protiv òltiot ~ovek, za zamjata {to ja ukrade od creveniot ~ovek. Ili moèbi na onaa: demokratija e i koga dva idioti i eden psihijatar po iscrpna rasprava so glasawe odlu~uvaat koj e najpameten od niv. 1267 Vo ovaa smisla e vpe~atliva izjavata na Xorx Bu{ za zaginatite amerikanski vojnici vo Irak: "Zaginaa za pravda branej}i ja slobodata i ne umrea zaludno."
1266
672
I narodot od na{ite prostori odamna ja definiral pravdata, tokmu vo navedenata smisla. Toa go storil vo vid na kletva: "Sekomu spored srceto" {to }e re~e na toj {to pravi dobro, tolkavo dobro da vidi, a toj {to pravi zlo tolkavo zlo da go snajde). Vo taa smisla se i izrekite: "Vra}awe milo za drago" kako i "S {to }e napravi{ }e ti se vrati," ili {to bi se reklo - pravdata e bumerang. Prevedeno na svetoven jazik, su{tinata na navedenite narodni izreki ostanuva ista toj {to pravi dobro ili zlo, tolkavo zlo ili dobro od strana na drug, od narodot ili od dràvata da mu bide vrateno. Taka sfatenata pravda vo op{testvoto ja ima istata onaa funkcija {to vo fizikata ja ima termostatot.1268 Taa treba ja odrùva zagreanosta na lu|eto za opredeleni povedenija. Taa e sredina me|u premnogu ladnoto (ignorirawe na op{testveniot ìvot) i premnogu è{koto (primena vo op{testveniot ìvot na te{ki nemoralni i protivpravni odnesuvawa). Taa go nivelira odnesuvaweto kon drugite lu|e so taa {to ukaùva na neispravnoto odnesuvawe kon drug, no ednovremeno i na posledicite {to so otstapuvawe od propu{taweto na opredeleno dejstvie {to se smeta za zlatna sredina sekoj moè da si go navle~e vrz sebesi. So drugi zborovi, pravdata veli: "Ne pravi im go na drugite ona {to ne saka{ tebe da ti go pravat." O~igledno e deka ovaa maksima naso~ena kon poedinecot ne opredeluva {to treba da pravi, tuku {to ne treba da pravi. So drugi zborovi, taa ne nudi aktivno povedenie, tuku pasivnost. Pritoa, visoko stoi i predupreduvaweto: vnimavaj da ne se sudri{ so moralot ili pravoto, za{to za ona {to e pravedno ili nepravedno i za koli~inata na vozvratenoto ne odlu~uva{ ti, tuku za toa smetkata ja vodi drug - javnoto mislewe ili represivniot aparat na dràvnata vlast. Ottamu, aktivnoto povedenie na poedinecot kon onie koi prethodno nemu mu napravile dobro ili zlo, sakale toa da go priznaeme ili n, samo posredno e opredeleno, odnosno samo pretpostaveno preku slednive maksimi: "Bidi dobar kon dobrite, no ne i predobar, za{to javnoto mislewe }e te proglasi za budala" i "Bidi lo{ kon lo{ite, no ne i premnogu lo{, za{to vlasta }e te proglasi za kriminalec." Ili, so drugi zborovi: "Bidi umeren vo odnesuvaweto kon site {to ti storile dobro ili zlo." Ottamu, nu`no proizleguva deka zaradi obezbeduvawe na zaedni~kiot ìvot i pravnata sigurnost, pravdata vo startot e ograni~ena so vladea~kiot moral i vladea~koto pravo. Toa zna~i deka pravdata e idealizacija na zaedni~kiot ìvot: pravda e samo ona {to javnoto mislewe (koga e vo pra{awe moralot) i zak1268
"Vra}aweto srazmerno na primenoto e uslov za odrùvawe na dràvnata zaednica. Lu|eto sakaat ili da go vratat zloto, a ako toa ne e mo`no, toga{ toa se smeta za ropstvo - ili sakaat da vozvratat so dobro i ako do toa ne dojde, toga{ i do vra}awe ne doa|a. A zaemnite protivuslugi se tokmu ona {to edna zaednica ja odrùva kako takva." Aristotel, op. cit. str. 123.
673
onot (koga e vo pra{awe pravoto) go smeta za pravda.1269 Spored toa, neizmernata èd za permanentno zgolemuvawe na pravdata, {to }e re~e za pove}e prava, mo} i materijalni dobra i nivna pravilna distribucija me|u ednakvite i neednakvite, ne moè da se ostvari neposredno so prezemaweto na nejzinata regulativna funkcija vo svoi race od strana na poedinecot, tuku samo posredno preku zajaknuvaweto na javniot moral i na pravoto, odnosno preku postojano usovr{uvawe na principite i pravilata na pravdata i nivno preto~uvawe vo javniot moral i pravoto. Toa e i razbirlivo ako se ima predvid faktot deka poedincite najmalku se soglasuvaat vo toa {to e pravedno. Prethodniot zaklu~ok, me|utoa, ne go opravduva izostanokot na pozitivna formulacija na pravdata. Imeno, vo obi~niot jazik, pa i vo teorijata re~isi nepostoi, maksima na pravdata koja treba da glasi: "Pravi mu go na drug toa {to saka{ tebe da ti go pravat" - {to }e re~e - "Bidi dobar kon drugite, tolku kolku {to tie bi bile dobri kon tebe," i "Bidi lo{ kon drugite, tolku kolku tie bi bile lo{i kon tebe." Toa eklatantno pokaùva deka pravdata e ne{to nadvor od dosegot na poedinecot, nadvor od negovite aktivni nastojuvawa vo golem broj slu~ai samiot da opredeluva {to e nepravda i na svoj na~in da se reagira za nejzinoto ispravawe. Ottamu, ne moè da se negira maksimata deka pravdata e povrzana so silata na koja edinstveno i e ostaveno ne samo da kaè {to e pravda, tuku i da ja izvr{uva. Toa e silata na javnoto mislewe ili silata na dràvnata vlast. I na ednata i na drugata im e ostaveno da bidat krajniot arbitar na pravdata. No, "èdta za pravda koja gi pottiknuva lu|eto da ostvarat idealna dràva od svoite soni{ta, da se bunat protiv nepravdata na opredeleni dela, opredeleni situacii, opredeleni institucii, dava dovolen pottik za najvozvi{eni `rtvi, kako i za nalo{i nedela. Site protivnici izjavuvaat i se trudat da dokaàt deka pravdata e na nivna strana."1270 Ottamu, sosema vo pravo e Salmond koj veli - pravoto e spoj na silata i pravdata, ili Veber spored kogo pravoto e ona pravilo koe ima {ansa da bide sprovedeno vo ìvot so prisilba i obid vo dadena op{testvena ramka da se ostvari pravda.1271 Vpro~em, glavniot interes za pravdata proizleguva ottamu {to taa se sfa}a kako sredstvo so koe treba da go nadmine sudirot me|u pozitivnoto pravo kako zakonsko nepravo (pozitivnoto pravo kako oficielen obrazec na pravdata prifaten vo konkretnoto op{testvo), nasproti pravdata kako nadzakonsko pravo, odnosno koe treba da pridonese pravdata da stane izvor na pozitivnoto pravo. Nakratko, celta e dosegnuvawe na sostojba vo koja nema da
Quid sit ius, et in quo consistit iniuria, legis est definire (Zakonot treba da opredeli {to e pravoto i vo {to se sostoi nepravdata). 1270 Pelerman, H. op. cit. str. 4. 1271 Vidi: Gurvitch, G. Sociologija, Naprijed, drugi svezak, Zagreb, 1966, str. 196 i 202.
1269
674
vaì praviloto: Kade {to ima sila, nema pravda, tuku nemu sprotivnoto pravilo: Samo tamu kade {to ima sila, mo`na e pravda.1272Istorija vpro~em dokaà deka za pravda se borele samo malite i slabite, za{to pravdata sekoga{ bila na stranata na silnite.1273 Sekoe drugo tvrdewe e ~ista utopija. Kako {to bez interes nema nikakvo dvièwe, taka bez sila ne moè da se vospostavi ni pravda. Pravdata ne smee da ostane bez sila (bez oru`je) protiv nepravdata. Pritoa, sosema e sfatlivo oddeluvaweto na silata na dràvnata vlast od pravdata, bidej}i dràvata naj~esto najdobro funkcionira spored formulata "Prost narod silna dràva," no sosema pogre{no e misleweto deka pravdata e mo`na bez sekakva sila.1274 Naprotiv, pravdata e mo`na samo dokolku zad nea stoi sila,1275 no samo onaa vistinskata sila - silata na javnosta.
Nema ~ovek {to ne veli - treba da se bori{ za pravda. Zo{to da se boram? Za{to do nea ne moè da se dojde bez borba. Za{to taa naj~esto se iznuduva so sila? 1273 Hristijanstvoto smeta deka bog praveden. za{to e silen. Kako nekoj moè da vleze vo ku}a na silen i da mu ja ograbi poku}ninata ako najnapred ne go vrze silniot (Matej, 12:29). Ottamu obi~nata moralna sevst se drì do maksimata: Ako si silen ispravaj krivi drini (nepravdi). Ako ne si silen nau~i da |i trpi{ nepravdite. Vo ovaa smisla moè da se tvrdi i toa deka pravdata e nepristrasno op{testveno korisno povedenie koe za takvo go smeta op{testvenata grupa koja ne gi donesuva zakonite, ili, pravda e povedenie koe grupata koja ne poseduva neophodna sila da go sprovede svoeto mislewe go smeta za osobenio dobro. 1274 Vo pravoto se ima merka, pa i prinudata! Nejzina merka, kako i merka na pravoto voop{to, e pravdata. Prinudata mora da e pravedna, {to zna~i mora da se koristi edinstveno za ispolnuvawe pravedni celi i vrz pravedna osnova. Pravedna osnova na prinudata e odrùvaweto na pravniot poredok i primenata na pravoto, za{to toa e pretpostavka za ostvaruvawe na idejata za pravda. Merkata na prinudata ja opredeluva principot na proporcionalnost: taa treba da odgovata na teìnata na povreda na preavoto i na odgovornosta na poedinecot za takvata povreda. Kambovski, V. op.cit. str. 266. [to zna~at vakvite stojali{te ako ne celosna potvrda na izrekata: Kade {to ima sila ima pravda. Da se tvrdi deka prinudata, a toa zna~i silata treba da e pravedna e ednozna~no na tvrdeweto deka pravdata ne e mo`na bez silata, deka silata e pravda, odnosno deka taa sila dokolku e kanalizirana e pravda. 1275 Prviot dokaz deka pravdata i silata ne moàt edno bez drugo go nao|ame vo knigata za Jov, 40:3-4. kade gospod na Jov, koj se àli deka ne gi zasluìl negovata odmazda, mu veli: Saka{ li ti da go uni{ti{ mojot sud? saka{ li mene da me osudi{ za da se opravda{ sebesi. Dali ti ima{ muskuli kako gospod? Grmi{ li so glasot kako toj? Vo Propovednik, 9:16, pi{uva deka e podobra mudrosta, odo{to silata, me|utoa vo Knigata za Jov, gospod ne pokaùva nikakva mudrost tuku sila velej}i " Kade {to e stravot tamu e mudosta." (Jov, 28:28). Vo Knigata za Jov toj e pretstaven kako nemoralen tiranin. Od
1272
675
Za{to, ako pravdata se odnesuva na drug, a taka , toga{ za{to poedincite na nea se povikuvaat samo koga li~no niv ili na nivnite bliski im e storena nepravda, a ne i koga nepravdata im e storena na drug, tuku toga{ se indiferentni. Zo{to sekoj se buni samo koga nemu (ili na negov blizok) mu e skr{en nosot, namalena platata i sli~no, a "uvo ne go boli" ili "oko ne mu trepnuva" koga toa mu e storeno na drug. Na ova pra{awe edinstveniot moèn odgovori e: zatoa {to za izvr{uvawe na pravdata i ispravawe na nepravdata isklu~itelnata grià e ostavena na dràvata. Taa go ima "me~ot" (silata, sudstvoto) za da vospostavi pravda i da gi ispravi nepravdite (koga nepravdata pretstavuva pobiska ili podale~na opasnost i za mene ili za drug). Na krajot, ne moè da se prenebregne, a da ne se spomne i toa deka rezignacijata od nesproveduvaweto na edno od poso~enite na~ela vodi kon pojava na treta maksima, koja za àl e i najprisutna vo praktikata. Taa maskima glasi: "Pravi im go na drugite ona {to tie sakaat da ti go napravat tebe, me|utoa stori im go toa prv." Ovaa maksima e sprotivna na poimot na pravdata, na nejziniot ideal, me|utoa, za àl, e mnogu bliska do vistinata. 8. Zakonot (pravoto) ne pre~i na napraveno dobro da se vozvra}a so dobro (na pravedno so pravedno). Zgora na toa, zakonot nema ni{to protiv i na napraveno zlo da se vozvra}a so dobro (na nepravedno so pravedno), spored hristijanskoto na~elo: koj }e ti opali {amar, svrti mu go i drugiot obraz.1276 Zakonot me|utoa, vo ime na pravnata sigurnost ne dozvoluva samiot poedinec (privatno) na napraveno zlo da vozvra}a so zlo (na nepravedno so nepravedno). Spored toa, vo pozitivnoto pravo ne vaì praviloto spored koe nepravdata (zloto) ne treba da se trpi, tuku isto kako i pravdata (dobroto), treba da se vozvrati. Od ova pravilo postojat samo dva isklu~oci i toa samo ako se ispolneti to~no opredeleni uslovi kaj nu`nata odbrana i krajnata nu`da. Vo
edna strana, toj se pojavuva kako prirodna katastrofa koja udira naslepo bez da se potpre na pravednosta, a od druga strana saka da go sakat i da go oboàvaat kako praveden. 1276 Isus vo svojata beseda na Gorata veli: "Ste ~ule deka e kaàno: Oko za oko, zab za zab, a jas vi velam da ne se branite od zloto, tuku ako nekoj te udri po tvojot desen obraz, svrti mu go i drugiot; i koj saka da se sudi so tebe i ko{ulata tvoja da ti ja zeme, podarimu ja i nametkata. I ako te prisili nekoj eden sat, idi so nego dva. Koj bara od tebe, podaj mu; i koj saka da mu pozajmi{, ne odre~uvaj mu. Ste ~ule deka e kaàno "qubi go bli`niot svoj i mrazi go neprijatelot svoj." A jas vi velam qubejte go neprijatelite svoi, blagoslovuvajte gi onie koi ve kolnat, pravete im dobro na onie koi ve mrazat i molete mu se na gospod za onie koi ve gonat (Evangelie po Meteja, Glava 5). Vo ovaa smisla e i izrekata na Diogen: "Dve ne{ta ~ovekot mora da nau~i da gi trpi ako saka ìvotot da ne bu bide nepodnosliv: lo{oto vreme i ~ove~kata nepravda."
676
site ostanati slu~ai, vozvra}aweto na nepravda so nepravda, so ~uvstvo za mera, e ostaveno preku sopstven prisilen aparat da go pravi samo dràvnata vlast. Toa zboruva deka pravdata e ograni~ena pravda. Koj e kriteriumot za toa? Istiot onoj {to vaì za sekoj poedinec, vaì i za dràvata: istoriski izgradenoto odmeruvawe na interesite - op{tata dobivka da se nivelira so op{tata zaguba od strana na nepristrasen subjekt. I tuka nema ni{to lo{o. Lo{o e samo, a za àl tokmu toa {to od pamtivek e pravilo, {to dobivkata od pravednoto se prisvojuva od malkumina vo ime na site, i obratno, {to zagubata od nepravednoto se rastovaruva od grbot na malkumina i im se tovari na site. Od druga strana, kako {to ispravno se zabeleùva vo literaturata, fakt e deka s pove}e e te{ko da se bide praveden vo nepraveden svet i sprema nepravedni lu|e koi ~estopati imaat sprotivstaveni sfa}awa i vrednosti za merkite i na~inot na povedenieto, ìvotot i rabotata. Ottamu, bez ogled kolku i da se pou~uva sprotivnoto, polo`bata (materijalnata i op{testvenata), ugledot, uspehot i popularnosta, mnogu retko i te{ko moàt da se steknat so li~ni doblesti i rezultati na sopstveniot trud, odnosno seto toa daleku pobrgu, polesno i pouspe{no moè da se postigne so nasledstvo (ne samo na imot!), so privilegii, so korupcija, so vrski, so licemerie, so poltronstvo, pa i so kriminal ili akti koi se na rabot na krivi~ni dela. Nakratko pretpostavkite i uslovite za postignuvawe na socijalnata pravda1277 s se pomali, a pre~kite s pogolemi i pomnogubrojni. No, {to e najte{ko i s popou~no, vo takvi okolnosti mo}ta na ~ovekovata volja i aktivnostite, pa i slobodata vo izborot na celta, stanuvaat se poslabi i s pove}e zavisat od mestoto, vremeto i sostojbite vo koi lu|eto ìveat i deluvaat. Seto toa predizvikuva: sprotivnostite na interesite i postapkite da stanuvaat se pogolemi, a razgrani~uvawata me|u socijalno pravednoto i socijalno nepravednoto s pove}e da se zamati: posebnite odnosno poedine~nite interesi (li~ni, semejni, srodni~ki, profesionalni, kastinski, partiski i sl) da nadvladuvaat nad op{tite interesi na op{testvenata zaednica, i ottamu vo sekoe dejstvie pove}e da se sakaat i baraat srodnici odo{to sorabotnici; lakomosta, egoizSocijalnata pravda e sostojba vo koja mnozinstvoto ili site ~lenovi na op{testvoto imaat isti osnovni prava, mo`nosti, obvrski i socijalni benificii. Takvata pravda e streme` kon postignuvawe sostojba na pravilno (dobro, ispravno) raspredeleni (ednakvo na ednakvite, neednakvo na neednakvite) prava i dol`nosti, mo}, mo`nosti i socijalni benificii (op{testveni dobra)! Socijalnata pravda e ideja za eti~kata vrednost na pravoto. Vo ovaa smisla pravdata pretstavuva vrednosno na~elo na raspredelba koe opredeluva kolu dobra i kolku tovari, odnosno prava i obvrski, treba da im se dade na subjektite na op{testvenite odnosi. So ogled na toa {to raspredelbata preku zakonite ja vr{i dràvata, o~igledno e deka me|u pravdata i pravoto postoi neraskinliva vrska.
1277
677
mot primitivizmot i eksploatacijata (od site oblici i od sekogo) da stanuvaat se poprisutni, a tie sekoga{ se prvoklasna opasnost za op{testvoto i za sorabotkata me|u lu|eto i ottamu sekoga{ na {teta na socijalnaat pravda; takvite i sli~ni negativnosti ili voop{to ne se otkrivaat ili zgora na toa post festum s pove}e se zata{kuvaat, namesto odnapred da se spre~uvaat; da rastat i da se mnoàt raznovidnite privilegii iako sekoja privilegija e op{testveno nepravedna; site deklaracii za socijalnata pravda, a site takvi vetuvawa se dadeni pod odredeni pretpostavki (ex suppositione), vistinskite okolnosti sekojdnevno gi demantiraat.1278 9. Ottamu, ne e slu~ajno {to Jering kako odgovor na pra{aweto - koj motiv moè da ja navede vlasta da se pot~inuva na zakonot? sosema ispravno tvrde{e - istiot onoj motiv koj e dovolen ~ovekot da go navede da se sovladuva sebesi: interesot. Samosovladuvaweto samoto se isplatuva. Kako {to gradinarot go neguva drvoto {to go zasadil, taka vlasta go neguva pravoto: tie toa drvo ne go neguvaat zaradi nego, tuku zaradi samite sebe, i dvajcata znaat deka okolu nego mora da se griàt i da go {tedat ako toa treba da donese plod i deka plodovite }e gi nagradat tie usilbi. Samo tamu kade {to dràvnata vlast samata go po~ituva poredokot koj go propi{ala toj poredok steknuva pravna sigurnost, samo tamu kade {to vladee pravoto uspeva nacionalnata blagosostojba, cvetaat trgovijata i zanaetite, samo tuka onaa moralna i duhovna sila koja se nao|a vo narodot se razviva do svojata celosna sila. Pravoto e dobro sfatena politi~ka sila - ne kusogleda politika posvetena na eden moment, na momenten interes, tuku dalekovidna politika koja gleda vo idninata i razmisluva za krajot. Uslov za ovaa politika e samosovladuvaweto. Me|utoa, samosovladuvaweto kako kaj poedinecot taka i kaj dràvnata vlast e pra{awe na ve`ba, potrebni se vekovi dodeka dràvnata vlast, poa|aj}i od to~ka na neograni~ena sila po dolgo kolebawe i povremeno vra}awe kon svoeto prvobitno povedenie, ne dospee do cvrsto i nenaru{eno pridrùvawe na pravoto.1279
Tinti}, N. Socijalna pravda (od ideje, ideologije i teorije do prakse) u pojedinim dràvama i na me|unarodnoj razini, Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1984/3-4, str. 247. 1279 Jering, F. R. op. cit. str. 169. Vo taa smisla treba da se sfati i razmisluvaweto na Karl Poper. Spored nego, na~eloto na liberalizmot bara ograni~uvawata na individualnite slobodi koi so op{testveniot soìvot stanuvaat neizbe`ni po mo`nost ramnomerno da se podelat (Kant) i po mo`nost da se namalat. No kako toa apriorno na~elo da se primeni vo praktikata? Dali da go spre~ime pijanistot da ve`ba ili pak negoviot sosed da uìva vo mirnoto popladne? Site takvi problemi moàt da se re{at samo so povikuvawe na postojnata tradicija i obi~aite - so povikuvawe na tradicionalnoto ~uvstvo za pravda, na op{toto pravo, kako {to toa se narekuva vo Anglija i na ona {to nepristrasniot sudija go priznava kako pravedno. Ottamu
1278
678
Negovite stavovi nao|aat potvrda vo sovremeniot razvoj na novata nau~na disciplina nare~ena kultura na pravoto. Imeno, treba{e da pominat 150 godini da se sfati deka zaradi postignuvawe na vistinskata pravda ima golema potreba od afirmacija na kultura na pravoto. Vo taa smisla denes se veli: Najednostavno kaàno, kulturata na ~ovekovite prava e postapuvawe zasnovano vrz uveruvaweto deka sekoe ~ove~ko su{testvo poseduva vrodeno dostoinstvo i prava, koi ne mu gi podarila dràvata. Idelano bi bilo koga vakvoto povedenie bi bilo avtonomno i ne bi bilo posledica na nikakva prisilba nitu na zakana so kazna. Vo op{etstvoto kade {to vakvoto povedenie dominira nepo~ituvaweto na ~ovekovite prava bi bilo neprifatlivo, barem za pogolemiot del na negovite gra|ani. Tie koi ne gi po~ituvaat ~ovekovite prava bi bile podvedeni na op{etstveni sankcii. Tie koi gi po~ituvaat i sekoj koj postapuva vo soglasnost so na~elata na ~ovekovite prava bi imale op{testvena podr{ka. Po~ituvaweto na ~ovekovite prava bi bilo pravilo, a nepo~ituvaweto isklu~ok. Pritoa, kako glavni simptomi za nedostigot na kulturata na pravoto vo teorijata lucidno se zabelùvaat slednite okolnosti: 10 Nepostoewe na svest za toa deka ~ovekovite prava postojat i nivnoto negirawe. Negiraweto na ~ovekovite prava ne e samo rabota na neznaewe i nedostig na obrazovanie, tuku posledica i na kolektivisti~kata tiranija nad liberalnite i individualisti~kite stremeì na poedinecot. Na biv{ite jugoslovenski prostori toa se manifestira{e kako zvani~na doktrina, kako kolektivisti~ka ideologija, vo smisla na ideolo{ki otpor od strana na rabotni~kata klasa (podocna na nacijata) kon individuata. Sprema individualnite prava se gleda{e kako na ne{to subverzivno, kako na ne{to {to mu e tu|o na op{testveniot i politi~kiot sistem. Toa ~esto se potkrepuva{e i so tvrdewata deka ~ovekovite prava vo odredeni dràvi se samo prazni frazi, paroli, a ne ne{to {to navistina im se podaruva na lu|eto. 20 Nepoznavawe na sopstvenite prava i pomiruvawe so nivnoto kr{ewe (neznaewe i rezignacija). Vo mnogu sredini lu|eto ne se svesni za svoite prava osobeno koga }e dojdat vo sudir so drugi avtoriteti koi li~at na semejnite - so verski i politi~ki avtoriteti. 30 Nedostig na samodoverba koga e vo pra{awe ostvaruvaweto na pravata. Golem problem e toa {to mnogumina i pokraj verbata deka ~ovekovite prava postojat mislat deka nivnoto ostvaruvawe e mo`no samo so potkup i vrski so mo}ni lu|e.
{to site zakoni moàt da postavuvaat samo op{ti na~ela, tie mora da se tolkuvaat za da moàt da se primenuvaat. No, i za tolkuvaweto se potrebni nekoi na~ela od sekojdnevnata praktika koi moè da gi razviva samo ìvotnata tradicija. Seto toa posebno vaì za krajnite i voop{teni na~ela na liberalizmot. Ottamu, racionalisti~ki planirana dràva koja vo osnova e tabula rasa bez nikakva tradicija ne e mo`na, toa e liberalna utopija.
679
40 Ramnodu{nost sprema pravata na drugite i nespremnosta tie da se branat (nedostig na solidarnost). Za razlika od odbrambenoto zdruùvawe na lu|eto koga na sli~en na~in se ~uvstvuvaat zagrozeni, po{iroka solidarnost skoro i da izostanuva. Edna od tie pri~ini e stravot od vlasta. Ottamu, nastavnicite ne im se pridruùvaat na penzionerite, penzionerite na studentite, studentite na rabotnicite, mnozinstvoto na malcinstvoto itn. 50 Diskriminacijata vo pogled na imatelite na prava. Periodot koga so dràvnata propaganda se potiknuva{e omrazata sprema drugite i razli~nite, ostavi za posledica zasiluvawe na uverenieto deka onie koi pripa|aat na sopstvenata grupa (osobeno na verska i nacionalna) treba da imaat privilegirana polo`ba - da imaat pogolemi prava od ostanatite (osobeno ako ìveat "na svoe," vo dràvata koja im pripa|a). Stana sosema prifatlivo deka kolektivnite ili individualnite prava se rezervirani samo za dominantnata grupa, dodeka ostanatite mora da gi zasluàt so toa {to }e stanat "lojalni" na dràvata koja e sopstvenost na vladea~kiot narod. Toa e karakteristi~no za stavot kon malcinstvata ~ii pripadnici se delat na "~esni", zna~i pomireni so svojata inferiorna polo`ba, i "drski," koi insistiraat na ramnopravnost. Poslednoto kone~no doveduva do poznatite neprijatni reakcii koga ~lenovite na povredenite grupi i nivnite predvodnici }e zapo~nat da se vklu~uvaat vo beskone~na igra na dokaùvawe na sopstvenata superiornost vo pogled na poredokot i kulturata i da izmisluvaat "nau~ni dokazi" za nea.1280 II POIM NA PRAVDA - VTOR ÊKOR 1. Ako pravoto e ozakoneta volja na vladea~kata klasa ili na site, ili barem na mnozinstvoto od gra|anite, toga{ pravdata ne e ni{to drugo, tuku nivna neozakoneta volja za regulirawe na opredelni odnosi i sostojbi na gra|anite, odnosno ne e pravo. Se {to e pravedno najprvo se javuva kako moral, a potoa se pretvora vo pravo osven ako se raboti za odnosi i sostojbi za koi ne e upatno toa da se stori. Vo pravnata filozofija se veli deka pravdata e majka na pravoto, odnosno se {to e pravno, moralo prethodno da bide pravedno. I navistina, pravnite normi se ozakoneti moralni normi, iako e to~na okolnosta deka me|u niv se pomesteni i ozakoneti eti~ki neutralni normi. Me|utoa, ako gi ostavime nastrana eti~ki neutralnite normi koi za nas ovde ne se interesni, moè da se konstatira slednoto: 10 so pravnite normi se reguliraat povedenijata so koi se gradat odnosite me|u lu|eto i velime ne e pravno, nezakonito e ne{to da se pravi ili propu{ta da se pravi, i deka 20 so moralniote normi isto taka se reguDimitrijevi}, V. Kultura i ljudska prava, Kultura i ljudska prava, Beogradski centar za ljudska prava, Beograd, 2002, str. 9-13.
1280
680
liraat povedenija na lu|eto i velime ne e moralno da se laè, da ne se ispolnuvaat vetuvawata i da ne se vra}a pozajmenoto. Vo {to e toga{ razlikata me|u moralot i pravoto? Za taa cel }e se posluàm samo so edno pravo - so krivi~noto pravo. Spored mene, taa razlika se sostoi samo vo intenzitetot na za{titenite interesi (dobra, vrednosti i odnosi). Za{titata na opredeleni interesi e pomestena vo krivi~noto pravo, za razlika od za{titata na drugi interesi koi ostanuvaat i treba da ostanat samo vo ramkite na moralot. Za prvite e potrebna zasilena, a za vtorite poslaba za{tita. Krivi~noto pravo ja odzema od moralot normata "ne ubivaj," za{to ìvotot na ~ovekot e su{tvestven interes koj ne moè da se obezbedi bez primena na krivi~ni sankcii, no ne i normata "ne laì," za{to ~esta moè da se obezbedi bez primena na sankciite od oblasta na pravoto, tuku za toa se dovolni i moralnite sankcii. Za zna~eweto na za{titeniot interes se vodi smetka duri i vo samoto pravo pa ottamu imame razli~ni sankcii za storeno krivi~no delo od onie za prekr{ok. Nakratko, celta na pravoto i moralot e edna: da se spre~at nepravednite, a toa zna~i negativnite povedenija na ~ovekot koi predizvikuvaat naru{uvawa na interesite (dobrata, vrednotite i odnosite) vo op{eststvoto. So ogled na toa {to se uvidelo deka lu|eto nemaat vsadeno nitu ~uvstvo ni um koi sekoga{ nepogre{ivo }e gi vodat kon odbirawe na dejstvuvawe (povedenie) koe e pravedno, zapo~na potragata po lekot {to }e ja izlekuva bolesta nare~ena "nedostatok na ~uvstvo na pravednost" (lack of justice sense). Ako ne{to treba da se lekuva treba da se iznajde lekot koj deluva na pri~inite na bolesta. Ako pri~inata e vo ~uvstvata treba da se najde lekot {to }e gi izlekuva ili }e gi razvie ~uvstvata, ako e pri~inata umot, toga{ treba da se najdat medikamenti samo za ona {to doveduva do podobruvawe na umot. No, kako da se pronade toj lek koga dve lica so ednakvi ~uvstva i ednakov um, neednakvo se odnesuvaat pa taka edniot ne vr{i, a drugiot vr{i nepravdi. [to e pri~inata koga od dve deca, od ista majka rodeni, ednakvo hraneti i zgrièni, ednakvo vospituvani, ednoto postojano laè, a drugoto e primer za doblesen karakter. Da ne im e toa od gospod? Ne }e da . Da ne im e toa od poinakvoto varewe na èludnikot? Toa e samo nedokaàna pretpostavka. Moèbi pri~inata e vo toa {to ednoto dete ima prirodno zatapeno ~uvstvo za qubov? S u{te se istraùva. Moèbi e nekoja gre{ka vo vospituvaweto? Moèbi, koj li }e znae? I nikoj ne e vo pravo, za{to lekot e delotvoren samo ako se otkrie vistinskata pri~inata na bolesta nare~ena vr{ewe nepravda. No, {to da se pravi koga pri~inata s u{te ne e duri ni povidok. Zarem da se otkaème i da priznaeme sekade deka osven vo ovaa sfera ni{to ne moè da se stori. Sigurno e deka ne. Traba da se istraùva, a toa natamu se pravi. Psiholozi, neupropsiholozi, lekari, geneti~ari, pedagozi, andragozi, sociolozi, pravnici, eti~ari, kriminolozi, filozofi na pravoto i koj u{te ne go barat odgovorot na pri~inite na nepravdata. Nekoi od niv duri pretendi681
raat deka pronao|aweto na lekot e isklu~itelno nivno podra~je i deka samo tie moàt da dojdat do vistinata. Me|u niv se istaknuvaat eti~arite. Tie zapo~naa i nitu denes ne se otkaùvaat od upornata potraga po odgovorot na pra{awata za pravdata i nepravdata. No, nesupehot vo iznao|aweto na pri~inite gi dovede samo do ramni{teto na ublaùvawe na posledicite so povikuvaweto na pomo{ na pofalbata i prekorot. Vo se drugo i natamu tapkaat vo mesto: za{to pravednosta/nepravednosta ja baarat isklu~ivo vo subjektivnata sfera na ~ovekovoto povedenie. Niv, kako {to vidovme, voop{to ne gi interesiraat op{testvenite vlijanija. Rezultatot izostana i kaj kriminolozite, no tie barem ukaàa na kompleksnite okolnosti na problemot nepravda. Tie sfatija deka pokraj vo subjektivnoto, pri~inite na nepravdata mora da se bara i vo objektivnoto vlijanie na sredinata. 2. Problemot ostanuva, iako e re{liv. ôvekot se razlikuva spored nadvore{nosta. Dali sum povisok ili ponizok, ubav ili grd, toa ne zavisi od mojata volja, toa mi e dadeno od prirodata. Vo ovaa sfera ~ovekot e sklon da kaè deka prirodata mu sozdala nepravda {to se rodil so nedostatoci, no i golema usluga {to ne se rodil kako majmun. Toa e ne{to {to ne zavisi nitu od nego, nitu od drugite (op{testvoto). Ottamu, moralot i pravoto nastojuvaat da gi zapostavat tie razliki, za{to se veli za pravdata e va`no dali nekoj se rodil kako ~ovek i deka kako ~ovek e ednakvo na sekoj drug ~ovek bez ogled na pridrodnite prednosti ili nedostatoci. Moralot i pravoto ne se interesiraat koj e povisok ili ponizok, koj ima pogolem ili pomal bubreg, koj e poubav ili pogrd za ottamu da im opredeli poinakvi barawa i poinakov tretman. Sepak, toa vo nikoj slu~aj ne zna~i deka moralot i pravoto nikoga{ ne se interesirale za prirodnite razliki. Naprotiv, istorijata pokaùva deka tokmu toa im bil prioritetniot interes: dali nekoj e pocrn ili pobel, dali se raboti za èna ili ma`, dali nekoj e roden so vakva ili onakva religija i nacionalnost, boèm religijata i nacionalnosta se karakterni osobini. Me|utoa, za golem broj prirodni razliki moralot i pravoto s u{te se zainteresirani pri gradeweto na svoite normi. Vo golem broj slu~ai tie razliki me|u lu|eto za moralot i pravoto se su{testveni i zna~ajno e da se takvi. Dali nekoj {to e roden kako budala treba da go po~ituvam ednakvo kako i umniot? Dali grdoto treba ednakvo da go sakame kako i ubavoto i koga ne se raboti za ~ovek? Dali neobrazovanite treba da im se dopu{ti da bidat ministri? Dali na invalidot treba da mu se podigna dostoinstvoto so toa {to }e mu se dade pravo i obvrska ednakvo da se naprega i tamu kade {to toa se bara od zdrav ~ovek. Dali zaradi za~uvuvawe na toa isto dostoinstvo na mentalno retardiranoto dete od najvisok stepen treba da se pomesti vo paralelka so programa za normalnite deca? Dali site lu|e se ednakvi ili se neednakvi vo pravoto? Liberalizmot i utilitarizmot tvrdat deka site se ednakvi i imaat pravo na ednakva sre}a. Vo taa smisla ~esto se citira Bentamo682
viot princip na pravednost: Everybody to count for one, nobody for more than one (Sekogo treba da go smetame kako eden i nikogo pove}e od eden), koj zna~i deka dobroto nitu na eden vo ramkite na zbirot na sre}ata koja treba da se presmetuva ne smee da vredi pove}e od dobroto na nekoj drug. Nasproti takvite stojali{ta jas, kako Holbah i Ni~e, tvrdam deka site lu|e se neednakvi i imaat pravo na neednakva sre}a. Eden ~ovek e ednakov so drug samo spored toa {to e ~ove~ko su{testvo: vo se drugo e neednakov. Nikakva moral i pravo, nitu uniforma nema da go napravi ednakov umniot so glupiot. Toa {to mora da postoi ednakvost me|u pravata i dol`nostite, ne zna~i deka od neednakvite mora da se o~ekuva ednakvo ispolnuvawe na tie prava i dol`nosti. So toa ni najmalku ne tvrdam deka sekoj treba da bide ednakov pred zakonot, tuku samo deka iluzorno e deka sekomu moàt da mu se dadat ednakvi prava isto kako {to sekomu ne moàt da mu se dadat ednakvi dol`nosti. Moè li nepodvièn invalid da go kaznite za nepruàwe pomo{ na drugo lice povredeno vo soobra}ajna nesre}a. Na{eto pravo izre~no veli ne. Moè li na ~ista~ot na avionskata pista da mu dadete da pilotira so avion. Na{eto pravo veli ne. Po ova moè da se izvle~e sledniot zaklu~ok. I moralot i pravoto baraat opredeleno povedenie ili zadrùvawe ili unapreduvawe na opredeleni sostojbi i odnosi i zaradi toa moralot voveduva pofalbi i prekori, a pravoto nagradi i kazni, pri {to nagradite se sveduvaat vo davawe na opredeleni slobodi i prava. Pofalbite i nagradite se dodeluvaat za da se odrùva ili unapredi pravdata (poèlnoto, dobroto povedenie), prekorot i kaznata sluàt za da se napu{ti nepravdata (nepoèlnoto, lo{oto povedenie). Nakratko pravdata i nepravdata se samo sredstva za odrùvawe na povedenie koe e vo soglasnost so pravilata na moralot i pravoto ili za napu{tawe na povedenie koe ne e vo soglasnost so niv. Na krajot, seto ta se sveduva na postavkata, ako ne se sledi toa i toa, }e bide{ izloèn na sram i prekor od strana na moralot ili na kazna od strana na pravoto. Ili poslikovito: ako samostojno ja sledi{ pravdata, moralot i pravoto }e mol~at, no ako ja sledi{ nepravdata, tie }e primenat ubeduvawe ili sila so cel vo idnina da ja sledi{. I taka, dodeka pravdata ne e preto~ena vo moralot ili pravoto, ti moè{ da pravi{ {to saka{ (taka navodno bilo vo "prirodnata sostojba"), no, koga moralot se izjasnil {to e pravda i nea kako takva ja prifatil vo etikata kako moralna pravilo, i koga istoto toa na edno povisoko ravni{te go storilo pravoto i ednakvo go preto~ilo vo pravilo, ti ne moè{ ve}e da go pravi{ ona {to saka{, tuku samo ona {to treba ili mora da go pravi{. 3. I sega povtorno mora da se svrtime vo krug i da go postavime pra{aweto: ako pravdata e ne{to prirodno vsadeno vo nas kako ~uvstvo ili um, za{to i e potrebno da se preto~uva vo moral i vo pravo, a vo vtoriot slu~aj i da se potpira na sila (na sankcii) za da se obezbedi 683
nejzino zadovoluvawe? Pri~inata e o~igledno vo nesposobnosta na Hermes na site lu|e da im gi vsadi sramot i pravdata (nitu Zevs, kako bog nad bogovite ja nema{e taa mo}). Pritoa, ako se se}avate, Zevs mu naredil na Hermes, sramot i pravdata da im gi podeli na site i vo negovo ime da vospostavi zakon koj }e ovozmoì onoj {to ne e sposoben da u~estvuva vo steknuvaweto na sram i pravda da bide sotren kako bolest za gradot. I fala mu na boga {to Hermes se pokaà sposoben barem da go stori ona vtoroto, da sozdade zakon. Za kogo? Pa sigurno samo za onie na koi ne uspea da im gi vsadi sposobnostite za sram i za pravda. [to proizleguva od seto ova. Prvo, deka ne e lesno tuku taka da se vnesuva {to i da e vo ~ovekot. Ta toa, po niza obidi, ne moèa da go storat nitu semo}nite bogovi koi vo se drugo napravija sovr{en ~ovek i sovr{en svet. [teta! Ah! da ne go store{e Eva toa {to go stori so jabolkoto. Kolku }e be{e s ubavo. Denes nema{e da postoi nikakva nepravda, pa otamu nema da se znae{e nitu za zborot pravda, ni za zborovite moral i pravo. Vtoro, deka pravdata ne e nitu ~uvstvo, ni um, tuku sposobnost so {to i jas se soglasuvam, iako mnogumina i denes go negiraat toa. Nekoj ili e sposoben da deluva pravedno, ili ednostavno (po vina na Hermes) ne e sposoben za toa. Za vtorite, veli Platon, e potreben zakon. Arno ama tuka se pojavuva nov problem, za{to duri i onie {to se sposobni (na koi im e podarena pravdata) ponekoga{ se odnesuvaat nepravedno. Zarem toa ne zboruva deka Hermes napravi u{te edna gre{ka. Toj o~igledno pravdata na nekoi lu|e sepak ne im ja podaril vo celost, tuku samo delumno. Tie lu|e, moralistite gi narekuvaat luge so "leck of the moral sense" (nedostatok na moralno ~uvstvo") iako e popravilno da gi nare~at lu|e so "leck of the ustice capability." No, toa i ne e tolku stra{no, ako se znae deka ve}e vospostaveniot zakon bilo so stravot, bilo so svojata vospitno moralizatorska funkcija }e deluva ednakvo kako vrz nesposobnite za pravda, taka i vrz onie sposobnite za pravda koi od subjektivni ili objektivni pri~ini deluvaat nepravdno. I zasega nema drugo: od sredstvo za dobrovolno dobro postapuvawe, pravdata se pretvora vo pravo - vo sredstvo za prisilno izvr{uvawe na pravdata. No, vedna{ moè da mi bide prefrleno - pa {to ima tuka novo, toa deka pravdata treba se pove}e da se preto~uva vo pravoto vo osnova i vo kone~na forma go tvrdea, i denes go tvrdat, site teoreti~ari od oblasta na filozofijata na pravoto. Jas se soglasuvam so toj fakt, no ne i so toa deka site dojdoa do identi~en stav za sodrìnata na pravdata, a tokmu vo toa se nao|a ona od {to, spored mene, zavisi taa sodrìna. Sodrìna na pravdata preto~ena vo pravo e sila: so preto~uvawe vo pravo pravdata stanuva sila. Navedenoto tvrdewe mora da se razgleda vo celost. Ako e to~no deka kade {to ima sila nema pravda, toga{ pravdata ne e sila, tuku ne{to dijametralno sprotivno od toa. Ako ima sila toga{ sigurno stanuva zbor za pravo, a ne za pravda. Toga{ zo{to se bara pravdata da se 684
pretvori vo pravo? Zna~i li deka toa se pravi za da se obezbedi sila, za da nema nesoglasici vo pogled na toa {to e dobro (pravedno), za so pomo{ na silata da se obezbedi op{toto dobro. Moj odgovor e deka tokmu toa zna~i. Za da go objasnime ova }e se posluìme so eden prozai~en primer od sekojdnevniot ìvot. Neka toa bide primer so lu|e od edna stambena zgrada vo koja site ìveat kako edno zaedni~ko semejstvo. Toa e slu~aj s do momentot koga Petko re{il da napravi dogradba. Mnozinstvoto po~nuva da se buni, iako sekoj poedine~no od mnozinstvoto trae koga toa e slu~aj so nego samiot. Koj e vo pravo? Za da se re{i sporot i Petko i mnozinstvoto se obra}aat do nadle`no nepristrasno telo da utvrdi na ~ija strana e pravdata. Pravdata ne e nikakva sila bez pravoto i zatoa velime pravdata treba da se bara od sudot. Pravdata e zna~i pomestena vo pravoto. Ako pravdata bila silna, sama po sebe }e ostanela nadvor od pravoto, nema{e da se pomestuva vo pravoto. Ili poprecizno, ako zakonot, zaedno so sudijata e nepristrasen (praveden) pravdata e najdena vo samiot zakon, najdeno e koj e vo pravo Petko ili mnozinstvoto. A ako zakonot ne e praveden, barame da se promeni toj zakon - pred Ustaven sud barame pravda. No, moè zakonot da e nepristrasen, me|utoa sudijata da e pristrasen. Toga{ barame ne{to da promeni sudijata - barame pravi~nost. Ako pravdata postoela pred moralot i pravoto, a }e se pojavel spor na ~ija strana e pravdata (nemalo tret kako pretstavnik na moralot ili pravoto {to }e kaè {to e dobro, a {to lo{o: ne postoela treta sila), kako se re{aval sporot? Mo`ni se pove}e odgovori. Edniot od niv e toa se ras~istuvalo ednostavno so nadsiluvawe i toa na eden od slednive dva na~ini: 10 Ako se raboti za spor me|u dvajca pravdata mu pripa|a na posilniot (primer - dvobojot). Dokaz: toa i denes se slu~uva koga ne funkcionira nitu moralot ni pravoto ili 20 Ako se javi spor me|u pove}emina - pravdata im pripa|ala na onie {to se vo mnozinstvo: sekoga{ se posilni onie {to se pove}e. Dokaz: toa i denes e slu~aj duri i koga funkcioniraat moralot i pravoto, toa e vpro~em su{tina na poimot demokratija. Pritoa, i vo dvata slu~ai se raboti za obostrano uveruvawe deka edniot (ednite) e posilen od drugiot (drugite). Stanuva zbor za predrasudi na ~ovekot: deka posilniot e popameten od poslabiot i deka dve glavi se popametni od edna (pravda ili vistina e ona {to se nao|a vo dve, a ne vo edna glava, pravedno e ona {to misli mnozinstvoto). Toa se slu~ai koga nade`ta go nadminuva stravot deka pravdata }e bide na nivna strana! Problemot dobiva poinakva dimenzija koga sigurnosta na silata se zamenuva so neizvesnosta, koga postoi opasnost "pravdata" da ne bide so sigurnost ostvarena so sila. Toa e slu~aj koga ne postojat dvajca so re~isi ednakva sila ili obostrano neveruvawe vo pogolemata sila na drugiot ili dve grupi so ednakov broj ~lenovi so istite uveruvawa. Slu~ai koga stravot ja nadminuva nade`ta deka pravdata }e bide na nivna strana! 685
Ako mislam deka i drugiot treba da ja saka pravdata kako {to ja sakam jas (vo nea treba da bide ednakov ili neednakov so mene) treba da go ubedam taka da misli. No jas toa ne moàm da go storam ako toj toa ne go saka. S zavisi od negovata slobodna volja. Ako toj ja odbere mojata pravda, postapuva pravedno, ako ne (ako ja odbere silata) - postapuva nepravedno. I obratno. [to moàm toga{ jas da napravam, osven da odberam druga sila so koja }e ja pobedam negovata sila. ]e se potpram na nekogo koj e posilen od nego, koj }e se stavi na moja strana i od ~ija sila drugiot }e se upla{i. No, i toj moè da go stori istoto. Toga{ mi preostanuva da pobaram nekogo za kogo toj }e poveruva deka e praveden (nepristrasen) ili barem }e poveruva deka }e mu bide od korist da go poslu{a. Toa e slu~aj koga idejata na pogolemiot brat se zamani so idejata za nepristrasen arbitar. Koj moè da bide takov arbiter ako ne najpametniot, najdobriot, najiskusniot, najdoblesniot, nepogre{iviot, onoj koj sekoga{ znae {to e dobro i najdobro, odnosno na ~ija strana e pravdata, ako ne plemenskiot stare{ina. No, otkako se uvide deka i toj gre{i, naj~esto ottamu {to i toj ponekoga{ e pristrasen, ekspresno be{e zamenet so gospod. A koga se uvide deka koga e vo pra{awe mojot interes i toj se stava naj~esto na sprotivnata strana (koga mi treba sonce, mu pu{ta do`d), negovata uloga se obide da ja prezeme filozofot. Me|utoa, koga ovoj po~nal da zboruva nerazbirlivo i protivre~no, povtorno se pobara sudot na mnozinstvoto. Otamu, pak, {to na po~etokot mnozinstvoto ja nema{e silata na malcinstvoto i ovoj obid mora{e brzo da propadne. Potregata po novo sredstvo za da se dojde do vistinskata pravda prodolì i na scena stapi ubeduvaweto. Mnozinstvoto zapo~na da go ubeduva malcinstvoto deka treba malku da popu{ti, za{to ako se obedini i toa moè da dojde do neophodnata sila. I taka robovladetelot popu{ti, pa go ukina ropstvoto, fedualecot popu{ti i go ukina kmetstvoto. Duri i kapitalistot popu{ti no, ne go ukina, tuku samo naemni{tvoto go prekrsti vo sloboden pazar na trudot. Kapitalistot moè{e toa da go stori, za{to uvide deka zakanite so sobirawe na neophodnata sila na mnozinstvoto ne se tolku uverlivi, odnosno deka nivnata sila e samo potencijalna, a ne i kineti~ka sila. Zatoa ne popu{ti celosno, tuku onolku kolku {to e potrebno. Taka go zajakna pravoto so ~ovekovite prava. Re~isi site barawa na mnozinstvoto, na op{toto dobro, na op{tata sre}a - na pravdata, gi pomesti vo pravoto. Gi podeli site prava i slobodi i ja zagarantira sopstvenosta. Taka na mnozinstvoto mu ostana samo u{te eden mal del za koj doprva treba da se izbori - promenata na startnata pozicija za doa|awe do sopstveniot interes. Socijalizmot se obide da ja izdejstvuva i taa otstapka i i delumno toa go stori. No, na kratko. Se vide deka individualniot interesot se gubi ako moeto koe e na site ne pridonesuva da go dostignam i moeto koe treba da e samo moe. No da se apstrahirame od problemot na sopstvenosta koj }e go re{at idnite generacii koi moèbi nema da go imaat ~uvstvoto za toj 686
interes. Da se vratime na sovremeniot ~ovek i negovata sega{na priroda koja prerasna vo moral i pravo koi, od svoja strana, dovedoa do kakov-takov, a sepak prifatliv red, mir i sigurnost. Pritoa, vidovme deka moralnot i pravoto se pojavija kako treta sila, kako onoj tret i nepristrasen faktor koj gi zameni plemenskiot stare{ina i gospod i filozofot - griàta na sovesta (kako pretstavnik na li~nosta) i sudijata (kako pretstavnik na vlasta). Toa se novite, denes nezamenlivi sili. Nivna funkcija e sekoj da se otkaè od vr{eweto nepravda. Silna sovest i silen, nezavisen i nepristrasen sudija se edinstvenata garancija za toa. A seto toa, se razbira, ne moè da se ostari i bez silnata slobodna volja da se deluva neslobodno, odnosno vo zavisnost od op{tiot interes koj iako kako oddle~en prioritet so koj najsigurno moè da se postigne sopstveniot interes. Mojot li~en interes i interesot na moite najbliski ne e kriterium za pravdata, tuku interesot na site od koi kako vtorostepen }e go izvle~am i svojot interes. Zna~i, mora da vodam smetka za interesot na site, a toj e moja slobodna volja, za{to e osoznaena nu`nost. I nema somnenie deka e taka! Drug izlez nema. Moralot i pravoto nu`no ja ograni~uvaat na{ata volja. Ottamu, nema posiguren dokaz deka nitu ~ovekovata vrodena priroda ni vsadila nekoe ~uvstvo za pravda, nitu toa se slu~ilo so kakov i da e op{testven dogovor, tuku postepeno niz razvojot na taa priroda i me|usebnite komunikacii vo potrgata po ona {to e korisno, kon ona {to e zadovoluvawe na potrebite, kon ona {to e dobro za mene i za site, ili najprvo za site, a potoa i za mene, a toa e postignuvaweto zadovolstvo i izbegnuvaweto bolka ili nakratko neprestanata potraga po sre}a. So jakneweto na usilbite kon sre}ata se razvivala i svesta za pravdata kako sredstvo za postignuvawe na krajnata cel na ~ovekoviot ìvot - korista. Nu`nosta stanala svest, no s u{te ne i kaj site. Najsigurno sredstvo za da se vnese kaj site e pravdata. Nejzini dopolnitelni instrumenti se moralot i pravoto koi s u{te se potpiraat vrz silata, no i vospituvaweto koe pomaga i dvete da bidat zasakani kako nu`nost, a ne kako prisilba. Toa e idealot za koj zboruva{e Holbah i nema ni{to pogre{no vo toa: ~ovekot treba da ja zasaka i vr{i pravdata taka kako {to naviknal da ja go mie racete i koga nikoj ne go gleda. A jas smetam deka toa }e se slu~i samo toga{ koga sekoj }e bide praveden, koga }e gi izgubi site iluzii deka od nepravda moè da se izvle~e korist, i istovremeno koga nema da se pla{i deka nekoj moè da mu stori nepravda. Toa zasega ne e slu~aj i zatoa i te kako se potrebni moralot i silata na pravoto. Kakov moral i kakvo pravo? Takvi vo koi celosno }e bide preto~ena pravdata i samo pravdata. 4. Ako se vratime na proverkata na maksimata - "Kade {to ima sila nema pravda," veruvam vedna{ lesno }e se zabeleì deka dosega kaànoto o~igledno ne mu odi vo prilog na ova tvrdewe. Ako pravoto e prisilba, treba li da se bide posebno umen za da se tvrdi ne{to drugo osven deka i zad sekoja pravda nu`no stoi sila. A ako pravdata e i 687
treba da stane sostaven del na pravoto, a vo taa nasoka se site stremeì na site umni lu|e, toga{ mora otvoreno da se priznae i da se kaè - "Kade {to ima sila ima i pravda." Pravdata pomestena vo pravoto e sila. Dokolku na ~oveka mu be{e vsadeno ~uvstvoto na pravda, nema{e da postoi potreba od pravda koja treba da se inkorporira vo i da se sproveduva preku pravoto. Izrekata na Radbruh, "pravoto se stremi kon idealot na pravdata," toga{ nema nikakva smisla: ako pravdata moè da se nametne bez sila, ~umu ni se toga{ site zalo`bi pravoto da stane ispravno pravo - pravda. Pritoa, za da gi izbegnam site nedorazbirawa, moram da istaknam deka za da bide vistinata, navedenata maksima mora da bide precizirana, i da glasi: "Kade {to ima razumno osmislena minimalno potrebna sila ima i pravda." No, nitu racionalnata sila ne e semo}na. Toa go potvrduva edna druga mudrost - Quod quique pro eo praestatur, invito non tribuitur - Ulpian ([to nekomu vo negov interes mu se dava, ne moè da mu se nametne protiv negovata volja. Nikomu ne moè da mu se dade bez negova soglasnost, protiv negova volja). Ili poinaku - So sila sekomu moè da mu se zeme, no ne i da mu dade. So sila sekomu moè{ da mu zeme{, no ne i da mu dade{, so sila moè{ sekomu da mu napravi{ zlo, no nikomu dobro. Toa se odnesuva i na polovina od pravdata: kaznata sekoga{ se ostvaruva so sila, me|utoa, toa nikoga{ ne e mo`no vo odnos na nagradata. Soglasno prethodnoto, logi~no e i toa deka so sila ne e mo`no nekomu da mu se dade (dodeli) pravda. So drugi zborovi ako pravdata moè efikasno da se sprovede samo so nejzino preto~uvawe vo pravoto, vo t.n. ispravno pravo, a sekoe pravo e mo`no samo ako zad nego stoi prisilba, zakana so sila, pravdata moè so sila samo da se odzeme. Toa e ne{to {to ne veruvam deka ne moèle da go sfatat umnite filozofi po~nuvaj}i od Ciceron pa se do Radbruh, nitu onie pred niv i po niv, koga go tvrdat ne{to so {to i jas se soglasuvam - deka celta na pravoto e pravdata. Ona {to so niv ne se soglasuvam e celta na pravdata. Celta na pravdata ne e sekomu da mu se dade negovoto, tuku sekomu da ne mu se dade ona {to ne go zasluùva ili sekomu nezasluènoto da mu se odzeme. Pravdata, kako i poravoto, se bazira vrz kaznata, a ne vrz nagradata. Poinakvite tvrdewa samo go sozdavaat i odrùvaat prividot deka pravoto odzema (kaznuva), a pravdata dava (nagraduva). Da be{e taka }e imavme zakoni vo koi }e pi{uva{e "Toj {to }e stori toa i toa, }e dobie toa i toa - nagrada," a ne "... }e si go dobie toa i toa kazna."Vpro~em i celta na vlasta (dràvata), ~ie e pravoto, otsekoga{ bila i }e ostane: da se bara i da se zema (od gra|anite, podanicite), ne zaradi toa za vozvrat ne{to da se dade, tuku edinstveno za da se obezbedi zaedni~kiot ìvot na lu|eto. Pritoa, drugo e pra{aweto dali ne e poprirodno i poblisku do prirodata na ~ovekot sposobnosta za pravda neposredno da vleze vo srceto na ~ovekot preku vospituvaweto, a ne preku pravoto. Da! no samo dokolku samiot ~ovek se stremi kon pravdata zaradi pravda, a ne 688
zaradi interesot koj e inkorporiran vo nejzinata su{tina. O~igledno deka ova e u{te eden dokaz deka pravdata ne e ~ove~ka osobina sui generis, tuku ve{ta~ka sposobnost koja se gradi kako ve{ta~ko pomagalo, kako sredstvo za osvestuvawe i oplemenuvawe na interesot. Ottamu, pravdata e delotvorna samo ako se bara, a ne i ako se nametnuva. Ako dràvata vo prv red se potpre na moralizatorskata funkcija na pravoto, a ne na nejzinata prisiba uspehot e mnogu pozagarantiran. Vospitnata uloga na zakonot i vistinskiot primer namesto la`nite vetuvawa se posigurni odo{to kakva i da e prisilba. Vpro~em toa se vide so smrtnata kazna koja ne uspea da gi namali ubistvata i ottamu re~isi sekade e napu{tena. Zatoa, smetam deka golem grev na Marks e {to francuskite enciklopedisti gi nare~e utopisti, ednakvo kako {to e gre{ka i na onie koi negovoto u~ewe go prekorija za ekonomizam. Ovie dve gledi{ta treba{e samo da se spojat i da se pro~istat od nivnite slabosti. Mislam deka s u{te ne e docna za toa. 5. Po seto {to be{e kaàno, moè da se sfati i prifati stavot na Mil za razlikata me|u pravednoto i moralnoto. A eve za {to stanuva zbor. Spored Mil, postoi zna~ajna razlika me|u dol`nosta da se postapuva pravedno i dol`nosta da se postapuva moralno voop{to. Koga zboruvame za pravednoto nie pretpostavuvame prisilba i zboruvame deka ne{to e ispravno ili neispravno. Kaj moralnosta ne stanuva zbor za prisilba, tuku samo za ne{to {to e poèlno (pofalno) ili nepoèlno (ne{to {to zasluùva prekor).1281 Spored toa, "nie velime deka bi bilo ispravno da se stori taka i taka, ili samo deka bi bilo poèlno ili pofalno ve}e spored toa dali bi sakale konkretnata li~nost da bide prisilena da deluva na toj na~in ili za toa e zdobiena
"Nie ne{to narekuvame ispravno samo ako mislime deka so toa podrazbirame deka liceto koe toa go storilo treba da bide kazneto na eden ili drug na~in, i toa ako ne zakonski, toga{ so sudot na negovite bli`ni, a ako ne ni na toj na~in, toga{ so prekorite na negovata sopstvena sovest. Izgleda deka toa pretstavuva vistinsko sredi{te na ralzikata me|u moralnosta i ednostavnata celishodnost. Vo sekoja forma na poimot dol`nost kako negov sostaven del se nao|a toa deka e pravedno liceto da se prisili da ja ispolni. Dol`nosta e ne{to koe moè da se iznudi od edno lice, kako {to nekoj go iznudiva ona {to nekoj mu go dolì. Dodeka ne smetame deka ne{to od nego moè da se iznudi, nie toa go narekuvame negova dol`nost. Pri~inite na razboritost ili interesot na drugite lu|e moàt da zboruvaat protiv vistinskoto iznuduvawe, no jasno e deka samoto konkretno lice nema pravo da se àli. Nasproti toa, postojat drugi ne{ta koi od lu|eto poèluvame da gi pravat i lu|eto koi gi pravat gi sakame ili zaradi toa im se gordeeme, a onie koi ne gi pravat nie moèbi ne gi sakame ili duri i gi prezirame, iako pritoa priznavame deka tie ne se obavezni da gi pravat. Toa ne e slu~aj na moralna obvrska: nie ne gi prekoruvame, t.e. ne mislime deka tie so pravo moàt da se kaznat." Mil, Dz. S. Utilitarizam, str. 53-54.
1281
689
samo so ubeduvawe i sovetuvawe."1282 Vo toa se sostoi, veli natamu Mil, karakteristi~nata razlika koja ja oddeluva ne pravednosta, tuku moralitetot voop{to od ostanatite oblasti na celishodnost i vrednostite i zatoa treba da se bara onaa okolnost so koja se karakterizira pravednosta od drugite granki na moralitetot. Vo taa smisla se povikuva na podelbata na moralnite dol`nosti na celosno obavezni i neceslosno obavezni dol`nosti od koi vtorite se onie kaj koi, iako dejstvieto e obavezno, posebnite priliki vo koi se ostvaruva se prepu{teni na na{iot izbor kako {to toa e slu~aj so plemenitosta i milosrdieto, koi navistina se obavezni da gi pravime, me|utoa ne sprema sekoja li~nost nitu vo koe i da e propi{ano vreme. Zboruvaj}i poprecizno so jazikot na pravnicite-filozofi, celosno obavezni se onie dol`nosti vrz osnova na koi edno ili pove}e lica imaat nekoe korelativno pravo, dodeka necelosno obavezni se onie moralni dol`nosti od koi ne proizleguva nikakvo pravo. Ottuka, izvlekuva zaklu~ok deka "nikoj nema moralno pravo na na{ata plemenitost ili dobrodetel, za{to nie ne sme moralno obavezni da ja pokaùvame taa doblest sprema sekoj konkreten poedinec," i spored toa, deka "sekade kade {to postoi nekoe pravo imame eden slu~aj na pravednost, a ne slu~aj na doblesta dobrodetelstvo."1283 "Koga ne{to ozna~uvame kako pravo na edno lice, nie podrazbirame deka toa opravdano bara od op{testvoto bilo so silata na zakonot ili so silata na vospituvaweto i javnoto mislewe da go za{titi vo poseduvaweto na toa pravo. Ako toa go ima ona {to go narekuvame pravovalideno barawe, od koja i da e pri~ina da poseduva ne{to {to op{testvoto mu go garantira, toga{ nie velime deka na toa ima pravo. Ako sakame da dokaème deka ne{to spored pravoto ne mu pripa|a, toga{ spored moe mislewe vo toa sme uspeale {tom se priznae deka op{testvoto ne treba da prezeme nikakvi merki da mu go obezbedi toa, tuku deka toa treba da go prepu{ti na slu~ajnost ili na negovata sopstvena grià.... Spored toa koga imame nekoe pravo, toa spored Mil, zna~i deka imame ne{to {to vo ~ie poseduvawe op{testvoto treba da me za{tituva. Ako kriti~arot mi postavi natamo{no pra{awe: zo{to toj treba toa da go pravi, jas kako pri~ina ne moàt da mu navedam ni{to drugo osven op{tata korisnost.1284 ...Opfateniot interes e interesot na bezbednosta, a toa spored ~uvstvata na sekoj ~ovek e najvitalen od site interesi.1285 ...Pravednosta e ime za izvesni klasi na
Ibid, str. 54. Ibid, str. 54-55. 1284 Ibid, str. 59. 1285 Re~isi site drugi ovozemski koristi koi se potrebni na edna ne se potrebni na nekoja druga li~nost. Od mogu od tie koristi, ako e neophodno, ~ovek moè da se otkaè ili da gi zameni so ne{to drugo, me|utoa bez bezbednosta ne moè da deluva nitu edno ~ove~ko su{testvo. Od nea zavisi na{iot celokupen imunitet od zloto i celokupnata vrednost na site dobra i se1283 1282
690
moralni pravila koi stojat vo pobliska vrska so su{tinata na ~ovekovata dobrodetel i koi poradi toa po svojata obaveznost se pobezuslovni odo{to koi i da e drugi pravila za vodewe na ìvotot: i poimot za koj utvrdivme deka pretstavuva su{tina na poimot na pravednosta, imeno poimot na pravoto koe se nao|a vo eden poedinec, ja implicira i ja dokaùva taa pogolema obaveznost.1286 Od ovde proizleguvaat dve va`ni raboti: 10 problemot na razlikuvaweto na onie moralni obvrski za ~ie ispolnuvawe drugite lu|e imaat pravo od onie za koi toa ne vaì, i, 20 problemot na silata zaloèna vo pravdata. Napred vidovme deka, spored Mil, so dol`nostite sekoga{ sme obvrzani sprema opredeleni poedinci, dodeka za plemenitosta i dobrodetelta toa ne vaì. I tuka Mil ne e vo pravo.1287 Pri
koe dobro nadvor povr{nite momenti. Za{to, ako nekoj momentno posilen od nas vo sledniot moment bi ne li{il od s, toga{ osven momentnoto zadovolstvo ni{to za nas ne bi moèlo da ima nekoja vrednost. Spored toa, ovaa na{a, po fizi~kata hrana najneophodna potreba ne moè da se ima ako ma{inerijata koja so nea n snabduva ne e vo neprekidna rabota. Ottamu, na{ata pretstava za baraweto koe mu go upatuvame na na{ite bli`ni da se zdruàt vo nastojuvaweto za nas da go obezbedat ona {to ja pravi osnovata na na{ata egzistencija gi sobira okolu sebe ~uvstvata koi vo taa mera se pointenzivni od onie ~uvstva koi imaat udel vo koj i da e od obi~nite slu~ai na korisnost, razlikata vo sostojbata (kako {to toa ~esto e slu~aj vo psihologijata) da se pretvora vo vistinska razlika spored vidot. Toa barawe go dobiva onoj karakter na apsolutnost, onaa o~igledna neizmernost i nesporedivost so site drugi obziri koi ja pravat razlikata me|u ~uvstvuvaweto na ispravnoto i neispravnoto i ~uvstvoto na obi~na celishodnost i necelishodnost. ûvstvata koi se vo pra{awe se tolku silni i nie smetame so toa taka {to }e najdeme soodvetno ~uvstvo kaj drugite (kaj site su{testva so sli~i inteersi), deka treba prerasnuva vo mora, a priznatata neophodnost stanuva moralna nu`nost koja e analogna na fizi~kata nu`nost, i koja ~esto spored svojata obvrzuva~ka sila ne e poslaba od nea." Ibid, str. 59-60. 1286 Ibid, str. 67. 1287 Vo ovaa sfera Tagendat razmisluva na sledniov na~in: "Zo{to temelnoto pravo na pomo{ vo kantovskata i glavno vo site moderni etiki vegetiralo na marginite, taka {to dol`nosta da se pomogne ili se smetala za "supererogatorska," (a taa me|u drugoto trebalo da zna~i deka nema pravna osnova da se pobaruva) ili trebala da vaì samo koga ne bara posebni usilbi? Treba li da se odgovri: zatoa {to ne se gledal rekursot na dràvata? Me|utoa vo gra|anskiot moral doa|alo do rekurs na dràvata, no so isklu~iva orientiranost na negativnite dol`nosti. Za{to? Ovde moèbi moè da se kaè deka pazarno orientiranata kapitalisti~ka ekonomija sugerirala poa|awe od funkcijata, merodavna za ideologijata na kapitalizmot, deka op{testvoto se sostoi samo od vozrasni i rabotno sposobni maì koi vo normalni slu~ai moàt da se griàt za sebe, a potrebata za pomo{ e marginalna pojava: onoj koj
691
osporuvaweto na toj stav vo etikata se tvrdi "vistina e deka vo nekoi situacii posebni poedinci imaat nekoi prava vo odnos na mene (mojot doveritel, mojot rabotidava~), me|utoa negativnite prava (vo koi ne treba da se dopira) ne se prava koi im se postavuvaat na oddelni lu|e, tuku na lu|eto voop{to. Ottamu, Mabot zaklu~uva deka Mil ne pribavuva nikakvo merilo za razlikuvawe na dol`nostite i pravdata od moralnite obvrski koi gi nadminuvaat. Ovie obrski od povisoko ramni{te srednovekovnite filozofi gi narekuvaa "dol`nosti na supererogacija, no tie za niv ne uspeale da obezbedat kakva i da e uverliva razli~na osobina1288... Ako se zapra{ame {to spored Toma Akvinski zna~e{e da se bide li{en od spasenie, moè da se kaè deka toa e ednakvovredno na veruvaweto deka zapostavuvaweto na dol`nostite e kaznivo, dodeka zapostavuvaweto na supererogativnite dela toa ne e. Mil vo mnogu mu se pribliì na ovoj odgovor.1289 Me|utoa, potpiraj}i se na Bergson koj pravi razlika me|u moralnosta na prava i barawa i moralnosta na supererogacija,1290 Mabot izvlekuva pravilen zaklu~ok deka poimot na pravdata moè da se pro{iri i vrz aktite na milosrdie, t.e. na plemenitosta i dobrotetelstvoto. Vo taa smisla veli: "Ona {to nekoga{ se smetalo za milosrdie se pove}e izgleda postoi naprosto pranema sredstva vo normalen slu~aj e samiot vinoven. Taka Kant moèl da dojde do moralot koj sodrìnski ne se razlikuva od kontraktualizmot. A kontraktualizmot duri i koga }e se zapostavat negovite formalni nedostatoci, e moral na silnite. Bespomo{nite propa|aat niz mreàta na kontraktualizmot i ako silnite gi reguliraat odnosite so slabite onaka kako bi proizleguvalo od nekoj dogovor, a rezultatot toga{ se sfati kako moral (~itaj pravda, m.z.) so ednakvi prava, tie prava sodrìnski ispa|aat otprilika taka kako {to se javuvaat vo kantoviot moral." Tugendhat, E. op. cit, str. 307-308. 1288 Dol`nosta da se pomogne vo site eti}i se smetala ili supererogatorska (a toa me|u drugoto treba da zna~i deka nema pravna osnova da se bara) ili trebala da vaì samo koga ne bara posebni usilbi. V. Tugendhat, E. op. cit. str. 307. 1289 Mabbot, D. J. Uvod u etiku, Nolit, Beograd, 1981, str. 164-165. 1290 Spored Bergson, prvata moralnost e op{testvena, vtorata ~ove~ka. Na{ite dol`nosti se opredeleni so na{ite odnosi so konkretnite poedinci vo ramkite na grupata na koja pripa|ame. Obvrskite na prvata moralnost se propi{ani so pravila i zaemno se vrzani so pravata. Nie tie obvrski |i ~uvstvuvame kako pritisok i prisilba. Povisokata moralnost gi opfa}a dol`nostite, koi ako im se dolàt komu i da e, toga{ mu se doàt na ~ove{tvoto. Ovaa moralnost ne ni se predo~uva kako nekoj kodeks na pravila, tuku preku ìviot poedine~en primer. Zatoa tie ~esto se zdruùvaat so religijata. Me|utoa, ovaa vrska ne e nu`na, za{to sekoj moè da ima nekoj heroj i da se obiduva da ìvee spored negoviot primer. Obvrskite za koi ovde stanuva zbor ne deluvaat na nas so nadvore{en pritisok i prisilba, tuku so privlekuvawe i magnetska dra`. Ibid, str. 167-168.
692
vda. Taka, nie morame da ja povlekuvame taa razlika, me|utoa taa neprestano se gubi ili povtorno se osvojuva. Ottamu, ne moè da postoi nikakvo merilo za razlikuvawe na obvrskite na supererogacijata od ostanatite obvrski. Za{to granicata sekojdnevno se pomestuva so sekoe novo dobro. Objektite na milosrdie - decata, starite, nevrabotenite - stanuvaat nositeli na prava."1291 So toa tvrdewe i jas celosno se soglasuvam. Me|utoa, ona {to ovde e posebno interesesno e vtoroto pra{awe, odnosno dali so prethodnoto tvrdewe se negira konstatacijata na Mil spored koe za pravdata e va`na prisilbata. Li~no smetam deka toa ne e slu~aj. Naprotiv, i natamu ostanuva zna~ajno stanovi{teto na Mil deka nepravedno (neispravno) e ne{to za {to edno lice treba da se kazni, a pravedno (ispravno) e ne{to na {to vredi da se navede (prisili). Ova stanovi{te }e go proverime preku analiza na subjektivnite moralni prava i dol`nosti. Pravata koi podrazbiraat dol`nosti i se delat na pozitivni i negativni prava. A eve za {to se podrazbira pod ovie poimi. Negativno pravo: imam pravo na sloboda na govor, pravo na glas, ili na ispovedawe na svojata religija (makar i mol~el, ne glasal ili ne ispovedal nikakva religija: ~ovek so svoite prava ne mora da se koristi). Toa zna~i barawe kon ostanatite: od niv treba da bidam osloboden od site pre~ki vo tie oblasti, treba da bidam ostaven na mira vo koristeweto na tie prava. Drugite ili vlasta treba da bidat spre~eni da mi skratuvaat ne{to da pravam (nesmeat da me popre~uvaat vo toa {to go pravam). Moeto uìvawe na negativnite prava treba da se za{titat od onie ~ija do`nost e da gi po~ituvaat, no toa ne go pravat. Na pozitivnite prava im soodvetstvuvaat negativni dol`nosti: obvrski za vozdrùvawe od opredeleno dejstvie, pravila da ne im se na{etuva na drugite (dol`nosti opredeleni ne{ta da ne se pravat). Pozitivno pravo: imam pravo na plata nu`na za egzistencija ili na medicinska nega. Toa zna~i barawe kon ostanatite: tie treba da mi go obezbedat toa pravo. Drugite ili vlasta treba da bidat prisileni da mi obezbedat nekoja usluga, imaat dol`nost da mi go obezbedat toa na {to imam pravo. Moeto uìvawe na pozitivnite prava treba, ako e toa potrebno, da se obezbedat so prisilba. Na pozitivnite prava im soodvetstvuvaat pozitivni dol`nosti: obvrski za prezemawe dejstvija za obezbeduvawe na pravata na poedincite i nivna za{tita od zabraneto postapuvawe, pravila na drugite (eventualno pod opredeleni uslovi) da im se pomaga. Nakratko, "~ovekot ima nekoe pravo sekoga{ koga drugite lu|e treba da se spre~at da mu popre~uvaat ne{to da pravi ili da se prisilat da mu obezbedat nekoja usluga."1292
1291 1292
Mabbot, D.J. str. 169. Ibid, str. 162 i 166.
693
Dali pravata pravata i dol`nostite se korelativni. Da, za{to sekoga{ koga A ima dol`nost da go ostavi B na mira ili da mu napravi nekoja usluga, toga{ B ima pravo na toa da bide ostaven na mira ili na taa usluga. So drugi zborovi, koga eden ~ovek ima pravo, drugite imaat dol`nosti i nivnoto neispolnuvawe e prekorlivo (moral) ili kaznivo (pravo), a nivnoto ispolnuvawe pofalno (moral) ili (za nagrada). Me|utoa, kaj moralnite prava toa ne sekoga{ e slu~aj. Kaj niv postojat moralni dol`nosti na ~ie ispolnuvawe drugite lu|e nemaat pravo (dol`nosti koi ne se prekorlivi ili kaznivi). Ako nekoj kolega pobara da mu pozajmam kniga so koja ne se koristam, dol`nost mi e (treba) da mu ja pozajmam, no toj nema kakvo i da e pravo na toa. Ako imam slobodno mesto vo avtomobilot so koj preteknuvam umoren pe{ak, do`nost mi e (treba) da mu ponudam prevoz, no toj nema pravo na toa. Toa se supererogativni dol`nosti, me|u koi Mil gi posmesti plemenitosta i dobrodetelstvoto (dol`nosti za ~ie neispolnuvawe ne treba da sledi prekor ili kazna - moral, odnosno za ~ie ispolnuvawe ne treba da sledi pofalba ili nagrada - pravo), no ne i pravednosta za koja smeta{e deka e ne{to {to nekoj moè da ja bara od nas kako svoe moralno pravo (pravdata kako dol`nost za ~ie neispolnuvawe treba da sledi prekor ili kazna - moral, odnosno za ~ie ispolnuvawe treba da sledi pofalba ili nagrada - pravo). Me|utoa, nie mora da gi razlikuvame moralnite prava i dol`nosti. Moite zakonski prava se ne{to vo ~ie ostvaruvawe me za{tituva zakonot. "Pravoto koe jas go imam kako ~ovek e pravo na site lu|e. Ako edno pametno dete ima pravo na univerzitetsko obrazovanie, toga{ toa isto pravo go imaat site sposobni deca. Da im gi obezbedi pravata na site lu|e ili na site deca ili na site nadareni deca bi moèla samo edna seopfatna grupa so mo} na prisilba. Na tie barawa najpove}e im se pribliùva dràvata. Me|utoa postojat nekoi prava koi duri ni dràvata ne moè da gi obezbedi, na primer, isplata na dolgovite na strancite. I iako ima nekoi prava koja dràvata bi moèla da gi obezbedi taa moè da propu{ta toa da go pravi poradi siroma{tija ili od politi~ki pri~ini."1293 Od druga strana, karakteristi~na slabost na poimot na moralnoto pravo se sostoi vo toa onoj koj ima pravo, toa pravo dodu{a moè da go bara, me|utoa preku apelot na moralniot poredok ne raspolaga so sredstva za da go osnaì toa barawe.1294 Izlezot od seto toa se bara vo pretvorawe na pravdata vo pravo: vo potkrepuvawe na pravdata so imperativni i prohibitivni normi - vo zasiluvaweto na pravdata so pomo{ na pravoto. Ottamu, ako pravdata se sproveduva preku pravoto i vladeeweto na pravoto, ne gledam gre{ka, nitu kakov i da e pesimizam vo Paskaloviot postulat: "da se zdruì pravdata i silata i da se nastojuva ona {to e pravedno da bide silno,
1293 1294
Mabbot, D. J. op. cit. str. 167. Tugendhat, E. op. cit. str. 302.
694
ili ona {to e silno da bide pravedno."1295 III POIM NA PRAVDA - TRET ÊKOR Vo tretiot is~ekor kon opredeluvawe na su{tinata, i elementite na poimot na pravdata trgnavme od stavovite na Foerbah za bog kako egositi~ka tvorba na ~ovekot, kako instrument za natprirodno i neprirodno zadovoluvawe na negovite potrebi, za da go konstruirame na{iot stav za pravdata sfatena kako bog, kako boèstvo, kako navodno dostièn ideal za svetovno ostvaruvawe na ~ovekovite egostii~ki potrebi i èlbi. Toa e stav za pravdata kako bog vo ~ovek.1296 Stav za pravdata kako nekoj drug posilen bog, kako nadbog koja prokolnuva (kaznuva) i blagoslovuva (nagraduva), a sepak e bog pomesten vo ~ovek (sudija) so sovr{eni karakteristiki, so boènski ~ustva za mera, za ednakvost i srazmernost, za ramnoteà vo koja nema da se zemaat predvid individualnite merila na onie me|u koi se deli, tuku sovr{enite, nepristrasni ar{ini na toj (na ~ovekot {to namesto bog) {to ja deli. Za pravdata ~ie ostvaruvawe zaradi nedoverba kon ~ovekot primarno mu e doverena na boga, a sekundarno - zaradi nedoverba kon boga - mu e vratena na sovr{eniot moralen ~ovek, a samata taa ne e nitu ~ove~ka nitu bo`ja. Za pravdata koja ne e nitu ~ovek nitu bog, tuku superbog, za idealot koj postoel pred pojavata na bog i ~ovek, za pravda koja se pojavila pred pojavata na ve~nosta i koja nitu bog ni ~ovek ne moàt da ja menuvaat. Za prirodna pravda koja postoela pred prirodata i koja go opredelila nejziniot red i nu`noto povedenie kako na sekoj ~ovek, taka i na sekoj bog. Za pravda koja dokolku e posilna od bog, dotolku e posilna od ~ovek. Za pravda na koja mu sluàt i bog i ~ovek, a ne za pravda koja im sluì na bog i ~ovek.1297
Poinaku: Tadi}, Lj. op. cit. str. 93. Smetam deka vo XXI vek edvaj e potrebno da se objasnuva deka bog ne e ni{to drugo, odo{to ~ovekova cel, ~ovekov ideal. Bog koj na ~ovekot pove}e ne mu pretstavuva moralen i prakti~en jurnek, koj ne e toa {to samiot ~ovek treba i saka da bide, toa navistina ne e bog. Foerbah, L. Predavanja o su{tini religije, Kultura, Beograd, 1955, str. 110. 1297 Bog e instrument (sovr{ena mo}, vi{a sila) za ostvaruvawe na ~ovekovata potreba za ve~en individualen ìvot. Pravdata e instrument (sovr{ena mo}, vi{a sila) za ostvaruvawe na ~ovekovata potreba za (odrùvawe na zaedni~kiot ìvot, zaradi krajnata cel - samoodrùvawe, zaradi) sre}en individualen ìvot. Bog e verba vo ve~en ìvot (sila koja spored qubovta kon nea dava ili odzema - ve~en ìvot). Pravda e verba vo sre}en ìvot (sila koja spored zaslugata, statusot ili mo}ta dava ili odzema sre}en ìvot). Slavata na boga i na pravdata se zasnovaat vrz mo}ta i korista. Toga{ za{to da gi po~ituvame, za{to da gi molime, zo{to da im se klawame, zo{to na niv da se
1296 1295
695
Pravdata e vrednost (ona kon {to se te`nee, streme` kon opredelen interes, potreba - kon idealno pravo). Takvata vrednost povlekuva zavisnost (nemo`nost na zaedni~kiot ìvot bez taa vrednost). Zavisnosta pottiknuvaa strav i nade` - motivi {toja razdviùvaat voljata za smiruvawe na zavisnosta preku odrùvawe na vrednosta (pravdata) kako opredelena cel (interes, dobro, korist, sre}a). Stravot poteknuva od zakana so zlo (smrt), a nade`ta poteknuva od o~ekuvawe na dobro (ìvot). Tie se nao|aat vo osnovata na sekoe ~ovekovo povedenie pa ottamu i vo ona povedenie {to e vo kakva i da e vrska so pravdata. Pravdata ima poteklo vo èlbata da mu se slu~i zlo na na onoj od kogo se pla{am (i zatoa go mrazam)1298 i da mu se slu~i dobro na onoj od kogo se nadevam (i zatoa go sakam). A se pojavuva vo tri vida: 1. kako verba (bo`ja pravda), 2. kako zakonitost (zakonska pravda) i, 3. kako moral (nadzakonska pravda). Za pravdata kako verba dovolno e da se veruva vo mo}ta na gospod (vo bo`joto pravo), za pravdata kako zakonitost - da se veruva vo redot i poredokot na dràvnata vlast (vo pozitivnoto pravo, vo silata na zakonot), a za pravdata kako moral - vo dobrinata na drugite lu|e (vo "prirodnoto pravo," vo moralot). Vo site tie vidovi pravda e sodràna vrba vo goleminata na nekoja vrednost koja reflektira grià za dobroto na ~ovekoviot rod.1299 Ottamu, toj {to e doblesen kon drugite od strav ili nade` od gospod manifestira verba - toj e rezligiozen, toj e vernik. Toj {to e doblesen kon drugite od strav ili nade` od zakonot - manifestira zakonitost toj e lojalen, toj e praveden. Toj {to e doblesen kon drugite od strav ili nade` od ~ovekot - manifestira qubov - toj e moralen, pravi~en. Realizacijata na celta - pravdata e uslovena (ograni~ena) so po~ituvawe na opredeleni pravila (kriteriumi), i zagarantirani so silata na nepristrasen organ. Pritoa, sum svesen deka pravdata ne e {e}er ili sol tuku racionalna kategorija: ne postoi na~in kako precizno da se izmeri i utvrdi. Takvata pravda ovozmoùva zazemawe stav za ispravnosta (pravednosta - nepravednosta) na: a) ~ovekovite dejstvija relevantni vo ramkite na moralot (moralna pravda).1300
povikuvame, ako se gluvi (i bog i pravdata treba da e slepi, no ne i gluvi), ako ne ni pomagaat, ako ne ni koristat. 1298 Go mrazam onoj od kogo {to se pla{am, a toj {to mrazi nekogo i smrtta mu ja posakuva (Enij). 1299 Ottamu, pravdata ne se dokaùva. Vo nea se veruva ili ne se veruva. Toa, me|utoa, ne zna~i deka za pravdata, kako i za boite i vkusovite ne se diskutira. Za nea ne se diskutira samo dotoga{ dodeka tvojata pravda ne posaka da ostanam bez mojot imot, tvojot vkus ne posaka da ostanam bez jadewe, tvojot omislena boja da ostanam bez moite plavi o~i. 1300 Pravdata e koncept i na moralno (pravedno) postapuvawe kon site (pravni i fizi~ki) lica. Vo ovaa smisla na pravdata se gleda kako na postojan
696
b) ~ovekovite dejstvija relevantni vo ramkite na pravoto (pravna pravda). Vo ovaa smisla, pravoto e sistem na na~ela otkrieni so iskustvoto koi se razumno preto~eni vo zakon i vo sudski odluki so koi poedine~nite interesi se doveduvaat vo soglasnost so interesite na drugite (usoglasuvawe na poedine~nite so op{testvenite interesi) zaradi odrùvawe na zaedni~kiot ìvot na lu|eto. Pravdata, ovde e sovr{eno pravo. v) na dejstvijata (postapkite) na dràvnata vlast (politi~ka pravda) g) na funkcioniraweto na instituciite na sistemot: demokratija, pluralizam itn. (socijalna pravda). Vo prodolènie }e se obideme podrobno da |i razgledame nu`nite elementi od koi e sintetiziran ovoj poim na pravdata. 1. PRAVDATA E VREDNOST Vo filozofijata na prirodnoto pravo idejata na pravdata sekoga{ zazemala centralno mesto. Prirodnoto pravo osobeno istaknuva deka vo na{ata svest ìvee ednostavna i o~igledna ideja na pravdata koja e najvisok princip na pravoto nasproti moralot. Pravdata e specifi~na ideja na pravoto. Taa se odrùva vo pomal ili pogolem stepen na jasnost ili distorzija vo celokupnoto pozitivno pravo i pretstavuva merka na negovata ispravnost. Paralelno so ovaa ideja, posebno vo postarata filozofija odi i druga spored koja pravdata e vrhovna seopfatna doblest bez razlikuvawe me|u pravoto i morlot (Del Vekio). Spored ova gledi{te pravdata ednostavno e izraz na qubovta sprema dobroto, odnosno sprema gospod. Vo ovoj duh mora da se razbere besedata na gorata: "Blaze si im na gladnite i èdnite za pravda, za{to }e se nasitat."1301 Spored Hesiod, najva`noto na~elo vrz koje se zasnova zdraviot op{testven poredok e na~eloto na pravdata i strogata pravednost. Me|u posledicite na pravedniot poredok (eudikija), spored Hesiod treba da se pomesti slednovo. Na onie koi na strancite i na doma{nite lu|e im sudat pravedno i nikoga{ ne gi gazat zakonot i pravdata dràvata im e edra i vo nea cvetaat gra|anite, imaat mir vo zemjata i so svojot podmladok napreden ìvot i bogovite nikoga{ ne gi frlaat vo vojna. Pravednite lu|e nikoga{ ne gi ma~at ni glad, nitu nesre}i, tie si gi zavr{uvaat svoite raboti i prireduvaat gozbi, zemjata obemno im donesuva leb, gorskite hrastovi ìr na svoite granki i p~eli vo stebloto, tuka se i runksite ovci {to volnata ja vle~at po zemja, a ènite
napor da se pravi toa {to e ispravno, a naj~esto za ispravno se smeta toa {to go misli i ~uvstvuva mnozinstvoto, toa {to e logi~no ili toa {to navleguva vo neprirodnoto, misti~noto. 1301 Ros, A. Pravo i pravda, CID, Podgorica, 1996, str. 302.
697
im ra|aat deca {to li~at na svoite tatkovci. Posledicite od nepravednosta (disdikija) se opi{uvaat na sledniov na~in. Tamu kade {to caruvaat drskosta i poro~ni dela, tuka dalekuvidniot Div, Kronion ja pokaùva pravdata. êsto duri i dràvi celi oddevaat poradi lo{iot poedinec. Na site koi poroci gradat i so sramni raboti se zanimavaat, toj od neboto vakvi nevolji im pra}a: ~uma i glad zaedno poradi koi umira narodot. @enite nemaat porod i taka domovite gasnat so odluka na olimpiskiot Div.1302 Sokrat ja sfa}a pravdata kako politi~ka, op{ta doblest, koja kako i sekoja druga, se sostoi vo znaeweto: praveden e onoj {to pravi sekomu da mu pripadne ona {to odgovara na negovata su{tina i bitie. Koi se, spored Sokrat, tie "ve~ni zakoni"koi{to vladeat oddolu Mese~inata i u{te go pravat ìvotot vreden za ìveewe? Toa se - vrednostite! Site drugi su{testva imaat samo edna zada~a da go obezbedat ona od {to se ìvee! Bogovite so svoite zakoni tokmu toa im go dale na site ìvi su{testva. Samo lu|eto imaat u{te edna i toa mnogu pova`na i povisoka zada~a - da gi baraat vrednostite, imeno, da go otkrijat ona zaradi {to se ìvee! I potoa da go razberat i da ìveeat vo soglasnost so ve~nite vrednosti: doblesta, ubavinata, pravednosta, vistinata, hrabrosta.1303 Spored Aristotel samoto znaewe na koj na~in da se primeni zakonot e mo`no samo za nekoj koj ja poseduva doblesta pravda. Da se bide praveden zna~i na sekoe lice da mu se dade ona {to toa go zasluùva: a op{testvenite pretpostavki za cvetawe na doblestite, spored toa se dvokratni: da postojat racionalni kriteriumi za odmeruvawe na zaslugite i da postoi op{etstveno vostanovena soglasnost okolu toa koi se tie kriteriumi. Golem del na dodeluvawe na dobra i kazni vo soglasnost so zaslugata, sekako, e pot~ineto na praviloto. Raspredelbata na javnite funkcii vo ramkite na gradot i odmazdata poradi zlostor mora da gi propi{at gradskite zakoni. Me|utoa, delum zatoa {to zakonite se op{ti, sekoga{ }e ima opredeleni slu~ai vo koi e nejasno kako treba da se primeni zakonot i nejasno {to bara pravdata. Taka sigurno }e ima slu~ai vo koi odnapred nema da postoi nikakva opredelena formula: vo takvi slu~ai }e mora da deluavme kata ton orthon logon "vo soglasnost so ispravniot razlog" - Nikomahova etika (1138b2).1304 Prosuduvaweto kata ton orthon logon zna~i obid da se iskoristi poimot na sredinata me|u pove}e ili pomalku za voop{to da se okarakteriziraat doblestite: hrabrosta leì me|u brzopletosta i pla{livosta, pravdata me|u praveweto nepravda i trpeweto nepravda, dare`livosta me|u rasipni{tvoto i skràvosta. Spored toa na sekoja dob\uri}, M. Istorija helenske etike, str. 51-52. Muhi}, F. Filozofi ute{iteli, Prv del, Tabernakul, Skopje, 2010, str. 21. 1304 Makintajer, A, Tragawe za vrlinom, str. 196.
1303 1302
698
lest mu odgovaraat dva poroci. A {to spa|a vo porok ne moè adekvtno da se opredeli nezavisno od okolnostite: edno isto dejstvie koe vo edna situacija bi bila dare`livost, vo druga bi moèla da bide rasipni{tvo, a vo treta {krtost. Ottamu, prosuduvaweto igra neizostavna uloga vo ìvotot na moralniot ~ovek koja taa ja nema i ne bi moèla da ja ima vo ìvotot na ~ovek koj samo se pridrùva do zakonot ili pravilata. Spored toa, centralna doblest e phronesis. Phronesis e kako i sophrosune (umerenost) izvorno aristokratska pofalba. Taa go karakterizira nekogo koj znae {to mu prilega, koj se gordee so insistirawe na ona {to mu pripa|a. Voop{teno, taa podrazbira nekogo koj znae kako da rasuduva vo opredeleni slu~i. Phronesis e intelektualna doblest: me|utoa bez taa intelektualna doblest ni edna druga karakterna doblest ne moè da se upraznuva.1305 Phronesis e mo} na prakti~no rasuduvawe (promisluvawe).1306 Kaj Aristotel logos e pamet, rasuduvawe (promisluvawe), a phronesis e prakti~en um (pamet), prakti~no rasuduvawe (promisluvawe). Dodeka drugite ìvotni vo pogled na svojata dobrodetel se odredeni samo so svoite ~uvstva na lagodnost (zadovolstvo) i nelagodnost (bolka), lu|eto so dobrodetelta moàt da upravuvaat so promisluvawe. Nie nemame samo ~uvstva i afekti, tuku imame i mo`nost promisleno da vlezime vo odnos so niv, i na{ata dobrodetel (dobro, dobrobit), na{ata sre}a vo subjektivna smisla zavisi od toa, toa dobro da go pravime.1307 Spored Adam Smit, doblesta na prakti~niot um (prudence) e karakter koj na poedinecot mu e potreben za da moè da se naso~i kon sopstvenata sre}a. Pravednosta i dobrinata se dispozicii (sklonosti) za da moè da se bide naso~en kon sre}ata na drugite.1308 Ottamu, kaj Smit, kako i kaj Hjum,1309 proizleguva deka doblestite (me|u niv i pravdata) se naso~eni kon korisnosta (kon postignuvaweto na korista sre}a). Nakratko faktot deka pravdata e vrednost, toa ne go negira nikoj. Razijduvawata se na linijata dali pravdata e vrednost po sebe (pravda zaradi pravda) ili e vrednost zaradi nekoja korist sodràna vo nea samata, vo nekoe svojstvo koe ja pravi potrebna za ~ovekot. Prvoto mislewe tvrdi deka pravdata e vrednost po sebe, a vtoroto misleMakintajer, A, Tragawe za vrlinom, str. 198. V.Tugendhat, E. op. cit. str. 199. 1307 V. Ibid, str. 212. 1308 V. Ibid, str. 246. 1309 Negova teza e deka moralnite vredosti na site doblesti se sostoi vo toa deka tie karakterni dispozicii se korisni, vo eden del za samiot poedinec, a vo drug del za drugite. Ako se ograni~ime na doblestite koi se korisni za drugite, vo nivniot temel mora da e interesot za dobrodetelta na drugite, i toa ~uvstvo Ha~ison go narekuva dobrohodnost (benevolence), kako i Hjum, a isto taka i simpatija. V. Ibid, str. 279.
1306 1305
699
we nejzinata vrednost ja nao|a vo nejzinoto svojstvo da go obezbeduva zaedni~kiot ìvot na lu|eto. Spored prvoto mislewe pravdata e isto {to i bog, ne{to sveto, ne{to {to izniknalo samo od sebe i e zna~ajno samo po sebe.1310Taa se objasnuva so molitvata na sufijskata u~itelka od VIII vek Rabija al Adavija: "O Gospode ako te oboùvam od strav od pekolot toga{ daj vo pekolot da izgoram, ako te oboùvam zaradi nade`ta vo rajot, toga{ ne mi go davaj. No ako te oboùvam zaradi tebe samiot ne sokrivaj ja od mene tvojata ubavina." Spored ova mislewe pravdata i bog se edno isto. Ova mislewe ne si go postavuva pra{aweto: [to }e ni e negovata ubavina ako toj do den denes, od site nas ja sokriva? Toga{, za{to treba da se saka - zardi nego li? zaradi negoviot, a ne zaradi na{ interes? Neli se na ovoj svet, pa duri i qubovta, treba da se dava za da se prima. Koj e na{ata korist (prednost, zadovolstvo, dobro, sre}a), koj e na{iot }ar ako nego ili koj i da e drug ili {to i da e drugo go sakame zaradi toa {to toj samo za sebe go poseduva, a za nas, barem duri sme na ovoj svet, ostanuva nevidlivo, sokrieno i nedopirlivo? Toa li e celta na ìvotot: qubov zaradi qubov, dol`nost zaradi dol`nost, pravda zaradi pravda (dali qubovta, dol`nosta i pravdata treba da se skakat zaradi niv, zaradi nivniot, a ne zaradi na{ interes). Od qubov, od dol`nost i od pravda ne se ìvee, tuku od ona {to go nosat tie za ìvotot, za na{ata sre}a (postignuvawe zadovolstvo i odbegnuvawe bolka). Nakratko, za ova mislewe e tu|o pra{aweto: Za{to |i tovime sviwite? Zaradi nivnata ubavina ili zaradi idealite - qubovta, dol`nosta, pravda? Zo{to gi {titime ìvotnite od maltretirawe i is~eznuvawe,1311 a prirodata od zagaduvawe? I dali e nepravedno da se zakole sviwa ili da se natovari magare? Vo taa smisla treba da se razbere i Han Fej Ce, spored kogo ~ovekot treba da gi saka lu|eto edinstveno zatoa {to vo niv gleda sredstvo za ostvaruvawe na svoite celi (korist).
Idejata pravda po sebe ili pravdata zaradi pravda, ne li~i na ni{to drugo, osven na Platonovata du{a koja edinstveno koga e oddelena od teloto moè da ja sfati su{tinata. (Taka govore{e Platon ili Sokrat: "teloto koga e zaedno so du{ata ja voznemiruva nea i ne i dozvoluva da se zdobie so vistinata i soznanieto." Vidi Fejdon, str. 85-86). Samo takvata pravda za nego e vistinska vrednost. Pritoa, ima samo eden mal problem: takvata pravda e bez lu|e i nikoj od nea ne moè da ima korist, isto kako {to se nema nikakva korist od du{a bez telo. Neveruvam deka nekoj drug kako Sokrat, ako makar i malku e razumen, }e se soglasi da mu izleze du{ata i da ostane bez telo, samo zatoa celosno da go spoznae bitieto od aspekt na smrtta. 1311 Nekoi gi za{tituvaat ìvotnite i od drugi pri~ini. Koga nekoga{ Egipjanite gi ma~el glad, mnogumina bile prisileni da se jadat me|usebno, no nikoj ne bil osomni~en deka izel makar edna od svetite ìvotni. O, kolku e toa pobo`no, kolku boènstveno! Foerbah, L. Predavanja o su{tini religije, Kultura, Beograd, 1955, str. 102.
1310
700
ôvekot go saka kowot zatoa {to dobro galopira. Kralot gi saka podanicite zatoa {to zaginuvaat za nego. Lekarot e sakan za{to gi isceluva ranite. Kolarot saka site lu|e da bidat bogati, ne zatoa {to ne im zaviduva na bogatstvoto, tuku zatoa {to saka da prodade {to pove}e ko~ii. Pogrebnikot saka lu|eto da umrat ne zatoa {to gi mrazi, tuku zatoa {to vo sporotivnost nikoj nema da saka da kupi mrtove~ki kov~eg. Nakratko, a za toa }e zboruvame pove}e podocna, pravdata ima cel i treba da se saka zaradi taa cel. Mora da se priznae, veli Ni~e, deka dosega najlo{a, najdolgotrajna i najopasna od site zabludi be{e dogmatskata zabluda - imeno Platonoviot izum na ~istiot duh i dobroto po sebe.1312 Takvata zabluda cveta od Ciceron do Kant, i se u{te ne e precvetana. Pravednosta treba da se neguva i da se zadrùva na sekoj na~in, kako zaradi nea samata (ipsa per se) (bidej}i vo sporotiven slu~aj taa ne bi bila pravednost), taka i zaradi zgolemuvaweto na sopstvenata ~est i slava.1313 I, na drugo mesto, "pravednosta e osnova za ve~en ugled i slava i bez nea ni{to ne moè da bide dostojno za pofalba."1314 Spored Klark Samuel, ne postoi ~ovek koj poseduva pravilno ~uvstvo {to e dobro, a {to e zlo, koj nema da priznae deka vrednostite i dobrinata se povrzani i odbrani zaradi samite niv i nivnata vistinska vrednost, iako ~ovekot nema predvid nikakva dobivka od nivnoto ostvaruvawe, a deka naprotiv okrutnosta, svireposta i nasilstvoto, pritvornosta, nepravdata i site formi na iskol~enost se omrazeni po sebe i sekoga{ treba da se izbegnuvaat pa makar ~ovek celosno da e uveren deka nema sebesi da se dovede vo neprijatnost so storuvaweto na nekoi ili na site niv.1315
Ni~e, F, S one strane dobra i zla, Dereta, Beorad, 2003, str. 9-10. Ciceron, M. T. Za dol`nostite, Magor, Skopje, 2005, str. 153. 1314 Ibid, str. 152. 1315 V. Tubi}, R. Britanska filozofija morala, Eri~ke teorije od XVII do konca XIX vijeka, Svjetlost, Sarajevo, 1978, str. 187. Potoa, Klark prodolùva "Dosega se e jasno. No ottamu nikako ne sleduva deka dobriot ~ovek ne treba da gi ceni nagradata i kaznata, nitu deka nagradite i kaznite apsolutno ne se nu`ni za da se odrì ostvaruvaweto na vrednostite i pravednosta vo sega{niot svet. Navistina e to~no deka vrednosta i porokot se ve~ni i nu`no razli~ni i deka vrednosta treba da se odbere zaradi nea samata, a porokot na sekoj na~in da se odbegnuava, makar ~ovek i da e uveren deka }e bide na dobivka ili vo zaguba ako gi ostvaruva. I koga sostojbata na ne{tata vo svetot bi bila navistina takva, toga{ umot bi bil rasipan kaj onoj ~ovek koj bi odgleduavl i najmal somne` ili barem edna{ bi promislil za toa koj od niv da go izbere. Me|utoa sostojbata ne e takva. Vo op{ta praktika {irum svetot ne se postavuva pra{aweto, pretpostavuvaj}i da go otstranime sekoe is~ekuvawe na nagradata i kaznata, dali ~oevek bi ja izbral vrednosta zaradi nea samata i bi go izbegnal porokot. Me|utoa, vr{eweto na porokot e sledeno so golemi isku{enija, pri1313 1312
701
Demek, pravdata treba da se bara (da se saka) zaradi nea samata taa e dobro ne zaradi korista {to se izvlekuva od nejzinoto preaktikuvawe. Zna~i li toa deka taa treba da se bara, deka taa e dobra, samo koga se vr{i za xabe. Da. Po ova nao|awe ispa|a deka pravdata po sebe treba da se saka samo koga se vr{i i za xabe, a toa zna~i deka treba da se bide praveden (dobar) bez pri~ina, iako pametniot Salustie odamna rekol: Nikoj ne e dobar bez pri~ina!1316 Spored ova sfa}awe istoto vaì i za nepravdata: i taa treba da se mrazi po sebe - taa e zlo po sebe, a ne zaradi {tetata {to so neja se pravi. Zna~i li toa deka taa treba da se mrazi, deka taa e lo{a, samo koga se vr{i bez pri~ina. Da! ispa|a deka nepravdata po sebe treba da se mrazi samo koga se vr{i i za xabe - nepravdata e nepravda samo koga se vr{i bez pri~ina. Od seto ova proizleguva, ako pravdata i nepravdata treba da se sakaat i mrazat zaradi ni{to drugo, tuku po sebe, toga{ ~umu e nagradata i kaznata. Ako pravdata i nepravdata postojat samo vo sistem koj se zasnova vrz nagradi i kazni, vo sistem vo koj postoi nade` deka ne{to }e se dobie ili strav deka ne{to }e se zagubi, vo sistem vo koj nekoj treba da se nau~i na pamet, na odnesuvawe soglasno op{testvenite èlbi i interesi, nitu pravdata nitu nepravdata nemaat smisla nadvor od toj sistem. Pravdata zna~i deluvawe spored principot do ut des - jas
mameno so zadovolstvo i dobrodetel, dodeka ostvaruvaweto na vrednostite ~esto go zagrozuvaat golemi nesre}i, zagubi, pa ponekoga{ duri i samata smrt. I toa go zamenuva pra{aweto i go odre~uva ostvaruvaweto na ona {to izgleda tolku razumno vo celosnoto razgleduvawe i ja nametnuva potrebata za nagradi i kazni. I, iako vrednosta bez somnenie e vredna da bide izbrana zaradi nea samata, duri ne o~ekuvaj}i nikakva nagrada, od toa ne sleduva deka taa e dovolna sama na sebe, i dovolno silna da go podrì ~ovekot vo raznovidnite nevolji, duri i vo samata smrt, zaradi nea samata, bez kakov i da e izgled na nekoja kompenzacija. Ottamu i se javuva gre{kata kaj stoicite koi u~ele deka samoto praktikuvawe na vrednostite e najgolemo dobro i samo po sebe dovolno da go usre}i ~ovekot vo sekoja nevolja pod nebesnata kapa." Ibid, str. 188. 1316 Moj stav e deka duri i doblesta (dobronamernosta, druèqubivosta, humanosta, milozlivosta, blagorodnosta, {irokogradosta, benevolentnosta) se samo maskirana sebi~na qubov na samiot sebesi. Nikoj ne e dobar bez pri~ina. Nie im pomagame na drugite, ako za ni{to drugo, barem ottamu {to toa ni pri~inuva zadovolstvo (i zadovolstvoto e interes, korist). Nikoj, osven Kant, nema da te razbere dokolku "mrtov laden" na drug mu napravi{ dobrina. Sekoj me|utoa }e te razbere (bez ogled na toa {to nema da te opravda) ako ako na primer, drug spasi{ od davewe, samo zatoa {to ti pri~inuva golemo zadovolstvoi samiot da go usmrti{.
702
tebe, ti mene / davam za da mi dade{ / }e ti dadam ako mi dade{: zna~i, ne deluvawe od milost (od qubov, za xabe) tuku, od zaemna korist.1317 Koga bi nemalo nagrada (korist), pomislata od pravewe dobro (pravda) asocira na {teta (zaguba), kon strav deka nema da ni bide vozvrateno dobroto (so dobro, so nagrada), pa ottamu nikoj nema pri~ina da pravi dobro. Toa zna~i deka ~ovek so pri~ina pravi dobro - koga bi nemalo nagrada (korist), nema da pravi dobro, za{to }e se pla{i od zaguba. Isto taka, koga bi nemalo kazna ({teta) pomislata kon pravewe lo{o (nepravda) asocira na korist (dobivka), kon nade` deka nema da ni bide vozvrateno lo{oto (so lo{o, so kazna). Toa zna~i deka ~ovek so pri~ina pravi zlo - koga bi nemalo kazna (zlo), }e pravi zlo, za{to }e se nadeva, na dobivka. Gospod da ne ~uva od vakvi filozofi! - zarem hranata treba da ja sakame za{to e hrana (vrednost po sebe), a ne zaradi korista {to od nea ja imame (taa e vrednost tokmu zaradi korista {to ja ima za odrùvawe na na{iot ìvot, isto kako {to pravdata e vrednost ne po sebe tuku samo poradi korista za odrùvawe na zaedni~kiot ìvot me|u lu|eto). Alhoholot i cigarite treba da gi mrazime, za{to se porok (nevrednost sama po sebe), a ne zaradi {tetata {to ni ja pri~inuvaat (tie se porok tokmu za{to ni pri~inuvaat {teta, isto kako {to nepravdata ne e vrednost ne po sebe, tuku samo poradi {tetata - razoruvawe na zaedni~kiot ìvot me|u lu|eto). Deka nema pravda po sebe dovolno e da se potsetime i na zabele{kata {to Pri~ard mu ja upatuva na Platon. Toj go obvini Platon deka vletal vo gre{ka, naprosto zatoa {to voop{to se obidel da ja opravda pravednosta. Za{to, da se opravduva pravednosta zna~i da se pokaè deka taa e pocelishodna (pokorisna) od nepravednosta, deka nam ni e od interes da bideme pravedni. I namesto od ovaa ispravna zabele{ka da izvle~e vistinskiot stav, naprotiv, spored Pri~ard: Ako ona {to e pravedno i ispravno go pravime zatoa {to toa e vo na{ interes, toga{ toa voop{to ne go pravime zatoa {to toa e pravedno i ispravno. Moralnosta, spored nego, ne moè da ima nikakvo nadvore{no opravduvawe: ako ona {to e pravedno ne go pravime zaradi nego samoto
Pravdata se definira so maksimata "Ne pravi mu go na drug ona {to ne saka{ tebe da ti go pravat," ili obratno, "Pravi mu go na drug ona {to saka{ tebe da ti go pravat: raboti za op{ta korist (bidi altruist), zaradi sopstveniot interes (zaradi sopstveniot egoizam)." Idejata e ako bide{ dobar kon drugite i tie }e bidat dobri kon tebe, i obratno, ako bide{ lo{ i tie }e bidat lo{i kon tebe. Pravdata e vra}awe milo za drago: davam za da mi se dade, pravam za da mi se napravi, za{to, (kako {to ne{to ne nastanuva od ni{to), nikoj ne dava ne{to za ni{to. Ili, ako bara{, dozvoluva{ da ti se bara, ako dozvoluva{ da ti se bara, se nadeva{ deka }e bara{. Pravdata e streme` za postignuvawe opredelena korist (dobro, sre}a). Ako celta na pravoto e pravda, celta na pravdata e interes, korist, dobro sre}a.
1317
703
(pravda zaradi pravda), bilo da e vo na{ interes ili ne, toga{ ne go pravime toa {to e pravedno. Idejata na Kant za dol`nosta zaradi dol`nost ima rezligiozna osnova. Kant insistira na dol`nosta kako {to i site religii insistiraat na vera zaradi vera, a ne na vera zaradi sopstvena korist.1318 Vo taa smisla i vo hristijanstvoto i vo islamot se bara vernikot da se moli i da posti i toga{ koga nikoj ne go prisiluva na toa i da go pla}a danokot duri toga{ koga vlasta ne go znae iznosot na negovite obvrski ili ne e vo mo`nost da go sobere danokot so sila.1319 Pra{aweto {to po ova sekoj treba da si go postavi e: Dali e takvata vera ovde navistina e zaradi verata (vera po sebe), a takvata dol`nost e zaradi dol`nosta (dol`nost po sebe). Na prv pogled izgleda deka e taka, no ako malku podobro se zagledame vedna{ }e se zabeleì - da! taka e! no samo vo odnos na onoj koj deluva: onoj koj se moli i
Lu|eto po priroda se stremat kon postignuvawe na opredelena cel. Taa cel e dobroto koe Aristotel go narekuva eudemonija. Eudemonijata bi moèla da se prevede i kako sre}a, blaènstvo, blagosostojba. Vrednostite (doblestite), pak, se onie osobini na ~ovekot ~ie poseduvawe i praktikuvawe ovozmoùva da se postigne eudemonijata. Bez niv ne moè da se postigne ~ovekovoto dobro. Za nego, me|utoa, vrednostite se dispozicii ne samo da se deluva, tuku i da se ~uvstvuva na opredelen na~in. Spored Aristotel, da se deluva moralno ne zna~i ona {to podocna go tvrde{e Kant, da se deluva protivno na sklonostite, tuku vo soglasnost so sklonostite koi kaj poedinecot gi sozdale vrednostite. A toa ~ovek mora da e moralno obrazovan. Toj mora da znae {to pravi koga prosuduva ili deluva moralno (~itaj pravedno, m.z.). Na toj na~in toj go pravi toa {to e moralno, zatoa {to toa e moralno. A tokmu ovaa okolnost go ralikuva praktikuvaweto na vrednostite od praktikuvaweto na izvesni osobini koi ne se vrednosti. Na primer, dobro ostru~en vojnik moè da postapi onaka kako {to toa od nego bi go barala hrabrosta vo opredelena situacija, no ne zatoa {to e hrabar, tuku zatoa {to dobro e ostru~en. Me|utoa avtenti~no moralniot subjekt deluva vrz osnova na to~en i racionalen sud. Spored toa, negovata teorija za vrednostite pretpostavuva re{ava~ka razlika me|u ona {to koj i da e poedinec vo koe i da e vreme go smeta za dobro za sebe od ona {to navistina e dobro za nego kako ~ovek. Nie gi prektikuvame vrednostite zaradi postignuvawe na toa podocne`no dobro taka {to gi izbirame sredstvata za taa cel. Spored toa, praktikuvaweto na vrednostite pretpostavuva sposobnost da se prosuduva i da se stori vistinskoto ne{to, na vistinsko mesto, vo vistinsko vreme i na vistinski na~in. A toa ne e rutinska primena na nekakvi pravila. V. Makintajer, Traganje za vrlionom, str. 188210. Za Aristotel, vsu{nost, dobroto kon koe sekoj (poedinecot i dràvata) se stremi e pravdata, a toa e op{a korist. V. Nikomahova etika, 1282 b. 1319 Od druga strana, za ova da ima smisla, religijata ne smeta deka ovoj ìvot e cel po sebe i zaradi sebe, nitu veruva deka teloto e bez kakva i da e vrska so duhot, tuku naprotiv u~i deka treba da se veruva vo ve~en ìvot.
1318
704
posti, odnosno za onoj koj go pla}a danokot. Ako toa go sakaat, tie navistina moàt samite sebesi da se ubedat deka gi ispolnuvaat verskite i gra|anskite dol`nosti zaradi samite dol`nosti, odnosno bez o~ekuvawe kakva i da e korist od toa. No ako se poglede podobro, toa ne moàt da go storat so drugata strana. Imeno, te{ko e deka moè da se bide do tolku slep, a da ne se vidi deka od dol`nosta koja se vr{i zaradi dol`nost, kolku i da se trudime toa da ne go priznavame, nekoj drug: sve{tenikot ili politi~arot imaat i te kakva korist. Ako poimot dol`nost zaradi dol`nost per definitionem bara od nejzinata su{tina da se otstrani korista, toa mora da se odnesuva na sekakva i ~ija i da e korist. Dokolku od vr{eweto na dol`nosta nekoj, koga i da e, makar i najmalaku se ofajdi, toga{ ne moè da stane zbor za {to i da e {to moè da se goltne kako "dol`nost zaradi dol`nost," tuku za dol`nost zaradi nekoja cel, zaradi nekoe dobro ili zlo, zaradi nekakva korist ili {teta. Vo prirodata {to ne poznava beskone~nost se ima svoj kraj i ottamu svoja cel. Vo taa smisla duri i konstrukcijata na poimot "dol`nost po sebe" ima svoja cel. Taa konstrukcija ne e ni{to drugo, tuku finta na sve{tenicite i politi~arite za da se sokrie topkata od pravedniot, za so toa da bide izdriblan pravedniot, za da se ubedi da ostane na mesto vo korist na driblerite koi treba da postignat pogodok, a potem da tvrdat deka toj pogodok e vo korist na site pa duri i vo na izdribliraniot. Takvata konstrukcija ima za cel sozdavawe privid na pravdata, sozdavawe pravda koja e pseudopravda, pravda od koja ne treba da se ima sopstvena korist, tuku korist - koja e korist samo za drugite. Na toj na~in tvrdeweto deka postoi "dol`nost po sebe" se podobruvava so tvrdeweto deka postoi "korist koja ne e korist" (tazi dupka ne e dupka, tepaweto ne e tepawe1320) se izveduva dupla finta so koja "prividot stanuva realnost." Nakratko, egzistencijata na ne{to "po sebe," (dol`nost po sebe) se dokaùva so negovata sprotivnost ne{to "ne e po sebe" (korist ne po sebe). So drugi zborovi ako e mo`no postoewe na ne{to po sebe, negovoto opravduvawe e mo`no samo so negova izolacija od ovoj svet, odnosno so negovo poistovetuvawe so ne{to {to ne e po sebe, pa otamu ni za sebe, me|utoa nitu za drugite. Za takvata pravda koja boèm e, a vsu{nost ne e, na{iot prose~en gra|anin veli deka e |omiti pravda.
Koga nekoj murec koj posetil eden budisti~ki hram deùrniot sve{tenik se odnesuval so mala po~it. Dodeka toj bil tamu, hramot go posetil i nekoj istaknat politi~ar, komu kalu|erot mu ukaàl najgolema po~it. Otkako politi~arot zaminal mudrecot go pra{al kalugerot za pri~inata na taa razlika. Kalu|etot odgovoril: "Da se po~ituva zna~i da ne se po~ituva, a da ne po~ituva zna~i da se po~ituva. Na toa mudrecot vedna{ mu opalil silen {amar. Kalugerot naluteno se pobunil: "Za{to me tepe{!." Mudrecot mu odgovoril: "Da se tepa, zna~i da ne se tepa, a da ne se tepa zna~i da se tepa." Ju-Lan, F. Teorija kineske filozofije, Nolit, Skopje, str. 353.
1320
705
Toa me|utoa ne zna~i deka ne e to~no ona {to go veli Holbah, deka treba da sme ~isti i koga nikoj ne ne gleda. Naprotiv! Nevistina e samo toa deka ne{tata ne se vredni samo ako se pravat sami za sebe t.e bez da imaat smisla i korist kako za poedinecot taka i za zaednicata. To~no e ne{to drugo: deka ako imam jas }e imaat i drugite, i obratno, ako imaat drugite }e imam i jas. A ako e toa to~no za imaweto ili nemaweto, to~no e i za zaemnoto dejstvuvawe ili nedejstvuvawe, zaemnoto po~ituvawe ili nepo~ituvawe, zaemnoto pravewe ili propu{tawe dobro, zaemnoto vr{ewe ili nevr{ewe pravda, itn. Naprosto, kako {to do`nosta ne se pravi za ni{to, taka ni pravdata ne se pravi za ni{to: ni{to ne se pravi za ni{to (za xabe)! Sprotivniot stav na koj se potpiraat brojni avtori1321 vodi kon maksimata na ~ovekovoto povedenie kojajas ja zastapuvam, a taa glasi: Lugeto se dobri ili lo{i za{to im e vo interes da bidat takvi. Vo ovoj princip vsu{nost se zaloèni dve vistini koi imaat edna zaedni~ka pri~ina. Nikoj ne e bez pri~ina lo{: Nekoj e lo{, nepraveden, samo zatoa {to mu e vo interes da bide lo{, nepraveden. I obratno. Nikoj ne e bez pri~ina dobar: Nekoj e dobar, praveden samo zatoa {to mu e vo interes da bide dobar, praveden. Tertium non datur. Vo ovaa smisla posebno treba da se istakne Epikur. Spored nego, postoi samo edna o~igledna vrednost kon koja ~ovekot po svojata priroda se stremi, a toa e ~uvstvoto na zadovolstvo i samo edno vistinsko zlo od koe se vardi, a toa e ~uvstvoto na bolka. Sekoe ìvo su{testvo {tom }e se rodi se stremi kon zadovolstvo i mu se raduva kako na najvosoko dobro, a se vardi od bolkata kako najvisoko zlo i kolku {to moè pove}e go odbiva od sebesi. Toa go pravi dodeka ne e rasipano i dodeka samata priroda nerasipano i nepristrasno sudi.1322 EpiSpinoza go razviva u~eweto na eti~kiot racionalizam, spored koe nema vrednosti nadvor od ~ovekoviot razum: vo prirodata ne postoi ni dobro ni zlo, ni ubavo ni neubavo, site tie poimi gi oblikuvaat lu|eto, gradaj}i modeli spored koi potem se ocenuva {to e dobro, ubavo itn. Na istata linija i Jering spored kogo, ne postojat univerzalni i apsolutni vrednosti, deka ni{to odnapred ne moè da se opredeli kako dobro ili zlo, pravo ili nepravo, tuku se zavisi od ~ovekovite celi, kako i od pravoto koe e vo funkcija na za{tita na opredeleni interesi, a ne vo slu`ba na apsolutnata pravda! Posebna zasluga za razgraduvaweto na koncepcijata za apsolutnite i ve~nite vrednosti ima utilitarizmot (Bentam, Mil), kako i probivot na doktrinata na konsekvencionalizmot vo op{testvenata misla, spored koja pravoto treba da se orientira kon ocena na posledicite na ~ovekovite postapki. Vrvna vrednost pretstavuva "najgolemata sre}a za najgolem moèn broj lu|e, pri {to sre}ata e definirana kako otsustvo na stradawe" Kambovski, V. Filozofija na pravoto, str. 209-210. 1322 Tuka ne se potrebni nitu ratio ni disputatio, quambrem voluprat expetanda, fugiendus dolor sit - za{to zadovolstvoto treba da se bara, a od bolkata da se
1321
706
kur razlikuval telesni i du{evni (koi se sostojat vo mislewe) zadovolstva, pri{to so pravo tvrdel deka du{evnite zadovolstva se pogolemi od telesnite za{to "so teloto moème da ja ~uvstvuvame samo sega{nosta i ona {to e prisatno, a so duhot i minatoto i idninata."1323 Toj, isto taka, kategori~no izjavuval deka dobroto i vrednostite treba da se po~ituvaat samo toga{ koga ni pribavuvaat zadovolstvo, a dokolku toa ne go pravat deka treba da se napu{tat. "Vrednostite se neguvaat zaradi zadovolstvo, a ne zaradi niv samite, kako {to lekovite se zemaat zaradi zdravjeto." Osnovnata vrednost ili doblest, e uvi|ajnosta vrz koja se nadovrzuvaat: 1. samosovladuvaweto, 2. herabrosta, i 3. pravdednosta, kon koi, ne se stremime zaradi niv samite, tuku samo zatoa {to donesuvaat najgolema mera na zadovolstvo koe se sostoi vo nekakva korist za teloto ili duhot na ~ovekot.1324 Vo pogled na pravdata toj, vsu{nost, istaknuva nekolku va`ni momenti. Spored nego, za pravdata najprvin e bitno deka taa ima relativen karakter. "Zemeno voop{to," veli Epikur, "edno te isto vaì kako pravedno za site, za{to toa ne{to e korisno za zaedni~kiot ìvot, a so ogled na poedine~noto, na primer, na razli~ni zemji i koi i da e drugi uslovi, ne prooizleguva deka edno te isto vaì kako pravedno za site."1325 So toa e povrzano i tvrdeweto deka "pravdata ne postoi po sebe, tuku od zaemenite komunikacii na koj i da e prostor i vo koe i da e vreme kako dogovor lu|eto da ne si na-
vardi. Epikur veli deka toa se ~uvstvuva: "kako, na primer, {to se ~uvstvuva deka ognot e èòk, snegot bel, medot sladok: nitu edno od tie ne{ta ne treba da se dokaùva so odbrani pri~ini, dovolno e samo da se ukaè na toa za{to postoi razlika me|u dokaùvaweto so zaklu~ok i prostoto posmatrawe i ukaùvawe: prvoto go otkriva ona {to e sokrieno i vo nekoja raka otvoreno, a vtoroto sudi za ona {to e pred nas i {to se gleda. \uri}, M. Istorija helenske etike, Zavod za u|beni}e i nastavna sredstva, Beograd, 1987, str. 448. 1323 Me|utoa, kako dosleden senzualist toj ne priznaval nitu edno du{evno zadovolstvo koe vo krajna linija ne e zasnovano vrz ~ulni vpe~atoci. Duhovnite radosti svojot posleden koren go imaat vo ~ulnite zadovolstva. Vo negoviot spis "Za celta na ìvotot" se nao|aat ovie lapidarni re~enici: "Barem jas ne znam {to treba si zamislam za sebe kako dobro ako gi ostavam na strana zadovolstvoto od jadeweto, zadovolstvoto na qubovta, zadovolstvoto na slu{aweto, potoa prijatnite dvièwa {to gi predizvikuva gledaweto na nekoj lik i seto {to za ~uvstvoto na zadovolstvo se tvori vo celiot ~ovek so posredstvo na nekoj ~ulen organ, i dobroto drèwe na teloto i tvrdata doverba vo negovata idnina sodràt napostojana radost za onie koi mislat pravilno" V. \uri}, M. Istorija helenske etike, str. 448-450. 1324 Epikur, Osnovni misli, Kultura, Beograd, 1959, str. 5. 1325 V. \uri}, M. op. cit. str. 451.
707
nesuvaat {teta i da ne ja trpat."1326 Spored toa, nikoj ne e praveden za xabe, tuku zatoa {to na pravedniot ~ovek nikakov strav od kazna nema da mu go popre~i du{evnoto spokojstvo (zadovolstvo). Pravedniot ìvot, veli Epikur, e najmnogu obezbeden od du{evno nespokojstvo, a nepravedniot vo najgolema mera e ispolnet so takvo nespokojstvo.1327 ima najgolem du{even mir, a nepravedniot vo najgolema mera se izloùva na nemir. Vpro~em, denes, duri i onie {to nikoga{ ne ~ule za Epikur ne slu~ajno se opredeluvaat za maksimata: "Ne pravam nepravda, za{to sakam mirno da spijam." Nepravednosta, isto taka, ne e po sebe zlo, tuku se sozdava koga ~ovekot stravuva ili nasetuva deka nema da ja zabeleàt izvr{itelite na kaznite na koi im e zada~a da vnimavaat na takvi raboti."1328 Negoviot kraen zaklu~ok za pravdata e utilitaristi~ki, so ogled na toa {to, kako {to ve}e vidovme, negov stav e deka taa ima smisla samo ako sluì za ne{to. Vo taa smisla veli: "Toa {to navistina e potvredeno kako korisno za zaemnata dejnost na zaednicata kako i toa {to e priznaeno kako pravedno dobiva priroda na pravo, bez ogled dali toa ima ili nema vaèwe za site. Ako se donese nekoj zakon koj ne e vo soglasnost so zaemnata korist na zaednicata, toj pove}e nema priroda na pravo. Ako ona {to e korisno vo smisla na pravednost se menuva, no sepak izvesno vreme soodvetstvuvalo so poimot na pravoto, vo toa vreme toa bilo korisno za site onie koi ne se zbunuvaat od prazni zborovi, tuku ednostavno gledaat na faktite. Tamu kade {to bez promena na okolnostite toa {to bilo smetano za pravedno se pokaè deka vo praktikata ne e vo soglasnost so poimot na pravoto, ni toa ne e pravo. Me|utoa, tamu kade {to so promena na okolnostite istite pravni propisi ve}e ne se korisni, tuka tie bile pravedni toga{ koga bile korisni za zaemnata zaednica na gra|anite, no podocna koga ve}e ne bile korisni, pove}e ne bile ni pravedni."1329 Celta na ìvotot, spored Epikur, ne se sostoi vo ni{to drugo tuku vo momentna telesna bezbolnost, vo prijatni spomeni za porane{nite sostojbi i vo vedrata doverba vo idnite sostojbi.1330 Filozofijata na toj na~in stanuva tehnika na uìvaweto: "Da ne se bide gladen, da ne
Vo taa smisla i: "Za site ìvi su{testva koi ne moèa da sklu~at dogovori za toa eden na drug da ne si nanesuvaat {teta i da ne ja trpat, ni{to ne e ni pravedno ni nepravedno." Pravednosta Epikur, vsu{nost, ja izedna~uva so poimot prirodno pravo za koe isto taka veli veli deka e: "spogodba so ogled na korista so cel eden na drug da ne mu nanesuvame {teta i da ne ja trpime." Epikur, Osnovni misli, Kultura, Beograd, 1959, str. 3 i 4. 1327 Ibid, str. 3. 1328 Ibid,str. 4-5. 1329 Ibid , str. 5. 1330 Koga velime deka zadovolstvoto e cel na ìvotot mislime na sostojba vo koja teloto e bez bolki, a du{ata bez voznemiruvawe. Epikur, Poslanica Menekeju, Kultura, Beograd, 1959, str. 28.
1326
708
se bide èden i da ne se smrznuva, toa e glasot na teloto. Koj toa go ima i smee da se nadeva deka toa }e go ima i vo idnina, toj vo blaènstvoto moè da se natprevaruva duri i so Zevs. Najgolemiot oblik na sre}a i blaènstvo, pak, go pravi nepomatenosta na duhot, ataraksija, a taa se postignuva so osloboduvawe ne samo od vlijanijata na nadvore{niot svet, tuku i od sopstvenite prohtevi i strasti, bolovi i poùdi."1331 Ako pravdata se vr{i zaradi pravda, ako taa ne vodi do sre}ata, nejze nedostasuva cel i ottamu stanuva besmislena. Ili poinaku kaàno, tamu kade {to po~ituvaweto i primenata na pravdata nema nikakva vrska so postignuvaweto na opredeleni celi, po~ituvaweto na pravdata stanuva ili besmisleno ili cel sama po sebe. Vo takov slu~aj da se bide praveden zna~i da se deluva bez ogled na {tetnite posledici po onoj {to e praveden. Fiat iustitia, ruat coelum e slogan koj pretstavuva takva besmislena retorika na stoi~arite i epikurejcite. Ottamu e vo pravo Makintaer koga veli: Tamu kade {to po~ituvaweto na pravilata (vrednostite, doblestite, zakonite i pravdata) nema nikakva ili ima relativno mala vrska so postignuvaweto na cela (sre}ata), po~ituvaweto na pravilata (vrednostite, zakonite, pravdata) }e stane ili besmisleno ili cel po sebe (po~ituvawe na pravilata zaradi pravilata, vredenostite zaradi vrednostite).1332 Ottamu mojot kone~en stav po odnos na ova pra{awe e deka pravdata e merilo za dobroto (op{to dobro), ispravnoto, validnoto, korisnoto (vrednost so koja se merat drugi vrednosti: pravdata e cena na ovie vrednosti), a se odenesuva na ~ovekot, na negovoto dejstvie (povedenie) ili na pravoto.ôvekot ne pravi ni{to (ni dobro ni lo{o) za xabe, pa taka pravdata kako dobro po sebe e ramna na gola zamisla deka e mo`na egzistencija na strav i nade` bez ~ovek. Vo ovaa smisla treba da se ima predvid i poznatata izreka na Protagora: Ni{to ne postoi apsolutno samo po sebe, tuku vo odnos na ne{to drugo.1333 Za pravda zaradi pravda mo`bi moè razumno da se govori edinstveno vo smisla na nejziniot tret vid kaj podelbata na Xorx Mid. Toj zboruva za: 1. Pravda kako potreba na `rtvata, pravda od primitiven impuls za odmazda - retributivna pravda. Taa pravda sluì za iskupuvawe na zlostornikot, za odevawe, stradawe poradi storenoto zlo (vra}awe so ednakvo zlo zaradi storeno zlo poradi satisfakcija na `rtvata). Na ovaa pravda odgovara pravda spored zaslugite - ednakvo na ednakvite. 2. Pravda kako potreba na op{testvoto - popravawe: specijalna i genearlna prevencija, utilirarna pravda - sluì za da se
V. \uri}, M. Istorija helenske etike, str. 450. Makintejer, A, Kratka istorija etike, str, 125. Pove}e za dobroto po sebe i pravdata po sebe, Jering, op. cit. str. 498-499. 1333 Vidi: Tubi}, R. Britanska filozofija morala, Eri~ke teorije od XVII do konca XIX vijeka, Svjetlost, Sarajevo, 1978, str. 113.
1332 1331
709
ostavi korist za zlostornikot i op{etstvoto. Na ovaa pravda odgovara pravda spored steknati statusi i spored potrebite - neednakvo na neednakvite. 3. Pravda kako potrebata da se po~ituva zakonot i instituciite na pravosudstvoto - bezli~na, nepristrasna i sve~ena pravda, "pravda zaradi pravda"1334 koja, vo krajna linija sepak ne e bezli~na bidej}i i taa ima nekakva cel - sluì da se po~ituvaat zakonot i sudot.1335 Taa e onaa pravda zaradi idno sproveduvawe na pravdata za koja nekoi smetaa deka ima vnatre{en blesok za koj vredi deka da se izgubi duri i dràvata (Fiat iustitia pareat mundus). Pravda nitu za ednakvite, ni za neednakvite, tuku za onoj {to ja deli pravdata, pravda zardi za~uvuvawe na negoviot avtoritet, za za~uvuvawe na prividot na negovata nepristrasnost, duri i toga{ koga negovata odluka ne e pravedna. Za "pravda zaradi pravda" nema potreba ako zakonot i sudot navistina se nepristrasni, odnosno ako ne donesuvaat nepravedni zakoni i pogre{ni odluki. Ottamu kako {to nema vrednost zaradi vrednost,1336 umetnost zaradi umetnost, qubov zaradi qubov (treba li da se dokaùva deka takvata qubov moè da bide samo ne{to perverzno i patolo{ko), nema nitu pravda zaradi pravda (nakratko: s {to postoi na ovoj svet, pa duri i krajnata cel, ima svoja cel). Ovde, vsu{nost, se raboti za pravda zaradi pravdawe na pogre{no doneseni zakoni i sudski odluki.1337 Za ovoj vid pravda sekako deka se raboti i koga postoi
1334
Nie lu|eto ne{tata gi doìvuvame optovareni so vrednost i nevrednost i toa bez kakva i da e svest deka taa vrednost i nevrednost poteknuvaat od nas, nabquduva~ite, a ne od samite ne{ta i luge. Radbruh, G. Filozofija na pravoto, Pravni fakultet "Justinijan Prvi, Skopje, 2008, str. 13. 1335 Taka Torkvat go ubil svojot sin ne zaradi toa {to se borel protiv tatkovinata, tuku za nea, no sepak protiv negovata zapoved. Sinot bil poguben iako pobedil za da ne predizvika pogolemo zlo so primerot na neposlu{nosta kon zapovednikot, odo{to }e napravi dobro so slavata poradi pogubenite neprijateli. Avgustin, A. Za dràvata bo`ja, Kultura, Skoipje, 1997, str. 279. 1336 Ovie karakteristi~ni crti se nao|aat ne vo primitivnite impulsi od koi izniknalo pravednoto kaznuvawe nitu vo pretpazlivosta so koe op{testvoto izmisluva semo`ni za{titi za svoite dobra, tuku vo samata institucija na pravosudstvoto koja teoretski postapuva spored zakonot, a ne po impulsot i ~ija presuda mora da se izvr{i pa makar padnalo neboto. Mead, G. The Psichology od Primitive Justice, The American Journal of Sociologu, XXIII (1918), str. 577-602. vo Parsons, T. Teorije o dru{tvu, str. 832. 1337 Sudijata sproveduva lo{ zakon, zatoa {to inaku bi bil zagrozen zakonot voop{to i bi se kr{ele i dobrite zakoni. Efektot na kaznuvaweto na dobrite lu|e zaradi kr{eweto na lo{i zakoni e pomalku lu|e da gi kr{at dobrite zakoni. Mabbot. D. J. Utilitarizam i problem kazne, Ideje, Beograd, 1980/23, str. 136. Nasproti ovie pravni nebulozi, mojot stav se poklopuva so onoj na Avgustin: Nepraveden zakon ne e zakon ( Lex iniusta non est lex) koj, vo sovre-
710
pravedna odluka izre~ena od strana na sudot, no postoi nejzino neopravdano neizvr{uvawe od strana na nadle`ni orani. Fakt e me|utoa, deka nitu vo edniot ni vo drugiot slu~aj ne se raboti za pravda zaradi pravda. I za kraj, moj stav e deka ako pravdata e doblest, {to nesomneno , toga{ i taa ne ni{to drugo, tuku ona {to e i doblesta onaka kako {to ja sfa}a Holbah, ve{tina da se napravi sre}en sebesi so sre}ata na drugite.1338 Ottamu, pravdata ne e ni{to drugo osven rabotewe vo op{to, zaradi poedine~no dobro. Taa e prakti~na primena na moralna doblest vo interes na drug i vo otsustvo na {teta, {to vodi kon odrùvawe ili sozdavawe na sopstvenata i sre}ata (postignuvawe na zadovolstvo ili odbegnuvawe na bolka) na site. Pravednosta pak, e postapuvawe vo soglasnost so takvata definicija na pravdata od stranata na koj i da e poedinec, grupa, praven subjekt vklu~itelno i na strana na dràvata. Soglasno toa, da se dejstvuva pravedno, ne zna~i ni{to drugo, tuku ona {to go veli Jering da se usoglasuva svojot interes so interesite na drugite lu|e.1339
meni uslovi vo celost glasi: Zakonite koi se doneseni protivno na pravdata u{te vo momentot na donesuvaweto se ni{tovni. 1338 Pravdata e sredstvo za postignuvawe na sopstvenata sre}a so posredstvo na tu|a sre}a. Nikoj ne qubi samo za da go zadovoli partnerot, tuku, pred se, preku nego da se zadovoli i sebesi. So drugi zborovi s {to pravime dobro za drug, za op{to dobro, e zaradi sopstveno dobro, zaradi sopstven interes (zadovolstvo, sre}a). Takvata pravda e mo`na samo na mal prostor i za mali grupi. Ona {to vaì za dvajca (ma` i èna, na primer), za semejstvoto i za mali grupi (polis) koi zaemno se sakaat ne moè da se prenese i na celoto op{testvo, za{to jas ne doa|am do sre}ata so posredstvo na site ma}edonci, a u{te pomalku na peruancite i kinezite, tuku so pomo{ta na svoite bliski. Samo vo taa smisla treba da se sfati i ceni hristijanskoto na~elo - qubi go svojot blièn kako sebesi. 1339 Od toa {to Jering go zboruva za formulata vrz koja se zasnova celokupniot ~ove~ki ìvot, jasno proizleguva deka pravdata e ve{a~ki sozdaden interes (pravdata e interes, taa e usoglasen interes, povrzuvawe na sopstveniot so tu|ite interesi, povrzuvawe na interesite na pove}emina) koj se sostoi vo toa vo opredeleni situacii site da se smetaat za ednakvi ili za neednakvi me|u sebe i za obezbeduvawe na toa da postavuvaat nepristrasni sudii. Povrzuvaweto na sopstveniot so tu| interes, ete toa e patot po koj mora da se trgne za nekoj drug da se pridobie za sopstveniot interes, a tamu kade {to takov interes odnapred ne postoi, treba ve{ta~ki da se sozdade. Jering, R. Ciq u pravu, CID, Podgoroca, 1998, str. 30-31. Taka se sozdava, se podiga i pa|a ona {to se vika op{testvo, dràva, trgovija, komunikacija, pravo i pravda. Taka, pravdata, koja ovde posebno ne interesira, se ra|a sekade kade {to ima opredelena pomala ili pogolema grupa lu|e so povrzani interesi i normalno propa|a koga se raspa|aat ili od koi da e drugi pri~ini is~eznuvaat
711
Pravedno moè da bide i sekoe dejstvie ili propu{tawe na ~ovekot koe predizvikuva pozitivni odnosi i posledici me|u lugeto. Ottamu, moè da se zboruva za pravedno postapuvawe pravedna izgradba, pravedna razmena, pravedna presuda, praveden zakon (pravo) i sl. Ottamu, smetam deka pod pravedna dràva i pravedno pravo treba da se podrazberat onaa dràva i ona pravo koi vodat smetka za dosledna nivelacija na sre}ata na poedinecot so sre}ata na dràvata. Spored toa, pravedno kaj dràvata pretstavuva evaluacija na pravoto vo soglasnost so o~ekuvanoto povedenie na poedinecot. Pravednoto kaj poedinecot pretstavuva evaluacija na manifestiranoto povedenie na poedinecot vo soglasnost so pravoto. Nasproti pravdata, nepravda, pak, pretstavuva svesno i volevo storuvawe ili propu{tawe na dejstvie vo sopstven ili interes na drug so nanesuvawe na {teta na drug sprotivno na negovata svest i volja, {to vodi kon nesre}a na site. I ednakvo na gornoto, nepravednost i nepravedno e postapuvawe vo soglasnost so takvata definicija. Denes, istaknuva eden na{ avtor, nasproti istaknuvaweto na pravdata kako doblest na poedinecot, opserviraweto na idejata za pravda pove}e e staveno vo kontekst na analiza na pravednosta na pozitivnoto pravo, oddelnite pravni podra~ja i pravni normi. Kako supstancija, cel, ili praven ideal, sodrìnata na pravdata ja ispolnuvaat, od edna strana, barawata {to se odnesuvaat na poedinecot - da ne se na{teti na drug (neminem leadere) i sekomu da se dade negovoto (suum cuique tribuere), a, od druga strana, vo relacija so op{testvoto, baraweto za vospostavuvawe ekvilibrium me|u razli~nite interesi na poedeincite i socijalnite grupi {to se vo konflikt, vo smisla na vospostavuvawe esencijalen poredok! Takov e pristapot na sovremenite teorii za pravdata, so toa {to namesto vakviot, dvostran pristap, oddelni avtori smetaat deka pravdata sodrì tri elementi: individualen suum cuique tribuere; socijalen - osnovni principi na koi vo opredelena istoriska etapa po~iva ~ovekovata civilizacija (socijalna pravda) i politi~ki - {to za objekt ja ima prinudata pretstavuvana od dràvata (dràna pravda!).1340Sovremenoto u~ewe za pravdata e deka taa e esencija na pravoto ili najvisoka pravna vrednost... Pravdata e ideja - vodilka na pravoto: pravo e samo ona {to e spravedlivo! Bez da
tie interesi. Ottamu, taa ne e ve~na kategorija, tuku (vpro~em, kako i se drugo na ovoj svet) se javuva, trae i propa|a vo zavisnost od uslovite {to ja sozdavaat i odrùvaat. Toa se poedine~nite interesi na odredeni lu|e, na odreden prostor, za odredeno vreme da se odrùva nekakva zaemna, {to }e re~e recipro~na, ednakvost ili neednakvost me|u niv zaradi postignuvawe na nivniot kraen zaedni~ki interes koj se definira kako op{to dobro ili, poto~no, op{ta sre}a. 1340 Kambovski, V. Filozofija na pravoto, Makedonska akademija na naukite i umetnostite, Skopje, 2010, str. 244-245.
712
i sluì na pravdata, pravoto e samo obi~no sredstvo na silata i mo}ta! Pravdata ja ograni~uva mo}ta, ja obessiluva silata, taa e kontrapunkt na neograni~enata dràvna prinuda. Ottuka, pravdata e esencijalna vrednost na pravoto, negova bitnost. Taa e supstancija, cel ili vode~ka ideja na pravoto (Radbruh: pravoto e volja za pravda), temelen princip na pravoto, koj vo negovoto zna~ewe na garantirawe ednakvost gi ograni~uva i harmonizira poedine~ite konfliktni èlbi i interesi vo socijalniot ìvot (Ross). Kako i slobodata i prirodnite ~ovekovi prava, taa e pove}e od vrednost, afirmirana i za{titena so pravoto, vtkaena vo samata negova esencija i e vrednost na samoto pravo, a ne nekoja od nea distancirana vrednost! Bitnost na prav-
data e merata: ednakvo postapuvawe so ednakvite, razli~nio postapuvawe so razli~ite, ednakvo zaemno davawe i zemawe, dobivawe i gubewe!
Pravdata e kvalitet samo na onoj odnos vo koj dvete strani dobivaat i gubat istovremeno ne{to {to e vrednosno ednakvo na dobienoto ili zagubenoto na sprotivnata strana. Ili, ne moè da se smeta za pravedno pretendiraweto kon ne{to, {to ne e vrzano za dol`nost i odgovornost, za{to bez takvata ramnoteà, najvisokoto, ekstremno pravo preresnuva vo najte{ka nepravda (summum ius summa iniuria est)1341 2. PRAVDATA KAKO VREDNOST ZNAÎ ZAVISNOST Pravdata kako vrednost ima zna~ewe za ~ovekot, za{to sozdava zavisnost. A da se bide zavisenednostavno zna~i da se ima ~uvstvo deka bez praktikuvaweto na edna vrednost ne se moè. Koi predmeti moàt vo mene da predizvikaat silno ~uvstvo na zavisnost i vrzanost za niv, pa spored toa i oboàvawe? Samo onie za koi ~uvstvuvam potreba. Ako nemam potreba i ~uvstvo za muzika, taa nema da vr{i vrz mene nikakvo vlijanie nitu da predizvika nekakvo ~uvstvo na zavisnost. Ottamu mojata zavisnost od muzika e zavisnost od moeto sopstveno ~uvstvo i potreba za muzika. ôvek isto taka se ~uvstvuva zavisen od prirodata, za{to taa mu e potrebna. Zna~i mo}ta na predmetite nad ~ovekot ne e direktna, tuku izvedena od potencijalite i svojstvata na samoto ~ove~ko su{testvo. Nitu religioznite objekti i pretstavi i veruvawa ne moàt da bidat isklu~ok od ova pravilo. So drugi zborovi vlasta na religioznite objekti i veruvawa vrz ~ovekot, vsu{nost, e vlast na negovoto sopstveno su{testvo. Da ja zememe, na primer edna za religijata karakteristi~na pojava - verata vo ~uda. Taa zna~i veruvawe deka prirodniot nuèn tek na ne{tata koj e ili neizmenliv ili stvarno moè da se menuva so realni sredstva i postepeno, moè naedna{ da se izmeni, poradi {to sekako mora da se pretpostavi edna sila nadvor od prirodniot tek, zna~i nekoja boènska sila koja taa promena }e ja izvr{i. Dali ~ovekot bi moèl vo vakvo ne{to da veruva ako kon toa
1341
Ibid, str. 245 i 243-244.
713
ne bi go gonela negovata èlba da ja svrti vo svoja korist prirodata, odnosno slu~uvawata vo nea? O~igledno ne. Tuka, vo ~ovekovite èlbi, vo stremeòt za sre}a leì osnovnata pri~ina {to ~ovekot doa|a do pomisla stvarnosta, prirodata da ja zamisluva kako nesamostojna, kako ne{to so {to upravuvaat vi{i sili, bogovi. Za{to toj bogovite gi zamisluva kako su{testva sli~ni na ~ovekot, zna~i kako su{testva na koi moè da se vlijae so molitvi i `rtvi, a pravej}i ja porirodata zavisna od takvi su{testva, od bog, toj stvarno saka da ja napravi zavisna od sebe, da ja stavi vo slu`ba na svoite èlbi, na svojata sre}a. ôvekot e zna~i onoj apsolut, onoj centar okolu koj se vrti se, a bog, odnosno bogovite samo prividno se povisoki su{testva, a stvarno se proizvod i sredstva za natprirodno ostvaruvawe na nagovite èlbi. ûdata ne pretstavuvaat mo} na boga nad prirodata, tuku mo} na ~ovekovoto srce koja e pogolema od mo}ta bo`ja, koja duri i samiot bog ja pot~inuva na ~ovekovite èlbi. Vakviot zaklu~ok Foerbah go donel ne samo vrz osnova na analizata na verata vo ~uda, tuku i vrz osnova na razgleduvawata na drugite religiozni manifestacii kako {to se `rtvata, molitvata, kultot na ìvotnite kaj starite narodi itn.1342 A ona {to vaì za zavisnosta na ~ovek od religijata, vo celost vaì i za zavisnosta na ~ovek od pravdata. Za{to, ako religijata e veruvawe (vo boga: vo negovata mo} da go prodolì na{eto postoewe i po smrta) i pravdata e veruvawe (vo nejzinata mo} da sozdade ramnoiteà vo odnosite me|u lu|eto). Religijata veli: postapuvaj kako {to saka gospod, a pravda: postapuvaj kako {to sakaat drugite (lu|e). Pravdata e moralno pravilo (na~elo, princip) koe ne mu vrodeno na ~ovekot. Nam ni e vrodeno da znaeme {to e glad i sitost, no ne i {to e pravda i nepravda. Pravdata kako vrednost e verba vo vrednost, isto kako verbata vo gospod. Verbata vo pravda e zamena za verbata vo gospod, ili edno te isto: verba vo gospod koj e olicetvorenie na pravdata. Ako e taka, toga{ verbata vo pravdata, a ne samata pravda e toa {to ja ~uva verbata vo redot i poredokot. Ottamu, pravdata ne se dokaùva. Vo nea se veruva ili ne se veruva. Taa e verba deka treba da se postapuva na opredelen na~in, da se dejstvuva kon op{to dobro, zaradi sopstveno dobro. Kako {to religijata zna~i verba vo gospod, pravdata zna~i verba vo idealot deka e dobro za tebe ako deluva{ kako {to sakaat drugite. No, vo pravdata ne veruvaat site, isto kako {to nitu vo gospod ne veruvaat site, ili barem ne veruvaat vo eden ist bog, {to }e re~e vo edna ista pravda. Pravdata kako moralen princip, ne e princip vo koj veruvaat site lu|e, ednostavno zatoa {to ne postoi takov
Pavi~evi}. V. Filozofija Ludviga Fojerbaha: Fojerbah, L. Predavanja o su{tini religije, Kultura, Beograd, 1955, str. 31-32.
1342
714
princip so koj se soglasuvaat ili moàt da se soglasat site lu|e. Spored toa, pravdata e steknata vrednost1343 so to~no opredelena cel. Sodràna na pravdata e sro~ena vo formulata "pravi kako {to sakaat drugite," No, ako e to~no deka pravdata e "pravi kako {to sakat drugite," koga jas sum me|u drugite, sosema logi~no e istoto pravilo da vaì i za sekoj poedinec obratno - "pravete kako {to sakam jas," za{to sega ti kako poedinec treba da go pravi{ ona {to go pravev jas kako {to go sakaat drugite (za{to me|u niv namesto tebe, sega sum jas). So drugi zborovi, toa zna~i deka sekoj bi sakal i drugite da se odnesuvaat taka kako {to toj smeta deka tie bi trebalo da se odnesuvaat, odnosno: vo soglasnost so negovoto ~uvstvo na pravda ili, {to e edno isto, najkorisno po nego. Me|utoa, obratnata formula nepostoi. Taa e mo`na samo ako se izrazi kako "pravi kako {to sakame nie," a toa e edno isto so formulata "pravi kako {to sakaat drugite," za{to za su{tinskiot odnos bez koi ne moè da postoi pravdata ne e bitna voljata na poedinecot kako poedinec, tuku samo negovata volja {to e vklu~ena vo opredelena grupa i se projavuva kako kolektivna volja. Pravda e ona {to za takvo go smeta mnozinstvoto od masa lu|e: nikoga{ poedinec vo ramkite na taa masa - poedinecot moè da bide samo pretstavnik, glasogovornik i izvr{itel na nivnata pravda. Toa zna~i deka pravdata e kolektivna volja pretstavena kako vrednost na opredelena grupa na lu|e, za opredelen prostor na opredeleno vreme. Krajniot zaklu~ok na ova razgleduvawe e deka pravdata e vrednost koja sozdava zavisnost {to stanuva predmet na oboùvawe. 3. STRAV I NADE@ - MOTIVI NA PRAVDATA Site eti~ari tvrdat deka smislata na ìvotot e podobro ìveewe. Taa smisla se ostvaruva ako se te`nee kon dobroto, a dobroto e sekomu spored zaslugite i nikomu da ne mu se pravi {teta. Takvata pravda e edna od osnovnite moralni vrednosti, a zabranata da se vr{i nepravda e edna od univerzalnite moralni normi. Dottamu i jas se soglasuvam so niv. Me|utoa, kaj niv vo osnova se postavuvaat samo sledniva pra{awa: 10 dali pravdata e vredna po sebe ili spored toa {to se javuva kako sredstvo za dostignuvawe na nekoja od najzna~ajnite op{testveni celi, 20 vrz {to se zasnova baraweto za pravedno postapuvawe, odnosno zabranata za nepravedno postapuvawe, i, 30 dali pravednosta i nepravednosta se apsolutni ili dopu{taat isklu~oci, i ako dopu{taat isklu~oci koi se kriteriumite za pravewe na takvite isklu~oci. So drugi zborovi, eti~arite voop{to ne se interesiraat za op{testvenoto poteklo na pravdata, tuku pravdata ja baraat isklu~ivo vo motivaPravdata e sozdadena vrednost od ~ovekot zaradi (za da mu sluì na) ~ovekot, a ne e ~ovekot sozdaden od pravdata zaradi (za da i sluì na) pravdata.
1343
715
cijata na ~ovekot. Vo odgovorot na prvoto pra{awe glavno se sudiraat dva osnovni pristapi na normativnata etika: teleolo{kiot i deontolo{kiot.1344 Prviot pristap - deontolo{kiot sistem na moral1345 e onoj na utilitarizmot koj veli: koga im e dobro na site i mene mi e dobro. Utilitarizmot e stanovi{te deka stepenot vo koj na{ite postapki imaat dobri, odnosno lo{i posledici e edinstven kriterium na nivnata moralnost - baraweto da postapuvame pravedno se vrzuva isklu~ivo za dobrite posledici na pravdata, a zabranata da se postapuva nepravedno samo na {tetnite posledici na nepravednoto postapuvawe.1346
Pod teleolo{ki sistem na moralot (telos - cel) se podrazbira takov sistem koj deluvaweto go narekuva dobro ili ispravno to~no toga{ koga toa n dobliùva do nekoja opredelna cel. Toa pretpostavuva samata cel da se posmatra kako edinstveno neograni~eno dobro (zaradi {to dobroto deluvawe za da se izbegne dvozna~nosta se narekuva ispravno, a ne dobro deluvawe). Prototip na takviot sistem na moralot e utilitarizmot. Pod deontolo{ki sistem na moralot (deon - dol`nost) se podrazbira etikata koja dobrinata na voljata ne ja pravi zavisna od nekoe pretpostaveno vrednuvawe na nekoja cel. Kako prototip na takviot sistem voop{to se posmatra Kantoviot. ( Tugendhat, E. op. cit. str. 108). 1345 Pod deontolo{ki sistem na moral (deon = dol`nost) se podrazira etikata koja dobrata volja ne ja pravi zavisna od nekoe pretpostaveno vrednuvawe na nekoja cel. Kako prototop na takviot sistem e Kantoviot moral. 1346 Utilitarizam e eti~ko stanovi{te spored koe posledicite na na{ite postapki se edinstveno merilo na nivnata moralnost. Na{ite postapki se ispravni ili neispravni, vo soglasnost ili protivni na dol`nosta, spored toa kolku nivnite posledici se dobri ili lo{i. Primorac, I. Predgovor na knigata na Mabbott, J. D, Nolit, Beograd, 1981, str. 11. Stanuva zbor za dosledna teorija, za{to site na prv pogled tolku razli~ni moralni poimi, ideali, principi se podloùvaat na edinstvena interpretacija - se interpretiraat vo svetlinata na posledicite na soodvetni postapki. Ne im se priznava moralna relevantnost na nikakvi drugi vidovi razlozi. Od utilitaristi~ka perspektiva site moralni problemi se pokaùvaat kako na~elno re{livi, za{to site moralni pra{awa se vsu{nost pra{awa za fakti - za (idnite verojatni) posledici na razli~ni postapki. Tokmu spored toa, utilitaristi~kata etika e i eminentno racionalna, taa ni ovozmoùva za pra{awata na moralot da zboruvame racionalno, objektivno, jasno i precizno, isto kako i za site drugi fakti~ki pra{awa i od moralnite sporovi gi eliminira dogmatizmot, sentimentalizmot, retorikata, {to inaku vo takvi raspravi gotovo neizbe`no se javuvaat. 1. Ako procenkata se smeta spored posledicite na poedine~nite postapki toga{ stanuva zbor za utilitarizam na postapki. Primer - vetuvaweto koe sme go dale treba da go odrìme (toa e na{a moralna obvrska) zatoa i samo zatoa {to negovoto odrùvawe ima dobri posledici, a negovoto kr{ewe
1344
716
Spored deontolo{kata etika (teleolo{ki sistem na moral1347) postapkite koi po sebe se nezavisni od nivnite posledici se moralno ispravni ili neispravni, obavezni ili zabraneti i pravednosta se opredeluva kako po sebe ispravna, a nepravdata po sebe neispravna, odnosno zabraneta. Spored najvlijatelnata Kantovata deontolo{ka etika, postapkite treba da se moralno da se procenuvaat spored maksimite koi se vo niv zaloèni, a za moralnosta na tie maksimi se odlu~uva taka {to se ispituva mo`nosta za nivnata univerzalizacija (makima lo{i posledici. Prigovor: - ako prethodnoto se zeme za moralno, toga{ }e imame moralno pravo, pa i moralna obvska da go prekr{ime dadenoto vetuvawe, sekoga{ koga }e se najdeme vo situacija vo koja }e proizvedeme pove}e dobra vo svetot, ako vetuvaweto go prekr{ime. (Taka, na svojot prijatel koga zaminal vo vojna sum mu vetil deka }e ja prezemam griàta za negovite deca ako toj ne se vrati. Toj zaginal - no ima deca koi se vo u{te pote{ka polo`ba od negovite. Od utilitaristi~ka to~ka na gledi{te vo takov slu~aj treba da go prekr{am vetuvaweto koe sum go dal i namesto za decata na svojot prijatel da go prezemam grià za decata koi se najzagrozeni. Ova e implikacija koja re~isi sekoj }e ja oceni kako moralno neprifatliva: ottamu taa zboruva protiv eti~kata teorija od koja proizleguva). 2. Ako, pak, procenkata se smeta spored posledicite na klasa na postapki, toga{ stanuva zbor za utilitarizam na pravila. Vo ovoj slu~aj, za poedine~nite postapki pove}e ne sudime spored toa kakvi se posledicite na tie postapki. Namesto toa, gi podveduvame pod moralni pravila, koi oddelnite klasi na postapki gi opredeluvaat kako moralno ispravni ili neispravni, obavezni ili zabraneti; a tie pravila, pak, }e gi opravduvame so povikuvawe na posledicite na nivnoto seop{to po~ituvawe, odnosno kr{ewe. Privrzanikot na ovoj vid utilitarizam nema da smeta deka treba da go prekr{i dadenoto vetuvawe sekoga{ koga }e se najde vo situacija vo koja kr{eweto, a ne odrùvaweto na vetuvaweto bi imalo najdobri posledici, za{to nema da se rakovodi od posledicite na poedine~ni alternativni postapki. Toj i toga{, kako i vo sekoja druga situacija na koja se odnesuva moralnoto pravilo deka treba da se drì do dadenite vetuvawa, }e se povika na toa pravilo i od nego }e izvle~e zaklu~ok koj vo se e vo soglasnost so zaklu~okot do koj bi do{ol re~isi sekoj drug - imeno deka dadenoto vetuvawe treba da se odrì. A ako nekoj pobara obrazloènie na praviloto spored koe treba da drìme do dadenoto vetuvawe, utilitaristot }e se povika na o~igledno dobrite posledici od seop{to uvaùvawe na toa pravilo, i na lo{ite posledici koi neizbe`no bi nastapile ako lu|eto eden den bi prestanale da go odrùvaat. Toa stanovi{te go zastapuva i Mabot. Ibid, str. 12-14. 1347 Teleolo{ki sistem na moral (telos = cel) e takov koj deluvaweto go narekuva dobro ili ispravno tokmu toga{ koga toa dostignuva opredelena cel. Toa pretpostavuva deka samata cel se posmatra kako edno neograni~eno dobro (zaradi {to dobroto deluvawe, za da se izbegne dvozna~nost se narekuva ispravno, a ne dobro). Prototip na takviot moral e utilitarizmot.
717
simite koi moàt da se univerzaliziraat se moralno prifatlivi, a postapkite koi tie maksimi gi egzemplificiraat se moralno ispravni) i ottamu, vrhovniot moralen zakon glasi: "Postapuvaj samo spored onaa maksima za koja voedno moè{ da saka{ da stane univerzalen zakon." I za dvata pristapi vo ~ii ramki se izgradeni brojni varijanti e karakteristi~ko deka nasojuvaat upehot vo dostignuvaweto na pravdata da go vrzat za poedinecot i negovite subjektivni usilbi, odnosno so nivnata motivacija. Pritoa, motivacijata se posmatra kako celosno izolirana sfera od op{testvenite vlijanija. Na{eto sfa}awe na motivacijata se sostoi vo slednovo. Moja osnovna pretpostavka e deka poedinecot, koj ìvee vo sloèniot svet poln so sprotivnosti i agresija, koj nema dovolna potpora od op{testvoto koe treba da mu izleze vo presret na zadovoluvaweto na negovite potrebi, postojano ja gubi smislata na svojot ìvot i ottamu, i samiot mnogu polesno go prifa}a neprijatelstvoto i destrukcijata, odnosno oddavaweto kon nepravedni povedenija. Nakratko, za takviot poedinec nepravdata se pojavuva kako na~in na osmisluvawe na svojot ìvot, a postignuvaweto kakva i da e korist, osnovna vrednost kon koja se stremi celokupnata negova li~nost.1348 Poedinecot ìvee vo prete`no dezSledej}i ja tradicijata na utilitaristi~kata filozofija na Mo Cu (479-381 p.n.e.), negovite podocne`ni sledbenici tvrdat deka site ~ove~ki dejnosti se stremat kon postignuvawe korist i izbegnuvawe na {teta. Vo taa smisla se veli: "Koga ~ovekot }e si go otse~e prstot za da si ja so~uva rakata toa zna~i deka izbral pogolema korist, a pomala {teta. Da se izbere pomala {teta ne zna~i da se izbere {teta, tuku da se izbere korist..." Dokolku ~ovek presretnat od razbojnici go zagubi prstot za da si go spasi ìvotot, toa e korist. Sredbata so razbojnikot e {teta. Izborot na korista ne e ne{to koe se pravi pod pisilba. Izborot na pomalata {teta e izbor koja se pravi pod prisilba. Prviot zna~i izbirawe me|u ona {to se u{te ne e zdobieno. Vtoriot zna~i otfrlawe na ona so {to ~ovekot ve}e e oprovaren. Taka za site ~ove~ki aktivnosti pravilo e: "Me|u koristite, odberi ja najgolemata, me|u {tetite, odberi ja najmalata." I Mo CU i podocne`nite mocisti dobroto go poistovetuvale so korisnoto. Korisnosta e su{tina na dobroto. A {to e su{tina na korisnosta? Mo Cu ne go zafa}a ova pra{awe, no podocne`nite mocisti go storile toa i dale odgovor. Vo prviot "Kanon" se veli: "Korisno e ona ~ie {to steknuvawe na ~oveka mu godi. [tetno e ona ~ie {to steknuvawe na ~oveka ne mu godi. " Na toj na~in podocne`nite mocisti pruìle hedonisti~ko opravduvawe na utilitaristi~kata filozofija na mocisti~kata {kola. Toa go pravat i podocne`nite mocisti. Definiraj}i go "korisnoto" tie prodolùvaat i vo svetlinata na ovoj koncept ja definiraat doblesta. Taka vo prviot "Kanon" nao|ame: "Ispravnosta se sostoi vo pravewe na korisnoto. Odadenosta se sostoi vo toa ~ovekot da mu koristi na svojot vladetel. Po~itta na sinot se sostoi ~ovekot da mu bide koristen na svoite roditeli.
1348
718
organizirano op{testvo vo koe postojat niza opasnosti {to kaj nego predizvikuvaat naru{uvawe na negovite osnovni ~uvstva, a ottamu i kon negova postojana neprilagodenost. Pri~ina na taa neprilagodenost se: stravot i nade`ta, vo ~ija osnova leì simpatijata (sakawe, naklonetost, qubov)1349 i antipatijata (nesakawe, odbojnost, omraza).1350 Pottiknati od potrebite (~itaj od interesite), ovie osobini na poedinecot stanuvaat osnovni motivi naso~eni kon postignuvawe na smislata na ìvotot ili sre}ata.1351 Nakratko, osnovnite ~ustva na ~ovekot se stravot i nade`ta koi vo sodejstvo so simpatijata (antipatijata) gi odrazuvaat vrednostite i zedno so niv dobivaat motivaciona sila za sekoe ~ovekovo povedenie. Osnovnite ~uvstva (strav i nade`) i simpatijata se usloveni od interesot nare~en egoizam ili samoodrùZasluèno dostignuvawe se sostoi vo toa ~ovek da im bide korisen na lu|eto. Da se bide korisen za lu|eto zna~i da se raboti za najgolemata sre}a na najgolem broj lu|e." Ju-Lan, F. Teorija kineske filozofije, Nolit, Skopje, str. 143144. 1349 Ovde vedna{ treba da se istakne deka ~esto projavuvame simpatija (naklonetost), odnosno odime kon ne{to ne samo zatoa {to go sakame toa ne{to, tuku da go izbegneme toa {to nemu mu e sprotivno. A odi kon B, ne zatoa {to go saka B, tuku za da izbega od C; A glasa za B (VMRO), ne zatoa {to go saka VMRO, tuku zatoa {to so toa saka da go kazni C (SDSM); ili, A se maì za B, za da ne ostane vo gradot C, ili: A glasa da bide pretsedatel glupaviot B, samo za{to go marzi pametniot C. 1350 Qubovta i omrazata celosno go iskrivuvaat na{iot sud: kaj svoite neprijateli ne gledame ni{to osven nedostatoci, kaj milenicite gledame samo prednosti i duri i nivnite nedostatoci ni izgledaat dostojni za qubov. Sli~na tajna mo} nad na{iot sud ja ima korista od koj i da e vid: ona {to e vo soglasnost so nea ni izgleda pravo, pravedno, razumno, ona {to e sprotivno so celosna serioznost ni se prikaùva kako nepravedno i odvratno ili necelesoobrazno i apsurdno. Ottamu, tolku predrasudi na staleì, zanimawa, nacii, sekti, religii. Edna{ postavenata hipoetza ni dava o~i sokolovi za seto ona {to se potvrduva, a ne pravi slepi za seto ona {to protivre~i... Ona {to mu se protivi na srceto glavata ne go prifa}a. Nekoi zabludi gi zadrùvame preku celiot ìvot i se ~uvame koga bilo da ja preispitame nivnata osnova ednostavno od nesvesen strav da ne dojdeme do otkritie deka tolku dolgo i tolku ~esto sme veruvale vo ne{to pogre{no i ne{to pogre{no sme tvrdele. Takvi opasni sklonosti sekojdnevno go opsenuvaat i go podkupuvaat na{iot intelekt. [openhauer, A. O sre~i, ljubavi, filozofiji i umetnosti, Svetovi, Novi Sad, 1999, str. 127-128. 1351 Vo sekoja postapka, ako gi dosegneme negovite osnovni motivi, moème da otkrieme ~ovekot {to saka i {to ne saka: sekoja postapka e ostvaruvawe na celite kon koi ~ovekot se stremi, a toj sekoga{ na kraj na krai{taat se stremi da go ostvari ona {to go saka i da se oslobodi od ona {to ne go saka. Loski, N, Bog i svetsko zlo, Zepter, Bograd, 2001, str. 16.
719
vawe.1352 Nakratko, moj stav e deka ~ovekot se stremi kon postignuvawe na sre}a koja se sostoi vo ostvaruvawe na opredelen interes, korist (postignuvawe na zadovolstvo i odbegnuvawe na bolka). Toj streme`, na subjektivno ramni{te se javuva i ostvaruva preku sledniov motivacionen proces: 10- stimulacija = vnatre{na i nadvore{na determinacija na motivot: objekt, sostojba ili proces koi doveduvaat do naru{uvawe na biolo{kata i socijalnata stabilnost t.e. do opredelen interes.1353 20- èlba = svest, ideja, zamisla, pretstava za: a) apstraktnata vrednost na objektot na interes i, b) simpatija (zasakuvawe, atrakcija, privlekuvawe) i antipatija (zamrazuvawe, repulzija, odbivawe) na objektot na interes.1354 30- motiv = svest, ideja, zamisla, pretstava za: a) upotrebnata vrednost na objektot na interes (korista), b) pretstava za sredstvata i na~inot (metodot) za dostignuvawe na interesot (ostvaruvawe na korista).1355
Egoizam ili nagonot za samoodrùvawe pretstavuva neguvawe na sopstvenoto jas, nagon sprema samiot sebe so koj ~ovekot ~uvstvuva deka negovoto bitie mu pripa|a nemu i koj go bara seto ona {to go unapreduva negoviot opstanok, a se vardi (trga) od seto ona {to go zagrozuva. 1353 Interes = stvarna (ili zamislena) potreba, nagon, ~uvstvo, vrednost = korist) 1354 Pritoa treba sekoga{ da se vnimava na predupreduvaweto na koe poso~i Spinoza, deka lugeto se svesni za svoite èlbi, me|utoa voop{to ne se svesni za pri~inite na tie èlbi. 1355 Za motivite obi~no se veli deka se osoznaeni, svesno doìveani potrebi. Motiv e dviè~ka sila od koja zavisi aktivnosta i odnesuvaweto na edinkata zaradi zadovoluvawe na sopstvenite potrebi. Toj pretstavuva nekoj vid pottik, pobuda ili dvigatel za opredelena aktivnost ili odnesuvawe na ~ovekot. Motivot e toa {to ne stimulira (pottiknuva) da si postavime celi i da izbereme sredstva i na~in za nivno postignuvawe (Levin). Arnaudova, V. Motivacija, Filozofski fakultet, Skopje, 2010, str. 25. Silata, ja~inata na motivot zavisi od odredeni psiholo{ki faktori: 1. Od simpatijata (privle~nosta) ili antipatijata (odbojnosta) na predmetot ili li~nosta vo odnos na koj se postavuva celta, kako i, 2. Od verbata (stavot, ubedenosta, sigurnosta na predviudvaweto) vo uspehot ili neuspehot (predviduvaweto na rezultatot na aktivnosta/neaktivnosta), od stepenot na znaeweto i izrazenite emocii na nade` ({ansite za uspeh, prosledeni so dobri ~uvstva, zadovolstvo, gordost, prifatenost itn) i na strav (rizicite od neuspeh, prosledeni so lo{i ~uvstva: bolka, sram, otfrlenost itn) so koi sekoga{ e prosleden motivot (na{a kognitivna, soznajna teorija za motivot, moèbi kako edna varijanta na teorijata na o~ekuvawe). Spored kognitivnata teorija na o~ekuvaweto (Atkinson, Levin, Roter, Vrum, Tolman) ~ovekot e svrten kon idninata. Toj predviduva, o~ekuva,
1352
720
v) strav i nade` od neostvaruvaweto ili ostvaruvaweto na interesot. 40- aktivnost (preod kon aktot) koja doveduva do celta,1356 do interesot kako realizirana cel.1357 ôvekot voop{to e su{testvo koe
anticipira odreden ishod od sekoja negova aktivnost ili odnesuvawe, a taa anticipacija, toa o~ekuvawe e pottiknuva~, dvigatel na negovata aktivnost. Se tvrdi deka sekoj motiv vo su{tina e anticipirawe na zadovolstvo, a bidej}i sekoe predviduvawe pretstavuva postoewe na prethodno iskustvo, toga{ logi~ki proizleguva deka motivot ja sodrì komponentata na u~ewe (soznavawe). Toa pretpostavuva i izvesni kognitivni sposobnosti za pretstavuvawe (zamisluvawe) i predviduvawe na idnite slu~uvawa. 1356 Cel = ostvareniot interes: samiot interes. Ako celta e osmislena prestava za rezultatot od aktivnosta - od odnesuvaweto, toga{ motivot e pottik (pobuda) za postignuvawe na taa cel (posakuvaniot rezultat od aktivnosta/odnesuvaweto). Bez motiv celite niti moàt da bidat osmisleni niti da bidat postignati. Duri koga celta e dobro osoznaena, osmislena i konkretizirana, motivot dobiva pottiknuva~ka sila. Vo sprotivnost doa|ame do apsurd nare~en bescelna dejnost. Arnaudova, V. Motivacija, Filozofski fakultet, Skopje, 2010, str. 26. 1357 Na toj motivacionen mehanizam se zasnova i religijata. Bogovite vo sekoj slu~aj se su{testva torbi na fantazijata, me|utoa tvorbi koi najintimno se povrzani so ~uvstvoto na zavisnost, so ~ove~kata nevolja, so ~ovekoviot egoizam, tvorbi na fantazijata koi voedno se su{estva na ~uvstvata, bitija i tvorbi na na afektite, osobeno na stravot i nade`ta... ôvekot bara od bogovite da mu pomagaat koga gi zamisluva kako dobri su{testva, i da ne mu {tetat, baraem da ne mu pre~at vo negovite planovi i negovite radosti, koga gi pretstavuva kako zli su{testva. Religijata spored toa, ne e samo predmet na voobrazba, predmet na fantazija, ne e ni samo predmet na ~uvstva, tuku e i predmet na èlbi, nastojuvawa i stremeì na ~ovekot da gi otstrani neprijatnite i da pribavi prijatni ~uvstva, da go postigne ona {to go nema, a {to bi sakal da go ima i da go otstrani ona {to go ima, a {to ne bi sakal da go ima, kako ma primer, ova ili ona zlo ovoj ili onoj nedostatok. Nakratko, religijata e predmet na ~ovekovite te`nenija da se oslobodi od zloto koe go ima ili od koe se pla{i i da go postigne dobroto koe go poèluva, koe negovata fantazija mu go predo~uva - taa e predmet na tn. nagon za sre}a. ôvekot veruva vo bogovi ne samo zatoa {to ima fantazija i ~uvstva, tuku i zatoa {to ima nagon za sre}a. Toj veruva vo edno blaèno su{testvo ne samo zatoa {to ima zamisla za blaènstvoto, tuku zatoa {to saka i samiot da bide blaèn, veruva vo edno sovr{eno su{testvo, za{to saka i samiot da bide sovr{en, veruva vo besmrtno bitie za{to samioot ne seka da umre. Seto ona {to samiot ne e, a saka da bide, toj go zamisluva vo boga kako bogot da e seto toa. Bogovite se ~ove~ki èlbi zamisleni kako stvarni, pretvoreni vo stvarni su{testva. Bog, toa e vo fantazijata zadovolen ~ovekoviot nagon za sre}a. Koga ne bi imal èlbi, i pokraj fantazijata i ~uvstvata ~ovekot ne bi imal
721
deluva spored celite. Toj ne prezema ni{to {to za nego nema nekoja cel. Celta, me|utoa, voop{to zemeno ne e ni{to drugo, tuku edna voleva pretstava koja ne treba da ostane samo pretstava, odnosno misla i koja zaradi toa ja realiziram, t.e. ja ostvaruvam so pomo{ na oradijata na moeto telo.1358 Interesot1359 sam po sebe e pottiknuva~ na stravot i nade`ta. Site egzogeni faktori imaat kauzalno zna~ewe za razvivawe na stravot i nade`ta i na toj na~in bitno go opredeluvaat povedenieto na poedinecot vo nasoka da se usoglasat potrebite (korisnoto) so sre}ata. Nesoodvetnata pofalba i prekor, nagrada i kazna1360 se dopolnitelni egzogeni faktori na nepravednoto povedenie. Endogenite faktori pak, imaat kauzalno ili deterministi~ko zna~ewe za razvivaweto na
religija, ne bi imal bogovi. Religijata ja ima ~ove~kata sre}a za svoja cel i ~ovekot gi oboàva bogovite i im se moli samo zatoa za tie da im gi ispolnat negovite èlbi, za so nivna pomo{ da stane sre}en. Molete, stoi vo Biblijata i }e vi se dade. Koj moli toj i izmoluva. Koj e toj me|u vas lu|eto koj na sinot {to moli za leb }e mu pruì kamen? Duri i vie koi ste taka siroti moète na svoite deca da im daruvate ubavi podaroci, a kolku li toga{ tatkoto na neboto moè da im pruì na onie koi go molat... Bogot zna~i se zamisluva kako su{testvo koe ispolnuva èlbi i gi ispolnuva èlbite. ôvekot se moli za da bide nagraden so dobra, za da se izbavi od opasnosti, nesre}i i site nevolji.1357 Da se ìvee bez bog veli eden angliski teolog, Kadvori, zna~i da se ìvee bez nade`. Foerbah, L. Predavanja o su{tini religije, str. 234-236 i 240. 1358 Ibid, str. 162. 1359 Interesot e posakuvana cel, a celta e realiziran interes. 1360 Op{testvoto raspolaga so izvesna prinudna sila nad voljata na ~ovekot: kako {to postoi fizi~ka mehanika koja ja prisiluva ma{inata, taka postoi socijalna mehanika koja ja prisiluva ~ovekovata volja Ovaa socijalna mehanika e istozna~na so u~eweto za polugite so ~ija pomo{ op{testvoto ja razdviùva voljata zaradi svoi celi, ili nakratko, so polugite za socijalnoto dvièwe. Postojat ~etri takvi polugi. Dve od niv za svoj motiv i pretpostavka go imaat egoizmot (toa se niski ili egoisti~ni socijalni polugi) nagradata i prisilbata. Bez niv ne moè da se zamisli op{testveniot ìvot, bez nagrada ne moè da se zamisli raspredelbata, a bez prisilba, pravoto i dràvata. Ottamu, tie pretstavuvaat elementarni pretpostavki na op{testvoto, nu`ni dviè~ki sili koi nikade ne mora da nedostasuvaat nitu nedostasuvaat, makar bile vo sosema nerazviena ili zapu{teana sostojba. Nasproti niv se nao|aat drugi dva razdviùva~i koi za svoj motiv i pretpostavka go nemaat egoizmot, tuku tokmu sprotivnoto, negovoto negirawe i, so ogled na toa {to ne deluva vo niskiot region na ~isto individualnite, tuku vo vi{iot region na op{ti celi, gi narekuvam vi{i, ili bidej}i op{testvoto e izvor na moralnosta, moralni ili eti~ki polugi na socijalnoto dvièwe. Toa se ~uvstvoto na dol`nost i qubovta: od koi prvite se proza, a vtorite se poezija na moralniot duh. Jering, R, Ciq u pravu, str. 55.
722
stravot i nade`ta. Nivnoto vlijanie e sepak prete`no deterministi~ko, za{to svoeto dejstvo vrz formirawrto na steknatite potrebi ne go ostvaruvaat izolirano, tuku sekoga{ so posredstvo na op{testvenite faktori. Vo otsustvo na vlijanieto na op{testvenite faktori, nivnoto dejstvo nema nikakva {ansa samostojno da se pojavi.1361 Poimot korista (interes) go sfa}am kako biosocijalen streme` na li~nosta kon koj poedinecot go naveduvaat vnatre{nite i nadvore{nite stimulacii vo momentot koga poradi strav i/ili nade` e po~ustvuvana kako opredelen: nagon, potreba, ~uvstvo, interes, ili vrednost ({to istovremeno ne mora da pretstavuva i nekakvo dobro, krajna vrednost).1362 Poimot korist i ovde go upotrebuvam kako sinonom za postignuvawe na zadovolstvo i odbegnuvawe na bolka. Ova naprosto e faza na pojava na osnovnite emocii: strav i nade` vo vrska so opredelena simpatija - antipatija. Sekoe lice {to vr{i pravedno povedenie ili nepravda e racionalno su{testvo koe se re{ava da izvr{i zlo zemaj}i go predvid zadovolstvotokoe toa moè da mu go pruì i bolkatakoja moè da ja izbegne. Nakratko, interesot e pretstava (svest) za celta: nu`no e povrzan so nea. Interesot ja opredeluva celta. Mojot interes opredeluva {to e dobro (zadovolstvo) ili lo{o (bolka) za mene i nema ni{to vnatre{no {to moè da ja proveri vistinitosta na mojot stav za taka opredelenata individualna sre}a. Ona {to moè da ja proveri taa vistinitost (ispravnosta i zakonitosta) e samo ne{to nadvore{no. Toa nadvore{no e interesot na drugite. Interesot
Moj stav e deka sekoe dejstvie koe go prezemame se zasnova vrz sravot i nade`ta. Sekoja akcija, sekoe deluvawe, sekoe povedenie vo me|u~ove~kite odnosi e plod na pomislata na sravot i nade`ta. I ne samo toa. Site re{enija na ~ovekot od zna~ewe za negovata rabota, za politikata, religijata, obrazovanieto, ekonomskite celi na ~ovekovoto op{testvo, odlukite za vojna i mir, napadot i odbranata, agresijata i povlekuvaweto, odlukite da se bide al~en ili golemodu{en, da se so~uva i podeli, da se soedini ili razdeli, i sekoj drug moèn ~ove~ki sloboden izbor proizleguva samo od edna od ovie dve misli ili pretstavi: od pomislata na strav i pomislataa na nade`. 1362 Poimot korist {to ovde go upotrebuvam ni oddaleku ne smee da se izedna~uva so poimot koristoqubie {to vobi~aeno se upotrebuva vo krivi~noto pravo i krivi~nopravnata teorija. Poimot {to ovde go upotrebuvam e mnogu po{irok od krivi~nopravnoto zna~ewe na koristoqubieto, za{to osven {to se odnesuva na imotnata korist (potesno zna~ewe na korista, svojstveno za krivi~noto pravo), toj se pro{iruva i na telesnata, moralnata i sekoja druga korist {to poedinecot moè da ja zamisli i kako takva da ja posaka. Taka, na primer, zad ovoj streme` moàt da stojat ne samo èlbata za steknuvawe na imotna korist, tuku site nagoni i vrodeni i steknati potrebi, ~uvstva, interesi i vrednosti, kako na primer, seksualniot nagon, samopotvrduvaweto, qubovta, ne`nosta, dominacija, presti`. Ottamu, ovoj poim treba da se sfati kako generalen streme` za steknuvawe i poseduvawe .
1361
723
na drugite proveruva dali opredelana moja vrednost ili porok se dobri za niv i tokmu toj interes se narekuva pravda. Pravdata, pak, e zadovolena koga moè da se kaè "Sekomu spored dobroto, od sekogo spored lo{oto" t.e. od sekogo spored realniot rezultat od storenoto, a ne spored negovata nade` i negoviot strav. Spored rezultatot (realno ostvarenata posledica), a ne spored niviot motiv.1363 Moj stav e deka neostvareniot interes e pri~ina, a ostvareniot interes posledica (cel, efekt) ne sekoe ~ovekovo povedenie.1364 PostoVo ovaa smisla ne moè da se prenebregnat trojca sociolozi od vtorata polovina na XIX vek, koi go zabeleàa interesot kako zna~aen faktor na ~ovekovoto povedenie i negovata op{testvenost. Taka, avstrijanecot Gustav Racenhofer (1842-1904), zboruva za primena na sila koja na ~ovekot mu e vrodena i koja se diferencira vo posebni sili (interesi) za samoodrùvawe - vo psiholo{ki interesi vo koi se soedineti dva interesi (na ra|awe i na ìvot, individualen interes), socijalen interes (interes za socijalna integracija) i trancedentalen interes (izrazen vo religijta koi go pokaùvaat nivoto na civilizacijata). Sekoj interes se pojavuva kako interes na potrebi preku soznavawe na tie potrebi. Amerikanecot Viljem Graham Samner (18401910) site grupi gi deli na dve: nie (in-group) i site osatnati (out-group). Sekoja grupa vo svoite ramki razviva posebni iteresi, gordost, superiornost, svoi boèstava i prezir kon nadvore{nite grupi. Nejzinata vnatre{na organizacija ja karakterizira red, pravo i prijatelstvo, a nadvotre{nite odnosi neprijatelstvo. Amerikanecot Albion Smol (1854-1926) interesot go smeta za centralna kategorija na sociolo{koto istraùvawe. Interesite se javuvaat kako èlbi koi, vsu{nost, se zasnovani vrz ~ovekovite potrebi. Site socijalni procesi se procesi na nivnoto prilagoduvawe, razvivawe i zadovoluvawe. Interesite gi klasificiral vo {est grupi. Prviot, primarni interes e zdavjeto koe se sostoi od potrebata za hrana, zadovoluvawe na seksualnite potrebi i rabota. Potoa doa|aat bogatstvoto, stabilnosta, obrazovanieto, ubavinata i pravednost koi se pojavuvaat vo razvojot i prilagoduvaweto preku grupna aktivnost i posreduvawe na dràvata. Tekot na ìvotot na poedinecite vo nekoja raka e uporna borba na interesi i individute so osobinite koi vo koj bilo moment gi pravi ona {to se, i vo druga raka, kombinacija na interesite na lu|eto so interesite na site drugi. Motivite na ~ovekovite dejstvija imaat osnova vo kombinacijata na zdravjeto so ostanatite pet interesi. ôvekot ima opredelen interes vo kontrolata na prirodnite izvori, vo procenuvaweto na odnosite me|u sebe i svoite drugari, sovladuvaweto na se {to moè da bide otkrieno, zamisluvaweto na seto ona {to mu e ubavo i ostvaruvaweto na se {to mu se ~ini pravedno. Site ~ovekovi motivi se iscrpuvaat so kombinacija na ovie {est interesi. Socijalnite procesi se neprekidna reakcija na li~nosta razdvièna so interesot delumno vo konflikt so interesite na drugite, a delumno vo soglasnost so nivniot interes. 1364 ôvekot sekoga{ (duri i koga raboti za drug) dejstvuva vo sopstven interes. Pravdata ne moè da se sfati ako ne se sfatat interesite koi {to
1363
724
jat me|utoa avtori, kako na primer Ros, koi tvrdat deka ne se site ~ove~ki dejstvija interesi (motivirani so potrebi). Ova e to~no ne samo za refleksite (trepkawe, kivawe) koi se slu~uvaat bez znaewe na voljata, tuku i za povisoko organiziranite formi na dejstvuvawe koi se poznati kako akti na voljata. Me|u dejstvijata koi ne se interesi, sugeriranite ili nagovorenite dejstvija se najzna~ajni. Imeno, so sredstvata za ubeduvawe koi moàt da bidat jazi~ki (zapoved, molba, povik i drugi verbalni apeli, zborovi so emotiven naboj) ili nejazi~ki (ton na glasot, izraz na liceto, |estovi), na primer koga roditelot so imperativen ton }e mu kaè na deteto "ne gibaj!" ili koga narednikot na svoite vojnici }e im naredi "so brz ~ekor!" ovie zapovedi naveduvaat na opredeleno povedenie koe ne proizleguva od nikakvi potrebi, ne se izraz na kakov bilo interes od stana na liceto koe gi po~ituva.1365 Mojot odgovor e deka Ros ne e vo pravo. Kaj ovie dejstvija se pojavuva potreba (interes) da se po~ituva roditelot, pretpostaveniot i sl. Korista od takvoto povedenie e zadovolstvoto poradi nedoa|awe vo sudir so roditelot i voenata vlast. Posebnite stavovi i impulsi koi se doìvuvaat kako moral, spored Alf Ros, isto taka, se od bezinteresen karakter. Ova e o~igledno, veli toj, koga moralot se doìvuva i tolkuva kako dol`nost (ili svest za vrednosta ili dobroto): dol`nosta ja sfa}ame kako impuls za deluvawe koj se javuva kako barawe nezavisno od seto {to na{ite èlbi, sklonosti i interesi ni go velat. Zapovedta na dol`nosta ne bara svoe opravduvawe vo kakva bilo korist ili pogodnost, taa ne apelira na interes, tuku se pretstavuva kako apsolutno nezavisna.1366 Mojot stav i ovde e sprotiven. To~no e deka moralot e zbir na pravila (normi) so ~ie uvaùvawe se obezbeduva ostvaruvaweto na potrebite na drugite lu|e. Ottamu, moralnosta pretstavuva nastojuvawe sopstvenite dejstvija da se rakovodat ne samo od svoite li~ni celi, tuku da se naso~uvaat, usoglasuvaat i ograni~uvaat i so celite na drugite. Moralnosta razviva ~uvstvo na dol`nost kaj ~ovekot taka da se odnesuva i ako taka se odnesuva velime deka se raboti za moralno izdignat ~ovek. Takviot ~ovek ~uvstvuva grià na sovest dokolku taka ne se odnesuva. No {to e su{tinata na taa specifi~na moralna sankcija griàta na sov-
toa gi regulira. Sekoj poedinec pravdata ja ocenuva od aspekt na nejzinata cel {to so nea se ostvaruva i, vrz taa osnova, ja vrednuva kako dobra ili lo{a. Ako pravdata ja oceni deka e dobra za{to taa e vo negov interes, toj }e ja po~ituva, i obratno. Vsu{nost, poradi razli~nite interesi na poedincite doa|a i do su{tinski razliki vo vrednuvaweto na pravdata pa, ottuka i do nejzino kr{ewe od strana na onie ~ii interesi se vo neposredna sprotivnost so celite na pravdata. 1365 Ros, A. Pravo i pravda, CID, Podgorica, 1996,str. 404. 1366 Ibid, str. 404-405.
725
est, ako ne sopstveno nezadovoslstvo, ~uvstvo na vina i sram1367 poradi nepo~ituvaweto na glasot na internaliziraniot avtoritet, poradi protiveweto na potrebata da se po~ituvaat sozdadenite pravila i zabrani vo soglasnost so nekoj avtoritet: na roditelite, religijata, dràvata. Ottamu izbegnuvaweto na griàta na sovesta e interes na sekoj ispraven gra|anin. Interesot da se po~ituva okolinata, roditelot, pretpostaveniot i sl. e vo korista {to se dobiva od oslobodenata grià na sovest ispre~uvaweto na bojkot od okolinata. [to se odnesuva do drugite poimi va`ni za da se razbere navedeniot motivacionen model dolèn sum da go doobjasnam i zna~eweto na upotrebenite poimi strav, nade` i simpatija. Stravot i nade`ta gi definiram kako osnovni ~uvstva {to go sledat zadovoluvaweto na nagonite, potrebite, ~uvstvata, interesite i vrednostite1368 i vo kombinacija so opredlen stapen na simpatija ili antipatija, re{ava~ki deluvaat vrz psihi~kiot ìvot na ~ovekot, za{to gi naso~uvaat mislovnite procesi, svesta, inteligencijata, voljata i povedenieto kon postignuvaweto na opredelena korist (postignuvawe na zadovolstvo i odbegnuvawe na bolka) koja za poedinecot se javuva kako krajna cel (sre}a). Ottamu, tie pretstavuvaat osnovni motivi na sekoe ~ovekovo povedenie, a voedno toe se i psihi~ki procesi vo koi se odrazuva vrednosta koja za poedinecot ja ima objektivnata stvarnost. Simpatijata (naklonetost, privle~nost, qubov) i antipatijata (nenakonetost, odbojnost, omraza) koi nekoi psiholozi gi narekuvaat potrebi (pomesteni me|u primarnite potrebi) ili motivi za emotivna privrzanost, odnosno motiv na simpatija, pretstavuva kongenitalen (vroden) nagon ili streme` na ~ovekot nekogo da saka i samiot da bide sakan (sekoga{ se raboti za ograni~en broj na luge). Prisustvoto na simpatija i toplina od strana na drugite doveduva do ~uvstvo na priMoralnite ~uvstva se definiraat so ~uvstvata na nelagodnost koi se zasnovaat vrz nekoj sud za nekoja moralna nevrednost: ~uvstvuvame ogor~enost koga ~uvstvitelno negativno rea|irame na nekoja postapka na nekoj drug koja spored na{e mislewe e lo{a, lutina koga nekoja postapka koj se prosuduva kako lo{a mi {eti mene, a vina ili opredelena forma na sram koga se raboti za nekoja moja postapka koj spored mojot sud e lo{a. (Tugendhat, E. op. cit. str.19). A sram e ~uvstvo na zaguba na sopstvenata vrednost vo o~ite na drugite. (Ibid, str.50). "Onoj koj nema moralni ~uvstva ne moè moralno ni da se srami ni da se ogor~uva nad drugite. Toj moè samo da razvie instrumentalen odnos sprema moralnite normi. Na taa mo`nost filozovski mu soodvetstvuva moralniot kontraktualizam." (Ibid,str. 54). 1368 So ogled na toa {to nagonite vo celost moàt da se svedat na organski, a vrednostite i interesite na socijalni potrebi, ~inam deka e sosema ispravno ako se kaè deka stravot i nade`ta se javuvaat koga }e se pojavi nekoja pre~ka vo zadovoluvawe na potrebite, a samiot poim potrebi natamu da se izedna~i so poimot korist.
1367
726
fatenost, a nejziniot nedostig do ~uvstvo na otfrlenost. I obratno, prisustvoto i otsustvoto na simpatija od strana na poedinecot kon drugite doveduva do ~uvstvoto na nivno prifa}awe ili otfrlawe, i soodvetno na toa opredeluvawe na na~inot na odnesuvaweto kon niv (prilagoduvawe na sopstvenoto odnesuvawe). Vo pozadinata na toa odnesuvawe sekoga{ stoi ~uvstvoto na strav ili nade`. Pritoa e bitno da se naglasi deka duri i pri idealni uslovi na ednakvost, simpatijata (naklonetosta) e taa koja sozdava razliki. Samata pak naklonetost/nenaklonetost moè da bide opredelena od najrazli~ni pomali (za nekogo ponekoga{ duri i bezna~ajni: na primer, boja, vkus, miris, ~uvstvo za ritam, simetrija, ~ivt/tek, ubavina) ili pogolemi pri~ini, no sekoga{ e bitno taa naklonetost/nenaklonetost da e zasegnata od strav ili nade` koi vodat kon ~uvstvo na odreden pomal ili pogoelem stepen na prisustvo na zadovolstvo, ili otsutnost na bolka od samata naklonetost/nenaklonetost.
~ovek odi kon ili bega od... (opasnost ili sigurnost) predizvikuva ~uvstvo na antipatija - strav - rizik koga anticipira zlo opasnosta predizvikuva ~uvstvo na simpatija - nade` - {ansa koga anticipira dobro predizvikuva ~uvstvo na simpatija- nade` - {ansa koga anticipira dobro sigurnosta predizvikuva ~uvstvo na antipatija - strav - rizik koga anticipira zlo za da izvle~e korist (dobro, zadovolstvo, prijatnost, sre}a)
Site ~ovekovi dejstvija vo svojata najdlaboka osnova se pottiknati od dve emocii - strav (proizleguva o~ekuvano zlo) i nade` (proizleguva od o~ekuvano dobro). Sekoja ~ovekova misla i akcija se zasnova vrz stravot i nade`ta. Nie imame duri i silen streme` da go smetame za vistina seto ona {to moè da go suzbie na{iot strav ili da gi pottikne na{ite nadeì.1369 Zdrav (normalen) ~ovek odbira dobro (ubavo, prijatno, polezno) i odbegnuva grdo (zlo, neprijatno, nepolezno). Osven toa, sekoj saka pove}e od dobroto, a pomalku od zloto. I na kraj, nikoj ne bega od dobro, osven ako se nadeva deka }e stekne pogolemo dobro (Seneka). Nezdrav, du{evno bolen ~ovek odbira obratno. No, ponekoga{, taka pravi i zdrav ~ovek: koga se pla{i tamu kade {to treba da se nadeva i koga se nadeva tamu kade {to treba da se pla{i. Primerite so socijalnopatolo{kite pojavi (avtoagresija) i kriminalnite povedenija (agresijata kon drugite) jasno go pokaùvaat toa.1370 Nakratko,
Ros, A. Pravo i pravda, CID, Podgorica, 1996,str. 338 Lu|eto naj~esto pu{at za{to se nadevaat deka toa nema da im na{teti na nivnoto zdravje. Koga bi se pla{ele deka moè da im na{teti na nivnoto zdravje, sigurno e deka najgolemiot del od niv bi prestanale so pu{e1370 1369
727
nie gi upravuvame svoite dejstvija spored nade`ta i stravot za ostvaruvawe na zadovolstvo (dobro) i bolka (zlo).1371 Koga se nadevame odime kon zadovolstvoto, koga se pla{ime begame od bolkata. Nade`ta za sre}a i stravot od nesre}a se osnovni pri~ini na site ne{ta. Od niv zavisi sekoe dejstvie i sekoja doblest, pa ottamu i pravdata. Spored toa na{ata ideja e tamu kade {to dominira zloto, da se pretstavi vo vistinsko svetlo sigurnosta, realnosta na stravot, nasproti verojatnosta, nesigurnosta na nade`ta, i obratno tamu kade {to dominira (ili treba da dominira) dobroto, da se pretstavi vo vistinsko svetlo sigurnosta na nade`ta, nasproti verojatnosta na stravot. A eve {to u{te pretstavuvaat (ovie omileni sredstva ne samo na boga, tuku i na sekoja poedine~na ili dràvna vlast1372), stravot i nade`ta: Strav e ime za izvesno ili neizvesno zlo. Nade` e ime za izvesno ili neizvesno dobro. Stravot e o~ekuvawe koe moè ili ne moè da se ispolni. Opasen e onoj strav koja se zasnova vrz o~ekuvawa koi moàt da se ispolnat - vistinski strav. Nade`ta e o~ekuvawe koe moè ili ne moè da se ispolni. Opasna e onaa nade` koja se zasnova vrz o~ekuvawa koi ne moàt da se ispolnat - la`na nade`. Strav e razumna ili nerazumna pritesentost od pretstavata za idna nevolja. Nade` e razumna ili nerazumna opu{tenost od pretstavata za pretstojno dobro, sre}a. Strav e neveruvawe vo (ostvaruvawe na) interesot (celta). Ne veruvam deka }e dojdam do ne{to (interes) - zna~i se pla{am vo odnos na dostignuvaweto na celta. Nade` e verba vo (ostvaruvawe na) interesot (celta). Veruvam deka }e dojdam do ne{to (interes) - zna~i se nadevam vo odnos na dostignuvaweto na celta. Moè da ima strav samo vo odnos na toa: deka }e se slu~i ne{to lo{o ili deka nema da se slu~i ne{to dobro. Nade`, pak, moè da ima
weto. Ednostanno, pu{a~ite se nadevaat (deka }e nemaat lo{i posledici po nivnoto zdravje i ìvot), tamu kade {to treba da se pla{at (deka }e imaat takvi posledici). Istoto e i so kriminalcite. Pri izvr{uvaweto na krivi~no delo, storitelot ne se pla{i deka }e mu bide izre~ena kazna zatvor, tuku se nadeva deka nema da bide kaznet. 1371 Postoi samo edno ne{to dobro po sebe, dobro zaradi samoto sebesi (dobro kako cel) - zadovolstvoto. I samo edno ne{to e lo{o samo po sebe bolkata. Se drugo {to go narekuvame "dobro" e dobro zatoa {to go zgolemuva zadovolstvoto ili ja namaluva bolkata (dobro kako sredstvo). Mabbott, J. D. Uvod u etiku, Nolit, Beograd, 1981, str 27. 1372 Site koi sakaat da vladeat so ~ovekot (od |avoli do bogovi, od vra~evi do proroci, od pretsedateli na mesni komiteti na levi i desni partii do vladeteli so dràvi) vo prv red se sluàt so negovite stravovi i nadeì.
728
samo vo odnos na toa: deka }e se slu~i ne{to dobro ili deka nema da se slu~i ne{to zlo. Strav e ~uvstvo deka od ne{to }e ni bide lo{o. Ona {to sakame da go izbegneme e ne{to lo{o - ona {to nosi bolka. Nade` e ~uvstvo deka od ne{to }e mi bide dobro. Ona kon {to se stremime e ne{to dobro - ona {to nosi zadovolstvo. Stravot e ~uvstvo na nelagodnost koj nekoj go ima koga e svesen za nekoj iden nastan koj ja zagrozuva negovata dobrobit. Nade`ta e ~uvstvo na lagodnost koj nekoj go ima koga e svesen za nekoj iden nastan koj ja podobruva negovata dobrobit. Stavot e rizik (opasnost) - nikoj ne se nadeva na lo{o. Nade`ta e {ansa (povolnost) - nikoj ne se pla{i od dobro. Stavot predupreduva i ~uva: ako go storam ili propu{tam toa i toa }e mi se slu~i zlo. Nade`ta pottiknuva i osloboduva: ako go storam ili propu{tam toa i toa }e mi se slu~i dobro. Stravot e bolka od ne{to {to ne slu~ilo me|utoa se veruva deka }e se slu~i i moè da se slu~i. Nade` e zadovolstvo od ne{to {to ne se slu~ilo, me|utoa se veruva deka }e se slu~i i moè da se slu~i. Kazna e realiziran strav od lo{o povedenie. Nagrada e realizirana nade` od dobro povredenie. Samo kaj ~ovek koj ima interes ima stravuvawa i nadeì: tie se vo neraskinliva nu`na vrska so toj interes. ôvekot sekoga{ go gleda svetot preku prizmata na svojot interes, ili {to se sveduva na isto samo preku prizmata na svoite stravovi i nadeì za otstranuvawe na bolka (zlo, {teta) i postignuvawe na zadovolstvo (dobro, korist). Otamu, se {to postoi vo svetot za nego e dobro ili lo{o, ne samo po sebe, tuku samo vo zavisnost so negovite stravuvawa i nadeì. Dobro e seto ona {to e vo negov interes (vo negova korist), a lo{o seto ona {to ne e vo negov interes (na negova {teti). Tamu pak, kade {to ne postoi interes - nema ni strav, nitu nade`, {to zna~i ni{to od {to treba da se pla{ime deka ni e na {teta ili ni{to na {to treba da se nadevame deka ni e od korist. Se {to misli i pravi, ~ovek misli i pravi od strav ili nade` za ispolnuvaweto na svojata cel - interesot. Ako kaj nego nema strav ili nade` {to zna~i negativen interes (interes za odbegnuvawe na zlo, nekorisno, ne{to vodi kon bolka, nesre}a), ili nikakov pozitiven interes (interes za postignuvawe na dobro, korisno, ne{to vodi kon zadovolstvo, sre}a) nema nitu deluvawe. Od druga strana to~no e deka samo takov ~ovek koj e bez nikakvi idei i èlbi, ~ovekot {to e osloboden od sekakov strav i sekakva nade` (komu mu e seedno dali }e doìvee bolka ili zadovolstvo) ima apsolutna sloboda na volja. Ottamu se javuva paradoks. Paradoksot na vakvata apsolutna slobodna volja e vo toa {to vo otsustvo na strav i nade` apsolutnata sloboda nu`no se pretvora vo "mrtva sposobnost." Za{to, ako e to~no, a to~no e deka vo otsustvo na strav i nade` nema 729
interes, toga{ e to~no i toa deka vo otsustvo na strav i nade` ne postoi dviè~ka sila koja makar i malku moè da ja podmrdne navodnata apsolutna slobodnata volja. So drugi zborovi, sekoja druga volja osven apsolutnato slobodna volja e celosno nedelotvorna, samo taa ne moè da go razdviì ~ovekot za kakvo i da e deluvawe. So drugi zborovi da se bara od ~ovek da ja razdviì svojata volja bez intres e isto kako da se bara da se razbudi mrtov ~ovek. Ili nakratko: "Da se razbudi{ bez interes, zna~i da se razbudi{ mrtov. Spored toa, ako od ne{to ili od nekogo zavisam (imam ~uvstvo na zavisnost: od bog, priroda, ìvotno, ~ovek)1373 toa od {to zavisam toa i go sakam - ottamu, motivot na moeto deluvawe (storuvawe/propu{tawe) e strav ili nade` od toa {to zavisam.1374 zlo {teta mrazam (omraza) dobro korist sakam (qubov)
bolka taga smrt
strav
nade`
zadovolstvo radost ìvot
Ako ne sakam i ne moàm da gi navedam kako pri~ini koi ja objasnuvaat religijata (i pravdata, m.z) ni kako strav ni kako radost ili qubov (nade`, m.z.), se pra{uva Foerbah, koj naziv toga{ moàm da go najdam koj{to bi bil univerzalen, koj bi gi opfa}al i ozna~uval i ednoto i drugoto - ako ne ~uvstvoto na zavisnost? Stravot e smrtno, radosta (nade`ta, m.z.) ìvotno ~uvstvo. Stravot e ~uvstvo na zavisnost pod eden objekt bez koj jas ne sum ni{to, ili koj ima mo} da me uni{ti. Radosta, qubovta, blagodarnosta (nade`ta, n.z) - toa e ~uvstvo na zavisnost od eden objekt poradi koj jas ne{to zna~am, koe mi dava ~uvstvo, svest deka blagodarenie na nego ìveam, deka poradi nego postojam.1375 Bog (a jas velam i pravdata, m.z) e samo ona {to moè da prokolni i da blagoslovi, da {teti ili koristi, da ubie i oìvi, da izraduva i da razàlosti. ûvstvoto na zavisnost spored toa e edinstven vistinski univerzalen naziv i poim za ozna~uvawe i objasnuvawe na psiholo{kiot, odnosno na subjektivniot osnov na postoeweto na religijata. Se razbira, vo stvarnosta ne postoi nikakvo ~uvstvo na zavisnost kako takvo, tuku sekoga{ samo opredeleni posebni ~uvstva, kako {to se (da se posluìme so primeri od prirodnata religija) ~uvstvo
Od kade {to doa|a zloto, ottamu doa|a i dobroto: otkade stravot, ottamu i radosta (nade`ta, m.z). Fojerbah, L. Predavanja o su{tini religije, str. 68. 1374 Vidi: Ibid, str. 68-71. 1375 Ibid, str. 69.
1373
730
na glad, ~uvstvo na slabost, strav od smrt, tubornost pri lo{o, a radost pri ubavo vreme, bolka poradi zaluden trud, zaradi zagubeni nadeì, poradi razornoto dejstvo na prirodata - voop{to seto ona poradi {to ~ovekot se ~uvstvuva zavisen. No mislata i jazikot spored svojata priroda imaat tokmu zada~a ovie posebni pojavi vo stvarnosta da gi podvedat pod takvi op{ti nazivi i poimi.1376 Sekako deka i yvezdite bile pri~ina, odnosno objekt na oboàuvawe, no ne kako objekt na zadovolstvo od teoretsko, astronomsko posmatrawe, tuku edinstveno dokolku se smetani za sili koi re{avaat za ìvotot na lu|eto, zna~i samo dokolku vaèle kako objekti na ~ovekoviot strav ili nadeì ({to }e re~e dokolku bile predmet na ~uvstvo na zavisnost).1377 Pri podlaboko prou~uvawe, site protivre~nosti se sveduvaat na motivite na strav i qubov (nade`, m.z.), koi spored razli~nosta na lu|eto se odnesuvaat na najrazli~ni objekti: se sveduvaat zna~i na ~uvstvo na (vistinska ili umislena) zavisnost.1378 Zad seto toa se razbira se krie ~ovekoviot egoizam. Jas, ispravno veli Foerbah, pod egoizam go podrazbiram onoj nuèn, neminoven egoizam: ne moralen egoizam, tuku metafizi~ki, t.e. onoj koj leì vo ~ovekovoto bitie bez negovo znaewe i volja, egoizam bez koj ~ovekot ne moè voop{to da ìvee - za{to, za da ìveam moram postojano da go prisvojuvam ona {to mi e korisno i da go otstranuvam ona {to mi e protivno i {tetno - zna~i onoj egoizam koj leì vo samiot organizam, koj se gleda vo prifa}awe na svarlivata materija i izla~uvawe na onaa nesvarlivata. Pod egoizam ja podrazbiram qubovta na ~ovekot sprema samiot sebesi. Nakratko, pod egoizam go podrazbiram nagonot za samoodrùvawe, onoj razumen instinkt koj na ~ovekot mu kaùva deka e ludost, deka e besmisleno od religiozni samoodrekuvawa da dopu{ti vo{ki, buba~ki i krleì da mu ja iscicaat krvta od teloto i razumot od glavata, da go kasnuvaat otrovni zmii i da go rastrgnuvaat volci i tigri.1379 Prirodata, pa i ìvotnite i rastenijata posebno, veli natamu Foerbah, gi oboàvaat poradi nivnata (religiozno ili poetski kaàno) dobrotvornost, (ireligiozno, prosto, odnosno prozai~no kaàno) korisnost, (filozofski kaàno) nu`nost, nemo`nosta da se bitisuva bez niv. ôvekovite bogovi (~itaj - pravdata) se razlikuvaat samo spored razli~nite dobrodeteli koi im gi ukaùvaat na ~ovekot, se razlikuvaat spored razli~nite nagoni i potrebi vo ~ovekot koi gi zadovoluvaat. Pri~inata za oboùvaweto, principot na nivnata boènstvenost, toa {to gi praIbid, str. 70. Ibid, str. 70. Ova e vo soglasnost so stavot na Foerbah deka: "Od prakti~no stanovi{te ~ovekot gi posmatra ne{tata samo vo odnos na sebesi, spored interesot i korista koi toj gi ima, dodeka od teoretsko stanovi{te gi posmatra vo odnos na niv samite." str. 49. 1378 Ibid, str. 82. 1379 Ibid, str. 89.
1377 1376
731
vi bogovi e nivniot odnos sprema ~ovekot, nivnata korisnost, nivnata dobrotvornost - toa e ~ovekoviot egoizam. Za{to ako jas pred se, ne se sakam sebesi, ne se uvaùvam sebesi, kako }e go sakam, kako }e go uvaùvam toa {to mi e korisno, {to mi donesuva dobro. Kako moàm da go sakam lekarot, ako ne go sakam zdravjeto? Kako da ja cenam svetlinata ako nemam o~i na koi svetlinata im e potrebna. Kako da go po~ituvam i falam svojot tvorec, odnosno svojot praizvor - ako se preziram sebesi?1380 I ottamu, spored mene, kako moàm da ja sakam pravdata, ako ne ja sakam korista {to taa mi ja nosi - spre~uvaweto ili anuliraweto na stravot, na zloto, stradaweto, {tetata, omrazata, bolkata, smrtta, tagata...? Nakratko, ~ovekot go pretvora vo bog ili vo boènsko bitie toa od {to zavisi negoviot ìvot.1381 Toa od {to ~ovekot zavisi, {to ima mo} nad negoviot ìvot i smrt, {to e izvor na stravot i radosta (nade`ta, m.z.) toa e ona {to e i {to se narekuva ~ovekov bog.1382 Takov e slu~ajot i so pravdata. Pravdata ~ovek ja pretvora vo boèstvo, vo ideal za{to od nea zavisi negoviot individualen preku odrùvaweto na zaedni~ki ìvot. Taa mu sluì na negoviot egoizam, na negovoto samoodrùvawe, na zadovoluvaweto na negovite potrebi za odrùvawe na zaedni~kiot ìvot, na negovata dobrobit, na korisnosta, na nu`nosta da se bitisuva kako ~ovek, na negovata sre}a. Od sevo ova mo`no e dopolnuvawe na{ata motivaciona {ema. motivacija vo se {to pravi ~ovek trgnuva od sebe od egoizam 1. potreba - 2. zavisnost - 3. strav/nade` koj se zasiluva od posakuvawe (èlba) do sakawe (volja) - 4. so cel postignuvawe sre}a. A eve {to se slu~uva vo tn. proces na motivacija, procesot {to se dviì me|u potrebata (potreba = neostvarena cel), i celta (cel = ostvarena potreba), 1. potreba = ona {to e dobro, korisno za da se izbegne bolka ili da se postigne zadovolstvo (samoodrùvawe). 2. potrebata sozdava zavisnost (potrebi = ona od {to ~ovek zavisi: imam potreba = zavisam od), za{to bez zadovoluvawe na taa (realna ili umislena) potreba smetam deka ne moàm da egzistiram - deka taa e nu`na za moeto samoodrùvawe (i odrùvaweto na moite bliski) kako telesno i psihi~ko bitie: egoizam.1383
Ibid, str. 90. Ibid, str. 91. 1382 Ibid, str. 117. 1383 Tamu kade {to nema egoizam nema ni ~uvstvo na zavisnost. Ili, tamu kade {to nema potrebi, nema ni ~uvstvo na zavisnost. Jas sum zavisen samo od onie su{testva (ili od koj i da e predmet ili pojava, m.z.) koi mi se potrebni zaradi odrùvawe na mojata egzistencija, bez koi ne go moàm ona
1381 1380
732
3. zavisnosta proizveduva strav/nade` koi se javuvaat: - kako ~uvstvo - èlba (posakuvawe, namera): vnatre{ni pretstavi i sostojbi vrzani so idninata - so neostvaruvaweto, odnosno ostvaruvawe na potrebite, i - potoa se zasiluvaat vo motiv - sakawe (silno sakawe, volja, umisla): vo dviè~ki sili koi (pri postoewe na: mo}, sredstva i pogodni uslovi) doveduvaat do ostvaruvawe na potrebite - celta. 4. cel e sre}ata (sre}a = ostvareni potrebi, ostvareno ona {to e dobro, korisno, izbegnata bolka ili postignato zadovolstvo, obezbedeno samoodrùvawe, zadovolen egoizam). Do opredeleno ~ovekovo dejstvie sekoga{ doa|a poradi opredelena cel koja e povrzana so pretstavata ili so strasnata èlba. Imeno, ni{to ne se razdviùva ako ne{to ne se posakuva ili od ne{to ne se bega, osven ako ne dvièweto ne e prisilno. Dvièweto sekoga{ se odnesuva na ona {to se izbegnuva ili na ona kon {to se stremi.1384 Nade`ta pridviùva (predizvikuva dejstvie) kon celta. No, za toa e potrebno sakawe (simpatija, privle~nost) na celta. Toa zna~i deka celta e preststava za ne{to {to }e predizvika dobro - zadovolstvo, uìvawe, prijatnost, raspoloènie
{to bi go sakal da go moàm, koi imaat mo} da mi go obezbedat toa {to go sakam, {to mi e potrebno, a jas ne sum dovolno mo}en toa sebesi da si go obezbedam. I kolku {to eden objekt mi e popotreben, dotolku se ~uvstvuvam pozavisen od nego, dotolku toj ima pogolema mo} nad mene. Me|utoa i samata ovaa mo} na objektot e izvedena, taa e posledica na mo}ta na mojata potreba. Za{to, kako {to pravilno zabeleùva Foerbah, zavisnosta od nekoe drugo su{testvo (ili koj i da e predmet ili pojava, m.z.) stvarno e samo zavisnost od moeto sopstveno su{testvo, od moite nagoni, èlbi i interesi. Ako, na primer, ja sakam slobodata na dvièwe, toga{ se ~uvstvuvam zavisen od onoj koj taa sloboda moè da mi ja odzeme ili pruì, koj moè da me zatvori ili oslobodi od zatvor (i od nego se pla{am ili se nadevam, m.z..): za{to sakam slobodno da se dviàm, no ne moàm za{to vo toa me spre~uva edno su{testvo koe e pomo}no od mene. Me|utoa, ako mi e seedno dali sum sloboden ili zatvoren, dali sum vo kelija ili na ~ist vozduh, toga{ ne se ~uvstvuvam zavisen od toj {to me zatvora, za{to toj nitu so dozvoluvaweto, ni so zabranuvaweto na dvièweto ne pretstavuva sila koja vo mene bi proizveduvala radost (nade`, m.z.) ili strav, zna~i ni sila koja bi predizvikuvala sila na zavisnost, za{to nagonot za dvièwe vo mene ne e nikakva sila. Zna~i, nadvore{nata sila pretstavuva edna vnatre{na psiholo{ka sila, eden egoisti~en motiv i interes, bez koj taa za mene ne e ni{to, nema nikakva vlast nad mene, ne mi vleva ~uvstvo na zavisnost. Ibid, str. 117- 118. 1384 Aristotel, Za du{ata, Magor, Skopje, 2006, str. 110-111.
733
Stravot pridviùva (predizvikuva dejstvie) sprotivno od celta. Za nego e potrebno nesakawe (antipatija, odbojnost) na celta.Toa zna~i deka celta e preststava za ne{to {to ke predizvika lo{o (zlo) bolka, nezadovolstvo, izma~uvawe, odevawe, neprijatnost, neraspoloènie. Zna~i interesot sekoga{ e ili nade` za ne{to dobro (potreba da se dojde do dobro) ili strav od ne{to lo{o (potreba da se izbega od lo{o), ne{to kon {to se stremime ili ne{to od {to begame, zaradi samite nas (samoodrùvawe) ili zaradi odrùvawe na onie koi gi sakame. Koga pak sakame da rabotime na odrùvawe na site drugi lu|e vo edna potesna ili po{iroka sredina toa se vika pravda koja moème i vaka da ja definirame - potreba za samoodrùvawe preku odrùvawe na zaednicata. Ottamu, moè da se kaè deka imame samo eden interes na ~ovekot - samoodrùvawe. Ovoj interes - samodrùvawe go vku~uva i odrùvaweto na: 1. onie koi gi sakame (so pristrasnost) i 2. site drugi, na celata zaednica = pravda (so nepristrasnost), me|utoa, 3. i na ednite i na drugite zaradi sopstvenoto samoodrùvawe. Spored toa imame tri vida na samoodrùvawe: 1. samoodrùvawe kako egoizam. Ovoj na~in na egzistencija re~isi ne postoi. Toa zna~i opstanok kako edinka {to ne e mo`no i ottamu e neprifatlivo za bilo koj normale ~ovek na svetot. 2. samoodrùvawe so pomo{ za odrùvawe na onie koi gi sakame. Ovoj na~in na egzistencija e redoven i voobi~aen - normalen na~in na ezistencija na poedinecot. 3. samoodrùvawe kako altruizam {to e drug naziv za poimot pravda. Ovoj na~in na egzistencija e neostvarliv ideal koj poa|a od zdravorazumskata postavka deka ako im e dobro na drugite, }e mi bide dobro i mene. Edinstveno {to ovde nedostasuva e nerealnata nade` deka i drugite ednakvo - kvalitativno i kvantitativno }e rabotat vo na{a korist (vo na{ interes) kako {to nie rabotime vo nivna korist. Seto toa e mo`no samo ako site ednakvo se sakame, a za site ednakvo da se sakame treba najprvin site da bideme ednakvi kako lu|e (so celosno isti psihofizi~ki osobini) ili barem site ednakvo da se poznavame, odnosno da bideme ne samo prostorno, tuku i vistiski bliski, a toa go ovozmoùva zaemnata poeine~na komunikacija. A takva komunikacija denes, duri ni vo polisot (dràvata) ne e mo`na. Sega povtorno moè da se vratime na na{iot stav deka ~ovekot po priroda e dobar i lo{, odnosno deka kako {to se menuvaat denot i no}ta, taka i kaj nego se menuvaat tie osobini. Ili, ako nekomu taka pove}e mu se bendisuva, ~ovekot ne e nitu dobar ni lo{, tuku takov go pravi disbalansot me|u stravot i nade`ta vo postojaniot sudir na negovite li~ni i op{testveni interesi. Kako {to noòt moè da se upotrebi za najrazli~ni celi vo zavisnost od voljata na onoj koj go poseduva, taka i individuata nadarena so opredeleni sposobnosti moè 734
da bide dobra i lo{a vo soglasnost so nejzinite stavovi i motivite koi gi vklu~uva svojot um. Duri i moite momentni sposobnosti vo ogromen stepen se oprederleni od motivite (stravot i nade`ta) koi treba da me vozbudat. Samo ako ne sum pod vlijanie na apsolutna prisilba jas celosno sum predivikan od moite interesi i deluvam vo nade` za nagrada ili so strav od kaznuvawe. Ili, so drugi zborovi, do opredeleno storuvawe (dejstvie, aktivnost, povedenie, odnesuvawe, dvièwe, pokret) ili nestoruvawe (ako zad niv ne stoi vis maior - prisilba) sekoga{ doa|a poradi opredelena cel (interes) koja e povrzana so: nade` deka ostvaruvaweto ili neostvaruvaweto na celta }e sozdade zadovolstvo (nade`ta e èlba da se slu~i ne{to dobro - zadovolstvo), ili strav deka ostvaruvaweto ili neostvaruvaweto na celta }e sozdade bolka (stavot e èlba da ne se slu~i ne{to lo{o - bolka). Zna~i, jas sekoga{ dejstvuvam poradi nade` da mi se slu~i ne{to dobro ili poradi strav da ne mi se slu~i ne{to lo{o. Ili, pokratko, dejstvuvam (ili propu{tam dejstie) za da sozdadam dobro ili za da uni{tam zlo. Taka dejstvuva kako najdobriot taka i najlo{iot ~ovek. Toa {to go tera kon vakvo (objektivno nare~eno neporo~no - dobro) ili onakvo (objektivno nare~eno poro~no lo{o) dejstvie e interesot povrzen so nade`ta (negovata èlba nemu da mu se slu~i ne{to dobro - zadovolstvo) ili stavot (negovata èlba nemu da ne mu se slu~i ne{to lo{o - bolka). Onoj koj dejstvuva na vakov na~in moè da bide ~esen ~ovek no i kriminalec. Ako ne~ija ostvarena cel (a ne samo namera) se poklopuva so sfa}aweto na site {to e dobro ili lo{o se raboti za ~esen ~ovek, i obratno ako ne~ija ostvarena cel ne se poklopuva so sfa}aweto na site za toa {to e dobro ili lo{o, toga{ se raboti za ne~esen ~ovek. Na vakov na~in se opredeluva koj e asocijalen ili prosocijalen, kriminalec ili ~esen Re~isi na ist na~in se opredeluva i koj e praveden ili nepraveden ~ovek. Taka, i pravedniot i nepravedniot sekoga{ dejstvuvaat poradi nade` da im se slu~i ne{to dobro ili poradi strav da ne im se slu~i ne{to lo{o. Ili, pokratko, i tie dejstvuvaat (ili propu{taat dejstie) za da sozdadat ne{to dobro ili za da uni{tat ne{to lo{o. Taka dejstvuva kako najpravedniot, taka i najnepravedniot ~ovek. Toa {to go tera kon vakvo (objektivno nare~eno pravedno - dobro, ispravno) ili onakvo (objektivno nare~eno nepravedno - lo{o, neispravno) dejstvie i ovde e li~niot interes povrzen so nade`ta ili stravot, no za razlika od pogore, nade`ta (negovata èlba, sekomu, a ottamu i nemu da mu se slu~i ne{to dobro - zadovolstvo) ili stavot (negovata èlba sekomu, a ottamu i nemu da ne mu se slu~i ne{to lo{o - bolka). Pa i tuka, ako ne~ija ostvarena cel se poklopuva so sfa}aweto na site {to e pravedno se raboti za praveden ~esen ~ovek, i obratno ako ne~ija ostvarena cel ne se poklopuva so sfa}aweto na site za ta {to e nepravedno, toga{ se raboti za nepraveden ~ovek. 735
POVEDENIE NA ÔVEKOT
CEL (PRIÎNA) INTERESOT postignuvawe zadovolstvo i izbegnuvawe na bolka * namera = skriena cel
MOTIV (DVI@E^KA SILA NA AKTIVNOSTA) NADE@ I STRAV deka }e se ostvari ili nema da se ostvari celta (interesot)
Pri~ina na ~ovekovoto povedenie: negova cel (ako ne postoi apsolutna sila, vis maior) e negoviot interes (postignuvawe na zadovolstvo ili izbegnuvawe na bolka). Motivite ili dviè~ki sili na ~ovekovoto povedenie pak, kon interesot (celta, pri~inata) se opredelena doza na nade` ili strav deka toj interes (li~niot interes direktno ili li~niot interes preku grupniot, no sekoga{ li~niot interes) moè da se ostvari ili da ne se ostvari. Ottamu pri~inata (celta) i motivot na povedenieto se edno te isto (dve strani na ista pojava) so toa {to pri~inata - celta (interesot) go opredeluva, a motivot (strav - nade`) go razdviùva ~ovekovoto povedenie. Sega se postavuva pra{aweto dali pravoto i pravdata se pri~ina, cel ili motiv za ~ovekovoto povedenie? Da, ako se li~en (sekoga{ mora da se li~en duri i koga e grupen) interes na poedinecot. Analogno na gornoto, pri~ina za donesuvawe na zakonot, propisot (ratio legis) e negovata cel (pri~ina za donesuvawe na zakon = cel na negovoto donesuvawe). Ottamu, cel (ili pri~ina) na zakonot, propisot (pravoto) e interesot na zakonodavecot - da vlijae na ~ovekovoto povedenie vo opredelena nasoka. Rato legis igra zna~ajna uloga pri tolkuvaweto na pravoto. Zakonot, propisot (pravoto) mora da se tolkuva taka {to kako negovo vistinsko zna~ewe }e se zeme ona zna~ewe so ~ija pomo{ moè najdobro da se ostvari celta na pravoto (t.e. pri~inata za negovoto donesuvawe). Rato legis igra posebna uloga kaj analogijata, za{to ova tolkuvawe moè da se primeni samo ako vo dvata odnosni slu~ai postoi istoveten rato legis. 4. PRAVDATA KAKO PRIKRIENA ZAVIST Vo literaturata postojat golem brojni avtori koi ukaùvale deka pravdata ima nekakva dopirni to~ki so ~ovekovata zavist, no i takvi spored koi tie vrski se su{tinski i deka ottamu pravdata pretstavuva eden vid kultivirana zavist. Taka, spored Aristotel, ~uvstvoto na pravednost - sovesta se kultivirani (modificirani) ~uvstva na zavist i zloba (zlobnost) vo vrska so bolkata i zadovolstvoto koi proizleguvaat od nastanite koi im se slu~ile na bliski lu|e. Sovesniot ~uvstvuva ma~nina vo vrska so onie koi nepravedno (nezasluèno) po736
stignale uspeh i zadovolstvo vo vrska so onie koi zasluèno se na{le vo lo{a sostojba. Zavidliviot preteruva so ogor~enost kon site, a zlobniot e li{en od bolka (tegobnost), no zatoa mu se raduva na tegobnoto i na zloto.1385 I Ni~e veruva{e deka tamu "kade ednakvosta navistina navlegla i kade {to trajno e vospostavena, nastanuva onaa sklonost koja vo celost se smeta za normalna i koja vo prirodnata sostojba edvaj deka bi bila sfatliva: zavista." Ovaa re~enica istovremeno e i to~na i pogre{an. Ni~e e vo pravo, kako i De Tokvil sto godini pred nego, koga, veruva deka op{testvoto {to celosno e protkaeno so idejata na ednakvosta stanuva tolku pozavidlivo kolku {to pove}e go institucionalizira toa na~elo. Sosema sprotivno od toa {to go tvrdea nejzinite privrzanici od Francuskata revolucija navamu, ednakvosta e izraz tokmu na zavista, vo nikoj slu~aj edinstveno sredstvo za nejzino nadminuvawe. Ni~e, me|utoa, se laè vo pretpostavkata deka nekoga{ postoela prirodna sostojba vo koja lu|eto ne zaviduvale edni na drugi, jasno izrazuvaj}i ja od druga strana i vrskata na zavista, idejata na ednakvosta i pretstavite za socijalnata pravda. Samiot streme` za izedna~uvawe so drugite koi postignale nekakov uspeh dokolku pottiknuva na pogolem napor ne e ni razoren ni lo{: no toj e razoren i lo{ koga jas ne dopu{tam nekomu da mu bide dobro i koga mojot napor e naso~en na toa na nekoj drug pouspe{en od mene mu nanesam {teta na na~in {to }e go spu{tam na svoeto nivo, odnosno da staneme "isti". Tie ne{ta gi gledame sekojdnevno. Zaradi ilustracija }e go citiram Staf: "Neka ne spijat mirno, ako jas ne moàm da spijam.1386 Zavista kako ~isto ~ove~ka emocija ne e obi~en refleks kako {to se stravot i gladot: se pojavuva na priroden i neplaniran na~in, re~isi vo prisilni okolnosti. Kako emocija na oddelen ~ovek ne bara kakva i da e ideologija ili doktrina. Poinaku e koga e op{testvena pojava ili pojava od op{testveno zna~ewe. Toga{ bara ideolo{ko opravduvawe. Vo toj slu~aj se narekuva èlba za pravednost, barawe za ispravawe na storena nepravda.1387 Nekoi avtori se obiduvaat da ja rasvetlat vrskata na zavista i zlobata (zluradost) so gnevot koja ja nao|aat vo toa {to vo prviot slu~aj ja razotkrivame na{ata èlba da gi poseduvame dobrata na drugite, dodeka vo vtoriot,èlbata drugite da bidat o{teteni.1388
1385 1386
Aristotel, Nikomahova etika, Tri, Skopje, 2003, str. 101. Kolakovski, L. Mini predavawa o maksi stvarimea, str. 178. 1387 Ibid, str. 176. 1388 Makintajer, A, Kratka istorija Etike, str. 87.
737
zavist me boli tu|a sre}a praveden gnev me boli nezasluèna tu|a sre}a
vrska na zavista so gnevot
Zloba uìvam vo tu|a nesre}a
modifikacija na zavist i zloba
uìvam vo zasluèna tu|a nesre}a

vrska na zlobata so grevot
razotkrivam èlba da gi poseduvam dobrata na drugite
razotkrivam èlba da bidat o{teteni drugite
Zavista (lat. invidi i invidiosus, angl.envi i envious) e edna od centralnite strasti koi ja valkaat ~ovekovata psiha.1389 Zavista e ~uvstvo na nelagodnost kaj poedienc so ogled na toa {to nekoj drug ima ili pravi ne{to vredno, {to toj rado bi go imal ili pravel. Taa izrazuva omraza i vnatre{no ma~no raspoloènie, nezadovolstvo so koe ~ovek ja prima dobrosostojbata i prednosta na drugite, sledeno so èlba tie osobini na drugite da gi uni{ti ili i samiot da gi poseduva. Zavista e univerzalna ~ove~ka bolest. Vo nas ima ne{to {to ni gi gree srcata koga }e vidime nesre}ata na na{iot prijatel. Zavista, pred se, e pojava na op{testvenata bliskost. Koga kom{ijata }e ja skr{i nogata, zavidliviot prooduva.1390 Zavidlivosta ne se hrani so apsolutni razliki me|u lu|eto, tuku so subjektivnoto doìvuvawe, so gledawe niz prizmata na zavista. Na zavidliviot i slamkata mu izgleda kako palma. Zavista gleda kolkav e brodot, no ne gleda deka propu{ta voda. Zavidlivot od komarec pravi slon.1391Zavidliviot go ~uvstvuva sekoe {tr~ewe na drugiot nad zaedni~kata mera i saka da go spu{ti na nea - ili da se vozdigne na negovata visina: od {to proizleguvaat dva razli~ni na~ini na deluvawe koi Hesiod gi ozna~il kako dobra i
Vo psihologijata se smeta deka strastite koi obi~no go valkaat duhot se: ne~esnost, lukavost, falbaxistvo, izmama, tvrdoglavost, nasilnost, drskost, nasilstvo, voobrazenost, sueta, opienost, samoqubie, lakomost, omraza, zabluda, poùda, zlobnost, bes, odmazda, pakost, dvoli~nost, potceuvawe, nadmenost, skràvost i zavist. 1390 Na kom{ijata mu zaviduvam zatoa {to ima BMW, no ne i zatoa {to ima rak. Ne sum sre}en (~uvstvuvam bolka) za negovoto BMW, no zatoa sum sre}en (~uvstvuvam zdovolstvo) za negoviot rak. 1391 Vidi: [ek, H. Zavist, jedna teorija dru{tva, Algoritam, Beograd, 2008, st. 22, 24-25.
1389
738
lo{a Erida.1392 Vo sostojba na ednakvost, isto taka, nastanuva indignacija, zatoa {to nekoj pod svoeto dostoinstvo i ednakvosta pominuva lo{o, a drugi nad svojata ednakvost dobro: toa se afekti od poplemenita priroda. Tie àlat {to vo ne{tata koi ne zavisat od ~ovekovata samovolja nema pravda ni pravednost, t.e. tie ja baraat onaa ednakvost koja ja priznava ~ovekot da ja priznaat i prirodata i slu~ajot: tie se lutat {to ednakvite ne pominuvaat ednakvo.1393 Zavidliviot saka drugiot da bide ograben, bez {to i da e, ogolen, ponièn, povreden, me|utoa voop{to ne se zanimava so mo`nosta na prenesuvawe na tu|iot posed na sebe samiot. îstiot zavidlivec ne e kradec ili izmamnik od li~ni pobudi. Ako pak, predmet na zvista se li~ni osobini, znaewe i ugled ne moè da se zboruva za kra`ba, me|utoa moè da se odgleduva èlbata drugiot da ostane bez svojot ugled, ve{tini, dobar izgled ili doblesti.1394 Vo ovaa smisla treba da se pravi razlika me|u kanibalist od zavist - koj go jade svojot neprijatel od omraza, i kanibalist koj go jade svojot nerprijatel poradi glad. Isto taka, kaj ubistvo poradi navreda - neprijatelot se ubiva od omraza, i ubistvo od koristoqubie drugiot se ubiva za da se ograbi. Profesionalniot kradec e pomalku pottiknat od zavist, otkolku onoj koj podmetnal poàr.1395 Zavidliviot e podgotven da si na{teti sebesi, ako smeta deka toa }e mu nanese {teta ili }e go povredi liceto na koe mu se zaviduva. Ottamu izrekata: ]e go izede zavista. Zavidliviot ne se zadovoluva so toa da go soErida (od eris = razdor), boìca na razdorot (vo Rim Diskoridija). Sprotivnost na Erida e Harmonija (vo Rim - Konkordija). Spored Hesiod postojat dve boìci eridi: lo{a erida = (}erka na Zevs i Hera) okrutna erida, koja go pottiknuva razdorite i vojnite i koja nikoj ne ja saka i dobra erida = (}erka na Hron i Nikta) koja e poqubezna kon lu|eto, no koja ja pottiknuva zavista (taa go frli jabolkoto na razdorot me|u Atina, Afrodita i Hera, a na nego napi{a "za najubavata"). Spored Hesiod ("Teogenija") potomci na Erida se: Algeja - bolka, Amfilogija - raprava, Androkrazija - kolewe, Ata ludost, Disnomija - bezzakonie, Leta - zaborav, Lima - glad, Fonea - ubistvo, Hizminea - borba, Horkoa - zakletva, Malhea - bitka, Nikeja - kavga, Pon trud, rabota i Pseudeja - laga. 1393 V. [ek, H. Zavist, jedna teorija dru{tva, Algoritam, Beograd, 2008, str. 218-219. 1394 Ibid, st. 13. 1395 Vo zadnina na primerot na razornata èlba na zavidliecot e uvidot deka na podolg rok bi mu bilo zna~itelno ponaporno da gi poseduva osobinite ili imotot na onoj komu mu zaviduva i deka najdobriot od site svetovi bi bil onoj vo koj ne bi gi poseduvale nitu onoj koj e predmet na negovata zavist ni toj samiot. Taka, na primer, za politi~arot ~ij politi~ki stav e vtemelen vrz zavista mu e popodnoslivo nacionalniot dohod po glava na ìtel da bide pomal i ist za site, odo{to da bide pogolem, a pritoa nekoi poedinci da bidat pobogati od drugite. Ibid, st. 23.
1392
739
~eka udarot na sudbinata i da se raduva na nesre}ata na sosedot, tuku i pomaga na sudbinata.1396 Zavista se razviva me|u ednakvi ili pribli`no ednakvi. Kolku {to e pogolema ednakvosta me|u onie me|u koi se javuva zavista, toa zavista e poèstoka: ednakvosta moè da se odnesuva na ra|aweto, srodstvo, godini, ìvotna polo`ba, ugled vo op{testvoto, materijalna sostojba. Zavista se ~uvstvuva koga ni nedostasuva samo malku od ne{to vo sporedba so drugite. Aristotel go citira Hesiod: grn~arot mu zaviduva na grn~arot. Im zaviduvame na onie ~ii uspeh i dobivka prtestavuvaat za nas sram, a toa se pak onie koi ni se bliski i sli~ni. So sporedbata so niv stanuva o~igledno toa vo {to sme zaostanale. Zavista sekoga{ e zaduèna so sporedba so sebesi, a kade {to nema sporedba nema ni zavist: pa zatoa kralevite im zaviduvaat na kralevite, a pita~ite ne im zaviduvaat na milionerite iako se razbira im zaviduvaat na dru|ite pita~i koi se pouspe{ni od niv.1397 Nakratko, zavista naj~esto se javuva sprema kolega od strukata, a ne kon knezovite koi vladeat so predeli zad sedum gori i sedum moriwa.1398 Prethodnoto me|utoa ne zna~i deka taa ne e op{ta sklonost na site protiv site. Taa e tamu kade {to ~ovekot koga }e vidi podobar od sebe se ~uvstvuva kako otruen, vrie od zloba i pove}e nema èlba da ìvee. Zavista ra|a le{evi. Zavista e ~uvstvo na neraspoloènost i omraza, za{to nekoj drug ima pove}e sre}a, uspeh, imot ili go bie podobar glas. Zavista e zlonamerno ~uvstvo naso~eno kon li~nost i vodi kon neraspoloènie sprema onoj koj poseduva ne{to za {to se kopnee ili e posakuvano od onoj koj zaviduva, sledeno so èlba da mu se nanese {teta. Zavidliviot go ma~i i ~uvstvo na pomala vrednost sprema onoj komu mu se zaviduva. Taa po pravilo e naso~ena kon lica koi vo stvarnosta bi moèle da ni pretstavuvaat konkurencija. Predmet na zavista e se {to moè da se protolkuva kako ne~ija li~na prednost vo odnos na drugite: zdravjeto, stopanski dobra, dobar izgled, omilenost, sre}en semeen ìvot, nova obleka. Seto navedeno i mnogu drugi ne{ta zna~at presti`, a so toa i mo} i avtoritet nad drugite lu|e. Ottamu, agresivnata ma|ija ima za cel da ja spre~i ili uni{ti taa nadmo}.1399 Taa del1396 1397
Ibid, st. 27. Rasel Bertrand, Osvojuvawe na sre}ata, Makavej, Skopje, 2003. st.
97-98. Vidi: [ek, H. op. cit, st. 192. 199. 203. @itelite na Aretama ne veruvaat vo mo`nosta od postoewe na prirodna smrt. Pri~ina na site bolesti se li~nite neprijatelstva. Stopanskite zagubi, slabata ètva, sto~nite bolesti, pa duri i nenadejnoto pojavuvawe na povr{ina na lo{i karakterni crti - pijanstvo, silexistvo, impotencija, mrzlivost, nevernost - seto toa se smeta za posledica na neprijatelskite i zavidlivi nameri na drug... Ako semejstvoto e prisileno da prodade ne{to od svojot imot - ku}ata, stokata ili zemji{teto - noviot sopstvenik podrazbira deka }e
1399 1398
740
uva kako sredstvo za voedna~uvawe.1400 Istata taa uloga na magijata ~esto ja ima i pravdata. Pravdata e maskirana, prepravena zavist vo sklonost za izedna~uvawe (koga se ima pomalku, ili se zaostanuva vo odnos na drugite, ili sklonost kon razlikuvawe (koga se ima pove}e, ili prednost vo odnos na drugite). Predmet na pravdata e seto ona {to e predmet i na zavista. Cel na pravdata egalitarizam (koga se saka da se spre~at razlikite koi zna~at povolnost, prednost na drugite vo odnos na nas), ili razlikuvawe (koga se saka da se spre~i ednakvosta koi zna~i gubewe na na{ata povolnost, prednost nad drugite). Ona {to bilo uloga na ma|ijata (vra`binite) vo spre~uvaweto na nadmo}ta koja ja pottiknuva pojavata na zavista (negativno ~uvstvo - kompleks na podredenost, izedna~enost ili nadredenost), e uloga na politikata vo spre~uvaweto na nadmo}ta koja ja pottiknuva pravdata (negativno ~uvstvo - kompleks na podredenost, izedna~enost ili nadredenost). Ako, zavista, al~nosta i ~estoqubieto pravat ~ovekot za is~ezne od ovoj svet,1401 toga{ e nu`na i borba protiv zavista. Ottamu, dosega{nite op{testva razvile razli~ni metodi za odbrana od zavista: pozitivnoto pravo, religii koi propovedaat otkaùvawe ili nade` vo nadomest na onoj svet, teorii za vrodenata nadmo}nost na elitata ili pretstavi za ~udnite pati{ta na sre}ata. Taka na primer, hristijanstvoto im vetuva{e na site podednakva milost bez ogled na prethodnite zaslugi, Noviot zavet podu~uva da ne bideme zavidlivi. Povremeno vo nego se sre}avaat predizvici tokmu na milost vo "smislata za pravi~nost," koja se otkriva kako zavist, vo prikaznite za zabludeniot sin1402 i za vrabotenite vo lozjeto.1403
stane predmet na zavist i omraza, za{to go prezel imotot. Osobeno za prodava~ot se veruva deka se dodeka e ìv }e frla crna magija vrz kupuva~ot. V. [ek, H. Zavist, jedna teorija dru{tva, Algoritam, Beograd, 2008, st. 68. 1400 Vidi: Ibid, str. 27-33 i 67. 1401 Talmud, op. cit. str. 161. 1402 Prikaznata zboruva za pomladiot sin koj od tatka si go zel svojot del od imotot i otkako se potro{il re{il da se pokae i da se vrati doma. Pri vra}aweto tatkoto im re~e na svoite slugu da go oble~at sin mu vo najubavata obleka, da go obujat i da mu stavat prsten na rakata, a potoa da go zakolat najzgoenoto tele i site da se veselat. Toa go naluti postariot sin koj se vrati od rabota vo poleto i na tatkoto re~e: Eve ti sluàm tolku godini i nikoga{ ne prekr{iv ni edna tvoja zapoved, a ti nikoga{ ne mi dade ni jare za da se poveselam so svoite prijateli. A koga dojde ovoj tvoj sin koj go rasturi svojot imot so bludnici, mu zakla zgoeno tele. Tatkoto mu odgovori: êdo, ti sekoga{ si so mene i se {to e moe e tvoe, no treba{e da se veselime i da se raduvame, zo{to ovoj tvoj brat, be{e mrtov, a oìve, be{e izguben, a se najde (Luka, 15, 25-32). Ovaa prikazna zboruva za golemodu{niot pre~ek na sinot od strana na negovito tatko, pre~ek koj, soglasno storenoto, daleku gi nadminuva
741
Vo taa borba se razvile i mnogu dobronamerni predlozi za sozdavawe na "dobro op{testvo" ili celosno "pravedno op{testvo." Me|utoa, ovie razmisluvawa od samiot po~etok vodat vo pogre{na nasoka, za{to poa|aat od pogre{nata pretpostavka deka toa bi moralo da bide takvo op{testvo vo koe nema komu i na {to da mu se zaviduva. Takva situacija ne moè nikoga{ da postoi, za{to ~ovekot sekoga{ neminovno iznao|a novi povodi da zaviduva. Vo utopisko op{testvo vo koe site bi imale ne samo ista obleka, tuku i isti izrazi na liceto, ~ovekot se u{te bi mu zaviduval na drugiot na pretpostavenata, zamislena vnatre{na sostojba na duhot koja mu dopu{ta pod maskata na egaliranoto, sepak da ~uva i neguva sopstveno ~uvstva i misli.1404 Ne postojat objektivni merila na ona {to ~oveka go goni kon zavist. Tuka leì zabludo~ekuvawata na obi~niot ~ovek. Nasproti toa, postariot sin razmisluva spored poimite - zakon, zasluga i nagrada, namesto spored poimite - qubov i milost. Vsu{nost, radosta poradi vra}aweto na zabludeniot (izguberniot) sin e alegorija za bo`jata qubov i negovata neograni~ena milost. 1403 Najdobar dokaz za toa deka vo hristijanstvoto pravdata se izedna~uvala so milosta e epizodata so rabotnicite na lozje. Spored taa prikazna, carstvoto bo`je nalikuva na ~ovek doma}in koj izleze nautro da najmi rabotnici za svoeto lozje. I koga se pogodi so naemnicite po gro{ na den gi isprati vo svoeto lozje. I koga izleze pak okolu tretiot ~as vide drugi kako stojat vo ~ar{ijata i im re~e: Odete i vie vo moeto lozje, pa }e vi dadam {to }e bide pravo. I tie otidoa. A koga izleze pak okolu {estiot i devettiot ~as go napravi istoto. A okolu edinaesettiot ~as izleze i najde drugi i im re~e: Zo{to stoite tuka cel den bez rabota. Mu rekoa: Nikoj ne ne najmi. Toj im re~e: Odete i vie vo moeto lozje. A koga se stemni, gospodarot na lozjeto mu re~e na svojot upravitel: Povikaj gi rabotnicite i plati im, po~uvaj}i od poslednite do prvite. I taka dojdenite okolu edinaesettiot ~as primija po eden gro{. Koga dojdoa prvite, pomislija deka }e primat pove}e, no i tie primija po eden gro{. [tom go primija negoduvaa protiv domakinot velej}i: Poslednite rabotea eden ~as, a ti gi izedna~i so nas koi gi pretrpevme tegobata na denot i ègata. A toj se svrte kon eden od niv i mu odgovori: Prijatele ne ti pravam nepravda, zarem ne se spogodi so mene za eden gro{. Zemi go svoeto i odi si, a jas sakam na posledniov da mu dadam kolku i tebe. Ili zar nemam pravo da storam so svoeto {to sakam. Ili tvoeto oko e zlo, za{to sum dobar. Taka poslednite }e bidat prvi, a prvite posledni, a prvite posledni, za{to mnozina se povikani, a malkumina izbrani (Matej, 20:1-18). Naravou~enie: sekoj {to }e go prifati carstvoto bo`je, bez ogled kolku docna }e go stori toa, }e dobie nagrada ednakvo kako onie koi najdolgo mu bile verni na boga. Ovaa parabola, ~esto se tolkuva i vo smisla deka duri i onie koi }e se pokajat podoca, steknuvaat ednakva nagrada kako i onie koi bile presvrteni porano. Glavnata poenta na prikaznata e sepak deka gospod spasuva spored svojata milost, a ne spored na{ite zaslugi. 1404 Ibid, st. 20.
742
ata na politi~kite egalitaristi koi mislat deka dovolno e edna{ zasekoga{ odredeni neednakvosti vo svetot da se otstranat za da se dostigne skladno op{tetsvo na ednakvite vo koe nema zavist. Koj e sklon kon zavist, tie na koi zavista im pretstavuva pogonsko gorivo sekoga{ kaj drugite }e iznajdat ne{to na {to }e im zaviduvaat.1405 Zavista nikoga{ ne miruva: sosema e beznadeèn stremeòt kon op{testvo koe so nekakvi op{testveni reformi bi se oslobodilo od zavista.1406 Kako {to zavidliviot koj nekako mora da izleze na kraj so faktot od postoeweto na neednakvosti vo ìvotot, taka i liceto koe e predmet na zavista se obiduva od nea da se za{titi (pri {to i dvata procesi moàt naporedno da se ostvaruvaat vo eden ist ~ovek) taka {to se svrtuva kon veruvawa, poslovici, ideologii itn., koi ovozmoùvaat relativno otstranuvawe na vlijanieto na zavista zaradi postignuvawe kakov-takov du{even mir vo sekojdnevniot ìvot.1407 Ottamu, poradi zavidlivosta vo sekoja kultura se smeta ne samo pristojno, tuku i prisilba za sekoja svoja prednost, novo dobro ili sre}en ishod da ne se zboruva bez pritoa vedna{ da ne se spomne i nekakvov nedostatok, falinka ili nesre}a. Sopstvenikot na nova kola vedna{ }e go spomne svojot dolg, golemite anuiteti na zemeniot kredit, ili makotrpnoto {tedewe, dobitnikot na loto ili onoj koj do{ol do neo~ekuvan finansiski priliv odedna{ otkriva deka e dolèn na site strani, onoj koj dobil napreduvawe na rabota vedna{ potsetuva deka novite napori }e mu {tetat na zdravjeto. Vo mnogu kulturi, vklu~itelno i na primitivnite, ovaa prisilba odi do tamu za sebe ili za ~len na semejstvoto da ne se iznesuva bukvalno nikakva dobra vest.1408 Ottamu, ako saka{ da ìvee{ bez zavist, nikade ne spomenuvaj deka si sre}en.1409 Vo ovaa smisla, Oskar Luis opi{al vo koja mera vo edno meksikansko selo vladee stravot od zavista. Onoj koj malku zboruva, ne se poveruva za svoite delovni aktivnosti i se drì na oddale~enost e pomalku izloèn na rizikot deka }e stekne neprijateli ili deka }e dojde pod udar na kri1405 1406
Ibid, str. 23. Ibid, str. 26. 1407 [ek, H. Zavist, jedna teorija dru{tva, Algoritam, Beograd, 2008, st. 14. Ibid, str. 25. ôvek vo ìvotot ima ili nema sre}a i {to i da izvle~e od lotarijata na ìvotot ne zavisi od sre}ata ili malerot na negoviot kom{ija. Me|utoa, plemenskite kulturi vo koi zavista e najprisutna, kako indijanskite plemiwa Dobuanci ili Navaho, voop{to ne gi poznavaat nitu poimot sre}a ni poimot slu~aj. Taka na primer, dokolku ~oveka go udri grom toa nemninovno se tolkuva kako posledica na èlbata na zavidliviot kom{ija. Op{tite vrednosti kako zdravjeto, mladosta i decata re~isi sekade kako {to pokaùvaat poslovicite na brojni narodi i razni na~ini na frlawe na uroci se za{tituvaat od "zli o~i." Ibid, str. 14
1409 1408
743
tiki ili zavist. Vo na~elo so drugite nikoga{ ne se zboruva za svoite planovi ne{to da se kupi ili prodade ili da se odi na nekakvo patuvawe. @enata ne im kaùva nitu na kom{ivkata, ni na podale~nite rodnini deka e trudna, deka {ie nov fustan ili deka za ve~era sprema ne{to posebno. Ovde jasno se gleda stravot od zavista, odnosno "uroklivoto oko" na drugite koi pretstavuvaat zakana za site na{i idni planovi i vrednosi kon koi se stremime. Del od toj strav i natamu e prisaten kaj golem broj prosveteni lu|e. Mnogu ne{ta kon koi se stremime ili im se nadevame gi zadruva`me za sebe se dodeka ne po~neme da gi ostvaruvame ili dodeka ne stanat sosema izvesni.1410 Spored toa kako nekoka{, taka i denes glavni sredstva za odbrana od zavista na drug kon nas se: vozdignuvawe na ona {to e lo{o (prepravawe deka sme nesre}ni) i premol~uvawe na ona {to e dobro.1411 Primitivniot ~ovek so iracionalni obredi (ponekoga{ potpomognati so upotreba na otrov) se stremi da mu nanese {teta na toj komu mu zaviduva. I povisokiot ~inovnik vo birokratskata struktura koj mol~e{kum go sabotira unapreduvaweto na kolegata, za{to potajno mu zaviduva postapuva rakovoden od istite motivi. Razlikata e samo vo upotrebenite sredstva. Primitivniot ~ovek - a ponekoga{ i pomalku primitivniot - koj se zanimava so vra`bini za na drugiot da mu bide isto tolku neprijatno kako nemu: tatko ili staratel koj steknal bogatstvo i koj cicija{ki sprema svoite deca dodeka studiraat za i tie da pominat preku istite te{kotii kako i toj, rakovoditel na pogon, upraven odbor, {ef na oddelenie koj se protivi na na nabavka na ma{ini koi rabotata ja pravat polesna ili na klima uredi, zatoa {to takvo ne{to nemalo koga toj bil pripravnik - seto toa se iracionalni oteletvoruvawa na spartanskiot kompleks koi vo osnova sakaat edno isto:, nekoj koj niv im e poznat, a ~esto i sosema nepoznat, treba da istrpi isto tolku kolku i toj istrpel nekoga{. Tie sakaat da imaat drugar po sudbina.1412 Ova mu doa|a kako izjavata na edna slu`beni~ka pred svoite kole{ki: "Jas se operirav od rak na dojkata, sega vam vi e redot." Site pojavni formi na zavist moàt da se svedat na: reakcii na pobedenite kon pobednicite, na slabite sprema silnite, na pomalku nadarenite kon pove}e nadarenite, na siroma{nite kon bogatite, na poniènite kon oholite. I ottamu {to sme vo postojana odbrambena polo`ba sprema zavidlivcite, celokupniot op{testven ìvot dobiva takov prizvuk. Toa spored Rega e op{testvenata funkcija na zavis1410 1411
Ibid, st. 65. V. Ibid, st. 211. Site nie, vsu{nost, ne sme skloni na drugite da im ovozmoìme uvid vo svoite finansiski priliki, duri ni na najdobrite prijateli, a pred se, ne na onie koi naizgled ne stojat tolku dobro kako nie. Ibid, str. 319. 1412 Ibid, st. 57.
744
ta.1413 Ostanuva podocna da proverime dali istoto moèbi ne vaì i za funkcijata na pravdata. Na krajot, moj stav e deka postoi bolna i nu`na sostojba na zavidlivost, od koi prvata zasluùva da go zadrì prekorniot naziv zavist, a vtorata e onaa zavist koja moè slobodno da se nare~e i pravda. Su{tinska odrednica za ova razgrani~uvawe moè da bide natprevarot (agon).1414 Ova proizleguva ottamu {to vistinski zavidlivata li~nost odnapred odbiva kakvo i da e natprevaruvawe,1415 za razlika od pravednikot koj smeta deka samo preku natprevar moè da se dokaùva li~nata manifestacija na "nu`nata zavist." Ottamu, natprevatot (agon) e èlba za pobeda na "nu`nata zavist" (pravdata) so mirni sredstva (bez da mu se na{teti na drug: da se povredi, ubie). Natprevarot (agon) e dokaùvawe na pravdata. Sekoe protivpravno nasilni~ko istaknuvawe e dokaùvawe na zavista i zlobata. 5. NASOÊNOST KON DRUG Pravdata e naso~ena e kon drugite (taa ne e naso~ena kon poedinecot ili kon grupata koi ja manifestiraat, tuku) kon opredelen poedinec ili grupa na lu|e i nivnite me|usebni odnosi (taa e naso~ena kon drugite koi stojat vo opredeleni odnosi). Taa, isto taka, sekoga{ se pojavuva vo odnosi me|u pove}e lica: ako go tepa{ sinot edinec - postapuva{ dobro ili lo{o, a ako tepa{ edeno od pove}eto tvoi deca pokraj dobro ili lo{o, postapuva{ i pravedno ili nepravedno vo odnos na drugite deca. Toa {to pravdata e naso~ena kon drugite ne zna~i ni{to drugo, tuku deka od nejzinata primena vo prv red imaat koris drugite. Nejzina ideja ne e od nejzinoto manifestirawe da ima korist onoj koj e praveden, tuku drugite: pravdata im koristi na onie so koi se postapuva pravedno. Pravedniot ~ovek, isto taka, mora da ima korist od pravednoto postapuvawe. Me|utoa, toa ne e idejata na pravdata: mo`no e pravedniot da dobie od sekoj koj negovata postapka ja procenil kako pravedna, no moè i da zagubi od sekoj koj negovata postapka ja procenil kako nepravedna. Vpro~em, sekoj postapuva pravedno (ili nepravedno) ili zatoa {to se pla{i deka }e zagubi ili zatoa {to se nadeva deka }e dobie opredelena korist koja za nego pretstavuva sre}a. Idejata na pravdata e ~ovekot da se motivira kon takvo postapuvawe koe nema da bide opredeleno od postignuvawe li~na, tuku od op{testvena korist, ne da se raboti za sebe (pri {to posredna korist od toa moè
Vidi: Ibid, str. 233. Agon e naziv za borba, megdan, natprevar vo vite{kite igri kaj starite Grci 1415 [ek, H. op. cit. str. 16.
1414 1413
745
da se ima i za drugite), tuku da se raboti za drug (pri {to posredna korist od toa moè da se ima i za sebe). Poa|aj}i od takviot stav ispa|a deka motivot kon pravedno povedenie ne e priroden, ne e opredelen od stravot i nade`ta za postignuvawe korist za sebe i za svoite najbliski (za onie koi gi sakame), tuku od stravot i nade`ta za postignuvawe korist za drugite koi ne spa|aat me|u na{ite najbliski, za tu|a korist (za onie koi ne gi sakame). Ottamu, pravdata ~esto se opredeluva kako moralna dol`nost, kako moralna kategorija koja morame da ja po~ituvame isto kako {to se dol`nostite da ne se laè, da ne se prekr{uva vetenoto, kako ne{to vredno samo po sebe i za sebe, kako kategori~ki imperativ koj treba da ne nau~i da bideme ~esni kon drugite i koga pokraj nas nema nikoj drug, ili da bideme ubavo oble~eni (so kostum i so vratovrska) i koga sme me|u ìvotni, za{to navedno na sme se oblekuvale za drugi, tuku za sebe i po sebe. Isto taka, veruvam nikoj nema da se iznenadi ako kaète deka ste mu se obratile na nekoj prijatel za pomo{, no ne i obratno, ako tvrdite deka prijatelot vi se ponudil da vi pruì nekakva pomo{. Mislam duri deka mnogumnina }e se soglasat deka e i nevkusno prijatel da ti se javi preku telefon i da ti re~e: "Ima{ li potreba odpari. Slu{aj, iako gi nemam ni za sebe dovolno, ba{ denes mi dojde èlba tebe da ti gi podaram, ili barem da ti gi pozajmam." Ili, nekoj drug, so sledniov predlog: "Slu{aj poznavam eden dobar psihijatar, koj ovie denovi e posloboden, pa sakam da ti go prepora~am da go poseti{." Seto toa e nevkusno isto tolku kolku nekoj da Vi se javi i da Vi kaè: "Ti se javiv da te pra{am da ne ima{ slu~ajno èlba da me vodi{ na ve~era," ili "Slu~ajno sum sloboden, pra{aj me {to bilo, za{to sum raspoloèn da ti dadam sekakov sovet." So drugi zborovi, duri ni drugarite i prijatelite, ednakvo kako i pravdata, ne ni se potrebni zaradi niv, tuku zaradi nas samite. Da be{e poinaku, sekoj od nas sekojdnevno }e im se javuva{e na svoite prijateli so ponuda da im stori nekakva dobrodetel, a ne obratno. Vo taa smisla e i onie narodnite: "Nikoj ne te bara koga ti treba, tuku koga mu treba{," i "Nikoj ne te bara za da ti ponudi i dade, tuku da ti pobara i zeme." Nakratko: pravdata ja pravime sprema drugi no sekoga{ zaradi sebe. Pravdata kako i pravoto iako ve{ta~ki tvorbi na lu|eto se osmisleni zaradi postignuvawe na edinstvena cel - bezbeden zaedni~ki ìvot me|u lu|eto, no ne zaradi bezbednosta (korista) na drugite, tuku zaradi sopstvenata bezbednost, ili poto~no zaradi sopstvena korist. Zatoa se veli deka pravdata ja izmislile slabite za so nea da bidat silni. So pomo{ na pravdata e silen i slabiot, ako taa mu garantira negovata sigurnost. Pravdata veli: "Jas, iako poslab, nema da gibam vo tvoite interesi, ako ti, iako posilen, ne giba{ vo moite interesi." No koja e garancijata za toa. Nema bezbednost ako pravdata ne ja gar746
antira nekoj tret, nekoj {to e nezainteresiran i nepristrasen vo odnos na ona {to jas ili nekoj drug go imame ili nemame. Za nadminuvawe na ovaa te{kotija ~ovekot najprvo go izmislil gospod: ako jas gibnam vo tvoeto, a ti vo moeto NEKA GORIME VO PEKOLOT. No ako ona {to mene me vodi e mojata li~na korist, kakva satisfakcija imam {to }e te nema ni tebe ni tvoeto, ako me nema ni mene ni moeto. Vtoriot obid be{e NEKA NE PEÊ SOVESTA. No nitu moralot ne go re{i problemot na sudbinata na ona {to jas bespovratno go gubam ili dobivam. Mala ili nikakva e mojata uteha ako tebe te pe~e sovesta dodeka pod pokrivot na mojata ku}a uìva{ vo mojata hrana. Toj problem delumno go re{i pravoto koe se potpre vrz silata na vlasta i re~e NEKA TE KAZNI I OBE[TETI DR@AVATA. Velam samo delumno, za{to pravoto go re{i problemot so gibaweto na poslabiot vo ona {to mu pripa|a (vo interesot) na posilniot, no ne i obratno. A tokmu toa e glavniot problem na pravdata koj treba da go dore{i pravoto za da se nare~eno dobro pravo - pravo vo koe e sodràna i pravdata. Od prethodno kaànoto moj stav e deka moàt da se izvle~at i slednive definicii na pravdata. - Pravda e povrzuvawe na sopstevniot interes (celta) so interesot (celta) na drug, zaradi postignuvawe na zaedni~ka sre}a (koja po mo`nost, ako za mene ne moè da bide pogolema, da bide barem ednakva), koja pa|a na zaedni~ka smetka (koja po mo`nost, ako za tebe ne moè pomala, da bide barem ednakva).1416 Pravdata, me|utoa ne e samo podelba (raspredelba) na dobra (nagradi, sre}i) pri{to ~ovekot se stremi kon pove}e ili barem kon ednakvost vo dobivkata, tuku i podelba (raspredelba) na zla (tovari, kazni, nesre}i) pri{to ~ovekot se stremi kon pomalku ili barem kon ednakvost vo zagubata. ûvstvoto za pravda e, vsu{nost, ona {to za Jering e smislata za zaedni{tvo: oplemeneta forma na egoizam, egoizam na ~ovek koj gleda dovolno daleku za da znae kako uslovite za negovata sre}a ne se nao|aat samo vo ona {to neposredno e povrzano so nego samiot, {to mu pripa|a isklu~itelno nemu, tuku istovremeno i so ona {to toj go deli so drugite.1417 Toa mislewe e blisko i do stanovi{teto, spored koe lu|eto se stremat kon zaedni{tvo (stado) se dodeka imaat zaedni~ki neprijatel komu ne moàt sami da mu se sprotivstavat. [tom }e se po~uvstvuvaat silni, sigurni i samodovolni tie se svrtuvaat kon sebe. Toga{ zaednicata ve}e ne im e potrebna. Da be{e silen kako lavot, ~ovekot otsekoga{ }e ìvee{e sam (so svoite najbliski). ôvekot e lav se dodeka moè samiot da gi zadovoluva svoite potrebi: dodeka si obezbeduva hrana za
1416 1417
Vidi: Jering, R. Ciq u pravu, str. 102 i 104. Vidi: Ibid, str. 104.
747
sebe i za svoite lav~iwa. Vo istiot moment koga toa ne moè da go stori stanuva su{testvo polno so qubov kon drugite lavovi.1418 - Pravdata (pravednosta) e op{testven interes za nepristrasno vospostavuvawe ramnoteà (srazmernost ili proporcija) spored kriteriumot na zaslugata, nasproti poedine~niot interes koj po priroda na ~ovekot se manifestira spored formulata: maksimalno zadovolstvo (najgolema dobivka) - minimalna bolka (najmala zaguba). Nakratko, pravdata zna~i dominacija na op{testveniot (javniot) navidum na {teta na individualniot (privatniot) interes, zaradi postignuvawe i odrùvawe na ~esen i dostoinstven zaedni~ki ìvot na lu|eto. (Zaedni~kiot ìvot na lu|eto se obezbeduva i so pomo{ na zakonsko nepravo, a dostoinstven zaedni~ki ìvot, samo so pomo{ na nadzakonskoto pravo - pravdata). - Pravdata e vrednost (~uvstvo: strav i/ili nade`) koja kaj poedinecot predizviluva pokornost kon opredeleni relevantni pravila (na~ela) zaradi postignuvawe na individualna korist no, koja{to spontano (avtomatski) vodi kon zaedni~ka korist. - Pravda e da ti se obdeni bez na drug da mu se stemni! Nepravda e da vi se obdeni so toa {to na drug }e mu se stemni! - Pravdata e idealna raspredelba na ~ovekovite interesi i idealno re{avawe na sudirite vo vrska so tie interesi. - Pravda e pravewe kako {to sakaat drugite, no samo toga{ koga toa e vo moj interes. A ako interesot e izvor, motiv, èlba za sekoe dejstvuvawe, vklu~itelno na pravednoto dejstvuvawe (manifestirawe na pravda) promena na toa dejstvuvawe moè da se bara samo vo promenata na interesot. Ako na A mu e interes da se oèni so B, vo toa moè{ da go spre~i{ samo ako mu go izbie{ ili promeni{ interesot za liceto B (na primer, ako napravi{ da go marzi ili pove}e da ne go saka liceto B, ili premnogu da go zasaka i da go svrti interesot kon liceto G). 6. OSNOVNI VIDOVI PRAVDA Obi~no se smeta deka pravdata ima pove}e pordra~ja: moralno, pravno i politi~ko {to vo osnova e to~no ako se raboti za nejzino isklu~itelno pomestuvawe samo vo sferata na moralot, vo sferata na pravoto ili samo vo sferata na politikata. Trgnuvaj}i od tie pozicii pravdata e zazemawe stav za ispravnosta (pravednosta/nepravednosta): na ~ovekovite dejstvija relevantni vo ramkite na moralnot (moralna pravda), na ~ovekovite dejstvie relevantni vo ramkite na pravoto (pravna pravda), na postakite na dràvnata vlast (politi~ka pravda), Vo taa nasoka i Ni~e: Silnite so prirodna nu`nost se stremat kon razdvojuvawe, isto kako {to slabite se stremat kon zdruùvawe vo stado. Ni~e, F, Geneologija morala, Dereta, Beorad, 2003, str. 259. 748
1418
na instituciite na sistemot: demokratija, pluralizam itn. (socijalna pravda). Glavnite podelba na problemite na pravdata sepak treba da se pomesti vo sferite na individualnoto i grupnoto povedenie na ~ovekot i ottamu da se tvrdi deka postoi: 1. pravda kako problem na opravduvawe na individualnoto povedenie na ~ovekot (poedinecot) - komutativna pravda i, 2. pravdata kako problem na opravduvawe na postavenosta i deluvaweto na dràvata i nejzinite institucii - distributivna pravda. Pritoa, so ovaa podelba ne se negira deka i vo prvata i vo vtorata sfera na pravdata moè da se raboti za problem na procena na odnesuvaweto (individualno ili institucionalno) kako od aspekt na moralot, taka i od aspekt na pravoto i politikata. Toa so drugi zborovi zna~i deka pravdata vo prv red treba da se posmatra kako komutativna ili distributivna, i pritoa, bez razlika dali se posmatra vo ramkite edeniot ili vo ramkite drugiot vid pravda, sekoga{ moè i treba da se analiziraat kako nejzinite moraleni, taka i nejzinite pravni i politi~ki aspekti.
1. PRAVDATA KAKO PROBLEM NA OPRAVDUVAWE NA INDIVIDUALNOTO POVEDENIE NA ÔVEKOT - KOMUTATIVNA PRAVDA
Kaj pravdata kako problem na opravduvawe na ispravnosta na ~ovekovoto povedenie, na povedenieto na poedinecot, na negovoto individualno povedenie, se bara odgovor na pra{aweto: dali e ispravno ili ne ispravno i ottamu dali moè da se oparavda opredeleno poedine~no ~ovekovo dejstvie: storuvawe ili propu{tawe. Ottamu, vo zavisnost od toa dali negovoto povedenie moè ili ne moè da se opravda, zboruvame za pravedno ili nepravedno povedenie, ili, iako poretko, vo zavisnost od nositelot na takvoto povedenie, za praveden i nepraveden ~ovek - komutativna pravda. Ovde ne stanuva zbor za pravdata kako problem na postavenosta na ~ovekot, za{to vo toj slu~aj treba da raspravame za opravdanosta na povedenieto bilo na prirodata bilo na gospod, vo zavisnost od toa kogo go smetame za tvorec na ~ovekot. A toa se pra{awa od sferata na prirodnite nauki i religijata. Od pravdata kako problem na poedinecot ima potreba zaradi negovo menuvawe so popravedna distribucija na nagradi i kazni koi se nuèn uslov za obezbeduvawe na poispravno, a tia zna~i popravedno sega{no i idno povedenie na poedinecot vo zaednicata. Ovde se pretpostavuva deka poedincite se lo{i ili ne se dovolno dobri i ottamu ima potreba od pravda (se pojavuva problemot od nedostig na pravda). Dokolku poedincite se dobri nema potreba od pravda. Nakratko, komutativnata pravda e streme` kon podobruvawe na nagradite i kaznite zaradi podobro povedenie na poedinecot. 749
2. PRAVDATA KAKO PROBLEM NA OPRAVDUVAWE NA POSTAVENOSTA I DELUVAWETO NA DR@AVATA NEJZINITE INSTITUCII - DISTRIBUTIVNA PRAVDA
Pravdata kako problem na opradvuvawe na ispravnosta na postavenosta i deluvaweto (storuvawa i propu{tawa) na dràvata i nejzinite institucii (nejzini zakoni, nejziniot praven poredok, sistemot na vospituvawe i obrazovanie, socijalnite slu`bi, itn. itn). Ottamu zaboruvame za pravedna ili nepravedna dràva ili za pravedni ili nepravedni institucii na dràvata, za pravedni ili nepravedni zakoni - distributivna pravda. Raspravata za postavenosta na dràvata i nejinite institucii e mo`na za{to takvata rasprava se sveduva na opravduvawe na povedenieto na ~ovekot kako nivni tvorec. Pritoa, nas ne ne interesira negovoto povedenie za da go nagradime ili kaznime, tuku za da go procenime kvalitetot na negovata tvorba od aspekt na toa dali moè da bide podobra. Ottamu, od pravdata kako problem na dràvata i nejzinite institucii ima potreba zaradi nivno menuvawe so popravedna dràva i institucii kako se nuèn uslov za obezbeduvawe na poispravna, a toa zna~i popravedna sega{na i idna distribucija na op{testvenite dobra vo zaednicata. Ovde se pretpostavuva deka dràvata i nejzinite institucii se lo{i ili ne se dovolno dobri i ottamu ima potreba od pravda (se pojavuva problemot od nedostig na pravda). Dokolku dràvata i instituciite se dobri nema potreba od pravda. Nakratko, distributivnata pravda e streme` kon podobra dràva i dràvni institucii (pravo, obrazovani itn) zaradi popravedna raspredelba na op{testvenite dobra. 7. EDNAKVOST ILI RAMNOTE@A Ednakvosta1419 e na~elo spored koe site lu|e se ramnopravni, odnosno izedna~eni vo obvrskite i pravata. Ednakvosta ja podrazbira razli~nosta, odnosno podrazbira postoewe neistovetni subjekti koi treba da bidat ednakvo tretirani. Na~elto na ednakvost opfa}a: 1. Op{testvena ednakvost - na~elo spored koe sekoj ima ednakvi mo`nosti za razvivawe na sopstvenite sposobnosti i potencijali, za steknuvawe znaewa i za zazemawe odredena polo`ba na op{testvenite skalila. 2. Politi~ka ednakvost - na~elo spored koe sekoj ima pravo na u~estvo vo politi~kiot ìvot (pravo da se u~estvuva vo vlasta, da se u~eaequalitis = ednakvost, ramnost. aequalis = ednakov, ramen (lat.), isotes = ednakvost, ison = ednakov (gr~.), egalite = ednakvost. egal = ednakov (fran.), igualdad = ednakvost. igual = ednakov ({pan.), igualita/equabilita = ednakvost. uguale/equabile = ednakov (ital.), equality = ednakvost. equal = ednakov (angl.), gleicheit = ednakvost. gleich =ednakov (ger.)
1419
750
stvuva vo procesite na odlu~uvawe, da se izbira i da se bide biran). 3. Ekonomska ednakvost - na~elo spored koe sekoj ima pravo na ednakov tretman vo ekonomskite odnosi, vo raspredelbata na op{testvenoto bogatstvo i vo mo`nostite za koristewe na ekonomskite izvori na dràvata. 3. Pravna ednakvost - na~elo spored koe sekoj ima pravo na ednakva pravna za{tita pred sudovite i drugite pravosudni organi i sekoj e ramnopraven vo procedurata pred sudovite. 4. Ednakvost pred zakonot - na~elo spored koe zakonite i podzakonskite akti vaàt ednakvo za site gra|ani vo ista ili sli~na situacija (lu|eto se subjekti na isti zakonski odrednici i licata i grupite nemaat posebni zakonski privilegii).1420 5. Ednakvost na tretmanot - na~elo spored koe poedinci, strukturi i organizacii postapuvaat so site na istoveten na~in vo istovidni ili vo sli~ni situacii.1421
Ovde ne smee da se previdi deka zakonite ne se pravat za da izedna~uvaat site (da gi pravat ednakvi lu|eto). Tie nemaat za cel da ja ozakonuvaat ednakvosta, za{to ako site sme ednakvi za toa ne ni treba zakon, tuku samo eden proglas deka se soglasuvame edna lista na prava i dol`nosti vaì ednakvo za site. Zakonite imaat za cel da gi ozakonuvaat neednakvostite. Dokolku site imavme ednakvi prava (pr. ednakvo pravo na vr{ewe javna funkcija) nema potreba toa da mi se kaè so Ustav ili so zakon. Zakonot e tuka za da kaè: site imaat pravo na vr{ewe javna funkcija - ako...!, site imaat pravo na penzija - ako...!, site imaat pravo na bilo {to: - ako...! Zakonot veli vie ste razli~ni no ako napravite ne{to ednakvo so drug koj ima takvo pravo }e go dobiete i ti toa pravo. Ako zavr{i{ fakultet }e bide{ vraboten kako advokat, a ako ne ja nadmine{ razlikata (ako ne zavr{i{ fakultet) }e ostane{ tamu kade {to si, nema da ima{ pravo da stane{ sudija, advokat i sl. 1421 Treba da se pravi razlika me|u razli~nite vidovi ednakvost. Formalna (juridi~ka) ednakvost, formalno na~elo na ednakvosta (dogmatski: na ramnopravnost) e na~eloto izrazeno so pravnoto pravilo site pred zakonot se ednakvi, ednakvost pred zakonot, ramnopravnost (ednakvost vo pravoto): "Site pred zakonot se ednakvi i imaat pravo, bez kakva i da e diskriminacija, na ednakva za{tita na zakonot." (Spored A. Frans toa e ...majestetska ednakvost na zakonot koja i na bogatiot i na siromaviot podednakvo im zabranuva da kradat leb i da spijat pod mostovi. Nie bi kaàle, ednakvost na zakonot koja i na bogatiot i na siromaviot za pita~ewe im se zakanuva so ednakva kazna od 30 evra). So formalnoto na~elo na ednakvosta odat i pravnite maksimi: suum ius summa iniuria i dura lex sed lex, se razbira vo negativna konotacija. Liberalno na~elo na ednakvosta: sekoj ~ovek treba da ima ednakvi {ansi, mo`nosti, vo ostvaruvaweto na svoite potrebi za ìvot, odnosno za kvalitet na ìveeweto. Ne treba da se pravi ravenstvo i me|u "ednakvosta" i "ramnopravnosta" od kade potoa proizleguva pogre{noto tvrdewe: lu|eto se ra|aat ednakvi. Razlikite me|u siroma{niot i bogatiot ne moàt da se falsifikuvaat so pomo{ na formalnata (juridi~ka) ednakvost ili transcedentnata ednakvost (ednakvost na site pred gospod).
1420
751
Ednakvosta me|utoa ne e biten element na pravdata. Naizgled se ~ini deka e pravedno ona {to e ednakvo, {to i e, no ne za site, tuku samo na ednakvite. A i neednakvoto se ~ini pravedno, pa i e, no ne za site, tuku samo za neednakvite, veli Arsistotel.1422 I toa tvrdewe e to~no, Ottamu, ni ednakvosta, nitu neednakvosta, tuku ramnoteàta e biten element na pravdata. Su{tina ili priroda na pravdata e vospostavuvawe na ramnoteà me|u dve ili pove}e ednakvi ili neednaki ne{ta. Osnovni instrumenti, pak, za ostvaruvawe na pravdata se silata i nepristrasnosta. Toj fakt }e se obideme da go dokaème. Pravdata kako op{t poim pretstavuva ednakvost na odnosite, t.e. kako ednakvo postapuvawe so ednakvite ne{ta i neednakvo postapuvawe so neednakvite ne{ta, srazmerno so nivnata neednakvost,1423 pri {to "srazmerno" ili "proporcionalno" zna~i deka ne{to vo opredelen slu~aj, soglasno so relevantnite konkretni okolnosti, e validno odmereno (na primer, ne~ija zasluga ili pridones).1424 Idejata na pravda, veli Jering, e so interesot na op{testvoto barana i sprema nego odmerena ramnomernost me|u aktot i negovite posledici sprema storitelite, t.e. lo{oto delo i kaznata i dobroto delo i nagradata. Nikade, vo nejzinata vtora smisla, taa ramnomernost ne e ostvarena vo tolkava mera kako na planot na razmenata. Pri razmenata sekoja strana blagodarej}i na protivuslugata vo prosek dobiva tolku kolku samata dala, t.e. nagradata (nagrada za trudot i cena na stokata) vo prosek e ekvivalent, taa po pravilo pretstavuva ekonomska vrednost na uslugata vo daden moment. Taka, ekvivalentot moè da se ozna~i kako ostvaruvawe na pravdata na ekonomsko podra~je.1425 Ekvivalentot e ostvaAristotel, Politika, Globus/Sveu~ili{na naklada, Zagreb, 1988. str. 90. Lu|eto razmisluvaat za pravdata vo smisla na ednakvost. Me|utoa, vistinskata ideja na pravdata e ednakva raspredelba na ne{to na onie koi se ednakvi, a neednakva raspredelba na ne{to na onie koi ne se ednakvi. Lu|eto, spored Aristotel, a toa e ispravno, ne se ednakvi na ovoj na~in i zatoa e pogre{no ednakvo da se uvaùvaat. 1423 Pravdata naloùva so ednakvite da se postapuva ednakvo, a so razli~nite razli~no vo srazmernost so nivnata razli~nost. Radbruh, G, Filozofija prava, str, 70. 1424 Jeli}, Z. Vladavina prava i pravna politika, Pravni ìvot, Beograd, 2009/14. str. 329 (309-358). 1425 Utvrduvaweto na kaznata e ne{to proizvolno, do nea se doa|a so pozitivna odredba na dràvnata vlast, a meriloto koe taa vlast pritoa go primenuva e krajno elasti~no, nesigurno. Utvrduvaweto na ekvivalentot, me|utoa e rezultat na najgri`livi ispituvawa na iskustvoto koe site u~esnici neprestano go obnovuvaat, nagradata e ~uvstvitelna kako ìvata vo barometar, se ka~uva i pa|a pri najmali promeni vo ekonomskata atmosfera. Ako se pra{am: kade idejata na pravdata najsovr{eno e ostvarena vo na{ite op{testveni ustanovi, odgovorot }e glasi: vo razmenata. Ako se pra{am: kade toa
1422
752
ruvawe na idejata na pravda na podra~jeto na razmenata. Za{to pravdata - izrazeno jasno i razbirlivo - ne e ni{to drugo, tuku ona {to mu odgovara na site pri {to site moàt da opstanat. Pritoa, edna od najvisokite zada~i vo razmenata e vo site odnosi da se ostvari {to pove}e na~eloto na ekvivalentot.1426 Egoizmot na edniot se sprotivstauva na egoizmot na drug, prviot e naso~en kon toa pove}e da zeme, a ovoj vtoriot {to pomalku da dade. To~kata na indiferencijata, ili nulta to~ka, na koja dvata egoizmi doa|aat vo ramnoteà e ekvivalentot. Ekvivalentot e so iskustvo iznudena ramnoteà me|u uslugata i protivuslugata, iznos na nagradata (realnata usluga) kaj koja dvete strani go ostvaruvaat svoeto pravo, a nitu ednata ni drugata ne gubi.1427 Pritoa, op{testvoto ima ne samo pravo, tolku i dol`nost vo interes na individualniot egoizam da mu se sprotivstavi na sopstveniot interes. Interesot na op{testvoto, me|utoa, e naso~en kon ona {to mu odgovara ne samo na poedinecot, tuku i na site, pri{to site moàt da opastanat, a toa kako {to ve}e e zabeleàno ne e ni{to drugo tuku pravda. Taa se nao|a nad slobodata. Poedinecot ne postoi samo zaradi sebesi, tuku i zaradi svetot - ottamu slobodata, toa {to mu odgovara na poedinecvot, mora da mu se podredi na pravdata, na ona {to mu odgovara na site.1428
najrano se slu~ilo, odgovorot, povtorno }e glasi: vo razmenata - razmenata i
nagradata soodvetnoto voobli~uvawe go steknale porano od dràvata i kaznata. Ako, najposle pra{am: kade vo svetot e najramnomerna, odgovorot i tret pat }e bide: vo razmenata. Pravoto i kaznata od ovaa strana na grani~nite stolbovi se poinakvi odo{to od onaa strana, me|utoa cenata i nagradata ne znaat za grani~ni stolbovi, iako, pozitivnite dràvni ustanovi (carinite i danocite) vo razli~ni dràvni podra~ja sekako deka moàt da se ispre~at na patot na nivnoto celosno izedna~uvawe. Jering, R, Ciq u pravu, str. 109. 1426 Poimite "nagrada" i "ekvivalent" ne se poklopuvaat. Ekvivalentot moè da se sostoi i vo ne{to drugo, a ne vo nagrada (vo realna usluga), a nagradata ne mora da sodrì ekvivalent, taa moè da go nadminuva negoviot iznos ili da zaostanuva zad nego. Pod ekvivalent podrazbirame, ramnomernost me|u uslugata i protivuslugata, merena spored vrednosta na dobrata i uslugite do koi vo razmenata se do{lo po pat na iskustvo. Ibid, str. 69-70. 1427 Ibid, str. 70. 1428 Ibid, str. 72. Pra{ajte go Antisten, {to im odgovorile lavovite na zajacite koi govorej}i vo Sobranieto barale ednakvost za site. V. Aristotel, Politika, Globus/Sveu~ili{na naklada, Zagreb, 1988. str. 102. Inaku, koga sme ve}e kaj Antisten, interesno e da se napomne deka toj velel deka sprema politikata treba da se zazema stav kako sprema ognot: "da ne mu se pribliùva{ premnogu blizu za da ne se ope~e{, a nitu da se odvojuva{ premnogu daleku za da ne zamrzne{." Na Atiwanite im sovetuval magariwata vo narodnoto sobranie so glasawe da gi imenuvaat za kowi. A na nivnoto protivewe deka toa e besmisleno im velel: "Zo{to da ne? Kaj vas nekoj, iako ni{to da ne razbira, moè
753
Postojat avtori {to ja veli~at ednakvosta. Ednakvosta, me|utoa ni oddaleku ne e univerzalna vrednost.1429 Taa e osobeno opasna ako se sfa}a kako egalitarizam1430 za{to namesto kon pravda vodi kon zavist. Kolku {to pravnata ednakvost e od ìvotno zna~ewe za demokratijata, isto tolku moè da bide i lizgava po~va, veli Flajner. Za{to taa zastapuva vid na fanatizam i zavist spored koja kon site lu|e vo site oblasti na ìvotot bi trebalo da se ima ist odnos i koja kako nedemokratski gi otfrla razlikite koi se zasnovaat vrz povisokoto obrazovanie, vospituvaweto, uvi|ajnosta, predanieto itn.1431 Vo taa smisla, vo deloto "Socijalizam vo dvaesetiot vek (1956)" A. Luis go postavuva slednovo pra{awe: Pod uslov site da ìveeat vo izobilstvo, dali bi bilo nepodnoslivo ili nepravedno nekoi da imaat pove}e od drugite? Na primer, ako najmaliot godi{en prihod bi bil 3000 funti, dali bi bilo stra{no, ako nekoi lu|e bi imale 30.000 ili 300.000? Na ova pra{awe egalitaristite o~igledno bi odgovorile potvrdno. Ako gi pra{ate zo{to? odgovaraat otmeno - "socijalna pravda." No, toa ne e ni{to drugo, tuku zgodna parafraza na politi~arite za zavista. Socijalna pravda e semanti~ka izmama ednakva na prikaznite za Narodna demokratija. Taa zna~i deka vo okolnosti koga site imaat se vo izobilstvo deka e ispravno da se mrazi onoj koj ima pove}e. Duri i koga najtupiot gra|anin ~ii mentalni sposobnosti edvaj se dovolni za popolnuvawe na liv~e vo sportska obloùvalnica uìva ìvoten standard koj mu obezbeduva poseduvawe na sopstveno vozilo, egalitaristite }e go naveduvaat da go iskaè svojot revolt na izborite za{to vozi
samo so krevawe na raka, t.e. so glasawe, da stane vojskovoditel. Za{to, besmisleno e da se ~isti p~enkata od plevata (kakolot) i za vojna da se izdvojuvaat nesposobnite, a dunsterite da ne se odbivaat od dràvnata uprava. Zatoa, koga dràvata pove}e ne moè da gi razlikuva sposobnite od nesposobnite, toga{ taa vedna{ i propa|a. V. \uri}, M. Istorija helenske etike, str. 294 1429 Ednakvosta ja ukinuva nu`nosta na egzistencijata: ako ne moàm da se razlikuvam od drugite, toga{ seedno e dali postojam ili ne postojam: za{to drugite me nadomestuvaat. Nakratko, jas postojam zatoa {to se razlikuvam od drugite, a od drugite se razlikuvam za{to postojam. Foerbah, L. Predavanja o su{tini religije, Kultura, Beograd, 1955, str. 171. 1430 Koga bi postoele ne samo ednakvi {ansi vo tekot na ìvotot na poedincite, tuku i me|usebno ednakvi lu|e kako {to toa go mislat egalitaristite, toga{ ìvotot vo takvoto op{testvo bi nalikuval na trka vo koja site tr~aat so ista brzina i istovremeno stignuvaat na celta niz koja moè da pomine samo eden. V. [ek. H, op. cit. st. 280. Ednakvosta na {ansite trpi poradi neednakvite sposobnosti na poedincite da ja iskoristat prilikata so ist ili pribli`n uspeh. Ibid, st. 284. 1431 V. [ek, H. op. cit. st. 271.
754
"mini moris" dodeka drugite vozat avtomobili od markata "bentli."1432 Ednakvosta na po~etokot moè da se bara vo ime na pravdata (po~etna ednakvost), a na krajot edinstveno vo ime na zavista. Sekomu negovoto, vika pravdata, sekomu isto govori zavista. Posebno nedvosmislen i drasti~en primer na zavista e onoj koj se podnesuva na vrodenite ili sudbinski uslovenite prednosti, sprema koi voop{to ne doa|a predvid baraweto za pravednost (ili bi moralo da bide upateno kon prirodata ili kon tvorecot) - na primer, koga devojka frla solna kiselina ili vitriol vo liceto na svojata poubava soperni~ka.1433 [eler bez zaobikoluvawe na ovoj na~in ja opi{al me|usebnata vrska na resantimanot (lutina poradi zavist)1434 i baraweto za ednakvost: Modernoto u~ewe za ednakvosta voop{to - bez ogled na toa dali se javuva vo vid na vostanovuvawe na fakti ili vo vid na moralno "barawe," ili i vo ednoto i vo drugoto - pretstavuva o~igledna posledica na resantimanot. Za{to, zarem postoi nekoj {to ne uviduva deka zad naizgled taka bezazlenite barawa za ednakvost - za kakva i da e ednakvost: moralna, imotna, op{testvena, politi~ka ili crkovna - sekoga{
i sekade se krie èlbata za uniùvawe na onoj koj e nad ili koj poseduva pove}e - zavisno od vrednosta na meriloto - na nivoto na onie
dolu. Vo borbata za mo} - na koe bilo pole - nikoj koj se ~uvstvuva silen ili milostiv ne bara da dobie ednakvost! Samo onoj koj se pla{i da ne zagubi bara ednakvost kako op{te na~elo. Baraweto za ednakvost sekoga{ e berzanska {pekulacija! Bezmalku e zakonitost stavot spoDogmatici na ednakvosta me|u filozofite vo poslednite dveste godini glavno previduvaat kolu na poedinecot malku mu e stalo do ednakvosta so drugite. Negovata smisla za pravda ~esto negoduva tokmu zatoa {to ne mu e dopu{tena mera na neednakvost koja mu se ~ini pravi~na i doli~na. Kaj taka zovrienite ~uvstva nema ni najmala razlika me|u operskata yvezda i fabri~kiot rabotnik. Amerikanskite sociolozi na trudot neprestano voo~uvale deka na rabotnikot tolku ne mu e stalo samo do svojot apsoluten dohod, tuku i do razlikite me|u nego i drugite rabotnici. Te{kotiite glavno nastanuvaat koga odnosot na platite, spored negovoto ~uvstvo, ne soodvetstvuva na razlikata vo zna~eweto, teìnata itn. na negovata i rabotata na nekoj drug. Vo 1959 godina, otpadnalo gostuvaweto na pea~kata Ris Stivens vo Operata vo San Francisko, za{to, iako go dobila baraniot honorar, najvisok do toga{, ne bila prifatena nejzinata klauzula spored koja nitu edna druga yvezda ne moè istovremeno da dobie tolkav honorar. [ek, H. op. cit. st. 273-274 i 437-438. 1433 Vidi: Ibid, st. 531. 1434 Resantiman = nezadovolstvo kako iskustvo od negativna emocija (na primer, zloba, lutina, zavist, omraza, pakost) {to kako posledica ima nagon za odmazda. Zborot poteknuva od frakcuskiot: ressentir = povtorno da se ~uvstvuva. Izliv na gnev protiv sre}nite. Resentiman e zavist kon nekogo samo zardi toa {to postoi (podobro e da go nema za{to znae da ìvee).
1432
755
red koj, kolku {to e pogolem stepenost na ednakvosta tolku e poniska vrednosta koja i e merilo. Idejata na "ednakvost" kako ~ista racionalna ideja nikoga{ ne nastojuva da ja razdviì voljata, kopneòt ili afektot. Me|utoa, resantimanot komu ne mu se mili povisokite vrednosti ja sokriva svojata vistinska proiroda zad baraweto za "ednakvost"! Vo stvarnosta, toj edinstveno saka da gi obezglavi nositelite na povisokite vrednosti koi go doveduvaat do bes. [eler naglasuva deka pravdata kako takva ne bara ednakvost, tuku "samo sli~no povedenie pri isti okolnosti." Vo vrska so toa go naveduva V. Retanau koj edna{ rekol deka "idejata na pravdata se zasnova vrz zavista" i smeta deka toa vaì samo za izvr{uvaweto na "pravdata" zasnovano na resantimanot, a ne za nejzinata vistinska su{tina. Zamislete {to zna~i nekoga{ revolucionernata, a denes banalna izreka: "Site lu|e se ednakvi," pra{uva Kolakovski.1435 I vedna{ zabeleùva deka ovde ne se raboti za toa deka lu|eto me|u sebe ne se razli~ni spored niza osobini (tie ne se identi~ni, tuku se razlikuvaat spored: karakterot, znaeeweto, sposobnostite, itn). Ovde ne se raboti nitu za takva ednakvost spored koja lu|eto pripa|aat na ist vid, deka imaat sli~na biolo{ka gradba, deka imaat sli~i morfolo{ki i fiziolo{ki osobini (spored koi Hitler i Majka Tereza se isti), za{to ako bi se rabotelo za toa, bi moèlo da se kaè deka site kravi (i onie {to davaat mleko i onie {to ne davaat, i onie {to bucaat i onie {to ne bucaat) se ednakvi, site pe~urki (i otrovnite i neotrovnite) se ednakvi, a velime ednakvi se lu|eto me|u sebe - a ne muvite me|u sebe. Ovde ne se raboti nitu za toa deka site sme ednakvi pred gospod iako na krajot site odime kaj nego.1436 Ne, ovde se raboti samo za normativnoto tvrdewe deka site lu|e spored opredeleni relevantni obele`ja se ednakvi me|u sebe i deka zaradi toa zakonot treba da bide ednakov za site. Pritoa, va`no e vedna{ da naglasime deka ednakvosta ne e vrednost - da be{e taka site bi ja posakuvale nea, a ne razli~nosta. Fakt e deka nikoj ne saka da bide ednakov, tuku sekoj saka da bide pobogat, podobar, poubav, posre}en i mnogu drugo po vo smisla na podobra polo`ba vo odnos na drugite. Toa go dokaùvaat site natprevari vo ìvotot. Ednakvosta stanuva vrednost samo koga posakuKolakovski, L. Mini predavawa o maksi stvarimea, str. 17. Ednakvost me|u lu|eto moè so sigurnost da se proglasuva ako taa se bazira vrz hristijanskata - i ne samo hristijanskata - religijska tradicija. Vo taa smisla velime deka site lu|e se deca na eden tatko i deka gospod }e gi tretira spored isti merila - pa bile tie obrazovani ili neobrazovani, siroma{ni ili bogati, rodeni ovde ili onde, pripa|ale na ovaa ili onaa klasa. Tie se ednakvi kako moralni subjekti na koi gospod im objavil opredeleni zapovedi na prirodnoto pravo i gi osposobil spored sopstvenata volja da gi po~ituvaat ili ne gi po~ituvaat tie zapovedi. Kolakovski, L. Mini predavawa o maksi stvarimea, str. 18.
1436 1435
756
vame drugiot da bide po no, vo negativna smisla od nas (posiroma{en, polo{, pogrd, ponesre}en). Sekoj saka da bide razli~en od drugiot vo smisla da bide i da ima pove}e od ona {to go pravi posre}en od drugiot, no ne i obratno. Ednakvosta stanuva vrednost samo koga sakame drugiot da bide i da ima pomalku, ili poprecizno, barem isto kolku nas, {to vo krajna linija se sveduva na toa - ne pove}e od nas. Ottamu, ednakvosta (a so ogled na toa {to e nejzin sostaven element, toga{ i pravdata), ne se ni{to drugo, tuku eden vid na kultivirana zavist i zloba. Pri {to kultivizirana zna~i ne pomalku, tuku ednakvo. Vo {to se sostoi taa ednakvost sfatena kako vrednost, ednakvost zaradi koja lu|eto treba da bidat ednakvi pred zakonot? Spored Kolakovski lu|eto treba da bidat ednakvi samo vo dostoinstvoto i vo pravata i obvrskite. Toa, spored nego, se barawa bez koi lu|eto bi se strmoglavile vo varvarstvo.1437 Denes tolku ~estoto me{awe na napravdata i ednakvosta se javuva i vo angliskiot jazik. Sociologot Ri~ard. T. Lapjer vo 1954, objasnil makar eden vid na ovaa zbrka ukaùvaj}i na razlikite vo namerata me|u "equality," "equity" i "justice." Pravednosta (equity) ne smee da se me{a so ednakvosta (equaliy) koja e praven poim. Lu|eto vo relativno retki slu~ai moàt da bidat "ednakvi pred zakonot," a malite deca ~esto nepopustlivo baraat ednakvost pri podelbata na kola~i, torta i sli~no. Me|utoa, vo na~elo, ednakvosta retko koga e poèlna, a u{te poretko se bara i skoro nikoga{ ne se sre}ava vo me|u~ove~kite odnosi vo op{testvoto. Nasproti toa, pravednosta se bara sekade i sekoga{ i glavno i se dostiga. Pravi~nosta (justness), zna~i ovde se odnesuva na dostignuvawe, odnosno odrùvawe na pravednosta. Pritoa, sekoga{ se raboti za ne{to relativno, a ne za apsolutno ili pravni~ko.1438 Po ovie razgleduvawa normalno se postavuvaat pra{aweto zo{to e opravdano lu|eto da bidat ednakvi vo pravata i obvrskite, so
Neobi~no va`no e site lu|e da moàt da go koristat ona {to se vika dostoinstven ìvot ili ìvot vo koj ne se gladuva, ima {to da se oble~e, kade da se ìvee, da moàt decata da se {koluvaat i da se koristi zdravstvena za{tita. Ovie principi glavno se prifateni vo civiliziranite dràvi, iako ne se i sovr{eno realizirani. Baraweto za celosna ednakvost vo podelbata na dobrata e me|utoa recepta za nesre}a na site. Pazarot ne e praveden, no ukinuvaweto na pazarnite zakonitoseti zna~i nevolja i beda. Me|utoa, bez ednakvosta vo ~ove~koto dostoinstvo i ednakvosta na pravata i obvrskite bi moèle da prifatime, na primer, drugite rasi ili narodi da bidat nekazneto uni{teni, deka nema pri~ini ènite da imaat isti gra|anski prava kako i maìte, deka e dozvoleno da se ubivaat starite i nesposobni lu|e od koi op{testvoto nema korist itn. Veruvaweto vo taa ednakvost ne samo {to ja za{tituva na{ata civilizacija, tuku i nas ne pravi lu|e. Kolakovski, L. Mini predavawa o maksi stvarima, str. 20-21. 1438 V. [ek, H. op. cit. st. 274-275.
1437
757
isklu~ok na nekoi prava i obvrski. Vo taa smisla se naj~esti i najvpe~atlivi: 1. pra{aweto za pri~inite poradi koi lu|eto ne treba da bidat ednakvi vo pogled na sopstvenosta i, 2. pra{aweto za pri~inite poradi koi lu|eto ne treba da bidat ednakvi pri odlu~uvaweto. So odgovorot na prvoto pra{awe se nastojuva da se opravda postojniot sistem na neednakvata distribucija na bogatstvata, a so vtoroto postojniot sistem neednakvata polo`ba na malcinstvata. Ovde }e se zadrìme samo na prvoto pra{awe. Lugeto se za izedna~uvawe na se {to se vika prava i slobodi (na duhovnoto), no vo nikoj slu~aj ne se i za izedna~uvawe na bogatstvata (na materijalnoto, na imotot, na ona {to se ima). Izedna~uvaweto na bogatstvata u{te Ciceron go smetal za mo{ne opasno (najgolemo) zlo (summum malum).1439 Dràvata (vpro~em, vo prv red i) e vostanovena tokmu zaradi taa pri1439
Ciceron, M. T. Za dol`nostite, Magor, Skopje, 2005, str. 153. Spored Ciceron ona {to stoicite go narekuvaat vrvno dobro - da se ìvee vo soglasnost so prirodata zna~i sekoga{ da se postapuva soobrazno so doblesta, a drugite ne{ta koi se vo vtor red vo odnos na prirodata - da se izbiraat samo ako ne se vo sudir so taa doblest... ôvek da odzeme ne{to tu|o i da si ja zgolemi svojata dobivka na {teta na drug ~ovek e vo pogolema sprotivnost so prirodata i od smrtta i od siroma{tijata, od bolkata, pove}e od site drugi raboti koi moàt da go pogodat teloto ili imotot. Pred s, so ovie raboti se uni{tuva ~ovekoviot soìvot i zaedenicata. Ako postapuvame taka {to sekoj zaradi svoja korist }e go ograbuva i }e go povreduva drugiot, nu`no e da se raskine ona {to e najmnogu vo soglasnost so prirodata, a toa e ~ovekovata zaednica (societatem). Kako {to e nu`no celoto telo da se obessili i da propadne ako eden del od nego ima ~uvstvo i misli deka }e bide posilen ako si gi prisoedini kon sebe zdravjeto na najbliskiot del, taka e nu`no da se uni{ti i celokupata ~ove~ka zaednica ako eden od nas gi prigrabi kaj sebe udobnostite na drugite i zeme od sekogo se {to moè zaradi svoja korist. Se razbira dozvoleno e i ne i se protivi na prirodata pove}e da saka{ ti da go spe~ali{ toa {to ti treba vo ìvotot a ne da go spe~ali nekoj drug no prirodata ne dozvoluva da go zgolemuva{ bogatstvoto, imotot i mo}ta na {teta na drug. Vsu{nost, ne samo {to e vo soglasnost so prirodata i so me|unarodnoto pravo ( ius gentium), tuku e vo soglasnost i so zakonite (legibus) na narodite nikomu da ne mu bide dozvoleno zaradi svoja korist da mu na{tetuva na drugiot. Na ova se odnesuvaat zakonite i kon ova se stremat - zaednicata na gra|anite da ostane nepovredena. Tie {to ja raskinuvaat se kaznuvaat so smrt, so progonstvo, so okovi ili globa. Vo u{te pogolema mera pri~initel na ova na~elo e samiot razum na prirodata (ipsa ratio naturae), koj {to e bo`ji i ~ove~ki zakon (lex divina et humana), onoj {to saka nemu da mu se pokori nikoga{ nema da si dozvoli da go posakuva tu|oto i da go prisvojuva ona {to go zel od drug... Da se odzema od drug zaradi svoja korist e posprotivno na prirodata otkolku smrtta, bolkata i drugite raboti od toj vid. Ibid, str. 168 i 172-174.
758
~ina - sekoj da si go za~uva svoeto1440 (preku zaedni~kiot soìvot: ili poinaku sekoj da si go za~uva individualniot preku zaedni~kiot interes). Sli~en e i stavot na Kolakovski po ova pra{awe. Spored nego, nie ne treba da barame ednakvost vo smisla na ednakvost na podelba na site dobra. Taka sfatenata ednakvost, kako ednakvost vo podelbata na dobrata, bila ~esto istaknuvana od strana na oddelni srednovekovni sekti, potoa od jakubinskata levica vo Francuskata revolucija, a vo XIX vek, i podocna ja istaknuvale nekoi frakcii na socijalisti~koto dvièwe. Za tie pra{awa se rezoniralo ednostavno: ako lu|eto se ednakvi, toga{ sekomu mu pripa|aat istite ovozemni dobra. Vo nekoi varijanti na egalitarizmot vo su{tina se pretpostavuvalo deka ednakvosta e najvisoka vrednost, deka kon nea treba da se stremime i toga{ koga zaradi voveduvaweto na ednakvosta na site }e im bide polo{o, vklu~itelno i na najsiroma{nite: neka najsiroma{nite bidat u{te posiroma{ni samo neka nikoj ne bide poimoten od drugite. Vo takvata ideologija voop{to ne se raboti za toa lu|eto da ìveeat podobro od ostanatite, tuku za toa nikoj da ne ìvee podobro od ostanatite: zna~i toa ne e ideologija koja izrasnuva od ~uvstvoto na pravednost, tuku isklu~ivo od zavist. Postoi ruska anegdota: Gospod mu veli na ruski selanec: "]e dobie{ se {to }e posaka{, no znaj deka seto ona {to }e posaka{ }e go dobie i tvojot sosed i toa dvokratno. [to saka{? Selanecot odgovoril: "Gospode izvadimi go ednoto oko." Toa e vistinski egalitarizam. Takvata ednakvost sepak e nedostièn ideal. Za da se sprovede bi trebalo celokupnoto stopanstvo da se podvede pod totalitarna prisilba, dràvata bi morala se da isplanira, nikoj ne bi imal pravo da vr{i kakva bilo rabota koja bi otstapuvala od naredbite na dràvata, nikoj ne bi imal pri~ina da se istaknuva ili da raboti pove}e otkolku {to mora. Zgora na toa, ne samo {to celoto stopanstvo bi oti{lo bestraga, tuku ne bi imalo ni ednakvost, za{to vo totalitarno ustrojstvo neednakvosta e neizbe`na i toa od iskustvo dobro e poznato: za{to onie koi vladeat bez op{testvena kontrola sekoga{ sebesi }e si dodeluvaat ogromni materijalni dobra, no i mnogu va`ni nematerijalni dobra, kako {to se pristapot do informaciite i u~estvuvaweto vo vlasta bi bile odzemeni od ogromnoto mnozinstvo na lu|e. Zna~i }e postoi i siroma{tija i eksploatacija.1441 Prethodniot odgovor izgleda sosema plauzabilen. No dali ima takov i na vtoroto pra{awe. Moj stav e deka nema, nitu moè da go ima. A eve i zo{to. Pravdata kako vrednost, kako moralno na~elo (kako verba) e op{testvena sila koja gi drì vo kohezivna vrska, vo zaImeno, lu|eto iako se zdruìle so prirodata kako voda~, sepak se stremele i kon za{tita na gradovite, najmnogu zaradi nade`ta deka na toj na~in }e bide za~uvan nivniot imot. Ibid, str. 153. 1441 Kolakovski, L. Mini predavawa o maksi stvarimea, str. 19-20.
1440
759
emna bliskost i sprega, ~lenovite na edna zaednica koi so ogled na zaedni~kite interesi manifestirani na odreden prostor i vreme imaat pretstava deka me|u sebe se ednakvi.1442 Takvoto ~uvstvo na ednakvost me|u ~lenovite na taa zaednica, me|utoa nema nikoga{ da se pojavi i da opstoi ako nasproti niv ne postoi poedinec ili druga zaednica ~ii
Na takva pravda misle{i i Aristotel. Spored Aristotel osnovata na pravdata e vo ednakvosta na me|u sebe ramnopravnite gra|ani. Kaj nego nema pravda za site, tuku samo za gra|anite. A gra|anin e isklu~ivo samo ~ovek koj moèl da u~estvuva vo zakonodavnata i sudskata vlast. Gra|anin vo nikoj slu~aj ne moèl da bide nitu rob, ni èna, nitu dol`nik ni stranec (doselenik). Dràvata e zaednica tokmu na takvi gra|ani koi se sposobni za nezavisen ìvot. No, pritoa, takvata zaednica e primarna vo odnos na nejzinite sostavni delovi. Polisot-dràva vo svesta na starite Grci ima takvo svojstvo za{to ne go so~inuvaat teritorijata ili materijalnite dobra, tuku gra|anite sploteni okolu nivno zaedni~ko dobro koe mora da bide dobro za site slobodni gra|ani. Vo taa smisla golema e ulogata na pravdata kako klu~ za me|usebna raspredelba na poedine~nite dobra me|u ramnopravnite gra|ani, za toa sluàt parite koi {to ja nametnuvaat i potrebata pravednosta da se bazira vrz recipro~na ednakvost (zemnost). Bez pravednosta i bez me|usebnata ednakvost na slobodnite gra|ani, spored, Aristotel nema slobodna razmena kako uslov za zadovoluvawe na potrebite i ottamu kako osnova za opstanok i stabilnost na dràvta. So drugi zborovi, postoeweto i trajnosta na dràvata se zasnova vrz recipro~nata ednakvost na ramnopravnite gra|ani, {to zna~i vrz pravda i pravednost. Pravdata, spored nego, zna~i podrazbira grià za dobroto na drugiot (no samo na drugiot koj so nas e ramnopraven), grià za blagosostojbata na drugiot, za negova eudemonija. Site slobodni gra|ani se ramnopravni, site imaat celosno ednakvi prava na blagosostojba (eudemonija). Pritoa, pod dobro na drugiot treba da se podrazbere op{toto dobro, zaedni~koto dobro, dobroto na koe site koi se ramnopravni imaat isti prava, t.e. dobroto koe stoi na sprotivnata strana od ednostavnata egoisti~ka uzurpacija na polo`bata i vlasta so cel zadovoluvawe na sopstvenite potrebi. Nepo~ituvaweto na ova na~elo go zagrozuva opstanokot na dràvata i ja uslovuva nejzinata propast. Od druga strana, Od relacijata ~ovek-ìvotno proizleguva deka pitomite vredat pove}e od divite ìvotni: za site niv e podobro da se pokoruvaat za{to na toj na~in steknuvaat za{tita. Istoto vredi i za robot. Robovite se lu|e koi za rabota go koristat svoeto telo i ottamu {to toa e najdobroto {to od sebe moàt da go dadat, tie po priroda se robovi. Prirodata zna~i, sakala da gi napravi razli~ni telata na slobodnite i na robovite, ednite posna`ni za nu`na upotreba, drugite ispraveni i nekorisni za takva rabota, me|utoa korisni za op{testveniot ìvot (koj se deli na potrebi za vojna i mir), a ~esto se slu~uva i sprotivnoto, edni da imaat tela na slobodwaci, a drugite du{a... Zna~i o~igledno e deka ednite po priroda ze slobodni, a drugite se robovi, za koi robuvaweto e celishodno i pravedno. Aristotel, Politika, Globus/Sveu~ili{na naklada, Zagreb, 1988. str. 10-11.
1442
760
~lenovi vo celina tie gi smetaat za neednakvi so ~lenovite na nivnata zaednica. Toa proizleguva ottamu {to vo prirodata na ~ovekot e da go priznae za ednakov so sebe samo onoj ~ovek koj mu e potreben, i toa samo dodeka mu e potreben, za da ja naglasi svojata razlika {to ja ~uvstvuva kon tret ~ovek. Vo toj slu~aj ednakviot na sebe stanuva istomislenik i sorabotnik zaradi sprotivstavuvawe na zaedni~kite interesi sprema tret. Ednakviot stanuva prijatel vo borbata sprema neednakviot koj sekoga{ e neprijatel. Nakratko, jas sum ednakov so tebe samo koga si mi potreben da izrazam pogolema neednakvost so tret. Vo toj slu~aj ima uslovi za pridrùvawe kon pravilata na pravdata (ednakvo na ednakvite) me|u mene i tebe, no ne me|u nas i toj {to se pojavuva kako tret. Vo vtoriot slu~aj eventualno e mo`na primena na eksternoto pravilo na pravdata - neednakvo na neednakvite. interno pravilo na pravdata interen kriterium ednakvo na ednakvite pravda = ednakvost eksterno pravilo na pravdata eksteren kriterium neednakvo na neednakvite pravda = neednakvost
Medicinata tvrdi deka krvta nema ni nacionalnost nitu vera. Politikata tvrdi deka ima. Ottamu, nikoj ne gleda ~ija e krvta koga treba da go spasi ìvotot na svoite najbliski, a gleda od ~ija krv (vera i nacionalnost) e bebeto {to treba da go usvoi. Nitu moite kletki, ni mojata krv nemaat nacionalnost. Nitu bubregot, ni racete ni koj i da e del od moeto telo. Kako e toga{ mo`no ona {to go nemaat delovite da go ima celinata. Mo`no e samo ako od teloto se prefrlime na duhot. Se veli deka nacionalnosta bila vo umot, vo du{ata, taa e identi~no spodelena ideja, psihi~ka pojava ili zamisla deka site nie sme ednakvi spored nekoi zamisleni vrednosti. îja zamisla? Na onie koi se ~uvstvuvaat zagrozeni od drugi! Nacionalnosta e grupirawe na istomislenici spored principot: zaedno sme posilni i povredni, zaradi ostvaruvawe na zaedni~ki interesi. Genezata se ostvaruva na sledniov na~in. Ako ne{to ne moè{ da go ostvari{ sam, zdruì se so drug za da bide{ posilen od tret. A za da se zdruàt dvajca mora da se ubedeni deka se ednakvi, a toa zna~i deka ~uvstvuvaat ednakva zagrozenost od tret. Vpro~em, zo{to bi se zdruùvale dvajca osven ako nema opasnost od tret. A s {to vaì za nacionalnosta ednakvo vaì za pravdata. Osven toa, i za nacionalnosta i za pravdata vaì deka mora da se opredeli{. Grafata - {to si po nacionalnost? - mora da ja popolni{ ili drug }e ja popolni za tebe. Mora da se znae koj si i ottamu na ~ija strana si. Kon nacionalnosta avtomatski ti ja lepat verata i dopolnitelno potvrduvaat - Ne si od na{ite! A {tom ne si od na{ite nikoga{ ne si ednakov so nas vo odlu~uvaweto i ne smee{ da se me{a{ so na{ite. Duri i koga si mrtov ne moè da bira{! Mora da skape{ na 761
hristijanski, turski ili ciganski grobi{ta, nebare tvoeto telo e meni za ishtana na razli~ni - hristijanski, turski ili ciganski crvi. Istoto e i so pravdata. I tamu sme ednakvi samo spored nekoi zamisleni vrednosti koi se vo sostojba da gi odrazuvaat na{ite identi~ni interesi. Pri razli~ni interesi imame neednakvost vo stavot kon vrednostite i pravdata i ottamu od edna stanuvaat dve pravdi - pravdata kako ona {to na po~etokot sme go opredelile kako ednakvo na ednakvite i pravda kako neednakvo na neednakvite. Moè li ednakvoto i neednakvoto da se kriterium za edna ista vrednost {to ja narekuvame pravda? Koja e toga{ su{tinata na taa pravdata: ednakvosta ili neednakvosta. Ako toa ne e vozmo`no, a ne e, toga{ mora kone~no da se odlu~ime za eden edinstven kriterium od dvata: za ednakvosta ili za neednakvosta kako biten element na pravdata. Grafata mora sekoga{ da se popolni. Ako vo se sme ednakvi i sme za ednakvost, za{to sakame da sme razli~ni, za{to velime deka sme Makedonci, a ne Grci ili Bugari, za{to velime nekoj treba da ima pomalku, a nekoj pove}e. Ajde za se re{ime za koja pravda si ti, a za koja sum jas. Ili i natamu nekoj tvrdi deka ima samo edna pravda vo ~ie sredi{te e ednakvosta na lu|eto. Moj stav e deka takvo ne{to kako {to e ednakvosta na lu|eto ne postoi.1443 Ottamu, ~ovekot i ne se stremi kon ednakvost, za{to vo ìvotot nema ednakvost,1444 ednakvost ima samo vo pravoto. Vo ìvotot silniot ne saka da bide ednakov so slabiot, tuku obratno, samo slabiot saka da bide ednakov so silniot, a silniot da bide ednakov so posilVo ìvotot lu|eto ne se ednakvi, tuku neednakvi. Faktot na neednakvosta na lu|eto proizleguva od mnogubrojnite i raznovidni merila na nivnoto biosocijalno i vremensko-prostorno (istorisko) odreduvwe, odnosno od op{testvenata polo`ba. Zgora na toa, klu~no obele`je na ~ovekovoto generi~ko su{testvo e negovata individualnost, za razlika od ìvotnoto koe postoi kako edinka. A individualitetot se zasnova tokmu vrz neistovetnosta, nepovtorlivosta, neednakvosta. Natamu, vo periodot na samoostvaruvaweto (samoaktuelizacijata) postojan e stremeòt kon povisoko, podobro, poinakvo, kon natprevar, kon istaknuvawe. Na~eloto na ednakvost e smisleno kako ednakvost na sekoj ~ovek poedine~no, zna~i na site lu|e kako poedinci: vo {ansite i prilikite vo ostvaruvaweto na potrebite za ìvot, odnosno potrebite za kvalitet na ìvotot vo ostvaruvaweto na ~ovekovite aspiracii i mo`nosti nezavisno na koi i kolku. Me|utoa, ednakvosta vo "ovlastuvawata" implicira i ednakvost na lu|eto vo "griìte," vo "tovarite," odnosno ednakvosta vo "nagradite" ja vklu~uva i ednakvosta vo "kaznite." Mili~i}, V. Na~elo jednakosti, pravednosti, pravi~nosti. Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, 1993/6, str. 624. 1444 Onoj {to ima, ili {to nemal, a sega ima (posilniot) se bori za neednakvost. Onoj {to nema ili {to imal, a sega nema (poslabiot) se bori za ednakvost. Ottamu i dilemata: dali stremeòt kon neednakvosta (kompeticija) ili stremeòt kon ednakvosta (pomiruvawe) vodi kon progres. Moj stav e deka svetot go dviì neednakvosta.
1443
762
niot, za potem da saka da bide i najsilen. Ottamu, smetam deka se blisku do vistinata site onie {to velat deka pravoto e vostanoveno zaradi za{tita na slabite od silnite i vo tie ramki na najslabite od poslabite i posilnite od najsilnite. Od druga strana, fakt e deka sepak sme soo~eni so fenomenot na ednakvosta koja se nametnuva zaradi opstanokot na zaedni~kiot ìvot. Me|utoa, za taa ednakvost e zainteresirana dràvata, a ne poedinecot. Vlasta, najprvin kako revolucioneren izvik, a potem preku pravoto kako pravna fikcija ni nudi pravo na ednakvost, ili, barem deklarativno, ednakvi {ansi (ili rizici) da se dojde do ednakvosta. No, kakva ednakvost - ednakvost vo mo}ta ili ednakvost vo slabosta, ednakvost vo bogatstvoto ili ednakvost vo siroma{tijata, ednakvost vo zdravjeto ili ednakvost vo bolesta, ednakvost vo ubavinata ili ednakvost vo grdotijata, ednakvost vo pametot ili ednakvost vo budala{tinata. I ednata i drugata vo zavisnost od mo`nostite na dràvata: bogatite dràvi - ednakvost vo bogatstvoto, siroma{nite dràvi - ednakvost vo siroma{tijata. Nakratko, pravoto e toa koe se stremi kon izedna~uvawe, toa se trudi da sozdade ednakvost vo s. I pravdata zboruva za ednakvost, no samo za ednakvost na zaslugite. Kaj pravdata zaslugata e ona {to izedna~uva. Zada~a na pravdata ne e da gi izedna~i bogatite i siroma{nite, zdravite i bolnite, ubavite i grdite, pametnite i glupavite, tuku izedna~uvaweto da go napravi spored nivniot li~en pridones: zasluga ili vina vo sozdavaweto na sostojbata vo koja se nao|aat i da im kaè vie pravedno ili nepravedno ste vo takva sostojba, za{to toa ste go zasluìle so svoeto dobro ili lo{o povedenie i deka va{ata zasluga e i edinstveniot kriteriumot so ~ija pomo{ moète da ja promenite takvata sostojba. Zada~a na pravdata ne e da go izedna~i silnite i slabite, bogatite i siroma{nite, tuku da im kaè deka gra|anite na edna dràva }e bidat i ednoto i drugoto i deka e pravedno toa da bidat ako zasluìle toa da bidat. Taa ne gi izedna~uva gra|anite spored statusite, tuku spored zaslugite koi doveduvaat do razli~nite statusi. Ottamu, pravdata veli ednakvo na ednakvite (na onie koi ednakvo zasluèno do{le do ednakov status) i neednakvo na neednakvite (na onie koi so razli~ni zaslugi: pomali ili pogolemi zaslugi, do{le do razli~en: povisok ili ponizok status). Toa vo osnova zna~i (iako, za àl, ne samo vo teorijata, tuku i vo ìvotot toa sekoga{ se zaborava) deka ednakvo treba da se postapuva i so onie koi i pokraj toa {to imaat ednakvi zaslugi se na{le vo razli~en status, i obratno, deka razli~no treba da se postapuva so onie koi i pokaj pomalite zaslugi, ili poradi zaslugite na drug, se na{le vo ednakov status (primer, potprose~en pravnik poradi partiski interesi stanuva sudija, direktor i sl.). Kako princip na pravoto pravdata razgrani~uva i harmonizira sprotivstaveni èlbi, barawa i interesi vo op{testveniot ìvot na lu|eto. Pravdata e instrument za nivelirawe (balansirawe) na zaedn763
i~kite interesi.1445 Stoej}i na stanovi{te deka site pravni problemi pretstavuvaat problemi na raspredelbata, vidovme kako rezultatot na pravdata se izdiga do barawe za ednakvost vo raspredelbata odnosno dodeluvawe na koristite i tovarite. Pravdata e ednakvost... Me|utoa, ako ednakvosta se zeme vo apsolutna smisla, toa zna~i deka sekoj, bez ogled na okolnostite }e bide vo precizno ista polo`ba kako i sekoj drug. Takvata uniformnost ne moè da bide ona {to se podrazbira pod pravda. Taka, nepriznavaweto na site aktuelni razliki bi zna~elo deka sekoj zazema identi~na pravna polo`ba, nezavisno od vozrasta, bra~nata sostojba, bez ogled dali izvr{il ubistvo ili ne, dali sklu~il dogovor ili ne. Jasno e deka ova zna~ewe nikoga{ ne se imalo na um.1446 Pravniot status mora da bide razli~en za oènetite i neoènetite, vozrasnite i maloletnicite, kriminalcite i gra|anite koi go po~ituvaat pravoto. Vo baraweto za ednakvost se nao|a samo povik nekoj da nemoè, arbitrarno i bez dovolno pri~ini, da bide podloèn na tretman koj se razlikuva od tretmanot koj mu e daden na koe bilo drugo lice. Baraweto za ednakvost mora zna~i da se rabere vo relativna smisla, t. e. kako barawe deka sli~noto }e se tretira na sli~en na~in. Toa zna~i deka kako preduslov za primena na normata za ednakvosta i nezavisno od nea mora da postoi nekoj kriterium koj opredeluva {to ima da se smeta za ednakvo. So drugi zborovi baraweto za ednakvost sodràno vo idejata na pravdata ne e naso~eno apsolutno na sekogo i na s, tuku na site ~lenovi vo ramkite na klasata onaka kako {to ja opredeluvaat izvesni relevantni kriteriumi. Soglasno toa, razli~nite formulacii na pravdata za razli~ni grupi odnosno za razli~ni okolnosti (oddeleno od idejata za ednakvosta) sodrì merka za procena koja }e se primenuva kako preduslov za definirawe na ~ii ~lenovi }e se primeni ednakvosta. Nekolku primeri go ilustriraat toa: Sekomu spored zaslu|ite. Ovoj kriterium se zasnova vrz li~nata moralna zasluga ili vrednost i idejata deka pravdata bara proporcionalen odnos me|u vrednostite i sudbinata - na ovoj ili na drugiot svet. Ottamu, potteknuva naj~estata definicija na pravdata: Pravda e koga sekoj }e (si) go dobie zasluènoto. Sekomu spored izvr{enata rabota. Ovde kriteriumot na vrednuvawe e pridonesot na sekoe lice vo op{testveniot proizvod: ednakva plata za ednakov trud. Na ovaa formula e povikuvaweto koga ènite baraat ednakva plata za ista rabota kako maìte. Toa precizno ja izrazuva idejata deka relevanten kriterium za opredeluvawe na klaTamu kade {to nema zaedni~ki interesi, nema nitu prijatelstvo, nitu pravda! 1446 Sosema isklu~itelno pravdata zna~i apsolutna ednakvost imuna od sekakvi razliki. Taka, smrtta ponekoga{ se tolkuva kako ednakva sudbina koja gi snao|a site lu|e bez ogled na svetovnite razliki. Ros, A. Pravo i pravda, CID, Podgorica, 1996, str. 302 i 303.
1445
764
site koi baraat ednakov tretman e koli~estvoto na izvr{enaat rabota. Taka site lica vo ramkite na ovaa klasa, èni i maì, imaat pravo na ista plata. Sekomu spored potrebite. Ovde ne e relevanten kriterium pridonesot, tuku potrebata. Toj koj e bolen i slab }e go dobie ona {to mu e potrebno bez ogled na okolnosta deka na ista osnova mnogu malku ili ni{to ne pridonesuva. Principot na potrebite e osnov na idejata deka nevrabotenite, bolnite, invalidite, siromasite, odnosno hranitelite na semejstvo imaat pravo na pokrivawe na onie potrebi koi se posledica na nivnata posebna polo`ba. Vo izvesna mera ovoj princip se primenuva i na nadnicite, na primer, vo slu~aj na pravilata koi gi ureduvaat minimalnite nadnici, razlikata vo nadnicata me|u ma` i èna, dodatoci za semejstvoto itn. Platata na dràvniot slu`beni koja se zgolemuva zavisno od dolìnata na slu`bata delumno se zasnova vrz po~ituvawe na potrebite.1447 Sekomu spored sposobnostite. Ovoj princip (kriterium) za raspredelba na tovari e opa~ina na principot na potrebi vo raspredelbata na koristite. Negova tipi~na primena e procenata na porezot na dohodot, vo slu~aj na pravilata za minimalniot dohod koj e osloboden od porez, za progresivnata skala, dodatocite za deca itn. Sekomu spored rangot i polo`bata. Ovoj aristokratski princip na pravdata ~esto se povikuva za da se podràt op{testvenite i klasnite razliki. Kriteriumot vo ovoj slu~aj e pripadnosta na klasa opredelena so ra|aweto, bojata, verata, jazikot, nacionalniot karakter, etni~kite osobini, socijalniot status itn. Vrz osnova na ovoj princip pravedno e da se pravi razlika me|u gospodarot i robot, belecot i crnecot, plemstvoto i selanstvoto, povisoka i poniska rasa, imperijalna nacija i domorodci, pravovernici i eretnici, onie koi im pripa|aat na politi~ka stranka i onie koi ne pripa|aat. I od ovie primeri moè da se vidi deka formalnoto barawe za ednakvost nezna~i mnogu i deka prakti~nata sodrìna na baraweto za pravda zavisi od pretpostavkite koi se nao|aat nadvor od principot na ednakvosta, imeno od kriteriumite koi gi opredeluvaat kategoriite (klasite) na koi normite za ednakvost }e se primenuvaat. Ne zna~i mnogu koga se smeta deka nadnicite }e se raspodelat ednakvo ili pore1447
Kaj Azandite vo Afrika, sekoj koj na rodninata mu priskoknal na pomo{ vo glavata vedna{ po~nuva da vodi zapisnik za se {to storil i o~ekuva i drugite isto taka da vodat smetka i soodvetno da se odnesuvaat. Vo primitivnite op{testva vo nikoj slu~aj ne postoi - kako {to toa redovno go zamisluvaat zapadnite romanti~ari na op{testvoto - zaedni~ki kazan od koj sekoj zafa}a kako {to mu e voljata. I ne kako najmalku va`no, ovie lu|e i premnogu cvrsto stojat na zamja za da se potpiraat na Marksoviot obrazec: od sekogo spored mo`nostite, sekomu spored potrebite. V. [ek, op. cit. str. 273.
765
zite }e se procenat ednakvo. Ova se prazni formuli dokolku natamu ne se definira spored koj kriterium }e se opredeli {to e ednakvo.1448 Izlezot od vakvata sostojba se bara vo konstruirawe na poimite formalna i materijalna pravda. Pa taka, brojni avtori, me|u koi i Kambovski prifa}aat, deka ako su{tinski ednakvite ne smeeat da se tretiraat neednakvo, i su{tinski neednakvite ne smeat da se tretiraat ednakvo, toga{ pravdata moè da se definira kako ednakvo treti-
rawe na (su{tinski) ednakvite, i neednakvo tretirawe na (su{tinski) razli~nite! No otttamu {to ovaa definicija ne moè da odgovori na
pra{aweto: Kako se utvrduva su{tinskata ednakvost ili razlika za da se utvrdi dali postapuvaweto e ednakvo ili neednakvo, izlezot na toa pra{awe go bara vo podelbata na formalna i materijalna pravda. Odgovorot na ova pra{awe ne moè da go dade formalniot pristap kon pravdata. Formalna pravda i ednakvost se sveduva na formalna ednakvost pred zakonot, koj vaì za site, bez nikakva diskriminacija. No zakonot koj ednakvo se primenuva na razli~nite rezultira so krajno nepravedni konsekvencii (taka, na primer, na dvajca storiteli na ubistvo da im se izre~e ednakva kazna, iako edniot deloto go storil so umisla, a drugiot od nebre`nost). Formalnata pravda ne go uvaùva faktot na postoewe fizi~ki i intelektualni razliki me|u lu|eto, kako i na kon niv pridodadenite razliki vo socijalnata polo`ba, {ansite za dostignuvawe na op{tite dobra, itn. Poradi toa, formalnata ednakvost pred zakonot go zadovoluva baraweto na pravdata samo koga se vo pra{awe zabranuva~ki normi, koi za nivnoto po~ituvawe ne baraat nikakvo aktivno dejstvie, tuku pasiven stav kon zabranetoto povedenie (zabrana za ubistvo, kra`ba itn.)! Materijalna (realna) pravda e zasnovana vrz su{tinskata ednakvost, koja podrazbira i ednakvost vo razli~nostite! Taa bara odnosite me|u lu|eto da se uredat ne od ednakvo, tuku od postapuvawe soodvetno na nivnata su{tinska pozicija. Soodvetnoto postapuvawe podrazbira poklopuvawe na op{tata skala na vrednostite so vredosnoto ocenuvawe na konkretniot slu~aj i, spored toa, individualen tretman na sekoj poseben slu~aj. Dodeka formalnata pravda vle~e kon op{tost vo primenata na pravnata norma, materijalnata pravda se stremi kon nejzina individualizacija! Duri analizata na konkretniot slu~aj moè da dade osnova za zaklu~okot deka primenetata op{ta norma vodi kon praveden ili nepraveden rezultat. Poradi toa, koga se raboti za ~ovekovite vrednosti koi go opredeluvaat su{tinskiot kriterium na pravdata, formalnata pravda mora da se kombinira so materijalnata, t.e. op{tite normi mora da imaat dovolna {iro~ina ili pak korektivi vo specijalnite normi, {to }e ovozmoàt soodvetno racionalno pravedno postapuvawe!
1448
Ros, A. Pravo i pravda, CID, Podgorica, 1996 , str. 306
766
Vedna{ potoa, istiot avtor, veli deka korektiv na op{tata i na apstraktnata pravda e pravi~nosta, pravdata vo konkretniot slu~aj. U{te Aristotel, ja definira pravi~nosta (spravedlivosta) kako dopolnuvawe na zakonskata pravda, odmerena spored apstraktni merila na vrednuvawe i sodrìna vo op{ti pravni normi. Koga tie normi se primenuvaat vo konkreten slu~aj, mo`no e da ne vodat kon pravedni konsekvencii, poradi {to e nu`no op{tata norma da se prisposobi na toj konkreten slu~aj vrz osnova na vrednosno tolkuvawe. Tolkuvaweto {to i se dava se vr{i vrz osnova na kriteriumot na pravi~nost, kako teleolo{ko tolkuvawe zasnovano vrz idejata deka zakonot se rakovo-
del od idejata za pravdata i deka pravi~noto re{enie ne e vo kolizija so takvata ideja. Sudot (spored Aristotel), vo toj slu~aj bi trebalo da
rezonira kako da e zakonodavec i da go ispravi propu{tenoto vo zakonot, da postapuva kako {to bi postapil i samiot zakonodavec koga bi bil vo mo`nost da ja korigira zakonskata odredba!1449 Od navedenoto proizleguva deka Kambovski, kako i mnogu drugi avtori, pod formalna pravda ja podrazbira op{tata ili apstraktna pravda, a materijalnata pravda ja izedna~uva so pravi~nosta (ili, kako {to ja narekuva, spravedlivosta) - pravdata vo konkreten slu~aj. Spored ovaa koncepcija, formulata na pravdata, vsu{nost, e sostavena (sodrì) dva elementi: 1. formalen element - barwe za ednakvost (ili neednakvost), i 2. materijalen element - relevanten kriterium za opredeluvawe na kategorijata (klasata) na koja }e se primeni normata (praviloto) za ednakvosta (ili neednakvosta). Formalnoto barawe za ednakvost ne go spre~uva razlikuvaweto me|u lica vo razli~ni okolnosti. Edinstvenoto barawe e razlikite da bidat motivirani so stavawe na lica (vo svetlinata na iznesenite relevantni kriteriumi) vo razli~ni kategorii. Fakt e me|utoa kako {to pravilno zabeleùva Ros, deka da se povikuva na pravdata (na formalnata pravda, m.z.) e isto kako i da se tropa po masa: emotiven izraz koi preobra}a ne~ie barawe vo apsoluten postulat. Ova ne e ispraven na~in za zaemno razbirawe. Ne e mo`no da se vodi racionalna rasprava so ~ovek koj ja mobilizira pravdata, za{to toj ne kaùva ni{to {to moè da se dokaùva ili pobiva. Negovite zborovi pretstavuvaat ubeduvawe, a ne argument. Ideologijata na pravdata vodi vo nepomirlivost i sudir, za{to od edna strana pottiknuva na veruvawe deka svoeto barawe ne e ednostavno izraz na izvesni interesi vo sudir so drugi interesi, tuku deka poseduva povisoko, apsolutno vaèwe, a od druga strana spre~uva sekakov racionalen argument i rasprava za razre{uvawe. Idejata na pravdata e militanten stav od biolo{ko-emotiven vid so koj ~ovekot se pottiknuva sebesi kon nepomirliva i slepa odbrana na izvesni interesi. So ogled na toa {to formalnata ideja za ednakvosta ili pravdata e zvezda vodilka na socijalnata politika li{ena od sekakvo zna~ewe, mo`no e
1449
Kambovski, V. Filozofija na pravoto, str. 245-246.
767
da se iznese sekavov vid na materijalen postulat vo ime na pravdata. So ova se objasnuva za{to site vojni se vodeni vo ime na idejata za pravdata.1450 Nakratko fakt e deka ne postojat univerzalni pravila (kriteriumi) na pravdata, tuku samo relevantni prostorno i vremenski i op{testveno usloveni pravila. Ne postojat op{testveno i politi~ki neutralni pravila.1451 No, iako ve}e dlaboko navlegovme vo nego, toa e sepak pra{awe na kriteriumte na pravdata, za koe iscrpno }e zboruvame podocna. 8. NEPRISTRASNOST Pravdata e ednakvost na ednakvite tamu kade {to ednakvosta mi e od korist na ednakvite i neednakvost na neednakvite tamu kade {to neednakvosta mi e od korist na neednakvite. Super! Pravdata zavisi od mojata volja, a voljata ne e ni{to drugo, tuku slobodata na izbor: edna{ mi odgovara ednakov, drug pat mi odgovara neednakov tretman. No, vedna{ se nao|a nekoj koj veli: pravdata ne e tvoj sloboden izbor na ona {to kako ednakvo ili neednakvo tebe ti e od korist, tuku nepristrasen izbor za tvojot ednakov ili neednakov tretman od strana na drug (pravdata ne moèda se opredeluva od sebe kon sebe: od poedinec kon poedinec, od dràvna vlast kon dràvna vlast: nikoj ne moè samiot da presuduva za svoite postapki dali se pravedni ili se nepravedni). Subjekt koj deli pravda nemoè da se bide samiot za svoite postapki, tuku samo nekoj sekoga{ drug: 1. zaedicata - koga pravdata e izrazena kako moralen stav za toa {to e ispravno ili ne e ispravno od strana na zaednicata) ili, 2. sudijata - koga pravdata e izrazena kako praven stav za toa {to e ispravno ili ne e ispravno od strana na dràvata. I zgora na toa toj subjekt mora da bide nepristrasen. Nepristrasnosta e "vagata" ili "teì{teto" {to treba da ja vospostavat ramnoteàta (balansot) me|u zainteresiranite za pravda. Toa ottamu, za{to, kako {to vidovme, kaj pravata ne e bitna nitu ednakvosta ni neednakvosta, kako {to na site im izgleda, tuku srazmernosta, ramnoteàta na dobroto i lo{oto so korisnoto koga se raboti za pravednite odnosi, dobroto i lo{oto so {tetnoto koga se raboti za nepravedni odnosi, kako i me|usebniot kraen balans me|u pravednoto i nepravednoto. Kaj pravednosta e va`no iznao|aweto na izdràni ravenstva: pravedno e koga ednakvoto = ednakvo, no, i koga neednakvoto = neednakvo (pomalo = pogolemo). Pravdata bara nepristrasnost. Nepristrasnost e ramno na nezainteresiranost: nepristrasen e onoj koj ne e zanteresiran nitu za ednata ni za drugata strana me|u koi se deli pravdata. Nepristrasen, pak, moè da bide samo toj koj{to ne se pla{i i ne se nadeva, samo onoj {to
1450 1451
Ros, A. Pravo i pravda, CID, Podgorica, 1996 , str. 309. Pove}e za toa: Makintajer, A. Traganje za vrlinom, str. 311-325.
768
nema interes, ne e vo kakvi i da e bliski odnosi1452 i samo onoj koj nema pri~ini za nekogo da naviva. Ottamu maksimata - Kade {to nema pristrasnost ima pravda! Tavata nepristrasnost pri deleweto pravda od nas bara da negledame koj e koj, dali e na{ ili nivni i dali ima bilo {to vnatre{no ili nadvore{no, zaradi {to bi moèle da mu bideme naklonetii ili da go mrzime. Ako liceto A, profesor, na licata B i V im dava ocenki koi nivnite trudovi gi zasluùvaat, no liceto G go ocenuva vrz osnova na toa {to go privlekuvaat negovite plavi o~i, ili vrz osnova na toa {to go odbiva negoviot prvut, toj go definiral svojot odnos sprema liceto G poinaku od onoj odnos sprema drugite ~lenovi na klasot bez ogled dali toj toa go saka ili ne go saka. Pravdata bara da gi tretirame drugite so ogled na nivnite zaslugi, spored ednoobrazni i bezli~ni standardi. Otstapuvawe od ovie standardi na pravdata vo nekoj opredelen slu~aj go definira na{iot odnos so relevantnoto lice na nekoj poseben na~in.1453 Nerpristrasnost (a toa zna~i pravda) e nenavivawe kon niedna strana: nepristrasnosta vika - neka pobedi podobriot (dobie) pravedniot, a pristrasnost (a toa zna~i nepravda) e navivawe kon edna strana: pristrasnosta vika - neka pobedi (dobie) na{iot,1454 a ~esto i po koja i da e prilika i koja bilo cena.1455
1452
Pravednostite se razlikuvaat za{to ne e ista pravednosta na roditeli kon deca, na bra}a me|u sebe, nitu na drugarite i gra|anite... Spored toa i nepravdata e razli~na vo odnos na sekoj eden od ovie, pa taka se zgolemuva vo pogolema mera ako e naso~ena kon prijateli, na primer, da se li{i od pari drugar e postra{no, odo{to da mu odzeme{ pari na nekoj gra|anin, da ne mu se pomogne na brat e pote{ko odo{to da ne mu se pomogne na tu|inec, postra{no e da se udri tatkoto odo{to nekojsi drug. Ednovremeno, prirodno rasne pravednoto so stepenot na prijatelstvoto bidej}i i ednoto i drugoto se odnesuvaat na isti lu|e vo odnos na isto i ramno. Aristotel, Nikomahova etika, Tri, Skopje, 2003, str. 252. 1453 Makintajer, A, Tragawe za vrlinom, str. 246. 1454 Nie sme spreni da navivame za italijanskiot "Inter," ili "Milan" namesto, da kaème, za srpskata "Crvena Zvezda" (iako porano sme ja oboùvale kako na{a), samo zatoa {o vo "Milan" igra na{iot Padev, a za Crvena Zvezda nitu eden na{ sogra|anin. Problemot za nas bi se pojavil ako za "Crvena Zvezda" i natamu igra eden drug na{ Strumi~anec - Pan~ev. Bi fatile i toga{ strana, ili bi posakale - nela pobedi podobriot! Pravdata ne e izbor me|u Pandev ili Pan~ev. Pravdata e: neka pobedi podobriot. A toa e mo`no ako sudijata ne dosuduva izmisleni penali i nepotrebno ne isklu~uva igra~i za koja i da e strana. Navivaweto e najgolem dokaz deka sme nakloneti kon sebe i svoite bliski - onie od koi imame interes od zaedni~kiot ìvot. Navivaweto e prisutno sekade, pa duri i vo deleweto pravda. Nie sekoga{ navivame za na{ite. Za{to navivame. Za pobeda na na{ite. Za{to ja sakame
769
Ako ne gledame vo kriteriumite koi gi dràt jazi~iwata na tasovite na pravdata vo ramnoteà, tuku vo {to i da e drugo, nie ne sme sudii koi moàt da delat pravda. Taka, ako sprema drug ~ovek sakame da gi primenuvame pravilata na pravednost, toga{ so nego ne moème da bideme vo prijatelstvo, za{to toga{ treba da se povikuvame na op{ti apstraktni pravila baraj}i od sekogo da se pridrùva kon niv, dodeka prijatelstvoto ne bara ni pravila, nitu uslovi. So lu|eto vleguvame vo prijatelski odnosi spontano, re~isi neprimetno i voop{to ne morame, poto~no re~eno i ne moème da barame nekoj drug da go "zasluùva" na{eto prijatelstvo. Tu|oto prijatelstvo ne se zasluùva vo smisla vo koja se zasluùva medal za hrabrost ili dobra ocenka na ispit. Za toa {to nekoj e moj prijatel ne mora da bidam svesen, toa da go objasnuvam ili opravduvam. Prijatelstvoto po definicija pretstavuva zaemnost i otsustvo na presmetanost, a ne pretpostavuva, povtoruvam, pravila na pravednost, tuku gi isklu~uva. Dali postoi nekoj koj ima vistiski prijateli i energi~no izjavuva deka vo odnosite so nego nikoga{ ne go izneveril na~eloto na objektivnost, nikoga{ nekoj prijatel ne podràl i ne gi promoviral pristrasno ili nepristrasno negovite interesi. Ako nekoj vistinski se rakovodi so na~eloto na nepristrasnost ili se obiduva so nego da se rakovodi, toga{ e sigurno deka nema vistinski prijateli. Za{to navivame za na{ite (zo{to sme pristrasni), a samo koga nema na{i se priklonuvame kon podobriot. Dovolno e vo stranski fudbalski klub da igra samo eden na{ igra~ za da ja posakame pobedata na toj, vo odnos na bilo koj drug stranski klub. So drugi zborovi, na podobriot mu davame prvenstvo (stanuvame nepristrasni), samo koga nitu edna od stranite vo igrata (natprevarot) ne e na{ blizok. Isto e i so pravdata. Vo koj i da e spor kaj {to ima na{i nie smetame deka pravdata e na na{a strana. Pravdata ja po~ituavme (stanuvame nepristrasni) samo koga ishodot na sporot go procenuvame ako vo nego nema na{i i va{i. So drugi zborovi nenavivaweto e ramno na pravdata. Ako vo igrata ili sporot se vklu~eni na{i bliski, po prirodata (vo prirodata na ~ovekot e da go qubi svojot blièn) ne sme sposobni da bideme
pravdata. Za dobivka na na{ite. Zna~i pravdaata ja sakame od istite pri~ini poradi koi ja sakame i pobedata. 1455 Kako obele`je koe ne razlikuva od "niv" moè da bide i ne{to trivijalno kako {to e navivawe za razli~ni fudbalki klubovi. Poznata e tragedijata na stadionot Hejsal vo Brisel od 1985 na natprevarot Juventus Liverpul koga na tribinite bea ubieni 38 lu|e. Vojnata me|u Honduras i El Salvador od 1969 zapo~na po dvete kvalifikacioni natprevari za svetsko prvenstvo vo fudbal. Poznat e i slu~ajot od 532 godina koga vo sudirot me|u sinite i zelenite (naviva~i na trka~ki koli oboeni za da se prpoznavaat sprotivstavenite timovi) na hipodromot vo Carigrad zavr{i so 30.000 mrtvi. Svensen, L. Filozofija zla, Geopoetica, Beograd, 2006. str, 128.
770
nepristrasni, {to zna~i }e navivame i }e bideme nepravedni. Ako vo igrata ili sporot ne e vklu~eni nitu edna strana {to ni e bliska nie moème da bideme nepristrasni, odnosno da ne navivame i da bideme pravedni. (Otamu e pogre{na izrekata qubi go drugiot kako svojot blièn, za{to vo toj slu~aj }e bideme univerzalno nesposobni za nenavivawe i pravda).1456 Spored toa nema vistinsko nenavivawe kade {to ima bliskost, za{to tamu nema nepristrasnost. Isto e i so pravdata. Nema pravda kade ima bliskost, za{to tamu nema nepristrasnost. Spored toa, da se dade ocena koj e podobar e isto kako i da se dade ocenata koj e praveden. Vistinski podobar i vistinski praveden vikame deka e samo onoj od dvajca (ili pove}emina) od koi nitu eden od niv ne ni e blizok. Bliskosta ja uriva na{ata mo} za procenka. Nie treba da sme slepi za bliskosta, da ne sme sposobni da ja gledame kaj nitu eden od stranite vo igrata ili sporot, ako sakame da sme o~ekareni, da moème da gledame, da ni e otvoren vidot za toa koj e podobar vo igrata i praveden vo sporot. Ottamu, Justicija nosi prevez na o~ite za da ne moè da vidi koj i e blizok, a sepak da moè da gi gleda jazi~iwata na vagata, po {to }e ja upotrebi silata (svojot me~) kon onie {to treba da go isturat ili da doturat od svojot tas. Izrekuvaweto presuda e {kola na pravednosta. Najprvin e potrebno da se nau~i {to go pravi sudijata - sudija: toa se strogata poslu{nost pred zakonot, zatvoraweto na o~ite pred sekoja ugledna li~nost - ednakvo merilo za prostakot i za ugledniot, za nikakvec i za ~esen ~ovek, za bogat zelena{ i za siroma{na vdovica, zatvorawe na u{ite pred lelekaweto na siromavite i bednite i lelekot na ~lenovite na semejstvoto na koe sudskata presuda treba da mu go odzeme soprugot ili tatkoto. Ne stanuva zbor vo sebe da se potisne lo{iot ~ovek, tuku dobriot i toa e najte{koto isku{enie koe so sebe go nosi sluèweto na pravdata, sli~no na ona koga od vojnik se bara da go strela svojot drugar. Za{to, ovde na zakonot ne mu se sprotivstavuva ona prosta~koto, tuku ona plemenitoto - ~ove~nosta, soàluvaweto, smiluvaweto. I, za ~a{ata da se prepolni, da pretpostavime u{te i slu~aj zakonot koj sudijata treba da go sprovede da se nao|a vo op{ta protivre~nost so negovoto sopstveno ~uvstvo na pravoto, zakon koj bara smrtna kazna, dodeka nemu samiot mu se ~ini deka duri i kazivosta na toa delo e vo pra{awe, pa }e uvidime {to zna~i toa da se bide poslu{en na zakonot... Sudijata e profesionalen vojnik vo slu`ba na pravoto komu vr{eweto na pravdata mu stanalo navika i vtora priroda i koj za ova treba da ja zaloì svojata ~est.1457
Kolakovski, L. Mini predavawa o maksi stvarimea, str. 198. Jering, R, Ciq u pravu, str. 182. Spored Jering, sudijata ne smee vinata na optuèniot da ja ocenuva spored svoeto subjektivno ~uvstvo: se dodeka nema zada~a da mu sudi na zakonot tuku na optuèniot, sekakov sprotiven akt stanuva sramen akt na samovolie, posmevawe i otvoren bunt protiv zakonot i
1457 1456
771
Pristrasniot sudija vika: 1. vinoven prijatel - }e go oslobodam (go aktivira dobroto vo sebe), 2. neviniot neprijatel - }e go osudam (go aktivira zloto vo sebe). Ottamu, pristrasnosta pretstavuva aktivirawe na dobroto ili zloto vo sebe, tamu kade {to treba da se bide ramnodu{en. Nakratko: nepristrasnost = ramnodu{nost, pristrasnost = naklonetost. Soglasno ovoj element na pravdata i ovde e mo`no da se dade opredelena definicija na pravdata. Pravdata e rezultatot od nepristrasnoto odnesuvawe kon lu|e so razli~ni interesi. Nepristrasnost nema me|u prijateli, veli Kolakovski. Dotolku pove}e nepristrasnost ne moè da ima nitu me|u bliski, velam jas. Toga{ kade ima nepristrasnost i soglasno toa nejzin rezultat koj se narekuva pravda? Samo tamu kade {to onoj {to ja deli pravdata ne e vo kakov i da e blizok ili poprecizno kaàno - "interesen odnos" so edna od stranite na koi se odnesuva rezultatot od negovata odluka. Ottamu, da se vidi kade ima pravda zna~i da se vidi kade nema pristrasnost. Pravdata e nepristrasnost (nedavawe prioritet) na davawa/zemawa spored zaslugite, no taka {to toa nema da e na {teta na drug. Nepristrasnost e sinomim za neutralnost, ramnodu{nost, nezainteresiranost, studena indiferentnost. Nepristrasnosta zna~i da se isklu~at site li~ni odnosi koi poedinecot gonat kon: milosrdie, qubov, blagodarnost, odmazda, neumerenost. Ottamu, se javuva golem problem: kako da se isklu~i seto ova, za{to pritrasnosta pretstavuva ~ove~ka priporedokot. Dali dràvnata vlast ili porotniot sud go gazi so noze zakonot, dali toa se slu~uva za nevin da se kazni ili vinoven da se oslobodi - rabotata ostanuva ista, ne e po~ituvan zakonot. I ne samo na toj poedine~en zakon, tuku so poedine~iot zakon se kr{i i veli~estvoto na zakonite voop{to, nivnata mo} se stava vo pra{awe, verbata vo negovata neprekr{livost se razni{uva. Sigurnosta na zakonot, t.e. izvesnosta deka zakonot vo site slu~ai }e bide podednakvo primenuvan, toga{ prestanuva, na mestoto za site ednakviot objektiven zakon doa|a promenlivoto, nepresmetlivoto, subjektivnoto ~uvstvo na porotnicite: samovolie, slu~aj. Ovde optuèniot se osloboduva, tamu zaradi istata vina se osuduva - edniot izleguva na sloboda, drugiot odi vo zandana ili na gubili{te. I koj }e garantira deka nekoj sud koj sebesi se stava nad zakonot za da go oslobodi vinovniot - nema edna{ istoto da go stori za da go osudi neviniot. Koga edna{ }e se skr{ne od ~vrstata staza, patot se otvora kako na leva taka i na desna strana i nikoj ne moè odnapred da oceni na koja strana }e pote~e rekata koga }e gi probie nasipite - toa zavisi samo od toa koe raspoloènie vo vreme na nemiri }e nadvladee vo masata. Denes rojalistite gi osuduvaat republikancite, utre republikancite rojalistite, denes konzervativcite liberalite, utre liberalite konzervativcite - korigiraweto na zakonot od strana na porotnicite e me~ so dve ostrici, koj vo dadeni okolnosti moè da se~e na sosema druga strana, a ne tamu kade {to negovite privrzanici nameravaat i o~ekuvaat. Ibid, str. 182-183.
772
roda. So drugi zborovi, ako pravdata e mo`na duri otkako }e se isklu~i ~ovekovata priroda, a {to zna~i NIKOGA[! - pravdata e samo posakuvana poinakva ~ovekova priroda. Ideal, son za sakanata stvarnost. Ne{to kon {to sekoga{ se te`nee, no ne{to {to nikoga{ ne se dostignuva. 9. PRAVDA I MILOST 1. Pravdata e nemilosrdna, milosta e nepravedna. Toa najjasno kaùvadeka pravdata ne e milost, nitu pak deka milosta e pravda.1458 Toa treba da se istakne, za{to otsekoga{, a za àl duri i denes postojat sprotivni stojali{ta koi milosta ja izedna~uvaat so pravdata ili ja pomestuvaat vo pravdata. Ottamu i potrebata od objasnuvawe na toa nedorazbirawe zradi koe ovde za moment }e se apstrahirame od distributivnata pravda, osnosno koncentirame samo na komutativnata pravda. Su{tina na pravdata e odmeruvawe, postignuvawe ramnoteà na dobroto i zloto na realacija ~ovek - ~ovek, kako i na relacija dràva, zakon, institucija - ~ovek, a osnovni instumenti za toa otsekoga{ bile nagradata (Rajot) i kaznata (Pekolot). So drugi zborovi, (~uvstvoto na) pravda i nepravda postoi samo vo sistem koj se zasnova vrz nagradi i kazni, a niv gi ima vo sekoj op{testven sistem koj nastojuva da go unapredi dobroto i da go smali zloto. Po~nuvaj}i od decata, pa natamu, sekoe vospituvawe se ostvaruva so pomo{ na predo~uvawe na kaznata (strav od zlo) i nagradata (nade` za dobro). Nesmee, me|utoa, da se zaboravi deka postojat intencii da se dokaè deka pravdata, se sostoi i vo postapuvawe soglasno na~elata na solidarnost, humanost i milost koi, isto taka, moàt da se primenat samo kon drug. Me|utoa, osnovnata razlika na pravdata sfatena kako solidarnost, humanost i milost nasproti pravdata sfatena kako vra}awe na zlo so zlo i vra}awe na dobro so dobro, se sostoi vo toa {to kaj solidarnosta, humanosta i milosta voop{to ne e zna~ajno (ili vo najmala raka e sporedno) prethodnoto povedenie na onoj kon kogo tie kako pravda se naso~eni. So drugi zborovi, ovde ne se raboti za vozvrateno dobro zaradi storeno dobro, tuku samo za pri~inuvawe korist
Vo taa i samo vo taa smisla go sfa}am stanovi{teto na Radbruh deka milosta moè da ima zada~a da ja istakne pravdata nasproti pozitivnoto pravo, a individualizira~kata celesoobraznost nasproti {ematiziranata ednakvost na pravdata. Taa moè da ima zada~a da gi re{i poinaku odo{to vo presudata mo`nite antinomii vo ramkite na sekoj od tie elementi, da re~eme, materijalnoto pravo nasproti procesnaat pravosilnost na edna pogre{na presuda, pravi~nosta nasproti pravdata, op{to politi~kata celesoobraznost nasproti specifi~no kriminalno-politi~ka celesoobraznost, da ja projavi mudrosta na dràvata. Radbruh, G. Filozofija na pravoto, str. 201.
1458
773
na drug od strana na poedinec ili od dràvata poradi posebnata situacija vo koja se nao|a opredelena li~nost so opredeleni svojstva ili cela kategorija na takvi lica. So kategoriite milost i milosrdie najmnogu operira{e hristijanskata religija. Pritoa, ne e daleku od vistinata uveruvaweto deka, iako ne mu e tu|a qubovta i milosta, Stariot zavet dominantno gi istaknuva principite na pravda i odmazda, nasproti Noviot zavet vo koj preovladuvaat qubovta i milosrdieto.1459Taka vo Stariot zavet se veli: Gospod e milostiv i blag, spor na gnev, obilen vo qubov i vistina. (Psalm, 86:15). Nemu mu se mili onie koi se bojat od nego, koi se nadevaat na negovata milost (Psalm, 147:11). Bez negovaat milost site usilbi se naprazni. Ako gospod ne go gradi domot, naprazno se trudat yidarite. Ako gospod ne go ~uva gradot, naprazno bdee straàrot. Zaludno vi e da stanuvate pred zorata i da sedite dolgo vo no}ta, vie {to go jadete lebot na trudot. Toj im dava na svoite vozqubeni i vo son. (Psalm, 127). Me|utoa, bog nikomu ne mu e dolèn da mu pokaè blagonaklonetost ili milost. "]e bidam milostiv komu {to sakam da bidam milostiv, }e mu se smilvam komu {to sakam da mu se smiluvam." (Izlez, 33:19).1460 Toa e onoj gospod koj iako se zakanuva so kazna do treto i ~et1459
Vo Hristosovoto u~ewe pravdata nema nikakov siguren temel - taa e celosno otstraneta zaradi edno povisoko barawe: qubovta kon bli`niot. Zapovedta na qubov kon neprijatelot ne zapira ni pred neprijatelot na pravoto. Zgora na toa, besedata na gorata bara neprotivewe na zloto, nadminuvawe na nepravoto so poti{tenost. Radbruh, G. Filozofija pava, Nolit, Beograd , 1980, str. 270. 1460 Avgustin tvrdi deka bog odnapred predviduva se {to se slu~uva, no toa ne zna~i deka toa {to toj go predvidel se slu~uva bez izborot {to go pravi ~ovekovata volja. I pokraj faktot {to bog odnapred znae {to }e izbere voljata, toa ne zna~i deka taa ne izbira precizira toj. No, spored negovaat teorija za predodredenosta, se {to postoi, pa i ~ovekovata volja, nu`no e vklu~ena vo boèstveniot plan za celinata na svetot. Poradi toa, kakov i da e izborot {to go pravi voljata, toj pripa|a na bo`jata promisla koja toga{ koga predviduva, vsu{nost, se opredeluva. Ako semo}ta na bo`jata milost i prethodi na sekoja zasluga, kako {to mislel Avgustin, toga{ vo krajna smisla od bo`jata slobodna volja zavisi koj }e bide spasen, a koj prokolnat. Bo`jata milost ne ja dobiva sekoj ~ovek, tuku samo bo`jite izbranici... Avgustinovata teorija e direktno povrzana so hristijanskata ideja za sozdavaweto i so tolkuvaweto na istorijata. Od teorijata za sozdavaweto na svetot spored bibliskiot princip ex nihilo, Avgustin ja razvil teorijata deka svetskata istorija e ostvaruvawe na bo`jiot plan, a poradi toa istoriskiot proces e predopredelen... Celinata na istorijata e ome|ana: na po~etokot so prvorobitniot grev na Adam i Eva, a na krajot so stra{niot sud. Se {to se slu~uva me|u po~etokot i krajot e opredeleno i vo funkcija na realizirawe na bo`jiot plan. Geo-
774
vrto koleno vetuva milost i qubov na iljadnici generacii, pa taka negovoto ~uvstvo za milost daleku go nadminuva ~uvstvoto na kazna. Rabinskata literatura ja prodolùva ovaa nasoka na misli i go zasilila nejzinoto zna~ewe..." Koga ~ovekot storil grev, spasen e ako ima dobri braniteli, no ako gi nema, nema da se spasi. Branitelite na ~ovekot se: pokajuvaweto (teshuvah) i dobrite dela.1461 I ako 999 tvrdat deka e vinoven, a edno zboruva vo negova korist, }e bide spasen." Ili: "Toj {to }e stori ne{o (lo{o) i }e se pokae, vedna{ }e mu bide prosteno". Idejata za bo`joto prostuvawe e izrazena i vo gledi{teto za dvata bo`ji prestoli: edniot za pravda, vtoriot za milosrdie.1462 So milosta e vrzan blagoslovot. Blagoslov e dejstvie so koe se povikuva gospod (obi~no od tatkoto na semejstvoto) da ja izlie svojata milost vrz nekogo. Blagoslovot ja odreduva sudbinata na nekogo, za{to edna{ izre~en blagoslov ne moè da se otpovika (vidi: Bitie, 27). Osobeno delotvoren e blagoslovot od roditelite. Se blagoslovuva vo razni priliki: pri razdelba ili ènidba (Bitie, 24:60), koga se dobivaat podaroci, za ne~ija pomo{ (Bitie, 9:26), koga ne{to se saka ili se moli (Mateja 5:44) i sl. Milosta e i vo Noviot zavet. Bog im se protivi na gordelivite, a na poniznite im dava blagodet (milost, m.z.) (Prvo Petrovo poslanie, 5:5). Milosta e podarok na svetiot duh koj na ~ovekot mu ovozmoùva da ja dostigne polnosta na ìvotot, da stane bogo~ovek, a so samoto toa i spasenie koe e krajna cel na ovozemniot ìvot. Milost ili blagodet e dobrodetel, dadeno dobro, daruvano dobro od boga.1463 Slobodna odluka na boga da im go napravi dostapen patot na spasenieto na lu|eto. Bog ne ni e ni{to dolèn. Bog ne e dolèn nikogo da spasi. ôvekot ne moè da bide tolku dobar samiot da zasluì prestoj vo rajot.1464 So bo`jata milost se pruà dobrobit bez da se razgleduvaat zaslugite i pokaànata dobrina. Vo po{iroka smisla, blagodet se odnergieva Vera, Od somnevawe do vera - predgovor na deloto na Avgustin, Za bo`jata dràva, Kultura, Skopje, 2008, str. 17-19 i 21. 1461 I vo Biblijata i vo Talmudot zborot c'daka zna~i: pravda, pravednost, no i milost, milosrdie. 1462 Fromm, E. Bit }ete kao Bog, Zagreb, 1989, str. 217. 1463 Vo zapadnata teologija za poimot boàja milost se koristi i zborot harizma. 1464 Op{topoznato e deka gospod gi spasuva samo malubrojnite, a site ostanati im gi prepu{ta na svojot neprijatel |avolot koj ve~no gi ma~i i naveduva da go prokolnuvaat svojot tvorec iako bile sozdadeni da ja po~uvstvuvaat negovata dobrina i pravednost. Ako e taka, ~umu im e verabata deka se }e bide obratno na onoj svet na onie koi ne veruvaat vo spasenieto, ili pak na onie koi i pokraj toa {to veruvaat vo izvrtuvawe na ne{tata vo rajot, ako poradi otsustvo na bo`ja milost nema da bidat opfateni so spasenieto od strana na Isus.
775
suva na bo`jite darovi na ~ove{tvoto vklu~itelno i na sozdavaweto, ìvotot i spasenieto. Vo potesna smisla, milosta e sredstvo so koe lu|eto se izbavuvaat od prvobitniot grev i steknuvaat spasenie. Isus e toj spored kogo se ~istime od grevovite i se pomiruvame so boga. Imeno, edinstveno so grevovite lu|eto se oddale~uvaat od boga, a o~istuvaweto od niv ne se postignuva so na{ata doblest, tuku preku negovoto pomiluvawe, so negovata blagost, a ne preku na{ata mo}: za{to koja bilo doblest, kolku i da e taa sitna, a koja se narekuva na{a, daruvana ni e od negovata dobrina. Nie mnogu ne{ta bi si pripi{ale sebesi, dodeka sme vo ovaa materija, koga se do nejzinoto napu{tawe ne bi ìveele vo prostuvawe. Zatoa vo posrednikot nam ni e daruvana milost... Po taa bo`ja milost, so koja go pokaà golemoto milosrdie kon nas, verata upravuva so nas vo ovoj ìvot, a po ovoj ìvot do najpotpolnoto sovr{enstvo }e ne dovede samiot izgled na neizmerlivata vistina.1465 I taka kako {to preku eden prestap dojde osuduvawe na site lu|e, taka i preku edno pravedno delo dojde za site lu|e opravdanieto {to donesuva ìvot, za{to kako {to so neposlu{nosta na edn ~ovek (Adam, m.z.) mnozina stanaa gre{nici, taka i so poslu{nosta na eden (Isus, m.z.) mozina }e stanat pravedni. A pokraj toa Zakonot dojde za da se zgolemi porestapuvaweto, no kade {to grevot se zgolemi, tamu blagodetta se izlea preizobilno, i kako {to grevot caruva{e vo smrtta, taka i blagodetta }e caruva preku pravdata za ve~en ìvot preku na{iot gospod Isus Hristos (Poslanie do Rimjanite, 5:18-21). Ako e Hristos vo vas, toga{ teloto e mrtvo zaradi grevot, a duhot e ìv zaradi pravdata (Poslanie do Rimjanite, 8:10). Milosrdieto e nekoe so~uvstvo so tu|ata nesre}a i vo na{eto srce koe ne goni da pomogneme onolku kolku {to moème. Vo ova smisla Novito zavet predupreduva: Vnimavajte da ne ja vr{ite svojata pravda pred lu|eto za da ve vidat tie, inaku nemate nagrada od va{iot tatko koj e vo nebesata. Zna~i, koga dava{ milostina, ne trubi pred sebe kako {to pravat licemerite po sinagogite i po ulicite za da gi falat lu|eto. Vistina vi velam ja primile svojata nagrada. A ti koga dava{ milostina neka ne ti znae levicata, {to ti pravi desnicata, za da bite tvojata milostina vo tajnost i tvojot tatko koj gleda vo tajnost, }e te nagradi javno (Matej, 6:1-4). Toa e milost {to moè da se dade na ~ovek na ~ovek za koja se zboruva i vo Isusovata prikazna za dobriot Samarjanec. Na pra{aweto na eden u~itel na Zakonot, {to treba da napravi za da nasledi ve~en ìvot, Isus mu odgovoril: Kako {to e napi{ano vo Zakonot - qubi go gospoda svojot bog so seto svoe srce i so seta svoja du{a i so seta svoja sila i so siot svoj um i svojot blièn kako sebesi. A na pra{aweto: Koj e moj blièn? Isus mu odgovori: Eden ~ovek sleguva{e od Erusalim vo Erihon i naleta na razojnici koi go soblekoa i go ranija, go ostavija polumrtov i si otidoa Slu~ano po istiot pat
1465
Avgustin, Za bo`jata dràva, Kultura, Skopje, 2008,
776
sleguva{e eden sve{tenik i koga go vide si zamina na drugata strana. Isto taka i eden levit koga dojde tamu i koga vide - si zamina na drugata strana. A eden patnik Samarjanec dojde do nego i koga go vide se soàli. Mu se pribliì, mu gi polea ranite so maslo i vino i mu gi prevrza. Potoa go ka~i na svoeto dobi~e, go odnese vo gostilnicata i se pogriì za nego. Utredenta izvadi dva dinari i mu gi dade na gostilni~arot i re~e: Pogriì se za nego i ako potro{i{ ne{to pove}e, }e ti platam na vra}awe. [to misli{ koj od tie trojca mu be{e blièn na onoj koj popadna srede razbojnicite. ôvekot re~e: Onoj koj mu ukaà milost, a Isus mu odgovi: Odi i ti pravi taka. (Luka, 10:25-37). Prikaznata, vsu{nost, govori kako eden tu|inec (neprijatel) moè da bide blièn i milosrden (da pomogne vo nevolja), namesto onoj za koj se veruva i o~ekuva deka e toa (sve{tenikot i levitot). Vrz temelite na ova prikazna se pokaùva kako moè da se nadmine sopstveniot rasizam i nacionalizam, da se bara pravda i da se pruà pomo{ na onie koi se vo nevolja bez ogled na grupata na koja i pripa|aat. So prikaznata se prikaùva milost primena od neo~ekuvan izvor. Fakt e me|utoa deka svedo{tva za toa deka pravdata i milosta ne se edno te isto ima vo Stariot zavet. Za toa se govori vo Knigata za Jon - Jon e praveden, no ne i milostiv, a bog i praveden (spor na gnev) i bogat so milosrdie (se soàluva na nesre}ata). Spored prikaznata gospod go ispratil Jon vo Niniva da go prore~e uni{tuvaweto na gradot koe }e se slu~i za ~etirieset dena poradi zlobata na negovite gra|ani. Me|utoa, koga toa go ~ul kralot vedna{ se pokajal, a istoto toa so post i oblekuvawe vo vre}i{ta, go storile i gra|anite. Bog vide deka se odvratija od nivniot lo{ pat i se soàli zaradi nesre}ata so koja im se be{e zakanil da ja napravi i ne ja napravi (Kniga za prorok Jona, 3:10). Na toa se naluti Jon i vo blizina na gradot si napravi koliba kade ostana za da vidi {to }e se slu~i so gradot. A gospod opredeli edna tikva da se izdigne nad nego i da mu napravi senka na {to Jon mnogu se izraduva. No utredenta gospod naredi tikvata da se isu{i, pa Jon povtorno do smrt se naluti. Toga{ gospod mu re~e: Tebe ti e àl za tikvata okolu koja ne se trude{e nitu napravi da izraste, tuku vo edna no} nikna i vo edna no} se isu{i. A mene da ne mi e àl za Ninivija, golem grad vo kogo ima 120.000 lu|e, koi ne znaat da ja razlikuvaat desnata raka od levata, a pokraj toa i mnogu ìvotni. (4:1-10). Kako i da e, duri i hristijanstvoto mora da priznae deka pravda e da se kazni za grev, milost e da se prosti za grev. Pravdata i milosta ne odat zaedno: xabe e nekogo da kazni{ ako istovremeno mu prosti{. Dosega zboruvavme za komutativnata pravda vis-a-vis milosta. Na komutativna pravda (odnos na gra|anite me|usebno) ne i e va`na moralnosta, odnosno nemoralnosta na licata (vo odnosot). Taa e od poslab kvalitet od distributivnata pravda - pravednost i taa pretpostavuva ramnopravni, ednakvi lica (vo odnosot). Ova pravda gi poramnuva ili isprava neednakvostite koi se pojavuvaat vo delovnite i dru|i dobrov777
olni ili nedobrovolni odnosi me|u poedincite. Dobrovolni se obligacionite odnosi nastanati po sopstvena volja (kupoproda`ba, zalog). Nedobrovolni se onie koi nastanale od nekoj gra|anski ili krivi~en delikt. Osnovna cel na ovaa pravda e otstranuvawe na nepravdata i vospostavuvawe pravda so poravnuvawe, odnosno izedna~uvawe. Toa se postignuva so vra}awe vo porane{na sostojba, nadomest na {teta ili so kazna. Najkusa definicija na komutativnata pravda e pamti pa vrati. Pritoa, su{tinata e vrz delot "vrati," a delot "pamti" ukaùva samo na toa deka pravdata ne mora da bide brza, tuku naprotiv deka naj~esto e spora: va`no e da ne se zaboravi napravenoto dobro ili zlo da se vozvrati. Komutativnata (izedna~uva~ka) pravda ne pravi razlika me|u licata (site se ednakvi pred zakonot) spored aritmeti~ka proporcija: 2 e premalku, 8 e premnogu, 5 e sredina. kaj lica A=B se izedna~uva {teta/dobivka
kaj dogovodi (pr. kupoproda`ba - za site ista cena, kaj krivi~ni dela - za site ista kazna)
Kaj komutatinata pravda pravednoto se sostoi vo toa sudijata da ja izedna~i nastanatata {teta/dobivka (pravedno da odlu~i: 1. koja strana zasluùva o{teta, i 2. dali obinetiot zasluùva kazna) Za komutativnata pravda govori odredbata od ~l. 9. st. 2 od Ustavot na Republika Makedonija. 2. Dosega kaànato me|utoa ne vaì i za distributivnatapravda.1466 Distributivnata (rasperedeluva~ka) pravda pravi razlika me|u licata (subjektite). na lica A=B stvari, pari, dobra, po~esti
EDNAKVO NA EDNAKVITE
na lica C=D stvari, pari, dobra, po~esti

EDNAKVO NA EDNAKVITE
egalitarna raspredelba 1466
egalitarna raspredelba -
Hristijanskoto u~ewe go oblikuva ona izvorno distributivno pravilo: "Podaj mu go na Carot carevoto, na boga bo`joto." (Matej, 22:21).
778
site zasluùvaat isto zabraneta diskriminacija
site zasluùvaat isto zabraneta diskriminacija
na lica A<C B<D

NEEDNAKVO NA NEEDNAKVITE
neegalitarna raspredelba - razli~ni lica od opredeleni pri~ini zasluùvaat pove}e ili pomalku - spored statsus/po~esti (istaknat nau~nik, muzi~ar...) - spored steknata polo`ba (nasledstvo...) - spored potrebi (deca, starci, invalidi, bolni...) - spored zasluga vo potesna smisla (pridones, u~inok) dozvolena diskriminacija
Kaj distributivnata pravda pravednoto se sostoi vo toa dràvata da raspredeli dobro (1. prava, 2. mo}, 3. materijalni dobra) i zlo (obvrski i kazni) - ednakvo na ednakvite ili neednakvo na neednakvite.1467 Za distributivnata pravda odlu~uva dràvata preku Sobranieto (sozdava pravda preku ustav i zakon) i Vladata (sozdava pravda preku ukazi i odluki). Za distributivnata pravda govori odredbata od ~l. 9. st. 1 od Ustavot na Republika Mekedonija. Spored distributivna pravda (odnos na dràvata kon gra|anite) postoi eden povisok subjekt (na primer, dràvata) koj na pot~inetite subjekti, spored odnapred utvrdeni kriteriumi im raspredeluva prava i obvrski. Taa pretpostavuva neednakvi lu|e, odnosno praviloto neednakvo na neednakvite, a ednakvo na ednakvite i od neednakvite neednakvo, a od ednakvite ednakvo. Se odnesuva na raspredelba na dobivka i pogodnosti, prava i dol`nosti, porezi i tovari, dobra i mo`nos-
Koga postoi odnos na delovite kon celinata (gra|anite kon dràvata) stanuva zbor za op{ta ili zakonska pravda, koga postoi odnos na celinata kon delovite (dràvata kon gra|anite) - distributivna pravda, i koga postoi odnos me|u samite delovi - komutativna pravda.
1467
779
ti za nivno steknuvawe.1468 Stanuva zbor za ona {to kako zaedni~ko dobro im pripa|a na site, me|utoa spored nekoe merilo e delivo me|u pripadnicite na dràvata. Distributivnata pravda ne podleì na merila, tuku na kolektivni ~uvstva, na slobodna procenka koja e arbitrerna ili koja se zasnova vrz odredeno nivo na dostignatiot razvoj na civiliziranite demokratski socijalni vrednosti. Me|utoa, ottamu {to se raboti za otsustvo na precizni kriteriumi za nejzinoto utvrduvawe, distributivnata pravda moè slobodno da se definira na sledniov na~in - pravda e toa {to mu se dopa|a na mnozinstvoto.1469 Taa pravda e èlba (ideal) da se meri bilo dolìna, viso~ina, dlabo~ina, teìna i {to i da e drugo bez nikakvi sredstva za taa namena, da se odreduva {to e toplo i ladno bez termometar, da vospostavi ramnoteà bez tegovi, da se nivelira ramnina bez libela. Taa e èlba da se iznajdat relaciite na dobroto i zloto vo ne{tata {to im se zna~ajni na lu|eto vrz osnova na momentnite stavovi na onie koi se vo pozicija, koi imaat mo} da ja vr{at procenka na vrednostite, ili poprecizno koi imaat milost da dozvolat, da popu{tat, da podadat, da se otkaàt od ona {to go imaat pove}e vo korist na onie {to imaat pomalku, da prifatat del od tovarot na preoptovarenite, da gi olesnat ma}ite na nemo}nite, itn. itn. Pritoa, i ovaa pravda podrazbira subjekti {to ja vr{at istata - deliteli na pravdata. Toa se takvi subjeti koi treba ednakvo da odreduvaat merki bez instrumenti i vrednosti bez kriteriumi. Moè li od oko da se odmeri visina. Sekako deka moè. Ostanuva me|utoa, problemot {to sekoe oko gleda razli~no. A toa e osobeno slu~aj koga od oko se cenat moralni vrednosti i prava na ~ovekot. Ottamu za pravdata ima onolku razli~ni mislewa kolku {to ima i misliteli. Nikoga{ ne postoelo nekoe univerzalno sredstvo za razmena (postojat nekoi raboti koi parite ne moàt da gi kupat)... Nikoga{ ne postoelo edno edinstveno mesto za odlu~uvawe od koe se upravuvalo so site raspredelbi, nitu eden edinstven zbir na u~esnici koj gi donesuval odlukite... Nikoga{ ne postoel eden edinstven kriterium ili prost zbir na me|usebno povrzani merila za site raspredelbi. Zasluga,1470 sposobnost, ra|awe i krv, prijatelstvo, potreba,1471 slobodna raIdejata na pravda go potencira zna~eweto na op{toto dobro (bonum commune) kako edno od osnovnite vrednosti na pravoto. Sodrìna na distriburivnata pravda e spravedliva raspredelba na op{tite op{testveni dobra. Tie moàt da mu pripa|aat na svetot na materijalnite vrednosti (pravo na sopstvenost vrz nedvi`nosti, sredstva za proizvodrstvo, sredstva za ìvot), ili na svetot na duhovnite, kulturni vrednosti (pristap do obrazovanieto, kulturata, itn.)! Kambovski, V. op. cit. 2010, str. 251. 1469 Vidi: Jering, str. 72. Poinaku, Trazimah - ona {to mu se dopa|a na posilniot. 1470 Pove}e Volcer, M. Podru~ja pravde, Filip Vi{nji}, Beograd, str. 50-52.
1468
780
zmena,1472 poli~i~ka opredelenost, demokratsko odlu~uvawe: sekoj od ovie kriteriumi imal svoe mesto zaedno so mnogu drugi, bile te{ko usoglaslivi, gi priznavale konkurentski grupi, se me~ale edni so drugi.1473 Kaj distrinutivnata pravda istorijata pokaùva celukupna lepeza na poredoci i ideologii. Me|utoa, prviot nagon na filozofijata e da mu odoli na istorijata, na pojavniot svet i da traga po nekoe edinstvo koe mu leì vo osnovata: za nekoj kratok spisok na osnovni dobra brzo svedeni na edno edinstveno dobro, za edinstven distributiven kriterium, ili me|usebno povrzan zbir na merila, a i samiot filozof, barem simboli~ki stoi na edno edinstveno mesto na odlu~uvawe.1474 Pravdata e ~ove~ka tvorba i neuverlivo e deka moè da se vr{i samo na eden na~in.1475 Vakvite standardni filozofski pretpostavki, spored Volcer, treba da se dovedat vo somnenie. Pra{awata koi go nametnuva teorijata na distributivnata pravda dopu{taat redica odgovori i vo ramkite na taa niza ima mesto za kulturnite raznovidnosti i za politi~kiot izbor. Toa ne e samo rabota na primena na nekoe edinstveno na~elo ili zbir na na~ela vo razli~ni istoriski situacii. Nikoj ne negira deka postoi redica od moralno dopu{teni primeni. No, Volcer saka da dokaè i pove}e od toa: deka razli~nite op{testveni dobra treba da se rapredeluvaat od razli~ni pri~ini vo soglasnost so razli~ni proceduri od strana na razli~ni u~esnici i deka site ovie razliki proizleguvaat od razli~ni razbirawa na samite op{testveni dobra - koi se neizbeèn proizvod na istoriskiot i kulturniot pluralizam.1476
Pove}e Ibid, str. 52-54. Vidi: Ibid, str. 48-49. 1473 Ibid, str. 27. 1474 Ibid, str. 26-27 1475 Najdlabokata pretpostavka na najgolemiot broj filozofi koi pi{uvale za pravdata, od Platon pa natamu, e deka postoi eden i samo eden distributiven sistem koj filozofijata moè ispravno da go opfati. Ibid, str. 27. 1476 Ova e osnovniot odgovor na Volver na stavovite na Rols. Denes, veli Volcer, takviot sistem obi~no se opi{uva kako onoj koj idealno racionalni poedinci bi go izbrale koga bi bile prisileni nepristrasno da izbiraat ne znaej}i ni{to za svojata sopstvena polo`ba, spre~eni da postavat posebni barawa, soo~eni so nekoj apstrakten zbir na dobra. Ako ovie ograni~uvawa na znaewata i barawata se prikladno razvieni i ako dobrata se umesno definirani, verojatno e to~no deka moè da se izvle~e eden edinstven zaklu~ok. Racionalnite poedinci ograni~eni na ovoj ili na onoj na~in }e izberat eden i samo eden distributiven sistem. Me|utoa, silata na toj edinstven zaklu~ok ne moè lesno da se izmeri. Sigurno e neizvesno deka tie isti poedinci - koga bi bile pretvoreni vo obi~ni lu|e, so cvrsto ~uvstvo na sopstveniot identitet, so sopstveni dobra vo svoi race, vpleteni vo sekojdnevnite te{kotii - bi go povtorile svojot hipoteti~ki izbor ili duri i bi go prepoznale
1472 1471
781
IV. FUNKCIJA NA PRAVDATA Napred iznesoveme pove}e definicii za pravdata so koi nastojuvame da gi da ja istakneme nejzinata su{tina soglasno obeleàjata, odnosno elementite {to pretstavuvaat nejzini sostavni elementi. Sledej}i ja taa ideja, opredelivme i definicija na pravdata so ogled na nejzinata cel. Pravdata e sistem na normi na odnesuvawe zasnovani vrz mo}ta na pove}e avtoriteti: religijata (gospod), moralot (sovesta) i pravoto (dràvata), sozdadeni (izmisleni od ~ovekovata fantazija) so cel da se izmolat ili navedat (nateraat) posilnite i pobrojnite da zamislat i prifatat celosna ednakvost so poslabite i pomalku brojnite, zaradi ovozmoùvawe na idealen (sovr{en) zaedni~ki ìvot me|u lu|eto. Potreba za pravda = potreba za zaedni~ki ìvot me|u lu|eto. Pravdata ovozmoùva sigurnost na li~nosta deka postojat institucii koi moàt da i pomognat da go dobie (ostvari, izdejstvuva) ona {to navistina go zasluùva (a, ne ona {to i sleduva). Celta na pravoto e pravdata, op{to dobro, kolektivniot interes. Vo ovaa smisla se izjasnuva{e i Jering, koj najprvo go postavuva pra{aweto: Za {to sluì pravdata? I veli: So pomo{ na ova pra{awe vo pravdata ve}e vnesovme ne{to {to odnapred ne e izvesno, imeno cel. So toa ja proglasivme za ~ove~ka ustanova koja ja sozdalo op{testvoto zaradi opredeleni celi. Me|utoa, sekako deka bi bilo mo`no pravdata, isto kako i radosta i bolkata vo sebe da vklu~uvaat samo izvesen psiholo{ki fenomen, pri{to ~ovek bi mu se otpovikuval samo na nagonot koj prirodata go vsadila vo nego. Zo{to nie se raduvame i se nataùvame, za{to se smeeme ili pla~eme? Prirodata taka ne ustroila. Zo{to sme pravedni. [to ne spre~uva ovde da dademe ist odgovor? Toa bi bila nativisti~ka teorija vo posebna primena na pra-
kako svoj. Problemot ne e ({to e i najva`no) vo partikularnite interesi za koi filozofite sekoga{ pretpostavuvale deka moàt bez problem t.e. nesporno da go stavat na strana. Obi~nnite lu|e, isto taka, moàt toa da go storat, da re~eme, zaradi javen interes. Pogolem e so partikularizmot na istorijata, kulturata i ~lenstvoto. Duri i ako mu se privrzani na nepristrasnosta, pra{awata koi verojatno }e se pojavat vo glavite na ~lenovite na nekoja politi~ka zaednica ne e: "[to bi izbrale racionalnite poedinci pri voop{teni uslovi od takov i takov vid." Tuku, pobrgu deka toa }e da e pra{aweto: "[to bi izbrale poedincite koi nalikuvat na nas, koi se vo ista polo`ba, koi ja spodeluvaat istata kultura i re{ile i natamu da ja spodeluvaat." A ova e pra{aweto koe vedna{ se pretvora vo slednoto: "Kakvi izbori ve}e sme napravile vo tekot na na{iot zaedni~ki ìvot. Koi sfa}awa nie (navistina) gi spodeluvame. Volcer, M. op. cit. str. 28-29.
782
vednosta, dosledniot nativist toa pra{awe ednostavno bi go simnal od dneven red so pretpostavkata za poseben nagon za pravda.1477 Ne e potrebno da se potro{i mnogu razmisluvawe pa da se uverime vo neto~osta na ovaa pretpostavka. Koga taa bi bila to~na, pravdata kako i radosta i bolkata, kako i smeeweto i pla~eweto, bi bila sosema prepu{tena na nagonot na individuata. Me|utoa toa ne e slu~aj. Pravdata pretstavuva socijalna ustanova, taa na poedinecot mu propi{uva izvesen na~in na odnesuvawe kon koj mora da se pridrùva duri i koga sosema bi mu nedostasuvalo du{evno raspoloènie ili sklonost ili onoj pretpostaven nagon za pravda, taa vo ovoj pogled stoi vo istiot red so pravoto. Site socijalni ustanovi, sozdadeni i obezbedeni so odredeni pravila se celni tvorbi. Makar {to pri nivnoto sozdavawe (se u{te ne znam kolku toa moè da mu se stavi na smetka na ~ovekoviot boèm vroden nagon da go pravi ona {to e dobro, a {to jas apsolutno go negiram), op{testvoto toj nagon go zelo vo svoja slu`ba, go vpregnalo vo jaremot na celta, isto onaka kako i kowot za koj ~ovekot sekako isto taka mu e blagodan na prirodata, i kako {to kaj ova taa okolnost ne ne odvra}a da go postavime pra{aweto: za {to toj sluì, taka ni ukaùvaweto na prirodata, duri i koga bi bilo zasnovano, ne moè da ne popre~i istoto pra{awe da go postavime i vo odnos na pravdata. Pra{aweto za celta kaj nea bi bilo isklu~eno samo koga op{testvoto bi ja prepu{tilo celosno na individualniot nagon: okolnosta {to toa ne e storeno dokaùva deka ja smeta za nu`na i so toa pra{aweto za toa "zo{to," t.e. za socijalnata cel na pravdata ne samo {to stanalo opravdano, tuku i neotstranlivo.1478
1477
Na pra{aweto za potekloto na moralnoto ~uvstvo, edna teorija koja e stara kolku i nau~noto mislewe i koja se odràla od vremeto na gr~kite filozofi se do dene{ni vremiwa, odgovara deka moralnoto ~uvstvo na ~ovekot mu e vrodeno, prirodata (bog) mu go vnela vo srceto. Vo soglasnost so toa ovaa teorija ja ozna~uvam kako nativisti~ka. Branitelite na ovaa teorija zaemno se razlikuvaat samo po toa {to edni navodniot podarok na prirodata go ograni~uvaat samo na formalnata mo} na soznavaweto (formalisti~kinativisti~ka teorija). Kako {to ~ovek najprvin mora da se posluì so svoite o~i za vo sebe da go vnese pogledot na nadvore{niot svet, taka mora da se posluì i so spomenatata mo} za soznavawe za da gi stekne svoite moralni pogledi. Edno drugo gledi{te (supstancijalno-nativisti~ka teorija) podarokot na prirodata go rastegnuva na sodrìnata na ova ~uvstvo, taka {to spored nego fundamentalnite normi za moralnoto postapuvawe na ~ovekot mu se vrodeni isto kako i logi~kite zakoni na negovoto mislewe. Jas od svoja strana, na nativisti~kata teorija mu go sprotivstavuvam svojata istoriska. Ibid, str. 305. 1478 Vo ovie razmisluvawa na Jering za fenomenot na qubeznosta, smetavme deka e dovolno poimot u~tivost da go zamenime so poimot pravda, a da ne
783
Ottamu, socijalnata funkcija na pravdata vo osnova kako i kaj pristojnosta i u~tivosta e vo unapreduvawe na me|u~ove~kite odnosi, "vo {to pogolemo unapreduvawe na me|usebnite dopiri na ~ovek so ~ovek, vo toa druèweto so drugite da ni go napravi poprivle~no, poprijatno i popoèlno.1479 Nakratko, pravdata e op{testveno korisna od lu|eto sozdadena vrednost. Pritoa, treba da se ima merilo za ne{to {to trajno e korisno za op{testvoto. Vo priemenata na korisnosta za op{testvoto treba da se ima predvid i obzirot kon celinata. Ottamu, op{testveno korisno e samo {to mu koristi na celinata. Unapreduvaweto na blagosostojbata na eden del na {teta na celinata e ednakva gre{ka kako i onaa koga se te`nee kon korist momentalna korist na {teta na trajnata korist. Ottamu, priviligiraweto samo na eden del na naselenieto, na eden edinstven stale` ili nekoja profesija od op{testveno stanovi{te e dopu{teno samo toga{ koga toa mu odgovara na interesot na celinata: toga{ toa ne samo {to e dopu{teno, tuku i se naloùva. Ovde razvienata smisla za korisno e onaa koja ja imame predvid koga za ozna~uvawe na na{ata teorija na moralnosta go izbirame izrazot op{testven utilitarizam. Korisnoto vo ovaa smisla se poklopuva so gledi{teto za ìvotnite uslovi na o{testvoto. Samo ona {to mu e korisno na celoto op{testvo i samo ona {to trajno mu e korisno moè da se pofali deka navistina go unapreduva op{testvoto i deka mu koristi, t.e. deka mu odgovara na negovite ìvotni uslovi i moè da bara da bide formulirano kako pravna ili op{testvena norma. Samo toa {to moè da se legitimira kako takvo go zasluùva predikatot moralno, t.e. op{testveno korisno vo ovaa smisla. So toa ne samo {to ja imenuvavme krajnata cel na moralnosta, tuku istovremeno i dojdovme do merilo so koe }e gi procenuvame privremenite uredbi na dràvnata vlast kako i normite (zakonite) koja taa trajno gi postavuva, a isto taka i op{testvenite ustanovi. Toa {to ne mu odgovara na vistisnkoto dobro na op{testvoto (na toj razvoen stepen vo vremeto) toa e nemoralno. Moralniot sud, zna~i ne zapira pred ona {to e dadeno: toj ednostavno prakti~no ja priznava obvrskata da mu se pot~inuva na dràvnata vlast i da gi po~ituva vaè~kite zakoni, no vo sebe znae deka e sloboden i ~uvstuva deka e vo pravo koga gi ispituva zakonite i ustanovite od aspekt dali }e ja izdràt probata na merilata na moralnosta (pravdata, m.z.) koi toj sud vo sebe gi nosi. A toa merili, duri i koga poedinecot za nego ne e svesen i koga ne znam kolku daleku go otfrla pod sebe, e sekoga{ ona istoto - meriloto na op{testveno korisnoto vo gornata smisla... Moralno e ona {to e op{testveno korisno ili nu`no.1480
zagubime ni{to od sfa}aweto na osnovite na socijalnata funkcija na pravdata. Vidi, Jering, R, Ciq u pravu, str. 457-458. 1479 Ibid, str. 458. 1480 Ibid, str. 346.
784
Idejata na takvata pravda e da bide zadovolena. Toa {to pravdata sekoga{ treba da se zadovoli e pokazatel deka taa ne e stati~na sostojba, tuku ideal, ve~na èlba kon koja nekoj postojano se stremi, programa za akcija, ~ove~ka potreba od opredeleno dobro, vrednost i interes, nasoka kon na{ata sre}a, cel na na{eto deluvawe. Postoi me|utoa i zadovolena, dostignata pravda. Pravdata e zadovolena koga e dostignata sre}ata, koga e ostvaren interesot - posakuvanoto dobro ili zlo. Toga{ taa stanuva sostojba so trajnost do momentot na pojava na nova nepravda, na naru{uvaweto na postignatata sre}a ili do pojavata na koj bilo nov interes {to zna~i potreba od dostignuvawe na sre}a od nov vid. Ottamu, pravdata pobrgu e cel odo{to dostignuvawe (sostojba, rezultat na odredeno dejstvuvawe). Pravdata, vsu{nost, e nedosti`na cel.1481 Cel koja postojano se brka, a koja nikoga{ ne moè vo celost da se dostige. Pravdata ne moè nikoga{ vo celost da se zadovoli. Taa ne e zadovolena duri i toga{ koga smetame deka e zadovolena, za{to vo istiot moment ve}e podleì na novo ispituvawe so tendencija da bara novo zadovoluvawe. Taa e kako ètta za voda koja nikoga{ ne zgasnuva, tuku samo vo konkretniot slu~aj privremeno stivnuva. Isto kako {to novata èd bara povtorno zadovoluvawe i pravda bara re{enie na nov predizvik. Ako edna{ za sekoga{ ja zadovolime ètta nie ve}e ne moème da zboruvame za nea - za potrebata za voda. Isto e i so pravdata: ako edna{ za sekoga{ ja zadovolime nie ne moème pove}e da zboruvame za pravda i nepravda. Vo takov slu~aj moè da se kaè deka sme preminale vo druga sostojba vo sostojba vo koja ve}e nema potreba od voda i pravda, sostojba vo koja se gubi su{tinata na ètta i pravdata. Pravdata e eden vid sovr{enstvo kon koe treba da se dviì povedenieto na sekoj koj stapuva vo me|usebni odnosi. Taa e polarna vrednost na koja i e potrebno pojavuvawe na otpor za nejzino vistinsko ostvaruvawe (Radbruh). V. PROMENLIVOST NA PRAVDATA Problemot na promenlivosta na pravdata, odnosno na nejziniot relativen karakter go dopiravmesekoga{ koga sakavme da go dokaème na{iot cvrst stav deka ne postoi apsolutna pravda.1482 Vo taa smisla i
Pra{awata za celite se pra{awa za vrednosta, a za vrednostite umot mol~i. Sudirot me|u rivalski vrednosti ne moè racionalno da se re{i. Namesto toa ~ovek ednostavno mora da izbira - me|u partii, klasi, programi, ideali. Makintajer, A, Tragawe za vrlinom, str. 40. 1482 Za pravdata kako i sre}ata moè da se tvrdi deka, iako kako ideal sodrì streme` za beskone~no traewe nasproti nepravdata koja bara minlivost, taa vo vistinskiot ìvot se javuva samo na momenti, a potrajno kako proekcija za idninata (vo vid na nade`) ili vo minatoto (potsetuvawe na dra1481
785
natamu tvrdime, da se kaè deka ne{to e apsolutno dobro1483 e isto kako da se kaè deka vodata (vo koja moè{ i da se udavi{ i koja moè da predizvika poplavi) e dobra sama po sebe ili deka zelenoto e dobro samo po sebe.1484 Isto e i da se kaè deka postojat prirodni prava (apsolutna pravda). Nema ni{to {to e ne{to samo po sebe pa otamu ni pravda po sebe i za sebe. Ni{to ne e dobro/lo{o, pravo/nepravo, pa spored toa ni pravedno/nepravedno samo po sebe, tuku samo kako sredstvo za nekoja cel koja nekoj poedinec ili grupa ja smetaat za dobro, pravo, pravedno. Nema gore bez dole, levo bez desno, dobro bez zlo, pravda bez nepravda. Ako ima{e samo levo i gore lu|eto nikoga{ nema{e da odat dole i desno. Ako ima{e samo zlo i nepravda, lu|eto nikoga{ nema{e pravat dobro i da znaat {to e pravda, i obratno. Isto e i so sre}ata i nesre}ata, zdravjeto i bolesta, svetloto i temninata, ma{koto i ènskoto, itn. Toa zna~i ako ima nepravda mora da ima, da postoi i pravda. Za da nau~i {to e pravda, ~ovekot moral prvo da vidi {to e nepravda. Nakratko nema nitu pirodno pravo, prirodni prava, ni prirodna pravda.1485 Edno univerzalno pravo (pravda) za site narodi bi bilo
gi spomeni). Zgora na toa, se tvrdi deka pravdata voop{to ja nema vo sega{nosta, za{to ~ovekot ja spoznava duri vrz urnatinite na propadnatata pravda. 1483 Apsolutno (idealno, sovr{eno) e ne{to {to ne trpi nikakvi promeni, prepravawa, ispravki, ne{to {to dokraj, do podrobnosti e pogodeno, doterano, podredeno, sredeno, ne{to {to e vo najdobar red, ne{to {to dokraj (bezgrani~no) e usoglaseno so negovata su{tina (dobro so negovata dobrost, slatko so negovata slatkost, no i zlo so negovata zlobnost, gorko so negovata gor~livost itn.), ne{to {to e pove}e od negovoto naj (podobro od najdobroto, poubavo od najubavoto), ne{to {to e tip-top, ne{to {to e perfektno, ne{to {to e boènsko, izmisleno (fantasti~no), nepovtorlivo, ne{to so {to ni{to drugo ne moè da se sporedi (nesporedlivo). Apsolutna, idealna, sovr{ena pravda postoi ako postoi apsolutno, sovr{eno, idealno dobro ili lo{o, ubavo ili grdo, slatko ili kiselo. Vo obi~niot govor nie, me|utoa sudime za ne{to (stvar, pojava, proces, li~nost) deka e sovr{eno ili nesovr{eno spored toa dali toa ne{to za nas e pomalku ili pove}e prijatno ili neprijatno, korisno ili {tetno, dali ni e od pomal ili od pogolem interes. 1484 S e ednakvo dobro i lo{o, primer, ognot e dobar i lo{ - zavisi od toa {to, denes ili utre, kako, kade i kako za kogo gori. A {to da se kaè na toa {to go veli Kolakovski: nema dobro (na~elo) koe ne moè lo{o da se upotrebi. Kolakovski L, Mini predavawa o maksi stvarima, PLAT, Beograd, str. 30. Ili za onaa na{ata: Za dobra sviwa nema lo{a pomija (Makedonska pogovorka). 1485 Prirodnoto pravo e sinomim za pravo (normi, pravni stavovi) kakvo {to bi trebalo da bide = ispravno pravo = idealno pravo = sovr{eno pravo = pravo kako primer = pravo kako cel = pravo kako merilo na pozitivnoto pravo = pravo kon koe treba da se stremime = prvo vo koe e sodràna "aps-
786
isto {to i univerzalen recept za site bolesti, klu~ (kalauz) koj gi otvora site vrati, ne{to {to vaì sekade isto, a toa e ve~no barniot kamen na mudrosta, koj vsu{nost, ne go baraat mudrite, tuku samo budalite (Jering). Koga bi postoela apsolutna pravda, ne bi moèlo da postoi nikakva nepravda. No i koga bi postoela apsolutna nepravda, ne bi moèlo da postoi nikakva pravda. Kako {to nema apsolutna pravda, nema nitu apsolutna nepravda. Ako postoi apsolut, bog, kako oli~enie na dobro, mora da postoi i apsolut, |avol, kako oli~enie na nepravda. No ako postoi i bog i |avol imame dva - dualizam, a ne edno - apsolutizam. Apsolutnoto e apsolutno zlo, a toa e edno i edinstveno - ne znae za drugo (za dobro). Ne{to e dobro samo ako se sporedi so ne{to drugo ({to e pomalku dobro ili e lo{o vo odnos na prvoto). Taka ako vozam so 250 km~., a nema vozila {to bi |i preteknuval ili {to i da pokraj patot jas ne moàm da ocenam kolku e toa brzo. Isto e i so brzinata koja ne ja ~uvstvuvam pri letawe so avion. Taka, i demokratijata e dobra (ili podobra) ako ja sporedam so aristokratija. Ako nema so {to drugo da ja sporedam (nemam ni{to da ponudam kako podobro ili polo{o) jas ne moàm da ja ocenam vrednosta (dobrinata) na demokratijata nitu na pravdata, nitu na slobodata i sl. No, ako bilo {to od navedenoto postoi samo, bez mo`nost za sporedba so ne{to podobro ili polo{o, kako edinstveno (i nepovtorlivo), kako ne{to {to moè da bide samo takvo i nikakvo poinau) jas ne moàm, nitu ima potreba da go opravduvam, za{to ne moàm da go sporeduvam. So drugi zborovi, ako ne{to nemam so {to da go stavam vo odnos, toa ne{to nemoè nitu da se stepenuva: toga{ toa e najdobro, najbrzo, najvisoko - toa e ne{to apsolutno. Takov e hristijanskiot gospod, no takvi ne moèa da bidat, nitu bea, gr~kite bogovi. ôvek doa|a do pretstava za apsolutnoto samo koga nema soznanie i ne moè da zamisli ni{to drugo so koe toa {to go pretstavuva kako apsolutno moè da go sporedi. Vsu{nost, nemaweto ideja za ne{to pod i nad, pogolemo i pomalo, podobro ili polo{o, posovr{eno ili pomalu sovr{eno, vo glavata na ~ovekot sozdava pretstava za ne{to nevozmo`no, a tokmu toa nevozmo`noto toa e apsolutnoto. Pritoa, paradoksalno e koga se tvrdi: 1. deka tokmu nevozmo`noto (apsolutnoto) e ona sevozmo`noto i, 2. deka do nevozmo`noto moè da dosegne samo sevozmo`noto "Jas" (ne{to apsolutno moè da smisli samo nekoj koj e opsednat so svoeto "apsolutno Jas", a ne e svesen za svoeto "relativno Jas.") Neotstapuvaj}i od toj stav deka nema apsolutrna pravda, intencijata za moeto navra}awe kon ovoj problem se zasnova isklu~ivo vrz èlbata da go potenciram faktot deka pravdata, kako i sekoja druga vrednost, e kategorija od sferata na pojavite koi se vo postojano dvièwe i ottamu sekoga{ go nametnuvaat baraweto od nejzino razgleduolutnata" pravda. Nesoborliv fakt e me|utoa deka ne postoi pravda kako bezusloven ideal za site vremiwa, prostori i narodi.
787
vawe vo kontekst na mestoto, vremeto, op{testvenoto opkruùvawe, stepenot na izdinatosta na ~ovekovata priroda i drugite okolnosti vrzani za nejzinoto javuvawe. Pravdata postoi od samoto nastanuvawe na civilizacijata, me|utoa, kako {to samiot ~ovek se razvival i menuval taka se menuvala i nejzinata su{tinata.1486 Vo taa smisla se mo`ni bezbroj primeri: - Se veli deka Hristos se `rtvuval sebesi za da gi spasi lu|eto od nivnite grevovi. Nego go narekuvaat gospod. Obi~nite smrtnici, pak, koi se `rtvuvale za drugite lu|e, do neodamna (bi rekol do Vtorata Svetska Vojna) gi narekuvaa heroi. Denes, vo zavisnost od mestoto gi narekuvaat idealisti, fundamentalisti, militanti, teroristi, pa duri i budali. - Se zboruva za ~ovek koj op{tel so svojata èna pod smokva deka go dovele na sud koj go osudil na bi~uvawe. Ne zatoa {to ja zasluìl taa kazna, tuku za{to vremeto taka baralo.1487 - Vo Anti~ka Makedonija postoe{e zakon spored koj na ma` koj ne ubil nitu eden neprijatel mora da mu se stavi kowski oglavnik.1488 - Nekoga{ brakot bil grev vo odnos na pravoto na zaednicata, pa onoj koj bil tolku neskromen da posaka da prisvoi èna pla}al globa (ottamu, na primer, e i ius primae noctis - pravo na prvata bra~na no}, koe i denes go imaat sve{tenicite vo Kamboxa, tie ~uvari na "starite dobri obi~ai"). Postoela i epoha vo koja kako doblesti vaèle stradaweto, svireposta, licemerstvoto, odmazda i negirawe na umot, dodeka od druga strana, kako opasnost (porok) se smetale dobroto ~uvstvo, qubopitnosta, mirot, so~uvstvoto, epoha koga na soàluvaweto se gledalo kako na ne{to grdo isto kako i na rabotata, na ludiloto kako na bo`ji atribut, a na promenata na kako na ne{to {to e nemoralno i zrelo za propa|awe.1489 - Nekade tatkovcite (na primer, kaj starite Germani), go smetaa za pravedno toa {to moèle - po svoe nao|awe - da raspolagaat so ìvotot i smrta na novoroden~iwata.1490
Idejata za pravdata ne vrodena ideja, tuku steknat poim. Toa go dokaùva samata su{tina na ovoj poim koja se menuva so vremeto (od eden vek vo drug) i prostorot (od edna dràva do druga) kako i od eden ~ovek do drug, a zgora na toa, taa nikoga{ ne e ista nitu kaj eden ist ~ovek (edna e negovaat pravda za maòt i svekrvata, druga za sinot i kolegite od rabota, treta zemjacite i za nekoj pripadnik na zaednicite ili na plemeto Tutsi od Ruanda). Pravda koja ne e del na nekoe konkretno op{testvo, na opredeleno vreme i na opredeleno mesto ne moè nikade da se najde. Takva izolirana pravda: pravda kako pravda - ne postoi. 1487 Talmud, op. cit. str. 217. 1488 Aristotel, Politika, Globus/Sveu~ili{na naklada, Zagreb, 1988. str. 221. 1489 Ni~e, F, Geneologija morala, str. 243-244. 1490 Ni~e, F, S one strane dobra i zla, str. 81.
1486
788
- Vojnata e nu`no zlo i zatoa treba da se izbegnuva. Me|utoa, ako e vo pra{awe pravdata, vojnata mora da se vodi. - Ubistvoto e nu`no zlo i zatoa treba da se izbegnuva. Me|utoa ako e vo pra{awe pravdata, ubistvo vo vojna ili kako smrtnata kazna (se razbira tamu kade {to ovaa kazna se u{te postoi), mora da se izvr{i. - Duri i predizvikuvaweto na sopstvena smrt kako edno od najgolemite zla, moè da bide pravedna, no samo za onoj koj ja prifa}a. Smrtta e zlo, no za ~ovek so uàsni i neizdr`livi bolki koj saka da se spasi od tie bolki od koi nema drug spas, i smrta e dobro. Smrta moè da bide dobro i za ~ovek {to e rob ili zaroben vo prostor od koj nikako ne moè da se izbega. Seto zavisi od toa na koj na~in konkretniot ~ovek gi rangira vrednostite ìvot, zdravje i sloboda. Ako go preferira ìvotot nitu vo edniot nitu vo drugiot slu~aj toj nema da se samoubie, i obratno, sigurno }e si go odzeme ìvotot sekoj koj go preferira zdravjeto bez bolka i slobodata. No, za toa koja od navedenite vrednosti e poispraven izbor, nema to~en odgovor, za{to i vo dvata slu~ai se raboti za (subjektiven) vrednosen sud, a ne za sud za stvarnosta. Nakratko, nema nitu edna nepravda {to so promena na okolnostite, makar malku, ne pridonesuva za postignuvawe na pravda {to e adekvatno na stavot deka nema nitu edno zlo {to makar malku ne e za dobro. Osven toa, ne e daleku od vistinata deka ednovremeno isti raboti na edni im pri~inuvaat zadovolstvo, na drugi bolka (tegobnost), na edni im se prijatni i mili, na drugi neprijatni i odbivni, na edni pravedni, na drugi nepravedni.1491 So drugi zborovi site, kako {to imame razli~ni potrebi imame i razli~ni, svojstveni zadovolstva. Ottamu, so pravo se veli "magareto pobrgu }e izbere slama odo{to zlato." Pogre{no e me|utoa na toa da se nadovrze maksimata: "Ne e s vo parite!" Za{to site onie {to ne im pridavaat zna~ewe na parite ne li~at na magariwa. VI. OP[TA I POEDINE^NA PRAVDA Napred navedenoto me obvrzuva na po{iroka eksplikacija na opredeleni pravnopoliti~ki stavovi za pravdata. Vo taa smisla, ne moèm, a da ne se vratam na razlikuvaweto na pravednosta {to go napravi Aristotel. Toa e va`no vo prv red ottamu {to nepravilnata ili neprecizna upotreba na poimite vo ovaa sfera moè da sozdade golemi zbrki. Vo taa smisla najprvo mora da se postavi jasna distinkcija me|u pravdata vo aksiolo{ka smisla i vo primenata na zakonot, a potoa i vo upotrebata na nivnite sinonimi.
1491
Aristotel, Nikomahova etika, Tri, Skopje, 2003, str. 299
789
1. OP[TA PRAVDA Na prvoto ramni{te se nao|a pravdata {to Aristotel ja nare~e
op{ta pradva. Toa e pravda vo aksiolo{ka smisla. Osnovata na ovaa

pravda se storenoto zlo koe se ~uvstvuva kako nepravda i storenoto dobro koe se ~uvstvuva kako pravda. Potrebata od nivnoto nivelirawe so pravda vo prviot slu~aj doveduva do krisataliziraweto na pravdata kako odmazda, a vo vtoriot do pravdata kako nagrada.
ZLO nanesuvawe bolka, skratuvawe na zadovolstvo NEPRAVDA nesre}a PRAVDA - ODMAZDA vozvra}awe na zlo so zlo DOBRO sozdavawe na zadovolstvo, skratuvawe na bolka PRAVDA sre}a PRAVDA - NAGRADA vozvra}awe na dobro so dobro
Kaj pravdata kako odmazda klu~niot poim e kaznata kako odzemawe na nekoe dobro (pri~inuvawe {teta). Taa pravda vo slu~aj na nepokoruvawe budi strav1492 od zlo (pekol), za{to zna~i zakana so zlo.
Stravot nastanuva od pomislata za idnoto zlo. Ciceron, M. T. Tuskulanski raspravi, str. 398. Toj e pret~uvstvo za zlo. ôvek ne posakuva da odi kon ona od koe {to se pla{i (nitu dobrovolno go prifa}a), ako mu e dopu{etno ona {to ne e stra{no, za{to ona od koe se pla{i go smeta kako zlo. Platon, Dijalozi, str. 108. Stravot e bolno ~uvstvo ili voznemirenost poradi zamisluvawe na ne{to lo{o {to moè da predizvika uni{tuvawe ili golema bolka, a koe bi moèlo da se slu~i naskoro. Aristotel, Retorika, str. 161. Stravot e duhovna neprijatnost pri pomislata za idnoto zlo {to ni se zakanuva. Nie se pla{ime (mrzime i àlime) samo vo odnos na bolkata. Ibid, str. 245. Postojat pove}e vidovi strav. Stravot od zlo koe ni se pribliùva se narekuva timor. Strav koj ne potresuva se vika uàs (terror). Srav koj ni go pomatuva umot e uplav (pavor), a od uplavot nastanuva zaprepastenost (exanimatio). Strav koj gi potresuva na{ite misli e voznemirenost (conturbatio). Strav koj neprestano trae e groza (formido). Bestra{nosta, pak e sprotivno na ona {to vleva strav, za{to nade`ta vo ona {to nosi izbavuvawe pridruèna e so zamislata deka toa spasonosnoto e na dofat i deka ona {to zapla{uva ili go nema ili e daleku. Bestra{nosta se javuva kaj onie {to nitu napravile nekakva nepravda, nitu, pak, pretrpele ne{to nepravedno; i kaj onie {to nemale nikakov sopernik, ili, barem, ne nekoj mo}en; a ako e mo}en, toga{ da e prijatel, ili nekoj {to mu napravil ne{to dobro na ovoj ili iskusil takvo ne{to od nego; bestra{nosta ja ima i kaj onie koi imaat mnogu istomislenivci, ili mo}ni, ili obete. Bestra{ni se i onie koi smetaat deka ~esto postignuvale uspesi, a deka voop{to ne stradale, ili onie koi ~estopati se nao|ale vo opa1492
790
Kajpravdata kako nagrada klu~niot poim e davawe dobro (steknuvawe korist). Vakvata pravda vo slu~aj na pokoruvawe budi nade`1493 za dobro (raj), za{to zna~i vetuvawe na dobro. So drugi zborovi, kaj pravdata kako odzmazda se poa|a od storeno zlo i interesot se svrtuva kon sekakov vid kazna, a kaj pravdata kako nagrada nasmesto od ostvareno dobro, denes se poa|a od pretpostaveno (o~ekuvano) dobro i namesto kon nagrada interesot se svrtuva kon ostvaruvawe na ~ovekovite slobodi i prava. Kriteriumite za nivna procena se: subjektot od kogo se o~ekuva (od poedinec, grupa ili od dràvata), intenzitetot na storenoto (koj moè da bide slab, sreden ili silen), vremeto (dali pravdata za storenoto sleduva vedna{, skoro ili e dale~na) i od silata na onoj od kogo se o~ekuva (poslaba, ednakva ili pogolema). [to se odnesuva do op{tata pravda, denes postoi op{ta soglasnost deka taa e onaa pravda kon koja se stremi pravoto. Vo toj slu~aj, spored Aristotel, stanuva zbor za zakoni koi go zastapuvaat op{toto dobro, odnosno zakoni koi ja sozdavaat i odrùvaat sre}ata voop{to i ona {to se sozdava vo dràvnata zaednica. Vo takov slu~aj, koga ~ovekot gi pravi onie dobra koi zakonot gi nareduva i gi izbegnuva onie zla koi toj gi zabranuva, pravedno ona {to spored zakonot e pravedno. Takvata pravednost, veli natamu Aristotel, ne e del na doblesta tuku celosna doblest.1494 Op{tata pravda e materijalna pravda, za{to vo toj slu~aj e postignata usoglasenost na "prirodnoto pravo" so pozitivnoto pravo, koga pravdata i pravoto re~isi se edno isto, odnosno koga pravoto pretstavuva oli~enie na pravdata. Toa e ona edinstvo na pravdata i pravoto za koi se zalagat site prirodnoparvnite u~ewa. Toa e situacija vo koja postoi soglasnost na pravoto so pravdata i vo koja pravednoto e ednakvo so zakonitoto. Takviot ideal koga pravdata i pravoto se poklopuvaat, me|utoa, s u{te ne e dostignat. Od priloènoto kako osnovno moè da se zaklu~i deka pravdasnost, no najposle nekako se izvlekle: imeno, lu|eto vo dva slu~ai spokojno se soo~uvaat so opasnosta - ili koga nemaat iskustvo za nea ili koga imaat sredstva so koi }e si pomognat. Aristotel, Retorika, str. 165. 1493 Nade`ta e ona duhovno zadovolstvo {to sekoj go nao|a kaj sebe koga misli za poleznoto idno uìvawe vo ne{to {to moè da u pri~ini zadovolstvo. Op{t zakon na ~ovekovata priroda e deka nikoj ne go odbegnuva ona {to go smeta za dobro, osven ako se nadeva deka }e stekne nekoe pogolemo dobro (Spinoza). Nie se nadevame (qubime, poèluvame, se raduvame) samo vo odnos na zadovolstvoto. Lok, X. Ogled za ~ovekoviot razum, str. 244. Nade`ta nastanuva od pomislata za idnoto dobro, od idnoto zadovolstvo, a zadovolstvoto ne e ni{to drugo odo{to prestanok na bolka, a bolkata - prestanok na zadovolstvoto. @elbata nastanuva od stravot - da se izbegne zloto i od nade`ta - da se dostigne dobroto. Ona pak {to ne tera da go postigneme bilo dobroto ili zloto se narekuva volja. 1494 Aristotel, Nikomahova etika, Kultura, Beograd, 1970, str. 112-114.
791
ta vo aksiolo{ka smisla pretstavuva specifi~en vrednosen sud za ona {to treba da bide, a ne formalna pravda - pozitivno pravo, kako zakon ili drug akt, odnosno ona {to momentalno i {to kako takvo se primenuva. Aksiolo{kiot poim na pravdata se odnesuva na ona {to e vistinska pravda i za koj edinstveno treba da se vrzuva toj poim. Formalniot poim na pravdata ili zakonskata pravda zna~i izedna~uvawe na pravdata so pozitivnoto pravo i so negovata ednakva primena kon ednakvite i neeednakvata primena kon neednakvite, odnosno so zakonitosta. Nakratko aksiolo{kiot poim na pravdata pretstavuva ideal i za nego se vrzuva legitimnata pravednost.
IDEAL PRAVDA - IUSTITIA
op{ta (socijalna) pravda (ramni{te na op{toto) vrednost, ideal) materijalna pravda vnatre{na ednakvost koga pravda (prirodno pravo) = idealno pravo (pozitivno pravo) apsolutna pravda = idealen praven poredok rakovodna ideja na zakonodavecot vo sozdavawe na pravoto cel ili vode~ka ideja na pravoto pravedno pravo (praveden zakon)
PRAVDA VO AKSIOLO[KA SMISLA (kako
LEGITIMNA PRAVEDNOST -AEQUTAS
pravednost spored koja se meri pozitivnoto pravo pravednost koja e merodavna za odreduvawe na poimot na pravoto (pravednost koja e merodavna za korekcija na zakonskata pravda)
2. POEDINE^NA PRAVDA Na vtoroto ramni{te, spored Aristotel e pomestena posebnata pravda, pravdata kako specifi~na doblest koja moè da se definira so ednakvosta. Toa e pravda na poedine~en slu~aj. Ova e ramni{teto na primenata na zakonot koj se stremi da go dostigne idealot na pravdata. Ovde stanuva zbor za pravdata kako specifi~na vrednost so ogled na racionalnosta vo nejzinata primena. Tuka doa|a do izraz ednakvosta vo primena na zakonot, odnosno ednoobraznosta na primenata na zakonot vo site slu~ai. Toa e zakonska ili formalna pravda.1495 Kaj nea ne se
Formalnata pravda pretstavuva princip spored koj op{testvenata mo} i vlast dejnostite i ostanatite dobra treba da se raspredelat me|u lu|eto na toj na~in {to }e se utvrdat edno ili pove}e su{tinski ~ove~ki svojstva kako osnova na razlikuvaweto i {to na site lu|e koi imaat isti svojstva ili ista mera na isti svojstva (na ednakvi lu|e) }e im se dade ednakov vid i mera
1495
792
raboti za vnatre{na, tuku za nadvore{na ednakvost na dobrata i postapkite na lu|eto. Na ova ramni{te stanuva zbor za ona {to voobi~aeno se narekuva ili treba da se narekuva zakonska pravda i zakonska pravednost. Tokmu protiv vakvata ednoobraznost otsegoga{ se bore{e i isto~nata filozofija. Celta na site zakoni, moral, institucii i vladi e vospostavuvawe na ednoobraznost i otstranuvawe na razlikite. Motivite na lu|eto koi se obiduvaat da ja sprovedat ovaa ednoobraznost moè sosema da se za po~it. Koga }e najdat ne{to {to za niv e dobro, moè da im legne na srce grià i drugite da go imaat toa. Me|utoa, ovaa nivna dobra namera, situacijata ja pravi samo u{te potragi~na. Knigata na ûang Ce (369-286), pod istiot naslov, ja sodrì slednava prikazna. Vo drevno vreme, koga edna morska prica sletala pred bedemite na prestolninata na Lu, Markizot izlegol da ja pre~eka, naredil da se sviri Chiu-shao muzika i da i se dade vino i da se zakole eden junec za da se najade. No pticata bila premnogu za{emetena i srame`liva za ne{to da ispie ili izede. Po tri dena umrela. Taka ~ovek sprema pticata se odnesuval kako sprema sebesi, a ne kako sprema ptica... Vodata za ribite e ìvot, no za ~ovekot e smrt. So ogled na toa {to se poinaku sozdadeni, nivnite sklonosti i nesklonosti mora nu`no da se razlikuvaat. Ottamu vistinskite mudreci ne se stremele kon vospostavuvawe na ednoobraznost na sposobnosti i zanimawa. Koga markizot sprema pticata se odnesuval so najgolemi po~esti, toj sekako deka imal najdobri nameri. Me|utoa, rezultatot bil sprotiven na negovite o~ekuvawa. Toa se slu~uva koga vladata i op{testvoto na poedinecot mu nametnuvaat ednoobrazni kodeksi na zakonot i moralot. Zatoa ûang Ce èstoko mu se sprotivstavuva na idejata na upravuvawe preku formalnite mehanizi na dràvata i smeta deka najdobar na~in na upravuvawe e neupravuvawe (so Te - so prirodata na ~ovekot, n.z)... Ako ~ovekot ne uspee da gi ostavi lu|eto na mira i dokolku so niv se obide da vladee so pomo{ na zakoni i institucii, toj proces e podoben na onoj na stavaweto na ular na kowot okolu vratot ili konec na nozdrite na volot.1496 Toj, isto taka, li~i na prodolùvaweto na nozete na patkata ili skratuvaweto na nozete na {trkot.1497
na dobra, a na site lu|e koi imaat razli~i svojstva ili razli~na mera na isti svojstva (na neednakvite lu|e) }e im se dade neednakov vid ili mera na dobra spored edna op{tovaè~ka proporcija. Viskocvi}, N. op. cit. str. 144 1496 "Nozete na patkata se kratki, no ako se obideme da gi prodolìme patkata }e po~uvstvuva bolka. Nozete na {trkot se dolgi, no ako se obideme da gi skratime toj }e po~uvstvuva bolka. Ottamu, ne treba da go prodolùvame toa {to spored prirodata e kratko, nitu da go skratuvame toa {to spored prirodata e dolgo" 1497 Prirodno e kowite i volovite da imaat ~etiri noze. Stavaweto na ular na glavata na kowot ili konec vo nozdrvite na volot e ~ove~ko delo. Sledeweto na toa {to e prirodno, tvrdi ûang Ce e izvor na sekakva sre}a i
793
Prirodnoto i spontanoto se menuva vo ne{to ve{ta~ko koe {to ûang Ce go narekuva "preovladuvawe na ona {to e od prirodata so ona {to e od ~ovek."1498 Formalniot aspekt na pravdata vo najapstraktno zna~ewe pretstavuva na~elo spored koj op{testvenata mo} i vlast, dejnostite i ostanatite dobra treba da se raspredelat me|u lu|eto na na~in {to }e se utvrdatat edno ili pove}e ~ove~ki bitni svojstva kako osnova na razlikuvaweto i {to na site lu|e koi imaat isti svojstva ili ista mera na isti svojstva (ednakvi lu|e) }e im se dade ednakov vid ili mera na dobra, a na site lu|e koi imaat razli~i svojstva ili razli~na mera na isti svojstva (neednakvi lu|e) }e im se dade neednakov vid ili mera na dobra spored edna op{tovaè~ka proporcija.1499 Vo taa smisla, kako {to pravilno zabeleùva Viskovi}, e i maksimata na Ulpijan spored koja "suum cuiqie tribuere" zna~i deka treba da im se dade ednakvo na onie koi se bitno ednakvi, a neednakvo na onie koi se bitno neednakvi, odnosno deka ne ~ini (deka ne e pravedno) da se dade ednakvo na neednakvite i neednakvo na ednakvite.1500 Me|utoa, ve}e od ova formalno opredeluvawe na poimot na pravdata proizleguva deka ne se raboti prvenstveno za princip na ednakva raspredelba, tuku za princip na neednakva raspredelba ili diskriminacija - za{to najprvo se nalaga deka site lu|e treba da se pomestat vo grupa na "bitno" neednakvi, a potoa op{testvenata mo} i vlast, dejnostite i dobrata da se podelat neednakvo na pripadnicite od razli~ni grupi i ednakvo na pripadnicite na isti grupi.1501 A toa pra{awe go re{ava ili moè i treba da go
dobrina, dodeka sledeweto na toa {to e od ~ovekot e izvor na sekakva bolka i zlo. 1498 Ju-Lan, F. Teorija kineske filozofije, Nolit, Skopje, str. 126-127. 1499 Perelman, H. Pravo, morl i filozofija, Nolit, Beograd, 1983, str. 18. 1500 Dotolku se izrazeno mistifikatorski site dosega{ni teorii za pravdata koi uporno go naglasuvaat aspektot na ednakvosta, dodeka neednakvosta ja prikrivaat so terminot "vistinska proporcija" ili so tolkuvaweto deka "neednakvoto tretirawe na neednakvite" e na~in na raspredelba "koja objektivno ja vr{i op{testveno neutralen i dezinteresiran arbitar. Viskovi}, N. op. cit. str. 144-145. 1501 Ibid, op. cit. str. 145. "Ako nema istovidni su{testva, praviloto na pravdata e zanimlivo samo ako ni kaùva kako treba da se postapuva so su{testva {to ne se istovidni. I navistina, edinstveno toa e va`no. Koga }e slu{neme deka lu|eto se àlat na nekoja nepravda, za{to ne bile tretirani kako nivniot sosed ili protivnik, nikoj nema da pomisli deka tie lu|e se istovidni so onie so koi se sporeduvaat, ili zatoa vo nivnite o~i sekoja razlika da bide dovolna da ja opravda neednakvata postapka. Naprotiv, tie namerno }e sozdavaat razliki: }e kaàt deka drugiot e pobogat ili pou~en, deka e rodnina ili prijatel na nekoj funkcioner, deka e ~len na nekoj klan, na politi~ka ili verska grupa bliska na vlasta. Poradi toa samo tolku pove}e se àlat,
794
re{i pravdata kako aksiolo{ki poim, a ne ustavnite principi za ednakvosta, odnosno neednakvosta. Problemot ne se sostoi vo postoeweto na ednakviot tretman so ednakvite i neednakviot tretman so neednakvite, tuku vo opravduvaweto na osnovite na toa razlikuvawe od aspekt na principot na pravdata za ottamu da se izvle~e legitimnosta (opravdanosta) na pravoto vo zadrùvaweto i unapreduvaweto na tie razliki. Problemot e tokmu vo neednakvosta kako primarno obele`je na pravdata i ottamu e potreben odgovorot spored {to vo oddelni istoriski tipovi na op{testvoto lu|eto se me|usebno neednakvi i ednakvi i kako spored oddelnite koncepcii na pravdata treba da se raspredelat op{testvenite dobra me|u ednakvite i neednakvite.1502 Vo iznao|aweto na vistinski odgovor na toa pra{awe, vsu{nost, i se nao|a osnovata pri~ina za svrtuvaweto na pravnopoliti~kata teorija kon ispituvaweto na pravdata kako prirodno pravo, kako op{to dobro, kako moral itn. Nakratko formalniot poim na pravdata pretstavuva stvarnost i za nego se vrzuva legalnata pravednost.
STVARNOST PRAVO (ZAKONSKA PRAVDA)
formalna pravda nadvore{na ednakvost koga pravda (prirodno pravo) idealno pravo (pozitivno pravo)
ZAKONSKA PRAVEDNOST - EPIKIJA
primena na pravoto (zakonot) poedine~na pravda (ramni{te na poedine~noto) ednoobraznost vo primenata na normata vo site slu~ai (ednakvost vo primena na zakonot) pravednost koja se meri spored pozitivnoto pravo pravda vo poedine~en slu~aj ili korektiv na pravdata rakovodna ideja na sudot vo primenata na zakonot sluì da se dojde najblisku do idejata na pravdata
Sumarno zemeno, treba da se pravi jasna razlika me|u pravedno (zakonska pravda) i pravi~no (nazdakonska pravda). Nakratko, pravoto i pravdata moè da se edno te isto, no ~esto se dve sosema razli~ni rauvereni deka tie razliki ne bi trebalo da vlijaat na odlukata. Se slu~uva, isto taka, nekoj da se àli poradi ednakvata postapka i vo imeto na pravdata da bara povlastena polo`ba. Toj, za da gi opravda svoite barawe, }e gi nabrojuva su{tinskite razliki koi bile zapostaveni i koi trebalo da bidat zemeni predvid. Perelman, H. op. cit, str. 17. 1502 Ibid, str. 145-146.
795
boti. Moèbi zatoa Grcite imaa dve boìci: Temida (Themis) - boìca na pravoto ili na zakonitiot poredok. Pravo ednakvo na pravda - Pravda kako zakonsko pravo, kako ispraven zakon. Dike - boìca na pravdata i pravednosta.1503 Pravo razli~no od pravda - Pravdata kako ideja za eti~kata vrednost na pravoto, pravoto kako nadzakonsko pravo. Rimjanite gi spoila ovie dve boìci vo edna - Iustitia. Tie gi izedna~ile pravoto i pravdata. Iustitia - Pravda (Rimska boìca na pravdata) koja vo sebe gi ima karakteristikite na Temida i Dike, na pravo i pravda. Spored niv, pravda ili pravdenost pretstavuva "Neprekidno i trajno volevo nastojuvawe sekomu da mu se priznae pravoto koe mu pripa|a" (Iustitia est constans et perpetua voluntas ius suum cuique tribuendi). Ottamu, pravedno = zakonito (formalna pravda) - koga na{ite postapki se vo soglasnost (ili se protivni) so zakon za koj se smeta deka e dobar, vo usoglasen so pravdata, praveden zakon. Toa zna~i deka nie sme postapile vo soglasnost so dobar zakon. Ottamu, pravedno povedenie e ona koe e vo soglasnost so zakonot, koj, od svoja strana e vo soglasnost so pravdata, i obrato nepravedno povedenie e ona koe ne e vo soglasnost so zakonot koj, od svoja strana e vo soglasnost so pravdata. Ili poinaku, zakonska pravda e termin za onaa pravednost koja vo opredelena mera e sodràna vo Ustavot i pozitivnite zakoni (termin za ne{to {to e prividno, pa moèbi duri i vistinski pravedno, no takvo pravedno vo prv red od aspekt na procedurata na donesuvaweto i vaèweto na normite). Pravi~no = nadzakonsko pravo (materijalna pravda) - koga imame zakon koj ne e praveden za na{ite postapki velime ne deka se vo soglasnost so zakonot, tuku deka se vo soglasnost (ili se protivni) so pravdata koja e nad toj zakon. Ili poinaku, pravi~nost e termin rezerviran za nadzakonskata pravda, za ona {to e popravedno od re{enieto sodràno vo vaè~kiot Ustav i zakon, termin za "idealna," za "celosno" pravdena sodrìna na ustavna ili zakonska norma, ili za "celosno" praveden sudijata ili, na kraj, za "celosno" pravedna suska odluka (termin za ne{to {to e vistinski pravedno, ne{to {to vo toj pogled od aspekt na kvalitetot go nadminuva ona {to dosega ili vo momentov spored pozitivnite normi se smeta za pravedno, termin za ne{to vrvno pravedno). Pravi~nosta zna~i i prilagoduvawe na pravdata na okolnostite na konkretniot slu~aj. Koga se veli deka ne{to pravedno/pravi1503
Temida bila kerka na Uran (bog na neboto) i Geja (boìca na zemjata). Zevs (vrhovniot bog) ja sakal kolku i svojata sopruga Hera. Temida so Zevs imala 6 kerki: tri Mojri (boìci na sudeweto) i tri Hori (boìci na godi{nite vremiwa). Temida zaedno so edna od Horite - Dike, stoela pokraj Zevs koga toj za ne{to presuduval. Nivnoto prisustvo bilo izraz na soznanieto deka pravoto (zakonskiot poredok) i pravdata (pravednosta), ~esto se dve razli~ni ne{ta, no vo pravedna presuda tie ednakvo treba da bidat prisutni.
796
~no sme re{ile, zna~i deka site relevantni aspekti na edna pravna rabota sme gi odmerile i soglasno toa sme donele ispravna odluka. pravednost temis zakonititost zakonsko pravo formalna pravda zakonska pravda pravi~nost dike op{ta pravda nadzakonsko pravo materijalna pravda prirodno pravo ispravka na zakonskata pravednost milost, blagost
3. NAÊLA NA PRAVDATA Na poedine~noto ramni{te komutativnata i distributivnata pravednost pretstavuvaat na~ela na pravdata koi pokaùvaat kako treba da se tretiraat ednakvite, a kako neednakvite. Na~elata na pravdata se pra{awe za karakterot (kvalitetot) na pravdata spored koi se meri pravednosta ili nepravednosta, odnosno ispravnosta ili neispravnosta na odredeno povedenie naredeno ili zabraweto so edna norma. Distributivnata pravda, sodrì dve na~ela: prvoto, na~elo na srazmernost (proporcionalnost) - na~elo na neednakov (razli~en) zakonski tretman - neednakvo postapuvawe so neednakvite (ili poprecizno so su{tinski razli~nite) lu|e i odnosi podeleni vo razli~ni kategorii, i vtoroto, na~elo na ednakvost (na~elo na zakonski ednakov tretman) - ednakvo postapuvawe so ednakvite lu|e i odnosi vo ramkite na ista kategorija. Komutativnata pravda go sodrì samo na~eloto na ednakvost (na~elo na zakonski ednakov tretman) - ednakvo postapuvawe so ednakvite ne{ta.
NAÊLA NA PRAVDATA
distributivna pravda na~elo na zakonski razli~en tretman - zabrana na diskriminacija - pozitivna diskriminacija 1. na~elo na srazmernost (proporcionalnost) - vo zavisnost od kategoriite gra|ani neednakvo postapuvawe so neednakvi lu|e i odnosi (~l. 9. st. 1 Ustav) 2. na~elo na ednakavost - no, ednakvo postapuvawe so ednakvite lu|e i odnosi vo ramkite na edna kategorija (~l. 9 st. 2 Ustav)
komutativna pravda na~elo na zakonski ednakov tretman
ednakvo postapuvawe so ednakvite ne{ta na~elo na ednakvost
797
Distributivna pravednost (sekomu spored zaslugata da mu se dade ona {to mu pripa|a) kako pravednost koja na ~lenovite na zaednicata im deli dobra i po~esti spored nivnata vrednost ili zasluga vodi smetka za dostoinstvoto na ~lenovite na zaednicata i za nivnite individualni zaslugi za dràvata i se upravuva spored geometriska proporcija, t.e. dokolku nekoj e podostoen i pozasluèn, dotolku pove}e mu pripa|a. Taa e na~in na postapuvawe sprema bitno razli~nite i e relevantna za onie pravni odnosi koi za svoja osnova gi ima svojstvata na lu|eto {to spored nekoj kriterium se proglaseni za bitno razli~ni. Kaj nea doa|a do izraz srazmernosta vo raspredeluvaweto na pravata i obvrskite soglasno so razli~nata vrednost na poedincite merena spored nivniot pridones (zaradi zasluga: nagrada ili kazna) kon ostvaruvaweto na op{toto dobro na op{testvoto. Taa ima rabota so neednakvi lu|e vo pravoto i nastojuva da ja zadrì neednakvosta. Taa zna~i utvrduvawe razli~ni prava i obvrski na onie {to poseduvaat razli~ni prirodni ili op{testveni svojstva (kvaliteti i sposobnosti) po prethodno utvrduvawe na tie svojstva kako relevantni za razlikuvawe na lu|eto kako pravni subjekti. Taa zna~i raspredelba na dobra (prava, materijalni dobra i mo}) i zla vo edna zaednica. Nejzina cel e da se dade odgovor za moralnata i pravnata opravdanost na daden sistem na neednakvost. Komutativna (regulativna)pravednost (sekomu zaradi ednakvost da mu se dade ona {to mu pripa|a) kako pravednost koja delumno so dobrovolni, a delumno so nedobrovolni izedna~uvawa na dobrata i po~estite ja odrazuva ramnoteàta na socijalnite dobra. Taa ne gi zema predvid ugledot i vrednosta na li~nostite, tuku samo steknatata korist ili pretrpenata {teta. Ovde podelbata se vr{i spored aritmeti~ka proporcija: na onoj koj ima premnogu mu se odzema tolku kolku {to iznesuva {tetata ili zagubata na onoj koj pretrpel nepravda. Taa e na~in na postapuvawe sprema bitno sli~nite - ednakvite) i relevantna za onie pravni odnosi vo koi odnosite me|u lu|eto se izrazuvaat kako odnosi me|u predmeti (stvari). Vo ovie odnosi, osven vrednosta na predmetite (stvarite) ne e bitna nitu edna druga okolnost ili individualna osobina na lu|eto za nivnata pravna polo`ba vo tie odnosi. Taa ima rabota so ednakvi lu|e vo pravoto i nastojuva da ja zadrì ednakvosta (ednakva vrednost na stvari {to se zamenuvaat, ekvivalentnost me|u napravenata {teta i dosudenata nadomest, ekvivalentnost me|u izvr{enata rabota i isplatenata nagrada) Taa zna~i utvrduvawe ednakvi prava i obvrski na onie {to poseduvaat ednakvi prirodni ili op{testveni svojstva (kvaliteti i sposobnosti). Taa, pred s, e svojstvena za privatnoto pravo kade osnovnite principi na pravnite odnosi se temelat na komutacija (zamenlivosta) na stvarite i nivnite sopstvenici. Taa zna~i povtorno vospostavuvawe na nekoja moralna ili pra798
vna ramnoteà nastanata vo dobrovolni (koga sudot treba da odlu~i koja strana zasluùva o{teta) i nedobrovolni (koga sudot treba da odlu~i dali optuèniot zasluùva kazna) odnosi. Nejzina cel e da se dade odgovor za moralnata i pravnata opravdanost na daden sistem na ednakvost. Nakratko, distributivna pravednost zna~i proporcionalnost (srazmeren odnos). Sekoj dobiva srazmerno na svoite zaslugi. Komutativna prava zna~i ednakvost: kaj stvarite - razmena, ekvivalentnost, a kaj lugeto - odnosi me|u lu|eto - recipro~nost. Sekoj dobiva ednakvo. Ili poinaku, proporcija zna~i ednakvost na odnosite, a ednakvosta zna~i ednakvost na dodeluvawe na dobra i tovari (kazni). Ottamu, "pravednata odluka za povtorno vospostavuvawe ili raspredelba sekoga{ pretpostavuva nekoja moralna pozadina, zna~i postoe~kite moralni pravila, odnosno moralno relevantnite okolnosti so ogled na koi odlukata moè da bide pravedna, t.e. primerna. Zemaweto isklu~ivo predvid na tie okolnosti i pravila, a toa zna~i na ona {to sekoj go zasluùva vrz osnova na faktite vo soglasnost so pravilata, pretstavuva ona {to se misli pod nepristrasnost. Okolnosta {to vo dvata slu~ai na pravednost koi gi razlikuva Aristotel e potrebna nepristrasnost go sozdava poimot koj gi opfa}a dvata oblici."1504 4. PRAVILA NA PRAVDATA 1. Ve}e vidovme deka na~elata na pravdata ne sodràt kriteriumi za toa koi lica treba da se pomestat vo razli~ni kategorii na ednakvi, odnosno neednakvi i kako (na koj na~in) da se tretitraat ovie dve kategorii na lica.1505 Za toa se potrebni pravila na pravdata koi moàt da bidat zasnovani samo vrz op{tiot poim na pravdata, odnosno da se izvle~at spored kriteriumot na vnatre{nata ednakvost koj se bazira na procenata za zaslugata i nagradata, odnosno vinata i kaznata. Vo taa smisla e vo pravo Eèn Diprel koga veli: "Bez takvi pravila, sekoj bi moèl pravdata da ja definira kako {to nemu mu se bendisuva, odnosno kako {to toa mu soodvetstvuva na negovite interesi {to vodi kon nepopravliva zbrka vo pogled na toj poim." Ni{to podaleku od vistinata ne nitu Blez Paskal (1623-1662) koj tvrdi deka vo nedostig na
Tugendhat, E. op. cit. str. 319. Pravdata e ednakvo postapuvawe so ednakvite. Taa bara ednakvost. Ednakvosta zna~i ednakvost na zakonot, odnosno ednakva primena na zakonot za site bez kakvi i da e razliki. Pravdata {to se vrzuva so pravoto pretstavuva ednakvost na lu|eto vo razni op{testveni odnosi koi se obezbeduvaat so pravna regulacija. Taa funkcionira ako pravniot sistem ovozmoùva site negovi subjekti da bidat ednakvi vo svojot status, vo pravnata komunikacija, vo primenata na pravoto, vo realizacijata na svoite prava pod ednakvi socijalni uslovi. No pravdata zna~i i neednakvo postapuvawe so neednakvite.
1505 1504
799
kriteriumi vo taa oblast silata moè da dobie privid na pravda."1506 - Navedeniov problem, nekoi avtori, kako na primer, Radbruh samo go konstatiraat. Toj veli: "Idejata na pravoto ja najdovme vo pravdata i ja utvrdivme su{tinata na pravdata, na distributivnata pravda kako ednakvost, kako poednakvo postapuvawe so ednakvite, i soodvetno na toa neednakvo postapuvawe so razli~nite lu|e i odnosi. Spored pravdata, dodu{a, uspeavme da go orientirame poimot na pravoto, me|utoa ne dobivme jasna ideja kako nasoka za izveduvawe na sodrìnata na pravoto. Za{to pravdata, dodu{a, upatuva so ednakvi - ednakvo da postapuvame, a so neednakvite - neednakvo, no ni{to ne ni kaùva za gledi{teto spored koe pred s treba da se okarakteriziraat kako ednakvi ili neednakvi: potoa taa go utvrduva samo odnosot, no ne i na~inot na postapuvaweto. Na tie dve pra{awa odgovorot moè da se dade samo ako se pojde od celta na pravoto."1507 Potoa, zboruvaj}i za protivre~nostite me|u trite celi na pravoto veli: "ôvek bi moèl da dojde vo isku{enie da gi pomiri protivre~nostite me|u pravdata, celishodnosta i pravnata sigurnost so toa {to za site tie principi bi predloìl edna validna podelba na trudot koja bi soodvetstvuvala na podra~jeto na trudot. Spored pravdata bi trebalo da se procenuva dali nekoj nalog voop{to ima forma na pravo, dali voop{to moè da se podvede pod poimot na pravoto. Spored celishodnosta bi trebalo da se odlu~uva dali toj nalog spored svojata sodrìna e ispraven. I najposle, spored pravnata sigurnost koja ja dava, bi trebalo da se ocenuva dali moè da mu se priznae vaèweto. Vsu{nost, nie edinstveno procenuvaj}i ja pravdata kon koja nekoj nalog se stremi, odlu~uvame dali toj voop{to ima karakter na pravo i dali mu soodvetstvuva na poimot na pravoto. A vo pogled na sodrìnata na pravoto odlu~uvaat site tri principi."1508 I tuka Radbruh zastanuva, kreva race i zaklu~uva deka ne e vo sostojba da iznajde na koj na~in so pomo{ na tie principi se doa|a do sodrìnata na pravoto, a taa sodrìna e pravdata.1509 - Vo ovaa smisla, nitu Kuson ne kaùva ni{to za samite praviNavedeno spored Perelman, H. op. cit. str. 5. Pravdata bez sila, pi{uva{e toj e nemo}na. Silata bez pravda e nasilni~ka. Ako okolu pravdata se sporime i moème da se sporime, silata e i poznata i nesporna. I taka, rezignirano i pomalku ironi~no Paskal zaklu~uva ne moèj}i da storime ona {to e pravedno da bide silno, storeno e ona {to e silno da bide pravedno." Tadi}. Lj. op. cit. str. 19. 1507 Radbruh, G.op. cit. str. 94. 1508 Ibid. str. 98. 1509 Vo taa smisla veli: "Nie gi utvrdivme protivre~nostite, me|utoa ne sme vo sostojba da gi razre{ime. Vo toa nie ne gledame nedostig na nekoj sistem. Filozofijata ne treba da prifa}a odluki, taa tokmu treba da stava pred odluki. Taa ìvotot ne treba da go pravi lesen, tuku tokmu da go problematizira." Radbruh, G.op. cit. str. 100.
1506
800
la, tuku zboruva samo za toa deka od niv treba da prizleat razumnio i vramnoteèni re{enija. Pravdata, veli toj, e rezultat od istraùvaweto na ednakvosta, ekvivalencijata, srazmernosta, ramnoteàta. Pravedniot ~ovek bara da se postapuva na ist na~in sprema site lu|e od su{tinski ista kategorija. Toj }e gi tretira sli~nite slu~ai na sli~en na~in i razli~nite slu~ai na razli~en na~in. Ili poinaku, toj }e saka da ja so~uva ramnoteàta me|u ona {to go primil i ona {to }e go dade. Voop{teno kaàno, toj }e se stremi kon dobra sramernost vo podelbata na pravata i obvrskite na gra|anite na eden grad. Pravdata se pojavuva vo odnosite na me|usebno nezavisni lica koi baraat mirno re{avawe na sporot vo koj se nao|aat. Dokolku sekoj poedinec postapuva na avtonomen na~in, sledej}i gi sopstvenite interesi, toj nu`no }e vleguva vo konflikt so drug. Interesot na edniot i drugite poedinci, ako se ukaè prilika, }e bidat inkopatibilni ili sprotivni. Kompromisnoto re{enie {to }e bide iznajdeno }e se smeta za pravedno ako go so~uva mirot i ako istovremeno bide i razumno i vramnoteèno.1510 - Vo vrska so ovoj problem, Perelman smeta deka ne e potrebno da se ima samo pravilo, tuku deka toa pravilo na pravdata treba da bide pravedno pravilo, za{to samo na toj na~in moè da se obezbedi pravilnost i nepristrasnost vo deleweto na pravdata. "Koga pozitivniot zakon gi dava kriteriumite za negova primena praviloto na pravdata to~no se odreduva i stanuva pravno pravilo (the rule of law), baraj}i na odreden na~in da bidat tretirani site onie koi se sli~ni vo o~ite na zakonot. Pravno pravilo e pravilo na pravdata prilagodeno na modalitetite opredeleni so voljata na zakonodavecot. Postapuvaweto soglasno pravnoto pravilo e pravedno, za{to ispravno go primenuva zakonot."1511 Vo taa smisla, Perelman smeta deka "protiv zloupotrebata na mo}ta na upravuva~ite, a posebno na zakonodavecot, teoreti~arite na prirodnoto pravo ~esto pribegnuvaat kon pravedniot um, prirodata na ne{tata. Pritoa, ne propu{ta da kaè: "no, dali nivnite teorii se zasnovani i vrz ne{to drugo osven na intuicii koi ne moàt da se soop{tuvaat i na kontroverzni stavovi" i deka "protiv proizvolnosta i nepravdata vo zakonite, vsu{nost, se bunat site onie koi sakaat da go izmenat ili revidiraat utvrdeniot poredok." Pelerman e skepti~en vo odnos na mo`nosta od iznao|awe racionalen apsolutno preveden sistem na pravila koi kako takvi bi im se nametnale na site umni duhovi. Da se kvalifikuvaat site vidovi zakoni i pravila kako pravedni ili nepravedni mo`no e samo intuitivno. Zatoa, spored nego, "iluzorno e da se traga po eden apsolutno praveden sistem na pravila,"1512 no mo`no e da se kaè deka "edno pravilo e pravedno dokolku ne e proizvolno, dokolku moè da se opravda so pomo{
1510 1511
Cusson, M. Za{to ka`njavati, JRKKP, 1990/4, str. 66-67. Ibid, str. 19. 1512 Ibid, str. 29.
801
na poop{ti na~ela."1513 Tie poop{ti na~ela pak, Perelman gi izvlekuva od Kantoviot kategori~ki imperativ: "Postapuvaj taka {to maksimata na tvojata volja bi moèla ednovremeno sekoga{ da vaì kako princip na univerzalnoto zakonodavstvo,"1514 koj na pravni~ki jazik toj go preformulira kako: "Treba da se odnesuva{ kako da si sudija ~ij retio decidendi treba da go dade principot koj }e vaì za site lu|e."1515 Ottamu izvlekuva zaklu~ok: "Vo nedostig na apsolutni kriteriumi, nepobitni o~iglednosti, kriteriumite i vrednostite koi sluàt za opravduvawe na pravilata na deluvaweto ne moàt da bidat podvedeni na kritika. Onie koi se stremat kon toa da ima pove}e pravda vo ~ovkovite odnosi treba da bidat spremni da povedat smetka za svoite obvinenija za pristrasnost izre~eni na nivna smetka.1516 - Nasproti gledi{ata na Radbruh i Perelman, spored utili"Taka, eden krivi~en zakon }e bide praveden ako kaznite koi toj gi vospostavuva se srazmerni na krivi~nite dela, edno pravilo koe ja utvrduva zarabotuva~kata na slu`benikot }e bide pravedno ako opredeluva iznosi srazmerni na op{testveniot rang koi tie go zazemaat ili spored uslugite {to gi pravat kon op{testvoto. No, koi se kriteriumite {to }e ovozmoàt da se oceni teìnata na krivi~noto delo ili op{testvenata korisnost? Tie bi moèlo da se svedat na drugi normi, me|utoa vo krajna linija sekoga{ }e se sudirame so nesvodlivi normi, so vizijata na svetot koja gi izrazuva stremeìte i vrednostite koi ne se racionalni." Ibid, str. 39. 1514 Ovde ne smee da se propu{ti deka pravnoto pravilo koe go poistovetuva so pravilo na pravdata, toj go narekuva zlatno pravilo. Vo taa smisla veli: "Site golemi moralni i verski tradicii vo svoite pouki go sodràt zlatnoto pravilo koe povikuva so drugite da postapuvame kako so samite sebesi. Eve me|u najpoznatite nekolku na~ini toa da se formulira: Sakaj go bliskiot svoj kako samiot sebesi, Ne pravi si sebesi sli~no na toa {to ne saka{ drug tebe da ti go pravi, Postapuvaj so sli~nite na sebe kako bi sakal drug da postapuva so tebe, Postapuvaj taka kako bi sakal da postapuvat na tebe sli~nite. Ova posledna formulacija ne pribliùva do Kantoviot kategori~ki imperativ... i na Singerovoto na~elo na generalizacija - Ona {to e dobro ili lo{o za edno lice mora da bide dobro ili lo{o za sekoje sli~no lice koe se nao|a vo sli~i okolnosti." Ottamu, Perelman izvlekuva mo{ne nerealni zaklu~oci: "Praviloto na pravdata ne kaùva koga su{testvata treba da se smetaat kako bitno sli~ni: zlatnoto pravilo }e utvrdi deka pod toa treba da se podrazberat na{ite bliski i onie koi se ~ove~ki bitija sli~ni na nas . Praviloto na pravdata ne kaùva kako treba da se tretiraat: zlatnoto pravi1513
lo za model }e go smeta ona povedenie koe bi sakale da se ostvaruva bilo kon nas samite, bilo kon site onie koi ni se sli~ni. Blagodarej}i na praviloto napravdata eden subjektiven sud moè da se preobrazi vo moralna norma, vo zlatno pravilo." Ibid, str. 20-21.
1515 1516
802
rarizmot, za koj obvrzuva~ka sila na pravdata proizleguva od op{tata korist, mo`no e da se konstruiraat i toa prikladni pravila na pravdata. Sumarno zemeno, utilitaristi~kiot koncept za pravdata za svoja pretpostavka gi ima interesot na lu|eto za zaednicata da ostvarat maksimalna blagosostojba, zadovolstvo i sre}a. Ne osporuvaj}i ja nu`nosta od individualna sloboda na poedinecot i ednakvo dostapnite mo`nosti za oddelnite individui za steknuvawe materijalni i duhovni dobra, ovoj koncept dopu{ta da se uvaùvaat individualnite razliki me|u lu|eto kako izraz na nivnite razli~ni vrednosti, i vrz taa osnova na nekoi da im se dava prednost vo startnite pozicii. Pritoa, opravdanosta ili neopravdanosta na razli~niot praven tretman na razli~nite subjekti ne proizleguva neposredno od samoto postoewe na razliki vo nivnite individualni svojstva, iako tie kako priroden fakt se neizbe`ni, tuku od eden nadvore{en kriterium - od razli~nata poleznost na tie svojstva za zaednicata i za poedinecot.1517 Ovoj koncept dopu{ta neednakvosti vo raspredelbata na pravata i dol`nostite i odgovornostite, a so toa i vo op{testvenoto bogatstvo i mo}, no samo ako ja zgolemuva efikasnosta na sistemot, vo smisla na zgolemuvawe na empiriski proverlivata korisnost na celinata na sistemot i za sekoj negov oddelen del. Ovoj stav od niv vo celost go prezema i liberalizmot. - Do odgovor na ova, do denes nere{eno pra{awe, Viskovi} smeta deka moè da se dojde poa|aj}i od slednive tezi: Prvo, kriteriumot na ednakvosta i neednakvosta vrz koi se zasnovaat istoriskite sfa}awa za pravdata ne se rezultat nitu na voljata na poedinci (politi~ari, nau~nici), ni na "~istoto" racionalno mislewe, tuku na stepenot na materijalnata i duhovnata kultura i vistinskite odnosi na neednakvost vo konkretnite op{testva koi tie kriteriumi gi legitimiraat ili negiraat od stojali{te na vladea~kite i podvlastenite op{testveni grupi. Vtoro, "su{tinskite" svojstva spored koi lu|eto po edna politi~ka ideologija se delat na ednakvi i neednakvi se onie svojstva {to vistinski gi poseduvaat ili se pretpostavuva deka gi poseduvaat samo pripadnicite na op{etstvenite grupi koi ja zastapuvaat taa ideologija - pri {to takvite svojstva, realni ili umisleni, se prikaùvaat kako "najvisoki doblesti" dovolno zaslu`ni da bidat temeli na op{testvenata raspredelba i voop{to na op{testvenata polo`ba na lu|eto. Treto, tie "su{testveni" ~ove~ki svojstva ili doblesti koi gi konstituiraat politi~kite principi na ednakvost/neednakvost se preobrazuvat spored toa koi svojstva im pripa|aat ili se pretpostavuva deka im pripa|aat vo dadeni istoriski situacii na oddelni op{tesOvoj koncept formalnopravno be{e pomesten vo ~l. 1 na Francuskata deklaracija za pravata na ~ovekot i gra|aninot od 1789 godina: "Lu|eto se ra|aat i ìveat slobodni i ednakvi, a op{testvenite razliki moàt da bidat samo na zaedni~ka polza."
1517
803
tveni grupi. Ottamu, vo krajnata analiza proizleguva relativnosta ili istori~nosta na site politi~ki sfa}awa za ednakvosta/neednakvosta i vrz niv zasnovanite politi~kopravni koncepcii na pravdata.1518 2. Po seto ova nu`no e da go iznesam i sopstveniot stav po ova pra{awe. Kaj komutativnata i distributivnata pravednost potreben e nepristrasen sudija koj }e re{i na ~ija strana e pravdata. Koga se raboti za komutativna pravda, sudijata }e ja upotrebi terezija na boìcata na pravdata na toj na~in {to nejzinite tasovi }e gi izedna~i. Toga{, pak, koga se raboti za neednakvost, }e ja upotrebi istata terazija no, ne na na~in na koj se merat kompiri, tuku taka {to }e napravi razlika. Prevezot preku o~ite na boìcata na pravdata e sudiskata nepristrasnost, a {to se odnesuva do nejziniot me~ koj go drì vo drugata raka, toj e potreben za prisilba, sekoga{ koga nekoj nema da se soglasi so nejinite merila. So tie pomo{ni rekviziti, nejzinata uloga denes ja igraat zakonodavecot (koga se raboti za op{tata pravda) i sudijata (koga se raboti za poedine~nata pravda). Od niv so bara da bidat vistinski posrednici me|u op{tata i poedine~nata pravda, a ne xambazi - trgoveci so pravdata za odredena zarabotuva~ka. No, za da ja izvr{at sovesno taa uloga, tie mora da se rakovodat i od opredeleni pravila. Toa nikoj ne go negira: bez pravila nema red, a bez red nema praven poredok. No, mo`no li e da se utvrdat pravila na pravdata? Bi rekol - da! No, samo koga interesite na site lu|e }e bidat ednakvi, koga op{toto dobro (sre}ata) }e vaì za site, a ne samo za najgolemiot broj lu|e, {to zna~i ne samo za mnozinstvoto. A toa zna~i nikoga{. Za{to, pravdata e promenliva, a ne ve~na doblest kako {to se promenlivi i interesite na lugeto od koi, vpro~em, taa e uslovena i kon ~ie ispravno regulirawe e naso~ena. Vpro~em, komu i kolku }e mu se dade od op{testvenoto bogatstvo, komu i kolku pecki so lenir }e mu se opredelat po prstite za{to bil nemiren (13 ili 22), komu i kolkava kazna za ubistvo, komu i kolkav nadomest na {teta, ne se opredeluva i ne moè da se opredeli odnapred, apstraktno i zasekoga{. Za toa e potreben reper, a toj vo najmala raka e: situacijata, statusot i zaslugata na eden vo sporedba so zaslugata na drug. Odnapred da se opredeli subjektot i goleminata na negovite dobivki i zagubi (merata na negoviot tretman) e isto kako da se pravi smetka bez kr~mar, za{to samo toj moè da vidi i oceni koj piel i da presmeta koj kolku piel. Pritoa, kr~marot pravi i dopolnitelni "nevidlivi" presmetki spored toa: kade, koga, {to, kako, zo{to - po koj povod i za koja cel se pielo. Nakratko, koga bi postoele pravila na pravdata tie sigurno bi bile brojni, a poradi dinamikata na op{testveniot ìvot podlo`ni i na postojani promeni. A koga lu|eto bi bile nadareni so silni obziri sprema op{toto dobro, za niv nikoga{ ne bi ni bile potrebni takvi pravila. Ottamu, vo nemo`nost da se utvrdat pravila na pravdata pro1518
Viskovi}, N. op. cit. str. 146.
804
blemot se prefrluva vo sferata na iznao|aweto ramnoteà megu celite na pravoto: pravdata, celishodnosta i pravnata sigurnost. VII. SUDIRI NA PRAVOTO I PRAVDATA 1. Otsustvoto na pravila na pravdata vodi kon sudiri na dve ramni{ta: na ramni{te na op{toto i na ramni{te na poedine~noto. Pritoa, otsustvoto na pravila na pravdata na relacijata novo pravilo - staro pravilo vodi koj antinomija na ramni{te na op{toto. Otsustvoto, pak, na pravila na pravdata na planot na primenata na edno op{to pravilo so konkretnite raznovidni situacii, vodi kon sudir na ramni{teto na poedine~noto. Navedenoto jasno go poso~uva osnovniot problem {to ovde }e go razgleduvame. Me|utoa, negovoto celosno razbirawe e nevozmo`no vo otsustvo na osnovnite soznanija za pravdata kako vrednosno-teleolo{ka sodrìna na pravniot poredok. Ottamu, razre{uvaweto na sudirot na pravoto (law, diritto, droit, recht) i pravdata (iustitia)1519 nu`no ne upatuva na, makar i najpovr{no navleguvawe vo vrednosniot aspekt na pravdata.1520 Vpro~em, ako pravdata e vrednost, {to nesomneno e, toga{ treba li pogolem argumet od postavkata deka seto ona {to vaì za vrednostite mora ednakvo da vaì i za pravdata. Vo ova smisla i na pravdata se odnesuvaat op{tite soznanija do koi e dojdeno vo akseologijata1521 Vakavata konstatacija ni najmalku ne e proizvolna, tuku kako {to ve}e vidovme, su{tinska odrednica od koja poa|aat site pravni teoreti~ari koi makar i malku se zanimavale so problemot na pravdata. Vsu{nost, poinaku i ne moè da bide, za{to nema, nitu moè da posIustitia = pravda/pravednost, pravda (no i pravi~nost). iniustitia (inustum, iniuria) = nepravednost, nepravda (lat.), dikaiosyne, dikaion = pravednost, pravda, ~esnost. dike = obi~aj, pravo, pravednost. adikia = nepravednost, nepravda (g~.), iustice = pravda/pravednost (fran.), iusticia = pravda/pravednost ({pan.), giustizia = pravda/pravednost (ital.), iustice = pravda/pravednost (angl.), gerechtigkeit = pravda/pravednost (ger.) 1520 Pravoto e svet na vrednosti presvrten i formaliziran na eden specifi~en na~in i vo specifi~en jazik, zaradi izramnuvawe, efikasno ostvaruvawe i za{tita. Zad sekoja pravna norma stoi nekoja vrednost. Pravoto vo odnos na niv e instrument kako {to toa go smeta{e Jering vo trudot "Cel vo pravoto"... Svesta za pravoto e sloèna. Taa od edna strana go vklu~uva poznavawe na pravnite normi, a pod druga strana, nivnoto vrednuvawe vo kategorii dali se pravedni ili nepravedni, racionalni ili neracionalni, dali se vo op{t interes ili vo poseben interes na nekoja grupa ili kategorija lica, dali se korisni ili {tetni za op{testveniot ìvot, spored toa dali so toa zasluùvaat po~ituvawe ili se za oglu{uvawe, izbegnuvawe, prezirawe, menuvawe, ru{ewe. Stanov~i}, V. Pravni pozitivizam, ... str. 933. 1521 Nauka za vrednostite ili op{ta teorija za vrednostite.
1519
805
tojat pravni pojavi na razumnite lu|e bez vrednuvawe i nivnata pretstava za celite na tie pojavi. Toa, vpro~em, ne go negiraat nitu formalistite. Fakt e me|utoa, deka nesoglasuvawata vo ovoj pogled nastanuvaat vo prv red vo pogled na poimot (su{tinata), potekloto i funkcijata na vrednostite voop{to i posebno vo pravoto. Vo toj pogled ve}e istaknavme opredeleni vrednosni stavovi na pogolem broj avtori vo odnos na pravdata koi {to n dobliùvaat do glavniot problem {to i ovde ni se postavuva. 2. Vo taa smisla ~inam deka e neophodno najprvin da se odgovori na pra{aweto {to se toa vrednosti, vrednosni principi, vrednosni stavovi i orientacii. Iako vo op{tata teorija za vrednostite vo ovaa smisla postojat brojni i razli~ni mislewa,1522 za potrebite i na ovoj trud, ednakvo kako {to toa e storeno i na drugo mesto,1523 smetam deka najblisku do vistinata se onie definiciii koi vrednostite gi opredeluvaat so stepenot na intenzitetot na va`nosta na nekoj objekt pod koj se podveduva {to i da , za subjektot (poedinec ili grupa) na vrednuvaweto. Ottamu, vrednostite pretstavuvaat preferencii i izbori (za ne{to da funkcionira kako vrednost mora da sluì kako orientir za opredelen izbor) za ona {to e dobro, korisno, poèlno, vrz osnova na koi ~ovekot dobrovolno deluva. Nakratko, tie se koncepcii za poèlnoto (kriteriumi na sudewe ili proskriptivni veruvawa)1524 koi
Taka, na primer, spored eden avtor, vrednostite predo~uvaat povolni, dobri, umni sostojbi na ~ovekot i op{testvoto. Tie pretstavuvaat sredstvo so koe vo pravniot poredok se opravduva opredelen istoriski na~in na distribucija na nespecifi~nite pravni vrednosti na ìvotot, slobodata zdravjeto, sopstvenosta, vlasta, obrazovanieto itn. Vrednosni principi se apstraktni stavovi spored koi nekoi ~ovekovi dejstvija i predmeti se preferiraat i proglasuvaat kako ona {to treba da bide, za{to ostvaruvaat nekoi "vistinski" ~ovekovi potrebi i interesi, a so samoto toa sprotivnite vidovi na dejstvija i predmeti se otfrluvaat kako ona {to ne treba da bide. Na primer: princip na dobroto, ubavoto, vistinata, pravdata, mirot itn. Ponekoga{ se narekuvaat i ideal. Vrednosen sud ili vrednuvawe se zaklu~uvawe ili ocenuvawe vrz osnova na vaè~kite vrednosni principi deka nekoi generi~ki ili individualni dejstvija ili predmeti se vredni (pozitiven vrednosen sud) ili bezvredni (negativen vrednosen sud), odnosno ne{to {to ne treba da bide. Vrednosnite sudovi kako kriterium sekoga{ gi imaat vrednosnite princcipi, me|utoa tie voedno gi zasiluvaat ili menuvaat postojnite vrednosni principi (prevrednuvawe) odnosno sozdavaat novi vrednosni principu i sudovi. Vrednosnite principi i sudovi zaedno gi narekuvame vrednosni stavovi.Viskovi}, N.op. cit. str. 109, 125 i 135. 1523 Vidi: Sulejmanov, Z. Kriminologija, Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa, Skopje, 2003, str. 895 i natamu. 1524 Prospektivni veruvawa se onie vo koi nekoi sredstva ili celi na akcija se ocenuvaat kako poèlni ili nepoèlni (na primer: "Jas veruvam
1522
806
vlijaat na selektivnoto povedenie bilo na poedinecot, bilo na grupata vo odredena nasoka. Ottamu, proizleguva deka koe bilo lice, predmet, situacija, ideja ili pojava moè da pretstavuva vrednost. Pritoa, su{testveno e deka vrednostite vodat kon izbor {to e toa {to poedinecot ili grupata nad s go posakuvaat, {to smetaat deka e dobro, vredno, va`no ili najva`no. Tie pretstavuvaat streme` da se aktuelizira sopstvenata vnatre{na priroda, da se napravi ìvotot vreden za natamo{na egzistencija.1525 Pritoa, treba da se istakne deka vrednostite se izvonredno zna~ajna kategorija za ~ovekoviot ìvot i negovoto sevkupno, pa vo tie ramki i pravno povedenie. Ottamu proizleguva i golemiot interes {to za niv, iako so razli~en intenzitet, go projavuvaat filozofijata (i vo nejzini ramki aksiologijata), antropologijata, etikata, estetikata, sociologijata, psihologijata, kriminologijata,1526 pedagogijata i re~isi site humanitarni nauki vklu~itelno i na pravoto. Ili, so drugi zborovi, vrednosti se seto ona kon {to ~ovekot se stremi vo idnina. Ona {to moè da se izbira i ona {to se smeta za poèlno, ne{to {to se smeta za dobro. Tie se objekti na koi se gleda povolno, kako ne{to {to moè da se obezbedi (da se ima) ili postigne. Nasproti ovoj stav stoi pogre{noto uveruvawe,za koe ve}e zboruvavme, deka vrednosti se samo onie stremeì koi se dovolni sami za sebe i ne sluàt za ni{to drugo (krajni vrednosti). Samite vrednosti me|u sebe ne se izedna~eni. Tie se izdvojuvaat
deka e poèlno da se bide ~esen"). Deskriptivnite veruvawa moàt da se testiraat kako vistiniti ili pogre{ni (Na primer: Jas veruvam deka pa|a do`d"). Evaluativnite veruvawa se onie so koi se procenuva eden objekt kako dobar ili lo{ (na primer: "Jas veruvam deka ve`baweto e dobro za zdravjeto"). Vuj~i}, V, op. cit. str. 27. 1525 Spored Pavi}evi}, "Vrednostite se sistem na ~uvstvitelni reakcii kako i oceni, sudovi preku koi ~ovekot iskaùva dali predmetite za nego se korisni ili {tetni, prijatni ili neprijatni, dali mu pomagaat na negoviot op{t razvoj ili go sopiraat, a ne samo dali momentno mu se pogodni ili ne. Nakratko, ovie reakcii ili sudovi iskaùvaat {to zna~at i kolku se za nas vredni predmetite." Pavi}evi}, V. Osnovi eti}e, Kultura, Beograd, 1967. str. 7. Spored Rot, "Vrednostite ozna~uvaat idei ili situacii za koi postoi uveruvawe deka pretstavuvaat ne{to dobro, ne{to poèlno, ne{to kon ~ie ostvaruvawe treba da se te`nee." Rot, N. Osnovi socijalne psihologije, Zavod za nika i nastavna sredstva, Beograd, 1977. str. 12. 1526 Za zna~eweto na vrednostite vo kriminologijata, Sulejmanov, Z. op. cit. str. 895 i natamu. Ovde }e bide dovolno ako potsetim deka tie se vgradeni vo brojnite kriminolo{ki teorii koi vo osnova go objasnuvaat kriminalnoto povedenie preku ukaùvaweto na opredeleni izvori na konflikti na vrednosti. Takvi se: teorijata na kulturniot konflikt, teorijata na podkultura i kontrakultura, teorijata na anomija, teorijata na diferencijalnata asocijacija, i teorijata na op{testvenata dezorganizacija.
807
spored hierarhijata na pova`ni i pomalku va`ni vrednosti: na toj na~in moè da se smeta deka humanitarnata vrednost (na primer, prikaùvawe na zdravstvenata sostojba na bolniot od strana na lekar vo ubava svetlina) e pova`na od vistinoqubivosta (primer, kaùvaweto na bolniot deka za negovaat bolest nema lek i ottamu deka mnogu brzo }e umre). Vo ovie sferi na razmusluvawe treba da se pomesti i razgleduvaweto na vrednosta - pravda. Vo toj kontekst stanuva razbirlivo deka nema apsolutna pravda. Pravdata kako najvisokja vrednost1527 ne egzistira vo vakum, nadvor od prostorot, vremeto i vo niv oformenite op{etstveni odnosi i grupnite i individualnite interesi i sfa}awa za nejzinoto zna~ewe, tuku e povrzana tokmu so site tie okolnoAko pravdata e najvisoka doblest ("op{to dobro") toga{ vo nea mora da se sodràni site vrednosti, a takvi gi ima mnogu: sloboda, vistina, mir, humanizam, altruizam, patriotrizam, prijatelstvo, ~esnost, odgovornost, bratstvo, ednakvost, so~ustvo, solidarizam, iskrenost, skromnost, dobro, plemenitost, tolerantnost (popustlivost), fleksibilnost (prilagodlivost), samokontrola, discipliniranost, trudoqubivost, sposobnost, qubopitnost, spoznavawe, sasmostojnost, inicijativnost, ambicioznost, otvorenost, kriti~nost, duhovitost, samoaktuelizacija, qubov, ne`nost, srde~nost, pristojnost, hrabrost, umerenost, higiena, golemodu{nost, po`rtvuvanost. Nakratko, fakt e, iako toa nikoj otvoreno ne go kaùva, deka pravdata e ime za site eti~ki na~ela pribrani na kup - pravdata, vsu{nost, e samata etika. Ako e taka, a jas smetam deka e, toga{ mora da se dodade i ona {to go veli Rajhenbah deka etikata (~itaj pravdata, m.z.) na na{iot op{testvenopoliti~ki ìvot pretstavuva konglomerat na grupnite etiki na razli~i sloevi. Naciite nastanale so spojuvawe na dràvi i me{awe na op{testveni grupi. Tie gi prezele eti~kite pravila na postarite vremiwa osobeno preku kodifikacii na zakoni koi gi ovekove~uvaat moralnite sistemi na Rimjanite, feudalizmot i Crkvata. Ne e ni ~udo {to taka dobieniot sistem ne e dosleden. Obiduvaj}i da se pridrùva kon tie moralni pravila na op{testvata - naciite, poslu{nite gra|ani nabrzo doa|aat vo sudir so etikata. Treba li da im se pomaga na onie na koi toa im e potrebno ili da se napravi obid so metod na dobar biznis da im se izvle~at parite? Treba li da se raboti za blagosostojba na nacijata pridonesuvaj}i za suzbivawe na {trajkovite ili podrùvaj}i ja rabotni~kata borba za podobri ekonomski uslovi? Treba i da se pravat zalo`bi za sloboda na govorot ili da se podrùva vladata na nekoja dràva na ~ii univerziteti nastavata za Darvinovata teorija za evolucija e zabraneta? Treba li da se po~ituvaat bibliskite u~ewa ili potomcite na narodot koj ja napi{al biblijata da se isklu~at od javnite slu`bi? Treba li da se zastapuvaat ednakvite prava na site rasi ili da se podrùvaat odredbite vrz osnova na koi se vr{i segregacija na tramvajkite patnici ~ija koà prirodata bogato ja oboila? Navistina ne lesno da se snajde vo zbrkata na moralnite pravila na dene{noto op{testvo. Koja etika toga{ go dava odgovorot na site ovie pra{awa? Rajhenbah, H. Ra|enje nau~ne filozofije, Nolit, Beograd, 1964, str. 283.
1527
808
sti zaedno. Onamu kade {to postoi vakvo ili onakvo pravo, nu`no e da postojat i razli~ni stanovi{ta za pravdata kako "prirodno pravo," kako idelano pravo. Taka na primer, vo akademskite sredini mo`no e da se saka opredelen nau~en metod da se izdigne i da ja pro{iri svojata primena na site podra~ja kade {to ne e primenet. Konkretniot nau~en metod e pozitivna vrednost za celoto op{testvo, me|utoa razlikite i nesoglasicite nastanuvaat zaradi situaciite na koi se primenuva. Takov e i odnosot me|u pravdata i oportunitetot. Taka na primer, iako e pravedno nekoj da se kazni za soobra}aen prekr{ok, sosema neoportuno (da ne re~am bezumno) }e postapi "pravedniot" policaec ako toj den go zapre celiot soobra}aj na izlezot od gradot samo zatoa da go pronajde prekr{itelot ~ie vozilo bilo so registarski tabli~ki od sosedniot grad. I vo odnos na potekloto na vrednostite mojot stav ostanuva nepromenet. Toa e deka nivniot izvor pretstavuva samiot ~ovek i negovata ~ove~ka priroda, odnosno deka vrednostite se vkoreneti vo samata ~ove~ka egzistencija.1528 Toa zna~i deka vo odgovorot na pra{aweto {to e toa dobro, vredno za {to ~ovekot ìvee i vredi da se ìvee, smetam deka toa e zadovolstvoto, odnosno izbegnuvaweto na bolkata: postignuvawe na sre}en ìvot (hedonisti~ki pristap) koj vo osnova nedelivo go posmatram zaedno so stavot deka osnovniot princip na vrednostite e interesot (materijalnata i duhovnata korist) koj ~ovekot go postignuva bilo li~no za sebe, za drug ili za celokupnoto ~ove{tvo (utilitaristi~ki pristap). Pritoa, koga govoram deka navedenite elementi ja so~inuvaat osnovata za javuvaweto na vrednostite, podvlekuvam deka ni najmalku ne sakam da navleguvam vo eti~kite procenki na nivniot kvalitet: za toa koi se vistinskite vrednosti, nitu za toa {to se poniski (niì), povisoki (vi{i) ili najvisoki (ideli) vrednosti - toa se pra{awa so koi vpro~em, se zanimava i natamu treba da se zanimavaat akseologijata, etikata pa duri i politikata, bez kakva i da e {ansa da dojdat do kone~en odgovor na toa pra{awe.1529 Vo ovaa smisVrednostite se opredeleni od potrebite, èlbite i interesite, odnosno su{testven uslov tie da stanat vrednosti e nivniot izbor me|u opredelen broj konkretni potrebi, èlbi i interesi {to zna~i subjektivno da mu se pridade golema va`nost na nekoj objekt. "Spored Franc Adler vrednostite se vo ~ovekot, nastanuvaat od negovite biolo{ki potrebi ili od negoviot razum. ôvekot sam ili ~ovekot vo zaednica, grupa, op{testvo, kultura, dràva, klasa e nositel na vrednostite." Vidi: Ibid, str. 26 Ili, nakratko, potekloto na vrdnostite e vo ~ovekot, vo negoviot op{testven ìvot. 1529 Spored Wright doblestite se delat na onie koi se odnesuvaat na sopstvenot dobro i onie koi se odnesuvaat na dobroto na drugite. Taa razlika poteknuva od Hjum. I za dvajcata op{tiot princip na doblestite e utilitaristi~ki - deka tie se korisni dispozicii na voljata. Kako i Aristotel, sekoja od tie doblesti Wrihgt gi gledakako stav na vladeewe so opredelni afek1528
809
la smetam deka e sosema vo pravo eden avtor koj veli: "Istaknuvaweto na edna vrednost kako vrhovna moè da bide posledica ili na faktot deka ona {to konkretnata vrednost go implicira e tokmu toa {to nedostasuva vo toa op{testvo, ili pak, fakt deka tokmu toa vladea~kata klasa go ocenuva za korisno za svoite posebni interesi, koi i onaka gi prezentira kako interesi na celoto op{testvo. Tokmu na tie relacii nastanuva ona {to go narekuvame ideolo{ko ili ideologizacija na op{testvenata svest."1530 Od izloènoto proizleguva deka za da se sfatat vrednostite, treba da se postavi pra{aweto: {to e toa {to e dobro, vredno za {to ~ovekot ìvee i vredi posebno da se ìvee i {to ja so~inuva osnovata na celokupniot op{testven i li~en moral. [to se odnesuva pak do osnovnite osobini na vrednostite, od brojnite definicii za niv treba se izdvojat nivnata orientacija (naso~enost) deka vo niv se pomestuva seto ona {to nekoj saka da go izbere, deka kaj niv sekoga{ se raboti za dominanten (preferencijalen) interes, deka vo niv se krie tendencija na ~ovekot pove}e da saka ili da poèluva eden vid objekti od drugi i deka tie se promenliva kategorija kako niz istorijata, taka i od edna do druga kultura i od edna do druga op{testvena grupa. Ovie osobini na vrednostite sekako treba da se dopolnat i so nivnata poèlnost (~uvstvo na opravdanost), nivniot svesen karakter i, se razbira, so nivnata visoka motivaciona sila.1531 Pod vrednosni orientacii podrazbiram niza na izbori i preferenci so relativno homo|ena sodrìna, koi pretstavuvaat posebna celina i ja opredeluvaat strukturata na vrednostite na poedinecot ili na grupata.1532 Vo pogled, pak, na poimite vrednosni principi,
ti, no za razlika od Aristotel orientacijata kon korisnoto e edinstven kriterium. Kako najva`ni doblesti koi se odnesuvaat na sopstvenoto dobro se hrabrosta i umerenosta, kako primarni od doblestite koi se odnesuvaat na dobroto na drugite se dobrodetelta i pravednosta. Tugendhat, E. op. cit. str. 201. 1530 Vuj~i}, V, op. cit. str. 33. 1531 Motivaciskite funkcii na vrednostite obi~no se razgleduvaat vo kontekst na prou~uvaweto na vrednostite kako izrazi (ekspresii) na ~ovekovite potrebi. Ako vrednostite navistina se ekspresii na ~ove~ovite potrebi (nekoi duri i gi identificiraat so potrebite), toga{ tie, pokraj kognitivna, afektivna i uloga vo povedenieto, navistina imaat i silna motivaciska komponenta. Koga ne bi bile ekspresija na tie potrebi tie ne bi ja imale motivaciska mo}. Me|utoa, vrskata me|u potrebite i vrednostite e dijalekti~ka vo taa smisla {to vrednostite navistina se ekspresii na ~ovekovite potrebi, no i samite, pod uslov vistinski da se internalizirani, stanuvaat potrebi. Spored toa, tie ne se samo ekspresii na potrebite, tuku i ekspresii na sebesi kako potrebi. Vuj~i}, V, op. cit. str. 84. 1532 Petrovi}, M. Vrednosne orientacije delinkvenata, IKSI, Beograd, 1973. str. 69.
810
vrednosni stavovi ovde gi prifa}ame ve}e izloènite opredelbi na Viskovi}, kako i negovoto pojasnuvawe na vrednosniot sud. Imeno, spored nego: "Temelnoto i naj~esto vrednosno sudewe vo pravoto e vo vid na pra{awe: dali dejstvijata X ili normativnite akti se vo soglasnostvo povisokata norma, t.e. zakoniti? i dali se dejstvijata X ili normativni aktiti se vo soglasnost so ova ili ona na~elo na pravdata? Pritoa, sekako deka nastanuvaat sudiri me|u vrednosnite sudovi. Najte{kite me|u niv nastanuvaat tokmu poradi konkurencijata na vladea~kite i nevladea~kite koncepcii za pravdata, na primer, me|u polo`beno-sopstveni~kata i trudovata pravda koi postoele vo op{testvoto kako izraz na sprotivstavenite interesi na op{testvenite grupi. Me|utoa, nesmee da se izgubi od vid deka sudiri na vrednuvawe nastanuvaat i me|u vladea~kite principi na pravdata, na primer, me|u trudovata i solidarnata pravda, kako i me|u niv, od edna i razmenskata pravda, od druga strana, kako i pri primenata na opredelen princip na pravdata na konkretni odnosi.1533 [to se odnesuva do funkciite na vrednostite, sosema prifatlivo e nivnosto rezimirawe na slednive {est: 10 Donesuvawe odluka. So procena na dobrite i lo{i ishodi na ona {to saka da se postigne, odnosno odbegne, t.e. na ona {to e vredno i bezvredno, se donesuvaat odluki. Su{testven problem na vrednostite e kako da se donesat va`ni odluki. 20 Vrednostite se regulatori na konfliktite. Vo borbata na motivite vrednostite zazemaat re{ava~ka polo`ba, polo`ba na arbiter. 30 Opredeluvawe na celite i sredstvata kako i integrativnata funkcija na vrednostite. Vrednostite imaat va`na uloga vo integracijata na li~nosta, vo postignuvaweto na nejzinata zrelost, vo formiraweto na obedinuva~ka filozofija na ìvotot. Ottamu, dobro integrirani vrednosti go olesnuvaat i zabrzuvaat re{avaweto na konfliktite na op{testveneo prifatliv na~in i vo op{testveno prifatlivo mesto i vreme. 40 Vrednostite vnesuvaat element na predvidlivost vo op{testveniot ìvot. Ova prioritetno proizleguva od predvidlivosta na povedenieto na poedincite, odnosno od doslednosta i postojanosta na nivnite vrednosti. 50 Vrednostite se izvor na moralnite normi, i 60 Nekoi vrednosti imaat isklu~itelnio zna~ewe za ~uvstvoto na identitetot i kako {to se karakteristi~ni za poedinecot tie moàt da bidat su{testven uslov za prifa}awe na site ostanati vrednosti, pa duri i na ìvotot.1534 Vo aksiologijata i drugite nauki {to se zanimavaat so niv postojat i brojni podelbi na vrednostite. Pritoa, naj~esta e podelbata na li~ni i socijalni koja poa|a od kriteriumot na nositelot na vrednosta vo konkretnata situacija. Li~ni vrednosti se onie vrednosti koi se vrzuvaat za poedinecot, a za socijalnite vrednosti se onie sta1533 1534
Viskovi}, N. op. cit, str. 157. Ibid, str. 301-302.
811
vovi1535 so koi edno op{testvo utvrduva {to e dobro i lo{o, {to e vredno i nevredno odnosno {to treba da se ceni ili ne vo edno op{testvo. Tie ostvaruvaat vlijanie vrz izborot na celite i samata aktivnost na poedinecot. Takvi op{testveni vrednosti moàt da bidat na primer: nezavisnosta i li~nata sloboda, znaeweto, altruizmot, ednakvosta, ~esnosta, bogatstvoto, hrabrosta, snaodlivosta i sl. Nakratko,
op{testvenite vrednosti im ukaùvaat na lu|eto kon {to treba da se stremat, a op{testvenite normi1536kako moàt toa da go ostvarat.
Pritoa, jasno e deka nitu teoretski ne moè da se zamisli takvo op{testvo vo koe li~nite i op{testvenite vrednosti vo celost bi se poklopuvale, t.e. idealot na op{testvoto da bide ostvaruvaweto na vrednostite na sekoj poedinec. Od ostanatite klasifikacii na vrednostite na ova mesto ja istaknuvame u{te i nivnata podelba spored stepenot na usvoenosta na: 10 priznaeni vednosti (onie za koi se smeta deka i drugi bi moèle da gi poèlat, no li~no ne se poèluvaat), 20 prifateni vrednosti (onie koi se poèluvaat) i 3. poseduvani vrednosti (onie koi ja karakteriziraat li~nosta, odnosno nejzinata situacija).1537 3. Raspravata za vrednostite }e ja zavr{ime so stavovite po ova pra{awe na eden od najpoznatite antropolozi - Alfred Reginald Radcliffe - Brown (1881-1955). Spored nego,"Zborot vrednost sekoga{ ukaùva na odnos me|u subjektot i objektot. Toj odnos moè da se izrazi na dva na~ini - so toa {to }e se kaè deka objektot ima vrednost za subjektot ili deka subjektot ima interes za objektot. I dvata termini moè da gi upotrebime ako sakame da ukaème na koj i da e akt na povedenie kon predmetot. Odnosot se manifestira vo povedenieto i e definiran so toa povedenie. Zborovite "interes" i "vrednost" davaat zgodna stenografija so koja moème da ja opi{eme realnata sostojba, a taa
Upotrebeniov termin obvrzuva da se poso~i na razlikata me|u stavovite i vrednostite, od edna i interesite i vrednostite, od druga strana. "Stavot sekoga{ e odnos sprema nekogo ili ne{to, dodeka vrednostite ne mora voop{to da imaat odnapred nekoj specificiran objekt: na primer koga }e se kaè vistinoqubivost, pravednost, qubov, pouzdanost, objektot ostanuva neopredelen. Stavovite navistina sekoga{ ukaùvaat ili moàt da ukaàt na vrednostite na nekoj objekt, lice ili grupa me|utoa, ako ne se trajni, dosledni, ne izrazuvaat nikakva vrednost." I natamu, "Interesite se objektivizirani potrebi, motivi koi se kristalizirale okolu nekoj predmet. Razlikata me|u interesite i vrednostite glavno e vo stepenot na zna~eweto i op{tosta, i vo toa deka (kako i stavovite i potrebite), i interesite moàt da bidat pojavni oblici na vrednostite." Petrovi} M. op. cit, str. 39 i 40. 1536 Socijalnite normi se pravila (naviki, obi~ai, moralni principi, veruvawa) na odnesuvawe me|u lu|eto, standardi so koi se obezbeduva interakcijata me|u poedincite vo edno edno op{testvo. 1537 Vidi: Petrovi} M. op. cit. str. 43.
1535
812
se sostoi od povedenie i vistinskite odnosi me|u subjektot i objektot koi ova povedenie go otkriva. Ako Xek ja saka Xil, toga{ Xil ima vrednost na sakan objekt za Xek, a Xek ima priznaen interes za Xil. Koga sum gladen, imam interes za hrana i dobriot obrok za mene ima neposredna vrednost koja ja nema vo nekoe drugo vreme. Mojata zabobolka za mene ima vrednost koja ja nema vo nekoe drugo vreme. Taa za mene ima vrednost kako ne{to od {to sakam da se oslobodam, {to e mo`no pobrgu. Op{testveniot sistem moè da se sfati i da se prou~uva kako sistem na vrednosti. Op{testvoto se sostoi od broj na poedinci koi se povrzani so mreà na op{testveni odnosi. Op{testven odnos postoi me|u dve ili pove}e lica koga se vospostavuva harmonija vo nivnite poedine~ni interesi preku pribliùvawe ili prilagoduvawe na razli~ni interesi. Interesot sekoga{ e interes na poedinecot. Dvajca poedinci moàt da imaat sli~i interesi. Sli~nite interesi ne sozdavaat sami po sebe op{testven odnos: dve ku~iwa moàt da imaat sli~en interes za ista koska i na kraj da dojde do borba. Me|utoa, op{testvoto moè da postoi samo vrz osnova na izvesna sli~nost vo interesite na nivnite ~lenovi. Ako ova go izrazime so upotreba na zborot vrednost, moème da kaème deka prviot uslov za opstanok na edno op{testvo e vo toa negovite ~lenovi da pokaàt izvesna soglasnost vo pogled na vrednosta koja ja priznavaat. Glavnite obele`ja na edno posebno op{testvo se sostojat vo toa {to toa ima cel sistem na vrednosti - moralni, estetski, ekonomski, itn. Me|u ~lenovite na edno primitivno op{testvo postoi prili~na doza na soglasnost vo procenata na ovie vrednosti, iako se razbira, ovaa soglasnost nikoga{ ne e apsolutna. Vo kompleksnoto moderno op{testvo }e najdeme mnogu pove}e nesoglasuvawe ako op{testvoto go posmatrame kako celina, a pogolema soglasnost me|u ~lenovite na edna op{testvena grupa ili klasa. Dodeka izvesna soglasnost vo pogled na vrednostite i izvesna sli~nost vo interesite se preduslov za op{testveniot sistem, op{etstvenite odnosi vklu~uvaat u{te pove}e. Tie baraat postoewe na zaedni~ki interesi za op{testvenite vrednosi.1538 Koga dve ili pove}e
Taka na primer, soobra}ajot kako op{to dobro, jas go sakam zaradi sebe, a potem i za site drugi. Jas se vklu~uvam vo nego, za{to veruvam deka i sekoj drug anblok e praveden, deka sekoj drug }e se vklu~i vo nego od istite kako i moite motivi: da izvle~e sopstvena korist od koja }e imaat korist i site drugi. Pritoa, nade`ta deka sekoj si go saka sopstvenoto dobro (ìvotot) mi e osnovnata garancija deka nema da nastradam od toa vklu~uvawe. Toa, pak, {to sekodnevno ima soobra}ajni nesre}i ne me obespokojuva i odvra}a, ne zatoa {to ne sum svesen deka ima nepravedni, t.e. lu|e koi ne si go po~ituvaat sopstveniot ìvot i vo soobra}ajot se vklu~uvaat samo zatoa tamu da zaginat, tuku za{to se nadevam deka takvite vo soobra}ajot se mnogu malku i deka tamu
1538
813
lica imaat zaedni~ki interes za ist predmet i koga se svesni za toj zaedni~ki interes, op{tetsveniot odnos e vospostaven. Tie obrazuvaat sojuz, bilo za moment ili za podolg period, a za predmetot moè da se kaè deka ima op{testvena vrednost. Za ma` i negovata èna moè da se kaè deka ra|aweto na deteto, potoa samoto dete, negovata blagosostojba, sre}a ili smrt, pretstavuvaat predmeti na zaedni~ki interes koj gi povrzuva i za toj sojuz koj go formirale ovie dve lica ovie predmeti imaat op{testvvena vrednost. Spored ovaa definicija predmetot moè da ima op{testvena vrednost samo za sojuz na lica. Vo ovoj sosema ednostaven primer imame trokraten odnos: i subjektot 1 i subjektot 2 na ist na~in se zainteresirani za objketot, a zainteresirani se i edniot za drugiot ili barem za izvesno povedenie koe e naso~eno kon objektot. Da ne dojde do nedorazbirawe moèbi treba da se dopolni deka op{testveniot sistem isto taka bara licata da bidat objekti na interes za drugite lica. Vo prijatelskite ili qubovnite odnosi sekoe od dvete lica pretstavuva vrednost za drugoto. Vo izvesni op{testveni grupi, sekoj ~len e objekt na interes za drugite ~lenovi: ottamu sekoj ~len ima op{testvena vrednost za grupata kako celina. Pokraj toa, so ogled na toa {to ima i negativni i pozitivni vrednosti nekoi lica moàt da bidat zdruèni so ~uvstvo na antagonizam kon drugite lica. Za ~lenovite na paktot protiv Kominternata, Kominternata ima specifi~na op{testvena vrednost. Me|u ~lenovite na edno op{testvo nao|ame izvesna soglasnost koga se raboti za izversna ritualna vrednost
tokmu jas so niv nema da se sretnam (da mi se vkrsti patot). Od ova e jasno {to go odrùva op{toto dobro. Toa e istoto ona {to ja odrùva i pravdata - samo nade` deka i drugiot }e |i po~ituva ednakvo kako {to gi po~ituva i jas. Kakva e sigurnosta na taa nade`. Dali taa nade` e gola ili vistisnki zasnovana. Moj stav e deka taa e i ednoto i drugoto. Kakva i da e vrz nejze ~ovek mora da se potpira, za{to nema druga alternativa osven stravot. Ako stravot i pretpazlivosta e ona {to treba da gi zdruì lu|eto i da go ovozmoì zaedni~kiot ìvot, toga{ nikoga{ nema da postoi op{testven ìvot. Toa e zatoa {to takviot zaedni~ki ìvot nema trajnost: trae samo dodeka postoi stravot - so is~eznuvaweto na stravot is~eznuva i zaedni{tvoto. Toa zna~i deka zaedni~kiot interes kako edinstvena alka me|u niv moè da se ostvari samo ako zaradi negovo ostvaruvawe se zdruàt dve ili pove}e nadeì. Pritoa e najdobro, zaedni{tvoto e najkoherentno i najcvrsto, koga stanuva zbor za realno ostvarlivi nadeì. Toa, me|utoa, ne zna~i deka zaedni~ki interesi ne moàt da se ostvaruvaat i so zdruùvawe na dve ili pove}e stravuvawa. Eklatanten dokaz za toa e stravot od zaedni~kiot neprijatel ili koja i da e druga zaedni~ka opasnost, ednakvo, a moèbi i pove}e, gi zdruùva i an|elot i |avolot. Za postojanost na takviot zaedni~ki ìvot e potreben postojan strav i ako ne postoi mora da se izmisli. Vo sprotivnost nema trajno zaedi{tvo. Za cvrstinata na vakvoto zaedni{tvo ne e bitna realnosta na ostvaruvaweto na stravuvawata.
814
koi tie im ja pripi{uvaat na objektite od ist vid. Isto taka, gledame deka pove}eto od ovie ritualni vrednosti pretstavuvaat op{testveni vrednosti. Ottamu, za avstraliskoto pleme koe ima totem, se {to e vo vrska so totemot, site mitovi, obredi imaat specifi~na op{testvena vrednost: zaedni~kiot interes koj go poseduvaat go pokaùvaat kon seto ona {to gi povrzuva vo cvrst i traen sojuz.1539 I so toa {to moàt da gi spodelat site svoi stravuvawa i nadeì, a toa e od zaedni~ki interes vo site zbidnuvawa, ~ovekovite su{testva se povrzuvaat i zdruùvaat vo privremeni ili trajni sojuzi.1540 Seto ova {to na Radklif-Braun mu posluì kako osnova za objasnuvawe na ritualnite vrednosti, vo celost moè da posluì i za sogleduvawe na kompleksnosta na pravdata kako edna od najzna~ajnite vrednosti za za~uvuvawe na zaedni~kiot dobar ìvot na lu|eto. Nakratko, nema i ne moè da ima edna pravda dodeka ima razli~ni individualni i grupni interesi. Vo ova smisla treba da se posmatra i ona {to go verli Dirkem: "Dve bitija moàt vo su{tina da bidat razli~ni ili od izvesna to~ka na gledawe neednakvi, me|utoa ako otelotvoruvaat ist ideal izgledaat ednakvi. Vo takva situacija idealot se javuva kako nivna najva`na zaedni~ka karakteristika i toj gi nadminuva site razliki. Na toj na~in kolektivnata misla go menuva seto ona {to }e go dopre. Taa gi ru{i barierite na carstvata i gi kombinira sprotivnostite: taa go presvtrtuva ona {to se narekuva prirodno skalilo na bitieto, neednakvite raboti gi pravi ednakvi, a razli~nite sli~ni. So eden zbor op{testvoto go zamenuva svetot koj ni go otkrivaat na{ite setila so eden poinakov svet koj pretstavuva proekcija na ideal koj op{testvoto samo go sozdava.1541 Vrednosniot sud go izrazuva odnosot na ne{tata sprema idealot. Predmetot moè da ja izgubi ili da ja promeni vrednosta bez da ja promeni svojata priroda: potrebno e da se promeni samo idealot.1542 4. Osnovniot zaklu~ok od ovie razgleduvawa e deka ~ovekot bilo kako poedinec ili pripadnik na opredelena potesna ili po{iroka op{testvena grupa obi~no se odnesuva so ogled na toa kakvo zna~ewe za nego ima opredelena vrednost. Toj moment doa|a do izraz duri i vo nivnoto kriminalno povedenie. Ottamu, utvrduvaweto na vrednostite e od prakti~no zna~ewe vo site sferi od op{testvenoto ìveewe. Spored toa, utvrduvaweto na nivoto na aksiolo{kata svest ima opredeleno prakti~no zna~ewe i vo pravoto. Toa e osobeno slu~aj so pravdata kako edna od najzna~ajnite vrednosti vo odnos na sodrìnata na po1539
Radcliffe-Brown, A. R, Tabu, vo Parsons, T. Teorije o dru{tvu, str. 903-
904. Ibid, str. 907. Durkheim, E. Sociology and Philosophy, vo Parsons, T. Teorije o dru{tvu, str. 1240-1241. 1542 Ibid, str. 1241.
1541 1540
815
litikata i pravoto. Me|utoa, iako e nadvor od sekakov spor deka pravdata e sredi{na problematika na deskriptivnata i preskriptivnata pravna akseologija, odnosno "domina et regina virtutem" vo politi~kopravnata akseologija, ili mo}na ubikvitetna ideja - sila koja gi prenesuva najzna~ajnite ~ove~ki interesi i gi razdviùva lu|eto vo politi~kiot i pravniot ìvot, ne smee da se zaboravi deka vo edna celosna teorija na pravnite vrednosti taa e neoddeliva od drugite specifi~ni (materijalni i formalni)1543 i nespecifi~ni pravni vrednosti koi nejze i sluàt ili na koi taa im sluì vo hierarhijata na aksiolo{kopravnite sodrìni.1544 1. RAMNI[TE NA OP[TOTO Na ramni{te na op{toto se raboti za sudir koj doa|a poradi eklatantna nesuoglasenost na pravoto so pravdata. Ovde se raboti za postoewe na pravo koe e daleku od postignuvawe na idelot na pravdata. Vakov sudir e moèn poradi otsustvo na samite pravila na pravdata, no i poradi otsustvo na principi na pravdata (na~elata na distributivna i komutativna pravda). Da se razre{i sudirot me|u ona {to se narekuva pozitivno pravo i prirodnoto (ispravno) pravo, zna~i da se najdat pravila koi se izraz na razumot i koi ja {titat ili ja obezbeduvaat pravdata (dobri zakoni koi gi izrazuvaat i {titat op{tite op{testveni dobra), a ne da se ostane na pravnite pravila na pozitivnoto pravo koi gi {titaat samo interesite na onie koi gi donesuvaat (lo{i zakoni koi gi {titat partikularnite dobra i interesi na onie koi ja vr{at dràvnata vlast). Toa ottamu, {to ne sekoe pozitivno pravo e ona vistinskoto pravo, ona {to e pravedno, za{to, kako svoevremeno pravilno zableà Ciceron: "Ima mnogu nepodnoslivi, mno{tvo {tetni pi{ani zakoni koi vaàt vo oddelni zamji. Tie ne zasluùvaat da se nare~at zakoni kako i ni onie odredbi koi ednodu{no gi izglasala nekoja banda od razbojnici. Za{to, ako neznajkovci i neve{ti lu|e, namesto spasonosno, prepi{at nekoe smrtonosno sredstvo, takvite lekarski upatstva, so pravo, ne moàt da go zasluàt svoeto ime. Na ist na~in, nitu kakov i da e zakon na nekoj narod nema da se nare~e zakon duri i toga{ koga saMe|u specifi~nite pravni vrednosti Viskovi} gi pomestuva mirot, sigurnosta i pravdata i veli deka toa se vrednosni principi koi pokaùvaat kako treba da se uredi op{testvoto i da se raspodeli mo}ta i dobrata. Od druga strana, formalnite vrednosni principi pokaùvaat kakva treba da bide relacijata me|u pravnite normi vo pravniot sistem so koi se ureduvaat op{testvenite odnosi. Toa se principi spored koi se konstituira sistemot na pravnite normi: koherentnosta- zakonitosta, potpolnosta i odredenosta. Viskovi}, N, op. cit. str. 136 1544 Viskovi}, N, op. cit. str. 143-144.
1543
816
miot narod }e prifati ne{to {to e pogubno za nego. Zna~i zakonot pretstavuva razlikuvawe na pravednoto i nepravednoto i izrazen e vo soglasnost so ona najstara i osnovna priroda na site ne{ta. A priroda na rabotite (priroda na ne{tata, su{tina) e temnoto da e temno, slatkoto - slatko, beloto - belo, pravednoto - pravedno.1545 Spored nea se upravuvaat ~ove~kite zakoni koi gi kaznuvaat ne~esnite, a gi branat i za{tituvaat dobrite."1546 Toa {to go otkri Ciceron, moè ednakvo da se pretstavi i so re~isi dvaesetina veka podocna izre~enite zborovi na Radbruh: Moàt da postojat zakoni koi do tolkava mera se nepravedni i op{to {tetni {to mora da im se porekne vaèweto, pa duri i karakterot na pravo. Postojat zna~i, pravni na~ela koi se posilni od sekoj praven propis, taka {to zakonot koj im e sprotiven e bez vaèwe. Tie na~ela gi narekuvame prirodno pravo ili umno pravo. Sekako deka okolu niv postojat izvesni nedorazbirawa, me|utoa vekovnata rabota im dala
Sekoe namerno zlo i sekoe iskol~uvawe na pravdata vo oblasta na moralot pretstavuva isto tolkava drskost i apsurd kakva {to vo oblasta na prirodata bi prestavuvale obidite na ~ovekot... od svetloto da napravi temnina, a od temiinata svetlo, ili slatkoto da go narekuva gor~livo, a gor~livoto slatko. Klark Samuel. v. Tubi}, R. Britanska filozofija morala, Eri~ke teorije od XVII do konca XIX vijeka, Svjetlost, Sarajevo, 1978, str. 179. Pravdata e vistinskata pri~ina koja ja pravi razlikata me|u ~ovekot i ìvotnite. Taa e priroden zakon, univerzalen spored domenot i ve~en spored traeweto koj ne moè celosno da se ukine ni da se otpovika koj bilo negov del, nitu postoi kakov bilo zakon za da mu protivre~i. I nema vlast koja moè da bide bez nego, i bil vo sila pred da bide napi{an koj bilo zakon ili osnovan nekoj grad ili dràva. Ne nastanal kako plod na ~ovekoviot um ili bil naturen od strana na koj i da e avtoritet. Priznavan e od pamtivek i negovata mo} se protegnuva preku celata vselena i so ogled deka za~etokot mu e vo prirodata i vo pri~inata na ne{tata, ne po~nal da bide zakon koga za prv pat e staven na hartija i ozakonet od lu|eto, tuku e od isto poteklo koga i ve~niot razum ili odnosite na ne{tata i sovr{enstvoto ili svojstvata na samiot gospod. Ibid, str. 185-186. I, od istite pri~ini, od koi gospod koj nema pretpostaveni da mu nareduvaat, sepak vo site svoi postapki postojano e voden od ve~niot zakon na pravdata i dobrinata jasno e deka site razumni su{testva treba vo nekolku svoi sferi i odnosi da mu se pokruvaat na istoto pravilo vo soglasnost so zakonot na nivnata priroda. Ibid, str. 187. 1546 Ciceron, Zakoni, str. 45. Sledej}i gi, pokraj Platonovite i mislite na izvesni stoi~ki filozofi, Ciceron, pod zakoni ne gi smeta{e pi{anite pravila koi se naturaat so dràvna prisilba, tuku za razlika od pozitivisti~iot, ima{e prirodnopraven pristap kon idejata i sodrìnata na zakonite i moè da se tretira kako eden od prethodnicite na idejata a vladeeweto na pravoto i na materijalnata osnova na legitimitetot. Stanov~i}, V. Prete}e ideje o vladavini prava.str. 585.
1545
817
trajna cvrstina, i so takvata daleku silna soglasnost na mislewata gi sobrala vo takanare~eni deklaracii za pravata na ~ovekot i gra|aninot, taka {to taa skepsa moè da ja odrì samo namerna skepsa.1547 Nekoja naredba, na koja duri i ne e svojstvena voljata ednakvite da gi tretira ednakvo, a neednakvite neednakvo, moè da bide pozitivno vaè~ka, moè da bide celishodna, zgora na toa nu`na, a ottamu i apsolutno zakonska, me|utoa bi trebalo da se skrati imeto pravo, za{to pravo e samo ona {to barem e naso~eno kon toa da sluìna pravdata.1548 Poredokot koj isklu~ivo mu sluì na op{toto dobro, a na poedine~niot interes mu odre~uva sekakva opravdanost, sekako deka ne bi moèl da te`nee kon imeto pravo.1549 Prirodnoto pravo ponekoga{ mu sluì na podlabkoto zacvrstuvawe na propi{anoto pravo, ponekoga{ tokmu sprotivno, na borbata protiv propi{anoto pravo.1550 Koga zakonite svesno mu ja odre~uvaat voljata za pravda, koga, na primer, ~ovekovite prava na lu|eto samovolno im se garantiraat i im se odre~uvaat, toga{ na tie zakoni im nedostasuva vaèwe, toga{ narodot ne e dolèn da im se povinuva, toga{ i pravnicite mora da najdat hrabrost da im go odre~at pravniot karakter.1551 Tamu kade kon pravdata duri i ne se te`nee, kade {to ednakvosta koja pretstavuva sr` na pravdata, svesno se poreknuva pri vospostavuvaweto na pozitivnoto pravo, tuka zakonot, na primer, ne e samo "neisprano pravo," toj e duri voop{to e i li{en od pravnata priroda.1552 Na nivoto na op{toto, vsu{nost, se trgnuva od pravdata (prirodnoto pravo) i nejzinoto opredeluvawe kako kriterium na pravoto (na pravnosta na normata) od kade se gradi stojali{teto spored koe pozitivnoto pravo ima vaòst i zadolìtelnost samo ako e pravedno (ako gi ostvaruva objektivno vaè~kite principi na pravdata) i obratno, pozitivnoto pravo ja gubi svojata va`nost ako e nepravedno.1553
Radbruh, G. Filozofija prava, str. 267. Radbruh, G. Pravni aforizmi, Arhiv, Beograd, 1978/3, str. 384. 1549 Ibid, str. 384. 1550 Ibid, str. 390. 1551 Ibid, str. 390. 1552 Ibid, str. 391. 1553 Ovde vo celost go prenesuvam stavot na eden avtor, so koj vo osnova se soglasuvam. Spored toj stav: "Neprifatlivi se (jusnaturalisti~kite) vrednosni kriteriumi na pravnosta i vrednosnata koncepcija na vaèwe na pravnite normi, za{to razli~nite istorisko-ideolo{ki sudovi za pravednosta/ nepravednosta ne moàt da zasnovaat eden nau~en poim na pravoto koj na edinstven i maksimalno objektiven na~in bi gi razgrani~il op{testvenite pojavi (odnosi i normi) koi se relevantni za pravnicite. Vo taa smisla e to~no tvrdeweto na Kelzan: "tendencijata da se identificira pravoto i pravdata e tendencija da se opravda dadeniot op{testven poredok. Toa e politi~ka, a ne nau~na tendencija." Nau~niot poim na pravoto, kolku i da e nu`no ideolgi1548 1547
818
Ovoj stav koj e karakteristi~en za prirodnopravnite u~ewa se javuva vo dve osnovni varijanti - umerena i radikalna. Spored prvata, umerenata varijanta, nepravednata pozitivna norma ja gubi "vnatre{nata" obligatornost, t.e. onie kon koi e upatena ne smeat da ja usvojuvaat vo sovesta, me|utoa vo na~elo ostanuvaat vaè~ki vo "nadvore{nite" odnosi na pravnite subjekti i sprema dràvata. Spored ovaa teorija karakteristi~na za Akvinski, katoli~kite pretstavnici na jusnaturalizmot i nivnite sledbenici, sudijata ne smee nikoga{ da go priznae i odobri zakonot (koj nikoga{ ne e validna osnova za sudewe vo sovesta i pred gospod), no sudijata moè, a ponekoà{ mora, ako so toa se spre~uva pogolemo zlo da dopu{ti da se primeni i nepraveden zakon.1554 Spored radikalnata varijanta pozitivnata norma koja vo pogolema mera e nepravedna go gubi "vnatre{noto" i "nadvore{noto" vaèwe, t.e. voop{to ne se smeta za obvrzuva~ka, pa spored toa lu|eto se ovlasteni da ja otkaàt poslu{nosta, pa duri i aktivno da se sprotivstavat, bez ogled na poslediciite za pravnopokiti~kiot poredok. Ova stojali{te se nao|a kaj Antigona, kaj Lok, vo Francuskata deklaracija od 1789, kaj Digi kaj ve}e citiranite stavovi na Ciceron i Radbruh i kaj drugi avtori. Vo iznao|aweto kone~o re{enie za vaèweto na edna norma od aspekt na uvaùvaweto na pravdata od mala pomo{ se i brojnite latinski maksimi koi se odnesuvaat na ovoj problem, za{to i tie vo osnova se protivre~ni. Vo potkrepa na ova tvrdewe najprvin gi naveduvam maksimite koi mu odat vo prilog na stavot deka pozitivnata norma koja vo pogolema mera e nepravedna go gubi svoeto "vnatre{noto" i "nadvore{noto" vaèwe. Tie se: Boni iudicis ampliare iustitiam - Dobar sudija treba da ja {iri pravednosta; Aequitas agit in personam - Pravednosta e individualizirana ([to e pravednost odreduvaat okolnostite na sekoj konkreten slu~aj); Aequitas est correctio legis generaliter, latae qua parte deficit - Pravednosta e dopolnuvawe na zakonot donesen kako op{to pravilo, me|utoa necelosen vo nekoi delovi; Aequitas est perfecta quaedam ratio, quae ius scriptum interpretatur et emendat; nulla scriptura comprehensa, sed solum in vera ratione consistens - Pravednosta e nekoj vid zdrav razum koj go tolkuva i korigira pi{anoto pravo; taa nikade ne e
ziran ne smee da bide do tolku pristrasen ili apologetski ili edni pojavi da gi izedna~uva kako "pravo," a drugi kako nepravo samo zatoa {to prvite soodvetstvuvaat, a drugite ne soodvetstvuvaat so opredeleni istoriski idei na pravdata. Vo taa smisla definicijata na pravoto treba da bide vo {to pogolema mera slobodna od tekovnite politi~kopravni vrednosni stavovi, odnosno poobjektivna sprema vistinskiot predmet na istoriskoto iskustvo na pravnicite, t.e. so postojniot praven poredok vo site negovi dimenzii." Viskovi}, N. op. cit. str. 122-123 1554 Vidi: Viskovi}, N. op. cit. str. 111.
819
pismeno utvrdena, tuku se sostoi od trezveno rasuduvawe; Aequitas est, quae de iure multum remittit - Pravednosta mnogu ja ublaùva krutosta na zakonot; Aequitas non facit ius, sed iuris auxiliatur - Pravednosta ne go sozdava pravoto, tuku go dopolnuva; Lex plus laudatur quando retione probatur - Najdobar zakon e onoj zkon ~ija va`nost ja potvrdil i zdraviot razum; Inter aequitatem iusque interpositam interpretationem, legislatori solo et oportat et licet inspicere - Edinstveno zakonodavecot moè i treba da dava tolkuvawe vo slu~aj na dilema me|u pravednosta i zakonskiot propis. Nasproti prethodnite, postojat brojni maksimi koi podrùvaat sprotivno stojali{te, odnosno deka nepravednata norma ne go gubi svoeto vaèwe, deka kako takva taa e obvrzuva~ka vo eden praven poredok, pa spored toa lu|eto ne se ovlasteni da ja otkaàt poslu{nosta, nitu aktivno da se sprotivstavat. Eve nekoi od niv: Iudex est lex loquens - Sudijata e zakon koj zboruva; Iudex bonus nihil ex arbitrio suo faciat, nec proposito domesticae voluntatis, sed iuxta leges et iura pronunciat - Dobar sudija neka ni{to ne pravi po sopstveno nao|awe i neka ne sudi spored ona {to nemu mu se bendisuva, tuku strogo spored zakonot i spored pravoto; Ius dicere, et non ius dare- Da sudi a ne da sozdava pravo. Da go primenuva, a ne da sozdava pravoto (e dol`nost na sudijata); Dura lex sed lex (Ulpian) - Surov zakon, no zakon. Kolku i da e strog zakonot mora da se primeni; Aequitas numquam contravenit legis - Pravednosta nikoga{ ne mu se sprotivstavuva na zakonot; Aequitas sequitur legem Pravednosta go sledi zakonot (Pravednosta mu e podredena na zakonot); Aequior est dispositio legis quam hominis - Popravedna e odlukata na zakonot odo{to na ~ovekot (Lu|eto pobrgu }e mu se pokoruvaat na odlukata na zakonot, odo{to na voljata na poedinecot). 2. RAMNI[TE NA POEDINE^NOTO 1. Pred da preminime kon problemot na razre{uvaweto na sudirot na pravoto so pravdata na ramni{teto na poedine~noto, do koj, ve}e rekovme, doveduva otsustvoto na pravila na pravdata na planot na primenata na edno op{to pravilo so konkretnite raznovidni situacii, smetam deka se nu`ni opredeleni pojmovni razjasnuvawa. Imeno, vo ovaa smisla mora prethodno da se ras~isti so upotrebata na poimite zakonska pravda,1555 pravednost i pravi~nost. Toa, kako {to ispPod zakonska pravda vo pravnata literatura se ozna~uva: ili 1 0legalisti~kata torija za pravdata spored koja zakonot e edinstven izvor na pravdata, ili 20principot na ednakva primena na zakonot na site istovidni regulirani slu~ai, t.e. na~eloto na legalitet podobno da sluì na kakov i da e materijalen princip na pravdata, ili 3 zakonsko usvojuvawe na edno ili pove}e principi na pravdata (komunisti~ka, polo`bena, trudova, solidarna), po {to tie principi stanuvaat prisilni vo pravnite odnosi. Na site tie
1555
820
ravno se zabeleùva vo terorijata, proizleguva ottamu {to idejata na pravednosta moè da bide predmet na filozofsko, sociolo{ko i pravno posmatrawe. Primarnoto filozofsko zna~ewena toj poim e izrazeno vo idejata za formalna ednakvost, vo principot na identitetot, vo nu`nosta vo ednakvi slu~ai da se postapuva ednakvo, odnosno vo neednakvi slu~ai da se postapuva neednakvo. Od taa strana, ve}e samiot poim na zakonitosta e zasnovan vrz idejata na pravdata: postojanost na odnosot na pri~inata i posledicata podrazbira ednakvo tretirawe na ednakvi ne{ta, odnosno neednakvo tretirawe na neednakvi ne{ta. Vo taa formalna filozofska smisla idejata na pravednosta se pojavuva kako nu`na i najop{ta "forma na ekvivalentni odnosi," {to }e re~e kako kako ideja na ednakvosta. Toga{ koga sodrì op{testveno ocenuvawe na vrednostite, koga opredeluva {to komu mu pripa|a, kolku koj vredi vo konkreten slu~aj, pra{aweto na pravednosta moè da se postavi i kako sociolo{ki problem. Vo toa svojstvo pravednosta izrazuva sloboden kriterium na materijalnata pravda. Vo ovaa smisla pravednosta se javuva kako op{testveno merilo na vrednostite. Me|utoa, na treto mesto pravednosta moè da se sfati i kako eden ~isto praven problem, toga{ koga e vo pra{awe sinteti~ko ostvaruvawe preku pravniot poredok na formalnata i materijalnata pravednost. Vo ovaa smisla pravednosta se javuva, kako pravi~nost1556, kako
postojan pridru`nik na sekoj praven poredok1557

Vo op{testvenata stvarnost pravednosta paralelno se javuva vo site svoi tri formi: kako ideja na ednakvosta, kako op{testveno merilo na vrednostite i kako postojan pridru`nik na sekoj praven poredok. Ovde, me|utoa nes n interesira isklu~ivo pravednosta vo nejzinoto posledno zna~ewe - pravednosta kako pravnopozitiven problem. Toa e onaa pravednost "koja go inspirira pravoto i zakonodavcite ja priznavaat kako sostaven del na pozitivniot sistem."1558 Toa e, vsu{nost, onaa pravednost, koja vo pravnata nauka i praktika voobi~aeno se narekuva pravi~nost. Pravi~nost vo edna specifi~na smisla e ustavno
zna~ewa im e zaedni~ko istaknuvaweto na vistinski va`nata uloga na zakonskiot akt vo ostvaruvaweto na politi~kopravnite ideologii na pravdata i go uslovuvaat zakonot. Viskovi}, N. op. cit, str. 154-155. 1556 Aequitas = pravi~nost, ednakvost. aequum et bonum = pravi~no, nepristrasno, pravedno i dobro (lat.), epieikeia = pravi~nost, kako i pristojnost, ~esnost, doli~nost, blagost, ~ove~nost (gr~.), equite = pravi~nost (fran.), equidad = pravi~nost ({pan.), equita/equo = pravi~nost (ital.), equity = pravi~nost (angl.), biligkeit/biligkeitsrecht = pravi~nost (ger.) 1557 Markovi, S. B, Pravi~nost kao izvor prava, vo zbornikot na Basta, D. Preobraàji ideje prava, str. 274. 1558 Ibid, str. 274.
821
i obi~ajno ovlastuvawe na sudot ili drugi slu`beni lica da moàt elasti~no da gi primenuvaat ili duri i da ne gi primenuvaat apstraktno-op{tite normi vo re{avaweto na konkretnite pravni sporovi, ako toa e potrebno za {to pocelosno i izdiferencirano ostvaruvawe na vladea~kite principi na pravdata vo grupata na subjektite koi so niv se ozna~eni kako ednakvi. Principot na pravi~nost e usvoen vo razli~na mera vo nekoi pravni poredoci (rimskiot, srednovekovniot, angliskiot) kade sudovite imaat pogolem avtoritet i uloga vo sozdavaweto na normativniot sistem, a za nego bez mnogu uspeh se zalagale modernisti~kata i "slobodnopravnata" doktrina vo periodot na kriza na gra|anskata demokratija od po~etokot na vekot. Problematikata, vsu{nost, spa|a vo teorijata na vrednuvawe i tolkuvawe na pravnite normi, odnosno vo nivnata prakti~na primena, no ne i vo teorijata na osnovnite ideolo{ki tipovi na pravda so koi se postavuvaat op{ti merila za raspredelba na op{testvenata mo}, dejnostite i dobrata vo pravnite odnosi. Vo vrska so toa e i Si~esovata polemi~ka teza deka pravi~nosta ne e postapka za ispravawe na nesovr{eni zakoni, tuku ispraven na~in na tolkuvawe na sekoj zakon... kako osnova za sozdavawe na individualizatorski normi.1559 Osnovnata funkcija na pravi~nosta e nejzinata tehni~kopravna uloga.1560 Vo toa svojstvo na ramni{eto na poedine~noto se pojavuva
Viskovi}, N. op. cit, str. 154-155. Smetame deka e celosno vo pravo Aristotel koga veli deka lu|eto ne se i ne moàt da bidat ednakvi. No, toa voop{to ne mu pre~i da zboruva za ednakvosta kako osnova na pravdata. Takvata ednakvost, ednakvosta kako osnoven element na pravdata, toj ne ja bara vo lu|eto, tuku vo prirodata na ne{tata i zboruva za ~etiri vidovi ednakvost i ottamu za ~etiri vidovi pravda. Taka, spored nego, postoi: 1. Pravedno kako zakonito (pravedno e ona {to e zakonito, ona {to e vo soglasnost so zakonot), 2. Pravednost kako ednakvost vo potesna smisla (pravednost kako distributivna i komutativna pravda), 3. Prirodna pravednost (pravedni prirodni zakoni: pravedno e ona {to sekade ima ista mo}) i 4. Pravednost kako pravi~nost (pravedno kako nepristrasno). Nepristrasno (pravi~no), e pravedno no ne spored zakonot, tuku e popravka na ona {to e zakonski pravedno (nomikon dikaion). Zna~i, spored Aristotel, pravi~nosta e pravednost, po rang povisoka od zakonskata pravednost, a bliska ili sli~na na prirodanta pravednost. Ili, kako {to pravilno zabeleùva eden avtor, "prirodata na ne{tata na realnite sostojbi na neednakvost uslovuvaat vospostavuvawe na odnosi od povisok stepen i kvalitet na pravednost (od zakonskata pravednost). Mili~i}, V. Na~elo jednakosti, pravednosti, pravi~nosti. Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1993/6, str. 630-631. Ottamu, spored nas, pravi~nosta e individualizacija zaradi promena i primena na zakonskata pravda (zna~i na pozitivnoto pravo) na poedine~ni slu~ai. Pravi~nosta e nesporna potvrda na nevrednosta na vladea~kiot koncept na pravdata. Pravi~nosta sodrì naru{uvawe na formalnoto pravo {to se slu~uva od moralni i
1560 1559
822
kako instrument ~ija cel e da gi isprava tehni~kite nedostatoci na zakononite, vo prv red predizvikani so prostornata i vremenska op{tost na formuliranoto pravo. Na~eloto na formalnata pravda, koe e matemati~ka neminovnost, zna~i na vistinski ednakvi situacii da se primeni ednakva postapka. Me|utoa, so ogled na toa {to pravnata formula ne e vo sostojba da vodi smetka za site specifi~nosti na slu~ajot, pretstavuva pre~ka za ostvaruvawe na takvata pravda. Za{to, koga pod edno op{to pravilo potpa|aat raznovidni i vo s neednakvi konkretni slu~ai, toga{ op{tosta na praviloto sepak ima za posledica neednakvo tretirawe, za{to na ednakov na~in se postapuva so neednakvi ne{ta. Vo op{testvenata stvarnost postoi samo konkreten slu~aj za koj se bara opredelen sud i edna ìva i vistinska konkretna pravda koja ne e konstruirana so formuli, tuku pretstavuva daden odnos na li~nosta, ne apstraktna, tuku vistinska ednakvost, odnos "me|u ~ovek i ~ovek." Pa ako zememe deka celta na pravniot poredok e konkretnata pravda - zna~i pravda me|u opredeleni lica vo daden moment i pod opredeleni uslovi - toga{ op{toto pravilo se pojavuva kako tehni~ko zlo i avtomatsko `rtvuvawe na vistinskata materijalna pravda na edna ve{ta~ka sozdadena la`na formalna pravda. Na koj na~in toga{ koga se javuva kako pretstavnik na konkretnata pravda, zakonskata pravda }e gi isprava nedostatocite na formulata? So toa {to sekako sega i taa }e odi po stapkite na zakonodavecot, no vo sprotivna smisla, za{to taka na svoe mesto moè da go povrati ona {to zakonot so svoeto formulirawe go premetnal, zapostavil ili go izopa~il. Imeno, legitimnata pravda sega treba dopolnitelno da gi povlekuva onie razliki koi postojat vo stvarnosta i koi formulata so svoeto voop{tuvawe gi izbri{ala. Zatoa, individualiziraweto na slu~aite i povlekuvaweto na razliki me|u niv }e bide glavnoto oru`je so koi taa }e se sluì. Od tie pri~ini famozniot argument - Lege non distinguente, nec nostrum est distinguere (Koga zakonot ne pravi razlika, ne moème nitu nie da ja pravime) i koga mnogu vnimatelno se upotrebuva, logi~ki re~isi sekoga{, a pravni~ki mnogu ~esto e nesiguren.1561 Pokraj pra{aweto kako, ovde se postavuva i pra{aweto koj }e ja ostvaruva konkretnata pravda preku legitimnata pravednost. Ottamu {to materijalnata pravda koja ja bara sekoj oddelen spor ne moèl da ja oìvotvori samiot zakonodavec, nejzinoto ostvaruvawe treba da padne na onoj koj se nao|a pred opredelen slu~aj i koj re{ava cogita causa, a toa e sudijata. Zna~i nemu treba da mu se ovozmoì so slobodno tolkuvawe tekstot da go prilagoduva na konkretnite okolnosti. Ottamu, poimot na legalnata pravednost, pokraj razlikuvaweto, pretposta-
drugi obziri (Hegel). Pravi~nosta e negirawe na na~eloto " Fiat iustitia pereat mundus." 1561 Ibid, str. 275.
823
vuva i {iroka diskreciona vlast na sudijata.1562 Vo ovaa smisla, pokraj ve}e kaànoto vo "Nikomahova etika", Aristotel vo "Retorika," go veli i slednovo: "O~igledno e deka ako pi{aniot zakon e vo sprotivnost so predmetot za koj se rasprava, toga{ treba da se pribegne kon op{tiot zakon i kon onie popravi~nite i popravednite. O~igledno e i toa deka stavot da se sudi onaka kako {to nekoj najdobro misli ne obvrzuva vo site mo`ni prigodi da se polzuvaat samo pi{anite zakoni. O~igledno e i toa deka pravi~noto zasekoga{ ostanuva i ne se menuva, kako i op{toto pravo, za{to e spored prirodata, dodeka pi{anite zakoni ~esto se menuvaat: zatoa i se kaùva ona vo "Antigona" na Sofokle - imeno, taa vo odbrana veli deka go zakopala brata si navistina sprotivno na Kreontoviot zakon, no ne nasproti nepi{anoto pravo.1563 O~igledno e i toa deka pravednoto e ne{to vistinsko i polezno, no ne i ona koe se ~ini takvo: kako {to ne e vistinski i polezen nitu pi{aniot zakon, za{to ne ja ispolnuva zada~ata na zakon. O~igledno e i toa deka sudijata e kako nekoj procenuva~ na srebro, ~ija zada~a e da go odvoi ona {to e la`no pravedno od ona {to e vistinski pravedno. O~igledno e i toa deka karakteristika na podobriot ~ovek e da go polzuva i da mu se podloì na nepi{aniot otkolku na pi{aniot zakon. Taka treba da se postapi i ako zakonot e vo nekakva sprotivnost so drug, ve}e sproveden zakon ili vo sprotivnost so sebesi: kako koga nekoj zakon propi{uva deka site dogovori se obvrzuva~ki, a drug, pak, zabranuva sklu~uvawe dogovori sprotivno na zakonot. A ako zakonot e dvosmislen, toga{ treba da se izmeni i da se vidi na koj na~in treba da se tolkuva za da soodvetstvuva na primenaIbid, str. 276. Glavni likovi na ovaa treagedija se Kreont i Antigona. Kreont e oli~enie na zloto, vladetel koj e vrzan za ovozemnite zakoni poradi koi go kr{i boìot zakon. Antigona e pretstavnik na dobroto, koja ne misli tolku za sebe, kolku {to misli za bo`jite zakoni poradi koi gi kr{i ovozemnite, pozitivni zakoni. Prikaznata nakuso odi vaka: Vo bratoubistvena vojna zaginuvaat dvajcata sinovi na Edip; Eteokle i Polinik. Me|utoa, tie zaginuvaat na razli~ni strani. Poradi toa, vladetelot na Teba - Kreont nareduva za edniot od niv da se izvr{i pogreb so site dràvni po~esti, a drugiot - Polinik, kako dràven neprijatel da ostane nepogreban. Me|utoa, Antigona i pokraj zakanata so smrtna kazna vr{i simboli~en pogreb na Polinek (go poipuva mrtvoto telo so prav i go izvr{uva voobi~aeniot obred) poradi {to Kreont ja zatvora vo kralskata grobnica. Antigona tamu izvr{uva samoubistvo, a po nea istoto go pravi i nejziniot verenik Hemon - sin na Kreont. Vedna{ potoa, smetaj}i deka Kreont e vinoven za smrta na nejziniot sin, samoubistvo izvr{uva i Euridika - soprugata na Kreont. Po seto toa Kreont ostanuva da strada poradi svojata odluka koja proizleze od sudirot me|u negovata kralevska dol`nost da izdade naredba spored pozitivnite propisi i ~ove~kata moralna dol`nost da gi po~ituva prirodnite (nepi{ani, boènski) zakoni.
1563 1562
824
ta na pravdata ili poleznosta i kako treba da se primenuva. A koga }e zastarat uslovite za donesuvawe na zakonot, s dodeka zakonot e vo sila, mora da se nastojuva ova da bide jasno i takviot zakon da se pobiva. No koga pi{aniot zakon go podrùva predmetot za koj se rasprava, toga{ treba da se kaè deka stavot da se sudi onaka kako {to nekoj najdobro misli ne zna~i re{avawe sprotivno na zakonot, tuku samo mo`nost, ako ne go poznava zna~eweto na zakonot onoj {to presuduva da ne bide obvinet deka la`no se zakolnil. Treba da se kaè i toa deka nikoj ne go odbira ona {to e apsolutno dobro, tuku ona {to e dobro za nego; i deka nema razlika me|u nedonesuvaweto na zakonite i nivnoto nepo~ituvawe; i deka vo drugite ve{tini nema nikakva polza od toa da go nadmudri{, na primer, lekarot, za{to gre{kata na lekarot ne pravi takva {teta kakva {to sozdava navikata da ne se poslu{a onoj koj nareduva. Treba da se kaè i da se bara da se bide pomudar od zakonot e tokmu ona {to e zabraneto vo onie zakoni {to se najpriznati."1564 2. Na ramni{te na poedine~noto, se raboti za sudir koj doa|a poradi delumna nesuoglasenost na pravoto so pravdata, za sudir me|u pozitivnoto pravo koe do odreden stepen, no ne celosno, se dobliìlo do idealot na pravdata. Do vakov sudir vo prv red moè da dojde poradi apstraktnosta na zakonskite propisi i toga{ stanuva zbor za nepravda vo poedine~en slu~aj. Toa e situacija koga postojat izgradeni na~ela na pravdata (komutativnata i distributivnata pravda), me|utoa otsustvuvaat precizni pravila za nivo su{tinsko odreduvawe. "Toa proizleguva ottamu {to sekoj zakon e edna op{ta odredba, a postojat brojni poedine~ni slu~ai koi ne moàt da bidat tretirani pravedno spored takva voop{tena odredba. Vo takvi slu~ai, koi nu`no treba da se podvedat pod nekoja op{ta zakonska odredba, a op{tite odredbi ne moàt to~no da se primenat na site poedine~ni slu~ai (od sli~en vid), zakonot pribegnuva kon re{enie koe bi gi zadovolilo pogolemiot broj slu~ai, pri {to dobro znae vo {to se sostoi propustot. Pa sepak, toj zatoa ne e ni{to pomalku vo pravo, za{to propustot ne e vo zakonot i zakonodavecot, tuku vo prirodata na ne{tata: za{to materijata na site nu`ni akcii na lu|eto nu`no e takva. Zna~i, {tom se pojavi takov edinstven slu~aj za koj zakonot zboruva samo voop{teno, dokolku zakonodavecot ne{to izostavil ili zaradi voop{tenata formulacija neto~no se izrazil, toga{ e sosema pravilno negoviot propust da se dopolni i ispravi taka kako {to toa bi go storil i samiot zakonodavec koga bi bil prisuten i kako {to so zakon bi se odredilo koga bi moèl da go predvidi konkretniot slu~aj. Na toj na~in Aristotel go opravduva obra}aweto na pravi~nosta, koja jas na drugo mesto, veli Perelman, go ozna~iv kako "paterica na pravdata," a toa e dozvoleno koga zakonot e sakat. Me|utoa, toj fakt ne se pretpostavuva: naprotiv, sekoe otstapuvawe od zakonot treba da se opravda. Obra}aweto na pra1564
Aristotel, Retorika, str. 123-124.
825
vi~nosta zna~i pretstavuva obra}awe na sudijata protiv zakonot: na negovata smisla za pravi~nost se povikuvame koga zakonot, strogo
primenet soglasno praviloto za pravda ili koga presedanot (bukvalno primenet) vodi kon nepravedni postapki."1565 So u{te edno potsetuvawe deka, zaradi izbegnuvawe na kakvi i da e zabuni, vo ovoj trud poimite "pravi~nost" i "paterica na pravdata" (formalnata pravednost) gi prifa}ame vo smisla na epikija, smetam deka sosema e vo pravo Markovi}, koga veli deka "vo Aristotelovata sinteza dojdoa do poln izraz dva osnovni vidovi vo koi se javuva pravdata. Prviot e ~isto formalen, ve~en i matemati~ki apsoluten zakon vrz koj se zasnova celiot univerzum i koj zna~i ednakvo tretirawe na ednakvi ne{ta, odnosno neednakvo i toa proporcionalno postapuvawe so neednakvi ne{ta. Vtoriot, materijalen, se sostoi vo ocenuvawe spored izvesno merilo koi ne{ta se ednakvi, odnosno vo kakov me|useben odnos stojat spored svojata vrednost. Dodeka formalnata pravda pretstavuva aritmeti~ki i nepromenliv princip na ednakvost vo postapuvaweto, dotoga{ poimot na materijalnata pravda sodrì prostorno i vremenski promenliv op{testven kriterium za vrednosta na predmetite i lu|eto. Nepostojanosta e zatoa su{testvena karakteristika na materijalnata pravda: ne se menuva samo zaslugata na oddelni lu|e spored prostorot i vremeto, tuku postojano se menuva i op{testveniot kriterium za socijalnata vrednost. Me|utoa, ona {to e ve~no, toa e na~eloto na formalnata pravda spored koja vo eden ist moment so isti vrednosti ednakvo, a so neednakvi proporcionalno se postapuva."1566 Aristotel, vsu{nost, pravdata ja posmatra vo site nejzini tri svojstva: 10 kako forma - go prifa}a na~elo na ednakvost, 20 kako ideja na dobroto (kako sodrìna) - go prifa}a stoi~kiot poim deka pravdata e vrednost koja sekomu mu go dava ona {to mu pripa|a i pravdata ja posmatra kako op{testvena vrednost: za nea ne e va`no {to e dobro po sebe, tuku {to odredeno op{testvo smeta deka e dobro: zaednicata zna~i odreduva kolku koj vredi i {to komu mu pripa|a vo konkreten slu~aj, i 30 kako prakti~en element na pravoto (pravdata kako pravnotehni~ki poim - epikija: ona {to e pravo nadvor od pi{aniot zakon) so {to ja pokaà razlikata me|u pravednosta i zakonskata pravda. AristIbid, str. 21. Za obra}aweto kon pravi~nosta ("patericata na pravdata,") spored Perelman postojat u{te dve pri~ini. Prvata, se pojavuva koga nadvore{nite uslovi kako {to se devalvacija na parite, nekoja vojna ili nekoja katastrofa do tolku gi promenat uslovite {to nejzinoto izvr{uvawe te{ko ja o{testuva ednata od strankite. Vtorata pri~ina se odnesuva na moralnoto ~uvstvo od koe proizleguva deka izvesni razliki koi zakonodavecot ili sudijata koj go go sozdal presedanot gi zapostavil, stanuvaat su{testveni vo sega{nata promena na okolnostite. Ibid, str. 22. 1566 Markovi S, B. Pravi~nost kao misao i pravno iskustvo, vo zbornikot na Basta, Danilo. Preobraàji ideje prava, str. 262.
1565
826
otel na pravdata kako pravnotehni~ki poim mu go dade definitivnoto mesto povlekuvaj}i ja razlikata me|u zakonska pravda i pravi~nosta. Zakonskoto pravilo kako op{to - utvrduva Aristotel - ~esto doa|a vo sudir so vistinskata op{testvena pravda, za{to ne e vo sostojba da gi opfati site raznovidnosti na oddelnite slu~ai. Toga{ intervenira pravi~nosta da go povrati soglasnosta me|u zakonot i pravoto. Na toj na~in tehni~kiot poim na pravi~nosta (epikija) po Aristotel pretstavuva samo eden del na poimot na pravdata (ona {to e pravo nadvor od pi{aniot zakon") ~ija cel e da gi isprava gre{kite i nedostatocite nastanati poradi op{tosta na zakonskite prvila" (normi).1567 So drugi zborovi, so ogled na toa {to opredelen konkreten slu~aj moè da se razlikuva od apstrektno predvidenite slu~ai vo zakonot, negovata mehani~ka primena vrz toj slu~aj bi bila nepravedna, za{to sodrìnata na zakonot e ostvaruvawe na pravdata. Ottamu, pravi~nosta se sostoi vo toa op{tiot zakonski propis da se prilagodi na konkretniot slu~aj, taka {to primenata na zakonot na toj slu~aj da ne dovede do nepravda, tuku do pravda. 3. Prethodnite razgleduvawa nu`no ne doveduvaat i do potrebata od odgovor na pra{aweto za granicite na ovlastuvawata na sudijata vo procesot na procenata i opredeluvaweto na vrednosnite stavovi i donesuvaweto na sopstvenata odluka pri konkretnata primena na pravoto. Vo ovaa smisla sudijata se nao|a na krstopat so ogled na razli~nite teoretski stavovi {to treba da go sledi. Ovde, vsu{nost, se postavuva pra{aweto za mestoto koe treba da mu se priznae na pravi~nosta vo prakti~nata realizacija na pozitivnopravniot sistem. Na toj na~in se povtoruva vekovnata rasprava me|u obnovenite u~ewa na jusnaturalizmot koi vo nastojuvawe da ostvarat najgolema mo`na mera na op{testvena pravda se zalagaat priznavawe na po{iroka uloga na pravi~nosta vo pozitivnopravniot sistem i pravniot pozitivizam koi poa|aj}i od potrebata za pravna sigurnost uporno nastojuvaat ulogata na pravi~nosta da se svede na {to e mo`no pomala mera, pa duri i vo celost da se isklu~i od pozitivnopravniot sistem. Pritoa, nu`no e da potsetime, deka za privrzanicite na pravniot pozitivizam edinstveniot prekor {to mu se upatuva na pravi~nosta be{e i ostana nejzinata neodredenost.1568
Markovi}, Pravi~nost kao misao i pravno iskustvo, str. 262. Na ovoj prekor smetam deka ispravno odgovara Markovi} koga veli: "Izvesnata neodredenost e tokmu su{tinska osobina na pravi~nosta i takva doblest koja edinstveno dopu{ta da ja izvr{i svojata mnogustrana zada~a. Definiranata pravi~nost ne bi bila pove}e pravi~nost. Zatvorena vo formuli i apstraktni formi na suva logika taa samata bi se isu{ila i ne bi moèla da go opfati nitu novoto pravo koe ìvotot sekojdnevno go sozdava, ni da uspee da gi popolni pravninite na staroto, ni da vleze vo podrobnostite na konkretniot slu~aj. Neposredniot dopir na pravoto i ìvotot bi bil pre1568 1567
827
Ako e to~no, a to~no e, deka vo sudirot me|u pravoto i pravi~nosta kako op{t i poedine~en interes, pravi~nosta go podiga svojot glas vo odbrana na individualnite interesi, istiot problem se pro{iruva za sekoe zakonodavstvo koe go upatuva sudijata vo izvesni situacii da donesuva odluki spored pravi~nosta. Ottamu, dokolku so pozitivnoto pravo e opredeleno pravo i dol`nost na sudijata da sudi po pravi~nost, takvoto sudewe gi postavuva pra{awata za: 10 {iro~inata na taa mo`nost i, 20 nadzorot nad takvoto ovlastuvawe. 10 [to se odnesuva do prvoto pra{awe, poa|aj}i od tradicionalniot praven metod, kako {to ispravno se tvrdi vo teorijata,1569 moè na~elno da se kaè deka sudeweto po pravi~nost pretstavuva nekoj vid dopolnitelno pravo, otprilika kako obi~ajot, me|utoa spored rangot zad nego. Za sudeweto po pravi~nost, zna~i ima mesto secundum legem i preater legem (sudijata odi pokraj zakonot trudej}i se neposredno da ne mu protivre~i), no ne i contra legem (na sudijata ne mu se dozvoluva da odi protiv zakonot, toj ne smee da mu protivre~i na zakonot ako smeta deka toa go baraat op{testvenite potrebi).1570
kinat. Ne treba zna~i niti da se o~ekuva celosna materijalna opredelenost na idejata na pravi~nost, nitu da se posakuva. Kako simbol na sloènata i dinami~na realnost taa mora da ostane otvorena za da moè da gi opfati razli~nostite na duhovnata i biolo{kata sodrìna na op{testvoto vo sega{nosta i idninata. Od tie pri~ini nepostoi nitu nekoj postojan recept za iznao|awe na pravi~ni re{enija. So drugi zborovi, od pravi~nosta ne treba odnapred da se o~ekuva nekoi konkretni upatstva. Vo nea, pred s, treba da se gleda eden na~in na rezonirawe, eden metod za tolkuvawe na pravoto koj, pokraj suverenoto vladeewe so pravnata tehnika pretpostavuva i mnoèstvo drugi znaewa i ocenuvawe na vrednostite. A ottamu {to slobodniot op{testven kriterium materijalnata pravda ja ispolnuva so socijalni vrednosti, taka {to nema apsolutno merilo za materijalno pravi~noto, tuku toa, kako i ubavoto, dobroto i pristojnoto se opredeluva spored ona op{testveno mislewe koe dominira vo toj moment i koe e promenlivo - od tie pri~ini samata pravi~nost ne moè da se oglasi nitu za samodovolen izvor za elaboracija na pravoto. Od taa strana i pravi~nosta vleguva vo kategorijata na pravni standardi, poimi kako {to se javen poredok, zloupotreba na prava, lojalnost, ~esnost koi neposredno go izrazuvaat materijalniot praven izvor i neposrednata socijalna pri~ina. U{te vo rimskoto pravo, vsu{nost, kako sinonimi za pravi~nosta sluèle: bonum, utilitas, pietas, boni mores, bona fides, ratio naturalis, i site drugi koi jasno gi otkrivaat su{tinskite kvaliteti na pravi~nosta i nejinata neposredna vrska so op{testvenata sodrìna." Markovi}, B. Pravi~nost kao izvor prava, str. 280-281. 1569 Markovi}, B. Pravi~nost i pravni poredak, str. 3-4. 1570 Me|utoa, kako {to napred imavme prilika da videime, spored edno po{iroko sociolo{ko interpretirawe, vrz osnova na sudeweto po pravi~nost mo`na e duri i derogacija na pozitivniot propis (davawe generalno ovla-
828
4. Kakva e situacijata vo ovoj pogled vo na{eto pozitivno pravo? Odgovorot na ova pra{awe ne e ednostaven. Ako se ima predvid nesre}nata Odluka na Ustavniot sud U. br. 20/1996 od 9. 10. 1996 godina, vo pravniot poredok na Republika Makedonija sudeweto po pravi~nost nikoga{ ne e dozvoleno. Takviot zaklu~ok proizleguva od ednostavniot fakt deka odlukite na Ustavniot sud imat sila na zakon. Imeno, so navedenata odluka, Ustavniot sud, me|u drugoto, go ukina ~l. 4 st. 2 vo delot {to glasi: "vodej}i smetka za principot na pravda i pravi~nost," od Zakonot za sudovite ("SV RM," 36/1995).1571 Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 4 st. 2 od Zakonot, sudovite donesuvaat odluki zasnovani vrz Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot, vodej}i smetka za principot na pravda i pravi~nost. Vo obrazloènieto pak na Odlukata so koja se ukinuva navedeniot ~len se veli: "Trgnuvaj}i od ustavnata i zakonskata opredelba deka vo ostvaruvaweto na svoite celi i funkcii sudiite se vrzani edinstveno za Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot, Sudot smeta deka, sudovite pri donesuvaweto na odlukite da vodat smetka za principot na pravda i pravi~nost, dava mo`nost sudijata vrz osnova na svoeto subjektivno sva}awe za pravdata i pravi~nosta pri presuduvaweto da izleze nadvor od ramkite na Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori, odnosno dava mo`nost za neobjektivno i pristrasno presuduvawe vo konkretnite sporovi poradi {to oceni deka ovoj del od odredbata na ~l. 4 st. 2 od Zakonot izleguva od ramkite na ozna~enata ustavna odredba i e vo nesoglasnost so Ustavot. Nakratko, od navedenata odluka proizleguva zaklu~ok deka so nea vo na{iot praven poredok definitivno e re{en ovoj problem so celosna zabrana od praktikuvawe na sudewe po pravi~nost. No dali navistina e taka? Vo ovaa smisla najprvin istaknuvam deka pod poimot "sudewe po pravi~nost" vo na{ata pravna literatura se sfa}a kako: "ovlastuvawe na sudot, ocenuvaj}i gi site okolnosti na slu~ajot, opredelena norma da ne ja primeni ili da ja primeni, odnosno da popolni opredelena pravna praznina, na na~in {to pri sproveduvawe na vrednostite, {to vo zaemnite odnosi mora da bidat ednakvi ili srazmerni, }e donese odluka koja doveduva do ednakvost vo ona {to se dava i dobiva, odnosno vo procesot na odlu~uvawe za nadomestuvawe na pri~inetata {teta ili dosuduvawe na drugi nadomestoci, da se vodi smetka glavstuvawe na sudijata da moè poradi pravi~nost da derogira odredbi od zakon). Toa e stanovi{teto kaj koe, spored moe mislewe, stanuva zbor za korekcija, a ne za konkretizacija na zakonot. 1571 ^lenot 4 st. 2 od Zakonot vo celost glase{e: "Sudovite donesuvaat odluki zasnovani vrz Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnostso Ustavot, vodej}i smetka za principot na pravda i pravi~nost."
829
no i za materijalnite momenti na onoj {to treba da bide zadolèn da plati."1572 Toa, glavno e stav i na drugi avtori za sudeweto po pravi~nost vo gra|anskoto pravo. Materijalna potkrepa za takviot stav postoi vo pove}e zakonski odredbi od gra|anskopravnata materija vo na{iot praven sistem.1573 Sudeweto po pravi~nost, me|utoa, go ima i vo drugite granki na pravoto. Vo taa smisla, na primer, Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija sodrì generalna odredba so koja kaj celite na krivi~nite sankcii go ovlastuva sudot da vodi smetka vo prv red za pravdata (~itaj - pravi~nosta).1574 Za sudewe po pravi~nost vo
Izve{taj za kompatibilsnosta... str. 85. Pritoa, vo istiot trud jasno se podvlekuva razlikata megu sudewe po pravi~nost i poimot fer i pravi~no sudewe od koi posledniot se sfa}a kako "obezabeduvawe soodvetni i ednakvi mo`nosti na dvete privatni stranki vo gra|ansko sudskata postapka, ednakva pozicija vo procesot, bez majorizacija na koja i da e od niv, duri i vo slu~ai ednata od niv da e dràvata ili ustanova so javnopravni ovlastuvawa." Nakratko, "poimot pravi~no sudewe se odnesuva na postapuvaweto na sudot, a poimot sudewe po pravi~nost na aktot na samoto presuduvawe. 1573 Taka, na primer, vo Zakonot za obligacionite odnosi ("SV RM," 18/2001, 4/2002, 5/2003) osnovi za sudewe po pravi~nost ("spravedlivost") postojat vo slednite ~lenovi: 47 st. 5, 93, 122 st. 4 i 5, 129 st. 3 i 4, 131 st. 2, 156, 164, st. 3, 171 st. 2, 189 st. 1, 190 st. 1 i 3, 191 st. 1, 197 st. 3, 220 st. 2, 653 st. 4 i 6, 657 st. 2, 817, 839 st. 2, 862 st. 2 i 934 st. 4. 1574 Pritoa, ~udno e {to i eden na{ avtor edna{ toa go priznava, no istovremeno i go negira. Imeno, spored Kambovski: "Baraweto za spravedliva (~itaj - pravi~na, m.z.) kazna e izre~no predvideno vo KZM (~l. 32) kako cel na kaznuvaweto: pokraj ostvaruvaweto na pravdata, cel na kaznuvaweto e i specijalnata i generalnata prevencija! Kaznata treba da sluì za ostvaruvawe na tie celi, no najprvin treba da pretstavuva spravedliva reakcija na izvr{enoto delo, proporcionalna so prirodata i teìnata na krivi~noto delo." Kambovski, V. Kazneno pravo, op{t del, Kultura, Skopje, 2004, str. 268. Po ova ispravno tvrdewe, od istiot avtor vo istiot trud, celosno se negira prethodno kaànoto: "Retribucijata, formulirana kako barawe za spravedliva i srazmerna, proporcionalna kazna, ne e definirana i ne moè da se definira kako cel na kaznuvaweto. Storitelot ne go kaznuvame za da mu naneseme zlo! Retribucijata e protkaena so samata priroda na kaznata kako spravedlivo poramnuvawe so storenoto zlodelo. No od druga strana, potrebno e da se naglasi baraweto za ostvaruvawe na pravdata zaradi postavuvawe racionalni granici na kaznuvaweto: nezavisno od nejzinata cel od toa..." Ibid, str. 851. Na treto, pak mesto, zboruvaj}i za osloboduvawe od kazna poradi kompenzacija na {teta, istiot avtor tvrdi: "Se raboti za re{enie so koe zakonodavecot se priklu~uva kon sovremenite tendencii vo krivi~noto zakonodavstvo {to odat vo presret na dve novi idei: uvaùvawe na interesite na `rtvata na krivi~noto delo i svrtuvawe kon konceptot na restorativnata pravda! Ovoj koncept se potpira vrz sfa}aweto za pravdata kako relacija vo koja treba da
1572
830
krivi~noto pravo, sudot ima prostor i na podra~jeto na izborot i odmeruvaweto na krivi~nite sankcii, kako i pri razgrani~uvaweto na me|u eventualnata umisla i svesnata nebre`nost.1575 Najposle, mora da se istakne faktot deka i samiot Ustaven sud se otkaà od stanovi{teto izneseno vo Odlukata U. br. 20/2996. Imeno, so Re{enie U. br. 243/2001 od 03. 07. 2002, Sudot ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na: ~l. 122 st. 5, ~l. 129 st. 3 i st. 4, ~l. 131 st. 2 vo delot "ili koi inaku se nespravedlivi ili preterano strogi prema nea," podnaslovot: "Odgovornost vrz osnova na spravedlivost," ~l. 156, ~l. 171 st. 2, ~l. 189 st. 1 vo delot "spravedliv," ~l. 190 st. 1 i st. 3 vo delovite "spravedliv," ~l. 191 vo delot "spravedliv," ~l. 839 st. 2 i ~l. 862 st. 2 od Zakonot za obligacionite odnosi. Spored navodite vo inicijativata, osporenite odredbi od Zakonot za obligacionite odnosi ne bile soglasni so odredbite od ~l. 98 st. 2 od Ustavot na Republika Makedonija, spored koi sudovite sudat vrz osnova na Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot, a ne spored na~eloto na spravedlivost, kako {to predviduvale osporenite odredbi od Zakonot za obligacionite odnosi. Pritoa, karakteristi~no e obrazloènieto na ova Re{enie sopored koe bukvalno se sveduva na slednava konstatacija: "Pri ocenuvaweto ustavnosta na ovoj zakon, Sudot pojde od stanovi{teto deka ne moè da se postavi znak na ravenstvo me|u primenuvaweto na principot za pravda i pravi~nost, voop{to pri rabotata na sudovite,
bide vovle~ena i `rtvata. Kaznata kako i sekoja druga krivi~nopravna merka ne treba da sluì samo za zadovoluvawe na nekoja apstraktna spravedlivost, tuku vo najgolema mo`na mera treba da se pribliì kon zadovoluvawe na pravdata i za o{teteniot, ~ie{to barawe za spravedlivost se ostvaruva so dobivaweto na materijalna ili druga satisfakcija. Kone~nata cel e ista so taa na retributivnata pravda: spre~uvawe na vr{ewe na krivi~ni dela! (bold, D.S)" Ibid, str. 928. 1575 Za da sluì na pravdata i na nejzinata konkretna manifestacija - pravi~nosta, sudot ne smee da bide ogovoren pred nikogo, osven pred sopstvenata sovest, a negovite odlu}i mora da bidat predmet isklu~ietelno na sudska kontrola, so site garancii {to gi poznava krivi~noto procesno pravo! Ako e idejata na pravda vode~ka ideja na krivi~noto pravo vo postavuvaweto na krivi~nopravnite instituti i zabrani, idejata na pravi~nosta e rakovodna ideja na nivnata primena. Iako taa ne moè da se definira (kako poimite javen red, moral i sl.), moè sepak da se konstatira, {to zna~i moè da se operacionalizira, pa duri i da se obraboti kako pozitivno krivi~nopraven institut. Zo{to, na primer, da ne pretstavuva samostojna procesna osnova za napa|awe na edna krivi~na presuda konstatacijata deka taa e nepravi~na. Kambovski, V. Na~eloto na zakonitost: legalitet, legitimitet, pravda, Zbornik, Praven fakuletet, Skopje, 1995, str. 224.
831
i opredeluvaweto na spravedliv iznos na sredstva na o{teteniot pri objektivnoto nepostoewe mo`nost za izvr{uvawe na dogovorot." Vo prodolènie se naveduva slednoto: a) Imeno, osporenata odredba od ~l. 122 st. 5 od Zakonot predviduva dokolku sudot izre~e raskinuvawe na dogovorot, na barawe na stranata ({to raskinuvaweto ne go barala) da ja zadolì stranata na ~ie barawe dogovorot e raskinat, da nadomesti spravedliv del od {tetata {to ja pretrpela so raskinuvaweto na dogovorot. Spored Sudot ovaa odredba e soglasna so Ustavot poradi slednoto: Odredbata spa|a vo glavata: "Raskinuvawe ili izmena na dogovor poradi promeneti okolnosti."Koga stanuva zbor za promeneti okolnosti, zakonodavecot e jasen vo smisla {to gi opredeluva tie okolnosti: toa se okolnosti {to go ote`nuvaat ispolnuvaweto na obvrskata na ednata strana, poradi {to ne moè da se ostvari celta na dogovorot ili dogovorot, kakov takov, pove}e ne im odgovara na dogovornite strani. Zna~i, samo vo situacija na promeneti okolnosti koi ne go ote`nuvaat izvr{uvaweto na dogovorenata obvrska i koga ne moè da se ostvari celta na dogovorot, taa strana moè da pobara raskinuvawe na dogovorot. Vo takov slu~aj, zakonodavecot e jasen vo smisla {to so imperativna norma ne dozvoluva raskinuvawe na dogovorot ako pri negovoto sklu~uvawe promenetite okolnosti moèle da se predvidat, izbegnat ili sovladaat. Ponatamu, uslov za dobivawe na spravedliv nadomest e, promenetite okolnosti {to go ote`nuvaat izvr{uvaweto na dogovorot, da ne nastapile po istekot na rokot za negovoto izvr{uvawe. Vo slu~aite, pak, koga Sudot pri izrekuvaweto na raskinuvaweto na dogovorot, }e ja obvrze strankata {to barala raskinuvawe da nadomesti na drugata strana spravedliv del od {tetata {to ja trpi poradi toa, Sudot oceni deka zakonodavecot poa|a od culpa levis in concreto i zboruva za nadomestuvawe na spravedliv del od {tetata koja nastanala poradi promeneti okolnosti koi ne moèl da gi predvidi prose~en ~ovek, a poradi koi ne moè da se ostvari celta na dogovorot. Od tie pri~ini, Sudot oceni deka ne moè osnovano da se postavi pra{aweto za ustavnosta na Zakonot od ovoj aspekt. b) Osporeniot ~len 129 stav 1 od Zakonot predviduva pravo na o{teteniot da bara da se namali negovata obvrska na spravedliv iznos i mo`nost sudot da go dozvoli takvoto barawe ako e toa mo`no. I ovaa odredba, spored Sudot, e soglasna so Ustavot, poradi slednoto: ovoj ~len spa|a vo glavata "Lihvarski dogovori." Poznato e deka lihvarski dogovor e takov vid dogovor so koj nekoj (lihvarot) koristej}i ja sostojbata na nu`da ili te{ka materijalna sostojba na drug, negovoto nedovolno iskustvo, lekomislenost ili zavisnost }e dogovori za sebe ili za nekoj drug korist koja e vo o~igleden nesrazmer so ona {to toj na drugiot mu go dal ili storil ili se obvrzal da mu dade ili da mu stori (st. 1). Vo takvi slu~ai, zakonodavecot predviduva mo`nost na o{teteniot da mu se namali obvrskata za nadomest na spravedliv iznos, no pod 832
uslov da e toa mo`no i baraweto da se podnese vo rok od pet godini od sklu~uvaweto na dogovorot.Spored Sudot, ovaa odredba e soglasna so Ustavot. Imeno, zakonodavecot predviduvaj}i gi lihvarskite dogovori, kako takvi, ednovremeno i gi ograni~il vo odredeni ramki vo smisla {to za o{tetenata strana predvidel smaluvawe na negovata obvrska na nivo na spravedliv iznos, dokolku toa uslovite go dozvoluvaat i dokolku baraweto e podneseno vo blagovremen zakonski rok. Toa {to rokot za podnesuvawe na baraweto iznesuva pet godini, spored misleweto na Sudot, odi samo vo prilog na o{teteniot vo smisla {to zakonodavecot mu dava podolg vremenski interval za podnesuvawe na barawe za namaluvawe na negovata obvrska na nivo na spravedliv iznos. ) ^lenot 131 st. 2 od Zakonot predviduva sudot da moè da ja odbie primenata na oddelni odredbi na op{tite uslovi {to ja li{uvaat drugata strana od pravoto da stavi prigovori, ili onie vrz osnova na koi taa gi gubi pravata od dogovorot, ili gi gubi rokovite ili uslovite koi, inaku, se nespravedlivi ili preterano strogi kon nea. Ovaa odredba spa|a vo glavata "Op{ti uslovi na dogovorot," pri {to ovie uslovi se obvrzni za dogovornata strana ako i bile poznati ili morale da i bidat poznati vo momentot na sklu~uvaweto na dogovorot.Vo taa konstelacija na odnosi, zakonodavecot, kako eden vid za{titen mehanizam, ja predvidel osporenata odredba opredeluvaj}i gi slu~aite koga sudot moè da ja odbie primenata na oddelni odredbi od op{tite uslovi, {to ja li{uvaat drugata strana od pravoto na prigovor ili vrz osnova na koi taa gi gubi pravata od dogovorot, od rokovite i sl. Spored Sudot, ovaa zakonska odredba e soglasna so edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija, odnosno vladeeweto na pravoto. g) ^lenot 156 od Zakonot e smesten vo glavata "Odgovornost za drug" i podglavata "Odgovornost vrz osnova na spravedlivost."Vo Glava "Odgovornost za drug" kako podglavi se sodràni: "Odgovornost za du{evno bolni i zaostanati vo umstveniot razvoj," "Solidarna odgovornost," "Odgovornost na drugo lice za maloletnik," i "Posebna odgovornost na roditelite."Spored ocenkata na Sudot, ova e tipi~en slu~aj koga zakonodavecot go upotrebuva kvalifikativot "spravedlivost." Pri ocenuvaweto na ovoj ~len od Zakonot, Sudot ima{e predvid deka vo pravoto e mo`no da dojde do sudir me|u principot na spravedlivosta i pravnata norma i deka pozitivnoto pravo zastapuva stanovi{te spored koe ne treba da se dozvoli neprimenuvawe na pravnata norma vo odnos na spravedlivosta, zatoa {to so toa bi se ostvarile mo`nosti za zloupotreba. Od tie pri~ini, pozitivnoto pravo go zastapuva stanovi{teto deka vo pravniot sistem moè da se primenuva principot na spravedlivost samo dokolku e toa izre~no predvideno so pozitivnoto pravo.Kako {to se gleda od naslovenosta na glavata (odgovornost vrz osnova na spravedlivost) i od sodrìnata na samata norma, ovoj princip, vo slu~ajov, e izre~no zastapen, poradi {to Sudot oceni 833
deka ne moè da se postavi pra{aweto za nejzinata soglasnost so Ustavot na Republika Makedonija. d) Spored Sudot, goreiznesenoto pravno obrazloènie se odnesuva i na ~l. 171 st. 1 od Zakonot koj spa|a vo glavata "Odgovornost poradi nedavawe na neophodna pomo{" i glasi: "toj {to bez ospasnost za sebesi nema da mu dade pomo{ na lice ~ij ìvot i zdravje se o~igledno zagrozeni, odgovara za {tetata {to nastanala od toa, ako toj, spored okolnostite na slu~ajot, moral da ja predvidi taa {teta. |) Odredbite od osporenite ~l. 190 st. 1 i st. 3 i 191 od Zakonot, spa|aat vo glavata "Nadomest na nematerijalna {teta."Tie reguliraat pra{awa vo vrska so spravedliv nadomest na nematerijalna {teta za pretrpeni fizi~ki i du{evni bolki, za smrt ili teòk invaliditet na liceto ili na ~lenovite na negovoto potesno semejstvo ili kako satisfakcija poradi pretrpeni du{evni bolki na liceto koe so izmama, prinudi i sl. e navedeno da izvr{i kaznivo delo. Spored Sudot, ne moè da se postavi pra{aweto za ustavnosta na ovie odredbi, zatoa {to i ova e slu~aj koga zakonodavecot e izre~en pri utvrduvaweto da se dodeli pravi~en nadomest. e) Isto taka, slu~ai na postoewe na izre~na odredba vo zakonot za primena na principot na spravedliv nadomest se sre}avaat i vo ~l. 839 st. 2 i 862 st. 2 od Zakonot koi predviduvaat dokolku, vo dadeniot slu~aj nadomestot e nesrazmerno golem sprema izvr{enata rabora i postignatiot rezultat, odnosno nadomestot e nesrazmerno golem sprema napravenata usluga, sudot da moè na barawe na komitentot, odnosno na barawe na nalogodavecot, da go namali nadomestot na spravedliv iznos, poradi {to spored Sudot ne moè da se postavi pra{aweto za nivnata soglasnost so Ustavot. 20 Pra{aweto za nadzorot nad sudijata se postavuva vo tri nasoki: prvo, dali sudijata vo daden slu~aj bil ovlasten da sudi po pravi~nost, vtoro, dali ne gi pre~ekoril granicite na ovlastuvaweto i, treto, dali navistina na{ol pravi~no re{enie. Prvite dve okolnosti, kako formalnopravni pra{awa, nesomneno podleàt na ocena od strana na kasacioniot sud. Kaj tretoto pra{awe pak, spored Markovi}, treba da se razlikuvaat dve osnovni mo`nosti: dali oddelni posebni odredbi upatuvaat na sudewe po pravi~nost i dali toa go pravi edna osnovna op{ta norma. Dokolku toa e storeno taka {to na sudeweto po pravi~nost upatuvaat oddelni posebni odredbi, stanuva zbor za eden vid fakti~ko pra{awe nad koe kasacioniot sud ne bi moèl da vr{i svoja kontrola. Vo toj slu~aj naodot na sudijata koj ja ocenuva materijalnata strana na sporot bez natamo{no objasnuvawe bi imal sila na formalnopraven argument za najvisokiot sud. Me|utoa, vo vtoriot slu~aj re{avaweto po pravi~nost postavuva barawe za natamo{nata motivacija i podleì na ocena od strana na kasacioniot sud, so ogled na toa {to so proklamiraweto na pravi~nosta za op{t princip na tolkuvawe, formalnoto i materijalnopravnoto pra{awe tuka nano834
vo se spoeni vo nivnoto celosno prvobitno edinstvo.1576 Spored toa, moè slobodno da se konstatira deka i pokraj Odlukata na Ustavniot sud za sudeweto po pravi~nost ima mesto kako princip {to moè da go unapreduva pravoto toga{ koga negovite re{nija ne se vo soglasnost so vistinskite potrebi, so moralnite na~ela ili vo nego se pojavat pravni praznini. Toa me|utoa, ne zna~i deka na ova pravna ideja ne moàt da i se upatat i opredeleni kritiki.1577 Sepak, dokolku ocenuvaweto po pravi~nosta, i pokraj toa {to ne e mo`no odnapred da se postavat pravila na materijalnata pravda, pretstavuva vrednosna potreba i prakti~na neophodnost vo pravoto. Toa e onaa pravi~nost koja ne go ovlastuva sudijata da re{ava spored negovata li~na moralna opredelenost i da donesuva proizvolni odluki, tuku prifa}aj}i ja kako praven standard ispolnet so opredelena op{testvena sodrìna da ja koristi kako remedium iuris sekoga{ koga pravoto ne e primenlivo ili doveduva do apsurdni i neprifatlivi rezultati vo praktikata. 5. Me|utoa, stavot na sovremenata filozofija na pravniot pozitivizam po ova pra{awe e bitno poinakov. Vo tie ramki ne stanuva zbor za razlika me|u pravoto kakvo {to od pravoto kakvo {to treba da bide so ogled na pravdata, ili bilo koi drugi moralni standardi, tuku za razlika koja proizleguva od opredelena koncepcija na pravoto kakvo {to treba da bide.
Markovi}, B. op. cit. str. 4 Vo ovaa smisla ne moème, a da ne go citirame Markovi} koj veli: "Mnogu avtori denes tvrdat deka pravi~nosta zna~i proizvolnost na sudijata, deka na krajot sekoga{ ostanuva subjektiven i potsvesen poim so nejasni konturi i sentimenatlna sodrìna, deka sudi pove}e spored instinktot odo{to spored razumot deka e divo rastenie koe raste tamu kade {to nema pravna sigurnost, deka gi uriva site barieri i ja odzema celosnata doverba ostavaj}i n bez voda~ i potpora, deka taa e duri i mra~na forma vo koja samo mrzliviot sudija dobro se ~uvstvuva. Osobeno angliskata paraktika gi pokaà negativnite strani na sudeweto po pravi~nost. Taa pokaà ne samo deka postoi eden rigor iuris, tuku i eden rigor aequitas koj pa|a u{te pote{ko od prviot. Ni sudovite po pravi~nost ne bile bez svoi temni strani. Vo osnova reakcionerni, ~esto i korumpirani moàe strankite i od bezna~ajni pri~ini da gi {ikaniraat vo sekoj pogled. Toj {to doa|a{e pred "Sudot na sovesta" "zaradi gospod, zaradi milost" ponekoka{ be{e stavan pod moralna inkvizicija i ~estopati treba{e da pomine dolg i mra~en pat dodeka dojde do svoeto pravo. parni~arot pred redovnite sudovi znae{e na {to moè da smeta i na {to ima pravo. Pred sudot na pravi~nosta ~ovekot be{e ostaven na milost i nemolost na li~nata sovest na sudijata. Zatoa ne treba da ~udi ako Equity na britanskite ostrovi dobi edno skoro negativno zna~ewe i ako parni~arite i vodrugi zemji kade {to se praktikuva{e pravi~nosta go molele gospod da gi so~uva od " sudskata pravi~nost." Markovi}, B. Pravi~nost kao izvor prava, str. 280.
1577 1576
835
Trgnuvaj}i od amerikanskata teorija na realizmot,1578 vo svojot trud "Pozitivizam i razdeluvawe na moralot i pravoto," Hart iznesuva dve tezi: 10 osporuvawe na postoeweto kakva bilo nu`na vrska me|u moralot i pravoto (moralen neutralizam) i, 20 so ogled na toa {to vo sekoj sovremen praven sistem ima mnogu pravni situacii vo koi pozitivnoto pravo ne nudi gotovo re{enie na slu~ajot, insistirawe pri re-
{avaweto na takvite slu~ai sudovite da vr{at ograni~eno zakonodavstvo vo "me|uprostor," odnosno da vr{at diskrecija. Vo tie tezi, vsu{nost, se nao|a i glavniot predmet na spor me|u Hart i Dvorkin. Dvorkin dosledno gi osporuva{e site tezi na Hart, pa duri ja doveduva{e vo pra{awe mo`nosta od postoewe na negovata deskriptivna teorija na pravoto koja ne e vrzana za nekoj poseben praven sistem ili pravna kultura. Teorijata na pravoto na Dvorkin pak, e "interpretativna" {to }e re~e vo eden del evaluativna, za{to se odnesuva na identifikacija na principi koi, od edna strana najdobro soodvetstvuvaat, a od druga strana, najdobro moralno gi opravduvaat eksplicitnite pravila na eden praven sistem, vo slu~ajov angloamerikanskiot. Osnovnata teza na taa teorija e deka pravoto mora da bide intrepretirano na na~in {to }e gi pronajde svojata najdobra moralna smisla, za{to na pravoto samo moralot moè da mu dade smisla.1579 Sprotivstavuvaweto na stavovite na Dvorkin, so teorija koja, vsu{nost, e alternativna so Hartovata, go pottikna Hart dosledno da
Od amerikanskite realisti potekna ne{to poinakva, kritika na teorija za razdeluvaweto na pravoto kakvo {to od pravoto kakvo {to treba da bide. Teorijata nastana od kriti~koto prou~uvawe na amerikanskata jurisprudencija i vo osnova se sveduva{e na jazi~koto tolkuvawe na sudskite presudi. 1579 Su{tinata na taa ideja najlapirarno ja iznese tokmu Hart koj veli: "Dvorkin go sfa}a pravoto, barem ona koe postoi vo SAD i Velika Britanija, kako sostaveno od eden ekspliciten del, koj go so~inuvaat jasno utvrdeni pravni postapki, zakonski odredbi i sudski odluki i od eden impliciten del koj go so~inuva edna koherentna i konzistentna niza principi koi istovremeno mu soodvetstvuva na eksplicitnoto pravo, a isto taka, dava najdobro moralno opravduvawe za eksplicitnoto pravo. Toa implicitno pravo Dvorkin go narekuva "najdobra teorija na pravoto," za{to toa, so ogled na barawata na "odgovarawe," {to e mo`no pove}e se pribliùva na nadvore{nata politik~ka moralnost i igra dvokratna uloga. Toa obezbeduva skladi{te na pravnite standardi koi }e se primenuvaat vo onie "mnogu te{ki slu~ai" vo koi eksplicitnoto pravo ne nudi jasen odgovor, a isto taka, pokaùva za{to i kako zakonskite odredbi, kako i porano re{enite slu~ai, moàt da sozdadat zakonski prava i dol`nosti koi za Dvorkin sekoga{ imaat barem prima facie moralna sila. H. L. A. Hart, Comment, vo Ruth Gavison (ed.), Issues in Contemporary Legal Philosophy: the Influence of H. L. A. Hart (Oxford University Press, 1987), p. 35. Navedeno spored Stepanovi}-Todorovi}, S, op. cit. str. 17.
1578
836
go profilira svojot pozitivizam i vo sferata na sudskoto prosuduvawe. Dvorkin1580 smeta deka pozitivistite (me|u koi i Hart), pogre{no ja pretstavuvaat su{tinata na sudskiot proces, za{to taa ne e nepotpolno pravo, tuku nepotpolna pozitivsti~ka slika za pravoto. Taka spored Dvorkin postojat komplikuvani slu~ai (hard cases) koi ne moàt da se re{at vrz osnova na postoe~kite pravni pravila, a so ogled na toa {to ednata od stranite sepak ima pravo sudskata presuda da bide vo nejzina korist, sudijata treba da otkrie za koi prava vo toj spor se raboti, a ne retroaktivno da sozdava pravila (da sozdava nov zakon za parni~arite). Zna~i, kako {to konstatita Hart, za razlika od starata kritika na pozitivizmot koja mu prepu{uva{e "formalizam" i "mehani~ki" pristap kon pravoto, ovaa nova kritika mu prepi{uva neopravdanost i nedemokrati~nost vo procesot na sudskoto presuduvawe, za{to sudiite vr{at zakonodavna uloga "vo me|uprostorot" koj ne e eksplicitno pokrien so pravni pravila, t.e. sudiite vo kompliciranite slu~ai ednostavno go sproveduvaat svojot zakonodaven izbor.1581 Tuka, vsu{nost, stanuva zbor za koncepsciski razliki koi se odnesuvaat na odredenosta i celosnosta na pravoto. Hart misli deka vo eden del pravoto e neopredeleno zaradi "otvorenata sodrìna"
Patem re~eno, za razlika od Hart, Dvorkin ja prifa}a teorijata spored koja postoi bitna konceptualna vrska me|u pravoto i principite na pravdata koi go opravduvaat pravoto. 1581 "Spored ovaa nova teorija, sudijata donesuva presuda vrz osnova na nekoe ve}e postoe~ko pravo koe podobro go re{ava komplikuvaniot slu~aj (hard case) od drugite mo`ni re{enija, koi, isto taka, se implicitni vo pozitivnoto pravo, za{to toa najdobro se vklopuva vo toa pozitivno pravo. Sekako samo edno su{testvo so nad~ove~ki sposobnosti (Dvorkin go narekuva "Herkul") koe so pomo{ na bo`ji uvid vladee so pravniot sistem moè da bide sigurno deka ispravno identifikuvalo eden konzistenten zbir na principi koi ja objasnuvaat i ja opravduvaat celinata na jasnoto i vospostavenoto pozitivno pravo, a vzr osnova na koi toj ispravno }e go re{i neposredniot sporen slu~aj. Obi~nite smrtnici, vklu~uvaj}i gi i sudiite, moàt da gi izveduvaat ovie op{ti apstraktni principi samo od ve}e vospostavenoto pravo. Tie moàt samo da se obidat da gi opredelat so formulirawe na objasnuva~ki i opravduva~ki hipotezi. Hipotezite na razli~nite sudii moàt da bidat vo sudir, me|utoa koga sudijata }e prifati edna hipoteza pred nekoja druga, toga{ spored ovaa teorija toj ne izbira {to treba da bide pravo spored ona {to go smeta za najdobro so {to i go "sozdava", tuku postapuva spored ona {to go smeta za najdobro svedo{tvo na ona {to pravoto ve}e . Za{to, spored ova gledi{te, samoto pravo nikoga{ ne e nepotpolno, nitu neodredeno iako pozitivistot tvrdi deka toa ponekoga{ e. Gre{kata ne do pravoto, tuku do na{ata ograni~ena mo} na rasuduvawe. Duri i ako se pokaè deka pozitivnoto pravo ne e vospostaveno, ne{to sekoga{ ve}e postoi kako pravo za sekoj, kolku i da e "kompliciran" slu~aj. Hart, H. op. cit. str. 145-146.
1580
837
(open taxture) na pravnite pravila i na jazikot voop{to. Imeno, pravnite pravila ne moàt so ista odredenost da se primenuvaat na site slu~ai koi eventualno spa|aat vo nivniot domen. Zna~i taa neopredelenost na pravoto ne doa|a do izraz samo vo komplikuvanite slu~ai za koi zboruva Dvorkin, tuku i vo mnogu drugi slu~ai koi ednostavno ne se tipi~ni slu~ai predvideni so pravilo, tuku slu~ai od "polusenka" (penumbra), grani~ni slu~ai.1582 Taka, na primer, od aspekt na jazikot, kako slu~aj na "polusenki" (diskutabilni slu~ai koi imaat ne{to zaedni~ko, a ne{to razli~no so standardnite slu~ai) sigurni sme deka izrazot "vozilo" se odnesuva na avtomobili, no ne i dali se odnesuva na velosiped, avion, rolerki, avtomobili igra~ki na elektri~en pogon. Takvite slu~ai vo primenata na pravnite pravila, vo pomala ili pogolema mera, sekoga{ ukaùvaat na izbor, odnosno na pole na odlu~uvawe, odnosno na diskreciona vlast na sudiite. Ottamu za Hart stanuva neprifatliva holisti~kata verzija na pravoto1583 na Dvorkin vo koja "najdobrata teorija na pravoto" voedno i najdobro go objasnuva i najdobro go opravduva vospostavenoto pravo i kade, vsu{nost, se bri{e granicata me|u pravoto i teorijata na pravoto. Hart smeta deka sudskoto zakonodavstvo ima svoe cvrstvo upori{te vo postojnoto pravo, deka toa ne e zakonodavstvo de novo. Me|utoa, da se tvrdi deka sudovite vo tie priliki ~esto se povikuvaat na nekoj op{t princip i cel, za Hart nikako ne zna~i priklonuvawe kon holisti~kata koncepcija spored koja voop{to nema sudsko zakonodavstvo i diskrecija, tuku deka sudiite samo go iznesuvaat na videlo ve}e postoe~koto pravo. Sudskata uloga sekako deka vo zna~itelna mera e stesneta. Taa nikoga{ ne e ednostavno arbitrerna, tuku mora da bide opravdana so nekoi op{ti pri~ini. Zna~i, stanuva zbor za ograni~ena sudska vlast.1584 Hart duri
"Dokolku voop{to morame me|usebno da komunicirame, i dokolku, kako vo najelementarnite oblici na pravoto, treba da gi izrazime svoite nameri taka {to izvesni oblici na povedenie da bidat regulirani so pravila, toga{ op{tite termini koi gi upotrebuvame, kako na primer, "avtomobil", moraa da imaat nekoja standardna upotreba koja ne budi nikakvo somnevawe vo pogled na negovata primena. Mora da postoi sr` na ustanoveno zna~ewe, me|utoa, isto taka, i oblast na polusenki, t.e. sporni slu~ai vo koi terminite ne se ni zadolìtelno primenlivi, ni zadolìtelno isklu~eni od primenata." Hart, H. op. cit. str. 70-71. 1583 Holizam = cel, celosen. Biolo{ki: teorija spored koja organizmot kako celina gi naso~uva fizi~kohemiskite procesi vo ìvite su{testva. Psiholo{ki: na~elo deka poedinostite na psihi~kiot ìvot mora sekoga{ da se posmatraat vo soglasnost so psihi~kata celina (struktura). Ottamu, i vo pravoto, na~elo spored koe pravnite poimi treba sekoga{ da se posmatraat vo soglasnost so celinata (strukturata) na pravniot sistem. 1584 Za razlika od Bentam i Ostin, koi bi kaàle deka postojanoto javuvawe na slu~aite od polusenka ni pokaùvaat deka pravnite pravila se ne1582
838
dopu{ta deka, pri odmeruvaweto na nekoi op{ti principi i celi, sudijata pri re{avaweto na nekoi slu~ai pravi ne{to sli~no na interpretacijata na Dvorkin. Takvata postapka, spored Hart me|utoa, ne go izostava vr{eweto na diskrecija i ograni~enoto sudsko zakonodavstvo, za{to, spored nego, za sekoj komplikuvan slu~aj moàt da se navedat principi koi }e gi potkrapat alternativnite re{enija, a sudiite }e mora da se re{avaat pome|u niv. Nikakov odnapred opredelen redosled na prioriteti ne e propi{an. Samo ako za site takvi slu~ai vo postoe~koto pravo sekoga{ bi moèl da se najde nekoj edinstveno ureden zbir na poop{ti principi, sudskoto zakonodavstvo bi bilo odvi{no. Hart toa mnogu uverlivo go demonstrira na primerot na Zakonot za odbegnatite robovi vo tekstot "1776-1976: Pravoto vo perspektiva na filozofijata."1585 Razlikata vo teorijata na presuduvaweto kaj ovie dvajca teoreti~ari e vo toa {to se postavuvaat granici na pravoto. I Hart i Dvorpotpolni, i vo nemo`nost da ja utvrdat presudata sudiite mora da sozdavaat pravo i da vr{at kvalitativen izbor me|u alternativite, Hart veli deka
op{testevnite na~ela koi rakovodat so izborot na sudijata se ve}e prisutni samo sudiiite treba da gi otkrijat. Sudiite od pravilata samo go
"izvlekuavat" ona {to ispravno sfatenoto pravilo ve}e prikrieno go sodrì. Da se nare~e toa sudsko zakonodavstvo zna~i da se prikrie su{tinskiot kontinuitet me|u jasnite, standardni slu~i na primena na pravilata (oblast na jasno, utvrdeno zna~ewe na izrazite,) i slu~ite od polusenka (oblast na neodredeno zna~ewe na izrazite, grani~ni slu~ai, penumbra). Po ova, Hart zaklu~uva deka ottamu {to nasproti slepo donesenata odlukata na formalisti~ki na~in (mehani~ka odluka), se nao|a odluka do koja se do{lo preku nekoja koncepcija za toa {to treba da bide (intelektualna, racionalna i celishodna odluka), ne sleduva deka se raboti za spojuvawe na pravoto i moralot. Vo taa smisla treba da se vardime od premnogu poednostavenoto tolkuvawe na zborot "treba," veli toj, ne zatoa {to ne moè da se razlikuva pravoto koe e od pravoto koe treba da bide, tuku ottamu {to toa razlikuvawe moè da se pravi ne samo od aspekt na moralot, tuku i od aspekt nekoi utvrdeni op{testveni i politi~ki celi koi vo sebe ne mora da sodràt moralna prikladnost, odnosno ne moàt da se branat od moralna pozicija. I nesvesno prodolùva, so {to ~inam ja uriva celokupnata svoja pozitivisti~ka teorija koga veli: "Za mnogu odluki moè da se kaè: "Da, ova e ispravno, toa e kako {to bi trebalo da bide, a moè da mislime deka so toa samo e ispolneta nekoja utvrdena cel ili politika, pri {to ne ja zagovarame moralnata prikladnost na dadenata politika ili odluka. Na toj na~in sprotivnosta me|u mehani~kata i intelektualnata odluka moè da se pokaè vo nekoj sistem koj sluì na nalo{i celi. Taa
ne postoi samo vo pravnite sistemi koi sli~no na na{iot sistem, vo golema mera gi priznavaat principite na pravdata i moralnite barawa na poedincite." Hart, H. op. cit. str. 77-78.
1585
Ibid, str. 146-150
839
kin prifa}aat deka mnogu sudski odluki ne se donesuvaat vrz osnova na nedvosmisleni pravni pravila, tuku vo svetlinata na razli~ni op{testveni celi, zada~i i politiki, ili, kako {to bi rekol Dvorkin, individualni prava. Zna~i za razlika od Hart, Dvorkin seto toa go narekuva pravo. Hart pak, smeta deka toa treba da se otfrli od dve pri~ini. Prvo, se {to znaeme za sudskata postapka moè da se izrazi na pomalku misteriozen na~in. Moème da kaème, veli toj, deka zakonite se nepopravlivo nepotpolni i deka za slu~aite od polusenka mora racionalno da se odlu~uva so ogled na op{testvenite celi. Vtoro, da se insistira na utilitaristi~koto razdvojuvawe zna~i da se naglasi deka sr`ta na utvrdenoto zna~ewe pretstavuva pravo vo potesna smisla, pa duri i ako postojat grani~ni linii, prvo mora da postojat linii. Koga toa ne bi bilo taka poimot pravila koi upravuvaat so sudskite odluki bi bil besmislen kako {to nekoi "realisti" - vo svoite naekstremni raspolo`bi, a mislam, vrz lo{i osnovi tvrdea.1586 6. Dokolku sakame da gi rezimirame gornite stavovi toa najdobro }e go postigneme ako kaème deka ovde, vsu{nost, stanuva zbor za obraten odnos me|u pravdata i pozitivnoto pravo (zakonot, pravnata norma) od onoj za koj stana zbor kaj op{tata pravda. Ovde ne se poa|a od postavkata deka pravdata postoi pred i nad pozitivnoto pravo, tuku voobi~aeno od stavot deka pozitivnoto pravo ja sozdava pravdata i voop{to gi ovozmoùva site vrednosni sudovi za toa {to e pravedno, a {to nepravedno. Spored ovaa stojali{te pravdata ne e osnova za vaèweto na pozitivnioto pravo (ovde taa ne e merilo na pravoto), tuku pozitivnoto e osnova na pravdata. Ovaa legalisti~ka koncepcija za pravdata i pravednosta se nao|a vo ekstremniot pozitivizam koj upatuva na kultot na zakonot i subjektivisti~koto objasnuvawe na vrednosnite stavovi.1587 Pritoa, va`no e da se naglasi deka ovoj pogled glavno se javuva vo dve varijanti: 10 legalisti~ka koncepcija na pravdata stricto sensu i, 20 sfa}awe na zakonitosta kako forma na pravdata. Izgraden model na prvata, legalisti~kata koncepcija na pravdata stricto sensu, se nao|a kaj Hobs koj vaèweto na pravniot sistem i na sekoja norma gi izveduva od voljata na suverenot. So voveduvaweto na op{etstvoto i predavaweto na vlasta na eden suveren pravednosta ne e ni{to drugo, tuku po~ituvawe na negoviot zakon kako dol`nost koja proizleguva od op{testveniot dogovor, a nepravednosta e vre|awe na toj zakon. Sekoe povedenie samo po sebe e indiferentno: dali e pravedno ili nepravedno, toa zavisi od suverenot. Legitimnite vladeteli go pravat nekoe dejstvie pravedno so toa {to zapovedaat, a nepravedno so toa {to go zabranuvaat. Pritoa, samiot vladetel ne e obvrzan so spogodbata sprema poedincite i od negova strana ne moè da ima nikakvo kr{ewe na dogovorot: {to i da stori suverenot toa za nikoj od neg1586 1587
Hart, H. op. cit. str. 79-80. Viskovi}, N, op. cit. str. 113.
840
ovite podanici ne moè da pretstavuva nepravo. Nitu eden zakon ne moè da bide nepraveden i ottamu ne e mo`no pravoto na bunt ili otpor. Na toj na~in, spored Hobs pravdata ja zagubi sopstvenata supstancija na aksiolo{ko merilo sveduvaj}i se na formalno pravilo na avtorite i zakonitost.1588 Sfa}aweto na zakonitosta kako forma na pravdata, se nao|a kaj teoreti~arite koi ja otfrlaat tezata deka pravednoto i nepravednoto nastanuvata od zakonot. Navisina, za nekoi avtori, veli Viskovi}, zakonot e izvor na eden od oblicite na op{tata formula na pravdata "suum cuique tribuere" - tn. zakonska pravda. Ovaa pravda zna~i deka treba precizno i ednakvo da se primenuvaat op{tite normi na site poedine~ni slu~ai so isti su{tinski obele`ja koi se nazna~eni vo op{tata norma (in paribus causus paria iura). Vo taa smisla, veli Aristotel deka za nepraveden se smeta onoj koj gi kr{i zakonite. Pravedno e ona {to e spored zakonot i ja po~ituva ednakvosta, a nepravedno ona {to e protivzakonito i neednakvo. Pravdata i primenata na zakonite lesno se izedna~uvale vo vremeto na golemite kodifikacii, na primer, za vremeto na Justinijan i vo po~etokot na XIX vek. Me|utoa, ve}e Jering jasno ja razlikuva materijalnata pravda: "vnatre{na ednakvost ili ramnoteà me|u zaslugata i nagradata, me|u kaznata i vinata," od formalnata pravda: "nadvore{na ednakvost ili ednoobraznost vo primena na edna{ postavenata norma na site slu~ai. Isto taka, Kelzen: "Vo pogled na op{toto pravilo pravedno e da bide primenuvano na site slu~ai na koi, spored svojata sodrìna, treba da bide primeneto... bez ogled na vrednosta na op{toto pravilo za ~ija primena se raboti." Ovde e vidlivo deka pravdata vo formalna smisla ne e isto {to i pravdata vo aksiolo{ka smisla, pa deka e mo`no formalno praven akt spored odredena ideologija istovremeno da bide nepraveden. Kelzen ne ja ignorira (kako Hobs) pravdata vo smisla na ideologija, me|utoa tvrdi deka "poimot moè da vleze vo pravnata nauka edinstveno vo smisla na zakonitost, t.e. kako objektiven sud za vrednosta.1589 Poslednoto stanovi{te za ovoj problem e ona na pozitivisti~ki orientiranite avtori koi ja otfrlaat ili izre~no ja isklu~uvaat pravdata kako kriterum za opredeluvawe na pozitivnoto pravo, odnosno koi smetaat deka pristapot kon pravoto moè da bide objektiven samo ako se zadrì na opi{uvawe na pravnite pojavi takvi kakvi {to s, a ne i takvi kakvi {to treba da bidat. Toa vo prv red se odnesuva onie avtori koi poa|aat od postavkite na Maks Veber za eti~kata neutralnost na op{testvenite nauki,1590 i ottamu pri definicijata na
Navedeno spored Viskovi}, N, op. cit. str. 114. Viskovi}, N. op. cit, str. 115. 1590 Veber se pra{uva koj ~ovek bi se osudil nau~no da ja sru{i etikata na Besedata na gora, da re~eme stavot "ne mu se sprotivstavuvaj na zloto"? No sepak, od ovozemsko stanovi{te jasno e deka toa e etika na povedenie bez
1589 1588
841
pravoto i pri opredeluvaweto na negovoto vaèwe se zalataat za negirawe na vrednosnite stavovi. Kaj niv dominira uverenieto deka vrednosnite stavovi vklu~itelno i onie za pravdata se subjektivni i neproverlivi izrazi na individualni i kolektivni ~uvstva i interesi i deka so niv ne moè da se dojde do op{tovaè~ki i nau~ni proverlivi iskazi za stvarnosta.1591 Me|u ovie avtori treba da se navedat Marsilio di Padova, Xon Ostin, Xeremi Bentam, Kelzen1592 privrzanicite na neokantizmot. Ovoj pristap e karakteristi~en i za nekoi sovremeni teoreti~ari, pred s od anglosaksonskoto podra~je za koi ve}e zboruvavme, me|u koi sekako spa|a i ve}e spomenatiot Herbrt Hart. Pritoa, treba da se istakne deka iako mnogumina od niv ne go negiraat zna~eweto na vrednosnite stavovi vo op{testveniot i ottamu nitu vo pravniot ìvot, a nekoi ne se ni privrzanici na subjektivnata koncepcija na vrednostite (Ostin, Bentam, Del Vekio, Hart), ednostavno smetaat deka vrednuvaweto ne e zada~a na pozitivnoto pravoto i deka toa ne moè da bide osnova na vaèweto na pravnite normi, {to }e re~e, kriterium na negovata pravnost. 7. Dokolku sakame da go rezimirame prethodno kaànoto, treba da se soglasime deka na poedine~no nivo, vsu{nost, se postavuva pra{aweto za nepravedna primena na celosno praveden ili delumno praveden zakon. Dokolku zakonot e celosno nepraveden, apsurdno e da se postavuva pra{aweto za negova pravedna ili nepravedna primena, za{to nepravedniot zakon ne e ni{to drugo tuku nepravda, a nepravdata nikoga{ ne moè pravedno da se primenuva. Ottamu, vo slu~aj koga se raboti za celosno nepraveden zakon moè da stane zbor samo za uloga na pravdata na op{to nivo koja moè da se ostvari samo so ukinuvawe (poni{tuvawe) na toj zakon vo celost. Pravednata primena na "celosno praveden" ili na delumno praveden zakon se ostvaruva so primena na slednive na~ini.
dostoinstvo. Taka naukata ne moè da dade odgovor za ispravniot izbor me|u ona {to go nudi etikata na religiskiot i ona {to go nudi etikata na ~ove~koto dostoinstvo koja pora~uva: "Sprotivstavi mu se na zloto, inaku }e bide{ odgovoren za negovata nadmo}". Navedeno spored Stanov~i}, op. cit. str. 941. 1591 Na dokaùvaweto na ova tvrdewe osobeno insistira{e Kelzen. 1592 Teorijata na pravoto moè da bide nau~na strukturalna analiza na pozitivnoto pravo, veli Kelzen, samo ako go prikaùva pravoto taka kako {to e bez da go brani so tvrdeweto deka e pravedno nitu da go osuduva deka e nepravedno i ako vaèweto na pozitivnopravnite normi ne zavisi od ostvaruvaweto na moralniot poredok vo nego.
842
ako zakonot e "celosno praveden" ideal konkretizacija na op{tata norma na poedine~en slu~aj (pravednost aequitas) uloga na sudijata
ako zakonot e samo delumno praveden stvarnost korekcija na op{tata norma na poedine~en slu~aj (pravvi~nost epikija) uloga na zakonodavecot
10 Ako zakonot e "celosno praveden" toga{ pravdata sluì za konkretizacija na op{tata norma na poedine~en slu~aj, za{to se raboti za pravila koi se sodràni vo samiot zakon i se primenlivi so nivno tolkuvawe. Za takvata pravda e prifatliv terminot pravednost (aequitas), odnosno legitimno pravedno, a toa e ona {to treba da go pravi samiot zakonodavec, ili ako toj samiot ne se seti, ona {to treba da go ukine ili poni{ti Ustavniot sud, a potem da go popravi zakonodavecot. Pravednosta e konkretizacija na op{tata norma vo primenata na zakonot, koga op{tata norma e vo sprotivnost so zakonski definiranata pravda, odnosno koga re{enieto vo konkretniot slu~aj e usoglaseno so idealot na pravdata. Vo ovoj slu~aj se raboti za liberalna interpretacija na pravoto so koja se izleguva nadvor od postojnite normi, pa duri i od principite na pozitivnoto pravo. Ovde, vsu{nost, sudijata treba da ja ispituva pravednosta, odnosno legitimnosta na pravnite normi. Me|utoa, za da se postigne toa, potrebni se zgolemeni diskrecioni ovlastuvawa na sudot vo primenata na pravoto. 20 Ako zakonot e samo delumno prveden, pravdata sluì za korekcija na op{tata norma na poedine~en slu~aj. Ovie pravila, me|utoa, kako {to pravilno zabeleà Aristotel, mo`no e i da ne se sodràni vo zakonot. Vo toj slu~aj smetam deka tie se primenlivi samo dokolku moàt da se prilagodat soglasno tolkuvawe koe se zasnova vrz op{tite principi na pravoto sodràni vo eden praven poredok ili vrz osnova na op{tite na~ela priznaeni od me|unarodnata zaednica. Za takvata pravda go prifa}am nazivot pravi~nost (epikija), odnosno ona {to e legalno pravedno, a toa e ona {to treba da go pravi sudijata vo "redovnoto sudstvo." So drugi zborovi, pravi~nosta e korekcija na legalnata pravda, koga sudskata presuda vrz osnova na pravi~nost ne e vo sprotivnost so zakonski definiranata pravda, tuku vo konkretnot slu~aj pravi~nosta e izvele~ena od op{tite principi koi se sodràni vo samiot zakon ili voop{to vo pozitivnoto pravo. Vo ovoj slu~aj pravi~nosta e samo sredstvo za ublaùvawe na rigidnosta na op{tite pravila koga nivnata op{tost vodi kon nepravi~ni re{enija vo konkretnata primena. Takvata pravi~nost kako pravda vo poedine~en slu~aj (kako refleks na idejata za pravdata vo sferata na primenata na zakonot, koj sekoga{ sodrì op{to pravilo), ja ima funkcijata na iznao|awe konkretni re{enija {to }e bidat poblisku do idejata na pravdata {to, pomalku ili pove}e ve}e e pomestena vo pozitivnoto pravo. 843
Ovde vo prv red se raboti za situacii koga pravdata vo prifatliv stepen ve}e e pomestena vo pravoto (vo ustavot, zakonot i drugite op{ti akti), Toga{ ovlatuvawata vo vrska so pravdata preminuvaat vrz drugi organi. Toa se dràvnite organi zadolèni da go primenuvaat pravoto. Nivna zada~a e op{tata volja izrazena vo pravoto kako pravda, da ja preto~at vo konkretna realizacija na pravdata na poedine~en slu~aj, vo realna manifestacija na pravdata vo sekojdnevnite ìvotni situacii, vo praktikata. Toa proizleguva ottamu {to pravdata kako op{ta vrednost na pravoto (kako kraen kriterium za negovoto vrednuvawe), treba da se usloglasi so poedinecot, so negovata poedine~na volja i negovite interesi koi poradi op{tosta na pravdata ne mora sekoga{ da bidat vo celost pokrieni so idealot na pravdata. Vo ovoj pogled, na primer, vo na{to krivi~no pravo postoi zakonsko ovlastuvawe sudijata da ja koristi pravi~nosta pri odmeruvaweto na kaznata. Imeno, pravi~nosta kako izvonredno zna~ajno na~elo koe proizleguva od na~eloto na zakonitosta, sodrì zabrana da se dosudi kazna koja so ogled na svojata strogost ne e vo srazmernost so teìnata na krivi~noto delo. Edna od zada~ite na krivi~noto i izvr{noto pravo se sostoi vo toa da se za{titat eti~kite vrednosti vrz koi po~iva zaedni~kiot ìvot vo op{testvoto. Ovaa za{tita moè najdobro da se ostvari so orientacija kon interesite na op{testvoto: kon vinata na storitelot i pravedna, spravedliva odmazda. Sekoja sankcija koja ne e vo srazmernost so krivi~noto delo go navreduva individualnoto i kolektivnoto ~uvstvo za pravednost. Ako sankcijata e premnogu stroga ili premnogu blaga, taa ne vodi smetka za pravdata i ottamu e nemoralna i op{testveno neprifatliva. Izrekuvaweto i izvr{uvaweto na pravedna sankcija, sankcija {to mu e srazmerna na krivi~noto delo pretstavuva davawe na gra|anite eden korisen i moralen primer i pri~ina i natamu da ostanat ~esni lu|e koi se odnesuvaat vo soglasnost ne samo so ona {to mora (pravoto), tuku i so ona {to treba (moralot). Kon pravdata vodi primenata na odmazda, izrazuvaweto na socijalnoeti~ki prekor koj od svoja strana bara minimalna srazmernost me|u teìnata na deloto i teìnata na sankcijata. Samo takva sankcija vo koja e zaloèno op{testvenoto neodobruvawe i osuda na nedozovolenite postapki e vo sostojba da gi so~uva i potvrdi op{testvenite vrednosti, povtorno da go vrati op{testvenoto ~uvstvo za dobroto i zloto, a ottamu i sigurnosta i op{testvenata solidarnost. So drugi zborovi, pri ostvaruvaweto na krivi~nata pravda koja se zasnova vrz odmazdata i primenata na sila,1593 mora da se vodi smetka za na~eloto na pravi~nost sfatena kako pravda primeneta na poedine~en slu~aj. Principot na ednakvost i pravednost na site pri izrekuvaweto
"Krivi~nata pravda se ra|a vo senka na odmazdata, a nejzinoto ostvaruvawe po~esto odo{to vo drugi slu~ai se vr{i so primena na sila" Cusson, M. Pravda, JRKKP, Beograd, 1990/4,str. 73.
1593
844
i izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii, vsu{nost e sostaven od tri pravila: a) retribucija spored teìnata na deloto (reciprocitet, ednakvost), b) za ednakvi ili sli~ni storiteli - ednakva ili sli~na sankcija (srazmernost, ekvivalentnost), i v) neizbe`nost na retribucijata, ili poto~no, izbegnivawe na privilegiran odnos vo odnos na retribucijata. Od ovie pravila nejprvin proizleguva deka pravi~na e onaa sankcija {to vodi smetka za ednakvo delo da se primeni ednakva represija vtoro, pravi~na e onaa sankcija so koja poednakvo se postapuva so ednakvi (sli~ni) storiteli, odnosno osudenici i soodvetno na toa, neednakvo se postapuva so razli~ni storiteli, odnosno osudenici i treto, retribucijata e pravi~na samo dokolku ne doveduva do priviligirawe na opredelni grupi gra|ani.1594 Ad. a) Prvoto pravilo - retribucija spored teìnata na deloto ima svoj normativen izraz vo ~l. 9 od Ustavot na Republika Makedonija. Vo ovaa smisla e i odredbata od ~l. 4 ZIS vo koja se veli: "1) Pravilata za izvr{uvawe na sankciite se primenuvaat nepristrasno. 2) Zabraneta e diskriminacija vrz osnova na rasata, bojata na koàta, polot, jazikot, vrata, politi~kite i drugi uveruvawa, nacionalnoto ili socijalnoto poteklo, srodstvoto, imotnata i op{testvenata polo`ba ili nekoj drug status na liceto sprema koe se izvr{uva sankcijata. 3) Verskite ~uvstva, li~noto uveruvawe i moralnite normi na licata sprema koi se izvr{uvaat sankciite mora da se po~ituvaat."1595 Ova pravilo trgnuva od komutativnata pravda. Komutativnata pravda vo ovaa sfera zna~i deka storitelite na krivi~nite dela so podednakva teìna treba da se kaznuvaat podednakvo. Meriloto spored koe treba da se meri ednakvosta ili razli~nosta na teìnata na krivNasproti retributivizmot, redukcionizmot (teorija na zastra{uvawe i teorija na resocijalizacija) e konsekvancionalisti~ka teorija koja opravduvaweto na kazna go bara ne vo storenoto delo, ne vo vinata, tuku vo nejzinite celi i idni posledici, odnosno vo nejzinata socijalna korisnost. 1595 So navedenata odreba koja za prv pat e vnesena vo na{eto krivi~no zakonodavstvo e napraven krupen ~ekor kon celosno po~ituvawe na principot na pravi~nost. Na toj na~in kaj nas e normirano bitno pra{awe koe vo zemjite na Zapadna Evropa vo zadnive godini be{e posebno aktuelizirano. Toa e pra{aweto na legislativno i prakti~no obezbeduvawe na ramnopravnosta na gra|anite vo site sferi na krivi~nata pravda. Ovie nastojuvawa dovedoa do toa na~eloto na pravi~nost najprvin da bide pomesteno vo nekolku zna~ajni me|unarodni konvencii (~l. 7 od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot, ~l. 14 od Evropaskata konvencija za za{tita na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi, ~l. 26 od Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava i sl.), a so demokratizacijata na op{testveniot sistem i vo na{eto zakonodavstvo. Na toj na~in sovremenata penolo{ka nauka i praktika se zbogatija so eden izvonredno vaèn, dosega nepravedno zapostavuvan princip koj ima dlaboka osnova vo ~ovekovata priroda i vo kolektivnata svest.
1594
845
i~noto delo e op{testvenata opasnost na deloto. Kako {to moè da se zabeleì ovoj princip se nadovrzuva na pravdata ili podobro re~eno na principot na zakonitosta1596 i zna~i negovo natamo{no dopolnuvawe. Imeno legalitetot na sankciite sfaten vo po{iroka smisla ne se sostoi samo vo zakonskata reguliranost na izrekuvaweto i izvr{uvaweto na sankciite, tuku i vo ramnomerna, voedna~ena primena na site sankcii. So drugi zborovi principot na pravi~nost sodrì zabrana na razli~na primena na represijata ne samo pri izrekuvaweto, tuku i pri izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii i ottamu e vo funkcija na legalitetot. Zakonitosta na izvr{uvaweto ne zna~i samo opredeluvawe na na~inot na izvr{uvaweto na sankciite (formalna zakonitost), tuku i ednakvo (sli~no) stradawe na ednakvi (sli~ni) slu~ai vo praktikata (materijalna zakonitost). Ako za ednakvi i sli~ni slu~ai, ako za krivi~ni dela od ist ~len i stav na krivi~niot zakon, izvr{eni pod isti ili sli~ni okolnosti, za koi od strana na sudovite se izre~eni ist vid na sankcii vo pribli`no ednakvi ramki, vo praktikata na izvr{uvaweto ima neednakvo tretirawe,1597 odnosno ako se pravat zna~ajni razliki vo pogled na primenetata represija, doa|a do golema neednakvost vo postapuvaweto so gra|anite, do nivno diskriminirawe od strana na nadle`nite izvr{ni organi {to sekako ne e pravi~no. Ad. b) Ottuka se izvlekuva vtoriot element na pravi~nosta vo izrekuvaweto i izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii. Po odnos na praviloto: srazmernost na retribucijata (represijata) se zalagaa brojni misliteli u{te od najranite periodi na ~ovekovata istorija, kako na primer, Ciceron, Seneka, Horacie, Hobs i dr. Horacie istaknuval deka podednakvoto kaznuvawe na krivi~nite dela od razli~na teìna, i razli~ni kaznuvawe na podednakvi dela e {tetno i za moralot i za interesite na op{testvoto ("Sensus moresque repugnant atque ipsa utilitas"). "Spored enciklopedistite, kako vrhoven kriterium se javuva korista za op{testvoto i slobodata na gra|anite. Vo vrska so toa se bara ednakvost voop{to, a osobeno pred zakonot (vo prv red krivi~niot) i se otvora borba protiv sekakov vid na samovolie i tiranija pri
Za pravedno moè da se nare~e primenata na nekoj zakon ili pokrenuvawe na toj zakon, no i samiot toj zakon. Onoj prv vid na pravda, posebno pravdata na sudijata koj go po~ituva zakonot podobro bi bilo da se nare~e zakonitost. Ovde vo sekoj slu~aj ne stanuva zbor za onaa pravednost koja se meri spored pozitivnoto pravo, tuku za onaa spored koja se meri pozitivnoto pravo. Radbruh, G. op. cit, str. 46. 1597 Na ova mesto namerno se apstrahiram od nepravednosta sfatena vo po{iroka kriminalnopoliti~ka smisla do koja doa|a toga{ koga za krivi~noto delo od ist ~len i stav na zakonot, izvr{eni pod pribli`no isti okolnosti, od razli~ni sudovi kako spored vidot, taka i spored merata se odmeruvaat zna~itelno razli~ni sankcii.
1596
846
{to se proglasuvaat opredeleni neotu|ivi prava na sekoja li~nost, duri i toga{ koga li~nosta e zlostornik.1598 Ova pravilo trgnuva do distributnivnata pravda. Distributivnata pravda vo ovaa sfera zna~i deka storitelite na krivi~ni dela so razli~na teìna treba da se kaznuvaat vo srazmernost spored nivnata teìna. Pravedna kazna ovde ne e kaznata koja mu odgovara na deloto, tuku kaznuvawe na eden storitel na krivi~no delo vo odnos prema drug storitel vo srazmernost so nivnat vina.1599 So drugi zaborovi, meriloto spored koe treba da se meri ednakvosta ili razli~nosta na teìnata na krivi~noto delo ovde e vinata na storitelot. Ovoj element ili pravilo iako ne e vgradeno vo ZKP i ZIS dobiva posebno mesto vo praktikata na izrekuvaweto i izvr{uvaweto na sankciite. Toa e zna~ajno barawe koe zasega mu e ostaveno na svesniot pristap, na rasuduvaweto na subjektite nadle`ni za izrekuvawe i izvr{uvawe na krivi~nite sankcii. Toa me|utoa, ne zna~i deka vo toj pogled treba da ima tolku tolkuvawa kolku {to ima lica {to rabotat na ovie problemi. Vo rasvetluvaweto na ova pravilo, na koe, kolku {to mi e poznato, barem kaj nas ne mu e posveteno potrebnoto vnimanie, treba da se trgne od voop{tuvawe na konkretnoto iskustvo so dosledna pomo{ na teorijata, a dobienite soznanija treba da se prifatat kako zna~ajni eti~ki pravila koi, ako ni{to drugo, bi moèle da bidat voobli~eni i pomesteni vo nekakvo obi~ajno pravo. Ad. v) Praviloto na neizbe`nost na retribucijata (represijata) osobeno re{itelno go naglasuva Bekarija. Toj naveduva deka kaj postoeweto na osobeno slaba odgovornost na privilegiranite staleì i te{kite kazni za prostiot narod se ru{at site poimi na pravednosta i dol`nostite i na nivno mesto doa|a pravoto na posilniot, koe podednakvo e opasno i za onoj koj go primenuva i za onoj koj od nego strada.1600 Spored Hobs, posledicite na pristrasnosta sprema velikanite odat po sledniot red: nekaznivosta ra|a bezobrazluk, bezobrazlukot omraza, a omrazata napor da se sobori podjarmuva~kata i bezobrazna veli~ina, pa makar toa dovelo i do propast na dràvata.1601 Ova na~elo
ûbinski, M. Kriminalna politika (Pojam, sadràj i odnos prema nauci krivi~nog prava), Izdava~ko i kwiàrsko preduzee Geca Kon, Beograd, 1937. str. 71. 1599 Taka i Radbruh, G. op. cit. str. 208 1600 Beccaria, C. O zlo~inima i kaznama, Logos, Split, 1984, str. 80. 1601 Hobs, T. op. cit. str. 305. Ottamu, Hobs zboruva za la`nite principi koi se pojavuvaat poradi nedostig na rezonirawe kaj lu|eto ({to }e re~e od zabluda) i vodat kon naru{uvawe na zakonot. Taka, na primer, koga zabeleàle kako sekoga{ i sekade nepravednite dejstvija se odobruvaat blagodarenie na silata i pobedite na onie koi gi vr{ele i kako mo}nite ja probivale pajaìnata na zakonot dodeka za vinovnici se smetale samo poslabite lu|e i onie koi vo svoite potfati ne uspeale, lu|eto gi izvlekuvaat principite i osnov1598
847
vo su{tina zna~i zabrana na razli~en tretman vo krivi~noto pravo {to ne e opravdan: zabrana na razli~na kriminalna politika vo krivi~noto gonewe, kvalifikacijata na delata i tretmanot za vreme na izdrùvaweto na kaznata vo zavisnost od socijalnite stavovi, nivoto na obrazovanieto nacionalnosta, verskata i nacionalnata pripadnost. Nakratko, na~eloto na ednakvost ne zna~i samo deka nikoj ne smee da bide kaznet za delo koe ne e opredeleno vo zakonot (na~elo na legalitet), tuku i deka sekoj treba da bide kaznet za delo koe e opredeleno vo zakonot.1602 Nepridrùvaweto kon ova na~elo vodi kon samovolie i arbitrarnost koe ovde ne se sostoi vo primenata na represivnite merki, tuku vo otsustvo na nivna primena toga{ koga za toa ima zakonski osnovi i koga toa kriminalno politi~ki e opravdano. Takvata kriminalna politka (politika na nekaznuvawe) sprema mo}nite e nemo}na, a sprema slabite nemilosrdna: na privilegiranite im se davaat {iroki mo`nosti da se izvle~at od vistinskata, i {to e osobeno nepravedno, od kakva i da e kazna. Na toj na~in se naru{uva ustavnosta i zakonitosta,1603 i se gubi sekakva doverba vo krivi~noto
ite za svoeto rezonirawe: deka pravdata e samo prazen zbor, deka na ~ovekot mu pripa|a seto ona {to so svojata vrednost i so igra na sre}ata moè da go dobie, deka ona {to se raboti kaj site narodi ne moè da bide nepravedno, deka primerite od porane{nite periodi se validni argumenti taka da se postapi, i sl. I koga seto toa se prima kako ispravno, toga{ nitu eden akt po sebe ne moè da bide krivi~no delo, tuku stanuva takvo spored toa dali imal ili nemal uspeh onoj koj go izvr{il. I edna ista okolnost moè da pretstavuva doblest ili porok, {to zavisi samo od sre}ata, taka {to ona {to Mario go napravi izvr{itel na krivi~no delo, Sula }e go napravi zasluèn, a pod vlasta na istite zakoni, isto taka, Cezar }e go pokaè kako izvr{itel na krivi~no delo, a toa ve}e go naru{uva mirot vo dràvata. Hobs, T. op. cit. str. 259260. Vakvata opredelba ima osnova vo poznatata maksima na Juvenal: Ille crucem sceleris pretium tulit, hic diedema- Onoj po zlostorot dospeal na krst, onoj dobil kruna. 1602 "Ne e vo soglasnost so ova na~elo tn. selektivna politika na krivi~noto gonewe, odnosno izostanuvawe na krivi~no gonewe vo slu~ai koga za toa postojat i zakonski uslovi i op{testven interes" Lazarevi}, Lj. Jugoslovenska kriminalna politika i njena nau~na zasnovanost, JRKKP, Beograd, 1988/1, str. 17. 1603 Bi trebalo edna{ da se sfati deka sistemot na ustavnosta i zakonitosta vo pravnata dràva ne e seriozno zagrozen so poedine~nite krivi~ni dela, stopanski prestapi i prekr{oci na gra|anite ili pravnite lica, tuku so zloupotrebite na op{testvenata mo} i vlasta od strana na onie koi se nivni nositeli, so zloupotrebite koi naj~esto se pojavuvaat vo oblik na kr{ewe na zakonite i drugite pravni propisi iako toa se slu~uva vo ramkite na formalnata zakonitost. Koga na ovoj na~in se poglede vrz problemot na zakonitosta vo na{eto op{etstvo toga{ vedna{ se gleda deka sostojbata vo toj pogled nikoga{ nema da se popravi sama od sebe, za{to e jasno deka nositeli-
848
pravosudstvo. A poznato e deka "krivi~noto pravo, i koga e najdobro, sepak e samo nu`no zlo, a koga e lo{o, toa e nepodnoslivo zlo."1604 Ili kako {to veli Lazaevi}, stanuva zbor za takvi pojavi koi ja nagrizuvaat zakonitosta na kriminalnata politika, sozdavaat ~uvstvo na neednakvost na gra|anite pred zakonot, vo golema mera ja slabeat funkcijata na generalnata prevencija, osobeno vo onoj del so koj se ostvaruva socijalnoeti~kata funkcija na krivi~noto pravo.1605 Ottamu proizleguva pod ovoj princip da se podrazbira ne samo postoeweto na ustavnost i zakonitost, tuku i podveduvawe na site organi na vlasta i poedincite pod ustavot i zakonite, odnosno pot~inetost na pravniot poredok. Toa zna~i vladeewe na pravoto, barawe koe mu se sprotivstavuva na samovolieto i gi pravi odgovorni i kaznivi postapkite nadvor od pravoto na site, pa i na nositelite na vlasta. Vladeeweto na pravoto vo ovaa smisla pretstavuva sprotivnost na apsolutizmot i arbitrarnosta. Vo ova smisla, e mo{en opasen kriminalitetot vo samoto pravosudstvo, kaj nekoi nositeli na negovite vitalni funkcii i vo vr{eweto na tie funkcii, kriminalnite zloupotrebi od nekoi sudii, javni obvinitelstva, organite na vnatre{ni raboti, organite za izvr{uvawe na krivi~nite sankcii, korupcijata vo nivnite redovi: {to }e re~e kriminalitet vo site su{testveni segmenti na krivi~noto pravosudtsvo koj ja naru{uva i podriva doverbata na javnosta vo ovie organi koi naprotiv treba da uìvaat doverba kaj narodot i koi sekoga{ treba da bidat primer za ~esno odnesuvawe. Ne pomalku zloben sekako e i kriminalitetot vrz organite koj se sostoi vo grubi pritisoci od nadvor od strana na visoki nositeli na vlasta. Toga{, primenata na zakonite ~esto zavisi od dobrata volja na politi~kite forumi, od svesnoto odewe kon izigruvawe na zakonite, pri {to izostanuva sekakva politi~ka i pravna odgovornost na onie koi go kr{at zakonot i koi ne go primenuvaat.1606
te na op{testvenata mo} i vlasta nema da se odnesuvaat vo soglasnost so ustavot i pravniot poredok voop{to vo slu~aite koga toa e vo sprotivnost so nivnite grupni i li~ni interesi. Napredok vo toj pogled }e moè da se postigne samo ako nositelite na op{testveata mo} i vlasta se prisileni da se odnesuvaat vo soglasnost so ustavot i zakonite, za{to vo sprotiven slu~aj }e gi dosegne politi~ka i materijalna i na krajot duri i krivi~na odgovornost. Pa duri i toa te{ko }e moè da se postigne, za{to nositelite na op{testvenata mo} i vlasta ne se spremni samite sebesi ili ramnite na sebe da gi povikuvaat na odgovornost poradi kr{eweto na zakonitosta." Bavcon, Lj.Problemi i dileme na{e kriminalne politike u doba ekonomske i socijalne krize, JRKKP, Beograd, 1984/3-4, str. 288. 1604 Ba~i}, F.Op}i pogled na srednovjekovno krivi~no pravo (XI-XIV vjek), Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1988/5, str. 700. 1605 Vidi: Lazarevi}, Lj. Jugoslovenska politika uoblasti represije, str. 40. 1606 Ottamu, u{te Bentam insistira{e na idejata site vraboteni vo
849
Zna~eweto na principot na pravi~nost moè da se sogleda na tri posebni ramni{ta: a) na planot na garatiraweto na sigurnosta na slobodite i pravata na gra|anite vrz koi se izvr{uva krivi~na sankcija (unapreduvawe na principot na zakonitost), b) na planot na spre~uvaweto na preteranata strogost vo nivnoto izvr{uvawe (unapraduvawe na principot na legitimitetot) i v) na planot na po~ituvaweto na ~ovekovite li~ni vrdnosti i uveruvawa (unapreduvawe na principot na humanost). Ottamu se nametnuva logi~en zaklu~ok deka se raboti za princip za koj slobodno moè da se kaè deka pretstavuva glavna alka so koja se dovedeni vo zaemna soglasnost ostanatite principi na izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii. Ona {to me|utoa, moè vedna{ da se zabeleì e deka od ovoj usoglasen mehanizam na zaemno povrzani na~ela vo ostvaruvaweto na celite na sankciite navidum nedostasuva principot na individualizacijata. Prividnata pritivre~nost na individualizacijata so baraweto na pravednosta moè da se sogleda ottamu {to i ovoj princip moè lesno da se pomesti vo pravednosta dokolku se razgleduva od aspekt na distributivna pravda. Na toj na~in principot na individualizacijata dobiva zna~ewe na vrednosna kategorija so koja moè da se impregnira sekoj od osnovnite principi na sankciite i sluì kako dobra za{tita od nivnoto raspa|awe, do koe moè da dovedat ekstremnite stavovi na strogite retributivnisti ili stereotipnite barawa na op{testvenata javnost, koga slu~ajno ili namerno se poneseni od mnogu silnata èlba za odmazda. 8. Sumarno kaàno, zada~a na pravi~nosta e pri primenata na op{tite zakoni da gi zema predvid posebnite slu~ai. Vsu{nost, pravi~nosta e samo korekcija na pozitivnoto pravo i kako takva stoi vo slu`ba kako ne{to {to se "dodeluva" vo konkretniot slu~aj.1607 Pravdata, pak, e konkretizacija na op{tite na~ela na pravdata koga se odnesuvaat na konkreten slu~aj. So drugi zborovi, pravi~nosta i pravednosta, ne se razli~ni vrednosti, tuku razli~ni pati{ta da se dojde do edinstvena pravna vrednost. Pravdata (~itaj pravednosta, m.z.), kako {to veli Radbruh, na poedine~niot slu~aj gleda od gledi{te na op{tata norma, pravi~nosta vo poedine~niot slu~aj go bara negoviot sopstven zakon, koj, me|utoa, isto taka, mora da bide mo`no da se izdigne na stepen na op{t zakon - za{to pravi~nosta kako i pravdata na krajot na krai{tata ima voop{tuva~ki karakter. Pravednosta e pravda vo poedine~en slu~aj. Pravi~nosta kako pravda vo poedine~en slu~aj ima funkcija na iznao|awe konkretni re{enija {to }e bidat najblisku do idejata na pravdata: ednakov tretman na ednakvi odnosno sli~ni slu~ai sli~no da se tretiraat. Taa e korektiv na zakonskata pravda ili konkorganite na vlasta za svojata rabota da primaat dovolna nagrada, za{to vo sprotivno samata vlada go otvora patot za korupcija, zatajuvawa i voop{to za raznovidni zloupotrebi. 1607 Tadi}, Lj. op. cit, str. 37-38.
850
retizacija na idejata na pravdata vo primenata na zakonot.1608 Ili poinaku, baraweto za pravdeden zakon, vaì za zakonodavecot, za sudot pak vaì baraweto za pravedna primena na zakonot. VIII. IMA LI PRAVDA? Napred vidovme deka pravdata e samo ime za poinakov vid bog. Ako e taka, a taka e! toga{ e normalno {to obi~niot ~ovek ne slu~ajno si go postavuva pra{aweto - Dali veruva{ vo toa deka postoi pravda? Pritoa, ne e seedno vo koj bog se veruva: vo onoj gore ili vo pravdata. Pa taka, tie koi go preferiraat Isus, poa|aat od izrekata deka vo nekoi raboti samo gospod moè da ti pomogne (demek gospod moè da go napravi toa {to ne moè nikoj drug), i zatoa postapuvaat kako {to saka toj, a ne po pravda (kako {to sakaat drugite). Tie. pak, koi cvrstvo veruvaat vo pravdata, vo nejzinoto postoewe, koi ja potvrduvaat nejzinata bezuslovna egzistencija i sila, obi~no se i tvorci na apodikti~ni tvrdewa koi pretendiraat da stanat maksimi so univerzalo zna~ewe. Me|u niv obi~no se istaknuva slednava: Pravdata e spora no dosti`na, ili {to e isto, od pravdata nema begawe, pravdata sekogo go stignuva, pravdata nikomu ne mu prostuva, pravdata sekoga{ ozleguva na videlina, pravdata sekoga{ pobeduva. To~ni li se ovie izre}i? Ima li pravda? Ne znaeme i nema nikoga{ so sigurnost da doznaeme! za{to, kako {to pove}apati vidovme, pravdata e ideal - nedosti`na cel, duri koga e bo`ja rabota. Me|utoa, barem vo edno sme sigurni, a toa e deka nema bo`ja pravda, tuku samo boèmna pravda. Pravdata samo vo filmovite sekoga{ pobeduva. Pritoa, ako e to~no tvrdewata deka pravdata nikoga{ ne moè da bide vo celost zadovolena i deka spored nejzinata priroda toa ne ni vozmo`no (stapuvaweto vo carstvoto na pravdata avtomatski zna~i i nejzino eliminirawe kako nepotreben poim, za{to vo takov slu~aj pove}e ne postoi nezinata sprotivnost nepravdata), toga{ e razbirlivo postoeweto na brojnite nevernici (skeptici) vo idejata na pravdata. Me|u niv ima takvi koi vr{at stroga evaluacija na nejzinite pojaveni oblici i ottamu neprestano upatuvaat kritiki za nejzino podobruvawe. Vo ovaa grupa moè da se pomestat site koi so pravo ukaùvaat deka treba da se iznajdat vistinskite, no ne i kone~ni odgovori za seto ona {to vo realnosta se pojavuva kako dilema dali e pravedno ili nepravedno. I navistina go znaeme li denes vistinskiot odgovor barem za nekoi od slednive dilemi: - Dali e pravedno najte{kite raboti da se najmalku plateni. - Dali e pravedno da se zabrani abortusot. - Dali e pravedno da ne im se dozvoli brak i posvojuvawe deca na homoseksualcite.
1608
Radbruh, G. op. cit. str. 48.
851
- Dali e pravedno mentalno retardiranite deca da sledat nastava vo isti oddelenija zaedno so normalnite deca. - Dali e pravedna eutanazijata, odnosno dali vo nekoi situacii ne e mnogu pohumanno i mnogu popravedno nekomu da mu se pomogne da mu zgasne ìvotot, a ne da mu se prodolì. Ili, dali postoi pravo na smrt. - Dali e pravedno da se po~ituva nepraveden zakon.1609 - Dali e pravedno predviduvaweto kaznivost za namera kaj odredeni krivi~ni dela. - Dali e pravedno na doma{nite mileni~iwa i na stokata da im se davat imiwa isti kako onie na svoite "prijateli."
1609
Da se pra{a dali e pravda da se po~ituva nepreveden zakon e isto kako da se pra{a - Dali e pravedno da se vr{i nepravda, ili, dali e normalno da se bide nenormalen. Nema ni{to pokontradiktorno odo{to da se pomisli, a kamoli da se tvrdi deka e pravedno da se po~ituva nepravednoto - da se po~ituva nepravedniot zakon. Za toa nesomneno e svesen sekoj razumen ~ovek. Toga{ koja e celta na naj~estoto barawe vo pravnata literatura spored koe mora da se po~ituva sekoj zakon, pa duri i onoj najlo{iot najnepravedniot zakon. Naj~estoto i edinstvenoto objasnuvawe e - nepravedniot ili lo{iot zakon mora da se po~ituva za da ne se kr{i pravedniot ili dobriot zakon. Zna~i, idejata e pokraj suvoto da ne izgori i surovoto. Demek, pravdata se zapostavuva vo korist na za~uvuvaweto na nekoja povisoka ideja - koja ovde e detektirana kako za~uvuvawe na avtoritetot na lo{iot zakon, ili pokonkretno i podobro kaàno, na avtoritetot na onie koi stojat zad donesuvaweto na toj zakon: zakonodavecot. So drugi zborovi toa nekako bi mu do{lo na slednovo: treba da se insistira i dobro e da postoi i da se po~ituva praveden zakon, me|utoa, koga nepostoi praveden zakon, ednakvo treba da se po~ituva nepravedniot kako i pravedniot zakon, za{to - zakonot e zakon. Po ova, nam vedna{ ni se postavuva pra{aweto: Zo{to treba da se po~ituva pomalata vrednost (zakonot) od pogolemata vrednost (pravdata). Ima li logika vo ovie tvrdewa. So ogled na toa {to i bez posebno objasnuvawe, sekomu mu e jasno deka takva logiga nema se baraat spasonosni izlezi vo sferata na ~udata. Zatoa nekomu mu se potrebni tvrdewata od tipot na onie: gospod e dobar iako pravi lo{i dela. Koga gospod pravi dobri dela odgovorot e - toj e beskrajniot i semo}en ~udotvorec, koga pak pravi lo{i dela (toj gi {iri site zla me|u lu|eto) odgovorot e - ~udni se pati{tata gospodovi. I navistina se ~udni. Moèbi zatoa nikoga{ ne uspeavme da sfatime zo{to na gospod mu be{e mil razvratniot David, a ne, na primer, i ~esniot i skromen Jov, nitu zo{to gi kaznuva potomcite na iskol~enite lu|e do ~etvrto koleno, namesto da gi kazni samite tie neranimajkovci. Od istite pri~ini nikoga{ ne uspeav da gi sfatam kvaziargumentite na Sokrat {to mu gi iznese na Kriton za po~ituvaweto na zakonot, nitu onie na site akademici i sudii koi se povikuvaat na maksimata zakonot e zakon.
852
- Dali e pravedno uli~noto osvetluvawe da se napla}a spored instalirano brojilo ili spored brojot na ~lenovite na edno domakinstvo. - Dali e pravedno davawe krv za pari. - Dali e pravedno da nema smrtna kazna. - Dali e pravedno da se dopu{ta nekoj da se izvlekuva od dol`nosta da i sluì na odobaranata na tatkovinata so tn. prigovor na sovesta. - Dali e pravednen institutot - pli bargening. - Dali e pravda zaemaweto pravda vo svoi race. - Dali e pravda pri brodolom, kako onoj na "Titanik" tie {to uplatile karta za prva klasa da ja taa imaat privilegijata prvi da se smetat vo ~amcite za spasuavwe. - Dali e pravda iako sum ednakvo inteligenten i sposoben pa duri i posebno naderen vo odnos na drugite da ne moàm da se zapi{am na fakultet, za{to mojot tatko nema pari da ja plati {kolarinata. - Dali e pravedno nekoj da u~estvuva na nau~en sobir bez nau~en trud koj se odrùva vo stranstvo samo zatoa {to dosega ne bil vo taa zemja pred drug koj e kompetenten za toj sobir, no ve}e edna{ bil na dràven tro{ok vo taa zemja. - Dali e pravedno da bidam kaznet i da mi bide odzemena voza~kata dozvola ako pominam na òlto svetlo, a nekoj funkcioner da ne bide povikan nitu na krivi~na odgovornost i koga }e pregazi dete. - Dali e pravda nekoj da pobedi na natprevar za najdobra pesna, so najlo{a izvedba. - Dali e pravda, iako ste najdobar fudbaler, da bidete isklu~en od sostavot na dràvnata reprezentacija, samo za{to {to ne ste sin na nekoj vlijatelen ~ovek. - Dali e pravda da se po~ine kako mlad i ~esen vernik, a nekoj da puka od zdravje iako e star vampir i nevernik od 90 godini. - Dali e pravda osumnaeset godi{niot sin na va{iot kom{ija, so kogo ste izrasnale pod ednakvi uslovi, ste zavr{ile isti {koli i zaedno ste se vrabotile na ednakvo rabotno mesto, da vozi najnov tip na "Por{e," a va{iot isto tolku vozrasen sin da ne moè da vozi nitu velosiped. - Dali e pravda toa dali }e imam ili nemam nekakvi ustavni prava da ne zavisi od toa {to sum ~ovek, tuku dràvjanin na oddelna zemja ili ~len na nekakva politi~ka, religiozna ili druga grupa - Dali e pravda nekoj da dobie vrabotuvawe zatoa {to lepel plakati pri izbornata kampawa na pobedni~kata partija. - Dali e pravda koga korumpirani politi~ari gi menuvaat zakonite samo ako toa e vo nivna sopsvena korist. - Dali e pravda koga pretsedatel na dràva im podaruva sloboda na golemi kriminalci samo zatoa {to se od redovite na negovaat partija. 853
- Dali e pravedno ukinuvaweto na partija koja se zalaga za smaluvawe na pravata na gra|anite ili pu{tawe na istata da pobedi na izbori od koi taa navistina }e ukine brojni slobodi i prava na gra|anite. - Dali e pravedno da se ograbi apteka za da se ukrade skap lek so koj }e se spasi bolnoto dete ili sopruga. So ogled na toa {to iscrpen odgovorot na sekoe od ovie pra{awa bara prostor kolku {to e potreben za edan nova, posebna kniga, smetam deka ovde e bitno: veruavle ili ne, da zaklu~am deka pravdata mora da ja povrzeme so umot. Za pravdata ne e tolku va`no dali ja ima ili nema, kolku {to e bitno, kako {to site razumno sakaat da ja ima, da sakaat razumno i da ja procenuvaat. Nie ubavoto (na primer, ubavata muzika, m.z.) go zamisluvame pred se kako pretstava na ~uvstvata, a ne kako pretstava na razumot.1610 So ogled na toa {to se raboti za procenVo ovaa smisla Didro veli: "Koga velam se {to vo sebe sodrì ne{to {to vo moeto poimawe moè da predizvika pretstava na odnos, ili se {to ja predizvikuva taa pretstava, toa zna~i deka treba dobro da se razlikuvaat oblicite koi gi imaat predmetite od poimot koj za niv jas go imam. Moeto poimawe na stvarite ne im dodava ni{to i ni{to ne im odzema. Mislel ili ne mislel jas na fasadata na Luvr, site delovi koi ja so~inuvaat go imaat toj i toj oblik, i taka i taka se me|usebno rasporedeni, bilo da postojat lu|eto bilo da ne postojat taa bi bila ednakvo ubava, no samo za nekoi su{testva koi bi moèle da postojat sozdadeni od telo i du{a kako i nie. Za{to za drugi su{testva taa fasada bi moèla da bide nitu ubava nitu grda, ili duri da bide grda. Od toa proizleguva deka iako ne postoi nekoe apsolutno ubavo, vo odnos na nas postojat dva vida ubavo, edno stvarno ubavo i edno zabeleàno ubavo. Koga velam se {to vo nas budi pretstava na odnos, so toa ne mislam deka treba da go procenime vidot na odnosite koi vladeat vo edno bitie za da go nare~eme ubavo. So toa ne baram toj {to }e vidi nekoe arhitektonsko delo deka mora da bide vo sostojba da go vidi ona {to ni samiot arhitekt ne moè da go znae - deka ovoj del sprema onoj del e kako ovoj broj sprema onoj broj, ili nekoj koj slu{a nekoj koncert ponekoga{ deka treba da znae pove}e odkolku muzi~arot, deka toj i toj ton, sprema toj i toj ton e vo odnos od dva sprema ~etiri, ili od ~etiri sprema pet. Dovolno e toj da zabeleùva ili ~uvstvuva deka delovite na taa arhitektura i tonovite na toa muzi~ko delo imaat odnosi, bilo me|u sebe, bilo so drugi predmeti. Neopredlenosta na tie odnosi, lesnotijata so koja gi ~uvstvuvame i zadovolstvoto koje go sledi nivnata percepcija napravile nie ubavoto da go zamisluvame pred se kako stvar na ~uvstvata, odkolku kako stvar na razumot. Sekoga{ koga eden princip ni e poznat od najranoto detstvo, pa od navika brzo i lesno go primenuvame na predmetite nadvor od nas, nie, smeam da tvrdam, }e veruvame deka vo tie predmeti sudime spored ~uvstvata: me|utoa svojata zabluda }e mora da ja priznaeme sekojpat koga sloènosta na odnosite i novinata na predmetot ja onevozmoùvaat neposrednata primena na principot. Toga{ ~uvstvoto na zadovolstvo }e pri1610
854
ka na odnosi,1611 smetam deka toa {to Didro go veli za ubavoto moè ednakvo da se primeni i na pravednoto. So drugi zborovi za toa dali ne{to e pravedno ili nepravedno nie retko smeeme da sudime spored ~uvstvata, odnosno sekoga{ koga sloènosta na odnosite i novinata na predmetot go naloùvaat toa, za vistinskata procena na pravdata vo celost treba da se angaìra razumot. Ova moèbi i ne e tolku bitno pri utvrduvaweto na distinkcijata me|u pravednoto i nepravednoto, kolku e {to e zna~ajno za razlikuvaweto na vistinskata pravda od prividnata pravda. Ova ottamu {to, mnogupati e dokaàno deka prividnata pravda (la`na ramnoteàta me|u nanesenoto i vozvratenoto, me|u zemenoto i dadenoto) naj~esto e ponepodnosliva i od samata nepravda.
~eka dodeka najprvo razumot dadeniot predmet ne go proglasi za ubav." Didro, D. O poreklu i prirodi lepoga, Rad, Beograd, 1962. str. 27-28. 1611 Stanuva zbor za odnosi na usoglasenost, edinstvo (odnos na site delovi kon edna edinstvena cel), ednakvost, simetrija, ramnoteà, proporcija, pravilnost (sli~na me|usebna polo`ba me|u delovite), red, skladnost, srazmernost, ekvivalentnost i sl. Pritoa, toa {to ni go zadovoluva umot go narekuvame ubavo i obratno (ubavo e ona {to ni se dopa|a - grdo ona {to ne ni se dopa|a), toa {to ni go zadovoluva i umot i teloto go narekuvame dobro ili pravedno, i obratno (dobro i pravedno e ona {to ni koristi - zlo i nepravedno ona {to ni {teti). Ili, poinaku: ubavo, dobro, pravedno e se {to e sposobno vo nas (vo na{iot um i/ili telo) da predizvika zadovolstvo (prijatnost), grdo, zlo, nepravedno e se {to e sposobno vo nas (vo na{iot um i/ili telo) da predizvika bolka (nepijatnost). Ottamu da se kaè deka ne{to e ubavo, dobro, pravedno zna~i da se kaè - ova mi pri~inuva zadovolstvo - jas ova go opravduvam.
855
856
TRETDEL VLADEEWE NA PRAVOTO
857
858
Navedeniot istoriski prikaz za razvojot na prirodnopravnata misla be{e zna~aen da se sogleda deka poimot na vladeeweto na pravoto kako ednakvost na gra|anite pred zakonot i ograni~uvawe na vlasta so pomo{ na zakonite (pravno ograni~ena vlast, vlast pot~ineta na pravoto - government under law) se zanova vrz prirodnoto pravo, za razlika od poimot pravna dràva koj se zasnova vrz teorijata na pozitivnoto pravo.1612 "Ottuka, prviot poim naglaskata ja stava vrz prirodata na ne{tata, odnosno vrz sodrìnata na ustavot i zakonite, a vtoriot vrz racionalnite funkcii na pravniot poredok i formalnite belezi na ustavot i zakonite. Kako posledica na toa, vladeeweto na pravoto potesno korelira so liberalnata demokratija i ~ovekovite slobodi i prava kako neprikosnovena sfera, a pomalku so funkciite na vlasta i formalnata zakonitost. I obratno, pravnata dràva potesno korespondira so statusot i funkciite na dràvnata vlast i na~eloto na formalna zakonitost, a pomalku so kvalitetot na zakonite i slobodite i pravata na gra|anite."1613 Ottamu, odnosot na prirodnoto pravo i pravdata vo osnova moàt da se pretstavat preku slediov {ematski prikaz: Varijanti na dualizmot pozitivno pravo - prirodno pravo kako osnova za kritika na postoe~koto pravo i poedine~nite propisi, vo svetlinata na soodvetni pravni vrednosti, i pred s, pravdata
"Poimot na pravnata dràva upatuva na neophodnosta od podelba na vlasta, na podveduvawe na upravnata vlast pod pravniot poredok i obezbeduvawe so site pravni sredstva, posebno preku sudskata kontrola, na zakonitost vo rabotata na upravata. Vo po{iroko zna~ewe, pravnata dràva e samo drug naziv za ona {to vo aglosaksonskata pravna tradicija se narekuva vladeewe na pravoto (Rule of Law), zna~i poredok vo koj pravnite pravila se nad s i imaat podednakva pravna sila za onie so koi se upravuva kako i za onie koi upravuaat, poredok vo koj dràvata e vrzana so svojata tvorevina - pravoto. Ili, kako {to toa ednostavnoi go veli Radbruh: Dra`vata e povikana da donesuva zakoni samo pod uslov i sebesi da se smeta vrzana so sospstvenite zakoni." Ko{tunica, V. Ustavnopravni razvoj u Jugoslaviji izme|u dva rata i pravna dràva, Pravna dràva, IKSI, Beograd, Poslovna politika, 1991, str. 37. 1613 [kari}, S. Ustavno pravo, vtora kniga, str. 79.
1612
859
PRAVO pozitivno, postoe~ko pravo

Sein (ona {to e) egzistencija (na pravoto) fakti, ontolo{ka osnova na pravoto pravna materija interesi praven pozitivizam pozitivno pravo pozitivno pravo prividno (la`no) pravo dràvno pravo pozitivno pravo pozitivno pravo koe moè da bide zakonsko nepravo i nezakonsko pravo = bespravo, nepravda, nepravo, neispravno pravo partikularno pravo
PRAVDA merilo na pozitivnoto pravo

Sollen (ona {to treba da bide) esencija (na pravoto) vrednosti, aksiolo{ka osnova na pravoto ideja na pravoto o~ekuvawa jusnaturalizam prirodno pravo (apstraktno prirodno pravo priroda na ne{tata (konkretno prirodno pravo) vistinsko pravo (Platon) op{tstveno pravo(Digi) pravilno pravo (Rudolf Stamler) nadpozitivno, prirodno, umno, ispravno pravo (Radbruh) sfateno kako objektivna pravda, kako idealen praven podedok, kako ideal na pravoto univerzalno pravo
Pred da premineme kon celosno utvrduvawe na poimot na vladeeweto na pravoto nu`no e da ja opredlime poimnata aparatura poradi ~ija razli~na primena vo teorijata mnogu ~esto doa|a ili moè da dojde do odredeni zabuni i vo ovaa oblast. Osnovnite poimi za koi ovde stanuva zbor se: legalitet - legitimitet, pokraj koi vo sovremenata pravna i politi~ka teorija se sre}avaat i ednakvo se koristat poimite vladeewe na pravoto vo formalna smisla - vladeewe na pravoto vo materijalna smisla. Spored moe mislewe, ovde stanuva zbor za dva korelativni, vo osnova sinonimni poimi. Tie se razlikuvaat samo spored toa {to se objasnuva so niv. So prvata korelacija legalitet - legitimitet se objasnuva pravednoto pravo, a so korelacijata vladeewe na pravoto vo formalna smisla - vladeewe na pravoto vo materijalna smisla se objasnuva pravednata dràvna vlast. Ili poprecizno: 10 pozitivniot odnos me|u legalitetot i legitimitetot vodi kon pretstava za idealot na legitimno pravo, a od druga strana, 20 pozitivniot odnos me|u vladeeweto na pravoto vo formalna i vladeeweto na pravoto vo materijalna smisla go odrazuva idealot na legitimna dràvna vlast. 10 So prvoto pra{awe se dobiva odgovorot {to e legitimno ili pravedno, ispravno, opravdano, dobro pravo, odnosno, praveden, zakon. Vo ovaa smisla, legitimitetot ima za cel vospostavuvawe na harmoni~en i funkcionalen praven poredok so dosledno po~ituvawe na slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot kako i po~ituvawe na nadle860
`nostite na dràvnite organi. Ottamu, su{tinata na legitimitetot e nespojiva so bezzakonieto, anarhijata, nesigurnosta i samovolieto na organite na dràvnata vlast ili na gra|anite kako individui. Vo taa smisla, legitimitetot ima za cel da gi namali te{kotiite kako na onie {to vladeat, taka i na onie so koi {to se vladee.1614 20 So razre{uvaweto na vtoriot odnos se dobiva odgovorot {to e legitimna, pravedna dràvnata vlast, odnosno ispravna, opravdana, dobra dràvna vlast, ili demokratska dràva. Funkcijata na legitimitetot vo ovaa smisla na e da ja odrazi me|usebnata povrzanost i zavisnost na upravuva~ite i upravuvanite: so pomo{ na soglasnosta na upravuvanite, upravuva~ite se zdobivaat so legitimni sredstva za vladeewe, a so pomo{ na takvite sredstva upravuvanite dobivaat odgovorni i poslu{ni vladeteli.1615 Ottamu, pod poimot legitimitet se podrazbira soglasnost na
pripadnicite na dràvnata zaednica so formiraweto i funkcioniraweto na dràvnata vlast.1616 So postavuvawe na pra{aweto na legitimitetot ovde se dobiva odgovor za opravdanosta na taa vlast, odnosno za nejziniot odnos kon potrebite i interesite na ~lenovite na dràvnata zaednica. Spored toa, da se re~e deka ne{to e legitimno, zna~i deka e opravdano. Dokolku dràvnata vlast e vo soglasnost so potrebite i interesite na site gra|ani se veli deka e legitimna, deka e dràvna vlast koja se zalaga za dobar poredok vo koj gra|anite moàt da gi ostvaruvaat svoite slobodi i prava i svoite interesii koi vodat kon nivna sre}a: deka ottamu ja vle~e svojata opravdanost. So drugi zborovi, dràvnata vlast e legitimna samo ako pretstavuva poredok vo koj se afirmiraat vrednosti i politi~ki ideali so koi e soglaseno mnozinstvoto od nejzinite gra|ani. Ottamu, legitimitetot ne slu~ajno ima neposredna vrska so principite na pravoto i pravednosta kako i so idejata za zaedni~kiot ìvot vo dràvnata zaednica. Nasproti toa, legalitetot pretstavuva zakonito rabotewe na instituciite na vlasta, odnosno dosledno po~ituvawe na utvrdenite pravni proceduri od site i sekogo. So ogled, pak, na toa deka postoeweto na pravedna dràvna vlast e nezamislivo bez postoeweto na pravedno pravo, me|u poimite legalitet i vladeeweto na pravoto vo formalna smisla od edna strana, i legitimitetot i vladeeweto na pravoto vo materijalna smisla od druIbid, str. 292 Ibid, str. 291 1616 Kako rezultat na toa, pripadnicite na dràvnata zaednica dràvniot poredok go prifa}aat so uveruvawe deka toj poredok e dobar i deka zaradi toa negovoto postoewe ima dlaboko opravduvawe. So drugi zborovi legitimna e samo onaa dràvna vlast koja opstojuva so soglasnost na vladeanite, a ne dràvnata vlast {to se odrùva so sila na upravuva~ite ili so strav na upravuvanite." [kari}, S. Ustavno pravo, vtora kniga, str. 291.
1615 1614
861
ga strana, nema nikakva razlika nitu kakvo i da se su{tinsko, osven akademsko, opravduvawe. Zgora na toa, vo literaturata ~estopati moè da se sretne i sprotivno koristewe na pojmovnata aparatura: poimite legalitet - legitimitet za objasnuvawe na idelot pravedna dràvna vlast, a poimite vladeewe na pravoto vo formalna smisla - vladeewe na pravoto vo materijalna smisla za objasnuvawe na idealot na pravdata. Ottamu, nie gi koristime so napolno sinonimno zna~ewe i zatoa gi prikaùvame so eden zaedni~ka {ematski prikaz.
VLADEEWE NA PRAVOTO
(legitimitet ili materijalna zakonitost)

Pravna dràva VP - formalen koncept LEGALITET formalna zakonitost Ne{to e pravo za{to e pravedno Solen - Ona {to treba da bide Prirodno pravo, Priroda na nae{tata Ispravno pravo Sein- ona {to e Dràvno pravo Pozitivno pravo
VP - materijalen koncept LEGITIMITET materijalna zakonitost Osnovi, izvori, elementi, materijalna sodrìna na pravoto (ustavot, zakonot, zabranata) Sinonimi: Pravda i pravednost -kako interes (korist) na gra|ninot vo soglasnost so negovite prava i slobodi Oportunitet (cel) - kako interes (korist) na dràvnata vlast vo soglasnost so nejzinoto pravo da sozdava pravo - opravdano - izdràno - osnovano - smisla (ratio legis)
Ne{to e pravo za{to e celishodno
Poimot na vladeeweto na pravoto (rule of law) naj~esto se opredeluva kako model za ostvaruvawe na politi~kiot ideal za ograni~ena i kontrolirana vlast - vladeewe na pravoto, namesto vladeewe na lu|eto. Ovaa ideja se vrzuva so liberalnodemokratskata politi~ka filozofija i ulogata na sudovite vo pravorazdavaweto. Taa poteknuva od srednovekovnoto sfa}awe (Anglija) na pravoto kako postojan i nepromenliv fenomen, no ne i kako svesna i celesoobrazna kreacija na odreden entitet. Ne postoi organska vrska me|u pravoto i dràvata nitu logi~ki i istoriski prioritet na dràvata vo odnos na pravoto. Vrz tie idei podocna se razvi sfa}aweto za preegzistentnosta na ~ovekovite slobodi i prava vo odnos na vlasta koja e dol`na da gi {titi i ostvaruva, za razlika od koncepciite spored koi slobodite i pravata se oktroirani vo procesot na dobrovolnoto samoograni~uvawe na dr`862
avata (ideja za za individualnite slobodi i prava kako merka i granica na dràvnata vlast). I FORMALEN KONCEPT NA VLADEEWE NA PRAVOTO formalen koncept na vladeewe na pravoto = pravna dràva = ustavnost i zakonitost vo formalna smisla Napred spomnavme deka vo sovremenata pravna i politi~ka teorija se prisutni dva osnovni pristapi kon koncepiraweto na na~eloto na vladeewe na pravoto: 10 formaln (pozitiven) koncept i 20 materijalen (supstancionalen, sodrìnsko-teleolo{ki) koncept. 1. Formalniot koncept na vladeeweto na pravoto e ramen na poimot pravna dràva. Ili obratno, sinonimi za pravna dràva se: 10 formalniot konept na vladeeweto na pravoto i, 20 formalniot poim na ustavnosta i zakonitosta. Ili, poprecizno, pravnata dràva (ili vladeeweto na pravoto od formalen aspekt) e politi~ki poim, za razlika od formalnata zakonitost (legalitet vo potesna smisla) kako praven poim. Filozofski poim za seto ova e Sein. Akcentot na kontinentalnata ideja za pravnata dràva, prvi~no razraboten vo germanskata teorija - Reschsstaat,1617a potoa prifaten
Poimot Reschsstaate voveden vo germanskata ustavna i politi~ka debata na po~etokot na devetnaesettot vek od strana na Robert fon Mol ( Robert von Mohl), svoevremeno eden od najistaknatite figuri na liberalnata filozofska {kola vo germanskata ustavna i upravnopravna teorija. "Se smeta deka idejata na pravnata dràva na sistemataski i moderen na~in prv ja izloìl Kant. Spored nego, gra|aninot vo dràvata gi ima slednite atributi: zakonska sloboda, gra|anska ednakvost i gra|anska samostojnost. Zakonskata sloboda se sostoi vo mo`nosta na gra|aninot da gi primenuva samo onie zakoni za koi dal svoja soglasnost; gra|anskata ednakvost se sfa}a kako reciprocitet na volji; gra|anskata samostojnost pak, ozna~uva va`nata ideja na pravnata dràva - idejata deka gra|aninot svojata pravna polo`ba go crpi od zakonot, a ne od (samo) voljata na drug. Navedeno spored Mitrovi}, Dragan. Pravni oblici dràve, Pravni ìvot, Beograd, 1989/6-7, str. 1097. Potekloto na germanskiot koncept Reschsstaat moè da se najde vo filozofijata na prosvetitelstvoto, osobeno vo teorijata na dràvata formulirana od Imanuel Kant. Kant ja definira{e dràvata kako zdruùvawe na lu|eto spored zakonite na pravdata. Sekoja pravna dràva mora da bide zasnovana vrz tri principi: sloboda na sekoj ~len na op{etstvoto kako ~ove~ko su{testvo, ednakvost na sekoj poedinec so site drugi kako subjekti i nezavisnost na sekoj ~len na zaednicata kako gra|anin. Gra|aninot, neposredno ili preku pretstavnici, treba da bide vklu~en vo sozdavaweto na zakonite koi toj mora da gi po~ituva kako ~len na op{testvoto, taka {to da ne podleì na drugi zakoni osven na onie koi toj samiot ili zaedno so drugi - gi opredelil. Osnovnata grià na ovaa teorija be{e za{titata na indiidualnata avtonomija. Vlasta na dràvata mora da
1617
863
i vo francuskata teorija - Etat de dtoit1618 e vrz pozitivnopravniot aspekt na ograni~uvaweto (samoograni~uvaweto) na politi~kata vlast so posredstvo na pravoto. Nakratko, pravnata dràva vo formalna smisla zna~i vrzanost i ograni~uvawe na dràvata, na dràvnata prisilba so pravoto, odnosno so zakonot kako i nejzina kontrola od strana na nezvisno sudstvo, dodeka vo materijalna smisla pravnata dràva se vrzuva za idejata na pravi~nost, pravdata.1619 Pravnata dràva se pojavuva kako poèlno na~elo (na~elo na pravnodràvnost) i moè najkratko da se definira kako "dràva koja vo svojot praven sistem go obezbedila vladeeweto na na~eloto na legalitet i letimitet do stepen {to se dviì vo granicite na op{testvenata tolerancija."1620 Poimot pravna dràva vo po{iroka smisla pretstavuva tvorba na liberalnata burùazija vo nejzinata borba so apsolutizmot, a samiot izraz "pravna dràva" (Rechhtsstaat) e germanska kovanica, ~ii koreni gi postavija Tomazius, Kant, a vo vtorata polovina na XVIII vek, kone~no go oformija Gnajst, Gerber, Laband i Jelinek. Spored niv, vo pravnata dràva e obezbedeno po~ituvawe na na~eloto na zakonitosta i pravnata ednakvost na gra|anite pred zakonot, za{to upravata i sudsluì za obezbeduvawe na individualnata sloboda i imotot (kako neophodna osnova za nezavisonosta). U~estvoto na gra|anite vo procesot na sozdavawe zakoni pomogna da se postigne ovaa cel bidejki toa garantira{e deka povredata na slobodata nema da bide pogolema odo{to e apsolutno potrebno za da se za{titat osnovite na istata taa sloboda. Grote, R. Rule od law, Etat de droitiReschsstaat, Zbornik vo ~est na Evgeni Dimitrov, Praven fakultet Skopje, Skopje, 1999, str. 111-112. 1618 Terminot Etat de droitstana poznat spored profesorot po javno pravo od periodot me|u dvete svetski vojni - Kare de Malber (Carre de Malberg). Malber koj predava{e na univerzitetot vo Strazbur se obide poimot Reschsstaat da go prisposobi kon francuskite potrebi. 1619 Stojanovi}, Z. op. cit, str. 135. 1620 Perovi}, S. Pravna dràva i kriza pravnog sistema, Pravna dràva, IKSI, Beograd, 1991, str. 118. I natamu: "Ako pod idealna pravna dràva se podrazbira dràvata koja go obezbedila vladeeweto na na~elata na legalitetot i legitimitetot do stepen na zamislenata konsekvenca deka sekoj zakon e izraz na voljata na site i deka sekoj zakon vo sekoj slu~aj e primenet na pravi~en i "ednakov" na~in, toga{ takva dràva ne postoi, nitu koga i da e }e postoi. Vo taa smisla, zna~i nitu edna dràva ne e pravna. Za{to, ako zamislime deka taa moè da se ostvari vo taa "idealna" smisla, toga{ toa bi bila pove}e nekoja apostolska, a ne ~ove~ka tvorba. Ottamu vo obidot da se opredeli poimot na pravnata dràva, ovde vo samata definicija e istaknato tn. podra~je na op{testvenata tolerancija na koe vladee na~eloto na legalitet i legitimitet. Koga }e se povredat granicite na toa podra~je, toga{ se simnuva od binata na pravnata dràva i se vleguva vo divite poliwa na antipravoto". Ibid. str. 111.
864
stvoto se staveni pod "vlasta" na zakonodavstvoto. Vo nea e obezbeden kontinuitet na ustavnata konstitucija vrz osnova na legitimnata vlast na izbranite organi.1621 2. Formalniot koncept na vladeewe na pravoto (rule of law)1622 se zasnova vrz slednive formalni (ili vladeeweto na pravoto pretstavuva kompatibilnost na pravniot sistem so slednive) postulati: 1. KOHERENTNOST, POTPOLNOST, ODREDENOSTI DEJSTVO PRO FUTURO NA SITE PRAVNI AKTI 10 Na~eloto na koherentnost e vrednosnen stav spored koj vo zbirot na normi od ista sfera na vaèwe (materijalno, vremensko, prostorno i personalno) ne smee da ima antinomija. Toa e stav deka poniskite normi formalno i materijalno treba da bidat vtemeleni vrz povisokite normi i sodrìnata na normite od ist rang treba da bide neprotivre~na.1623 Vo slu~aj na pojava na kakva i da e antinomii, kako sredstva so koi se vr{i nivno otstranuvawe od pravniot sistem se javuvaat pravnite pravila kako {to se: - "Lex superior derogat legi inferiori" - za odnosi na normi so razli~na pravna sila. - Obi~ajnata norma ne vaì contra legem, tuku secundum ili praeter legem. Na sudijata mu se dozvoluva da mu protivre~i na zakonot (da odi contra legem - protiv zakonot) ako smeta deka toa go baraat op{testvenite potrebi. Sudijata odi pokraj zakonot (praeter legem) koga se trudi se neposredno da ne mu protivre~i. - Lex posterior derogat legi priori - za odnosi na sukcesivni normi so ednakva pravna sila. - Lex specialis derogat legi generali - za normi vo odnos "total-partial incosistensy." - Razni na~ela za slu~ai koga primenata na navedenite pravila dava inkompatibilni rezultati - na primer, na~elo za prednosta na hierarhiskoto pravilo nad vremenskoto pravilo i redovno nad praviloto na specijalnosta.
Vidi: Tadi}, Lj. Metamorfoze "pravne dràve," Pravna dràva, IKSI, Beograd, 1991, str. 5-9. Perovi}, S. op. cit, str. 105, 1622 Vo Velika Britanija Rule of law najprvin se pojavi kako karakteristi~en koncept na angliskata ustavna teorija vo deloto na Dejsi ( Dicey) "Voved vo izu~uvaweto na ustavnoto pravo." Ovoj poim be{e zamislen kako odbrana na ona {to Dejsi go smeta{e za edinsvena osobina na angliskiot ustav nasproti vladea~kite dvièwa vo ustavnata teorija na kontinetalnata Evropa od toa vreme, odnosno upotrebata na pi{ani ustavi. 1623 Viskovi}. N, op. cit. str. 245.
1621
865
- Pokraj toa, pravniot sistem sodrì i normi za pravnite lekovi, za postapkite i obvrskite na odredeni organi na vlasta da gi utvrdat antinomiite me|u pravnite normi i da gi ukinat so tolkuvawe na pravnite akti i (ili) so stavawe na pravnite normi nadvor od sila.1624 20 Na~eloto na potpolnost e vrednosen stav spored koj site ili {to pogolem del na pravnonormativnite odnosi treba da bide kvalificiran so apstrakni pravni normi, {to zna~i generalno i nanapred. Ovoj princip e zamislen kako posledica i sredstvo na hierarhiskoto edinstvo na pravnite normi. Od druga strana, principot e nuèn za normativno ostvaruvawe na vrednostite sigurnost i pravda, za{to predvidlivosta i nearbitrarnosta vo pravnite odnosi, me|u drugoto, se ovozmoèni tokmu so generalnite i prethodnite ozna~uvawa na pravnite dejstvija, so obvrskite i ovlastuvawata, so prestapite i sankciite, i ottamu {to raspredelbata na op{etstvenata mo} i dobra e pravedna duri toga{ koga so pravni normi odnapred i za site pravni odnosi e utvrdeno {to mu pripa|a na sekoj ~len na op{testvoto. Poradi toa, vo prirodata na pravnite poredoci e nastojuvaweto so op{ti normi {to pocelosno da se zafatat odnosite koi vo konkretite istoriski okolnosti se pravno relevantni. Me|utoa, vo sekoj praven poredok ednovremeno postoi potesen ili po{irok krug na pravni odnosi koi ne se kvalificirani so op{to-asptraktni pravni normi i koi se narekuvaat pravni praznini.1625 30 Na~eloto na odredenost, poa|a od toa deka vladeeweto na pravoto, bilo da e vo racete na vladata ili nekoj nejzin slu`benik, e sprotivno so sekoe postoewe na samovolna vlast nad poedinecot ili nad individualnite interesi. A takvata samovolja edinestveno moè da se izbegne ako ovlastuvawata na javnite slu`benici vo pogled na mo`nosta od zafa}awe vo sferata na slobodata i pravata na poedincite odnapred jasno i nedvosmisleno se odredeni, taka {to ne davaat mo`nost od bitno razli~no postapuvawe vo pomalku ili pove}e isti slu~ai. Pritoa, zakonodavecot treba da gi regulira samo op{tite pravni na~ela i osnovnite pravni ustanovi. Me|utoa, koga e vo pra{awe vpletuvaweto na dràvnata vlast vo individualnata sfera na slobodite, ona {to zakonodavecot sekako treba da go izbegne se tn. kau~uk normi, odnosno blanketni diskrecioni normi, koi sodràt neodredeni poimi, taka {to organot koj gi tolkuva i primenuva takvite normi ima blanko ovlastuvawe vo daden slu~aj samiot da utvrduva normi koi ovozmoùvaat arbitreno ograni~uvawe na poedine~nite slobodi.1626 Na~eloto na odredenost, isto taka, e vrednosen stav spored koj povisokite normi {to pocelosno i poprecizno treba da ja odredat sodrìnata na poniskite normi, po koi poniskite subjekti na normi1624 1625
Vidi: ibid, str. 247-248. Vidi: Viskovi}, N. op. cit. str. 247-248. 1626 âvo{ki, K. op. cit. str. 118.
866
raweto treba da bidat {to pomalku slobodni tvorci na normativnata sodrìna i {to pove}e "izvr{iteli" na povisokite normi. I ova na~elo neposredno go odrazuva hierarhiskiot odnos na mo}ta me|u lu|eto i me|u pravnite normi, i isto taka e poseben izraz na vrednosniot princip na pravnata sigurnost. [to se odnesuva do sredstvata so koi se postignuva pogolema odredenost na normativnite sodrìni vo pravoto moè da se kaè deka se brojni. Tuka spa|aat: stru~noto obrazovanie na pravnicite vo duhot na vladeeweto na pravoto, izgradenosta i preciznosta na pravnite poimi, uspe{nata zakonodavna tehnika, nau~noto ispituvawe na normite i pravnite odnosi, avtoritetot na povisokite organi, sudskata praktika itn.1627 40 Posledno, no sekako ne i spored svoeto zna~ewe, e praviloto pri donesuvaweto na sekoj praven akt e zbranata na nivno povratno (retroaktivno) dejstvo. 2. NAÊLO NA PODELBA NA VLASTA Na~eloto na podelba na vlasta na opredeleni organi, so prevlast na zakonodavnata vlast vo dràvata, za{to zakonite kako najvisoki pravni akti ja obvrzuvaat izvr{nata i sudskata vlast i go propi{uvaat obemot na nivnite dejnosti. Na~elo na podelba na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska od edna strana, i nivnoto me|usebno balansirawe i zapirawe od druga strana, zna~i voveduvawe na takov oblik na vladeewe koj ja onevozmoùva koncentracijata na vlasta samo vo eden dràven organ. So toa stanuva pravno ograni~ena dràvnata vlast da bide monopolska i tiranska vlast, bidej}i eden organ gi donesuva zakonite, drug gi izvr{uva, a tret gi re{ava sporovite vo vrska so nivnoto ostvaruvawe vo praktikata. Ili poinaku, so ova na~elo se spre~uva koncentracijata na vlasta vo eden organ i se ovozmoùva dràvnite organi kako nositeli na vlasta me|usebno da se kontroliraat i zapiraat vo slu~aj na nivno izleguvawe od utvrdenite ustavni granici.1628 3. POSTOEWE NA OGRANIÊNA I KONTROLIRANA DR@AVNA VLAST (USTAVNO SUDSTVO KAKO KONTROLA NA USTAVNOSTA I ZAKONITOSTA) Postoewe na ograni~ena i kontrolirana dràvna zna~i: 10 deka pravnite granici na vlasta gi utvrduvaat Ustavot i zakonot (vlast vo granicite na pravoto ili vlast koja se nao|a pod postojana sudska kon1627 1628
Ibid, str. 253. [kari}, S, Ustavno pravo, vtora kniga, str. 82 i 99.
867
trola, ili poinaku suprematija na ustavot vo pravniot poredok i 20 ustavnosudska kontrola na ustavnosta na zakonite i na drugite propisi i akti od strana na Ustavniot sud na Republika Makedonija (dràvnata vlast koja se kontrolira od strana na ustavnoto sudstvo kako specijaliziran organ preku sistemot na sudska ocena na ustavnosta na zakonite i drugite propisi i op{ti akti). Ova na~elo voedno zna~i i ograni~uvawe na dràvnata prisilba so ustavot i zakonot: ustavna vrzanost i ograni~uvawe na granicite na dràvnata represija. 4. JAVNA KONTROLA NA DR@AVNATA VLAST Javnata kontrola na dràvnata vlast zna~i sloboda na sredstvata za javno informirawe ili ostvaruvawe na na~eloto na demokratska javnost. 5. DOSTAPNOST NA SUDOVITE Spored Ustavot i Zakonot za sudovite, sudovite kaj nas se vospostaveni kako edna od trite vlasti ili kako nezavisna treta vlast, a novata sudiska funkcija kako generator na taa vlast. Vo taa smisla se izgradeni i brojni na~ela koi najglobalno, moàt da se pomestat vo dve osnovni grupi: a) na~ela koi se odnesuvaat na organizacijata na vr{eweto na sudskata funkcija i b) na~ela koi se odnesuvaat na materijalniot vid na sudskata funkcija i koi se povrzani so izvesni individualni i kolektivni prava. Od niv vo ovaa prilika go izdvojuvam samo, na~eloto na dostapnost na sudovite ili na~elo na zabrana na isklu~ivot pred sudot (~l. 8. st 2 od Zakonot za sudovite). 6. POSTOEWE NA NEZAVISNO I KOMPETENTNO SUDSTVO Vo najkratki crti izrazeno nezavisnosta i kompetetnosta na sudovite zna~i sudstvo vrzano edinstveno so Ustavot i zakonot. Posebno va`no obele`je na pravnata dràva pretstavuva nezavisnosta na sudstvoto.1629 Pod nezavisnost na sudstvoto vo prv red se podrazbira deka vo vr{eweto na vlasta sudovite se samostojni, deka ne im se pot~"Pod vladeewe na pravoto (rule of law) ili pravna dràva (Rechtsstaat) podrazbirame poredok vo koj dràvnata vlast, a osobeno izvr{naat vlast, e ograni~ena so pravoto (so ustavot i zakonite) na na~in so koj se garantira neprikosnovenosta na osnovnite slobodi i prava. Vo taa smisla vladeeweto na pravoto zna~i i pravno ograni~uvawe na samovolieto na vlasta preku sigurna zakonska garancija na ~ovekovata sigurnost i slobodi {to naj~esto se postignuva so nezavisno i nepristrasno sudewe." âvo{ki, K. op. cit. str. 113.
1629
868
ineti na drugite dràvni vlasti.1630 Me|utoa, nezavisnosta na sudstvoto istovremeno zna~i i nezavisnost na sudiite koja se obezbeduva so razli~ni na~ini na izbor i postojanosta na sudiite.1631 Pritoa, odgovorot za toa kakov treba da bide likot na profesionalniot sudija (sudija koj celosno e nezavisen od vlasta) moè da bide razli~en. Eden od tie odgovori, iako daden odamna vo ni{to ne go
Spored stanovi{teto izneseno vo slu~ajot Campbell and Fell protiv Velika Britanija (presuda od 26. 06. 1984, br. na baraweto 7819/ 77) vo koj tuìtelot go osporuval svojstvoto na nezavisnost na edno nadzorno telo na britanskata vlada za kontrola na zatvorskata administracija, su{tinska nezavisnost na sudovite postoi samo ako dràvata na site lica koi deluvaat kako sudii im dava delotvorni i {iroki garancii zamisleni da gi za{tituvaat od upatsvstvata na izvr{nite tela, od nadvore{ni pritisoci i odgovornost za misleweto izrazeno pri donesuvaweto na odlukata. Postoeweto na tie garancii Evropskiot sud za ~ovekovi prava gi ispituva spored slednive kriteriumi: 10 spored na~inot na postavuvawe na sudiite na do`nost i traeweto na nivniot mandat (pritoa ne e su{testveno dali sudiite gi postavuva izvr{nata ili zakonodavnata vlast, tuku dali tie moàt da sudat vo svoe ime i na svoja odgovornost), 20 spored toa dali site sudii delotvorno se obezbedeni od pritisok na dràvnata egzekutiva i dali za vreme na mandatot se fakti~ki nesmenlivi, 30 spored maksimata justice must not only be done but it must also be seen to be done (pravdata mora ne samo da se izvr{uva, tuku mora i da se vidi deka se izvr{uva). Spored nea, za konkretnoto telo {to sudi mora da postojat nadvore{ni indikacii spored koi gra|anite moàt da zaklu~at dali toa e nezavisno ili zavisno od drugite tela na dràvata. Krapac, D. Institucionalni okviri za nezavisnost sudstva u Republici Hrvatskoj, Zajaknuvawe na nezavisnosta i efikasnosta na sudstvoto, Skopje/Sarajevo, 2005), str. 44. 1631 Za nezavisnosta na sudstvototo vidi: 1 0 The Syracuse Draft Principles on the Independensy od Judiciary (Nacrt na sirakuzkite na~ela za nezavisnosta na sudstvoto, Sirakuza, Sicilija, 1981), 20 International Bar Association Code of Minimum Standars of Judicial Independence (Kodeks na Me|unarodnata unija na advokatskite komori za minimalnite standardi za sudskata nezavisnost, Wu Delhi, 1982), 30 Tokyo Principles on the Independence of Judiciary in the Lawasia Region (Tokiski principi za nezavisnosta na pravosudstvoto vo lavaziskiot region, Tokio, 1982), 40 Universal Declaration on the Independence of Justice , Univerzalna deklaracija za nezavisnosta na sudstvoto (Svetskata konferencija za nezavisnosta na pravdata, Montreal, 1983), 50 Rezolucija IV na sekcijata VII na Me|unarodniot kogres za procesno pravo (Vircburg, 1983), 6 0 Temelni na~ela na nezavisnosta na sudstvoto, (Usvoena na Sedmiot Kongres na ON za prevencija na kriminalot i postapuvawe so prestapnicite, Milano, 1985 i potvrdena so rezolucii na Generalnoto sobranie na ON 40/32 i 40/146, 7 0 Preporaka R(94)12 za nezavisnosta, efikasnosta i ulogata na Komitetot na ministri na Sovetot na Evropa (Strazbur, 13. 10. 1994), 8 0 Evropska povelba za Zakonot za sudiite (Strazbur, 8-10. 07. 1998).
1630
869
gubi svoeto zna~ewe i denes. Imeno spored Jering: "Kako {to vojnikot treba da ja nau~i subordinacijata vo strogo u~ili{te so voena disciplina, taka i sudijata treba da ja nau~i poslu{nosta pred zakonot vr{ej}i go pravosudstvoto. Izrekuvaweto na presuda e u~ili{te na pravednosta. Najprvin, potrebno e da se nau~i ona {to sudijata go pravi sudija: toa se stroga poslu{nost pred zakonot, zatvorawe na o~ite pred sekakov ugled na li~nosta i ednakvo merilo za prostakot i za ugledniot, za nikakvecot i za ~esniot ~ovek, za bogatiot zelena{ i za siroma{nata vdovica, zatvorawe na u{ite pred lelekot na siroma{nite i bednite i jadosuvaweto na ~lenovite na semejstvoto na koi sudskata presuda treba da im go odzema soprugot ili tatkoto. Ne stanuva zabor za toa vo sebe da se potisne lo{iot ~ovek, tuku dobriot, a toa e najte{koto isku{enie koe so sebe go nosi sluèneweto na pravdata, sli~no na ona koga od vojnikot se bara da go strela svojot drugar. Za{to ovde na zakonot ne mu se sprotivstavuva ona {to e prosta~ko, tuka ona {to e plemenito - ~ove~nosta, soàluvaweto, somilosta."1632 7. PRAVNA SIGURNOST NA ÔVEKOT I GRA\ANINOT
7.1. POIM NA PRAVNATA SIGURNOST
1. Pravnata sigurnost e sostojba vo koja, zaradi ostvaruvawe na svoite interesi, gra|anite moàt so golem stepen na predvidlivost i sigurnost da gi spoznavat i planiraat svoite me|usebni odnosi i ona {to soglasno pravnite normi treba ili ne treba da go storat vo tie odnosi. Ottamu, pravna sigurnost zna~i pravna za{tita na sopstvenosta i pravna za{tita na li~nosta i li~nite slobodi na poedinecot od samovolijata na drugite i na dràvnata vlast.1633 Ili poinaku, pravnaJering, R. op. cit. str. 182. "Pravo na donesuvawe zakoni dràvata ima samo za da go obezbedi vaèweto na svoite zakoni. Me|utoa, taa sigurnost bi bila onevozmoèna ako dràvata bi moèla samata sebesi da se oslobodi od obvrzanosta so tie zakoni. Istata onaa ideja na pravna sigurnost spored koja dràvata e povikana da donesuva zakoni, bara i taa da bide vrzana za zakonite. Dràvata e povikana da donesuva zakoni samo pod uslov i samata sebesi da se smeta vrzana so sopstvenite zakoni. So propisot za subjektivnoto pravo na postojniot vlastodrà~ da sozdava pravo, nerazdelno e povrzan i vtoriot propis na prirodnoto pravo, toj vlastodrà~ da go vrzuvaat sopstvenite zakoni. Vlastodrà~ot pove}e ne bi bil ovlasten da propi{uva pravo vo momentot koga bi prestanal i samiot da im se pokoruva na svoite zakoni, So prezemaweto na dràvnata vlast nu`no i neotstranlivo se prezema i obvrskata za sozdavawe na pravna dràva." ... "Dràvniot nalog koj bi trebalo da vaì samo za poedinci i za poedine~ni slu~ai ne bi bil pravo, tuku samovolie. Taa misla vo politi~kata stvarnost ima dovolno sila da gi prisili samovolieto i interesot barem da se oble~at
1633 1632
870
ta sigurnost zna~i obezbeduvawe na poedinecot od samovolieto od koj i da e vid, a osobeno od semo}ta na upravata koga e prisilena da deluva vo javen ili op{t interes.1634 Nakratko, odlukite na dràvnite organi mora da bidat predvidlivi za adresatite na pravnite normi. Vo toj kontekst spre~uvaweto na sekoe samovolno vr{ewe na vlasta od strana na dràvnite organi zna~i obezbeduvawe na op{ta sigurnost na gra|anite. Objektivnata dimenzija na taa sigurnost se sostoi vo retkoto slu~uvawe napadi na ìvotot i imotot i ostanatite slobodi i prava na lu|eto, a nejzinata subjektivna dimenzija e pomestena vo ~uvstvoto na mir i doverba nasproti stravot do koj doveduva nesigurnosta. Sigurnosta se realizira preku spre~uvawe na gra|anite da pribegnuvaat kon me|usebno nasilstvo, obezbeduvawe od nasilstvoto na dràvnata vlast i obezbeduvawe na site od nadvore{na agresija (pravo da ìveat vo mir). 2. Vo ramkite na pravnata sigurnost, kako op{to na~elo vo pravoto se razlikuvaat izvedeni pravni principi kako {to se: 10 pravnata jasnost, 20 pravnata predvidlivost, 30 pravnata stabilnost i 40 pravniot mir vo sproveduvaweto na pravoto. 10 Pravna jasnost pretstavuva donesuvawe na razbirlivi i razumni zakoni. Nakratko, edna od najstarite pravni maksimi e sekako ona spored koja pravnite akti treba da bidat jasni, odnosno deka site treba da gi razberat (Leges ab omnibus intellegi debent). Ova na~elo vo osnova zna~i deka site pravni propisi treba da bidat ednostavni bez odvi{ni zborovi, taka {to sekoj prose~en gra|anin da moè da gi sfati i da se pridrùva na nivnite nalozi. Ova so drugi zborovi zna~i, deka donesuvaweto na oddelni akti mora da bide regulirano so op{ti, otvoreni i precizni pravila.1635 Op{tiot karakter na zakonite, kako su{testven uslov na slobvo ruvoto na pravoto. Radbruh, G. op. cit. str. 236-237. 1634 Pravnata sigurnost (pokraj za{titenosta na gra|anite od me|usebnite samovolni i nepredvidlivi postapki) vo prv red e za{titenost na gra|anite od samovolnoto i nezakonitoto-nepredvidlivo upa|awe na subjektite na politi~kata vlast vo nivnite interesni sferi. Principot na pravnata sigurnost vo prv red mora da bide naso~en kon politi~kata vlast ve}e spored toa {to mo`nosta od samovolie i "gazewe na zakonot" e najgolema tokmu kaj subjektite koi imaat monopol na fizi~ka prisilba vo op{etstvoto. Za takva sigurnost se zalagaat i samite vladea~ki grupi, zaradi toa organizacijata na politi~kata vlast da bide nivno {to pocelosno kolektivno i racionalno sredstvo za disciplinirawe na pravnite odnosi i za ostvaruvawe na nivnite interesi ili pak zaradi kompromis na interesite pri op{testveni sudiri. Viskovi}, N, op. cit. str. 142 1635 Me|u prvite koi re{itelno go dignaa glasot protiv nejasnosta na zakonot sekako treba da se pomesti Golemiot Bekarija. Vidi: Beccaria, C. O zlo~inima i kaznama, Logos, Split, 1984, str. 75-76.
871
odata osobeno go istaknuva{e Ruso pri opredeluvaweto na zakonot kako izraz na op{ta volja.1636 Vsu{nost, individualnata sloboda kako sloboda od tu|a samovolja edinestveno e mo`na pod vladeewe na op{ti zakoni. Za{to, kako {to toa pobornicite na vladeeweto na pravoto obi~no go istaknuvaat, dokolku im se pokoruvame na zakonite kako na op{ti apstraktni normi koi se dadeni nezavisno od toa na koi poedine~ni slu~ai }e bidat primeneti, nie ne sme pot~ineti na ni~ija tu|a volja i samovolja i ottamu ostanuvame slobodni. Vladeeweto na pravoto, me|utoa, ne e mo`no dokolku ustavot i zakonot na nekoja politi~ka stranka ili na li~nost mu davaat kakov i da e monopol na vlast ili isklu~itelna polo`ba.1637 20 Pravna predvidlivost pretstavuva donesuvawe zakoni koi se vo soglasnost so o~ekuvawata na pravnite subjekti i nivnata mo`nosta da gi presmetuvaat svoite potezi na pazarot. 30 Pravna stabilnost postavuva barawe zakonite da ne moàt da se menuvaat sekoj moment i na toj na~in da gi naru{uvaat legitimnite o~ekuvawa na gra|anite. Toa e na~eloto spored koe pravnite akti da bidat postojani, odnosno vo niv da ne se pomestuvaat nestabilni pravila za koi }e ima potreba od nivno postojano menuvawe. So drugi zborovi, pravnata sigurnost bara podolgoro~no vaèwe na pozitivnoto pravo, a ne pravo koe e lesno podlo`no na promeni. Ottamu, pravnata sigurnost moè da dovede do toa, iako izgleda paradoksalno od nepravo da nastane pravo, fakti~kite sostojbi koi traat dolgo da stanat pravni. Taka odrùvaweto vo gra|anskoto pravo uìva pravna za{tita bez ogled na toa {to ne se zasnova vrz pravna osnova. Isto kako kaj odrùvaweto so izminuvawe na odredeno vreme i kaj zastarenosta fakti~kata sostojba se pretvora vo pravna. Za da se ostvari pravnata sigurnost i odreden spor na kraj sepak da se zavr{i duri i pogre{nata presuda dobiva pravosilnost. 40 Osnovna pretpostavka za pravniot mir vo sproveduvaweto na
"Koga velam deka predmetot na zakonot sekoga{ e op{t, pod toa podrazbiram deka zakonot go posmatra podanikot kako edna celina, a dejstvijata gi zema apstraktno. Nikoga{ ne go gleda ~ovekot kako poedinec, nitu dejstvieto kako poedine~no, konkretno dejstvie. Taka, na primer, zakonot moè da utvrdi deka }e ima privilegii, me|utoa, nikomu poedine~no ne moè da gi dava. Zakonot moè da sozdade pove}e klasi na gra|ani, duri i da gi opredeli osobinite koi im davaat pravo na tie klasi, me|utoa ne moè ovoj ili onoj poedine~no da go svrsti vo niv. Toj moè da ustroi monarhiski oblik na vladeewe i nasledno pravo na prestolot, me|utoa ne moè da go izbere kralot, nitu da imenuva kralska dinastija. So eden zbor, ni{to {to se odnesuva na poedine~niot predmet ne spa|a vo funkcija na zakonodavnata vlast." Ruso, @an-@ak, Za op{testveniot dogovor, Kniga II, Glava VI. 1637 âvo{ki, K. Partiska dràva kao poricanje vladavine prava, Pravna dràva, Beograd, 2001, str. 117-118.
1636
872
pravoto e vospostavuvweto na politi~ka vlast i prisilba. Organizacijata na op{testvenata prisilba vo sebe vklu~uva dve strani: vospostavuvawe na nadvore{en mehanizam na sila i postavuvawe na~ela koi ja reguliraat nejzinata upotreba. Oblikot na re{avawe na prvata zada~a e dràvnaat vlast, a oblikot na drugata e pravoto. I dvata poimi se nao|aat vo zaemana uslovenost: na dràvnata vlast e potrebno pravoto, na pravoto dr`vnata vlast.1638 Ottamu, kako {to ispravno se zabeleùva vo teorijata, nu`no nastanuva i potrebata za praven mir, t.e. za okon~uvawe i spre~uvawe na privatnoto i nekontrolirano fizi~ko nasilstvo (samopomo{) me|u sudrenite pravni subjekti i vospostavuvawe na organizacija na vlasta koja isklu~ivo raspolaga so fizi~ka prisilba. Op{testvenite sostojbi kade {to postoi politi~ka vlast so monopol vrz upotrebata na fizi~kata prisilba e sostojba na vrednostite - dobro i mir. Vo sprotivno postoi sostojba na bezvrednost - nemir i vojna.1639 So drugi zborovi, pravnata sigurnost na najop{to nivo proizleguva od javnoto publikuvawe na Ustavot i zakonite pred da stapat vo sila (izvesnost), od neograni~enoto vremensko traewe na ovie op{ti pravni akti i od navremenoto soobrazuvawe na dejstvijata na subjektite so sodrìnata na ovie akti (predvidlivost). Pravnata sigurnost zna~i sostojba na izvesnost vo primenata na pravnite normi vo site slu~ai {to potpa|aat pod tie normi. Pravoto na pravna sigurnost me|utoa bara op{testvoto so posredstvo na site oblici na neformalna i posebno na formalna kontrola, da prezeme s {to e vo negova mo} za da im pruì maksimalna mo`na sigurnost na gra|anite.1640 Toa so drugi zborovi zna~i deka vo ovaa sfera e neophodna i primena na sankcii. Tie sluàt kako protivteà na isku{enieto da se vr{at dela koi ja naru{uvaat sigurnosta. Sumarno zemeno, pravnata sigurnost obezbeduva da se po~ituvaat pravata i slobodite, kako i dobrata na sekoj poedinec koi se steknati vo soglasnost so postoe~kiot praven poredok.1641 Pritoa, treba
Jering, F. R. op. cit. str. 142. Vidi: Viskovi}, N. op. cit. str. 139. 1640 Taka spored Viskovi}: "Principot (ili sostojba) na mir go spre~uva privatnoto nasilstvo vo pravnite odnosi, me|utoa ednovremeno go odobruva ili legitimira nasilstvoto na politi~kata vlast nad subjektite koi se sprotivstavuvaat i vr{at dejstvija koi taa gi zabranuva kako prkr{oci. Mirot e otsutnost na nekontrolirano nasilstvo koe se obezbeduva so organizirano nasilstvo. Ibid. str. 139. 1641 Spored Bentam, pravnata sigurnost ovozmoùva predvidlivost na idninata, a so toa i disponirawe so idninata. Taa e osnova na site planovi, na sekoja rabota i sekoe {tedewe. Taa vlijaae ìvotot da ne bide posledica na momentot, tuku kontinuitet, pa taka poedine~iot ìvot stanuva alka vo sinxirot na generacijata. Pravnata sigurnost e re{ava~ka karakteristika na
1639 1638
873
da se naglasi deka pravoto na pravna sigurnost pretstavuva za{tita na eden poseben kvalitet na ~ovekovoto ìveewe, {to e pretpostavka za realno egzistirawe i na drugite slobodi i prava. ôvekot moè da se ~uvstvuva sloboden, moè vo polna mera da gi koristi svoite prava, ako e siguren, nezagrozen. Sigurnosta na ~ovekot denes vo prisustvo na brojni izvori na opasnost, stanuva va`na pretpostavka za realnoto ostvaruvawe na negovite slobodi i prava.1642 Zatoa na ~ovekot mu e potrebna sigurnost vo smisla na objektivna sostojba na okolnosti {to se karakteriziraat so otsustvo na pogolemi izvori na opasnosti. Za sigurnost, kako {to vidovme, moè da se zboruva i od aspektot na li~noto ~uvstvo na sigurnost (nezagrozenost) koe se izrazuva kako emotivno doìvuvawe opredeleni dadenosti {to go opkruùvaat ~ovekot. Vo pozitivna smisla toa e ~uvstvo na celosno doìvuvawe na negovite slobodi i prava i drugi vrednosti, a vo negativna smisla - otsustvo na ~uvstvo na zagrozenost i ograni~enost na uìvaweto na tie vrednosti. 3. Za pravnata sigurnost me|utoa moè da se zboruva u{te od eden aspekt. Spored Viskovi}, pravnata sigurnost na nekoi lu|e im e prijatna, a na nekoi neprijatna: na ednite im zna~i garancija ili verodostojnost za trajnoto uìvawe na mo}ta, blagosostojbata, a na drugite verojatnost za trajnata nemo} i li{uvawa. (Vo dvata slu~ai sekako deka sigurnosta sekoga{ e sledena so nesigurnost: za prvite kako mo`nost od zaguba i slabeewe na povlastenata op{testvena polo`ba, za drugite kako mo`nosta za u{te pote{ka polo`ba, odnosno poraz vo obidot za izmena na postojnata sostojba). Ottamu, postavkite za navodna antinomija na sigurnosta i pravdata ili pak za primatot na sigurnosta vo edni, a na pravdata vo drugi pravni poredoci vo pogolem del se konstrukcii - za{to pravnata sigurnost sekoga{ e samo izraz na opredeleni ideologii za pravdata koi stanuvaat vladea~ki merila pri raspredelbata na op{etstvenata mo}, dejnostite i dobrata. Ottamu, antinomija moè da postoi samo me|u edna koncepcija na pravdata i
civilizacijata. Taa go ja pravi razlikata me|u kulturniot ~ovek i divjakot, mirot i vojnata, ~ovekot i ìvotnoto. 1642 Pravoto na sigurnost, Mil go narekuva interes na sigurnosta (bezbednosta). Spored nego: "Re~isi site koristi koi mu se potrebni na edna li~nost ne mu se potrebni na nekoja druga li~nost. Od mnogu od tie koristi ~ovekot, ako toa e neophodno, moè da se otkaè ili da gi zameni so nekoi drugi, me|utoa bez sigurnosta ne moè da deluva nitu edno ~ove~ko su{testvo. Od nea zavisi celokupniot na{ imunitet od zaloto i celokupnata vrednost na site dobra nadvor od letimi~nite momenti, za{to ako nekoj momentno posilen od nas vo sledniot moment bi ne li{i od s, toga{ osven momentnite zadovolstva ni{to za nas ne bi moèlo da ima nekakva vrednost.. Spored toa, onaa po fizi~kata hrana na{a najpotrebna potreba ne moè da se ima ako ma{inerijata koja so nea ne snabduva ne e vo neprekinat red. Mil, \on Stjuard, Utilirarizam, Kultura, Beograd, 1960, str. 59-60.
874
na~elata na sigurnosta kako sredstva na druga koncepcija za pravdata no ne i antinomija na pravdata i sigurnosta in genere.1643
7.2. PRAVNATA SIGURNOST I NEJZINIOT ODNOS SO PRAVDATA I CELISHODNOSTA
Vo sovremenata pravna teorija glavno postoi soglasnost deka osnovnite zada~i na pravoto se postignuvaweto na pravnata sigurnost, pravdata i celishodnosta. Me|utoa, nesoglasuvawa se javuvaat vo odnos na mestoto na ovie, ~esto me|usebno protivre~ni celi vo pravoto. Toa e pra{aweto na koja od ovie tri celi na pravoto treba da se dade prioritet vo nivnoto ostvaruvawe. - Spored edno od tie stojali{ta, prioritetot treba da pripadne na pravnata sigurnost. Toa e prvi~noto stojali{te na Radbruh. Spored nego, kako cel na pravoto, pravdata e op{testvena i objektivna i sekoga{ se odnesuva na odnosite me|u lu|eto. Su{tinska uloga na pravdata e da go napravi moèn ìvotot vo op{testvoto, odnosno vo dràvata. Ottuka, pravdata, kako i pravoto koe se stremi kon pravdata, pretpostavuvaat op{testvo, dodeka moralnoto iskustvo sekoga{ e rabota na poedinecot. Idealot na moralnoto dobro e vo idealniot op{testven poredok. A pravoto e onaa stvarnost ~ija smisla e da sluì na pravdata. Pravoto dodu{a moè da stane nepravda no toa e pravo samo zatoa {to negovata smisla e da bide pravedno (da bide vrednost, da ima cel za lu|eto, da i sluì na pravdata: nevozmo`no e nabquduvawe na edno ~ove~ko delo {to e slepo za celta.).1644 Idejata na pravoto, me|utoa, ne se iscrpuva vo pravdata: so ednakvite treba da se postapuva ednakvo, a so razli~nite razli~no vo
Viskovi}, N, op. cit. str. 143 Poimot na pravoto ne moè da se opredeli poinaku, tuku kako dadenost (stvarnost) ~ija smisla (ideja, cel, vrednost) e da ja ostvari idejata na pravoto. Pravoto moè da bide nepravedno (summum ius - summa iniuria), no toa e pravo samo zatoa {to negovata smisla e da bide pravedno. Radbruh, G. op. cit,str. 15. Ni edno ~ovekovo delo ne moè da se sfati bez povikuvawe na nekakva ideja (cel), duri ni edna masa (poimot masata e plo~a so ~etiri noze, ne zna~i ni{to ako ne se kaè za {to sluì, koja e nejzinata cel - da se stavi ne{to na nea zaradi onie sedat okolu nea ), a kamoli pravoto. Poimot na pravoto moè da se opredeli samo kako stvarnost {to se stremi kon idejata na pravoto - pravdata (ideja = smisla = cel = vrednost = ona {to vredi = ona {to e ispravno = ona {to treba da bide). Poimot na pravoto e kulturen poim, t.e. poim na edna stvarnost povrzana so vrednosta, edna stvarnost ~ija smisla e da i sluì na nekoja vrednost. Pravoto e onaa stvarnost ~ija smisla e da i sluì na pravnata vrednost, na idejata na pravoto. Poimot na pravoto zna~i e naso~en kon idejata na pravoto. Idejata na pravoto, pak ne moè da bide ni{to drugo tuku pravdata (pravoto e sekoga{ obid da se ostvari pravdata).
1644 1643
875
srazmernost so nivnata razli~nost. Za da se dojde do sodrìnata na pravoto nu`na e i idejata celishodnost. Pritoa, celta na pravoto i celta na dràvata se nerazdvojni so ogled na toa {to pravoto vo zna~itelen del e dràvna volja, a dràvata vo zna~itelen del e pravna ustanova. Samata cel e opredelena so sooedvetni vrednosti koi imaat apsolutno vaèwe i na koi pokraj na pravdata pravoto treba da sluì. Toa se individualnite vrednosti, kolektivnite vrednosti i vrednostite na delata me|u koi vrednosti ne postoi sovr{ena skladnost, tuku soodvetna napnatost koja povremeno se pretvora vo sudir. Ottamu, na pra{aweto za celta i celishodnosta na pravoto ne moè da se dade celosno opredelen, tuku samo relativisti~ki odgovor. Me|utoa, pravoto kako poredok na zaedni~kiot ìvot ne trpi vakov relativizam, i nenadminata razli~nost vo sfa}awata, osobeno strane~kite, za dràvata i pravoto, so ogled na toa {to mora da postoi samo eden poredok. Toa se postignuva so pravnata sigurnost kako tret sostaven del na idejata na pravoto koj ne e ni{to drugo tuku pozitivnost na pravoto (pozitivnosta ne e ni{to drugo, tuku fakt deka pravoto go propi{ala nekoja sila i deka negovoto vaèwe i obvrznost se potkrepeni so dràvna prisilba1645). Ako ne moè da se utvrdi {to e pravedno, toga{ mora da se propi{e {to e spored pravoto od strana na organot koj e vo sostojba da go sprovede ona {to go propi{al.1646 Vedna{ treba da se zabeleì o~iglednata protivre~nost me|u ona {to Radbruh, od edna strana veli deka pravnata sigurnost kako ednostavna formalna ideja ne moè da ja odredi sodrìnata na pravoto, koja ottamu mora da mu bide prepu{tena na na~eloto na celishodnosta, i negovoto tvrdewe deka bez na~eloto na pravnata sigurnost sodrìnata na pravoto bi bila prepu{tena na haosot na razli~nite, vo najgolem slu~aj strana~ki gledi{ta za toa {to nalaga celishodnosta. Toj vsu{nost pretpostavuva deka sekoj praven poredok nezavisno od toa vrz kakva moralna celishodnost se zasnova, mora da obezbedi pravna sigurnost. A zaradi toa i vo taa mera, nezavisno od toa dali e
1645
Dràvnata prisilba za svoj objekt go ima ostvaruvaweto na pravoto, a socijalnata prisilba, ostvaruvaweto na moralot. Pravoto e zbir na prisilni normi koi vaàt vo edna dràva. Edinstveno dràvata poseduva monopol na prisilba. Prisilbata koja taa ja razdviùva pretstavuva apoluten kriterium na pravoto, pravno pravilo bez pravna prisilba e protivre~nost: ogan koj ne gori, svetlost koja ne sjae. Dali taa prisilba }e ja sprovede sudija (gra|anski ili krivi~en) ili upravnata vlast, potpolno e seedno. Site normi koi se ostvaruvaat na ovoj na~in se pravo, a site drugi, duri i ako vo ìvotot navistina bez prekr{uvawe se po~ituvaat, ne se nikakvo pravo, pravo stanuvaat duri toga{ koga }e im se pridruì nadvore{niot moment na dràvna prisilba. Jering, R, Ciq u pravu, str. 112, 146 i 147. 1646 âvo{ki, K, op. cit, str. 72-73.
876
samo formalna ili ne e, idejata na pravnata sigurnost, ne samo da moè, tuku mora da odreduva barem del od sodrìnata na pravoto.1647 Genezata na negovite stavovi, vsu{nost, se dviì od negovoto po~etno tvrdewe spored koe "pravdata, celishodnosta i sigurnosta na pravoto zaedni~ki vladeat so pravoto vo site negovi vidovi, iako me|u sebe moàt da dojdat vo ostra protivre~nost. Vo razli~ni periodi moè da postoi sklonost re{ava~kiot akcent da se stavi vrz eden ili drug princip. Taka policiskata dràva za ednistveno vladeea~ki nastojuvala da go napravi principot na celishodnosta i bez dvoumewe vo vrhovnite odlu}i na svoeto kabinetsko pravosudstvo gi ostavala na strana pravdata i pravnata sigurnost. Taka vo periodot na prirodnoto pravo se prave{e obid od formalniot princip na pravdata da se izvle~e celokupnata pravna sodrìna, a istovremeno da se izvede i nejzinoto vaèwe. Taka izminatiot period na pravniot pozitivizam so ednostavnosta koja be{e kobna, se gleda{e samo pozitivnosta na pravoto i pravnata sigurnost i se dojde do toa planskoto ispituvawe na celishodnosta, pa duri i na pravednosta na propi{anoto pravo dolgo vreme da bide zapreno, a pravnata filozofija i pravnata politika so decenii re~isi bea zamol~eni."1648 Ottamu, Radbruh najprvin zaklu~uva deka protivre~nostite me|u pravdata, sigurnosta i celishodnosta ne moàt da se razre{at.1649 Toj me|utoa, vedna{ potoa, prioritetot sepak go otstapuva na sigurnosta. Argumentot za toa go nao|a vo vaèweto na pozitivnoto pravo. Pozitivnoto pravo se zasnova vrz sigurnosta za{to "treba da zasnova mir vo deluvaweto na borbi na razni mislewa, za vreme na sudir na filozofski gledi{ta (Anselm Foerbah). Pravdaâvo{ki, K, op. cit, str. 73. Radbruh, G. op. cit. str. 100. 1649 Spored liberalizmot pravdata poteknuva od prirodnoto pravo i kako posebna vrednost mu se sprotivstavuva na celishodnosta. A so ogled na toa {to sigurnosta kako svoeviden celishoden element se pomestuva kako element na pravoto, kako edno od dopolnitelnite pra{awa se pojavuva potrebata od objasnuvawe na relacija pravda - sigurnost. Vo taa smisla spored Radbruh, "Pravdata i celishodnosta postavuvaat sprotivstaveni barawa. Pravdata e ednakvost, a ednakvosta bara op{tost na pravniot poredok. Pravdata vo izvesna smisla voop{tuva. Me|utoa, ednakvosta ne e dadena vo stvarnosta, ednakvosta sekoga{ e samo apstrakcija na dadenata neednakvost od odredena to~ka na gledawe. Od gledi{te na celishodnosta pak, sekoja neednakvost ostanuva su{tinska: celishodnosta mora kolku {to toa e mo`no da se individualizira. Taka, pravdata i celishodnosta doa|aat vo me|usebna protivre~nost. Toa, na primer, stanuva o~igledno vo borbata me|u upravata i upravnoto sudstvo, vo borbata me|u stremeòt kon pravda i stremeòt za celishodnost vo krivi~noto pravo, a na drugo podra~je vo protivre~nosta me|u pedago{kite i disciplinskite barawa kaj sekoe vospituvawe na masata. Toj odnos na napnatost, me|utoa ne moè da se otstrani. Ibid, str. 96.
1648 1647
877
ta e vtora golema zada~a na pravoto, no prvi~na e pravnata sigurnost, mir, red. Vakvoto stojali{te e vo soglasnost so izrekata na Gete: "Podobro e da ti storat nepravda, odo{to svetot da bide vo nered," koja se sveduva na izrekata: "Neka bide vospostaven red makar pradata da e pogazena."1650 Me|utoa, dodava Radbruh, toa ne smee da ostane posleden zbor na filozofijata vo vrska so pra{aweto na vaèweto na pravoto. Prikaàno e samo toa deka i pravnata sigurnost pretstavuva edna vrednost i deka pravnata sigurnost koja ja dava pozitivnoto pravo moè da go opravda i vaèweto na nepravednoto i necelishodnoto. Ne e prikaàno bezuslovnoto prvenstvo na baraweto za pravna sigurnost koe sekoe pozitivno pravo go ispolnuva pred barawata za pravda i celishodnosta koi toa moèbi gi ostava neispolneti. Trite vidovi idei na pravoto imaat podednakva vrednost i vo slu~aj na spor, odlukata moè da ja donese samo poedine~nata sovest. Celosnoto vaèwe na seto pozitivno pravo zna~i ne moè da posvedo~i vo odnos na sekoj poedinec. Poedine~nata sovest moè i treba vo najgolem broj slu~ai da se dvoumi me|u prekr{uvaweto na pozitivnoto pravo odo{to pri `rtvuvaweto na sopstvenoto pravno uveruvawe. Me|utoa, moè da postojat i "sramni zakoni" na koi sovesta }e im ja otkaè poslu{nosta.1651 Sepak, {to se odnesuva do sudijata, dol`nost na sudskoto zvawe
Ibid, str. 109. "Nekoja naredba, na koja duri i ne e svojstvena voljata ednakvite da gi tretira ednakvo, a neednakvite neednakvo, moè da bide pozitivno vaè~ka, moè da bide celishodna, zgora na toa i nu`na a ottamu i apsolutno zakonska, me|utoa bi trebalo da se uskrati imeto pravo, za{to pravo e samo ona {to barem e naso~eno kon toa da sluì na pravdata" Radbruh, G. op. cit. str. 384. "Spored Radbruh, pravo vo polna smisla e samo ona {to kako vnatre{na sodrìna i cel ja ima pravdata, koja e eden od trite su{testveni konstitutivni dela na svrhata na pravoto, pokraj pravnata sigurnost i celishodnosta. "Pravoto e stvarnost ~ija smisla e da sluì na pravdata". Kriteriumot dali nekoja norma e pravna ili ne e, ne se nao|a vo toa dali e obezbedena so dràvna prisilba, tuku vo celta {to ja ispolnuva, pa za nego "pravoto e zbir na nalozi za zaedni~kiot ìvot na lu|eto." Pravdata e apsolutna vrednost, smeta Radbruh, vo taa smisla {to, isto kako i sli~nite vrednosti (na primer, vistinito, dobro, ubavo) ne se izveduvaat od nekoja druga vrednost, tuku pretstavuvaat izvorna vrednost. So ogled na toa {to pozitivnoto "pravo" moè da bide ne samo ispravno vo pogled na pravdata, tuku i nepravedno, Radbruh vo statijata "Zakonsko nepravo i nezakonsko pravo", se obide da go re{i sudirot me|u pravdata i pozitivnoto "zakonsko nepravo" taka {to pozitivnoto pravo bi se primenuvalo duri i toga{ koga sodrìnski e necelishodno i nepravedno, osven vo slu~aj koga toj stepen na nepravednost, odnosno sprotivstavuvaweto na pravdata do tolku e nepodnoslivo {to zakonskiot propis kako "neispravno pravo" mora da otstapi pred pravdata. Vo svoite aforizmi Radbruh ja iznesuva istata ideja: "Ova mora dlaboko da se vtisne vo svesta na narodot i
1651 1650
878
e na voljata na zakonot za vaèwe da mu pribavi va`nost, dol`nost na sudijata e svoeto li~no pravno ~uvstvo da mu go `rtvuva na avtoritativnata pravna naredba, da pra{a samo {to e spored pravoto i nikoga{ dali toa e pravedno."1652 Pritoa, iako samiot e ispraven pred dilemata, dali na toj na~in sudijata ne se ograni~uva pred idnite promeni koi ne moàt ni da se pretpostavat, Radbruh sepak ne go napu{ta stavot so koj se feti{izira sigurnosta. Vo taa smisla veli: "Me|utoa, pravoto spored svojata sodrìna kolku i da se voobli~i nepravedno, se pokaàlo deka toa sekoga{, ve}e so samoto svoe postoewe ispolnuva edna cel, celta na pravna sigurnost. Sluèj}i mu na zakonot bez ogled na negovata pravednost, sudijata sepak ne mu sluì samo na slu~ajnite celi na samovoljata."1653 Takviot stav kaj Radbruh dominira dodeka vo tekot na nacisti~koto vladeewe bazirano vrz principite: "naredbata e naredba," "zakonot e zakon," ne sfatil deka pod maskata na pozitivnoto pravo moàt celosno zakonito da se vr{at najstra{ni zlostorstva. Toga{ uvidel deka pravnata sigurnost koja e samo drug izraz za pozitivnosta na pravoto, ne samo {to moè da dojde vo nezare{iv sudir so pravdata, tuku i celosno da ja zgazi. Ottamu, ovoj sudir treba{e da se razre{i vo korist na pravdata.1654 Davajki prioritet na pravdata pred pravnata sigurnost Radbruh }e re~e: "Sudirot me|u pravdata i pravnata sigurnost bi moèl da se re{i na toj na~in {to pozitivnoto pravo koe |i obezbeduva propisite i mo}ta }e ima prednost i toga{ koga sodrìnski e nepravedno i necelishodno, osven vo slu~aj koga pozitivnite zakoni vo tolku nepodnosliva mera protivre~at na pravdata {to zakonot kako "neispravno pravo," mora da otstapi pred pravdata. So drugi zborovi, vo redovni priliki koi podrazbiraat voobi~aena nesovr{enost na zakonot i pomala nepravda vo niv, na pravnata sigurnost i se dava prednost vo odnos na pravdata. No, vo isklu~itelni okolnosti,
pravnicite: moàt da postojat zakoni so takov stepen na nepravednost i op{ta {tetnost {to mora da im se odre~e vaèweto, dotolku pove}e, {to mora da im se odre~e pravniot karakter." Stankovi}, V. Pravni pozitivizam..., str. 950-951. 1652 Radbruh, G. op. cit. str. 110 1653 Vo ovaa smisla natamu nesmasno veli: "Nie }e go prezreme sve{tenikot koj go propoveda toa vo {to ne e uveren, me|utoa }e go po~ituvame sudijata koj ne dopu{ta negovata vernost kon zakonot da go pomati sprotivstavuvaweto na negovite pravni ~uvstva, za{to dogmata ima svoja vrednost samo kako izraz na veruvawe, a zakonot pak, ne samo kako zapi{an izraz na pravdata, tuku i kako garancija na pravnata sigurnost, i osobeno kako takov e daden vo racete na sudijata. Pravedniot ~ovek vredi pove}e odo{to samo praven, odo{to ~ovek koj mu e veren na zakonot. Me|utoa za pravnite sudii obi~no ne se zboruva, za{to pravniot sudija, tokmu spored toa i samo spored toa ve}e e i praveden sudija." Radbruh, G. op. cit. str. 110. 1654 Vidi: âvo{ki, K, op. cit, str. 74.
879
koga pozitivnite zakoni se nepodnoslivo nepravedni i re~isi zlostorni~ki, pravdata mora da bide nad pravnata sigurnost. Po vojnata za Radbruh pravdata nema prioritet samo vo odnos na pravnata, sigurnost tuku i vo odnos na celishodnosta, koja vo toa trojstvo na pravni vrednosti go zazema tretoto meto. - Spored Jering, kako {to kaj slugata ne moè da se razvie smislata za red koga gospodarot realno go onevozmoùva redot, taka ne moè da se razvie ni smislata za pravoto kaj dràvjanite ako dràvata so noze gi gazi zakonite koja samata gi izdala. Po~ituvaweto na pravoto ne moè da napreduva dolu koga go nema gore. Na pravnoto ~uvstvo mu e potrebno ostvaruvawe za da zajakne, toa ne moè da se razviva ako realniot svet mu se potsmeva na barawata koi toa gi postavuva.1655 ...Vrz moralnata sila na nacionalnoto pravno ~uvstvo vo krajna linija se zasnova i celokupnata sigurnost na pravoto. Ne na ustavot: kolku i da e ve{to smislen ne e mo`no da se zamisli nitu eden koj dràvnata vlast fakti~ki bi ja li{il od mo`nosta da go pogazi zakonot. Ne na zakletvite ~ija cel e obezbeduvawe na taa sigurnost: iskustvoto pokaùva kolku ~esto tie se kr{at. Ne na oreolot na svetosta i nepovredivosta so koi teorijata go prekriva zakonot: tie ne i imponiraat na samovoljata. Ona {to nejze i imponira e samo realnata sila koja se nao|a zad zakonite, narodot koj vo pravoto go spoznal uslovot za svoeto postoewe i ~ija povreda ja ~uvstvuva kako povreda na sebesi, narodot za koj treba da se o~ekuva deka vo kraen slu~aj }e izleze na megdan za svoeto pravo. Sigurnosta na pravoto sekade e sopstveno delo i zasluga na narodot, taa e dobro koe istorijata nitu na eden narod ne mu ja podaruva, tuku koja sekoj narod treba da ja osvoi so naporna borba, a ne retko i so krvav akt.1656 Isklu~ivoto vladeewe na zakonot e istozna~no so otkaùvawe na op{testvoto od slobodnata upotreba na svoite race: toa so vrzani race bi se predalo na krutata nu`nost, bespomo{no stoej}i pred site ìvotni situacii i barawa {to ne bi bile predvideni vo zakonot ili za koi ovoj bi se pokaàl samo nedovolen. Od toa proizleguva maksima deka dràvnata vlast ne treba so zakon da ja ograni~uva mo`nosta za svojata spontana samodejnost pove}e odo{to toa e neophodno: vo taa nasoka podobro e premalku odo{to premnogu! Pogre{no e da se veruva deka interesot na pravnata sigurnost i na politi~kata sloboda bara {to pogolemi ograni~uvawa na dràvnata vlast preku zakonite. Vo osnovata na toa veruvawe se nao|a ~udna pretstava deka vlasta e zlo protiv koe treba so seta sila da se borime. Me|utoa, taa e vsu{nost dobro kaj koe, kako kaj sekoe dobro, samo za da ne ja spre~ime mo`nosta od korisna upotreba morame da se pomirime i so mo`nosta od zloupotreba. Sopiraweto na vlasta ne e edinstveniot na~in da se predupredi
1655 1656
Jering, F. R. op. cit. str. 169. Ibid, str. 170 i 171.
880
spomnatata ospasnost, ima u{te eden so celosno ednakva funkcija: li~nata odgovornost. Toa be{e patot po koj trgnaa starite Rimjani. Tie ne zazirale od toa na svoite magistrati da im dozvolat golema vlast koja mirisa na apsolutna monarhija, me|utoa od niv barale strogo poloùvawe smetka po odeweto od dol`nosta. Me|utoa, zakonot kolku i da odmeril {irok manevarski prostor za slobodata, sekoga{ postoi mo`nost za neobi~ni situacii vo koi dràvnata vast e stavena pred alternativa da go `rtvuva ili zakonot ili dobroto na op{testvoto. [to treba da se izbere? Edna poznata gruba izreka odgovara: Fiat iustitia, pereat mundus. Toa zvu~i taka kako svetot da postoi zaradi pravdata, dodeka vo realnosta, sekako, pravdata postoi zaradi svetot. Koga tie dve ne{ta bi se nao|ale vo sprotivstaven odnos, toj stav bi moral da glasi: Pereat iustitia, vivat mundus. Me|utoa, vsu{nost, toa ni najmalku ne e slu~aj, pa naprotiv, ottamu i dvete ne{ta odat raka pod raka i maksimata mora da glasi: Vivat iustitia, ut floreat mundus.1657 Me|utoa, sosema drugo pra{awe e dali dràvnata vlast apsolutno i bez kakov i da e isklu~ok treba da go po~ituva postoe~kiot zakon i jas ne se stegam najre{itelno da go negiram toa pra{awe.1658 Taka, na primer, koga provaluvaweto na brana, poàr ili sli~na katastrofalna situacija }e predizvikaat op{ta opasnost koja moè da se otstrani edinstveno so zafa}awe vo privatnata sopstvenost, treba li vlasta ovde da ja po~ituva sopstvenosta i da dozvoli elementite slobodno da pusto{at? Prirodnoto ~uvstvo sekogo }e go rakovodi kako da se odlu~i, me|utoa va`no e taa odluka i nau~no da se opravda. Opravduvaweto se nao|a vo stanovi{teto deka pravoto ne e cel na samoto sebe, tuku samo sredstvo za taa cel. Krajnata cel na dràvata i pravoto e vospostavuvawe i obezbeduvawe na ìvotnite uslovi na op{testvoto: pravoto postoi zaradi op{testvoto, a ne op{testvoto zaradi pravoto. Ottamu, proizleguva deka, tamu kade, kako vo spomnatite slu~ai, isklu~itelni sostojbi se takvi {to dràvnata vlast ja postavuvaat pred alternativa dali da go `rtvuva pravoto ili op{testvoto, taa ne samo {to e ovlastena, tuku e i obvrzana da go `rtvuva pravoto i da go spasi op{testvoto. Za{to, pove}e od zakonot koj taa go kr{i se nao|a obzirot sprema za~uvuvaweto na op{testvoto na koe site zakoni samo treba da mu sluàt, lex summa, kako {to toa go narekuva Ciceron vo svojata poznata izreka: salus populi summa lex esto.1659 Vo takov konflikten slu~aj
Ibid, str. 186. Vo ovaa smisla i Foerbah: "Vo ovoj karakteristi~en izraz na pravosudstvoto o~igledno nema ni ronka dobrina, duri ni mudrost, za{to ~ovekot ne e tuka zaradi pravi~nosta i pravosudstvoto, tuku pravosudstvoto e sozdadeno zaradi ~ovekot. Foerbah, L. Predavanja o su{tini religije, Kultura, Beograd, 1955, str. 134. 1658 Ibid, str. 186. 1659 Sallus populi (res publicae) suprema lex esto - Spasot na narodot (dr`1657
881
kade {to e vo pra{awe sopstveniot ìvot ili zafa}awe vo tu|o pravo, iako toa zakonot toa ne go bara od nego (pravo na nu`da), privatnoto lice moè da go `rtvuva ìvotot - toa samo se `rtvuva sebesi. Dràvnata vlast koja bi sakala istoto toa da go stori bi napravila smrten grev, za{to taa mora da go ostvaruva pravoto ne zaradi sebesi, tuku zaradi op{testvoto i kako kapetan koj{to koga e vo pra{awe spasuvaweto na brodot i posadata go frla tovarot preku ogradata, taka i dràvnata vlast smee i treba toa da go stori so zakonot ako toa e edinstveniot na~in da se so~uva op{testvoto od te{kata opasnost. Dràvnata vlast vo toj slu~aj se koristi so pravoto na nu`da, koe e dadeno so katastrofalnata polo`ba (vonrednata sostojba), i toa ne smee da bide uskrateno, isto kako i na privatnoto lice - taa ne samo {to smee da go primeni, tuku i mora. Tie dve ne{ta, me|utoa, se usloveni: taa toa smee da go stori tamu kade {to mora. No sepak, otvorenoto kr{ewe na zakonot pretstavuva àlosna postapka kaj zakonodavstvoto treba kolku {to e toa mo`no da mu go za{tedi na dràvnata vlast. Toa taa moè da go stori na na~in {to na samoto pravo na nu`da }e mu dade zakonodavna forma, kako {to toa pomalku ili pove}e ve}e se slu~i vo ponovite prava i dràvni ustanovi. Odredbite koi se odnesuvaat na toa, moàt da se ozna~at kako sigurnosen ventil na pravoto - tie na nesre}ite im davaat olesnuvawe i taka spre~uvaat da dojde do silna eksplozija.1660 - Nasproti stojali{tata na Radbruh i Jering zasluùva da se istakne i kompromisniot stav na Markovi}, Spored nego najseriozniot argument koj se iznesuva protiv pravdata navistina leì vo toa {to celta na pravniot poredok na prvo mesto e da vospostavi i da odrì red, da obezbedi sigurnost na soobra}ajot i da gi tipizira odnosite me|u lu|eto. Zatoa nie gre{ime koga od nego barame celosno ostvaruvawe na edna radikalna pravednost za site poedinci i vo site slu~ai. Koga op{testvenata pravda preku zakonot proma{i vo konkreten slu~aj, na{eto ~uvstvo na pravednost e povredeno, za{to pritoa nie trgnuvame od individualno gledi{te dodeka pravoto izrazuva edna kolektivna funkcija. Koga se posmatra op{testveno, pravdata pred s ja interesira zaednicata. Poedincite pred nea se gubat i mu se `rtvuvaat na edno povisoko na~elo na op{testvenata solidarnost. Vo toj presek ako pravednosta go povi{uva svojot glas vo odbrana na individualniot interes, zakonskata pravda zboruva kako pretstavnik na op{tiot interes. @iveej}i vo op{testvo i uìvaj}i gi site negovi dobra ~ovek najposle mora da se pomiri so toa da bide izloèn i na izvesen socijalen rizik {to go povlekuva op{testvenoto ìveewe. Toa {to poedincite doa|aat vo opasnost eventualno i da zagubat poradi pravniot formalizam nagolemo }e im bide nadomesteno so ona {to preku pravoto go
avata) neka bide najgolem zakon. 1660 Jering, F. R. Ciq u pravu, str. 187.
882
dobivaat vo op{tata sigurnost. Me|utoa, kako {to pravilno istaknuva Markovi}, takvoto izlagawe bi moèlo celosno da se prifati koga sudirite me|u pravoto i pravdata bi bile ne{to isklu~itelno. Nie znaeme deka vo nivnoto razminuvawe ima i ne{to principielno i deka me|u niv ima edno postojano latentno nesoglasuvawe, kako i istovremeno nesoglasuvawe od vremenska i prostorna priroda. Preku niv osobeno se sudiraat edno op{to pravilo so raznovidni konkretni situacii i novo pravilo so staro pravilo. Na kritikata na nesigurnosta koja se pravi protiv pravednosta pokraj toa bi moèlo da se odgovori deka nesigurnosta vo svojata osnova e pri~ina na oportunitetot. Ponatamu, sigurnosta vo praktikata nikoga{ ne e celosno ostvarena ni od drugi pri~ini. Na rezoniraweto deka sigurnosta e osnovno barawe (cel) na pravoto moè da mu se sprotivstavi i tvrdeweto deka taa ne e edinstven princip na pravniot poredok. I pravednosta pretstavuva su{testven element na pravniot poredok bez koj ni pravnata sigurnost ne e celosna. Vpro~em, sosema pogre{no bi bilo da se misli deka vo edno op{testvo }e ima pomalku red ako vo nego ima pove}e pravda, i obratno. Za sre}a ne postoi logi~no dvojstvo na pravdata i redot. Naprotiv, pravdata vo sebe sodrì i red i taa ja izrazuva pravilnosta na op{testvenite kauzalni vrzuvawa. Samo ottamu {to pri~inite i posledicite vo ìviot svet ne se adekvatni kako vo mehani~kiot, toa ni poimot na op{testven red ne treba da se ograni~uva na stati~niot poim stabilis et securi. Zatoa ne treba da se zboruva za `rtvuvawe na pravdata zaradi odrùvawe na stati~niot red na mrtviot svet. Toj mehani~ki nevistinit red, treba da se povle~e pred pravdata koja ìvee op{testven red. Koga nema pravda duri toga{ nema vistinski red vo edno op{testvo koe evoluira. Kone~no, ako i pokraj seto izneseno vo sudirot na pravoto i pravednoto kako op{t i poedine~en interes, na pravoto kako pretstavnik na op{tiot interes bi mu se priznalo prvenstvo, toa nikako ne zna~i deka nie bi trebalo da gi zatvorime o~ite pred site pa i nesakanite posledici na formalizmot, i da se otkaème duri i od obidot negovite negativnosti so soodvetni sredstva da gi otstranuvame. Osobeno ne smeeme da izgubime od vid deka logi~kiot nedostig na formuli vo pravoto, nejzinoto doa|awe vo sudir so na~eloto na vistinska ednakvost, ne go navreduva samo apstraktniot princip na poimot pravda, tuku vo isto vreme pretstavuva i postojana opasnost po sekoj ìv praven poredok koj saka da se odrì. Sigurnosta i pravednosta ne se poimi koi eden na drug treba da mu se sprotivstavat, a u{te pomalku se poimi koi zaemno se isklu~uvaat. Na pravoto i dvata vo ista mera mu se neophodni taka {to treba da pretstavuvaat sinteza na maksimum na sigurnost i maksimum na pravednost. Ottamu, vo praktikata odnosot na sigurnosta i pravednosta i natamu }e ostane pra{awe na ramnoteà na smislata za mera, a od tehnikata i tehni~arite na konkretniot praven 883
sistem }e zavisi vo koja mera i dvata }e bidat ostvareni bez zaemno da se kompromitiraat.1661 [to se odnesuva do ovlastuvawata na sudijata vo ovaa sfera, spored Markovi}, ekstremite se dviàt od edan odluka na francuskiot kasacionen sud od 1900 godina, spored koja "nikakvi obziri na pravednosta ne go ovlastuvaat sudijata da gi preina~i dogovorite koi strankite slobodno i polnova`no gi sklu~ile i koi za niv imaat sila na zakon," do carskiot reskript na Konstantin i Lucinij - Placuit in omnibus rebus praecipuam esse iustitiae aequitatisque quam stricti iuris rationem (Vo site ne{ta podobro e da se vodi smetka za pravdata i pravednosta odo{to za strogoto pravno na~elo).1662 Vistinskoto re{enie, spored nego, e priznavawe na potrebata za ispravawe i dopolnuvawe na formalnoto pravo so eden sekoga{ sve` sok koj vo osnova e idejata na pravednost makar podvedena i pod poimot tolkuvawe. Zo{to, {to e drugo odo{to pravednost koga i konzervativniot Trolon, koj na pravednosta kako "najgolema opasnost" ne i dava mesto vo primenata na pravoto, mu postavuva dol`nost na sudijata "da se rakovodi spored faktite i da go ublaùva pravoto so okolnostite na slu~ajot." Ili koga golemiot pozitivist A. Kapitan pri tolkuvaweto na zakonot prepora~uva pravni~kiot duh da se ublaùva dokolku se saka vistinata da ne se `rtvuvawa na logikata.1663 - Vo pogled na poslednoto sli~no e i stojali{teto na Perelman koj veli: "Obra}aweto na pravednosta pretstavuva obra}awe kon sudijata protiv zakonot. Zakonot glavno ne mu ostava na sudijata nekoja golema sloboda na procenuvawe, me|utoa sudijata sekoga{ }e se trudi da go tolkuva taka {to }e gi izbegne nepravednite posledici. Ednakov slu~aj e i so federalniot sudija vo SAD koj treba da gi tolkuva odredbite na amerikanskiot Ustav, kako i so sudijata na anglosaksonskiot za kogo se smeta deka vo toa se drì do presedani. I navistina da ne zaboravime deka ni zakonite ni presedanite ne se primenuvaat mehani~ki. Obvrzan da sudi vo site slu~ai koi spa|aat vo negova nadle`nost, za da uspee vo toa sudijata raspolaga so ovlastuvaweto za tolkuvawe... Pravednosta moè da prete`nee nad sigurnosta i èlbata da se izbegnat nepravednite posledici moè sudijata da go navede da go reinterpretira zakonot, da gi izmeni uslovite na negovata primena. Duri i ako na sudijata mu se uskrati pravoto da sozdava zakoni, mora da mu se ostavi ovlastuvawe za tolkuvawe. Blagodarenie na toa na koj na~in so nego }e se posluì, sudijata vo izvesni slu~ai }e moè da se zadovoli so voobi~aeno tolkuvawe i ispravna primena na zakonot vo soglasnost so praviloto na pravda. Me|utoa, za da se izbegne proizvolnost vo taa oblast, toj }e mora posebno da gi obrazloì odlukite koi se izdvoj1661 1662
Markovi S, B. Pravi~nost i pravni poredak, str. 1-3. Ibid, str. 4. 1663 Ibid, str. 4-5.
884
uvaat od voobi~aenata sudska praktika."1664 - Na krajot od ovie izlagawa ~inam deka e zna~ajno nakuso da se iznese i stavot na u{te eden avtor koj {to korelira so prethodnite. Imeno, spored Stojanovi}, fundamentalniot dlabinski sloj na pravniot poredok vo sebe opfa}a pove}e principi1665 koi me|usebno ne se povrzani i ne se nao|aat vo kakov i da e harmonski odnos, tuku vo opredeleni slu~ai vo primenaat stojat vo odnos na "zategnatost," t.e. polaritet, za{to barawata koi proizleguvaat od opredeleni principi se dviàt vo sprotivna nasoka. Kaj fundamentalnite principi (pravda, pravna sigurnost, celishodnost) sosema vo red e idejata tie da se ostvaruvaat samo vo ramkite na mo`nosto za{to tie strukturalno se razlikuvaat od pravnite normi, so ogled na toa {to nikoga{ ne se gotovi naredbi, tuku samo normativni tendencii, poradi {to is~eznuva sekakva antinomija: vrednosnite tendencii po pravilo se skalesti veli~ini. Principite pove}e ili pomalku se ostvaruvaat i treba da se razberat kako "komparativni stavovi."1666
Perelman, H. op. cit. str. 22 i 25. Principite pretstavuvaat optimalni normi (pravila) koi se popolnuvaat vo razli~na mera, a pravnite normi se cvrsti pravila, koi ili se dopolnuvaat ili ne moàt da se dopolnuvaat. Principite se normi koi naloùvaat obvrska da se sledi edna cel. Pravilata se normi koi se sostojat od fakti~ki sostojbi i pravni posledici taka {to pravnite posledici sekoga{ nastanuvata koga e ispolneta fakti~kata sostojba. Ibid. str. 1076. Pod pravni principi se podrazbiraat normativni maksimi so golema voop{tenost i zna~itelna smelost na koi im nedostasuva precizno naveduvawe na fakti~kata sostojba i egzatno navedeni pravni posledici koi bi bile vrzani za taa fakti~ka sostojba. Pravniot princip ne e eksplicitna sodrìna na pozitivnoto pravo, tuku zna~ajna sodrìnska osnova za pravno regulirawe so golema vrednosna sodrìna. Pravniot princip se razlikuva od pravnata norma (pravnoto pravilo) spored toa {to pravniot princip sodrìnski ne e podesen za neposredno presuduvawe na konkretni slu~ai. Pravnata norma (pravnoto pravilo) vo sebe sodrì tendenccija vo celost da bide realizirano dodeka pravniot princip e naso~en kon toa, vo zavisnost od okolnostite, fakti~kite i pravnite mo`nosti, pove}e ili pomalku da se ostvari. Spored nekoi avtori (Larenz, Esser) pravniot princip ne e pravna norma vo vistinska smisla na zborot, tuku samo opravduva~ka pri~ina za vaèwe na pravnata norma. Ibid, str. 1079. Ovde e zna~ajno da se istakne i toa deka, spored Stojanovi}, fundamentalni pravnoeti~ki principi pravdata, pravnata sigurnost i celishodnosta se "tehni~ki" pretpostavki za racionalna primena na pravoto i istovremeno pretstavuvaat najuniverzalen eti~ki minimalna sodrìna na pravoto. Na site pozitivnopravni mormi koi stojat vo o~igledna sprotivnost so ovie principi treba da im se odre~e pravnata va`nost. Ibid, str. 1080 i 1082. 1666 Postoi maksima koja se ozna~uva kako "zakon na odmeruvawe" i koja glasi: "Dokolku e povisok stepenot na neispolnuvawe ili zapostavuvawe
1665 1664
885
8. NAÊLO NA SUDSKA ZA[TITA PROTIV ZLOUPOTREBITA NA VLASTA I NADOMEST NA [TETA VO SLUÂJ NA TAKVA ZLOUPOTREBA Napred vidovme deka pravoto na pravna sigurnost bara da se prezeme s {to moè da im pruì maksimalna mo`na sigurnost na gra|anite. Toa podrazbira i garantirawe na sudska za{tita protiv zloupotrebita na vlasta (spre~uvawe na kr{ewe na pravata na gra|anite vo tekot na kaznenite postapki), a koga op{testvenata za{tita od koi bilo pri~ini zataila i nadomest na {teta (pravoto na gra|anite da bide obezbedeno sanirawe na posledicite od pogre{na primena na pravoto). 9. GARANTIRAWE NA SOODVETNA PRAVNA POSTAPKA Za obezbeduvawe na ostvaruvaweto na prethodnite dve na~ela nu`no e i garantiraweto na soodvetna pravna postapka. Garantiraweto na soodvetna pravna postapka zna~i postoewe na procesni garancii (due proces of law) i na razvieni pravni lekovi (remidium) za za{tita na pravoto vo slu~aj na negova povreda. Fakt e me|utoa, koj ovde mora da go naglasime deka i pokraj postoeweto na navedenite na~ela, ostanuva vpe~atokot deka pravnata dràva ili vladeeweto na pravoto vo formalna smisla, glavno se procenuva od aspekt na na~inot na ostvaruvaweto na ustavnosta i zakonitosta kako formalnopravni kategorii, a ne od gledi{te na nivnata materijalnopravna sodrìna. Toa ne obvrzuva da go prosledime i toj aspekt na vladeeweto na pravoto. II MATERIJALEN KONCEPT NA VLADEEWETO NA PRAVOTO materijalen koncept na vladeeweto na pravoto = materijalna ustavnost i zakonitost Supstancionalniot (antiformalisti~ki) koncept1667 ne podrazna eden princip, dotolku e pozna~ajno da se ispolni drug princip." Poradi posledicite {to vo pravoto gi ostavi pozitivizmot i neto~nosta na negovoto tvrdewe za op{toto razdeluvawe na pravoto od moralot, denes sosema poinaku se postavuva odnosot me|u pravoto i moralot. Dominira stavot deka pozitivnoto pravo mora da mu soodvetstavuva na opredeleni minimalni moralni barawa i vo sebe da sodrì fundamentalni moralni maksimi. Me|u niv mora da postoi korekten odnos, taka {to moralnite na~ela da go dopolnuvaat (a ne da go organi~uvaat) pozitivnoto pravo. Stojanovi}, D. op. cit. str. 1080. 1667 Ovoj koncept poa|a od nu`nosta za ograni~uvawe i kontrola na se-
886
bira samo vladeewe na pravoto (zakonite) so odredeni formalni atributi, tuku i vladeewe na pravoto (zakonite) potpreni vrz odredeni supstancijalni postulati: prvo, primarno zna~ewe na ~ovekovite slobodi i prava, i vtoro, pravda (po~ituvawe na na~eloto na prirodna pravda) i pravednost. Ovie na~ela ja so~inuvaat vnatre{nata sodrìna: vrednost i cel na pravoto (zakonite) i sluàt kako kriteriumi za evaluacija na ovoj koncept. So drugi zborovi, ustavanta implementacija na tie postulati podrazbira i soodvetni mehanizmi, subjekti i metodi na kontrola na nivnoto dosledno po~ituvawe i ostvaruvawe. Ottamu, ispravno se tvrdi deka prvata etapa vo transformacija na ovoj koncept na vladeewe na pravoto od moralen vo politi~ki idel vo pozitivnoto pravo e ustavnoto oblikuvawe na ramkite na politi~kata vlast i, pred s, ustavnite garancii na fundamentalnite ~ovekovi slobodi i prava. Vo vremeto koga vo germanskata pravopoliti~ka literatura se zasnovuva{e i izgraduva{e konceptot na pravnata dràva, vo Anglija ve}e be{e konstituirana i izgradena doktrinata za "vladeeweto na pravoto" (Rule or Supremacy of Law, Rule of Law). Taa teorija koja ja formuliral Dejsi (Dicey, 1899) i denes pretstavuva kamen temelnik na angliskiot konstitucionalizam. Spored ovaa teorija, vladeeweto na pravoto e sprotivstaveno na sekoj sistem na vlast koj na nositeli na javnite funkcii im ovozmoùva vr{ewe na {iroki, arbitrerni i diskrecioni ovlastuvawa na prisilba. So ovaa teorija, vsu{nost se postavuva brana na sekoe samovolie na vlasta i na poltiti~kiot voluntarizam. Vladeeweto na pravoto natamu osobeno insistira na na~eloto na pravnata ednakvost na site subjekti pred zakonot, bez ogled na nivnata politi~ka, imotna ili bilo koja druga polo`ba. Najposle, vladeeweto na pravoto zna~i i pravna sigurnost, koe vo precedentnoto pravo ima poinakva smisla vo odnos na kontinentalnoto pravo.1668 1. PRIMARNO ZNAÊWE NA ÔVEKOVITE SLOBODI I PRAVA Primarnoto zna~ewe na ~ovekovite slobodi i prava zna~i neprikosnoven karakter na ovie vrednosti i niven predegzistenten kara-
koja vlast, nezavisno od nejziniot izvor i nositel, i vo osnova se potpira na idejata za "ograni~enost na vlasta so celta na nejzinoto postoewe" (Lok), ili idejata za "dràvata (vlasta) kako sredstvo za postignuvawe na sre}a na gra|anite" (Vilhelm fon Humbolt: "dràvata kako sredstvo za pottiknuvawe na sre}ata na gra|anite"). 1668 Poop{irno: Perovi}, S. op. cit. str. 105, Tadi}, Lj. op. cit, str. 5, kako i Monteskije, O duhu zakona, Filip Vi}nji}, Beograd, Tom I , str. 175-186.
887
kter vo odnos na dràvnata vlast.1669 Glavnite obele`ja na ~ovekovite prava se: 10 pretstavuvaat individualno i grupno barawe za ograni~uvawe na dràvnata vlast, i 20 moàt da se ograni~uvaat samo vo mera koja e potrebna da se ostvarat istite takvi prava na drugite. Tie moàt da se javat kako negativni prava: koga site imaat dol`nost da me ostavat na mira (da se spre~at) vo koristeweto na moeto pravo: pravo na govor, pravo na veroispovest i pozitivni prava: koga drugite treba da se prisilat da mi go obezbedat koristeweto na moeto pravo.1670 Za slobodite i pravata op{irno govorev ponapred. Ovde ostanuva da se naglasat dve nivni su{testveni svojstva koi so pravo se izdvojuvaat kako posebni na~ela. 1. Slobodite i pravata na ~ovekot se neograni~eni so ni{to osven so slobodite i pravata na drugite. So ustavno garantirawe na slobodite i pravata, vo prv red dràvata pretstavuva praven poredok {to gi {titi slobodite na poedinecot od dràvnata vlast taka {to na poedinecot mu dodeluva edno podra~je slobodno od dràvniot pritisok i prisilba, podra~je ~ii granici za nositelite na dràvnata vlast
[kari}, Ustavno pravo, vtora kniga, str. 81. Vo aglosaksonskata filozofija postoi razlikuvawe i na negativna i pozitivna sloboda, za koja Alexy ja prezema slednava terminologija koja ima smisla. Toa razlikuvawe polesno e razbirlivo ako se zeme predvid negativen slu~aj. Spored toa razlikuvawe, liceto e neslobodno vo negativna smisla ako i samo ako e spre~eno od drugi (prisilba), a neslobodno vo po{iroka pozitivna smisla e ako nema sposobnosti i resursi. F. Hayak pokaà deka na primer, alpinistot koj padnal vo puknatina na nekoja stena vo negativna smisla e sloboden da se izvle~e od nea, za{to nikoj ne go spre~uva vo toa, dodeka vo pozitivna smisla e sloboden, za{to toa ne moè da go stori. Vo soglasnost so toa razlikuvawe site klasi~ni prava na sloboda se prava na negativna sloboda. Se ~ini deka Alexy negativnata i pozitivnata nesloboda ja opi{uva tokmu kako "pravna" i "ekonomska nesloboda" i so toa sekako go pogoduva sredi{niot problem. Globalno gledano, golem del na ~ove{tvoto ìvee ekonomski neslobodno, {to zna~i deka mu nedostasuva pristap do resursite koj bi im ovozmoùval bilo voop{to da se odràt vo ìvot bilo toa da go storat na nan~in "dostoen za ~ovekot": mnogumina nemaat pozitivna sloboda da go pravat ona {to e nu`no za sebesi i svoite deca da gi odràt vo ìvot. Taa nesloboda vo ramkite na globalniot kapitalisti~ki sistem ne se sostoi edinstveno vo toa eden del na lu|e da nema resursi, tuku deka postoe~kite resursi se nao|aat vo racete na bogatite koi se obezbedeni vo svojata sopstvenost so krivi~noto pravo koe moralno gledano e ednostrano i ottamu imaat pozicija na mo} od koja moàt da gi eksploatiraat siroma{nite dokolku tie voop{to moàt da u~estvuvaat vo postojnoto bogatstvo. Vsu{nost, ne se raboti za ~isto pozitivna nesloboda, tuku, ottamu {to na siroma{nite im se spre~uva pristapot do resursite, za me{awe na pozitivnite i negativnite slobodi. Tugendhat, E. op. cit. str. 310-311.
1670 1669
888
se neprikosnoveni, osven so slobodite i pravata na drugiot. 2. Za odnosot me|u individualnite slobodi i prava i pravata na dràvata, pak vaì liberalnotodemokratskoto (slobodarsko) na~elo ili na~elo deka e dozvoleno s {to ne e zabraneto. Ova na~elo zna~i obezbeduvawe na {to po{iroki prava i slobodi na ~ovekot ili sozdavawe upori{ta za slobodnata sfera na deluvawe na poedincite.1671 Liberalnodemokratsko na~elo: "Slobodno e s {to so ustavot i zakonot ne e zabraneto" za prv pat e formulirano vo ~l. 5 Deklaracija za pravata na ~ovekot i gra|aninot, 1789. Toa, soglasno ustavnopravnata teorija treba da se tolkuva vo polza na ~ovekot i gra|aninot, a ne vo polza na dràvnata vlast, {to zna~i: 10 ~ovekot, a ne dràvnata vlast, e sloboden vo s {to ne mu e izre~no zabraneto so ustavot i zakonite (na gra|aninot mu e dopu{teno s osven ona {to so zakon mu e izre~no zabraneto), 20 dràvnata vlast mora da e pravno ograni~ena, a ne ~ovekovite slobodi i prava (na dràvata e zabraneto s, osven ona {to so ustavot i zakonite e dopu{teno i staveno vo formalna nadle`nost). So drugi zborovi, na gra|aninite na~elno im e dopu{teno da pravat s {to ne e zabraneto so Ustavot ili vrz Ustavot vtemelenite pravni propisi. Vo pogled na dràvnite organi (upravnite i sudski organi), koi neposredno gi primenuvaat pravnite propisi, situacijata e obratna: tie tela smeat da se dviàt edinstveno vo ramkite koi so zakon se dopu{teni i da postapuvaat vrz osnova na zakonskite ovlastuvawa. 30 Ustavot i zakonite mora da imaat restriktiven priod kon dràvnata vlast, a ekstenziven kon ~ovekovite slobodi i prava. Ottamu, vo slu~aj na ustavna praznina ili nepreciznost na opredeleni ustavni odredbi vo vrska so nadle`nostite na dràvnata vlast, interpretacijata na ustavot vo ovie dva slu~ai ustavniot sud treba da ja vr{i
1671
Ovde, vsu{nost se raboti za dve na~ela: "Prvo, dozvoleno e s, osven ona {to so zakon e izre~no zabraneto: zakonskata zabrana ne pretstavuva samo nu`no ograni~uvawe na slobodata, tuku i garancija za slobodata, za{to nadvor od nea ne moàt da postojat nikakvi drugi ograni~uvawa. Vtoro, na dràvata i na dràvnite organi im e dozvoleno samo ona {to so ustavot i so zakonot im e decidno propi{ano vo nadle`nost i so toa ograni~eno" Kambovski, V. Pristup problemu uspostavljanja pravne dràve, Pravna dràva, IKSI, Beograd, 1991, str. 24. Ili, poinaku: "Podra~jeto na slobodite na poedinecot principielno e neograni~eno, dodeka sekoe dràvno ovlastuvawe na zadirawe vo slobodata e principielno ograni~eno. Ova vo nikoj slu~aj ne zna~i deka se isklu~uvaat seriozni, te{ki i dlaboki dràvni zafati. Toa zna~i ne{to drugo: deka dràvnite zafati mora po svojaat priroda da bidat isklu~itelni i kako takvi merlivi, predvidlivi, i podlo`ni na objektivna kontrola: tie se javuvaat kako isklu~ok i taa kako presmetliv, po pretpostavka i sodrìna merliv i za kontrola podloèn isklu~ok. " Petrovi}, M. op. cit. str. 34.
889
vo polza na gra|aninot, a ne vo polza na dràvnata vlast.1672 2. PRAVDA I PRAVEDNOST 1. Da se zboruva za vladeeweto na pravoto, zna~i da se govori za naglasuvawe na moralnata dimenzija na pravoto, za "moralizacija na pravoto," za voveduvawe vo pravniot poredok na osnovni pravnoeti~ki na~ela koi gi obvrzuvaat site subjekti vo op{testvoto, vklu~itelno i na zakonodavecot koj mora da gi po~ituva vo vr{eweto na svoite legislativni funkcii.1673 So drugi zborovi, pravoto mora dlaboko da se zasnova vrz opredeleni eti~ki principi koi mora da postojat vo sekoj praven poredok kako rezultat na civilizaciskite tekovi i razvojot na kulturata vo sekoe op{testvo. Op{testvoto mora da se zasnova vrz pravna dràva koja ne e samo sila za primena na pravoto, tuku pravo koe vo sebe ima minimum na moral, "minimum na prirodno pravo," odnosno, minimum pravda i pravednost za ottamu da vaì kako za onie so koi se vladee, taka i za onie koi vladeat. Vladeeweto na pravoto e
[kari}, S. Ustavno pravo, prva kniga, str. 118. Spored pravniot pozitivizam poimot na pravoto i izvedenite poimi vaèwe na pravoto, pravni obvrski i dol`nosti mora da se opredelat kako precizno moralno neutralni poimi. Pravoto i moralot poimno se oddeleni. Pravniot pozitivizam kako pozitivno go definira samo ona pravo koe e doneseno od soodveten dràven organ (kriterium na negovoto donesuvawe) ili preku vaèweto (kriterium na polnova`nost), za{to e snabdeno so dràvna sankcija ili so kombinacija na ovie dva kriteriumi, me|utoa vo sekoj slu~aj so isklu~uvawe na negovata materijalna ispravnost (to~nost), t.e. negovata pravi~nost, preku istaknuvawe na tezata deka ne postoi nikakva nu`na povrzanost me|u pravoto i moralot, odnosno me|u pozitivnoto pravo i pravi~nosta. Me|utoa, ako se saka pravoto da se primenuva od strana na onie na koi im e upateno, ne treba da se stavaat vo dilema {to e pravno, a {to moralno vo nivnoto povedenie. Ottamu, site modernii pravni poredoci se stremat kon edna pravno politi~ka cel: da se sozdade moralno prifatliv praven poredok, pravoto da sodrì odreden minimum na eti~nost, "odreden minimum na prirodno pravo," odredeni moralni i pravni principi. Ottamu, Stojanovi} zboruva za "moralizacija na pravoto" kako dlabinski sloj na eti~ki principi koi mora da postojat vo sekoj praven poredok, kako rezultat na civilizaciskite tekovi i razvojot na kulturata vo edno op{testvo za toa da moè da ima pravna dràva (~itaj za postoewe na vladeewe na pravoto) koja ne e samo "sila vo primenata na pravoto" tuku pravo koe vo sebe ima "minimum moral" koi taa sila samo gi podrùva vo realizacijata i go spre~uva sindromot na "razbieni glavi," pri {to sozdava eden praven poredok vo koj s se razviva i kontrolira spored merilata na pravoto. Pravoto mora da vaì kako za onie koi vladeat, taka i za onie so koi se vladee ako sakame edno pravo koe vo celost e ispravno i pravi~no. Stojanovi}, D. Pravno-eti~ki principi i pravna dràva, str. 1074-1076.
1673 1672
890
vladeewe na zakonot (pravna dràva), me|utoa na takov zakon vo koi vladee pravdata i pravednosta.1674 Vakviot koncept na vladeeweto na pravoto raskinuva so pravniot pozitivizam spored koj kako pozitivnoto pravo se definira{e samo ona pravo koe e doneseno od soodveten dràven organ i koe vaì zatoa {to e snabdeno so dràvna sankcija i od koe vo sekoj slu~aj e isklu~ena negovata materijalna ispravnost, te. negovata pravednost.1675 Osnovata na vakvata teza be{e tvrdeweto deka pravoto i moralot se oddeleni, deka kaj pravoto kako "volja na vladea~kata klasa" ne se postavuva pra{aweto na negovata eti~nost, deka nepostoi nu`na povrzanost me|u pravoto i moralot, odnosno me|u pozitivnoto pravo i pravednosta. Naprotiv, vladeeweto na pravoto priznava odredeni rakovodni pravnoeti~ki na~ela kako sostavni elementi na pravoto koi so samoto toa pretstavuvaat legitimen oblik na pravnoto mislewe. So drugi zborovi, vladeeweto na pravoto priznava deka postojat nemoralni zakoni, "nepravo vo zakonska forma" i nasproti toa "prirodno pravo" ili "vistinsko pravo" kon koe treba edinstveno da se stremi sekoja demokratsko op{testvo. 2. Po ova zaklu~no izlagawe za su{testvenoto zna~ewe na na~eloto na pravda i pravednost vo opredeluvaweto na poimot vladeewe na pravoto, dol`ni sme da go opredelime nivnoto zna~ewe vo napred izloènata {ema za vladeeweto na pravoto. Pravdata i pravednosta pretstavuvaat rakovodno na~elo koe treba da upravuva so podelbata na pravata i obvrskite, so {ansite i rizicite kaj prezemaweto na site ~ove~ki dejstvija. "Ova na~elo treba konsekventno da gi utvrdi pravilata, odredeni meri ("ednakvi" i "neednakvi" vo odredena povrzanost) poa|aj}i nepristrasno od prednostite na empisriski utvrdenite fundamentalni interesi na pogodenite lica. Kaj normativnoto odreduvawe na dobrata i tovarite, rizicite i {ansite treba da se postapi ednakvo: potrebno e konsekventno da se primenuvaat odredeni kriteriumi (na~ela) ili da se postavuvaat i sledat (na~elo na distributivna pravednost)."1676
"Nakratko i uprosteno kaàno, pravnata dràva vo formalna smisla zna~i vrzanost i ograni~uvawe na dràvata, dràvnata prisilba so pravoto, odnosno so zakonot kako i nejzina kontrola od strana na nezavisno sudstvo, dodeka vo materijalna smisla pravnata dràva se vrzuva za idejata na pravdata i pravednosta. Stojanovi}, Z. Jugoslovenska kriminalna politika i krivi~no zakonodavstvo kao potvrda i negacija pravne dràve, Pravna dràva, poslovna politika, Beograd, 2001, str. 135. 1675 Spored pozitivisti~kata teorija poedinecot steknuva odredeni idnividualni prava koi se povrzani so negovata li~nost, no koi ednovremeno se izrazuvaat kako od dràvata dozvoleno odnesuvawe vo interes na op{testvoto ili na pravata na drugite. 1676 Stojanovi}, D. op. cit. str. 1082.
1674
891
[to se odnesuva do vtoroto rakovodno na~elo od na{ata {ema {to go opredeluva vladeewe na pravoto - na~eloto na oportunitetot, ovde e potrebno da se istakne deka, pokraj pravdata i pravednosta, toa e vtorata osnova za opredeluvawe na vistinskata sodrìna na pravnite normi. Celishodnosta vo naj{iroka smisla se sostoi vo izbor na eden od pove}e mo`ni sredstva, taka {to }e se izbere ona koe e najpogodno. Pritoa, kako celishodna moè da se odredi samo onaa konkretna norma koja ja ostvaruva postavenata cel so najmalu tro{oci.1677
"Te{ko moàt da se opredelat sekoga{ merodavni celi, me|utoa mora da se raboti na odreduvawe na takvi celi koi navlegle vo politi~kiot proces na obrazuvawe na voljata na op{testvoto opfaten so dràvata. Za op{tata tendencija e merodavna op{testveno-politi~kata osnovna ideologija. Pritoa, vo ne pomala mera mora da deluva i "prirodata na lu|eto" vo smisla na konstantnite, op{ti potrebi i celi koi vlijaat na odnosite me|u lu|eto. Ottamu, {to kako i celite i toa e zavisno od osnovnite vrednosti (na~ela), pravniot poredok mora da vodi smetka za toa utvrdenite celi na op{testvoto da ne moàt da se ostvarat so koi bilo sredstva (ne vaì ezuitskata maksima "Celta go opravduva sredstvoto"). Odredeni ramki za ostvaruvaweto na celite i to~niot izbor na sredstvata se opredeleni preku fundamentalnite na~ela. Stanuva zbor za dopolnitelni postulati naso~eni kon donositelite na normite od koj i da e vid pri svojata dejnost po mo`nost da odredat jasni poedine~ni celi i pozitivnite normi tolku dobro da gi odmerat {to tie }e bidat prilagodeni na ovie celi. Neophodno e primenuva~ite na ovie normi od site vidovi lesno da gi konstruiraat ovie posebni celi kaj primenata na pravnite propisi i nivnoto tolkuvawe. Ibid, str. 1083 -1084.
1677
892
KORISTENA LITERATURA A - Avgustin, Avrelij: Za dràvata bo`ja (kniga I-V), Kultura, Skopje, 1997. ... Za dràvata bo`ja (kniga V-X), Kultura, Skopje, 2008. - Mihail Ageev: Roman so kokain, Templum, Skopje, 2007. - Akvinski, Toma: Suma Teologije, Globus, Zagreb, 1981. - Anti}, B. Oliver: De contemptu iuris, Pravni ìvot, Beograd, 2002/12, str. 211-218. - Avramov, Smilja: Me|unarodno javno pravo, Tre}e dopunjeno izdanje, Savremena administracija, Beograd, 1973. - Andrassy, Juraj: Me|unarodno pravo, [kolska knjiga, Zagreb, 1984. - Arijan, Flavije: Priru~nik Epiktetov: Kultura, Beograd, 1958. - Aristotel: Nikomahova etika, BIGZ, Beograd, 1980. ... Retorika, Makedonska kniga, Skopje, 2002. .. .Ustav atinski, PLAT, Beograd, 1997. ... Politika, Globus/Sveu~ili{na naklada, Zagreb, 1988. - Arnaudova Violeta: Motivacija, Filozofski fakultet, Skopje, 2010. - Arent, Hana: Ajhman vo Erusalim, Izve{taj za banalnosta na zloto, Templum, Skopje, 2003. - Aurelij, Marko: Za samiot sebe, Tri, Skopje, 2005. B - Ba~i}, Arsen: O recepciji, interpretaciji i metamorfozama principa podjele vlasti u na{oj me|unarodnoj literaturi ustavnog prava, Na{a zakonitost, Zagreb, 1989/7-8. str. 874-888. ... Ustav SAD i podjela vlasti, Na{a zakonitost, Zagreb, 1987, str. 748760. - Ba~i}, Franjo: Op}i pogled na srednovjekovno krivi~no pravo (XIXIV vjek), Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1988/5. ... Krivi~no pravosu|e i ustavnost i zakonitost, Na{a zakonitost, Zagreb, 1987/11-12, str. 1199-1216. ... Krivi~no pravo i Op{ta deklaracija o pravima ~oveka, Me|unarodni pakt o gra|anskim i politi~kim pravima te Me|unarodni pakt o ekonomskim, socijalnim i kulturnim pravima, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1968/4, str. 529-537. ... Krivi~no pravo, op{t del, Univerzitetska pe~atnica, Sko893
pje, 1972. - Basta, Danilo. Preobraàji ideje prava, Jedan vek pravne filozofije na Pravnom fakultetu u Beogradu (1841-1941), Hrestomatija, Pravni fakultet, Beograd, 1991. - Bavcon, Ljubo:Problemi i dileme na{e kriminalne politike u doba ekonomske i socijalne krize, JRKKP, Beograd, 1984/3-4 - Beccaria, Cesare: O zlo~inima i kaznama, Logos, Split, 1984. - Beck, Robert C: Motiovacija, Teorija i na~ela, Slap, Zagreb, 2003. - Beltz, Walter: Bog i bogovi, Biblijska mitologija, Grafi~ki zavod Hrvatske, 1984. - Bennett John: Rizik i sloboda, Zlatni zmaj, Beograd, 2005. - Biblija (sveto pismo), stariot i noviot zavet: Euroliber, Bitola, 1999. - Blagojevi}, Slobodan: Ustavno sudstvo i ustavni sistem, NIO Univerzitetska Rije}, Titograd, 1986. - Bobbio, Norberto: Eseji iz teorije prava, Logos, Split, 1988. - Bo{njak, Branko, Filipovi}, Vladimir, Kangrga, Milan, Maùran \or|e, Petrovi}, Gajo, Sutli}, Vanja i Vranicki Predrag: Antologija filozofskih tekstova sa pregledom povijesti filozofije, [kolska knjiga, Zagreb, 1954. - Borkovi}, Ivo: Upravno pravo, Narodne novine, Zagreb, 2002. - Borgese, Elisabeth Mann: Svetska revolucija i ljudska prava, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1968/4, str. 577- 609. C - Caca, \or|i: Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot vo Republika Makedonija, Studentski zbor, Skopje, 1994. - Carrs - Frisk Monica:Pravoto na sopstvenost, Directorate General of Human Rights, Council of Europe, Strasbourg Cedex, 2001. - Ciceron: Za krajnostite na dobroto i zloto, Vo Kikeron, filozofski raspravi, Izdava~ki centar TRI, Skopje, 2003. ... Tuskulanski raspravi, Vo Kikeron, filozofski raspravi, Izdava~ki centar TRI, Skopje, 2003. ... Lilije ili razgovor o prijateqstvu, Vo Ciceron, Marko Tulije, Filozofski spisi, Matica srpska, Novi Sad, 1987. ... O starosti, Vo Ciceron, Marko Tulije, Filozofski spisi, Matica srpska, Novi Sad, 1987. ... O du`nostima, Vo Ciceron, Marko Tulije, Filozofski spisi, Matica srpska, Novi Sad, 1987. ... Za dol`nostite, Magor, Skopje, 2005. ... Za prezirot kon smrta, Vo Filozofski raspravi, Makedonska knica, Kultura, Komunist i Misla, Skopje, 1983. ... Govori protiv Katilina, Vo Ciceron, Metaforum, Skopje, 1994. ... Dràva, PLAT, Beograd, 2002. 894
... Zakoni, PLAT, Beograd, 2002. - Cline Eric: Armagedonske bitke, Megido i Jizrailka dolina od Bron~anog do Nukleanog doba, Galaksija. com. - Crni}, Jadranko: Vladavina Ustava (Za{tita slobode i prava ~oveka i gra|anina, Informator, Zagreb, 1994. - Cvetkovski, Cvetan: ôvekovi prava, Izvori, institucii i proceduri, Prva kniga, Karitas, Skopje, 1999. ... Principot na ednakvosta i ustavot na Republika Makedonija, Zbornik, Skopje, 1995. ... Ustavniot sud na Republika Makedonija: osnovi i predizvici vo ostvaruvaweto na Ustavot, Zbornik vo ~est na Evgeni Dimitrov, Praven fakultet - Skopje, Skopje, 1999, str. 351-366. ... Natamo{niot razvitok na pravniot sistem vo Republika Makedonija vo svetlinata na primenata na Evropskata konvencija za ~ovekovite prava i na izvr{uvaweto na odlukite na Evropskiot sud za ~ovekovi prava, Bezbednost, Skopje, 1999/1-2, str. 147-165. - Coti}, Du{an: Dokumenti OON o pravima ~oveka i krivi~no pravosu|e, JRKKP, Beograd, 1989/1, str. 79-93. - Cusson, Mauricie: Za{to ka`njavati, JRKKP, Beograd, 1990/4, str. 65-77. ^ - âvo{ki, Kosta: Partiska dràva kao poricanje vladavine prava, Pravna dràva, Poslovna politika, Beograd, 1991, str. 113-119 - ]azim Sadikovi}: Evropsko pravo, Ljudska prava, Magistrat, Saraejvo, 2001. - ôkrevski, Tomislav: Socijalnata osnova na fenomenot pravda i pravo (Obid za sociolo{ko definirawe na pravdata i pravoto), Godi{nik na Pravniot fakultet, Skopje, 1990/1991, str. 309-324. - ôk, Vida: Dekada Ujedinjenih nacija, Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1985/5-6, str. 656-662. ... Svojina kao pravo ~oveka, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1989/1-2, str. 38-49. - ûbinski, Mihajlo: Kriminalna politika (Pojam, sadràj i odnos prema nauci krivi~nog prava), Izdava~ko i kwiàrsko preduzee Geca Kon, Beograd, 1937. D - Damjanovi~ Ouspensky, Petr: Razgovor s Vragom, Galaksija. com. - De Zayas, Alfred, Mller, Jakob Th, i Opsahl, Torkel: Primena me|unarodne konvencije o gra|anskim i politi~kim pravima na osnovu Fakultativnog protokola od strane Komiteta za ljudska prava, JRKKP, Beograd, 1989/1, str. 111-154. 895
- Del Vekio: Pravo, pravda i dràva, PLAT, Beograd, 1998. - Didro, Deni: O poreklu i prirodi lepoga, Rad, Beograd, 1962. - Dimitrijevi}, Vojin: Kultura i ljudska prava, Kultura i ljudska prava, Beogradski centar za ljudska prava, Beograd, 2002, str. 9-13. ... Komitet za ljudska prava, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1989/1-2, str. 63-75. ... Delatnost Komiteta za ljudska prava, JRKKP, Beograd, 1989/1, str. 73-77. ... Univerzalna deklaracija o ljudskim pravima posle ~etrdeset godina, Arhiv, Beograd, 1988/4, str. 603-614. ... Tortura i njeno suzbijanje, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1983/1-3. ... Politi~ko krivi~no delo i ekstradicija, JRKKP, Beograd, 1968/2. - Dimitrov, Evgeni: Dràvata vo procesot na tranzicija vo Republika Makedonija,Zbornik vo ~est na Evgeni Dimitrov, Praven fakultet - Skopje, Skopje, 1999, str. 231-254. - Donald Walsch, Neale: Razgovori sa Bogom, knjiga I, II i III, Galaksija. com. - Donegan, Alen: Utilitarizam i faktor neznanja, Ideje, Beograd, 1980/ 2-3, str. 125-131. - Dvorkin, Ronald: Carstvo prava, Filip Vi{ni}, Beograd, 2003. - Durant, Vil: Pri~awa o filozofiji, ìvotu i mi{qewu velikih filozofa (Um caruje),Narodno delo, Beograd, 1932. \ - \akovi}, D: Njema~ki ustavni sud, Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1953/2. ... Talijanski ustavni sud, Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1967/1. ... Sudovi i kontrola zakona, Na{a zakonitost, Zagreb, 1965/3. - \or|evi}, Jovan: Kontrola ustavnosti zakona i ameri~ka demokratija, Beograd, 1937. ... Ruzveltova reforma ustavnog suda, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1937/4. - Xunov, Todor: Ustavno sudska kontrola na za{titata na me|unarodnite dogovori vo Republika Makedonija, Zbornik, Pravni fakultet, Skopje, 2005. - \uri}, Mihajlo: Ideja prirodnog prava kod gr~kih sofista, Savez udruènja pravnika Jugoslavije, Beograd, 1958. ... Motivi Hobsove politi~ke teorije, Anali Pravnog fakulteta u Beogradu, 1956/5. ... Istorija helenske etike, Zavod za udènike i natavna sredstva, Beograd, 1987. ...Uvod o Rimskoj filozofiji i njenu stoicizmu, vo Seneka, L. A, Rasp896
rava o blaènom ìvotu, Grafos, Beograd, 1978. E - Economides, Constantin: The Relationship Between International and Domestic Law, Science and Technique of Democracy, No. 6. Veneci Commission, 1993. - Eliot, Mejbl: Zlo~in u suvremenom dru{tvu, Veselin Masla{a, Sarajevo, 1962. - Epikur: Osnovne misli, Poslanica Herodotu i Poslanica Menekeju, Kultura, Beograd, 1959. - Etinski, Rodoljub: Pravo na pravi~no su|enje u svetlu prakse Evropskog suda za ljudska prava, Pravi ìvot, Beograd, 2002/12, str. 437-447. F - Fajfri}, @eljko: Religija i smrtna kazna, Pravni ìvot, Beograd, 2002/ 12, str. 63-77. - Fiamengo, Ante: Osnovi op}e sociologije, XII izdanje, Natrodne novine, Zagreb, 1976. - Fira, A: Neki vidovi ustavnog sudstva kod nas i u svijetu, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1964/1. - Fojerbah, Ludvig: Predavanja o su{tini religije, Kultura, Beograd, 1955. ... Izbor iz dela, Matica Hrvatska, Zagreb, 1956. - Foucault, Mihail: Nadzor i kazna, ra|anje zatvora, Informator, Zagreb, 1994. - Frejzer, Dèjms Dòrd` : Zlatana grana, prou~avanje magije i religije, Ivani{evi~, Beograd. - Fromm, Erich: Dogma o Kritu, Zagreb, 1989. ... Bit }e te kao bog, Zagreb, 1989. - Fung Ju-Lan: Istorija kineske filozofije, Nolit, Beograd, G - Gams, Andrija:Biblija u svetlu dru{tvenih borbi, Beograd, 1970. ... Prava ~oveka i gra|anina u gra|anskom pravu, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1968/4, str. 537-546. - Georgievski, Sa{o: Primena na me|unarodnoto pravo vo ustavniot poredok na Republika Makedonija, Zbornik vo ~est na Evgeni Dimitrov, Pravni faklultet Skopje, 1999, str. 481-502. - Gidings, Entoni: Modernosat i samoidentitetot, Sopstvoto i op{testvoto vo modernata era, Templum, Skopje, 2001. - Godwin William:Enquiry Concerning Political Justice, Oxford, At The Clarendon Press, 1971. 897
- Gomien, Donna:Kratok vodi~ niz Evropskata konvencija za ~ovekovi prava (Short Guide To The European Convention Of Human Rights), Makedonska verzija, Sovet na Evropa, Strazbur, 1991. - Gozze-Guzeti}, V: Krivi~na za{tita ~ovekove prirodne sredine u SFRJ, JRKKP, Beograd, 1980/1. - Grejling, Entoni Kliford, [ta je dobro, potraga za najboljim na~inom ìvljenja, Laguna, Beograd, 2007. - Grote, Rajner:Rule od law, Etat de droit iRechsstaat, Zbornik vo ~est na Evgeni Dimitrov, Praven fakultet - Skopje, Skopje, 1999, str. 103-134. - Gurvitch, Georges: Sociologija, Naprijed, prvi i drugi svezak, Zagreb, 1966. - Gur|i}, Voislav: Za{tita na li~nata sloboda vo jugoslovenskata krivi~na postapka, Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot vo Republika Makedonija, Skopje, 1996, str. 183-195. H - Habermas, Jurgen: Problemi legitimacije u kasnom kapitalizmu, Naprijed, Zagreb, 1982. - Haksli, Oldus: Ve~na filozofija. Philozophia perennis, Metaphysica, Beograd, 2003. - Hamidullah Muhammed: Uvod u islam, Sarajevo, 1989. - Harison, Ros: Demokratija, Clio, Beograd, 2004. - Hart, Herbert: Ogledi iz filozofije prava, PLAT, Beograd, 2003. - Hegel: Osnovne crte filozofije prava, Veselin Masla{a, Sarajevo, 1964. - Held, David: Modeli demokratije, [kolska kniga, Zagreb, 1990. - Hesiod: Dela i dni, Kultura, Skopje, 1996 - Hjum, Dejvid. Rasprava o ljusdskoj prirodi, Veselin Masla{a, Sarajevo, 1983. - Hrn~evi}, J: Ustavnost i zakonitost, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1962/3-4. - Hobz, Tomas: Levijatan ili materija, oblik i vlast dràve crkvene i gra|anske, Kultura, Beograd, 1961. I - Ibrahimpa{i}, Besim: Ekstradicija i pravo azila, Godi{nik pravnog fakulteta u Sarajevu, Sarajevo, 1961, str. 81-85 - Ignatieff, M. A Just Measure of Pain: The Penitentiary in the Industrial Revolution, Macmillan, London, 1978. - Institoris, Heinrich & Sprenger Jacob: Malleus Maleficarum (Malj koji ubija vje{tice), Galaksija. com. - I{ej Mi{elin: ôvekovi prava, Zbornik na osnovni politi898
~ki esei, govori i dokumenti od biblijata do denes, Knigoizdatelstvo MI-AN, 2002. J - James, William: Raznolikosti Religioznog Iskustva, Studija Ljudske prirode, Napried, Zagreb, 1990. - Jan~a, Dejan: Za{tita ljudskih prava u okviru Evropskog saveta, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1989/1-2, str. 76-89. - Janji} - Komar, Marina: Sloboda savesti, Pravni ìvot, Beograd, 2002/9. - Jevti}, Du{an: Sudska prihopatologija, Medicinska knjiga, BeogradZagreb, 1966. - Jering, Rudolf: Ciq u pravu, JP Slu`beni list, Beograd, CID, Podgorica i Izdava~ka kwiàrnica Zorana Strojanovia, Sremski Karlovci, 1998. - Jeroti}, V: O potrebama i zloupotrebama ljudske psihe, Ideje, Beograd, mart-april, MCMLXXI. - Jovi~i}, Miodrag: Svojstva savrmenog ustava, Na{a zakonitost, Zagreb, 1987/6, str. 703-712. ... Ombudsman - za{titnik zakonitosti i prava gra|anina u skandinavskim i drugim zemjama, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1968/4, str. 565-577. - Josifovi~ - Petraìcki, Lav: Teorija prava i morala, JP Slu`beni list, Beograd, CID, Podgorica i Izdava~ka kwiàrnica Zorana Strojanovia, Sremski Karlovci - Novi Sad, 1999. - Jung, Karl Gustav: Odgovor na Jov, \ur|a, Skopje, 2007. - Jurkovi}, J: Sudska kontrola ustavnosti zakona, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1930/3. K - Kalajxiev, Gordan: Slobodata i bezbednosta na li~nosta pod Evropskata konvencija za pravata na ~ovekot, Revija za kriminologija i kazneno pravo, Skopje, 1996/1-2, str. 94-120. ... Pravata na odbrana pod Evropskata konvencija za pravata na ~ovekot i kompatibilnosta na doma{noto pravo, Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot vo Republika Makedonija, Skopje, 1996, str. 219-231. - Kami Alber: ûma, Makedonska kniga, Skopje, 197o. - Kant, Imanuel: Zasnivanje metafizike morala, Dereta, Beograd, 2004. ... Metafizika morala, Izdava~ka kwiàrnica Zorana Stojanovia, Sremski Karlovci, Novi Sad, 1993. ... Kritika prakti~nog uma, PLAT, Beograd, 2004. 899
... Vaspitavawe dece, Sr\an Javorina, Beograd, 2002. -Kambovski, Vlado: Na~eloto na zkonitost: legalitet, legimitet, pravda, Zbornik, Skopje, 1995, str. 203-242. - Kasaciono pravo vo vrska so ~lenot 10 od Evropskata konvencija za ~ovekovi prava, êtirieset godini kasaciono pravo 1959-1999, Direktorat za ~ovekovi prava, Strazbur, 1999. ... Filozofija na pravoto, Makedonska akademija na naukite i umetnostite, Skopje, 2010. - Kapra, Fritjof:Tao na fizikata, Tabernakul. Skopje, 1999. - Kilkelly, Ursula:Pravoto na po~ituvawe na privatnosta i semejniot ìvot, Directorate General of Human Rights, Council of Europe, Strasbourg Cedex, 2001. - Kelzen, Hans: Glavni problemi teorije dràvnog prava, JP Slu`beni list SRJ, Beograd i CID Podgorica, 2001. ... Op{ta teorija prava i dràve, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1951. ... O granicama izme|u pravni~ke i spociolo{ke metode, Geca Kon, Beograd, 1927. - Knjiga o Enohu, Galaksija. com. - Kolakovi}, Juraj: Historija novovjekovnih politi~kih teorija (od XV stojle}a do 1948), Zrinski, Zagreb, 1976. - Kolakovski, Le{ek: Bog nam nije ni{ta duàn, PLAT, Beograd, 1998. ... Mini predavawa o maksi stvarima,PLAT, Beograd, 2001. ... Ako Bog ne postoi..., Tabernakul, Skopje, 2000. - Kosidovski, Zenon: Biblijske legende, Srpska kwièvna zadruga, Beograd, 1977. - Konfu~ije: Kultura, Skopje, 1994. - Korn. R. and McCorkle, L: Criminology and Penology, New York London , 1964. - Koèv, Aleksandar: Fenomenologija prava, Nolit, Beograd, 1984. - Ko{tunica, Vojislav: Ustavnopravni razvoj u Jugoslaviji izme|u dva rata i pravna dràva, Pravna dràva, IKSI, Beograd, 1991. - Krapac, Davor: Vladeeweto na pravoto, prava na ~ovekot i efikasnosta na kriminalnata politika, Makedonska revija za kazenno pravo i kriminologija, Skopje, 1994/2, str. 300-314. ... Me|unarona krivi~nopravna pomo}, Informator, Zagreb, 1987. ... Osnovi prava ~oveka i gra|anina i na~ela krivi~nog postupka, Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1989/5-6. ... Op{ta deklaracija i socijalna prava,Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1989/1-2, str. 23-37. - Krbek, Ivo: Ustavno sudovanje, Izdava~ki zavod jugoslovenske Akademije znanosti i umetnosti, Zagreb, 1960. - Kuli}, Dimitrije: Ustavno sudstvo u svetu, Prosveta, Ni{, 1969. ... Ustavni sudovi, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1962/ 900
3-4. - Kur'an âsni: Stvarnost, Zagreb, 1969. L - Lajbnic, Gotfrid-Vilhelm:Teodikeja, PLAT, Beograd, 1993. ... Rasprava za metafizikata, Magor, Skopje, 2002. ... Ispovest filozofa, Bonart, Nova Pazova, 2002. - Lao Ce: Tao Te \ing, Knjiga smisla i ìvota, Babun, Beograd, 2005. ...Knjiga o Daou i Deu,PLAT, Beograd, 2003. - Lask, Emil: Filozofija prava i kra}i spisi, Izdava~ka knjiàrnica Zorana Stojanovi}a, Sremski Karlovci - Novi Sad, CIID, Tritograd, 1991. - Lazarevi}, Adam: O zloupotrebi prava i njenom pojmu, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1960/1-2. - Lazarevi}, Ljubi{a: Osnovni pravci budu}eg razvoja jugoslovenskog materijalnog kaznenog zakonodavstva, JRKKP, Beograd, 1989/4. ... Jugoslovenska kriminalna politika u oblasti represije, JRKKP, Beograd, 1986/1-2, str. 31-64. ... Jugoslovenska kriminalna politika i njena nau~na zasnovanost, JRKKP, Beograd, 1988/1. - Lazin, \or|e: Me|unarodni ugovori o ljudskim pravima i jugoslovensko zakonodavstvo, JRKKP, Beograd, 1989, str. 95-110. - Lobaczewski Andrew: Politi~ka ponerologija, Nau~na studija o prirodi zla prilago|enog za politi~ke svrhe, Galaksija. com. - Lok, \on: Ogled o ljudskom razumu, Kultura, Beograd, 1969. - Locke Don: Za{to su utilitaristi ubili pretsednika Kenedija, Ideje, Beograd, 1980/2-3, str. 145-148. - Loski, Nikolaj: Bog i svetsko zlo, ZepterBook World, Beograd, 2001. - Luki, Radomir: Istorija politi~kih i pravnih teorija, I kwiga od antike do po~etka XVII veka, II izdanje, Nau~na kwiga, Beograd, 1964. ... Metodologija prava, Nau~na kwiga, Tree izdawe, Beograd 1983. ... Uvod u pravo, drugo izmenjeno izdanje, Slu`beni list SRJ, Beograd, 1993. ... Sistem filozofije prava, Savremena administracija, Beograd, 1992. ... Ustavnost i zakonitost, Izdanje Saveza udruènja pravnika Jugoslavije, Beograd, 1966. M - Mabot, John David: Uvod u etiku, Nolit, Beograd, 1981 ... Utilitarizam i problem kazne, Ideje, Beograd, 1980/2-3, str.133138. 901
- Meki, Xon: Etika, PLAT, Beograd, 2004. - Makijaveli: Vladalac, Rad, Beograd, 1999. - Makintajer, Alaster: Kratka istorija etike, PLAT, Beograd, 2000. ... Tragawe za vrlinom, PLAT, Beograd, 2006. - Macovei, Monica:Sloboda na izrazuvawe, Directorate General of Human Rights, Council of Europe, Strasbourg Cedex, 2001. ... Pravoto na sloboda i sigurnost na li~nosta, Directorate General of Human Rights, Council of Europe, Strasbourg Cedex, 2001. - Markovi, S. Boìdar:Pravi~nost kao misao i pravno iskustvo, vo zbornikot na Basta, Danilo. Preobraàji ideje prava, Jedan vek pravne filozofije na Pravnom fakultetu u Beogradu (1841-1941), Hrestomatija, Pravni fakultet, Beograd, 1991, str. 259-269 (i Arhiv za pravni i dru{tvene nauke, Beograd, 1937, str. 218-229). ... Pravi~nost i pravni poredak, Izdawe nastavnika fakulteta, Poseban otisak Arhiva za pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1938/1-2, str. 1-5. ... Pravi~nost kao izvor prava, vo zbornikot na Basta, Danilo. Preobraàji ideje prava, Jedan vek pravne filozofije na Pravnom fakultetu u Beogradu (1841-1941), Hrestomatija, Pravni fakultet, Beograd, 1991, str. 274-282. ... Ogled o odnosima izmeu pojma pravde i razvitka pozitivnog privatnog prava, Pravni fakultet u Beogradu, 1995. - Marks, Karl: Kapital, BIGZ, Beograd, 1971. - Materijali od Me|unarodnata konferencija po povod 40 godini od funkcionieraweto na Ustavniot sud na Republika Makedonija, Ustaven sud na Republika Makedonija i Evropska komisija za demokratija preku pravoto - Venecijanska komisija na Sovetot na Evropa, Skopje, 2-5 juni 2004. - Mead, George: The Psichology od Primitive Justice, The American Journal of Sociologu, XXIII (1918), str. 577-602. vo Parsons, T. Teorije o dru{tvu, Vuk Karadì}, Beograd, 1969, str. 829-839. - Me|uresorska rabotna grupa: (Cvetkovski,. C; Petru{evska T; Sulejmanov, Z; Jankulovski, Z; Petkovska, L; âvdar, K; Vakovska, B; Kalajxiev, G; Babunkski, K; Dabovi}, J; Agelovwski, S; Dimovska, E i Lazarevska, M.) Izve{taj za kompatibilnosta na zakonodavstvoto na Republika Makedonija so standardite i barawata od Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i na osnovnite slobodi, Skopje, Vlada na Republika Makedonija, 1996. - Mekintair, Alesder: Kratka istorija na etikata, Az-Buki, Skopje, 2004. - Mi~unovi}, Dragoljub: Temelji i budu~nost ljudskih prava, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1989/1-2, str. 3-10 - Mickovi}, Dejan: Konceptot na semejstvoto vo Evropskata ko902
nvencija za pravata na ~ovekot, Evrodijalog, Studentski zbor, Skopje, 2003/4, str. 75-88. - Mijanovi}, Ga{o: Doktrina "Self Restraint" u teoriji i praksi sudske kontrole ustavnosti, Godi{njak Pravnog fakulteta u Sarajevu, Sarajevo, 1980 str. 169-188. - Mihajlovi}-Slavinski, Zivorad: Talismanska magija, Vlastito izdanje, Beograd, 1984. - Mil, Stjuard, John: Utilitarizam, Kultura, Beograd, 1960. ... Za slobodata, Epoha, Skopje, 1996. - Mili~i}, Vjekoslav: Na~elo jednakosti, pravednosti, pravi~nosti. Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1993/6, str. 623-637. - Milenovi}, Slobodan: Me|unarodni organi za sprovo|enje u ìvot ljudskihprava i unutra{nja nadle`nost dràva, Zbornik Pravnog fakulteta u Ni{u, Ni{, 1972/11. ... Visoki komesar Ujedinjenih nacija za ljudska prava - institucija koja se ra|a, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1968/4, str. 553-564. - Milo{evi}, Miomir: Primena me|unarodnog prava u Pravnoj dràvi, Pravna dràva, Beograd, Poslovna politika, Beograd, 1991. - Mitkov, Vladimir: Ustavot i slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot, Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot vo Republika Makedonija, Skopje, 1996, str. 305-315. - Mitrovi}, Dragan: Pravni oblici dràve, Pravni ìvot, Beograd, 1989/ 6-7, str 1091-1104. - Montaigne, de Michel: Ogledi, Veselin Masla{a, Sarajevo, 1964. - Monteskie: O duhu zakona, Filip Vi{nji}, Tom I i II, Beograd, 1989. - Mole Nuala and Harby Catharina:Pravoto na prai~no sudewe, Directorate General of Human Rights, Council of Europe, Strasbourg Cedex, 2001. - Muhi}, Ferid: Logos i hierarhija, Istorija i teorija na politi~ko-filozofskite doktrini, Krug, Skopje, 2001. ... Filozofi ute{iteli, Prv del, Tabernakul, Skopje, 2010. N - Nikoli}-Ristanovi}, Vesna: Pravo na sigurnost i krivi~nopravna intervencija, JRKKP, Beograd, 1990/3, str. 159-167. - Ni~e, Fridrih: S one strane dobra i zla, Derata, Beograd, 2003. ... Genealogija morala, Derata, Beograd, 2003. ... Antihrist, Krodo, Skopje, 2007. - Norman, Richard: Utilitarizam i moralni integritet. Ideje, Beograd, 1980/2-3, str. 139-144. - Nozick, Robert: Anarhija, dràva i utopija, Naklada Jesenski i Turk, Zagreb, 2003. 903
O - Oatley, Keith i Jenkins, Jennifer: Razumijevanje emocija, Slap, Zagreb, 2003. P - Paskal, Blez: Misli, Kultura, Skopje, 1996. ...Pisma provincijalcu, PLAT, Beograd, 2002. - Parsons, Talkot i dr.: Teorije o dru{tvu, Vuk Karadì}, Beograd, 1969. - Pavlovi}, Zoran: Neke osobenosti Afri~ke povelje o ljudskim pravima i pravima naroda, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1989/1-2, str. 136-148. - Paund, Rosko: Uvod u filozofiju prava, CID, Podgorica, 1996. - Pav~nik, Marijan: Prilog raspravi o primeni prava, Pravni ìvot, Beograd, 1985/8-9, str. 775-796. ... Materijalna i formalna pravda (kriteriumi na pravdata i pravoto), Zbornik vo ~est na Stevan Gaber, Praven fakultet, Skopje, 2001. str. 103-143. - Pejn,Tomas: Prava ~oveka, Filip Vi{nji}, Beograd, 1987. - Pejgels, Elejn: Poreklo satane, Hrumachis XI Oaza. O.T.O. Beograd, 2008. - Pejovi}, Danilo: Francuska prosvetiteljska filozofija, Matica Hrvatska, Zagreb, 1957. - Pepi}, Berislav: Delo Huga Grociusa: Arhiv, Beograd, 1952/2, str. 244-254. - Peri}, V: Delo Huga Grociusa, Arhiv, Beograd, 1952/2 - Perovi}, Slobodan: Prirodnite prava na ~ovekot, Rakopis daden za objavuvawe vo Delovno pravo, Skopje, 1993. ... Deklaracija kopaoni~ke {kole prirodnog prava, Pravni ìvot, 2002/9, Beograd. str.LXX-LXXI. - Perelman, Haim: Pravo, moral i filozofija, Nolit, Beograd, 1983. - Petersdorff Egon: Demoni, vje{tice, spiritisti, Sve o postojanju i djelovanju mra~nih sila, 1960. - Petrovi}, Gajo: Engleska empiriska filozofija, Matica Hrvatska, Zagreb, 1955. - Petrovi}, Milan: Pravna dràva, Ideje, Beograd, 1980/6-7, str. 31-42. - Perin~i}, A: "Priroda stvari" u savremenoj filozofiji prava, Ideje, Beograd, 1981/6-7. - Petru{evska, Tatjana: Evropskata konvencija za ~ovekoite prava - izvor na pravoto na Republika Makedonija, Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot vo Republika Makedonija, Skopje, 1996, str. 353-367. - Platon: Dràva, knjiga I i II, Kultura, Beograd, 1969. 904
... Zakoni, BIGZ, Beograd, 1971. ... Protagora, vo Dijalozi, Kultura, Skopje, 1994. ... Evtifron, vo Dijalozi, Kultura, Skopje, 1994. ... Ion, vo Dijalozi, Kultura, Skopje, 1994. ... Odbranata Sokratova, Kultura, Skopje, 1990. ... Kriton, vo Odbranata Sokratova, Kultura, Skopje, 1990. ... Fejdon, vo Odbranata Sokratova, Kultura, Skopje, 1990. ... Gorgija, BIGOSS, Skopje, 2004. ... Timaj, \ur|a, Skopje, 2010. ... Kratil, Magor, Skopje, 2006. ... Gozba ili za qubovta, Matica makedonska, Skopje, 2003. ... Fedar ili za ubavinata, Matica makedonska, Skopje, 2003. - Popovi}, Bo{ko: Istorija moralnosti, psihoanaliti~ko tuna~enje, Ideje, Beograd, 1976/4-6, str. 95-118. - Popovi}, Nenad: Ljudska prava: norme i vrednosti, Kultura i ljudska prava, Beogradski centar za ljudska prava, Beograd, 2002, str. 17-33. - Popovi}, Olga: Deklaracija prava ~oveka i gra|anina, vo knigata Temelji moderne demokratie - izbor povelja i deklaracija o ljudskim pravima (1215-1989), Nova kniga, Beograd, 1989. - Popovska, Biljana: Istorija na pravoto, Praven fakultet "Justinijan Prvi" i Studentski zbor, Skopje, 2004. - Poto~njak, @eljko: Pravo na {trajk, Na{a zakonitost, Zagreb, 1989/78, str. 848-864. - Primorac, Igor: Savremena kritika utilitarizma, Ideje, Beograd, 1980/ 2-3, str. 120-123. ... Prestup i kazna, Rasprave o moralnosti kazne, NIP Mladost, Beograd, 1978. ... Hobbsovo u~enje o prirodnom stanju, prirodnom pravu i prirodnom zakonu i njegov odnos prema tradicionalnoj prirodno-pravnoj filozofiji, Ideje, Beograd, 1969 (MCMLXXI). ... Hobsovo u~enje o prirodnom stanju, o prirodnom pravu i prirodnom zakonu i njegov odnos prema tradicionalnoj prirodnopravnoj teoriji, Ideje, Beograd, 1971/2, str. 167-190, - Proevski, Jovan: Osnovni slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot spored Ustavot na Republika Makedonija i mehanizmi za nivna za{tita, Bezbednost, Skopje, 1999/1-2, 1999/3 i 1999/4 (str. 447-456). ... Za{tita na osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aniniot preku ustavna tu`ba, Akademik, teorija i praktika, Skopje, 2003/ 5, str. 3-22. ... Ocena na ustavnosta na pravnite posledici na osudata, Akademik, Skopje, 2003/7-8. - Puhovski, @arko: Mogu~nost pravne dràve u Jugoslaviji, Pravna dràva, Beograd, Poslovna politika, Beograd, 1991. - Pusi}, Eugen: Dru{tvena regulacija (Granice znanosti i iskustva), Globus, Zagreb, 1989. 905
Q - Quinny, R. Klasa, dràva i kriminalitet, Marksizam u svetu, Beograd, 1977/11-12. R - Radbruh, Gustav: Fizlozofija prava, Nolit, Beograd, 1980. ... Pravni aforizmi, Arhiv, Beograd, 1978/3, str. 383-393. - Raidy, Aisling: Zabrana na tortura, Directorate General of Human Rights, Council of Europe, Strasbourg Cedex, 2002. - Rajhenbah, Hans: Ra|anje nau~ne filozofije, Nolit, Beograd, 1964. - Rasel Bertrand: Osvojuvawe na sre}ata, Makavej, Skopje, 2003. - Rawls, John: Na~ela pravde, Na{e teme, Zagreb, 1990/6, str. 14241469. ... Teorija na pravednosta, Slovo, Skopje, 2002. - Rey, Manuel. Lopez: Dana{nji kazneni zahtevi i suvremena kriminalna politika, Izbor, Zagreb, 1963/3 - Ritter, Joachim: Metafizika i politika, Studija o Aristotelu i Hegelu, Informator i Fakultet politi~kih nauka, Zagreb, 1987. - Roxin, Claus: Prilog novijem razvoju kriminalne politike, JRKKP, Beograd, 1990/4, str. 5-12. - Rot, Nikola: Osnovi socijalne psihologije, Zavod za izdavawe nika i nastavna sredstva, Beograd, 1977. - Ruso, @an @ak: Op{testveniot dogovor ili na~elata na dràvnoto pravo, Misla, Kultura, Na{a kniga, Komunist, Makedonska kniga, Skopje, 1978. S - Seneka, Lukrie Anej: O gnevu, Rad, Beograd, 1983. ... Rasprava o blaènom ìvotu i Odabrana pisma, Grafos, Beograd, 1978. - Smerdel, Branko: Predsjedni~ki sistem u Sjedinjenim Ameri~kim Dràvama, Na{a zakonitost, Zagreb, 1987/6, str. 737-746. - Smith, Adam: The Theory Of Moral Sentiments, Printed For A. Miller, In The Stand And A. Kincaid And Bell In Edinburgh, 1759. - Sofokle: Car Edip i Antigona, Rad, Beograd, 1978. - Smith, Wilder: Za{to Bog dopu{ta zlo, Siont net, PDF Press. - Sokol, Smiljko i Smerdel, Branko: Ustavno pravo, Informator, Zagreb, 1995. - Spinoza, Baruh:Etika, (geometriskim redom izloèna i u pet delova podeljena), BIGZ, Beograd, 1983. - Spinoza, Baruh: Etika, Kultura, Beograd, 1959. - Spinoza, Baruh: Etika, Izloèna spored geometrioski metod 906
i podelena vo pet delovi (izbor), \ur|a, Skopje, 2010. - Srzenti}, Nikola: Principi krivi~nog zakonodavstva - osnovi za odre|ivanje krivi~ne represije, Godi{nik pravnog fakulteta u Sarajevu, Sarajevo, br. XXXVI. - Srzenti}, Stai}, Lazarevi}: Krivi~no pravo, op{ti deo, Savremena administracija , Beograd, 1978. - Stankovi}, Gordana i Petru{evi}, Nevena: Pravo na pravna za{tita - paradigma na pravnata dràva, Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot vo Republika Makedonija, Skopje, 1996, str. 393-402. - Stanov~i}, Voislav: Prete}e ideje o vladavini prava; Platon, Aristotel, Ciceron, Arhiv, Beograd, 1986/3-4. str. 563-586. ... Pravni pozitivizam, relativizam i vrednosni neutralizam": Poitove}ivanje legaliteta i legitimiteta, Pravni ìvot, Beograd, 1986/10 - Sterija-Popovi, Jovan: Prirodno pravo, Slu`beni list SRJ, Beograd, 1995. - Stojanovi}, Dragan: Osnovna prava ~oveka, Ljudska prava i slobode u ustavima evropskih dràva, Institut za pravna i dru{tvena istraìvanja, Ni{, 1989. - Stojanovi}, Dragoljub:. Pravno-eti~ki principi i pravna dràva, Pravni ìvot, Beograd, 1989/6-7, str. 1073-1090. - Stoj~evi}, Dragomir i Romac, Ante: Dicta et regulae iuris, Drugo dopunjeno izdanje, Savremena administracija, Beograd, 1971. - Stojanovi}, Mihajlo: Sudska kontrola ustavnosti, Savremena administracija, Beograd. 1960. - Stojanovi}, Zoran: Jugoslovenska kriminalna politika i krivi~no zakonodavstvo kao potvrda i negacija pravne dràve, Pravna dràva, poslovna politika, Beograsd, 2001, str. 133-145. - Strauss, Leo: Prirodno pravo i istorija, PLAT, Beograd, 1997. - Sulejmanov, Zoran: Kriminologija, Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa, Skopje, 2003. - Svensen, Fr. H, La{. Filozofiaj zla, Geopoetica, Beograd, 2006. - Sveto pismo staroga i novoga zavjeta: Britansko i inostrano biblijsko dru{tvo, 1956. [ - [ahovi}, Milan:Me|unarodno pravo i regulisanje prava ~oveka, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1968/4, str. 486-494. - [ajkovi}, Radmila: Filozofija Baruha De Spinoze (predgovor) vo Spinoza, B. Etika, BIGZ, Beograd, 1983. - [ek, Helmut: Zavist, jedna teorija dru{tva, Algoritam, Beograd, 2008 - [kari}, Svetomir: Sporedbeno i makedonsko ustavno pravo, Matica, Skopje, 2004. ... Ustavno pravo, prva kniga, Union Trade, Skopje, 1995. 907
... Ustavno pravo, vtora kniga, Union Trade Skopje, 1995. ... Makedonija na site kontinetni, Union Trejd, Skopje, 2000 - [openhauer, Artur: Etika, Kultura, Skopje, 1998. ... O temelju morala, Bratstvo-Jedinstvo, Novi Sad, 1990. ...O srei, qubavi, filozofiji i umetnosti, Svetovi, Novi Sad, 1999. T - Talmud - izbor i prevod na tekstovi, istorija na Talmudot i bele{ki od Eugen Werber , Otokar Ker{ovani, Rijeka, 1982. - Tadi}, Ljubomir: Filozofija prava, Naprijed, Zagreb, 1983. ... Metamorfoze "pravne dràve", Pravna dràva, IKSI, Beograd, 1991. ... Ustavna norma i ustavna stvarnost,Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1989/1-2, str. 11-21 ... Filozofske osnove pravne teorije Hansa Kelzena, Prilog kritici ~iste teorije prava, Veselin Masla{a, Sarajevo, 1962. ... Pregled ideologije u Kelzenovoj "~istoj teoriji prava," Pregled, Sarajevo, 1960/1-2. - Tahovi}, \. Janko: Krivi~no pravo, op{ti deo, Savremena administracija, Beograd, 1961. - Tinti}, Nikola: Socijalna pravda (od ideje, ideologije i teorije do prakse) u pojedinim dràvama i na me|unarodnoj razini, Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1984/3-4, str. 437-472. - Tubi}, Risto: Britanska filozofija morala, Eri~ke teorije od XVII do konca XIX vijeka, Svjetlost, Sarajevo, 1978. - Tugendhat, Ernest: Predavanja o etici: Naklada Jesenski i Turk, Zagreb, 2003. - Turk, Danilo: Marginalije o 40 zasedanju potkomisije UN za spre~avanje diskriminacije i za{titu manjina, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1989/1-2, str. 123-134. V - Vilhelm, Rihard: Komentari na deloto na Lao C, Tao Te \ing, Knjiga smisla i ìvota, Babun, Beograd, 2005. - Viskovi}, Nikola: Pojam prava, Prilog integralnoj treoriji prava, Logos, Split, 1981. ... Jezik Prava, Naprijed, Zagreb, 1989. ... Tuma~enje u pravu, Pravni ìvot, Beograd, 1988/7-8, str. 999-1016. ... Teze za teoriju tuma~enja u pravu, Zbornik radova Pravnog fakulteta u Splitu, Split, 1989, str. 87-91. - Volcer, Majkl: Podru~ja pravde, Filip Vi{nji}, Beograd, 2000. - Volter: Filozof koji ne zna, Kultura, Beograd, 1958. 908
- Vots, Alan: Patot na zanot, List, Skopje, 2006. - Vukasovi}, Vid: Uticaj razvoja nauke i tehnologije na ljudska prava sa posebnim osvrtom na rad UN na ovom pitanju, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1989/1-2, str. 50-62. - Vu~ini}, Neboj{a: Me|unarodno-pravni status i za{tita osnovnih ljudskih prava i sloboda, Pravni fakultet, Podgorica, 1994. - Vuj~i}, Vladimir: Sistem vrednosti i odgoja, [kolske novine, Zagreb, 1987. - Vukadinovi}, Gordana: @an @ak Ruso i prirodno pravo, Visio Mund Akademik, Novi Sad, 1993. - Vukas, Budisav: Me|unarodna organizacija rada i za{tita prava ~oveka, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1989/1-2. str. 91-122. U - Uspenski, Demjanovi~ Pjotr: U potrazi za ~udesnim, Metaphysica, Beograd, 2007. - Ustavni sud u za{titi ljudskih prava, interpretativna uloga ustavnog suda, Zagreb, 2000.
.
Z. - Zbornik vo ~est na Evgenij Dimitrov, Praven fakultet Skopje, 1999. - Ze~evi}, Miodrag: Ustavno pravo gra|anina na slobodno udruìvanje u Jugosdlabviji s osvrtom na udruìvanje gra|anina u svetu, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1968/4, str. 546-553. - Zlatari}, Bogdan: Krivi~no pravo, Op}i deo, I svezak, (tre}e izmijenjeno i pro{ireno izdanje), Informator, Zagreb, 1977. ... Ljudska prava i jugoslovensko krivi~no pravo, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1968/4, str. 507-529. @ - @ivanovi}, Toma: Sistem sinteti~ke pravne filozofije, vo Osnovni problemi krivi~nog prava i druge studije, NIO Slu`beni list SFRJ, Beograd, 1986, str. 285-357.
909

Filozofija Na Pravoto

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Filozofija Na Pravoto

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Doc.

d-r Dejan Sulejmanov FILOZOFIJA NA PRAVOTO

Doc. d-r DEJAN SULEJMANOV

G l a v a III SOVREMENA FILOZOFIJA NA PRAVOTO

Svensen, L. Filozofija zla, Geopoetica, Beograd, 2006. str, 10.

\uri}, M. op. cit. str. 255-257. Ibid, str. 257-258.

\uri}, M. op. cit. 1987, str. 384.

napad na lu|e, za{to svoite `rtvi ne gi smetaa za lu|e, tuku za Muslimani.168

Bennett J. Rizik i sloboda, Zlatni zmaj, Beograd, 2005, st.126-127.

Svensen, L. Filozofija zla, Geopoetica, Beograd, 2006. str, 48.

7.5. ESTETSKA TEORIJA

a) Dobroto ku~e na Dragica

g) Da mu umre kozata nakom{ijata (kletva i magija)

d) Sekoe zlo za dobro

vesta) se obiduvaat da bidat nepristrasni i zatoa go upotrebuvaat kriteriumot na zaslugata.

nemiren avanturisti~ki duh i `elba za identifikacija so pozitivni i

Svensen, L. op. cit.str. 191.

II BO@JA PRAVDA 1. PRAVDATA VO STARIOT ZAVET

a) Kazna za prvobitniot grev

b) Kazna za nepridr`uvawe do bo`jite zapovedi

v) Upotreba na zloto kako isku{enie

Gams, A. op. cit. str. 31. Ibid. str. 70.

g) Kazni i nivno izvruvawe

d) Pravdata spored Stariot zavet

Gospod gi qubi onie koi mrazat zlo (Psalm, 97:10).

bide negovata pravda, a vrz bezbo`nosta negovata bezbo`nost. (Ezekijel, 19:29-20).

Foerbah, L. Predavanja o su{tini religije, Kultura, Beograd, 1955, str. 103-

Ibid, str. 122.

Gams, A. Biblija u svetlu dru{tvenih borbi, Beograd, 1970, str. 55-56)

Ibid, str. 270-271.

Ibid, str. 272-273.

Ibid, str. 274.

Holbah, P. Sistem prirode, Prosveta, Beograd, 1950, str. 282-285.

Ibid, str. 287.

PRV DEL PRIRODNO I POZITIVNO PRAVO

gubat pravniot karakter, t.e. deka pravno obvrzuvaat. A tokmu vo ramkite na

\uri}, M. Istorija helenske etike, str. 210-211.

Platon, Zakoni, IV, 7. Platon, Zakoni, IX, 13.

onie koi se opredeleni spored prirodata

Ibid, str. 218. Ibid, str. 243.

Ibid, str. 421. Ibid, str. 151.

Ibid, str. 14-15.

Volter "Filozof koji ne zna," Kultura, Beograd, 1958. str. 73-74.

Durant. V. op. cit. str. 241.

Didro, D. O poreklu i prirodi lepoga, Rad, Beograd, 1962. str.145-150.

[openhauer, A. O temelju morala, Bratstvo-Jedinstvo, Novi Sad, 1990, str.

Ibid, str. 179. Ibid, str.158-159. 873 Ibid, str. 160.

Navedeno spored Durant, V. op. cit. str. 377-379.

^ovek kako moralno bitie. ^ovek kako fizi~ko bitie.

Ibid, str. 211.

Ibid, str. 211-212.

Ibid, str. 99.

Ibid, str. 165-166. Ibid, str. 166.

Ibid, str. 60. Mil, D. S. op. cit. str. 70.

sein ona {to e "is" opi{uvawe na pravoto deskriptivno analiti~ka jurisprudencija

Kelzen, H. op. cit. str. 19-20. Ibid, str. 20.

Ibid, str. 45-48. Ibid, str. 288.

Ibid, str. 334-337.

Ibid, str. 120. Ibid, str. 121.

Ibid, str. 121-122. Ibid, str. 122.

Ibid, str. 95-99.

Ibid, str. 29-31. Ibid, str. 32.

"Pravednost! Be{e li toa poim {to e dostoen za obo`uvawe? Bo-