OSCILACII.

OSNOVNI POIMI

Okolu nas
povtoruvaat.

postojat

dvi`ewa

koi

postojano

se

,
.
,
.

()
.

.

.

.
-

?

,
.. .


: ,
,
.

1. O

Dvi`ewata koi se povtoruvaat to~no po

istekuvaweto na odreden vremenski
interval se nare~eni PERIODI^NI.

.


.

Pri ova dvi`ewe gore-dolu od ramnote`nata polo`ba velime

deka teloto .
loto go ot okolu ramnote`nata
polo`ba toga{ izvel edna OSCILACIJA.

Sistemot koj vr{i oscilatorno dvi`ewe se narekuva

OSCILATOR.
Vo opi{aniot eksperiment toa e pru`inata so tegot.


ERIOD NA OSCILIRAWE, .
Bilo koe pomestuvaweto od ramnote`nata polo`ba se vika
ELONGACIJA.
aksimalnoto pomestuvawe -
AMPLITUDA.

FREKVENCIJA.

, :

Pome|u periodot na osciliraweto i frekvencijata postoi

univerzalna vrska:

Frekvencijata na osciliraweto e ednakva na recipro~nata

vrednost na periodot

Sekoj oscilator si ima svoja sopstvena frekvencija

Za da nastane oscilatorno dvi`ewe na teloto treba da mu

dejstvuva odredena periodi~na povratna sila koja
postojano te`nee teloto da go vrati vo ramnote`nata
sostojba. Vo eksperimentot ulogata na taa sila ja ima
elasti~ata sila na pru`inata, {to nastanala poradi
istegnuvaweto.

2.
Ako periodi~nata povratna sila (F) e
pravoproporcionalna so elongacijata na teloto (y) i
e naso~ena kon ramnote`nata polo`ba, toga{
osciliraweto se vika HARMONISKO.

Od ovaa ravenka se gleda deka kolku e pogolema

elongacijata tolku e pogolema i silata.
Kaj takvite oscilacii zavisnosta na elongacijata od
vremeto e sinusoida.

 {to vo tekot na
edna oscilacija, koja
T, zavisnosta opi{uva sinusoida.

3. ,

,

.

().

.
.

.

,

,

.


() .

4.
Top~e so zanemarliva
masa, obeseno na
konec
matemati~ko ni{alo.

eriodot na matemati~koto ni{alo ne zavisi od

,
.
Periodot na matemati~koto ni{alo, koe oscilira so
mali agli (najmnogu do 50)
.

:

5. .

Poradi postoewe na triewe, realno, site oscilacii se

pridu{eni. Nivnata amplituda se namaluva. Site oscilatorni
dvi`ewa za koi dosega zboruvavme se slobodni oscilacii,
koi nastanuvaat koga sistemot }e se izmesti od
ramnote`nata polo`ba i }e se ostavi sam da oscilira.

Postojat i prisileni oscilacii, koga periodi~na sila dejstvuva

odnadvor i go prisiluva teloto da oscilira. Edno telo
(oscilator) prisiluva vtoro blisko telo (rezonator) da oscilira.
Oscilaciite se prenesuvaat od edno na drugo telo.

Prifa}aweto na oscilaciite na vtoroto telo ne e sekoga{

efektivno.
Najdobro prifa}awe na oscilaciite nastanuva toga{ koga
sopstvenata frekvencija na oscilatorot fo i sopstvenata
frekvencija na rezona-torot fr se bliski ili ednakvi:

Pojavata koga sopstvenata frekvencija na oscilatorot i

sopstvenata frekvenciite na rezonatorot bliski ili
ednakvi se vika REZONANCIJA (f0=fr).
Toga{ amplitudite na rezonatorot se golemi, a mo`e da
stanat i razorni za samiot rezonator.

Da go prosledime video
klipot>
-

Na edno horizontalno optegnato

gumeno crevo se obesuvaat
pove}e
ednakvi
top~iwa
(matemati~ki ni{ala) so razli~ni
dol`ini.

Dve od ni{alata, {to se so ista dol`ina, ne se obeseni edno do

drugo.
Ako ednoto od dvete ednakvi ni{ala go pu{time da se ni{a
(), zaosciliraat, no
ni{aloto so ednakva dol`ina (pettoto) }e oscilira so najgolema
amplituda, re~isi isto golema kako onaa od vtoroto ni{alo.

Vtoroto i pettoto ni{alo bidej}i im se isti periodite na oscilirawe

poradi istite dol`ini, imaat i ednakvi sopstveni frekvencii.

Zatoa, iako ne e najblizu, ni{aloto so ednakva dol`ina najbrzo i

so najgolema amplituda gi prifa}a oscilaciite.

6.
?
Pojavata rezonancija e od ogromno zna~ewe za
prirodata i tehnikata. Ponekoga{ taa e mnogu korisna,
no ima slu~ai koga e {tetna.
Vo tehnikata, kaj radio i tele-viziskiot prenos,
membranite na telefonskite slu{alki, mikrofonite i
zvu~nicite, kako i kaj mnogu drugi uredi, se koristi
pojavata rezonan-cija.

No, ima i primeri na opasna rezonancija.

Koga preminuva vojska preku most, ne se dozvoluva

mar{irawe. Stroeviot ~ekor na golem broj lu|e e vsu{nost
periodi~en nadvore{en oscilator, ~ija frekvencija mo`e da se
sovpadne so sopstvenata frekvencija na mostot, pa toj bi
zapo~nal da oscilira so golema amplituda.

Na sli~en na~in, periodi~ni naleti na vetrot mo`e da bidat kobni

i za golemi konstrukcii (mostovi, zgradi).

Za doma{na rabota>>:
Za prisileni oscilacii i rezonancija
vo
YOU
TUBE
da
napi{ete
Rezonancija - Hrvoje Mesic.

Za Harmonski oscilacii, osnovni

veli~ini i matemati~ko ni{alo na
http://svezak.on.neobee.net/.

PRA[AWA
1. KOI DVI@EWA GI NAREKUVAME PERIODI^NI?
2.
KOI
SE
DVI@EWA?

NAJEDNOSTAVNI

PERIODI^NI

3.
KOE
DVI@EWE
GO
NAREKUVAME
RAMNOMERNO KRU@NO DVI@EWE?
4.
KOE
DVI@EWE
GO
OSCILATORNO DVI@EWE?

NAREKUVAME

5. KOGA VELIME DEKA TELOTO IZVELO EDNA

OSCILACIJA?
6. [TO E OSCILATOR?
7. [TO E PERIOD NA OSCILIRAWE?

8. [TO E ELONGACIJA?
9. [TO E AMPLITUDA?
10. [TO E FREKVENCIJA?
11. KAKO GLASI FORMULATA ZA PERIOD NA
OSCILIRAWE?
12. KAKO GLASI FORMULATA ZA FREKVENCIJA NA
OSCILIRAWE?
13. OBJASNI GO NA^INOT NA OSCILIRAWE NA
TEGOT OBESEN NA PRU@INA?
14.
KOE
OSCILIRAWE
GO
NAREKUVAME
HARMONISKO?
15. KAKO GLASI FORMULATA ZA POVRATNATA
SILA NA PRU@INATA?

22. KOI OSCILACII GI NAREKU-VAME PRISILENI?

23.
KOJA
POJAVA
REZONANCIJA?

JA

NAREKUVAME

24. POD KOJ USLOV NASTANUVA REZO-NANCIJA?

25. NAVEDI PRIMERI KADE IMAME REZONANCIJA?