Media Watch 23

N A I I N VA I
Iz zgodovine slovenskega asopisnega diskurza v 19. in zaetku 20. stoletja
ma rko za jc ja nez po la jna r
mirovn i i n titut mete l kova 6 si-1000 l j u bljana e: inf o @ mi rovni-institut.si <ht tp :/ / www.mirovni-institut.si>
izdajatelj: zbirka: urednica:
mirovn i i n titut mediawatch < http://mediawatch.mirov ni-institut.si > branki ca p etkovi nai i n vai: Iz zgodovine slovenskega asopisnega diskurza v 19. in zaetku 20. stoletja
avtorja: recenzenta:
marko z aj c in janez polajnar dr. j an e z cvirn dr. an dre j studen andre j koritnik robert vokelj za dak goudy & goudy sans, itc solos 300 izvodov, 1. izdaja 2012 mi rovni intitut
Izid knjige sta omogoila Open Society Foundations in Javna agencija za knjigo Republike Slovenije v okviru javnega razpisa za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2011.
lektor: design: tipografija: tisk: naklada:
cip - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana
070(497.4):351.751(497.4) zajc, Marko, 1975Nai in vai : iz zgodovine slovenskega asopisnega diskurza v 19. in zaetku 20. stoletja / Marko Zajc, Janez Polajnar. - Ljubljana : Mirovni intitut, 2012. - (Zbirka Mediawatch) Vsebuje tudi angl. prevod uvodnega poglavja, tiskan v obratni smeri: Ours and yours : on the history of Slovenian newspaper discourse of the 19th and early 20th centuries / [translation Olga Vukovi]
isbn 978-961-6455-72-5 1. Polajnar, Janez, 1977- 2. Zajc, Marko 1975-: Ours and yours
260314112
N A I IN VAI
Iz zgodovine slovenskega asopisnega diskurza v 19. in zaetku 20. stoletja
m a r k o z a jc , Intitut za novejo zgodovino e: marko.zajc@inz.si ja ne z p o l a jn a r, Mestni muzej Ljubljana e: janez.polajnar@mgml.si .
VS E BI NA uvo d 7
1 . k z g o d ov in i ce n z u re n a sl ove n ske m 22 2 . b r c a jo , r o h n e i n kri paj o z z obmi k z g o d ov i n i p o l i ti n i h boj e v v aso p i s i h na s l ov e n s ke m v avstri j ski u stavn i d o bi 1 8 6 1 1 9 1 8 32 3 . z a m a s t n e d o h odke l astn e a s o p is i na s l ove n ske m o f i n an n i kri z i l e t a 1 8 7 3 45 4 . no s e t o z a pa dn o ku l tu ro dol i n a sl ova ns k i j u g k d is k ur z u p re n aan j a ku l tu re m e d v e l ik o o ri e n ta l sko kri z o 187578 54 5 . t is t a ne v e rj e tn a gl u p ost k z g o d ov i n i s l ove n ski h be se di l i n njihov i k r i ti ki 66 6 . z a m o r c e v n e bomo u mi val i p o d o b a z a mo rca v sl ove n ske m a s o p is ju v 19. i n z ae tku 20. st o l e t ja 74
l it e r at ur a in v i ri 85
Nai in vai: Iz zgodovine slovenskega asopisnega diskurza v 19. in zaetku 20. stoletja
UVOD
Ne vem, kteri modrijan je rekel, da je asnikarstvo esta velika mo na zemlji; e se ni norca delal s asnikarja, pa ni bil pri pravi pameti. // Veliko dela malo zasluka, veliko zamer malo asti, veliko odgovornosti ni gotovega, in e danes odloi svoje pero, se jutri e morda zanj nikjer kosilo ne bo kuhalo. jakob aleovec, Ljubljanske slike, 1879
Vasih zveni preteklost kot sedanjost ali celo prihodnost. Zgodovinarji v preteklosti pogosto opazimo stvari, ki so spominjajo na sedanjost. Vendar so te podobnosti upraviene ali pa so zgolj posledica naih predstav? Preprostega odgovora ni. e primerjamo sedanjost in preteklost, moramo biti previdni. Minulega asa ne moremo povsem razumeti, kot ne moremo povsem razumeti naega asa, pa v njem ivimo. Veina knjige, ki je pred vami, je nastajala med leti 2007 in 2010. Avtorja sva knjigo pisala tako, da nisva vedela, da jo pieva. Mislila sva, da pieva eseje o zgodovini slovenske javnosti za revijo Medijska prea. Ko naju je urednica Brankica Petkovi opomnila, da sva ves ta as nevede pisala knjigo, sva se odloila, da jo s pomojo portvovalne urednice, Mirovnega intituta in Javne agencije za knjigo tudi utelesiva. Vsem, ki so to omogoili, se iskreno zahvaljujeva. Delo avtorjev s tem ni bilo konano. lanke je bilo treba popraviti, dopolniti, predvsem pa je bilo nujno besedilo umestiti v teoretski, prostorski in asovni kontekst. To je tudi smisel daljega uvoda v glavni del knjige. Knjiga obsega est poglavij iz slovenske medijske zgodovine. Vse teme (cenzura, politini boji, gospodarska kriza, Balkan, pesmi, rasizem) so danes prav tako aktualne kot v obravnavanem asu. Kaj se je spremenilo? Oitno as, saj je prostor bolj ali manj isti. To je le deloma res, simbolno-geografski prostor je kot harmonika, ki se razteza in kri pod pritiskom zgodovinskih sprememb. Za aktualnost je odgovoren tudi nain pisanja kombinacija klasine zgodovinopisne analize in publicistino-literarnega sloga. S tem sva poskuala relativizirati podobo sedanje medijske krajine in ji dati zgodovinsko dimenzijo. V ta namen sva uporabila zanimive citate iz tedanjega asopisja, ki e s svojim arhainim jezikom prikazujejo slovenski novinarski diskurz. Zato upava, da je knjiga zanimiva tako za bralce, ki jim tematika ni znana, kot za druboslovce, ki raziskujejo dananje medije. 7
Knjiga potrebuje tudi ime. Zakaj Nai in vai? Glavna lastnost slovenskega novinarskega diskurza v tem asu so bile ostre delitve: na nae in vae, Slovence in Nemce/ Italijane, liberalce in klerikalce, Evropejce in zamorce, nas in Jude itd. To ne pomeni, da je bil diskurz delitev kakna slovenska posebnost. V tej toki je bil slovenska javnost v sozvoju s irim, evropskim prostorom. te o re tski okvi r Zgodba o nastajanju slovenskega asopisja je v irem smislu zgodba o nastajanju javnosti in hkrati zgodba o nastanku slovenskega nacionalizma. e je politina javnost mnotvo komunikacijskih oblik, ki imajo naeloma prost dostop, niso omejene s lanstvom in v katerih individualni in kolektivni akterji pred iro publiko izraajo mnenja o politinih temah,1 potem je treba tudi v slovenskem primeru zaeti pripoved z oblikovanjem meanske javnosti v 18. in 19. stoletju. Javnost in javna izobrazba (tesno povezani z razsvetljenstvom) sta neposredna posledica razpada vertikalne stanovske drube in vzporednega formiranja moderne, funkcionalno diferencirane drube.2 Meanska javnost je po Habermasu nastala kot stranski produkt kapitalistinega razvoja v Evropi. Ko je postalo meanstvo ekonomsko mono, je poskualo vplivati na politiko drave. Izoblikovala se je javnost kot posrednik med javno oblastjo in zasebnimi interesi individualnih pripadnikov meanstva. Kljuno za to stopnjo je bilo razlikovanje med javnim in zasebnim. Javnost pa ni delovala zgolj kot posrednik, ampak je pospeevala meansko dojemanje sebe. Meanski subjekt se je izoblikoval skozi javnost. Meanska literarna javnost je e pred nastopom politine javnosti (politinega urnalizma) izoblikovala orodja drubene kritike.3 eprav je bila meanska javnost naeloma odprta do vseh, so v praksi obstajale omejitve. Delavci in ostali niji sloji so bili izkljueni iz javne debate. Konflikt interesov med delavci in buroazijo sploh ni bil predmet javne razprave. Pravi lani javnosti naj bi bili homogeni v smislu moi in ekonomskih
1 Gabriele Melischek, Josef Seethaler, Presse und Modernisierung in der Habsburgermonarchie. V: Helmut Rumpler, Peter Urbanitsch (ur.), Die Habsburgermonarchie 18481918, zv. vii/2. Dunaj 2006, str. 1535 (dalje: Melischek, Seethaler, Presse und Modernisierung). 2 Ibidem. 3 Andrew Edgar, Habermas. The Key Concepts. New York: Routledge, 2006, str. 124 127 (dalje Edgar, Habermas).
Uvod
interesov individualne razlike med pripadniki meanstva naj bi predstavljali zgolj ekonomski interesi, ki jih ureja trg.4 Konstruiranja nacionalizmov v 19. stoletju si ne moremo predstavljati brez javnosti. Nekateri teoretiki (Karl W. Deutsch) imajo socialno komunikacijo za bistvo nacionalizma. Za Deutscha so narodi venamenske komunikacijske mree ljudi, nacionalizem pa je obutenje, ki mu nacionalna komunikacija daje prioriteto pred drugimi.5 Za razliko od shematske in mehanicistine Deutscheve teorije, je Benedict Anderson izpostavil pomen medijev za nastajanje narodov kot zamiljenih skupnosti. Vzpon nacionalizmov je omogoila ele dostopna tehnologija tiska. lan zamiljenih skupnosti ne more poznati vseh lanov, zato lahko obstaja skupnost samo skozi medije.6 Pomen tiska za irjenje nacionalizma je nesporen, vendar lahko gledamo na fenomen skozi razlina oala. Nacionalistini tisk konstruira in propagira obutek pripadnosti skupine (po Brubakerju: groupness), kar e ne pomeni, da skupina dejansko obstaja.7 Hkrati pa vedno znova reflektira in rekonstruira skupinsko identiteto ter simbolne meje z Drugimi. Skupinska identifikacija se ustvarja prek meje skupine v interakciji z drugimi (Jenkins).8 asopisje v 19. in zgodnjem 20. stoletju je pomemben nosilec teh procesov. Z vidika nacionalnih kulturnih vzorcev je tisk prostor za izumljanje tradicije (modernistina perspektiva)9 oziroma prostor za obujanje starih mitov in simbolov (etnosimbolna perspektiva).10 Mediji 19. stoletja so predvsem mediji besede. Zgodovina javnosti je tudi zgodovina besed, idej in pojmov. Intelektualna zgodovina in zgodovina idej iz prve polovice 20. stoletja je obravnavala ideje zunaj socialnopolitinega konteksta, kot transhistorine entitete. Duhovna zgodovina je bila pogosto v navezavi z idealistino filozofijo ter tradicionalnim rankejevskim zgodovinopisjem velikih osebnosti.11 Od tega je seveda odstopala marksistina humanistina publicistika, ki je na ideje gledala s pomojo Marxovega
4 Jrgen Habermas, Strukturne spremembe javnosti. Ljubljana: Studia humanitatis, 1989, str. 95105. 5 O Karlu W. Deutschu glej: Christian Jansen, Henning Borggrfe, Nation, Nationalitt, Nationalismus. Campus Historische Einfhrungen 2007, str. 83. 6 Benedict Anderson, Zamiljene skupnosti. O izvoru in irjenju nacionalizma. Ljubljana: Studia humanitatis, 2007, str. 68. 7 Rogers Brubaker, Ethnicity Without Groups. Harvard: Harvard University Press 2004, str. 13. 8 Richard Jenkins, Social Identity. LondonNew York: Routlege, 2008, str. 44. Jenkins in Brubaker razlino definirata pojem skupine in identitete, glej navedeno delo, str. 314. 9 Eric Hobsbawm, Introduction: Inventing Traditions. V: Eric Hobsbawm, Terence Ranger (ur.), The Invention of Tradition. Cambridge: Cambridge University Press, 2008, str. 6. 10 Anthony D. Smith, Nacionalizem. Teorija, ideologija, zgodovina. Ljubljana: krt, 2005. 11 Luise Schorn-Schtte, Neue Geistesgeschichte. V: Joachim Eibach, Gnter Lottes (ur.), Kompass der Geschichtswissenschaft. Gttingen: Vandenhoeck&Ruprecht, utb, 2006, str. 270 (dalje: Schorn-Schtte, Neue Geistesgeschichte).
koncepta ideologije (produkcijski odnosi doloajo bazo, baza doloa nadgradnjo, nadgradnja pa doloa dominantno ideologijo). Nova zgodovina idej in pojmov, ki prevladuje v mednarodnem zgodovinopisju, je nastala po 2. svetovni vojni na Zahodu. Poleg marksistine obutljivosti za razmerje med idejami in drubo, je novo zgodovino idej v veliki meri zaznamovala strukturalna lingvistika Ferdinanda de Saussura (18571918): jezik je socialni fenomen, strukturiran sistem, ki ima tako diahrono kot sinhrono dimenzijo: jezik se s asom spreminja in vendar ima trdno strukturo v z vseh obdobjih.12 Seveda je nova zgodovina idej vse prej kot enotna paradigma. Reinhart Koselleck, eden izmed oetov nemke Begriffsgeschichte, trdi, da sta druba in jezik del metahistorinih danosti, brez katerih je zgodovina nepojmljiva.13 Koselleck ostro louje socialno zgodovino, iz katere izhaja, in zgodovino konceptov oz. zgodovino pojmov. Tisto, kar se je zares zgodilo, naj bi bilo veliko ve kot zgolj lingvistina interpretacija. Begriffsgeschichte ne more obstajati sama zase, ampak ima vlogo posrednika med dvema loenima podrojema: med lingvistinim/konceptualnim in socialnim/materialnim. Socialna in konceptualna zgodovina pa naj bi obe imeli tako diahrono kot sinhrono dimenzijo. Pod nelingvistine pogoje za zgodovinske dogodke uvra tudi institucije in pravila obnaanja.14 Anglofonsko zgodovinopisje je interpretiralo odnos med zgodovinsko realnostjo in jezikom/govorom drugae. Quentin Skinner se je lotil historine analize s pomojo teorije govornih dejanj (speech acts), ki jo je razvil britanski filozof John Austin. Osredotoil se je na individualno rabo jezika/govora. Zgodovina bi morala sloneti na analizi posameznih govornih dejanj v okvirih danega jezika. Jezik ni samo pripomoek za opis sveta, ampak je pomemben del sveta. Besede ne opisujejo zgolj dejanj, besede so dejanja (Austin).15 Za politino zgodovino (oziroma zgodovino poli12 Iain Hampsher-Monk, Karin Tilmans, Frank van Vree, A Comparative Perspective on Conceptual History An Introduction. V: Iain hHmpsher-Monk (ur.), History of Concepts, Comparative Perspectives. Amsterdam: Amsterdam University Press, 1998, str. 2. 13 Ibidem, str. 4. 14 Glej Reinhart Koselleck, Einleitung. V: Otto Brunner, Werner Conze, Reinhart Koselleck (ur.), Geschichtliche Grundbegriffe. Zv. 1, A D. Stuttgart: Klett-Cotta, 1972. Ve o odnosu med pojmi in socialno zgodovino: Reinhart Koselleck, Pretekla prihodnost. Prispevek k semantiki zgodovinskih asov. Ljubljana: Studia humanitatis, 1999, str. 103124. 15 O Skinnerju in Austinovem vplivu glej Iain Hampsher-Monk, Speech Act, Languages or Conceptual History? V: Iain Hampsher-Monk (ur.), History of Concepts, Comparative Perspectives. Amsterdam: Amsterdam University Press, 1998, str. 42 (dalje: Hampsher-Monk, Speech Act).
10
Uvod
tike) je to velikega pomena: e razumemo politina dejanja kot govorna dejanja, potem mora biti govor (ali asopisni lanek, knjiga, plakat itd.) dejanje.16 Po Skinnerjevem mnenju mora zgodovinar upotevati Austinovo razlikovanje med ilokucijskim govornim dejanjem (kar storimo, ko nekaj reemo) in perlokucijskim govornim dejanjem (kar storimo s tem, da nekaj reemo). Da bi zgodovinar ujel tisto, kar je hotel akter z govornim dejanjem povedati, mora dobro razumeti ilokucijsko dimenzijo; to pomeni, da se mora dobro seznaniti z lingvistinimi normami, ki so na voljo avtorju. To je tudi nain za odkrivanje inovacij v posameznem govoru.17 Govorno dejanje ima dve ravni: konvencionalno in subverzivno. Subverzivna raven se napaja iz konvencionalne in lahko sasoma prav tako postane konvencionalna.18 e je Skinner za predmet analize vzel posamezni govor, se je drugi predstavnik anglofonske tradicije (Cambridge School), John Pocock, usmeril na preuevanje kolektivnih izrazov politinega. Glavna naloga zgodovinarja politinih idej je, trdi Pocock, identificirati in rekonstruirati jezik, s katerim se dela politika, in opisati njegove spremembe v asu.19 Kako raziskovalec ve, da je doloen politini jezik zares obstajal v preteklosti in da ni le rezultat zgodovinarjevih predstav? Politini jezik je kompleksna struktura, z vokabularjem, gramatiko, retoriko, ve uporabami, domnevami in implikacijami, ki obstaja v asu in ki jo uporablja ohlapna skupnost uporabnikov jezika v politine namene.20 Z razmerjem med socialno realnostjo in idejami se ukvarja tudi francoska, analovska zgodovinopisna tradicija, ki je razvila vplivno zgodovino mentalitet. Pojem mentalitete je veliko iri od pojma ideje ali koncepta. Raziskave so usmerjene v dolgo trajanje, pogost je kvantitativni pristop, predmet analize so obeloveke teme (smrt, strah, tudi revolucionarna mentaliteta).21 Uporaba pojma diskurz je e bolj heterogena. Diskurz predstavlja v publicistini rabi mnoico izjav, ki jih drui doloena tematika. Habermas pojmuje
16 Schorn-Schtte, Neue Geistesgeschichte, str. 277. 17 Quentin Skinner, Meaning and Understanding in the History of Ideas. V: Quentin Skinner, Visions of Politics. Volume I: Regarding Method. Cambridge: Cambridge University Press 2002, str. 87. 18 Hampsher-Monk, Speech Act, str. 44. 19 Ibidem, str. 40. 20 Ve o Pococku glej v Hampsher-Monk, Speech Act, str. 46. Natanneje o Pocockovih kriterijih za politini jezik: John Pocock, The Concept of Language. V: John Pocock, Political Thought and History. Cambridge: Cambridge University Press, 2009, str. 94. 21 Zgodovina mentalitet: raziskovanje posrednitev in dialektinih razmerij med objektivnimi okoliinami ivljenja ljudi in med naini, kako si o njih pripovedujejo, in celo, kako jih ivijo. V: Michel Vovelle, Ideologije in mentalitete. Ljubljana: Studia humanitatis, 2004, str. 23.
11
diskurz kot proces, skozi katerega so trditve, ki jih izreejo udeleenci komunikacije, predmet odprte razprave in kritike.22 Povsem drugae uporablja pojem Foucault v Arheologiji vednosti: diskurz je nadzorovana skupina izjav z notranjimi pravili in mehanizmi. Zdruuje tiste izjave, ki imajo pomen, mo in posledice znotraj drubenega konteksta. Diskurz, ki je povezan z oblastjo, se konstituira in organizira s prakso izkljuevanja, kar pomeni tudi naturalizacijo izreenega. Tisto, o emer je mo govoriti, se zdi samoumevno in naravno, vendar je ta naravnost rezultat izkljuevanja onega, kar je skorajda neizrekljivo.23 Pojem je v zgodovinopisje vnesel zavedanje, da so drubeni fenomeni v preteklosti kulturno opredeljeni in diskurzivno konstruirani.24 Poleg tega opozarja zgodovinarje na pomen neizreenega. Pomembno je tudi tisto, esar asopisi ne zapiejo. ha bs bu rki okvi r Na predveer revolucije 1848 je bilo avstrijsko cesarstvo absolutistina drava, v prvo svetovno vojno pa je monarhija vstopila z (omejeno) demokratino parlamentarno ureditvijo. Leta 1867 se je preoblikovala v Avstro-Ogrsko. Dravni polovici sta imeli skupno zunanjo politiko, vojsko, gospodarski prostor in vladarjevo osebo. Slovensko javnost je zaznamovalo pestro politino dogajanje v avstrijskem delu drave. V dravnem zboru na Dunaju so o prihodnosti drave razpravljali predstavniki estnajstih deel, ki so zastopali osem narodov in na ducate strank. Centralizem ali federalizem? Enakopravnost vseh narodov ali samo velikih? Za razumevanje zapletenih politinih razmer v tej dravi uporabljajo zgodovinarji v zadnjih desetletjih dva koncepta: politina kultura in civilna druba. Za avstrijskega zgodovinarja Ernsta Hanischa je politina kultura splet usmeritev, razpoloenj in odnosov do politinih procesov in struktur. Politina kultura je politino relevantna podoba, ki jo imajo o svetu prebivalstvo, velike socialne skupine in funkcionalne elite.25
22 Edgar, Habermas, str. 42. 23 Kratka, a natanna opredelitev Foucaultovega pojma diskurz v: Roman Kuhar, Medijske podobe homoseksualnosti. Ljubljana: Mirovni intitut (Media Watch), 2003, str. 14. 24 Diskurz velja v teoriji zgodovine za pomemben, a problematien pojem. Ve o tem Robert Jtte, Diskursanalyse in Frankreich. V: Joachim Eibach, Gnter Lottes (ur.), Kompass der Geschichtswissenschaft. Gttingen: Vandenhoeck&Ruprecht, utb, 2006, str. 307317. 25 Peter Vodopivec, Politine in zgodovinske tradicije v srednji Evropi in na Balkanu (v lui izkunje prve Jugoslavije). V: Z, 59 (2005), 34, str. 461, 462 (dalje: Vodopivec, Politine in zgodovinske tradicije v srednji Evropi).
12
Uvod
V Avstriji se je razvila mona dravnobirokratska tradicija. Modernizacije so se izvajale praviloma od zgoraj, civilna druba se ni povsem osvobodila vpliva drave. Po drugi strani pa naj bi to omogoilo relativno zgodnjo izgradnjo drave blaginje.26 Politina kultura monarhije naj bi bila v nasprotju s soasno civilno in zastopniko usmerjeno anglosako politino kulturo. Ameriki zgodovinar Gary B. Cohen ponuja drugano perspektivo. Opozarja namre, da je bila ravno habsburka drava tista, ki je omogoila razvoj politinih in institucionalnih prostorov za razvoj moderne civilne drube. V razmerah 19. stoletja obsega civilna druba tisk, prostovoljna drutva, politina gibanja in seveda politine stranke.27 Liberalni drutveni in tiskovni zakoni iz estdesetih let 19. stoletja so obravnavali pravico do zdruevanja kot temeljno pravico.28 Na oblasti so se menjavale politine stranke odlinikov, izvoljenih na osnovi omejene volilne pravice. Kljub temu se je civilna druba v veliki meri raztezala prek omejitev elektorata. Razmerje med civilno drubo in dravo je po letu 1890 postajalo zelo dinamino. Dravna administracija se je sooala s pritiski civilne drube od spodaj, medtem ko so se visoki uradniki trudili zadrati staro tradicijo dravne administracije od zgoraj navzdol. irjenje volilne pravice in radikalizacija politike sta bila v tem obdobju splona znailnost Evrope. V devetdesetih letih so v monarhiji mnoina politina gibanja ogrozila poloaj uveljavljenih strank velikih posestnikov, konservativnega klera in meanstva. Nova gibanja so ponujala drugano, populistino pojmovanje skupnosti. In to ne glede na to, ali je lo za sekularni radikalni nacionalizem in antisemitizem, katoliki ali sekularni agrarizem, urbani socialni katolicizem (na Dunaju) ali socialno demokracijo.29 A glavni element politine nestabilnosti v dravi so bila nacionalna nasprotja. Parlamentarna kriza zaradi Badenijevih jezikovnih naredb za eko in Moravsko 1897 je privedla nasprotja
26 Ernst Hanisch, Der lange Schatten des Staates. sterreichische Gesellschaftgeschichte im 20. Jahrhundert, sterreichische Geschichte 18901990 (Hg. von Herwig Wolfram). Wien: Ueberreuter, 1994, str. 15 (dalje: Hanisch, Der lange Schatten des Staates). 27 Gary B. Cohen, Nationalist Politics and the Dynamics of State and Civil Society in the Habsburg Monarchy. V: Central Europan History. Zv. 40, No. 2 (jun. 2007), str 245 (dalje: Cohen, Nationalist Politics and the Dynamics of State and Civil Society). 28 Helmut Rumpler:,Von der Brgerlichen ffentlichkeit zur Massendemokratie. Zivilgesellschaft und politische partizipation im Vielvlkerstaat der Habsburgermonarchie. V: Die Habsburgermonarchie 18481918 (Hg. Helmut Rumpler, Peter Urbanitsch). Zv. viii, 1. Teilband. Wien: Verlag der sterreichischen Akademie der Wissenschaften, 2006, str. 9. 29 Cohen, Nationalist Politics and the Dynamics of State and Civil Society, str. 249267.
13
med ehi in Nemci do vrelia.30 Obstrukcije v dravnem zboru na Dunaju so postajale vsakdanje sredstvo za dosego nacionalnih politinih ciljev. Uveljavitev splone volilne pravice za moke z reformo 1906 pa ni odpravila sporov med narodi in politine nestabilnosti.31 s l ov e n ski okvi r Oblikovanje slovenskega nacionalizma na kratko najlaje predstavimo s pomojo Hrochovega modela razvoja majhnih evropskih narodov.32 Za prvi val modernizacijskega prodora je bila odgovorna intervencija drave. Obsene reforme habsburkih vladarjev Marije Terezije in Joefa II. v drugi polovici 18. stoletja so obsegale vzpostavitev moderne administracije, davnega sistema, cerkvene reforme, uvedba splonega olstva itd. Temu je v zadnjih desetletjih 18. stoletja sledila faza intelektualnega zanimanja za ivljenje in jezik ljudstva (Hrochova faza a).33 Majhne skupine intelektualcev so si zadale omikanje ljudskega jezika na temelju e starega slovenskega knjinega standarda, ki so ga v 16. stoletju izoblikovali protestanti. Zamiljen nacionalni prostor je bil razdeljen na razline deele (Kranjska, tajerska, Koroka, Istra, Trst, Gorika, del Ogrske), eprav je imela Kranjska s slovensko veino in sredino lego potencial bodoega centra. Slovenina je veljala za jezik kmetov,v mestih je prevladovala nemina ali italijanina. Zaetek nacionalne agitacije (faza b) lahko po Hrochovem mnenju pri Slovencih postavimo v tirideseta leta 19. stoletja, v obdobje t. i. Metternichovega absolutizma, ko so nezadovoljni slovenski patrioti zaeli s pridobivanjem somiljenikov za narodno stvar. Revolucionarno leto 1848 je prineslo prvi slovenski politini program Zedinjena Slovenija. Program je obsegal zahtevo po zdruitvi Slovencev v eno politino enoto (znotraj habsburke drave), torej razbitje starih deelnih meja po narodnih kriterijih.34 Drugo polovico 19. stoletja pa je zaznamovala okrepitev moderni30 Hanisch, Der lange Schatten des Staates, str. 230. 31 Cvirn, Razvoj ustavnosti in parlamentarizma v habsburki monarhiji, str. 214. 32 Glej Miroslav Hroch, Drutveni preduvjeti nacionalnih preporoda u Europi. Zagreb: Srednja Europa, 2006. 33 Miroslav Hroch, Can Nation-Forming Processes be Used as a Criterion of Uneven Development. V: Miroslav Hroch, Luda Klusakova, Criteria and Indicators of Backwardness. Essays on Uneven Development in European History. Praga, 1996, str. 134. Po mnenju zgodovinarja Joachima Hslerja se je prehod iz faze A v fazo B zgodil kasneje. Janez Cvirn to tezo zavraa. Glej Janez Cvirn, Joachim Hsler, Von Krain zu Slowenien, ocena knjige. V: Z, l. 2010, t. 34, str. 492. 34 Vasilij Melik, Leto 1848 v slovenski zgodovini. V: Vasilij Melik, Slovenci 18481918. Maribor: Litera, 2002, str. 36.
14
Uvod
zacijskih procesov: dokonen razkroj fevdalizma, eleznica, (skromna) kapitalistina proizvodnja, razvoj trgovine, tiska, olstva in predstavnikega parlamentarizma. Slovensko narodno gibanje je postalo politino gibanje, ki je poskualo prodreti v institucije drave.35 Prehod v Hrochovo fazo c (mnoino nacionalno gibanje) bi lahko umestili v leta 18681871, ko so slovenski voditelji organizirali masovne manifestacije, na katerih so zahtevali Zedinjeno Slovenijo in enakopravnost slovenskega jezika. Za slovenski nacionalizem v zadnjih treh desetletjih habsburke monarhije je znailno: politini razcep na liberalce in katolike konservativce (klerikalce), velike regionalne razlike, jugoslovanska usmeritev (tenja po politinem ali kulturnem povezovanju z Junimi Slovani), kulturni razmah (velika produkcija literature in ostalih umetnosti s slovenskim znaajem) ter ustvarjanje gospodarskega zaledja.36 v se b ina Uradne, dravne cenzure danes ne poznamo. Kljub temu slovenski medijski prostor oblikujejo dejavniki, ki v realnosti omejujejo medijsko svobodo: neodgovorni lastniki medijev, prekernost novinarskega poklica, kontroliranje vsebine s pomojo umikanja (zasebnih ali dravnih) oglasov itd.37 Dravna cenzura je bila v asu habsburke monarhije dejstvo ( poglavje 1). Pojavila se je skupaj z rojstvom moderne drave in javnosti v asu razsvetljenega absolutizma, viek je dosegla v prvi polovici 19. stoletja, ko je bila del policije. V letih 18631918 so tisk nadzorovala dravna toilstva, ki so morala dobiti obvezni izvod asopisa hkrati z zaetkom distribucije. Prepovedano je bilo aliti nravnost in sramoljivost, nagovarjanje k sovranim razprtijam med narodi, hudodelstvo motenje vere, poduntovanje zoper dravne ali obinske oblastnije ter seveda hudodelstvo razalitve njegovega velianstva in drugih udov cesarskega rodu. e sodobniki so ugotavljali, da so zakoni zelo elastini (t. i. kavuk paragrafi) in jih je lahko oblast brez posebnega napora uporabljala za omejevanje kritinega tiska. Drava je kontrolirala tisk tudi z ekonomskimi sredstvi, na primer z visoko varino in s prispevki, kar je prizadelo predvsem asopisne projekte s ibkim ekonomskim ozadjem.
35 Peter Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne drave. V: Slovenska zgodovina od konca 18. do konca 20. stoletja. Ljubljana: Modrijan, 2006, str. 81. 36 Ibidem, str. 111147. 37 Primerjaj Brankica Petkovi, Sandra B. Hrvatin, In temu pravite medijski trg? Vloga drave v medijskem sektorju v Sloveniji. Ljubljana: Mirovni intitut, 2007.
15
Slovenski asopisi so doivljali teke ase v estdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja, v obdobjih ko so bili na oblasti nemki liberalci. Urednik slovenskega asopisa, je zapisal konservativni satirik Jakob Aleovec leta 1879, ve, kaj je pekel, saj ga je okusil e na zemlji. Najhuji njegov preganjalec je dravni pravdnik, kteri pogosto s konfiskacijo podere vse, kar je oni z velikim trudom v ve dneh sezidal. Poleg denarnih kazni lahko toilec ljubeznivo uredi, da pride urednik za par mesecev v samotno sobico na 'abjek' (ljubljanski zapor op. a.). A vzgojna kazen, trdi Aleovec, ne dosee svojega namena: Vrednika zver pride iz zverinjaka e ljuteja nazaj, le nekoliko previdneja postane.38 Dejanska svoboda tiska je bila nekje med zakonodajo ter razmerji politine in ekonomske moi v drubi. Je danes drugae? Ker so bili mehanizmi kontrole tiska osredotoeni na kritiko drave v podobi cesarja in dravnih organov, so si iznajdljivi uredniki izborili prostor svobode drugje. e primerjamo politine antagonizme v dananjih medijih z antagonizmi v slovenskem asopisju v obravnavanem asu, hitro ugotovimo, da so bili politini boji neko veliko bolj zabavni. A zabavnost ima svojo temno stran: uporaba sovranega govora je bila neprimerno bolj svobodna kot danes ( poglavje 2). Oznaevanje nasprotnikov za barabe, lumpe in golazen je bilo nekaj povsem obiajnega. Socialna razmerja na lokalnem in globalnem nivoju so asopisi praviloma interpretirali s pomojo preprostih generalizacij. Bistvo zgodbe ni bil dogodek, o katerem so poroali, ampak utrditev rno-belih razmerij med Naimi in Vaimi. Poglejmo primer. Leta 1904 je v kranjskem deelnem zboru divjal oster boj med klerikalci in liberalci. Voditelja obeh strank sta se na seji 7. oktobra zapletla v prostaki prepir. Uradni stenograf je zabeleil, da je Tavar (vodja liberalcev) izjavil, da je uteri (vodja klerikalcev) lanivec. Slednji je zapustil govornico, odel do Tavarjevega mesta, kjer je tolkel po mizi, metal papirje v zrak in krial: Lanivec! Sram vas bodi! Napadeni Tavar naj bi reagiral z besedo Zverina.39 Katoliki asopis Slovenec je poroal, da je razburjeni uteri Tavarju zgolj upravieno oital laganje. Liberalni Slovenski narod je videl situacijo drugae. uteri naj bi rjovel kakor oklana krava in tulil: Po gobcu vas bom usekal.40
38 Jakob Aleovec, Ljubljanske slike, podobe ljubljanskega sveta pod drobnogledom. Zaloil Jak. Aleovec, Ljubljana 1879, str. 121, 122. 39 Rok Stergar, Dr. Ivan uteri proti Grofu Joefu Antonu Barbu-Waxensteinu. V: Zbornik Janka Pleterskega. Ljubljana: Zaloba zrc, 2003, str. 204. 40 Slovenec, 7. 10. 1904; Slovenski narod, 7. 10. 1904.
16
Uvod
Z objektivnostjo se ni nihe obremenjeval. Uredniki/novinarji in politiki so bili pogosto ene in iste osebe. Omenjeni Tavar je leta 1882 v Slovenskem narodu (kot anonimni dopisnik) hvalil udovit govor dr. Ivana Tavarja (samega sebe) na prireditvi v Zagrebu.
slika 1: jakob aleovec
Uredniku, pisatelju in konservativnemu satiriku Jakobu Aleovcu (18421901) je v zadnjih letih ivljenja opeal vid. Poasi se je zapustil in do smrti ivel na beraki palici. Aleovevo smrt leta 1901 so asopisi izkoristili za politini boj. Slovenski narod je zapisal, da so ga klerikalci slepega vrgli na cesto kot izpreano citrono. Slovenec je odgovarjal, da so mu somiljeniki pomagali po najboljih moeh, liberalnemu piscu pa je priporoal naj pusti Aleovca pri miru, ker e ni znano kak konec bo on vzel.
Mediji so vedno ideoloki reflektirajo drubeno realnost in konstruirajo imaginarno razmerje med posamezniki in njihovimi eksistennimi pogoji. To se najlepe pokae v primerih, ko poroajo o dogodkih, ki jih je teko razumeti. Ko se je leta 1873 sesula dunajska borza, slovenski prostor zaradi slabe razvitosti ni bil neposredno prizadet ( poglavje 3). Za 17
razliko od razvitejih delov monarhije, kjer je vladala borzna vroica, je bilo v slovenskih deelah malo vlagateljev v delnike drube. So pa ljudje tudi na periferiji doivljali krasni novi svet kapitalizma (na primer zadolenost kmetov zaradi modernizacije kmetijstva in eleznice, konkurenca kolonialnega blaga). Gospodarsko svobodo so podpirali zgolj nemki liberalci, slovenski liberalci so se zavzemali za protekcionistino gospodarstvo. Najlaje je bilo konservativcem, ki jim je bilo vse jasno: borzni polom je boja kazen za brezboni liberalizem, ki je hinavska pogruntavina Judov. Borza je, so razloili v konservativnih Novicah, kraj, kamor zahajajo ljudje vsake bae, bogatini in capini, judje in kristjani, da kupujejo s papirnatim denarjem. Kljub ideoloki in provincialni omejenosti so slovenski konservativci dobro razumeli osnovni problem kapitalistinih borznih pretresov naj pomaga drava ali ne? Zdaj pomagaj ti, vlada!' kriijo judovski asniki in njihovi privrenci. S em neki? Vendar ne s tem, da pride vratolomnim pekulantom denar naih davkov na pomo! Eden izmed razlogov borznega kracha 1873 so bili tudi nepremininski baloni. Za svet, kjer se imajo hie zidati, so poroale Novice, se je plaevala taka cena, da so se norci smejali.41 Vsiljuje se zanimiva primerjava med poroanjem o gospodarski krizi po letu 2008 in krizi leta 1873. Za dananje slovenske medije je znailno popolno sprejemanje medijskega diskurza, ki ga ponujajo finanne institucije. Slovenskim asopisom leta 1873 lahko sicer oitamo amaterizem, antisemitizem, konservativnost in provincialnost, ne moremo pa jim oitati pomanjkanje kritine distance do uveljavljenega ekonomskega sistema. e so imeli slovenski asopisi do ekonomije distanco, pa je gotovo niso imeli do (jugo)slovanstva, ki je bilo v tem asu sestavni del slovenske nacionalne ideologije. Slovanstvo in jugoslovanstvo sta imela velik pomen za konstruiranje slovenske meanske kulture, ki se je vzpostavljala kot nasprotje nemki in italijanski. Demonstrativno petje junoslovanskih pesmi na prireditvah, objavljanje slovanskih avtorjev v asopisih, uenje ruine , vse to je delalo slovensko meanstvo drugano od nemkega/italijanskega v istem mestu. Strategija svoji k svojim je lahko uspela ele takrat, ko se je uveljavila zavest o bistveni kulturni druganosti. Ko se je leta 1875 z uporom proti otomanski oblasti v Hercegovini zaela velika vzhodna kriza, so vsi slovenski asopisi odlono podprli upornike, pa tudi rusko
41 Novice, l. 1873, t. 21, str. 163, 164.
18
Uvod
armado v asu rusko-turke vojne ( poglavje 4). Za Turke niso nali lepe besede, prav tako ne za nemke liberalce, ki so simpatizirali s Turki. Turke so opisovali kot krvopivce, kugo, dedne sovranike itd., uporniki pa so bili plemeniti kranski Slovani. Seveda so nemki liberalci odgovarjali, da so divjaki tako uporniki kot Turki, vendar so uporniki bolj nevarni, ker jih podpira aziatska Rusija. lo je za zanimivo sooenje dveh orientalistinih diskurzov. Oboji so verjeli v premo evropske kulture, razlino mnenje so imeli o tem, kdo naj to kulturo nosi na Balkan. eprav je bila nemko-liberalna javnost leta 1878 proti prikljuitvi Bosne in Hercegovine, so bili prepriani, da ima nemka kultura civilizacijsko misijo na Balkanu. Slovenci pa so to vlogo pripisali Ruskemu carstvu, poslovanjeni habsburki monarhiji ter seveda sebi. Slovenci naj bi bili za june Slovane pravi it proti navaljivanjem nemkega elementa,42 hkrati pa naj bi poslovanili zapadno kulturo in jo prenaali doli na slovanski jug.43 Nacionalizem je ideologija, ki ljubi banalnost in lahkotnost. Glavno vpraanje nacionalizma je: kdo smo mi in kaj nas povezuje? Kako povezati mnoico ljudi, ki ni imela (in e vedno nima) prav veliko skupnega. Vzgajanje ljudi v narodnem duhu je zahtevalo prijeme, ki so nagovarjali iro publiko. Ni lepega naina za nagovarjanje mnoic, kakor je narodna pesem. V pesmi lahko narodno slavo dobesedno izpojemo in s pesmijo lahko vse poveemo ( poglavje 5). Lahkotne pesmi se ne ukvarjajo z velikimi vpraanji, zanaajo se na utenje ljudi, ki je za nacionalizem bistveno. Podobno kot se danes slovenski intelektualci pritoujejo nad vsebino slovenske narodnozabavne glasbe, se je e leta 1922 knjievnik Anton Funtek pritoeval nad banalnostjo ponarodelih pesmi. e danes popularna pesem Na jezeru se zane z kitico: Po jezeru bliz' Triglava olni plava sem ter tja. V olnu glasno se prepeva, da odmeva od gore. Iz verza 'v olnu glasno se prepeva', je bil cinien Funtek, bi sklepal normalen lovek, da je zbrana veja druina v olnu. Seveda pa te druine ni v olnu, to sklepa iz naslednje kitice: 'Mile ptice po dolinah in planinah se bude / ker so ule pesem mojo, vsaka svojo vrgole.' Torej vesla in poje v olnu samo ena oseba!44 Racionalistini Funtek ni razumel bistva popularnih narodnih pesmi. Zapeta beseda dobi
42 Slovenski narod, 13. 12. 1870. 43 Ivan Prijatelj, Slovenska kulturnopolitina zgodovina 18481895. Knjiga iv, Ljubljana: dzs, 1961, str. 486 (v nadaljevanju: Prijatelj in t. knjige). 44 Anton Funtek, O besedilu naih popularnih pesmi. V: Ljubljanski zvon, l. 1922, t. 11, str. 645.
19
pravo mo ele takrat, ko se izgubi njen pomen. lani nogometne reprezentance, ki mrmrajo besedilo himne, gotovo ne vedo, kaj pomenijo besede. Vedo pa, kaj pomeni himna.
slika 2: Wiener Bilder, 26. 9. 1897
Leta 1897 so v dunajskem ivalskem vrtu postavili afriko vas in naselili nekaj pripadnikov ljudstva Aanti kot razstavne eksponate. V reviji Wiener Bilder so poroali, da je v tem asu neka zamorka v ivalskem vrtu rodila otroka, ki so ga razglasili za dunajskega Aantija. Novinar je ugotavljal, da je Dunaj postal pravo kozmopolitsko mesto. Mogoe, se je spraeval novinar, bodo imeli v vrstah cesarskega regimenta Deutschmeister v prihodnosti celo rnega soborca.
Slovenska samopodoba se je izoblikovala v ostrem boju z nemkim in italijanskim nacionalizmom. Oba sta dokazovala, da sta nosilca prave kulture. Zato bi morali majhni narodi to kulturo prevzeti in ji priznati vevrednost, kar bi 20
Uvod
v praksi pomenilo popolno kapitulacijo. Slovenski voditelji so torej razumeli, kaj pomeni vsiljevanje kulture. So zato bolj naklonjeno gledali na afrika ljudstva, ki so jim kolonialne velesile prinaale civilizacijo? Niti ne. asopisi so Afriane slikali kot divjake in kanibale ( poglavje 6). Na primer: V Afriki je republiko Liberijo nagloma napadla eta divjih paganskih zamorcev, posekala 350 ljudi, potem spekla in porla. Grozno djanje!45 Sicer pa je poleg divjatva izstopala e umazanost, animalina pohota in nizka inteligenca. Eden redkih poznavalcev Afrike je bil misijonar v Sudanu Ignacij Knoblehar (18191858). Knoblehar je v domovino pripeljal afrike otroke, ki so jih vzeli v varstvo in izobraevanje slovenski dobrotniki. V teoriji bi se morali ti ljudje vrniti v Sudan kot misijonarji. Vendar nekateri te naloge niso hoteli sprejeti in so se raji potepali naokoli kot marginalci v svetu belih. Medtem ko je leta 1897 v dravnem zboru kultura dialoga padla na najnijo raven (poslanci so se zmerjali in pretepali), so lahko Dunajani v Pratru opazovali, kako ivijo pravi divjaki. V ivalskem vrtu so postavili afriko vas, kamor so naselil pripadnike ljudstva Aanti iz Gane.46 Ali so bili ti ljudje prostovoljno poniani v razstavne ivali, asopisi ne poroajo. Afriani gotovo niso bili krivi, da so poslanci v parlamentu tolkli z deskami po mizah in se vedli kot zbesneli, kljub temu so slovenski novinarji poroali, da se poslanci obnaajo kot Aanti-Zamorci.47 e bi bilo to res, poslanci ne bi razgrajali po parlamentu, ampak bi mirno sedeli za ograjo v ivalskem vrtu. Kot pravi divjaki.
45 Slovenski gospodar, 18. 11. 1875. 46 Wiener Bilder, 26. 9. 1897. 47 Slovenec, 3. 6. 1897.
21
1 . K Z G O DOVIN I CEN ZU R E NA S LOVEN SKEM Gre cesar tudi na stranie? Vpraanje me strano zaposluje in zato steem k materi. e v zapor bo moral, odgovori mati. Torej ne hodi na stranie.48 Anekdota, ki jo je leta 1933 v svoji avtobiografiji zapisal nemko-judovski pisatelj in dramatik Ernst Toller, nazorno kae, katero ustvo ima najve opraviti s cenzuro: strah. Na eni strani strah nosilcev moi, da jim bodo mo vzeli, na drugi strah podrejenih, da bodo posledice te moi zautili. Na eni strani strah moralistov, da bodo vrednote pokopane, na drugi strah svobodnjakov, da jim bodo zapirali usta. Drava je zaela v slovenskih deelah nadzorovati tisk z zaetkom razsvetljenega absolutizma.49 O zaetkih taknega nadzora javne misli smo se pozanimali pri dr. Janezu Cvirnu50, rednem profesorju zgodovine na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani: Ob nastopu vladavine Marije Terezije je bila cenzura organizirana v smislu stanovske organizacije po posameznih deelah. Odloilno vlogo so imeli jezuiti, ki so v tem asu obvladovali tudi univerzo. Toda pod vplivom Gerharda van Swietna, vladariinega osebnega zdravnika, je v petdesetih letih 18. stoletja drava relativno hitro prevzela nadzor nad cenzuro. Leta 1751 so ustanovili dvorno cenzurno komisijo za knjige, s tem je Dunaj postal tudi odloilno mesto v strukturi cenzurnih uradov. Van Swieten je izpeljal reformo cenzure v razsvetljenskem duhu, zato se je zapletel v konflikte s konservativnimi predstavniki plemstva in katolike cerkve. e zlasti je obtoeval jezuite, e da pri ocenjevanju znanstvenih anatomskih knjig vidijo le pohujljive stvari in iejo zgolj puhujljive nuditete. Kljub temu je bil sistem cenzure v tem asu poln absurdov. Nanje je opozarjal tudi cesariin sin in bodoi vladar Joef ii., ki nad cenzurno politiko svoje matere ni bil najbolj navduen. V nekem pismu iz leta 1765 je zapisal, da je edina korist od cenzure ta, da so na Dunaju zbrane vse prepovedane knjige. Leta 1777 je prilo do absurdne situacije, ko je vladarica prepovedala tudi seznam prepovedanih knjig, da bi bralcem odvzela monost seznaniti se s prepovedanimi knjigami.
48 Peter Solterdijk, Kritika cininega uma. Ljubljana: tudentska zaloba, 2003, str. 256. 49 O razvoju cenzure v Evropi v 19. stoletju glej: Robert Justin Goldstein (ur.), The War for the Public Mind. Political Censorship in Nineteenth-Century Europe. WestportConnecticut-London: Praeger Publishers, 2000. 50 Pogovor z dr. Janezom Cvirnom sta avtorja opravila 21. 3. 2008. Neposredni citati brez referenc se nanaajo na ta pogovor.
22
K zgodovini cenzure na Slovenskem
Joef ii. je bil preprian, da je treba podlonike vzgajati zato, da bodo v slubi drave in njenih interesov. Po njegovem bi morali biti interesi vsakega posameznika enaki interesom razsvetljenske drave. Zato se je e na zaetku svoje samostojne vladavine lotil nove ureditve cenzure. Kot opozarja Janez Cvirn, je bil novi cenzurni zakon iz leta 1781 izrazito liberalen, doloal je, da v Avstriji obstaja samo ena cenzura in je izhajal iz naela, da je bolje, e dovolijo tudi nekatera slaba dela, kot e bi prepovedovali izid dobrih in koristih del. Odlok je e posebno loil med znanstvenimi deli in zadevami, namenjenimi irem krogu bralcev. Za znanstvene tiskovine je bil zakon liberalneji, med drugim je dopual izdajo protestantskih del. Do knjig, namenjenih irim mnoicam, pa je bil odlok bolj restriktiven. Prepovedoval je npr. kakrnokoli smeenje vere, eprav je dopual kritiko cerkve kot institucije. Nova cenzurna komisija Joefa ii. iz leta 1782 je zmanjala tevilo prepovedanih knjig s 5000 na 900. Prepovedani so bili veinoma pornografske knjige, ateistini spisi francoskih razsvetljencev in najudarneje antiklerikalne broure. V nasprotju z liberalnimi nazori pa je delovala tajna policija; njena naloga je bila odkriti vsakrno nezadovoljstvo med ljudstvom. Kljub temu so ukrepi cesarja omogoili vejo svobodo tiska. To se je kazalo v poveanju tevila tiskanih del. Seveda je nova ureditev povzroila pravi bum najrazlinejih brouric in knjig, v katerih so smeili celo vladarja, kajti paragraf 3 tega zakona je izrecno dopual, da je lahko cilj kritike celo vladar, vendar pod pogojem, da se avtor podpie pod svoj izdelek. Najprej so v novonastalem ozraju uivali Dunajani, ki so med leti 1781 in 1784 lahko v roke vzeli kar 43 novih naslov razlinih periodinih publikacij. V avstrijskem prostoru so se pritiski cenzure poveali po revolucionarnih spremembah v Franciji 1789. Leta 1795, natanneje 22. februarja, je izla generalna cenzurna odredba, ki je zaostrila cenzurne predpise. Na tej podlagi so izvajali cenzuro vse do leta 1810, ko so izdali, vendar nikoli uradno objavili, nov edikt o cenzuri, ki je veljal celo predmarno obdobje. Ta je dajal cenzorjem le grobe smernice. lo je za naredbe, ki jih je ve kot oitno motiviral strah pred irjenjem idej francoske revolucije.51 Leta 1801 so na Dunaju ustanovili Policijski in cenzurni dvorni urad, kar je pomenilo, da je dravna cenzurna
51 Janez Cvirn, Naj se vrne cenzura, ljuba bi nam bila Avstrijsko tiskovno pravo in slovensko asopisje (18481914). V: Mateja Reek (ur.), Cenzurirano. Zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes. Ljubljana: Nova revija, 2010, str. 13 (dalje: Cvirn, Naj se vrne cenzura).
23
politika prela v okrilje policije. Tej je uspelo vzpostaviti uinkovit nadzor nad tiskovinami. S sistemom koncesij, ki jih je bilo mogoe izdajateljem v vsakem trenutku odvzeti, so (politini) tisk spremenili v bolj ali manj posluno orodje v rokah reima.52 Cenzura je bila v tem obdobju izrazito stroga pri vsem tisku, bila je tako reko vseobsegajoa, zato so si zlasti po letu 1840 avstrijski pisatelji na mo prizadevali, da bi prilo do omejitve cenzure, vendar je bilo treba do ukinitve poakati do marne revolucije 1848.53 Temu je sledil pravi razcvet e zlasti politinega tiska v Avstriji. Do kaknega pomanjkanja na medijski sceni je pripeljala stroga cenzura v predmrani dobi, nam pove e podatek, da je na Dunaju tekom leta 1848 na novo izlo 155 asopisov.54 A tiskovna svoboda je bila kratkega daha, saj je trajala le do poraza oktobrske revolucije. Nato je bila 13. marca 1849 sprejeta postava zoper krivo rabo tiska, ki je sicer odpravljala cenzuro, a je za prestopke zoper zakon uvajala sodni pregon. Treba je bilo poakati do razglasitve februarske ustave leta 1861, da je pritisk na tisk nekoliko popustil. V habsburki monarhiji sta po letu 1862 krojila vsebino asnikov Kazenski in tiskovni zakon,55 ki pa ni izpolnil priakovanj liberalne javnosti, saj je imel e vedno represivni znaaj in je zahteval sodni pregon za tevilne primere kritve zakona. len 516 je na primer doloal: Kdor v podobah ali z neistimi dejanji nravnost ali sramoljivost hudo in tako ali, da se oitno pohujanje daje, je kriv prestopka, in naj se obsodi v hud zapor od osmih dni do estih mesecev. e se je tako aljenje storilo po tiskovinah, naj se kakor pregreek s hudim zaporom od estih mesecev do enega leta kaznuje.56 Nadzor so opravljala dravna toilstva, ali povedano v takratnem jeziku, dravna pravdnitva. Posebnega cenzurnega organa sicer ni bilo, vendar je bila organizacija izredno uinkovita, tako da so veino asopisov zaplenili e pred raznaanjem. Poglejmo nekaj primerov iz
52 Cvirn, Naj se vrne cenzura, str. 15. 53 Ve o cenzuri v predmarnem asu glej: Julius Marx, Die sterreichische Zensur im Vormrz. Wien: Verlag fr Geschichte und politik, 1959; Reinhart Siegert, Zensur im Spiegel von Volkslesestoffen um 1848. V: Jahrbuch fr Kommunikationsgeschichte, zv. 8, l. 2006, str. 89107. 54 Cvirn, Naj se vrne cenzura, str. 21. 55 Ve o razvoju tiskovnega prava v Avstriji: Thomas Olechowski, Die Entwicklung des Prerechts in sterreich bis 1918. Ein Beitrag zur sterreichischen Medienrechtsgeschichte. Wien: Manz, 2004. 56 Zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku, I. zvezek, Kazenski zakon. Ljubljana 1889, . 516, str. 185 (dalje: Zbirka avstrijskih zakonov, Kazenski zakon, len).
24
let pred prvo svetovno vojno, ki smo jih izbrskali iz fonda dravnega pravdnitva v Arhivu Slovenije.
slika 3: miroslav vilhar
Izdajatelj asopisa Naprej Miroslav Vilhar v zaporu. Poleti 1864 je zaradi cenzure Vilhar preivel est tednov v ljubljanskem zaporu (list Naprej je izhajal samo leta 1863, urednik je bil Fran Levstik), kar je tudi izkoristil za lastno promocijo. V zaporu je bil fotograf Ferdinand Bognar, ki je Vilharja fotografiral za reetkami. Fotografije, pretihotapljene iz zapora, so somiljeniki prodajali v narodne namene.
Med vsebinami, ki so bile cenzurirane, so bile tudi tiste, za katere je bilo ugotovljeno, da alijo srameljivost in javno nravnost. Interpretacija zakona pa je bila relativna in odvisna od dravnega pravdnika in njegovega, tudi osebnega utenja, kaj predstavlja aljenje javne nravnosti. Toilec je na primer ugotovil, da humoristini asopis Bodea Nea v tevilki, ki je izla 14. junija 1914, ali javno moralo. V eni izmed zafrkljivih novic, zaradi katere so tevilko zaplenili, so poroali: Ljuba Nea. Mariborska straa z dne 5. t. m. je prinesla prav ginljiv popis nekega pogreba. Na koncu
25
poroila pa se je zgodila neljuba tiskovna pomota in je stalo napisano: Naj v miru poriva.57 V taknih primerih so bile reakcije toilstva zelo razline. Ostrina je bila odvisna tudi od posameznika in njegove interpretacije, kot tudi od tega, ali je bil bolj ali manj dovzeten za alitve nravnosti. Vsekakor so bili v asopisju objavljeni dovtipi, ale in podobno, ki so namigovali na spolnost. Veina jih ni bila cenzurirana. etudi je cenzor ve lankov v asopisu oznail kot neprimerne omenjenega, pa e eno notico ter pesem deelno sodie humoristinega lista ni zaplenilo in prepovedalo nadaljnjega razirjanja te tevilke zaradi njih, ampak zaradi notice, ki je poroala o tiskarskem kratu v mariborski tiskarni. V obrazloitvi pa so zapisali: Na omenjenem mestu je ponovitev domnevno storjene tiskarske napake skozi uporabo, z ozirom na kontekst, splono razumljive vulgarne oznake za izvritev spolne zdruitve, izvreno grobo aljenje nravnosti in srameljivosti in zaradi tega je ugotovljen prestopek po 516. lenu kazenskega zakonika.58 Glede na tevilo zaplenjenih lankov na podlagi lena, ki je prepovedoval aljenje javne morale, pa lahko ugotovimo, da so bili takni v manjini. Drava je pozornost posveala predvsem besedilom, ki bi lahko razalili velianstvo ali ude cesarskega rodu, alili zakonito priznano Cerkev ali vzbujali sovratvo zoper narodnosti in verske drube. Taknih lankov pa v zadnjih letih habsburke monarhije ni manjkalo. Liberalni list Slovenski dom je nameraval objaviti lanek z naslovom Zakaj evropski narodi Nemce sovraijo, vendar je cenzura ustavila izdajo in zaplenila 2800 izvodov asopisa. Pisec lanka je nemki narod odkrito obtoil vojakega hujskanja. Vedno lahko nastane poar, strana evropska vojna, ki bo zahtevala na stotisoe nedolnih ivljenj in pripravila na milijone ljudi ob njihovo premoenje. In temu je glavni vzrok vedno Nemija, ki ima povsod vmes svoje prste, povsod hujska in podpihuje ali pa izziva druge drave.59 Besedilo pa ni postalo sporno, dokler pisec od obravnave Nemcev v Nemiji ni preel na obravnavo Nemcev v Avstriji, seveda s poudarkom na odnosih med Slovenci in Nemci. Cenzor je menil, da je v tem delu lanka kren 302. len kazenskega zakonika, ki je prepovedoval spodbujanje k sovranosti zoper narodnosti, predvsem pa nagovarjanje prebivalcev drave k sovranim
57 Arhiv Republike Slovenije, as 351 Dravno pravdnitvo, Ss (tiskovne zadeve) 1914, fasc. 22, spis 38/14, (dalje ars, as 351). 58 Ibidem. 59 ars, as 351, Ss 1911, spis 66/11.
26
razprtijam. Tudi mi Slovenci se ne moremo prav ni ogrevati za Nemce. Mi imamo predvsem opravka z avstrijskimi Nemci. Ti so e huji kot pa njihovi bratje v rajhu. Mislijo, da so oni edini gospodarji v nai dravi, zatirajo pa vse nenemke narodnosti.60 Tudi po francoski revoluciji, zlasti po letu 1848, ko so Slovenci zaeli iveti narodno ivljenje, ugotavlja avtor, so Nemci ta razvoj e vedno ovirali. Ugotovljene krivice, ki so se godile v zgodovini, se morajo konati, ker pa so Slovenci miren narod in mirna kri le redko zavre, se je treba poizkusiti najprej dogovoriti, vendar: Tako ne more iti ve dalje. Mi Nemcev ne sovraimo, smo namre preve miroljuben narod. Kot pa so sedaj razmere, ne moremo iveti mirno drug poleg drugega. Na svoji zemlji hoemo biti enakopravni. Ako pa se Nemci noejo mirno dogovoriti, mora nastati med njimi in nami boj na ivljenje in smrt. Ta boj je potem nujen, ker tako zahteva na narodni obstoj in naa narodna ast.61V zlatih asih kulturnega boja na Slovenskem je bila na udaru peresa vekrat tudi Cerkev. alitve verskih skupnosti je obravnaval len 303: Kdor na oitnem kraju ali pred ve ljudmi, ali v natisnjenih delih, razirjanih podobah ali pisanjih nauka, ege ali naprave kake v dravi zakonito priznane cerkve ali verske drube zaznamuje ali v ni devati skua, ali njenega verskega sluabnika razali, kadar bojo slubo opravlja, ali kdor se med njenim oitnim bogoslunim opravilom nespodobno vede, tako da utegne druge pohujati, je kriv pregreka, e to dejanje ni hudodelstvo motenje vere (. 122), in naj se kaznuje s hudim zaporom od enega do estih mesecev.62 Bil je velikononi as leta 1912. Marsikatera miza se je ibila pod pirhi, unko in potico, nali pa so se posamezniki, ki jim je ta idila presedala. Cesarsko kraljevo dravno pravdnitvo je 12. aprila v Ljubljani telefonsko sporoilo policiji, da je odredilo zaplembo asopisa Slovenski dom, ki naj bi izel naslednjega dne. Liberalno usmerjeno glasilo, namenjeno kmekemu prebivalstvu, na splono ni skoparilo s kritiko katolikih politikov, ki so bili takrat na oblasti. V zobeh je imelo tudi duhovino in verske obrede. Neki dopisnik iz Mokronoga se je e zlasti posvetil opisu egna velikononih dobrot v farni cerkvi. Poudaril je, da sicer nima ni proti tej starodavni navadi, vendar: dii e vedno kolikor toliko po verski blaznosti. Radi bi vedeli, ako je unka po blagoslovu kaj teja ali okusneja. Pred dvemi leti je neka
60 Ibidem. 61 Ibidem. 62 Zbirka avstrijskih zakonov, Kazenski zakon, . 303, str. 115.
27
enska se nekoliko preve posluila tega egna, tako da je klicala sv. Urha na pomo, ter oddajala blagoslovljeno na kraju, katerega v javnosti ne imenujemo.63
slika 4: Osa, 25. 8. 1906
Kultivirani meani branijo Ljubljano (liberalno trdnjavo) pred naskokom podivjanih klerikalcev. Karikatura izraa vzvienost in hkrati ogroenost pred prevlado katolike politike v deeli.
Pisca je predvsem zbodlo v oi obnaanje menarjevega sina. Po naroilu upnika se je menda postavil pred vrata in zahteval denar pred blagoslovom. e ga kakna enica ni imela, je terjal pirhe, ali pa je po pisanju pisca kratko malo ni pustil v cerkev. Dopisnik ni dvomil, da je s tem dejanjem
63 ars, as 351, Ss 1912, spis 5/12.
28
tamkajnji upnik pokazal nedopustno lakomnost: Kako so si delili po Vstajenju te prisiljene darove, denar in jajca, menarjev sin in upnik Heinrich Bukowitz, nam ni znano. Neka enska, ki ni posebno navajena kupovati bojega blagoslova z jajci, se je izrazila: Le ak, hudi, drug let bom pa same klopotce prinesla!64 Dopisnik iz Mokronoga je sklenil, da bi bilo to e najbolj prav. Dravni pravdnik pa je, nasprotno, ugotovil, da lanek kri 303 kazenskega zakona in da ga bralstvo ne sme videti. Deelno sodie se je strinjalo. Sodbo je utemeljilo s trditvijo, da je pisec v spornem lanku zasmehoval in alil cerkveno posveenje velikononih jedi kot obiaj katolike cerkve. Najbolj pa so bili cenzorji obutljivi za alitve presvetlega cesarja in njegove rodbine, kar sta obravnavala naslednja lena: . 63. Kdor cesarju spotovanje ukrati, naj se zgodi le-to z osebnim razaljenjem, z grdenjem, hudim ogovarjanjem, ali zasramovanjem, oitno ali pred ve ljudmi izreenim, po natisnjenih delih, s podajanjem ali raziranjem podob ali pisanj, se zakrivi s hudodelstvom razalitve Velianstva, in naj se kaznuje s teko jeo od enega do pet let. . 64. Ako se takona dejanja, ali dejanske razalitve store zoper druge ude cesarskega roda, jih je, e se v njih ne najde huje kaznovano hudodelstvo, z jeo od enega do pet let kaznovati.65 Junija 1912 so v Ljubljano dobesedno pridrveli ugledni gosti. Dunajska smetana, med njimi tudi nekateri lani cesarske rodbine, se je med avtomobilskim izletom blagovolila ustaviti tudi v glavnem mestu Kranjske. Pozdravila sta jih deelni glavar dr. Ivan uteri in upan dr. Ivan Tavar. Prvi vodja klerikalcev, drugi vodja liberalcev. Pri asopisu Zarja, sicer glasilu slovenskega delovnega ljudstva, so bili odlono proti. Kot socialiste jih je motila razsipnost bogatunov, navzonost Habsburanov pa se jim ni zdela pomembna. lanek z naslovom Nepotrebno lakajstvo, ki bi moral iziti 22. junija, ni nikoli priel na svetlo. Cenzor je kot nedopustni del lanka z rdeim svinnikom podrtal te vrstice: In tudi zavoljo Habsburanov, ki so se dirke udeleili, ni bilo treba gospodoma dr. usteriu in dr. Tavarju, da sta kot oficielna zastopnika hitela na dirkalie, ker po naem splonem preprianju mestni upan in deelni glavar nista dvorna lakaja.66 Cenzurirani pisec je e dodal,
64 Ibidem. 65 Zbirka avstrijskih zakonov, Kazenski zakon, . 63, . 64, str. 31. 66 ars, as 351, Ss 1912, spis 9/12.
29
da sta se la oba gospoda zgolj nastavljat, e bi jima morda po nakljuju kaken orden padel na suknjo.67 Deelno sodie je cenzurni ukrep opraviilo z razlago, da je asnik oznail avtomobilski izlet kot odveno zasebno zabavo in da sta se s poklonom cesarjeve rodbine oba velmoa poniala v dvorna lakaja: Jasno je, da je lanek z zasmehovanjem kril spotovanje do lanov cesarske rodbine.68 V novi jugoslovanski dravi je na pravnem podroju najprej zavladala zmeda, saj je ve kot desetletje obstajalo kar est razlinih pravnih obmoij. Zakon o tisku za celotno Kraljevino shs je bil sprejet leta 1925, enotni kazenski zakonik pa ele leta 1929. Do takrat so na Slovenskem veljali stari avstrijski zakoni. V prvem lenu novega tiskovnega zakona je bilo zapisano: Tisk je svoboden69, a je bil e vedno nad njim izvajan nadzor s strani dravnega pravdnitva. Dodatno je bil zaostren po uvedbi estojanuarske diktature leta 1929 z novim oziroma noveliranim tiskovnim zakonom, ki je ponovno uvajal cenzuro.70 Sicer pa, menjave oblasti v 20. stoletju niso prinesle veliko novega, kar zadeva nadzorovanje tiska in irjenje svobode govora. Cesarja je zamenjal kralj, kralja pa predsednik. Ne samo zakoni, tudi metode, ki jih je uporabljalo toilstvo, so ostale podobne. Uinkovito prepreevanje irjenja neprijazne vsebine je pa zahtevalo insajderja, ki je lahko zagotovil preventivni poseg. Uradne cenzure v socialistini Jugoslaviji ni bilo, a je bila vsakdanja praksa vse kaj drugega. Kmalu po konani vojni leta 1945 so nove oblasti sestavile seznam prepovedanih knjig, ki so jih morale izloiti knjinice in knjigarne.71 Posebna oblika cenzure v drugi Jugoslaviji je bil upor delavcev v tiskarni, ki so se vekrat spontano uprli tiskanju neprimernih vsebin. Danes, ko ivimo v dravi, ki zagotavlja svobodo govora in sploh celo paleto pravic, morajo tisti, ki si elijo, da doloene vsebine niso objavljene, delovati drugae. Dravni nadzor je zamenjal ekonomski. Na vsebine se lahko vpliva
Ibidem. Ibidem. Zakon o tisku Kraljevine shs, Ljubljana 1925. O cenzuri v prvi Jugoslaviji glej: Marjan Drnovek, Nadzor nad komunisti-emigranti in cenzura, str. 6789; Jure Gapari, Cenzura v asu kralja Aleksandra, str. 8999; Andrej Studen, Ukrepi cenzure na tajerskem neposredno po obljavi Koroevih punktacij, str. 99113. Vse v: Mateja Reek (ur.), Cenzurirano. Zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes. Ljubljana: Nova revija, 2010. 71 O tem glej Ale Gabri, Cenzura v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Od komunistinega Index librorum prohibitorum do ukinitve verbalnega delikta. V: Primerjalna knjievnost, l. 2008, str. 6377; Marjan Horvat, Prepovedi in zaplembe tiskane besede v Sloveniji 19451980. V: Drago Janar (ur.), Temna stran meseca. Kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 19451990. Ljubljana: Nova revija, 1998, str. 126139. 67 68 69 70
30
prek odkodninskih tob, e zlasti pa s pomojo denarja za oglase.72 Dobra zakonodaja je za prepreevanje taknih vplivov kljuna, vendar rke na papirju niso dovolj.
72 O tem Karmen Erjavec, Melita Poler Kovai, Nove oblike cenzure v slovenskem novinarstvu: oglaevalska cenzura. V: Mateja Reek (ur.), Cenzurirano. Zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes. Ljubljana: Nova revija, 2010, str. 269282.
31
2 . B RCA JO , RO H N E I N KRIPA JO Z ZO B MI k z g o dovi n i p ol i ti n i h boj e v v a s o pis ih na s l ove n ske m v avstri j sk i u s tav ni d o bi 1 8611918 Od sodobnega novinarja se priakuje, da je objektiven in politino korekten. V zadnjih letih pa se v Sloveniji od novinarjev zahteva predvsem uravnoteenost. Omenjene lastnosti naj bi skupaj odraale zrelost demokratine drube in predvsem medijev, ki naj bi dokonno presegli politine delitve. Mediji naj bi bili nad politiko, v sferi, ki vse dogajanje objektivno opazuje in nadzoruje ter vsakemu udeleencu odmeri enako veliko mero pozornosti. Veina novinarjev, e se tega zavedajo ali ne, je vzgojenih v zagovornike ideologije, ki se ima za neideoloko, ki se izdaja za naravno sredino, za samo teie modernega ivljenja.73 Ta postavitev medijev v vlogo nekaknih posrednikov pa nujno zahteva razmiljanje, ki se mora za vsako ceno obvarovati oznake ideoloko. Resnica je zato vedno nekje vmes. Nasprotujoe si strani so tako ne glede na stalie vedno postavljene v enakovreden poloaj, mediji pa o vseh poroajo enako. Uravnoteenosti mora biti zadoeno. Vsi naj povejo vse, o vsem pa naj se odloi ljudstvo. Zaetki prvih politinih asopisov so bili povsem drugani. Za asopisje, ki je v prvi vrsti poroalo o politinem dogajanju, je bilo namre znailno, da je nastalo kot organ oziroma glasilo doloenega politinega tabora oziroma politine stranke. Besedie, ki so ga namenili konkurennemu taboru, je bilo od vsega zaetka ostro, a je s stopnjevanjem napetosti postajalo tudi vse bolj nesramno in aljivo. Odvisno od domiljije avtorja. Objektiven in pravi pa je bil samo en pogled. Leto 1861 v habsburki monarhiji oznauje obnovitev ustavnega ivljenja. Spone neoabsolutizma so popustile in dovolile oblikovanje politinih zdrub. V veini slovenskih deel sta se tako kmalu oblikovali dve stranki, slovenska oziroma narodna stranka ter nemka oziroma ustavoverna stranka (na Primorskem so imeli to vlogo Italijani). Stranke v tem asu e niso bile mono organizirane, ampak bolj skupine somiljenikov z neformalnimi voditelji. Prve volitve ustavne dobe e niso prinesle ostre nacionalne delitve,
73 John Pilger, Svoboda pa prihodnji. Medijska prea, l. 2007, t. 29, str. 30.
32
Brcajo, rohne in kripajo z zobmi
je bila pa ta vse bolj oitna v asopisju.74 Na Kranjskem sta si v tem asu na nasprotnih staneh stala nasproti Laibacher Zeitung in Novice, ki pa nista bila povsem politino usmerjena. Laibacher Zeitung je bil namre uradni asopis, Novice pa so bile bolj poljudno-strokovno glasilo. Pisci v Laibacherci so zagovarjali liberalno dravo na temeljih ustave. Problem njihovih stremljenj je bil predvsem v odrekanju teenj drugih narodov po lastni uveljavitvi znotraj monarhije. Nemka omika in kultura naj bi bili nujnost pri doseganju vijih ciljev, vse drugo pa naj bi povzroilo konec napredka. Nemka stran je zato ves as poskuala prikazati slovenska stremljenja kot stranpota, ki deelo odmikajo od svobode in civilizacije. Medtem ko v zahodni in severni Evropi vladata omika in enotnost, na vzhodu sreamo razbitost na tisoe pisanih cap, razlinosti v hrani in pijai, je maja 1861 razglabljal pisec v Laibacher Zeitnungu: Fragmenti ljudstev, ki iz mnogih razlogov niso sposobni ustvarjati lastne kulture, se skuajo zapirati vase in sovraijo vse, kar je tuje. Narodnostna gibanja se na solidarnost interesov ne ozirajo in se zavzemajo za stalia, s katerih se ne vidi ni drugega kakor domai zvonik.75 Posebno rada pa je nemka stran oitala Slovencem, da so za vso znanost in kulturne doseke, iz katerih se Slovenci uijo, tako ali tako zasluni le Nemci in nemki jezik. Pameten lovek bo najmanj ugovarjal temu, je junija 1861 pristavil novinar v Laibacher Zeitungu, da bo slovenski jezik postal bolj kultiviran, ko se ga bo lahko uilo temeljito brati in pisati. Ampak e se ne bo oziralo na nemki jezik, nemko znanost, nemko nravstvenost in kulturo in vse to ne bo upotevano kot glavni dejavnik (nosilci sedanjih slovenskih nacionalnih teorij so vso svojo znanost in kulturo sesali iz nemkega medu), potem se bo moral vsak, kateremu je resnino mar deele Kranjske, temu postaviti odlono nasproti.76 Bleiweisove Novice Laibacherci niso ostale dolne: Dozdeva se nam, da bi pri nas na razvalinah naega naroda radi povzdignili bandero nemke 'kulture'. Kultura je v vsakem jeziku mogoa; Gerki in Rimci so jo kdaj imeli in kakor
74 Glej: Vasilij Melik, O nekaterih vpraanjih slovenske politike v zaetku estdesetih let 19. stoletja. V: Vasilij Melik: Slovenci 18481918 (ur. Viktor Vrbnjak). Maribor: Litera, 2002, str. 222238. 75 Laibacher Zeitung, 24. 5. 1861. Glej: Dragan Mati: Nemci v Ljubljani 18611918. Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, Ljubljana 2002, str. 15 (dalje: Mati, Nemci v Ljubljani). Primerjaj diskurz o vzhodni Evropi: Larry Wolff, Inventing Eastern Europe. The Map of Civilisation on the Mind of the Enlightnment. Stanford University Press 1994 (dalje: Wolff, Inventing Eastern Europe). 76 Laibacher Zeitung, 22. 6. 1861.
33
so Nemci kulturo sesali iz gerkih in latinskih, tako jo tudi mi lahko sesamo iz vseh teh in tudi nemkih. V drugem delu pa se je razboriti koek papirja posvetil uredniku Laibacher Zeitunga dr. Issleibu, ter mu zabrusil, da je tako ali tako tujec v deeli. Dobro vemo, da Vam in ljudem vaega bandera ta 'koek papirja' strano preseda in da moti ose in srene v drugem taboru. Al kako more drugae biti, ko je vrednitvo njeno v rokah vrednika, kteremu je kranjska deela ista 'terra incognita', ki besedice ne razume tistega naroda, ki prebiva v njej in e celo misli, da ga je Bog poslal za lu 'nemke kulture' v slovensko deelo. Laibacherca pa naj lepo pohlevna bo in Boga hvali da ima od druge strani pomoi, da more iveti in naj ne ali 'koka papirja', ki se tudi brez primere z Laibacherco, more imenovati 'charta magna' ravnopravnega slovenskega naroda.77 Oitki, da so v nemkem taboru tako ali tako sami tujci ali pa odpadniki od slovenstva (vodja nemkega tabora je bil dolgo asa najbolj znan odpadnik iz slovenskega tabora Dragutin Deman, ki se je udeno spremenil v Karla Deschmanna), so ustavoverce najbolj skeleli, Slovenci pa so jih zato toliko raje ponavljali.78 Napetosti so bile v drugi polovici 60. let e tako ostre, da so se zaeli pojavljati razni incidenti. e posebno resni so bili pretepi med lani slovenskega telovadnega drutva Juni Sokol in nemkega Turnvereina. Pretep, ki se je zgodil leta 1867 v vei hie trgovca Schantla, kjer so Sokoli so ob navzonosti ljubljanskega upana obdelali lana Turnvereina, je odmeval po vsej dravi.79 Novice so 7. avgusta 1867 zaradi obiajnih oitkov, ki so leteli na Slovence, da z aljivim pisanjem draijo in mir med ljudmi razdirajo, objavile lanek, ki je izel v dunajskem asopisu Neue Freie Presse. Nemki asopis je Slovence obravnaval kot zapite in podivjane barbare. Najnoveje dogodbe ljubljanske obraajo pazljivost na raj in domovino male slovenske stranke v dravnem zboru, na Kranjsko. Nje pravi paradi je Dolensko. Izobraevanje je tamkaj e tako napredovalo, da znajo od sto ljudi kaki trije brati in pisati. Uenje nemkega jezika je na kmetih, kakor se samo ob sebi razume prepovedano. asopis pa je oitno imel vir, ki je bil doma iz Kranjske, saj je v prispevku zanievalno govoril tudi o lahtni kapljici, ki jo pridelujejo na Dolenjskem. emu
77 Novice, 26. 6. 1861. 78 O odpadnitvu Dragotina Demana glej: Janez Cvirn, Kdor te srea, naj te sune, e ti more, v zobe plune. Dragotin Deman in slovenstvo. V: Zgodovina za vse, l. 2007, t. 2, str. 3555. 79 Dragan Mati, Pretep v antlovi vei. V: Zgodovina za vse, l. 1999, t. 1, str. 1324.
34
tudi toliko zmenjave delati v glavah, kterih obzorje vinske kleti omejujejo. Kdo ne pozna sloveega kranjskega pridelka, kteri je ravno sred pota od vina k jesihu ostal in katerega le pridelovalec spozna in pije.80
Prepir v poslanskih klopeh dunajskega parlamenta.
Sam incident so v Novicah seveda videli kot lokalni pretep, ki so ga Nemci izrabili za gonjo proti Slovencem: e v zadnjem listu smo povedali, kaj asnikarji poenjajo zavoljo tepea ki se je pripetil v Ljubljani, zato ker so bili
80 Citirano po: Mati, Nemci v Ljubljani, str. 49, 50.
35
neki Sokolci zraven, eravno je pri tem tepeu, ki so ga tudi Novice grajale, bil samo hlapec, ki se je bil z vilami postavil, nekaj pokodovan, ki je pa e precej drugi dan svoja navadna opravila opravljal. Kljub vsemu pa je incident zaetek obdobja, ki je bilo za slovenski tabor sila neprijazno. Zaostrovanje med taboroma se je v naslednjih letih nadaljevalo; lonica je postala ostra in je temeljila predvsem na nacionalni pripadnosti, ki v tem obdobju e zdale ni bila jasna, ampak stvar osebne izbire. Svetovnonazorska opredelitev e ni stopila v ospredje, eprav se je v drugi polovici 60. let okrepila in notranje e bolj razdelila slovenski tabor na liberalne mladoslovence in klerikalno-konservativne staroslovence.81 Oba tabora, nemki in slovenski, sta e kmalu prepoznala potrebo po lastnem politinem asopisu, ki bo deloval kot glasilo stranke. O nuji lastnega politinega glasila je slovenski tabor na glas razmiljal od zaetka ustavne dobe 1861. Tako je od 2. januarja leta 1863 do septembra istega leta, kot prvi slovenski samostojni politini list, izhajal asopis Naprej, ki sta ga izdajala Fran Levstik in Miroslav Vilhar.82 Med leti 1865 in 1867 pa je v Celovcu izhajal Slovenec, ki ga je urejal Andrej Einspieler. Po propadu tega je v Ljubljani s Slovenskim jugom e istega leta poizkusil mladoslovenski krog, a neuspeno. Leto kasneje pa so projekt bolje zastavili slovenski liberalci na tajerskem in tako je 2. aprila leta 1868 v Mariboru zael izhajati Slovenski narod. Njegovo urednitvo pa so oktobra leta 1872 prenesli v Ljubljano, kjer je leta 1873 zael izhajati kot dnevnik.83 Konservativni del slovenskega tabora je svoj politini list z imenom Slovenec dobil oktobra istega leta. e svoji prvi tevilki pa je napovedal, da bo boj bil tako z nemkimi ustavovernimi liberalci kot tudi z liberalnim slovenskim asopisom Slovenski narod, ki je narodu v kodo in spridenje, ne pa v korist. Nemki ustavoverci na Kranjskem so z ustanavljanjem lastnega asopisa imeli manj teav. Tako je v Ljubljani e avgusta 1868 izla prva tevilka Laibacher Tagblatt, uradnega organa
81 Vasilij Melik, Slovenska politika v drugi polovici sedemdesetih let 19. stoletja. V: Vasilij Melik, Slovenci 18481918 (ur. Viktor Vrbnjak). Maribor: Litera, 2002, str. 485493 (dalje: Melik, Slovenska politika v drugi polovici sedemdesetih let 19. stoletja). 82 Ivan Prijatelj, Levstikov politini list Naprej. Razprave znanstvenega drutva za humanistine vede, Ljubljana 1925, str. 197. 83 Peter Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne slovenske drave. Slovenska zgodovina od konca 18. do konca 20. stoletja. Ljubljana: Modrijan, 2006, str. 84 (dalje: Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne slovenske drave).
36
ustavovernega drutva, ki si je zadal za razvojni cilj, da postane eden boljih bojnih listov na avstrijskem jugu.84
slika 6: klub deelnozborskih poslancev sls
Klub deelnozborskih poslancev Slovenske ljudske stranke (sls) 19081913. Vodja stranke dr. Ivan uteri sedi v stolu na sredini. Katolika narodna stranka se je leta 1905 preimenovala v sls. V liberalni javnosti je bila poznana kot klerikalna stranka, stranka duhovine.
Slovenski tabor je v tem asu pretresala delitev na liberalni in konservativni del. Nemki liberalni tabor, ki je sicer e dolgo asa vztrajal, da je nadnacionalen (leta 1868 so Nemci v Ljubljani ustanovili Ustavno zdruenje)85, pa se je vse bolj prehajal v odkriti nemki nacionalizem. Sredi sedemdesetih let je ostra politika nemko-liberalne vlade pripeljala do tega, da je slovenski tabor ponovno strnil vrste.86 V praksi je to pomenilo, da sta asopisa Slovenec in Slovenski narod prenehala z medsebojnim obtoevanjem zaelo se je obdobje t. i. slogatva. Nemka prevlada v deeli Kranjski je trajala vse do leta 1879, ko so se razmerja sil obrnila. Na lokalni ravni se duhovi med liberalci in konservativci
84 Dragan Mati, Laibacher Tagblatt in asopisi kranjskih Nemcev. V: Slovenska kronika XIX. stoletja, 18611893. Ljubljana: Nova revija, 2003. Glej tudi: Tanja igon, Nemko asopisje na Slovenskem. Ljubljana: tudentska zaloba, 2001, str. 52. 85 Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne slovenske drave, str. 86. 86 Melik, Slovenska politika v drugi polovici sedemdesetih let 19. stoletja, str. 486.
37
niso nikoli povsem pomirili. Velik prispevek k prihajajoi ponovni politini loitvi pa je imel nastop bojevitega gorikega klerika Antona Mahnia, ki je napadal vse, kar je dialo po liberalnosti.87 V zaetku devetdesetih let, ko se je poasi konevalo obdobje vlade grofa Eduarda Taaffeja (18791893), v kateri so sodelovali tudi slovenski politiki vseh preprianj, se je tudi v slovenskih deelah pojavilo odkrito strankarsko ivljenje. Najprej se je to zgodilo na Kranjskem, kjer so si slovenski politiki zaradi prevlade v deeli lahko privoili odkriteji nazorski boj. Leto 1896 je prineslo dravnozborsko volilno reformo, s katero so nekoliko poveali ozko volilno pravico, ki pred tem ni zajela niti kmekih slojev, niti nijih slojev v mestih. Dodali so peto, splono kurijo, v kateri so imeli volilno pravico vsi moki, stareji od 24 let.88 Preprievanje mnoic je postalo vse bolj pomembno. Na Slovenskem sta prevladovali liberalna in katolika, klerikalna stranka, socialdemokrati pa e niso prili do veljave.89 Medijska podoba se je prilagodila ponovni delitvi duhov, e zlasti na Kranjskem. Dovoljena so bila vsa sredstva: podtikanja, zmerjanja, obtobe in lai. Ko je liberalni prvak in ljubljanski upan Ivan Hribar vpraal urednika Slovenskega naroda, Miroslava Malovrha, kaj bo storil, ko bo javnost ugotovila, da zaradi neke afere v asopisu laejo, je ta odgovoril: Naprej bomo lagali, dokler nam ljudje verjeli ne bodo!90 Na katoliki strani pa se je pri brezkompromisnem politinem boju e zlasti odlikoval politik in publicist Evgen Lampe. Liberalci na Kranjskem so leta 1896 stopili v zaveznitvo z nemko stranko na Kranjskem.91 Desetletje na prelomu stoletij je minilo v znamenju klerikalne opozicije in sodelovanja liberalcev z Nemci v kranjskem deelnem zboru. Pot liberalne strani je la odtlej navzdol, katolike pa navzgor.92 Katolika stranka je namre ugotovila, da gre demokratizacija v smeri splone volilne pravice v prid njej in ne liberalcem. Kransko-socialna struja v stranki se je zelo angairala pri reevanju socialnih vpraanj na podeelju (na
87 Glej: Egon Pelikan, Akomodacija ideologije politinega katolicizma na Slovenskem. Maribor: Zaloba Obzorja, 1997, str. 23. 88 Vasilij Melik, Volitve na Slovenskem, 18611918. Ljubljana: Slovenska matica, 1961, str. 8. 89 Pregledno o nastanku pol. strank glej: Andrej Panur, Nastanek politinih strank. V: Slovenska noveja zgodovina 18481992, knjiga 1. Ljubljana: inz, 2005, str. 3135. 90 Jurij Perovek, Janez Evangelist Krek in slovenski liberalizem. V: Andrej Vovko (ur.), Krekov simpozij v Rimu. Celje: Mohorjeva druba, 1992, str. 82. 91 Janko Pleterski, Nekaj vpraanj slovenske zgodovine v desetletju 18941905. tudije o slovenski zgodovini in narodnem vpraanju. Maribor: Zaloba Obzorja, 1981, str. 41. 92 Vasilij Melik, Pomen Kreka za slovensko zgodovino. V: Krekov simpozij v Rimu. Celje: Mohorjeva zaloba, 1992, str. 225.
38
primer ustanavljanje zadrug). Pri delu na terenu in ustanavljanju razlinih katolikih organizacij se je lahko naslonila na tisoletno organizacijsko strukturo cerkve in ugled duhovnikov v vakem okolju. Liberalci so se zato znali pred veliko dilemo. Splona in enaka volilna pravica za moke v avstrijskem delu monarhije je bila zgolj vpraanje asa. Po mnenju avstrijskega zgodovinarja Lotharja Hbelta je cesar uporabil uvedbo splone moke volilne pravice kot kazen za stranke srednjega stanu zaradi neodgovorne politike v desetletju pred letom 1907.93 eprav so se slovenski liberalci s to novostjo naeloma strinjali, pa so si bili povsem na jasnem, da bo to privedlo do dominacije klerikalcev. Katolika stran se je po letu 1901 na deelnem nivoju angairala za splono volilno pravico, liberalci pa so se zaradi vpliva katolikih ustanov na podeelju temu nasprotovali, ali pa so volilno pravico pogojevali s prepovedjo agitacije iz duhovnike prinice in spovednice (t. i. kancelparagraf).94 Ko je dal ministrski predsednik marca 1906 kranjskemu deelnemu zboru predlog volilne reforme, je postalo liberalcem jasno, da je ta pisana na koo klerikalcem in nemki stranki. Splone in enake volilne pravice tudi ta predlog ni vseboval, pa pa zgolj uskladitev zastopstva interesov z naelom splone volilne pravice. Liberalci so se odloili za obstrukcijo v deelnem zboru, ki so jo izvedli na seji 4. aprila 1906.95 Deelni zbor je v tem asu e zasedal v novi moderni stavbi na Kongresnem trgu, dananjem sedeu ljubljanske univerze. Kot nazoren primer medijskega stanja v tem asu bomo v nadaljevanju primerjali poroila o tej obstrukciji v obeh glavnih politinih asopisih: liberalnem Slovenskem narodu in katolikem Slovencu. Pri Slovencu so poroanje zaeli bombastino: Liberalci so izgubili pamet. Kakor bi jih kr lomil, tako se zvijajo, brcajo, rohne in kripajo z zobmi. Na omenjeni seji so liberalci e na zaetku izjavili, da bo volilni zakon sprejet le preko naih teles. Novinar Slovenca je ob tem pripomnil, da se prav gotovo zanaajo na obirnost svojih teles. Obstrukcija v tedanji avstrijski
93 Lothar Hbelt, Well-tempered Discontent: Austrian Domestic Politics. V: The last Years of Austria-Hungary. A Multi-National Experiment in Early Twentieth-Century Europe (ur. Mark Cornwall). Exeter: University of Exeter Press, 2002, str. 50. 94 Zvonko Bergant, Kranjska med dvema Ivanoma. Idejno-politino sooenje slovenskega politinega katolicizma in liberalizma na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Ljubljana: Intitut za globalne politine tudije, 2004, str. 307. Kancelparagraf je bil uveden v Kraljevini shs z Vidovdansko ustavo 1921, in to ravno na zahtevo slovenskih liberalcev. Glej: Jurij Perovek, Slovenska politika in uvedba kancelparagrafa v prvi jugoslovanski dravi. V: Bojan Balkovec (ur.), Jugoslavija v asu. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2009, str. 105117. 95 Janez Cvirn, Deelnozborska volilna reforma na Kranjskem. V: Slovenska kronika XX. stoletja, knjiga 1. Ljubljana: Nova revija, 1995, str. 85.
39
politini kulturi ni pomenila zapuanje seje, ampak motenje razprave z vzkliki in raznimi pripomoki. Tega ukrepa, pogosto videnega v dunajskem dravnem zboru, so se v tem primeru oprijeli tudi slovenski liberalci.96 Pisec v Slovencu je to vsekakor zanimivo dejavnost poskual im bolj osmeiti: Naenkrat izvleejo liberalci izpod pultov razno orodje, instrumente itd. ter prino delati koncert. Hribar pritiska na pialko, ki je v rabi pri bicikljih, Tavar piska na pialko za otroke in proslavlja s tem otrojo svojo politiko, Pirc tole na rene, Arko vrti ragljo, dr. Marajon piska na malo trompeto, Supani tudi piska, Boi vrti okolu roke, kakor bi se potapljal, Ferjani proslavlja svoj 'ekstra statum' s kravjim zvoncem. Seveda se katoliki politiki niso mogli zadrati, da slednjemu ne bi zabrusili: Na vrat obesite zvonec! Novinar, ki ni bil brez smisla za komedijo, je natanno opisal menjavanje instrumentov. Tavar je, na primer, dobil v roke monar in kot liberalni apotekar tole v monarju zdravila za liberalno prehlajenje. Liberalci so v zbornico prinesli tudi pravo glasbo: Boi prinese v zbornico gramofon. Dolgo asa ga sestavlja in po dolgem asu res spravi v kup. Postonjski Arko ga navije. A gramofon ni kaj dobro ne pila, zato so ga pustili in vzeli zopet rene in pialke v roke. Zadevo z gramofonom je reil tehnino nadarjeni upan Hribar in glej njemu zaigra silno lepo. Ker je obstrukcija naporna zadeva, so se mnogi poslanci utrudili: Ob 1/4 12 ropotajo samo trije liberalci. Hribar na bicikliko pialko. Pirc z monarjem in Tavar z renicami, od katerih se kar loiti ne more. Hribarja boli e roka; Pirc izvlee iz epa flakon in se krepa kot pristni ednik s nopsem.97 Novinar liberalnega Slovenskega naroda je zadevo videl nekoliko drugae. Bolj kot kominost liberalne predstave je poudarjal njeno mogonost. Po njegovem so narodnonapredni poslanci povzroali infernalni ropot. Pozornost je obrnil predvsem na obinstvo, ki je sejo spremljalo v galeriji. To naj bi vpilo: Heil lindra!98 Klerikalci so lopovi, klerikalci so lumpi, izdajalci! // Hrup je bil nepopisen. Klerikalci so bili bledi kot smrt in so tavali semintja. Ko je priel v dvorano deelni predsednik Schwarz, naj bi ga
96 Ve o obstrukcijah, glej: Janez Cvirn, Razvoj ustavnosti in parlamentarizma v habsburki monarhiji. Dunajski dravni zbor in Slovenci 18481918. Ljubljana: ff, 2006, str. 224 (dalje: Cvirn, Razvoj ustavnosti). 97 Slovenec, 4. 4. 1906. 98 Vodji slovenskega politinega katolicizma dr. Ivanu uteriu so nasprotniki oitali goljufije s prodajo lindre afera lindra. Glej: Janko Pleterski, Dr. Ivan uteri, Pot prvaka slovenskega politinega katolicizma. Ljubljana: Zaloba zrc, 1998, str. 114.
40
ljudstvo pozdravilo z izrazi Abzug Schwarz! Mar ven! Pojdi k trakim kur! In vse polno drugih psovk. To se je zdelo liberalnemu novinarju povsem na mestu. V dvorani se je pojavil tudi ljubljanski kof Jegli, ki je bil e po svoji funkciji lan zbora. Liberalni novinar ni util do njega nobenega spotovanja. Oznail ga je za udno prikazen in makaro, ki si ga je publika na galeriji poteno privoila: Z galerije je grmelo: Abzug kof! Ven s kofom! Ven ga vrzite. kof ima e tako neinteligenten obraz, zdaj, ko je bil v zadregi, pa je delal nadvse smene obraze.99 Najbr ni potrebno poudarjati, da katoliki pisec liberalnega navduenja v galeriji ni opazil. Slovenec je zapisal, da je obinstvo podpiralo katolike politike, razen posameznih liberalcev, ki so jih uduili klici ivela volilna reforma. Med liberalci naj bi bila najbolj glasna kar ena dr. Ivana Tavarja: V Tavarjevi loi ploskajo obirne roke nene Tavarjeve gospe napenjanju svojega soproga, ki postaja ob napornem trobenju vedno bolj rude.100 Razposajenim liberalcem doseen hrup e vedno ni zadostoval, zato so v dvorano privlekli veliki boben drutvene godbe. Liberalni Slovenski narod je s ponosom zapisal, kaken uinek je imelo to hrupno oroje: Instrumentov je bilo vse polno v zbornici, a prili so e huji, taki da so se omehkuenim ljudem kar ivci trgali, namre velikanske inele in velikanski boben ter pial za avtomobile. Ko je Pirc udarjal ob inele so Nemci in klerikalci kar beali iz zbornice. Parajoemu hrupu navkljub je postalo dvema katolikim poslancema dolgas, zato sta dobila tarok-karte in jela kvartati. Prav imenitno sta jih metala kakor v kakni beznici.101 Pisec pri Slovencu pa je opazil, da sta se prebudila liberalna poslanca Arko in Ferjani, ki sta znova zaela zvoniti s kravjim zvoncem. Pri tem se opaa, da je Ferjani svoj poklic res zgreil.102 Deelni predsednik se je sasoma navelial in prekinil sejo. A to liberalcem ni veliko pomagalo. Na volitvah po sprejeti volilni reformi 1908 so klerikalci dobili absolutno veino v deelnem zboru. Liberalci se do konca monarhije 1918 niso ve dokopali oblasti v deeli Kranjski.103
99 100 101 102 103 Slovenski narod, 4. 4. 1906. Slovenec, 4. 4. 1906. Slovenski narod, 4. 4. 1906. Slovenec, 4. 4. 1906. Padec liberalcev po demokratizaciji volilnega sistema ni bil samo slovenski fenomen. Na prvih volitvah podlagi splone in enake volilne pravice za moke 1907 so uspele tiste stranke, ki so se s svojo mreo uveljavile med ljudmi. To pa so bile predvsem socialdemokratske in katolike stranke. Glej: Helmut Rumpler, sterreichische Geschichte 18041914, Eine Chance fr Mitteleuropa, Brgerliche Emazipation
41
slika 7: Osa, 21. 4. 1906
Obstrukcija liberalcev v kranjskem deelnem zboru 1906. Obstrukcija je pomenila motenje parlamentarne razprave s povzroanjem hrupa. Poslanci so v ta namen uporabljali inele, rogove, kravje zvonce, bobne in celo harmoniko.
Zgornji primer poroanja je bil samo eden izmed mnogih. Slovenski narod in Slovenec nista nikoli nala skupnega jezika. Seveda je res, da so poroevalci pri tako ekscesnem dogodku, kot je bila obstrukcija leta 1906, zlahka nali zanimivosti, ki so pritegnile bralce in potegnili vodo na svoj mlin. e ne drugega s tem, ko so zamolali neprijetne podrobnosti za njihovo stranko. Pri tem pa jim je la na roko
und Staatsverfall in der Habsburgermonarchie. Wien: Verlag Carl Ueberreuter, 1997, str. 552 (dalje: Rumpler, Eine Chance). Podobno je bilo po ostalih evropskih dravah. Glej: Eric Hobsbawm, The Age of Empire 18751914. London: Abacus, 2008, str. 96.
42
splono ozraje v monarhiji, kjer so nacionalni in ideoloki spori doivljali viek. Pozivov na boj do konca tudi v ostalih delih venacionalne drave ni manjkalo. Takne obstrukcije v dunajskem parlamentu so bile nekaj povsem vsakdanjega, vse bolj pogosti pa so bili tudi pravi parlamentarni pretepi.104 Zavedati se moramo, da parlamentarcev niso spremljale televizijske kamere, fotografije v dnevnem asopisju pa so bile izredno redke. Edini nain obveanja zainteresirane publike je bilo novinarsko poroanje v asopisih. To je pomenilo dvoje: vejo monost za manipulacijo ter potrebo po slikovitem in podrobnem poroanju. Temu primeren je bil tudi slog pisanja, ki bi ga lahko oznaili za odkritosrno navijakega. Pomembna je bila tudi zabavljaka komponenta, ki je bila namenjena zabavi ideoloko prepariranega bralca. Seveda so se norevali zgolj iz nasprotnikove strani. Najvekrat z uporabo mehanizma, ki ga danes imenujemo sovrani govor. Poleg vedno prisotnega antisemitizma (pri tem je prednjaila katolika stran, sramovali pa se ga niso tudi liberalci), so slovenske asopisne strani polnile neslane ale in dovtipi o liberaluhih, klerikalni svojati, nemurjih, rudekarjih, laki sodrgi, aziatskem madarskem divjatvu itd. Ena izmed znailnosti, ki je pomembno doloala medijsko sceno pri Slovencih v letih 18611918, je bilo dejstvo, da so bili novinarji in uredniki hkrati tudi politiki in umetniki. O kakni politini nepristanosti ni moglo biti govora. Narodni voditelji so vekrat prili v poloaj, ko so morali komentirati lastne politine odloitve. Pri tem jim je pomagalo pravilo, da se avtorji lankov podpisujejo zgolj s iframi. Tako je, na primer, dr. Ivan Tavar pod ifro napisal ve poroil o navduujoih govorih, ki jih je imel dr. Ivan Tavar na slavnostnem banketu. Omenjeni manever si je privoil leta 1882, ko je v Slovenskem narodu poroal o obisku Slovencev v Zagrebu in je med opisi raznih slovesnosti samoljubno dobesedno ponatisnil kar tiri svoje govore. Seveda ni pozabil dodati navduenih klicev ivio.105 Ko se je razmahnilo strankarsko ivljenje, je politika pravzaprav prevzela celoten asopis. Odgovornost za vsak, e tako ivljenjski in trivialen problem, vsak vaki ali gostilniki pretep, so novinarji praviloma naprtili nasprotni stranki.106 Podobno
104 Ve o pretepih v dunajskem dravnem zboru: Cvirn, Razvoj ustavnosti, str. 228232. 105 Opombe Franceta Bernika v: France Bernik (ur.), Pisma Frana Levca I. Ljubljana: sazu, 1967, str. 283. 106 Glej: Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne slovenske drave, str. 111127. Podobno je bilo z mednacionalnimi spori: Pieter Judson, Guardians of the Nation. Cambridge-London: Harvard University Press. 2006, str. 10.
43
je bilo z gospodarskimi in socialnimi problematikami. Nauk je bil jasen: poglejte kakne stvari uganjajo pripadniki nasprotne strani, boj proti njim mora biti neizprosen, z njimi ne more biti nikakrnega kompromisa.
44
3 . Z A M AS TN E DO H O DKE LA STNE a s o p is i n a s l ove n ske m o f i n an n i kri z i leta 1873 Sedanja kriza kapitalizma je vsekakor dokaz, da ponovno ivimo v zanimivih asih. Komentatorji razlinih preprianj in predznanj jo nenehno primerjajo s krizo leta 1929. Je veja kot takrat? Globlja? Bo imela sedanja kriza tudi tako daljnosene politine posledice? Primerjanje s preteklimi dogodki in procesi pa je nehvaleen posel. e vsaka dosedanja kriza kapitalizma je imela nekaj posebnosti in nekaj splonih potez. O krizi leta 1929 se veliko govori, skoraj niesar pa ne sliimo o prvi takni krizi, ki je oplazila slovenske deele. Gre za zlom dunajske borze leta 1873. Na nek nain je bila kriza leta 1873 prav tako prelomna: prvi v srednjeevropskem prostoru se je pokazalo, da ima ideologija svobodnega trga svojo nepredvidljivo in temano stran. Habsburka monarhija v 19. stoletju ni bila med najbolj razvitimi dravami. Kljub temu je igrala politiko velike sile, kar ni delovalo ugodno na razvoj gospodarstva. Potem ko je bila izrinjena iz Nemije in severne Italije in ko se je leta 1867 preoblikovala v Avstro-Ogrsko, so se gospodarstvu obetali lepi asi. V avstrijskem delu drave, kamor so veinoma spadale tudi slovenske deele, se je zaelo obdobje rasti. Politino so vladali nemki liberalci, ki so zagovarjali tako osebne svoboine kot svobodno trgovanje. V nacionalnem smislu pa so delovali kot zavzeti nemki nacionalisti, ki so v razvoju drugih nacionalizmov, e zlasti slovanskih, videli zaostalost in napad na liberalizem.107 eprav se je dunajska vlada v preteklih letih drala principov bannega monopola, pa je po letu 1867 povsem obrnila ploo. e bolj velikoduno je odprla vrata delnikim drubam, in to ne samo na podroju bannitva in eleznic, ampak tudi za gradbena podjetja in industrijo.108 Pri tem je zgolj slepo sledila trendom v Evropi, kjer je vladalo globoko in osupljivo zaupanje v ekonomski liberalizem, kar ni bilo presenetljivo, saj je svobodno kapitalistino podjetnitvo prinaalo izvrstne rezultate.109 Razviteje dele monarhije (kamor slovenske deele niso spadale) je zavzelo pravo delniko navduenje.
107 O vplivu politinih bojev na gospodarske reforme glej: Andrej Panur, Vpliv politinih in nacionalnih bojev na gospodarske reforme. Primer avstro-ogrske valutne reforme leta 1892 in vloga Slovencev. V: Prispevki za novejo zgodovino, t. 2, 1999, str. 3950. 108 Rumpler, Eine Chance, str. 456. O avstrijski gospodarski politiki glej e: Alois Brusatti, sterreichische Wirtschaftpolitik vom Josephinismus zum Stndestaat. Wien: Jupiter, 1965. 109 Eric Hobsbawm, The Age of Capital 18481875. London: Abacus, 1998, str. 53.
45
Na viku tega zanosa je bilo leta 1872 ustanovljeno 1005 novih delnikih drub, delniarji pa so se rekrutirali iz vseh socialnih slojev. Ob 25. obletnici cesarjevega vladanja je bila za leto 1873 na Dunaju nartovana velika svetovna razstava, kar je pripeljalo do gradbene mrzlice, ki je v nebo pognala cene zemlji, najemnine in seveda tudi ivljenjske stroke. Delniarji so dobivali visoke dobike. Med investitorji in ustanovitelji delnikih drub je bilo vedno ve takih, ki niso razpolagali z nikakrnim kapitalom, ampak so, da bi ljudi pripravili do nakupa delea podjetja, svoje posle vodili s pomojo nepokritih kreditov.110 Borza se je zaela majati aprila 1873. Bleea otvoritev svetovne razstave 1. maja je zbujala upanje, ki se je razblinilo e dober teden pozneje. Na rni petek, 9. maja 1873, se je dunajska borza zlomila. Razstava, ki naj bi prikazovala apoteozo liberalnega kapitalizma, se je spremenila v simbol njegovega prvega neuspeha. Mnogi obrtniki, trgovci in uradniki, ki so se predali borzni pekulaciji, so izgubili vso premoenje. Samo neposredno po katastrofi je bilo registrirano 152 samomorov.111 Gospodarske posledice krize so bile sicer dolgotrajne, vendar se je, kot trdijo v zadnjih desetletjih ekonomski zgodovinarji, vpliv krize na razvoj gospodarstva mono precenjeval. Po trditvah avstrijskega zgodovinarja Helmuta Rumplerja je kriza v monarhiji sicer prekinila predhodno konjukturno rast in ve kot za dve desetletji upoasnila gospodarski razvoj, vendar pri tem ni globlje ali radikalneje posegla v gospodarsko razvojne tenje, saj ni vodila v gospodarski zlom, temve h 'koncentraciji in utrditvi novega industrijskega sistema'. Kriza je dno menda dosegla leta 1876 nato pa je po dveh dobrih kmetijskih letinah in dejstvu, da padec delnic ni prizadel dravnih vrednostnih papirjev, prilo poasi do preobrata.112 Vlada je krizo reevala s posojili, z regulacijo in znievanjem davkov, z dravnimi podporami, raznimi obrtnimi fondi, s podravljanjem eleznic in e zlasti z zaitnimi carinskimi merami. Z novimi bannimi ustanovami je utrdila banni sistem in se usmerila proti zlatemu valutnemu standardu.113 Kljub temu je zaradi padanja cen prodajnih proizvodov in
110 Rumpler, Eine Chance, str. 463. 111 Ibidem, str. 464, 465. 112 Peter Vodopivec, Velika gospodarska kriza 1873 in Slovenci. V: Prispevki za novejo zgodovino, l. 1999, t. 2, str. 26 (dalje Vodopivec, Velika gospodarska kriza 1873 in Slovenci). 113 Glej: Andrej Panur, V priakovanju stabilnega denarnega sistema. Celje: Zgodovinsko drutvo, 2003, str. 213. Glej e: Eduard Mrz, Karl Socher, Whrungund Banken in Cislaithanie, v: Adam Wandruszka, Peter Urbanitsch (ur.), Die Habsburgmonarchie 18481918, Band I, Die wirtschaftliche Entwicklung. Wien 1973, str. 323368.
46
Za mastne dohodke lastne
zaostreni konkurenci, kar so preivela le podjetja, ki so la skozi proces boleega prestrukturiranja, med ljudmi vse bolj nastajal vtis, da ivijo v obdobju 'velike depresije'. Poslovni optimizem se je vrnil ele 1896.114
slika 8: Der Floh, 24. 5. 1873
Procesija za reitev propadle borze. Karikatura vsebuje klasine antisemitske elemente: zlato tele in Davidova zvezda na banderi, podobe bogatih Judov z judovskimi nosovi itd.
Borzni polom pa je imel pomembne in daljnosene politine in psiholoke posledice. Liberalizem je zael izgubljati svojo privlanost. Kriza je okrepila konservativne nazore, antiliberalizem in e zlasti antisemitizem. Na pohodu so bile tudi socialistine ideje, ki pa v tem asu e niso prile do izraza. Diskreditirani nemki liberalci so leta 1879 dokonno izgubili politino oblast.115 Nova vlada Eduarda von Taffeeja, pri kateri so sodelovali tudi Slovenci, je zaela s konservativnimi socialnimi reformami, ki so vsebovale tudi ukrepe v prid delavcem. Pri tem so uporabljali strategijo korenka in palice. Po eni strani so hoteli umiriti rdeo nevarnost s policijskimi ukrepi, po drugi pa s socialno zakonodajo, ki je bila ena boljih v tedanji Evropi.116
114 Andrej Panur, rni petek na dunajski borzi. V: Kronika XIX. stoletja 18611883. Ljubljana: Nova revija, 2003, str. 261. 115 Ibidem, str. 262; Vodopivec, Velika gospodarska kriza 1873 in Slovenci, str. 32. 116 Rumpler, Eine Chance, str. 480, 483; Andrej Panur, Socialna misel v drugi polovici 19. stoletja. V: Zdenko epi (ur.), Preteklost sodobnosti. Ljubljana: inz, 1999, str. 23.
47
Obrobne pokrajine, kamor so spadale slovenske deele, so bile manj prizadete, saj so bile zaradi zaostalosti manj vpete v globalizacijo 19. stoletja. Leta 1881 je bilo na ozemlju dananje Slovenije e 81,1 % kmekega prebivalstva.117 Podatki o vplivu krize na ivljenje v slovenskih deelah so skromni. Zadolenost kmetov je bila povezana s splono modernizacijo kmetijstva in parno prometno revolucijo, kriza je seveda samo e dodala svoje. Nekoliko se je zaustavila izgradnja eleznikega omreja, malotevilni premonei pa se niso upali spuati v denarna tveganja. Neposrednih posledic je bilo sicer malo, kljub vsemu pa so tudi na Slovenskem lahko obutili stagnacijo in depresijo, ki jo je povzroila kriza in ta se je vlekla vse tja do osemdesetih let, ko se je v gospodarski razvoj spet vrnil v tirnice napredka. Kriza in njej sledee razmere pa so tako dvignile tudi spoznanje gospodarstvenikov iz slovenskega tabora o pomenu kapitala, posojilnic in sploh pomena razvitega bannega sistema.118 Veina politinih in gospodarskih veljakov na Slovenskem, naj so bili svetovnonazorsko ali narodno povsem drugae usmerjeni, je gospodarski liberalizem zavraala in se zavzemala za protekcionistino gospodarsko usmeritev. Po krizi pa slovenski tabor ni imel ve glasnejih zagovornikov gospodarskega liberalizma. Je pa na moi dobilo splono protiliberalno razpoloenje.119 V konservativnih Bleiweisovih Novicah niso imeli nikakrnih dvomov, kdo je kriv za nastalo stanje: Omenili smo v zadnjem listu, da med denarne barantae na Dunajski borsi je vdarila strahovita finanna strela, ktera je na kant djala sto in sto tacih ljudi, ki so si svoje epe polnili od denarne igre na borsi, ti pa so za sabo potegnili toliko druzih po ve krajih, da se dandanes e ne ve, koliko nesree bode iz vsega tega. Na kant je prilo mnogo velicih in bogatih pekulantov; na kant so prile nektere Dunajske banke, da ne morejo plaati, kar bi imele; na kant gre zaporedoma vsak dan po sto druzih ljudi, ki so bili v kaki zvezi z unimi. Zato se je e nekoliko nesreneev vstrelilo, zaklalo ali zavdalo, nekteri so znoreli itd. Tako, na priliko, se je vstrelil vitez Gustav Boschan, veliki trgovec in bankir, zavdal se je neki branjevec itd. Samo iz teh dveh nasprotnih izgledov (veliki trgovec in branjevec!) bralci nai lahko sodijo, v kako
117 Jasna Fischer, Zagate v kmetijstvu. V: Slovenska noveja zgodovina 18481992, knjiga 1. Ljubljana: inz, Mladinska knjiga, 2005, str. 72. 118 Vodopivec, Velika gospodarska kriza 1873 in Slovenci, str. 2831. 119 Ibidem, 3637. O tem e: Andrej Panur, Gospodarski in socialni nazori v 80. in 90. letih 19. stoletja na Slovenskem (magistrska naloga). Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 1999.
48
razline kroge sega resk in tresk borsni ali 'Krach', kakor mu nemki asniki pravijo.120 Velik del krivde so Novice pripisale vladajoim nemkim liberalcem, ki naj bi se okoristili s finannimi mahinacijami. Po dunajskem listu Tresor so povzeli nekatere zanimive ugotovitve, ki slikovito spominjajo na sodobno finanno krizo. Na primer velika vloga nepreminin: Razuzdana pekulacija je sama sebe vjedla, kajti zadnje ase se je vrgla celo na tako stran, ki od nekdaj velja za najnevarnejo. Za svet, kjer se imajo hie zidati, se je plaevala taka cena, da so se norci smejali, in kupovali so se na pekulacijo po silni ceni taki prostori, o kterih se je vedelo, da se e veliko let ne bode moglo ni zidati. Plaevalo pa se je vse to z delnicami (akcijami), ki pa imajo papirnato vrednost, ki je danes taka, danes taka.121 Lahkotno ustanavljanje bannih ustanov je samo e prililo olja na ogenj: Poleg tega pa je tudi znano, kako so nekteri ustanovniki bank (Grnder) in njih opravilniki (Verwaltungsrthe) gospodarili in se mastili z bogatimi dohodki. Kakor gobe po deji so pretekla leta rastle iz tal banke, katerih je dozdaj e nad 120 v Avstriji. Ministerstvo je s polnimi rokami kar sipalo banke po deelah. Mnogim bankinim ustanovnikom ni bilo mar za korist ljudstva, ampak le za mastne dohodke lastne. Podobno kot danes je bila tudi takrat aktualna denarna pomo drave. Bleiweisove Novice so temu odlono nasprotovale. Pri te pa so pokazali svoje protiliberalne in antisemitske barve. Po njihovem naj bi bili v ozadju Judi oziroma nemki liberalci kar je bilo za njih eno in isto. Borsa le preoitno kae 'cvete' dananje liberalne ere, v kteri z denarjem vred gre tudi potenje na kant! ,'Zdaj pomagaj ti, vlada!' kriijo judovski asniki in njihovi privrenci. S em neki? Vendar ne s tem, da pride vratolomnim pekulantom denar naih davkov na pomo! In vse to se godi zdaj na Dunaji v obliji od daljeprilih tujcev, ki vidijo krasoto onega 'napredka', ki ga seje brezverski liberalizem.122 Spraevali so se tudi, ali so borzniki tisti, ki dravne blagajnice polnijo z davki? Ali mar oni stoterim in tisuerim ljudem dajejo zasluka? Ali niso nasproti oni tisti troti, ki na borsnem polji samo in edino samo za svoj ep grabijo dobiek; e pa njim igra spodleti in kurzi njihovega vrtoglavega papirja padejo, kako smejo klicati dravo na pomo?123
120 121 122 123 Novice, l. 1873, t. 21, str. 163. Ibidem, str. 164. Novice, l. 1873, t. 20, str. 160. Novice, l. 1873, t. 21, str. 164.
49
asopisje na Slovenskem krizi v resnici ni posvealo posebno velike pozornosti. To so bile zadeve finannikov, ki so se udeleevali borzne igre na sreo. Zaradi praktino nikakrnega neposrednega vpliva zloma dunajske borze na slovenske deele je minilo kar nekaj dni, preden si je ta tema sploh zagotovila mesto na naslovni strani. Prvo poroilo je (politino) liberalni Slovenski narod na primer prinesel v rubriki Narodno-gospodarske stvari, takoj za lankom z naslovom Poljedelstvo v Japanu. Te dni pa je prilo do velikega 'kracha' po izrazu borzijancev. Taka panika je nastala, da je samo na en dan 9. maja, ve kot 100 borzijskih firm svoje plae ustavilo in faliralo. 10. maja pa, kakor se nam je iz Dunaja telegrafovalo, morala se je borza zapreti, da se poravnajo neizmerne diference. Predvsem pa so izkoristili prilonost in nasadili nemko liberalno vlado na Dunaju, ki je za povrh vsega dejansko doivela pred omi sveta. Nij e dva meseca od tega, kar je ministerstvo v prestolnem govoru konstatovalo 'sploni narodno-gospodarski razcvet' (volkswirtschaftlichen Aufschwung) in danes se nam kae v svoji nagoti vsa dunajska korupcija, katero je pospeeval sedanji vladni sistem. Za kredit Avstrije, trgovino in promet bode ta panika imela najhuje nasledke. Tujci pa, ki so privreli k razstavi na Dunaji, bodo se z lastnimi omi zdaj prepriali, koliko resninega je na hvalisanji oficijoznih listov o narodno gospodarskem razcvetu pod to vlado.124 Kljub temu pa novica ni prila do naslovnice Slovenskega naroda vse do 14. maja. udna in strana poroila z Dunaja kar niso nehala prihajati. Na borzi je zmenjava in strah, denarno poslovanje je ustavljeno, vsi denarni papirji so ve ali manj ob veljavo prili, nekatere nihe nee kupiti za ni, ve bank je skupaj palo, druge so izgubile ve kakor polovico akcijskega kapitala, v petek e se je govorilo od 116 bankrotov, iz milijonarjev so postali mnogi berai, koda financijelna je strana, pred dvemi dnevi so govorili, da je vse kode za dvesto milijonov, zdaj e pravijo, da je tiristo milijonov kode, in vsi glasovi so edini v tem, da se ne da preraunati, kako dale bode ta denarna kriza segla.125 Vendar pa zadovoljstva nad udarcem, ki ga je dobila nemka liberalna stranka, niso mogli skrivati. Upali so samo e, da enaka povodenj im prej zadane nemke centraliste tudi na narodno politinem podroju. Vse skupaj pa so zabelili e z antisemitskim dodatkom: Dozdaj je vladala v
124 Slovenski narod, 11. 5. 1873. 125 Slovenski narod, 14. 5. 1873.
50
avstriji dunajska borza. Dunajski judje, kreni in nekreni, so plesali okolo zlatega teleta in vodili politiko drave.126 Edini asopis na Slovenskem, ki je po izbruhu krize ostal zagovornik gospodarskega liberalizma, je bil nemkoliberalni LaibacherTagblatt, ki ga je vodil znameniti odpadnik od slovenstva Dragotin Deman. Zlom so zato pripisali razlinim pomankljivostim sistema. e naprej so popolno gospodarsko svobodo imeli za temelj uspenega gospodarstva in obo pravico. Borzni zlom so v Tagblattu poskuali pojasniti s pomanjkljivo zakonodajo, z neuinkovitim vladnim in dravnim nadzorstvom nad finannimi posli, z goljufijami in pekulacijami pri poslovanju z delnicami ter s pretiranim vmeavanjem politike v borzne kupije. Porotvo za trdnejo prihodnost pa so videli samo v javnosti gospodarjenja in poslovanja. Poslovanje pa bi e v osnovi uspeno nadzorovala in omejevala splona dolnost gospodarske samo odgovornosti. Hkrati so odlono zavraali kakrnokoli odgovornost ali krivdo liberalnega gospodarstva, kapitalistinega finannega sistema, borze ali bank za zlom leta 1873. Popolno trgovinsko svobodo so tako proglasili za temeljno gospodarsko potrebo vsakega, na viji civilizacijski ravni, stojeega ljudstva.127 Za slovenske konservativce pa je borzni zlom priel prav kot dokaz neuspenosti liberalnih idej. Liberalizem, ki so ga v 19. stoletju e tako znali povezati (vsaj na osnovni ravni) z vsakim od sedmih smrtnih grehov, je padel tudi tam, kjer je prej lahko dokazoval svojo mo. V katoliko konservativnem tedniku Zgodnja danica navduenja nad bojo kaznijo v obliki borznega zloma nikakor niso skrivali. Liberalizem iban po svojih 'borsah' in 'bankah'. e ve dni je silovit hrup zarad bankarskih sleparij na Dunaju. Borze so naprave z lastnimi pravili za barantije, posebno z dnarnimi papirji. Take borze so tako reko politika mera, ki po vii ali nii ceni papirnatega denara kaejo veji ali manji stan miru in zaupanje vlade in derave.128 Prvi na osti, ki je bodla, so bili seveda najmoneji politini nasprotniki v dravi. Liberalci se potuhujejo in toliko bolj bedasto izgovarjajo in zagovarjajo, v kolikor vei so zadregi. Pa kaj sej nam bode vendar menda Tagblatt e skoraj naznanil, da so bili sleparji sami jezuiti, klerikalci in mranjaki, da je konkordat vse to zadolil in pa deravi tako strana 'nezmotljivost'!129
126 127 128 129 Ibidem. Vodopivec, Velika gospodarska kriza 1873 in Slovenci, str. 36. Zgodnja danica, 22. 5. 1873. Ibidem.
51
V tekstu Zgodnje danice se je odraal ves bes, ki se je kopiil v letih, ko so zahteve po dokonni loitvi cerkve in drave postajale vse glasneje. Moderna meanska druba 19. stoletja Katoliki cerkvi ni priznavala tiste vloge, ki jo je neko imela.130 Najbolj nabruene osti Zgodnje danice so letele prav na ljubljanski nemko-liberalni asopis Laibacher Tagblatt. Slehernemu je e lahko znano, kolike poastne rei je Tagblatt s svojimi pajdai lagal zoper jezuite, samostanstvo in duhovstvo sploh, kaj je imel opraviti s spovedjo, s pridigami, z misjoni. Vse mu je bilo 'mranjatvo', kako nesramno je obiral zdaj tega, zdaj unega duhovna, kako je sv. Oeta kajfal, vse hudo valil na 'klerikalstvo. O kako hudo se je pa kar naglo hinavcem zaelo otepati; kako strahovito se odkrivajo bankovska sleparstva, ki jih je liberalstvo izleglo! Noben lovek si ne bi mislil, da je maevanje lanikom tako hitro za petami. Komaj kak dan prejde, da bi se ne naznanil nov samomor, straansk 'faliment' in pa tarnanje premonih nesrenih, ki so jih napravila ta sleparstva.131 Na hitro pa so svojemu bralstvu razloili, kakor so pa sami razumeli, kaj sploh so borze in zakaj gre pri borznem zlomu. Borze so nekake gosposke srekarije, gosposke loterije. Ljudi po kmetih se je dozdaj tega skoraj tako malo vdeleevalo, kakor malokrat na primer kmet biljard igra. Znano je da menjice (akcije), kakor sploh papirnat denar, nimajo zmiraj enake cene. Danes kupi menjico po 98 gld., pojutrinjem utegne e vredna biti 102 gld., ali pa tudi le 94 gld. Undan 9. majnika pa je cena vseh menjic strano padla, ker neka velika banka je razglasila, da je na bobnu. Strana zmenjava je vstala. // vindel je posebno liberalne bae, iz tiste 'inteligencije, ki smo sliali o njej toliko hvalisanja. Svetu so se po mnenju Danice sedaj oi dokonno odprle, saj je lanivi liberalizem sam sebe ugriznil, vse njegovo delo pa se spreminja v prah. Tako se edalje bolj spoznava, kaj je prava vrednost in veljava. // Je, je sodba Boja, ki bode tudi Vas dosegla, ki ste po naih krajih rogovilili in e rogovilite 'dversus Dominum et adversus Christum Ejus' (Ps. 2,2)132 Najbolj daljnosene posledice krize borznega poloma leta 1873 so bile vsekakor politine in ideoloke. Pri tem je znailno, da upravieno nezaupanje v svobodni trg ni sproilo socialistine revolucije, ampak enormen porast
130 Ernst Hanisch, Der politische Katholizismus, Staat und Kirche in sterreich von 1919 bis zur Gegenwart. V: Oto Luthar, Jurij Perovek (ur.), Zbornik Janka Pleterskega. Ljubljana: zrc sazu, 2003, str. 528. 131 Zgodnja danica, 23. 5. 1873. 132 Ibidem.
52
antisemitizma, ki ga je nasledilo mlado 20. stoletje.133 Kam je pripeljala ta miselnost, pa dobro vemo. Zanimivo izhodie za premislek o posledicah sedanje krize.
133 Peter Pulzer, Die Wiederkehr des alten Hasses. V: Steven M. Lowenstein, Paul Mendes-Flohr, Peter Pulzer, Monica Richarz (ur.), Deutsch-jdische Geschichte in der Neuzeit, Band iii, 18711918. Umstrittene Integration. Verlag C. H. Beck, 2000, str. 195. Ve o antisemitih kot politinem gibanju na Dunaju: John W. Boyer, Political Radicalism in Late Imperial Vienna. Origins of the Chrisitian-Social Movement 18481897. Chicago: University of Chichago Press 1981.
53
4 . N O SE TO ZA PA DN O KU LTURO D O L I N A SLOVA N SKI JU G k d i s ku rz u p re n aan j a kul tu re med v e l i ko ori e n tal sko kri z o 187578 Svet se deli na dva dela: Balkan in Nebalkan. Vsi vemo, kaj je Balkan, zato o tem ni potrebno izgubljati besed. Pa vendar to zveni nekoliko nerodno, malo preve preprosto. Ne zveni evropsko. Reitev? Novo ime. Lepe se slii, pa e vsi vedo, da govorimo o Balkanu. Zna se. Ve se, kdo je kdo. Kdo ima bi in korenje in kdo je bian brez korenja, kdo plaa komu in kdo je plaan za kaj. Veliko vemo, ne da bi zares vedeli. Veliko utimo. utimo, da smo na obrobju, dale od svetovne osi. Seveda, e si dale od osi vrtenja, se vrti bolj divje in krog vrtenja je veliko veji. Razdalja do centra vrtenja je vedno enaka nedosegljiva. Vse se vrti, z vidika obrobja pa je center pri miru. In obratno, z vidika centra-osi je vedno pri miru tudi doloena toka obrobja. Pa smo tukaj. Vse se vrti, pa vendar je vse pri miru, vse se spreminja, a je v bistvu vse isto.134 Seveda to ni popolnoma res. as deluje kot zanimiv scenarist in prostor kot dober kostumograf. Orientalizmi oziroma balkanizmi v prostoru od Triglava do Vardarja, ali bolje reeno, v prostoru od Petrograda do Carigrada, so doivljali veliko sprememb. Naa pozornost je usmerjena na tiste orientalizme, ki so se razvijali skupaj z modernizacijo.135 Oziroma modernizacijami.136 Procesi, ki so od 18. stoletja ustoliili besede, kot so civilizacija, napredek, industrija. Pa tudi besedo narod.137 Narodi so nepredvidljiva bitja. Takoj ko se pojavijo, naredijo zgago. Pravzaprav e prej. Razsvetljenstvo, ki je izumilo civilizacijo, je izumilo tudi naravo. Sebe je iskalo nekje med civiliziranim dravljanom in plemenitim divjakom.138 Vmes med njima pa je nalo na novo izumljeno vzhodno
134 O podobi Balkana v sodobni slovenski drubi: Tanja Petrovi, Dolga pot domov. Reprezentacije zahodnega Balkana v politinem in medijskem diskurzu. Ljubljana: Medijska prea, 2009, str. 20. 135 Izraz modernizacija uporabljamo v strukturnem smislu, kot jo je definiral sociolog Nikos Mouzelis na osnovi Parsonsove socioloke teorije in Gellnerjeve antropologije. Nicos Mouzelis, Nationalism, Restructing Gellner's Theory. V: Sinia Maleevi, Mark Haugard (ur.), Ernest Gellner and Contemporary Social Thought. Cambridge: Cambridge University Press, 2007, str. 125131. 136 Osnovni problemi teorij modernizacije v zvezi z Balkanom: Karl Kaser, Sdosteuropische Geschichte und Geschichtswissenschaft. Wien-Kln-Weimar: utb, 2002, str. 107111. 137 Kratek pregled uveljaljenih teorij o nacionalizmu: Christian Jansen, Henning Borggrfe, Nation, Nationalitt, Nationalismus. Frankfurt: Campus Historische Einfhrungen, 2007, str. 82104. O nacionalizmu kot posledici modernizacije in industrializacije glej Gellnerjeva izhodia: Ernest Gellner, Nationalism. Phoenix, 1997. 138 Glej poglavje: Na steaj odprto okno v irni svet. V: Ulrich im Hof, Evropa v asu razsvetljenstva. Ljubljana: /*cf. 2005, str. 219229.
54
Nose to zapadno kulturo doli na slovanski jug
Evropo.139 Predvsem pa je rado definiralo, klasificiralo in zlagalo v predalke. To lastnost je nasledilo 19. stoletje. V tem asu so narodi prerasli razsvetljenstvo in ga pregnetli sebi v prid. Civilizacija je dobila pridevnik: francoska, italijanska, nemka itd. O narodih se je govorilo kot o organizmih. Narodi so se rojevali, razvijali, rastli, umirali. Seveda so tudi vstajali. Ko so se leta 1875 Hercegovci uprli, najbr niso razmiljali o vpraanjih kulture in civilizacije. So pa zato o tem razmiljali vsi okoli njih. Vzhodno vpraanje je imelo do teh dogodkov e dolgo brado. V koncertu evropskih sil je predstavljala melodija o razmerju med Turijo, Avstrijo in Rusijo pravo stalnico. Z uporom v oddaljeni provinci evropske Turije je vzhodno vpraanje postalo tako aktualno, da je bilo vsem jasno, da so na obzorju spremembe. Uporu kranskega prebivalstva v Bosni in Hercegovini so sledile leta 1876 krvava vstaja v Bolgariji in kratka turkosrbska vojna, ki se je konala s srbskim porazom, vendar je Rusija kot zaitnica balkanskih Slovanov in pravoslavja izsilila turko premirje. Viek balkanskega dogajanja je bila rusko-turka vojna v letih 187778. Avstro-Ogrska je bila v dogovoru z Rusijo nevtralna. Vojna se je konala s pogodbo v San Stefanu 3. marca 1878, s katero je Turija priznala neodvisnost Romunije, Srbije in rne gore ter avtonomijo velike Bolgarije, ki je obsegala tudi Makedonijo. Razmere so se ustalile po Berlinskem kongresu (13. junij13. julij 1878), na katerem je Avstro-Ogrska dobila mandat za okupacijo Bosne in Hercegovine. Bolgarski zaplet so reili z odloitvijo, da bosta etnino pisani Makedonija in vzhodna Rumelija ostali pod turko oblastjo, preostanku Bolgarije pa so dali status samostojne drave.140 Da bi razumeli, kako je tedanja slovenska javnost dojemala dogodke na Balkanu v letih 187578, je nujno poznavanje razmer v habsburki monarhiji. Po letu 1867 je se je monarhija spremenila v dvojno dravo Avstro-Ogrsko.141 V avstrijskem delu monarhije so med letoma 1871 in 1878 vladali nemki liberalci, ki so idejo napredka in liberalnosti neloljivo povezali z nemkim nacionalizmom.142 eki
139 Wolff, Inventing Eastern Europe, str. 4. 140 Rumpler, Eine Chance, str. 445450. Ve: Milorad Ekmei, Der Aufstand in Bosnien 18751878. Graz: Historischen Institut der Universitt, 1974. 141 Glej: va Somogyi, Vom Zentralismus zum Dualismus. Der Weg der deutschsterreichischen Liberalen zum Ausgleich von 1867. Wiesbaden: F. Steiner, 1983. 142 Pieter M. Judson, Exclusive Revolutionaries. Liberal Politics, Social Experience and National Identity in the Austrian Empire 18481914. The University of Michigan Press, 1999, str. 165191; Jrg Kirchhof, Die Deutschen in der sterreichisch-ungarischen Monarchie. Ihr Verhltnis zum Staat, zur deutschen Nation und ihr kollektives Selbsverstndnis (1866/671918). Berlin: Logos, 2001, str. 49.
55
voditelji so se zavzemali za rekonstrukcijo ekega kraljestva in podoben status, kot ga je dobila Ogrska.143 Nemki politiki vseh preprianj so to odlono zavraali tako zaradi Nemcev na ekem, pa tudi zaradi elje po prevladi v avstrijskem delu monarhije. Ogrski del monarhije so Madari poskuali spremeniti v madarsko nacionalno dravo. Delno avtonomijo je uivala zgolj banovina Hrvaka (brez avstrijskih Dalmacije in Istre ter madarske Reke).144 Marsikaj se je dogajalo tudi v slovenskem nacionalnem gibanju. Ideja Zedinjene Slovenije je obvisela v zraku, slovenski nacionalisti so se usmerili v manje cilje. Vlada je podpirala Nemce (in na Primorskem Italijane), ki so predstavljali vije sloje v po mnenju Slovencev slovenskih mestih. Da bi bilo bolj zanimivo, so se slovenski voditelji sprli in razdelili na liberalne mladoslovence in konservativne staroslovence. Nasprotja so se pomirjala ravno v asu, ko je razsajala vzhodna kriza.145 Politino ozraje v monarhiji so zaznamovali ideoloko-nacionalni antagonizmi. asopisi so bili jasno ideoloko profilirani. V asopisih nekdo ni bil slab ali dober zato, ker je nekaj naredil, ampak zato, ker je nekaj bil. Drugae povedano, nekaj je naredil samo zato, ker je nekaj bil. V slovenskih medijih so Slovenci vedno nastopali v pozitivni vlogi, Nemci pa v negativni. Ko so pisali o evropskem kontekstu, pa je potekala enaka lonica med slovanstvom in germanstvom. Tako za Slovence kot Nemce je bilo slovanstvo ve kot zgolj krilatica. Bilo je pomemben konstrukt na ideolokem zemljevidu Evrope.146 Imaginarno slovanstvo je imelo vidno vlogo pri konstrukciji zgodnjega slovenskega nacionalizma. Zaupanje v slovansko (in posledino jugoslovansko) zaledje je dajalo slovenskim narodnim delavcem prepotrebno samozavest pri izgradnji nacionalistinega zaznavanja drubenih razmerij. Na primer: uspehi ehov so bili na splono slovanski uspehi, torej tudi slovenski. e dodamo nacionalistino interpretacijo Herderjevih idej o isti slovanski narodni dui147, postane jasno, da si slovenstva brez slovanske in jugoslovanske dimenzije ne moremo predstavljati. Z jugoslovanstvom so bile povezane konkretne ideje po politinem povezovanju z sosednjim (junim)
143 Jeremy King, Budweisers into Czechs and Germans. A Local History of Bohemian Politics 18481948. Princeton University Press, 2002, str. 3840. 144 Kratko o hrvakih razmerah: Nika Stani, Hrvatska nacija i nacionalizam u 19. i 20. stoljeu. Zagreb: Barbat, 2002, str. 182190. 145 Melik, Slovenska politika v drugi polovici sedemdesetih let 19. stoletja, str. 485493. 146 Ve o problematiki slovanstva in panslavizma v: Hans Kohn, Die Slawen und der Westen. Die Geschichte des Panslawismus. Wien-Mnchen: Herold, 1956. 147 Holm Sundhauen, Der Einflu der Herderschen Ideen auf die Nationsbuildung bei der Vlkern der Habsburger Monarchie, Mnchen, 1973, str. 50.
56
slovanskim svetom.148 In kaj so imeli s slovanstvom avstrijski Nemci? Predvsem strah. V slovanski vzajemnosti, ki je bila v resnici bolj literarne in retorine narave, so videli peklensko hidro panslavizma, gibanja, s katerim naj bi barbarsko-aziatska Rusija uresniila cilje po evropski prevladi. Strah pred Rusijo, ki je postal po koncu Napoleonovih vojn sploen (zahodno) evropski fenomen, je bil pri avstrijskih Nemcih zaznamovan s konkretnim ideolokim bojem proti slovanskim gibanjem v monarhiji.149 Avstroslavistine ideje, po katerih bi se monarhija naslonila na Slovane (in ne Nemce) ter tako Slovane odtegnila ruskemu vplivu, so nemki ideologi vseh mogoih odtenkov odlono zavraali kot rusko zaroto.150 Velika vzhodna kriza v letih 187578 je, kar se tie irega slovenskega medijskega prostora, prinesla zanimivo sooenje dveh orientalistinih diskurzov. Recimo jima (liberalno)nemki in slovenski. Ne da bi se spuali v teoretske razprave o orientalizmih in balkanizmih151, uporabljamo v naem primeru izraz orientalizem v toki, ko se vpraamo, kdo je tisti Drugi, ki pomaga opredeliti Evropo.152 Pri slovenskem orientalistinem pogledu je drugi nedvomno Turek oziroma musliman, medtem ko so balkanski kranski Slovani nedolne rtve zatiranja, ki so se dvignile k pravinemu uporu. Nemki pogled je nekoliko bolj zapleten. Vlogo Drugega imajo vsi: tako Turki kot Slovani. Vendar pozor: zares pravi Drugi so Slovani, e zlasti carska Rusija. To pa zato, ker so geografsko, ideoloko in politino blije in zato bolj nevarni. V nemki razliici orientalizma se prava, kulturna Evropa opredeljuje v opoziciji s slovanstvom.153 Turki so e predale na Orientu. Obe razliici imata zanimivo splono evropsko znailnost: vero v zgodovinsko nujni napredek, ki ga lahko prineseta zgolj evropska civilizacija in kultura. Loilo pa jih je pomembno vpraanje: kdo bo nosil to breme? Orientalizmi nedvomno gnezdijo od severozahoda proti jugovzhodu, vendar to gnezdenje ni
148 Marko Zajc, Jugoslovanstvo pri Slovencih v kontekstu sosednjih zdruevalnih nacionalnih ideologij. V: Nevenka Troha, Mojca orn, Bojan Balkovec. Evropski vplivi na slovensko drubo. Ljubljana: zzds, 2008, str. 113. 149 Harald Heppner, Das Russlandbild in der fentliche Meinung sterreichs 18481856. Graz: Historischen Institut der Universitt Graz, 1975, str. 128132. 150 Marko Zajc, Panslavizem, panslavizem, bi krialo od vseh strani!. K zgodovini slovanstva, slovenstva in nemkega strahu pred panslavizmom 17881861. V: Prispevki za novejo zgodovino, l. 2009, t. 1, str. 3142. 151 Glej: Marija Todorova, Imaginarij Balkana. Ljubljana: Intitut zacivilizacijo in kulturo, 2001, str. 4044. 152 Tanja Petrovi, Dolga pot domov. Reprezentacije zahodnega Balkana v politinem in medijskem diskurzu. Ljubljana: Mirovni intitut, 2009, str. 21 (dalje: Petrovi, Dolga pot domov). 153 Glej: Vasilij Melik, Spremembe na Slovenskem in v Cislitvaniji v zvezi z dogodki na Balkanu. V: Vasilij Melik, Slovenci 18481918. Maribor: Litera, 2002, str. 495
57
preprosto, v konkretnih (simbolnih) geopolitinih situacijah se vloga Drugega lahko mono spreminja.154 Na primer: enega Drugega lahko zaseni drugi Drugi. Bliji Drugi pa je lahko bolj drugi kot oddaljeni Drugi.155
slika 9: Kikeriki, 12. 9. 1875
Karikatura nazorno prikazuje, kako so upor v Hercegovini 1875 razumeli na Dunaju. Turki so prikazani kot degenerirani odvisniki od opija, ki na varnem sedijo za obzidjem trdnjave in izzivajo upornike. Uporniki pa so narisani kot brkati, pijani Balkanci, ki iz varne razdalje zmerjajo Turke v trdnjavi. 154 Primerjaj: Milica Baki-Hayden, Robert M. Hayden, Orientalistine razliice na temo Balkana, Simbolna geografija v nedavni jugoslovanski politiki kulture. V: Nikolai Jeffs (ur.), Zbornik postkolonialistinih tudij. Ljubljana: Zaloba Krtina, 2007, str. 445. 155 Ve o zapletenosti sodobnega diskurza o Balkanu pri Slovencih: Patrick Hyder Patterson, On the Edge of Reason. The Boundaries of Balkanism in Slovenian, Austrian and Italian Discourse. V: Slavic Review, t. 1, 1995, str. 111114 (http://www.jstor. org/stable/3090469), published by Springer, pridobljeno 27. 9. 2011.
58
Slovenski tisk je sprejel vesti o uporih na Balkanu z neznanskim navduenjem in vznesenimi besedami.156 Prijel je tedaj Sloven v Hercegovini za oroje, je zapisal liberalni Slovenski narod avgusta 1875, da zopet pokae sveta krvave rtve za pravico i svobodo; da svetu pokae, kako strano gorje tlai ubogo slovansko rajo. Trpljenje balkanskih Slovanov se je zaelo v trenutku, ko je kruti Turin stopil na evropska tla: Strupena turka guja, katera grize na bratovem srcu, grize tudi na naem. Brat z bratom, rod z rodom. Ipak ne bo ve dolgo lazila ta strupenina po tleh Jugoslovana. Blia so jej zasluena kazen rni grob. Ampak, zakaj se je sploh zgodila turka nesrea? Klju je v slovanski naravi: Slovan je odkritosren, tih in krotek; priprostost in zaupljivost mu je skoraj prirojena; potrpeljive nravi je do skrajne mere; te in enake lastnosti Slovana bile so divjemu Azijatu, Turku, za njegovo ropanje in krvieljno srce prav po godu. Zgodovina nam kae, da se je Jugoslovan samo branil turki neloveki krvoeljnosti. Torej herderjansko ista slovanska dua je preve popustljiva, to pa ne velja samo za turke Slovane: Prej omenjene dune lastnosti Slovana uporabil je tudi Madjar, Nemec in Italijan za svoje namene.157 Za podjarmljenje Slovanov. Upor slovanskega Balkana je simbol upora Slovencev in ostalih Slovanov v Habsburki monarhiji. Simbol prihajajoe zmage slovenskega nacionalizma. Vsaka zmaga upornikov je tudi naa zmaga. In ko so tuji (dunajski in budimpetanski) asniki o teh zmagah in slovanskih bojevnikih pisali aljivo in neastno, so slovenski narodni voditelji utili, da je napadena tudi vsa slovenska stvar. 'Pester Lloyd' in 'Neue fr. Presse' prava sta brata in posebno zdaj o Bosniki in Ercegovinski ustaji divno harmonirata. Zveza in tesno prijateljstvo nove 'Presse' s Turko vlado ni ni novega; ta asnik je tako dobro poznan zarad tega, kakor so poznane pouline enske po svojem zasluku; nikdo se tedaj o njem ne udi, da kae tako ljubav do Turka; al celo tako surov vendar ni, kakor je 'Pester Lloyd'.158 Ker je madarsko asopisje odreklo civilizacijo in kulturo Slovanom v Turiji, so v slovenskem asopisju odrekli civilizacijo madarskemu tisku: Ta, kedar pie na korist Turku, pie prav po nainu 'Azijatske kulture', ki se v krvi Magjarov pretaka in odgovarja popolnoma naravi njegovih zaveznikov in prijateljev Turkov. 'Pest. Lloyd' pravi, da bi treba bilo dogodbe v Bosni in Ercegovini staviti v rubriko tatvine, razbojstva in ubojstva!! Ko je pisec
156 Rok Stergar, Slovenci in vojska 18671914. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2004, str. 121129. 157 Slovenski narod, 12. 8. 1875. 158 Novice, l. 1875, t. 37.
59
lociral nevarno aziatstvo v Madarih, je bralstvo spomnil na njihovo ne-kulturo v letih 1848/49, ko so se uprli presvetli cesarski kroni.159 Da je ta asnik napisal tako surovost, ni mu sicer zameriti, vsaj mu po moganih e roji podoba ubri Joija in Roe andora, teh divjakov Ogerskih, proti katerima je trebalo poslati celo armado, in ker e dandanes svet ni pozabil strahote divjatva, ki so ga Magjari poenjali leta 1848 in 1849 v Baki in Banatu, ko so se borili za 'svobodo Ogersko'.160 Ker pa je bilo pisanje tako sovrano in sprevreno, so v Novicah v nemini citirali petanski asopis, ki je o dogajanju zapisal: Taknih izgredov in trua lovek ne more obravnavati med politinim ali vojakim dogajanjem, temve mora zadevo uvrstiti med novice poleg ropanja, umora, kraj in med druge zanimivosti dneva. Celotno gibanje v Hercegovini je bilo torej, kot smo na tem mestu rekli e na zaetku, agrarno in se je ele po raznih vagabundih in nivredneih razvilo v politino. To gibanje pa bo tudi ob prvem energinem nastopu vladnih et strahopetno, klavrno in bridko razpadlo. Stavki so za Slovence predstavljali alitve brez primere. Slovani so vendar pridni in delavni! Da jih nekdo primerjavi s Turki opredeli za nivrednee, to je pa res preve: Oni Slovane rtijo, slii se pa, da ljubijo kulturo. No! slovanski Jug je ustal za kulturo, in bije boj za osvobodenje izpod morilnega turkega jarma, ki dui vsako kulturo; tedaj bi ga vsa potena diplomacija morala podpirati, al moneje sovratvo do Slovanov, nego ljubezen do kulture jej tega ne pripua, ter se prijazneje ozira na Turka nego na Slovana.161 Hercegovsko gibanje ni razpadlo in zadeva se je vse bolj zapletala. Slovenske asopise pa je vse bolj skrbela usoda bratov Slovanov, ki jih je po stoletjih minila potrpeljivost. Slovenski narod so preplavile najrazlineje teze o sploni kodljivosti Turkov. Junija 1876 je neznani pisec Turkom pripisal celo krivdo za propad sredozemske trgovine. Tu gre zato, da se trgovinski potje naega azijatsko-evropskega dela sveta, zraven pa tudi kulturno stanje, ki se s trgovinstvom zmirom ujema, zopet postavi v svoje staro pravo, katero je dosedaj, vsled pokonevanja in pustoenja turke sablje, v prid trgovine atlantskega morja izgubilo se bilo. Turija mora propasti, njeno mesto v tem delu Evrope pa bosta zasedli poslovanjena habsburka monarhija in Rusija. Slednja naj bi imela veliko zgodovinsko nalogo: Rusija
159 Ve o madarski revoluciji in vojni za neodvisnost 1848/49: Lszl Kontler, Tisoletje v Srednji Evropi. Madarska zgodovina. Ljubljana: Slovenska matica, 2005, str. 198211. 160 Ibidem. 161 Ibidem.
60
je tista, katerej je odloil voditelj usode narodov ono ozdravljenje. Kozak je kulturonosec v azijatskem vzhodu. Noben drug evropsk narod ne bi bil zmoen in pripravljen to teko civilizacijno delo notranje Azije prevzeti in dovriti. Noben narod nij v tej kulturnej moi za tako nalogo; noben narod nij v istej meri notranjenega sorodstva z onim narodom, ki se mora kultivirati; noben narod nema take velikanske moi v svojej roci, noben narod nij po svojej geografinej legi zato tako pripraven kakor Rus.162 Na mestu je vpraanje, koga bi bilo po mnenju avtorja potrebno civilizirati. Turkov zagotovo ne, njim je namenil unienje in propad. Civilizirati bi bilo treba bratske balkanske Slovane, s katerimi so Rusi v notranjem sorodstvu. e je bilo prenaanje kulture v evropsko-azijskem kontekstu zaupano bratskim Rusom, pa so imeli to vlogo v lokalnem pogledu tudi Slovenci. Neposredno pred Berlinskim kongresom, ko je postala aktualna avstrijska zasedba Bosne in Hercegovine, je na straneh Naroda publicist Karel Slanc razglabljal o slovenskem narodu in kulturi. Mi Slovenci zaradi tega ne pustimo svojega naroda zadaviti, ker je na Sloven talentiran lovek in je on posebno kot skrajni meja zapadne kulture oni lovek, ki bode dober kvas, dober ferment v Jugoslovanstvu, nose to zapadno kulturo doli na slovanski jug v drubi s Hrvatom, Dalmatincem in Srbom.163 V isti sapi pa je pripisal posredovalno vlogo celotnemu jugoslovanstvu : // ali mi Jugoslovani bomo tako ali tako posredovalci mej zapadno in izhodno kulturo in slovansk bode znaaj teh deel. Torej, Slovenci so po eni strani posredovalci omike ostalim Jugoslovanom, po drugi strani pa se skupaj z njimi nahajajo na razpotju med Vzhodom in Zahodom. Kriiu, ki ima seveda tudi kulturno posredovalno vlogo. Povsem drugano je bilo nemkoliberalno mnenje. Glavni oblikovalec tega mnenja v monarhiji je bil v obravnavanem asu dunajski asopis Neue freie Presse.164 Od zaetnih uporov na Balkanu so pri tem asopisu simpatizirali s Turki, e zlasti v obdobju rusko-turke vojne 187778. Po konanih spopadih pa so ostro nasprotovali avstrijski okupaciji Bosne in Hercegovine. Razlog za to je bil seveda notranjepolitine narave. S pridobitvijo novih pokrajin bi naraslo tevilo Slovanov v monarhiji, s tem pa bi se zmanjala nemka mo.
162 Slovenski narod, 4. 7. 1876. 163 Slovenski narod, 8. 6. 1878. 164 O Neue freie Presse in Junih Slovanih: Robin Okey, The Neue Freie Presse and the South Slavs of the Habsburg Monarchy, 18671914. V: The Slavonic and East European Review, t. 1, l. 2007, str. 79104 (http://www.jstor.org/stable/4214395), published by Springer, pridobljeno 15. 9. 2011.
61
Poleg tega bi se okrepil orientalski znaaj drave. Kot e reeno, so nemki liberalci videli glavno nevarnost v Rusiji in ne Turiji. Rusija vodi torej vojno, so zapisali v Neue freie Presse julija 1877, izpolnjuje se njen neponovljivo hinavski program: prinesti svobodo in kulturo kristjanom, ki trpijo pod turkim jarmom. Kamor so prile ruske ete, povsod so svojo pot zaznamovale z ropanjem, plenjenjem in nasiljem vseh vrst. Ti poreni polipi so dokazali, da jim ne manjka zgolj pravna, pa pa tudi moralna mo za ogroanje turke vladavine. Evropa mora odpreti oi: Rusija prinaa namesto osvoboditve suenjstvo, namesto lovenosti barbarstvo //165 Reakcija slovenskih asopisov je bila burna in ustvena. Nemke liberalce so razglasili za avstrijske Turke, asopis Neue freie Presse pa so oznaili za grdo turko vlaugo, ki se je prodala turkim interesom. Pri Slovenskem narodu so li celo tako dale, da so javno pozivali bralce, naj // se iz privatnih hi, posebno pa iz vseh javnih lokalov ven vre in odpravi najgri turki organ, najgnjusneji in najcinineji sovranik Slovanov 'Neue freie Presse'. Razlogi za to naj bi bili ve kot oitni: V asu, v katerem se ne samo rnim sunjem verige odvzemajo in se celo v varstvo ivalij delajo postave, ivi list, a ne turk, niti indijansk, nego nemk list, kateri zverinske azijate zagovarja, kateri na tisoe ubozih brezoroenih kristijanov koljejo, kateri gazijo kri nedolnih otrok in en; to grdo loveko golazen zagovarja nemka 'N. Fr. Pr' in ometava z blatom in zasramuje one uboge kristijane, kateri so tem divjakom rtve.166 Kako lahko avstrijski asopis brani krutega mohamedamca in rti kristjana? Vzroka sta dva, je pripomnil Slovenski narod poleti 1876: Prvi je sovratvo do Slovanov sploh, katere Turek najhuje tii. Drugi vzrok pa je denar ali dobikarija, kar bomo natanneje dokazali. Prenos krivde na tretjega se je zdel logien in primeren. Denar in dobiek pa sta bila e od starih asov povezana z Judi in, za ta as znailno antisemitsko razpoloenje, je lahko odkrito skoilo na plano.167 asnikarstvo v Avstriji je prilo veidel judom v roke, po judilo se je. Zvonec nosi Dunajska turkinja 'N. fr. Presse'. Kdor pozna razmere tega lista, se ne bo posebno udil njegovi pisavi; uditi bi se bilo marve, ako bi pisal drugae pisal bi lastnikom svojim v kodo, ako bi se poganjal za propad Turije. Da pa je od zaetka vzhodnih
165 Neue freie Presse, 8. 7. 1877. 166 Slovenski narod, 22. 7. 1876. 167 Glej npr.: Pulzer, Die Wiederkehr des alten Hasses, str. 222. O antisemitizmu pri Slovencih: Marko tepec, Slovenski antisemitizem 18611895 (magistrska naloga). Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, 1994.
62
homatij prav ta asopis v Avstriji menda najbolj glasno klical proti Slovanom in ohranitvi mohamedanstva, godilo se je iz samopridnih namenov onih 'bogatinov', katerih lastnina je 'N. fr. Presse'. Njim je veliko leee na tem, da se Turija ohrani. Glavni delniar tega lista je baron Hirsch, ki je po Turkem najve eleznic delal. Za to mu je Turka vlada zdaj e lep znesek 11 milijonov frankov dolna. To je pa vredno, da njegov list Avstrijo klie Turiji na pomo in svoje mnenje prodaja svetu za javno mnenje, da bi tako pritiskal od spodej navzgor.168
slika 10: Der Floh, 25. 8. 1878
Zmagovita avstro-ogrska vojaka v Sarajevu. 168 Novice, l. 1877, t. 24.
63
Slovenci so se sicer navduevali nad slovanskimi uporniki in se zgraali nad zatiralskimi Turki, a ljudje in deela so bili od njih oddaljeni enako kot pravi Orient. asopisna poroila in navduenje sodelavcev listov je bilo eno, vse drugo je ostajalo bolj kot ne neznano. Zato se ne gre uditi, da so prebivalci Ljubljane kar drli na elezniko postajo, ko se je po mestu raznesla novica, da so na vlaku turki ujetniki. Avstrijski vojaki so namre ob meji z Bosno ujeli in pozaprli ve vojakov in upornikov, ki so se zali na napani strani meje. Strana podoba Turka, ki so jo slikali v asopisih, je v varno v zaklenjeni kletki prispela pred vrata. V Slovenskem narodu so poroali: Ue ob pol deseti je bilo zbralo se mnogo radovednih ljudi na kolodvoru, ki bi bili radi videli 'Turke!' Ko pa je vlak konno pripeljal, so na entpeterskem predmestji nae hude enske vpile: 'Glejte ivino, ki kristijanske otroke mori.' No 'strani Turki' so bili le senca te podobe. Niso ne grizli, ne kriali. Videti sicer nijso tako strani, kakor bi si marsikdo domiljeval; pa bili so vsi krepke, velike postave, akoravno se jim je videlo, da se jim nij posebno dobro godilo v zadnjem asu. Vsi so rujavolasi, bolj bledega, le malo zarujavelega lica, malo bradati, in so videti bolj starikavi, nego so morda v istini. Opravljeni so bili v temnomodre bluze in jednako barvene iroke, nad stopalom stisnene hlae. Na glavi pak je epel rudei fes. Govori se, da jih bodo e nekoliko pripeljali, ker vedno prihajajo na avstrijsko mejo, kder jih polove.169 Ko pa so marca 1876 skozi Ljubljano peljali enega glavnih voditeljev upora, Mia Ljubibratia, je bil sprejem popolnoma drugaen. e preden je priel v Ljubljano, so se pojavili namigi, da je avstrijska vojska pri njegovem prijetju prestopila dravno mejo in tako pomagala turkim vojakim enotam. V Novicah so bili kratki: e je to res, potem pa ne reemo ni ve.170 Sprejem na elezniki postaji je bil povsem nekaj drugega. Mnoico je navdajalo navduenje nad hrabrim upornikom. Iz ust obinstva zadonelo je takoj 'ivio Ljubibrati!', 'ivelo jugoslovanstvo!' itd. /.../ Ker je vlak le nekaj minut obstal, nij se veliko opaziti moglo. A zadostovala je velikanska demonstracija. In e so ga tudi straili, kakor najvejega hudodelnika, narod ga je astil kot nositelja ideje, boritelja za svobodo naih bratov. Nekaj narodnjakov spremljalo ga je do Zaloga, nekaj celo do Zidanega mosta.171
169 Citirano po: Filip uek, Slovanski junaki in turka drhal v Ljubljani. V: Slovenska kronika XIX. stoletja, 18611883. Ljubljana: Nova revija, 2001, str. 297 (dalje: uek, Slovanski junaki). 170 Novice, l. 1876, t. 11. 171 Citirano po: uek, Slovanski junaki, str. 297.
64
eprav je imel Mio Ljubibrati v zgodovini uporov v Bosni in Hercegovini pomembno vlogo (imel je, na primer, stike z Garibaldijem)172, z jugoslovanstvom, kakrnega so si predstavljali Slovenci, verjetno ni imel veliko skupnega. Slovensko asopisje je oznailo vstajo tudi kot vstajo za kulturo, pri kateri bi Slovenci lahko odigrali vlogo kulturonoscev. A skoraj z zagotovostjo lahko trdimo, da Miu Ljubibratiu slovensko izobraevanje v kulturi in omiki zahodnega sveta ne bi bilo po volji.
172 Vojna enciklopedija, knjiga 5. Redakcija Vojne enciklopedije, Beograd 1973, str. 163.
65
5 . TISTA N EVERJETN A GL U P OS T k z g o dovi n i sl ove n ski h be s e d i l in nj i h ovi kri ti ki Beseda ni konj, beseda je buldoer. e brcne beseda, boli bolj kot e brcne konj. e pa je beseda peta, ima e vejo mo. Kdor poje, zlo ne misli. Kdor poje, sploh ne misli, ampak uti. Pa vendar je pomembno, kaj poje. Ni nenavadno, da imajo uspene ideologije vedno na razpolago dovolj pesmi. Za ideologijo ni lepega kot lovek, ki uti besede, razume pa jih samo toliko, kot je potrebno. Ali pa sploh ne. Melodija da besedi mo. Beseda dobi dodatno mo ele takrat, ko se zaradi melodije izgubi njen pomen. Kaj to pomeni? Nogometai, ki postrojeni mrmrajo besedilo himne, gotovo ne vedo, kaj natanno besede pomenijo. Dobro pa vedo, kaj pomeni himna. Zato se peta beseda tako zelo razlikuje od zapisane in govorjene. V nasprotju s splonim preprianjem ideologije ne potrebujejo nujno masterminda v ozadju ali dobro organizirane klike, ki bi z agitpropom predpisovala ideoloke vsebine. Ideologije v veliki meri nastajajo spontano, kot imaginarno razmerje med indviduumi in njihovimi realnimi eksistennimi pogoji, e mi je dovoljeno povzeti Althusserja.173 Je kaj bolj spontanega kot zabavna pesem? Ravno zaradi zabavne slovenske pesmi je bilo v zaetku jeseni 2010 sliati veliko hrupa. Trinajstega septembra se je odvijal prvi slovenski glasbeni kongres. Slovenski glasbeniki so med drugim izrazili nestrinjanje z novim predlogom zakona o medijih, ki doloa, da mora biti najmanj 15 odstotkov vse predvajane glasbe v asu med 6. in 20. uro vsakega radijskega ali televizijskega programa slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev. Veljavni zakon doloa najmanj 20 odstotkov dnevne predvajane glasbe, za programe Radiotelevizije Slovenija pa 40 odstotkov slovenske glasbe. Slovenski glasbeniki so zahtevali, da mora najmanj 50 odstotkov vse predvajane glasbe v asu med 6. in 20. uro vsakega radijskega ali televizijskega programa zasedati slovenska glasba oz. avtorska glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev.174 Javna razprava, ki je sledila, je bila navita in barvita. Kaj je slovenska glasba? Kaj sploh so slovenske pesmi? Je glasbenikom res samo do denarja od avtorskih
173 Prim.: Louis Althusser, Michel Pcheux, Pierre Macherey, Etienne Balibar, Ideologija in estetski uinek (ur. Zoja Skuek-Monik). Ljubljana: Cankarjeva zaloba, 1980. 174 Slovenska glasbena unija, <http://www.glasbenaunija.si/novice/novice-ugu/articleid/20/cbmoduleid/385.aspx>, 2. 11. 2010.
66
Tista neverjetna glupost
pravic, ali pa jih iskreno skrbi za slovensko identiteto (ki ji brez slovenske pesmi iveti ni)?
slika 11: anton funtek
Anton Funtek (18621932), pesnik in prevajalec, ki naj bi bil odlien formalen talent, vendar brez ustvene globine in idejnega bogastva. (avtor fotografije: Avgust Berthold)
Za nekoga, ki vsaj od dale pozna zgodovino slovenskega nacionalizma, pa debelina glasbenih denarnic pri tej razpravi ni najbolj zanimiva. Zanimivo je predvsem priseganje na pomen pesmi za slovenski narod, ki je staro vsaj toliko kot slovenska narodna zavest, e ne stareje. Ko so v 19. stoletju rodoljubi poasi gnetli slovenstvo iz lokalne kuriozitete v popularno politino gibanje s konkretnimi nacionalnimi zahtevami, so imeli nemalo teav.175 Gibanje je slonelo na jeziku in naravnem pravu, ne pa na tradiciji srednjeveke dravnosti. Zedinjena Slovenija je bila resda revolucionaren naravnopraven koncept, vendar je ni bilo
175 Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne drave, str. 7294.
67
mogoe najti na nobenem zemljevidu. Narodni delavci so si pri konstruiranju ideoloke preteklosti pomagali, kakor so vedeli in znali: pridno so izumljali izvirne tradicije176, se spogledovali z avtohtonistinimi teorijami177 in se dobesedno oplajali z idejo slovanske in jugoslovanske povezanosti. Slavna zgodovina ehov, Rusov, Hrvatov in Srbov je na nek nain postala tudi slavna zgodovina Slovencev: saj smo vendar vsi Slovani bratje!178 O sestrah je bilo bolj malo govora. Seveda so imela takrat Slovenci za sabo prav toliko preteklosti kot ostali, a mitologija se ne meri v asovnih enotah. Slovenski preporoditelji so koprneli po junakem mitu, po preteklosti, ki jo lahko zagrabi. Karantanci so bili za to najbolj pripravni, a kaj, ko so prehitro propadli in imeli drugo ime179, Celjski grofi pa se tudi niso ponaali s praslovenstvom. Kaj ostane, ko ni dovolj slavne zgodovine? Oziroma, kako narediti zgodovino slavno? Preprosto: narodovo glorijo lahko dobesedno izpojemo iz naih ust. Tako preteklo kot sedanjo in prihodnjo. V pesmi se vse povee. Vobe pa je videti, da skladateljem tudi ni bilo toliko do dobrega besedila kolikor do tega, da so sploh uveljavljali svojo glasbeno potenco, zlasti ker so se zaporedoma ustanavljali pevski zbori, ki jim je bilo treba napevov, lahkih, melodioznih, takih, da so 'li v uho', je leta 1922 potoil knjievnik Anton Funtek: Samo nekaj domorodnih ocvirkov, pa je bilo ustreeno vsem skladateljem, pevcem in poslualcem.180 Funtek je imel v mislih narodne pesmi, ki so nastale v drugi polovici 19. stoletja.181 Nekatere so e danes dobro znane, nekatere pa so e davno utonile v pozabo. Funtka, ki je bil pomemben slovenski knjievnik od osemdesetih let 19. stoletja dalje, ni motilo narodnjatvo. Tudi sam je prispeval ve literarnih umotvorov v zakladnico slovenskega duha. Motilo ga je pozerstvo, frazerstvo in stupidnost umarskih besedil. Sicer pa Funtek o teh stvareh ni govoril brez izkuenj. V zgodovino slovenske glasbe se je
176 Primerjaj: Eric Hobsbawm, Introduction: Inventing Traditions. V: Eric Hobsbawm, Terence Ranger, The Invention of Tradition (ur.). Cambridge, 2008, str. 6. 177 O slovenskih avtohtonistinih teorijah glej: Peter tih: Ej, ko goltne do tu-le, udari po konjih. O avtohtonistinih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem. V: Zgodovina za vse, l. 1996, t. 2, str. 6680. 178 Primer pomena slovanstva v druabnem ivljenju slovenskega meanstva: Peter Rustja. Glasba svira Hej Slovani O plesni kulturi slovenskega meanstva v Trstu v letih 18521897. V: Zgodovina za vse, l. 1997, t. 2, str. 6672. 179 Primerjaj: Igor Grdina, Karantanski mit v slovenski kulturi. V: Zgodovina za vse, l. 1996, t. 2, str. 5768. 180 Anton Funtek, O besedilu naih popularnih pesmi. V: Ljubljanski zvon, l. 1922, t. 11, str. 641 (dalje: Funtek, O besedilu). 181 Sploni okus je izoblikoval bledo razliico meanice 'folkloriziranega liedertafla in salonske patetike', primerne za potrebe italnikih veselic. Glej: Matja Barbo. Slovenski duh kot poetska kategorija. V: Muzikoloki zbornik, l. 1993, str. 38.
68
zapisal kot lovek, ki je napisal libreto za prvo slovensko opero Teharski plemii skladatelja Benjamina Ipavca (prvi uprizorjena 10. decembra 1892 v Ljubljani).182 eprav je uival spotovanje kot profesor na ljubljanskem uiteljiu in urednik Ljubljanskega zvona (189194), pa je kot pesnik in dramatik spadal v drugo ligo. Zastopal je formalistino pesniko olo Josipa Cimpermana, ki je zagovarjal mnenje, da je potrebno verze piliti in zopet piliti, da dobimo naposled lep kristal.183 Po mnenju knjievnega zgodovinarja Ivana Grafenauerja se je Funtek kot odlien formalen talent nauil mojstrsko obvladovati jezikovno in metrino obliko, eprav se njegove pesmi ne odlikujejo po posebni ustveni globini in izrednem idejnem bogastvu.184 Dejansko je imel Funtek tudi nekoliko smole. Po letu 1895 se je pojavila generacija slovenskih modernistov, ki je odklanjala Cimpermanovo obrtno oblikomanijo. Cimperman je bil namre znan po trdni, nezlomljivi moatosti,185 modernisti pa so stremeli k izrazu ivega ustva. Pesnike slovenske moderne slovenska literarna znanost veliko bolj ceni kot Funtka in njegove formalistine kolege. Kakorkoli e, Anton Funtek je bil prava osebnost za kritiko besedil slovenskih pesmi: bil je glasbeno izobraen, odlien poznavalec literature in lovek s posluhom za podrobnosti. Jasno mu je bilo, da se amaterski pevci praviloma ne menijo za besedilo. Pojo ti pesem po stokrat, a je ne umejo, ali pa se sploh ne zavedajo, kolik nezmisel kroijo vasih. Kot klasien primer je izpostavil krepko pesem Hej Slovani: Kadar prekipi narodna navduenost do vrha, zazveni ta ponosna himna.186 Seveda Funtek v asu Kraljevine shs ni mogel vedeti, da bo pesem v prihodnosti dejansko postala dravna himna. Pesem je imela v asu Funtkovega pisanja na Slovenskem e dolgo zgodovino. V Ljubljani naj bi prvi zadonela v revolucionarnem letu 1848. Od tistih asov se ni umaknila iz pevskega sporeda slovenskih rodoljubov, e zlasti so jo radi prepevali zato, da so straili in jezili lokalne Nemce. Na primer 24. maja 1903, ko se je v Ljubljani javna podpora Hrvatom sprevrgla v protinemke izgrede.187 Izvirno eko besedilo je leta 1834 napisal panslavistini slovaki pesnik Samo Tomik (18131887).
182 Igor Grdina, Funtkov libreto Teharski plemii. V: Jezik in slovstvo, l. 1991, t. 5/6, str. 149. 183 Franc Zadravec, Zgodovina slovenskega slovstva 5. Maribor: Zaloba Obzorja, 1970, str. 100. 184 Slovenski biografski leksikon 1. Ljubljana, 19251932, str. 193, 194 (dalje: Slovenski biografski leksikon 1). 185 Ibidem, str. 81, 82. 186 Funtek, O besedilu, str. 642. 187 Andrej Studen, Protinemki izgredi v Ljubljani 1903. V: Prispevki za novejo zgodovino, l. 1998, t. 12, str. 1519; Mati, Nemci v Ljubljani, str. 299399.
69
Najstareja komponenta pesmi je vsekakor melodija, ki jo je avtor prevzel iz poljske himne Ni e mrtva Poljska (Jeszcze Polska nie zginea, napisana 1787, avtor Joef Wybicki).188 Tako kot mnoge slovenske radovednee v letih 194591 so tudi Funtka v slovenskem prevodu najbolj motile znamenite steke (v srbskem in hrvakem prevodu ni tega nesmisla). Prijatelj, ki si e tolikokrat pel to pesem, je vpraal bralca Funtek, ali si kdaj razmiljal, kaj pomeni verz 'Grom in peklo, prazne vae proti nam so steke?' // eko besedilo pravi: 'Hrom a peklo, marn vae proti nm so jsou vzteky'. Beseda 'vztek' pomeni v slovenini besnost, srd (cf. steklina, stekel pes). Smisel tega verza naj bi bil: Grom in peklo, izlivi vae besnosti so prazni proti nam = nam ni ni do vaega obnemoglega srda. Povedano preprosto: ni nam ne morete. Ne vem, kdo je zagreil klaverni prevod te pesmi; izvestno pa ni poznal ekega jezika,189 je zakljuil Funtek.
slika 12: enska v olnu na blejskem jezeru
enska v olnu na Blejskem jezeru. Tako kot sodobne narodnozabavne pesmi so tudi ponarodele pesmi v 19. in zaetku 20. stoletja opevale predvsem lepote slovenske deele. Najbolj jih je seveda navduevala gorenjska stran, je razloil Anton Funtek: Triglav, planine, Blejsko jezero. (avtor fotografije: Franc Vesel)
Slovenski zbori so radi prepevali tudi hrvake in srbske pesmi v izvirnem jeziku. e zlasti je bila popularna pesem
188 Viktor Smolej, Izvirnik himne Hej Slovani in slovenski prevod. V: Jezik in slovstvo, l. 1961, t. 6, str. 206. 189 Funtek, O besedilu, str. 642.
70
U boj iz opere Nikola ubi Zrinski, ki jo je napisal hrvaki skladatelj Ivan pl. Zajc: U boj, u boj! Ma iz toka, brao, nek duman zna kako mremo mi. In kako so to razumeli na Slovenskem? Funtek je bralcem zaupal naslednjo anekdoto: Ko je pred nekaj leti na enskem uiteljiu ljubljanskem nanesla beseda na to opero, sem vpraal gojenko, kako umeje besede 'ma iz toka'. Pa se mi je odrezala, da so ji te besede pomenile 'mae stoka' Mislim, da je pri nas e dosti pevcev, ki mislijo pri teh besedah na stokajoe mae. Kljub nesporazumom zaradi neznanja drugih jezikov, so le Funtku veliko bolj v nos izvirne pesmi, ki so jih zagreili Slovenci sami. Ali ta izgleda e nista najhuja; zaradi niju tudi ne bi bil spisan ta lanek. Kar mi je potisnilo pero v roko, je tisto nedopustno umarstvo, tista neverjetna glupost, ki je tolikokrat oznaka naih starejih pesmi. Funtka je bolelo srce (in uho) predvsem zato, ker se te pesmi pojo od rodu do rodu, zato imajo neverjetno dolgo ivljenje: zakaj neizpodbitna resnica je, da ni e nobena pesem, bodisi e tako lepa, obnarodela zaradi vsebine; ampak obnarodela je zgolj zaradi melodije, ki se ljudem omili, da jo pojo, kadarkoli je treba in tudi kadarkoli ni treba 190 Pisci teh besedil so bili sicer poteni patrioti, ki pa al niso bili pesniki. Zato je poglavitna vsebina njih popevanja domovina; // Najbolj jih je seveda navduevala gorenjska stran: Triglav, planine, blejsko jezero. Te pesmi tvorijo skupino zase in so danes najbolj priljubljene, dasi so izmed vseh naih pesmi najslabe.191 Kot primer je navedel Vilharjevo pesem Po jezeru, ki je e danes redna gostja slovenskih zborovskih ansamblov. Pa zanimo s prvo kitico: Po jezeru bliz' Triglava olni plava sem ter tja. V olnu glasno se prepeva, da odmeva od gore. Racionalistinemu Funtku se je zdelo vse skupaj nesmiselno: Iz verza 'v olnu glasno se prepeva' bi sklepal normalen lovek, da je zbrana v olnu veja druina, ki prepeva, in sicer tako glasno, da prihaja odmev od gorskih sten. Ali ta druba bi morala kriati na vse grlo, da bi zbudila odmev. Seveda pa te drube ni v olnu, to sklepa iz naslednje kitice: 'Mile ptice po dolinah in planinah se bude; ker so ule pesem mojo, vsaka svojo vrgole.' Torej vesla in sedi v olnu samo ena oseba! // Zdajci si se domislil neesa, kar ni v nikakrni vzroni zvezi s tem: 'Tukaj slava vence vije, srce bije nam glasno.' Saj je irelevantno, kje jih vije, kako jih vije, kakne jih vije in za koga jih vije. Dovolj je, da nam zato bije srce glasno. Nam? Torej je
190 Ibidem, str. 642. 191 Ibidem, str. 645.
71
vendarle veja druba v olnu? In so vsi molali in prepeval je edino poet?192 Na splono so se zdele Funtku slovenske domovinske pesmi pomensko nedefinirane. V pesmi Domovina, ki jo je napisal uitelj Andrej Praprotnik (18271895)193, lahko najdemo marsikaj: visoke gore, zelene planine, mile trate in doline, bele cerkve, // toda pevec slovenski, ali si zasledil v vsem tem naivnem natevanju le eno besedico, ki bi oznaevala slovensko domovino? Besedilo te pesmi lahko pojejo vsi drugi narodi razen mogoe Eskimov in Samojedov, ali pa prebivavcev v osrednji Afriki.194 Funtka je e zlasti razjezilo nesmiselno ponavljanje in posiljene rime. Teh dveh komponent pa ne manjka v ponarodeli pesmi Slovenec sem. Jakob Gomilek (18431906) jo je prvi objavil leta 1866 v asopisu Slovenski gospodar, uglasbil pa jo je Gustav Ipavec.195 Da je Slovenec, je bil piker Funtek, to ve Gomilak prvi zato, ker mu je tako dejala mati, ko ga je dete pestovala, in drugi zato, ker mu to velita jasna pamet v glavi in blagi ut v srcu. Ako pa je ponosen Gomilak in si ponosen ti, ki poje njegove besede, so ti verzi, bogme, vse prej nego ponosni! V formalnem oziru je njih teka hiba, da nima refren 'Slovenec sem' sploh nikakrne rime (sem ` vm smm tudi najbolj kosmatemu uesu ne morejo zveneti kot stiki!); e bolj nedostatna pa je njih vsebina. Mati e je dejala: 'Slovenec sem' (iz esar bi se dalo celo sklepati, da je sama sebe oznaevala za Slovenca); ti pa si moral biti e tedaj, ko te je pestovala, udovito bistra glavica, da si umel njene besede. Nadalje pomisli , da te je pestovala kot dete in ne morda kot desetletnega ali e starejega deka. Vrhu tega ti pravi jasna pamet v glavi (ne morda v petah!) in blagi ut v srcu (ne morda v prstih!), da si Slovenec, dasi niti ne ve, kateri blagi ut je to.196 Funtek je vzel pod mikroskop e mnoge druge popularne pesmi. Njegova analiza slovenskih ponarodelih napevov je tako resna in globoka, da se upravieno postavlja vpraanje, ali je kot kritik razumel preve ali premalo. Mogoe pa je razumel premalo ravno zato, ker je vedel preve. Pa smo spet pri spontanosti ideologije. In pri Funtkovi obsedenosti s formo. Funtek popularnih pesmi ni dobro razumel predvsem zato, ker jih je vzel preve zares. Pri tem je zanimivo, da je
192 Ibidem. 193 Slovenski biografski leksikon, Andrej Praprotnik, <http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/ sbl:2260/view/>, 2. 11. 2010. 194 Funtek, O besedilu, str. 708. 195 Slovenski biografski leksikon I, str. 231. 196 Funtek, O besedilu, str. 708.
72
Funtka ni motila prisotnost nacionalne ideologije. Motila ga je zgolj nesmiselnost nekaterih besedil. Bolelo ga je dejstvo, da ima ljudsko slovenstvo veliko raji banalnost kot kvaliteto. Banalnost pa je, ne glede na pravilno idejno usmerjenost, e vedno samo banalnost. V tej toki pa se Funtek srea z dilemami sedanjih slovenskih glasbenikov. Ne glede na obvezne kvote, ne glede na denar od avtorskih pravic: e je pesem kvalitetna, bo tudi ostala kvalitetna. e je banalna, bo ostala banalna.
73
6 . Z A MO RCEV N E B O MO U M IVAL I p o d o ba z amorca v sl ove n s ke m a s o p i sj u v 19. i n z ae tku 20. s to letja Zanimo z zamorci. Kje ivijo? Za morjem? Smo za njih tudi mi zamorci? Mogoe, sicer pa ni vano. Vano je, da so rni. Vano je, da so dale. Nadaljujmo s Slovenci. Narod brez zgodovine, vedno podloni tujevi peti, benevolentno prepueni viharjem svetovnega toka, vedno v iskanju najboljega gospodarja: ker sami ne zmoremo, ker sami ne znamo. Oh, to prekletstvo majhnega naroda! e si majhen, si vedno kriv. Tako vsaj pravi mit o slovenskem hlapevstvu. O Slovencih kot hlapcih veliko beremo in e ve sliimo. Teze o slovenski podloni naravi se brez prestanka e ve kot stoletje in pol irijo tako v levi, desni, srednji, pa tudi v spodnji in zgornji publicistiki. Najverjetneje zaradi univerzalnosti. Prileejo se vsem sistemom in reimom. Uporabne so kot izgovor, primerne za bojno geslo, najvekrat pa se jih servira skupaj z obutkom brezupa. Najbolj tragini so kritiki slovenskega hlapevstva, ki ga pravzaprav vedno znova ponovno izumljajo. Namesto da bi zapustili zaarani krog in kritizirali celotno shemo razmiljanja o gospodarjih in hlapcih.197 In ravno v tej, lahko bi rekli navidezni dihotomiji je problem. Preprianje o slovenski podlonosti je, e gledamo iz ire zgodovinske perspektive, posledica nacionalizma, imperializma in rasizma 19. in zgodnjega 20. stoletja. Vse skupaj pa ne bi lo nikamor brez kapitalistinega plesa. Ko se je v 19. poasi formiral slovenski nacionalizem, ki je v nekaj desetletjih naredil velikanske korake, je nad njim bdela avreola dobrega cesarja. V habsburki monarhiji so se narodi delili na zgodovinske; tiste, ki so imeli priznano historino-politino individualnost zaradi srednjeveke dravnosti, in na nezgodovinske, narode drugega reda, ki niso imeli dokazane stare drave.198 Argument historinega prava je imel v dravi, ki je nastala kot druinska posest, veliko ceno. Kljub neprestanim poskusom iskanja lastne slavne zgodovine, so se Slovenci lahko naslonili le na
197 V zadnjih letih je, sicer na izjemno duhovit nain, tezo o slovenskem tlaanstvu v svojih lankih vekrat izrazil pisatelj Miha Mazzini in jo povezal z odnosom do ustvarjalnosti in slovensko egalitarnostjo. Ne glede na upravieno kritinost, je Mazzini uporabil stare stereotipne predstave o slovenski zgodovini, ki jih je zgodovinopisje v glavnem preseglo. Glej: Miha Mazzini, Slovenski odnos do ustvarjalnosti. Kako iz Slovencev spraviti srednji vek? V: Sobotni prilogi Dela, 10. 10. 2009. Dosegljivo na: http:// www.mihamazzini.com/slonadom/dom47.htm, pridobljeno 1. 10. 2011. 198 Glej npr.: Robert A. Kann, The Multinational Empire, Nationalism and National Reform in the Habsburg Monarchy 18481918. Volume 1. New York: Columbia University Press, 1964, str. 33.
74
Zamorcev ne bomo umivali
naravnopravni princip. V asu historicizma in socialnega darvinizma so manjim narodom brez zgodovinske podlage prerokovali propad.199 Zmagali naj bi sposobneji, z mojo kulture in vse bolj, ko se je priblievala prva svetovna vojna, tudi z mojo rase. In kakno zvezo imajo s tem zamorci? Ve, kot je videti na prvi pogled. Imperialistina in ekspanzionistina logika vejega, monejega, boljega in seveda kulturnejega, ki mora prevladati nad nekulturo, je pestila tako divja ljudstva v daljnih deelah kot Slovence. Nacionalizmi vejih narodov so radi opletali z besedo kultura, ki so jo dobroduno ponujali manjim narodom. Seveda v obliki brezpogojne kapitulacije in asimilacije. Nosilci slovenskega nacionalizma so kulturtregerstvu Nemcev in Italijanov dosledno in argumentirano nasprotovali. Leta 1861 so se v Bleiweisovih Novicah pritoevali, da si je nemka in ponemena gospoda v glavo vbila, da je njena slavna naloga, nemki jezik in nemko kulturo vse do sinjega morja razprostraniti; vse druge narodne ivlje so derali ti odpadniki za mertvo tvarino, ktero bo e le nemki element oivil in poloveil.200 Slovenski voditelji so dobro razumeli brezobzirnost imperialistinega in kulturnega vsiljevanja v v Evropi. So zato bolje razumeli kolonialno izkorianje v daljnih deelah? So zato simpatizirali s trpljenjem ezmorskih ljudstev? Odgovor je preprost: niti ne. Podoba divjaka in zamorca v slovenski javnosti 19. in zgodnjega 20. stoletja je bila v sozvoju s podobami v tedanji Evropi. Novice iz daljnih krajev so prihajale do slovenskih urnalistov iz velikih evropskih centrov, predvsem s cesarskega Dunaja. Kljub temu so imeli Slovenci tudi svoje obveevalce. Misijonar Ignacij Knoblehar (18191858), ki je med leti 1847 in 1857 potoval in deloval v Junem Sudanu, je bil rojen v kocjanu na Dolenjskem.201 O njegovih pustolovinah v rni Afriki je leta 1850 v Ljubljani izla knjiga z naslovom Potovanje po Beli reki. V uvodu je urednik Vinko Fereri Klun poudaril, da je Knobleharjevo serce e dalj asa goreo eljo redilo, nevernim divjakam bojo besedo oznanovati in jih tako na pot spoznanja in omikanja pripeljati.202 Glavna naloga misijonarskega dela naj bi bila nas z notranjimi deelami Afrike soznaniti in kupevanje
199 200 201 202 Hagen Schulze, Drava in nacija. Ljubljana: /*cf, 2003, str. 170. Novice, l. 1861, t. 4. Enciklopedija Slovenije, knjiga 5, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991, str. 165. Ignacij Knoblehar, Potovanje po Beli reki. Po izvirnem rokopisu velikega vikarja s. Afrike, Dra. Ignacia Knobleharja, zdelal in posloveniti dal Dr. V. F. Klun. Ljubljana 1850, str. iii (dalje: Knoblehar, Potovanje po Beli reki).
75
s sunimi odpraviti.203 Raziskovanje, misijonarstvo in abolicija so tesno povezani. Najprej raziskati, potem prinesti Kristusov nauk in ele potem izkoreniniti suenjstvo. Kar kupevanje s sunimi tie, trdi urednik, so si Evropejci e zlo prizadevali, mu konec storiti. Pa vse prizadevanje je omagalo. Sunitvo se ne da ne s silo ne s postavami odpraviti. To se da samo s poduenjem in preprianjem dosei. In to je teavni namen misionarjev. V Knobleharjevem asu je bilo suenjstvo v tem delu Afrike donosen posel. Med leti 1750 in 1850 je bil Darfurski sultanat glavni dobavitelj sunjev za egipanski in sudanski trg.204 Knoblehar naj bi nameraval fantiev raznih zamorskih narodov nakupiti, v Hartumu seminie napraviti, v katerim bi se ubogi mladenii bogoastja in omikanja, raznih rokodelstev, kakor tudi kmetijstva, poljodelstva i. t. d. uili. Ko bi se tako omikali, bi li k svojim rodovom nazaj, bi uili svoje rojake in bi bili stvarniki njih dune in telesne sree.205 Tako preprosto naj bi bilo. Malo znano je, da so se Knobleharjevega projekta udeleili tudi abolicionistini navduenci v domovini. Katoliki asopis Zgodnja Danica je sproil obseno akcijo za odkup Knobleharjevih otrok. Za 50 goldinarjev je bilo mogoe kupiti lastnega kerenika in mu dati poljubno ime (na primer: Stanislav Kostka Ljubljanski, Luka Kranjski, Alojz Latinski, Maksimiljan Celjski). Otroke so pripeljali na Kranjsko, kjer naj bi jih izobrazili za misijonarko delo v domovini.206 Dogajalo pa se je, da se ti ljudje po koncu olanja niso zavedli svoje vzviene misijonarske naloge in niso eleli nazaj v domovino. Svojeglavost v slovenskem okolju ni bila sprejeta z naklonjenostjo. Leta 1874 je asopis Slovenski narod poroal o zamorcu, ki po ljubljanskih krmah goree predivo re, kozarce grize in iz svojega afrikanskega jezika trideset evljev dolgo vrv spleta. // Ta zamorec je gospod Janez Jeran Kranjski, ki ga je na poboni gospod Luka Jeran v Afriki kupil, da bi se v Ljubljani izolal in se kot katoliki misionar vrnil v Afriki rne due past.// Krstil ga je Slovencem na ast za Janeza Kranjskega. A sedaj ta noe ve sliati ne za gospoda Luka Jerana, ne za Afriko in se od mesta do mesta potepa.207
203 Ibidem, str. iv. 204 R. S. O'Fahey, Slavery and Society in Dar Fur. V: John Ralph Willis (ur), Slaves and Slavery in Muslim Africa. Volume 2, The Servile Estate. Frank Cass, London 2005, str. 82. 205 Knoblehar, Potovanje po Beli reki, str. v. 206 Anton epetavc, Pridiga o prijaznih, gostoljubnih, dobrih Slovencih, ki niso vedno (bili) taki. V: Zgodovina za vse, l. 1994, t. 12, str. 26. 207 Ibidem, str. 27.
76
Poroilo v dunajski reviji o tem, kako so britanski raziskovalci v temni Afriki odkrili raso rnih kratov, pravih Liliputancev. V lanku ugotavljajo, da na malih rnih kerlcih ni ni kratovskega, saj so miiasti, imajo skladne proporce in lepe obrazne poteze.
A ker so bili zamorci e na videz tako drugani, so bili tudi eksotini in zanimivi. Etnografski opisi ezmorskih ljudstev so bili hvalena tema za polnjenje asopisnih strani. Starosta slovenskega novinarstva Janez Bleiweis je v Kmetijskih in rokodelskih novicah rad poueval o ivljenju povsem druganih ljudstev. e zlasti so bile zanimivi obiaji, ki jih civiliziran evropski lovek ne pone. Leta 1854 so Novice poroale, da stanovniki v zahodnih afrikanskih deelah in otoani junega morja lakirajo svojo erno koo kakor mi 77
marsiktero hino orodje. Is pesek razlinih palm si napravljajo olje, in s tim oljem si maejo koo, da je leposvetla in voljna, in da jih mergolinci tako radi ne pikajo. Hotentoti, Kafri in druge ljudstva june Afrike namesti vode in olja rabijo loj in mast, s ktero se maejo in ez to potresajo neko rumeno ali rudeo zemljo in v prah zdrobljene posuene zelia. Naj veji mojstri v tem so Hotentoti; oni se s sajami, ovjim lojem in z mnogo drugo svinjarijo pridno maejo, da se svetijo kakor bron. Ko so se Holandci med Hotentote naselili, so dale edne Holandkinje hotentotske dekleta, ki so jih v slubo vzele, do istega umiti; ali kmalu so se prepriale , da koa Hotentotk je gerda in needna, e ni namazana, kakor nae kornjice, e niso oejene in namazane.208 Ve kot estdeset let kasneje je liberalni Slovenski narod v podobnem slogu poroal o nenavadnih afrikih frizurah: Potovalci po osrednji Afriki pripovedujejo, da ive tamkaj plemena, pri katerih nosijo moki ez meter visoke frizure. Tako pripoveduje neki potovalec v svojem ravnokar izdanem delu 'Divjaina in Divjaki' o moeh iz rodu Meshukulumbve v Rodeziji, da imejo poldrugi meter visoke frizure. Frizure si napravijo na ta nain, da si namaejo lase z ilovico in maobo, in jih dvignejo v zrak ter poveejo v op. Sprva povzroa takna frizura precejnje boleine, ker vleejo lasje vso koo skupaj, da nastane okrog glave nekaken kroen lok. Po konci strlei op okrase e z ranimi koljkinimi lupinami ter z umetno napravljenimi koenimi iglami. Ker se tako napravlje stolp dri toliko asa skupaj, da sam od sebe razpade, je umevno, da se zarede v njem mnogotevilne ivalice, ki popolnoma svobodno kraljujejo v svojem gnezdu.209 Ne glede na veliko asovno razliko nastanka, je poanta obeh novic zelo podobna: oblailna in telesna kultura zamorskih ljudstev je lahko zgolj nesnana in odurna. Umazanost je zgolj eden izmed stereotipov, ki so jih slovenski asopisi pridno prenaali iz tujega tiska. Zapacani zamorci morajo biti tudi divji. Pogoste so bile kratke novice, ki so poudarjale njihovo divjatvo. Na primer: V Afriki je republiko Liberijo nagloma napadla eta divjih paganskih zamorcev, posekala 350 ljudi, potem spekla in porla. Grozno djanje! Sliati je, da hoe Anglija temu konec storiti.210 Ali pa: Zamorci so ropali kakor najbesneji banditje. 50 zamorcev so postrelili vojaki na mestu ker so ropali imetje mrtvecev. Pri nekem zamorcu so nali 23 odrezanih prstov s prstani. Nekega zamorca so zalotili, ko je hotel neki bogati
208 Novice, l. 1854, t. 84. 209 Slovenski narod, 9. 11. 1910. 210 Slovenski gospodar, 18. 11. 1875.
78
gospej odgrizniti uesi z dragocenimi uhani.211 e e ne morijo, pa vsej kradejo: Zamorci kolesarji. Iz Salisburyja poroajo, da se sambesijski zamorci kolesarijo iz rudokopov v svoje kraale. Zamorci, na pol nagi, so zelo komini na kolesih, ker so oprtani s koki in zabojki. Seveda si koles ne kupijo, nego jih nakradejo.212 Ni nenavadno, da je bila beseda zamorec uporabna kot psovka v razlinih variantah, e zlasti v politinem boju. Ko so se pri asopisu Slovenski gospodar leta 1910 zgraali nad ravnanjem tajerskih Nemcev, so zapisali, da so kriali tamkaj kakor zamorci, psovali kakor poulinjaki ter napadali kakor tolovaji.213 Popularna je bila tudi krilatica Zamorcev ne bomo umivali, ki je pomenila podobno kot reklo Sizifovo delo. Konservativni tajerski gospodar je na primer leta 1923 oznail proglas nasprotne Samostojne kmeke stranke za brezuspeno pranje samostojnih zamorcev.214 Zamorce in njihovo divjost so si lahko Slovenci ogledali tudi v ivo. Potujoi cirkusi in menaerije (razstave eksotinih ivali) so imeli pogosto s seboj kaknega rnega lana, ki so ga naemili im bolj eksotino. Vasih pa je prila na obisk kar cela folklorna skupina, kot na primer 26. februarja 1880 v Gorici, ko so nastopali pripadniki ljudstva Zulu, popularno imenovani Culukafri: Zulu-kafri so pretekli ponedeljek producirali v tukajnjem gledalii. Videli in alibog tudi sliali smo 5 divjakov, temne, skoro rne koe, okoli glave in pasu, pa pod koleni ovite z neko kouhovino, sicer pa isto nage. Moje so lepega, zalitega ivota in jeklenih udov, samo nekako okorne glave, zlasti debelo molee ustnice kaze njihovo telesno lepoto. Peli so neke vojne pesmi, seveda v nikomur razumljivem zulukem jeziku, metali jatagane v taro in omagavali se. Vse je bilo divje in za omikanca malo mikavno. Po konani produkciji so se razli po gledalii, da jih je lahko vsak ob blizu ogledal in potipal.215 V omikanem dunajskem Pratru so vekrat organizirali tematske parke eksotinih ljudstev, kjer so si lahko kulturni Dunajani v ivo ogledali divjake kot ivali v ivalskih vrtovih: Afrikanci na Dunaji. Nek dunajski podjetnik si je naroil drubo afrikanskih zamorcev, ki naj bi dajali predstave v Pratru. V drubi, ki teje 35 oseb, je tudi 14 ensk in 5 otrok. Tri enske imajo v desno stran
211 212 213 214 215
Novice, l. 1900, t. 41. Slovenski narod, 4. 9. 1901. Slovenski gospodar, 15. 9. 1910. Slovenski gospodar, 11. 1. 1923. Soa, 27. 2. 1880.
79
nosa zabodeno zaponko iz koralne perle, kar znai, da one e niso ljubile.216
slika 14 : Osa, 10. 2. 1906
Aanti-zamorci so bili del slovenskega medijskega diskurza. Ljubljanski kof Anton Bonaventura Jegli je bil preprian, da je ples hudievo delo, ki vodi mladega loveka v skunjavo. Liberalni satiriki so namigovali, da so po Jeglievi logiki e najbolj moralni Aanti-zamorci, ki poskakujejo vsak zase.
Divjost in umazanost gre lepo skupaj z animalino pohoto. Ker je v tem asu po Evropi strail sploen strah pred spolnostjo, je eksotika rnih pogosto simbolizirala skrito erotiko belih.217 Z zamorcem pobegnila. V mestu Smecno
216 Novice, l. 1898, t. 17. 217 V 19. stoletju so Evropo preplavili pisci, ki so razdeljevali narode na podlagi psevdoobjektivnih seksualnih taksonomij. Glej: Alexander Maxwell, Nationalizing Sexuality: Sexual Stereotypes in the Habsburg Empire. V: Journal of the History of Sexuality,
80
na ekem se je kazal ve dnij atlet in magik Jirauch. S seboj je imel zamorca, starega 29 let, krepkega in lepo raslega. V Nemiji je bil zamorec kren in dali so mu ime Fran Butterbrod. S tem zamorcem je zaela ljubimkati atletova ena in je naposled z njim zbeala. S seboj sta ponesla tudi ves atletov denar, kar moa menda e najbolj jezi.218 eprav se je moka evropska javnost na vse pretege upirala enakopravnosti ensk, pa se je v isti sapi zgraala nad vrednostjo enske v rni Afriki. V deeli Culukafrov, ki e ni delena blagodejnih dobrot civilizacije, je poroal Slovenski narod oktobra 1910, se gleda pri sklepanju edinole na to, kakno kupijo napravi mo, oziroma stari od hie odhajujoe neveste. Mo, ki hoe dobiti v svojo hio druico, jo mora kupiti. In kakna je cena? Navadno se sue cena za kafersko gospodino od dveh do desetih krav. Moje iz rodu Mismi pa dajo za eno mnogokrat tudi 20 govedi; reven mo dobi dekleta seveda e za eno svinjo. Revneji so se zato domislili nakupovanje neveste na obroke. Mo vzame dekleta, za katerega jami oe, da je rabljivo. Mo plauje za eno v doloenem asu, zato pa postane last ele po tem, ko so vsi obroki plaani. Kdor se hoe svoje ene iznebiti, mu ni treba drugega ni storiti, kakor da z obroki zaostane. 219 Bralci, ki so se muzali ob branju te novice, najverjetneje niso pomislili, da je bila takratna slovenska navada poronih dot sumljivo podobna zamorskim kupijam. Z eno razliko. Pri nas je plaal doto (obiajno) nevestin oe, pri Culukafrih pa ubogi enin.220 O zaostali zamorski inteligenci v slovenskih asopisih niso dvomili. Po mnenju noviarjev pri Novicah so zamorci nepoboljljivi naivnei in notorini bedaki. Leta 1898 so Novice pisale o tem, kakih sredstev se posluujejo omikanci v Kongu, da dre zamorce v strahu. asih skrije omikanec v epu elektrino baterijo, katero tako napelje, da dobi zamorec hud elektrien udarec, ako mu see v roko. Drugi si uge omikanec s pomojo solnnega stekla svojo smotko in zamorec veruje, da je mo z solncem v zvezi. So pa e otroci.221 V Svobodni dravi Kongo, ki je bila dejansko zasebna last belgijskega kralja Leopolda ii., so nosilci kulture omikano sekali roke in pobili na tisoe ljudi.222 Res,
l. 2005, t. 3, str. 266 (http://www.jstor.org/stable/3704654 ), published by Springer, pridobljeno 12. 10. 2011. Novice, l. 1897, t. 34. Slovenski narod, 22. 10. 1910. Dota je premoenje, ki ga stari odstopijo herki in ga ta prinese v zakonsko skupnost. arko Lazarevi, Dota in dedni opravki v kmekem okolju v obdobju med obema vojnama. V: Zgodovina v oli, l. 1998, t. 2, str. 11. Novice, l. 1898, t. 52. Jeanne M. Haskin, The Tragic State of the Congo. New York: Algora Publishing, 2005, str. 2.
218 219 220
221 222
81
pravi omikanci. Je pa naivnost, ki naj bi bila lastna divjakom, ustvarjala ozraje pristne radovednosti: Radovedni divjaki. e zagledajo divjaki bledokoce, so v zaetku proti njim, e e ne sovrani, vendar sila nezaupljivi. e-le s asom se privadijo nanje in se jim pribliajo. Takrat prikaejo silno radovednost in naravnost naivno obnaanje proti njim. Bledokoca otipavajo od nog do glave. Kaj vse se lahko zgodi civiliziranemu Evropejcu v Afriki! V Kamerunu so hodili gledat divjaki tudi v celih trumah nekega Anglea, ki je imel navado, da je vsak veer na provizorinem napravljenem drogu telovadil. Silno so ga obudovali, kljub temu pa so ga zvali opica.223 Kdo bi jim zameril.
slika 15: Die Bombe, 8. 6. 1913
Med kanibali. Kaj bo dobila za doto od oeta? Dva misijonarja.
Na zaetku 20. stoletja so asopisi ugotavljali, da so kulturna prizadevanja velikih sil v Afriki obrodila doloene sadove. Kultura zamorcev v novejem asu precej napreduje.
223 Slovenski narod, 17. 6. 1911.
82
Kroniki, sklede, kozarci, lice, noi, svetilke, ure, deniki, milo itd so tudi pri njih e nekaj navadnega. Tudi hrano imajo boljo, kot so jo imeli. In kaj je glavno gonilo napredka? Meso in enski lip: Vasih so bili zamorci vegetarijanci, sedaj pa so povsod na javnih trgih mesarji, ki prodajajo govedino. Zlasti pa se kae baje civilizacija zamorcev v enski obleki. Zamorci izdajo mnogo denarja, da nakupijo svojim soprogam, heram in ljubicam vedno novih ivopisanih robcev.224 Poveala se je tudi pismenost. Seveda se ne more primerjati z evropskimi razmerami. Culukafri so pouili dovolj kulture, da so si omislili lasten asopis. Za dobro vsebino, pa so po mnenju Slovenskega naroda e vedno premalo brihtni: Urednik tega lista postavlja uvodne lanke na konec lista, ker jih po njegovem mnenju itak nihe ne ita. Zato je prva stran prenapolnjena z razlinimi inserati, ki pa so navadno originalni. Tako npr. le inserat: 'Oeniti se eli'. Mlad Kafr naznanja vsem dekletom, da eli nositi zakonski jarm, Od svoje izvoljenke zahteva, da mora biti najmanj 15 pestij visoka, mora znati kuhinjsko umetnost, ker se je inserent e navelial tolenih koruznih storev in presnega kruha. Star je kakih 2535 let, za gotovo ne ve, toda to nima pomena, ker je lep in ima mone brke; v uesih nosi zlate uhane, ima 135 funtov terlingov denarja in novo obleko.225 Ne glede na ukoreninjene stereotipe so slovenski asopisi v doloenih trenutkih stopili na zamorsko stran. Linanje temnopoltih na jugu zda je v devetdesetih letih 19. stoletja dosegalo grozljive razsenosti. Med leti 1880 in 1905 je bilo na jugu zda vsako leto linanih ve kot petdeset oseb, velika veina temnopoltih mokih.226 Konservativne Novice so se, kljub ukoreninjenim predsodkom o zamorcih, zgraale nad oitnimi krivicami v deeli svobodnih in pogumnih. Enakopravnost pred ameriko sodnijo. Lansko poletje je nekaj dekov kradlo sadje na vrtu generala Flaglerja, zapovednika topnitva Zjed. drav, njegova hi pa je na te deke ustrelila z nabito puko. Zamorek imenom Ernest Greene, sin sluabnika dravne blagajne, je bil tako hudo zadet, da je kmalu nato umrl. Morilka se je sama ovadila in so jo proti varini izpustili, Sodnik jo je pripoznal krivo, a ob jednem oproeval umora: ta izrek pa je napravil veliko razburjenje med zamorci glavnega mesta! Dne 31. okt. je bila toena uboja, 2. febr. pa obsojena na tri ure jee in 500 dolarjev kazni! Seveda je nje oe takoj plaal kazen in
224 Slovenski narod, 27. 12. 1901. 225 Slovenski narod, 6. 8. 1901. 226 Eric Foner, Give me Liberty! An American History. Second Edition. New York-London: W. W. Norton & Company, 2005, str. 614.
83
herko odvel v jeo na tri ure. Take komedije se uganjajo v tej deeli s pravico! // Lincoln je umrl, Amerikanci ga slave, ker je suenstvo odpravil, ali sami pa e to goje.227 In danes? Temnopolti ljudje se kaejo na televiziji v dveh razliicah. V dokumentarcih so zanimivi, eksotini, erotini, barviti. Obiajno pleejo, pojejo, vmes pa se vrti belec, ki je ganjen do nezavesti. Kako so drugani, kako so naravni! Pri novicah se pojavi druga slika. Goree barake, mitraljezi in shirani otroci z muhami na obrazu. Obe podobi v popolnosti ustrezata rasistini podobi rnca. In obe sta bili tu e davno pred prvim televizorjem.
227 Novice, l. 1896, t. 16.
84
L I T E R AT URA IN VIRI l it e r at ura a l e ov e c , ja k o b Ljubljanske slike, podobe ljubljanskega sveta pod drobnogledom. Zaloil Jak Aleovec, Ljubljana 1879. a nd e r s o n, b e n e d i ct Zamiljene skupnosti. O izvoru in irjenju nacionalizma. Ljubljana: Studia humanitatis, 2007. a l t hus s e r , lo u i s , p ch e u x, mi ch e l , mach e r e y, p ie r r e , b a l i ba r, e ti e n n e Ideologija in estetski uinek (ur. Zoja Skuek-Monik). Ljubljana: Cankarjeva zaloba, 1980. b a k i - hay d e n , mi l i ca, h ay de n , robe rt m. Orientalistine razliice na temo Balkana. Simbolna geografija v nedavni jugoslovanski politiki kulture. V: Nikolai Jeffs (ur.): Zbornik postkolonialistinih tudij. Ljubljana: Zaloba Krtina, 2007. b a r b o , m at ja Slovenski duh kot poetska kategorija. V: Muzikoloki zbornik, l. 1993. b e r g a nt , z vo n ko Kranjska med dvema Ivanoma, Idejno-politino sooenje slovenskega politinega katolicizma in liberalizma na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Ljubljana: Intitut za globalne politine tudije, 2004. b e r nik , f r a nce ( u r.) Pisma Frana Levca I. Ljubljana: sazu, 1967. b o y e r , jo hn w. Political Radicalism in Late Imperial Vienna. Origins of the Chrisitian-Social Movement 18481897. Chicago: University of Chichago Press, 1981. b rub a k e r , r o g e rs Ethnicity Without Groups. Harvard: Harvard University Press 2004.
85
c o he n , g ary b. Nationalist Politics and the Dynamics of State and Civil Society in the Habsburg Monarchy. V: Central Europan History. Zv. 40, No. 2 (jun. 2007). c v irn , j a n e z Deelnozborska volilna reforma na Kranjskem. V: Slovenska kronika XX. stoletja, knjiga 1. Ljubljana: Nova revija, 1995. Razvoj ustavnosti in parlamentarizma v habsburki monarhiji, dunajski dravni zbor in Slovenci 18481918. Ljubljana: ff, 2006. Kdor te srea, naj te sune, e ti more, v zobe plune. Dragotin Deman in slovenstvo. V: Zgodovina za vse, l. 2007, t. 2. Joachim Hsler, Von Krain zu Slowenien, ocena knjige. V: Zgodovinski asopis, l. 2010, t. 34. Naj se vrne cenzura, ljuba bi nam bila. Avstrijsko tiskovno pravo in slovensko asopisje (18481914). V: Mateja Reek (ur.): Cenzurirano. Zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes. Ljubljana: Nova revija, 2010. ue k, f i l i p Slovanski junaki in turka drhal v Ljubljani. V: Slovenska kronika XIX. stoletja, 18611883. Ljubljana: Nova revija, 2001. d r nov e k, marj an Nadzor nad komunisti-emigranti in cenzura. V: Mateja Reek (ur.): Cenzurirano. Zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes. Ljubljana: Nova revija, 2010. e d g a r, a n dre w Habermas. The Key Concepts. New York: Routledge, 2006. e k me i , mi l orad Der Aufstand in Bosnien 18751878. Graz: Historischen Institut der Universitt, 1974. Enciklopedija Slovenije, knjiga 5. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991. e r jav e c, karme n , p ol e r kova i , melita Nove oblike cenzure v slovenskem novinarstvu: oglaevalska cenura. V: Mateja Reek (ur.): Cenzurirano. 86
Literatura in viri
Zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes. Ljubljana: Nova revija, 2010. f isc he r , ja s na Zagate v kmetijstvu. V: Slovenska noveja zgodovina 1848 1992. Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga inz, 2005. f o ne r , e r ic Give me Liberty! An American History. Second Edition. New York-London: W. W. Norton & Company, 2005. f unt e k , a nt o n O besedilu naih popularnih pesmi. V: Ljubljanski zvon, l. 1922, t. 11. g a b r i , a l e Cenzura v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Od komunistinega Index librorum prohibitorum do ukinitve verbalnega delikta. V: Primerjalna knjievnost, l. 2008. g a pa r i , jure Cenzura v asu kralja Aleksandra. V: Mateja Reek (ur.): Cenzurirano. Zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes. Ljubljana: Nova revija, 2010. g e l l ne r , e r ne s t Nationalism. London: Phoenix, 1997. g o l d s t e in, r o be rt j u sti n (u r.) The War for the Public Mind, Political Censorship in NineteenthCentury Europe. Westport: Praeger Publishers, 2000. g r d ina , ig o r Funtkov libreto Teharski plemii. V: Jezik in slovstvo, l. 1991, t. 5/6. Karantanski mit v slovenski kulturi. V: Zgodovina za vse, l. 1996, t. 2. ha b e r m a s , jrg e n Strukturne spremembe javnosti. Ljubljana: Studia humanitatis, 1989.
87
ha m p s h e r-mon k, i ai n , ti l mans , ka rin, va n v r ee , f ran k A Comparative Perspective on Conceptual History An Introduction. V: Iain hHmpsher-Monk (ur.), History of Concepts, Comparative Perspectives. Amsterdam: Amsterdam University Press, 1998. ha m p s h e r-mon k, i ai n Speech Act, Languages or Conceptual History? V: Iain Hampsher-Monk (ur.), History of Concepts, Comparative Perspectives. Amsterdam: Amsterdam University Press, 1998. ha ni s ch , e rn st Der lange Schatten des Staates. sterreichische Gesellschaftgeschichte im 20. Jahrhundert, sterreichische Geschichte 18901990 (Hg. von Herwig Wolfram). Wien: Ueberreuter, 1994. Der politische Katholizismus, Staat und Kirche in sterreich von 1919 bis zur Gegenwart. V: Oto Luthar, Jurij Perovek (ur.): Zbornik Janka Pleterskega. Ljubljana: zrc sazu, 2003. ha s ki n , j e an n e m. The Tragic State of the Congo. New York: Algora Publishing, 2005. he pp n e r, h aral d Das Russlandbild in der fentliche Meinung sterreichs 18481856. Graz: Historischen Institut der Universitt Graz, 1975. h b e l t, l oth ar Well-tempered Discontent: Austrian Domestic Politics. V: The last Years of Austria-Hungary. A Multi-National Experiment in Early Twentieth-Century Europe (ur. Mark Cornwall). Exeter: University of Exeter Press, 2002. ho b s baw m, e ri c Introduction: Inventing Traditions. V: Eric Hobsbawm, Terence Ranger (ur.): The Invention of Tradition. Cambridge, 2008. The Age of Capital 18481875. London: Abacus, 1998. The Age of Empire 18751914. London: Abacus, 2008.
88
Literatura in viri
ho rvat , m a r j a n Prepovedi in zaplembe tiskane besede v Sloveniji 1945 1980. V: Drago Janar (ur.): Temna stran meseca. Kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 19451990. Ljubljana: Nova revija, 1998. hr o c h, m ir o s l av Can Nation-Forming Processes be Used as a Criterion of Uneven Development. V: Miroslav Hroch, Luda Klusakova, Criteria and Indicators of Backwardness. Essays on Uneven Development in European History. Praga, 1996. Drutveni preduvjeti nacionalnih preporoda u Europi. Zagreb: Srednja Europa, 2006. hy d e r pat t e rs o n , patri ck On the Edge of Reason, The Boundaries of Balkanism in Slovenian, Austrian and Italian Discourse. V: Slavic Review, t. 1, 1995, (http://www.jstor.org/stable/3090469), published by Springer, pridobljeno 27. 9. 2011. im ho f , ul r ic h Evropa v asu razsvetljenstva. Ljubljana: /*cf, 2005. ja nse n, c hr i s ti a n , borggrf e , h e n n i n g Nation, Nationalitt, Nationalismus. Frankfurt: Campus Historische Einfhrungen, 2007. je nk ins , r ic h a rd Social Identity. LondonNew York: Routlege, 2008. jud so n, p ie t er m. Exclusive Revolutionaries, Liberal Politics, Social Experience and National Identity in the Austrian Empire 1848 1914. The University of Michigan Press, 1999. Guardians of the Nation. Cambridge-London: Harvard University Press, 2006. jt t e , r o b e rt Diskursanalyse in Frankreich. V: Joachim Eibach, Gnter Lottes (ur.), Kompass der Geschichtswissenschaft. Gttingen: Vandenhoeck&Ruprecht, utb, 2006.
89
k a nn , ro be rt a. The Multinational Empire, Nationalism and National Reform in the Habsburg Monarchy 18481918. Volume 1. New York: Columbia University Press, 1964. k a s e r, karl Sdosteuropische Geschichte und Geschichtswissenschaft. 2. Auflage. Wien-Kln-Weimar: utb, 2002. k in g , j e re my Budweisers into Czechs and Germans. A Local History of Bohemian Politics 18481948. Princeton University Press, 2002. k irch h o f , j rg Die Deutschen in der sterreichisch-ungarischen Monarchie. Ihr Verhltnis zum Staat, zur deutschen Nation und ihr kollektives Selbsverstndnis (1866/671918). Berlin: Logos, 2001. k no bl e h ar, i gn aci j Potovanje po Beli reki. Po izvirnem rokopisu velikega vikarja s. Afrike, Dra. Ignacia Knobleharja, zdelal in posloveniti dal Dr. V. F. Klun. Ljubljana 1850. k o hn , h a n s Die Slawen und der Westen, Die Geschichte des Panslawismus. Wien-Mnchen: Herold, 1956. k o ntl e r, l sz l Tisoletje v Srednji Evropi. Madarska zgodovina. Ljubljana: Slovenska matica, 2005. k o s e l l e ck, re i n h art Einleitung. V: Otto Brunner, Werner Conze, Reinhart Koselleck (ur.), Geschichtliche Grundbegriffe. Zv. 1, A D. Stuttgart: Klett-Cotta, 1972. Pretekla prihodnost. Prispevek k semantiki zgodovinskih asov. Ljubljana: Studia humanitatis, 1999. k uh a r, roman Medijske podobe homoseksualnosti. Ljubljana: Mirovni intitut (Media Watch), 2003.
90
Literatura in viri
l a z a r e v i , a rko Dota in dedni opravki v kmekem okolju v obdobju med obema vojnama. V: Zgodovina v oli, l. 1998, t. 2. m r z , e d ua r d , s o ch e r, karl Whrungund Banken in Cislaithanie. V: Adam Wandruszka, Peter Urbanitsch (ur.): Die Habsburgmonarchie 18481918. Band I, Die wirtschaftliche Entwicklung. Wien, 1973. m at i , d r ag a n Laibacher Tagblatt in asopisi kranjskih Nemcev. V: Slovenska kronika XIX. stoletja, 18611893. Ljubljana: Nova revija, 2003. Nemci v Ljubljani 18611918. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2002. Pretep v antlovi vei. V: Zgodovina za vse, l. 1999, t. 1. m a x we l l , a l e xa n d e r Nationalizing Sexuality: Sexual Stereotypes in the Habsburg Empire. V: Journal of the History of Sexuality, l. 2005, t. 3, (http://www.jstor.org/stable/3704654), published by Springer, pridobljeno 12. 10. 2011. m a z z ini, m ih a Slovenski odnos do ustvarjalnosti. Kako iz Slovencev spraviti srednji vek? V: Sobotna priloga Dela, 10. 10. 2009. Dosegljivo na: http://www.mihamazzini.com/ slonadom/dom47.htm, pridobljeno 1. 10. 2011. m e l ik , va s il i j Volitve na Slovenskem, 18611918. Ljubljana: Slovenska matica, 1961. Pomen Kreka za slovensko zgodovino. V: Andrej Vovko (ur.): Krekov simpozij v Rimu. Celje: Mohorjeva zaloba, 1992. O nekaterih vpraanjih slovenske politike v zaetku estdesetih let 19. stoletja. V: Vasilij Melik: Slovenci 1848 1918 (ur. Viktor Vrbnjak). Maribor: Litera, 2002. Slovenska politika v drugi polovici sedemdesetih let 19. stoletja. V: Vasilij Melik: Slovenci 18481918 (ur. Viktor Vrbnjak). Maribor: Litera, 2002.
91
Spremembe na Slovenskem in v Cislitvaniji v zvezi z dogodki na Balkanu. V: Vasilij Melik: Slovenci 1848 1918. Maribor: Litera, 2002. Leto 1848 v slovenski zgodovini. V: Vasilij Melik, Slovenci 18481918. Maribor: Litera, 2002. m e li s ch e k, gabri e l e , se e th ale r, j o s ef Presse und Modernisierung in der Habsburgermonarchie. V: Helmut Rumpler, Peter Urbanitsch (ur.), Die Habsburgermonarchie 18481918, zv. VII/2. Dunaj 2006. m o uz e l i s , n i cos Nationalism, Restructing Gellner's Theory. V: Sinia Maleevi, Mark Haugard (ur.): Ernest Gellner and Contemporary Social Thought. Cambridge University Press. 2007. o ' fa h e y, r. s. Slavery and Society in Dar Fur. V: John Ralph Willis (ur): Slaves and Slavery in Muslim Africa. Volume Two, The Servile Estate. London: Frank Cass, 2005. o k ey, ro bi n The Neue Freie Presse and the South Slavs of the Habsburg Monarchy, 18671914. V: The Slavonic and East European Review, t. 1, l. 2007, (http://www.jstor.org/ stable/4214395). Published by Springer, pridobljeno 15. 9. 2011. o l e ch ow ski , th omas Die Entwicklung des Prerechts in sterreich bis 1918. Ein Beitrag zur sterreichischen Medienrechtsgeschichte. Wien: Manz, 2004. pa n u r, an dre j Gospodarski in socialni nazori v 80. in 90. letih 19. stoletja na Slovenskem (magistrska naloga). Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 1999. Socialna misel v drugi polovici 19. Stoletja. V: Zdenko epi (ur.): Preteklost sodobnosti. Ljubljana: inz, 1999. Vpliv politinih in nacionalnih bojev na gospodarske reforme. Primer avstro-ogrske valutne reforme leta 1892 in vloga Slovencev. V: Prispevki za novejo zgodovino, t. 2, l. 1999.
92
Literatura in viri
rni petek na dunajski borzi. V: Kronika XIX. stoletja 18611883. Ljubljana: Nova revija, 2003. V priakovanju stabilnega denarnega sistema. Celje: Zgodovinsko drutvo Celje ( Zgodovini.ce), 2003. Nastanek politinih strank. V: Slovenska noveja zgodovina 18481992. Knjiga 1. Ljubjana: inz, Mladinska knjiga, 2005. p e l ik a n, e g o n Akomodacija ideologije politinega katolicizma na Slovenskem. Maribor: Zaloba Obzorja, 1997. p e r ov e k , juri j Janez Evangelist Krek in slovenski liberalizem. V: Andrej Vovko (ur.): Krekov simpozij v Rimu. Celje: Mohorjeva druba, 1992. Slovenska politika in uvedba kancelparagrafa v prvi jugoslovanski dravi. V: Bojan Balkovec (ur.): Jugoslavija v asu. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2009. p e t k ov i , b r a n ki ca, h rvati n , san dra b. In temu pravite medijski trg? Vloga drave v medijskem sektorju v Sloveniji. Ljubljana: Mirovni intitut (Media Watch), 2007. p e t r ov i , t a n j a Dolga pot domov. Reprezentacije zahodnega Balkana v politinem in medijskem diskurzu. Ljubljana: Mirovni intitut (Media Watch), 2009. p il g e r jo hn Svoboda pa prihodnji. V: Medijska prea, l. 2007, t. 29. p l e t e r s k i, ja n ko Dr. Ivan uteri, Pot prvaka slovenskega politinega katolicizma. Ljubljana: Zaloba zrc, 1998. Nekaj vpraanj slovenske zgodovine v desetletju 18941905. tudije o slovenski zgodovini in narodnem vpraanju. Maribor: Zaloba Obzorja, 1981. p o c o c k , jo hn The Concept of Language. V: John Pocock, Political Thought and History. Cambridge: Cambridge University Press, 2009. 93
p r ij ate l j , i van Levstikov politini list Naprej. V: Razprave znanstvenega drutva za humanistine vede, Ljubljana 1925. p ulz e r, p e te r Die Wiederkehr des alten Hasses. V: Steven M. Lowenstein, Paul Mendes-Flohr, Peter Pulzer, Monica Richarz (ur.): Deutsch-jdische Geschichte in der Neuzeit, Band III, 18711918, Umstrittene Integration. Verlag C. H. Beck, 2000. rum p l e r, h e l mu t sterreichische Geschichte 18041914. Eine Chance fr Mitteleuropa, Brgerliche Emazipation und Staatsverfall in der Habsburgermonarchie. Wien: Verlag Carl Ueberreuter, 1997. Von der Brgerlichen ffentlichkeit zur Massendemokratie. Zivilgesellschaft und politische partizipation im Vielvlkerstaat der Habsburgermonarchie. V: Die Habsburgermonarchie 18481918 (Hg. Helmut Rumpler, Peter Urbanitsch). Zv. viii, 1. Teilband. Wien: Verlag der sterreichischen Akademie der Wissenschaften, 2006. rus tj a , p e te r Glasba svira Hej Slovani O plesni kulturi slovenskega meanstva v Trstu v letih 18521897. V: Zgodovina za vse, l. 1997. s c ho rn -s ch tte , l u i se Neue Geistesgeschichte. V: Joachim Eibach, Gnter Lottes (ur.), Kompass der Geschichtswissenschaft. Gttingen: Vandenhoeck&Ruprecht, utb, 2006. s c hu l z e , h age n Drava in nacija. Ljubljana: /*cf, 2003. s ie g e rt, re i n h art Zensur im Spiegel von Volkslesestoffen um 1848. V: Jahrbuch fr Kommunikationsgeschichte, zv. 8, l. 2006. s k in n e r, qu e n ti n Meaning and Understanding in the History of Ideas. V: Quentin Skinner, Visions of Politics. Volume I: Regarding Method. Cambridge: Cambridge University Press 2002. 94
Literatura in viri
Slovenska glasbena unija, <http://www.glasbenaunija. si/novice/novice-ugu/articleid/20/cbmoduleid/385. aspx>, 2. 11. 2010. Slovenski biografski leksikon 1. Ljubljana, 19251932. Slovenski biografski leksikon. Spletni prosti dostop na: http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/view/, pridobljeno 2. 11. 2010. sm it h, a nt ho n y d . Nacionalizem. Teorija, ideologija, zgodovina. Ljubljana: krt, 2005. sm o l e j, v ik t o r Izvirnik himne Hej Slovani in slovenski prevod. V: Jezik in slovstvo, l. 1961, t. 6. so l t e r d ijk , pe te r Kritika cininega uma. Ljubljana: tudentska zaloba, 2003. so m o g y i, va Vom Zentralismus zum Dualismus. Der Weg der deutschsterreichischen Liberalen zum Ausgleich von 1867. Wiesbaden: F. Steiner, 1983. st a n i , nik a Hrvatska nacija i nacionalizam u 19. i 20. stoljeu. Zagreb: Barbat, 2002. st e r g a r , r o k Dr. Ivan uteri proti Grofu Joefu Antonu BarbuWaxensteinu. V: Zbornik Janka Pleterskega. Ljubljana: Zaloba zrc, 2003. Slovenci in vojska 18671914. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2004. st ud e n, a nd re j Protinemki izgredi v Ljubljani 1903: V: Prispevki za novejo zgodovino, l. 1998, t. 12. Cenzura v asu kralja Aleksandra. V: Mateja Reek (ur.): Cenzurirano. Zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes. Ljubljana: Nova revija, 2010.
95
s und h au e n , h ol m Der Einflu der Herderschen Ideen auf die Nationsbuildung bei der Vlkern der Habsburger Monarchie. Mnchen, 1973. e p e tav c, an ton Pridiga o prijaznih, gostoljubnih, dobrih Slovencih, ki niso vedno (bili) taki. V: Zgodovina za vse, l. 1994, t. 12. t ep e c, marko Slovenski antisemitizem 18611895 (magistrska naloga). Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, 1994. t ih , p e te r Ej, ko goltne do tu-le, udari po konjih. O avtohtonistinih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem. V: Zgodovina za vse, l. 1996, t. 2. t o d o rova, mari j a Imaginarij Balkana. Ljubljana: Intitut za civilizacijo in kulturo, 2001. vo d o p i v e c, p e te r Od Pohlinove slovnice do samostojne slovenske drave. Slovenska zgodovina od konca 18. do konca 20. stoletja. Ljubljana: Modrijan, 2006. Velika gospodarska kriza 1873 in Slovenci. V: Prispevki za novejo zgodovino, l. 1999, t. 2. Vojna enciklopedija, knjiga 5. Beograd: Redakcija Vojne enciklopedije, 1973. wo lf f , l arry Inventing Eastern Europe. The Map of Civilisation on the Mind of the Enlightnment. Stanford University Press, 1994. vov e l l e , mi ch e l Ideologije in mentalitete. Ljubljana: Studia humanitatis, 2004. z a d rav e c, f ran c Zgodovina slovenskega slovstva 5. Maribor: Zaloba Obzorja, 1970.
96
Literatura in viri
z a jc , m a r k o Panslavizem, panslavizem, bi krialo od vseh strani! K zgodovini slovanstva, slovenstva in nemkega strahu pred panslavizmom 17881861. V: Prispevki za novejo zgodovino, l. 2009, t. 1. Jugoslovanstvo pri Slovencih v kontekstu sosednjih zdruevalnih nacionalnih ideologij. V: Nevenka Troha, Mojca orn, Bojan Balkovec: Evropski vplivi na slovensko drubo. Ljubljana: zzds, 2008. Zakon o tisku Kraljevine shs, Ljubljana 1925. Zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku, 1. zvezek, Kazenski zakon. Ljubljana 1889. ig o n, t a nja Nemko asopisje na Slovenskem. Ljubljana: tudentska zaloba, 2001.
a s o p is ni v i ri Slovenec (1897, 1904, 1906). Slovenski narod (1870, 1873, 1875, 1876, 1878, 1901, 1904, 1906, 1910, 1911). Zgodnja danica (1873). Novice (1854, 1861, 1873, 1875, 1876, 1877, 1896, 1897, 1898, 1900). Soa (1880). Slovenski gospodar (1875, 1910, 1923). Neue freie Presse (1877). Laibacher Zeitung (1861). Wiener Bilder (1897).
97
Literatura in viri
il u s traci j e Slike 1, 3, 4, 6, 7, 11, 12, 14, dostopne na: http://www. dlib.si (dostop 20. 12. 2011). Slike 2, 5, 8, 9, 10, 13, 15, dostopne na: http://anno.onb. ac.at (dostop 20. 12. 2011).
a rh i v ski vi ri Arhiv Republike Slovenije, as 351 Dravno pravdnitvo, Ss (tiskovne zadeve) 1914, fasc. 22, spis 38/14, (ars, as 351).
98

Media Watch 23

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Media Watch 23

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

N A I I N VA I

Iz zgodovine slovenskega asopisnega diskurza v 19. in zaetku 20. stoletja

ma rko za jc ja nez po la jna r

lektor: design: tipografija: tisk: naklada:

cip - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

m a r k o z a jc , Intitut za novejo zgodovino e: marko.zajc@inz.si ja ne z p o l a jn a r, Mestni muzej Ljubljana e: janez.polajnar@mgml.si .

K zgodovini cenzure na Slovenskem

K zgodovini cenzure na Slovenskem

K zgodovini cenzure na Slovenskem

K zgodovini cenzure na Slovenskem

K zgodovini cenzure na Slovenskem

Brcajo, rohne in kripajo z zobmi

Brcajo, rohne in kripajo z zobmi

Prepir v poslanskih klopeh dunajskega parlamenta.

Brcajo, rohne in kripajo z zobmi

Brcajo, rohne in kripajo z zobmi

Brcajo, rohne in kripajo z zobmi

slika 7: Osa, 21. 4. 1906

Brcajo, rohne in kripajo z zobmi

Brcajo, rohne in kripajo z zobmi

Za mastne dohodke lastne

Za mastne dohodke lastne

Za mastne dohodke lastne

Za mastne dohodke lastne

Nose to zapadno kulturo doli na slovanski jug

Nose to zapadno kulturo doli na slovanski jug

Nose to zapadno kulturo doli na slovanski jug

Nose to zapadno kulturo doli na slovanski jug

Nose to zapadno kulturo doli na slovanski jug

Zmagovita avstro-ogrska vojaka v Sarajevu. 168 Novice, l. 1877, t. 24.

Nose to zapadno kulturo doli na slovanski jug

Tista neverjetna glupost

Tista neverjetna glupost

Tista neverjetna glupost

Tista neverjetna glupost

Zamorcev ne bomo umivali

Zamorcev ne bomo umivali

slika 13: Wiener Bilder, 26. 2. 1899

Zamorcev ne bomo umivali

211 212 213 214 215

Zamorcev ne bomo umivali

218 219 220

Med kanibali. Kaj bo dobila za doto od oeta? Dva misijonarja.

Zamorcev ne bomo umivali

Zamorcev ne bomo umivali

227 Novice, l. 1896, t. 16.

You might also like