Alternativa obstaja: Ekonomija blaginje

08. novembra 2012, ob 19.00 uri

Mladinsko informativni in kulturni klub, Murska Sobota.

Matja Hanek

TRAJNOSTNA AKADEMIJA

Naloga politike je poiskati take ekonomske ukrepe, ki bojo zboljali sreo vseh ljudi.
(Sir William Petty, 17. spoletje, Muratori, 18. stoletje )

Zaposlitev!
The goal of full employment was of most importance to Petty, having recognised that labour was one of the major sources of wealth for individuals and 'the greatest Wealth and Strength of the Kingdom'. In this vein, he extended the cloth-wine argument above, arguing that it is better to employ men and burn their product or to engage in extravagant public works projects, than to have indolent 'supernumeraries' in an economy hence his famous example of relocating Stonehenge across the plains of Salisbury.
http://en.wikipedia.org/wiki/William_Petty

Nasprotje dveh konceptov - cilji

Neoliberalni
uinkovitost ekonomije dobiek posameznikov

1975

Razvojni
blaginja ljudi

Le trg lahko izbira zmagovalce, ti pa so potrebni za gospodarsko rast (Okun, 1975: Neenakost odraa
sistem nagrad in kazni, ki spodbujajo prizadevanja ljudi in jih usmerijo v drubeno produktivne dejavnosti. Prizadevanja za uinkovitost nujno povzroijo neenakost.)

Allard
ivljenje sestavljeno iz treh dimenzij:

zadovoljevanje materialnih potreb imeti, zadovoljevanje societalnih potreb ali potrebo po pripadnosti ljubiti potreba po samouresnievanju (ustvarjanju) biti,.
Imeti, ljubiti, biti

Equality and Efficiency, the Big Tradeof,

Rezultati prevlade prvega koncepta

Razvojni program Zdruenih narodov (UNDP United nations development program) Rast brez zaposlitve Gospodarsko rast ne spremljajo poveane monosti zaposlovanja. Kljub temu, da se bruto domai proizvod poveuje, nezaposlenost ostaja skoraj nespremenjena. Brezobzirna rast. Rezultati gospodarske rasti so namenjeni le bogati manjini. Razlike v porazdelitvi dohodka in bogastva poveujejo in s tem neenakost. Rast brez glasu. Gospodarsko rast ne spremljata veja demokratizacija in udeleba pri odloanju. Politiki razmiljajo, ali naj izberejo gospodarsko rast ali participacijo predpostavljajo, da si nasprotujeta. Ljudje si ne elijo izbire med njima: hoejo oboje. Rast brez korenin. Rast, ki slabi ali uniuje kulturno identiteto ljudi. Kulturno uniformiranje narodov, ki jih povzroajo nalezljivi vzorci porabe in ivljenjskega sloga. Uniformiranje znotraj drav se kaejo v pritiskih na manjine. Rast brez prihodnosti. Rast na raun prihodnjih generacij. Zelo pogosto se gospodarstvo ne ozira na kodo, ki jo dela v okolju in virom. Hitra in nenadzorovana gospodarska rast v veini drav temelji na brezobzirnem unievanju okolja. Ta koda marsikdaj presega gospodarsko rast in je nepopravljiva. Kaj smo naredili narobe?

Table 1. Household incomes increased faster at the top

Trends in real household income by income group, mid-1980s to late 2000s

Trendi realnega dohodka po dohodkovnih skupinah; od srede1980ih do poznih 2000h

Druinski dohodek hitreje raste bogatim

Dohodkovna neenakost se je poveala v veini drav OECD

Ginijev koeficient dohodkovne neenakosti; od srede1980ih do poznih 2000h

Source: OECD Income Distribution and Poverty Database.

Figure 1. Income inequality increased in most OECD countries

Gini coefficients of income inequality, mid-1980s and late 2000s

Tekmovanje! Zmaga monejega in neobutljivega

Um rljivost doje n kov

Slov enija 198 5 - 1 995 14

13 12,2
12

11

10

9,8

8,8 8
8

8,2

8,2

6,8

Tranzicija:
6

6,5

Poveana brezposelnost, strah za socialno in ekonomsko varnost

5,5

198 5 198 7 198 9 199 1 199 3 199 5 198 6 198 8 199 0 199 2 199 4

Umrljivost v nekaterih tranzicijskih dravah

Enak vzorec gibanja umrljivosti kot v tranzicijskih dravah je bil znailen za UK ob neoliberalnih reformah M. Tacher.

Kaj smo naredili narobe?

V nasprotju neoliberalistinimi tezami

razvojna teorija
podpira drugana stalia:

NE gre za izbiro zmagovalca,

ampak za razvoj drube v celoti, kjer bi vsi imeli im ve (ang.: loss-minimizing strategy).
Gre za "igro s pozitivno vsoto, v kateri vsi igralci dobijo" (Griffin in McKinely, 1996). Kapital je sam po sebi kratkoviden: ne zanimajo ga drubene ali okoljske posledice rasti dobika!

Sen: Nao pozornost moramo prenesti iz usmerjenosti le na dohodek in proizvod na stvari, v katere ljudje resnino verjamemo!

Dohodek in potrono blago imajo le instrumentalno vrednost.

Ko bomo doloili, kaj so stvari, v katere resnino verjamemo, bomo lahko tudi doloili smeri razvoja drube.
In ele takrat lahko pripravljamo reforme!

Kapital je sam po sebi kratkoviden: ne zanimajo ga drubene ali okoljske posledice rasti dobika.
Daje prevelik poudarek na fizini in finanni kapital, zanemarja pa pomen lovekega in socialnega kapitala. Medtem ko sta prva dva le sredstvi za mnoenje finannega dobika, imata druga dva velik neposredni pomen pri dvigovanju kakovosti ivljenja. Drubena neenakost zavira razvoj lovekega in socialnega kapitala, zmanjuje gospodarsko rast, neposredno zmanjuje kakovost ivljenja posameznika in drube ter uniujoe vpliva na okolje

Pomen zaposlitve je iri kot le plaa.

Freud:
Nobena lovekova aktivnost ne daje toliko obutka realnosti kot profesionalno delo plaana zaposlitev.
- utrjuje socialne vezi loveka z okoljem, - daje materialno, socialno in psihino varnost - potrjuje posameznikovo potrebnost v drubi.

Razvojne faze
Prevladujoa dejavnost: Kmetijstvo Prevladujoe delo: z zemljo Odnos do okolja/ zemlje Odvisnost od okolja Pomen dela: Kapital Socialni sistem Druina, lokalna skupnost Posameznik, trg Vkljuenost, sodelovanje, solidarnost Vrednote1: Vrednote2: Preivetje Zemlja naravni Tradicionaln e/Fatalizem Vera, ubogljivost, lepo vedenje, nesebinost Delo, varnost, odlonost, neodvisnost Domiljija, odgovornost, strpnost Industrija s stvarmi Izkorianje okolja Sobivanje/ sonaravnost Materialni standard Srea/ blaginja Denar finanni Sodelovanje (socialni) Znanje (loveki) Industrijske /materialne Postmaterialne

Servisi javne blaginje

z ljudmi

Financiranje: menjava, individualno plailo, vzajemnost

Ob prehodu, je bilo kmetijstvo zadueno z delovno silo, ki je prela v industrijo in ga s tem sprostila Industrija je to nadomestila z inovacijami in novo tehnologijo za kmetijstvo. S tem je le-to z manj ljudmi naredilo mnogo ve nikoli ni tako malo ljudi delalo v kmetijstvu in pridelalo toliko hrane! Sedaj je poloaj podoben: od industrije (realnega gospodarstva, proizvodnje materialnih dobrin, ) se zahteva in priakuje reevanje brezposelnih. A ta ne bo nikoli ve mnoino zaposlovala . Treba je najti nove proizvode/potrebe, ki pa niso v materialni proizvodnji, ampak v uslugah, znanji, zdravju, prostem asu ipd.
15

Kje najti zaposlitve? Delo za popravljanje preteklih napak!

Okolje, izkljuenost.

Delo za zadovoljevanje potreb ljudi!

In ne zaradi potreb kapitala!

Zaposlena mladost
Zaetek delovnega ivljenja z brezposelnostjo Izgubljeni kapital, ki nikogar ne zanima

Varna starost
Odveni ljudje, ki le najedajo kapital
Domov za 20.000 starejih gradbenitvo, industrijo bele tehnike, pohitva ipd. 10.000 delovnih mest Dolgotrajna oskrba pomo na domu 20.000 delovnih mest neprofitnem sektorju, socialnem podjetnitvu ... Vir financiranja: 1% prispevek od vseh dohodkov na temelju vzajemnosti in solidarnosti

Pri tem pa bo potrebno spremeniti marsikaj.

Odnos do dela: ni produktivno delo le delo v materialni proizvodnji, enako ustvarja novo vrednost in dviguje BDP nematerialna proizvodnja.

Kapital ima pri tem manjo vlogo, v prvi plan mora stopiti drava z nartovanjem pogojev zadovoljevanja nematerialnih potreb niso finanno dobikonosne dejavnosti
Lastnitvo - zasebno, zaposleni, - prepreitev unievanja podjetij Financiranje - participacija prebivalstva na podlagi solidarnosti in vzajemnosti. Upravljanje morajo prevzeti tako uporabniki kot izvajalci storitev soupravljanje, samoupravljanja, zadrunitvo