ETNOLOG

GLASNIK KR. ETNOGRAFSKEGA MUZEJA V LJUBLJANI

LE BULLETIN DU MUSE ROYAL D'ETHNOGRAPHIE LJUBLJANA

REDAKTOR:

DR. NIKO UPANI

LETO IV.

LJUBLJANA
1930/31

TISKA UITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI (PREDSTAVNIK FRANCE TRUKELJ)

Vsebina Etnologa" IV. letnika:

stran

j
I

Sommaire de l'Etnolog", tome IV.:

Tage

i D r. K. O t i r : P r e d s l o v a n s k o scbbn zadrugar* ( D o n e sek k praslovanskemu socijalnemu s e s t a v u ) . . . . i D r . S t. V u r n i k : Kmeka hia S l o v e n c e v na junovzhodnem poboju Alp. (Do n e s e k k studiju s l o v e n s k e ljudske arhitekture) . . . D r . R. K r i s s : V o l k s r e l i g i s e Opfergebruche in J u g o slavien D r . N i k o Z u p a n i : Reka Erak. ( P r i l o g istoriji borbi naroda za prevlast nad junom Rusijom u drugoj polovini Hr.) IV. s t o l e a posle

. D r . F r . K o t n i k : P o g o d b a za d o b a v o lesa, sklenjena m e d m o z i r s k i m t r a n o m in Zag r e b a n o m 1. 1796. . . . ^ D r A v g u s t P a v e l : Odprta o g n j i a v kuhinjah rabskih Slovencev Dr. M i r k o K u s - N i k o l a j e v : N o m a d s k i motivi u j u g o s l a v e n s k o j seljakoj u m e t n o s t i ^ D r . S t. V u r n i k : Studija o g l a s b e n i folklori na B e l o krajnskem . : Kronika, referati in kritike .

sbbn, g D r . K. O s t i r : L e p r s l a v e . ( C o n t r i b u t i o n i l'organisation s o c i a l e s l a v e ] primitive) 1 29 j . D r . S t. V u r n i k : La m a i s o n r u s t i q u e d e s S l o v n e s sur le v e r s a n t d e s u d - e s t d e s A l p e s . ( C o n t r i b u t i o n l'tui d e d e l'architecture p o p u 3086 j laire s l o v n e ) D r . R. K r i s s : U s a g e s p o p u laires d e s sacrifices e n Y o u j 87-112] goslavie j D r . N i k o u p a n i : La ri ^ vire d e l'Erak. ( C o n t r i b u | t i o n l'histoire d e s n a t i o n s buttant pour l'hegemonie ' e n R u s s i e mridionale, d a n s 113-121 j la s e c o n d e m o i t i d u IV^ s i c l e a p r s J.-Ch.) . . . ( Contrat ^ Dr. Fr. K o t n i k : d'achat d e bois, c o n c l u e n t r e l e s b o u r g e o i s d e Mozir e t ': d e Z a g r e b e n 1796. . . . 122-124 | ] D r . A v g u s t P a v e l : L e s cuij sines foyer ouvert chez les 125-145 | S l o v n e s h a b i t a n t s la R a b a ' Dr. M i r k o K u s - N i k o l a j e v : 5 L e s m o t i f s n o m a d e s d e l'art
146-164^ ^ j 165186, 187211 , 212256 rustique yougoslave . . . D r . S t . V u r n i k : t u d e sur la folklore m u s i c a l e d u B e l o krajna ( C a r n i o l e - B l a n c h e ) . Dr. N i k o l a Radoji: L'Abagar serbe Chronique, critiques compte-rendus et

i | 1 29 ; t

386

87112

j i

113-121

122-124

\ j \ | \ ] | '

125145

146 - 1 6 4

165 186 187211 212-256 |

Kr. e t n o g r a f s k i ihminen et sa ja h a e n e n distribution V Ljvovi Narodnih

m u z e j v Ljubljani v letu 1929./30. maantietelineu gographique). KOMicin levinneisyytens N. Z u p a n i

K. H i l d e n , de

NeandertalNeanderthalet Menarha pri pisni i pet miljenja 1

(L'homme

. Skerlj, 1 . R. Gjorgjevi,

Slovenkah. z Galickoj Kolessa Srpskih

N . u p a n i . Lemkivini.

D r . J. W F e w k e s .

. !

Narodni Trideset

T e k s t i i m e l o d i i . Zibrav, z a klavir. Dobrovskega

u p o r a d k u v a v i p o j a s n i v dr. F i l a r e t M. ,

1929 S. V u r n i k Pesama

Vladimir S. V u r n i k . Charles naziranje

1 . V . A m e r i a n a : Breznik. o njih M. Z u p a n i ,

A. Eastman,

Indian B o y h o o d . D r . in pozneja

o Sporih

Dr. B o i d a r irola, P r o b l e m i n a e g a m u z i k o g folklora. D r . S . V u r n i k der Slowenen. Zupani. L e s premiers N. Z u p a n i des pays zijalka na Olevi. Dr. N The aborigines habitants N. Z u p a n i Cieszynski
xlno .

B. Skerlj, Beitrge zur Anthropologie Potoka Dr. N. Z u p a n i . Ethnologie Mati zemlja.

N

S. Brodar, of Ninnesota. Yougoslaves. P. Bulat, prije

llos, imek,

N . Zupani,

palolithique

e t nolithique

d e l'Illyricum. Zywotek
0

N . Z. A g n . D o b r o w o l s k a ,
Zupani. nsQ / 1 . K. Taonozov, SXavwv

Ze studjw nad
stal o

strojem i haften l u d o w i m
krtenja. ^Avalyeaiq rihv

N . Z. J. P e i s k e r , ^ K o j e s u vjere bili stari S l o v a n i

nayaaaixo lunriQixzaiv tayvQia^cCtn'. E

iyxaxaotaeaiq

Velk Olevi. Leons

Germanie N . . -

Klaudia

P t o l e m a i a , I. N . Z u p a n i

S. Brodar,

Paleolitik na

3ubiloum=geftbu^ d e s partes

ber 6iottj)eer 600 3al |rfeier molles: muscles,

3tu nlafe be 600= vaisseaux, nerfs,

jhrigen SScftanbeg be 11[ Sanbe. SSeleitet Bon 3 . (Srtcr. M. G r i z i n . E . L o t h , d'anthropologie intestins, priphriques je f l e t n o . N. Z u p a n i . K . H i l d e n , Zur F r a g e d e r o s t b a l t i s c h e n R a s s e . Z. Gantscho

M. L a s c a r i s , B u l l e t i n Y o u g o s l a v e . N . Z u p a n i . M a n i c a K o m a n o v a , N a G o r e n e m N. Z u p a n i Izdaje s l o v e n s k i h n a r o d n i h p e s m i . V u r n i k . Tzenoff, D i e A b s t a m m u n g d e r B u l g a r e n u n d d i e U r h e i m a t d e r S l a v e n . . W . S c h m i d , E i n D r e i f u s s a u s Krainburg. Z. V . B u a r , K o d luikih S r b a . Z. , . N . Z u p a n i . namen H. H H. C. , !) K Otir, Drei v o r s l a v i s c h - e t r u s k i s c h e 1 ^ Vogel . Saria. Balduin . N . Z u p a n i . Mapp, N. Zupani Saria.

S c h a c h e r m e y r Fritz, E t r u s k i s c h e F r h g e s c h i c h t e . B a l d u i n knjige in z n a n s t v e n e revije

T a c i t u s Germani) a. M i t B e i t r g e n v o n A . D o p s c h , H . R e i s , K. S c h u h m a c h e r . Nove

S e d e m d e s e t l e t n i c a prof. Masaryka za astnega

Matije Murka. D i r e k t o r E t n o g r a f s k e g a m u z e j a z a s t o p n i k g . ministra p r o s v e t e pri promociji predsednika ekoslovake republike dr. T o m a d o k t o r j a filozofije u n i v e r z e kralja A l e k s a n d r a \ . v Ljubljani.

P r e d s l o v a n s k o Donesek

*sebbrb

zadrugar". sestavu.

k praslov. socijalnemu K. O t i r , Ljubljana.

Okrajave: A = K. O t i r , Alarodica (Razprave znanstv. drutva za hu manist, v e d e 1). B A = wissenschaft. DAN K. O t i r , B e i t r g e z u r a l a r o d i s c h e n Sprach (Arh. za

= K. O t i r , D a n u v i u s - A s a m u s - N a i s s u s

a r b a n . s t a r . , j e z . i e t n o l o g i j u 11). IP = K. O t i r , l l l y r o - P e l a s g i c a ( A r h . a r b . 11). IT = K. O t i r , l l l y r o - T h r a k i s c h e s ( A r h . a r b . 1 ) . J = K. O t i r , J a p o d i ( E t n o l o g 111). M = K. O t i r , V o r i d g . M e t a l i n a m e n in A l t e u r o p a ( A r h . a r b . IV). j M = K. O t i r , V o r g r i e c h . PE = K. O t i r , K predslovanski

Tsfiaai & l v

(Natalicium-Schrijnen). ( E t n o l o g I).

etnologiji Zakarpatja

S A = K. O t i r , S u m e r s k i i z v o r a b a c i s t i n i h t e v i l n i h i m e n ( a s X V I ) . T = K. O t i r , K l e i n a s i a t . die Wlfischen" (Razprave VVI). alarod.) kratko o V a l b . = K. O t i r , Z u m V o r a l b a n i s c h e n ( A r h . a r b . I V ) . V A = K. O t i r , V e n e t i in A n t i ( E t n o l o g 1 1 ) . V Z ( f ) = K. O t i r , V o r i d g . ( = Zahlwrter auf d e m B a l k a n (Fortsetzung) ( A r h . a r b . odnosih na s e v e r n e m
11111).

1 . Radi boljega razumevanja

sledee razprave

na

jezikovnih

B a l k a n u in s r e d n j i

Evropi plast

do Baltika, o emer ve v zgornjih delih passim. N a j s t a r e j a n a tem teritoriju so S t a r o e v r o p e j c i ,

ki so sorodni s Pikto-Liguri, doim spa k s palatali i d g. p l a s t satamidg. in mo

I b e r o - B a s k i , R a e t o - E t r u s k i , P r e d g r k i in S t a r o p r e d n j e a z i j a t i ( L y k i , L y d i , Kari, P r e d h e t i t i etc.). Njihov jezik n i i n d o g e r m a n s k i , dajo n a tem ozemlju centralnoidg. na istem e le d o s e l j e n i kjer sovpadajo istotako Traki in skupini, labiovelari doselivi ne se Ilyro-Veneti

v v e l a r e in o d k o d e r g m e s t o z v s l o v . ^sfc e t c . D r u g o ozemlju in tvorijo Baltoslovani Albanci.

Z Albanci spajajo n a v a d n o T r a k e zanikam

Ilyre, ki so baje tudi S a t a m i n d o g e r m a n i ; n i k a k o r

nosti, d a eksistirajo n a s e v e r n e m B a l k a n u e d r u g i s a t a m i d g . dijalekti poleg Albancev, vendar ohranjeni besedni zaklad, predvsem in g e o g r a f s k a jih vsaj d e l o m a pritevajo k centumidg. skupini. osebna i m e n a , s o v e j i d e l p r e d i d g . in, v k o l i k o r s o i d g . ,

Zatorej

pomeni

pred-"

n. p r . v

predslov."

etc.

dvoje:

a ) p r e d s l o v . = i l y r o t r a s k . n. p r . v i d g . *ghans- > i l y r o t r a s k . *g(h)ans- >

s l o v . ggsb G a n s " ; b ) p r e d s l o v . = s t a r o e v r o p . ( s e v e d a p o i l y r o t r a s k . posredovanju) n. p r . e t r u k . *blon- A p f e l " v Aulun-i&Pomona"

= s t a r o e v r o p . *b('')l- i d . v slov. bln-,

od teh r e l i k t o v so i z p o s o j e n k e
S c i o c ;

g e r m . *apl- e t c .

Razline
z

k a k o r l e t . efms A f f e " iz e t r u k . odloiti, ali je slov., sosednjih, kulturno praslov. vije

poleg tega

je m n o g o k r a t

nemogoe od

ilyrotrask. korelatom se krijoa beseda ilyrotrask. r e l i k t na teritoriju, z i l y r . pali pozneja izposojenka

s t o j e i h I l y r o t r a k o v , k a r v e l j a n . p r . z a bersky P f i r s i c h " iz l a t . persica > h- ] 9 2 in z i l y r . f e m i n . k o n n i c o - m e s t o l a t . -a.

dalje dijal.

2. V velikoruini s sj > aben

nahajamo
sabra

sjbn

sjabn
Kamerad,

sjbon>, sj'br,
Genosse, Be in

Nachbar,

kannter, F r e u n d ; B a u e r , d e r ein S t c k A c k e r l a n d b e a r b e i t e t u n d b e l o r u s k i sjbn, sjabruk^ an einer Arbeit", auf sjbra A n b a u e n d e n " , Verwrandter, B r u d e r ; Genosse, sjabr N a c h b a r " . Z ja> je-

d e r V e r s a m m l u n g d e s Mir-fe S t i m m e h a t " ; iz d r u g i h r u s k i h n a r e i j cf. Teilnehmer sjbri d i e m a l o r u s k i sjbra G e m e i n d e a c k e r l a n d " ,

pred palatali, ein iz

p o s e b n o V n e n a g l a e n i poziciji, cf. v e l i k o r u s . sebrb seberb sbrb,

sebr g e m e i n s c h a f t l i c h e A r b e i t i n n e r h a l b d e s M i r i ^ " , pri-sbritb sja iz e s a r z m e t a t e z o staroruskih XV. stoletja, listin etc. m a l o r u s . prysrbyty sa sich anschmiegen, v

s c h m e i c h e l n " , b e l o r u s . sbrb K a m e r a d , e n t f e r n t e r V e r w a n d t e r " . Iz p r . -! v S o lm s e n , XII. s t o l e t j u , KZ XXXVII ohranjeno 5 9 6 s q . in CI/3 listini Ljapunov, navaja iz

S b o r n i k otd. rus. jaz. i slov. A k a d . N a u k S S S R siabr Gefhrte, Gesellschafter, Mitbruder,

2 6 1 , ki

t u d i r u s . dijal. sibr s *sja- > *sje- > *sji- r e z *s'a 1. c. 2 6 2 . P o l j s k o

Genosse" je najbre r u i n e , k e r s e j e r a z v i l r u s k i ja iz , k i bi v p o l j i n i p r e e l v nosni

' a l i 'g.
Z a p r v o t n i g o v o r i p o S o 1 m s e n , KZ X X X V I I 5 9 6 g r k a i z p o s o j e n k a iz j u n e s l o v a n i n e :
o i c o c Onov

v Patrasu, igar pomen

xal

y s c o c y o q ,

o i o o i v

xohq yohq
g i'oov

r'j&v n)v

V j i O v

rov

6tavei'(0v

vyxoioifjv"

Mi kl osi ch,

A r c h . f. s l a v . P h i l . otokov
o v n c o q

XI 6 3 3 s e z e l o p r i b l i u j e s m i s l u r u s k i h b e s e d . Korfu, schaft",

C . J i r e e k , A r c h . f.
^ ,

s l a v . P h i l . XXII 2 1 2 n a v a j a e (in s i c e r iz E p i r a , T e s a l i j e ; iz L e u k a s in K e f a l e n i j a ; s l e d n j i iz P e l o p o n e z a ) : Halbpchter",

6XQev<a oirjica e s x c i a as^csva,

Teilbauer,

Teilbauerschaft,
^iEQ!:vm

Gesell

verpachten",

die Teilbauer-

Schaft, K o m p a g n i e a u f l s e n " , k j e r p a j e = b. biti ohranjen tudi v Sember, Semberija Zvornik" 1. C , b o d i s i , d a je t a izraz povzet

Nosni je m o r e listin t o r e j s

ein Teil d e r Nahija v o n iz s t a r i h i z g o v o r ? , ali p a bre

historina

p i s a v a in n a tej s l o n e i

s e k u n d a r n i m n o s n i k o m n a p r a m r e g u l a r n e m u *sebr- v k r a j e v n i h i m e n i h

Seberovo, Seberovac.
sitsl^c,

Iz p r v o t n e g a j u n o s l o v . *sb(b)ri> p o l u z a k u p n i k ,
zakupnik, s e l j a k " v l i s t i n a h iz X I V . s t o l e t j a S t . plebejus, rusticus, puanin, o e m e r cf.

z a d r u g a r " s e j e p o C . J i r e c k u , 1. c. in Istor. S r b a 1 9 5 r a z v i l o s h r v . Novakovi, A r c h . f. s l a v . P h i l . IX 5 2 1 s q . , d a n e s sbar. S h r v . sebar

o z i r o m a s e k u n d a r n o srebar sreber p o m e n i

kmet, seljak, teak, podlonik vlasteoski", ali ne r a b " , Prinosi za hrv. pravno-povjestni rjenik 1 2 9 5 .

o b i r n o C . J i r e e k , A r c h . f. s l a v . P h i l . XXII 2 1 1 s q . in M a u r a n i ,

R a d i s h r v . sbar i n r u s . dijal. sjabem s/'abr p o l e g sjbn sjabra

cf. t u d i sebr p o l e g sjabra j e i z h a j a t i n a j b r e radi rastoega | v s h r v . sbar in s k o n n i m iz p r a s l o v . ^sbbri,' naglasom radi ( " = b e s e d n i n a g l a s , " in - " = i n t o n a c i j a ) iz *snbr-^ z d o l g i m

n o v o r a s t o e i n t o n a c i j e v sjabr'b. T o r e j t i p *kotbh' v r u s . koth kotla, s h r v . kotao kotla, l e p r a s h r v . n o m i n a t i v *sb'r['bj s e j e p o d

v p l i v o m o b l i k *sb[b]r- v d r u g i h s k l o n i h n a d o m e s t i l s *s'bar > sbar, k a k o r n . p r . r u s . svkor, s h r v . svekar, s l o v . sveker n a p r a m g e n e t . s h r v . prvotni r a s t o i intonaciji se poleg communie, consortium, d e r sein Genosse, 693 sq., doim

svekra,
*svki'ri

g r k . ixv; s e v e d a z n o v o r a s t o i m v *sv'k'brb n a m e s t o
iz *svkiri' napram o h r a n j e n i

v sbar.
P r v o t n i n o s n i j u n o s l o v a n s k e g a *sbr'^/a > *sr'^la novogrk. lichung"; Stck
aecoc

p o n a v l j a t u d i v r u m . simbr je prevzeto Gemeinschaft;

societas,

commercium,

die Gemeinschaft,

d a s Gemeinsame, ein armer

VergesellschaftBauer,

iz r u m u n i n e

m a d a r . cimbora

pactio, partitio, Vertrag, Zugvieh

mit d e m eines anderen

zusammenspannt;

Kamerad, Freund, Spiegeselle" M a g y a r - e t y m o l . s z t a r k j e r s e i z v a j a r u m . simbr iz g r k . za slovansko. 3 . T e a v a j e z b a l t i j s k i m i r e f l e k s i p r a s l o v . *sbr^. sbras p o m e n i G e f h r t e , b e s . T e i l n e h m e r a n e i n e m G e s c h f t e , haben, freundschaftlichen sbrs sbris N a c h b a r ,
o i f i o X a

Handelstraktat",

s m a t r a M i k l o s i c h , S l a v . Elem. im M a g y a r . 53 m a d . in r u m . b e s e d o Litavsko Hlftner, oder srs,

K o l l e g e , G e s e l l e , K u n d e " , sebruti e t w a s a u f d i e H l f t e n e h m e n U m g a n g h a b e n " . V letini n a h a j a m o

Kamerad, M i t w i r t in demselben Gesinde, Mit

inhaber, Bekannter, Freund, V e r w a n d t e r " z dolgim /-vokalom poleg

k r a t k e g a e v sebrs F r e u n d , K a m e r a d , K u n d e " . kim niekla

Na obliko

krat

e s e n a s l a n j a t u d i b a l t i j s k a i z p o s o j e n k a v fin. seura k o m a j iz N a d e l " iz g e r m . - g o t . nepla i d . e t c . G e s e l l s c h a f t , Gefolge", seura-

*sbr- z u > *'ieu > eu k a k o r n . p r . v fin. dijal. *nieula > neula p o l e g

seuralainen Mitglied einer Gesellschaft, einer Partei, Gefhrte",

kunta G e m e i n d e , K o m m u n e , K i r c h s p i e l " , seurata f o l g e n , b e g l e i t e n " iz f i n i n e s o i z p o s o j e n e l a p . d i j a l . b e s e d e : srvve, e s t n . sbr F r e u n d " e t c . V . T h o m s e n , sebre s o c i e t a s " , Berringer mellem d e finske

o g d e b a l t i k e S p r o g 2 1 5 s q . S l e d n j i s e p o j a v l j a v l e t . d i j a l . e uo

m e s t o e / v suobris p o l e g subfujrs
S t p r . o s e b n o i m e Sambur

sebrs in sobaris

Bauerhndler

in S t d t e n " , sohbars e i n B a u e r h n d l e r in P e r n a u " , sobars M i t g e s e l l " . Trautmann, Altpr. Personenn. 86 je etymoloko nejasno, zato pride le e v e n t u a l n o v potev pri doloevanju prvotne oblike v baltijini.

Lit. Bebras in let. sebrs, iz e s a r v let. > a - d i j a l e k t i h sbrs, s e

s m a t r a za belorusko izposojenko iz r e z *s'brh, kakor n. p r .

kaldos :: e t c . T u d i l e t . sebrs s e r a z l a g a v L a t v i e u v a l o d a s v a r d n i c a s , v. iz b e l o r u s . o z i r o m a iz e s t n . sbr; let. sbrs r e f l e k

t i r a v d i j a l . , k j e r n e p r e h a j a v , m o r e b i t i i z p o s o j e n k o iz l e t . > -

dijal. i n suobris j e p o E n d z e 1 i n u , 1. c. s. v . sebrs, n a s t a l o iz *sbrin t o iz r u s . ^? Let. sub(u)rs i n sebrs s e izvaja 1. c. s . v. iz e s t n .

sbr; r a v n o t a k o sobaris 1. c. s. v . suobars. N a t e m m e s t u n o e m o s p o r a v a t i m o n o s t , d a j e lit.-let. *sbr- i z p o s o j e n o iz b e l o r u s . *s'br- ozi
roma *s'br-, v e n d a r m i t a r e l a t i v n o p o z n a ine s t a r e j e kakor g e r m a n s k e stik F i n o v z Germani l u n d , E b e r t s R e a l l e x . III 3 7 0 . T u d i rusko-dijal. izposojitev in d a iz * stavijo z ' stari n i k a k o r n e g r e v s k l a d z d e j s t v o m , d a s o f i n s k e i z p o s o j e n k e iz b a l t i j b e s e d e v finini pred p r a r u s k o *sbrb v I. s t o l e t j e Kristusom Wik-

m e s t o , k a k o r g a e n a h a j a m o v l i t . Lnkas d o b i z ' k v a n t i t a t i v n o

< *Lch'b, j e z a b a l t . >

fin. i z p o s o j e n k e p r e p o z n o , b r e z o z i r a n a e v sebrs, k i j e v t a k o i z v o r a in n e i z p o s o j e n k a fin. seur- j e n a v s a k b e s e d a , t o r a d i s k u p i n e -br nosu med predlat. nain

n e z d r u l j i v . C e j e lit.-let. *s#/-- b a l t i j s k e g a neugrofin.

, t e d a j j e r a z m e r j e m e d *sbr- in *sbr-

v l e t . o b l i k a h , v k o l i k o r n i m a m o o p r a v i t i z l e t . d i j a l . > S, s l i n o o d

rpa = p r e d l i t . rope = p r e d s t v n . ruoba R b e " i n p r e d s l o v . repa = p r e d s t v n . raba iz *rph^.

4 . Kvantitativna d i s k r e p a n c a v p r e d l a t . rpa :: p r e d g r k .

nvq razloi t u d i oo e v sbrs :: sebrs, s i m e r s e e d a p r i m e r j a t i : P r e d l i t . akeios E g g e " :: p r e d g e r m . - k e l t . *oket- v s t v n . egida, s t k y m r . ocet.

P r e d g o t . meki
Wb. s.
V.

S c h w e r t " :: p r e d s l o v . meb > mbb.

Etym.

P r e d s l o v . :: klenj'b S q u a l i u s c e p h a l u s " B e r n e k e r ,

slov.

P r e d s l o v . chrn-b M e e r r e t t i c h " : *chreni > r u s . dijal. chrem = hrn? P r e d s l o v . *1^ A h o r n " v s h r v . kljn :: klem p o l e g klbm, k a
iz e p r e d c v nenagla-

k o r meb : mbb, k j e r p a r a z l a g a j o b t u d i e n i poziciji.

P r e d l i t . eketras > erketras :: p r e d s l o v . esetri, S t r " 1. c. s . v . P r e d s l o v . kgdlb :: kgdelja k o d e l j a " 1. c. s . v .

P r e d s l o v . elov-bb 1.
C.

Wachholder"

:: p r e d a r m .

elev-in

Zeder"

s. v.

P r e d s l o v . db :: p r e d l i t . egffs K a u l b a r s c h " 1. c. s. v .
P r e d s l o v . ez'6 j e z " :: p r e d l i t . ee 1. c . s . v.

P r e d s l o v . mdb a e s " :: i b e r . *med- v Medu-bric-enses

etc. M 3 2 .

plumbarii

P r e d s l o v . elezo :: p r e d l i t . geleis

Eisen".

P r e d s l o v . ma-rna < *[w]r[d]n- :: p r e d g r k . *[fjecav- v ev&fo-jiavov i d . J 1 0 5 F r b e r r t e " , p r e d s l o v . *ma-rena > r u s . marna,

e n e a n a l o g i n o iz e.

P r e d s l o v . skyra A x t " :: sekyra p o l e g sokyra, h e m u r cf. z a 00 u p r e d a l b . *sakr- > hekur E i s e n " in s ^ oo ^ p r e d s k y t . ; =

p r e d g r k . *66ayvQ- > *6ayoi v H e s y c h . 6ayo , xlixvz" M 3 7 .

Preddak. (Frei)bauer".
xofjTai

E d e l i n g e n i e d e r e n R a n g e s " :: p r e d s l o v .

k'bmetb
pred-

P r e d s l o v . *vktb S a c h e " > e . vc :: *vektb > s t c s l . vetb,

g e r m . *wextiz > g o t . waihts e t c . M o r e b i t i iz *w-ghi- k we- cf.

VA 5 9 s q . n. p r . *v-k'bSa E i c h h r n c h e n " : p r e d r o m . *kosja etc.
in *gh[e]t(t)- V p r e d l a t . hetta r e s m i n i m i p r e t i i " , s e v e d a ni i z k l j u e n o t u d i i d g . *wkvti- : l a t . vox e t c . k a k o r recb > re.

P r e d l i t . glius E i b e " :: gl = p r e d s l o v . edla T a n n e " J 9 0 .

H kvantitativnemu menjavanju :: a" v p r e d s l o v a n i n i cf. e P E 2 s q . in V Z 2 6 6 s q . , k j e r j e g o v o r o i s t e m p o j a v u v s t a r o e v r o p . s t a r o p r e d n j e a z i j a t s k i h j e z i k i h ; v z a e t k u b e s e d e s e " : a' r a z l a g a t u d i s takozvano slov. A n l a u t s d e h n u n g " . besedah ne pride v potev. Slednji seveda ne smemo po z a b i t i n a i d g . " : a", k a r p a p r i z g o r a j n a v e d e n i h , v s a j v e j i d e l n e i d g . R a z l i k a e :: e v *sbr- :: *sebr- r e f l e k t i r a n a j b r e p r e d b a l t . *s^br- :: *seb^br-; ' " j e z l o g o v n a m e j a , g e m i n a t a bb je v b a l t o s l o v a n i n i p r e l a v s i m p l e k s b.

5 . H k v a l i t a t i v n i a l t e r n a c i j i a v b a l t . *sbr- :: *sbr-

cf. p o l e g z g o r a j o m e n j e n e g a Predgrk.
f i x w v

rpa
=

::

r e p a

e:

Mohn"

predslov.

:: p r e d g e r m .

*mkh^

v s t v n . mgo J 1 0 7 . P r e d s l o v . krua B i r n e " z d iz u ( s h r v . kraka I) :: p r e d l i t . kriaue

z iu iz u; t a k o t u d i p r e d s l o v . furf-y :: tjud-jb, s e v e d a j e m o n a disimilacija Predbalt. jj >[ j ] tudi

P r e d s l o v . kuna M a r d e r " iz *kun- :: p r e d l i t . kiun

* -

iz *kun-.
Klee

v let.

buls,

lit.

buls

Klee", let.

mals

a n g e r " , muls

K l e e " p o l e g *db- v lit. dobila :: p r e d s l o v . *dblm- v

*dl-telj-, z -et- iz *-bt- in -t- i z *-mt-, v shrv. dtelina dtelina e t c . B e r n e k e r , s. v. dteh; k ' > v *d'blm- :: *''blm- cf. o b i r n o T 1 9 8 s q q . P r . e v e n t u a l n o e * l e m - v l e t . muls M i s t e l " , s l o v . o m e / a = lit. malas :: lit. emalas (malas?), stpr. emelno. P r e d g r k . *knk- g e l b " v y . v a y . y . v f j y . d ' u n j a u n e d e c a r thame, roux, fauve",
x v f j y . o

s a f r a n b t a r d o u c a r t h a m e " :: p r e d s l o v .

*knk-t- > kntb S u m p f d o t t e r b l u m e e t c . " . P r e d b a l t . *bzd(r)u- v s t p r . wobsdus D a c h s " ( i oo s ) l e t . psis,

lit. obsrs :: p r e d s l o v . *bzdu- > *bzdw- > zvb z r e g u l a r n i m -dv> -V-.

P r e d s l o v . *nad'hr- v stcsl. nadragy f e m i n a l i a " :: *nd-bro > ndro in, r a d i *zn>n-nd'bro > *v'bndro, t u d i dro B u s e n , ( M u t t e r ) s c h o " , p r e d g r k . *ndu[r]- v vqvq, B a u c h , U n t e r l e i b " .
P r e d s l o v . Danapris Danastris, e j e d r u g i a d o l g ::
v shrv.

*Dwiipr-,

*D'bnstr-.
Predslov.
* a r i s -

> orckb

Nu"

arah

e t c . :: p r e d b a l t .

*rei- > lit. rieas.

P r e d s l o v . *blt- > s h r v . blato See,
>

K o t " e t c . {b p)

predrom.

*palta S c h l a m m , S u m p f " R E W 6 1 7 7 {t oo s ) p r e d l a t . *pals-d- > *pal-

ld- > paludPftze" Predgrk.

in p r e d g r k .

* j c a l a - y . -

,,

predrom. (iber.)

*balsa

R E W 9 1 7 :: i l y r . Pelso B l a t n o j e z e r o " .

*ksph-

> i a < f v

>

yr](priv

b o u r d o n , f r e l o n " :: p r e d s l o v .

*kph- > apb B i e n e " in s ^ oo M 6 t e r :: a p r e d l a t . apis B i e n e " .

P r e d b a l t o s l o v . *krw- K u h " v lit. krv, s h r v . krva :: p r e d v e n e t .

*krw- > ceva; k / > ' > 0 v *krw- > ceva cf. V Z 2 7 4 .
Predbalt.
*mali3g-str* w l B g -

B e r n s t e i n " > lit.

lngas

Fenster"

:: (u)

oo

T 1 9 0 ) e t r u k . *malog-n(cf. p r e d s t p r . M 52.

B e r n s t e i n " > (ma)lena

speculum"

poleg

lanxto

Fenster") >

maltstria

speculum"

Predslov. *'m- v ma-csn-h Lrchenbaum" etc., e iz *m- :: *m- v mesto < *m-gst- v predtrak. gest-i- locus" J 102 sq., 109. Predtrak. *pandi neag- Silber" k nd :: (n)n cf. ilyr. Blandona :: Blav&va v predmaked. *pn[e]ag- > -alov maked.-thrak. Gebirge mit Gold- und S i l b e r gruben" = predgerm. *pndei3g> *panding- V stvn. pfenting pfenning denarius" :: predslov. *pn(n)eag> pngb M 2 3 ; -en- se razlaga tudi iz -n-, e je slov. n a z a l i z a c i ] a stareja kakor nn > n. Predslov. sanb draco", iz esar radi oblike sani sani Schlitten" :: *predtrak. ali *predskyt. > Hesych. arjviy.tj z c o x o c a a ^ a . xal
TO rot; x e r x o v v xaroixiioi ^ o v , ovoiq; aavQcc ^acanlijOiov. xal (l,&ov % Soiov

obiajno se smatra 6r]vixrj za slov. izposojenko, vendar se pri tem pua vnemar > . Predbaltoslov. *ta-ant1000" radi > h v balt. > fin. *tuhanti > tuhansi; -s- v germ. *sund- iz -- po a v lit. tukstantis = let. tkstuts = slov. tysQtjt > shrv. ttsaa :: *ta-ent- v stcsl. tys^ia s > s napram > ch. Predgrk. > .6{?),1]6 Wachs" = predlet. kre Wabe", predlit. korys :: predlat. cera ? Popolnoma sigurno je :: samo v sluajih kakor rSpa :: repa, ker baltoslov. S :: e reflektira tudi idg. :: , vendar ne pride pri zgoraj navedenih besedah, e so neidg., ta alternacija v potev. Idg. :: je dvomljivo G n t e r t , IF XXXV11 85 sq. Zelo razirjeno je menjavanje :: e v staroevrop.-staromaloazijatskih jezikih; tako v predslov. Danapr- Danastr- :: *D'bnpr- *D'bnstr-; v predtraini Maxoq :: M^oxo, -dava :: -deva etc. IT 80 sqq.; v i l y r s c i n i Brattia :: Brettia etc. J 90; v etruini in maloazijatini clan :: denar, -at- :: -}etc. 1. c. 88, BA 371, vsled esar grk.-dijal. a > r] w /lrrjQ > fit'irrj. Morebiti je tudi baltijska konnica -fjj napram idg. -J/ radi svoje i z v a n r e d n e r a z i r j e n o s t i povzroena p o trakem -S :: - idg.--debel ; n. pr. trak. *^una/ > let. zana/e :: *kun > slow. kuna. K a :: e v predbaltoslov. pr. e: Predlat. aper :: predlet. v-epris = predslov. veprb VA 67. Predstpr. assanis, predgot. asans :: predslov. esenb Herbst", etruk, *esn- > esia Ariadne < Gttin des H e r b s t e s " T 221. Predslov. Svarogi, :: predtrako-skyt. EovQsy-&rj iz *SwraJegValb. 101. Predslov. korvajb Art Brot" :: predgal. cervisia eine Art Bier" i z *klrw- Gerste oder Weizen BA 69. Predlit. sulidbras Silber" :: predslov. swebro M 22.

Predslov. smork- :: sme/brk abietineae" J 98 etc. Po mojem mnenju je alternacija :: e posledica p o d a l j a n j a (pod naglasom?) in iz tega sledee p a l a t a l i z a c i j e a-vokala, H e r b i g , Kleinasiat.-etrusk. Namengl. 30 razlaga ta pojav deloma z vo kalno harmonijo n. pr. : lyk. 'Algavog > Alakssantra, se ladi > sa ladi y.al r f / yvvaixi" etc.; tudi v predbalt. *sb[ijr- > *sb[i]r cf. v predslov. *sbbrb stoji morebiti e mesto radi sledeega /. 6 . Predbalt. *sbr- :: *sbr- izhaja najbre iz *salnb[ijr- k nim :: O cf. spodaj 12 , to radi predslov. *snbir- > *sbbr'b; dalje morebiti radi let. dijal. suobris z uo < an v tautosylabicni poziciji, seveda le, e je ta oblika izposojena iz let. dijal. z ohranjenim uo, sicer je izhajati iz *sSbr- z dijal. > uo. Nejasno je tudi let. suobars, suobanba {uo < Sn ali S ? ) ; to e samo p o sebi nesigurno pralet. *snbr- bi se dalo podpreti s stpr. Sambur l e , e bi bila dokazana sorodnost z praslov. ^sbbr'b. Poleg let. oblik z e/ in uo se omenja e sub(u)rs, ki je baje izposojeno iz estn. sbr; seveda l e , e u s u b stituira labijalni palatal 6 iz prafin. e v *seSr- iz balt. *sebr-, h emur V. T h o m s e n , Berringer 100 cf. V L a t v i e u v a l o d a s v a r d n i c a s. v. smbri se navaja celo oblika z m smbri Nachbarn"; nazal je brkone sekundaren. Iz zgoraj navedenih oblik se da rekonstruirati praslov. "snbir(> *sbr^) in e v e n t u a l n o prabalt. *s/ab[ijr- *snbir- oziroma *snbur- z baltoslov. i :: u iz e " o, e je ta beseda idg., je dvom ljivo ! , e ni baltska skupina slov. porekla, kakor se obiajno misli seveda brez ozira na to, da ni pri V. T h o m s e n , 1. c. 156 sqq. skoraj da nobene finske izposojenke iz balt., ki bi bila izposojena iz slov. , in e je izpal -i- v *s/br-, k emur cf. let. uns Schafbock" poleg avins etc. E n d z e l i n , Lett. Gr. 46, lit. avilys poleg aulys Bienen stock". Radi fin. *se6r- > seur- je izpad //u-samoglasnika e prabalt., e e ne predbalt. 7. M i k l o s i c h , E W 297 izvaja sjabr'b iz f inine. Fin. seur-, iz *sebr- = estn. sbr etc., je po o b i a j n e m mnenju izposojeno iz balt. *sebr- in to iz sjabr'b ali estn. sbr; torej odrivajo to besedo iz jezika v jezik in nikjer nima priznane domovinske pravice. Junoslov. sebrb vee 1. c. s. v. M i k l o s i c h vpraaje s Sasicoi e'&voc oivvixv". Radi prvotnega *sbbri> cf. novogrk. oe/icoc je e glasoslovno vez s SaeiQoi dvomljiva in M i k l o s i c h sam izvaja v Slav. Elem. i. Magy. 53 rus. sjabrb in rum. simbr iz *. Zelo staro je spajanje slov. *sebr'b, pravzaprav *sbbr'b, z germ. *sepj- Sippe" v got. sibja, ags. -sibb, sts. sibbia, stvn. sippea sippa

stind. sabh odpade, ker pomeni coUoquium > concilium" in ker je sestavljeno iz *sa-bh Zusammen-sprechen" B e z z e n b e r g e r , A-Reihe d. got. Spr. 26 in slednji S o I m s e n , KZ XXXVll 593, ki stavi semkaj tudi *Sebh-r- > *sbbr'b > *sbrb'b Sohn" v rus. p-serb'b Stiefsohn", polj. pa-sierb; vendar je *sbrb'b Sohn" vsekakor blije * o i Q - V Hesych. i c a i o v o v g i i p o c S e v r ^ g ( V 7 ] v s y , u v o v y . a l [f t i v o v " P E 9. Tudi S ^ o i . baje iz *5 (iz esar *sbrb'b > Sbrb-b Srb"?) + o x o q , je preslab dokaz za -br- > -rb- na p r a slovanskih tleh. Nosnik in r-sufiks v *' je po [ P e t e r s s o n , Studien ber die idg. Heteroklisie 71] kontaminacija iz prvotnega *sbh-er : *sebh-n-s > *sembhns. Tudi dolina v *snbir- > shrv. sbar bi se dala pri merjati dolgemu v germ. Subi, ki je kakor *sebh- izvedeno iz idg. *s(w)e- suus" W a l d e - P o k o r n y , Vgl. W b . 11 456; reducijska stopnja *su-bh- v stpr. subs eigen" spominja na let. subfujrs. R o z w a d o w s k i , Sbornik otdel. rus. jaz. i slov. Akad. Nauk SSSR Cl/3 361 misli, da je rus. sjabr'b etc. izposojeno iz germ. *Ximbra- v Cimbri-Ki/ugoi in da je germ. *ximbra- iz *xim-ra- < *-6sorodno s slov. sembja, let. sime Familie, Gesinde". Naravnost s smbja vee *sbbr'b rez *sm-b-r'b L j a p u n o v 1. c. 261. B r c k n e r , Stow. etym. 487 izvaja *sbbr'b iz idg. *sem- cum", slov. SQ- in opozarja glede -6-konnice na stpr. Sambi. V M a g y a r e t y m o l o g i a i s z t a r s. v. cimbora 694 se razlaga rum. simbr = novogrk. o e c o g = junoslov. *sbfbjra/'h iz grk. o v o X a Handelstraktat" ; e pomislimo na rimskega caupo Krmer", ki je preplavil germanske in slovanske deele glej slov. kupiti in got. kaupn; iz germ. je prevzeto fin. kauppa mercatura" , ni ta razlaga nikakor preneverjetna, vendar mi je potek : grk. c v o X a > rum. simbr > slov. *sbra/% > lit. sbras, let. sebrs > fin. seur-" koljiv iz dveh razlogov: a) ni nobene druge p r a s l o v . i z p o s o j e n k e iz r u m u n i n e vulgarnolat. *symbola radi e le rum. -/- > -r- ni kakor ne more biti izhodna toka! ; b) pomenski prehod od t r g o v s k e g a Handelstraktat" do k m e t i j s k e g a Teilnehmer an der Wirt schaft" v *sbbrb je precej prisiljen. Predvsem pa ni s to razlago v skladu dejstvo, da je slov. '*sbbr'b najbre sorodno s trak. l^iv(>-&-iesq, o emer takoj spodaj, in da je torej njegova eksistenca zagotovljena d o l g o pred pojavom rumunskega jezika. H e s y c h . navaja pod Ziv.&iaec sledeo gloso: Civ.-d-iosc' ^ . y v r j a i o i . Med v in & v t ^ i v . & i s c stoji pokvarjena rka, ki se je mogla v oigled predstojeega ^ i i v v i a in sledeega ^ i y y o glasiti Q, torej: i,ivc&losc cf. tudi z C,ivQ-&-iaei; sorodno
8. a G Q a c a i ,

Zli]ic-&ioocooi

v 16 , igar ^ivQ- ni dale od slov. *sbbn. Predno obravnavam pomenski odnos med * 5 in !l,ivQ&icsc, p a r besed o fonetini razliki med praslov. *$ iz *snbir- in trak. *^ivQ- V t,ivQxHoe<i. K s- 00 2 - v *' :: ^ivQ- cf. p r e d b a 11 o s 1 o v. s- :: z- v sle deih sluajih: Predlet. sbrs s(t)umbrs Auerochse" :: predslov. zgbrh bos jub a t u s " ; z uiz -prefiksom cf. predgrk. / / a < 'l "Icov *juvenca" iz *wi-s(n) in stpr. wi-ssambrs hos primigenius" etc. VA 69. Predslov. *keul- > *ech'bh velamen" :: *kuul- > *k'bz%lo id. B e r n e k e r , Etym. W b . s. v. echh; k e oo u cf. T 193. Predlet. psis Dachs", predlit. obsrs :: predstpr. wobsdus {sd = zd), predslov. *ebdw- > *zdv-'b > zvb, v kolikor nimamo opravka s d > id. Predlit. slesnas Knchel" :: predslov. glezbm; nesigurno, ker tudi idg. -s- prehaja v slov. -z- Z u p i t z a , KZ XXXVII 397 sq., vendar spominja g- :: s- na p r e d s l o v . k'brga Art Gef" poleg *'- v k'bragb Krug", Krug = Schenke" oo p r e d g e r m . *kras[s]> Krause etc. M 50, torej ni izkljueno tudi p r e d b a l t o s l o v . menja vanje nezveneega s z zveneim z. Predskyt. 'Avxaat skyth. P h i l o s o p h " iz *va[]-xaQ6i z r-r > 0 - r cf. predskyt. lvo vovg" :: predslov. gorazd'b peritus" ; praoblika *khardts- <x> *g(h)arzd- s k(h) oo g(h) kakor predslov. k/chrusa :: grua Birne" in ts <xi zd M 7. Predslov. chys'b, chga = predgerm. *xas- Haus", oboje iz *khas(s ostane v slov., l e s prehaja v ch) :: predslov. , chyza; spada z u 00 a k etruk. a-caz-r supellectilia? = p o h i t v o " in dalje k predlat. casa z dijal. ohranjenim -s-. K oo a cf. etruk. ufle :: afle etc. in predslov. *kypb :: kapb si'ocolov". Predgerm. > svn. kursina Pelzrock" :: predslov. k'brzbno; seveda e z ne na slov. tleh iz s radi r in n. Najbre s k <x> g (kakor kigrua !) k predtrak. *gers- > *dzlr- v aooq, xir&voq," z rs > r, o emer drugje ve. Predgrk. *[]- > -la {a :: ) predslov. ls-ka Hasel-" :: predslov. loza Reis, Rute" = lit. laza poleg laz-d Hasel", kjer je mogoe tudi sd > zd; obirneje o teh besedah drugje. Predslov. mosi-b = predgerm. *mast- :: predidg. dial. *mazd- v lat. *md- > malus, nir. maide J 106. Predgerm.-slov. *phast- v slov. posH = germ. *fast- Fasten" :: predital. *phazdj- > *fazdj- > lat. dijal. *hdj- > *(h)jj- v j-jnus (z

j - radi -JJ- v sledeem zlogu!) > jejnus; k / - > (h)- cf. fasna (: [fjsabulum) > arna. Predlet. sence Muschel" :: zence; k predgrk. afxeloq xoxUag" Hesych., *aa- Stein" v Hes. , y.ecavvey" etc. T 193 z let. mk > 1. 9 . Iz ( p r e d ) t r a i n e cf. k s- :: z-, v kolikor ni grk. c- : le priblini znak trakih s-/z-spirantov oziroma s-/z-afrikat, sledee: Predtrak. SaXogic :: ZXo^iq, Kcavoc" = ZoXic iz ZaXoX--i-q *Erdgott" in *C,aXoX- Erde" k predgrk. *SEXsX- > SseXrj Erd gttin". Predtrak. AiXoi-sXic :: eXoe-i^sXig. Kar. Tovaa-Xoi Pygmen" :: predtrak. y.-TTOv,oi id. s tt iz po n a g l a e n e m vokalu; h ka- (kakor predslov. ka-, ko-, e- etc.) cf. M 32 z literaturo. Predtrak. * s - Hund" v dak. usa-zila H u n d s z u n g e " :: pred slov. *z/- V v-yz-bh Hund". Kar. *s(r)n- aaiXsig" v Eovy-yi-Xa *Knigsgrab" (s th in 0 0 ez) - id. - J ' E A = etruk. cela cella" (' M 8, T 184) predgrk. TVQUVVO = etruk. Turan Aphrodite" :: predmaked. ZHQ-fivq id. I s t i *su(r)- va" (cf. maloazijat. z u <x> a S&og Koigavog") v preddak. ^ovovOrrjfc) :: zyred avayrCQiog = Feldbeifu" s -strkakor TOvxaTca :: tyky. Predgrk. * ( ; 5 p - weiQ" v 6<p-sXog albOcus" :: predtrak.? v ^lx Xsvxov" Hesych. navaja //^! , e ne iz *sbh- > *zbh-; k *soplb(h)- albus" cf. obirno M 22 ter ilyr. *sabh- wei > Weizen" v sabaja Art W e l z e n b i e r " in z b(h) = o m T 190 predgrk. Gsi-o-aXiq predlat. smla feinstes W e i z e n m e h l " iz *ssm- albus".
*i^-

Preddak. Germi-sara :: FsQl-^sca Warmbad"; *germ- < *garm= idg. *g"horm- warm", *sar- spada k steurop. *saV- v renih imenih, o emer obirno v BA 242, DAN 349. Predtrak. Baig :: Zsbg Bot^iog na novcu iz mesta Hierapolis? *Kind" (kakor predslov. sbr-b-b Sohn") v BsXicio, Koo-acii] IT 114 :: -?()- v Bivxa-i^Tig etc. Predtrak. -sen- v Movxa-evt] :: -^svv -bXov-t^vij etc.; *-senk predgrk. *i-sn- v Ivig enfant" z - T 245 s q . ?
-aa-

Predtrak.

Predtrak. -suc- v Dentu-sucu T o c h t e r des Scerulo" :: Tauzic- ; k etruk. sex- filia". Trak. ^siTcvrrj (^ ', " k slov. s-bpati, sypati fundere", e je si = , sicer k stind. ksipti wirft" s s- > 2- ?

Predgrk. 1&<; vaia", --( etc. T 238, J 110 :: { > trak. e > t) predtrak. Zsixa Zipa v bilingvi & v 6 i a 6 r a l 1 i s a n o n i l i o v Zsixa = cultores suh sacerdote Popilio Zipa. *Predtrak. > maked. t a Baum IE&A')]" spada s -s- > -z- k staroevrop. *alis- Erle", o emer B A 13 in slednji J 108 cf. Predtrak. 'O-iaai :: Druzi-para etc. Preddak. Sarmi-ze-get-usa Hauptstadt in Dakien" (*-get- iz *-gatk rrai) najbre s s iz k(h) pred I in z I > a radi predslov. erm-b Zelt" {k<x>kh in e 00 a) chorm-b Haus", vendar tudi ta s e k u n d a r n i s- prehaja v z-, cf. Zecit^sye&ov^aK Preddak. -oortragen" (v dak. raca-o G n q , tko-ep 6 o i) = predgrk. id. = predlat. basierna Snfte" odgovarja *balozd-, ohranjeno le v predlat, *bazdj- > *bdj- > *bjj- > bajulus Last trger". Predlat. satura eine Frucht s c h s s e l " morebiti = predtrak. ^sraia xirca" ; seveda je glede satura obiajna razlaga (: lat. satur satt") verjetneja. Hitreje z e < i (cf. J o k l , Eberts Reallex. s. v. Thraker 286) k predgrk. airrvoq ecuelle de t e r r e " in eventualno predlat. situla Eimer, Trog", ki p a bre k snum, lit. si-l etc., tako da se glasi praoblika ali *ssit-r-, ali pa *si-tr-. Predfrygotrask. Sa/v^ioc veejo z maloazijat. Sa/varga etc., kjer nahajamo od istega korena tudi Za7]loq. Predtrak. *-sr- v Kaca-aovca etc. :: *-zr- v Kovcrov-Covca. Predtrak. rowoq :: rcoo. Predtrak. Tiristis :: *(Tirizd-? >) Tit^i kakor predlit. stumbras :: predslov. zqbr'b. Predtrak. reka "^po sigurno z z :: s k ilyr. (Histria) Arsia reka" iz *ar[fjs- radi ilyr. > shrv. Risan : 'Pi^wv in dalje h kar. Kv-iQoc reka", - :: At^- S u n d w a l l , ENL 77 sq.; ravno tako Bersovia (: gornjeital. r e n o ime Bersula, kjer je idg. *bherg> *bherz- neverjetno) :: Berzobim. Nesigurno je, e pripada dak. ]va Schierling" k lat. sanies verdorbenes Blut, Geifer, Gift" s trak. a > I. Isto velja za pred trak. avrl fi n i v o v a a olvov" :: kilik. ^lyyco drink", e iz *se/i- :: *sin- kakor v ^], kar veejo s ]. ' Seveda je mono v tem sluaju ravnotako tudi predtrak. ^ CO ^ IT 92 o emer e J o k i , Eberts Reallex. s. v. Thraker 289 cf. in dalje *ke- :: *ge- > *se- :: *ze- > *sa- :: *za-, torej najprej menja vanje tenais :: medija in n a t o palatalizacija.

 1 0 . Isto menjavanje s(s) z(z), oziroma s(s) > z(z) ali z(z) > s(s), nahajamo v i l y r . in p r e d i l y r . materijalu: aivvT] :: Cievi] Art Speer", Senta :: Zivra, Das(s)ius :: Dazas, Pasini :: Pazinates, Maeseius :: Mait^aloi etc. J 92; nadalje v p r e d g r i n i : Oexova > Oixva concombre, citrouille" :: ,axv-v&-i6s i^exeXtie xoloxivrai", eloq, agitation (du sol, des f l o t s ) " :: l,h] tempete sur mer", 2:ayv&iva :: Zxvv&o F i e s e l , Namen griech. Myth. 60. Posebno pogosta je ta alternacija v starih m a l o a z i j a t s k i h dijalektih: SaaXog :: ZayXoq. ScaaXa :: ZoaXiwv. 2a :: Zag.
JSssa Aaacv Koasig :: 2aca-il,sig. :: Aaag. ^ovsiog :; Zo/avg. Movo-yi6(6)a :: Aaijg :: :: A,wv. Fio^t^vog. :: Ai^avog.

:: Ko,a-. laoxa :: Mal^axa. MovOa :: Mov^rjvo etc. S u n d w^all, ENL Index, s. vv. L e n i z a c i j a ( > zvenenost) s(s) > z(z) je najbre povzroena po n e n a g l a e n o s t i ali s l a b i n a g l a e n o s t i predidoega vokala, posebno v sestavljenkah n. pr. : - :: Kaxa-aog, :: -xa^o, Soa :: -^ etc. IT 78, 94, tako da s- :: z- v predslov. *sbbr'b :: predtrak. *^ivc- nikakor ni nerazloljivo, brez ozira na to, da je t,- morebiti le aproksimativni izraz za trak. (t)s-. 1 1 . Glede i v predtrak, *^ivQe v en predslovanskega *sbbrh (k dolgemu cf. -- v shrv. sbar iz -en-) in eventualno v predlit. sbras poleg v predlet. sbrs cf. t r a k o z o e v a n j e -vokala v > Z v vzgledih 'Prjaxov- :: 'Pixov- poleg > tako J o k l , Eberts Reallex. s. v. Thraker 286 sq.; mono je seveda ravnotako predtrak. :: , h emur zgoraj 5 cf., in dalje trak. > T v 'Paoxov-, kar p o p o l n o m a o d g o v a r j a predslov. *snbir- > * > :: predtrak. *C,ivQ- :: predbalt. ? *sbr-. Isto velja za :: I :: f v be sedah, ki jih navaja J o k l , 1. c , n. pr. *ghl- ( > stind. */A/- > hl) > CiXag Wein" po mojem miljenju z iz pred palatalom, ne iz ghl , aaXia Bockskraut" :: SXavg etc. Zoevanje > v trakih dijalektih je povzroilo tudi vsaj delno > > r pri v Tracijo doseljenih Gotih n. pr. : actum > akeit jesih", qns > qeins Weib", slpan > krimgot. schlipen schlafen" etc. B a a d e r , Natalicium Schrijnen 311 sqq. Ni izkljueno, da je tudi a > T v grk.-lat. *monak(h)olus > slov. nvbnichb, stvn. *- > munih (ki bi v slov. dalo *m'bnbckh z b mesto /) etc. IT 97 sqq. posledica t r a k e g a p o s r e d o v a n j a v p r v i dobi p o k r i s t j a n j e n j a severnega Balkana (okolo IV. stoletja po Kr.); k # :: I :: f cf. -dava :: -deva :: (Plov)-div 'm\\k > kh > slov. ch cf. trak. aspiracijo nezveneih eksploziv J o k l Eberts Reallex. s. v. Thraker 289.

 1 2 . Pred b v *CivQ- manjka nosnik m ali n, ki je ohranjen v *sbbr'b. Ta nosnik ni bil labijalni m, ampak le d e n t a l n i n, e je let. suobr- nastalo iz *sinbr- in ne iz ^sbr-; v letini prehaja namre le t a u t o s y l a b i c n i n v uo. Nazal manjka tudi v let. sbrin sbr-, seveda l e , e so balt. besede g e n u i n e in ne izposojene iz rusk. refleksov praslov. *sbbn. K izpadu n o s n i k o v rez n a z a l i z a c i j o p r e d s t o j e i h v o k a l o v v ( p r e d ) t r a i n i cf.: Kaipa ::
Kipa.
mo

MsXavTi

:: MeliTi.

Ilo-lva

:: -.

Iliv^o

::

Kvxpala :: Kiipila. Sxocoq :: Scopius. Tiavro :: etc. IT 86, kjer se (z / oo r kakor Aotia :: 'Poiia etc. 1. c. 85) e omenja *skulale(n)g/kv .] acyicia" :: predslov. sk'blg'h *b-sblg% (u oo / ) blcg% = predgerm. *skillwg- Schilling". Obirno o oo v s t a r o e v r o p . - s t a r o m a l o a z i j a t i n i cf. M 18 in 21 n. pr. : maloazijat. A6[T]XEVO :: Eorfs-, etruk. lan(pe > la(pe Lappa, iz esar je poleg nazalizacije predidoega vokala tako v lyk.-etruini F i e s e l , Namen griech. Myth. 61 razviden tudi prehod : nazal + konzonant > geminirani konzonant. Iz p r e d b a l t . in p r e d s l o v . pr. k nI m oo O sledee:
SsTO

Predslov. *pek(j)nt- > *pectb Petschaft" v polj. pieczc, slovin. pjleic :: *pek(j')t- > peatb; k predgrk. , jeton" iz *pekjo-. Predslov. klen'b Ahorn" :: predlit. klvas; k -ua- cf. J 106. Predslov. kdlb kodelja" :: aquit. *kad- v Cadurci berhmt durch ihre L e i n wandfabrikate" in dalje k istemu *kan- kakor konoplja-y.vvaiq in dalje y.vva Rohr"j pomenski prehod: Schilf > Hanf > Lein" se je izvril, ko se je uporaba konoplje umaknila lanu. Predslov. detelja :: detelja Klee" je nesigurno, ker in -i~ morebiti iz -mt- :: -bt- zgoraj 5. Predslov. esenb Herbst" :: etruk. esia Ariadne = H e r b s t gttin" iz *es[n]-ia T 221. 'Ai-vvrj iz *-asn-? Predslov. golgb-b Taube" :: (a u) predbalt. *guleb- > lit. galb as (?) Schwan" ; p r e d baltoslov. izvor sledi iz g k in b ^ p v predlat. columba :: predslov. *kuh[m]p- > *klp- > ' 1 Schwan". Dalje k predskyt. -ykv xbxvos," etc. A 310. Predslov. labdb Schwan" :: lebedb, stvn. a/izj spominja v s u f i k s u -(n)d(h)- na predgrk. ayiv&o :: ayi&o Art Vogel" in spada k predidg. dijal. *l-bh albus"; isti -nd(h)- :: -(n)dlt- nahajamo v predgrk. eceiv&oi; :: predstvn. arawei^ Erbse" in v predmesap. cevrio- Hirschgeweih" :: predlit. briedis Hirsch".

 13. Nadalnja razlika med slov. *5' in trak. * i i , i v c - obstoji v v o k a l n i a l t e r n a c i j i -- :: -u-. Morebiti imamo opraviti v prabalt. istotako z - u - , e se glasi radi stpr. imena Sambur praoblika *s/(n)bur-, iz esar *sel[n]br- > fin. *se&r- z balt. izpadom - m - . Seveda ni nemogoe, da tii tudi v praslov. * 5 > > rus. sjabr'b prvotni *$'' = *i,ivQ= Sambur, igar je v deklinaciji pred palatali preel v & n. pr. : v lok. *' > *sbr, v nom. pl. *'1 > *sbri etc. Primerjaj isti pojav v dybrb > dbbrb > rus. debrb, brbvbno > brbvbno > rus. brevno etc. Ali je v junoslov. *' / > novogrk. oeqoq, rum. simbr izpal 6 ali to se ne da ve doloiti. Ravnotako pa se veda ni izkljueno tudi praslov. * 5 ' , iz esar sekundarno rus. *sbbl'br['b]; predbaltoslov. praoblika torej *s/&(n)br- z izpadom -u-vokala kakor v trak. S^aoxog > Sxroxo, IISQOVTIXV :: *Buru[n]tik- > Burticum, BovQi- > Bov- IT 90. Slednji je samo e n k r a t zapisano v v itak p o k v a r j e n e m C , i v . & i o s c napram e v (z ^ i v c & i c s g sorodnim) *ZiQ-d-iotQOog (o emer spodaj 16) > ZiQ&iovQOog > Z e l d - i o v c o o g , ZcsXeouQog sumljive vred nosti. Ker je e tudi izraz za odprti trak. / n. pr. Keviag > Ksveorjvg J o k l , Eberts Reallex. s. v. Thraker 286, zato *l,isQ- :: *t,ivQnajbre iz *snbir- kakor slov. *sbr- iz iste praoblike. e je ta be sedna skupina idg. izvora, reflektira / :: u eventualno idg. prevoj e " :: o". Koncem koncev nahajamo v traini e /u > l > Tli, torej *t,ivQ:: *t,iiQ> *Zisc-&iovQCog > Zislaovcog z u > / in dalje z i > e, kakor v ravnokar omenjenem KsvEOtjvg; iz traine in sicer iz starejega *snbur- > *snbir- ( > * ! ^ i a c - ) se da slov. *sbr^ brez teave izvajati, eventualno z b < i u. potom substitucije, seveda le kot r e l i k t oziroma kot i z p o s o j e n k a . K p a l a t a l n i i z g o v a r j a v i u-vokala v traini cf.: ^OQvaXxai :: 'OOQiClrai 'Oiovl^o; predslov. in predbalt. *[v]rugj( > germ. *rugj-) Roggen" > r'hb :: predtrak. ciC,a glede u :: i identino z *^ivQ- :: *sbr^, Z [ i ] s c - z i > e , cvzog :: *trak. > lat. brisa etc. IT 81, J o k l , Eberts Reallex. s. v. Thraker 286. Ta pre hod je analogino spremenil celo prvotni i v u n. pr. : - > Pulpu-deva, grk. iexog > trak. *dusk&s > slov. d'bska etc. IT 97 sq. Torej se menja prvotno *t,iiQ- = *- (ohranjeno v Z [ i ] e c - ) v *C,ivQ-, iz esar t,ivQ-d-iOg, kakor - v Pulpu- z i > u; sicer pa je la b i j a l b oziroma p f-vokal e sam po sebi priblial -samoglasniku. K u :: T primerjaj e : predslov. k'bbbh :: bb'br'b, sk'blg^, :: bl^g'b sk'blg'b tudi v *b-ski,lQg'b > *(b)scblg'h\ , pyro :: pirogi, tys^ja :: tistja, predlit. sut/ras :: sidbras etc.; predilyr. Dasumius
-5-

:: Dasimius,
'Ovaasv

etc. J 8 8 ; predgrk. Tvva:: Ttva-, etc. A 300, T 201 ; predlat. urpex :: irpex T 201. K staromaloazijat. u :: / cf. obirno VZ 270. 1 4 . Aspirata -th- v predtrak. !l,ivQ-e-iosc -is je g r k a konnica kakor v p r e d g r k . nallay.-is, ry-el-t-is iz -t- kakor predtrak. -y.iv&oq :: -yevroq s staroevrop. menjavanjem tenuis <x> tenuis aspirata pred naglasom. K -^sufiksu cf.: Preddak. .,]1 Edelinge niederen Ranges" = predslov. k^metb Bauer" :: predgrk. (Kreta) Hes. y.aav uy^ov" etc. T 193. Predtrak. --- ZloSig-Priester" :: {p co 33) pred slov. *wolis-u > *vblbchva/'b ^vbh-ncti ( s < ch radi i > ! ) v stcsl. vhsnti balbutire", vhchzrb vates", rus. volchvovatb, volchiH Zauberer"; k -ua cf. mr-iri etc. IT 97. Koren *1- morebiti k *p(h)olal- v etruk. falado caelum", fala hohes Gerst, hlzerner Belagerungsturm, hl zerne Sule", s imer je skorajda sigurno sorodno predtrak. * - (s -^-formantom !) v Jtlr-vv oavv, ^, ^vkxaatQOv", K -is- v 1-1--1 cf. J o k 1, Eberts Reallex. s. v. Thraker 286. Isti -t- z istim predidoim formantom -is- nahajamo v predtrak. yt-ia-r-ai r&v rivf o xcalg, yvvaiy. L,)aiv" iz *kat-is-tradi *khal-[i]s-t k f / cf. predslov. *tjud-jb oo Ijudb Volk", pred trak. -esa :: -Xia etc. IT 109, M 13 , z [i] kakor BOVQ- < BoviIT 90, V predslov. cAoZs^'s c a e l e b s " . Predgrk. (predtrak.?) ohv9oc ovaaaoc" iz *ol-iv-&-, kakor ,ax-vv-&-ieq poleg c,y.-s}.-T-ii y.o-loy.-vv-r-ai" :: (6 oo S kakor zgoraj xoXiorai :: vblbchvb) predslov. voh Ochs". Trak. ( 3 ( ) 5 ' y.Qi&ivoi olvo" iz *bharsa-i- rez *bari- > *brt- z rs > r, o emer drugje ve, in aru > ru kakor 'Aijooxog > Mijoyoq IT 90 :: slov. bor-bno (Speise aus) Mehl", got. bariz-eins aus G e r s t e " , lat. *fars- > farr- etc.; k - S - v -iZ -^formantu cf. sle deo besedo. Trak. (^--1], ( s oo oi kakor 3Iv6oi > Moiaoi) ^ Vergieer, Verschwender" smo v 9 jednaili z idg. korenom *(k)seup: *(k)seip- zerstreuen"; ei = ( ? ) iz ei, T ali (rez )?
:: 'Oioaeiq, xvva :: y.iva

Bruttii :: Brittii

Predtrak. Sovey-^&V? eine Gottheit", predbityn. iz *Swraleg- :: predslov. Svarog'b Sonnengottheit".

Zev

SvQy-orrj

' Ker pa se je pri Ilyrotrakih za pivo uporabljalo tudi p r o s o , zato c-v-T-og bre k slov. b'br'b (iz *bhoru-) Art H i r s e " ; seveda velja to le, e je pivo iz jemena izpodrinilo proseno pivo, doim je stari izraz ostal v rabi, ker se je (pivo iz) prosa" razirilo v pivo".

Razlaga -/-formanta je pri trakih = i d g . besedah druga kakor pri p r e d t r a k i h ; trakega -^-formanta zaradi nejasnega pomena ni mogoe identificirati z gotovo kategorijo f-formantov B r u g m a n n , Gr.^ ll/l 390 sq. K p r e d trak. -t(h)- cf. predvsem predilyr. -t- v Koir/.ov :: Kovix-T-a S k o k , Glasnik 29, 117 sq., ki ga smatra za idg., ter -'t- K r a h e . Alt. balkanillyr. geograph. NN 62 sq., Tergitio Negotiator (:: Tergeste :: predslov. twg'h) J o k l , Eberts Reallex. s. v. Albaner 88. Sem tudi etruk. -t(h)- v zilc :: zilc-t- > zila[yj& etc. C o r t s e n , Etrusk. Standes- u. Beamtentitel 109, o emer, vsaj glede :: pakste, ^Ovaasi > u&uste, deloma drugae F i e s e l , Namen griech. Myth. 56. 15. Predtrak. C t v Q & i o t g glosira Hes. s. v. Z i v . & i o t g s ai Qooai, TJ Gxig yv7j6ioi" in yvvjOiog je po njem omv y ovim v, io, oixso" Hes. s. V. yv/jOio. V L i d d e l l - S c o t t , Gr.-engl. Lex. naha jamo pod yvi'jCiog (iz *yvfjai Geburt") sledee : belonging to the race", i. e. lawfuUy begotten, born in wedlock (nasprotno v&o), genuine, legitimate (n. pr. yvvaxeg, v nasprotju s xalXaxLiq, ali pa yvi'ioioi Tf} 'ElXog , t r u e Greeks')", yv7]aiwg nobly". Hes. owv yovav" pomeni iz jednakih, t. j . legitimnih stariev, torej ne iz oeta in prilenice", iog = poseben, lasten, soroden" in oixeog (iz oixog) se prestavlja s hien, soroden ( T O lv olxelov xal avyysvg), prijateljski" ; torej l l , i v Q & - i o f g = ali legitimni (t. j . zakonski)", ali pravi (v nasprotju z Netraani)", ali sorodni", torej k i s t i f a m i l i j i ali iz te nastali z a d r u g i ( = Grofamilie) oziroma b r a t s t v u in dalje p l e m e n u pripadajoi", ali pa slednji plemeniti". Vse ravnokar navedene pomene nahajamo vsaj deloma tudi pri zgoraj v 2 sq. obravnavanem * , t a k o : Bruder, Kamerad, entfernter Verwandter, Genosse(nschafter) etc.". Ce je pri ( l , c v c & i o s g raunati le s plemeniti" na kar je vsekakor mislil T o m a s c h e k , Alt. Thrak. 11/1 11, ko je istovetil * C , i - z lit. i b u glnze" , tedaj tudi plemenit" ni nezdruljivo s familija > zadruga > bratstvo > pleme". K temu pomenskemu prehodu cf.: plemenit iz plemenpleme" in to iz *plecl- ploditi"; dalje e. lechta Geschlecht > Adel" napram nvgr. axlira familija" in slov. lahta Verwandtschaft" > lahten p l e m e n i t " . Nadaljnji vzgledi za roditi (oziroma oe, mati) > familija > zadruga > bratstvo > pleme > plemenit" s o : lat. pater > *patra Geschlecht" > patricius, idg. *ta papa" > germ. *a/p-al- Geschlecht, Adel"; morebiti idg. *gen- gebren" > germ. *kuni-z Geschlechtshaupt" > *kun-ing- Knig" - seveda le, e *kunii3g= slov. k'bnqg'b ne bre k (pred)trak. *kulne(a)gv Diceneus a-xaiveog dak. Prophet" < *kene[g]- < *kinei3g- z di- (kakor

"

Di-baltum

:: bolto IT 122) ter zu>>i>e, o emer zgoraj 13 > ZsQ-&tovQOo<; cf., m z n > O zgoraj 12; k -[gj- cf. IT 118 , lat. gens Geschlecht, Stamm" (iz *gn-ti- k gi-gn-o ge bre") > gentlis > frc. gentilhomme Edelmann" etc. Zatorej nikakor ni nemogoe spojiti pojem zadrunitva", ki tii najbre v slov. *sbbra Arbeitsgenossenschaft", ^sbbn Arbeitsgenosse" ker je za druga opravljala predvsem p o l j e d e l s k a dela, ni udno, da pomeni shrv. sebar danes teak etc." , s pojmom plemenitatva" v trak. C,ivQ&IA(c; skupno izhodie je na krvnem sorodstvu temeljea fami lija > z a d r u g a > bratstvo > pleme, iz esar p l e m e n i t . 1 6 . Pomen p l e m e " za *ii,ivQdomnevam tudi v predtrak. *Zbir-thar-d- > Zsc&iotQCOi {k e < i napram v v *Civccf. 13), Zbertiurdus, iz esar disimilirano z r-r > l-r cf. vendar tudi r <x> I v predtrak. 'Poiia :: Aoiia etc. IT 85, e spada semkaj osebno ime Ziil-ioq, Name eines K n i g s " ZiskaoCcoog, ZeXooCcoog < Zsl&iovQOoc T o m a s c h e k , Alt. Thrak. II/l, 60 navaja e Svelsurus; k -b- > -&- > -w- cf. Di-baltum > Develtos Ort, gelegen zyprischen zwei Bchen im S u m p f e " :: predslov. bolto blato" etc. IT 102 thrakischer Beiname des Zeus". J o k l , Eberts Reallex. s. v. Thraker 290 stavi to ime k lit. ziburys Licht", albas Blitz", opiraje se (brez navedbe vira) na njegovo upodabljanje v obliki grkega Zsvg Kscavvog. Drugi del *thr-d-, igar -u- se palatalizira v -'u- ali slino in igar -fu- prehaja v -su- J o k l , 1. c. 286 in 290, spominja na predtrak. -tur- possessor" v Gesti-s-tyrum locus p o s s e s s o r u m " . K *gestlocus" cf. predslov. *m-gst- > mesto locus, urbs etc." J 109. K -scf. aov-Cy-aia, Xeoi-a-xea, A i v i - - . etc. IT 9 5 ; *-tr- possessor" pa k predgrk. riavvog maitre absolu, tyran, despote" = etruk. Turan Venus".
^ivc-&IOEC

e pomeni *^ivQ- bratstvo = gr. (fcarcia", o emer zgoraj 15 cf., tedaj se da Zsc-S-iovQOog prestaviti v grk. (pcargiag r-avvog" in njegov grki sovrstnik je Zeb , ki ga imenujejo tudi Zsvg '}1; priimek 'Axaroiiog je sestavljen iz &- cum" in }] pater" kakor slino ^- skupnega oeta". alibog ne morem iz materijala, ki ga navaja T o m a s c h e k , Alt. Thrak. II/l drugi viri so mi nedostopni 1 60, za to razlago nobene podpore izvlei, izvzemi morebiti krajevno ime Zbur-ulus, ki je iz ''C,ivQ(pcaxQia" gotovo laje razloljivo kakor iz *CivQfulgur". Poleg tega se da vez med i : i v Q I O E C yvriOioi" ter Zebg Zec-E-iovgoog *rvn6i(av rvavvog" podpreti e z antino predstavo, da so plemenitai potomci Zeusa in da je ta takoreko njihov starejina.

K -d- v Z e Q - & i o d c - o - 0 ( ; Svelsurus morebiti b r e z tega sufiksa cf. z (n)d :: nn predgrk. rvcavvoc, o emer obirno IP 32, sicer pa primerjaj -d- v predtraskofryg. S a a o i o g , igar dentalni sufiks je soroden z v 14 obravnavanem -t(h)-; i s t i -t- :: -d- na podlagi staro evrop. tenuis :: media v *s&l-tld Salz", *alu-tld Art Bier", *wlU-tldgro, herrschen" etc. 17. Slednji je treba tudi s tem raunati, da je predtrak. Zec-d-iovQoc *(paTQia, yvqeiwv rvqavvog" morebiti le e n a izmed mnogih funkcij trakega Zeusa, da je Z t Q ^ i o v c e o q , takoreko le e p i t e t o n trakega Jupitra, kakor grk. oziroma 'Axaroiio za Zeusa, in da zategadelj iz upodabljanja trakega Z e c & i o v c o o g slino kakor grkega Zehg Ksavvg e nikakor ne sledi, da m o r a *!^isQpomeniti" le fulgur", ravnotako kakor iz grk. Zth Ksavv nihe ne sklepa, da je prvotni pomen besede Zsv le xscavvdg". Ce je ZecS-iovQOoc prvotno res bog bliska in groma", tako bi imeli Traki kar t r o j e bogov te vrste, poleg boga Z s Q & i o v c o o g e Perana in rslsi%ic, o emer takoj spodaj, kar je, upotevaje veliko razsenost trakega ozemlja, mogoe, vendar zmanja domneva, da je ZsQ&iovQOog = *(parQiag, yvyaiwv rvavvog" le e n a izmed last nosti trakega Jupitra, to trojico na dvojico. P o mojem mnenju ni niti getski bog Faslai^ic prvotno = Zshg KEavvg"; o njem poroa namre H e r o d o t IV 94, da je s y n o n y m e n s trakim bogom SX/io^ig. Sl/ioi ZX,uoig se v antinih virih identificira predvsem z boanstvom Kvog-Saturnus. Edino, kar govori za prvotni pomen Zahc Keavv", je getski obiaj: xal
QOvn'jV Tr
^ "

xal

oraxrjv

TO^SVOVTS

vm

xv

ovgavv

nuXkiv

in seveda e m e n d a c i j a sporoenega J 1 1 alstc^iv" (v roko pisih ABC) v * Z t / 3 6 A s j V T o m a s c h e k , Alt. Thrak. 11/1 62, bolje *Zielsttv J o k l , Eberts Reallex. s. v. Thraker 286 (po S e u r e , Rev. arch. 1915 /i, 9 2 4 ; meni nedostopno!), s *-ks- Gott", kakor v Zlo^ig, Aivv^og, Ulixes M 1 3 ; ta k o n j e k t u r a pa le radi s u p o n i r a n e sorodnosti z ZitlGovQOog in dalje radi domneve, da je Zislaovccog
= Z s h g Kaavvq".

Z Z a l o ^ i g s y n o n y m n o r s X s i t , i c je najbre le t r a k . d i j a l . o b l i k a za Z a X o ^ i g ; e blije kakor Z a X o i g je istotako se nahaja joe Z a o X ^ i g . K r s s X - e l % i g poleg Z o X - ^ i g cf.: a) Glede g- :: z- primerjaj predtrak. Cermisara :: Zaci^sQa etc. J o k l , Eberts Reallex. s. v. Thraker 292; po mojem mnenju je g ohranjen pred n e palatali, tako tudi pred a, doim je pred palatali
2*

g preel v z. Prehod a-vokala v e ali obratno je v traini p o g o s t , tako da je mogoe izhajati iz *gebol- :: *gabol-, iz esar *zemol- ( > *zamol- z disimilacijo ze- v za-) > Zaol-^ig, :: *gabol- > *geb9l> rel-i%ic, posebno e upotevamo, da je moralo trako menjavanje :: v i s t i besedi, o emer zgoraj 5 cf., dovesti do vsakovrstnih analogij, ne vtevi e, a kot izraz za iz n e n a g l a e n e g a e/a in ne raunajo z lokalnimi razlikami. b) Alternacija b <x> m w FssX- :: Zaok- je v traini ravnotako p r i z n a n pojav: Bareiga :: lortica, 'Avev :: 'Avoev, Aoijcog :: JtjQog etc. IT 103 sq. Isto velja za e :: o v Fesknl^ig oo Zaolig n. pr. Bv^r] :: Biv^sig etc. 1. c. 82, kjer imamo opraviti ali z e :: o, ali pa z ( <5 o) :: o. Sporoeno -ti^ig" v %1 se sme z isto sigurnostjo citati - | t s " in njegovo - s | - je napram *-aks- v z / w i ) - t ) | - o s v istem razmerju kakor predlat. *peik- > flcus, *fcatum k predgrk. Ovxov, predgrk. nor-f-<av :: etruk. s y n o n y m *Gne-pt-n- Erd quelle" > Neptnus etc. T 202. V Zaol^ig iz *Zamol-aks-i- je n e n a g l a e n i u i z p a l kakor v predgrk. oavog > 01. Praoblika je torej *rai:l-v^-i-g oziroma *Zcol-v^i-g (- iz -) terrae d e u s " ; za ta pomen prihaja v potev predvsem z Zaol^iq, *Saol^ig (cf. Sa}.o^ig\) sorodno Seeltj thrak. E r d g t t i n " (zato veejo to ime tudi z idg. *ghem- zemlja"), dalje predgrk. *y/y.a- Erde" v yaa&6v * i r d e n e s Geschirr > rcvliov", yiva, xaa&a poleg *ye/> *zeb/m- > ^aatog ^aaroq id. ; slednji primerjaj z b co m <x) > w, o emer obirno T 190 cf., predgrk. *gw- Erde" v yaa (kypr. s predgrk. *ge- > *z- > *zS- ali bre e le z grk. dijal. palatalizacijo g- v ''z- pred palatalnim ?) etc. Ome niti je e treba, da identificirajo boga Zaol^tq z grk. KQVO, ki je sin boginje Fala z e m l j a " ter soprog boginje 'Pia = Ff] in ki personificira etev rodeo z e m l j o ; v Italiji mu odgovarja predlat. Saeturnus Sturnus \z *Sawi-turannos E r d e - H e r r " *z/saw- Erde" < *g/kiu-? - IP 31 sq. Radi S a X O ^ t g , Zalo^ig poleg Zaol^ig, dalje radi t^akatog = l,aaxog, Hes. s. v. (^aarog adnot., se je praoblika glasila : *g&l-b- (-/- v Zol-^ig etc. je s u f i k s ) :: *gl-b- > *zel-b- > *zal-blm-. Izpad prvega I je disimilatorien v *Tal-sl> Fssla^ig, Seelrj, Zaol^ig poleg Zalo^ig; morebiti je v cod. se nahajajoe Zalol^ig e ohranjena praoblika. Seveda velja gornja razlaga l e , e ni / izpal rez n po
12; k / 00 n (cf. vaaaog :: olivd-og, Mivvai :: Milvai yi" *yav-etc. M 21) v

*ga''l- :: *ga''n- Erde" cf.: predgrk. Hesych. yva = etruk. cil-d- t e r r a ? " C o r t s e n , ZONF V 264 in

:: yXag >

id.

yagiov

 * i r d e n e s Geschirr > xcvXlov". Cf. e etruk. u-n-tum area" in *Gne-pta-n- Erde-Quelle (: etruk. put-)" v lat. Neptnus. Mogoe je seveda tudi I :: O, o emer obirno T 197 cf. E d i n i predtrak. Ztbg Ksavvg je po mojem mnenju l e *Pern- = predslov. *Peryny ( / oo Su kakor etruk. ufle :: auf le, pred trak. "Amlog :: "Aavkog etc.) Perum D o n n e r g o t t " v bolg. Perinplanina in v perunika Schwertlilie". Isti prehod: Perun'b Donner gott" > perun-ika Schwertlilie" nahajamo v preddak. *-x[]ovv> xQovg Schwertlilie" iz *Pern-; a-prefiks se obravnava v M 9 z lite raturo, izpad e-vokala kakor v predtrak. Sxaoxog > 1:. *Per- je sorodno s predgrk. *pers- Donnerkeil" T 242. 18. Iz zgorajnjega sledi: predslov. * *zadruga", *5%> *zadrunik, zadrugar ali slino", nadalje eventualno (e ne iz ruine) predbalt. *sel(n)b(i)r- id. in predtrak. *snbir- *zadrunik > *soplemenjak > yrrjOiog". Pravi pomen te skupine je e zaradi tega teko doloiti, ker ne vemo, ali je ta beseda v baltoslov.-traini idg. ali predidg. = staroevropskega porekla. V prvem sluaju, t. j . pri idg. izvoru, obstojate d v e monosti: ali je baltoslov, beseda sorodna s trako, ali pa so jo Baltoslovani prevzeli od pred Baltoslovani dose ljenih Trakov, ko so se z njimi pomeali. V zadnjem sluaju zado stuje skupna praoblika * 5 6 > - , ki da v traini *sel(n)b(i)r-, iz esar dalje v traini *C,iQ-, *^tvcin v tra. > baltoslov. slov. *sbbr% ter eventualno litolet. *sebr-, *sbr-, *snb(u)r-, o emer cf. zgoraj 2-15. Domnevam, da je rekonstruirani pomen zadruga = G r o familie" zgornjih besed nastal iz izraza za familijo"; seveda je za drunitvo mogoe tudi na drugi podlagi. Familijo tvorijo lani, ki imajo i s t e g a o e t a v sluaju patriarhata ali pa i s t o m a t e r , to pri matriarhatu. Tako je grk. (pcargia prvotno sestavljena iz lanov, rojenih od i s t e g a oeta; cf. *s(o)m eden, skupaj" + 7' v oo, "A-xatoiiQia praznik bratstva" zgoraj 16. Nasprotno v predgrk. dobi je vladal matriarhat, ki je izpodrinil idg. 'pQt?jc (prco *brat > lan bratstva" in ga nadomestil z sl(p6 brat" = stind. sa-garbhyas co-uterinus" K r e t s c h m e r , Glotta II 201 sq. lani za druge, t. j . familije, v kateri ostanejo sinovi tudi p o o e n i t v i v s k u p n e m g o s p o d a r s t v u , so karakterizirani tudi po tem, da ive vsi zadrugarji pod e n i m in i s t i m k r o v o m , da so torej takoreko eiv-oMoi", o emer ve pri S c h r a d e r - N e h r i n g , Reallex. s. v. Fa milie 288 sq.; 1. c, je pod Grofamilie ( = joint family) na iroko govor o zadrugi".

e je zadruga" = lanstvo radi i s t i h s t a r i e v", tedaj slov. * 5 / iz idg. *sem-bKr- (oziroma s prevojem *sm-bhor- in z reduk cijo *sm-bhr-) istih = e n i h = s k u p n i h s t a r i e v (oe ali mati)". K idg. *bher- n e s t i > nositi > r o d i t i > mati > s t a r i i (tudi oe)" cf. nvn. ge-bren, got. br-us-fs Eltern", alb. bir sin" in got. bar id. iz idg. *bhjr- Geborenes" etc. W a l d e - P o k o r n y , Vgl. W b . II 153 sq., kjer je str. 154 pod l-tpo navedena tudi redukcijska stopnja *-bhr-. K *sm- eden ( = isti), skupaj, s" cf. 1. c. 488 sq. kelt. *sfn < *sm-, dalje prevojno *sm > balt. *sn v lit. sn-, let. su- (cf. *snbar- > suo-bars ein Opfer"), slov. SQ- > shr. s o - ; *selm- je v r d d h i idg. d i j a l . *sm-A//ur-d- istih roditeljev" iz *sm-bhJor- e n i in isti roditelji" kakor stind. divs gttlich" iz dvas Gott" k *selomV idg. *sem- 1, s" > lat. sem-per in e i n e m fort", kymr. hefyd auch", stvn. sin-hln- conjuges", stind. sam- skupaj, zajedno, s" etc. I. c. 488 sq., kjer se obravnava tudi *sm- id. Brez konnega nosnika cf. idg. *so- v let. sa- s". Vendar je idg. *s/6- 1, s", ki bi prilo vpotev pri balt. *s/a-bhr- poleg slov. *sm-bhir- > *' , malo verjetno 1. C. 492 sigurneje je *su- > litolet. su- ; tudi v let. subr- ? ; zato mislim, da je najbolje izhajati od trak.-idg. *smb[h]ir- > *slb(i)r-, odkoder ne le slov. *$% in trak. *!^iefvQ-, ampak tudi balt. *s/br-, da celo fin. *sebr- > *sebr- > seur-, e upotevamo ilyrotraski materijal (relikte oziroma izposojenke) v (ugro)finini J o k l , Eberts Reallex. s. v. Thraker 296, F e i s t , Natalicium-Schrijnen 483. Le traki ali predtraki izvor je mogo, e pomeni *8% pr votno 6iv-oiy.o", ker *sm-bur- pripadajo k skupnemu d o m u " k *-bur- olxog" ci. Hesych. vciov' oixria", mesap. avcia oixia", cig Tsixog" da l e v t r a i n i *smbir- zgoraj 1 3 ; seveda slov. b je nastal tudi iz pred palatali. Mimogrede omenjam, da temelji lyk. ese-dnnew- Sippe" br kone na ese mit" + *da''n- Mutter" :: etruk. a-ti[nj Mutter" (:: lyk. *da'(n)/r- gebren" v ti-der- ti-deim- Sohn"); torej esednnew= Sippe (auf m u t t e r r e c h t l i c h e r Grundlage)". O matriarhatu pri Lykih cf. H e s t e r m a n n , Natalicium-Schrijnen 261 sq. 1 9 . Ker pa so Baltoslovani na teritoriju med Karpati in Bal tikom d o s e l j e n c i in ker so se d o s e l i l i tja tudi pred njimi na ' Indogermanisti primerjajo idg. *bhew- sein", h emur e stvn. br Haus"; e je *br- :: *b(u)r- p r e d ilyrotrasko, primerjaj *blpur> *^ olxos" v lyk. prnnezi oixelos" BA 186.

istih tleh bivajoi Ilyrotraki, moramo slednji raunati e z monostjo, da je slov. * $ = balt. *sel(n)br- = fin. *sedr- > seur- sicer ilyrotraki relikt, kojemu odgovarja trak. *C,ciQ- > *'Cie/vQ-, da pa prailyrotrask. *snbir- ni idg., ampak neidg., t. j . s t a r o e v r o p s k e g a izvora. Ce dalje upotevamo, da se pojem * v mnogem krije z izrazom drug'b alter, alius, Genosse" in da se razvija tudi pojem zadruga" iz izraza drugi, alter, alius", h emur cf. slov. drugT, an derer, alius; Genosse, Freund" > druina Hausgenossen, Familie etc." tudi H e e r e s a b t e i l u n g " kakor v sorodnem stvn. trucht Krieger schar" > truhtln Kriegsherr, Frst" ; ta pomenski prihod morebiti tudi v trak. il,ivc&iaeg yv/jOioi" in iz drugb nastalo shrv. zadruga Grofamilie", in e se slednji e opremo na fin. synonym, toinen (mies) ein zweiter (Mann)" za *sebr- > seur-, tedaj smemo operirati celo s staroevrop. *snb(h)ir- alter, alius", ki je ohranjeno v etruini. Predno obravnavamo etruki refleks zgoraj navedenega staro evrop. *snb(h)ir-, par besedi o etrukih tevnikih: max 1 " , zal 2", &u 3 " , hu& 4", ci 5", a 6", cezp 7", em<p 8", ceanu 9 po C o r t s e n , Etrusk. Standes- u. Beamtentitel 1 4 0 " ' ; od d o l o i t v e tega redu je namre o d v i s e n tudi p o m e n e t r u k . *tsemp(h)iralter, alius", igar p mesto b spominja na 1 > *etruk. > lat. sporta, yva > *etruk. > lat. cruma, 'AX^avog > etruk. alcsentre > praenest. Alixentros; b > p pa radi etruk. alternacije b :: p n. pr. Bassenius :: Passenius, aspirata p h p r e d naglasom poleg neaspiriranega p/b v drugih pozicijah je z n a n pojav v e t r u i n i in staromaloazijatini, sploh v staroevropini M 44 sq. Zgoraj fiksirani red etrukih tevnikov je dognan deloma po k o m b i n a t o r i n i metodi, h emur glede tevnikov 16" cf. S k u t s c h , P W Realencycl. s. v. Etrusker 800 sq. e je ci = 5 " in hu& = 4", potem je cean-u = 5 + 4 > 9 " ; h h u 9 > -u 4" v etruini cf. etruk. menjavanje aspirata :: neaspirata ter herina > erina. H ci :: ce- cf. etruk. cialyj- :: cealyj- 5 X 10 > 5 0 " ; morebiti je e:i le izraz za e ( < ?) H e r b i g , Kleinasiat.-etrask. Namengl. 29 sq. ' 10" = -yj. -zig" in *-u(r)- V za-&r- 2 X 10" ter v u-fl10 + 2" T 239 in morebiti s th oo l {&a^ :: lorca) v lu(r-) > nur 1 0 ? " T 238; 100" = acn- BA 779 in 1000" = etruk.-predital. *tha/ei- (cf. predslov. ty/istja etc. 1000"), ohranjeno v * 1000" = *Th(alei-) oziroma v oo 1000" = 8 = *F(eilu-) z ital. th- > /-, o emer obirno VZf 146, 151 cf.

Zgoraj navedeni red etruk. tevnikov potrjuje tudi e t y m o l o g i j a , h emur cf. obirno BA str. 34 in 539 sq., 575 sq., 777 sqq. in passim, SA in VZ(f) passim, M 48, T 182, 195, 248: max 1 " radi *etruk.-predgrk. > lat. maccus sim-plex = e i n fltig", *-m[a]c- > -oncia, uncia e i n Teil eines A s " ; *makk(h)< *mat-k(h)- (m CO b) bask. bat 1 " = predgrk. *ur-iX-^ primus" > aaiXavq. Cf. noch vorkret. *1-- > rrov ev" T 247. zal 2" iz *dzal etruk. z = ts ali dz :: *dzan v *dzq oo *dz > etruk. za-r- 2 X 10" = predalb. 4zat(h)dr > zet 20" in predgrk. Zf}-&-og 'A(picov" poleg *zl- v predgrk. la-cv-c bipennis" in bak. *zol- 2" > zor-tzP 210" > 8". d-u 3" = *dhq iz *d(h)um-, h emur cf. 9un-z 3 X " , pred grk. zlv-Ccv-sg * t r i b u s > eine der d r e i dorischen Phylen", predlat. *dhii- > *pu- > *fu- 3 " V *fu-scma > fascina D r e i zack" (m oo p) lyk. top- 3 " {t'x l > kavk. / A > A) *Aa^m 3 " z iz -n + plural, formanta -plb- radi ^-n 3 " :: */-/,V^ 3 " v *lhel-* > bak. /iV-- 3 " . hu9 4" iz * / u - / ( ' A ; z etruk. f > h {in -& kakor 12" T 239, Zf]-&-o 'Atpiav") radi / : : m (cf. predlat./e/es :: meles) v mu"- 4 X 10 > 4 0 " ; k * -( ) 4" cf. * F t t j j W , ki je bila K r e t s c h m e r , Glotta XVIII 110, ter kret. *biti {*kuti'') 4". Praetruk. *flmu- 4" iz *flmur- (kakor predgrk. - :: predlat. pirum etc. M 8) radi lemn. mar- 4 ? " in bak. *la-bur > laur 4" = sumer. *li-mur > limmu 4" VZ 312 sq., VZf 156. ' Cf. e *bt- 1 " v singularis > sanglier" (e <x> a) *1primus > aaiXsig" v *nraXa-f,oi]g > etruk. talmi&e F i e s e l , Nam, griech. Myth. 40 sqq. {pt > tp kakor *octa > *oica > occa ali pa pt> p- > p- s t eo O, o emer o b i r n o T 198 sq.) IIaXa-)']ot]q : Xvq, aaiXivg" {p <x> > f > h) lyd. haim- id. Isto pt- :: /D- e v: n(r)6Xig :: ha\d.-p(a)tari K r e t s c h m e r , Glotta XIV 311 etruk. s ;7ur -('ei>-; pa k jar-(d-) Scono,", komaj *ptur- > *tpur- > spur- s ^ s M 19 ; () orme" kot arbre aimant un sol a q u e u x " k etruk. pute Quelle, Flu, Meer" BA 147; () Wanne" :: lyk. pttara uyyoi" iz vrivri etc.; }] = *prsn + p r e d l a t . talus (iz *pt-?)? ^ K bak. -/- > -r- cf. U h 1 e n b e c k , Beitr. vgl. Lautl. bask. Dialekte 56. 3 K *n = 0 // cf. M 13, 21 ; k bak. dental ali dentalnazal oo likvida cf. U h l e n b e c k , 1. c. 49 sq., 59, 67. K Ih > h pa rez l a t e r a l n i X, ki je ohranjen v kavk. dijal. cf. 1. C. 68. ^ G a e r t e , P W Realencycl. II R./II 740.

ci 5" poleg *ce- v ceanu 5 + 4 > 9" in celi-ahl- 5 X 10 > 50" iz *kelaw- radi predlat. Caviares ein a l l e f n f Jahre stattfindendes Opfer" rez *ciu z -zu > -f kakor tum > tur, Ligustius > lecusti ali pa z - / 7 - T 215. Cf. tudi etruk.-lat. , v 5 " iz > = C(i) 5 " kakor grk. 5 " = in a s p i r i r a n o ^(eal^l-) 5 X 10 > 50" v etruk. > lat. t , i, JL, L 50" B A 778. Cf. e Cespius mons quinticeps iz etruk. ci-zi 5 X " + p r e d l a t . ap-ex Spitze" in slednji p l u r a l (mesto dual) v etruk. *cev-a^r- > *cvar- *c3vr> praital. *covr- (zwei) Fnfer" > 10" v covehr-iu cr-ia^ t e k v i a = Zehntel" R o s e n b e r g , Staat d. alt. Italiker 122 sq. in v etruk.-lemn. -xvel- > -xl-zig" z etruk.-lyk. >1. CIE 428 ciar&ialisa = /. Pom (< *pomp- 5")? a 6" iz *q/c radi e-al/J- 6 X 10 > 60" in dalje iz *alem-, ki je ohranjeno v etruk. Ermius Sextllis" iz *e'-am- s > r kakor navesial > naverial (e ni v obojem ital. dijal. -s- > -r-) ter v predlat. *am-dap-il- *6 Grabmnner" > sandapila h e x a p h o r o s " M 19 in v em-(p 8", q. v. s. v. Cf. tudi bak. sei 6" iz *em rez *en > *en. cezp 7 " iz ce- 5 " + *-zp- alterum, 2 " iz *-zp9lz odpadom k o n n e g a -Z (kakor v larezul > larezu, genet. konnici -al > -a etc.), ki pa se je obdral v cezpal-yj- 7 X 10 > 70". Ohranjen je -/ prvotnejega *-zpiI-, iz esar z redukcijo / > v n e n a g l a e n i poziciji *-zp(d)l-, e v *ca-zpil- cell- 5 (cf. Cav-iares s. v. cz)" + *-zpil- 2" > *cazvil- z etruk. p :: w (rez ph > f > b > w kakor n. pr. PrifIVernas) M 33, T 190 v etruk. Caelius S e p t e m b e r " z etruk. z > O kakor larznal > larnal etc. T 249 in z etruk. ali lat. -avi- > -ai- T 215, torej *ca-zpil- *cazvil- > *cavil- > *cail-. Z etruk. *ca(z)vil7" je identino predgrk. */1ali */v Hes. y.aii aci&og; / oo r ni nobena zapreka te jednabe, ker se menja v staroevrop.-staroprednjeaziat. / z /- n. p r . : etruk. tuntle < TvvQTj, predgrk. e-ceiv9oc : Uiv&oc, ytiv&o :: yhv&o, lyk. atr- :: atl- etc. M 6, T 182, IT 85 (predtrak. ^otd/s :: 'Poiia etc.), F i e s e l , Nam. griech. Myth. 70. Praoblika etruk. cezp 7" je torej ce- 5" + *-zpir/lalterum, 2 " ; identino s cezp- 7" je bak. zazpir- ^ zazpi / s s e le bak. ke- > se- > sa-.
em<f> 8 " iz *em<pl, kakor cezp iz *cezpl, radi em<pal-xl8 X 10 > 80" od em<fal-/l- 80" in cezpal-yj- 70" izvira -alxl-zig" y e-alyj- 6 X 10 > 60", ci-alxl5 X 10 > 50" in v mW-alxl-

' Razlino od curia je predlat. *cvu/irr- Herr, Knig" (cf. etruk. > lat. sella curlis; k zz oo f cf. T 201) v Qzzz>-f^ (cf. etruk. -t(h)-{Qrmantl), *Q[u]urr- > Cur(r)ft- etc. T 246.

4 X 10 > 40", q. v. s. v. hu9 in *em<pl- iz *(1- iz *emphirll2. > > O in r :: I kakor pod cezp. Praetruk. *emphirll- 8" je sestavljeno iz *em 6", q. v. s. v. a, in iz *zphirll- alterum, 2", a s p i r i r a n e oblike k -zpirll- v ce-zp, q. v. s. v. Torej *em-zphirll6 + 2", iz esar z izpadom -z-, o emer pod cezp cf., *emphir/l> etruk. em(p 8". Praobliko *emzphir/l- 6 + 2", in sicer z e :: o cf. T 206; seveda ni izkljuen vpliv lat. S y n o n y m a October *omzphir- 6 - p 2 > 8", dokazuje tudi etruk. xosfer, xo(f)fer O c t o ber", igar predlat. -fr- > lat. -dr- > -br- prehaja v Ocl-ber in odtod v Septem-ber, Novem-ber in Decem-ber. Etruk. xosfer itaj *osf9r, e je X le g r a f i n o znamenje za s, kakor miles > milex, to radi vul garnega -X- > -SS-; morebiti pa je ( = etruk. cs) p r i b l i n i znak za s = etruk. s bodisi kot geminato, oziroma kot s-glas kakor ss > X etrukega utue :: lat. Ulixes F i e s e l , Nam. griech. Myth. 52, kjer pa je lat. -x- morebiti stareje kakor etruk. () radi etruk. cs ali cs > (), s(s). V xosfer nahajamo etruk. ali ital. oziroma lat. izpad nosnika, kakor v etruk. &u, a (q. v. s. v.) oziroma v etruk. > lat. *dhi{- > *dhu- > fascina (q. v. s. v. &u), in slednji redukcijo nena glaenega v --. K -/- v xosfer napram -p(h)- v cezp in em<p cf. ali praital. ph > f ali pa etruk. pltp > f oziroma b : p :: ph > f v Obellius : Opellius = apel- :: u<ple > ufle Ofellius etc. 2 0 . Etruk. *-zp(h)ir/l- alter(um)" v *ce-zpil- quinque (et) alterum" > cezp 7" in v *em-zphil- sex (et) alterum" > em(p 8 " ter v xo-sfer O c t o b e r " je nastalo iz praetruk. *zenp(h)irll- z ra > 6" > I in z redukcijo n e n a g l a e n e g a | v z a e t n o n a g l a e n i h s e s t a v l j e n k a h *c-z[en]pil- > cezp in *em-z[en]phil- > em<f> ter v *6m-z[en]fir > xosfer, kakor v Kaocva > etruk. castra, 'Al^avQo > e'lcste etc. Etruk. *zenp(h)irll- alter" je glede z nejasno, ker etruk. z izraa dz ali ts v etruini se oznaujejo z v e n e i in n e z v e n e i k o n z o n a n t i z malimi izjemami le z e n i m znakom , vendar z ozirom na dz- v ZTj-d-oq 'J^icov" in v za&r- 2 X 10" = predalb. zet 20" ni nemogoe *dzBnp(h)ir- :: *dz%nb(h)ir- alter", igar dz- se p o p o l n o m a k r i j e z t,- v predtrak. *^iiQ- ( > *<^ie/vQ-) iz *dznb(h)ir- alter"; torej bi bilo trak. poleg s- v slov. *sbbrb e s t a r o e v r o p . alternacija *dz- :: ts- kakor predgrk. l^ix-il-r-i-sg :: Osx-ov-a etc. 9. Sicer pa nahajamo najbre tudi v etruini sami *tsBnp(h)ir- > *znp[ijr- alter" v rimskem, prvotno etrukem S c h u l z e , ZGLEN 348, g e n t i l i c i j u Semprnius s priimkom Atratinus. Radi d v o j e z i n o s t i v p a s u med Etrurijo in italskimi dijalekti, ki meje ob

etruki jezikovni teritorij, sreavamo b i l i n g v a l n a imena, kakor rimsk. luventii s priimkom Thalna (: etruk. *t(h)al- juvenis" T 247). Ta dvojezina imena so nastala iz bilingv, je n. pr. z n a n o Q. Sribonius Cf. vi. itu, kjer je itu = Scribonius; o slinih slu ajih ve drugje. Ravnotako je Atratinus, e izvedeno o tem ve drugje! iz lat. ater = alter oziroma iz oskoumbr. *atr- v osk. atrud < *altrud cf. tudi ater alter" v antini etymologiji frater est dictas quasi fere alter (itaj afer)" , najbre le ital. dijal. prestava etruk. *zempr-u > Semprnius in etruk. *zempr-u'^ iz *zempr- < ""tsnpfijralter". V grini nahajamo celo sestavljanke tipa Sanvo-sXxmv, kjer -eXrav (: ) ni niesar drugega kakor prestava predgrk. *2:-(: predlat. sap-mus) J 97. Etruk. *zn-p(h)ir- alter" = predtrak. *zenb(h)ir- id. > *i,is/vQ= predslov. *' / id. > zadrugar, zadruga" je sestavljeno iz *tsn00 *dzen 2", ki je ohranjeno v etruk, *tsn zw^eiter" v sestavljenki <per-su > lat, per-sn-a *Mann + z w e i t e r > Rolle, Karakter einer Person, Maske des Schauspielers" etc. M 48 = bask. -zun zweiter" in ki ga predpostavljamo v *dzn- > *dz- predgrkega Zrj-&-o = 'A<pi(uv. Za konni -n (ne -ml) govori tudi predlet. *sn-br- > suobr-, e uo ne iz , ker v letini da le t a u t o s y l a b i c n i n diftong uo. Drugi del *-b(h)ir- :: *-p(h)ir/l- se ponavlja v etruk. *-( )1-&- 12" < *&-p(h)il- 10 + 2", iz esar &ufl&-ic-la die z w l f dei consentes" T 239, ter v etruk. *wirll- id. s p/b :: & > w in r oo / (kakor zgoraj pod cezp v Caelius-xaiQg iz *kazzvir/l- :; cezp < *cezpil-) , iz esar etruk, > l a t ^-wi7//s *Secundus" T 225 in val-vae D o p p e l t r e "
J IO62; k a :: r cf. M 41,

2 1 . Na sledei strani sledi skica, ki predstavlja glasovni in pomenski razvoj praslov, *^:

V o r slav. *' *Mitglied der Grofamilie" wird als a l t e u r o p i s c h e s R e l i k t mit v o r t h r a k . (^ivc^iOEc yvi^aioi" verbunden und Anschlu an e t r u s k . *zenpir- alter", erschliebar 3 . U S CC^Zp ~ P J em-[zf(f> 6 + 2", Xo-sfer 6 + 2 > O c t o b e r " und aus Semprnius Atratinus (: ater alter"), gesucht.
jjJ

staroevrop. *Dz"Bir-^ drug, alter"

' MAjusKULA izraa alternacijo : zvene nezvene; " = pogojni izpad nosnika. ^ Fin. *sehr- > *sebr- morebiti d i r e k t n o iz ilyrotraine.

Kmeka hia Slovencev na junovzhodnem poboju Alp.

(Donos k tudijam o slovenski ljudski arhitekturi).^ Dr. S t a n k o V u r n i k , Ljubljana.

Kmeka

hia j e po je tudi

svojem ustroju

vedno

prilagoena v

geo* in

grafsko=terenskim, ivi, d a l j e p a

klimatino^vremenskim

razmeram,

katerih

zrcalo socialnih, gospodarskih

razmer

e v e : pria j e o stopnji civilizacije, o d r a a k m e k i n a i n misije* nja in i v l j e n j a , d a celo o psiholokih s v o j s t v i h s t a n o v a l c e v in o njih estetskem preprianju Z a t o so m n o g e in po nam nudi vane interesih precej podatke. razline panoge zna*

n o s t i n a p r a v i l e k m e k o h i o z a s v o j s t u d i j s k i o b j e k t . T a k o n. p r . zanima etnografa k m e k a hia v toliko, v kolikor raziskuje nain stanovanja, hinih srea s pripravljanja hrane, skupnega ivljenja v rodbini Dalje ugotavlja meje podobnosti na in razlike se ugotavlja in ozemelj, katerih in gospodarjenja. tipov, raznih izivlja esto

e n o t e n tip, b o d i s i g l e d e h i , no, o b i a j e v in se pri t e m d e l u politinim kulturnim zgodovinarjem, Zadnja jezikoslovcem, gospodarsko^agrarnim raziskovalcem,

sociologom, antropo

geografom, celo tehnikom in arhitektom.

d e s e t l e t j a se j e konstrukciji, estet*

pojavil m o a n interes za l j u d s k o u m e t n o s t in tudi stilni razisko* vale gleda na k m e t e , io v strukturi vasi, dvora, tlorisu in ornamentiki s k e m hotenju in njega razvoju v Eden najzaslunejih neko zapisal
t e 4 e

kmeke hie podatkov o k m e k e m zgodovini. Evrope,

etnograf ov

M. Haberlandt

je

lepe besede: hia najmoneje uteleenje ljudskega zrcali vso

Mogoe je kmeka duha, ki nam v usodo in bistvo naroda.^

svoji prvotnosti

in nepokvarjenosti

1 . Razvoj interesa za prouavanje, zlasti alpskega tipa slovenskih hi. Literatura.

Srednji v e k se ni znanstveno zanimal za k m e k o pa pa freske v naih tudi cerkvah mi niso nudili doslej stavbarstvo Arhivi nobenih se in vidikih, literarno, eprav e in tudi renesansa e ni p o k a z a l a z n a t n e g a interesa zanj. podatkov o k a k e m interesu za k m e k o hio. Primo dotakne razdelitve Slovencev po ne omenja jo in menda ki nam opisujeta, in vendar hi nikjer prva, preve sta

Trubar^

etnografskih toliko

ele Valvasor* slikah,

Merianom so te e

dasi ne

kakor nekako nehote v svojih t o p o g r a f s k i h shematine vasih oividno Slikarji XVII. in XVIII. stoletja n a m niso dali na

nezanesljive, svojih slikah

skoro nobenih zanesljivih podatkov o hiah. ele v drugi polovici XVIII. stoletja zopet bolj zaivi interes za e t n o g r a f i j o Slovencev. Hermann^ j e precej storil za n e k e p a n o g e n a e e t n o g r a f i j e , h i p a se n e d o t a k n e . Linhart s k l e p a in d o m n e v a iz citatov in etimologij n a p o s e b n o s t i h i e S l o v e n c e v v visokem srednjem veku. Hacquet'' je v svojih popisih precej sploen in se naslanja na V a l v a s o r j a . Bretonne* se dri in H a c q u e t a in svojega r a z m e r o m a m a l o pridene. N a i Linharta romantiki

udno! k a k o r so se zanimali za noe, obiaje in pesmi, t a k o se v e n d a r K o r y t k o v k r o g ni lotil p o p i s o v a n j a hi in vse do k o n c a XIX. stoletja nimamo resnejih tozadevnih del. v b e s e d i in sliki je dve

Veliko delo za Avstro^ogrsko monarhijo

obelodanilo prve sistematine popise. J . Franke" j e opisal kranj* s k e , F. H u b a d " p a t a j e r s k e s l o v e n s k e h i e . e p r a v n i s t a t i resneji in obirneji deli o slovenskih hiah. Prvo deli k d o ve k a j izrpni ali pa znanstveno temeljiti, sta vendar prvi specialno Haru* s t u d i j o g o r e n j sikih h i j e o b e l o d a n i l e l e R u s A l e k s a n d e r znanstveno obdelal z nekim n a r a v o s l o v n i m ,

zin,^^ k i j e l e t a 1 9 0 1 . p r e p o t o v a l i n r a z i s k a l z l a s t i b l e j s k i k o t i n g a darwinovskim interesom, hote najti mehanini razvoj in p r i m e r j a n j e m , s l o v s k i m prof. M . M u r k o ^ ^ , evropski eprav ki je ne vedno in medlene razvoja iz sreno. Z i m e n o * orien zadevni z jugo* vseh

enostanine hie v r a z v i t e j e tipe. Bavil se j e tudi z e t i m o l o g i j o enako interesom s e j e lotil s t u d i j a h i p r i n a s l e t a 1905. obelodanil obenem se svojo, meringerjevski tudi

tirano r a z p r a v o v n e m i n i in z a m a i l o b u t n o vrzel v literaturi, pa seznanil iri svet ivahno slovansko hio. Razprava je poslej

citirala v

zadevnih opazkami v

strokovnih oglasil prvi

deUh.

Pri

nas Isto popis

se j e k leto, ko

razpravi je izla hi in

svojimi izdal tedaj del je je in

F. K o t n i k ^ ^ . znanstveni delo

Murko va iz Ziljske

r a z p r a v a , j e t e m e l j i t i a v s t r i j s k i r a z i s k o v a l e c I. R . B u n k e r ^ * isti zalobi slovenskih doline, drutvo izdalo nekaka avstrijskih inenjer j ev in arhitektov pa je Das Bauernhaus zelo porabno, tekstni

monumentalno prva temeljita

Oesterreich*

Ungarn^^. Delo je za primerjanje

sistematika raziskavanja hi. alibog

i z m e d 70 t a b e l s s l i k a m i v t e m d e l u l e e n a p o s v e e n a K r a n j s k i e ta zgolj k o e v s k i m tipom. V e n d a r p a n a e tipe lepo k a r t a hinih tipov in pa tekstni Leta slovenski Arhitekt 1908. j e Kronfus in gorenjski arhitekturi, del. J. Kronfusov z mnogimi lanek Carniola^*' p o n a t i s n i l a

vpotevata o t* leto zlasti

opremljen

slikami.

se j e prvi peal s slovensko a r h i t e k t o n s k e g a

hio iz u m e

n o s t n e g a pa

vidika. Naslednje ki se

j e i z l a A . D a c h l e r j e v a karta^'^ a v s t r i j s k i h h i n i h t i p o v , l e t a 1911. se zopet dotakne s l o v e n s k i h t i p o v V . Geramb^, z a n i m a za t a j e r s k e dimnice. Isto leto j e izla a n g l e k a izdaja^^ avstrijske ljudske umetnosti, ki objavlja nekaj naih hi. Odlino zlasti po m e n t a v se j e r a z m a h n i l n a S l o v e n s k e m i n t e r e s za ta n a c i o n a l n e g a nekako v k m e k i k u l t u r i in umetnosti studij ele* indi* vojni, k o j e bilo i s k a n j e

vidualistinem ozraju pogojeno. N a eni strani so obdelovali hie z interesom, da bi z njih p r i s t n i m i formami obogatili arhitekturo (Si^, Karlovek^^), na drugi strani so zanimati za zgodovino kolonizacije, pa tudi za hie z n j o peal R. Kregar^*, s s t a l i a e t n o g r a f i j e u m e t n o s t i konservator Precej alpskega d r . F. S t e l e ^ " z u m e t n o s t n o dela je v e pogledu sem tip raziskovanja vsaj dobil v pa in meansko se zaeli g e o g r a f i l j u d s k e je

A . M e l i k ^ ^ , F. B a ^ * ( V a t o v e c , B l a z n i k ) , s s t a l i a a r h i t e k t u r e s e j e p a j e podpisani^^ objavil par k r a j i h del, d o i m stavbarstvu. slovenske teh glavnih nalogo Kakor hie, zlasti dosedanjih o b d e l a t i smatram tako enkrat slo* naeti

z g o d o v i n s k e g a

vidika pisal o k m e k e m cerkvenem tipa storjenega

publikacijah. Podpisani c e l o k u p n i svoja pa v a l p s k i dosedanja danih

topot

slovenske

hie.

r a z i s k a v a n j a za e mogoe.

ne povsem sem na

zadostna, moral v s e m

razprava ne more biti popolna okoliinah in o z e m l j u , toneje podeliti o m e j i t i

i n s e m storil le^to, k a r m i j e b i l o Predvsem tipe h i n e

v e n s k e m

poiskati njih lokalne v a r i a n t e ,

polje k o n s t r u k c i j e , t l o r i s a i n n a r i s a , s t i l a , z g o * d o v i n e itd. in b o t u d i imenoslovec v t e m delu n e m a r a zase dobil k a k o p o r a b n o zrno. M o j popis bi hotel biti k a r se d a vse* s t r a n s k i , t a k o z materialnega, geografskega, etnografskega, tehni nega, g o s p o d a r s k e g a k a k o r psihinega in e s t e t s k e g a vidika; al pa mi j e o d m e r j e n p r e m a j h e n p r o s t o r in p r e s k o p o tevilo r e p r o d u k c i j , z a t o m o r a m u p a t i na popolneje delo ele v bodonosti, k o b o d o r a z m e r e ugodneje, material p o p o l n o m a raziskan in b o d o t u d i geo* grafi s svoje s t r a n i stvar obdelali. 2. Slovenski hini tipi in razmejitev ozemlja alpske hie. M e d l e t o m 1924. in 1930. sem imel prilonost, da sem si mogel n a p r a v i t i priblino j a s n o sliko o raznih slovenskih hinih tipih in njih razirjenosti. P r e d v s e m je t r e b a rei, da se v m e j a h ozemlja, kjer se govori slovenski jezik, ne izivlja e n o t e n hini tip. e ve, t a k o p o z u n a n j o s t i (material, k o n s t r u k c i j a , lega, vas, d v o r ) k a k o r p o n o t r a n j o s t i (tloris, stil) se ti hini tipi ve ali m a n j b i s t v e n o loijo m e d seboj, k a r n i k a k o r ni udno, e pomislimo, k a k o razlini n a r a v n i pogoji za n a s t o j hi so v Sloveniji in k a k o so n a Slo vence delovale k a r tri, tiri razline kulture. Saj s m o od n e k d a j tvorili p r e h o d n o ozemlje t e h kultur. M o r a m se prikljuiti onim, ki z M. M u r k o m trdijo, da hini tipi ne s o v p a d a j o z n a r o d n o s t j o n a d o l o e n e m ozemlju in da tudi v okviru istega n a r o d a l a h k o ivi ve ali m a n j skupin ljudi, ki imajo svoje s a m o s t o j n e telesne in d u e v n e znailnosti, pa tudi s a m o s t o j n o h i n o k u l t u r o , noe, obiaje itd. Z a e n k r a t bi razdelil nae hine tipe v tri, o z i r o m a tiri glavne skupine: 1. vzhodno-slovenske, t j . p r e k m u r s k e , p t u j s k o p o l j s k e (pa* n o n s k a skupina) t e r b e l o k r a n j s k e z d e l o m dolenjskih (belokranjska skupina); 2. j u n o z a p a d n o s s l o v e n s k e (slovenska Julijska Beneija in Kras); 3. severozapadnosslovenske (Ziljani, G o r e n j c i , Slovenci ob tajersko^koroki meji s P o h o r c i in Kobanci). N a l o g a mi j e , da p o p i e m oni tip slovenske k m e k e hie, ki ivi n a severu in s e v e r o z a p a d u slovenskega jezikovnega ozemlja, o z i r o m a na j u n o v z h o d n e m poboju A l p . T e m k r a j e m , ki vabijo izletnike in letoviarje, p r a v i m o slovenska vica in v t e m roman*

tino slikovitem p l a n i n s k e m ozemlju ivi tip k m e k e ki je po mnenju mnogih n a j l e p i In zares s t o j e e in med vsemi slovenskimi. n a j v i j e moramo med na vrhuncu n e m a r a rei, da

arhitekture, so te Hie in one

n a j z a n i m i v e j i vsemi slovenskimi

t e h n i n o

predstavljajo tudi najpopolnejo, stojeo hino organizacijo, ki je N e m c e v , je nemara njem bom ki r o b i j o tudi, e sodimo

kmeke

civilizacije Najlepi nadalj* najbolj

e ve.ja od

s l o v e n s k o

o z e m l j e .

p o k r i t e r i j i h s l i k o v i t o s t i i n silni po vpraanje, l o u j e ali je od ta tip

trebi po o r n a m e n t u , barvi, k i se izivlja n a teh hiah. V skual reevati tudi hia in se od b i s t v e n o slovanski med slovenskimi, ali pa je med temi najbolj Alpska tem k r a e v s k e vzh o dno*sl enotnost o v e n s k e g a izvira do neke

nemki. in e po iz pa

p r i m o r s k o * t i p a mere

predstavlja

enoto. T a

enotnosti gradbenega

materiala, klimatinih in gospodarskih,

tudi psihinih in estetskih pogojev zunanjost in notranjost. ni m o g o e cum grano potegniti salis: Na tudi na

s l o v e n s k e g a g o r j a n c a in pla* enotno ozemlju, razmeji* desnem do (Ro, skoro

ninca. Z a t o ima ta hini tip z malo variantami e precej Kajpada tev razume bregu ostro obrisanih junem mej na

kjer ivi slovenska a l p s k a hia, zato naj se tale sledea Korokem zapadu Drave, deloma levem, sega na

B e l j a k a , ivi, v k o l i k o r g a ni zatrla m e a n s k a

civilizacija

K a r t a

razirjenosti

alpskega

hinega

tipa

pri

Slovencih.

Podjuna) pojemati prehaja

skozi ob ele na

jezikovni meji proti severovzhodu, vzhodnih pobojih Kozjaka in

in

zane Na tip, do na

Pohorja.

Gorenjskem junovzhodno

see dale pod A l p e n e k a k o do Kranja^kof je Loke, e v notranjsiki zamori v pod Kamnikom pa ga kmalu meanska sredozemski dimnice,

v Poljansko^Selki dolini polagoma

kultura. Na bivem Gorikem rte Tolmin^Kobarid, kaminski tip. Na

see na tip proti j u g u n e k a k o ga robijo nemke

kjer poasi metamorfozira

severozapadu

v z h o d n e m t a j e r s k e m p a n o n s k i tip, v S a v s k i dolini p a see dale na sever n e k a k jezik rahlih juno vzhodnih slovenskih znailnosti, v kolikor se v ljubljanski okolici sploh e izivljajo stare grafske hine Podrobneje znailnosti. k a e te m e j e meje. naa karta. Morda bo bodonost etno*

omogoila ostreje

3. O zunanjih in notranjih pogojih slovenske alpske hie.

A l p s k i klima z o s t r i m i z i m a m i i n v i s o k o l e t n o p a d a v i n o Bohinju pomena recimo kmeko n. pr. n a d d v a m e t r a za neke posebnosti kritje v strehe Alpah. zahteva povpreno) slovenske z deskami, je gotovo alpske esto hie. celo ta Ta (v odloilnega klima obloitev neko da in

robov strehe s kameni, k a r j e znailno za vso, tudi arhitekturo pred Istotako zahteva drugo bistvenost zavarovane alpske hie, namre dejem,

neslovensko klima k a r se

to, d a so s t e n e

radi esar je alpsko hino

podstreje primerih kljubu* stmje kon* istim, krmo.

splono izredno dale pomaknjeno

preko robov sten navzven

streha dale moli ez ogrodje. A l p s k e hie so v najve zidane, vsaj stanovanjski prostori so iz tega, klimi najbolj

j o e g a m a t e r i a l a in e v n e e m se k a e pritisk k l i m e v centriranega, enotnega dvora (Einheitshaus), ki drui pod

nosti vseh stanovanjskih in gospodarskih poslopij v obliko r a v n i m slemenom zapored vse prostore za ljudi, ivino in

Z a k a j t o ? Pomislimo le n a kolosalne stroke popravljanja, e bi v A l p a h stali nai, recimo belokranjski dvorci s tirimi ali petimi stavbami! V t a k n e m primeru j e izpostavljenih deju in tiri. Naj omenim da e m o n a varuje pred kamenita vrata in okna vremenu na z zapah* skedenj naj* do d v a j s e t sten, v A l p a h pa so te stene u m n o r e d u c i r a n e n i c a m i in p o l k n i c a m i , pod vzidani hlev, draje: ivino.
i

most vdelani s v i n j a k in pod vremenom alpskemu

kmetu

3*

Teren v A l p a h s e v e d a n e n u d i k m e k e m u ilno, da je zavarovana Vsekakor proti plazovom esto

stavbeniku

toliko zna* tip za

prostornosti kakor v ravnini. Z a lego hi v A l p a h j e vedno in vetrovom, odloilne tudi enotnih dvorcev na poboju. se d a esto razlagati iz p o m a n j k a n j a pa j e teren ravnine za njeno le neredne vasi alpske vasi tudi o

prostora razvitje (Haufen* parcele stanovih,

vanosti

strukturo vasi po tem, ali nudi dovolj v t e m ali onem redu, ali p a dovoljuje dorf). Jasno j e po vsem tem, d a okrog nimajo povsod

p o s e s t e v n e m o r e j o b i t i v e d n o l e p o a r o n d i r a n e i n d a k o z e l c i i. d r . prostora blizu hi, d a ne govorimo stajah in mlekarnah, k i se esto ve u r hoda oddaljujejo od vasi po planinskih panikih. Material z a g r a d b o h i j e s e v e d a m e r o d a j e n nudi zemlja v okolici. Kraevec si stavi tisti, k i g a r a v n o hie, Prek* kamenite

murec ilovnate, Slovenec v Alpah pa ne tedi lesa in kamna, k i ga ima v izobilju.

e
vplivale rei, peat darstvo da

pogledamo
na je tudi

sedaj,
nain

kako

s o gospodarske
hie in e v

merodajnosti
moramoi vtisnil gospo* j e tu

izoblikovanje

kmeke

Alpah, pogledamo

gospodarjenja dvoru. ali pa kmeta

preivljanja iz Banata,

alpskemu

slovenskemu

alpskega kmeta,

nekod

bistvena razlika. Oni t a m goji zgolj penico ali koruzo, j e svoje gospodarstvo specializiral, n a gorjanec p a redi ivino, k i ga hrani in m u j e n a j v e j e bogastvo. Polja obdeluje samo toliko, kolikor je nujno treba, d a hrani sebe in ivino s katero kupuje in k a t e r a ga redi. Zato j e alpski dvor odlono ivinorejskega znaaja in se je razvil iz srednjeveke ivini. T u d i (Poljanska vee v hlev. e bovca, pogledamo moramo sedaj psiholoke osobine slovenskega hri* rei, da j e to ljudstvo po naravi n e k a k o ne* dasi zelo hie, kjer j e lovek bil nastanjen pri danes se e ognjini prostor in krmilni prostor v dolina) tako intimna, da stopi lahko direktno iz

A l p a h drita skupaj in mestoma j e zveza m e d lovekom in ivino

druabno,

skoro bi dejal, trmasto in vase pogreznjeno,

inteligentno, vendar vasih malo preve

samosvoje. Kdo ve, ali

je Slovenca res boj z alpsko naravo in klimo napravil taknega? isto gotovo p a j e , d a imajo ti ljudje v sebi neki potenciran ut neodvisnosti po hribih in se vedno utijo navezani le sami nase v svojih, samotnih bivaliih, esto oddaljenih m e d psiholoki razni pisatelji raztresenih

seboj po cele ure. Podobno popisujejo

tudi B a v a r c e , Tirolce, vicarje in a v s t r i j s k e alpske k m e t e . bo delu dejstvo tega samotnih marve dvorov tudi ne samo terenski tudi in V gospodarski, a l p s k e psiholoki pojasnjeno.

Tako

klimatino, nadaljnjem p o l pogleda

spisa p a b o m skual pokazati k m e k e d u e v n o s t i , znailnost.

e s t e t s k i

iz katerega morda

podobna duevna

merodajnosti pogojev kulturnih bilo do

so oblikovale znailno slovensko alpske hie tudi med e

alpsko in

hio. Cisto gotovo ne m o r e m o tajiti poleg vseh teh zunanjih notranjih zunanjih nistov je nastoj a nae vplivov. X I V . stoletja Saj vemo, koliko nemkih naimi in gotovo

odloilnih kolo* alp so

naseljenih

skimi Slovenci po brixenskih pogledu k strukture

in freisinkih kofih dvorov

ti zanesli k n a m n e k e specifino n e m k e vasi, izoblikovanja ni udno, pgledu

kulturne vplive tudi v in hi. Slovensko kulture in v robno jezikovno

alpsko ozemlje j e bilo od nekdaj prehodna toka n e m k e Slovencem v in zato e j e ravno ozemlje prav marsikaterem nemko*alpski

vplivano

tolikih pogledih ne kae slovanskih znailnosti. R e s p a j e nikakor nemko in j i h razlik m e d slovensko in

n a drugi strani tudi, d a si zgolj iz d e j s t v a teh vplivov ne m o r e m o razloiti bistvenih

alpsko hio ter slovanskih njenih znailnostih, k i obstojajo tipa n a robu jezikovnega ozemlja, j e p a ta nekaj Tako imamo e v m a t e r i a l u , t e r e n u , d a r s t v u nih in p s i h i d a n e k a k o r t u d i za v p l i v i h p o g o j e n a s t o j

bom v t e m delu nekaj natel. V kolikor gre za meanico hinega naravnega. g o s p o * k u l t u r * a l p s k e

k l i m i , t a k e

v z u n a n j i h

h i e , k a k r n a j e . Iz t e h p o g o j e v si r a z l a g a m o a l p s k o hio, dvor, vas z vsemi znailnostmi tako, da bi podobne hie ne priakovali drugod.

4. Naselje, struktura vasi, dvor.

Skoro od zgodnjega srednjega veka dalje j e del Slovencev

ivel v vzhodnih A l p a h , k a t e r e j e poselil celo d o G o r n j e in Nije Avstrije, Kremke Slovenci naselili v doline in Semeringa. Posebno gosto pa so se rodovitnima, irokima ravninama Save in

Drave. O d VIII. stoletja dalje so gospodarili Slovencem Bavarci, pozneje Franki in poslej najdlje avstrijski Nemci. M e d alpskimi Slovenci so se naseljevali do konca nemki kolonisti. X I V . stoletja s e m tevilni

V p r a a n j e n a s e l j a slovenske z e m l j e j e k l j u b delavnosti ljub* Ijanske V m o r d a n a s e l j a vaseh, nih 1. a ) univerze zadnja a l p s k e m c e l o in in leta na tem polju e vedno nepopolno tri, raziskano. Zaenkrat sem mogel nabrati sledee podatke. o b a l p s k e m g l a v n e v v v r s t e i z r e d n o v r e d n i h t e r e n u n a s e l j : d a l e l o i m o t i r i P o s a m i n a r a z t r e s e n i h pa n e r e d * v a s e h . sreamo na Takna gorovju, Kamni* Bohinj* Po*

n a s e l j a pa

n a s e l j a

s k u p a j n a s e l j a kraju

s t i s n j e n i h ,

vaseh,

n a s e l j a

o b c e s t n i h

P o s a m i n a ugodnem na

(Einzelsiedlungen) pro od sosedov.

v v i s o k e m gorovju, k j e r se j e naselil k m e t sredi svoje k m e t i j e kolikortoliko naselja Pohorju sko dale dobimo Kozjaku in ostalem Kobanskem odtod proti Podjelj,

in po v i j e m gorovju j u n o z a p a d n o (Gorjuah, okrog in Koprivnika, Ratekih,

kim planinam, v gorati Koroki pod Dravo, v gorah nad dolino kluki). Kranjskogorskih Trbikih,

Komni,

Rajbeljskih,

Bovkih hribih, Poljansko*irovskih in deloma Selkih, Tunjikih v T u h i n j s k i h hribih itd. 1. b) N a s e l j a v i z r e d n o d a l e r a z t r e s e n i h v a s e h bi n e k a k o teli m e d p o s a m i n a n a s e l j a , se d o b e i s t o t a m . N a j le s p o m n i m n a dolge v a s i D a v a , K o k r a , J e z e r s k o itd. 2. P o t e m r e d n i h l o i m o r a z t r e s e n a dasi so te vasi s e l a skupaj in v a s i v ne* dvori, organi* alpskih se s k u p i n a h , stisnjeni

m o r d a v n e u g o d n e m terenu, k i ni dopuaal razvitja redno zirane vasi. K tem spada dobren dolinah. 3. U r e j e n e v a s i o z k e g a o b c e s t n e g a jugovzhoda in del naih vasi v ozkih

t i p a

d o b e n a v e j i h o b a l p s k i h r a v n i n a h , k a k o r v Ziljski, Roni, Pod* j unski dolini, S a v s k i ravnini, ki se od v a s i so v e ali m a n j ceste. K a r se d v o r o v e n o t n i h ena (Glej vaseh, in V. d v o r o v in 1, 4, V L nagaja stanovanjska kjer tie, i m a m o v v i s o k e m gorovju zelo veliko (Einzelhaus), ki imajo gospodarska so poslopja L) V t u d i izjema 1, 5, 6, V I I L teren, 4, I X . d v o r i (delna vaseh v ravni vrsti pod isto nerednih zdru* streho. alpskih redno Ljubljane taki hie s eli straneh s e m k a k o r j e z i k v r i v a v osrje A l p , v S a v i n j s k i dolini itd. V v pravem kotu obrnjene (Giebel) k cesti in tvorijo druga k drugi paralele na obeh

r a z l e n j e n i vzhodno* vplivani v

n e r e d n o

z g r a j e n i

Kobanski dvori), v urejenih

ravninskega tipa pa gre

ravnini n a j v e k r a t za d v o r e , ki so a l i e n o t n i a l i p a i m a j o gospodarska poslopja oddeljena in postav* Ijena p r a v o k o t n o na s m e r s t a n o v a n j s k i h po* s i o p i j na k o n c u dvoria. I n t i m n e j e zveze m e d ognjinim pa ivinorejskim p r o s t o r o m se na ravnini, kjer gre bolj za polje* delsko g o s p o d a r s t v o , rahljajo edalje bolj, im bolj se A l p a m o d d a l j u j e m o p r o t i vzhodu. tajerski alpski dvori so esto e vertikalistino z d r u e n i : spodaj hlev, zgoraj hia (VIL, 3 a, b). P o s a m i n o naselje v e n o t n i h d v o r i h imenujejo n e m k i etno* grafi b a v a r s k o , naselje v vaseh ozkega obcestnega tipa z d e l o m a odlenjenimi dvori p a f r a n k o v s k o. T a termine* logija, k a k o r p o u d a r j a j o n e k a t e r i , noe biti n e k a j nacionalno opredeljenega. Sploh je v A l p a h p o s a m i n o naselje in e n o t e n d v o r (glej p r e j n j e poglavje!) n e k a j t a k o n a r a v n e g a k a k o r naselje ob ravni cesti za r a v n i n o in ba frankovski tip je oni, k a t e r e g a sledimo p r i N e m c i h v p r i m e r i s srednjimi Slovani, M a d a r i itd. najmanj. T r d i j o , da so t i p i n o n e m k a n a s e l j a t u d i v ravnini posaminega znaaja. Ce je v naih k r a j i h kaj t a k n i h vplivov, p o t e m jih m o r d a sledimo d e l o m a v gori o m e n j e n i h vaseh, Kokri, Davi, T u n j i c a h , n e m a r a t u d i v Bitnjem, k a r j e opazil e Valva* sor. Ce je dalje t i p i n o z a S l o v a n e n a s e l j e v okroglih vaseh (Rundlinge), m o r a m o rei, da t a k n i h vasi v n a e m ozemlju ni, pa p a so p r i n a s p o g o s t e druge v r s t e s l o v a n s k e druinske vasi, n a m r e one, kjer se ve ali m a n j brez p r a v e g a reda kopiijo d v o r i v stisnjene vasi (sledi u p a n s k e delitve z a d r u g a r j e m ) . O z k e , dolge o b c e s t n e vasi so n e m a r a posledica naseljevanja k m e t o v p o velikih zemljikih gosposkah (vlastelinstvih in grainah). Slovenske vasi so veinoma silno s t a r e in so p o m n e n j u A . Melika skozi stoletja obdrale svoje oblike in se niso k d o ve kaj izpreminjale ali kaj p r i d a poveavale. V A l p s k i h k r a j i h so vasi precej m a j h n e in one z n a d tridesetimi hiami so e r e d k o s t . K a r se tie s p e c i f i n o s l o v a n s k e r a z d e l i t v e z e m l j i o k r o g v a s i , je n a r a v n o , da v v i s o k o g o r s k e m t e r e n u ta niso lepo a r o n d i r a n a okrog vasi k a k o r j e t o mogoe v ravnini. V e n d a r sta n e m k a raziskovalca dr. A . M e i t z e n in I. R. B u n k e r nala sledi slovanske razdelitve zemlji t a k o v Ziljski dolini k a k o r celo dale v n e m k e m ozemlju, v Lungauu in torej m o r a j o na S l o v e n s k e m o b s t o j a t i v p o t e n c i r a n i meri. R a z p r a v l j a n j e o t e m pa presega okvir tega dela.

5. Talni nart slovenske alpske hie.

Podpisani s e m od l e t a 1924. d a l j e n a b i r a l t l o r i s e s l o v e n s k i h n a i h A l p se m i

!
i \ j i i \ ;

h i za l j u b l j a n s k i e t n o g r a f s k i m u z e j . Iz o b m o j a

j i h j e p o s r e i l o z b r a t i d o s l e j o k r o g 140 i n m i s l i m , d a v t e j z b i r k i ne m a n j k a ni tipinega ali b i s t v e n e g a , p o s e b n o e d o d a m e doslej objavljeni material (Haruzin, M u r k o , Bunker, B a itd.). Zbral s e m iz te z b i r k e one tipe, k i se s t a l n o p o n a v l j a j o in izloil n e t i p i n e , sluajne v a r i a n t e in p o d a j a m n a n a i h tabelah vrsto teh znailnih tlorisov, k a k o r m i d o p u a t a o d m e r j e n i prostor in izbira. Prvi pogled ga tipa, na te tlorise pokae, da gre v naem alpskem e n o t n e * ljudi sta* m e d Poleg

ozemlju, e le mogoe

veidel za h i o s k u h i n j o

z n a i l n o v s r e d i

v k a t e r e m so v r a v n i v r s t i z d r u e n i p r o s t o r i z a in h l e v o m (Mittelkiichenflurhaus). in se m i n e z d e so

in ivino tako, da j e v e a n o v a n j e m
s n i h

tak* ! ' j

tlorisov se u v e l j a v l j a j o tipi s s t r a n s k o veo in k r i n i tipi, ki { za nae A l p e t a k o delna i z j e m a k o z j a k o * p o h o r s k e

p a so v absolutni m a n j i n i znailni. Druga, d i m n i c e ,

ki i m a j o enoten peni in ognjini prostor in esto i

nad hlevi stanovanja. N e m k i z n a n s t v e n i k i okrog M e r i n g e r j a so opredelili sloven* j sike prav njo, tlorise do v splono kategorijo g o r n j e n e m k e in na severu do h i n e Alp e | ' i k u l t u r e posebej N e m c i d a r i (odloena peni in ognjini prostor), ki sega iz Bolgarije in Romunije pa v d r u i n o k a k o in t v o r i m e d hi Litvancev, in in z o s r e d n j o v e o

k u h i * m e d

t o r e j

f r a n k o v s k o h i o , k i i v i p a m a n j z a p a ^ d n i m i p r e h o d k S l o v a n i n e k a k v z h o d n j a k i

M a * , hii. i

Dimnini tip se v t e m okviru obuti k a k o r n e k a k a preostalina iz ] srednjega veka. T o l i k o k sploni k a t e g o r i j i . e p o g l e d a m o n a e i z b r a n e se ti grupirajo na eni strani v zaasna gospodarska in ska poslopja in stalna. Haruzin pae nam je popisal malone krme ali pa sluijo v planinah ali shrambi v planinah, planarjev in sirarjev. tipi, k i sluijo le za s h r a m b o k r m e in k l a j e . D a l j e popisuje zin tudi drvarske, lovske, ovarske itd. k o e in bajte, Haru ta*S tipe, j vse te zaasne zgradbe, ki | ali so ivinske staje z a a s a i stanovanju pastirjev, i ;

stanovanj*

sluijo zasilnemu

Seniki, svisle in listnjaki so n a j e n o s t a v n e j i enocelini |

merje s rne p r s t i in Stola, ki sluijo tudi za zaasna bivalia ljudem in so ali enocelini z ognjiem v sredi in spalnim o d r o m in policami za m l e k o itd. ob eni sten, ali pa imajo e p r i m i t i v n o vezno lopo ali celo deljena ognjini in spalni prostor. N a Stolu j e nael H a r u z i n tamor, z g r a d b o z o s r e d n j o celico z ognjiem, b r e z vee in d v e m a k a m r i c a m a ^ m l e k a r n a m a . K a r sem p o d p i s a n i videl v G o r e n j s k i h hribih staj ali stanov, so bili veinoma b r e z vee, t a k o d a vstopi skozi vrata k o j v p r o s t o r z e n i m ali d v e m a o k e n c e m a in ognjiem ( r e d k o v sredi p r o s t o r a ) , iz tega p r o s t o r a pa n a levo ali d e s n o v eno* ali d v o o k e n s k i p r o s t o r s po* steljo, ki j e o b e n e m tudi s h r a m b a za m l e k o in sir. Stanu j e esto

N e m k i

tlorisi

iz

A l p .

N e m k i hini tipi v
1. T i r o l s k i stall, tip (Z = Zimmer, i K _ Kche,

Alpah.
S = Speise, Schw = St. _ Schweine Stall). Schlaf

K. Z . = : K n e c h t e z i m m e r ,

W = Werkstatt,

A _ Hausgang,

2. B a v a r s k i t i p ( \ V . S t . _ W o h n s t u b e , F F l e t z , K = K c h e , S e h l = s t u b e , St = bel, K e = Stall).

3. K o r o k i t i p ( A = L a u b e , R = Kemetn). tip ( A = Laube, 4. t a j e r s k i

R a u c h s t u b e , Ka = Kachelstube, St Ka = Kachelstube).

St-.

R Rauchstube,

prizgrajen shrambo

hlev

ali

staja,

ki

ima

podstreju

prostor

za

sena. Posebnost so okrogle koe na Veliki planini, kjer pro* pre* koro*

je v sredi pastirjev prostor, okrog tega pa staja za ovce. T o l i k o o zaasnih planinskih stavbah, k i nudijo le m a l o blemov. P o g l e j m o sedaj tipine tlorise iz najbolj z a h o d n e g a bivalia Slovencev, iz Ziljske doline, kakor jih je I. R . B u n k e r . e p o p r e j p a si p o n a z o r i m o znailni hini tip

nabral

kih alpskih Nemcev, ki robijo Slovence. Iz s h e m e ( i z T r e b e s i n g a v L i e s e r t h a l u ) , k i j e v s e s k o z i t i p i n a za koroke Nemce, posnemam, ob kateri so n e k a k o v da gre tu za tip z osrednjo ravnoteju nanizani veo, pro* hia kvadratinem

stori: dimnica (obenem glavni prostor hie), dalje kahljasta

z l a s t n o p e j o , k i se k u r i iz lope, t e r t r e t j i b i s t v e n i p r o s t o r , Ke* mete (odgovarja nai umnati) in morda zraven e zadnjo kahlja* sto hio. T o j e dimnica b a v a r s k e g a znaaja. (Glej sliko: N e m k i tlorisi!)

e p o g l e d a m o s e d a j slovenske tlorise iz Zlije ( V ) , m o r a m o

t a k o j u g o t o v i t v i d v o j e : ti tlorisi s o f r a n k o v s k i in n i m a j o znaaja dimnice, v emer korokimi je glavna razlika med presenetljivo nemkimi hiami. To nikoli in je slovenskimi razlike

dejstvo, ki ga e m n o g i m

ugotovil e pred miljanjem.

2 5 l e t i I. T . B u n k e r , h o t e p o z n a t i narodov, je dalo povoda

med raz*

hiami obeh korokih

M i s l i m , da so d i m n i c e res n e k a k a p r e o s t a l i n a iz sive srednjega v e k a in e p o g l e d a m Gerambovo karto centrov najbolj

davnine naj* Dej*

razirjenosti

d i m n i c v A l p a h , m o r a m rei, da so se ohranile ba ravno v vijih hribih, k i so od kulturnih oddaljeni.

stvo, d a v Z i l j s k i dolini, k i j e e zelo z g o d a j p o s t a l a v i s o k o civili* zirana, ne dobimo ve dimnic, se mi ne zdi nenaravno. si n e m o r e m misliti, da bi bila dimnica nekaj Konno opre* nacionalno

d e l j e n e g a . V s r e d n j e m v e k u j e b i l a s p l o n a l a s t s v e t a , no, p a se j e tu p a t a m e ohranila in j e z a n i m i v o , da se j e s a m o pri Pohorskem in K o z j a k o v e m gorovju. o p r e d e l i t v i j o , z a k a j vei* Nemcev. M i s l i m pa, samo korokih v Nemcih, dasi see na tajerskem e malo v slovensko ozemlje

Druga razlika, frankovski tloris z osrednjo veo in kuhinjo, ima nemara ve opraviti z etnografsko noma ga imajo zapadni Slovani, ehi, Slovaki in po njih vplivani del M a d a r o v , p a le m a l o vzhodnjealpskih sluajen. d a j e s o v p a d n a r o d n e in hine m e j e na Korokem* v e n d a r l e

Pa si Oglejmo zjske tlorise toneje. N a j b o l j p o d o b n a n e m k i m t i p o m n a zunaj je m e d naimi p o tlorisu P o n g r a c o v a hia iz Pei (V. 2) s svojo izredno iroko, osred* njo vejo, ob k a t e r i so r a z p o r e j e n i d e s n o pajza in tibeljc, levo pa izba in kuhnja. Tloris je res iz bavarske druine, tudi p o svoji obliki, k i se bUa n e k i k v a d r a t n o s t i , ni ostalim slo= v e n s k i m p o d o b e n , t o d a rei treba, da so te v r s t e ziljski tlorisi v o g r o m n i manjini (Rona dolina, p o n e k o d o k r o g Jezerskega). Hia G o r n j e g a D e b e m i k a in zlasti zaradi starosti (nastala 1. 1576.) zanimiva Pleinova hia iz G o r i c (V. 3) imata sicer e p r e h o d n o veo, t o d a kuhinja se je vanjo e m a r k a n t n o potisnila in vejo zapira, t v o r e c t a k o nadaljnji p r o s t o r , ki ga n e m k a dimnica nima. V i n t e r i e v a hia iz Pei (V. 4) se j e e znailno, k a k o r gorenjske hie, na dolgo in o z k o razpotegnila in ima s k u h i n j o z a p r t o veo; b a t a k o P i n t e r j e v a kaja iz P o d k l o t r a . T a in pa V e s k o v a kaja iz Bistrice (V. 1) e k a e t a p o v s e m t a k e n znaaj k a k o r ga imajo nae g o r e n j s k e hie. T e v r s t e tlorisi so na s l o v e n s i k e m K o r o k e m v o g r o m n i v e i n i in k o t t a k n i z n e m k o dimnico n i m a j o ne formalno*arhitektonski ne p o znaajnosti p r o s t o r o v s k o r o n o b e n e g a o p r a v k a . P r e d s t a v l j a j o n a m r e dosti kulturno* n a p r e d n e j o fazo razvoja k a k o r one. Ziljska hia (ia) ima torej za glavni p r o s t o r izbo (na G o r e n j s k e m hia, na P o h o r j u dimanca) s pejo in mizo, ki si diagonalno stojita n a s p r o t i (oberdeutsche Stube), poleg te obligatno vejo, ki ima s s t e n o ali le lokom o d d e l j e n o kuhinjo, kjer stoji o d p r t o ognjie pozid, zraven p a e kamerco ali tibel, tibeljc, vasih o b e n e m tibeljc in kamro, umna* to za dekleta ali stare, m o r d a t o z lastno k u h i n j o in m o r d a e posebni sobi za dekle in hlapce (Plein), dalje mogoe pajzo in klet ali evder, k i pa je esto p o d zemljo in se vanj pride p o stopnicah iz veje. V Roni dolini je n a s p r o t i izbe jspica, n a s p r o t i kamrce (za spalnico) p a kamra ali velb m e s t o pajze. Pritlije, pozemje ima n a d seboj p o d s t r e j e , leseno gornjo izbo za s h r a m b o ita, skrinj itd. z gankom, v k a t e r o se p r i d e p o stopnicah ali p o lestvi iz veje, ali pa ima tudi zgoraj z i d a n o stanovanje, in tedaj gre za gornjo izbo, gornji tibeljc ali kamro, spalnice za dekle itd., n a d veo pa se gornji p r o s t o r p o n e m k e m nainu imenuje vasih na solu. esto ima ziljska hia e z r a v e n v pritliju hlev, n a d njim pa skedenj in parne ali upo.

M e d hiami glavnega ziljskega tipa pa m e d gorenjskimi v s k r a j n e m s e v e r o z a p a d n e m k o t u (Bohinj, Bled, M o j s t r a n a , Kranj* ska gora) ne vidim bistvenih razlik glede izoblikovanja tlorisa. Bohinjci (VI. 1, 2, V I I I . 1, 2, 3, 4, XI. 1) i m a j o v rabi ivino* rej ski d v o r e n o t n e g a tipa i s t o t a k o k a k o r Ziljani z v h o d o m iz p o d o l n e strani, nikoli s ela, k a k o r bavarske n e m k e hie. N a j p r e j stopi skozi duri v veo, k a t e r e zadnji del j e k a k o r n a K o r o k e m z zidanim l o k o m (ipovcem, ipohom, ipovni* kom) oddeljen od vee in t v o r i najee zidano in o b o k a n o (velf) k u h i n j o z ognjiem gonie, svinjskim k o t l o m in pred* p e k o m od k o d e r se kuri v hii pe. Levo ali d e s n o stopi iz vee v hio, ki j e i s t o t a k o organizirana s p e j o in mizo k a k o r ziljska, iz hie v o d i j o ob pei v r a t a v kamro. N a drugi s t r a n i vee stopi v evder skozi ena, skozi druga v r a t a p a v umnato ( p r o s t o r za odrasle o t r o k e ali pa za stare p o sinovi p o r o k i ) . esto j e evder napol p o d zemljo in j e umnata n a d njim zidana, da m o r a v njo p r e k o p a r stopnic. Iz vee vodi p r e d ipovnikom stopnie ali lestva (tenge) v p o d s t r e j e (na vrh, na hio, jispa), ki je najee leseno in slui s h r a m b i ita, skrinj in ima galerijo, gank n a elni ali n a elni in eni p o d o l n i strani, r e d k e j e na t r e h s t r a n e h , s k o r o v e d n o p a n a elni strani. e je n a d hio stanovanje, gre t e d a j za gornjo hio, gornjo kuhno, p r o s t o r na vei in n e k j e s e m dobil (Stara Fuina) celo p r o s t o r e k nad j e t e r j e m . Stano v a n j s k e m u poslopju j e najee n a r a v n o s t prilenjeno poslopje za ivino in k r m o , in sicer nikoli k hii, n e g o v e d n o k e v d r u ali umnati. V pritliju se n a h a j a t a goveji pa k o n j s k i hlev ali tala, n a d t e m a pa zgoraj skedenj in upa t a k o , da p r i d e v t a p r o s t o r a esto p r e k o mostu, k i v o d i ali izpred hinih v r a t n a s k e d e n j ali p a se ta m o s t zadaj spua n a loku iz skednja. P o d t e m m o s t o m j e n a v a d n o v z i d a n svinjak. Z e l o est p o j a v v Bo* hin j u so e n o t n i dvori na malce n a g n j e n e m t e r e n u , t a k o da p r i d e na viino hia, v niino pa na p o b o j e prislonjen (najpogosteje enjica) hlev, da sta hia in skedenj r a v n o zvezana, hlev pa j e p o d njima (VI. 1, V I I I . 4, XI. 1). Variante od tega veinskega tipa so le zelo n e b i s t v e n e . Alp* ski slovenski tip j e r e s tip, d r u g a e k a k o r recimo n o t r a n j s k i ali p r i m o r s k i , ki se vsak as drugae prilagodevata t e r e n u v tlorisu. V a s i h srea p o Bohinju (Koprivnik, enjica) p e t e r o o g l a t e vee, v k a t e r e vodijo p o e v n o vdelana vrata, oevidno zato, k e r

j e bilo t r e b a zvezati iro hio z ojim evdrom itd. (VI. 2). T i p i z ogelno veo so r e d k i v Bohinju, n a v a d n o so nastali vsled p o z n e j e prizidane k a m r e za kuhinjo. B l e j s k i , r a t e k i i n b e l o * p e k i , m o j s t r a n s k i in k r a n j s k o g o r s k i , deloma radovljiki, podnarki, kamnogoriki tipi se od z n a i l n e g a b o h i n j s k e g a , k o l i k o r sem u g o t o * vil, v b i s t v u m a l o a l i n i ne r a z l i k u j e j o v po* g l e d u t l o r i s a (VI. 3, 4, V I I I . 6, IX. 3, 4). V savski dolini ( K r a n j , kofja Loka, Cerklje) se ta tip n a rav* ninski nain modificira in izgubi svoj specifino ivinorejski p o u d a r e k . E n o t n i d v o r i n i s o v e o b l i g a t n i , dasi so pogosti (VI. 5, V I I I . 5. IX. 5, 7), hie so m a j h n e in tejejo vasih s a m o e hio, veo, iz k a t e r e je o d p a d l a k u h i n j a i n s e k u h a p r e d p e j o a l i n a v e i v s o b n o pe, dalje kevder, hram ali pajzo (Bitnje, Straie) (X. 8, V I . 5). A l p s k i tip p r o t i Ljubljani v niini poasi zamira, v kolikor ne d o b i v a celo vsaj rahlo n a k a z a n i h znailnosti j u n o v z h o d n j e slovenske hie simetrinega tlorisa, trocelinega, b r e z p o s e b n e kuhinje in r a z v o j a p r o s t o r o v v v i i n o (VI. 7, X. 3). V e n d a r p a d o b i m o e v blinji ljubljanski okolici, okrog kofje Loke, Kranja, M e d v o d , celo rnu e p o s a m e z n e hie z ve ali m a n j alpskim z n a a j e m (VIII. 5, IX. 5, 6, 7). V selkospoljanski dolini prehaja n a alpski tip n a zunaj v n o t r a n j s k e g a , n a z n o t r a j pa ima p o g o s t o e p o v s e m alpski znaaj. P o s e b n o v irovskih hribih stoje o g r o m n i e n o t n i dvori ivino* rejskega znaaja (irovski vrh. Stara Oselica, Sv. T r i j e Kralji itd.), v k a t e r i h je stik m e d ljudmi in ivino d o s t i k r a t p o s e b n o i n t i m e n z a t o , k e r iz vee lahko d i r e k t n o stopi v hlev ali na s k e d e n j (irovski vrh, Raevo, G o r o p e k e ) in ne v e d n o v kamro ali cimer (VI. 6, IX. 8). Tlorisi so v zelo starih hiah zelo kom* plicirani, v bistvu pa alpski, in zelo priljubljen je m o t i v peterokot* n e vee ali celo zveza hie z nekoliko vije stojeim gospodar* s k i m p o s l o p j e m tako, da so na obeh s t r a n e h pogosto p r e h o d n e vee p o e v n a v r a t a . P o d s t r e j e n i m a ve gankov, n e g o j e za* p l a n k a n o z r a v n i m p a e m in t u d i s t r e h a n i m a ve opov k a k o r gorenjska in k o r o k a t e r t a j e r s k a hia. V t e m ozemlju so p o veini p o p o l n o m a zidane hie, zlasti v niini. V Trenti in bivi severni Goriki vladajo posamini dvori, na severu e alpskega znaaja, v b o v k i h hribih esto dimnice in enocelinice, n e k a k o pri rti Kobarid*Tolmin pa se j a m e alpski tip

presnavljati v s r e d o z e m s k i k a m i n s k i tip hie, ki z alpskim n i m a ve s k u p n o s t i : glavni p r o s t o r je ognjini, p o s t r a n s k i izba, ognjie (kamin) esto v tlorisu pogleda iz hie v e n (Italijan* ski vpliv). V t e m ozemlju, s e v e r n o od Tolmina, d o b i m o vasih v T r e n t i , v bovkih hribih, p r o t i j u n o k o r o k i m e j i e p r a v e alpske hie, p o n e k o d p a e t a k e , ki razvijajo p r o s t o r e p r e t e n o verti* kalno in t u d i kriti ganki n i m a j o ve znaaja visokih altan n e g o osrednjih h o d n i k o v , k a k o r je to n a jugu in v z h o d u Slovencev obiajno.

P o s e b n o s t m e d slovenskimi alpskimi hiami so z a p a d n o * t a j e r s k e i n j u n o k o r o k e d i m n i c e , ki d a n e s e izginjajo in so e r e d k o s t (VII, X I I , XIII). Bistvo dimninega tipa hie je, da vsebuje k o t glavni p r o s t o r t a k o z v a n o dimnico (dimnjao, dimanco, R a u c h s t u b e ) , ki j e o b e n e m gorenjska hia in kuhinja, zakaj v njej se n a h a j a poleg mize t u d i ognjie (zid) in za njim e k r u n a pe prizidana. N e o b h o d n o ima vsaka dimnica poleg sebe e lopo (loupa, lojpa, die Laube), v n o v e j e m asu pa so te stare dimnice do* bivale e tretji glavni len, n a m r e kahljasto ali novo, vei* del zidano hio tibl ali kamro ( = spalnica), s p o s e b n o (bu* no) pejo, ki se k u r i iz lope. F. Ba v svoji temeljiti r a z p r a v i o k o b a n s k i h dimnicah t r d i , da se je dimnica razvila iz ilirske ali keltske hie, navajajo dr. midova o d k r i t j a na Poteli. Dvocelina dimnica j e ivela v s r e d n j e m veku v vsej E v r o p i in ne vem, zakaj naj bi bil t o r a v n o jlirski ali keltski vpliv, k o pa je specifino antinega in v d a n a n j i formulaciji srednjevekega izvora. e d a n e s n a m r e segajo dimnice od M a r i b o r a in V o r a u a na s e v e r n e m tajerskem p r a v d o srca T i r o l s k e in celo na P r e d a r e l s k o , k a m o r ilirski vplivi g o t o v o niso segli. Drugi se ne s t r i n j a m s t e z o F. Basa, p o k a t e r i bi se dalo dokazati, da je tip dimnice geografsko v m e s n i tip m e d j u n o e v r o p s k o k a m i n a s t o hio in pa v z h o d n o e v r o p s k o h i o (Herdofenhaus). K a m i n a s t a hia j e specialiteta p l e m e n ob sredo* z e m s k e m m o r j u e od a n t i k e sem k a k o r je Herdofenhaus zna* ilen za v z h o d n o E v r o p o t u d i vsaj izza zgodnjega srednjega veka sem, dimnica pa je zgolj zadnji stadij razvoja s r e d n j e v e k e hie, ki je bila n e k o last vsega n e r o m a n s k e g a zapada. N a r a v n o je, da se je najdlje ohranila b a v centralnih A l p a h , p o v s o d

d r u g o d p a ali e izumrla p o d p r i t i s k o m m o d e r n e civilizacije, ali pa izumira. G l e d e r a z i r j e n o s t i d i m n i c v n a e m ozemlju pri* dej o v p o t e v dela M u r k a , Stegenka in B a s a t e r k a r t i hinih tipov od Dachlerja, izdaje B a u e r n h a u s in Oesterreich*Ungarn, p a G e r a m b o v a razmejitev. M u r k o pravi, leta 1906., da je ozemlje dimnic okrog Maren berka, Slovenjgradca in M a r i b o r a na levem in d e s n e m d r a v s k e m bregu, dalje n a K o z j a k u in P o h o r j u d o D r a v i n j e . O k r o g leta 1885. je bila celo polovica hi v Selnici blizu M a r i b o r a e dimnic, in iz Slovenskih goric j e t u d i imel poroila o tirih (Sv. A n a , Sv. J a k o b ) . N a K o r o k e m so bile dimnice vsaj p r e d desetletji p o M u r k o v e m na j e z i k o v n i m e j i tri ure od Celovca p r o t i Freuden* bergu in za leto 1906. p o r o a o e stojeih iz M e i k e doline okrog G u t a n j a , n a T o l s t e m V r h u . Stegenek je leta 1907. dokazal, da so se dimnice n e k d a j nahajale celo v l a k e m okraju. Ba trdi, da je dimnica k o n e c X I X . stoletja p r e v l a d o v a l a t u d i v D r a v s k i dolini. N a j b o l j n a t a n n a je G e r a m b o v a k a r t a , ki r a z m e j u j e alpske dimnice in navaja njih razirjenost in g o s t o t o o k r o g let 1800. in ieta 1915. v p r o c e n t i h . P o tej k a r t i so segle dimnice leta 1800. celo d o P t u j a n a vzhodu, p r o t i jugu d o rte n e k a k o Konjice*Sotanj* Mozirje, d o severnih poboij Savinjskih A l p , K a r a v a n k in ob* segale e vso Ziljo. Leta 1915. se j e m e j a u m a k n i l a dalje v central* n e A l p e p r o t i severu in z a p a d u in na K o z j a k u in P o h o r j u t e r n a R a d l a h jih teje G e r a m b tedaj e 10 d o 2 5 % , j u n o z a h o d n o od P o h o r j a 5 d o 10%, v severnih Slovenskih G o r i c a h 1 d o 5%, n a K o r o k e m j u n o v z h o d n o od Celovca p o d D r a v o , v O b i r j e v e m o b m o j u pa 1 d o 5 % . D a n e s so dimnice e r e d k o s t in Ba pravi, da so n a P o h o r j u izginile v dobi p r e d v o j n e generacije, da jih n a Strojni e ni ve, v K o b a n s k e m gorovju pa so izginile v p r v i h p o v o j n i h letih, ozi* r o m a r a p i d n o izginjajo. V Logarski in Savinjski dolini nisem p o d p i s a n i nael n o b e n e in m o r a m p r i t r d i t i v tej toki G e r a m b u . Najstareji t l o r i s i z a p a d n o t a j e r s k i h dimnic, k a k o r jih popisujejo M u r k o , Ba i. dr., vsebujejo n a eni strani lope dimnico, na drugi p a n o v o ali k a h l j a s t o h i o (VIL 1) in se v t e m n i k a k o r ne loijo od dimnic v n e m k i h tajer* skih A l p a h s e v e r n o ali z a p a d n o od Slovencev. (Glej sliko: N e m k i tlorisi!) O slovanstvu ali nemtvu t e h dimnic razpravljati se m i zdi m l a t v a p r a z n e slame, k e r je to le

v p r a a n j e veje ali m a n j e civilizatorine n a p r e d n o s t i v A l p a h , s k u p n o n a m in N e m c e m . e pa drugae formuliramo t o v p r a a n j e i n se v p r a a m o , k a t e r i d a n e s iveih alpskih tipov pri Slovencih j e najbolj p o d o b e n alpskim t i p o m m e d N e m c i , je t o k a j p a k dimnica s svojo bavarski p r e h o d n o veo. Rei p a je treba, da so vse dimnice na v z h o d n e m p o b o j u centralnih A l p e sprejele svoje znailne vplive z vzhoda, p a n o n s k e ravnine. V e l i k o dimnic i m a spodaj z i d a n o ali klet ali pa hlev in ele na t e m z i d a n e m pod* s t a v k u leseno dimnico in zidano k a h l j a s t o hio. T a razvoj 1.) pro* s t o r v vertikalni smeri, ta 2.) k o n c e n t r a c i j a , ta 3.) simetrija tlo* risa, k i se esto p o j a v i p o vzorcu v z h o d a s s p r e d n j o in z a d n j o h i o (VII. 3 a, b), 4.) kolenast, krini, ali loeni d v o r so mi e z n a k i p r e h o d n e g a tipa, ki ima e nekaj v z h o d n j a k i h znailnosti, na ka* t e r e k a e j o t u d i e 5.) nazivi na dile, priklet, ulj, zidanica, ki so d o m a na p a n o n s k i v z h o d n j e t a j e r s k i niini. Smolnikova d i m a n c a iz Sv. Kria pri M a r i b o r u (VII. 2), k a t e r e tloris je p o d a l Murko*, je imela d e s n o od lope dimanco, levo od lope veliki tibl s pejo, k u r j e n o iz lope, in pa velb, o b o k a n o k a m r o . V lopo pa se je vrinil e mali tibl s pejo, ki se je kurila iz dimance. N e k a druga dimanca iz iste fare ( M u r k o 27) je t u d i p o z n e j e dobila tibl v lopo, ona iz t. J a n a n a d D r a v a m i (Mur* k o 28) pa j e p o s t a r e m ostala: dimanca, lopa, k a h l j a s t a hia (VII. 1). D i m a n c a iz t. J a k o b a v Slovenskih goricah ( M u r k o 23) je dobila k dimanci p r i z i d a n o k a m r o , lopo pa je d o m a l a izpolnila hia, iz k a t e r e je levo v h o d v tibl. Serenova hia iz O s t r e g a v r h a n a K o b a n s k e m (VII. 4), ki j o popisuje Ba (27), ima noveji naziv za s t a r o d i m a n c o , kuhinja, dalje veliki tiblc ali hiico in v lopo v r i n j e n tiblc. K o n e n i k o v a hia iz s p o d n j e Kaple (Ba 30) ima d i m a n c o , veliki tiblc in lopo, oevidno p a j e p o z n e j e z r a v e n pri* zgrajen e mali tiblc n a d veo, t a k o da je nastal tloris v obliki T . epetova hia iz Slemena (Ba 32, V I I . 5) ima d e s n o od vee d i m n i c o , levo k a m r i c o in malo hio, v veo pa se je v k o t vselil tiblc. Kaj n a m k a e j o te p o z n e j e p r i z i d a v e ? P o v s o d v i d i m o s k o r o , da je o s r e d n j o , p r v o * t n o p r e h o d n o v e o s a s o m p r i S l o v e n c i h za de* lal na mestu, k j e r bi bila g o r e n j s k a k u h i n j a k a k t i b l c in p o v z r o i l s t e m p r a v c a t i s p l o n o * s l o v e n s k o a l p s k i t l o r i s , dasi imajo n e k i p r o s t o r i e raz* Mno r a b o , k a r p a gre na r a u n poasnega razvoja. e p o g l e d a m

m n o i c o t a j e r s k i h in k o r o k i h n e m k i h dimnic v delu Das B a u e r n h a u s in Oesterreich=Ungarn, t a m v n o v e j e m asu ne o b s t o j a t e n j a zadelati Laube s k a k i m p o s e b n i m p r o s t o r o m , n e g o se ta t e n j a omejuje na s l o v e n s k o o z e m l j e i n p o * s l e d i c a j e t l o r i s , k i j e v s a j n a o k o s l o v e n s k o * alpski z a r h i t e k t o n s k e g a stalia, i K a r s e m p o d p i s a n i na z a p a d n e m tajerskem videl hi, bodisi e r e d k o dimnic, bodisi p r e z i d a v iz dimnic, sem dobil vtis, d a se stare nemke dimnice n a Slovenskem vsaj v dobi zadnjih stoletij p r e k r a j a j o v a r h i t e k t o n s k e forme, ki v tlorisu edalje bolj sliijo tipu z o s r e d n j o veo in kuhinjo (Ba 39). Koj na robu dimniinega ozemlja e vstajajo hie, k a t e r e imajo sicer ve ali m a n j a l p s k o ali p a v z h o d n j a k o zunanjost, ki p a v e n d a r k a e j o simetrien tloris z loupo in kuhnjo v sredi in velko in malo hio oh straneh, r e c i m o Soldat v Planici n a d C e l j e m t. 14 (spodaj zidanici), ali pa Kova, D o b i a t i n a p r i Celju t. 9 (VIL 3 a, b), ki sicer k a e j o e p o v s e m vzhodnjeslovenski simetrien tip vertikalnega znaaja, k i pa imata n a s p r o t i t e m u tipu e na alpski nain odlono predeljeni vei, k a t e r e zadnji, s s t e n o odgrajeni k o n e c j e kuhnja. S l o v e n s k i a l p s k i tloris, b o m o rekli, je vei* noma tloris enotnega dvora ivinorejskega z n a a j a , z o s r e d n j o v e o in k u h i n j o . D e l n a iz* j e m a so le n a j s t a r e j e d i m n i c e n a K o z j a k u in P o h o r j u , ki pa v n o v e j e m asu t u d i dobivajo zaradi prezidav slovenski alpski tloris, vsaj v a r h i t e k t o n s k e m p o g l e d u . N a v z h o d u in j u g o * v z h o d u robi ta tip v z h o d n j e s l o v e n s k i , sime* t r i n i , v e r t i k a l n o se r a z v i j a j o i tip, ki p o i l j a r a h l e v p l i v e celo d a l e na s e v e r o z a p a d v sav* s k i d o l i n i , na z a p a d u in s e v e r u pa a l p s k o n e m * ka d i m n i c a bavarskega tipa, na j u g o z a p a d u pa p r e h a j a ta tip v s r e d o z e m s k i k a m i n s k i tip. V pogledu etnografskih mej seveda meje niso k d o ve kaj t o n o k r i t e z j e z i k o v n i m i , t o d a tak* no formulacijo frankovskega tipa hie, k a k o r je s l o v e n s k a alpska, i m a j o v e n d a r v pre* t e n i v e i n i le z a p a d n i S l o v a n i .

6. Konstrukcija in zunanjost. Primorskosgorike in k r a e v s k e hie so isto k a m e n i t e aH zidane, v z h o d n j e t a j e r s k e ilovnate z lesenim ogrodjem, dolenj* skosbelokranjske veinoma lesene ali pa imajo lesene hie po* stavljene n a zidane hleve, alpske hie m e d Slovenci pa so v veliki veini v s t a n o v a n j s k e m pritliju zidane, v p o d s t r e j u p a lesene. isto lesena so veinoma le p l a n a r s k a s t a n o v a n j s k a in gospo* d a r s k a poslopja, dalje p r o s t o stojea g o s p o d a r s k a poslopja pa rev* ne j e kaj e, t a k o da m o r e m o rei, da j e na v z h o d u Slovenije ve isto lesenih hi k a k o r drugod. V ziljsko*gorenjskem obmoju j e najve v pritliju zidanih, v p o d s t r e j u lesenih hi. ele v obalpski ravnini ob Savi, n. pr. v okolici K r a n j a in kofje Loke je ve isto lesenih hi. N a z a p a d n e m tajerskem p a gre veinoma k a k o r na v z h o d u Slo* venije za zidane ( k a m e n i t e ) hleve, n a k a t e r i h stoje lesene ali deloma lesene hie (zidana kahljasta hia ali tibl), ki p a so p o Bau ele v n o v e j e m asu dobile p o d z i d a n e hleve in so bile v p r e j n j i h stoletjih isto lesene in n a pobojih p o d p r t e s stebri. Linhart*Haruzinova teza, naj bi bile prvotne slovenske hie isto lesene, b o za srednji vek g o t o v o drala, e so bila res ognji* a, k a k o r se d o m n e v a , sredi celic, t o d a p r i vsej vabljivosti in r o m a n t i k i te razvojne t e z e si r e c i m o na K r a s u t u d i v s r e d n j e m veku n e m o r e m misliti lesenih hi in deloma t u d i v .1 ne. Z a k a j naj bi b a nai k m e t j e ele v X V I I I . stoletju zaeli zidati, k o j e zid e p a r tiso let vsaj p o v s o d p o z n a n in material zanj dan, n e vem. Pri v s e m t e m p o z n a m e celo k o p o zidanih k m e k i h alpskih hi iz X V I . in celo X V . stoletja in m o r d a se b o d o k d a j e stareje odkrile. N a j opiem sedaj a l p s k i n a i n l e s e n i h hinih k o n s t r u k c i j . Bistvenih tehninih razlik n i s e m nael ne n a Z i l j s k e m ne n a tajerskem ne n a G o r e n j s k e m . T e r m i n o l o g i j o pa p o r a b l j a m deloma bohinjsko*blejsko*mojstransko, deloma k o r o k o , tajerska p a al, e aka n a popisovatelja. T o r e j nae alpske lesene s t a v b e s p a d a j o t e h n i n o v d r u i n o b r u n a s t i h zgradb ( B l o c k w e r k b a u t e n ) , t. j . njih stene so zgrajene iz v o d o r a v n o naloenih in n a k o n c e h ujetih brun. N a j e n o s t a v n e j * e zgradbe, k a k o r listnjaki, stanovi, seniki, d r v a r s k e koe so iz okroglih s m r e k o v i h brun, ki se polagajo na k a m e n i t ali zidan pod*

s t a v e k p o tirje in tirje v p r a v o k o t ujeti in p r i t r j e n i z eno* ali d v o s t r a n s k i m i , plitvimi vdolbinami (glej risbo T. I. t. 1!) Kaje, lesene hie i. dr., ki so s k r b n e j e zgrajene, so sestav* Ijene iz p o d o l n o razpolovi j enih brun, ki so na G o r e n j s k e m na zunanji s t r a n i valjasto vzboena, z n o t r a j pa ploska, na Koro* k e m in tajerskem pa sploena n a obeh straneh. Z u n a n j a konca se tudi sploita in o b t e e t a ali obagata v forme, k a k o r jih kae* j o n a e risbe T . I. 2, 3, 4, 5. Koroci imajo najve zdruenj p o shemi 2., Bohinjci p o shemi 3., tajerci p o shemi 3. in 4., d o b e se pa t u d i u m e t n e j e , k a k o r p o shemi 5. (Putal). V Bohinju sem ul za te ogelne k o n s t r u k c i j e izraze: cinkano, ujeto, lesano in za s h e m o 3. (Schwalbenschweifform) izraz ujeto na zajerngo. T e m e l j hii je k a m e n i t in z m a l t o spojen zid ( K o r o k o , Go* r e n j s k o ) , k j e r ni a p n e n c a ( Z a p a d n j e tajersko) pa skrilavci z glino spojeni ( T . I. 6). V Bohinju in na K o r o k e m sem ul za t a p o d s t a v e k ime stou ali fonda. V ta zid se u d e n e t a p r v a bruna, i z r e d n o m o n a , esto m e c e s n o v a ( z a p a d n o t a j e r s k o : reter* nik). P r v i trije ali tirje mole iz oglov hie m o g o n a kolena (T. I. 6); ti nosijo vse stene in se imenujejo na G o r e n j s k e m spod* nji oklepje. N a spodnje oklepe p r i d e j o stene iz lajih smreko* vih b r u n (ostenjk Cerklje, pvat, plur. pvatova Bohinj, fost* ne tajersko, tram K o r o k o ) . V r h u s t e n p r i d e j o zopet zelo m o n i gornji oklepje (grede, Cerklje), ki i m a j o nositi rt (das G e r s t ) . T i zopet t v o r i j o kolena, esto profilirana v formah (glej risbo T . I. 6 t e r 7 do 12). N a j s p o d n e j e b r u n o spodnjih okle* p o v ie esto d e k o r a t i v n o o b r e z a n o na a j d o v o zrno (Bo* h i n j , T . I. 6). Rt ( T . II, 1), leseno ogrodje p o d s t r e j a , sedi na gornjih oklepih, je p a veje od obsega s t e n in v elu ali n a d v e h ali celo t r e h s t r a n e h moli dale p r e k o nje (odnes Gor., n a d g a n k o m , uljem na tajerskem n a d s t r e e k podsek). A l p s k i Slovenci ra* bij o nemki nain p o d s t r e n e g a ogrodja ( T . II. 1.). T a sestoji iz glajta, t. j . h o r i z o n t a l n e opore d v e h m o n i h t e s a n i h b r u n (na vertikalnih stebrih) in pa iz perovcev, t a n j i h b r u n , k i se p o e v naslonijo n a oklepe in glajt, d a tvorijo v v r h u vilice (gla* stovca) za sleme. K a r je e t r e b a vezi m e d glajtom, stebri, perovci in oklepi, se t e m p r a v i panti. N a perovce se vodo* r a v n o pribijejo t a n k i remelji, letve ali late, k o n e c strehe pa dri m o n a strena (T. I. 12). N a late se p r i b i j e j o ca. 1 m. dolge s m r e k o v e deske dile, skodle, inkelni, indelni, na

ta ali oni nain (na trifo, na unafurm itd.). O s t a n e t a e odpr* tini v obeh elih. T i dve se zaplankata, zapazita z vertikal* nimi dilami ali plankami (pa, opaje, Gor., svislo taj.), vsaj o n o elo n a d s t a n o v a n j s k o hio pa d o b i ali lepo valo* vito izrezano, p o d o l g a s t o lino, k i daje jispi svetlobo (IV. 4 do 11), ali pa n a s t a n e v elu z a p r t (VIII. 1, 5, IX. 7, X. 8) ali celo o d p r t gank, oziroma o d p r t g a n k v elu in eni podolni s t r a n i (VIII. 2, 3, IX. 2, 3, 5, 6) ali celo na t r e h s t r a n e h hie, oziroma gre l a h k o v elu o b e n e m za o d p r t in z a p r t gank, n a d njima pa e lino (VIII. 2). G a n k o v e s p o d n j e o p o r e so v e d n o zakrite. G a n k o v a ograja ima na oglih iztesane, profilirane lesene stebrike (zavr* ek, Cerklje), ki spajajo gank s p a e m n a d njim. Iz elnega opaja esto gleda skozi ozko, podolgasto p r a v o k o t n o luknjo dira, nekoliko velika ploska lesena katla, ki se m o r e poriniti iz p a a ven in n a k a t e r i se sui p r o s o (IX. 5). D i r a se p o n e k o d poriva iz ela s posebnim, vrteim se m e h a n i z m o m , seve zelo primitiv* nim. P o n e k o d imajo s t r e h e na v r h u el e k a p e , ope ali ope (Walm). V r h u stene, za k a t e r o je hia, gleda iz hie koleno trama (II 2., 4.) (tuctram), ki nosi v hii leseni s t r o p . T a obstoji iz d v e h r e d o v desk, n a m e e n i h k a k o r k a e profil (II. 3.). e je hia zelo velika, je t r e b a t u d i dveh, r e d k e j e t r e h t r a m o v za s t r o p . N a t a j e r s k e m opira glavo t r a m a esto zunaj lesen steber, trlica. P o p o l n o m a lesenih hi, takih, da ne bi imele niti delca zidu v svojem organizmu, se mi zdi, r a z e n m e d planarskimi stavbami, sploh ni, zakaj vsaj stena ob ognjiu in hini pei je zidana t u d i v najrevnejih kajah, b a j t v a h in b a j t a h (VIII. 1, X. 8). Z e l o e s t o pa je zidan sploh ves ognjini p r o s t o r , dalje je esto stari leseni hii v n o v e j e m asu p r i z i d a n a k a m r a , dalje u m n a t a in klet. tajerske dimnice so dobile z i d a n o s t e n o seve ob zidu, dalje zidano kahljasto hio ali tibl, p a p o d z i d a n hlev ali klet (zidanica, kelder). O k r o g kofje Loke se d o b e t u d i zanimive e n o n a d s t r o p n e hie, ki imajo z i d a n o pritlije in vse n a d s t r o p j e r a z e n gornje hie (IX. 7). N a j n a v a d n e j i tip n a K o r o k e m in G o r e n j s k e m pa je oni, ki ima zidano vse pritlije (vasih izjema le e hia), t a k o stano* vanjskega p r o s t o r a k a k o r hleva, pa leseno, dale ez stene molee p o d s t r e j e , upo in skedenj (VIII. 2, 3, 4, IX. 28). N e k a t e r e hie imajo n a d hio le splono p o d s t r e j e (jispa) z z a p r t i m

gankom, one z o d p r t i m i ganki pa imajo izdelano leseno, bruna* sto gornjo hio. P o n e k o d na K o r o k e m in v M o j s t r a n i , K r a n j s k i gori, Rateah, Beli pei, P o d k o r e n u je n a nizko z i d a n o pritlije stavljen e visok, z a p a e n p o d s t a v e k z gornjo hio in ele nanj p r i d e streha. tajerske hie imajo r e d k o ez stene molee pod* streje in velike line v svislu (pa), ganke esto zelo nizko, esto okrog ve delov krine hie. M a r s i k d a j so ti bolj za deko* racijo k a k o r za p o t r e b o . H o d n i k u , ki vodi pri prislonjenih in s hlevi p o d z i d a n i h hiah d o hinih duri, p r a v i j o ulj. V Poljan* ski in deloma tudi Selki dolini stoje esto o g r o m n e , isto zidane n a d s t r o p n e hie n e n a v a d n o irokih el (s p o 5 ali ve o k n i ) ; te so b r e z g a n k o v in opov in imajo ela isto r a v n o z a p l a n k a n a in v njih le n e z n a t n e linice za svetlobo (IX. 8). T e hie imajo v e d n o s l a m n a t e s t r e h e , k a k o r t u d i esto one v savski niini, p o n e k o d t u d i e v z a p a d n e m tajerju, r e d k o pa n a K o r o k e m . N a d s t r o p n e isto zidane hie nimajo g a n k o v razen m o r d a le tik p o d o p o m v elu z a p r t gank (VIII. 5). Hie s p o e v n i m i v r a t m i in ojo hio ali u m n a t o p r i d o b e s t e m ob steni ob v r a t i k n e k a k k r i t h o d n i k . N a z a p a d n e m tajerskem se s t r e h a esto n a d uljem podalja ( p a n o n s k i vpliv) v podsek. Strehe so na K o r o k e m v e d n o opaste (znailen je p r a z e n tri* k o t a s t kljun v r h opa IX. 1, 2) v Bohinju, esto b r e z opov, zelo s t r m e strehe (Satteldach), hie v elih zelo ozke (le d v o j e o k e n ) in v i t k o visoke. V nijih krajih so strehe polone j e, ela ira (v Poljanski dolini, okrog kofje Loke in Kranju, kjer je cvelo t k a l s t v o , celo p o etvero, p e t e r o o k e n v elu), hia se bolj iroko vlega na zemljo. I s t o t a k o v hiah n a ravnini, k j e r ni ve toliko p a d a v i n , pod* s t r e j e ne moli t a k o silno dale iznad sten v e n k a k o r v Bohinju, M o j s t r a n i , R a t e a h , K o r o k e m . V Poljanski dolini sploh ne sega p r e k o sten, t u d i n a robu P o h o r j a in K o z j a k a ta alpska hina zna* ilnost naglo p o j e m a p r o t i vzhodu. O b e n e m se p r o t i v z h o d u edalje r e d k e j e javljajo g a n k i in od K r a n j a in kofje L o k e ju* neje e r e d k o d o b i o d p r t gank; n a j p o g o s t e j a je e lina in e ta p o d Ljubljano na D o l e n j s k e m izgine. V o s t a l e m ti oko, e ima le nekaj vaje, t a k o j p o k a e raz* delitev p r o s t o r o v z n o t r a j : kje je vea s kuhinjo, ti p o v e d o h i n e duri, p o d o k r a e n i m elom hio, m o r d a s k a m r o (tevilo o k e n ) , m a j h n o , visoko leee okence v steni n a s p r o t i hie javi u m n a t o itd. e vodijo k d u r i m stopnice, e je hia prislonjena, ve, da

ima p o d hio klet ali hlev, e je k o s ela zidan, ve, da je t o k a m r a itd. N o v e j e h i e , zidane zadnjih sto let, so zlasti v ziljski, savski in d r a v s k i ravnini dobile e peat m e a n s k e civi= lizacije in d a n e s se lesena hia ie izredno r e d k o stavi. V rav= n i n a h so zelo p o g o s t e zidane hie, ki imajo v p o d s t r e j u (elo) vsaj e n o kamro ali cimer vstavljen; n a d veo izstopi iz s t r e h e esto del stene z lastno s t r e h o in o k n o m (kukrle, frada facciata), ki znai lastno sobico ali pa je zidar hotel le d a t i s t e m gornji vei svetlobo. V a s i h se ta kukrle pomoli dale n o t r a j , da m o r a biti p o d p r t z d v e m a s t e b r o m a , ali pa celo izstopi iz hie ves srednji rizalit. Strehe so v n o v e j e m asu o p e k a s t e in vsa z u n a n j o s t j e dobila p r e p r o s t o m e a n s k o lice. Le v gorskih vaseh, od sredi civilizacije zelo oddaljenih, se e stavijo (zelo r e d k o ) alpske ljudske hie. N a j sedaj p o p i e m e okna, vrata, ganke, r e z b a r s k i in slikar* ski o k r a s hi, n a t o p a n o t r a n j o s t . O k n a najstarejih lesenih hi so bila zelo majhna, kvadrata* sta in niso imela vejih stranic od 30 cm. Bile so t o luknje, izza* gane m e d dve b r u n i in zgoraj in spodaj m a l o izdolbena. Z a var* s t v o ip so imela zunaj s kljukami v b r u n a p r i b i t o elezno m r e o n a kri ali na kri z o b r o e m (gavtre). (III. 1, 2). M a j h n o , leseno okence s tirimi k v a d r a t a s t i m i stekli j e bilo t a k o vdelano v leseno steno, da se je p r e m i k a l o v njej t a k o , da je bilo mogoe spustiti z r a k v hio in potisniti o k n o v steno (gor. in kor. zapahnice, t a j e r s k o okno n a smuk) (III. 9). N o t r a n j a stena j e imela okrog o k n a esto (zlasti v X V I I I . stol.) lien p r a v o k o t e n okvir, ki j e na v r h u imel profilirano palico. V X I X . s t o l , e ne e ob k o n c u X V I I I . so se lesena o k n a pomeanila, t. j . p r e d v s e m poveala in dobila okvir in postala celo dvojna, ali p a so jih poleti nadomestile polknice. P o n e k o d je ta okvir lino izrezan s kom* b i n i r a n o rko S (slika III. 8); p o n e k o d so imela o k n a t u d i svoje polknice (vratica), ki so bile poslikane. D a n d a n e s se d o b e p r v o opisana o k n a z m r e a m i le e p o starih gornjih h i a h ; tu pa t a m (Bohinj) sem nael v p o d s t r e j u e o k e n c a iz samih okroglih, v svinec vdelanih le (Butzenscheiben=Fenster). N a j s t a r e j e zidane hie, k a r jih p o z n a m , so imele v masivnih s t e n a h m a j h n a , s k o r o k v a d r a t n a (zlati rez) do 40 cm visoka okna v k a m e n i t i h okvirih, na r o b o v i h o b r e z a n i h e po gotski egi na a j d o v o zrno (kofje* loka okolica. Poljanska dolina, Bohinj, Bled, Ziljska dolina) in

s k o r o v e d n o m o n e elezne gavtre, zunaj ven molee iz stene (111. 3, 4). N e k a k o k o n e c X V I I . stol., sodim, so o k n a dobila m o n e okvire iz zelenega k a m n a in r e n e s a n n e profile; g a v t r e so se p o m a k n i l e v okvir in postale zelo u m e t n e (S^vijuge, tulpe, srca, rozete, arki, letnice, i m e n a ) ; bile so bleee belo in vasih belo in rdee poslikane (III. 5, 6, X. 4). N a j l e p i g a v t r i so iz s r e d e in druge polovice X V I I I . stol. O b j a v l j a m t u d i o k n o v a n o v e kae iz Boh. Srednje vasi z letnico 1604, rdee slikano n a zid. Imelo j e n a m e s t o ip e ino m r e o (X. 6). O d srede X I X . stol. dalje se t a k n a o k n a ne izdelujejo ve. V r a t a najstarejih lesenih hi so bila m a s i v n a h r a s t o v a ali s m r e k o v a ; imela so p a s a m e z n e d e s k e diagonalno vstavljene in na r o h o v i h profilirane (III. 10, 12, 13, 15, 16). V zidanih h i a h so imele stare hie (Zilja, okol. kofje Loke, Lesce, K r o p a , o d t o d i m a m poroilo) v r h k a m e n i t i h v r a t gotski ilast lok ( d o X V I . stol.), robovi p a so bili t u d i k a k o r p r i o k n i h posneti, da se je n a d p r a g o m stvorila oblika ajdovega zrna (III. 10). D r u g a pozno* gotska oblika j e ona tirioglatih v r a t z vloki v gornjih oglih (III. 11). R e n e s a n n a oblika ( X V I . in deloma X V I I . stol.) ima zgoraj okroglo zakljuena v r a t a zelo k r e p k i h , irokih p r o p o r c i j in debelih o k v i r o v (banger j i), n a r o b o v i h e v e d n o p o s n e t i h ; ob p r a g u sta se stvorili d v e krogli (III. 13, 12). T a k i h v r a t je e p o v s o d precej najti, zlasti v savski niini in n a K o r o k e m . V s a j k o n e c X V I I . in celo X V I I I . stol. v r a t a itd. n a baroen nain d o b i v a j o r e p r e z e n t a t i v n e stopnice, etverooglate vloke v lok zgoraj in ob straneh, v X V I I I . stol. celo d e k o r a t i v n o v r e z a n e o r n a m e n t e v okvir (III. 14, 15), r a z n o l i k o profilirane in sestav* Ijene t e r b a r v a s t e d e s k e duri, esto celo e p r e k l a d o na lok in r e p r e z e n t a t i v n e kljuavnice z orli, r o z e t a m i itd. V X I X . stoL, vsaj e p r o t i sredi, k o n e c okvira iz zelenega k a m n a in duri p o vzorcu (slika III. 16) odtlej ozka, m a j h n a , duri k a s e t e z okviri, v reliefu rezljane. Figuralen o k r a s : steber s loveko glavo (St. Fu* ina), s v e t o p i s e m s k e scene in celo H e r k u l , ki davi leva (Go* renja vas. iri). Z i d a n e hie so imele vsaj od X V . stoletja dalje n a svojih zunanjih s t e n a h svete slike v d e k o r a t i v n i h , naslikanih okvirih (VIII. 5, 6, IX. 5, X. 7, 9). Najbolj je t o slikarstvo cvetelo v X V I . in X V I I I . stoletju. G r o b e slike s o bile sicer b a r v n o i z r e d n o uin* k o v i t e in celo p o svoje ekspresivne. P r e d s t a v l j a l e so najee p a t r o n a z o p e r ogenj, sv. Florijana, gaseega goreo hio, dalje

Marijo, M a r i j i n o k r o n a n j e . Krianje in p a t r o n e gospodarja in gospodinje itd. N a j pogosteje so bile te slike v elu p o d paem, ali m e d okni hie. V a s i h s r e a m o t u d i m o n s t r a n c e in vaze z r o a m i naslikane m e d okni. N a a slika X., 9., p r e d s t a v l j a z a d n j o p o d o l n o s t e n o Hlipove hie v Stari Fuini v Bohinju s t a k n i m i slikami. Hie izza X V I I I . stol. dalje so imele rade naslikan rusti kalni rob iz r o m b o v v o k r a s t i barvi, ali p a so izpod paa visele naslikane girlande s opi (glej sliko V I I I , 6.). Zlasti n a K o r o k e m G o r e n j s k e m j e cvetelo t o zidno slikarstvo, m a n j n a tajerskem, kjer se z b a r v o p o u d a r j a j o najee samo s t r u k t i v n i deli arhi* tekture. 7. N o t r a n j o s t . Spredaj, kjer j e bil govor o tlorisih slovenskih alpskih hi, s m o videli, d a v n o t r a n j i razdelitvi p r o s t o r o v m e d slov. K o r o k o in G o r e n j s k o ni bistvene razlike, da p a se stareje tajerske dim* nie nekoliko loijo od p r v e skupine. N a j p o p i e m glavne hine p r o s t o r e , k a t e r i h n a j v a n e j i j e h i a a l i i z b a (Kor. i n T o l m i n s k o ) , a l i dim* n i a ( t a j e r s k o ) . (V., VI., V I L , X.) T a je p o v s o d e n a k a in tipina; glede organiziranja n j e n e n o t r a n j o s t i sploh ni razlike m e d naimi alpskimi hiami, seve, v kolikor je dimnicina pe n e povzroa. Pa t u d i dimnice so z ozirom na r a z p o r e d i t e v duri, pei, mize na las sline hiam in izbam. A l p s k e hie imajo vse gornjenemko tipino obliko. K o j k o stopi iz vee n a levo ali d e s n o skozi h i n e duri, ima v k o t u za seboj na desni ali levi pe, njej diagonalno n a s p r o t i pa najimenitneji del hie, bohkov kot z oltarjem p o d s t r o p o m in p o d njim mizo, ki stoji v k o t u v e d n o m e d d v e m a o k n o m a . (Le zelo r e d k o se n a j d e v starih d i m n i c a h m o r d a e kje miza ob isti steni k a k o r j e pe.) S t e n e so v h i a h r a v n e (tudi b r u n a s t e hie i m a j o z n o t r a j r a v n e stene) in d a n e s le r e d k o k j e e niso z a p n o m p o b e l j e n e . Zal, tudi s t r o p , e je imel e t a k o lepo rezljan tram in dile, je d a n e s e s k o r o p o v s o d pobeljen, le v bolj zaostalih kotih p o hribih je e ostal n e p o m i n k a n in stene tudi, da te njih lepo rjava, s t a r o d a v n a b a r v a n e k a k o t o p l o in d o m a o razpoloi. Z i d a n e hie n i m a j o ( k a k o r na T i r o l s k e m ) sobnih sten z lesom obleenih, v e n d a r imajo stare lesene hie (Koprivnik, G o r j u e ) tudi lesene stene poivljene. V glavnem gre za polico, ki tee visoko gori

p o d s t r o p o m in je esto n j e n r o b lepo profiliran. Kjer so o k n a na zapah, se v steni v r s t e lepi okvirni vloki (glej sliko III. 9), t u d i s policami zgoraj, esto lepo profiliranimi. V dimnicah m o r a j o v e n o m e r beliti, ali pa, k a k o r poroa Ba, lepiti n a stene v gornji polovici asopisni papir. V zidanih hiah so za o k n a n a v a d n o v s t e n a h nie z r o m b i n i m p r e r e z o m ; esto je p o d o k n o m e iroka mizasta polica. V bogatejih hiah X V I I . in X V I I I . stoletja v Bohinju in v Poljanski dolini se te nie n a d okni tudi p o l k r o n o konujejo (III. 7). V a s i h so v stene vdelane t u d i razne omarice za steklenice itd. N j i h vratica so bila n e k d a j poslikana. T u d i u r a , velika, z v r t n i c a m i n a tevilniku, z dolgim nihalom in utemi, je esto z linim svojim z a b o j e m vred v z i d a n a v s t e n o kje ob hinih ali k a m r n i h vratih. V k o t u n a s p r o t i pei, n a d mizo j e n a v a d n o trioglata polica, p o k r i t a s p a p i r n a t i m ali belovezenim p r t o m (X. 1). N a njej stoji bridka m a r t r a krucifiks in m o r d a o p e k p a p i r n a t i h cvetlic. O Boiu p r i d e j o n a a l t a r (v Stari Fuini v Bohinju s e m ul t u d i ime glorija) jaslice, v m a j u esto m a m i c e z Marijinim kipom. Z a k r i e m j e n a v a d n o oljna vejica iz cvetno* nedeljske b u t a r e , ki naj varuje hio p r e d ognjem in ljudi in ivali p r e d uroki. O k r o g bohkovega kota spodaj je v e d n o p r i t r j e n a fiksna k l o p , e se ta e ne razteza p r a v od v r a t dalje ob vseh stenah. V k o t u stoji s k r b n o pomivana, masivna j a v o r o v a m i z a s struenimi, r a z k o r a e n i m i nogami, ob njej p a alpski s t o l i z naslanjali raznih, od dvoglavega orla speljanih oblik, ali pa n a v a d n a p r e n o s n a k i o p i c a (X. 1). P e (X. 2) stoji v oglu, kjer je zunaj v vei p r i p e e k poleg ognjia. Spodaj je zidana in ima d v o j e p o l k r o n i h lukenj p o d seboj ( p o d p e e k ) , je n e k a k o k v a d r a t a s t e g a prereza, o b d a n a od klopi od o b e h s t r a n i in nosi k m a l u n a d klopjo n e k a j vrst zeleno* glaziranih modnic ali modovnic iz gane gline (po G o r e n j s k e m so m e n d a vse m o d n i c e in kahle iz n e k d a n j e t o v a r n e v P o d n a r t u ) . T e m o d n i c e so l j u d s k o u m e t n o s t n o poglavje zase in imajo v reliefu esto slike dvoglavega orla, Marije, vaze z roami. K r o n a n j e Ma* rije. Krianje, Sv. Jurija in druge svetnike. N a d n a s t a v k o m iz m o d n i c j e manji, esto v s p r e d n j e m ogrlu z a o k r o e n i v r h iz k o n k a v n i h kahel, v k a t e r i h je bilo vasih o t r o k o m mogoe jabolka pei. Levo in d e s n o p o d v r h o m je n a v a d n o sede zape* ek, esto z d e s k o vdelan, ali pa je za v r h o m iz kahel celo pri* p r a v l j e n o r a v n o leie in je ta v r h isto o d d e l j e n od zidu. N a K o r o k e m p o n e k o d imajo stare pei obliko zgoraj p r i s e k a n e

krogle, na tajerskem pa so kahle ven izboene (buna pe, glej XIII!). O k r o g pei so p o n e k o d e, d a n e s e r e d k o , leseni gavtri za suenje perila. T u d i ti so bih m n o g o k r a t lepo strueni ali rezljani. N a K o r o k e m se vasih n a d pejo pod s t r o p o m d o b i t u d i lesen oder, leie, z d v i g n j e n i m m e s t o m za glavo, pogradce. S t r o p ima od najstarejih asov sem p o k r o v iz vdelanih dil, k i imajo r o b o v e s k o r o v e d n o posnete, da pride na o b e h k o n c e h d o oblike ajdovega zrna. Z l o e n e so k a k o r k a e v pre* rezu slika (II. 310). T e dile so v sredi s t r o p a vdelane v t r a m ali tuctram ( K o r o k o : fertl), m o g o n o b r u n o , ki je spodaj lepo profilirano ( n a j p o d r o b n e j e in naj d e k o r a t i v n e j e v drugi pol. X V I I I . sto* letja), v s e k a k o r pa vsaj o b r e z a n o na a j d o v o zrno. G l a v a tega t r a m a gleda pri veini lesenih hi zunaj p o d s t r e h o iz stene in je vasih celo profilirana. Sredi t r a m a je n a v a d n o u r e z a n a l e t n i c a (glavna o p o r a za datiranje lesenih hi!) z zaetnimi r k a m i gospo* darja ali s svetimi m o n o g r a m i . N a j l e p e profUirane t r a m e sem sreal v bohinjskih hribih; v Poljanski dolini so t r a m i vasih e d e k o r i r a n i z vrezljaji ( K e r b s c h n i t t ) , ali pa imajo dekoracije iz geometrinih likov, v d r g n j e n i h v gladke ploskve ( n o t r a n j s k i na* in). T r a m , dile in nekaj profilov n a m kae naa slika II. V sta* rih dimnicah na t a j e r s k e m je ves s t r o p iz t r a m o v . V p a r zelo bogatih starih hiah v okolici kofje Loke (Suha, Zg. Bitnje) sem nael na z i d a n e m s t r o p u celo primitivne t u k a t u r n e okvire v r o k o k o j s k i p r e p r o s t i formi, ki so m e n d a n e k d a j robili freske. N a Suhi, o g r o m n i k m e k i graini iz leta 1792. sem nael celo i n t a r z i r a n a vrata in pe v p o k m e t e n e m e m p i r s k e m stilu (oblika h r u k e ) . D i m n i c e seveda imajo n a m e s t o pei o b e n e m k r u n o pe, visok, zidan k v a d e r z eno ali d v e m a o d p r t i n a m a , p r e d t e m k v a d r o m pa z lesom robIjeno ognjie zid, en m e t e r visok in d v a m e t r a v k v a d r a t u irok (glej XIII. in X I V ! ) . N e m c i imajo lijakasta ognjia, ki mole v s r e d o hie. N a elni s t r a n i dimnice je n a v a d n o v steni zgoraj o d p r t i n a za odvajanje dima. T a j e esto tudi uhajal skozi lijakasto leseno p r i p r a v o , ki se moli vodo* r a v n o iz stene ven. Poleg k r u n e pei je visoko v zidu podolgo* vata odprtina, ki odvaja g o r k o t o v tibeljc. T e dimnice seve, nimajo t a k o lino izdelanih s t r o p o v k a k o r gorenjske, k e r bi jih v e n o m e r rnil in kvaril dim, nego je v njih vse bolj p r i m i t i v n o , a m a s i v n o in r o b u s t n o . P o d zidom je n a v a d n o kotiek za k o k o i

(kurji kote), ki ga zapirajo k u r n i k a s t a v r a t c a (XIII.). T u d i p o d mizo in p o d klopmi so bili v starih h i a h vdelani k u m i k i , prie n e k d a n j e g a srednjevekega komunizma ljudi in ivali v istem p r o s t o r u . V vratih j e bila tudi linica za o d v a j a n j e dima, zapirala se je z d e s k o ubarjem. N a d p e j o so visele rante ali gliste za suenje, m e d pejo in m i z o p a e druge, za su* enje drv. J a s n o , da so v d i m n i c a h t u d i e drugi, iti, k a k o r o m a r e , sklednik, linik, posodje itd.; vasih so imeli celo v o d o n a p e l j a n o v K j e r pa ni kahljaste hie ali tibeljca, t u d i postelje. sicer kuhinjski rekvi* ali celo svinjski kotel d i m n i c o (studenec). so p a v dimnici stale

K a r se tie r a z s v e t l j a v e , so nai alpski k m e t j e n e k d a j svetili s t r s k a m i in so rabili za t o lesen ali elezen e 1 e n i k, ki je zgoraj dral t r e s k o p o e v n o . Bolj pa se n a e r a z p r a v e tiejo d i m n i k i in leve. D i m n i k , d i m n j e k j e velika, esto n a d pol* d r u g m e t e r dolga lesena katla, ki se p r o t i e n e m u k o n c u m o n o raziri. T a k d i m n j e k se. j e vtaknil v lesen s t r o p tik n a d oglom pei, kjer j e e danes, k o d i m n i k o v ni ve, videti k v a d r a t a s t o l u k n j o v s t r o p u zadelano z lesom ali cunjo. D i m n j e k j e imel nalogo odvajati dim od tresk, ki so gorele n a k o v i n a s t e m pod* s t a v k u p o d njegovim r e l o m na oglu pene klopi ali n a ele* niku. Cesto j e bila tudi d i m n j e k u spodaj p r i b i t a k o v i n a s t a ploa, n a k a t e r i j e stala okrogla o b r o k a n a t r e h n o g a h koza, ki je sluila za p o d l a g o t e m t r e s k a m . V b o h i n j s k i h in ra t e k i h hribih sem esto ul o starih dimnikih, t o d a v hii ga nikjer ve nisem nael. K a k o r pie M u r k o , je te v r s t e r a z s v e t l j a v o svoje ase oblast p r e p o v e d a l a in so morali d i m n i k i r o m a t i na jispo, n a k a r so se p e t r o l e j k e vselile v hie. D i m n i k j e d a n e s m e d k m e t i e n e k a j , e m u r se je t r e b a smejati. N a h r i b o v s k i h s v a t b a h fantje imajo n a v a d o najti kje s t a r d i m n i k in ga ali za alo razstaviti v r h u bale ali pa raztoli n a svatbi. Enega sem bil e nael p o d s t r e h o M e n a r j e v e hie v K o p r i v n i k u (X, 5) in ga spravil v m u z e j . D v e podolni deski ima lepo rezljani s k o m b i n a c i j a m i r k e S. Z i d a n e hie so imele n a m e s t o d i m n i k o v 1 e v e v steni ob hinih d u r i h ali pa ob k a m r n i h durih. Leva j e rov v zidu, ki se z relom pomalja iz stene in ima p o d seboj v e d n o nastavek, esto k a m e n i t in lepo profiliran. V i d e l sem dosti t e h lev p o Go*

r e n j s k e m in t o dve vrsti: podolgovate in ozke, pa p o v p r e n e in k r a t k e , k a k o r k a e t a naa slika n o t r a n j i n e in pei od P u k a r j a na J e r e k i in pa risba n a tabli (X, 2.). K a m r a , k a m e r c a (na t a j e r s k e m : v e l i k i a l i m a l i t i b l a l i t i b e l j c ni zelo p r o b l e m a t i e n p r o s t o r . V n j e m se n a h a j a j o postelje, skrinje, motovila itd. T l a v hii in v k a m r i ter dimnici so v n o v e j e m asu iz lesa (lesen p o d ) , v kuhi* njah iz o p e k e ali iz jeterleha (ilovica, pesek, malta), v dimnic* nih lopah t u d i k a m e n i t a .

G o r e n j s k a k u h i n j a ( i p o v n i k , o b o k , o g n j i e , k o t e l , svinjski k o t e l , u s t j e pei).

G o r e n j s k a in ziljska k u h i n j a (glej risbo!) j e , e le mo* goe, zidana in s s t e n o ali vsaj l o k o m i p o v n i k o m oddeljena od v e e . N a j v e k r a t j e obokana, eprav vea ni. A l p s k i ljudje belijo z u n a n j o s t in n o t r a n j o s t n e t e t o k r a t , v e n d a r kuhinja j e v e d n o rna na obokih in pol ipovnika tudi z njo, vea pa d o b i r j a v k a s t o b a r v o stropa. V e a (veja kor.; loupa taj.) ima

n a v a d n o m a j h n o okence, v s e k a k o r pa je okence tudi v kuhinji blizu ognjia. N a tajerskem loupe esto nimajo stropa. O g n j i e je zelo nizko, zidano o p e k a s t o ali k a m e n i t o , gornja p l o s k e v obrobljena z lesom. D r i se n a v a d n o one stene, kjer j e za njo v hii pe, r e d k e j e je ognjie sredi kuhinj ob zadnji steni. e velja p r v o , p o t e m se p r i p e e k, o p e k a s t in zidan n a s t a v e k p r e d u s t j e m pei (istije, mestije, osteje) k a r ognjia dri n a eni strani, vasih pa se ga na drugi s t r a n i d r i e okrogli s v i n j s k i k o t e l , ki je vzidan v valjasto pe, v k a t e r o se kuri skozi vratca, ki so ob tleh. D i m odhaja ali p o d v e I b in p r e k o v r h a i p o v n i k a v veo in skozi o d p r t i n o v p o d s t r e j e ali skozi duri n a p r o s t o , ali pa je speljan v ozek d i m n i k (zlasti v novejih desetletjih). e ni o b o k a n a vsa kuhinja, pa ima svoj oboni n a s t a v e k vsaj ogel n a d ognjiem. Dimo* lovce sem r e d k o videl. So t o leseni in tirioglati okviri n a d ognjiem ( n a v a d n o tam, kjer vea ni posebej oddeljena od kuhinje. Obligatni pa so v dimnicah dimolovci k I o b u = n j a k i. N a d ognjiem visi n a v r a t i l u , e t n i , k e t n i ali k e t n a i (Jul. Ben.) k o t e l , na ognjiu pa so razni zglav* niki, koze, hlapci in pajnhaberji, elezno dralo d r v ali ponev. N a eni ali drugi p r i p r a v n i steni vise s k I e d n i k, 1 i * n i k i n p o s o d j e ter p o k r o v a e (rene) v l e p e m redu. Iz kuhinje se p o n e k o d po p a r stopnicah navzdol stopi v k e v d e r 5 e v d e r, k 1 e t (hram v savski niini), ki ima m o r d a m a j h n o okence, tioe napol p o d zemljo. T u stoje k a d i za zelje in repo, police za kislo m l e k o in k r u n e hlebce. Iz vee se n a v a d n o stopi n a s p r o t i hinih duri v u m n a t o, k i pa je tam, k j e r je k e v d e r p o d njo, dvignjena za p a r stopnic n a d tla vee. esto se p r i d e v u m n a t o s stopnic, ki p o t e m dalje v e d e j o na vrh (na dile taj., na jispo Boh., na hio Cerklje, v gornjo izbo Kor.). u m n a t a vsebuje e n o m a j h n o o k e n c e ali dva, postelje in skrinje in je o b e n e m spalnica ali za o d r a s t l e o t r o k e ali pa za stare, e so dali e m l a d i m ez. N a K o r o k e m se s t a r i izselijo vasih v p o s e b n o kajo, i m e n o v a n o b a j t v a (Beistiibl), n a tajerskem p r a v i j o bajtvi k o a , na G o r e n j * s k e m pa j e z a t o bajta. ' G o r n j a h i a r e d k o slui za stanovanje. N a j v e k r a t je v njej s h r a m b a za ito, skrinje, o d v e n o p o h i t v o itd. Le bolje hie imajo tudi v gornji hii bolja okna, pe, lep lesen s t r o p ter

p o s e b n o kuhinjo, t o d a t e h je malo. M o g o a je e gornja k a m r a ali gornji tibeljc, spalnica za d r u i n o itd. P r o s t o r n a d veo se imenuje na vei ali (na Kor.) na solu. G a n k okrog gornje hie ima rezljane dile (srca, kelihi, krii, S^forme itd., IV., 13) in n a ograji poliaste n a s t a v k e za roe, nagelj, romarin, r o e n k r a v t itd. M e d stebri n a ganku so esto r a z p e t e rante in tange za suenje perila ali pa, v jeseni, k o r u z e . Hie, k i n i m a j o izdelane gornje hie, nego n a d hio k a r jispo, imajo gank ( z a p r t ) s a m o v elu. T a m se m o r d a predeli jispa od paa z leseno s t e n o ali pa t u d i te ni in zakljuuje j i s p o v elu k a r k r a t e k oder, k i moli p r e k o elne stene in j e zakljuen s paem, igar iroka lina j e p r a v za p r a v z n a k z a p r t e g a ganka. Jispa slui za s h r a m b o itnih skrinj, orodja, statev itd. N a m e s t o s t r o p a se vidi v njej k a r v t r a m o v j e gruta p o d s l e m e n o m . 8. Kratko o gospodarskih poslopjih. E k o n o m i j a alpske hie v n e u g o d n i klimi je zahtevala s k r a j n o k o n c e n t r a c i j o v s e h poslopij, e m o g o e p o d isto streho, in t a k o so nastali e n o t n i dvori. Z l a s t i n a K o r o k e m p o n e k o d na zunaj n e loi lahko, e nisi vajen, hlevskega dela od stanovanjskega, t a k o i n t i m n a j e zveza, in p o n e k o d v irovskih hribih in n a t a j e r s k e m je zveza m e d ivino in ljudmi e bolj intimna. N a G o r e n j s k e m v b o h i n j s k e m k o t u sta o b a d v a dela loena razen p o vei t u d i p o u m n a t i ali vsaj evdru, d o i m na P o l j a n s k e m in p o n e k o d na tajerskem k a r iz vee l a h k o d i r e k t n o stopi v hlev. V z h o d n j a k i nain zdruenja hie in hleva j e d a n e t u d i z a p a d n o t a j e r s k i k m e k i a r h i t e k t u r i : zidan hlev s p o d a j , n a n j e m lesena hia z uljem. G o r e n j c e m in e bolj K o r o c e m ta nain ni ljub in vsaj n a k o m o d n i ravnini se ga ne posluujejo, v m a l o n a g n j e n e m t e r e n u p a v s e e n o stavijo h i o n a vrh, hlev se nadaljuje k o n e c hie v dolini t a k o , da lei p o d n i v o j e m hie t a k o , da izpred h i n i h duri p r e k o m o s t u stopi k a r p o r a v n e m na hlev, t o je v s k e d e n j (pod) in dalje u p o (parne Kor., taj. parma). H l e v i (XI., 1, 58) so n a v a d n o zidani, in imajo o d d e l e k za g o v e d o in za konje. N a d z i d a n i m hlevom je n a m e s t o jispe ali ali gornje hie, k a k o r p r i hii, lesen skedenj (pod) in s h r a m b a za k r m o in s e n o (upa). T a dva sta lesena in imata esto o d p r t ali z a p r t gank n a d hlevom, v s e k a k o r pa veje line in vasih celo lastne stopnice z dvoria ali pa t r a h t a r , p o k a t e r e m j e mogoe iz skednja vrei seno n a r a v n o s t v jasli doli.

M o d e r n i hlevi so veinoma isto zidani, t. j . imajo v z i d a n e m n a d s t r o p j u p o d in upe, k a t e r i m dajejo svetlobo tevilna okna. V teh o k n i h so mree iz zelo u m e t n e in d e k o r a t i v n e o p e k a s t e k o n s t r u k c i j e (si. IX., 6). Leseni stari s k e d n j i i n u p e imajo n a v a d n o v p o d s t r e j u oder za s h r a m b o sena in slame (peter, gornji, spodnji). Skedenj j e od upe loen samo z e n o s t a v n o leseno steno. K j e r ni m o g o e privoziti na skedenj z ravnega, dobi s k e d e n j , n a v a d n o n a m e e n k o n e c vsega dvora, iroka lesena vrata, izpred k a t e r i h se spua n a zemljo n a s u t ali lesen ali z loki zidan most, p o k a t e r e m j e mogoe voz peljati n a r a v n o s t p o d s t r e h o (XI., 1). N a tajerskem sem videl mogone zidane tale z lesenimi podi ali priklju* enimi ali v n a d s t r o p j u spravljenimi (IX, 8). V e i n o m a je t a m v lesenem n a d s t r o p j u parma, ki ima spredaj gank in n a n j e m esto e rante za suenje k r m e in koruze. S v i n j a k i so esto, k a k o r na z a p a d n e m G o r e n j s k e m , vzis dani p o d m o s t na skedenj ali pa stoje k o t s a m o s t o j n e lesene zgradbe (v ravnini blie Ljubljane) na dvoriu. Svinjak poiva na velikih k a m n i h nekoliko n a d zemljo in je n a r e j e n iz sploe* nih brun, ima spredaj k r a j o s t r e h o k a k o r z a d a j . N a s p r e d n j i steni ima v r s t o vrat, ki se lahko t u d i le p r i p r o . P o d v r a t m i j e n a m e e n o leseno korito. O b s t r a n e h so svinjaki zapaeni z mo* nimi deskami, k a t e r e opirajo esto navzkri poloeni, diagonalni p a n t i . V savski niini so t u d i s a m o s t o j n o stojei p o d i e vasih t a k o p o dolenjsko k o n s t r u i r a n i s krinimi p a n t i n a stenah. e b e l n j a k i (IX., 2) so enoline lesene zgradbice, ki imajo k a k o r svinjaki spredaj k r a j o streho. So p r e p r o s t o stojee kon* struirani (z d e s k a m i obiti ogelni stebri, S t a e n d e r b a u ) in imajo v s p r e d n j i steni v r s t e polic za panje, v s t r a n s k i steni pa vrata. Sto* jee k o n s t r u k c i j e imajo vasih t u d i p r e p r o s t e j i s t a n o v i in staje ter hleve poleg njih. K o z o 1 c i, s t o g i, b r a n e (IX., 3, 4) so slovenska specialiteta. Izmed t e h suilnic sena, detelje itd. n a j e n o s t a v n e j a je v tla zabit kol, okrog k a t e r e g a se o m o t a s e n o in n a v r h tega p o s a d i skorjasta kapa. (komare v Bohinju, ostojce n a No* t r a n j s k e m ) . Brana obstoji iz ve v e n a k o m e r n i h p r e s l e d k i h v tla pritrjenih t r a m o v . T i t r a m i imajo v sebi v r s t o tirioglatih lukenj, skozi k a t e r e se v t a k n e j o v o d o r a v n e late ali tanj e r a n t e , na v r h u b r a n e je skodljasta ali s l a m n a t a streha. Seno se tlai m e d late. Brana ima l a h k o tudi n a eni s t r a n i s t r e h o izredno p o d a l j a n o .

viseo in s stebri p o d p r t o . T a k o n a s t a n e brana z lopo, p o d k a t e r o je mogoe zapeljati t u d i voz. Stog (Bohinj, tajersko ko* zolec^toplar. K o r o k o stog) sta dve brani, zdrueni p o d isto, d v o k a p n o s t r e h o in e n o t n i m o s t r e n i m rtom, p o d t e m so table in drevesa ali lojtre, spodaj p a lopa za vozove. N a j n a v e d e m e b o h i n j s k o in i r o v s k o terminologijo za dele stoga. F a s a d a stoga se imenuje tabla (iri). Stog stoji na monih stebrih (iri) ali stogovcih (Boh., na Dol. koze), v k a t e r i h p o i v a j o n a p o d o l n i h s t r a n e h v o d o r a v n e late ali rante. N a d l o p a s t i m p r o s t o r o m ima stog s p o d n j e in zgornje oklepe (Boh.) ali (iri) s p o d n j e plenike in gornje blazine. V k r i a s t o t a b l o s o vdelani vertikalni stebri in diagonalni panti, obe elni tabli sta m e d seboj spojeni z lojtro (iri) ali drevesom (Boh.), ka t e r o nosijo spodaj jermeni (iri). Mogoi so stogi v enega ali d v o j e d r e v e s ali loj ter. T a d r e v e s a d r e stog skupaj in e sta dve, sluita za s h r a m b o sena. V t e m p r i m e r u sta spredaj drevesi za* p a e n i (glej sliko boh. stegov). Rt stoga je v Bohinju poeno* stavljen hini, z glajti, stebri, perovci, letvami in sle* m e n o m , v irih pa gre e skozi sredo elnega glajta spodnje sleme. elo stoga je n a v a d n o z a p a e n o in ima le vdko line. V Bohinju so s t r e h e stogov r e d k o opaste, na t a j e r s k e m in K o r o k e m pa s k o r o v e d n o . N a t a j e r s k e m in D o l e n j s k e m sestoje table s a m o iz zelo goste m r e e diagonalnih p a n t o v , poleg t e g a je esto e p r e d tablo v r s t a r a n t in m e d tablo in r a n t a m i n e k a k h o d n i k . Iz ela stoga gleda vasih t u d i dira. T a k o naj b o d o p o p i s a n a vsaj glavna s t a n o v a n j s k a in gospo* d a r s k a a l p s k a poslopja in naj p r e i d e m k e s t e t s k i in r a z v o j n i s t r a n i alpskega k m e k e g a s t a v b a r s t v a . 9. K estetski in zgodovinskorazvojni strani slovenske alpske hie. K m e k a hia slui p a v p r v i vrsti le p o t r e b i in hoe ele v z a d n j i v r s t i biti t u d i esteski poivljena. E s t e t s k o v p r a a * n j e p a v e n d a r l e obstoja, zato naj t u d i s k u a m posvetiti v a n j o b e n e m z razglabljanjem, k a k o se j e slovenska alpska hia t e k o m zgodovine razvijala. V p r a a n j e se mi p o n e k e m p r e m i s l e k u s t r n e v e n o : k a k n e so glaA^ne r a z v o j n e faze k m e k e hie s stalia kulturne zgodovine? M n o g o se je ugibalo o obliki p r v o t n i h h i v gornjenem* k e m k u l t u r n e m o b m o j u in d a n e s velja k o t s k o r o gotovo, d a je

s r e d n j i v e k rabil n a d v z e p r e p r o s t e , enoline lesene hie s p o k r i t o lopo p r e d v h o d o m in ognjiem sredi celice. T a k n a hia bi predstavljala a b s t r a k t e n tip n a j p o t r e b n e j e g a in t u d i odgovarja o b e s t v e n e m u d u h u srednjega veka, ki je hotel enega hleva za vse, ljudi in ivino, pa tudi njegovemu idealizmu, ki m u je skrb za p o s v e t n o k o m o d i t e t o zadnja briga. Izza srednjega veka je ostal v k m e k i h hiah A l p e n e k a k a n a h r o n i z e m v dimnicah z lopa* mi, dalje n a m je ostalo p a r gotskih v r a t z ostrimi zakljuki in okni, na r o b o v i h p o s n e t i m i na a j d o v o zrno in mogoe izvirajo odtlej e n e k i hini oporniki, ki sem jih videl p o n e k o d v kofje* loki okolici. R e n e s a n n e m u materializmu in naturalizmu odgovarja, e so v X V . in X V I . stoletju nastajale p r i n a s one kolosalno ma* sivno zidane hie z znailnimi okvirnimi okni z m r e a m i in pol* k r o n o zakljuenimi, mogonimi vrati. T a a s , se zdi, se je morala tudi kuhinja odcepiti od hie, pa t u d i spalnica, kamra od sta* novanja, k a r k a e na specifino r e n e s a n n o individuacijo pro* t o r o v po p o r a b i v e n o t n e m organizmu zgradbe. B a r o k X V I I . in X V I I I . stoletja je k n a m zanesel Italijani* stini okus in k o n e c te d o b e se je naa alpska hia razcvela do o n e b o h o t n e p o d o b e , ki jo d a n e s le e t r u d o m a r e k o n s t r u i r a m o v vsej njeni n e k d a n j i estetski lepoti in p a t r i a r h a l n i d o m a n o s t i . O k e n s k i in v r a t n i oviri p o s t a n e j o b a r v a s t i in m o n o plastini, d a izs*:opijo iz sten s svojimi, ploskve poivljajoimi profili. P o d s t r e j e se izredno dale pomoU iznad sten, kar p o s t a n e poslej glavni slikoviti m o t i v b a r o n e alpske hie, pod s t r e h o se n a r e d e ganki z b o g a t i m rezljanjem, line, in vse t o povzroa glavni sliko* viti efekt, k o n t r a s t e lui in sence na alpski hii. O n a valovita S r t a , l e p o t n o s r e d s t v o poznega baroka, p r e p o j i p r a v vse: gavtre v oknih, r o b o v e h o d n i k o v in lin. Religiozni in ljubezenski simboli se izraajo v g a n k o v i h izaganinah, t r a m i n a s t r o p i h d o b e b o g a t o vzvalovane profile (zopet v e d n o S sistem), p o h i t v o dobi one iz* r e d n o slikovite oblike, ki jih obudujemo. T u d i b a r v a se p r i d r u i a r h i t e k t o n s k e m u in plastinemu sliko* v i t e m u h o t e n j u : svete slike are na zidovju in ga e f e k t n o poziv* Ijajo, robovi o k e n so poslikani z u m e t n i m i naslikanimi barvastimi okviri, slikajo se gavtri in polknice in zapahnice in skrinje in v r a t a in ogli hi. I n p o t e m , v X i X . s t o l e t j u zane p o j e m a t i ta lepota. K a k o r d a bi a l p s k e m u loveku v stoletju tehnine civilizacije in v r h u n c a

materializma t u d i zmanjkalo estetskega h o t e n j a in one z d r a v e , slikovito mislee b a r o n e utnosti. K m e k i stil zamre, n a d o m e s t i gd m e d n a r o d n a konvencija, uniforma, s u h o p a r n i utilitarizem. K m e k a k u l t u r a se p o m e a n i in izgubi o g r o m e n del svoje etno* graf ske n a t u r e . T e , barone ljudske kulture se d a n e s dri ona r o m a n t i n a gloriola n a r o d n e umetnosti, ki da je iz p r a s t a r i h asov, otrojih d o b n a r o d a ohranila n e p o k v a r j e n o svoje bistvo do d a n e s . K a k o r je ta kultura res lepa in estetski p o m e m b n a , t a k o je zlasti v alp* s k e m ozemlju bolj k o p o v s o d d r u g o d n a Slovenskem m e a n s k a k u l t u r a diktirala ta razvoj in oblike, eprav so bile b a tedaj t u d i italijanske oblike in okus v modi. Primerjaj le vlogo h o d n i k o v , galerij in b a l k o n o v s h r u k a s t o izrezljanimi stebriki v t e d a n j e m m e a n s k e m in g r a j s k e m n a e m s t a v b a r s t v u p o italijanskem vzorcu! Primerjaj V a l v a s o r j e v e hie v risbah K r a n j s k e topografije (recimo A l t e n h a m m e r , D u p p l a c h , M a n n s b u r g , Saverch, Sauratez* hoff, Seitenhoff, W o c h a i n , C r o p p itd.) pa b o videl, k a k o poasi vdira v k m e k o hio m e s t n i in grajski italijanistini vpliv e k o n e c X V I I . stoletja, d o k l e r ne dosee alpska hia svoje estet* ske izpopolnitve v tipu, k i ga p o z n a m o iz druge polovice X V I I I . stoletja in ki velja, m o r d a nekoliko p o m o t o m a , za edino i n isto slovenskega. D a n e s se n a m zdi, d a so vse one k m e k o b a r o n e hie, n o e , ljudska u m e t n o s t itd. zrcalo p r a d a v n e g a oblikovnega d u h a n a e g a loveka, t o d a b a r o k je e prepojil k m e k o k u l t u r o zelo globoko z vplivi svetovnih kultur. T o j e stil k m e k e g a b a r o k a , X V I I . in X V I I I . stoletja in ne p r a d a v n a tradicija. e bi poizkusil k r a t k o s t i l n o a n a l i z o nae alpske a r h i t e k t u r e tega asa, o z o z a r j a m p o n o v n o na s l i k o v i t o s t , u t n i u i n e k kontrasta s v e t l o b e i n s e n c e , na drugi s t r a n i gre r o k o v roki s t o sliko* vitostjo d e l n a a t e k t o n i k a . R a v n o dale ven iz el se po* rivajoi ganki so glavni e s t e t s k i motiv, dalje se ti zdi, da ozki beli zid hie k o m a j dri o g r o m n o m a s o gankov, ela in t e m n e strehe n a d s e b o j , in n i k a k o r ne p o z a b i m o , da je e p r i n c i p k o n s t r u k c i j e p o v s e m s u b j e k t i v e n in netek* t o n s k i . A l p s k i lovek gradi iz b r u n s t e n e hie, m e j e p r o * t o r u , n e pa ( t e k t o n s k i nain) n o s i l z a s t r e h o . Sploh se alpski lovek t r u d i k a r se da z a b r i s o v a t i t e k t o n s k i i n s t r u k t i v n o p o m e m b n e l e n e v celoti. R a v n o n a r o b e n a v z h o d n j a k , Belokranjec, Dolenjec, v z h o d n i tajerc. T a t i

zunaj z m o j o p o u d a r j a vse ogle, r o b o v e , opore, nosila, gradi s > stebri (Staenderbau) nosila s t r e h a m , p o m i k a n a z u n a n j e stene vse p r o s t o r n e komunikacije, k a k o r stopnice iz pritlija v n a d s t r o p j e , na objektiven, v s e m e n a zunaj o d k r i t nain, d o i m n a alpinec v veo skrije stopnice na jispo, dalje one iz vee v klet, celo do* h o d e iz hie v hlev in iz hleva v s k e d e n j . V s e t o je oni t r m a s t i , na zunaj o d u r n i in vase z a p r t i gorjanec skril v t r e b u h hie o b e n e m k a k o r se j e s a m o t n o naselil in pretrgal vse stike s sosedi. Slovenski gorjanec, zlasti baronega asa j e imel izredno iv ut za s v e t l o b n o s e n n o i n b a r v n o s l i k o v i t o s t v a r h i t e k t o n s k e m , plastinem in b a r v a s t e m pogledu. T a u t n o k o n k r e t n i s u b j e k t i v i z e m se drui z n e k i m i n d i v i * d u a l i z m o m v h a r m o n i n o celoto, oboje skupaj pa je p r a v o , d i a m e t r a l n o n a s p r o t j e udi naega abstraktno*idealistino misle* ega vzhodnjega, t e k t o n s k i misleega Slovenca. O b e t e psihini in stilni lastnosti p a k a e ne s a m o Slovenec ob Alpah, n e g o e m n o g o bolj N e m e c v A l p a h p r a v doli d o vice. In v e n d a r smo videli v t l o r i s u v e l i k o r a z l i k o m e d obema. T u d i na z u n a j so r a z l i k e estetskega pomena. T a k o ima n e m k a alpska hia i z r e d n o i r o k o elo in zgleda nizka, k t l o m pritisnjena, r a v n o n a r o b e k a k o r naa alpska, sloka in s s t r m o s t r e h o . Dalje se naa hia razvija v dolino, n e m k a v n e k a k k v a d r a t , dalje ima n a a vhod n a podolni, n e m k a na elni strani. Dalje so v n e m k i h A l p a h vsi deli hie l a h k o o m a m e n * tirani, p r i n a s pa zlasti struktivni deli d o p u a j o r e d k o kaj orna* m e n t i k e , ki se omeji le na profile lin in izrezljanine v gankih (opazil e Kronfus). P r e d a l a s t e g r a d n j e ( F a c h w e r k b a u ) Sio*' venec ne pozna, k a k o r j o ljubi N e m e c , v notranjini Slovenec n e ljubi lesene p r e b l e k e stanovanja k a k o r N e m e c in nala na raz* like p o z o r n o o k o raziskovalca bi m e n d a e m a r s i k a j zapazilo.

Slovenski alpski hini tip p r e d s t a v l j a n a v r h u n c u svojega izpopolnjevanja, k a k o r se n a m k a e v k o r o k e m in g o r e n j s k e m tipu tudi a r h i t e k t o n s k i n a j p o p o l n e j i slovenski h i n i t i p , k e r j e i z r e d n o u m n o vase k o n c e n t r i r a n in ekonomi* en. V vse njegove, t o z a d e v n o tevilno silno razvite p r o s t o r e je (v e n o t n e m d v o r u ) d a n d o h o d p o najkraji poti, o b e n e m je s t o

k o n c e n t r a c i j o za g o r k o t o hie izborno p o s k r b l j e n o . Z o p e r k l i m o j e d v o r i z b o r n o z a v a r o v a n , ivina in ljudje a b s o l u t n o zaiteni p r e d p a d a v i n a m i in snegom (gornje hie, jispe, skednji, upe, m o s t o v i nad vsemi stanovanji in hlevi), g o s p o * d a r s k i za a l p s k o i v i n o r e j s k o p o r a b o i z v r s t n o o r g a n i z i r a n , pa t u d i e s t e t s k i je n a j b o l j po* m e m b e n m e d v s e m i s l o v e n s k i m i ter pristoja lepo v svojo slikovito planinsko okolico. S c i v i l i z a t o r i n e g a v i d i k a t r e b a rei, da je ta t i p p r v i r a z v i l s a m o s t o j * n o k u h i n j o, spalnico in p o s e b n e s h r a m b e in se m o r e p o tej n a p r e d n o s t i meriti celo z kulturno najvije s t o j e i m i a l p s k o n e m k i m i t i p i na Tirolskem in v v i c i t e r na B a v a r s k e m . S t e m naj k o n a m tale prvi poizkus obdelati na alpski hini tip v celoti in zvezi. M o r d a bo ta studija dala iniciativo za izrp* n e j e delo, ki b o zgodovini ohranilo ta lepi k o e k slovenske na* r o d n e tvornosti. Rsum.
Der Autor hat sich in dieser Abhandlung das Ziel gesetzt, Siedlungss die und Gehfteformen, Das die Wohnungs und Wirtschaftsgebude bewohnen, zu beschreiben. Terrain, die Forderungen zum der in diesen des die p s y c h i s c h e E i n s t e l l u n g Eigenart und der S l o v e n e n ,

den sdstlichen Alpenabhang A 1 p e n k 1i m a seine

Gebieten vorherrschenden V i e h z u c h t , Bergbewohners, Malerischen, charakteristisches stark deutsch vische Es 1. a e s t h e t i s c h e Einflu Geprge

Sinnlich ein

d e r A l p e n d e u t s c h e n in d e n N a c h b a r g e b i e t e n der A l p e n s l o v e n e n dieses die berwiegende eingedrckt. ist in Obwohl im Mittelalter Gebiet s 1a

alles das hat der Siedlungs, Gehfte u n d H a u s f o r m besiedelt wurde, allem dennoch

I n d i v i d u a l i t t gibt im eines slovenischen im Dorfes

unverkennbar. Alpengebiete Gebirgsterrain, bestehen, in 2. eng drei wo S i e d l u n g s f o r m e n : keine Mglichkeiten der

E i n z e l s i e d l u n g unregelmige

Entwicklung eme

H a u f e n r u n d d o r f s i e d l u n g , zusammengeschlossenen in die groe zum und nicht zu typisch die fr durch spter wohl Weilern engen, groen Guts mit Dorfe frn e t h n o nennen

Gehftehufung

u n d D r f e r n s l a v i s c h e n U r s p r u n g s , u n d 3. S i e d l u n g s f o r m e n geordneten, E b e n e n a m Fue herrschaften. langen Straendrfern, kat'exochen ist (Die im der A l p e n eine Folge der S i e d l u n g e n Gebirge eine G r u p p e Bezeichnung sind

Alpentypius

Einzelsiedlung

der Variante der stundenlangen Drfer zusammengefater kisch fr graphisch besonders im Einzelsiedlungen. Gehfte etwas Siedlungs, Gebirge, und

bayrisch

Hausformen

zu nehmen, denn

es ist nicht e i n z u s e h e n , w a r u m germanisches,

Einzelsiedlung,

spezifisch

bayrisches

wre, d a w i r w i s s e n , d a i m G e b i r g e b e i a l l e n V l k e r n d i e s e F o r m s c h o n r e i n natrlich mit die einzig Folge mgliche der ist! Frnkisch der Franken was groer die Siedlungen haben in Huserzeilen, kolonisierenden Begriffe Ttigkeit Gutsherrschaften, sollten, sich als

dem ethnographischen

gemeinsames

da diese Siedlungsform

g e r a d e b e i d e n W e s t s l a v e n u n d M a g y a r e n in d e r M e h r h e i t wre es vielleicht besser, zu entsagen. Wohl sind Bezeichnungen vor.) Neben in

ist d a s i s t a u c h n i c h t e i n z u s e h e n . D e s w e g e n diesen, hie u n d d a irrefhrenden bei den Slovenen aber fast nicht

b a y r i s c h e n U r s p r u n g e s E i n z e l s i e d l u n g e n i n d e r E b e n e a n z u s e h e n , s o l c h e kommen der Einzelsiedlung im in der Haufens gebirge lieh und der dorfmigen durch nicht Siedlung regelrechten Huserzeilen entstandene sondern

E b e n e , h e r r s c h t b e i d e n S l o v e n e n i n d e n A l p e n s e h r h u f i g n o c h d e r Ursprungs slavische, das System der Hausgemeinschaft entwickeln konnte, dorftypus, welcher ethnographisch Hochgebirge Gebirgstler Was rum unter in mig drfern Seite steht Strae. nie vor. Der krnten, Grundri zeigt im' W e s t e n der slovenischen Alpengebiete des (Sdosts frans ges berall und voll beschrnkt bleibt. anbelangt, Firste, herrschen siehe unsere im Hochgebirge Tafeln aber in VIII., vor, in der 1. Ein d e r m a g e b e n d e w r e , o b w o h l er s i c h i m n u r auf d i e

die Gehfteformen demselben,

h e i t s h f e mit viehzchtlichem geraden auch Haufendrfern herrscht der Die kommen entweder

Charakter

(Herdraum

Viehs u n d Futters 4, X L , 1 ) , unregels Straens Giebels und

2. z e r t e i l t e

R u m e

a n e i n a n d e r Strae

gestellt,

in der E b e n e oder sind Haus

engen

Einzelhof

(Steckhof)

mit

zugekehrt, aller kommt

Stall

getrennt in

der letztere z u m E n d e d e s ersteren im geraden W i n k e l parallel m i t der Zersplitterung (Balkan) Wohns und Wirtschaftrume unzhlige Gebiete in nordwestlichem slovenischen

Individualgebude

Oberkrain, siehe

die Karte!) fast t y p i s c h e EinheitUchkeit: D i e R e g e l der o b e r d e u t s c h e n zuerst oder Familie deren mit D a s Haustor (duri) ist in der

ist e i n E i n h e i t s h a u s kischen Mitte wlbtes Herd ist dem auch der Lngsseite, Ende

M i t t e l k c h e n f l u r t y p u s . m a n tritt durch eine W a n d

in die Hausflur, (kuhinja) Seite

hinteres, einem

Mauerbogen

(ipovnik) des

v o n d e r Flur offenen

( v e a , veja, l o u p a ) (ognjie, pozid) (pe) Meistens der Hauptraum, Etische. eine

getrennt, die Kche (hia, zwei,

bildet. A u f der einen

Kchenflurraumes gegenbers der Stube Auf Schlafs Aufbes diese Gescho kot, oltar) m i t

die W o h n s t u b e

izba) drei

mit diagonal

gestelltem Ofen

und der Herrgottsecke ist in l e t z t e n tibelc) oder

(bohkov

Jahrhunderten

Kammer

(kamra,

angeschlossen, Auszglerstbel (evder,

w o m a n schlft. (Kemenate), hram). ein An und zugleich

der anderen Seite des Kchenflurraumes ist die umnata Zimmer beiden der erwachsenen dann Rume gliedert Kinder direkt wahrungsort, die Speisekammer sich klet,

der Stall

an. W o das H a u s

hat, handelt es sich u m das obere Haus (gornja hia), die obere Kammer, o b e r e K c h e , auf d e r Flur, m e i s t e n s a b e r i s t i m O b e r g e s c h o e nur der A u f b e w a h r u n g s o r t versehen. hlzerne Uber dem, meist (jispa, na hii) m i t einer h l z e r n e n gemauerten Stalle (hiev, tala) ist (skedenj, pod) des Hauses Hochlaube die meist (upa.

Scheune, Dreschtenne

und der Schuppen

parna). Meistens heraufgefhrten g e m a u e r t ist. Dieser im liehen huser Stube neuerer lande werden Stbel lieh s c h o n Hinterstube ehem.

h a t d i e S c h e u n e d e n Z u g a n g in F o r m e i n e r v o n d e r E r d e (most), unter welcher sehr meist ein Schweinestall Haustypus im ein ist

Brcke

technisch

und arhitektonisch und aber in finden

fortschrittliche allein Spuren alter (dimanca)

slovenischen

Krnten Laube

Oberkrain sich

herrschend,

west

Steiermark hia),

noch

Rauchstuben u n d Kachel In Alpen neue

mit zentraler (kahljasta

(loupa),

Rauchstube

wie aus der Grundritafel fast verschwunden hinter

V I L 1 ersichtlich.

Zeit, besonders zu neuen

in d e n N a c h k r i e g s j a h r e n

ist i n s l o v e n i s c h e m u n d alte oder womit werden auch

der Rauchstubentypus zugebaut, am

Rauchstubenhuser Tfrmige

Mittelkchenflurhusern liebsten

umgebaut

die loupa,

H u s e r e n t s t e h e n . D i e s t e i r i s c h e n H a u s t y p e n n h e r n s i c h i n n e r l i c h w i e uer dem ostslovenischen und Laube ohne symmetrischen T y p u s mit einer Vorder u n d a u s im eigene Kche, w o m a n v o n der Laube

S t u b e n o f e n k o c h t ( V I I . , 2). Die Tafel ist h l z e r n e n oder W a n d k o n s t r u k t i o n e n der ganze Kchenflurraum der Alpenslovenen gemauert. Das zeigt

I. E s h a n d e l t s i c h u m B l o c k b a u m i t R a n d e i n f a s s u n g e n I., 16. auch

Meistens Dach

die Kche

gerst bildet

z e i g t d i e t y p i s c h e F o r m , T a f e l IL, 1, m i t o d e r o h n e A b w a l m u n g . D e r ist weit ber die Hauswnde oder auch an zwei, I X . , 26), w e l c h e und dekorativ vorgeschoben und drei Hausseiten ist (IV., immer Mittel X., (X., hol geschnitzt seit dem an der Giebelseite, (VIII., 15, selten

meist hlzerne Dachoberraum meist eine Hochlaube abgewalmt. alter zeigt

]3). D a s D a c h i s t e i n s t e i l e s S a t t e l d a c h , i n K r n t e n u n d S t e i e r m a r k Verschiedene Tafel sieht Fenster eine T r f o r m e n der Stube oder gemauerte (tram) III. ( a u c h X.). Das I n n e r e hlzerne aus der Zeit zeigt

Tafel Eine

1, 2; e b e n d a zerne Tafel

man auch u n d Profile

Kienleuchte zeigt Tafel

2, 5, l e v a , l i v a , d i m n j e k ) Stubendecke ( X L , 1)

der Spanbeleuchtung. Stalleinfgung

des Hauptbalkens Scheune,

IL. 4, Stlle

X I . zeigt aber verschiedene mit Brcke,

Wirtschaftsgebude, Schweinestall,

i m Ein Harpfen

heitshofe

einzelstehende

( X L , 5, 6, 8), A l m h t t e ( X . , 7), B i e n e n h a u s ( X L , 2) u n d d i e t y p i s c h e n fr H e u t r o c k n u n g Der Autor ( s t o g , k o z o l e c X L , 3, 4 ) . behandelt in Schlukapiteln Alpenhauses, die geschichtliche sthetischen

und

Sti!

entwicklung

des slovenischen

seinen

und

psycho

l o g i s c h e n Inhalt, seine h n l i c h k e i t e n u n d V e r s c h i e d e n h e i t e n m i t d e n Nachbar

typen.

Opombe.
* Doslej s e m ogledal precej natanno gorenjske preprial o resnosti rezultatov I. R . B u n k e r j a v P o h o r j u in s e m obhodil z a p a d n o t a j e r s k o k o r o k o l i t e r a t u r o ali p o d a j a m p o r o i l o iz d r u g e roke. hie, s e v Ziljski dolini na nae samo M A G 1905/6, b i l t u d i m e j o pri r a z i s k a v a n j u dolini citiram

alpske hie. O hiah na K o z j a k u in v R o n i ter P o d j u n s k i

D a s B a u e r n h a u s in s t e r r e i c h L ' n g a r n u n d s e i n e n G r e n z g e b i e t e n . H e r a u s g e g e b e n v . s t e r r . Ing. u. A r c h i t e k t e n V e r e i n . D r e s d e n 1906.

^ Predgovor

k hrvatski

prestavi

Novega

testamenta

i z 1. 1562.

' E h r e d e s H e r z o g t h u m K r a i n , N r n b e r g 1689, d a l j e D a s E r z s H e r z o g t h u m K r n d t e n , L a i b a c h s N r n b e r g 1688 in T o p o g r a p h i a A r c h i d u c a t u s C a r n i o l a e 1688. ^ B. F. H e r m a n n , K r a i n , 1781. " A. L i n h a r t : s d l . S l a v e n , 1791. ' B. H a q u e t : A b b i l d u n g u. B e s c h r e i b u n g d e r s d w e s t l . u. s t l . Wenden, Illyrer u. S l a v e n , L e i p z i g 1801. * B r e t o nP a n n o n i u s, I l l y r i e n u. D a l m a t i e n u s w . 1816. sterr.sUng. " Ista izdaja, Monarchie Steiermark. in W . u. B. W i e n 1892. K r n t e n und Krain. Versuch einer G e s c h . v K r a i n u. d. b r . L n d e r n der Reisen durch sterreich, Steiermark, 'Krnten und

" A . , 1 e w , , . 1902. (stran 1 - 30) Istotam stran 2 5 9 3 5 7 : 1 no 1 1 > ^^ D r . M . M u r k o : Z u r G e s c h i c h t e d e s v o l k s t m l i c h e n H a u s e s b e i d e n S d s l a w e n , M i t t h . d e r A n t h r o p o l . G e s . i n W i e n 1905/6. P o s n e m a m p o n j e m 2 t l o r i s a n a tabU V I . " K o t n i k F r.: O s l o v e n s k i k m e k i hii, D o m i n S v e t X I X . L j u b l j a n a 1906. " J. R. B u n k e r , W i n d i s c h e F l u r e n u n d B a u e r n h u s e r a u s d e m G a i l t h a l e i n K r n t e n . M i t t h . d e r A n t h r o p o l . G e s . i n W i e n 1905. P o s n e m a m p o n j e m z i l j s k e t l o r i s e in v e p o d a t k o v . G l e j o p . t. 2 . ! 1" J o h. K r o n f u s , V o l k s k u n s t in K r a i n , C a r n i o l a 1908. I, 121. n. ' ' A n t o n Dachler, Karte der sterreichischen Bauernhausformen. S u p p l e m e n t h e f t V I . z u m X V . B a n d e (1909) d e r Z e i t s c h r i f t fr s t e r r e i c h i s c h e V o l k s k u n d e . W i e n 1909. ' V i k t o r G e r a m b , D i e geographische Verbreitung u n d D i c h t e der o s t a l p i n e n R a u c h s t u b e n , W i e n e r Z e i t s c h r i f t fr V o l k s k u n d e , X X X . Jhrg. 1925. Wien. " T h e p a e s a n f s A r t in A u s t r i a , L o n d o n 1911. A l b e r t S i c : K m e k e h i e in n j i h o p r a v a I j a n a 1924. na Gorenjskem I. Ljub

a i J o e K a r l o v e k : S l o v e n s k a h i a 1927 I/II. " A . M e I i k. K o l o n i z a c i j a l j u b l j a n s k e g a b a r j a , L j u b l j a n a

1928.

" F . B a , K o b a n s k i h r a m . Z N , M a r i b o r 1928. i n G o s p o d a r s k o p o s l o p j e v S a v i n j s k i d o l i n i , Z N , 1929. P o s n e m a m p o n j e m 2 t l o r i s a ( V I I 3, 4 ) s l i k e (XII., XIII.) in ipodatke za Kozjak, oz. K o b a n s k o . R. K r e g a r. S l o v e n s k a k m e k a hia, V e s n a 1 9 2 1 . D r . S t. V u r n i k , S l o v e n s k a k m e k a hia, II. S l o v e n e c S l o v e n s k a k m e k a h i a . N a e s e l o , B e o g r a d 1929. D r. F r. S t e l e : Oris zgodovine umetnosti pri S l o v e n c i h 1926. I s t i : 1924.

Lesene hine konstrukcije v slovenskih

Alpah.

O s t r e j e in s t r o p v s l o v e n s k i h

Alpah.

O k n a in vrata s l o v e n s k i h alpskih hi.

Izagani ornamenti g a n k o v in p a n e

line.

T i p i t a l n i h n a r t o v iz Zilje, K o r o k o .

G o r e n j s k i tipi talnih nartov.

Tipi zapadnotajerskih talnih nartov.

Gorenjske, zlasti bohinjske

hie.

K o r o k e in g o r e n j s k e hie.

Interieur in detajli.

Gospodarske

stavbe.

Sleme.

S p o d n j a Kaplja. Tipa zapadnotajerske dimnice.

Zid" iz d i m n i c e v P e r n i c a h ( K b a n s k o ) .

tedilnik, p r e d e l a n iz d i m n i n e g a zidu" v S p o d n j i Kapli ( K b a n s k o ) :

Zid" iz dimnice v Sv. Kriu.

Buna pe" iz Ostrega vrha (Kobansko).

Volksreligise Opfergebruche in Jugoslavien.

Von R u d o l f Kriss (Berchtesgaden). In folgenden Zeilen soll v e r s u c h t w e r d e n , eine k n a p p e ber* sieht b e r die in der G e g e n w a r t n o c h gebten O p f e r k u l t e in Jugoslavien, wie sie sich m i r bei meiner D u r c h f o r s c h u n g verschie* d e n e r W a l l f a h r t s o r t e d a r b o t e n , zu geben. O h n e A n s p r u c h auf Vollstndigkeit zu erheben, beabsichtige ich lediglich, meine auf m e h r e r e n Reisen in d e n einzelnen Landesteilen des n e u e n sd* slavischen Staates g e m a c h t e n B e o b a c h t u n g e n schriftlich nieder* zulegen. D a mit ganz geringen A u s n a h m e n fast keine L i t e r a t u r zu m e i n e m T h e m a v o r h a n d e n ist, w a s mir auch v o n d e n Fach* gelehrten des L a n d e s besttigt w u r d e , m u ich auf mnd* liehe Berichte u n d in der H a u p t s a c h e auf eigene Erfahrung beschrnken. Bevor ich zu m e i n e m eigentlichen T h e m a bergehe, soll ein fr j e d e n V o l k s k u n d l e r , der ber Jugoslavien arbeitet, geltender Leitgedanke h e r v o r g e h o b e n w e r d e n , nmlich der v o n der ver* schiedenartigen kulturellen Schichtung dieses L a n d e s . Es sind im wesentlichen drei Kulturkreise, die auf die jugoslavische Bevl* k e r u n g einen w e i t g e h e n d e n Einflu ausgebt h a b e n . Ich n e n n e zuerst d e n von N o r d e n k o m m e n d e n d e u t s c h e n Einflu, der sich n a m e n t l i c h im slovenischen G e b i e t e und in einem Teile K r o a t i e n s b e m e r k b a r m a c h t ; ferner d e n stlichen, d e r v o m Balkan b e r Serbien u n d Bosnien herauf eindringt u n d sich in K r o a t i e n mit d e m alpenlndisch*ba j ovarischen vermischt, u n d d e n westlichen, venezianisch=mediterranen,der allerdings nur einen ganz unwesent* liehen Gebietsteil, einen schmalen Kstenstreifen a m adriatischen M e e r e umfat. Selbstverstndlich ist dies n u r ein ganz allgemei* ner, cum g r a n o salis zu n e h m e n d e r Satz. A u c h verschieben sich die G r e n z e n bei d e n einzelnen volkskundlichen S u b s t a n z e n ganz erheblich. So dringt z. B. der stliche, orientalische Einflu auf d e m G e b i e t e der T r a c h t u n d bei d e n in der T e x t i l i n d u s t r i e An*

Wendung findenden O r n a m e n t e n u n d M u s t e r n a u e r o r d e n t l i c h weit herauf, a n d e r e Einflsse fast ganz v e r d r n g e n d ; ein Blick ins e t h n o g r a p h i s c h e M u s e u m v o n Z a g r e b t u t dies zur G e n g e k u n d . M e i n e o b e n v o r g e n o m m e n e , ungefhre A b g r e n z u n g ist derjenigen angegliedert, die D r . V u r n i k im Etnolog 1928 anllich d e r Be= a r b e i t u n g der diversen B a u e r n h a u s t y p e n zog. Diese G r e n z e n h a b e n , v o n k l e i n e r e n V e r s c h i e b u n g e n abgesehen, auch fr die V e r b r e i t u n g der v e r s c h i e d e n e n V o t i v e u n d W e i h e g a b e n G e l t u n g . Ein weiterer, wesentlicher F a k t o r allerdings k o m m t n o c h hinzu. E r b e s t e h t in der konfessionellen Gliederung des V o l k e s . Hier m a c h t sich d e r stliche Einschlag seitens d e r griechisch*ortho= d o x e n Konfession u n d fr Bosnien u n d H e r z e g o w i n a auch des M o h a m e d a n i s m u s , die allem V o t i v k u l t e abgeneigt sind, vorwie* g e n d negativ b e m e r k b a r ; das O p f e r b r a u c h t u m gelangte eigentlich n u r bei d e n rmischskatholischen Volksteilen, von w e l c h e m die serbischsorthodoxen im allgemeinen n u r wenig beeinflut wur* den, zur vollen Blte; hier m a c h e n sich n a t u r g e m zwei Einflsse geltend; d e r nrdliche, der die Eigenheiten des ba j ovarischen Katholizismus b e r slovenisches G e b i e t bis weit n a c h K r o a t i e n verpflanzt, u n d der westliche, d e s s e n fr d e n italienischen Volks* katholizismus c h a r a k t e r i s t i s c h e B e s o n d e r h e i t e n sich lngs der a d r i a t i s c h e n K s t e geltend g e m a c h t haben. I. W i r b e g i n n e n u n s e r e U n t e r s u c h u n g mit d e m in u n s e r e m Sinne ergiebigsten n r d l i c h e n Kreise, d e n wir k u r z als d e n slove* nischen, w e g e n seiner in d i e s e m Landesteile in e r s t e r Linie fest* stellbaren Gepflogenheiten, b e z e i c h n e n wollen. Bei u n s e r e m Be* r i c h t e w e r d e n wir auf die lokalen, v o n d e n d e u t s c h e n G e b i e t e n a b w e i c h e n d e n Sitten, b e s o n d e r s achtgeben. ( K e n n t n i s d e r prin* zipiellen D i n g e setze ich v o r a u s ; ich verweise auf R i c h a r d A n d r e : V o t i v e u n d W e i h e g a b e n des k a t h o l i s c h e n V o l k e s in Sddeutsch* land 1904, u n d auf meine eigene A r b e i t : das G e b r m u t t e r v o t i v n e b s t einer Einleitung: A r t e n u n d Bedeutung d e r d e u t s c h e n O p f e r g e b r u c h e der G e g e n w a r t 1929.) Die w c h s e r n e n Opfergaben, die aus Holz* o d e r Gips* m o d e l n in v e r s c h i e d e n e n W a c h s z i e h e r e i e n gewerbsmig her* gestellt w e r d e n , sind n o c h berall b e k a n n t , wenngleich ihr Ge* b r a u c h b e s o n d e r s seit d e m Kriege s t a r k zurckgegangen ist; eine

d e r a r t i g w e i t g e h e n d e V e r b r e i t u n g wie in Bayern, h a b e n sie w o h l b e r h a u p t niemals gehabt; n a c h A n s i c h t der Fachleute (ich ver* d a n k e vor allem H e r r n Professor Tkali, D i r e k t o r des E t h n . M u s e u m s v o n Z a g r e b , wertvolle Aufschlsse) ist d e r B r a u c h erst in der G e g e n r e f o r m a t i o n aus s d d e u t s c h e n L n d e r n h e r ein* gefhrt w o r d e n . D a er k e i n ursprnglicher, s o n d e r n i m p o r t i e r t e r w a r , lt sich auch aus a n d e r e n G r n d e n erkennen^ W h r e n d in B a y e r n , v o n einigen allerjngsten D e g e n e r a t i o n s e r s c h e i n u n g e n abgesehen, die F o r m e n aus kunstvoll geschnitzten Modeln, die bei d e n m e n s c h l i c h e n Figuren oft die kleinsten Details der * t e n h e r v o r a r b e i t e t e n , gegossen w u r d e n , sind hier die Holz* oder G i p s m o d e l n im allgemeinen weitaus primitiver. M a n e r k e n n t dies a n d e n fertigen Figuren, welche mit V e r z i c h t auf alle Einzel*

A b b . 1. W a c h s v o t i v e a u s Z a g r e b (Krte, F r a u , M a n n , P f e r d , R i n d , A u g e n ) .

h e i t e n d e r Kleidung usw. n u r die ganz einfachen U m r i s s e d e r dargestellten O b j e k t e e r k e n n e n lassen u n d v o r n e u n d h i n t e n gleich aussehen, s o d a m a n gerade n o c h die A r t des Gegen* Standes, z. B., ob M a n n oder Frau, a b e r keine Einzelheiten m e h r e r k e n n e n k a n n . Jedenfalls trifft dies fr viele derartige Erzeug* nisse, wie sie m i r aus Z a g r e b , Ljubljana u n d Reica b e k a n n t w u r d e n , zu; bessere, m e h r d e n aus A n d r e b e k a n n t e n F o r m e n gleichende V o t i v e k o m m e n in Karlovac vor, w o ich u. a. eine

90

o; ,. i. ;

Rudolf

Kriss:

K r t e mit d e m M o n o g r a m m M a r i e n s e r w e r b e n k o n n t e . Die zur Darstellung gelangenden G e g e n s t n d e weisen nicht entfernt die Mannigfaltigkeit auf, wie sie aus d e u t s c h e n W a c h s z i e h e r e i e n sind. D a s m i r zu G e s i c h t g e k o m m e n e Material setzt sich z u s a m m e n aus m n n l i c h e n u n d weiblichen Figuren, W i c k e l k i n d e r n , Kpfen, Augen, O h r e n , A r m e n , Beinen, der K r t e u n d dreierlei A r t e n von H a u s t i e r e n , Pferden, R i n d e r n , u n d undefinierbaren Klein* tieren. W e d e r die durch Kleidung u n d G r e b e d i n g t e n Spiel* a r t e n i n n e r h a l b der betreffenden Figuren selbst, sind in d e n ein* zelnen G e s c h f t e n v o r h a n d e n , n o c h auch die vielerlei bei u n s blichen O b j e k t e , wie Eingeweide u n d a n d e r e s mehr, ja nicht einmal die o b e n a n g e f h r t e n D i n g e besitzt ein Geschft auf ein mal; m e i s t e n s b e s c h r n k e n sich die V o r r t e auf M n n e r , F r a u e n , A r m e , Beine, A u g e n u n d indifferente H a u s t i e r e . A l s Material wird m e i s t e n s gelbes oder b r a u n e s , n o c h s t a r k n a c h Honig rie* c h e n d e s W a c h s v e r w e n d e t . All dies lt e r k e n n e n , d a die ganze Sitte nur in a b g e s c h w c h t e m M a e Eingang gefunden hat. A u c h ist in zahlreichen W a l l f a h r t s o r t e n der V e r k a u f dieser W a c h s m o t i v e b e r h a u p t eingestellt w o r d e n . So erfuhr ich in d e m b e r h m t e s t e n u n d bislang votivreichsten m a r i a n i s c h e n Wall* f a h r t s o r t e von O b e r k r a i n , Brezje, d a seit d e m Kriege die W a c h s * votive nicht m e h r gefhrt w r d e n . D e ^ V e r k u f e r i n n e n in d e n /'^ zahlreichen K r a m b u d e n a m Kirchplatze w a r e n sie n u r m e h r a u s der E r i n n e r u n g b e k a n n t ; auch in Ljubljana h a t der W a c h s z i e h e r d e n Betrieb eingestellt, einzig in Z a g r e b u n d Bistrica (Kroatien) k o n n t e n die gesuchten G e g e n s t n d e n o c h gekauft w e r d e n . I n a n d e r e n W a l l f a h r t s k i r c h e n sind die Figuren n o c h aus frheren Z e i t e n v o r h a n d e n , u n d w e r d e n aus d e m in d e r Kirche u n d in d e r Sakristei a u f b e w a h r t e n V o r r a t e a n die Wallfahrer z u m Opfer* gang ausgeliehen, aber n i c h t m e h r neu hergestellt. U m gleich a n dieser Stelle auf ein spezielles V o t i v , n m l i c h die K r t e als Symbol der G e b r m u t t e r zu s p r e c h e n zu k o m m e n , so beziehe ich mich hier auf die A b h a n d l u n g v o n M i r k o Kus* N i k o l a j e w Votive nerotkinja (Etnolog 1928, Z a g r e b ) u n d auf mein eigenes B u c h : Das G e b r m u t t e r v o t i v 1929, w o r i n d a s P r o b l e m nach d e r prinzipiellen Seite e r r t e r t wird. Die g e n a n n t e Sitte h a t wohl aus den b e n a c h b a r t e n k r n t n e r i s c h e n u n d stei* Tischen G e b i e t e n nach Jugoslavien bergegriffen, u n d z w a r gleichfalls in d e r Zeit der G e g e n r e f o r m a t i o n . P r o f e s s o r Tkali gelang es, w c h s e r n e K r t e n in folgenden O r t e n n a c h z u w e i s e n :

Z a g r e b , Bistrica, Reica, P o k u p s k o , Pazina, Pokupski^Brest, Kar* lovac (fr K r o a t i e n ) , T o r a n j und die G e g e n d v o n P a k r a c u n d Sisak (fr Slavonien). W e i t e r hinab ist die Sitte nicht m e h r ge* drungen. D e r o b e n angefhrte Bericht im Etnolog d e c k t sich ohne n h e r e O r t s a n g a b e n mit obiger Aussage. D e r V e r f a s s e r b r i n g t A b b i l d u n g e n v o n W a c h s k r t e n aus Bistrica u n d Stenjevec. D u r c h A n f h r u n g des l e t z t g e n a n n t e n O r t e s w i r d die Liste der F u n d o r t e d u r c h einen w e i t e r e n Beleg ergnzt. Die A b b i l d u n g e n weichen v o n d e m in D e u t s c h l a n d blichen D u r c h s c h n i t t s t y p nicht ab. Im Vergleich zu d e m v o n m i r in Z a g r e b e r w o r b e n e n Exemplar, das n u r die g r b s t e n U m r i s s e wiedergibt, sind sie e t w a s sorgfltiger ausgefhrt. W a s Slovenien betrifft, so k a n n ich die K r t e n a c h w e i s e n aus Brezje und d u r c h U m f r a g e n erfuhr ich, d a auch im brigen O b e r k r a i n die K r t e n o p f e r u n g bis vor d e m Kriege in einzelnen Fllen v o r k a m .

A b b . 2. a) H a n d g e f o r m t e V o t i v e a u s R e i c a ( u n t e r e H l f t e u n d o b e n r e c h t s ) , b) W a c h s p f e r d a u s d e m M u s e u m v o n Ljubljana.

A u e r d e n gewerbmig hergestellten W a c h s v o t i v e n kom* m e n in entlegenen G e g e n d e n auch n o c h handgeformte V o t i v e vor, die, weil in D e u t s c h l a n d nicht m e h r gebruchlich, u n s e r b e s o n d e r e s Interesse wachrufen. Professor Tkali fand sie

in v e r s c h i e d e n e n K i r c h e n im Kulpatal (Kroatien) wie in Reica u n d k o n n t e m e h r e r e E x e m p l a r e fr das E t h n o g r a p h i s c h e Mu* s e u m e r w e r b e n . In Reica, w o h i n ich v o n Karlovac aus fuhr, k o n n t e ich mich persnlich v o n i h r e m V o r h a n d e n s e i n berzeu* gen. Es fanden sich mnnliche u n d weibliche Figuren, eine H a n d u n d Kinder. Die A b b i l d u n g e n sind n a c h d e n O b j e k t e n meiner Sammlung, die mir d u r c h V e r m i t t l u n g des e t h n o g r a p h i s c h e n M u s e u m s in Z a g r e b besorgt w u r d e n , veryertigt. Die Buerin k n e t e t diese V o t i v e bei Bedarf aus freier H a n d , w o b e i ihr ein dickes, v o r h e r erweichtes W a c h s s t c k als Masse dient. Die G r e d e r Figuren b e w e g t sich zwischen 10 u n d 15 cm, die Beine sind d e r leichteren B d b a r k e i t h a l b e r geschlossen, m a n c h m a l d e u t e n r o h e E i n d r c k e a m Kopfe s c h w a c h d a s G e s i c h t an. Die A r m e sind e n t w e d e r aus d e m Stck h e r a u s v e r f e r t i g t oder be* s t e h e n aus e i n e m d n n gerollten W a c h s s t r e i f e n , der u m d e n Leib h e r u m g e l e g t u n d ihm e i n g e d r c k t w i r d ; v o r n e ist diese Rolle breitgedrckt und mit den Hnden aneinandergeklebt, wodurch die b e t e n d e H a n d s t e l l u n g zum A u s d r u c k g e b r a c h t wird. Kleiner, a b e r im Prinzip genau so ververtigt, sind die K i n d e r ; die weibli* c h e n sind d a d u r c h k e n n t l i c h gemacht, d a a m H i n t e r k o p f ein Stckchen W e r g o d e r rote W o l l e ins W a c h s g e d r c k t ist, d e n Zopf symbolisierend. A b w e i c h e n d v o n diesen s o g e n a n n t e n Voll* figuren w u r d e eine groe mnnliche G e s t a l t d a d u r c h hergestellt, d a m a n das W a c h s wohl auf einer T i s c h p l a t t e b r e i t d r c k t e u n d d a n n die ungefhren K o n t u r e n h e r a u s c h n i t t , w o d u r c h eine A r t flacher U m r i p l a t t e e n t s t a n d . Tierfiguren in dieser A r t sind m i r nicht u n t e r g e k o m m e n . Die K i n d e r w e r d e n meist bei Un* f r u c h t b a r k e i t gespendet. In Reica fand ich auch doppelseitige, aus F o r m e n gegossene Votivfiguren, die wohl d a d u r c h entstan* d e n sind, d a n u r ein H a l b m o d e l v o r h a n d e n war, u n d m a n zwei G s s e mit d e r nichtausgefhrten Rckseite a n e i n a n d e r k l e b t e . Eine w e i t e r e Spezialitt sind die zopfartig aus W a c h s ge* flochtenen K e t t e n o d e r K r n z e , die das ethn. M u s e u m v o n Z a g r e b gleichfalls aus Reica e r w a r b . Bei m e i n e n Untersuchun* gen a n O r t u n d Stelle fand ich diese K e t t e n noch in groer Z a h l in einer Kiste in der Sakristei d e r Dorfkirche aufbewahrt, wh* r e n d die brigen d e r o b e n geschilderten O p f e r g a b e n n u r sehr sprlich v e r t r e t e n w a r e n . Die K e t t e n w e r d e n aus r o t e m , w e i e m o d e r gelbem W a c h s verfertigt, sind v e r s c h i e d e n lang, m e i s t e n s a b e r e r r e i c h e n sie einen Umfang, d a m a n sie ber d e n Kopf

bringt u n d u m d e n Hals, o d e r n a c h A r t d e r B r a u t k r n z e u m die Stirne legen k a n n . U r s p r n g l i c h d i e n t e n sie als V o t i v e gegen Kopfweh, j e t z t h a t sich n a c h Mitteilung d e s Dorfpfarrers bei d e r Bevlkerung die Sitte herausgebildet, sie sich a m Patroziniums feste, d e m einzigen Tage, w o alljhrlich d e r C o n c u r s stattfindet, in d e r Sakristei z u r Opferung auszuleihen. D i e spezielle Zweck* Setzung scheint verlorengegangen zu sein. D e r B r a u c h w i r d ganz

Abb. 3. Geflochtene Ketten a u s W a c h s

(Reica).

allgemein, sei es als Heil* o d e r bloes P r v e n t i v m i t t e l feebt. A u c h V o t i v k e r z e n w e r d e n m i t u n t e r d a r g e b r a c h t . Sie w e r d e n g e w e r b s m i g hergestellt, sind mit v e r s c h i e d e n e n V e r z i e r u n g e n v e r s e h e n u n d t r a g e n ein G n a d e n b i l d n i s aufgemalt; auch sind sie fters m i t blau*wei*roten Streifen, d e n Landesfarben, ge* schmckt, ein m e r k w r d i g e s Z u s a m m e n t r e f f e n v o n Religion u n d Nationalismus. Ich k o m m e im folgenden auf eine w e i t e r e A r t v o n Opfer* gaben zu sprechen, die einen U b e r g a n g zwischen Wachs* u n d H o l z v o t i v e n darstellen u n d in v e r s c h i e d e n e n slovenischen O r t e n v o r k o m m e n . Ich w u r d e auf sie a u f m e r k s a m g e m a c h t d u r c h fnf im M u s e u m v o n Ljubljana v o r h a n d e n e eigentmliche Pferde* votive, v o n d e n e n ich eines gegen T a u s c h fr meine Sammlung e r w e r b e n k o n n t e . W i e die A b b i l d u n g zeigt, h a n d e l t es sich u m u e r s t primitive Bildungen, die mit d e r H a n d verfertigt w u r d e n . Eine m e h r o d e r m i n d e r dicke W a c h s s c h i c h t ist u m ein einfaches aus K o r k o d e r Holz b e s t e h e n d e s I n n e r e gelegt; letzteres bildet sozusagen d e n R a h m e n b a u , d a s Gestell, d a s d e r W a c h m a s s e d e n ntigen H a l t gibt; die Beine b e s t e h e n aus r o h g e s c h n i t t e n e n

H o l z s t b c h e n , v o n d e n e n d a s W a c h s schon zum Teil abgefallen ist. Die M h n e u n d der Schweif sind aus W o l l e oder Seide in v e r s c h i e d e n e n Farben, die d e m weichen W a c h s eingepret sind. Es sind dies smtlich ltere Stcke, die aus Begunje ( O b e r k r a i n ) u n d K o p r i v n i k (Bohinj) s t a m m e n u n d a m S t e p h a n s t a g e geopfert w e r d e n . A u e r diesen als Seltenheiten zu b e z e i c h n e n d e n Ob* j e k t e n besitzt d a s M u s e u m n o c h eine Reihe v o n t y p i s c h e n W a c h s v o t i v e n , wie sie in d e n Lebzeltereien hergestellt w e r d e n und o b e n b e s c h r i e b e n w u r d e n . Auf meiner Reise im Juli 1928 gelang es mir, n o c h w e i t e r e F u n d o r t e fr die b e s c h r i e b e n e n V o t i v e a u s z u k u n d s c h a f t e n : d e r slovenischen Geistlichkeit, die mir, so oft ich auch in verschie* d e n e n Pfarrhfen vorsprach, stets in liebenswrdigster W e i s e auf m e i n e diesbezglichen F r a g e n A u s k u n f t gab, sei auch a n dieser Stelle m e i n D a n k zum A u s d r u c k gebracht. Gleich in d e r allernchsten N h e Ljubljanas, in Stepanja vas, traf ich auf zahl* reiche hlzerne Pferde v o n ziemlicher G r e . Es sind j n g e r e , gewerbsmig gearbeitete Exemplare, a n Spielwaren e r i n n e r n d ; die h l z e r n e n T i e r e sind mit einer d n n e n

A b b . 4. V o t i v p f e r d e (mit W a c h s b e r z o g e n ) , l i n k e s a u s S t e p a n j a v a s (a), r e c h t e s a u s m a r t n o (b). <

w e i e n W a c h s s c h i c h t b e r z o g e n ; M h n e u n d Schweif sind a u s Wolle, welche in eigens a n g e b r a c h t e n Ritzen im Holze einge* k l e m m t sind. Die F a r b e n der W o l l e wechseln, ziemlich hufig sind sie wei*blau*rot, d e n L a n d e s f a r b e n gleich; u n d gerade j e n e

E x e m p l a r e w a r e n es, auf die d e r H e r r P f a r r e r b e s o n d e r s stolz w a r u n d mich ausdrcklich darauf a u f m e r k s a m m a c h t e ; wieder* u m m u t e ich mich w u n d e r n , wie selbstverstndlich bei diesem V o l k e Nationalgefhl u n d Religion z u s a m m e n g e h e n u n d lchelte bei d e m G e d a n k e n , w a s ein d e u t s c h e r P r i e s t e r sagen w r d e , w e n n m a n e t w a in A l t t t i n g eine schwarz*rot*goldene V o t i v k e r z e darbrchte.^ Ich glaube mich nicht zu irren, w e n n ich vermute, d a ein solches O b j e k t ziemliches A u f s e h e n erregen u n d mg* lihcst schnell beiseitegeschaft w r d e ! . D i e T i e r e , es sind n u r Pferde v o r h a n d e n , w e r d e n hier a m S t e p h a n s t a g e geopfert. Stepanja vas ist eine Filialkirche d e r Pfarrei St. P e t e r v o n Ljub* Ijana; d e r Pfarrer, bei d e m ich vorsprach, teilte m i r mit, d a sich in seiner Pfarrei n o c h eine zweite G e m e i n d e , n a m e n s St. M a r t i n , befnde, in d e r gleichfalls solche Pferde d a r g e b r a c h t w r d e n . A u c h aus seiner H e i m a t in O b e r k r a i n k n n e er mir zwei O r t e n e n n e n , w o ebenfalls O p f e r g a b e n zu finden seien. St. S t e p h a n bei A d e r g a s u n d m a r t n o bei Cerklje, beide in d e r Nhe von Kranj. Ich fuhr also, es w a r ein glhend h e i e r T a g , m i t m e i n e m M o t o r r a d n a c h Cerklje, w o i c h m i t t a g s a n k a m u n d n a c h d e m Essen m i t e i n e m K a p l a n zu d e m b e n a c h b a r t e n m a r t n o hinber* w a n d e r t e . A l s ich die Kirche b e t r a t , b e m e r k t e ich sofort einen breiten, auf d e r linken A l t a r s e i t e v o r d e m C h o r g e s t h l s t e h e n d e n , r o t b e r z o g e n e n Tisch, auf d e m die W e i h e g a b e n a n b e s t i m m t e n T a g e n d e s J a h r e s , nmlich a n M a r t i n i u n d a m Sonntage darauf, fr d e n Opfergang bereitgestellt w e r d e n . I n d e r brigen Z e i t sind sie h i n t e r d e m H o c h a l t a r e in einer Vertiefung d e r Rck* w a n d aufbewahrt; d e r M e n e r schleppte m i r d a s ganze Material h e r b e i u n d als ich es aufgestellt h a t t e , hielt ich A u s w a h l . E s w a r e n fast n u r hlzerne bemalte T i e r e o h n e W a c h s b e r z u g ver* t r e t e n , u n d zwar Pferde u n d Rinder, O c h s e n , Stiere u n d Khe, m i t o d e r o h n e t r i n k e n d e m Kalb. E i n einziges, ziemlich groes, w c h s e r n e s Pferd m i t wollenem Schwanz u n d M h n e u n d znd* holzartigen Beinen, in d e r ganzen T e c h n i k d e n E x e m p l a r e n d e s M u s e u m s v o n Ljubljana s t a r k hnelnd, k o n n t e ich e n t d e c k e n .
* D i e schwarzrot>goldene und Trikolore entspricht ihrer n a t i o n a l e n Symbolik lokal

Bezeichnung nach nicht der slovenischen

(wei^blau^rot), w e i l d i e s e

ist, s o n d e r n e t w a d e r blauAveisroten j u g o s l a v i s c h e n S t a a t s f a h n e , w e l c h e s e i t d e m 6. J n n e r 1929 i n n e r h a l b d e r S t a a t s g r e n z e e i n z i g u n d a l l e i n e r l a u b t i s t u n d b e i feierlichen A n l s s e n gehit wird. ( A n m e r k u n g der Redaktion.)

Es w a r wohl d e r einzige b e r r e s t a u s einer lteren, p r i m i t i v e r e n Epoche. D i e brigen T i e r e sind in s t a r k w e c h s e l n d e r G r e , zwischen 10 in 30 c m Lnge v o r h a n d e n u n d meist gut geschnitzt, d o c h trifft m a n auch j n g e r e , spielzeugartige T i e r e d a r u n t e r . Bei m a n c h e n P f e r d e n sind Schwanz u n d M h n e a u s Wolle u n d bei einigen R i n d e r n O h r e n u n d H r n e r a u s G u m m i oder Leder. Auf m e i n e Frage, w a r u m keine Schweine u n t e r d e n V o t i v e n seien, w u r d e m i r erwidert, diese b r a u c h e m a n nicht, d a m a n dafr a m A n t o n i u s t a g e Schinken opfere. ( N h e r e s d a r b e r spter.)

A b b . 5. R i n d e r ( O c h s , . K u h m i t K a l b , o b e n K u h aus martno).

A b b . 6. P f e r d a u s m a r t n o ,

Einige Kilometer w e i t e r n o r d w e s t l i c h e r h e b t sich auf einer H g e l k e t t e , die d a s breite Savetal gegen N o r d e n zu obschUet, d a s o b e n g e n a n n t e Stephanskirchlein. I n d e m Kloster A d e r g a s hinterstellte ich m e i n R a d u n d stieg d u r c h waldiges G e l n d e e m p o r . In d e m einsamen, fnf M i n u t e n u n t e r h a l b d e r K i r c h e gelegenen M e n e r h a u s entlieh ich m i r d e n Schlssel u n d stieg d a n n vollends h i n a n zu d e m v e r w i t t e r t e n Bergkirchlein. O b e n w e h t e ein frischer W i n d u n d es b o t sich ein p r c h t i g e r umfas* Sender Blick auf die K a r a w a n k e n einerseits u n d d a s Savetal m i t seinen u m g e b e n d e n H h e n z g e n andererseits; die gesuchten T i e r e

s t a n d e n auf einem K a s t e n in der Sakristei. Sie glichen in der T e c h n i k vllig d e n H o l z v o t i v e n v o n martno, nur d a die Pferde in d e r b e r z a h l w a r e n . W a c h s t i e r e sind mir von hier nicht erinnerlich. A u s w e i t e r e n E r k u n d i g u n g e n erfuhr ich, d a der Brauch, solche H o l z v o t i v e zu opfern, sehr selten sei, u n d diese b e i d e n O r t e w e i t h i n die einzigen seien, w o er sich v e r b u c h e n lasse. W i e aus m e i n e r Darstellung hervorgeht, h a n d e l t es sich dabei berall u m Stephans* o d e r M a r t i n s k i r c h e n , welche beiden Heili* gen hierzulande die beliebtesten V i e h p a t r o n e sind. St. L e o n h a r d fllt dagegen Ikaum ins G e w i c h t , dafr spielt St. A n t o n i u s der Einsiedler als S c h w e i n e p a t r o n eine erhebliche Rolle, wie wir w e i t e r u n t e n bei Besprechung des N a t u r a l i e n o p f e r s s e h e n w e r d e n . Ein weiterer, schon j e t z t b e m e r k b a r e r U n t e r s c h i e d zum d e u t s c h e n B r a u c h t u m liegt darin, d a es mit einigen A u s n a h m e n , wie z. B. Bistrica o d e r Brezje, keine eigentlichen Wallfahrts k i r c h e n gibt, zu d e n e n das ganze J a h r hin Pilger k o m m e n . Mei* s t e n s sind es Pfarr* u n d Filialkirchen, bei d e n e n n u r a n bestimm* t e n T a g e n der C o n c u r s stattfindet, wie a m Stephans*, Martins* o d e r A n t o n i u s t a g , zuweilen unabhngig davon, ob j e n e Heiligen auch wirklich die K i r c h e n p a t r o n e sind. E i s e r n e O p f e r t i e r e k o m m e n , soweit mir bisher b e k a n n t , n u r ein einzigesmal vor, u n d z w a r in Sv. O b a l d ob D r a v i (Sankt O s w a l d im D r a u w a l d e ) ; der h a r t a n der steierischen G r e n z e gelegene O r t ist a b e r n o c h deutschsprachig* u n d d e m steierischen B r a u c h t u m zuzuzhlen, w o die Eisenvotive n o c h sehr hufig sind, (vegl. K r i : W a l l f a h r t s w a n d e r u n g e n in Steiermark in Festschr. fr Marie^Andree*Eysn 1928). Ich h a b e ihn d a h e r auch schon in m e i n e m damaligen A u f s a t z e besprochen, setze a b e r das wichtig* ste auch a n diese Stelle. D a s v o r h a n d e n e Material, soviel ich wei, n u r Pferde u n d Rinder, soll d e n steierischen T y p e n mit d e m aus einem dicken Eisenstab g e h m m e r t e n Leib u n d d e n d u r c h g e s t e c k t e n o d e r eingekeilten E x t r e m i t t e n vllig gleichen; diese roh g e s c h m i e d e t e n O p f e r g a b e n sind hier weit w e n i g e r zahlreich als an a n d e r e n O r t e n Steiermarks. Es sollen n u r un* gefhr 14 Stck v o r h a n d e n sein, u n d zwar deshalb, weil die
* Nach kontrolne der sterreichichen offiziellen V o l k s z h l u n g 1918. ( A n m e r k u n g v o m J a h r e 1910 Redaktion.) zhh

t e S v . O b a l t 2 6 5 S l o v e n e n u n d 13 D e u t s c h e . t a j e r s k o . I z d a n j e c. kr. s t a t i s t i n e k o m i s i j e , str. 137. D u n a j der

T i e r e hier nicht wie a n d e r w r t s h e r u m g e t r a g e n w e r d e n , s o n d e r n lediglich das d e r Bitte e n t s p r e c h e n d e Stck b e r h r t oder geschupft wird u n d dabei an seinem Platze verbleibt. Diese A r t der Bentzung m a c h t eine grere Z a h l berflssig. In eigent* liehen Slovenien sind Eisenvotive u n b e k a n n t , u n d die d r e i eiser* n e n O p f e r t i e r e im M u s e u m von Celje, d e r e n P r o v e n i e n z ich nicht e r m i t t e l n k o n n t e , s t a m m e n wohl auch aus Steiermark. Ich gehe n u n zur Besprechung weiterer V o t i v g a b e n ber. D a b e i fllt b e s o n d e r s auf, d a die Votivtafeln, wie sie in deut* sehen G e b i e t e n gang u n d gbe sind, fast vllig fehlen. Die bei u n s so beliebten D a r s t e l l u n g e n der eigenen P e r s o n , o d e r ganzer b e t e n d e r FamUien, von H a u s u n d Hof, Unglcksfllen usw., wie sie u n s e r e W a l l f a h r t s k i r c h e n in b u n t e r Mannigfaltigkeit schmk* ken, sind hier nicht gebruchlich. Ich b e m e r k t e solche Tafeln n u r an zwei O r t e n , u n d zwar in L j u b n o und Brezje, beide in Ojber* krain, w o der deutsche E/flu n o c h in s t r k e r e m M a e be* m e r k b a r ist; d o c h w a r e n es, wie sich bei der L e k t r e des T e x t e s dieser Tafeln ergab, fast ausschlielich d e u t s c h e Familien, v o n d e n e n solche D a r s t e l l u n g e n gestiftet w o r d e n w a r e n . I m Vergleich zu d e n zahllosen Heiligenbildern, m o d e r n e n F a r b e n d r u c k e n m i t schriftlich angefgter W i d m u n g , die die Slovenen opfern, fielen sie k a u m ins G e w i c h t . D e r U m g a n g in der G n a d e n k a p e l l e v o n Brezje ist dicht b e h a n g e n v o n solchen Heiligendarstellungen; meist steckt ein Z e t t e l dabei, der d e n D a n k des Stifters fr eine erwiesene G n a d e a u s d r c k t . I n a n d e r e n O r t e n ist auch dieser Brauch verhltnismig selten. Brezje w a r d e r einzige O r t , w o ich auch geopferte K r c k e n , Zpfe, silbergefate N a d e l n u n d K n c h e l c h e n sah, wie sie bei uns so hufig sind. A u c h der Inhalt der K r a m b u d e n des Kirchplatzes v o n Brezje ist r e c h t u n i n t e r e s s a n t . Er b e s c h r n k t sich auf n e u m o d i s c h e Heiligenbilder, Medaillen, G e b e t s z e t t e l n u n d hnliche D i n g e ; die fr d e n V o l k s k u n d l e r so belangreichen A m u l e t t e , Z a u b e r s p r c h e u n d Segen fehlten gnzlich. A n Stelle d e r V o t i v b i l d e r fand ich in d e r W a l l f a h r t s k i r c h e von R e m e t e bei Z a g r e b zahlreiche W a n d m a l e r e i e n , welche aller* lei w u n d e r b a r e H e i l u n g e n darstellen, wie sie sich im 17. u n d 18. Jh. auf F r b i t t e der M a d o n n a hin ereignet h a b e n . Sie fllen einen g r o e n T e des G e w l b e s aus. Die P h a n t a s i e t r g t dabei in d i c k e n F a r b e n auf. D a w e r d e n T o t e auferweckt, T a u b s t u m m e gesund u n d Teufel ausgetrieben, d a ' es n u r so eine F r e u d e ist.

D a z u k o m m e n die realistischen A u s m a l u n g e n der einzelnen Vor* gnge. D e r Teufel ist viermal abgebildet als ein s c h w a r z e r Kerl m i t H r n e r n , Flgeln, Schweif und Krallen. M a n sieht u. a., wie e r eine P e r s o n mit seinen Klauen a m A r m e festhlt oder wie er sich, der g r e r e n M a c h t der hilfereichen G o t t e s m u t t e r unter* liegend, z r n e n d a b w e n d e t u n d sein Opfer fahren lt. Bei d e n T o t e n e r w e c k u n g e n e r b i c k t m a n D a r s t e l l u n g e n , w o der T o t e b e r e i t s auf einem S c h u b k a r r e n zum Begrbnis gefahren wird u n d pltzlich w i e d e r aufsteht. G e w h n l i c h e K r a n k e n h e i l u n g e n sind h i e r gar nichts b e s o n d e r e s . D e r die Malereien e r k l r e n d e Begleit* t e x t ist in lateinischer Sprache abgefat u n d die einzelnen Ereig* nisse m i t d e r J a h r e s z a h l versehen. Ich k o m m e n u n auf d e n letzten Z w e i g des V o t i v k u l t e s zu s p r e c h e n , der bei d e n Slovenen vor allen brigen wohl d e n brei* t e s t e n R a u m einnimmt, nmlich auf d a s N a t u r a l i e n o p f e r . Soweit m e i n e I n f o r m a t i o n e n reichen, sind sie doch in der deut* s e h e n Enclave von Koevje ( G o t t s c h e e ) , dessen v e r s c h i e d e n e G e m e i n d e n kirchlich u n t e r d e m D e k a n a t e der Stadt G o t t s c h e e stehen, blich. D e r D e k a n v o n G o t t s c h e e teilte mir bei m e i n e m Besuche im Juli 1928 folgendes m i t : Ein eigentlicher Wallfahrts* o r t im o b e n b e s p r o c h e n e n Sinne existiert innerhalb seiner Pfarrei nicht, doch findet zu b e s t i m m t e n Z e i t e n im J a h r e bei gewissen K i r c h e n der C o n c u r s statt. D e m hl. A n t o n i u s d e m Einsiedler opfert m a n in seiner Kirche im H r i b (Bchel) bei K o p r i v n i k (Nesseltal) Schinken. In der Kirche C o r p u s Christi bei G o t t s c h e e (Koevje) w e r d e n viermal im J a h r e (Sonntag n a c h C h r i s t i Him* melfahrt, Sonntag n a c h Fronleichnam, Sonntag nach G e o r g i u n d S o n n t a g n a c h M a r t i n i ) Butter, Eier, Kopftchl, Kleider, Korn, K u k u r u z u n d Schinken geopfert. N a c h d e m G o t t e s d i e n s t e w e r d e n die geopferten G e g e n s t n d e auf d e m Kirchplatz an d e n Meist* b i e t e n d e n versteigert, der Erls gehrt d e r Kirche. Ein hnlicher Brauch findet zweimal im J a h r e in d e r Kirche a m L e o n h a r d s b e r g bei G o t e n i c a statt, wie auch in Maria Schnee bei V r b o v e c (Tiefen* thal). O p f e r g a b e n in figrlicher Form, wie W a c h s v o t i v e , Tafeln usw. sind gnzlich u n b e k a n n t . U m g e k e h r t h a t a b e r die Sitte des N a t u r a l i e n o p f e r s in str* k e r e m oder geringerem M a e auf die slovenischen Nachbat> gebiete bergegriffen. So w i r d im U m k r e i s von Velike Lae ( n o r d w e s t l i c h v o n G o t t s c h e e ) , w o ich im Pfarrhofe gleichfalls E r k u n d i g u n g e n einzog, der Sitte des N a t u r a l i e n o p f e r s von der

slovenischen Bevlkerung in ziemlich b e d e u t s a m e n A u s m a e gehuldigt. D e r Pfarrer teilte mir mit, d a auch hier der sge* n a n n t e Sautoni ( A n t o n i u s der Einsiedler) sehr s t a r k v e r e h r t w r d e , u n d d a m a n ihm in seiner Kirche in D o b r e p o l j e a n vier Markt* t a g e n im J a h r e Schweinsfe opfere. A u e r d e m w r d e zu be* s t i m m t e n Z e i t e n auch zur hl. M a r i a v o n Frieden, zur Hl. M a r i a in N o v a tifta u n d zum Hl. R o c h u s gepilgert. A n N a t u r a l i e n bringe m a n W e i z e n , Schmalz u n d Butter. A b u n d zu seien auch die h o h l e n w c h s e r n e n Votivfiguren zu treffen, die v o n d e n Glubi* gen auf d e n A l t a r gestellt w r d e n u n d d o r t solange s t e h e n blieben, bis sie z e r b r c h e n , h e r u n t e r f i e l e n o d e r sonstwie ab* b a n d e n k m e n . Es gbe d o r t A r m e , Beine, H e r z e n , Figuren u n d H a l b k r p e r ; die K r t e sei u n b e k a n n t . Je w e i t e r m a n n a c h Sdosten vordringt, desto m e h r verliert sich die Sitte. I n W e i k r a i n k o m m t n o c h die Opferung v o n Geflgel, K o r n u n d W e i n zuweilen vor*. In K r o a t i e n stirbt d e r B r a u c h d a n n ganz aus. W h r e n d , wie min Professor Tkali (Brief v o m 31.10. 1928) mitteilt, anllich v e r s c h i e d e n e r festlicher Begebenheiten, z. B. bei der G r u n d s t e i n l e g u n g eines H a u s e s , d e r V o l l e n d u n g eines Baues, Hochzeits* oder Todesfeierlichkeiten allerhand G a b e n g e s p e n d e t w e r d e n , ist der Brauch, solche natr* liehe O p f e r u n g e n auch v e r s c h i e d e n e n Heiligen d a r z u b r i n g e n , nicht blich. M i t R e c h t fgt Tkali h i n z u : Die G a b e n , die v o n d e n L e u t e n anllich der Taufe, der Hochzeit, des Begrbnisses etc. der Kirche, d. h. d e m Pfarrer gegeben w e r d e n , z. B. Hand* tcher, Leinen o d e r Hanfgespinst, K e r z e n u. dergl., k n n e n m e i n e s E r a c h t e n s wohl n i c h t als N a t u r o p f e r u n g e n gelten. Vielleicht sind sie R u d i m e n t e eines solchen, a b e r mit d e n Heiligen h a b e n sie n i c h t s zu schaffen. D a g e g e n k o m m t d a s N a t u r a l i e n o p f e r n o c h v o r in d e n d e m d e u t s c h e n Einflsse n o c h s t r k e r a u s g e s e t z t e n slovenischen Ge* bieten, wie in O b e r k r a i n u n d der G e g e n d v o n Celje (Cilli); d a
* In W e i s K r a i n KulpasFlusse kommt die und dem Opferung (Bela Krajina sdstlichen von Naturalien oder Metlika Krajina) Abhnge in des Krainer Mae reichlichem zwischen Hochplateaus vor. Im dem Dorfe

K r a s i n c z. B. o p f e r n d i e W e i k r a i n e r u n d d i e b e n a c h b a r t e n K r o a t e n und aber H u n d e r t e v o n Schweinsstelzen (krae) am T a g e des heiligen des Einsiedlers, des Schafe. Die Patrons der Dorfkirche. verkauft Auch und Geld das wird fr

Hunderte Antonius fr oder der

gespendet Zwecke

d a s G e d e i h e n d e r H a u s t i e r e , fr d i e R i n d e r m e h r a l s z. B . fr S c h w e i n e Schweinsstelzen werden Geld Erhaltung der Kirche aufbewahrt. ( A n m e r k u n g der Redaktion.)

in m a r t n o bei C e r k l j e d e m hl. A n t o n i u s Schinken geopfert w e r d e n , h a b e ich bereits berichtet. In d e r G e g e n d sdlich v o n Celje opfert m a n nach m n d l i c h e r Mitteilung eines K a p l a n s v o n Bad Lako (Tffer) d e m hl. A n t o n i u s an d e n S t t t e n seiner Ver* e h r u n g auch n o c h ganze l e b e n d e Schweine, w h r e n d m a n an* d e r e n Heiligen B u t t e r u n d Eier d a r b r i n g t ; in St. H e r m a g o r a s k o m m e n auch w c h s e r n e O p f e r t i e r e vor. St. L e o n h a r d gilt zwar a u c h als V i e h p a t r o n , w i r d a b e r n u r wenig verehrt. U m mir d e n eizelnen Besuch der u n g e z h l t e n Berg* u n d W a l l f a h r t s k i r c h e n in d e r G e g e n d z w i s c h e n Celje u n d Ljubljana zu e r s p a r e n , beschlo ich, v o r h e r E r k u n d i g u n g e n in v e r s c h i e d e n e n Pfarreien einzuholen. Ich erfuhr dabei, d a in d e n m i r wegen ihrer e x p o n i e r t e n Lage v e r d c h t i g e n B e r g k i r c h e n v o n St. L a m b e r t u n d auf d e r Sveta Pia* nina gar nichts geopfert w e r d e . Bei einer solchen G e l e g e n h e i t erzhlte mir d e r P f a r r e r v o n t. Obolt, an der Strae v o n Celje n a c h Ljubljana, d a in seiner G e g e n d eine W a l l f a h r t zu St. Va* l e n t i n existiere, w o m a n l e b e n d e Schweine d a r b r i n g e u n d eine a n d e r e zur Hl. Lucia, w o h i n m a n Geflgel b r c h t e . D a s Schweine* opfer fr A n t o n i u s u n d d a s Opfer von B u t t e r u n d Eiern w u r d e m i r fr j e n e n Bezirk ebenfalls besttigt, j e d o c h o h n e n h e r e Ortsangabe. II. 3 f D a m i t ist alles, w a r mir aus d e n nrdlichen G e b i e t e n Jugo* slaviens b e k a n n t w u r d e , erschpft. Im O s t e n des L a n d e s gibt es keine V o t i v e in u n s e r e m Sinn. H i e r ist die Bevlkerung serbisch* o r t h o d o x (pravoslavisch) u n d die Lehren j e n e r Konfession s t e h e n d e r E n t w i c k l u n g eines solchen V o l k s b r a u c h e s im W e g e . N u r in einigen serbisch*katholischen (unijatischen) W a l l f a h r t s k i r c h e n a n d e r d a l m a t i n i s c h e n K s t e k o m m e n silberne V o t i v g a b e n vor, d o c h ist dies d e m rmisch*katholischen Einflsse zuzuschreiben; d o c h d a r b e r im d r i t t e n H a u p t a b s c h n i t t ! D a s einzige, w a s ich in o r t h o d o x e n Kirchen, wie z. B. in einer sehr alten Wallfahrts* k i r c h e zur Hl. M a r i a in Sarajevo fand, sind Heiligenbilder in oft sehr kunstvoller Ausfhrung, die von d e n Glubigen als Aus* d r u c k des D a n k e s o d e r der Bitte gespendet w e r d e n . Es sind dies keine V o t i v t a f e l n in u n s e r e m Sinne mit bildlicher Darstellung d e s Bittstellers oder des in seinem G e b e t e i n t e n d i e r t e n Wunsch* O b j e k t e s . D o c h w i r k e n auch die massenhaft a n g e b r a c h t e n Hei* ligenbilder auf d e n Beschauer oft sehr stark. Ich k o n n t e mich

des tiefen E i n d r u c k e s oft nicht entziehen, d e n die e b e n g e n a n n t e Kirche auf mich m a c h t e , die i n n e n eine U n z a h l v o n Marienbild d e r n enthlt, welche die W n d e d e s R a u m e s bekleiden. Samt* liehe Bildnisse sind gemalt u n d besitzen h c h s t e n s teilweise Auf* lagen a u s Silber, wie z. B. die K r o n e d e r M a d o n n a oder d i e H n d e u n d F e der M u t t e r u n d des K i n d e s ; oder es sind um* g e k e h r t n u r die Kpfe gemalt u n d die brige Flche d e s Bildes b e s t e h t nach russischem V o r b i l d a u s flach g e t r i e b e n e m Silber. Fesselnd ist d e r A n b l i c k d e r d u r c h A l t e r u n d W e i h r a u c h ge* d u n k e l t e n Bildnisse in K o n t r a s t z u m G l n z e des Silbers im Kerzengeflacker z u s a m m e n m i t d e r eigenartigen G e s a m t w i r k u n g d e r o r t h o d o x e n Kirchen, die nach V o r s c h r i f t d e s D o g m a s n i c h t s Figrliches e n t h a l t e n drfen u n d diesen Mangel d u r c h reichliche A n w e n d u n g v o n G o l d u n d Silber ersetzen. Eine Folge d i e s e r Vorschrift ist wohl auch d a s Fehlen v o n V o t i v g a b e n . Meine F o r s c h u n g e n h a t t e n d u r c h a u s negative Ergebnisse;: soweit ich in d e n M u s e e n v o n Beograd u n d Sarajevo b e r h a u p t O p f e r g a b e n fand, s t a m m t e n sie a u s rmisch*katholischen Kir* chen. A u s s a g e n der Fachleute e r g a b e n dasselbe Bild; i m m e r h i n aber gebe ich zu, d a m e i n e U n t e r s u c h u n g e n n a m e n t l i c h w a s A l t s e r b i e n betrifft, n o c h u n z u r e i c h e n d sind, also zu d i e s e m P u n k t e vielleicht noch E r g n z u n g e n mglich sind. In B o s n i e n gab es in d e n F r a n z i s k a n e r k l s t e r n v o n K r e e v o u n d Fojnica Silbervotive; sie sind j e t z t d o r t n i c h t m e h r v o r h a n d e n , w a s Kre* evo betrifft, so w u r d e n sie b e i m U m b a u d e s Klosters verkauft. So fanden sich in d e n M u s e e n v o n Z a g r e b , Beograd u n d S a r a j e v o solche v o n dort s t a m m e n d e Silberopfer, die in ihrer T y p i k vllig den in d e n K s t e n g e b i e t e n u n t e r italienischem Einflu aufgekom* m e n e n gleichen. Soweit ich u n t e r r i c h t e t bin, d r a n g e n seinerzeit die F r a n z i s k a n e r ja auch v o n D a l m a t i e n h e r in die m o h a m m e d a * nischen G e b i e t e Bosniens vor u n d g r n d e t e n im I n n e r e n des L a n d e s ihre Niederlassungen, so d a a n g e n o m m e n w e r d e n k a n n , d a d u r c h sie die Sitte d e s V o t i v o p f e r s i m p o r t i e r t w u r d e . D i e v o r h a n d e n e n O b j e k t e sind aus d n n s t e m Silberblech verfertigt; meist sind die zur Darstellung gelangenden A r t e n a u s recht* eckigen P l t t c h e n herausgetrieben. Ich sah mnnliche u n d weib* liehe Figuren, einzelne Kpfe, A r m e , Beine u n d A u g e n . Beson* d e r s fielen m i r die originellen A u g e n v o t i v e auf, die aus feinem geschlagenen Silber mit eingesetzten r o t e n H a l b e d e l s t e i n e n oder G l a s als Augpfel bestehen. h n l i c h im T y p sind die G e s i c h t e r

u n d Figuren mit d e n aus e i n e m flach g e h m m e r t e n Silberstreifen schwach h e r a u s g e t r i e b e n e n A n d e u t u n g e n v o n N a s e , A u g e n , M u n d u n d O h r e n (siehe auch Teil III). A u e r diesen O p f e r u n g e n im e n g e r e n Sinne k o m m e n n o c h Flle vor, w o die glubigen F r a u e n ihren silbernen K o p f s c h m u c k h e r s c h e n k e n o d e r flach* g e h m m e r t e Silberkronen z u m Schmucke d e r M a d o n n e n b i l d n i s s e spenden. In Fojnica teilte mir ein F r a n z i s k a n e r mit, d a aus* n a h m s w e i s e auch Kleider mit Stickereien g e b r a c h t w r d e n , die die Kirche n a c h h e r wieder verkaufe. D i e s sei n o c h d e r Brauch in St. J a k o b (oberhalb Fojnica, im Gebirge) u n d in Jajce beim Hl. A n t o n i u s . M e h r h a b e ich nicht erfahren. O r t h o d o x e u n d Mo* h a m m e d a n e r , bei welch letzteren der M o n o t h e i s m u s wohl am k o n s e q u e n t e s t e n durchgebildet ist, h a b e n d e n Brauch nicht ent* wickelt. Dafr findet m a n bei diesen ein ausgebildetes A m u l e t t w e s e n vor, b e r das ich, obwohl es eigentlich nicht zu u n s e r e m T h e m a gehrt, d o c h in K r z e das W i c h t i g s t e mitteilen will. D i e Amu* lette b e s t e h e n aus geschriebenen Z e t t e l n , welche d e r H o d a (Bezeichnung fr die m o h a m m e d a n i s c h e n Priester) auf V e r l a n g e n ausstellt. Diese e n t h a l t e n meist irgend eine Zauber* u n d Be* schwrungsformel, v e r s c h i e d e n e magische Z e i c h e n u n d schlieen mit einem A b s c h n i t t aus d e m K o r a n . M a n k a n n sich solche Schriftstcke fr die v e r s c h i e d e n s t e n A n l i e g e n ausstellen lassen, a m hufigsten sind sie fr K i n d e r begehrt, die d e n bsen Ein* W i r k u n g e n des V e r r u f e s u n d a n d e r e r schdlicher Einflsse n a c h d e m V o l k s g l a u b e n a m m e i s t e n ausgesetzt sind (vergl. A n t o n H a n g i : Sitten u n d G e b r u c h e der Moslims in Bosnien u n d Herze* govina). Solche Schutzbriefe schreibt zwar j e d e r H o d a , d e r d a r u m g e b e t e n wird, a b e r n a c h der Meinung d e r L e u t e vermag nicht ein j e d e r einen gleich w i r k s a m e n zu verfertigen, vielmehr s t e h e n m a n c h e v o n i h n e n im Rufe, ganz unfehlbare A m u l e t t e verfassen zu k n n e n ; zu ihnen wird oft aus weiten E n t f e r n u n g e n gepilgert u n d m a n ist bei ihrer Bezahlung nicht sparsam. Z u r A u f b e w a h r u n g dieser Schutzbriefe d i e n e n ganz b e s t i m m t e Be* hlter, u n d zwar e n t w e d e r kleine hohle, zylindrische Rollen v o n ca. 810 cm Lnge, oft aus kunstvoll g e t r i e b e n e m oder mit Fili* g r a n m u s t e r n d u r c h b r o c h e n e m Silber oder a b e r dreieckige H l s e n aus Silber o d e r r o t e m Leder, e r s t e r e ebenfalls in meist recht h b s c h e r Ausfhrung. M a n k a n n sie auf der arija, wie die Geschftsviertel der g r e r e n O r t e heien, berall kaufen. D a s

A m u l e t t soll nicht geffnet w e r d e n , u n d darf auch an k e i n e m u n r e i n e n O r t e a u f b e w a h r t w e r d e n , damit d a s d a r i n e n t h a l t e n e Schriftstck, das je n a c h A r t d e s Behlters gerollt oder zusam* mengefaltet ist, seiner W i r k u n g n i c h t verlustig geht. D e r B r a u c h h a t ein solches A u s m a a n g e n o m m e n , d a er sich auch bei d e n k a t h o l i s c h e n F r a n z i s k a n e r n einbrgerte. A u c h die M n c h e ver* kaufen, schon aus G r n d e n d e r K o n k u r r e n z , solche Schutzbriefe, welche in kleinen silbernen viereckigen K a p s e l n m i t der Ein* gravierung I.H.S. aufgehoben w e r d e n . M a n b e k o m m t diese Zet* tel a n der Klosterpforte ausgefolgt. Sie sind z u s a m m e n g e k l e b t , ich ffnete d e n meinigen a b e r doch, u n d fand nichts als eine g e d r u c k t e kirchliche Benedictionsformel.

A b b . 7. a) T r k i s c h e u n d k a t h o l i s c h e A m u l e t t b e h l t e r , b) T r k i s c h e katholische Anhnger.

und

A u e r diesen a m meisten v e r b r e i t e t e n A m u l e t t e n gibt es n o c h allerhand A n h n g e r , die gewhnlich aus einem flach ge* g e p r e t e n Silberstck bestehen, d a s d e n N a m e n d e s T r g e r s ein* graviert enthlt, n e b s t v e r s c h i e d e n e n E m b l e m e n , die je n a c h d e r Konfessionszugehrigkeit islamitische Symbole oder das christliche Kreuzzeichen vorstellen. In G e g e n d e n , w o beide Kon* fessionen a n n h e r n d gleich s t a r k v e r t r e t e n sind, wie in M o s t a r ,

fand ich zuweilen beide Z e i c h e n zugleich auf d e r Vorder* u n d Rckseite desselben A n h n g e r s vereinigt, w a s wohl d e m Ver* langen n a c h doppelseitigem Schutze e n t s p r u n g e n ist, u m fr alle Flle gedeckt zu sein. III. Ich gehe n u n zum d r i t t e n eingangs g e k e n n z e i c h n e t e n Brauch* gebiet b e r u n d b e s p r e c h e die lngs der dalmatinisch*kroatischen K s t e v o r k o m m e n d e n Opfergaben, wie sie v o n d e m fast aus*

A b b . 8. S i l b e r v o t i v e a u s D a l m a t i e n ( D u b r o v n i k , K o t o r , Split).

schlielich rmisch*katholischen V o l k e d a r g e b r a c h t w e r d e n . I m w e s e n t l i c h e n sind sie auf silberne W e i h e g e s c h e n k e u n d Votiv* bilder b e s c h r n k t . Die silbernen Opfer sah i c h zuerst in einer m a r i a n i s c h e n W a l l f a h r t s k i r c h e v o n D a n c e auf einer Halbinsel

n c h s t D u b r o v n i k . D o r t b e s t e h t nmlich eine frequentierte Wall* fahrt u n d die zahlreich geopferten Silbervotive, mnnliche u n d weibliche Figuren, Kpfe, W i c k e l k i n d e r , Brste, Rmpfe, A r m e , Beine, Augen, O h r e n u n d H e r z e n w u r d e n Zusammengeschweit u n d umfassen k r a n z a r t i g als ein i m p o s a n t e r R a h m e n d a s G n a d e n * bild auf d e m Hochaltar. Auf der b e n a c h b a r t e n Halbinsel L a p a d liegt in einem Felseinschnitt die W a l l f a h r t s k i r c h e M a d o n n a delle Grazie, die v o n F r a n z i s k a n e r n b e t r e u t wird. H i e r f a n d e n wir z u m e r s t e n m a l wieder die V o t i v t a f e l n in d e r auch in D e u t s c h l a n d blichen A r t . B e s o n d e r s hufig sind Bilder v o n in Seenot befind* liehen Schiffen mit W i d m u n g des betreffenden K a p i t n s ; leider fand ich keine plastischen Schiffsmodelle, wie ich sie aus italieni* sehen W a l l f a h r t s k i r c h e n k e n n e . Es sind ferner n a c h A u s s a g e d e s Superiors 200 Silberopfer v o r h a n d e n , die j e d o c h nicht zu sehen sind, d a sie aus Sicherheitsgrnden im Bischflichen Palaste ver* w a h r t sind u n d n u r am 8. September, d e m H a u p t w a l l f a h r e r t a g e in der Kirche ausgehngt w e r d e n . Diese Silbervotive k a n n m a n in hnlicher A r t in d e n G o l d s c h m i e d g e s c h f t e n v o n D u b r o v n i k auch h e u t e n o c h kaufen. Sie sind aus rechteckigen silbernen Platt* chen h e r v o r g e t r i e b e n u n d meist ziemlich undeutlich; fast alle in d e n K i r c h e n geopferten G e g e n s t n d e , wie ich sie o b e n beschrie* b e n h a b e , sind n o c h zu h a b e n ; T i e r v o t i v e sind a n s c h e i n e n d n i c h t gebruchlich. Auf gefllige A u s f h r u n g der dargestellten Ob* j e k t e w i r d im allgemeinen wenig W e r t gelegt, sie w e r d e n serien* weise aus v o r h a n d e n e n F o r m e n gepret, die scheinbar wenig sorgfltig modelliert sind, doch k o m m e n A u s n a h m e n vor. So kaufte ich bei e i n e m U h r m a c h e r in K o t o r ein O h r u n d einen m i t einem T u c h e u m w i c k e l t e n Rumpf, welcher G e g e n s t a n d bei Ver* r c k t h e i t geopfert wird u n d die Z w a n g s j a c k e a n d e u t e n soll. Beide G e g e n s t n d e w a r e n h b s c h gearbeitet u n d fielen v o m Durch* schnitt weg. Auffallenderweise fehlen die W a c h s v o t i v e . W e i t a u s der b e r h m t e s t e W a l l f a h r t s o r t des sdlichen Dal* m a t i e n s ist j e d o c h G o s p a od Skrpjela. Die Kirche e r h e b t sich auf einer gleichnamigen Insel i n m i t t e n der B o k a K o t o r s k a ( di C a t t a r o ) in p r c h t i g e r Lage. Im h i n t e r s t e n W i n k e l der Boka, die hier wie ein d u n k l e r See zwischen d e n h o h e n k a h l e n Felsbergen M o n t e n e g r o s eingebettet liegt, ragen zwei kleine Inseln aus d e m W a s s e r auf, beide mit K i r c h e n g e s c h m c k t . W h r e n d j e d o c h die eine davon. Sveti J u r a j , ganz verlassen ist.

bildet G o s p a od Skrpjela d e n H a u p t w a l l f a h r t s o r t d e r Katholi* k e n D a l m a t i e n s , welche a m T a g e M a r i a H i m m e l f a h r t , a m 15. Au* gust hieher k o m m e n . In der alten, halb verfallenen K s t e n s t a d t P e r a s t m i e t e t e n wir uns ein R u d e r b o o t , auf d e m wir in zehn M i n u t e n das Inselchen erreicht h a t t e n . D a s I n n e r e d e r Kirche e n t h l t a u e r d e m G n a d e n b i l d e eine U n z a h l d n n e r Silbervotive, welche zu T a u s e n d e n die Lngs* u n d Q u e r w n d e d e r Kirche in F o r m einer P / 2 m b r e i t e n B o r d r e erfllen. D o r t sind sie in un* u n t e r b r o c h e n e r langer Reihe angenietet, n u r im C h o r e ist n o c h e t w a s R a u m frei fr die alljhrlich n e u h i n z u k o m m e n d e n Opfer* gaben. U n t e r i h n e n sind auch Schiffe, Dampf* u n d Segelboote zahlreich v e r t r e t e n . D a n e b e n auch die b r i g e n W e i h e g e s c h e n k e , menschliche Figuren u n d einzelne K r p e r t e i l e in d e r o b e n be* schriebenen A r t . W i e berall im Lande, fehlen die I n n e n o r g a n e a u e r d e m H e r z e n u n d die H a u s t i e r v o t i v e ganz. A u c h die Dar* bringung h l z e r n e r Schiffe u n d w c h s e r n e r G a b e n ist u n b e k a n n t . In zwei N e b e n r u m e n im O b e r g e s c h o sind die V o t i v b i l d e r wie in einer Bildergalerie aufgehngt; es sind meist Schiffsdarstel* lungen mit einer W i d m u n g des K a p i t n s u n d hufiger A n g a b e des O r t e s , a n d e m der Seesturm o d e r w a s sonst fr ein Ereignis d a s G e l b d e v e r a n l a t e , stattfand. M a n findet d a r u n t e r N a m e n v o n historischer Bedeutung. Im E r d g e s c h o e n e b e n der Sakristei sind m e h r e r e Schiffstaue, A n k e r u n d z e r b r o c h e n e G e w e h r e zu sehen; letztere w u r d e n geopfert, w e n n bei d e m Bruche der Waffe der Schtze o h n e V e r l e t z u n g d a v o n g e k o m m e n war. A m 15. Au* gust findet auf der Insel feierlicher G o t t e s d i e n s t statt, wozu sich zahlreiche Schiffe einfinden, die die Insel w h r e n d des F e s t e s umlagern. W a s fr die Rmisch*Katholischen G o s p a od Skrpjela, d a s b e d e u t e t d a s serbische W a l l f a h r t s k l o s t e r Savina fr die serbisch* o r t h o d o x e (pravoslavische) Bevlkerung v o n ganz H e r z e g o v i n a und M o n t e n e g r o . Es liegt a m Eingang der Boka u n d ist v o n H e r c e g n o v i aus in einer h a l b e n Stunde leicht zu erreichen. Eine alte, steinerne T r e p p e fhrt v o n der K s t e n s t r a e d u r c h prch* tige G a r t e n a n l a g e n e m p o r zu Kirche u n d Kloster. D e r e t w a s ver* w a h r l o s t e P a r k mit d e n fruchtbeladenen Orangen* u n d Zitronen* b u m e n , d e n d u n k l e n Pinien u n d Z y p r e s s e n b r i n g t in seiner idyllischen V e r t r u m t h e i t die w e l t e n t r c k t e Stimmung p r c h t i g zum A u s d r u c k . D i e einsame R u h e w i r d d u r c h n i c h t s gestrt. W i r steigen langsam aufwrts und b e t r e t e n d u r c h ein s t e i n e r n e s

P o r t a l d e n e n g e r e n Bereich des Klosters. H a r t a m B e r g r a n d s t e h t d a s kleine G e b u d e , w h r e n d sich auf einem grnen, v o n e i n e m n i e d e r e n M u e r c h e n eingeschlossenen Platz die H a u p t k i r c h e u n d die ltere kleine Wallfahrtskapelle aus d e m 11. Jh. e r h e b e n . Be* s o n d e r s letztere mit d e m w u n d e r t t i g e n M a r i e n b i l d e ist das Ziel der Wallfahrer, die a m 28. August, d e m T a g e M a r i a H i m m e l f a h r t n a c h o r t h o d o x e m Kalender, in M e n g e n h i e h e r s t r m e n . Die K i r c h e e n t h l t prachtvolle Bilder der M a d o n n a mit d e m K i n d e u n d a n d e r e r Heiliger. Diese d u n k e l g e t n t e n Bilder mit d e n g l n z e n d e n Silberbeschlgen der griechisch=byzantinischen Stilperiode b e n auch hier w i e d e r eine b e z a u b e r n d e d e k o r a t i v e W i r k u n g aus. In e i n e m h o h e n G l a s s c h r e i n e sind auch V o t i v g a b e n aufbewahrt, wie sie frher auch hier geopfert w u r d e n . M a n sieht flache in Silber g e p r e t e Schiffe, Figuren, Kpfe, A u g e n u n d G l i e d m a e n , v o r w i e g e n d a b e r M a d o n n e n b i l d e r in j e n e m K a s t e n . Die Dar bringung solcher V o t i v e zhlt in d e n pravoslavischen K i r c h e n zu d e n A u s n a h m e n ; d o c h h a t sie sich hier w o h l als Folge einer Ein* Wirkung des rmisch-katholischen B r a u c h t u m s seitens d e r b e r w i e g e n d zu diesem B e k e n n t n i s gehrigen Bevlkerung in b e s c h e i d e n e m U m f a n g e verbreitet. W i r w a n d e r n n u n lngs der K s t e n a c h N o r d e n . Bei e i n e m Juwelier in Split fand ich a b e r m a l s einige Silbervotive, M n n e r , Frauen, K i n d e r u n d Schiffe, hnlich j e n e n v o n D u b r o v n i k , n u r e t w a s h b s c h e r verfertigt. Eine halbe Stunde a u e r h a l b v o n Split liegt a m M e e r e s s t r a n d die k a t h o l i s c h e W a l l f a h r t s k i r c h e v o n Poisan, die m i r als b e s o n d e r s votivreich g e n a n n t w u r d e . A n der R c k w a n d b e m e r k t e ich auch tatschlich n e b e n einigen Seefahrer* V o t i v t a f e l n fnf p r c h t i g e holzgeschnitzte Modelle v o n Segel* b o o t e n u n d ein blechernes Dampfschiff, alle in ganz r e s p e k t a b l e n A u s m a e n . V o r der R e n o v i e r u n g d e r Kirche gab es hier jeden* falls viel mehr, d o c h w u r d e n sie e n t f e r n t u n d die wenigen Pracht* e x e m p l a r e n u r als D e k o r a t i o n s s t c k e brig behalten. D e r a r t i g e Modelle k o m m e n in italienischen W a l l f a h r t e n , soweit sie v o n See* f a h r e r n b e s u c h t w e r d e n , des fteren vor, hier in Jugoslavien g e h r e n sie zu d e n Seltenheiten. Ich fand sie w i e d e r in d e r o r t h o d o x e n W a l l f a h r t s k i r c h e v o n Senj, die in erster Linie v o n Seeleuten b e s u c h t wird. D a s Gottes* h a u s , eine M a r i e n k i r c h e , s t e h t e t w a s a u e r h a l b des O r t e s . Im I n n e r n derselben h n g e n a n D r h t e n v o n d e r W a n d h e r a b fnf g r o e Segelschiffe, das g r t e d a v o n w u r d e v o n der sterreichi*

sehen M a r i n e gestiftet u n d ist ungefhr zwei M e t e r lang u n d ein M e t e r hoch. D i e vier brigen sind e t w a s kleiner, vielleicht 6080 cm lang. A n d e r e V o t i v e sind nicht m e h r v o r h a n d e n u n d die V o r h a l l e d e r Kirche ist ganz leer. Auf der Insel R a b gilt die Kirche M a d o n n a delle G r a z i e , eine der fnf K i r c h e n der gleichnamigen Stadt, als Wallfahrt. Ich k o n n t e bei m e i n e m A u f e n t h a l t e im S o m m e r 1927 b e o b a c h t e n , wie an einem Sonntag v o r m i t t a g zahlreiche W a l l f a h r e r h e r b e i k a m e n . Die F r a u e n zogen a m K i r c h e n p o r t a l ihre Schuhe aus u n d rutsch ten d a n n in S t r m p f e n u n d auf d e n K n i e e n d u r c h die ganze Kirche bis vor das G n a d e n b i l d , w o sie eine Zeitlang b e t e t e n ; dieser Vor* gang w i e d e r h o l t e sich dreimal h i n t e r e i n a n d e r . Eine solche Wall* fahrt m u j e d e n e r s t e n Sonntag im M o n a t ausgefhrt w e r d e n , so will es der B r a u c h u n d das Gelbnis. M a n k o m m t in d e n ver* s c h i e d e n s t e n Anliegen, V o t i v e w e r d e n jjedoch keine m e h r mit g e b r a c h t , h c h s t e n s silberne H e r z e n o d e r Schmuck. D a f r t r g t j e d e Frau ein K r b c h e n a m A r m , welches mit allerlei N a t u r a l i e n , m e i s t Obst, gefllt ist; dieses wird h e r n a c h a n d e r K l o s t e r p f o r t e abgegeben u n d hiefr seitens der S c h w e s t e r n eine kleine Str kung, Suppe o d e r Schnaps verabreicht. Ich beschliee meine Schilderungen mit Jugoslaviens be* r h m t e s t e r W a l l f a h r t s k i r c h e a m T r s a t oberhalb Suak bei R e k a (Fiume). D a s G n a d e n b i l d der d o r t v e r e h r t e n M a d o n n a del m a r e e r i n n e r t in seiner b y z a n t i n i s c h e n P r a c h t an die M u t t e r G o t t e s v o n C z e n s t o c h a u ; d e r P a p s t h a t es im J a h r e 1715 selbst g e k r n t . D e r R u h m der W a l l f a h r t g r n d e t sich auf ein h c h s t w u n d e r b a r e s G e s c h e h n i s . A m 10. M a i des J a h r e s 1291 nmlich w u r d e die so* g e n a n n t e C a s a Santa, d a s heilige H a u s , d a r i n die M u t t e r G o t t e s einstens in N a z a r e t h g e w o h n t hat, v o n Engeln hier niedergesetzt. H i m m l i s c h e H n d e h a t t e n es in Palstina i n die Luft e r h o b e n u n d b e r s M e e r getragen; allerdings blieb der T r s a t nicht sein endgltiger Standplatz. N a c h d e m eine Z e i t von d r e i J a h r e n verstrichen war, w u r d e es eines N a c h t s a b e r m a l s e n t f h r t u n d setzte seine Reise b e r d a s adriatische M e e r hinweg fort, bis es die Engel in L o r e t o in Italien endgltig zur E r d e niederlieen. In E r i n n e r u n g d e s w u n d e r b a r e n G e s c h e h n i s s e s j e d o c h lie der Schloherr d e r b e n a c h b a r t e n Frankopan*Burg auch a m T r s a t ein G o t t e s h a u s e r s t e h e n , zu d e m alljhrlich a m 15. A u g u s t Tau* s e n d e von sdslavischen Pilgern h e r b e i s t r m e n . Eine steinerne

Stiege fhrt v o n Suak aus zur W a l l f a h r t s k i r c h e empor. V o n o b e n b i e t e t sich ein einzigartiger Blick b e r d e n Golf v o n Fiume (Reka) mit all seinen K s t e n s t d t e n und vorgelagerten Inseln. Auf e i n e m freien Platze vor d e r Kirche befinden sich einige K r a m b u d e n , w o allerhand D e v o t i o n a l i e n verkauft w e r d e n : Ker*' zen, Heiligenbilder, W a l l f a h r t s m n z e n , R o s e n k r n z e , Mutter* gottesfiguren aus v e r s c h i e d e n s t e m M a t e r i a l angefertigt u. hnliche Dinge, billige u n d teuere, aber m e i s t e n s u n s c h n e F a b r i k s w a r e . In einem Stand gab es auch n o c h V o t i v e zu kaufen, d o c h ist n u r ganz m i n d e r w e r t i g e W a r e v e r t r e t e n , u n d zwar in drei G a t t u n g e n : Figuren, A r m e u n d Beine. Sie sind aus gelblichem W a c h s , d a s noch s t a r k nach Honig riecht, gepret. J e d o c h h a n d e l t es sich u m kleine, ganz flache Gebilde, die nicht viel m e h r als die u e r e n K o n t u r e n des G e g e n s t a n d e s , nicht einmal M n n e r u n d F r a u e n sind zu u n t e r s c h e i d e n , e r k e n n e n lassen. D a s I n n e r e der Kirche ist aus frherer Z e i t b e h a n g e n mit zahlreichen Votivtafeln, die sich meist auf in Seenot befindliche Schiffe beziehen. D i e l t e s t e n Segelboote u n d die m o d e r n s t e n Dampfschiffe sind hier im Bilde festgehalten, fat wie in einem M u s e u m k a n n m a n die Entwick* lung d e r Schiffahrt auf der A d r i a verfolgen. A u c h d a s h l z e r n e Modell eines Segelbootes h i n t e r G l a s u n d R a h m e n k o n n t e ich b e m e r k e n . M i t u n t e r w i r d auf historische Ereignisse u n d Person* lichkeiten angespielt, so b e d a n k t sich d e r C a p i t a n o Cosulich fr R e t t u n g aus g r t e r Seenot, u n d ein e i n g e r a h m t e r Zeitungsaus* schnitt enhlt d e n Bericht v o m U n t e r g a n g der T i t a n i c im J a h r e 1914; er w u r d e wohl v o n e i n e m Passagier, der d e m T o d e d e s E r t r i n k e n s e n t r o n n e n war, hier aufgehngt. H i n t e r d e m G n a d e n * a l t a r sah ich n o c h einige K r c k e n u n d B r u c h b n d e r . U m d a s G n a d e n b i l d h e r u m , das ein goldgrundiertes G e m l d e der Ma* d o n n a mit d e m K i n d e darstellt, h n g e n silberne W e i h e g a b e n , fast n u r H e r z e n u n d Schmuck. A n den W n d e n u n d d e r D e c k e d e r Kirche erblickt m a n m e h r e r e G e m l d e , die die Entstehungs* geschichte der Wallfahrt, d e n englischen T r a n s p o r t d e s hl. Hau* ses u n d was d a m i t z u s a m m e n h n g t , zum V o r w u r f h a b e n . V o n d e n zahlreichen V o t i v e n , mit d e n e n frher einmal d a s ganze K i r c h e n i n n e r e gespickt war, ist j e t z t nichts m e h r zu sehen. Ein P a t e r sagte mir, sie seien verkauft w o r d e n . D a m i t bin ich a m E n d e m e i n e s A u f s a t z e s angelangt. W e n n er zu e r s c h p f e n d e r e r Darstellung d e s i n t e r e s s a n t e n Stoffes seitens einheimischer G e l e h r t e r A n l a gibt, so ist sein Z w e c k vollauf

erreicht. Als landesfremder R e i s e n d e r k o n n t e ich eben n u r ber das, w a s ich m e h r oder weniger d u r c h Zufall b e o b a c h t e n k o n n t e , berichten. Rsum : A v t o r , dr. R. Kriss iz Berchtesgadna, ki se pea z ljudskimi obiaji in je p o s e b n o v s t r o k i votivalij p r i N e m c i h izdal p l o d n a dela, j e leta 1928. p r e p o t o v a l velik del Jugoslavije, obiskal mnoico b o j e p o t n i h cerkva in nabiral p o d a t k e o raznih votivnih kultih, ki so d a n e s e v Jugoslaviji ivi. Ker al n i m a m o o tej s t r o k i e skoro n i k a k e literature, je m o r a l zaeti p o v s e m s a m o s t o j n o raziskavanje in p o d a j a v tej r a z p r a v i plodove svojega dela z opraviUom, da r a z p r a v e e ne m o r e s m a t r a t i za p o p o l n o in izrpno. U v o d o m a ugotavlja a v t o r t r i k u l t u r n a o b m o j a p r i n a s : s e v e r n o , kjer p r e h a j a j o vplivi alpskih Bavarcev m e d Slo* vence in deloma m e d H r v a t e , dalje v z h o d n o (Srbija, Bosna, del H r v a t s k e ) p o d b a l k a n s k i m , in z a p a d n o , p o d zapadno*medi t e r a n s k i m (lakim) vpUvom, ki obsega ozek del d a l m a t i n s k e g a obreja. V o t i v a l n i obiaji p r e p a j a j o s a m o katoliki i n deloma p r a v o s l a v n i del Jugoslavije; v t e m okviru j e z a z n a m o v a t i tupa* t a m n e m k e vplive n a severu in d e l o m a t u d i lake n a zapadu. M o h a m e d a n c i in veinoma tudi p r a v o s l a v n i Jugoslovani m e n d a n i m a j o t e h obiajev. V s e v e r n e m k u l t u r n e m o b m o j u so v navadi o b r t n o izdelani votivi iz voska, izza p r o t i r e f o r m a c i j e d o p o vojni znani, izdelani so v primitivneji obliki k a k o r v N e m i j i (manj naturalistinih detajlov). So t o m o k e in e n s k e figure, dojenci, glave, oi, uhlji, r o k e , noge, k r a s t a e , konji, g o v e d o in druge do* m a e ivali. Krastaa, simbol m a t e r n i c e , j e n e m k e g a vpliva in sega skozi slovensko ozemlje do Z a g r e b a . R o n o izdelane votive j e t o o b m o j e tudi uporabljalo, dalje votive iz b a r v a s t e g a voska, k i t a s t o spletene vrvi in vence p r o t i glavobolu, dalje votivne svee svetimi slikami v n a r o d n i h b a r v a h . V ljubljanskem muzeju je a v t o r nael konjike iz lesa in v o s k a s svilenimi grivami (iz Begunj in K o p r i v n i k a ) . V Sloveniji j e a v t o r nael p o c e r k v a h
* V p r a a n j e razdelitve s l o v e n s k e g a ozemlja na kulturne sfere in kulturna naslaganja j e b i l a naejto e l e t a in k r a t k o 1912. o priliki p r o u e v a n j a v znamenju srbskih naselbin enako na Belokranjskem odgovorjeno trojstva, str. 5, 6. skoraj

k o t z g o r a j . (H.

, ,

Beograd 1912)

tevilne lesene k o n j e in g o v e d o in se udil njih n a r o d n i m bar* v a m ter m e a n j u nacionalizma in vere pri nas. elezne votivne ivali je nael a v t o r samo v deloma n e m * k i vasi St. O s w a l d u v D r a v s k i dolini tik ob tajerski meji, p r i Slovencih so elezni votivi, ki so p r e t e n o z n a k b a v a r s k e g a vpliva, neznani. V o t i v n e slike je nael a v t o r s a m o v L j u b n e m in na Brezjah in trdi, da j e ta obiaj pri Slovencih redek.* N a Brezjah j e nael a v t o r t u d i bergle, kite, s r e b r n e igle in koice. V R e m e t a h pri Z a g r e b u je nael a v t o r votivne freske. V o t i v i v naturalijah v Sloveniji so obiajni t u d i v Koevju; d a r u j e j o se sirovo maslo, j a j c a , naglavne rute, obleka, ito, ko* ruza in svinjsko meso. V s e t o se p o mai zlicitira in p r o d a , izkupi* ek pa p r i p a d a cerkvi. T a obiaj je obsegal tudi n e k e dolenjske, gorenjske in tajerske kraje. V Beli Krajini se daruje p e r u t n i n a , ito in vino. N a H r v a t s k e m tega obiaja ni ve. N a v z h o d u J u g o s l a v i j e , zlasti m o h a m e d a n s k e m , ni obiaja votivov v t e m smislu. D o b e se v p r a v o s l a v n i h c e r k v a h le lepo izdelane darilne s v e t n i k e p o d o b e . A v t o r je nael le zelo r e d k e s r e b r n e reliefne votive, ki pa so p o a v t o r j u vpliv Italijan* skih obiajev. Z a t o p a imajo v z h o d n j a k i radi amulete. N a z a p a d u d r a v e , n a j u n e m d a l m a t i n s k e m obreju, se darujejo votivne s r e b r n e stvari. Obiaj j e t u p a t a m celo neko* liko p o d o b e n italijanskemu in j e iv le pri katolikih. G r e za m o k e in enske figure, dojence, glave, prsi, ivote, r o k e , noge, oi, uhlje, srca, ladje iz srebra. V o t i v o v iz voska jug nima, d o b e se le v severni Dalmaciji.

* O b i a j j e bil v X V I I . in X V I I I . s t o l e t j u z e l o i v i n e d a n e s j e m n o g o

lepih

k m e k i h v o t i v n i h slik o h r a n j e n i h ! O b i a j t o r e j n e b o i z k l j u n o n e m k i ! O p . ur.

Reka Erak.
Prilog istoriji borbi naroda za prevlast nad junom Rusijom u drugoj polovini IV. stolea posle Hr.
Dr. N i k o Z u p a n i ( L j u b l j a n a ) . Huni, kojih vrhovnu vlast istoni Goti (Ostrogothae) priznae posle samoubistva njihovog stoletnog kralja Hermanarika (god. 375), nisu mogli trpeti, da njegov naslednik, kralj Venetarije, nastupa samovlastno kao nezavisan vladalac. Naroito mu zamerie, to je bez pi tanja i dozvole svojih gospodara vodio rat protiv istonih Slovena, Anta, koje je posle ljutih borbi pokorio i kod njih zaveo straho vladu. Zato je kralj Huna, Balamber, poveo vojsku protiv Venetarija, koji je u poetku rata pokazao veliku otpornu snagu, zadajui napa daima osetljive gubitke. Na kraju je ipak ostrogotski kralj izgubio pobedu i ivot u odsudnoj bitci na reci Erak. Tu ga je vlastoruno ubio Balamber strelom iz bojnog luka. Tako pria Jordanis^ oko po lovine VI. stolea posle Hr. Ovom prilikom neemo se baviti tim Jordanisovim izvetajem u pojedinostima ispitujui, u koliko je taj ili onaj podatak pouzdan, u koliko se dade prokontrolirati i popraviti pomou ostalih istorijskih izvora, ve emo pokuati po mogunosti utvrditi, gde je tekla reka Erak^, Inae se ne bi znalo, gde se je desila odsudna bitka izmedju Huna i istonih Gota, bitka koja je godine 376 utvrdila prevlast Huna nad dananjom junom Rusijom i nainila ih neogranienim gospo darom puta, koji je vodio preko severnoga crnomorskoga primorja iz Turkestana i evropskog istoka u srednju Evropu.
' l O R D A N I S , D e origine a c t i b u s q u e G e t a r u m , cap. 247250. Germaniae Theodorus historica, auctorum Berolini antiquissimorum tomi V Mommsen.) MDCCCLXXXII. aurilio ad (Monumenta recensuit

pars prior,

= lORDANIS,

o p . c. c a p . 2 4 9 : t e r t i o v e r o p r o e l i o s u b r e p t i o n i s

fluvium n o m i n e Erac, d u m utrique ad se venissent, Balamber sagitta caput Vene tharii saucians interemit n e p t e m q u e eius V a d a m e r c a m sibi in coniugio i a m o m n e m in p a c e G o t h o r u m p o p u l u m s u b a c t u m possedit... copulans

Ova epizoda zanima nas Jugoslovane tim vie, to se ona ticala posredno i Slovena, u prvom redu njihovog istonog dala, Ant. Tada bila je jo u jeku protoslovenska doba, kad su sve skupine i plemena Slovena ivela iza spoljanog luka Karpata u neposrednom dodiru medju sobom. to se tie samog imena reke Erak, ima vie varijanti prema kodeksima i njihovim prepisima: e r a c (codex Ambrosianus saec XI, codex Ottobonianus X saec, C. Breslaviensis s. XI); (C. Cantabrigiensis s. XL, C. Berolinensis s. Xll.) ; e r a e (C. Heidelbergensis, s. VIII., C. Palatinus, s. IX, C. Valentiennensis s. IX, C. Laurenttianus, s. XI) ; aere (C. Ambrosianus, s XI : "EqaS, iJTOi & Constantinus Porphyrogeun. de adm. imp. c. 45). K. Mllenhof napisao je kao dodatak Mommsen-ovom izdanju Jordanisa : I, index personarum} II, index locorum*, III, ortografica^, IV, lexica et grammatica^ gde u kratko objanjava manje poznata istorijska i geografska imena tako dobro, da ti indeksi, po vrednosti, gotovo odgovaraju komentarima. Kod imena Erac pak K. Mllenhof nije dao nikakvo vlastito miljenje, ve je samo uputio na primedbe' izdavaa Th. Mommsen-a ispod Jordanisovog teksta, kao to smo ih ve gore naveli. Tu se skree panja na K. Porfirogenita, koji identifikuje neku reku Erax sa rekom Fazis (Phasis). Treba znati, gde tee taj Fazis, na koji upuuje K. Mllenhof. To emo videti, ako pogledamo okol nosti pod kojima navodi vizantijski car i pisac identifikaciju Erax-a i Phasis-a. Konstantin Porfirogenit naime pie na dotinom od Momm sen-a navedenom mestu sledee: xal oi^re oixsla rtjv
&(oo6iovnoliv 6<piXii ixi xatra filv /axxsiv xoxQov
g oire

r xod

'Avixov

ote
fjv

MaOxxov, ijroi rot xal

oix
1 0

vxa 'Avixov

sv&sv

"
w 6 vBv

xoO

i x Q i

aixi^ovOiov

ai)xo-

Vest Konstantina Porfirogenita govori jasno, da se mesta Teodoziopol, Abnikon in Mastaton nalaze u Transkavkaziji, ali ne u Kolhidi, u slivu poznate reke Phasis, nego u Armeniji, u slivu Arasa (ant, Araxes). Teodoziopol naime, koji spominje K. Porfirogenit,
oxoxov^. M o n u m e n t a S t r . 139156. * Idem, S t r . 156166. ^ I d e m , S t r . 167175. ' Idem, S t r . 176200. a d m i n i s t r a n d o i m p e r l o , c a p . 45. ( E d i d i t ' I d e m , S t r . 122, n o t . 5. C. P O R P H Y R O G E N E T I , D e Niebuhr). Bonnae M D C C C X L . G e r m a n i a e, a u c t o r . a n t i q u i s s . T o m i V pars prior,

lei na poetku junoga izvornega kraka reke Arasa. Ta reka se zvala ve u doba Ksenofonta Phasis, kraj pak Phasiane'. Tamo dakle, na reki Aras v Armeniji imela bi biti bitka izmedju Ostrogota in Balamlerovih Huna, naravski, kad bi se drali miljenja K. MUenhofa.

P o p r i S t e b o r b i i z m e d j u H u n a i Gota u 2 . p o l o v i n i I V . s t o l e a p r e H r .

No ono je nesmisao, ako uzmemo na um politike prilike i etniku grupaciju stanovnitva june Sarmatije u drugoj polovini IV. stolea posle Hr. Istoni Goti (Ostrogothae) naime stanovali su sa zapadne strane do linije Dnstra, dok su medjutim Huni i Alani pritiskivali na njih
" W. Tomaschek, Araxes. (PaulyAVissova, Realencyklopdie 1896. d. class.

Altertumswissenschaft,

I X , str. 4 0 2 , 4 0 3 ) . S t u t t g a r t

sa istoka, preavi reku Don u zapadnom pravcu^". I nita nije pri rodnije nego si predstaviti povlaenje kralja Venitarija i njegove vojske prema liniji Dnstra. To potvruje i dejstvo, da je izvestan deo za padnih i izvestan deo istonih Gota, osetivi udar Huna sa istoka, ubrzao odstupanje ka donjem Dunavu molei cara Valensa za prijem na tla rimske drave. Ove uzmakle zapadne Gote vodio je Alavivus, istone pak Alatheus i Saphrax". Poto je dakle dovijanje K. Mllenhoffa pogreno i poto je i svaka pomisao, da se trai u Kavkaziji Jordanisov Erax, iskljuena, treba ga traiti u dijametralnom pravcu, u zemlji na suprotnoj, za padnoj strani Ponta, no ne u Kaukaziji. Mi treba da poemo traei Erak, iz ostrogotskog centra, koji se svakako nalazio negde blizu Dnpra (ako ne na samom Dnepru), u pravcu prema zapadu, jer su Ostrogoti odstupali u tom pravcu. Sto je bilo zapadno od Dnstra (Da naster, Tyras) ve nije bilo njihova otadbina i prirodno je, da je ostrogotski kralj branio ognjita svoga naroda negde izmedju Dnstra i Dnpra, ili u krajnom sluaju na Dnstru samom. Ali tekoa lei u tome, to itava antika literatura ne pozna kakvu reku Erak u slivu reka Dnstra i Dnpra. ak ni u Europi je nema. Ipak nam se ini, da se ime reke Erak krije u obliku jednog antikog geografskog imena, naime u imenu varoi Eracton-a u Europ skoj Sarmatiji. Izgleda da Eracton upravo i znai: mesto na reci Erak. U antikoj ilirskoj toponomastici postoje naime slina i srodna izvo enja (derivacije) geografskih i etnolokih imena. To su takozvane tvorevine na t-, iji nastavak ima bez predhodnog vokala karakter derivativnog elementa^^. Tako n. pr. znamo iz Ptolemeja, da se na dananjem ostrvu Krku nalazila varo Kovcixov, a ostrvo samo se zvalo u antiko doba Kovixra (Ptolemaeus), a stanovnici Currictae (Plinius). Koren rei je isti ali je ime ostrva i stanovnika pomou t- nastavka izvedena od imena varoi. Dalje imamo srednjevekovno reno ime Narenta iz starog Mwv, itd.
1 A M M I A N I C a p . 3, 1. " AMMIANI X X I , c a p . 4, 12. " Petar s t r . 117143.) b e r g 1925. Skok, Sarajevo S t u d i j e iz i l i r s k e t o p o n o m a s t i k e . 1917. H . Krabe, O sufiksu t u ilirskom geo geografskom nazivlju. (Glasnik Zemaljskog Muzeja u Bosni i Hercegovini, X X I X , Die alten balkanillyrischen g r a p h i s c h e n N a m e n , s t r . 65. ( I n d o g e r m a n i s c h e B i b l i o t h e k , III, A b t . 7.) HeideL MARCELLINI RERUM G E S T . , lib. X X X I . , c a p . 3, 3, M A R C E L L I N I , r e r u m g e s t a r u n i libri qui s u p e r s u n t , XXXI,

Ako dakle pronadjemo varo Erakton onda je pronadjena i reka Erak. Ptolemej nabraja u Europskoj Sarmatiji iznad reke Dnstra {Tvag) prema Dakiji sledee varoi, a medju njima i Erakton, ovim redom : Carrodunum (Kaovvov), Maetonium (Mairviov), Clepidava (KlrixLava), Vibantavarium (Ohiavravaciov) na kraju Eractum ('Haxrov): GEOGRAPHIAE, lib. 111, cap. 6, 15: ' 6i rov Tiav libv

Tfi

Jaxia

Ove podatke Ptolemeja za orijentaciju ruski je kartograf, ge neral V. Borisov^^ tako razumeo i tako predstavio, da se poloaji navedenih varoi tako redaju da Carrodonum lei najsevernije, dok je medjutim geografski poloaj Eraktona najjuniji. Sve te varoi lee na istorijskom zemljovidu V. Borisova uz liniju Dnstra, i to Carro dunum na njegovoj desnoj obali, tamo gde se danas nalazi varoica Ataki prema Mohilevu; Maetonium kod Kamenke na levoj obali; Cle pidava na desnoj obali prema Dubossary; Vibantavarium isto tako na desnoj obali kod varoi Bendery (neodlueno) i naposledku Eractum tamo blizu ali na protivnoj strani reke kod dananjeg Tiraspola. Poto je dakle po Borisov-u leao Erakton na Dnstru, trebao bi Erak da znai reku Dnestr. Izdava Ptolemejevog teksta, C. Mller, misli drukije pozivajui se na to, to iznosi prema Ptolemeju samom odstojanje Dnstrovog kolena (okuke) od crnomorske obale 1200 stadija, pak se bi na taj nain ova okuka imala nalaziti kod dananje varoice Rybnice, gde pone reka tei prema jugu. U vezi s time nalazi C. Mller geografski poloaj Vibantovarium-a 200 stadija juno od spomenutog renog kolena, a to znai kod mesta Balte, a Eractum u njegovoj blizini. Uzgred primeuje editor Ptolemeja, da su imena Carrodunum, Mae tonium i Vibantavarium keltskoga a Clepidava akog porekla^*. Istorijski geograf H. Kiepert^^ ima Erastum (sic) zabeleen ispod Dnstrovog kolena pri Rybnici, ali pod znakom pitanja.
KAPTA 1 >- 0 1 no ). -Maiopa . ( T a b u l a S a r m a t i a e s e c u n d u m Cl. P t o l e m a e u m . C o m p . W . B o r i s o w . ) P e t r o g r a d " CLAUDII PTOLEMAEI, Geographia, vol. 1910. prim. 9. I, ^tr. 434,

15 H . K i e p e t, F o r m a e o r b i s a n t i q u i , t a b . X V I I . B e r o l i n i M D C C C C X C I V .

M. Kiessling^^ rauna da je bila sarmatska varo Eractum 875 stadija (143 ^m) udaljena od ua Dnstra (Tyras) i istoimenog trgo vakog emporija u blizini dananjeg Akermana, pa je treba traiti kod mesta Dubossary u Podoliji prema uu reke Reut u Dnestr. To je blizu mesta, gde postavlja V. Borisov Klepidavu. Jo pre kratkoga vremena (1913) identifikovao je nemaki nauenjak, W. Martens^', Erak sa Fazisom bez svakog uzdravanja i bez svake primedbe, valjda povodei se za Th. Mommsenom i K. MUenhofom. Bez sumnje je mislio na poznati Fazis u Kolhisu, to je narav ski pogreno. Danas se kolhiski Phasis ne zove Eraks niti se tako zvao za vreme K. Porfirogenita, ve mu Turci kau Fa a Gruzinci Rioni. No ima jedna druga reka u Transkavkaziji, koje je ime nalik na Erak i koje stoji s njom svakako u etimolokom sorodstvu, reka Aras (antiki 'Ar]), kod Jermena Erachs (Erasx) nazvana^^. Kao to je spomenuto, ve je Ksenofon na kraju V. stolea pre Hr. poznavao na Phasis t. j . juni od izvornih potoka reke Araksesa, koji protie kroz vododelni predeo Phasiane ili Basean i gde se danas nalazi Erzerum (Theodosiopolis), izmedju izvora Eufrata i spomenutog Fazisa. Tomaschek^', pie da se etymon imena Araxes u opte ne moe pronai i dokazati, jer da uporedjenje sa jermenskim korenom arag, erag brz" nije mogue i da je nepouzdana tobonja perzijska re arakh brz".
" M . K i e s s 1 i n g, E r a c t u m . ( P a u l y s W i s s o w a , R e a l e n c y c l o p d i e sischen Altertumswissenschaft, V I , str. 327.) S t u t t g a r t 1909. 1913. geogras Altertum wie den alten einfach Oon, Ar in der class

" D i e G e s c h i c h t s s c h r e i b e r der d e u t s c h e n V o r z e i t in d e u t s c h e r Bearbeitung, d . V : J o r d a n i s G o t e n g e s c h i c h t e , 3. A u f l a g e , str. 82, p r i m . 1. L e i p z i g " phischer trug der C. v o n Namen, A. die Phasis. vieler ein Hahn, den Erster V e r s u c h indischen alten einer Erklrung Araxes. Flssen sich kaukasischer Im grauen str. 6. S t u t t g a r t heiligen der 1910: F ( l u s s )

eigentmlichen ist A r a s , so wiederholt,

Namen, in d e m Phas,

Bactr und

D i e W u r z e l ides j e t z i g e n Flsse Welt

Namens

welche

Benennungen Ras eigentlich

N a m e n der W o l g a : Ra. Es ist z u bemerken, dass in A s i e n R a s oder Gattungsname war, welche ebenso wie Phrat,

Dscheichun und andere, vielen bedeutenden Flssen beigelegt wurde. D i e die Grusiner Rachsi oder Arazi, die Perser, Trken und 'AaStj,die orientalischen Schriftsteller Araschi, Raksi, Araber:

menier heien den Flu Erachs (Erasx) nach dem Enkel des Patriarchen Harma, Arasstschai, Griechen Arras, vorkommt, Zeitwort NjachrisAras, Ras oder A ' Ras anstatt AI Ras, die R m e r A r a x e s , die R o s , R u s , O r o s (S. B a r o n U s l a r ) . D a d e r N a m e s c h o n b e i H e r o d o t

Eres, Araches,

s o i s t er w o h l k a u m a r m e n i s c h . E i n i g e G e l e h r t e w o l l e n i h n v o n d e m laufen oder aus d e m griechischen " W. T o m a s c h e k , gaaw

a r w a t d e r L a u f e n d e a b l e i t e n . M g l i c h i s t , d a er a u s d e m a r a b . ruz L r m m a c h e n h e r v o g e g a n g e n ist. Realencyklopdie, Araxes. (PaulyAVissova,

II, 4 0 3 .

Th. Braun^" tumai Ptolemejevu dislokaciju spomenutih 5 varoi tako, da postavlja samo Maetonium na liniju Dnstrovog toka, ostale 4 pak iznad reke, t. j . u izvesnoj udaljenosti (xi rv Tvav Tcarav) Erakton je bio udaljen od varoi Tirasa 884'4 stadijev = 163 km 349 m, od pregiba (10<1]) Dnstra 288*2 stadija = 53 km 230 m i od Olbije na Crnom moru 1058"7 stadija = 195 km 542 m, i na osnovi tih podataka se moe predpostaviti u blizini dananje varoi Ananv (,) na reci Tiligulu^^, neto juno ispod njegovog izvora. U antiko doba zvao se Tiligul 'A^ixrii^'^ ili Asiaces i izlivao se u gorko-slani istoimeni Uman na kojem je leala varo Ordessos. P o istom Th. Braunu treba traiti antiki Vibantavarion u blizini varoice Balta, na granici herzonske i kamenec - podolske gubernije, dakle severozapadno od Eraktona. Poto se miljenja o geografskom poloaju sarmatskog Eraka razilaze, treba da se odluimo ili za jedan od onih na Dnstru ili za onaj na reci Tiligul-u (Aksiakes). Ako se bi odluili za prvi sluaj, onda bi imali pod antikim Erakom razumeti dananji Dnestr, u drugom sluaju pak stepsku bujicu Tiligul. Za taj poslednji sluaj mogao bi govoriti sam Ptolemejev zemljovid Europske Sarmatije, gde Eracton nije naveden na Dnstru nego u izvesnom odstojanju, istona od linije njegovog toka. Za Erak = Tiligul moglo bi govoriti i jedno mesto u Amijanu Marcelinu, koji ne spominje ni kralja (Vinitari-a) ni Erak, ali se vidi, da je onaj ostrogotski kralj, koji je preuzeo vladu posle smrti Hermanarikove (375), vladao samo kratko vreme izgubivi bitku i ivot u ratu sa Hunima, pa zvao se on Vinitarij p o Jordanisu ili Vidimir po Amianu Marcelinu. Svakako se oba antika historika slau u time, da se za kratko vreme posle smrti Hermanrika desila jedna odluna bitka izmedju Ostrogota i Huna i da je u toj bitci zaglavio tadanji ostrogotski kralj. Kao to naime pie Ammianus Marcellinus preuzee tutorstvo nad nedoraslim sinom ubijenog
2 , - 10, I. s t r . 2 0 6 . - ! 1 LXIV, 12. P e t r o g r a d 1899

=1 T i l i g u l ( t a t a r s k i : D e l i g l = b e s n a r e k a ) p r e d s t a v l j a t i p i n u s t e p s k u r e k u h e r z o n s k e g u b e r n i j e ( d u i n a t o k a 138 Va v r s t ) , k o j a p o s t a n e u p r o l e e i na jesen divlji torrens, a u letu i na zimu m a l o v o d n a suica. " C L . P T O L E M A E I , g e o g r a p h i a , 111, C a p . 3 , 6 : o rf ^ norafibq xal avro iapel zTfV Safiaziav tnh rfjv Aaxlav exQi tov KanTOv dov. lib. 111, C a p . V, 1 4 : vni Se xbv A^ixtjv noraov 'Ogorjoabq (57 *). W. Tomaschek A x i a k e s . ( P a y l y - W i s s o w a , R. G. II, 2625.

kralja Vidimira dva ostrogotska vojvode, Safraks i Alatheus, koji napustie otpor protiv Huna i odstupivi stigoe na Dnstr^^. To svakako govori zato, da razbojite izmedju Ostrogota i Huna nije lealo na Dnstru nego istono od njegove rene linije. Na osnovi prethodnog moglo bi se rei, da se pod imenom reke Erak verovatno krije dananji Tiligul, antiki Aksiakes.^^ Izgleda da imaju koreni imena Axiakes i Erac i isto znaenje, naime voda, reka". Etimologija imena reke Erak. Koren imena E r a c je *ar, koji produen nastavcima -b, -k, -g, -d, -n, -t daje razna rena imena^^. Tvorba na -b: Ar-bia reka u Italiji, '-, reka u Kariji; na -d: I-a-avoq u Lidiji; na -g: 'O-ya pritoka Meandra u Maloj Aziji; na -k: 'Qy.ai reka u Kapadokiji; na -n: Arnna {'AQ-V, "A-VIJ) reka u Likiji, Arnus u Etruriji, itd. Dalje K. Otir^^ i C. Holder^^ navode rena imena od korena *ar u Galiji, Helveciji, Noriku, Panoniji, Armeniji: Ar-axes Ar-fluvius", Ara dva pritoka Rena (sada die Aar i die Ahr); Arabo{n) Raba u Panoniji, Arar u Galiji (danas Sane) pritoka Ro dana, Are-lape mesto i reka u Noriku (reka Erlaf u Osterreich unter d. Enns), Ar, Ar-ar, Arel- ( > reka Jerelb u junoj Rusiji, nastalo iz predskittine). Verovatno je koren reke Erac srodan sa lezginskom (avarskom) rei er (r) reka". Na osnovi gore navedenih injenica moemo tvrditi, da je reka Erak tekla u Evropskoj Sarmatiji i to na prostoru izmeu Dnpra i Dnstra. Ove pobedie Huni istone Gote 376. godine i ove je bilo defini tivno uniteno njihovo gospodarstvo nad junom Rusijom. Sa pri linom pouzdanou moe se rei, da se ime reke Erak krije u imenu
A M M I A N I M A R C E L L I N I , r e r u m g e s t a r u m , b . X X X I , c a p . 4, 3 (Recensuit notisque selectis instruxit V . Gardthausen, Lipsiae M D C C C L X X I I I ) : c u i s p a r u i filii V i d e r i c h i n o m i n e c u r a m s u s c e p t a m A l a t h e u s t u e b a t u r e t S a p h r a x , d u c e s e x e r c i t i e t f i r m i t a t e p e c t o r u m n o t i , qui c u m t e m p o r e a r t o p r a e n e n t i abie cissent fiduciam repugnandi, cautius discedentes ad a m n e m D a n a s t i u m per camporum ampla spatia diffluentem. 'A^L.xr)q ( A s i a c e s ) s v a k a k o je s r o d a n p o s v o m e k o r e n u sa preistorijskim alar o d s k i m r e n i m i m e n i m a n a - y k , v o d a " ) k a o n. pr. 'A-rjq, 'iSoq, 'I-aSaQXtjq, "ASwq, A x a , A x o n a , O x i n e s {"ASeivoq, EvSsiroq mare" i jo d r u g a imena. A . T r o m b e 1 1 i, S a g g i o di a n t i c a o n o m a s t i c a m e d i t e r r a n e a . , , . 17, 18). B e o g r a d . 1926. K. O t i r , A l a r o d i c a ( R a z p r a v e , I, 2 8 6 ) . L j u b l j a n a 1923. " C. H o l d e r , A l t c e l t i s c h e r S p r a c h s c h a t z , I. p. 170. L e i p z i g s B e r l i n 1925.

Evropsko-Sarmatske varoi Eractum ("HaxTov), koja je leala na istonoj strani Dnstra, svakako ne daleko od linije njegovog toka. Verovatno treba traiti Erakton na mestu dananje varoice Ananv, na gornjem Tiligulu. Prema tome bi moda mogli identifikovati stepsku bujicu Tiligul sa starim Erakom. Rsum: La rivire de l'Erak.
C o n t r i b u t i o n l'histoire d e s n a t i o n s l u t t a n t p o u r l ' h g m o n i e e n R u s s i e m r i d i o n a l e , d a n s la s e c o n d e m o i t i d e s IVe s i c l e a p r s J . C h .

L'historien Jordanis rapporte que, aprs la mort du roi cente naire Hermanarik, Venetharius devint roi des Ostrogoths, mais qui dut reconnatre la souverainet des Huns (375 aprs JCh). Cepen dant, Venetharius ne la reconnut qu'en apparence, de fait, il aginait en souverain indpendent. Ainsi il faisait la guerre aux Antes, Slaves orientaux qui d'abord, repoussaient les attaques, mais, le fin, succom brent. Avec Venetharius vint la terreur, un grand nombre des chefs des Antes furent pendus. Pour punir le vazal indocils, Balamber, le chef des Huns, alla en guerre contre Venetharius qui, la rivire de l'Erak, perdit bataille et vie (376). Les Huns devinrent matres absolus dela Russie mridionale, par laquelle allait la voie de l'Europe orientale et du Turkestan dans l'Europe mridionale. Mais, l'Erak n'est pas connu et, naturellement, on ne sait non plus o le combat dcisif entre Huns et Ostrogoths eut lieu. Mommsen et Mllenhof font allusion au Pharis ; mais c'est impossible, parce que cette rivire ne se trouve qu'en Transcaucasie, ce qui est bien loin. N. upani pense que le nom de la rivire de l'Erak est dissi mul sous le nom de la ville d'Eractum {'Hay.Tov) que Ptolemaeus mentionne en Sarmatie europenne, au-dessus du Dniestr (Tyras.) Puis que l'auteur fixe Eractum non loin du bourg d'Ananev, au cours suprieur de la rivire du Tiligul (entre Bug et Dniestr), la rivire de l'Erak serait probablement identique avec ce torrent des steppes, le Tiligul.

Pogodba za dobavo lesa, sklenjena med mozirskim tranom in Zagrebanom v letu 1796.
O b j a v i l dr. Fr. K o t n i k (Maribor). Gornja Savinjska dolina se e od pamtiveka mnogo bavi s lesno kupijo. Les spravljajo pozimi do Savinje, na pomlad pa ga drzni splavarji vozijo po Savinji in Savi do Beograda in e dalje. Savinja in Sava sta e pred naim zjedinjenjem gospodarsko spajali na zahod z vzhodom in jugom. Mozirski tran Marko Jurij Lipoid, ki je vekrat upanoval trgu, tako tudi med 1. 1837.1842., je za topografijo zbirke Jurija Goetheja v Gradcu spisal o Mozirju tole poroilo: Le malo prebivalcev se tu v trgu preivlja ob svojem posestvu, veinoma trgujejo s stavbnim lesom, razsekavajo drevesa v hlode, jih spravljajo pozimi k dram, tu jih spuajo po njih k Savinji in drugim potokom, po katerih jih spravljajo k agam. Veejo splave in jih vo zijo globoko dol pod Beli grad. Trgovina s stavbnim lesom veinoma preivlja prebivalstvo v gornji Savinjski dolini. Tukaj v trgu, kjer Savinja blizu mimo tee, so najveji trgovci, ki dajajo blago za c. k. utrdbe in regimente. Prej je bila navadno Mitrovica zadnja izlobena postaja, lansko leto pa je Janez Lipoid raziril trgovino pod Beli grad do Sp. Palanke blizu Orove, kamor je po pogodbi spravil mnogo blaga. Tudi v Trst so spravljali les. Tako poroilo Marka Jurija Lipolda, mozirskega upana in trana. (Iz arhiva mozirske trke obine.) ivahna je bila tudi lesna trgovina z Zagrebom, o emer pria kajkavska pogodba iz leta 1796., ki jo istotako hrani mozirski trki arhiv in ki slove: Letto 1796* dan 9" Decembra ja Alexander Makauecz z Gregurom Praiznikom iz Mozerja (illiti $raberga) Purgarom, drugach floszarom za szledecha Materialia Szleidechi Kontrak vuchinilszem ; najmre :

P o g o d b a za d o b a v o lesa, sklenjena m e d mozirskim tranom . . .

123

I v i c h )a g Q f g recheni floszar dopelya meni Sfuerbanfou N" dvadeet) koji klaftrov pet y pol dugi, pri tenkom pako kraju illiti berku najmenye szedem czolov in diametro debeli biti moraju) vakoga po Rainichki jeden, krajczarov Shest. 2 g o o h Shezdefet Spiravczev pet klaftrov dugeh, y pri berku najmenye pet czolov debeleh, vakoga po krajczarov tridefet. 3 Rahlinov petzto jeden czoU debeleh, klaftre dva y pol duge pri berku najmenye oszem czollov fhirokeh, vaku ztotinu po Rai nichki deet, kak tukaj. 4 t i c h Jezero y petzto lepeh Sviglinov, pol czolla najmenye de beleh dva klaftre y pol dugeh, y pri berku najmenye pet czolov fhi rokeh, vaku ztotinu po Rainichki pet, kr. chetudeet. 5 2to laitov zevema dobroga vapna, vaki lait najmenye pet vagonov dersechi vaki lait po Rain, dva kr. dvadeszet y chetiri rachunajuch. Zatem 6*''^'' Letev lepeh trizto dva klaftra y pol dugeh, vaku ztotinu po Rainichki pet, zatem y y m i c h 2a Stalu boroveh podnicz trideszet, dva czolla debeleh, pri vusefsem kraju najmenye jeden czepelif fhirokeh, deszet pako czepeliftev dugeh, vfaki falat po grofsi oszem ter m i o h 2;to jaloveh bervenecz ali pfoftenot tri czolle debeleh, y pri vuzkom kraju najmenye defet czollov fhirokeh, dva pako klaftre dugeh, ztotinu za Rainichke tridefet y tri. g t i c h y zadnich zto y petdefet Pankladenov, dvadefet po tri klaftre, oztaleh pako 130 po dva klaftre y chetiri czepelifte duge, poldrugi czoU debele, pri berku najmenye defet czollov fhiroke, ter vfe obshniszane, jedno na drugo ztotinu po Rainichki fzedemnaizt dopelyati ima; koja ovak dopelyana Materialia ja z mojemi ztroski od Szavzkoga Mozta na moj fundus zvoziti dam, ter vu ovu pogodbu ja gorerechenomu Gregoru Praizniku, vu ime kapare fzada taki odbrojil em Rainichkov dvadefet pet, oztale pako peneze vfe prez falinge prime, kada gore napiszana materialia meni prez falinge do pelya, y preda. Kojemu za vekfhu Szegurnozt dajem ovo moje piszmo, z laztovitum mojum rukom podpiano, y z navadnum mojum pechatjum podpechacheno. Dano v Zagrebu kak gore

Alexander Makauecz m. p.

Peat.

Ja pako Gregur Praiznik priemfhi vu ime kapare od predi piszanoga Gozpona Rainichkov dvadeet y pet, k vem prenapianem kondicziam privalyam y obligeram sze gore napifana materialia kak berse perva prilika bude, ako ne ve, barem drevo y deszke ve,

124

Dr. Fr. K o t n i k :

vapna pako lajtrov petedeet, dopelyati, oztaleh pedeet lajtov pak drugoch dopelyam. Koj neznajuchi piati, za vekfhe veruvanje poleg imena y pridevka mojega znamenje fz. krisa poztavlyam. - j - Gregur Praiznik Peat, iz Mozerja purgar y Floszar (Nato sledi latinska legalizacija podpisov in pogodbe po banskem notarju Stivalichu.) Vu ov kontrakt mi je recheni Gregur Praiznik do 7" 9^^^ Letta 1797' izbavil Sviglina N ' Szedemzto; pankladenov szto; Spiraveze trideet y dva; rahlinov szedemdeet y p e t ; y vapna lajtov 16. koja vfa platil em nyemu, nuter zarachunavfhi kapare fl. 25 ; Szamo josche dusen szem nyemu Rainichki dvadefet y pet, koje berseli kontrak zpominyemu podpunom platiti dusen b u d t m . Zagrabiae 798 = 20'"' Juniufsa vu ov Contract Alexander Makauecz priel em od Praiznikove Sene Urfhe vapna lajtov devetnaizt, koje po pogodyene czene chiniu fl 45 kr 36 Item jaloveh bervenecz N= 79 koja chine 26 14 Boroveh podnicz N* 20 chine 8 Rahlinov 5 8 chiniu 5 48 Zkupa za fl 85 kr 38. SSelc^e fnf unb ac|tjig (Sulben unb 38 Sreujer |amt ormale juiii be= l^altenen fnf unb jwonjig ulben id^ ber Gefgten Urf^ula ^raijnif fogleid^ oujujafilen fci)ulbig bleibe, foblb blefer ontract mir ollfonimen erfllt ioerben ttirb. Stgrom ben 22*'" Sunt 1 7 9 8 Alexander Makauecz. Rsum : Contrat d'achat de bois, conclu entre les bourgeois de Mozir et de Zagreb en 1796.

Odprta ognjia v kuhinjah rabskih Slovencev.

Dr. A v g u s t P a v e l ( S o m b a t e l j S z o m b a t h e l y ) . P o trianonskem miru je ostalo v madarskih rokah le devet, pravzaprav po nedavni zdruitvi Stevanovcev in Otkovcev le osem slovenskih vasi od prejnjega slovenskega ozemlja v madarski dravi, ki je telo okrog sto tiso du. Te vasi so v bliini Szentgotthrda, in sicer: Rbattfalu: Slovenska ves, gen. Slovenska vesi; Szakonyfalu: Sakalafci, gen. Sakalouvc; Aptistvnfalva: Stvanofd, kraje: tenci, n. pr. Idn f tenca, gen. tevanovac; Orfalu : Andofci, gen. Andovc ; Ujbalzsfalva: Otkiffci, Utkufci, gen. Otkbuvc; Permise: Verica, ta so Verica, gen. z Veric in z Verica; ono je mnoinska, tole pa edninska oblika; Ritkahaza: Ritkarufci, gen. Ritkaravac; Alsszlnk : Dolini Senik ali Sinik, gen. Dolinoga Senika ; senik = koenina, prim. senu. Le na pol slovenska, pol e nemka vas; Felsoszlnk : Gorini Senik, gen. Gorinoga Senika. Teh devet, pravzaprav zdaj le e osem slovenskih vasi v ma darski dravi se s tako naglico madarizira, da jim komaj prisodim e nekaj dob lovekega ivljenja, ko bodo izgubile svoj ve kot tiso let ohranjeni slovanski znaaj in se bodo popolnoma potopile v madarstvu. Zato je resna znanstvena potreba, da im prej zberemo nji hove jezikovne, slovstvene in narodopisne zaklade. Nekdanje slovensko narodno ozemlje je vsekakor bilo mnogo veje od dananjega. O tem priajo deloma tudi imena sosednjih madarskih vasi, ki so sloven skega izvora. Taka s o : Csrtnk : reitnik (prim. reta = iztrebljen gozd. Pleternik: reta = ein morastiger Ort, der Ried); Kerca : Krica (prim. krcia < krovina; kfafka, k'rcfka = motika za kriti). Slovenska imena v sosedstvu leeih madarskih vasi : Kethely : Troffsf; Zsida :iidova sc. ves; Szentgotthard : MbnoStr < monasterium; Nagyfalva : Mgdinci, prim. Mogersdorf; Talapatka : Telik; Kisfalud : Mala

ves, Malo vsc; Rbaszentkereszt : Sveti kri; Krtvelyes : Grakova ves; Hromhz : Tridvnr, Tridvor; Szalaf : Sola; Kondorf a : Krdanofci, gen. Kradanovc; Ronk : Rnik; Rbagyarmat : ormot; Gyanafalva : Zndfci, prim. Jennersdorf, itd. V smehljajoi se jesenski svetlobi potujem po dravni cesti, vijoi se iz Monotra proti Slovenski vesi. Od dveh strani prijazni hribki, med njimi pa se vije v podolgovati dolini srebrni pas Rabe. Od desne strani mi kimajo iz daljave vrhovi tajerskih Alp. Na poboju onstran opekarn na monoterskem ozemlju epee hie so e slovenske gazdij" {kmtij'a, gospodarstvo). To je danes najseverneja toka slovenskega jezikovnega ozemlja v ma darski dravi in madarstvu nablije leea toka. Od visokoleeih hi komaj dober bezaj dale lei prva slovenska vas: Rbatotfalu, slo venski: Slovenska ves. Prebivalci skoro brez izjeme lomijo madarski jezik in dasi spada vas k slovenski tevanovski fari, vendar hodijo k mai in pridigi v monotersko opatijsko upno cerkev, ker je ta blie kakor na visokem hribu zidana tevanovska cerkev. Del pri jaznih belih hi je raztresen v dolini, padajoi proti Rabi, ostali del pa onstran poti na prijazno se vzpenjajoih holmih. Hie so veinoma zidane vzdol dvoria, s poarnim zidom proti severu, tako da gleda solnna juna stran proti dvoriu in skoro vsaka priakuje tujca z odprtim, toda pokritim, stebriastim ali obokanim stopniem, ki se razteza skoro vzdol cele stavbe. Cesta in dvorie kar mrgolita od hrupne in kriee otroke vojske. O edinstvu tukaj ni ne sluha ne sledu. Komaj je kak potnik, ki tega kot ene najbolj pozornost vzbujajoe znailnosti v vasi ne bi opazil in omenil. Kadarkoli jih tudi deset, petnajst mrgoli v eni hii, pa so hie veinoma le enosobne, redko dve- ali vesobne. Medtem so zidine zadnjih let prilina, zdrava bivalia, imajo precejnja okna z lepimi zelenimi oknicami; pri premonejih imajo vekrat tudi tri sobe. Stebriasto stopnie je tudi pri teh nepogreljivo, kot bi znailo vedri duevni svet svojih prebivalcev, njih postopajoo, prazniko modrost in ljubeznivo gosto ljubnost. Navezan na spremstvo uiteljice Ane Pavlieve se napotim proti domovom, v solncu vse radostnim. Sam bi si komaj upal nadlegovati njih prebivalce, pa saj jih nagovorim v sladkem materinem jeziku in stareji e se spominjajo mojega oeta, ki je e kot fant pred dolgimi desetletji bival dalj asa tu v vasi. Toda vojne rekviracije, povojne zmenjave in zvita strogost davnih izterjevalcev so jih storile nezaupne proti loveku v tuji suknji. No medtem se na domao besedo

ogrejejo, z lic jim izginejo skrbi in prestraene poteze in z zaupno odkritostjo ne odprejo pred menoj samo vratic, marve tudi svoja srca. P o emerkoli vpraujem, vedno me napotijo k vakemu modri janu, 86letnemu F r a n c u a m p a r j u . On je bil prvi vaki skolnik" (uitelj) od 1862. do 1864. Nekdaj je celo knjige pisal in v glavi ter odrgnjeni skrinji skriva mnogo modrosti. Domai se imenujejo T'orni ali Blincini; tako jih imenuje vsa vas. Potrkali smo na njegova vrata, e radi diplomatske spodobnosti, ker vidim, da je slepa vera v njegovo modrost najbolje priporoilo na vse strani. Ponudim mu tobaka in si tudi sam nagem ter se tako v dimu iz pipe razgovarjava. P o emerkoli vpra ujem, vselej se hipoma vrne v stare dobre ase in govori, govori, da mu komaj sledim. S prisrno, mnogokrat e otroko gostobesednostjo se v njegovem domu ne morem posebno oko ristiti, toda ko se poslovim in pridem na sosedovo stopnie, zasliim za hrbtom epetano opazko: od staroga Vrnovoga j prlo", tedaj takoj razumem prijazno vedrost obrazov in smehljaje. Kako ne! Vaki mo drijan! Kdor prihaja od njega, ta vendar ne more biti slab lovek! Kaj ele, e bi bili vsi videli, da se je dobri starec ob 1. S t a r s l o v e n s k i m o . (Franc ampar). slovesu tako razneil, da mi je celo izroil vse ivljenje s strahom na dnu skrinje uvan rokopisni zvezek. Takole je rekel: F toi kngi J fs." Radovedno sem spotoma listal v njem; seveda le plitve molitve in cerkvene pesmi, ki razen morebitnih jezikovnih posebnosti nimajo nobenih posebnih zanimivosti. S spremljevalko obieva vas. Nain zidanja in oprava novih hi me ne zanima. Stare, e podirajoe se hie z odprtim ognjiem iem. Ce bi ne bilo vojne in po vojni dolge borbe z revino, niti za razstavo morda ne bi ve nali take revne podirajoe se koe. Tako pa kdo ve, kdaj bodo izginile. Zaradi domae skrbnosti najbre ne; dragi dolarji amerikih oancev so v zadnjih letih spravili dokaj

takih starinskih bivali s povrja. Na mestu teh se danes bahajo e lepe zidane stavbe. Toda e vedno je mnogo lesenih hi, priblino 1 0 % . V mnogih starih hiah so le zamenjali staro odprto ognjie s preprostim eleznim, v streho so postavili dimnik in za precej asa je moderno stanovanje gotovo. Hie z odprtim ognjiem je e od zunaj lahko spoznati, ker jim manjka dimnik, zunanja stena kuhinje pa je okrog vrat in zlasti nad njimi sajava, ali e je svee pobeljena rumenkaste, oziroma rjavkaste glinaste barve, morda ima ob obeh straneh stene iz desk, ki zadrujejo dim. Toda stopimo v eno najbolj tipinih takih vakih kuhinj {fna < kuna < kuhinja < kuhinja^), v hii Anderk tefana, vulgo Spalni. Kuhinja lei tudi tukaj, kakor povsod, sredi podolgovatega poslopja in se odpira na stopnie. Tloris ji je komaj 5 X 5 korakov, viina komaj 2 in m, dve okenci eno poevno nasproti vhodu, drugo desno od vrat v isti steni le medlo razsvetljujeta notranjino kuhinje, tako da morajo biti vrata stalno odprta, sicer bi komaj videli v nji. Sicer morajo biti vrata odprta tudi zaradi tega, ker dim z ognjia le teko odhaja skozi odprtino, v levem kotu zadnje stene vsekano v obok, ki se nadaljuje skozi podstreje v dimnik. V takem ^ Madarsko-slovanske jezikoslovce bo zanimalo dejstvo, da je v vsej tej pokrajini in e dokaj globlje v sosednjih hribovitih vaseh glasovna sprememba k > t (y odprtem zlogu pred visokimi samo glasniki) mnogo pogosteja kakor v ostalem, vejem delu slovenstva. Tako pogost in obenem tako nenavaden je ta pojav, da takoj vzbudi pozornost raziskovalca in prav posebno oznauje nareje tega ozemlja. Le nekaj primerov naj omenim: tbo, tblouv (mad. kbl); drugje kbo; ffup < fkp; ganfi < zgnki, ganiki (mad. gnica); ali gaonifa, kot plural od gaonik ; fia < kuna < kuhinja (mad. konyha); fati, tati < kati, kati < kuhati, khati; ter < ker ( = orodje); v pridevnikem obrazilu -ski: idinsf klobasa < idinsk < aidinsk < haidinsk (mad. hajdina); tudi v izposo jenkah: ctr = cukr < Zucker; toda gen. ckra; to < ko < hko; toda gen.: kla; nem. Haken. V besedi toka je glasoslovna sprememba k < t pred nizkim glasom le navidezna, ker se je ta oblika skrajala iz prejnje oblike fioka v dvozlono, sicer pa se rabi tudi t'ioka, fioka (< khavkd). Kot drugo znailnejo glasoslovno posebnost dialekta bi omenil barvitost dela nenaglaenih vokalov, ki se razlikujejo od one v ostalih domaih jezikovnih okrajih. Zlasti je nenavadno zlitje odprtega -ja in a-ja, ki se lahko opazi tudi v zlogih.

dimniku nadaljujoa se odprtina {orao, oru; fana brzi or, z oron; ? < rjfr, po dissimilaciji tudi: laur; nemki Rohr) je redka in jih v zadnjem asu ukazuje oronitvo z deskami obiti, ali iz varnostnih vzrokov, ali kakor prebivalstvo trdno misli radi davnih sekatur. Toliko je gotovo, da sem videl komaj eno, dve kuhinji s takim dim nikom in so prebivalci na ve krajih nevoljno kazali take obite odpr tine. V bliini or" je v stropne tramove zabitih vodoravno sedem do osem dolgih ebljev, na katere obeajo, kar je treba okaditi. Kakor vidimo, je zamisel poslopja kolikor mogoe preprosta. Tla so nabita iz ilovice in neravna. Ognjie {gma < ognia na drugih krajih slovenske krajine; prim. ogn, gen. ogna) je sredie kuhinje in zaeno nje najsvetleji prostor. Svetlobo dobiva skozi odprta vrata in skozi okence pri vratih. Dolina mu je priblino 1 ^4 m, irina priblino 70 cm. Proti steni sobe, ki se nahaja desno, se ognjie nekoliko raziri in v tem kotu se nahaja prostor za vsak danje nalaganje ognja, ki ga ozna uje vdolbina {lkna na gnii), s pepelom, ugaslim ogljem, z eleznim stojalom za piskre in s piskri, v pepel postavljenimi. O b njem je vidna na steni polkrona 2, T l o r i s k u h i n j e . vdolbina, ki slui za kurjenje pei (1 gnia, 2 pe, 3 k u h i n j s k a m i z a : stoff, v sobi, katera je postavljena z 4 m a j h n o s t r a n s k o o g n j i e , 5 skrinja, one strani k steni, ker v hiah z 6 istije, 7 piskri, 8 v h o d , 9 vrata, 10 okna.) odprtimi ognjii nalagajo ogenj le v kuhinji in razgrevajo sobe le iz kuhinje. Sobna, ilovnata pe je na mnogih krajih obenem kruna pe. Ognjie ima pred izboeno stranjo priblino 70 cm globoko, 20 X 30 cm veliko odprtino v bliini tal {lkna za ppo; pri nas, to je na Cankovi in v okolici: ppo, ppeo z dvoglasnikom), kamor sipajo pepel z ognjia in iz pei, da se ohladi, preden ga odnesejo na gnojie ali ponekod na vrt pod drevesa. Blizu ognjia se odpira polkrona, v kruno pe vodea raz irjena odprtina {deisf, edn., n. pr. volko, malo deist'; na Cankovi: geiska), ki je vekrat priprta z eleznim pokrovom. Tak pokrov je vasih doma izdelek iz lesa.

Ime pei je: pe, kakor po vsej krajini (prim. pdti, paenka), madarski : pecsenye), pek (madarski : pek), pko (madarski : pokol) itd. Oblika pei je zelo razlina. Najenostavneja je etveroogelnik, zgneten brez vsake stilizacije iz gline ; na njej se stiskajo omela, ometi, loparji in ostalo kuhinjsko orodje. Toda kuhinjska pe pri Spalnih je zelo pripravno izdelana. V mnoge kuhinje sem stopil med popo tovanjem po domaih slovenskih vaseh, toda popolneje kot je pri Anderkjevih nisem videl nikjer. Stena ognjia stee pri njih do oboka, v bliini katerega prelomi monotonost ravne stene majhen, podolgovat napu, ki se lahko rabi za polico. Pod njim na levi je vdolbina za monar {lkna, dei mouar notri drimo; mouar; prim. Plet. monar; na ve slovenskih krajih pomeni ta beseda ep, zlasti veji ep); elna stena og njia se proti oboku vedno bolj sloi in se z dokaj irokim obokom {fob < Gewlbe) nagiba nad og njie; ta obok se konuje na tej strani ognjia v steni, ki zadruje dim in je zidana od zgoraj navzdol v dolini cele kuhinje {stina, ka dn neid t v na dver). Obok in stena, ki 3. P r e r e z p e i . pridruje dim, sta debelo namazana s sajami in precej varujeta sprednji del kuhinje pred dimom in sajami. Na dim zadrujoo steno, ki sega priblino m z oboka, je pritrjena s strani okna iroka lesena polica za sklede in ostale kuhinjske potrebine. Onstran oboka nad pejo je velik temen pro stor v vsej irini pei za veje kuhinjsko in ognjino orodje, v kotu zadnje kuhinjske stene pa razen tega e priblino 30 X 60 X 20 cm velika tirioglata vdolbina za piskre in druge stvari. Prerez pei, ognjia in oboka predouje 3. slika. Razlaga: a) dim zadrujoa stena; b) polica na tej steni; c) obok, ki zadruje dim; d) podolgovati napu na elni strani ognjia; e) vdol bina za monar ; f ) prerez ez irino ognjine ploskve ; g) pe ; h) gori na pei; i) majhna vdolbina v stranski steni ognjia; j) stranska stena ognjia, ki se nadaljuje do tal in stoji nekoliko bolj notri kot ognjie; k) okenska odprtina v prednji steni.

V kotu nad pejo in zadnjo steno se razprostira velika kuhinjska miza (stou < stol, pri nas na Cankovi: sto), obloena s skledami, piskri itd. V predalu so namizni prti in druge priprave. Levo od vhoda se razteza v sosedstvu v kot postavljenih ometi, sekir in dru gega orodja podolgovata pisana lda. ( O p . : Pisatelj jo v izvirniku imenuje tulipanos lda", ker je poslikana s tulipani. V Slovenski krajini se vobe imenuje pisana lada" ali samo lada"). O b njej so v kotu leve stranske stene vrata v sosednji prostor, ki slui za shrambo ivil in ita ali sprio dru inskih razmer za drugo sobo. V bliini sredine te stene se stiska nizko stransko ognji e komaj 80 cm dolgo, 60 do 70 cm iroko in visoko. Tukaj kuha morebitni stanovalec dru ge sobe, odtod kurijo po potrebi pe druge sobe, tukaj kuhajo, e je veliko ognjie prepolno, praiem in ivini. Na lesenih tramovih stropa (tram, plur. trme, pri nas na Cankovi: tramouvd, Plet. trm < nem. der Tram) sede debele saje in neprestano padajo v vejih ali manjih drobcih na tla. Stropa navadno niti ne belijo niti ne istijo. Ognjie, 4. D e l o g n j i a . elno steno ognjia in bliino vrat do kapi v irini pol do enega metra maejo dnevno z zmesjo ilovice in vode (cmluunk: sten vmzmo fno; v drugih vaseh: mcluunk; prim. malu = ilovica; stoga mala, sten malj'on ; v tevanovcih ime ogona : maluja = ilovnata zemlja, n. pr. bio j na maljai; ali? < mcati = mazati). Radi tega pobeljeno zunanjo steno e od zunaj izdaja ilovnata rumena barva; kjer pa veji del dima izhaja skozi kuhinjska vrata, tam je razen tega bliina kuhinjskih vrat in mesto pod zastrejem stalno sajasto. Mazanje opravljajo s etjo {tet; prim. drugje atina; Plet.: ^t, ctka); notranjost kuhinje maejo le ob vejih praznikih, tako n. pr. tudi na Janezovo in Lucijino; e tedaj prva pride v kuhinjo enska, jo polijejo s cmluifnkom {na Lictjo, nuvo leto, e anska piid

prvi k rmi kak moki, t ga s cmluifnkon polaejo). (Op.: V Glasoslovju cankovskega slovenskega nareja", izdanem leta 1909., pravi pisatelj na 3. strani: V Slovenski vesi govore tudi enske o sebi v mokem spolu, oziroma je v Slovenski vesi enska slovnino mokega spola".) Ker posebne shrambe ni, je ves drobi v kuhinji: na mizi, v miznici, v pisani ladi, na vrhu pei, na oknih, na policah, v vdolbinah, pod mizo in deloma shranjen v sobi ter v kamri. Krajevno in upo rabno ime posameznih pred metov sem zvedel od devetletne Katice Anderkjeve, razumne, svetlolase domae deklice, ker starev ni bilo doma; podatke je kontrolirala moja spremlje valka uiteljica Ana Pavlieva, ki je tudi rojena v Slovenski vesi in ji je materin jezik slo venski ter je preivela veji del svojega ivljenja v rodni vasi; toda resnino zelo redko je bilo potrebno kaj popraviti ali dopolniti, s tako razumnostjo je pripovedovala Katica. Razen e omenjenih kuhinjskih priprav sem si zabeleil e sledea imena: to < hko; z klon; drugje: irdklin, sirko; iz 5. D e l o g n j i a . nem. ; brkl: polkroen elezen obro na dolgem roaju, s katerim porivajo navzgor se iree piskre na lesanon valeki (iz lesa narejena valjasta priprava) v pe ; Plet. : brkla = die Ofengabel, Ungeschickter Mensch. Prim. lat, furcula, furca ; berovi mlin : z lesa naprvlni mlinac; sten s vozlui her pa idina (= aydin) pa speno (pri nas pano) redi; peno, pano: iz pati, pe; cedilo, prim. cediti ; cedenje izvre tako, da postavijo na kaf v ta namen odrezano vejo, nanjo postavijo cedilo in vlijejo kuhano testo s tekoino vanj {da globnc tmo, t cedilo gori djmo, ka cedimo) ; cvk, plur. cvkov = ebelj ; pri nas cvk, plur. cvaki ali cvkovd; Plet.: cvek = der Schusternagel; < nem. Zweck;

P o prof. Slavlu (1919.)

Prekmurje.

clfta; pri nas: cota; Plet. cota = der Fetzen; < nem. Zotte; drvnka: koara; < drevenka, prvotno torej lesena posoda; greibl, drugje greblo: s tn kr vdmlemo pa vojfdld vkoplmo ; prim. greblca ; gripsti ; Plet. grblja = die Scharre, die Ofenkrcke ; krnica; f krnici s muivlmo; krnika. Prim. Plet. krni'ca = der Tmpel, Wasserwirbel; iz lesa izdolbena okrogla posoda; kla, kala; Plet. khla = der Nachttopf, die Ofenkachel; kosnta: tk kak drvnka spltna. Navzgor oea se veja po soda z ozkim vratom, spletena iz slame za ito, koruzo itd.; odpr tino zamaijo s cunjo (s ctof s zadela). Iz drugih krajin elezne upa nije hrani narodopisni oddelek muzeja v Szombathelyu celo vrsto takih in slinih posod; korito; Plet. korito = der Trog, die Teigmulde, die Kindeswiege; kndla {za mliko) ; knta {za vodi}) ; Plet. knta = die Kanne ; kotala: majhna ploata lonena posoda; ne malin uinon vodff dvlmo; {ui, uina; gen. iiina; pri nas: pia, pianci); korbo; f krbli; krblca; Plet.: kgrba = Der Korb; korbaa = groer Korb; koar ali koara za kvako (pri nas kvoQklo); Plet.: koar, koara; prim. ko (madar. kas) ; laboka, labaka; kozica; v labotl < v laboki; pri nas lapoka < mad. lbas; lopar; Plet.: lopar = die Backschaufel, der Brotschieber; lopatica; lopata; Plet.: lopata = die Schaufel; myzar za ber pa za mk pati. Redno 80 do 90 cm visok, pa 100 do 110 cm dolg. Vasih se vidijo na njem primitivne razbarije in okraski. Pri Anderkojevih je ves gladek in okrogel; mali moaar za soff : manji monar za sol, za katerega je v elni steni ognjia navadno posebna vdolbina; ndffic < noffic; majhen no; pri nas no, noffic; Plet.: no, noec; ponv, p\\ir. pnvi; Plet.: ponev = die Pfanne; prtipanca; noaf prtiplamo upo. Plet.: pritepati = mit Schlagen herantreiben ; omla ; pri nas omlo ; prim. omasti ; Plet. : omelo = der Kehr wisch; prkova; gori na pistr ga daj amo; < pokriva; pri nas > pokrva, pokfvlo; prim. pokrivat}, pokrit}. Zanimiva je oblika iz Slo-

venske vesi z metatezo in ljudsko etimologijo. Plet.: pokriva = der Decker, der Dachdecker; pistr < piskr; f p'iskri, plur. piskrov; pri n a s : plskr, plskri; piskri, piskrick; Plet.: pfsker = der Topf, der Kalkofen; riba; prim. ribati, nemki reiben; krlna ali lda; ona s sedlastim pokrovom se imenuje rtoinska, ratinska krina, najve z bukovoga lesa ; ime pokrova : vrnica ; Plet. : skrinja in krinja = die Truhe, der Schrein; ? < ratinska; kaf, kafi, kafiak; Plet.: kaf = das Schaff; kafica, s kaficov dodirno kravo ; pri nas kafica = majhen kaf, lesena posoda za merjenje ita. Posoda za dojenje je pri nas doguifnica < dojilnica, prim. dojiti > doditi > doglti; sklidMk : stojalo za sklede, prim. skleda, sklica; Plet.: skleda die Schssel, skledica, sklednik, skldnjak; solnka ; Plet. : sol^nka = das Salzfa ; alica; pri nas alica; iamdl, amadli (mad. smedli); stolek; topka : sekira ; s topkov drva kalamo. P o drugih krajih : sekra, sekrica, (prim. mad. szekerce), manja se imenuje: oc, ho; tepa (mad. tepsi); pri nas tapija, tapia; Pleternikov slovar jo pozna tudi le iz Krajine naih Slovencev; toka; v Odkufci in okolici: fioka < fioka < fiioka < tufka < kfka < khfka; prim. foati, fati, tuna < kuhati, kuna. P o drugih krajih: kjati, klijati, kati, kati, kuna; ime kuhalnice pa se drugje glasi: kiinca, kiinca < khalnica; talir (mad. tnyr) kronik; talirac, majhen kronik; vlca < vilica; Plet.: vile, vilice; vr, vfak je veji manji, veinoma z roajem in ga izdelujejo iz rumene ali temnosive gline. Plet.: vr, vrek = Krug, Krglein; illca, liica; linak za lica; Plet.: lica, linik, linjak; alezo, ime onega okroglega ali trikotnega eleznega stojala, ki stoji na ognjini odprtini in na katero postavljajo piskre in sklede. Tudi likalnik se imenuje tako (poleg izraza piglo, pigla = Bgel eisen). Toliko o kuhinji pri Anderkjevih. Razen te sem si ogledal v Slovenski vesi e kakih tiri, pet starih kuhinj z odprtimi ognjii. Vse so bile preprosteje, revneje kot pri Anderkjevih, toda oprema je veinoma prav taka, le orao se redko najde, tako da gre dim skozi kuhinjska vrata in okroglo ali etverokotno odprtino, vsekano v prednjo ali zadnjo steno, na prosto. elna stena pei (proelje) in

stena za zadrevanje dima se na mnogih mestih ne zdruita, ampak se navpino vzdigujeta do stropa. Iz Slovenske vesi sem odel v Stevanovce, kjer sem, kakor v centralnem taboriu, dneve in dneve uival prisrno gostoljubje upnika tefana Delija. Vsak dan smo li v drugo vas na krajo ali daljo znanstveno pot in e on sam ni utegnil, tedaj je el z menoj neki mladi teolog iz vasi. Brez njiju bi bil komaj mogel kam iti, ker so tukaj v oddaljenem, teje dostopnem obmejnem hribovitem kraju ljudje e precej nezaupni in v vsakem sumijo sicer plahi oanci dav nega izterjevalca ali detektiva. Toda sredi zapuenih hribov se skri vajo bogati jezikovni, etnografski in Ijudskopesniki zakladi. Zemlja ni najbolja in prav zares le po hudem boju in naporu obrodi vsak danji kruh. Mnogo je tudi amerikih izseljencev in komaj je hia, ki ne bi imela koga onstran morja. Toda saj bi se tudi doma obilno pridelalo zlato, srebro v ljudskih povestih in pravljicah; v bliini opinac {dpjnci, mad. Kerkafo) leei Srbrin brig (< Srbrni brig) bi naj bil poln zakopanega srebra in tudi v Sakalafci je hrib, ge zlato tala j zakopano pa jo iajo, toda doma pa nima lovek sree in pravljini zakladi se vse globlje in globlje pogrezajo zdi se v pramater zemljo. im dalje med hribe gremo, toliko ve starih ko sreujemo. Vedno ve in ve je dimnatih kuhinj diinatna fiia, v nasprotju z zidano tno, ponekod tudi 25 do 30 procentov. Sramujejo se tega stanja, enski svet komaj pusti loveka v kuhinjo in med gostim stokanjem obljubljajo: ve e sin ali moif pola tolarl No saj tudi poiljajo, kdor pogosteje, kdor redkeje, kdor pa sploh kaj. V SakaIufcih so sezidali letos prav lepo, cerkvi podobno kapelo iz samega amerikanskega denarja. Na Zavec Karolovo (vulgo Tribrna Nnica) ki stanuje v stari hii t. 41 na robu tevanovskega hriba je menda popolnoma pozabil njen mo, ki ivi e 25 let v Ameriki. Tudi sinovi so se ji razkropili po svetu in vedno smehljajoa se teta Nanica e kakih 20 let samuje na svetu. Odkod neki dobiva ono stalno vedrino, ki ji iskri v oeh, ono otroko ivljensko radost in neverjetno ljubezen ter zaupanje v soljudi? Pozna jo pa tudi vsakdo v sedmih vaseh in ne more se vriti gostija, krstitki ali kaka zabava brez nje. Tudi mi obiemo najprej njo. Hodi in sue se okrog nas in ko ji povemo namen svojega prihoda, zardi in vljudno odpre pred nami kuhinjo in vso hio, medtem ko nam je srce odprla e prvo minuto. Menim, da ravnam pravilno, e se v okolici njene hie dalje pomudim in priobim tloris vsega zemljia.

Razlaga : a) dvrca, mala vrata (na dvorie); b) vrata, dvorina velika vrata za vozove; c) dvri, dvrca, navaden vhod, ki se odpira na hodnik; d) trnac, pokrito, ire stopnie, nekoliko dvignjeno, tla nabita z ilovico (mad. tornac); e) hza, soba s tremi okni {hla > ia pomeni sicer hio); f) diinatna tna, dimnata kuhinja; g) in h) klit, dva kamri slina prostora ; iz prvega, ki ima tudi veje okno, so napravili sobo s tem, da so vanj postavili borno po steljo. Drugi prostor nima oken, le 70 do 80 cm dolgo in 10 do 15 cm iroko vodoravno prezra evalno odprtino i) ; v tem prostoru shranjujejo go spodarska orodja in vsa kovrstno drobnarijo; j) dumlo gumlo; spre daj od dvorine strani popolnoma odprto, na dveh straneh lestvi na shrambo sena in slame; Plet.: gumno = die Tenne, der Vogelherd; k) tala, reven hlev 6. T l o r i s z e m l j i a . za nekaj ivine, Plet. : tela, hlev = der Stali; 1) drevc, na vrt se odpirajoa lesena vrata; m) sala, ograjen, nepokrit prostor za praie; drugae pomeni beseda tudi manjo pristavo in tudi Pleternik jo pozna le v tem pomenu zaeno z njenimi izpeljankami; n) liv; svinjak, na vrhu lkna za kuri sedalo; Plet.: hlev = der Viehstall; o) sinc za slamo, pa drva, pa sfer; prostor za slamo, drva in orodje, pri nas: uta < huta < Htte. Spredaj ozko slamnato streho podpirajo trije strebri, dve strani sta odprti, na tretji strani je svinjak ; Plet.: senlca = die Heuscheuer, der Heuboden; p) klit za zrna, ir i drugo rei. Klit pomeni sicer isto, kar v knjini slovenini, tu pa podzemne kleti ni. Ime podzemne kleti po-

nekod zmnica, zamanca ; Plet. : zemljenica = unterirdischer Keller. Pri nas isto: klit ali povnica < pivnica; Plet.: kl^t = der Keller; r) dvor, dvoria; pod zadnjim razumejo navadno zadnji del dvoria okoli svinjakov in drvarnice; s) drugo, povsem zase stojee seinc, navadno za drva. Tloris sobe s priblino 4 X 4 m osnovnim obsegom je sledei: Razlaga : a) dvari > dvri; vrata; b) okno, plur. ukna, ifkna; majhna esteroona okna; c) iiblak; omara s predali, pri nas ublai; d) kla, velika, iroka, etverooglata lonena pe, kurjena izkuhinje ; e) kufr, ki na masitnki
stoji; masnk (msitnk) je

etveronono stojalo iz lat ali drogov, kamor postavljajo razne rei, na vijega postavljajo na vadno, ko peejo kruh, neke
{korito gori dejmo i kr misimo ;

prim.
f)

misiti); ponpak (mo. sp.); po-

stelja postavljena ob postelji ; < ? Spannbett; Drug naziv: postao, postala; pri nas rabijo le zadnja 7. T l o r i s s o b e . imena ; g) kout; prazen sobni kot, v katerem stoji v viini kakega 1 in ^/2 m majhna triogelna stenska omarica: omarc za evlje in ostali drobi; na vrhu je ovka iz porcelana, ob straneh angeli; h) iiblak: druga omara s predali; i) stolica: klop pred mizo vzdol stene; j) s t o : miza; k) kanapei: ozka, preprosta zofa, ki med ostalo pohitvo nikakor ne spada. Krogi okrog mize in ob posteljah pomenijo stole (glej skico). Tla so iz ilovice, strop je iz tramov: tanje tramove vee debeleji preni tram. Na steni nad zofo je majhna vdolbina za kiipic i glaa ( = kozarce in steklenice). Prav tako nad zofo visi katula za pfpr (za papriko ; pri nas : prpo, toda gen. prpra ; zrcalo {glodalo) in nad njim priblino 1 in V2 m dolga dvojna polica {polica ali polica), na katere gornjem delu, ki je ograjen z leseno palico, so postavljeni na

robove kroniki. Pod njo je med dvema deskama podolgovata, katli podobna odprta vdolbina, kjer so skrbno spravljene skodelice. Na stenah je komaj viden kak prazen prostor. Polne so naj razlinejih slik, zlasti svetih podob in fotografij. V kotu med klopjo in zofo v viini gornje rte okna je e posebej majhno, triogelno stojalo z roajem spredaj, na katerem stoji med cvetlicami kip sv. Antona. Toliko o Naniini sobi. In zdaj stopimo v njeno kuhinjo, naj se dobra dua e tako brani. Ta kuhinja je dokaj manja in po opremi preprosteja od Anderkjeve v Slovenski vesi. Za ognjiem v obliki I stoji pe, o kateri je ponosno izjavila Nanica: pe za dvanist kolaof kriija. Vzdol pei je stolica, ob njej v kotu stranske in zadnje stene siromana miza, ob stranski steni 3 preproste, na kline zabite lesene police za manje piskre, skodelice, v bliini v drugem kotu pa mli omrc za posiido. Obok nad ognjiem in vrh pei je raz viden iz povprenega prereza na strani. Obok je torej precej niji in bolj ploat, s tem se prostor nad pejo razprostre vse do stene, ki zadruje dim.

8. P r e r e z p e i .

Nad kurilno odprtino, ki vodi v sobo, je majhna, priblino 3 X 5 cm velika okajena luknja, ki ji je ime sapi; tu j samo taksi opi", je odgovorila Nanica, ko sem vpraal po uporabi in imenu. (Prim. spiti ; Plet. : opih, opih = ein aufgeblasener Mensch, das Ofenluftloch), torej prezraevalna luknja, pot za odvinji dim. Ker kuhinja sploh nima okna, dobiva vso svetlobo skozi vrata. Radi tega se vrata po sredini dele v dva samostojna dela, vsak se lahko tudi zase zapre ali odpre. Spodnji del je vedno zaprt, da se perutnina ne vrine v kuhinjo. Tudi dim odhaja veinoma skozi to odprtino, manji del pa skozi oglato odprtino nad vrati, deloma pa skozi dimnato, oziroma okensko odprtino, desno od vrat v steno vsekano, veliko kakih 20 X 30 cm, ki se v mrzlem asu da zapreti z desko, katera se da vodoravno premikati (ic t, sic nazil tako sem na nekem kraju slial nazivati to desko).

Zunaj na obeh straneh vrat pod zastrem, ki sega ez stopnie (trnac), vidimo po eno priblino 80 cm visoko iz 3 kosov desek nare jeno steno, ki dajeta iz kuhinje prihajajoemu dimu smer in varujeta na obeh straneh kuhinjskih vrat pobeljene stene ter sluita nad vrati zaeno z zastrem tudi za prekajevanje mesa. Glinasto barvilo za mazanje kuhinjskih sten, ognjia in zuna njega okvija vrat se tukaj z metatezo imenuje mcluifnk. Z istim pomaejo vso hio v viini kakih 30 cm, vie pa jo s im pobarvajo. Razen Naniine kuhinje sem si ogledal e kuhinje pri Francu Kalamarju, vulgo Vncarni (h. t. 38), pri Joefu Talaberju, vulgo Kovaki (h. t. 36) in e dolgo vrsto drugih, katerih gospodarjev pa si nisem zabeleil. Na nekem mestu, pri Talaberjevih, sem med dvema kurilni ma odprtinama v kotu med steno in pejo nael v viini 1 m odprtino kakih 25 do 30 cm in nad njo pri mitiven obok, katerega edini namen je gotovo, da ima dim, ki se vlee v strugo, ve prostora za odhod in da ne udarja tako lahko gospo dinji v obraz in oi. Prav tu ima 9. P r e r e z p e i . odprtina nad dvermi pravilno odpi rajoe se dverce, da se v mrazu lahko zapira. V nekem kotu je v zemljo zabit kup kolov, kamor obe ajo pomite piskre, to je pozava{? < povez). Po drugih krajih sem po dvoriih videl taka stojala za piskre v obliki lesenega stojala z mnogimi roicami {posoffdnk). V Andofci je bilo razburjenje ob naem prihodu najveje. Kakor ogenj se je razirila vest, da neki tuji gospod z g. upnikom po vrsti pregleduje vse dimnate kuhinje in zapisuje gospodarje. Kolman Anto novi, vulgo Tomarini, so tudi lastnega upnika komaj pustili v svojo kuhinjo. Zlasti gospodinja je stokala in e ob odhodu mrmrala za nami: Tau nd melo dobroga kanca, kajte pravijo gspon plebnos". Hia Tomrsinih je brez (hodnika) stopnia, a kuhinja lei med kletjo in sobo kak poldrugi meter v ozadju tako, da je tudi tukaj majhen pokrit hodnik, iz katerega se odpirajo od leve vrata v klet, od desne sobna vrata v sosednji prostor. Ognjie in pe sta kar najpreprosteja. elna stena ognjia se skozi napu le toliko dviga nad vrh ognjia, da radi tako nastalega roba na pe postavljeni predmeti ne padejo

na tla. O steni, ki zadruje dim in o oboku e sledu ni. Veji del na prostem se ireega dima se rine skozi vrata na prosto, manji del pa skozi v levem gornjem kotu okna vrezano okroglo odprtino s premerom kakih 20 cm. Na steni visi lino izrezljano obealo za kuhalnice: paterka (? < Plet.: p^ter = der Dachboden in einer Scheune; eine Stellage, ein Gerst im Stalle oder auf der Tenne). Pri Holec Ani, vulgo Sfarni (h. t. 70) imajo tudi le pred ku hinjo majhno veo. Pri Raker Janezu, vulgo Listarsta (h. t. 67) je najbedneja kuhinja, kar sem jih v vsej okolici videl. Polovico majhne kuhinje zavzema primitivno ognjie, drugo polovico pa polnijo drva in veje za kurjenje, dalje koare, sekire itd. Prav tu stoji vzdol stene nekaj iz vej in kolov zabitih klopi, na katerih prenouje perutnina, tako da je kuhinja prav za prav tudi kurnik in drvarnica. Mei Francovi, vulgo Kmtosti, (h. t. 11) vedo tudi to, da je bila njihova hia zelo zelo davno, v dzro snstou ttrdasetfrton leti" zidana. Tudi v tej kuhinji ni stene, ki bi zadrevala dim, toda ima vsaj obok, dasi je tudi ta le dve tretjini oboka (9. slika). O b e prosti strani v kotu stojee pei tvorita ognjie. Na levi steni pei je majhna luknja {spi), skozi katero gre dim iz pei in se uravnava razgrevanje pei. Kurilna odprtina pei in sobne pei ni polkrona, kakor navadno, marve oglata. Vzdol proste stene sta dva priblino 10 cm iroka trama, eden ob drugem, precej pod stropom, za drva silti, v enem kotu pa je zabitih v tla kakih deset kolov za suenje piskrov. Zapira sicer e majhnega okna je pomazan z blatom, v njegovem lebu se nahaja milo in slien drobi. Zdi se, da smatrajo okno popolnoma za odve. To je res, da so vrata vsaj poleti stalno odprta. V kuhinji Magyaric Mikloa, t. 75, sem nael na desni strani z deskami loen in s slamo napolnjen prostor za prenoevanje perutnine. Sredi ku hinjskih vrat je vrezana priblino 25 X 25 cm odprtina s pominim zapiraem; ta odprtina je po gospodinjini ugotovitvi za to, da uravnava svetlobo v kuhinji, ko opazuje pe, vlaga kruh itd. O b takih prilikah je namre dobro, e napravi za seboj popolno temo, da ob svitu ognjia bolje vidi v pe. O b odhodu iz Andovec smo radovedno postali pred neko hio, kjer so vsi domai pobirali ptiji lim (kota, sing). Na nae zanimanje so nam razloili, kako pripravljajo iz njega lim, s katerim love po zimi borovke {lmfor). Tod je to prebivalstvu eno najpriljubljenejih zimskih razvedril in majhen postranski zasluek.

V Vericai ima med 47 hiami e 12, v Sakaluvci pa med 115 e 30 hi odprto ognjie v kuhinji. Tam sem si ogledal tri kuhinje pri omenik Joefu (vulgo Ktini), omenik Mirku (vulgo Suf}ni) in Librecz Francu (vulgo Gnrski). Veinoma so to e poznani tipi. V Sakalufci so pri ulit Francu (vulgo D'rdina, t. 21) toili, da so oroniki ukazali z deskami obiti orao in so morali celo plaati

10. K u h i n j s k o o r o d j e . 12 = m o n a r , 3 4 = istije, 5 = Hnik, 6 v r a t i c a ( p o k r o v ) z a o d p r t i n o p e i , 7 = k o , 8 = d e s k a na k u h i n j s k i h vratih, ki u r a v n a v a d i m , ki prihaja p o d z a s t r e j e , 9 = cedilnik za testo.

kazen. Sedaj odhaja dim le skozi vrata in luknjo ob njih. Vrh pei je popolnoma gladek, e roba, napua nima, seveda oboka in stene, ki zadruje dim, tudi ne. V kotu med pejo in steno je sezidano posebno ognjie za kotel (kotao, gen. kotla), esar drugje nikjer nisem opazil. Dim iz tega ognjia se rine skozi pribl. 40 cm visok dimnik, ki je nastavljen v kot, v kuhinjo; nad njim je v priblini viini 60

do 70 cm izsekan pokrov iz blata, bras radi tega, da bi dvigajoi se dim zadral ter bi mu stri smer.^ ^ Csaplovics Janos priobuje v Tudomanyos Gyjtemny" leta 1828., zv. V., na str. 33. 50. pod naslovom A Magyar orszgi Vendus tokrl" (o vendukih Totih v madarski dravi) mutatis mutandis in additis addendis" malone v vsem obsegu resnino vzorno etnograf sko" razpravo, katere prva poglavja so e nekaj let prej izla v Kedvesked6-ju izpod peresa Joefa Kossits-a (beri Koi), upnika na 'Dolnjem Seniku. Kossits je dolgo asa ivel na Dolnjem Seniku, mnogo se je bavil s kulturnimi problemi naega (t. j . med Muro in Rabo, op. prev.) slovenstva, ve njegovih spisov je bilo tudi tiskanih in je kot raziskovalec budnega oesa obogatil z mnogimi zanimivimi podatki nae znanje o Slovencih med Muro in Rabo. V omenjeni razpravi se 2. " na tirih in pol straneh bavi s tamkajnjimi sloven skimi hiami, kakrne so bile pred ve ko sto leti. Naj nevedem zanimiveja mesta tega poglavja: Stanovanja in hie Venduev so zelo revne in sploh preproste. Prebivalci ravnine in hribovitih krajev vse do zdai povsod postavljajo hie iz samega smrekovega lesa, le temelj je iz hrastovine ali iz ko stanjevega lesa. Tedaj je dolnjeseniki lastnik grof Batthyni Aloyz, pred nekaj leti da bi ouval les in prepreil nevarnost poara ukazal, da novih hi ne smejo ve postavljati iz lesa, marve iz opeke ali iz glinjene opeke (mad. mor = s plevami meana glinjena opeka). Hie sestavljajo iz iroko aganih tramov, tako da poloe konec enega ez konec drugega in spuste skupaj tako, da bi konci tramov, ki mole iz dveh strani na zunanjih oglih hie, tvorili dvojno lestvo, e le-teh zlasti Ravenci ne bi zamazali z blatom. Hia, ki jih postav ljajo prebivalci hribov, sestoje veinoma iz treh prostorov, to je iz vee, sobe in kamre. . . . . Vhod vodi najprej v veo (Preklit), desno se vidijo vrata v sobo, levo pa v kamro, in sicer v oni svetlobi, ki prihaja skozi okno ob vratih v veo, kjer hranijo pripravo za peko kruha, za a ganje, omare za ivila in sode, ponekod tudi posteljo. Soba (v hribih samo ena) je dolga in prostorna, a ne visoka in obiajno tako temna, da celo podnevi zadaj pri pei ne vidijo drug drugega, eprav ima soba morda tri, tiri majhna okna, ki jih lahko vidimo v novejih in pri naprednejih gospodarjih (v starih so e okna s predeli ali namesto okna lesena deska, ki se lahko pomika sem in tja). V sobah je razen silne puobe malo videti, nekaj uma zanih piskrov, dvoje, troje ogromnih skled, dvoje, troje irokoustnih vrev in ena, kvejemu dve polomljeni, umazani postelji brez zglavnika in odeje, le z umazano odejo ali gunjem je pogrnjena neostrugana miza v kotu in ob njej na dveh straneh ob steni okovane debele klopi.

V tevanofci, kamor sem se vsak dan povrnil, se me je ljudstvo e privadilo in je konno e verjelo, da ne nameravam niesar sla bega. Ko sem bival zadnji dan tam, me je mladi prijatelj teolog pre senetil z novico, da v gostilni pripoveduje vaki kova Joef Kozar, da hodi tukaj neki gospod in zapisuje dimnate kuhinje, e, da bodo gospodarji le-teh dobili od drave parata {< Sparherd), proti plae vanju na obroke {na prilina rata). Na kovaevo razlaganje so post oanci pozorni in marsikateri je razmiljal, da me b o naslednjega d glede te zadeve obiskal v upniu. Osupnil sem, ko sem zvedel t^ novico. Bil sem preprian : ako vzklije seme nespametnih besed pamet nega kovaa, tedaj se bo dvignilo pravo romanje iz blinjih vasi. Kaj sem hotel, e isti popoldan sem jo dobesedno popihal od tam.

. . . . To je vsa njih oprema; stol z naslonjalom je e luksus pri gorianskih Vendih. V taki sobi se nahaja tudi velika, tirioglata pe z ravnim temenom, pred njeno odprtino se nahaja ognjie, okoli nje pa mone, umazane klopi, na katerih spijo navadno pozimi deki. V sobi torej peejo in kuhajo, zato so njih stene kolikor to liko okajene, in to ne le zato, ker notri kurijo, marve tudi, ker sve tijo z baklo namesto s sveo. Dimnikov ni, marve se nahaja odzgoraj med obema oknoma luknjica, skozi katero lahko uhaja dim, po ve ini odpro tudi okna, dokler drva v pei ne zgore. Kamra (klejt) je ono skrivalie, kjer spijo mladi zakonci in kjer se shranjujejo vsakovrstne jestvine. Ta navadno ni velika in ima le eno okence, to pa po navadi le zato, da bi maka lahko prihajala na lov . . . . In v taki hii stanujejo skupno dve ali tri druine . . . . Toda le gospodar . . . . ima pravico, da ima svojo mehko posteljo v sobi. Ostali spijo tam, kjer si pa najdejo mesta, v kamri, v vei ali v hlevu. Otroci . . . . nimajo nobenih posebnih postelj ali posteljnega perila, temve sladko poivajo po klopeh, pri pei ali na njej, enske razprostrejo pod sabo kake cunje, moki pa pla^; mehkeje postelje si ne elijo, ker bolje pri nobenem sosedu niso videli. Prebivalci gornjelendavskega veleposestva si sluijo denar ali ito s tem, da hodijo vsako leto med Madare na etev in si tako 3otem krasijo tudi svoja stanovanja. Nabavijo si posodo iz belega cositra ali pisano loneno, ki jo polagajo na police v sobi; pijejo celo tudi e iz steklenih kozarcev in vse to so povzroili stari ban kovci. Sedaj jih je e manj . . .
' mad. sr in k o u h u slien. (prekm. irina [*ser? = siv] pravijo pri n a s g a b a n ; je iz v o l n e

Rsum. Dans son article, l'auteur dcrit les cuisines foyer ouvert chez les Slovnes des huit villages situs la Raba, prs de St. Gothard (comitat Vas) qui, d'aprs le trait de Trianon, sont rests en Hongrie, '1 a commenc ses tudes Slovenska ves il y a encore peu prs "^"/o de maisons en bois. Les maisons foyer ouvert, habituellement, nt pas de chemine. Une cuisine des plus typiques a la superficie de 5 X 5 pieds, auteur de 2 m '/2 et deux petites fentres. La fume sort par la orte et par une ouverture pratique dans la vote au coin du mur Je derrire; elle donne dans la chemine (oro); par ordre des auto rits, elle doit tre ferme de planches. Le fond de la cuisine est d'argile. Le foyer (GISC) a la longueur d' 1 m ^/4 et la largeur de 70 cm. Au coin du foyer, il y a l'excavation o l'on allume le feu. Dans le mur, une exavation demi-circulaire est destine chauffer le pole de la chambre qui sert en beaucoup de cas aussi de four. Le pole (pc), carr et d'argile, a prs du fond une ouverture pour la cendre, aux dimensions 70 X 20 X 30 cm. Le mur de face du foyer continue au-dessus du foyer dans une large vote qui finit dans un mur retenant la fume, bti le long de la cuisine de haut en bas jusqu' peu prs 75 cm de la vote. Il porte une tagre en bois pour les ustensiles de cuisine. Au-dessus du pole, les utensiles plus grand, ont leur place, au coin du mur de derrire, une grande excavation carre, aux proportions 30 X 60 X20 cm, renferme la vaisselle. Au coin du pole et du mur de derrire, la table de cuisine (stu) est place gauche de l'entre, une armoire allonge, peinte de tulipes. Prs d'elle se trouve l porte donnant dans le gardemanger, qui peut aussi servir de chambre. Au milieu du mur latral de gauche, il y a un foyer secondaire, destin spcialement prparer la nourriture des bestiaux, aux proportions 80 X 60 X 70 cm. Tandis qu'habituellement le plafond n'est pas blanchi, le foyer, son mur de face et le voisinage de la porte sont couverts d'un mlang d'argile et d'eau {cmlffnk), dans la largeur de 50 cm 1 m. L'auteur note encore les noms des ustensiles de cuisine. Les autres cuisines de ce vilage sont plus simples, mais leur ameuble ment est le mme; il n'y a que foro qui est rare, la fume sort alors par la porte et par l'ouverture du mur.

En avanant dans les collines, le nombre des vieilles maisons et des cuisines foyer ouvert (diinatna t'na), quelque part il y en a de 25 3 0 % . Ensuite l'auteur donne la dnomination des dpendances et des objets se trouvant dans la maison et dans la chambre (tevanovci, no. 41). Cette maison possde, au-dessus de l'ouverture de chauffage qui donne dans la chambre, une ouverture de 3 X 5 cm (sope) das (Ofenloch) o passe la fume superflue. A droite de la porte, une ouverture de 20 X 30 cm, qui peut tre ferme d'une planche, permet l'chappement de la fume. Dehors, prs de la porte, un mur de 80 cm de hauteur, construite de planches, dirige la fume, protge le mur blanchi et sert, au-dessus de la porte, au fumage de la viande. Dans la maison no. 36, il y a entre les ouvertures du chauffage, au coin mur et du pole, l'hauteur d' 1 m, une ouverture de 2530 cm, et au-dessus d'elle une vote qui protge la mnagre contre la fume laquelle elle donne une sortie. Plusieurs poteaux, enfoncs dans la teree, sont destins aux pots (pozavc). Ailleurs, des poteaux en bois dans la cour (posifdnak) servent au mme but. Dans une autre cuisine, des tablettes joliment tallies en bois, pour les cueillers pot (patfka) sont suspendus au mur. Dans quelques cuisines, le long du mur, l'un ct de l'autre, deux poutres, larges env. 10 cm servent scher le bois. Dans une cuisine, il y a une place spare par des planchs pour abriter la volaille pendant la unit. Au-milieu de la porte de la cuisine, une ouverture de 25 X 25 cm, ou fermoir demi-circulaire, permet de rgler la lumire. Au village VERICA, de 47 maisons, 12 ont encore le foyer ouvert, Sakalifvci, de 115, 30. Le no. 21 Sakaluvci, possde, au coin du pole et du mur, encore un foyer spcial pour le chaudron (kto). La fume sort dans la cuisine par une chemine haute de 40 cm.

Nomadski motivi u jugoslavenskoj seljakoj umetnosti.

Mirko Kus-Nikolajev* (Zagreb). USPOMENI I. K a d a j e re o orijentalnim m o t i v i m a u naoj seljakoj u m e t n o s t i , o n d a se ovi motivi obino identifikuju sa u m e t n i k i m motivima, k o j e je u n a e k r a j e v e d o n e o islam. H o u o d m a h da naglasim, da o v a k o v s u m a r n i p o j a m orijentalnih m o t i v a etno* grafski n e m a n i k a k v o g znaenja, j e r j e t a k o elastian, d a za njega ne dostaje svaki k r i t e r i j . G o t o v o j e d n a k o je i sa p o j m o m islam* ske u m e t n o s t i . P o s v o m razvoju i p o svojim u m e t n i k i m kom* p o n e n t a m a islamska u m e t n o s t nije h o m o g e n a , ona je u n e k u ruku z a v r n a faza ispreplitanja r a z n i h umetnikih tradicija i tvorevina, k o j e j e islam samo ujedinio, p o v e z a o i za njih sluio k a o n e k a u m e t n i k a kristalizaciona taka. T r e b a o d m a h naglasiti, da se p o s v o m p o r e k l u i s l a m s k a u m e t n o s t s a s t o j i o d d v e k o m p o n e n t e : od e t n o g r a f s k e ( n o m a d s k e ) umet* nosti i od k u l t u r n e u m e t n o s t i . Elementi e t n o g r a f s k e umetno* sti, k o j i su o v d e izrazito n o m a d s k o g k a r a k t e r a , a manifestuju se u o r n a m e n t i c i n a r o d a cetralno*azijskog podruja, nakalamljeni su na k u l t u r n u u m e t n o s t , koja se sastojala iz t i p o v a m e z o p o t a m s k e , perzijske, a r m e n s k e , indijske i helenistike u m e t n o s t i , dakle iz umetnikih p o d r u j a , k o j i m a su n o m a d i zagospodovali n a svojim z a v o j e v a k i m p o h o d i m a . O v o o d r e e n j e p o r e k l a umetnikih forma islama ima z a s e b n o znaenje. K a o i k o d seobe n a r o d a i n j e n o m uplivu na e v r o p s k u k u l t u r n u u m e t n o s t i o v d e se r a d i 0 e v i d e n t n o m uplivisanju n o m a d s k e , etnografske, u m e t n o s t i 1 o n j e n o m asimiliranju k u l t u m o * u m e t n i k i h forma. I u p r a v o u u n a k r t a v a n j u e t n o g r a f s k e u m e t n o s t i sa kul*
* C r t e e z a o v u r a d n j u i z r a d i l a j e m u z e j s k a s l i k a r i c a g a prof. S e r t i e , kojoj se na usluzi i na o v o m m e s t u zahvaljujem. Z d e n k a

ALBERTA

VON LE

COQ.

t u r n o m u m e t n o u lei i osnovni potez islamske umetnosti uopte. Bogati o m a m e n t n i m o t i v i svojstveni n o m a d s k o j u m e t n o s t i ulaze u sklop k u l t u r n e u m e t n o s t i , sa p r e t e n o figuralnom ka= r a k t e r i s t i k o m , i s t v a r a j u onu zasebnu d e k o r a t i v n u i za islam tipinu formu u m e t n i k o g iivljavanja. A k o p r e t p o s t a v i m o i s p r a v n o s t ovih t v r d n j a o n d a je j a s n o , d a n a m naziv islamske u m e t n o s t i ne daje n i k a k v u i s p r a v n u sliku 0 uplivima, k o j e j e ona vrila n a n a u seljaku u m e t n o s t . M o e se j e d i n o govoriti o o p t i m uplivima ali p o j e d i n e e l e m e n t e j e t e k o izluiti. Z a n a s se postavlja p i t a n j e j e li u n a o j seljakoj u m e t n o s t i , u k o j o j se o d r a z u j u uplivi islamske u m e t n o s t i , mogue odrediti e l e m e n t e n o m a d s k e u m e t n o s t i . D a k l e ima li u naoj se* ljakoj u m e t n o s t i motiva, k o j e j e sa s o b o m d o n e o islam a koji vuku svoje p o r e k l o iz n o m a d s k e u m e t n o s t i centralno^azijskog podruja? N a r a v n o , da j e d a n a s t e k o te elemente nai i izluiti. V e u samoj islamskoj u m e t n o s t i su ovi n o m a d s k i elementi dovoljno a p s o r b o v a n i i nivelisani i p r e k r i v e n i kasnijim slojevima umet nikih upliva. Z a t o j e u s v a k o m pogledu p o t r e b a n o p r e z a k o se k o m p a r a c i j o m n a s t o j e r a s p o z n a t i ti n o m a d s k i elementi i u n a o j seljakoj u m e t n o s t i . P r e n e g o p r e d e m na dalnja izlaganja, mislim, da j e p o t r e b n o , da r a d i k o n s t r u k c i j e samog p r o b l e m a , p o s t a v i m tri o s n o v n a pita* nja, k o j a zasecaju u okvir ovog p r i k a z a : k o j i su za n a s tipovi u m e t n o s t i od znaenja; k a k a v je k a r a k t e r n o m a d s k e u m e t n o s t i 1 u emu lei b i t n o s t migracije n o m a d s k i h m o t i v a n a n a e m tere* nu. R e e n j e ovih triju pitanja r e a v a i postavljeni p r o b l e m o uplivima n o m a d s k i h m o t i v a n a n a u seljaku u m e t n o s t . T i p o v e u m e t n o s t i m o e se razvrstiti p r e m a podeli Strzygow* skog,^ k o j a j e v a n s u m n j e unela m n o g o j a s n o s t i u p i t a n j e umet* nikih k a r a k t e r a . P r e m a n j e g o v o m shvaanju r a s p a d a se evrazij* ski k o n t i n e n a t u t r i velika p o d r u j a , u tri zone i t o s e v e r n o pod* ruje i j u n o , k o j a rastavlja t r e a zona, p o d r u j e s t e p a od Atlant* skog d o T i h o g O k e a n a . J u n o p o d r u j e o b u h v a t a s t a r a k u l t u r n a sedita. T a m o j e za r a n a usledio prelaz od d r v n e gradnje k a m e n o j gradnji i ljudski lik s u s r e e m o ve u u m e t n o s t i istorijskog doba. Severno p o d r u j e je dugo ostalo k o d d r v n e gradnje i k o d oma*
^ J. S t r z y g o w s k i : A l t a i Iran u n d Vlkerwanderung, Leipzig 1917.

m e n t a ( k a r a k t e r i s t i n i n o r d i j s k i pletenac). T e k s r a z m e r n o k a s n o su severni narodi, n a dva m e s t a svog p r o d i r a n j a : o k o Sredozem* nog i Kaspijskog m o r a , preuzeli p o d u p l i v o m j u n e k u l t u r e k a m e n i ciglu k a o i prikazivanje ljudskih likova. U s r e d n j e m p o d r u j u , u zoni n o m a d a , gde glavno znaenje ima a t o r i oruje, nisu n i k a d n i k a m e n ni d r v o imali znaenja, k a o n i p r i k a z i v a n j e ljudskih likova. Sem n a pograni* nim delovima o v o je p o d r u j e d o d a n a s ostalo k o d u p o t r e b e o r n a m e n t a ( k a r a k t e r i s t i n a n o m a d s k a vitica). A k o s m a t r a m o i s p r a v n o m podelu Strzygowskog, a svi d o s a d a n j i rezultati ispitivanja pokazuju, d a j e uistinu ispravna, o n d a j e dovoljno, da i s t a k n e m o , d a se u o v o m n a p i s u r a d i s a m o o n o m a d s k i m m o t i v i m a centralno*azijskog stepsko^pustinj* skog podruja.
.

Z a p o z n a v a n j e b i t n o s t i u m e t n i k o g izraza n o m a d a bezuslov* n o j e p o t r e b n o p o z n a v a n j e njihove m a t e r i j a l n e kulture, o d n o s n o e k o n o m s k i h uslova ivota, k o j i se u njihovoj u m e t n o s t i re* flektuju.

E k o n o m s k a p o d l o g a ivota n o m a d s k i h naroda u A z i j i je s t o a r s t v o i mles k a r s t v o . O v o p o s l e d n j e s a m n a m e r n o n a g l a s i o , jer s a m o s t o a r s t v o , b e z nalnog iskoritavanja stada, jo nije nikakva via forma privrede. Prema nomadski izvestan pri t o m e forma ishranu, narodi, koji se silom prilika b a v e kulturni ivot i odreene i neto sa ratarstvom, i m a d u jer nastoje, ona po da ekonomske Zato kvalitete, racio tome ve iz

s v o g stada, k o j e p r e d s t a v l j a n j i h o v o b l a g o s t a n j e , i z v u k u to vie koristi, a da ga po mogunosti privrede, tek neka ne umanjuju. dok forma je upravo mlekarstvo u kome ivotinja se koja samo vidna za obliku stoarske je s t o a r s t v o sama slui

neodreena

stoarstva,

razlikuje o d lova. U vezi sa tim n a i n o m privrede karakteristina je za n o m a d e pokretnost zajednice.' forme politikih sabirao erup-. horde.' njihove

i m o b i l n o s t , n e p r e s t a n o , a s bre as sporije selenje, radi p o d e s n e pae, iz j e d n o g k r a j a u d r u g i i r a s p a d a n j e u m a n j e p a t r i j a r h a l n o u r e e n e T a ivotna i privredna forma nomada u Aziji a to je ratarstvo. Dok su ratarski narodi, pokraj velikih otro se deli o d druge privredne

p o t r e s a , o s t a l i u s v o j o j s u t i n i k o n s e r v a t i v n i , n e p r o m e n l j i v i i u o k v i r e n i u liniji svog sporog razvojnog cijama, Upravo da u se nakon tempa, k a o K i n a i Indija, preteni d e o n o m a d a kratkog vremena raspadnu lei u male, bezopasne vidni deo se u ogromne mase, proizvodio provale, brze i nagle, sline vulkanskim toj pokretnosti nomadskih naroda i jedan

= H . C u n o w : A l l g e m e i n e W i r t s c h a f t s g e s c h i c h t e , B e r l i n 1926. ' E. H a r a s D a v a n : D i n g i s s H a n kak p o l k o v o d e c i e g o nasledie, 1929. ( r u s k i ) .

Beograd

kulturne

misije:

prenaanje kulturnih vrednota kontinenta u

iz

jednog

osvojenog

podruja teko

u d r u g o . N o m a d i s u bili p o s r e d n i c i p r e k o k o j i h s u k o m u n i c i r a l e k u l t u r n e v i n e iz j e d n o g k r a j a e v r a z i j s k o g drugi.

A l i p o s e b n o znaenje s v a k a k o i m a d u a u t o h t o n e k u l t u r n e i u m e t n i k e kvalitete n o m a d a . D a n a s je likvidovano j e d n o uve* t a e n o i sterilno s h v a a n j e k a o da su n o m a d i barbari, ljudi bez ili b a r e m sa inferiornim u m e t n i k i m ivotom. T a stara huma* nistika shvaanja su d a n a s ve s a h r a n j e n a . N o m a d i su nosioci u m e t n i k i h kvaliteta, s a m o to su one drugog tipa i k a r a k t e r a , n e g o t o su t o tradicionalne forme m e d i t e r a n e u m e t n o s t i , k o j a je d o n e d a v n o sluila k a o iskljuivo merilo za sve u m e t n i k e zasade. N o m a d s k i tip i z r a s t a o n a n e p r e g l e d n i m s t e p a m a Azije re* flektovao je u sebi p o s e b n e odlike socijalne zajednice, tipine za n o m a d s k e n a r o d e . K a o to u p a t r i j a r h a l n i m z a j e d n i c a m a nije od znaenja ovek*pojedinac nego zajednica, t a k o ni u u m e t n o s t i njihovoj n e dolazi d o izraaja individualna odlika. T i p u m e t n o s t i je k o l e k t i v a n .
o v e k n i j e o b j e k t u m e t n o s t i , ni u m e t n i k i nost centrifugalna i ivi u irokim razmerima doivljaj nomadskih doivljaj. N o m a d s k a u sklopu prirode. je umet Umetniki je od

naroda izraava se u ornamentu

i ta konstatacija

presudnog znaenja za odreenje njihove umetnosti. K a o to je juna u m e t n o s t izraavala u kiparstvu odlike svog religijskog ivota, t a k o n o m a d u m a n i f e s t u j e s v o j e n u t a r n j e s t v a r a l a k e o d l i k e ali u v e k u o k v i r u s v o j e I zato ornamenat koji kod se (naroito nije samo dekorativan u faktor ve i isti o izraz, tekstilu stilu naroito iivljava sitnim ivota vrsto rukotvorima govoriti nomadskih (napose naroda tip ornamentu zajednice. metal) i

u m e t n i k i

ilimarstvo), t a k o da se m o e Ekonomska socialna tradicijama forma forma dok

o r n a m e n t n o m daje sank podreuje umetnikog duhovne za

nomada.

ciju t o j u m e t n o s t i , pojedinca

ograenih zajednica, kolektivni

obiajima,

zajednice

i stvara

doivljaja i stvaranja. Svaka umetnika jednice itave grupe.

svojina n o m a d a je izraz

Psiholoki tip, i z r a s t a o na socijalno*ekonomskoj s t r u k t u r i zajednike svojine, j e kolektivan. T e k socijalno*ekonomska struk* t u r a p r i v a t n e svojine p o t i s k u j e p o j e d i n c a u v i d o k r u g u m e t n o s t i i s t v a r a od njega u m e t n i k i objekt. A p r i v a t n a svojina, k a k o je nalazimo k o d junih, k u l t u r n i h n a r o d a n e p o z n a t a j e n o m a d u .
P o k r a j t o g a nisu j o k o d n o m a d a razvijeni ni oni i s t o e k o n o m s k i u s l o v i , koji, pokraj principa privatne svojine, rada, odluuju formiranje individualistikog dife deoba koliko se do shvaanja i nastrojenja. K o d nomada jo nije razgraena rencijacija prelazei elemenata od k a o ni d e o b a emocionalnih s o c i j a l n a

koja je uslovljuje. U kolektivne zajednice

rada i pokazuje, ona jo nije socijalni faktor, koji izmenjuje strukturu zajednice, elemenata intelektualnih je deoba rada individualizirane zajednice, kakvu vidimo onde, gde

postala faktor diferencijacije i individualizacije drutva i na e k o n o m s k o m i na socijalnom polju.

J a sam n a r o i t o p o d v u k a o ovaj kolektivitet d u h o v n o g ivota k o d n o m a d a , koji j e k a r a k t e r i s t i a n za s v e p r i m i t i v n e u m e t n o s t i i koji se odrazuje u u m e t n i k o m izrazu, j e r je o n s t v a r n o j e d i n i klju za r a z u m e v a n j e n o m a d s k e u m e t n o s t i . T i p u m e t n i k e p r o d u k c i j e j e k u n i zanat, dakle p r o d u k c i j a za s o p s t v e n u u p o t r e b u . A k o se o v d e i opaaju poeci d e o b e r a d a , ta j e d e o b a j o previe u okviru tradicija i v e z a n e p r o d u k c i j e a d a bi davala k a k v e vee line inicijative i jae v a r i r a n j e tradi* cijama uslovljene t e h n i k e i u k r a s a .
Tek kada se kuni zanat, u raspadanjem zanat i svog socijalnog i ekonomskog on prima diferencija okvira, oslobaa i prelazi slobodni slobodnu produkciju

i formu socijalnog faktora sa s v i m popratnim pojavama: socijalne

cije, u t a k m i c e , t e h n i k o g doterivanja, upotrebe m e h a n i k i h p o m a g a l a itd.

Prema tome imamo u nomadskoj umetnosti tri momenta: k o l e k t i v n i u m e t n i k i ideal, p r i m i t i v n i kuni z a n a t i z a t v o r e n o p o d r u j e p r o d u k c i j e . O v i su m o m e n t i , koji su i z m e u sebe vezani nunou istorijskog pro* cesa, k a r a k t e r i s t i n i i za sam u m e t n i k i p r o d u k t . O r n a m e n a t je sinteza u k o j o j se iivljava u m e t n i k i doivljaj n o m a d a sa s v o m s v o j o m e l e m e n t a r n o m osebujnou. A k o no* m a d s k u u m e t n o s t h o e m o u p o r e d i t i sa a n t i k n o m u m e t n o u o n d a n a m a n t i k n a u m e t n o s t pokazuje z a m e r n u visinu d u h o v n e ravno tee i smirenosti, d o k n o m a d s k a u m e t n o s t pokazuje sve odlike i v o t n e s r e d i n e : o n a je n e m i r n a , nestaloena, k a o da j e i s p u n j e n a n e r e e n i m upitnicima. N j e n e o r n a m e n t n e v r e d n o t e su b u n t o v n e , nagle, sa u b r z a n i m r i t m o m , koji najbolje r e p r o d u c i r a v i t i a s t i m o t i v . A k o se u p o r e d i klasini m o t i v m e a n d e r a sa viticom, o n d a se j a s n o vidi o g r o m n a razliitost u u m e t n i k o m izrazu i b e z obzira n a t e h n i k u zadau o r n a m e n t a u antici i psiholoku kod nomada. III. Migracija n o m a d s k i h umetnikih forma j e trajna, t o ve lei u k a r a k t e r u ivota i e k o n o m s k o j n u n o s t i , k o j a o d r e u j e taj k a r a k t e r . G o v o r i t i o v r e m e n s k i o d r e e n i m migracij o n i m s t r u j a m a gotovo j e nemogue. N e m a sumnje, d a su centraInoazijski no* m a d i ve u preistorij sko v r e m e igrali v i d n u ulogu k a o p o s r e d n i c i i z m e u k u l t u r a E v r o p e i Azije, a p o g o t o v u u d o b a istorijsko, k a d a su n a m p o z n a t i i razni p u t e v i njihovog migriranja. D o v o l j n o j e .

da se s p o m e n e s a m o p i t a n j e Skita,* k o j e u stvari ni d o d a n a s nije p o t p u n o r e e n o . P o svoj prilici se o v d e r a d i o s k u p n o m i m e n u za r a z n a azijska p l e m e n a : S a r m a t e , A v a r e , H u n e , Mongole, koji su p o k a z a l i n a r o i t u i v a h n o s t u migraciji. K a r a k t e r i s t i k a njihove u m e t n o s t i j e stilizacija ivotinjskog tela i t r a g o v e tog naina stilizacije j e d n a k o t a k o nalazimo k o d G e r m a n a k a o i k o d Kineza. Kolika j e m o r a l a biti ivahnost u migraciji, da su ta p l e m e n a j e d n a k o t a k o s v o j o m a u t o h t o n o m u m e t n o u uplivisala n a k r a j n j e m i s t o n o m k a o i na severo^zapadnom delu evrazij skog k o n t i n e n t a . A t o j e s a m o j e d a n sluaj, koji j e r a d i z a s e b n o s t i skitske u m e t n o s t i , ostavio v i d n e t r a g o v e u u m e t n i k i m izrazima i Ger* m a n a i Kineza. O d migracij onih struja centralno*azijskih n o m a d a u istorij sko v r e m e za n a s su v a n e d v e : i t o j e d n a u z a v r n o j f a z i s e o b e n a r o d a , k o j a se p o s r e d s t v o m Madara zaustavlja u panonskom bazenu i druga koja p o s r e d s t v o m t u r s k o g p r o d i r a n j a d o l a z i n a Bal* k a n . O b e n o v e migracij one struje d o n o s e : j e d n a ranije sa severa, a d r u g a k a s n i j e sa j u g a k a r a k t e r i s t i n e centralno*azijske nomad* ske m o t i v e n a n a t e r e n . N i j e z a d a a ovog napisa, d a d a d n e t e r e n s k u sliku tih upliva, t. j . d a o t r o odeli (to bi bilo i nemogue!) p r e m a geografskim k r a j e v i m a m a d a r s k e uplive od turskih. T o j e m o g u e s a m o u najirim k o n t u r a m a i t o o n d e , gde su se sauvale uistinu speci* jalne odlike p o j e d i n i h upliva. T o n a r o i t o vredi za k o m p o z i c i j u boja i k o n s t r u k c i j u o r n a m e n a t a . Sa m n o g o se sigurnosti m o e u s t v r d i t i , d a j e p r i m e n a vitice rezultat t u r s k o g upliva, d o k j e ivost boja upliv M a d a r a . S v a k a k o t r e b a d r a t i u vidu, d a za migraciju n o m a d s k i h m o t i v a u n a e k r a j e v e nije dovoljno, d a j e se t a k s i r a k a o r e z u l t a t preplavljivan j a Balkanskog P o l u o s t r v a T u r c i m a . Istina, p r o v a l o m j e T u r a k a n a polu o s t r v o bilo u n e s e n o i m n o g o drugih ori j en* talnih m o t i v a ali t r e b a d r a t i u vidu, d a j e m n o g o o r i j e n * t a l n i h m o t i v a bilo ve pre na p o l u o s t r vu i to bilokao o s t a t a k r i m s k e a n t i k n e dekadanse, bilo posle posretstvom vizantijske umetnosti, bilo
* N a n d o r Fettich: La trouvaille scythe de Zldhalompuszta (Archeologia H u n g a r i c a s v . III.), B u d a p e s t 1928. G r e g o r B o r o f f k a : D a s K u n s t g e w e r b e d e r S k y t h e n , G e s c h i c h t e d e s K u n s t g e w e r b e s I., B e r l i n 1928.

konano posretstvom umetnosti.

Danas mente se nema sumnje, da je

same

r a n o h r i a n s k ie
kao i vizantijska umetnost Riegla, antike u niz se

ranohrianska

delovala na islamsku umetnost, kao to u islamskoj umetnosti helenske umetnosti. U u vizantijskoj ne t o m su pogledu vrlo uverljivi njegova se

n a l a z i m o i ele

dokazi A. raspada

d a je k a r a k t e r i s t i n a i s l a m s k a a r a b e s k a p o t e k l a o d a k a n t u s a : A k a n t u s gubi umetnosti, individualnost kroz delova. prodire List se vie u grana sa vitice v e umetnosti list viticu prolazi viticu da

i s njom

sratava. D o k p r e k o lista.*

su u antici bili cvet

i list k a o i u prirodi i zapoinje

zavretak uzorak

stabljike, nastavlja

vizantijskoj

A l i j e d n a k o t a k o n e m a sumnje, d a j e o r i j e n t a l n a u m e t * n o s t d e l o v a l a na e v r o p s k u u m e t n o s t v e u vre* m e d e k a d a n s e r i m s k o g i m p e r i j a . * A k o stoji, d a je sasanidska, koptijsko*sirska i vizantijska u m e t n o s t , k o j e sve

SI. 1.

S I 2.

imaju p o r e k l o u helenistikorimskoj u m e t n o s t i , t e k o j e su po stale na tlu, k o j e je d a v n o ve bilo d o m o v i n a o r i j e n t a l i z i r a n o m helenizmu, koji je bio p r o i r e n n a elom bliskom Istoku, temelj islamske umetnosti,'' o n d a se ta t v r d n j a o d n o s i s a m o n a k u l t u r n u k o m p o n e n t u i s l a m s k e u m e t n o s t i . No m a d s k a k o m p o n e n t a , k o j a sa A r a p i m a , Mongolima a n a r o i t o sa T u r c i m a ulazi u islamsku u m e t n o s t sainjava p o s e b n e , ve na vedene, n o m a d s k e odlike ove u m e t n o s t i . P r e g l e d n u sliku migracionih struja i z m e u Z a p a d a i I s t o k a daje A l b e r t v o n Le C o q , k o j i j e n a j e d n o m n j i h o v o m secitu u I s t o n o m T u r k i s t a n u i m a o prilike, da ih upozna:*
' sehen ' A l o i s R i e g l : A l t o r i e n t a l i s c h e T e p p i c h e , L e i p z i g 1881., s t r . 2 8 2 . H a n s L i e t z m a n n : P r o b l e m der Sptantike, Sitzungsberichte der Preussi A k a d e m i e d e r W i s s e n s c h a f t e n , B e r l i n 1927., X X I X . X X X I V . Werner Grote^Hasenbalg: Der Orientteppich, seine Geschichte und seine K u l t u r , s v . L, B e r l i n 1922. * A l b e r t v o n L e C o q : Bilderatlas zur Kunst u n d K u l t u r g e s c h i c h t e Mittel asiens, B e r l i n 1925., s t r . 5 . 6 .

 R a z v o j o d n o s a izmeu Z a p a d a i Istoka zamiljam na naredni nain. V e u staro doba postojale su trgovake veze, koje su pruale m n o g e izmena i koje Aziju su promicale, v e u prehrianskim od tih naroda su po svoj stoleima eno, prodiranje iranskih i Kinu. N e k i mogunosti zapa junoj klasine mezo i srednju u nejasno

(skitskih) naroda (Tohara i Saka) kroz prilici pre n a s t a v a l i

Rusiji: K i n a je dakle v e r o v a t n o stajala u vezi sa E v r o p o m v e u d o b a potamske i minoiske kulture brzo izgradila onu neprispodobivu

antike. Mi v i d i m o k a k o je grka u m e t n o s t na irokoj podlozi egipatske,

umetnost

kulturu, ija je v a n o s t za kulturni razvoj evropskih naroda o p e n i t o priznata. Prigodom njenog obamiranja usleuje jak prodor prema Istoku; pokrajinama zapadno Indije presauje helensku umetnost i druga podruja onaj i kulturu u ove Aleksandrova krajeve, da v o j n a i dugo g o s p o d s t v o grkih k n e z o v a u istonoj Perziji i u severozapadnim t a m o z a s t o l e a n a u d o m o v i n u . M i m o r a m o i s t o n i Iran, s v e od Indusa, Pandab severo^zapadne indijske Indije zemlje smatrati putevima, Kini

k a o h e l e n s k u z e m l j u . Iz s e v e r o < z a p a d n e I n d i j e u s l e u j e o n d a d v a m a preko Kamira i preko Afganistana, i do Koreji Jave do Japana i preko i Stranje Indije, koji se indijskog poluostrva naziva

silni p o k r e t p r e m a T u r k i s t a n u ,

pravom

pobedonosnim prodiranjem Ovo je prodiranje

budhizma. donelo junoj i istonoj nepo

Aziji ne s a m o bogatstvo grke mitologije i naroito iz n j e i z v e d e n o g tipa Budhe, v e i do onda obujma. naroda Zapad. istona SI. 3 . znate tehnike kao klesarstvo velikog

Sa p a d o m antike i pustoenjima seobe u Evropi z a p o e l o je kretanje sa Istoka n a tomci: Oseti), preneli su v e r o v a t n o mnoga

H u n i i n j i h o v i i r a n s k i s a v e z n i c i A l a n i ( d a n a n j i po< dobra, naroito oruje i odeu, u Evropu. Pogotovu posrednici. Zapadu ali i od

Alani, koji s u sa S u e v i m a osvojili Portugal, sa V a n d a l i m a preli u A f r i k u a u F r a n c u s k o j n a s e l i H p o k r a j i n u V a l e n c e , b i e d a s u bili u s p e n i Sa Arapima nastaje novi snani val od Istoka prema

Z a p a d a p r e m a I s t o k u ; oni razvijaju

novu

sjajnu kulturu

sa elementima

preu

zetim iz V i z a n t a i Perzije i u n o s e n a j e d n o j strani m n o g o t o g a u zemlje june E v r o p e a na drugoj strani u o s v o j e n e zemlje na Istoku.

germanske

Ali v e se sprema novi protuudar sa Zapada na Istok: hrianski asnici obilaze Isusov grob a usled njihovog franaki dvorovi na Kipru i u Prednjoj stradanja nastaju krstaki ini se, da je vie u kojima naroito sudeluju Normani. I ako usled ove nove seobe nastaju Aziji, dobara p r e s a e n o sa Istoka na Z a p a d n e g o obratno.

hodo ratovi, sjajni

kulturnih

I a k o s u s e d e l a k r s t a k i h r a t o v a d o g a a l a p r e d o i m a s v i j u , i p a k j e isto vreme radila druga sila, k o j a je po svoj prilici donela mnoga kulturna doneli sveta. u dobra u Evropu, severnu Evropu, a to su osvajanja a da nisu na i putovanja veoj istonih Vikinga

u u

istona dobra panju

Rusiju, Carigrad i podruje Pontusa; vedski kraljevi su m n o g a istona sebe, u meri, svraali

Putajui p o s t r a n i r a n i j e migracione struje i uplive sa I s t o k a mi e m o o v d e s k r e n u t i p a n j u s a m o n a dve velike migra cije, k o j e su, k a k o s m o spomenuli, za n a postavljeni p r o b l e m od znaenja. T o su one struje, koje su iz c e n t r a l n e A z i j e p r e n e l e u E v r o p u niz n o m a d s k i h umetnikih dobara, od k o j i h su se mno* ga sauvala u jugoslavenskoj seljakoj u m e t n o s t i . J e d n a od tih struja v e z a n a je uz t. zv. seobu n a r o d a , a druga uz p r o d i r a n j e T u r a k a . O b e ove struje donosile su u r a z m a k u stolea sa gotovo istog t e r e n a niz o r n a m e n t n i h forma, od kojih su se m n o g e d o

SI. 4 .

d a n a s sauvale u naoj seljakoj u m e t n o s t i . I a k o su prole na n a e m tlu razne varijacije, osnovni m o t i v tih o r n a m e n a t a je vrlo esto o s t a o relativno n e d i r n u t . IV. A k o v r e m e n s k i i p r o s t o r n o z a o k r u i m o k a s n u antiku, vizan tijsku i r a n o h r i a n s k u u m e t n o s t , o n d a u njima nalazimo p r v u jau imigraciju orijentalnih forma, p r e t e n o k u 11 u r n o*umet* nikog k a r a k t e r a , na B a l k a n s k o P o l u o s t r v o . Z n a a j n i j a je d r u g a migraciona struja orijentalnih m o t i v a n o m a d s k o g k a r a k t e r a na p o d r u j e Balkana, k o j a p a d a u za v r n o d o b a seobe n a r o d a . P r e svega d a u p o z o r i m o n a j e d n u po s e b n u pojavu, k o j a j e obino t u m a e n a k a o turski upliv, a d a z a t o nije bilo n i k a k o v o g razloga a j o m a n j e dokaza.

K o d u p o r e d i v a n j a n a i h o r n a m e n a t a sa o r n a m e n t i m a sused* nih n a r o d a , opazila se n a r o i t a slinost sa o r n a m e n t i m a u mad a r s k o j seljakoj u m e t n o s t i . N a r o i t o su u p a d n i bili razni biljni motivi, koje u toj u m e t n o s t i obilno s u s r e e m o ili stilizirane ili realistike. Z a veliki b r o j tih m a d a r s k i h m o t i v a j e n j i h o v o centralno*azijsko p o r e k l o uglavljeno, k a o t o j e k o n s t a t o v a n o , d a se t r a j n o opetuju sve od dolaska M a d a r a u njihovu podunav* sku p o s t o j b i n u .

SI. 5.

injenica j e , d a se migracijom forme o r n a m e n a t a izmenjuju: geometrijski m o t i v i se naturaliziraju a naturalistiki geometri* ziraju. U toj izmeni odluuju psihiki faktori, koji n a s t a j u izme* n j i v a n j e m m a t e r i j a l n i h o d n o s a i socijalne sredine. U z a p a d n o j Aziji, k o j a j e n a r o i t o esto dolazila p o d u d a r raznih migracionih struja, nalazimo n e p r e k i d n o variranje motiva, k o j e j e v e z a n o ne s a m o uz r a z n e migracione struje, ve i uz izmene u materijal* n o m ivotu. T a k o su n. pr. m n o g i n o m a d s k i motivi iz c e n t r a l n e
* Josef H u s z k a : Magyarische Ornamentik, Leipzig 1900.

A z i j e p o t p u n o prestilizirani, t a k o , da su na o k o izgubili svaku vezu sa svojim starim uzorima. to se tie tih turskih motiva u n a o j seljakoj u m e t n o s t i n e m a v e r o j a t n o s t i , da su t o kopije m a d a r s k i h n a p r o s t o iz raz* loga, t o su p o d r u j a u k o j i m a se nalaze analogni motivi esto p r o s t o r n o r a z b a c a n i . M o r a l i su dakle biti drugi razlozi za ana* logiju. I ti uslovi p o s t o j e : nai i m a d a r s k i motivi, ogranci su

SI 6.

j e d n o g te istog razvojnog stabla centralno*azijskog o r n a m e n t n o g p o d r u j a . Samo sa t o m razlikom, da su i s t i m o t i v i doli u p o d r u j e d a n a n j e M a d a r s k e u v r e m e seobe n a r o d a a k n a m a t e k sa najjaim imigracionim v a l o m orijentalnih motiva sa p r o d i r a n j e m T u r a k a . Istina i z m e u ta d v a imigraciona vala lee stolea ali motivi iz istog r e z e r v o a r a ostali su n e p r o m e n j e n i , t o vie su ti isti motivi i d a n a s j o u centralnoj Aziji u ivotu. D o n o s i m k a r a k t e r i s t i n i biljni motiv (si. 1.) sa j e d n o g puste* nog ilima iz m e s t a Kua u I s t o n o m Turkistanu.^" T a j se m o t i v
" Albert von Le Coq: Volkskundliches aus OstsTurkistan, Berlin 1916.

esto opetuje na centralno=azijskom tekstilu (a), a nalazimo ga n e t o prestilizovan k a o m o t i v karanfila u m a d a r s k o j seljakoj u m e t n o s t i (b). Isti taj m o t i v nalazimo v e o m a rairen u r a z n i m varijacijama k o d Karakirgiza (si. 2.) gde j e apliciran n a p u s t e n u odeu.^^ K o d n a s se taj m o t i v nalazi na k o u s i m a k a o i n a zobunima od ohe, gde je, uz m o t i v rozete, najvie p r i m e nj ivan. M e u t i m d o k j e k o d n a s i j e d a n i drugi m o t i v obino vie ili m a n j e geo* m e t r i z i r a n k o d Madara^^ p o k a z u j e vie naturalistiki k a r a k t e r i n e m a sumnje, da su ti m a d a r s k i motivi delovali n a o r n a m e n t e u o n i m n a i m krajevima, koji su bili u s u s e d s t v u sa M a d a r i m a . T a k o susreemo na s t a r i m o b a n s k i m k a b a n i c a m a u vinkova k o m k r a j u naturalizirane tulipane i rue, k a o i p r i m e n u karak*

b
SI. 7.

teristinih m a d a r s k i h ivih b o j a ( n a r o i t o zelene). K a r a k t e r i s t i c i ni naturalistiki m a d a r s k i tulipan (si. 3.) j e u t i m krajevima veoma p r o i r e n , d o k j e n a z a p a d u vie stilizovan. T i p o v a k v i h tulipana p o k a z u j e n a m slika 4. i t o a) sa k o u h a i b ) sa zobuna. K o m p o n i r a n j e m o t i v a tulipana sa m o t i v o m rue vidi se n a sliki 5. i 6. i t o n a k o u h u iz Brezovice (srez Z a g r e b ) i z o b u n u iz V u g r o v c a (sv. Ivan Zelina). J e d n a k o j e tipian m o t i v r o z e t e za centralno^azijsku umet nost. N a r e d n i crte (si. 7.) p o k a z u j e t r i m o t i v a r o z e t e i t o a: iz Istonog T u r k i s t a n a , b : iz M a d a r s k e i c: iz Jugoslavije. U z
" D r . G y r g y A l m a s y : O r n a m e n t i k d e r K a r a k i r g i z e n , A n z e i g e r d. E t h n o g r . A b t . d. U n g . N a t . M u s e u m s , B u d a p e s t 1907., g o d . II. " Sigmund Batky: K d m e n ' aus den K o m i t a t e n S o m o g y u n d Tolna in der E t h n o g r a p h i s c h e n A b t e i l u n g d e s U n g . N a t i o n a l m u s e u m s , A n z e i g e r d. E t h n o g r . A b t . d. U n g . N a t . M u s e u m s , B u d a p e s t 1910., g o d . V .

tulipane o p e t u j e se taj m o t i v n a k o u s i m a (a) i z o b i m i m a (b) (si. 8.). V r l o je v e r o v a t n o , da su ti motivi p r e n e s e n i s k o u h a na zobune, j e r je p r v i i k a o o d j e v n i tip stariji. K o u h j e j o i d a n a s v e z a n o d B a l k a n a p r e k o M a d a r s k e , Slovake i U k r a j i n e sa C e n t r a l n o m A z i j o m sve d o A m u r a , gde j e k o d n o m a d a naj tipinija n o n j a u z p u s t e n u nonju. N e m a sumnje, d a j e k o a d a n a s tipina n o m a d s k a n o n j a u c e n t r a l n o m p o d r u j u A z i j e a u d o b a raseljavanja p r e n e s e n a j e u s v o m t i p i n o m obliku ( k r o j u ) i n a Balkan, gde se p o svoj prilici vezala uz p o s t o j e e p r e i s t o r i j s k e forme. K o n a n o j e i z o b u n p o s v o m k r o j u azijskog p o r e k l a a n i p o t o nije p r e o s t a t a k b i d e r m a j e r a (utegnuti s t r u k ) .

SI. 8.

k a k o k o d n a s misle tovatelji teze o poseljaenoj g o s p o d s k o j nonji. Z o b u n i (si. 6.), j e d n a k o k a o i dugi enski kousi sa uteg n u t i m s t r u k o m , j e s u izdanci azijskog t i p a k a f t a n a i p r e m a tome s t a r o k u l t u r n o d o b r o a z i j s k o g podruja. T i p kaftana j e vrlo s t a r ; ve ga n a l a z i m o n a piljskim slikama u T u r k i s t a n u o k o 6. stolea pos. I.,^^ gde je ve p o t p u n o i z r a e n . P r e m a t o m e j e n j e g o v o p o r e k l o m n o g o starije i d o d a n a s nije u s t a n o v l j e n o , da li se j e razvio u p o r e d o sa k o u l j o m ili se razvio iz k o u l j e . *
" A l b e r t v o n le C o q : C h o t s c h o , Kniglich Preussische Turfan^Expedition, B e r l i n 1913. " H a n s M t z e l : V o m L e n d e n s c h u r t z z u r M o d e t r a c h t , B e r l i n 1925. M a x Tilke; Studien zu der Entwicklungsgeschichte d e s orientalischen K o s t m s , B e r l i n 1922. M a x T i l k e : O r i e n t a l i s c h e K o s t m e , B e r l i n 1923. A r t h u r H a b e r l a n d t : V o l k s k u n s t d e r B a l k a n l n d e r , W i e n 1919.

M o t i v karanfila j e u r a z n i m varijacijama z a s t u p a n naro* ito na n a i m slavonskim tikvicama. N a r e d n i crte j e d n e izrez* b a r e n e plohe t a k v e tikvice p o k a z u j e n a m tri r a z n e varijacije istog m o t i v a (si. 9.). M o t i v i n a n a i m slavonskim tikvicama p o k a z u j u u o p t e velik b r o j orijentalnih motiva, koji su a p s o r b o v a n i u vreme, k a d je B o s n a j o stajala p o d t u r s k o m u p r a v o m . Blizina ovih dvaju p o d r u j a p o t p u n o tumai taj upliv. O v d e n e m a n i govora o k a k v o m uplivu m a d a r s k i h m o t i v a koji su bezuslovno stariji j e r izmeu M a d a r s k e i slavonske granice ima pod*

SI. 9.

ruja, gde tih m o t i v a u o p t e n e m a . R a d i se dakle o dve ne* o d v i s n e m i g r a c i o n e struje, od k o j i h j e j e d n a u z a v r n o j fazi seobe n a r o d a dola u p o d u n a v s k e krajeve, a druga u d o b a pro* d i r a n j a T u r a k a n a Balkan i n a slavonsku granicu. I s t o v e t n o s t tih m o t i v a n e rezultira k o n a n o s a m o iz injenice, d a su t i m o t i v i raseljeni iz j e d n o g p o d r u j a n e g o iz injenice, da je i s l a m s k a umetnost, odbivi kulturno umetnike ele* mente u njoj, u stvari p r e o s t a t a k umetnosti s e o b e n a r o d a i da su u n j o j s a u v a n i s t a r i no* m a d s k i e l e m e n t i iz c e n t r a l n e A z i j e . A l i t r e b a d r a t i i u vidu, da se stari centralnoazijski motiv na s v o m p u t o v a n j u prestUizirao: k o d Karakirgiza (si. 10.) ga
u*

susreemo u p r v o b i t n o j formi, d o k se migracijom k r o z jugo z a p a d n u A z i j u naturalizirao, k a k o se t o odlino vidi n a j e d n o j t u r s k o j fajansi (si. 11.). Sam motiv vitice, koji j e t a k o karak* teristian za u k r a s e n a n a i m tikvicama j e d n a k o t a k o k a o i n a slavonskim mara m a m a i amijama j e stari n o m a d s k i motiv, koji s u s r e e m o u d o b a seobe naroda^*^ i k a n j e k r o z sve n o m a d s k e migracije u c e n t r a l n o j i istonoj Aziji. K a r a k t e r i s t i n i vitiasti o r n a m e n t p o k a z u j e si. 12., k o j i je skinut sa j e d n e tikvice. Sasvim su slini SI. 10. vitiasti motivi i na n a i m slavonskim a m i j a m a i m a r a m a m a , gde su r a e n i zlato vezom. V. P r o b l e m upliva n o m a d s k i h umetnikih e l e m e n a t a n a jugo slavensku seljaku u m e t n o s t u stvari je d e o opteg p r o b l e m a migracija, o k o j i m a j e bila re u vezi sa izvodima Le C o q a . S a m o t o se t i m migracijama nije posveivala n i k a k v a p a n j a ba r a d i naroitog k a r a k t e r a no m a d s k e u m e t n o s t i , k o j a j e bila p r o i z v o l j n o b r i s a n a iz v i d o k r u g a istorije u m e t n o s t i u o p t e . Nomad ska u m e t n o s t , k a o i sve p r i m i t i v n e umetnosti, do nedavna je smatrana inferiornom. P r o b l e m migracije ostao j e p o s t r a n i a n a p o s e p r o b l e m umetni kih k v a l i t e t a iz d o b e seobe naro da, i a k o je bilo dovoljno arheolo kog materijala n a raspolaganje, SI. 1 1 . naroito u Madarskoj. M e u t i m mi ne m o e m o seobu n a r o d a uzeti k a o j e d i n s t v e n i p r o c e s u istoriji, ve m o r a m o o s t a t i n a j e d i n o m e t n o l o k i i s p r a v n o m stanovitu, d a j e migracija t r a j a n p r o c e s i nepre
S t r z y g o w s k i 1. c. N a n d o r F e t t i c h : D a s K u n s t g e w e r b e d e r A v a r e n z e i t i n U n g a r n , s v . I., B u d a p e s t 1926. J o s e p h H a m p e l : A l t e r t m e r d e s f r h e n M i t t e l a l t e r s in U n g a r n , B r a u n s c h w e i g 1905. J o s e f S t r z y g o w s k i : S t a r o h r v a t s k a u m j e t n o s t , Z a g r e b 1927.

s t a n o infiltriranje k u l t u r n i h i u m e t n i k i h odlika j e d n o g k u l t u r n o g p o d r u j a u drugo. Samo t a k o m o e m o tumaiti, da su u velikom v r e m e n s k o m r a z m a k u j o uvek delovale n o m a d s k e u m e t n i k e kvalitete n a n a e m t e r e n u i a k o j e ve d a v n o glavni nosilac tih odlika otiao sa istorijske pozornice. T i stari n o m a d s k i o r n a m e n t n i motivi, k o j e p r e u z i m a islam t r a j n o su delovali na n a u seljaku u m e t n o s t unosei u n j u elemente, koji su n a severu (u M a d a r s k o j ) ve od seobe n a r o d a sainjavali i n v e n t a r seljake u m e t n o s t i . T a relativna k o n s t a n t n o s t u ovim m o t i v i m a m o e se svesti na j e d n o j s t r a n i na njihovu psihiku sadrinu, izvedenu iz stare k o l e k t i v n e forme, k o j a je bila sinteza u m e t n i k o g ivota n o m a d a

SI. 12.

i k o j a se zadrala i dalje u islamu, a n a drugoj n a tehnike odlike ovih motiva, koje su sluile k a o odlian d e k o r a t i v n i ma* terijal i t a k o sebi osigurali o p s t a n a k u islamskoj u m e t n o s t i . N a n a e m t e r e n u nalazimo n o m a d s k u u m e t n o s t , o d n o s n o njene elemente, o n d e sauvane, gde je na j e d n o j s t r a n i m a d a r s k a seljaka u m e t n o s t , a n a drugoj islamski upliv, p o s r e t s t v o m Tu* raka, n e p r e s t a n o delovao n a razvoj forma n a e seljake umet* nosti.^* U t i m k r a j e v i m a p r e v l a d a v a i v i t i a s t i o r n a m e * n a t , k a o i tipovi o r n a m e n t n i h m o t i v a o k o j i m a je bila re. O v i granini krajevi (naroito Slavonija v o j n a granica) nisu r e d o v n o sauvali i forme prijanjih motiva. Z a d r a n a je pre*
" O v d e nisu uzete u obzir druge u m e t n i k e odlike, koje su Turci preneli iz O r i j e n t a n a B a l k a n , a k o j e s u p r e t e n o a p s o r b o v a n e iz s t a r i h o r i j e n t a l n i h kulturnih u m e t n o s t i . O migraciji j e d n o g o v a k v o g u m e t n i k o g oblika bila je re u m o j o j radnji: Motiv ivotnog stabla na o b r o v a k o m koporanu, N a r o d n a S t a r i n a , g o d . 1930., br. 2 1 .

t e n o s a m o k o n s t r u k c i j a ali elementi m o t i v a su se izmenili: t a k o je n. pr. n a tikvicama na m e s t o tulipana esto p r i k a z a n o hra* s t o v o lie. M o t i v se u n e k u r u k u lokalizirao ali svoj o m a m e n t n i , vitiasti izraz nije izgubio.^'' P i t a n j e upliva n o m a d s k e u m e t n o s t i n a nau seljaku umet* n o s t j o j e uvek o t v o r e n o pitanje, i m o e se reavati sa pri* m e n o m k o m p a r a c i j e , u t v r d j i v a n j e m p r o c e s a migracije i k o n a n o n u t a r n j i m odlikama te umetnosti.^* N e m a sumnje, da j e seljaka u m e t n o s t , ve p o s v o m psi* h i k o m k a r a k t e r u bila vie p r e d i s p o n o v a n a , da a p s o r b u j e no* m a d s k e u m e t n i k e e l e m e n t e iz islama nego k u l t u r n e . I z m e u seljakih i n o m a d s k i h umetnikih elemenata p o s t o j i n e k e vrsti d u h o v n i afinitet j e r su obe u m e t n o s t i izrasle iz k o l e k t i v i t e t a d u h o v n o g doivljaja. U s l e d toga se pokazuje ne s a m o s r o d n o s t u u m e t n i k o m doivljaju ve i u u m e t n i k o m izrazu. D o v o l j n o je, d a se s a m o u p o z o r i n a k o n s t a n t n o s t n e k i h preistorij skih izraza u seljakoj u m e t n o s t i , n a r o i t o geometriziranja, k o j e po* vlai svoje p o r e k l o j o iz neolitskog d o b a i s t v a r n o u t v r d j u j e seljaku u m e t n o s t k a o i z d a n a k starih neolitskih umetnikih odlika. U v e k i r e d o v n o su na seljaku u m e t n o s t najjae delovale o n e u m e t n i k e struje ili tipovi, k o j i su p o svojoj n u t a r n j o j vred* nosti bili kolektivnog k a r a k t e r a . O v d e nije bilo p o t r e b n o , da seljaka u m e t n o s t izrauje, p o s v o m d u h o v n o m ivotu, forme, k o j e n j e m u odgovaraju. T i tipovi su u celini prelazili u i n v e n t a r seljake u m e t n o s t i i t e k p o m a l o su lokalizirani p r e m a prilikama i sredini. E l e m e n t i k u l t u r n i h u m e t n o s t i morali su istom prolaziti k r o z d u h o v n i doivljaj seljaka, t. j . morali su biti r a z g r a e n i p r e m a odlikama k o l e k t i v n e u m e t n i k e dispozicije seljaka. N a svaki nain n a m uplivisanje n o m a d s k e , centralno*azijske, u m e t n o s t i n a n a u seljaku u m e t n o s t daje m o g u n o s t ispitivanja j e d n o g dela geneze n a e seljake u m e t n o s t i . A t o ispitivanje je j e d n a k o v a n o sa isto e t n o g r a f s k e k a o i sa umetniko*istorijske strane.
" Prilino v a n u u l o g u u raznaanju m o t i v a , n a r o i t o na k o u s i m a i zobu n i m a , igrali s u s e o s k i z a n a t l i j e , k o j i s u n a r o i t o iz s l a v o n s k i h k r a j e v a p r e n o s i l i te motive u zapadne krajeve. D o sada nije jo ispitana uloga cigana u raznaanju m o t i v a i a k o je velika v e r o v a t n o s t , d a s u uplivisali n a r o i t o u m e t a l s k o j izradi. J e d n a k o t a k o bi se m o g l i u s t a n o v i t i uplivi u primeni arkih b o j a . P o z n a t i ciganski rupci s u u p o j e d i n i m krajevima istisli stare marame.

Rsum. Les m o t i f s n o m a d e s de l'art r u s t i q u e yougoslave. L'auteur de ce travail M. Mirko Kus-Nikolajew, conservateur du Muse Ethriographique de Zagreb y fait voir l'influence des motifs de l'art nomade de l'Asie centrale sur l'art rustique yougoslave. Jusqu'avant peu, chaque influence venant de l'Orient a t quali fie d'orientale ou d'islamite. On n'avait pas tudi les parties de l'influence artistique islamite, on n'en avait pris que l'ensemble. Aujourd'hui, cependant, il est vident que l'art islamite n'est pas homogne, mais qu'il est compos d'lments de civilisation et d'lments ethnographiques: L'lment de civilisation est compos d'lments des arts msopotame, perse, armnien, hindou et hell nistique, c'est dire d'lments des arts des territoires conquis par les nomades de l'Asie centrale. Les nomades apportaient galement leurs formes d'art, reprsentes principalement par l'ornement, et ils les conbinaient avec les formes des arts de civilisation. De cette manire, l'Islam est devenu le point de civilisation de divers traditions et produits d'art. L'auteur tudie les lments de l'art nomade de l'Islam, leurs migrations et leur influence sur l'art rustique yougoslave. U pose la question, s'il est possible de dterminer les lments de l'art nomade dans l'art rustique yougoslave, qui est influenc par l'art islamite; c'est dire, y-a-t-il dans l'art rustique yougoslave des motifs, apports par l'Islam, mais originaires de l'art nomade de l'Asie centrale? L'auteur tudie d'abord la situation conomique des nomades, d'o il dduit le caractre collectif de l'art nomade. P a r l'tude de cette situation, il parvient au rsultat que l'art nomade est dtermin par trois lments: l'idal artistique collectif, l'industrie domicile primitive, le territoire de production ferm. Ces lments impliquent le caractre conservatif des motifs de l'art nomade, de sorte qu'au jourd'hui, au Tourkestan oriental, nous rencontrons les mmes motifs qu'en Yougoslavie. Si quelque motif s'est localis, sa con struction, nanmoins, n'a presque pas chang, en dpit des diverses migrations de l'Asie centrale aux Balkans. L'auteur vrifie cette affirmation pas l'analogie, par l'tude des cours des migrations et par le sujet psychologique des motifs. L'auteur rejette l'affirmation que les motifs orientaux" soient apports exclusivement par l'invasion des Turcs. II signale le fait qu'au temps des migrations des peuples, les Magyares ont t les porteurs des formes d'art de l'Asie centrale. Deux cours de migrations

sont donc importants pour lui: l'un, vers la fin des migrations des peuples, qui, par la mdiation des Magyares, s'arrte au bassin pannonien, l'autre, qui, par la mdiation des Turcs, vient du Sud des Balkans. Et Magyares et Turcs apportent les mmes ornements, parce que ces formes sont, chez les uns comme chez les autres, des branches du tronc de l'Asie centrale. Pour cette raison, en Yougoslavie, nous rencontrons les motifs de l'art nomade l o, d'un ct, l'art rustique magyare a influenc comme dpt des anciens motifs nomades parvenant de l'poque des migrations des peuples et, de l'autre ct, l'art islamite par la mdiation des Turcs. L'art rustique yougoslave a t dj par son caractre psychologique collectif beaucoup plus prdispos absorber les lments de l'art collectif nomade de l'art islamite que les lments de civilisation. Car entre l'art rustique et l'art nomade, il y a une certaine affinit de l'esprit, tous les deux s'tant dvelopps d'une exprience collective. Par consquence, dans l'art rustique yougoslave, les lments nomades ont t mieux conservs que les lments de civilisation que la vie des paysans a d graduellement absorber; ce motiv a t consid rablement chang. L'auteur a ddi son travail la mmoire de son professeur dfunt, M. Albert von Le Coq, qui l'avait aid de ses conseils.

Studija o glasbeni folklori na Belokranjskem.

D r . S t a n k o V u r n i k , Ljubljana. Rezultati p r o u a v a n j a glasbene folklore so za etnologijo n e d v o m n o velike vanosti. M e j e ozemlja, v k a t e r i h se izivlja doloen glasbenosfolklorni stil, se s k o r o v e d n o krijejo z mej a m i razirjenosti doloenih no, hi, obiajev itd. T a k o je mo= goa precej t o n a r a z m e j i t e v etnografskih individualnih skupin, k a k o r j o r a b i etnolog in e ve. R a z i s k a v a n j e e s t e t s k i h stremljenj ljudskih skupin p o m a g a etnologiji z n a t n o dalj p r e k o okorelih materialistinih interesov k n a p r e d n e j i m , globljim, etnografsko kulturnim, e s t e t s k i m in psiholokim, k u l t u r n o z g o d o v i n s k i m re* zultatom, ki z n a t n o izpopolnijo e t n o l o k a dognanja. V n a i dravi, zlasti v v z h o d n i h in j u n i h k r a j i n a h glasbena folklora e ivi vrsto in k r e p k o ivljenje, celo e nastaja p r e d omi raziskovalcev. M e d Slovenci, al, e degenerira in k m e k i pevci edalje bolj pozabljajo p r i s t n e stare melodije in p o j o tisto, k a r so se nauili u m e t n e g a v svojih p e v s k i h drutvih. M e d Slo venci se je e v asih zgodnje r o m a n t i k e p o k a z a l o zanimanje za l j u d s k o p e s e m in odtlej so se ljudske melodije s k o r o nepre n e h o m a nabirale, t a k o da i m a m o d a n e s z e objavljenim g r a d i v o m v r e d t e r z z b i r k o melodij v E t n o g r a f s k e m muzeju v Ljubljani na razpolago material okroglo 15.000 melodij. as je, da z a n e m o misliti na n e k o sistemizacijo tega materiala, da poiz k u a m o iztisniti iz njega rezultatov v k o r i s t etnografiji. Z n a n s t v e n o raziskavanje glasbene folklore je p r i n a s e v p o v o j i h in so dela o t e m le fragmenti. S strogo etnografskega stalia se ga ni e nihe lotil. B e l o k r a n j s k e glasbe e ni nihe o b r a v n a v a l . In v e n d a r j e ba ta k o e k slovenskega glasbenega folklorja tisti, ki n a s etnografski najbolj zbliuje z ostalimi Jugo slovani, tisti, ki n a m n u d i vpogled v n a j s t a r e j e faze slovenske k m e k e glasbe in tisti, ki je z n a n s t v e n o najzanimiveji in naj mikavneji m e d vsemi ostalimi p r o b l e m i slovenskega glasbenega folklorja.

Priujoa razpravica si e n e lasti k o n n o v e l j a v n e sodbe o b e l o k r a n j s k i ljudski pesmi, k e r j e doslej e vse p r e m a l o mate riala z b r a n e g a in b o mogoe ele tedaj kaj ve rei, k o b o folklora na B e l o k r a n j s k e m vsaj v g l a v n e m zbrana. T o l e delo se opira na ves d a n e s dosegljivi m a t e r i a l : 1. na 225 b e l o k r a n j s k i h m e l o d i j v zbirki E t n o g r a f s k e g a m u z e j a v Ljubljani, ki so jih zapisali F. K r a m a r , A . Plevnik in A . Miheli t e r L. K u b a ; 2. na fonograf ski m a t e r i a l iz Bele Krajine, ki ga j e 1. 1914. oskrbel dr. J. A d l e i in notiral N . tritof, skupaj (veino valjcev j e muzej e pokvar jenih dobil) 18 p e s m i ; 3. n a b e l o k r a n j s k e p e s m i v doslej t i s k a n i h izdajah slovenskih ljudskih p e s m i : Kuha, Kuba, Miheli, B a j u k i. dr., skupaj okroglo 40 melodij. V s e g a skupaj j e belokranj skega materiala d a n e s n a razpolago pilih 300 m e l o d i j , k a r j e e p r e m a l o za u g o t o v i t e v o b j e k t i v n e g a rezultata. V e n d a r p a je v t e m z a s t o p a n m a t e r i a l iz vseh glavnih tok Bele K r a j i n e in so v n j e m z a s t o p a n e vse s t a r o s t n e in stilne faze, t a k o , d a e sama u g o t o v i t e v t e h tipov ni m o r d a isto b r e z p o m e n a .

P r e d e n p r e i d e m k opisu b e l o k r a n j s k i h pesmi, naj se o z r e m v s p l o n e m n a v p r a a n j e etnografskega znaaja n a e Bele K r a j i n e . Z d i se, da tee n e k a m e j a m e d e v r o p s k i m z a p a d o m in vzho d o m r a v n o skozi slovensko zemljo. D o i m so n a m r e obalpski Slovenci, p r e d v s e m Koroci in G o r e n j c i , d e l o m a alpski z a h o d n i tajerci p o svojem miljenju in e s t e t s k e m h o t e n j u o d l o n o za padnjaki, spadajo P r e k m u r c i , v z h o d n i tajerci in Belokranjci e n a o n s t r a n m e j e z a p a d n o e v r o p s k i h n a r o d n i h kultur, Dolenjci pa t v o r i j o tu p r e h o d . T o n a m p o t r j u j e pogled v stanje a r h i t e k t u r e , plastike, slikar stva, n o , vezenin, o r n a m e n t i k e , obiajev, ver, poezije in t u d i glasbe. Z a p a d n j a k i Slovenec je m o n o naturalistino in u t n o usmerjen, v z h o d n i pa j e bolj a b s t r a k t n o misle in nagiba k idea lizmu. V a r h i t e k t u r i k m e t a n a z a p a d u se k a e p o v s e m netek t o n s k o miljenje in deloma celo dokaj n e s t a t i n o ; svetlosenni, in sicer slikoviti efekt j e n a m o p o u d a r j e n , tlort j e zgrajen p o p o t r e b a h g o s p o d a r s t v a in hia n a m o odgovarja klimatinim. naturalistinim prilikam. V z h o d n j a k , r e c i m o t u specialno Belo k r a n j e c p a oblikuje svoj tlort strogo simetrinoabstraktno, ljubi idealno, e t v e r o k o t n o formo dvora, n e k a e n o b e n e g a ut

nega o r n a m e n t a , nego p o u d a r j a p o v s o d le duo, t. j . s t a t i k o in t e k t o n i k o . Plastika njegova n e ljubi slikovitih efektov n e g o je n e k a m a r h a i n o statuarina in g e o m e t r i n o negibna, slikarstvo m u j e s k o r o le o r n a m e n t i k a in ta j e isto a b s t r a k t n a in geome trina, bodisi da gre e za v e z e n i n s k o ali p a v les v r e z a n o ali slikano o r n a m e n t i k o , k a t e r i so figuralni motivi tuji. Princip v z h o d n j e s l o v e n s k e o r n a m e n t i k e je nizanje geometrinih vzorcev v n e s k o n n e m r i t m i n e m redu, tipika v formi in barvi, reduk cija izraznih s r e d s t e v na naj primitivneji m i n i m u m , k a r vse k a e na p r o t i n a t u r a l i s t i n o njegovo fantazijo in nain miljenja.

Tip v e z e n i n s k e o r n a m e n t i k e iz s e v e r o zahodnega slovenskega ozemlja.

Tip v e z e n i n s k e

o r n a m e n t i k e iz

juno-

v z h o d n e g a slovenskega ozemlja.

E n s a m pogled n a razliko m e d slovenskoalpsko p a belo k r a n j s k o v e z e n i n s k o o r n a m e n t i k o n a s t a k o j poui o stilni razli= nosti in p o s r e d n o o razlini e s t e t s k i in sploh miljenjski konste laciji o b e h tipov. Leva slika n a m k a e v e z e n i n o z gorenjske pee, kjer v i d i m o u v e z e n e isto naturalistine motive, k a k o r : grozdje, nageljne, itno klasje, vrtnice, marnice itd. D e s n a slika p a k a e tipino b e l o k r a n j s k o v e z e n i n s k o d e k o r a c i j o : polje r a z d e l j e n o v paralelne p a s o v e , k i so izpolnjeni s p o v s e m a b s t r a k t n i m i , geo m e t r i n i m i m o t i v i zvezd, krie v, r o m b o v itd., n a n i z a n i m i v ne s k o n n o r i t m i n o v r s t o p o vzorcu e v r o p s k e g a v z h o d n j a k e g a d e k o r a t e r j a . Ista razlika se k a e v vseh p a n o g a h estetskega, pa t u d i o b r t n e g a u d e j s t v o v a n j a o b e h tipov, n a p o s l e d je ista razlika tudi v glasbi in n j e n e m stilu.

e z zgodovinskim p r e u d a r k o m p o g l e d a m o n a t o okolnost se n a m zdi, k a k o r da bi se bil z a p a d n j a k i Slovenec e v sred n j e m veku stopil z z a p a d o m in predelal skupaj z n j i m vse kultur n o z g o d o v i n s k e faze r e n e s a n s e in b a r o k a , r o k o k o j a t e r obstal v utnosti in materializmu X I X . stoletja, k o je folklornemu iv lju odbila ura. N a s p r o t n o zgleda, da je v z h o d n j a k n a n e k i h poljih e dale v s r e d n j e m veku s svojo primitivno, bi rekli pravil neje, a b s t r a k t n o idealistino fazo svojega razvoja, k a t e r e se je s k o r o d o n e d a v n a okostenelo dral t a k o v noah, (zabunec) obiajih, k a k o r v a r h i t e k t u r i in drugih oblikujoih p a n o g a h . T o je e m a r s i k d o spoznal in d a n e s s m o se n e k a k o privadili hoditi iskat prastanja slovenske k m e k e kulture in celo pristno s a m o b i t n e g a slovenskega elementa n a n a vzhod, p r i emer glasbeniki niso zaostajali. Res j e slovenski vzhod ohranil e naj ve etnografske starine, mislim pa, da njegovo e t n o g r a f s k o stanje ni s a m o zastarelost, n e g o j e a b s t r a k t n i stil globoko u k o r e n i n j e n v psihi e v r o p s k e g a v z h o d n j a k a , k a k o r m u p r i p a d a d o n e k e m e j e tudi e na Belokranjec, v k a t e r e m ive e rahli blinjeoriental ski, b a l k a n s k i elementi, k a t e r i h zapadnjaki, ki z m o n o k u l t u r n o silo p r o d i r a j o v a n j , n i k a k o r ne m o r e j o pregnati. e p r e i d e m o sedaj k o b r a v n a v i b e l o k r a n j s k e ljudske glasbe, naj m i b o dovoljeno spoetka opisati glavne stilne tipe, k a k r n e s e m mogel doslej najti v gori opisanem, v s e k a k o r e nezadost n e m materialu, k o n n o pa strniti dobljena spoznanja v n e k oris etnografskega stila te glasbe in si ustvariti n e k o sliko o nje zgo d o v i n s k e m razvoju. e z uesi z a p a d n j a k a poslua p r i s t n e b e l o k r a n j s k e pesmi, bo na njih e k a r p r v i hip opazil, d a rabijo p o v p r e n o zelo majh n o tevilo t o n o v , t o se pravi, da imajo r a z m e r o m a o z e k a m b i t u s . P o s t a v i m niso r a v n o r e d k e , zlasti ob h r v a t s k i meji, pesmi z a m b i t u s o m k v a r t e , n. pr.:

k a k n a razlika j e t o v p r i m e r i z alpskimi melodijami, n. pr. tole koroko :

ki e zane z dvigom na n o n o ! V slovenskih A l p a h so pesmi z n a j m a n j o k t a v n i m obsegom obiajne, r e d k e p a niso niti one z decimnim, d o b e se celo ambitusi duodecime, p o s e b n o na Ko r o k e m . im dalje p r o t i v z h o d u iemo, t e m bolj se m a n j a ambi tus. V ljubljanski okolici se e esto zadovoljava s s e p t i m o in celo seksto, na Dolenjec pa se vasih zadovolji e v t e m okviru s a m o s t e r c o , n. pr.:

T a l e a m b i t u s torej je na B e l o k r a n j s k e m o d l o n o manji k a k o r v A l p a h , vasih n a r a v n o s t udovito ozek. T o ima za posle* dico dejstvo, da so te p e s m i h a r m o n s k o r e v n e j e od alpskih, k a t e r i m o g r o m e n a m b i t u s omogoa vse v r s t e melodino h a r m o n s k i h efektov. Z a n a j m a n j i a k o r d i n i efekt j e p o t r e b e n vsaj k v i n t n i ambitus, p a e tega v Beli Krajini ni povsod. K d o r ljubi t a k o ozek ambitus, t e m u gotovo n e gre v p r v i vrsti za utni, n a r m o n i n i uinek, k a k o r gre a l p s k e m u loveku. V okviru zelo ozkega ambitusa dalje ni mogoa zelo razno lika t v o r b a melodinih figur in res vidimo n a zgledih t. 1. in 2., da o p e r i r a t a p r v a le z dvema, druga le z e n i m m o t i v o m . T o d a tudi t a k r a t , k a d a r je a m b i t u s veji, se Belokranjec esto poslui kar n a j m a n j mogoe melodinih motivov, n. pr.:

Ali p a :

V a s i h se t a motivina m o n o t o n i j a z n e p r e s t a n i m ponavlja^ n j e m v e d n o iste fraze omeji n a t i r i t a k t n o melodijo, v k a t e r i n a s t o p i melodina fraza d v a k r a t :

V a s i h na n a s t o n a celo v d v o t a k t n i p e s m i :

- Posledica vsega tega je, da ujemo s k o r o v e d n o en in isti motiv. T e m u pojavu, ki je v Beli Krajini v navadi, pravijo o r i e n t a l s k a m o n o t o n i j a ali l i t a n i j s k i t i p , ki j e lasten v s e m v z h o d n o ^ e v r o p s k i m n a r o d o m , p a t u d i eksotinim n a r o d o m drugih delov sveta. T e m u tipu odgovarja t u d i paralelistina k o m p o z i c i j a t e k s t a . V Beli Krajini j e n a m o priljubljen t e k s t t a k n e g a stila, k a k o r ga k a e t a nai p e s m i t. 2. N a b r e g u stoji in N a l a sem ga. N . pr.:
1. N a uta uta bregu kua kua stoji tititi tatata ta. 2. N o t r i itd. 3. O n a i m a e n o h e r k o . . . 4. O n a i m a u t e l a s e . . . 5. O n a i m a r n e 6. H i f a n t a oi... lubi... spava stara majka,

uta kua

i
Se p r a v i : vse kitice so si p o v s e m e n a k e , le p o n e k a j besed v ! vsaki se z a m e n j a . D r u g a s e glasi: " |
N a l a s e m ga, nala s e m ga, z l a t o j a b o l k o , D a l a s e m ga, d a l a s e m g a o k u t a l a t i . O t a c n e zna, otac ne zna pravu talati Sebi viji, sebi viji n e g o meni daj. ' j j '

V drugi kitici se z a m e n j a oka z majko, v t r e t j i pride ; bratec, v e t r t i sestra, v peti, konni, dragi; k o n e c pa se j glasi: \
Dragi znade, dragi z n a d e pravu talati, Meni vije, meni vije n e g o on ima! | :

Ljudski p e s n i k z v z h o d a s t r e m i p o n e k a k n i geometriji kon= cepta in zna u v s t v e n o s t o p n j e v a n j e razdeliti v niz paralelnih, na zunaj k a r se da e n a k i h si domislekov, ki se za z a p a d n j a k e oi n e k a m m o n o t o n o , v stalnih paralelizmih ponavljajo. V s e t o ni n o b e n a primitivnost, nego z a v e d n a a b s t r a k c i j a v s m e r i i d e a l i s t i n e g a u m e t n o s t n e g a pre p r i a n j a , k i m u n i k a k o r ne gre za utne efekte, k a k o r s m o t o ugotovili zgoraj ob h a r m o n s k i revini in o z k e m ambitusu t e r s t a l n e m p o n a v l j a n j u istega melodinega domisleka v litanijski monotoniji. V s e te e l e m e n t e bi v a n a l o g n e m p r e n o s u dobili tudi v b e l o k r a n j s k i o r n a m e n t i k i , pa t u d i drugod. e se o b r n e m o sedaj k ritminim p r o b l e m o m , v i d i m o n a do sedanjih primerih, d a igra r i t e m veliko vlogo v t e h pesmih, ki so s k o r o b r e z h a r m o n s k i h , melodinih in kompozicionalnih pri j e t n o s t i . V e l i k del t e h p e s m i ima svoj e s t e t s k i smisel s k o r o le v ritmiki. I n t a ritmika, m o r e m o k o j rei, se nagibi je ve ali m a n j k i z o m e t r i j i ali pa rabi k a r s e d a m a l o r i t m i n i h sheminmodelov.

; \ ! ; , \ j j ; : \

P r i plesih (kolo, p r o t i D o l e n j s k e m koles) je t o s a m o ob i sebi razumljivo, n. pr. tkzv. rnomaljsko kolo: ;

ali p a adleiko:

D a so pa t u d i druge melodije ritmino p o d o b n e g a znaaja, smo p a videli. N a j n a v e d e m e nekaj onih ritminih modelov, ki se n a j v e k r a t ponavljajo in sodelujejo v monotoniji t u d i s svoje plati:

V absolutni veini izgleda, da je na B e l o k r a n j s k e m dvodelni ^/4 t a k t , ki se uveljavlja v e i n o m a z malo r i t m i n o v r e d n o t o (^/3), ali p a j e r e d n o k o m b i n i r a n . N a v a d n o gre le za ^/g in ^/4, t o r e j za dvoje ritminih v r e d n o t , d o i m p o z n a j o v A l p a h n a j m a n j tri ali tiri: Recimo, v z e m i m o za p r i m e r r i t e m k o r o k e Moja k o s a je kriavna :

K a k o silno monotoni, a b s t r a k t n i , geometrini izgledajo p r o t i t e m oni b e l o k r a n j s k i ritmi! Ali pa primerjaj ti dve deklama* ci j i, n a j p r e j g o r e n j s k o :

ali pa b e l o k r a n i s k o :

pa vidi, da a b s t r a k t n o mislei Belokranjec m a l o d a na zveze t e k s t o v n e deklamacije z a d e k v a t n o r i t m i n o dolino. Sploh r e d k o rabi pike pri n o t a h , esto pa je deklamacija (e izometrija ni naturalistina) brez v s a k e zveze z ritminimi dolinami, n. pr.:

T o je r e d k e j a pojava v Beli Krajini in se m o r a s m a t r a t i za h r v a t s k i import. T u d i p o g o s t a m e n j a v a t a k t a , n. pr.:

ni obiajna in m o r e veljati k o t i m p o r t z o n s t r a n Koipe. Pesem, ki bi v drugi polovici periode za stalno menjala r i t e m in takt, p o z n a m le eno, z izrazito dolenjsko n o t o (tudi melizmatien orna* m e n t n a e n e m zlogu j e sicer Belokranjcu tuj!):

Blizu 4 5 % tipino belokranjskih pesmi ima m a j h n e , izorit m i n e v r e d n o t e v ^/4 taktu. Z a t e m p r i d e ^/g t a k t z n e k a k o 15 do 20%, p o t e m ele %, ki velja sicer za nekaj specifino alpskega in se t u d i v Beli Krajini obuti k o t n e k a k i m p o r t iz D o l e n j s k e in G o r e n j s k e , z 10%. Z e l o malo je p e s m i v italijanskem taktu, n e k a j ve jih j e v ^/4, v jih je k a k a dva d o tri %, ''14 p a p o z n a m s a m o dva primera. T o r e j prevladujejo simetrini t a k t i malih rit minih v r e d n o t , najbolj belokranjski je t o r e j ^/4 t a k t .

H a r m o n i n a z g r a d b a t e h p e s m i j e kaj e n o s t a v n a . O k r e t i se gibljejo iz toninega poloaja v d o m i n a n t n i s e p t i m n i p o l o a j , o d g o v o r p o v z a m e d o m i n a n t n i poloaj in ga o b r n e zopet v t o n i k o . K o r a k a I.V. in V.I. se odigrata esto v tirih, t u p a t a m e v d v e h t a k t i h ; pesmi s t e r n i m a m b i t u s o m stopijo v d o m i n a n t n i poloaj za k r a t e k as ele v k o n n i k a d e n c i p r e d toniko. V p e s m i (glej zgoraj!) se izvri gib I.V.I. v v s a k e m delu tirih tritakt n i h polperiod. Z a n i m i v v t e m pogledu je ( n e r e d e k shema!) svat bena d a r o v a n j ska:

P r v a t r i t a k t n a fraza, ki se zane z d o m i n a n t o , stopi t a k o j za t a k t n i c o v t o n i k o , neha se p a z o d p r t o d o m i n a n t o ; fraza se t r i k r a t ponovi, ne da bi dobila h a r m o n i e n odgovor. ele k o n n o d o b i p o d r t a n odgovor v toniki. S u b d o m i n a n t n i h o k r e t o v melodije je v Beli Krajini silno m a l o in etudi, pevci z b a s o m jih ne tolmaijo in t o r e j ne pri zna va j o. Modulacija j e t u d i s k o r o n e z n a n a . P o z n a m le eno pe sem, ki v s r e d n j e m delu modulira v d o m i n a n t o :

Pa je b r k o n e k a k o r prejnji dve zala v Belo K r a j i n o iz Dolenjske. N e k a j p r o c e n t o v je, zlasti ob Kolpi, tudi pesmi, k i k o n n o k a d e n c i r a j o v d o m i n a n t ! n a nain blinjega orienta. So t o pesmi, ki so m e s t o m a i s t o d u r s k e , m e s t o m a s e d a d o t o l m a i t i d u r s k i in m o l s k i o b e n e m , k o n n o pa l e s k l e n e j o v i s t i d u r s k i d o m i n a n t i. T e g a p o j a v a si z n a n o s t e ni n a t a n k o razloila. N e k a t e r i so m n e n j a , d a j e ta p o j a v n e k a k o s t a n e k o d starih c e r k v e n i h m o d i , za k a r p a

m a n j k a j o e historini dokazi. V Adleiih in v Preloki d o b i m o m a r s i k a t e r o p e s e m z d o m i n a n t n i m k o n c e m (na sekundi), veina teh p e s m i p a ima e s k o r o isto h r v a t s k i t e k s t in tudi sicer imajo r i t m e , ki ne v p o t e v a j o t e k s t o v e g a naglasa in so t o r e j n a oi bolj i m p o r t z vzhoda, iz H r v a t s k e , k a k o r pa a v t o h t o n a b e l o k r a n j s k a t v o r b a . N . pr.:

K o m p o z i c i j o n a l n e oblike so zelo m n o g o v r s t n e . N a j d e tudi melodijo v d v e h t a k t i h (n. pr. znana epina melodija U ovoj rni gori), r e d k e niso t i r i t a k t n e , kar vse je v zvezi z ono t e n j o p o m o n o t o n i j i , dalje sledimo pet in est, s e d e m t a k t n e , seveda pa imajo veino, zlasti m e d novejimi, iz X V I I I . in X I X . stoletja one o s e m t a k t n e p e r i o d e . O s e m t a k t n a p e r i o d a se esto p o d v o j i ali potroji, vasih ima vloek v sredi, za pol periode ali za celo. Sheme A B A B in A A A A ali A A A A v ali A A v A A v si n e k a k o dre p o koliini r a v n o t e j e , se pravi, obojih je n e k a k o e n a k o tevilo, eprav je m e j a m e d o b e m a tipoma vasih zelo zabrisana. M a n j je oblik A B A in A B , d o b e se pa t u d i razirjene k a k o r A A B A A B , r e d k e j e so A B A B C C in A A B C , ki so s k o r o v e d n o dolenjski vplivane. Pri plesih n a j d e t u d i A B C D . Rekli b o m o , da j e m o notonska AAAA, dvodelna ponavljana ABAB o b l i k a n a j e a n a B e l o k r a n j s k e m . K o b o nabra nega ve materiala, b o mogoe doloneje soditi o p r o c e n t u a l n i mnoini tega ali onega tipa. Belokranjci p o j o dvo ali tri, vasih tiri ( m e a n zbor), r e d k e j e petglasno. L. K u b a je zapisal v rnomlju tole dvoglasno s t a r i n s k o kolo (znailne k o n n e k v a r t e ! ) :

T o r e j poje drugi glas n a v a d n o v t e r c a h paralelno s p r v i m . N e r e d k e so tudi k v a r t e in k v i n t e (stare k o n s o n a n c e ) ; n. pr. k v a r t e v p r a v k a r citirani pesmi, ali k v i n t e v tej esti k a d e n c i :

T r e t j i glas m a r k i r a h a r m o n s k e s p r e m e n e :

T a k o p o j o dekleta v e n s k e m zboru. F a n t j e p o j o p o d o b n o , ali p a gre en glas ez p r v i glas, drugi pa basira, k a k o r p o dru* god n a Slovenskem. Z a n i m i v i so m e a n i zbori, t. j . , kjer triglas n e m u e n s k e m u zboru p o m a g a j o e moki. M o k i b a s zna= ilno! poje v t a k e m p r i m e r u n a v a d n o v oktavi z drugim glasom, vasih p a tudi s prvim, t u d i nekaj asa s t e m in onim, na k o n c u pa v e d n o p r i m e o k t a v o tretjega glasu. V a s i h p a m o k i n e k a j asa mole. N . pr.:

ali p a :

D r u g i p r i m e r kae, da se Belokranjec n e k a k o ogiblje troglasja in poje tudi v tiriglasju le dvoglasno.

N a j objavim tu e nekaj zanimivih b e l o k r a n j s k i h glasbeno folklornih starin. V zbirki melodij v kr. e t n o g r a f s k e m muzeju v Ljubljani se n a h a j a t a pod tevilkama 5487. in 5488. d v a zapiska A l . Mihelia. D v a zapiska k r e s n e pesmi, ki se poje o Ivanjevem dne 23. ju nija ob kresu. O b e se zaneta z Oj Ive, k n a m na kres! P r v a se glasi:

D r u g a melodija j e molova in ima le terni ambitus, k a r bi oboje dalo sklepati n a n j e n o veliko starost. S k o r o vse ljudske pesmi, k a r jih p o z n a m o d a n e s , so durov ske. Le izginjajoa manjina, m o r d a niti 1% n e ve, je d a n e s e molovskih in t e m se p o z n a sicer velika starost. N a a Oj Ive k a e 1. same gladke, p r e h o d n e , s e k u n d n e intervale, 2. d e v e t k r a t v petih t a k t i h d v o n o t n e melizme n a e n e m zlogu, k a r ne odgo varja noveji, silabino vezani belokranjski pesmi, n e g o je osta nek, ki se je obdral m o r d a e iz srednjega veka, zakaj ni n e vede k sklepu, da bi t u imeli opraviti z o r n a m e n t i k o alpskega X V I I L stol., kjer sedajo meHzmi le na p o u d a r j e n o d o b o v t a k t u ; 3. e o m e n j e n i izredno ozki a m b i t u s . O d k o d m o l ? Je li to res slovanska specialiteta? Res je, da ga rabijo vsi vzhodni, tudi neslovanski n a r o d i , da p a tudi m e d zapadniini e ni p o v s e m izumrl. Razvoj glasbe k o n e c srednjega veka j e el za razbitjem c e r k v e n i h t o n o v in za ustvaritvijo mo d e r n e g a durmolskega sistema. X V I . , X V I I . , in v k m e k i glasbi celo e X V I I I . stoletje so poznali m e a n i c e c e r k v e n i h t o n o v in m o d e r n e g a durmola, p o t e m m e a n i c o mola in dura, k o j e d u r p o v s e m prodrl, so pa e ostale s t a r e pesmi v molu, pa so se po

asi p r e k r a j a l e v dur. Mol je ivel e v A l p a h do 1. 1850., d a n e s i m a m o opraviti z njim le e v starih zapiskih. V n a e m p r i m e r u i m a m o opraviti s k o r o n e d v o m n o s f r a g m e n t o m starega m o l o v e g a o r i g i n a l a II., i n z n j e g o v o moderno dursko presnovo, z zveanim ambitusom, vejo r i t m i n o p e s t r o s t j o (L). Z b i r k a kr. etnografskega mu* eja h r a n i e drugo m o l o v s k o b e l o k r a n j s k o :

P o m o d e r n i h p o j m i h bi lo tu za n e p o s r e d n o m e a n i c o d*mola pa c*dura (v s r e d n j e m delu), k a r bi kazalo na p o z n o p r e h o d n o fazo r a z v o j a iz mola v dur. e zanimiveja sta n a s t o p n a primera, k a t e r a je ujel v fono* graf 1. 1914. g. dr. Jure A d l e i v Preloki. P o d a j a m j u v zapiskih, k a t e r a je p o fonografu oskrbel g. N . tritof. P r v a iroko je m o r e i D u n a j ima posebej zapisan t e k s t :
iroko Po U je morje i Dunaj Refren: [Ninaninena, traninanaj.]

n j e m se vozi barica . . . njoj se vozi Mikula . . .

N a n j e m se beli koulja . . . N i m u je dala majica . . . N i t m u je dala sestrica . . . Ve m u je dala ljubica.

Ta ninaninena j e sicer n e k a k n a istrijanska, p o Italijanih vplivana p o j a v a ; t u d i snov t e k s t a j e za Belo K r a j i n o n e n a v a d n a , v e n d a r je t e k s t v svoji z a s n o v a n o s t i isto b e l o k r a n j s k e g a zna* aja. Melodijo je N . tritof takole zapisal:

D v o g l a s n o p e t a p e s e m je z o p e t molovska, n o t i r a n a je v eis* molu. V e n d a r p a zaudijo oddelatelji pri g in krii pri h. G r e torej za h a r m o n i n o cis*mol skalo, v e n d a r je ta nor* m a l n o t a k n a : 1, V2, 1, 1, ' / 2 . I V 2 . V 2 :

V n a v e d e n i p e s m i pa i m a m o opraviti z modificirano. M a n j k a v p e s m i esta stopnja, p a n e v e m o ali j e ta t o n a ali ais. e bi stal na e s t e m m e s t u t o n a, bi imeli i n t e r v a l e : 1, ^/2, 1, ^/2, 1, V2. e bi stal n a e s t e m m e s t u ais, bi pa imeli modificirano m o l s k a l o : 1, V2, 1, V2, 1^/2, 1, Va- T o r e j :

P r v i t e t r a h o r d je p r i obeh skalah enak, v d r u g e m sta pa p r v a d v a intervala p o obsegu m e d seboj z a m e n j a n a , e i m a m o opra* viti z aisom, pa prvi in tretji. T a k n e skale se d a n e s d o b i j o na blinjem vzhodu, kjer se meajo s ciganskim molom (1, ^/2, l^/o, '/2, V2, I V 2 , V2) in njega v a r i a n t o (1, 'A, VA, A , 1, A , 1) t e r s sta* rimi c e r k v e n i m i toni. D r u g a p o s e b n o s t te p e s m i j e n j e n nain dvoglasja, ki k a e n e k e s t a r i n s k e lastnosti. Res, da p o j e t a glasova n a j v e k r a t vzpo* r e d n o v tercah, toda v obeh zaetkih ( t a k t 1. in 5.) se uveljavi izrazito protigibanje, isto se p o k a e v k o n c i h ( t a k t 4. in 8.), kjer se razla glasova zopet s t r n e t a v sklepni ton. M a r i j e t o n e k a preostalina iz d a v n i h asov, v k a t e r i h j e n e m a r a m e a n s k a po* lifonija zanesla n e k e primitivne z a p l o d k e t u d i na k m e t e ? Vse* k a k o r , e bi se vpraali, ali je k m e k a glasba k d a j poznala samo* stoj n o peljane glasove v veglasju, bi iskali o d g o v o r a t u k a j .

K a k o r mali ambitus, veinoma s e k u n d n o p o s t o p a n j e in p r a v k a r i m e n o v a n a okolnost, n a m t u d i n e g o t o v polsklep, ki se d o m i n a n t e n e k a k o bojee d o t a k n e , pria, d a i m a m o opraviti z zelo s t a r o pesmijo, k a t e r o bi po drugod v slovenskem folklorju dobljenih kriterijih razvoja datirali e n a j m a n j v zaetek X V I I I . stoletja. e ena p e s e m iz zbirke kr. etnografskega m u z e j a v Ljubljani, i s t o t a k o iz fonogramskega materiala dr. J. Adleia, je tej p e s m i p o d o b n a . T o je p e s e m Tri j e t r v e ito ele, k a t e r o je N . tritof t a k o l e prepisal p o fonografu:

P e s e m ima p r e d z n a k e bmola, v resnici pa k a e finalis es in n j e n a vodilica d t e r kolikor toliko t r d n a zveza z d o m i n a n t o , d a gre za es=mol, in sicer zopet p o d o b n o modificiran h a r m o n i e n mol, k a k o r zgoraj. Ce r e k o n s t r u i r a m o skalo te pesmi, d o b i m o :

torej v intervalih izraeno: 1, V21 1> V2. 1^2> 1. ^/. Po emer se t a skala od n o r m a l n e mol^harmonine loi ele v d r u g e m t e t r a h o r d u p o zamenjavi p r v i h t r e h intervalnih obsegov, m e d 4.5, 5.6. in 6.=7. stopnjo. P e s e m se dvoglasno poje veinoma v paralelnih tercah, ve k r a t se pa pojavi n a s p o d n j o n o t o melizem v gornji (primerjaj t u d i 2., 4., 6. t a k t v prejnji!), k o n e c zopet p o k a e znailno sha janje o b e h melodij, k e r j e s p o d n j a n e k a k o b r e z n u j n e p o t r e b e z a t o p o p r e j padla na c.

T a zanimiva p e s e m ima posebej pripisan tekst, ki se glasi v f r a g m e n t a r n e m zapisku dr. J. Adleia:

1. T r i jetrve ito ele. naela, naela. naela. 2. M e d s e b o m s e Lepa Magda spominjale, P r v a ela, s n o p D r u g a ela, d v a T r e t j a e l a , tri K a bi k o g a naj volila. govorila, D a bi Jureta naj volila.

O d k o d se j e vzelo t o t a k n o dvoglasjeV N a j s t a r e j e dvo glasje, k a k o r se j e v visoki glasbi z a p a d a pojavilo, se j e po javilo v obliki falsobordone k o n e c p r v e g a tisoletja. lo j e tedaj za ve ali m a n j v z p o r e d n o peljavo k v a r t s e k s t a k o r d o v . V z h o d n i m n a r o d o m j e nekaj p o d o b n e g a v njihovi starini e ostalo. V e k r a t s m o e uli o petju v paralelnih k v i n t a h ali kvar t a h na n a e m v z h o d u in dr. irola, ki v Z N razgaljuje p r o b l e m e j u n o s l o v a n s k e g a glasbenega folklorja, odmerja k m e k i diafo niji, k a k o r j o imenuje, precejnje m e s t o . T r d i tudi, da p o t e k a ta diafonija v paralelnih tercah, da se pa na zaetkih in k o n c i h uveljavlja protigibanje. Z n e e m p o d o b n i m i m a m o o p r a v i t i tudi mi, dasi ne gre ve za stare p o j m e o k o n s o n a n c a h (kvarta, k v i n t a ) , nego za m o d e r n i z i r a n o k o n s o n a n t n o s t (terce), ki j o sle d i m o v teh diafonijah. O d k o d so se vzele? Vzele so se narav n o s t iz idealistino in a b s t r a k t n o usmerjenega d u h a naega v z h o d n j a k a , iz istega, ki misli v o r n a m e n t i k i v sami geometriji. N o b e n o u d o ni, e j e ta t a k e n d u h s a m od sebe iznael t a k glasben tvor, e p r a v ga iz visoke glasbe ni n i k d a r ul. e nekaj b e l o k r a n j s k i h zanimivih starin h r a n i z b i r k a kr. etnografskega muzeja v Ljubljani. M e d t e m i je gotovo zelo za nimiv k m e k i k a n o n , stara k r e s n a p e s e m iz Bele Krajine. T a k a n o n j e v s l o v e n s k e m folklorju g o t o v o edini doslej p o z n a n i in z a t o v r e d e n vse panje. Ujel ga je v svoj fonograf z o p e t dr. J. Adlei 1. 1914. in ga je N . tritof takole prepisal ( p e s e m se j e pela ob s p r e m l j e v a n j u piskaa, igar igra j e bila i m p r o v i z i r a n a in ni imela ne tonalne ne ritmine zveze s p e t j e m ) :

V e l i k o s t a r o s t te p e s m i izpriuje nje k v a r t n i ambitus, n j e n a izrazita, v s e k u n d a h t e k o a melodinost in imitacija k a n o n i n e vrste, ki se uveljavlja v p o s n e m a n j u istega t e m a t a p o d v e h dvo* glasnih zborih. T a kanon, k a k o r je bil stoletja v rabi v Beli Krajini in ga d a n e s t a m nihe ve ne pozna, n i m a stroge t a k t o v e opredelitve, k a k o r je e zapisovalec t o s pikicami nakazal. Prvi z b o r p o j e t e m a dvoglasno, nekje m e d z n a m e n j i [ ] p a v p a d e z isto t e m o in istim z a e t n i m t o n o m drugi zbor. M e d p e t j e m tega p r v i zbor utihne, da zopet p o p r i m e na mestu, kjer ima v p a s t i zopet z istim t e m a t o m . P o v s e m strogo t u d i ni doloeno, kdaj m o r a drugi z b o r vpasti, da le v p a d e e n k r a t m e d petjem, doloenim v n a e m za* pisku z znaki [ ]. T o r e j n e gre za k a k strog k o n t r a p u n k t , n e k a primitivna forma k a n o n i n e imitacije pa je t o v s e k a k o r in z o p e t je p r e d n a m i n u j n o s t reitve vpraanja, kje naj bi se bila ta forma vzela? N i k j e r v v s e m doslej p o z n a n e m slovenskem folklorju je e n i s m o sreali, t u d i m e a n s k a in visoka glasba nista Slovencem zapustili iz asov XIII. d o X V I . stoletja, k o je k a n o n z ostalimi strogimi formami polifonije najbolj cvetel, n o b e n i h sledov. Vse* k a k o r je m o n o , da so k m e t j e n e k d a j , p r e d stoletji uli kano* nino imitacijo v c e r k v a h in p o njej prikrojili svoje p e s m i . V o b r e d n i h pesmih, ki so najstareje v BeU Krajini d o b i m o t a k o stare, da ne r a z u m e m o vasih ve njih besed je l a h k o mogoe, da se j e k a n o n v e n o s t a v n i h formah e ohranil in t e k o m asa m o d e r n i z i r a l in t o r e j v s t a r e m smislu besede, degeneriral d o forme, v k a t e r e m s m o ga mogU e fiksirati v X X . stoletju. A b s t r a k t n a forma k a n o n a je a b s t r a k t n o u s m e r j e n e m u vzhod* n j a k e m u duhu itak p r i m e r n a . M e d j u n i m i Srbi e ive k a n o n i , celo m e d starimi alpskimi jodlerji se e d o b e k a n o n o m in pri* mitivnim fugatom p o d o b n e forme.

( T e k s t gornje pesmi se v celoti glasi:

Lepi dvori ograjeni, pomele Dajte, devojice darovajte su ograjeni, devojice, Ane, ne Mare. darovajte, tentajte! Mi s m o n o c o j malo spale, ' Malo spale, rano stale. L e p a fala n a t e m d a r u , ki s t e n a m ga darovali. Jezus, N a j p o v r n e ljubi Mi se od vas In v a s Bogu j pometeni,

dajte,

Ljubi Jezus in Marija. potoimo, izroimo.)

N e dosti m a n j zanimivi sta d v e melodiji, k a t e r i j e zapisal svoje ase (v d e v e t d e s e t i h letih X I X . stol.) p r i T r e h farah pri M e t l i k i slavni nabiralec Ludvik Kuba. Pel jih je slep gosla, d o m a iz P r a v o t i n a . P e s m i nista tiskani v K u b o v e m z b o r n i k u slovenskih pesmi, nego se v rokopisu K u b o v e m n a h a j a t a v zbirki kr. etnografskega m u z e j a v Ljubljani. K u b a jih j e m e n d a mislil tiskati, ker nosita lista z o b e m a p e s m a m a o z n a k i : T e k s t vi Slovanstvo ve sv. Zp. in j i m a e doloil tevilki. Z a k a j jih ni tiskal, n e vem. N a j jih objavim tu. P r v a ima t e k s t D a r u j t e mi prijatelji, druga pa se zane z Oj posluajte vi ljudje! P r v a se glasi p o K u b o v e m zapisku:

P e s m i j e Kuba dal d v e e t r t i n s k i takt, v e n d a r je e v i d e n t n o , d a p e s e m n i m a racionalnega m e t r a in je bolje, da si j o mislimo b r e z t a k t a . Je n e k e v r s t e deklamacija s s v o b o d n o r a z t r e s e n i m i akcenti, ki niso identini z m o d e r n i m p o j m o m t a k t a , nego zbli ujejo ta stil bolj s s r e d n j e v e k i m enoglasjem, gregorijanskim k o r a l o m . Izometrija te p e s m i je t u d i blija s r e d n j e m u veku k a k o r m o d e r n i , dasi v Beli Krajini e obstoja, najbolj pa je n a tej p e s m i srednjeveki njen t o n s k i sistem, ki kljub po Kubi p r e d p i s a n e m u b za dmol v s e k a k o r k o n a v gmolu, pa v e n d a r nikjer ne rabi za gmol obvezne zniatve pri e. T o n s k i nain r e s p o m o d e r n i h p o j m i h spoetka k r e p k o temelji v d o m i n a n t i , t o d a vse ostale okolnosti k a e j o na to, da i m a m o opraviti s p r a v i m ,

V g t r a n s p o n i r a n i m d u r s k i m t o n o m . D r u g a p e s e m je p o d o b n a ; zanimiva je pa e p r a v p o s e b n o zato, k e r je i n s t r u m e n t a l n o (z goslimi) spremljana in n a m daje migljaj, k a k o naj si mislimo te n a j s t a r e j e p e s m i nae, t o P l a t o n o v s k o heterofonijo vokalno i n s t r u m e n t a l n o . P e s e m se v originalnem K u b o v e m zapisku glasi:

Z o p e t i m a m o opraviti s s r e d n j e v e k i m d o r s k i m , v g trans p o n i r a n i m m o d u s o m . Z o p e t i m a m o opraviti z isto breztakt nostjo, zopet s p r o s t o deklamacijo. N a t r e h m e s t i h so nazna ene oividno variante, k a t e r e je pevec v n e k a t e r i h k i t i c a h uporabljal. K a k o pa naj si mislimo z r a v e n s p r e m l j a v o ? Ali v unisonu, k a k o r v a n t i k i ? Mislim, da n a m je nagli K u b o v zapisek dal n e k migljaj. Pevec j e b r k o n e spremljal svoje petje z o b e m a p r a z n i m a k v i n t a m a , ki j u j e K u b a spoetka fiksiral. Sprva j e n a j b r e pel p r v o frazo ob spremljavi k v i n t e da, v d r u g e m delu pa, kjer prihaja d o veljave gpoloaj, je zamenjal s k v i n t o gd. M e d kiticami pa je goslar m o r a l igrati spodaj n a z n a e n o , isto i n s t r u m e n t a l n o medigro. T a medigra s svojimi v e i n o m a s t a r i n s k i m i k o n s o n a n c a m i o k t a v e , kvinte in k v a r t e , h k a t e r i m sta pristopili e 2 seksti, je sama na sebi dosti zanimiva. koda, d a se n a m t e k s t te p e s m i ni ohranil.

*
e p o i z k u a m iz vsega, k a r sem doslej pokazal, n a p r a v i t i n e k u r e j e n rsume in sklepati n a zgodovino in r a z v o j , stil belo k r a n j s k e ljudske glasbe, bi t o izgledalo t a k o l e : Belokranjski Slovenci, prebivajoi n a s k r a j n e m jugovzhod n e m delu slovenske zemlje, so izmed vseh Slovencev n a j m a n j alpskonemki vplivani, t u d i n e k a e j o vplivov s r e d o z e m s k e

e t n o g r a f s k e kulture, nego kaejo e l e m e n t e v z h o d n j a k e etno grafske kulture. N j i h o v a ljudska pesem, k a k o r e d a n e s ivi, k a e zelo ozek a m b i t u s sekste, kvinte, k v a r t e , esto celo terce, je h a r m o n i n o revneja od alpske in se p o v z h o d n j a k e m nainu posluuje rada motivine m o n o t o n i j e , v a r h i t e k t o n i k i pa litanijskega tipa A A A A t e r simetrinega A B A B , ki p a je noveji. R i t e m se nagiblje k izoritmiji v m a j h n i h v r e d n o t a h in p r o t i n a t u r a l i s t i n o uporablja n e k e stalne ritmine oblike. Belokranjci p o j o dvo, tro, tiri in r e d k e j e petglasno, pri emer slede etrti in peti glas p r v e m u in drugemu v paralelnih o k t a v a h . Z a n i m i v i so t u d i tipino belo* k r a n j s k i teksti, ki k a e j o abstraktnoidealistine paralelizme, ki se strinjajo z glasbeno monotonijo. V Beli Krajini n a j d e m o m e d folklorno starino e m o l o v s k e pesmi, dalje m e a n e d u r m o l s k e , dalje t a k n e , ki se d a d o d u r s k i in molski tolmaiti, p a k a d e n c i r a j o n a k o n c u z d u r o v o domi n a n t o . T e so bolj h r v a t s k i vplivane. Stare pesmi k a e j o vasih z a n i m i v o modificirane h a r m o n i n e molskale 1, V 2 . 1> V 2 , 1^2> 1, ', t u d i se e n a j d e j o b r e z t a k t n e p e s m i v d o r s k e m tonu, s p r e m l j a n e z goslimi, ki r a d e rabijo stare k o n s o n a n c e k v a r t e in k v i n t e . Pojavljajo se tudi stare diafonijske dvoglasne oblike, n e k i b o r d o n i v paralelnih tercah, ki se pa na zaetku in na k o n c e h s a m o s t o j n o gibljejo. T u d i k a n o n i n e forme so v primi t i v n e m bile n a B e l o k r a n j s k e m e d o m a . B e l o k r a n j s k a etnografska kultura je p o duhu a b s t r a k t n a in k idealizmu nagnjena, v njej n a h a j a m o e zaplodke srednjega veka, k a r n e p o m e n i s a m o k u l t u r n e stopnje, nego tudi n e m a r a a v t o h t o n o v z h o d n j e e v r o p s k o d u e v n o konstelacijo.
(Opomba. P e s m i Z e l e n a m a l a d u b r a v a n a s t r . 44, S p a z i l a s e m J a n k a na s t r . 46, A l j e k a j t r d e n n a str. 47, D e v o j k a j e ila n a str. 49, O j j a v o r e n a str. 5 1 , T i i c a mi p o j e n a tr. 52 in B o g d a j n a str. 57 j e u j e l v A d l e i i h , p e s m i i r o k o j e m o r j e n a str. 5 4 in T r i leta jetrve n a str. 56, p a v P r e l o k i N. (Podklanec, na Belokranjskem Pesmi 1914. dr. J. A d l e i , n a n o t e p r e n e s e l p o f o n o g r a m u tritof.

K m e t i c v e s e l o str. 4 5 ( D o l e n j s k a ) , L e p o s e j e n a str. 50, j e z a p i s a l F r a n c K r a m a r . P e s m i

B e l o k r . ) n a s t r . 45, Belokr.) ovoj

N a l a s e m g a ( K r u p a pri S e m i u ) na str. 64, P r i d t e p r i d t e ( B o j a k o v o ,

N a b r e g u s t o j i n a str. 44, Z e l e n a

m a l a d u b r a v a n a str. 5 4 j e v r n o m l j u z a p i s a l A n t o n P l e v n i k . P e s m i V l e t o ( T r i f a r e pri M e t l i k i , p e l P e a r i ) n a str. 49, T u k a j je res (Tri

c r n i g o r i ( A d l e i i ) n a str. 46, Igraj k o l o ( A d l e i i ) n a str. 48, L e t o s j e n o l u t n o fare pri na M e t l i k i , p e l P e a r i ) n a str. 50, O z e l e n a ( r n o m e l j , p e l a M a r j e t a Z u p a n i )

s t r . 5 1 , S n o s e m slial ( r n o m e l j ) n a str. 52, D a r u j t e ( T r i f a r e pri M e t l i k i , p e l s l e p i g o s l a r iz P r a v o t i n a ) n a str. 59, t e r O j p o s l u a j t e ( i s t o ) n a s t r . 60, j e zapi

sal Ludvik Kuba. O b e pesmi O j Ive! je v rnomlju zapisal Alojzij Miheli. O d l o m e k A n pauer v a m znani je zapisal v Wernbergu na K o r o k e m Dev.) Oskar

Rsume. Belokranjci ( W e i k r a i n e r ) b e w o h n e n d e n sdstlichen Teil des slovenisch s p r e c h e n d e n T e r r i t o r i u m s u n d sind v o n allen Slovenen am w e n i g s t e n v o n der e t h n o g r a p h i s c h e n Kultur in d e n A l p e n beeinflut u n d zeigen in ihrer V o l k s k u l t u r keine Ein* flsse des m i t t e l m e e r l n d i s c h e n Kreises. Sie bilden einen ber* gang zum e t h n o g r a p h i s c h e n O s t e u r o p a . I h r Volkslied, wie es n o c h h e u t e lebt, h a t einen meist e n g e n A m b i t u s (Sexte, Q u i n t e , Q u a r t e , nicht selten sogar T e r z ) , ist h a r m o n i s c h armseliger wie das Alpenlied, ist motivisch m o n o t o n u n d lebt v o m R y t h m u s . Dieser neigt zur Isometrie u n d g e b r a u c h t wenige r y t h m i s c h e S t a n d a r d s h e m e n in kleineren W e r t e n . A m gebruchlichsten ist der Vs R y t h m u s im ^/4 T a k t e . Die A r c h i t e k t o * nik neigt zum L i t a n e i e n t y p u s A A A A oder zum s y m m e t r i s c h e n A B A B . Die Slovenen v o n Bela Krajina singen zwei*, drei*, auch vier* u n d fnfstimmig, wobei die vierte Stimme i m m e r mit d e r zweiten (Alt) in parallelen O k t a v e n luft, oder a b e r k o p i e r e n d i e vierte und fnfte Stimme getreu in u n t e r e n O k t a v e n die o b e r e n zwei Stimmen. I n t e r e s s a n t sind auch die T e x t e der Slovenen v o n Bela Krajina, welche abstrakt*ideaUstische Parallelismen zeigen. Die lteren Melodien in Bela Krajina b e w e g e n sich n o c h in M o l l t o n a r t e n , einige lassen sich in D u r u n d Moll zugleich auf* fassen, d a r u n t e r k a d e n z i e r e n einige z u m Schlu in der Dur* d o m i n a n t e . Diese sind m e h r k r o a t i s c h beeinflut. Einige Melo* dien sind auf modifizierten h a r m o n i s c h e n Mollskalen aufge* baut, wir finden auch n o c h taktlose D e k l a m a t i o n e n mit hetero* p h o n e r Begleitung auf der Gusle. Solche Melodien s t e h e n in d o r i s c h e m T o n u s , die Begleitung gebraucht dabei viele Q u a r t e n u n d leere Q u i n t e n . U n t e r d e n K o m p o s i t i o n s f o r m e n sind im l t e r e n M e l o d i e n s c h a t z e v o n Bela K r a j i n a auch alte d i a p h o n e Bildungen, sogar primitive k a n o n i s c h e Imitation w u r d e in Bela Krajina n o c h im J a h r e 1914 p h o n o g r a p h i e r t . Die e t h n o g r a p h i s c h e Kultur der Slovenen in Bela K r a j i n a i s t a b s t r a k t u n d idealistisch, in ihr finden wir n o c h m e h r e r e ber* bleibsel aus d e m Mittelalter, w a s nicht n u r eine Kulturstufe, s o n d e r n auch eine a u t o e h t h o n e osteuropische seelische Konstel* lation b e d e u t e t .

 .
, .. je y 1]. . y , je ce . 1) . ja . je . . , . y , , , y , ce . je > je je ; je 41 : 29 cm; je , , , , , , . ce , y o , , 1)> . O > Narodnu starinu" 28. 1925. Taj je >. ^ je ^. , . , Narodne starine" y >, je o 5 > , je , o > y . y Narodnoj starini" , a > , , je y . , > . . , . , , , a .

je , , je {). . o . , o ., o , , , jap je , > . > ) : Es halten ihre Geistliche, sowol die Mnche, als weltliche Priester, sehr viel auf unterschiedliche Characteren : also, dass Etliche derselben einen ziemlichen Huften bey sich tragen, auch wol andren Leuten dieselben geben und verkauften : weil s i e glauben, dass sie gut seyen, fr unterschiedliche Sachen. Und glaube ich selbst, dass sie eine ziemliche Wrckungs-Krafft, an albernen Kuffern, be weisen; indem sie, durch einen falschen Ruhm, und Betrug, den selben das Geld bewegen, aus dem Sckel herfrzukommen, um Thorheiten und Vanitten zu erhandlen. Denn ob sie gleich vorwenden, es S e y e n gute und heilige Characteren : richtet doch Missbrauch eine Eitelkeit, und Superstition, wo nicht gar eine Hexerey, damit an." (Valvasor J. W., Die Ehre dess Hertzogthums Crain, 1689, Vll, 490). je je . > , ce je . je , , je 5 > , o y . , je , . . y , (. 1547 1560, 9 10), je , je > >. je . o > , je | ce y , je : trekelj K., Slovenske narodne pesmi, 111, 65976638. . y je y , a ce .

. je ) o . . je o ( je , , ), je : Sunt tabulae quinque cum iconibus, quales Serbi habent ex integro xylographas, hic autem Nicopolitanus magnae Bulgariae Episcopus, Romae imprimi curavit, et puto mercedis causa aliquot exemplaria typographo reliquit." (Kopitar B., Hesychii glossographi discipulus et EmrAiSSISTH2 russus in ipsa Constantinopoli sec. XIIXIII, 1839, 456). je , ynopei]yje , , ft>eroBO ynopel]etbe . . o . je . y y : Den Incunabeln unserer Bibliothek geht eine Stereotyptafel voran mit altslovenischen Gebethymnen und den Bildnissen des Herrn und mehrerer Heiligen in byzantinischer Manier, welche Tafel aus Venedig stam men mag." (Radies P., Die k. k. Studienbibliothek in Laibach, Oester reichische Wochenschrift fr Wissenschaft, Kunst und ffentliches Leben, Beilage zur k. Wiener Zeitung, III, 1864, 7223); je o , a . , , 1864, . ? je y . y >, . , ce, , .

I j e > ?

je , . 1] >. j e : 11" \' :

N M

je :

'"|"

pdE. 08 - MHHh.: je , je :

Od k t i 8

ihcS

. k o

 CK coEci Gia

hjfK .

w * w

w -

1 ],

cS

$ 8 tro KfKH

ft.e: )^' nptcTWK je : G a

1

i^t: \{ n p c r f

. .
Eii,e. .

paEi 8 8 tro . je , 1) : G t k i . , : & 8 >: . , . , . , . , . , . . ; je , ; , a . je . . >, . ce pei^ajy : ( \ ~ ^ - fl c s t ' ce * ' 1 }], : . , je: dv^PAE w --; je, , > 1}: . . . p s i . . j e : w ; je 1]>: . . . . 1. . j e : c t k i m k je 1 ]: . s . . . . . , je . je ^tJht . : 1 . , , ., : cThi^ii Ma-e-ew 1 8 ivaHHi ( ) ( ? ) (?) -(?) 88

11,11 \\

w 4 i vvckrttnH 811 .

IIT { wHEiUH ,\ .

-8 8

8 11

8 8

, , , ,

, :
1^ (?)

qapSi

10,

,( sanpeiyaw

pasS

h $ 8

\8 ero

8
\

( wEi;aAih

CTklMk UEO

{, w n j M h
Hf (

. , 11 M d IlVH*Mk

H 10

110

in

KtKki . y ce " ; je y > ce ; je , y ce . je . , a : . . rpr ^^pa 4 1 0 0 TKopi^a 1 > je . joj je, ce, , . je > ce . je . je , je , ^. je : pta . t w ! jfKk 1 0 { -

!$ wnaia \

w [] (?). je . je ? TO je . Ja .
II > ?

> , , , a 1) . , . je , . Ja ce y , , je y , ; y 1547 1560, ce ja . > -

 je ca y , 28, 1. je , je . je C. o > , . je : 51. , : 1520: .-e-i. 1 ; 1536: . . 1 ." ( , , , , XLV, 1877, 1423); o ( ce ) : Jb., . ce . 4144, 1902, Jb., , , LXV1, 1903, 1 - 2 4 ) ; je y , y , . , ce , . y > ) (Novakovi S., Za pisi od grada, moljca i crvi po njivama. Starine, XV111, 1886, 1837). A je ce y . . je o . . je >> : B^ 1 1 > " " -- . 9 T H X t ^ cyui,ecTB0B3Hie o^:" (^^pci . ., 1 ox^ . . - , %1 . . . . . . -, XV111, 3, 1913, 46, 4651); > , , ; , 1), je o . y , ce ( ., , " 33 1922, 29 . ) . , .

, , , je , ce y y . , , je . . . je o : ", . , 1 pecx^ ." (^1, XVIII, 3, 1913, 2251) ce , je , , . , je , ce , o . . . > : 1 - - , > o^ -fe , ) - , c^^ ^ 1 - . ." . . . > - . ^ : , , , . , . , 1 , 1 (.) ." (^1, XVIII, 3, 1913, 38). je : (sic.) AtcfTTi ". (Ibidem, 41). ce, , je , y , y HOB , je o , . y . , je , (. 1547 1560, 28, 2). je , , , a je , : (^ . . . , je y . , , je . , (. 1547 1560, 29 2 . 3 .) je > || . , , y . je .

TO . >. (Novakovi S., krifi iz tampanih zbornika Boidara Vukovia, Starine, XVI, 1884, 63). , , je ; y (. 1566, A A, 5) je . je , T O , MeijyTHM, , (. 1547 1560, 29 4). je , > je . je itra, je . je , ce je . (Starine XVI, 1884, 645). . 1) , je , y , , je y , je , >, (. 1566, D, 1). je . je , je . . je . je . ( ; . 1566, , 5) , a . (Ibidem, , 8). . , , y , (. 1547, 19, 3) (. 1566, , 3), ce . . je y , je ; > je , y . je . , y (. 1566, , 7) je . . , > y (. 1547, 25, ?)

 (. 1566, I, 3); ce y . , y . . ; je 1]; je je 1) je ; , , . je . , ; o > . C > . & . , je , (. 1547, 23, 6; y 1560, , ce je ). . > , ce, ; . . . , dvije sestre" (ajnovi L, Sveta Petka i Ne djelja, Zbornik za narodni ivot i obiaje Junih Slavena, XXVI, 2, 1928, 3 7 8 - 9 ) . 3a C b . , y . , ^", je , ce , , . ce je je . y > . (Kaanovskij V., Apokrifne molitve, gatanja i prie. Starine, XIII, 1881, 158). ", , je y , a " (Ibidem, 158); . 1].. ^ y , , je . y , 1] , a je . To ce 1}, a 1 )), je a .

 je > , , y . Ja ce y > . je , je y je je ; je, , . ja , , . je je (Novakovi, S., Apokrifski zbornik naega vijeka, Sta rine, XVIII, 1886, 1734); je }! (Kovaevi Lj., Nekoliko priloga staroj srpskoj knjievnosti. Starine, X, 1878, 2802). 3a OBOM je . ft>e }], je (. , 1746). , . . 1] }]. To je , ce y . 1] ; o je . . y y , y : , ^ (-1, XVIII, 3, 1913, 5163). je 1, . je , (. 1547, 28, 5), . je y ^, , je y (. 1566, 39, 6) ^ . . je . . , , je y (Starine, XVI11, 1886, 173); . je . . , je ( H 3 B t c T i H , XV111, 3, 1913, 401).

 , ce , , , , , . je , TO je , ce je . , . , je ; je A. . ( ' 1 , XVIII, 4, 1913, 92121).

III
O . . , ce y , . , je y . Mejy , , a . Bpahaibe , , je . je yTBpljeH > . C ce XVI . To je , je . To he, , , ja y HdHxob ce , , , , XV1I1 ., y . Ja , , , y XVI XVII . je y XVI . je ? je , je , > : S toga se tim djelima stare knjievnosti ne

moe previdjeti ogromno znaenje, niti se moe dovoljno velikom cijenom izmjeriti ogroman uticaj, koji su ti zbornici, toliko puta pretampavani, izvrili u narodu u ta vremena." (Starine, XVI, 1884, 57). Beh je y , y , , je je , , , . craft-e , y . XVI . je je , , , y , je > . To je : Leo Magnus. Hoc in enchiridio manualive, pie lector, proxime sequenti habentur septem psalmi poenitentiales, oratio devota Leonis papae, oratio sancti Augustini: aliquot item orationes adversus omnia mundi pericula. Romae 1529. je, , , . je , . ce , , , . Ca je y Der wahre geistliche Schild", 1647, ; o (Jacoby), je (Bchold-Stbli H., Handbuch des deutschen Aber glaubens, III, 4, 1930, 5667). O je . joj , ce , , , ^ > . (Grafenauer 1., O Duhovni brambi" in nje postanku. Donesek k zgodovini praznoverja med Slovenci, asopis za zgodovino in narodo pisje, IV, 1907, 170). . je 0 , ce . y TO , ce 1), je je 1), , 1781 Geistlicher Schild". , ce . je, 1, je . je, ,

 y Hrvatskoj glagoljskoj biblio grafiji (Starine, XXXVIII, 1911). je . (Strohal R., Priruna knjiga Duhovna obrana" u hrv. glagoljskoj knjizi. Zbornik za narodni ivot i obiaje junih Slavena, XXVI, 2, 1928, 3426). ce , ; . . je , , 1853; > je > (-^, XVIII, 4, 1913, 1159). je > o . , je : Ove sitnice pokazuju onu istinu, da se duhovni ivot narodni razvija po vrlo udnim i zapletenim za konima. Vremena dugo ive i sporo umiru." (Starine, XVI, 1884, 60). je . y ., je . , ce >, 1] y je . Ja y y , , y XVI XVII . > . , > . ce ? Ja . ( ce , ce ), ce y ' , je . 1) ; ja > , je . (Sta rine, X, 1878, 283) , . (Starine XIII, 1881, 155). ce , a y je " ,ntpKHna", die Zauberin". , , ce > ",

 . , , 1) rpalje . je , a . ce coprati" }) je coprnica" y , y , XVI . je y . , je y , , , ^ . . , ce y , y , ce . y . je o : . . . y , je > , . . ce y 1 , , >, " ' ( , 1877, 28)." je je o . ( , -, 1904, 473). , , o > , je . (. Dillmann A., Ueber die apokryphen Mrtyrergeschichten des Cyriacus und Julitta und des Georgius, Sitzungsberichte der Preuss. Akad. der Wiss., 1887, 33956; . ., 1, 1 1, 11, 1916, 1903). je > y . je y y . y je % .

IV
> . . .

Ja o . ", ce > -

 je 1] , ." . , je yeepeita o , y . je ^) , j e TO .> ; o ja , y >> : Zbrt C., Epistolae Abgari ad Christum et Christi ad Abgarum. Epistolae Mariae. (C M C, LXXXIII, 1909, 4 2 0 4 ) Cartojan N., La lgende d A b g a r dans l'ancienne littrature roumaine (Anuarul Inst, de ist. nat. din Cluj, I, 1922). , c o ., je y , , je , je (Starine, XVI, 1884, 6 1 3 ) . ce : Gi'a cd , luno ' 1 \' npacTHK . w Bkc-fcifK \". W w -1 ^^. w . w

b h a ' m k i ^ T I

. "1\

( . !. . - \ - np-fccaaBHf MTtfii ra

(. 1547, 29, 2). ? je je , . je, , > . To je . je .

. \ - ."

> y , 0 ce , ce . To je , , je , y , , y 1651 ; 1601. . o , je , ce , ^, . je ,

 . ce , je , , ; o je je . y , ^ ; je . ( je . ): O (, CXXI, 1926, 104 .). O . je , je 1] , ut^y . . , y . je , ce > , ce , je ; 1] je > . je , , . ce y , je > , je y , je y . . je TO ? . , , a , TO , ce o y , , ce y . je je y , je y y . . je , a . >. , je . O . . , . , . , . . itra > , . \) : ()1 ., [ - ] (1 HHK-fa, 11, 1874, II, 1 12); Leskien A., Abagar ein neubulgarischer

Druck aus dem XVII. Jahrh. (Archiv fr slav. Phil, III, 1879, 51821; M. ., . 1 1 (' 1 . . ^. . . . , X, 4, 1905, 22958); 1 ., O - ., ^ . 1 A6arapi>", , . . . . . . IV, 1, 1907, 30218; - ., 1. -- (. - 1923 ., 1924, 8992) . ., . . > > ( ^ 1924, 1926, 289337; je y , ). }] > je je y 0 je > o , , . , ^, , je 5, je , . ce > > , . Ja ce, , ^ , , , , , . , ( ). ce 15 , je . je je ^ , je y > 0 , ce . , , o , . je filioque". To ce, , y T ih, y , 1641, ce , . j e : Nemo audeat libros haereticorum in indice Romano prohibitos, vel scripta schismaticorum corrupta legere, vel penes se

retinere, sub poenis in edicto sanctae inquisitionis content!." (Fermendin E., Acta Bulgariae ecclesiastica ab. a. 1565 usque ad a. 1799., Monumenta spectantia historiam Slavorum meridionalium, XVIII, 1887, 117). , 1] , y > , je . . je, ^, , . A , , ce . , } , je . &\) ce, , > . ce. Ja ce > ( je ), ce y ^. . , je , je opyije . je , . je ce y .> . je , je > ., C ce, y , >: ( ), . je je , ce , y , y ; y je . y , > y je ( ., , , II, 1927, 6792; 77). ce je > , je je y . je, je . ,

m.

 y 1] . je > je ) o > je ., y . ce > . > ce , , , . . . . je, , . , , , . j e ^ , je , a : je , ^ , . . To ce . . je , . . . To je , > . ce y . j a je npolja , ^ , ce 1], , , , , > ( ) > , ce y > , , . je , je ) . y je , . je, 1), y ^ , >, . , je . . Ta > y . , , , , . o ce , , , ce

 , y , , , . C , y , , , )> ., , a je , je . To . A . ce , 1] , ce (> y ) , ; ja , je y . . , !5, je >, a >, >, ceci h o c h S , m i c t w m w i u t h . " ( ., . , 324). , , ce , , , > , , >, ; , ce, . ce , , je y , . . je . , : - (sc. ), % c r t H i n (sc. T b y p i j e B H X ), >- Hoo-aapcx^ xpHcxiaH'b, , . -. - > - o Kap-fe, -: , > , ) 1, yMamecTBiH ^ p a s H b i x t ^; - , 1 - ." ( . . ., FIo'fesKa -, , . . . ,., XIII, 1859, 140); je > Kpaije ; je -

. ; . je , je . , je OH , , je ce : O htj ; ) hibroBOMt, ce y o^ , ." ( , 109, 1864, 82). . . , . > - > - - , > - pya^." (- ., . . 307). , , , , je > , > . C y , , , , , . je , , y , . 1]> , jaity >, . , 28. 1930.

RSUM. L'Abagar serbe.

Dans la Bibliothque Royale d'tat Ljubljana on garde deux plaques de gravure sur bois de grandeur 41cm : 29 cm, avec des images et des textes des deux cts. A chaque page il y a quatre colonnes. Les textes y sont poss de faon que chaque partie en puisse tre enleve sparment. Dans la science elles passaient, jusqu' prsent, pour des monuments littraires tout fait inconnus, bien qu'il en existe une mention fort vague, ensuite une autre pas suf fisamment claire, et une troisime, qui n'est pas tout fait exacte. La premire en est dans: Valvasor J. W., Die Ehre dess Hertzogthums Crain, 1689, VIL, 490; la seconde dans: Kopitar B., Hesychii glos sographi discipulus et EIUrAHH^ISiTHS, russus in ipsa Constantino

poli saec. XllXlll, 1839, 456; et la troisime d a n s : Oesterreichische Wochenschrift fr Wissenschaft, Kunst und ffentliches Leben, III, 1864, 7223, de P . Radies. Les trois sont tombes dans l'oubli com plet ou n'ont pas t considres. C'est pour cela qu'il n'est pas mme tonnant qu'on ignore, aujourd'hui, comment ces plaques sont arrives Ljubljana; il est de toute vraisemblance qu'elles forment une partie du grand hritage de B. Kopitar, gard dans la Biblio thque Royale d'Etat Ljubljana comme sa partie fort considrable. Au premier en-tte de cette tude le contenu des plaques de Ljubljana est rsum. Elles commencent par l'image d'une croix, en toure d'intressantes lettres, bien connues prsent comme des pro positions abrges, et par une louange de la croix. A la fin de la louange se trouve la formule avec un passage laiss vide pour qu'on y inscrive le nom du propritaire que la croix honorable aide le propritaire et toute sa maison; de pareilles formules se re trouvent presque aprs tous les textes. Suivent aprs les images de Jsus-Christ et de la Vierge, avec leurs noms, fort apprcis, surtout dans la littrature apocryphe. La dernire image la premire page de la premire plaque est celle du saint archange Michel, avec un roxiov et un xovrxiov sa gloire. A la seconde page de la premire plaque nous trouvons, tou jours avec des ronia et des xovrxca, les images des saints sui vants : de saint Jean le Prcurseur, de saint Nicolas, des saints aptres Pierre et Paul, de saint Georges, de saint Demetrius, des saints m decins Cosmas et Damianus, de saint Cyriacus ainsi que de sa mre Julitte. A la premire page de la seconde plaque se trouvent les ima ges de sainte Paraskeue et de sainte Kviaxij. Viennent aprs les noms des anges, des prophtes et des martyrs, tous fort recher chs dans la littrature apocryphe. Suivent encore, la premire page de la seconde plaque et au commencement de sa seconde page, les images des quatre vanglistes avec des extraits des vangiles; le texte de l'Evangile de saint Luc est, en partie, invent, celui de l'Evangile de saint Jean, cependant, tout fait; ce n'est autre chose qu'une formule de l'exorcisme. Les textes suivants sont apocryphes tout fait. C'est d'abord la prire de saint Grgoire le Thaumaturge contre les sorcires et, ensuite, la prire du mme saint pour l'expulsion des dmons. Entre les deux prires se trouve l'image de saint Grgoire le Thaumaturge. Il y a encore, tout fait en bas, l'image du visage non pas fait

de la main de l'homme, de Christ sur la serviette, tenue par un ange et, au-dessous d'elle, une courte prire saint Nicolas. Pour la plupart, les textes des plaques de Ljubljana sont apocryphes, le reste en est orthodoxe. Au second en-tte indication est faite des sources dont le sculp teur des plaques de Ljubljana s'est servi. Pour la plupart, il a copi les images et les textes des petits Recueils pour les voyageurs de Vincenzo, fils de Boidar Vukovi, et du Recueil de Jacques de Kamena Reka; ces recueils sont imprims Venise au XVI" sicle. A l'indication des sources des diffrentes parties des textes des pla ques de Ljubljana tout ce qui, en gnral, n'y est pas clair, est rendu clair; indication y est faite mme des textes semblables pour qu'on remarque la diffusion de ce genre de littrature. La question de la date et de l'endroit de l'origine des plaques de Ljubljana est traite au troisime en-tte. Puisque le sculpteur a copi les images et les textes des oeuvres imprimes au XVI* sicle, il en rsulte que c'est la seconde moiti de ce sicle qui est le ter minus ante quem non. Quant au terminus post quem non, celui-ci est toujours difficile fixer, tant donn que l'intrt pour ce genre d'criture est toujours, mme de nos jours, trs vif; cette occasion on examine, tant que c'est le plus ncessaire, toute la littrature ressemblante depuis l'oeuvre de Leo Magnus, Hoc in enchiridio manualive, pie lector, proxime sequenti habentur Septem psalmi poenitentiales, oratio devota Leonis papae, oratio sancti Augustini: aliquot item orationes adversus omnia mundi pericula, Romae 1529", jusqu' nos jours, puisque cette littrature fleurit encore. Il n'est nullement facile de fixer l'endroit de l'origine des plaques de Ljubljana mais, en tout cas, elles doivent tre sculptes dans les rgions serbocroates occidentales, puisque, pour le mot vetica" = la sorcire, on s'y sert aussi du mot coprnica", drivant du mot Zauberin" qui, n'tant pas connu dans les rgions de l'est, s'emploie, l'ouest, depuis le XVI" sicle. Au quatrime en-tte, qui est le dernier, tude est faite sur la relation entre les plaques de Ljubljana et l'Abagar bulgare, dit, Rome, en 1651 par Philippe Stanislavov, vque romain; l'dition ellemme porte la date 1601. Cette oeuvre singulire est crite en serbocroate, exception faite de quelques mots bulgares pour les expressions que les Bulgares ne pourraient comprendre. Nanmoins l'oeuvre est considre, et avec raison, comme le premier livre bulgare imprim, puisque l'crivain, un Bulgare, a voulu crire en bulgare.

L'inscription curieuse de ce livre de prires Abagar" provient de la lettre apocryphe d'Abgar Christ, communique dans cette oeuvre. Comme cette lettre est la source de la croyance que, dans la misre, on peut s'aider avec l'image et la prire saintes, et comme les plaques de Ljubljana ressemblent, par leur forme et par leur contenu, l'Abagar bulgare, je les ai dnommes, crites en serbe, l'Abagar serbe. La litt rature sur l'Abagar bulgare est fort grande. Toute cette littrature ne regarde qu'un ct et fait fausse route car, dans la science, jusqu' prsent, les plaques de Ljubljana et leurs sources taient inconnues. Tous les investigateurs de l'Abagar bulgare ont cru, unanimement, que cette oeuvre n'avait t compose qu'en vue de rpandre et de fortifier la religion romaine parmi les Bulgares. Ils y furent, il est vrai, embarasss par les apocryphes qui se trouvaient dedans et pour lesquels Stanislavov ne put ignorer qu'ils taient prohibs. Son oeuvre appartient, cependant, la littrature uniate de po lmique et de propagande. Elle est compose, indubitablement, en vue de combattre les plaques de Ljubljana comme oeuvre ortho doxe; Stanislavov a copi de prs tout leur aspect extrieur, et son Abagar eut, lui aussi, quatre colonnes chaque page, seulement, il a cinq pages; il a copi aussi le commencement pour que son cri ture pt tromper les orthodoxes. Il s'est fort pein avec les images des saints. 11 choisissait ceux qui, dans le monde orthodoxe, taient les plus connus et les plus estims mais, il leur ajoutait les textes qui, souvent, n'avaient aucune relation avec eux. D'aprs l'pilogue de Stanislavov on voit tout fait clair que les plaques de Ljubljana aussi bien que son Abagar taient destins tre ports, soit tout entiers, soit leurs diffrentes parties (dans les deux le texte est pos de faon qu'il puisse tre enlev et distribu) au lieu des reliques des saints. Nous savons fort bien que, de pa reille faon, on portait aussi de telles prires, non pas seulement cri tes mais aussi brodes; on appelait ceci la Ceinture de la Vierge. L' importance des plaques de Ljubljana consiste dans le fait qu'elles sont un triste monument de ces temps tragiques o les co pies en remplaaient aux Serbes les livres crits ou imprims et les prservaient, leur croyance, de tous les malheurs. Aprs la publication des plaques de Ljubljana l'tude de l'Abagar bulgare devra tre tendue aussi sur la littrature orthodoxe, serbe, comme son origine ; jusqu' prsent on tudiait, comme l'origine de l'Abagar bulgare, le plus souvent, le Rituel de Barthlmy Kai et les textes apocryphes dans l'dition de Tihonravov. Enfin, une considrable

branche de littrature mondiale, l'apocryphe, va acqurir, par les plaques de Ljubljana, un fort considrable enrichissement qui va prouver, une fois de plus, que cette littrature ne connat aucunes limites nationales et qu'elle est, chez les Serbes, tout aussi rpandue qu'ailleurs.

KRONIKA, REFERATI IN KRITIKE.

Kr. etnografski muzej v Ljubljani v letu 1929./30.

Najveja je teava, s katero se mus r a z s t a v n e g a zidave je imel raz je tografski stavnih turo laboratorij, dvoran dve leseno za kakih kmeko za est raz zej bori e o d s v o j e u s t a n o v i t v e dalje, v p r a a n j e prostora, grafskosobrtni spoetka oziroma vpraanje muzej. Muzej arhitek kamer razstavo kerami dve za dvo in raz za za

in tipine

intrieure sob, dvorani in elezno, obrt,

in k u h i n j , pohitva, no, rani stavo za no in in

p o s e b n e z g r a d b e z a e t n o g r a f s k i i n etno o k r o g 5300 e t n o g r a f s k i h

tekstilno

kmeko tri

razstavo orodja, in

poljedelskega dvorane dvorano dvorano za za

stavnih predmetov, v devetih letih predmetov, nikjer katerih veine ni

obrtnega plastiko glasbeni obiajev

p a t o t e v i l o n a r a s t l o n a p r e k o 20.000 mogoe prostora hi, za razstaviti. Muzej ima

vezenin, dvorano dvorani

slikarstvo, dve

folklor,

razstavo razstavo

z a r a z s t a v o n o iz v s e g a p o d r o j a dr zave, ne more razstaviti modelov poljedelskega in elezne orodja, keramike, slik, plastike, vezenin, lesene

predmetov Tej diti

eksotinih se je

narodov. obljubilo ugo

pronji

kakor hitro v

bo mogoe. je e

Tehnini

k n j i n i c o n i p r o s t o r a . N a b i r a n j e pred m e t o v se bo tudi poslej nadaljevalo in potrebe veje. Zato spomenici se od je ravnateljstvo v svoji tev. po prostoru bodo edalje

o d d e l e k G r a d b e n e d i r e k c i j e pri b a n s k i upravi nart Ljubljani obravnaval muzej n o v e zgradbe in prouil

ske potrebe po novih prostorih. Toliko o reevanju vpraanja zejskih prostorov. P e r s o n a l n i status: mu

26. a v g u s t a

1930.,

251/30, obrnilo na b a n s k o u p r a v o Drav s k e b a n o v i n e s p r o n j o , n a j bi o m o g o i l a z i d a v o z g r a d b e z a E t n o g r a f s k i mu zej bodisi iz b a n s k e g a prorauna, posojila. bo d i s i iz i n v e s t i c i j s k e g a V spomenici se je Muzej cesti, po raz zidala da I/III. K u s t o s : dr. St. V u r n i k , 1/8, 2. Restavrator: M. Gaspari, Vahtar. uiteljica Mia III|4, 1. Preparator: Drago Muzeju prideljena: Brejc. S l u i t e l j i c a : Iv. A m a n . R e s t a v r a t o r M . G a s p a r i j e bil ime n o v a n z o d l o k o m P . br. 11507 o d j u l i j a 1929. i n j e s v o j o s l u b o d n e 19. j u l i j a 1929. G n a . M . 11. nastopil Brejeva D i r e k t o r m u z e j a , dr. N i k o Z u p a n i

bi stal na parceli ob Bleiweisovi naglasilo, zelo naj bi manjkanje in se prostorov ovira se

m a h dela na polju d o m a e je predlagalo, etnografski pa e in

etnografije

t o l i k a z g r a d b a , d a bi v n j e j n a e l pro tora etnografskoobrt za obrti, razstavo za ka nobenega ni m u z e j meanske prostori

zgodovinske

t e r o v N a r o d n e m m u z e j u ni

j e s l u i l a e n o l e t o b r e z p l a n o k o t vo l o n t e r k a , m e s e c a o k t o b r a l e t a 1929. p a je bila nastavljena na dekliki ni oli v Ljubljani in delo Etnografskemu muzeju. D a osnov na dosee prideljena

p r o s t o r a v e . E t n o g r a f s k i m u z e j b i po t r e b o v a l p e t p i s a r n i k i h p r o s t o r o v , pro s t o r z a k n j i n i c o in a r h i v , r e s t a v r a t o r s k o in p r e p a r a t o r s k o d e l a v n i c o t e r fo

s t a l n o s t v d r a v n i s l u b i , p a m o r a naj manj stni uje dvajset izpit. na mesecev pouevati sedaj v muzeju. iz na pou Ljub osnovni oli in p o t e m poloiti Mia Brejeva oli sester urulink stalno

dalji

lanek

alpski

hii

Kmeka po

hia Slovencev na j u n o v z h o d n e m boju Alp ma s tevilnimi je

reprodukcija e skoro bivi Gori in obde rezul in politi in zato tako

mi in t l o r i s i . Z a B e l o K r a j i n o in delo Dolenjsko material na zbran. Preostanejo tajerski, kem lanega, tate e in pa Koroki e krajine v bivem

Ijani i n o b e n e m d e l u j e v D o t a c i j e

za m a t e r i a l n e

d a t k e j e n a k a z a l a v l a d a z a 1. 1929./30. 4 6 . 0 0 0 D i n , z a L 1930./31. p a 73.000 D i n . Torej se je dosegla I 1930./31. v le ne raz po primeri s prejnjimi leti, k o je k a k i h 45.000 zviana zadoa, in do 50.000 ki p a Din, e muzej

Primorskem. bo treba

tajerskega dosedanje

k o r o k e g a materiala je n e k a j e

dopolniti. Bivo Primorsko

d o b i v a l za m a t e r i a l n e i z d a t k e l e t n o dotacija, vedno

G o r i k o je pa zaradi s e d a n j i h z a v e , al, zaenkrat je posebno rojaki nai za nemogoe da se

nekoliko

n i h r a z m e r z a r a z i s k o v a l c a iz n a e dr nerodno, polje tamonji

da bi s e m u z e j s k o d e l o bi bilo sprio ginevanja objektov

mahnilo, kakor rapidnega trebno.

razmer

etnografije

m a l o z a n i m a j o . M e d t e m , al, m a t e r i a l rapidno gine. M u z e j ima e dolgo asa v nartu in

N a j sledi v nadaljnjem dela in v m u z e j u

pregled

m o d e l e k m e k i h h i v s e h t i p o v iz slo venske zemlje. za Stvar zaenkrat je pa teh prav draga predvsem ni lov v razstavo modelov nikakega teh jo mode je po je raz bo kon je

L 1929./30. je v l e t u delo po 1929. pr svoje

Etnografski muzej 1930. n a d a l j e v a l votno stavljenih

muzeju

smernicah. arhitek po bo in po Unec,

prostora in t a k o narejanje le p o a s i n a p r e d u j e . bizeljska izdelal tudi hia, zaenkrat nartih pripravil ki

Kar se tie k m e k e ture, Notranjskem Planina), Kranjsko v hinjskoblejski goro, (Vrhnika, septembru kot z

Dovrena Muzej za Ko

se je v avgustu raziskovalo Rakek, obdeloval Mojstrano (prav

preparator. kolekcijo

tlorisov,

s t r u k c i j s k i h risb

in fotografij razstaviti. podan kmeke

kofjelokokranjska dolina je Lenassiju, hitro in se in v je

s t a v o , k i j e al, r a d i p o m a n j k a n j a pro t o r a e ni m o g o e to mogoe, precej toen t u r e iz v s e h bo pregled lahko slikovno arhitek kra razpravo

okolica in P o l j a n s k a trgovcu vodil iz 2irov, in V ki

s e b n a z a h v a l a g r e g. J u l i j u po terenu hribih). omogoil

portvovalno dolini

do danes raziskanih

uspeno delo v irovskih Vojna sine)

poljanski

jev. T o p o t prinaa Etnolog o ognjiih rabskih Slovencev. Tudi orodja kov razstava ter

decembru Podzemelj, Semi,

raziskovalo p o Beli Krajini vas, Gradec, in v m a r c u Zemelj,

(rnomelj, Kra zopet Kot, v

p o h i t v a

in

r e z b a r s k i h

izdel predme etrtina ornamen doline iz

1930. i s t o t a m Podzemelj, stari Fuini fresk

se je pomnoila za v e (druga

nadaljevalo Gradac, Griblje). pet

(rnomelj,

tov. M u z e j je nabavil skrinjo s petimi slikami iz M o k r o n o g a XIX. tirano leta stol.), dalje skrinjo iz zanimivo Poljanske je

Krasinc, kopiral iz juliju leta se

Restavrator

je bil p o s l a n

Bohinj, kjer je v zanimivih 1790. v Velikih

kmekih

1683. G . J u l i j L e n a s s i (iz z a . X I X . iz

daroval in le naj

naravni velikosti. V La, kocjana pri

m u z e j u d v e p i s a n i s k r i n j i in p o s l i k a n o omarico seno stoletja) Madono irov, za k a r

je raziskovalo na podroju

Dobrepolj, Turjaku.

Z a d n j a tevilka Etnologa je prinesla

mu bo na t e m m e s t u izreena

najlepa

zahvala. Po njegovem prizadevanju zeju dva dekorativno dva lino izrezljana struena hribih

so

Tudi

k e r a m i n a

zbirka

mu kera

k m e t j e v i r o v s k i h h r i b i h d a r o v a l i mu-stara lesena (Kopriv star izza v linika, stoletja. nik)

eja se je taas precej pomnoila. Leta 1929. j e m u z e j n a k u p i l 36 k o s o v m i n e g a p o s o d j a in i g r a i z na G o r e n j s k e m , dalje zbirko nih igra majolik V iz iz D o l e n j e potem Gradca 8 na vasi pri (48 k o s o v ) , kosov Komende kerami Ribnici skled in

s v e n i k a iz k o n c a X V I I I . in z a . X I X . V bohinjskih muzej vasi deloma je nabavil Srednji pa d v e in originalen

dimnjek, gan, v Bohinju no

dekorativno

Belokranjskem. naku prek or za in g. v

in Stari F u i n i zibelki,

j u n i j u l e t a 1930. j e z a m u z e j 103 k o s e z n a i l n i h oblik, mu je bo Iz 9 v Naj

z e l o stari, poslikani v

dekorativ stari je

pil g. prof. M i r k o B i t e n c v p e t i h v a s e h v Prekmurju namentiranih. njegovo Poljanske Julij reliefu zej murskih keraminih barvno zahvala irov muzeju figuralno dar.

izagani iz

n a d s t o let. u p n i k v p o k o j u , g. J o e Klekl rensovcev Prekmurju podaril muzeju izredno zanimivo s k r i n j o iz P r e k m u r j a . S t a r a j e nad talno 200 let, ima po obliko svojem s a r k o f a g a in j e t e h n i n o zanimiva in staro

portvovalnost! doline iz irov penic e

nemara

poslal

panonskega omamen geometri izreena posest je mu delo Ivana rez Do lesen or dve uro, le

Lenassi

okraenih kakor

Tudi

u p n i k A . M r k u n j i h j e n e k a j z a mu nabral, gori omenjeno. M u z e j j i h j e n e k a j n a b a v i l t u d i v Bo hinju. Kar se s l i k a r i j tie, je muzej kupil od nekega prekupca leseno tablo IZ z n a m e n j a , k i p r e d s t a v l j a M a r i j o , d v a svetnika 1814. Po in krajino g. z dvema cerkva letnico je bila zna je iz tudi steklo Logat slo e petih Bohi m a iz k r a n j s k e o k o l i c e in n o s i zaslugi Lenassija muzeju v ma Gorenji vasi

nem, vrezanem dekorju. N a j b o na tem mestu plemenitemu darovalcu najlepa zahvala. Joe Cvetek, nik zeju v Srednji daroval vasi v lesen Bohinju kip

Pieta,

kmekega umetnika bohke, barjev Anton je fare plug istotako v

iz B o h i n j a , delo sto kmekih leti. na

S o d j a iz J e r e k e p a s t a r o z i b e l k o i n tri pred Mrkun izprosil kakimi upnik

Dobrepoljah za muzej

l e n j s k e m j e d a r o v a l ali o d k m e t o v svo isto drvino, lesen in rezljarski

darovana gospod

m e n j s k a tabla s s v e t o T r o j i c o in dve svetnikoma. muzeju Omenjeni panjsko daroval dve sliki pa konnico

namentiran originalen star k o m a t , tipino dolenjski Madoni, v e okraenih staro penic, staro elezno ogrodje elezno cerkvenega

figuralno

l e t a 1823. P o Kupil

g. M r k u n u s t a bili darovani 16 s l i k n a

na steklo je muzej temi

muzeju.

s t e n c a , k o s i t r a s t o s t a r o s v e t i l j k o in ob likovno novo kruhek g. A . znailno mu est pleteno hvala! modelov okolice je temi koarico. je za eden na mali va do iz Najtopleja Muzej

iz P o l j a n s k e ca. M e d venskimi gori nju

doline in okolice Muzej je,

je n e k a j t a k n i h s kakor oskrbel kopiranje naravni

napisi.

pridobil

reeno, iz leta

iz k o f j e l o k e Gaber). Med

(prodal

k m e k i h fresk v Stari Fuini v 1790. v

velikosti

Ijast, k a k r n e g a m u z e j muzeju zaetka e star XIX. elezen

e ni i m e l kri

(izvril restavrator M. G a s p a r i ) . T r e b a bi b i l o e m a r s i k a j t a k i h s l i k k o p i r a t i , ker jih v s a k o v leto veliko tevilu zabelijo dajale in so slo so postale e prava redkost, doim nekdaj leje. velikem

s l e j . u p n i k v Stari O s e l i c i j e nagrobni rono stoletja, se jih

daroval kovano sledili na

delo. H v a l a ! N a j bi t e m u kriu o s t a l i , kar e d a zapuenih pokopaliih!

dobiti

v e n s k i a l p s k i hii n j e n o s l i k o v i t o obe

Napredovala polju tele

je

tudi

zbirka Kosovem jelek Sofa iz 6.

s l a l z n a n i n a b i r a l e c o r g a n i s t F. K r a m a r iz P o l j a n n a d k o f j o pridobil tudi Loko. Muzej je znamenito Kokoarjevo

n o . Direktor je nabavil na predmete:

1. v e z a n j e l e k iz iz

iz G r a a n i c e , 2. v e z e n z u b u n iz Graca n i c e , 3. s u k n j e n , v e z e n lije pri Pritini, 5. Graanice, nice, 9. kouljo 4. v e z e n o koulju Sofalije,

zbirko gorikih m e l o d i j (750), ravnatelj k o n s e r v a t o r i j a g. M . H u b a d je m u z e j u izroil s t o harmonizacij koarjeve poklonil zbirke folklorni pesmi iz Ko in v a n o del korespon za

v i j a o iz L i p l j a n a , 7. v i j a o iz 8. v i j a o iz iz iz G r a a n i c e , Graanice, Sofalije, 10. boo

Graca novejo, maramo sre iz 13. ar ar 17. iz Ti

d e n c o . Msgr. S t a n k o Premrl je m u z e j u iz g l a s b e n e puine pokojnega skladatelja Jakoba Aljaa. Muzej pise ter je 1689., iz Kubove in 1752 prepise sedaj slovenskih ter Kuhaeve pesmaric 1768. in upnika zbirke iz L Zbirka urejena. materia Zbir g. dr. ker

(pekir) Pritine,

11. m a r a m o , iz iz Graanice, Pritine, nanul, iz 14. 16.

j e n a b a v i l pre

b r n o v e z a n o , iz S o f a l i j e , 13. a r a p e zibelko arnavtsko par

12. p e k i r

1724. in

n a v t s k i o t r o k i v o z i e k iz P r i t i n e , 15. arnavtskiii epico lesenih kedo navtsko arnavtski 18. i s t o , iz P r i t i n e ,

inventarizirana

Treba j o b o e izpopolniti z

l o m iz K o r o k e i n z l a s t i iz b i v e Gori k e , P r i m o r s k e in s e v e r n e I s t r e . ke prekmurskih (400) e kanonik F. K i m o v e c pisa. Ta muzeju

koralni

amulet

Pritine,

19. p a r p o z l a e n i h u h a n o v

P r i t i n e , 20. d v e p a r i c i iz P r i t i n e . nje nakupe srbskih no.

ni i z r o i l ,

p r e d m e t i so znatno izpopolnili doseda

radi b o l e z n i ni e m o g e l i z v r i t i tevilka Etnologa folklorju glasbenih Studijo o glasbenem se tie v

isto prinaa Beli r instru

H r v a t s k e n o e s o s e l e t a 1930. iz popolnile vonije, s temi predmeti: 1. djega kou od iz S l a v o n i j e . 2. m a r a m a z l a t a r a iz Sla 3. v o j v o d i n s k a k a p a , 4. Ija iz z a g r e b k e o k o l i c e , 5. k o u l j a i s t o t a m , 6. t u r o p o l j s k a p u t iz o k o l i c e Od v letu Zagreba. no je dal muzej in ro nartu upnik iz do G.

Krajini. Kar nogorske Kar vra, zapisovalo

m e n t o v , je m u z e j gusle. se tie po

kupil

originalne

obiajev, medicine,

eg, se je Dolenj

d o l a m a , 7. ka

ljudske

Gorenjskem,

s k e m in v B e l i K r a j i n i . u p n i k I. Kat slovenskih n i k j e p o s l a l m u z e j u d r a g o c e n o i n ve liko zbirko je zagovorov nabiral obljubil V Slovenci v iz Ziljske do A. da med nabi line (najlepa Mrkun rovati okraju in rabskimi hvala!), tudi upnik nabrano sta blago in 1930. p o n a r e d i t i ziljsko

anskomeiko ensko noo. V j e t u d i k r o j iz P r i m o r s k e . G g . Klekl poslati upnik nanje hvala. in stud. sta phil. Vilko Prekmurja obljubila iz

dobrepoljskem

Novak noe. v

muzeju

muzeju.

Prekmurju

pristne

prekmurske Gorij

obljubila

I. K a t n i k ziljske mu Muzej

koroki noe, za

rati t o b l a g o dr. A v g u s t P a v e l i n s t u d . p h i l . V i l k o N o v a k . G l e d e v r a b o mu zej nabavil Navratilovo rokopisno slavistini knji Volks poveril Soluna dr. F. ostalino v obdelavo. Zadnji go Handbuch in je des

Z i l j i j e m u z e j u p o s l a l t o n e p o p i s e da moke bo je ob in e n s k e priliki z a kar n a j 600 letnice izreena topla

proslave oskr

k o n g r e s v Pragi je sklenil izdati slawischen del iz glaubens Ijani. slovenski

naselitve

Koevarjev izprevodu.

bel fotografije

v s e h k o e v s k i h no, ki

so bile v s l a v n o s t n e m Zbirka melodij. Nad

k u s t o s u e t n o g r a f s k e g a m u z e j a v Ljub Zanimiv srebrn votiv hvala! je podaril muzeju konservator

ljudskih

melodij 1400

s e je v d v e h letih p o m n o i l a za

t i s o j i h j e m u z e j u po

Stele. N a j l e p a

Na Srpske, dr.

obnem dne 30.

zboru lanov IX. j e bil

Matice ravnatelj Muzeja, astnega

zaprosih m e d

d r u g i m i r u s k a i n bavar

s k a a k a d e m i j a , M u s e o N a c i o n a l d e Hi storia natural v Buenos Airesu, Nordij ski m u z e j v K o d a n j u , Institut za antro poloke drugi. Muzej stavi v v je leta 1929. Leta razstavil 1930. je raz n a d s t o p r e d m e t o v n a m e d n a r o d n i raz Barceloni. stavil predmete svoje eksotine sejmu v 111. Ljubljani. Po svojem 1. zbirke direk 1930. je V studije v Varavi, Hessische V e r e i n i g u n g f. V o l k s k u n d e , G l e s s e n , i n

ljubljanskega

Etnografskega izbran za pri S r b i h .

N i k o Zupani,

lana te najstareje kulturne institucije (ustanovljena

1826.).
v

V drugi polovici s e p t e m b r a se IV. je vril Coimbri in kongres mednarodnega

1930.

Lizboni Na

antropolos

kega instituta s s e d i e m v Parizu.

t a k o n g r e s j e bil p o v a b l j e n t u d i ravna t e l j m u z e j a k o t d e l e g a t J u g o s l a v i j e , ali s e g a n i u d e l e i l k e r ni d o b i l za p o t n e Pessoa gres v stroke. Poslan podpore samo j e bil

okviru misijonske razstave na veles

torju se je muzej u d e l e i l k o n g r e s a slovanskih

p o z d r a v n i t e l e g r a m n a a d r e s o g. prof. Coimbri, kjer je zael poslovati

etnogra sekcije. v v

f o v in geografov. R a v n a t e l j m u z e j a bil p r e d s e d n i k etnografske je ravnatelj kongresa jeseni il nah. Muzej so obiskali v letu 1930. se

(20.

IX.

1930.).i
m e r j e n j a hi v m N. in re

A n t r o p o l o k a zvezi z etnolokimi v Juni

imenu udele Ate

tudijami v

m u z e j a in r e d a k c i j e E t n o l o g a bizantinolokega

n o j e v r i l l e t a 1930. r a v n a t e l j dr. Zupani Srbiji, krajih okolici: Pritine, anice, aglavice, k e in Miloevega. Muzej raziril je i z d a l krog dve Gazi, Mestana, Lipljana, V e l i k e

Gra

1929.p0.
so ga slos

m n o g i o d l i n i d o m a i i n i n o z e m s k i go s t j e . O p r i l i k i III. v s e s l o v a n s k e g a gresa geografov etnografi, in etnografov kakor: dr.

tevilki znatno odje so

obiskali in ogledali m n o g i o d h n i vanski dr. prof. F i s h e r ( L w o v ) , dr. A r t u r Frantiek dr. Josip Pospiil Shranil

Etnologa, svoj

ki si je

zopet

Adam univ. univ. (direks (Beo

znanstvenih

Schneeweiss, (Brno), (Praga),

m a l c e v in i n t e r e s e n t o v .

Zamenjavo

' BRZOJAVKA odposlana dne 20. septembra 1930. na apodnji naslov ob priliki kongresa. Monsieur Dr. Alberto Pessoa Alpenduras, Portugal C oim br a Ljubljana, le 20. septembre 1930 Monsieur, Je regrette infiniment de ne pouvoir pas participer personnellement au IVe Congrs inter national de l'Institut anthropologique. En pense, je participe vos confrences et resolutions, destines au progrs de l'anthropologie. Veuillez transmettre M. M. les congressistes l'expression de mes sentiments distingus et de mes voeux de bon succs. Dr. N i k o Z u p a n i Directeur de Muse tnographique de Ljubljana, ancien ministre Yougoslav/e

prof. dr. R o m a n F r a n k o w s k i

(Varava),

d a l j e dr. B o r i v o j e D r o b n j a k o v i univ. grad) Dne muzej prof. in 21. dr. drugi Bora Milojevi 1930. je ki

tor etnografskega muzeja v Beogradu), odlini znanstveniku obiskala je pri hvale

novembra

delegacija

Francije,

sostvovala odkritju spomenika

nosti Franciji v Beogradu. V tej so se n a h a j a l i b i v i p r o s v e t n i m i n i s t e r in se nator francoski A n d r e Honnorat, torja u n i v e r z iz M o n t p e l l i e r j a in tiersa Coulet in Pineau in drugi njaki. Sprejela sta jih ravnatelj grafskega Narodnega francoski muzeja muzeja uenjaki dr. dr. N. Josip rek Poi odli etno in in se

Zupani Mal so za

jima razkazala muzej. P o s e b n o zanimali

nae

narodne panjske asov gostje O so

noe, V

pohitvo, ter za spomin letnike

vezenine spomine na obisk so se srbski

in iz so zelo se=

Ijaki jem

iz

okolice Kruevca. okrog obeh

Naa

slika muze jugo jeseni

konnice, prejeli vse

n a m jih k a e p r e d l j u b l j a n s k i m zbrane Poleti je m u z e j obiskala meana slovansko=bolgarska komisija, v pa celokupno lanstvo seminarja iz z a g r e b k e univerze.

Ilirije.

ravnateljev.

Etnologa. marcu

m u z e j u in n j e g a uredbi obiskali muzej tevilni

p o h v a l n o izrazili. V m e s e c u

historinega

Seljaki iz okolice KruSevca na posetu v ljubljanskem muzeja dne 22. marca 1930. K. H i l d e n : nen neu me de ja Neandertalihmi maantieteeli (L'hom sa distribution asa teritorialno vpraanje, lovek 1929. v katero z je

hnen

zavzel neanderthalski odkritje lobanj leta

ozirom okroju

l e v i n n e i s y y t e n s . Nanderthalet

n a z a d n j e n a j d i t v e . S e r g i n. pr. o m e n j a R i m a . Z e m l j e v i d n a s t r a n i 47. v s e b u j e v s e najdbe, katerih starost in pristnost

g o g r a p h i q u e ) . H e l s i n k i 1930. N e a n d e r t h a Iski n j e g o v a delitev. Smoter gled tega lanka je, nuditi znanju o na pre ne lovek in

s o n e o v r g l j i v e , k a k o r n. pr. i z k o p a n i n e iz P o d k u m o k a , S i m f e r o p o l a , S a i n t Bre l a d e j a . V s e t e k a e j o s o r o d n o s t z nean derthalskim l o v e k o m , kar p a d o sedaj e , ni k o n n o zvezi skega drobno. ledenika veljavno; so najbre v s tem tipom. loveka Na so Najvaneje popisane zemljevidu narisana ledene bolj je izko po po

g e o g r a f s k a

razpre

podlagi zadnjih publikacij kratek o naem dosedanjem loveka, pojavljanju, anderthalskega kronolokem

njegovem geografski lastno

panine za karakterizacijo istem (1925)

neanderthal

razpredelitvi, njegovih stih, industriji in Po su zgodovinski dobe,

fizinih

razprostranjenosti. sestavi najditev, dalj

Obermaierju

najveja d o b e . Po kritega z

razsenost

k o n a m j e d a n i h n e k a j p r e d s t a v o a ledene opazuje pisatelj

loaj plasti v o d n o s u z l e d o m

prostranstva predstavlja tako reko

natannostjo

posebno

razpredelitev

sikih

izkopaninah,

ki

jih

avtor

po Ram

n e a n d e r t h a l s k e g a l o v e k a . D a l j e prika zuje zemljevid natanno, kot pravi med drugimi tudi von Eickstedt mejo (1925 do 1926), j a s n o zadostno trde, zartano od zavzetega loveku, sveta nje nekdanja

drobno popisuje. Priobuje tudi

s t r o m o v o m n e n j e in d o k a z u j e , d a pri p a d a j o l o b a n j a in d o l g e k o s t i r a z l i n i m osebam, da pa se spodnja pripisuje eljust samo de lo Ba banja prvotnemu Nizka neanderthalcu.

teritorija po neanderthalskem izolirano da je bila ustvarjena

drugega

n o l a s i n d e l i g a l i l a e n s k e l o b a n j e , nam r e i z v e n e v r o p s k e n a j d i t v e ali obmejnega ozemlja, nam njenega da prikazujejo neanderthal med Homo najbre ne v

Evropa kot Avtor lastnosti beju

zatoie praloveku, razlaga najvaneje

g o v e m u r a z v o j u in k r e t a n j u . telesne in Schwals Ober itd. tip, V ki Iz neanderthalskega Bouleju Keithu kot loveka

iste primitivne lastnosti, v trditvi, se je p r e d h o d n a evolucija Prvotnega primigenius sorodstva skega l o v e k a izvrila v Afriki. in H o m o sapiens

jih o p i s u j e d r u g o z a d r u g o p o (1923), (1923), (1925) omejen maierju thalskega se (1925),

kratkem pregledu predstavlja loveka o s t r o loi od plemena

neander

ni. K l j u b p i t h e c o d n i m anderthalskega plemenoma mo

lastnostim

praloveka

sreamo in

sapiens.

n j e m p o s e b e n tip. Razlika m e d s kronolokega in Homo

obema kultur ni

r a z n e a n d e r t h a l s k a rasa, k i s e e e s t o uporablja, se mora izkljuiti. gih uenjakov, thalski pleme. M a n j v a n o j e v p r a a n j e , dali se imenuje ali H o m o vrsta pleme, s primigenius strani je da ali naj lovek da se mora kot Tudi na pisatelj se strinja s t r d i t v i j o mno neander posebno izvesti

nega v i d i k a in v m e s n e oblike m e d Ho primigenius sapiens, dokazana. T u d i a s o v n a razlika je d v o m l j i v a , e je zadostna med Moustrienom tip in Aurignacienom, ustvariti sapiens, (Weiden evropskih lovek

ki s e s p e c i f i n o r a z l i k u j e reich

o d t i p a pri

H o m o s a p i e n s . V e r j e t n o p a j e , d a nean derthalska bre deli svoje etudi domneva

migenius. Z malimi izjemami 1927) j e o b e m n e n j e da sedaj antropologov, loveka.

ivei je

prava v p o d r o b n e m popisu, da je bilo neanderthalsko stanje veliko nije, kot se je Kar pojavljalo se tie kasneje telesne loveka, pri Homo sapiens. znailnosti jih pisatelj neanderthalskega Po avtorjevem

n e i z h a j a d i r e k t n o iz n e a n d e r t h a l s k e g a isto razlino Hrdlikovo nemono vee s di m n e n j e v n j e g o v e m spisu: H u x l e y Me morial Lecture (1927), da je doloiti tono m e j o m e d in s l e d n j o rektna sapiens. sodbi log rta precej periodo, tip da pa o mousterijsko tipom mne v

objavlja po razlinih drugih uenjakih. s m i s l u je n a j b o l j v t i j e t n o m n e n j e E i c k s t e d t a , ki t e m e l j i n a lobanji La Chapelle aux Saints ( s l i k a 11.). Nato, rialni ka, ko je pisatelj posvetil ne kaj strani psiholoki kvaliteti in mate kulturi neanderthalskega in imigracijo love tega poko

primigenius poroa

Avtor

Hrdlikovi antropo dokaze

p o d r o b n o , t o d a ni neomajne

n j a , d a bi m o g e l a m e r i k a n s k i doprinesti tezi. dobro svoji

Z a t o ni s k o r o d v o m a , da se je H o mo sapiens priselil in z zapada. Ker sapiens, je e je ver Homo po izginotja n e m o e n dokaz istoasnega bitja tipov jetno, primigenius da je za useljevanja tega obeh

opazuje razvoj

plemena. V s e kae, da n j e g o v o

l e n j e ni e v r o p s k o , m a r v e , d a je priel i z d r u g e g a d e l a s v e t a , n a j b r e iz Afri ke. T a trditev je p o d p r t a p o Rhode

sapiensa neanderthalski lovek p o l n o m a izginiL V z r o k i

so

lahko

najrazlineji.

Privlano

je

suprieure qui a u g m e n t e le v o l u m e d u cerveau; ni pourquoi, au palolithique infrieur, un front b a s et des tori supraorbitales saillants corresponda

mnenje

v. Eickstedtovo

(1925), d a s o

iskani glavni vzroki v minimalni tenji prilagoditve. In einem Mangel an passungskapazitt Aussterben, mssen. Neanderthalski e dosti priakovati tropoloka tako zvani loveka. T e m u poroilu d o d a j e m o e to, da je govi najzanimiveja sorodniki toka v tem direktno delu od p r o b l e m , ali s e d a n j i E v r o p e j e c i n nje izhajajo d i l u v i j a l n e g a n e a n d e r t h a l c a p o p o t i evo l u c i j e , ali i m a j o s v o j e g a l a s t n e g a pred n i k a ? T u d i n a s t a j a v p r a a n j e jeli i vel Pred teji ta prednik (homo sapiens) so isto dobno z neanderthalcem, dvemi nemki deceniji in drugi ali p o z n e j e ? najznameni na zagovarjali direktno lovek si pridri in na nerazvozljivih je, d a b o d o raziskavanja tip v epohi problemov usmerjena wird m a n f a s t im m e r i n e r s t e r L i n i e d i e U r s a c h e fr d a s wie das Zurckgedrngt werden einer biologischen Form suchen

i e n t u n n i v e a u t r s b a s d e l'intelli g e n c e ? L e s a v a n t p r o f e s s e u r a Consta t ces f a i t s e t d e s p h n o m n e s tation morphologique, expos les causes et les lu e s s a y e r ait nous, d'adap m a i s il n'a p a s circonstances qu'il se d lui sa

d e c e s c h a n g e m e n t s e t , q u a n d il a vou d e l e faire, il s e m b l e l'erreur. a que Nous t dans pensons, a

e d o l g o an paleolitskega

que l'homme

d d'abord front

perfectionner, quand ont pas les

son

s'lever et s o n cerveau s e compliquer, conditions de mieux de d'existence dvelopper avant permis

v i e et s o n intelligence; n o u s n e n i o n s l'volution l'homme ge palolithique, mais nous ent e n rien dans leurs estimons

q u e l e s races h u m a i n e s n e s e modifi c a r a c t r e s es les influences sentiels. me ques race le Notamment, veulent des races. certains En

m c a n i q u e s n e p e u v e n t p a s t r e , com anthropologi physi une stes, la cause des changements gnral, ne se m o d i f i e Nous

antropologi, loveka

elu j i m G. S c h w a l b e , evolucijo modernega

que par le n'expliquons d u pale cphalique de directe, mlange la d e l'une de

od Neanderthalca. V Jugoslaviji se jim j e p r i d r u i l n a s l a v n i g e o l o g i n pale ontolog berger na v D. GorjanoviKram o tej temi predaval in ter v (1905.) drutvu srbskih zdravnikov v Beogradu in je

croisement. pas l'apparition un plus mais avec forme et tes cerveau grands, comme u n e race et

de l'homme un indice

olitique rcent avec u n front plus haut, comme le u n rsultat du

I. k o n g r e s u Srpskem

naravoslovcev

l'volution

morphologique rsultat plus

geografskem

B e o g r a d u l e t a 1911. N a p r v o i n d r u g o predavanje je odgovoril podpisani (Do d a t e k S t a r i n a r u N . R. III., s t r . 28 d o 30. grad Beograd (1911.) 1909.; Srpski Knjievni nazore G. Glasnik, Schwalbeja let pozneje ne XXVII, in 12., s t r . 9 6 0 , B e o GorjanoviKramber p r e d 21 l e t i . imel je pas Deset podpisani comment a u pa

perfectionne;

du cerveau

provenant un

les arcades restant

sourcilires de

proeminen hritage l'existence

comme

l'autre.

La supposition

odklanjajo

d e races h u m a i n e s suprieures n'est p a s u n e h y p o t h s e ; elle e s t confirme par des exemples comme les h o m m e s la valle de de GalleyHiIl dcouvert semble, e t d e I' O l m o e n 1863 d a n s (ce dernier

gerja. T o je bilo (1919.) zopet Nous peut priliko, tout

d a t o p o n o v i P a r i z u :

comprenons rcent,

1 A r n o ) . L e p r e m i e r d e c e s c r n e s res tandis q u e le s e c o n d Corres moder p o n d t o u t fait, l ' E u r o p e n

d'un coup survenir, cette

lolithique

intelligence

ne;

c e fait a t r o u b l c e r t a i n s qui mirent en Nous sommes

anthro leur que l'ge mo-. race se

15-00, K r k o 15 00, K a m n i k 15-07, B r e i c e 15-67. I z g l e d a , d a s e s p o l n a zrelost njicah, pojavlja za kar najprej morda pri Belokra tudi to, govor,

pologistes, authenicit. ces deux

doute d'avis

crnes

appertinnent sa

prmoustrien, lolithique

car la f i l i a t i o n

d u Pa

d a s o s e p r e d s t o leti z e l o z g o d a j mo i l e . T a k o n. pr. j e u p n i k I v a n aeIj^ utrdil n a o s n o v i z a p i s k o v 1. 1799. poroena Ana v matrikah bila stara adleike upnije ob Kolpi, da je Veselic Kata stoprav Ana s 12 l e t ; 1. 1796. s e j e i n 1. 1800. desetletju in

moyen et dans

l'Europen civilisation

d e r n e e s t t o u t fait l o g i q u e . L a nanderthalienne sont teintes un

cataclysme;

mais, s a n s d o u t e , q u e l q u e part, en

omoila Rozman 1800. starih po po

r a s i e , e t la m m e p o p u e q u e l ' h o m m e d e K r a p i n a , v i v a i t l ' a n c t r e d e 1' ho mo me europaeus, et dj a suprieur d physi L'hom quement intellectuellement.

Jakli

13 l e t i . V

1791. d o 5 nevest

je bilo 5 eninov

p o 14 l e t ; 14 e n i n o v i n 18 n e v e s t 15 l e t in 26 e n i n o v 16 let. V i n 26 n e v e s t

nanderthalien

disparatre,

d e par la loi d e la l u t t e p o u r l ' e x i s t e n c e , d e la m m e m a n i r e q u e l e s P e a u x R o u g e s des tatsUnis. ( N . Z u p a n i , Les premiers habitants, des pays goslaves. neolitique Ethnologie de l'Illyricum, pag. et palolithique

d e s e t l e t j u 1801. d o 1810. p a s 15 i n 10 eninov

2 e n i n a in 2 n e v e s t i s 14 l e t i ; 4 e nini in 4 n e v e s t e in 14 n e v e s t s 16 l e t i . V d e s e t l e t j u 1811. d o 1820. p a ni v e n o b e n e g a e n i n a , i n e n a s a m a n e v e s t a s 14 leti. N. t Zupani.

1213.

Extrait d e la R e v u e dernega loveka in

Anthropologique, njegovem odnosu podpis Na do

P a r i s 1919). T e h n a z o r o v , o i z v o r u mo< D r . J. W . F e w k e s . 3 1 . m a j a t. 1. ameriki d o n e a n d e r t h a l c a in drugih fosilnih in nefosilnih ljudstvo rodna 335). B. kerlj, l o v e k i h fel se dri na tlu Junih III., N. M e n a r h a 1930. sani e danes. ( N . Zupani, P a l e o l i t s k o Slovena. str. 331 enciklopedija, je umrl v m e s t u Forest G l e n letu svoje ljenju

e t n o l o g dr. J e s s e W a l t e r F e w k e s v 7 9 . s t a r o s t i . D r . F e v v k s s j e na na jugozapadu Ze p i s a l o b s e n e s t u d i j e o f o l k l o r u i n iv Indijancev d i n j e n i h d r a v . P r o s l a v i l s e j e n a bio l o k e m in na e t n o l o k e m polju. Opisal je m e d drugim tudi kaje plese, obi

Zupani. pri Slo IL,

v e n k a h.

(Zdravniki

Vestnik,

a j e in v e r o H o p i I n d i j a n c e v i n d r u g i h indijanskih p l e m e n ter zbudil janske civilizacije. letih ek do za zanima n j e a m e r i k e g a o b i n s t v a z a s t a r e indi Bil je prvi, ki je uporabil fonograf z a fiksiranje i n d i j a n s k e g.jdbe. V 1891. in 1894. j e v o d i l arheoloke urada

3). L j u b l j a n a

N a o s n o v i 506 o p a z o v a n j j e a v t o r i z r a u n a l , d a n a s t o p a m e n a r h a pri Slo v e n k a h s 14 l e t i 4 m . i n 2 4 d. R a z t e z nost leta. zan dobe za prvo pojavo menstru 20. ve V a c i j e o b s e g a 12 l e t , i n t o o d 9. d o Najee za 14. l e t o je n a s t o p menarhe ivljenja bive (21-35%).

p e d i c i j e v A r i z o n o . O d l e t a 1895. l e t a 1918. j e bil p r e d s t o j n i k ameriko etnologijo pri ski Instituciji. Rodil se je 14. n o v e m b r a 1850.

posameznih

srezih

ljubljanske

Smithsonian

oblasti se pojavlja menarha na sledei nain: rnomelj 13-69, Ljubljana Kranj mesto 13. 67 l e t , L o g a t e c mesto 13-84. Novo 14-08,

N e w t o ^ u (Mass). V sedemdesetih letih I. a e 1 j, Zgodovina adleailje fare na Belokranjskem, str. 12. (Zgodovina far ljubljanske kofije, IV. izdaje A. Koblar). Ljubljana 1887.

13-92, L i t i j a 14-63, L j u b l j a n a

okolica

14-73, R a d o v l j i c a

14-74, K o e v j e -

je tudiral na harwardski univerzi in je bil tam uenec Agassiza. velikega tudiral naravoslovca in delal je Louisa ciji. Na

znake kratke

in

mono

enostavnost.

Imajo in

strofne

oblike, prost r u b a t o ali

ritem celo

recitativ, pri k a t e r e m p r e i d e tupatam v prost

melodija par

tudi v Lipskem, v N a p o l j u in v svojih znanstvenih jah je prouaval a v t o h t o n e

ekspedicis naseljence

lando. Melodije imajo majhen ambitus ( k v a r t a , k v i n t a , s e k s t a ) i n k a e j o pre o s t a n k e starih c e r k v e n i h t o n o v , ki e n i m a j o j a s n e t o n a l n o s t i . D i i jih mno i n a m e l o d i n e o r n a m e n t i k e , v e j i h in tervalnih skokov ne poznajo, konture m v melodij niso jasno obrisane. Durske novejih pesmih se dobe prehodi

v Z a p a d n i Indiji, na obali Mehikanske ga zaliva, j a m s k o kulturo na Trinidadu in n a Malih Antilah, v zadnjih letih pa tumule v Floridi in Juni Carolini.

B.
! . XXXIX.XI. 1 11 1 Narodni pisni z

m o l s k e m e l o d i j e s o s t r o g o l o e n e , le v paralelne tonske naine. M o l s k e dije k a e j o valske esto kromatizirane (zveana postope melo inter in

Galickoj Lemkivini. Teksti i melodii. Z i b r a v , u p o r a d k u v a v i p o j a s n i v dr. Fis laret Kolessa. V Ukrajinska Ljvovi ljudska 1929. glasba loi v

sekunda

k v a r t a ; z m a n j a n a k v a r t a ) , t u d i s e po javljajo tako zvani nevtralni kakor stemu. V z h o d n j e m e l o d i j e s o m a n j primi tivne: dolono rabijo veji ambitus in so (oktava, skoke, tak in To celo decima), veje intervalske profilacijo v netemperiranem intervali si tonskem

s e b i d v a v e l i k a g l a s b e n a d i a l e k t a , nam r e v e j e g a in e n o t n e j e g a padnega. nijcev, Gre za razliko in vzhodnega, med glasbo plemen p a m a n j e g a i n b o l j d i f e r e n c i r a n e g a za Huculov, Bojkov Podolijcev in L e m k o v , p a Voli drugih

tono

t i n o o p r e d e l j e n e . D u r i n m o l s t a po v s e m izrazita, periodizacija dolona forme so arhitektonski zakljuene. je vsekakor nje. Pri Kolessa urejevanju poslueval melodij se je dr. KrohnBartokove metrinoritmi kadennih v znak vije kulturne

z ukrajinske niine. Dr. Filaret K o l e s s a je izdal v e l i k o knjigo lodijami Spredaj lizo dr. v veliki in osmerki, brojeo 470 s t r a n i s 6 2 4 e n o g l a s n o n o t i r a n i m ! me ravno tolikimi besedili. in je e 82 strani pesmi. s pojasnili O

stop

m e t o d e , ki temelji na

u k r a j i n s k o i n n e m k o z n a n s t v e n o ana lemkijskih Kolessinih rezultatih naj bo tu raziskavanj

nih z n a i l n o s t i h m e l o d i j , na n j i h kom pozicionalni strukturi in na odnoajih melodijskih vrstic. S n o v n o se dele lemkijske pesmi ritualne, d u h o v n e , b a l a d e in uspavanke, fantovske vitva, u s o d o romance, lju

p o d a n m a j h e n referat. Meje lekta lemkijskega z glasbenega dia

sovpadajo

mejami

jezikovne Karpatov

in d e k l i k e ,

ga dialekta na o b e h straneh

b e z e n s k e , v o n e , k i o p e v a j o i z g u b o de e n in z a k o n c e v , pesmi sirot, v o j a k e pesmi, p e s m i izgnancev,

n a z a p a d u o d g o r n j e g a S e j a n a in Tsi roke d o gornjega P o p r a d a in D u n a j c a , skoro do Vsem lektom kaejo nih stilno so Tatre. ukrajinskim neke toke se glasbenim skupne, noveje te dia se

a l j i v e , f r i v o l n e i n p i j a n s k e p e s m i i. dr. Lemkijske pesmi oitujejo dvodel ne ritmine vrste in njih modifikacijo, m e l o d i j s k e s t r o f e iz p o d v e h ritminih vrst minih ter n j u n e tridelnih izorit ki modifikacije,

posebno v doim e e m o n o kaejo

najstarejih

obred pesmi

pesmih,

razlikujejo. razline

Zapadne arhaine

d a l j e s t r o f e iz d v e h , v e i n o m a

melodije

tiridelnih vrst sestavljene,

tie, s p o m o j o zoitve sestavljene tirih vrst, ske enotnih ritmine pesmi, ritminih zoitve vrst, s t a v l j e n e iz tirih d v o d e l n i h

iz

ukrajinskega

glasbenega

folklorja.

Pri

ali se ritminih vrst, dalje iz

n a s , k j e r i v i h a r m o n i n a p e s e m , bi s e ta sistem ne obnesel tako zelo v krajih, kjer prevladuje ritem. S. V u r n i k . Vladimir set i pet P e s a m a z a litografija R. G j o r g j e v i : Srpskih T r i d e Noto 25. kakor

notranjih zoitev),

(kar j e vpliv s l o v a k e ter ekomorav slovaka oblike razirjene strofe, zgrajene

tirih d v o d e l n i h vrst, tridelne

ritmine

N a r o d n i h

vrste (madarski vpliv), dalje oblike z g l a v n o c e z u r o m e d d r u g o i n t r e t j o vr sto. Melodije Njih ki in se v se so torej zelo dosledno ritem, giblje

k l a v i r . Beograd,

L. Fuks, B i t o l j s k a uHca

1930.
Znani nabiralec srbskega glasbene g a f o l k l o r j a , V . R. G j o r g j e v i , k i i m a e p r e c e j e n o e u v r e i z d a j p r i r e d b srb skih narodnih melodij, je t o p o t izbral p e t in t r i d e s e t bolj z n a n i h in zanimi vejih opremil srbskih s ljudskih pesmi teh in jih O klavirsko vrednosti spremljavo.

simetrino zgrajene. znailnost malih je ivahen urno vrednotah blia

tupatam

recitativinemu. neka pro

R u b a t o i n p a r l a n d o n i s t a r e d k a . V tek tini zgradbi vlada zatorej stost in esto je takt mean. te in sinkopiranje. D o b e s e e o s t a n k i a r h a i n e g a pen tatona. Stare pesmi imajo ambitus dominan k v a r t e ali k v i n t e , u v e l j a v l j a s e t i p ska le s t o n i k o v s r e d i i n d v e m a t a m a , k i j e z a z a p a d n e u k r a j i n s k e pe smi zelo znailen. M e d cerkvenimi toni sta najbolj priljubljena dorski in mikso lidijski, hipojonski in hipoeolski pa sta e zelo blizu modernemu molu. Veina takih melodij cira k o n n o v s p o d n j i nain dur kaden Lemkij

umetnostni

prireditev

p e s m i n a t e m m e s t u n e g o v o r i m o . Le p o je, da s e folklor popularizira na tak n a i n . V p r a a n j e p a j e le, ali j e s r b s k i folklor v pravem duhu t o l m a e n z mo dernimi izgubile, harmoninimi spremljava sredstvi. pa j e le Toda, tolma kakor je videti, melodije niso s t e m ni teh pesmi za m o d e r n o in z a p a d n o u h o in b o p r i d o n e s l a k popularizaciji. S. V u r n i k . M. , 1 j . izdal v niCMa i '

s k e m e l o d i j e z e l o l j u b i j o t r o d e l n e tak

d o m i n a n t i , ne

. Beogradu knjigo srednje os

kaj m a l e g a p a n a drugi stopnji, kakor pri n a i h b a l k a n s k i h n a r o d i h . Z e l o zna ilna za l e m k i j s k e m e l o d i j e je tudi njih kromatika. Lemkijske pesmi so na robovih

A r h i t e k t a r k o M . Tatic j e 1. 1929. merke z gornjim naslovom. Knjiga ima 270 s t r a n i , 197 slik i n r i s b v t e k s t u i n d v e t a b l i p r i l o e n i . V p r v e m d e l u raz pravlja v obliki Z.

o z e m l j a , n a k a t e r e m s e i z i v l j a j o , pre cej slovaki, eki, poljski in madar ski vplivane. Izdaja z lemkijskih pesmi dr. Ko obenem i n pe

Tatic

o Atoski v drugi

Sveti pa

gori srb

pisem,

objavlja

s v o j e m o n o g r a f s k e s t u d i j e o stari

ski c e r k v e n i a r h i t e k t u r i . K n j i g a j e b o l j zanimiva za arhitekta in umetnostnega zgodovinarja kakor za etnografa, toda tudi t a b o nael v knjigi v e l i k o drago cenih z g o d o v i n s k i h p o d a t k o v k razvo ju arhitekture, slikarstva tike. in ornamen V.

lesse je zelo temeljita in nudi notacijo tudi e tonalitetne

r i o d i n e t e r a r h i t e k t o n s k e p o d a t k e na z n a e n e . I z d a j a j e z e l o p r e g l e d n a , ri tem vrsto, prav bi dober, dejal, toda le za posebno madarskoslovako

Ameriana.
Charles A. Eastman Indian Brown, 2-50 Boyhood. and Company (Ohiyesa): Boston, Little, str., 1929. (289

z e r v a c i j i . K o j e p o s t a l R o o s e v e l t pred sednik dr. Zedinjenih v drav, Indian je poklical Eastmana Department, mesta. koje indi ki je Ev

k j e r j e s l u i l s e d e m l e t . P o z n e j e j e za vzemal tudi Dr. druga visoka mati, Eastmanova

dol). To je izredna knjiga, napisal jo

j a n s k o i m e j e b i l o W i n o n a , j e b i l a iz rodu poglavarja Aquipaguetina, posinovil francoskega misijonarja Hen nepina. T a franikan Nadovesijev pove reke j e bil p r v i ropec, ki je priel v s t i k s Mississippija. Ob plemenom teh sla

j e p o l n o k r v n i I n d i j a n e c iz p l e m e n a N a dovesijev zdravnik klicu. Ta ali N a u d o w e s i in obenem iz r o d a Si po po OUX. O n j e d a n e s c i v i l i z i r a n A m e r i c a n , pisatelj najslavneji severoameri North bliini

1. 1683., k o j e o d k r i l sla

ki I n d i j a n e c

(the most noted

A m e r i c a n Indian) se je rodil v

p o v i h , k a t e r i m j e d a l i m e St. A n t h o n y Falls, lei dananji Oe knjigo o Hennepin svojih Minneapolis. je isto leto in izdal ni saj iz tudi so To

R e d w o o d Falls v M i n n e s o t i , k o je bila d e e l a e z e l o r e d k o n a s e l j e n a o d bel cev, in enako stoletja nje. V je kot tej ivel so svoja iveli mlada Indijanci leta e dolga ivlje

potovanjih

kljueno, da se nahaja ta knjiga v kakni knjinici v Sloveniji, se takrat zelo zanimali za n o v e in p o s e b n o za francoska slovstvo je zelo vplivalo na

poprej svoje svobodno knjigi opisuje

nomadsko

deele

ivljenje s v o j e g a rodu, n j e g o v e ege in n a v a d e . Z a e t n o l o g a j e k n j i g a z e l o za n i m i v a , k a j t i p r e d s t a v l j a n a m v ivah nih slikah pravo indijansko ivljenje, indija prodi bo ve k o t je bilo v resnici in ne nerice. T o ranje nazaj. Dr. Eastman, ivljenje njenih skem basho. krvavih do kojega prvotno petnajstega ime leta oe, belcev ivljenje in pokvarjeno

odkritja.

pozneji tudiral da da

r o d in b r e z d v o m a j e B a r a g a Hennepina v mu smo In v s e to je svojih je v z p l a m t e l o pozneje srce za

dijakih letih, vzrok,

Indijance. koloni

kot s o n a m ga popisale razne je uniilo ga ne nikoli

v posledicah Slovenci

precej

zirali t e d e e l e z n a i m Zgodovino, opis naroda oziroma je Sioux

ivljem. etnografski prvi napisal

je b i l o O h i y e s a , je ivel t o svojega

indijansko

C a p t . J o n a t h a n C a r v e r L 1796. v s v o j i knjigi Three years travels through the interior parts of North America 8). Naudo domail od ( P h i l a d e l p h i a , 8, s t r , 360 2 0 V tej knjigi jih je i m e n o v a l wessies. med V zimi 1766./67. j e

p o n e i z m e r n i h planjavah zapada Zedi drav in K a n a d e . N j e g o v Mnogi j e bil Ohiyesa bliski glavni je po v jeziku, Mali imenovan indijan

svetovalec konanih in belci svobodne v

s v o j e g a p l e m e n a p o d poglavarjem Wa bojih med Indijanci

njimi k a k i h 40 milj z a h o d n o

s e d a n j e g a M i n n e a p o l i s a , v pokrajini, ki je dobila p o n j e m ime Carver lers Lake. Tu Velezanimiva County. e d a n e s j e t a m v e l i k o g o m i l j e o b Mil Carverjeva redkost. morali na ra bi knjiga je v e l i k a bibliografska moram o m e n i t i , da bi p o s e b n o mi Slovenci zaeti n o tudirati nih zaetkov odnoaje

nenadoma moje

p a d e l iz s v o j e g a

g a , n a r a v n e g a i v l j e n j a v k u l t u r n o ob belcev: poslali so Flandreau Pozneje v ga v olo dravi je naselbini Dakota. South dovril Roose

je p o s t a l

graduate

sistemati

na D a r t m o u t h Bil j e oji

collegeu in

slovenskega

zdravniko olo na univerzi v Bostonu. prijatelj Theodora v e l t a i n z d r a v n i k v n e k i i n d i j a n s k i re

r o d a i n A m e r i k e i n v i c e v e r s a , ed do danes. Ustanoviti bilo treba poseben oddelek

America

na V eni ljubljanskih javnih knjinic. T o bi b i l a v e z i z r e d n e v a n o s t i z a bo donost in bi vzbudila mnogo znan na a odno stvenega prijateljstva a j e v , ki sti. T a k o j e n a p r i m e r n a s l a v n i jezi koslovec Baraga, najveji poznavalec izdal z dvajset bilo Was Franciji Library nekaj otavskooipevajskega velikimi mukami naroda, danes med obema nikogar,

A m e r i a n i , v e r s k o n e t o l e r a n t n i , s o se veda zamolali skromnega Barago, ki n i d e l a l z a s l a v o in p r i z n a n j e . K o j e l o za slavo, so pehali s v o j e nile v dje, a veina teh oficijelnih j e v ni niti p o z n a l a jezika in s o ele s e d a j prihaja poasi ospre obe na lite misijonar

r o d o m a ter hkrati u v a l a fakta niso briga

u t e g n e j o b i t i e jutri n a j v e j e v r e d n o

vali z Indijanci s a m o p o t o m tolmaev. resnica dan. O nilah iste d o b e je velika s o storili v e r s k i A Baraga zgodovino somiljeniki. ostane ob glavni Vehkih vir za jezerih.

ratura, o Baragi le m a l o , n a j v e le, kar

kakih pet in nekaj v

knjig v t e m jeziku. N e k a j jih je tiskanih v Sloveniji, in n e k a j v hingtonska tresenih po Njegovi njeni Detroitu, Michigan.

zemlje

Kdor b o pisal z g o d o v i n o zreti, enako kot

severnoame slovanska apostolov Slovencih

r i k i h I n d i j a n c e v , g a n e b o m o g e l pre nobena z g o d o v i n a ne m o r e prezreti sv. Cirila in M e t o d a . T r e b a bi seminarnega bilo dela, pri isto nas sistematskega

Congressional dravi

j i h i m a m e n d a v s e . P r e c e j j i h j e raz Michigan in malega v Minnesoti (Zgodov. drutvo). s l o v a r j i s o k l a s i n i in k a e j o , navdah ni bilo k a k e n m o j s t e r j e bil e s t e s k o Baraga. Prej in slej m u

i s k a n j a , d a s e s p r a v i j o B a r a g a n a v p o p o l n o s t i n r e d . V o d d e l k u A m e r i C a n a, o k a t e r e m s e m g o v o r i l zgo r a j , n a j b i bil p o s e b e n p o d o d d e l e k prouevanje veda Barage (Ameriani tem bi za ga e pri

enakega. Bil je sovrstnik K o p i t a r j e v in l a h k o si g a m i s l i m o , k a k e n d u h g a j e p r e v e v a l k o t l i n g v i s t a . O s t a l j e v tra diciji Chief letnega Evropo. V e t n o g r a f s k e m , k a k o r t u d i v dru g i h o z i r i h j e t o g r a d i v o p o s e b n e vred n o s t i in n a l o g a S l o v e n c e v je, d a rejo ves pojasnjuje ta zgodovinski zaetek ni material, Zedinjenih zbe ki v od drav Oipve naroda V je dobi kot nesmrtni ustanovitelj dolgo v pisem (poglavar), dela kot

k r s t i l i B a r a g a R e s e a r c h L i b r a r y ) . Se sledi Baragi v pogledu delee m n o g o d r u g i h , k i s o bili n j e g o v i uen ci in s o i m e l i razvoju velikega zabeleiti. vriti m e d nem To neizmerne severozapada bi s e Unije. moralo sodob in

njih slovstva.

svojega

pisal nebroj

V s e t e s t v a r i b i b i l o t r e b a p o b r a t i in nabiranje in staro novo domovino.

Koliko je raztresenih virov p o asopisju. Koliko

je tiskanih

ob V e h k i h jezerih. V javni knjinici Minneapolisu njega oipvejskega niesar drugega kot kanadski ponatis

p i s a n i h r e f e r e n c . Z a v z g l e d si v z e m i m o v e d e i n N o r v e a n e , k i p o b e r e j o vsa ko o b s k u r n o betvico, e se le nanaa na njih odnoaje z A m e r i k o . Osnovali

angleko seveda

slovarja.

Baraga

n i m o g e l v z p e t i , d a rei o i p v e j s k i na r o d . O n s e j e b r i g a l za d u e , a preko sili s o g a o n i , k i s o s e p e h a l i z a z e m l j o in posestva ter upropaali to dino Ba p l e m e s pijao in r a z k o n o s t j o . A dika o n e grde d o b e , k o s e je njih oetov. T a k o zvani

so celo muzeje v te posebne svrhe. K d o je k d a j popisal nae s l o v e n s k e pionners tako, k o t bi jih m o r a l ? s o bili p r v i naprej zacije. naseljenci, ljudje, ki To so

trebili g o z d e in delali d a l e v o s p r e d j u pomikajoe Zadnji as stvari. se evropske je, Mi da Slovenci civili smo spoznamo popolno

raga je ostal ist in je dika ter o s t a n e zdruilo v s e , d a i z p o d r i n e I n d i j a n c e iz p o s e s t e v stoodstotni

pomen teh

kot ameriki kolonisti skoraj

ma pozabljena pri t e m tudi vsak kotiek iz stare

kvantiteta. od ehov. Ti

Uimo

se

reijo pozabljenosti,

kar se Delajo podlagi

d a e re in nosijo bogatih gla

preiejo pomen, ne

siti,

duh

je

el. na

in m u razberejo

skupaj izumrli

ostanke

in to p o svojih izkuenih domovine, samo stvene je ekonomske, temve

odpraviteljih tudi po znan Tako

ustanov. A

Kraljevia Marka pevci so

ki p o b e l e i j o

in o n i , ki e i v e , g i n e j o

d u in bolezni. O d v s e h p l e m e n severo amerikih Indijancev je ostal slovar jezika otavaoipve kot no delo jezikoslovstva. Koliko je je bila se isto precej v dal izumrlo, preden Vsa bila se je Baragov vzgled plemen sploh ni o

pojave po vseh zavodih. ehoslovaka

postala

Ameriki

zelo popularna. K a k o r je A m e r i a n k r u t o in slabo gospodaril s prvobitnimi plemeni, danes nima damo v n i k a k e g a i n t e r e s a in North American tako srca In v

kaj zabeleilo. A stanu, da

kar se je zabeleilo, Amerika pridelala bi z gre

klaverno.

z a o h r a n i t e v m a l i h n a r o d o v . e pogle knjigo jo dians, ki Edinburghu publ.) kem je spisal G e o r g e leta 1926. in (John Catlin Grant, nem samo in te pred v pripo Iz e

p r v o t n i h n a r o d i h en s a m slovar, ki bi primerjati Zato renikom ast naim tekih lastni njih Vuka slo asih jih menta dedna Ker in vred faza ko dalj pri Karadia. venskim skuali liteti. oznaja se nikak

(183239), ki je izla v novi izdaji in m e n d a prevodu, o b e n e m tudi v preberemo ves ne

m o e m , ki s o v umevati v so njih reili

i n s t i n k t i v n o li z d o m a i n i t e r s o S tem iz

uvod, takoj spoznamo razumemo, znava pravic malih

poloaj

zakaj Amerian

mrke

starodavnosti. napor n e izgubi,

narodov.

loveki

knjige je razvidno, kakno prvotnih nec narodov

civilizacijo Indija nae vedno Ame drhtaji tem so so

e je kaj v n j e m , ohrani s v o j o nost, je upati, da tudi ta velika odnoajev ne se ostane je med v Slovenci in danes pozabljenosti. zgodovina bili n a Kdo ve, e prav

s o uniili.

tridesetimi leti je bil s a m o oni dober, ki je leal tega kakor jih preriji. O d m e v indijanerice, Giontini bilo v

Indijanci Tedaj nje kdaj najmo

ustreljen je

so bile tudi teh je

delala

izdajal

goneje gorje dejo z ti

drave, s o domaini. odnoaji

80. l e t i h . V pobrati za

n e m s e v e r o z a p a d u nai ljudje in delili potomcem vrste. ki mi Jager jih v

z m a g a l b e l o k o e c . T u d i t o s l o v s t v o bi treba za oddelek in v ricana. T a k r a t domainov s o bili z a d n j i svobodo

onih, ki s o rodili m o e t e (Sestavil je dal na Minneapolisu.) po podatkih, g.

imeli d e l e a tudi nai izseljenci, ki bili s o d o b n i k i t e aloigre.

razpolago

John

D a se v r n e m k Eastmanu. etnoloke vrednosti, pisano ne s bi

Indian delo pointo nikdar

B o y h o o d ni fikcija, je z n a m e n i t o

P r o f . dr. P a v e l B r e z n i k

(Beograd). na otisk vyroci Dobrov des ses

N . upani, D o b r o v s k e g a ziranje ze V o Sporih o njih. stati k in miljenja sborniku Praze (Zvlatni stemu de

filozofije v slogu klasine prvobitnosti. Stopostotnik, belec, m o g e l n a p i s a t i k a j s l i n e g a , e p r a v bi imel ut o p a z o v a n j a . T u je nega nega e ni gradiva, zaklada sprejel indijanski genij. L a h k o p o m i s l i m o , k o l i k o ogrom tradicijonalnoslovstve je lo v grob s pred Nih Danes da plemen. paro,

p o z n e j a

smrti Josefa D o b r o v s k h o 1929. ( L ' o p i n i o n les Spores et sky' s u r

17531829.)

celles

successeurs.) P r o c o p e, d a n s s o n o u v r a g e s u r la g u e r r e d e s anciens Goths, raconte et les que les S l o v n e s A n t e s

stavniki delajo

155 i n d i j a n s k i h njih s Ameriani

oporoke. polno

portaient, sicle, le Dobrovsky

beaucoup nom tenait des

avant de qu'il

le

Vle^e cher de com pronon

i s p o 1 y n, 1 i n, stolim,

en polonais signifiant

devenu gigas.

s t o Sans Spoles leur qui, com

commun Serbes cause

Spores.

fallait (Sorbes), la

doute ce m o t nous rappelle les faisaient faisaient ensuite, un munaut Dj Spalei, parmi la guerre beaucoup furent sociale,

cher le n o m venu dation

ou I s p o l e s qui, d a n s les t e m p s ancieijs, aux Slaves et de mal, dans que mais de une

Spores

de

g r e c q u e . P . J. S a f a r i k

p l t a l a r g e m e n t c e t t e t h s e ; l e s philo l o g u e s s l a v e s e t l e s h i s t o r i e n s le suivi rent XXn> Spores avec sist jusqu'au sicle. commencement L'ethnologue tre en du allemand rapport in pas assez

contraint bien

tramer

modus

vivendi

primitive. mentionne (var. vivant avaient des du les les pas

C. Pline l'Ancien Apelaei, Pellaei, scythes faisaient

C. Z e u s s o b s e r v a e n p a s s a n t q u e les pourraient l e s S p a 1 e s, m a i s il n'a p a s sur c e t t e t h s e c a r il n e l'a avec des argument

un certain peuple n o m m Spalaei Pali) qui les tribus

p a s s le f l e u v e T a n a i s . L e s sembletil qui et Satarches demeuraient pour rapport Ainsi il <

Spalaei partie d'abord

confirme importants. Au sicle de L.

commencement Safarik et

du

XX^me l'opinion qui Snpoi n'est Contre allgue non des Mi

l'est d e l a C r i m e , sur l e s b o r d s Mothide sont avaient en voisins avec n'est Taures. Les Spales et aussi les peuttre Spalaei de Pline.

N i e d e r 1 e rfuta impossible que

Dobrovsky,

Zeuss

Spores

estimaient < Segoi,

Srbi, c a r l a f o r m e S o r b

pas p r o u v e par des citations. l ' o p i n i o n d e Z e u s s , L. N i e d e r l e seulement qu'une kloi, blable; pas rfre un telle ainsi la nationalit

e x c l u s , q u e c e m o t e t h n i q u e s o i t appa rente l'iranien a s p a r cavalier, cheval ment) m e il y r aussi compos (osste du a f s e, aspabar a s p a ju Com de aspal habi et fs zend.

d e s p a s s a g e s , d ' o il d c o u l e q u e slave Fr. Spales n'est pas prouve, m a i s thorie, d'aprs serait tout<fait les Spales ne tous les

encore

et du zend. b a r avait 1, o n Dans le en sarmate peut

a l l e r che au lieu de Pont

val. Spari a d o n n slave Spori. dduire du des

invraisem pourraient Il se de dans autre cas nom

dsigner

Slaves. qui note

(aspar), la f o r m e S p a l i , lim>. talent les steppe jusqu' l'arrive

slave S p o Goths

P s e u d o c a l l i s t h n e ptolmenne dans un le premier

l'poque

m a n u s c r i t Boanogoi abrge. Voil que

des H u n s , et m m e plus tard, Sarmates et les C a u c a s i e n s les historiens du Dniepr diques. Ainsi Spores au

surtout alaro ont des

a u l i e u d e c e l a anoi, forme

c e qui e n serait la

grecs avait

o o n ait d s i g n l e s S l a v e s d'un antique, bien Il semble corrompu. 600 ou

appris d e s S a r m a t e s qu'il y bord et moyen. En ce qui concerne l'a

suprieur

qu'environ des

400

a n s a v a n t q u e P r o c o p e c r i v t s o n hi stoire sur la guerre ou bien au miHeu qui Goths, des un a vcut Slaves certain un tard Mac spolim, russe tao ja dans le voisinage i m m d i a t d'eux, leur comme dans peuple mauvais ve qui a tranger

au

com faut comme prsla

mencement supposer v e ispolin. Dr. naega

d e l a f o r m e a s p a r , il qu'il s ' e s t conserve

v o y e l l e rduite dans la formes Boidar irola: sednici za

laiss plus la

souvenir, ses

P r o b l e m i Ci Jugoslavenske ivot i

l e s O b r e s ( A v a r e s ) . D a n s le v i e u x sla origines d o i n e d u s u d , il e x i s t e l e m o t

m u z i k o g

folklora.

u sveanoj 1929.)

a k a d e m i j e z n a n o s t i i u m j e t n o s t i 4. ma Zbornik narodni

(pl. s p o l i ) , r u s s e i s p o 1 i n, p e t i t

o b i a j e Junili Slavena, knjiga s v e z a k 2. Z a g r e b , 1930.

XXVII, in

vzorom posvetna Ritmini

nekdanjega pesem in ne metrijski

Rima. pozna

Sicer so

pa v

ametrije.

Hrvati zelo skrbe za nabiranje znanstveno prouavanje svojega b e n e g a folklorja. Skladatelj

problemi

glas muzi

s r b s k o h r v a t s k e m f o l k l o r j u z e l o zanimi vi. P r i h a r m o n s k i h p r o b l e m i h r a z p r a v l j a dr. i r o l a o s l o v a n s k i m o l k a l i (har monien o mol) ter o ciganski in lestvici, frigijski penta e o nael avtor cerkvenih tonih (dorski

dr. B . i

rola, ki s e u d e j s t v u j e in raziskovanjem probleme, folklorja in jih

tudi kot

kolog, se je veliko peal z nabiranjem hrvatskega ki so pri na glasbe sedaj polju in vsaj n e g a f o l k l o r j a , p a n a 38 s t r a n e h razgrinja Srbih prouavanja postavlja. Najprej melografije konov, lastnosti oblik. Med Ija dr. ugodbo ske problemi (Stimmung) ki po melopoije v ugotav fol niti jo je ele skalni lestvice intervali, razmerjih. in in orien staro pro irola naravno, netemperirano hrvatskem ni ugotovi, da je naloga za raziskavanje shem, in konno melijskih

sta e iva) ter o a n h e m i t o n s k i toniki, v katero je dr. 2 g a n e c govori Medmurju. Dalje se

Hrvatih

aktualni

r e u j e , ali

m o d u l a c i j i , k i n i z e l o p o g o s t a pri Hr vatih, vekrat hrvatskem veljavno se tie veglasno spremljava dobi v e pojo v rabi Juni niso Srbiji. konno Kar D o m i n a n t n e k o n n e k a d e n c e v srbsko folklorju znanstveno veglasja, le pa pojasnjene.

ritminih

harmoninih arhitektonike

homofonski Dalmaciji, subdomi Slavoniji, ozna para Istri in na irola s

ponekod redko

nanto. Dvoglasno Kvarnerskih uje to lelizem Nekaj nai v

se poje v Dr.

v Bosni, na Hrvatskem, v otokih. teku

k l o r j u , s e p e a z o z k i m i i n t e r v a l i istr lestvice, njegovem niti moglo diatonska, mogoe drobno sistem. niti kromatina, bo

hrvatsko diafonijo napeva, dobimo ob

svobodneji e tudi v

r a z u m e t i le k o t p r i r o d n o . Po raziskavanje Akcidencijam terca, v na

gib pa s a m o n a z a e t k u in na koncu. podobnega Krajini, Beli hrvatski meji,

doloiti n j e n e intervale in njih istrske (nevtralna skih, ne zmanjani

kjer ive e tudi pesmi z tvorbe. stavkih, motiva, jejo rola iz Med dr. o ki problemi irola o njih lenih

dominantni kanonine arhitektonike izometrinih dvotaktnega dipo kakor v 2. pet dvo se posluu

mi konci in celo primitivne razpravlja

u g o d e n a p r e d h o d n i c a ) j e v z r o k v melij harmoninih obiaje ciganske Pri da vasih Opozarja staccata, antine blemih glasbeni simetrije, nemetrien s portamenta

nekatere katartike. ugotavlja, folklor da je

odgovarja

v poeziji

talske vplive

ter o preostankih ritminih

diji. S t a r e

obredne pesmi

monotonske po

kompozicije, in gancu

srbskohrvatski metrine povsem koral se po tudi

A A A A A . . . O s t a l e f o r m e l e n i dr. i Mokranjcu simetrinih s k u p i n : 1. d v o d e l n e p e s m i , dveh sestavljene

nima vedno

kakor

gregorijanski vplivanem je

stavkov,

ali b i z a n t i n s k i cerkvenim Doim koralu. cerkev vija se

cerkveni spev. Pea petjem, ima koral, grka

delne pesmi, v katerih ima prvi stavek e n a s t a v e k , 3. d v o d e l n e p e s m i , v ka terih mim ima drugi stavek e dodatek, 4. t r o d e l n e p e s m i , 5. p e s m i z e n i m sa stavkom. Dr. pomena irolova za razprava je velikega

ortodoksna staroslo in V po

metrien

v e n s k o p e t j e b r e z m e t r i n i h s h e m , raz se marve ravna po s proznim tekstom akcentuaciji. je to in petje njegovi

raziskavanje

Jugoslovan

hrvatskem dobno stari

Primorju

s k e g a g l a s b e n e g a f o l k l o r j a . N e k a j pro b l e m o v j e reila, d r u g e p a j e z a s t a v i l a . V.

psalmodiji

lekcijskim

B.

kerlj,

B e i t r g e der

zur

An

55%

pri

54

dekih; dekih.

na

drugi

strani naspro da ni

t h r o p o l o g i e des staatlichen f.

Slowenen. Abteilung in a. d. Zeit

p a j e 33-7% d e k l i c t e m n o o k i h ti 44-4% pri Na kraju ugotavlja avtor,

A u s der A n t h r o p o l o g i s c h e n Ljubljana. Schrift (Sonderabdruck Morphol. je u.

HygieneInstitutes

v e l i k a k o r e l a c i j a m e d b o j o o i in b o j o las. Z a S l o v e n c e trdi, da s p a d a j o evropske in da Hrvatov malo avtor. K o t akt kulture m o r a m o pozdravi ti, d a s e j e v l j u b l j a n s k e m institutu lek zane analizo ne v kor institutu od za s za higijeno antropologijo. pripravami prebivalstva stilu. za Tu dravnem odde lahko banovi v ka na in se ustanovil narode s svetlo tem in Srbov, oi doim pa se v oziru razlikujejo jim n. ne, med od pr. veli kompleksijo

Anthropol., kompleksijo ole samo i n 295 Ljub dva de

B d . X X V I I I . , H e f t 3, 1930). Pisatelj cih ugotovil ljudske je ( b o j o l a s i n o i ) pri 4 1 6 o l s k i h otro osemrazredne IjanaMoste. temni. Bilo je doba Razhkoval

ehi stojijo blije. Lasje s a s o m s a m o temnijo, sploh

t o n a b o j e l a s in o i , i n s i c e r s v e t l i in j e 221 d e k l i c 10 l e t k o v v s t a r o s t i o d 7 d o 17 l e t , v e n d a r 7 do obsegala svetle ono (51-3%) nego temne so veino las boje tudi temni je tem (67-8%). (58-7%) (41-3%). za (48-6%). nih je in Nahajanje prekaa Svetu lasje boje

antropoloko raziskovalca zahteva o dragem vanost

Dravske

spoznanje

pogosteji

veem

Od

Fizijoloki svetlih pri

zanimiveja mlaji in in sicer

se vsakako ve potujoega ne za opis koda govorim

konstatacija, kako stoji razmerje

znanstvenika prouavanje

stareji 51-5% in je to de teh

terenu. D a morfologije, pleksije danem mi toni za elementov.

g r u p i m l a d i n e . P r i d e c i o d 7 d o 10 l e t 57-1% s v e t l o o k i h , pa p r i d e k l i c a h i n 48-5% pri d e k i h , t e m nookih to bilo 54-3% pri j e bilo 42-9% v pri deklicah celini, in 47-9% 52-1% in

strumentariju

rasne kom rasnih avtor v je

omenjam in kako

definicijo tablico z

da ni i m e l

primeru boje

razni

pri d e k i h . V 53-0%

p o g l e d u na b o j o las otrok,

las in o n e

iride, ki

svetlolasih je na in

bila v a n t r o p o l o k e m z n a n s t v u p o z n a n a in u p o t r e b l j a v a n a . P a t u d i , e s e k o m pleksija brez tonov belei boje je in oi v na in oko, las ne 1905. na samo in pogled, dveh 1909. 2u ol tabele, razlikovanje letih

pri d e k l i c a h i n 45-7% pri drugi strani 54-5% olskih 64-6% otrok in o d dekov. otrok 11

kih, d o i m 45-5% Pri in to

zapaze

n o 47-0% t e m n o l a s i h deklic

zadostuje.

skupini

do de

Podpisani emberku sko

17 l e t s o i z n a a l i s v e t l o o k i pri d e k l i c a h

61-9%,

antropoloki mladino

prouaval ljudstvo v Marindolu,^ in najve je razlikoval (helbraun),

i n pri

k i h 3 6 - 2 % , t e m n o o k i p a 3 8 - 1 % , in s i c e r pri d e k l i c a h 52-9 i n 4 7 - 1 % p r i Svetla otrok, pri pri tega in 35-9% pri boja to las 64-1% pri dekih. vseh in pa Iz po od vid je pri 47-8% boja

sledee oeh: rjavi iride: Sicer R.

tone kompleksijskih barv: p r i modri, barvane svetlorjavi

deklicah las

(braun), t e m n o r j a v i , rni z a h o m o g e n o iride oi, a za m e a n e in modrorjavi ton. rjavomodri

dekih; temna in 44-3%

52-2% v s e h u e n c e v , i n t o deklicah pri

55-7%

dekih.

pa je bila takrat upotrebljena tudi

se vidi, da se razmerje m e d

M a r t i n o v a t a b l i c a z a 16 t o n o v b o j e o i .

j a v o svetle in t e m n e k o m p l e k s i j e n o s n o s p o l a pri starejih o t r o c i h neje odraava: Od 80 deklic jih

66-3% s s v e t l o b o j o o n e iride nasproti

> H. )!, . . y KpaibCKOj. ( . ", 14.) 1912.

ki s o z a z n a m o v a n e svetleji (modri) ton plavi (blond),

s tevilkami, o n e iride. ali

tako na Toni

S. B r o d a r , Ol evi. Celje vestja novina

P o t o k a (Posebni v 1929. jam

zijalka odtis iz za Iz leto ba tam, lovek ostanke le g. S. postajo

d a 1 z a z n a m u j e n a j t e m n e j i i n 16 naj b o j e l a s s o p a bili r a z l i k o v a n i temnoplavi takole: svetlo in

dr. g i m n a z i j e je polna

Celju

1928./29.)

Dravska posebno

r j a v i ( d u n k e l b l o n d ali h e l l b r a u n ) , r j a v i (braun), rni t o n . Glede enih 11-3%, v na barvo las je bilo in zapa pri 2umberku temnoplava 22-7%, plava Marindolu temnorjavi (dukelbraun)

kjer se razprostira Kras in bi priakoval diluvijalne paleolitske loveka. Pa pri n a s b o g a t a faune kakor in se kulture vendar tudi je e

nahajalia paleolitskega

d e k i h o d 6. d o 13. l e t a : p l a v a 30-6%, 25%, rjava ske dobe: temnorjava 12-2%,

(blond) 10-3/; ivljen

B r o d a r j u , p i s a t e l j u g o r n j e s t u d i j e , po s r e i l o o d k r i t i l e t a 1928. p r v o stareje kuma) v tleh vankah dravne v viini taki nje. kamenene ampak v dobe Dravski banovini, (paleoliti ali n e n a Kara zove Oleve sredi ali segali

svetlorjava

pri t a m o n j i h d e k l i c a h p a i s t e 22-9%, s v e t l o r j a v a temnorjava

temnoplava

Krasa,

vzhodnih se Lei

12-2%, r j a v a 35-l/o, 2-7%. P r i de boje je dekih.

blizu meje.

avstrijskojugosIovanske Nahajalie 1700 m .

14-9%, m a

klicah so prevladovali temni toni l a s , k a r ni bil p r i m e r pri

P o t o k a zijalka v gorski g m o t i priblino viini, Tu in in v s e sten nekdanjega v do zaledenelega da ledeniki ni tudi ostankov ne plasti v

O d n o s n o b o j e oi k o n s t a t i r a n o 5-24%, m o d r o r j a v e 28-09%, v raznih rjave tonih spolu modre 4-29%, t a k o 13-81%, in

ozemlja, niso

pri m o k i h : m o d r e 40-28%, r j a v o m o d r e svetlorjave temnorjave one iride nadvladuje pa je 34-29%,

ledenikih izvirajo in naj dolo love

grobelj vsedlin od njenih kega

fluvioglacijalnih jami stropa niso

da rjava boja absolutno v

sprhnjevanja okostja do

njenega sedaj e

z 65-97% v s e o s t a l e t o n e b o j e o i . P r i enskem zapaeno: rjave umberku oi 17-34%, 2%, rjavo svetlo

(eluvium). Ostanki

d e n i , p a p a o s t a n k i f a u n e , k i s o eno stranski in ne m o r e j o sluiti za skemu medvedu brlogarju, i t e v d o b e . V e i n a k o s t i p r i p a d a jam deloma svizec, ki ne so n a j b r t u d i e n e k i d r u g i v r s t i m e d v e da (ursus arctoides?). T u d i se je nahajal n a d k u l t u r n o p l a s t j o , more dati k r o n o l o k e opore. T o r e j le ostanki v tvorb moi, roke, da materijal, luvija, nam

m o d r e 9-18%, m o d r o r j a v e 20-4%, rjave 30-6%,

temnorjave v

11-22% i n r n e o i 1-02%, k a r z n a i d a s o t u d i pri e n s k a h i s t i t e m n i t o n i absolutni zapaen las ali veini niti rne in napram ostalim. rne Za boje je to ta je pri

n i m i v o j e , d a pri m o k e m s p o l u ni b i l eden one primer iride, na doim

starinoslovski pojasnijo imamo zijalki. na v ozka Slini Badel Mla v tako

bil s l u a j pri e n s k e m s p o l u . T u d i be lezenje blice R. raunanje je osnovi da Martina (5-6) pokazalo, pri mokih v

p o s v o j i o b l i k i ( t i p u ) , k a t e r o d o b o di odnosno paleolitikuma Potoki prisoditi vsi iz nahajaliu

rjavi p i g m e n t enskah torej ravno

one iride moneji nego

(6-3), Ljub kjer sve de de

O b l i k a a r t e f a k t o v , k i s o bili d o 1.1929. kostenine, iz pri v spominja rezila roni hhle dalje zvani Mousterienske Peggauu paleolitski na jami na dobe.

nasprotno kakor

Ijani pri s l o v e n s k i o l s k i m l a d i n i , j e b i l o pri m l a j i tlookih klic kom. deklic s k u p i n i : 51-5% 48-5% napram 52-1%

i z d e l k i s o bili n a j d e n i

svetlo

tajerskem, in

o k i m d e k o m i n 47-9% t e m n o o k i h napram temnookim N.

postaji pri

(Lautsch)

Moravskem

upanid

Spodnji

Wierchvu

na Poljskem. V s e te postaje plasti zaetku mlajega

pripadajo paleolitika, mnenja direktor muzeja. v Potoki v se avtor de iv

lUustrated page two

by

thirty Twenta

Six six

halftone folted The

ali p o p o l n o m a ali v s a j p o e n i k u l t u r n i namre Aurignaki dobi. T e g a litsko kulturo, I. Bayer,

plates, figures To

inserts and six hundred and forty inserted in t h e text.

je tudi dunajski s t r o k o v n j a k za paleo dunajskega uavanje stadiju finitivno ljenja nih prirodopisnega slojev

P i o n e e r C o m p a n y S t . P a u l M i n n . 1911. prekrasno knjigo o Indijancih M i n e s o t e i n n j i h o v e m i v l j e n j u n a 761 s t r a n e h f o l i o f o r m a t a v r a z k o n e m po vezu Jager, nemu ga mestu ni nam je poslal v dar g. Ivan slav kakor tem re iz ivi se kar sam arhitekt in n a c i j o n a l n i Mineapolisa, imenujejo, zahvala rodom ki pa e od na strani delavec

K e r s e n a h a j a i z k o p a v a n j e i n pro kulturnih poskusnega sodbo o z i j a l k i e le v p r v e m s t a d i j u , e l e kopanja, oprezno zadruje, da izree s v o j o asu in nainu loveka v Potoke n j e j ni pomena,

iz M i n e a p o l i s a v graditelju izreena Amerikanci

Minesoti. Bodi

paleolitskega

vzhod zijalke samo am sveta, loveka redki in in nje zavit. dobil vred sile za

Karavankah. Vsekako odkritje

dakcije Etnologa. Ponosni smo, da nas pozabil mo, Slovenec davno in ribnike v tujini drave doline,

in p a l e o l i t s k e k u l t u r e v lokalnega pak ker je V log nega so znanstvenega

(najpoprej Minesote.

v Pekingu) Zavzet za

zanima znanstvenike vsega ostanki paleolitskega d a n e s e ljudstva je kulture loveka, J.

daj v glavnem m e s t u je p l e m e n i t o

severnoamerike vse,

in n j e g o v e zaetek

in dobro, m o ivi

s k r o m n o , ali i m a o d p r t e r o k e z a siro m a k e in o d p r t o s r c e z a u m e t n o s t . Po sebno zlasti mu je pri srcu ornamentika, Razmilja o zna jugoslovanska.

gove kulture profesorju D.

e d o k a j v m e g l o Brodarju

slavni hrvatski p a l e o n t o l o g in antropo GorjanoviKramberger ki napenja vse svoje Potoke tukajnje druga,

njenem izvoru in p o m e n u raznih jim b r a t o m , prof. u n i v . v na srbsko kjer fronto v juni

k o v . Z a a s a v o j n e s e j e p o d a l s svo Mineapolisu, Macedoniji, in strada Le in zgraditi Mo knjigo je in zval iz okolo

prouevanje bi p r i m e r j a l

zijalke, da love v

ostanke

k a i n n j e g o v e k u l t u r e z o n i m i iz Kra p i n e i n iz d r u g i h gorovju na chenloch dolini Prav Slovenec 1477 m ; nahajali, zlasti zapadnih Alpah (Wildkirchli v severnem nad poboju Sntis Dra

je p r o u e v a l i v l j e n j e jim in

nje tamonjih Jugoslovanov r i n a in V o d e n a , poruene istoe. numents o domove Za je zbirko e

pomagal South

Wildenmannlisloch Seluna in v Taomina

jih uil reda Slav celo

Vttisom

pripravil

2445 m ) . veseli nas, da pomaga svetski N. of and tudi pro . A

jugoslovanski, Jagra

specijalno vojne v

slovenski

ornamentiki, Ivana dajatelje kovano. Po ne bi iveti,

ali k o n e c nazaj

reevati

velik

Ameriko

b l e m : i z v o r in s t a r o s t l o v e k a t e r nje gova kultura. The cob and V. aborigines B r o w e r, H. Minnesota. on the

Jugoslovanskih

spomenikov nepubli

v Beograd. Delo

je d o s e d a j

r e p o r t b a s e d o n t h e c o l l e c t i o n s of Ja field Hill N. H. surveys and notes Theodore and augmented W i n s h e U . n e s o t a of A l f r e d J. Lewis. by by the

nazorih smela ampak

tega

naega sama z

rojaka za se ma se vsakda oskrbuje bi Beogradu

umetnost biti

spojena

CoUated, Min

njim ivljenjem, posebno z vsemi terijalnimi drava. pri n a p r a v a m i , ki jih je svetoval, Prosvete v Zato naj

described

Published

H i s t o r i c a l

Society.

Ministrstvu

osnovalo odredilo rem itd.). Da suje od

umetniko od drave

odelenje, naroenim (markam,

ki

bi

uniene

kakor

Indijanci

Severni

stva denar grbom ki

Ameriki po prihodu ardentalca veka, v to nove mu

AngloSaksoncev. lo a to to,

obliko in okras

D a b i b i l a s s p o p o l n i l n e r o d n e g a ne do stopnje modernega a priori nisem popolnejih, veroval,

ju, o r o j u , s t a v b a m , z a s t a v a m , se vrnemo in zopet h

knjigi,

najditve Ni

dananje

n o s i g o r n j i n a s l o v , o m e n j a m o , d a opi Minesoto paleolitskiii prinesti tamonje do obirneji Indijance danes. referat N . . Les et une premiers habi Ethno de pays des pays Avec Yougoslaves. carte Ker ob asov

l o v e k u b l i n j i h fel, p o t r j u j e j o pomisliti se ne da na

skepso.

d a b i bil a s s t a r e j e g a

poleolitkuma neandertal ker ga je ele veji borbi izginili se je z se varal stopil

mislimo

p a d o p o s t g l a c i j a l n e d o b e ali d o neoli tikuma vzdignil nizko elo ca in mu nad poveal zemljo mozek, onim

drugi priliki, naj za s e d a j te vrstice. N. tants logie upani, des

zadostujejo

b a j e b o l j rabil. a s j e p a d a l p r a v o i n oblast raznim elo, mentom, neji pri ki s o imeli v i j e

palolithique

nolithique

l'IUyricum. (Extrait de

in s p o s o b n e j i m o z e k , k i s o bili okret delu in v medsebojni za ivljenje. C h e l e n s k i in monsterien ski neandertalci so res n e k a m da bi v Evropi, ali, m i s l i m , Po naih rasami, Ti ljudje

Y o u g o s l a v e s e t 9 f i g u r e s d a n s le t e x t e . la R e v u e 1919. na in njej na Anthropologi q u e 1919.) P a r i s Precej svetlo ker ni bilo sam to na se novo studija

let je e, kar je prila z gornjim naslovom nas do sedaj o in o s kritiko, h o e m da hoem pri

o n i , k i b i m i s l i l , d a j i h j e n e s t a l o po polnoma. izvesen mislih, soitje kar so del njih v drugimi, najlepe bolj imajo nean mo ni je po

nikakega prikaza kratko stvareh, nazore stvari

spregovoriti pravi, potrditi

izvesnih neke nekatere

popolnejimi Moravskem. podobni tudi

o i t u j e n a s k e l e t i h iz A u r i g n a c i e n a n a veliko od modernemu loveku,

popraviti. Evrope nikakor ni razvil v

V t e j s t u d i j i s e trdi, d a s e s e d a n j i prebivalec d i r e k t n i m p o t e m iz p a l e o l i t s k e g a nean dertalca, kakor zaetku be D. in XX. se je vobe in kar med Nemci pri mislilo sta stoletja po pa na

popolnejo

kulturo

neander

t a l c a , ali i m a j o ne nadone

e n e k e o z n a k e

d e r t a l s k e r a s e , k a k o r n. pr. s i l n o r o b o v e (tori

supraorbita

les). T o pa znai, da se novi rod mimoiel z avtohtoni, ampak da se deloma njih loke krvno pomeal neke z n j i m i in njihove podedoval posebnosti.

sebno poudarjala Klaatsch,

Schwal

Jugoslovanih Tega

GorjanoviKramberger. dri z i s t o

morfo

zora se podpisani

zavestjo dela o Dru

k a k o r l e t a 1908. in 1911. o priliki pri kaza velikega Gorjanovievega vanj a v N. R. Srpskem III., Geografskem Srpski e za v k r a p i n s k e m l o v e k u in p o v o d o m preda tvu v B e o g r a d u ( D o d a t e k Starinaru 3839; Knjievni poleali Glasnik, nih in XXVII., manj 960).

D r u g o v p r a a n j e , ki se ga dotakniti stva, je telesna se sprememba ras. morfoloki razkroj

hoem ljud Tega

vpraanja sem richte

na kratko

dotaknil Gesell sem i "^itvam Rankea obliko mezo me

e l e t a 1907. ( D i e l U y r i e r , Schaft in W i e n izrazil s v o j e Nystrma, glave

Sitzungsbe

der Anthropologischen p o m i s l e k e proti

1906./1907.), k j e r

t i k u m u j e m o r a l o biti v e ras, sposob sposobnih ivljensko Manj ozadje, direktno b o r b o in z a n a p r e d e k v k u l t u r i . sposobne obsojene so bile potisnjene v na izmrtje ali pa

Baera, Bogdanova, brahikefali,

in d r u g i h a n t r o p o l o g o v , e d a (dolihokefali,

kefali) provzroajo zunanji vplivi

h a n i n e p r i r o d e , in k j e r s e m t r d i l , v e v notranjosti celic za oploditev v zakonih podedovanja. govo fizino in V krvi

da in

stro

povedano

zgornji

studiji in

j e t r e b a v z r o k m e t a m o r f o z e i s k a t i naj poje

(pag. 29), torej e p r e d 12timi leti, bi bilo lahko znano dotinim N. Mati

to v s v e t o v n e m , francoskem jeziku, kar antro pologom. P. Bulat, Zupani. (Etno

d i n c a i n n a r o d a i v i p r e d u s l o v z a nje duevno posebnost. K r i a n j e k r v i , k r i a n j e r a s , k i j i h pro v z r o a j o p r e s e l j e v a n j a p l e m e n i n naro d o v , s p r e m i n j a fizini habitus obliko n o v in diji skih njegove vsega. nekaj, kar danes rek ne more lobanje, loveka, orga oblija,

zemlja.

loka biblioteka, literature

9). Z a g r e b in

1930. naro imeno re

Pisatelj n a v a j a primere iz n a r o d n e slovenskih drugih dov, zakaj in k a k o sume: Rsum. Dans l'article cides et so zemljo

P o d p i s a n i p a j e t r d i l v g o r n j i stu tudi in v z d r a t i , d a n a m r e i m e n a n e k i h pan italijanskih podpirajo Evro v m i l j e n j e o i z v o r u p r a z g o d o v i n s k i h ka kor tudi modernih brahikefalcev pe dokaz (Mifio, iz A z i j e . T o imena Tabo, se ne da trditi

v a h m a t e r . D o d a j e m o f r a n c o s k i

sus, l'auteur traite le p r o b l m e d u culte d e l a m r e t e r r e e n t a n t qu'il v i t qu'il se reflte dans le foUclor slave

contemporain. A i n s i que dans tous les p h n o m n e s du naturisme religieux, on h s i t e ici f i x e r la l i m i t e e n t r e c e qui directement vient d'une re. ons une ns, fond sur la tradition, du v i e u x naturisme religieux, et psychologie Mais dans primitive sur la des se sent et

polnem obsegu. Tedaj sem donesel kot nekaterih Mincio, evropskih Po), ki se naj rek bi

bila m o n g o l s k e g a izvora, kar p a ne morem trditi. Lingvistika

danes temu

d e c e q u e l ' h o m m e d ' a u j o u r d 'hui m a i s pense spontanment la v i t a l i t lesquelles et sans mreter manifestati sans mutuelle, la mere moder pense

upira. P a pa p o s t o j e v Evropi in Mali A z i j i stara r e n a imena, ki s o n a ali s k o r a j i d e n t i n a Sibirije, Mandurije z in identi iz azijskimi

Turkestana. Mandu Usu v Srbiji ivo reko

prsente, de

T a k o n. pr. m e j n a r e k a m e d r i, k a r Bosni. na spominja

exception

influence

rijo in A m u r provincijo se z o v e Reka'^yypoCMorava) A n g a ro v Sibiriji v in

conception nous

pareille plutt

na reko U s o r u spominja

terre c h e z

les peuples incline

slaves la

n a v e d e n a pri H e r o d o t u reko

qu'il s'agit ici d ' u n p h n o m n e p s y c h o logique qui l'poque d e la prehisto ire e t d e la r e l i g i o n n a t u r i s t e f a i s a i t l a b a s e d u c u l t e f o r m e l d a l e m e r e ter re. A u j o u r d ' h u i , u n e p o q u e o d e s religions supranaturelles s o n t populari ses, cette b a s e fait dfaut. 2ywotek Cies

U g o r v B o s n i , ki j e v e r j e t n o iz "Ayygoq. Sayygwi; sti s o zikom. problem cev. V v tujih novejem jezikih asu so se mandurska nali pomeni reka ne mara isto Sungari itd.

nastala kakor Lingvi n. je

Pri H o m e r j u n a v e d e n a reka

tudi korenov, bo bolj

skupnih

pr. m a n d u r s k e m u Bodonost izvora

in g e r m a n s k i m

pojasnila brahikefal

Agn. Dobrowolska,

evropskih

z y n s k i . Z e s t u d j w n a d s t r o j e m i haf tem ludowim. (Wygawnictwa muzeum l a n s k i e g o w K a t o w i c a c h , d z i a l L, t o m II). K a t o w i c e Pisateljica in ornamentiko Cieszyiia okolice 1930. podrobno enskih v opisuje kroj iz je va

pojavila dela, v

antropoloka Ilirika

k a t e r i h s e t r d i , d a s o bili p r e b i v a l c i

neolitski

d o I i h o i d n i,

telovnikov

kar je tudi prav. P r i p o m i n j a m o s a m o , d a t o n i n o v i n a , k e r j e t o i s t o i n bi

Sleziji. T e k s t u

priloeno

42 tabel, ki p r i k a z u j e j o

rijante

kroja

in

ornamentike.

Piate N. . bili ( Pro in tej

Avtor izvesnih

pravi, po

da

je

pobil

razlago By Zireceku za si

Ijici s e m o r a a s t i t a t i n a k r a s n e m d e l u .

virov

Fallmerayerju,

eusu, Tafelu,

J. S a f a r e k u ( ! ) , ob

J. P e i s k e r , K o j e stari sebni Sloveni otisak iz

s u v j e r e

(!), U s p e n s k e m u i t d . o n a s e l i t v i S l o v a n skih Velegezitov livu v vzhodni jasnem ven o Pagazejskem e, da so poloaju e dve asov, Tesaliji,

prije

krtenja.

Iz r u k o p i s a p r e v e o dr. I v o P i l a r . Starohrvatske 1928. s v j e t e N . S. II.). Z a g r e b Znani na reformator zgodovine gospodarske

ti z g o d o v i n a r j i i n p a l e o e t n o l o g i n a ne geografskem dokazov vele g e z i t s k e o b l a s t i . O n p i e , d a i m a raz ostalih dravni ki go za sela: BLBXog, slovanski slovan izvirajo in sa go pogodbi iz b i z a n t i n s k i h

socialne v

donaa

studiji d o k a z e zato, da s o Slovani pred s p r e j e m o m k r a n s t v a i z p o v e d a l i duali stino stino, kerja, zaratutrino ampak po vero. Ta vera dr. ni prila k n j i m in k F i n c e m z iranskimi ujetniki, Rusijo propagandi Peis so tu katere

v o r i t e p r o t i t e m u , d a b i b i l a s e g a l a se lia V e l e g e z i t o v liva. KXa, Aaiavrj, izvor. Avtor , do Pagazejskega za primer ZECOXIA, ZayoQtt, EaxXov, Kngaiva, bori proti imena navaja

miljenju

MaxQivkaa, SsXkaavT], Najbolj se

KovxovQa,

doganjali v juno so nom izpod in Mi med biti svojih Fincem, utehe. dodajemo

nomadi, k

ranski jezdeci. T i zarobljeniki muiteljev ki e so radi to: niso Ce to

uskoili Slova posluali so res

od katerih nekaterim zanika

kosti toponimika V o l o . Sicer priznava, da slovanska od slovanskih ki in jih so pastirjev, mostanom rovju ali e ni so kov, ki so jasno bili krajevna podlonih pripadali kakor Grki hoe ali tudi s kmetov raznim na od tem

lepo vero

donesli Iranci zaratutrino v e r o i z p o v e d Slovane, samo potem po morali ko sarmat proti ujetniki turanskih

veleposestnikom tamkaj Slovani drzni

Pelionu,

ujetni zadrali, dosei. podloni hajduki, obiajev kmetje

njenikih, ampak tudi s l o b o d n a jeni vsled prodiranja Hunov

kaj

ska p l e m e n a in narodi, ki s o vznemir v r a t o m n a r o d o v i z m e d U r a l a i n Kaspi k e g a m o r j a , h r u m e l i p o e v i o d I. sto letja pred Kr. p r e k o d o l n j e g a D o n a rusko no no niino in proti srednji plemena, bila druga in ti Nekatera sarmatska v Evropi. poseb direkt so bila

tesalski

k m e t j e , ali p a s t i r j i ,

to vendar ne more zanikati prisotnosti n j i h j e z i k a , n j i h k r v i in n j i h ob P a g a z e j s k e m zalivu. R a v n o

i n p a s t i r j i , t o j e l j u d s t v o j e o n i soci alni e l e m e n t , k i d a d e e l i e t n i n i ka r a k t e r , n e p a t r g o v c i in b a r o n i . Z n a n s t v u ni d o tega, da ski oni interpretira strani, v ampak izvore v korist temu pravo prid ali advokat tej ali ie onemu

iz bliine M e o t i d e , so medijskega iz izvora, Sarmetov In

meanica Ceenci,

kavkaskih Abzahi, iz osvajalci

aborigenov (erkezi, Lezginci, Gruzini).

A z i j s k e S a r m a t i j e , n i s o p r i n e s l i Slo v a n o m s a m o p r v e p l e m e n s k e in drav ne no. d. K. xXnoq ^lafiwv. ToonoTov, SXavwv 1930. organizacije ampak verjetno tudi n o v o v e r o , p o J. P e i s k e r j u zaratutri

narodu,

znanstvo

s a m o r e s n i c o . P r a v e l e l i bi, d a bi slo v a n s k a k r a j e v n a i m e n a n a G r k e m pre tresel z n a n s t v e n i k , ki p o z n a in nam novogrke lingvistine zabelei izvora. kartografski slovanskega slovanske zakone . in krajevna

N . upani. O ^Avalsai nayacizLx rjv ns^l layv-

imena

xal BXo. Ad-T/vai

iyxaxaaraecoi;

arrjilxrwv

E. i m e k , V e l k a G e r m a n i e K l a u d i a Ptolemaia, I. Facultas philosophica

Universitatis Nemki hoff je

Carolinae starinoslovec sodil

Pragensis: K. Mllen kar geo pre pa so skoraj

c i l j e m d o s e i ipd-wn nlvaxo. toliko nepopolni in

rov tako

ysioygatpixov neenako ocrtati

S b i r k a p o j e d n a n i a r a z p r a v . P r a g a 1930. prestrogo Ptolemejevo

AXi p o d a t k i v t e h d e l i h s o bili

m e r n i , d a ni m o g e l n i M a r i n u s ni k d o drugi n a o s n o v i tega materiala lice sveta (Oekumene). ele je porabil Marinovo snov Ptolemej

d e l o grafi li

'212:, Vendar

je rodilo odpor m e d historinimi ter zgodovinarji. Ptolemejevi nekateri branilci

in podatke skic

d r u g i h p o t n i k o v t e r si s p o m o j o t e h narisal v e j e tevilo z e m l j e v i d n i h iz k a t e r i h je posnel tevilke z a polo teksta veliko

dale, k o s o skuali

opravdati

v s e n j e g o v e p o d a t k e . T r e b a s e j e vpra sati, k o l i k o j e v r e d e n P t o l e m e j i z da nanjega stalia geografskega znan s t v a i n k o l i k o i z s t a l i a z n a n j a anti n e g e o g r a f i j e : I n r a v n o k o t g e o g r a f an tike je Ptolemej je sistematino materijal krogle tabel, v uredil znanja. v v obliki za obudovati, in previdno za na osnovi katerih geografski kako in opis svet za geo zbral

zaje krajev (pozicijske tevilke) in jih v s v o j e m delu zapisal ob strani v kolonah. R e s da je Ptolemej

r p a l i z d e l M a r i n u s a iz T i r a , ali v s e j e d n o j e t r e b a n j e g o v o g e o g r a f i j o srna trati v c e l e m o b s e g u k o t l a s t n o matino V delo. teksta (die in m u je pubH Geographie in C. siste

zemeljske

tedanjega je bila

d r u g e m p o g l a v j u i e a v t o r ar od velike Berlin z koristi

O n je predstavil tedanji

hitip P t o l e m e j e v e g a b i l a pri d e l u kacija des deli O. K u n t z a

omenjene kraje in vane toke podana tevilkah geografska Seveda vedno irina in ne resnici iz grafska jajo na tannosti osnovi izel, datkov ravno problemi geograf zakrivili spisov. Prof. i m e k a z a n i m a s a m o teritorij Velike Germanije NIA). ker jugu v ske sebno valci pisatelj stirala njen se je na do Velika vzhodu Dunava, eke Seveda e ( Germanija do torej in so tvori Visle so FSPMArazpro in na spadale prav bili ne za zato nae T o je zanimivo tudi za Slovane, dolina. odgovar i n na ampak

Ptolemaeus, miljenja

1923.). O n n e in najver RWUr,

Mommsenom

te tevilke

Miillerjem,

da je najbolji

na osnovi

merjenja, Prvi s

neji k o d e k s X

( V a t i c a n u s , s i g n . 191) p o grupi

izraunanja se bavi

r a z n i h po

in j e p r e v z e l t e k s t

in poroil.

zvezek, ki je principijelnimi Ptolemejevega nedostat veino njegovih

ki i m a bolje v a r i j a n t e k o t k o d e k s A . V t r e t j e m p o g l a v j u trdi a v t o r d a Pto l e m e j ni p i s a l t e k s t a p o p r e d l o g i Mari nusovih zemljevidov in skic ampak ga je sestavil na osnovi svojih lastnih skic. M e n d a Ptolemej t u d i ni p r i l o i l

raziskovanja

dela, p o t e m z izvori iz k a t e r i h j e stari rpal p o d a t k e ter z pozneji izdavatelji ki i n n a p a k a m i , od katerih so

s v o j e m u t e k s t u n i k a k i h d e t a l j n i h zem Ijevidov. M o r d a je priloil s a m o m a p o celokupne zemeljske V mejah oble. avtor o

petem poglavju govori Ptolemejeve

Germanije,

ki se

razprostira od reke Rena proti vzhodu. D e l o prof. i m e k a z n a i na polju stare geografije N. S. B r o d a r , P a l e o l i t i k evi. (Station palolithique va). Zdravniki vestnik, L j u b l j a n a 1930. Raziskovanje Potoki prof. S. B r o d a r j a v z i j a l k i n a O l e v i v l e t u 1928. napredek

obseg

zapadnopolj stano

in historije. Zupani. na Ol d'Olche

deele.

vpraanje, tega

ob Visli Slovani problema

ali n e i n niti

II., N o . 4 ) .

nja. V n a s p r o t n e m z d r u g i m i u e n j a k i , trdi avtor, da M a r i n u s napisal samo e n o ampak i z T i r a ni ve del s

j e b i l o v e ali m a n j z a p o s k u s , d a vidi, kakov arheoloki znaaj tamonje najdenine. Leta 1929. s e

se je or se in

3. N a j m l a j i

diluvijalni

plasti

pri

imajo

p a d a pri v h o d u v j a m o o d k r i t i k o e n i a r t e f a k t . V z a d n j e m o d s e k u j a m e pre k o p a n a kulturna plast lei p o d njeni artefakti stareji. Kulturna ilovice, doim s o s e nahajali v rdei plasti. T a k o trati k o t artefakte. najstareje Razbite steril plast n o plastjo, je torej s t a r e j a in s o tudi z a d n j e g a o d s e k a lei n a d plastjo rdee artefakti sma pre je v iz k r e s i l n i k a pri v h o d u v j a m o g l o b o k o je treba te do sedaj drobci odkrite

odkopavanje

nadaljevalo, in sicer ekspedicija (1250 m )

ganizovana v kolikor so to sredstva. Sedemlanska j e n a s t a n i l a pri s v . D u h u hoda do najdia

dopuala

od t a m je imela e eno uro (1700 m ) .

teavnega zijalke

Potoke

V h o d v j a m o je zelo irok in meri 17 m , a v i s o k zreti. rti Dolina 110 m, v j e 6'20 m n a zijalke resnici znaa pa najvijem v zrani spre bolj se je m e s t u , t a k o d a g a t u r i s t n e m o r e pre vsled

kosti,

m o g a in tuje k a m e n i n e p a priajo, da j e bil l o v e k n a s e l j e n v j a m i ali j o vsaj obiskoval e dolgo prej, torej e stareji dobi.

m e m b e smeri in viinskih razlik e v e . O d v h o d a proti sredini se v e d n o iri, t a k o 20 mi v do 25 da m. da dosee 4 0 m, S. potem Brodar in

4. Z i j a l k o j e u p o r a b l j a l l o v e k k o t svoje zavetie vekrat danjosti. Rsum. K e r n o v e p a e l o l i t s k e n a j d b e v Slo veniji zanimajo irni svet, podajamo jeziku. caverne (1930 m ) autri d'une qui, rsum tudi v francoskem 1928 la situe Potoka le m o n t v g e o l o k i se

z o p e t zoi in je v z a d n j e m delu iroka Profesor obsega izraunal arheoloko (v jami zani pred

p r o s t o r 4 0 0 0 m= globoko. je mnenja,

j a m o ) , ki v s e b u j e s t a r i n s k e do 6 m

ostanke 5

Les fouilles effectues en a u t o m m e Avtor da za sedaj ni Zijalka, Oleva m o g o e p o d a t i k o n n e s o d b e o arheo lokem znaaju P o t o k e zijalke, ker je treba poprej predelati d o sedaj nabrano o b i l n o g r a d i v o in, k a r j e e b o l j v a n o , nadaljevati programu. N a o s n o v i d o s e d a n j e g a dela poda je avtor sledee zakljuke in misli: 1. A l u v i j a l n e nimi, ki segajo plasti v P o t o k i globoko. je plasti ki jo do sedaj od tra zi izkopavanje po zartanem dans

des Karavanke orientales, en territoire Y o u g o s l a v e prs de la frontire chienne, nouvelle prouvent station l'existence palolithique

tant donne son altitude exeptionnelle (1700 m ) , p r s e n t e le p l u s grand intrt. L'auteur commence par faire un

r a p p o r t d e s f o u i l l e s d e 8 s e m a i n e s en t r e p r i s e s e n d t 1929. A p r s a v o i r d crit le s i t e de la P o t o k a Zijalka de et soulign le caratre alpestre la g r o t t e de long, cette vers 4 de en

j a l k i s o n e z n a t n e v p r i m e r i z diluvijal

2. K o l i k o r krite, k a e j o jajoo sledov tej dobo, o pomanjkanje dobi

le n a e n o d a l j a s a oznauje favne in vsake

n o u v e l l e s t a t i o n p a l o l i t h i q u e , il c l a s s e qui, dirige e n gnral 17 4 0 m , de large et l e s u d m e s u r e e n l i g n e d r o i t e 110 m 8 m de haut en quatre secteurs longueur approximativement gale,

popolno drugih Nad lei pla

navzonosti odgovarjajoo

loveka. plastjo

r a z m e r o m a t e n k a p l a s t z o s t a n k i jam skega medveda; globoko segajoe s t i p o d n j o z o z i r o m n a f a v n o i n nav z o n o s t l o v e k a n e k a e j o d a l j i h pre sledkov. . .

e f f e t : 1 l a p a r t i e c l a i r e e t 2 la p a r t i e s o m b r e , l e s d e u x p r e s q u e a u m m e ni v e a u q u e l ' e n t r ; 3" la p a r t i e d e m i o b s c u r e , e s c a r p e e t s ' l e v a n t d e 14 m .

e t 4" l e f o n d dente. Des

parfaitement creusements orientale dont

noir, d e 2 prc lieu ont en

Tout

e n faisant

allusion

l'auri

3 m p l u s b a s q u e la d i v i s i o n d a n s la t r a n c h e en quatre que sime.

g n a c i e n , l ' a u t e u r r e m e t l e j u g e m e n t d finitif u n e d a t e u l t r i e u r e o t o u t l e matriel rsultats suivantes: 1" L e s c o u c h e s a l l u v i a l e s s o n t mi nimes en comparaison des diluviales profondes. 2" S o u s la c o u c h e d i l u v i a l e s u p e r i e ure r e s t e s d ' o u r s a n t d i l u v i e n , il y a u n e s t r a t e s t r i l e a s s e z i m p o r t a n t e , sui vie d'une couche culturale prouve ouv jusqu' prsent par des objets prsent de aura t tudi et o l ' o n aura poursuivi l e s fonilles. L e s l'effort accompli jusqu' ici p e r m e t t e n t d e faire l e s c o n s t a t i o n s

d e l a derni o n n'a fouill troi (environ

re s e c t i o n . C e t t e t r a n c h e a t c o u p e champs le le d e u x i m e Dans et, u n peu, le 2e champ

70 m ' ) ,

la profondeur

de 50 90

centimtres, ont t dcouverts nous v e a u 5 5 o b j e t s e n o s f a o n n e s ( e n 1928, il y e n a v a i e n t 2 6 , d a n s l e p r e m i e r e t dans une fraction du troisime champs). Autre les pices travaills, le terreau nom brides de silex on a un oublier en a fourni d e s dbris d e charbon, bre d'os d'ours antdiluvien dissmins, de les y roches fossiles brune. dfaut. fois font cette houille ainsi palzoiques calcaire, et les Les En que diverses sans

casss et

r a g e s e t , s e l o n t o u t e a p p a r e n c e , d ' au tres c o u c h e s culturales s o u s j a c e n t e s allant jusqu' fond. strile, 3 m. environ placs sous d e pro la strate gure L e s lits

trangres fragments

caverne

objets

continus, ne comportent

gnraL

d'intervalles. 3 L ' o b j e t s artificiel trouv au tre en sous

bch jusqu' 1 mtre de profond, u n e seules 4 m. 25 p o u r faire essai. L e s restes d e l'ours d e s cavernes descendaient ments core j u s q u ' 3 m., d e s frag s e t r o u v a i e n t en perpendi expliquer palozoques dessus de la strate strile s'avre le plus jeune; d e n o m b r e u x o b j e t s os d e la dernire s e c t i o n enfouis la s t r a t e strile, mais en haut

2 m. 60. L e s c o u p e s servent des couches.

d u lit

culaires cijointes l'tagement

d ' a r g i l e r o u g e d e la c a v e r n e , p a r c o n s e quent, sont plus anciens. L e s objets e n silex extraits taient l'orifice d e l'autre la et

Le s e c o n d e partie d e l'article ite, d e s r s u l t a t s Sans l'ours compter u i l l e s l ' e n t r e d e la c a v i t les ossements niveaux antdiluvien,

tra

qui

enfoncs

dans

profon jusqu'

o b t e n u s l o r s d e s fo naturelle. briss de

d e u r d e la g l a i s e r o u g e d e l a P o t o k a Zijalka, l'heure sont les plus vieux actuelle. tait habite aussi

on y a mis nu plusieurs foyers cebri 4 L a c a v e r n e l'poque gologique contemporaine. N. .

diffrents

d o n t le plus f a m e u x parat bien fermait cent. 11 o b j e t s en silex

qui, s i t u 1 m . 90 d e p r o f o n d e u r , ren travaills, plus r faon microlithes Quant du palolithique aux objets

3 u 6 t f m S = g c f t 6 m l | ber o t t f ( ^ r 600= 3o^tfeter. Seftanbe au 3lnla6 be - Sanbe. @tfer, eleitet be 11|

en os

ns, o n n'en a m i s au jour qu'un seul, gisant 62 c m d e p r o f o n d . D e s creusements peu considrables p r a t i q u s titre d'essai par ci par l ont toujours l'homme. men des dpts ossi de fres, avec quelquefois la prsence

Bom getftli^en SRat S o f e f

9gfatrer!

i n aJibfeL ^eraugegeben Bom ?1| ber ottf^eet 600-3a^rfeter. Sofef 45aliiSef, Koevje 1 9 3 0 . T a a l m a n a h ki j e n a p i s a n o p r i l i k i p r o s l a v e e s t d e s e t l e t n i c e n a s e l i t v e nem kih Koevarjev na jugozapadu Dolenj aubru erei

skega. od

Vsebina

je

najraznovrstneja, naemu in e s t i t k do kralju in vo krajev

Gottschee, njegove

1893.).

Avtor

pa

smatra zasta

pozdravne

pesmi

zgodovinske

trditve za

(unserem Nemije

Knige)

r a n e , d o i m h v a l i n j e g o v e s p i s e o na rodni pesmi, nainu ivljenja, Dalje hvali znanstveni znaaj obiajih. del K. die

Sil s r e e iz A m e r i k e iz r a z n i h ter A v s t r i j e geolokega opisa Koevske Zgodovinski P. J o n k e iz del je

strokovnega enklave. prof. z

J. S c h r e r s j a in T h . Elzea ( S i n d Stammes?, Ljubljana 1900). N a

sestavil

Gottscheer frnkischen oder bayrischen osno vi e t n i n e g a z n a a j a i m e n zapisanih v najstarejem Koevarjev, grajinskem

Celovca.

On zaenja

l e t o m 1249., k o j e k o r o k i v o j v o d a Ber nard obnovil cistercijanskemu nu v topliki dolini o d 1. 1234. A l i nemkih Leta Koevcev dovoli takrat in samosta listino tam se da ustanovno zdi se,

u r b a r j u iz l e t a 1574. v i d i O b e r g f 11: 2 3 % s r e d n j e in n i j e n e m k e g a i z v o r a , preko ga in 50% okoli bavarskoavstrijskega 10% sind slovenskega aber als par mehr pristavlja vrstic in ter i z N o r d g a u a , 10% Vermutlich Elemente satelj. z vabskoalemanske izvora. ost pi tudi veli, iz

e ni bilo

nahaja avtor izven obsega svoje teme. 1339. oglejski patrijarh Otonu, posestvu sezis Bertrand Moswald o r t e n b u r k e m u grofu

da s m e v novi, na n j e g o v e m

frnkischsnordgauische anzunehmen, izgubi mesta Avtor

bayrische

( v i l l a t u a in M o s w a l d )

d a n i kapeli sv. apostola Jerneja drati k a p e l a n a , da bi t a m o n j i m ter na t a m o n j e m lie pokopavati, da se ne novem prebivalcem groblju mr ital m a o in jim delil sv. z a k r a m e n t e , seveda pod pravice pogojem, upnije ob Rini Koevje

etimologijo

Koevje besede

da je n e m o g o e , hajalo ampak

d a bi

Gottschee

iz n e p o z n a n e

Koevje, mogoa Gaz!?).

da je g l a s o s l o v n o prej iz G a z S e e ( S e e b e i

prikrajajo vodna Friderik turkih ter

izpeljava

v R i b n i c i . L e t a 1471. j e b i l a ustanovljena volil ki so cesar zaradi s trdnjava 111.

O d k o d p a p o t e m m a l a v a s i c a K o e v j e pri r n o m l j u ? M o r d a s e b i d a l o t o ime (vas dovesti v zvezo tudi z imenom se Hoe Od pri M a r i b o r u ) , k e r esto XIII. stoletja postojbina Koevarje j e se Orten iz Rib

i n p o v i a n a v m e s t o . L e t a 1492. j e do Koevarjem, gmotno izdelki. iz ali vpadov drugimi (de

imenuje sredine danja

Hoevarje. pripadala Koevarjev

propadli, t r g o v a n j e z i v i n o in kronja renje Zatem platnom navaja pisatelj odlomke gentium

b u r a n o m , ki s o

jo upravljali

Wolfganga sera

Laziusa

nice, koja je imela svoj Avtor pomenijo, misli, da so da tam

arhidijakonat. geo ne

quot migrationibus), (Annales Meriana

Hieronima

Megi

slovenska enklavi sedeli

Carinthiae),

Matthusa Valvazorja

grafska imena v pred prihodom

Koevski

(Topographia

provinciarum

Slovenci zmota, do

A u s t r i a c a r u m . 1649.), I. W .

N e m c e v . T o je Slovencev

( E h r e d e s H e r z o g t u m s Krfin, 1689.) v k o l i k o r s e n a n a a j o n a K o e v j e in Ko evarje. Po Jos. Obergfllu Landes bavar (Beitrge zur G e s c h i c h t e u n d znai teie ski seggerja evski se izhoda imenuje je Koevcev oeta dr.

ker s o r a v n o ta i m e n a najtrdneji kaz za prisotnost

p r e d pri

h o d o m k o e v s k i h N e m c e v . Sigurno pa j e bil t a g o z d n i p r e d e l b o l j r e d k o na s e l j e n . P o t e m g o v o r i a v t o r o 3 0 0 trin k o f r a n k o v s k i h r o d b i n a h , ki s o bili pro g n a n i iz s v o j e domaije zaradi upora in ki si j i h j e r i b n i k i O r t e n b u r a n iz prosil o d cesarja Karla IV. a i n t a k o reko edina reno govori o naselitvi Najvanej ki iz Ko listina,

k n d e v o n G o t t s c h e e 1918., 1919., 1920.) N o r d g a u (Oberpfaltz). Petra Wol koevske d e l o o ko Adolf Sprachinsel a najobirneje podal

zgodovine

strani

H a u f f e n (Die deutsche

nemkih

evcev Ludvika

je listina o g l e j s k e g a II. d e l l a Torre, od stoji, da je nove samo

patrijarha 1. maja precejnja cerkve, in Po Osil raz in

(1545.1564.) z a p o v e d a l v p e l j a v o n i h in p o r o n i h k n j i g . N a so najstareji matrike 1584. eni in v pri ostanki Mengu te vrste z stolnici

krst krstne letom (po V.

Kranjskem

1363., v k a t e r i

mnoica naroda, pa FrankoTurinani, tja prila in sezidala to v Koevju (pa razirjenje

(poeni

ljubljanski (1641.) v

z letom

1588.). P a p e

Pavel

kapele Sv. Jerneja v M o o s w a l d u ) , 1 Janah pri S t a r e m t r g u , K o s t e l u , dalje pristavlja, da so se namre neberga (?)

pa je stavil

svojem

Rituale voditi ma mestna mrtvih in za

Romanum upnikom v dolnost t r i k e m e d K o e v a r j i upnija (1669.), pisnik nja Koevje: zapisnik krenih porok hrani (1672.)

nii in Gotenici. Z a n i m i v o je kar a v t o r prostirale n e m k e naselbine od Schwei do Kolpe in ubranke da so vasi Osilnica, Kastel in padov, so da je bilo V prebivalstvo XVI. Poljane skoraj stoletja in grajine 1574. v s e skoraj so ti leta

vse potrebne matrike. Najstareje Zapisnik

(1684.). V z letom

Podzemlju tamo Od jezik 1669.

p o z n e j e t o l i k o t r p e l e v s l e d t u r k i h na iztrebljeno. ti k r a j i to Uskoke poljanske buje enakih e zaetku

n a B e l o k r a n j s k e m n. pr. z a n e krstna knjiga l e t a 1595. d o 1788. j e bil l a t i n s k i obvezen za p i s a n j e cerkvenih tudi Jos. Erker opisuje da dalo so Koevci glav. teli In e

dobili n o v e iz B o s n e . na Kolpi

prebivalce,

matrik.

Urbar iz l e t a imen,

mnoenje na

koevskega ljudstva. O n podpostavlja, pri jih naselitvi je K r a n j s k e m o k r o g l o 450 r o d b i n , k a r bi 2700 ribniki zelo pomi mnogo g r a j a k R u d e n a t e l 1.1823. d o 18.000 d u , t o z n a i , d a s o bili K o e v c i b o g a t i n a d e c i , d a s o bili m o k i z d r a v i in e n e plodne. Kajti treba je sliti, d a s o t u r k i v p a d i u n i i l i

40% onim v

nemkih

Koevju. Danes

kraji p o p o l n o m a slovenski. O k o l i skem K dekan so sem ez nega zakljueno. proslavi A. in 600 letnice ie n a p i s a l svoje

1400. j e n a s e l j e v a n j e N e m c e v n a K r a n j

postanka ribniki ki temeljite. Koevci 6001et nikjer v jubilej domne

koevske naselbine Skubic tja

pripombe,

zgodovinsko

k o e v s k i h r o d b i n in d a s e j i h j e v e d n o dosti izseljevalo v tujino. A v t o r misli, d a d a n e s i v i d o 15.000 K o e v c e v kih in enskih) v tujini, v (mo jih Zedinjenih

S pravom pristavlja, da b o d o 20 l e t i p r a z n o v a l i jubileja, ker leto in reprizo 1330 ni

dokazano kot leto prihoda N e m c e v sliv reke Rine, vanj. je l e t o n j i o b h a j a n s a m o n a trhli p o d l a g i

dravah, v Kanadi, v Avstriji, ker hraniti.

d o m a a g r u d a n e m o r e v s e d o m a pre Izvesni g o s p o d G. W i d m e r trdi v poglavju Gottschee = hodom seljen, Gottes See d a d a n a n j i k o e v s k i t e r i t o r i j p r e d pri N e m c e v n e s a m o d a n i b i l na ampak da ni imel niti imena,, mesta (je

B o l j r e a l n o p o d l a g o i n o d v e j e ko r i s t i z a s t a t i s t i a r j a in e t n o l o g a j e pri s p e v e k u p n i k a J. E r k e r j a vemo, da je ele o cerkve iz koncil nih matrikah koevskih upnij. T u Tridentinski

k a r m e n d a n i t i s a m n e v e r u j e . O n od klanja zvezo imena koevskega s slov. koa, ampak mu se bolj d o p a d e razlaga: G o t t peljiv. u p n i k J. E r k e r p r i p o v e d u j e o vpa dih v muslimanskih kraj Bosancev in o (Turkov) ki so. koevski taborih, (bog) Se See z e r o ) , b o j e j e z e r o ! P a p i r j e r e s potr

' Na osnovi listine v kofjelokem arhivu ki jo je prepisal kof Toma Hren in ki jfovori o franko-turinkih upornih kmetih proti cesarju Karolu IV. in po kateri je dobil Oton OrtenburSki vsekako leta 1350. tristo rodbin za naselitev v

gozdovih okoli Koevja, bi bilo imenovano leto najzanesliveje in b o imel prav A. S k u b i c , (Ko" evska eststoletnica. . S l o v e n e c ' , t. 173, 174, 175. Ljubljana 1930).

bili so

narejeni Koevci

najve utili

okolo

cerkva

na

Vidma

(ital.

Udine,

nem.

Beiden)

je

s t r m i h k r a j i h . V l e t i h 1395., 1425., 1429. krvolonost vpadi. pesmi, Tekste phil. ki da so so musli m a n o v ali e l e z l e t o m 1469. s o s e za e l i r e d n i in p o g o s t i koevskih Koprivnik narodnih negovane. stud. J o s . P e z pripoveduje o zbiranju mnogotevilneje in p o s e b n o v upniji Adolf Hans Braune. zapisal 800

slina koevini, sorianskemu kakor tudi idijomu e davno

govoru poslove Se

n j e n e g a D e u t s c h r u t h a pri T o l m i n u . jajo se iznad Vience (nem.

d a l j e p r o t i z a p a d u v G o r . Italiji n a h a s Vizenz) tako obs Cim in V r o n e (nem. Berne) ostanki

z v a n i h S e d e m o b i n in T r i n a j s t in, k a t e r i h j e z i k j e t a k o z v a n i riki idijom ( k y m r i s c h ) , ki

pesmi

z a p i s o v a l i J. P e r z , prof. u n i v . H au f f e n , v notah D. uitelj H.

odgovarja gotskem =:

s t a r i b a v a r i n i iz 1 3 t e g a s t o l e t j a . Po t e m sledijo berila oenaa v (IV. stoletje), starosvisokonemkem n.), v srednjevisoko nemkem (11001500),

T s c h i n k e 1, a m e l o d i j a m j e d a l i z r a z Robert je Sam mi Tschinkel

a l t h o c h d e u t s c h (750.1100. p . Chr. mit Cimri idi telhochdeutsch (Zarz) jomu. K o e v s k i oena se glasi: Wouter nsher, dar d u pischt im Himbl, g bi h e i l i g t bar d a i n N o u m . Z kirn n s c h dain Raich. D a i n Bill haint nsch gabm nsch nsher taglains gschiech, Proat. bi i m H i m b l a l s h o auf E a r d n . G i b n s c h Wergib bir wr Wer shunder knjigi so pri nsher nshern Schuldn, in

n a r o d n i h p e s m i : b a l a d , r e l i g i o z n i h pes in l e g e n d , o b i a j n i h p e s m i , aljivk je pa in o t r o k i h p e s m i c . V e i n a o d n j i h zelo stara, veli pisatelj, m n o g e s o krajev terizira stost dveh evskih v Avstriji jih vdana in in Nemiji.

k e m (iz l e t a 1600. i n 1813.), S o r i k e m naposled koevskem

p r i n e s l i k o e v s k i k r o n j a r j i iz n e m k i h Karak pripro ko iz pobonost, treznost. pesmi so

prikaza

Strofe najve

narodnih

vrst, redkeje

iz t r e h t e r

imajo

r e d k o rime na kraju. M i n h e n s k i p r o f e s o r O s v a 1 d D es u e r 1i n g evskem je napisal in poglavje o kos jeziku njegovem poreklu dis

Schuldigearn. Am.

et in W e r s h u c h n i s c h , poglavja v so

in demonstrira n j e g o v znaaj s p o m o s jo primerjanja oenaev v raznih dijalekte znai s in jalektih in starih govorih. spada med nemke skim ine! znaajem To so in bavarine, Koevina starins iz vab (obers meanico

erleash n s c h v o n 'an U b l . Jezikoslovna najbolja, doim

zgodovinski

s p e v k i b r e z z n a n s t v e n e v r e d n o s t i . Pra vih etnografskih ni, kar letnice p r i s p e v k o v ni skoraj eststo koliko posebno obalujemo. kakor tudi v gotici natisnjeni Koevarji

frankosturinine gornje

nemke v

Proslava jubileja koevske JubilumsFestbuch, dokazuje

d e u t s c h e ) in n e k a j tudi (mitteldeutsche) jeziku. Pet Sorica ur d a l e (Zarz), skupine

srednjenemke nemkem Loke lei

svobodo uivajo malotevilni od kofje v narodno enotni Jugoslaviji, e p o m i s l i m o Naj mo da mi n. nekdaj nemka nasels

k a k o s l a b o s e g o d i Slo Avstrija in ter v narodnem da

b i n a iz I n n i c h e n a v P u s t r i k i d o l i n i n a T i r o l s k e m ( o k o l i l e t a 1300). S o r i a n i s o govorili niji. B i l densu (ital. staro je bavarino in njihov dece gos i d i j o m j e i z m r l e le p r e d n e k a j podoben Sappada) v koevskemu in v

v e n c e m in H r v a t o m i z v e n n a e d r a v e . pr. oziru k o r o k i m S l o v e n c e m to, kar Koevarjem

vojvodinskim dobri sosedi. v kakor

N e m c e m , ki s o v s i d o s e l j e n c i , p a b o m o mirni in z a d o v o l j n i Isto naj velja tudi za Luike Srbe N e m i j i , ki n e e l e n i drugega

v o r u . T u d i n e m i n a n a s e l j e n c e v v Blas (ital. Sauris) Zahrcsu od Furlaniji severno

inalo ravnopravnosti v pogledu in k u l t u r e . E. L o t h , des Leons M.

jezika

N o u s renons d'tudier une nouvelle dateur une cherch soumise de grandes on elle a

science diffi a subi des chez on et

Grizin. intestins, Confe d'Anthro

d'Anthropologie

c u l t e s d ' i n v e s t i g a t i o n . D e p u i s s o n fon Chudzinski vlution: certaine d'abord pas

parties molles: muscles, l'Ecole d e la

vaisseaux, nerfs, priphriques. rences prononces Extrait

chez l'homme qui

de couleur

p o l o g i e d e P a r i s l e s 1 1 1 9 M a r s 1929. du Bulletin Socit de med svoje M o r p h o l o g i e , N r o . 12. P a r i s 1929. Antropologija je zelo razvita Poljaki, za kar ima drava tudi

variations

n'existaient

l'homme blanc. Plus tard (Testut), c e s p a r la f r q u e n c e d e s v a r i a t i o n s o n n'y a p a s r u s s i . E n d e r n i r e

a v o u l u i n d i q u e r l e s d i f r e n c e s d e s ra ana; de que racia biolo prouv peuvent

z a s l u g e , k i j e p o v s e h u n i v e r z a h usta n o v i l a s t o l i c e z a t o v i s o k o v e d o o izs voru loveka Vojno oddelek, liki meri ki in in se ki ljudskih ima s bavi poljskih bo rasah. Tudi ministrstvo antropoloki posmatranjem vojakov v ve je znamenito

l y s e , les c o n s i d r a t i o n s s u r l ' a n t h r o p o logie des parties molles ont chang t h m e , et n o u s s a v o n s d s o r m a i s pour les, il dterminer faut dans point les leur de diffrences des variabilit les examiner

caractres

in m e r j e n j e m

normaux qu' ce

izdalo

g i q u e . Il e s t d j s u f f i s a m m e n t vue et de races tre trs existent qu'elles

d e l o o r a s n i h e l e m e n t i h , iz k a t e r i h sestavljen vila poljski narod. do visoke

diffrences

V z r o k a , d a s e j e pri P o l j a k i h razs antropologija stopnje, pod tudi p a ni i s k a t i s a m o pri d r a v i , k i jetje materijalno podpira, ampak v tem, da je zelo ba sedanja nadarjenih dala ve

intressantes. mentionner encore qu'en des fins est mus

Je v e u x

gnral les caractres anatomiques parties molles sont beaucoup plus et que leur dtermination anthropologique mme des

generacija pijonirjev

et plus subtils que ceux du squelette, plus accessible. L'tude

a n t r o p o l o k e v e d e . O m e n j a m s a m o tri i m e n a : K. S t o l y c h w o , J. plodni Talko E. L o t h Varavi, in to ali Ozekanowski, osobito v E. Loth. Starejo olo z a s t o p a Hrynczewicz. je se profesor zraven anatomije svojega posla V

c u l e s , d e s o r g a n e s , d e s n e r f s , e t c . de v i e n t e n c o n s q u e n c e u n e s c i e n c e rel le, m i n e m m e n t utile. inter P o u r a i d e r s e s p r o g r s , j'ai fon d , il y a t r o i s a n s , u n C o m i t n a t i o n a l des r e c h e r c h e s sur les p a r t i e s molles prs de l'Association des Ana tomistes et de l'Anatomical of G r e a t Britain and Ireland. du souhaiter mme le que les efforts de Society 11 e s t comit in la

bavi zlasti z a n a t o m s k o z morfologijo

antropologijo delov.

mehkih

t e m p o g l a v j u a n t r o p o l o g i j e j e E. L o t h eden od zaetnikov, ratorijih rasne navadno eden izmed obdelavah rev, il, in pijos \abo-pri nirjev, ker s o se v antropolokih

merjali skeleti. Sedaj pa p o z n a m o tudi razlike miic, itd. antropoloko z nemkim ozirih znanstvo ali so celo se na franco perifer nih ivcev Poljsko skim. prvem Na V

s o i e n t s o u t e n u s e t q u ' i l s h t e n t p a r la dveloppement et nouvelle l'Homme. N. 2upani. K. H i l d n , Z u r F r a g e d e r ostbalti cette de tressante branche

connaissance de

res lahko meri mestu. kraju

izvestnih

podajemo delov:

rsume

gori

sehen Rasse. Helsinki Med Fini brahikefalci svetle

1927. zavzemajo domi

o m e n j e n i h p r e d a v a n j E. L o t h a o antro pologiji mehkih

Finlandije

kompleksije

nantno mesto. T o je e R . V i r c h o w zapazil, a G. R e t z i u s p o t r d i l na osnovi s v o j i h merjenj i n opazovanj. T a t i p so imenovali tavastlandski t i p po pre delu T a v a s t l a n d ( f i n s k i : Hme) i n so m u dodali e tesle l a s t n o s t i : mono telo, vrstost, iroka plea, temeljnost, mone roke i n noge. Srednja mera r a s t i , koa elastina i n prilino bela; glava: navadno velika, k r a t k a i n iros ka (brahikefalna), ne prav visoka, es sto nekamo voglata, tubera parietalia razvita. Obraz: velik, zelo i r o k p r i elu i n p r i linih kosteh (arcus Zygos matici), spodnja eljust mono razvita s iroko oddaljenimi vogli. N o s : majs hen, prilino irok, top ali visok, esto z malim nekoliko navzgor z a v i t i m v r s hom. T u d i usta so precej iroka. Pres rez oesa ozek, semtertja poeven i n na z n o t r a j obrnjen. Oesna irida svetla, sivomodra ali siva. O b r v i slabo razs vite, svetle. I z r a z oblija nezadovoljen, nesimpatien. L a s j e svetli, esto po vesmasti, ravni, nikdar zvalovljeni, zes lo mehki. Brada je slabo poraena i n lasje so k r a t k i , trlei, svetli i n tudi rdekasti. A n t r o p o l o g R . N o r d e n s s t r e n g (Europas mnniskoraser och folkslag. Stockholm 1926) je proglasil ta l j u d s k i t i p za samostojno raso, imes nujo jo vzhodnobaltijsko raso, k i n i razirjena samo na F i n s k e m , ampak daleko na \'zhod od Vzhodnega morja (Ostsee). H gornji k a r a k t e r i s t i k i pris stavlja Nordenstreng e sledee: t o je rasa v r s t i h i n ilavih kmetov, izdrs l j i v i h gozdnih sekaev i n veslaev, h i t r i h skijaev t e r drugih p o r t n i k o v . B r a h i k e f a l i j a je nizka tako, da je n. pr. v F i n l a n d i j i povpreni indeks 8083, a telesna viina 168169. Vas no je p r i p o m n i t i , da se zelo redko zapazi p r i tej rasi mongolski poklopec (Mongolenfalte) i n modri mongolski made, k i je t o l i k o zapaen p r i mons goloidih.

T o raso je imenoval D e n i k e r : race Orientale, S e r g i : homo arctis eus fennicus, P c h i n K r a i t s c k e k : Ostrasse, C e p u r k o v s k i j : valdajs ski t i p , B u n a k : type baltique, C z e s k a n o w s k i : predslovanski ali t i p . T a t i p je razen na F i n s k e m zelo razs irjen med V e l i k o r u s i i n B e l o r u s i , med P o l j a k i bive ruske P o l j s k e , med L i t s v i n i i n L a t i i , med M o r d v i n i i n Ces remisi ter po H . Pch v s r e d n j i i n j u n i Nemiji. P o ekanovskem bi imeli v v z h o d n o b a l t i j s k i rasi (preds slovanskem t i p u ) ostanek neolitskega prebivalstva na P o l j s k e m . P o K . S t o 1 y C h w o sestoji prs bivalstvo E v r o p e iz t r e h glavnih ans t r o p o l o k i h tipov; homo nordicus (hos mo fanodolichocephalus), homo medis terraneus (homo skotodolichocephalus) i n homo fanotrichus glauscops brachys cephalus (homo fanobrachycephalus), k i je identien z nao plavo kratkos glavo i n irokolino vzhodnobaltijsko raso. Podpisani pa je svoj a razlis koval v E v r o p i t r i glavne rasne eles mente: Ksantodolihocefale (nordijski rasni element), melalanodolipocefale (mediteranski rasni element) ter melas nobrahicefale kratkoglavci temne koms pleksije. ( N . u p a n i , D i e l U y r i e r . Sitzungsberichte d. A n t h r o p . G. i n W i e n 1906.^1907.). I d e m . . . " H P . I I I . 67 1908. K . H i l d e n se na k r a j u svoje tus dije i z j a s n i v tem z m i s l u , da gori opis sani svetlolasi i n irokoglavi t i p ne predstavlja nikak p r o d u k t k r i a n j a izs med alpinske in n o r d i j s k e rase, ampak da je samostalna rasa E v r o p e z imes nom vzhodnobaltijska rasa. T o raso je podpisani imenoval k r a t k o s a rs m a t s k i t i p.1 Z.
' H. VIII. 1913. , .

M. Extrait fasc. Z 2.

Lascaris, de

Bulletin

Yougoslave. tome V., 1930.

niso

izmrle

vsaj V

do

tedaj

ne, k o

je na

Byzantion,

pisateljica ivela d o m a na kmetih, Gorenjskem. koliko so se in v koliko so se pa spremenile

(19291930).

Bruxelles

ohranile prav

radostjo

moremo mo, spise

konstatirati, ki in dobro srednje Ta z mo oto in

da se nahaja m e d grkimi zgodovinarji bizantinologi tati veke tudi g o v o r i s r b s k o h r v a t s k i j e z i k , ki z n a i staroslovenske jugoslovanske listine.

d o d a n e s , t o je z o p e t d r u g o vpraanje. Ker imajo tudi na D o l e n j s k e m , pa v e r j e t n o tudi na z a p a d n e m vsebinsko sedaj in skoraj v iste kohko in lahko primerjati z in v tajerskem jih em je se gorenjskimi v obiaje,

j e g. M i h a j l o L a s k a r i s , r o d o m krivanju srednjevekih drav,

vstanoviti Na

k a K r f a , k i j e i z r e d n o d e l a v e n pri od politinih posebno kulturnih o d n o s o v i z m e d Bizancua ter jugoslovanskih Srbije g. v in Bolgarije. M e d Solunu, vsakoletno nam to drugim sestavlja na univerzi o poroilo med izpriuje

razlikujejo. Gorenjskem Belokrajni odkupiti, na svoj fantje razlina. s e m o r a n. pr. e n i n n e k a k o k e r j e p o v e l iz v a s i dom. Na Ali obUka nevesto je odkupa

L a s k a r i s , ki j e p r o f e s o r tinolokem ni, k a k o r delovanju

G o r e n j s k e m n. pr. p r i d e j o

bizan gori

iz n e v e s t i n e v a s i n a p r v i s v a t b e n i v e e r in z a h t e v a j o p i s m e n o o d e n i n a o d k u p za n e v e s t o . P i s m o se glasno preita in e n i n d a z a d e s e t , p e t n a j s t ali d v a j s e t litrov vina, k a k o r je e dota, manja v ali v e j a . S t e m d e n a r j e m g r e d o f a n t j e v gostilno, kjer v spremstvu jim otir nalije v i n o kaf v in kaf in priloi korec. P o t e m enega godca pri denj, ejo. kjer Tudi nevesto zapijejo ponesejo ske zaple Poljcih ali fan neve pi bi

Jugoslova tudi

omenjeni Bulletin

Yougoslave. N . Zupani.

Manica em

Komanova, 1928. ni znana

Na

Goren

je f l e t n o .

( B e l o m o d r a knji med sloven orne

nia). Ljubljana Pisateljica in z a t o tudi

skimi poklicnimi folkloristi in etnologi ne nosi njen ali gori n j e n i s p i s p e a t a b r e z k r v n o s t i i n dol goasnosti stvenih navade vrae, kmet. letom nojo. Sicer je veina eg in navad, do da ki in Be so za so v tej knjiici so se m n o g e lokrajne, opisane, poznana je vseeno, del. je M a n i c a renjskem. ki znanstvenih V lahki, Komanova Ob jih in polznan obliki in Go tudi na poljudni

belokranjskih

(upnija Podzemelj) se mora nevestina hia prvi svatbeni v e e r odkupiti, n e t a k o k a k o r n a G o r e n j s k e m . P r i be lokranjskih Poljcih pridejo vaki tje okolo polnoi v eme, na po na svojem

opisala ege ljudstva opustil je s omenja

slovenskega e ni

s t i n d o m , n a n a j r a z l i n e j e n a i n e ma skirani, poljejo smo naslovljeno enina ne na vodji da stareino s pronjo svatbe

t e j priliki navade

gorenjski pisateljica novim Silvestrovo

ege in

razdelila kronoloko

prieni z

smeli priti na v e o in t a m plesati. Dajo jim jao. dve se tudi od dale razumeti, in svati ne bi na da ba s pi veo ples ne se da

konujoa

stareina to tri izide ure z

zamerili, e se j i m bi p o s t r e g l o Na ali stareina ter jim d o v o l i za b o r a v l j e n j e in opominom,

razirile tja doli

ali d o b r o

p o n o v n o z a b e l e e n e iz v e v z r o k o v . K e r je pisateljica b r e z d v o m n o pisala o n o kar je s a m a videla, sliala

smejo narediti nikake kode. P o t e m

z a n e v r l j e n j e v i n a iz b a r i l c a , i z ka terega vleejo na nose (lesena kratka cevka) in razvije se ples na vei. M e d nje se p o m e a j o tudi svati (dekleta).

in s a m a d o i v e l a , s o n j e n e s t v a r i pri s t n e i n r e s n i n e . T e e g e in n a v a d e e

e jim ob

prepoznajo odbil slabo in hie dal stene

svoje fante. emam vino, in pred sam potem

bi

pa ali

obdelavami in

ljudskih

pesmi

je

stareina vozove

pronjo

t a k o : Ljudska p e s e m je sama na sebi, nenakiena fotografski v svoj neizumetniena, natanno ujeti kakor more etnograf estetski za ne ivi m e d l j u d s t v o m in kakor jo fonograf, svojevrsten priredba stvari, ki

prevrnejo butajo je v

koe

podom, stareina

n e v a r n o s t i , da ga s t r e s e j o za norice e bi se prikazal i z v e n hie. B o nas poznal, ako nas e ne pozna! mu odhajajo pretijo. pie, da imajo ve

t v o r s a m n a sebi. U m e t n a o b d e l a v a za meanske ljudsko spremljava koncerte, itd. so mnogoglasje, instrumentalna svoje

Manica Komanova Gorenjci praijo svinjino, pogostijo bogato na pustni peenko klobase, na

veer

bogato

vrstno estetsko znailnost folklorja do n e k e m e j e c e l o l a h k o p a i j o i n iz k r i v l j a j o . N a d r u g i s t r a n i p a n i neple m e n i t o s t r e m l j e n j e , o b l e i p e s e m v mo derno zunanjost jo tako pribliati nain m e a n s k e m u o k u s u in jo na ta popularizirati. Z strogo soko Ti ni in etnografskega vzeto, nima stalia nobena seveda, priredba vi

erjo kot nikoli v letu: juho, govedino, z zeljem, krofe, dan, prekajeno in tako je le flancate ali ne

liter ali d v a v i n a . B e l o k r a n j c i s e t u d i pustni Gorenjci. kot Obiajna

m a s t n a p o v i t i c a , p e h o v k a , in p a pre kajena svinjska glava s kislim Vina je na razpolago po volji. obstoji da do omoilo, zeljem.

pravega pomena umetnika. dve izdaji

in e je e t a k o nas torej ter

Tudi na Belem Kranjskem vraa enaka oni na se b o tisto dekle prvo v vasi

Gorenjskem,

zanimat melodi besedilo sta

zato, ker prinaata nepopaen ritmini neznane. material Oba

ki na V e l i k o s o b o t o prva prinese

m o v v e l i k o k o a r o e g n j a iz c e r k v e . Knjiico Gorenjem Manice je fletno Komanove b o rada Na itala

n e k a t e r i h n o v i h p e s m i , ki s o b i l e d o s l e j morda prirejevalca se n a m r e s t r o g o drala ljudske melo d i j e in s t a s v o j e u m e t n i k o d e l o v r i l a samo v okviru spremljave tako, pesmi le dodala da sta nepopaeni okvir

naa olska mladina in tudi

etnografi

b o d o s e g l i p o n j e j , k e r s o e g e i n na v a d e g o r e n j s k e g a k m e t a p o d a n e v iz v e s t n i celini in ivi besedi. N. Zupani. pesmi. sloven za omem pesmi lastnih

p o s v o j e m okusu. P r e d v s e m je zasluga N . tritofa, da je razvozljal Vrazove zapiske iz rokopisa tako ohranil est zanimivih je razvozljal vse Vrazove izroiti zamotane in nam vzhodnje zapiske in

Izdaje slovenskih narodnih L e t a 1930. j e i z l o n e k a j i z d a j skih narodnih pesmi v koncert. M e d temi sta najbolj be vredni Petnajst slovenskih ljudskih

t a j e r s k i h , n a d s t o l e t s t a r i h . G. t r i t o f je obljubil koncept etnograf auhomorno natannosti Vrao ostalem

obdelavah

d v e , i n s i c e r F. M a r o 11 a

s k e m u muzeju. Bilo je t o d e l o , ki j e z a h t e v a l o s i l n e

p o n a p e v i h iz O . D e v o v e , J. K o k o a r j e v e , St. V r a z o v e z b i r k e i n p o z a p i s i h ( z a m o k i zbor, L j u b l j a n a 1930., i z d a l in z a l o i l A k a d e m s k i p e v s k i z b o r v Ljubljani, avtografija J. Blasnika na nasl.), in pa N . S t r i t o f a est p e v i h iz V r a z o v e z b i r k e . ba, Ljubljana 1930.

in p o z n a n j a ljudske glasbe pa vih muzikalinih posebnosti. V je tritof v s e pesmi

prekomponiral teh (Ku ohcet. kloter

(komponiral v s e kitice), v klavir pa je postavil lastno tolmaenje vsebine est svojih originalnih zapiskov p e s m i . M a r o l t je v svoji zbirki priredil kovca, Flosarska, Kangalilejska Pisemce, Zagorski zvonovi, V

r o d n i h p e s m i z a g l a s i n k l a v i r p o na Samozalo

bi

rada

la. J a z in tri

mam

pa

k o n j a

in

stenjak vi, da

i t d . in v k a r e d a n e s so Slovani

veruje unkos niso iz od

S o v d a k i b o b e n ) , e n e g a V r a z o v e g a , tri Devove fonetino Kokoarjeve. da oznako Najprej za v je p o h v a l n o omeniti, je skrbel dialekta

pri n a s s p o t o v a n i p a t r i j o t M . E v r o p e in prili v Zakarpatja, pamtiveka.

prastanovnitvo od severa, sedijo tu

d a n. pr. J u g o s l o v a n i in Ilirik da ampak

pravilno

Norik

t e k s t u , kar se je m e n d a prvi vseh da kae pesmi ga je nepopaeno mogoe obdelava za

zgodilo tako

v nai glasbeni literaturi. D a l j e je zrno ohranil, zbor ali v izlahka izluiti. (moki) kakrni okus glasbenih

2 a l n a m j e , d a k n j i g a g. G . C e n o v a ne more izdrati kritike z gledia mos derne znanosti klanjati. W. und Schmid, Ein VII. Dreifuss aus Bd. in d a s e m o r a v njej od; . aus i z n e s e n e n a z o r e k r a t k o in g l a d k o

Umetnika

le harmonizacijo

polifonsko

kontrapunktino mnogo pridobile,

obdelavo, na svojih

so pesmi za moderni u m e t n o s t n i znailnostih pa niesar izgubile.

Krainburg. Sonderabdruck Urgeschichte, 1930.

Eiszeit Leipzig, grafitne mestno imita* ze

M o r d a b i b i t o d o b r o , e bi s e slo venski glasbeniki zavedli silnega beni folklor, kar ga je e dela, ki j e p o t r e b n o , d a z b e r e m o s v o j glas dobiti... in e in bi e kaj v e storili za n a d a l j e v a n j e nabiranja. Zlasti v Julijski Beneiji na Korokem, v Prekmurju ga je pa je ogromnega enkrat dela. T r e b a kakor

A v t o r o p i s u j e t r i n o e c iz nju pri kopanju temeljev za

g l i n e , k i j e bil l e t a 1913. o d k r i t v Kra sirotinico. Trinoec predstavlja bili lezni v za sakralno kadilo v srednji v

c i j o b r o n a s t i h t r i n o c e v , k i s o j i h stareji dobi Italiji, posebno

imprej umetno tu?

d v i g n i t i in o h r a n i t i ! N e m a r a j e t o za nujneje preoblaenje tega, kar je e

obmoju

etruanskega

kulturnega zraven

k r o g a . T i p i n i d o d a t k i , k i bi bili me rodajni za doloitev asa, niso najdeni, ali po svoji ornamentiki

Vurnik. Gantscho Tzenoff, Die Abstam Urheimat der

(falsche Schnurornamentik) spada ta posodica v zgodnji Hallstadt. ' V . Buar, K o d luikih Srba. t o p i . 38 s l i k a . L j u b l j a n a 1930. Avtor Luikih Ijeni grede je e e p o t o v a l p o Srbov in je v t i s k e je lahek, itatelj Srbov, o si priblino in zemlji Infor naslov pripove mimo sliko o . Pu m u n g der Bulgaren u n d die der Slaven. Eine alten

historischfilologische Skythen, Goten, Walter 1930. ki

U n t e r s u c h u n g ber die G e s c h i c h t e Thrakoillyrier, H u n n e n , K e l t e n u. a. V e r l a g : V knjigi tej hoe obirni pisatelj in lepo Gano da

d e G r u y t e r et C o . B e r l i n L e i p z i g

opremljeni Cenov,

macije s poti popisal v zgoraj knjiici. Slog gladko in lahko in naredi dovanje ivljenju politinem umetnosti Od silnih

je r o d o m Bolgar in lektor na berlinski univerzi, na pred sledi, dokazati, s o bili Iz Bolgari e da stare inva in tega truplu da Balkanskega Slovanov. Bolgari polotoka

severnih

njihovem

prihodom

kulturnem

stremljenju, ivljenju. ostali zanimi ostanek reliquiae

predstavljajo

o razvoju njihove literature, o narodni in g o s p o d a r s k e m polabskih Z a t o pa ker so Slovanov so tem mali

in d a ni b i l o n i k a k e zije vzhodnih barbarskih Avtor na pri nov ponavlja kar v so nain, novi

narodov. obliki trdili polsto Tr

s o s a m o L u i k i Srbi, ali k o t reliquiarum. veji za nas,

priblino in p r e d

nas pred

s t o leti

let j e m : Kollar,

Sembera, Davorin

n e k d a j m o g o n i h s e v e r n i h S r b o v , ki s o

s e V 7. s t o l e t j u j u n a k o bili p o d dik= tatorjem Avarom. Samom Knjiico proti toplo Frankom in priporoamo.

Ijencu

na ast,

zgoraj

naslovljena

od

prijatelja m u in s o d e l a v c a v l e n i n g r a d s k i akademiji znanosti, o d akademika N. S. D e r a v i n a . Tej p r o s l a v i o d l i n e g a jafetista. ki i m a v Ljubljani s o d e l a v c a (alarodista) v prof. univ. K. O t i r j u , se pridruuje redakcija E t n o l o g a " s e s t i t k a m i , e t u d i malo zapoznelo. P o N . Marr-u s e j e ruski jezikiz obli k o v a l n a o z e m l j u , n a k a t e r e m s e je prvi pojavil v z g o d o v i n i . O b r a z o v a l s e je t u d i iz p r a z g o d o v i n s k i h j e z i k o v n i h e l e m e n t o v ,

2.
Zaetek verziranega etnino jem , studije g. M . (Siiev Budimira, Z b o r n i k ) . Z a g r e b 1929. b e l i g r a j s k e g a l i n g v i s t a zas v zvezo Otir je z gorov namre skala,

v r a a t e o r i j o K. O t i r j a , k i j e d o v a j a l ime Hrvat Prof. *kar Karpati. besede

m e n i l , d a i z h a j a Kacnarijc ropske m . ilo

i z paleo^ev

kamen,

peina s pluralnim formantom p I b I T a k o b i i m e H r v a t i p o priliki zna isto kakor ilirskotraki Dindari imena zaetku sk in . slovan na Tivrrjvoi. Pri nadaljnjem

'Azmve poskusu govarja besede skega bojo v

tolmaenja hrvatskega slovanskemu baltskem ch v

p r i h a j a M . B u d i m i r d o t r d i t v e , d a od idijomu

Dalje, da se znaenje pristno imena nosilca C h u r v a t u imena ter da

(< *axvQio <

odnaa

odgovarja
* s k o r - u o - )

g r k e m u SXVQO

apyiXwSrjc" (< *skeri-o) xiQQO serenyj, Xevxoq).

in se spremeni v T o je uena

OXLQO hipo

lit. i r v a s (oo staroruski

teza za katero se n e ve, e b o krajega ali d a l j e g a v e k a . M i e e n k r a t pribi j a m o , d a s e j e h r v a t s k o i m e p r v i po j a v i l o n a i s t o n i o b a l i A z o v s k e g a mor ja, k a k o r t u d i s r b s k o , i n d a m o r a t u d i lingvist t o upotevati k o t kaipot. N. 2upani. zlasti jafetistinih i z k a t e r i h s e n e izklju uje ni u v a k i idijom. H. C. , B . , 111. , - . . Imena rek n a slovanskem ozemlju z o s n o v a m i -dar- in Akademik zanimal vitebski (reka zbornika akade I-dri-ca, Vedra, ruske Odrinka, v tverski z a izvor gub.), adrica Vedrica, reke : Kodra, -lom-. s e je istono(jezero v Nevedranka istotam), Zatem Odrovka, in jezeri Kezadro. in z n a e n j e , A . I. S o b o l e v s k i j Nikolaj Jakovljevi Marr.

ruskih r e k in j e z e r : Ne-vedrie Ne-vedreja, I-drieVedri, Odra, Nodra, istotam), (jezero Vedroa. Odrov. Nedra Tiedro,

1 9 2 9 . Celi III. t o m p e r i j o d i n e g a znanstvenega delovanja ruskega

( i s t o t a m ) ; v zlivu D n p r a :

" je p o s v e e n 401etnici m i k a Nikolaja Jakovljevia Marra ( 1 8 8 8 1928) i n k o t p r v a studija, n a p i s a n a s l a v -

guberniji :

S o b o l e v s k i j je mislil, d a v s a t a i m e n a Tri p r e d s l o v a n s k a - e t r u k a i m e n a ptic. izhajajo iz v s e s l o v a n s k e g a k o r e n a *d<br, V u v o d u u g o t o v i avtor trojni o d n o s ind. dhr reka, p o t o k " , p e r z . -dar m e d E t r u s k i in S l o v a n i : a) b a l t o s l o v a n s k e reka", grki 9-OQ in ni el dalje o d t e i z p o s o j e n k e iz e t r u i n e ; b) e t r u k e i z p o s o j e n k e iz italine, ki je s s l o v a n i n o k o n s t a t a c i j e Ali i n t e r e s nadaljnjega p r o i n d o e v r o p s k e g a p o r e k l a ; c) g l a v n i vir diranja v predarijevsko p r o l o s t vzbujajo e t r u k o - s l o v a n s k i h b e s e d n i h s k u p n o s t i pa z n a e n j a : perz. dar znai i s t o kar m o d e r n o je v pripadanju : p r e d b a l t o s l o v a n i n e turki der-e, arm. dur (dur) v o d a " in in e t r u i n e k isti staroevropski u v a k i ur blato", dalje b a s k o v s k o a-ra jezikovni s k u p i n i ; o g l a s o s l o v n i h in o b hur-a) in a r b a n a k o uje v o d a " itd. likoslovnih p o s e b n o s t i h t e s k u p i n e g o v o r i T a k e slinosti p a s e n e nahajajo le na a v t o r v 1. N a ti o s n o v i t o l m a i v o z e m l j u v z h o d n e R u s je, a m p a k t u d i v nadaljnjem slov. i m e n a astrb'b, lunjb Kavkaziji, v z a p a d n i Evropi in v Aziji. in kanja. Jafetitski k o r e n dar s e pojavlja p o spirantni o s n o v i v b a s k . skupini tur < hur v o d a * in v sibilantni o s n o v i i p j a e j grupi v v i d u tur < tur voda", N v o l g . k a m s k . jaz. ur N kit suu T' uv. su v o d a " . V poslednji sibilantni raznovidnosti i m a m o isti k o r e n t u d i v i m e n u b o g i n j e Itar n e b o - v o d a " , p r a v za prav v o d a " k a k o r t u d i v g r u z i n s k e m tRal in o d t o d p o r a z p o l o e n j u t > st n e m . tal, slov. dol, dol-ina, g o t . dal, grki d^Xo jama* itd. G r u z i n s k o tSul II dal daje na niji s t o p n j i zal < sal in z i z g u b o p o e t n e g a s i b i l a n t a > al. O d t u izhaja n e m k a reka Sala in imeni j u g o s l o v e n s k i h rek Drave in Save, f o r m a l n o izle iz k o r e n a dars z n a e n j e m v o d a , reka". V i m e n u ruskih r e k : Volotyna, Polotyna, Polon, Selon, Moloma in Polomica k a k o r t u d i v j u g o s l o v e n s k i h : Lom, Doljni Lom, Gornji Lom, rni Lom, Beli Lom, Omurski Lom, Lim (v rni gori) vidi avtor a r b a n . k o r e n Vume reka", lat. flumen k a k o r tudi grki f.iavi (MIXJV), ruski Uman. Nadaljnja v s e b i n a studija g. D e r a v i n a o b d e l u j e : II. a r m e n i c a v u l g a r i s () p y r u s c o m m u n i s () y III. y . N. upani. K . O t i r , Drei v o r s l a v i s c h - e t r u s k i s c h e Vogelnamen. Razprava znanstvenega d r u t v a v Ljubljani, 8. F i l o l o k o - l i n g v i stini o d s e k 1. Ljubljana 1930. Predslovansko 51' izvaja iz d e b l a *sr-, ki g a i m a tudi etr. a()axo<; IsQa^" ( 2 3 ) ; f o r m a t -in m e n j a vanje reo I v p r e d g r k e m aiacov s7o axoq" :: alaXwv s t a p r e d i n d o e v r o p s k e g a izvora. P r v o t n i n a m e n d e b l a *(ijsrje boji, s v e t " , n a kar k a e etr. ais(-ar) bog". P r e d s l . lunJb je n a s t a l o iz *lQnjb < ter izvira iz p r v o t n e g a *U)lai3g-njin t o p o v e i n o m a disimilatorin e m menjavanju n co I 11 iz *'Wnaag-nj; k o r e n u *wl- s p a d a etr. vel *voltur". K isti praobliki *w(a)n-ai3gje o b u p o t e v a n j u pojava n op O (v 12 s o n a v e d e n i o d n o s n i s l o v a n s k i refleksi) e staviti p r e d l i t a v s k o vnagas j a s t r e b " in p r e d i r s k o fang lunj". Etr. vel je o h r a n j e n o , i z v z e m i predlat. vol-tur, le e

*h8^jt>

v i m e n u Vel = C(aius) ; o slinih d v o jezinih primerih etr.-ital. soitja g l . 13. O k o n n i c i -nj- g o v o r i avtor v 15., o s l o v a n s k i h koretalih f o r m a t a -t(a'')rv vol-tur p a v 16. P r e d s l o v . kanja s e je razvilo iz ; d e b l o *kSpn- < *kapn- je o h r a n j e n o v *kapu"etr. b e s e d e capys falco", p r e d g r . Knv, predlat. *a-ccapu-t(a'^)r- > acci/jiVerjastreb" in p r e d g e r m . *khapu" > *xabu-ka-z- > n v n e m Habicht; p o alternaciji labiala z labialnim

*kapnj

n a z a l o m (o t a k n i h p r e d s l o v a n s k i h pri merih gl 17) s p a d a s e m k a j e p r e d g r . xvfiivSi. S l o v a n s k i refleksi menjavanja

neaspirate z aspirato (capys :: * j r a 6 u - ) in sicer k :: ch, t/d :: siz in plb :: m s o

navedeni v 1921. H . . M a p p , HaseaHiH ^ K O M H C c i H HsyqcHiio PocciH 1 .. P e t r o g r a d 1922. Pri gradu Akademiji (Petrogradu) sestava ni znanosti se je e v Lenin pred 10

Etruanov: ga. Prvo

Hans

Muehlestein, odklonila, rei, da ker

Die ni

H e r k u n f t d e r E t r u s k e r in p a t a l e knji je kritika pa je prav ni n o v e g a meyrjevi med prinesla, o Schacher treba spada dela, Scha do etruskoloka

najodlineja

kar m o r a priznati tudi oni, ki bi h o t e l problem chermeyr. jedra. da je drugae zgrabiti kakor Ta je je el stvari njegovo prav

Pravilno treba

naziranje, etru stiku kra oris

leti o s n o v a l a k o m i s i j a z a etnolokega drave. plemena, v spoznavati Nikjer njihov tako

prouevanje ruske prilike in umet za lepe

razumeti

zgodnjo

ogromne

a n s k o z g o d o v i n o le v n a j o j e m z zgodovino ostalih sredozemskih jin. Z a t o je p o d a l v prvem delu

najrazlineje jezik,

narode

ljudsko

z g o d n j e z g o d o v i n e v s e h d e e l o d Me z o p o t a m i j e d o I t a l i j e . M a r s i k a t e r o no vost n a m je avtor pokazal v teh, e v e d n o premalo je leta dov, tono, prvega dela, ki zgodovini de raziskanih

n o s t i t d . t e r jih p r i m e r j a t i k a k o r r a v n o iroki Rusiji. T o je zlato polje e t n o l o g a irih pogledov.

N a j z a n i m i v e j a j e p a s e s t a v a na r o d o v in p l e m e n v Kavkaziji, ki jih je m o r d a p e t d e s e t . T i s o n a r o d i s i l n o sta ri, e predarijski sorodni starim Su m e r c e m , A m o c o n k a m , P e l a z g o m , Etru a n o m i n d a n a n j i m B a s k o m . Iz j e z i k a kavkaskih aborigenov se da marsika slovan t e r a t a j n a iz a n t i n e z g o d o v i n e i n mi t o l o g i j e reiti, pa tudi z a e t k i skih narodov tu pa tam Ali eenci, itd.) je prav v starejih delo lingvistinega Lezginci, je in m a l o pojasniti. raziskova (erkezi, Gruzinci e vse iz

el. P o s e b n o z a n i m i v o j e t r e t j e p o g l a v obravnava tako okrog naro poznamo posledice Sredozems Zdi trakofris pridru v egejskega zvano egejsko katere preseljevanje ogromno selitev e ne ob katastrofalne deele

1200., o n o katere

vzrokov

pa so utile v s e

skem morju, p o s e b n o tudi Grka. se, da je lo za ekspanzijo gijskih ili plemen, Ilirci. tudi Posledica katerim so se

preseljevanja

je tudi vdor Filistrov

n j a pri k a v k a s k i h a b o r i g e n i h Abhazi, zelo dob zaetku za naporno, ker

Egipet. Ti so potovali tjakaj deloma po s u h e m , e z M a l o iVzijo i n S i r i j o , delo ma po morju ez Kreto. Odpor anov je ustavil kothni tudi mikenska prodiranje lastno ki s o p o t e m u s t a n o v i l i v v z h o d n i dozemski obsegala uniena Kreto. Potem je Egip sre je bila Filistrov,

ostankov

konstrukcijo

histo

r i n e g r a m a t i k e . A v e n d a r s t v a r napre duje, ki jo v o d i eden V gori imenovani najgenijalnejih n a m pojas i narodnih ; Zupani. E t r u s k i Mit & Leipzig, l i n g v i s t o v d a n a n j e d o b e , N . J. M a r r . , studiji N. njuje etimologijo kavkaskih

d r a v o , ki

kultura.

Pozneja sporo arhe-. Na geo v

tradicija n a m o t e m niesar ne a. Z a t o p a t e m j a s n e j e g o v o r e oloke gibanja najdbe. konec, K o je bilo je zavladal

in p l e m e n s k i h

imen.

selitvenega mir.

Schachermeyr sehe 6 Kartenskizzen.

Fritz, Berlin

F r h g e s c h i c h t e .

G r k e m se razvije nova katero vzhodni nam pokae

kultura,

metrina. Silno z a n i m i v a je sedaj slika, Schachermeyr kotlini Sredozemskega morja.

W a l t e r d e G r u y t e r & C o . , 1929. X V I I . 317 s t r a n L V z a d n j e m a s u s t a i z l i d v e nem ki deU o izvoru in stari zgodovini

G r i j a s a m a p r e d l e t o m 800. e n e igra n o b e n e v l o g e . Pisatelj p o t e m preide na

Italijo pa je nujno

razpravlja potrebno

le za

o tistem,

kar

s o prili v I t a l i j o p r v i E t r u a n i , ustanovili Populonia Okrog veji teie napravil raziskuje 4. del v prve in kolonije: mogoe

kjer

razumevanje Vsekakot dobro in

s o p o s e l i l i r u d o v i t e b r e g o v e E t r u r i j e in Tarquinii, Caere. tudi Italiji etru morda Po poprej Italijo so tudi ki

etruanskega dajejo smiselno Prvi del njegova sliko se

vpraanja. izvajanja italske torej ne

predzgodovine. pea narav zgo< nadalj Etruas tremi, ki je

800. s e j e i z s e l i l v Etruanov, Etruanih. konec vdor

nost z Etruani, vendar ustvarja dovinski okvir za razumevanje njega. N a vpraanje o izvoru nov ma hipotezama, oziroma s

ostali v Mali A z i j i . P o s l e j je v Ostanku a n s k e d r a v e v Mali A z i j i je obravnavanju arheolokega domao dela

o d g o v a r j a j o , k a k o r z n a n o , z dve seboj pobijajo. Stareja hipo

Kimercjcev.

materiala tradicijo S o se avtor

se med

pisatelj

t e z a i m a E t r u a n e z a n a r o d , ki s e so s in stva tiejo Etruani severa. avtohtoni prvotni zastopa dokazna in grobov

Etruanov in pa antina sporoila. poglavjem nazaj drugega vrne o na v z h o d in ie in r a z p r a v l j a ventalnih

p r i s e l i l iz M a l e A z i j e , d r u g a p r a v i , da prebis prvo sreds se in valci Italije, oziroma, da s o se priselili Schachermeyr Njegova t e o r i j o in j o s k u a t o n e j e podpreti. so v isto glavnem arheoloka form Jezik kakor preciziirti

nazivu Etruanov, o orientalskih virih Etruanih etru anskih opori na potu v Italijo. Pos glavje o j e z i k i h s m o e gori omenili. T o poglavje je morda najslabotneje v v s e m delu. Radi ozkih zvez pelazgijske tradicije z v e s t m i o t y r s e n s k i h Etrua n i h o b d e l u j e a v t o r v 6. p o g l a v j u vpraanje Pelazgov, poudarja pa d a j e e p r e m a l o m a t e r i a l a z a tono doloiti maloazijsko tudi sam,

pa pogrebnih Tozadevna avtor, se stojno

obiajev.

Etrua potev. priznava samo veliko Aziji Azija in Z

n o v pride ele v drugi vrsti v izvajanja, o p i r a j o le n a d e l o m a materiala. preiskuje

konno

predelavo

s o d b o o Pelazgih. isto n o v je p o i z k u s pradomo pa za vino Etruanov. T o severnozahodna j e M y z i j a ali

natannostjo

Schachermeyr Mali

najprej grobove v zahodni

J o n i j i , L i d i j i , K a r i j i in Frigiji in p r i d e d o z a k l j u k a , d a j e igrala M a l a v VIII. stoletju v oziru umetnoobrtnem selitvi isto prav rokodelskem

Lidija. Ker gre tu

n o v o s t , je avtor m a n j p o g u m e n . azijatske<etruanske kulturne sti: na eni strani religijo,

Kons

n o p o g l a v j e o b r a v n a v a e n e k e m a l o skupnos na drugi str lo

imenitno egejski preide Pri

v l o g o , d o i m j e bila t a k o j p o uniena. Pisatelj p o t e m n a I t a l i j o in v d a l j e m raziskuje vpraanje, etruanske ali s e dobe

a b e c e d o . Kratek r s u m e e enkrat ne rezultate dragocenega veka o sili s i c e r vasih k e bolj pa k p o n o v n e m u problemu. d e l a , ki

odstavku

nekropole. med

ugovarjanju, premiljanju Pred zad nedvomno

t e m m u gre v g l a v n e m za to, da rei etruani razvoja so malos potrdi s k i m i g r o b o v i , r a z e n i t a l s k i h , t u d i tak ni, k i s e n e d a j o r a z l a g a t i iz podobni azijatskim poprej obravnavanim Avtor italskih pogrebnih obiajev, pa pa grobovom.

Schachermeyrjeva

zgodovina Etruanov more njih letih na t e m polju

veljati k o t najbolje, kar s e je v zmoglo.

Balduin Tacitus cher. U n t e r heim Reeb. Germania. Mitarbeit Mit Mit von

Saria. Beitrgen

vpraanje in trdi na podlagi

opisanega

maloazijatskega kulturnega razvoja, da s e j e i z v r i l a s e l i t e v E t r u a n o v iz Ma le A z i j e v I t a l i j o v d v e h etapah. Ob k o n c u e g e j s k e s e l i t v e , m e d 1000. in 9 5 0 .

v o n A . D o p s c h , H . R e i s , K.

chuhma H. Klenk Wil und

herausgegeben und erlutert v o n einer Karte

42 Abbildungen

auf

Doppeltafeln.

ge. T o je najveja Od treh dodatkov

zasluga

te

izdaje. napisal proble Drugi z ger ime

L e i p z i g , B . G . T e u b n e r , 1930. L i t e r a t u r a o T a c i t o v i G e r m a n i j i in o raznih izdajah tega dela, opremljenih z v e ali m a n j je naravnost antike. obirnimi komentarji, Ger vseh etnografsko izdaja, etnograf ogromna. Kritika Tacitova

je prvega

K. S c h u h m a c h e r , ki o b r a v n a v a grafsko arheoloke dodatek je napisal manistinega probleme. Hans Reis

m e z g o d o v i n e n a s e l j e v a n j a i n p a etno

manija je najpomembneje delo spisov prof. o Germaniji. dr. E v g e n

vidika (jezikoslovje,

ni o d o b r i l a Postavim

plemena, nauk o bogovih), zadnjega pa A l f o n z D o p s c h o g o s p o d a r s k i h razme rab Germanov. Obiren seznam imen novo in stvari zakljuuje t o najboljo izdajo Germanije.

ki jo j e oskrbel heidelberki

F e h r l e v o r i g i n a l u in sprejeta.

p r e v o d u i n z v e j i m e t n o g r a f s k i m do-d a t k o m , ni b i l a p o s e b n o d o b r o V e j a n o v a izdaja torej res potrebuje p o s e b n e u t e m e l j i t v e . In izdaja, o kateri g o v o r i m o tu, je utemeljena. T a izdaja ni z a m i l j e n a novega izkljuno samo z a ue< njake, katerim v s e e n o le v e d n o e k a j nudi, n e g o onih je bolj namenjena bogate uiteljem nega uiti vanja. tudi cher, ol, ki n i m a j o o povsod

B a l d u i n Saria.

NOVE

KNJIGE REVIJE.

IN Z N A N S T V E N E

, T O M 19, 3 4 , . . . . , .

1930. V s e b i n a :

k n j i n i c e i n z a t o n e m o r e j o i m e t i to pregleda o raztresenem h o e j o po razisko pridobil materialu, pa se vendarle

o . . , , . . ,

najnovejem Zato tako

stadiju

pa je izdajatelj odlinih

dvoje

strokovnih rimsko v

s o d e l a v c e v , k a k o r s t a t o K. S c h u h m a zasluni bivi ravnatelj germanskega osrednjega muzeja

, . , HOft . . . -, y . . Schaginhaufen, D i e anthropolo gische Untersuchung an d e n schweize rischen rieht. Stellungspflichtigen, B e r n 1930. IV. Be 11 .

iVlainzu, i n p a z n a n i d u n a j s k i g o s p o d a r ski historik A . D o p s c h . Obirni uvodi, k i j i h j e n a p i s a l i z d a j a t e l j s a m , obrav n a v a j o izvor in p r e d z g o d o v i n o nov, pri emer so antropoloki momenti, dalje Germa tudi raziska presoje delo vpotevani

vanje evropskega severa v starem veku in viri G e r m a n i j e . K a r s e t i e Tacitovega telj izrecno dela, je v a n o , priznava, zelo d a izdaja

da je t o

i z r a z i t o e t n o g r a f s k e g a z n a a j a . P o pra vici zavraa Rimljanom pokvarjenih pogosto nastopajoi pokvarjenim nazor, da je hotel T a c i t Germanov

M i u n M . P a v i e v i , K a k o s u po stali moji Crnogorci. Z a g r e b 1930. , -

p r e d o i t i s v e t l i p r i m e r ne in jim s t e m

C.

pridigovati pokoro. V besedilu je p o d rto n a v e d e n kratek, a jedrnat kritini p r e t r e s b e s e d i l a , v k a t e r e m p a s e opo zarja tudi na izrpne t o z a d e v n e razla

" 1 9 3 0 . Mal, Okrog Zagreb Ilirizma. 1929. (iiev

Zbornik).

V . Suk, Faultless teeth a n d B l o o d C r o u p s . (Publications de la Facult des sciences de l'Universit Masaryk, r d i g e s p a r B. H o s t i n s k y , B r n o 1930. A. Keskisen. leisella spida) Hmlinen, Ponjanlahden RannikoUa. v srednjem i s . 125).

A l f r e d B a c h m a n n , D a c h w slowi anskiem budownictwie ludowem. Lvov 1929. N. nen lorga, Geschichte der Ruma u n d ihrer Kultur. Hermannstadt

Hylkeenpyynti Suomenpuo morske (Lov na delu

( S i b i n ) 1929.

J. , J. H. , . .
, . . , fteroB > , . 5. 1929. Mitteilungen der Anthropologis sehen Gesellschaft in W i e n . Band L X L , H e f t 12. W i e n 1 9 3 1 . V s e b i n a : J. S z o m b a t h y , Klein wchsige Skelette aus bronzezeitlichen G r b e r n b e i G e m e i n l e b a r n . F . H e 1 m i c h . Urgeschichtliche Theorien in d e r A n t i k e . R. P i 1 1 o n i, I t a l i s c h e Kerbe. Eine palethnologische Unter suchung. A . M. T a l l g r e n , Zur C h r o n o l o g i e d e r o s t e u r o p i s c h e n Bron z e z e i t . L. F r a n z, D i e v o r g e s c h i c h t l i e h e n A l t e r t m e r K r n t e n s . Lite raturberichte. Mirko RussNikolajev, Slika s v . K m m e r n i s s e u V e l i k o j Mlaki. Etno l o k a b i b l i o t e k a 8, u r e u j e prof. V L T k a l i . Z a g r e b 1930. R. Bieber, F h r e r d u r c h G r i e c h e n l a n d u n d A l b a n i e n n e b s t e i n e m klei nen Sprachfhrer: deutschalbanisch u n d d e u t s c h n e u g r i e c h i s c h . M i t 2 Kar t e n u n d 2 8 P l n e n . P r e i s R M 9. D r e s d e n 1931. Exposition Coloniale Internatio= nale d e Paris e n 1931. Paris 1931. R o c z n i k W o l y n s k i . W y d a n y stara niem wolynskiego zarzadu okregowego zwiazku polskiego nauczycistva szkol p o w s z e c h n y c h . T o m I. R w n e 1930. Sbornik muzelnej slovenskej spolenosti. Ronik X X I V . , Soit 1 d o 2. T u r c i a n s k y s v . M a r t i n 1930. Fr. I l e i , O p o s t a n k u i z r a z a ju g o s l o v e n s k i . ( , , , > IX. . 12.). 1 9 2 9 .

p s e ( H a l i c h o e r u s g r y p h u s i n P h o c a hi Botnijskega z a l i v a ) . H e l s i n k i 1930. W i e n e r Z e i t s c h r i f t fr V o l k s k u n d e (vormals sehe Zeitschrift XXXV. fr sterreichi von M. Heft Volkskunde). Geleitet

Haberlandt.

Jahrgang,

45. W i e n 1930. Vsebina: Arthur Haber 1 a n d t, F h r e r d u r c h d i e S a m m l u n g e n d e s M u s e u m s fr V o l k s k u n d e . Li teratur der V o l k s k u n d e .

. : . , : . > III, 3. 1 9 3 0 V s e bina: H. , O , > . . . , 1] . . , y y 18. . . , . . . , y 1814 . . , II. . , y y . . Trabalhos da Socidade Portugue: sa d e A n t r o p o l o g i a e Etnologia. V o l . I V . , f a s c . III. P o r t o 1930. Vsebina: A l v a r o Louis de Pina e Rodrigeus, Sousa Pe

T e i r a, D i s s e c i o d u m N e g r o d e Mo a m b i q u e . F. L o p e z A . C u e v i 1 1 a s, N o v a s c e r a m i c a s d a s A n t a s Ga legas. Varia, Revista bibliografica^

J o h n L . M y r e s , A n t h r o p o l o g y : na tional and international. (Presidential A d d r e s s ) . L o n d o n 1930. T . , . > 1 9 3 0 . Caucasica. Dirr, fr Begrndet Teil von Adolf herausgegeben v o n G. Deeters,

. . . , - - 1826 . . 1 9 1 9 1 9 2 9 . B a k u 1930. A . Kind, D i e Weiberherrschaft de. und Mit ber 1400 in

den armenischen

verantvort

d e r G e s c h i c h t e d e r M e n s c h h e i t . 3 Bn Textillustrationen 170 B e i l a g e n . Fritjof Nansen, V e r l a g fr Kultur Durch d e n Kau Leip

l i e h K. R o t h . f a s c . 7. V e r l a g A s i a Ma jor, G. M . B . H . Leipzig 1931. Vsebina: men Data Die (t'e). G . D e e t e r s, D i e Na der W o c h e n t a g e im zur Chronologie altarmenische N a n Sdkoukasi Historische Vocalge et'e

f o r s c h u n g . W i e n L e i p z i g 1930. kasus zur W o l g a . M i t 42 A b b i l d u n g e n u n d 2 Karten. F. A . B r o c k h a u s . z i g 1930. Stogodinjica oslobodjenja Grke. . ( N o v a E v r o p a " , knjiga XXI, br. 5). Z a g r e b 1 9 3 0 . V s e b i n a : R e g . V e n i z e l o s a . . , K. , . K. P a l a m a s , H i m n a v e k o v a ( p e s m a ) . ( ). V. M i 1 e r , Savremena Sotiris (pesma). tiris G r k a . . K H O c , Skipis, A. Himna Jeladama . Mihalakopulos, Salamina, ostrvo slave !

s e h e n . J. M a r k w a r t ,

der

s e t z e i m A r m e n i s c h e n . H . J e n s e n , Konjuktion Martirossian, a z. J. F r i e und R. zur georgi

Ein Erklrungsversuch der hethitischen Kasualendung Lexikon Sprach J. des d r i c h, B e i t r g e Bleichsteiner, zu G r a m m a t i k Beitrge des

Chaldischen.

und Volkskunde Markwart, Die

sehen S t a m m e s der Gurier Iberiens u n d die beiden k u m e n t e der iberischen Slovansky Prehled.

(I.Hlfte). Bekehrung

ltesten Do Kirche. Sbornik pro

S m e r n i c e g r k e s p o l j n e politike. S o Skipis, ! (). P . C a 1 d a r i s , Za s p o r a z u m b a l k a n s k i h n a roda. Gj. K a f a n d a r i s , Futevi k zblianju balkanskih , P. P a p a n d o p u l o s , omladine. naroda. A Uloga Balkanskog co

p o z n a v a n i p o l i t i c k h o , s o c i a l n i h o a kul t u r n i h o i v o t a s l o v a n s k y c h s t a t u a n rodu. Vydavatel A d . Cerny. Ronik X X l l l . P r a g a 1931. . , .. . . ) 1930. . ". ), 1821). Sofija 1930. Vsebina: C. C. . . II, 2 . - . . . ,

O .

Instituta. L. M a c a s . S a v e z b a l k a n s k e C. T. , Le rapprochement 1) (1867). C.Evelpidi, lin, nosi. n o m i q u e d e s E t a t s b a l c a n i q u e s 1. B e Grko-jugoslovenski privredni o d B . J. ,

- ( > > X V I XVIII . . . , ^ . . a a o^, . , .

. , . P . J e v t i , S t o g o d i n j i c a g r k e n e z a v i s n o s t i . Z. S t e f a n o p o 1 , S t o godina grke slobode. gled , Pre . K s . L e f k o p a r i d i s , savremene grke knjievnosti.

T. , .

o 1 a,

I gruppi

sanguini

come sui tra e

fattore rapporti le volte lacume

G. L a b e 1 e ,

Grka

muzika. d'Ors,

e i : n o a n t r o p o l o g i c o . S. S e r g i e V . C a p r i 1 1 i, O s s e r v a z i o n i di U. forma e dimensone il c r a n o delle orbite ed

N. M o s k o p u l o s , Akropola

Grka tampa. B. Radia,

o . E u g e n i o b e z molitve.

cerebrale.

P o s l a n s t v o G r k e ; >; T a j n a Misolungija Narodna Matasovi. starina. Uredio Josip 1930. Hrvatski sestre Du-.

B e 11 i n i, sull'

Svoglimento F.

d e l l a p r e i s t o r i a d ' I t a l i a . I. Z o 11 e r, Studi zione les dini tributo alfabeto. S a v o r g dell' dei estin Con conta e A. B. M a n a n, I n t o r n o al p r o b l e m a dei p o p o l i all' selvaggi.

16 s v e s k a . Z a g r e b S. Ivi,

V s e b i n a : J. N a g y , S t j e p a n R a d i (18711928). glagolski kat, testament Jelene,

e B. K o n s t a n t i n o v i , antropometria G. serbi. T a 11 a r i c o

P e t r a K r u i a , iz g o d . 1541. V . v a t s k o j u X V I I I . s t o l j e u . J. s o V i , manifest A. u elje Protunapoleonski 1813. u J e 1 a i , banskoj hrvatskom Narodne Hrvatskoj

P r i l o z i z a p o v i j e s t k u l t u r e u Hr Mata prevodu. tegobe 1848. i za austrijski

Sabatini, logia

I predeterminati dell' e et

alla Ion crono in

g e v i t . U . relativa Note Italia. K. aus

R e 11 i n i, S u l l a

eneolitica

comunicazioni. Indianerschdel 1930. o *

Hildn,

Zwei

Feuerland.

Helsingfors

G j . S z a b 6,

Spomenici

prolosti

r a t a i p o s l i j e r a t a . J. A n d r a s s y , Slaveni u paniji prije hiljadu godina. da, L. B r o z o v i , M. Vadina. Stare slike grada Va Via bi Koprivnice. dimir Ijeke. R i v i s t a di A n t r o p o l o g i a . A t t i della S o c i e t R o m a n a di A n t r o p o l o g i a . XXVIII. Roma 1928/29. G i u s e p p e G. Sergi, e E. Vsebina: cia umana. Celti timo. nella A. Vol. Stojkovi, Publikacije,

H. M. ,

( 9 9 9 1 0 0 3 ) . B e o g r a d 1929. Michel l'glise du Lascaris, Joachim, le metro de p o l i t e d e M o l d a v i e et l e s r e l a t i o n s moldave de avec de Pa. A c a d m i e Bulletin Roumaine. 1927. d e 1' socio Institut 1920. Zagadnienia XVI. Akademije

J. A n d r a s s y ,

Maurani.

patriarcat Extrait historique,

la s e c t i o n

t o m e XIII. Bucuresti histoire logique de

Michel Hruchevsky, Abrg 1' U k r a i n e . Ukrainien. Paris

U n o s t u d i o s o p r a i c a r a t t e r j d e l l a fac S i 1 1 b n i, L i g u r i Orientale. Liguria

Kazimierz Stolychwo, typw konstytucyjnych. Przegladu Dentystycznego,

G r a f f i. S t u d i e r i c e r c h e s u l p r o g n a R o m a g n a studio Manoia, acroce le arti nell' Contributo anomalie oni nei naria Gius di allo dell'

Wydawnictwo

Ljetopis Jugoslavenske znanosti i umjetnosti E. miczna chivum Loth,

f alosindatilla. uomo. H. ragazzi e dell' Sergi, e G. ten

E. R i z z a 1 1 i, S u degli K a 1 1 e, turchine ed Dell' Intorno arte al cosi di

z a g o d i n u 1928.' szkola Odbitka anato z ar

sviluppo

1929. S v e z a k 42. Z a g r e b 1930. Gdariska (1584.-1812.). historji

Osservazi Congenite quater detto e de

suUe m o c c h i e M a r r o, arte

tunisini

algerini.

i filozofji 1928.

medycyny

G i o.

oraz historji nauk p r z y r o d n i c z y c h , t o m V I I L , Z . 12). P o z n a n (Macdoine) 1929. au VII= N . upani, Les Serbes Srbite sicle. tome IV. Extrait Lige B y z a n t i o n,

alpestrerurale.

prognatismo narlo. altre ossa

il m e t o d o

determi Vi

Sergi,

Crani antichi

della Patagonia. D .

A n m e r k u n g e n zu d e n Kinders und H a u s m r c h e n der Brder G r i m m . Neu bearbeitet und vom J o h a n n e s Polivka. 4 Bolte Bnde. Georg

Dieterich'sche Leipzig

Verlagsbuchhandlung.

19131930. vestnik eskoslovans J.

Nrodopisny sky, Jifi svym ronik Hork Polivka.

XXIIL, Hlavni a Karel

. 4. R e d i g u j e Chotek.

spolupracovnici: Vydala spole

. . , . , . . ) 1 ) , y ). . , , o .. nopeljeita. h , H o m a a y . M , . . s D a v a n , Dr. Frenzen: Dschingischan als Heerfhrer und seine Erbschaft. Kulturgeschichlicher Abriss des Mongolenreiches v o m XII. b i s X I V . J a h r h u n d e r t ( r u s s i s c h ) . Beo g r a d : S e l b s t v e r l a g 1929. B e s p r . v o n iMirkoKus N i k o l a j e v . ( O r i e n t a l i s t i s c h e L i t e r a t u r z e i t u n g 1931., N r o . 2 ) . Jadwiga dek nych jada na LothsNiemirycz, otwrow szyjnych jubata Przypa poprzecz mrwko L.). O d

nkladem

Narodopisna

n o s t C e s k o s l o v a n s k . P r a g a 1930. V s e b i n a : J. F. S v o b o d a a V . F a b i a n i, e k o s l o v e n s k a l i d o v a ke ramika. J o s e f V o l f , Kacir sv. J a n B u r i a n . F r a n t. S t a m p a c h, Z k l a d y nrodupisu cikn v SR. D r a h. S t r a n s k a , L i d o v o b y c e j e h o s p o d a r s k . Literatura. Drobne zprvy narodopisne.

dwdzielnosci kregach

. . VII V111. . . : . . 1930. V s e b i n a : Ti. , . p y j h , . . . , Akt ) y - y V VI . . . , . . , Tpat^a . . , y . . , () . y . . p o o , . y >. . , . . , . . , y . . ^ a o , y . . - , y XVI. . - . , y . 1 7 3 7 - 1 7 3 9 y . . ,

(myrmecophaga

bitka ze sprawozdafi warzystwa g o X X . W y d z i a l III. V. Suk, Skola

z posiedzeh To Warszawskie

Naukowego

a zdravi.

Zvlastni

o t i s k l a n k u z K n i h o v n y N o v y c h kol, s v a z e k 6. B r n o 1930. J. T a l k o = H r y n c e w i c z , C o n t r i b u t i o n la cranologie d e s peuples actuels ou disparus d e l'Asie Centrale (Mon goloKhalchases, Buriates, mtis d' Ourga et peuples ensevelis dans des caises f o r m e s par un a s s e m b l a g e de pices d e bois. (Extrait de Buletin de l'Acadmie Polonaise des Sciences et d e s L e t t r e s , C l a s s e d e s S c i e n c e s Ma t h m a t i q u e s et N a t u r e l l e s . Srie B: Sciences Naturelles (II). Swiatowit. cheologicznego Towarzystwa skiego. wicz. 1928. Rocznik im. er. Sv. naukowego musum ar

Majewskiego Warszaw Antonie Warszwa

Redaktor:

T o m . 1924/28.

Man. A tiie Direction

monthly ob the of

Record Royal Great

of

An nii

Antonin Zalsi. kladeni ovicich. ovicich valaska S 1930.

Vclavik, Slovenska prispnim

Luhaovsk hras Nas Luhas Luhas a Han. v

thropological Science. Published under Anthro Britain 11. Lon-. pological don 1930. asopis cky islo a Jn muzelnej Geryk. Sv. siovenskej XXII., 1930. Institute

Prispvky musejni

k narodopisne spolenosti

and Ireland. V o l . X X X . N o .

Ministrstva

Obhodu, prmyslu a ivnosti. V

s p o l e n o s t i . R e d i g u j : K. A . M e d v es Ronik Martin 3. T u r c i a n s k y Bajke Jakob in

Velika, kolorirano v tekstu. gozdnatega med

krasno

opremljena 181 tabel

knjiga deloma ter risb

j e t o , ki t e j e 566 s t r a n i , ilustrovanih Tu se predela opisuje

pripovedke

slovenskega uredil Drus

prebivalstvo kopalia tromeji in izs Hanakov.

ljudstva. Z mitolokim u v o d o m Kelemina. Zaloila 1930. ba sv. Mohorja. 116. neum 1930. mund bis 118. die Celje

okolu

Luhaovice na etnografski Valahov, mesta Michel ducteur de Uh. Slovakov Brod. T a teren se razprostira

severovzhodno

Jahresbericht 1927 bis

des 1929. Graz Eds

od

steiermrkischen L a n d e s m u s e u m s Joans ber Jahre Herausgegeben v o m Kuratorium. Vsebina: Attems Landeshauptmann t Kurator

Lascaris, chants

Tommaseo serbes en

tros grec.

C o m m u n i c a t i o n f a i t e P r a g u e au C o n s g r s d e s p h i l o l o g u e s s l a v e s le 7. o c t o b . 1929. Extrait des Comptesrendus des Philologues rad otseka du slas Premier Congrs 1930. za raunos pos d i r e k c i j a i z a ras je Pravilnik 1930. g o d . ) .

August Bcs

E i n s p i n n e r f- B e r i c h t d e s K u r a t o r i u m s . B e r i c h t e der Abteilungen. r i e h t der. L a n d e s b i b l i o t h e k . des Landesarchives. Bericht

ves. Praga

Personalstand.

Pravilnik

v o d s t v a finansijskih reskih uprava.

. . 1931. . ) " , UUberg konen, ja ja et . Tavastjerna et Keks 1931.

unovodno blagajniko poslovanje (Ovaj

o b j a v l j e n u Br. 301 C V I . S l u b e n i h N o v i n a o d 31. d e c e m b r a Dravna tamparija. Sarajevo.

Franjo Ba, Slovenska narodopisna bibliografija asopisa za l e t o za 1929. ( P o n a t i s in iz zgodovino narodos

Kansanomaisia Koristemuotoja 1929. ,

Rakennustapos Karjalasta.

( L j u d s k e z g r a d b e in o k r a s i v K a r e l i j i ) . Helsingsfors H.

p i s j e ) . M a r i b o r 1930. L u i k o s r b s k y vstnik. Ronik XII., islo venec 1931. nosti. Geografski Vestnik. Urednik Ljubljana Bohinjski K razvoju V.VI. dr. A . lets 1. V y c h a z i a srpen). msin (mimo er Praha

Administrace: Mistru,

| y , > 11, 3 ) 1929. A d a m Fischer, Rusini. Z a r y s etnos grafji R u s i . Z 3 t a b l i c a m i in 33 ilustra cijami. Warszawa Dolenc, 1928. Kazenska pravda Univerza Zas Ljubljana

X V I . , S m i c h o v , M o z a r t o v a 1246. P r a g a Vsebina: Bjarnatu Drobs Krawcovi k sedmdesatinam.

Metod zoper loba 1930.

nik, v A.

t.

14. in

Melik. drutvo I. in

Veroniko rektorata

Deseniko. univerze.

Izdaja

zalaga

Geografsko

K r a l j a A l e k s a n d r a I. v L j u b l j a n i .

Ljubljani. Melik,

1930. V s e b i n a : ledenik. osamelcev

R a k o v e c,

fiidrografskega Kamniko

omreja

med

Savo

in G.

Prekmurju. Ljubljane. Prvotna Velike trg in

F.

A.

M e 1 i k, Zwitter, naselja M . v

Razvoj Razvoj Ilei, obmoju Stari

Bistrico. Donos Rus, F. k

O . R e y a, Le spoznavanju na Sloven III. Val po v

tni t o k p a d a v i n n a S l o v e n s k e m . T o m a i , skem. vasor v J. razprostranjenosti razmerju rastlin do

l j u b l j a n s k e g a t e r i t o r i j a . S. kmetska Ljubljane. sorodna

Kos, imena.

Triglav.

krajevna

triglavske Protestanti

M a n j i d o n e s k i . O b z o r n i k . Knji evnost.

krajine.

Ba,

Sedemdesetletnica prof. Matije Murka.

D n e 10. februarja 1931. je dopolnil n a ojeslovenski rojak, s v e t o v n o z n a n i slavist g. Matija M u r k o 70 let ivljenja. Rojen je v vasi Drsteli pri Sv. U r b a n u blizu P t u j a in ivi sedaj v Pragi k o t profesor slavistike n a Karlovi univerzi. T u d i redakcija Etno^ loga se pridruuje proslavi jubilarja, svojega s o t r u d n i k a , s e* stitkami in najlepimi eljami za b o d o n o s t .

Direktor Etnografskega muzeja zastopnik g. ministra prosvete pri promociji predsednika ekoslovake republike dr. Toma Masaryka za astnega doktorja filozofije univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani.
D n e 31. j a n u a r j a t. 1. ob 11. uri je bil v slavnostni d v o r a n i Ljubljanske univerze p r o m o v i r a n za astnega d o k t o r j a filozofije g. dr. T o m o Masaryk, p r e d s e d n i k b r a t s k e ekoslovake drave. Pri inu p r o m o c i j e ga je zastopal ekoslovaki poslanik, dr. Ro= bert Flieder, ki se je v imenu p r e d s e d n i k a zahvalil rektorju, dr. A. erku za podeljeno najvijo a k a d e m s k o ast t e r preital p r e d s e d n i k o v o pismo, naslovljeno n a Slovence: e kot tudent sem na univerzah na Dunaju in v Lipskem opazoval razne sla vanske dijake: fo opazovanje sem nadaljeval kot akademski uitelj. Prizadevat sem si namre tudi na ta nain spoznati karakterje in nadarjenost posameznih slovanskih narodov; ustvaril sem si nazore o Slovanih in njihovih usono'kulturnih nalogah s studijem njihovih duevnih kvalitet. Kmalu sem spo znal, da se Slovenci v tem odlikujejo po svoji pridnosti in enen giji: tudi sem se preprial, da so nam Slovenci dali odline sla-viste oboje mi je sluilo pri primerjanju malih narodov in njih poslanju z narodi tevilno vejimi in velikimi. V podelitvi doktorata ljubljanske univerze vidim priznanje za svojo stvarno utemeljeno simpatijo do Slovencev in zahvat ljujem se zato tem topleje za izkazano mi ast. Po govoru g. poslanika je stopil p r e d e n j bivi minister dr. N . ZuDani in ga pozdravil k o t z a s t o p n i k m i n i s t r a p r o s v e t e : Gospod poslanik in opolnomoeni minister, izvolite izroiti v imenu Ministrstva prosvete Kraljevine Jugoslavije danes p r o ; moviranemu astnemu doktorju ljubljanske univerze, g. pred' sedniku bratske ekoslovake republike, dr. Tomi Masaryku,

najprisrneje estitke in jugoslovanske pozdrave. Ministrstvo prosvete si teje v izredno ast, da je v njegovem obmoju zabe= leen kot astni doktor eden najznamenitejih mo sedanje dobe, otec ekoslovake drave, svetovnoznani kulturnopolitini de' lavec, praktini filozof in dobrotnik lovetva. Bodite tudi Vi, gospod minister, ki zastopate gospoda predi sednika Masaryka pri naem vzvienem vladarju, a danes tudi tu pri promociji, iskreno pozdravljeni. O b 1. uri p o p o l d a n je dal r e k t o r ljubljanske univerze, g. dr. A. erko, v srebrni d v o r a n i hotela Union b a n k e t na ast z a s t o p n i k u novega d o k t o r j a , p r e d s e d n i k a M a s a r y k a , na k a t e r e g a je bilo pozvanih 20 oseb. G o s t i t e l j , g. r e k t o r univerze je v p o z d r a v n e m govoru e e n k r a t naglasil zasluge p r e d s e d n i k a ekoslovake republike za njegov narod, za Slovanstvo in za svet, n a k a r se je g. poslanik dr. Flieder v vznesenih b e s e d a h zahvalil. N a t o j e napil n o v e m u astnemu d o k t o r j u z a s t o p n i k ministra p r o s v e t e , dr. N . Zupani, ki je slavljenca primerjal S" Solonorn, Pitagoro, P l a t o n o m in M a r k o m Avrelijem, ki so bili dravniki in filozofi v eni osebi. P r i r e d i t e v sta zakljuili zdravici g. b a n a D r a v s k e banovine, g. dr. Maruia in ljubljanskega u= pana, g. dr. D i n k a Puca.