Nastavni materijali za ~as 5 - BIOETIKA - NEJZINA POJAVA I RAZVITOK 20.12.2011 g. podgotveni od prof.

d-r Kiril Temkov (051 - 056)

(051) BIOETIKA

Bioetikata e najzna~aen vid prakti~na etika deneska. Prviot evropski eti~ar i qubimec na mladite Sokrat mudro zabele`al i u~el deka nikoj ne propu{ta da go napravi ona {to smeta deka e najdobro. Etikata i moralot, razmisluvaweto za odnesuvaweto na ~ovekot, za vrednostite i idealite, za dejstvuvaweto spored principite na Dobroto i Zloto - neposredno se poka`uvaat i prekr{uvaat vo prakti~nata etika. Tamu op{tite eti~ki soznanija se sveduvaat na konkretno dejstvuvawe, vrednosti se pretvoraat vo normi, eti~kiot stav stanuva sekojdnevno soodvetno moralno postapuvawe. Prakti~nata etika - koja se narekuva i primeneta etika, normativna etika, `ivotna etika, gra|anska etika, etika na sekojdnevicata - rasprava za opredeleni problemi i pretstavuva moral na konkretni lu|e. Niz prakti~nata etika se potvrduva golemata uloga na li~nosta vo eti~kata vizija, vrednovawe i dejstvuvawe. Li~nosta e eti~ki faktor i sila, taa na elementite na postoeweto im dava ~ove~ka i eti~ka dimenzija. Od li~nosta zavisi dali ~ovekoviot odnos, od nesvesnost i avtomatizam, }e se presvrti vo serioznost i odgovornost, a obi~noto `iveewe, koe{to pri sega{niot golem razvitok lesno mo`e da se izrazi kako negri`a i uni{tavawe, }e izrasne vo qubov za `ivoto i za ~ovekot. Kaj pra{awata na prakti~nata etika se sogleduva deka etikata e uka`uvawe i predupreduvawe, otvorawe na moralnoto setilo i na moralnata svest na ~ovekot za razbirawe na problemite na `ivotot. Etikata poso~uva i soodvetni moralni normi za uspe{no i ~ove~no `iveewe. Niz prakti~nata etika se osloboduvaat kapacitetite na ~ovekot za realno eti~ko tvore{tvo za dobro svoe i na drugite lu|e, za bliskite i bli`nite, za onie okolu nego i za seto ~ove{tvo. Potsetuvame na eti~kite pouki na umnite moralisti, koi vsu{nost spa|aat vo domenot na prakti~nata etika: prviot makedonski u~itel sv. Kliment Ohridski rekol: TRGAJ SE OD ZLOTO I PRAVI DOBRO! Hrvatskiot i makedonski filosof d-r Pavao Vuk-Pavlovi} (profesor po Etika na Filozofskiot fakultet vo Skppje 1958-1971) im pora~a na studentite na posledniot odr`an ~as: ^UVAJTE SE [TO E @IVO I TVORITE SO QUBOV! Najzna~ajnite oblasti na sovremenata prakti~na etika se odnesuvaat na socijalniot moral, na semejnata, ekonomskata i na politi~kata etika, a na prvo mesto se bioetikata, ekolo{kata etika i etikata na zdravjeto.

Bioetika e nov eti~ki poim, koj go sozdal d-r Van Renselar Poter vo 1971 godina i go upotrebil vo svojata kniga Bioetikata - most kon

utre{ninata. Deneska toa e eden od poznatite i najva`ni nau~ni i eti~ki poimi. Razbuduvaweto na etikata vo na{ata epoha be{e pottiknato najpove}e od negativnite sostojbi vo sferata na `ivotot. ^ove~kata svest ja potresuvaat realnosta na uni{tuvaweto na prirodnata sredina i na `ivite su{testva, golemata opasnost od razni stari i novi zarazni bolesti, neizvesnosta pred novite tendencii vo biolo{kite nauki, koi direktno interveniraat vo `ivotnite osnovi, zavisnostite i drugite sli~ni pojavi na nesovesen i neizvesen odnos kon `ivotot, kako i potrebata da se gri`i za site formi na `ivotot, za onie koi stradaat i za podobruvawe na `ivotnite i zdravstvenite uslovi. Negativnata praktika na zagrozuvaweto na `ivotot, stravovite za `ivotot i soznanieto deka ~ovekot lo{o go vodi `ivotot ja inspiriraat eti~kata akcija za negova za{tita. Taka se rodi novata eti~ka disciplina bioetika - od helenskiot zbor bios, {to zna~i `ivot - kako nauka za odgovornosta na ~ovekot za za{titata na `ivotot i na `ivotnite formi. Bioetikata pobara lu|eto da bidat seriozni pred golemite pra{awa na na{ite prirodni osnovi, gi naso~uva kon sozdavawe i vodewe ~ist i dobar `ivot i gi pottiknuva na anga`man vo unapreduvaweto na vitalnata osnova na ~ove~koto postoewe. Vitalnite problemi stanaa prva tema na Etikata denes i taka }e bide i vo narednata epoha na ~ove{tvoto. Zemjata e ograni~ena planeta - kolku i da e golema nasproti ~ove~kata edinka, taa ne mo`e da se zgolemuva, ima to~no opredeleni performansi i ograni~eni resursi. Sega na Zemjata ima 6 (7!!) milijardi lu|e, {to e sedum pati pove}e otkolku pred sto godini. ^ove{tvoto (osobeno porazvienite zemji, a kon toa se stremat i site drugi) tro{i mnogu energija - {to zna~i golemo iskoristuvawe na blagata (drva, jaglen, nafta i nejzini derivati), no i promena na `ivotnite okolnosti - se menuva i lokalnata mikroklima i globalnata klima i toplotnata sostojba na planetata. Koli~estvata na vozduhotkislorodot se ograni~eni i se namaluvaat so uni{tuvaweto na {umite, so zagaduvaweto na moriwata i namaluvaweto na produktivnite algi i so zgolemuvaweto na brojot i na kapacitetite na ma{inite koi rabotat vrz principot na sogoruvawe (soobra}ajni i proizvodni sredstva i dr.). Ima s pomalku voda za ~ove~ka upotreba, koja ~ovekot ja koristi bez mera i ja zloupotrebuva. Ima s pove}e |ubre i zagadenost - od otpadocite (koi vodite ne stigaat da gi rastvorat), od direktnoto zagaduvawe so isfrlawe na hemiski materii vo atmosferata i vo prirodata, od sozdavaweto materii koi ne se razlo`uvaat (plasti~ni masi i sl.). ^ovekot sozdade i mo{ne opasna nuklearna energija - so koja se zakanuva so trajno uni{tuvawe na `ivotot na Zemjata. Se {irat pustinite i drugi neplodni predeli. Golemite gradovi i brojnite avtopati{ta ja namaluvaat povr{inata na plodnata zemja i, zaedno so drugite elementi na sovremeniot `ivot, go zgolemuvaat zatopluvaweto na planetata, {to doveduva do uni{tuvawe na

ozonskata obivka {to n za{tituva od opasnite son~evi zraci. Nevozmo`no e za mnogu lu|e hranata da se proizvoduva bez hemiski sredstva, koi, pak, ja zagrozuvaat `ivotnata kletka i stabilnost na organizmot. Pokraj toa, ~ovekot uni{til i sekoj den uni{tuva mnogu `ivotinski vidovi. Gradi nehumani `iveali{ta, a zaedni~kiot `ivot so drugi lu|e go sproveduva taka {to i nego i drugite imaat psihi~ki rastrojstva. Iako se sovladani mnogu bolesti, na lu|eto im se zakanuvaat mnogu od starite i niza novi bolesti, stra{ni spored svoite rezultati, koi ostavat mnogu lo{i posledici, a zasega se nesovladlivi. ^ovekot ima mnogu vidovi odnesuvawe koi se sprotivni na ~ove{tinata i so toa i na sebe i na drugite im nanesuva bolka i stradawa, {to go vodi kon neprekinata sostojba na trevo`ewe i voznemirenost. Se pravat nau~ni istra`uvawa (osobeno biolo{ki i geneti~ki) za koi ne se znae kade vodat i {to }e mu donesat na ~ove{tvoto.

Bioetikata stana najzna~ajna eti~ka disciplina na dene{nicata, a mo`ebi i najva`na nauka denes. Bioetikata e osnova za univerzalizacija na sovremenata etika. Taa se gradi kako edinstven vrednosen sistem, so isti moralni normi za site lu|e na svetot. Bioetikata e internacionalna disciplina i praktika - gi povrzuva lu|eto vo ista moralna zaednica, uka`uvaj}i im na prvata osnova na nivnata egzistencija i baraj}i od niv zaedni~ka akcija za zapazuvawe i unapreduvawe na `ivotot. Svetskata organizacija za obrazovanie, nauka i kultura UNESKO napravi i prv me|unaroden eti~ki link, koj gi povrzuva site istra`uvawa i soznanija za bioetikata. Vo site zemji se osnovaat bioeti~ki komiteti, koi gi rakovodat najzna~ajni nau~ni i politi~ki li~nosti. Sozdadeni se i prvi me|unarodni konvencii od oblasta na bioetikata, koi site nau~nici i dejstvenici na ova pole gi povrzuvaat vo ist sistem na zagri`enost, odgovornost i dejstvuvawe. Sovremenite bioeti~ki istra`uvawa i eti~ki normi se odnesuvaat na mnogu oblasti - na za{titata na Prirodata, na osoznavaweto i za{titata na @ivotot (@ivoto) vo negovite osnovi i celost, na neuni{tuvaweto odnosno na za{titata na site `ivi su{testva, na problemite na zdravata ~ovekova sredina, na pra{aweto na zdravjeto na lu|eto, na problemot na zavisnostite kako ona {to najdirektno go zagrozuva fizi~koto i psihi~koto zdravje na lu|eto, na pomo{ta na lu| eto so pre~kivo razvojot itn. Posebnite oblasti na bioetikata se odnesuvaat na eti~kite aspekti na biolo{kite istra`uvawa i na nekoi osobeni pra{awa, kako {to se evtanazijata, abortusot ili dopinguvaweto vo sportot. Oblastite na bioetikata poka`uvaat deka nejzinite problemi i istra`uvawa se predimno skoncentrirani vrz odnosot me|u tri golemi `ivotni kategorii: @ivot, Priroda i Li~nost. Kako organski su{tini, tie

sega stanuvaat i eti~ka tema, tie me|usebno se povrzani vo nu`na eti~ka relacija. @ivotot e na~in na postoewe na na{ata planeta. Niz evolucijata se izgradile formi na negovata projava, od najmale~kite `ivi kletki do najrazvienoto su{testvo ^ovekot. Osnovata na siot `iv svet na Zemjata e edinstvena. Site `ivi su{testva imaat sli~na hemiska i biolo{ka struktura, tie proizleguvaat ednite od drugite i go so~inuvaat sojuzot ili edinstvoto na `iviot svet na planetava. Tie se bliski i vo vrednosna smisla - sekoe `ivo su{testvo e edinstveno postoewe za sebe, a site zaedno ja gradat celinata na na{iot `iv svet. Bez potreba, niedno od niv nitu site zaedno ne treba da bidat zagrozuvani, degradirani ili uni{teni. Prirodata e edinstvena osnova na `ivotot na Zemjata. Vo nea se nasobrani site elementi na postoeweto i site sili na tvore{tvoto na Zemjata. Prirodata zna~i `ivot na na{ata planeta, a istovremeno gi dava uslovite za opstanok na `ivotot na nea. Taa e izvori{te na site negovi resursi, na s ona {to go ovozmo`uva `ivotot i negovoto razvivawe. No, i samata taa e forma na `ivotot kako celina i karakteristiki. Na nea mo`e da se gleda kako na edno `ivo su{testvo, so potencijali, zdiv, energija i dostreli. Taa ne mo`e da bide iskoristuvana nad nejzinite kapaciteti nitu da bide uni{tuvana, del po del, ili vo celost, za{to so toa se zagrozuvaat kvalitetot na `ivotot i negovoto postoewe voop{to. Prirodata mora da se ~uva - voop{to i na site mo`ni na~ini - kako na{a golema Majka. Li~nosta e najvisok dostrel na razvitokot na `ivotot na Zemjata. ^ovekot e visoko biolo{ko su{testvo, no istovremeno i psihi~ko, socijalno i eti~ko. So ovie svoi dimenzii, toj nezaobikolno e odgovoren subjekt na dejstvuvaweto. Toj ne mo`e samo da `ivee i da zema, tuku mora i da razmisluva, dobro da planira, da se gri`i i da dava. Uriva~ot i graditelot se dve nasprotivni strani na ~ovekovata vrednosna opredelba i odnesuvawe. Urivaweto i gradeweto se me| usebno povrzani, no etikata na ~ove~kata li~nost e graditelska, svrtena kon unapreduvaweto, izdigaweto, odeweto napred. Bioetikata gi povrzuva trite entiteti @ivotot, Prirodata i Li~nosta vo edna duhovna celost - vo nivno neraskinlivo edinstvo i vo eti~ka dimenzija na anga`man na lu|eto niv da gi za{tituvaat i unapreduvaat. Najva`nata op{ta moralna norma vo sega{niot bioeti~ki bran, koja istovremeno mo`ebi e i najzna~ajna eti~ka norma na celoto ~ove{tvo denes, glasi: ^UVAJ GO @IVOTO (@IVOTOT)! Principot na razumno odnesuvawe i na za{tita najdobro go izrazuva {irokata norma: Ne povreduvaj niedno `ivo su{testvo, ne pravi ni{to {to mo`e da predizvika stradawe i smrt na `ivite su{testva, vo dejnosta vgradi ideja i cel za za{tita na Prirodata, unapreduvaj gi site elementi na Prirodata, ~uvaj ja i ne ja tro{i bezrazumno, vnimavaj na lu|eto i na drugite `ivi su{testva i ~uvaj gi, znaj

deka od mo}ta na ~ovekot i od negovite pravilni dejstva zavisat dobriot `ivot i opstanokot na `ivotot na planetava!

ekosofija - filosofska razmisla za smislata na ~ovekovata sredina, koja nastojuva da gi prepoznae elementite na ~ovekovata bliskost so uslovite na opstanokot i da gi identificira neophodnite nadvore{ni kategorii na ~ovekovata egzistencija; ekologija - pove}e od sto godini nauka za `ivotnata sredina na `ivite vidovi, t.e. za prirodnite uslovi na `iveewe na sekoe `ivo su{testvo i za negovite odnosi so sredinata i so drugite `ivi su{testva so koi{to nea ja spodeluva (prviot ekolog kaj nas bil vo ranite 1920-ti d-r Sini{a Stankovi}, ispituva~ na Ohridskoto Ezero i osnova~ na Ribniot institut); glavni poimi se ekosfera (ili biosfera) - sloj na Zemjinata atmosfera vo koj{to mo`e da ima `ivot; ekosistem - biolo{ka zaednica i nejzina `ivotna sredina (so me|usebna razmena); sega e razviena humana ekologija, istra`uvawe na konkretnite elementi na ~ovekovata prirodna sredina, na uslovite i na~inot na `iveewe na lu| eto, kako i na nu`noto nivo na kvalitet na prirodnite uslovi za nepre~eno, dobro i dostoinstveno ~ovekovo `iveewe - vo taa smisla, od nauka za prirodnata sredina, ekologijata prerasnuva vo poim za eti~ka za{tita na sredinata etika na `ivotnata sredina (environmentalna etika) - moralna nauka za razbiraweto, vnimavaweto, ~uvaweto i unapreduvaweto na ~ovekovata okolina i na nejzinite elementi; ekolo{ka etika - moralno u~ewe pottiknato od ekosofskite i ekolo{kite soznanija za vrednosta na elementite {to go opkru`uvaat ~ovekot vo negoviot `ivot i mu se va`ni, kako i za blagorodnoto ~uvawe i unapreduvawe na uslovite za `iveewe, ~ija cel e vkupnoto podobuvawe na opstanok na lu|eto i na drugite `ivi su{testva na Zemjata. Svetot zali~i na golema deponija na valkani ne{ta. Toj e vo opasnost sekoj mig da se zapali i samiot sebe da se uni{ti ili da se rasturi dokraj. Samo umot i moralot se osnovni i delotvorni sredstva na ~ovekot. Toj niv mo`e da gi anga`ira da gi osoznae svoite tegobi i da go najde patot po koj{to poispravno }e odi. Ova novo preispituvawe na ~ovekot e edno od nekolkute klu~ni vo istorijata. Osnovnoto {to treba da go osoznaeme e deka sega ne stanuva zbor za zagaduvawe, tuku za uni{tuvawe. I deka toa ne e posledica pred s od promenite na uslovite na `ivotot, tuku rezultat na ~ove~kite dejstva, koi vo osnovata gi menuvaat blagoprijatnite uslovi na ~ove~koto `iveewe i voop{to na opstanokot na ~ovekot i na s `ivo. Zatoa ekolo{kata etika stanuva pottik za rekonstrukcija na tipot na `iveewe i postapuvawe. Pri~insko-posledi~nata forma e univerzalna: Sekoj e `rtva, no i pri~ina za propa|aweto.

Toa uslovuva i bara mnogu novi na~ini na ~ovekovoto odnesuvawe - negov realisti~en odnos, svesnost za uslovite i potencijalite na `ivotot, vnimatelno koristewe na resursite, izgradba na visok eti~ki stav, zasakuvawe na `ivotot i na `ivoto voop{to (biocentri~nost pred antropocentri~nosta), projava na dobrohodnost (dobra volja) kon sebesi i kon site drugi lu|e (so svest za edinstvo), nadogradba na dobrite nameri i postapki i izbegnuvawe na lo{ite i uni{tuva~kite dejstva. Seto toa zna~i deka stanuva zbor za nova etika, ne spored sodr`inata, tuku spored su{tinata. Toa e najostra etika dosega vo ~ove{tvoto, so op{ta dobramisla i ~esni nameri, so rigidna odgovornost, so apsolutna ideja za nepovreduvawe na drugo su{testvo i so krajna svesnost za univerzalnosta na posledicite od postapuvaweto. Su{tinata na ekolo{kata etika e deka individualnoto i socijalnoto se edno, deka tie me|usebno se uslovuvaat i pottiknuvaat, deka vo svojot `ivot ~ovek treba da ima prospektivno odnesuvawe - vizija i svest za idninata, deka kako osnovna dobrodetel treba da ja gradi vnimatelnosta kon svoite (i tu|ite) nameri, postapki i rezultati, deka treba da prestane da bide samo`iv, bidej}i taka prvin sebe si na{tetuva, deka prvenstvena projava na ~ovekovata smisla i opstanok e praveweto pravilen izbor (koj treba da ja poka`e dobrata namera i da vodi kon dobri celi) i deka vo etikata treba da vladee dobroqubivost i dobramisla. Ekolo{kata etika navistina ima svoi osobeni celi i metodi, naso~eni kon obezbeduvawe na uslovite za sloboden opstanok na ~ovekot kako individua i vid - koi se odnesuvaat na ~istotata na telesnoto i na duhovnoto `iveewe, na ~uvaweto i podobruvaweto na `ivotnata sredina i na uslovite za priroden `ivot na site su{testva i sl. Taka ekolo{kata etika gi sledi soznanijata na ekologijata i gi vnesuva vo moralniot sistem na ~ovekot, o~ekuvaj}i negovo pozitivno dejstvuvawe. Toa, vsu{nost, e edna op{ta etika, koja se odnesuva na smislata na eti~koto voop{to. Nejzinite principi se nezaobikolivi. So ~uvaweto na svojata sredina, so ~istotata, so neuni{tuvaweto na prirodnite resursi, so podobruvaweto na uslovite za svoeto `iveewe pridonesuvame kon pro~istuvaweto i unapreduvawe na siot ~ove~ki prostor i `iveja~ka. Ekolo{kata etika e baza za izgradba na Univerzalnata etika, kako edinstvena svest na ~ove{tvoto i izedna~en moralen normativen sistem. Dvete osnovi moralni normi na ekolo{kata etika se: ^uvaj, ~uvajte go `ivoto! Ovaa norma e ista so prvata norma na bioetikata, a posebnata dvi`e~ka norma na ekologijata e: Misli globalno, dejstvuvaj lokalno! Novata moralna pouka e deka sme ja pozajmile Prirodata od idnite generacii i treba vnimatelno da ja ~uvame za da im ja vratime.

Na ekolo{kata etika trebaat seriozni lu|e, li~nosti koi mislat i na denes i na utre, koi nema da sakaat ni tie samite ni drugite ni utre{nite lu|e da nemaat ni{to, koi nema kako izrodi i neranimajkovci da uni{tat s, ne vodej}i smetka za drugite, za onie koi doprva treba da dojdat i da imaat {ansa da go pro`iveat svojot `ivot barem vo uslovite {to gi ima{e na{ata ~ove~ka generacija. Zatoa ekolo{kata etika e mo`ebi najva`na individualna, socijalna i politi~ka etika na dene{nicata. Za zdravjeto e karakteristi~na harmoni~nost na teloto, sostojba na normalna, dobra funkcija na organizmot i na negovite delovi, negova celosnost i nepovredenost, pravilna aktivnost na ~ovekot i na negovite setila i organi. Koga so moite studenti gi identificiravme kvalitetite na zdravjeto, tie gi predlo`ija slednite opredelbi - zdravjeto e: nebolest, dobra psiho-fizi~ka sostojba, vnatre{en red, sposobnost za `iveewe, uslov za `ivotot, uslov za dejstvuvaweto, kriterium za `ivotot. Kategorijata zdravo zboruva za ona {to ne e bolno, {to ne e povredeno, za ona {to e korisno za zdravjeto. No, toj poim ima i moralno zna~ewe - gi ozna~uva pozitivnite, razumni, pravilni, trezveni elementi i dejstva, {to imaat moralna ispravnost. Toa e povrzano so toa {to zdravjeto pretstavuva isklu~itelno visoka vrednost na ~ovekoviot `ivot i etika, taka {to ne{tata {to nemu mu slu`at se moralno skapoceni, a negovoto pozitivno zna~ewe se prenesuva i vrz poimite koi imaat dobar kvalitet. Elementite na dobroto zdravje se odnesuvaat na pravilnoto funkcionirawe na ~ovekovoto telo, na negovite organi i na negovata psiha. Toa se: op{ta dobra sostojba na teloto i negova celosnost (nepovredenost), potoa dobro di{ewe, dobra rabota na krvotekot, na vareweto i na cirkulacijata na materiite, na koskite i na drugite organi za dvi`ewe, na `lezdite, dobra sostojba na setilnite organi i nivno pravilno funkcionirawe, kako i nemawe hroni~ni i pogolemi akutni bolesti, stabilna psihi~ka sostojba i du{evno spokojstvo, dobro spiewe, nemawe zavisnosti i zarazni bolesti, `iveewe vo zdrava prirodna sredina. Vkupom, stanuva zbor za balans pome|u `ivotnite sostojbi i predizvici, za dobra kontrola na `ivotnite funkcii i za stabilnost i nevoznemirenost na telesnite i du{evnite organi i dejstva. Kako zna~aen vid na prakti~nata etika, zdravstvenata etika (forma na bioetikata) se interesira ne neposredno za funkcijata na teloto, na negovite delovi i na psihata na ~ovekot - tuku za uslovite koi zavisat od ~ovekot za da im obezbedi nivno dobro i nepre~eno funkcionirawe. Taa poso~uva kakvo e zna~eweto na zdravjeto za vkupniot `ivot na ~ovekot (vrednost na zdravjeto), taa ja istra`uva ulogata na samiot ~ovek vo ~uvaweto i podobruvaweto na svoeto zdravje, taa gi ispituva pra{awata koi se odnesuvaat na ~ovekovata aktivnost vo

za{titata na zdravjeto, gi gradi normite na negovoto odnesuvawe vo domenot na zdravjeto i gi istra`uva i poso~uva posledicite od nebre`nite dejstva vrz zdravjeto na ~ovekot i vrz negovata okolina. Zdravstvenata etika gi vklu~uva slednite osnovni dimenzii: gri`a za zdravjeto (svoe i tu|o); samosvest na li~nosta za sostojbata na svoeto telo i psiha, za nivnata pravilna funkcija i potrebi; normi za dejstvuvawe na poleto na ~uvaweto i unapreduvaweto na zdravjeto; dejstva koi se naso~eni za za{titata i podobruvaweto na zdravjeto. Vo ovaa smisla, vo osnovnata etika na zdravjeto se objasnuvaat i izlo`uvaat smislata na zdravjeto za ~ovekoviot `ivot, vrednostite koi treba da go vodat ~ovekot vo negovata zdravstvena aktivnost, normite koi treba da gi sledi vo `ivotot za ~uvawe, za{tita i unapreduvawe na zdravjeto. Tuka spa|aat: informiranost za zdravjeto i za negovata za{tita; ~uvawe na zdravjeto; izbegnuvawe na negovoto naru{uvawe; so~uvuvawe i unapreduvawe na oddelnite organi i `ivotni funkcii (di{ewe, varewe, cirkulacija na materijata, koski, muskuli, zglobovi i dvi`ewe, `lezdi, setila, psiha...); vnimavawe na odnesuvaweto pri koe{to mo`e da se povredi nekoj organ ili funkcija; umereno postapuvawe i dr`awe ramnote`a vo `ivotot; ~uvawe od zaraznite bolesti, redovna kontrola na zdravjeto; koristewe na nu`ni sredstva i lekovi, disciplina na nivnoto koristewe; izbegnuvawe na situacii i postapki koi mo`at da go naru{at zdravjeto (preteranost vo ne{to, nevnimanie na opasnostite, ignorirawe na okolnostite i na posledicite, nevodewe smetka za zaraznosta, otfrlawe na odgovornosta za svoeto i tu|oto zdravje). Glavnite zdravstveni eti~ki normi se: ^UVAJ GO ZDRAVJETO! Ne pravi ni{to {to go povreduva zdravjeto! Gri`i se za podobruvawe na zdravjeto! Vnimavaj na ramnote`ata i postapkite - bolesta se zakanuva skoj mig! Od mnogute posebni normi za zdravjeto, gi poso~uvame slednive: Ne pu{i! Sovetuvaj go drugiot da si go ~uva zdravjeto! Gri`i se za zdravjeto na bliskiot! Barem edna{ godi{no odi na lekar i konsultiraj se za zdravjeto! Ako ima{ prilika da te pregleda lekar - ne propu{taj ja! Poslu{aj go sovetot na lekarot! Zemaj vitamini i drugi potrebni materii!

Vtoriot vid vakva etika e etikata na fizi~kata aktivnost, koja ja poso~uva ulogata na ~ovekovata fizi~ka aktivnost za negovoto dobro zdravje. Tuka spa|aat: rabotewe kako forma na ~ovekovata egzistencija i osnova za ~ovekovoto `iveewe; dobra ramnote`a pome| u rabotata i odmorot, pome|u dejstvuvaweto, spieweto i drugite vidovi po~inka; izbegnuvawe sekakvi preteranosti i kompenzacija na eden vid dejstvuvawe so drug (jadewe namesto spiewe i sl.); odgleduvawe na site vidovi ~ovekovi aktivnosti kako uslov za negovo zdravo psiho-

fizi~ko edinstvo; redovno dvi`ewe i sportuvawe kako uslov za dobra rabota na organite i `ivotnite funkcii itn. Tretiot vid na zdravstvenata etika e etikata na ishranata. Taa mu poso~uva na ~ovekot deka e su{testvo vo koe se vr{i razmena na materijata i deka preku hranata si gi obezbeduva najzna~ajnite elementi za svojot opstanok. Ottuka e mo{ne va`no da vnimava na ishranata, da ima pravilna ishrana so ogled na vidot i sodr`inata, da ne preteruva nitu vo jadeweto nitu vo kuseweto na hranata (da izbegnuva i bulimija i anoreksija), da vnimava kako i koga ja konzumira hramata, i sl. Smislata na zdravstvenata etika e prevencija, imawe svest za negativnostite od svoeto dejstvuvawe, naso~uvawe na svoite re{enija i aktivnost kon dobri postapki i kon izbegnuvawe na lo{ite, presretnuvawe na zdravstvenite te{kotii so prethodni ispravni dejstva. Osobeni dimenzii na zdravstvenata etika se: nenanesuvawe {teta drugomu, izbegnuvawe na zavisnostite, vodewe smetka za zdravstvenata i bioeti~kata odgovornost (nepravewe evtanazija, vnimanie na zabremenuvaweto i izbegnuvawe na abortiraweto, {to nanesuva mnogu {teta na organizmot i na moralot, i sl.). Vo zdravstvenata etika posebno mesto zazemaat zaraznite bolesti. Za{titata od niv e osoben domen na zdravstvenata etika. Taa nastoj~ivo poka`uva deka nivnoto zafa}awe e naj~esto rezultat na lo{ite (pogre{ni) postapki na li~nosta, koja so niv li~no dobiva mnogu lo{ rezultat od svojata negri`livost. Seto toa ja potvrduva nezamenlivata uloga na li~nosta vo ~uvaweto na zdravjeto, koe ne e samo nezavisen priroden fenomen, tuku i odraz na na{ata svest i soznanie i na na{ata postojana gri`a za nego.

(052) ZAVISNOSTI I NIVNI FORMI

Denes mnogu se rasprava za zavisnostite, bidej}i lu|eto lesno i masovno stanuvaat `rtvi na zavisnostite. Do modernite vremiwa mnogu lu|e bea op{ti zavisnici kako robovi i kreposnici ili podanici vo avtokratskite op{testva - kade {to socijalniot avtoritet i pritisok im nametnuva{e `ivotni re{enija na podlo`enite edinki, koi ne mo`ea da re{avaat slobodno za svoite `ivoti, nameri, ~ekori, postapki. Zatoa vo sovremenata epoha na slobodni li~nosti problemot na zavisnostite problesnuva so u{te pogolema serioznost, bidej}i sega lu| eto, za koi se pretpostavuva deka se slobodni, samite se zarobuvaat so priklonuvawe kon strasti i dejstva koi gi vodat vo porobenost. Zavisnosta e sostojba na nezapirliva potreba od ne{to, kon koe ~ovekot te`nee so seta du{a i gi pravi site mo`ni dejstva toa da go zadovoli. Zavisnosta e podlo`enost na ne{to, so nea ~ovekot od subjekt koj go vodi svojot `ivot stanuva objekt, predmet na nekoja

nadvore{na sila, koja gi rakovodi negovite/nejzinite misli i dejstva ili kon koja toj/taa podreduva mnogu ne{ta ili s. Zavisnosta zna~i nesamostojnost, obuslovenost ne od sebe a od ne{to drugo. Taa se karakterizira so ograni~enosta na dejstvata spored strana volja i vlijanie. Zavisnostite imaat nu`ni posledici - na primer, promena na odnesuvaweto ili stradawe dokolku ne mo`e da se realizira posakuvanoto. Tie ima moralna, psihi~ka i fizi~ka forma, so koi se gradira stepenot na zavisnosta. Zavisnostite se golemi predizvikuva~i na nenormalnosta. Vo li~nosta tie sozdavaat opsesija, go naru{uvaat zdravjeto na li~nosta, obvrzno psihi~koto, a direktno (ili posledi~no) i fizi~koto. Kaj zavisnata li~nost strada nejziniot moral, sekako se zarobuva nejzinata voljata i li~nosta e onevozmo`ena slobodno da odlu~uva. Nejzinite `ivotni i dejstveni re{enija se podredeni na zadovoluvaweto na strasta. Podlo`eni na predmetot na zavisnosta, zavisnicite stanuvaat zainteresirani samo za zadovoluvawe na zavisnosta i, kako nivni u`iva~i, ne mislat na drugite, pa ni na samite sebe. Zavisnata li~nost nema normalno odnesuvawe na zrela i odgovorna edinka. Taa gi zapostavuva i otfrla svoite ostanati obvrski i `elbi, planira glavno akcii za zadovoluvawe na zavisni~kata strast i dejstvuva samo za nea da ja izvr{i. So vreme zavisnostite po~nuvaat da vladeat so li~nosta, naj~esto pre~ej}i vo site drugi nejzini dejstva, namaluvaj}i i dotol~uvaj}i gi nejzinite drugi ambicii, vodej}i ja kon kon op{ta degradacija i redukcija na nejzinata egzistencija - so toa li~nosta stanuva samo izvr{uva~ na zavisnosta. Problemot so zavisnosta e golem. Zavisnata li~nost ima iluzija deka go pravi ona {to go saka i deka so toa se ovozmo`uva nekoe u`ivawe. So toa ~ovekot ja opravduva predadenosta kon zavisnosta. No, toa u`ivawe e pogre{no. Toa ne e vistinsko, ne dava ~ove~en plod, donesuva bezbroj lo{i posledici i stradawe. Toa e la`no zadovolstvo - se veruva deka e edinstveno, najva`no, neophodno, a vsu{nost stanuva zbor za ne{to zamisleno {to zavisnikot go iska~uva na vrednosna viso~ina. Toa zadovolstvo e la`no i zatoa {to ne ovozmo`uva sloboda i {iroko dejstvuvawe, tuku na podlo`enata li~nost ja stesnuva sevkupnata `ivotna inicijativa, nea ja vodi samo po edna nasoka i gi uni{tuva nejzinite ~ove~ki potencijali. Negativnosta na zavisnostite se sogleduva ve}e vo toa {to sekoja zavisnost ja zarobuva li~nosta, t.e. predizvikuva nejzina nesloboda i naru{uvawe na nejzinoto dostoinstvo. I onie zavisnosti koi imaat poblaga forma i predizvikuvaat pomalku socijalni posledici se negativni za li~nosta. Realno poglednato, sekoja zavisnost e negativna. Osoben problem na zavisnostite e {to tie se razvivaat, {irej}i ja podlo`enosta na li~nosta i prodlabo~uvaj}i gi aspektite na zavisnosta od niv, kako {to se: za~estenost na nivnata upotreba,

degradirawe na ~ovekovata volja, a so toa i na mnogute strani na moralot na li~nosta, itn. Isto taka, zavisnata li~nost e podlo`na na sekakov vid uceni. Zavisnosta vodi kon eti~ka degradacija na li~nosta u{te na prviot stepen na svoeto povrzuvawe so predmetot na zavisnosta. Taa se povrzuva so zavisnosta zatoa {to popu{tila eti~kata sila i moralnata samokontrola. Neeti~ka e i neslobodata na li~nosta nasproti zavisni~kiot predmet i apsolutnata posvetnost na zadovoluvawe na strasta. Kaj zavisnosta, osobeno stradaat socijalnite vrski na edinkata. Zavisnikot gi otfrla kontaktite so svoite najbliski, ne im posvetuva dovolno vreme i dol`no vnimanie. Zavisnikot prestanuva da gi saka onie koi nemaat ista strast kako nego, a go sovetuvaat da se sobere i oslobodi od bolnata strast. Isto taka, zavisnikot ne mo`e da se posveti dostatno na svoe li~no unapreduvawe i rabotewe, doa|a vo konflikt so sorabotnicite. Zavisnikot materijalno se iscrpuva za da gi zadovoli barawata na zavisnosta, a so toa posebno stradaat potrebite i `ivotot na negovite najbliski. Zavisnikot ~esto pristapuva i kon kriminal, za da gi zadovoli svoite zavisni~ki potrebi. Sekoja od zavisnostite ima i osobeni posledici: preteranata al~nost po jadewe ra|a problemi so rabotata na ~ovekovite organi i go skusuva `ivotot na li~nosta, iako bez naglaseni posledici za zaednicata osven za negovite najbliski; pu{eweto, pokraj neminovniot rak na belite drobovi i na ustata za pove}e od 10 procenti od pu{a~ite, ja degradira najbliskata okolina, pre~ej}i im na prisutnite vo di{eweto, a vrz potomstvoto ostava neumitni negativni tragi; alkoholizmot gi degradira potencijalite na li~nosta i sozdava stra{ni posledici po `ivotot na nejzinite najbliski; kockaweto go uni{tuva semejstvoto, ne samo imotot i spokojstvoto na zavisnikot... Zavisnostite sekoga{ imaat i socijalni posledici, a ne samo indivi-dualni za zavisnikot, pa poradi toa zavisnostite spa|aat i vo problematikata na socijalnata rabota i etika, koi gi prou~uvaat pri~inite na ra|aweto na zavisnostite, posledicite za li~nosta i za zaednicata i merkite koi zaednicata gi prezema za za{tita na zavisnikot (predlagaat takvi merki), duri i ako toj samiot re{il da strada i insistira deka toa e negovo pravo. Najstra{na posledica od zavisnostite e toa {to tie pridonesuvaat i nu`no predizvikuvaat razbivawe na psihofizi~koto edinstvo na li~nosta. Od zavisnosta kako du{evno do`ivuvawe strada teloto, vo telesnite zavisnosti propa|aat psihi~kite funkcii i svojstva (kvalitet) na li~nosta. Kinej}i ja li~nosta na dve, zavisnostite go vodat ~ovekot kon razni ekstremnosti, {to direktno zna~at negovo.nejzino i moralno i realno propa|awe. Toa mo`e da se vidi i od na~inite na reakcija na zavisnite li~nosti. Tie se ili neobuzdani ili strogo povle~eni, ili preterano smeli vo projavuvaweto na svojata strast ili toa go pravat mol~e{kum i kriej}i, kako da se svesni za niskata moralna vrednost

na svoeto delo. Tie li~nosti, vo sekoj slu~aj, se nesamostojni, neslobodni i so sekoj akt na manifestiraweto na svojata zavisnost dobivaat u{te eden negativen udar vrz svojata du{a i celina na postoeweto. Brojot i vidovite na zavisnostite se {iroki. So ogled na izvorot na zavisnosta i na predmetot kon kogo zavisnikot e privrzan, ima nekolku grupi zavisnosti: zavisnost od agensi koi vo zavisnikot budat `elba i kon koi toj e podlo`en (droga, alkohol, tutun, hrana, lekovi), zavisnost od li~nosti, zavisnost kon poseduvawe, zavisnost kon dejstvuvawe, fanatizmi od razli~en karakter.

Iako do sovremenoto doba glavno ne e smetana za problemati~na, zavisnosta od li~nosta e te{ka forma na zavisnosta. Ima nekolku vidovi niz koi se manifestiraat ovie zavisnosti: li~na, qubovna, socijalna, politi~ka i kulturna. Li~nata zavisnost se odnesuva na ~estata pojava na nezrelost, nedorasnatost na li~nosta, pri {to se manifestiraat nejzinite potrebi za za{tita od nekogo (od majka i od drugi rodnini ili od nekoja druga li~nost, zamisleno vozrasna i stabilna). Zavisnata li~nost, vsu{nost, ne `ivee poln `ivot, tuku gi ostvaruva funkciite na nekoe nezrelo su{testvo ili streme`ite na nadredeniot nad nea. Zavisnosta vo qubovta pretstavuva gubewe na svojot identitet nasproti drugata li~nost vo qubovniot odnos ili nasproti samiot akt na qubovta. Ludo vqubenata li~nost s podreduva na tie svoi emocii, sebesi se smeta za neva`na, nea ne ja interesiraat sopstveniot `ivot i drugi dejstva, osven predizvikuvawe na pretpostavenata simpatija kaj drugata li~nost. (Na takvata zavisna li~nost se ~ini deka ostvaruva najgolem stepen na samorealizacija i samopo~ituvawe ako dobie znak na qubov od sakanoto su{testvo.) Naj~esta posledica na zavisnosta vo qubovta se maki i stradawa, koi se podnesuvaat duri i ako vrskata nema (pove}e) nikakva smisla. Socijalnata zavisnost e forma na celosno sebepodreduvawe na drugite li~nosti, koi imaat nadreden status vo op{testvoto rakovoditel, gospodar, gazda. Formite na zavisnosta mo`at da bidat, na primer: pokornost - koga li~nosta bez bunt gi podnesuva site socijalni okolnosti na svojata egzistencija (sprotivno na demokratskiot i slobodarski duh); patronstvo - koga se izrazuva voshit kon rakovoditelot, koj mu stanuva neprikosnoven voda~ (gazda, patron) na zavisnikot; sluguvawe - koga li~nosta neprestajno i bez ogradi raboti za nekogo; poltronstvo - koga pred nadredeniot napolno se svitkuva dostoinstvoto; kodo{ewe - koga li~nosta se pretvora vo veren dou{nik za nadredenite, i sl.

Politi~kata zavisnost pretstavuva podreduvawe na li~nosta na formite na politi~kata dejnost i organizacija. Naj~esti vakvi projavi se: ideologiziranost - slepa privrzanost kon nekoi politi~ki idei, bez nikakva distanca kon nivnata sodr`ina i celi; politiziranost - golem anga`man da se dejstvuva aktivno politi~ki, naj~esto za realizirawe na nekoja politi~ka programa ili zada~a; idolatrija na voda~ot apsolutna doverba i pokornost kon politi~kiot voda~, negovo sledewe bez uslovuvawe i kriti~nost; volja za mo} - strast za poseduvawe na vlast, politi~ka mo} (bez ogled dali za realizirawe na ideolo{ki celi ili za ostvaruvawe na li~ni pridobivki). Kulturnata zavisnost e na~in na podreduvawe na li~nosta na nekoe tvore{tvo ili tvorec, koi zavisnikot gi obo`ava s do zaslepeno sledewe i vozvi{uvawe. ^esto idolatriski se baraat predmeti {to mu pripa|aat na nekoj tvorec, se pravat obidi toj da se sledi i vo najbezna~ajnite projavi (izgled, obleka, moral, poseduvawe sli~ni ne{ta i pravewe isti/sli~ni postapki). Vo kulturnata zavisnost spa|a i ra{irenata forma na qubov za nekoja forma na kulturata (filmomanija, rokmanija, operomanija, stripomanija i sl.). Dokolku ovaa ne e preterana i ne sozdava problemi vo `ivotot, taa ne se smeta za bolna zavisnost, no ako pretstavuva bezuslovno sledewe na idolite i apsolutno odnesuvawe spored obrascite izlo`eni vo tie kulturni dela, uka`uva na golema zavisnost na li~nosta. Posebna vakva forma pretstavuva podlo`enosta na propagandata i reklamite, kako na~in so koj vo svesta se vsaduva neizbe`nost za pravewe ne{to ili za (radosno) kupuvawe na nekoj proizvod. Zavisnostite kon poseduvawe, kon dejstvuvawe i fanatizmite se mo{ne ra{ireni na~ini na zavisni~ko odnesuvawe. Izrazot manija uka`uva na strasnata vrzanost za ne{to i na predadenost kon ne{to. Postojat razni manii - za poseduvawe (na pari, zloto, zemja i drug imot), ili za prisobirawe i ~uvawe na razni predmeti kolekcionerstvo ili feti{izam, ili za samata funkcija na pridobivawe (koja se realizira po sekoja cena, bez obyiri, so strast za izmami, duri i so zlostorstvo...), ili za izvr{uvawe na samata svoja funkcija - kako apsolutno predavawe kon dejstvuvaweto i negovo vozdignuvawe do najvi{ akt i smisla (vorkomanija, xogingomanija i sl.). Denes, osobeno kaj mladite, se javuva zavisnost kon kompjuterite i elektronskite igri, koja se izrazuva kako strasno, pove}e~asovno (neprekinato) sedewe pred kompjuterot, predadenost kon komunikaciite {to gi ovozmo`uvaat me|unarodnite vrski (Internet) i u`ivawe vo osobenite igri. Sli~no e i fanati~noto, zaslepeno, nevozdr`ano, apsolutno, dokrajno zastapuvawe na nekoi idei, u~ewa, vrednosti, celi ili zada~i. Edna od najstra{nite vakvi zavisnosti e strasta za kockawe, koja gi uni{tuva i zavisnikot i negovite bliski, kako i nivnata idnina.

Karakteristikite na vakvite zavisnosti (pa i na site zavisnosti voop{to) e {to tie naj~esto se izme{ani, pa kaj zavisnata li~nost dejstvuvaat so zaedni~kiot negativen naboj, naso~uvawe i posledici. Zavisnostite od pottiknuva~kite agensi stanaa najra{iren, najzdogledliv i (mo`ebi) najproblemati~en vid zavisnosti vo sovremeniot svet. Takvite se strasta za drogata, alkoholot, tutunot, hranata, lekovite i za sli~ni predmeti na posakuvaweto. Hranata e uslov za `ivotot i e neophodna za opstanokot. Me| utoa, zavisnosta od hrana e forma na degradacija na ~ovekovata vitalnost, bidej}i vistinskite ~ovekovi potrebi od hrana se konstantni i ograni~eni. Zavisnite po hrana go glorificiraat jadeweto, preteruvaat vo nego voop{to (gurmanlak) ili vo nekoi negovi formi. Osobeno se negativni ra{irenite zavisnosti od slatko ({e}er) i od mrsno, kako izvori na mnogu bolesti. Vakvite zavisni se debeli ili preterano debeli, {to im pre~i ili podocna sigurno }e im pre~i vo `ivotnite funkcii. Zavisnosta od lekovi pretstavuva `elba postojano ili periodi~no, no ~esto, da se zemaat odredeni lekovi ili supstancii, za koi se veruva deka pomagaat na li~nosta ili se potrebni za da ne se po~uvstvuva li{ena od ne{to (tokmu stravot ili neugodnosta od li{uvawe e izraz na zavisnosta). Alkoholizmot pretstavuva zavisnost od alkoholni pijalaci, so koi vo organizmot se vnesuvaat materii koi sodr`at alkohol, a koi predizvikuvaat soodvetni efekti na zadovolstvo, euforija, pijanstvo, oddale~enost od realnosta, zaboravawe, iluzija na golemina i na sloboda. Pu{eweto e edna od najra{irenite zavisnosti, kako upotreba na proizvodi od tutun, koj sodr`i nikotin, supstancija koja predizvikuva zavisnost vo organizmot za nejzino redovno konzumirawe. Kako i drugite zavisnosti, pu{eweto gi povreduva i lu|eto okolu zavisnata li~nost, a posebno negativno e toa {to posledici od pu{eweto mo`at da im bidat naneseni i na onie koi ne pu{at, no se nao|aat vo blizina na pu{a~ot. Sli~na kako strast (no so pomalku socijalni posledici) e manijata za piewe kafe, koe{to ja sodr`i zavisni~kata supstancija kofein. Najopasnata vakva forma na zavisnosta e drogiraweto. Narkomanijata treba posebno da se istaknuva i pretstavuva zaradi nejzinoto isklu~itelno silno negativno deluvawe vrz psihata i zdravjeto na li~nosta, kako i zaradi uni{tuvaweto na nejziniot moral. Ova, inaku, se slu~uva kaj site formi na zavisnosta, taka {to tie site se poseben eti~ki problem.

Lu|eto ne se samo su{testva na setilata i na strastite, tuku i su{testva na razumot i dostoinstvoto. I kako {to mo`at da sogledaat kako da ja sovladuvaat i koristat Prirodata, kako {to mo`at da izmisluvaat formi koi }e im ovozmo`at dobar `ivot, sloboda i dostoinstvo, taka mo`at da sogledaat i deka na problemot na zavisnostite treba da mu posvetat vnimanie i deka treba da storat s

tie samite da se osloboduvaat od niv, kako i na drugite lu|e da im pomognat da se osloboduvaat od tie problemi. Na primer, po dvaesetgodi{nata kampawa protiv pu{eweto, vo razvienite zemji pu{at mal broj lu|e i toa samo na izolirani mesta. Ponekoga{, vo mnogu formi od zavisnostite, i samite zavisnici vo nekoj mig mo`at da sogledaat deka navlegle dlaboko vo propa|awe i da napravat napor da se oslobodat od svojata zavisnost. Iako te{ko i so napori, mo`e da uspeat, taka {to natamo{niot `ivot mo`e da go prodol`at bez zavisnosta (iako ostanuvaat posledicite od dotoga{ storenoto - na primer, belite drobovi na pu{a~ot mo`at da se is~istat od naslagite na nikotinot duri po nekolku godini nepu{ewe). Me|utoa, zavisnostite ostavat neizbri{liva traga, pa sekoe povtorno vra}awe kon nivnoto koristewe, duri i po dolg period na apstinencija, li~nosta vedna{ ja doveduva vo sostojba na porano dostignatata zavisnost. No, le~eweto e mo`no i sekoj treba da pristapi kon osloboduvawe od zavisnostite, osobeno vo dene{no vreme koga medicinata napreduvala dovolno da gi znae pri~inite na bolestite i metodite za nivno sovladuvawe, koga medicinskata psihologija (psihijatrijata) znae mnogu na~ini i e osposobena za da im pomogne na zavisnicite. Prvata eti~ka norma nasproti zavisnostite glasi: IZBEGNUVAJ GI ZAVISNOSTITE! Ne podlegnuvaj na nivniot predizvik i vlijanie! ^uvaj si ja slobodata na voljata! Razmisli pred da po~ne{ so zavisni~kite dejstva! Bidi zdrav i normalen ~ovek! Nasproti zavisnostite, najdobar eti~ki metod e razumnosta, a vistinska dobrodetel - umerenosta. NARKOMANIJA I 3 FORMI NA ZAVISNOSTA

Sekoja zavisnost e opasna za li~nosta, a re~isi sekoja od niv e opasna i neprijatna za lu|eto koi mu se bliski na zavisnikot i za negovata zaednica. Me|utoa, najopasna forma na zavisnosta e drogiraweto. Iako zborot droga ozna~uva i lekovi, ovde poimot se sosredoto~uva vrz zemaweto supstancii (narkotici), ~ija cel e da se predizvikaat promena na sostojbata na du{ata i na ~uvstvata. Izvorite na drogiraweto se: psihi~ka nedorasnatost na li~nosta, nejzina te{ka du{evna sostojba, barawe izlez od kriznite situacii, o~ekuvawe da se najde brzo i golemo (i opasno) zadovolstvo. Izvor na narkomanijata e i popu{taweto na li~nosta pred zaedni~kite konzumirawa na vakvite materii. Narkomanijata pretstavuva zemawe narkotici (s edno dali periodi~no ili sekojdnevno, prodol`itelno) kako na~in na odnesuvawe, svoja potreba i `ivoten stil. Opasnosta na ovaa forma na zavisnosta proizleguva od neminovnata propast na li~nosta koja trgnala po ovoj pat i stanala

zavisnik. Osven razvienata forma na alkoholizmot i preteranoto zemawe lekovi, kako i docne`nite stadiumi na pu{ewe, koga e predizvikan rak - drugite formi na zavisnost re~isi mo`at da bidat sovladani i li~nosta nekako da se oslobodi od niv; od drogata osloboduvaweto e isklu~itelno te{ko. Li~nosta koja po~nala da zema droga s poza~esteno upotrebuva droga i proba s novi, posilni narkotici, odnosno dostiga s postra{no nivo na zavisnosta. Narkomanot po~nuva da gi naru{uva site moralni principi, ne mo`e da se razbudi i da se promeni, tuku propa|a - so iluzorna svest deka taka saka i deka ne mo`e da stori ne{to drugo. So toa se osloboduva sebesi da pravi razni negativni dejstva i zlostorstva (la`ewe i mamewe, samoizmama, kra`bi, pqa~kosuvawa, neodgovornost kon sebe i kon drugite, prodavawe na samiot sebe, nasilstvo, ubistva...). Mora da se znae - zemaweto droga e edinstvenata forma na ~ove~koto `iveewe vo koja ne e vozmo`no da se razvie qubov, tuku toa ja ubiva i postoe~kata qubov. Samo`ivosta na narkomanskata li~nost e apsolutna, nejze nikoj ne e potreben, osven drogata kako predmet na posakuvaweto i samiot akt na drogiraweto, pri {to gi napu{ta i site formi na ~ove~ki relacii, taka {to se isklu~uva od zaednicata i od normalniot `ivot.

Golemiot problem so zemaweto droga najdobro se sogleduva niz toa {to tuka site tri nivoa na zavisnosta se te{ki i so golemi posledici. Obi~no se zboruva samo za dve nivoa na zavisnosta psihi~kata i fiziolo{kata (fizi~kata), a ne se vodi smetka za tretiot vid zavisni~ko nivo - za eti~kata, moralnata zavisnost. Kaj psihi~kata zavisnost stanuva zbor za du{evnite predizvici i za svesnoto i potsvesnoto priklonuvawe kon predmetot na zavisnosta, koj si bara ispolnuvawe vo razli~ni stepeni. Sepak, li~nosta u{te mo`e da se stegne, da se vozdr`i, da pronajde motiv za izbegnuvawe na krajnata zavisnost. Ako uspee vo toa, nema da dostrada teloto. Fiziolo{kata zavisnost se odnesuva na podlo`enosta na teloto kon objektot na zavisnosta. Kletkite i telesnite funkcii pekaat po negovo ispolnuvawe i ako ne go dobijat posakuvanoto sleduva odmazda na telesnite funkcii (znoewe, bolki, treska, bolest, odumirawe na oddelni delovi, prestanok na oddelni funkcii, smrt). Ne se vodi smetka za tretoto nivo na zavisnosta - na eti~kata, moralnata zavisnost, taa naj~esto se zaborava. Kaj mnogu vidovi zavisnosti taa e sli~na na obi~nata negativna moralna praktika na lu| eto i ne predizvikuva zagri`enost (na primer, vo tradicionalnoto op{testvo site se pritiskaat so normite na odnesuvaweto i se bara pokornost kon avtoritetite i obvrzno izvr{uvawe na `ivotnite obvrski kon drugite, pa ne se sogleduva deka toa e ve}e prviot stepen od socijalnata zavisnost).

Vo nekoi od formite na zavisnosta i vtoroto nivo - psihi~kata zavisnost - ne se razlikuva mnogu od obi~nite moralni dilemi za ostanatite `ivotni pra{awa. Zatoa nikoj, a osobeno zavisnicite, ne se trevo`at mnogu (vo sovremenoto op{testvo zaradi ubaviot izgled i linija preteranoto jadewe pottiknuva na gri`a, no toa ne predizvikuva alarm ako na li~nosta al~nosta za jadewe direktno ne nanesuva {teta dodeka e mlada, ili nea ne ja isklu~uva od op{testvoto, ako e rabotliva i simpati~na, ili toa nikogo ne go zasega, ako se raboti za li~nost za koja nikoj ne e zainteresiran). Moralnata zavisnost e klu~na vo site vidovi zavisnost, osobeno vo narkomanijata. Taa jasno go otkriva problemot {to taa go sozdava za ~ove~kata egzistencija. Psihi~kata zavisnost od drogata e ve}e dlaboka zavisnost, vo koja se skr{eni moralnite dilemi i otpori na li~nosta i taa du{evno ve}e e soglasna so konzumiraweto na drogata, priklu~ena e kon redovna nejzina upotreba, glavno ve}e ne ja opsednuvaat nespokojstva zaradi toa, a s poredovno se javuva nespokojstvo dali }e obezbedi sledna doza droga. Toa duri mo`e da najde opravduvawe vo li~nosta ili kaj nejzinite bliski, bidej}i im e ubava satisfakcijata {to im ja dava drogata i mislat deka zadovolstvoto gi opravduva te{kotiite na organiziraweto na zemaweto na dozata. Me|utoa, site tri stepeni na psihi~kata narkomanska zavisnost se te{ki - od radosta na zemaweto droga, preku duhovnata opravdanost na drogiraweto, do sfa}aweto na neminovnosta na toj akt. Se razbira, u{te pote{ki se stepenite na fiziolo{kata (fizi~kata) narkomanska zavisnost, koga po drogata ve}e pekaat telesnite osnovi na li~nosta. Vo prvata faza na ovaa krajna zavisnost li~nosta go posvetuva svoeto `iveewe na drogata, vo vtorata taa go `ivee `ivotot na drogata, mnogu blisku se zakanuva smrt i taa samo ~eka da umre. Vo ovaa faza li~nosta ve}e ne zna~i ni{to - edinstveno postoi upotreba na drogata. Vo narkomanijata posebno se istaknuva moralnata zavisnost, zaradi toa {to sekoj stepen na upotrebata na droga vodi kon krajniot ishod. Drogata e zarazna bolest, koja go opfa}a sekogo koj }e se najde vo nejzina blizina i koj na nekoj na~in }e se dopre do nea (site proizveduva~i i prodava~i na droga po~nuvaat da ja konzumiraat, ako ne tie, toga{ obvrzno nivnite bliski; istoto ~esto se slu~uva i so lu|eto od najbliskata okolina na strasnite narkomani). Drogata. isto taka, e i bolest koja postojano zarazuva. Taa ne ra| a imunitet vo li~nosta; rezistentnosta na upotrebata (prestanokot da se imaat tegobi, da se povra}a i sl. po prvite upotrebi) zna~i samo deka zavisnikot natamu daleko za~ekoril po patot na nevratkata. Toa se odnesuva i na situacijata kaj li~nosta po eventualnoto prestanuvawe da se zema droga, po izlekuvaweto od ovaa strast. Sekoja sredba-dopir so drogata na vakvite li~nosti e golema opasnost

od povtorno drogirawe, so {to li~nosta se stava vo pozicija na istata razviena zavisnost kakva {to ja imala pred da pristapi kon lekuvawe. Zna~i, na sekoe nivo na upotrebata na droga opasnosta e golema, pa zavisnosta od droga e opasna ve}e na najprvoto nivo. Toa mo`e da se nare~e moralna zavisnost zatoa {to du{ata u{te ne se naviknala na upotrebata na droga i ne se prekr{eni site normi na pravilnoto odnesuvawe, tuku vo li~nosta se vodi moralna rasprava za toa. Zavisnosta nastapuva ako na predizvikot ne se odgovara zrelo so otfrlawe, tuku so tolerancija i prifa}awe. Moralnata zavisnost ima dve fazi. Vo prvata faza stanuva zbor za zakanata od mo`na sredba i prvi~na upotreba na droga. Kon toa upatenata i zrelata li~nost se odnesuva so otfrlawe na takva mo`nost, no zagrozenata, zbuneta, neinformirana, ispla{ena, slaba li~nost kon toa se odnesuva kako kon problemot na strav od praznina (horror vacui) - taa ima strav od upotrebata na droga, no ja privlekuva ili misli deka mora (neminovno) da se prepu{ti na toj predizvik i se izma~uva kako da si najde moralno opravduvawe za toa. Zaradi golemiot pritisok i zalo`bi na moderniot svet za sloboda na postapuvaweto i zaradi nedostatnata organiziranost na op{testvoto da ja spre~i upotrebata na droga, realna e {ansata kaj li~nosta da dojde do probawe i prvo zemawe na drogata. Vtorata faza na moralnata zavisnost nastapuva po prvi~noto narkomansko iskustvo. Li~nosta postojano o~ekuva deka pak }e ja napadne isku{enieto na povtornoto drogirawe i taka se predava. Istoto se slu~uva i ako li~nosta ostane nemarna i nevnimatelna kon ova pra{awe. Za{to, koga }e se premine pragot na moralnata zavisnost, natamu s e pra{awe samo na brzinata na propa|aweto i na sudbinata na li~nosta. Samo tie koi se otka`ale od drogata na nivoto na moralnata zavisnost, {to zna~i pred nejzinata prvi~na upotreba ili vedna{ potoa, imaat {ansa (lesno) da se spasat. Site ostanati dejstva se katastrofalni za li~nosta. Ni onie koi se otka`ale od drogata na slednite bliski (psihi~ki) nivoa ne ja odminale sudbinata na `ivotni gubitnici (luzeri). Tie }e stradaat kako degradirani li~nosti, ili toa }e ima posledici za nivnite najbliski, ili tie }e bidat agenti na raznite formi na ~ove~ka degradacija, za {to denes vo svetot najpove}e se iskoristuvaat tokmu propadnatite narkomani ili porane{nite narkomani. Narkomanijata go uni{tuva eti~koto jadro vo li~nosta i takviot ~ovek e gotov za site negativni postapki. Stra{en e eti~kiot predizvik na opasnosta od vra}awe kon narkomanijata, koj gi demne site porane{ni narkomani. I u{te ne{to e va`no za nivoto na moralnata zavisnost. Tuka sekoj treba da prekr{i {to }e pravi so sebe vo erata na narkomanijata, kakva {to e na{ata: dali }e se prepu{ti na ovaa zavisnost ili }e se protivstavi i oslobodi? Izvlekuvaweto e mo`no na nivoto na eti~kite dilemi i moralna zavisnost - natamu ima samo lekuvawe.

Lekuvaweto od droga e vozmo`no samo so lekar, bidej}i se napadnati vitalnite funkcii na li~nosta (fizi~ki i psihi~ki). Le~eweto mora da se izvr{uva srazmerno so vremeto i intenzitetot vlo`eni vo narkomanijata. Ako za po~etniot, prv stepen na psihi~kata zavisnost se potrebni nekolku sredbi so lekar, doverba vo nego, iskrenost, prijatelski anga`man na semejstvoto i sl., no i toa vo traewe od nekolku meseci - onaa li~nost koja zela droga samo u{te nekolku pati ve}e treba da se lekuva {est meseci, so u{te pogolema nastoj~ivost, so kompletno i redovno vklu~uvawe na semejstvoto itn. Vo sekoj slu~aj, treba da e znae deka lekuvaweto u{te (eventualno) e mo`no na nivoto na psihi~kata zavisnost, osobeno vo nejzinite poniski fazi, iako }e bide dolgotrajno i so golema koncentriranost na zavisnikot, semejstvoto i na medicinskite lica dodeka na nivoto na fizi~kata zavisnost narkomanijata e re~isi neizle~iva definitivno i bez seriozni trajni posledici za zdravjeto i za psihata na li~nosta. Semejstvoto mora da bide celosno vklu~eno vo procesot na le~ewe, za{to nikoj osven najbliskite na zavisnikot ne se dolgoro~no zainteresirani za negovoto vistinsko izlekuvawe, a nikoj i nema trpelivost da ostane vo taa najkomplicirana i najte{ka od site li~ni celi i zada~i. Poradi toa, edinstvenoto pravilo protiv narkomanijata e begawe od drogata - vo sekoja prilika, vo site uslovi i vo site okolnosti! Na drogata nema li~no protivstavuvawe, tuku e mo`na samo li~na odluka da ne se zema. Za da ne se predizvikuva pa|awe vo zakanuva~kiot prazen prostor, treba obvrzno da se napu{ti prostorijata kade {to }e se pojavi droga, treba da se bega od li~nostite (kolku i da se mili) koi imaat kaj sebe droga, sakaat da ja probaat ili toa go pravat. Treba da se znae deka samo lekarot mo`e da mu pomogne na narkomanot i toa samo ako ovoj re{il da se lekuva i ima (trajna) poddr{ka od semejstvoto za toa. Site ostanati se nekompetentni, pa i tie samite mo`e da se zarazat so drogata i da stanat narkomani ako se obidat ne{to na ova pole. Za da se odbrani od drogata - sekoj treba vo svojata svest da povtoruva deka re{il da go pro`ivee svojot `ivot i deka zatoa nikoga{, vo nieden slu~aj i za ni{to na svetot nema da zema droga. Edinstveniot moralen zakon, eti~ko pravilo i `ivotna mo`nost za uspeh nasproti drogata e normata: BEGAJ OD DROGATA! Nikoga{ i vo nikakvi uslovi ne upotrebuvaj droga!

(053) ETIKATA I BIOETIKATA

Srede renesansata na eti~kata misla i na moralot, mo`e da ka`eme deka na sovremeniot svet mu e potrebna etikata i glasno ja povikuva. Toa e predizvikano najpove}e tokmu so problemite vo oblasta na `ivotot i Prirodata (za {to pi{uvame vo knigata Etikata denes, Skopje 1999, Sofija 2006). Lu|eto se zagri`eni zaradi lo{ata

sostojba na `ivotnata sredina, zaradi stradawata, zaradi neizvesnite rezultati na naukata i tehnikata. Toa pottikna brojni i {iroki raspravi za `ivotot, za negovata smisla i odr`uvawe, kako i mnogu diskusii za smislata i sodr`inata na etikata. Taka etikata ne e samo uslov i nu`en na~in za ~uvawe i unapreduvawe na `ivotot, tuku povtorno stana centralna tema na filosofijata i na naukata, veli Emanuel Levinas, istaknuvaj}i deka taa sega e prva filosofija. Od mnogute pra{awa va`ni za razbirawe na novata etika, posebno e interesen problemot na razgrani~uvaweto na teoriskata i prakti~nata (normativna) etika. Ovoj poznat star problem vo etikata se odnesuva na prioritetot: koja od dvete osnovni strani na ovaa filosofska disciplina e pova`na - dali se toa bazi~nite soznanija za smislata, su{tinata, izvorite, metodite na etike i moralot ili nejzinite normativni uka`uvawa, barawa, naso~uvawa, podu~uvawa? Etikata zafa}a svoevidna ~ove~ka praktika, ~ija su{nost e razgrani~uvaweto pome|u Dobroto i Zloto, pa taa e vrednosna, normativna ili prakti~na nauka, no vo nau~na smisla za nea e tipi~na raspravata za primordijalnosta na ednata ili na drugata strana na eti~koto pristapuvawe i razmisluvawe. Filosofijata na moralot ja preferira{e teoriskata strana; moralistite, posveteni na u~eweto za dobroto postapuvawe, pove}e sakaat da gi istaknuvaat konkretnite moralni normi, od potrebata za realno dobro dejstvuvawe izvlekuvaj}i go kako glaven beleg prakti~niot pristav kon moralot. Nov impuls za ovoj persistenten eti~ki diskurs dade vo poslednite decenii dade tokmu golemiot razvitok na etikata, kako i pojavata i brziot podem na bioetikata. Ovaa inicira osobeno re{enie na prakti~no-nau~nite pra{awa na ~ove{tvoto. Bioetikata pred s uka`uva na odgovornosta na ~ovekot za za{titata na `ivotot, na Prirodata, na `ivotnite formi i na zdravjeto. Toa e negova visoka zada~a vo epohata koga zagrozuvaweto na `ivotot i na site negovi pojavi morni~avo ja potresuva ~ove~kata civilizacija. Zatoa bioetikata izrasnuva vo najva`en del na etikata, a bidej}i etikata e bazi~na duhovna i nau~na disciplina na dene{nicata i na bliskata idnina, bioetikata mo{ne brzo i sigurno izrasnuva vo prv aksiolo{ki sistem na ~ove{tvoto, so golemo vlijanie vrz sodr`inata, metodite, voop{to vrz duhovnite impulsi i smisla na etikata, zna~i na celiot ~ove~ki `ivot i razmisla. Statusot na bioetikata e mo{ne interesen. Taa e povrzana so naukata i se trudi da bide nauka - no sepak toa e nauka od filosofiski soj. Bioetikata ne samo {to ne e izgradena kako zavr{en i detalen sistam i nau~en kompendium (za toa da dade samostojna nau~na pozicija), tuku nejzinite metodi i teorii se specifi~ni. Taa ne e od onaa strana na naukata, za taka da si obezbedi blizina na filosofskiot pristap, taa dejstvuva specifi~no nau~no i e povrzana so golem broj razni nauki. Toa sozdava od bioetikata ne samo multidisciplinarna i interdisciplinarna nauka, tuku i osobena polidimenzionalna nauka

(kako {to e, na primer, i kosmologijata), ~ija smisla e povrzuvawe vo celina, integrirawe na nau~nite nastojuvawa i znaewa (za {to uspe{no govori koncepcijata na integrativnata etika, koja teoriski sestrano ja obrazlo`uva prof. d-r Ante ^ovi}, {ef na Katedrata za etika na zagrepskiot Filozofski fakultet). Kon toa, na bioetikata se mo{ne bliski duhovnite, kriti~kite, specijalnite, univerzalnite metodi, taa ~esto se dobli`uva do poetskiot i do naglaseniot moralisti~ki stav, {to nejze obezbeduva filosofiski pristap i kvalitet. Poradi toa bioetikata osven vo nejzinite posebni izvodi, neposredno povrzani za odredeni biolo{ki pojavi i biotehni~ki aktivnosti - ne treba su{tinski da se tretira kako stroga nauka, kako neposreden partner na biologijata, tuku na bioetikata mora obop{teno da se gleda kako na osobena etika, kako sovremena, aktivna moralna filosofija. Zatoa e va`no da se ras~leni {to e bioetikata vo odnos na etikata - nejzina forma, granka, tema ili izraz. Se ~ini deka najbliska do realnosta e opredelbata deka bioetikata e tema na etikata, iako ni drugite opredelbi ne se dale~ni, bidej}i bioetikata e forma na etikata, nejzina granka i nejzina ekspresija. Bioetikata stana so `ivotnata nu`nost prva tema na etikata denes. Taa e najpotrebna, najra{irena i najzna~ajna, sekako osnovna sovremena eti~ka tema. Bioetikata e na vrvot na eti~kite interesirawa i le`i vo osnovata na site moderni eti~ki istra`uvawa: eksplicitno ili implicitno niz sekoj dene{en eti~ki stav, vrednost ili norma probliknuva bioeti~kata problematika. Bioetikata vsu{nost e normativna etika, nejzina supstancija se otkritie na potrebite i na barawata - na neodlo`ni barawa za pravilno dejstvuvawe vo nekoja oblast na `ivotot, ili kon nekoja osoben `ivoten fenomen, ili vo tretiraweto na nekoe `ivotno pra{awe. Telosot na bioetikata e vistinsko, brzo, seriozno i odgovorno postapuvawe - i toa na sekogo i na site. Pokraj samata pojava i procesot na mo{ne brza izgradba na bioetikata, najva`ni i najvlijatelni se tokmu nejzinite normi (koi gi Karakteristika na bioeti~kiot diskurs e deka mo{ne retko e individualen i lokalen - naj~esto e univerzalen (Site se u~esnici, sou~esnici i `rtvi). U~eweto i moralnite normi na bioetikata se isti za site lu|e na svetot - isto e slu~aj i so site najgolemi eti~ki u~ewa i normi. Toa e najvidlivo vo ekolo{kata etika, kade nikoj ne mo`e da otsustvuva od eti~koto pole (tamu mo`e da se vidi kolku ~ove~kiot faktor e univerzalen vo sekoja bioeti~ka oblast, misla i akt). Kako sodr`ina, bioetikata bezuslovno bara qubov i gri`a za `ivotot, kako i odgovornost za ~uvawe i oblagoroduvawe na `ivotot. Nejzino osnovno soznanie i pretpostavka glasi: @IVOTOT NE E IGRA! Takov stav e osnova za odgovorno odnesuvawe i povedenie. Kaj bioetikata, na primer, ne stanuva zbor za aristokratija na moralot, koj kako forma na gra|anskoto `iveewe osobeno go afirmira{e Imanuel Kant (so {to uka`uva{e na nadvladuvawe na prethodnata aristokratija spored ra|awe, koja ~esto ne bila obvrzna da

go sledi ~ove~kiot moral). Vo srcevinata na bioetikata e pra{aweto na demokratizacija na moralnite nositeli - site i sekoj mora da davaat svoj ra{iren i sevkupen pridones na moralniot razvoj na ~ove~kiot duh, celi i dejstva. I metodot na bioetikata e interesen. Ne stanuva zbor za izvlekuvawe na edna vrednost (vo forma na eti~ki ideal) kako vrvna eti~ka zamisla, tuku za {ireweto na specifi~nite eti~ki postulati: serioznost, skromnost, gri`a, odgovornost, anga`man, posledniot vo forma na empatija (v~uvstvuvawe) i deluvawe. Bioetikata, vsu{nost, ja razbuduva eti~kata energija i svest. Za svojata aktivnost i uka`ivawe, koi go otvorija patot na osvestuvawe za preteranoto, neve{to i opasno koristewe na hemiskite preparati i za bioeti~koto zna~ewe na genetskite posledici, Rej~el Karson ka`a: Morav da govoram i da ka`am; kako bi `iveela dokolku premol~av?! Zatoa e bioeti~kiot pristap ~esto e moralisti~ki. Vo nego ima vozbuduvawe, izliv na strasti, ambicija, ubeduvawwe i privlekuvawe, silni jakih zborovi, protest... Tuka mo`e da se primeni praviloto na Volter, deka ponekoga{ e pova`no ne{to da se ka`e posilno otkolku to~no. Bioetikata se razviva brzo. Sega e pred nov predizvik i neophodna zada~a - da vleze vo u~ili{tata kako osnoven del na eti~koto obrazovanie i toa na site obrazovni nivoa (za toa govori i Univerzalnata deklaracija za bioetikata i ~ovekovite prava). Bioetikata inspirira da se {irat u~ili{ta za rabota vo prirodata (agrotehni~ki u~ili{ta, prirodonau~ni u~ili{ta i sl.). Se nayira eden svoeviden lik na nova pedago{ka tendencija - eko-u~ili{te, {iroko, no edinstveno ekoobrazovanie. Vpro~em, poimite bio i eko se najmoderni sintetski floskuli (se upotrebuvaat nasekade vo stotici novih slo`eni zborovi ekoturizam, bioenergija, bioprodukti, ekomaterijal...). Za ovaa tendencija mo`e da se najde dokaz vo najnovite biolo{ki dela, kako {to se trudovite na Edvard Vilsona Za ~ove~kata priroda i Biofilija, vo koi{to se govori za vrskata na ~ovekot so drugite vidovi, kako i za toa deka vrskata na ~ovekot so Prirodata mo`e na{iot `ivot da go osvetli na neviden na~in - da dade objasnuvawe za smislata na `ivotot i da mu dade smisla na na{eto `iveewe. So novite teorii site `ivi su{testva se povrzani vo sistem - vo gigantski organizam Gea-Zemja kako edinstveno su{testvo. Za takvoto novo, {iroko, dubinsko razbirawe na edinstvoto na razmisluvaweto, `iveeweto i dejstvuvaweto govori Majka Tereza: Plod na mol~eweto e Molitva. Plod na molitvata e Vera. Plod na verata e Qubov. Plod na qubovta e Slu`ewe. Plod na slu`eweto e Mir. Na Bioetikata mora obop{teno da se gleda kako na bitna, najzna~ajna, su{testvena etika, kako na sovremena, aktivna moralna filosofija. Taa go zafa}a jadroto na postoeweto na svetot i na lu|eto, gi potresuva starite i vostanovuva novi pogledi i moralni opredelbi na site lu|e, se odnesuva na osnovnite zada~i i dol`nosti na lu|eto, gradi

vizii za modernoto odnesuvawe na lu|eto koi treba da dadat dobri rezultati vo organiziraweto na `ivotot. Vpro~em, zada~ite na Bioetikata se centralni za sovremenata egzistencija na lu|eto vnimavawe, zapazuvawe, popravawe, unapreduvawe na Prirodata i `ivotnata sredina, na zdravjeto, na psihi~kiot i fizi~kiot status i struktura na lu|eto i na drugite `ivi su{testva, itn. Ovie zada~i ja vozbuduvaat ~ove~kata svest i baraat od lu|eto na nov na~in da gledaat na `ivotot, da se povrzuvaat i pottiknuvaat i da dejstvuvaat za da im bide dobro nim i na svetot vo celost. Ovie idei, nastojuvawa i zborovi duri navestuvaat deka vo idninata bioetikata mo`ebi }e bise edinstvena etika. Toa e taka, zatoa {to bo bioetikata se obedinuvaat teoriskata svest i prakti~niot moral. Tie ne mo`at pove}e da bidat vo ras~ekor kako {to ~esto be{e do sega. Praktikata stana centralen del na eti~kata nauka. S edno koja osnovna eti~ka koncepcija se zastupa (intencionalizam ili konsekvencijalizam, utilitarizam ili pragmatizam, etika na odgovornosti ili etika na pravednosti...), najva`nite eti~ki/bioeti~ki normi se isti i nu`ni. Tie mu prethodat na objasnuvaweto. Kon takviot razvitok na etikata pridonesuvaat site formi na bioetikata. Stanuva zbor za neophodnoto edinstvo na eti~kata svest i moral. Zatoa najverojatno bioetikata ne samo {to }e predni~i, tuku }e ja i ispolni celinata (glavniot del) na etikata na utre{ninata, so {to }e se potvrdi i aktualnata primordijalnost na eti~kata praktika, prvi~nost na normativnata eti~ka postapka pred kontemplativniot, teoriski eti~ki odnos. So toa i mnogu pra{awa na etikata-bioetikata }e ja postavuvaat na nov na~in univerzalizacijata na eti~kata svest od praktikata kon teorija. Dosega eti~kata teorija i prakti~nata eti~ka svest i moral mo`ele sa bidat vo ras~ekor, za {to `alea filosofite denes i utre tie ne smeat da bidat vo ras~ekor, {to }e dade nau~na dimenzija na razvojot na etikata i dominantna pozicija na bioeti~kite normi i soznanija na op{tata, edinstvena ~ove~ka etika.

(054) OPREDELBA NA BIOETIKATA

Bioetikata kako nauka ja opfa}a sovremenata ~ove~ka svest so novi soznanija i zada~i, a go potresuva od temelite konkretnoto odnesuvawe na lu|eto, baraj}i preispituvawe na dosega voobi~aenite moralni normi, kako i pravilno postapuvawe vo niza situacii za koi dosega ~ove{tvoto ne ni razmisluva{e. Toa e golemiot predizvik na Bioetikata - soo~uvawe so problemite {to stojat pred `ivotot, od koi mnozina se predzvikani od nesvesnoto ~ove~ko odnesuvawe, i izgradba nova ~ove~ka svest, so {to poinaku }e se misli za Prirodata i @ivotot, a od lu|eto }e se bara i zadol`itelno }e se o~ekuva seriozno, odgovorno i doblesno postapuvawe. Toa e smislata na pojavata, na podemot i na idniot

razvitok na Bioetikata, Taa ve}e denes e edna od najzna~ajnite sodr`ini i formi na ~ove~kiot duh, a se predviduva deka }e bide naskoro vode~ka nauka i centralna svetska moralna tema i razmisla. Vo novata epoha se sozdadeni novi poimi, koi brzo ja zazedoa svojata funkcija vo kulturata i komunikacijata - struja, telefon, gramofon, radio, televizija, avion, antibiotik, virus, Obedineti nacii, nuklearna energija, atomska bomba, kompjuter, gen, globalizacija, Internet, Univerzalna etika... Nivnata frekvencija i usvojuvawe zavisat od zna~eweto {to go imaat za lu|eto. Toa se dela i pojavi koi se va`ni i neophodni vo `iveeweto na lu|eto ili imaat golemo vlijanie za opstanokot. Eden takov poim koj brzo se ra{iri i usvoi e bioetika. Ovoj nov eti~ki i nau~en poim go sozdade vo 1971 godina amerikanskiot nau~nik Van Renselar Poter, profesor na Univerzitetot vo Viskonsin, ~len na Katedrata za onkologija (vo laboratorijata za istra`uvawe na rakot). Toj go upotrebi vo svojata kniga Bioetikata most kon utre{ninata. Ve}e naslovot na ova istorisko delo gi istaknuva potrebata, celta i potencijalite na novata disciplina, kako novo sfa}awe na svetot. Ovoj pogled na ne{tata Poter go opredeli ne samo kako pojasna i nu`na pateka kon idninata, tuku i kako neophodna vrska pome|u prirodnite i humanisti~kite nauki, poblisku - pome|u biolo{kata nauka i etikata. Spored Poter, bioetikata razmisluva za dolgoro~niot opstanok na ~ove~kiot vid vo edna moralna i prifatliva civilizacija na koja e potrebno da razviva i odr`uva eti~ki sistem. Bioetikata e toj neophoden nov eti~ki sistem, koj se zasnovuva vrz promisluvaweto i zaklu~ocite od empriskite soznanija na site nauki, a posebno vrz dene{nite biolo{ki soznanija. Najzna~ajniot eti~ar na novata epoha Piter Singer istaknuva deka bioetikata e del i forma na modernata prakti~na etika, koja vo sovremenata epoha e s podominantna vo ~ove~kata moralna filosofija (Piter Singer e pretsedatel na Svetskata bioeti~ka asocijacija). Imeto na novata eti~ka disciplina bioetika e izgradeno od dva centralni poimi i termini na ~ove{tvoto - od helenskite zborovi bios {to zna~i `ivot, ona {to raste, cuti i bara odr`uvawe, i etika - {to zna~i izbor pome|u dobroto i zloto, odgovornost na lu|eto za pravilno postapuvawe. Taka bioetikata ednostavno e nauka za odgovornosta na ~ovekot za za{titata na `ivotot i na `ivotnite formi. Bioetikata bara lu|eto da bidat seriozni pred golemite pra{awa na na{ite prirodni osnovi, gi naso~uva kon sozdavawe i vodewe ~ist i dobar `ivot i gi pottiknuva da se anga`iraat vo unapreduvaweto na vitalnata osnova na ~ove~koto postoewe. Vo prvata Bioeti~ka enciklopedija (1978) e iska`ana vakva definicija na bioetikata i na nejziniot predmet: Bioetikata e sistematsko prou~uvawe na ~ove~koto odnesuvawe na podra~jeto na naukite za `ivotot i zdravstvenata za{tita ako toa odnesuvawe se sogleduva vo svetlinata na moralnite vrednosti i principi. Vo vtoroto izdanie na ovaa pettomna Enciklopedija (1995), bazi~no informativno

delo za {irokite oblasti na bioetikata, ima nova definicija: Bioetikata e sistematsko prou~uvawe na moralnite dimenzii - vklu~uvaj}i gi i moralnite pogledi, re{enija, povedenie i dejstvuvawe - vo ramkite na naukite za `ivotot i zdravstvenata za{tita, pri {to toa se slu`i so razli~ni eti~ki metodologii vo interdisciplinarniot pristap. Soglasnosta okolu ovie opredelbi ne e apsolutna, no, i pokraj nau~nite konfrontacii za nivno uto~nuvawe, sudirot ne e pregolem. Stanuva zbor za ne{to mo{ne novo, koe{to e neophodno. Site obop{teno razbiraat za {to stanuva zbor. Poimot bioetika e usvoen lesno i {iroko. Toj dava {ansa za dejstvuvawe na mnogu poliwa - od za{titata i unapreduvawe na zdravjeto do sozdavaweto harmoni~ni odnosi so Prirodata i razvivaweto na nova filosofija na `iveeweto. Vpro~em za toa zboruva i poimot nauki za `ivotot (lifesciences), spored sli~niot poim prirodni nauki (natural sciences). Toa se naukite biofizika, biohemija, genetika, mikrobiologija, molekularna biologija, imunologija, higiena, infektologija, patologija..., posebno ekosofskite i ekolo{kite disciplini, kako i psiholo{kite, socijalnite, antropolo{kite i drugite nauki. Postoi problem, ako se insistira na primarnata dimenzija na medicinata za smislata i sodr`inite na bioetikata, toga{ nejzinata definicija }e se oblikuva sli~no kako vo Bioeti~kata enciklopedija. Toga{ }e ima samo male~ki poimski i terminolo{ki razliki. No, ako bioetikata se razbere vo po{iroka filosofska smisla, kon {to vodi svetskata praktika i razvivaweto na bioeti~kiot duh nasekade vo svetot, toga{ definicijata mora da gi vklu~i po{irokite razli~ni idejni perspektivi. Ovoj filosofski pridones e s po{irok, pa taka i opredelbite na Bioetikata stanuvaat s pointelektualni i pointimni. Kako zaklu~ok da uka`eme deka na svetskiot bioeti~ki kongres vo Tokio (1998) e dadena definicijata: Bioetikata e qubov sprema `ivotot. Ova ovozmo`uva intimno i dejstveno vklopuvawe vo naj`ivata i naj{irokostrana svetska eti~ka akcija. A toa ne e malku.

(055) Ivan Cifri}: [IRO^INA NA BIOETI^KITE DISKURSI

Prof. d-r Ivan Cifri} e najpoznat hrvatski sociolog, osnova~ i urednik na spisanieto Socijalna ekologija, eden od najgorlivitte i najoriginalni zastapnici na bioeti~kite idei, rakovoditel na istra`uvawa so koi se ispituvaat avtenti~nite stavovi za `ivotot i za etikata na mladite.

Bioetikata kako disciplina naj~esto se razbira kako nova oblast na etikata, koja se zanimava so eti~ki relevantnite pra{awa na biologijata, medicinata i psihologijata, vo ~ii ramki naj~esto se raspravaat pra{awata kako {to se abortusot, evtanazijata, medicinskoto eksperimentirawe, a, vo ramkite na nau~no-tehni~kiot progres, vo poslednite godini osobeno pra{aweto na genetskata

manipulacija. Taka vo novite razmisluvawa, vo kontekstot na odr`iviot razvoj, bioetikata se sfa}a kako su{testven del na modernata biopolitika... Sodr`inite na bioetikata vo oblasta na medicinata, veterinarstvoto, {umarstvoto ili agronomijata ne se isti, bidej}i se odnesuvaat na razli~ni `ivoti. Zatoa bioetikata kako op{to naso~uvawe kon `ivotot kako temelna vrednost na ~ovekovata moralna aktivnost podrazbira razli~ni bioetiki kako disciplini i mo`ni razli~ni pristapi vo sekoja od niv. Klasi~nata bioetika ne e identi~na so biocentri~nata eti~ka pozicija, t.e. so takvoto sfa}awe na bioetikata koja vo svojot eti~ki diskurs go vklu~uva siot `iv svet, a osobeno ne so onaa pozicija koja gi vklu~uva i uslovite na opstanokot na sekoj `ivot. Radikalnata forma na bioetikata - biocentri~en stav - mo`e da se prepoznae vo etikata na `ivotot na d-r Albert [vajcer, posebno vo negoviot lozung stravopo~ituvawe kon `ivotot (Ehrfurcht vor dem Leben). Su{tinata na negovata etika e izrazena vo re~enicata: Jas sum `ivot koj saka da `ivee - srede `ivotot koj saka da `ivee (Ich bin Leben, dass leben will, inmitten von Leben, dasss leben will). Taka nekoi bioetikata ja sfa}aat kako nova orientacija na ~ove~kata odgovornost, kako seopfateno po~ituvawe na `ivoto... Ako Prirodata se prifa}a kako `iv svet, koj ima svoja samocel i vrednost, so pro{iruvaweto na ~ovekovata moralna odgovornost vrz celata Priroda, vklu~uvaj}i ja i ne`ivata, so zastapuvawe na tezata za pravata na Prirodata i mir so Prirodata, se gradi fiziocentri~na pozicija... Pojavata na bioeti~kite pra{awa nekoi go tolkuvaat vo kontekstot na postmoderniot teoriski diskurs kako nova paradigma (duhoven obrazec). Vo celiot HH vek postoi paradigmatsko barawe, so razli~ni aspekti, kako {to se pra{aweto na globalniot razvoen i politi~ki model, pra{aweto na zaedni~kite vrednosti vo razli~ni kulturi, na univerzalnata etika i na ulogata na svetskite religii, na edinstveniot svet i eden moral... Bioeti~kiot diskurs mo`e da se razgleduva na razli~ni nivoa - od raspravawe za problemite na op{tesvetskoto op{testvo, na planetarnite socijalni i ekolo{ki re`imi i na globalnata etika, preku nivoata na oddelnite konkretni op{testva/kulturi, s do lokalnite pristapi kon nekoj problem. Odnosot na nekoe op{testvo (kultura) kon svojata socijalna opstojba kako zaednica se reflektira i vrz sfa}aweto i odnosot voop{to kon `ivotot vo toa op{testvo/kultura. Zatoa socijalnata dimenzija na bioetikata e mo{ne zna~ajna opredelba pri istra`uvaweto na socijalniot i na profesionalniot moral na nau~nicite... Istoriskata dimenzija svedo~i za postoeweto na zaedni~ko ~ove~ko iskustvo za `ivotot i za odnosot kon nego. Sekoja kultura i religija imaat izgraden odnos kon `ivotot i kon klu~nite pra{awa na ~ove~kata egzistencija. Vo tretiot milenium treba da se afirmira

vrednosta na `ivotot kako zaedni~ka vrednost na site kulturi i so dijalog da se izgraduva i odr`uva nivniot so`ivot... Prakti~nata dimenzija n voveduva vo aktivno {titewe na `ivotnite, do za{tita na rastitelnite i na `ivotnite vidovi, s do odr`uvawe na celata Zemja. Se razvivaat pravni (doma{ni i internacionalni) sistemi na regulacija, se gradi strategija na globalna ekolo{ka politika i me|unarodni ekolo{ki propisi, se sozdava nova svetska arhitektura i se razmisluva za geopolitikata na idninata. Posebno se aktuelni pra{awata za ~ovekovoto `iveewe, za `ivotot na u{te nerodenite, no i za dostojnata smrt, {to zna~i deka ~ovekot umira edini~no, a ne kolektivno, ne vo bolki i ostaven. Bioetikata pretpostavuva solidarnost, minimalizirawe na bolkata, na razoruvaweto i na smrtta, a ne garancija z lesno `iveewe na ~ovekot i na nekoi `ivotni. Za nea nema `ivot koj nema vrednost. Nau~no-istra`uva~kata dimenzija, posebno vo mikroelektronikata, gen-tehnikata i biotehnologijata go pottiknuva pra{aweto na istra`uva~kata etika i na odgovornosta na nau~nicite. Nie sme odgovorni za faktot ~ii {tetni posledici gi znaeme ili se tie mo{ne verojatni, kako i za propu{tenoto da go storime. Odgovornosta vo uslovite na modernata tehnologija stanuva s pokompleksna i ra{irena, a istovremeno i s pogolema, zatoa {to se odnesuva na onie dejstva ~ii posledici ne ni se poznati, a takvi ima s pove}e. Toa od nas bara svesna odgovornost, t.e. na{e izgradeno vnatre{no stojali{te sprema op{testvenite formi na zaedni~kiot `ivot. Nau~no-tehnolo{kite uspesi, koi vo postindustriskoto op{tetsvo i vo na{ata civilizacija gi podobruvaat `ivotnite uslovi i go prodol`uvaat `iveeweto, istovremeno mo{ne opasno gi uni{tuva dolgoro~nite uslovi za `iveweto i na samiot `ivot.... Pogledot za `ivotot e izveden od pogledot za svetot. A bioetikata pristapuva tokmu sprotivno - od pogledot za `ivotot taa sozdava pogled za svetot biocentri~nost nasproti antropocentri~nost... Temata za `ivotot e relevantna i predizvikuva~ka za razli~ni nauki. Bioetikata e nova orientacija na ~ove~kata i na op{testvenata odgovornost - no ne samo moralna - kon site formi na `ivotot, koja se stremi da go osvesti neprirodniot stav i da otvori nova dimenzija na povrzanost so Prirodata.

(Ivan Cifri}: od Predgovorot kon knigata na hrvatskite nau~nici Bietikata - eti~ki isku{enija na naukata i na op{testvoto, Zagreb, 1998, str. 9-13)

(056) Ante ^ovi}: KONCEPCIJA ZA INTEGRALNA BIOETIKA

Prof. d-r Ante ^ovi}, {ef na Katedrata za etika na zagrepskiot Univerzitet, prv Minister za obrazovanie vo modernata Hrvatska,

e najgolemiot zastapnik na bioetikata vo Hrvatska, organizator na svetski poznati nau~ni sobiri, so {to taa se istakna vo na{iot region i vo svetot. Toj razviva {irokostrana koncepcija za bioetikata kako seopfatna nauka od razli~ni disciplini, pristapi i zada~i.

Modernata nauka mora da se vklopi vo sozdavaweto na orientaciskoto znaewe - koe treba da bide {to poopfatno, da se razviva vrz pluriperspektivnoto razbirawe na vistinata i da se slu`i so soodvetna, integrativna metodologija. Toa e patekata po koja civilizacijata na nau~no-tehni~kiot progres preminuva vo civilizacija na bioeti~kite pogledi, a noviot vek minuva vo nova - bioeti~ka epoha. Ovie pati{ta stojat nasproti zastra{uva~kata alternativa koja s pojasno se ocrtuva - patot na propa|aweto...

Kako {to e mo`no orientaciskoto znaewe metodolo{ki da se zasnovuva samo vrz premisite na integrativniot pluralizam na perspektivite (pluriperspektivizam), taka i toj tip na znaewe mo`e da se vospostavi i osmisli kako nova epohalna paradigma na znaeweto samo vo obemniot horizont na integrativnata bioetika. Paradigmata na orientaciskoto znaewe, spored toa, mo`e istovremeno da ja nare~eme bioeti~ka orientacija... So toa se detektira zavr{enosta na noviot vek kako nau~no-tehni~ka civilizacija i se poso~uva deka se ra|a nov duh na vremeto i deka nastapuva nova epoha. Integrativnata bioetika pri sozdavaweto na orientaciskoto znaewe metodolo{ki obedinuva tri bazi~ni grupi perspektivi: - nau~na (vo potesna smisla), - normativna, - kulturna. Nositelite na nau~nite perspektivi se empiriskite i egzaktnite nau~ni disciplini. Nivnoto metodolo{ki bazirano povrzuvawe za postignuvawe na integrirani soznanija ne e novost, taka {to toa vo razni formi i koncepcii (inter-, multi-, transdisciplinarnost) stana voobi~aena praktika na nau~nite istra`uvawa.

Nositelite na normativnite perspektivi se razli~ni nasoki i tradicii vo ramkite na etikata, no i na drugite disciplini vo filosofijata i vo teologijata. Vo novovekovnata nauka postojat dve dogmi/aksiomi, so koi nau~nicite se osloboduvaat od sekoja odgovornost za negativnite posledici na svoite dostigawa - dogma za vrednosnata neutralnost na naukata i dogma za striktnoto razdeluvawe na dostrelite i na koristeweto na nau~nite rezultati... Bioetikata, od svoeto nastanuvawe, postapno gi uriva{e tie barieri i sozdava{e pretpostavki ne samo za integrirawe na razli~nite perspektivi vo ramkite na

eti~kiot pluralizam, tuku i za me|usebno povrzuvawe na egzaktnonau~nite i na normativno-nau~nite perspektivi... Kulturnite perspektivi se onie koi nastanuvaat von od sistemot na naukata, vo koi{to ne se sozdava metodolo{ki strukturirano, egzaktno i normativo znaewe. No, tokmu obedinuvaweto na heterogenite perspektivi, i na kulturnite i na nau~nite, vo edna nova paradigma na orientaciskoto znaewe pretstavuva dalekuse`na epistemolo{ka inovacija na integrativnata bioetika... Bioetikata nesomneno stanuva s pozna~aen sostaven element na socijalniot `ivot i na op{testvenata svest, odnosno sostojba na duhot vo nekoja opredelena politi~ka ili kulturna zaednica. Toa mo`e posebno da go opredelime kako bioeti~ka situacija, koja{to vo politi~ka i kulturna ramka ja sozdavaat tri su{testveni momenti: - bioeti~ka racionalnost (bioetikata kako interdisciplinarno nau~no podra~je), - bioeti~ka senzibilnost (bioetika kako socijalno dvi`ewe i duhovna raspolo`ba),

- bioeti~ka institucionalizacija (site formi vo koi{to bioeti~kata racionalnost i senzibilnost doa|aat do op{testvena realizacija normativni formi, kako zakoni, deklaracii itn., i organizaciski formi, kako nadle`ni institucii, istra`uva~ki proekti, obrazovni programi, instituti, sobiri, zdru`enija itn.).

(Ante ^ovi}: od sobirot i publikacijata Integrativna bioetika i predizvici za sovremenata civilizacija, Saraevo, 2007, str. 65-75)