English

Naslovnica / Intervju / Slovenija / Svet / EPK 2012 / Reaktor / Na hitro prelistano / Statistika / Kontakt

elje za slovensko kulturo v letu 2013

27. december 2012 | Objavljeno v Intervju

Obvestila
Prijava na prejemanje obvestil po elektronski poti E-naslov: Ljubljana, 27. decembra (STA) Leto 2012 je bilo za kulturo polno pretresov, ki so sledili ukinitvi samostojnega ministrstva za kulturo. Med drugim je prilo do omejitev delovanja javnih agencij za knjigo in film, ukinitve centra za sodobni ples in ustavitve razpisa za uprizoritvene umetnosti. Kaj elijo slovenski kulturi v letu 2013, je za STA razkrilo nekaj kulturnikov.
Prijava

pripravila Maja ehovin Korsika

Anketa
Je knjiga res najbolje novoletno darilo? Zagotovo Samo, e je izbrana premiljeno Ne, gre za floskulo
Glasuj

Vodja oddelka za kulturo Mestne obine Ljubljana Uro Grilc ima tri elje za slovensko kulturo v letu 2013: Prva zadeva genezo kulture, zato je ta elja njena anima: sprostiti ustvarjalnost, ve ustvarjalnosti, nikoli dovolj ustvarjalnosti! Naj gre za fizini ali duhovni prostor, za diskurz ali obo podobo sveta, kultiviranje pomeni porajanje ustvarjalnosti, pomeni ustvarjanje tiste razlike, ki prinaa ve in bolje, ki prinaa razvoj. Druga elja zadeva strukturo slovenske kulture: v primerjavi s katerokoli soseino slovenska kulturna krajina fascinira po obsegu produkcije, navdui z raznovrstnostjo obstojeih izrazov in poetik, manj pa z ambicioznostjo in vrhunskostjo, ki bi jo postavljala na svetovni zemljevid, pa tudi z njeno dostopnostjo. al, kajti slovenska kultura nastavke za kaj takega brez dvoma ima. Velikopoteznost in preseganje samozadostnih kulturnih vrtikov, eravno preteno zgledno obdelanih, povezovanje in sodelovanje kljunih producentov ter odpiranje k obinstvu je ambiciozna elja, ki se lahko uresnii le s predrugaenjem doloenega strukturnega samorazumevanja kulture. Tretja elja, ki sledi genezi in strukturi, je politina. Ne more biti drugana, kajti vladavina princa teme in igaaga politike ni le brez kanka vizije in stika z realnostjo, temve brezglavo uniuje genezo in strukturo slovenske kulture. Pot v brezdanje brezno, tlakovana s stoterimi udesi varevanja in prav niemer drugim. Slovenski kulturi elim, da v prihodnjem letu dobi oblast, ki bo ustvarjalnost, znanje in znanost de facto postavila kot gibalo razvoja drube in drave, ne pa z njimi obraunavala kot s polji potrate ali jih ovijala v prazne retorine bravure. Nekdanji lan skupine OHO, kipar in zdravilec zemlje Marko Poganik si eli: Da kultura v letu 2013 ne bi bila ve kultura v ozkem pomenu besede, temve da bi postala kultura bivanja, kultura lovekovega ljubeega odnosa do vseh so-bitij na planetu in kultura soitja med ljudmi, eprav smo si razlini. elim, da kultura ne bila ve izraz za postranske dejavnosti v drubi, temve obmoje, znotraj katerega lahko vsak lovek svobodno razvija svojo ustvarjalnost, ne da bi s tem omejeval druge ali zatiral bitja drugih razsenosti. Umetniki vodja in direktor centra kulture panski borci Iztok Kova je v imenu ekipe posredoval Nietzschejevo misel: In tisti, katere so videli plesati, so se zdeli nori onim, ki niso sliali glasbe. Priloil je tudi fotografijo, na kateri so Boiek, Dedek Mraz in Miklav. Prvi v rokah dri napis: Vzeli ste nam Center za sodobni ples, umetnosti ne damo!, zadnji pa z napisom sporoa: Nismo ve strici iz ozadja, zdaj smo kralji ulice. Napisi letijo na ukinitev javnega zavoda Center sodobnih plesnih umetnosti konec avgusta letos. Iniciativa prepotrebne institucionalizacije sodobnega plesa se je postopoma gradila e celo desetletje, zdajnja vlada pa ga je brez pogajanja s stroko enostransko ukinila in tako nao trenutno dejavnost ter nao prihodnost v celoti marginalizirala, je maloduje v vrstah plesalcev pojasnil Kova. Gledaliki reiser Jernej Lorenci, ki je med drugim v Mestnem gledaliu ljubljanskem reiral predstavo Nevihta, veliko nagrajenko letonjega Bortnikovega sreanja, je zapisal takole: Najprej si elim, da kultura ne bo postala zgodovinsko-arheoloki pojem. Potem si elim oblasti, ki bo kulturna, pa tudi kultivirana: torej nove oblasti. elim si tudi, da bi ne razumeli kulture v tako ozkem pomenu besede. In da bi bili s pojmom umetnost previdneji. Torej si elim v umetnosti ve umetnosti. Kot si elim tudi ve gledalia v gledaliu.

Poglej rezultate

Naj 10 v slovenskih knjigarnah

Knjige za odrasle - november 2012 1. E. L. James: Petdeset odtenkov sive, Uila International, 14,90 evra 2. E. L. James: Petdeset odtenkov teme, Uila International, 14,90 evra 3. E. L. James: Petdeset odtenkov svobode, Uila International, 14,90 evra 4. Ian Kershaw: Hitler, Cankarjeva zaloba, 39,96 evra 5. Kornelija Benyovsky otari: Zeleni kvadrat: Zdravje iz organskega vrta, zaloba eBesede, 29,90 evra 6. Jamie Oliver: 30 minut za kosilo, Mladinska knjiga, 34,96 evra 7. Sreko Kosovel: Pravica - mladi verujejo vate, pravica, zaloba Sanje, 2,99 evra (mehka vezava), 14,99 evra (trda vezava) 8. Louise L. Hay: ivljenje je tvoje, zaloba Iskanja, 12,48 evra 9. Ali H. erdin: Omreje moi, Mladinska knjiga, 29,95 evra 10. Alojz Ihan: Dravljanski eseji, tudentska zaloba, 24 evrov

Knjige za otroke in mladino - november 2012 1. J. R. R. Tolkien: Hobit, Mladinska knjiga, 13,95 evra 2. Sabina Tome: Ledena doba: Celinski premiki, Tehnika zaloba Slovenije, 13,99 evra 3. Ela Peroci: Muca Copatarica, Mladinska knjiga, 14,95 evra,

Pa da bo v kulturi in umetnosti ve prostora za mlade. Letonja dobitnica Bortnikove nagrado za mlado igralko Nika Rozman pa slovenski kulturi v letu 2013 eli: Da se odpira, pogovarja, sprauje, da se povezuje, da opazuje, se ozavea, da se oglaa, da je glasna, neustrana, nora, da se ne uklanja, da je dejavna, da trenira, da prevekuje, pretaka, da se ne slepi, da ne zaspi, da projecira, provocira, da jezi, da geka, da brca, da komunicira in ne politizira, da ne tekmuje ampak ustvarja, da ne taktizira ampak razgalja. Da je upotevana, vidna in da se jo uti.
Like Be the first of your friends to like this.

12,95 evra (miniaturna izdaja) 4. Kajetan Kovi: Maek Muri, Mladinska knjiga, 16,95 evra, 12,95 evra (miniaturna izdaja) 5. Niko Grafenauer: Abeceda: S pesmicami Nika Grafenauerja, Grafenauer zaloba, 7,95 evra 6. J. Grimm, W. Grimm: Zlate Grimmove pravljice, Mladinska knjiga, 39,90 evra 7. Janez Bitenc: udeni vrt, Mladinska knjiga, 29,95 evra 8. Oton upani: Mehurki in petdeset ugank, Mladinska knjiga, 16,95 evra 9. Antoine de Saint-Exupery: Mali princ, Mladinska knjiga, 19,95 evra 10. Anne-Sophie Baumann: Vozila in stroji malo drugae, Tehnika zaloba Slovenije, 24,99 evra Vir: Zdruenje knjigotrcev

2012 Misli slovensko Projekt Misli Slovensko sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.