Na Kriziscih Diskriminacije

Roman Kuhar
Na kriiih diskriminacije
Veplastna in intersekcijska diskriminacija
Dr. Roman Kuhar je raziskovalec na Mirovnem intitutu in docent na Oddelku za sociologijo Filozofska fakultete. Med leti 2005 in 2008 je bil gostujoi predavatelj na Evropskem inter-univerzitetnem centru za lovekove pravice in demokratizacijo v Benetkah.
Raziskovalno se ukvarja s tudijami spolov in seksualnosti, medijskimi tudijami, gejevskimi in lezbinimi tudijami in vpraanji nestrpnosti. Med leti 2002 in 2008 je bil sourednik letnega Poroila skupine za spremljanje nestrpnosti, od leta 2007 naprej pa je urednik glbt-revije Narobe (www.narobe.si). Je avtor treh knjig: Mi, drugi (2001), Medijske podobe homoseksualnosti (2003) in skupaj z Alenko vab Neznosno udobje zasebnosti: Vsakdanje ivljenje gejev in lezbijk (2005). Skupaj z Judit Takcs je uredil zbornik Beyond the Pink Curtain: Everyday Life of Gays and Lesbians in Eastern Europe (2007).
Roman Kuhar
Na kriiih diskriminacije
Veplastna in intersekcijska diskriminacija
projekt PROTECT - K enakosti: Intersekcijski pristop k boju proti diskriminaciji vodja projekta Nea Kogovek
projektni partnerji Drutvo informacijski center Legebitra Drutvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto YHD - Drutvo za teorijo in kulturo hendikepa Mirovni intitut Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC
izvedba intervjujev in fokusnih skupin Anja Kocman Eva Debeljak Jasna Magi Natalija Jeseninik Nea Kogovek Roman Kuhar Simon Maljevac Tina Cigler Vita Habjan
Na kriiih diskriminacije Veplastna in intersekcijska diskriminacija avtor Roman Kuhar urednica Nea Kogovek lektorica Zala Hriberek fotografija na naslovni strani Nada gank/Memento fotografije Domen Pal/Memento, str.: 14, 26, 68, 84, Jaka Adami, str.: 64, 126, Matej Leskovek, str.: 140, Nada gank/Memento, str.: 38, 50, 92, 104, 116, 136, Toni Dugorepec, str.: 56, tisk Stane Peklaj, s. p. naklada 500 izvodov CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana 316.647.82 KUHAR, Roman, 1973Na kriiih diskriminacije : veplastna in intersekcijska diskriminacija / Roman Kuhar ; [fotografije Domen Pal ... et al.]. Ljubljana : Mirovni intitut, 2009 ISBN 978-961-6455-56-5 248696320 Za vsebino te publikacije odgovarja izkljuno izdajatelj Mirovni intitut in se je v nobenem primeru ne sme tolmaiti kot odraz stali Evropske komisije. izid knjige so omogoili Evropska komisija Open Society Institute izdajatelj in nosilec avtorskih pravic Mirovni intitut, Metelkova 6, 1000 Ljubljana
Vsebina
Diskriminacija izven kalupa 1 Diskriminacija kot praksa neenakosti

1.1 Tipoloki pristop k diskriminaciji 1.2 Delovanje in diskriminacija 1.3 Jezik in diskriminacija 1.3.1 Negativne reprezentacije Drugih 1.3.2 Izkljuevanje 1.3.3 Nelingvistine oblike manj ugodnega obravnavanja 1.3.4 Diskriminatorna objektifikacija
13 16 16 18 19 20 21 21
2 Intersekcijska in multipla diskriminacija

2.1 Setevek ali nova vsebina diskriminacije? 2.2 Tipi intersekcij 2.3 Intersekcijska ali multipla diskriminacija 2.4 Tematiziranje intersekcijske diskriminacije v politikah Evropske unije
23 26 28 30 31
3 Diskriminacija in nestrpnost
3.1 Mikroideologije vsakdanjega ivljenja 3.1.1 Stereotipi 3.1.2 Predsodki 3.2 Sodobni predsodki in stereotipi
35 35 36 38 42
4 Razsenost diskriminacije v Sloveniji 5 Raziskovanje (intersekcijske) diskriminacije

5.1 Potek raziskave in metodologija
47
53 54
6 Kdaj ti bo zmanjkalo lepila? 7 Pripisovanje kot izhodie diskriminacije

7.1 Pripisovanje na osnovi vidnih znakov 7.1.1 Jezik kot vidni znak 7.1.2 Ime kot znak, ki postane viden 7.2 Pripisovanje na osnovi nevidnih, zamiljenih ali nepoznanih znakov
61
65 67 71 75 76
8 Stigmatizirana identiteta
8.1 Diskriminacija kot reakcija na stigmatizirano identiteto 8.1.1 (Raz)skrivanja stigme 8.1.2 Stigma kot okuba
81 81 83 83
9 Nain in prostor diskriminiranja

9.1 Diskriminacija prek uporabe negativno konotiranih izrazov 9.2 Diskriminacija na delovnem mestu 9.2.1 Hendikep in delovno mesto 9.2.2 Verska pripadnost in delovno mesto 9.2.3 Narodnost in delovno mesto 9.2.4 Spol in delovno mesto
89 89 91 92 95 98 99
10 Intersekcijska diskriminacija v praksi vsakdanjega ivljenja

10.1 Intersekcija spola in narodnosti 10.2 Intersekcija spola in verske pripadnosti 10.3 Intersekcija spola in hendikepa 10.4 Intersekcija spola in spolne usmerjenosti 10.5 Intersekcija spolne usmerjenosti in narodnosti 10.6 Intersekcija spolne usmerjenosti in vere 10.7 Intersekcija spolne usmerjenosti in hendikepa 10.8 Intersekcija narodnosti in hendikepa
101 103 105 106 108 108 109 110 111
11 Naini upravljanja s stigmo

11.1 Destigmatizacija stigme 11.2 Racionalizacija in opravievanje stigme 11.3 Relativizacija stigme 11.4 Skrivanje stigme 11.5 Zrcaljenje stigme 11.6 Stigma kot prednost 11.7 Resignacija
113 114 115 116 116 118 119 120
12 Posledice stigmatizacije in diskriminacije

12.1 Socialna izkljuenost 12.2 Samostigmatizacija 12.3 Poslabanje zdravstvenega stanja 12.4 e ve diskriminacije
123 124 125 127 129
Namesto zakljuka: diskriminacija in soutje Viri
133
137
Na kriiih diskriminacije Veplastna in intersekcijska diskriminacija
Diskriminacija izven kalupa
Pri delu na podroju (ne)diskriminacije se je mogoe pogosto sreati z oitkom, zakaj se diskriminacijo toliko poudarja, zakaj izvajati vse te seminarje o nainih ukrepanja zoper njo, emu vse plakatne in druge akcije, saj naj to vendar sploh ne bi bil tako velik problem. Vendar problem obstaja, a je skrit, saj rtve prepogosto o njem noejo govoriti ali pa diskriminacije ne prepoznajo, jo opraviujejo in razumejo kot povsem obiajno in splono sprejeto ravnanje. Osebe in skupine, ki so diskriminaciji e posebej izpostavljene, se ne zavedajo, da z molkom in opravievanjem diskriminacije pomagajo vzdrevati stanje, v katerem se zdi sprejemljivo, da se v primeru diskriminacije potrpi (kar pa nikakor ne pomeni, da so one krive, da je do diskriminacije sploh prilo). O nesprejemljivosti in nedopustnosti diskriminacije je bil s sprejetjem zakonodaje, ki prepoveduje njene razline pojavne oblike,1 doseen konsenz, sedaj pa so potrebna nadaljnja prizadevanja, da se bo ta zakonodaja priela uinkoviteje in pogosteje uresnievati. Pri tem imamo v mislih predvsem osveanje o tem, kaj diskriminacija je, v kaknih oblikah se pojavlja, kdo zaradi nje najpogosteje trpi in kako jo prepreevati. Pogumneji moramo postati tudi pri uporabi razlinih sredstev, ki so nam v primerih diskriminacije na voljo, od neformalnih, kot so opozorilo kritelju ali medijem, do formalnejih, kot so prijava varuhinji lovekovih pravic, zagovorniku naela enakosti ali pristojnemu inpektoratu oziroma toba na pristojno sodie. Kljub zavedanju, da poveevanje represije ni pravi nain za reevanje drubenih problemov, pa je za posredovanje jasnega sporoila javnosti, kje so meje dopustnega, potreben tudi pregon kaznivih dejanj, kot so kritev enakopravnosti ali javno spodbujanje sovratva, nasilja in nestrpnosti. Teko je
V Sloveniji ta zakonodaja zajema Zakon o uresnievanju naela enakega obravnavanja, Zakon o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, 6. in 6.a len Zakona o delovnih razmerjih, 131. in 297. len Kazenskega zakonika in 20. len Zakona o varstvu javnega reda in miru, e natejemo najosnovneje vire.
10
razumeti, da so bili storilci in storilke kaznivih dejanj v Sloveniji doslej samo dvakrat obsojeni za storitev kaznivega dejanja na podroju sovranega govora2 in da e nihe ni bil preganjan zaradi kaznivega dejanja kritve enakopravnosti. To je e posebej teko razumeti ob branju te tudije, iz katere je razvidno, da diskriminacijo trpijo tako tevilne in raznolike skupine ljudi. tudija namre ponuja podroben pregled nad razlinimi oblikami diskriminacije v Sloveniji, ki so ilustrirane z resninimi primeri iz prakse. Bralec in bralka se bosta ob branju morda prepoznala v kateri od situacij, ki so se zgodile naim sogovornikom, tako intervjuvancem kot udeleencem fokusnih skupin. Ta knjiga je bila pripravljena v okviru projekta Progressing Towards Equality (PROTECT): An Intersectional Approach to Anti-Discrimination (K enakosti: Intersekcijski pristop k boju proti diskriminaciji) s podporo Evropske komisije, pri katerem so kot partnerji sodelovali Drutvo informacijski center Legebitra, Drutvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij PIC in YHD Drutvo za teorijo in kulturo hendikepa, vodil pa ga je Mirovni intitut. Posebna dodana vrednost te knjige je, kot izhaja e iz naziva projekta, podrobna obravnava vpraanj s podroja veplastne (multiple) in intersekcijske diskriminacije, zato je nekaj poglavij posveeno prav tem temam. Ena najpomembnejih ugotovitev o multipli in intersekcijski diskriminaciji je, da jo je e teje zaznati zaradi njene vedimenzionalnosti, iz pravnega vidika pa njen obstoj situacijo dodatno zaplete, saj je veina pravnih instrumentov naravnanih na enodimenzionalne oblike diskriminacije torej diskriminacije na osnovi ene osebne okoliine. To ugotovitev potrjujeta tudi dve moji osebni izkunji. Spominjam se svojega prvega sodelovanja na simulaciji obravnave primera pred sodiem (t. i. moot court) na podroju azilnega prava v Budimpeti. Obravnavali smo hipotetini primer prosilca za azil, ki je trdil, da je svojo dravo zapustil zaradi preganjanja, ki ga je trpel kot pripadnik etnine manjine in kot aktivni pripadnik ene od opozicijskih politinih strank. Naa argumentacija sodelovala sem na strani prosilevega zagovornika je temeljila na trditvi, da so ga dravne oblasti
Glej Sodbo Okrajnega sodia v Ilirski Bistrici, opr. t. K 50/99 z dne 31.12.2001, s katero je bil obsojen predsednik krajevne skupnosti, ker je zbiral podpise proti priselitvi romske druine, in Sodbo Okrajnega sodia v Lendavi z dne 27.12.2005, s katero je bila obsojena oseba, ki je na enega od spletnih forumov zapisala poziv k pobijanju Romov.
Diskriminacija izven kalupa
11
preganjale zaradi obeh osebnih okoliin. Niso namre preganjale vsakogar, ki je bil politino aktiven na strani opozicije ali vsakogar, ki je bil pripadnik etnine manjine, pa pa je kombinacija teh dveh okoliin povzroila, da je bil za oblasti zanimiveji od drugih, ki niso imeli ene ali druge osebne okoliine. Sodnik nae argumentacije ni sprejel in bili smo poueni, da se moramo odloiti za eno ali drugo osebno okoliino. Nam pa se je zdelo, da lahko primer uspeno zagovarjamo zgolj s poudarjanjem kombinacije obeh okoliin, ki sta prosilca za azil naredili e posebej ranljivega in ga skupaj postavili v novo, tretjo situacijo. Drugi primer je nedaven in izvira iz pobude za presojo ustavnosti Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti, pri pisanju katere sem sodelovala. V pobudi sta pobudnika zatrjevala, da je 22. len tega zakona diskriminatoren, saj drugae ureja dedovanje za registrirane istospolne pare kot Zakon o dedovanju, pri tem pa razlino obravnavanje ni bilo objektivno utemeljeno. Kot razlog razlikovanja sta izpostavila spol in spolno usmerjenost. Kot je znano, je Ustavno sodie njuni pobudi ugodilo in razveljavilo 22. len tega zakona z utemeljitvijo, da gre za diskriminacijo na osnovi spolne usmerjenosti. O spolu pa ni reklo niti besede, eprav je jasno, da je zakon drugae uredil dedovanje zaradi obeh osebnih okoliin: spolne usmerjenosti in spola. e bi bila pobudnika namre nasprotnih spolov, bi bilo v primeru smrti enega od njiju dedovanje uvedeno po Zakonu o dedovanju. Tudi registrirala se ne bi, saj bi lahko sklenila zakonsko zvezo, ali pa e te ne, saj so pri heterospolnih parih zunajzakonski partnerji izenaeni z zakoncema. Oitno je torej lo za primer intersekcije, a je Ustavno sodie svojo sicer odlino argumentirano odloitev poenostavilo in osebno okoliino spola izpustilo iz argumentacije, s tem pa izpustilo tudi prilonost uporabe pojma intersekcije v ustavnosodni odlobi. eprav sta jasnost in enostavnost kljuni za razumevanje sicer zapletenih drubenih pojavov in pravnih konceptov, sta intersekcionalnost in veplastnost tisti, ki ju narekuje ivljenje. Vsak od nas ima namre spol, narodnost, dravljanstvo, barvo koe, zdravstveno stanje, starost in spolno usmerjenost, mnogi med nami pa tudi invalidnost in e kaj. Zato ne smemo dopustiti, da bi ob poenostavljanju spregledali oblike diskriminacije, ki jih ni mogoe vdelati v kalup.
Nea Kogovek urednica
13
Diskriminacija kot praksa neenakosti
Diskriminacija je eden od najpogosteje uporabljenih terminov v kontekstu razprav o lovekovih pravicah, neenakosti in zaiti manjin. Politini govori, medijski teksti in produkti, socioloki zapisi, pravne tudije v vseh teh razpravah je mo zaslediti vpraanje diskriminacije. Beseda izvira iz latinske besede discriminare,3 kar pomeni medsebojno loevanje. V izvornem pomenu diskriminacija pomeni loevanje med razlinimi opcijami, pomeni imeti preference do doloene izbire, pa naj gre za osebo ali predmet. V sodobnem pomenu je diskriminacija praviloma razumljena kot neprimerno loevanje, v pravnem smislu pa kot nedopustno razlikovanje. Dejanje diskriminacije je torej negativno ovrednoteno, eprav v teoriji (in seveda v praksi) poznamo tudi tako imenovano pozitivno diskriminacijo oziroma pozitivne ukrepe, kjer loevanje doloenemu posamezniku ali skupini prinese prednosti. Gre za zaasne ukrepe, s katerimi ranljive drubene skupine postavimo v ugodneji poloaj v primerjavi s preostalimi, da bi jim tako zagotovili enake monosti oziroma izenaitev izhodinega poloaja. Tak primer je politika aktivnega zaposlovanja, v katero so vkljuene teko zaposljive osebe, kot so Romi, stareje enske, hendikepirani in podobno. A ne glede na to izjemo, so posledice diskriminacije/razloevanja praviloma negativne za posameznika ali skupino, ki je diskriminirana. Lahko bi rekli, da je diskriminacija praksa neenakosti. Diskriminacija poteka na osnovi kategorij ali pripadnosti doloenim skupinam. Gre za razline osebne okoliine, ki posameznike in posameznice povezuje v loeno drubeno skupino. Seznam osebnih okoliin je lahko skorajda
3 Povzeto po Harper, Douglas. 2001. Online Etimology Dictionary, www.etymonline.com (10. 10. 2009).
14
neskonen, zato se razline protidiskriminacijske klavzule v zakonodaji pogosto konajo z odprto definicijo in druge osebne okoliine. Tak je, na primer, 14. len slovenske ustave, ki doloa, da so vsi dravljani in dravljanke Slovenije pred zakonom enaki ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politino ali drugo preprianje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, drubeni poloaj, invalidnost4 ali katerokoli drugo osebno okoliino. V priujoem besedilu bomo prvenstveno razpravljali o tistih osebnih okoliinah, ki jih tematizirajo razlini dokumenti Evropske unije. Kot ugotavlja Verloo (2006: 212), so v Evropi v zadnjih tridesetih letih na podroju diskriminacije sprejemali predvsem zakonodajo, ki je izenaevala monosti mokih in ensk, v zadnjih nekaj ve kot desetih letih pa k vpraanju spola dodajajo tudi druge osebne okoliine. Prelomnico v tem kontekstu predstavlja Amsterdamska pogodba iz leta 1997,5 s katero so se lanice Evropske unije zavezale k prepreevanju vsakrne diskriminacije na osnovi estih osebnih okoliin: a spol b rasa ali etnina pripadnost/narodnost6 c vera ali preprianje d invalidnost e starost f spolna usmerjenost. Z omenjenimi osebnimi okoliinami so povezani najbolj trdovratni predsodki, razlike, ki se tako vzpostavljajo, pa so tkivo najmonejih ideolokih sistemov (Ule, 2005). Pravzaprav bi lahko govorili o ideolokem modelu zahodnega loveka, ki je postavljen kot vzor:
4 Strokovnjakinje in strokovnjaki, ki se v Sloveniji ukvarjajo z vpraanjem invalidnosti oziroma hendikepa, si niso enotni, kako uporabljati terminologijo, povezano z invalidnostjo oziroma hendikepom. V priujoem tekstu praviloma uporabljamo izraz hendikep, vendar tam, kjer citirana dela ali sogovorniki uporabljajo izraz invalidnost, tega nismo spreminjali. Tu tako z enim in drugim terminom oznaujemo eno od estih osebnih okoliin, ki jih omenja 13. len Amsterdamske pogodbe (v angleini: disability). Amsterdamska pogodba, http://www.svz.gov.si/fileadmin/svz.gov.si/pageuploads/Primarna_zakonodaja/Amsterdamska.pdf (10.10.2009) V tekstu uporabljamo izraza etnina pripadnost in narodnost kot sopomenki.
5 6
15
To je heteroseksualni moki, belec, ki pripada zahodni urbani kulturi, izpoveduje pripadnost liberalnemu kranstvu in pripada srednjemu in vijemu drubenemu razredu. Vse vodilne ideologije v sodobnih razvitih drubah so umerjene po teh merilih in merijo na ta 'model' loveka. Natanno po teh merilih in razlikah nastaja v sodobnih zahodnih drubah najve predsodkov in ti so najbolj trdovratni: predsodki do ne-mokih, ne-belcev, ne-heteroseksualnih, pripadnikov ne-zahodnih kultur, ne-kristjanov, ne-zdravih, nebogatih. (Ule, 2005: 27)
Na podobno normativnega loveka je s svojim konceptom WASP (white Anglo-Saxon Protestant) opozoril e Goffman (2008 [1963]) v svoji razpravi o stigmi. Zagotovo je neustrezanje normativnemu modelu pa naj gre za WASP ali iro razliico, kot jo postavi Ule, izhodie za diskriminatorno obravnavo vseh, ki odstopajo od tega normativnega modela in ga pravzaprav s svojim odstopanjem omogoajo, saj se ta lahko vzpostavlja ele kot negacija svojega binarnega nasprotja. Obstajajo razline oblike, naini in prakse diskriminacije. V najbolj sploni obliki se diskriminacija dogaja preko drubenega izkljuevanja doloenih posameznikov ali skupin. V pravnem smislu diskriminacijo lahko oznaimo kot z zakonom prepovedano neenako obravnavanje osebe ali skupine v primerjavi z drugo osebo ali skupino zaradi ene ali ve osebnih okoliin, v irem sociolokem smislu pa je diskriminacija oblika drubene prakse, ki praviloma temelji na predsodkih in stereotipih, globoko zakoreninjenih v kulturi doloene drube. Tovrstna praksa rezultira v formalnih ali neformalnih oblikah segregacije, marginalizacije oziroma drubenega izkljuevanja posameznikov ali skupin. Z drugimi besedami to pomeni, da je diskriminacija vsaka praksa, ki doloenim posameznikom ali skupinam onemogoi uivanje njihovih pravic in svoboin in jih v primerjavi s preostalimi lani in lanicami doloene politine ali drubene entitete postavlja v slabi poloaj in v fizinem ali simbolnem smislu odrinja na rob drube.
16
1.1
Tipoloki pristop k diskriminaciji

Ena od monih kategorizacij diskriminacije je povezana z osebnimi okoliinami. Najpogosteje govorimo o (1) etnini ali rasni diskriminaciji in o (2) diskriminaciji na osnovi spola. Zgodovinsko gledano sta bili ti dve diskriminaciji z rasistinimi politikami (kot je bilo na primer loevanje med belci in rnci v Ameriki) in s sistemom patriarhata ter s tem povezanim seksizmom najpogosteje tematizirani v razlinih politikah, vkljuujo identitetne politike. Poleg tega lahko loimo e med (3) starostno diskriminacijo, (4) versko diskriminacijo, (5) diskriminacijo na osnovi hendikepa, (6) spolne usmerjenosti in podobno. Philomena Essed (1991) v svoji razpravi o vsakdanjem rasizmu, ki je povezan z etnino ali rasno diskriminacijo, loi tri pojavne oblike rasizma, ki se med seboj prepletajo. V prvi vrsti gre za (1) marginalizacijo tistih, ki so v etninem ali nacionalnem smislu konstituirani kot Drugi, torej drugani od veine. S tem je povezana tudi (2) problematizacija njihove kulture oziroma identitete in, tretji, za vsakdanji rasizem so znailne (3) strategije represije ali rezistence, ki onemogoajo manjinske skupine oziroma se upirajo njihovim zahtevam. Menimo, da je mono te pojavne oblike marginalizacija, problematizacija identitete in rezistenca raziriti tudi na druge vrste vsakdanje diskriminacije, kot so seksizem, homofobija, gerontofobija in podobno.
1.2
Delovanje in diskriminacija
Pojavne oblike vsakdanje diskriminacije, kot jih predstavlja Essed na primeru rasizma, so pravzaprav med seboj povezan sistem, ki predstavlja eno od oblik, nainov oziroma praks diskriminacije. Kogovek in Petkovi (2007) med oblikami diskriminacije natevata tudi (1) neposredno in (2) posredno diskriminacijo, kot najbolj osnovno obliko kategoriziranja oblik diskriminacij. Neposredna diskriminacija je tista oblika izkljuevanja, kjer je posameznik ali skupina neposredno obravnavana neenakopravno in manj ugodno zaradi osebne okoliine, pa naj bo to spol, vera, narodnost ali katera koli druga
17
osebna okoliina. Posredna diskriminacija je tista praksa, kjer uporabljamo navidez nevtralna merila, vendar ta rezultirajo v postavljanju posameznikov in posameznic z doloeno osebno okoliino v manj ugoden poloaj. Poleg neposredne in posredne diskriminacije loimo e med (3) individualno diskriminacijo in (4) sistemsko diskriminacijo (vasih se pojavljajo tudi oznake institucionalna oziroma strukturna diskriminacija). Gre za tisto obliko diskriminacije, kjer je praksa izkljuevanja in neenakopravnega obravnavanja vpisana v sam sistem ali pravila delovanja doloene drubene institucije (npr. diskriminacija, vpisana v zakon), medtem ko je individualna diskriminacija njeno nasprotje in pomeni diskriminacijo, ki jo izvaja ena oseba/skupina v odnosu do druge osebe/skupine in ni povezana z drubenimi institucijami. Poleg teh oblik poznamo tudi prakse diskriminacije, ki so pravzaprav neizrpen vir najrazlinejih delovanj, katerih posledice so drubeno izkljuevanje posameznikov ali skupin. Najpogosteje prakse diskriminacije vkljuujejo (5) nadlegovanje, (6) viktimizacijo, (7) etnino profiliranje, (8) diskriminacijo preko povezave in podobno. Nadlegovanje je oblika nezaelenega delovanja, ki je povezano s posameznikovo osebno okoliino (npr. s spolom) in je za posameznika aljivo, poniujoe ali sovrano. Viktimizacija oznauje tisto prakso delovanja, kjer je posameznik zaradi tega, ker je bil izpostavljen diskriminaciji, v postopkih iskanja pomoi izpostavljen neugodnim posledicam. Nanaa se torej na diskriminacijo, do katere je prilo v preteklosti. Viktimizacije se, na primer, pogosto bojijo osebe, ki so bile na delovnem mestu spolno nadlegovane, vendar tega ne elijo prijaviti, ker se bojijo posledic. Etnino profiliranje pomeni rangiranje skupin glede na njihovo etnino ali rasno (lahko tudi versko) pripadnost in pripisovanje doloenih lastnosti tako nastalim kategorijam ljudi. Gre za apriorno pripisovanje kriminalitete, manjih sposobnosti, doloenih (negativnih) osebnostnih lastnosti in podobno in za delovanje na teh osnovah. Diskriminacija preko povezave pa pomeni, da je oseba ali skupina diskriminirana zaradi neke osebne okoliine, ki je nima sama, temve jo ima druga oseba ali skupina, ki je z njo povezana. e na primer enska dobi odpoved v slubi zato, ker se izve, da je njen mo okuen z virusom HIV, je diskriminirana zaradi zdravstvenega stanja svojega moa.
18
e ena ob oblik diskriminacije je (9) dajanje navodil za diskriminacijo. To pomeni, da neka oseba drugim osebam posreduje navodila, kako naj doloeno osebo ali skupino diskriminirajo oziroma segregirajo in marginalizirajo. Ta oblika diskriminacije se torej nanaa na diskriminatorno ravnanje v prihodnosti (za razliko od viktimizacije, ki se nanaa na diskriminatorno ravnanje, do katerega je prilo v preteklosti). Pogosta oblika diskriminacije, ki je tesno povezana z diskurzivno diskriminacijo, o kateri govorimo v nadaljevanju, je (10) sovrani govor. Pri tem je potrebno poudariti, da sovrani govor ni vsako mnenje, ki nam ni ve ali se nam zdi grobo oziroma nespotljivo do doloenih posameznikov in skupin, pa pa le tisti govor, ki vsebuje doloeno intenco oziroma namen. Ta mora biti jasno izraen. Gre torej za govor, ki druge podpihuje k temu, da doloeno skupino ali posameznika izkjuujejo, marginalizirajo, fizino ali verbalno napadejo in podobno (Kogovek, Petkovi, 2007: 1525).
1.3
Jezik in diskriminacija
Poseben sklop praks diskriminacije je povezan z jezikom oziroma razlinimi diskurzivnimi oblikami izkljuevanja. Kristina Borus (2006) govori o diskurzivni diskriminaciji, ki jo izvajamo prek uporabe jezika. Gre za uporabo lingvistinih sredstev, s katerimi manj ugodno obravnavamo doloeno skupino ali posameznike, za katere domnevamo, da pripadajo izbrani skupini. Slednje je, kot se je izkazalo iz raziskave, e kako pomemben element v diskriminaciji, saj so nai sogovorniki in sogovornice na primer pogosto omenjali, da so bili preprosto oznaeni kot Bosanci, eprav niso bosanske narodnosti. Prepoznani so bili kot pripadajoi tej skupini, ki je v Sloveniji konstituirana kot Drugi in zagotovo manj ugodno obravnavana, s tem pa so bili posledino rtve tovrstne (lingvistine) diskriminacije. Pred to vrsto diskriminacija varuje tudi zakon, ki pravi, da je prepovedana diskriminacije zaradi osebne okoliine in torej ne zahteva, da diskriminirani posameznik to osebno okoliino tudi zares ima, ampak mu je lahko zgolj pripisana. Borus loi med tirimi osnovnimi tipi diskurzivne diskriminacije: (1) negativne reprezentacije Drugih, (2) izkljuevanje, (3) nelingvistine oblike manj ugodnega obravnavanja, (4) diskriminatorna objektifikacija.
19
Negativne reprezentacije Drugih
1.3.1
Izhodie negativne reprezentacije Drugih je pravzaprav isti izvoru predsodkov in stereotipov. Gre za vzpostavljanje razlike med nami in njimi, pri emer lastno skupino praviloma povzdigujemo, preostale pa konstituiramo kot Druge (manj vredne, ogroajoe ipd. ve o tem v poglavju Diskriminacija in nestrpnost). Prvi tip diskurzivne diskriminacije se po Borus (2006: 410413) lahko pojavlja na razline naine. Prvi med njimi je zavestna (1) uporaba oznak, ki so negativno konotirane. Namesto da uporabimo politino korektno oznaevanje, z izbiro aljivega izraza namerno izkljuujemo ali poniamo doloenega posameznika ali skupino. Do diskurzivne diskriminacije prihaja tudi v primerih, ko nam (2) niso na voljo izrazi, ki ne bi bili aljivi ali poniujoi. V tem primerih, poudarja Borus, lahko govorimo o globoko zakoreninjeni diskurzivni diskriminaciji. Pogosto se celo zgodi, da so izrazi, ki so bili sprva nevtralni, pridobili negativne konotacije zaradi diskriminacije doloenih skupin, ki jih oznaujejo. Znailni primer za slovenski prostor je, denimo, beseda Cigan, ki jo v formalnem diskurzu nadomeamo z besedo Rom, v amerikem prostoru pa je takna beseda nigger, ki je sprva pomenila zgolj temnopolto osebo, nato pa je dobila negativni rasistini pomen. Tretji tip diskurzivne diskriminacije, ki jo omenja Borus, je mo prepoznati v nainu opisovanja doloenih posameznikov in skupin. Pri tem gre predvsem za (3) pripisovanja tipinih lastnosti ali vedenj. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da gre v tem primeru za stereotipizacijo, ki se odvija predvsem prek medijskega diskurza. Pri tem je zelo povedna ugotovitev vedskega novinarja Oivvia Polita, ki pokae, kako kontinuirana uporaba negativnega predstavljanja manjin pripelje do diskurzivne diskriminacije:
Kadar kot novinar piem o mladem migrantu in o njegovi poti v resno kriminaliteto, ker se pouti izkljuenega iz drube, se navezujem na nekaj, kar je resnino. Ampak e veliko mojih kolegov pie podobne lanke in e so tovrstni lanki edini teksti, ki jih piemo o mladih migrantih, potem vsi skupaj sproduciramo la (Polite, 1998, citirano v Borus, 2006: 411).
20
Teava je torej v tem, da v reprezentacijah doloenih skupin iz mnoice razlinih dejstev o tej skupini vedno znova reproduciramo le eno.
1.3.2
Izkljuevanje
Izkljuevanje kot diskurzivna diskriminacija je sorodna socialnemu izkljuevanju, ki rezultira v tem, da posamezniki ali skupine nimajo enakovrednega dostopa do dobrin, vkljuujo ekonomske vire in izobrazbo. Borus (2006: 413416) loi med dvema osnovnima tipoma diskurzivnega izkljuevanja: (1) izkljuevanje glasu in (2) vzpostavljanje nevidnosti. Izkljuevanje glasu je povezano z neobstojem dolonih tipov glasov v razpravi, medijskem tekstu in podobno ali pa so ti glasovi le povzeti, obrobni in sluajni. tudija o medijskih reprezentacijah muslimanov v Sloveniji v asu afere s karikaturami preroka Mohameda je na primer pokazala, da je bil v medijih o tem vpraanju najpogosteje slian glas politikov, ki so bili predstavljeni z imenom in priimkom, medtem ko je bil glas prizadetih zoen v glas muslimanskega sveta, poenoten v eno mnenje in pogosto izenaen z glasom, ki se je zdel najbolj radikalen (cf. Kuhar, 2006). Borus (2006) opozarja, da izkljuevanje glasov ne rezultira zgolj v tiini doloenih skupin, pa pa so s tem utiani tudi alternativni pogledi na probleme in alternativne reitve zanje. To je e posebej pomembno v kontekstu intersekcionalnosti (krianje razlinih identitetnih pozicij, ve o tem v poglavju Intersekcijska in multipla diskriminacija), saj skupine, ki predstavljajo le eno od intersekcij doloenega posameznika, praviloma niso pozorne na specifine pozicije, ki nastajajo ob intersekciji z drugimi identitetami. Tako, na primer, ne gejevska ne invalidska organizacija praviloma ne naslavljata specifinih problemov, ki jih doivljajo geji s hendikepom. Druga oblika izkljuevanja je vzpostavljanje nevidnosti doloenih posameznikov ali skupin. Ne samo da ti v mnoinih medijih nimajo glasu, pa pa se o njih in njihovi kulturi sploh ne poroa ali pa se ta nevidnost vzpostavlja
21
tako, da se o njih poroa izkljuno v negativnih kontekstih. Nevidnost je tako vzpostavljena z izkljuitvijo pozitivnih reprezentacij. Ta vrsta izkljuevanja je tesno povezana s konceptom (multi)kulturnega dravljanstva (Kymlicka, 1995), ki opozarja prav na pravico, da je posameznikova kultura reprezentirana v doloenem prostoru, kjer je posameznik dravljan, eprav ta kultura ni veinska. Primer zagotavljanja pravic, ki izhajajo iz kulturnega dravljanstva, so na primer radijske in televizijske oddaje, ki jih RTV Slovenija proizvaja za italijansko, madarsko in romsko manjino.
Nelingvistine oblike manj ugodnega obravnavanja
1.3.3
eprav vse do sedaj natete oblike diskurzivne diskriminacije lahko v svojih posledicah vodijo tudi v izkljuevanja, ki presegajo mejo jezika, Borus (2006: 416417) posebej omenja nelingivistine oblike manj ugodnega obravnavanja. Mednje spadajo tiste oblike diskurzivnih praks, ki ne ostajajo zgolj na ravni jezika, pa pa v svojih posledicah povzroajo kodljive posledice v psiholokem, fizinem ali drubenem smislu. Med njimi Borus omenja (1) argumentacijo kot tipino obliko govornega dejanja, ki lahko vodi k izkljuevanju doloenih skupin (npr. argumentacija vkljuuje predloge, kako ravnati z doloenimi posamezniki ali skupinami).
Diskriminatorna objektifikacija
1.3.4
etrta oblika diskurzivne diskriminacije je diskriminatorna objektifikacija. Do nje prihaja takrat, ko o doloenih skupinah ali posameznikih razpravljajo, kot da bi bili objekti oziroma predmeti. Tovrsten diskurz te skupine (1) oropa subjektivitete. Primer diskriminatorne objektifikacije lahko najdemo v domai zakonodaji: Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti z izrazom registracija istospolne zveze na nek nain konstituira kot objekt, ki ga je potrebno registrirati, podobno kot osebni avtomobil.
23
Intersekcijska in multipla diskriminacija
Izhodie razprav o intersekcionalnosti ali diskriminaciji na osnovi ve osebnih okoliin zgodovinsko gledano izhaja iz feministinih analiz temnopoltih avtoric, ki so opozarjale, kako rasizem bistveno vpliva na izkunjo spola. Hernndez (2005: 327) za ilustracijo omenja stereotipe, ki so v ameriki kulturi od suenjstva naprej veljali za temnopolte in belopolte enske. Temnopolte enske so bile seksualizirane in razumljene kot kurbe po naravi, medtem ko so bile bele enske dostojne in iste. Drugi primer, ki ga navaja Hernndez (2005: 329), prav tako govori o sovplivanju spola in rase. Primerjava med izkunjami spolnega nadlegovanja belih in temnopoltih ensk je namre pokazala, da spolno nadlegovanje ni zgolj kritev posameznikove pravice do lastnega telesa, kjer rasa ne igra nobene vloge, ampak je rasa bistveno zaznamovala izkunje spolnega nadlegovanja belih oziroma temnopoltih ensk. Slednje so namre omenjale, da so storilci kaznivega dejanja ob spolnem nadlegovanju uporabljali rasistine pridevnike, o emer belke z isto izkunjo niso poroale. Koncept intersekcije, ki naslavlja prej omenjene primere, izvira iz kritik identitetnih politik, predvsem od sredine osemdesetih let naprej. Politika, zasnovana na identiteti, je osredotoena okrog interesov in perspektiv doloenih drubenih manjin ali marginaliziranih skupin, ki jih druijo oziroma v skupino povezujejo izkunje iste osebne okoliine, pa naj bo to spol, religiozna pripadnost, narodnost, spolna usmerjenost, hendikep in podobno. Skupine torej svojo identiteto vzamejo za osnovo svojega politinega delovanja in na tej osnovi zahtevajo priznanje ali zaito lovekovih pravic in hkrati politino prevpraujejo svoj poloaj in zatiranje v iri drubi. Identitetne politike so torej tesno povezane z drubenimi gibanji, kot je na primer feministino gibanje, ki je zagotovo najbolj znan primer identitetne politike.
24
Ena od najpogosteje izreenih kritik tovrstne politike, iz katere se je razvil tudi koncept intersekcionalnosti, je unificirajoa narava identitetne politike. Politika se namre vedno odvija v imenu nekoga, s tem imenom pa je povezana tudi identiteta. Romska politika je tako povezana z vpraanji, s katerimi se sreujejo Romi, gejevska in lezbina politika s teavami, s katerimi se sreujejo geji in lezbijke, enska politika z vpraanji, povezanimi z enskami in tako naprej. Tisto, kar je skupno vsem tem pridevnikom enska, romska, gejevska, lezbina je, da ustvarjajo vtis unificirane skupine, v imenu katere se dela doloena politika. Gre torej za politiko v imenu Geja/Lezbijke z veliko zaetnico, enske z veliko zaetnico in tako naprej. Domneva se, da se pripadniki in pripadnice skupine sreujejo z istimi problemi in vidijo iste reitve zanje. Identiteta je torej izvor problema, hkrati pa se v politiki, ki je zasnovana na tej identiteti, skriva reitev tega problema. eprav ne trdimo, da tovrstne unificirane izkunje niso mone Judit Butler (1993) je na primer zapisala, da je tisto, kar je skupno vsem gejem in lezbijkam v njihovi razlinosti, izkunja drubene homofobije , je identitetna politika vendarle vedno zasnovana na neki imaginarni identiteti skupine. To pomeni, da tej skupini sicer pripadajo ljudje z izkunjo doloene identitete, vendar so te izkunje lahko tudi razline, saj nanje zagotovo vplivajo tudi razlike med posamezniki in posameznicami v tej skupini oziroma druge identitete/okoliine, ki sestavljajo posameznikovo subjektiviteto. Izkunja razkritja spolne usmerjenosti geja, ki ivi v liberalnem okolju, je zagotovo drugana od izkunje geja, ki ivi v okolju, kjer sta politika in kultura tesno prepletena z religijo, v katero je vpisano nesprejemanje homoseksualnosti. Reeno drugae: posamezniki si sicer delijo izkunjo doloene identitete, vendar so ti posamezniki in posameznice hkrati tudi razlini med seboj. Prav te razlike znotraj doloenih skupin, ki so se politino organizirali na osnovi doloene identitete, v teh politikah niso artikulirane. Tako je v feministinem gibanju kmalu postalo jasno, da se v politinih zahtevah reflektirajo potrebe le doloenih ensk na primer srednjerazrednih belk, medtem ko specifine intersekcionalne pozicije za temnopolte enske, lezbijke itd., niso reprezentirane in tematizirane. Do podobnih izkljuevanj je prihajalo (in e vedno prihaja) tudi v primeru drugih identitetnih politik. Politika se namre, kot smo e
25
zapisali, vedno izvaja v imenu nekoga ta nekdo pa je, kot je pokazala praksa identitetne politike, vedno oblikovan po vzoru najmonejih znotraj doloene manjinske skupine. Hkrati identitetne politike pogosto niso senzibilne za druge osebne okoliine, ki lahko sovplivajo na doloene drubene pojave. V osnovi torej lahko govorimo o dveh med seboj povezanih problemih, ki se pojavljajo v zvezi z identitetno politiko: a unifikacija skupine b prelitje ene identitete preko preostalih identitet posameznika oziroma posameznice Omenjena problema sta bila izhodie za razpravo o intersekcionalnosti. Koncept intersekcije je uvedla Kimberle Crenshaw leta 1991 (eprav o razliicah tega koncepta lahko govorimo e pred tem), ki poleg kritike identitetne politike omenja tudi sodno in zakonodajno prakso. Ta posameznika oziroma posameznico praviloma razume skozi eno samo kategorijo posameznik ima ali spol ali narodnost ali spolno usmerjenost ali hendikep redko pa se zgodi, da bi bile te kategorije na sodiu ali v antidiskriminacijski zakonodaji obravnavane v intersekcijah oziroma krianjih. Na ta nain bi tovrstna zakonodaja ali sodna praksa naslovila ve virov diskriminacije, ki lahko soasno uinkujejo. Hernndez (2005) na osnovi vrste tudij sodnih primerov, povezanih z diskriminacijo na delovnem mestu, ugotavlja, da so bile v tovrstnih primerih v slabem poloaju enske nebele polti, saj je sodni sistem upoteval le enodimenzionalno diskriminacijo, eprav je lo v njihovem primeru najpogosteje za kombinacijo diskriminacije, ki so jo doivele zaradi spola in zaradi barve koe. A e so se sklicevale na rasno diskriminacijo, sodniki niso eleli upotevati tudi vpliva spola, in obratno: e so toile zaradi spolne diskriminacije na delovnem mestu, sodniki niso upotevali tudi barve koe. Spregledali so, da vpraanje seksizma ni izkljuno povezano zgolj s spolom, tako kot tudi vpraanje rasizma ni vezano izkljuno na raso. Crenshaw (1991) izhaja iz teze, da je kljuni problem identitetne politike v tem, da tovrstna politika pogosto prekrije ali ignorira intra-skupinske razlike.
26
Tako politike, ki naslavljajo nasilje nad enskami, ponavadi upotevajo zgolj dimenzijo spola, eprav na nasilje nad enskami lahko vplivajo (ali celo primarno vplivajo) tudi druge dimenzije njihovih identitet, kot so rasa, razred, etninost, spolna usmerjenost in tako naprej.
2.1
Setevek ali nova vsebina diskriminacije?

Kljuno vpraanje, ki se postavlja ob tematiziranju intersekcijske diskriminacije, je, ali je mono razline neenakosti, ki se pojavljajo na osnovi razlinih osebnih okoliin, preprosto seteti in kot take nasloviti v politiki, ali pa so te drubeno in kulturno skonstruirane okoliine v medsebojni interakciji, kar pomeni, da se na kriiih razlinih osebnih okoliin vzpostavljajo nove vsebine in nove realnosti, ki niso preprosti setevek v smislu spol + spolna usmerjenost + hendikep? Z drugimi besedami: e elimo nasloviti diskriminacijo, s katero se sooa temnopolta enska, ali moramo preprosto nasloviti diskriminacijo, ki jo doivlja zaradi svoje barve koe, in diskriminacijo, ki jo doivlja zaradi svojega spola, ali pa intersekcija teh dveh osebnih okoliin vzpostavlja novo realnost, ki ne odgovarja realnosti temnopolte osebe in realnosti osebe enskega spola hkrati. Crenshaw (1991) poda jasen odgovor na to vpraanje. Intersekcija vzpostavlja novo realnost oziroma novo vsebino. Posameznika, ki je diskriminiran zaradi ve osebnih okoliin hkrati, ne moremo v politiki naslavljati po posameznih osebnih okoliinah ali v smislu setevka diskriminacij, pa pa skozi avtentino novo realnost diskriminacije, ki se vzpostavlja na intersekciji. To pomeni, da na primer rase in spola ne smemo naslavljati loeno, e elimo razumeti neenakost, ki jo doivlja temnopolta enska. Crenshaw (1989) intersekcijo ilustrira s primerom prometnega kriia:
Diskriminacija, tako kot promet v kriiu, lahko poteka v eno smer ali v drugo smer. e se zgodi nesrea, imamo opravka z intersekcijo; povzroili so jo lahko avtomobili, ki so vozili iz katerekoli strani, vasih pa jo povzroijo kar vsi avtomobili (Crenshaw, 1989: 149).
27
Drubeno skonstruirane kategorije, ki so povezane z nao identiteto (in hkrati konstitutivni element le teh), ne funkcionirajo neodvisno ena od druge, pa pa so prepletene, so v intersekciji. Ali kot pravi Rosenblum:
Temnopolta enska doivlja diskriminacijo kot temnopolta oseba in kot enska. Hkrati doivlja diskriminacijo, ki je specifina za njeno identitetno pozicijo, ki je ni mo analizirati zgolj s perspektive barve koe ali s perspektive spola (Rosenblum, 1994: 88).
Intersekcijo identitet in s tem povezano vpraanje diskriminacije je mogoe grafino predstaviti s pomojo preseka (glej sliko 1). eprav spodnja slika prikazuje enostaven model dveh identitetnih pozicij, to seveda ne izkljuuje treh ali ve identitetnih pozicij, ki se pojavljajo v intersekciji. Navpina premica prikazuje izkunje, povezane z eno od identitet, vodoravna premica izkunje, povezane z drugo identiteto, v preseku identitet pa je intersekcijska identiteta, ki ne odgovarja ne identiteti A, ne identiteti B, niti ni setevek identitet A + B, pa pa je to povsem nova identitetna realnost C, povezana s potencialno intersekcijsko diskriminacijo. Reeno drugae: e bomo osebo z identitetami A in B obravnavali zgolj kot osebo, ki ima identiteto A ali B, bomo pri tem izgubili specifinost njene identitete C, ki nastaja v interakciji med identitetama A in B. V primeru identitetne politike tovrstna politika lahko reflektira le del izkunje, povezane z eno od identitet, praviloma pa ne naslavlja specifine pozicije, ki nastaja zaradi intersekcije identitet.
Intersekcija identitet (c=a+b)
slika 1
28
Zdi se, da koncept intersekcije, kot ga predstavlja Crenshaw, naslavlja le drugi del problema identitetne politike. Intersekcijski pristop prepreuje zlitje in prekritje razlinih identitet z eno identiteto, hkrati pa popolnoma ne razreuje problema unificiranja skupine. eprav koncept intersekcije naslavlja dve ali ve drubenih kategorij, ki se kriajo, se ponovno zdi, da tei k oblikovanju unificiranih skupin, le da te niso oblikovane zgolj enodimenzionalno, pa pa upotevajo ve dimenzij osebnih okoliin. Pod mega oznako enske se tako ne izgubijo ve temnopolte enske ali temnopolte lezbijke in tako naprej, ni pa povsem jasno, e je mono upotevati tudi razlike znotraj teh manjih ali razdrobljenih intersekcijsko-identitetnih skupin. Vendar pa, tako se zdi, procesa drobljenja identitetnih skupin ni mogoe pripeljati do konca, preden predmet politike ne postane posameznik sam. To bi namre v kontekstu dananje reprezentativne demokracije predstavljalo velik problem, saj je tovrsten politini sistem prvenstveno zgrajen na principu reprezentacije skupin, ne pa posameznika, ki bi bil predmet politine intervencije. Iz te zagate nas lahko pripelje predlog Darren Rosenblum, da identiteto razumemo kot kontinuum. Pri tem se opre na koncept Adrianne Rich (1993) o lezbinem kontinnumu7 in v kontekstu gejevske in lezbine politike predlaga uporabo queerovskega kontinuuma, ki predstavlja niz seksualnih identitet, ki subvertirajo kompulzivno heteroseksualnost (Rosenblum, 1994: 90). Uporaba koncepta nekaknega identitetnega kontinuuma bi prepreevala vzpostavljanje unificiranih in fiksnih identitetnih pozicij in bi hkrati naslavljala tudi vpraanje intersekcije identitet.
2.2
Tipi intersekcij
Crenshaw (1991) loi med tremi tipi intersekcij: (1) strukturna intersekcija, (2) politina intersekcija in (3) intersekcija reprezentacij.
Rich (1993) meni, da izenaevanje lezbitva z moko homoseksualnostjo samo zaradi tega, ker sta obe identiteti stigmatizirani, pomeni brisanje realnosti spola, ki je konstitutivno za lezbino identiteto.
29
S strukturno intersekcijo oznauje potrebo po naslavljanju strukturnega konteksta doloene identitetne pozicije, da bi s tem lahko v popolnosti razumeli, na kaken nain prihaja do diskriminacije in izkljuevanja. Crenshaw tako opozarja, da bodo vse intervencije za prepreevanje diskriminacije ensk imele omejen doseg, e ne bodo pri tem specifino naslavljale tudi ekonomskega, socialnega in politinega konteksta, v katerem te enske ivijo. Drubena struktura je torej vedno v intersekciji s posameznikovo identiteto. Ali, kot ugotavlja Verloo (2006: 213), pri strukturni intersekciji gre za vpraanje ojaevanja. Vpraanje torej je, kako in na kaken nain rasizem okrepi oziroma ojaa seksizem, kako razredne strukture okrepijo homofobijo, kako homofobija okrepi rasizem in tako naprej. Politina intersekcija naslavlja razline politike, ki jih oblikujejo skupine, ki jim posameznik hkrati lahko pripada. Politike teh skupin so si lahko celo v nasprotju ali pa so izkljuevalne, in ne reflektirajo pozicij tistih, ki so znotraj doloene skupine v intersekciji z drugimi identitetami. S tako konfliktno situacijo se zagotovo srea istospolno usmerjena oseba, ki je hkrati verna. Medtem ko na primer gejevske in lezbine organizacije v vrh svoje politine agende dajejo vpraanje istospolnih porok, je v vrhu politine agende verske skupine lahko prav nasprotovanje tovrstnim porokah. Crenshaw (1991) v kontekstu politine intersekcije omenja primer temnopoltih ensk, ki so na eni strani postavljene v kontekst protirasistinih politinih strategij te pa praviloma postavljajo in vodijo temnopolti moki po drugi strani pa so sooene z anti-seksistinimi politikami, ki jih v ospredje postavljajo enske organizacije. Tam pa te politike praviloma definirajo belke. Specifina pozicija temnopoltih ensk je tako lahko izkljuena na eni in drugi strani. Verloo (2006: 213), za razliko od strukturne intersekcije, ki ji pripie ojaevanje doloenih izkljuevanj, politino intersekcijo oznai z marginalizacijo doloenih izkljuevanj. Gre torej za vpraanja, kako feminizem marginalizira vpraanje narodnosti, kako merila, ki naslavljajo enake monosti ensk, marginalizirajo specifino pozicijo lezbijk in tako naprej.
30
Medtem ko sta prvi dve obliki intersekcije povezani z drubenimi strukturami in politinimi agendami, intersekcija reprezentacij naslavlja tako strukturo kot politiko skozi optiko diskurza. Crenshaw opozarja, da takrat, ko en tip diskurza ne prepozna pomembnosti drugega tipa diskurza, se pozicije moi, proti katerim sta oba diskurza usmerjena, okrepijo. Dober primer tega so medijske reprezentacije gejevske in lezbine skupnosti, ki so vse bolj reprezentirane skozi optiko istospolnega (poroenega?) para, medtem ko ta diskurz hkrati ne obravnava tudi vpraanj rasizma in seksizma, eprav sta konsitutivna dela homofobije. Slednje namre ni mogoe popolnoma razumeti, e jo ozko gledamo in naslavljamo zgolj skozi optiko spolne usmerjenosti. Zato nekateri opozarjajo, da je osnova homofobije pravzaprav vpraanje spola, ne spolne usmerjenosti.8
2.3
Intersekcijska ali multipla diskriminacija

V naslovu tega poglavja smo zanala zdruili intersekcijsko in multiplo oziroma veplastno diskriminacijo. Nekateri avtorji med eno in drugo postavljajo enaaj (in se pri tem brkone ne motijo veliko), nekateri avtorji opozarjajo, da gre za isto stvar, le da je intersekcijska diskriminacija pogosteje uporabljen termin v akademskih razpravah, medtem ko naj bi aktivisti in aktivistke, ki se ukvarjajo s lovekovimi pravicami, pogosteje govorili o multipli diskriminaciji, vsi pa naj bi s tem oznaevali isto stvar. V tej razpravi elimo vzpostaviti razliko med eno in drugo diskriminacijo. Multipla ali veplastna diskriminacija za razliko od intersekcijske namre ne govori o novi vsebini, ki se vzpostavlja ob krianju ve osebnih okoliin, pa pa razline oblike diskriminacije, ki jim je posameznik potencialno izpostavljen, razume v obliki setevka. Nekdo, ki je hendikepiran, doivlja diskriminacijo zaradi hendikepa, e pa je hkrati e veren, pa je tudi to lahko izhodie za
V matriko drubenega spola so vpisana razlina priakovanja, loena po spolu. Mednje sodi tudi priakovana spolna usmerjenost, ki mora biti heteroseksualna. Spol in seksualnost sta torej neloljivo povezana; ne-heteroseksualna spolna usmerjenost ali identiteta torej ni samo kritev seksualnih norm, pa pa tudi (ali celo v prvi vrsti) spolne konformnosti.
31
diskriminacijo. Ukvarjati se mora torej z obema diskriminacijama, pri emer pa ni miljeno, da kombinacija obeh izkuenj vzpostavlja novo vsebino. Multipla diskriminacija ima, kot pravi Makkonnen (2002b: 9), matematine konotacije setevka, zato je neprimerna oznaka za situacije, kjer diskriminacije uinkujejo simultano in ne loeno. Grafino bi razliko med multiplo in intersekcijsko diskriminacijo lahko pokazali takole:
Intersekcijska diskriminacija in multipla diskriminacija
slika 2
a a b C b c
intersekcijska diskriminacija (c=a+b)
multipla diskriminacija (a+b+c)
Kljuna razlika med intersekcijsko in multiplo diskriminacijo je torej ta, da intersekcijska upoteva presek diskriminacij (presek je nova vsebina diskriminacije), multipla diskriminacija pa oznauje setevek diskriminacije. V realnosti je seveda vasih teko loiti med eno in drugo obliko diskriminacije.
Tematiziranje intersekcijske diskriminacije v politikah Evropske unije

Mark Bell (2004) v svoji primerjalni tudiji o analizah evropskih direktiv omenja tri glavna vpraanja ali dileme, ki se pojavljajo v povezavi z anti-diskriminacijskimi direktivami in s prizadevanji Evropske unije, da prepove oziroma prepreuje diskriminacijo na osnovi razlinih osebnih okoliin. Prva dilema je povezana z vpraanjem, ali so si vse osebne okoliine sorodne v tolikni meri, da jih je mo obravnavati skozi ista merila in politike. Je mo spolno usmerjenost naslavljati na enak ali podoben nain kot, na primer, versko preprianje ali narodnost? Verloo (2006: 221) v kontekstu tega vpraanja omenja tri dimenzije (1) dimenzija izbire, (2) dimenzija vidnosti in (3) dimenzija
2.4
32
monosti sprememb , s katerimi dokazuje, da so razline osebne okoliine razline in zato zahtevajo specifino, sebi lastno naslavljanje v anti-diskriminacijskih politikah. Z dimenzijo izbire Verloo opozarja, da doloene osebne okoliine lahko izberemo (npr. potencialno lahko izberemo svojo vero), drugih pa ne (npr. ne moremo izbirati svoje starosti). Dimenzija vidnosti kae na razline odtenke osebnih okoliin, kjer nekatere do doloene mere lahko skrijemo (npr. seksualnost), drugih pa ne (npr. barve koe). Tretja dimenzija monosti za spremembe kae, kako je osebne okoliine vedno potrebno razumeti v drubenem kontekstu in kako so kot take povezane z vpraanjem moi:
Vsi smo na zaetku mladi in bomo upajmo vsi postali stari. Nekateri izmed nas lahko postanemo hendikepirani in nekateri med nami bodo celo spremenili svoj spol ali narodnost. To kae, kako so te drubene kategorije nestabilne in jih je mo spodbijati: kaj teje za raso ali narodnost v doloenem kontekstu, kaj teje za mladost ali starost, je na mnogo nainov preeto z vpraanjem moi (Verloo, 2006: 221).
Prav netematiziranje razmerja moi, opozarja Bell (2004), je pogost oitek evropskim anti-diskriminacijskim direktivam. Hkrati je teava tudi v tem, da se v razlinih politikah pojavljajo razline osebne okoliine, kar pomeni, da se vsem ne posvea enake pozornosti in da je koncept enakosti razlino razumljen v razlinih politikah. Drugi dve dilemi, ki ju omenja Bell, sta povezani z vpraanjem politine intersekcije. Gre za bojazen, da med razlinimi osebnimi okoliinami oziroma oblikami neenakosti obstaja nekakno tekmovalno razmerje oziroma hierarhija, ki rezultira v prej omenjenem problemu neenakovredne obravnave razlinih neenakosti. e ve, neenakosti niso tematizirane skozi intersekcijsko optiko: nove vsebine, ki nastajajo ob krianju razlinih neenakosti, niso tematizirane, ali pa se razume, da jih je mo nasloviti skozi preprost setevek posameznih neenakosti. To je hkrati povezano tudi z razlinimi drubenimi pozicijami, ki jih imajo skupine, organizirane okrog doloenih neenakosti.
33
Tretji problem, na katerega opozarja Bell, je odsotnost strukturnega pristopa k neenakopravnosti. Zdi se namre, da Evropska unija neenakopravnost, ki izhaja iz razlinih osebnih okoliin, naslavlja prvenstveno na osebni ravni diskriminiranega posameznika, pri tem pa spregleda ire, strukturne elemente neenakosti, zaeni z razlinimi pozicijami skupin, ki so na osnovi doloenih okoliin obravnavane neenako. Evropske anti-diskriminacijske politike so pogosto omejene prav zaradi tega, ker upotevajo le eno dimenzijo, medtem ko je diskriminacija kombinacija razlinih neenakosti in izkljuevanj. Tovrstne politike vse preostale dimenzije izkljuujejo, zato je tudi njihov domet omejen. Hkrati se zastavlja vpraanje, ali lahko iste mehanizme za prepreevanje neenakosti (kot je na primer gender mainstreaming) preprosto prekopiramo tudi na druge kategorije, ki jih omenjajo evropska anti-diskriminacijska priporoila in direktive. Sandra Fredman (2005: 14) zato ugotavlja, da bolj ko posameznik odstopa od norme, veja je verjetnost, da bo izpostavljen intersekcijski diskriminaciji in manja je verjetnost, da bo dobil zaito. Njeno tezo nenazadnje potrjuje tudi besedilo tako imenovane rasne direktive (2000/43/EC), ki omenja, da naj bi si lanice Evropske unije prizadevale k odpravi neenakega obravnavanja na osnovi rase ali narodnosti in k vzpostavljanju enakopravnosti med mokimi in enskami, saj so enske pogosto rtve multiple diskriminacije. eprav besedilo direktive omenja in prepoznava multiplo diskriminacijo, hkrati ne vzpostavi nobenih posebnih mehanizmov za boj proti njej. Vse anti-disrkiminacijske politike tudi v drugih direktivah ostajajo enodimenzionalno zasnovane, in ne tematizirajo multiple ali intersekcijske diskriminacije.
35
Diskriminacija in nestrpnost
Diskriminacija je, kot smo videli v uvodnem delu, pojav z mnogimi obrazi in mnotvom transformacij. Poleg tega je tesno prepletena z vpraanji nestrpnosti in sovratva. Leskoek (2005) v knjigi Mi in oni: nestrpnost na Slovenskem nestrpnost definira kot ideje in preprianja, ki vkljuujejo podreditve drugih, ali [pa] je njihov cilj prepreiti njihovo polnopravno udelebo v drubi, kar doseejo tako, da jih razglasijo za neustrezne, barbarske, neumne, lene, izkorievalske, kriminalce, nemoralne, skratka potencialno nevarne za veinsko prebivalstvo (Leskoek, 2005: 9). Tovrstna opredelitev je skorajda identina opredelitvi diskriminacije. Nestrpnost in diskriminacija sta torej tesno povezani in tako reko pogojujeta druga drugo. e z nestrpnostjo opredelimo odnos do drugih ljudi, potem je diskriminacija opredmetenje tega odnosa. Razlogi za diskriminacijo se skrivajo v razlogih za nestrpnost. V osnovi so razlogi povezani z drubeno kategorizacijo, ki je zapisana v naslovu prej omenjene knjige: mi in oni. Nestrpnost (in s tem diskriminacija) je povezana z vzpostavljanjem razlik med nami in njimi in z vrednotno oznaitvijo teh binarnih kategorij. Z drugimi besedami: nam pripiemo pozitivne lastnosti, njim pa, zato da se v odnosu do njih lahko konstituiramo kot dobri oziroma bolji, pripiemo negativne lastnosti. Pri tem kljuno vlogo odigrajo predsodki in stereotipi.
Mikroideologije vsakdanjega ivljenja

Stereotipi in predsodki so oblike kognitivnih oziroma miselnih shem, s katerimi si urejamo razvejanost vsakdanjega ivljenja. Mirjana Ule (2005) ugotavlja, da so predsodki in stereotipi mikroideologije (v nasprotju z makroideologijami, kot so religija, mitologija, politika itd.), ki nam lano pomagajo
3.1
36
strukturirati svet. Vendar pa iz teh mikroideologij na drubeni ravni lahko nastanejo tudi vladajoe ideologije, kjer oblastne strukture predsodkom dajejo legitimnost in svojo politiko gradijo na njih.
3.1.1
Stereotipi
Stereotipi so tipizirane sodbe, kar pomeni, da ne upotevajo individualnih razlik med posamezniki, pa pa te na osnovi delnih in povrinskih sodb razvrajo v posamezne skupine. Stereotipi so torej oblike miselnih sodb, ki jih dobimo na osnovi delnih informacij. Lahko bi rekli, da so stereotipi miselni predali, v katere razvramo ljudi in tisto, kar se okrog nas dogaja. Vendar so stereotipi preve posploene in preve tipizirane sodbe, zato z njimi spregledamo raznovrstnost sveta in nianse znotraj njega. Stereotipe oblikujemo na osnovi posploevanja, pomanjkljivih dejstev, generaliziranih informacij ali celo dezinformacij. Ne glede na to so stereotipi del nae kognitivne ekonomije; s pomojo stereotipnih predstav urejamo heterogenost sveta, v katerem ivimo. Ta nam namre ponuja toliko informacij in draljajev, da vsega ne moremo predelati. Zato nam stereotipi omogoajo poenostavitev kompleksnih pojavov. Stereotipi niso nae osebne sodbe, pa pa so nam posredovani prek drubene interpretacije. e Lippman (2004 [1922]) je v dvajsetih letih prejnjega stoletja v svoji knjigi Javno mnenje zapisal, da veino stvari najprej definiramo, ele potem vidimo. V zmedi zunanjega sveta opazimo samo tisto, kar je za nas naa kultura e definirala, in teimo k temu, da vse vidimo skozi stereotipne oblike, posredovane preko nae kulture (Lippman, 2004 [1922]: 44). Henri Tajfel (1981) poleg kognitivne funkcije stereotipov navaja e tiri funkcije, ki jih stereotipi izpolnjujejo. Poleg redukcije heterogenosti sveta ((1) kognitivna funkcija) stereotipi ohranjajo in reprezentirajo pomembne drubene vrednote doloene skupine ((2) motivacijska funkcija), ustvarjajo skupinske norme in preprianja ((3) normativna funkcija), razlagajo drubene pojave ((4) razlagalna funkcija) in seveda ohranjajo razlike med skupinami v korist lastne skupine ((5) razlikovalna funkcija). To z drugimi besedami pomeni
37
ustvarjanje in ohranjanje binarnih opozicij mioni, kar naj bi izhajalo iz potrebe po pozitivni samo-ocenitvi lastne drubene identitete. Stereotipi vodijo do dveh vrst napak: ljudi, o katerih imamo stereotipne predstave, obravnavamo kot bolj podobne skupini, ki ji pripadajo, in kot bolj razline od lanov drugih skupin kot v resnici so. Druga napaka, ki je hkrati izhodie diskriminatorne obravnave, pa je ta, da praviloma skupino, ki ji pripadamo, ocenjujemo kot boljo od tistih, ki jim ne pripadamo. Najbolj razirjeni so zagotovo etnini stereotipi, ki jih je poln tudi na vsakdanji jezik. Prav tovrstni stereotipi so bili v osrju umetnike intalacije Entropa v Bruslju, ko je eka v zaetku leta 2009 prevzela predsedovanje Evropski uniji. Tema razstave je bila prikaz uporabe stereotipov kot umetnosti, s tem pa seveda senzibilizacija za vpraanja meja, ki jih stereotipi postavljajo med lanice Evropske unije. Uradni moto ekega predsedovanja je bil namre Evropa brez meje, stereotipi pa so, kot so zapisali v uradni izjavi, ovire, ki jih je potrebno odstraniti.9 Funkcije stereotipov, vkljuujo kognitivno ekonomijo, seveda niso opraviilo za uporabo stereotipov, e so ti izhodie za diskriminacijo. Uporaba stereotipov namre ni zgolj psiholoki proces, ki ga uporabljamo, da reduciramo heterogenost sveta okrog sebe in da zadostimo potrebi po pozitivni samopodobi, ampak so hkrati tudi politini proces. Rangiranje doloenih skupin v drubi je vedno tudi politino, vsaj v svojih posledicah. To pomeni, da lovekova kognicija ni nekaj povsem individualnega oziroma zasebnega, ampak je dovzetna tudi za skupinske vplive, drubene norme, vrednote in podobno. Proces predelave informacij, kot opozarja e Lippman (2004 [1922]), ne poteka izven konteksta drube. Prav nasprotno; posameznikovo delovanje (tudi v skladu s stereotipi) je vedno (tudi) drubeno posredovano. Pri pojasnjevanju vzrokov za nestrpnost in diskriminacijo moramo biti zato pozorni, da pojasnitve ne zreduciramo na vpraanje nekih psiholokih karakteristik doloenih (nestrpnih) posameznikov. Nestrpnost in diskriminacija nista zgolj
9 Germain, Nicolas. 2009. Czech presidency pokes fun at EU members, France 24 International News, http://www.france24.com/en/20090113-exhibition-stereotypes-sparks-controversyczech-republic-art-brussels-european-union.
38
psiholoki vpraanji, pa pa tudi politini. Kaeta se v politikah drav, v zakonodaji, v zagotavljanju (ali nezagotavljanju) socialnih in ekonomskih monosti za vse in podobno. Lipmann (2004 [1922]) je stereotipe oznail kot selektivne, samoizpolnjujoe se in egocentrine sodbe. Kljuna pri tem je samoizpolnjujoa se narava stereotipov (in tudi predsodkov), saj je, kot pie Ule (2005), najbolj tragien izid uporabe stereotipov in predsodkov ta, da se rtve poistovetijo z vsebino predsodka. V tem smislu gre za samo-izpolnjujoe se prerokbe:
Vsebina predsodkov, usmerjenih proti njim (manjinskim skupinam, op. a.), postane tudi vsebina njihove samopodobe in njihovih praks. Tako pride do znane 'samoizpolnjujoe se napovedi', ko rtve predsodkov same s svojim obnaanjem legitimirajo predsodke. Krog se sklene. Tisti, ki izraa predsodke, dobi argumente za svoja ravnanja, argumente pa dobi ravno od rtve. (Ule, 2005: 39)
V zgornjem citatu smo prepletli vpraanje stereotipov in predsodkov, ki jih v vsakdanjem govoru praviloma omenjamo kar skupaj. Ampak kako se predsodki razlikujejo od stereotipov?
3.1.2
Predsodki
V primeru predsodkov se na miselne sodbe, ki predstavljajo stereotipe, nalepijo e ustva. Zato pri predsodkih nista ve v ospredju kognicija in kognitivna ekonomija, pa pa ustva in ustveno obarvane vnaprejnje sodbe. Predsodki se zato okrepijo e posebej v kriznih asih, ko se delitve med nami in njimi e bolj zaostrijo. rtve predsodkov in stereotipov so namre prironi greni kozli, drubene skupine, ki jih obdolimo za nae lastno slabo poutje, slabo ekonomsko stanje in podobno. Tipien primer tovrstnega odziva se je zgodil poleti 2009, ko je slovenska vlada napovedala, da bo v nov Druinski zakonik vkljuila pravno regulacijo istospolnih partnerskih zvez in njihove posvojitve otrok. Odziv nasprotnikov je bil ustven in eden od argumentov, ki so ga uporabili, je bil, da se vlada v asu krize, ko delavci zgubljajo slube, ukvarja z
39
nepomembno manjino. Dejstvo je, da sprejetje napovedanega Druinskega zakonika v niemer ne bi ne reilo ne e dodatno ogrozilo poloaja brezposelnih v Sloveniji. Vendar pa je krizna situacija, ki jo pogosto izkoristijo populistini demagogi, pripeljala do tega, da so e tako jezni in prizadeti ljudje pod demagogovo taktirko svojo agresivno etiko sproali na grenem kozlu, ki naj bi bil kriv za njihove teave. S predsodki torej legitimiramo zaostrovanje razlike med nami in njimi torej tistimi, za katere lano menimo, da so izvor vseh naih problemov. Mirjana Ule (2005) pojasnjuje, da se predsodkov, ki se izraajo preko al, dvoumnosti, nespotljivosti, netolerantnosti in podobno, pogosto ne zavedamo, saj se nam zdijo tako vsakdanji. Vendar pa, opozarja Ule, predsodki lahko hitro postanejo drubeno vezivo mnoic in se irijo kot virus. Tedaj se predsodki spremenijo v orodje agresije, so napoved lina, opraviilo vsakovrstnih diskriminacij, preganjanja, izganjanja ali prepuanja ogroenih skupin njihovi 'usodi' (Ule, 2005:27). Allport (1954) omenja pet stopenj izraanja predsodkov. Prva stopnja je (1) opravljanje, ki se izvaja predvsem skozi humor (ale in vice) o drugih skupinah. Druga stopnja je (2) izogibanje oziroma vzpostavljanje socialne distance do skupin, do katerih gojimo predsodke. Tretjo stopnjo Allport oznai za (3) diskriminacijo. Pri tem ima v mislih ojo definicijo diskriminacije v primerjavi s tisto, ki smo jo zartali v priujoem tekstu. Diskriminacija kot izraanje predsodkov je za Allporta tisto dejanje, ki je neposredno usmerjeno proti drugim skupinam, ki jim prepreujemo enakopravnost (npr. v dostopu do doloenih dobrin). etrta stopnja je (4) nasilje, ki je povezano s fizinim ogroanjem skupin, peta, najbolj ekstremna oblika izraanja predsodkov, pa je (5) genocid. Mo predsodka je odvisna od ve faktorjev tako od osebnih kot drubenih. Na drubeni ravni smo e omenjali krizne situacije (npr. ekonomska recesija), ki praviloma okrepijo predsodke in stereotipe, ki jih gojimo do doloenih manjinskih skupin. Ti postanejo greni kozel. Predsodki so hkrati moneji, e so vpeti tudi v (politino) kulturo doloene skupnosti. e je v doloeni dravi
40
za homoseksualnost predpisana smrtna kazen, potem tovrsten sistemski predsodek zagotovo utrjuje (in legitimira) predsodke do homoseksualcev. Podoben primer so drave, katerih zakonodaja je preeta z rasistinimi politikami. Na osebni ravni je za nastanek in ohranjanje predsodkov pomembna primarna socializacija, v asu katere pridobimo prve posploene sodbe o svetu. Korelacija med predsodki, ki jih gojijo stari, in predsodki, ki jih gojijo njihovi otroci, je zato praviloma visoka. Pomembna je tudi sekundarna socializacija, kjer prek tako imenovanega skritega unega kurikula prav tako lahko pridobivamo stereotipne informacije, polne predsodkov. Analize beril pogosto kaejo, kako so enske in moki predstavljeni v izkljuno stereotipiziranih podobah, preetih s seksizmom (cf. Hrenjak, 1999). Poleg socializacije so pomembne tudi osebne krize in nezadovoljstva. Ve frustracij in veje nezadovoljstvo s svojim ivljenjem praviloma rezultira v hitrejem pristajanju na predsodke, ki se jih nujno niti ne zavedamo. Britanska raziskava Profiles of Prejudice10 iz leta 2001 je tako pokazala, da za ljudi, ki gojijo predsodke do katerekoli etnine skupine, velja dvakrat veja verjetnost (v primerjavi s splono populacijo), da imajo tudi predsodke do gejev in lezbijk in tirikrat veja verjetnost, da gojijo predsodke tudi do hendikepiranih. Moon (2006) tovrstno povezavo predsodkov oznai za intersekcijo predsodkov. Izraanje predsodkov pri osebah, ki so nezadovoljne, lahko deluje terapevtsko na situacijo, v kateri se znajdemo. e za svoje teave obtoimo doloeno skupino, jo oznaimo kot leno in kodljivo, na simbolni ravni oistimo sami sebe in pozicioniramo sebe oziroma svojo skupino nad njih. To je e ena od funkcij izraanja predsodkov, kot jih definira Herek (1991). Herek sicer razpravlja o funkcijah homofobije in psiholokih koristih, ki jih posameznik pridobi, e zagovarja doloeno (homofobino) stalie. Vendar pa je njegovo funkcionalistino shemo mo posploiti na izraanje najrazlinejih predsodkov, ki vodijo do pojavov, kot so ksenofobija (strah pred tujci),
10 Raziskavo je izvedla raziskovalna skupina MORI za organizacijo Stonewall na vzorcu 1183 oseb. Povzetek je dostopen na naslovu: www.stonewall.org.uk/documents/profiles.doc.
41
homofobija (strah pred homoseksualci), islamofobija (strah pred muslimani in islamom), rasizem (odklonilen oziroma zavraujo odnos do doloenih oseb zaradi njihove barve koe oziroma rase), gerontofobija (strah pred starimi ljudmi in staranjem), nacionalizem (poudarjanje vevrednosti lastnega naroda in drave), seksizem (poudarjanje vevrednosti mokih nad enskami) in podobno. Ti pojavi pa vodijo tako do individualne kot tudi do strukturne in institucionalne diskriminacije. Herek loi med (1) eksperimentalno-shematsko funkcijo, (2) samo-ekspresivno funkcijo, kjer lahko loimo med vrednotno- in drubeno-ekspresivno funkcijo, in (3) defenzivno funkcijo. Eksperimentalno-shematska funkcija predsodkov je tista, ki osmilja pretekle izkunje z doloenimi posamezniki ali skupinami in uravnava nadaljnje vedenje. e so bile pretekle izkunje negativne, te zgolj utrjujejo predsodek in obratno: v primeru pozitivnih izkuenj, ki so povezane s tako imenovano strategijo stika,11 predsodek zgublja na svoji moi oziroma razpada. Eksperimentalno-shematska funkcija je edina, ki temelji na izkunji. Samo-ekspresivna funkcija, povezana z izraanjem predsodkov, je v utrjevanju posameznikove samopodobe, ki se utrjuje na dva mona naina: prek izraanja (in utrjevanja) vrednot, ki so v srediu posameznikovega razumevanja samega sebe, in prek izraanja stali, za katere posameznik dobi podporo znotraj druine, prijateljskega kroga ali ire drube. V prvem primeru Herek govori o vrednostno-ekspresivni funkciji. Izraanje predsodkov do homoseksualcev je lahko oblika utrjevanja svojih religioznih preprianj in vrednot. Podobno tudi vsi tisti, ki izraajo rasistina stalia, utrjujejo svoja vrednostna stalia glede vevrednosti bele barve koe (torej glede vevrednosti sebe).
11 V raziskovanju predsodkov in stereotipov je bilo razvitih ve strategij, kako odpravljati predsodke in stereotipe. Ena od najbolj poznanih strategij je strategija stika. Ta vkljuuje aktivne stike z ljudmi, do katerih gojimo predsodke. Izkazalo se je namre, da osebna izkunja lahko bistveno pripomore k odpravi predsodka, vendar mora biti ta izkunja dolgotrajna in kvalitetna. Le beni (in nezaintresirani) stiki predsodkov ne odpravijo. A tudi strategija stika nujno ne odpravlja predsodkov v nekaterih primerih jih lahko celo poglablja.
42
V drugem primeru Herek govori o drubeno-ekspresivni funkciji, ki se kae v potrditvah, ki jih posameznik dobi, ko izraa doloene predsodke. Izraanje predsodkov do migrantskih skupin, na primer, lahko utrjuje posameznikovo pozicijo znotraj prijateljske skupine, kjer je zavraanje migrantov razumljeno kot vrednota. Nasilje, ki pogosto izhaja iz tovrstnega izraanja predsodkov in stereotipov, zato ni le izraz posameznikove nestrpnosti, pa pa tudi posledica drubene nestrpnosti, saj marsikatere drubene skupine e vedno dovoljujejo ali celo nagrajujejo tovrstna dejanja. Tretja, defenzivna funkcija izraanja predsodkov, ki smo jo omenili e prej, pomeni redukcijo nelagodnosti in anksioznosti, ki jo doloena skupina lahko sproi pri posamezniku. Z izraanjem predsodkov do teh skupin posameznik vzpostavlja nekakno obrambo pred njimi, hkrati pa lahko na simbolnem nivoju obrauna s tistimi vidiki samega sebe, ki se mu ne zdijo sprejemljivi in jih niti ne ozavesti, vendar jih projicira na skupine, do katerih goji predsodke. V primeru homoseksualnosti, ki je Herekova izhodina toka, je anksioznost pogosto povezana s posameznikovo konfliktno pozicijo glede lastnega seksualnega ali spolnega statusa. Herek meni, da se je s predsodki in s pojavnimi oblikami predsodkov najbolj uinkovito mono spopasti, e v obzir vzamemo tisto primarno psiholoko funkcijo, ki ji izraanje doloenih predsodkov slui.
3.2
Sodobni predsodki in stereotipi

Ve avtoric in avtorjev (Kuzmani, 2002, Ule, 2005, Rener, 2008) opozarja, da se sodobno izraanje predsodkov in stereotipov razlikuje od tradicionalnih. Kuzmani (2002: 17) ugotavlja, da v sodobnosti lahko govorimo o kulturnem rasizmu in o ksenofobiji, ki ni ve utemeljena v biolokih, nevrolokih in fizinih okvirih, pa pa v kulturi in kulturnih razlikah. Rasizem in ksenofobija tako nista ve utemeljena v naravi, pa pa v kulturi. Podobno ugotavlja tudi Ule (2005: 21), ki opozarja na kvalitativne spremembe v izraanju predsodkov. Ti niso ve eksplicitni in neposredni, pa pa prikriti in simbolni in se izraajo v
43
pasivnem zavraanju Drugih. Pri tem niso ve kljune zunanje ali povrinske razlike med ljudmi, pa pa kulturne razlike, ki niso vidne na prvi pogled, kot so stopnja izobrazbe, zdravstveno stanje, ivljenjski stil in podobno. Ignoriranje in distanca kot sodobni obliki izkljuevanja sta nadomestili odkrito fizino nasilje, kar pomeni, da smo v sodobnosti sooeni, kot pravita Benokratis in Feagin (1986, v Ule, 2005), s prikrito in simbolno diskriminacijo ali, kot to poimenuje Rener (2008), s kultiviranjem nasilja, ki kot tako pretendira k splonemu sprejetju. Ne samo da je tovrstno kultivirano ali simbolno nasilje oziroma diskriminacijo teje zagrabiti in se bojevati proti, pa pa se za tovrstno nasilje celo zdi, da je upravieno in dopustno in da si ga rtve, na primer Romi, zasluijo. Rener (2008: 24) ugotavlja, da se eksplicitno seksistini, rasistini in podobni govori v javnosti skorajda ne pojavljajo ve ali pa se pojavljajo le kot eksces, saj je tovrstni govor sankcioniran. Nadomestila ga je politina korektnost. Posledica tega preobrata pa ni samo v omejevanju sovranega govora, pa pa tudi v ploskanju tistim, ki si navkljub temu premiku upajo uporabljati izkljuevalni jezik. Zanje se govori, da si stvari upajo povedati takne, kot so. Rener (2008) in Ule (2005) ob tem opozarjata tudi, da v ospredje prihajajo nove drubene skupine kot tare predsodkov in stereotipov (na primer kadilci, debeli in podobno), kar pa ne pomeni, da tudi stare drubene skupine niso ve rtve predsodkov, stereotipov, diskriminacije in nasilja. Rener (2008) omenja tri posledice zgoraj opisanih premikov. Prva je povezana z vzpostavljanjem ideje o presenih enakostih. Sodobno izraanje predsodkov in stereotipov ni ve povezano z vpraanjem, ali si doloene skupine zasluijo enakopravnost, pa pa s predstavami, da so to enakopravnost e dosegle in da si pravzaprav prizadevajo za preseek enakosti, za ve pravic, kot jim pripadajo. Druga posledica je povezana z vzpostavljanjem selekcije Drugih; eprav je v osnovo stereotipov zapisana generalizacija sodb, v sodobnosti lahko opazimo selektivno ocenjevanje pripadnikov in pripadnic doloenih manjin. To pomeni loevanje na dobre in slabe pripadnike doloene skupine, kar vzpostavlja razdor znotraj samih skupin. V sodobnosti tako loimo med dobrimi in slabimi
44
Romi in tovrstna selekcija se dogaja tudi med samimi Romi: Romi obtoujejo druge Rome, da se ne asimilirajo. Podobno geji obtoujejo druge geje, da se vedejo feminilno, kar naj bi metalo slabo lu na celotno gejevsko skupnost. S tem pravzaprav prevzamejo govorico tistih, ki govorijo s pozicije moi in za izkljuevanje obtoijo svojo lastno skupino.
Izbor in selekcija sta nevarni, ker perfidno fragmentirata: od zunaj, s pozicije moi vabita k sebi ibkeje, manj utrjene ali bolj ranjene pripadnice in pripadnike 'druganih'. Nagrade, ki jih ponujata, e se v izboru in selekciji prepoznamo, res niso majhne, tveganja, e jih zavrnemo, pa velika, zato ni udno, da prihaja do izrpujoih notranjih napetosti prav takrat, ko so pritiski od zunaj najmoneji in ko bi najbolj potrebovali solidarnost (Rener, 2008: 2425).
Tretja posledica premikov v smer simbolne diskriminacije je povezana z ideologijo varnosti, znotraj katere je diskriminacija na nek nain konstituirana kot racionalna in opraviljiva. Gre za izjave tipa Ni nimam proti njim, ampak , kjer drugi del izjave opraviuje diskriminacijo, pa naj gre za zagotavljanje varnosti, za bojazen pred nianjem olskih standardov, za bojazen pred zmanjevanjem vrednosti doloene nepreminine in tako naprej. Dobra ilustracija tega premika so bile izjave doloenih politinih strank ob napadu na glbt-skupnost pred Cafejem Open poleti 2009. Takrat so politini predstavniki obsodili tovrstno homofobino nasilje, nekateri pa k temu dodali e besedo ampak. To je bilo potem izhodie za ponovno izrekanje, da se ne strinjajo s homo porokami in e manj s posvojitvami otrok s strani istospolnih parov. Tovrstno izrekanje je olski primer kultivirane diskriminacije, kjer v prvem koraku navidezno stopi na stran manjine, v naslednjem koraku pa zaradi ideologije varnosti (homo poroke bi ogrozile druine, posvojitve so nevarne za otroke v takih skupnostih itd.) ponovno reproducira diskurz, ki je prvotno pripeljal do nasilnega izraanja homofobije.
47
Razsenost diskriminacije v Sloveniji
Ker ima diskriminacija najrazlineje pojavne oblike, ne obstaja skupna statistika raznovrstnih diskriminacij, ki se pojavljajo na razlinih nivojih vsakdanjega ivljenja. V nadaljevanju bomo zato prikazali nekaj fragmentiranih podatkov o diskriminaciji, ki izvirajo predvsem iz konteksta raziskovanja diskriminacije v Evropski uniji (npr. raziskave Eurobarometer, raziskave Agencije Evropske unije za temeljne pravice in podobno) in iz rezultatov ciljno-raziskovalnega projekta Posledice diskriminacije na drubeno, politino in socialno vkljuenost mladih v Sloveniji (vab in drugi, 2008). Raziskava Eurobarometra Diskriminacija v Evropski uniji,12 ki je bila v Sloveniji opravljena na reprezentativnem vzorcu 1003 respondentov, starejih od 15 let, je vsebovala vpraanja o lastnih izkunjah diskriminacije ali poznavanju izkuenj diskriminacije ljudi, ki so blizu respondentom (druinski lani, prijatelji znanci), pri emer so raziskovalci upotevali naslednje osebne okoliine kot razlog za diskriminacijo: vera, hendikep, starost, spolna usmerjenost, spol, rasa ali etnina pripadnost oziroma kombinacija teh kategorij. Na evropski ravni veina vpraanih nikoli ni izkusila diskriminacije: med desetimi ljudmi sta jo izkusila dva oziroma sta poznala nekoga v svojem krogu, ki je bil diskriminiran. Med tistimi, ki so bili diskriminirani ali so poznali koga, ki je bil diskriminiran, je bil najpogosteji razlog za diskriminacijo etnina pripadnost (19 %), starost (ali kombinacija starosti in etnine pripadnosti) (16 %), sledita spol in hendikep (vsak po 14 %), versko preprianje (11 %) in spolna usmerjenost (8 %).
12 Flash Eurobarometer 232 (The Gallup Organization). 2008. Discrimination in the European Union: Perceptions and experiences of discrimination in the areas of housing, healthcare, education, and when buying products or using services. Evropska komisija.
48
Spodnji graf prikazuje podatke o izkunjah diskriminacije zgolj za Slovenijo in primerjalno s povprejem Evropske unije.
slika 3
% 0
Izkunje z diskriminacijo v Sloveniji 2 in Evropski uniji 2

5 10 15 20 25
6 8 spolna usmerjenost 9 16 multipla diskriminacija 10 14 hendikep 10 14 spol 13 19 etnina pripadnost 14 11 versko preprianje 15 16 starost
Osebne izkunje z diskriminacijo, vkljuujo poznavanje blinjih ljudi, ki so bili diskriminirani, kaejo, da se v Sloveniji diskriminacija v vseh postavkah, razen v primeru verske pripadnosti, pojavlja v manjem deleu v primerjavi z evropskih povprejem. Najveji razliki obstaja v izkunjah multiple diskriminacije in diskriminacije na osnovi narodnosti, ki jo je v povpreju v Evropski uniji za 6 oziroma 7 odstotkov ve kot v Sloveniji. Najblije evropskemu povpreju smo v primeru izkuenj diskriminacije na osnovi starosti, o ve izkunjah diskriminacije kot evropsko povpreje pa so respondetke in respondenti iz Slovenije poroali v primeru verskega preprianja. Pri tem ni mono navesti, za diskriminacijo katere verske pripadnosti je lo, saj v raziskavi respondentov niso spraevali po njihovi verski pripadnosti.
49
Domaa raziskava med muslimani (Bajt, 2008) na vzorcu 129 pripadnikov in pripadnic muslimanske veroizpovedi je pokazala, da 42 % vpraanih v svojem okolju ne zaznava nestrpnosti, 34 % pa jih je menilo, da je okolje, v katerem ivijo, do muslimanov nestrpno. 60 % vpraanih je e vsaj enkrat doivelo negativne odzive okolice zaradi svoje verske pripadnosti, 16 % vpraanih pa je v doloenih okoliinah e zanikalo oziroma zamolalo svojo muslimansko versko pripadnost. Raziskava EU Midis13 na vzorcu muslimanov je pokazala, da je na ravni Evropske unije 34 % vpraanih muslimanov in 26 % vpraanih muslimank v zadnjih dvanajstih mesecih doivelo diskriminacijo zaradi svoje verske pripadnosti. Ti, ki so bili diskriminirani, so v povpreju omenjali 8 primerov diskriminacije v zadnjih dvanajstih mesecih. Zanimivo je, da raziskava ugotavlja, da noenje vidnih znakov verske pripadnosti (kot je na primer naglavna ruta) ni vplivalo na posameznikove izkunje z diskriminacijo. Podatki iz slovenskega vzorca v omenjeni raziskavi kaejo, da je v zadnjih dvanajstih mesecih diskriminacijo izkusilo 15 % vpraanih muslimanov, ki ivijo v Sloveniji. V povpreju so omenjali nekaj ve kot tri primere diskriminacije. 25 % vpraanih muslimanov v Evropski uniji je poroalo, da jih je v zadnjih dvanajstih mesecih ustavila policija. 40 % teh meni, da jih je ustavila zaradi njihove narodnosti. Podatki za Slovenijo se bistveno razlikujejo od evropskega povpreja: 33 % muslimanov iz Slovenije je poroalo, da jih je v zadnjih dvanajstih mesecih ustavila policija, vendar je glavnina, 93 % vpraanih, menila, da v tem primeru ni lo za etnino profiliranje in jih policija ni ustavila zaradi njihove etnine pripadnosti. O etninem profiliranju je poroalo 5 % vpraanih muslimanov, kar v evropskem kontekstu predstavlja najmanje delee. Muslimani iz severne Afrike, ki ivijo v Italiji, so namre v 74 % primerov menili, da jih je policija ustavila in pregledala zaradi njihove narodnosti.
13 European Union Agency for Fundamental Rights. 2009. European Union Minorities and Discrimination Survey: Data in Focus Report 2: Muslims. V slovenski vzorec so bili zajeti muslimani iz bivih jugoslovanskih republik.
50
V povpreju muslimani v Evropski uniji, ki so bili vkljueni v raziskavo, v 79 % primerov diskriminacije niso prijavili. 59 % jih je menilo, da s prijavo ne bi niesar dosegli, 38 % pa se je zdelo, da diskriminacija, ki so jo izkusili, ni ni posebnega in so s tovrstnim izkljuevanjem sooeni ves as. Podobna raziskava o diskriminaciji Romov v Evropski uniji (EU Midis The Roma14), ki pa je bila opravljena le v sedmih dravah (Bolgarija, eka, Grija, Madarska, Poljska, Romunija in Slovaka), je pokazala, da je bil v zadnjih dvanajstih mesecih diskriminiran vsak drugi Rom, ki je sodeloval v raziskavi. V tem asovnem obdobju so v povpreju doiveli 11 primerov diskriminacij. Med 66 % in 92 % Romov, ki so bili diskriminirani odvisno od drave , diskriminacije ni prijavilo, veinoma zaradi tega, ker so menili, da prijava diskriminacije ne bi niesar spremenila (78 %), ker niso vedeli, kako prijaviti diskriminacijo (52 %), ali ker so menili, da je bila diskriminacija preve trivialna in so navajeni na to, da se jim kaj takega dogaja vsak dan (44 %). Do podobnih podatkov o neprijavljanju primerov diskriminacije in nasilja je prila tudi raziskava o nasilju in diskriminaciji glbt-oseb v Sloveniji (Kuhar, Magi, 2008),15 ki je pokazala, da veina anketiranih, 92 % vpraanih z izkunjo nasilja ali diskriminacije, tega ni prijavilo. Proporcionalno gledano je najveji dele (36 %) vpraanih minimaliziral nasilje ali diskriminacijo, ki so jo izkusili, in zato tega niso prijavili. 27 % jih je menilo, da s prijavo ne bi niesar dosegli. Raziskava je pokazala, da je 68 % vpraanih glbt-oseb e doivelo razline oblike diskriminacija zaradi svoje spolne usmerjenosti. V veini primerov je lo za obliko verbalne diskriminacije, kot je zmerjanje (80 %), sledijo pa namerno izkljuevanje in ignoriranje (35 %), gronje s fizinim nasiljem (32 %) in tako naprej. Podobno je tudija o vsakdanjem ivljenju gejev in lezbijk (vab in Kuhar, 2005, N=443) pokazala, da je nekaj ve kot 53 % vpraanih zaradi svoje spolne usmerjenosti e doivelo nasilje.
14 European Union Agency for Fundamental Rights. 2009. European Union Minorities and Discrimination Survey: Data in Focus Report 1: The Roma. 15 Vzorec predstavlja 149 anketiranih glbt-oseb in ni reprezentativen.
51
Raziskava med hendikepiranimi osebami v Sloveniji (Boki, akelj, Humer, 2008)16 je pokazala, da je bilo 19 % vpraanih rtev nasilja in izkljuevanja zaradi svoje hendikepiranosti. Najpogosteje so bili rtve verbalne diskriminacije, kot je zmerjanje, aljenje in ponievanje, v bistveno manji meri pa rtve fizinega ali spolnega nasilja. Raziskava Intituta za narodnostna vpraanja med priseljenci v Sloveniji (Komac, 2007) je pokazala, da je 41 % vpraanih e doivelo diskriminacijo na delovnem mestu (neenaka obravnava), 31 % jih je neenako obravnavo doivelo pri iskanju zaposlitve, 20 % neenako obravnavo policije in podobno. Raziskava je pokazala, da se z diskriminacijo na delovnem mestu najbolj sooajo Bonjaki, Muslimani in Srbi. Tretjina vpraanih se je e znala v situaciji, ko se jim je zdelo bolje, da prikrijejo svojo narodnost. 5 % vpraanih je potrdilo, da je svoje ime ali priimek prav zaradi tega spremenilo v kaj bolj slovensko zveneega, 15 % pa je o tem razmiljalo.
16 Raziskava je potekala preko spleta, zato so bili pri reevanju ankete prikrajani predvsem slepi in slabovidni in tisti, ki nimajo dostopa do raunalnika. Del anketnih vpraalnikov je bil hendikepiranim osebam posredovan tudi v tiskani obliki. Konni vzorec predstavlja 164 anketiranih oseb.
53
Raziskovanje (intersekcijske) diskriminacije
V raziskovanju posameznikovih osebnih okoliin in drubenega poloaja, ki ga te okoliine (so)ustvarjajo, prevladujejo enodimenzionalni pristopi. Posameznike in posameznice praviloma obravnavamo kot doloujoe preko ene osebne okoliine (npr. raziskovanje Romov, raziskovanje hendikepiranih ipd.), ki je, kot je pokazala tudi naa eksploratorna raziskava, ponavadi izstopajoa ali poglavitna. Respondentke in respondente smo namre spraevali o ve osebnih okoliinah, vendar praviloma niso imeli teav doloiti, katera osebna okoliina je za njih pomembneja in jih po njihovem mnenju bistveno doloa. A kot trdi Ransford (1980), ljudje zasedajo razline drubene pozicija ali mesta, ki v intersekciji ustvarjajo drubeni prostor, ki je znailen samo za njih. Tega drubenega prostora, ki je posledica intersekcije, zato ne moremo razloiti in pojasniti zgolj z eno drubeno pozicijo (ali, v naem primeru, osebno okoliino). Vendar pa, opozarja Bowleg (2008), je v raziskovanju teko ali skoraj nemogoe zastaviti vpraanja glede intersekcije, ne da bi hkrati zastavljali vpraanja, ki razline osebne okoliine obravnavajo loeno oziroma setevalno. Hkrati, tako kot je pokazala tudi naa raziskava, Bowleg opozarja, da so njeni respondenti v raziskavah o intersekcionalnosti veinoma rangirali svoje identitete praviloma so jih lahko razvrstili od pomembneje k manj pomembni. Z drugimi besedami to pomeni, da o svojih identitetah praviloma ne razmiljamo v smislu intersekcije, pa pa setevalno. Raziskovanje intersekcij oziroma, bolj konkretno, diskriminatornih epizod, ki so posledica uinkovanja ve osebnih okoliin, je zaradi aditivnega razmiljanja o osebnih okoliinah oteeno. Povsem mogoe je namre, da je k doloeni diskriminaciji pripeljala kombinacija ali souinkovanje razlinih osebnih okoliin, a ker je ena od teh prevladujoa, prelije druge in se zato zdi, da je prevladujoa osebna okoliina neposredni oziroma edini razlog za diskriminacijo.
54
Zdi se, da se posamezniki in posameznice intersekcij identitet, sploh v primerih diskriminacije, pogosto ne zavedajo in diskriminatorne epizode pripisujejo identiteti, ki je za njih pomembneja ali bolj ozaveena. Vendar pa to ne pomeni, da intersekcijska diskriminacija ne obstaja, etudi je posamezniki ne prepoznajo kot take. Ob medijskem zapisu v asopisu Dnevnik17 o projektu PROTECT - K enakosti: Intersekcijski pristop k boju proti diskriminaciji, v okviru katerega je bila izvedena raziskava, in ob ugotovitvi, da veliko ljudi sploh ne ve, da so intersekcijsko diskriminirani, se je nekdo na forumu pod lankom odzval s trditvijo, da e posameznik ne ve, da je diskriminiran zaradi ve osebnih okoliin hkrati, potem tovrstna diskriminacija ne obstaja. To seveda ni res. Bowleg (2008) navaja zanimiv primer raziskave med temnopoltimi enskami, ki pojasnjuje prej omenjeno prelivanje dominantnih identitet. Raziskava je namre pokazala, da te enske omenjajo predvsem svojo barvo koe in tematizirajo rasizem, medtem ko seksizma skorajda ne omenjajo. Bowleg poudarja, da bi bilo napano zakljuiti, da temnopolte enske nimajo izkuenj s seksizmom, pa pa je seksizem v ivljenju temnopoltih ensk neloljivo prepleten z rasizmom. Zato so le redke temnopolte enske v raziskavi o seksizmu govorile loeno od rasizma. Lahko bi torej rekli, da smo pri doloitvi vzrokov za diskriminacijo in razmiljanju o intersekcijah, ki pogosto (so)uinkujejo na strukturni ravni, vedno na spolzkem terenu interpretacije.
5.1
Potek raziskave in metodologija

Bowleg na osnovi svojih kvantitativnih in kvalitativnih tudij intersekcije podaja tri metodoloke zakljuke: (1) e [o identitetah, op. a.] spraujete aditivno, dobite aditivne odgovore: (2) problematino je meriti intersekcionalnost skozi aditivnost; (3) vpraajte tono to, kar elite vpraati. (Bowleg, 2008: 314). Ob tem priznava, da etudi raziskovalci spraujejo o intersekciji identitet, respondenti pogosto teijo k temu, da v odgovorih identitete loijo
17 epin ander, Maja. 2009. Nevladne organizacije proti veplastni diskriminaciji tudi s plakati: Kdaj ti bo zmanjkalo lepila?, Dnevnik, 12. 6. 2009, http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042273709.
55
in o tem razpravljajo tako, da eno dodajajo k drugi (jih torej setevajo, ne kriajo). Izkunje iz nae raziskave so identine. Namen priujoe raziskave je bil eksploratoren. Zanimalo nas je, koliko posamezniki in posameznice, ki se sreujejo z intersekcijo osebnih okoliin pri tem smo upotevali est osebnih okoliin, ki jih doloa Amsterdamska pogodba , razmiljajo o intersekciji teh okoliin kot potencialnih osnovah za diskriminacijo ali izkljuevanje in predvsem, ali so na osnovi tovrstne intersekcije doiveli diskriminacijo. Vzorec smo oblikovali s pomojo snene kepe. Na zaetku smo izhajali iz osebnih kontaktov sedmih ljudi, ki so opravljali intervjuje in katerih socialne mree se veinoma ne prekrivajo. Na ta nain smo identificirali izhodine respondente in respondentke (pri tem so predstavniki vseh sodelujoih nevladnih organizacij iskali potencialne sogovornike predvsem na podrojih, s katerimi se ukvarjajo), v naslednjih korakih pa smo respondente spraevali po nadaljnjih potencialnih sodelujoih v raziskavi. Pri tem se nismo mogli izogniti vnaprejnji doloitvi intersekcije: potencialne respondente smo k sodelovanju povabili tako, da smo jim povedali, da nas zanima ve njihovih osebnih okoliin. Ta pristop je lahko zelo problematien, saj smo identitete, ki so v intersekciji (torej osebne okoliine) doloali/prepoznavali od zunaj, vendar so se vsi nai respondenti prepoznali v identitetah, zaradi katerih smo jih povabili k intervjuju. Vsi so se torej tudi sami definirali tako, kot smo jih prepoznali od zunaj. Opravili smo 21 pol-strukturiranih intervjujev, ki so potekali od 40 minut do ure in pol. Med respondenti je bilo 21 % mokih in 79 % ensk. Neuravnoteena spolna sestava vzorca je posledica dejstva, da smo za spol kot osebno okoliino, ki je potencialno izhodie za diskriminacijo, praviloma razumeli enski spol. Povprena starost sodelujoih je 35 let in pol, najmlaja oseba je bila stara 23 let, najstareja pa 59 let. Druge osebne okoliine so v vzorcu reprezentirane z naslednjimi razmerji: hendikep (14 %), narodnost (76 %), vera (29 %), spolna usmerjenost (38 %), barva koe (10 %) in starost (4 %). Intersekcije osebnih okoliin so bile praviloma dvojne, 6 respondentk in
56
respondentov pa je omenjalo tri osebne okoliine, ki so v intersekciji. Osebne okoliine so bile pokriane na razline naine: najpogosteje je bila v vzorcu prisotna intersekcija spola in narodnosti (33 %), sledita ji intersekcija spolne usmerjenosti in narodnosti (14 %), intersekcija spola, narodnosti in vere (14 %), sledi intersekcija spolne usmerjenosti in vere (9 %), v vzorcu pa je bil tudi po en primer (5 %) intersekcije spolne usmerjenosti in barve koe, intersekcije spola in spolne usmerjenosti, intersekcije spola, narodnosti in barve koe, intersekcije hendikepa, vere in narodnosti, intersekcije hendikepa, starosti in narodnosti ter en primer intersekcije hendikepa in spolne usmerjenosti. Upotevajo opozorilo Lise Bowleg, da se v polstrukturiranih intervjujih skorajda ni mogoe izogniti aditivnemu razmiljanju o idenitetah, smo polstrukturirani intervju v prvem delu namensko zastavili tako, da smo spraevali samo po eni osebni okoliini, nato po drugi oziroma tretji osebni okoliini, in ele na koncu smo respondente in respondentke prosili, da soasno razmiljajo o obeh/treh identitetah in njunem/njihovem souinkovanju. V nekaterih primerih so respondenti sami opozarjali na intersekcijo identitet e v prvem delu intervjuja, praviloma pa so o svojih identitetah razmiljali aditivno. Temu se nismo mogli povsem izogniti tudi v zadnjem delu, saj so respondenti e vedno teili k loenemu razmiljanju o eni in drugi identiteti, pri emer je bila praviloma ena od dveh identitet pravladujoa in je nekako prelila drugo oziroma druge identitete. V polstruktiuriranem intervjuju smo respondentke in respondente prosili, da nam pojasnijo, kaj pomeni imeti doloeno identiteto v drubenem prostoru, v katerem ivijo, kaj zaradi te identitete doivljajo in kaj menijo, da s to identiteto doivljajo drugi ljudje okrog njih. Spraevali smo jih o konkretnih primerih diskriminacije, ki so jo doiveli sami ali ljudje z isto identiteto, ki jih poznajo. Zanimalo nas je, kako so na diskriminacijo odreagirali, kako so se zaradi diskriminacije poutili in kakne preventivne ukrepe so uporabljali ali uporabljajo, da bi se izognili diskriminaciji na osnovi doloene identitete oziroma osebne okoliine. Pri tem smo jih posebej spraevali o diskriminaciji na delovnem mestu, v oli, na uradih, v druinskem in prijateljskem okolju.
57
Vsa vpraanja smo najprej zastavili loeno za eno identiteto, nato za drugo oziroma tretjo. V tretjem, intersekcijskem delu, smo jih spraevali po izkunjah izkljuevanja in diskriminacije zaradi obeh (ali ve) identitet hkrati. Pri tem smo najvekrat naleteli na tiino, saj tovrstnih primerov ni bilo veliko. Vendar pa so dodatna vpraanja razkrila, da do tovrstne diskriminacije prihaja, le da je pogosto skrita za samo eno osebno okoliino. Respondentkam in respondentom smo namre pomagali pri razmiljanju tako, da smo jih postavili v hipotetino situacijo. Prosili smo jih, naj razmiljajo, kakno bi bilo njihovo ivljenje, predvsem v kontekstu diskriminacije, e ne bi imeli ene od identitet ali e ne bi imeli obeh identitet hkrati. To vpraanje se je izkazalo kot dobro, ker smo respondente postavili v situacijo, ko so morali razmiljati o intersekciji identitet in o tem, kaj doivljajo zaradi obeh identitet, eprav smo seveda praviloma dobivali le hipotetine odgovore. V nekaterih primerih pa je ele tovrstna pomo pripomogla k obuditvi spomina na kakno diskriminatorno epizodo, ki je bila posledica intersekcije. V etrtem delu smo jih posebej spraevali po poloaju znotraj njihovih manjinskih skupin. Zanimalo nas je, kaj v eni od manjinskih skupin doivljajo zaradi tega, ker imajo hkrati tudi drugo identiteto. Z izjemo vpraanja spola se je namre izkazalo, da v Sloveniji praviloma manjka kritine mase, ki bi omogoala institucionalizacijo intersekcijskih pozicij; medtem ko poznamo drutva in nevladne organizacije, ki, na primer, zdruujejo romske enske, lezbijke in podobno, v Sloveniji ne poznamo drutev istospolno usmerjenih hendikepiranih, muslimanov, ki so hendikepirani, gejevsko in lezbino romsko drutvo itd. Ob tem smo respondentke in respondente spraevali tudi po potencialno diskriminatornih politikah, ki jih poznajo in ki ne naslavljajo njihovih specifinih pozicij. To pomeni, da na primer naslavljajo samo eno od njihovih identitet, pri tem pa te politike niso dovolj senzibilne za intersekcije. al se je izkazalo, da veina naih respondentov in respondentk o tovrstnih politikah ne razmilja oziroma jih sploh ne pozna.
58
V drugem raziskovalnem koraku smo za predstavnike in uporabnike nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z razlinimi vidiki osebnih okoliin, na osnovi katerih potencialno lahko prihaja do diskriminacij, organizirali est fokusnih skupin. Organizirali smo jih v Novem mestu, Ljubljani, Kranju, Novi Gorici in Mariboru, na njih pa je sodelovalo 35 posameznikov in posameznic, ki se ukvarjajo z vpraanji etnine pripadnosti (predvsem z Romi), duevnega zdravja, motenj v razvoju, spola (npr. nasilje nad enskami), spolne usmerjenosti in hendikepa. Po uvodnem predavanju o diskriminaciji, v okviru katerega nismo govorili o multipli in intersekcijski diskriminaciji,18 smo s sodelujoimi izvedli fokusno skupino, ki je vsebinsko potekala priblino po enakem vzorcu kot individualni intervjuji. Pri tem smo zajeli dva pogleda: zunanjega in notranjega. Zunanji pogled na (multiplo/intersekcijsko) diskriminacijo so nam nudili strokovnjaki, ki se ukvarjajo s posamezno osebno okoliino, notranji pogled pa smo dobili od tistih, ki so uporabniki storitev nevladnih organizacij, kjer smo izvedli fokusne skupine. V nekaterih primerih so posamezniki podajali hkrati zunanji in notranji pogled, saj so bili hkrati delujoi v nevladni organizaciji (strokovnjak) in osebno tudi potencialne rtve diskriminacije zaradi osebnih okoliin, ki so bile fokus te nevladne organizacije (npr. geji in lezbijke, ki delujejo v nevladnih organizacijah za istospolno usmerjene). V fokusnih skupinah smo sodelujoe spraevali po njihovem razumevanju/definicijah diskriminacije in oblikah diskriminacije, s katero se sooajo njihovi uporabniki. Pri tem smo jih posebej opozorili na podroje ole, izobraevanja, dela, uradov, druin, prijateljskega kroga in podobno. Zanimalo nas je, kako v posameznih nevladnih organizacijah obravnavajo vpraanje diskriminacije, kako se z njo spopadajo, kakne primere dobre prakse poznajo in v kolikni meri so seznanjeni z evropskimi priporoili, resolucijami in direktivami s tega podroja in ali jim le-te pri delu pomagajo. Zadnji sklop vpraanj se je navezoval na njihovo razumevanje multiple in intersekcijske diskriminacije in njihove izkunje z njo.
18 O tem nismo govorili zato, da bi lahko ugotovili, kako sodelujoi prepoznavajo/interpretirajo/poimenujejo primere multiple oziroma intersekcijske diskriminacije.
59
Vse intervjuje in fokusne skupine skupaj smo se pogovarjali s 56-imi ljudmi smo snemali in jih pozneje transkribirali. Metodoloko smo pri analizi intervjujev in fokusnih skupin izhajali iz analitinih pristopov utemeljene teorije (Glaser in Strauss, 1968). Zapise intervjujev in predvsem opise diskriminatornih praks smo najprej kategorizirali v splonih opisih tipov diskriminacije, ki smo jih v naslednjih korakih natanneje kategorizirali v posamezne vsebinske sklope in pri tem upotevali in poudarili (potencialno) intersekcijo. Tako smo dobili okvirne kategorije intersekcijske diskriminacije, v katere smo porazdelili izkunje naih sogovornikov in sogovornic. Hkrati smo prek intervjujev zabeleili tudi vrsto diskriminatornih situacij, ki po svoji naravi niso intersekcijske. Ker menimo, da je tovrstno gradivo pomembno, ga v nadaljnji analizi ne izkljuujemo. To pomeni, da v nadaljevanju predstavljamo tako intersekcijsko diskriminatorno prakso in izkunje naih respondentov in respondentk kot tudi primere, ki jih lahko postavimo v kontekst zgolj enodimenzionalne diskriminacije. Rezultatov raziskave nikakor ni mono posploiti. Raziskavo razumemo kot deskriptivni vrez v podroje, ki ostaja neraziskano in ki jim predvsem politike namenjajo premalo pozornosti.
61
Kdaj ti bo zmanjkalo lepila?19
Svet je narejen po meri tridesetletnega belopoltega mokega, ki je v telesni top formi. Vse, kar ni to, je diskriminacija. (Nina, ST20) Sistem je vedno narejen po neki uravnilovki. Ko manjine pridejo v navzkri s to uravnilovko, ne glede na to, kakne so, vedno lahko pride do diskriminacije. (Andrej, 21)
Namen priujoe raziskave ni bil v oblikovanju pregledne klasifikacije vseh monih oblik diskriminacije. Klasificirali smo le diskriminatorne epizode, ki jih je bilo mo razbrati iz intervjujev in fokusnih skupin. eprav smo pri tem poskuali biti imbolj nazorni in opozoriti na posamezne vidike diskriminacije, se kategorije, ki smo jih uvedli, nujno prekrivajo. V osnovi smo bili pozorni na dva pristopa h klasifikaciji diskriminacije: njena oblika in prostor izvedbe. Preostale epizode diskriminacije smo uredili glede na vidnost ali nevidost/ zamiljenost znakov, ki so bili razlog za diskriminacijo, in glede na stigmo, ki je posameznim osebnim okoliinam pripeta. Ob prebiranju zgodb, ki smo jih zabeleili, smo ugotovili, da je potrebno nae posege z interpretacijo zgodb minimalizirati in postaviti v ozadje. Zabeleili smo namre toliko diskriminatornih epizod, ki so tako zgovorne, da so tako reko same klicale po ve prostora. V nadaljevanju svoje interpretacije zato
19 Kdaj ti bo zmanjkalo lepila? je bil slogan plakatne akcije o intersekcijski diskriminaciji (plakat je natisnjen na naslovnici te knjige). V okviru tega projekta je bila izvedena tudi priujoa raziskava o (intersekcijski) diskriminaciji. 20 Vsa imena ob citatih iz intervjujev in fokusih skupin so izmiljena. tevilka ob imenu predstavlja starost respondenta ali respondentke. e je ob imenu namesto tevilke zapisano ST, pomeni, da je bil sogovornik strokovnjak oziroma strokovnjakinja iz ene od sodelujoih nevladnih organizacij.
62
umikamo v ozadje, prostor pa prepuamo samim izkunjam, zgodbam in razmiljanjem naih respondentk in respondentov. Pred tem pa samo e opomba o izboru identitet. Izbor prevladujoe identitete, tiste, ki se je respondentkam in respondentom zdela pomembneja, veini ni predstavljal vejega problema. Skorajda vedno so eno od dveh ali treh identitet izpostavili kot monejo. Zdi se celo, kot smo e zapisali, da ena od monejih identitet pogosto prekrije preostale identitete, ki so tematizirane v manji meri. Hkrati se primarnost doloenih identitet lahko skozi as spreminja. Tista identiteta, ki je v doloenem asu bolj ogroena, stigmatizirana ali izkljuena, praviloma postane posameznikova pomembneja identiteta, razen e ni ena od strategij upravljanja s stigmo prav ukinitev ali mimikrija stigmatizirane identitete. Lahko bi govorili o osebni in drubeni determiniranosti identitet; pomembnost doloene identitete je odvisna tako od posameznikovega razumevanja identitete kot tudi od drubene umeenosti te identitete.
V vsakdanjem ivljenju ne razmiljam o svoji identiteti enske. [] Kot lovek sem toliko opolnomoena, da mi moja identiteta enske ne prinaa ne vem kakne diskriminacije. Razen morda na institucionalni ravni. [] Moja etnina pripadnost pa je stvar, o kateri sem e vasih veliko razmiljala, [] e posebej pa konec osemdesetih, ko so se zaela vpraanja odcepitve. Takrat mono. [] Takrat sem dobila zelo mono sporoilo: ti nisi naa, ti nisi enakovredna. e bo lo kaj po zlu, boste vi prvi, ki vam bo hudo. Takrat so bila nacionalistina sporoila zelo mona. [] Potem je to pri meni upadlo. Zdaj, ko se pojavljajo spori s Hrvako, pa spet. (Tina, 36)
Razlika v razumevanju identitet se vzpostavlja tudi na nivoju potencialne zamenljivosti identitet. Tiste identitete, ki so nezamenljive, imajo primarno pozicijo prav zaradi svoje fiksnosti. To se je e posebej pokazalo na primeru hendikepa, kar pojasnjujeta tudi Mate (musliman) in Marija (Bonjakinja21).
21 Respondentka je sicer eksplicitno poudarila, da se je vedno poutila kot Jugoslovanka, ne Bonjakinja, a v zgornjem kontekstu ta opomba ne igra bistvene vloge.
Kdaj ti bo zmanjkalo lepila?
63
Hendikep je bolj pomemben, ker to sem jaz. Vero podeduje, lahko jo potem sproti neguje ali zavre, pri hendikepu pa, da bi lahko obstal, se mora spopasti sam s seboj. (Mate, 55) Ne bi rekla, da je hendikep najbolj pomembna identiteta, ampak me je zaznamovala e z rojstvom. Tega si nisem sama izbrala, ker pa me je to 'stanje' doloilo e ob rojstvu, se s tem tudi najbolj identificiram. Od rojstva mi veliko stvari ni bilo dostopnih, od tega, da nisem mogla iti v vrtec, da nisem mogla hoditi v redno olo, zaradi zakonodaje in arhitektonskih ovir pa je bila edina monost za izobraevanje v tistem asu zavod. (Marija, 59)
65
Pripisovanje kot izhodie diskriminacije
eprav sleherna diskriminacija v osnovi temelji na predsodkih in stereotipih, je diskriminacija na osnovi pripisovanja najbolj eksplicitna oblika diskriminacije, kjer je posameznik neenakopravno obravnavan zaradi tega, ker so njegovi identiteti pripisane doloene lastnosti in zmonosti. Te pa seveda niso nujno resnine, saj pripisovanje praviloma ne temelji na izkustvu. Veliko tovrstne diskriminacije v kontekstu delovnega mesta doivljajo hendikepirani, intelektualno ovirani in ljudje s teavami v duevnem zdravju, saj so apriorno oznaeni kot nesposobni za opravljanje doloenega dela. Vendar pa so tudi druge osebne okoliine lahko izhodie za pripisovanje manjih sposobnosti. Sanjin in Milanov primer oba sta pripadnika manjinske etnine skupnosti jasno kaeta, kako se preko procesa pripisovanja reproducira logika mioni, kjer je mi pozicioniran vije, oni pa ele omogoajo tovrstno pozicioniranje nam.
Ko sem [v osnovni oli] prila do sociologinje, mi je rekla, da moram razumeti, da smo bili kot narod povabljeni v Slovenijo, da bi delali, ne da bi se izobraevali. Zaradi tega mi je predlagala, da se vpiem v trgovsko olo. (Sanja, 27) V osnovni oli sem sedel zraven fanta, ki je bil s kmetov. Vedel sem, da so pri njih zidali hio [] in se niso umivali in fant je zaudarjal. [] Moja tovariica je takrat rekla, e se lahko moja stara oglasita pri njej na sestanku. [] Vpraala ju je, kako skrbita za mojo higieno, ker kadarkoli se sprehaja ob moji mizi, mono zaudarjam. [Zanimalo jo je], e se redno kopam, menjam perilo in tako dalje. To je en tak primer, ki ga ne bom nikoli pozabil. (Milan, 34)
iroko razpredena diskriminacija, temeljea na pripisovanju, je povezana tudi s spolnimi stereotipi, ki izhajajo iz patriarhalno zaznamovane kulture.
66
Izkljuevanje se dogaja na toki spolno oznaene primernosti ali zmonosti opravljanja doloenih opravil. Z drugimi besedami: gre za diskriminacijo, ki izhaja iz seksizma.
Diskriminacijo nad enskami utim v vsakdanjem ivljenju. Recimo v prometu, ko tipi stresajo na enske, da so slabe voznice, pa eprav ni res. [] Prodajalci mislijo, da te laje 'nategnejo', e si enska in kupuje kakne tehnine stvari. Kot da se enske na te stvari ne spoznamo. Ali pa si mislijo, da je to za nas isto dovolj. [] Pa kakne psovke po radiu. Ravno danes sem po radiu sliala, da lahko kupi neko 'gajbo za babo', pa e nek nagobnik zraven dobi. (Tanja, 32)
Seksistina kultura se prevaja v spolno oznaeno razlino obravnavanje mokih in ensk, kar e v izhodiu vodi v diskriminacijo.
Odnos strank do natakaric je drugaen kot do natakarjev. enske 'pecajo' in mislijo, da jim lahko reejo vse, ker je ona za ankom v gostilni. Fantom najbr ne reejo ravno vsega, imajo vseeno malo spotovanja. (Elvira, 31)
S seksizmom sorodna oblika diskriminacije je pripisovanje doloenih lastnosti osebam glede na njihov socialni status in posledino izkljuevanje, ki temelji na pripisanih ali priakovanih znailnostih. V intersekciji socialnega statusa s spolom so tako e posebej na udaru enske.
Iskala sem podnajemniko stanovanje preko agencije in me je vpraala: 'Koliko pa vas bo prilo v to stanovanje?' Stanovanje je bilo trosobno. Rekla sem: 'Trije.' In je rekla: 'Aha, imate enega otroka?' Rekla sem: 'Ne, dva imam.' In je bilo konec. Zaela me je spraevati, koliko imam prihodkov, kako mislim to plaevati. Pa je lo za stanovanje, ki sem si ga brez teav privoila. [] Rekla mi je: 'Ne, ne morete. Mama samohranilka ne more priti v stanovanje.' (Mateja, ST)
Zelo zaskrbljujoa oblika diskriminacije, na katero so opozorile strokovnjakinje s podroja duevnega zdravja, je zavrnitev zdravstvene pomoi osebam s
67
temi teavami. Ko strokovni delavci namre kliejo iz svojih nevladnih organizacij in prosijo za pomo, je zdravstvenim delavcem jasno, za kakne teave gre. Lahko bi rekli, da kar vnaprej pripiejo diagnozo loveku, ki pa izhaja zgolj iz njegove osebne okoliine.
Imam izkunjo, ko zdravnica sploh ni hotela priti, ko sem klicala in rekla, da enska lei tukaj, da ni odzivna in da po mojem umira. [] In je rekla zdravnica: 'Saj e ne bo umrla danes, bo pa jutri. Saj gre samo za odvisnost. Ona se e toliko let postopoma ubija. e ne bo danes umrla, bo pa jutri.' enska je bila alkoholiarka. Bila je zdravljena, ampak je ponovno zaela piti To je bila direktna kritev, ker je bila ogroena. In je potem res umrla. (Nina, ST)
Pripisovanje na osnovi vidnih znakov

Pripisovanje kot izhodie za diskriminacijo lahko temelji na osnovi vidnih znakov, kot je na primer spol, ali pa tudi na osnovi bolj ali manj nevidnih znakov, ki so lahko znani ali pa o njih sklepamo na osnovi drugih delnih, lahko tudi povsem napanih informacij. Znak kot viden simbol najprej uinkuje na ravni pogleda oziroma neverbalne komunikacije. Pogledi, strmenje, grimase in podobno so lahko oblike neverbalne diskriminacije oziroma izkljuevanja. Marija, ki ima telesni hendikep, se spominja, da so bili tovrstni pogledi zanjo zelo bolei.
V mladosti so me zelo prizadeli prodorni pogledi ljudi. e zelo zgodaj sem se zavedala, da sem drugana. Vasih sem elela, da bi se zemlja odprla in bi se pogreznila vanjo. Pa kaj me tako gledajo? (Marija, 59)
7.1
Znak, ki praviloma pravzaprav govori o doloeni identiteti posameznika, je lahko tako moan, da prekrije vse druge (vidne ali nevidne) znake in s tem seveda tudi identitete. Nekateri respondenti in respondentke v intervjujih so omenjali, da ne doivljajo diskriminacije kot posledice intersekcije razlinih osebnih okoliin, pa pa opaajo, kako ena od identitet (ali eden od znakov)
68
zakrije drugo. To je e posebej oitno pri tistih posameznikih, ki so bili nekaj asa izkljueni zaradi enega znaka, s prevzetjem novega znaka (npr. vstop v novo versko skupnost) pa je ta postal tako moan, da prekrije tistega, ki je bil neko izhodie za diskriminacijo. Aja, ki je prevzela muslimansko vero, je na primer omenila, da je bila pred prevzetjem vere pogosteje diskriminirana ali izkljuena zaradi svojega spola, s prevzemanjem vidnih znakov muslimanske vere (Aja nosi naglavno ruto) pa opaa, da se je diskriminacija na osnovi spola zmanjala, hkrati pa pogosteje doivlja izkljuevanja zaradi svoje vere in s tem povezanih prepoznavnih znakov. Lahko bi torej govorili o nekakni hierarhizaciji vidnosti doloenih identitet. Zdi se, da veja vidnost ali prepoznavnost doloene identitete generira ve potencialnega izkljuevanja in diskriminacije.
Hodila sem po ulici in se pogovarjala po telefonu. Mimo se je pripeljal avto in v njem so bili neki mulci, ki so se nekaj zaeli dreti za menoj in pljuvati [zaradi naglavne rute]. Moji kolegici, [ki prav tako nosi naglavno ruto], pa se je prav zgodilo, da so vanjo pljunili. (Aja, 29)
Na podoben izkljuevalen nain deluje tudi barva koe kot prepoznaven znak, na osnovi katerega se izkljuuje. Slovenska druba je namre bistveno definirana skozi belo barvo koe, odstopanje od tega pa je lahko interpretirano kot eksotika (kar je pokroviteljski nain izkljuevanja skozi fascinacijo) ali kot tujost (v tem primeru gre za klasine rasistine naine izkljuevanja). Sani, ki je arabskega rodu, in Miha, ki je po enem staru Afrian, pravita, da zaradi svojega izgleda pogosto doivljata neposredno izkljuevanje.
Ja, zmeraj je tisto: Arabec, ti si tujec, nima nobene pravice biti tukaj. Pojdi tja, od koder si priel. (Sani, 45) Zgodi se, da se nekdo s tabo na potnem uradu ali pa na banki pogovarja ne v tujem jeziku, ampak ti poskua v zelo preprosti slovenini razlagati stvari, eprav ti njemu v izvrstni slovenini razlaga, kaj pravzaprav od njega hoe. Vasih dobi obutek, da te hoejo e bolj na hitro odpraviti, kot te ponavadi hoejo. Vasih je zelo teko biti vztrajen, ker se pri doloenih ljudeh zelo hitro sproi refleks, kaj bo pa ti meni niger, rnec, zamorec
69
karkoli razlagal. [] Skoraj dobi obutek, bodi sreen, da si lahko tukaj, da te nismo nazaj poslali. (Miha, 28)
Skozi vidne znake se generirajo stereotipne predstave, ki so pripisane doloenim znakom. Stereotipi pravzaprav delujejo na osnovi znaka (kot delne informacije), iz katerega potem zgradimo preostalo zgodbo o loveku. Ta zgodba pa je seveda tipska in zato odlino gojie za diskriminatorno obravnavo.
Doivlja nezaupanje. Dostikrat slii take pripombe ja, on je Arabec, je nepoten in take stvari. Vasih to reejo samo v hecu, vasih pa ne ve, kaj pravzaprav mislijo. [] Poleg tega moram rei, da se je na uradih parkrat tako zgodilo meani obutki. Bi rekel prijaznost, malo pa te gledajo tudi tako skeptino. (Sani, 45)
Izkljuevanje ali nasilje, ki ga posamezniki in posameznice z vidnimi znaki svoje stigmatizirane identitete doivljajo na ulicah, se v kontekstu uradnih slub, kot so na primer uradi, prenese v diskrimatorno obravnavo ali celo odrekanje storitev.
Moja prijateljica je lani rodila v ljubljanski porodninici, kjer je babica ni hotela poroditi, ker je rekla, da Bosanke smrdijo. Pa je punca rojena v Sloveniji, olala se je v Sloveniji, sama je medicinska delavka. Si predstavljate, kaken ok je bil to zanjo? Ona e danes opisuje svoj porod kot posilstvo. (Sanja, 27) V gostilni naju niso postregli [ker sem Romkinja]. [] Usedla sva se. Vse druge so postregli, naju pa niso. Po dolgem asu je prila natakarica in se zelo grdo obnaala tako da sva la potem ven. [] Neko, ko sem imela granulom, bila sem vsa zateena, zelo me je bolelo ampak tukaj v Novem mestu me niti en zobozdravnik ni hotel sprejeti. Niti eden. [] Ampak to je res e zelo dolgo nazaj. (Fani, 58)
Tako kot je eksplicitno izraena verska pripadnost lahko delni znak, iz katerega je mo izpeljati stereotipni del preostanka zgodbe, so tudi implicitni znaki
70
verske pripadnosti, ki so lahko povsem napani, zidaki v izgradnji predstave o doloenem loveku. Tak znak je na primer tudij na Teoloki fakulteti, o emer je na fokusni skupini pripovedoval Andrej, ki se je prijavil na tudentsko delo za polnitev avtomatov za kavo. Ker je bil tudent Teoloke fakultete, je izpraevalce na razgovoru zanimalo vse kaj drugega, kot sposobnosti, potrebne za opravljanje razpisanega dela.
Na tudentskem servisu je bil razpis za delo: razvoz in polnitev avtomatov za kavo. Pridem tja [na razgovor] in se predstavim. Gospa in gospod sta me zaela spraevati: 'Se utite dovolj moni, da bi lahko to dvignili? Se utite, da ste tehnini tip in bi lahko zamenjali tudi kakno varovalko?' Ko sem jima povedal, da tudiram teologijo, sta me zaela spraevati po moralnih staliih. [] Kakno je moje stalie do splava, do umetne oploditve [] Na koncu, kar se mi je zdelo absurdno, me je vpraala, e imam punco. Ko sem jima rekel, da imam fanta, se je razgovor kar zakljuil. e zveer sem dobil obvestilo, da [] me ne potrebujejo. (Andrej, 21)
Razline oblike diskriminacije, ki se pojavljajo na institucionalnih ravneh in v irih drubenih kontekstih, se prenaajo tudi v medosebne odnose, med drugim tudi v kontekst druine. Respondentke in respondenti so poroali, da jih druinski lani diskriminirajo in izkljuujejo na razline naine; pri istospolno usmerjenih se to kae v vzpostavljanju druinske skrivnosti in skozi ne-govor o spolni usmerjenosti, v kontekstu spola so respondentke omenjale spolno oznaene vloge, ki so jim bile pripisane, nestrpnost do doloenih manjin, na primer do etninih manjin, pa lahko pomembno vpliva tudi na partnerska razmerja.
Mene je diskriminirala mama mojega fanta. Ni hotela, da sem v partnerstvu z njenim sinom, ker nisem Slovenka. [] Ona ni nikoli ni rekla. To sem izvlekla iz svojega fanta, ker je bilo njemu tako neprijetno. Vekrat mi je razlagal, kakna je, pa tudi sama sem opazila, da ima zelo nacionalistine izjave. No, potem pa se je enkrat zlomil in mi priznal, da mu je mama dala na izbiro: naj gre ali pa da mene pa tam noe videti. Morala bi biti Slovenka. (Tina, 36)
71
Jezik kot vidni znak
7.1.1
Slovenci e v vrtcu vedo, kdo je Preeren, oni [otroci migrantov] pa ne. Oni vedo, kdo je Vuk Karadi, esar ne vedo slovenski otroci. [] In potem so ti otroci v oli diskriminirani zaradi neznanja. (Tanja, 32)
Tako kot zgoraj omenjeni primeri barve koe, verske pripadnosti in podobno tudi jezik uinkuje kot znak in doloa posameznikovo identiteto. Izgovorjen ali zapisan postane vidni znak in potencialna osnova za diskriminacijo. Ker je bil v pogovorih z respondenti in respondentkami najpogosteje omenjen kot izhodie za neenako obravnavo, ga tukaj posebej omenjamo. Jezik kot izhodie diskriminacije je v slovenskem kontekstu praviloma povezan s pripadnicami in pripadniki manjinskih etninih skupin oziroma natanneje povedano: nepriznanih novih narodnih skupnosti (pripadniki narodov iz bivih jugoslovanskih republik). Pri njih jezik kot vidni znak lahko uinkuje v smislu tega, emur Miran Komac (2003) pravi nevarnost romskega sindroma. To pomeni, da so njihove skupnosti prek jezika (tudi imen in priimkov) prepoznane kot drubeni problem, ne pa kot kulturni fenomen. Jezik je znak problema, iz katerega stereotipno izhajajo doloene lastnosti in sposobnosti, tako kot to velja tudi v primeru romske etnine pripadnosti. Respondentka, ki se je e v asu pred vpeljavo romskih pomonikov v prve razrede osnovne ole posebej ukvarjala s tem, da bi romskim otrokom olajala vstop v nov, nepoznan jezik in je zanje pripravila delovne zvezke v romini, je omenjala, s kaknim odporom so uiteljice in uitelji spremljali njena prizadevanja. Oznaili so jo za cigansko uiteljico in jo izrinili na rob zbornice.
Mislim, da je pravica vsakega otroka, da v oli [] slii oga, jabolko, drevo, sonek v svojem jeziku. [] To je oblika diskriminacije, ko uitelji reejo: 'A zdaj se bomo pa ciganino uili? Kaj pa smo mi, uitelji, da se bomo ciganino uili?' Ampak e bi uitelj znal rei vsaj 'loli', rdea barva, 'kham', sonek, pa 'kher', hika, e bi znali vsaj nekaj osnovnih besed, potem je to njihovo bogastvo. [] Vedno so se mi smilile te majhne buke, kako me
72
bodo gledale, e me ni ne razumejo. Kako bodo sedeli pri miru, e ni ne razumejo? (Anam, ST)
Jezik kot znak je sode po zgodbah, ki so jih pripovedovali respondentke in respondenti z neslovensko etnino pripadnostjo, posebej pere problem v olskem prostoru. Tu ne izkljuujejo zgolj soolke in soolci, pa pa tudi uitelji in uiteljice, predvsem z drugano obravnavo, ki se kae v apriorni predpostavki, da pripadniki drugih etninih manjin slabe govorijo slovenski jezik.
V osnovni oli sem se vekrat poutila, da mi etninost povzroa same teave tako s strani uiteljev kot soolcev. Niso me marali, ker smo bili 'Bosanci', vekrat so me zmerjali. [] Vsi, ki smo bili 'Bosanci', smo morali znati ve kot drugi, e posebej pri slovenini. [] Uitelji so izvajali tudi psihine pritiske nad tistimi, ki smo bili na -i. (Zdenka, 25) Teav zaradi svoje narodnostne pripadnosti nisem imel. Razen pri slovenskem jeziku. Spise sem imel od prvega do etrtega letnika vedno nezadostno. [] Na maturi pa sem za spis dobil 4. [] Nekdo drug je popravljal spise, ne moja profesorica, in sem naenkrat dobil pozitivno oceno. To me je zmedlo. Ampak saj sem vedel, da kolikor toliko obvladam jezik. (Milan, 34)
Ve respondentov je omenjalo, da so uitelji od njih zahtevali ve potrditve, da resnino poznajo doloeno snov oziroma vsebino, kar je izhajalo iz podobne apriorne predpostavke, da so otroci migranti v olah manj uspeni (cf. Razpotnik, 2004).
V srednji oli sem vekrat doivela, da moram imeti ve znanja, da dobim enako oceno. Uitelji so imeli ponotranjeno mnenje, da priseljenci enostavno niso enako pametni. Seveda tega nihe ni nikoli eksplicitno rekel, ampak takrat sem parkrat zautila, da mene, ki sem imela dobre ocene, bolj opazujejo, e plonkam. Ko so ugotovili, da ne in da sem morda tudi inteligentna, sem bila pa izjema, ki potrjuje pravilo. (Nina, 36)
73
Uiteljica je moji mami povedala, da mi nikoli navkljub dobrim ocenam ne bo mogla zakljuiti slovenine 5, zaradi tega, ker nisem Slovenka po rodu. (Sanja, 27)
Diskriminatorna apriorna priakovanja pa niso vezana zgolj na vpraanje jezika, pa pa se v povezavi s tem lahko prelevijo tudi v druge oblike tako imenovanega kulturnega rasizma (cf. Kuzmani, 2002). Posameznik ni izkljuen zaradi njegovih zmonosti ali nezmonosti, pa pa zaradi pripisane kulture, ki da je manj razvita in vredna kot naa. Kulturni rasizem je torej e eden od vzvodov, prek katerega se vzpostavlja tako imenovani Drugi oziroma se reproducira binarna opozicija mioni.
V srednji oli mi je profesorica za slovenino in pri njej sem imela oceno pet na isto normalno obnaanje, to, ko kaj klepeta in se heca med poukom, rekla, da se ne morem obnaati v razredu tako kot 'dol'. [] To mi je bilo grozno. [] Boli te, da te nekdo ocenjuje na podlagi imena in priimka ali na podlagi tega, od kod so tvoji stari. (Elvira, 31)
Podobno kot priimki na -i tudi sledovi jezikov iz bivih jugoslovanskih republik v izgovorjenem ali zapisanem jeziku posameznika pri delu veinske populacije sproajo nekakno jezo kar je prav tako oblika kulturnega rasizma , ker se prav prek tovrstnega jezika kae neuspela ali nedokonana asimilacija oziroma, kot temu v primeru islamofobije pravi Sreo Drago (2004: 11), gre za reakcijo na neuspeh kompulzivne asimilacije. e pregovorna ugotovitev o neproblematizaciji jezikov pripadnikov drugih nejugoslovanskih narodnosti, ki ivijo v Sloveniji, je tu e kako povedna.
Moj oe se nikoli ni nauil dobro slovensko in mu je bilo vedno nerodno klicati po telefonu. Ker po telefonu so bili na uradih zdaj ne ve toliko, v devetdesetih pa je bilo pogosto, da so bili zelo neprijazni, e nisi govoril isto slovensko. [] Tako da sva zaeli potem midve s sestro klicati. In meni je bilo vedno zoprno, ker si se predstavil z imenom in priimkom. Toliko e imam vkljuene senzorje, da vem, kdo ob tem kaj pomisli in kdo ne, tako da mi je e zdaj zoprno kam klicati zaradi tega. Na kakne urade ali institucije. (Tina, 36)
74
Zanimivo je, da so nekateri respondenti zaradi boljega znanja slovenine od priakovanega, doivljali nekakno pozitivno diskriminacijo, vendar ne v klasinem pozitivnem pomenu besede, pa pa pravzaprav v negativnem. Zaradi svoje asimilacije so bili nagrajeni in izvzeti iz stigmatizirane skupine. Tako so bili hkrati postavljeni v pozicijo, kjer so nagrado lahko uivali, dokler so se distancirali od svoje stigmatizirane skupine in zadostno prikrili svojo identiteto, da ta v veinski skupini ni bila ogroajoa. Pravzaprav se je na relaciji mi oni vzpostavila nova delitev: dobri migranti in slabi efurji.
Prijatelj mi je rekel, da ne mara 'efurjev'. Potem pa sem rekla: 'Ja, kaj sem pa jaz?' Pa mi je odgovoril, da jaz nisem 'efurka', ker govorim slovensko, sploh pa da se mi ne vidi, da sem 'efurka' in da sem asimilirana. (Tanja, 32)
Tovrstni primeri izkljuevanja lahko delujejo tudi kot nekakna oblika pokroviteljstva.
Delala sem s strankami po telefonu. [] Na vezi sem bila z neko ensko, debatirava, vse ji razloim, enska je zelo prijazna in me na koncu vpraa, kako mi je ime. Povem ime [romsko/neslovensko ime, op. a.], pa ree: 'O, a ste e dolgo tukaj? Vi pa zelo lepo govorite slovensko.' Rekla sem ji, da sem rojena tukaj to je bilo leta 2005! Da mi nekdo ree zaradi imena in priimka 'o, vi pa zelo lepo govorite slovensko' (Elvira, 31)
Sorodnost jezika kot vidnega znaka z drugimi znaki potrjuje epizoda, ki jo je doivela respondentka s hrvako etnino pripadnostjo. Dejstvo, da se je na ulici s prijateljico pogovarjala v hrvakem jeziku, je, podobno kot v primeru naglavne rute, funkcioniralo kot motei znak, ki ga je potrebno odstraniti.
Enkrat se mi je zgodilo, da sva se s kolegico, ki je tudi s Hrvake, pogovarjali hrvako. V tistem trenutku je mimo priel nek tip, ki je stopil do naju s kolegico in vpraal, zakaj se pogovarjava po hrvako, in e ne veva, da smo v Sloveniji. (Maja, 20)
75
Ime kot znak, ki postane viden
7.1.2
Na zavodu za zaposlovanje so rekli, naj si spremenim priimek, da bom lahko nala slubo. (Milka, 41)
Respondentke in respondenti, ki so bili vkljueni v nao raziskavo zaradi njihove neslovenske etnine pripadnosti, so poleg jezika najpogosteje omenjali svoje ime kot tisti znak, ki pri drugih sproi diskriminatorno obravnavo, izkljuevanje ali pripisovanje stereotipov in posledino ravnanje v skladu z njimi oziroma kot odziv nanje (cf. Kuzmani, 1999). V nekakni sprevreni razliici nomen est omen je ime, ko je izreeno in postane vidni znak, dober pokazatelj potencialne diskriminacije. Subjektiviteta posameznika ali posameznice je reducirana na njegovo oziroma njeno ime.
Klicala sem v kadrovsko slubo nekega podjetja in vpraala, zakaj me niso poklicali na razgovor, ker sem vedela, da izpolnjujem vse pogoje, ki so jih zahtevali v razpisu. e enkrat so me vpraali za ime in priimek in sem jim ga povedala. In enska je rekla: 'No, zato'. [] Podobno je bilo na pravni fakulteti, kjer sem opravljala ustni izpit. Poklicali so me, vendar so se zmotili pravilno so povedali ime, pri priimku pa so se zmotili. la sem noter in iz previdnosti vpraala, e so mislili mene, da ne bi odgovarjala namesto koga drugega. Pogledal je na test in rekel: 'Ja, sem mislil vas, ampak veste, kako je mi smo s temi priimki bolj tako. Ampak je tudi tendenca nae fakultete, da tako tudi ostane.' Posledino nisem mogla niti odgovarjati na vpraanja, ker sem bila v oku. [Ne priakuje,] da ti bo doktor prava na tak nain odgovoril. (Sanja, 27) Mi [Romi, op. a.] smo si morali spreminjati priimke. e si bil Brajdi, je bilo vpraanje, ali bo dobil slubo ali ne. Ali bo lahko prodal avto, ker v prometni pie Brajdi? Ga bo lahko kupil, ko bo povedal, da si Brajdi? [] Mnogi Romi smo se morali odpovedati svoji kulturi, da so nas Slovenci sprejeli takne, kot smo. (Bobo, ST)
76
Neslovensko ime hkrati lahko deluje tudi kot eksotika ali zanimivost, pri emer ne gre za klasine oblike diskriminacije, pa pa izpostavljanje tega imena v svojih posledicah ponovno lahko deluje izkljuujoe za posameznika.
To z imenom mi je bilo zelo muno. Ljudje komentirajo moje ime. Ko se predstavi, noben ni ne ree, jaz pa moram vedno ali pa mi zapojejo tisto pesem [znano hrvako pesem, v katerem je ime respondentke, op. a.]. To mi je pa 'jao boe!'. Saj za nekatere je to v nekem smislu tudi pozitivno, ampak mene pa to vedno opomni, da nisem ista. (Tina, 36) Laje bi mi bilo, e bi bila recimo Katarina Novak. Moje ime in priimek sta taka, da se takoj ve, da nisem isto prava Slovenka. [] Verjetno bi bilo laje, da bi bila Katarina Novak na poti, na uradih, pri vpisu v srednjo olo, na faks, kjer koli Mogoe me ne bi tako pogledali, kot da sem Saj potem so tudi taki odzivi: 'o, kako lepo ime imate, od kod pa ste?' Veina ree, da je lepo ime, zanimivo, nenavadno, ker ga ne sliijo vsak dan. Ampak to je nekaj drugega. Na Katarina Novak ne bo nihe ni rekel. (Elvira, 31)
7.2
Pripisovanje na osnovi nevidnih, zamiljenih ali nepoznanih znakov

Diskriminacija ne izhaja samo iz vidnih oziroma oitnih znakov, pa pa lahko tudi iz nevidnih ali zgolj zamiljenih znakov, hkrati pa diskriminacijo lahko sproajo tudi znaki, ki jih ne prepoznamo in pravzaprav ne vemo, kaj sporoajo. Ajin primer je odlina ilustracija tega. Njena nova identiteta (znak tuje vere) je v slovenskem prostoru rezultirala v drugani obravnavi na drugih nivojih, ki ne izhajajo neposredno iz verske pripadnosti. Kot Slovenko, ki je prevzela muslimansko vero, jo namre pogosto apriorno obravnavajo kot tujko (podobne primere intersekcije barve koe in (slovenske) etnine pripadnosti smo omenjali v prejnjem poglavju). V Ajinem primeru se zdi, da naglavna ruta odigra kljuno vlogo.
Vasih opazim, da ljudje, ki se z menoj pogovarjajo, hoejo na glas in bolj razlono govoriti, da bom laje razumela. Ali pa mi reejo: 'Do you speak
77
English?' [] Ljudem vasih ne gre v glavo, ko vidijo, da spregovorim v popolni slovenini. Ne dopuajo monosti, da si lahko Slovenec musliman. (Aja, 29)
Znaki vidnosti niso nujno dejstveni (kot je na primer naglavna ruta), pa pa so lahko tudi zamiljeni. Predvsem v primeru spolne usmerjenosti domnevni prepoznavni znaki, po katerih osebe, ki diskriminirajo ali izvajajo nasilje, nekoga prepoznajo kot istospolno usmerjenega, zadoajo za diskriminatorno obravnavo, eprav so ti znaki lahko tudi povsem napani.
Na elezniki postaji je skinheadovec [zaradi mojega videza] zael za menoj vpiti, e sem malo udna. Jaz pa sem mu samo rekla, da naj pride sem, e ima teave, in jih bomo na hitro reili. (Maja, 20) Sredi noi, ko sem el 'rahlo koma' po cigarete, so mi nasproti prili tirje fantje v neki militantni opravi. Rekli so mi, e se lahko malo ustavim, pa sem rekel, da nimam asa. 'A si ti peder?', so rekli. Rekel sem, da vasih tudi. On pa: 'A hoe, da te nabriem v rit?'. Jaz pa: 'Ne, sem rekel, da nimam asa.' Potem se je bono zaletel vame, me pritisnil ob zid in me dral z obema rokama. K srei sem se mu uspel izviti. Tekel sem stran, oni pa za mano, ampak so potem kmalu odnehali. (Tine, 25)
Napano branje vidnih znakov vodi v pripisovanje doloenih (stereotipnih) lastnosti, ki pa jih oseba s tem znakom ni elela sporoati.
Dostikrat, ker so imele trgovine stopnice, me je mama pustila akati [na invalidskem voziku] pred vrati in so mi ljudje mimogrede dajali denar. Takrat bi se kar zjokala, tako strano je bilo. Potem so se ljudje navadili na osebe na invalidskih vozikih in se je to nehalo. (Marija, 59) ena naega direktorja se pie kot eden od trenutno popularnih Romov. Ko je negovalka prila na dom, ko so dobili novorojenka, je najprej vpraala, preden je sploh pogledala dojenka: 'A ste vi cigani?' A si predstavljate? [] Ali je to sploh pomembno, ali je cigan ali ne? [] Oitno se ni hotela dotakniti ciganskega otroka (Sanja, 27)
78
Znaki, ki izstopajo in so prepoznani kot tuji oziroma kot znaki, za katere ne vemo, kaj nam sporoajo, lahko postanejo izhodie za zahtevo po pojasnitvi. Pri tem se spraevalec avtomatino postavi na pozicijo svoje lastne kulture kot norme (posledino tudi kot nekaj boljega), od esar vse ostalo odstopa (kot potencialno problematino ali ogroajoe). V teh primerih ne moremo nujno govoriti o namerni diskriminaciji, a vendarle tovrstno pozicioniranje na ravni diskurza vodi v izkljuevanje.
To se mi pogosto dogaja pri ljudeh, ki nimajo znanja. Ravno pred nekaj dnevi me je neka gospa [zaradi naglavne rute, op. a.] vpraala: 'Kateri sekti pa ti pripada? Kaj si ti za ena?' Vpraajo te na tak neumen nain, da ne ve, kako bi odreagiral. (Aja, 29)
Tako kot je verska identiteta brez znakov praviloma nevidna in neopazna, tako tudi spolna usmerjenost kot osnova za potencialno diskriminacijo ele postane viden znak, na primer skozi istospolno partnersko vezo. Diskriminacija v obliki neverbalnih izrazov ali aljivih pripomb in vpraanj se v primeru lezbinega razmerja, kot ga opisuje Lepa, lahko vzpostavlja tudi skozi intersekcijo homofobije in seksizma.
Vidijo me z enskami, da jih pripeljem domov in to. [] Otroci tega ne opazijo, bolj tisti od 20 do 30. Potem ocenjujejo in jim dela domiljija. To zdaj govorim za moke. Ker jih vidi, e si na primer skupaj v dvigalu, kako gleda tebe in kako tvojo partnerko. Vidi, kako mu v glavi film dela [] Enkrat sem, ko je sosed rekel: 'A je to tvoja sestrina?', odgovorila, da je to moja punca. Ne spomnim se, kaj je rekel nazaj, jaz pa sem mu rekla: 'Glej, ko bo ti tako babo pripeljal, kot sem jo jaz, se pa ti pri meni oglasi.' In sem imela mir. Ni bilo nobenega problema ve. (Lepa, 25)
Veina naih respondentk in respondetnov ni omenjala fizinega nasilja, ki bi ga zaradi svoje identitete doivljali, z izjemo ene skupine: istospolno usmerjeni. Predvsem istospolno usmerjeni moki (ne pa izkljuno!) so poroali o fizinem nasilju, ki ga v vsakdanjem ivljenju doivljajo zaradi svoje spolne usmerjenosti in zaradi stigmatizacije te spolne usmerjenosti. Kot kaejo raziskave
79
(vab in Kuhar, 2005, Velikonja in Greif, 2001, Kuhar, Maljevac, Koletnik in Magi, 2008) so pogosto rtve fizinega nasilja neznanih oseb v javnem prostoru (na primer mladostnikih skupin), ki v tem, da prebutajo pedre, vidijo obliko zabave in dokazovanja svoje prave mokosti. vab in Kuhar (2005) poroata, da je skoraj 24 % vpraanih gejev in lezbijk zatrdilo, da so bili e rtve fizinega nasilja. V ve kot 60 % primerov so bili izvajalci nasilja neznanci, do nasilnih situacij pa je prilo na javnem prostoru (ulica, bari ipd.).
la sva urat v strejt lokal, ki ni bil gej frendli. Na plesiu sva se sprostila [] in nekdo nama je takoj rekel: 'Pridita ven, da vaju razbijem, pedra frdamana'. Ko sva la ven na cigaret, se je zael dreti: 'Pika vama materna, pedra! To je tvoja ena?' [] Potem je mojega prijatelja poil po glavi. Varnostniki niso reagirali. Stala sta pri vhodu in se posmihala. Potem sva poklicala taksi in se odpravila na policijo. Tam so nama rekli, naj greva na urgenco, e nama je kaj, in da bodo tam naprej ukrepali. (Andrej, 21) S fantom sva la iz Metelkove. Tam zunaj, kjer je avtobusna postaja, naju je ustavila skupina fantov, e da so geji in iejo gejevski klub. [] Rekla sva, da je to tam. 'Pa vidva, sta geja?' je bilo vpraanje. In sva rekla, da ja. In potem so hoteli, da poepneva ali kaj jaz vem ampak nisem popustil in sem zbeal. Nekaj malega sem dobil v trebuh, ampak mi je uspelo. Njega pa so zadrali in ga tepli in meni je potem poil film. [] Drl sem se, naj pokliejo policijo, ampak oni so potem izginili in ga pustili na miru. [] [V takih situacijah] je zelo pametno oditi, tako da ne pokae strahu. To je formula, da ne dobi kaj po gobcu. (Matja, 30) Bila sem rtev fizinega nasilja v druini, ker sem lezbijka. Takrat sem si morala sama pomagati. Iskala sem psihosocialno pomo v razlinih svetovalnicah. K srei se je potem to nasilje konalo, ker sem e razmiljala, da bi to prijavila policiji. In tudi varno hio sem iskala, e bi potrebovala umik. (Uli, 31)
81
Stigmatizirana identiteta
V zdaj e klasini tudiji o stigmi Erving Goffman (2008 [1963]) poudarja, da je stigma, torej lastnost, ki je za posameznika ali posameznico hudo diskreditirajoa, vedno relacijska; ista okoliina je lahko v doloenih kontekstih nestigmatizirajoa, v drugih pa povzroa stigmo in posledino lahko tudi izkljuevanje in diskriminacijo.22 Z drugimi besedami to pomeni, da je odvisno od tega, kako je doloen znak, ki reprezentira posameznikovo identiteto, prepoznan in ocenjen. Stigma je pravzaprav posledica kontinuiranega prepoznavanja doloenih znakov kot ogroajoih, kar hkrati pomeni, da so ti znaki tudi izhodie za diskriminacijo. V zaaranem krogu znak postane stigma, ki sproa nove diskriminacije. Neenako obravnavanje izhaja tako iz reakcij na stigmo kot tudi iz poskusov prepreevanja potencialne diskriminacije (skrivanje stigme).
Diskriminacija kot reakcija na stigmatizirano identiteto

Diskriminacija ni vedno zavestno dejanje izkljuevanja oziroma druganega obravnavanja doloenih posameznikov in posameznic. Lahko nastaja tudi posredno prek odzivov na stigmo, ki so za osebo aljivi in poniujoi. V teh primerih gre ponavadi za razline oblike verbalne diskriminacije, ki nastane kot binarna opozicija diskurzu o normi. Diskurz o telesu skozi medicinski, medijski in druge diskurze vzpostavlja zdravo telo in skrb zanj kot normo (cf. Foucault, 1993), ki hkrati generira tudi svoje nasprotje nezdravo telo. Zato v sodobnosti nastajajo nove skupine, ki so diskriminirane prav na tej toki na
8.1
22 Goffman loi med tremi oblikami stigme, ki izhajajo iz (1) telesnih posebnosti (npr. fizini hendikep), (2) znaajskih lastnosti (npr. nezaelene lastnosti) in (3) skupinske pripadnosti, ki temelji na razlinih osebnih okoliinah, kot so rasa, vera, etnina pripadnost itd. V nai razpravi govorimo prvenstveno o tretji obliki stigme.
82
primer debeli ljudje. Norma zdravega telesa kot izvor verbalne diskriminacije pa je seveda najbolj neposredno oitna v primeru hendikepa.
[V domaem okolju] je bila predvsem zelo opazna razlika med hendikepom in zdravo osebo. Ker ljudje, ki ne poznajo hendikepa, isto drugae gledajo na hendikepirano osebo kot na normalno, zdravo osebo. Takrat pride do tistega omalovaevanja, zanievanja, isto drugae te gledajo. (Mate, 55)
Stigmatizirana identiteta je lahko povod za diskriminatorno oziroma izkljuujoo obravnavo zaradi neprijetnosti, ki jo okolica ob stigmi ali vidnem znaku doloene identitete obuti.
Ko pridejo [prijatelji, op. a.] v situacijo, ko imam fanta, je vsem neprijetno. Ker e bi me sprejeli, jim ne bi bilo neprijetno, ne bi postali bledi, ne bi udno gledali (Toma, 23)
Klasini primeri diskriminacije kot reakcije na stigmatizirano identiteto so tevilne epizode brezupnega iskanja prostorov za odvisnike z drogami, o emer pogosto poroajo mediji. Pri tem gre za tako imenovan fenomen NIMBY (not in my back yard, ne na mojem dvoriu), kar pomeni, da posameznik naeloma prepoznava stigmatizacijo doloenih skupin oziroma njihovo izkljuevanje iz drube, vendar reitev tega vpraanja prelaga na druge (kot da sam ni del iste drube). Strinja se z reitvijo, vendar ne na njegovem dvoriu, ker naj bi to domnevno znialo standard njegovega ivljenja.
[Pri nevladni organizaciji Ozara, kjer smo eleli ustanoviti stanovanjsko skupino za ljudi z duevnimi motnjami ] smo e imeli stanovanje na Kidrievi ulici, kjer veinoma ivijo bogateji. [] In oni so clo peticijo napisali, da tja se pa e ne bodo preselili norci, ker kaj e kaken skoi, ko se mu zmea, skozi okno in pade na njegovega otroka, ki bo ravno takrat na gugalnici. Takrat sem rekla, da lahko tudi kakna vaa soseda, ki je stara in ivi sama, iz osamljenosti skoi in pade na vaega otroka. [] Ampak so uspeli dosei svoje, celo leto se nismo uspeli vseliti in potem smo iskali drugo lokacijo. To je bilo leta 1997. [] [Pri tem nismo uporabili pravnih sredstev], ker se
83
mi je to zdelo neumno narediti. eprav bi sodno verjetno dosegli vselitev v tisto stanovanje, bi jih sosedje naprej diskriminirali in ti ljudje se ne bi dobro poutili. (Nina, ST)
(Raz)skrivanja stigme
8.1.1
Skrivanje stigme je hkrati oblika upravljanja s stigmo in tudi oblika diskriminacije, e pritisk k skrivanju stigme prihaja od zunaj. Zaradi konstantne prisotnosti implicitne sovranosti, ki vedno lahko izbruhne v eksplicitno, se pri stigmatiziranih skupinah vzpostavi nekakna samo-kontrola. Ta pomeni nadzorovanje/prekrivanje stigme oziroma nadzorovanje tega, kako sebe kae navzven. Tam, kjer je mono, znake svoje stigme prekrije, saj se s tem izogne diskriminaciji. Goffman meni, da bodo zaradi tevilnih koristi, ki izvirajo iz tega, da te tejejo za normalnega, [] skoraj vsi ljudje, ki imajo monost zamolati svojo stigmo, to kdaj tudi namenoma naredili. (Goffman, 2008 [1963]: 69). Implicitno prisotna sovranost, ki lahko postane eden od elementov doloene kulture ali drube, ob stiku s stigmo postane eksplicitna (verbalizirana). Izraa se na primer skozi povsem vsakdanje pripombe, kot je tale, ki jo je mimogrede sliala respondentka z neslovensko etnino pripadnostjo:
Spomnim se, kako sem la s svojo sosedo pogledat, v katerem razredu sem v srednji oli, pa je bila tam neka punca, ki je rekla: Oh, hvala bogu, da smo istokrvni razred. [] Imela sem obutek, da moram biti e bolja, da bom na enakem nivoju. Na primer, v drubi mi je bilo vedno pomembno, da sem 'faca'. Verjetno ne samo zaradi tega, ampak tudi zaradi tega. (Tina, 36)
Stigma kot okuba
8.1.2
Respondenti in respondentke so v raziskavi omenjali ve primerov pritiska k ustrezanju normi. Pritisk je praviloma prihajal iz ojega druinskega kroga, saj stigma namre deluje kot nekakna okuba stigmatiziran ni samo posameznik z doloeno identiteto, pa pa tudi ljudje okrog njega, sploh e
84
se doloena identiteta zdi sramotna. Pritisk k skrivanju stigme je povezan z bojaznijo pred diskriminacijo prek povezave (diskriminacije ne doivlja zaradi svoje identitete, pa pa identitete nekoga, s katerim si povezan). Aja je na primer v asu olanja skupaj s svojo sestro doivljala oblike izkljuevanja zaradi hendikepiranosti njunega brata.
Ko je mama prila po naju v olo, ga je [brata, op. a.] imela na ramah, vasih pa tudi v voziku. Otroci so potem govorili, da je mama prila s tisto opico po naju. [] Vasih so potem tudi name gledali tako, ali je z mano vse v redu ali ni. (Aja, 29)
Iz diskriminacije preko povezave v zgornjem primeru lahko razberemo drubeni pritisk k nehendikepiranemu telesu. Diskriminacija preko povezave je bila vzpostavljena zaradi tega, ker je bil hendikep drubeno skonstruiran kot nekakna oblika okube, za katero sta morali rtvi izkljuevanja ele dokazati, da ju ni okuila. Nekoliko drugaen primer omenjata vab in Kuhar (2005) v raziskavi o vsakdanjem ivljenju gejev in lezbijk, v kateri poroata, kako druina pogosto pritiska na posameznika, da skrije svojo spolno usmerjenost, o kateri se v druinskem krogu niti ne elijo pogovarjati. Na ta nain se vzpostavlja nekakna druinska skrivnost.
Moji mami sem povedal [da sem gej] dve leti nazaj in je bilo zelo neprijetno. Ni najbolje sprejela in se tudi danes noe o tem pogovarjati. Rekel sem ji: 'Glej, imam svoje ivljenje, ne bom te obremenjeval s tem, e ne eli ni vedeti.' [] Moti jo, da bo druina uniena, da ne bo imela ve nikogar, ker jo bodo vsi tako gledali. Bolj jo skrbi to, kaj bodo drugi rekli. [] Teta pa mi je rekla, da pri njih nimam ve kaj iskati. Rekla je, da je to zanjo nenormalno, nesprejemljivo, to je sramota za druino. (Toma, 23)
Tiino o homoseksualnosti v kontekstu druine lahko zamenja tudi aljenje ali ustveno izsiljevanje, povezano s posameznikovo spolno usmerjenostjo. Tudi v tem primeru gre za izraz nesprejemanja posameznikove identitete.
85
Doma sem outiran, vendar mama tega ne sprejema dobro. In vasih mi tudi ree 'peder'. [] Ko se na primer skregava. Ampak me ne prizadane kaj dosti. (Marko, 18)
Vzpostavljanje druinske skrivnosti ni omejeno zgolj na spolno usmerjenost, pa pa do podobnih pojavnih oblik izkljuevanja lahko prihaja tudi v primeru nekaterih drugih osebnih okoliin. Marija se na primer spominja, kakna stigma je bil hendikep v asu njenega odraanja.
Poznam primere, kjer so se stari sramovali hendikepiranih otrok in jih drali doma skrite, tako da nikoli niso videli zunanjega sveta. Vse to so bile stvari, ki so me e od rojstva loile od drugih, od zdravih otrok. (Marija, 59)
Podobno skrivanje hendikepa, eprav je bil oiten, je omenjal tudi Mate. Stari hendikepiranega otroka niso pristali na prilagoditev vhoda v hio, saj se je to zdelo kot dokonna potrditev hendikepa in viden zunanji znak, ki bi opozarjal na stigmatizirano identiteto.
Poznam na primer fanta, ki ivi na podeelju s svojimi stari. Pri vhodu v stanovanje je ogromna velika stopnica, ki je ne more prevoziti z vozikom. Tako da njega nekako naloijo na voz in vedno mu mora pri tem nekdo pomagati. Neko smo se s prijatelji dogovorili, da mu bomo zgradi rampo, vendar njegovi stari tega niso dovolili. (Mate, 55)
Do podobnih situacij prihaja tudi v druinah ljudi s teavami v duevnem zdravju, o uinku stigme kot okube pa so pripovedovale tudi strokovnjakinje, ki se ukvarjajo s tem vpraanjem. Zaradi dela z njimi so tudi same pogosto stigmatizirane oziroma diskriminirane.
Ko nekdo v druini zboli za duevno boleznijo, se nalepi stigma celotni druini. Kar naenkrat je manj prijateljev v hii, manj obiskov. [] Najslabe je, e se svojci zanejo tega posameznika sramovat, se mu izogibat, ga ne razumeti. [] Ko sama povem, da sem zaposlena na entu, slovenskem drutvi za duevno zdravje, ljudje naredijo kar dva koraka nazaj, e saj tam so pa
86
itak vsi nori in tudi ljudje, ki tam delajo, prej ali slej postanejo nori. Mislim, da gre za podcenjevanje, prisotna je stigma. (Vesna, ST) Dobila sem nalepko: efica norcev. Ampak me ne gane. Ker z veseljem to delam, ker je to podroje, kjer je e ogromno potrebno narediti. (Nena, ST)
89
Nain in prostor diskriminiranja
Do sedaj smo si ogledali dva osnovna pristopa k diskriminaciji: prva oblika temelji na vidnih znakih, druga na nevidnih, nepoznanih ali zamiljenih znakih, v obeh primerih pa so ti znaki, ki v zaaranem krogu diskriminacije postanejo stigma, izhodie za neenakovredno obravnavo. Konkretno se diskriminacija lahko udejanja skozi razline oblike diskriminacije, o emer smo razpravljali v uvodu. V nadaljevanju bomo diskriminacijo pogledali skozi dva vidika: prvi je vezan na nain diskriminacije oziroma izkljuevanj, drugi pa na prostor, kjer se diskriminacija izvruje. eprav naih zakljukov ne moremo generalizirati, za na vzorec zagotovo velja, da najpogosteje prihaja do verbalne diskriminacije v obliki uporabe negativno konotiranih izrazov, medtem ko so respondentke in respondenti najpogosteje omenjali diskriminacijo v povezavi z delovnim mestom. A izkunja slehernega posameznika je razlina, zato je analitina delitev, ki jo tu vzpostavljamo, potencialno lahko zavajajoa. Obe obliki diskriminacije smo pravzaprav omenjali e v okviru zgoraj omenjenih pristopov k diskriminaciji, zato bi bilo morda bolje zapisati le to, da je s potencialno diskriminacijo preeta sleherna pora vsakdanjega ivljenja in da ima diskriminacija neverjetno mo mutacije. Pojavlja se lahko v najrazlinejih oblikah. Vendar pa zavoljo zbranega empirinega gradiva iz intervjujev in fokusnih skupin vendarle poglejmo dve obliki diskriminacije, o katerih so nai respondetke in respondenti najpogosteje govorili.
Diskriminacija prek uporabe negativno konotiranih izrazov

Borus (2006) kot obliko diskurzivne diskriminacije omenja uporabo oznak, ki so negativno konotirane, vendar pri tem dodaja, da gre za namerno izbiro tovrstnega besednjaka, s katerim izkljuujemo doloeno skupino ljudi. Verjetno so takne epizode diskurzivne diskriminacije ena od najbolj razirjenih oblik
9.1
90
diskriminacije, ki jo posamezniki in posameznice doivljajo v vsakdanjem ivljenju, kot kaejo tudi spodnji primeri.
Za hrbtom slii opazke kot so vodointalater. Najhuja je ritopik. In to od ljudi, od katerih bi to najmanj priakoval. Tako da zdaj praktino nikomur ne zaupam. Tukaj imam tri ljudi, ki jim popolnoma zaupam, ostale pa bi najraje, pa eprav nisem nasilen, z enim udarcem nekam poslal. (Toma, 23) Tupa glupa Bosanka. To sem kar naprej posluala in te besede mi zvonijo v uesih. (Sandra, 50) Ljudje pridejo do tebe in te ogovarjajo z 'niger'. [] Dejansko te naslavljajo z niger, ali pa rnec ali zamorec ali pa imajo probleme z uporabo. Imajo probleme s politino korektnostjo. Ne vejo, ali je bolj prav, e reemo, da je nekdo rnec, ali je bolj prav, da je nekdo temnopolt (Miha, 28)
Negativno konotirani izrazi, ki so oblika verbalnega izkljuevanja doloenih skupin, so lahko zgolj izhodie, ki se prevesi v fizine oblike izkljuevanja.
V osnovni oli sem bil vedno oznaen kot spodnji, efur, hrek Zaradi tega so me pred olo tudi pretepli. (Milan, 34)
Raziskava je pokazala, da uporaba negativno konotiranih izrazov ni nujno namenjena neposrednemu izkljuevanju doloenih oseb, ki so prisotne v doloeni situaciji, pa pa tovrstne besede lahko izkljuujejo tudi osebe, ki namensko niso bile cilj izkljuevanja. Do tovrstnih situacij prihaja predvsem v primerih, ko stigmatizirana identiteta ni vidna, zato je pomembno, da potencialno stigmatizirana oseba postavi mejo sprejemljivosti. Spolna usmerjenost, na primer, je pogost teren tovrstnega izkljuevanja, saj uporaba besed, kot je peder, presega zgolj izkljuevanje posameznikov z doloeno spolno usmerjenostjo, ampak lahko postane tudi aljivka, nesprejemljiva identiteta, ki jo posamezniki nalepijo drugim, da bi jih s tem ualili in poniali. Ob tem pa soasno lahko ualijo in poniajo tudi osebe s to spolno usmerjenostjo, ki so
91
v komunikacijski situaciji prisotne, a njihova identiteta ni vidna ali poznana. Primerljiva situacija lahko nastane tudi z uporabo besede efur in podobno.
Sedeli smo za mizo in punca je rekla 'vi, efurji'. To ni bilo namenjeno meni, ker sem se takrat pogovarjala z neko drugo punco. Ampak sem ujela to besedo in rekla: 'Kaj mi, efurji?' [] Ona ni vedela, da sem efurka, ker meni se dejansko ne vidi Tudi po imenu ne more sklepati, nimam tistega tipinega stila oblaenja Je rekla: 'Kaj, a ti si efurka?' Sem rekla, da nisem, da sem muslimanka, ampak da po njenem spadam med efurje. Ker efurji smo vsi dol Rekla je, da ni tako mislila, jaz pa, da nima veze, kako je mislila. Vpraala sem jo, kako bi se ona poutila, e bi ji nekdo rekel: 'Kaj ti, lezbaa?' [] Takrat sem bila jezna. Zakaj me predalka, e nismo vsi isti? Zakaj? Ne vem, ni mi bilo kul, no (Lepa, 25) Peder je neke vrste psovka. V slubi imam sodelavce in kadar jim gre kaj narobe takoj prileti ta izraz 'peder'. In jaz reem: 'Kaj je spet? Kaj smo spet mi? Kaj je spet z nami?' 'Joj, ne, ne, oprosti, oprosti,' reejo [ker vedo, da sem gej]. Ljudje se sploh ne zavedajo, da ta izraz uporabljajo, ker so prepriani, da tako ali tako nobenega pedra ni okrog. (Franci, 38) Takoj se outiram, ko pridem na novo delovno mesto. Ne skrivam, da sem lezbijka. Nisem bila delena nobene diskriminacije na delovnem mestu, razen ko so kakni vici padli. Ampak v takih primerih nisem bila tiho in smo hitro razistili, da nekatere ale pa niso vsem smene. (Lojzka, 32)
Diskriminacija na delovnem mestu

Saj te zaposlijo. Najde se kakna fina direktorica, pa si lahko telefonist ali kaj podobnega. Ampak predsodki glede invalidov so pa res moni. Ljudje ne vedo, kaj invalidnost je. Mislijo si, da je invalidnost povezana z neumnostjo. (Toma, 23)
9.2
92
Eno od prvih podroij prepreevanja diskriminacije v slovenski zakonodaji (poleg doloil v ustavi in kazenskem zakoniku) je bilo povezano z zaposlovanjem in trgom dela. Leta 2002 je bil sprejet nov Zakon o delovnih razmerjih, ki je na osnovi evropske Direktive o splonih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (2000/78/ES) prepovedal diskriminacijo na osnovi razlinih osebnih okoliin. Na evropski ravni so zdaj v pripravi tudi druge antidiskriminacijske direktive, ki bodo zajele tudi preostala podroja ivljenja, a vendarle se zdi, da je bilo prav zaposlovanje in z njo povezana diskriminacija podroje, ki je urgentno klicalo po zakonski ureditvi. Podatki, pridobljeni iz intervjujev in fokusnih skupin, kaejo na pogosto diskriminacijo, povezano tako s pridobitvijo delovnega mesta kot tudi s samim opravljanjem dela. V intervjujih in fokusnih skupinah je bilo v tem kontekstu kot problematino izpostavljeno predvsem vpraanje diskriminacije, povezane s hendikepom, vendar niso nepomembne tudi druge oblike diskriminacije, na primer v povezavi s spolom in versko pripadnostjo, pa tudi s preostalimi osebnimi okoliinami.
9.2.1
Hendikep in delovno mesto
eprav naa raziskava, kot smo e opozorili, nikakor ni reprezentativna v smislu koliinske opredelitve diskriminacij, ki jih posamezne skupine doivljajo, intervjuji s hendikepiranimi vendarle kaejo, da je neposredna, groba diskriminacija, ki jo doivljajo ljudje s hendikepom, pogosta izkunja teh ljudi. Zaradi tega je njihov dostop do zaposlitvenega trga bistveno omejen, navkljub zakonskim dolobam (npr. Zakon o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov), ki na primer vpeljujejo dolnost razumne prilagoditve in situacijo nekoliko korigirajo. Dolnost razumne prilagoditve namre pomeni, da so delodajalci dolni prilagoditi delovno mesto tako, da je dostopno tudi hendikepiranim, razen e je zahteva po prilagoditvi nerazumna (npr. terja previsoke stroke).
Klical sem na sodie, kjer so iskali za prevajalstvo, jaz pa dobro govorim nemko, pa tudi angleko. [] Rekli so, da bom priel na razgovor, da bodo
93
naredili teste. Potem sem jim povedal, da je e ena teava, da teko hodim. [] Ampak to me ne bi oviralo, ker itak sedi za mizo ali pa doma prevaja. Potem mi je enska na drugi strani rekla, da ni vedela, da invalidi tudi obvladamo tuje jezike. Rekel sem: 'Ja, ne vem, gospa, to morate pa sami presoditi, ker sploh ne veste, zakaj sem hendikepiran.' [] Rekel sem ji, da ni lepo, kar je rekla, pa mi je rekla, kako sem lahko tako vulgaren. Potem sem rekel, da vidim, da ne bom ni dosegel in sem prekinil. (Toma, 23)
Fokusne skupine s strokovnjakinjami in strokovnjaki, ki se ukvarjajo z ljudmi s teavami v duevnem zdravju in z intelektualno oviranimi nekateri med njimi imajo tudi status invalida , so pokazale, da v primeru hendikepa lahko govorimo o nekakni hierarhizaciji invalidnosti. Marinka, ki deluje v zdruenju Humana (Zdruenje svojcev pri skrbi za mentalno zdravje), je, recimo, zatrdila, da duevna bolezen e vedno ni enakopravna z ostalimi boleznimi, kot so rak ali kakna druga fizina bolezen. Zdi se namre, da ljudje s teavami v duevnem zdravju bistveno teje dobijo zaposlitev ne zgolj zaradi nezmonosti za delo, pa pa predvsem zaradi vnaprejnje stigme, ki je pripisana ljudem s psihiatrino diagnozo. Ko podjetja zaradi zakonskih in drugih razlogov iejo hendikepirano osebo za zaposlitev, preferirajo fizini hendikep pred duevnim.
Iz nekega podjetja so nas [nevladno organizacijo ent Prima, op. a.] poklicali, e da rabijo toliko in toliko ljudi s statusom invalida. Ponudila sem jim ljudi s teavami v duevnem zdravju, pa so mi rekli: 'Raji enega brez dveh nog in brez dveh rok, kot pa nekoga s talo v glavi.' (Nina, ST) Zgodilo se je prejnji teden. V asopisu je bil objavljen oglas, da za delo iejo invalidno osebo. Kolegica [iz nevladne organizacije ent Prima, op. a.] je poklicala na podjetje in jim povedala, da imamo primerno osebo s tako in tako izobrazbo in s statusom invalida, ker ima teave v duevnem zdravju. Nato se je ez en dan pojavil oglas, v katerem je pisalo, da iejo invalidno osebo, ampak brez teav v duevnem zdravju. Mislim, da je to 100 % diskriminacija. Ne morem verjeti, da se je to zgodilo en teden nazaj. (Zarja, ST)
94
Pri ljudeh s teavami v duevnem zdravju je zelo jasno viden vpliv drubene konstrukcije Drugega, torej tistega zunaj, nekaknega bolnega telesa, v katerega je projicirano vse, kar je nasprotje definicijam zdravja, zaelenosti, sprejemljivosti. Tako kot je psihiatrija konec devetnajstega stoletja lovekovo seksualnost razdelila na zdravo in bolno in v slednjo kategorijo umestila homoseksualnost (posledice tega pa je mo e dandanes razkrivati v diskriminaciji istospolno usmerjenih posameznikov), tako so bili tudi ljudje s teavami v duevnem zdravju zgodovinsko gledano konstituirani kot norci, vanje pa so bile projicirane najrazlineje lastnosti, povezane z nevarnostjo, straljivostjo in podobno. Zdi se, kot da bi stigmo v tem primeru ohranjevala nevidnost razloga za druganost. Bolj je sprejemljiv fizien hendikep, ki je viden in za katerega se zdi, da ga je mo razumeti/nadzorovati, kot pa hendikep, ki je skrit v glavi. Delodajalci se najbolj bojijo nepredvidljivosti.
Nekdo, ki je brez roke, bo vsak dan enako uinkovito delal, ker se je brez te roke nauil opravljati svoje delo. Nekateri ljudje, ki imajo teave v duevnem zdravju, pa se lahko tudi kljub rednemu jemanju terapije vmes sesujejo. Potem bolnika ne traja en teden, tako kot e ima gripo. Lahko traja pol leta, lahko eno leto. Za delodajalca to pomeni res velik rizik. [] In verjetno se tega delodajalci najbolj bojijo, te nepredvidljivosti. (Nina, ST)
Diskriminacija v povezavi z duevnim zdravjem in delovnim mestom je pogosto tudi projicirana; posameznik postane nezmoen ali neprimeren za delo ele potem, ko do delodajalca pridejo govorice, da je doloena oseba duevno motena. Pri tem se zdi, da dejanska uinkovitost posameznika pri delu ni ve vana prekrije jo stigma teave v duevnem zdravju in vse, kar je v to stigmo projicirano.
V nekem nakupovalnem srediu so zaposlili veliko ljudi in med njimi je bil tudi on. Zaposlitev je dobil za poskusno obdobje. Ne vem, e je delodajalec takrat vedel, kakne teave ima ta fant, zagotovo pa so bile prisotne: mogoe malo okornosti, poasnosti. Ampak ta fant tam ni imel neke posebne funkcije pospravljal je vozike. Mislim, da za to ne potrebuje fakultete, le da pospravi in si relativno uinkovit. Po poskusnem obdobju mu niso podaljali
95
in ko mi je to povedal, sem dobila obutek, da se mu je zgodila krivica. 'Ja, meni pa niso podaljali, ne'. Sem ga vpraala, zakaj misli, da mu niso. Pa je rekel: 'Ja, so rekli, da ne rabijo in so vzeli druge.' Potem se vpraa, ali je bil res tako neuinkovit pri tem delu, ali pa so do delodajalca prile kakne informacije. (Zarja, ST)
Kljub vsemu, opozarjajo strokovnjakinje, se glavnina diskriminacije, ki jo doivljajo ljudje s teavami v duevnem zdravju, dogaja zaradi nepoznavanja problematike.
e mediji ustvarjajo fobijo. Tisto, kar pricurlja v Slovenske novice in z veseljem objavijo na Kanalu A, je recimo: 'Priel iz psihiatrine bolninice in postrelil druino'. [] To se vee tudi na neko vrsto etikete: tisti, ki ima psihiatrino diagnozo ali pa je bil na psihiatrinem zdravljenju, je nevaren. (Nena, ST)
Ljudje s teavami v duevnem zdravju dobijo monost na trgu dela le, e je delodajalec dovolj senzibiliziran in pripravljen na delo s to osebo.
Vasih je mogoe neka osebna okoliina, ki jo ima ta delodajalec doma, povod za to, da je bolj obutljiv za to tematiko. Ni nujno, da je to teava v duevnem zdravju. [] Ozaveanje, ki ga na vsakem koraku izvajamo pa ne samo za delodajalce, tudi za iro drubo , pripelje do tega, da so nekateri delodajalci vsaj pripravljeni posluati. [] Ena od oblik, ki jo uvajamo v zaposlitveni rehabilitaciji, je podporno zaposlovanje. To pomeni, da ima delodajalec neko referenno osebo, na katero se lahko obrne. Delodajalca je potrebno izobraziti, ozaveati, kaj se lahko zgodi, da je potem pozoren na spremembe in spremlja to osebo. (Zarja, ST)
Verska pripadnost in delovno mesto
9.2.2
Veronika Bajt (2008: 227229) ugotavlja, da je eno od izhodi diskriminacije verskih manjin oziroma, konkretneje, muslimanov v Sloveniji, to, da so dravni prazniki usklajeni s katolikimi prazniki. Muslimani so tako prepueni
96
samim sebi, kako organizirati praznovanje svojih verskih praznikov. Pojasnjuje, da je odsotnost od dela na dan praznika pri muslimanih povezana z vpraanjem, v kaknih odnosih so s svojimi nadrejenimi (enako velja za opravljanje dnevnih molitev). Pri tem gre torej predvsem za vpraanje fleksibilnosti delodajalca in njegove senzibilitete za vpraanje posameznikovega verskega preprianja. Bajt ob tem omenja e dodaten problem, ki izhaja iz intersekcije narodnosti in verskega preprianja. Njena raziskava je namre pokazala, da muslimani pogosto niti ne upajo vpraati svojega delodajalca po monosti za molitev, ker ne znajo dovolj slovensko ali pa sploh ne znajo. V nekaterih drubenih kontekstih, pie Bajt, muslimani ostajajo preprosto tiho, s tem pa se vzpostavlja nekakno pristajanje na marginalizacijo, ki je v tem primeru uinek verske in etnine pripadnosti. Zakonsko je diskriminacija na osnovi verske pripadnosti v Sloveniji (in drugod v lanicah EU) na delovnem mestu sicer prepovedana, je pa res, da slovenski Zakon o delovnih razmerjih ne upoteva molitve kot eno od monih potreb zaposlene osebe (razen v primeru vojske in policije).
Delodajalcu sem povedala, da sem prevzela islam in ga vpraala, e bi popoldne, ko so doloene pisarne prazne, kakno od njih lahko uporabila za pet minut za molitev. Rekel je, da to ne bi bilo dobro, ker bi ljudje videli, da hodi v prazne pisarne in bi zaeli sumiti kakne negativne stvari. Lahko bi prilo do ikaniranja. [] Kuhinja pa je skupni prostor, v katerega se ne more zakleniti in priakovati, da noben drug ne bo mogel notri. Rekel mi je, da moram paziti, da me drugi ne bodo ikanirali, hkrati pa me je on ikaniral na nek nain, saj ni bil toliko odprt, da bi mi odobril en majhen prostor za tistih pet minut. (Aja, 29)
Odgovor na to dilemo prav tako lei v institutu razumne prilagoditve, ki se je razvil na podroju diskriminacije hendikepiranih, saj ga je mogoe uporabiti tudi za druge osebne okoliine, kot je na primer veroizpoved. Ko se je nek musliman v Sloveniji pritoil pri zagovornici naela enakosti zato, ker mu podjetje ni omogoilo prehrane v asu dela, ki bi ustrezala njegovi veroizpovedi, je bila pri delodajalcu ugotovljena kritev prepovedi diskriminacije.
97
Zagovornica je delodajalca pozvala, naj spotuje dolnost razumne prilagoditve in ugodi delavevi pronjo za denarno nadomestilo za prehrano.23 Da bi se izognili stigmatizaciji in izgubi slube (ali pa, nasprotno, da slube kot muslimani zaradi vere sploh ne bi dobili), nekateri racionalizirajo asimilacijo v tej meri, da odpoved doloenim elementom svoje vere razumejo kot sprejemljive pogoje za opravljanje slube. e ve. Kot je razvidno iz odgovora Sebire, ki je na vpraanje o naglavni ruti odgovorila, da sama tega ne bi nikoli nosila, ker je nihe ne bi vzel v slubo, lahko govorimo tudi o vzpostavljanju notranjega nadzora in razkola, emur Rener (2008) pravi perfidna fragmentacija. Sebira namre omenja, da jo pokrivanje z naglavno ruto v slovenskem okolju pravzaprav moti, ker to ne sodi v tako okolje. V tej interpretaciji lahko vidimo, kako perfidna fragmentacija deluje, kako k sebi za ceno priznanja vabi ibkeje posameznike marginaliziranih skupin in kako ti prevzamejo diskurz tistih, ki jih pravzaprav izkljuujejo. V Sebirinem odgovoru je mo prepoznati odtenke argumentacije, ki jo na primer pogosto uporabljajo nasprotniki gradnje damije.
Jaz se ne bi pokrila. Kdo bi te vzel v slubo, povej mi? Vsi ljudje bi gledali v tisto. [] Vasih me to moti, ti povem odkrito. [] Saj po eni strani je lepo, po drugi strani pa ni lepo. e si pokrit, bodi pokriti tam, kamor to sodi. Tam, kjer nisi zavezan slubi. e si na kmetiji, si lahko pokrit, e si na vasi, si lahko pokrit, e je okolica okrog tebe pokrita, si lahko pokrit. Tukaj, med toliko ljudmi, si tega, da bi bila izvzeta, ne morem dovoliti. [] Tam, kamor to sodi, naj se pokrivajo, naj molijo, skrbijo za to. (Sebira, 43)
Sebira hkrati meni, da molitev na delovnem mestu ne bi bila potena do njenih sodelavk, ki delajo za isto plao in bi delale v asu, ko bi se ona klanjala. Podobne teave, ki nastajajo ob neupotevanju posameznikove vere, ki ni veinska, nastajajo tudi v primeru pravoslavnih vernikov in vernic. Ti namre ne praznujejo boia in novega leta na isti dan kot katoliki. Medtem ko slednji praznik lahko praznujejo ob prostem dnevu, pravoslavci tega ne morejo.
23 Mnenje zagovornice naela enakosti t. UEM-0921-10/2008-3, z dne 28. 8. 2008.
98
la sem do poslovodje in ji rekla, da smo pravoslavni in da danes praznujemo boi. Ona pa mi je rekla, da to ni uradni praznik in je potrebno delati. Tudi za novo leto se je zgodba ponovila. Nimajo nobenega spotovanja do moje vere. (Zdenka, 25)
Narodnost in delovno mesto
9.2.3
Diskriminacija na delovnem mestu se ne izraa nujno v oprijemljivih neenakopravnih ukrepih (respondenti so najmanjkrat omenjali primere sistemske ali institucionalne diskriminacije, eprav to ne pomeni, da ta ne obstja), pa pa jo je mo zaznati tudi v odnosu nadrejenih nad zaposlenimi in seveda v odnosu med zaposlenimi. Zdi se, da je ena od najpogostejih oblik tovrstne diskriminacije v primeru etnine pripadnosti uporaba negativno konotiranih izrazov. Njihov namen je pozicionirati doloene delavke in delavce na margino, jih poniati in s tem vzpostaviti jasno distinkcijo med ljudmi, ki opravljajo razline oblike dela.
Na delovnem mestu so se pojavljale razne aljivke, na primer: Nobenega Slovenca ni v bajti, sami na i so tukaj, vsi so juni. Vsi juni smo morali ve delati, zlagati robo, dosti ve delovnih nalog smo imeli kot Slovenci. [] Kadar je [nadrejena oseba] izrekla moj priimek, je ponavadi mono poudarila moj i, ki stoji na koncu mojega priimka. Drugaen ton glasu je bil, kadar je hotela nam junjakom kaj rei, kot pa Slovencem. (Zdenka, 25)
Etnina pripadnost, izraena skozi ime, pogosto prekrije posameznikove sposobnosti, znanje, kvalifikacije in zdi se, da v doloenih situacijah, kot je na primer iskanje slube, v ospredju dobesedno ostane samo e fizino telo, ki je determinirano z neslovenskim imenom ali imenom, ki je na primer tipino romsko. Pripadniki manjinskih etninih skupin, vkljuujo Rome, so vasih prisiljeni spremeniti svoje ime, da so vsaj povabljeni na razgovor za slubo.
Napisala sem estdeset proenj [za delo, op. a.], in nihe, nihe ni odgovoril nazaj. Ni bilo odgovora. Ne ja, ne ne. [] Takrat se mi je zdelo, da je kriv moj
99
priimek. [] e pa se kje pojavim in vidijo, da govorim isto slovenino, poleg tega pa e moje znanje, takrat pa ni nobenih problemov. (Tanja, 32)
Spol in delovno mesto
9.2.4
Posebna oblika neenakovredne obravnava na delovnem mestu se pojavlja v povezavi s spolom in priakovanji, ki so spolno specifina. Feministina teorija na primer govori o tako imenovanem emocionalnem delu (adl, 2002), ki od ensk zahteva transmutacijo ustvenega sistema (Hochschild, 1985). To pomeni, da se od posameznice, ki opravlja doloeno delo, zahteva, da sproi ali zataji doloena ustva, da bi tako vzpostavila prijetno in ustrezno duevno stanje pri ljudeh, s katerimi ta oseba dela. Na tovrstno obliko neenakovrednih priakovanj od delavcev, ki so povezana s spolom, je iz svoje izkunje opozorila Tanja.
Dostikrat sem se spraevala, e bi bil moki na mojem delovnem mestu, ali bi mu bilo potrebno kuhati kavo, prijazno sprejemati ljudi, pa to sranje po telefonu posluati. Ali bi kot moki lahko kar po mizi udarila, pa bi rekla, zdaj pa dosti. e to naredi kot enska, bi verjetno posluala oitke. (Tanja, 32)
V tem kratkem pregledu oblik diskriminacij, ki se pojavljajo v kontekstu delovnega mesta, smo izpostavili le tiste zgodbe, ki so nam jih respondentke in respondenti pripovedovali. To seveda ne pomeni, da spol, tako kot tudi spolna usmerjenost, ki je tu nismo posebej omenjali, pa tudi druge osebne okoliine niso osnova tudi za drugane oblike diskriminatorne obravnave na delovnem mestu. Pravzaprav se na delovnem mestu, tako kot v vseh drugih kontekstih, pojavlja vsakovrstna diskriminacija. Istospolna usmerjenost je, recimo, dober primer diskriminacije, ki nastaja zaradi pritiska k skrivanju stigmatizirane identitete. Raziskava o vsakdanjem ivljenju gejev in lezbijk (vab in Kuhar, 2005) je pokazala, da ve kot polovica vpraanih skriva svojo istospolno usmerjenost na delovnem mestu, ker se bojijo izkljuevanja, zasmehovanja in podobno, nekateri pa menijo, da bi jim bila ob razkritju istospolne usmerjenosti monost napredovanja onemogoena.
101
Intersekcijska diskriminacija v praksi vsakdanjega ivljenja
10
Belska gejevska skupnost hoe, da se razkrijem. Hoe, da se razkrijem kot gej in da sem na to ponosen. Azijska skupnost pa si eli, da ostanem znotraj svoje lupine. Poskuajo me spremeniti. Obe skupnosti tekmujeta druga z drugo. Ljudje, kot sem jaz, pa vse to plaamo. Plaamo, da smo na sredi. [Iz dokumentarnega filma BBC Gay Muslim] Ko je sin moje sestre priel domov iz ole, kjer so se pogovarjali o narodnosti, je vpraal: Mami, kaj sem jaz? Pa mu je odgovorila: Ma, ti si vse! Ti si Slovenec, pa si Hrvat, pa si e Bosanec. In je bil mali zaradi tega zelo vesel. Ona je znala s tem dobro opraviti. [Tina, 36, o intersekciji etninih identitet]
Ob vpeljavi vpraanja intersekcije in intersekcijske diskriminacije v intervju oziroma fokusno skupino (o teoretskih ozadjih te oblike diskriminacije govorimo v prvem delu priujoe razprave) je ponavadi najprej nastala tiina in zadrega. Enodimenzionalno razmiljanje o diskriminaciji je tako prevladujoe in praksa prelivanja ene, moneje identitete nad preostalimi je tako vseprisotna, da je bilo razmiljanje o intersekcijski diskriminaciji veinoma teavno. Na vpraanje, ki smo ga zastavili predstavniku gejevske in lezbine organizacije, kako bi se odzval, e bi se po pomo k njemu obrnila Romkinja, ki je lezbijka, je dejal:
102
Pri Lingsiumu bi jo lahko le sprejeli in se pogovarjali glede njene spolne usmerjenosti. To, da je Romkinja, bi na nek nain odmislili. Razen e bi rekla, da ima problem zaradi tega, ker je Romkinja. Potem bi se res morali obrniti na nekoga, ki ima izkunje s tem, ker mi jih nimamo. [] Usmerili bi jo tja. Drugae pa bi jo sprejeli enakovredno med sebe. (Matja, ST)
Respondentke in respondenti praviloma pred tem nikoli niso razmiljali o diskriminaciji kot posledici souinkovanja ali intersekcije ve osebnih okoliin. Nenazadnje tudi nevladne organizacije, kot kae zgornji primer, praviloma delujejo enodimenzionalno. Hkrati so strokovnjakinje opozarjale, da so nekatere (stigmatizirane) identitete tako mone, da preprosto prekrijejo preostale, ki tako postanejo nepomembne.
Meni se zdi, da tudi e bi imela ta oseba [s teavami v duevnem zdravju] aids in bi bila e lezbijka ali gej hkrati, bi e vedno bila duevna motnja tisti element, ki bi tako mono prekril vse, da vse ostalo ni pomembno. (Nina, ST)
V nekaterih primerih so respondenti menili, da bi upotevanje intersekcij povzroilo kaos. Mate, ki je musliman in hendikepiran, je, eprav je omenjal teave z dostopom do verskih objektov, kljub temu menil, da upotevanje posameznikove vere ni smiselno.
Drutva in organizacije, ki zdruujejo hendikepirane osebe, bi se morale ukvarjati s tem, kako omogoiti im bolj kvalitetno ivljenje hendikepirani osebi, vera tukaj ne igra nobene vloge. Ker e bomo e tukaj vero meali v to, bo nastal pravi kaos. (Mate, 55)
Pojasnitev, kaj je intersekcijska diskriminacija, je nekatere respondente, ki so bili v raziskavo vkljueni prav zaradi intersekcije njihovih osebnih okoliin (vsi so bili torej potencialne rtve intersekcijske diskriminacije), navedlo k vedimenzionalnemu razmiljanju o diskriminaciji. Tovrsten pogled je odprl nekaj epizod, ki jih lahko opredelimo kot primere intersekcijske diskriminacije. Na kratko jih povzemamo v nadaljevanju in na ta nain poskuamo imbolj plastino pokazati, kako intersekcija vzpostavlja novo vsebino
103
diskriminacije, ki ni primerljiva samo z eno ali samo z drugo osebno okoliino, ki sta v intersekciji.
Intersekcija spola in narodnosti

Kot enska sem se morala vedno bolj dokazovati na delovnem podroju kot moki. [] Kot pripadnica etnine manjine pa sem se poutila drugano, nezaeleno na delovnem mestu in v oli. (Zdenka, 25)
10.1
Tipien primer intersekcijske diskriminacije, ki drugae zadeva enske s slovensko in neslovensko narodnostjo, je Milkin primer, ki je bila ob iskanju slube postavljena v slabi poloaj ne samo zaradi tega, ker je enska, pa pa tudi zaradi svoje narodnosti, ki naj bi vplivala na njeno identiteto enske.
Delodajalci so mi rekli, da bom neko imela otroke, ker sem enska, ker pa sem hkrati Bosanka, naj bi jih imela e ve. Zaradi tega me niso hoteli zaposliti. [] Bila sem ualjena in sem jim rekla, da lahko podpiem, da bom imela le dva otroka. (Milka, 41)
Respondentke z neslovensko narodnostjo so pogosto omenjale kulturne razlike v odnosu do obeh spolov znotraj svoje lastne skupine ali druinske skupnosti. Pri tem so nakazovale na konflikt, ki nastaja zaradi razlinega odnosa do spola v irem drubenem okolju oziroma v njihovi etnini skupnosti. Slovensko drubo so praviloma opredeljevale kot bolj demokratino, medtem ko naj bi same v primerjavi s iro drubo doivljale neenakopraven poloaj znotraj lastne skupnosti. Pri tem gre seveda za obravnavo, ki izhaja iz patriarhalne ureditve, za katero ne moremo trditi, da v slovenski drubi ni ve prisotna.
V druinskem okolju je moja identiteta enske e najbolj na udaru. Kot moki ima ve prednosti in privilegijev, kot enska pa mora pospravljati in strei. enske so v nai skupnosti bolj zatirane. Pri nas junjakih so enske avtomatsko na nek nain manjvredne, nima toliko pravic kot moki. []
104
Mojemu bratu nikoli ni bilo potrebno pospraviti, skuhati, pomiti. [] Tudi mama je zagovarjala tak odnos, ker so tako vzgojeni. (Zdenka, 25) Kot enska sem na boljem v Sloveniji. Hrvatje so v teh stvareh e precej tradicionalni, patriarhalni. Pri njih je normalno, da je enska podrejena. (Tanja, 32)
Tovrstne predstave v stereotipiziranih podobah uinkujejo tudi v iri drubi in se v svojih posledicah kaejo v spolno oznaenem odnosu do pripadnikov oziroma pripadnic razlinih manjinskih etninih skupin. Sanja je na primer omenjala, da intersekcija mokega spola in manjinske etnine pripadnosti v doloenih pogledih skozi kulturne predstave izvablja vejo diskriminatorno obravnavo mokih pripadnikov etninih manjin.
Mislim, da o mokih iz rne gore na splono velja mona stigma. Ali so kriminalci ali pa so takni in drugani. Mislim, da je njim dejansko teje. Vem, koliko teav je imel moj oe zaradi tega. Bil je poten lovek, poten delavec v Litostroju Ko smo kupili veje stanovanje zaradi tega, ker sta bila moja dva oba velika garaa [], se je enkrat celo zgodilo, da je oe moral celo na policijo, ker nas je nekdo ovadil, e da se moj oe ukvarja s rnimi posli. Vem, da je bil to takrat za nas velik ok. Celo do te mere je lo, da se je mama hotela preseliti v rno goro, eprav ivi v Sloveniji veliko dlje, kot je ivela v rni gori. (Sanja, 27)
Sklop o intersekciji spola in etnine pripadnosti lahko zaokroimo e z enim primerom intersekcije, ki je zelo plastino pokazal, da intersekcijska diskriminacija ni setevek posameznih tipov diskriminacije, pa pa vzpostavlja novo vsebino in zahteva posebno obravnavo. Respondentka, ki dela v zavetiu za enske, rtve nasilja, je omenila, da je v njihovo zavetie neko pribeala Romkinja, ki je bila poleg nasilja doma potem delena e diskriminacije znotraj pribealia (diskriminacija znotraj skupine ensk, rtev nasilja). Za strokovne delavke je vse to pomenilo posebno obravnavo te enske in dodatno delo z njo. V tem primeru se je jasno pokazalo, kako model dela, ki je bil brkone naravnan na ensko, rtev nasilja, ki je Slovenka srednjega razreda,
105
ni funkcioniral v primeru Romkinje, eprav je s temi enskami delila isto ali podobno izkunjo nasilja.
Z njo smo res delali vsakodnevno po par ur, ker si vedel, kaken riziko je, e bo la nazaj. [] [Druge enske v zavetiu so nas spraevale:] Zakaj mora biti ona zraven nas? Dajte jo ven, ona je drugana od nas! Zakaj ne gre, ne vem, v psihiatrino bolnico? Zakaj jo moramo prenaati? Zakaj ji ne reete, da naj se tako in tako oblee? To je vzorec drube, ki ga te enske prinesejo s seboj. In se jim zdi, da so manj vredne, e bodo z nekom, ki ne dosega njihovih kriterijev. Namiljenih, seveda. Tistih, ki jih je ustvarila druba tekom njihovega ivljenja. (Mateja, ST)
Intersekcija spola in verske pripadnosti

Pri izkljuevanju muslimank24 lahko potencialno govorimo o intersekcijski diskriminaciji, saj spol determinira doloene zunanje znake, po katerih so muslimanke prepoznavne. Aja je v intervjuju tako omenjala, da je kot enska in muslimanka pogosteje izpostavljena kot so izpostavljeni muslimanski moki. Zdi se, da spol v prej omenjenih oblikah diskriminacije ni konsitutiven element diskriminacije, pa pa le posredno vpliva na vejo izpostavljenost muslimank, iz esar nato izhaja diskriminacija.
enske smo bolj izpostavljene in smo bolj opazne. Moki v islamu na drugaen nain izstopajo, ampak e zmeraj niso tako prepoznavni kot enske. Zaradi tega je za nas enske toliko teje. (Aja, 29)
10.2
Zdi se, da spol v intersekciji z muslimansko vero vendarle ni pomemben zgolj zaradi vidnih znakov, ki se razlikujejo po spolu, pa pa tudi zaradi predstav o poloaju ensk v islamu. Pri tem je v ospredju predvsem tretji tip diskurzivne diskriminacije po Borus (pripisovanje tipinih lastnosti in vedenj), v okviru katere je muslimankam stereotipno pripisana neenakopravnost v islamu.
24 Tu v ospredje postavljamo versko pripadnost, eprav identiteta muslimana v Sloveniji lahko predstavlja tudi narodnost.
106
Tovrstne podobe v svojih posledicah lahko uinkujejo kot oblika pritiska k izstopu iz islama.
Najvekrat mi omenjajo, da enske v islamu niso enakopravne. Moja mama mi je isto na zaetku rekla, da je alostno, ker sem se odloila iveti po naelih, ki so tristo let nazaj za asom, da bom vedno morala hoditi en korak za moem in take neumnosti. Diskriminacija torej prihaja iz neznanja. (Aja, 29)
Zanimivo je, da je intersekcija s spolom in vero po drugi strani pripeljala tudi do izkljuitve doloenih oblik diskriminacije, ki so pred tem obstajale. To kae na e omenjeno prekrivanje identitet oziroma fokusiranje na najbolj vidno identiteto doloene osebe. Pred noenjem naglavne rute je bila Aja prvenstveno razumljena kot enska, pozneje pa je njena verska identiteta prekrila spolno identiteto. eprav je interakcija teh dveh identitet pripeljala do novih oblik diskriminacije, je hkrati ukinila prej obstojee oblike izkljuevanja, ki so bile spolno oznaene.
Pred tem so me otipavali na avtobusu, v javnosti, vigali so [] Definirali so me po doloenih delih telesa. Recimo, a to je tista, ki ima velike prsi [] Opazila sem, da odkar sem pokrita, se te stvari ne dogajajo. Nobenega ni, ki bi se me skual dotakniti. Moja ruta mi predstavlja neke vrste it. [] Sem bila pa kot enska bolj diskriminirana kot zdaj, ko sem muslimanka. (Aja, 29)
10.3
Intersekcija spola in hendikepa

Do oseb [mokega in enskega spola] s hendikepom je bil neko kar priblino isti odnos, kakor da smo srednji spol. (Marija, 59)
Respondentke in respondenti so se veinoma strinjali, da je hendikep tako moan identitetni oznaevalec, da praviloma prekrije vse druge identitete, ki zaradi tega postanejo manj pomembne, predvsem pa skoraj ne doloajo hendikepa. Glede na opravljene intervjuje bi lahko rekli, da intersekcija
107
hendikepa z drugimi osebnimi okoliinami deluje predvsem na nivoju (stereotipnega) drubenega dojemanja mokih in ensk, ki je nato preveden v kontekst hendikepa. Podobno so omenjale tudi strokovnjakinje, ki se ukvarjajo s podrojem duevnega zdravja. Strinjale so se, da spol kot tak nima pomena, razen v drubenem dojemanju teh oseb: enske so razumljene kot manj nevarne, moki pa so skozi optiko razumevanja monejega spola dojeti kot bolj nevarni.
Ljudje se ensk manj bojijo, ker fizino niso tako mone kot moki. Ob njih se ne poutijo tako ogroeni, tudi e se jim totalno strga film. [] Za enske bolj velja preprianje, da se bo obesila, da bo vzela tablete, e se ji je zmealo, da bo skoila pod vlak. Ta samomorilna naravnanost. Pri mokih pa se kar avtomatino razmilja, da bodo fizino agresivni. (Nina, ST)
Nasprotno naj bi spol v intersekciji s hendikepom funkcioniral v primeru partnerskih vez in druin, ki so bile sicer izpostavljene kot eno od pereih vpraanj tako v primerih heteroseksualnih kot homoseksualnih hendikepiranih oseb. Na to opozarjajo tudi druge tudije. Boki, akelj in Humer (2008: 262263) na primer omenjajo, da so hendikep (in odsotnost spodbude iz okolja), neskladnost podobe hendikepirane osebe s predstavo o materi kot skrbstveni figuri in neobstoj javnih servisov, ki bi pomagali hendikepiranim osebam pri opravljanju starevske vloge glavni razlogi, zakaj hendikepirane osebe pogosto ne osnujejo svoje druine. Hkrati opozarjajo, da hendikepirane enske pogosteje ivijo same, medtem ko imajo moki s hendikepom ve monosti, da ivijo z osebo, ki zanje opravlja skrbstvene aktivnosti (partnerica ali mati). Podobno ugotavlja tudi naa respondentka.
Ne bi rekla, da so bili hendikepirani moki kaj v boljem poloaju od ensk, razen morda, da so v nekaterih primerih enske bolj pripravljene stopati v zakon s hendikepiranimi mokimi, ker so e bile navajene kuhati, delati in tako naprej. V tem smislu, e so bili moki dovolj agilni, simpatini in prijetni poznam dosti takih zakonov. [] Veliko ve je primerov, ko se eden od partnerjev ponesrei, postane hendikepiran, moki zaradi tega prej odide iz zakona kot enska. (Marija, 59)
108
V kontekstu razprave o nasilju nad enskami se je na eni od fokusnih skupin jasno pokazal problem in nova vsebina, ki jo vzpostavlja intersekcija identitet. Ko je namre voditeljica fokusne skupine vpraala osebo, ki dela na podroju nasilja nad enskami, kako bi ravnali z ensko, ki je invalidka, je ta odgovorila:
Joj, mi pa invalidke ne moremo imeti [zaradi nedostopnosti varne hie]. e je tako, e je na voziku To je velik problem na podroju nasilja. (Mateja, ST)
10.4
Intersekcija spola in spolne usmerjenosti

Respondenti so omenjali, da lahko govorimo o razlinih reakcijah na moke in enske istospolno usmerjene posameznike in posameznice. Doloena konservativna okolja, ki so opredeljena z maistino in s patriarhalno kulturo, po mnenju naih sogovornikov ostreje nastopajo proti moki homoseksualnosti. To ne pomeni, da v tovrstnih okoljih lahko govorimo o nekakni pozitivni diskriminaciji lezbinosti, pa pa je reakcija na moko oziroma ensko homoseksualnost razlina.
Na Jesenicah je veliko takih lokalov, kjer se vrti narodna muzika, kjer se zbira tak folk Po eni strani imam sreo, ker sem enska in sem homoseksualka. Ker e bi bila moki in bi opazili, da bi prihajala s fantom v ta lokal, bi bila verjetno tepena. Glede na to, da sem punca in sem jo pripeljala v ta lokal, nisem imela nobenih teav. Folku je bilo zanimivo. [] e bi bila pa moki, bi pa verjetno bila tepena. (Lepa, 25)
10.5
Intersekcija spolne usmerjenosti in narodnosti

Podobno kot v razmerju med spolom in narodnostjo, so respondenti in respondentke z intersekcijo spolne usmerjenosti in narodnosti omenjali razlike v razumevanje spolne usmerjenosti znotraj svoje manjinske etnine skupine v primerjavi s iro drubo.
109
Slovenec je gej, efur pa je strejt. Mislim, da to ni le dvakrat, ampak stokrat bolj sprejemljiva opcija. (Tine, 25) Problem je bil pri moji oji druini. To je bil velik ok, ker sem pa po narodnosti Srb in sem e gej. To je bilo nekaj zelo katastrofalnega. (Milan, 34)
eprav sogovorniki praviloma niso omenjali diskriminatornih epizod, ki bi jih zaradi svoje narodnosti doiveli znotraj gejevske in lezbine skupnosti, so vendarle menili, da bi bila pozornost njihovi specifini situaciji, ki nastaja na intersekciji narodnosti in spolne usmerjenosti, dobrodola. To pa, poudarjajo nekateri, seveda ne bi reilo vpraanja diskriminacije, s katerim so sooeni v vsakdanjem ivljenju.
Edina organizacija, ki bi lahko [pokrila obe moji identiteti], bi bila organizacija efurjev homoseksualcev. Tu bi bili manj diskriminirani kot smo samo v efurski ali samo v lezbini ali gejevski organizaciji. Bi bili pa e vedno diskriminirani. (Tine, 25) Ljudje, ki so iz bivih jugoslovanskih republik in so odraali v monih tradicionalnih druinah, imajo s tem [z istospolno usmerjenostjo, op. a.] ogromno problemov. Mislim, da bi se morala zanje organizirati kakna akcija. [] Ne vem, pogovori, kako priti ven, kako se reiti. Ker teh primerov je ogromno. (Milan, 34)
Intersekcija spolne usmerjenosti in vere

Intersekcija vere in istospolne usmerjenosti je unikatna zaradi tega, ker praviloma ena identiteta izkljuuje drugo identiteto; v nao raziskavo so bili zajeti pripadniki muslimanske, pravoslavne in katolike vere, ki vse obsojajo homoseksualnost in jo obravnavajo kot obliko grenosti. Posamezniki in posameznice, ki so verni in hkrati istospolno usmerjeni, pri vzpostavljanju ravnovesja med obema identitetama uporabljajo razline strategije, najpogosteje pa gre
10.6
110
za nekakno obliko akomodacije verskega preprianja z istospolno eljo, kot na primer v primeru Lepe, ki je lezbijka in muslimanka.
Okrog tega sem si postavila merila, v kaj bom verjela in v kaj ne. To se mi zdaj ne zdi sporno. (Lepa, 25)
Homoseksualna identiteta se je Lepi sprva zdela tako nesprejemljiva, da je prostovoljno pristala na zdravljenje homoseksualnosti oziroma nekakno izganjanje hudia.
Nisem se zdravila v Sloveniji, zdravili so me na Balkanu. [] Ko sem prila, so me sprejeli [muslimanski duhovniki, op. a.]. Povedala sem jim, kaken problem imam, in so rekli, da v redu, da se to lahko vsakomur zgodi. Nobene diskriminacije, nihe ni rekel, da me ne bo zdravil. Potem so poskuali, pa jim ni uspelo. [] To je neke vrste hipnoza z molitvijo. Spravijo te pod hipnozo in gre za neko vrsto izganjanja hudia. Samo da to poteka v arabini. Mene niso uspeli spraviti pod hipnozo. e je nekaj v tebi, jim ne uspe. Jaz sem se jim samo smejala v obraz. [] Potem sem se poutila dobro, ker sem razistila doloene stvari. [] Po vsem tem sem si prila na jasno, da to tako je in da to moram sprejeti. Ali pa, ne vem, sebi lagati celo ivljenje (Lepa, 25)
10.7
Intersekcija spolne usmerjenosti in hendikepa

Respondent z omenjenima identitetama (hendikep, gej) je v kontekstu intersekcije omenjal predvsem vpraanje partnerskih vez oziroma monosti vzpostavitve partnerske veze, kar je, kot smo omenili e prej, poleg vpraanja zaposlitve eno od najbolj areih podroij potencialne diskriminacije v kontekstu hendikepa. Respondent z obema osebnima okoliinama je poudaril, da tudi v gejevski in lezbini skupnosti njegov hendikep zakrije njegovo celotno podobo. Njegova subjektiviteta je pravzaprav ukinjena in je viden zgolj e kot hendikepirano telo.
111
Pri meni je e to, da tudi vidijo potem samo te noge in jih to odbija. (Toma, 23)
Intersekcija narodnosti in hendikepa

Strokovnjakinje s podroja teav v duevnem zdravju so na fokusnih skupinah opozorile, kako so migranti pogosto v slabem poloaju glede zdravstvene oskrbe, e se sooijo s teavo v duevnem zdravju. Zaradi njihovega neurejenega poloaja delodajalci jih zaposlujejo na rno nimajo niti monosti obiska pri psihiatru.
Zaradi neurejenih zdravstvenih konvencij so bili migranti vsaj v preteklosti, zdaj ne vem, kako je s tem deleni bistveno slabe obravnave kot slovenski dravljani. [] Imela sem primer dveh delavcev iz junih republik, ki sta imela e to smolo, da nista bili prijavljena. Pri delodajalcu sta delala na rno. Niti k psihiatru nista mogla. Potem smo nali nekega psihiatra, ki je bil Srb in samo zaradi tega, ker sta bila tudi ona dva Srba, ju je sprejel. Ampak ju je seveda sprejel na rno. (Nina, ST)
10.8
eprav je naa eksploratorna raziskava pokazala na bistveno vejo prisotnost enodimenzionalne diskriminacije (ali pa je bila diskriminacija razumljena na ta nain mono je namre, da je v primeru diskriminacije souinkovalo ve okoliin, ki jih respondent ni zaznal), zgornji primeri vendarle kaejo na nujnost tematiziranja intersekcijske diskriminacije. Tematiziranje je pomembno predvsem v smislu senzibilizacije, kar pomeni, da morajo biti tisti, ki delajo z ljudmi, ki so diskriminirani, pozorni na to, da diskriminacijo lahko povzroa souinkovanje ve okoliin. Hkrati je tovrstna senzibilizacija pomembna tudi v primeru anti-diskriminacijskih politik, ki z upotevanjem zgolj ene dimenzije ne prepreujejo intersekcijske diskriminacije.
113
Naini upravljanja s stigmo
11
Goffmanova tudija o stigmi predstavlja vrsto razlinih nainov upravljanja s stigmatizirano identiteto, ki pa jo lahko razdelimo na tiri tipine odzive stigmatiziranih oseb na svojo stigmo: (1) popravilo, (2) kompenzacija (posredno popravilo), (3) prekinitev z realnostjo in (4) osamitev. V prvem primeru posameznik poskua popraviti tisto, za kar misli, da je objektivni razlog njegove stigme (to seveda velja le za tiste, ki to domnevno lahko naredijo na primer odstranitev telesne posebnosti s plastino operacijo). Kompenzacija (Goffman sicer ne omenja tega termina) pomeni obliko posrednega popravila svoje stigme. Posameznik vnaa dodatne napore v to, da lahko na primer opravlja stvari, katerih zaradi razloga svoje stigme praviloma ne more opravljati (npr. slepi se naui smuanja). Prekinitev z realnostjo pravzaprav pomeni reinterpretacijo svoje stigme; posameznik se oprime nekonvencionalne interpretacije (v nasprotju s stigmatizirajoo), ki razlogu za stigmo pripisuje drugano vrednost (tak primer reinterpretacije so zagotovo gejevske in lezbine parade ponosa). Osamitev kot oblika upravljanja s stigmo pomeni pobeg iz realnosti vsakdanjega ivljenja, kjer se posamezniku ali posameznici ni potrebno sooati s svojo stigmo (Goffman, 2008 [1963]: 1725). Naine upravljanja s stigmo, ki so jih omenjali respondentke in respondenti v intervjujih in fokusnih skupinah, je mo razporediti v Goffmanovo kategorizacijo odzivov na stigmo. Vendar pa jih bomo tukaj dodatno razlenili in razporedili v sedem vsebinskih kategorij. Veina ustreza Goffmanovi tretji in etrti kategoriji, medtem ko prvih dveh tipov odzivov na stigmo po Goffmanu v naih intervjujih skorajda nismo zaznali. Respondentke in respondenti so razline oblike izkljuevanja ter verbalne in fizine napada nase razumeli kot pritisk k uklonitvi normam, ki veljajo v doloeni kulturi. Hkrati so zaradi prepoznavnih znakov konstituirani kot
114
stereotipni predstavniki doloene skupine, na primer verske, etnine in podobno, in vedno znova postavljeni v situacijo, kjer morajo svojo pozicijo braniti in zagovarjati. To je nenazadnje ena od znailnosti stigme, saj poleg njene relativnosti (razlien pomen stigme v razlinih drubenih kontekstih), Stafford in Scott (1986) omenjata tudi kolektivnost kot znailnost stigme. Ta po naem mnenju ne pomeni samo, da razvrednotenje prihaja iz skupine ali drube kot take, pa pa tudi, da negativno vrednotenje enega posameznika zelo verjetno pomeni tudi razvrednotenje skupine, ki ji pripada.
11.1
Destigmatizacija stigme
Eni od pogostih strategij, ki jo nai respondenti in respondentke uporabljajo v vsakdanjem ivljenju kot obliko upravljanja s stigmo, lahko reemo destigmatizacija stigme. Gre za vzpostavitev samozavestne pozicije v identiteti, ki jo okolica sicer stigmatizira, kar odgovarja Goffmanovi kategoriji prekinitve z realnostjo. Samozavestna pozicija deluje kot obrambni it pred stigmo, gre za nekakno pozicijo ponosa v stigmi, s katero okolici ne dovoli razvrednotenje svoje identitete. Muslimanka Aja je opozorila, da jo ljudje pogosto spraujejo o njeni veri, pri emer so vpraanja praviloma zastavljena tako, da poskuajo spodbijati legitimnost te vere. Strategija upravljanja s stigmo, s katero se sooa Aja kot muslimanka, ki je vero prevzela (odraala je v slovenski katoliki druini), po njenih besedah vkljuuje predvsem mono voljo in samozavesten nastop.
Mora imeti mono voljo, da lahko vztraja naprej, da se ne pusti omajati okolici. [] Sem taka oseba, da se naredim samozavestno. Noem pokazati strahu, ker sem opazila, da ko enkrat pokae strah, ljudje planejo po tebi in te hoejo e bolj poriniti dol. (Aja, 29)
Destigmatizacija stigme deluje tudi v smislu pritiska na iro okolico, da sprejme posameznika in njegovo identiteto. Lepa, ki je istospolno usmer-
115
jena muslimanka, je tako poudarila, da je ele z lastnim sprejetjem spolne usmerjenosti k sprejetju prisilila tudi druge.
Na zaetku je bila panika, kaj bodo drugi rekli in kako bodo to sprejeli. Potem sem se pa pa odloila, da bom tako ivela ne glede na vse. Zdi se mi, da so me potem tudi sprejeli, da jim ni preostalo drugega. (Lepa, 25)
Proces sprejemanja stigmatizirane identitete je lahko tudi obraten. V skupinah za samopomo, na primer, poskuajo uporabnikom pomagati, da sprejmejo svojo identiteto.
Na podroju duevnega zdravja opaam, da si lovek stigmo prilepi sam, ele potem mu jo da okolica. Delamo predvsem na tem, da lovek sprejme samega sebe takega, kot je. ele potem mu postane stigma, ta nalepka, nepomembna, ker je zadovoljen sam s sabo. (Vesna, ST)
Podobna oblika destigmatizacije stigme je tudi nepriznavanje stigme, ki se odraa v nesenzibilnosti za izkljuevanje. Posameznik preprosto ne dopusti, da bi bil obravnavan kot rtev in se tudi sam ne razume na tak nain.
Imam sicer eno rko v priimku in imenu, ki je slovenska abeceda ne pozna, ampak nisem imela nobenega obutka, da bi me kdo obsojal zaradi tega. Mogoe nisem dovolj pozorna, kaj se dogaja okrog mene, ker me boli kurac. [] e ti ni kul sedeti tukaj z mano, potem pojdi stran. Ne silim te, da mora biti v moji drubi. Morda zato ne opazim taknih teav. (Maja, 20)
Racionalizacija in opravievanje stigme

Druga oblika opravljanja s stigmo je racionalizacija stigme. Gre za ugotovitev, da je stigma neobhodna in na nek nain razumljiva. Racionalizacija tako deluje v smislu sprejetja stvari takih kot so. Vendar pa v tem primeru ne gre za resignirano sprejetje svojega poloaja, pa pa pojasnitev stigme posledi-
11.2
116
no pripelje do sprejetje le-te. Sebira, muslimanka iz Bosne, ugotavlja, da je drugana obravnava Bonjakov v Sloveniji v primerjavi s Slovenci normalna.
Zavedamo se, da ne moremo biti original Slovenci. Tudi e imamo dravljanstvo. [] Dravljanstvo smo vzeli zaradi pravic in vsega tega, ampak se tudi zavedamo, da ne moremo biti kakor Slovenci. Druimo se z njimi, z njimi opravljamo marsikatera dela, ampak normalno, v telesu ne moremo biti Slovenci. Kakor Slovenci ne morejo biti muslimani. (Sebira, 43)
11.3
Relativizacija stigme
Podobna strategija kot racionalizacija je relativizacija stigme. Pri tem posameznik svojo stigmo razume kot eno od monih okoliin, zaradi katerih si kot posameznik izkljuen, vendar pa naj bi pri tem lo za nek sploen trend izkljuevanja, ki je na primer v skupini mladostnikov obiajen.
Nisem se poutila izkljueno. Otroci se zafrkavajo med seboj, pa nekaj najdejo na tebi. Lahko tudi dolg nos, mogoe veliko glavo, pa te zaradi tega zafrkavajo. (Tanja, 32)
11.4
Skrivanje stigme
Skrivanje ali prikrivanje stigme je ena od pogostih strategij upravljanja s stigmo. Posameznik se izogne situacijam, v katerih bi bil potencialno diskriminiran, na nain, da skrije svojo stigmo. Skrivanje stigme je hkrati lahko tudi oblika diskriminacije, e ta pritisk oziroma zahteva prihaja od ljudi okrog posameznika s stigmo, ki skrivanje zahtevajo zaradi tega, da bi tudi sami sebe zaitili pred stigmo oziroma sramoto, ki jo ta prinaa (o tem piemo zgoraj). Toma, na primer, svoj hendikep lahko deloma skrije, ker e vedno lahko malo hodi. Ukinitev vidnega znaka hendikepa mu, pravi, ele omogoa navezovanje stikov v gejevski diskoteki.
117
e grem ven, e grem v tirko ali v Inbox, kamor grem zelo redko, [] grem tja brez voza, brez bergel, in etudi se utrudim, tudi e ne morem, grem raji pe kot z vozom. Ker drugae ne bi imel nobene monosti nikogar spoznati. (Toma, 23)
Podobno je vidni znak (doloen tip oblail) ukinil tudi Marko, da bi v oli prikril vnaprejnje povezovanje oblail z njegovo spolno usmerjenostjo.
Hodim v srednjo olo, kjer so preteno fantje. Glede homoseksualnosti je tukaj zelo nesprejemljivo. [] e bi se outiral, predvidevam, da bi bilo zelo slabo. Tudi v razredu, ko profesor slii, da kdo komu ree peder, sploh ne reagira. Doivel sem e, da je profesor rekel, da so pedri klasa za sebe. [] Zaradi ole sem spremenil svoj stil oblaenja. Oblail sem se bolj pedrsko, kako naj reem oprijete majke, oprijete hlae in take fore. Zaradi tega so me zaeli zafrkavati. [] Dejansko me je ola prisilila, da sem se spremenil. Na zaetku mi je bilo zelo al, poutil sem se osramoenega. Ampak zdaj sem se pa navadil. (Marko, 18)
Osnovna funkcija skrivanja svoje stigmatizirane identitete je seveda zaita pred nasiljem oziroma socialnim izkljuevanjem.
Nekako spusti te ograje in jih postavi kakorkoli hoe zaradi tega, ker se nekako mora zavarovati. Toliko poznam socialne razmere in drubo, da vem, kje me aka kakna gronja [zaradi istospolne usmerjenosti, op. a.], in se ji niti ne izpostavim, ker se mi zdi brezveze. (Nika, 31) [Ljudje s teavo v duevnem zdravju] ne elijo o tem govoriti, ker vedo, da bodo potem spet izloeni. Spomnim se neke nae uporabnice, ki je imela fanta iz drugega okolja, ki je pred tem ni poznal. Lep as mu ni elela povedati. Potem pa, ko mu je po ve kot pol leta druenja povedala, da ima psihiatrino diagnozo in terapijo nekako se je dovolj varno poutila, da mu je povedala potem pa je bil to razlog, da sta la narazen. (Nena, ST)
118
Skrivanje identitete je lahko v posameznikovi interpretaciji definirano ne kot zaita sebe, pa pa drugih pred nerodno situacijo, v kateri bi se znali, e bi poznali doloeno identiteto posameznika. A ne glede na tovrstno preinterpretacijo skrivanja stigme, ta vendarle deluje kot obrambni mehanizem.
Na doloenih mestih ne razlagam tega [da sem istospolno usmerjena]. Pa ne zato, ker me je sram ali kaj takega, ampak predvsem zaradi drugih. Bi bilo potem tudi njim zoprno. (Magda, 35)
Skrivanje stigme lahko poteka tudi na ravni izrekanja, ki je v naslednjem primeru povezano z intersekcijo razlinih etninih identitet. To pa v binarni shemi istih etninih identitet ponovno predstavlja teavo.
Imajo me za Neslovenko. Tisti, ki me poznajo, vedo, da je moj oe Rom, ampak to je drugae kot biti Romkinja. Nikoli ne reem, da sem Romkinja. S tem se tudi sama distanciram od tega. Reem, da je moj oe Rom. Verjetno zato, ker mi je neprijetno. [] Oe je Rom, mama je Slovenka, kaj sem pa jaz? Jaz pa sem Ljubljananka z romskimi koreninami ali kaj? (Elvira, 31)
11.5
Zrcaljenje stigme
Podobno kot oblika destigmatizacije stigme je tudi zavrnitev stigme kot problema, s katerim bi se posameznik moral ukvarjati, oblika ukvarjanja s stigmo (spet podobna Goffmanovi prekinitvi z realnostjo). Zrcaljenje stigme se vzpostaviti tako, da je lastnitvo problema preneseno na tiste, ki stigmatizirajo. Reeno drugae: problema nima lovek s stigmo, pa pa druba, ki ga stigmatizira. Problem je torej v posameznikovi preinterpretaciji pripisan okolici in ne ve njegovi identiteti. Stigma se na ta nain zrcali na tiste, ki jo posamezniku pripisujejo.
Vse te komplekse sem v doloenem asu odvrgla in dojela, da to ni ve moj problem. To je njihov problem. [] Od takrat naprej so se mi odprla isto neka druga vrata, neka dogajanja in vse skupaj je lo isto drugo pot. Stagnacija je
119
prenehala in stalno priakovanje neesa nedoloenega. [] Enostavno sem veliko manj trpela, veliko manj sem bila prizadeta, prizadetost sem praktino odvrgla. Zdaj se mi to zelo redko zgodi, razen e mi je neka oseba zelo pri srcu, da ne morem objektivno oceniti situacije. V glavnem pa, e me nekdo prizadene namenoma ali pa nevede, vse to jemljem kot njegov problem, ne moj. (Marija, 59)
Marija je upravljanje s stigmo, ki jo je pravzaprav izniila tako, da ni priznala in pristala na izkljuenost, ki jo stigma prinaa, obrnila v pozitivno izkunjo.
Odkar sem se sama odprla proti drubi, doivljam neverjeten sprejem ljudi. Tukaj, kjer ivim in kjer hodim vsak dan v trgovino, mi osebje, kadar sem brez asistence, vedno priskoi na pomo in s toliko prijaznosti, da je neverjetno. Tukaj je kot ena malo veja vas, veliko ljudi me pozdravlja. Tako sem doivela pred nekaj leti okrog boia, da je do mene pristopila neznana enska, me objela in rekla: Hvala, ker ste vedno nasmejani.(Marija, 59)
Stigma kot prednost

Tudi strategija konstituiranja stigme kot prednosti je podobna destigmatizaciji stigme, le da je stigma v tem primeru ukinjena prek uvida, da iz izkunje stigme izhajajo pozitivne pridobitve za posameznika. V prvi vrsti izkunja stigme prinese vejo senzibilizacijo do razlinosti, v odnosih med ljudmi in podobno, hkrati pa gre za ugotovitev, da je stigma pripeljala do izkuenj, ki so pravzaprav posameznikova prednost. Tanja, na primer, meni, da je njena izkunja hrvake etnine pripadnosti in ivljenja v Sloveniji, kar je bil neko in e vedno je lahko razlog za izkljuevanje, njena prednost, saj namesto ene kulture pozna dve.
Vasih, ko sem bila mlaja, se mi je zdelo, da sem na slabem. Zdaj pa ne. Zdi se mi, da sem na boljem, ker imam znanje obeh kultur. Ko sem bila majhna, sem bila na slabem, ker te zafrkavajo, potem pa traja nekaj asa,
11.6
120
da se navadijo nate. In pozneje tudi postane bolj ponosen na to, da pozna obe kulturi. (Tanja, 32) Ravno zaradi tega sem v prvi fazi razvila soutje do vseh razlinih vrst druganosti, ker vidi, da nisi ni naredil, pa te vseeno drugae obravnavajo. Najprej je bilo soutje, zdaj pa se mi zdi, da sem zaradi tega totalno iri lovek. Zdi se mi, da me je to v resnici zelo obogatilo. Ljudje, ki gledajo drugae na spol ali narodnost ali karkoli drugega, se mi zdaj zdijo totalno zaplankani. Zaradi tega imam vevrednostni kompleks, ki je priel iz manjvrednostnega. (Tina, 36) Mama ima v slubi zelo dobrega sodelavca, ki je po narodnosti Slovenec. Njegova hi je konala medicinsko fakulteto, konala specializacijo in bila je
11.7
zelo dobra zdravnica. Zato so jo povabili na delo v Avstrijo. Afirmirana enska, stara 35 let, se je po enaindvajsetih dneh vrnila nazaj domov, objokana kot petletni otrok zaradi tega, ker je bila za njih auslnder. Takrat je rekla oetu, da nikoli ve ne bo pomislila o naih priseljencih na tak nain, ker zdaj ve, kako to boli. (Sanja, 27)
Resignacija
Vdanost v usodo morda ni strategija aktivnega upravljanja s stigmo, je pa to pozicija, ki jo nekateri posamezniki, kontinuirano izpostavljeni stigmi in diskriminaciji, prevzamejo. Na fokusnih skupinah je bila resignacija pogosto omenjena prav v povezavi z ljudmi s teavo v duevnem zdravju.
Pri tevilnih vidi, da so sprejeli [to stanje]. So osamljeni, tukaj se druijo med sabo, vedo, da jih okolje ne sprejema in so tudi sami to sprejeli. [] To je motnja, ki jih spremlja e desetletja, to je njihov nain ivljenja. Dostikrat izrazijo eljo: Joj, veste, tako pogream drubo, pogream partnerja, bi imela otroka, bi imel druino, bi se zaposlil Ampak to jim nekako ni dosegljivo in to sprejmejo. (Nena, ST)
123
Posledice stigmatizacije in diskriminacije
12
Posledice diskriminacije so raznotere, v osnovi pa je njihov imenovalec proces drugaenja. Vzpostavitev Drugega (v binarni igri moi med mi in oni) pomeni, da tiste, ki niso mi, prepoznamo kot kategorino drugane. V tej druganosti pa je vedno potencialno skrita tudi monost hierarhizacije (mi smo ve kot oni) in stereotipnega dojemanja teh druganih skupin. Proces drugaenja kot posledica diskriminacije torej pomeni v prvem koraku primerjanje z drugimi skupinami/posamezniki in takoj v naslednjem tudi e distanciranje od teh skupin/posameznikov. Gre za ohranjanje lastne identitete kot vevredne in pozitivne ter hkratno stigmatiziranje oziroma diskriminiranje drugih identitet. Posledice drugaenja oziroma diskriminacije so razline od ekonomskih, socialnih, politinih do povsem psiholokih, kot so na primer anksioznost in depresija. Makkonen (2002a) poudarja, da diskriminacija pogosto privede do verine reakcije neugodnosti, kar pomeni, da diskriminacija na enem nivoju lahko vodi tudi do slabanja posameznikovega poloaja na drugih nivojih vsakdanjega ivljenja. Tako vstopimo v zaaran krog diskriminacije.
Zaaran krog diskriminacije (prirejeno po Makkonen, 2002a)
slika 4
odnos do (manjinskih) skupin (izhajajo iz predsodkov in stereotipov)
diskriminacija
socialna distanca (npr. koga ne elite imeti za soseda?)
socio-ekonomske razlike (neugodnosti)
124
Zaaran krog diskriminacije s svojimi posledicami deluje takole: izhodie je odnos do doloenih posameznikov ali skupin v drubi. e ta odnos izhaja iz predsodkov in stereotipov, potem to vpliva na eni strani na socio-ekonomske razlike, ki se vzpostavljajo v drubi, predvsem pa na socialno distanco do teh skupin. Slednja se v sociolokih raziskavah meri z vpraanjem, koga ne elite imeti za soseda in je dober napovednik (seveda ne brez pomanjkljivosti), kdo v drubi je potencialno diskriminiran.25 Socialna distanca prav tako povratno deluje na socio-ekonomske razlike ali neugodnosti, ki so jim skupine zaradi marginaliziranja v drubi izpostavljene. Ker teh povezav, kot trdi Makkonen (2002a), ljudje ponavadi ne prepoznajo, tovrstne razlike vzamejo kot dokaz inferiornosti doloenih skupin v drubi. Taken odnos je seveda tudi izhodie za diskriminacijo, ta pa v svojih posledicah ponovno vpliva na socioekonomske razlike. Odnos torej ohranja stereotipe in predsodke, ti ohranjajo socialno distanco in diskriminacijo, ta vpliva na socio-ekonomske razlike in zaaran krog se zavrti v neskonnost. V priujoi raziskavi smo respondentke in respondente spraevali po konkretnih posledicah diskriminacije, ki so jih po njihovem mnenju utrpeli zaradi neenakopravne obravnave. Zabeleili smo pet tipov posledic, ki so prvenstveno vezane na psiholoke in zdravstvene posledice.
12.1
Socialna izkljuenost
Posledice sistemske diskriminacije lahko rezultirajo v popolni izkljuitvi posameznika. Mate, ki je hendikepiran, je na primer moral zaradi neprilagojenega vhoda v olo posledino pristati na zgodnjo upokojitev in s tem socialno izkljuenost. Gre za tipien primer verine reakcije neugodnosti (Makkonen, 2002a).
Vpisal sem se v srednjo ekonomsko olo, ki sem jo na alost po treh mesecih moral zapustiti, ker ni bila dostopna za osebo, vezano na voziek. Tam je pet
25 Vpraanje je vkljueno v raziskave Slovenskega javnega mnenja. Glej: http://www.adp.fdv. uni-lj.si/opisi/serija/SJM/.
125
stopnic, da pride v olo, da pride v uilnico 25 stopnic, sanitarije so bile nedostopne za osebo na voziku, tja pa sem moral vsak dan. Veina ol e danes ni prilagojena hendikepiranim osebam. Tako da sem po treh mesecih moral olo zapustiti in se poasi upokojiti, ker druge monosti ni bilo. In od takrat sem pa v penzionu in akam na lepi jutri. (Mate, 55)
Izkljuitev posameznika ni zgolj posledica (sistemske) diskriminacije, ampak je izolacija sama lahko tudi oblika diskriminacije.
Na oli so se dogovorili, da bo vsak otrok, ki ima rojstni dan, prinesel kaj za druge otroke. Ko je nek neromski otrok imel rojstni dan, je sladkarije dal vsem, razen moji herki. Soolka, ki je temu fantu pomagala deliti sladkarije, ga je vpraala: Kaj pa za Megico? Ne, je odgovoril, ona je pa ciganka. [] Takrat sem znorel in el do uiteljice. Rekla je, da ni vedela, da je ele od otrok izvedela, kaj se je zgodilo. [] Moja herka je imela rojstni dan dva meseca pozneje. Rekel sem ji: Odloi se, ali bo dala vsem, ali tistemu fantu ne bo dala. Pa je rekla: Ne, ati, jaz bom pa vsem dala. (Bobo, ST)
Diskriminacija lahko povzroa izolacijo, ki je po eni strani posledica drubenega izkljuevanja, po drugi strani pa posledica posameznikovega upravljanja s stigmo. Posameznik se namre izogiba situacijam, v katerih bi bil lahko potencialno diskriminiran.
e ne bi bila Romkinja bi mogoe imela ve kolegov, kolegic. Ne mogoe, zagotovo. (Fani, 58) Stvari so me vekrat prizadele. Poutila sem se osamljeno, ker sem se pa odmaknila od ljudi. [] Ampak izolacija je, kakorkoli to obrne, neke vrste diskriminacija. (Nika, 31) Mene obutek diskriminacije zelo potre. [] Ne elim konfliktov, zato se potegnem vase in potem se mi zdi, da obutim neko neizhodnost. [] Najraji bi se izoliral, bil sam s seboj in s svojim partnerjem. (Matja, 30)
126
12.2
Samostigmatizacija
Eksplicitno ali implicitno izkljuevalni karakter okolja, v katerem posameznik z doloeno (stigmatizirano) identiteto ivi, na dolgi rok lahko deluje kot samoizpolnjujoa se prerokba. Kontinuirana stigmatizacija pripelje do prevzema stigme, do preprianja, da je stigma upraviena, izkljuevanje pa utemeljeno in razlogi zanj resnini. Na ta nain pride do nekakne samo-stigmatizacije. Ve respondentk in respondentov je namre omenjalo, da so postopoma zaeli verjeti temu, kar so ljudje o njih govorili. Tovrstno izkljuevanje zagotovo povzroa osebne travme in teave.
Enostavno je bilo velikokrat reeno, pa kaj ti priakuje, bodi zadovoljna s tem, kar ima, saj ve ti pa ne pripada. Ko si dolgo asa sooen s takim nainom miljenja, potem tudi e sam skoraj verjame, da je tako. (Marija, 59) Ko sem bila majhna, so mi govorili, da smrdim, da sem Ciganka, da sem takna in drugana, zaradi tega ker nisem Slovenka. In morate se zavedati, da je to na meni definitivno pustilo nek peat, zato ker ko majhnega otroka postavlja v ni, potem ta otrok s tem tudi raste. (Sanja, 27)
Podobno samo-izpolnjujoa se prerokba lahko deluje kot strah pred obtobo, ki bi bila osnovana na stigmi in stereotipnih predstavah, povezanih z doloeno stigmo oziroma osebno okoliino.
Mene je bilo vedno strah, da bi me kdo obdolil, da sem kaj ukradla. [Bala sem se], da bodo mene obtoili, e bo kaj izginilo, ker nisem Slovenka. Ker je bilo to tako prisotno. V garderobah v oli pa tudi na tekmah velikokrat je kaj izginilo. In mene je bilo zelo strah, da me bodo obtoili. (Nina, 36)
Samostigmatizacija je lahko tudi posledica ponotranjenega sovratva do samega sebe, ki izvira iz drubeno pripisane stigme. Tipien primer je ponotranjena homofobija, s katero se sooa tako reko sleherni gej ali lezbijka, saj kontinuirano izpostavljenost homofobinemu in heteroseksistinemu okolju privede do ponotranjena predstav o nesprejemljivosti homoseksualnosti.
127
Ponotranjena homofobija se lahko izraa na razline naine od skrivanja homoseksualnosti kot znaka potencialne diskriminacije do samosovratva.
Ne poutim se sproenega, da svojega fanta primem za roko in grem ez mesto. Pa vsi vedo, da sem gej. Ampak vseeno je v meni neke vrste strah, ki je zakoreninjen, da delam nekaj nepravilnega. [] To je globoko zakoreninjena diskriminacija, ki jo sam pri sebi izvajam. (Franci, 38) Pred leti sem se drala za roko z ljubico. li sva po cesti mimo Gimanzije Ledina. Oitno je bil ravno odmor, ker so bili ljudje na oknu in se drli dol na naju. Potem so zaeli predmeti leteti skozi okno in seveda sva se spustili za roko, pospeili korak in li naprej. [] To je taka stvar, ki je ne pozabi in jo imam ves as v glavi in grem sama sebi zaradi tega na ivce. Samocenzura je posledica strahu. (Lojzka, 32)
Poslabanje zdravstvenega stanja

Diskriminacija je neposredno povezana tudi z izbruhi bolezni ali poslabanji zdravstvenega stanja posameznika oziroma posameznice. Zarja je na primer omenjala primer fanta s teavami v duevnem zdravju, ki se mu je zdravstveno stanje poslabalo kmalu po tem, ko ni dobil delovnega razmerja v podjetju, kjer so ga sprva hoteli zaposliti, potem pa so oitno izvedeli za njegovo diagnozo.
Spomnim se fanta, ki je bil na rehabilitaciji [] in je bil v nekem raunalnikem podjetju na usposabljanju in so e potekala pogajanja, da bi dobil to zaposlitev. Zelo rad se je ukvarjal z raunalniki. In potem je bil tisti dolgi vikend 25. junija, ko je praznik vmes. Takoj po tistem vikendu je k meni prila njegova mama in sem rekla: Ja, oitno je bil ta vikend predolg. Delodajalec je moral kaj ve poizvedovati in ga ni zaposlil. Posledica tega je bila, da smo ga v roku dveh tednov peljali v bolninico. Seveda se zrui lovek, ko ve, da tudi takrat, ko je tako blizu za prijeti z roko pa seveda ni bilo eksplicitno reeno, zakaj in kako [da ga ni zaposlil]. (Zarja, ST)
12.3
128
Tako kot je teava v duevnem zdravju lahko vzrok za diskriminacijo, pa je hkrati diskriminacija lahko eden od razlogov za nastanek teave v duevnem zdravju. Taka teava je torej lahko v prvem koraku posledica izkljuevanja in diskriminacije, v naslednjem koraku pa spet razlog za novo diskriminacijo.
Nekateri omenjajo razloge, da se je motnja zaela. Recimo to, da so izstopali iz svojega okolja. Ne primer, bil je moki iz bive jugoslovanske republike, govoril je srbo-hrvako in s seboj je prinesel svojo kulturo. Pojavila se je diskriminacija, izloili so ga. Dobil je vse te nalepke, efur in to. Potem se je zael umikati in zaela se je ta motnja. (Nena, ST) Poznam primer duevne bolezni pri neki lezbijki, kjer je bila to posledica zatiranja spolne identitete. Nesprejemanje tega. Potem je sledila depresija Nastopi trenutek, ko spozna, zakaj je do tega prilo. Ampak vasih je po petnajstih letih prepozno, ko spozna, da je duevna bolezen posledica neesa takega. (Zarja, ST)
Izkunja diskriminacije v posameznika lahko vsadi strah pred ponovitvijo tovrstne izkunje. To zagotovo pripelje do skrivanja svoje stigme in do razlinih oblik samonadzora. Istospolno usmerjeni posamezniki in posameznice so omenjali, da se v javnosti ne drijo za roko s svojim partnerjem, da bi se tako izognili nasilju in diskriminaciji. V nekoliko drugani obliki je strah prisoten v primeru duevnih motenj. Tu gre predvsem za strah pred ponovitvijo motnje, saj ta za seboj med drugim povlee tudi potencialno diskriminacijo in izkljuevanje.
Meni je strah bolj grozen kot ponoven izbruh bolezni zaradi diskriminacije. Ker bolezen z zdravili spet lahko obvlada, spet razmilja normalno, ampak strah, ko si enkrat zavrnjen od prijateljev, od partnerja In sploh ta strah, kaj e bo moj otrok tudi zbolel, kaj e bom na njega prenesel to bolezen? Strah je hud dejavnik diskriminacije. (Nena, ST)
129
e ve diskriminacije
Diskriminacija sproa novo diskriminacijo. Ta se nujno ne dogaja na prvotnem nivoju, pa pa se po nekakni diskriminatorni spirali prenaa tudi na druge nivoje in razmerja med skupinami in posamezniki. V tem primeru lahko govorimo o diskriminaciji med diskriminiranimi skupinami (ali celo znotraj diskriminirane skupine), ki deluje po principu grenjega kozla. Reakcija na diskriminacijo, ki jo posameznik doivlja v svojem okolju, je projekcija negativnih lastnosti na druge manjinske skupine, za katere se zdi, da so v drubi e bolj marginalizirane in nekako slabe kot manjinska skupina, ki ji posameznik pripada. Tovrstna diskriminacija lahko deluje kot simbolno oienje lastne pozicije ali kot izraz agresivne etike, ki je posledica lastne drubene marginalizacije. Toma je, na primer, opozoril na diskriminacijo, ki jo izvajajo osebe s hendikepom.
Ne razumem, zakaj ljudje, ki so ovirani, ki so diskriminirani, potem diskriminirajo druge. Saj so tudi oni drugani. [] Zakaj drugani diskriminirajo drugane? (Toma, 23)
12.4
Aja je zrcalno obliko diskriminacije, ki jo je doivljala v svojem irem okolju kot Slovenka, ki je prevzela muslimansko vero, doivljala tudi znotraj svoje manjinske verske skupine. e je zunanje okolje s teavo sprejelo napano vero glede na njeno narodnost, so pripadniki verske skupnosti teje sprejeli napano narodnost. V tem primeru tako lahko govorimo o dveh koncih iste diskriminacije, ki je v svoji osnovi intersekcijska diskriminacija, saj se pojavlja na intersekciji med vero in narodnostjo. Aja je znotraj svoje verske skupnosti obutila pritisk k temu, da postane taka kot Bonjaki, ki so veinoma muslimani. Slednje se je izraalo predvsem na ravni jezika.
Bonjaki ali pa Turki me spraujejo, ali sem e zaela govoriti bosansko ali pa turko. Ko jih vpraam, zakaj, mi reejo, da moram kot muslimanka tako govoriti. [] Rekla sem jim: akajte, vera je za cel svet, ne samo za en
130
narod. [] Rekla sem, da sem e zmeraj Slovenka in da bom to do konca svojega ivljenja. Najprej sem muslimanka, potem pa sem Slovenka. Zanimivo je, da kaj takega slii od muslimanov. [] V moji verski skupini vekrat pride do narodnostne diskriminacije. (Aja, 29)
Do diskriminacije znotraj lastne skupine pa ne prihaja nujno zgolj zaradi intersekcij z drugimi osebnimi okoliinami, pa pa lahko razlino manifestiranje iste osebne okoliine rezultira v diskriminatorni obravnavi doloenega dela manjine. Tipien primer je upor doloenega dela gejevske skupnosti proti feminiziranim predstavnikom skupnosti. Feminizacija je opredeljena kot negativna in nezaelena, je motei znak, ki mee slabo lu na celotno skupnost.
Tisto obnaanje, miganje z rokami, jaz se tega striktno ne drim. Ljudje so si lahko enaki in jaz nobenega ne bom diskriminiral, ampak ravno zaradi taknih, ki se tako obnaajo, je e slabe, je e ve diskriminacije. Nekateri se tako obnaajo, da delajo sramoto in ljudje potem e bolj obsojajo. Malo se mora prilagajati drubi, ker vseeno ivi v njej. (Toma, 23) Poznam nekoga [geja], ki se noe druiti s feminiziranimi geji, ker ga je sram, kaj bo rekla okolica. In se sploh ne zaveda, da v osnovi sta oba enaka, samo videz je tisti, ki ju razlikuje. (Marko, 18)
V opisanih primerih lahko govorimo o obliki perfidne fragmentacije (Rener, 2008), ki smo jo omenjali e prej. Zdi se, da sta prav prevzem stigme na eni strani (posameznik postane to, kar mu je skozi stigmo pripisano) oziroma izstop iz lastne skupine in posledino povratno izkljuevanje te skupine (posameznik se za ceno socialne vkljuenosti pridrui tistemu, ki ga je prej izkljueval in namesto njega prevzame vlogo korektorja svoje lastne skupine) dve najhuji posledici stigmatizacije in diskriminacije, ki jasno kaeta, kako je diskriminacija povezana z razmerji moi. Gre pravzaprav za nasprotna dela istega kontinuuma.
133
Namesto zakljuka: diskriminacija in soutje
tevilne, mestoma skorajda neverjetne zgodbe o diskriminaciji, ki smo jih izvajalci in izvajalke fokusnih skupin in intervjujev posluali del teh je zapisanih v tej tudiji, eprav so nujno omejene, saj zgodbe zvenijo drugae, ko jih slii in vidi loveka, ki je bil diskriminiran , najprej vzbudijo obutke soutja. eprav so ta ustva lahko iskrena, si v prizadevanjih proti diskriminaciji z njimi ne moremo kaj dosti pomagati. Spodbujanje soutja je lahko celo kontraproduktivno, saj diskriminirani v tej soutni perspektivi postanejo uboge rtve, pasivni subjekti drubenega izkljuevanja. Zdi se, da je namesto tega potrebno zavzeti aktivno pozicijo; diskriminacija je namre vedno relacijska, zato rtve diskriminacije niso samo tisti, ki so neposredno diskriminirani, pa pa je diskriminacija uniujoa tudi za drubo, v kateri se odvija. Druba, ki izkljuuje, zagotovo nima prihodnosti. Prav zaradi tega se zdi pomembna fraza, eprav e zguljena, da nas razlinost bogati, ne siromai. Z vsako diskriminacijo, proti kateri ne poseemo aktivno, siromaimo tudi sami sebe. V priujoi razpravi smo posebej izpostavili intersekcijsko diskriminacijo, saj raziskave kaejo, da z upotevanjem enodimenzionalne diskriminacije lahko spregledamo dimenzije, ki uinkujejo hkrati in vzpostavljajo neko novo vsebino diskriminacije, ki jo je potrebno nasloviti skozi razline dimenzije. Enodimenzionalni pristop k intersekcijski diskriminaciji je namre vedno omejen. Vendar pa s tem ne elimo rei, da je intersekcijska diskriminacija huja, nevarneja, ima bolj uniujoe posledice kot klasina enodimenzionalna diskriminacija, na kar je v ali nakazala ena od respondentk. Ob razpravi o intersekcijski diskriminaciji je namre rekla: e si enska, pa lezbijka in e na invalidskem voziku, potem si lahko e skoraj us v buo polje.
134
Namesto zakljuka: diskriminacija in soutje
Razlinih oblik diskriminacij nikakor nismo eleli hierarhizirati, eprav gotovo obstaja razlika med verbalnim nasiljem in genocidom, na kar v svoji klasifikaciji izraanja predsodkov opozarja e Allport (1954). To pa seveda ne pomeni, da verbalnega nasilja ni vredno obravnavati z isto resnostjo. Prebiranje zgodb o diskriminaciji, ki so nam jih pripovedovali sodelujoi v raziskavi, daje skorajda brezupen obutek, da se diskriminacija vedno znova pojavlja navkljub prizadevanjem za njeno izkoreninjenje. Eden od respondentov je diskriminacijo primerjal z Lernejsko Hidro iz grke mitologije. Heraklej je to kao z devetimi glavami le s teavo ubil, saj sta za vsako odrezano glavo zrasli dve novi:
Diskriminacija je kot Hidra. Odree ji glavo in se pojavita dve novi. iri se vsepovsod, kamorkoli se obrne. isto tako nalezljiva se mi zdi. Ljudje, ki danes izgledajo razumno, niso imuni na te stvari. Kamorkoli pogledam okrog sebe, povsod to vidim. (Dalibor, ST)
Spirala diskriminacije je zagotovo neskonna, a pravne regulacije in antidiskriminacijska zakonodaja, primeri dobrih praks in veja senzibilnost za diskriminacijo vendarle priajo o tem, da boj proti diskriminaciji ni povsem brezploden. Morda nam nikoli ne bo uspelo to, kar je uspelo Herakleju, vendar nas to ne odvezuje od aktivnega prepreevanja diskriminacije, izobraevanja o diskriminaciji, opozarjanja na diskriminacijo, prepoznavanja diskriminacije in prizadevanja k vkljuujoi drubi.
137
Viri
Allport, Gordon W. 1954. The Nature of Prejudice. New York: Addison Wesley Publishing Company.
Bowleg, Lisa. 2008. When Black + Lesbian + Woman Black Lesbian Woman: The Methodological Challenges of Qualitative and Quantitative Intersectionality Research.
Bajt, Veronika. 2008. Muslims in Slovenia: Between Tolerance and Discrimination. Revija za sociologiju 39 (4): 221234.
Sex Roles 59: 312325.
Butler, Judith. 1993. Imitation and Gender Subordination. V: Abelove, Henry, Michele Aina
Bell, Mark. 2004. Critical Review of Academic Literature Relating to the EU directives to combat Discrimination. Brussels: European Commission.
Barale in David M. Halperin (ur.). The Lesbian and Gay Studies Reader. London: Routledge, str. 307320.
Crenshaw, Kimberle. 1989. Demarginalizing the Intersec-
Borus, Kristina. 2006. Discursive Discrimination: A Typology. European Journal of Social Theory 9 (3): 405424.
tion of Race and Sex: A Black Feminist Critique of Antidiscrimination Doctrine, Feminist Theory and Antiracist Politics. University of Chicago Legal Forum 139:139142.
Boki, Ruica, Tjaa akelj in iva Humer. 2008. Everyday Life of Disabled Persons in Slovenia: The Case of Family Life and Leisure Time. Revija za sociologiju 39 (4): 251265. 1991. Mapping the Margins: Intersectionality, Identity Politics, and Violence against Women of Color. Stanford Law Review, 43 (6): 12411299.
138
epin ander, Maja. 2009. Nevladne organizacije proti veplastni diskriminaciji tudi s plakati: Kdaj ti bo zmanjkalo lepila?, Dnevnik, 12. 6. 2009, http://www.dnevnik. si/novice/slovenija/1042273709 (10. 10. 2009).
Flash Eurobarometer 232 (The Gallup Organization). 2008. Discrimination in the European Union: Perceptions and experiences of discrimination in the areas of housing, healthcare, education, and when buying products or using services. Evropska komisija.
Drago, Sreo. 2004. Islamofobija na Slovenskem. V: Trplan, Toma, Sabina Autor in Roman Kuhar (ur.). Poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti. Ljubljana: Mirovni intitut, str. 1027. Fredman, Sandra. 2005. Double Trouble: Multiple DiskriEssed, Philomena. 1991. Understanding Everyday Racism: An Interdisciplinary Theory. London: Sage. Germain, Nicolas. 2009. Czech presidency pokes fun at European Union Agency for Fundamental Rights. 2009. European Union Minorities and Discrimination Survey: Data in Focus Report 2: Muslims. EU members, France 24 International News, http://www.france24.com/ en/20090113-exhibition-stereotypessparks-controversy-czech-republicart-brussels-european-union (10. 10. 2009). 2009. European Union Minorities and Discrimination Survey: Data in Focus Report 1: The Roma. Glaser, Barney G. in Anselm Strauss. 1968. The Discovery of Grounded Theory: Strategies for Qualitative Research. London: Aldine Transaction. mination and EU Law. European AntiDiscrimination Law Review 2: 1318. Foucault, Michel. 1993. Zgodovina seksualnosti: Skrb zase. Ljubljana: kuc.
Viri
139
Goffman, Erving. 2008 [1963]. Stigma: Zapiski o upravljanju pokodovane identitete. Ljubljana: Aristej.
Hrenjak, Majda. 1999. Ve zlih kot lepih: podoba enske v slovenskih osnovnoolskih berilih. Delta 5(1/2): 133150.
Harper, Douglas. 2001. Online Etimology Dictionary, www.etymonline.com (10. 10. 2009).
Kogovek, Nea in Brankica Petkovi. 2007. O diskriminaciji: Prironik za novinarke in novinarje. Ljubljana: Mirov-
Herek, Gregory M. 1991. Stigma, Prejudice, and Violence Against Lesbians and Gay Men. V John C. Gonsiorek in James D. Weinrich (ur.). Homosexuality: Research Implications for Public Policy. Newbury Park: Sage Publications, str. 6080.
ni intitut.
Komac, Miran (ur.). 2007. Priseljenci. tudije o priseljevanju in vkljuevanju v slovensko drubo. Ljubljana: Intitut za narodnostna vpraanja.
Hernndez, Tanya Kater. 2005. The Intersectionality of Lived Experience and Anti-discrimination Empirical Researh. V: Nielsen, L. B. in L. R. Nelson (ur.). Handbook of Employment Discrimination Research: Rights and Reality. Dordrecht: Springer, str. 325337.
Komac, Miran. 2003. Nove narodne skupnosti. V: Klopi, Vera, Miran Komac, Vera Krinik Buki (ur.). Albanci, Bonjaki, rnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Intitut za narodnostna vpraanja, str. 38136.
Kuhar, Roman in Jasna Magi. Hochschild, Arlie Russel. 1985. The Managed Heart: Commercialization of Human Feeling. Berkley, Los Angeles, London: University of California Press. 2008. Experiences and Perceptions of Homophobic Violence and Discrimination (Report). Ljubljana: Legebitra.
140
Kuhar, Roman, Simon Maljevac, Anja Koletnik in Jasna Magi. 2008. Vsakdanje ivljenje istospolno usmerjenih mladih v Sloveniji (Raziskovalno poroilo). Ljubljana: Legebitra, http://www.drustvo-legebitra.si/legebitra/Istospolno_usmerjeni_mladi.pdf (10. 10. 2009).
Leskoek, Vesna. (ur.) 2005. Mi in oni: Nestrpnost na Slovenskem. Ljubljana: Mirovni intitut.
Lippman, Walter. 2004 [1922]. Public Opinion. New York: Dover Publications.
Kuhar, Roman. 2006. Manjine v medijih. V: Petkovi, Brankica in drugi. Mediji za dravljane. Ljubljana: Mirovni intitut, str. 119167.
Makkonen, Timo. 2002a. The Causes, Forms and Consequences of Discrimination. IOM-Helsinki, http://www.iom.fi/anti-discrimination/pdf/CH%20I%202003%20 FINAL.pdf (10. 10. 2009).
Kuzmani, Toni. 1999. Bitja s pol streice: slovenski rasizem, ovnizem in seksizem. Ljubljana: Mirovni intitut. 2002b. Multiple, Compound and Intersectional Discrimination. Bringing the Experiences of the Most Disadvantaged to the Fore. Research Report No. 11. bo 2002. Post-socialism, Racism and the Reinvention of Politics. V: Pajnik, Mojca in Toni Kuzmani (ur.). Xenophobia and Post-socialism. Ljubljana: Mirovni intitut, http://www2.mirovni-institut. si/eng_html/publications/pdf/MI_politike_symposion_xenophobia.pdf (10. 10. 2009). Moon, Gay. 2006. Multiple Discrimination Problems Compounded or Solutions Found?, http://www.justice.org.uk/images/pdfs/multiplediscrimination.pdf (10. 10. 2009). Akademi Institute for Human Rights.
Kymlicka, Will. 1995. Multicultural Citizenship: A Liberal Theory of Minority Rights. Oxford: Clarendon Press.
Viri
141
Ransford, H. E. 1980. The Prediction of Social Behaviour and Attitudes. V: V. Jeffries in H. Ransford (ur.). Social stratification: A multiple hierarhy approach. Boston: Allyn & Bacon, str. 265295.
Stafford, Mark C. in Richard R. Scott. 1986. Stigma, Deviance, and Social Control. V: Ainlay, Stephen C., Gaylene Becker, in Lerita M. Coleman (ur.). The Dilemma of Difference. New York: Plenium Press, str. 7791.
Razpotnik, pela. 2004. Preseki odvenosti. Ljubljana: Pedagoka fakulteta.
adl, Zdenka. 2002. Emocionalno delo in intimni odnosi v pozni moderni. Teorija in praksa 8 (39): 5971.
Rener, Tanja. 2008. O ivljenju med filozofi in plemenskim govedom. Narobe 2(7): 2425. vab, Alenka in drugi. 2008. Posledice diskriminacije na drubeno, politino in socialno vkljuenost mladih v Sloveniji (Raziskovalno Rich, Adrianne. Compulsory Heterosexuality and the Lesbian Experience. V: Abelove, Henry, Michele Aina Barale in David M. Halperin (ur.). The Lesbian and Gay Studies Reader. London: Routledge, str. 227254. vab, Alenka in Roman Kuhar. 2005. Neznosno udobje zasebnosti: Vsakdanje ivljenje gejev in lezbijk. Ljubljana: Mirovni intitut. poroilo). Ljubljana: Fakulteta za drubene vede.
Ronsenblum, Darren. 1994. Queer Intersectionality and the Failure of the Recent Lesbian and Gay 'Victories'. Law & Sexuality 4: 83122.
Tajfel, Henri. 1981. Human Groups and Social Categories. Cambridge: Cambridge University Press.
142
Ule, Mirjana. 2005. Predsodki kot mikroideologije vsakdanjega ivljenja. V: Leskoek, Vesna (ur.). Mi in oni: Nestrpnost na Slovenskem. Ljubljana: Mirovni intitut, str. 2140.
Varloo, Mieke. 2006. Multiple Inequalities, Intersectionality and the European Union. European Journal of Women's Studies. 13 (3): 211228.
Velikonja, Nataa in Tatjana Greif. 2001. Anketa o diskriminaciji na osnovi spolne usmerjenosti. Lesbo 11/12, http://www.ljudmila.org/lesbo/raziskave_porocilo1.htm (10. 10. 2009).
ISBN 978-961-6455-56-5
789616
455565
0 12,0

Na Kriziscih Diskriminacije

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Na Kriziscih Diskriminacije

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Roman Kuhar

Diskriminacija izven kalupa 1 Diskriminacija kot praksa neenakosti

2 Intersekcijska in multipla diskriminacija

4 Razsenost diskriminacije v Sloveniji 5 Raziskovanje (intersekcijske) diskriminacije

6 Kdaj ti bo zmanjkalo lepila? 7 Pripisovanje kot izhodie diskriminacije

9 Nain in prostor diskriminiranja

10 Intersekcijska diskriminacija v praksi vsakdanjega ivljenja

101 103 105 106 108 108 109 110 111

11 Naini upravljanja s stigmo

113 114 115 116 116 118 119 120

12 Posledice stigmatizacije in diskriminacije

123 124 125 127 129

Namesto zakljuka: diskriminacija in soutje Viri

Na kriiih diskriminacije Veplastna in intersekcijska diskriminacija

Diskriminacija izven kalupa

Na kriiih diskriminacije Veplastna in intersekcijska diskriminacija

Diskriminacija izven kalupa

Na kriiih diskriminacije Veplastna in intersekcijska diskriminacija

Diskriminacija kot praksa neenakosti

Na kriiih diskriminacije Veplastna in intersekcijska diskriminacija

Diskriminacija kot praksa neenakosti

Na kriiih diskriminacije Veplastna in intersekcijska diskriminacija

Tipoloki pristop k diskriminaciji

Diskriminacija kot praksa neenakosti

Na kriiih diskriminacije Veplastna in intersekcijska diskriminacija

Diskriminacija kot praksa neenakosti

Negativne reprezentacije Drugih

Na kriiih diskriminacije Veplastna in intersekcijska diskriminacija

Diskriminacija kot praksa neenakosti

Na kriiih diskriminacije Veplastna in intersekcijska diskriminacija

Intersekcijska in multipla diskriminacija

Na kriiih diskriminacije Veplastna in intersekcijska diskriminacija

Intersekcijska in multipla diskriminacija

Na kriiih diskriminacije Veplastna in intersekcijska diskriminacija

Setevek ali nova vsebina diskriminacije?

Intersekcijska in multipla diskriminacija

Na kriiih diskriminacije Veplastna in intersekcijska diskriminacija

Intersekcijska in multipla diskriminacija

Na kriiih diskriminacije Veplastna in intersekcijska diskriminacija

Intersekcijska ali multipla diskriminacija

Intersekcijska in multipla diskriminacija

intersekcijska diskriminacija (c=a+b)

multipla diskriminacija (a+b+c)

Tematiziranje intersekcijske diskriminacije v politikah Evropske unije

Na kriiih diskriminacije Veplastna in intersekcijska diskriminacija

Intersekcijska in multipla diskriminacija

Na kriiih diskriminacije Veplastna in intersekcijska diskriminacija

Mikroideologije vsakdanjega ivljenja

Na kriiih diskriminacije Veplastna in intersekcijska diskriminacija

Na kriiih diskriminacije Veplastna in intersekcijska diskriminacija

Na kriiih diskriminacije Veplastna in intersekcijska diskriminacija

Na kriiih diskriminacije Veplastna in intersekcijska diskriminacija

Sodobni predsodki in stereotipi

Na kriiih diskriminacije Veplastna in intersekcijska diskriminacija

Razsenost diskriminacije v Sloveniji

Na kriiih diskriminacije Veplastna in intersekcijska diskriminacija

Izkunje z diskriminacijo v Sloveniji 2 in Evropski uniji 2

Razsenost diskriminacije v Sloveniji

Na kriiih diskriminacije Veplastna in intersekcijska diskriminacija

Razsenost diskriminacije v Sloveniji

Na kriiih diskriminacije Veplastna in intersekcijska diskriminacija

Raziskovanje (intersekcijske) diskriminacije

Na kriiih diskriminacije Veplastna in intersekcijska diskriminacija

Potek raziskave in metodologija