z namizjem KDE

LINUX

Ale Koir, Roman Maurer, Rok Pape, Primo Peterlin in Miha Tomi c

Podatki o uporabljenih datotekah:

LINUX
z namizjem KDE
Ale Koir, Roman Maurer, Rok Pape, Primo Peterlin in Miha Tomi c

Priro cnik za delo z operacijskim sistemom Linux

LINUX z namizjem KDE

Ale Koir, Roman Maurer, Rok Pape, Primo Peterlin in Miha Tomi c

Priro cnik za delo z operacijskim sistemom Linux

CIP Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana 004.451(035)

KOIR, Ale LINUX z namizjem KDE : priro cnik za delo z operacijskim sistemom Linux / Ale Koir . . . [et al.]. - 2., prenovljena izd. Ljubljana : Pasadena, 2003 ISBN: 961-6361-29-5 1. Koir, Ale 24823557

II

Vsebinsko kazalo
Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Komu je knjiga namenjena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kaj najdemo v knjigi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zapis . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kako je knjiga nastajala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zahvala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

1
1 2 3 4 5

1. poglavje: Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Kaj sploh je Linux . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Linux in drugi operacijski sistemi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Linux in Windows . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Linux in drugi Unixi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Devet razlogov za uporabo Linuxa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prvi c: Prosti operacijski sistem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Drugi c: Robustnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tretji c: Ve copravilni sistem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Cetrti c: Ve cuporabniki sistem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Peti c: Navidezni pomnilnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . esti c: Upotevanje standarda POSIX . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sedmi c: Razvojna orodja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Osmi c: Razli cna strojna okolja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Deveti c: Stopnjevana prilagodljivost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Osnove Linuxa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Linux je ve c kot jedro . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Grafika: okensko okolje X . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kako vse skupaj deluje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zagon ra cunalnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

7
7 8 8 9 9 10 12 12 13 13 13 14 15 15 15 16 17 18 19

IV

Vsebinsko kazalo

Zagonski nalagalnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pregled strojne opreme . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rojstvo procesov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ukazna lupina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Datoteke, programi, knjinice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Stati cno in dinami cno povezovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vhodne enote in prekinitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Urnik procesov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Upravljanje pomnilnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Datote cni sistem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Bloki in razdelki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Datoteke in imeniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Priklop razdelkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pot do datoteke na disku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Posploene datoteke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Osnove interneta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Internetna imena in tevilke IP . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Paketi in usmerjanje teh paketov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nosilna protokola TCP in IP . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Uporabniki protokol HTTP . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Okensko okolje X in namizje KDE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nekaj malega o zgodovini Linuxa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Unix . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . GNU ni Unix . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Od Minixa do Linuxa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zgodba o uspehu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Je Linux Unix ali ne? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

19 20 20 21 22 23 24 25 26 27 27 27 28 29 29 30 30 31 32 33 34 35 35 37 39 42 43

2. poglavje: Namestitev Linuxa . . . . . . . . . . . 45

Strojne zahteve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Podrobneje o razdelkih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sestava diska . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vrste razdelkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Datote cni sistemi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Izmenjalni razdelek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Priprave na namestitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Delovni list . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Soitje z drugimi operacijskimi sistemi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 47 48 49 50 50 51 51 51

Vsebinsko kazalo

Izdelava varnostne kopije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kr cenje razdelka Windows . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . GNU parted . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . QtParted . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . FIPS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Partition resizer . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Namestitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prvi zagon Linuxa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Priprava namestitvene diskete . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pozdravni zaslon nalagalnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Preverjanje namestitvenega medija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zagon grafi cnega namestitvenega programa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Izbiranje jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Izbiranje tipkovnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Izbiranje mike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Izbiranje vrste namestitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Razdelitev diska . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Samodejno razdeljevanje diska . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Razdelitev diska s programom Disk Druid . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Konfiguracija zagonskega nalagalnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Konfiguracija omreja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Konfiguracija poarnega zidu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Podpora za dodatne jezike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Izbira casovnega pasu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nastavitev gesla skrbnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nastavitve overjanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Privzete skupine paketov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Izbor skupine paketov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Namestitev se za cenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Name canje paketov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ustvarjanje zagonske diskete . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prikrojitev grafi cnega vmesnika (X) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prvi zagon sistema . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

53 53 54 55 56 56 56 57 58 59 60 61 61 62 62 62 63 63 64 64 65 66 66 67 67 67 68 69 69 70 70 71 72

3. poglavje: Osnove namizja KDE . . . . . . . . . 73

KDE se predstavi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 Prijava v KDE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 Videz namizja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75

VI

Vsebinsko kazalo

Mika gre v napad . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 Pult . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 Okna in opravilna vrstica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78 Podlaga in ikone . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78 Menuji, gumbi in vnosna polja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 Menuji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 Gumbi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 Vnosna polja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 Odloi ce . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 Delo z okni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 Delo z datotekami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 Imena datotek in drevesna zgradba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 Datote cni upravljalnik KDE: Konqueror . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 Izbor delovnega imenika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 Datoteke v Konquerorju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86 Blinjice do datotek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 Blinjice do programov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 Ogledovanje in urejanje besedil s Kedit . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89 Odpiranje in shranjevanje datotek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89 Urejanje besedil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91 Prepisovanje, rezanje in lepljenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91 Iskanje in zamenjava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 Crkovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93 Priklop plo ce CD ali diskete . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 Iskanje datotek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95 Malenkosti, ki nam olepajo ivljenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96 Adresar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96 Opomnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97 Koliko casa nam vzamejo opravila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98 Izbiranje znakov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99 Kdehelp: Pomo c, vgrajena v KDE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 Konqueror nam e spet pomaga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102 Podatki o opremi in storitvah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102 Sistemska oprema . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102 Programska oprema . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104 KDE po meri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106 Izhod iz KDE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110

Vsebinsko kazalo

VII

4. poglavje: Prvi koraki po ukazni lupini . . . 113

Zgodovina ukaznih lupin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114 Bournova lupina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115 Lupina C . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115 Kornova lupina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116 Lupina Bash . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116 DOS in Unix . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 Sre canje s sistemom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 Konzolna prijava v sistem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118 Odjava iz sistema . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120 Ukaz in njegove izbire . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120 Delo ukazne lupine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121 Zagon ukazne lupine in izhod iz nje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122 Delovni imenik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123 Sprememba trenutnega imenika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123 Pregledovanje imenikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124 Ustvarjanje in brisanje imenikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125 Datote cni sistem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126 Kaipot po datote cnem sistemu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128 Delo z datotekami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133 Prepisovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133 Prestavljanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 134 Ustvarjanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135 Brisanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135 Pravice do uporabe datotek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136 Lastnitvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136 Spreminjanje lastnitva in dovoljenj datotek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138 Spreminjanje dovoljenj: chmod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138 Spreminjanje lastnitva: chown . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139 Nastavljanje privzetih dovoljenj: umask . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140 Privzeta vrednost dovoljenj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140 Kdo sem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141 Simbolne povezave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142 Priklop in odklop pomnilnikih nosilcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143 Ustvarjanje datote cnih sistemov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 144 Velikost prostora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 146 Prostorska zasedenost datote cnih sistemov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 146 Skupna dolina datotek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147

VIII

Vsebinsko kazalo

Iskanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 148 Iskanje po vsebini datotek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 148 Iskanje po lastnostih datotek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149 Programa locate in updatedb . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151 Urejanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152 Ura in datum . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152

5. poglavje: Mo c ukazne lupine . . . . . . . . . . . 155

Ukazne lupine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 155 Izbira ukazne lupine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156 Razli cice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156 Primerjava lastnosti ukaznih lupin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156 Ukazna vrstica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156 Vnos ukaza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 158 Urejanje ukazne vrstice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159 Zgodovina tipkanih ukazov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 160 Ukazi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161 Spremenljivke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162 Spremenljivka s potjo do izvedljivih programov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 163 Operacije z znakovnimi spremenljivkami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 163 tevil cne spremenljivke in aritmetika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 164 Razreevanje spremenljivk in narekovaji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 166 Posebni znaki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 167 Nadomestni znaki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 167 Metaznaki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168 Razreevanje tilde . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168 Nadzorni znaki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 169 Regularni izrazi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 169 Metaznaki regularnih izrazov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170 Procesi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170 Seznam vseh procesov: ps . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170 Kateri procesi porabijo najve c procesorskega casa: top . . . . . . . . . . . . . . 172 Sprememba prioritete procesa: nice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 173 Opravila in nadzor nad njimi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 173 Upokojitev procesov in opravil ter signali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 175 Procesi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 176 Psevdodatote cni sistem /proc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 177 Signali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 178

Vsebinsko kazalo

IX

Demoni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 178 Navidezni priklju cki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 179 Nastavitvene datoteke ukazne lupine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 179 Vzor cna datoteka .bashrc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 181 Pozivnik ukazne lupine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 182 Cevovodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 183 Zgledi uporabe cevovodov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 186 Standardni vhod, izhod in sporo cila o napakah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 186 Skriptni jezik ukazne lupine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 187 Krmilni stavki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 188 Zanka f o r . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 188 Pogojni stavek i f . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 190 Sestavljeni pogoji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 192 Zanki w h i l e in u n t i l . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 193 Obdelava vhodnih parametrov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 193 Dodatno gradivo o programiranju v ukazni lupini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 196 AWK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 196 Perl . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 200 Skripti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201 Nae posebnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 204 Nabori znakov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 204 Uporaba nabora znakov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 205 Pretvorbe med nabori znakov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 205 Pretvorbe med zapisi znakovnih datotek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 206

6. poglavje: Nadaljevalni te caj upravljanja sistema . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 207

Spreminjanje sistemskih nastavitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 207 Zaganjanje sistemskih orodij iz ukazne vrstice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 208 Nastavitev datuma in casa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 209 Nastavitev tipkovnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 210 Nastavitev jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 211 Nastavitev mike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 211 Nastavitev gesla skrbnika sistema . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 212 Delo z uporabniki in skupinami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 213 Uporabniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 214 Skupine uporabnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 216 Namestitev tiskalnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 217

Vsebinsko kazalo

Nastavitev zvo cne kartice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 220 Grafi cni vmesnik X . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 221 Preklapljanje med namizji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 223 Namestitev pospeenih 3D gonilnikov nvidia . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 224 Preverjanje delovanja pospeenih gonilnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . 226 Nadgrajevanje gonilnikov iz interneta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 227 Oddaljeni grafi cni dostop . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 228 Name canje programske opreme . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 229 Grafi cni program za upravljanje s paketi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 229 Paketi in orodje Rpm . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 231 Name canje in nadgradnja programov z Rpm . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 232 Poizvedbe z Rpm . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 232 Odstranjevanje paketov z Rpm . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 234 Apt in name canje paketov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 234 Paketi Rpm z izvorno kodo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 236 Arhiviranje in name canje tar arhivov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 237 Tar, gzip in arhiviranje na splono . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 237 Name canje paketov tar z izvorno kodo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 239 Arhiviranje na zunanje enote . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 239 Samodejno poganjanje opravil ob dolo cenem casu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 240 Cron . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 240 Anacron . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 243 At in Batch . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 244 Omreje TCP/IP . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 245 Osnove delovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 245 Nastavljanje omrenih povezav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 247 Omrene kartice in doma ce omreje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 247 Ali smo omreeni? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 251 Kabelski modemi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 252 ADSL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 253 Usposobitev analognega modema . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 253 Usposobitev modema ISDN . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 256 Vzpostavljanje povezav na klic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 257 Nadzor nad vgradnimi napravami ISDN . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 260 Kaj storiti, ce zabredemo v teave, in zakaj je Vi na zaveznik . . . . . . . . . . . . 260 Priprava zagonske diskete . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 261 Zagon sistema z zagonsko disketo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 261 Zagon sistema v reevalni na cin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 262

Vsebinsko kazalo

XI

Nalagalnika GRUB ni ve c . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 263 Kaj storiti, ce se ne spomnimo skrbnikega gesla . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 264 Teave z datote cnimi sistemi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 265 Zbrisane datoteke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 265 Opla, sesul sem knjinice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 266 Urejevalnik Vi(m) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 266 Storitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 268 Zagon in ustavljanje storitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 271 Upravljanje storitev v ukazni vrstici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 272 Nastavljanje samodejnega zagona storitev v ukazni vrstici . . . . . . . 273 Inicializacijske datoteke in zagon Linuxa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 273 Zavarovani Linux . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 276 Nastavljanje omrene ravni varnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 276 Nekaj splonih nasvetov glede varnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 277

7. poglavje: Pisarna brez pisarne . . . . . . . . . 281

Lyx, stavnik besedil za Latex . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 282 Z Lyxom junako in slovensko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 282 Vizualno in logi cno strukturiranje spisov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 283 Razredi besedil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 284 Okolja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 284 Vzorci in zgledi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 285 Naslovi razdelkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 286 Kazalo vsebine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 286 Sklicevanje na literaturo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 286 Matemati cni izrazi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 288 Vrsti cni in prikazni na cin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 289 Eksponenti in indeksi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 290 Po klan cku gor, po klan cku dol . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 290 Grke crke in simboli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 291 Kvadratni koreni in ulomki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 291 Veliki operatorji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 291 Matrike in oklepaji okoli njih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 292 Limite, sinusi, kosinusi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 293 Tabele . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 293 Slike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 294 Kako narediti EPS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 294 Vstavitev slike v Lyx . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 295

XII

Vsebinsko kazalo

Zasuk, razteg . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 296 Crkovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 296 Ogled kon cnega izdelka na zaslonu in odtis . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 296 Izvozni izdelki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 296 Gnuplot in risanje grafikonov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 297 Zagon in izhod iz programa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 297 Vgrajena pomo c . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 298 Zgled: risanje matemati cnih funkcij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 298 Izbira izhodnega zapisa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 299 Zgled: trorazseni graf . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 300 Prilagajanje krivulje merskim podatkom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 301 Nai znaki v Gnuplotu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 302 Risanje skic s programom Xfig . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 302 Vgrajena pomo c . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 302 Risanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 303 Shranjevanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 305 Nae pisave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 305 MagicPoint . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 306 Preprost primer . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 307 e ve c ukazov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 308 Prikaz predstavitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 311 Nekaj besed o pisavah in nastavitvah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 312 Dodatno branje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 312

8. poglavje: Ve cpredstavnost . . . . . . . . . . . . . 313

Kaj je ve cpredstavnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 313 Zvo cna kartica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 315 Ali zvo cna kartica deluje? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 316 Digitalno vzor cenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 317 Zvo cne naprave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 318 Snemalniki in predvajalniki zvoka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 319 Snemanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 320 Predvajanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 320 Vloga zvo cne kartice pri snemanju in predvajanju . . . . . . . . . . . . . . . . . . 321 Zapisi zvo cnih datotek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 322 Wave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 323 Midi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 323 MP3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 323

Vsebinsko kazalo

XIII

Izdelovanje zapisov MP3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 325 Patentna obremenjenost zapisa MP3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 326 Ogg Vorbis . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 326 Zvok v konzoli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 327 sox . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 327 mikmod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 328 Zvok v oknih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 329 xmms . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 330 Sekven cnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 333 Mealniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 333 kMix . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 334 aumix . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 335 Zajemalnik Grip . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 335 Internetne radijske postaje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 337 Grafika v Linuxu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 338 Rastrske in vektorske slike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 338 Shranjevanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 339 Pregledovalniki slik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 340 gThumb . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 341 XV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 343 xloadimage . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 344 Postscript . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 344 Ghostview . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 346 Grafi cna orodja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 348 Paket ImageMagick . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 348 Orodje Display . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 348 Orodje import . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 351 Orodje animate . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 351 Orodje montage . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 351 Orodje Convert . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 352 Orodje Mogrify . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 355 Orodje Composite . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 356 Orodje Identify . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 356 Paket NetPBM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 356 Risarski programi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 357 Kpaint . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 358 Paket Gimp za rastrsko slikanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 359 Gimpov ustroj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 360

XIV

Vsebinsko kazalo

Prvi stik z Gimpom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 361 Gimp in njegova okna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 362 Orodjarna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 365 Izdelovanje slike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 367 Shranjevanje slike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 367 Video . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 368 Televizija na ra cunalniku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 368 Predvajanje filmov in plo c DVD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 370 Nadzor nad predvajanjem in regije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 370 Nastavljanje regije naprave DVD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 371 datoteke /dev/dvd ni mo Ce c odpreti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 372 Predvajalnik filmov MPlayer . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 373 Upravljanje s tipkovnico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 374 Predvajalnik filmov Xine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 375 Zapisovanje plo c CD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 376 Program mkisofs . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 377 Program cdrecord . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 378 Glasbene plo ce CD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 378 Program cdrdao . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 379 Zapisovanje v okenskem okolju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 380

9. poglavje: Omrene storitve . . . . . . . . . . . . 383

Dostop do spleta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 384 URL: sklic na sredstva v internetu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 385 Mozilla . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 388 Navigator . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 389 Zaznamki in zgodovina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 391 Pikotki in zasebnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 392 Certifikati . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 393 SSL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 393 Vstavki in pomoni programi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 394 Vstavki v Mozilli za Pingo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 395 Messenger . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 398 Protokola POP3 in IMAP4 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 398 Mape sporo cil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 400 Filtri sporo cil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 400 Sestavljanje sporo cil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 401 Branje novic z Mozillo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 403

Vsebinsko kazalo

XV

Composer . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 404 Kmail za prebiranje pote . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 404 Priprava na delo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 404 Nastavitev identitete . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 405 Nastavitev poiljanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 405 Nastavitev prejemanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 408 Pisanje in odgovarjanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 409 Adresar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 413 Filtriranje sporo cil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 414 Varno poiljanje sporo cil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 415 Kmail po meri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 416 Elektronske novice in Knode . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 417 Priprava za delo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 418 Nastavitev identitete . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 419 Nastavitev ra cunov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 419 Naro canje na novi carske skupine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 420 Branje in pisanje novic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 421 Na splono o elektronskih novicah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 423 Vedenje v novi carskih skupinah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 425 Telnet in delo z oddaljenim ra cunalnikom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 426 Prenaanje datotek po omreju s Ftp . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 426 Paketno prenaanje datotek z Wget . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 428 Berkeleyjski omreni ukazi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 429 Rcp: prenaanje datotek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 430 Rsh: izvajanje ukazov v oddaljenem ra cunalniku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 431 Rlogin: prijava v oddaljeni sistem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 431 Ssh: Varno ob cevanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 431 Preverjanje istovetnosti ra cunalnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 432 ifriranje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 434 Preverjanje verodostojnosti uporabnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 435 Priprava Ssh za uporabo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 435 Overitveni posrednik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 437 Izvajanje ukazov v oddaljenem ra cunalniku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 439 Prenaanje datotek iz ra cunalnika v ra cunalnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 439 Nastavitve Ssh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 440 Irc, tipkani klepet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 441 Xchat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 442 Ksirc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 442

XVI

Vsebinsko kazalo

Dodatek A: Ve c o Linuxu . . . . . . . . . . . . . . . . . 443

Referen cni priro cnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 443 Drugi makro paketi za ROFF . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 445 Nadbesedilni spisi v obliki HTML . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 445 GNU Info . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 446 Priro cniki v KDE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 447 Dokumentacija za programske pakete in jedro . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 447 Spleti ca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 448 Novice in informacijski portali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 449 Skladi ca paketov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 450 Novi carske skupine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 452 Dopisni seznami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 453 Prijava na seznam in odjava s seznama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 454 IRC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 455 FTP . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 455

Dodatek B: tiri ukazne lupine . . . . . . . . . . . . 457 Dodatek C: Vi in Emacs . . . . . . . . . . . . . . . . . . 461

Vi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 461 Emacs . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 462 Podpora za sloven cino . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 464

Dodatek D: Vodnik po distribucijah . . . . . . . . 467

Debian . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 468 Red Hat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 469 Fedora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 471 Pingo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 472 Mandrake . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 472 Knoppix . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 473 Suse . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 474 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 475

Stvarno kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 477

Predgovor
Po presenetljivo bu cnem vstopu Linuxa v svet casnikih novic in nato v poljudne rubrike tudi nera cunalnikih revij pred tirimi leti njegova vidnost e ni za cela usihati. Celo ve c, ne dojemamo ga s presene cenjem, kot kaj je e tisti sistem, temve co je e do njem razpravljamo in resno razmiljamo, kje in kako ga lahko uporabimo. Ce pred kakim letom veljalo, da je primeren le za specializirane strenike, ga lahko danes brez strahu ponudimo kot namizno delovno postajo prav vsakomur, ki ra cunalnik e pozna, in z njim ne bo imel ve c teav kakor z novo razli cico kakega drugega operacijskega sistema. Po videzu in na cinu rabe namizja in namenskih programov v njem je primerljiv z drugimi sodobnimi operacijskimi sistemi. Iz dneva v dan pa se zanj najde tudi ve c namenskih programov, pri cemer lahko izbiramo med ve c pisarnikimi paketi, seveda v sloven cini. Ker prinaa Linux za razliko od izdelkov komercialnih izdelovalcev programske opreme e dve novosti, in sicer pravico, da z vsemi brezpla cnimi programi za povrh dobimo tudi njihovo izvorno kodo in jo smemo brezpla cno razirjati naprej, si vsekakor zaslui, da si ga ogledamo in preskusimo,kaj nam lahko ponudi.

Komu je knjiga namenjena

Knjiga je uvod v operacijski sistem in delovno okolje Linux. To ne pomeni, da je pisana za tiste, ki so v svetu ra cunalnitva popolni za cetniki. Podobno kakor ve cina knjig, ki se postavljajo z naslovom Uvod v relativisti cno kvantno mehaniko, Osnove molekularne genetike in podobno, vendarle predpostavlja dolo ceno predznanje in sklepa, da bralec e lo ci med miko in modemom in zna, ceprav morda sam ne pie programov, z omreenim ra cunalnikom postoriti nekaj preprostih opravil. A kljub temu da se nam Linuxa ni ve c treba bati, bi ga e vedno le teko priporo cili nekomu, ki e nima cisto zares nobenih izkuenj z ra cunalnitvom. Kakno drugo okolje, denimo MacOS ali Microsoft Windows, bi utegnilo biti neneje pri jemanju ra cunalnike nedolnosti. Kot je ugotovil Robert Pirsig, imajo nekateri ljudje e prirojen odpor do vsega tehni cnega. Za te ljudi sta tehni cno in grdo sopomenki.

Predgovor

Zanje verjetno Linux ni dober. Saj ne, da so nekateri operacijski sistemi bolj tehni cni od drugih, le pri enih sta ustroj in tehni cnost lepe vidna. In za koga je Linux? Novinec v Linuxu je nekdo, ki e ima izkunje z ra cunalnitvom. Nekdo, ki priblino ve, kaj je mogo ce z ra cunalnikom po ceti, in tudi, kaj ga pri ra cunalnikih moti, in je pripravljen za poteitev svoje raziskovalne ilice odkrivati nove svetove. Nekdo, ki ga ni strah kuhinjske pe cice nastaviti na zakasnjeni vig ali ki zna posneti oddajo na videorekorder. Nekdo, ki bi raje, kakor da bo nekajkrat na dan pritiskal usodno kombinacijo treh tipk, videl kaj takega:
18:20:37 up 142 days, 7:43, 3 users, load average: 1.32, 1.13, 1.08

Da, ra cunalnik e skoraj tiri mesece nemoteno deluje. Pa e za tisti zagon pred meseci je bila verjetno kriva redukcija elektrike ali priklop novega kosa strojne opreme. Sicer pa poznamo tudi sisteme, ki nemoteno te cejo nekaj let. se vrnemo k Pirsigu, zenu in umetnosti vzdrevanja motociklov: Linux je med Ce operacijskimi sistemi nekaj podobnega, kot so motocikli med motornimi vozili. Kdor je preskusil ene in druge, bo lagodno vonjo z motociklom v son cnem dnevu le nerad zamenjal z znojenjem v plo cevinasti katli. To pa e vseeno ne pomeni, da bi motocikel brez zadrkov priporo cil babici; pa tudi za prevoz otrok v vrtec bi se mu najbr ne zdel najprimerneji. In e: medtem ko se vozniki sodobnih avtomobilov pravzaprav cisto ni c ne spoznajo na svoje jeklene konji cke in avto vsaki c, ko cudno zaropo ce, peljejo na servis, so vozniki motociklov svojim vozilom blie in e vedno znajo kaj malega popraviti tudi sami. Seznanjanje z novim operacijskim sistemom je kot hoja po hribih. Nekatere poti so kratke, a strme. Tistega, ki jih zmore, hitro pripeljejo do cilja, vendar se ve cina ustavi e ob prvi strmeji oviri. Pisci smo prepri cani, da je pot, ki jo predlagamo do cilja poznavanja operacijskega sistema Linux povsem polona in omogo ca zlono hojo. Vsekakor pa ostaja levo in desno od nje e dovolj izzivov tudi za drzne raziskovalce brezpotij.

Kaj najdemo v knjigi

e obseg knjige daje slutiti, da je v njej marsikaj izpu ceno. Omejili smo se namre c na programe in postopke, za katere menimo, da bo ve cina nanje naletela pri vsakdanjem delu. Programiranje v Linuxu ali Linux kot strenik sta na primer tako obseni temi, so posebne specializirane teme podrobneje da bi vsaka zahtevala svojo knjigo. Ce obdelane v drugih delih, bralca napotimo k njim. To posebej velja za spise HOWTO in drugo dokumentacijo iz projekta dokumentacije Linuxa, ki je prosto dostopna in priloena na plo ci CD-ROM, na voljo pa je tudi kot tiskana knjiga v sloven cini. V uvodnem poglavju je predstavljen operacijski sistem in delovno okolje Linux. Natete so njegove prednosti in slabosti glede na nekatere druge operacijske sisteme.

Predgovor

Zatem se z ustrojem in delovanjem Linuxa seznanimo nekoliko poblie, ob cemer tudi uvedemo specifi cno terminologijo za Linux in Unix. Prvo poglavje kon cuje kratek zgodovinski oris nastajanja Linuxa. Drugo poglavje podaja opis namestitve Linuxa s priloenih plo c CD-ROM; korak za korakom nas popelje po celotnem postopku namestitve, kar je z dodelanimi programi za name canje postalo varno in nezahtevno opravilo. Ob zahtevnejih posegih pa bomo raje prebrali poglavje o Nadaljevalnem upravljanju sistema. Drugi del knjige predstavi splono uporabo Linuxa. S KDE, enim izmed najbolj priljubljenih namizij za Linux, se boste seznanili v tretjem poglavju. Grafi cno delovno okolje je izvrstno za interaktivno delo, pri ponavljajo cih se opravilih pa si radi pomagamo z ukazno lupino in njenim skriptnim jezikom. Zato sledita poglavji, ki obravnavata delo v ukazni lupini, skuata pa pomagati bralcu premagati prve zadrege in strahove pred lupino. Poglavje z naslovom Prvi koraki po ukazni lupini predstavi delo z datotekami in osnovami datote cnega sistema, njegovo nadaljevanje Mo c ukazne lupine pa procese in zahtevneje monosti datote cnega sistema. Vse skupaj je zaokroeno z opisom skriptnega jezika ukazne lupine in zgledi rabe. Tretji del knjige obravnava posebne teme. Prva je upravljanje sistema; tej je posve ceno esto poglavje z naslovom Nadaljevalni te caj upravljanja sistema. Sledi opis orodij, s katerimi ustvarjamo razli cne vrste zapisov. Dokumente piemo z orodjem Lyx, ki je posebej primerno za pisanje spisov, v katerih se najde tudi kakna ena cba. Poglavje opie tudi orodje za pripravo grafov Gnuplot in preprosto orodje za pripravo prosojnic. Crtne slike za ta orodja pripravimo s programom Xfig, ki kon cuje poglavje. V naslednjem poglavju z naslovom Ve cpredstavnost predstavimo podporo za vse vrste ve cpredstavnosti: slike, animacije, zvok, predvajanje filmov. . . Vsebino sklene pomembno poglavje o omrenih storitvah, ki zajema ve cino dananjih priboljkov: deskanje po internetu, potne in novi carske storitve, priklapljanje v oddaljene sisteme. . .

Zapis
V knjigi je uporabljen naslednji zapis: x Imena programov, ki jih poganjamo iz ukazne vrstice, so pisana v pisavi stalne irine, na primer l s . Programi, ki jih navadno poenemo kako druga ce, so pisani z navadno pisavo in veliko za cetnico, denimo takole: Kmail. Nenavadne uporabe velikih crk v izvirnih imenih so poenotene: piemo Emacs, Latex, Unix namesto emacs, LaTeX, UNIX. Kratice, ki jih izgovarjamo kot kratice, so izpisane z velikimi crkami, na primer TCP/IP. x Imena datotek so izpisana s pisavo stalne irine, kot na primer X F 8 6 C o n f i g .

Predgovor

Enako velja tudi za popolne poti do datotek (/ e t c / p a s s w d ) ali internetne vire (h t t p : / / l i n u x d o c . o r g / ). x Metaspremenljivke v zgledih so izpisane lee ce, denimo takole: r m datoteka. Od bralca pri cakujemo, da bo metaspremenljivko nadomestil z njeno vrednostjo, v omenjenem zgledu z imenom datoteke, ki jo eli zbrisati. Za zgled uporabnika smo izbrali izmiljeno uporabnico Metko: njo je treba vzeti kot metaspremenljivko, ki ponazarja, kako bi uporabili podatke, vezane na uporabnika. x Izbire na menujih so pisane s polkrepko pisavo, na primer tako Pripomo cki. Zaporedne izbire v sosledju menujev so lo cene s pu cico: Pomo c Vsebina. x Kadar je izrecno poudarjeno, tipke je treba pritisniti, so tipke izpisane v katere Z pomeni, da je treba pritisniti tipko Ctrl (na okvir cku. Tako na primer Ctrl + Control ), zatem pritisniti in spustiti tipko tevilnih tipkovnicah ozna c ena s Z ter je pri tem treba pritisniti veliko nazadnje spustiti tipko Ctrl . Ce c rko, to izrecno . navedemo z opisom Shift + Z

Kako je knjiga nastajala

Avtorji smo sami knjigo v celoti spisali in tudi pripravili za tisk. S tem smo eleli preveriti, ali je Linux s prosto programsko opremo primeren tudi za tako zahteven projekt. Knjiga je stavljena na Linuxu s stavnim sistemom Latex. Zaloba je predpisala obliko, ki se je ujemala z drugimi deli iz zbirke, zato smo pripravili poseben, zaloniku prilagojen slog za stavljenje in v njem dolo cili nova okolja, pisave in podobno. Da bi lahko krajevno lo ceni pisci hkrati pisali in urejali knjigo, smo potrebovali skupno, vsem piscem dostopno in varno shrambo elektronskih dokumentov s podprtim sistemom razli cic. Za to se je kar sam ponujal sistem za nadzor razli cic CVS; pri uporabi se je izkazal zelo dobro. Avtorji tudi tisti brez stalne povezave v internet smo vselej lahko pregledovali trenutno stanje vseh besedil in jih dopolnjevali ali spreminjali, ne da bi se bali, da bi drug drugemu nehote kodili in po nesre ci uni cevali so casne spremembe. Pisci smo pripravili tudi vse slike. Slike oken na namizju smo zajeli s programom i m p o r t , ki je del paketa Imagemagick, ter programoma x v in g i m p . Crtne slike smo izdelali s programom Xfig; z njim smo slike oken opremili z napisi. Skladenjske diagrame smo izdelali s slogom syntax, ki je del obi cajne distribucije sistema Latex. Za spreminjanje iz enega slikovnega zapisa v drugega pa smo uporabili program c o n v e r t , prav tako iz paketa Imagemagick. Pripravljeno datoteko v zapisu postscript z zrcalno podobo strani smo oddali zaloniku, da jo je odtisnil na osvetljevalniku.

Predgovor

Zahvala
Izvod pred vami je druga obnovljena in popravljena izdaja. Pri prvi izdaji sta kot avtorja sodelovala Srdjan Cvjetovi c in Marko Samastur, v drugi izdaji pa sta ju nadomestila Rok Pape in Miha Tomi c. Z branjem celotne knjige prve izdaje ali njenih delov ter s strokovnimi pripombami so pomagali prvi poskusni bralci: Boris Gaperin, Pavle Knafli c, Andrej Ku cer, Barbara Vdov c in Matej Kenda, tedaj vsi iz podjetja Hermes SoftLab, ter recenzent Milan Hodo cek in urednik Samo Ku cer. Pri pripravi knjige smo uporabili in preskusili TV Tuner Avermedia, ki ga je posodilo podjetje EC d.o.o. iz Ljubljane, DVD/RW Sony in HDD WDC 80 GB, ki ju je posodilo podjetje ElkoTex d.o.o. iz Ljubljane, ter skener HP Scanjet 2300, ki ga je posodilo podjetje DISS d.o.o. iz Ljubljane. Vsem se iskreno zahvaljujemo! Na koncu smo dolni zahvalo s posebnim poudarkom e vsem, ki so kdaj napisali programsko kodo in jo naredili prosto dostopno. Brez Linusa Torvaldsa in Richarda Stallmana, ki ju tu imenujmo kot zgled, te knjige in takega sveta ne bi bilo.

1. POGLAVJE

Uvod
Linux je edinstven operacijski sistem. Zakaj? Res ni ne prvi ne edini operacijski sistem, katerega izvorna koda je prosto dostopna; niti ni najbolj razirjen operacijski sistem. Vendar ni imelo e nikoli prej toliko ljudi dostopa do izvorne kode operacijskega sistema, ki ga uporabljajo. In e nikoli prej ni toliko ljudi razumelo izvorne kode svojega sistema. Hiter razvoj Linuxa je mogo c prav zato, ker se nanj spozna toliko ljudi. Vsi lahko sodelujejo med seboj in sistem naprej razvijajo.

Kaj sploh je Linux

Linux je prosto dostopna izvedba operacijskega sistema Unix za osebne ra cunalnike s procesorji Intel. Natan cnei bodo taki razlagi sicer oporekali, ce da je nepopolna in celo napa cna. O citka sta vsaj delno upravi cena. Res je nepopolna, saj te ce Linux tudi v druga cnih strojnih okoljih, temelje cih na procesorjih Sun SPARC, DEC Alpha, Power PC, Motorola 680x0, MIPS, ARM ali HP-PA. Kljub temu pa vsa druga strojna okolja skupaj sestavljajo kve cjemu nekaj odstotkov vseh sistemov Linux, ki so v rabi. Ugovor o napa cnosti pa meri na to, da je Unix za citena blagovna znamka, ki jo lahko uporabljamo le, ce zadostimo predpisanim zahtevam in pla camo licen cnino. O slednjem v skupnosti Linuxa ni soglasja, kljub temu pa Linux iz izdaje v izdajo bolj zado ca standardom. Veljavnost sprva zapisane trditve moramo zato razumeti podobno kakor Newtonove zakone mehanike: napa cna je, ce poskuamo njeno veljavnost raztegniti do skrajnih meja, a za ve cino prakti cnih potreb velja. V ojem pomenu z izrazom Linux ozna cujemo jedro operacijskega sistema. Jedro je nedvomno najpomembneji del operacijskega sistema, vendar si brez podpornih programov z njim ne moremo kaj prida pomagati. ele z njimi postane operacijski sistem uporaben. Ker podporni programi ve cinoma izvirajo iz projekta GNU, so za operacijski sistem predlagali ime GNU/Linux. Ni se posebej prijelo in ve cina uporablja za ves sistem in zgolj za jedro ime Linux, od bralca pa se pri cakuje, da bo znal razbrati, kaj je miljeno.

Uvod

Dejstvo, ki je nemara najpomembneje, pa smo prihranili za konec: Linux je prosti operacijski sistem. Kaj to pomeni? Verjetno je prvo, kar opazimo, to, da nam zanj ni treba pla cati. Res bomo za CD z Linuxom verjetno morali odteti nekaj denarja, vendar pla camo za nosilec, stroke razirjanja in morebitno podporo pri name canju, ne pa za sam Linux. Ni c manj pomembna pa ni tudi druga lastnost prostih programov: dostopnost izvorne kode. Tako reko c vsa programska oprema, ki sestavlja sistem Linux, je prosto dostopna, z izvorno kodo vred.

Linux in drugi operacijski sistemi

Je Linux bolji ali slabi od drugih operacijskih sistemov? Na to vpraanje si mora vsakdo odgovoriti sam, glede na svoje potrebe. Navedemo lahko le nekaj bistvenih razlik med Linuxom in drugimi sistemi. V resnici ne gre za tako prelomno odlo citev Linux si lahko deli ra cunalnik z drugim operacijskim sistemom, denimo MS Windows ali OS/2.

Linux in Windows
Linux si najpogosteje deli ra cunalnik s sistemom Microsoft Windows za doma co rabo. Taki so sistemi Windows 95/98/Me. Ta je naprodaj po razmeroma dostopni ceni in v njem te cejo tevilni programi, za katere se marsikomu zdi, da mu brez njih ni iveti denimo tisti iz paketa Office. V Linuxu so resda na voljo tako funkcionalno enakovredne reitve denimo pisarniki paket OpenOffice.org kot tudi alternativni pristopi denimo stavni sistem Tex a navada je elezna srajca. Ni c zato. Linux in Windows 95/98/Me sta med seboj tako razli cna sistema, da se pravzaprav dopolnjujeta. Linux zna bolje izkoristiti strojno okolje in ponuja popolno ve copravilnost ter hkratno delo ve c uporabnikov, Windows 95/98/Me pa je okolje, v sta oba name katerem morda te cejo vae najljube igrice. Ce cena v istem ra cunalniku, iz Linuxa preprosto doseemo datoteke, zapisane v Windows. Razvijajo pa tudi prosto dostopen posnemovalnik Wine (angl. Windows Emulator ), s katerim bo mogo ce programe za Windows poganjati kar v Linuxu. S sistemi, izvirajo cimi iz Windows NT to so sistemi Microsoft Windows NT/2000/XP je nekoliko druga ce. Gre za operacijski sistem, pisan predvsem za strenike, ki je po svojih lastnostih podoben Linuxu. Podpira popolno ve copravilnost, zna izkoristiti ve cprocesorske ra cunalnike, te ce v ve c razli cnih strojnih okoljih, dobro podpira omrene in varnostne funkcije. Poglavitna razlika med njim in Linuxom je, da Linux gradi na izro cilu Unixa, Microsoft pa je svoje, ve cinoma primerljive reitve razvil na novo. Veliko bolj kot po tehni cnih zna cilnostih se sistema razlikujeta po strategiji razvoja. e pred Linuxom je Unix stavil na javne standarde. Katerikoli izdelovalec

Uvod

programske opreme ali, kot dokazuje Linux, celo posameznik z dovolj dobrim znanjem programiranja je lahko napisal programje, skladno z objavljenimi standardi, in ustvaril svojo izvedenko Unixa. Linux je to raziril, tako da je praviloma tudi vsa izvorna koda programov javna. S tem je pritegnil mnoico nadarjenih programerjev z vsega sveta, ki lahko to kodo popravljajo in dopolnjujejo. MS Windows, na drugi strani, vzdruje eno samo podjetje. Samo si pie standarde, samo jih tudi izvaja. Ampak, lepo prosim, ne kar katerokoli podjetje, temve c najve cje podjetje za izdelovanje programske opreme na svetu. Oba sistema se e ve c let irita in v prihodnjih letih lahko pri cakujemo srdit boj med njima, tako za prevlado na trgu strenikov kot tudi za prevlado v delovnih postajah, kamor se Linux vse bolj iri. Vsekakor bo e zanimivo.

Linux in drugi Unixi

Ima sploh kaken smisel kupovati Unix za osebne ra cunalnike, ce lahko dobimo enako zmogljiv Linux brezpla cno? Morda. Morda elite in potrebujete tehni cno podporo, ki jo izdelovalci ponujajo za sisteme Solaris, BSD/OS ali podobne. Morda relacijska zbirka podatkov, ki jo uporabljate, te ce samo v katerem od natetih sistemov. Res pa je, da so se prednosti slednjih v zadnjih letih znatno zmanjale. Po eni strani zdaj ve cina izdelovalcev programja za Unix tudi Linux upoteva kot okolje, ki se mu izpla ca prilagoditi programe, po drugi strani pa vse ve c podjetij ponuja tehni cno podporo prav za Linux. Unix pa ni doma samo v strenikih je, denimo, tudi jedro nadvse namiznega sistema Mac OS X, ki je na voljo za osebne ra cunalnike Apple Macintosh. Linux tudi ni edina prosto dostopna izvedba Unixa za osebne ra cunalnike s procesorji Intel. Priblino hkrati z Linuxom je bil spo cet tudi projekt 386BSD, ki si je zastavil za cilj prenesti Unix BSD v osebne ra cunalnike s procesorji Intel. Iz iste veje so se pozneje razvili e NetBSD, OpenBSD in FreeBSD slednjemu je uspelo prepri cati najiri krog uporabnikov. Ne smemo pozabiti tudi na Hurd, prosto dostopno jedro iz projekta GNU, ceprav za zdaj njegova namestitev in raba zahtevata nekaj ve c tehni cnega znanja. Ne nazadnje lahko med drugimi izvedbami Unixa za osebne ra cunalnike omenimo e Minix, nekaken olski Unix. A o tem ve c pozneje.

Devet razlogov za uporabo Linuxa

Linux je obudil v ivljenje osnovne zamisli Unixa tiste zamisli, za katere se je ob fragmentaciji Unixa v osemdesetih letih e zdelo, da jim precej trda prede. ivahnost delovanja, ki jo je prinesel Linux razvijanje vedno novih orodij in prenaanje v nova strojna okolja kae, da preprostost, modularnost in odprtost morda vseeno e niso povsem za staro aro. Slednja odprtost si zaslui e posebno pozornost. Prav

10

Uvod

povsem odprt model razvoja je brkone klju cno pripomogel k dananji razirjenosti in priljubljenosti Linuxa.

Prvi c: Prosti operacijski sistem

Kaj pravzaprav pomeni, da je Linux prosti operacijski sistem? Prvo, kar ljudje navadno opazijo pri prostih programih, je cena. Za uporabo prostih programov ni imamo prost dostop do interneta, lahko Linux dejansko dobimo treba pla cati. Ce povsem brezpla cno. A tudi Microsoft Internet Explorer lahko uporabljamo, ne da bi nam bilo treba zanj pla cati. Microsoft ponuja neokrnjeno razli cico programa na svoji spletni strani in vsakdo jo lahko presname na disk in uporablja. Pa Internet Explorer zato vendarle e ni prosti program. Pri njem namre c dobimo samo prevedeno kodo, izvorne pa ne. Zato smo ne glede na to, ali znamo dovolj ali ne, prikrajani za to, da bi sami odpravili napako, ki nas mu ci, ali dodali programu kaj novega, ali ga priredili tako, da bi tekel v drugem operacijskem sistemu, in tudi to nam ni dano, da bi tako izboljano izvedbo programa ponudili tudi prijateljem. e ve c, pravzaprav niti prevedene kode ne smemo uporabljati skupaj z njimi, saj nam kot kon cnemu uporabniku pogodba dovoljuje le, da program shranimo na disk in uporabljamo. Prostost ni stvar cene. Ni c nenavadnega se nam ne sme zdeti, da moramo za CD-ROM s prostimi programi pla cati. Del naega denarja bo ostal trgovini, del ga bo zalonik porabil za kritje svojih strokov, del pa ga bo, ce kaj da nase, namenil tudi za podporo avtorjem programja na cedejki. So prosti programi potemtakem tisti, s katerimi dobimo tudi izvorno kodo? Dostopnost izvorne kode je res nujen predpogoj, vendar sama po sebi e ne zagotavlja prostosti programov. Znan zgled, ki ga verjetno poznajo vsi tudenti naravoslovno-tehni cnih fakultet, je zbirka podprogramov Numerical Recipes. Res je dostopna z izvorno kodo (in razlago le-te), a ima silno omejujo ce dovoljenje za rabo. Le-to nam izrecno prepoveduje, da bi katerega od podprogramov uporabili v svojem programu, ce bi ga eleli razirjati z izvorno kodo vred, ne glede na to, ali to po cenjamo iz pridobitnikih namenov ali le v dobro clovetva in v svojo cast in slavo. Grafi cno ponazoritev razli cnih kategorij programja prikazuje slika 1-1. Z njo si lahko pomagamo razjasniti pojme, na katere v ra cunalniki literaturi pogosto naletimo, kot so prosto in odprto programje, programje v javni lasti (angl. public domain ), programje na pokuino (angl. shareware ) ipd. Kaj so torej prosti programi? Na kratko: to so tisti programi, ki uporabniku dovoljujejo program uporabljati, razmnoevati, razirjati, razumevati, spreminjati in izboljevati. Natan cneje pa lahko kot prosto programje opredelimo vse programe, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:

Uvod

11

Slika 1-1:
Preglednica pojmov, povezanih s prostim programjem prosto programje programi v javni lasti izdani pod licenco X11 programi izdani pod na celom copyleft programi izdani pod licenco GPL odprto programje prosto dostopni programi zaprti programi lastniko programje

programi na pokuino

x Prosto razirjanje. Dovoljenje za uporabo programa uporabniku ne sme prepre cevati, da bi program naprej razirjal. Uporabnik sme program razirjati brezpla cno ali ga prodajati, sme ga uvr cati v zbirke ali distribucije programov in za to ni dolan pla cevati odkodnine avtorju programa. x Dostopnost izvorne kode. Program mora biti dostopen v izvorni kodi, sme se ga se razirja le preveden, mora razirjati tako v izvorni kodi kot prevedenega. Ce biti jasno ozna cena monost brezpla cnega dostopa do izvorne kode. Izvorne kode tudi ni dovoljeno namenoma pisati nepregledno. x Izvedena dela in integriteta avtorjeve kode. Program se sme spreminjati, izvedena dela pa se smejo razirjati pod enakimi pogoji kot izvirnik. Vendar lahko prvotni avtor zahteva, da se spremembe in dopolnitve razirjajo kot popravki izvorne kode lo ceno od izvirnika in jih uporabnik doda pred prevajanjem programa. x Enakopravnost uporabnikov in na cinov rabe. Dovoljenje za uporabo programa ne sme razlikovati med uporabniki ali skupinami uporabnikov, niti ne sme razlikovati med na cini rabe programa. x Dovoljenje za uporabo ne sme postavljati dodatnih omejitev. Dovoljenje za uporabo, ki izpolnjuje zahteve iz prejnjih to ck, mora zadostovati za uporabo programa, ne da bi uporabnik moral pristajati na dodatne omejujo ce pogoje. Ce je program razirjan kot del paketa, dovoljenje za uporabo ne sme omejevati pravic do uporabe programa zunaj tega paketa. Dovoljenje za uporabo mora tudi dopu cati razirjanje programa v paketu s programi, ki se razirjajo z druga cnimi dovoljenji za uporabo.

12

Uvod

Zakaj tako? Dovoljenje za uporabo prostega programja ne varuje avtorja, temve c postopek nastajanja prostega programja. Zagotavlja, da bo programje dostopno za neodvisne recenzije in nadaljnji razvoj. Mo c prostega programja je v ustvarjalnem potencialu najire uporabnike baze, ki je s prvotnim avtorjem izena cena po dostopu do izvorne kode programa in ji je omogo ceno program spreminjati in dopolnjevati.

Drugi c: Robustnost
Se slii nenavadno, da lahko projekt, ki so ga internetni zagnanci razvili v prostem casu, dosega in dostikrat celo presee zanesljivost komercialnih sistemov? Navsezadnje imajo programske hie oddelke, ki se posve cajo samo temu, da zagotavljajo kakovost izdelkov; pri tem se drijo strogih standardov. Skrivnost je v odprtem razvoju. Kdorkoli si lahko kadarkoli ogleda izvorno kodo celotnega sistema. Pisci prostih programov tako svoj izdelek postavijo na ogled in ga ponudijo v presojo kolegom po svetu. Teh je vsaj teoreti cno na milijone, prakti cno pa jih je e vedno veliko veliko ve c kakor v katerikoli programski hii. In med njimi je zanesljivo dovolj strokovnjakov, ki jim morebitne slabosti osnutka ali izvedbe ne morejo uiti. Opisana zasnova razvoja Linuxa in drugih projektov v areni prostega programja ni pravzaprav ni c novega. V znanosti je e vrsto let celo stoletij navada, da clanke pred objavo pregledajo usposobljeni strokovnjaki in avtorja opomnijo na morebitna neskladja. To je nedvomno eden klju cnih mehanizmov, ki ohranjajo znanost kolikor toliko pri zdravju. Odprti razvoj programov je opisani sistem recenzenstva raziril tudi na pisanje programov.

Tretji c: Ve copravilni sistem

Linux je sistem, v katerem je dosledno izvedena predkupna ve copravilnost. To pomeni, da se procesorski cas nadzorovano porazdeli na vse procese, ki te cejo. Tako ni nobene monosti, da bi slabo napisan program zasedel ra cunalnik in onemogo cil normalno delo. Alternativa predkupni ve copravilnosti je sodelovalna ve copravilnost. Priznati je treba, da je sistem, ki podpira sodelovalno ve copravilnost namesto predkupne, preprosteji in celo nekoliko hitreji. Vendar je tudi neprimerno bolj ob cutljiv za napake v programih. Slabo napisan program zlahka povzro ci, da se sistem, ki ra cuna na lepo vedenje programov, ne odziva ve c ali se celo zrui.

Uvod

13

etrti C c: Ve cuporabniki sistem

Ve copravilnost omogo ca tudi hkratno delo ve c uporabnikov. Ve c uporabnikov za isto tipkovnico, pred istim zaslonom? Ne cisto tako. Linux omogo ca, da se na ra cunalnik priklopimo s klasi cnega terminala, priklju cenega na zaporedna vrata, ali dandanes neprimerno pogosteje po omreju. Priklop je lahko terminalski ali grafi cni; za slednje poskrbi okensko okolje X. A o tem ve c pozneje. Pomembneje se zdi poudariti razliko med Linuxom kot ve copravilnim sistemom in drugimi ve cuporabnikimi okolji, priljubljenimi v svetu osebnih ra cunalnikov denimo Novell Netware in Windows 2000. Navadno ve cina uporabnikom omogo ca le dostop do datotek v tako imenovanem datote cnem streniku ter dostop do se po omreju priklopimo na oddaljeni sistem tiskalnikov. Linux je druga cen. Ce Linux, lahko delamo na njem povsem enako kakor na svojem ra cunalniku. No, skoraj enako ce je oddaljeni sistem v Kirgiziji, vi pa tu, boste zaradi omejene hitrosti zvez razliko vendarle opazili. To pa je tudi vse.

Peti c: Navidezni pomnilnik

Stareji bralci se morda e spominjajo zoprne omejitve na 640 kB pomnilnika, ki je uporabnikom MS-DOS in Windows grenila ivljenje e dolgo po tem, ko jo je strojna oprema e prerasla. No, Linux nima nobene podobne prirojene hibe in podpira dale c ve c pomnilnika, kot si ga ve cina uporabnikov sploh lahko privo ci. e ve c. Omogo ca tudi, da uporabimo ve c pomnilnika, kot ga imamo. Linux namre c podpira tako imenovani navidezni pomnilnik. To pomeni, da lahko del diska megabajt diska je, in bo verjetno tudi ostal, nekaj stokrat ceneji od megabajta pomnilnika na cipu namenimo za raziritev pomnilnika. Linux vanj zloi programe, ki tisti hip niso dejavni, in tako naredi prostor za tiste, ki so dejavni, ter jih seveda restavrira, ko se pokae potreba po tem.

c: Upotevanje standarda POSIX esti

Ena izmed zoprnij operacijskega sistema Unix je to, da je na voljo v toliko razli cicah, da jih je komajda mogo ce preteti, med seboj se navadno malo, tu in tam pa tudi elimo program, napisan v eni izmed razli usodno razlikujejo. Ce cic, prenesti v sistem drugega izdelovalca, moramo navadno ra cunati s tem, da ga bo treba prilagoditi, preden se bo prevedel in izvajal brez napak. Da bi se tej neprijetnosti izognili, so kot skupni imenovalec predpisali standarde, ki se jih je treba pri pisanju programov drati, da je prenos v druge sisteme preprost. Najbolj znan in upotevan standard je POSIX.

14

Uvod

Slika 1-2:
Podpora za programski jezik C++ v urejevalniku besedil Emacs

Linux si od samega za cetka prizadeva upotevati POSIX. Ceprav ga zaenkrat e ne spotuje v celoti, ni ve c dale c od tega. Kljub temu je prilagajanje programov zanj in iz njega dostikrat preprosteje kot pri drugih sistemih Unix tudi takih, ki formalno zado cajo standardu. Za zadostitev namre c ni dovolj, da sistem podpira vse funkcije standarda; pomembno je tudi, da mu ne dodajajo lastnih nestandardnih raziritev. Nekateri sistemi, ki deklarirajo svoje formalno upotevanje standarda, ga ravno s tem krijo upotevajo sicer crko zakona, a krijo njegovega duha.

Sedmi c: Razvojna orodja

Pri ve cini komercialnih sistemov razvojna orodja niso zajeta v osnovni sistem, temve c jih je treba posebej dokupiti. In navadno sploh niso poceni, ceprav je treba priznati tudi, da ve cina izdelovalcev ponuja nepridobitnim strankam znatne popuste. Vsa razvojna orodja v Linuxu so praviloma dosegljiva enako kot sam Linux. Zato imamo na voljo prevajalnike za najrazli cneje programske jezike, za ceni s C in C++, razvojne knjinice, orodja za iskanje in odpravljanje napak, tolma ce za skriptne jezike, orodja za delo z besedilnimi datotekami in e bi lahko natevali.

Uvod

15

Osmi c: Razli cna strojna okolja

Teko bi nali sistem, ki deluje v tako raznoterih strojnih okoljih. Oglejmo si samo procesorje, katerim so ga prilagodili. S prvotnega Intel 80386 (in seveda vseh z njim zdruljivih: 80486, Pentium, Pentium II, III, 4 in kar jih bo e sledilo) so ga prenesli na procesorje Alpha, Sparc, MIPS in Power PC, bolj ali manj delujo ce izvedbe pa so na voljo tudi za procesorje ARM in StrongARM, Motorola 68000 (stareji Apple Macintosh, Amiga, Atari, Sun 3, VME), Fujitsu AP1000+, stareje Intelove procesorje (80286, 8086, 8088), HP-PA, VAX, IBM S/370 in S/390 in tako naprej.

Deveti c: Stopnjevana prilagodljivost

Linux je uporaben v osupljivem razponu strojne opreme. e ce se omejimo na ve cini najbolj doma ce strojno okolje procesorje Intel in z njimi zdruljive lahko ugotovimo, da Linux te ce tako reko c v vsem, kar leze in gre. Nekako najmanja zahteva je 386SX z dvema megabajtoma pomnilnika in disketnim pogonom, navzgor pa smo omejeni samo s svojim prora cunom sistemi s tirimi procesorji Pentium Xeon in ve c gigabajti pomnilnika niso za strenike ni c nenavadnega. Dodajanje novih vzporednih procesorjev je na novi strojni opremi v Linuxu ve cinoma podprto veliko prej kakor v drugih sistemih. Zunaj Intelovega sveta so razmere e bolj pestre. Linux te ce v mobilnih telefonih, nekaj boljih organizatorjih (PalmPilot, Psion, Compaq iPaq in Sharp Zaurus), pa v dolgi vrsti namiznih ra cunalnikov in delovnih postaj in celo v poastih, kot so IBM zSeries in vzporedni ra cunalniki z nekaj deset ali nekaj sto procesorji. Potreba po tem, da bi morali programe, pisane za mobilne telefone, prilagoditi za superra cunalnike (ali nasprotno), je verjetno res precej redka, a ce jo boste kdaj potrebovali monost je tu.

Osnove Linuxa
Linux je ve copravilni sistem. Ve c programov lahko te ce hkrati oziroma vsaj navidezno hkrati. Procesor lahko izvaja le en program naenkrat del sekunde se izvaja prvi program, nato naslednji in tako naprej. Vse skupaj poteka prehitro, da bi lahko sledili, zato se zdi, kot bi programi tekli hkrati. Program, ki je naloen v pomnilnik in se izvaja, imenujemo proces. Sistem skrbi, da je procesorski cas pravi cno porazdeljen med procese, pa tudi, da si procesi ne prila cajo istega dela pomnilnika. Procesi zato te cejo neodvisno drug od drugega in ce se eden od njih zrui, to ne vpliva na delovanje drugih. V ve copravilnem sistemu lahko hkrati dela ve c ljudi, ki so se na ra cunalnik priklju cili po omreju ali terminalskem vodu. Operacijski sistem poskrbi za njihovo zasebnost.

16

Uvod

Vsak od njih se mora ob prijavi predstaviti z imenom in geslom. Vsaka datoteka na disku ima svojega lastnika navadno je to tisti, ki jo je ustvaril in ta jo lahko zavaruje pred tem, da bi jo drugi spreminjali ali si jo celo le ogledali. Podobno je s procesi. Tudi vsak proces ima lastnika tistega, ki ga je pognal. Le on lahko zaustavi proces. Ker se tevilo procesov zelo spreminja, vsak od njih pa ima svoje zahteve po pomnilniku, se lahko zgodi, da bi procesi potrebovali ve c delovnega pomnilnika, kot ga je vgrajeno v ra cunalnik. Namesto da bi sistem vse nove procese zavra cal, dokler se nekaj pomnilnika ne sprosti, si pomaga z drobno ukano. Del prostora na disku lahko namenimo za virtualni ali navidezni pomnilnik. Prostor na disku je priblino stokrat ceneji od enake koli cine fizi cnega pomnilnika, zato si to lahko privo cimo. v delovnem al pa je dostop do diska tudi dosti po casneji od pomnilnika. Ce pomnilniku ni ve c prostora, pri vsakem na novo pognanem procesu sistem pregleda, kateri od procesov najdlje spi (ne te ce, morda caka na odziv uporabnika ali kaj podobnega), in vsebino celotnega pomnilnika, ki ga je uporabljal ta proces, shrani na disk. Dotlej uporabljeni pomnilnik pa sprosti, da ga lahko uporabi nov proces. Ko se bo proces prebudil, bo sistem poiskal takrat najdlje nedejavni proces v pomnilniku, ga prestavil v navidezni pomnilnik, v delovni pomnilnik pa prestavil dotlej spe ci proces. Vse nateto dodeljevanje fizi cnega in navideznega pomnilnika, dodeljevanje procesorskega casa procesom ter knjigovodstvo uporabnikov je naloga jedra. V jedro so vgrajeni tudi gonilniki, ki usmerjajo ve cino komunikacije z vhodno izhodnimi enotami, na primer z vzporednimi in zaporednimi vrati ali omreno kartico. Jedro mora tudi znati prebrati podatke z diska. Zato mora vedeti, kako so urejeni podatki na disku ali, kot tudi pravimo, poznati datote cni sistem. Datote cni sistemi so razli cni, vsak operacijski sistem ima svojega: FAT v MS-DOS, NTFS v Windows NT ali UFS v Solarisu. V Linuxu je noveji dnevniki datote cni sistem Ext3 nadomestil prej bolj razirjeni sistem Ext2.

Linux je ve c kot jedro

Jedro operacijskega sistema je infrastruktura, ogrodje, v katerem te cejo drugi programi. Ti se z jedrom sporazumevajo prek sistemskih klicev. Tisti, ki imate kaj izkuenj z MS-DOS, se morda spomnite, da je tam potekala komunikacija z jedrom na zelo nizki ravni: nastaviti je bilo treba vrednosti registrov v procesorju in sproiti prekinitev. Jedro Linuxa je ve cinoma napisano v programskem jeziku C, zato imajo sistemski klici enako obliko kakor klici drugih funkcij v tem jeziku. Kljub temu je taka komunikacija z jedrom primerna za programe, ne pa za nae interaktivno delo. Za slednje potrebujemo posrednika. Ta posrednik je ukazna lupina. Ukazna lupina je program, ki s tipkovnice prebere nae ukaze, jih raztolma ci in prevede v sistemske klice, te pa posreduje jedru. Nekatere

Uvod

17

ukaze, na primer e c h o , ki izpie podani mu argument, izvede sama. Pri drugih poi ce pomo c zunanjih programov. Tak je na primer ukaz l s , ki izpie seznam datotek v imeniku. Zakaj tako? Odziv sistema je res hitreji, ce je ukaz e vgrajen. Vendar je bi eleli vse vgraditi v ukazov zelo veliko, v navadnem sistemu Linux ve c kot tiso c. Ce ukazno lupino, bi ta pretirano nabuhnila. In to ve cinoma na rova ukazov, ki jih uporabljamo le vsakih nekaj mesecev ali celo sploh nikoli. Taki podporni program cki niso edini programi v Linuxu. Precej je razvojnih orodij: prevajalnikov, iskalnikov napak, optimalizatorjev, sistemov za vzdrevanje razli cic izvorne kode. Pri razvoju prototipov programov nas bodo ob prevedenih programskih jezikih (C, C++, pascal, fortran) morda zanimali tudi tolma ceni jeziki, kot so java, perl, PHP ali python. Posebna odlika Linuxa je tudi delo z omrejem; v njem zna uspeno igrati tako vlogo strenika kot delovne postaje. Poleg protokolnega sklada TCP/IP, na katerem temelji internet, podpira tudi IPX in DDP, tako da se lahko povee v krajevna omreja Netware in AppleTalk. Najmo cneji pa je vendarle v tehnologiji interneta, TCP/IP. Ob strenikih in odjemnikih za tradicionalne storitve interneta elektronska pota, Telnet za prijavo v oddaljene sisteme ter FTP za prenos datotek iz sistema v sistem Linux pogosto uporabljajo tudi kot spletni strenik in datote cni ter tiskalniki strenik v krajevnih omrejih Microsofta.

Grafika: okensko okolje X

Grafika v Linuxu, pa tudi v drugih sistemih Unix, je ve cinoma sinonim za okensko okolje X Window System, dostikrat okrajano v X11 ali kar X. To je doivelo e tevilne izdaje, odkar sta ga konec osemdesetih let skupaj zasnovala univerza MIT in podjetje DEC. Za prosto izvedbo za ra cunalnike z Intelovimi in z njimi zdruljivimi procesorji skrbi organizacija XFree86. Njegova zasnova je nekoliko druga cna od zasnove okenskih okolij Microsoft Windows ali Apple MacOS. X11 je omreno okensko okolje odjemnik-strenik. Odjemniki so programi, napisani posebej za okolje X11, navadno s knjinico Xlib ali s kakim na njej temelje cim orodjem. Strenik pa je program, ki te ce v ra cunalniku, za katerim sedimo, in krmili zaslon. Ni nujno, da odjemnike poganjamo v istem ra cunalniku, v katerem te ce strenik. To lahko po cnemo v kateremkoli ra cunalniku v krajevnem omreju lahko je tudi druge vrste, kot je na, da le podpira X11 strenik pa poskrbi, da se izhod izrie na naem zaslonu. Marsikomu se zdi taka terminologija nenavadna, saj smo vajeni, da je strenik vedno v nekem oddaljenem sistemu. Morda se bomo lae viveli v to vlogo, ce si svoj zaslon predstavljamo kot dobrino, ki je za pisanje in risanje na voljo drugim programom v omreju. Zanje strenik X11 res deluje kot zaslonski strenik. Strenik X11 resda krmili zaslon, ne dolo ca pa videza in obnaanja oken. Za to skrbi drug program, upravljalnik oken. Ta nam omogo ca, da okna prestavljamo po zaslonu in spreminjamo njihovo velikost, zaganjamo nove programe in podobno. Strenik se

18

Uvod

Slika 1-3:
Strenik in odjemnik v oknih X
odjemnik omreje Xlib

strenik X

ukvarja z nijenivojskimi zadevami: dovoljuje odjemnikom dostop do zaslona, tolma ci omrena sporo cila odjemnikov, prek omrenih sporo cil posreduje uporabnikov vnos odjemnikom, izrisuje sliko na zaslon in vodi knjigovodstvo podatkovnih struktur, ki opisujejo okna, kazalec, pisave in podobno. Upravljalnik oken je e en program, napisan s knjinico Xlib, a ima posebna pooblastila za postavljanje oken na zaslon. Izberemo si lahko takega, ki nam ustreza, in vsi korektno napisano odjemniki se mu bodo prilagodili. Zasnova, pri kateri okensko okolje X predpisuje res samo najosnovneji okvir, podrobnosti uporabnikega vmesnika pa ne, je zelo prilagodljiva in prona. Ker so standardi protokola X11 prosto dostopni, lahko vsakdo z dovolj dobrim znanjem programiranja nadgradi knjinico Xlib s svojim naborom grafi cnih elementov (angl. widget set ) ali napie svoj okenski upravljalnik. To al vodi v neenotno delovno okolje, v katerem se lahko razli cni namenski programi na namizju razli cno vedejo pri enem se ob kliku z miko menu odpre in ostane odprt, pri drugem je odprt le, dokler drimo pritisnjen gumb na miki, in podobne nedoslednosti. Tenja po poenotenju vedenja odjemnikov je zaenkrat prinesla nekaj namizij: komercialni CDE (angl. Common Desktop Environment ), ki ga na primer najdemo v delovnih postajah Sun in Hewlett-Packard, ter prosti namizji KDE in GNOME. Od teh je KDE nekoliko stareje in temu primerno bolj zrelo namizje; trenutno vodi po tevilu uporabnikov.

Kako vse skupaj deluje

Novinec se utegne ob prvem stiku s svetom Linuxa po cutiti kot Alica v cudeni deeli. Nekaj pojmov je novih, privaditi pa se je treba tudi terminologiji, ki je v rabi. Prejnja dva razdelka sta nas e seznanila s kopico novih pojmov. Oboroeni z njimi,

Uvod

19

se lahko podamo na turisti cni ogled delovanja sistema Linux. Pri tem ne bomo opisovali, kako uporabljamo to ali ono v Linuxu temu je navsezadnje namenjen ve cji del preostanka knjige temve c bomo poskusili pokukati za zaveso in si ogledati, kaj vse se v dolo cenih razmerah zgodi v ra cunalniku. Podrobnostim pa se bomo zaenkrat raje ognili.

Zagon ra cunalnika
Izklopljen ra cunalnik je negiben zaboj. e dobro minuto po tem, ko ga vklju cimo, pa je popolnoma pripravljen za delo. To je velika kvalitativna razlika iz ni c je nastalo nekaj, iz kaosa red. Kaj se je zgodilo vmes? Kako se zna ra cunalnik sam zagnati? Pri zagonu se ra cunalnik iz za cetnega mrtvila sam z lastno mo cjo dvigne in v nekaj korakih pripravi za delo. To je podobno, kot ce bi se hoteli sami dvigniti v zrak, tako da bi se prijeli za uhlje in vlekli kviku. Izvirni angleki izraz bootstrap procedure ali, kratko, boot izvira iz fraze to pull oneself up by ones bootstraps, kar je podobno pravkar opisanemu vle cenju za uhlje, le da se vle ce za jermen cke na kornjih. Kavbojskih, jasno. Ko procesor priklju cimo na elektri cno napetost, za cne samodejno izvajati program na dolo cenem naslovu v pomnilniku. Sestavljalci ra cunalnika so poskrbeli, da je na tistem naslovu preprost program, zapisan v trajnem pomnilniku (ROM, angl. Read-Only Memory ). Imenuje se BIOS; to je angleka kratica za Basic Input/Output System, osnovni vhodno-izhodni sistem. Zagonski nalagalnik BIOS sam ne zna kaj dosti ve c od tega, da preveri, ali sta priklju cena tipkovnica in disk. Na prvem disku, ki ga najde, poskua na vnaprej dolo cenem mestu najti zagonski nalagalnik (angl. boot loader ). V Linuxu prevladujeta dva zagonska nalagalnika, GRUB (angl. Grand Unified Bootloader ) in LILO (Linux Loader), pri cemer ponujajo noveje izvedbe Linuxa ve cinoma GRUB kot privzeti nalagalnik. Ko se naloi v pomnilnik, se loti svojega dela, nalaganja jedra operacijskega sistema. Zakaj je potreben vmesni korak z zagonskim nalagalnikom, namesto da bi BIOS kar sam naloil jedro v pomnilnik? Dva razloga sta za to. Prvi c, BIOS za osebne ra cunalnike IBM PC in njim podobne je bil napisan pred dvajsetimi leti in v resnici ni sposoben uporabljati tako velikih diskov, kot so v rabi danes. In drugi c, vmesna stopnja z zagonskim nalagalnikom nam takrat, ko imamo na disku name cenih ve c operacijskih sistemov, ponuja monost, da izberemo, katerega bomo zagnali.

20

Uvod

Pregled strojne opreme Ko je jedro naloeno, se najprej loti natan cnejega evidentiranja priklju cenih naprav. Pre cee tisti del naslovnega prostora, ki se imenuje vhodno-izhodna vrata (angl. I/O port ). To je dogovorjeni na cin sporazumevanja procesorja z vhodno-izhodnimi enotami. Iz odziva na V/I vratih jedro poskusi ugotoviti, katere naprave ima na voljo. To stopnjo lahko opazujemo ob zagonu, ko jedro sproti izpisuje na zaslon, katere naprave je nalo. Naslednja stopnja je priklop diskov (angl. mount ). Vsako napravo disk, disketo, tra cno enoto moramo v Linuxu priklopiti, preden jo za cnemo uporabljati. Izraz izvira iz starejih casov ra cunalnitva, ko je operater fizi cno namestil disk v lei ce, danes pa si pod tem predstavljamo logi cni priklop, s katerim jedro seznanimo, da lahko uporablja dolo ceno napravo. Jedro najprej pregleda, ali je zapis na diskih videti je, jih priklopi. Lahko pa se zgodi, da ni morda je z diskom v resnici normalen. Ce kaj narobe ali pa samo sistem nazadnje ni bil pravilno ugasnjen in so podatki na disku ostali nekako napol zapisani. To se rado zgodi, ce sredi dela zmanjka elektrike. Jedro poskusi zapise na disku spraviti v red in ce misli, da je uspelo, disk priklopi. Rojstvo procesov Do tu je Linux tekel kot enoopravilni sistem. Edini proces, ki je tekel, je bilo jedro. Na tej stopnji pa poene specializirane strenike procese (angleki izraz zanje je daemon). To so programi, ki te cejo, ne da bi karkoli brali s tipkovnice ali pisali na zaslon. Vsak od njih skrbi za svoje opravilo: komunikacijo s terminali, tiskanje, prenos pote in podobno. Zakaj za to ne skrbi kar jedro? No, ve cino od natetih opravil je treba opraviti hkrati. Jedro je res ve cnitno, vendar je zasnova Unixa, ki jo je podedoval tudi Linux, taka, da naj bi bilo jedro cim manje in naj bi skrbelo samo za vhodno-izhodne funkcije ter dodeljevanje procesorskega casa in pomnilnika procesom, vse drugo pa naj bi se posredovalo zunanjim procesom. To olaja odpravljanje napak. Jedro v svojem delu pomnilnika (jedrni prostor, angl. kernel space ) te ce brez posebnih omejitev. Drugi procesi, ki te cejo v uporabnikem delu (angl. user space ), pa se e lahko zanesejo na varovalne mehanizme, ki prepre cujejo, da bi programi drug drugemu hodili po prstih. Opis nastajanja novih procesov smo nekoliko poenostavili. Sistemi Unix poznajo natan cno en na cin nastanka procesa: s sistemskim klicem c l o n e ali f o r k ga ustvari ali rodi obstoje ci proces. Od kod potem prvi proces? Seveda, en proces je pri tem izjema, je nekaken Adam med procesi. Po priklopu diskov jedro izvali i n i t , proces z zaporedno tevilko ena. S tem je jedro svoje razmnoevalno poslanstvo opravilo, od tistega trenutka naprej skrbi zanj i n i t , ki mora te ci, dokler ra cunalnika ne izklopimo. Vsi drugi procesi so njegovi potomci, blinji ali daljni, samodejno pa

Uvod

21

prevzame tudi starevstvo nad vsemi osirotelimi procesi. Ob zagonu i n i t poene nabor strenikih programov, ki zagotavljajo normalno delovanje sistema. je Eden od procesov, ki jih poene i n i t , je tudi g e t t y , ki pazi na tipkovnico. Ce ra cunalnik nastavljen tako, da se je nanj mogo ce priklju citi tudi s terminala ali prek modema, te cejo e dodatne kopije g e t t y , po ena za vsaka zaporedna vrata. Ta program je tisti, ki s pozivnikom l o g i n : vabi k prijavi. res vtipkamo uporabniko ime, g e t t y na primer br preda naslednjemu Ce programu z imenom l o g i n in umre. Nov g e t t y se bo rodil ele, ko se bomo odjavili in s tem spet sprostili enega od vhodov, tipkovnico ali telefonsko linijo. Medtem pa geslo ni pravilno, l o g i n zopet poene l o g i n preveri nao identiteto z geslom. Ce g e t t y . Ce je pravilno, se umakne in poene ukazno lupino, ki tolma ci nae ukaze. V resnici pravzaprav ni potrebno, da sta g e t t y in l o g i n razli cna programa. To je zapu cina nekdanjih casov. Grafi cni vmesniki, kot so GDM, XDM ali KDE Login Manager, zdruujejo obe funkciji v enem samem programu.

Ukazna lupina
Ukazna lupina je program, ki raztolma ci nae ukaze in jih prevede v klice jedru operacijskega sistema. To ni kakna posebnost Linuxa v MS-DOS je imel enako vlogo program C O M M A N D . C O M . Ukazna lupina raztolma ci vsako vrstico posebej, ko , lahko pa prebere tudi zaporedje ukazov iz datoteke. Taki pritisnemo tipko Enter datoteki pravimo skript; njena ustreznica v MS-DOS je bila datoteka BAT. Kaj se zgodi, ko pritisnemo tipko? Pritisk tipke je dogodek, ki ga kot vse druge V/I transakcije prestree jedro. Vanj je vgrajena tabela, ki vsaki kodi tipke pripie dolo cen znak in ustrezni znak izpie na zaslon. Obenem jedro nabira natipkane znake v medpomnilniku. To po cenja, dokler ne ugotovi, da vtipkana tipka ustreza kodi znaka za skok v novo vrstico (opisano se navadno zgodi ob pritisku na tipko Enter ). Jedro tedaj vsebino medpomnilnika posreduje v tolma cenje ukazni lupini in izprazni medpomnilnik. Denimo, da smo vtipkali zaporedje l s Enter . l s je ukaz, ki izpie seznam datotek v imeniku; ve c o njem v naslednjih poglavjih. Ukazna lupina ga poskusi raztolma citi kot ukaz. Najprej preveri, ali gre za enega od vgrajenih ukazov taki so na primer c d , ga med njimi ne najde, ga i f g ali j o b s . Ce ce med zunanjimi programi. Te poi ce na seznamu imenikov, tako imenovani poti. V navedenem primeru je iskanje uspeno najde program / b i n / l s . Ukazna lupina zato sproi sistemski klic, s katerim zaprosi jedro, naj poene program / b i n / l s . Ta se res poene kot proces potomec ukazne lupine in jedro nanj z roditeljskega procesa prestavi pravice za dostop do tipkovnice in zaslona. Dokler / b i n / l s ne opravi svojega, ukazna lupina spi, na zaslon pa se izpisuje izhod procesa potomca.

22

Uvod

Ko / b i n / l s kon ca, to s sistemskim klicem e x i t sporo ci jedru. Jedro prebudi spe cega roditelja in mu vrne pristojnosti za dostop do tipkovnice in zaslona. Ukazna lupina izpie pozivnik in spet caka na novo vrstico ukazov.

Datoteke, programi, knjinice

Programi so shranjeni kot datoteke na disku. Tako so lahko shranjeni tudi spisi, preglednice, slike, animacije, zvok. Kako jedro ve, katere datoteke so izvedljive? V Unixu ni v navadi, da bi izvedljive pripone imele pripono . E X E tako kot v MS-DOS ali VMS, kljub temu pa je prepoznavanje precej preprosto. Vse izvedljive datoteke imajo posebej ozna ceno, da jih je dovoljeno izvajati; k sistemu dovoljenj se bomo vrnili na je datoteka ozna cena kot izvedljiva, jo bo jedro ne glede na njeno strani 136. Ce je bila datoteka po pomoti ozna vsebino poskualo izvesti. Ce cena kot izvedljiva, bo jedro seveda e v prvem koraku ugotovilo to napako in odnehalo. Prave izvedljive datoteke (angl. executable file ) se od drugih datotek razlikujejo po vsebini. V grobem jih lahko razdelimo na dve skupini. Prvo sestavljajo skripti. Zanje je potreben tolma c, ki zapisane ukaze korak za korakom raz cleni in izvede. Najpomembneje med njimi skripte ukazne lupine smo e spoznali. Te tolma ci kar ukazna lupina. Drugi priljubljeni skriptni jeziki v Linuxu so awk, perl, python in elimo izvajati skripte, napisane v katerem od teh jezikov, moramo imeti TCL. Ce name cen ustrezen tolma c. Druga ve cja skupina izvedljivih programov pa so prevedeni programi. Vsak prevedeni program sestavljajo programi in podatki, poleg tega pa ima na za cetku v zaglavju zapisan e seznam uporabljenih spremenljivk, naslove podprogramov in podobne administrativne zadeve, ki jih jedro potrebuje, da lahko program naloi v pomnilnik in poene. Dale c najbolj razirjen zapis prevedenih programov je ELF (angl. Executable and Linkable Format, izvedljiv in povezljiv zapis). V starejih sistemih pa najdemo tudi datoteke v zapisu a . o u t . Standardizirana zaglavja so nujna, da jih prepozna nalagalnik (angl. loader ). To je del jedra, ki skrbi, da se programi ob zagonu pravilno naloijo z diska v pomnilnik. ZANIMIVOST Podoben mehanizem za ugotavljanje zvrsti datotek, kot je jedru na voljo pri nalaganju prevedenih programov v pomnilnik, je na voljo tudi nam, ce uporabimo ukaz f i l e . Ta ima podatke o glavah razli cnih zvrsti datotek shranjene v datoteki / e t c / m a g i c . Prepoznavanje zvrsti datotek iz njihovih glav je alternativa prepoznavanju iz pripon njihovih imen praviloma je bolj zanesljivo, vendar tudi po casneje. Pri snovanju standarda MIME (angl. Multipurpose Internet Mail Extensions, ve cnamenska raziritev internetne pote) so se zato odlo cili za pripone. Poleg izvedljivih programov najdemo v sistemu e eno vrsto prevedenih programov: knjinice podprogramov. Cemu sploh imamo knjinice? Prej smo omenili, da se

Uvod

23

programi z vhodnimi in izhodnimi napravami sporazumevajo prek sistemskih klicev jedru. Ti klici so na razmeroma nizki ravni in jih ni zato ni c kaj prijetno uporabljati. Zaradi lastnega udobja so programerji napisali vmesno raven med svojim programjem in jedrom. Sestavljajo jo podprogrami, ki jih je nekoliko udobneje uporabljati. Standardna knjinica za pisanje programov v programskem jeziku C je tako l i b c . Pri pisanju lastnih programov se lahko opiramo nanjo in uporabljamo v njej definirane podprograme, ki poskrbijo za prevajanje v sistemske klice. Poleg osnovne knjinice l i b c je v Linuxu na voljo e cel kup dodatnih knjinic, ki jih navadno najdemo v imenikih / l i b / in / u s r / l i b / . Kako uporabljamo knjinice? Denimo, da smo napisali program v enem od vijih smo izbrali programski jezik C, je v navadi, da nosi pripono programskih jezikov. Ce . c . S prevajalnikom c c ga prevedemo do stopnje, ki jo imenujemo predmetna datoteka (angl. object file ). Taka datoteka ima pripono . o . Njen programski del je e preveden v obliko, ki jo lahko procesor izvaja, v tabeli naslovov podprogramov pa je e cel kup nerazreenih sklicev na podprograme. Prevajalnik na tej stopnji v tabelo ne more zapisati podprogram ta-in-ta se za cenja na tem-in-tem naslovu, saj ti podprogrami sploh niso del datoteke, ki jo je prevajal. V enakem stanju torej na stopnji predmetne kode pa so tudi podprogrami, ki sestavljajo knjinico. Zato je potrebna naslednja stopnja, povezovanje (angl. linking ). Povezovalni program l d (angl. linker ) poi ce vse nerazreene sklice in preveri, ali jih je najti bodisi v osnovni bodisi v kateri od podanih dodatnih knjinic. V izvedljivi datoteki ne sme biti ve c nobenih nerazreenih sklicev, zato povezovalni program sporo ci napako, ce mu ni uspelo razreiti vseh sklicev. Stati cno in dinami cno povezovanje Povezovanje je lahko stati cno ali dinami cno. Pri stati cnem povezovanju povezovalni program kratko malo prilepi k prevedeni kodi naega programa e del knjinice predmetno kodo uporabljenega podprograma in vseh morebitnih podprogramov, ki jih kli ce tak podprogram in vse skupaj zapie kot izvedljivi program. Druga monost je dinami cno povezovanje. V tem primeru povezovalni program dopolni sklice s podatkom, v kateri datoteki in kje v njej je najti prevedeno kodo iskanega podprograma, in zapie tak izvedljiv program. Ko program zares poenemo, nalagalnik pri nalaganju v pomnilnik preveri, katere podprograme potrebuje, in v pomnilnik naloi e te. Oba pristopa, stati cno in dinami cno povezovanje, imata dobre in slabe strani. Ena slabih strani stati cnega povezovanja je, da zelo potratno ravna s prostorom na disku. Prevedena koda pogosto uporabljenih podprogramov denimo p r i n t f je na disku zapisana ni ckolikokrat, v vsakem izvedljivem programu po enkrat. Po drugi strani pa je tak program zaokroena celota in ga lahko prevedenega prenesemo v drug ra cunalnik, ne da bi se bali, da ob zagonu ne bo nael katere od knjinic, s katerimi je

24

Uvod

povezan. Zato se povezovanje s stati cnimi knjinicami uporablja predvsem takrat, ko se ne moremo zanesti na to, da bodo te dostopne tudi v ciljnem sistemu (take so na primer knjinice Motif, ki niso prosto dostopne). Prednost dinami cnega povezovanja je seveda to, da var cuje s prostorom; ne le na disku, temve c tudi v pomnilniku. Dinami cne knjinice znajo programi souporabljati. je podprogram e naloen, ker ga potrebuje kak drug dejaven proces, se ne naloi Ce e enkrat, temve c se uporabi e naloeni. Torej kar dvoje prednosti program porabi manj prostora v pomnilniku, pa e prej se naloi z diska, saj je manji. No, pravzaprav se tudi program ne naloi cisto ves v pomnilnik, temve c le del, ki se izvaja. Redkeje uporabljene funkcije kakega ve cjega programa tako verjetno vidijo pomnilnik precej poredko. Linux gre pri var cevanju s pomnilnikom e za korak dlje: ne deli si le knjinic, temve c tudi programsko kodo. Povedali smo e, da vsak program sestavljata programski in podatkovni del. Podatkovni del se spreminja z vsakim zagonom programa, medtem ko je programski del nespremenjen, slika izvedljive datoteke na disku, kot jo je te zapisal prevajalnik. Ce ceta hkrati dva izvoda istega programa, torej ni treba, da sta v pomnilnik naloeni dve sliki programskega dela dovolj je ena, saj bi bili tako ali tako enaki. Seveda pa morata biti lo cena podatkovna dela. Tako, zdaj smo pa menda res iz crpali vse monosti, kako je mogo ce prihraniti nekaj prostora v pomnilniku, kajne? Ne, e vedno ne povsem. Tudi podatkovni del si lahko procesa delita, dokler iz njega le bereta. ele ko eden za cne vanj pisati, je podatkovna dela cisto zares treba lo citi. To je tako imenovani prepis ob pisanju (angl. copy-on-write ).

Vhodne enote in prekinitve

Nekaj strani nazaj (stran 21) smo si ogledali, kaj ukazna lupina naredi z vrstico znakov, ki ji jo posreduje jedro. Kako pa jedro sploh prebere znak s tipkovnice? Ko pritisnemo ali spustimo tipko, v tipkovnico vgrajena elektronika sproi zahtevo po strojni prekinitvi. Delo jedra je, da opreza za takimi prekinitvami. Za vsako zvrst prekinitve je v jedru servisni program, ki prebere vse potrebne podatke v zvezi s prekinitvijo v tem primeru kodo pritisnjene ali spu cene tipke in jih shrani, dokler ne pridejo na vrsto za obdelavo. Prekinitveni servisni program za tipkovnico ima razmeroma lahko delo kode tipk prepie na sistemsko obmo cje v pomnilniku. Tam bodo po cakale, da jih pregleda program, ki ga je jedro trenutno pooblastilo za branje s tipkovnice. In podatkov ni nikoli posebej veliko, saj tipkamo razmeroma po casi, vsaj v primerjavi s taktom, v katerem delujejo ra cunalniki. Enak mehanizem se uporablja tudi za druge vhodne operacije. Denimo, da mora jedro prebrati podatke z diska. Zato izvede zaporedje ukazov, s katerimi procesor prek vodila sporo ci diskovnemu krmilniku, koliko podatkov z navedenega dela diska

Uvod

25

naj prepie na dolo ceni naslov v pomnilniku. Vodilo je podatkovna cesta, ki povezuje posamezne dele ra cunalnika: procesor, pomnilnik, razli cne krmilnike . . . Ko je procesor izdal ukaz, se lahko posveti drugim opravilom. Diskovni krmilnik bo, ko bo zadano nalogo opravil, sproil prekinitev in z njo sporo cil jedru, da je opravil. Prekinitev prestree ustrezni servisni program, ta pa poskrbi, da bo program, ki je sproil zahtevo po prebiranju diska, podatke tudi nael. Je mogo ce, da bi pritisnili tipko prav takrat, ko diskovni krmilnik sporo ca, da je opravil? Seveda. A tudi to je predvideno. Prekinitve niso enakovredne. Linux daje prednost dogodkom, ki morajo biti nujno obdelani hitro, da sistem te ce cim bolj gladko. Zahtevek tipkovnice bi v tem primeru moral po cakati, da se obdela zahtevek diska. Ker je ravni prekinitev ve c, je pomembno, da jedro vodi pravilno evidenco o tem, katera prekinitev pripada kateri napravi in kateri servisni program naj jo obdela. Vsaka naprava v ra cunalniku lahko uporabi enega od pe cice razli cnih signalov IRQ bi dve napravi nenadzorovano (angl. Interrupt Request, zahtevek za prekinitev). Ce uporabljali isti signal IRQ, bi zahtevke z ene od naprav obdelal napa cen servisni program in ra cunalnik ne bi deloval pravilno. Vendar zna jedro Linuxa poskrbeti, da lahko razli cni programi souporabljajo isti signal.

Urnik procesov
e prej smo povedali, da enoprocesorski sistem nikakor ne more opravljati dveh ali ve c opravil hkrati. Privid hkratnega izvajanja programov ustvarimo tako, da procesor del cek sekunde izvaja en proces, potem pa preklopi na naslednjega in tako naprej. poteka preklapljanje dovolj hitro, ga ne opazimo. Ce Dodeljevanje procesorskega casa procesom je ena od nalog jedra. Za to skrbi del jedra, imenovan casovni razporejevalnik (angl. scheduler ). Programabilni oscilator vsako stotinko sekunde sproi prekinitev; prestree jo razporejevalnik in za casno ustavi proces, ki trenutno te ce, ter poene naslednji proces s seznama. Stotinka sekunde se ne slii hudo veliko, dokler ne pomislimo, da dananji procesorji v sekundi izvedejo ve c milijonov ukazov. V resnici program nima vedno na voljo cele stotinke. Morebitna prekinitev, ki jo zahteva V/I enota, povzro ci, da jedro pred iztekom casa, ki mu je bil dodeljen, zaustavi trenutni proces in poene prekinitveni servisni program. Ker programi redkokdaj samo ra cunajo, temve c ve cinoma tudi komunicirajo po omreju in piejo na disk ter berejo z njega, se e pogosteje zgodi to, da proces ne more izkoristiti svojega casa, ker caka na podatke z diska ali kake druge po casneje enote.

26

Uvod

Slika 1-4:
Shemati cni prikaz jedra Linuxa

namenski program

namenski program

namenski program

vmesnik za sistemske klice

datote cni sistem

upravljanje pomnilnika

upravljanje modulov

upravljanje procesov

omrene funkcije

gonilniki

strojna oprema

Upravljanje pomnilnika
Ve copravilnost prinaa dve teavi: procese moramo med seboj lo citi tako v casu kot tudi prostoru. Na cin, kako je izvedeno razporejanje procesov v casu, smo si pravkar ogledali. Oglejmo si e, kako jedro skrbi za to, da procesi ne posegajo v del pomnilnika, ki jim ne pripada. Vsak proces potrebuje v pomnilniku tako del, v katerem so shranjeni v strojnem jeziku procesorja zapisani ukazi programa, kot tudi del za podatke (spremenljivke, sklad ipd.). Prvega imenujemo programski segment; iz njega je dovoljeno le brati, ne smemo pa ga spreminjati. Drugi del, podatkovni segment, pa je seveda na voljo za branje in pisanje. Le slednji se od procesa do procesa res razlikuje, medtem ko si imamo na zaslonu hkrati odprta tri procesi programski segment lahko delijo. Ce terminalska okna, to pomeni, da je v pomnilniku koda terminalskega posnemovalnika zares naloena le enkrat, trije pa so le podatkovni segmenti. Tako jedro prihrani nekaj prostora v pomnilniku. U cinkovito upravljanje pomnilnika je pomembno, saj imamo pomnilnika razmeroma malo, vsaj v primerjavi z diskom. e prej smo povedali, da Linux reuje to teavo z navideznim pomnilnikom, torej tako, da trenutno nedejavne programe za casno shrani v izmenjalni prostor na disku. V resnici gre optimalizacija e korak naprej tudi programi, ki so dejavni, niso vsi shranjeni v pomnilniku. Tam je shranjen samo poganjamo velik in zapleten program, denimo urejevalnik besedila, ni delovni del. Ce potrebe, da bi bil del programa, ki i ce po besedilu, naloen v pomnilniku, ko tipkamo.

Uvod

27

Tudi ce je pomnilnika dovolj, tako da ni potrebe po izmenjevalnem prostoru na disku, pa se jedro ne more otresti svoje druge naloge: knjigovodstva o tem, kateri program sme posegati v kateri del pomnilnika. Sporo cilo o napaki Segmentation fault: core dumped pomeni, da je enega od programov zalotilo pri poskusu posega v del pomnilnika, do katerega nima dostopa. Tak program je bil ustavljen, njegova pomnilnika slika pa zapisana na disk, tako da jo lahko raz clenimo.

Datote cni sistem

Vemo, da imamo na disku shranjene imenike in datoteke. Po drugi strani pa smo morda sliali tudi kaj o blokih, sektorjih in stezah na disku. Kako so prvi in drugi povezani? Bloki in razdelki Za cnimo od spodaj. Povrina diska je razdeljena priblino tako, kot si sledijo polja pri tar ci za pikado: na koncentri cne steze, vsaka od njih pa e naprej na odseke ali bloke. Bloki so enako veliki, navadno po 1 kB. Zaporedje blokov imenujemo razdelek (angl. partition ). To je del diska, ki ga uporabljamo neodvisno od drugih razdelkov na disku. Razdelek lahko uporabimo bodisi kot izmenjalni prostor bodisi kot datote cni sistem. Eden od razdelkov, navadno prvi, je zagonski. Ob zagonu poskusi BIOS na njem najti zagonski nalagalnik. Izmenjalni prostor jedro obravnava kot linearno zaporedje blokov, pri datote cnem sistemu pa je vse skupaj nekoliko bolj zapleteno. Najprej potrebujemo splone informacije o datote cnem sistemu na razdelku. Te so zapisane v tako imenovanem superbloku. Zatem potrebujemo nekakno prireditveno tabelo, ki vodi evidenco o tem, katere bloke na disku uporablja dana datoteka ali imenik. Ker se z datotekami dogaja vse mogo ce spreminja se njihova dolina, stare datoteke so zbrisane, nastajajo nove tudi ni verjetno, da bodo datoteki dodeljeni zaporedni bloki na disku. Operacijski sistem se sicer trudi, da bi bloke, ki pripadajo isti datoteki, dodelil blizu skupaj, ce pa to ne gre, jih pa c shrani tja, kjer najde prostor. Datoteke in imeniki Vsako datoteko in vsak imenik v datote cnem sistemu opisuje podatkovna struktura, imenovana inod (angl. inode ). Lahko si jo predstavljamo kot vnos na kazalu datotek v datote cnem sistemu. Vsak inod ima svojo zaporedno tevilko. Obsega seznam blokov, ki pripadajo tej datoteki (to pravzaprav velja samo za dovolj majhne datoteke, pri ve cjih pa obsega podatke o tem, v katerem inodu se seznam nadaljuje), podatek, ali gre za datoteko ali imenik, podatke o lastniku, o tem, kdaj je bila datoteka

28

Uvod

Slika 1-5:
Datote cni sistem se lahko razteza cez ve c diskov.
/ /home

/usr

/dev/hda

/dev/hdb

nazadnje prebrana ali spremenjena, in podobno. Ne obsega pa imena datoteke; k temu se bomo vrnili e cez nekaj trenutkov. Na za cetku vsakega datote cnega sistema sistem oddeli prostor za tabelo inodov. tevilo vnosov v tabeli dolo ca tevilo datotek na disku. Ko to tevilo doseemo, ne moremo zapisati nobene datoteke ve c. Zato je treba v sistemih z velikim tevilom majhnih datotek denimo novi carskih strenikih to tevilo nastaviti dovolj visoko. Ime datoteke je shranjeno v imeniki strukturi. To je enostavneje kazalo kakor kazalo inodov, saj obsega le preslikavo iz imen na tevilko inoda. Datoteke lahko imajo po ve c imen, saj ni nobene ovire, da ne bi ve c imen kazalo na isti inod. To so tako imenovane trde povezave med datotekami. Datoteke, ki nosi ve c imen, ne zbriemo z diska, ce jo zbriemo pod enim imenom. S tem smo odpravili le en vnos v imeniki strukturi, datoteka pa e naprej obstaja pod drugimi imeni. ele ko zbriemo zadnje ime, zbriemo tudi datoteko. tevilo trdih povezav na datoteko je tudi eden izmed podatkov inoda. Priklop razdelkov Linux fizi cnih enot in razdelkov ne poimenuje, tako kot denimo MS-DOS (C : ) ali VMS. Vsako novo enoto ali razdelek s priklopom (angl. mount ) dodamo v sistem. Da bi imeli kam dodajati, mora biti seveda vsaj en razdelek e ustvarjen. To je korenski razdelek. Korenski zato, ker na njem lei korenski imenik / , vrh razvejene drevesne strukture imenikov. Na sliki 1-5 vidimo zgled, kako se lahko datote cni sistem razteza cez dva diska. Na disku, ozna cenem z / d e v / h d a , sta dva razdelka (izmenjalni razdelek smo zaradi preglednosti izpustili). Cudne oznake diskov bomo kmalu razloili, zaenkrat se osredoto cimo na razdelke. Manji je korenski (ozna cen s poevnico, / ), malo ve cji pa obsega imenik / u s r / s podimeniki. Celoten drugi disk, / d e v / h d b , je namenjen imeniku / h o m e / z uporabnikimi podatki. Pravimo, da sta / u s r / in / h o m e / to cki priklopa teh razdelkov h korenskemu.

Uvod

29

Pot do datoteke na disku Kaj to pomeni? Denimo, da bi radi prebrali datoteko / e t c / p a s s w d . Jedro ob zahtevku za branje za cne pri vrhu, v korenskem imeniku / . Imenik / e t c / ni podimenik imenikov / u s r / ali / h o m e / , torej lei na istem razdelku. V imeniki strukturi na korenskem razdelku pogleda za vnos e t c in ugotovi tevilko njegovega inoda. Ko ga prebere, ugotovi, da gre za imenik, ne za datoteko. Smo e korak blie cilju. V najdenem imeniku poi cemo tevilko inoda za vnos p a s s w d . To je datoteka; v inodu najdemo seznam blokov na disku, ki jih zaseda. bi iskali kakno drugo datoteko, recimo / u s r / b i n / a w k , bi bil za Ce cetek iskanja je nekoliko druga cen. Jedro bi ugotovilo, da je imenik / u s r / na drugem razdelku. Ce priklopljen, poskusi prebrati vrhnjo imeniko strukturo tega razdelka. Naprej gre, kot smo e opisali. Korenski razdelek je edini, ki je priklopljen e na prvih stopnjah zagona, zato mora obsegati vse programe, potrebne za zagon sistema. Brez imenikov / u s r / in / h o m e / , ki smo ju navedli v zgledu, lahko pri zagonu mirno shajamo. Prvi resda obsega tudi sistemske programe, vendar take, ki niso potrebni pri zagonu, drugi pa podatke in programe uporabnikov. Zato sta lahko shranjena na lo cenih razdelkih.

Posploene datoteke
Prej smo obljubili razlago cudne oznake diskov, / d e v / h d a in / d e v / h d b . Ena od zna cilnosti zasnove datote cnega sistema Unix je, da so tudi naprave predstavljene enako kot datoteke. Vse datoteke, ki predstavljajo naprave, so zbrane v imeniku / d e v / (angl. devices, naprave ). Taki sta na primer / d e v / c o n s o l e , ki ozna cuje nadzorni pult ali konzolo, ter / d e v / m o u s e (mika) in podobno. Naprave od / d e v / h d a do / d e v / h d h so diski. Imenik / d e v / je eden tistih, ki so nujno potrebni pri zagonu, zato mora leati na korenskem razdelku. Z napravami lahko zato delamo podobno kot z datotekami. Datoteko t e s t . t x t lahko prepiemo v datoteko / d e v / c o n s o l e enako, kot bi prepisovali datoteke:
$ cp test.txt /dev/console

Ker / d e v / c o n s o l e ni navadna datoteka, dobimo kot rezultat datoteko t e s t . t x t , izpisano na zaslon. Inodi se pri datotekah, ki ozna cujejo naprave, tolma cijo nekoliko druga ce. Ker podatek o velikosti datoteke pri napravah nima pomena, se ta vrednost uporablja za ozna cevanje parametrov naprav, za tako imenovano glavno in pomono tevilko

30

Uvod

naprave. Diski na prvem krmilniku IDE imajo tako glavno tevilko 3; pomono tevilko 1 pa, denimo, prvi razdelek na disku. POZOR Nikdar ne poskuajmo zapisati datotek naravnost na naprave / d e v / h d a , / d e v / h d a 1 in podobne. Prva ozna cuje disk, druga pa prvi razdelek na njem, oba v surovem stanju, brez datote cnega sistema. Razprava o datote cnem sistemu je, upamo, nakazala, da so datoteke na disku shranjene precej bolj umetelno. e bolj nenavadne datoteke od tistih v imeniku / d e v / najdemo v imeniku / p r o c / . Ne imenika / p r o c / ne njegovih podimenikov na disku namre c sploh ni. Ta imenik je le okno, skozi katerega lahko navaden uporabnik vidi parametre jedra operacijskega sistema, navidezni datote cni sistem pa poskrbi, da do teh podatkov pridemo enako kakor do datotek; seznam naprav si lahko, denimo, ogledamo preprosto z ukazom cat:
$ cat /proc/devices

Verjetno je odve c povedati, da lahko datoteke v imeniku / p r o c / le beremo, ne moremo pa vanj pisati.

Osnove interneta
Delovanje interneta si ogledujemo na zgledu branja spletne strani. Pot do spletnih strani je posploitev poti do datoteke na disku, na primer / u s r / b i n / a w k . Tako pot imenujemo enoli cni krajevnik vira ali, z angleko kratico, URL (angl. Uniform Resource Locator ). Zgled zanjo je:
http://www.tldp.org/HOWTO/Slovenian-HOWTO.html

Prvo polje, h t t p : , pomeni na cin dostopa do strani. Za dostop do spletnih strani navadno uporabljamo protokol HTTP (angl. HyperText Transfer Protocol, protokol za prenos nadbesedila). Dvema poevnicama sledi popolno internetno domensko ime strenika. Od tod naprej pa je pravzaprav vse znano: tisto, kar sledi, ni ni c drugega kot pot do datoteke v streniku. Internetna imena in tevilke IP Pregledovalnik raz cleni URL podobno, kot smo pravkar storili mi, in ugotovi, da se mora po protokolu HTTP povezati z ra cunalnikom, ki se imenuje w w w . l i n u x d o c . o r g . Ime samo pa mu neposredno ne pomaga. Za povezavo mora poznati tevilko IP tega

Uvod

31

Slika 1-6:
Podatki po internetu potujejo v ovojnici IP.

podatki

IP
poiljatelj: 193.2.69.5 naslovnik:204.209.212.129

ra cunalnika. K sre ci je v internetu na voljo nekaj, kar je podobno telefonskim podatkom o naro cnikih. To so streniki za domenska imena, ki znajo odgovoriti na vpraanja kakna je tevilka IP ra cunalnika z danim imenom ali kako je ime ra cunalniku z dano tevilko IP. Ko pripravljamo ra cunalnik za delo v omreju, moramo torej vedno navesti tudi tevilko najblijega strenika za domenska imena. Zato se pregledovalnik najprej povee z imenskim strenikom in ugotovi, da je tevilka IP iskanega ra cunalnika 152.19.254.81. Zdaj ima dovolj podatkov, da se lahko povee z njim. Ker je zahtevana zveza prek protokola HTTP, ve tudi, da se mora v streniku obrniti na vrata tevilka 80, ki po dogovoru ustrezajo temu protokolu. Ko strenik odpre vrata, mu polje naslednji ukaz:
GET /HOWTO/Slovenian-HOWTO.html HTTP/1.1 Host: www.tldp.org

Paketi in usmerjanje teh paketov Tu se za hip pomudimo in si malce podrobneje oglejmo e komunikacijo v internetu. Za razliko od klasi cne telefonije, pri kateri si sogovornika na za cetku pogovora prisvojita vod zase, komunicirajo ra cunalniki tako, da podatke zavijejo v paketke in si te paketke izmenjujejo. Vod tako ostaja na voljo tudi drugim ra cunalnikom v omreju. V naem primeru se torej zgodi naslednje: vsebina ukaza se zavije v paket. V ovojnici paketa so vsi potrebni podatki: med njimi naslov, torej tevilka IP poiljatelja, tevilka IP prejemnika ter tevilka vrat na prejemnikovi strani. Na ra cunalnik tako opremljen paket polje v omreje. Paket morda najprej potuje po telefonskem vodu do naega ponudnika interneta, a prej ali slej pride do specializiranega ra cunalnika, tako imenovanega usmerjevalnika. Usmerjevalnik hrani v pomnilniku zemljevid omreja ne vsega, vendar dovolj, da zna pakete, katerih naslovniki niso iz krajevnega omreja, posredovati naprej. Usmerjevalniki po cnejo e ve c kot to. V razvejenem omreju, kot je internet, lahko paket od poiljatelja do naslovnika obrede tevilne poti. Usmerjevalnik si zapomni, kako hitre so bile prejnje poiljke, dostavljene po kateri od poti, in izbere najhitrejo pot.

32

Uvod

Slika 1-7:
Ovojnica TCP zagotavlja zanesljivost pri potovanju podatkov po internetu.

podatki

TCP
bajti 0-500

IP
193.2.69.5 poiljatelj: naslovnik: 204.209.212.129

Naposled paket prispe do naslovnika. Jedro na streniki strani iz ovojnice razbere poiljatelja in tudi to, da eli vzpostaviti zvezo s spletnim strenikom, ter mu posreduje vsebino paketa. Spletni strenik je program, ki te ce v ra cunalniku w w w . l i n u x d o c . o r g . Odgovor spletnega strenika bo spet razbit na primerno velike dele kolikor pa c gre v paket in vrnjen poiljatelju. Nosilna protokola TCP in IP Opisani na cin komunikacije med ra cunalniki je znan kot protokol TCP/IP. Ime nakazuje, da gre pravzaprav za dva protokola, TCP in IP. Preprosteji od njiju je IP (angl. Internet Protocol, internetni protokol). Internetni protokol dolo ca, kako dostaviti paket, zavit v ovojnico z naslovoma naslovnika in poiljatelja. Njegova slabost pa je, da ne naslovnik ne poiljatelj nimata nobene monosti ugotoviti, ali se je kak paket na poti izgubil. Protokol IP paket pa c polje in nanj pozabi. Pravimo, da je IP brezpovezavni omreni protokol. Protokol IP je hiter, vendar nezanesljiv. Slednje ni vedno tragi cno. Pri igranju Quake po omreju je vsaka krogla predstavljena s paketom IP. Ni c usodnega ni, ce se sem ter tja kaken izgubi. Navadno ima zanesljivost prednost pred hitrostjo. Zato prenos podatkov po protokolu IP nadgradimo e s protokolom TCP (angl. Transmission Control Protocol, protokol za nadzor prenosa). Komunikacija zdaj poteka tako: ra cunalnika se najprej po protokolu IP dogovorita za uporabo protokola TCP. Potem poiljatelj vsak paket zavije v ovojnico TCP, to pa vstavi v ovojnico IP (slika 1-7); prejemnik jih po obrnjenem vrstnem redu odvija. Prejemnik tudi potrjuje, da je pakete res prejel. Ce poiljatelj ne dobi potrdila o prejemu, paket znova polje. se kak paket kje v To e ni vse. Paketi TCP imajo tudi oznako, kateri po vrsti so. Ce

Uvod

33

omreju zamudi, tako da prejemnik pakete prejme v druga cnem zaporedju, kot so bili poslani, jih zna kljub vsemu sestaviti v pravilno zaporedje. V ovojnici TCP je tudi preskusna vsota; z njo prejemnik ugotovi, ali je paket pokodovan. Vse delo z zagotavljanjem zanesljivosti na ravni internetnih paketov je namenjeno enostavneji rabi eno raven vie. Programer, ki uporablja TCP/IP in strenike domenskih imen, lahko ravna s povezavo kot s preprostim podatkovnim predorom med danimi vrati na eni strani in vrati na drugi strani voda. Nikoli mu ni treba razmiljati o razbitju toka podatkov na pakete, vnovi cnem sestavljanju paketov, preverjanju preskusnih vsot, ugotavljanju napak pri prenosu ali vnovi cnem oddajanju paketov. Vse to se godi povsem samodejno eno ali dve ravni nie. Uporabniki protokol HTTP Vrnimo se k zgledu. e prej smo omenili, da se brskalnik in spletni strenik sporazumevata po protokolu HTTP. To je protokol na ravni namenskih programov. Vso infrastrukturo, ki jo zagotavlja TCP/IP, uporablja za poiljanje nizov znakov. Enega od ukazov protokola HTTP smo e videli to je ukaz G E T . Na strani strenika jedro iz ovojnice IP razbere, da je paket naslovljen na vrata tevilka 80. Po dogovoru so ta vrata namenjena komunikaciji po protokolu HTTP, zato vsebino posreduje strenikemu procesu, ki skrbi za to. Vsaka internetna storitev (elektronska pota, Telnet, FTP . . . ) uporablja svoja vrata. Ve cinoma delujejo tako, da na strani strenika te ce proces, ki ne po cne drugega kot to, da sprejema tisto, kar pride k njegovim vratom. ZANIMIVOST Svetovno omreje, kakrno je internet, potrebuje za svoje delovanje natan cne standarde in tehni cne predpise, ki jasno in nedvoumno dolo cajo vedenje programov, ki ob cujejo po omreju. Iz zgodovinskih razlogov, ki segajo e v cas prednika interneta omreja Arpanet imajo vsi internetni standardi skromno kratico RFC (angl. Request for Comment pronja za pripombe). Protokol IP je tako dolo cen z dokumentom RFC 791, TCP z dokumentom RFC 793, HTTP, razli cica 1.1, pa z dokumentom RFC 2616. Vse standarde RFC najdemo na naslovu h t t p : / / w w . r f c - e d i t o r . o r g / . Prvotni RFC so bili resni cno to, kar pove ime elektronska sporo cila, ki so si jih izmenjevali snovalci omreja Arpanet. Z leti je postala oblika dokumentov bolj formalna. Za izdajanje dokumentov RFC zdaj skrbi nevladna nepridobitna organizacija IETF (angl. Internet Engineering Task Force ). Morda je presenetljivo, da poteka sporazumevanje med odjemnikom in strenikom kar v cloveku razumljivi obliki, kot besedilo. Kaj ne bi bilo u cinkoviteje

34

Uvod

sporazumevanje v binarni kodi? Prav gotovo. Vendar so prihranki majhni in nikakor ne odtehtajo neprimerno tejega odpravljanja napak. Zato ima v zasnovi interneta e od samega za cetka prednost sporazumevanje v berljivi obliki povsod, kjer je le mogo ce. Tudi SMTP (angl. Simple Mail Transfer Protocol, preprost protokol za prenos pote) deluje podobno. Dogovora o razumljivi obliki sporazumevanja se dri tudi strenik HTTP. Odgovor se za cne z glavo, ki napove zvrst in dolino dokumenta. Strenik bo na klic, zaklju cen s prazno vrstico:
telnet www.lugos.si 80 GET / HTTP/1.1 Host: www.lugos.si

odgovoril z glavo:
HTTP/1.1 200 OK Date: Sun, 09 Nov 2003 17:48:03 GMT Server: Apache Transfer-Encoding: chunked Content-Type: text/html

Glavi sledi prazna vrstica, tej pa besedilo spletne strani, napisano v nadbesedilni obliki HTML. Ko strenik odpolje celotno stran, zvezo zapre, brskalnik pa stran raztolma ci in prikae.

Okensko okolje X in namizje KDE

Povedali smo e, da je okensko okolje X omreno okensko okolje. Zdaj to lae razumemo. Tudi protokol X, po katerem se namenski programi prek knjinice Xlib sporazumevajo s strenikom X, je protokol na ravni namenskih programov, podobno kakor HTTP. Sporo cila, ki jih Xlib poilja streniku, so zahtevki: Narii crto, Spremeni barvo to cke na zaslonu ali Kako veliko je to okno? Strenik na zahtevke odgovarja, kadar je treba. Izmed navedenih zgledov je tak zadnji. Druge izvede, ce so izvedljivi, sicer pa vrne sporo cilo o napaki. Ni pravilo, da pogovor vedno za cne Xlib, strenik pa odgovarja. Ob dogodkih na streniki strani za cne pogovor strenik: Pritisnjena je ta in ta tipka, Sporo cam nove koordinate kazalca in podobno. Vsa ta in podobna sporo cila protokola X, ki si jih izmenjujeta Xlib in strenik X, so omotana v ovojnico TCP in IP, kadar Xlib in te strenik ne te ceta v istem stroju. Ce ceta, se namesto protokola TCP/IP uporabi preprosteji mehanizem komunikacije med procesi, e vedno pa za sporazumevanje uporabljata protokol X.

Uvod

35

Okensko okolje X je v resnici podobno ledeni gori. Bistvo zamisli je v tem, da je vzpostavljena potrebna, a o cem skrita infrastruktura, ki omogo ca okensko okolje raznorodnim ra cunalnikom, povezanim v omreje. Zato je nekoliko krivi cno, da najprej opazimo okna, ki v primerjavi s sistemi Apple Macintosh ali Microsoft Windows niso posebej vpadljiva. Nevpadljivost ni posledica malomarnosti, temve c del zasnove. Med snovanjem okenskega sistema X so vsi ve cji izdelovalci sistemov Unix e imeli svoje uporabnike vmesnike. Okensko okolje X je bilo zato zasnovano tako, da se ob prehodu nanj videz delovnega okolja ni spremenil treba je bilo le napisati ali prilagoditi svoj nabor grafi cnih elementov in svoj okenski upravljalnik. V zaprtih okoljih so bili morda lastni uporabniki vmesniki dobra reitev. Z odprtostjo, ki jo je prinesel internet, pa so programe za celi prenaati iz sistema v sistem, z njimi pa tudi del cke uporabnikih vmesnikov; zato se programi na istem namizju lahko vedejo nekonsistentno. Enotno namizje, kot sta KDE ali GNOME, to teavo odpravlja. Vsi programi z namizja KDE uporabljajo iste funkcije knjinice Qt. Videz programov je dolo cen s knjinico Qt in dodatnimi knjinicami KDE. Prva ali druga pa vse ukaze, ki zahtevajo sporazumevanje s strenikom X, prevedeta v klice Xlib. Okensko okolje X in namizje KDE se zato dopolnjujeta, ne pa izklju cujeta.

Nekaj malega o zgodovini Linuxa

Zgodba o nastanku Linuxa je med zgodbami o uspehu, ki so se v devetdesetih letih spletle v ra cunalnitvu, pravzaprav prijetna popestritev. V glavni vlogi nastopa Linus Torvalds, nekdanji tudent ra cunalnitva na univerzi v Helsinkih, ki se kljub publiciteti, ki je je deleen, in nekajletnemu bivanju v Kaliforniji e ni navzel zvezdnitva, je pa bil po drugi strani toliko ne cimrn, da je dovolil po sebi poimenovati operacijski sistem; Linus morda res ni prispeval ni cesar prelomnega na svojem podro cju v ra cunalnitvu, zato pa se je toliko bolj izkazal v sociologiji hekerske subkulture in kot inovator v organizacijskih vedah. A pojdimo od za cetka.

Unix
Zgodba se zares za cne poleti leta 1969, leto dni pred Linusovim rojstvom, v Bellovih laboratorijih drube AT&T na Murray Hillu v ZDA. Ozra cje ni bilo najbolje nekaj mesecev prej se je AT&T umaknil iz projekta Multics, zelo ambiciozno zastavljenega operacijskega sistema, ki so ga razvijali v sodelovanju z univerzo MIT in podjetjem General Electric. Slednje je za projekt prispevalo orjaki ra cunalnik GE-645 s

36

Uvod

sistemom GECOS. Eden izmed programerjev, ki so ostali brez projekta, je bil tudi Ken Thompson. Skupaj z nekaj sodelavci, med katerimi lahko omenimo Dennisa Ritchieja in Rudda Canadaya, je za cel pri vodstvu agitirati za nakup manjega ra cunalnika in v zameno ponudil, da zanj napie operacijski sistem. Omenjena trojica je za cela poleti 1969 na papirju oziroma, natan cneje, na tabli snovati zamisli o druga cnem datote cnem sistemu. V njem so datoteke na disku predstavili z enorazsenim poljem struktur, ki so jih imenovali inodi. Vsak inod je obsegal osnovne podatke o datoteki: njeno za cito, zvrst, velikost ter seznam blokov na disku, ki hranijo njeno vsebino. Ken Thompson se je lotil tudi izvedbe jedra novega operacijskega sistema na GE-645, a je projekt iz dveh razlogov kmalu opustil ker je bilo temu ra cunalniku usojeno samo kratko ivljenje in ker je bil ta ra cunalnik tako zapleten, da ga je bilo silno zahtevno programirati. Tistega poletja je Ken Thompson napisal igrico ali, ce ho cete, simulacijo vesoljskega potovanja Space Travel. Iz e omenjenih razlogov GE-645 ni bil primerno strojno okolje zanjo, zato je iskal ra cunalnik, na katerega bi jo prenesel. Ko je nael malo uporabljani PDP-7 z zmogljivim grafi cnim procesorjem, je bil nadvse zadovoljen in z Dennisom Ritchiejem se je takoj lotil prenaanja igre nanj. Ritchie se prigode spominja v clanku Razvoj sistema z dodeljevanjem casa Unix: Podvig je bil smeleji, kot se morda zdi. Ker sva za Space Travel zavrgla vse staro programje v ra cunalniku, sva morala napisati vse od za cetka, od posnemanja ra cunanja s plavajo co vejico prek podprogramov za izris crk na zaslon do monitorskega podsistema, ki je stalno obnavljal nazadnje vtipkane vrednosti v kotu zaslona. Vse to sva pisala v zbirnem jeziku za navzkrini zbirnik, ki je tekel v sistemu GECOS, papirne trakove s prevedeno kodo pa sva potem prenesla na PDP-7. Pri opisanem projektu prilagoditve igrice Space Travel sta Thompson in Ritchie ra cunalnik PDP-7 spoznala do obisti. Thompson je zato kmalu za cel v njem izvajati svoj papirnati datote cni sistem. Ker pa je sam datote cni sistem precej mrtev, je za cel razmiljati naprej, predvsem o procesih. Proti koncu leta so e sledili program cki na uporabniki ravni, s katerimi je bilo mogo ce datoteko prepisati, odtisniti, popraviti ali zbrisati, in pa skromna ukazna lupina. Sistem, o katerem te ce beseda, je Peter Neumann aljivo poimenoval Unics kot antitezo Multicsa. Crkovanje, kot ga poznamo danes, pripisujejo Brianu Kernighanu. Vsekakor se je do prve izdaje Unixa leta 1971 e povsem prijelo. Leta 1973 je bil Unix prepisan iz zbirnega jezika v C; to je omogo cilo bistveno laji prenos v druge vrste ra cunalnikov. Unix je bil pred razcvetom. Pove cevalo se je tevilo uporabnikov, prenesli so ga v ra cunalnike VAX, poleg Bellovih laboratorijev so tudi drugje zrasla mo cna sredi ca, v katerih so razvijali Unix. e posebej dejavni so bili na oddelku za ra cunalnitvo kalifornijske univerze v Berkeleyju. Za Unix se je za cela zanimati tudi ra cunalnika industrija. Leta 1980 je nedvomno kazalo, da bo Unix sistem, ki bo konec stoletja prevladoval. A iz tega ni bilo ni c. AT&T je bila in ostala telefonska druba, ki se v vlogi

Uvod

37

Slika 1-8:
Medsebojni vpliv najbolj znanih razli cic Unixa
BSD 1978

ULTRIX 1982

BSD Net 1988

NetBSD 1993 FreeBSD 1993

OpenBSD 1995

GNU/Hurd 1991 Mach 1985 SunOS 1982 HP-UX 1982 UNICS 1969 UNIX 1970 UNIX 1979 AIX-RT 1986 Minix 1984 Linux 1991 Xenix 1980 SCO XENIX 1984 SCO UNIX 1989 OpenServer 1995 2001 UNIX (V10) 1989 AIX 1990 NeXTStep OpenStep 1996 Solaris 1990 MacOS X 1999

programske hie nikakor ni znala. Vrh vsega so se je lotili s protitrustovskimi ukrepi. Nekaj ve cjih izdelovalcev Sun Microsystems, Digital Equipment Corporation, IBM je peljalo razvoj Unixa vsak v svojo smer; na sliki 1-8 je prikazano drevo medsebojnega vpliva najbolj znanih razli cic Unixa. Sledile so tobe zaradi pravice do uporabe izvorne kode. Vzpostavljale so se krhke koalicije, kot na primer Open Software Foundation (ki je nikar ne zamenjajmo s Free Software Foundation!) in Unix International. Unix je res tekel na vse ve cjem tevilu ra cunalnikov, a je kljub temu izgubljal tla pod nogami zaradi e veliko hitreje mnoe cega se tevila osebnih ra cunalnikov z resda neprimerno manj zmogljivim, vendar cenovno dosegljivim sistemom MS-DOS.

GNU ni Unix
Za Richarda Stallmana z oddelka za umetno inteligenco na MIT je bil ta zastoj e posebej bole c. Ko je leta 1971 s harvardsko diplomo iz fizike v epu priel sem, se mu je zdelo, kot bi priel v raj na zemlji. Oddelek, ki sta ga konec petdesetih let ustanovila legendarna profesorja Marvin Minsky in John McCarthy, je odlikovala izjemna odprtost. Odprtost, ki ni bila omejena na idejno raven, temve c je k njej sodilo tudi to, da vrat niso zaklepali, ra cunalniki pa niso imeli gesel. Tistikrat, okrog 1976, je Stallman napisal prvo razli cico urejevalnika Emacs; to mu je pozneje prineslo nagrado Grace Hopper. V manj kot desetih letih je bilo idile konec. V cerajnji sodelavci so postali poslovni tekmeci. Leta 1980 je Richard Greenblatt, eden legendarnih hekerjev stare ole, ki se je e v estdesetih letih proslavil z urejevalnikom TECO in ahovskim programom,

38

Uvod

ustanovil podjetje Lisp Machines Incorporated (LMI). Istega leta je ustanovil svoje podjetje, Symbolics, Inc., tudi Russel Noftsker, dotedanji vodja oddelka. Obe podjetji sta tekmovali na trgu delovnih postaj, temelje cih na programskem jeziku LISP (t. i. LISP machines). Noftsker je s seboj odpeljal skupino sposobnih programerjev in kmalu zatem sproil spor z oddelkom, ker so nekateri od preostalih sodelavcev honorarno sodelovali z LMI. Eden od tistih, ki so mu li e posebej v nos, je bil prav Stallman. Ta je nekaj casa poskual tekmovati s podjetjem Symbolics in je v oddel cno razli cico sistema LISP sproti vgrajeval vse inovacije, ki so jih razvijali pri Symbolics. Vendar se je po cetje izkazalo za donkihotsko najsi je heker e tako nadarjen in prizadeven, sam teko tekmuje s celotnim podjetjem morda ni c manj nadarjenih in prizadevnih hekerjev. Hkrati se je Stallman moral spoprijeti e na eni fronti. Urejevalnik Emacs, ki je bil prvotno napisan v makrojeziku urejevalnika TECO, je James Gosling z univerze Carnegie Mellon (isti James Gosling, ki je dobro desetletje pozneje sodeloval pri snovanju jezika java) prepisal v C, to pa je omogo cilo preprost prenos v sisteme Unix in VMS. Stallmanu je bila zamisel ve c in Goslingovo kodo je hitro posvojil. Napaka Gosling je svoje delo prodal podjetju Unipress, to pa je Stallmanu zagrozilo s tobo. Stallman je moral ho ce no ce Emacs e enkrat prepisati v C in na novo napisati vso programsko kodo, ki jo je pred njim e napisal Gosling. Vdrugo se je Stallman lotil tekmovanja s poslovnim svetom bolj sistemati cno. Sredi septembra 1983 je v novi carskih skupinah n e t . u n i x - w i z a r d s in n e t . u s o f t naznanil, da se namerava na zahvalni dan lotiti pisanja prostega nadomestka za operacijski sistem Unix, ter povabil vse, ki jih zadeva zanima in se strinjajo z njegovimi na celi o prostem programju, naj se mu pridruijo. Sistem je poimenoval z rekurzivno kratico GNU (angl. GNUs Not Unix, GNU Ni Unix). Na crt dela je naslednje leto natan cneje obdelal v spisu Manifest GNU, iri javnosti pa je ta spis postal znan marca 1985, ko je bil objavljen v reviji Dr. Dobbs Journal. Med pisanjem manifesta je projekt GNU obsegal urejevalnik Emacs in nekaj manjih programov, preskuali so prevajalnik za jezik C in ukazno lupino, e zelo v povojih je bilo tudi lastno jedro. Pet let pozneje je bilo stanje bistveno bolje. Razvoj ukazne lupine se je sicer zavlekel nekaj bolj, kot so na crtovali, a nikakor ne usodno. Prevajalnik in podporni programi pa so se po drugi strani izkazali za dovolj hitre in stabilne, da jih je prevzel celo komercialni sistem, kot je bil NeXT. Napisana je bila lastna knjinica l i b c . Tudi mnoica podpornih programov se je ve cala in pravzaprav so bili nadomestki GNU na voljo e za bolj ali manj vse ukaze Unixa. Projekt GNU se je opiral tudi na ve cje dele proste programske opreme, ki je e bila na voljo. Taka sta bila na primer okensko okolje X in stavni sistem Tex. Do delujo cega sistema je tako od ve cjih kosov pravzaprav manjkalo res samo e jedro. In prav tu se je zapletlo. Po petih letih namre c Hurd, lastno jedro projekta GNU, e vedno ni bilo niti priblino blizu temu, da bi po celo karkoli uporabnega.

Uvod

39

Od Minixa do Linuxa
Richard Stallman ni bil edini, ki je sredi osemdesetih let spoznal, da svet potrebuje sistem, podoben Unixu, z dostopno izvorno kodo. Andrew Tannenbaum, profesor ra cunalnitva na Svobodni univerzi v Amsterdamu, takole opisuje takratno stanje: Ko so poleti 1979 izdali UNIX System 7, so se v AT&T za celi zavedati, da imajo pravzaprav trno zanimiv izdelek. Za razliko od prejnjih izdaj je bila zato ta opremljena s spremenjenim dovoljenjem za uporabo, ki je kodo zavarovalo kot poslovno skrivnost in je ni ve c dovoljevalo uporabljati kot u cno gradivo pri pouku. Na tevilnih univerzah so se odzvali tako, da so Unix preprosto izpustili iz u cnih programov in se omejili na pou cevanje ciste teorije. Tannenbaum se je vsega skupaj lotil druga ce: na novo je napisal operacijski sistem, podoben Unixu, a tako, da ni uporabil niti ene same vrstice kode AT&T in se tako izognil tobam. Sistem, ki ga je do leta 1987 razvil do uporabne oblike, je krstil za Minix. Nezadovoljstvo nad licen cno politiko AT&T pa je skoraj vsa podobnost med so bili Stallmanovi motivi na Minixom in projektom GNU. Ce celni in politi cni, je bil Tannenbaum pragmatik. Minix spo cetka ni bil prosti operacijski sistem. Izvorna koda je bila natisnjena kot zgled v Tannenbaumovi knjigi Operacijski sistemi, zasnova in izvedba, pri zalobi, ki je knjigo izdala, pa je bila po 169 dolarjev na voljo tudi disketa z delujo cim Minixom za nekaj takrat dostopnih osebnih ra cunalnikov (IBM XT/AT, Atari ST). Pozneje, in nedvomno tudi v povezavi z uspehom Linuxa, se je licen cna politika spremenila, tako da lahko danes Minix preto cite tudi iz omreja. Razmeroma dostopna cena vsaj v primerjavi z drugimi komercialnimi Unixi je pomenila iroko uporabniko bazo, iroka uporabnika baza pa vse ve c ljudi, ki so Minix dograjevali po svoje. Ta je napisal navidezni pomnilnik, oni je uspeno prevedel in namestil prevajalnik GNU C, spet tretjemu je uspelo v Minix prenesti okensko okolje X, cetrti je Minix usposobil za delo na svoji strojni opremi, ki v izvirnem Minixu ni bila podprta. Vsem tem projektom je bilo skupno naslednje: Andrew Tannenbaum je po vrsti zavra cal vse predloge, da bi to ali ono dodal v Minix. eli Minix je in mora ostati majhen, dovolj majhen za en semester predavanj. Ce kdo Minix po svoje mrcvariti, naj to po mili volji po cne, nikoli pa to ne bo postalo del uradne distribucije Minixa. Eden od tistih, ki so svoj Minix razirjali in dopolnjevali, je bil tudi Linus Torvalds. Sredi leta 1991 bi med priblino 40.000 uporabniki Minixa verjetno nali kar nekaj ljudi, ki so o ustroju sistemov Unix vedeli ve c kot on. Takrat enaindvajsetletni Linus je imel za seboj dobrih pet let izkuenj s programiranjem, ve cinoma na ra cunalniku Sinclair QL in, kot pravi programer, ve cinoma v zbirnem jeziku. Navsezadnje samo leve programirajo v vijih jezikih, kajne? Nekaj let prej, jeseni 1988, je Linus vpisal tudij ra cunalnitva na doma ci univerzi v Helsinkih in tam priel v stik z delovnimi postajami Sun z operacijskim sistemom Unix. Odtlej ga je preganjala misel, da bi imel Unix tudi doma. Januarja 1991 je kupil

40

Uvod

na posojilo svoj prvi PC s procesorjem 80386. Naro cil je tudi Minix in si ga namestil v ra cunalnik. To je bilo bolje kot ni c, ni pa bilo cisto tisto, kar je hotel. Kaj je Linus pravzaprav hotel? Niti ne veliko, ali pa tudi precej, kakor vzamemo. Minix je elel toliko raziriti, da bi v njem lahko prevedel in uporabljal programje iz projekta GNU. Minix je morda na videz in otip res Unix, vendar le, dokler ne tipamo pregloboko. Linus je najbolj pogreal podporo za citenemu na cinu delovanja procesorja 80386, ki bi omogo cila pravo ve copravilnost, ter navidezni pomnilnik. Tako se je Linus aprila 1991, oboroen z u cbenikom Maurica Bacha Zasnova operacijskega sistema Unix, ki je opisoval zaresni Unix, lotil pisanja svojega jedra. To je bilo, priznajmo, za nekoga, ki je imel le eno leto izkuenj z jezikom C, vendarle precej smelo. Do poletja je sistem znal uporabljati preprost datote cni sistem na disku, delovalo je premo canje pomnilnika z MMU resda e ne na disk pa psevdoterminali in vti cnice BSD. Ko je za celo delovati e preklapljanje z opravila na opravilo napisano ve cinoma v zbirnem jeziku je Linus postal za kanec drzneji: Potem pravzaprav ni bilo ve c ovir. e vedno sem se sicer ukvarjal z nemarno zapletenim programiranjem, a zdaj je deloval dostop do naprav in napake je bilo enostavneje odpravljati. Lahko sem za cel pisati v C, to pa vsekakor pospei razvoj. Takrat se mi je moja megalomanska zamisel o tem, da bi napisal bolji Minix od Minixa, za cela zdeti uresni cljiva. Upal sem, da bom nekega dne lahko v Linuxu prevedel prevajalnik GNU C. Prve izdaje Linuxa razli cica 0.01 ni nikjer oglaeval. Pravzaprav se takrat sploh ni imenovala Linux (To se mi je zdelo preve c egocentri cno.). Svoj projekt je sprva poimenoval Freax besedna igra s Free Unix (prosti Unix) in freak Unix (nakaza, posebne, spa cek Unixa). Ariju Lemmkeju, skrbniku strenika FTP n i c . f u n e t . f i finskega dravnega ra cunskega centra, se je zdelo, da bo ime privabilo napa cno klientelo, in je predlagal spremembo. Kompromisno sta se dogovorila za delovno ime Linux po avtorju pa c dokler se ne najde kaj boljega in za vse sprejemljivega. Zdaj sem neznansko vesel, da ni ostalo ime Freax, je leta pozneje priznal Linus. Razli cica 0.02 je bila prva, ki jo je 5. oktobra 1991 javno objavil v novi carski skupini c o m p . o s . m i n i x . Linux je tedaj e za silo deloval v enouporabnikem na cinu namesto procesa i n i t in prijave je ob zagonu preprosto pognal ukazno lupino za skrbnika. Deloval pa je prevajalnik GNU C in GNU Make. To je pisanje programov znatno olajalo. Linus ga je v svet pospremil z naslednjimi besedami: Ali hrepenite po dobrih starih casih Minixa 1.1, ko so si pravi moje e sami pisali gonilnike za razli cne naprave? Ste prav zdaj brez pametnega dela in bi se z vso slastjo takoj zagrizli v operacijski sistem, ki bi si ga lahko po potrebi prilagajali? Ste razo carani, ker v Minixu vse skupaj kar nekako deluje? e dolgo niste pre culi no ci, trude c se, da bi kak modni program cek pripravili do delovanja? Potem bo tole kakor nala c za vas.

Uvod

41

Kot sem kak mesec nazaj omenil, se ukvarjam s prosto razli cico sistema za ra cunalnike AT-386, podobno Minixu. Sistem je kon cno dosegel stanje, ko je priblino uporaben (ali pa tudi ne, odvisno od naih potreb), in pripravljen sem razkriti izvorno kodo za iro uporabo. Zaenkrat je v razli cici 0.02 . . . , vendar sem z njo uspeno pognal programe bash, gcc, GNU make, GNU sed, compress ipd. O boi cu leta 1991 je Linux dokon cno shodil. e prej se je sicer uspeno zagnal, vendar je bil potreben delujo c Minix, da je prevedel jedro Linuxa. Vsak popravek jedra je torej zahteval, da smo sistem zagnali v Minixu, popravili, kar je bilo treba, prevedli in poskusili vnovi c zagnati Linux. Mesec dni pozneje, konec januarja, je postalo jasno, da je prepad med Minixom in Linuxom postal nepremostljiv. Profesor Tannenbaum se je vrnil z nekajtedenskega bivanja v ZDA in se na dogajanje v c o m p . o s . m i n i x odzval s prispevkom Linux je zastarel. To je utemeljil z dvojim: Linux je monolitno jedro in te ce samo na procesorjih Intel. Pravzaprav e huje ker je napisan na koo druini procesorjev 80386 in sorodnim, ga je tako reko c nemogo ce prenesti v druge vrste ra cunalnikov. Drugi argument je cas gladko povozil Linux so e kmalu poskusili prenesti tudi v druga strojna okolja, hkrati s tem pa so jedro, kolikor so narekovale potrebe, sproti trebili intelov cin. Danes je ravno nasprotno Minix e vedno te ce v istih tirih strojnih okoljih kot pred desetimi in ve c leti, Linux pa te ce, e uporabno ali pa vsaj poskusno, v priblino dvajset razli cnih strojnih okoljih. Verjetno ni e noben operacijski sistem nikoli podpiral toliko razli cnih strojnih okolij. Po svoje zanimiveji, ceprav danes morda e teko razumljiv je prvi Tannenbaumov o citek: Linux je monolitno jedro. Kaj to sploh je, kakna jedra so e in zakaj naj bi bilo slabo, ce je jedro monolitno? Nekaj strani nazaj smo opisali ustroj in delovanje jedra; zdaj je cas, da se posujemo s pepelom in priznamo, da smo opisali delovanje monolitnega jedra. V modelu zasnove, ki ga uporablja Linux, jedro skrbi za vso osnovno infrastrukturo programov: od dodeljevanja pomnilnika in procesorskega casa prek vhodno-izhodne komunikacije do zapisa podatkov na disku. e prej smo tudi omenili, da je napake dosti enostavneje odpravljati pri programih, ki te cejo v uporabnikem delu pomnilnika, saj imamo na voljo varnostne mehanizme, ki prepre cujejo, da bi si programi lomastili po prstih. Zato je dobro, ce lahko cim ve cji del opravil jedro delegira programom v uporabnikem prostoru. Model jedrca (angl. microkernel ) je idejno cista izvedba te zamisli. Tu so opravila jedra dodeljevanje pomnilnika, dodeljevanje procesorskega casa, dostop do diska, dostop do omreja in prikaz porazdeljena med strenike procese, ki te cejo v uporabnikem prostoru, jedrce pa skrbi le za posredovanje zahtevkov odjemnikov (ti so seveda lahko uporabniki programi ali pa tudi drugi elementi operacijskega sistema) strenikim procesom in njihovih odgovorov ter za stik s strojno opremo. je v osemdesetih letih kazalo, da so monolitna jedra zapu Ce cina estdesetih in

42

Uvod

sedemdesetih let, ki so ji teti dnevi, pa lahko danes ugotovimo, da so e vedno presenetljivo pri mo ceh in pravzaprav sestavljajo veliko ve cino operacijskih sistemov v rabi. Kako to? Razlog je predvsem u cinkovitost. Dodatna birokracija, ki jo uvaja model odjemnik-strenik v jedro, pomeni, da jedrce z vsemi strenikimi procesi porabi ve c pomnilnika in te ce po casneje od monolitnega jedra. Sistemi z jedrci so zato ve cinoma ostali predmet akademskih raziskav. Windows NT, ki so ga takrat, ko je bilo to modno, tudi oglaevali kot sistem z jedrcem, pa to pravzaprav ni, saj ima v jedru zakopan celoten sistem za prikaz. ZANIMIVOST Ceprav se zdi pisanje jedra operacijskega sistema epohalno dejanje, ob katerem je vse drugo nepomemben drobi, to pravzaprav ne dri povsem. Zgodnje razli cice Linuxa so obsegale priblino 12.000 vrstic programske kode. Za primerjavo: prva izdaja prevajalnika GNU C, ki je izla leta 1987, je imela priblino 110.000 vrstic kode za ra cunalnike VAX in Sun.

Zgodba o uspehu
Januar 1992 je bil pomemben e zaradi ne cesa. Theodore Tso je dopisal podporo opravilom BSD. To je bil prvi pomemben kos kode, ki ga je v jedro prispeval kdo drug, ne Linus, in ceprav ta prispevek sam po sebi morda ni bil klju cen, pa je dolo cil smer v razvoju Linuxa. V naslednjih mesecih in letih, se je dele ne-Linusove kode vztrajno pove ceval. Skupnost sprva bralci c o m p . o s . m i n i x in pozneje ire je Linux vzela za svojega. Aprila 1992 je imel Linux dovolj uporabnikov, da je upravi cil rojstvo svoje novi carske skupine, c o m p . o s . l i n u x . Takrat je e dovolj dozorel, da so nanj lahko prenesli okensko okolje X Window System. Mesec dni prej je Linus pri tevil cenju razli cic presko cil z 0.12 na 0.95, in to je obetalo skorajnjo prvo uradno izdajo. Kljub vsemu je bilo treba cakati e celi dve leti, do 16. aprila 1994. Oktobra 1992 je izla prva distribucija Linuxa. Peter MacDonald iz kanadskega podjetja Softlanding Systems je pripravil komplet tirinajstih disket (in e osem dodatnih za tiste, ki bi si eleli tudi okensko okolje X). Name canje Linuxa je s tem postalo enako preprosto ali enako zapleteno kakor name canje drugih operacijskih sistemov. Distribucijo Softlanding Linux System (SLS) je bilo mogo ce brezpla cno prenesti iz strenika FTP; vsi tisti, ki niso imeli dostopa do interneta, pa so po ne preve c zabeljeni ceni komplet disket lahko naro cili tudi po poti. V naslednjih letih so se distribucije mnoile, le redke pa so se obdrale. Neposredni naslednik distribucije SLS distribucija, ki e ivi, ureja pa jo Patrick Volkerding, je Slackware. Je nostalgi cen spomin na case, ko so distribucije urejale ve cinoma eno clanske ekipe. Iz nekaj mlajega Red Hata, katerega za cetki segajo v poletje 1994, se je medtem razvila cela industrija. Red Hat je danes verjetno najbolj razirjena distribucija. Njene

Uvod

43

ve cje tekmice za dele uporabnikov so e Suse, Mandrake in Debian GNU/Linux. Slednja se od drugih razlikuje po tem, da za njo ne stoji podjetje, temve c skupina prostovoljcev. Zanimivi so tudi bolj ali manj uspeni poskusi podjetij, ki so si elela odrezati svoj kos trnega delea z inovativnimi pristopi. LindowsOS je na za cetku poskual razviti tako distribucijo, ki bo omogo cala poganjanje MS Offica. Zaenkrat jim je uspelo pripraviti pla cljivo distribucijo, ki jo je preprosto namestiti in vzdrevati, z razirjenim oglaevanjem pa so pridobili mnogo predvsem za cetnikih uporabnikov. V letih, ki so sledila, se je tevilo uporabnikov Linuxa po svetu pove cevalo eksponentno. Pravo eksplozijo publicitete pa je sistem doivel spomladi 1998. Podjetje Netscape Communications, ki je klecalo v trnem boju z nekajkrat ve cjim tekmecem za prevlado pri spletnih brskalnikih, je januarja tistega leta naznanilo, da bo javno objavilo izvodno kodo svojega spletnega brskalnika Netscape Communicator. Poteza se je zdela nenavadna, prav tako njena utemeljitev: s tem, ko bo izvorna koda dostopna, bodo k razvoju pritegnili mnoico ustvarjalnih in sposobnih programerjev iz interneta. Projekt je v resnici uspel rezultat je spletni brskalnik Mozilla. Kljub vsemu pa ima ta svetal zgled odprtokodnih reitev lepotno napako podjetju Netscape Communications namre c kljub vsemu ni omogo cil samostojnega preivetja. V naslednjih tednih so v drubi Netscape priznali, da jih je k tej odlo citvi spodbudil dotlej precej neznan prispevek Katedrala in bazar Erica Raymonda, v katerem je bilo na zgledu Linuxa opisano in raz clenjeno na celo, kako lahko uspe projekt prostega programja. Kljub e omenjeni lepotni napaki se je odlo citev podjetja Netscape vpisala v zgodovino Linuxa kot prelomna, saj so v manj kot pol leta zatem vsi ve cji izdelovalci programske opreme z eno samo castno izjemo tako ali druga ce izrazili podporo Linuxu. Linux je postal mden. Zvezda je bila rojena . . .

Je Linux Unix ali ne?

Za konec se pomudimo e ob tem priljubljenem vpraanju. Ali lahko trdimo, da je raca nekaj, kar je videti kot raca, se oglaa kot raca in rac kot raca? Nikar se ne prenaglite z odgovorom! Vse je namre c odvisno od tega, ali je raca registrirana je, lahko v zgornjem primeru trdimo kve blagovna znamka ali ne. Ce cjemu, da gre za nekaj raci podobnega. Zastavljeno vpraanje torej ni tehni cne, temve c zgolj pravne narave. si izposodimo primerjavo iz genetike, je Linux fenotipski Unix. Obnaa se kot Ce Unix, saj ve cidel izpolnjuje priporo cila POSIX, ki veljajo za najpomembneji poskus v standardizaciji Unixa. Po rodu pa seveda ni Unix, saj ni v njem niti vrstice programske kode izvirnega sistema Unix, kot so ga zasnovali Ken Thompson, Dennis Ritchie, Joe Ossanna, Robert Morris in drugi sodelavci iz Bellovih laboratorijev mu e moramo poiskati prednika, je to prej Minix. podjetja AT&T. Ce

44

Uvod

Po vseh sporih, peripetijah in metanju polen pod noge v zvezi z lastnitvom za citene znamke Unix so se prizadeti zedinili o tem, da razsojanje prenesejo na konzorcij Open Group. Ta organizacija, ki je nastala leta 1996 z zdruitvijo X/Open in Open Software Foundation, tu in tam izda specifikacije za sisteme, ki se smejo imenovati Unix zadnja je bila Unix03. V casu pisanja te knjige ni niti enega sistema, ki se lahko uradno kitil s tem nazivom. Pa tudi tistih, ki uradno potrjeno ustrezajo prejnji izdaji, Unix98, je v resnici tako malo, da lahko vse natejemo: AIX 4.3.3 in 5L, Solaris 7, 8 in 9 ter Tru64 Unix 5.1. Pred leti bi nas lahko resno skrbelo, ker Linuxa ni med njimi, danes pa je prepoznavnost znamke Linux verjetno e presegla Unix. Med konzorcijem Open Group in neformalno skupnostjo, ki razvija Linux, vlada nekakno soitje po eni strani se prosto programje opira na veljavne javne standarde (knjinica GNU libc 2.3 tako zado ca standardom ISO C 99, POSIX.1c, POSIX.1j, POSIX.1d in Unix98), po drugi strani pa je konzorcij Open Group, varuh znamke Unix, ustanovil organizacijo Free Standards Group, ki se ukvarja s standardizacijo Linuxa!

2. POGLAVJE

Namestitev Linuxa
Pri nakupu ra cunalnika je ponavadi vanj e name cen operacijski sistem in uporabniku se ni treba ukvarjati z name canjem. al pa v Sloveniji e ni veliko ponudnikov, pri katerih bi lahko kupili PC s prednaloenim Linuxom. Po pravilu dobimo vgrajenega in vklju cenega v ceno kaknega od komercialnih zaprtih operacijskih sistemov. V bolj osve cenem svetu imajo uporabniki monost pri isti strojni opremi ra cunalnika izbirati tudi med ve c operacijskimi sistemi, a ti casi in smo dovolj drzni, si lahko nekaj veselja vzamemo za navade k nam e niso prili. Ce pogajanja s trgovcem o tem, da bi nam od cene novega ra cunalnika odpisal vrednost operacijskega sistema, ker bomo nanj naloili Linux in nam bo ta v celoti zadovoljil vse nae potrebe. Ali bomo do trgovca dovolj prepri cljivi in ta dovolj proen, da nam bo v tem ustregel, pa modrost te knjige ne more zagotoviti. Lahko pa damo nekaj uporabnih in splono veljavnih nasvetov, kaj storiti, ce smo se odlo cili kupiti nov ra cunalnik. V tem primeru se spla ca preveriti, ali proizvajalec vsaj zagotavlja taknih zdruljivost ra cunalnika z vso vgrajeno strojno opremo z Linuxom. Ce dolo cnih odgovorov ne moremo dobiti, vsaj natanko poizvedimo, katera strojna oprema je vgrajena v kandidata za na ra cunalnik in v spletu preverimo, ali je v Linuxu tudi podprta. h t t p : / / h a r d w a r e . r e d h a t . c o m / h c l / je eden (a nikakor ne edini) od naslovov, na katerem lahko to preverimo. Velika verjetnost je, da z opremo ne bo teav. A previdnost nikoli ni odve c. Ceprav je namestitev e mo cno poenostavljena, od uporabnika e vedno zahteva drobtinico tehni cnega znanja, ce se kaj zatakne. Navzlic temu opozorilu pa namestitev v ve cini primerov ni posebno zahtevna in ponavadi tudi manj izkuenim uporabnikom ne povzro ca posebnih teav. Tipi cno ponagajata cenena tiskalnik ali modem, narejena le za delo z okoljem MS Windows. Bolj redko so teave tudi s kakno ceneno grafi cno kartico. O podprtosti prenosnih ra cunalnikov pa lahko preberemo na strani h t t p : / / t u x m o b i l . o r g / . elimo v ra Ce cunalnik poleg obstoje cega operacijskega sistema e dodati Linux, moramo za to PC tudi ustrezno pripraviti.

46

Namestitev Linuxa

V knjigi opisana namestitev se nanaa na priloeno distribucijo Pingo Linux 2.0. Pingo je izpeljan iz distribucije Red Hat 9, zato je potek namestitve precej podoben. Razlika med distribucijama je predvsem v dodanih prevodih, prikrojenih paketih, ki dodajo sloven cino kot privzeti jezik ter e nekaterih malenkostih.

Strojne zahteve
Linux za osnovno delovanje ne potrebuje posebno mo cne strojne opreme. Vendar pa sodobni grafi cni vmesniki in programski paketi tudi zahtevajo svoj davek. Zasilna konfiguracija, s katero e nekako deluje Pingo Linux v grafi cnem na cinu, je ra cunalnik: x procesor Pentium II, 400 MHz ali bolji, x vsaj 128 MB pomnilnika, x priblino 2 GB diska za sistem, za uporabnike pa glede na njihove potrebe. Priporo cljiva konfiguracija za kolikor toliko udobno delo v grafi cnem na cinu v Pingo Linuxu pa zahteva danes vsakdanji sistem: x vsaj 256 MB pomnilnika, x procesor Pentium III, 1 GHz ali bolji, x priblino 2 GB diska za sistem, k temu pa moramo priteti tudi prostor za uporabnike in njihove datoteke. Polna namestitev vseh paketov s plo c zasede okoli 6 GB prostora na disku. tevilni enouporabniki sistemi, namenjeni rabi doma, so sestavljeni nesorazmerno kupujemo nov in imajo procesor, ki je za razred bolji od drugih sestavin. Ce ra cunalnik in lahko vplivamo na sestavo, je pametneje, ce poseemo po procesorju, ki je za stopni cko nie na lestvici, tako prihranjeni denar pa porabimo za nakup dodatnega pomnilnika ali hitrejega diska. Velikost pomnilnika in hitrost dostopa do diska pri sistemih, kot je Linux, dosti vplivata na skupno hitrost sistema. Tudi pri izbiri grafi cne kartice je bolje, ce seemo po malce kakovostnejih karticah priznanih proizvajalcev. Stareje kartice teh proizvajalcev so prav tako poceni kot malce sodobneje, vendar cenene kartice. Koliko prostora namenimo Linuxu je predvsem odvisno od naih potreb. Avdiofil, ki eli na ra cunalnik prenesti svojo celotno zbirko 200 plo c bo rabil veliko ve c prostora kot zmerni uporabnik elektronske pote ter programa za urejanje besedila. Za tipi cnega uporabnik namizja bo 8 GB prostora dovolj.

Namestitev Linuxa

47

Podrobneje o razdelkih
Najve cjo zadrego pri namestitvi vedno povzro ca vpraanje razdeljevanja diska, saj to od nas zahteva precejjo spretnost napovedovanja prihodnosti, ta pa je v na celu redka. Razi cimo nekaj zna cilnih primerov in pokaimo, kaj storiti v tipi cnih situacijah. Denimo, da imamo v sistemu en 40 GB disk, eleli pa bi uporabljati ve c operacijskih sistemov (lahko tudi ve c razli cic iste distribucije). V tem primeru je potrebno disk razdeliti na ve c delov, ki jim strokovno re cemo razdelki (angl. partitions ). Linux lahko v idili cnem soitju sobiva z drugimi operacijskimi sistemi, vendar jih moramo namestiti vsakega v svoj razdelek. Vzemimo primer, ko bi ob casno eleli uporabljati Linux, predvsem za dostop do interneta in pisanje spletnih program ckov in skript. Tu in tam bi pa tudi radi zavrteli kak film, DVD ali glasbeni CD. imamo name Ce cene Windows XP na enem razdelku, ki se razteza cez ves disk, ga bomo morali skr citi. Ker imamo 40 GB velik disk, preteno pa uporabljamo sistem MS Windows, bomo obstoje ci razdelek skr cili na 32 GB, v nastalem prostoru pa med name canjem Linuxa ustvarili izmenjevalni razdelek velikosti 0,5 GB ter razdelek za namestitev Linuxa v velikosti 7,5 GB. Spletni program cki ne zasedejo veliko prostora, filme in glasbo pa ponavadi vrtimo kar s prenosnega nosilca vrste CD ali DVD. Pogosto imamo MS Windows name cen na dva razdelka. V tem okolju vidimo fizi cni disk kot dva logi cna pogona, tipi cno C : in D : . Na prvem je ponavadi name cen sistem, na drugem pa so podatki. Takrat je najbolje prenesti podatke z D : na C : , med namestitvijo Linuxa pa odstraniti razdelek, ki ustreza pogonu D : . Na njegovem mestu lahko potem ustvarimo manji razdelek za podatke Windows (na pogonu D : ), na izmenjevalni razdelek velikosti 0,5 GB ter razdelek za Linux v velikosti 7,5 GB. Ce pogonu C : nimamo dovolj prostora za podatke, bomo morali razdelek, ki ustreza D : skr citi. moramo med sistemoma Linux in MS Windows na istem ra Ce cunalniku izmenjevati veliko podatkov, operacijski sistem Windows pa je name cen na datote cnem sistemu NTFS, se spla ca ustvariti posebni razdelek, kamor shranjujemo skupne datoteke, in na njem zgraditi datote cni sistem FAT32, ki ga dobro podpirata oba operacijska sistema. Kadar za Linux dodamo v ra cunalnik nov disk, je postopek name canja e preprosteji. Na starem disku ne spreminjamo razdelkov, Linux namestimo na novi disk, kjer ustvarimo izmenjalni razdelek ter razdelek za datoteke. Med namestitvijo zapiemo na prvi disk samo zagonski nalagalnik GRUB, kar pa ne spreminja razdelkov in ne pokvari sistema. Linux omogo ca tudi monost, da ena namestitev obsega ve c razdelkov na disku. Ta monost je ve cinoma uporabljena samo pri strenikih, kjer obstajajo tehtni razlogi za takno postavitev, predvsem ker tako uporabnikom jasno dolo cimo prostor, ki ga

48

Namestitev Linuxa

Slika 2-1:
Fizi cna zgradba diska

sektor

sled glava

lahko zasedejo, s pametno postavitvijo imenikov pa kar najbolj enakomerno obremenimo diske. Opis tovrstnega name canja in ustrezne optimalizacije pa presegajo namen te knjige.

Sestava diska
Da bi lahko razumeli koncept razdelkov, si moramo najprej ogledati, kako je sestavljen disk. Najmanja podatkovna enota, ki je dostopna na disku, se imenuje sektor in v diskih osebnih ra cunalnikov PC obsega 512 bajtov. Pri starejih sistemih je bila pomembna fizi cna delitev diska na sledi angl. Cylinder, ploskve angl. Head ter sektorje angl. Sector, kar je bilo ozna ceno z notacijo C/H/S. To notacijo pogosto e vedno sre camo zaradi zdruljivosti s starejo programsko opremo. Moderni sistemi ne uporabljajo ve c tovrstne notacije in dostopajo do vseh si bralec sektorjev na disku enakovredno le po zaporedni tevilki sektorja. Ce predstavlja disk kot linearno zaporedje sektorjev, nekako tako kot so centimetri na iviljskem metru naviti na valjasti tulec, ne bo prav ni c izgubil proti zapleteni predstavitvi s sledmi, ploskvami ter sektorji, ki je takna le zaradi zgodovinskih razlogov. Na za cetku diska, v prvem sektorju, je glavni zagonski zapis (angl. Master Boot Record, MBR). Ta zapis je zelo pomemben, saj je za cetni korak pri dvigovanju vsakega sistema ravno branje tega zapisa. Brez tega zapisa se noben operacijski sistem ne more naloiti in BIOS ra cunalnika nas obvesti o napaki. Glavni zagonski zapis sestavljata nalagalnik ter razdelitvena tabela.

Namestitev Linuxa

49

Nalagalnik je majhen program cek, ki se odlo ci glede na podatke v razdelitveni tabeli, s katerega osnovnega razdelka bo zagnal operacijski sistem. Vendar osnovni nalagalnik ne podpira izbire med ve c operacijskimi sistemi in ne podpira nalaganja operacijskega sistema z logi cnega razdelka, zato so izumili bolj zmogljive nalagalnike, ki se naloijo z diska najprej, nato pa sami dvignejo ustrezni sistem. Pogosto se ti nalagalniki operacijskih sistemov (GRUB, LILO . . . ) namestijo ravno v MBR, namesto preprostega nalagalnika. Razdelitvena tabela opisuje razdelitev diska na razdelke, vendar pa je v njej prostora le za tiri zapise o razdelkih. Preostali prostor v sektorju namre c zaseda nalagalnik.

Vrste razdelkov
Poznamo: x osnovne razdelke (angl. primary partition ) x razirjene razdelke (angl. extended partition ) x logi cne razdelke (angl. logical partition ) Osnovni razdelki, ki jih lahko naloi nalagalnik, so lahko samo tirje in so vpisani v glavni zagonski zapis. Eden od osnovnih razdelkov je lahko poseben in je samo posoda za logi cne razdelke. Temu posebnemu razdelku pravimo razirjeni razdelek. Znotraj razirjenega razdelka lahko ustvarimo do 12 logi cnih razdelkov. Skupno imamo torej lahko najve c 16 razdelkov: tiri osnovne, od katerih je eden razirjeni, razirjeni pa lahko vsebuje 12 logi cnih razdelkov. Vsega skupaj imamo tako lahko najve c 15 uporabnih razdelkov. Doslej smo e poudarili, da so naprave v Linuxu predstavljene kot posebne datoteke v datote cnem sistemu. To velja za diske in za razdelke. Prvemu disku vrste ATA na prvem vodilu pripada datoteka / d e v / h d a , drugemu / d e v / h d b in tako naprej. Diskom vrste SCSI pripadajo imena / d e v / s d a , / d e v / s d b in tako naprej . . . . Po dogovoru pripadajo osnovnim razdelkom in razirjenemu tevilske oznake od 1 do 4, nadaljnjim logi cnim razdelkom pa od 5 do 16, ne glede na to, koliko razdelkov imamo vsake vrste. To pomeni, da bomo imeli na disku / d e v / h d a z enim osnovnim in enim razirjenim razdelkom ter z enim logi cnim razdelkom naslednje pripadajo ce naprave: / d e v / h d a 1 , / d e v / h d a 2 in / d e v / h d a 5 . imamo disk, ki mu pripada datoteka / d e v / h d a , dostopamo do najve Ce c estnajstih razdelkov na takem disku prek naprav z oznakami od / d e v / h d a 1 do / d e v / h d a 1 6 . Obstaja e ena razlika med osnovnimi in logi cnimi razdelki. Osnovni razdelki si ne sledijo nujno po zaporednih tevilih. Imamo lahko na primer samo razdelka / d e v / h d a 2 in / d e v / h d a 4 . Razirjeni razdelki pa si vedno sledijo po vrstnem redu. Ce

50

Namestitev Linuxa

Slika 2-2:
Razdelitev diska na razdelke
/dev/hda1 /dev/hda2 /dev/hda5

imamo / d e v / h d a 5 in / d e v / h d a 6 ter pobriemo / d e v / h d a 5 , postane stari / d e v / h d a 6 novi / d e v / h d a 5 .

Datote cni sistemi

Razdelki so prazne posode in podatke, ki jih elimo zlagati v posode, moramo nekako urediti, da jih lahko najdemo, ko se nam zaho ce. Na cin, kako so podatki >"zloeni<", je precej odvisen od operacijskega sistema; UNIX, recimo, ima precej druga cne potrebe kakor MS Windows. Tako Linux tipi cno uporablja datote cni sistem ext3 ali od njega nekoliko stareji ext2, pa tudi RaiserFS, JFS ali XFS, ce natejemo samo najpogosteje, MS Windows pa FAT16, FAT32 ali NTFS. Datote cni sistem je torej samo oblika na cina, kako so podatki (datoteke in imeniki) shranjeni v razdelkih. Linux zna brez omejitev uporabljati vse datote cne sisteme druine FAT. Datote cni sistem NTFS pa lahko le bere podpora za pisanje po njem je e v razvoju. Teava je predvsem v zaprtosti zapisa NTFS, ki ga njegov tvorec ljubosumno skriva. V okolju Windows sicer obstaja nekaj orodij, ki omogo cajo dostop do datote cnih sistemov ext3 in ext2, vendar odsvetujemo pisanje po njima, saj ta orodja e niso dovolj preizkuena in lahko povzro cijo okvare na datote cnih sistemih. Eno popularnejih tovrstnih orodij je Explore2fs, ki domuje na naslovu http://uranus.it.swin.edu.au/~jn/linux/explore2fs.htm.

Izmenjalni razdelek
Cisto vsega prostora na disku ne bomo mogli uporabiti za svoje programe in podatke. Nekaj ga bomo morali dodeliti izmenjalnemu razdelku (angl. swap partition ), ki je nujno potreben za Linux. V vseh ve cuporabnikih sistemih se prej ali slej izkae, da je pomnilnika manj kot programov, za katere bi bilo dobro in pametno, da bi tekli. Teavo bi lahko reili tako, da bi dokupili pomnilnik. Ker pa je na enoto informacije disk priblino stokrat ceneji, lahko nekaj prihranimo s tem, da del diska oddelimo in operacijskemu sistemu naro cimo, naj ta prostor uporabi kot pomnilnik. Tak nadomestek je seveda glede na osrednji pomnilnik manjvreden, saj je dostop do njega priblino tiso ckrat po casneji. Vendar to ne moti preve c. Program za izmenjevanje elektronske pote,

Namestitev Linuxa

51

denimo, je dejaven samo, kadar sprejema ali poilja poto. V manj obremenjenih ra cunalnikih je to vsakih nekaj minut. Nobene potrebe ni, da bi program ves vmesni cas zasedal prostor v osrednjem pomnilniku, ampak lahko mirno po civa na disku. Ko je treba kaj postoriti v zvezi s poto, pa operacijski sistem izprazni nekaj prostora v osrednjem pomnilniku, tako da zapie vsebino na disk ter z diska naloi na program. Ko je ta opravil svoje, nanj verjetno v vrsti caka e naslednji program s kaknim nujnim opravilom, ki ga nadomesti v osrednjem pomnilniku, na program pa se spet znajde na disku. Tako je videti, kakor da bi imel ra cunalnik ve cji pomnilnik, kot ga ima v resnici, hitrostne razlike pa pri povpre cni uporabi niso mo cno opazne. Koliko prostora namenimo izmenjalnemu razdelku, je odvisno od tega, kakne programe poganjamo in koliko jih je. Zlato pravilo je, da izmenjevalnemu razdelku namenimo vsaj dvakrat toliko prostora, kot imamo osrednjega pomnilnika, vendar ne uporabljamo programe, ki so e posebej pomnilniko poreni, manj kot 256 MB. Ce pa seveda to mejo ustrezno prilagodimo.

Priprave na namestitev
Priprave pred namestitvijo so sestavni del namestitve. Z njimi poskuamo zavarovati e obstoje ce delo in olajati namestitev. Tako moramo zbrati podatke o strojni opremi, vgrajeni v ra cunalnik, varno shraniti stare podatke in pripraviti ra cunalnik za namestitev.

Delovni list
Preden se lotimo name canja, je dobro zbrati vse tehni cne podatke o ra cunalniku. Pri tem si lahko pomagamo z delovnim listom na naslednji strani. Podatke najlae smo jo zaloili, prepiemo kar iz dokumentacije, ki smo jo dobili z ra cunalnikom. Ce lahko pogledamo v nastavitve e name cenega operacijskega sistema ali pa nam morda lahko pomagajo v trgovini, v kateri smo ra cunalnik kupili. V najslabem primeru bo morda treba vzeti v roke izvija c in pogledati, kaj je v katli. Dobro je dokumentirati kaken neobi cajni kos opreme, kot so posebni krmilniki vrste ATA, SCSI ali RAID.

Soitje z drugimi operacijskimi sistemi

Linux brez teav biva na disku skupaj z drugimi operacijskimi sistemi, vendar mu moramo dodeliti lasten razdelek. Ob zagonu ra cunalnika v menuju nalagalnika operacijskega sistema vsaki c izberemo, kateri operacijski sistem elimo uporabljati. Operacijski sistemi v razli cnih razdelkih drug drugega ne motijo.

52

Namestitev Linuxa

Delovni list
Procesor in mati cna plo ca model (npr. Pentium 4, Athlon . . . ) znamka in model mati cne plo ce pomnilnika Tipkovnica razpored (slovenska, angleka) Disk vrsta (IDE, SCSI . . . ) znamka in model krmilnika razdelitev (velikost, oper. sistem, to cka priklopa) 1. 2. 3. CD-ROM vrsta (IDE/ATAPI, SCSI, drugo) izdelovalec, znamka in model Grafi cna kartica izdelovalec, znamka in model grafi cni cip Monitor izdelovalec, znamka in model najve cja dopustna frekvenca (npr. 100 MHz) Mika izdelovalec, znamka in model vrsta ali oznaka vrat (npr. USB, PS/2 . . . ) tevilo gumbov (dva ali trije, kole cek) Zvo cna kartica izdelovalec, znamka in model Modem izdelovalec, znamka in model Omrena kartica izdelovalec, znamka in model gonilnik (npr. ne2000, 3c509 . . . ) Omreje ime ra cunalnika samodejno IP nastavljanje (DHCP) naslov IP ra cunalnika naslov IP omreja naslov IP usmerjevalnika ali prehoda naslovi IP strenikov za domenska imena Druge naprave izdelovalec, znamka in vrsta Opombe: hitrost vezni cipi

tevilo tipk

velikost 4. 5. 6.

velikost pomnilnika

vrata (COM1, USB)

domena

omrena maska

Tabela 2-1: Polja na delovnem listu ra cunalnika poskuajmo izpolniti kar najbolj to cno.

Namestitev Linuxa

53

Ko Linux name camo na prazen disk, ki si ga bo delil z MS Windows, je pravilni vrstni red name canja en sam. Najprej namestimo MS Windows, pri namestitvi pa mu ne dodelimo vsega diska, temve c del pustimo nerazporejen. Sistem Windows namre c med namestitvijo povozi glavni zagonski zapis (angl. Master Boot Record, MBR) in tako povzro ci nekaj teav e name cenim sistemom, ki bi jih pri name canju Windows radi ohranili. Nerazporejeni prostor, ki smo ga namenili Linuxu, bomo razporedili med namestitvijo. Druga monost pa je, da imamo na disku e name cen kak operacijski sistem. V tem primeru razdelek, namenjen MS Windows, skr cimo, preostanek diska pa namenimo Linuxu. Da sploh imamo kaj kr citi, mora biti seveda na disku dovolj praznega prostora za Linux.

Izdelava varnostne kopije

Spreminjanje razdelitvene tabele (angl. partition table ) na disku je korak, pri katerem lahko izgubimo vse podatke na disku. Zato prej nujno napravimo varnostno kopijo trenutnega stanja na disku. Ne zato, ker ne bi zaupali orodjem, ki jih uporabljamo pri tem. Izogniti se elimo nepredvidenim dogodkom, recimo temu, da bi ravno takrat, ko bomo sredi spreminjanja razdelitvene tabele ali kr cenja razdelka, zmanjkalo elektrike. Kako naredimo varnostno kopijo, si ogledamo v dokumentaciji, ki je priloena e name cenemu operacijskemu sistemu, saj bomo shranjevali njegove podatke. V casih je dovolj e, da shranimo le poglavitne podatke, s katerimi lahko je le mogo obnovimo sistem, ki se morda ne more ve c zagnati. Ce ce, pa naredimo polno varnostno kopijo vsega sistema in podatkov na njem.

Kr cenje razdelka Windows

Kadar razdelek MS Windows zaseda ves prostor na disku, na katerega bi radi namestili Linux, ga je treba zmanjati. Varneji, a tudi zamudneji na cin je, da shranimo podatke na plo co ali kak drugi disk ter naredimo novo namestitev Windows na manjem razdelku. POZOR Preden uporabimo katerokoli orodje za zmanjevanje razdelka MS Windows, uporabimo orodje za strnjevanje (angl. defragmentation ) datote cnega sistema ter orodje za odpravljanje datote cnih napak. S tem mo cno zmanjamo monost, da bi lo kaj narobe.

54

Namestitev Linuxa

Slika 2-3:
S programom GNU parted pomanjamo razdelek FAT32 sistema MS Windows.

GNU parted Program GNU parted zna premikati, kopirati in zmanjevati velikost razdelkov vrste FAT, FAT32, ext2, ext3 ali ReiserFS. Program je na prvi namestitveni plo ci in ga lahko poenemo, ce plo co zaenemo v reevalnem na cinu. Kako to naredimo, lahko preberemo v razdelku Prvi zagon Linuxa na strani 57. Da bi vklopili reevalni na cin, v pozivnik b o o t : vtipkamo ukaz l i n u x r e s c u e . POZOR Pred uporabo si nujno preberimo orodjem priloeno dokumentacijo. Za GNU parted na njegovi doma ci strani h t t p : / / w w w . g n u . o r g / s o f t w a r e / p a r t e d / , za QtParted na h t t p : / / q t p a r t e d . s o u r c e f o r g e . n e t / , za priloeni FIPS 2.0 je na prvi namestitveni plo ci v datoteki / d o s u t i l / f i p s 2 0 / f i p s . d o c , za Partition resizer pa na naslovu h t t p : / / z e l e p s . c o m . Zaene se namestitveni program v znakovnem na cinu, v katerem izberemo jezik in vrsto tipkovnice, nato pa presko cimo nastavitev omrenih vmesnikov in odkrivanje e obstoje ce namestitve. Po vstopu v ukazno lupino poenemo GNU parted z ukazom p a r t e d ime_diska, kjer je ime_diska oznaka naprave, na katero name camo. Najverjetneje je to / d e v / h d a . O povezavi med imeni naprav in diski smo e govorili v uvodu v razdelku Posploene datoteke na strani 29 ter Priklop razdelkov na strani 28. Nekaj pa tudi e v tem poglavju na strani 49 v razdelku Vrste razdelkov. O delu v ukazni lupini pa lahko preberemo na strani 121 v razdelku Delo ukazne lupine. Pozivnik je malce druga cen zaradi dela v reevalnem na cinu. ne navedemo ime_diska, bo parted privzel, da elimo spreminjati NAMIG Ce prvi disk, ki ga najde.

Namestitev Linuxa

55

Slika 2-4:
S programom QtParted pomanjamo razdelek FAT32 za Windows.

Po zagonu programa se prikae pozivnik ( p a r t e d ) , za katerim vnaamo ukaze za smo se zmotili in izbrali napa spreminjanje razdelkov. Ce cni disk, lahko z ukazom s e l e c t ime_diska izberemo kak drug disk. Z ukazom p r i n t izpiemo trenutno vsebino razdelitvene tabele, poi cemo tevilko razdelka, ki ga elimo zmanjati, in z ukazom r e s i z e razdelek za cetek konec zmanjamo njegovo velikost. Parameter razdelek predstavlja tevilko razdelka, ki ga izpie ukaz p r i n t , za cetek pove, kje naj bo za cetek razdelka, oznaka konec pa konec razdelka. V zgledu s slike smo na 6 GB velikem disku z razdelkom MS Windows zmanjali velikost razdelka s 6 GB na 3 GB. Priro cna pomo c pri delu z orodjem parted se izpie, ce v pozivni vrstici parted vtipkamo ukaz h e l p . Podrobneja navodila za program in njegovo najnovejo razli cico najdemo na spletnem mestu h t t p : / / w w w . g n u . o r g / s o f t w a r e / p a r t e d / . QtParted Obstaja tudi grafi cna razli cica programa parted z imenom QtParted, za zaganjanje katere pa al potrebujemo e name cen Linux. Njena doma ca stran je na naslovu http://qtparted.sourceforge.net/. imamo dobro povezavo do interneta, si lahko preto Ce cimo Knoppix h t t p : / / w w w . k n o p p e r . n e t / k n o p p i x / i n d e x - e n . h t m l , ki ima QtParted priloen in se poene kar s plo ce. Za svoje delovanje Knoppix ne zahteva namestitve na disk, o njem pa si lahko ve c preberete v dodatku na strani 473.

56

Namestitev Linuxa

Slika 2-5:
S programom FIPS pomanjamo razdelek za DOS.

FIPS Razdelek sistema MS Windows se da zmanjati tudi z orodjem FIPS, ki te ce pod DOS-om in je na namestitveni plo ci v imeniku / d o s u t i l / . To orodje zmanja razdelek in na prostem delu diska ustvari e en osnovni razdelek. FIPS zna preoblikovati le druino datote cnih sistemov FAT (FAT16, FAT32), ne podpira pa datote cnega sistema NTFS. Ve c o programu FIPS lahko preberemo na njegovi doma ci strani h t t p : / / w w w . i g d . f h g . d e / ~ a s c h a e f e / f i p s / . FIPS zahteva, da pripravimo zagonsko disketo s sistemom DOS in ga poenemo z nje. Partition resizer Podobno deluje tudi Partition resizer, le da je zmogljiveji in uporabniku bolj prijazen. Razdelke FAT lahko premikamo in jim spreminjamo velikost, NTFS ter HPFS pa samo premikamo. Dobimo ga na naslovu h t t p : / / z e l e p s . c o m . Tudi to orodje zahteva, da pripravimo zagonsko disketo s sistemom DOS in ga poenemo z nje.

Namestitev
Na voljo je ve c monosti, kako izvedemo namestitev. Odvisne so od tega, kako je sestavljen ra cunalnik, v katerega name camo sistem, in v kaknem okolju je ra cunalnik. Monosti namestitve so: x namestitev s pogona CD-ROM, s katerega se lahko zaene sistem, x namestitev z zagonsko disketo in pogonom CD-ROM,

Namestitev Linuxa

57

x namestitev z zagonsko disketo in dostopom do omreja prek protokolov FTP, HTTP, NFS, x namestitev iz delujo cega sistema DOS in s pogona CD-ROM. Monosti so natete po vrsti od najpreprosteje in najbolj zanesljive do najteje. Tu bomo opisali le prva dva na cina name canja, saj se drugi uporabljajo redkeje. Ce ra cunalnik nima enote za plo ce, si jo lahko za namestitev izposodimo in tako najbolj preprosto reimo zadrego. Namestitveni program nas vodi prek zaslonov z razli cnimi izbirami. ele ko smo zadovoljni z vsemi izbirami in ko potrdimo, naj namestitveni program resni cno pri cne namestitev, se spremeni tudi vsebina diska. Tedaj se pripravi disk za namestitev, nanj se namestijo sistem in izbrani programski paketi. Zato si lahko do kon cne potrditve brez kode premislimo, v ni c bo el le na dotedanji trud z izbirami, obstoje ci sistem pa ostane, kakren je bil.

Prvi zagon Linuxa

Zdaj gre zares. Najlae je, ce imamo ra cunalnik, ki se zmore zagnati s pogona CD-ROM. Ve cina novejih ra cunalnikov je taka. Ra cunalnik prigemo, prvo namestitveno plo co vtaknemo v pogon in ra cunalnik vnovi c zaenemo. Ob zagonu lahko e sko cimo v nastavitve BIOS in preverimo, ali se bo sistem res poskusil zagnati s plo ce. To, kako ob zagonu vstopimo v nastavitve BIOS, se od ra cunalnika do ra cunalnika razlikuje. Navadno pa se pri zagonu na zaslonu izpie, katero tipko ali kombinacijo cno so uporabljene moramo pritisniti, da vstopimo v nastavitve. Tipi tipk , F1 , Esc ali F8 . tipke Del Nastavitev, s katere naprave se bo sistem zagnal, je opisana v dokumentaciji, ki je priloena ra cunalniku. Najbolj pogosto i cemo navodila v uporabnikem priro cniku v poglavju BIOS Setup ali podobnem, kjer so navodila skrita pod oznakami BOOT, BOOT Sequence ali podobnimi. Nastavitve se lahko mo cno razlikujejo od ra cunalnika do ra cunalnika. Poskrbeti moramo, da bo zagon s pogona CD-ROM imel prednost pred drugimi pogoni. NASVET Nekateri napredneji ra cunalniki omogo cajo, da ob zagonu s pritiskom ene od posebnih tipk prikli cemo zagonski menu, na katerem dolo cimo zagonsko napravo. V tem primeru ni treba spreminjati zagonskih nastavitev v programu BIOS. Ali to monost podpira tudi na ra cunalnik ter katera tipka je prava, pa bomo morali odkriti v dokumentaciji ra cunalnika. se ra Ce cunalnik ne zmore zagnati s plo ce, ta pa ni okvarjena, vstavimo pripravljeno namestitveno disketo v disketni pogon. Nastavitve v programu BIOS morajo pravilno

58

Namestitev Linuxa

dolo cati vrstni red zagonskih naprav. Najprej naj se sistem poskua naloiti z disketne enote, v sistemu DOS ozna cene kot A : . Priprava namestitvene diskete ra Ce cunalnika ni mogo ce zagnati s plo ce, nas caka vmesni korak priprava namestitvene diskete. Preden pohitimo k izdelavi diskete, se le prepri cajmo, da sistem ne podpira zagona s plo ce in da za to ni kriv napa cni vrstni red naprav, s katerih se sistem poskua zagnati. Dananji ra cunalniki bi namre c praviloma vsi morali podpirati zagon s pogona CD-ROM. Na priloeni plo ci najdemo v imeniku / i m a g e s / slike namestitvenih disket. Te slike vsebujejo: x namestitveni program: b o o t d i s k . i m g x dodatne gonilnike PCMCIA: p c m c i a d d . i m g x dodatne gonilnike za diske: d r v b l o c k . i m g x dodatne gonilnike za omrene kartice: d r v n e t . i m g Te datoteke na disku so surove slike vsebine celotne diskete, zato jih ne moremo na disketo prepisati kot navadne datoteke. V okolju DOS ali v sistemu, ki je z njim zdruljiv, za pripravo namestitvene diskete uporabimo program r a w r i t e . e x e ; najdemo ga na plo ci v imeniku / d o s u t i l s / . Izvedemo ukaz:
C:\> D:\DOSUTILS\RAWRITE D:\IMAGES\BOOT.IMG A:

Pri zgledu smo predpostavili, da je pogonu CD-ROM prirejena logi cna enota D : , prazna, povsem neokvarjena disketa pa je v pogonu A : . imamo pri roki delujo Ce c sistem Linux, lahko ustvarimo disketo tudi z ukazom d d :
mount /dev/cdrom -t iso9660 /mnt/cdrom dd if=/mnt/cdrom/images/bootdisk.img of=/dev/fd0 umount /mnt/cdrom

V tem zgledu smo s plo ce, ki smo jo priklopili na / m n t / c d r o m , prepisali datoteko b o o t d i s k . i m g na prvo disketno enoto. Ta enota je v casih v okolju DOS ozna cena z A : . Diskete ni treba priklopiti, saj program dd uporablja disketno enoto neposredno. Disketa je pripravljena, ko se program d d kon ca in nas vrne v ukazno lupino. Tudi v drugih sistemih Unix bomo za pripravo namestitvene diskete lahko uporabili ukaz d d , le priklop plo ce ter poti do datotek in naprav so morebiti druga cni. Ce ukazov ne poznamo, za pomo c zaprosimo bolj izkuene uporabnike teh sistemov.

Namestitev Linuxa

59

Slika 2-6:
Pozdravni zaslon nalagalnika

Konzola 1 2 3 4 5 7

Tipke Ctrl + Alt + 1 Ctrl +Alt +2 Ctrl + Alt + 3 Ctrl + Alt + 4 +Alt +5 Ctrl +Alt +7 Ctrl

Pomen pogovorno okno pri namestitvi ukazna lupina sporo cila namestitvenega programa sistemska sporo cila jedra druga sporo cila grafi cni zaslon z okni X

Tabela 2-2: Seznam akordov tipk, s katerimi pri namestitvi preklapljamo med okni
Ponavadi bomo za zagon pri namestitvi Linuxa potrebovali le disketo s sliko b o o t d i s k . i m g . Druge slike uporabimo le, ce namestitveni ne zazna kake naprave, ki je podprta s priloenimi gonilniki. Tako pripravljeno disketo vtaknemo v disketnik in ra cunalnik vnovi c zaenemo. Pozdravni zaslon nalagalnika Najsi smo sistem zagnali s plo ce ali z diskete, po uspenem zagonu je pred nami pozdravni zaslon namestitvenega prikazan na sliki 2-8. Caka nas nalagalnika, pozivnik b o o t : . S tipkami od F1 do F5 si ogledamo pomo c o razli cnih monostih pri tem koraku zaenemo lahko reilni na cin, podamo dodatna dolo cila jedru in podobno. Pri nadaljevanju zagona imamo na voljo nekaj akordov tipk, s katerimi si lahko ogledujemo pogovorno okno namestitve in razli cne vrste sporo cil. Sporo cila v drugih oknih postanejo pomembna, br ko gre pri namestitvi kaj nepredvideno narobe, druga ce pa lahko nanje pozabimo. nimamo posebej eksoti Ce cne strojne opreme, poenemo grafi cno namestitev s

60

Namestitev Linuxa

Slika 2-7:
Preverjanje namestitvenega medija

nam pritiskom tipke Enter ; to je tako, kakor ce bi vpisali samo l i n u x . Ce prepoznavanje grafi cne kartice povzro ca teave, lahko s t e x t poenemo znakovno razli cico namestitvenega programa, ki je manj zanimiva in prijazna, vendar sodimo med redke nesre funkcionalno enaka grafi cni namestitvi. Ce cnike, ki imajo v ra cunalnik vgrajeno strojno opremo, za katero so potrebni posebni gonilniki, pa poenemo izvedenski na cin namestitve z ukazom e x p e r t . V tem na cinu nas bo namestitveni program kmalu po zagonu prosil za dodatne diskete z gonilniki, ki jih pripravimo, kot je opisano v podpoglavju Priprava namestitvene diskete na strani 58. Pozdravna vrstica caka na morebitni odgovor eno minuto. Po tem se Linux samodejno zaene s privzetimi nastavitvami. Preverjanje namestitvenega medija Takoj po zagonu Linux jedra in preden se zaene grafi cni namestitveni program, s teh plo lahko preverimo neopore cnost namestitvenih plo c, kot kae slika 2-7. Ce c doslej e nismo name cali sistema, nam lahko to preverjanje prihrani marsikatero skrb, ki jo imamo zgolj zaradi napak na nosilcih. Stareje in e rabljene plo ce se rade s casoma opraskajo, kar pri namestitvi lahko povzro ci prav neprijetne teave. Zato si naredimo uslugo in pred name canjem obvezno preverimo nosilce. Namestitev na disk v nobenem primeru ne bo pokvarjena, cetudi so plo ce pokodovane, saj se pri name canju paketov v zapisu rpm s preverjanjem kontrolnih vsot zagotovi neopore cnost paketov. Po preverjanju prve plo ce zaporedoma postopek ponovimo e za preostali dve plo ci.

Namestitev Linuxa

61

Slika 2-8:
Pozdravni zaslon

Zagon grafi cnega namestitvenega programa Ob zagonu namestitveni program pregleda strojno opremo in jo poskua samodejno prepoznati. Svoje ugotovitve sproti izpisuje na zaslon, kar ne glede na izbiro jezika se pri zagonu kaj zatakne, bomo poskusili z namestitve po cne v angle cini. Ce name canjem v izvedenskem na cinu. Po uspenem zagonu s plo ce nas pri caka pozdravni zaslon, prikazan na sliki 2-8. Namestitev nas vodi po nastavitvenih zaslonih. Na vsakem zaslonu nastavimo elene si bomo premislili, se lahko po zaslonih vra izbire in jih potrdimo z Naprej. Ce camo z gumbom Nazaj. To lahko po cnemo, dokler nismo zadovoljni z vsemi izbirami in se odlo cimo za name canje paketov. grafi Ce cna kartica ni podprta ali pravilno prepoznana, bomo morali namestitev opraviti v znakovnem na cinu. Vnosi v tem na cinu so podobni tistim v grafi cnem na cinu, le delo z vmesnikom je bolj neprijazno. Name canje poteka prek enakih izbir.

Izbiranje jezika
S pozdravnega zaslona doseemo zaslone, s katerih lahko izbiramo jezik, v katerem se bo namestitveni program sporazumeval z nami. Privzeto je izbrana sloven cina. Odvisno od nastavitve jezika namestitvenega programa se nastavi tudi privzeta vrednost za casovni pas, kar pa lahko v pozneje e spremenimo. Navodila, kako pozneje spremeniti privzeti jezik v e name cenem sistemu, so opisana na strani 211 v razdelku Nastavitev jezika.

62

Namestitev Linuxa

Izbiranje tipkovnice
Dolo citi moramo, kakno tipkovnico elimo uporabljati pri namestitvi. Tu izbrana tipkovnica za potrebe name canja je pozneje uporabljena tudi kot sistemska tipkovnica. Kako spremeniti nastavitve tipkovnice v e name cenem sistemu, si lahko ogledamo v razdelku Nastavitev tipkovnice na strani 210.

Izbiranje mike
Pri grafi cni namestitvi zdaj izberemo vrsto priklju cene mike. Najve ckrat je ponujeni je potrebno, moramo le e samodejno izbrani tip mike e povsem ustrezen. Ce imamo dolo citi, koliko gumbov ima mika, cesar samodejno ni mogo ce odkriti. Ce miko s samo dvema gumboma, vklju cimo e nastavitev Posnemaj tri gumbe. Podrobneji opis in navodila, kako nastaviti miko po namestitvi, so na strani 211.

Izbiranje vrste namestitve

Glede na namembnost sistema lahko izbiramo med tirimi razli cnimi sestavi: x Osebno namizje, x Delovna postaja, x Strenik, x Po meri. Osebno namizje izberemo, ce bomo uporabljali ra cunalnik predvsem za pisarnika opravila, ve cpredstavnost ter dostop do interneta. Namestitev z enim podprtim jezikom bo zasedla priblino 1,8 GB. Izbira Delovna postaja ustreza zahtevnejim uporabnikom, ki se poleg tipi cnih namiznih opravil ukvarjajo tudi z razvojem programja ali vzdrevanjem omreja. Namestitev zasede priblino 2,2 GB prostora. Tretja izbira Strenik ustreza strenikim sistemom in namesti predvsem komponente, ki jih potrebujemo na streniku. Namestitev brez grafi cnega vmesnika zasede od 850 MB do 1,5 GB. Porabljeni prostor je odvisen od izbranih paketov. Po meri ustreza izkuenim uporabnikom, da si e pri namestitvi prilagodijo sistem po svoje, saj lahko izberejo do paketa podrobno, kaj vse naj se namesti. Pri tej namestitvi lahko potroimo od 475 MB do 5 GB prostora na disku. Namestitev zahteva nekaj znanja o tem, kaj je v paketih.

Namestitev Linuxa

63

Slika 2-9:
Na cin samodejnega razdeljevanja diska

Razdelitev diska
diska ne nameravamo sami razdeliti, izberemo samodejno razdeljevanje diska, Ce sicer pa ro cno razdeljevanje z Disk Druidom. Samodejno razdeljevanje diska Pri samodejnem razdeljevanju diska moramo izbrati, kako naj se obravnavajo ne vemo natan obstoje ci razdelki. Ce cno, kaj elimo, izberemo Odstrani vse razdelke za Linux v tem sistemu. S to izbiro bomo izbrisali le vse obstoje ce razdelke Linuxa, ce ti obstajajo, drugih razdelkov pa se ne bomo dotaknili. Seveda bomo izgubili tudi vse obstoje ce podatke na teh razdelkih Linuxa. imamo e pripravljen nerazdeljen prazen prostor za Linux, izberemo Ohrani vse Ce razdelke in uporabi obstoje ci prosti prostor. Kadar elimo ves disk nameniti le Linuxu, izberemo Odstrani vse razdelke v tem sistemu. imamo v ra Ce cunalniku ve c diskov, moramo e ozna citi, za katere diske velja izbrani poseg. Po kliku Naprej vse potrebno opravi namestitveni program. Izmenjevalnemu razdelku namestitveni program vselej samodejno nameni prostor, katerega velikost je odvisna od koli cine pomnilnika in prostega prostora na disku. Izmenjalni razdelek je velik vsaj toliko, kolikor imamo osrednjega pomnilnika, pa vse do najve c dvakrat toliko. 100 MB se vselej nameni za razdelek z jedrom in zagonskimi datotekami / b o o t / , preostanek pa bo pripadel korenskemu razdelku / .

64

Namestitev Linuxa

Slika 2-10:
Razdelitev diska s programom Disk Druid

Razdelitev diska s programom Disk Druid Na praznem disku moramo ustvariti en razdelek za Linux ter en izmenjalni razdelek. O izmenjalnem razdelku smo govorili e na 50. strani. Ko je disk razdeljen na razdelke, lahko jedro za cne uporabljati izmenjalni razdelek. Po elji pred uporabo pregledamo, ali so na disku kakna obmo cja okvarjena. Posebej pri starejih diskih je to skoraj nujno opravilo. Pri velikih diskih utegne tako pregledovanje trajati kar nekaj casa, zato pretehtajmo, ali ga je res smiselno zahtevati. smo e imeli predhodno name Sledi formatiranje razdelkov za Linux. Ce cen Linux in smo za uporabnike podatke (/ h o m e / ) uporabljali poseben razdelek, ga nikar ne formatirajmo na novo. Izgubili bomo namre c vse podatke!

Konfiguracija zagonskega nalagalnika

Zdaj nas caka e nastavitev zagonskega nalagalnika. Privzeti nalagalnik je GRUB, ki je veliko zmogljiveji od malo starejega LILO. Podpira namre c branje nastavitvene datoteke iz datote cnega sistema, zato nalagalnika ni treba name cati na novo po vsakem posegu. Posebno dobrodoel je pri bolj izkuenih uporabnikih, saj ima vgrajeno ukazno vrstico, s katero se da spreminjati nastavitve pred nalaganjem operacijskega sistema. LILO ostaja kot rezervna monost le zato, ker je stareji in bolj preskuen.

Namestitev Linuxa

65

Slika 2-11:
Konfiguracija zagonskega nalagalnika

Konfiguracija omreja
imamo v ra Ra cunalnik lahko poveemo v omreje na ve c na cinov. Ce cunalniku omreno kartico, jo namestitveni program prepozna in nam ponudi, da jo nastavimo. Za povezavo omrene kartice ADSL ne smemo nastaviti, ampak jo moramo pustiti ob zagonu neaktivno. Pri povezavi ADSL je namre c dodan e protokol PPP, ki ga je treba dodatno podpreti. PPP pa tudi samodejno poskrbi za nastavljanje dostopa do interneta. Za nastavitev dostopa ADSL do interneta preberite navodila na 253. strani v razdelku ADSL. Sledi izbiranje na cina, na katerega bo ra cunalnik izvedel svoj naslov IP. Sistem ima je bodisi stati cno tevilko IP bodisi dinami cno dodeljeno s protokolom DHCP. Ce tevilka stati cna, moramo poleg nje vpisati omreno masko, naslov prehoda ter strenika za domenska imena. bo ra Ce cunalnik, v katerega name camo Linux, del doma cega omreja, mu bomo dodelili naslov IP v skladu z drugimi ra cunalniki, sicer pa moramo ustrezne nastavitve dobiti od skrbnika krajevnega omreja, v katero povezujemo ra cunalnik. vstopamo v internet prek kabelskega modema, dobimo vse potrebne podatke od Ce nimamo posebnih zahtev, pa lahko uporabimo ponudnika internetnih storitev. Ce privzete vrednosti s slike 2-12. Prejnji tirje podatki so nujni, ce elimo ra cunalnik povezati v omreje. Za nekoliko bolj uglajeno delovanje pa moramo navesti e ime domene in polno internetno ime ra cunalnika, to je ime ra cunalnika z domeno vred, ter naslove rezervnih strenikov za domenska imena.

66

Namestitev Linuxa

Slika 2-12:
Nastavitev omreja

se v internet povezujemo z modemom ali z vmesnikom ISDN, navodila o tem Ce najdemo v razdelku na 253. strani. ra Ce cunalnik nima omrene kartice, vseeno vnesemo njegovo ime, sicer se nam bo vselej predstavljal kot neosebni localhost. Ra cunalnik poimenujmo, a pazimo, da ime nima umnikov.

Konfiguracija poarnega zidu

V splonem se pri konfiguraciji poarnega zidu priporo ca Srednja nastavitev, razen kadar imamo na ra cunalniku pomembne, varnostno ob cutljive podatke. Takrat je smo povezani le v doma bolje, da izberemo Visoko. Ce ce omreje in je morebitna povezava v internet ustrezno za citena s poarnim zidom, ki je v drugem ra cunalniku, si lahko z nastavitvijo Brez poarnega zidu privo cimo v tem ra cunalniku tudi delovanje brez poarnega zidu. Natan cneji opis nastavitev konfiguracije poarnega zidu je podan v razdelku Nastavljanje omrene ravni varnosti na strani 276.

Podpora za dodatne jezike

ra Ce cunalnik uporablja ve c oseb, ki govorijo razli cne jezike, bi lahko tu dodali podporo e za dodatne jezike. V menuju Sistemsko privzeti jezik nastavimo, kateri jezik bo sistem privzeto uporabljal pri sporazumevanju z uporabniki. Seveda mora biti podpora za tisti jezik vgrajena v program, sicer bo uporabljena angle cina. Vsak uporabnik si lahko ob prijavi v sistem nastavi svoj jezik, ce smo ta jezik dodali v

Namestitev Linuxa

67

sistem. Pozneje lahko nastavitve jezika spreminjamo, kot je opisano v Nastavitev jezika na strani 211.

asovnega pasu Izbira c

Na tem zaslonu nastavimo trenutno uro in datum. Casovni pas naj bo nastavljen na Evropa/Ljubljana, monost Sistemska ura uporablja UTC pa vklopimo le, ce si bomo v ra ra cunalnika ne delimo z drugimi operacijskimi sistemi. Ce cunalniku poganjali tudi MS Windows, pustimo okence prazno. Podrobneji opis izbire casovnega pasu ter napotke, kako spremeniti nastavitve v e name cenem sistemu, lahko preberemo na strani 209.

Nastavitev gesla skrbnika

Priel je trenutek, ko moramo dolo citi geslo za skrbnika sistema. Da se izognemo tipkarskim napakam, ga moramo natipkati dvakrat, vendar mora biti dolgo vsaj est znakov. Med tipkanjem nas namestitveni program sproti opozarja na pomanjkljivosti gesla, ceprav vnosa e nismo dokon cali. To naj nas ne zmede in upotevajmo morebitna opozorila ele po kon canem vnosu. Tak na cin opozarjanja je za marsikoga prijazneji, saj nas na neprimernost gesla ne opozori ele po potrditvi zaslona z nadlenim pogovornim oknom. Na strani 279 je e nekaj napotkov o skrbnikem geslu. Poskrbeti moramo, da je geslo dobro in dobro skrito. POZOR Linux pri geslu razlikuje male in velike crke!

Nastavitve overjanja
Privzetega na cina za overjanje ne spreminjajmo, ce nimamo res tehtnih razlogov. Overjanje pomeni preverjanje istovetnosti uporabnikov, to je na cin, na katerega se ra cunalnik prepri ca, ali je predstavljeni uporabnik res ta, za kogar se izdaja. V omrejih, v katerih se uporablja NFS (angl. Network File System, omreni datote cni sistem) za souporabo diskov, se navadno uporablja NIS (angl. Network Information Services, avtorizacija prek omreja) za enotno upravljanje uporabnikih imen. Ce imamo v omreje povezanih ve c kot le nekaj ra cunalnikov, uporabnike ra cune lae enotno vodimo s sistemom NIS in ga zato omogo cimo (Omogo ci NIS). A za takno storitev moramo namestiti tudi strenik za NIS, to pa je podrobno opisano v spisu NIS- HOWTO. Z zastrtimi gesli (Shadow Passwords) lahko nekoliko izboljamo varnost sistema. Tradicionalno sistemi Unix shranjujejo kodirana gesla v datoteki / e t c / p a s s w d .

68

Namestitev Linuxa

Slika 2-13:
Izbor skupine paketov

Ceprav so kodirana, ni priporo cljivo, da bi bila vsem na o ceh. Vendar je v isti datoteki shranjenih tudi nekaj javnih podatkov o uporabnikih, tako da mora biti datoteka berljiva za vse. Zastrta gesla to pomanjkljivost odpravljajo. Vsi javni podatki e naprej ostajajo v datoteki / e t c / p a s s w d , kodirana gesla pa so shranjena v datoteki / e t c / s h a d o w , ki jo smejo brati le poobla ceni. Tudi s kodiranjem MD5 je mogo ce izboljati varnost. Od za cetka je sistem Unix podpiral gesla, dolga najve c osem znakov. Z nara cajo co procesorsko mo cjo pa je osem znakov postalo premalo in je takno geslo mogo ce uganiti s poskuanjem. Na cin MD5 pa po drugi strani iz poljubno dolgega gesla izra cuna 32-bitno nadzorno vsoto in jo shrani. Linux podpira e vrsto drugih na cinov preverjanja istovetnosti, kot so LDAP, Kerberos, SMB ter e nekaj drugih, vendar manj pogostih in niso na voljo tem namestitvenem programu. Ali jih uporabljamo in kako naj ravnamo v tem primeru, nam bo povedal skrbnik omreja, saj niso potrebna pri samostojni postavitvi sistema, pa c pa le v sklopu postavitve omreja s posebnim strenikom za overjanje.

Privzete skupine paketov

nismo izbrali namestitve Po meri, se izrie zaslon, ki opie glavne komponente, ki Ce se bodo namestile. Izbrani nabor paketov lahko sprejmemo, ce pa bi radi nabor paketov e prikrojili pa izberemo Prikroji izbiro paketov, ki se naj namestijo.

Namestitev Linuxa

69

Slika 2-14:
Namestitev se za cenja.

Izbor skupine paketov

smo izbrali namestitev po meri ali se odlo Ce cili, da bomo prikrojili izbor paketov, na caka e to opravilo. Zdaj se odlo cimo, katere skupine paketov elimo namestiti. elimo v kakni ponujeni skupini pakete izbirati podrobneje ali pa prebrati, kateri Ce paketi so v skupini, kliknemo gumb Podrobnosti. Na seznamu skupin paketov si lahko ogledamo, koliko prostora bo izbira paketov porabila. Pri tem ne smemo pozabiti, da tudi uporabniki potrebujejo prostor za delo, kar pomeni, da razdelka ni imamo veliko pametno napolniti do roba. Ce casa in bi eleli pregledati vse pakete, lahko to storimo z nastavitvijo Izberi posamezne pakete. Nekateri programski paketi so odvisni drugih, za delovanje pa potrebuje kakno knjinico ali kaj podobnega. Namestitveni program vodi podatke o medsebojnih odvisnostih in nas opozori, kadar smo izbrali program brez potrebnih predpogojev. Namestitev podpornih programov lahko potrdimo ali opustimo namestitev paketov, katerih odvisnosti niso razreene. Lahko se tudi vrnemo in spremenimo izbiro. Po kon cani namestitvi lahko pakete dodajamo in odstranjujemo, kot je opisano na 229. strani.

Namestitev se za cenja
Sedaj je zadnji cas, da premislimo in popravimo e kakne nastavitve. Ko pritisnemo gumb Najprej, bo namestitveni program zapisal in formatiral razdelke, kakor smo dolo cili, ter pri cel name cati izbrane pakete.

70

Namestitev Linuxa

Slika 2-15:
Name canje paketov

Name canje paketov

Namestitveni program zdaj zares formatira izbrane razdelke. Name canje paketov na sodobnem ra cunalniku traja nekaj deset minut, obi cajno priblino pol ure. Trajanje je odvisno od vrste opreme in koli cine izbranih paketov. Na zaslonu se sproti izpisuje, kateri paket pravkar name camo in kako name canje napreduje.

Ustvarjanje zagonske diskete

Cetudi lahko presko cimo izdelavo zagonske diskete, to odsvetujemo. Disketa pride zelo prav, ce iz kakrnega koli razloga ne moremo zagnati sistema. Pomaga tako pri teavah z nadgradnjami jedra kot po morebitni namestitvi MS Windows, ki mimogrede povozi zagonski nalagalnik. Z njo pridemo do delujo cega sistema, tako da lahko ugotovimo, kaj je narobe, ter napako odpravimo. V disketno enoto vstavimo prazno, formatirano disketo brez napak in izberemo Naprej. Ko lu cka na disketniku ugasne, disketo izvle cemo, jo ustrezno ozna cimo (na primer Zagonska disketa za Pingo 2.0 v sistemu Modrec) in varno ter dosegljivo shranimo. POZOR Vsi podatki, ki so bili prej zapisani na vstavljeni disketi, bodo pobrisani. pride do neve Ce cnosti pri zagonu sistema in smo prisiljeni uporabiti zagonsko disketo, jo pred zagonom ra cunalnika vstavimo v disketno enoto. Kako nastavimo

Namestitev Linuxa

71

Slika 2-16:
Prikrojitev grafi cnega vmesnika (X)

ra cunalnik, da se zaene z diskete, je opisano na strani 57 v razdelku Prvi zagon Linuxa. Program BIOS moramo nastaviti, kot je opisano za zagon sistema z namestitvene diskete, le da namesto namestitvene vstavimo zagonsko disketo.

Prikrojitev grafi cnega vmesnika (X)

Ostane nam e nastavitev okenskega okolja X. Sem sodi dolo citev znamke in modela grafi cne kartice ter koli cine pomnilnika na kartici. Grafi cno kartico bi moral nastavitveni program samodejno prepoznati, ce le ne uporabljamo preve c nove ali preve c redke kartice. Temu sledi nastavitev lastnosti zaslona. Ponujeni zaslon je obi cajno e povsem samodejno zaznavanje ni delovalo, pa lahko izberemo pravega ro ustrezen. Ce cno. Ce naega zaslona na ponujenem seznamu podprtih ni, izberemo Sploni zaslon in namestitveni program nam bo ponudil monost ro cnega vnosa vodoravne (angl. horizontal ) in navpi cne (angl. vertical ) osveevalne frekvence. Te podatke preberemo iz dokumentacije, ki smo jo prejeli ob nakupu ra cunalnika. Ve cina zaslonov pa ima na zadnji strani, na nalepki, nam v pomo c navedeno ime ter najve cjo dovoljeno vodoravno in navpi cno frekvenco. POZOR Pri nastavljanju zaslona moramo paziti na njegove frekven cne omejitve ter na to, da pomotoma ne izberemo sorodnega, a nezdruljivega zaslona. Ceprav imajo dananji zasloni vgrajeno za cito, lahko z napa cnimi frekvencami zaslon uni cimo.

72

Namestitev Linuxa

Slika 2-17:
Prvi koraki, Uporabniki ra cun

Na koncu nastavimo e barvno globino, lo cljivost ter zapovemo, ali naj sistem ponudi se odlo prijavo v grafi cnem ali znakovnem na cinu. Ce cimo za znakovnega, po prijavi v sistem zaenemo okna X z ukazom s t a r t x . Na 221. strani je opisano kako spreminjamo nastavitve v e name cenem sistemu.

Prvi zagon sistema

Po prvem zagonu sistema, ce seveda nismo izbrali znakovnega na cina, nas pri caka pozdravni zaslon Dobrodoli in e zadnje nastavitve sistema. Na naslednjem zaslonu nastavimo uporabnike ra cune za vse uporabnike sistema. Vsak uporabnik naj ima svoj ra cun! Tu vnesemo Uporabniko ime, ki naj bo preprosto, kratko in sestavljeno iz crk angleke abecede. Polno ime je samo za skrbnike namene in tu si lahko privo cimo ve c svobode, uporabimo lahko tudi umnike. Geslo bomo morali vpisati dvakrat zaradi preverjanja, da se nismo zatipkali. Na naslednjem zaslonu preverimo to cnost casovnih nastavitev in po potrebi nastavimo Datum in cas. smo povezani v internet ali Ce ce imamo v omreju tudi casovni strenik NTP, lahko odkljukamo Omogo ci NTP in vpiemo ime casovnega strenika. Ve c o streniku NTP si lahko preberemo na strani 210 v razdelku Nastavitev datuma in casa. Na zaslonu Zvo cna kartica sistem sam najde in nastavi zvo cno kartico, ki jo tu preizkusimo. Nastavljanje zvo cne kartice je podrobneje opisano na strani 220 v razdelku Nastavitev zvo cne kartice. Sistem je sedaj nastavljen in po potrditvi zadnjega zaslona bo preklopil v grafi cni prijavni zaslon, v katerem se bomo lahko v sistem prijavili in za celi delati. Cestitamo!

3. POGLAVJE

Osnove namizja KDE

Sistemi Unix slovijo po svoji kakovosti, stabilnosti in odprtosti. Dolga leta so bili med informacijskimi tehnologijami brez prave konkurence. Povpre cni uporabnik Unixa je potreboval svoj sistem bodisi kot delovno postajo ali kot informacijski strenik (ne pozabimo: brez Unixa ne bi bilo interneta). Uporabniki vmesnik je bil doslej drugotnega pomena, grafi cni vmesnik pa marsikdaj celo nezaelen, saj je tratil dragoceni procesorski cas. Vendar se zahteve povpre cnega uporabnika dananjih osebnih ra cunalnikov razlikujejo od zahtev tehni cnih strokovnjakov. Dananji uporabniki osebnih ra cunalnikov pri cakujemo preprost in intuitiven vmesnik do uporabnih programov, tak, kot smo ga vajeni iz okolij MS Windows in MacOS. Seveda se marsikdaj zatekamo tudi k ukazni lupini, ki s skriptnim jezikom poenostavi izvajanje ponavljajo cih se opravil (ve c o tem v naslednjem poglavju), vendar danes tudi v okolju Unix ve cino casa preivimo pred pisanimi okni in ne pred crno-belim terminalom.

KDE se predstavi
KDE (angl. K Desktop Environment, namizno okolje K ta crka je sprva pomenila Kool, pozneje pa se je osamosvojila in avtorji danes zatrjujejo, da ne pomeni ni c) je zmogljivo namizje za ra cunalnike z operacijskim sistemom Unix. Njegova preprostost omogo ca u cinkovito izrabo zmogljivega operacijskega sistema. Namizje KDE se v marsi cem zgleduje po okolju MS Windows, zato se bomo v njem hitro udoma cili, br ko spoznamo osnove MS Windows, v mnogo cem pa spotuje bogato dedi cino delovnih postaj Unix. Bolj izkueni uporabniki lahko, denimo, uporabljajo KDE po lokalnem omreju ali internetu ter tako doseejo oddaljene slubene ali univerzitetne stroje, hkrati pa ohranijo prijazno okensko okolje, natanko tako, kot so ga vajeni.

74

Osnove namizja KDE

Slika 3-1:
Prijavimo se v Linux z namizjem KDE.

Prijava v KDE
Ko je Richard Stallman, avtor slavnega urejevalnika Emacs leta 1971, priel na MIT, je v tamkajnjem laboratoriju za umetno inteligenco kot skrbnik sistema skual uresni citi svoje nekonvencionalne poglede na varnost tudi tako, da je vpeljal ra cunalnike odprtih vrat. V skladu s svojim vodilom, da ni c ne sme ovirati pretoka idej, je odpravil prijavna gesla, delo v ra cunalnikem sistemu je postalo javno in ni c ve c ni bilo nadlenega omejevanja pravic do dostopa. Ta njegova zamisel se v nasprotju z drugimi ni razirila po svetu in danes je delo za ra cunalnikom od prijave v sistem od nadaljnjega dela zelo tesno povezano s pravicami do dostopa. Pravice do dostopa si pridobimo, ko se ra cunalniku predstavimo s svojim veljavnim uporabnikim imenom in skritim geslom. je na sistem nastavljen za grafi Ce cno prijavo, bomo po zagonu videli zaslon s slike 3-1. Denimo, da nas sistem pozna pod imenom metka z uporabnikim . V polju . Nato nas sistem s imenom vpiemo m e t k a in vnos kon camo s pritiskom tipke Enter pozivnikom P a s s w o r d : vpraa po skrivnem geslu. Ko to geslo vpisujemo, se na zaslonu zaradi varnosti ne izpisujejo vneseni znaki gesla, celo ni c se ne izpisuje, da bi iz doline vnesenega gesla opazovalec ne mogel pridobiti koristne informacije. Tako nam gesla, c cez ramo, ne more nih ce ukrasti. Vnos gesla zaklju cimo s pritiskom kile tipke Enter . je na sistem nastavljen tako, da se po prijavi e znajdemo v KDE, se lahko kar Ce lotimo dela, druga ce pa se prijavimo po navodilih s strani 118 in v ukazni vrstici napiemo s t a r t k d e . Zna cilni zaslon namizja KDE si lahko ogledamo na sliki 3-2.

Osnove namizja KDE

75

Slika 3-2:
Sestavni deli namizja KDE

podlaga

vnosno polje

okno

drsnik

ikona

pult

opravilna letev

smo prepri Ce cani, da e nismo pognali KDE (Alt +F7 nam ne prikae ni cesar), a ukaz s t a r t k d e kljub temu ne deluje, je prav mogo ce, da je lo pri prejnji seji kaj narobe. V tem primeru moramo odstraniti zaklepno datoteko, ki sporo ca sistemu, da namizje KDE e te ce. Prijavimo se kot skrbnik sistema (uporabnik r o o t ) in napiimo r m / t m p / . X 0 - l o c k . Pozor: ne po cnimo tega, ce KDE res e te ce! Zdaj se odjavimo kot skrbnik in prijavimo s svojim obi cajnim uporabnikim imenom ter spet uporabimo ukaz s t a r t k d e .

NAMIG Iz KDE lahkopo potrebi sko casno imo za c v navidezno tekstovno konzolo s tipkami Ctrl + Alt + F1 do Ctrl + Alt + . V KDE se vrnemo z F6 Alt + F7 .

Videz namizja
Pred nami se je torej odprlo namizje KDE, podobno tistemu s slike 3-2. Mimogrede, elimo v privzeti slog namizja se v Pingu in Red Hat Linuxu imenuje Bluecurve. Ce namizju kaj narediti, se ga moramo nau citi uporabljati. Vendar, kako? Kako smo se nau cili ra cunati? Najprej smo spoznali osnovne tevke, nato potevanko in po casi prehajali na bolj zapletene izra cune. Tudi pri seznanjanju z namizjem KDE bomo najprej spoznali osnovne gradnike, da bomo sploh vedeli, o cem se pogovarjamo. Ob zagonu namizja KDE se na zaslonu izriejo razli cni deli, prikazani na sliki 3-2.

76

Osnove namizja KDE

x pult z razli cnimi vstavki, ob spodnjem robu zaslona, x ikone z imeni programov, imenikov in datotek, x okna odprtih programov, x podlaga. Mika gre v napad Ve cino delov namizja obvladujemo z nao poglavitno zaveznico: miko. Z njo premikamo kazalec, izbiramo besedilo ali slike ter potrjujemo ukaze. Mika ima bodisi dve bodisi tri tipke, z njo pa lahko izvedemo podobne operacije, kot v MS Windows: x klik (angl. click ); pritisnemo in izpustimo levo tipko mirujo ce mike. S klikom povemo, da elimo pognati program, uporabiti ukaz ali izbiro, na katero kae kazalec mike. V casih pravimo temu tudi pokai in klikni (angl. point and click ). x desni klik (angl. right click ); pritisnemo in izpustimo desno tipko mike. To se uporablja za prikaz dodatnih monosti za delo s predmetom, ki ga kliknemo. x srednji klik (angl. middle click ); uporabimo srednjo tipko mike ali levo in desno hkrati, ce imamo miko z dvema tipkama. x povleci in spusti (angl. drag and drop ); drimo pritisnjeno levo tipko in vle cemo miko po povrini, ne da bi tipko spustili. Ko pride kazalec na eleno mesto, tipko izpustimo. x dvojni klik (angl. doubleclick ); dvakrat zapored kliknemo s cim krajim casovnim razmikom. V casih uporabljamo miko tudi v kombinaciji s katero od obi cajnih tipk (na tipkovnici). Datoteko v upravljalniku datotek Konqueror, ki ga bomo e spoznali, dodamo k e izbranim tako, da pritisnemo tipko Ctrl in jo drimo pritisnjeno, nato pa ikono datoteke e kliknemo z miko. Pult Pult (angl. panel ) je eden izmed najve ckrat kliknjenih delov zaslona. Pult (glej sliko 3-2) je podolgovat pravokotnik na dnu zaslona, v katerem so ikone pogosto rabljenih orodij, uporabnih programov ali menujev. Ikone se obnaajo kot gumbi, lahko jih tudi kliknemo. Menujske spoznamo po malem crnem trikotniku v desnem kliknemo ikono menuja, se odpre menu. zgornjem kotu. Ce

Osnove namizja KDE

77

Posebej zanimiva je ob levem robu pulta ikona zagonskega menuja, ki je v distribuciji Pingo ozna cena z Modrecem, znakom distribucije, v obi cajnem namizju KDE v nekaterih drugih distribucijah pa z veliko crko K na levi strani pulta. Uporabniki okolja MS Windows poznate ikono Start ceprav si nista v sorodu, ju uporabljamo podobno. Skoraj vse programe lahko zaenemo tako, da z miko kliknemo Modrec in z ustreznega menuja izberemo eleni program. Menu Modrec dobimo tudi s +F1 , na vrhu pa je vedno nekaj najpogosteje uporabljanih programov. kombinacijo Alt
zagonski ikone za menu zagon programov zakleni zaslon navidezna izhod namizja opravilna vrstica prikai namizje odloi ce sistemska vrstica

Ob ikoni Modreca je na pultu e nekaj ikon, s katerimi zaenemo nekaj pogosto rabljenih programov: spletnega brskalnika, programa za branje elektronske pote, programa za pisanje, programa za ustvarjanje predstavitev, preglednice in nadzornika tiskanja. Zaslon imenujemo namizje, podobno tistemu s slike 3-2. Namizje KDE omogo ca hkratno uporabo ve c navideznih namizij zaslonov, ki se vedejo kot samostojna namizja. Sredi pulta, desno od zagonskih ikon za programe, so tirje pravokotniki, ozna ceni s tevilkami od 1 do 4. Ti ponazarjajo tiri navidezna delovna namizja sistema KDE. Trenutno dejavno namizje je prikazano poudarjeno, spremenimo pa ga lahko s klikom ustreznega pravokotnika. Dokler ne odpremo nobenega okna, so pravokotniki prazni, potem pa prikazujejo priblien poloaj odprtih oken na dolo cenem navideznem namizju, kar nam lahko slui pri orientaciji po namizjih. Desno od navideznih namizij je prostor za opravilno vrstico. V njej so prikazana dejavna opravila. To so bodisi odprta okna, ki odgovarjajo pognanim programom, bodisi ikonizirana okna. Le eno okno naenkrat je lahko dejavno tisto, v katero kaj tipkamo ali ga kako druga ce uporabljamo. To okno je prikazano osen ceno. S klikom programa v opravilni vrstici lahko hitro preklapljamo med opravili. V posebnem primeru, ko ni dejavno nobeno okno, je dejavno namizje cicami inse lahko s pu sprehajamo med ikonami ter jih izvajamo s pritiskom Enter . Na desni strani pulta je prikazan trenutni cas. Zraven so v vdrtem oknu prikazani e pomoni programi, ki te cejo v ozadju. V naem zgledu sta to odlagali ce in program Knotice. Pult sestavlja vrsta vstavkov, delov pulta, ki jih spoznamo po tem, da imajo na levi z levim gumbom strani prek pulta navpi cno pali cico z malim trikotnikom na vrhu. Ce mike kliknemo ta trikotnik ali pa z desnim gumbom celo pali cico, se odpre menu z nastavitvami vstavka. Vstavek lahko tedaj premikamo sem ter tja po pultu, ga prikrojimo svojim eljam, ali odstranimo iz pulta. Nastavitve ima tudi sam pult; menu pulta dobimo tako, da kliknemo neizkori ceni del

78

Osnove namizja KDE

pulta z desno tipko mike ali kliknemo trikotnik poljubnega vstavka in izberemo Menu pulta. V menuju pulta lahko potem pultu dodamo nov vstavek z Dodaj Vstavek. V menuju pulta lahko pultu e spreminjamo velikost in vanj dodajamo blinjice do poljubnih programov ali dodatnih monosti, ki jih izberemo prek menuja. V menuju pulta je uporabno, denimo, dodati vstavek za hitro zaklepanje zaslona ali odjavo, ali v podmenuju Dodaj Poseben gumb ikono za dostop do namizja, s smo se klikom katere se skrijejo vsa okna in s ponovnim klikom spet odkrijejo. Ce tako navduili nad veliko izbiro, da nam na pultu e zmanjkuje prostora, si lahko v podmenuju Dodaj Podaljek Otroki pult omislimo e dodatni pult na katerega za casno zloimo ikonsko kramo. Otroki pult lahko zvijemo in razvijemo s klikom trikotnika, a pozor ko ga z desnim klikom enkrat zapremo, vsebine ne dobimo ve c nazaj. Poloaj vseh pultov lahko spreminjamo v Menu pulta Nastavi pult. Okna in opravilna vrstica Okno je izraz za del zaslona, prek katerega poteka sporazumevanje med nami in programom. Tako lahko v oknu ra cunala s klikanjem ali tipkovnico vnaamo tevilke in ra cunske operacije ter spremljamo izpis rezultata. Posamezni program ima lahko v lasti tudi ve c oken, vendar lahko le eno naenkrat sprejema vnose s tipkovnice pravimo mu dejavno okno. Br ko odpremo okno, se v opravilni vrstici pokae njegova ikona. Opravilna vrstica je privzeto zasidrana na sredini pulta, vendar se lahko v Menu pulta Dodaj imamo Podaljek Zunanja opravilna vrstica odlo cimo tudi za samostojno letev. Ce odprtih ve c oken, bo ikona dejavnega okna v opravilni letvi osen cena. Iz okna v okno lahko preklapljamo (se pravi, izberemo drugo okno za aktivno) tako, da ga kliknemo, ali pa kliknemo njegovo ikono v opravilni vrstici. Za vajo odprimo ra cunalo z ukazom Modrec Pripomo cki Znanstveni kalkulator (se pravi, kliknimo ikono modreca na pultu, z menuja s klikom izberimo Pripomo cki in z novega menuja Znanstveni kalkulator). Cestitamo, odprli ste svoje prvo okno (no, vsaj po nai evidenci)! Odprimo e urejevalnik besedila z izbiro Modrec Pripomo cki Ve c pripomo ckov Urejevalnik besedil. Preklapljajmo iz okna v okno. Zapremo ju lahko s klikom gumba X v desnem zgornjem kotu okna. K urejevalniku besedila se bomo vrnili na strani 89. Podlaga in ikone Del zaslona, ki ni ne okno in ne pult, imenujemo podlaga. Kot e ime pove, nam ta del zaslona rabi za podlago, na katero lahko polagamo okna. Desni klik podlage prikli ce prikazni menu s tevilnimi funkcijami pulta. Tu se lahko tudi odjavimo iz sistema, zaklenemo zaslon, prikli cemo pomo c ali izvedemo nekatere druge funkcije, povezane z ureditvijo oken ali ikon.

Osnove namizja KDE

79

Med dele namizja sodijo tudi ikone, sli cice s simboli, ki ponazarjajo programe, naprave, datoteke ali imenike. Na podlagi svojega namizja bi morali najti vsaj tiri ikone: Za cni tu, Domov, Smeti in Disketa. Prvo lahko kliknemo za alternativni jo dostop do programov, ce raje klikamo v brskalniku kot izbiramo prek menujev. Ce kliknemo, se odpre upravljalnik datotek Konqueror, o katerem bomo e spregovorili. Najpomembneja je ikona Domov s podobo mape in hie ta ponazarja na doma ci imenik. V doma cem imeniku in njegovih podimenikih so shranjene vse nae datoteke. Torej datoteke, ki jih ustvarimo in uporabljamo pri svojem delu: besedila ali programi, ki jih napiemo, slike, zvo cni zapisi in podobno za razliko od sistemskih datotek, ki so potrebne, da sistem deluje. O tem bomo podrobneje spregovorili na strani 123. Z nekaj ve c kilometrae v KDE se bo lahko hitro pokazala potreba tudi po ikoni koa za smeti. V KDE se zbrisane datoteke (in ikone) znajdejo v kou za smeti; vanj lahko redno ali ob posebnih prilikah pogledamo in ga izpraznimo. Na podlago in na pult lahko dodajamo tudi svoje ikone, ikone v opravilni vrstici pa se prikaejo pri zagonu programov. POZOR V kou za smeti se znajdejo le datoteke, ki smo jih zbrisali iz datote cnega upravljalnika KDE. Iz ukazne lupine zbrisanih datotek v Linuxu ni mo c povrniti, zato pazimo, kako kaj briemo.

Menuji, gumbi in vnosna polja

Spoznali smo svet okoli oken, nismo pa si e ogledali oken samih in grafi cnih sestavin, iz katerih je sestavljen uporabniki vmesnik posameznega programa. Medtem ko je svet okoli oken pod nadzorom namizja, za vsebino okna skrbi sam program. Njegov uporabniki vmesnik je sestavljen predvsem iz menujev, gumbov in vnosnih polj. Menuji Menuji so po svoji naravi podobni menuju Modrec na pultu. Razvijalci programov razli cno uredijo izbire v logi cno smiselne enote. Uporabljamo jih tako, da kliknemo izbrano besedo, s kazalcem mike poi cemo eleno izbiro in izbor potrdimo s e enim klikom. Gumbi Gumbi so grafi cna sestavina, s katero najve ckrat potrjujemo ali zavra camo dane izbire, oziroma so grafi cna upodobitev izbire na pultu. Uporabimo jih tako, da jih preprosto kliknemo.

80

Osnove namizja KDE

Vnosna polja Vnosna polja se v programih pokaejo tam, kjer moramo s tipkovnico vnesti besedilo. Da to lahko storimo, moramo besedilo najprej izbrati s klikom (v polju se mora prikazati kazalec v obliki navpi cne crte), ele nato lahko vpiemo eleno besedilo. Besedilo lahko seveda tudi prepiemo na odloi ce in ga v dejavno vnosno +V . polje vnesemo s kombinacijo Ctrl

Odloi ce
Odloi ce skrbi za prenosljivost podatkov med razli cnimi programi; podatke za casno nekam odloimo, potem pa jih iz drugega programa poberemo. V KDE je to naloga programa Kliper, katerega ikono najdemo na desni strani pulta. Podatke iz programov za KDE prekopiramo na odloi ce s Ctrl +C , prilepimo pa jih s Ctrl +V . Primer rabe odloica v programu Kedit bomo videli na strani 91. Za prepisovanje in lepljenje besedila je na voljo priro cna blinjica, ki jo poznajo skoraj vsaka okna X, ne le KDE. Ko besedilo ozna cimo z miko, je namre c e kar prepisano na za casno odloi ce. Prilepimo ga lahko s klikom srednje tipke ali hkratnim klikom leve in desne, ce premore naa mika le dve tipki. Ta na cin je znan kot izbor, deluje pa pri ve cini programov, ki imajo opraviti z besedilom, tako da je besedilo prenosljivo tudi v razli cna okna in razli cne programe. POZOR Kombinacija Ctrl +C v terminalu in konzoli pomeni ubij proces, zato besedilo raje kopirajmo z miko, torej z izborom ali prek menuja Uredi. Oba na cina prepisovanja besedila sta lahko usklajena ali pa sobivata vsaksebi. Ce elimo, da se bo z miko izbrano besedilo znalo na standardnem odloi cu KDE, desno kliknimo ikono Kliper, nato pa izberimo Splono Obnaanje odloi ca/izbora Uskladi vsebino odloi ca in izbora.

Delo z okni
Okna namizja KDE so podobna oknom v drugih grafi cnih vmesnikih, na primer v Microsoft Windows. Posamezen program ima lahko v lasti tudi ve c oken, ki omogo cajo pogled v njegovo delovanje navadno je eno od njih delovno, torej okno, v katerem nekaj po cnemo, druga pa so pogovorna v njih odgovarjamo na vpraanja ra cunalnika, prikaejo pa se ob izrednih razmerah (ob tiskanju, iskanju, preverjanju crkovanja skratka takrat, ko se naklju cnemu opazovalcu nae po cetje ne zdi monotono).

Osnove namizja KDE

81

Slika 3-3:
Zgled okna v KDE

Slika 3-4:
Naslovna letev

menu

naslov okna

ime programa

pomanjaj

pove caj

zapri

Za vsebino okna resda skrbijo posamezni programi, okvir vseh oken v KDE pa je enoten in omogo ca nekaj temeljnih operacij z okni. Okno je na ogled na sliki 3-3. Zgornji rob okna je naslovna letev. Po njej tudi spoznamo dejavno okno naslovna letev dejavnega okna je druga cne barve kot v drugih oknih. Na naslovni letvi je napisano ime programa; ime datoteke, ki jo urejamo; naslov spletne strani, ki si jo ogledujemo, ali kaj podobnega. Okna lahko po namizju razporejamo tako, da kliknemo sredino naslovne letve in s tehniko povleci in spusti prestavimo okno na eleno mesto. Druga monost prestavljanja oken, kije uporabna, kadar nam naslovna letev uide izven zaslona, pa je, da pritisnemo tipko Alt , kliknemo kamorkoli v oknu, in okno spet s tehniko povleci in spusti prestavimo, kamor elimo. V naslovni letvi opazimo e tiri gumbe, enega na levi in tri na desni strani. Gumb na pritisnemo na ta gumb, se prikae menu, ki ponuja skrajni levi je menujski gumb. Ce osnovne operacije z oknom. Do istega menuja pridemo tudi po blinjici Alt +F3 . Nekatere od teh operacij so dosegljive tudi z drugimi gumbi v naslovni letvi. Trije gumbi na desni strani naslovne letve pa so, po vrsti z leve na desno: ikonizacijski gumb ( crta), gumb za razteg okna (kvadrat) in gumb za zaprtje okna (kriec). S prvim okno ikoniziramo. Okno izgine s podlage, ostane samo zamegljeno polje z ikono v ga kliknemo, okno spet vrnemo na podlago. Ce drugi gumb opravilni vrstici. Ce ga kliknemo s kliknemo z levo tipko mike, okno raztegnemo cez ves zaslon. Ce

82

Osnove namizja KDE

srednjo ali desno tipko mike, okno raztegnemo samo v navpi cni ali vodoravni smeri. Na normalno velikost ga vrnemo, ce v raztegnjenem oknu vnovi c kliknemo isti gumb. +F4 . In kon cno, s pritiskom na tretji gumb okno zapremo. Blinjica do tega je tudi Alt Poleg naslovne letve opazimo na sliki 3-3 e vodoravni in navpi cni drsni trak. Na vsakem od trakov je drsnik. Drsni trak se pokae, kadar vsebina okna v vodoravni ali navpi cni smeri presega velikost okna. S premikanjem drsnika s tehniko povleci in spusti si lahko ogledamo vso vsebino okna. Okno znamo zdaj s pritiskom na gumb zmanjati v ikono v opravilni vrstici ali bi radi spremenili velikost okna e kako druga raztegniti cez ves zaslon. Ce ce, pa okno zgrabimo na robu za pove canje ali zmanjanje v eni smeri, oziroma na vogalu za v obe smeri, in mu s tehniko povleci in spusti spremenimo velikost. Okna lahko torej premikamo, razpenjamo, ikoniziramo, jih delimo med posameznimi navideznimi namizji, prekrivamo med seboj, zapiramo in spet odpiramo . . . Lahko imajo torej kar burno ivljenje. Med vsemi odprtimi okni je vedno le eno, ki je trenutno dejavno (angl. focus, kar pomeni, da je v sredi cu nae pozornosti). Spoznali ga bomo po druga cni naslovni letvi in osen ceni ali vdrti ikoni v opravilni vrstici. Ukaze, ki jih vnaamo s tipkovnico, bo prestregel program, ki te ce v trenutno dejavnem oknu. Dejavno okno izberemo tako, da ga kliknemo, s kombinacijo Alt + Tab ali s klikom njegove ikone v opravilni vrstici. Namizje si lahko prikrojimo tudi tako, da vedno postane dejavno okno pod kazalcem mike, ne da bi ga bilo treba klikniti, a ve c o tem na strani 107. +Tab Na navideznem namizju lahko iz okna v okno preklapljamo s kombinacijo Alt (drimo Alt in pritisnemo Tab , dokler ne ugledamo elenega programa, potem izpustimo obe tipki). Dejavno okno lahko zdaj premaknemo, zapremo ali karkoli e. NAMIG V casih se okna prekrivajo, tako da z miko ne moremo dose ci vseh. Pomanjajmo okna, ki so namnapoti, s klikom c rtastega gumba za pomanjavo ali pa uporabimo Alt +Tab , da pridemo do elenega okna. Ce oken ne elimo pomanjati, jih lahko le spravimo v ozadje s srednjim klikom njihove naslovne letve. Okno lahko tudi prestavimo na drugo navidezno namizje, tako da kliknemo njegovo ikono v levem zgornjem kotu naslovne letve in z menuja Na namizje izberemo tevilko navideznega namizja. Dejavno okno lahko izberemo tudi tako, da kliknemo njegovo naslovno letev, s cimer se prej delno zastrto okno pomakne v ospredje in postane dejavno. Pravzaprav lahko kliknemo tudi kamorkoli v okno, vendar s tem e sproimo dejanje v programu, ki to z novim dejavnim oknom ne elimo okno nadzoruje, kar ni vedno zaeleno. Ce zastreti pogleda na preostala, naslovno lestev okna kliknemo z desnim gumbom. Kadar na vsak na cin elimo, da je vsebina nekega okna vedno na vrhu namizja, ne glede na to ali je okno dejavno ali ne, desno kliknemo njegovo naslovno letev in

Osnove namizja KDE

83

izberemo Vedno na vrh. Na enak na cin obnaanje okna spet normaliziramo. S kombinacijo Alt +Tab preklapljamo iz okna v okno na trenutnem navideznem smo trenutno na prvem namizju (navadno imamo tiri takna navidezna namizja). Ce +Tab ne bo navideznem namizju, elimo pa vstopiti v okno na tretjem, nas Alt pripeljala do tja. Lahko kliknemo ime okna v opravilni vrstici ali pa uporabimo Ctrl + Tab , dokler ne bomo v tretjem navideznem namizju. Potem velja +Tab za Alt okna tretjega namizja. Na tretje navidezno namizje lahko preklopimo tudi neposredno z uporabo Ctrl +F3 . Ve c namizij je uporabno prav zato, da omejimo tevilo programov s katerimi se moramo v mislih hkrati ukvarjati, ko pritiskamo Alt + Tab .

Delo z datotekami
Tudi najve cja knjinica na svetu je neuporabna, ce so v njej knjige nametane kar povprek. Od knjinice pri cakujemo, da bodo knjige urejene po tematskih sklopih in znotraj posameznega sklopa e po podsklopih. Tako lahko, denimo, najdemo knjige o programiranju v programskem jeziku C v sklopu Ra cunalnitvo Programski jeziki C in C++. Disk v ra cunalniku je knjinica v malem in datoteke nekakne miniaturne knjini cne podatki na disku ne bi bili tematsko urejeni, bi le s teavo nali svojo enote. Ce seminarsko nalogo, ko bi jo eleli natisniti. In ce bi bilo vsem datotekam ime datoteka ali pa bi vse knjige nosile naslov Knjiga, bi imeli resne teave. K sre ci ni tako.

Imena datotek in drevesna zgradba

Linux podatke v ra cunalniku ureja v datotekah in imenikih. Posamezna datoteka je lahko pismo, slika, glasbeni posnetek ali tudi program, s katerim vse to naredimo in preberemo. Imenik je nekakna mapa, v kateri so lahko datoteke ali drugi imeniki. Imeniki so v ra cunalniku urejeni v drevesno zgradbo, v tako imenovani datote cni sistem. Koren tega drevesa predstavlja korenski imenik, ki je nekaken roditelj vseh imenikov. Ozna cimo ga s poevnico (/ ), vendar te ne smemo zamenjati z obrnjeno poevnico (\), znano iz okolja MS Windows. Vsak uporabnik sistema ima svoj doma ci imenik imenik, v katerega shranjuje vse svoje datoteke navadno je to podimenik imenika / h o m e , tako da je doma cemu je nae uporabniko ime m e t k a in smo v enem od imeniku ime / h o m e / m e t k a . Ce podimenikov tega imenika, smo princesa: lahko ustvarjamo, briemo ali preimenujemo svoje imenike ali datoteke, saj smo jih sami ustvarili. Sama drevesna zgradba imenikov brez datotek ne bi bila zanimiva, kot tudi ne bi bile zanimive prazne police v knjinici. Vsaka datoteka po civa v enem od imenikov v

84

Osnove namizja KDE

drevesni zgradbi imenikov in je dolo cena s svojim imenom. Ime datoteke (analogija naslovu knjige) je lahko sestavljeno iz najve c 256 znakov iz vseh crk angleke abecede in tevk. Pravzaprav lahko uporabljamo tudi ve cino preostalih znakov, izogibati se moramo le znakom, ki imajo poseben pomen v ukazni lupini: zvezdica (* ), vpraaj (? ), znak za logi cni in (& ), streica (^ ), dvojni narekovaj (" ) crk in apostrof ( ). Tudi uporabo vezaja (- ), klicaja (! ), presledka ( ) ali neanglekih ( c) odsvetujemo, ker imajo lahko nekateri programi z njimi teave. Do vsake datoteke vodi pot, to pa zgradimo tako, da navedemo vse imenike, po katerih se moramo sprehoditi pred njo, sledi pa jim ime datoteke. Imena imenikov lo cimo s poevnico (/ ). Tako nam ime datoteke / v a r / l o g / m e s s a g e s pove, da se neka datoteka imenuje m e s s a g e s , po civa pa v imeniku l o g , ki lei v imeniku v a r , ta pa je neposredni potomec korenskega imenika / .

Datote cni upravljalnik KDE: Konqueror

Pri svojem delu se sre cujemo s kupom datotek. Nekatere so v na sistem prile ob namestitvi ali posodobitvi, nekatere smo dobili od prijateljev ali pobrali z interneta, nekatere pa smo tudi ustvarili sami. Morda se elimo spet spomniti srednjeolskih casov in pogledati stare seminarske naloge, ali pa samo e spet odpreti dokument, ki smo ga pisali prejnji teden. A kako sploh najti datoteke, na katere smo e pozabili? Treba bi bilo obiskati zapraene imenike na disku. Vse nateto lahko po cnemo v datote cnem upravljalniku namizja KDE: v datote cnem upravljalniku Konqueror Konqueror zna pravzaprav ve c kot le brskati po datotekah; prvotno je bil zasnovan kot pravi spletni brskalnik in celo njegovo ime je nastalo iz napol hudomune napol ambiciozne zamisli, da za spletnim navigatorjem (namig na brskalnik Netscape Navigator) pride raziskovalec (namig na Microsoft Internet Explorer), za njim pa dokon cno tudi zavojevalec interneta, torej Konqueror iz namizja KDE. V tem razdelku se bomo sicer omejili na zavojevanje lastnega datote cnega sistema, k osvajanju interneta s Konquerorjem pa se bomo vrnili v poglavju 9. Izbor delovnega imenika Doma ci imenik lahko v upravljalniku datotek Konqueror odpremo s klikom ikone hie na namizju ali kot Modrec Domov. Odpre se okno z vsebino, podobno tisti na se videz okna razlikuje od slike, lahko izberemo Videz Na sliki 3-5. Ce cin pogleda Ikoniziran pogled. Najve cji sivi del okna prekrivajo ikone, ki ponazarjajo imena datotek in imenikov v trenutno pregledovanem imeniku. Njegovo ime izvemo v lokacijski vrstici takoj pod orodno letvijo in je videti podobno f i l e : / h o m e / m e t k a / . Na zmogljivejih ra cunalnikih so ikone nadome cene z ogledom vsebine datoteke, na primer prvo stranjo besedila besedilne datoteke ali pomanjano sliko za datoteke

Osnove namizja KDE

85

Slika 3-5:
Doma ci imenik, odprt v Konquerorju

menujska vrstica orodna vrstica lokacijska vrstica

vrstica stanja navigacijski pult

stranska vrstica

nas to moti, lahko ogled izklopimo v menuju Videz Ogled Prikai JPEG. Ce oglede. Nekateri imeniki imajo podimenike. Vsebino podimenika si lahko ogledamo tako, da kliknemo njegovo ikono. Vsebina delovne povrine Konquerorja se nadomesti z ikonami datotek iz izbranega podimenika, spremeni se tudi ime pod opravilno se vrstico. V prejnji imenik se vrnemo, ce izberemo pu cico levo v orodni vrstici. Ce spet elimo preseliti v novi imenik, izberemo desno pu cico, roditeljski imenik trenutnega imenika pa obi cemo z izbiro pu cice navzgor v orodni vrstici. Mislimo si lahko, da nas pu cici levo in desno vodita po zgodovini naih obiskov imenikov, medtem ko nas pu cica navzgor prestavi za raven vie. Vselej se lahko vrnemo v smo se doma ci imenik, ce izberemo simbol hie v orodni letvi okna Konqueror. Ce zmotili, pa c pritisnemo pu cico levo. NAMIG Hkrati imamo lahko odprta tudi dva ali ve c upravljalnikov Konqueror. Imeniki in datoteke lahko mirno potujejo v vse izvode Konquerorja. Nov izvod e teko cega datote cnega upravljalnika dobimo z izbiro Lokacija Novo okno. V casih sploh ne vemo, kje natanko je imenik, v katerem so nae datoteke, vemo le, da je podimenik doma cega imenika. V tem primeru bomo kliknili ikono doma cega imenika v navigacijskem pultu, s cimer se na levi strani okna prikae hierarhi cno urejeno drevo podimenikov trenutnega imenika in njegovih roditeljev. Zdaj nam je uporaba pu cice navzgor bolj jasna, z njo se dvigamo po drevesu imenikov. Novi izpis navigacijski pult e odpravimo tako, da uberemo enako pot kot za njegov prikaz. Ce ni prikazan, ga vklopimo v menuju Okno Prikai navigacijski pult ali s tipko F9 .

86

Osnove namizja KDE

Imenik lahko prestavimo v drug imenik tako, da ga povle cemo na njegovo mapo in izpustimo. Datoteke, katerih ime ali delno vsebino poznamo, lahko i cemo tudi z iskalnikom datotek, ce v Konquerorju uporabimo Orodja Poi ci datoteko. Iskalnik datotek K f i n d , ki se poene, je pravzaprav samostojen program, ki je le na prijazen na cin vklju cen v Konqueror; podrobneje ga opisujemo na strani 95. Datoteko, ki smo jo nali s K f i n d lahko uporabljamo na enak na cin kot vse druge. Datoteke v Konquerorju Upravljalnik Konqueror prepozna nekatere vrste datotek, ki jih zna zato odpreti s primernim programom, ce kliknemo njihovo ikono. Tako za datoteke s pripono . t x t uporabi urejevalnik Kedit, datoteke . d o c prepusti pisarnikemu paketu OpenOffice.org, datoteke . h t m l pa zna prikazati kar sam, saj je hkrati tudi spletni brskalnik. Izvedljive datoteke so ozna cene z ikono zobnika, ki namiguje na del cek dobro ute cenega stroja Linuxa s sistemom KDE, kakopak. S klikom njihove ikone ali imena jih poenemo. elimo datoteko prestaviti v drug imenik, jo preprosto zgrabimo, povle Ce cemo in izpustimo na eleno mesto. Spet lahko uporabimo trik z dvema odprtima oknoma elimo prestaviti ve Konquerorja. Ce c datotek, jih lahko najprej izberemo, potem pa povle cemo vse naenkrat. Izberemo jih tako, da z miko okoli njih potegnemo pravokotnik ali pa tako, da drimo tipko Ctrl in klikamo po datotekah, ki pridejo v potev. Namesto z miko lahko pravokotnik ozna cimo tudi dveh datotek v s klikom nasprotnih ogli cih pravokotnika, pri cemer drimo tipko Shift . Izbrane datoteke so obarvane, v ciljni imenik pa jih premaknemo tako, da povle cemo katerokoli od njih. NAMIG Tehnika povleci in spusti deluje tudi v nekaterih drugih programih namizja KDE. Tako lahko ozna cimo datoteke v Konquerorju in jih jih odvle cemo v program Kmail; tam postanejo pripete datoteke. Ce odvle cemo v terminalski posnemovalnik Konsole in izberemo Prilepi, se v ukazni lupini prikae njihovo celotno ime. Poskusimo odpreti Konqueror v doma cem imeniku in Konsole iz menuja Modrec Sistemska orodja Terminal kjerkoli. Po potrebi zoimo eno ali drugo okno, tako da se ne bostapovsem prekrivali. V Konsole napiimo l s - l in presledek, vendar e ne pritisnimo Enter . Zdaj v Konquerorju ozna cimo nekaj datotek iz doma cega imenika in jih povlecimo v Konsole. Ko spustimo gumb mike, opazimo menu, ki nas sprauje, kaj elimo storiti s temi datotekami. Ker jih ne bomo premikali izberimo le Prilepi. Opazimo, da so se celotna imena datotek prenesla v novo okno. Ko zdaj

Osnove namizja KDE

87

, ukaz l s izpie podatke o izbranih izberemo okno Konsole in pritisnemo Enter datotekah. Datoteko preimenujemo ali ji spremenimo dovoljenja tako, da po desnem kliku izberemo Lastnosti in storimo eleno. Kadar namesto tega izberemo Uredi vrsto datotek, lahko dolo cimo s katerim programom naj se odprejo vse datoteke z isto pripono. Zelo podobno lahko datoteke tudi zbriemo; ozna cimo jih, potem pa jih povle cemo v koa za smeti ne vidimo, ker je zastrt z okni, lahko datoteko najprej Smeti. Ce pa uporabimo Urejanje ozna cimo tako, da drimo Ctrl in jo kliknemo, nato . Lahko pa seveda tudi prikaemo Premakni med smeti ali kar pritisnemo tipko Delete namizje, na katerem je ko, ce smo si v pult dodali poseben gumb za dostop do namizja, kot smo svetovali na strani 78. Zbrisane datoteke, ki smo jih prestavili v ko za smeti, je mo c videti, ce pogledamo vsebino koa Smeti na namizju, in e vedno zasedajo prostor v disku dokler ne izpraznimo koa. V casih elimo datoteko izbrisati in takrat namesto nepreklicno Delete v Konquerorju uporabimo Shift + Delete . Kadar gre za zaupne podatke, bomo li e korak dlje in uporabili Urejanje Scefraj, s cimer bomo z naklju cnimi podatki prepisali tudi del diska, na katerem je bila datoteka; po tem dejanju datoteke ne bodo mogli obnoviti niti stari ra cunalniki ma cki. POZOR Ne zaupajmo vedno lastni presoji, kadar gre za datoteke, ki niso v naem doma cem imeniku. Ne briimo jih, ce nismo popolnoma so prepri cani, da vemo, cemu sluijo in kakne bodo posledice. Ce datoteke last drugih uporabnikov, se poskuamo viveti v njihovo vlogo in premislimo, ali te datoteke res smemo brez vsakrne kode pobrisati. To velja predvsem za takrat, ko smo prijavljeni kot skrbnik sistema, saj druga ce tujih datotek niti ne moremo brisati.

Blinjice do datotek Na strani 78 smo spoznali, kako dodajati nove vstavke ali gumbe v pult prek desnega klika pulta in menuja Dodaj. V pult lahko dodajamo tudi blinjice do datotek, ce iz Konquerorja povle cemo ikono datoteke v prazen prostor na pultu. Podobno lahko blinjice dodajamo tudi na namizje; edina razlika je v tem, da nas Konqueror potem, ko ikono spustimo na namizje, vpraa, kaj pravzaprav elimo storiti. Navadno bomo eleli ustvariti blinjico, torej bomo izbrali Povei sem. Na namizju se prikae ikona datoteke z malo zeleno pu cico, ki nakazuje, da gledamo blinjico. Monosti so torej enake, kot jih imamo, ce v Konquerorju premikamo datoteke iz imenika v imenik. Kot verjetno e slutite, je razlog seveda ta, da je tudi namizje le imenik v datote cnem sistemu, in sicer D e s k t o p iz doma cega imenika.

88

Osnove namizja KDE

Slika 3-6:
Lastnosti blinjice, povle cene iz Konquerorja

s kazalcem mike za hip postojimo na blinjici na dejavnem namizju, a je ne Ce kliknemo, se nam prikaejo podatki o izvirni datoteki, kot je prikazano na sliki 3-6. Predpogoj za prikaz podatkov je, da je namizje dejavno, torej da ni dejavno nobeno drugo okno, kar lahko doseemo s tem, da kliknemo namizje. blinjico odvle Ce cemo v Smeti, s tem e nismo zavrgli prave datoteke, ki je e vedno v istem imeniku kot prej v kar se spet lahko prepri camo s Konquerorjem. Blinjice do programov so se razvijalci namizja KDE potrudili in omogo Ce cili enostavno dodajanje novih blinjic do datotek, bi verjetno ne bilo nerazumno pri cakovati, da so omogo cili tudi dodajanje programov. In res je tako. Dodamo lahko tudi programe, in sicer tako, da na namizju izberemo Ustvari novo Povezava do programa. V zavihku Splono navedemo ime in ikono, kot ju elimo videti na namizju, v zavihku Izvedi pa izberemo brskaj in najdemo program v datote cnem sistemu. Po pritisku V redu lahko v polju Ukaz dodamo e, da program sprejme dodatne argumente, tako da na koncu v polju ukaz, denimo, pie / u s r / b i n / l y x % f . NAMIG Z % f podamo kot argumente datoteke. Programom, ki lahko sprejmejo tudi naslove URL, te podamo z % u . S tem doseemo, da lahko spustimo datoteke na ikono programa, ta pa jih bo razumel kot svoje argumente.

Osnove namizja KDE

89

Nato odpremo razdelek Program in vanj vpiemo opis in komentar (na primer urejevalnik matemati cnih besedil). S seznama obstoje cih vrst izberemo tiste, ki jih naa vrsta datotek e ni na program pozna, in jih prenesemo v levi stolpec. Ce nateta, jo bomo najprej dodali v nadzornem sredi cu, a o tem piemo ele na strani 109.

Ogledovanje in urejanje besedil s Kedit

Pri delu z Linuxom si bomo kdaj ogledali kakno datoteko z navadnim besedilom ali jo uredili. To bomo storili v casih tudi pri nastavitvenih datotekah, za opravilo pa uporabimo urejevalnik Kedit. Njegova poglavitna prednost pred drugimi orodji je bliskovit zagon, saj je majhen. Kljub temu ponuja nekatere dodatne monosti, kot je odpiranje datotek prek spleta ali crkovanje. Kedit se ob dolo cenih datotekah poene iz Konquerorja, ko s klikom izberemo ogled tekstovne datoteke. Ta samodejni mehanizem je vezan na lastnosti datotek, denimo na pripone njihovih imen. Samostojno Kedit poenemo z izbiro Modrec Pripomo cki Ve c pripomo ckov Urejevalnik besedil.

Odpiranje in shranjevanje datotek

Preden datoteko uredimo, jo moramo odpreti. V grobem lo cimo dve vrsti urejanja datotek: ustvarjanje in urejanje novih ali odpiranje in urejanje e obstoje cih. Novih datotek ni teko ustvariti, le z menuja izberemo Datoteka Nova. Ne le v urejevalniku Kedit, tudi drugod v KDE bomo naleteli na podoben vmesnik za izbiranje imena obstoje ce datoteke, zato je prav, da se v njem udoma cimo. Obstoje co datoteko izberemo tako, da najprej z menuja izberemo Datoteka Odpri. Prikae se menu imenikov in datotek, prikazanih na sliki 3-7, ki so nam trenutno na voljo. Najpogosteje bomo datoteko izbrali iz osrednjega okna, ki prikazuje datoteke, v casih pa bomo morali prek spustnega menuja ali prek modrih pu cic preplezati poznamo ime datoteke, jo lahko kar vpiemo v vnosno polje. Gre kaken imenik. Ce za podobno na celo kot pri Konquerorju; poi cemo svoj delovni imenik in v njem svojo datoteko. je datotek veliko, morda niso vse hkrati vidne. Z drsnikom pod njihovimi imeni se Ce lahko premikamo z imena na ime. V zares zapletenih primerih bomo uporabili iskanje s programom Kfind opisan je na strani 95. To storimo prek menuja Modrec Poi ci datoteke, nato pa ime datoteke povle cemo v vnosno polje z imenom. V ve cini primerov lahko potem, ko izberemo ime datoteke, pritisnemo V redu in jo za cnemo urejati. Pravzaprav lahko to storimo tedaj, ko smo prepri cani, da je datoteka kodirana v zapisu UTF-8 standarda Unicode, sicer moramo s klikom znaka A B C izbrati

90

Osnove namizja KDE

Slika 3-7:
Odpiranje datoteke v Kedit

ustrezen nabor znakov. Nabore znakov bomo podrobneje spoznali na strani 204, zaenkrat pa o slovenskih datotekah povejmo le tole: x privzeto kodiranje v Pingu 2.0 je UTF-8; x ce smo datoteko s slovenskim besedilom dobili iz Microsoft Windows, je morda kodirana v srednjeevropskem zapisu CP 1250; x ce smo datoteko dobili iz Pinga 1.0 ali kakega drugega nekaj let starega Linuxa, je najverjetneje kodirana v zapisu ISO 8859-2. V zadnjih dveh primerih bomo morali izbrati pravi nabor znakov, potem pa lahko kliknemo V redu za urejanje. Datoteko lahko med obdelovanjem, predvsem pa po njem, shranimo pod istim ali drugim imenom. To storimo v menuju Datoteka z izbiro ustrezne monosti ali s smo izbrali Shrani kot, se prikae podobno okno, kot smo ga kombinacijo Ctrl +S . Ce e videli pri odpiranju s to razliko, da je redko dobra zamisel shraniti novo datoteko pod cim imenom vpiimo novo ime v vnosno polje in potrdimo izbiro z e obstoje datoteka e obstaja, nas sistem na to opozori in prosi za potrditev Enter ali V redu . Ce prepisa z novo vsebino. NAMIG Pogosto shranjujmo razli cice obdelovane datoteke. Tako se nam ne bo zgodilo, da bi po pomoti zapustili urejevalnik, besedilo pa ne bi bilo shranjeno.

Osnove namizja KDE

91

Urejanje besedil
Vsa zmenjava z odpiranjem in shranjevanjem datoteke je odve c, ce datoteki ne znamo vdahniti prave vsebine. Navadne tekstovne datoteke, kakrne podpira Kedit, je na sre co precej enostavno urejati, za ustvarjalni del opravila pa bomo morali e vedno poskrbeti kar sami. Utripajo ci kazalec dolo ca mesto vnosa. Po vtipkanem besedilu sprehajamo kazalec s pritiskanjem na tipke s pu cicami ali s klikanjem mike na dolo ceno mesto. e enkrat odpremo nov spis in kliknemo nekam v poudarimo po vtipkanem besedilu. Ce spodnji desni vogal, s tem kazalca ne bomo prestavili tja, ampak bo ostal v zgornjem levem vogalu. Tja ga ne spravimo niti s tipkami s pu cicami, dokler tam ni besedila. Vtipkano besedilo se vriva tako, da se vsak vtipkani znak vrine na mesto desno od piemo nov spis, kazalca, sam kazalec pa se potem premakne za en znak v desno. Ce je izraz vrivanje nekoliko nenavaden, saj desno od kazalca tako ni ni c. Uporabljamo ga predvsem zato, da ga lo cimo od pisanja prek. Med enim in drugim . Kako je trenutno urejevalnik na cinom preklapljamo s pritiskom na tipko Insert je oznaka VRIN, nastavljen, lahko preberemo v vrstici stanja ob spodnjem robu. Ce vrivamo, ce PREK, pa piemo prek. Besedilo lahko briemo (tipka Backspace ), s katero zbriemo znak levo od z brisalko kazalca, ali pa s tipko Delete , s katero zbriemo znak desno od kazalca. S tipko Ctrl + K zbriemo vse znake v vrstici desno od kazalca pa vse do konca vrstice. Ve c znakov naenkrat lahko zbriemo tudi tako, da z desno tipko mike povle cemo po besedilu in ga s tem pobarvamo, potem pa s pritiskom na brisalko ali tipko Delete naenkrat zbriemo vse pobarvano besedilo. In ce se hip zatem zavemo, da vsega besedila vendarle nismo nameravali zbrisati? Ni c hudega. Besedila pravzaprav e nismo cisto zares in dokon cno zbrisali. Ampak ve c o tem v naslednjem razdelku.

Prepisovanje, rezanje in lepljenje

Dostikrat nam pride prav tudi rezanje, prepisovanje in lepljenje besedila. Besedilo lahko ozna cimo z miko ali s kombinacijo tipke Shift cic, ter ga izreemo z in pu +C . Ozna ceno besedilo izgine, a seveda ni uporabo Urejanje Izrei ali Ctrl izgubljeno. Kazalec lahko pomaknemo drugo mesto v preostalem besedilu nakakno in tam ukaemo Urejanje Prilepi ali Ctrl +V . Pokae se nae izrezano besedilo. Ce besedila ne elimo izrezati s prvotnega poloaja, lahko namesto ukaza Izrei uporabimo ukaz Prepii. Poleg teh dveh, standardnih, klikov, nam Kedit omogo ca e kombinacijo Ctrl +X kot sinonim za Urejanje Izrei. Za vajo odprimo Kedit in napiimo besedilo Dober dan, svet!. Zdaj odprimo terminalsko okno Konzola in poskusimo oblikovati ukazno vrstico, ki bo to sporo cilo

92

Osnove namizja KDE

Slika 3-8:
Iskanje in zamenjava niza znakov v Kedit

izpisala v terminalskem oknu:

echo Dober dan, svet!

To storimo tako, da z miko v oknu Kedit pobarvamo Dober dan, svet!, v oknu Konsole pa napiemo e c h o ter kliknemo srednjo tipko mike (ali levo in desno hkrati, ce imamo miko z dvema tipkama) nato pa e Enter . Srednjo tipko lahko kliknemo tudi ve ckrat in v tem primeru se besedilo pa c vstavi ve ckrat.

Iskanje in zamenjava
Iskanje po besedilu nam omogo ca, da se znajdemo tudi v daljem besedilu. To izberemo z Urejanje Najdi (blinjica je +F ) oziroma Urejanje Zamenjaj Ctrl (Ctrl +R ), ce elimo zamenjati dolo cen niz z drugim. V zgledu na sliki 3-8 denimo elimo zamenjati niz pike z nizom kokoke. V zgornje okence zato vtipkamo iskani niz, v spodnjega pa niz, s katerim ga elimo zamenjati. Ob vsakem najdenem nizu zamenjavo potrdimo tako, da pritisnemo gumb ocenimo, da v tem primeru zamenjava ni na mestu, namesto njega Zamenjaj. Ce pa smo nasprotno povsem prepri pritisnemo gumb Najdi. Ce cani, da bi eleli zamenjati cisto vse nize, si lahko olajamo delo s pritiskom na gumb Zamenjaj vse, in Kedit bo brez vpraanj zamenjal vse nize. Okno zapremo s pritiskom na gumb Zapri. Zamol cali smo e dve izbiri pri iskanju in zamenjevanju. Pri iskanju lahko razlikujemo velike crke od malih, ali pa obravnavamo vse enako. Slednje je koristno,

Osnove namizja KDE

93

Slika 3-9:
Preverjanje crkovanja besedila s Kedit

kadar lovimo velike za cetnice na za cetku stavka. Poleg tega pa lahko i cemo naprej po besedilu (privzeto), ali pa vzvratno, od kazalca do za cetka datoteke. Podobna monost v menuju je Najdi. Tudi tu lahko izbiramo smer iskanja in razlikovanje med velikimi in malimi crkami. Ob naslednjem iskanju bo v okencu e napisan niz, ki smo ga ob zadnjem iskanju vpisali ob ukazu Najdi, do e starejih nizov pa pridemo, ce pritisnemo pu cico na desni strani iskalnega niza.

rkovanje C
e taki mojstri strojepisja se kdaj pa kdaj zatipkajo, nerodno pa je vendarle oddati izdelek v katerem mrgoli napak. Na sre co KEdit podpira preverjanje crkovanja prek crkovalnikov Aspell ali Ispell. V ta namen prikrojimo KEdit tako, da v menuju Nastavitve Prikroji KEdit Crkovanje izberemo kodni nabor crkovalnika ISO 8859-2 in izberemo V redu. Besedilo zdaj pregledamo z izbiro Orodja Crkovanje . Crkovalnik besede, ki jih ne pozna, izpie kot narobe crkovane in nam predlaga najboljo zamenjavo in znane predloge kot je prikazano na sliki 3-9. S seznama izberemo ali ro cno vpiemo zamenjavo, nato pa lahko izberemo Zamenjaj ali Zamenjaj vse. Zgodi se, da crkovalnik za narobe crkovano osumi povsem pravilno slovensko besedo, ker je e ne pozna. V takem primeru uporabimo gumb Dodaj, ki novo besedo doda v zbirko pravilnih besed crkovalnika, da jo ta naslednji c prepozna kot pravilno.

94

Osnove namizja KDE

Kadar pa besede ne elimo trajno vstaviti v zbirko crkovalnika, vemo pa, da je pravilna v tem spisu (takne besede so pogosto eksoti cne angleke kratice tehnologij), lahko uporabimo Zanemari ali Zanemari vse, zaradi cesar se bo crkovalnik obnaal, kot da se ni zgodilo ni c posebnega.

Priklop plo ce CD ali diskete

Vse datoteke so v sistemih Unix urejene v eno samo drevo (za razliko od sistemov Microsoft DOS in Windows, ki imajo navadno toliko dreves kot imajo pogonov C : , D : , E : itd.), kar razli cnim datote cnim sistemom omogo ca, da se obnaajo kot eden. Zato moramo v Linuxu vse naprave pred uporabo priklopiti (angl. mount ) v datote cno drevo tudi CD-ROM ali disketa nista izjemi. V sistemu Pingo 2.0 se elimo namesto tega CD-ROM priklopi samodejno, ko ga vstavimo v enoto. Ce nadzirati priklop ali odklop CD-ROM s klikom ikone na namizju, storimo takole. elimo napravo uporabljati tudi kot navadni uporabniki (ne skrbniki)? V tem primeru se prijavimo kot skrbnik sistema in popravimo vnos v datoteki / e t c / f s t a b , kot je opisano na strani 143, a na Pingu ga lahko presko cimo.

1. Dodajmo novo napravo, imenovano CD-ROM: z desno tipko kliknemo namizje

in izberemo Ustvari novo Naprava CD/DVD-ROM. Izberemo opisno ime naprave, kot je N a p r a v a C D / D V D - R O M , in kliknemo V redu.

2. Z desno tipko kliknemo pravkar ustvarjeno ikono nove naprave in izberemo

Lastnosti Naprava.

3. Vpiemo pot do datoteke naprave (/ d e v / f d 0 za diskete, navadno / d e v / c d r o m za

CD-ROM). Izberemo lahko tudi videz ikone naprave, ko je ta priklopljena ali odklopljena. Za CD-ROM bomo izbrali c d r o m _ m o u n t . x p m in cdrom_unmount.xpm. Odslej bomo CD-ROM priklopili in odprli s klikom njegove ikone, izvrgli pa z desni klikom in Izvrzi. Podobno lahko seveda storimo tudi za diskete ali za katerokoli smo pametno izbrali ikoni priklopa in odklopa (se napravo, nateto v / e t c / f s t a b . Ce pravi: ce smo izbrali par c d r o m _ m o u n t in c d r o m _ u n m o u n t ), nam bo zelena lu cka elimo napravo le priklopiti ali odklopiti, ne povedala, da je naprava priklopljena. Ce da bi odprli Konqueror z njeno vsebino, uporabimo desno tipko mike in izberemo Priklopi ali Odklopi, izvremo pa jo z Izvrzi. A opravili smo ele pol dela. Za samodejno priklapljanje CD-ROM, ko ga vstavimo v enoto, skrbi v Pingu program se ta program ne bo Automount, ki se zaene samodejno, ko se prijavimo v KDE. Ce zagnal, tudi plo c ne bo priklapljal. Odprimo Konqueror in izberimo Pojdi Samodejni zagon. Prikazal se je imenik z blinjicami do programov, ki se izvedejo ob

Osnove namizja KDE

95

Slika 3-10:
S programom Kfind poi cemo v doma cem imeniku in podimenikih vse datoteke, ki vsebujejo niz pike.

zagonu KDE. Ni nam treba drugega kot da ikono A u t o s t a r t . d e s k t o p izbriemo. Odsihmal smo sami svojega CD-ROM gospodar. Morda bomo ugotovili, da samodejni priklop le ni bil tako slaba ideja. V tem primeru blinjico Autorun spet dodamo v samodejni zagon tako, da odpremo Pojdi Samodejni zagon v Konquerorju, nato pa ikono samodejnega zagona iz Modrec Pripomo cki Autorun z metodo povleci in spusti povle cemo v Konqueror in izberemo Povei sem.

Iskanje datotek
Morda imamo doma zbirko lepih slovenskih pesmi, ki bi jih radi prepevali v javnosti, pa bi si radi pred primernim trenutkom osveili spomin? Iz mnoice datotek v datote cnem sistemu lahko izbrskamo vse tiste, ki so bile ustvarjene od poletja, imajo pripono . t x t , v njih pa je beseda pike. Uporabimo lahko pripomo cek Kfind.

1. Odprimo Kfind kot Modrec Poi ci datoteke ali s klikom ikone s pove cevalnim
steklom, ce smo ga dodali v pult.

2. Omejimo se na podimenike doma cega imenika zato v menuju Ime in lokacija v

polju Poglej v pustimo f i l e : / h o m e / m e t k a in odkljukamo izbiro Vklju ci podimenike. Kot Ime vpiimo * . t x t .

3. Izberimo zavihek Lastnosti in ozna cimo Poi ci vse datoteke, narejene ali
spremenjene ter kliknimo prvo polje med in izberimo 21. junij 2003.

96

Osnove namizja KDE

bi zdaj kliknili ikono Najdi, bi nali vse nedavne datoteke s pripono . t x t v 4. Ce podimenikih doma cega imenika. Vendar elimo dobiti le tiste, ki omenjajo pike, zato izberimo e Vsebina in v polje Vsebujejo besedilo vpiimo p i k e .

5. S klikom Najdi bomo nali iskane datoteke, v polju Prva ujemajo ca vrstica pa
bomo izvedeli e tevilko vrstice v kateri se niz prvi c pojavi. elimo shraniti Iskanje datotek z danim vzorcem je lahko tudi zelo zamudno. Ce zadetke, po iskanju izberemo e Shrani kot in obliko zapisa HTML. To nam posname datoteko z blinjicami do iskanih datotek, ki jo lahko obi cemo v Konquerorju. Najdene datoteke lahko tudi odpremo s programom, ki sicer odpira datoteke njihove vrste (za HTML bo to kar Konqueror) ali jih povle cemo v kak drug program, ki jih odpre.

Malenkosti, ki nam olepajo ivljenje

Pult, datote cni upravljalnik Konqueror, urejevalnik besedila Kedit ali iskalnik datotek Kfind sodijo v osnovni nabor namizja brez njih kratko malo ne gre. Poleg njih pa obsega namizje tudi pripomo cke, ki sicer morda niso ivljenjsko pomembni, vseeno pa nam lahko kdaj olajajo kakno opravilo. Oglejmo si jih nekaj!

Adresar
Kaddressbook je preprost adresar. Omogo ca nam, da si uredimo imenik oseb, s katerimi imamo pogosteje opravka: ime, priimek, doma ci in slubeni naslov, telefon, epotni naslov skratka vse, kar pri cakujemo e od papirnatega adresarja. Prednost elektronske izvedbe je, da lahko po njej tudi i cemo. Poenemo ga kot Modrec Pripomo cki Ve c pripomo ckov Upravljalnik naslovov ali iz programa K m a i l kot Orodja Adresar. Za vajo vpiimo kak vnos. Vnos dodamo s tipkama Ctrl +N ali pa z izbiro Datoteka Dodaj vnos. Izpolnimo polja, ki jih elimo. Dodajmo e kak vnos. Opazimo, da jih Kaddressbook uredi po priimku. Po adresarju listamo z drsnikom ob imenih. Ko smo nabrali nekaj vnosov, si lahko ogledamo e, kako poi cemo zapis. To storimo tako, da izberemo vrsto imena (ime, druinsko ime ali potni naslov), potem pa v vnosno polje Postopno iskanje vpisujemo ime, dokler ga ne zagledamo. Uporabneja monost kot ro cno vnaanje naslovov je uporaba podatkovnega imenika LDAP, ce imamo seveda do kaknega dostop. Strenik lahko vpiemo v Nastavitve Prikroji Kaddressbook LDAP Dodaj gostitelja, nato pa vpisani strenik e obkljukamo. Odslej bomo lahko v glavnem oknu Kaddressbook iskali tudi z ikono pove cevalnega stekla na knjigi poleg ikone pote.

Osnove namizja KDE

97

Slika 3-11:
Adresar v KDE

Slika 3-12:
Opomnik Knotica in njegova rumena ikona v sistemski vrstici pulta (med uro in odloi cem)

Pri vnosih, ki vsebujejo epotni naslov, je Kaddressbook e posebej uporaben. Poi cimo kakega taknega in kliknimo ikono pote ali izberimo Datoteka Pota. Kaddressbook v tem primeru samodejno poene program Kmail za pisanje pote. Fino, kajne? Ve c o uporabi programa Kpota pa bomo povedali na strani 404.

Opomnik
Podobnosti med namizjem KDE in obi cajnim pisarnikim okoljem gredo dlje, kot si verjamete ali ne, KDE pozna celo zamenjavo za rumene listke morda mislite. Ce Post-It. Opomnik Knotica najlaje poenemo s klikom ikone na pultu, lahko pa priplezamo tudi po dalji poti prek menujev: Modrec Pripomo cki Ve c pripomo ckov KNotice. Okno Knotica je druga cno od ostalih oken, saj nima okvirja in treh gumbov v naslovni letvi in je rumeno kot listek. Po zaslonu ga premikamo tako, da kliknemo nekaj temnejo naslovno letev okna in povle cemo v izbrani smeri. Zapremo ga s klikom krica na desni strani naslovne letve. Ko vnovi c kliknemo rumeno ikono Opomnik v sistemski vrstici na pultu poleg ure, bo okno postavljeno na isto mesto in z enako vsebino, kot je bilo nazadnje.

98

Osnove namizja KDE

Slika 3-13:
Organizator casa Karm

In kaj nam Knotica ponuja? No, zapiemo si lahko kratka sporo cilca. Je to vse? Skoraj. Do dodatnih monosti pridemo z desnim klikom naslovne letve. Vpiemo lahko trenutni datum in ure, preimenujemo okno (to lahko storimo tudi z dvojnim klikom orodne letve, ki sicer druga okna le postavi v ospredje) ali poljemo notico po poti. Prednost ra cunalnikega okna pred papirnatim sporo cilcem je tudi, da lahko izberemo, da je vedno na vrhu namizja kot je opisano na strani 83. Med razli cnimi noticami lahko izbiramo s klikom ikone opomnika v sistemski vrstici pulta, novo sporo cilce pa lahko sestavimo iz vsebine odloi ca, ce ikono opomnika desno kliknemo in izberemo Nova notica iz odloi ca. Podobno lahko notice tudi zapiramo, to pa je tudi vse. partansko, a prav v tem je car.

asa nam vzamejo opravila Koliko c

Opravljate kakno delo, za katero ste pla cani po urah? Ali pa bi preprosto radi postali u cinkoviteji in bi za za cetek radi ugotovili, katera opravila vam vzamejo najve c casa? ste na eno ali drugo vpraanje odgovorili pritrdilno, vam je pripomo Ce cek Karm pisan na koo. Poenemo ga z izbirami Menu Pripomo cki Ve c pripomo ckov KArm. Uporaba programa Karm je preprosta. S pritiskom na tipki Ctrl +N (Naloga Nova) ustvarimo novo nalogo, ki jo opiemo v eni vrstici. S klikom ikone Poeni uro (toparica) poenemo uro, kibelei cas, porabljen za teko co nalogo. Namesto ikone cni. lahko uporabimo tudi tipko S ali pot prek menujev, Ura Za Ko smo z nalogo uro ustavimo s klikom ikone Ustavi uro (semafor) ali opravili, nadaljujemo s kako drugo nalogo s seznama, pa kliknemo to pritiskom tipke Esc . Ce in izberemo, naj za cne meriti cas. V tem primeru bo Karm za cel meriti cas te naloge, poleg naloge pa se bo pojavil simbol ure kot znak, da cas te ce. Karm zna sam zaznati nao daljo nedejavnost in zaustaviti toparico, ce pa tega ne elimo, lahko druga ce nastavimo v Nastavitve Prikroji KArm Zaznaj nedejavnost. V tem menuju lahko izberemo, koliko minut mora prete ci brez pritisnjene tipke, preden Karm

Osnove namizja KDE

99

Slika 3-14:
Izbiranje znakov

posumi, da morebiti lenarimo. Naloge lahko beleimo hierarhi cno, kot je prikazano na sliki 3-13. Ko izvajamo podnalogo pisanje besedila, se hkrati pove cuje e cas naloge pisanje seminarske. Podnalogo lahko nalogi dodamo tako, da jo ozna c imo in izberemo Naloga Nova podnaloga ali Alt +Ctrl +N . Nalogo zbriemo s klikom ikone Zbrii nalogo, ali pa s klikom ikone Uredi nalogo ali Naloga Uredi popravimo njen opis. Z isto ikono lahko pove camo cas, ki smo ga opravili, ce smo kdaj pozabili vklopiti toparico. Privzeto je relativno dodajanje casa, torej vpiemo ure in minute, ki naj se dodajo ali odvzamejo, vendar lahko cas nastavimo tudi absolutno. Trajanje posameznih nalog KArm samodejno shranjuje v datoteko k a r m d a t a . t x t v imeniku ~ / . k d e / s h a r e / a p p s / k a r m / , casovne dogodke, kot je za cetek ali konec opravljanja dolo cene naloge pa belei v k a r m l o g . t x t v istem imeniku, ce tako nastavimo v Nastavitve Prikroji KArm Shranjujem. V istem menuju lahko tudi spremenimo ime teh dveh datotek in premore med samodejnim shranjevanjem.

Izbiranje znakov
Slovenska tipkovnica ima dovolj crk za pisanje v sloven cini ali angle cini, ob casno pa le elimo vnesti e kako crko ali pismenko, ki je prek svoje tipkovnice ne moremo dobiti. Seveda lahko za casno spremenimo tipkovnico kot je opisano na strani 210, a pogosto se to ne izpla ca za tistih nekaj tujih znakov, pa e v tujih tipkovnicah nismo doma ci in bi se le steka znali z novim razporedom tipk. Takrat si pomagamo s izbiranjem s tabele znakov, ki ga poenemo kot Modrec Pripomo cki Izbiranje znakov ali kot k c h a r s e l e c t iz ukazne lupine. Na sliki 3-14 je prikazan tipi cen zaslon programa. Izbirnik znakov pozna razpored

100

Osnove namizja KDE

znakov v tabeli Unicode in nam hkrati kae eno od 256 tabel, iz katere lahko izbiramo znake s klikom znaka. Znaki se sproti prikazujejo v spodnji vrstici in jih lahko kadarkoli vse skupaj prepiemo na odloi ce kot UTF-8 (obi cajno za KDE in Pingo) ali kot estnajstiko kodo tevilke znaka, kar je uporabno za obliko zapisa HTML. Obe monosti najdemo v menuju Urejanje. Abecedo izberemo v polju Tabela in ta tevilka ustreza strani z 256 znaki v naboru Unicode. V tabeli so prikazani le znaki pisav, ki so name cene v sistem; ce izbrana pisava ne vsebuje pismenke za znak z izbrano kodo Unicode, je tak znak ozna cen s kvadratkom na sivi podlagi. Nekaj za nas najuporabnejih tabel je: x 0 zahodnoevropski znaki, x 1 znaki nekaterih drugih latini cnih pisav, tudi nai umniki, x 3 grke crke, x 4 cirilica, x 5 armenske in hebrejske crke, x 6 arabske crke. Med tabelami lahko preklapljamo s klikom pu cic ob desni strani vnosnega polja ali preprosto tako, da vtipkamo izbrano stran Unicode ce denimo vemo, da najdemo etiopske crke na straneh 18 in 19, lahko v vnosno polje Tabela vtipkamo izbrano tevilko strani. Izbirnik znakov zna tudi prezrcaliti napisano po navpi cnici in poravnavati besedilo z desne na levo, kar je uporabno za blinjevzhodne pisave, ki se zapisujejo v tej smeri. Ustrezni nastavitvi najdemo v menuju Urejanje kot Prevrni oziroma Poravnava.

Kdehelp: Pomo c, vgrajena v KDE

Teave so del ivljenja in tudi pri uporabi namizja KDE se nam bo prej ali slej kaj zataknilo. S klikom Modrec Pomo c odpremo sprotno pomo c, imenovano Khelpcenter, z navodili za uporabo posameznih delov sistema in razlago novih pojmov, povezanih s tem namizjem. Pomo c za programe namizja KDE je dostopna z izbiro menujske postavke Pomo c v posameznem programu. Na sliki 3-15 je prikazan za cetni zaslon s pomo cjo. Ta je urejena hierarhi cno in po izviru pomo ci: x Dobrodoli v KDE je naslov razdelka, ki ponuja podatke o projektu KDE, o sami osnovni rabi namizja pa govorita razdelek Uporabniki priro cnik KDE ter U cbeniki,

Osnove namizja KDE

101

Slika 3-15:
Kdehelp poenoti dostop do pomo ci, vgrajene v KDE, sestavkov priro cnika (man) in sestavkov GNU info.

x priro cniki za posamezne programe in vstavke KDE so zbrani v naslednjih dveh razdelkih, x sledijo razdelki o modulih nadzornega in informacijskega sredi ca ter o morebitnih name cenih vstavkih za Konqueror, x v razdelku Strani priro cnika za UNIX so na poenoten na cin prikazane strani referen cnega priro cnika (angl. man pages ), ki je, kot bomo izvedeli v naslednjem poglavju, bolj znan iz ukazne lupine, x razdelek Brskaj po straneh info je podobno kot prejnji bolj znan od drugje, gre pa za strani sistema GNU Info. NAMIG Uporabnikom urejevalnika GNU Emacs bodokumentacija sistema GNU Info e znana v Emacsu je dostopna kot Ctrl +H +I . Tukaj si je le nadela obleko spletne strani. Strani referen cnega priro cnika za Unix pa dobimo v ukazni lupini kot m a n ukaz. Kot novinci si ne bomo povsem na jasnem niti z izrazoslovjem, zato bomo morda v pomo ci najprej pogledali Besednjak, nato pa e Vsebina Slikovni slovar izrazov v KDE.

102

Osnove namizja KDE

Konqueror nam e spet pomaga

Videli smo e, da je Konqueror datote cni upravljalnik in prebrali smo, da je lahko tudi spletni brskalnik. Lahko pa je tudi prikazovalnik pomo ci. V lokacijsko vrstico Konquerorja namre c lahko namesto URL vpiemo tudi zahtevek za stran s pomo cjo, denimo, m a n : ali i n f o : / d i r , s cimer dobimo ustrezna seznama pomo ci za ti dve pomo ci. Za posamezen program iz KDE lahko uporabimo predpono h e l p : , denimo, help:kedit. Prednost Konquerorja je, da si lahko delamo zaznamke, zato ne bo odve c povedati, da lahko iz obi cajne pomo ci povle cemo povezavo v Konqueror namesto da bi jo odprli v Khelpcentru. Prikae se ikona, ki jo spustimo v delovno okno Konquerorja in e v lokacijski vrstici vidimo nekaj kot h e l p : / k e d i t / i n d e x . h t m l , v glavnem oknu se nam ljubi tipkati, obstaja e ena blinjica: brskalnika c za Kedit. Ce pa pomo Alt + F2 lahko poene poljuben program, a tudi prikae poljuben URL ali poljubno stran s pomo cjo v Konquerorju.

Podatki o opremi in storitvah

e posebno novim uporabnikom Linuxa se pogosto zgodi, da imajo v svojem sistemu name ceno vrsto strojne in programske opreme, ne vedo pa kaj in kako so sestavili skupaj. V casih, e posebej, ko se pojavijo teave, pa je le treba vedeti katero strojno prekinitev uporablja mika, koliko imamo v sistemu pomnilnika, koliken je na disk in kako je razdeljen, in tako naprej. Takrat nam prisko ci na pomo c Informacijsko sredi ce KDE, dostopno prek Modrec Sistemska orodja Informacijsko sredi ce KDE ali k i n f o c e n t e r v ukazni lupini. V menuju na levi strani informacijskega sredi ca najdemo abecedno urejen seznam modulov s podatki. V distribuciji Pingo 2.0 jih je privzeto 17. Ceprav je lo cnico teko potegniti, bi jih na hitro lahko razdelili na module s podatki o sistemski opremi, ki se ti ce jedra in programov pod njim, in tiste s podatki o vijih programskih paketih.

Sistemska oprema
V prvi skupini bomo navedli podatke, ki jih neizkueni uporabniki ne morejo ali pa ne vemo, kaj bi s temi podatki po naj ne bi spreminjali. Ce celi, vemo o njih dovolj. Enote Tu izvemo glavna tevila za izdelavo posebnih datotek za pomembne naprave. e na uvodni strani 29 smo omenili, da se v sistemu Unix tudi naprave obnaajo kot datoteke. Vsaki napravi ustreza datoteka v imeniku / d e v , ki jo opisujeta dve tevili; glavno (angl. major ) in stransko

Osnove namizja KDE

103

(angl. minor ). Glavno tevilo opisuje vrsto naprave, stransko pa njeno zaporedno tevilko. Naprave se v grobem delijo na dve vrsti: na znakovne, torej takne, ki brez oklevanja sporo cijo, ce dobijo ali prejmejo kaj novega, in blo cne, torej takne, ki cakajo, da se nabere ve c podatkov. Obe tevili in vrsto posamezne naprave lahko izvemo z ukazom l s , ki za tovrstne posebne datoteke ne izpisuje njihove velikosti, pa c pa glavno in stransko tevilo. Takole izvemo, da napravi prvih zaporednih vrat / d e v / t t y S 0 (C O M 1 v DOS) ustreza glavno tevilo 4, ki je skupno oddaljenim terminalskim napravam (TTY) in stransko tevilo 64, ki je notranja zaporedna tevilka takne naprave v naem sistemu, naprava pa je znakovna (c med dovoljenji, za blo cne je b ):
$ ls -l /dev/ttyS0 crw-r----1 root

uucp

4,

64 nov 13 01:22 /dev/ttyS0

Izbira Enote v informacijskem sredi cu nam pove glavno tevilo za pogoste naprave obeh vrst. Zelo podoben izpis lahko v ukazni lupini dobimo z ukazom c a t / p r o c / d e v i c e s , nekaj ve c podatkov pa v dokumentaciji ukaza m k n o d (m a n : m k n o d v Konquerorju). Naprave bomo podrobneje pogledali v poglavju 4. Kanali DMA Prikazani so zasedeni kanali v osebni ra cunalnik vgrajenega krmilnika za neposredni prenos podatkov DMA, angl. direct memory access. Krmilnik diska je lahko sam gospodar vodila in zna sam opravljati neposredne prenose brez posebnega krmilnika ra cunalnika. Tipi cno je tu eden, imenovan c a s c a d e , izpis pa je identi cen datoteki / p r o c / d m a . Naprave USB Tu je prikazan malo lepe urejen izpis vsebine imenika / p r o c / b u s / u s b / , ce na sistem seveda podpira vodilo USB (angl. Universal Serial Bus, univerzalno zaporedno vodilo) in imamo tam name ceno kakno napravo. K USB se bomo vrnili v poglavju 6, vendar e takoj povejmo, da mnogo naprav USB v Linuxu e ne deluje. Naprave na vodilu PCI V tem razdelku lahko vidimo ali je sistem zaznal nao napravo, priklju ceno na vodilo PCI, denimo notranji modem. Izpis je skoraj identi cen vsebini datoteke / p r o c / p c i . Prekinitve Prekinitve so uvodoma opisane od strani 24 naprej; za njih skoraj ne vemo, razen, kadar dodajamo novo strojno opremo in zaradi slabo premiljene sheme prekinitev ta ne deluje. Tu le e omenimo, da so prekinitve znane

104

Osnove namizja KDE

tudi pod angleko kratico IRQ in da se vsebina modula Prekinitve zgradi iz vsebine imenika / p r o c / i r q / . Procesor Ob zagonu jedro sistema zazna vrsto procesorja in izvede preprost hitrostni test (BogoMips). Tu so zbrani podatki o vrsti in modelu procesorja, velikosti njegovega vgrajenega predpomnilnika (angl. cache size ), deklarirani hitrosti je procesorjev ve in rezultatu meritve BogoMips. Ce c, je tudi tabel ve c, v polju processor pa je e zaporedna tevilka vsakega. Vse to bi lahko prebrali tudi v psevdo-datoteki / p r o c / c p u i n f o . Naprave SCSI Tu so podatki o krmilniku in enotah SCSI, pobrani iz imenika / p r o c / s c s i / . V/I vrata Vsebina datoteke / p r o c / i o p o r t s .

Programska oprema
Za razliko od sistemske opreme lahko podatke iz naslednje natetih modulov spreminjamo prek obi cajnih pripomo ckov, saj se ne ti cejo neposredno jedra. Naprave za shranjevanje Modul Naprave za shranjevanje na enoten na cin prikazuje stanje priklopljenosti in zasedenosti datote cnih sistemov, ki so nateti v datoteki priklopov / e t c / f s t a b . V poglavju 4 se bomo nau cili priklopa in odklopa datote cnih sistemov iz ukazne lupine, tu pa jih lahko priklopimo tako, da kliknemo napravo in izberemo ustrezno monost z menuja. Pri priklopljenih datote cnih sistemih vidimo porabo prostora v posameznem razdelku, v polju Vrsta pa vrsto priklopa, kakrna je navedena v datoteki / e t c / f s t a b ; ce je tam vpraaj, pomeni, da se samodejno ugotovi ob priklopu. Particije Podobno kot Naprave za shranjevanje, le da so tu prikazani e psevdo-datote cni sistemi kot je / p r o c in razdelki z izmenjalnim prostorom, ki nimajo datote cnega sistema. Omreni vmesniki Ra cunalniki, povezani v ethernetno omreje, imajo tu napisane omrene nastavitve za razli cne vmesnike. Navadno sta tu vsaj pravi omreni vmesnik e t h 0 in zaprtozan cni vmesnik l o , ki skrbi, da se na ra cunalnik do samega je povezava sebe obnaa kot da bi dostopal do sebe prek omreja. Ce delujo ca, je stanje Gor, sicer ne. O omreju bomo podrobneje spregovorili v poglavju 9.

Osnove namizja KDE

105

Slika 3-16:
Pomnilnik v nadzornem sredi cu KDE

Naprave PCMCIA Tu vidimo stanje kartic PCMCIA, ki jih imajo le prenosniki, vendar v KDE 3.1 ta monost na ve cini prenosnikov e ne deluje. Pomnilnik Pregledna slika pomnilnika nam pove, koliko imamo fizi cnega pomnilnika vrste RAM in koliko navideznega pomnilnika imamo v rezervi na disku. Linux vedno porabi ves pomnilnik, kar ga dobi, ker neizkori ceni del porabi za medpomnenje in predpomnenje branja iz diska in pisanja v disk. Tako je treba sliko 3-16 razumeti tako, da od 512 MB fizi cnega pomnilnika, ki je v sistemu, za rabo programov ostane 500,58 MB, ostalo zasede jedro s svojimi podatkovnimi strukturami. Protokoli Ste se kdaj spraevali, kaj pomeni HTTP, FTP, SSH, ali kakne vse raziritve standardnih protokolov ponuja Konqueror? Zdaj lahko preberete priro cnik za protokolski del KDE, imenovan k i o s l a v e s . Status Sambe Prikazan je status Sambe, strenika za prenos podatkov prek SMB (angl. Service Message Blocks ), ki se uporablja v omrejih MS Windows. Strenik X Prikazane so nastavitve strenika X, kot so lo cljivost, barvna globina, razli cica izdaje in podprte raziritve standarda X, in tako naprej. Zvok Prikazane so nastavitve zvo cne kartice.

106

Osnove namizja KDE

KDE po meri
Namizje KDE uporabljajo znanstveniki in osnovnoolci, ra cunalni carji in umetniki, Slovenci in Japonci, takni, ki brskajo po spletnih imenikih in oni, ki prisegajo na spletni iskalnik, poleg tega uporabljajo razli cno strojno opremo, od deset let starih strojev do najsodobnejih hitrih prenosnikov z veliko pomnilnika. Razumljivo je, da se njihove potrebe in pri cakovanja razlikujejo. Namizje KDE lahko prilagodimo svojim potrebam in okusu: na namizje ali pult zvle cemo najpogosteje rabljene programe in datoteke, prilagodimo velikost, pisavo in jezik sporo cil, var cevalnik zaslona, menuje, tevilo navideznih zaslonov, barvne kombinacije, obseg grafi cnih u cinkov in tako naprej. Ve cino nastavitev lahko izvedemo v podmenuju menuja Modrec Sistemske nastavitve, ki ga bomo podrobneje spoznali v poglavju 6, v podmenuju Modrec Prikrojitve, ki ga bomo izpustili, ali v nadzornem sredi cu KDE, programu Kcontrol, ki ga poenemo z Modrec Nadzorno sredi ce KDE. Krmilno sredi ce KDE je razdeljeno na tematske sklope, tako imenovane module. Programi za KDE lahko module dodajajo v nadzorno sredi ce, v Pingu jih je privzeto ducat in to po abecedi: Brskanje po spletu, Informacije, Internet in omreje, Nadzor energije, Namizje, Regionalnost in dostopnost, Sestavni deli KDE, Sistemsko upravljanje, Strojni dodatki, Varnost in zasebnost, Videz in teme ter Zvok in ve cpredstavnost. Oglejmo si po vrsti vsakega od njih. Brskanje po spletu Prvi modul, Brskanje po spletu se ukvarja z nastavitvami brskalnika Konqueror; popolnoma enak menu dobimo tudi v Konquerorju, ce izberemo Nastavitve Prikroji Konqueror. Informacije Tudi ta modul je na stari znanec, opisan v razdelku na strani 102, dobimo ga lahko tudi posebej kot Modrec Sistemska orodja Informacijsko sredi ce KDE. Internet in omreje Ta modul se ukvarja z omrenimi vidiki programa Konqueror: ali uporabljamo omrene posrednike (angl. proxy ) za protokola HTTP in FTP, nastavitve za odjemnik Sambe za brskanje po krajevnem omreju, in tako naprej. Nadzor energije Uporabno predvsem za prenosnike. Nastavimo lahko interval preverjanja stanja baterije prenosnika, v menujih Opozorilo o skoraj prazni bateriji in Opozorilo o prazni baterijo lahko dolo cimo kako prazna mora biti baterija v prenosniku, da nas sistem opozori in kaj naj tedaj stori. V tem modulu tudi

Osnove namizja KDE

107

omogo cimo var cevanje energije monitorja, tako da ga po dolo cenem case nedejavnosti izklopimo. Namizje V podmenuju Namizje Obnaanje nastavimo obnaanje namizja; ali naj se na vrhu zaslona prikae namizni menu, ali naj bodo na namizju prikazane tudi skrite datoteke. Prav tako lahko izberemo katere naprave elimo videti in ali naj se za posamezne vrste datotek prikazuje ogled njihove vsebine ali ne. Nastavimo lahko tudi dejanja po kliku mike na namizje. V podmenuju Obnaanje oken Fokus Ravnanje lahko izberemo, kako naj okna postanejo dejavna. Privzeta nastavitev Klikni za fokus pomeni, da moramo okno klikniti, da postane dejavno kaj to je in kako ga spoznamo smo videli na strani 77. V sistemih Unix je bila v casih pogosta vsaj e nastavitev Fokus sledi miki, pri kateri ni treba ni c klikniti, pa okno vseeno postane dejavno. Nastavimo lahko tudi, da se okno samodejno odkrije in preide v ospredje, ko postane dejavno. Izbira Fokus Navigacija Prehodi +Tab , okna na vseh namizjih se nanaa na obnaanje pri menjavi oken z Alt opisanem na strani 82. V zavihkih Dejanja, Premikanje in Napredno podmenuja Obnaanje oken lahko nastavimo druga cno obnaanje ob klikih oken od privzetega, prikaz vsebine med premikanjem, ali naj se premikano okno gravitacijsko lepi na rob blinjega okna, ter ali so omogo cene aktivne meje namizja, s pomo cjo katerih lahko okna prestavljamo med navideznimi namizji kar tako, da jih povle cemo do roba namizja in e cezenj. POZOR Z nestandardnimi nastavitvami si lahko svojo rabo namizja KDE precej zakompliciramo, ce ga potem ne znamo ve c uporabljati. Vendar lahko v vsakem trenutku odpremo nadzorno sredi ce in na posameznem zaslonu uporabimo monost Privzeto, ki obnovi privzete nastavitve. V tej knjigi opisujemo slednje. Napisano velja za vse nastavitve v nadzornem sredi cu, ne le za obnaanje oken. Regionalnost in dostopnost e ikona z zastavama Nem cije in Japonske nam da slutiti, da bomo tu lahko nastavili vse, kar je posebnega dani deeli in jezikovnem okolju. V podmenuju Drava/Obmo cje in jezik, prav tako ozna cenim z dvema zastavama, izberemo Obmo cje Drava Evropa, Srednja Slovenija, med jeziki pa seveda tudi slovenskega.

108

Osnove namizja KDE

Slika 3-17:
Privzeta slovenska in dodatna amerika tipkovnica v nadzornem sredi cu KDE

NAMIG Morda se slii smeno, a zapomnimo si, da do jezikovnih nastavitev pridemo kot Modrec Nadzorno sredi ce KDE (ikona s terminalom nad iskalcem datotek) in potem dvakrat ikoni z zastavama. Za ta nasvet bomo hvaleni, ko bomo v KDE iz radovednosti uveljavili korejske ali japonske nastavitve, pa nas bo radovednost minila. Skladno z nedavnim opozorilom bomo kot novinci storili najbolje, ce si nastavitve v menuju Blinjice na tipkovnici le ogledamo in preskusimo, spreminjamo pa jih ne. V tem podmenuju lahko namre c na enoten na cin spreminjamo delovanje blinjic v programih za KDE. Ve cino uporabnih smo v tem poglavju do sedaj e omenili. imamo, denimo, Izberemo lahko tudi rabo ve c razporedov tipkovnic. Ce slovensko tipkovnico, vendar bi za programiranje radi uporabljali ameriko, lahko to izberemo kot je prikazano na sliki 3-17. V sistemski vrstici pulta se bo prikazal simbol si, ki ga s klikom lahko spremenimo v us in piemo kot z ameriko tipkovnico. Menu Dostopnost je namenjen uporabnikom Linuxa z okvarjenim sluhom ali okrnjenimi gibalnimi sposobnostmi. Vidni zvonec, denimo, uporabnika namesto s piskom opozori s spremenjeno barvno paleto. Preskusimo ga lahko, denimo, tako, da odpremo terminal Sistemska orodja (Modrec Terminal) in kar tjavendan pritisnemo Backspace . Obi cajno opozorilo je

Osnove namizja KDE

109

pisk, pri vklju cenem vidnem zvoncu pa okno utripne. Sestavni deli KDE V tem menuju so zbrane nastavitve sestavnih delov, ki sestavljajo namizno okolje KDE. Posamezne sestavne dele lahko uporablja ve c programov, denimo crkovalnik. Preverjanje crkovanja V podmenuju Preverjanje crkovanja nastavimo kodni nabor na ISO 8859-2 ter odjemnik Aspell, skupaj pisane besede pa so za nas napake. Uveljavljena nastavitev bo vidna ob crkovanju kot smo videli na strani 93. Datote cne povezave Med re cmi, ki jih lahko nastavimo je tudi menu Sestavni deli KDE Datote cne povezave. Kaj sploh so datote cne povezave, bolj znane kot vrste MIME? Ve cina datotek ima pripono, po kateri uporabniki prepoznamo, kaj se v datoteki skriva. Tako pri cakujemo, da so v datotekah s pripono . g i f slike, v datotekah s pripono . t x t pa se ponavadi elimo, da bodo blinjice do datotek resni skriva besedilo. Ce cno uporabne in da jih bomo s klikom naloili v primeren program, potem jih mora prepoznati tudi ra cunalnik. Le-ta si pomaga z vrstami MIME, v katerih je opis posameznih datotek. bi to morali storiti sami za vse datoteke, na katere naletimo, bi Ce bilo vse skupaj precej dolgo casno in teako delo. Na sre co pa nam tega ni treba, saj ima Linux opise ve cine znanih datotek. Najbolj znane vrste podatkov so tako shranjene v datoteki / u s r / s h a r e / m i m e l n k / m a g i c , njihovi opisi pa so v podimenikih / u s r / s h a r e / m i m e l n k / . V casih se vseeno zgodi, da takega opisa ni ali z njim nismo zadovoljni. To lahko popravimo prav v podmenuju Datote cne povezave. Za vsako znano vrsto je v zavihku Splono prikazan sploni opis, vzorci, ki jim mora datoteka ustrezati (v skoraj vseh primerih je to poljubno ime, ki mu sledi zna cilna pripona, denimo * . p s za a p p l i c a t i o n / p o s t s c r i p t ), pa vrstni red programov za odpiranje tovrstnih datotek. To informacijo rabi Konqueror; ce v sistemu ne najde name cenega prvega programa pa c poskusi z drugim in tako naprej. V zavihku Vdelano je opisano ali naj se datoteka odpre z vstavkom v Konquerorju ali naj se kli ce pravi zunanji program. Z gumbom Dodaj lahko torej dodamo novo datote cno povezavo vrste MIME in jo po zgledu e narejenih opiemo, kar ni teko, a tudi ni prav pogosto opravilo. Posamezne datote cne povezave lahko tudi spremenimo, storimo to za urejevalnik Lyx, ki ga bomo spoznali v poglavju 7. Iz menuja Poi ci vzorec imen datotek

110

Osnove namizja KDE

najdimo vrsto MIME a p p l i c a t i o n / x - l y x . Zdaj z Vzorci datotek Dodaj vpiimo pripono * . l y x , v Vrstni red programov za odpiranje Dodaj pa vpiimo / u s r / b i n / l y x . Zdaj bomo lahko odpirali datoteke . l y x , dobljene prek interneta. Podobno bi za krajevni datote cni sistem dosegli, ce bi v Konquerorju kliknili katerokoli datoteko . l y x , vpisali pot do programa Lyx in izbrali Za to vrsto datotek si zapomni povezavo s programom. Upravljalnik datotek Konqueror smo kot upravljalnik datotek spoznali od strani 84 naprej, tu pa nastopa kot sestavni del namizja. Za po casne ra cunalnike bo koristna nastavitev Ogledi Ogledi, kjer lahko dolo cimo, da naj nam ne preiskuje in prikazuje vsebine datoteke, ve cje od, denimo, 1,3 MB. Upravljalnik sej Izberemo lahko, da se ob vnovi cni prijavi v KDE obnovi prejnja vedno ugasnemo seja ali pa za cnemo s popolnoma prazno sejo. Ce ra cunalnik, ko se odjavimo, lahko tukaj to izberemo, da se bo to zgodilo samodejno. Strojni dodatki V menuju o nastavitvah strojnih dodatkov lahko nastavimo hitrost odziva mike in tipkovnice, pogledamo, kaj dela na tiskalnik in izberemo digitalno kamero, priklju ceno v na sistem. Varnost in zasebnost V menuju Gesla nastavimo obnaanje ob prijavi v sistem, v menuju Kripto pa nastavimo varnostne vidike Konquerorja za brskanje po spletu. H Konquerorju se bomo e vrnili v poglavju 9 in takrat bomo povedali kaj ve c tudi o varnosti. Videz in teme Po elji lahko spreminjamo razne nastavitve, povezane z videzom KDE. Zapomnimo si, da je privzeta tema v Pingu 2.0 in Red Hat Linuxu 9 tema Bluecurve in jo lahko, ce smo jo po pomoti zamenjali, obnovimo, ce v tem menuju izberemo Namestitveni program Bluecurve. Zvok in ve cpredstavnost Tu nastavimo zvo cne nastavitve in predvajanje zvokov ob razli cnih dogodkih.

Izhod iz KDE
smo Enega od na cinov zapu canja KDE smo na kratko omenili e ob razlagi pulta. Ce v pult dodali vstavek za hitro zaklepanje zaslona ali odjavo, sta v pultu dve ikoni; ena

Osnove namizja KDE

111

s klju cavnico za zaklepanje namizja in pod njo e ena s katero zapustimo KDE. Enakovredna je seveda tudi pot prek menujev, ki je uporabna tudi, ce tega vstavka nismo dodali: Modrec Odjava. Odpre se okno Kon caj sejo za metka. KDE si zna sicer do dolo cene mere zapomniti stanje ob odjavi in ga obnoviti ob naslednji prijavi denimo to, katera okna so odprta, kje na zaslonu so razme cena, in tudi, v katerem imeniku smo pustili upravljalnik datotek vseeno pa se moramo zavedati, da bomo vse podatke, ki jih nismo shranili, ob odjavi za vedno izgubili. To okno je zadnja varovalka, ob kateri si lahko e premislimo in shranimo morebitne podatke. Odjava iz KDE nas vrne na prijavni zaslon GDM, kjer se lahko spet prijavimo pod istim ali drugim imenom, izbiramo jezikovne nastavitve in morda namesto KDE za ra spremembo izberemo drugo namizje. Ce cunalnika kak dan ali dva ne bomo uporabljali, je verjetno pametno, da izberemo ustavitev ra cunalnika in ra cunalnik ugasnemo. Druga monost pa je vnovi cni zagon. To nam e posebej pogosto pride prav, kadar imamo v ra cunalniku ob Linuxu name cen e kak operacijski sistem. e izhod v sili: ce se iz kakrnegakoli cudnega razloga ra cunalnik ne odziva in ne moremo priti do programov namizja, lahko KDE zapustimo na silo s kombinacijo tipk Ctrl + Alt + Backspace . Ta kombinacija ustavi strenik X in z njim vso nadgradnjo, torej namizje KDE. Tako obidemo obi cajni postopek za izhod, zato nimamo monosti, da bi si premislili in shranili morebitne datoteke. Teave, ki jih povzro ca le en sam program, lahko cen na cin; na manj drasti reimo +Alt +Esc . Prikae se ikona z nepreklicno ga pobijemo tako, da pritisnemo Ctrl mrtvako glavo, nakar kliknemo okno problemati cnega programa in e ga ni ve c. Ve c oken pobijemo s srednjim gumbom. Tudi v tem primeru po kliku nimamo ve c monosti, da bi si premislili, c e pa si premislimo prej, lahko desno kliknemo kamorkoli ali pritisnemo Esc in mrtvaka glava izgine. POZOR Na opisani na cin se lahko, morda po pomoti, znebimo celo pulta in se nam to zgodi in imamo odprto funkcionalnosti namizja. Ce terminalsko okno, lahko pult in namizje obnovimo z ukazoma k i c k e r in k d e s k t o p . V primeru, da terminalskega okna nimamo, lahko preklopimo v navidezno tekstovno konzolo (glej stran 75) in v ukazni lupini za obnovitev pulta napiemo:
$ DISPLAY=:0 kicker

Lahko pa se seveda tudi odjavimo in znova prijavimo v namizje KDE.

4. POGLAVJE

Prvi koraki po ukazni lupini

Veliko ve cino opravil lahko postorimo v okenskem okolju namizja KDE, tako da z miko klikamo ustrezne namenske programe. Za neponavljajo ca interaktivna opravila, ki zahtevajo precejnjo ustvarjalnost, je tako delo udobno in uspeno. A br ko moramo ponavljati enake postopke, ki bi jih bilo mogo ce preprosto avtomatizirati, postane ponavljajo ce klikanje naporno in dolgo casno. Tedaj bi radi imeli pri roki skriptni jezik, s katerim bomo sistemu povedali, kaj naj naredi, in na cin, kako se bomo sporazumevali s sistemom. Za oboje poskrbi ukazna lupina. Zagotovo bomo dosegli ve cji ugled med vrstniki, ce se bomo lahko postavili, da se znamo sporazumevati s sistemom samo s tipkovnico. Resda so za cetki u cenja mnoice ukazov naporni in mukotrpni, vendar imamo pri tem nekaj sre ce. Sistemi Unix so e toliko casa na svetu, da so medtem vanje vgradili mnoge napredne in uspene pristope ter izpilili za cetne robatosti. U cenje je danes zato le laje in ne dvomimo, da bi ne mogli vsi spretno in u cinkovito ukazovati sistemu ob tihem zvoku rafalov tipk. Namen ukazne lupine je uporabniku omogo citi sporazumevanje z jedrom, predvsem seveda poganjanje programov, s katerimi izvajamo elena opravila. Sporazumevanje je znakovno: uporabnik s tipkovnico vpisuje ukaze in bere odgovore z zaslona. Tako minimalni koncept ima svoje nesporne prednosti, ki jih e vedno cenimo pri oddaljenem delu v sistemu, saj minimalno obremeni omreje in deluje tudi takrat, ko imajo bolj sodobne metode teave. Ukazna lupina je, kot vse pri sistemu Unix, le eden od name cenih programov. V okolju DOS to postori program C O M M A N D . C O M . Takoj pa moramo dodati, da so sodobne ukazne lupine veliko bolj uporabne od te.

114

Prvi koraki po ukazni lupini

Uporabnik bo od sistema Unix imel najve c, ce se bo kmalu nau cil delati v ukazni lupini, in spoznal, da mu pravzaprav ponuja nadvse prijetno in u cinkovito delovno okolje. Sistem Unix temelji na zamisli, da je mogo ce e tako zapleteno delo razdrobiti na majhne in natan cno dolo cene podnaloge, ki jih zelo u cinkovito postorijo posebni programi. Naloga uporabnika je te drobne mojstre povezati in jim naloiti delo. Za ve cino vsakdanjih opravil je zato odve c, da bi se morali u citi na primer programskega jezika C. Mojstri Unixa zagotavljajo, da je tevilna opravila mogo ce u cinkovito postoriti v ukazni lupini s programi, ki jih ponuja sistem, in to potrjujejo z osebnim zgledom. Prednosti tega pristopa je veliko. Razvoj reitev v ukazni lupini je hiter, saj imamo na voljo mo cna in preskuena orodja: sistemske programe, ki jih s skripti povezujemo. Vsak od sistemskih programov je bil tolikokrat preskuen, da je povsem nesmotrno, da bi ga eleli sami napisati na novo in dodati v na novi umotvor. Raje se posvetimo gradnji pala ce iz e pripravljenih standardiziranih opek. Pa tudi na to ne smemo pozabiti, da skripti ukaznih lupin od nastanka ukaznih lupin te cejo brez sprememb, in sicer v vseh unixovskih sistemih enako. Veljajo za enega najbolj prenosljivih na cinov programiranja.

Zgodovina ukaznih lupin

Marsikdo z ra cunalnikom najve c dela prav v ukazni lupini, zato je pomembno, da je to opravilo kar naju cinkoviteje. Na voljo je veliko razli cnih ukaznih lupin. Ker niso vse enakovredne, je dobro uporabiti katero iz zadnjega rodu sodobnih lupin. Pri tem se moramo zavedati, da pretirano stremljenje po novostih ni nujno tudi najbolj smotrno, ce delamo v razli cnih sistemih Linux, saj lahko postanemo pretirano odvisni od pridobitve, ki e ni dovolj splono razirjena, da bi jo nali v vseh sistemih. NAMIG Ker sporazumevanje z ra cunalnikom z ukazno lupino ne zahteva zmogljivih sistemov, je zaradi skromne rabe sredstev zelo primerno tudi za delo na daljavo. Dananja razirjenost omreij je delno posledica dobre se elimo priklju povezljivosti ra cunalnikov. Ce citi v oddaljen sistem Unix, je najpreprosteja monost prek programa t e l n e t z ukazom:
telnet ime_sistema

Oddaljeni sistem bi nas nato moral povpraati po uporabnikem imenu in geslu. Sodobneje in bolj varno pa je priklju cevanje s programom s s h . Ve c o tem v poglavju 9. Sodobne in hkrati razirjene ter uveljavljene ukazne lupine omogo cajo predvsem visoko u cinkovitost; to pomeni, da z manj tipkanja doseemo ve c. Novi rodovi ukazih lupin skuajo poenostaviti delo in zmanjati tevilo pritiskov na tipke tudi tako, da

Prvi koraki po ukazni lupini

115

Slika 4-1:
Rodoslovno deblo ukaznih lupin

Bournova lupina, sh lupina C, csh Kornova lupina, ksh

lupina ash

lupina bash

lupina Z, zsh izboljana lupina C, tcsh

poznajo dopolnjevanje imen programov in datotek in pametno dopolnjevanje ukazov. Ker pa je ukaznih lupin veliko in so si tiste, ki so se razvile iz skupnih prednikov ali pa imajo vsaj skupne vzornike, podobne, je dobro poznati njihov razvoj in si v mislih zgraditi nekaken Linnejev rodoslovni sistem za njihovo razvr canje.

Bournova lupina
Prva od razirjenih lupin v Unixih je Bournova lupina. Okrog leta 1974 jo je napisalo kakih tridesetih ljudi v Bell Labs, njen poglavitni avtor pa je Stephen R. Bourne. Bournova lupina je vpeljala navado, da lupine poimenujemo po avtorjih. Velja za standardno lupino Unixa in nam je navadno v ve cini sistemov Unix na voljo, ko postanemo skrbnik sistema, ce tega posebej ne spremenimo, v Linuxu pa skrbnik dela v lupini Bash. Bournovo lupino prepoznamo po privzetem pozivniku $ . Zaradi njene u cinkovitosti in razirjenosti je ve cina sistemskih skriptov napisana v tem jeziku. Taka sta skripta a p r o p o s in w h a t i s . Bournova ukazna lupina ima vgrajen e za dananje razmere skladenjsko mo can jezik. Poglavitne lastnosti Bournove lupine so vgrajena zgodovina ukazov, nadomestna imena, vgrajena aritmetika, dopolnjevanje imen in nadzor poslov. Poleg tega je Bournova lupina skoraj v celoti navzgor zdruljiva s Kornovo lupino, ve cina skriptov te ce brez spremembe. Njena najve cja ibkost pa je skoraj popolno pomanjkanje sredstev, ki olajujejo interaktivno delo, predvsem kar zadeva priklic naih prejnjih ukazov. Okrnjena in brez dostopa do vtipkanih ukazov je lupina ash, zna cilna po tem, da zahteva le malo pomnilnika in bi ji lahko rekli kar shujana Bournova lupina.

Lupina C
Do uporabnika je prijazneja lupina C, ki so jo razvili na Kalifornijski univerzi v Berkeleyju konec sedemdesetih let. Njen poglavitni avtor je Bill Joy. Izdana je bila kot

116

Prvi koraki po ukazni lupini

del Unixa 2BSD. Iz imena uganemo, da je osnova njene skladnje jezik C. Napisali so jo v sistemu, ki je bil za tedanje case velik in zmogljiv, vendar je to pozneje marsikoga s ibkejim strojem oviralo in se je kljub prednostim te lupine raje odlo cil za hitrejo Bournovo lupino. Uporabniki imajo lupino C raji kot Bournovo, ker lahko uporabljajo tevilne skladenjske elemente tako kakor v jeziku C. Sodobneja, izboljana in z lupino C popolnoma zdruljiva ukazna lupina je tcsh. Lupino C dopolnjuje predvsem z uporabnimi novostmi, z ukazno zgodovino in dopolnjevanjem imen datotek. Po drugi strani pa je kot krianec med lupinama Bash in C nastala lupina zsh. Njena najmo cneja prednost je samodejna pomo c pri izbiri parametrov programov.

Kornova lupina
David Korn z AT&T je elel premostiti razliko med obema lupinama in je leta 1986 napisal svojo. Leta 1988 je postala del uradne distribucije Unixa SVR4. Danes te ce ne samo v sistemih Unix, ampak tudi v OS/2, VMS in DOS. Kornova lupina je bila dolgo dostopna zgolj v komercialnih sistemih, za katere so od drube AT&T odkupili pravico do uporabe. Pozneje je nastala prosto dostopna in deloma okrnjena razli cica, ki se imenuje p d k s h in jo najdemo tudi v distribucijah Linuxa. Kornova lupina je nadgradnja Bournove. U cinkovito zdruuje lepe interakcijske prijeme lupine C z mo cno in bogato skladnjo Bournove lupine. Vnesene ukaze lupina pomni, tako da jih lahko prikli cemo ter zlahka urejamo in spreminjamo. Lupina pozna regularne izraze, nadomestna imena, funkcije, nadomestne znake, soprocese, vgrajeno aritmetiko, nadzor poslov in pripomo cke za razhro cevanje.

Lupina Bash
Br ko se je za cel projekt GNU, so pri FSF sklenili, da je nujna prosto dostopna lupina, ki bo zdruljiva s standardom POSIX. POSIX se je takrat e ravnal po lepem zgledu Kornove lupine in jo tako reko c uzakonil. Pri GNU so v svojem duhu humornih dvoumnih imen to svojo lupino v nastajanju poimenovali Bash, po angleko Bourne again shell, spet Bournova lupina, kar v angle cini zveni kot vnovi c porojena lupina. Prvi avtor je bil Brian Fox iz Free Software Foundation, trenutno pa njen poglavitni razvijalec in vzdrevalec Chet Ramey z univerze Case Western Reserve. Po ustaljeni navadi so v Bash brez predsodkov vgradili vse tiste lepe lastnosti, ki so jih izumili pri na crtovanju drugih sistemov, in se potrudili narediti enotno in lepo lupino. Tako je Bash postal standardna lupina v Linuxu. Novi uporabniki jo dobijo za svojo

Prvi koraki po ukazni lupini

117

privzeto lupino in se morajo navadno posebej potruditi, ce jo elijo nadomestiti s kakno drugo.

DOS in Unix
poznamo ukaze operacijskega sistema MS-DOS, PC-DOS ali podobnega in smo Ce vajeni delati z ra cunalnikom prek ukazne vrstice, bomo opazili, da so nekateri klju cni ukazi Unixa podobni tistim iz DOS-a. Preglednica na strani 118 podaja primerjavo med pogostejimi ukazi v okoljih DOS in Unix. Ustreznice Unixa skuajo cim bolj posneti pomen ukaza v DOS. elimo brati disketo, formatirano v DOS-u, ali pisati nanjo, moramo to enoto Ce najprej priklju citi v sistem:
mount -t msdos /dev/fd0 /mnt/floppy

Nato doseemo imenike na disketi tako, da se sklicujemo na ustrezni podimenik imenika / m n t / f l o p p y . smo zelo vajeni okolja DOS in e ni Ce c Unixa, si bomo zelo olajali delo, ce v svoj sistem naloimo paket m t o o l s . Ta paket obsega programe, kakrna sta m c o p y in m d i r , s katerimi zlahka pregledujemo diskete v formatu MS-DOS in prenaamo nanje ali z njih datoteke. Ukazi so ve cinoma poimenovani tako kakor v DOS-u, le da jim je na za cetku dodana crka m , njihov pomen pa je razviden. Z ukazom m a t t r i b spremenimo lastnosti datotek in imenikov, z m c d spremenimo trenutni imenik, z m d e l z diskete pobriemo datoteke, ukaz m d e l t r e e pobrie drevesno strukturo imenikov na disketi, disketo formatiramo z m f o r m a t , datoteko prenesemo ali preimenujemo z m m o v e in m r e n . Seznam navodil za programe iz paketa je na koncu spisa m a n m t o o l s . Datoteko bla.doc z diskete prepiemo v trenutni imenik takole
mcopy a:bla.doc .

Sre canje s sistemom

Ukazno lupino poenemo v KDE kot Modrec Sistemska orodja Terminal in kaj kmalu se bo znala na vrhu priljubljenih programov v menuju Modrec. Vendar nekateri sistemi nimajo grafi cnega okenskega vmesnika, zato se moramo v njih prijaviti s konzolno prijavo ali prek protokola SSH ali Telnet v odprtem terminalu.

118

Prvi koraki po ukazni lupini

Naloga Prikaz vsebine imenika Prikaz imena trenutnega imenika Sprememba trenutnega imenika Ustvari nov imenik Zbrii vse datoteke in imenike pod imenikom imenik. Urejanje datoteke Prepis datoteke v imenik Brisanje datotek Ukaz r m . / * zbrie vse datoteke v trenutnem imeniku, razen skritih. Prikaz vsebine datoteke

DOS D I R imenik
CD MD

Unix
ls -al pwd cd

imenik

imenik imenik D E L T R E E imenik

CD

imenik imenik r m - r imenik

mkdir vi cp

COPY

datoteka datoteka imenik D E L datoteka

EDIT

datoteka datoteka imenik r m datoteka

T Y P E datoteka ali | M O R E ali M O R E < datoteka REN

Preimenuj datoteko ali jo prenesi v drug imenik Spreminjanje pravic do dostopa Izpis sistemske pomo ci za ukaz

stara nova

m o r e datoteka m o s t datoteka l e s s datoteka c a t datoteka m v stara nova chmod

ali ali ali

ATTRIB HELP

ukaz

m a n ukaz ali a p r o p o s ukaz ali w h a t i s ukaz ali h e l p ukaz ali i n f o ukaz fdisk

Poeni urejevalnik razdelitvene tabele. Ukaz f d i s k / d e v / h d a poene v Linuxu urejevalnik tabele prvega diska. Formatira disketo z datote cnim sistemom sistema DOS Formatiranje diska V DOS-u formatira disk, ozna cen kot enota C . V Linuxu na enoti /dev/hda1 vzpostavi datote cni sistem Linuxa Ext2.

FDISK

enota

FORMAT FORMAT

A: C:

fdformat mke2fs

/dev/fd0H1440

/dev/hda1

Tabela 4-1: Primerjava sorodnih ukazov v sistemih DOS in UNIX Konzolna prijava v sistem
V sistem se prek konzole prijavimo tako, da vnesemo uporabniko ime, nato pa vpiemo geslo. Za razliko od grafi cne prijave s strani 3 pred sabo zagledamo pozivnik l o g i n : , kamor podobno kot pri grafi cni prijavi vpiemo svoje uporabniko ime in po pritisku Enter nato e geslo.

Prvi koraki po ukazni lupini

119

Pingo Linux izdaja 2.0 Kernel 2.4.20-20.9 on an i686 modrec login: metka Password:

smo vnesli napa Ce cno ime ali neustrezno geslo, nas sistem obvesti:
Login incorrect.

nismo bili uspeni, postopek prijave ponovimo. Sistem Unix lo Ce ci med velikimi in malimi crkami, zato preverimo, ali je morda pritisnjena tipka Caps Lock . V skrivnem geslu je varno uporabiti lo cila in tevke, saj tako zelo razirimo tevilo mogo cih gesel. sistem ne prepozna gesla in so v Ti znaki so na tipkovnicah razli cno razporejeni. Ce tem geslu posebni znaki, gre morebiti le za to, da vnaamo napa cne znake, ker je bodisi nekdo spremenil razporeditev tipk na tipkovnici, kot jo razume ra cunalnik. Tedaj lahko pri vnosu uporabnikega imena preskusimo, ali vnaamo prave znake skritega gesla. Ko tipkamo v polju, v katero moramo vnesti uporabniko ime, se vtipkani znaki izpisujejo. Tako lahko vnesemo znake gesla, za katerega nismo prepri cani, da ga vnaamo pravilno. Seveda tedaj ne vpiimo skritega gesla, sicer ga bomo razkrili, ampak druga cno zaporedje, v katerem je kateri od vpraljivih znakov. se poskuamo prijaviti v oddaljeni sistem s programom t e l n e t in NAMIG Ce smo pozabili pravilno kombinacija uporabnikega imena in gesla, lahko poizvedovanje ra cunalnika ustavimo z ukazom Ctrl + ] in na pozivnik t e l n e t > odgovorimo s q u i t . Vrnili se bomo v prvotni sistem. Pri uspeni prijavi nas sistem obvesti, kdaj smo se zadnji c uspeno prijavili, poene ukazno lupino in ce tega nismo posebej spremenili, izpie pozivnik v obliki:
[metka@modrec metka]$

Prvi niz metka pomeni, da smo prijavljeni kot uporabnica Metka, modrec je ime naega sistema, drugi niz metka pa ozna cuje ime trenutnega podimenika, v katerega nas sistem postavi po uspeni prijavi. Imena sistemov in uporabnikov so tradicionalno pisana z malo za cetnico; to sicer ni predpisano, je pa priro cno, saj nam olaja njihovo tipkanje. NAMIG Za dodeljevanje uporabnikih ra cunov, v katere se prijavljamo, je njegove posle opravljamo sami, si navodila zadolen skrbnik sistema. Ce o dodeljevanju uporabnikov v sistem oglejte na strani 214.

120

Prvi koraki po ukazni lupini

Odjava iz sistema
Ko smo se odlo cili, da bomo za nekaj casa nehali delati v sistemu, se moramo iz njega zapustimo ra odjaviti. Odjavljamo se iz tevilnih razlogov. Ce cunalnik, v katerega smo prijavljeni, odklenjen, tvegamo, da bo kdo brskal po naih skritih spisih ali se v elektronskih pismih izdajal za nas. Z odjavo to prepre cimo, hkrati pa sprostimo tista sistemska sredstva, ki jih je sistem potreboval za omogo canje naega dela. Drugim prijavljenim uporabnikom v istem sistemu bomo tako omogo cili hitreje delo. Iz sistema se odjavimo tako, da v ukazni vrstici vnesemo ukaz e x i t . Sistem ob izhodu zaradi varnosti zbrie vsebino okna, prek katerega smo bili prijavljeni. se elimo prepri . Sistem bi Ce cati, ali smo res odjavljeni, e enkrat pritisnemo Enter nas moral pozvati k novi prijavi. smo bili prijavljeni prek omreja v oddaljeni sistem, ob odjavi zapustimo ta Ce oddaljeni sistem. Takrat krajevni sistem, v katerega smo e vedno prijavljeni, izpie obvestilo
Connection closed by foreign host.

V lokalnem sistemu, v katerega smo e vedno prijavljeni, nadaljujemo svoje delo ali pa z ukazom e x i t zapustimo tudi tega.

Ukaz in njegove izbire

V Unixu imajo ukazi parametre in izbire. Ukazi so bodisi vgrajeni v ukazno lupino bodisi poenejo programe, ki se imenujejo enako kot ukazi. Za razliko od nekaterih sistemov je program lahko katerakoli datoteka, ki smo ji podelili pravice do izvajanja. Datotek, ki jih elimo izvajati, ni treba poimenovati s pravili ali jim dopisati posebnih pripon, na primer . E X E ali . C O M . elimo izpisati pozdrav, ukaemo: Ce
echo Pozdravljeni!

elimo spremeniti Ra cunalnik bo v novo vrstico izpisal niz P o z d r a v l j e n i ! . Ce vedenje ukaza e c h o , to storimo z izbirami, ki se v Unixu po pravilih lepega vedenja za cenjajo z enojnim ali morebiti dvojnim pomiljajem. Tako si lahko zaelimo, da e c h o ne bo kon cal vrstice. To storimo takole:
echo -n Pozdravljeni!

Prvi koraki po ukazni lupini

121

Niz P o z d r a v l j e n i ! se bo znael na za cetku vrstice, ki jo bo nadaljeval pozivnik. Okrajevanje in poimenovanje izbir z eno crko je ve cinoma sicer usklajeno med razli cnimi programi, vendar ni jasnih in strogih pravil. Izbira - i bo v nekaterih programih ozna cevala vhodno datoteko (angl. input ), drugod pa prepovedovala razlo cevanje med velikimi in malimi crkami. Izbira -v bo ve cinoma vklopila dodatna, bolj zgovorna pojasnila, kaj program med tekom po cne.

Delo ukazne lupine

Kaj po cne ukazna lupina? Ko se prijavimo v sistem, interaktivna lupina prebere inicializacijske datoteke in caka na na vnos. Da ra cunalnik caka na vnos, je razvidno nismo posebej spreminjali, bo Bash za uporabnico iz pozivnika, ki se izpie. Ce metko v sistemu z imenom modrec izpisal pozivnik
[metka@modrec metka]$

Lupini ukaemo, naj nekaj stori, tako da vtipkamo eleni ukaz. Tak ukaz je za za cetek lahko kar zahtevek za prikaz imena trenutnega imenika:
pwd

camo, ga lupina Ko s tipkovnico vnesemo ukaz in ga s pritiskom tipke Enter kon raz cleni. Da bomo znali u cinkovito uporabljati lupino, je koristno razumeti, kako po korakih poteka raz clenjevanje:

1. Lupina najprej razrei posebne znake, z nadomestnimi znaki vred. Posebni

znak ? bo nadomestil katerikoli ujemajo ci znak.

2. Lupina osvei zgodovino vnesenih ukazov v pomnilniku in na disku v datoteki,

kjer se shranjujejo pretekli ukazi.

3. Razrei narekovaje. Besedilo znotraj enojnih narekovajev ne doivi spremembe,

spremenljivke med dvojnimi narekovaji pa se razveejo v svoje pomene.

4. Razvee nadomestna imena v osnovna. Nadomestna imena, ki smo jih dolo cili
z ukazom a l i a s , zamenja z njihovim pomenom.

5. Poi ce morebitne rezervirane besede. Rezervirane besede vodijo tok programa.

Te so na primer i f ali w h i l e .

6. Izvede uporabljene funkcije. 7. Ukazno vrstico razree v besede in prepozna preusmeritve.

122

Prvi koraki po ukazni lupini

Slika 4-2:
Pogovor med uporabnikom in jedrom poteka prek ukazne lupine
fg

| sed 01100101001 111001010001000 jedro 00101100010101111 sistema 111001010001000 Unix 01100101001 ps export & test

ukazna lupina
$PATH grep for

uporabnik

so v ukazni vrstici podane preusmeritve, na 8. Upoteva podane preusmeritve. Ce primer > ali > & , jih upoteva in datotekam priredi prave tokove. smo na primer ukaz zaklju 9. Razporedi posle. Ce cili z znakom & za izvajanje v ozadju, tak proces ponikne v ozadje.

10. Poskrbi za sistemske signale.

datotek ne najde, javi 11. Poi ce izvedljive datoteke z imenovanimi programi. Ce napako.

12. Imenovane programe izvede.

Ukaz p w d bo izpisal nekaj takega kot
/home/metka

Ukazne lupine imajo to lepo in uporabno lastnost, da z njimi zlahka pripravimo svoje programe, ukazne skripte, s katerimi poenostavimo tevilne postopke in avtomatiziramo rutinska opravila. Ukaze, ki jih uporabljamo v ukaznih lupinah, lahko brez sprememb zberemo v skriptih v nasprotju z nekaterimi drugimi sistemi gre vselej za en sam jezik. V DOS so se ukazi, ki smo jih pisali v skriptih, razlikovali od tistih, ki smo jih podajali v C O M M A N D . C O M .

Zagon ukazne lupine in izhod iz nje

Ko smo e uspeno prijavljeni, lahko po elji poenemo ukazno lupino b a s h z ukazom b a s h . To bomo storili, ce smo trenutno v ukazni lupini, ki nam ne ustreza, ceprav je zelo verjetno, da je Bash privzeta lupina v sistemu in njen izrecni zagon ni potreben. smo se z ra Lupino zapustimo z ukazom e x i t . Ce cunalnikom sporazumevali prek katerega od programsko izvedenih terminalov, na primer prek x t e r m , bo ta ukaz, ce je v vrhnji lupini, za seboj zaprl okno.

Prvi koraki po ukazni lupini

123

znotraj ukazne lupine poenemo novo lupino, je ta vgnezdena v prvo. Trenutno Ce raven gnezditve ukaznih lupin za Bash pokae spremenljivka okolja S H L V L . Pri zapu canju moramo za seboj pozapreti vse ukazne lupine in ele zadnja, tista s prvo ravnijo gnezdenja, zapre povezavo s sistemom. NAMIG Ukazno lupino zapustimo tudi s pritiskom na Ctrl + D ali tako, da se program t e l n e t vrti v neskon zapremo okno, v katerem te ce. Ce cni zanki, je to tudi na cin, kako ga ustavimo.

Delovni imenik
Ko se prijavimo v sistem, smo postavljeni v svoj doma ci imenik, ki je podimenik imenika / h o m e / in ima nae uporabniko ime. Uporabnica Metka ima zelo verjetno doma ci imenik z imenom / h o m e / m e t k a / . Uporabniki se tako med seboj ne morejo motiti, saj vsak od njih ivi v svojem diskovnem prostoru. Ker pa si moramo delo v sistemu nekako urediti in temu prilagoditi tudi organizacijo imenikov pod svojim doma cim imenikom, si ustvarimo take imenike, da smiselno zdruimo sorodne projekte in lo cimo takne, ki zahtevajo svoje imenike.

Sprememba trenutnega imenika

Kako spremenimo trenutni imenik, da bi nadaljevali delo v nekem drugem? To storimo z ukazom
cd imenik

Po uspeno izvedenem ukazu nas caka pozivnik s spremenjenim imenom imenika. Delo se do naslednje spremembe imenika nanaa na ta novo izbrani imenik. vnesemo ime neobstoje Ce cega imenika, nas sistem obvesti
b a s h : n a p a cno_ime : No such file or directory

je pod trenutnim Imena imenikov lahko navajamo relativno ali absolutno. Ce imenikom / h o m e / m e t k a imenik t m p , se vanj preselimo tako, da navedemo njegovo relativno pot glede na zdajnji trenutni imenik, c d t m p , ali pa absolutno pot, ki enoli cno dolo ca vsak imenik: c d / h o m e / m e t k a / t m p .

124

Prvi koraki po ukazni lupini

Pregledovanje imenikov
Vsebino imenika si ogledamo z ukazom
ls

Ukaz prikae vse datoteke in imenike, ki so v zahtevanem imeniku; pri tem je privzeti imenik trenutni imenik. Skrite so tiste datoteke ali imeniki, katerih ime se jih vsekakor elimo dodati v izpis, dodamo za cenja s piko; teh l s ne prikae. Ce izbiro - a . Ta omogo ci prikaz tudi skritih datotek. Iz crpneje poro cilo o datotekah in imenikih dobimo z ukazom l s - a l . Ukaz v prvi vrstici za besedo t o t a l izpie, koliko blokov po 1024 bajtov zasedajo datoteke v danem imeniku:
total 35 drwx-----drwxr-xr-x -rw-------rw-r--r--rw-r--r--rw-r--r--rw-r--r--r--------rw------drwxr-xr-x

9 4 1 1 1 1 1 1 1 2

metka root metka metka metka metka metka metka metka metka

users root users users users users users users users users

1024 1024 8696 24 230 192 124 593 380 1024

Jun Jun Jun Jun Jun Jun Jun Jun Jun Jun

17 10 18 10 10 17 10 18 10 18

14:52 14:19 10:25 14:19 14:19 12:09 14:19 1999 16:19 10:04

. .. .bash_history .bash_logout .bash_profile .bashrc .bashrc~ .rhosts mbox tmp

V prvem stolpcu prva crka d ozna cuje, da gre za imenik. Naslednja trojica crk r w x ozna cuje, katere pravice do dostopa imajo zaporedoma lastnik datoteke, uporabniki iz iste skupine, v kateri je lastnik, in vsi drugi uporabniki. Vsaka datoteka v sistemu Unix ima natanko enega lastnika. Samo lastnik datoteke in skrbnik sistema lahko spreminjata lastnitvo datoteke, in sicer z ukazom c h m o d . V Unixu vsak uporabnik pripada eni ali ve c skupinam uporabnikov. Tako lahko skrbnik sistema lae poskrbi za urejeno soitje uporabnikov. Skrbnik sistema na oli bo verjetno postavil u cence v eno skupino, zaposlene v drugo in prav tako u citelje, ki pa so hkrati v skupini zaposlenih. Vsaki od skupin bo po potrebi dodelil dolo cene pravice. U citelji lahko pregledujejo datoteke z nalogami u cencev, nasprotno pa raje ne. Vsaka skupina ima lahko ve c clanov. Lastnik datoteke lahko spreminja, kateri skupini datoteka pripada. Obi cajni uporabniki sodijo v skupino u s e r s , skrbnik sistema pa v r o o t . Vsaka datoteka je povezana z mnoico dovoljenj, ki omogo cajo ali prepovedujejo njeno branje, pisanje ali izvajanje.

Prvi koraki po ukazni lupini

125

Imenik, ozna cen z eno piko, je trenutni imenik, tisti z dvema pikama pa roditeljski imenik. Datoteke, ki se kon cajo s tildo ~ , so praviloma varnostne datoteke, ki jih je naredil urejevalnik e m a c s . Ukaz l s enakovredno poenemo, ce podamo imena imenikov z absolutno ali relativno potjo, denimo takole l s /home/metka/tmp ali takole l s ../../metka/tmp. nas zanimajo lastnosti datotek, katerih imena elimo podati, l s lahko poenemo s Ce parametri, v katerih so te datoteke natete:
ls -l prva_datoteka druga_datoteka tretja_datoteka . . .

Izpis se bo v tem primeru nanaal le na podane datoteke. Ko potrebujemo datoteke urejene po casu zadnje spremembe v njih, uporabimo izbiro Ukaz l s jih bo uredil in izpisal namesto po abecednem redu po vrsti od nas bolj kot stareje zanimajo najbolj svee datoteke, najnovejih do najstarejih. Ce vrstni red z izbiro - t r obrnemo in doseemo izpis po vrsti od najstarejih do najnovejih datotek. Datoteke po vrsti od najve cje do najmanje uredimo z izbiro - S , v obratnem redu pa z - S r .
-t.

Ustvarjanje in brisanje imenikov

Nov imenik ustvarimo z ukazom
mkdir imenik

Imenik nastane pod trenutnim imenikom. Na primer imenik t m p ustvarimo pod trenutnim imenikom takole: m k d i r t m p . Ukaz m k d i r ne dovoljuje ustvarjanja imenikov z ve c kot eno vmesno ravnijo, ce ne uporabimo izbire - p . Z njo pa lahko naredimo imenik v ve cjo globino, pri cemer ustvarimo tudi vse manjkajo ce vmesne imenike:
mkdir -p ~/naloge/vaja1/doc/

elimo ustvariti imenik, ki ga e imamo, pa sistem ne naredi ni Ce c in nas opozori:

mkdir: cannot make directory imenik : File exists

Na tem zgledu si lahko ogledamo, kako so videti sistemska opozorila. Prva beseda se nanaa na program, ki nam sporo ca v nadaljevanju navedeno sporo cilo napake in nadalje razlog zanjo. Polja so lo cena z dvopi cji. Prazen imenik zbriemo z ukazom

126

Prvi koraki po ukazni lupini

rmdir imenik

Neprazen imenik in vse v njem zbriemo z ukazom

rm -r imenik

Ta ukaz nas ne bo vpraal za potrditev, ali smo prepri cani, da imenik zares elimo ho odstraniti. Ce cemo malo bolj varno brisanje, vklopimo interaktivno potrjevanje Y . r m - i . Vsako brisanje bomo morali potrditi z Pri brisanju imenikov moramo biti posebej pazljivi, da ne zbriemo navidezno praznega imenika, ki ima morebiti pomembne skrite datoteke, a teh z obi cajnim ukazom l s ne prikaemo. Vse datoteke in imenike, s skritimi vred, prikae l s - a l . POZOR V Unixu vsebine zbrisane datoteke ne moremo ve c priklicati. Ukaze za brisanje uporabljajmo skrajno previdno!

Datote cni sistem

V Linuxu je datote cni sistem prav abstraktna ureditev podatkov, shranjenih v pomnilniku ali na pomnilnikih nosilcih, kakrni so disk, disketa, trak in podobno. Morda bo laje razumeti, kaj so nazorni predmeti te abstrakcije, ce si ogledamo, kaj je lahko zapisano v datote cnem sistemu. Datote cni sistem Linuxa obsega tri razrede datotek: x navadne datoteke; mednje sodijo tekstovne datoteke, podatkovne datoteke in izvedljive datoteke programov; x imenike; imeniki so na cin urejanja datotek. Predstavljamo si jih lahko kot mape, v katerih so shranjene datoteke ali manje mape, podimeniki. V imenikih so le imena vsebovanih datotek in informacije, kako jih najdemo na disku; x posebne datoteke; o teh se bomo razpisali pozneje, sicer pa mednje sodijo datoteke za komunikacijo med procesi in z napravami. Vse te datoteke so urejene v razvejeno strukturo (slika 4-3), na vrhu katere je korenski imenik / . V angle cini se ta imenik imenuje root, vendar ga ne smemo zamenjati z imenikom / r o o t / , ki je le doma ci imenik sistemskega skrbnika, v angle cini imenovanega root. Vsak imenik ima vsaj dva podimenika. Prvi, ozna cen s piko (. ), je nadomestno ime za trenutni imenik. Drugi, ozna cen z dvema pikama (. . ), je nadomestno ime

Prvi koraki po ukazni lupini

127

Slika 4-3:
Drevesna struktura pomembnejih imenikov v Linuxu

lib

modules

dev

boot metka home janko proc X11R6 / usr local man bin rc.d etc skel var spool

tmp

roditelja, to je neposrednega predhodnika v imeniki zgradbi. Korenski imenik je edini imenik, pri katerem nadomestno ime . . kae na njega samega. Zveni zapleteno? Oglejmo si, kako je s tem v naem sistemu. Imenik b i n / v / u s r / b i n / je potomec imenika u s r / , ta pa je potomec korenskega imenika. Poevnica povezuje roditelja in potomca. Ena od datotek, ki jih ponavadi najdemo v imeniku / u s r / b i n / , je tudi a t . V istem imeniku sicer ne moreta biti dve datoteki z enakim imenom, saj ju ne bi mogli lo citi, ni pa nobenega razloga, da ne bi mogli leati v razli cnih imenikih. Zato mora biti na voljo nedvoumni na cin, da povemo, katero datoteko ho cemo uporabiti. Enega smo e nakazali. Podamo lahko absolutno pot do datoteke, v naem primeru / u s r / b i n / a t . To pot imenujemo absolutna zato, ker se za cne v korenskem imeniku (/ ) in nadaljuje pot od tam. Lahko pa pot za cnemo tudi v nekorenskem imeniku; bi bili potem se imenuje relativna pot, ker se nanaa le na izbrani za cetni imenik. Ce

128

Prvi koraki po ukazni lupini

v imeniku / u s r / , bi pot do programa / u s r / b i n / a t opisali kot b i n / a t . Izhodi ce za relativno pot je v tem primeru trenutni delovni imenik. Zamisel o delovnem imeniku je v Linuxu pomembna, ker se pot do njega pri zagonu programa zapie kot del njegovega notranjega stanja. Pri vseh dostopih do datotek z uporabo relativne poti bo program uporabil trenutni delovni imenik kot izhodi ce. Program sicer lahko nastavi svoj trenutni delovni imenik, vendar ve cina tega namenoma ne po cne in kot taken se privzame imenik, v katerem je bil uporabnik ob zagonu programa. Kaj pa, ce datoteka, do katere ho cemo priti, ni na isti veji debla imenikov? Recimo, da elimo dose ci datoteko / u s r / i n c l u d e / r p c . h . Lahko bi uporabili absolutno pot, a to ni neizogibno, ker je na voljo e en mehanizem. Spoznali smo e dva posebna imenika, . (pika) in . . (dve piki). Ta dva lahko uporabimo pri opisu poti. Pot do datoteke r p c . h s trenutnega imenika / u s r / b i n / lahko opiemo kot . . / i n c l u d e / r p c / r p c . h , kar pravi, naj se vrnemo za en korak na deblu in od tam nadaljujemo pot v imenik i n c l u d e , v katerem je datoteka r p c . h . Tako sestopanje in sprehajanje po imenikih je prav zabavno in s samodejnim dopolnjevanjem imen imenikov, kar omogo ca ukazna lupina, tudi zelo preprosto in u cinkovito. Ustavimo se e pri posebnosti korenskega imenika. Tudi v korenskem imeniku je datoteka . . . A v korenskem imeniku kae nazaj nanj, tako da je v tem korenski imenik prav poseben, kot nekakna ka ca, ki grize svoj rep.

Kaipot po datote cnem sistemu

Po namestitvi sistema ima datote cni sistem v Linuxu ne glede na distribucijo zgradbo, predstavljeno v tabeli: To strukturo si oglejmo e natan cneje:
/ /bin/

je korenski imenik, ki vsebuje vse druge imenike in datoteke. obsega osnovne programe za delo z Linuxom, na primer c p , m v in l s , ve c pa jih je ponavadi v / u s r / b i n / . obsega jedro in nekatere pomone datoteke, ki so potrebne za zagon Linuxa, na primer c h a i n . b . obsega datoteke naprav (angl. device files ). Za Linux kot razli cico Unixa velja, da je vse diski, tipkovnica, mike in vse ostale naprave predstavljeno z datotekami. To poenostavi programiranje v Linuxu, pa tudi njegovo uporabo. V tem imeniku so posebne datoteke, prek katerih uporabljamo naprave. Nekatere pogosteje rabljene, a nikakor ne vse, naprave so: x / d e v / c o n s o l e se nanaa na sistemsko konzolo;

/boot/

/dev/

Prvi koraki po ukazni lupini

129

Imenik
/ /bin/ /boot/ /dev/ /etc/ /home/ /lib/ /proc/ /sbin/ /tmp/ /usr/X11R6/ /usr/bin/ /usr/lib/ /usr/local/bin/ /usr/local/lib/ /usr/local/src/ /usr/man/ /usr/src/linux/ /usr/sbin/ /var/spool/ /var/log/

Pojasnilo korenski imenik, ki obsega vse imenike osnovni programi za delo s sistemom jedro in druge datoteke, potrebne za zagon sistema posebne datoteke naprav nastavitvene datoteke doma ci imeniki uporabnikov sistemske programske knjinice psevdodatote cni podatki o stanju sistema programi za skrbnitvo nad sistemom za casne datoteke datoteke oken X e ve c programov knjinice in nastavitvene datoteke programov krajevno dodani programi krajevno dodane programske knjinice izvorne datoteke programov sistemska pomo c v obliki strani man izvorne datoteke jedra Linuxa datoteke za vzdrevanje sistema za casno skladi ce za elektronska pisma, novice . . . sistemski dnevniki

Tabela 4-2: Poglavitni imeniki in njihove vsebine

x / d e v / c u a in / d e v / t t y S se uporabljajo za dostop do zaporednih vrat, pri cemer so naprave / d e v / c u a zastarele in jih zato raje ne uporabljamo. Ime / d e v / t t y S 0 je enakovredno prvim zaporednim vratom C O M 1 v MS Windows, ime / d e v / t t y S 1 je enakovredno C O M 2 . . . x Prek naprav, katerih ime se za cne z / d e v / f d , doseemo disketnike, pri cemer je f d 0 oznaka za prvi in f d 1 za drugi disketnik. Nekatera imena za disketnike so dalja in omogo cajo dostop do dolo cenih vrst disket v disketniku. Na primer oznaka f d 0 h 7 2 0 dolo ca dostop do 5,25-pal cnih disket z zmogljivostjo 720 kB v prvem disketniku, f d 0 u 7 2 0 pa do disket velikosti 3,5 palca v prav tako prvem disketniku. Ta zgled kae, kako iz imen datotek sledijo lastnosti priklju cenih naprav. x Naprave, katerih imena se za cnejo z / d e v / h d , nam omogo cajo dostop do diskov (angl. hard drive ). Ime h d a se nanaa na celotni prvi disk, ime h d b pomeni drugi disk in podobno za vse diske naprej. Ker pa so fizi cni diski razdeljeni na logi cne razdelke, dalja imena opredeljujejo razdelke, tako na primer ime h d a 2 ozna cuje drugi razdelek prvega

130

Prvi koraki po ukazni lupini

diska. imate v ra Ni pa nujno, da / d e v / h d predstavlja disk. Ce cunalnik vgrajen CD-ROM, zdruljiv s standardom ATAPI, bo ta verjetno imate v ra predstavljen kot naprava / d e v / h d . Ce cunalniku poleg CD-ROM-a e natanko dva diska, bo CD-ROM najverjetneje predstavljen z / d e v / h d c ). x Imenik / d e v / i n p u t zaenkrat vsebuje ve cinoma povezave do naprav, ki so priklju cene na vodilo USB, zamiljen pa je bil za to, da bi zdrueval vse vhodne naprave. Poimenovanje datotek v njem sledi e uveljavljenemu na cinu: / d e v / i n p u t / m o u s e 0 je oznaka prve mike, / d e v / i n p u t / j s 0 je prva igralna palica . . . x Tiskalniki so ponavadi priklopljeni na vzporedna vrata, ki so predstavljena z datotekami / d e v / l p . V jedrih razli cice, ki je ve cja od 2.0, navadno l p 0 kae na prva zaporedna vrata, v Microsoftovih sistemih ozna cena z L P T 1 , ni pa nujno. Takna vrata so navadno tiri. x / d e v / n u l l je le navidezna naprava, ki ima to posebnost, da nemudoma zavre vse, kar poljemo k njej. Podatki, ki jih poljemo k njej, so za vedno izgubljeni! V angle cini jo imenujejo tudi bit bucket. Enoto uporabljamo za to, da vanjo napeljemo izhodne podatke kaknega programa in podatke zavremo, kot bi jih ekoloko neopore cno zlili v neskon cno brezno. x Vse naprave, katerih imena se za cnejo z / d e v / s d , so diski, ki so priklopljeni na vodilo SCSI (angl. SCSI drive ). Tra cne enote SCSI so na napravah / d e v / s t in enote CD-ROM na / d e v / s r . Sicer pa sledijo imena enakim pravilom kakor pri drugih napravah. Ime / d e v / s d a ozna cuje prvi disk SCSI in / d e v / s d a 1 njegov prvi razdelek. x Imenik / d e v / u s b naj bi zdrueval povezave do naprav na vodilu USB. Ime / d e v / u s b / s c a n n e r 0 naj bi kazalo do prvega opti cnega bralnika. x Naprave / d e v / t t y se nanaajo na terminale, priklju cene na zaporedna vrata, in na navidezne konzole (angl. virtual consoles ). Z ene navidezne konzole na drugo lahko preklapljamo s kombinacijo tipk Alt + F1 , Alt + F2 . . . tevilo navideznih konzol je nastavljivo in se lahko razlikuje od distribucije do distribucije. V sistemih, pri katerih ni priklopljenih pravih terminalov, jih je navadno est. Teh naprav ne smemo ena citi z napravami, ki imajo podobno ime, a jim namesto tevke najprej sledi crka (na primer t t y S 0 ), ozna cujejo pa zaporedna vrata. x Prijavljanju na daljavo (prijave prek omreja) so namenjeni psevdoterminali, ki so v Linuxu predstavljeni z napravami / d e v / p t y . Te naprave uporabljajo orodja, kot je na primer t e l n e t .

Prvi koraki po ukazni lupini

131

/etc/

in njegovi podimeniki obsegajo nastavitvene datoteke Linuxa, s katerimi dolo cimo in prilagodimo sistem. V imeniku / e t c / c r o n . d so skripti, ki se izvajajo ob predpisanem casu. V imeniku / e t c / r c . d / so inicializacijske datoteke, ki se izvedejo ob zagonu sistema. V imeniku / e t c / h t t p d / so nastavitve spletnega strenika. V / e t c / s a m b a so nastavitve datote cnega in tiskalnikega strenika Samba. V / e t c / s y s c o n f i g so pomembne nastavitve sistema, od omrenih do lokalizacijskih. Navadno so nastavitvene datoteke tekstovne in jih spreminjamo z navadnim urejevalnikom besedila. Zavedati pa se moramo, da lahko s spremembo vplivamo na delovanje celotnega sistema. Previdni moramo biti celo, kadar dobro vemo, kaj po cenjamo. Sicer se opravila raje sploh ne lotevajmo, saj lahko povzro cimo kodo.

/home/

je imenik, ki obsega doma ce imenike uporabnikov. Doma ce imenike lahko postavimo tudi drugam, vendar je dobro, ce se navadimo na eno samo mesto, na katero bomo uvrstili doma ce imenike uporabnikov, ker bo sistem laje upravljati. obsega slike deljenih knjinic. Te se od stati cnih knjinic razlikujejo po tem, da se pri povezovanju programov s stati cnimi knjinicami k programu prilepi e vsa koda klicanih funkcij, pri deljenih pa se shrani le podatek, kje jih lahko program najde med izvajanjem. Tehnologija deljenih knjinic naredi izvrljive datoteke manje in lahko znatno zmanja potrebe po prostem pomnilniku in prostoru na disku.

/lib/

/mnt/

je imenik, ki ga ne najdemo v vseh sistemih Linux. V njegove podimenike, ki jih je ve cinoma treba ro cno ustvariti, naj bi priklapljali (angl. mount ) naprave, kot so diski ali diskete ali oddaljeni datote cni sistemi NFS. Ceprav lahko te naprave priklopimo, kamorkoli elimo, nam nekoliko olaja upravljanje, ce to po cnemo tu. Nekatere podimenike pa bo sistem ustvaril ob namestitvi in nam prihranil nekaj truda. je psevdodatote cni sistem, v katerem datoteke niso shranjene na disku, temve c v pomnilniku. V imeniku / p r o c / so shranjeni podatki o trenutnem stanju sistema. V njem lahko vidimo, kateri procesi te cejo, ogledamo si podrobneje podatke o teko cih procesih, dobimo podatke o sistemu, na primer o vrsti procesorja, razli cici jedra Linuxa. . . je standardni doma ci imenik skrbnika sistema z imenom r o o t . Razlog za nestandardno mesto je ta, da imenik / h o m e / pogosto biva na svojem razdelku diska ali celo na svojem disku. Pri nekaterih sistemskih opravilih, kot je pregledovanje diska s programom f s c k , se priklopi le bi doma korenski razdelek z imeniki, ki leijo na njem. Ce ci imenik

/proc/

/root/

132

Prvi koraki po ukazni lupini

uporabnika root leal na drugem razdelku, se ta uporabnik ne bi mogel prijaviti v sistem in ne bi mogel odpraviti morebitnih teav z diskom. Za skrbnika sistema (root) rezervira Linux nekaj dodatnega prostora, ki ga lahko uporabi tudi, ce je uporabnik napolnil diskovje.
/sbin/

obsega sistemske izvrljive datoteke, nujne za upravljanje in jih Linux navadno uporablja pri svojem zagonu. je standardni kraj za za casno shranjevanje podatkov, ki jih programi ob koncu svojega delovanja praviloma zbriejo. Stare datoteke v tem imeniku smemo navadno po premisleku zbrisati, saj gre za ostaline procesov, ki svojega dela niso do konca opravili. je imenik, v katerem so name cene datoteke, ki niso nujno potrebne za osnovno delovanje sistema. oken je kraj, na katerem so shranjena okna X (X Window System). Ce nismo namestili, tega imenika v tem sistemu ni. V tem imeniku je shranjeno vse, kar za svoje delo potrebujejo okna X, razen nastavitvenih datotek, ki leijo v / e t c / X 1 1 / .

/tmp/

/usr/

/usr/X11R6/

/usr/bin/

je kraj, na katerem je ve cina programja, name cenega v sistem. Tu najdemo sistemske programe, kakrni so a t , b a t c h in l e s s , prevajalnika g c c in e g c s in podobno. V tem imeniku so lahko name ceni programi, ki jih bomo izvozili v druge sisteme v povezanem omreju.
/usr/etc/

je v sistemih z name ceno distribucijo Red Hat ve cinoma prazen. Na celoma je to prostor, kamor naj bi nesistemski programi shranjevali svoje nastavitvene datoteke.
/usr/include/

obsega glave za prevajalnike programskega jezika C. Glave so datoteke s pripono . h in dolo cajo imena podatkovnih struktur, konstant in podprogramov, ki se uporabljajo pri pisanju v programskem jeziku C.
/usr/lib/

obsega stati cne razli cice knjinic, v imeniku / l i b / . Pri prevajanju programa ga je treba povezati s stati cnimi knjinicami, ki leijo v tem imeniku. V imeniku najdemo nekatere nastavitvene datoteke, ki jih posamezni programi shranijo sem. Tu so podatkovne baze s pravilno crkovanimi besedami za i s p e l l , moduli za p e r l in p y t h o n , rastrske sli cice igre x b i l l . . .
/usr/local/

je imeniku / u s r / podoben imenik, v katerem naj bi bili programi, ki jih po svojih potrebah namesti skrbnik in so namenjeni prav temu sistemu. Vsebina tega imenika se med sistemi lahko zelo razlikuje.

Prvi koraki po ukazni lupini

133

/usr/man/

je imenik, v katerem so shranjeni priro cniki v obliki strani man (v angle cini je priro cniku manual).
/usr/src/

obsega izvorno kodo programov v naem sistemu. To izvorno kodo lahko prevedemo in ustvarimo izvedljive datoteke. Najpomembneji podimenik je / u s r / s r c / l i n u x / , ki vsebuje izvorno kodo jedra Linuxa.
/usr/sbin/

obsega najnujneje programe, ki jih uporablja skrbnik sistema pri svojem delu. Da jih lahko poenete, morate biti bodisi skrbnik sistema bodisi uporabnik z enakimi pravicami.
/var/

obsega imenike, katerih velikost se pogosto spreminja. To al navadno pomeni, da se velikost teh datotek ve ca. Nekatere distribucije, denimo Red Hat, v njem vzdrujejo svojo zbirko paketov name cenih v sistem. ima v svojih podimenikih datoteke, ki ve cinoma e cakajo na nadaljnjo obdelavo. e neodposlana pota je shranjena v imeniku / v a r / s p o o l / m a i l / , dokler je uporabnik ne prebere ali zbrie. Na natis cakajo ci dokumenti so za casno shranjeni v / v a r / s p o o l / l p / , novi carski clanki pa leijo v /var/spool/news/.

/var/spool/

/var/log/

obsega sistemske dnevnike, v katerih se zapisuje dogajanje v sistemu. Pomembna so predvsem obvestila o napakah in teavah sistema. Dober skrbnik sistema redno spremlja te dnevnike in odpravlja morebitne napake, ki so zapisane v njih.

Delo z datotekami
Datoteke niso od vekomaj v sistemu. Ko jih ustvarimo, jih lahko prestavljamo iz imenika v imenik, preimenujemo, prepiemo in zbriemo. Ve cinoma lahko spreminjamo tudi njihovo vsebino ali lastnosti. Oglejmo si, kako se lotimo tega.

Prepisovanje
Z ukazom c p datoteka imenik naredimo prepis datoteke v drugem imeniku, z ukazom c p datoteka ciljna_datoteka pa prepis datoteke v trenutnem imeniku, a z drugim imenom. Ukaz c p je okrajava iz angleke besede copy, ki pomeni prepis. Nekaj zgledov:
cp datoteka.txt /home/metka/tmp/nova.txt

134

Prvi koraki po ukazni lupini

Ukaz prepie datoteko datoteka.txt iz trenutnega imenika v imenik /home/metka/tmp, v katerem se datoteka prikae z imenom nova.txt. ZANIMIVOST Za premikanje po imenikih, prepisovanje, prestavljanje in brisanje datotek lahko uporabimo tudi upravljalnik datotek. Na voljo imamo znakovni upravljalnik Polno cnega poveljnika (angl. Midnight Commander ), ki spominja na neko c znanega Norton Commanderja, vendar ni njegova kopija. moramo prepisati ve Ce c datotek hkrati, smemo vse nateti in kot zadnji argument navesti imenik, v katerega elimo postaviti njihove prepise:
cp *.c /home/metka/naloge/programi

Ukaz prepie vse datoteke s pripono . c v imenik /home/metka/naloge/programi. Izvirne datoteke v tem primeru ostanejo v trenutnem imeniku. Od nae ve cine uporabljanja regularnih izrazov je odvisno, kako dobro bomo znali cim kraje zapisati regularni izraz, s katerim bomo zajeli bolj zapleteno izbrane datoteke. NAMIG Trenutni imenik je ozna cen z eno piko. Prepisovanje datoteke iz katerega drugega imenika vanj najhitreje opravimo, kot kae zgled:
cp ~/tmp/nova.txt .

Vso strukturo v dolo cenem imeniku prepiemo v ciljni imenik z izbiro - r :

cp -r ~metka/naloge/programi ~/oddane_naloge

V zgornjem zgledu smo v imenik /oddane_naloge prepisali vse imenike in datoteke, ki elimo pri prepisovanju ohraniti so leale v imeniku metka/naloge/programi. Ce lastnosti datotek, to je vse izvirne pravice datotek in izvirne podatke o casih, dodamo e izbiro - p . NAMIG Unix se dri pravila, da lahko ve c lo cenih stikal vselej zdruujemo in piemo skupaj, ce to ne povzro ca dvoumnosti. Pomen razpisanih stikal c p - r - p in zdruenih stikal c p - r p je pri lepo napisanih programih enak.

Prestavljanje
Z ukazom m v datoteka novo_ime preimenujemo datoteko. Pri tem lahko po potrebi eno ali ve c datotek hkrati prestavimo v drug imenik:

Prvi koraki po ukazni lupini

135

mv *.c /home/metka/naloge/programi

To doseemo tako, da zadnji parameter ozna cuje imenik. Izvirne datoteke se pri tem bi radi na en mah spremenili iz trenutnega imenika preselijo v ciljni imenik. Ce imena ve c datotekam, moramo zapisati skript, kot kae zgled na strani 189. ciljna datoteka e obstaja in ni za NAMIG Ce citena proti prepisovanju, ukaz za preimenovanje m v ciljno datoteko brez opozorila pie prek nje. Zato bomo bolj previdni uporabniki pripravili za ukaz m v enako imenovano nadomestno ime, tako da bomo pri interaktivni uporabi vselej opozorjeni, ce ciljna datoteka morebiti e obstaja in bi jo nehote uni cili:
alias mv=mv -i

Nadomestno ime lahko vtaknemo v svojo inicializacijsko datoteko ~ / . b a s h r c in si tako trajno prilagodimo okolje. Ko smo e pri stvari, je priporo cljivo povsem enako storiti tudi za ukaz nepovratnega brisanja:
alias rm=rm -i alias cp=cp -i

smo resni Ce cno prepri cani, da elimo brez opozorila prepisati vse ciljne datoteke, lahko pri ukazu m v vselej uporabimo stikalo - f . NAMIG Stikala lepo napisanih programov v Unixu so poenotena. Doslej smo spoznali stikala - i , - r , - f . Pomen vseh stikal je v veliki ve cini programov enak. Tako poenoteni sta tudi stikali - - h e l p , ki izpie kratka navodila za uporabo programa, in - - v e r s i o n , ki izpie, za katero razli cico programa gre.

Ustvarjanje
Z ukazom t o u c h datoteka ustvarimo prazno datoteko v trenutnem imeniku, ce datoteka v njem pred tem e ni obstajala, sicer pa samo cas dostopa do datoteke in cas zadnje spremembe nastavimo na trenutni cas.

Brisanje
Kot nadaljevanje razprave o brisanju imenikov na strani 125 si oglejmo e brisanje datotek. Doslej smo si ogledali bolj ustvarjalno in zabavno stran nastajanja datotek. Seveda pa moramo kdaj pa kdaj kako datoteko neusmiljeno in nepovratno zbrisati. To storimo z ukazom

136

Prvi koraki po ukazni lupini

rm datoteka

NAMIG Tam, kjer med izbirami programi pri cakujejo imena datotek, lahko v ve cini programov natejemo njihovo skoraj poljubno tevilo. Ve c datotek bomo potemtakem brisali takole:
rm prva_datoteka druga_datoteka tretja_datoteka . . .

Pravice do uporabe datotek

Linux ni le ve copravilni, temve c tudi ve cuporabniki operacijski sistem. Z istim ra cunalnikom lahko hkrati dela ve c ljudi. Ker bi bilo res neprijetno, ce bi lahko vsak od njih gledal, kaj po cno drugi, ima Linux ve c varnostnih mehanizmov, ki zagotavljajo zasebnost uporabnikov in varen sistem. Eden od teh mehanizmov so pravice do uporabe datotek. To omogo ca, da ostane seznam ljudi, povabljenih na zabavo, s katero elite presenetiti sestro, tajen, kljub temu da oba uporabljata isti ra cunalnik. Vsaka datoteka ima svojega lastnika. To je ponavadi uporabnik, ki jo je ustvaril. Lastnik datoteke ima pravico, da z datoteko po cne, karkoli se mu zaho ce, ce pri tem ne omejuje pravic drugih uporabnikov. Datoteko lahko zbrie, popravi ali jo premesti v drug imenik, v katerega sme pisati. Lahko jo postavi na ogled, tako da nekaterim ali pa vsem uporabnik dovoli, da jo prebirajo, izvajajo ali celo spreminjajo. Lahko celo preda lastnitvo drugemu uporabniku. Vendar, pozor, ko je lastnitvo preneseno na drugega uporabnika, ga ne moremo ve c samovoljno vzeti nazaj.

Lastnitvo
Preden se poglobimo v dovoljenja datotek, je treba spregovoriti besedo ali dve o pojmu lastnitvo. Vsak uporabnik v sistemu Linux je zapisan v datoteki / e t c / p a s s w d , ki je navadna tekstovna datoteka. Vsaka vrstica, lo cena v stolpce z dvopi cji, je rezervirana za opis enega uporabnika. V prvem stolpcu je uporabniko ime, v drugem pa zakodirano geslo, kadar ni zastrto. V tretjem stolpcu je zapisana njegova identifikacijska tevilka (angl. user ID, tudi UID), v cetrtem pa primarna skupina, ki ji pripada uporabnik (angl. group ID, imenovana tudi GID). Bodimo pozorni na to, da je UID vsakega uporabnika unikaten vsaj za dani sistem. V omreju povezanih ra cunalnikov je koristno, da imajo uporabniki v vseh sistemih enak UID. V sistemih Linux je namre c lahko tudi ve c sto ali tiso c uporabnikov, zato nam Linux tako kakor drugi sistemi Unix omogo ca, da uporabnike zdruimo v ve cje logi cne celote, skupine (angl. groups ). Vse dijake na olskem streniku bi tako lahko zdruili

Prvi koraki po ukazni lupini

137

v skupino dijaki. S skupinami lae izvedemo spremembe, ki vplivajo na ve cjo skupino ljudi, in skrbeti za ve cje sisteme je vsaj nekoliko laje. Skupine so zapisane v datoteki / e t c / g r o u p v podobni obliki kot uporabniki. Prvi stolpec obsega ime skupine, drugi njen GID in tretji uporabnike, ki ji pripadajo. Prvi in drugi stolpec sta lo cena z dvojnim dvopi cjem. Kot re ceno, ima vsaka datoteka nabor dovoljenj, ki opiejo, kdo sploh lahko kaj po cne z njo in kaj lahko po cne. Z ukazom l s in stikalom - l izpiemo datoteke v danem imeniku in njihove lastnosti. Zna cilen izpis je videti nekako takole:
$ ls -l total 582 -rwxrwxr-x -rw-rw-r-drwxrwxr-x -rw-r--r--

1 1 2 1

pc pc pc pc

knjiga knjiga knjiga knjiga

4542 3570 1024 271358

Jan Nov Dec Jan

10 14:21 27 2003 16 08:12 10 14:21

addtext safesave.c scripts mslovar

Prva vrstica pove, koliko diskovnih blokov zasedejo datoteke v tem imeniku (bloki so navadno veliki 1 kB). Tej vrstici sledi izpis datotek in imenikov z njihovimi lastnostmi. Dovoljenja datotek in njihov zna caj so opisana v prvem stolpcu. Prvi znak stolpca nam pove, kakna je datoteka. Navadne datoteke so ozna cene z vezajem, imeniki pa s crko d. Znaku, ki opredeli zna caj datoteke, sledi devetmestna oznaka, ki predstavlja dovoljenja datotek. Sledijo ji zapis lastnika (pc) in skupine (knjiga), katerim datoteka pripada, velikost datoteke ali imenika, datum zadnje spremembe in njeno ime. Dovoljenja datotek so razdeljena v tri skupine in na tri vrste: branje, pisanje in izvajanje. Prva skupina opisuje pravice, ki jih ima lastnik datoteke, druga pravice skupine, ki ji datoteka pripada, in tretja pravice vseh drugih uporabnikov. Crka r (angl. read ), ki ozna cuje dovoljenje za branje, dopu ca uporabniku prebirati vsebino datoteke ali pri imenikih izpisati vsebino imenika. Dovoljenje za pisanje, ozna ceno s crko w (angl. write ), dovoljuje uporabniku spreminjati vsebine datoteke ali imenika. Ker Linux odstranitev datoteke razume kot spreminjanje njene vsebine, bodimo pozorni na dovoljenja, ki jih podelimo posameznim datotekam. Zadnje dovoljenje je dovoljenje za izvajanje, ozna ceno z x (angl. eXecutable ), ki dovoljuje uporabnikom pogon datoteke kot programa ali skripta ukazne lupine. Pri imenikih omogo ca dovoljenje za izvajanje premik v ta imenik.

138

Prvi koraki po ukazni lupini

Spreminjanje lastnitva in dovoljenj datotek

Ve cina distribucij vklju cno z distribucijo Pingo je precej radodarna z nastavitvami, med katerimi je tudi privzeta vrednost za dovoljenja datotek, saj bi radi uporabnike kar najmanj omejevali pri smiselni ravni varnosti. Tako novo nastalim datotekam sistem navadno podeli vrednost - r w - r - - r - - , ki omogo ca ogled vsebine vsem uporabnikom sistema. Prav tako se zna zgoditi, da privzeta skupina za nas ne bo prava. Takrat je dobro vedeti, da ima Linux orodja, s katerimi lahko spremenite te vrednosti.

Spreminjanje dovoljenj: chmod

Dovoljenja datotek spreminjamo z ukazom c h m o d , ki mu podamo vrednosti dovoljenj datotek v dveh oblikah, simbolni
chmod {a, u, g, o}{+,-}{r,w,x,s} imena_datotek

ali kot osmiko tevilo

c h m o d t e v i l cna_vrednost_dovoljenj imena_datotek

Simbolna oblika je sestavljena iz ene ali ve c crk a (angl. all, vsi), u (angl. user, lastnik), g (angl. group, skupina) ali o (angl. other, drugi), znaka plus ali minus in posameznih dovoljenj datotek. Plus pomeni, da se dovoljenja dodajo, minus pa, da se odvzamejo. Zgledi:
chmod ug+rx

regrat podeli lastniku in skupini pravico do branja in poganjanja datoteke regrat.

chmod +w

regrat podeli vsem pravico do branja (a je privzet, kadar ni drugega znaka) regrat vzame vse pravice vsem, razen lastniku in uporabnikom v skupini

chmod o- rwx

z ls Eno od zgoraj natetih dovoljenj je tudi s, ki ga doslej e nismo omenjali. Ce izpiemo dovoljenja datoteke / u s r / s b i n / l p c , bi morali dobiti izpis, podoben:
-r-xr-sr-x 1 root lp 21904 Apr 23 1998 /usr/sbin/lpc

Prvi koraki po ukazni lupini

139

Na mestu skupinskega dovoljenja za izvajanje je namesto x oznaka s. Kaj je pomen te oznake? Ko v Linuxu poenemo program, ta te ce z dovoljenji uporabnika, ki ga je pognal. Pogosto pa je to preve c omejujo ce, ker elimo uporabniku omogo citi poganjati tudi tiste programe, ki za svoje delovanje potrebujejo ve c svobode, kakor je ima uporabnik. Takrat si pomagamo z dovoljenjem s (angl. sticky bit, lepljivi bit). Ta omogo ca vsem, ki imajo pravico do izvajanja, da poganjajo program z dovoljenji lastnika ali skupine programa (odvisno od tega, kje stoji s). Mali s v izpisu dovoljenj datoteke pomeni, da je dovoljenje za izvajanje pod njim omogo ceno, veliki S pa, da ni. V zgornjem primeru s pomeni, da se bo program izvajal, kot da bi uporabnik pripadal skupini bi bil s v skupini lastnika, bi to pomenilo, da se bo program izvajal z lp. Ce dovoljenji uporabnika root. Drug na cin uporabe ukaza c h m o d pa je z osmikimi tevili. Dovoljenje za branje ima vrednost 4, za pisanje 2 in za izvajanje 1. Njihove kombinacije dobimo s setevanjem ustreznih vrednosti. tevka 5 ustreza dovoljenju za branje in izvajanje, 1 pa le dovoljenju za izvajanje. Vrednosti tevk posameznih skupin le po vrsti zdruimo in dobimo osmiko tevilo. Nekaj zgledov uporabe:
chmod 711

bla podeli lastniku vsa dovoljenja, drugim pa le dovoljenje za izvajanje, bla podeli lastniku dovoljenje za branje in pisanje, drugim pa le branje, bla podobno kakor zgoraj, le da bralne pravice nimajo ve c vsi, temve c le lastnik in uporabniki skupine.

chmod 644

chmod 640

Ceprav to verjetno ni razvidno, nam tudi ta na cin omogo ca postaviti posebno dovoljenje s. To storimo s tirimestnim osmikim tevilom, pri cemer prva tevka opisuje kraj, kamor naj postavi dovoljenje s. tevka 4 ga dodeli lastniku, 2 pa je tevilka le trimestna, bo c h m o d odstranil vsa posebna dovoljenja. skupini. Ce

Spreminjanje lastnitva: chown

Tu in tam nastane potreba po spremembi lastnitva datoteke ali skupine, ki ji ta pripada. To storimo z ukazom chown. Splona oblika ukaza c h o w n je
chown [parametri] [lastnik][:.][skupina] datoteke/imeniki

pri cemer je lastnik novi lastnik datotek in skupina nova skupina, kateri pripadajo datoteke.

140

Prvi koraki po ukazni lupini

Nekaj zgledov uporabe:

chown

pc:knjiga bla pc postane lastnik datoteke bla, ki zdaj pripada skupini knjiga, :knjiga bla datoteka bla pripada skupini knjiga, pc:knjiga bla.im rekurzivno spremeni lastnitvo imenika in vseh datotek ter podimenikov, ki so zajeti v njem.

chown

chown -R

Nastavljanje privzetih dovoljenj: umask

e prej smo omenili, da so privzete vrednosti dovoljenj datotek pri ve cini distribucij nekoliko preve c ohlapne. K sre ci jih lahko spremenimo z ukazom
umask [maska]

poenemo ukaz u m a s k brez parametrov, nam bo izpisal trenutno masko v obliki Ce trimestnega osmikega tevila. Dovoljenja novih datotek dobimo tako, da od 666 odtejemo vrednost maske. V resnici ra cunalnik vrednost izra cuna iz logi cnega izraza 0666 [maska] pri cemer je logi cni in, pa je logi cna negacija. Nekaj zgledov rabe:
$ umask 0002 $ touch bla; umask 0022; touch bla2 $ ls -l bla* -rw-rw-r-1 metka knjiga 0 Nov 15 04:43 bla -rw-r--r-1 metka knjiga 0 Nov 15 04:44 bla2

Privzeta vrednost dovoljenj

Z ukazom u m a s k dolo cimo, katera dovoljenja bomo dodelili novim datotekam, ki jih sami ustvarimo. Privzeta nastavitev je 0 2 2 . To pomeni, da prepovedujemo clanom iste skupine in vsem drugim uporabnikom, razen sebi, pisati po naih imenikih in datotekah.

Prvi koraki po ukazni lupini

141

Kdo sem
Nau cili smo se, da se moramo v Linux vselej najprej prijaviti, preden lahko za cnemo v njem karkoli po ceti. S prijavo se predstavimo sistemu, tako da sistem ve, kdo smo in kakne pravice imamo. Kako pa po prijavi sami najdemo odgovor na hamletovsko vpraanje, kdo smo in kaj smemo? Sistem nas s pozivnikom v ukazni lupini vselej obve ca o tem, pod katerim uporabnikim imenom smo prijavljeni in za kateri sistem gre:
[metka@modrec metka]$

Da o sebi zvemo ve c, vtipkamo ukaz i d :

[metka@modrec metka]$ id uid=510(metka) gid=100(users) skupine=100(users)

Zgled nam pove, da je nae uporabniko ime metka, ki je predstavljeno s tevilko vrednostjo 510. Ker so ra cunalniki usposobljeni za hitro prevekovanje tevil, nas sistem prepoznava po tevilski vrednosti, ne po nizu znakov, tega uporablja le pri izpisih. tevilke vrednosti, ki so pripisane uporabnikom, so shranjene v datoteki / e t c / p a s s w d . Lahko si mislimo, da je prvi clovek sistema njegov skrbnik z zaporedno tevilko 0. tevilka skupine, ki ji pripada uporabnica iz zgleda, je 110, kar v tem primeru ustreza skupini users. Povrh je uporabnica e clanica drugih grup, poleg users e tistih, ki smejo pripravljati spletne strani (apache) in tiskati (lp). Seznam vseh skupin in njihovih clanov je shranjen v datoteki / e t c / g r o u p . smo zares radovedni, lahko e globlje vrtamo v sistem. Z ukazom w , ki izpie Ce nekaj takega kot:
7:25pm up 26 days, 19:30, 1 user, load average: 0.08, 0.10, 0.09 USER TTY FROM LOGIN@ IDLE JCPU PCPU WHAT metka pts/0 192.168.0.16 5:39pm 1.00s 2.41s 0.32s w

bomo dodatno iz prve vrstice ugotovili, koliko je ura, kako dolgo je sistem e pokonci, koliko uporabnikov je vanj prijavljenih ter kako je obremenjen. Druga vrstica navaja naslove stolpcev, katerih vrednosti za uporabnika so nato natete po vrsticah. Za uporabnico metko iz oznake pts/0 razberemo, da je prijavljena v sistem po omreju. bi sedela za monitorjem tega ra Ce cunalnika, bi uporabljala napravo tty1. Tretji stolpec pove, s katerega omrenega naslova je prijavljena. Cetrti stolpec izda, kdaj se je prijavila v sistem. Naslednji stolpec pove, koliko casa ukazna lupina caka na njene ukaze. Stolpca JCPU in PCPU govorita o tem, koliko procesorskega casa je uporabnica od prijave porabila za vse interaktivno pognane programe in koliko je trajalo izvajanje zadnjega. Zadnji stolpec navede ime trenutno pognanega programa.

142

Prvi koraki po ukazni lupini

Slika 4-4:
Datote cni sistem Linuxa

disk

razdelek

razdelek

razdelek

datote cni sistem zagonski blok superblok inod inod inod ... inod

seznam inodov

blok podatkov

blok podatkov

imeniki blok

inod ime datoteke inod ime datoteke

inod ime datoteke

Simbolne povezave
Na splono je disk razdeljen na manje enote, imenovane razdelki (angl. partitions ). je disk manji, bo morda obsegal le en razdelek, toda ve Ce cji diski bodo verjetno razdeljeni na ve c razdelkov in z njimi se zastavi vpraanje, kako naj jih Linux naredi dostopne uporabnikom. V Linuxu je to reeno tako, da ima vsak razdelek svoj datote cni sistem s svojim korenskim imenikom in drevesno strukturo. Uporabnikom jih predstavi tako, da korenske imenike enega datote cnega sistema priklopi na liste drugega datote cnega sistema. Liste predstavljajo imeniki, za katere je zaeleno, da so prazni. Razlog za to je preprost: potem ko priklopimo datote cni sistem na dani imenik, nimamo ve c dostopa do prejnje vsebine imenika. Vsaki datoteki, shranjeni na razdelku, je dodeljeno tevilo inoda (angl. inode number ), ki je indeksno tevilo vnosa v tabeli inodov, shranjeni na disku. Vsak element tabele je inod, v katerem so shranjeni podatki o eni datoteki (na primer o tem, kdaj je bila ustvarjena, kdo je njen lastnik . . . ). tevilo inoda je tisto, ki je shranjeno v imeniku poleg imena datoteke. Imeniki so torej le tabele, ki povezujejo imena datotek z njihovimi tevili inodov. Vsak par imena in tevila inode sestavlja povezavo (slika 4-4). Ve c povezav ima lahko enako tevilo inoda, zato ima lahko ista datoteka ve c imen in lei v razli cnih imenikih, to pa je lahko zelo koristno. Povezavo ustvarimo z ukazom l n , ki mu kot parametre podamo pot do obstoje ce datoteke. Tej sledi nova pot povezave. Zgled:
$ ln delo/naloga delo/smeti

Prvi koraki po ukazni lupini

143

tevila inode preverimo z ukazom l s in stikalom - i :

$ ls -i delo 53959 naloga

53959 smeti

Da gre za isto datoteko, najlae preverimo tako, da z urejevalnikom v i spremenimo vsebino ene datoteke in si ogledamo spremembe v drugi. Edina teava je v tem, da ima vsak datote cni sistem svojo tabelo inodov, ki so enoli cni le v danem datote cnem sistemu. To pomeni, da za povezovanje med razli cnimi datote cnimi sistemi ne morete uporabiti ukaza l n v takni obliki, ker lahko na njem inode s to tevilko kae na drugo datoteko. Zato za povezave med razli cnimi datote cnimi sistemi uporabljamo simbolne povezave. Te naredimo, ce uporabimo stikalo - s pri uporabi ukaza l n . Simbolna povezava je ena od posebnih datotek Linuxa, ki obsega pot do datoteke ali imenika, na katerega kae. Prepoznamo jih po tem, da je njihova vrsta ozna cena s crko l:
$ ls -l smeti lrwxrwxrwx 1 pc

knjiga

3 Jun 15 05:00 smeti -> clanek

Povezave do datotek ali imenikov imajo enake pravice do dostopa, kot jih ima izvirna datoteka, na katero kae povezava.

Priklop in odklop pomnilnikih nosilcev

Vsak razdelek ima torej svoj datote cni sistem. Prav tako ga imajo izmenljivi pomnilniki mediji, kakrna sta disketa ali plo ca. Vendar teh ne moremo uporabljati, dokler jih ne priklopimo na osrednji datote cni sistem z ukazom m o u n t . To storimo tako, da kot uporabnik root izvedemo ukaz
m o u n t - t v r s t a n a p r a v a t o cka_priklopa

pri cemer z oznako vrsta povemo vrsto datote cnega sistema. Oznaka e x t 2 pomeni Linuxov datote cni sistem, v f a t pa datote cni sistem, ki ga uporablja sistem Windows 9x. S parametrom naprava imenujemo napravo, ki jo priklapljamo, in z oznako to cka_priklopa navedemo ime praznega imenika, na katerega ta datote cni sistem elimo razdelek Windows, ki lei na tretjem razdelku prvega diska, priklapljamo. Ce priklopiti na imenik / m n t / o k n o , preprosto napiemo
mount -t vfat /dev/hda3 /mnt/okno

144

Prvi koraki po ukazni lupini

je datote Ce cni sistem, ki ga elimo priklopiti (ali pa to cka priklopa) e naveden v datoteki / e t c / f s t a b ali / e t c / m t a b , lahko uporabimo krajo obliko ukaza. Izpustimo lahko vrsto datote cnega sistema (razen ce elimo uporabiti drugega) in kot argument uporabimo le datote cni sistem ali to cko priklopa. Za priklop istega razdelka, ki smo ga e priklopili v prejnjem zgledu, bi tako napisali le
mount /mnt/okno

V obeh primerih pa moramo paziti na to, da imenik, na katerega priklapljamo datote cni sistem, e obstaja. Vsaj za izmenljive nosilce, kot so plo ce, bi si eleli, da bi jih lahko menjavali v pogonu. Da pa bi lahko uporabili novo plo co, moramo najprej odklopiti staro in jo zamenjati z novo. To storimo z ukazom u m o u n t , ki ga je e preprosteje uporabljati. Da bi odklopili datote cni sistem z zgornjega zgleda, bi uporabili ukaz
umount /dev/hda3

Uporaba teh dveh ukazov v ukazni vrstici ima to slabost, da se jih Linux ob naslednjem zagonu ne spomni ve c. To je morda kar primerno za diskete ali plo ce, vendar popolnoma odve c za razdelke na diskih. K sre ci Linux zlahka pripravimo do tega, da ob vsakem zagonu priklopi izbrane datote cne sisteme. Te sisteme navedemo v datoteki / e t c / f s t a b . To lahko opravimo z navadnim urejevalnikom besedil, na primer Kedit ali v i . Kako pa vemo, kateri razdelki so priklopljeni? Ni se nam treba zanaati na svoj spomin, saj nam sistem pomaga z ukazom m o u n t v ukazni vrstici. Ukaz m o u n t poenemo brez argumentov. Na zaslon se bodo izpisali vsi priklopljeni datote cni sistemi.

Ustvarjanje datote cnih sistemov

Da lahko priklopimo disketo ali razdelek, mora na njej ali njem e biti datote cni sistem. Kako pa datote cni sistem ustvarimo? elimo ustvariti datote Ce cni sistem na disketi, lahko uporabimo program Kfloppy, ki je priloen namizju KDE in je na voljo v menuju Potreb cine. Z njega izberemo ustrezni disketni pogon, gostoto zapisa na disketi in ustrezni datote cni sistem. Ce bomo disketo uporabljali v sistemu Windows in v Linuxu, je najbolje izbrati datote cni sistem DOS, sicer pa ext2fs. disketa pred tem e ni bila formatirana, izberimo tudi Popolno formatiranje. Nato Ce izberimo gumb Formatiraj in po cakajmo, da ra cunalnik kon ca formatiranje.

Prvi koraki po ukazni lupini

145

Slika 4-5:
Priprava disket v KDE

elimo ustvariti datote Ce cni sistem na disku ali pa ne moremo uporabiti programa Kfloppy, lahko poenemo bodisi program m k e 2 f s za pripravo datote cnih sistemov ext2fs ali program m k f s . m s d o s za datote cni sistem operacijskega sistema DOS. Oba programa sta s sorodnimi programi iz druine za formatiranje v imeniku / s b i n / . Datote cni sistem ext2fs ustvarimo na 3,5-pal cni disketi velike gostote tako, da izvedemo ukaz
mke2fs /dev/fd0 1440

Disketa je v tem primeru v prvi disketni enoti, tisti, ki jo DOS prepozna kot A : . Na splono nove datote cne sisteme ustvarjamo z ukazom oblike
mke2fs -c razdelek velikost

Parameter - c vklopi preverjanje okvarjenih blokov, razdelek je seveda razdelek, na katerem elimo ustvariti datote cni sistem, velikost pa je velikost razdelka. Ker je m k e 2 f s dovolj pameten, da velikost razdelka ugotovi tudi sam, nam zadnjega parametra ni treba navajati. Za izoblikovanje datote cnega sistema ext2fs na tretjem razdelku prvega diska bi torej lahko zapisali le
mke2fs -c /dev/hda3

146

Prvi koraki po ukazni lupini

Linux resda omogo ca oblikovati tudi druge datote cne sisteme, na primer sistem, ki ga uporablja operacijski sistem Minix, vendar vam to odsvetujemo, razen ce imate za to posebne razloge. POZOR Z zgoraj opisanimi programi lahko ustvarjamo datote cne sisteme na diskih le, ce ustrezni razdelek e obstaja, ne moremo pa ga ustvariti. Za ustvarjanje razdelka moramo uporabiti kak drug program, denimo f d i s k .

Velikost prostora
Prej ali slej nas prostor na disku za cne omejevati, zato je pametno, da znamo e od za cetka gospodarno ravnati z njim. Pri tem nam pomagajo orodja, ki nam povedo, kako so zasedeni nai datote cni sistemi, koliko prostora zasedejo izbrani imeniki ali skupine datotek in podobno. Ker ni diska, ki ga marljiv uporabnik ne bi bil sposoben zapolniti, tudi ni datote cnega sistema, na katerem bi bilo vedno dovolj prostora. Tole je sicer majhna la, ker so na voljo tudi navidezni datote cni sistemi, ki pridejo na vrsto v nadaljevanju tega poglavja, za katere to ne velja, a ni c za to. Prej ali slej vsakdo od nas za cuti potrebo po tem, da pogleda, kako zaseden je datote cni sistem.

Prostorska zasedenost datote cnih sistemov

Da bi v Linuxu izmerili porabljeni in e prosti prostor na disku, uporabljamo dva programa, d f in d u . Oba poganjamo v ukazni vrstici. Za izpis osnovnih podatkov o ga poenemo brez zasedenosti datote cnega sistema uporabimo ukaz d f . Ce parametrov, bo izpisal podatke o vseh priklopljenih datote cnih sistemih. Njegov izpis je oblike:
Dat. sist. /dev/hda1 1K-blokov 439063 Upor. 400223 Na voljo 16162 Upo% 96% Priklopljeno /

Prvi stolpec nateje imena naih datote cnih sistemov, drugi njihovo velikost v enotah, ki se imenujejo blok, in meri 1 kB. Tretji in cetrti stolpec nas presenetita s podatkoma o zasedenem in prostem prostoru v blokih, peti stolpec pa izrazi zasedeni prostor e v odstotkih. Zadnji stolpec pove, kje je datote cni sistem priklopljen. je priklopljenih datote Ce cnih sistemov veliko, lahko omejimo izpis tako, da ukazu dodamo dodaten parameter, ki je lahko bodisi ime datote cnega sistema, ki nas zanima, bodisi imenik na njem. Mimogrede, tako lahko ugotovimo tudi, v katerem datote cnem sistemu lei izbrani imenik.

Prvi koraki po ukazni lupini

147

Ve cina od nas pa ni navajena, da bi merili prostor na disku v blokih in zato ukaz d f omogo ca tudi izpis v obliki, ki je do ljudi prijazneja. Stikalo - m namesto blokov uporablja megabajte, stikalo - h pa koli cini najprimernejo obliko (kilobajte, megabajte ali gigabajte). Za tiste od nas, za katere je kozarec na pol prazen, pa je primerneji ukaz d u , je ena od njih imenik, namenjen izpisu prostora, ki ga porabijo natete datoteke. Ce d u rekurzivno pregleda tudi vse njene podimenike in izpie porabo prostora za vsako od najdenih datotek. elimo le izpis skupne porabe, uporabimo stikalo - s , druga Ce ce pa lahko uporabljamo ista stikala kakor pri ukazu d f , ki sporo ca, koliko je e nezasedenega prostora v naih datote cnih sistemih. Br ko se dele zasedenega prostora priblia 100 %, postane delo za navadne uporabnike nemogo ce in vmes mora pose ci skrbnik sistema. Pri ve cuporabnikih sistemih se uporabniki zavedamo, da moramo s prostorom na diskih ravnati skrbno, in odve cne datoteke odstranjujemo sproti. Velike datoteke shranjujemo stisnjene, ce menimo, da bi jih utegnili e potrebovati.

Skupna dolina datotek

Modrost sloni na pravih podatkih. Da bi sodili o tem, katere datoteke tratijo veliko prostora, moramo priti do pravih podatkov. Nau cimo se e pregledovanja velikosti datotek in imenikov. Pri iskanju, kateri imeniki so prazni in v katerih je veliko datotek, se zanimamo za velikost imenikov in datotek. Tudi v ta namen uporabimo program d u :
du -s imenik

Z izbiro - s zahtevamo samo izpis skupnega prostora, ki ga zasedejo datoteke v imeniku imenik in njegovih podimenikih. Morda bi radi ugotovili, kateri od vseh podimenikov porabi najve c prostora na disku. Namesto imenika zato podamo kar zvezdico, ki dolo ca, da si bom ogledovali podimenike v trenutnem imeniku, izpis pa e uredimo po velikosti:
du -s * | sort -n

Dobili smo seznam po velikosti od manjih k ve cjim urejenih datotek in imenikov. Ukaz d u nam pripoveduje, koliko prostora na disku, izraeno v blokih, ki je naravna enota velikosti za datote cni sistem, porabi katera od datotek. Obi cajno pa nam ve c kakor bloki pomenijo ustaljeni bajti in njihovi desetiki ve ckratniki. Da bi dosegli prijazneji izpis, ukaz d u uporabljamo takole

148

Prvi koraki po ukazni lupini

du -ch *.eps 50k MediaPlayer.eps 22k MiXViews.eps 72k total

Izbira - c zaukae, naj zadnja vrstica (t o t a l ) obsega celotni zasedeni prostor vseh pregledanih datotek, - h pa povzro ci, da je izpis opremljen z bolj preglednimi oznakami za enote. Oznake so desetiki ve ckratniki: k, M, G . . . Izbiro - h uporabljamo pri programu d u enako kakor pri d f . Ukaz d u navaja, koliko prostora datoteke zasedejo na disku, ne pa njihove skupne doline, ki je zaradi izvedbe datote cnih sistemov navadno manja od zasedenega prostora. Datoteka se razleze prek enega ali ve c blokov, ve c datotek pa si blokov ne deli. Bloki s konci datotek zato obi cajno niso povsem popisani z vsebinami datotek, na vsak na ampak bolj ali manj prazni. Ce cin elimo namesto porabljenega prostora na disku, ki vklju cuje prazen prostor nepolnih blokov, izvedeti skupno dolino ve c datotek, uporabimo spodnji zgled:
ls -l *.txt | awk { skupno += $5; } END { print skupno }

V zgledu smo upotevali vse neskrite datoteke, katerih imena se kon cajo s . t x t .

Iskanje
Ra cunalniki so odli cni za raznovrstna iskanja in Linux ima za ta opravila zelo dobra orodja. Najprej si bomo ogledali, kako i cemo po vsebini datotek. Recimo, da elimo poiskati datoteko z nekim nizom znakov ali datoteke z dolo cenimi lastnostmi, na primer zelo velike datoteke ali stare datoteke.

Iskanje po vsebini datotek

Nize znakov v datotekah i cemo s programi f g r e p , g r e p in e g r e p . Na cin uporabe vseh treh je podoben
fgrep iskalni_niz datoteke

Programi se med seboj lo cijo po stopnji podpore regularnim izrazom v iskalnem nizu. Medtem ko bo f g r e p iskalni niz razumel dobesedno, g r e p pozna nekaj regularnih izrazov, s katerimi si lahko pomagamo pri iskanju, e g r e p pa e ve c. Kaj pa je regularni izraz? Tako imenujemo zapis, s katerim opiemo lastnosti nizov znakov. Ve c o regularnih izrazih najdemo na strani 169. bi eleli poiskati datoteke z nizom Linux, bi zapisali Ce

Prvi koraki po ukazni lupini

149

fgrep Linux datoteka1 datoteka2

Izpis bo verjetno podoben:

datoteka1:bla bla bla in Linux bla bla

Izpis pomeni, da je v datoteki datoteka1 ena vrstica z nizom Linux, druga datoteka pa bi eleli poiskati datoteke in vrstice v njih, ki imajo niz Linus ali tega niza nima. Ce Linux, bi za iskanje namesto programa f g r e p uporabili program g r e p in regularni izraz:
grep "Linu[sx] " *

pri iskanju ne elimo lo Ce cevati med veliki in malimi crkami, uporabimo stikalo - i . Za iskanje datotek in vrstic v njih, v katerih sta besedi Linux ali Unix, uporabimo
egrep -i "linux |unix " *

Pri tem se nismo ozirali na velike ali majhne crke, s katerimi sta morebiti zapisani besedi. Iskali smo v vseh neskritih datotekah v trenutnem imeniku. elimo poiskati besedo unix brez kakrnihkoli predpon ali pripon, potem iskalni Ce niz obdajmo z regularnim izrazom \ b , ki ozna cuje vse znake, razen crk:
egrep -i "\bunix\b" *

Tako bomo poiskali nize U n i x , u n i x , ne pa tudi u n i x o v i h ali L u n i x . Bolj zapletene regularne izraze bo vedoeljni bralec poiskal na strani m a n e g r e p in preskusil ter se prepri cal, da je teko ce govorjenje regularnih izrazov ena od najkoristnejih ve cin v sistemih Unix.

Iskanje po lastnostih datotek

Ko smo opremljeni z orodji za iskanje po vsebini datotek, nas morebiti zamika e, da bi poiskali na primer tiste datoteke, katerih velikost presega razumen 1 MB in so stareje kot leto dni. Za takna opravila je na voljo f i n d . Program sestopa v globino po imenikih od navedenega imenika navzdol in poi ce datoteke, ki ustrezajo smo zelo natan postavljenemu pogoju. Ce cni, so datoteke in imeniki za iskanje enakovredni, razlikujejo se le po lastnostih. Na splono f i n d uporabljamo takole:
find iskalni_imeniki iskalni_izraz

150

Prvi koraki po ukazni lupini

Najprej navedemo seznam imenikov, v katerih in pod katerimi bomo izvedli iskanje. Sledi iskalni izraz; za zgled vzemimo kar najpreprostejega, - n a m e " n a l o g a * . t x t " . je pogoj izpolnjen, program izpie ime imenika ali datoteke, ki mu zado Ce ca; v zapisanem zgledu vse datoteke, ki se za cnejo z nizom n a l o g a in kon cajo s . t x t . Pojasnimo njegovo rabo raje e z nekaj zgledi. Z ukazom
find . -name datoteka

i cemo datoteko v trenutnem imeniku, ozna cenem s piko . , in v vseh njegovih podimenikih do poljubne globine. bi eleli iskati navzdol od katerega drugega imenika, ga navedemo. Navedemo Ce lahko tudi ve c imenikov; med seboj jih lo cimo s presledkom, denimo takole bi eleli izvedeti, / v a r / u s r . Iskalni izraz zahteva datoteko z dolo cenim imenom. Ce kje v naem datote cnem sistemu, ki se za cne s korenskim imenikom / , najdemo datoteko b a s h . 1 , povpraamo:
find / -name bash.1

in dobimo odgovor
/usr/man/man1/bash.1

Ukaz f i n d je zelo mo cno orodje za iskanje. Zapis iskalnega pogoja pa nam zna povzro citi nekaj teav. Prikaimo nekaj pogostejih zgledov. Z naslednjim ukazom poi cemo v trenutnem imeniku in vseh njegovih podimenikih vse neskrite imenike in datoteke, katerih imena se kon cajo z nizom . c :
find . -name "*.c"

Regularni izraz za ime datoteke moramo postaviti v narekovaje, tako da ga f i n d dobi nespremenjenega in ga razvije, sicer ga razvije sama ukazna lupina, tega pa v tem primeru ne elimo. Datoteke z nizom b l a poi cemo takole:
find . -type f -exec grep bla {} /dev/null \;

Iskanje se izvede v trenutnem imeniku, v vseh podimenikih in na skritih datotekah. ne Prva pika . pove, naj i cemo rekurzivno od trenutnega imenika navzdol. Ce elimo rekurzivnega sestopanja, dodamo izbiro - m a x d e p t h 0 . Izbira - t y p e f pomeni, da bomo s programom g r e p pregledali le vse prave datoteke. Izbira - e x e c pove, da bomo na vsaki pravi datoteki pognali ukaz g r e p , ki bo v njej

Prvi koraki po ukazni lupini

151

iskal niz b l a . Zavita oklepaja { } imata pri ukazu f i n d poseben pomen: stojita namesto imena datoteke, ki jo je f i n d nael. Datoteko / d e v / n u l l dopiemo, da bo ukaz g r e p izpisal ob vsaki vrstici z nizom b l a tudi ime te datoteke. Izbiro - e x e c ukaza f i n d moramo kon cati z \ ; . Imena vseh podimenikov pod trenutnim imenikom poi cemo takole: f i n d . - n a m e d . Imenike in datoteke, ki so stareji od sedem dni in so pod trenutnim imenikom, ugotovimo takole: f i n d . - m t i m e + 7 . Pogoje v ukazu f i n d lahko tudi sestavljamo. Imena datotek, ki so stareje od sedem dni, zberemo: find . -type f -mtime +7. kot navaden uporabnik brez posebnih pravic i NAMIG Ce cemo po vseh diskih, navadno dobimo veliko obvestil, da so nekateri imeniki nedostopni. Ta obvestila nas praviloma ne zanimajo in jih zato lahko preusmerimo v ko (2 > / d e v / n u l l ), da ne motijo:
find / -type f -size +100k 2> /dev/null

S tem ukazom smo po vseh datote cnih sistemih poiskali vse datoteke, ki so ve cje od 100 kB.

Programa locate in updatedb

Ker je iskanje datoteke z bolj ali manj znanim imenom po vsem datote cnem sistemu tako pogosto opravilo, program f i n d pa ga izvede, tako da pregleda vse imenike, kar znatno obremeni sistem in zna pri velikih datote cnih sistemih vzeti kar nekaj casa, se je proti tej neve cnosti nalo zdravilo. Ker se ve cina datotek ve cinoma ne spreminja prav pogosto, lahko z ukazom u p d a t e d b pripravimo njihov seznam in mesto, in to zapiemo v zbirko. Z ukazom l o c a t e pa i cemo datoteke po imenih v tej zbirki. Datoteko hosts bomo na primer poiskali takole:
locate hosts

in jo zelo verjetno nali v imeniku /etc. Opazili bomo, da iskanje nekega niza poi ce vse datoteke, ki imajo ta niz v imenu ali poti. Iskanje l o c a t e b i n bo navrglo kup datotek, ki imajo v svoji poti imenik b i n . Zbirko moramo redno osveevati, tako da poenemo program u p d a t e d b , vendar moramo to po ceti kot skrbnik sistema, saj imamo le tako dostop do vseh datotek.

152

Prvi koraki po ukazni lupini

Urejanje
Potem ko smo podatke poiskali, jih elimo morebiti e urediti. Za urejanje nam je na bi eleli abecedno urediti slovarsko datoteko, v kateri je v voljo program s o r t . Ce vsaki vrstici po eno geslo, bi zaukazali:
sort slovar.txt

nismo posebej poskrbeli za lokalizacijo naega okolja, urejanje upoteva vrstni red, Ce kot ga predpisuje razpored ASCII, ta pa ustreza crkam, urejenim po angleki abecedi. elimo le preveriti, ali je neka datoteka e urejena, bomo uporabili izbiro Ce
sort -c slovar.txt

Program bo datoteko pustil nedotaknjeno in izpisal opozorilo, ce datoteka ni urejena. Ve c datotek bomo zlili v eno in jo uredili takole
sort datoteka_1 datoteka_2 datoteka_3

Urejanje v nasprotnem vrstnem redu bomo dosegli z izbiro - r , ki jo po potrebi dodamo. Med velikimi in malimi crkami ne lo cimo, ce uporabimo - f . elimo izvedeti, katere datoteke in imeniki v trenutnem imeniku so najve Ce cji debeluhi, ukaemo: d u * | s o r t - n Izbira - n naro ci, naj bodo vrstice izhoda programa d u urejene po velikosti tevil na za cetku vrstic in ne po abecednem redu besed, kot je privzeto. V povezavi s programom s o r t velikokrat uporabimo program u n i q , ki glede na izbiro lahko izpie vsako vrstico najve c enkrat, izpie lahko zaporedoma podvojene vrstice ali pa vrstice, ki niso multiplicirane.

Ura in datum
Zaradi teav z letnico 2000 med programerji v Unixu prevladuje mnenje, da so tisti, ki so v standardno knjinico jezika C in s tem v Unix vgradili podporo za cas, bili ljubiteljski astronomi, saj so se odlo cili, da bo cas v Unixu merjen v sekundah, ki so tekle od 1. januarja leta 1970. Gledali so celo bolj v prihodnost: cas ra cunalnik interno meri po greenwiko (angl. Greenwich Mean Time, GMT), bolj u ceni bodo vedeli povedati, da prete cene sekunde shranjuje kot predzna cena 32-bitna cela tevila. Ko mora sistem izpisati trenutni cas, greenwiki cas, ki se je pozneje preimenoval v univerzalni koordinatni cas (angl. Universal Coordinated Time, UTC),

Prvi koraki po ukazni lupini

153

prevede v krajevni cas, upoteva popravek za morebitni veljavni poletni cas in cas vselej izpie v krajevni veljavi. Za izpis trenutnega casa v ukazni lupini uporabljamo program d a t e . V slovenski jezikovni razli cici je izpis tak:
ned nov 9 20:40:31 CET 2003

V prvem polju je tri crkovna okrajava za teko ci dan v tednu, sledi tri crkovna oznaka za mesec in nato tevilska predstavitev dneva v mesecu. Ura je predstavljena v zapisu u r a : m i n u t a : s e k u n d a . Kratica C E T ozna cuje, da gre za srednjeevropski zimski cas, poletni cas pa bi bil ozna cen s C E S T . Zapis se kon ca s teko co letnico. Vgrajeno sistemsko uro, ki te ce tudi, kadar je ra cunalnik izklopljen, in s katere sistem prebere trenutni cas ob zagonu, nastavljamo z ukazom h w c l o c k . vas zanimajo Program d a t e nam zna cas predstaviti e na veliko drugih na cinov. Ce podrobnosti, vas vabimo, da si ogledate strani s pomo cjo (m a n d a t e ) ali pa kratka vgrajena navodila (d a t e - - h e l p ). Za potrebe merjenja casa izvajanja programov sistem meri tudi cas s podsekundno natan cnostjo. Ta cas meri vgrajeni programski tevec s taktom (angl. clock ) 100 Hz. nas zanima, koliko Ce casa potrebuje neki program za svoje delo, z ukazom t i m e izmerimo, koliko casa je program tekel, koliko casa je prebil v uporabnikem na cinu in koliko ga je porabil za potrebe sistema. Za faktorizacijo enega milijona na prafaktorje bomo najprej dobili izpis programa f a c t o r z vsemi prafaktorji in nato case teka tega programa v sekundah:
time -p factor 1000000 1000000: 2 2 2 2 2 2 5 5 5 5 5 5 real 0.05 user 0.02 sys 0.00

V povezavi s casom je dostikrat zelo priro cen program c a l , ki brez argumentov pregledno izpie koledar cek za teko ci mesec v obliki, kot jo kae zgled
november 2003 ne po to sr ce pe so 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30

154

Prvi koraki po ukazni lupini

potrebujemo celoletni koledar, navedeno letnico v polnem zapisu, denimo takole Ce c a l 2 0 0 3 . Koledar izbranega meseca si ogledamo, tako da navedemo zaporedoma mesec in leto: c a l 1 1 2 0 0 3 .

5. POGLAVJE

Mo c ukazne lupine
Prvi koraki v Linuxu niso ni c manj teavni od katerih koli drugih. Nau citi se moramo pogovarjati z ra cunalnikom; to zahteva nekaj spretnosti, ki pa se bogato popla ca. Za sogovornika smo dobili modrega in zmogljivega prijatelja, a seveda se moramo spoznati z njegovimi muhami, da bo bomo dobro shajali z njim in imeli od njega cim ve c. Zato se podrobneje spoznajmo z ukazno lupino, da bo upravljanje sistema lahko.

Ukazne lupine
Postavimo ukazne lupine ob bok drugo drugi in presodimo, katera nam najbolj ustreza. S stali ca sistema je med interaktivnimi in neinteraktivnimi lupinami velika razlika, z uporabnikega pa malo manja. Interaktivna je tista ukazna lupina, prek katere se lahko uporabnik sporazumeva s sistemom. Sistem to zazna tako, da presodi, ali sta standardni vhod in izhod povezana s terminalom. Sami pa lahko preverimo, v katerem izmed obeh na cinov smo, tako da si ogledamo vrednost spremenljivke $ P S 1 . Pri neinteraktivnih lupinah vrednost spremenljivk navadno ni nastavljena. To lastnost lahko izkoristimo v skriptih, kakor kae naslednji zgled:
if [ "$PS1" = "" ]; then echo "Smo v neinteraktivni lupini." else echo "Smo v interaktivni lupini." fi

elimo, da nas sistem ob vsaki prijavi obvesti, kdo Zakaj bi to lahko bilo koristno? Ce trenutno dela v sistemu, bomo zelo verjetno to opravilo prepustili skriptu ukazne lupine in ta ga naj izvede le pri interaktivnih prijavnih skriptih. Pravkar smo se nau cili, kako preskusimo, za kakno prijavo gre.

156

Mo c ukazne lupine

Izbira ukazne lupine

Ukazno lupino trajno izberemo z ukazom
chsh -s ime_lupine

Bash potemtakem izberemo takole: c h s h - s / b i n / b a s h Pri tem smo predpostavili, da sistem e dovoljuje uporabo izbrane lupine. Katere ukazne lupine so v sistemu dovoljene, predpisuje datoteka / e t c / s h e l l s . Pri spremembi ukazne lupine nas sistem povpraa po naem skritem uporabnikem geslu.

Razli cice
V casih naletimo na teave z ukazno lupino in tedaj znamo posumiti, da je zanje kriva napa cna razli cica nae ukazne lupine, ali pa nas samo zvedavost ene v to, da razi cemo, kaj imamo name ceno. Razli cico ukazne lupine Bash izpiemo z ukazom
echo $BASH_VERSION

Izpis je oblike 1 . 1 4 . 7 ( 1 ) in pove, da gre za razli cico 1 . 1 4 . 7 ,in sicer za njeno prvo , Ctrl + V , tedaj gradnjo. Do podatka o razli cici pridemo tudi s pritiskom na Ctrl + X je izpis tak:
GNU bash 1.14.7(1)

Ko smo pisali tole knjigo, je bila najbolj razirjena razli cica 1.14, najsodobneja pa razli cica 2.05b, a je z 1.14 malenkostno nezdruljiva.

Primerjava lastnosti ukaznih lupin

Pri ve cini sistemov Unix najdemo Bournovo lupino, lupino C in Kornovo lupino. Poleg teh lupin je pri Linuxu razirjena e prosto dostopna lupina Bash. Natete lupine razen Bournove se pri interaktivni uporabi obnaajo zelo podobno, najve cje razlike so v skladnji jezika in pri u cinkovitosti izvajanja skriptov. Primerjava lastnosti je podana v preglednici na strani 157.

Ukazna vrstica
nekatere postopke Ra cunalniki odli cno opravljajo ponavljajo ce postopke. Ce opravljamo pogosto, se jih morebiti da avtomatizirati, tako da bodo tekli samodejno.

Mo c ukazne lupine

157

Lastnost Privzeti pozivnik Prilagoditev pozivnika je preprosta Podprt nadzor poslov Menjavanje procesov Soprocesi Polna podpora signalom Nadomestna imena Lupina omogo ca definiranje funkcij Cevovodna preusmeritev Sklad imenikov Urejanje ukazne vrstice v na cinu Vi v na cinu Emacs Monost prilagoditve krmilnih tipk Priklic uporabnikega imena Dopolnjevanje imen datotek Dopolnjevanje imen uporabnikov Dopolnjevanje imen ra cunalnikov Pomnjenje ukazov Shranjevanje preteklih ukazov Dopolnjevanje preteklih ukazov Spremenljivke s seznami Vgrajena aritmetika Sledenje simbolnim povezavam Osnova skladnje skriptnega jezika Opozarja na prispelo poto Shaja z velikim tevilom argumentov Neinteraktivna nastavitvena datoteka Nastavitvena datoteka brez prijave Monost preskoka nastavitvenih datotek Predpiemo nastavitveno datoteko Onemogo ceno prepisovanje datotek Prosta dostopnost programa Opombe:
1 2 3 4

Sh $ 1 sh 4

Csh % 1 2 2 csh

Ksh $ sh 3 3

Bash bash$ 2 sh 3

Te lastnosti ni v prvotni izvedbi, vendar je postala skoraj standardna. Ta lastnost je nova in je v starejih izvedbah ni. Samo prek datoteke, ki je dolo cena z vsebino spremenljivke E N V . Ukazna lupina s h je dostopna kot podmnoica b a s h .

Tabela 5-1: Primerjava lastnosti ukaznih lupin

158

Mo c ukazne lupine

To je ena od monosti, kjer nam lahko ukazna vrstica in vgrajeni programski jezik mo cno olajata delo. Druga prednost ukazne vrstice za nekatere bolj ve ce uporabnike je, da smo v ukazni smo spretni, nam ukazna vrstice blije sistemu in da ga imamo bolj pod prsti. Ce vrstica omogo ca veliko ve cjo u cinkovitost kot katerakoli druga monost. Vsekakor pa za kakrnokoli pogosteje delo z Linuxom vsaj delno poznavanje ukazne vrstice mo cno olaja delo.

Vnos ukaza
V Bash je vgrajeno zelo pripravno orodje za dopolnjevanje imen izvedljivih programov ali datotek in imenikov. Denimo, da bi si radi ogledali besedilne datoteke, ki prihajajo z lupino Bash, in bolj ali manj natan cno vemo, da so shranjene v imeniku / u s r / s h a r e / d o c / b a s h - 2 . 0 5 b . Takole bomo tipkali:
ls /u Tab /sha Tab /docs/b Tab Tab

Najprej bomo vnesli ime ukaza za prikaz vsebine imenikov. Nato bomo za celi vnaati za cetek absolutne poti, kjer lei ciljni imenik. Prvi pritisk tipke Tab bo iz nastavka / u dopolnil ime v / u s r / , ki je na tem imenika mestu navadno edini imenik z za c etnico u . Drugi Tab bo dopolnil ime v / u s r / s h a r e / . Ko bomo pritisnili Tab za crko b , nas bo ukazna lupina opozorila, da ne more na Tab pritisnemo e enkrat, nam bo lupina ponudila enozna cno dopolniti imena. Ce vse monosti; v naem zgledu bosta to verjetno imenika b a s h 2 - 2 . 0 5 b / in b o n o b o - 1 . 0 . 2 2 ali kaj podobnega, saj je sestava paketov mo cno odvisna od izbir pri name canju.
[metka@modrec /]$ cd /usr/share/doc/b Tab bash2-2.03 bonobo-1.0.22 [metka@modrec /]$ cd /usr/share/doc/bash

Med njima izberemo, tako da nadaljujemo tipkanje za b a s h takole b a s . Zdaj si e upamo zopet pritisniti Tab , ki nam ime imenika izpolni do konca. Kot vidimo, je za uspeno iskanje neke datoteke z ukazno lupino dovolj, da vsajdelno poznamo za cetek njenega imena in kje v strukturi imenikov lei. Tipka Tab nam je pri tem pomagala, tako da nam je prihranila vnos nekaj crk ali pa nam razkrila morda pozabljeno vsebino imenikov. Bolj zapletena iskanja datotek seveda izvajamo s specializiranimi orodji za iskanje, denimo s programom l o c a t e . se beseda, ki jo Dopolnjevanje ni omejeno le na imena datotek ali programov. Ce elimo dopolniti, za cne z znakom $ , jo ukazna lupina dopolni z imenom spremenljivke okolja iz teko ce ukazne lupine. Besedo, ki se za cne z znakom ~ ,

Mo c ukazne lupine

159

Zaporedje + ! Alt Alt + ~ Alt + $ @ Alt + Ctrl + X + ! Ctrl + X + / Ctrl + X + $ Ctrl + X + @

U cinek Dopolni kot ime programa, ki smo ga e pognali. Dopolni kot ime uporabnika. Dopolni kot ime spremenljivke. Dopolni kot ime sistema. Nateje vsa ujemajo ca imena e pognanih programov. Nateje vsa ujemajo ca imena uporabnikov. Nateje vsa ujemajo ca imena spremenljivk. Nateje vsa ujemajo ca imena sistemov.

Tabela 5-2: Seznam blinjic v ukazni lupini za dopolnjevanje nekaterih imen

pa se beseda za dopolni z imenom uporabnika. Ce cne z znakom @ , jo lupina dopolni z imeni ra cunalnikov, ki jih najde v datoteki / e t c / h o s t s . Povrh lahko dodatna imena ra cunalnikov natejemo v posebni datoteki, ki mora imeti enako obliko kot / e t c / h o s t s in se nanjo skli cemo z vrednostjo spremenljivke okolja H O S T F I L E .

Urejanje ukazne vrstice

V Bash je za urejanje ukazne vrstice v lupini vgrajena knjinica r e a d l i n e , s katero elijo pri FSF poenotiti znakovno usmerjene uporabnike vmesnike. Vsi programi, ki uporabljajo to knjinico, bi se morali vesti enako pri urejanju ukazne vrstice. To pomeni, da bi z enakimi ukazi za urejanje dosegli enak u cinek. Bralec gotovo e pozna nekaj razli cnih na cinov za urejanje, na katere je naletel v katerem od urejevalnikov besedila. Pri izbiri posnemanja ukaznih na cinov s knjinico readline imamo na voljo dve poglavitni vrsti, po katerih se zgleduje: privzeti krmilni na cin e m a c s in poleg njega na cin v i . Krmilni na cin, ki se imenuje e m a c s , je kar se da podoben vedenju urejevalnika e m a c s . Enako velja za na cin v i , ki je podoben urejevalniku v i . Kakni ukazi so nam na voljo v trenutnem na cinu, si ogledamo z ukazom b i n d - v ali b i n d - d . Iz enega na cina v drugi pa preklapljamo z ukazom s e t - o e m a c s ali set -o vi. Ogledali si bomo urejanje po Emacsovo. Pri urejanju ukazov nam pomagajo vse obi cajne smerne tipke. Pritisk na pomakne kazalec za znak na levo in na desno, ce nismo zadeli ravno ob rob niza. Ukaz se pomakne po zgodovini naih vnesenih ukazov v preteklost in v nasprotni smeri. Tudi drugiukazi za premikanje so intuitivni in nekateri podvojeni: na za c etek vrstice sko c imo s Home ali po Emacsovo s Ctrl + A , poleg tega pa e z zaporedjema Esc , [ , 1 , ~ ali Esc , [ , H . Na konec vrstice se podamo z End ali po Emacsovo s Ctrl + E , poleg tega pa e z

160

Mo c ukazne lupine

, [ , 4 , ~ ali Esc , [ , F . zaporedjema Esc Velja si zapomniti e vsaj ukaza po besedah levo in desno, ki po za preskakovanje Emacsovo zvenita takole: Esc , B oziroma Esc , F . Sosednja znaka med seboj zamenjamo s Ctrl + T , sosednji besedi pa z Esc , T . Vidimo, da smo pri popravljanju besedila v na cinu Emacs za razliko od na cina Vi ves cas v vnosnem na cinu. Kjerkoli je kazalec, povsod lahko vnaamo besedilo ali ga popravljamo. Besedilo urejamo s tipkami za premikanje ali s posebnimi nadzornimi ukazi, ki jih izvedemo, tako da hkrati pritisnemo na nadzorno tipko Ctrl ali Alt in na neko drugo nimajo tipke pri sistemih, pri katerih tipkovnice z tipko. V olajavo dela , to nadome ca tipka Esc . Da nadomestimo tipko Alt , pritisnemo Esc in oznako Alt jo spustimo ter nato vnesemo potrebno zaporedje. Pokaimo uporabo z zgledom. V ukazni vrstici vnesimo besedi n a d v e . Ko ju vtipkamo, je kazalec na koncu zadnje e zdaj pritisnemo Alt + T , bosta besedi zamenjali vrstni red v d v e e n a . besede. Ce Enak u cinek doseemo tudi, ce zaporedoma pritisnemo tipki Esc , T . Vseh ukazov je nekaj sto, vendar bi ne imelo nobenega smisla, ce bi jih tu natevali in pojasnjevali.

Zgodovina tipkanih ukazov

Ukazna lupina Bash ukaze, ki jih vnaamo, shranjuje v datoteko . b a s h _ h i s t o r y v naem doma cem imeniku. Koliko zadnjih ukazov pomni, dolo cimo s spremenljivko $ H I S T S I Z E ; privzeta vrednost je 500 zadnjih ukazov. elimo kdaj pozneje ponoviti e vneseni ukaz, pritisnemo tipki Ctrl + R in Ce zapiemo prve znake ukaza. Ukazna lupina nam ponudi zadnji ukaz, katerega za cetek se ujema s tistim, karsmo dotlej vnesli. Ce smo pred kratkim uporabili na primer ukaz l s - a l , vneseni Ctrl + R l s lupina dopolni v l s - a l takole:
(reverse-i-search)ls : ls -al

z ukazom nismo zadovoljni, lahko zopet pritisnemo Ctrl + R . To nam ponudi Ce naslednjo monost. Ko smo s priklicanim ukazom, ga potrdimo in zadovoljni . izvedemo s pritiskom na Enter NAMIG Z ukazom Shift + Page Up vnovi c prikaemo zaslon, ki nam je uel za obzorje, ce imamo dovolj pomnilnika in ga sistem e ni zavrgel. moramo urediti bolj zapleten ukaz ali pa ve Ce c zaporednih ukazov, ki smo jih e vnesli, lahko s pridom uporabimo v lupino vgrajeni ukaz f c . Z njim zahtevamo, da dolo ceni ukaz ali njihovo zaporedje uredimo v privzetem urejevalniku besedila, nato pa se ti ob koncu urejanja izvedejo. Zadnje vneseni ukaz bomo tako uredili zgolj s

Mo c ukazne lupine

161

Zaporedje , Ctrl + R Ctrl + S Alt + P Alt + N < Alt + Alt + >

U cinek Korak za korakom se pomikamo po zgodovini vnesenih ukazov. Ko po pritisku vnesemo nekaj znakov, lupina zaporedoma ponudi ujemajo ce e vnesene ukaze. Ustrezne ujemajo ce ukaze i cemo od trenutnega mesta v zgodovini naprej zaporedoma na enak na cin kot pri . Ctrl + R Ko po pritisku vnesemo niz in ga zaklju cimo z Enter , sistem ponudi zadnje vneseni ci ukaz. ujemajo Podobno kot pri Alt + P , le da i cemo po zgodovini od trenutnega mesta naprej. Sko cimo na najstareji vnos v zgodovini ukazov. Sko cimo na najnoveji vnos v zgodovini ukazov.

Tabela 5-3: Seznam akordov tipk za premikanje po zgodovini ukazov

navedemo zaporedno tevilko ukaza iz zgodovine ali sklicem na f c . Ce ce podamo navedemo zaporedno tevilo prvega in zadnjega njegov del , bomo uredili ta ukaz. Ce ukaza ali pa njune delne nize znakov, bomo uredili vse ukaze med njima.

Ukazi
Ko v ukazno lupino vnesemo nek ukaz in se ta izvede, nas lahko njegov u cinek preseneti. Tedaj se vpraamo, ali smo uporabili pravi ukaz in ali je ta pognal pravi program. Pri tem nam pomaga v lupino vgrajena funkcija t y p e , ki pove, kateri program je ukaz pognal. Vpiimo nekaj imen ukazov:
type bash ls /bin/echo echo w if return

in sistem nam bo pojasnil:

bash is /bin/bash ls is aliased to ls --color=tty /bin/echo is /bin/echo echo is a shell builtin w is hashed (/usr/bin/w) if is a shell keyword return is a shell builtin

prva vrstica pojasni, kje je shranjena datoteka s programom, druga vrstica izpie, da gre za nadomestno ime, tretja in cetrta vrstica povesta, da je ukaz echo lahko program

162

Mo c ukazne lupine

Slika 5-1:
Dedovanje spremenljivk pri procesih

proces init . . .

smer dedovanja spremenljivk

roditeljski proces smer dedovanja spremenljivk otroki proces

. . .

ali pa v lupino vgrajena funkcija, peta vrstica razkrije, da je bil program w pred kratkim pognan in ga lupina e pomni, i f je rezervirana beseda lupine, r e t u r n pa funkcija. uporabimo izbiro - a , bo t y p e izpisal vse monosti, kaj bi podani ukaz lahko Ce ozna ceval.

Spremenljivke
Spoznali smo krmilne stavke ukazne lupine. Za delo potrebujemo e spremenljivke in lahko piemo lupinske skripte! Spremenljivke so namenjene shranjevanju znakovnih nizov, ce posebej ne zahtevamo druga ce. S spremenljivkami vplivamo na vedenje ukazne lupine in drugih programov, vanje lahko zapisujemo in shranjujemo podatke, ki jih pozneje po potrebi prikli cemo. Spremenljivke v ukazni lupini so dveh vrst: lokalne (angl. local variable ) in globalne (angl. environment variable ). Lokalne spremenljivke so vezane na trenutno lupino in se ne dedujejo na podprocese, porojene iz te lupine. Globalne spremenljivke pa se nasprotno od lokalnih prenaajo na vse iz danega procesa porojene procese. Nekatere globalne spremenljivke naredi e sistemski proces l o g i n in dedujejo vse prijavne ukazne lupine. Po na celu o neodvisnosti procesov v Unixu spremenljivke iz procesov otrok nikoli ne dedujejo procesi roditeljev. Po dogovoru spremenljivke okolja navadno ozna cujemo z velikimi crkami, ce gre za sistemske spremenljivke; pri tem jih nekaj za bolj preprosto delo dolo ca e sama ukazna lupina, lokalne pa raje piemo z malimi crkami.

Mo c ukazne lupine

163

Spremenljivka s potjo do izvedljivih programov

Spremenljivka $ P A T H se uporablja za dolo cevanje poti, kje naj operacijski sistem i ce izvedljive programe, za katere nismo posebej predpisali poti. Sistem bo za uporabnico Metko nekako takole nastavil njeno vrednost:
/usr/local/bin: /bin: /usr/bin: /usr/X11R6/bin: /home/metka/bin

Vidimo, da pot do programov obsega tiri sistemske imenike in enega, ki lei pod doma cim imenikom uporabnice. V zgornjem zgledu smo imenike izpisali bolj pregledno po enega v vsaki vrstici, a ko jih vnaamo za sistem, jih moramo vse podati v eni vrstici. Navadno v ukazni lupini dodamo v pot nov imenik takole
PATH=$PATH:/usr/local/bin

To pomeni, da smo na rep zaporedja imenikov, ki so bili doslej shranjeni pod spremenljivko $ P A T H , dodali e imenik / u s r / l o c a l / b i n . dodamo POZOR Dodajanje imenikov v pot je potencialno nevarno! Ce trenutni imenik na za cetek seznama:
PATH=.:$PATH

s tem dopustimo, da nehote poenemo program, ki ga nismo nameravali. nam je kdo v trenutni imenik podtaknil program z imenom l s , bomo z Ce ukazom l s v tem imeniku pognali ta program in ne sistemskega. Posledice so lahko neomejene . . . Imenike v poti izpiemo za uporabnika bolj pregledno po vrsticah z ukazom
echo $PATH | tr : "\n"

Operacije z znakovnimi spremenljivkami

Vrednost spremenljivki okolja nastavimo takole:
spremenljivka =vrednost

164

Mo c ukazne lupine

Tako dolo cena spremenljivka je lokalna v nai lupini in se ne prenaa v lupine, ki jih poenemo iz te. Poglejmo:
[metka@modrec [metka@modrec blu [metka@modrec [metka@modrec linux-kde]$ BLA=blu linux-kde]$ echo $BLA linux-kde]$ bash linux-kde]$ echo $BLA

[metka@modrec linux-kde]$

Ko smo e enkrat pognali ukazno lupino b a s h , ta ni poznala vrednosti spremenljivke Prirejanje vrednosti spremenljivki se med ukaznimi lupinami razlikuje. V zgledih te knjige uporabljamo ukazno lupino Bash. Primerjavo med ukaznimi lupinami podaja tabela na strani 457.
$BLA.

elimo, da spremenljivko dedujejo otroki procesi, moramo spremenljivko narediti Ce javno z ukazom e x p o r t . Lahko ji hkrati priredimo vrednost, e x p o r t B L A = b l u , ali pa jo le izvozimo z vrednostjo, ki jo ima: e x p o r t B L A Ko se sklicujemo na vrednost spremenljivke, napiemo spremenljivko predzna ceno z znakom za dolar ($ ): e c h o $ B L A . Spremenljivko zbriemo z ukazom u n s e t B L A . Odslej spremenljivke s bi radi zgolj zbrisali njeno tem imenom ni ve c, dokler je kdo spet ne ustvari. Ce vsebino, ukaemo B L A = . Spremenljivka zdaj e obstaja, le njena vsebina je prazna.

tevil cne spremenljivke in aritmetika

V ukazni lupini lahko s spremenljivkami, ki imajo numeri cno vrednost, izvajamo matemati cne in nekatere druge operacije. Da izra cunamo izraz, uporabimo ukaz e x p r , denimo takole:
expr 1 + 2 \* \( 4 - 2 \)

Kot vidimo, moramo v izrazu s presledki lo citi operatorje, tevila in oklepaje, posebne znake ukazne lupine pa uvesti z znakom \ . Dobiti bi morali izpis rezultata, v zgornjem zgledu torej 5. je ukaz e x p r siten in eli med vsemi deli izraza presledke, je podoben ukaz za Ce izra cunavanje l e t enako siten v nasprotni smeri, saj presledkov ne dopu ca, uporabljamo pa ga najve ckrat za prirejanje vrednosti spremenljivki okolja
let k="1+2*(4-2)"

Mo c ukazne lupine

165

V izrazu se lahko sklicujemo tudi na druge spremenljivke okolja, to pa nam je olajano, saj pri njihovih imenih ni treba uporabljati znaka $ . Zado ca, da se skli cemo nanje, kot kae zgled: l e t j = " 2 * k " . Z zgledom pokaimo, kako lahko vgrajeno izra cunavanje tudi uporabljamo. Denimo, da elimo ozna citi stolpce s tevkami od 0 do 9, tako da bi na zaslonu pregledno ozna cili stolpce do osemdesetega. To doseemo s skriptom
i=1; while [ $i -le 80 ]; do let d=i%10; echo -n $d; let i=i+1; done

Bolj ve ci pa znajo skript zapisati tudi takole:

for (( i=1; i<=80; i++ )); do echo -n $(( $i%10 )); done

Zgled kae na razliko med rabama zaporednih oklepajev. Prvi dvojni oklepaji ozna cujejo po C-jevsko zapisano skladnjo treh zaporednih stavkov, pri cemer piemo spremenljivko brez uvodnega znaka za dolar, drugi pa izra cun matemati cnega izraza ostanka po modulu deset, kjer so spremenljivke poimenovane s predzna cenimi znaki za dolar. Ukaz e x p r je samostojni program. Uporabljamo ga lahko v vseh ukaznih lupinah enako, le predznaki nadzornih znakov so odvisni od lupine. Izvajanje precej pospeimo, ce namesto ukaza e x p r uporabimo v ukazno lupino Bash vgrajena ukaza $ ( ( ) ) ali $ [ ] , na primer takole
echo $(( 1 + 2 * ( 4 - 2 ) ))

ali zaradi oglatih oklepajev bolj berljivo

echo $[ 1 + 2 * ( 4 - 2 ) ]

Kako lahko sestavljamo bolj zapletene pogoje, si bomo ogledali na strani 192.

166

Mo c ukazne lupine

Razreevanje spremenljivk in narekovaji

Narekovaje uporabljamo, da odpravimo pomen posebnih znakov. Z njimi razveljavimo pomen spremenljivk in podelimo znakovnim nizom njihov dobesedni pomen. Ograjevanje besedila v oklepaje se imenuje citiranje. Narekovaji so dveh vrst: enojni ( ) in dvojni (" ). Dvojni narekovaji veejo ibkeje in spremenljivke med dvojnimi narekovaji ohranjajo pomen. Med enojnimi narekovaji imajo posebni znaki svoj obi cajni pomen, znak za $ se tako tudi izpie. Zgledi:
vrednote=zadovoljstvo echo "Zelo cenim $vrednote" Zelo cenim zadovoljstvo echo Zelo cenim $vrednote Zelo cenim $vrednote

Uvajanje z ubenim znakom \ vra ca osnovni pomen vsem znakom, tudi metaznakom. Ukaz e c h o P T \ & T izpie P T & T . Kon cevanje vrstice z ubenim znakom \ pa ima poseben pomen: vrstica ni kon cana, piemo lahko naprej v naslednjo vrstico. Denimo, ukaz e c h o bo izpisal besedi B l e d in B o h i n j , ki sta podani v dveh vrsticah ukazne lupine, v eni vrstici,
echo Bled \ > Bohinj Bled Bohinj

Ker smo z ubenim znakom podaljali prvo vrstico ukaza in ukaz e ni bil kon can, nas je na za cetku naslednje vrstice pri cakal pozivnik > . Pozorni moramo biti, da je pri nadaljevanju vrstic ubeni znak res zadnji znak v vrstici, sicer nima tega pomena. Ce je za ubenim znakom na koncu vrstice morebiti presledek, ki ga ne vidimo, se vrstica ne bo nadaljevala v naslednjo. Znaki ohranijo svoj dobesedni pomen med enojnimi narekovaji:
echo $PATH $PATH

Tako smo lahko izpisali ime spremenljivke $ P A T H in ne njene vrednosti. Enojnega narekovaja v nizu, omejenem z enojnim narekovajem, ni dovoljeno uporabiti, saj ukazna lupina razume navedek do prvega narekovaja, ki je navedek za cel. Dvojni narekovaj (" ) ohranja dobesedni pomen vseh znakov med narekovaji " . . . " , razen naslednjih treh $ , in \ . Pot do datotek, ki jih lahko izvajamo, izpiemo takole

Mo c ukazne lupine

167

Znak
* ? [

...]

Pomen nadomesti katerikoli niz znakov, s praznim nizom vred nadomesti katerikoli znak nadomesti kateregakoli od natetih znakov ali znakov na obmo cju, ce je to podano, ali kateregakoli, razen natetih znakov, ce je prvi znak za [ znak ! ali ^

Tabela 5-4: Metaznaki ukazne lupine in njihov pomen

echo "$PATH" /usr/local/bin:/bin:/usr/bin:/usr/X11R6/bin:/home/metka/bin

Dvojne narekovaje lahko med dvojnimi narekovaji uporabljamo, ce jih uvedemo z ubenim znakom:
echo "Prvi c je reklo \"trbunk\"." Prvic je reklo "trbunk".

Posebna znaka * in @ obdrita svoj posebni pomen med dvojnimi narekovaji. Kako pa je natanko s posebnimi znaki, si oglejmo naslednjem razdelku.

Posebni znaki
Ukazna lupina crke angleke abecede in tevilke jemlje kot obi cajne znake. Nekateri drugi znaki so razvr ceni v skupine posebnih znakov. Ti znaki imajo posebne lastnosti, ki jih bomo spoznali v nadaljevanju.

Nadomestni znaki
Ukazna lupina pozna nekaj nadomestnih znakov. Znaki zvezdica (* ), vpraaj (? ) in vzorec med oglatima oklepajema ([ . . . ] ) so posebnosti in v ukazni lupini nadome cajo enega ali ve c znakov za imena datotek ali imenikov. Gre za metaznake regularnih izrazov, ki jih razvije ukazna lupina in jih nadomesti z imeni resni cnih datotek ali imenikov. Ti znaki niso povezani z vsebino datotek, le z njihovimi imeni, in nekateri so druga cni od regularnih izrazov s podobnimi pomeni v ve cini programov, kakrni so g r e p in podobni. Pika (. ) v ukazni lupini v nasprotju s svojim pomenom v regularnih izrazih ni nadomestni znak. Navedimo nekaj zgledov. Z nadomestnimi znaki opisano ime datotek * . t x t se bo ujelo z vsemi datotekami in imeniki, katerih imena se kon cajo s . t x t , a niso skrita.

168

Mo c ukazne lupine

Skrita so tista, ki se za cnejo s piko. Ime p o g l a v j e ? . t x t se bo ujelo z datotekami, kjer je na mestu vpraaja poljuben znak, tako crka kot tevilka ali kaj drugega. Kot vidimo, pika v nasprotju z obi cajnimi regularnimi izrazi nima posebnega pomena. Takole * . * opisane datoteke so vse, ki imajo vsaj eno piko na neprvem mestu. Ce elimo ujeti vse skrite datoteke, zapiemo takole . * , vse neskrite datoteke pa ujamemo z * . Ime [ g t ] r o f f se ujame z datotekama g r o f f ali t r o f f , ime [ ^ g t ] r o f f pa z vsemi drugimi, razen omenjenih dveh. Ime m a n [ 0 - 9 ] se ujame z vsemi imeniki s pomo cjo od m a n 0 , m a n 1 , . . . do vtevi m a n 9 . Ime [ a - z ] * se ujame z vsemi datotekami, ki se za cnejo na katerokoli od malih crk angleke abecede. Zvezdico lahko hkrati uporabimo tako za ozna cevanje imenikov kot imen datotek. Datoteke s pomo cjo v imeniku / u s r / m a n / zajamemo tudi takole: / u s r / m a n / * / * . ? .

Metaznaki
Metaznaki so posebni ne crkovni znaki, ki lo cijo besede, ce ne stojijo med narekovaji. Deveterica metaznakov je | , & , ; , ( , ) , < , > , presledek in tabulator. Imajo poseben pomen, ki ga bomo razkrili v nadaljevanju.

Razreevanje tilde
Znak tilda (~ ) ima v ukaznih lupinah zelo poseben pomen. V duhu u cinkovitosti Unixa si z njim pomagamo pri stenografskem zapisovanju. Ukazna lupina skua tildo, ki ji morebiti sledijo znaki do prve poevnice, razumeti kot uporabniko ime v najde ustrezno ime, tildo in te znake zamenja z doma sistemu. Ce cim imenikom tega uporabnika. V sistemu, kjer je uporabnica m e t k a , se bo izraz s tildo ~ m e t k a / t m p spremenil v njen doma ci imenik / h o m e / m e t k a / t m p . Goli izraz s tildo ~ se spremeni v na doma ci imenik. Izraz s tildo na primer uporabimo, ko bi si radi ogledali prijavno nastavitveno datoteko . b a s h r c naega prijatelja Janka z uporabnikim imenom j a n k o , ki proti ogledu ne bi imel ni c proti in datoteke seveda ni zavaroval pred nami. Tedaj re cemo preprosto
less ~janko/.bashrc

Dobrot, ki jih prinaa tilda, e ni konec. Tilda, ki ji sledita znaka plus (~ + ) ali minus (~ - ), pomeni trenutni imenik ali zadnji imenik pred zamenjavo. Uporabili jo bomo v naslednjem namiljenem scenariju. Denimo, da elimo nekaj datotek prenesti iz enega imenika v drugega. Najprej se bomo postavili v imenik, kjer so datoteke, in se

Mo c ukazne lupine

169

z ukazom l s prepri cali, ali sta datoteki prva in druga poleg tevilnih drugih res v njem. Nato bomo z ukazom c d sko cili v ciljni imenik. Datoteki prva in druga bomo presneli z ukazom
cp ~-/{prva ,druga } ~+

Nadzorni znaki
Nadzorni znaki so nizi znakov s posebnim pomenom. Ta posebni pomen sega od tega, da z njimi pomaknemo izvajanje procesov v ozadje; v isti vrstici na en mah dolo cimo ve c ukazov, ki se izvedejo zaporedoma, ali pa pogojno glede na uspenost prejnjega ukaza izvedemo naslednjega. Nekaj nadzornih znakov hkrati sodi med metaznake. Nadzorne znake sestavlja naslednjih devet skupin: | | , & , & & , ; , ; ; , ( , ) , | in nova_vrstica. Z znakom # v ukaznem skriptu in tudi v ukazni lupini uvedemo komentar. Komentar se nadaljuje do konca vrstice. V komentarju lahko zapiemo karkoli. V interaktivni ukazni lupini komentar neko c ni bil dovoljen, razen ce nismo pognali ukazne lupine z izbiro - o . Po novem v Bash smemo pisati komentarje enako kakor v ukaznih skriptih.

Regularni izrazi
Regularni izrazi so izrazno sredstvo, s katerim strnjeno opiemo lastnosti znakovnih nizov. Pomagajo nam na primer pri opisovanju iskanih znakovnih nizov z dolo cenimi programi, ali pri razvijanju imen datotek, kot smo e videli na strani 167. Pri tem uporabljamo dogovorjene, vendar nestalne metaznake, ki se med razli cnimi orodji malo razlikujejo. Da bi vnesli nekaj reda v opisovanje regularnih izrazov, standard POSIX (angl. Portable operating system interface ) dolo ca dve vrsti regularnih izrazov, osnovni nabor (angl. basic regular expressions, BRE) in razirjeni nabor (angl. extended regular expressions, ERE). Zaradi rabe, ki se v razli cnih orodjih v podrobnostih sicer razlikuje od standarda, v osnovnih potezah pa mu obi cajno sledi, si bomo ogledali le najbolj pogoste metaznake regularnih izrazov. Podrobneje se naj vedoeljni bralec pou ci iz navodil, ki spremljajo orodja. Regularni izrazi iz ukazne lupine so zelo okrnjeno orodje za opisovanje zelo splone ideje, da se da znakovne nize pregledovati s krajimi nizi in z operacijami nad njimi. S tem je dolo cen jezik, s katerim ra cunalniku v strnjeni obliki dopovemo, kaj v elimo poiskati vse datoteke v trenutnem imeniku, ki besedilu nas zanima. Ce vsebujejo niz E U R ali S I T , to storimo takole:
egrep "EUR|SIT" *

170

Mo c ukazne lupine

Program e g r e p bo odprl datoteko za datoteko od teh, s katerimi se ujame regularni izraz * ukazne lupine. Nato bo po vrsti vsako datoteko od za cetka do konca najde niz v kateri pregledal, ali morda kakna vrstica ne vsebuje niza E U R ali S I T . Ce od vrstic, to vrstico e g r e p izpie. V regularnem izrazu " E U R | S I T " , ki opisuje iskani niz, smo uporabili znak | , ki ga beremo kot ali. Regularni izraz pravi tole: i ci niz E U R ali pa S I T . Da bi mogli sestaviti bolj zapletene izraze od pravkar predstavljenega, imamo na voljo ve c posebnih znakov, s katerimi se izraamo.

Metaznaki regularnih izrazov

Natejmo in z zgledi pojasnimo poglavitneje metaznake regularnih izrazov. Ti metaznaki imajo v orodjih a w k , g r e p , e g r e p , p e r l , e m a c s in v i enak pomen, ki je pojasnjen v tabeli na strani 171.

Procesi
Vsaki c, ko poenemo program, se njegova binarna slika, ki je shranjena kot datoteka na disku, skupaj s podatki preslika v pomnilnik. Ko je v pomnilniku pridruen svojemu teko cemu okolju, postane proces. Program je torej nekaj stati cnega, shranjenega na disku, proces pa je dinami cen, saj gre za teko c program. Vsak proces v Linuxu je enozna cno poimenovan z identifikacijsko tevilko procesa (angl. process identity number ali, na kratko, PID), ki je unikatna tevilka, dodeljena vsakemu procesu. Ker se procesi rojevajo in upokojujejo, se tudi tevilke lahko reciklirajo. V Linuxu lahko nov proces nastane le tako, da se e obstoje ci razdeli na dvoje. Novi proces, ki tako nastane, imenujemo potomec, obstoje ci proces pa postane roditelj. Vsak roditelj ima lahko ve c potomcev, ti pa lahko prav tako porodijo nove. Vsi procesi, ki te cejo v Linuxu, s svojimi sorodstvenimi vezmi sestavljajo drevesno zgradbo, katere koren je skupni sorodnik, in sicer proces, imenovan i n i t . Ker je i n i t prvi proces, ki se ob zagonu poene, ima njegov PID vrednost 1. Za delo s procesi je na voljo ve c ukazov, s katerimi dobimo najrazli cneje podatke o procesih ali pa jih uni cimo, ce je lo kaj narobe.

Seznam vseh procesov: ps

Prvi od ukazov za delo s procesi je p s . Ta brez dodatnih stikal izpie procese, ki jih trenutno poganjamo. Navadno izpie nekaj podobnega:

Mo c ukazne lupine

171

Znak Zgled Znak Zgled Znak Zgled

^ /^Bled/ $ /bled$/ . /b..d/

Znak Zgled

* /bled */ /bled X*/ /bled [0-9]*/

Znak Zgled Znak Zgled

[] /[Bb]led/ [a-z] /Bled [0-9]/ /[A-CP]led/

Znak

[^]

Zgled

/B[^l]ed/ /[^Bb]led/ /[^A-Za-z]led/

Znak Zgled

\ /bled\./ /bled\*/

Sidro ozna cuje za cetek vrstice. Ujema se z besedo B l e d , ce je na za cetku vrstice. Sidro ozna cuje konec vrstice. Ujema se z besedo b l e d , ki je na koncu vrstice. Ujema se s katerimkoli znakom, razen koncem vrstice. Ujema se z nizom znakov, ki ima med b in d dva poljubna znaka, z l e vred. Ujema se na primer z bled, bLEd, baad, b. d, b12d . . . Ujema se z ni c ali ve c ponovitvami levega izraza. Ujema se z nizom b l e d , ki mu lahko sledi ni c ali ve c presledkov. Ujema se z nizom b l e d , ki mu za presledkom sledi ni c ali ve c znakov X . Ujema se z nizom b l e d , ki mu za presledkom lahko sledi poljubno dolgo celo tevilo. Ujema se z enim od znakov, ki so nateti med oglatima oklepajema. Ujema se z nizom b l e d , ki je lahko zapisan z veliko ali malo za cetnico, B l e d ali b l e d . In z ni cimer ve c. Ujema se z znaki, ki jih dolo ca obmo cje. Ujema se z nizom B l e d , ki mu za presledkom sledi katerakoli tevka. Ujema se le z nizi A l e d , B l e d , C l e d , P l e d in z ni cimer ve c. Ujema se z vsakim znakom, ki ni natet v mnoici. Znak ^ nima ni c skupnega z metaznakom za za cetek vrstice. Ujema se z vsemi nizi, ki se za cnejo z B , temu sledi katerikoli znak razen l , za tem pa niz e d . Ujema se z vsemi nizi l e d , ki se ne za cnejo z malo ali veliko crko B . Taki nizi so s l e d , l e d , + l e d . . . Ujema se z nizi l e d , pred katerimi ni crke angleke abecede, na primer z l e d , - l e d , @ l e d . . . Prekli cemo posebni pomen naslednjega znaka. Ujema se z besedo b l e d , ki ji sledi pika. Ujema se z besedo b l e d , ki ji sledi zvezdica.

Tabela 5-5: Preglednica metaznakov ukazne lupine in njihovih pomenov, pojasnjenih z

zgledi

172

Mo c ukazne lupine

PID TTY 380 ttyp0 1360 ttyp0

TIME CMD 00:00:00 -bash 00:00:00 ps

Prvi proces, ki ima PID 380, je lupina, v kateri delamo. Drugi proces je ukaz p s , ki se tudi pravkar izvaja. Minus pred b a s h v zadnjem stolpcu pove, da program te ce kot uporabnikova lupina in ne kot ukaz, vnesen prek tipkovnice. V stolpcu T T Y so imena nadzornih terminalov, s katerih so bili pognani procesi. Stolpec T I M E podaja skupno porabo procesorskega casa za imenovani proces. uporabimo Z uporabo stikal pri programu p s pa lahko dobimo e ve c podatkov. Ce stikalo - l , izpie p s nekaj dodatnih stolpcev, na primer P P I D z identifikacijsko tevilko PID roditelja. Opazimo lahko, da je p s potomec lupine, ki jo pravkar poganjamo, in da so nekateri procesi, na primer l o g i n , potomci procesa i n i t . NAMIG Za bolj grafi cen prikaz drevesne strukture procesov uporabimo ukaz p s t r e e . Pogosto se uporabljata tudi stikali - a in - x . Prvo izpie vse procese, ki jih poganjajo trenutno prijavljeni uporabniki sistema (tudi mi), drugo pa procese, ki nimajo nadzornega terminala. To so procesi, ki jih niso zagnali uporabniki, temve c sam sistem. Stikala ukaza p s lahko piemo na ve c na cinov. Po starem jih v skladu s standardom Unix98 predzna cimo s po enim pomiljajem, kot prikazujejo zgornji zgledi. Moremo jih tudi zdruevati, denimo - a in - x v enakovredno stikalo - a x . Takna stikala so zelo razirjena tudi v drugih sistemih Unix, cetudi obstajata dve nare cji. Po novem lahko pomiljaje v stikalih popolnoma izpustimo in kraje piemo na primer le a x ; poleg tega pa so v veljavi e gnujevska dolga stikala s po dvema pomiljajema.

asa: top Kateri procesi porabijo najve c procesorskega c

V ve cini Unixov in njim podobnih operacijskih sistemov najdemo tudi pripomo cek ki se v Linuxu skriva v vsaj dveh oblikah. Prvo sproimo v ukazni vrstici z ukazom t o p in na zaslonu se prikae kopica podatkov, ki jih lahko razdelimo na dva dela.
top,

V zgornjem delu so sploni podatki kot so obremenjenost sistema, tevilo procesov in koli cina prostega in porabljenega pomnilnika ter izmenjalnega prostora. V spodnjem delu je seznam procesov, podoben tistemu, ki ga dobimo z ukazom p s , le da se ta sproti obnavlja. Program zapustimo s pritiskom tipke Q ali kar Ctrl + C .

Mo c ukazne lupine

173

Sprememba prioritete procesa: nice

Eden od stolpcev v upravljalniku opravil je naslovljen z N i c e . Vrednost nice je namenjena opisu pomembnosti procesa, ki poganja neki program. Recimo, da elimo opraviti dalji izra cun, katerega izvajanje lahko traja ve c dni, vendar bi medtem vseeno eleli ra cunalnik cim bolj nemoteno uporabljati za interaktivna opravila. Ce na ra cunalnik ni dovolj mo can in ga proces, ki izra cunava zastavljeno nalogo, upo casni, si bomo verjetno eleli, naj mu Linux posve ca manjo pozornost kot interaktivnim programom, s katerimi neposredno delamo. Zato ra cunskega procesa niti opazimo ne. Ukaz n i c e uporabimo, da spremenimo istoimensko vrednost procesa in tako uravnavamo, koliken dele casa bo sistem naklonil temu procesu. Ukaz uporabljamo takole
nice -n nice ukaz [argumenti]

Grabeljiv proces, s katerim se sistem najpogosteje ukvarja, ima najve cjo prioriteto in je zaradi tega najmanj prijazen do sistema: -20. Najbolj pohleven pa je proces z vrednostjo 19, ki potrpeljivo caka na drobtinice njemu dodeljenega casa in prijazno odstopa cas drugim procesom. S programom n i c e lahko nastavljamo vrednost nice za vsak proces posebej. Pomembnost lahko procesu z znievanjem prijaznosti (vrednosti nice) pove ca le skrbnik sistema. poenemo n i c e brez argumentov, izpie trenutno privzeto vrednost, ki jo Linux Ce samodejno pripie novo nastalim procesom. Ta je obi cajno 0. NAMIG Zbirko programov, s katerimi lahko upravljate procese, lahko razirite s s k i l l , s n i c e in r e n i c e . Ve c o njih preberite na straneh man, ki so sestavni del distribucije.

Opravila in nadzor nad njimi

Opravilo (angl. task, job ) je vsak program, ki ga poenemo v ukazni vrstici in lupina je bilo s cevovodi zagnanih mu (dokler te ce) dodeli neko celotevil cno vrednost. Ce ve c programov, pripie lupina vsem enako vrednost. Ta tevila pomenijo lupini osnovo nadzora opravil (angl. job control ). Preden nadaljujemo, si oglejmo razliko med opravilom in procesom. Proces je, kot e vemo, predstavitev programa v pomnilniku. Vendar lahko teko ci program med svojim delovanjem ustvari nove procese, ki so bodisi drugi programi ali pa deli samega programa, in na ta na cin z ustvarjanjem svojih dvojnikov pospei svoje

174

Mo c ukazne lupine

delovanje. Spletni strenik Apache je zgled programa, ki ob zagonu ponavadi poene ve c svojih razli cic z imenom h t t p d , zato da lahko hitro postree ve c uporabnikom. Opravilo je osnovna upravna enota pri lupinskem delu s programi. Eno opravilo je lahko sestavljeno iz enega ali ve c razli cnih programov, kot vidimo pri uporabi cevovoda. Vsak od programov opravila lahko te ce v enem ali ve c procesih, vendar so kot opravilo zdrueni v uporabniku smiselno celoto. Nadzor opravil je mehanizem, s katerimi lahko ustavimo delo programov in pozneje nadaljujemo. Vsak program, ki smo ga zagnali, je lahko roditelj ve c procesom in nadzor opravil nam omogo ca, da z njimi preprosto upravljamo. Lupina vzdruje tudi seznam vseh teko cih opravil, ki ga lahko izpiemo z ukazom j o b s . Uporabnost opravil in nadzora opravil je v tem, da preprosto omogo cajo hkratno delo uporabljamo urejevalnik besedila in elimo postoriti kaj drugega, z ve c nalogami. Ce nam ni treba zapustiti urejevalnika, temve c ga le za casno odloimo in se vrnemo v pozivnik ukazne lupine ter se lotevamo cesa drugega. Ko smo opravili, se spet vrnemo in nadaljujemo delo tam, kjer smo ga pretrgali. NAMIG V ra cunalniku pred nami lahko z navideznim terminalom doseemo podoben u cinek. Navidezni terminali so poleg oken s terminali x t e r m ali k v t mehanizem, s katerim se lahko ve ckrat krajevno poveemo z ra c unalnikom. Z enega na drugega preklapljamo tako, da drimo tipko Alt in pritisnemo eno od funkcijskih tipk, od F1 do F6 . Za preklapljanje v oknih X pa poglejte na stran 179. Opravila so lahko v ospredju (angl. foreground ) ali v ozadju (angl. background ). V ospredju je lahko hkrati le eno opravilo in sicer tisto, ki komunicira z vami prek tipkovnice (razen ce smo preusmerili vhod, kakor je opisano v prejnjem poglavju). Opravila, kakrno je stiskanje velike datoteke, lahko te cejo dlje casa in ni razloga, da bi se dolgo casili, cakajo c na konec. Lahko pa jih postavimo v ozadje in pustimo, da tam mirno te cejo, medtem ko mi po cnemo kaj drugega. Opravilo, ki je trenutno v ospredju, postavimo v ozadje tako, da pritisnemo tipki Ctrl + Z . S tem odloimo (angl. suspend ) izvajanje programa. Ko je program odloen in miruje, ga lahko postavimo v ozadje; tam bo nespremenjeno tekel naprej od trenutka, ko je bil prekinjen. Lahko pa ga potisnemo tudi v ospredje. V ozadje odloimo opravilo tako, da napiemo
bg %n

Pri tem je n tevilka opravila. tevilke opravil v ozadju dobimo z ukazom j o b s . opravilo umaknemo v ozadje z ukazom b g je tako, kakor da bi ukaz zagnali z Ce operatorjem & na koncu ukazne vrstice.

Mo c ukazne lupine

175

Opravilo lahko poljemo v ozadje tudi tako, da se skli cemo na njegovo PID in uporabimo ukaz b g n . tevilo n je PID procesa, ki ga poiljamo v ozadje. Zadnje preostalo odloeno opravilo postavimo v ozadje tako, da napiemo le ukaz b g brez parametrov; tako ukaz tudi najve ckrat uporabljamo. . S tem navadno Opravilo v ospredju lahko ustavimo s pritiskom na tipki Ctrl + C upokojimo proces za vedno (nekateri programi ta klic prestreejo in bodisi po cistijo za sabo, preden kon cajo, ali pa klic popolnoma zanemarijo). poznamo Opravilo spet vrnemo v ospredje s f g % n . Pri tem je n tevilka opravila. Ce PID procesa, lahko proces postavimo v ospredje tudi z ukazom f g n , pri tem pa je n PID procesa.

Upokojitev procesov in opravil ter signali

En na cin za upokojevanje procesov in opravil smo e spoznali, in sicer ustavitev s Ctrl + C . Ob pritisku na to kombinacijo tipk del Linuxovega jedra, ki nadzoruje tipkovnico, polje sporo cilo teko cemu procesu. To sporo cilo imenujemo signal. Eden od monih na cinov za poiljanje signalov je uporaba ukaza k i l l . Ukaz k i l l je namenjen upokojevanju procesov in opravil, a to lahko storimo le s tistimi, ki so v nai lasti. No, razen ce smo sistemski skrbnik, ki ima skoraj neomejene pravice. A niti skrbnik ne more upokojiti procesa, ki caka na napravo. Opravilo upokojimo tako, da uporabimo ukaz k i l l %n, v katerem je n tevilo, ki ozna cuje opravilo, ali z ukazom k i l l n, v katerem je n PID opravila. Slednji na cin uporabljamo tudi pri pobijanju procesov. Pravzaprav smo s tem e poslali signal namre procesu. Ce c pri ukazu k i l l ne navedemo signala, sam zanj privzame vrednost SIGTERM, ta pa je tevilsko 15. NAMIG Za pobijanje procesov in opravil z njihovim imenom si oglejte ukaz killall. Ukaz za poiljanje signala procesu je oblike
kill [-sig ] pid

Tu je sig ime ali tevilka signala in pid identifikacijska tevilka procesa. Signalov, ki jih sproita strojna ali programska oprema, je priblino 30, vendar ve cina le upokoji proces, ki mu je namenjen. Pomembneji signali so prikazani v tabeli 5. Ko proces prejme signal, lahko: x prezre signal,

176

Mo c ukazne lupine

0 1 2 3 9 10 11 13 14 15

Signal EXIT SIGHUP SIGINT SIGQUIT SIGKILL SIGBUS SIGSEGV SIGPIPE SIGALRM SIGTERM

U cinek ni pravi signal, a uporabljamo ga za proenje dogodkov ob koncu skript uporablja se za vnovi cno nastavitev procesov ali za upokojevanje procesov ob odjavi Ctrl + ) polje ga tipkovnica ( C ), izrecno zahteva od posmrtpolje ga tipkovnica (Ctrl + \ nih ostankov brezpogojna upokojitev procesa, ni je mo c prekiniti napaka na vodilu prepovedan dostop do segmenta sproi se, ce ne obstaja ponor, ki bo ustavil proces branja cevovoda polje se ob koncu sistemskega klica a l a r m ( ) privzeti signal ukaza k i l l , uporablja se za milo zaustavljanje procesov

Tabela 5-6: Seznam signalov in njihov u cinek

x sprejme privzeto dejanje signala, x izvede kodo, ki obdela signal. Privzeto dejanje ve je upokojitev procesa, to pa je tudi razlog, zakaj cine signalov kombinacija tipk Ctrl + C ponavadi upokoji proces. Lahko pa proces ulovi signal in izvede lastno kodo, napisano za taken primer. Edini signal, ki ga ni mo c prestre ci in preoblikovati, je signal SIGKILL.

Procesi
Unix omogo ca, da procesi te cejo hkrati v ozadju, tako da jih uporabnik niti ne zazna. vneseno ukazno vrstico kon Ce camo z znakom & , se pozivnik takoj vrne, da lahko delo nadaljujemo takoj, ukaz pa izpie tevilko, pod katero te ce za Bash in se izvede v ozadju. Tiskanje priro cnika za Bash v ozadju na primer izvedemo takole:
man bash | lp & [1] 1965

tevilo v oglatem oklepaju se nanaa na tevilko posla, kot ga vidi Bash, drugo tevilo pa na sistemski proces (PID).

Mo c ukazne lupine

177

Katerikoli program v ukazni lupini, razen nekaj izjem, ki jih tu posebej ne navajamo, lahko odloimo s pritiskom na Ctrl + Z in pristanemo v ukazni lupini z obvestilom, ki je podobno spodnjemu pri zaustavitvi programa man bash:
[1]+ Stopped man bash

Ko program odloimo, pademo v ukazno lupino in imamo prilonost postoriti druge lahko program te opravke. V program se vrnemo z ukazom f g . Ce ce samostojno brez posegov uporabnika, ga v celoti umaknemo v ozadje z ukazom b g . To bomo storili na primer pri dolgotrajnem prevajanju:
[metka@modrec metka]$ make program 2>&1 > izhod [1]+ Stopped make program [metka@modrec metka]$ bg [1]+ make program >izhod 2>&1 &

se elimo brezpogojno Seznam vseh nekon canih poslov dobimo z ukazom j o b s . Ce znebiti kakega posla, ga pobijemo z ukazom
kill -9 tevilka_procesa

Kot izbira podano tevilo - 9 pove, da elimo proces upokojiti s signalom 9 , ozna cenim tudi s kratico S I G K I L L , torej brezpogojno. Seznam vseh signalov prikli cemo z ukazom k i l l - l .

Psevdodatote cni sistem /proc

e na za cetku tega poglavja smo povedali, da / p r o c / ni pravi datote cni sistem, temve c le struktura v pomnilniku, ki ima videz datote cnega sistema in se uporablja kot vmesnik do podatkovnih struktur jedra. Ve cina datote cnega sistema je sicer le berljiva, nekatere datoteke pa dopu cajo tudi spreminjanje jedrnih spremenljivk. tevilke, s katerimi so poimenovani nekateri imeniki na / p r o c / , so identifikacijske tevilke procesov, ki te cejo v sistemu. V teh imenikih so datoteke s podrobnejimi podatki o sistemu (na primer spremenljivke v okolju procesa, njegov delovni imenik . . . ). Prav tako so v / p r o c / datoteke in imenike z dodatnimi podatki o sistemu. Tako so v datoteki c p u i n f o zapisani najrazli cneji podatki o vgrajenem procesorju, v m o d u l e s so nateti moduli, ki so trenutno naloeni, in podobno.

178

Mo c ukazne lupine

Signali
Uporabnik sistema Unix ima monost, da se sporazumeva s procesi. Sporazumevanje poteka prek signalov, posebne vrste sporo cil, ki si jih procesi izmenjujejo. Interaktivne procese lahko na primer upravljamo s tipkami, ki poljejo signale: b r e a k , d e l e t e , q u i t in s t o p . Ve cina signalov praviloma proces ustavi. Lupina omogo ca, da prestreemo signale in jih prezremo, ce tako elimo, ali pa dolo cimo, kaj se zgodi, ko se sproi dolo cen signal. Ukaz t r a p " " 2 3 pomeni, da bomo polovili vse signale 2 (to je pritiske na elimo ob signalu izvesti nek ) in 3 (Ctrl + \ ) in jih prezrli. Ce tipkovnico Ctrl + C ukaz, s slovenskim razporedom zaporedje zapiemo v navednice. tipkovnicah Na ga Q . AltGr + Ctrl + \ vtipkamo takole: Ctrl +

Demoni
Tako kakor v drugih sistemih Unix tudi v Linuxu ves cas nekaj dobrih demonov skrbi za nas in caka na nae ukaze. Kaj sploh je usluni dobri duh, demon (angl. daemon )? To je program, ki te ce v ozadju in po cne natan cno dolo ceno specializirano opravilo, navadno zelo pomembno za nemoteno in udobno delo v sistemu. Najve ckrat demone poenemo takrat, ko zaenemo sistem, in jih ustavimo, ko zaustavljamo sistem, medtem pa ves cas te cejo, a tega niti ne opazimo, dokler jim ne naloimo dela, saj so napisani lepo, tako da pri cakanju ne troijo skoraj ni c procesorskega casa. Daljni sorodnik demonov so pritajeni programi v okolju DOS. Kateri pa so ti dobri demoni in kaj vendar po cnejo? Br ko namestimo podporo miki v konzolnem terminalu, zanjo za cne skrbeti demon g m p . Ko v konzoli premaknemo pritisnemo levo tipko mike, miko, se na zaslonu premakne tudi kazal cek mike. Ce jo drimo in miko premaknemo, ozna cujemo besedilo na zaslonu, dokler tipke ne spustimo. To ozna ceno besedilo s pritiskom na srednjo tipko prepiemo na mesto kazalca. Tako lahko besedilo hitro vnaamo. Za vse opisano pa je poskrbel prijazni demon. Demon a t d se prebudi vsako minuto in pogleda, ali je ob tem casu z ukazom a t kdo predpisal izvajanje kakega procesa. Z ukazom a t poganjamo enkratne procese ob vnaprej dolo cenih casih, medtem ko demon c r o n d skrbi za izvajanje ponavljajo cih se opravil. Ta demon bo poskrbel, da se bodo vsak dan zbrisale datoteke in osveile zbirke vseh datotek; to uporabljamo pri programu l o c a t e in podobno. Skrbnik sistema bo demona gotovo znal zaposliti po svojih zahtevah, tako da bo z ukazom c r o n t a b prilagodil datoteko / e t c / c r o n t a b . Ponavljajo ca opravila lahko predpisujejo tudi drugi uporabniki, ki jim datoteki / e t c / c r o n . a l l o w in / e t c / c r o n . d e n y tega ne prepovedujeta. je ra Ce cunalnik priklopljen v internet, bo za dostop oddaljenih ra cunalnikov do

Mo c ukazne lupine

179

Slika 5-2:
Postopek prijave

init
Pingo Linux izdaja 2.0 Kernel 2.4.20-20.9 on an i686

getty

login:

login

login: Password:

bash

njega skrbel demon i n e t d . Ta ves cas prislukuje, ali bi kdo elel vstopiti v sistem ra cunalnika po katerem od protokolov, kakren je na primer telnet. Ko najde takno zahtevo, sproi ustrezni program, ta pa prevzame komunikacijo; v navedenem zgledu poene t e l n e t d . Njegova nastavitvena datoteka je / e t c / i n e t d . c o n f . Demon s y s l o g d skrbi za zapisovanje priklopov v sistem in dnevnike zapiske shranjuje v datoteke, tako kakor dolo ca nastavitvena datoteka / e t c / s y s l o g . c o n f . Za sporo cila, ki jih polje jedro sistema, pa skrbi demon k l o g d .

Navidezni priklju cki

Linux kot ve cuporabniki ve cprocesni sistem podpira hkratno delo ve c uporabnikov. Uporabnikom lahko priredimo razli cne terminale. Sistem e z golim ra cunalnikom omogo ca, da imamo hkrati odprtih ve c znakovnih terminalov. Z enega nadrugega preklapljamo s pritiskom Alt + F1 do Alt + F6 ali tudi Ctrl + Alt + F1 do Ctrl + Alt + , ce tega nismo posebej spremenili. F6 so v sistemu name Ce cena okna X, s pritiskom Alt + F7 ali Ctrl + Alt + F7 prikli cemo grafi cni vmesnik. Ko e govorimo o preklapljanju, omenimo, da nas v KDE Ctrl + F1 postavi na prvo stran navideznega delovnega okolja, Ctrl + F2 na drugo stran in podobno za naslednje funkcijske tipke.

Nastavitvene datoteke ukazne lupine

Iz prvega sistemskega procesa i n i t , iz katerega se rodijo prav vsi drugi procesi, se poene program l o g i n , z njim se prijavimo v sistem. Ta poene uporabnikovo ukazno lupino, v zgornjem zgledu je to b a s h . Vsi naslednji procesi, ki jih poenemo iz ukazne

180

Mo c ukazne lupine

vrstice, sledijo iz tega procesa. Rodovnik procesov si v svojem sistemu ogledamo s programom p s t r e e . Ob prijavi uporabnika prijavna lupina najprej izvede sistemsko nastavitveno datoteko /etc/profile, ce ta obstaja, nato po vrsti vse datoteke s kon cnico . s h v imeniku / e t c / p r o f i l e . d / , in na koncu izvede od naslednjih nastavitvenih datotek e prvo, ki obstaja:

1. 2. 3.

~/.bash_profile ~/.bash_login ~/.profile

V teh datotekah nastavljamo sistemske spremenljivke. Z njimi prilagodimo sistem svojim potrebam. V njih poleg tega poganjamo skripte in programe, za katere elimo, da bi se izvedli pri vsaki nai prijavi v sistem. Namen datoteke / e t c / p r o f i l e je dolo citi spremenljivke okolja za vse uporabnike sistema ne glede na ukazno lupino, ki jo uporabljajo. V njej se predvsem dolo cijo vrednosti za $ H O S T N A M E in skupni $ P A T H ter podobne spremenljivke. Datoteka / e t c / b a s h r c , se izvede ob vsakem zagonu lupine Bash, torej tudi ob prijavi. Njen namen je dolo citi nadomestna imena in funkcije za vse uporabnike sistema. V njej se nastavi vrednost sistemskega pozivnika. Ob vsakem zagonu lupine Bash pa se poene tudi osebna nastavitvena datoteka / b a s h r c . V njej shranjujemo inicializacije osebnih spremenljivk okolja, nadomestnih imen in funkcij. Ko se odjavljamo iz sistema, se izvede skript ~ / . b a s h _ l o g o u t , ce ta obstaja. Sistemsko je v distribucijah Red Hat nastavljeno, da pri zapu canju za seboj pobriemo zaslon konzole, da bi nam kdo ne gledal pod prste in preverjal, kaj smo po celi, preden smo odli. Pri zagonu interaktivne ukazne lupine se izvede ~ / . b a s h r c , ce ta obstaja in nismo uporabili izbir - n o r c in - r c f i l e . Pri neinteraktivni ukazni lupini se izvede nastavitvena datoteka, ki jo dolo ca spremenljivka E N V . Rodovnik procesov v naem sistemu si ogledamo z ukazom p s t r e e . Videli bomo sliko, bolj ali manj podobno tej:
init-+-apmd |-atd |-crond |-gpm |-kflushd |-klogd

Mo c ukazne lupine

181

|-kpiod |-kswapd |-2*[login---bash] |-login---bash---pstree |-mdrecoveryd |-3*[mingetty] |-prefdm-+-X | -prefdm---fvwm2-+-FvwmButtons | |-FvwmIconMan | |-FvwmPager | |-emacs | |-xbiff | |-xclock | -xload |-syslogd -update

Vzor cna datoteka .bashrc

Naslednja vzro cna datoteka . b a s h r c naj rabi za vodilo, kako ustvarimo svojo in jo prilagodimo svojim potrebam.
# .bashrc # Nadomestna imena in funkcije po uporabnikovih eljah. # Ce obstaja sistemski prijavni skript /etc/bashrc, ga uporabi if [ -f /etc/bashrc ]; then . /etc/bashrc fi # V pot do programov dodajmo svoj imenik ~/games/bin PATH=$PATH:~/games/bin # Ukaz ll izpie podatke o vseh datotekah, tudi skritih alias ll="ls -al" # Ukaz dir izpie podatke o datotekah # in obarva njihova imena alias dir="ls -CAFlb --color=auto" # Ukaz dim izpie podatke o datotekah # in omogo ci pregledovanje izpisa alias dim="ls -CAFlb $* | less"

182

Mo c ukazne lupine

# Namesto ukaza less si pripravimo kraje ime m alias m="less" # Program less naj bo bolj informativen # pri izpisu podatkov o trenutni datoteki export LESS="-M -r -P?f%f:Standard input." # Omogo ci podporo osembitnim znakom v programu less export LESSCHARSET=latin1 # Ve cvrsti cne ukaze naj Bash shrani v eni vrstici export command_oriented_history=true

Opiimo, kako je vzro cna datoteka sestavljena: x Vrstice s komentarji imajo predznak # . x Za pogosteje rabljene programe in izbire pripravimo nadomestna imena. Nova nadomestna imena so d i r , d i m in m . x Nastavimo globalne spremenljivke, na primer to, da bi bil program l e s s iz crpneji pri izpisu informacij o trenutnem programu in da bi razumel osembitni mednarodno standardizirani nabor s umniki ISO 8859-2, imenovan tudi Latin 2. Seveda spremenljivke okolja niso namenjene le programu l e s s ; navedene so kot zgled, kako prilagodimo nekatere programe.

Pozivnik ukazne lupine

Globalna spremenljivka P S 1 dolo ca, kaj izpie pozivnik, ko lupina pri cakuje nov ukaz. Privzeti pozivnik v b a s h je b a s h $ , v distribucijah Red Hat pa je prilagojen in za uporabnico Metko, denimo, da izpis [ m e t k a @ m o d r e c ] $ . Vsebino pozivnika si lahko prilagodimo sami. Pri tem nam pomagajo ubena vsebino nastavimo na zaporedja, ki so predstavljena v tabeli na strani 184. Ce vrednost
export PS1="\h:\w$ "

se bosta izpisala ime ra cunalnika in trenutni imenik. Za skrbnika sistema je primerneji pozivnik, ki se kon ca z znakom # , saj nas tako opozarja, da imamo trenutno zelo iroka pooblastila in moramo biti pazljivi. dosti delamo v razli Ce cnih sistemih, nam pride bolj prav pozivnik v obliki uporabnik@ sistem: ; tega pa doseemo z ukazom

Mo c ukazne lupine

183

export PS1="\u@\h:\w\$ "

Spremenljivka P S 2 dolo ca pozivnik, ki se izpie, ko lupina pri cakuje nadaljevanje nekon cane vrstice. Privzeta vrednost je > . Njegovo uporabo prikaemo z zanko f o r , ki jo razpiemo cez ve c vrstic:
[metka@modrec metka]$ for i in *.c > do > cc $i -o ${i%.c} > done

V zgledu uporabljeni ukaz c c kae na sistemski prevajalnik za C. Ko vidimo, nas na camo z ukazom d o n e . za cetku vsake vrstice caka pozivnik > , dokler zanke ne kon Pojasnimo e, kaj zgornji zgled naredi. V trenutnem imeniku vse datoteke s kon cnico . c prevedemo in pripravimo za vsako izvedljiv program. V zgledu smo nad znakovno spremenljivko uporabili v Bash vgrajeno operacijo vrste
$spremenljivka %niz

Z njo smo vrednosti spremenljivke $ c odrezali pripono . c . Tako je nastalo ime vsakega od ustvarjenih izvedljivih programov. V b a s h pozivnik zlahka prilagodimo, tako da bo v njem izpis po naih eljah. Pri tem si pomagamo z vnaprej dolo cenimi ubenimi zaporedji, prikazanimi v zgornji tabeli.

Cevovodi
Unixu daje mo c zamisel, da je mogo ce zapletena opravila razstaviti na preprosta opravila, za katera so na voljo u cinkoviti, dobro definirani specializirani programi, ki jih sestavljamo na poseben na cin: s cevovodi. Ko uporabimo cevovodno sestavljanje ukazov, lahko sestavimo zelo mo can izraz po svoji meri. Ukazi v Unixu si lahko sledijo tako, da standardni izhod nekega programa napeljemo na standardni vhod drugega. Slikovito si lahko to po cetje predstavimo kot cevovodno povezovanje od informacijskega izvora prek vmesnih clenov, ki informacijo obdelujejo tako ali druga ce, do kon cnega clena. Informacijski izvor je program, ki pridela podatke in jih izpie na standardni izhod; zgled zanj je program l s za izpisovanje podatkov o datotekah. Vmesni cleni so filtri, ki podatke tako ali druga ce predelajo ali preuredijo. Takni vsakodnevni filtri so program za urejanje s o r t ali pa iskalnik nizov g r e p . Seveda lahko kot filtre uporabimo tudi druge programe, ki preoblikujejo podatke. Dolina zaporedja ukazov je omejena le z nao domiljijo in uporabno vrednostjo dobljenega.

184

Mo c ukazne lupine

Ubeno zaporedje
\t \d \n \s \w \W \u \h \# \! \$ \n \\ \[ \]

Pomen trenutni cas v obliki UU: MM: SS datum v obliki " dan_v_tednu mesec dan" , na primer po angleko
"Tue Aug 24"

skok v novo vrstico ime trenutne ukazne lupine celotno ime trenutnega imenika, na primer ~ / t m p okrajano ime trenutnega imenika, na primer t m p uporabniko ime trenutnega uporabnika ime sistema zaporedna tevilka trenutnega ukaza zaporedna zgodovinska tevilka trenutnega ukaza ce gre za ukaz pod skrbnikim ra cunom, je njegova vrednost # , druga ce pa $ znak, ki mu v naboru ustreza osmika koda nnn znak \ za cetek ubenega zaporedja, s katerim nadzorujemo terminal konec ubenega zaporedja

Tabela 5-7: Seznam ubenih zaporedij ukazne lupine

V datoteki / e t c / p a s s w d so uporabnika imena in podatki o uporabnikih razvr ceni brez reda. Da bi si datoteko ogledali bolj prijazno in pregledno, si jo pred ogledovanjem uredimo po abecednem redu uporabnikov:
cat /etc/passwd | sort | less

Programe c a t , s o r t in l e s s smo v cevovod povezali s pokon cno crto | . Uporabo bi eleli poslati uporabniku cevovoda ponazorimo e z nadaljnjim zgledom. Ce n e k d o @ k j e r k o l i . s i pismo s seznamom tistih datotek v naem trenutnem imeniku, v katerem je najti besedo L i n u x , bi to storili takole:
grep -l Linux * | mailx nekdo@kjerkoli.si

NAMIG Zanimivo je, da v nasprotju z nekaterimi drugimi sistemi vmesna datoteka, ki je izhod nekega programa, nikoli ne obstaja v celoti, ce to ni nujno potrebno. Zato lahko i cemo po stisnjeni datoteki, ki bi razirjena zasedla ve c kakor ves razpololjivi prostor na diskih in v pomnilniku:
gzip -cd datoteka.txt.gz | grep iskalni_niz

Videli smo, kako izhod programa poljemo drugemu programu. Kako pa lahko izhod shranimo v datoteko za naknadno rabo? Tako, da ga preusmerimo v datoteko, za kar

Mo c ukazne lupine

185

uporabimo nov znak s posebnim pomenom > . Izpis prvih treh vrstic vseh datotek s kon cnico .txt v trenutnem imeniku preusmerimo v datoteko g l a v e takole:
head -n 3 *.txt > glave

bi podali njeno polno pot, bi Datoteka g l a v e je ustvarjena v trenutnem imeniku. Ce jo lahko ustvarili tudi v kaknem drugem veljavnem imeniku. je na njenem Z > smo izhod preusmerili, tako da smo ustvarili novo datoteko. Ce mestu pred tem e bila datoteka, smo jo prepisali z novo, vsebine stare ni ve c, sistem si elimo ve pa pri tem ni niti trenil in nas ni opozoril na morebitno nevarnost. Ce c varnosti, nastavimo paznika v obliki cudne angleke besede: s e t - o n o c l o b b e r . Lupina nam ne bo dovolila uni citi obstoje ce datoteke in nas bo obvestila
bash: ime_datoteke : cannot overwrite existing file

A to niso vsi preusmeritveni asi, ki jih ima lupina v rokavu! Z > > bomo izhodno datoteke pred tem e ni bilo, besedilo dodali na konec preusmeritvene datoteke. Ce jo bo sistem ustvaril. S tem si lahko pomagamo, ce elimo voditi dnevnike zapise sprememb datoteke, tako da zapise o datumu spremembe dodajamo na njen konec:
echo Datoteka je spremenjena v $(date) >> dnevnik.txt

Na koncu datoteke dnevnik.txt se bodo lepili zapisi

Datoteka je spremenjena v ned avg 10 13:13:23 CEST 2003

Je to vse? e eno skrivnost moramo razkriti. Ogledali smo si razli cne na cine za preusmerjanje izhodov, a tudi vhod lahko podamo kar sproti, kar v ukazni vrstici, in sicer takole
cat << KONEC Tega sem se naucil v $(date). Bravo! KONEC

Z < < uvedemo za cetek branja. V isti vrstici moramo dolo citi niz znakov, ki bo ozna ceval konec naega besedila. Ta niz lahko poljubno izberemo v zgledu smo se odlo cili za besedo KONEC. Lupina bo nato prebirala podano besedilo, kakor da bi bilo v vhodni datoteki, a pri tem vestno upotevala in izvajala spremenljivke in ukaze, tega ne elimo in elimo, da se vse besedilo kakren je bil v zgledu d a t e . Ce obravnava povsem dobesedno, postavimo napovedno besedo v dvojne narekovaje < < " K O N E C " . Besedilo se lahko razteza prek ve c vrstic in te bodo upotevane, enako elimo zanemariti za kakor morebitni presledki na za cetkih vrstic. Ce cetne tabulatorske znake, bomo uporabili taken zapis preusmeritve < < - .

186

Mo c ukazne lupine

Zgledi uporabe cevovodov

Cevovodi morajo rednemu uporabniku Linuxa preiti v kri. Pokaimo nekaj zgledov, iz katerih se lahko uporabnik pou ci, kako uporabljati cevovode. Kdo vse ima odprta okna s terminalom x t e r m , ugotovimo takole
ps -ef | grep xterm | grep -v grep

Z ukazom p s smo po vrsticah izpisali vse procese v sistemu in podatke o njih. Izpis ukaza smo pre cesali s programom g r e p in ohranili vse vrstice, ki vsebujejo niz x t e r m . Ker je med vrsticami, ki vsebujejo niz x t e r m , tudi iskalni proces g r e p , tega elimo izlo citi iz izpisa, kar storimo z zadnjim ukazom g r e p in izbiro - v . Vse datoteke v trenutnem imeniku s pripono . t x t , razen datoteke i z j e m a . t x t , zbriemo z ukazom
rm -i ls -d *.txt | grep -v ^izjema.txt

V zgledu gre za gnezdene ukaze. Najprej se izvedejo ukazi znotraj , nato e zunanji. Notranji ukaz l s v trenutnem imeniku poi ce vse datoteke s pripono . t x t . Iz tega seznama izlo cimo morebitno datoteko i z j e m a . t x t , seznam pa podamo ukazu za brisanje r m , ki nas pred vsakim brisanjem vpraa za potrditev. Cevovod se izvede pred preusmeritvijo: ce elimo standardni izhod in sporo cila o napakah hkrati preusmeriti k drugemu ukazu, zapiemo
make program 2>&1 | lpr

Tako bomo z ukazom l p r natisnili obvestila, ki so jih sporo cila orodja, s katerimi je bil zgrajen na program, in napake, ki jih je morebiti sporo cil m a k e . Od kod so se vzela cudna tevila v zadnjem zgledu, bo pojasnjeno v naslednjem podpoglavju.

Standardni vhod, izhod in sporo cila o napakah

Doslej smo e nekajkrat omenili, da se s programi sporazumevamo prek standardnega vhoda in izhoda. Kaj je to? Ne glede na to, kje sedimo in komuniciramo s sistemom, nas sistem in njegovi programi obravnavajo enako. Programi ne zavedajo, kje smo, saj jim sistem ponuja nae ukaze neodvisno od naega na cina dostopa. Izpise, ki jih oddajo programi, sistem pravilno povratno preusmeri do nas. Vse, kar mora program poznati, je pravilno branje standardnega vhoda, pisanje na standardni izhod in sporo canje napak na izhod za sporo cila o napakah. Program bo nato deloval enako ne glede na to, ali do njega prihajamo z miko in tipkovnico prek konzole, ali pa smo mu preusmerili standardne vmesnike v datoteke.

Mo c ukazne lupine

187

t. naprave 0 1 2

Naprava standardni vhod (s t d i n ) standardni izhod (s t d o u t ) standardni izhod za sporo cila o napakah (s t d e r r )

Tabela 5-8: Seznam numeri cnih vrednosti naprav

Velja pa dogovor, da te tri privilegirane vmesnike sistem pozna kot naprave 0, 1 in 2, prirejenim tevilom pa pravimo standardni deskriptorji. Zdaj nam je bolj jasno, zakaj zapis 2 > & 1 s strani 186 pomeni, da smo sporo cila o napakah preusmerili na standardni izhod.

Skriptni jezik ukazne lupine

Pri pisanju skriptov za ukazne lupine moramo imeti vselej pred o cmi zgled, kako je sestavljen Unix, in to upotevati kot vodilo. Sestavljajo ga majhni programi, ki so odli cni za natanko eno opravilo in jih je preprosto vzdrevati. Nikoli ne bodo postali veliki in zapleteni monoliti. S skripti ukaznih lupin jih povezujemo, in jih, tako kakor z legokockami gradimo gradove, sestavljamo po svoji meri in potrebah v lastne namenske programe. Izogibati se moramo temu, da bi iz njih nastali velikanski spa cki, napisani v trenasti kodi, ki jo je teko vzdrevati, hkrati pa tudi teko povezovati z drugimi programi. Majhni programi zlahka omogo cajo, da jih s posodabljanjem programske opreme prilagajamo svojim potrebam; te se zaradi hitrega splonega napredka v programski industriji hitro spreminjajo. Tako se ti program cki s casoma naravno razvijajo v skladu z rekom, da programska oprema nikoli ni kon cana, le izide, medtem ko velikani zlahka zastarevajo, odmirajo in izumrejo. Ker se svet programske opreme nenehno razvija, smo ob tem vsi opazovalci in bolj ali manj presene ceni nad tem, kaj nam prinaa prihodnost. Ker prihodnosti napovedovati z gotovostjo, moramo biti dobro pripravljeni nanjo. Ukazni skripti so eno od orodij, ki zlahka vzdrijo pritisk casa in v obi cajnem pomenu besede steka zastarijo, saj jih zlahka prilagajamo potrebam. Pot od prototipa skripta do kon cne izdaje je lagodna in hitra. Br ko nam katera od lastnosti skripta ni ve c in jo brezpogojno elimo spremeniti, to zlahka storimo, saj so skripti zapisani v berljivi izvorni obliki. Tudi pravno gledano je skript le redko tako za citen, da bi nam bilo prepovedano poseganje v kodo. Ob pisanju ukaznih skriptov se zavedamo, da je Unix toliken uspeh doivel tudi zaradi na cela odprtih vmesnikov. Podatki, ki so bodisi izhod programa ali njegove

188

Mo c ukazne lupine

nastavitvene datoteke, so v Unixu tradicionalno zapisani z znaki v obliki razumljivih besedil, in ne kot popolnoma nerazumljive in u cenjake binarne datoteke. Prva prednost taknega na cela je prenosljivost datotek, saj niso odvisne od nizkoravenske arhitekture sistema, druga, ni c manj pomembna pa je monost, da te datoteke po potrebi in ce smo dovolj ve ci sami prilagajamo brez posebnih in na celoma nepotrebnih orodij. NAMIG Skript ukazne lupine razhro cujemo tako, da ga poenemo z - x
#!/bin/bash -x

Ukazna lupina bo vsak ukaz v skriptu razdrobila do njegovih sestavnih delov in jih izpisala.

Krmilni stavki
Ukazna lupina Bash pozna krmilne stavke, ki jih je uvedla Kornova ukazna lupina in spominjajo na krmilne stavke jezika C. Z njimi ponudi programerjem in navadnim uporabnikom toliko monosti za pripravo lastnih skriptov, kolikor jih poznajo pri drugih jezikih.

Zanka f o r
Tradicionalno ukazna lupina pozna takno zanko f o r , ki omogo ca sprehod po vseh elementih seznama. Ta zanka f o r ima naslednjo obliko
for ime in seznam do seznam_ukazov done

S to zanko lahko ponovimo seznam_ukazov pri vseh sestavinah podanega seznama. Uporabo zanke prikaimo e z zgledom. Prevedimo s prevajalnikom za C, g c c , vse datoteke s pripono . c v trenutnem imeniku:
for f in *.c do gcc $f done

Mo c ukazne lupine

189

Ukazna lupina za vsako datoteko . c po enkrat priredi spremenljivki f njeno ime. Vrednost te spremenljivke podamo prevajalniku za C. Za vsako uspeno prevedeno datoteko . c bo prevajalnik naredil ustrezno predmetno datoteko . o . Naslednji zgled, s katerim vsem datotekam . t x t v trenutnem imeniku spremenimo pripono v . d o c , pokae, kako ga lahko u cinkovito uporabimo v Kornovi lupini in v lupini Bash. V zgledu je uporabljen ukaz b a s e n a m e , ki od imena datoteke odree podano pripono, to pa sami po potrebi nadomestimo z novo, v zgledu pripono . t x t z .doc:
for f in *.txt do mv $f basename $f .txt.doc done

in tako vsem datotekam . t x t zamenjamo pripone v . d o c . Zgornji zgled zaradi mo cne podpore nizom v Bash e skrajamo v
for f in *.txt do mv $f ${f%.txt}.doc done

Dodatno pa je v novih razli cicah zanka dobila e eno vrsto rabe, ki skoraj dobesedno sledi skladnji vijih programskih jezikov, kakren je C. Uporabiti moramo le dvojne oklepaje:
for ((inicializacija ;pogoj ;inkrementacija )) do seznam_ukazov done

S tako skladnjo bomo prvih deset cifer izpisali na hitro:

for ((i=0; i<10; i++)) do echo -n "$i " done

Opazimo lahko, da v pogoju spremenljivko uporabljamo, ne da bi jo morali predzna citi z $ ter da brezskrbno piemo relacijske operatorja < in > . Tudi sestavljamo ju, < = , > = , neenakost pa zapiemo kot ! = .

190

Mo c ukazne lupine

Pogojni stavek i f
Pogojni stavek i f omogo ca, da glede na vrednost logi cnega izraza prvi_pogoj izvedemo dolo ceno opravilo, dolo ceno z ukazi_1. Skladnja najsplonejega pogojnega stavka z ve c pogoji je:
if prvi_pogoj then ukazi_1 elif drugi_pogoj then ukazi_2 else ukazi_n fi

Pogoj je lahko logi cni izraz ali pa program, ki vra ca vrednost. Zgled za pogoj z logi cnim ukazom je:
if [ -f ~/.bashrc ]; then . ~/.bashrc fi

Z ukazom - f preverimo, ali obstaja datoteka . b a s h r c v naem doma cem imeniku. Ce je datoteka res tam, je vrednost logi cnega izraza resni cna in nastavitveno datoteko izvedemo. Pri tem smo se s podpi cjem (; ), ki smo ga vrinili pred t h e n , izognili obveznemu kon cevanju ukaza z novo vrstico in dosegli bolj zgo cen zapis. Izbira - f je samo ena od monosti, ki jih pozna stavek i f , druge so zbrane v razpredelnici. Ali je uporabnik f t p natet med uporabniki sistema, dolo cenimi z datoteko / e t c / p a s s w d , preverimo takole in izkoristimo lepo lastnost, da programi vra cajo vrednost:
if grep -q ftp /etc/passwd then echo ftp je vklju cen med uporabnike fi

e en zgled za uporabo stavka i f navedimo iz pogostega pisanja skriptov za ukazno lupino. Radi bi dosegli, da bi lupina poslala tiskalniku datoteko d o k u m e n t . p s , ce ta obstaja, druga ce pa sporo cila napako:
if [ -f dokument.ps ]

Mo c ukazne lupine

191

Pogoj
-b -c -d -e -f -g -G -k -L -O -p -r -s -S -t -u -w -x

Pomen datoteka obstaja in je blo cna posebna enota datoteka obstaja in je znakovna posebna enota datoteka obstaja in je imenik datoteka obstaja datoteka obstaja in je navadna datoteka datoteka obstaja in ima postavljen bit SGID datoteka obstaja in pripada isti skupini datoteka obstaja in ima postavljen lepljivi bit datoteka obstaja in je simbolna povezava datoteka obstaja in pripada istemu uporabniku datoteka obstaja in je poimenovana cev datoteka obstaja in jo smemo brati datoteka obstaja in ni prazna (dolina > 0) datoteka obstaja in je vti cnica deskriptor datoteke (navadno standardni izhod) je terminal datoteka obstaja in ima postavljen bit SUID datoteka obstaja in vanjo smemo pisati datoteka obstaja in jo smemo izvajati
datoteka

Tabela 5-9: Seznam pogojev za preskuanje lastnosti datotek: s pogojem - e

preverimo, ali datoteka obstaja.
then lp dokument.ps else echo Dokument ne obstaja 1>&2 fi

Vzemimo, da so v trenutnem imeniku skript ukazne lupine, v katerem je klic programa s o x , poleg njega pa e druge datoteke, vendar nas te ne zanimajo. Z naslednjim skriptom bomo najprej z ukazom f i l e preverili, katere vrste je vsaka od gre za skript, bomo v datoteki poiskali niz s o x . Ce ga bomo nali, bomo datotek. Ce ime datoteke izpisali:
for f in *; do if file -b $f | grep -q "script text" then grep -l sox $f fi done

192

Mo c ukazne lupine

Sestavljeni pogoji
Doslej smo si ogledali preproste logi cne pogoje. Ti pa niso vse, kar je mogo ce v ukazni lupini zapisati. Logi cne pogoje smemo po potrebi sestavljati v zapletene elimo na primer preveriti, ali izraze, pri tem pa nas omejuje le lastna marljivost. Ce ima spremenljivka $ d tevilo dni v mesecu februarju, torej 28 ali 29, bomo to storili s pogojem, ki je zapisan v ko cku
if test $d -eq 28 || test $d -eq 29 then echo Februar fi

Za vsakega od izrazov smo uporabili svoj pogoj in ju zdruili z logi cnim operatorjem ali (| | ). Ukaz t e s t je v Bash vgrajen v ukazno lupino in se hitro izvede. Ne smemo ga zamenjevati s programom t e s t , ki je zaradi zdruljivosti v imeniku / u s r / b i n / t e s t . Logi cne izraze smemo sestaviti e malo druga ce z logi cnim operatorjem ali, ozna cenim takole - o (angl. or )
if test $d -eq 28 -o $d -eq 29

elimo uporabiti logi Ce cni operator i n , bomo zapisali - a (angl. and ). Logi cni izraz navadno lepe zapiemo e takole:
if [ $d -eq 28 -o $d -eq 29 ]

Izraz v oglatih oklepajih se v celoti izra cuna v ukazni lupini; to pomeni, da ra cunanje vzame veliko manj navadno priblino desetkrat manj casa, kot ce bi pogoj izra cunal zunanji program t e s t . Njegovo izra cunavanje pa je le za las po casneje od vgrajene funkcije t e s t . Ker se vede enako kakor funkcija t e s t , pogoje lahko zapiemo e malo druga ce, s sestavljanjem izrazov
if [ $d -eq 28 ] && [ $d -eq 29 ]

V pogoju lahko nanizamo ve c programov. Na odlo citev vpliva le zadnji, ki se izvede.

if gcc -o vega vega.c; test -x vega then echo Program vega obstaja fi

Zgornji zgled kae, kako preverimo, ali je bilo prevajanje datoteke v e g a . c z izvorno kodo ne glede na morebitne napake uspeno in je nastal program v e g a .

Mo c ukazne lupine

193

Zanki w h i l e in u n t i l
Skladnja obeh stav cnih struktur je takale:
while pogoj ; do ukazi ; done until pogoj ; do ukazi ; done

Kot pri pogojnem stavku lahko tudi tu pogoj predstavlja logi cni izraz ali pa program, ki vra ca vrednost. Dokler je izhodno stanje zadnjega ukaza v pogoju zanke w h i l e enako ni c, se izvaja telo zanke. Pomen zanke u n t i l je podoben, le da se telo zanke izvaja toliko casa, dokler je izhodno stanje zadnjega ukaza v pogoju razli cno od ni c. nas na primer zanima, kaj se vsakih deset sekund zgodi z velikostjo datoteke Ce podatki.dat, lahko uporabimo naslednji skript. Skript se sam od sebe nikoli ne kon ca, . ustavimo ga z ukazom Ctrl + C
while true ls -l podatki.dat sleep 10 done

Kot smo videli e pri zanki for, lahko tudi pri krmilnih stavkih if, while in until uporabljamo izraze in pogoje v bolj preprostem zapisu, ce jih zamejimo z dvojnimi oklepaji:
((i=0)) while (( i<10 )) echo -n "$i " ((i += 1)) done

Ta zgled pokae, kako smo zanko s strani 189 prepisali s stavkom while.

Obdelava vhodnih parametrov

Skripti ukazne lupine so uporabno in u cinkovito oroje proti ponavljajo cim se opravilom. Tiste, ki smo jih napisali sami in rabijo le za nae potrebe, navadno vtaknemo v imenik ~ / b i n / . Ta imenik sistem e sam po sebi doda v pot do izvedljivih programov, ki jih lahko sami izvajamo.

194

Mo c ukazne lupine

Denimo, da elimo enako pismo poslati vselej istim prijateljem. To bomo po celi ve ckrat, zato si pripravimo skript. Vsebina pisma bo vsaki c druga cna in jo bomo hranili v datoteki. Program bomo poimenovali p i s m o . V urejevalniku vnesemo datoteko ~ / b i n / p i s m o :
#!/bin/bash # # Razpolji podano datoteko kot pismo prijateljem, # ki so nateti v spremenljivki $prijatelji. if [ $# -ne 1 ] then echo "$0: nepravilno tevilo argumentov" 1>&2 echo "Uporaba: $0 datoteka" 1>&2 exit 1 fi prijatelji="prvi@kjerkoli.si drugi@kjerkoli.si" for prijatelj in $prijatelji do mail $prijatelj < $1 done

Program b a s h v prvi vrstici zapiemo, da povemo sistemu, da mora ta skript poganjati prav b a s h . To doseemo, tako da cisto na za cetku skriptne datoteke uporabimo cudeno zaporedje # ! , ki mu sledi oznaka programa in morebitnih izbir, s katerimi naj se poene skript. Pogoj v telesu skripta beremo takole: ce se tevilo argumentov ($ # ) v ukazni vrstici razlikuje (- n e ) od 1, na standardno enoto za napake (1 > & 2 ) izpii sporo cilo o napaki in navodila za uporabo programa. Program se kon ca, tako da vrne vrednost 1, ki se razlikuje od ni c, in s tem opozori, da se je pri uporabi zgodila napaka. Vsakemu od prijateljev, ki so nateti na seznamu $ p r i j a t e l j i , poljemo pismo, ki smo navedli smo ga podali z imenom datoteke v ukazni vrstici ob zagonu skripta. Ce ime datoteke, ki ne obstaja, za ustrezni izpis napake poskrbi sistem. NAMIG Preden poljemo elektronsko sporo cilo na seznam naslovov, se moramo vselej vpraati, ali morda ne izkori camo tega medija in se bodo naslovniki zaradi naega sporo cila razjezili. Izogibajmo se zasipavanju z elektronskimi sporo cili!

Mo c ukazne lupine

195

Parameter $ # , ki smo ga uporabili malo prej, je eden od posebnih parametrov. Celoten seznam posebnih parametrov skupaj s tem, v kaj se razreijo, je naveden v tabeli. Parameter
$*

$@

$# $? $$$ $0 $_

V kaj se razrei Seznam vhodnih parametrov; prvi parameter je otevil cen z ena. Ko se spremenljivka raziri med dvojnimi narekovaji, je rezultat niz znakov, v katerem so vhodni parametri lo ceni s prvim znakom okoljske spremenljivke IFS. Seznam vhodnih parametrov; prvi parameter je otevil cen z ena. Kadar se spremenljivka raziri med dvojnimi narekovaji, se vsak parameter raziri v svoj niz znakov. tevilo vhodnih parametrov, desetiki zapis. Stanje nazadnje izvedene cevi v ospredju. Trenutne izbire. proces te Identifikacijska tevilka lupine (PID). Ce ce v podlupini, pognani med oklepaji (), se razrei v PID lupine, ne podlupine. Ime lupine ali lupinskega skripta. Zadnji argument prejnjega ukaza, po razreitvi.

Tabela 5-10: Seznam parametrov in pojasnil v kaj se ti razreijo

Na zgledu ponazorimo, kako bi to, kar smo se doslej nau cili o ukaznih lupinah, s pridom uporabili. Pripravimo si skript, ki bo poslal elektronsko sporo cilo s pripeto datoteko naslovniku in omogo cil, da vsebino sporo cila tik pred poiljanjem opremimo z nagovorom, ki ga vnesemo v urejevalniku.
#!/bin/bash tmpfile=/tmp/$$ trap rm -f "$tmpfile" >/dev/null 2>&1 0 trap "exit 2" 1 2 3 13 15 # nismo navedli naslovnika, prekinemo [ $# -lt 1 ] && exit 1 ${EDITOR:-vi} "$tmpfile" # sporo cilo je prazno, prekinemo [ -s "$tmpfile" ] || exit 0 mutt -s "Pozdrav!" -a priponka.dat

$@ < "$tmpfile"

Najprej ustvarimo za casno datoteko v imeniku / t m p . Oznaka $ $ pomeni enoli cno tevilko procesa, kar zagotavlja, da tisti hip v sistemu ne bo ustvarjena e ena taka

196

Mo c ukazne lupine

datoteka. Nato zagotovimo, da bomo ustvarjeno datoteko vselej pobrisali ob izhodu iz programa ne glede na to, kaj se bo medtem zgodilo. Tako ne bomo za seboj pustili program nasilno prekinemo, vrne smetja in ni c ve c nepotrebnih za casnih datotek. Ce opozorilo kot izhodno stanje programa 2. Ce smo program poklicali brez navedenega naslovnika, ga prekinemo in izhodno stanje nastavimo na 1. privzeti urejevalnik ni S privzetim urejevalnikom uredimo za casno datoteko. Ce smo ustvarili prazno sporo nastavljen, bomo uporabili urejevalnik v i . Ce cilo, prekinemo izvajanje brez sporo cila o napaki. Nato podanemu naslovniku poljemo sporo cilo, ki smo ga pravkar uredili, in mu dodamo priponko v posebni datoteki. Program je hudo ko cen in brez pravega uporabnikega vmesnika, vendar kae na nekaj principov, ki jih je vredno upotevati, ko pripravljamo skripte ukaznih lupin.

Dodatno gradivo o programiranju v ukazni lupini

V ukazno lupino vgrajeni programski jezik je preobseen, da bi ga tu v celoti obdelali. V prvi vrsti si lahko pomagamo s sestavki v priro cniku: najprej seveda b a s h ( 1 ) , pa tudi t e s t ( 1 ) , e x p r ( 1 ) , g e t o p t ( 1 ) in p r i n t f ( 1 ) nam kdaj utegnejo priti prav. Sestavek o Bashu je na voljo tudi v obliki GNU info; poskusimo si ga ogledati z ukazom i n f o b a s h . V imeniku / u s r / s h a r e / d o c / b a s h - d o c - 2 . 0 5 b / je na voljo e nekaj gradiva, med drugim seznam pogosto zastavljenih vpraanj z odgovori (FAQ) in predstavitveni clanek Cheta Rameyja.

AWK
Br ko bi radi v datotekah z besedilom izvajali kaj ve c od preprostega iskanja, potrebujemo orodja. Seveda so ta na voljo, med najbolj razirjenimi pa so s e d , a w k in vsemogo cni p e r l . Awk (izgovarjamo k) je programski jezik in program, ki ta jezik razume ter izvaja. Izumili so ga trije hrabri moje, Alfred Aho, Peter Weinberger in Brian Kernighan, vsi iz AT&T, pozorni bralec pa bo v imenu a w k prepoznal za cetnice priimkov avtorjev. Menda so ga avtorji leta 1977 napisali v manj kakor tednu dni. Awk je zaradi svojih lastnosti prvo mo cno orodje na Unixu za delo z besedilom, zaradi tega pa je zelo uporaben pri skrbnitvu sistema in pri vsakdanjem delu navadnih uporabnikov. Jezik, ki ga a w k prepozna, se razlikuje od vsakdanjih programerskih jezikov po tem, da je odvisen od dogodkov. To se odraa pri njegovi skladnji. Program je sestavljen iz pogojev, ki jim ustreza iskalni regularni izraz, in iz dejanj, ki sledijo, ce je pogoj izpolnjen. Skladnja jezika je predstavljena na sliki 5-3. Pokaimo zgled preprostega skripta v awku, s katerim izpiemo tevilo vrstic, v katerih najdemo niz znakov L i n u x :

Mo c ukazne lupine

197

Slika 5-3:
Skladenjski diagram jezika AWK

program: - pogoj dejanje pogoj: - logi cni izraz BEGIN END dejanje: - { stavek } stavek: - krmilni prireditveni funkcija krmilni: - if-else while-do for

- -

- -

-

/Linux/ { i++; } END { print " tevilo vrstic=", i; }

Kot vidimo, za vsako vrstico z nizom L i n u x spremenljivki i pritejemo 1. Ko pregledamo vso vhodno datoteko, izpiemo niz t e v i l o v r s t i c in vrednost spremenljivke i , ki zdaj obsega tevilo vrstic z nizom L i n u x . Ta skript shranimo v datoteko in ga poimenujemo po elji. Da obdelamo datoteko z besedilom vhodna_datoteka, takole poenemo program v datoteki skript:
awk -f skript_v_awku vhodna_datoteka

e bolj preprosto je, ce e na skript ve, kje lei program a w k , in lahko v prvo vrstico skripta postavimo premeteni ukaz
#!/bin/awk -f

Pogoj, pri katerem se izvede neko dejanje, opiemo z logi cnim izrazom, ali kot v podanem zgledu z regularnim izrazom med poevnicami. Tolma c za awk izvede skript po naslednjem receptu:

1. naloi skript in ga prevede v interno obliko, to pa hitro izvaja,

198

Mo c ukazne lupine

2. izvede stavke v bloku B E G I N , ce ta obstaja, 3. odpre vhodno datoteko 4. prebere vrstico vhodne datoteke, 5. izvede vsa dejanja, za katera je pogoj resni cen, 6. dokler nismo na koncu vhodne datoteke, se vrne na to cko 4, 7. zapre vhodno datoteko, 8. izvede stavke v bloku E N D , ce ta obstaja.
Tudi awk pozna nekaj uporabnih dogovorov, kaj naj stori, ce izpustimo katerega od manjka pogoj, se dejanje izvede za vse vrstice. Ce smo skladenjskih elementov. Ce zapisali pogoj, vendar manjka dejanje, awk privzame, da je to izpis teko ce vrstice z ukazom { p r i n t ; } . Tudi tu vidimo, da ukaz print uporabi privzeti argument, ce ga izrecno ne navedemo. Doslej smo govorili, da program awk bere vhodno datoteko po vrsticah. To lahko spremenimo in zahtevamo, da bere zapise, ki so med seboj lo ceni z vrednostjo spremenljivke R S . Awk pa zna e ve c. Zapis je sestavljen iz polj, privzeti lo cnik med polji so presledki, privzeti lo cnik med zapisi pa nova vrstica. Tako zelo preprosto nas doseemo stolpce v datoteki, v kateri so ti med seboj lo ceni s presledki. Ce zanima velikost datotek in podimenikov v dnevnikem imeniku, bomo v ukazni lupini izvedli:
ls -l /var/log | awk {print $5, $9;}

Dobljeni izpis pa bo nekaj takega kot:

288913 boot.log 24664 cron ... 3918 xdm-error.log

Z $ 5 smo se sklicevali na peti stolpec izhoda programa l s z vklopljeno izbiro - l . V petem stolpcu so doline datotek v bajtih, v devetem pa imena datotek. Neoblikovani izpis obojega da v vsaki vrstici dolino datoteke in njeno ime. Jezik awk seveda pozna tudi spremenljivke. Te se ustvarijo dinami cno ob prvem nastopu v skriptu. V awk sta vgrajena osnovna podatkovna tipa spremenljivk, znakovni in numeri cni; pri slednjem je spremenljivka predstavljena kot realno tevilo. Privzeta vrednost spremenljivke je prazen niz oziroma ni c (0.0), odvisno od mesta, na katerem to spremenljivko prvi c uporabimo.

Mo c ukazne lupine

199

V awk je vgrajenih tudi nekaj posebnih spremenljivk; $ 5 , ki ozna cuje trenutno vrednost petega polja v zapisu, smo e spoznali. Bralec seveda upravi ceno pri cakuje, da se tako lahko sklicuje na poljubni stolpec. Celotni teko ci zapis pa dobimo z $ 0 . Spremenljivka N F hrani tevilo polj v trenutnem zapisu, N R pa zaporedno tevilko trenutnega zapisa; to je enako zaporedni tevilki vrstice, ce nismo spremenili lo cnika zapisov. V awk je vgrajena zelo mo cna podatkovna struktura po vsebini naslovljivega polja (angl. associative array ). To je zelo priro cno, ker se lahko na element polja sklicujemo po vrednosti znakovnega niza, kot kae naslednji zgled
Telefon["Gasilci"]=112;

Krmilne strukture, ki jih awk pozna, so tako podobne tistim iz jezika C, da jih tu ne bomo posebej natevali in pojasnjevali. Naj za ponazoritev zado ca naslednji zgled, ki izpie tevilo pojavitev vsake besede v vhodni datoteki:
{ for (i=1; i <= NF; i++){ Besede[i]++; } } END { for (s in Besede) print Besede[s], s; }

Dejanje v prvi vrstici je opisano prav po C-jevsko in za vsako vhodno besedo pove ca tevec pojavitev te besede v tabeli vseh besed. Druga vrstica pa je skladenjska novotarija: za vsako od besed v tabeli vseh besed program izpie, kolikokrat se je pojavila. Tudi vgrajene funkcije se zgledujejo po tistih iz C, seveda pa imamo vselej monost dopisati svoje. Kako preprosto je uporabljati program awk, naj pokaejo naslednji zgledi: x Skript, ki bo izpisal tekstovno vhodno datoteko:
{ print $0 }

x Nadomestek za program w c , ki izpie tevilo vrstic, besed in znakov v vhodni datoteki:

{ znaki += length($0) besede += NF } END { print NR, besede, znaki }

x Vrednosti v prvem stolpcu vhodne datoteke in njihovo povpre cje izra cunamo takole:
{ vsota += $1 } END { print vsota, vsota/NR }

200

Mo c ukazne lupine

x Vrstice, v katerih se prvo polje razlikuje od prvega polja prejnje vrstice, izpiemo:
$1 != prejnja { print; prejnja = $1 }

x Vse vrstice med vrsticama, v katerih sta besedi z a c e t e k in k o n e c , izpiemo z enovrsti cnico:
/za cetek/,/konec/{ print }

Perl
Avtor jezika perl, Larry Wall, brez sramu trdi, da je si je, ko je jezik snoval, brez pomislekov sposojal uspene zamisli iz jezika C, ukaznih lupin, tolma cev s e d in a w k , vendar pa takna doma cnost konceptov jezika ni edini razlog, da se je ta jezik tako prijel in razmahnil. Uporabimo ga lahko za pisanje prenosljivih orodij za sistemsko upravljanje ali za tiste male drobnarije, ki jih elimo postoriti le tu in tam. Pripraven je za izdelavo spletnih skriptov CGI, ki morajo poskrbeti za znakovni vmesnik. Odli cen je pri delu z znakovnimi nizi, zato so z njim napisali kar nekaj prevajalnikov, ki vhodno datoteko v enem zapisu spremenijo v drugega. Larry Wall pravi, da ni nael primernega tri- ali tiri crkovnega anglekega izraza, s katerim bi poimenoval svoj jezik, zato se je odlo cil za pearl, kratico za priro cni jezik za izvle cke in poro cila (angl. Practical Extraction and Report Language ). Crko a je nato izpustil, ker je slial, da se tako e imenuje neki grafi cni jezik, in nastal je p e r l . Za uporabnika, ki se eli priu citi novega jezika za vsakdanjo rabo v sistemu, je perl se bomo odlo prava izbira. Ce cili zanj, se nam nikoli ne bo treba u citi e drugih koristnih orodij awk ali sed, ki smo jih spoznali doslej, razen ce tega ne bo zahteval na naro cnik. Pri jeziku perl je jasno, da vselej obstaja ve c na cinov, kako doseemo nek u cinek, nikoli le en sam, kanoni cen. V tem je perl otrok postmodernega casa, ki pu ca, da se vsakdo lahko izrazi na svoj na cin, pa naj bo e tako ekstremen. Glede na to, da lahko v perlu tudi kompleksna opravila zapiemo zelo na kratko, skoraj stenografsko, bomo dostikrat zmogli ukaze zapisati kar v ukazni vrstici. Poskusimo v ukazni vrstici napisati:
perl -e print "Pozdravljeni!\n";

smo ukaz pravilno vnesli, bomo na zaslonu videli na izpisano besedo Ce P o z d r a v l j e n i ! Vidimo, da lahko kraje skripte podamo kar v ukazni vrstici, tako da jih med narekovaji zapiemo za izbiro - e , ki pove, naj se nadaljevanje izvede kot

Mo c ukazne lupine

201

skript. Uporabili smo funkcijo p r i n t , ki v nadaljevanju pri cakuje niz znakov, da ga bo izpisala na standardni izhod. V nasprotju z drugimi jeziki nam ni treba argumentov funkcije pisati stisnjenih med oklepaje. Niz znakov je omejen med oklepaje, za lepi izpis pa smo ga zaklju cili z oznako za skok v novo vrstico \ n . Vrstico v perlu smo zaklju cili s podpi cjem, ki za razliko od jezika C med sabo lo cuje vrstice, ne pa da jih zaklju cuje.

Skripti
Za perl pripravljamo programske skripte, da jih izvaja tolma c. Skripte piemo v svojem priljubljenem urejevalniku in si pri tem pomagamo z uporabnimi in priro cnimi prednostmi urejevalnika, na koncu pa zapis shranimo. Perl pa nato poenemo iz ukazne vrstice, tako da mu povemo ime skripta, ki naj ga izvaja. Poskusimo napisati prvi skript, kar tisti vsakdanji in e videni, ki izpie na zaslon pozdrav in kon ca vrstico,
#!/usr/bin/perl print "Pozdravljeni!\n";

Vidimo, da se skript od prvega zgleda iz ukazne vrstice razlikuje po tem, da ga za cenja niz dveh znakov, ki je videti kot komentar: # ! . Znaka na prvem mestu v datoteki imata cudeen pomen, saj poeneta tisto, kar jim sledi, kot bi bilo zapisani v ukazni vrstici. V naem primeru poeneta p e r l , ta pa izvede preostanek skripta in elimo poganjati skript iz ukazne vrstice, mu moramo z ukazom izpie pozdrav. Ce c h m o d + x omogo citi izvajanje. Ta zgled ni toliko uporaben, ampak bolj nazoren, da smo si ustvarili za cetni vtis, kako poganjamo perl. Prikaimo njegovo uporabo pri vsakdanjem opravilu: zamenjati elimo niz znakov D O S z nizom L i n u x v datotekah, ki jih podamo v ukazni vrstici. To bomo storili takole:
perl -pi.bak -e s/DOS/Linux/g vhodna_datoteka

Ukaz naredi e ve c kot to, kar smo doslej opisali. Z izbiro - p i . b a k smo dosegli, da se vhodna_datoteka pred zamenjavo shrani, tako da se ji pripie v imenu pripona . b a k . Zamenjavo nizov pa smo opravili, tako da smo poklicali operator zamenjave s v perlu. Ponazorimo nekaj zna cilnosti uporabe perla z zgledi: x Pri prejnjem zgledu z zamenjavo se nismo ozirali, ali sta niza, ki ju elimo niz D O S zamenjati z L i n u x le, ko gre za zamenjujemo, besedi ali ne. Ce pravo besedo, in spredaj ali zadaj ni sti cno nobene crke, bomo uporabili regularni izraz za ozna cevanje meje besed:

202

Mo c ukazne lupine

s/\bDOS\b/Linux/g

moramo besedilno datoteko, v kateri so umniki zapisani v Microsoftovem x Ce naboru CP1250, kakor je v navadi v Microsoftovem Windows 9X in NT, prevesti v mednarodni nabor ISO-8859-2, uporabimo enovrsti cnico:
perl -i.bak -pe "tr/\250\212\232\216\236/\350\251\271\256\276/;" datoteka.txt

Pri tem nam bo v imeniku ostala izvirna datoteka s podaljanim imenom . b a k , elimo zamenjavo v datoteki datoteka.txt pa bodo umniki po ISO-8859-2. Ce hkrati opraviti na ve c datotekah, te natejemo na koncu ukazne vrstice. Tudi njihove nespremenjene originale bomo ohranili preimenovane. x Zgornje prevajanje smo lahko stisnili kar v enovrsti cnico in jo pognali iz ukazne vrstice. Denimo, da moramo zaporedja dvojni narekovaj in si cnik prevesti v ustrezni umnik, kodiran po mednarodnem naboru ISO 8859-2. Naloga je malo bolj zapletena, zanjo bomo uporabili spodnji skript
#!/usr/bin/perl # # Prevod si cnikov, z dvojnim narekovajem (") kot predznakom, # v nabor ISO 8859-2 (Latin-2). # while (<>) { s/"C/\310/g; s/"c/\350/g; s/"S/\251/g; s/"s/\271/g; s/"Z/\256/g; s/"z/\276/g; print; } continue { close ARGV if eof; }

# # # # # #

C c

V prvi vrstici moramo za magi cnima znakoma ! # navesti pot do programa p e r l , ki ga v sistemih Linux najdemo v imeniku / u s r / b i n / . S tem povemo, kateri program bo izvedel ukazni skript. Sledi koristen, a ne nujen komentar, ki naj razumljivo in na kratko pove, kaj program po cne. Program v vseh datotekah, ki jih podamo kot argumente pri njegovem klicu, si cnike s predznakom zamenja s umniki in izpie datoteke v celoti na standardni izhod. bi eleli narediti zamenjave na mestu in obdrati nespremenjene stare Ce datoteke pod novimi imeni, bi v prvi vrstici uporabili e izbire - i . b a k - p . x Presledke in tabulatorje s koncev vrstic odreemo z enovrsti cnico

Mo c ukazne lupine

203

s/\s*$//

x Mo c regularnih izrazov pa preskusimo s skriptom, ki odstrani komentarje v programih, napisanih v C:

s { /\* .*? \*/ } []gsx;

# poi cemo za cetek komentarja # negrabeljivo polovimo vse znake # dokler ne naletimo na prvi konec komentarja

Ta regularni izraz al ne more nadomestiti pravega prevajalnika za C, saj ne razume nizov znakov in ga bo povsem zmedel niz / * kot argument funkcije p r i n t f . K sre ci pa takni izjemni primeri niso pogosti. x Enovrsti cnica, ki bo v telesu elektronskega pisma vse vrstice ozna cila s predznakom > , je takna
s/^/> / if ( /^$/ .. eof() );

x Program g r e p nadomestimo z naslednjim skriptom

$regularni_izraz = shift; while (<>) { print if /$regularni_izraz/o; }

Najprej si zapomnimo regularni izraz, ki je podan kot prvi argument pri klicu tega skripta, nato preostale argumente razumemo kot datoteke, jih odpremo in ce katera vrstica ustreza regularnemu izrazu, to vrstico izpiemo. x Enovrsti cnica, ki bo izpisala tevila od 1 do 100, vsakega v svoji vrstici, je:
for ( 1 .. 100 ) { print $_, "\n"; }

S tem smo pokazali, da je mogo ce v perlu hitro pripraviti tudi programske skripte, za katere smo doslej uporabljali jezike, ki se prevajajo. Razvoj taknih prototipov je v perlu praviloma veliko hitreji. Zanimivo pa je bogastvo jezikovnih izraznih elementov. V zadnjem zgledu smo interval tevil zapisali stenografsko kot ( 1 . . 1 0 0 ) , pri cemer sta dve zaporedni pikici pravzaprav operator niza. Perl zna sam pikici razpisati v interval celih tevil. Ali lahko ugibamo, kaj bo ozna ceval zapis A . . Z ? Seveda, velike crke angleke abecede! e bolj zanimiv je zgled 0 1 . . 3 1 , ki nateje vsa tevila od 1 do 31 in pri enicah presenetljivo bistro doda e uvodno ni clo.

204

Mo c ukazne lupine

Ti zgledi e zdale c ne zado cajo, da bi znali samostojno pisati skripte. A perl ima v paketu tudi izvrstne strani s pomo cjo, ki jih je uitek brati zaradi zna cilnega humornega sloga, po drugi pa razumljiv povedo vse o perlu. Doseemo jih z ukazom m a n p e r l , ki nas naprej napoti na bolj specializirane spise, denimo m a n p e r l f a q , ta pa na podpoglavja m a n p e r l f a q 3 .

Nae posebnosti
Ra cunalniki programi so bili prvotno prevladujo ce angleko govore ci, z njihovo vse ve cjo razirjenostjo pa uporabniki pri cakujemo, da jih bomo lahko uporabljali v svojem jeziku, prilagojene krajevnim posebnostim. Zagotovo pri cakujemo, da bomo lahko brez dodatnih zapletov vnaali slovenske posebne znake, umevce, tako kakor so razporejeni na slovenski tipkovnici. Pri cakujemo tudi, da se bodo ti znaki prikazali na zaslonu in znali v datoteki. Ko bomo izpisali podatke o datoteki, bolj natan cni pri cakujemo tudi, da bo datum spremembe datoteke izpisan na na cin, ki je razirjen v Sloveniji, to pomeni, najprej dan, nato mesec in ele nato letnica. Morebiti bo kdo pozabil ne samo na znake za umevce, ampak tudi na to, da je urejanje po abecednem redu odvisno od krajevnega dogovora. Vse natete krajevne posebnosti Linux pozna in mnogi programi jih znajo tudi pravilno upotevati, ce jim le povemo, v kaknem jezikovnem ali geografskem prostoru ivimo. Za Slovenca v Sloveniji bo veljalo, da naj nastavi spremenljivko okolja L A N G = s l _ S I . Taken zapis ozna cuje, da si elimo uporabljati slovenski jezik, ozna cen z dvo crkovno mednarodno kodo jezika kot s l , drava Slovenija pa je ozna cena s kodo drave S I . Kot vidimo, sistem lo ci med jezikovnim in geografsko-politi cnim podro cjem in je primeren tako za Slovenca v Italiji kakor tudi za Madara v Sloveniji.

Nabori znakov
Na svetu ni samo babilonska mnoica jezikov, povrh smo si ivljenje zagrenili e z mnoico dogovorov, kako zapisovati crke in druge znake. V Linuxu bomo dovolj dobro shajali, ce poznamo dve glavni druini kodnih naborov, kakor se razporedu znakov tudi re ce. Nabor, ki uporablja osembitni zapis enega znaka in je primeren za sloven cino, je ozna cen kot mednarodni standard ISO 8859-2. Ta nabor je zelo razirjen in dobro podprt v uporabnikih programih, znajo pa ga brati tudi orodja v drugih operacijskih sistemih. Noveji kodni nabor z imenom UNICODE ima eljo dolo citi kode vseh znanih znakov. Obstaja ve c na cinov, kako te znake zapisati, najpogosteji pa je UTF-8, ki uporablja nestalno tevilo bajtov za zapis enega znaka. Znaki angleke abecede in e nekateri pogosteji znaki so zapisani na enakih mestih kot pri kodnem naboru ISO 8859-2, drugi znaki pa so zapisani z dvema, tremi ali tirimi bajti. Na ta na cin lahko v

Mo c ukazne lupine

205

Slika 5-4:
Druine kodnih naborov
enozloni

kodni nabori

ve czloni

7-bit

8-bit

Unicode

ASCII ISO 646-YU

ISO 8859-1 CP 852

ISO 8859-2 CP 1250

MacCE KOI8-R UTF-7

UTF-8

kodnem naboru zapiemo veliko tevilo znakov, seveda tudi vse slovenske posebnosti. Ta kodni nabor je seveda veliko bolj zmogljiv, a ga nekateri vse redkeji programi e ne znajo uporabljati, cetudi je podprt v jedru in sistemskih programih Linuxa.

Uporaba nabora znakov

Sistem in mnogi programi znajo pravilno upotevati nae elje glede uporabe vrednost spremenljivke postavimo na L A N G = s l _ S I . i s o 8 8 5 9 2 , kodnega nabora. Ce bomo v okolju uporabljali osembitni kodni nabor, z L A N G = s l _ S I . U T F - 8 pa se bomo seveda odlo cili za nabor UNICODE v zapisu UTF-8. Tako postavljena spremenljivka okolja L A N G vpliva tudi na prikaz podatkov o nam tak prikaz in razvrstitev to ne ustrezata, vrednost datotekah s programom l s . Ce nastavimo raje takole L A N G = C .

Pretvorbe med nabori znakov

Iz zmenjave mnoice naborov pa nam lahko pomagajo programi za pretvorbe med nabori. V ta namen je koristen i c o n v , ki mu podamo ime vhodne datoteke in vhodni ter izhodni nabor, program pa nato na standardni izhod izpie pretvorjeno datoteko:
iconv -f cp1250 -t iso8859-2 spis-MS-Windows.txt > spis.txt

Z zgledom smo pokazali, kako bi datoteko, ki smo jo dobili od uporabnika sistema Microsoft Windows, pretvorili v berljiv zapis po mednarodnem standardu.

206

Mo c ukazne lupine

Pretvorbe med zapisi znakovnih datotek

Ko prenaamo datoteke med sistemi, nam poleg razli cnih kodnih razporedov nagaja tudi razli cnost zapisovanja koncev vrstic in datotek v znakovnih datotekah. Da bi lahko na Linuxu prebrali neoblikovano znakovno datoteko, ki je bila ustvarjena v Microsoftovem okolju, jo moramo preoblikovati s filtrom d o s 2 u n i x , za obrnjen poseg pa uporabimo u n i x 2 d o s . Oba filtra uporabimo takole:
dos2unix < vhodna-datoteka.txt > izhodna-datoteka

Oba filtra popravita le zapisovanje znakov za konce vrstic, kodnih razporedov se ne dotakneta. Filtra lahko uporabimo tudi takole
unix2dos -o izhodna-datoteka.txt > vhodna-datoteka

ce elimo spremeniti ime datoteke in ohraniti obe razli cici. Na mestu pa datoteko v zadnjem zgledu popravimo zgolj z navedbo njenega imena: u n i x 2 d o s datoteka. Ce natejemo ve c datotek, bodo vse popravljene na mestu. Prikazali smo, na kakne zaplete lahko naletimo pri prenaanju datotek med sistemi. Najve cje teave pa so pravzaprav pri izmenjavi oblikovanih datotek, ki jih ustvarimo na primer v v okolju nekega sistema s programom, ki je na voljo le v tem sistemu. Ce okolju Microsoft Windows pripravimo datoteko s programom Word, ki za zapisovanje uporablja svoj zaprti standard, in jo razpoljemo z elektronsko poto, ne moremo pri cakovati, da jo bodo vsi naslovniki odprli in urejali brez teav. V opisanem primeru si lahko tisti, ki ne uporabljamo omenjenega sistema, pomagamo s programi, ki znajo brati tudi tujerodne zapise, denimo s pisarnikim paketom OpenOffice.org. Pri drugih zapisih, kjer nimamo te sre ce, da v Linuxu obstajajo uporabni nadomestni bralniki ali filtri, pa bomo morda morali namestiti celo posnemovalnik operacijskega sistema in v njem pognati namenski program. Kakorkoli e, v casu mnoi cne izmenjave informacij v dokumentih se moramo zavedati, da so nekateri zapisi odprti in berljivi tudi v sistemih, ki jih morda danes e ne poznamo in uporabljamo, drugi pa zaprti in jih zato nekdo drug danes, mi sami pa kdaj pozneje, ne bo mogel prebrati. Prizadevajmo si uporabljati odprte standarde!

6. POGLAVJE

Nadaljevalni tec aj upravljanja sistema

Prvi koraki v Linuxu, tako v ukazni vrstici kot po namizju KDE, so e za nami in pripravljeni smo za kaj ve cjega. Morda bi si radi namestili tiskalnik, vzpostavili povezavo v internet, dodali e kak programski paket ali pa samo spremenili kako nastavitev sistema.

Spreminjanje sistemskih nastavitev

Praviloma ima Linux nastavitve, kako naj se prilagojeno vedejo programi, shranjene v tekstovnih datotekah pod imenikom / e t c . Te datoteke smo v casih morali urejati ro cno z urejevalniki, kakren je v i . Zdaj so na voljo orodja, s katerimi opravimo ve cino teh nastavitev kar v grafi cnem okolju. S tem se izognemo napakam pri spreminjanju oblikovanih datotek, delo pa je podprto s pomo cjo na zvezi. Stari ma cki bodo praviloma e vedno sko cili v urejevalnik, vsi drugi pa bomo uporabili udobneja orodja. Zve cine jih najdemo v menuju Modrec Sistemske nastavitve. Ko prvi c poenemo katero od orodij za nastavljanje, nas sistem povpraa po geslu sistemskega skrbnika, uporabnika r o o t . S tem se sistem prepri ca, da nam je res dovoljena raba sistemskih orodij. Navadni uporabniki praviloma nimajo pravice spreminjati sistema, saj lahko kaj pomotoma (ali celo namerno!) pokvarijo. Sistem si za nekaj casa zapomni nao prijavo in ko drugi c v kratkem casu odpremo eno od sistemskih orodij, nam ni treba vnesti gesla. Po daljem premoru pa prijava

208

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

Slika 6-1:
Namizje z odprtim menujem Sistemske nastavitve

pote ce in sistem nas spet pozove k prijavi. POZOR Vsakodnevnih opravil naj ne bi poganjali kot uporabnik r o o t . Kot skrbnik sistema se prijavimo samo po potrebi, kot je recimo zahtevano v naslednjih zgledih.

Zaganjanje sistemskih orodij iz ukazne vrstice

Nekaterim je ljube delo v povsem grafi cnem okolju, drugi pa e vedno prisegajo na mo c ukazne vrstice. V Linuxu imamo monost izbirati, saj je omogo ceno oboje, grafi cna orodja z menuja so dostopna tudi iz ukazne vrstice sistemskega skrbnika. Tipi cno ta orodja pokli cemo z ukazom r e d h a t - c o n f i g - * , kjer je treba * dopolniti z ustreznim imenom. Kateri ukazi so na voljo, lahko preberemo v nadaljnjih razdelkih, lahko pa v ukazno vtipkamo ime ukaza do znaka * in dvakrat zaporedoma vrstico pritisnemo tipko TAB . Izpisale se bodo vse mone dopolnitve imena, torej vsa sistemska orodja te vrste. Kot navadni uporabnik pridemo do ukazne vrstice sistemskega skrbnika tako, da odpremo Modrec Sistemska orodja Terminal ter z ukazom s u - zahtevamo spremembo uporabnika. Tu vnesemo geslo sistemskega skrbnika in ce se nismo zmotili, smo sedaj uporabnik r o o t . Ukazno vrstico zapustimo tako, da vtipkamo e x i t ali s kombinacijo tipk Ctrl + D . program Program s u omogo ca, da se za casno izdajamo za koga drugega. Ce

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

209

Slika 6-2:
Nastavitev datuma in casa redhat-config-date

poenemo brez argumentov, se prijavimo kot sistemski skrbnik. Splona oblika uporabe je:
su [-] uporabnik

zapiemo minus - , se prijavimo v uporabnikovo ukazno lupino, druga Ce ce pa uporabljamo trenutno okolje in se ob tistem casu nastavljene spremenljivke ohranijo. ga ne navedemo, je kot Niz uporabnik je uporabniko ime, ki ga elimo uporabiti. Ce uporabnik miljen sistemski skrbnik, uporabnik r o o t .
[metka@modrec /]$ whoami metka

Na za cetku ukazne vrstice, kot prvi del pozivnika pred znakom @ pie kot kateri nismo uporabnik, za znakom @ pa pie na katerem ra cunalniku smo prijavljeni. Ce prepri cani, poenimo ukaz w h o a m i , ki izpie ime uporabnika, v cigar ra cun smo prijavljeni.

asa Nastavitev datuma in c

Orodje za nastavljanje datuma in casa zaenemo iz menuja Modrec Sistemska orodja Datum in cas ali iz ukazne vrstice z ukazom r e d h a t - c o n f i g - d a t e . Pravilno izbran casovni pas omogo ci tudi pravilen samodejni prehod na poletni in zimski cas. Na casovni pas nastavimo na Evropa/Ljubljana.

210

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

Slika 6-3:
Nastavitev tipkovnice redhat-configkeyboard in sistemskega jezika redhat-configlanguage

ZANIMIVOST Casovni streniki so povezani v sfere. V sferi 0 se ponavadi nahaja atomska ali radijska ura v specializiranih laboratorijih, kjer se ukvarjajo z zelo natan cnim merjenjem casa. Ta cas nato posredujejo naprej v vse vije sfere in na enega izmed strenikov v viji sferi se lahko priklju cimo tudi mi. Linux je od sistemov Unix podedoval merjenje sistemskega casa v univerzalnem casu (angl. UTC ), s katerega se glede na izbrani casovni pas izra cunava krajevni cas. Zato je v navadi, da ura na mati cni plo ci sovpada s sistemskim casom. To seveda zmede vse tiste sisteme, ki pri cakujejo, da bo ura na mati cni plo ci tekla v krajevnem casu, zato izberemo na zavihku Casovno obmo cje monost Sistemska ura uporablja UTC le, ce si Linux ra cunalnika ne deli s kaknim takim sistemov, kot so na primer MS Windows. Nastavitev Omogo ci NTP uporabimo, kadar elimo usklajevanje casa po omreju, za imamo stalni dostop do kar potrebujemo dostop do casovnega strenika NTP. Ce interneta, lahko uporabimo kar casovni strenik Arnesa n t p 1 . a r n e s . s i ali Siola n t p 1 . s i o l . n e t , v skladu s pravili njune uporabe, ki jih lahko preberemo na njuni doma ci strani. V ve cjih omrejih se tipi cno na enem od strenikov postavi tudi strenik NTP. S casovnim strenikom se med drugim izognemo teavam z neto cno uro v ra cunalniku, ki lahko odvisno od proizvajalca zgrei tudi nekaj sekund na mesec. S tem cas resni cno nastavimo enkrat za vselej.

Nastavitev tipkovnice
Nastavitev tipkovnice poenemo z menuja Modrec Sistemska orodja Tipkovnica ali iz ukazne vrstice z ukazom r e d h a t - c o n f i g - k e y b o a r d . Iz menuja izberemo eleno razporeditev tipkovnice in potrdimo spremembo. Tipkovnice se med seboj ne razlikujejo po funkcionalnosti glede na to, s kaknim priklju ckom so povezane z ra cunalnikom. Pomembno je le, da pravi priklju cek

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

211

vstavimo v prava vrata. Linux podpira vse vrste priklju ckov, od starih okroglih DIN, kot svin cnik majhnih okroglih PS/2 ter najnovejih, pravokotnih USB.

Nastavitev jezika
Do nastavitve sistemsko privzetega jezika pridemo, ce poenemo iz menuja Modrec Sistemska orodja Jezik ali iz ukazne vrstice z ukazom redhat- config- language. Pri nastavljanju jezika gre v bistvu za nastavitev okoljske spremenljivke L A N G . Vsak uporabnik si lahko prikroji svoje okolje, tako da sistemsko nastavljeno spremenljivko L A N G prikroji svojim potrebam. Za sloven cino uporabimo nastavitev L A N G = s l _ S I . U T F - 8 , ameriki jezik pa vklju cimo z nastavitvijo L A N G = e n _ U S . Ve co okoljskih spremenljivkah L A N G in kje jih nastavimo, lahko preberete v razdelku Nabori znakov na strani 204.

Nastavitev mike
Miko nastavljamo z orodjem v menuju Modrec Sistemska orodja Mika ali iz ukazne vrstice z ukazom r e d h a t - c o n f i g - m o u s e . Linux sam preveri vsa vrata, na katera bi lahko bila priklju cena mika, in poskua ugotoviti vrata in vrsto mike. Navadno mu res uspe, vendar nam prepusti, da izbrana nastavitev ne deluje, lahko poskusimo sami potrdimo njegove domneve. Ce ugotoviti, kakno vrsto mike imamo. Ve cina novejih mik brez posebej imenitnega rodovnika bo verjetno delovala z gonilnikom iz razdelka Splona. Pazimo na tevilo gumbov in vrsto priklju cka. Mike s kot svin cnik majhnim okroglim priklju ckom so priklju cene na vrata PS/2, tiste z trapeznimi na zaporedna vrata, z majhnimi tankimi pravokotnikom pa USB. Brezi cna mika ima svojo sprejemno postajo priklopljeno na ra cunalnik z enim od navedenih vmesnikov. imamo miko priklju Ce ceno na zaporedna vrata, preverimo, ali je izbrana pravilna Naprava zaporednih vrat. Za razliko od nekaterih drugih operacijskih sistemov uporablja Linux vse tri tipke na imamo miko s samo dvema tipkama, vklopimo monost posnemanja miki. Ce tretjega gumba (Oponaaj klik 3 gumbov). Potem bo kot pritisk srednjega gumba mike veljal hkraten pritisk levega in desnega gumba. Z levim gumbom opravljamo tipi cna opravila kot je klikanje gumbov in podobno. Ce ozna cimo besedilo, se samodejno prenese v odlagali ce, njegovo vsebino pa prilepimo s pritiskom srednjega gumba. Desni gumb ponavadi prikli ce kontekstni menu.

212

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

Slika 6-4:
Nastavitev mike redhat-config-mouse

Slika 6-5:
Nastavitev gesla skrbnika sistema redhat-configrootpassword

Nastavitev gesla skrbnika sistema

Geslo skrbnika sistema nastavljamo z orodjem v menuja Modrec Sistemska orodja Geslo Root ali iz ukazne vrstice z ukazom r e d h a t - c o n f i g - r o o t p a s s w o r d . Kdor ima skrbniko geslo, je gospodar naega ra cunalnika, cetudi nima fizi cnega dostopa do ra cunalnika. Dovolj je e, da je ra cunalnik povezan v omreje. Linux namre c zelo dobro podpira tudi delo na daljavo, tako za grafi cne kakor za znakovne programe. Torej moramo biti pazljivi pri ravnanju z geslom.

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

213

Geslo naj bi po pravilu bilo nekaj, kar si ni teko zapomniti, a ni lahko uganljivo. Na celoma si gesla ni dobro zapisovati, ce pa si ga e zapiemo, ga shranimo na varno mesto. Dobra gesla so sestavljena iz meanice tevilk in crk. Nekaj dodatnih napotkov o geslih lahko preberemo v razdelku Nekaj splonih nasvetov glede varnosti na strani 279.

Delo z uporabniki in skupinami

Linux je ve cuporabniki operacijski sistem. Vsakemu uporabniku je dano: x Enoli cno dolo ceno uporabnike ime: m e t k a x Uporabnika identifikacijska tevilka (UID): 5 0 1 x Geslo: L 1 n u x J 3 0 K x Za cetna skupina: m e t k a x Pot do doma cega imenika: / h o m e / m e t k a kar lahko vidimo tudi na sliki 6-7. Vsak uporabnik tudi pripada vsaj eni skupini, v distribuciji Pingo se privzeto za vsakega uporabnika ustvari tudi njegovemu uporabnikemu imenu enaka skupina. Vsak uporabnik pa lahko poleg svoje za cetne skupine pripada tudi e drugim skupinam. Vsaka skupina ima lastno: x Ime skupine: d i j a k i x ID skupine (GID): 5 0 1 Ker je ve cina naprav pod Linuxom dostopna kot datoteka, lahko ve cino dostopov do naprav in datotek nadziramo s preprostimi dovoljenji za delo z datotekami. Mehanizem reguliranja dostopa z lastnitvom datotek in imenikov smo si e ogledali na strani 136 v razdelku Pravice do uporabe datotek. Do orodja za upravljanje z uporabniki in skupinami pridemo v menuju Modrec Sistemska orodja Uporabniki in skupine ali iz ukazne vrstice z ukazom redhat- config- users. Orodje omogo ca naslednje operacije nad uporabniki in skupinami: x Dodajanje uporabnika

214

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

Slika 6-6:
Nastavitev uporabnikov in skupin redhat-config-users

x Spreminjanje uporabnika x Brisanje uporabnika x Dodajanje skupine x Spreminjanje pripadnosti uporabnikov skupini x Brisanje skupine Med razpredelnico z uporabniki in skupinami preklapljamo s klikom zavihka Uporabniki ali Skupine. izklopimo Prikrojitve Filtriraj sistemske uporabnike in POZOR Ce skupine, vklopimo tudi urejanje sistemskih uporabnikov in skupin. Ker so ti nujno potrebni za delovanje posameznih sklopov sistema, je bolje, ce te nastavitve ne izklapljamo, da ne bi pomotoma kaj pokvarili. Na sliki 6-6 vidimo za cetno okno z izpisom vseh nesistemskih uporabnikov. V Linuxu pa obstaja sicer e kar nekaj drugih, sistemskih uporabnikov, ki obstajajo zato, da dolo cene storitve te cejo pod njimi. S tem se prepre ci, da bi morda kaken strenik pisal po datotekah, ki mu ne pripadajo in do katerih ne sme dostopati. Uporabniki elimo dodati novega uporabnika, kliknemo Dodaj uporabnika in v okno Ce vnesemo zahtevane podatke (slika 6-7). Uporabniko ime vnesemo v Uporabniko ime. Ime naj bo kratko, sestavljeno iz znakov angleke abecede. Primer: m e t k a , j o z e . . . . V polje Polno ime vpisana vrednost je uporabna le za skrbnike namene in je bolj v opombo. Izpolnimo jo le zaradi popolnosti, lahko pa jo brez ve cjih posledic tudi pustimo prazno. al zaradi sistemskih omejitev tu ne moremo vpisovati naih znakov.

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

215

Slika 6-7:
Dodajanje novega uporabnika

Geslo moramo vpisati dvakrat, zaradi preverjanja, da se nismo slu cajno zmotili pri vtipkavanju gesla. Nastavitev Prijavna lupina ne spreminjamo, razen ce si dodajani uporabnik izrecno elimo ustvariti sistemski ra ne zaeli druge lupine. Ce cun, v katerega se navadni uporabnik ne sme prijaviti, pa nastavimo vrednost na / s b i n / n o l o g i n . Ve c o lupinah si lahko preberemo v poglavju Prvi koraki po ukazni lupini na strani 113 ter v poglavju tiri ukazne lupine na strani 457. elimo, da se novemu uporabniku ustvari tudi doma Ce ci imenik, pustimo nastavitev Naredi doma ci imenik odkljukano. Ustvaril se bo novi imenik, kot je dolo ceno v Doma ci imenik, vanj pa se bo prekopirala vsebina imenika / e t c / s k e l / . pa se je na primer Najpogosteje Doma ci imenik e vsebuje ustrezno vrednost. Ce pripetilo, da nam je na razdelku z imenikom / h o m e / pri celo primanjkovati prostora in smo ustvarili na novem disku razdelek z imenikom / h o m e 2 / , potem tu nastavimo imenik na vrednost / h o m e 2 / uporabniko_ime. Tako bo uporabnikov doma ci imenik ustvarjen na novem disku. Nastavitev Naredi zasebno skupino za tega uporabnika dolo ca, da se naj skupaj z uporabnikom ustvari njegovemu imenu enaka skupina uporabnikov. Ta skupina je nastavitve ne odkljukamo, se uporabnika doda v privzeta skupina za uporabnika. Ce za cetno skupino u s e r s , ki ji pripadajo vsi tako ustvarjeni uporabniki. odkljukamo Ro Ce cno dolo ci ID uporabnika, lahko po elji nastavimo tudi uporabnikov U I D , sicer ga sistem dodeli samodejno in sicer po pravilu najve cji prosti nad ali enako 500. Ro cno nastavljanje U I D pride na primer zelo prav, kadar ima dodajani uporabnik v doma cem omreju na drugem ra cunalniku e narejeno

216

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

uporabniko ime in bi rad prek protokola NFS dostopal do datotek na drugem ra cunalniku. Tako lahko njegove uporabnike pravice delujejo nemoteno tudi prek NFS. Pravice pri dostopanju do datote cnega sistema, uporabniki in skupine so podrobneje razloeni v razdelku Pravice do uporabe datotek na strani 136. Dolo cenega uporabnika spremenimo tako, da ga izberemo iz razpredelnice ter odpremo njegove lastnosti z gumbom Lastnosti. V prvem zavihku Podatki o uporabniku lahko spremenimo splone podatke, ki smo jih e opisali zgoraj pri dodajanju novega uporabnika. Kadar elimo uporabnikov ra cun zakleniti, odkleniti ali mu samo dolo citi cas veljave, lahko to storimo na zavihku Podatki o ra cunu z nastavitvama Omogo ci potek ra cuna ter Uporabniki ra cun je zaklenjen. Zadnje se da storiti tudi iz ukazne vrstice brez urejanja datotek z ukazom p a s s w d - l uporabnik. Tu je uporabnik uporabniko ime kateremu elimo onemogo citi dostop do sistema. Dostop lahko potem odklenemo z ukazom p a s s w d - u uporabnik. Podrobnosti o zmonosti ukaza p a s s w d najdemo v priro cni pomo ci m a n p a s s w d . elimo dolo Ce citi pravila, kdaj in kako sme ali mora uporabnik menjati geslo se ustrezne nastavitve nahajajo na zavihku Podatki o geslu. Tu z Omogo ci potek gesla vklju cimo dodatne monosti, kot so: x Dni, preden je dovoljena sprememba - Koliko dni mora prete ci, preden sme uporabnik zamenjati geslo x Dni pred zahtevano spremembo - Na vsake koliko dni mora biti geslo zamenjano x Dni opozorila pred spremembo - Koliko dni pred iztekom gesla bo sistem opozarjal uporabnika na potrebno spremembo gesla uporabnik ne zamenja gesla navkljub x Dni, preden postane ra cun nedejaven - Ce opozorilom, bo dolo ceno dni po preteku uporabniku odvzet dostop Uporabnika zbriemo tako, da ga ozna cimo v razpredelnici ter pritisnemo na Zbrii. Program nas nato vpraa, ali elimo pobrisati tudi doma ci imenik uporabnika in vse njegove datoteke. Ker gre za nevarno potezo, s katero lahko nekomu pobriemo vse podatke, se je vedno varneje odlo citi za Ne ali pa vsaj trezno premisliti, preden stisnemo Da. Skupine uporabnikov Ko dodajamo novo skupino, je treba dolo citi le njeno ime, v izjemnih primerih se lahko odlo cimo in ro cno nastavimo tudi ID skupine G I D , za kar pa ponavadi ni

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

217

Slika 6-8:
Dodajanje nove skupine uporabnikov

posebne potrebe. Tipi cno ro cno nastavimo GID zaradi enakih razlogov, kakor bi nastavili ro cno uporabnikov UID, zaradi poenotenja pravice pri dostopu do datotek prek NFS. Uporabnike dodajamo v skupine na dva na cina. Tako da v razpredelnici kliknemo uporabnika, s tipko Lastnosti odpremo zavihek Skupine in odkljukamo, katerim skupinam naj uporabnik pripada. Lahko pa gremo z druge strani in izberemo skupino iz razpredelnice ter v Lastnosti odpremo zavihek Uporabniki v skupini, odpremo seznam uporabnikov, kjer jih poljubno dodajamo v izbrano skupino. Podobno kakor uporabniki se briejo tudi skupine. To opravilo je manj nevarno, saj samo odstrani skupino in ne brie podatkov po disku. Vseeno bodimo pazljivi ko ozna cimo skupino v razpredelnici in pritisnemo Zbrii se namre c skupina odstrani brez potrditve.

Namestitev tiskalnika
Namestitev tiskalnika pod Linuxom e kar dolgo ni ve c tako zapletena, kakor je bila v casih, ko je bilo treba urejati arhai cne nastavitvene datoteke. Danes je dovolj, da se z miko sprehodimo do Modrec Sistemska orodja Tiskanje ali pa pokli cemo iz ukazne vrstice r e d h a t - c o n f i g - p r i n t e r in poene se u cinkovito, a nezapleteno orodje za nastavljanje tiskalnika (slika 6-9). V prvem stolpcu je ime tiskalnike vrste, sledi zastavica, ki pove ali je privzeti, na koncu pa sledi opis. Tiskanje je klasi cen primer ra cunalnikih opravil, ki se opravljajo dalj casa. Za vsa dolgotrajna opravila ali posle, kot jim tudi re cemo, se v ra cunalnitvu uporabljajo cakalne vrste. Vrsto si lahko predstavljamo kot teko ci trak v trgovini pred blagajno. Blagajni carka vsako blago na teko cem traku pregleda in jo doda na ra cun. Na podoben na cin delujejo tudi tiskalnike vrste, le da vlogo blagajni carke igra tiskalnik, ki izpisuje liste. V Linuxu in Unixih na splono se vedno tiska v tiskalniko vrsto, ne neposredno na tiskalnik. Nek tiskalnik je lahko v lasti ve c vrst, lahko pa ima vrsta vlogo samo posredovanja tiskalnih poslov naprej v drugo tiskalno vrsto. To zna biti uporabno, na

218

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

Slika 6-9:
Nastavitveno orodje za tiskalnike redhat-config-printer

Slika 6-10:
Zaslon: Ime vrste, redhat-config-printer

primer, ko imamo streniku na MS Windows krajevno priklju cen tiskalnik in elimo nanj tiskati z ve c postaj Linux. Ker je treba te tiskalnike posle dodatno obdelati in elimo to storiti le na enem mestu, postavimo na streniku Linux tiskalniko vrsto, v kateri se posli obdelujejo in se ele potem predajo v tisk na streniku MS Windows. Najprej si oglejmo preprost primer namestitve krajevnega tiskalnika. V orodju pritisnemo gumb Nov in odpre se pozdravni zaslon carovnika, ki nas vodi skozi namestitev. Skozi zaslone napredujemo z gumbom Naprej, nazaj pa gremo z gumbom Nazaj.

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

219

Slika 6-11:
Zaslon: Tip vrste, redhat-config-printer

Na drugem zaslonu (slika 6-10) vnesemo v Ime: ime tiskalnike vrste. Ime naj bo preprosto in prepoznavno, navedimo nekaj primerov: h p , e p s o n ali t i s k a l n i k . Imena se morajo za ceti s crko, v njih ne sme biti presledkov ali naih znakov. V polje Kratek opis lahko vnesemo poljuben opis. Ponavadi tu navedemo polno ime tiskalnika, ki je priklju cen na tiskalniko vrsto, na primer: E P S O N S t y l u s C o l o r 8 0 0 ali M e t k i n n o v i t i s k a l n i k . Lahko pa na celoma vnesemo katerikoli niz. Na tretjem zaslonu izberemo za polje Tip vrste vrednost Krajevno-povezana saj bi name name camo krajevno priklju cen tiskalnik. Ce cali omreni tiskalnik ali tiskalnik, priklju cen na kak drug strenik, bi tu izbrali temu ustrezno druga cno nastavitev. Med napravami izberemo tisto, na katero imamo priklju cen tiskalnik; v primeru na sliki 6-11 so to zaporedna vrata / d e v / l p 0 . Naslednja vzporedna vrata bi imela ime / d e v / l p 1 in tako naprej. Zaporedna vrata po drugi strani sliijo na ime / d e v / t t y S 0 , / d e v / t t y S 1 in tako naprej podobno kakor za vzporedna vrata. Seznam naprav osveimo s pritiskom gumba Znova prei ci naprave, ce pa imamo tiskalnik priklju cen prek kakih drugih vrat, ki jih orodje no ce prikazati, jih lahko ro cno vnesemo s pritiskom gumba Prilagojena naprava. Na zaslonu Model tiskalnika to cno nastavimo, kateri tiskalnik imamo priklopljen na tiskalniko vrsto (slika 6-12). V naem primeru smo izbrali EPSON Stylus Color 800. ne najdemo to Ce cnega modela, lahko ponavadi izberemo sorodnega in izpis bo imamo res star ali nepodprt tiskalnik, lahko poskusimo uporabiti enako dober. Ce katerega v skupini Sploni. Kako je s podporo za na tiskalnik, lahko preberemo na spletni strani h t t p : / / w w w . l i n u x p r i n t i n g . o r g .

220

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

Slika 6-12:
Zaslon: Model tiskalnika, redhat-config-printer

Slika 6-13:
Nastavitev zvo cne kartice redhat-configsoundcard

ozna NAMIG Ce cimo e narejeno vrsto in pritisnemo gumb Uredi, se odpre nekaj zavihkov zelo naprednih nastavitev, s katerimi lahko nastavljamo veliko podrobnosti, o katerih lahko ve c preberete v priloeni pomo ci v menuju Pomo c Vsebina

Nastavitev zvo cne kartice

Orodje za nastavljanje zvo cne kartice pokli cemo iz menuja Modrec Sistemska orodja Zvo cna kartica ali iz ukazne vrstice r e d h a t - c o n f i g - p r i n t e r . je Nastavitev zvo cne kartice deluje samodejno in ni treba nastavljati ni cesar. Ce zaznana kartica pravilna, moramo ob pritisku gumba predvajaj poskusni zvok sliati zvok kitare najprej z desnega, nato levega in na koncu z obeh zvo cnikov. zvoka ni sliati, orodje pa vseeno prikae najdeno kartico, preverite, ali so Ce

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

221

Slika 6-14:
Nastavitev zaslona, redhat-config-xfree86

zvo cniki res vklopljeni, priklju ceni na pravi izhod in ali je jakost zvoka na zvo cnikih ali na kartici nastavljena na ustrezno vrednost. sistem zvo Ce cne kartice ne najde ali imamo name ceno prestaro kartico, ki ne podpira samodejnega zaznavanja, bomo morali se ci po spisu HOWTO in najbr ne bo lo brez ro cnih posegov v datoteko / e t c / m o d u l e s . c o n f , v kateri so opisane nastavitve modulov jedra gonilnikov. Ustrezni spis HOWTO najdemo na naslovu
http://tldp.org/HOWTO/Sound- HOWTO/

Grafi cni vmesnik X

Nekaj osnovnih pojmov o oknih X smo si ogledali e v uvodu na strani 17. Linux je zelo prilagodljiv kar se ti ce dela v znakovnem ali grafi cnem okolju. Sistem se lahko zbudi in ponudi prijavni zaslon tako v znakovnem kot grafi cnem okolju, kar smo dolo cili pri namestitvi na zaslonu Prikrojitev grafi cnega vmesnika (X) (slika 2-16 na smo se prijavili v znakovnem na strani 71). Ce cinu, lahko zaenemo grafi cno namizje z ukazom s t a r t x . Vrsto prijave dolo ca na cin delovanja. Na cin 3 ponavadi dolo ca, da se uporabniki prijavljajo v znakovnem na cinu, na cin 5, pa da v grafi cnem. Ve c o na cinih delovanja in spreminjanju privzetega na cina ter s tem vrste prijave si lahko preberemo na strani 275, v razdelku Inicializacijske datoteke in zagon Linuxa. elimo spremeniti nastavitev grafi Ce cnega okolja poenemo orodje Modrec Sistemska orodja Zaslon ali iz ukazne vrstice z ukazom r e d h a t - c o n f i g - x f r e e 8 6 . Kot je prikazano na primeru na sliki 6-14, lahko vidimo trenutno izbrano grafi cno kartico in monitor. Na zavihku zaslon lahko spremenimo lo cljivost in barvno globino.

222

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

Slika 6-15:
Napredne nastavitve X, redhat-config-xfree86

Slika namizja v crnem kvadratku prikazuje trenutno nastavljeno lo cljivost, beli okvir s crtkano obrobo pa na novo nastavljeno lo cljivost. pa elimo zamenjati napredne nastavitve, izbrati drugi monitor ali grafi Ce cno kartico, lahko to storimo na zavihku Napredno. e samo orodje bi moralo zaznati ustrezno grafi cno kartico, velikost pomnilnika ter vrsto zaslona z ustrezno vodoravno (angl. horizontal ) in navpi cno (angl. vertical ) frekvenco osveevanja. z izbranim monitorjem nismo zadovoljni, pritisnemo gumb Prikroji v razdelku Ce Monitor. Odpre se zaslon, na katerem lahko s pritiskom na Zaznaj monitor ugotovljene zahtevamo, da orodje poskua prebrati nastavitve iz monitorja. Ce vrednosti niso pravilne, poskusimo najti ustrezni model monitorja na seznamu. Ce naega zaslona na seznamu ni, izberemo splonega ter vnesemo vodoravno in navpi cno osveevalno frekvenco. Te preberemo iz dokumentacije, ki smo jo prejeli ob nakupu monitorja. NAMIG Ve cina monitorjev ima na zadnji strani, na nalepki, navedeno ime ter najve cjo dovoljeno vodoravno in navpi cno frekvenco. POZOR Pri nastavljanju zaslona moramo paziti na njegove frekven cne omejitve, in da ne izberemo sorodnega, a nezdruljivega zaslona. Ceprav imajo dandananji monitorji vgrajeno za cito, lahko ta odpove in z nepravimi frekvencami lahko monitor pokodujemo. Podobno ravnamo, ko elimo zamenjati grafi cno kartico ali koli cino pomnilnika na kartici. Kliknemo Prikroji v razdelku Grafi cna kartica. Tu lahko uporabimo gumb Zaznaj grafi cno kartico in uporabimo zaznane vrednosti ali pa s seznama ro cno

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

223

vemo, da nao grafi dolo cimo grafi cno kartico. Ce cno kartico podpira to cno dolo ceni gonilnik, ga lahko ro cno izberemo s seznama Gonilnik. Kadar zaznana velikost pomnilnika ni prava, izberemo Prilagojena velikost pomnilnika in izberemo ustrezno velikost. naa kartica ni podprta, lahko poskusimo uporabiti enega od NAMIG Ce gonilnikov v e s a ali v g a . Ve cina kartic naj bi podpirala vsaj enega od omenjenih splonih gonilnikov. Nastavitvam oken X ustreza datoteka / e t c / X 1 1 / X F 8 6 C o n f i g . V njej so zapisane vse osnovne nastavitve, kot so tip mike, razporeditev znakov na tipkovnici, gonilnik se grafi cne kartice, privzeta in podprte lo cljivosti, delno tudi pisave in podobno. Ce elimo z nastavitvami samo poigrati, to datoteko raje shranimo na varno mesto, da jo lahko v primeru napa cnih nastavitev obnovimo. Ve c o monih nastavitvah v datoteki lahko preberemo v priro cniku m a n X F 8 6 C o n f i g . datoteka ne obstaja ali je toliko okvarjena, da grafi Ce cno okolje ne deluje, bo r e d h a t - c o n f i g - x f r e e 8 6 vzpostavil zasilno okolje in z grafi cnim orodjem bomo lahko datoteka obstaja, a je okvarjena, lahko z dodatnim nastavili ustrezne nastavitve. Ce parametrom - - r e c o n f i g zahtevamo, da se obstoje ce nastavitve zanemarijo in vsilimo iskanje nastavitev s povpraevanjem naprav. Za ve c informacij pokli cemo r e d h a t - c o n f i g - x f r e e 8 6 h e l p . Ve c o delovanju okolja X pa lahko preberemo na naslovu h t t p : / / t l d p . o r g / H O W T O / X F r e e 8 6 - H O W T O /

Preklapljanje med namizji

Trenutno sta najpopolneji in najuporabneji namizji KDE in GNOME. Pingo privzeto namesti KDE, vendar privrenci namizja GNOME niso prikrajani lahko ga namestijo e ob namestitvi ali naknadno. Namizje GNOME je malce hitreje, vendar tudi malce manj dovreno. se prijavljamo v sistem z grafi Ce cno prijavo gdm (slika 3-1 na strani 74), imamo monost izbrati namizje v menuju Seja. Ko namestimo obe namizji, lahko izbiramo tudi med GNOME in KDE. Ko pa uporabljamo ra cunalnik z znakovnim prijavnim na cinom, je najpreprosteje uporabiti preklapljanje z ukazom s w i t c h d e s k . V ukazno vrstico vtipkamo s w i t c h d e s k namizje, kjer je namizje lahko KDE, GNOME, FVWM ali Windowmaker.
[metka@modrec metka]$ switchdesk KDE Red Hat Linux switchdesk 3.9 Copyright (C) 1999-2001 Red Hat, Inc Redistributable under the terms of the GNU General Public License Desktop now set up to run KDE.

224

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

Slika 6-16:
Preklapljanje med namizji, switchdesk

For system defaults, remove /home/metka/.Xclients

Lahko pa s w i t c h d e s k poenemo tudi z namizja Modrec Sistemska orodja Ve c sistemskih orodij Preklapljanje med namizji tedaj lahko eleno namizje izbiramo z do doma grafi cnega menuja. Izbiro potrdimo z V redu. Ce cega imenika dostopamo prek omrenega protokola NFS in imamo ve c ra cunalnikov, iz katerih se lahko prijavljamo, potem z izbiro Sprememba se nanaa le na trenutni zaslon dolo cimo, da narejena sprememba velja samo na tem ra cunalniku.

Namestitev pospeenih 3D gonilnikov nvidia

Podpora grafi cnih proizvajalcev razvoju gonilnikov za okolje X je zelo razli cna: od popolnoma odklonilne, ko ni mogo ce od podjetja dobiti niti osnovnih podatkov o grafi cnem cipu, do podjetij, ki gonilnike sama razvijajo. Za Nvidiine grafi cne cipe so gonilniki e priloeni, al pa ne podpirajo pospeevanja 3D. Proizvajalec ponuja svoje pospeene gonilnike 3D, ki pa al niso prosti in na voljo v obliki izvorne kode. To pomeni, da jih ni mo c popravljati in posodabljati, ampak bi bili gonilniki prosto mora to delati proizvajalec sam, ko se mu zaho ce. Ce programje, bi bili e vklju ceni v distribucijo Pingo in bi se e privzeto namestili. Za za cetek se prepri cajmo, da grafi cno okolje deluje brezhibno s priloenim prostim gonilnikom n v . POZOR Postopek namestitve se ob casno malce spremeni, zato je priporo ceno, da si ogledate gonilnikom priloena navodila. Tu opisani primer velja za gonilnike 1.0-4496, verjetno pa bo namestitev za bodo ce izdaje zelo podobna. Odpraviti se moramo na w w w . n v i d i a . c o m , kjer poi cemo gonilnike za L i n u x I A 3 2 kar imamo procesor AMD64, se lahko pozabavamo z ustreza 32-bitnemu PC-ju. Ce

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

225

L i n u x A M D 6 4 . Ustrezno datoteko preto cimo na disk; v naem primeru se datoteka imenuje N V I D I A - L i n u x - x 8 6 - 1 . 0 - 4 4 9 6 - p k g 2 . r u n .

Distribucija Pingo 2.0 sicer temelji na Red Hat 9, vendar je priloeno posodobljeno jedro. Zato bo moral Nvidiin namestitveni program zanj prikrojiti gonilnik, kar pomeni, da bo potreboval razvojna orodja. Poenimo Modrec Sistemska orodja Dodaj/odstrani programe in v temi Razvoj izberemo skupini paketov Razvojna orodja in Razvoj jedra ter s klikom Osvei izvedemo namestitev. Sedaj moramo preklopiti iz grafi cnega v znakovni na cin, ker se namestitev ne more uspeno izvesti pri delujo cem streniku X. Odjavimo se iz namizja tako, da imamo pred seboj grafi cni prijavni zaslon. v prvo znakovno konzolo, tako preklopimo Nato . Prijavimo se kot skrbnik sistema z da pritisnemo kombinacijo tipk Ctrl + Alt + F1 uporabnikim imenom r o o t in ustreznim geslom. Grafi cni na cin sedaj izklopimo z ukazom t e l i n i t 3 .
Pingo Linux izdaja 2.0 Kernel 2.4.20-20.9 on an i686 modrec login: root Password: Last login: Mon Nov 10 23:24:00 on tty1 You have new mail. [root@modrec root]# telinit 3 INIT: Switching to runlevel: 3 INIT: Sending processes the TERM signal

Izpis bo podoben, vmes bo morda e obvestilo o vklapljanju in izklapljanju kakih dodatnih storitev. Odvisno od nastavitev na cina delovanja. Sedaj bi moral biti grafi cni na cin izklopljen. Prestavimo se v imenik, kamor smo shranili gonilnik z ukazom c d / p o t / d o / g o n i l n i k a in zaenemo datoteko z ukazom imamo noveji gonilnik z druga s h N V I D I A - L i n u x - x 8 6 - 1 . 0 - 4 4 9 6 - p k g 2 . r u n . Ce cnim imenom, vnesemo tu ustrezno ime.
[root@modrec root]# cd ~rok [root@modrec metka]# sh NVIDIA-Linux-x86-1.0-4496-pkg2.run Verifying archive integrity... OK Uncompressing NVIDIA Accelerated Graphics Driver for Linux-x86 1.0-4496......

Odpre se znakovni namestitveni zaslon. Po potrditvi licence nas pri caka zaslon z obvestilom, da ustrezni predpripravljeni gonilnik za jedro ni bil najden. Tu ni ni c narobe, saj Pingo uporablja posodobljeno jedro. Namestitveni program ponudi monost, da ga poi ce v internetu, ker pa ga za Pingo ne bo nael, izberemo No. Naslednji zaslon nas obvesti, da bo potrebno prevajanje gonilnika za jedro. Postopek je samodejen in nam ne bo treba storiti ni cesar. Potrdimo z OK.

226

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

Slika 6-17:
Name canje gonilnika nvidia

Po kon cani namestitvi nas caka e malce vaj ro cnih spretnosti. Prav nam bo prilo znanje rabe urejevalnika v i , ki smo ga pridobili v razdelku Kaj storiti, ce zabredemo v teave, in zakaj je Vi na zaveznik na strani 260. Odpreti moramo datoteko / e t c / X 1 1 / X F 8 6 C o n f i g ( ce e nismo naredili varnostne kopije, je sedaj idealna prilonost, da to storimo) in spremeniti: x V razdelku D e v i c e moramo spremeniti nastavitev D r i v e r " n v " ali Driver "vesa" v Driver "nvidia". x Iz razdelka M o d u l e pa moramo odstraniti ali zakomentirati vrstico L o a d " d r i " Preklopimo v drugo konzolo z Ctrl + Alt + F2 in poskusno poenemo kot navadni uporabnik okna X z ukazom s t a r t x in ce nam je uspelo, se mora prikazati Nvidiin logotip, kmalu za njim pa e priljubljeno namizje. Odjavimo se iz namizja in preklopimo zopet v prvo znakovno konzolo. Prijavljanje v grafi cnem na cinu vklopimo nazaj z ukazom t e l i n i t 5 . Tako, namestitev je kon cana! Preverjanje delovanja pospeenih gonilnikov Ko se prijavimo v namizje odpremo terminal z Modrec Sistemska orodja Terminal. Vanj vtipkamo ukaz g l x g e a r s in pokazalo se bo okno s tremi kolesci, ki se pospeevanje deluje, se vrtijo zelo hitro, sicer pa po vrtijo. Ce casi. V okno T e r m i n a l se vsakih pet sekund izpie izmerjena hitrost v slikah na sekundo. Vrednosti na sliki 6-18 so bile dobljene na ra cunalniku s procesorjem A M D D u r o n 7 0 0 M H z in skromno grafi cno kartico N v i d i a T N T 2 M o d e l 6 4

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

227

Slika 6-18:
Pospeeni glxgears

Slika 6-19:
Nadgradnja z nvidia-install update

Nadgrajevanje gonilnikov iz interneta Nadgrajevanje Nvidiinih gonilnikov z interneta je poenostavljeno z orodjem n v i d i a - i n s t a l l e r . Najprej vzpostavimo povezavo v internet in z ukazom n v i d i a - i n s t a l l e r u p d a t e se prenesejo in namestijo najnoveji gonilniki. Katera je najnoveja razli cica, preverimo z ukazom n v i d i a - i n s t a l l e r l a t e s t .

228

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

Oddaljeni grafi cni dostop

Kot se spodobi za omreno naravnani operacijski sistem, tudi njegov grafi cni vmesnik podpira delo prek omreja. V grobem lo cimo dva na cina dela. Pri prvem namizje ali upravljalnik oken te ceta na ra cunalniku, za katerim sedimo, nato pa se poveemo s s s h na oddaljeni ra cunalnik, kjer poenemo eleni grafi cni program. Ker s s h poskrbi za vsa ustrezna dovoljenja, se okno oddaljenega namenskega programa pojavi na naem namizju. Na namizju prakti cno ne moremo lo citi med oddaljenim ali krajevnim namenskim programom. Poznalo bi se, ce bi recimo eleli odpreti datoteko takrat bi brskali po datote cnem sistemu oddaljenega ra cunalnika. POZOR Zaradi poarnega zidu na naem ali oddaljenem ra cunalniku je lahko povezava zavrnjena. Lahko pa se poveemo tudi druga ce, prek grafi cnega prijavnega zaslona g d m . Na ta na cin se priklju cimo na prijavni zaslon oddaljenega ra cunalnika in po uspeli prijavi te ce celotno namizje na oddaljenem ra cunalniku. Najprej moramo na oddaljenem ra cunalniku omogo citi oddaljeno prijavljanje. Poenemo g d m s e t u p , ki ga najdemo tudi v menuju Modrec Sistemske nastavitve Prijavni zaslon in v zavihku XDMCP vklju cimo nastavitev Vklju ci XDMCP. XDMCP (angl. X Display Manager Control Protocol ) je protokol za oddaljeno prijavljanje. Nastavitve g d m so shranjene v datoteki / e t c / X 1 1 / g d m / g d m . c o n f , ki jo lahko tudi ro cno urejujemo. Preden bi se lotili ro cnega urejevanja, pa je priporo cljivo, da naredimo varnostno kopijo. Sedaj odpremo okno in ce smo v cistem znakovnem na cinu odtipkamo X - q u e r y oddaljeni_ra cunalnik. Kjer je oddaljeni_ra cunalnik ime ra cunalnika, v katerega se elimo smo v krajevnem ra prijaviti. Ce cunalniku e odprli namizje, se nam ni treba odjaviti. Odpremo terminal X iz menuja Modrec Sistemska orodja Terminal ter vnesemo ukaz iz prejnjega primera, ki mu dodamo e parameter : n, kjer je n tevilka e prostega X zaslona. Privzeto se namre c uporabi zaslon : 0 , ki ga je e zasedlo nae namizje. Ko vtipkamo, na primer, X : 1 - q u e r y m o d e r e c . d o m a . s i se odpre nov zaslon X, stari pa e vedno te ce v ozadju. Med zasloni cistimi X in znakovnimi konzolami lahko prehajamo s tipkami Ctrl + Alt + F1 . . . F12 . NAMIG Znakovne konzole so na zaslonih F1 . . . F6 , vzpostavljeni zasloni X pa od F7 naprej. Sicer lahko z g d m s e t u p nastavimo druga cni oddaljeni prijavni zaslon, vendar je bolje, da je pri oddaljenem dostopu manj lepotnih dodatkov, saj je omreje tako manj obremenjeno. Vse slikice, ki se prikazujejo, je namre c treba prenaati po omreju,

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

229

Slika 6-20:
Oddaljeni prijavni zaslon gdm

kar zna pri velikem tevilu uporabnikov hitro vplivati na odzivnost dela na oddaljenem sistemu.

Name canje programske opreme

Operacijski sistem Linux tako kakor vse Unixe sestavlja mnoica programov in datotek. Zato imamo tudi veliko tevilo programskih paketov. Zapisov razli cnih programskih paketov je veliko, dale c najpopularneja pa sta . d e b in . r p m , ki ga uporablja tudi naa distribucija Pingo. Ker Pingo 2.0 temelji na distribuciji Red Hat 9, lahko brez teav uporabljamo zanj narejene pakete rpm. Kadar elimo najti paket rpm za to cno dolo ceni program in ga ne najdemo na namestitvenih plo cah ali v skladi cu Pingo, se je najbolje obrniti na spletno stran h t t p : / / r p m f i n d . n e t / , na kateri vnesemo ime iskanega programa in izpisale se bodo vse najdene razli cice ustreznih paketov rpm. NAMIG Za distribucijo Pingo 2.0 i cimo pakete, ki so narejeni za Red Hat 9.

Grafi cni program za upravljanje s paketi

Grafi cno orodje za name canje poenemo z Modrec Sistemska orodja Dodaj/odstrani programe ali iz ukazne vrstice z r e d h a t - c o n f i g - p a c k a g e s . Ob zagonu orodja se pregleda, katere pakete se da namestiti s plo c in kateri so e name ceni. Nato se odpre okno s seznamom skupin paketov, ki so lo cene na teme

230

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

Slika 6-21:
Upravljanje s paketi, redhat-configpackages

(Namizja, Aplikacije, Streniki, Razvoj in Sistem). V odkljukanih skupinah so name ceni paketi. Cele skupine dodamo ali odstranimo tako, da spremenimo stanje kljukice. Odkljukano, skupina paketov bo name cena; neodkljukano, skupina ne bo name cena ali bo odstranjena. elimo natan Ce cneje dolo citi, kateri paketi iz skupine naj se namestijo, ali pa samo prebrati opise posameznih paketov, lahko pritisnemo gumb Podrobnosti pri odkljukanih skupinah. Odpre se okno z dvema seznamoma Obi cajni paketi ter Dodatni paketi. Paketi iz prvega seznama so nujno potrebni za delovanje preostalih paketov in so privzeto name ceni v sklopu skupine. Izbiro paketov s seznama Dodatni paketi pa lahko poljubno nastavljamo. S pritiskom gumba Osvei, ki se omogo ci ob spremembi izbire paketov, potrdimo spremembe. Orodje preveri medsebojne odvisnosti in zgradi seznam za odstranitev in namestitev. Nato se paketi, ki smo jih ozna cili kot odve cne, odstranijo, za nove pa nas program pozove, da vstavimo potrebne plo ce in paketi se namestijo. smo si premislili in ne elimo spreminjati izbire name Ce cenih paketov, pritisnemo gumb Kon caj.

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

231

Slika 6-22:
Podrobnosti, redhatconfig-packages

Paketi in orodje Rpm

Rpm je orodje, ki so ga razvili pri podjetju Red Hat za upravljanje programskih paketov. Tradicionalno je bila vsa programska oprema za Linux v obliki stisnjenih arhivov tar, e pred nekaj leti pa so nastali prvi paketni upravljalniki, ki naj bi poenostavili name canje programske opreme in njeno vzdrevanje. Po orodju Rpm se tako imenuje tudi tip programskih paketov, ki jih prepoznamo po kon cnici . r p m . Pomanjkljivost arhivov tar je, da ni shranjenega nobenega podatka o tem, katere gre za arhiv z izvorno kodo druge programe ali knjinice paket potrebuje za delo. Ce programa, bo ta resda ob povezovanju protestiral, ce manjka katera od knjinic, ne pa tudi, ce manjka kateri od programov. To bomo ugotovili ele, ko jih bomo poskusili je v arhivu e prevedeni program, bomo tudi na manjkajo izvajati. Ce ce knjinice opozorjeni ele, ko jih bomo poskuali izvajati. Drugi c, ko program namestimo bodisi kot arhiv tar s prevedenimi programi ali z ukazom m a k e i n s t a l l , je njegova odstranitev pravo detektivsko delo. Zelo potrpeljivo moramo bolj ali manj ro cno poiskati vse datoteke, ki jih je namestil. Nekatere od njih morda uporablja e kak drug program, a to bomo najverjetneje ugotovili ele, ko ga bomo poskusili pognati. Tretji c, arhivi tar ne poznajo nadgradnje. Vsebino arhiva pa c stresemo po imenikih, in ce smo pri tem prek noveje izdaje programa zapisali starejo, smo si sami krivi.

232

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

Rpm, na drugi strani, vodi evidenco o vseh namestitvah paketov Rpm. Vsako namestitev ali odstranitev paketa si upravljalnik Rpm zapie, tako da lahko vselej preverimo, katero programsko opremo imamo name ceno, kateremu paketu pripada posamezna datoteka, pa tudi odstranitev paketa je temeljiteja. al pa to velja le za smo mimo sistema programsko opremo, ki je bila name cena kot paket Rpm. Ce Rpm name cali e kakno programsko opremo, Rpm o njej ne ve ni cesar.

Name canje in nadgradnja programov z Rpm

Nov paket namestimo tako, da uporabimo ukaz
rpm -i imena_paketov

V paketih . r p m so tudi podatki o knjinicah in programih, ki so potrebni za uspeno teh ni ali pa so prestari, se bo r p m pritoil in izpisal seznam namestitev paketa. Ce datotek, ki morajo biti name cene ali nadgrajene. Rpm omogo ca tudi name canje programske opreme iz oddaljenega spletnega strenika ali strenika Ftp. Namesto imena ali poti do paketa moramo v tem primeru podati internetni vir (URL). Zgled:
rpm -i http://apt.pingo.org/redhat/9/i386/RPMS.nonfree/acroread-5.0.7-2.dag.rh90.i386.rpm

smo e namestili starejo razli Ce cico programa in bi jo radi nadgradili z novejo, uporabimo ukaz
rpm -U imena_paketov

ni nobenih teav z odvisnostjo od druge programske opreme, bo program r p m Ce samodejno nadgradil program na novejo razli cico. uporabimo stikali v in h , nam bo r p m - i v h lepo oblikoval izpis NAMIG Ce poteka namestitve.

Poizvedbe z Rpm
Kako pa sploh vemo, kaj imamo name ceno v ra cunalniku? Preprosto uporabimo izbiro - q a , ki izpie seznam vseh name cenih paketov programske opreme. Ker zna biti ta izpis precej dolg, ga je pametno preusmeriti na vhod programa m o r e . Izbira q zaukae r p m , naj opravi poizvedbo (angl. query ), podizbira a (angl. all ) pa, da nas zanima izpis imen vseh name cenih paketov.

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

233

Samo seznam name cenih paketov nam ne pomaga kaj dosti, izvedeli bi radi tudi, katere datoteke so v posameznem paketu. Tu nam pomaga podizbira l , ki izpie seznam (angl. list ) vseh datotek v paketu. Denimo, da smo pri izpisovanju vseh name cenih paketov ugotovili, da imamo name cen paket i n d e x h t m l - s l , pa nas zanima, katere datoteke sodijo vanj:
[metka@modrec metka]$ rpm -ql indexhtml-sl /usr/share/doc/HTML/index.html /usr/share/doc/HTML/pingo.png

Morda smo naleteli na paket Rpm, ki ga e nismo namestili, in zanima nas, katere datoteke bo namestil? Izbira q l , ki smo jo uporabili v prejnjem zgledu, deluje samo, ni, moramo dodati e podizbiro p , ki pove, da ce je paket e name cen. Ce poizvedujemo po paketu:
[metka@modrec metka]$ rpm -qlp dos2unix-3.1-15.i386.rpm /usr/bin/dos2unix /usr/bin/mac2unix /usr/share/doc/dos2unix-3.1 /usr/share/doc/dos2unix-3.1/COPYRIGHT /usr/share/man/man1/dos2unix.1.gz /usr/share/man/man1/mac2unix.1.gz

V casih imamo nasprotne teave: naletimo na datoteko in zanima nas, h kateremu paketu sodi. Tu si pomagamo s podizbiro f , ki pove, da poizvedujemo, od kod prihaja datoteka (angl. file ):
[metka@modrec metka]$ rpm -qf /bin/bash bash-2.05b-20.1

nas zanimajo podatki o paketu, na primer to, kdo je paket naredil, kdaj je bil Ce name cen in podobno, uporabimo stikalo - q i . bi eleli preveriti, ali imamo name Ce cen dolo cen paket in katero razli cico, pa bi uporabili kar izbiro q brez podizbir:
rpm -q imena_paketov

Rpm pozna odvisnosti med paketi in nam omogo ca e eno pomembno poizvedbo. Pogosto nas zanima, kateri paketi morajo biti name ceni, da lahko namestimo dolo cen paket? Izbiri q ob e znani podizbiri p (poizvedba po paketu, ki e ni name cen) tokrat pridamo e podizbiro R (angl. requires, potrebuje):

234

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

[metka@modrec metka]$ rpm -qpR aspell-sl-0.1.0-1.i386.rpm aspell rpmlib(PayloadFilesHavePrefix) <= 4.0-1 rpmlib(CompressedFileNames) <= 3.0.4-1

V primeru vidimo, da paket aspell-sl potrebuje paket aspell. Vrstice z rpmlib samo povedo, kako nov Rpm potrebujemo, da bo lahko namestil paket.

Odstranjevanje paketov z Rpm

Programsko opremo, ki je ne potrebujemo ve c, lahko tudi odstranimo. Rpm bo poskrbel, da bodo odstranjene vse datoteke, ki jih ne potrebuje kak drug program. Odstranjevanje zaukaemo z
rpm -e imena_paketov

Opravil, ki jih r p m zna, je preve c, da bi jih tu vse opisali, zato si je najbolje prebrati strani s pomo cjo (m a n r p m ).

Apt in name canje paketov

Ceprav je Rpm mo cno orodje pa vseeno ne podpira samodejnega razreevanja odvisnosti in nadgrajevanje celotnega sistema. Tu vsko ci Apt, ki je pravzaprav nastal za potrebe distribucije Debian. Debian sicer uporablja pakete deb, vendar so pri podjetju Connectiva orodje prikrojili tudi za delo s paketi rpm. Tu se jasno vidi na celo Linuxa, ko dobre lastnosti (in orodja) ene distribucije uporabijo tudi pri drugih. Kogar zanima kaj ve c o distribuciji Debian, bo na strani 468 nael kratek opis. Apt je orodje, ki te ce izklju cno v ukazni vrstici in podpira delo s skladi ci, ki je prek interneta dosegljiva zbirka paketov rpm. V nastavitveni datoteki skladi c / e t c / a p t / s o u r c e s . l i s t so samo seznami skladi c. Vse ukaze Apt bomo morali zaradi narave dela poganjati kot skrbnik sistema. POZOR Kadarkoli uporabljamo Apt, moramo imeti vzpostavljeno povezavo v internet. V distribuciji Debian zna Apt delati tudi z namestitvenimi plo cami, vendar tega Pingu priloeni Apt ne podpira. Za name canje paketov s plo c uporabimo r e d h a t - c o n f i g - p a c k a g e s , kot je opisan na strani 229. To ni ve cja omejitev, saj so v internetnem skladi cu tudi paketi s plo c in odvisnosti se bodo razreile samodejno brez prelaganja plo c. Primer vnosov za pakete distribucije Pingo 2.0 v / e t c / a p t / s o u r c e s . l i s t :

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

235

rpm http://apt.pingo.org redhat/9/i386 pingo nonfree rpm-src http://apt.pingo.org redhat/9/i386 pingo nonfree

S cimer smo povedali, da elimo dostopati do paketov v skladi cih p i n g o , v katerih so vsi paketi z namestitvenih plo c in popravki, ter do n o n f r e e , v katerem so paketi, ki jih nismo smeli dodati na plo co zaradi nesprejemljivih licen cnih omejitev. Apt moramo najprej pripraviti za delo z ukazom a p t - g e t u p d a t e . S tem se zgenerira krajevna baza vseh paketov, ki so trenutno v skladi cu. Ukaz je treba izvriti vsaki c pred sejo Apt, ce elimo delati z najnovejimi razli cicami paketov. Nadgraditev vseh paketov v sistemu zahtevamo z ukazom a p t - g e t u p g r a d e . Apt bo preveril, katere pakete bi bilo treba nadgraditi, in izpisal poro cilo o paketih, ki jih je mono nadgraditi, koliko bajtov bo moral prenesti in koliko ve c prostora disku bo na Enter zasedenega ali celo dodatno spro c enega. Na koncu po c aka da s tipko ali odgovorom Y in Enter nadgraditev potrdimo, ali da jo prekli c emo z odgovorom N in Enter . Primer:
[root@modrec root]# apt-get upgrade Reading Package Lists... Done Building Dependency Tree... Done The following packages will be upgraded tetex tetex-afm tetex-doc tetex-dvips tetex-fonts tetex-latex tetex-xdvi 7 packages upgraded, 0 newly installed, 0 removed and 0 not upgraded. Need to get 67,4MB of archives. After unpacking 28,9MB of additional disk space will be used. Do you want to continue? [Y/n]

Po paketih v skladi cu i cemo z ukazom a p t - c a c h e s e a r c h iskani_niz. Niz iskani_niz ustreza ali delu imena ali delu besede v opisu paketa. Na primer:
[root@modrec root]# apt-cache search vim vim-X11 - The VIM version of the vi editor for the X Window System. vim-common - The common files needed by any version of the VIM editor. vim-enhanced - A version of the VIM editor which includes recent enhancements. vim-minimal - A minimal version of the VIM editor.

Podrobneje podatke o paketu zahtevamo z ukazom a p t - c a c h e s h o w p k g ime_paketa. Izpiejo se najdene razli cice, odvisnosti ter stvari, ki jih namesti v sistem. Dolo ceni paket namestimo z ukazom a p t - g e t i n s t a l l ime_paketa. Podobno kakor pri nadgradnji tudi v primeru nerazreenih odvisnosti (v i m - e n h a n c e d potrebuje v i m - c o m m o n ) izpie poro cilo in po caka na nao potrditev.
[root@modrec root]# apt-get install vim-enhanced

236

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

Reading Package Lists... Done Building Dependency Tree... Done The following extra packages will be installed: vim-common The following NEW packages will be installed: vim-common vim-enhanced 0 packages upgraded, 2 newly installed, 0 removed and 39 not upgraded. Need to get 3654kB of archives. After unpacking 11,9MB of additional disk space will be used. Do you want to continue? [Y/n] y Get:1 http://freshrpms.pingo.org redhat/9/i386/os vim-common 1:6.1-29 [2758kB] Get:2 http://freshrpms.pingo.org redhat/9/i386/os vim-enhanced 1:6.1-29 [896kB] Fetched 3654kB in 43s (84,4kB/s) Executing RPM (-Uvh)... Preparing... ########################################### [100%] 1:vim-common ########################################### [ 50%] 2:vim-enhanced ########################################### [100%]

Povezavo na najnoveja navodila o rabi orodja Apt pri delu z distribucijo Pingo lahko najdemo na naslovu h t t p : / / a p t . p i n g o . o r g / , Debianov vodnik Apt pa na naslovu http://www.debian.org/doc/manuals/apt- howto/.

Paketi Rpm z izvorno kodo

V casih naletimo na pakete Rpm, pripravljene za kakno drugo distribucijo Linuxa, ki morda za povrh uporabljajo drugo izdajo knjinic, kakor jo imamo sami. Namestitev paketa s prevedenimi programi v tem primeru ne bo delovala, a ni c hudega! Pakete s prevedenimi programi skoraj vedno spremljajo tudi ustrezni paketi z izvorno kodo, iz katerih lahko v doma cem sistemu vnovi c sestavimo paket s prevedenim programom. Za te pa e vemo, kako jih namestimo. Tovrstne pakete prepoznamo po kon cnici .src.rpm. Izbira i , s katero name camo pakete s prevedenimi programi, se pri paketih z izvorno kodo programov vede druga ce. Programa ne more namestiti in pripraviti za delo, saj e ni preveden. Namesto tega ga raztegne v ustrezne podimenike imenika / u s r / s r c / . Distribucija Pingo, denimo, uporablja imenik / u s r / s r c / r e d h a t / , druge distribucije pa kakno drugo ime. Vedno pa je v njem pet podimenikov: B U I L D , R P M S , S O U R C E S , S P E C S in S R P M S . Na paket Rpm z izvorno kodo bi pravzaprav sodil v zadnjega. Druge napolnimo ele pri namestitvi in obdelavi paketa z izvorno kodo. Ko smo namestili (izbira i ) paket z izvorno kodo, je Rpm poselil imenika S O U R C E S in V prvega je zloil arhiv z izvorno kodo (navadno stisnjeni arhiv tar) in vse dodatke za krpanje, potrebne, da se program prevede, v drugega pa datoteko Spec s pravili za sestavljanje arhiva s prevedenimi programi.
SPECS.

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

237

Iz paketa z izvorno kodo najpreprosteje sestavimo paket s prevedeno kodo z ukazom r p m b u i l d , ter izbiro - - r e b u i l d :
rpmbuild --rebuild paket_z_izvorno_kodo

Rpmbuild programe samodejno prevede in zbrie vse za casne datoteke in imenike, ki jih je ustvaril pri prevajanju. Paket s prevedenimi programi odloi v ustrezni podimenik imenika / u s r / s r c / ; distribucija Red Hat za procesorje Intel na primer uporablja imenika / u s r / s r c / r e d h a t / R P M S / i 3 8 6 / in / u s r / s r c / r e d h a t / R P M S / n o a r c h / . V zadnjega se shranjujejo paketi, ki so platformno neodvisni, kot je na primer dokumentacija. In kako bi se lotili priprave svojega paketa Rpm? Dvoje potrebujemo: arhiv z izvorno kodo, iz katere lahko po ustaljeni metodi prevedemo program, in datoteko S p e c , ki dolo ca, kaj vse je treba opraviti, da sestavimo paket. Preden se lotimo pisanja svoje, si je morda koristno ogledati katero od e obstoje cih, ki jih najdemo v imeniku /usr/src/redhat/SPECS/. Paket zgradimo z ukazom r p m b u i l d in izbiro - b (angl. build, zgraditi); vse (angl. all ) stopnje opravimo s podizbiro a :
rpmbuild -ba datoteka_spec

Rpm je zelo zmogljivo orodje in tu ne moremo opisati vseh monosti, ki jih ponuja. Ve c o njem izvemo v spisu RPM Howto Donnieja Barnesa, referen cni priro cnik pa je knjiga Maximum RPM Eda Baileyja. Oba spisa sta prosto dostopna, povezavo do njiju pa najdemo na h t t p : / / w w w . r p m . o r g / .

Arhiviranje in name canje tar arhivov

Eno od opravil vsakega skrbnika je tudi skrb za name ceno programsko opremo in podatke. Sem sodi tudi skrb za name canje novih razli cic programov ali njihovih popravkov ter arhiviranje podatkov. Slednje je eno od najpomembnejih opravil vsakega vestnega sistemskega skrbnika.

Tar, gzip in arhiviranje na splono

Kako pomembno je redno varnostno shranjevati podatke, posluamo ves cas, vendar se ve cina od nas tega ne zave, dokler nam s prvim okvarjenim diskom ne gredo po zlu tudi pomembni podatki. so ti arhivi tudi na drugem Arhiviranje imenujemo shranjevanje datotek v arhive. Ce nosilcu kot izvorne datoteke, gre za varnostno shranjevanje. Za povsem pravo

238

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

varnostno shranjevanje pa bomo uporabljali namenske programe, ki so temu namenjeni. Eden takih je sistem Amanda, o katerem lahko ve c preberemo na njegovi spletni strani w w w . a m a n d a . o r g . Zato je pomembno, da vse datoteke, ki jih ne elimo izgubiti, redno shranjujemo. Pripomo cka, ki ju pri tem uporabljamo za preprosto arhiviranje, sta t a r in g z i p ter v zadnjem casu popularni b z i p 2 . Za arhiviranje se najpogosteje uporablja t a r , katerega ukazna skladnja je
tar izbire datoteke

Tu so izbire seznam ukazov in izbir, datoteke pa seznam datotek, ki jih zajamemo v arhiv. Ukaz
\[metka@modrec metka]$ tar cvf arhiv.tar /home/metka

shrani vse datoteke in podimenike v imeniku / h o m e / m e t k a / v datoteko a r h i v . t a r . S c zaukaemo nastanek nove arhivske datoteke, v vklopi izpis poteka arhiviranja in f pove t a r -u, da je naslednji argument ime arhivske datoteke. Novo ustvarjeno datoteko arhiv.tar odarhiviramo z ukazom
\[metka@modrec metka]$ tar xvf arhiv.tar

bi Ukaza v in f imata enak pomen kot prej, x pa zaukae odarhiviranje datoteke. Ce si eleli le ogledati vsebino arhiva, bi x nadomestili s t . Obstoje ce datoteke bodo pri tem nadome cene s kopijami iz arhiva. S P zagotovimo, da se bodo pri zajemanju absolutnih poti do datotek te ohranile. Tako se bodo datoteke iz zgornjega zgleda vedno raztegnile v imenik / h o m e / m e t k a / . Privzeto se namre c odstrani za cetni imenik / in datoteke bi se raztegnile v podimenike trenutnega imenik. Splono sprejeto je, da ima paket datotek, arhiviranih s t a r , pripono . t a r . Pogosto pa najdemo tudi pakete, ki imajo druga cno kon cnico, in sicer . t g z , . t a r . g z , . t a r . Z ali .tar.bz2. med arhiviranjem ne stiska datotek. Tako bo paket dveh enokilobajtnih datotek po kon canem arhiviranju velik malo ve c kakor dva kilobajta. Ker ni prostora na disku nikoli preve c in da ne bi po nepotrebnem obremenjevali omreja, pakete pri arhiviranju ponavadi stisnemo.
Tar

Za to lahko uporabimo kar sam program t a r , in sicer tako, da pri arhiviranju in pozneje odarhiviranju dodamo ukaz z . Paket s pripono . t g z , ki ga s tem ustvarimo, je mogo ce odpakirati le z razli cico GNU programa t a r . Ker ima ve cina

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

239

Unixov svoj program t a r , ki je nezdruljiv z GNU, moramo biti pazljivi, kadar je prenosljivost arhivske datoteke pomembna. Med Unixi so precej bolj prenosljivi paketi, narejeni z ukazom c o m p r e s s , s katerim ustvarimo pakete s kon cnico
.Z.

Poznajo ga vsi Unixi, al pa datotek ne stiska tako dobro. Uporabimo ga tako, da mu kot argument navedemo ime datoteke (ali paketa . t a r ), ki ga elimo stisniti, raztegnemo pa tako, da uporabimo program u n c o m p r e s s . Noveji orodji sta g z i p in b z i p 2 ; ustvarita datoteke s pripono . g z in . b z 2 . Datoteke stisnemo enako kakor z ukazom c o m p r e s s , raztegnemo pa jih z ukazom g u n z i p ali b u n z i p 2 oziroma z g z i p /b z i p 2 z izbiro - d .
bzip2,

Teava je le v tem, da nista tako razirjena kakor c o m p r e s s . To e posebej velja za ki datoteke na splono najbolje stisne.

Name canje paketov tar z izvorno kodo

Najnoveje razli cice marsikatere programske opreme je navkljub razirjenosti paketov Rpm dostopna samo kot izvorna koda v obliki stisnjenih arhivov tar. Pogostokrat namre c poskrbijo za pakiranje v pakete Rpm drugi programerji in ne tisti, ki sodelujejo pri izdelavi projekta. To pomeni, da so paketi Rpm na voljo pozneje kakor stisnjeni arhivi tar. Arhive tar sicer e znamo raztegniti, njihova poglavitna slabost pa je, da jih je tee nadgraditi ali temeljito odstraniti. Nekateri od njih imajo skript za namestitev vsebovanih datotek, pri drugih pa moramo to postoriti sami. Obi cajni postopek namestitve uporabniku prijazno napisane programske opreme, ki se razirja v izvorni kodi, je
# # # # cd ime_imenika_z_izvorno_kodo ./configure make make install

Vsaj v teoriji. V praksi se navadno izkae, da je za vse programe, pri katerih ukaz c o n f i g u r e lepo deluje, tako ali tako na voljo tudi paket Rpm, ki deluje e lepe. Ro cno name canje je zato treba uporabiti bolj poredko.

Arhiviranje na zunanje enote

Ker je glavni razlog za arhiviranje varovanje podatkov pred okvaro diska, bi bilo nesmiselno, ce ne bi arhiva datotek shranili na nosilce, kot so diskete ali tra cni trakovi.

240

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

Kadar je arhiv dovolj majhen, da ga lahko shranimo na en sam zunanji nosilec, kot je disketa, lahko naredimo arhivsko datoteko po zgornjem postopku in jo ele nato z ukazom c p prepiemo na disketo. Najve ckrat pa to ni mogo ce in takrat uporabimo izbiro M , ki programu t a r dovoljuje raztezati varnostne kopije prek ve c nosilcev. Tako
# tar cvfzM /dev/fd0 /home/metka

shrani datoteke z imenika / h o m e / m e t k a / na eno disketo ali na ve c disket, kadar velikost arhiva presega velikost nosilca. Arhiv odpremo z ukazom
# tar xvfzM /dev/fd0

Isto metodo lahko uporabimo tudi pri shranjevanju na trak, le da / d e v / f d 0 nadomestimo z imenom tra cne enote.

asu Samodejno poganjanje opravil ob dolo cenem c

Kot ve copravilni sistem ponuja Linux tudi monost, da se dolo ceno opravilo samodejno poene ob dolo ceni uri dolo cenega dne. Gre za dedi cino Unixa kot ve cuporabnikega sistema, v katerem je bilo obi cajno, da se pono ci, ko sistemski skrbniki sladko spijo, na primer, varnostne kopije podatkov samodejno zapiejo na trak. Kar je navzlic precej bolj zanesljivim diskom e dandanes pametno po ceti. Varnostno shranjevanje pa ni edino opravilo, za katero smo zadovoljni, ce se opravi elimo, da ukaz l o c a t e najde tudi najnoveje, dnevno svee samo od sebe. Ce elimo, da ukaz datoteke na disku, mora biti seznam datotek dnevno osveen. Ce a p r o p o s pokae tudi sestavke priro cnika za programske pakete, name cene v zadnjem casu, mora biti seznam osveen vsaj tedensko. elimo si tudi, da se dnevnike datoteke v imeniku / v a r / l o g / ne razpasejo cez mero, in tako naprej. V tem razdelku si bomo ogledali demona Cron ali Anacron, ki v Linuxu skrbita za periodi cno poganjanje opravil, ter ukaza At in Batch, s katerima lahko zaporedje ukazov izvedemo ob nekem poznejem casu.

Cron
Cron je demon, namenjen poganjanju periodi cnih opravil. Ponavljanje lahko zahtevamo ob dolo ceni minuti katerekoli ure, ob dolo ceni uri dneva, ob dolo cenem dnevu v tednu ali mesecu ter v kakrnikoli kombinaciji, dolo ceni s temi parametri. je bil sistem izklopljen v Cron je uporaben v sistemih, ki so ves cas vklopljeni. Ce casu, ko bi se opravilo po urniku moralo izvesti, je bilo pa c zamujeno in predpisano

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

241

delo se ni izvedlo. Zato v sistemih, ki se pogosto izklapljajo, namesto Crona raje uporabimo Anacron, ki ob prvi priliki izvede tudi zaostala opravila. Ni c pa ni narobe, ce uporabimo oba. ne deluje, je dobro preveriti, Cron bi moral biti e privzeto name cen in delujo c. Ce ali sta name cena paketa v i x i e - c r o n ter c r o n t a b s . Poleg tega pa mora tudi te ci storitev c r o n d . Prvo preverimo z ukazom r p m - q v i x i e - c r o n c r o n t a b s , drugo pa z ukazom s e r v i c e c r o n d s t a t u s . Ve c o name canju paketov rpm lahko preberemo na strani 231, o zagonu storitev pa na strani 268. Glavni urnik opravil je naveden v datoteki / e t c / c r o n t a b . To je preprosta besedilna datoteka, v kateri vsakemu opravilu ustreza svoja vrstica, ta pa je razdeljena na est polj:
minuta ura dan mesec dan v tednu ukaz

Pri tem je minuta celo tevilo med 0 in 59, ura celo tevilo med 0 in 23, dan celo tevilo med 1 in 31 ( ce je dolo cen tudi mesec, mora biti tevilo koledarskih dni veljavno za podani mesec), mesec celo tevilo med 1 in 12, dan v tednu celo tevilo med 0 in 7 (tako ni c kot sedem ozna cujeta nedeljo, ponedeljek pa je kot prvi dan v tednu ozna cen z 1), ukaz pa je niz znakov do konca vrstice, ki predstavljajo veljaven ukaz ukazne lupine, kot naj se ob predpisanem casu izvede. Z zvezdico ozna cimo vse veljavne vrednosti zvezdica v polju mesec tako pomeni, da se bo ukaz izvedel vsak mesec. Ve c monosti v istem polju lo cimo z vejicami: ukaz, ki ima v polju dan vrednost 1 , 3 , 5 , se bo izvedel v ponedeljek, sredo in petek. Pri vsakem polju lahko dolo cimo lahko tudi pogostost ponavljanja. Da bi se ukaz izvedel vsakih pet minut, bomo v polju minut zapisali * / 5 . Ponavljanje na pet minut med delovnim casom pa bomo dolo cili z za cetkom vrstice: * / 5 8 - 1 6 . elimo, da se vsak dan ob pol sedmih zjutraj obnovi seznam datotek na e zgled. Ce disku, bi zapisali
30 6 * * * /usr/bin/updatedb -u 2>/dev/null

Morebitna sporo cila o napakah pri izvajanju tega programa smo s preusmeritvijo zavrgli v ponor. Linux je opisano zasnovo nekoliko raziril. Datoteka / e t c / c r o n t a b in datoteke cron v imeniku / e t c / c r o n . d predstavljajo osrednjo del opravil, ki jih izvaja cron.
SHELL=/bin/bash PATH=/sbin:/bin:/usr/sbin:/usr/bin MAILTO=root HOME=/

242

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

# run-parts 01 * * * * root 02 4 * * * root 22 4 * * 0 root 42 4 1 * * root

run-parts run-parts run-parts run-parts

/etc/cron.hourly /etc/cron.daily /etc/cron.weekly /etc/cron.monthly

Kot je dolo ceno, se poganja skript r u n - p a r t s , ki kot parameter dobi imenik, v katerem mora pregledati vse skripte in jih pognati. Tako doseemo, da se vsako uro poenejo skripti v imeniku / e t c / c r o n . h o u r l y . . . , do skript v imeniku / e t c / c r o n . m o n t h l y , ki se poganjajo enkrat mese cno. Tako je doseena u cinkovita zasnova, ki poenostavi zaganjanje periodi cnih skript. Na primer, ce elimo skript poganjati enkrat tedensko, ga prestavimo v /etc/cron.weekly. Najve ckrat je edini uporabnik Crona sistemski skrbnik, vendar pa lahko Cron uporabljajo tudi drugi uporabniki sistema. Rabo lahko omejuje skrbnik z datotekama obstoja prva, je raba Crona dovoljena le / e t c / c r o n . a l l o w in / e t c / c r o n . d e n y . Ce uporabnikom, katerih uporabnika imena so navedena (po eno ime v vrstici) v njej, obstoja slednja, je raba Crona dovoljena vsebina / e t c / c r o n . d e n y pa se prezre. Ce ni nobene od teh dveh vsem uporabnikom razen tistih, navedenih v tej datoteki. Ce datotek, lahko Cron uporabljajo vsi uporabnik in takno je privzeto stanje distribucije Pingo. Sistemski skrbnik lahko Cron uporablja vedno, ne glede na vsebino omenjenih datotek. Uporabniki lahko svoj urnik opravil odprejo z ukazom c r o n t a b - e . To poene privzeti urejevalnik, dolo cen s spremenljivko V I S U A L ali E D I T O R v ukazni lupini, v urejevalniku pa lahko napiemo
1 0 13 * 5 echo "Ojej, petek trinajstega!"

Ali pa kaj pametnejega. Ukaz c r o n t a b prepie vsebino urejane datoteke v imenik / v a r / s p o o l / c r o n / , ime datoteke v tem imeniku je nae uporabniko ime. Urnik opravil, ki smo jih sami predpisali, si lahko ogledamo z ukazom c r o n t a b - l . Demon c r o n d samodejno vsako minuto pregleda vsebino datoteke / e t c / c r o n t a b , imenikov / e t c / c r o n . d / in / v a r / s p o o l / c r o n / , ter prebere in obnovi svoj urnik opravil, zato ga ob njihovih spremembah ni treba vnovi c zaganjati. Program, ki smo ga poslali v izvajanje ob dolo cenem casu, se bo izvedel samodejno, brez neposredne povezave z uporabnikom. Program ne more brati interaktivno podanih podatkov, vsebino standardnega izhoda iz programa pa nam bo sistem poslal v pismu. Naslovnika pisma z izpisom dolo ca v naem crontabu dolo cena njena vrednost spremenljivka M A I L T O . Podati moramo veljavni elektronski naslov. Ce ni dolo cena, se izpis zavre. Seveda lahko sami vhod in izhod ukaza ali skripta s cevovodom ustrezno preusmerimo tudi v kako dnevniko datoteke. Program se bo

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

243

izvedel v doma cem imeniku uporabnika v lupini Bash, ce tega nismo spremenili s spremenljivkami ukazne lupine.

Anacron
Omenili smo e, da Cron ni primeren za sisteme, ki jih pogosto izklapljamo. Tipi cen zgled takih sistemov so prenosniki. V takih primerih lahko namesto Crona uporabimo Anacron, ki namesto to cnega urnika opravil uporablja podobno shemo, v kateri pa nekoliko bolj ohlapno dolo cimo pogostnost posameznega opravila enkrat dnevno, enkrat tedensko ipd. imamo teave V distribuciji Pingo je Anacron e privzeto name cen in zagnan. Ce preverimo, da je name cen paket a n a c r o n , poleg tega pa mora te ci storitev a n a c r o n . Prvo preverimo z ukazom r p m - q a n a c r o n , drugo pa z ukazom s e r v i c e a n a c r o n Anacron uporabljamo, je pametno, da poskrbimo, da se storitev s t a t u s . Ce samodejno poene ob zagonu (kar je privzeto delovanje). V datoteki / e t c / a n a c r o n t a b so opravila navedena vsako v svoji vrstici, vsaka vrstica pa je razdeljena na tiri polja:
perioda zakasnitev oznaka ukaz

Pri tem perioda navaja, vsake koliko casa (v dneh) je treba pognati ukaz, zakasnitev pa, koliko casa po zagonu Anacrona se bo slednji lotil zadeve. Dolo citev zakasnitve omogo ca, da se pred tem odvijejo e druga pomembna sistemska opravila, med njimi tudi druga opravila Anacrona, kadar periode sovpadejo. Ko je opravilo kon cano, Anacron zapie datoteko z imenom oznaka v imenik / v a r / s p o o l / a n a c r o n / , iz casa zapisa te datoteke pa Anacron ugotavlja, ali je e napo cil cas, da znova poene opravilo. Poleg opravilnih vrstic so lahko v datoteki e definicije spremenljivk ukazne lupine in komentarje. Tovarnika datoteka / e t c / a n a c r o n t a b je videti priblino takole:
# /etc/anacrontab: nastavitve za anacron # Za podrobnosti glej anacron(8) in anacrontab(5). SHELL=/bin/sh PATH=/usr/local/sbin:/usr/local/bin:/sbin:/bin:/usr/sbin:/usr/bin 1 65 cron.daily run-parts /etc/cron.daily 7 70 cron.weekly run-parts /etc/cron.weekly 30 75 cron.monthly run-parts /etc/cron.monthly

Tu se izkae prednost sistema, ki ga uporablja Pingo Linux Cron in Anacron si lahko delita skripte v imenikih / e t c / c r o n . d a i l y / in podobnih.

244

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

At in Batch
Cron in Anacron sta namenjena periodi cnemu poganjanju opravil, At in Batch pa enkratni, vendar odloeni rabi. Z ukazom a t lahko dolo cimo, da se dano opravilo poene ob predpisani uri, z ukazom b a t c h pa takrat, ko je sistem manj obremenjen. To zares pomeni takrat, ko povpre cna obremenitev ra cunalnika pade pod 80 %. Privzeto je v Pingu e vse potrebno name ceno in zagnano, vendar lahko pri teavah preverimo, da je name cen paket a t , storitev a t d pa zagnana. Prvo preverimo z ukazom r p m - q a t , drugo s s e r v i c e a t d s t a t u s . Skladnja ukaza At je a t cas, kjer je cas dolo cen bodisi v obliki ure: minute, bodisi kot eden od vgrajenih izrazov (now, noon, midnight, teatime . . . ). Datoteka / u s r / s h a r e / d o c / a t - 3 . 1 . 8 / t i m e s p e c vsebuje vse monosti navajanja casa ( ce namesto razli cice 3.1.8 paketa At uporabljate kakno drugo, oznako razli cice nadomestite s pravo tevilko). Po vnosu ukaza a t s primernim argumentom se obi cajni pozivnik ukazne lupine spremeni v a t > . Vtipkamo lahko ukaz, ki ga elimo izvesti ob navedeni uri in vnos bi radi izvedli ve . Ce c kot en zaklju cimo s tipko Enter ukaz, naslednjega vpiemo v novo vrstico in vnos spet zaklju c imo s tipko Enter . Ko smo navedli vse ukaze, pritisnemo Ctrl + D za zaklju cek vhodne datoteke, s cimer se vrnemo v ukazno lupino. Za zgled si oglejmo, kako si bo uporabnica Metka ob treh in tirinajst minut pono ci presnela plo co s knjigo Kako v Linuxu ter se opomnila, da je naslednji dan zadnji dan za oddajo poro cila v slubi.
$ at 03:14 at> wget ftp://ftp.lugos.si/arhiv/cd-howto/cd.iso at> echo "Rok za oddajo poro cila!" | mail metka.mlakar@podjetje.si at> ^D job 2 at 2003-07-31 03:14

Uporaba ukaza b a t c h je podobna, le da ni treba dolo citi casa zagona, saj se podana opravila sproijo samodejno, ko je sistem razbremenjen. Tudi pri vnosu tega ukaza se obi cajni pozivnik lupine nadomesti z a t > , ukaze pa enako kakor pri At ukazne zaklju cimo s Ctrl + D . Z ukazom a t q si lahko ogledamo, katera opravila cakajo v vrsti na izvajanje. Vsak od uporabnikov vidi le cakalno vrsto svojih opravil, sistemski skrbnik pa cakalne vrste vseh uporabnikov.
$ atq 2 3 4

2003-08-31 03:14 a metka 2003-08-30 18:56 b janko 2003-08-30 17:43 = branko

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

245

Izpis pove, da je drugo opravilo v cakalni vrsti napovedano za izvajanje ob podanem datumu in uri. Znak a pomeni, da gre za cakalno vrsto programa At, opravilo pa je zaukazala uporabnica Metka. Tretje opravilo je z Batch zaukazal Janko, kar ozna cuje b . Znak = v stolpcu cakalnih vrst pa pove, da se opravilo pravkar izvaja. Uporabo ukazov At in Batch lahko po potrebi omejimo z datotekama / e t c / a t . a l l o w obstoja prva datoteka, je raba ukazov in / e t c / a t . d e n y le na izbrane uporabnike. Ce a t in b a t c h dovoljena le uporabnikom, katerih uporabnika imena so navedena (po eno ime v vrstici) v njej. Vsebina / e t c / a t . d e n y pa v tem primeru ni pomembna. Ce obstoja slednja, je raba ukazov a t in b a t c h dovoljena vsem uporabnikom razen ni nobene od teh dveh datotek, lahko At in Batch tistim, navedenim v tej datoteki. Ce uporabljajo vsi uporabniki. Sistemski skrbnik lahko ukaza uporablja vedno, ne glede na vsebino omenjenih datotek.

Omreje TCP/IP
Linux je eden od najbolje omreenih operacijskih sistemov, saj ponuja uporabnikom kopico podprtih protokolov, kot so TCP/IP, IPX, AppleTalk za povezovanje z ra cunalniki podjetja Apple in podobne. Nekateri protokoli omogo cajo povezovanje ra cunalnikov, ki nimajo vgrajene omrene kartice, kot je na primer protokol PLIP, ki omogo ca povezavo dveh ra cunalnikov prek vzporednih vrat. Omejili se bomo na protokol TCP/IP, ki te ce prek omrene kartice ali modema, ker je to na splono najpogosteja reitev. Nekaj osnov TCP/IP smo spoznali e v razdelku Osnove interneta na strani 30. Tu bomo nadaljevali z razlago pojmov potrebnih za vzpostavljanje povezav do interneta ter omreij za uporabo doma.

Osnove delovanja
Za cnimo najprej z naslovom IP, ki deluje pri komunikaciji med ra cunalniki tako kakor telefonska tevilka pri telefonskem pogovoru. IP je tiridelna tevilka, lo cena s pikami, namenjena pa je enoli cnemu ozna cevanju ra cunalnikov. V istem omreju za nazorne zglede zadostuje, ce re cemo, da sta dva ra cunalnika v istem omreju natanko takrat, ko drug drugega vidita ne smeta biti ra cunalnika, ki bi imela enak naslov IP. V zasebnih omrejih uporabljamo katerikoli razred naslovov, vendar je lepo, ce se drimo uveljavljenih konvencij. Prehod (angl. gateway ) je naslov ra cunalnika, ki povezuje nae krajevno omreje z drugimi in kateremu poiljamo pakete z naslovom IP zunaj naega krajevnega omreja. Ta opis je nekoliko poenostavljen in zato ne popolnoma to cen; ve co omrejih izvemo v spisu N E T - H O W T O , ki je dosegljiv tudi na naslovu h t t p : / / t l d p . o r g / H O W T O / N e t - H O W T O / . Prehod v primeru povezave na klic je

246

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

ra cunalnik na strani naega ponudnika internetnih storitev. Tipi cno se prehod tedaj dolo ci dinami cno ob vzpostavljanju povezave in prehoda zato posebej ne dolo camo. Omrena maska je prav tako kot naslov IP predstavljena s tiridelno tevilko in pove, kateri del naslova IP je skupen vsem naslovom v izbranem omreju. Njena vloga je odlo cati o tem, kateri naslovi pripadajo naemu omreju. Tako recimo maska 2 5 5 . 2 5 5 . 2 5 5 . 0 pove, da so IP-ji, ki imajo razli cne tevilke samo v zadnjem, cetrtem polju, v istem omreju in do njih ni treba dostopati prek prehoda. Recimo, ce imamo IP 1 9 2 . 1 6 8 . 1 . 2 , potem je katerikoli IP iz obmo cja 1 9 2 . 1 6 8 . 1 . 1 - 1 9 2 . 1 6 8 . 1 . 2 5 4 v naem omreju ali pa ne obstaja. Da bi lahko ra cunalnik uspeno priklopili v omreje, potrebujemo nekaj podatkov, in sicer naslov IP, omreno masko (angl. netmask ), naslov prehoda (angl. gateway address ). Ni c pa ne kodi, ce ra cunalnik tudi poimenujemo. se v internet priklju Ce cujemo prek povezave na klic, se prehod in ime, po katerem je na ra cunalnik viden v internetu, dolo cita ob vzpostavitvi povezave. Kako pa je z imenom ra cunalnika? Za povezavo z drugimi ra cunalniki ga sicer ne potrebujemo, vendar bi potem morali uporabljati naslove IP, ki jih je precej nadleno tipkati, pa e zapomniti si jih je tee kot preprosto ime. bo na ra Ce cunalnik priklopljen v omreje z vsaj enim imenskim strenikom (angl. Domain Name System ali DNS), bomo strenike seveda uporabili. Ti podatki se shranijo v datoteki / e t c / r e s o l v . c o n f . POZOR Skrbnik imenskega strenika mora vanj vnesti tudi na ra cunalnik, ce elimo, da bo z imenom dostopen iz drugih ra cunalnikov. je nae omreje manje in v njem ni imenskih strenikov, vnesemo podatke o Ce naem in drugih ra cunalnikih v omreju v datoteko / e t c / h o s t s . Ker moramo / e t c / h o s t s vzdrevati v vsakem od ra cunalnikov v omreju, pri ve cjih omrejih raje uporabljamo imenske strenike. Na sliki 6-27 lahko vidimo, kako z grafi cnim orodjem spreminjamo vsebino te datoteke. Datoteke namre c ni treba urejati na roko. Ni pa se nam treba omejiti le na eno izmed teh dveh monosti, temve c lahko uporabljamo obe. To pride e posebej prav, ce je imenski strenik v okvari ali ce novi vpis e ni stopil v veljavo. Privzeto imajo prednost vnosi v datoteki / e t c / h o s t s . Metoda tolma cenja imen in vrstni red uporabe lahko spreminjamo v datoteki / e t c / h o s t . c o n f , kar pa je potrebno le redko. Cetudi nimamo name cene nobene omrene kartice, modema ali druge omrene naprave, imamo name ceno vsaj zaprtozan cno napravo, ki ni posebna strojna naprava, temve c le programski pripomo cek, nujno potreben za pravilno delovanje nekaterih klju cnih programov. Potrebujemo jo zato, da lahko uporabljamo omrene

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

247

Slika 6-23:
Nastavljanje omreij z redhat-confignetwork

programe tudi v ra cunalniku, ki ni v nobenem omreju, ter da je lastni ra cunalnik vedno dosegljiv na isti na cin. Tej napravi pripada naslov IP 127.0.0.1 in pod to tevilko IP bomo vedno nali ra cunalnik, iz katerega se povezujemo.

Nastavljanje omrenih povezav

Vse vrste omrenih povezav, tako povezave na klic kot trajne povezave nastavljamo z orodjem Modrec Sistemske nastavitve Omreje, ki ga lahko zaenemo tudi iz ukazne vrstice z ukazom r e d h a t - c o n f i g - n e t w o r k . V prvem zavihku Naprave so izpisane nastavljene omrene naprave. Drugi zavihek Strojna oprema vsebuje zaznano strojno opremo, tipi cno omrene kartice, na zavihkih DNS in Gostitelji pa so nastavitve za razreevanje imen ter ro cne vnose imen ra cunalnikov.

Omrene kartice in doma ce omreje

jo v Na celoma smo nastavitev omrene kartice opravili e pri namestitvi. Ce ra cunalnik dodamo pozneje, se ob vnovi cnem zagonu ra cunalnika oglasi carovnik za name canje strojne opreme k u d z u . Ob zagonu omreno kartico samo dodamo v upravljanje, ko nas vpraa, ali bi jo eleli nastaviti, pa odgovorimo nikalno. Nastavitev ob zagonu poteka namre c samo v znakovnem na cinu, po prijavi v grafi cni

248

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

Slika 6-24:
Zaznane naprave, redhat-confignetwork

na cin pa lahko uporabimo grafi cni nastavitveni program, s katerim se omrene kartice nastavljajo hitreje in preprosteje. Najprej preverimo, ali je ustrezna kartica zaznana v zavihku Strojna oprema, sicer jo lahko sami ro cno dodamo s pritiskom gumba Novo in vnosom ustreznih podatkov. ima Linux teave s prepoznavanjem nae kartice, si je najbolje podrobno prebrati Ce E t h e r n e t - H O W T O , dosegljiv tudi na naslovu h t t p : / / t l d p . o r g / H O W T O / E t h e r n e t - H O W T O , in upotevati nasvete, ki jih najdemo tam. Nato se vrnemo k prvemu zavihku Naprave. Za novo napravo pritisnemo gumb Novo in sledimo carovniku. Najprej moramo izbrati tip naprave. Izberemo Povezava ethernet, ce imamo navadno omreno kartico s priklju ckom UTP, Povezava obro ca z etonom za omreno kartico tega tipa ali Brezi cna povezava za brezi cno omreno kartico. Na drugem zaslonu izberemo ustrezni gonilnik in kartico, za katero elimo ustvariti napravo in pritisnemo Naprej. Za brezi cno povezave moramo tu e dodatno vnesti nastavitve overjanja, komunikacije in klju ca, za kar se je najbolje posvetovati s kartici priloeno dokumentacijo in nastavitvami radijske priklopne postaje. Ve c o brezi cnih povezavah lahko preberemo na naslovu h t t p : / / t l d p . o r g / H O W T O / W i r e l e s s - H O W T O . imamo Na naslednjem zaslonu izberemo, kako dobi omrena naprava nastavitve. Ce v omreju strenik dhcp (angl. Dynamic Host Configuration Protocol, protokol za samodejno nastavljanje ra cunalnikov), uporabimo nastavitev dhcp. Sicer pa izberemo

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

249

Slika 6-25:
Prikroji omrene nastavitve, redhatconfig-network

Omreni razred A B C

Omrena maska 255.0.0.0 255.255.0.0 255.255.255.0

Omreni naslovi 10.0.0.0 10.255.255.255 172.16.0.0 172.31.255.255 192.168.0.0 192.168.255.255

Tabela 6-1: Tabela rezerviranih naslovov za krajevna omreja

Stati cno nastavljeni naslovi IP in vnesemo ustrezne nastavitve. V Naslov vpiemo izbrani naslov IP, ki mora biti v omreju edinstven, pripadajo co masko pa v Maska podomreja. Za doma ce omreje si je najbolje izbrati enega od omrenih razredov, opisanih v tabeli 6. Pri tem moramo samo paziti, da vsem ra cunalnikom v omreju dodelimo naslove iz istega razreda, sicer se med seboj ne bodo videli. POZOR Prvi in zadnji IP v razponu sta rezervirana in ju ne smemo uporabiti. Na primer v omrenem razredu A ne smemo uporabiti naslovov IP 10.0.0.0 in 10.255.255.255. V polje Naslov privzetega prehoda vpiemo naslov IP prehoda, prek katerega poteka komunikacija z morebitnimi drugimi omreji ali z internetom. V doma cem omreju pustimo to polje ponavadi prazno, razen ce imamo postavljen doma ci strenik, ki opravlja makerado dostop do interneta samo z enim javnim naslovom IP vendar

250

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

Slika 6-26:
Nastavitev imenskega strenika, redhatconfig-network

tako, da lahko prek njega do interneta dostopajo vsi ra cunalniki v omreju. Takrat vpiemo tu strenikov naslov IP. elimo spremeniti omrene nastavitve e obstoje Ce ce naprave, jo dvakrat kliknemo ali jo izberimo in pritisnimo gumb Uredi. Nastavitev imenskega strenika ter ime ra cunalnika ni vezano na posamezne omrene naprave. To storimo v zavihku DNS. Polno ime ra cunalnika vnesemo v polje Ime ra cunalnika, ime domene pa v polje Iskalna pot DNS. Na primer pri m o d r e c . d o m a . s i je m o d r e c ime ra cunalnika, d o m a . s i ime domene, m o d r e c . d o m a . s i pa polno ime ra cunalnika. Polno ime torej sestavlja ime ra cunalnika in ime domene, v kateri se nahaja. imamo ra Ce cunalnik z ve c imeni, je samo eden pravi. Druga so samo nadomestna imena, vpisana v imenski strenik ali v datoteke / e t c / h o s t s . Vnose v datoteki spreminjamo na zavihku Gostitelji. Nov zapis dodamo s pritiskom gumba Novo in vpiemo naslov IP ter ime, ki naj se razrei v tevilski naslov IP. Vsakemu vnosu lahko dodamo e nekaj nadomestnih imen, ki niso ni c drugega kot dodatno ime. Pravo in dodatna imena se razreijo v isti naslov IP. Tu vnaamo ra cunalnike, kadar nimamo postavljenega imenskega strenika ali kadar vnosi v imenskem streniku e niso posodobljeni. To namre c lahko traja nekaj casa, mi bi pa radi e uporabljali nova imena. Ra cunalnik zdaj e zna poiljati paketke drugim ra cunalnikom v krajevnem omreju.

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

251

Slika 6-27:
Dodana imena, redhat-confignetwork

Ali smo omreeni? Najlae in najmanj zanesljivo preverimo, ali smo e omreeni, z omrenimi programi, denimo brskalnikom Mozillo. Za zanesljiveje preverjanje delovanja omreja pa je Linux dobro opremljen s primernimi pripomo cki, kot so programi p i n g , t r a c e r o u t e , n e t s t a t , r o u t e in i f c o n f i g . Z ukazom p i n g lahko preverimo, ali ima na ra cunalnik dostop do drugih. Preprost zgled uporabe:
[metka@modrec metka]$ ping -c 3 www.arnes.si PING kanin.arnes.si (193.2.1.66) 56(84) bytes of data. 64 bytes from kanin.arnes.si (193.2.1.66): icmp_seq=1 ttl=249 time=59.3 ms 64 bytes from kanin.arnes.si (193.2.1.66): icmp_seq=2 ttl=249 time=19.5 ms 64 bytes from kanin.arnes.si (193.2.1.66): icmp_seq=3 ttl=249 time=22.5 ms --- kanin.arnes.si ping statistics --3 packets transmitted, 3 received, 0% packet loss, time 2025ms rtt min/avg/max/mdev = 19.555/33.800/59.305/18.076 ms

NAMIG V izpisu ukaza p i n g lahko razberemo, da je w w w . a r n e s . s i samo nadomestno ime za k a n i n . a r n e s . s i . S - c 3 povemo, da elimo poslati paket ping ce bo zapovrstjo. Druga le trikrat ra cunalnik to po cel, dokler ne pritisnemo Ctrl + C . Drugi parameter je ime ra cunalnika, do katerega elimo preveriti povezavo.

252

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

preverjamo samo delovanje Gornji primer privzema, da smo povezani v internet. Ce doma cega omreja, izberemo namesto w w w . a r n e s . s i katerikoli drugi ra cunalnik v naem omreju. je izpis podoben zgornjemu, je ra Ce cunalnik e omreen. Druga ce moramo preveriti, ali smo kaj narobe nastavili, ali pa se teava skriva v strojni opremi. Vzrok je lahko pokodovan ali nepriklopljen kabel in podobno. Kadar preverjamo povezavo v internet in smo v dvomih, kje je napaka, to najlae preverimo s t r a c e r o u t e , ki izpie vse vmesne ra cunalnike na poti med naim in poljubnim drugim, po omreju dosegljivim ra cunalnikom. Program lahko uporabimo tudi za odkrivanje to cke prekinitve povezave, kadar ne moremo dose ci elenega ra cunalnika.
[rok@strader tex2]$ /usr/sbin/traceroute www.arnes.si traceroute to kanin.arnes.si (193.2.1.66), 30 hops max, 38 byte packets 1 streznik.doma.si (192.168.1.1) 0.434 ms 0.403 ms 0.233 ms 2 213.250.19.90 (213.250.19.90) 14.488 ms 13.927 ms 12.891 ms 3 213.250.19.207 (213.250.19.207) 14.693 ms 19.456 ms 32.930 ms 4 six.arnes.si (193.2.141.33) 14.989 ms 16.835 ms 15.333 ms 5 rarnes13-G1-0x61.arnes.si (194.249.16.76) 15.922 ms 24.753 ms * 6 kanin.arnes.si (193.2.1.66) 20.861 ms * 38.636 ms

Podobno deluje tudi program / u s r / s b i n / t r a c e p a t h , ki vra ca podobne informacije, pridobljene na malce druga cen na cin. al nam obseg knjige ne dopu ca, da bi podrobno spoznali e druge programe, zato se bomo omejili na njihovo namembnost. Program n e t s t a t je nekaken vicarski no za ugotavljanje stanja omreja. Omogo ca izpis najrazli cnejih podatkov, kot so omreni vmesniki ali statistika paketkov, ki smo jih poslali ali prejeli. Vse zmonosti so podrobno opisane v priro cniku m a n n e t s t a t . V tej zvrsti orodij sta e r o u t e in i f c o n f i g . Uporabljamo ju predvsem za nastavljanje omrenih vmesnikov in poti, omogo cata pa nam tudi pogled v njihove trenutne nastavitve.

Kabelski modemi
Internetna povezava prek kabelskega televizijskega omreja deluje tako, da je nekaj televizijskih kanalov rezerviranih za prenos podatkov. Na uporabnikovi strani je razcepnik, ki lo ci kabelsko povezavo na povezavo do televizorja ter do kabelskega modema. Kabelski modem pretvori analogni signal v digitalni in ga polje naprej po protokolu ethernet, ki ga uporabljajo omrene kartice. Zato je v ra cunalnik treba vgraditi omreno kartico, ki poskrbi za hitro komunikacijo med ra cunalnikom in

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

253

kabelskim modemom. Tudi sicer priklop na zaporedna ali vzporedna vrata ne bi bil smiseln zaradi zelo hitrih prenosov. Uporaba omrene kartice prinese e eno dobro lastnost. Kabelski modem ne potrebuje posebnih gonilnikov in zadostuje, da omreno kartico namestimo po navodilih iz prejnjega razdelka. Pri tem moramo biti pozorni na vnesene podatke o omreju. Naslova IP naega sistema, naslove imenskih strenikov ter naslov prehoda si ne smemo izmisliti, ampak jih dobimo od ponudnika internetnih storitev. Nekateri ponudniki omogo cajo samodejno nastavljanje omrene naprave in imenskih strenikov po protokolu DHCP. POZOR Ne pozabimo nastaviti e varnostne stopnje vsaj na srednjo vrednost, kot je opisano v razdelku Nastavljanje omrene ravni varnosti na strani 276.

ADSL
V zadnjem casu se je tudi pri nas pove calo tevilo povezav ADSL (angl. Asymmetric Digital Subscriber Line, asimetri cni digitalni naro cniki vod). Gre za hitro in udobno reitev stalnega priklopa v internet in tudi nastavitev za delo z Linuxom ni zahtevna. ADSL uporablja navadno telefonsko parico, po kateri e poteka telefonska povezava do telefonske centrale. Tehnologija ADSL omogo ca, da prek iste fizi cne povezave te cejo e podatki, pri tem pa telefonske povezave naj gre za telefonski pogovor ali prenos podatkov ne motijo. To delo opravlja razcepnik, v katerega je napeljana parica in iz katerega vodita dve povezavi. Ena v kon cni telefonski priklju cek, druga pa v modem ADSL. Iz modema ADSL podobno kakor pri kabelskem modemu vodi povezava v omreno kartico. Vendar pa tu ne moremo kar nastaviti omrene kartice. Povezava ADSL namre c doda e en nivo obdelovanja podatkov, tako imenovani PPP prek etherneta (angl. PPP over ethernet ), ki ga je treba e dodatno tolma citi. Najprej se prepri cajmo, da je omrena kartica zaznana. Biti mora v zavihku Strojna oprema. Potlej preklopimo na zavihek Naprave in pritisnemo gumb Novo. V carovniku izberemo, da bi radi ustvarili povezavo Povezavo xDSL. Na naslednjem zaslonu izberemo ustrezno napravo ethernet, poimenujemo ponudnika ter vpiemo prijavno ime in geslo.

Usposobitev analognega modema

Modem je naprava, ki pretvarja izhodne digitalne podatke v analogni signal in vhodni analogni signal v digitalne podatke. To omogo ca poiljanje podatkov prek navadne telefonske povezave, ki je sicer namenjena prenosu govora.

254

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

Slika 6-28:
Vpisovanje podatkov za ADSL

Kakovost prenosa lahko zelo niha, saj je cloveko uho veliko bolj popustljivo do napak pri prenosu zvoka od ob cutljivega ra cunalnikega modema. Kakovost prenosa, torej koli cina prenesenih podatkov na sekundo, lahko zato precej niha glede na dolino povezave med telefonskim priklju ckom in modemom, vrsto kabla ter celo od drugih telefonov priklju cenih na telefonski priklju cek. Analogni modemi tudi v resnici teko dosegajo deklarirane hitrosti. Modeme delimo na notranje ter zunanje. Pri zunanjih naj ne bi imeli teav, pri notranjih se pa lahko hitro zalomi, ce imamo v lasti kaknega od tako imenovanih winmodemov ali softmodemov. To so namre c modemi, pri katerih so se izdelovalci odlo cili poenostaviti strojni del in dose ci nijo ceno, tako da so ve cji del pameti modema vgradili v programsko opremo, ki te ce na procesorju ra cunalnika. Ker je ta tesno povezana s strojno opremo in napisana le za sistem MS Windows, je ve cinoma ne moremo poganjati v Linuxu. Ce imamo tak modem, se je za pomo c najbolje obrniti na naslov h t t p : / / w w w . l i n m o d e m s . o r g / , kjer dobimo ustrezna orodja za zaznavo to cnega tipa modema ter informacijo, ali je modem sploh podprt, sicer je lahko najceneja reitev kar nakup novega pravega modema. Verjetno nam bo e bolje deloval, saj so winmodemi praviloma slabi in znajo biti ob cutljiveji za kakovost povezave. Da bi vzpostavili povezavo, poenemo Modrec Sistemske nastavitve Omreje in v zavihku Naprava kliknemo Novo. Tu izberemo Modemska povezava, in ce e nimamo modemske naprave med strojno opremo, bo program poskual zaznati, ali je taka naprava name cena.

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

255

Slika 6-29:
Vpisovanje nastavitev modema

Po uspenem iskanju dobimo seznam modemov in se odlo cimo za eno izbiro v menuju Modemska naprava. Privzeta vrednost je tista, ki se programu zdi najbolj verjetno pravilna. Modem navadno najdemo na enih od komunikacijskih vrat (angl. COM port ), ki so v ra cunalnikih PC ozna cena s C O M 1 , C O M 2 , C O M 3 . . . v Linuxu pa kot naprave / d e v / t t y S 0 , / d e v / t t y S 1 ,/ d e v / t t y S 2 . . . . POZOR Z zunanjimi modemi na vodilu USB so teave zaradi nepodprtosti. Ve cina zunanjih modemov USB ne deluje v Linuxu! je bilo iskanje modema neuspeno, poskusimo pravo vrednost v okvir Ce cku Modemska naprava vpisati in nastaviti ro cno. Najve ckrat bo zado cala kar vrednost naprave / d e v / m o d e m . tudi to ne pomaga, e enkrat preverimo, ali je na modem sploh podprt v Linuxu Ce in ali ni treba dodati e kaknega modula v jedro, da bo naa naprava za cela delovati. Morda pa imamo zunanji modem in smo ga pozabili priklopiti ali prigati? Po dolo citvi naprave izberemo e ustrezno hitrost in nadzor pretoka. Navadno teh je telefonska nastavitev ni treba spreminjati. Pomembna je e zadnja izbira. Ce centrala, na katero smo priklopljeni, tako stara, da ne ponuja tonskega izbiranja, moramo poskrbeti, da v izbiri Uporabljaj tonsko izbiranje ni kljukice. V ve cini primerov centrale dandanes podpirajo oba na cina izbiranja, zato obi cajno uporabljamo tonsko izbiranje, ki je hitreje. ga ni, vpiemo S seznama poi cemo svojega ponudnika internetnih storitev. Ce njegovo podro cno kodo, telefonsko tevilko in ime. Spodaj vnesemo e prijavno ime

256

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

(angl. username ) in geslo (angl. password ), ki smo ju dobili od ponudnika. V naslednjem koraku Nastavitve IP, v ve cini primerov ni treba spreminjati ni cesar, razen ce nam je ponudnik posredoval dodatne podatke o stati cnem naslovu IP . . . . S tem je priprava nove povezave kon cana. ne vemo, ali naa centrala podpira tonsko ali samo pulzno NAMIG Ce izbiranje, se poskuajmo spomniti, kakne zvoke spu ca na telefon, oddaja tone razli kadar kli cemo. Ce cnih viin, gre za tonsko izbiranje. Nekateri modemi ne podpirajo poziva centrale (angl. Dialtone ), kar opazimo, ko modem javi napako N O D I A L T O N E , ceprav je pravilno povezan na telefonski priklju cek. Tedaj moramo odpreti lastnosti povezave in v zavihku Napredno vpiimo v Inicializacijski niz za modem niz A T X 3 . S tem ukaemo modemu, da naj ne caka na poziv centrale. Obstaja ve c na cinov, kako lahko vzpostavljamo klicno povezavo. Opisani so v razdelku Vzpostavljanje povezav na klic na strani 257.

Usposobitev modema ISDN

Modemi ISDN niso analogne naprave, saj se podatki po priklju cku ISDN pretakajo digitalno. Zato so veliko manj ob cutljivi in brez teav dosegajo deklarirane hitrosti. Zunanji vmesniki ISDN, ki se priklapljajo prek zaporednega vmesnika, so nekoliko po casneji od notranjih, vendar nimamo teav z njihovim priklopom. Priklopimo jih popolnoma enako kakor navadne analogne modeme, le hitrost prenosa nastavimo na vsaj 115.200 bit/s. POZOR Z zunanjimi modemi ISDN na vodilu USB so teave zaradi nepodprtosti. Ve cina zunanjih modemov USB ne deluje v Linuxu! Jedro Linuxa dandananji podpira veliko ve cino notranjih naprav ISDN, ki po civajo imamo napravo, ki jo je k u d z u prepoznal med zagonom, se na vodilu PCI ali ISA. Ce lahko lotimo nastavitve naprave, sicer se posvetujmo s spletno stranjo h t t p : / / w w w . i s d n 4 l i n u x . d e / , na kateri ugotovimo, ali je naprava podprta in kako jo namestimo. Odpremo program za nastavljanje omrenih povezav Modrec Sistemske nastavitve Omreje ter ustvarimo novo napravo. Med napravami izberemo Povezava ISDN. Med zgornjimi napravami izberemo svojo, ce pa ne najdemo svojega modela, si pomagamo z oznakami na napravi (vrsta cipa recimo W6692 itd.). Za Protokol kanala D izberemo Euro ISDN (EDSS1). Sedaj moramo e izbrati ponudnika internetnih storitev. Postopek je podrobneje opisan na strani 255. V naslednjem razdelku so opisani na cini za vzpostavljanje povezave.

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

257

Slika 6-30:
Izbiranje notranje naprave ISDN

Slika 6-31:
Dodana notranja naprava ISDN

Vzpostavljanje povezav na klic

Ko nastavimo omreno napravo in nam povezava v internet deluje, se moramo odlo citi, kako bomo vzpostavljali povezavo: x Ro cno, x Samodejno, x Trajno.

258

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

Slika 6-32:
Vzpostavljanje povezav, redhat-controlnetwork

Privzeto je ro cno vzpostavljanje povezave. Ko se bomo eleli povezati, bomo morali odpreti orodje Modrec Sistemska orodja Nadzor nad omreno napravo, ki je dosegljivo tudi iz ukazne vrstice z r e d h a t - c o n t r o l - n e t w o r k . V orodju ozna cimo eleno omreno povezavo ter pritisnemo Aktiviraj. Podobno bomo morali za izklop pritisniti Deaktiviraj. je prilo do kakne teave in po poskusu aktiviranja povezave naprava ne Ce spremeni stanja v Dejavno, se moramo malo potruditi, da v datoteki / v a r / l o g / m e s s a g e s nekje spodaj poi cemo, kaj je vrnil program p p p , ki skrbi za komunikacijo med naim modemom in ponudnikom internetnih storitev. Sporo cilo P A P a u t h e n t i c a t i o n f a i l e d namiguje, da je nekaj narobe z nastavitvijo uporabnikega imena ali gesla. Navadni uporabniki lahko aktivirajo in deaktivirajo omrene povezave le, ce jim je dovoljeno. Dovolimo jim tako, da kliknemo v nadzorni plo ci na Prikroji ali iz namizja Modrec Sistemske nastavitve Omreje ter za ustrezno povezavo kliknemo Uredi. V zavihku Splono vklopimo Dovoli vsem uporabnikom, da omogo cijo ali onemogo cijo napravo. Tipi cno bomo ta na cin povezovanja uporabili, ko imamo analogni modem in imamo na istem priklju cku e telefon. Pri samodejnem vzpostavljanju zveze bi nam nehotni klik na brskalnik prekinil pogovor po telefonu in sogovornika ozmerjal z glasnim piskanjem modema. Tako bomo tudi u cinkoviteje nadzirali rabo impulzov, saj se ne bomo spozabili in se prepogosto povezovali v internet, kot se sicer rado zgodi.

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

259

Slika 6-33:
Nastavitve vzpostavljanja povezav, redhat-confignetwork

Samodejno vzpostavljanje povezave deluje tako, da Linux spremlja promet prek naprave in ko se pojavi promet, se povezava vzpostavi. Po dolo cenem casu neaktivnosti se povezava prekine. Vklju cimo ga v lastnostih povezave in sicer v zavihku Napredno, kjer za nastavitev Na cin klicanja izberemo s a m o d e j n o . Cas neaktivnosti v sekundah, preden se povezava prekine, pa dolo ca nastavitev Zakasnitev za odklop. POZOR Samodejno vzpostavljanje povezave lahko bistveno pove ca ra cun za telefon. Ta na cin vzpostavljanja ponavadi uporabljamo pri povezavah ISDN, saj se ne more pripetiti, da bi prekinili e obstoje ci govorni klic. Pri ISDN imamo na voljo dva kanala in telefon je lahko e vedno prost za pogovore. Pri navadnih omrenih povezavah, kabelskih modemih ter povezavah ADSL skoraj praviloma uporabimo trajno povezavo. To pomeni, da se povezava vzpostavi, ko prigemo ra cunalnik in je aktivna ves cas do izklopa ra cunalnika. S tem si zmanjamo zakasnitve zaradi vzpostavljanja povezave, da je povezava vedno vzpostavljena pa ponavadi ne prinese nobenega dodatnega stroka. Za trajno

260

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

Slika 6-34:
Vstavek Kisdndock

povezavo nastavimo Aktiviraj napravo, ko se ra cunalnik zaene v zavihku Splono pri lastnostih ustrezne povezave. Nadzor nad vgradnimi napravami ISDN Zelo priro cno orodje za nadzor nad povezavo ISDN je program cek Kisdndock, ki se vsidra kot vstavek v pult namizja KDE. Njegova naloga je, da z barvo prikazuje, v kaknem stanju je naprava: x zelena pomeni, da ni povezave; x rumena ozna cuje, da poteka postopek povezovanja; x rde ca pa predstavlja vzpostavljeno povezavo. Poenemo ga iz menuja Modrec Medomreje Ve c medomrenih programov Kisdndock ali iz ukazne vrstice z k i s d n d o c k . Ko je povezava vzpostavljena, vstavek prikazuje tudi koli cino omrenega prometa, ki se nismo odlo se pretaka prek naprave ISDN do naega ponudnika. Ce cili za samodejno vzpostavljanje povezave, lahko s klikom na vstavek ISDN odpremo priro cni menu, v katerem lahko izberemo povezavo, ki jo elimo vzpostaviti ali prekiniti. Podpora vmesnikom ISDN je v Linuxu nekoliko slaba od podpore drugi strojni opremi, tako da si je pred nakupom modema najbolje ogledati seznam podprtih vmesnikov. Ta je na voljo na spletni strani h t t p : / / w w w . i s d n 4 l i n u x . d e .

e zabredemo v teave, in zakaj je Vi na Kaj storiti, c zaveznik

Ceprav je Linux zelo stabilen in splono soliden operacijski sistem, se zna zgoditi, da gre kaj hudo narobe in doivimo popolno katastrofo. Sicer se to ve cinoma zgodi zaradi nae napake (le kdo jih ne dela?) ali pa imamo samo smolo in je delujo cemu ra cunalniku zmanjkalo elektrike. Prvi korak do okrevanja je prepoznava teav. Ali smo samo pozabili korensko geslo ali se je sesul datote cni sistem? Da bi teavo lahko odpravili, moramo najprej vedeti, kaj sploh gre narobe. Tako ali druga ce pa velja: NOBENE PANIKE.

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

261

Stari rek pravi, da je bolje prepre citi kakor zdraviti, in to res dri. Najosnovneji ukrep, s katerim se za citimo pred razli cnimi napakami, je izdelava zagonske diskete. To koristno opravilo nam Pingo ponudi e ob namestitvi sistema.

Priprava zagonske diskete

Bolje se je pripraviti na teave, preden pride do njih. Zato si oglejmo, kako se ustvari zagonska disketa, s katero lahko poenemo sistem, ceprav bi se kaj zgodilo nalagalniku GRUB. Odpreti moramo ukazno vrstico sistemskega skrbnika. Najprej bomo pripravili disketo tako, da jo formatiramo in s tem preverimo, da nima slabih predelov.
[root@modrec root]# fdformat /dev/fd0 Dvostranska, 80 stez, 18 sektorjev/stezo. Skupna velikost 1440 kB. Formatiramo ...opravljeno Preverjanje...opravljeno

Nato ugotovimo, katero jedro je name ceno. Pingo 2.0 ima name ceno jedro razli cice 2 . 4 . 2 0 - 2 0 . 9 , vendar vseeno preverimo.
[root@modrec root]# uname -r 2.4.20-20.9

Kot lahko razberemo, uporabljamo jedro 2 . 4 . 2 0 - 2 0 . 9 , katerega razli cico podamo kot parameter orodju za izdelavo zagonske diskete.
[root@modrec root]# mkbootdisk 2.4.20-20.9 Insert a disk in /dev/fd0. Any information on the disk will be lost. Press <Enter> to continue or ^C to abort: 20+0 zapisov na vhodu 20+0 zapisov na izhodu

Sedaj moramo samo e po cakati, da disketnik kon ca opravilo in pripravljeno zagonska disketa je pripravljena.

Zagon sistema z zagonsko disketo

Zagonsko disketo, ki smo ji pripravili med namestitvijo ali pa s postopkom, opisanim v prejnjem razdelku, vstavimo v disketno enoto. Ra cunalnik ponovno zaenemo in po potrebi v programu BIOS spremenimo vrstni red iskanja zagonskega nosilca v pogonih. Spreminjanje vrstnega reda smo e opisovali v razdelku Prvi zagon

262

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

Linuxa na strani 57. Namesto zagona z enote CD-ROM moramo nastaviti zagon z disketnika, v casih ozna cenega z A : .
SYSLINUX 2.00 2002-10-25 Copyright (C) 1994-2002 H. Peter Anvin Press <return> (or wait 10 seconds) to boot your Red Hat Linux system from /dev/hda2. You may override the default linux kernel parameters by typing "linux <params>", followed by <return> if you like. boot: _

elimo sistem samo zagnati, pritisnemo tipko Enter Pri caka nas pozivnik b o o t : . Ce in sistem bi se moral zagnati tako kakor iz menuja zagonskega nalagalnika. Za zagon v vzdrevalnem, enouporabnikem na cinu vtipkamo l i n u x s i n g l e in pritisnemo Enter . je za nezmonosti zagona kriva spremenjena razdelitev diska in se je spremenil Ce vrstni red razdelkov, lahko poskusimo zagnati sistem z ukazom l i n u x r o o t = / d e v / korenski_razdelek, kjer korenski_razdelek nadomestimo z imenom ustrezne naprave.

Zagon sistema v reevalni na cin

Kadar so teave tako hude, da nam samo zagonska disketa ne more pomagati ali ce smo jo pozabili pripraviti, lahko pridemo do sistemske ukazne vrstice tudi z reevalno plo co. Najprej zaenemo prvo namestitveno plo co za Pingo v reevalnem na cinu. Postopek je zelo podoben kakor pri uporabi programa GNU parted na strani 54. Vendar namesto zagona programa parted najprej poi cemo korenski razdelek in ga priklopimo na / m n t / t m p .
-/bin/sh-2.05b# fdisk -l /dev/hda Disk /dev/hde: 80.0 GB, 80026361856 bytes 255 heads, 63 sectors/track, 9729 cylinders Units = cylinders of 16065 * 512 = 8225280 bytes Naprava Boot /dev/hda1 * /dev/hda2 /dev/hda3 /dev/hda4 /dev/hda5 /dev/hda6 Start 1 2604 4431 5170 5170 5236 End 2603 4430 5169 9729 5235 9729 Blocks 20908566 14675377+ 5936017+ 36628200 530113+ 36098023+ Id c 83 83 f 82 b System Win95 FAT32 (LBA) Linux Linux Win95 Extd (LBA) Linux swap Win95 FAT32

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

263

-/bin/sh-2.05b# mkdir /mnt/tmp -/bin/sh-2.05b# mount /dev/hda2 /mnt/tmp

Z ukazom f d i s k - l smo izpisali vsebino razdelitvene tabele. Glede na velikost in mesto smo ugotovili, da korenskemu razdelku ustreza / d e v / h d a 2 . Nato ustvarimo za casni imenik in nanj priklju cimo najdeni razdelek. Z razgledom po datote cnem sistemu na / m n t / t m p hitro ugotovimo, ali smo se zmotili ali smo nali pravi razdelek. smo se zmotili, razdelek odklopimo in ponovimo vajo z drugim razdelkom. Ce Ko najdemo ustrezni razdelek, prestavimo korenski imenik z reevalne plo ce na korenski imenik na disku z ukazom c h r o o t :
-/bin/sh-2.05b# cd /mnt/tmp -/bin/sh-2.05b# chroot .

Sedaj imamo na voljo vse ukaze s korenskega imenika in se lahko lotimo odpravljanja teav. NAMIG V primeru ve cjih okvar sistema na disku se lotimo reevanja brez priklopa korenskega razdelka, saj ne vemo, v kaknem stanju je. V tem primeru bomo morali shajati z manjim tevilom orodij, ki so na reevalni plo ci.

Nalagalnika GRUB ni ve c
smo po namestitvi Linuxa name Ce cali e MS Windows, se kaj rado pripeti, da v namestitvenem zanosu odstranijo nalagalnik GRUB in ga nadomestijo z navadnim, ki zna zaganjati samo MS Windows. Morebiti pa smo name cali novo jedro in pri tem pozabili popraviti nastavitve v nastavitveni datoteki / b o o t / g r u b / g r u b . c o n f , staro jedro pa pobrisali. Ali pa se je zgodilo nekaj cisto tretjega, zaradi cesar smo ostali brez nalagalnika operacijskega sistema. Tedaj bomo morali Linux dvigniti z zagonsko disketo ali v reevalnem na cinu, kot je opisano v prejnjih razdelkih. Sedaj preverimo, kje je bil GRUB name cen z ukazom c a t / b o o t / g r u b / g r u b . c o n f | g r e p # b o o t . Najverjetneje bo izpisana naprava / d e v / h d a , vendar je to odvisno od sistema do sistema.
[root@modrec root]# cat /boot/grub/grub.conf | grep "#boot" #boot=/dev/hda

Naslednji korak je preprost, poenemo g r u b - i n s t a l l /dev/xxx, kjer namesto xxx vpiemo ime razdelka ali diska, v katerega se naj naseli GRUB.

264

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

[root@modrec root]# grub-install /dev/hda Installation finished. No error reported. This is the contents of the device map /boot/grub/device.map. Check if this is correct or not. If any of the lines is incorrect, fix it and re-run the script grub-install. (fd0) (hd0) /dev/fd0 /dev/hda

sync

Za vsak slu caj e ro cno poskrbimo, da bodo spremembe vpisane na disk z ukazom in sistem na novo zaenemo. smo spreminjali vrstni red naprav v sistemu, je koristno preveriti, POZOR Ce ali je preslikava imen diskov v datoteki / e t c / g r u b / d e v i c e s . m a p pravilna. nismo prepri Ce cani, se nam spla ca datoteko preimenovati in g r u b - i n s t a l l bo ustvaril novo, sodobnejo.

e se ne spomnimo skrbnikega gesla Kaj storiti, c

se nam zgodi, da pozabimo skrbnikovo geslo, je najlae v nalagalniku GRUB Ce vklopiti enouporabniki na cin, ki odpre sistemsko ukazno vrstico in ne zahteva gesla. Sistem na novo zaenemo. V primeru, da imamo nastavljeno geslo GRUB, pritisnemo P in ga vnesemo. Omogo citi se morajo e dodatne tipke. smo pozabili tudi geslo GRUB se bomo morali pozabavati z NAMIG Ce zagonsko disketo ali z zagonom v reevalnem na cinu. V menuju izberemo vrstico, ki ustreza zagonu Linux sistema in pritisnemo tipko E .S tem vklopimo urejevalni na cin, v katerem lahko vidimo veljavne nastavitve. Izberemo vrstico k e r n e l in z vnovi cnim pritiskom tipke E jo lahko spreminjamo. Na koncu vrstice dodamo presledek in niz s i n g l e . Zgled spremenjene vrstice:
kernel /boot/vmlinuz-2.4.20-20.9 ro root=LABEL=/ hdc=ide-scsi single

S pritiskom tipke B sproimo zagon s spremenjenimi nastavitvami. Po zagonu najnujnejih storitev se sistem prebudi v enouporabnikem na cinu. Caka nas ukazna lupina Bash skrbnika sistema, v kateri z ukazom p a s s w d nastavimo primerno geslo. Teava je odpravljena, geslo pa si je za naslednji c vendarle pametno zapomniti.

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

265

Teave z datote cnimi sistemi

Tu in tam se zgodi, da imamo teave z enim ali ve c datote cnimi sistemi. Kriv je lahko okvarjeni disk ali pa prehiter izklop iz elektri cnega omreja, preden je ra cunalnik uspel varno zaustaviti sistem; to niti ni pomembno. Pomembno je le, da lahko takne teave ve cinoma uspeno odpravimo. Pogost vzrok okvare je pokodovan superblok (angl. super block ), ki je glava datote cnega sistema, saj so v njem podatki o stanju datote cnega sistema, velikosti, prostih blokih in podobno. Na sre co datote cni sistem ext3 v vsako skupino blokov zapie superblok. Skupina blokov navadno obsega 8192 blokov. Te lahko uporabimo za okrevanje. S programom e 2 f s c k naro cimo, katero kopijo superbloka naj ra cunalnik uporabi. Ukaz
[root@modrec root]# e2fsck -b 8193 /dev/hda2

tako pove, naj Linux v datote cnem sistemu / d e v / h d a 2 uporabi kopijo superbloka z bloka tevilka 8192 v datote cnem sistemu. Natan cna navodila lahko preberemo v priro cniku m a n e 2 f s c k V splonem teave z datote cnimi sistemi odpravljamo z ukazom f s c k . Kot argument mu podamo ime razdelka, ki ga elimo pregledati ali popraviti, na primer / d e v / h d a 2 . pri pregledovanju f s c k naleti na ostanke datotek, ki jih ne more pametno reiti, Ce teh imenikov ni, so ostanki za njihove ostanke shrani v imenike l o s t + f o u n d / . Ce vselej izgubljeni.

Zbrisane datoteke
Seveda bi bilo na tem mestu mamljivo modrovati o koristnosti varnostnih kopij, verjamemo pa, da tega razdelka sploh ne bi brali, ce bi varnostne kopije izdelovali redno. je bil uporabljen datote Ce cni sistem ext3, so datoteke za vedno izgubljene, za ext2 pa lahko poizkusimo s slede cim postopkom. Linux kot ve copravilni sistem tei k hitremu recikliranju prostora na disku, zato je je naa prva naloga, da mu to prepre cimo. Prijavimo se kot sistemski skrbnik. Ce zbrisana datoteka na razdelku, ki ga lahko brez teav odklopimo (na primer / h o m e ), to storimo. Korenskega razdelka ne moremo odklopiti, namesto tega pa sistem ponovno zaenemo v enouporabnikem na cinu:
[root@modrec root]# /sbin/telinit 1

Zdaj se lahko spomnimo, kaj smo o tem, kako so zapisane datoteke na disku, povedali na strani 27. Ko datoteko zbriemo, denimo z ukazom r m , s tem zbriemo

266

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

vnos v imeniki strukturi in za ena zmanjamo tevec trdih povezav na datoteko v inodu. Ko zbriemo e zadnji imeniki vnos in se tevec povezav zmanja na ni c, je datoteka za vse prakti cne potrebe zbrisana. Inod v tabeli, na katerega ne kae nobena povezava, je pripravljen na reciklao, enako pa velja tudi za bloke na disku. Vendar podatki v njih morda e niso zbrisani. V tabeli inodov bi lahko poiskali vse inode, ki cakajo na recikliranje, iz vsakega prebrali, kateri bloki pripadajo datoteki, in iz vsebine teh poskusili uganiti, ali gre za datoteko, ki jo i cemo. K sre ci nam tega ni treba po cenjati ro cno. Pripravno orodje za reevanje zbrisanih datotek je m c , ki nekoliko spominja na Norton Commander v MS-DOS. Ena od monosti, ki jo podpira, je tudi reevanje zbrisanih datotek na datote cnih sistemih vrste Ext2. To monost najdemo v menuju Ukaz Odbrii datoteke (samo ext2fs) Vnesite napravo (brez /dev) za odbrisanje datoteke na. Denimo, nas zanima razdelek / d e v / h d a 4 . V tem primeru vpiemo / # u n d e l : h d a 4 . m c bo nato sestavil seznam vseh inodov, cakajo cih na recikliranje, nam pa preostane, da se sprehodimo po njih in najdemo tistega, ki nas zanima. Ime datoteke je zapisano v imeniku, ne v inodu, zato ga ta postopek ne rei in ga moramo rekonstruirati ro cno. Opozoriti je treba tudi, da za razliko od brisanja datoteke, pri katerem je kar nekaj monosti, da dobimo podatke povrnjene, zadeva bistveno slaba, ce smo prek datoteke zapisali drugo datoteko.

Opla, sesul sem knjinice

pomotoma zbriemo datoteke ali simbolne povezave v imeniku / l i b / , ukazi, ki so Ce odvisni od teh knjinic, ne bodo ve c delovali. Zato moramo biti e posebej pozorni, kdaj briemo in kje. je do kode vseeno prilo, napako odpravimo z zagonom s plo Ce ce v reilnem na cinu. Priklopimo okvarjeni razdelek in popravimo ustrezne vnose v imeniku / l i b / . koda le ni prehuda, je take napake najlae popraviti tako, da okvarjene knjinice Ce nadomestimo z novimi s plo ce ali iz blinjega strenika ftp. Paketni upravljalnik r p m omogo ca namestitev iz strenikov FTP ali HTTP. A upravljalnik deluje le, ce nismo pokodovali knjinic, ki jih uporablja.

Urejevalnik Vi(m)
Napake pri delovanju ra cunalnika lahko nastanejo iz ve c vzrokov. Moteno delovanje je lahko posledica nespretno urejene nastavitvene datoteke ali nepravilno zaustavljenega sistema zaradi nenadnega izpada elektrike ali izklopa ra cunalnika; to je napaka huja, se nam zlahka zgodi, nam najpogosteje okvari datote cni sistem. Ce da jo bomo morali popraviti v enouporabnikem na cinu. Takrat je priklopljen le korenski razdelek in zato tevilni programi niso dostopni. Med nedostopnimi je tudi

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

267

namizje in grafi cni nastavitveni programi in ne preostane nam ni c drugega, kakor da teave odpravimo oboroeni le s skromnim urejevalnikom besedil. Na sre co so vse sistemske nastavitve v Linuxu tako kakor pri ve cini drugih Unixov zapisane v navadnih tekstovnih datotekah in jih zlahka popravimo, ce imamo pri roki urejevalnik besedila in ce vemo, kaj moramo storiti. Edini urejevalnik, na katerega se lahko zanesemo, da nam bo vselej pri roki, je v i ali njegova razli cica v i m , ki je pogosta v sistemih Linux. Urejevalnik v i m je zelo zmogljiv urejevalnik besedila, s katerimi lahko postorimo marsikaj, obenem pa je precej manji od velikega sorodnika urejevalnika kedit. Ker je dovolj zmogljiv, da ni treba uporabljati ni c drugega, se ga mnogi tako zelo navadijo, da le teko shajajo brez njega. Ne glede na to, kateri urejevalnik nam je najbolj pri srcu, moramo poznati vsaj nekaj najbolj osnovnih ukazov urejevalnika Vi, vsaj toliko, da se znamo v programu obrniti in kakno manjo re c v njem tudi napisati ali popraviti. poenemo tako, da mu kot argument podamo ime datoteke, ki jo bomo uredili. ta e obstaja, jo bo odprl, druga Ce ce pa bo ob prvem shranjevanju ustvaril novo. Imenske strenike bi vnesli tako, da bi z ukazom
Vim
[root@modrec root]# vi /etc/resolv.conf

odprli datoteko in jo ustrezno popravili. Pozorni bralci boste opazili, da je v Linuxu ukaz v i najve ckrat le blinjica do programa v i m . Na zaslonu se pokae vsebina datoteke. Vim pozna dva delovna na cina. Eden je ukazni in v tem smo sedaj, drugi pa je vnosni in v njem lahko le vnaamo besedilo. Iz cina preidemo v vnosnega tako, da ukaemo vnos ukaznega na besedila. Pritisk na I pomeni vnos na mestu, kjer je trenutno kazalec, pritisk na A pa na mesto za njim. Shift + I pomeni vnos na za c etku vrstice, Shift + A pa na koncu. Zdaj lahko za cnemo pisati tako kakor v vseh drugih obi cajnih urejevalnikih, vendar imamo lahko teave s pomikanjem kazalca po besedilu in brisanjem napa cno napisanih crk. Smerne tipke in vra calka namre c ne delujejo vedno. To velja predvsem za druge, stareje sisteme Unix v Linuxu skoraj gotovo ne bomo naleteli na te teave. V tem se moramo vrniti v ukazni na cin, to pa storimo s pritiskom tipke primeru Esc (ali Escape ). Zdaj selahko po besedilu pomikamo s tipkami H (pomik levo), J (pomik navzdol), K (pomik navzgor) in L (pomik desno). Crke pobriemo tako, da se nam ni po volji celotna vrstica, jo pomaknemo nad njo in pritisnemo tipko X . Ce zbriemo tako, da v ukaznem na cinu dvakrat zapored pritisnemo tipko . Dokler D ostanemo v vrstici, lahko vse spremembe v njej razveljavimo s tipko U . Po besedilu tudi i cemo, in sicer tako, da v ukaznem na cinu pritisnemo lahko poevnico / in napiemo iskani niz. Vim bo iskal niz po besedilu navzdol proti koncu datoteke. V nasprotni smeri pa i ce, ce namesto poevnice izberemo vpraaj ? .

268

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

Ko smo z besedilom zadovoljni, cinu napiemo ga posnamemo, tako da v ukaznem na : w in pritisnemo tipko Enter . Vi zapustimo tako, da v ukaznem na c inu napiemo : q in pritisnemo tipko Enter , ce se je vsebina datoteke od zadnjega zapisa spremenila in te ne elimo shraniti, pa uporabimo klicaj, tako da ima ukaz obliko : q ! . Klicaj v Vi igra vlogo potrdila, da res ho cemo izvesti eleni ukaz. Seveda to niso vsi ukazi, ki jih Vi pozna, in ve cino zanimivejih smo izpustili, vendar nateti zado cajo za osnovno delo z urejevalnikom.

Storitve
Ob zagonu Linuxa se, kot vemo, poene tudi kup demonov, programov, ki te cejo v storitev ne potrebujemo, jih raje izklopimo. S tem ozadju kot streniki. Ce prihranimo nekaj malega prostora in procesorskega casa, pomembneje pa je, da tudi zapremo morebitne vrzeli, ki bi ob slabo nastavljenih storitvah zazevale v varnosti sistema. x amavisd e-potni protivirusni sistem AMaViS za strenik Postfix. x anacron Zaganjanje periodi cnih opravil, ki se niso izvrila, ker ra cunalnik takrat ni deloval. x apmd Var cevalne funkcije ra cunalnikov, ki podpirajo APM (angl. Advanced Power Management, napredno upravljanje porabe). x atd Podpora At ter Batch za odlaganju opravil na pozneji cas ali na cas, ko sistem ni polno obremenjen. x autofs Podpora za priklapljanje datote cnih sistemov na zahtevo. x arpwatch Namenjen je spremljanju parov naslovov ethernet/IP in njihovih aktivnosti v omreju. Uporabno v varnostne namene, ce se v omreje priklopi nedovoljeni ra cunalnik ali ce si dovoljeni nastavi napa cni naslov IP. x crond Podpora periodi cnim opravilom. x cups Strenik za tiskalniki sistem CUPS. Skrbi za tiskalnike vrste, prejema posle ter omogo ca upravljanje tiskalnikega sistema na daljavo. x firstboot Firstboot je pozdravni in nastavitveni program, ki se zaene pri prvem zagonu sistema takoj po namestitvi. Po prvem zagonu se program samodejno izklopi. x gpm Mika v konzolnem na cinu. x httpd Spletni strenik Apache.

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

269

x identd Strenik za preverjanje identitete uporabnikov internetnih storitev. x iptables Nastavitev poarnega zidu (pravil iptables). x irda Podpora infra-rde cim vmesnikom IrDA. x isdn Podpora storitvam ISDN. x kdcrotate Podpora sistemu Kerberos za overjanje uporabnikov. x keytable Preslikava tipkovnice ob zagonu. Pustimo vklopljeno, ce uporabljamo slovensko tipkovnico. x kudzu Samodejno zaznavanje dodane ali odvzete strojne opreme in namestitev podpore zanjo. x lircd Podpora LIRC (angl. Linux Infrared Remote Control, Linux podpora infra-rde cim daljinskim upravljalnikom). x lisa Podpora brskanju po omreni sose cini vendar samo za protokol TCP/IP. x mars-nwe Datote cni in tiskalniki strenik za NetWare, s katerim lahko uporabnikom tega omreja ponudimo diske in tiskalnike v skupno rabo. x named Imenski strenik. Skrbi za preslikovanje imen v naslove IP in nasprotno. x netfs Podpora priklopu tujih diskov po omrenih protokolih NFS, SMB in NetWare. x network Osnovna podpora omrenim storitvam. Predpogoj za ve cino drugih izbir s tega seznama. x nfs Dajanje diskov v rabo drugim po protokolu NFS. x nfslock Podpora zaklepanju datotek po protokolu NFS. x nscd Podpora predpomnjenju poizvedb o uporabnikih in skupinah uporabnikov. Pohitri overjanje uporabnikov prek omreja. x ntpd Strenik in odjemalec NTP (angl. Network Time Protocol, omreni protokol za usklajevanje casa). x pcmcia Podpora za tip raziritvenih kartic PCMICA. Navadno so to ethernet in modemske kartice v prenosnikih. Vklopimo, ce uporabljamo prenosnik s temi karticami, sicer izklopimo. x portmap Preslikava naslovov za protokol RPC. Vklopimo, ce uporabljamo NFS ali NIS, sicer izklopimo.

270

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

x postfix Strenik SMTP (angl. Simple Mail Transfer Protocol ) za dostavljanje in posredovanje elektronske pote. x random Podpora generatorju psevdonaklju cnih tevil. x rawdevices Podpora surovemu na cinu dostopa do razdelkov. Pomembno za namenske programe, kakren je Oracle. x routed Samodejno knjigovodstvo usmerjevalne tabele angl. routing table. x rstatd Podpora protokolu rstat, s katerim lahko nadziramo druge ra cunalnike v omreju. Potencialna vrzel v varnostnem sistemu. Onemogo cimo, razen ce dobro vemo, zakaj potrebujemo to storitev. x rusersd Podpora protokolu rusers, s katerim lahko i cemo uporabnika v drugih ra cunalnikih v omreju. Potencialna varnostna luknja. Onemogo cimo, razen ce dobro vemo, zakaj potrebujemo to storitev. x rwhod Podpora protokolu rwho, s katerim lahko izvemo, kdo dela v drugih ra cunalnikih v omreju. Potencialna varnostna luknja. Onemogo cimo, razen ce dobro vemo, zakaj potrebujemo to storitev. x saslauthd Podpora neifriranemu overjanju za knjinico cyrus-sasl. x sendmail Izmenjevanje elektronske pote, stareji in manj varen kakor Postfix. Pri postavitvah na javnih internetnih omrejih se priporo ca uporaba Postfixa. x smb Posredovanje diskov in tiskalnikov v skupno rabo v omrejih Microsoft s programskim paketom Samba. x spamassasin Strenik za zmanjevanje koli cine nezaelene pote. x sshd ifrirani oddaljeni dostop do sistema. x syslogd Vodenje sistemskega dnevnika. To storitev uporablja vrsta drugih demonov, zato je ne izklapljamo, ce nimamo res dobrih razlogov za to. x winbind Imenski strenik za omreja Microsoft, del Samba paketa. x xfs Strenik pisav za X Window System. x xinetd Demon, prek katerega imamo dostop do ve cine manjih internetnih storitev v streniku. x ypbind Podpora NIS.

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

271

Slika 6-35:
Nastavljanje storitev redhat-configservices

Zagon in ustavljanje storitev

Linux pozna ve c na cinov delovanja od 0 do 6. Na cin 0 je rezerviran za zaustavitev sistema, na cin 6 pa za ponovni zagon sistema. Na cin 1 ali enouporabniki na cin (angl. single user mode ) omogo ca servisne posege v sistemu, saj takrat ne te ce prakti cno nobena storitev. Na cina 2 in 3 sta obi cajna ve copravilna ve cuporabnika delovna na cina (pri cemer na cin 2 ne priklopi tujih omrenih diskov), 4 je nezaseden, na cin 5 pa se uporabi, kadar se takoj ob zagonu poenejo tudi okna X in grafi cni prijavni program x d m . Privzeto se uporablja na cin 5. Katere storitve se bodo zagnale, nastavljamo z orodjem r e d h a t - c o n f i g - s e r v i c e s , v menujih ga najdemo v Modrec Sistemske nastavitve Nastavitve strenika Storitve. Kateri na cin delovanja trenutno urejamo, nastavimo z Uredi raven teka, pri cemer lahko nastavimo urejanje na cina od 3 do 5. elimo, da se storitev zaene ob zagonu sistema, izberemo ustrezni na Ce cin delovanja in odkljukamo eleno storitev. V okencu Opis vidimo opis storitve, v okencu Stanje pa, ali storitev trenutno te ce ali ne. Ko odkljukamo storitev, je e ne zaenemo, ampak samo ozna cimo za zagon ob naslednjem zagonu sistema. Da bi storitev takoj zagnali, jo moramo ozna citi in pritisniti gumb Zaeni. Storitev ustavimo s pritiskom gumba Ustavi, vendar se ob naslednjem zagonu sistema ne bo zagnala le, ce ni odkljukana. Kadar spremenimo nastavitve demona, na primer z urejanjem njene nastavitvene

272

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

datoteke, jo moramo spet zagnati. To storimo tako, da jo ozna cimo in pritisnemo gumb Znova zaeni. Osveitev stanja zahtevamo z izbiro Datoteka Osvei seznam storitev. POZOR Vse spremembe v teku in zagonu storitev seveda lahko opravlja samo skrbnik sistema.

Upravljanje storitev v ukazni vrstici Za vsako storitev sistema lahko z ukazom s e r v i c e preverimo, ali te ce. Skladnja ukaza je / s b i n / s e r v i c e s t o r i t e v s t a t u s . Za pregled vodenja sistemskega dnevnika (syslog) bi tako uporabili ukaz
[root@modrec root]# service syslog status syslogd (pid 3053) te ce... klogd (pid 3057) te ce...

Z istim ukazom storitev tudi vklopimo ali izklopimo. V prvem primeru nadomestimo elimo storitev ponovno zagnati, izbiro s t a t u s s s t a r t , v drugem pa s s t o p . Ce uporabimo r e s t a r t . Katere ukaze storitev podpira, vidimo, ce poenemo s e r v i c e storitev brez parametra.
[root@modrec root]# service smb Raba: /etc/init.d/smb {start|stop|restart|reload|status|condrestart}

Storitve morajo podpirati ukaze s t a t u s , s t a r t , s t o p in r e s t a r t , ki je uporaben predvsem takrat, ko smo spremenili nastavitve strenika storitve in elimo, da jih strenik vnovi c prebere. storitev pozna ukaz r e l o a d , se nam ga bolj spla Ce ca uporabiti, saj je bolj neen od r e s t a r t , pa tudi ponovni zagon utegne trajati opazno dlje kakor samo ponovno branje nastavitev. Ukaz c o n d r e s t a r t ponovno zaene storitev, a le, ce storitev e te ce. Gre torej za pametni vnovi cni zagon. ZANIMIVOST Ukaz s e r v i c e v resnici poene skript za izbrano storitev, ki je v imeniku / e t c / i n i t . d / storitev.

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

273

Nastavljanje samodejnega zagona storitev v ukazni vrstici Z ukazom c h k c o n f i g lahko preverimo ali dolo cimo, katere storitve se samodejno zaenejo ob zagonu ra cunalnika. Ukaz c h k c o n f i g l i s t izpie za vse storitve, v katerih na cinih delovanja se poenejo. ukazu dodamo e ime storitve, se izpie le stanje za to storitev, sicer pa za vse: Ce
[root@modrec root]# chkconfig --list sshd sshd 0:izklopljeno 1:izklopljeno 2:vklopljeno 3:vklopljeno 4:vklopljeno 5:vklopljeno 6:izklopljeno

Vidimo lahko, da se strenik SSH poene v vseh na cinih delovanja, ki ustrezajo ve cuporabnikim na cinom dela, sicer pa ne. Kot sistemski skrbnik lahko dolo cimo, v katerih na cinih se poene katera storitev. Na primer za rabo doma ne potrebujemo storitev RPC, zato lahko p o r t m a p izklopimo na vseh na cinih od 0 do 6:
[root@modrec root]# chkconfig --level 0123456 portmap off

name Ce camo programsko opremo iz izvorne kode, nam bosta prila prav e naslednji dve izbiri: z izbiro a d d dodamo novo storitev v upravljanje v sistem c h k c o n f i g , z izbiro d e l pa jo izlo cimo iz sistema. Paketi Rpm pa vse to postorijo samodejno.

Inicializacijske datoteke in zagon Linuxa

Ko se zaene Linux in jedro priklopi korenski razdelek, je / e t c / i n i t prvi program, ki se zaene. Njegova naloga je poganjati za cetne sistemske skripte in pripraviti sistem za ve cuporabniko delo. Program / e t c / i n i t poene tudi prijavne ukazne lupine na napravah t t y ter dolo ca za cetne in ustavitvene postopke. Po zagonu ostane i n i t v ozadju in ce ga po nesre ci ubijemo, s tem ustavimo tudi ves sistem (ker so vsi procesi bolj ali manj daljni potomci procesa i n i t ). Njegovo delovanje je dolo ceno v datoteki / e t c / i n i t t a b , ki jo prebere ob zagonu. Zgled datoteke / e t c / i n i t t a b , najdemo pod tem odstavkom, vendar moramo biti pri popravljanju svoje datoteke e posebej previdni, ker lahko onemogo cimo zagon. POZOR Opozorilo je enako kakor vedno pri pomembnih sistemskih datotekah. Preden jih za cnemo spreminjati, je modro narediti varnostno kopijo!

274

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

# # inittab # # # # Avtor: # #

Ta datoteka opisuje, kako naj bi procesi INIT nastavili sistem za delovanje dolo cenega na cina delovanja (angl. run-level). Miquel van Smoorenburg, <miquels@drinkel.nl.mugnet.org> RHS prilagodila Marc Ewing in Donnie Barnes

# Na cini delovanja po dogovoru so: # 0 - Zaustavi (ne sme biti privzeti na cin delovanja) # 1 - Enouporabniki na cin # 2 - Ve cuporabniki, a brez NFS # 3 - Poln ve cuporabniki na cin # 4 - Neuporabljen # 5 - X11 # 6 - Vnovi cni zagon (ne sme biti privzeti na cin delovanja) # # Privzeti na cin delovanja. id:5:initdefault: # Sistemska inicializacija (te ce ob zagonu sistema) si::sysinit:/etc/rc.d/rc.sysinit l0:0:wait:/etc/rc.d/rc l1:1:wait:/etc/rc.d/rc l2:2:wait:/etc/rc.d/rc l3:3:wait:/etc/rc.d/rc l4:4:wait:/etc/rc.d/rc l5:5:wait:/etc/rc.d/rc l6:6:wait:/etc/rc.d/rc 0 1 2 3 4 5 6

# Kaj storiti ob CTRL-ALT-DELETE? ca::ctrlaltdel:/sbin/shutdown -t3 -r now # Kaj storiti, ko zmanjka elektrike? pf::powerfail:/sbin/shutdown -f -h +2 \ "IZPAD ELEKTRIKE; zaustavitev sistema je v poteku..." # Opusti zaustavitev sistema, ce se elektrika prej vrne pr:12345:powerokwait:/sbin/shutdown -c \ "NAPETOST SE JE VRNILA: zaustavitev sistema je preklicana"

# Poeni getty-je v standardnih na cinih delovanja 1:2345:respawn:/sbin/mingetty tty1 2:2345:respawn:/sbin/mingetty tty2

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

275

3:2345:respawn:/sbin/mingetty 4:2345:respawn:/sbin/mingetty 5:2345:respawn:/sbin/mingetty 6:2345:respawn:/sbin/mingetty

tty3 tty4 tty5 tty6

# Poeni xdm v na cinu delovanja 5, torej okna X. # xdm je zdaj samostojen x:5:respawn:/etc/X11/prefdm -nodaemon

Sistemsko privzeti na cin je dolo cena v vrstici

id:5:initdefault:

Ker se xdm, torej program za grafi cno prijavo poene samo v na cinu 5, moramo za vklop grafi cne prijave v sistem v tej vrstici v drugem polje imeti vpisano 5, za prijavljanje v znakovnem na cinu pa 3. Na cini delovanja sistema so druge postavke v vsakem ukazu v / e t c / i n i t t a b . Tako vrstice kot
5:2345:respawn:/sbin/mingetty tty5

pomenijo, da bo i n i t vzdreval prijavni pozivnik v na cinih delovanja 25. Beseda r e s p a w n pove, da bo i n i t program m i n g e t t y , ko bo ta kon can, vnovi c zagnal. Cetrta postavka je ukaz, ki ga bo init izvedel (m i n g e t t y ), ostanek pa so njegovi vhodni parametri. Za cetno stanje, v katerem se lotimo dela, pa ni dolo ceno le z / e t c / i n i t t a b , temve cz datotekami, ki se skrivajo v podimenikih imenika / e t c / r c . d / in se izvedejo ob zagonu Linuxa. Prva od njih je datoteka / e t c / r c , ki je lupinski skript. Izvede datoteke, ki se skrivajo v imenikih od / e t c / r c 0 . d / do / e t c / r c 6 . d / . tevilka v imenu teh imenikov, na primer 0 pri / e t c / r c 0 . d / , nam pove na cin delovanja. Pri zagonu Linux izvede inicializacijske datoteke iz imenika, ki ustreza na cinu delovanja. V na cinu 1 torej samo skripte v imeniku / e t c / r c 1 . d / , pri 5 pa / e t c / r c 5 . d / . uporabimo ukaz l s - l v enem od teh imenikov, bomo opazili, da so Ce inicializacijske datoteke v teh imenikih pravzaprav simbolne povezave na datoteke v imeniku / e t c / i n i t . d / . V / e t c / i n i t . d / so skripti, ki opravijo vse delo ob zagonu in zaustavitvi Linuxa, simbolne povezave v imenikih druine / e t c / r c X . d / povedo, kaj naj ti skripti storijo in kdaj. Vendar Linux ne izvede vseh datotek naenkrat. Izvajanje poteka po natan cno dolo cenem vrstnem redu. Datoteke v teh imenikih imajo praviloma imena oblike K x x i m e ali S x x i m e ; xx je dvomestno tevilo, ime pa ime storitve. Datoteke, ki se

276

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

za cnejo s S (angl. Start ), se izvedejo s parametrom s t a r t ob vstopu sistema v ta na cin delovanja, tiste s crko K (angl. Kill ) pa se izvedejo s parametrom s t o p ob zapustitvi tega na cina delovanja. Dvomestno tevilo ozna cuje vrstni red, po katerem se skript izvede. Tako se bo skript S 1 0 n e t w o r k izvedel prej kot S 4 0 c r o n d in podobno skript K 6 0 c r o n d se bo izvedel pred K 9 0 n e t w o r k . ZANIMIVOST Ve cina piscev skriptov se dri pravila, da je vsota tevila S in K istoimenskega skripta vedno 100. V / e t c sta tudi skripta / e t c / r c . l o c a l in / e t c / r c . s y s i n i t . Vsebujeta ukaze, ki se izvedejo potem, ko so se izvedle druge inicializacijske datoteke (na primer nastavitev gostiteljskega imena, priklop izmenjalnega razdelka in podobno). Ponavadi vpiemo v / e t c / r c . l o c a l ukaze, za katere ne potrebujemo ali ne elimo izdelati polne skripte za upravljanje storitev.

Zavarovani Linux
Pomembna, a pogosto zapostavljena naloga vsakega skrbnika je skrb za varnost podatkov, shranjenih v ra cunalniku. Eno od opravil, s katerimi skrbimo za varnost podatkov, smo e spoznali, to je izdelava varnostne kopije. Prav tako smo spoznali nekatere mehanizme, s katerimi lahko prepre cimo radovednim o cem vpogled v nae datoteke. Govorili smo o dovoljenjih datotek in prijavi v sistem. al pa varnostne kopije in spretna uporaba dovoljenj datotek nista dovolj, da bi bile nae datoteke varne pred drugimi.

Nastavljanje omrene ravni varnosti

Z orodjem Modrec Sistemske nastavitve Raven varnosti, ki ga lahko poenemo tudi iz ukazne vrstice z r e d h a t - c o n f i g - s e c u r i t y l e v e l . S tem orodjem nastavljamo poarni zid. Zelo priporo cljivo ga je uporabiti, ce je ra cunalnik neposredno povezan v internet. S poarnim zidom prepre cimo tujcem iz interneta dostop do varnostno ob cutljivih storitev v doma cem ra cunalniku. Tipi cno nastavimo to vrednost na Srednja. Tedaj so omogo cene dohodne povezave nad vrati 1023, vendar z nekaterimi izjemami. Ta nastavitev predstavlja srednjo mejo med uporabnostjo in varnostjo in jo priporo camo, tudi ko imamo samo ob casno, klicno povezavo v internet. nismo povezani v internet ali Ce ce smo del krajevnega omreja, ki ga varuje varni strenik, lahko poarni zid izklopimo (izbira Brez poarnega zidu).

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

277

Slika 6-36:
Nastavitev varnostnega nivoja redhat-configsecuritylevel

nastavimo raven varnosti na Visoka, bo privzeto omogo Ce ceno sprejemanje odgovorov imenskih poizvedb ter samodejna nastavitev omrene kartice z DHCP. Ne bodo pa delovali aktivni FTP (pasivni FTP, ki ga uporablja ve cina odjemalcev bo e vedno deloval), IRC DCC prenosi in podobno. Nastavitev je priporo cljiva predvsem za strenike z varnostno ob cutljivo vsebino. elimo omogo Ce citi dostop do storitev, kot so ifrirani oddaljeni dostop (angl. ssh ) ali spletni strenik (angl. WWW ), lahko izberemo nastavitev Prikroji in odkljukamo elene storitve. S tem dovolimo dohodne povezave do izbranih storitev. Nastavitev Varne naprave dolo ca, na katerih omrenih napravah elimo izklopiti poarni zid. Monost uporabimo, kadar imamo ra cunalnik, ki je na eni strani povezan v krajevno omreje (angl. LAN ), na drugi strani pa v internet. Poarni zid izklopimo na omreni napravi, ki ustreza krajevnemu omreju.

Nekaj splonih nasvetov glede varnosti

Pametno je upotevati nekaj nasvetov, ki so se skozi leta izkazali in s katerimi lahko bistveno zmanjamo omenjeno nevarnost: x Kot skrbnik sistema bodimo prijavljeni le takrat, ko ne gre druga ce. Razlog za to je preprost. Sistemski skrbnik je v sistemu Linux vsemogo cen. al lahko zaradi te mo ci naredi napake s precej hujimi posledicami, kakor bi jih

278

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

Slika 6-37:
Omogo cili smo ifrirani oddaljeni dostop SSH, redhat-configsecuritylevel

lahko naredil navaden uporabnik. V duhu tradicije Unixa naj navedemo zgled, ki ga pa nikar ga ne prepisujmo v ra cunalnik, saj nam bo uni cil name cen Linux! Kakna je razlika med ukazoma
rm -rf /tmp/metka

in
rm -rf / tmp/metka

(ne vpisuj tega besedila!)

ce ju vnese skrbnik, ki je v korenskem imeniku? V prvem primeru bo brez vpraanja pobrisal datoteko ali imenik / t m p / m e t k a , v drugem pa ves sistem. Takna napaka se lahko e zgodi, ce se zmotimo pri tipkanju. Pri pisanju ukazov, ki imajo daljnosene posledice, se vselej za hip ustavimo in preglejmo, ali smo res zapisali tisto, kar smo hoteli. Takni so ukazi za brisanje nismo trdno prepri ali spreminjanje datotek. Ce cani, kaj natanko naredi ukaz, ga raje najprej uporabimo le na eni datoteki, in e to takni, da morebitne izgube ne bomo obalovali. program Program s u omogo ca, da se za casno izdajamo za koga drugega. Ce poenemo brez argumentov, se lahko prijavimo kot sistemski skrbnik. Splona oblika uporabe pa je:
su [-] uporabnik

Nadaljevalni te caj upravljanja sistema

279

zapiemo minus - , se prijavimo v uporabnikovo ukazno lupino, druga Ce ce pa uporabljamo trenutno okolje in se ob tistem casu nastavljene spremenljivke ohranijo. Niz uporabnik je uporabniko ime, ki ga elimo uporabiti. x Manj je ve c. Datoteke in imeniki naj imajo najmanja potrebna dovoljenja. Uporabniki bi morali imeti le tolikna, kot so potrebna za njihovo delo, in ni c ve c. x Spremljajmo obvestila o najdenih hro cih v programih. Tu in tam se najde napaka, zaradi katere lahko zlohoten tujec vdre v na ra cunalnik. Pred tem se lahko ubranimo, ce skrbno spremljamo elektronske sezname, ki uporabnike obve cajo o odkritih hro cih, in skrbno name camo popravke, ko so dostopni. x Pazljivo izbirajmo gesla. Gesla naj bodo taka, da jih je le teko uganiti. Izogibajmo se rojstnim datumom, lastnim imenom in imenom prijateljic ali prijateljev. e bolje je, ce se je le mogo popolnoma izognemo besedam, ki jih je mo c najti v slovarju. Ce ce, naj gesla nimajo prepoznavnega vzorca, ker je takna gesla spet laje uganiti kot tista, ki ga nimajo. x 9 q 3 1 b N bi bilo lahko kar dobro geslo, ce ga ne bi natisnili tule. Ker si je takna gesla teko zapomniti, si lahko pomagamo z domiselno uporabo tevilk ter velikih in malih crk. Ne smemo pozabiti, da Unix lo cuje med gesloma M e t l a in m e t l a . Tako je bolje namesto besede telefon kot geslo uporabiti T 3 l e F 0 n . Izogibajmo se tudi temu, da bi v razli cnih ra cunalnikih imeli enaka gesla ali da bi bila ta prekratka. Zavedati se moramo, da Linuxa ni mogo ce popolno za cititi zgolj s seznamom opravil, ampak je varnost stanje duha, ki terja, da smo nenehno na teko cem z dogajanjem v svetu ra cunalnike varnosti.

7. POGLAVJE

Pisarna brez pisarne

Pisanje ve cinoma miselno povezujemo s paketom pisarnikih programov, tako imenovano pisarno, odprto ali kakno druga cno. Pri tem pogosto pozabljamo, da za celo vrsto namenov obi cajen pisarniki paket niti ni najpriro cneje orodje. Med sirote, za katere je slabo poskrbljeno, sodi v prvi vrsti znanstveno in tehni cno pisanje, pri katerem je v besedilo treba vklju citi tudi kakno ena cbo, diagram ali skico. Pridevnika znanstven seveda pri tem ne gre jemati preozko: vanj sodijo tako znanstvene razprave kot seminarske naloge v srednji oli. V tem poglavju opisana orodja pokrivajo ravno prej opisane potrebe. Lyx je na videz povsem obi cajen urejevalnik besedil, ki pa skriva ve c, kot sprva pokae. Lyx je namre c le uporabniku prijazno nali cje, za katerim se skriva stavni sistem Tex. Za razliko od drugih urejevalnikov, ki se sami bolj ali manj uspeno spoprijemajo s stavljenjem besedil, Lyx kot izhodni zapis uporabi LaTeX, tega pa potem obdela Tex in ustvari sliko stavljenega besedila. Pri tem je Tex kljub castitljivi starosti med namiznimi sistemi e vedno nepremagljiv, posebno pri stavljenju matemati cnih izrazov. Tex je v desetletjih svojega obstoja postal nekaken zlati standard, zato ga podpirata tudi dva druga programa, o katerih je govora v tem poglavju, Gnuplot in Xfig. Tex ni edino lepilo, s katerim lahko poveemo skice ali grafikone z besedilo vsi trije podpirajo tudi postscript. Trojica Lyx, Gnuplot in Xfig (ter Tex v ozadju) je ubrano orodje za pripravo pisnih izdelkov, potrebujemo pa e nekaj za njihovo predstavitev. Opisani program Magicpoint bodo e zlasti cenili vsi, ki hodijo po svetu brez prenosnikov: svojo predstavitev lahko namre c s programom Magicpoint in vsemi potrebnimi pisavami vred shranijo na disketo.

282

Pisarna brez pisarne

Pingo Linux seveda ob tem vsebuje tudi navadno pisarno, kot smo je navajeni. Pravzaprav kar dve: OpenOffice.org in Koffice. Ne o prvi, ne o drugi ne bomo povedali nobene. Uporabnike prve lahko napotimo k branju knjige Hitri vodnik po OpenOffice.org iz te zbirke.

Lyx, stavnik besedil za Latex

Uporabniki ra cunalnikov elimo z ra cunalnikom pogosto tudi kaj napisati. Nae besedilo je lahko bolj ali manj zapleteno: v casih piemo le preprosta pisma ali seminarske naloge, drugi c morda diplomska dela ali celo doktorate, dolge nekaj sto strani, s tevilnimi tabelami, grafikoni in matemati cnimi obrazci. Tako kot spisi se razlikujejo tudi pri cakovanja uporabnikov: mnogi pri cakujejo urejevalnik besedila, ki se ga ni teko nau citi uporabljati, poklicni pisci pa bodo bolj zadovoljni z urejevalnikom, s katerim je mogo ce pisati hitro in logi cno urejeno, ne glede na obseg pisanja. Lyx ima oboje.

Z Lyxom junako in slovensko

Preden se Lyxa za cnemo u citi, na hitro povejmo najnujneje; ukazne vrstice ga iz , nato pa v okno zaenemo ga z ukazom l y x , iz izstreli ca v KDE pa z Alt + F2 napiemo l y x . Na pult ga dodamo tako, da ponovimo vajo iz KDE: desno kliknemo pult, izberemo Menu pulta Dodaj Poseben gumb Ne-KDE program, nato pa v imeniku / u s r / b i n poi cemo program l y x . Izbirne argumente ukazne vrstice pustimo pri miru, ikono pa s klikom zamenjamo, da bo Lyxova. Ikono najdemo med sistemskimi ikonami programov. Pult za KDE in dodajanje vanj sta opisana v poglavju 3 na strani 76. Odslej Lyx zaenemo s klikom njegove ikone na pultu. Ob prvem zagonu se Lyx sam nastavi, pri tem pa mu moramo malo pomagati e sami, ker ne ve, da elimo pisati v sloven cini. Izberemo Uredi Izbire Jezikovne nastavitve Jezik in v padajo cem seznamu Privzeti jezik izberemo slovensko. V menuju crkovalnika nastavimo vrednost za Program za crkovalnik na Aspell, v polje Alternativni jezik pa vpiemo slovenian. Ko e ravno spreminjamo nastavitve, lahko pomanjamo zaslonske pisave, ce imamo razumno velik monitor in dobro vidimo. To storimo v Uredi Izbire Videz in ob cutek Zaslonske pisave, kjer privzeti razteg 150 % popravimo na obi cajnih 100 %, Spremembe nastavitev shranimo z gumbom Shrani, nato pa zapremo Lyx z Datoteka Izhod. Ob vnovi cnem zagonu Lyxa bo ta pripravljen za delo v sloven cini.

Pisarna brez pisarne

283

Vizualno in logi cno strukturiranje spisov

smo eleli v sestavku ozna V dobrih starih casih smo pisali s pisalnimi stroji. Ce citi naslov razdelka, smo pa c pod naslov udarili ustrezno tevilo pod crtajev (_ ). Za otevil cenje razdelkov smo morali skrbeti sami, prav tako za irino in viino stolpcev v tabelah. Matemati cne izraze smo vrisali kar na roko, slike pa prilepili. Potem so nastali urejevalniki besedil in prinesli izbiro. Poudarki v besedilu niso ve c omejeni na pod crtano in polkrepko pisavo, ampak lahko dolo cimo velikost in vrsto pisave. Skladno s tradicijo pa smo morali e naprej sami skrbeti za tevil cenje ter za izdelavo stvarnega in vsebinskega kazala. Matemati cni izrazi so bili za silo podprti, ce le nismo pretiravali vsekakor pa smo manjkrat posegli po lepilu. Vendar ra cunalnik za razliko od cloveka lahko skrbi za dolgo casno vodenje podatkov, ne da bi zaspal ali pozabil, in za razliko od pisalnega stroja lahko ukrepa navidez pametno. Sam lahko skrbi za tevilko razdelka ter za vrsto in velikost pisave v poro cilu. Tako se lahko posvetimo vsebini spisa, zoprne stavske podrobnosti pa prepustimo katli. Lyx lo ci med zvrstmi spisov pismo se razlikuje od clanka in oba se razlikujete od knjige v vsakem posameznem spisu pa tudi med razli cnimi zvrstmi besedila. Lyx prepozna matemati cni izraz, tevil ceno besedilo, naslov razdelka, in jih temu primerno tudi stavi. Pod prijaznim videzom Lyxa se skriva zmogljivi in na tevilnih knjigah, vklju cno s pri cujo co, preizkuen stavni sistem Latex, ki lo ci tevil ceno besedilo od naslova razdelka in tabelo od matemati cne matrike zato lahko primerno stavi tudi zelo zapletena besedila. V izrazoslovju Lyxa (in tudi Latexa) sta pomembna predvsem dva pojma: razred besedila in okolje. Prvi izraz se nanaa na zvrst spisa, ki ga piemo, drugi pa na njegovo notranjo logi cno ureditev. Pri pisanju besedila lo cimo dva na cina, s katerima oblikujemo strukturo besedila. S prvim, vizualnim oblikovanjem, sami izbiramo grafi cne elemente, s katerimi poudarimo strukturo besedila. Tako na primer za glavni naslov izberemo dovolj veliko polkrepko pisavo, da se o citno lo ci od teko cega besedila in od podrejenih naslovov razdelkov. Pomembne stavke v besedilu poudarjamo s spet druga cno pisavo. Takno oblikovanje je za ustvarjalca zanimivo, ker mu orodja priro cno ponujajo mnogo izraznih monosti; a za lep in uravnoteen videz izdelka se mora ustvarjalec zelo potruditi, cetudi so morda na voljo e izdelane predloge, ki jih lahko uporabi. Vizualno oblikovanje nemalokrat vodi v premo cno razgiban in neenoten videz, ki oteuje branje in pregled besedila. Logi cno strukturiranje se lo ci od vizualnega po tem, da povemo raje, kaj nek del besedila strukturno pomeni. S kaknimi grafi cnimi sredstvi bo taka struktura predstavljena, pa je odvisno od sloga, ki ga bomo izbrali za besedilo kot celoto. Tako bomo ozna cili, kaj je glavni naslov in kaj so naslovi podrazdelkov, kaj je citat, kaj nam morebiti ni ve poudarek in podobno. Ce c, kako se izpisujejo naslovi podpoglavij, bomo spremenili njihov opis in na mah opravili z vsemi. Logi cno

284

Pisarna brez pisarne

strukturiranje obi cajno omogo ca preprosto zbiranje sorodnih podatkov. Tako bomo brez teav vse naslove zdruili v vsebinsko kazalo besedila ali pripravili stvarno kazalo. Kot se bomo prepri cali, Lyx sodi v urejevalnike, ki logi cno strukturirajo besedilo. Da bomo znali raz cleniti besedilo, pa se moramo najprej spoznati z njegovimi sestavnimi deli. Razredi besedil Navadno del pisma vklju cuje naslov poiljatelja, naslov prejemnika in kon cni pozdrav. V seminarski nalogi vsega tega ni, zato pa so v njej naslovi razdelkov in podrazdelkov, kazalo vsebine in seznam literature. Obe nateti zvrsti ce sta sploh uporabni premoreta tudi navadno besedilo z nekim sporo cilom, a se razlikujeta po svoji ureditvi. Pravimo, da pismo in seminarska naloga sodita v razli cna razreda besedil. Razred besedil dolo ca okolja, ki jih lahko uporabimo. Razred spisa, ki ga trenutno piemo, lahko vidimo (ali po potrebi spremenimo) na menuju Videz Spis Razred. Najuporabneji je razred article; namenjen je pisanju clankov, v njem pa lahko napiemo tudi seminarsko ali diplomsko nalogo, poro cilo . . . Uporabni so e razredi letter (pismo), report (poro cilo), book (knjiga) in slides (prosojnice), vendar se bomo v nadaljevanju omejili le na razred article. NAMIG Vedno uporabljajmo razred article, ce nimamo res dobrega razloga za druga cno odlo citev. S tem razredom deluje ve cina uporabnih okolij in slogovnih paketov, pa tudi prevajalnikov v druge oblike, denimo v HTML.

Okolja Strukturiranje spisa piscu olaja pisanje, bralcu pa branje. Spis je sestavljen iz navadnega besedila, a tudi iz naslovov, razli cnih poudarkov in slik. Razli cne dele besedila v Lyxu imenujemo okolja. Okolja so klju cnega pomena za razumevanje filozofije Lyxa (in Latexa). Z okolji besedilo opiemo tako, da urejevalnik ve, da je naslov res naslov, kazalo pa kazalo. Tako bo lahko pravilno stavil besedilo tudi, ce se bomo pozneje odlo cili spremeniti slog velikost in vrsto crk v naslovih, razmike med vrsticami itd. Okolje dolo cimo za vsak odstavek posebej, in sicer v okoljskem menuju na skrajni levi strani orodne vrstice. Privzeto je okolje Standardno, v katerem piemo navadno besedilo. Spremenimo ga lahko tako, da najprej ozna cimo besedilo ( ce ga ne, Lyx privzame trenutni odstavek), nato pa s padajo cega menuja Okolje (s klikom navzdol obrnjene pu cice poleg napisa Standardno) izberemo ustrezno okolje, denimo Razdelek za naslove razdelkov.

Pisarna brez pisarne

285

Slika 7-1:
Opis gradnikov v Lyxu

okoljski menu orodna vrstica

drsnik tevilka in naslov razdelka

oznaka vrstica stanja

Za vajo postavimo besedilo z dvema odstavkoma (okoljema):

Okolja v LyXu Saj ni teko, ce se jih navadimo.

Po vpisu besedila s kazalcem obi cimo prvo vrstico in z menuja Okolje izberimo Razdelek. Opazimo, da se je napis Okolja v Lyxu pove cal, na levi strani pa se je prikazala zaporedna tevilka razdelka (v naem zgledu: 1). Za vajo lahko v prejnjem spisu izbiramo razli cna okolja z menuja Okolje in zraven ugibamo, kaj po cnejo. Ve c o okoljih lahko preberemo v Lyxu, ce izberemo Pomo c U cbenik. Vzorci in zgledi Matematik Ernst Zermelo je dejal, da zgledi ne u cijo ni c manj kot teorija. Marsikdaj nam je celo lae zapopasti preprost vzorec in ga posploiti na podobne, kakor se ubadati z vsemi podrobnostmi problema ali programa. Lyx pozna vrsto zgledov e napisanih pisem, knjig in clankov in vzorcev predlog za nove spise. Verjetno je najlae pobrati in spremeniti eno od obstoje cih datotek, morda pa se bomo ob tem e spomnili okolja, ki bi ga nujno potrebovali v svojem spisu. Zglede datotek najdemo v menuju Datoteka Odpri Zgledi. Novo datoteko po vzorcu lahko odpremo z ukazom Datoteka Nova po vzorcu. Na menuju, ki se prikae, najprej dolo cimo ime nae nove datoteke in kliknemo V redu, nato pa dolo cimo e vzor cno datoteko. Z izbiro vzor cne datoteke smo izbrali razred spisa in videz nekaterih okolij; slednje imenujemo slog.

286

Pisarna brez pisarne

Ve cina privzetih zgledov je pisana v angle cini, preprosti zgled spisa v Lyxu v sloven cini pa najdemo pod imenom s l _ s p l a s h . l y x . Na to datoteko se sklicuje tudi u cbenik v sloven cini, ki je dostopen na zvezi z izbiro Pomo c U cbenik. U cbenik le preberimo, saj opisuje Lyx ire, kakor ga lahko tukaj. Naslovi razdelkov Dalji spisi so videti kaj klavrni, ce snov ni raz clenjena na razdelke. V Lyxu clenimo tako, da uporabimo okolja Del, Razdelek, Podrazdelek, Podpodrazdelek, Odstavek in Pododstavek (uporabniki LaTeXa jih poznajo kot \ p a r t , \ s e c t i o n , \ s u b s e c t i o n , \ s u b s u b s e c t i o n , \ p a r a g r a p h in \ s u b p a r a g r a p h ). Prvo raven clenitve uporabljamo le v knjigah in je namenjena naslovu poglavja, zadnja pa je manj kot odstavek. Clenimo z menujem Okolje. Ve cinoma za kraje spise zadostujeta dve ravni naslovov: naslov razdelka in podrazdelka. NAMIG Izkueni uporabniki v Lyxu uporabljajo tipkovnico, ne mike. Ce smo opravili vajo s strani 284, smo verjetno opazili, da se je v vrstici stanja (siva vrstica povsem spodaj) po izbiri Section prikazal napis (layout Section [M-p 2]). Lyx nas obve ca, da smo pravkar z miko izbrali okolje Section, ki bi ga lahko hitreje izbrali prek tipkovnice z vnosom M-x Enter ali celo s pritiskom kombinacije Meta layout Section in +P 2 (tipko Meta nam na obi cajnih tipkovnicah nadome ca tipka Alt ). Lyx tako stori vsaki c, ko je na voljo blinjica prek tipkovnice, zato s koti ckom o cesa opazujmo vrstico stanja (s tujko imenovano tudi minibuffer).

Kazalo vsebine Med delom z Lyxom se iz naslovov razdelkov samodejno gradi tudi vsebinsko kazalo. V spis ga lahko vstavimo z izbiro Vstavi Seznami in kazala Vsebinsko kazalo. Prikae se sivi kvadratek z napisom Vsebinsko kazalo, ki bo v stavljenem izvodu nadome cen s pravo vsebino kazala. Trenutno kazalo si lahko ogledamo na zaslonu z izbiro Uredi Kazalo vsebine ali s klikom pravokotnika z napisom Vsebinsko kazalo. Odpre se okno Vsebinsko kazalo s hierarhi cno urejenim kazalom. Po spisu se zdaj lahko pomikamo, klikajo c naslove v kazalu. Tu in tam ga osveimo s klikom gumba Osvei. Sklicevanje na literaturo Seminarske in diplomske naloge pogosto navajajo razli cne revije. Lyx omogo ca tudi stavljenje samodejno otevil cenega seznama literature v ta namen navadno na

Pisarna brez pisarne

287

koncu datoteke izberemo okolje Literatura. Odstavki se bodo v tem okolju prikazovali z oznako klju ca za sklic na literaturo in oznake, ki naj se pojavi v natisnjenem izvodu spisa. Posamezni klju c ali oznako lahko spremenimo tako, da ju kliknemo. Okolje literarnih virov zapustimo tako, da iz menuja Okolje izberemo drugo, denimo Standardno. Na literarni vir se v besedilu sklicujemo z Vstavi Sklic na literaturo. Pojavi se okno, v katerem izberemo klju c in ga s klikom pu cice levo iz okna Dostopno prenesemo v okno Izbrano. Hkrati lahko se lahko sklicujemo tudi na ve c virov v tem primeru bodo v spisu lo ceni z vejico. Med literarnimi viri lahko tudi i cemo, tako da v polje I ci vnesemo iskani izraz in pritisnemo Naprej. Ko kon camo, pritisnemo V redu in v spisu imamo ustrezne sklice. Za cetnikom opisana raba zadostuje za nekaj tednov dela z Lyxom. A obstaja tudi bolji (in seveda zapleteneji) na cin citiranja. Uporabniki Latexa poznajo program BibTeX, s katerim se sklicujemo na svojo zbirko podatkov literarnih virov, ki jih ve ckrat uporabljamo v razli cnih spisih. Zbirka za BibTeX ima pripono . b i b , sicer pa je to navadna besedilna datoteka, recimo ji p r i r o c n i k i . b i b , v kateri, na primer kar s Kedit, napiemo nekaj takega:
@Book{lkde-2003, title = {{Linux z namizjem KDE, 2.~izdaja}}, author = {Ale\v{s} Ko\v{s}ir and Roman Maurer and Rok Pape\v{z} and Primo\v{z} Peterlin and Miha Tom\v{s}i\v{c}}, booktitle = {Linux z namizjem KDE}, publisher = {Zalo\v{z}ba Pasadena}, address = Ljubljana, year = 2003, ISBN = {961-6361-29-5} }

umniki morajo biti napisani po TeXovsko. Taknih vnosov @ B o o k je navadno seveda ve c, saj gre za zbirko literature, ki jo pogosto citiramo. Denimo, da se zdaj elimo sklicati na to knjigo, imena avtorjev pa bi okrajali na za cetnice, saj jih je kar veliko. Zdaj lahko v Lyxu izberemo Vstavi Seznami in kazala Sklic z BibTeXom Brskaj in ozna cimo datoteko p r i r o c n i k i . b i b , katere ime se prikae v osrednjem polju kot izbrana zbirka podatkov, ki jo nameravamo uporabljati za sklice literature v tem spisu. V padajo cem menuju Slog izberemo plabbrv, poljski slog citiranja, ki zna skrajevati osebna imena. Uporabniki Latexa bi isto storili z ukazoma:
\bibliography{prirocniki} \bibliographystyle{plabbrv}

288

Pisarna brez pisarne

Slika 7-2:
Sklicevanje na literaturo v Lyxu z BibTeXom; v ozadju rezultat

Ko pritisnemo V redu, vidimo v Lyxu oznako Reference, generirane z BibTeXom. Ta nam nadome ca okolje Literatura, ki ga pri uporabi BibTeXa ne potrebujemo ve c, saj imamo podatke o virih e v zbirki p r i r o c n i k i . b i b . Na vir iz zbirke se zdaj sklicujemo tako, kakor je opisano zgoraj za obi cajno sklicevanje, torej prek Vstavi Sklic na literaturo. Primer kon cnega izdelka vidimo na sliki 7-2. Kot vidimo, so od osebnih imen avtorjev res ostale le za cetnice.

Matemati cni izrazi

Ni ga srednjeolca, ki e ne bi moral lepo natisniti matemati cnega obrazca v kakni seminarski nalogi. Pri tudiju tehni cnih ved pa so formule e pogosteje. Sre co imamo, da je bil Latex zasnovan za polne strani ena cb in Lyx to s pridom izkori ca. Matemati cni obrazec uredimo v spisu tam, kjer nastopa, v posebnem matemati cnem na cinu, imenovanem Mathed. Matemati cni izrazi se od drugega besedila v Lyxu lo cijo po modri barvi. Urejamo jih lahko tako, da jih obi cemo s kazalcem; tedaj se izraz okviri z ronatim pravokotnikom, ki nakazuje monost urejanja.

Pisarna brez pisarne

289

Vrsti cni in prikazni na cin Pravzaprav sta na voljo dva matemati cna na cina: vrsti cni in prikazni. Prvega bomo uporabili, kadar matemati cne izraze omenjamo kar v vrstici, torej bolj mimogrede. Kadar gre za pomembneje zadeve, za katere elimo, da bi izstopale iz besedila, bomo uporabili prikazni na cin. Kadar tega ne bomo posebej poudarili, ne bomo dlakocepili. Tukaj opisana lastnost bo veljala za oba na cina in izraz matemati cni na cin nam bo pomenil kateregakoli od njiju. Oglejmo si preprost srednjeolski zgled. Kvadratna ena cba ax2 + bx + c = 0 premore 2 za a = 0 in b > 4ac dve realni reitvi b b2 4ac . x1,2 = 2a V zgornjem zgledu je izraz x1,2 = . . . pisan v prikaznem matemati cnem na cinu, preostali trije izrazi pa v vrsti cnem. Opazimo lahko tudi, da so crke a, x, b in c v matemati cnem na cinu nagnjene, kot je to v navadi za spremenljivke, minus je res minus in ne vezaj ali pomiljaj, presledek med plusom in c pa je v izrazu ax2 + bx + c ve cji od presledka med b in x. Za vse te podrobnosti poskrbi sam Lyx. NASVET Vse matemati cne izraze piimo v matemati cnem na cinu. Tako bomo zagotovili pravilno obliko pisave, pravilne matemati cne znake, pravilne presledke med posameznimi gradniki obrazca, pravilen morebitni prelom in zato laje razumljiv obrazec. Oblika 8 2 = 6 je pregledneja od 8-2=6. Vrsti cni in prikazni na cin ustrezata uporabi kombinacij \ ( . . . \ ) in \ [ . . . \ ] v Latexu. V vrsti cni matemati cni na cin vstopimo: x s klikom gumba Matemati cni na cin (ozna cen je z modrim izrazom orodni vrstici;
a+b c )

x z izbiro postavke v menuju Vstavi Matematika Vrsti cna formula; x s kombinacijo tipk na tipkovnici Alt + C , M ali Alt + M , M ; x z izbiro kateregakoli matemati cnega znaka, bodisi z Matemati cne plo ce, menuja Matematika ali prek tipkovnice; , D , ce smo v matemati cnem prikaznem na cinu. x s kombinacijo Alt + M Po vstopu v matemati cni na cin je pred nami moder kvadratek, ki ponazarja mesto vstavljanja, izraz pa je obkroen z ronatim pravokotnikom.

290

Pisarna brez pisarne

V prikazni matemati cni na cin lahko vstopimo: x z izbiro Vstavi Matematika Prikazna formula; , D , ce smo v besedilnem ali v matemati cnem x s kombinacijo tipk Alt + M vrsti cnem na cinu. Za vajo lahko izraz 1 + 1 = 2 napiemo kot besedilo, kot obrazec v vrsti cnem matemati cnem na cinu in kot obrazec v prikaznem matemati cnem na cinu. V besedilu pie 1+1=2, kar ni posebej lepo, v vrsti cnem matemati cnem na cinu 1 + 1 = 2, v prikaznem pa 1 + 1 = 2. Eksponenti in indeksi Obstajata laji in teji na cin za zapis ne cesa takega: a2 + b2 = c2 . Teji na cin zahteva brskanje po menujih in uporabo mike za zapis dvojk kot eksponentov in ga zaradi tega ne bomo uporabljali. Laji na cin: preprosto pojdimo v matemati cni na cin in napiimo a ^ 2 + b ^ 2 = c ^ 2 . Podobno zapiemo izraze z indeksi, kot v zgledu x1 + x2 = 42: x _ 1 + x _ 2 = 4 2 . Presledek za indeksom 1 nas tudi tokrat vrne na osnovno raven v izrazu, ki ga piemo. Eksponente in indekse lahko tudi poljubno meamo, da ustvarimo izraz, ki ga elimo. Za izraz 31 57 ab42 b36 torej uporabimo a ^ b ^ 3 1 _ 4 2 b ^ 5 7 _ 3 6 .

NAMIG Uporabniki LaTeXa bodo sprva malce zmedeni, saj kombinacija tipk v LyXu ne zajema zavitih oklepajev, pa vseeno lahko zapiemo ve c crkovne izraze v eksponentu. Mislimo si, da pritisk na ^ ali _ v Lyxu pomeni to, kar v Latexu kombinacija ^ { ali _ { , pritisk na v Lyxu pa } . Tako bi zgornji izraz v Latexu napisali kot a ^ { b ^ { 3 1 } _ { 4 2 } b ^ { 5 7 } _ { 3 6 } } .

Po klan cku gor, po klan cku dol Napisali smo svoj najljubi izraz, a smo ugotovili, da smo se zatipkali. Ni c ni izgubljeno. Po izrazih se je mogo ce tudi sprehajati in jih popravljati. Obrazec obi cemo z miko in kliknemo mesto, ki ga elimo popraviti. Namesto tega ga lahko tudi obi cemo s smernimi tipkami: v tem primeru se lahko pretvarjamo, da ga e enkrat piemo in poleg smernih uporabljamo e tipke ^ , _ in preslednica . Med

Pisarna brez pisarne

291

navigacijo se nam v ronatem okvirju s formulo vseskozi prikazujejo e okvirji vseh gnezdenj, v katerih trenutno smo. Za zgled vzemimo, da elimo v naslednjem izrazu zamenjati 42 v 13: ab42 b36 To storimo tako, da z leve strani s pu cico vstopimo cek, v okvir nato pa zaporedoma pritiskamo ^ _ 1 3 in e dvakrat Backspace . Opravljeno. rke in simboli Grke c bi radi Uporabimo standardne grke crke Latexa od \ a l p h a za do \ o m e g a za . Ce vstavili simbol, ki mu ne poznamo imena, uporabimo menu Vstavi Matematika Matemati cna plo ca. V tem primeru si seveda zapomnimo tipkovniko blinjico do simbola, ki nam jo Lyx posreduje v vrstici stanja. Kvadratni koreni in ulomki Kvadratni koren in ulomek imata skupno lastnost sama po sebi ne povesta prav dosti, potrebujemo e dodatne argumente. Tako pod kvadratnim korenom potrebujemo e korenjenec, v ulomku pa tevec in imenovalec. Korenjenec, tevec, imenovalec in elementi matrike so posebni primeri vstavljanja v mesto vstavljanja. Podobno smo sre cali pri eksponentih in indeksih. Kvadratni koren dobimo z ukazom \ s q r t v matemati cnem na cinu. Pokae se mesto vstavljanja pod korenom. Ulomke dobimo z ukazom \ f r a c v matemati cnem na cinu. Pokaeta se dve mesti vstavljanja, na kateri lahko vpiemo tevec in imenovalec. Veliki operatorji Integracijski simboli in sumacijski simboli sodijo v Lyxu med tako imenovane velike operatorje. Izberemo jih lahko prek matemati cne plo ce ali v matemati cnem na cinu kot \ i n t oziroma \ s u m . Integracijske ali sumacijske meje dopiemo tako, da jih zapiemo kot eksponent ali indeks, kot je opisano na strani 290. Formulo za izra cun Eulerjeve funkcije gama za y > 0

31 57

(y) =
0

xy1 ex dx

292

Pisarna brez pisarne

Slika 7-3:
Matemati cne izraze lahko stavimo prek tipkovnice ali pa prek matemati cne plo ce.

torej v matemati cnem na cinu vnesemo kot takole zamotano besedilo \Gamma(y)=\int_0 ^\infty x ^ y - 1 e ^ - x d x , kar se v vrsti cnem na cinu prikae elimo, da se tudi v vrsti kot (y) = 0 xy1 ex dx. Ce cnem na cinu integracijske meje prikaejo pod in nad integracijskim simbolom, takoj za \ i n t uporabimo ukaz Latexa \ l i m i t s . Prikazal se bo sicer z rde co barvo, ker Lyx ne ve, kako bi ga prikazal,
0

rezultat pa bo (y) =

xy1 ex dx.

Matrike in oklepaji okoli njih Matriko prikli cemo z izbiro matrike v posebnem menuju Vstavi Matematika Matemati cna plo ca. Razsenost ji dolo cimo z drsnikom in izbiro v poljih Vrstice in Stolpci. Nastavimo lahko tudi vodoravno poravnavo elementov po stolpcih. tako izberemo matriko 3 4 in vodoravno poravnavo cclr, bodo elementi v Ce prvih dveh stolpcih osredinjeni (c kot centered), elementi tretjega stolpca bodo poravnani levo (l kot left), elementi zadnjega pa desno (r kot right). Matriko v oklepajih postavimo tako, da na matemati cni plo ci najprej izberemo prave oklepaje, nato pa na mesto vstavljanja postavimo e matriko. Lahko pa se odlo cimo za druga cno pot in najprej postavimo matriko, jo z miko izberemo, in nato okoli nje postavimo oklepaje. Oba na cina delujeta.

Pisarna brez pisarne

293

Pomembno pa je, da matemati cne matrike razlikujemo od tabel, ceprav so si na zaslonu po videzu podobne. Pri pisanju se tudi tokrat osredoto cimo na pomen besedila, ne na videz. Matrike vedno nastopajo v matemati cnem okolju, tabele pa vedno v tekstovnem. Latex zna sam poskrbeti za primerno stavljenje enih in drugih. Limite, sinusi, kosinusi Uporabimo \ l i m , \ s i n , \ c o s . Lyx poskrbi za pravilen razmik med imenom funkcije in argumentom.

Tabele
Pri pisanju poro cil se v casih (ali pa kar pogosto, odvisno od poklica, ki ga opravljamo ali se zanj olamo) znajdemo v poloaju, ko moramo v besedilo vnesti tabelo. To storimo z izbiro Vstavi Material v tabeli ali s klikom gumba Tabela v orodni vrstici. Z gumbi lahko izberemo razsenosti tabele, to pa nato s potrditvijo vstavimo v besedilo. NAMIG Pomembno je, da matemati cne matrike razlikujemo od tabel. Prav tako se moramo zavedati, da Lyx ne podpira samodejno izra cunljivih potrebujemo tovrsten dinami tabel preglednic. Ce cni spis, se bomo morda raje zatekli h kakemu pisarnikemu paketu, denimo OpenOffice.org. Prava mo c Lyxa in Latexa se pokae ele pri stati cnih dokumentih, kot so knjige, ki morajo biti brezhibno stavljeni. Ve cje tabele navadno vnaamo v besedilo kot plovke. Plovka je okolje, katerega se izkae, poloaj na strani ni dolo cen, ampak se prilagaja lepoti trenutne strani. Ce da bo stran s tabelo na sredi grda, je lahko tabela na vrhu strani ali celo na drugi strani. Tabele, ozna cene kot plovke, lahko opremimo tudi s podpisom ali nadpisom. Okolje plovk za tabele izberemo z Vstavi Plovke Tabela. Poleg napisa Tabela elimo imeti tabelo pod opisom, pritisnemo Enter , sicer pa se vpiemo opis tabele. Ce pomaknemo na za cetek opisa in tam pritisnemo Enter . Lastnosti tabele spremenimo tako, da tabelo kliknemo z desnim gumbom. Dolo cimo lahko vidnost mej, dodajamo ali odstranjujemo stolpce ali vrstice na trenutnem se poloaju kazalca, spreminjamo poravnavo besedila po stolpcih in podobno. Ce nae besedilo v dolo ceni vrstici izjemoma razteza prek dveh ali ve c stolpcev, ozna cimo to kot ve cstolp cno celico. V ta namen z miko izberemo stolpce, ki jih elimo zdruiti, nato pa izberemo monost Nastavitve tabele Vodoravna poravnava Ve cstolp cna v na crtu tabele.

294

Pisarna brez pisarne

Denimo, da elimo oblikovati naslednjo tabelo: Sadje Cena banane 150 pomaran ce 250 ni drugih podatkov Najprej dolo cimo velikost tabele 4 2 in jo potrdimo. Nato z miko obi cemo levi stolpec in v na crtu tabele (desni klik) dolo cimo levo poravnavo tega stolpca. Z miko pobarvamo spodnji dve celici in ju v na crtu tabele ozna cimo kot ve cstolp cno celico. Nazadnje e vpiemo besedilo.

Slike
Lyx podpira vstavitev slik v mnogih zapisih, vklju cno z zapisi PNG, GIF in JPEG, predvsem pa na tradicionalni na cin za Latex z vklju cevanjem ovitega postscripta (EPS). To je vektorska oblika zapisa slike, katere prednost je preprosta pove cava, sukanje, dopolnitev in izpis neposredno na postscriptni tiskalnik. Kako narediti EPS Ve cina programov za Linux zna izvoziti sliko v obliki EPS. Morda se izbira skriva pod poljem Natisni V datoteko. Natetih je nekaj najbolj razirjenih programov z na cini, kako priti do slike v postscriptu: x Xfig: Export EPS nam da sliko v ovitem postscriptu; v njej so uporabljene postscriptne pisave. Za ve cino uporabnikov bo ta izbira preprosteja in rezultat sprejemljiv. e lepi rezultat nam da kombinacija slik v postscriptu in crk v LaTeXu, saj se tako pisave na slikah in v besedilu uskladijo. Postopek za izdelavo datotek . p s t e x in . p s t e x _ t je opisan na strani 305 v razdelku o Xfig. x Mozilla: odpremo le sliko brez spletne strani (pritisnemo desni gumb mike in izberemo Pokai sliko), potem izberemo Datoteka Natisni Natisni v datoteko. x XV: odpremo sliko in jo kliknemo z desnim gumbom. Izberemo Save Format: Postscript OK compress OK. x OpenOffice.org: Datoteka Natisni Natisni v datoteko, nakar podamo ime datoteke in izberemo, da elimo postscriptno. Izbran mora e biti Sploni tiskalnik.

Pisarna brez pisarne

295

Slike lahko tudi pretvarjamo iz drugih zapisov. To lahko storimo tudi v ukazni vrstici, glej stran 356 v razdelku o NetPBM. Vstavitev slike v Lyx Pri vstavljanju slike v nae besedilo se moramo o poloaju slike pravzaprav odlo cati med tremi monostmi: x slika lahko nastopa kar sredi vrstice (to je podobno matemati cnemu vrsti cnemu na cinu s strani 289), x slika nastopa v svojem odstavku na dolo cenem mestu v besedilu, x slika lahko nastopa kjerkoli, morda celo na drugi strani, da je le videz strani pravnji. Najve ckrat bomo uporabljali zadnji na cin, pri katerem sliko ozna cimo kot plovko. Plovka je okolje, katerega poloaj na strani ni dolo cen, ampak se prilagaja lepoti se izkae, da bo stran s sliko na sredi grda, lahko slika stoji na trenutne strani. Ce vrhu strani ali celo na drugi strani. Slike, ozna cene kot plovke, lahko opremimo tudi s podpisom ali nadpisom. Okolje plovk za slike izberemo z Vstavi Plovke Slika. Poleg napisa vpiemo opis slike. Ce elimo imeti sliko pod opisom, Slika , druga ce se pomaknemo takoj za napis Figure in tam pritisnemo pritisnemo Enter Enter . Zdaj kliknemo ikono Vstavi sliko v orodni vrstici ali izberemo Vstavi Slika. Vpiemo ime slike ali pa pridemo do nje z brskanjem. Kon cano. Kot smo e zapisali, lahko sliko in crke na njej v Lyx vstavimo tudi lo ceno; s tem smo s programom Xfig izvozili doseemo usklajenost pisav na sliki in v besedilu. Ce oboje v datoteki s l i k a . p s t e x in s l i k a . p s t e x _ t , Lyxu dopovemo, da bomo vstavili sliko, ki jo je izdelal Xfig, tako da izberemo Vstavi Zunanji material Vzorci: Xfig, nato pa brskamo in dolo cimo e ime datoteke. Z gumbom Poglej rezultat datoteko odpremo v Xfigu. nam prevajanje z vklju Ce ceno sliko javlja napake in zato ne moremo videti izhoda, napiimo tole v Videz Spis Vzglavje:
\newcommand{\color}[2][1]{}

Sliko zdaj vidimo v postscriptu, kar je na kon cni cilj, a zavedajmo se, da je za Lyx ta slika zunanji material, zato je v njem ne moremo vrteti in druga ce spreminjati.

296

Pisarna brez pisarne

Zasuk, razteg Kliknemo sliko. Prikae se menu, s katerega lahko izberemo razsenosti slike, ki smo izberemo le irino, se viina dolo jo kliknili. Ce ci samodejno in nasprotno. Sliko lahko tudi zasukamo tako, da v polje Zasuk vpiemo kot v stopinjah. NASVET Prevelika slika lahko povzro ci cuden prelom strani. Za list velikosti A4 sliko po potrebi zmanjamo na kaknih 710 centimetrov irine. Slik, dobljenih s programom Xfig in vstavljenih z ukazom \ i n p u t { . . . } , v Lyxu ne moremo ve c sukati in raztegovati. Lahko pa to po cnemo v Xfigu, e preden sliko izvozimo.

rkovanje C
Lyx podpira crkovalnik ce smo ga nastavili po navodilih s strani 282. Besedilo ASpell, . preverimo s tipko F7 ali izbiro Uredi Crkovalnik Crkovanje poteka podobno kot v KEdit, kar smo opisali v poglavju 3 na strani 93. Neznane besede lahko nadomestimo z novimi, prezremo, kakor da jih ni bilo, ali jih dodamo v osebni slovar cek.

Ogled kon cnega izdelka na zaslonu in odtis

Pred zaslonom resda predimo ve cji del pripravljanja spisa, vendar se moramo zavedati, da je na cilj odtis na papir (popravek: ce je na cilj odtis na papir, se moramo tega zavedati a ve cinoma bo). Kon cni izdelek je tako datoteka v postscriptu, ki si jo lahko ogledamo v programu g v z Datoteka Glej postscript. Natisnemo jo lahko kar iz programa g v , opisanega na strani 346, ceprav lahko izberemo tiskanje tudi v menuju Datoteka Tiskaj. V tem menuju bomo tipi cno izbrali tiskalnik, imenovan ps, ki bo za tiskanje postscripta uporabljal filter (deloval pa bo enako, kot ce postscriptno datoteko natisnemo z ukazom l p r - P p s ). Namestitev tiskalnikega filtra pa smo si e ogledali na strani 217.

Izvozni izdelki
Posamezen spis v Lyxu je ponavadi shranjen v eni ali ve c datotekah s pripono . l y x . V sodobnem casu je vse bolj pomembno tudi, da lahko spise izmenjujemo s kolegi ali objavljamo v elektronski obliki. V menuju Datoteka Izvozi najdemo podprte izhodne zapise. Mogo ce je narediti navadno postscriptni odtis, PDF, prek zunanjih

Pisarna brez pisarne

297

programov spletne strani v HTML, ce pa nae ciljno ob cinstvo vneto uporablja Latex, se lahko odlo cimo za DVI ali kar sam Latex. Ker zna Lyx izvoziti pravi Latex, je zelo primeren tudi kot vmesna stopnja pri u cenju Latexa; nekaj e naklikamo, potem pa izvozimo v standardni Latex in pogledamo, kako se tisto naredi tam. Ena cba za funkcijo s strani 291 je, denimo, v Latexu, dobljenim iz Lyxa videti takole:
\[ \Gamma(y)=\int_{0}^{\infty}x^{y-1}e^{-x}dx \]

Pri izvozu besedila e omenimo, da nastavitve s strani 282 pravzaprav definirajo slovenske crke kot ISO 8859-2, ne UTF-8, ki je v Pingu in KDE obi cajen, zato bomo imeli teavo, ce bomo izvoeno besedilno datoteko eleli pogledati v Keditu ali kaknem drugem urejevalniku besedil. V poglavju 5 na strani 205 razlagamo ve co naborih znakov, tule pa omenimo le reitev; besedilno datoteko iz ISO 8859-2 v UTF-8 pretvorimo takole:
iconv l2..utf8 < datoteka-v-latin2.txt > datoteka-v-utf8.txt

Podobno po potrebi pretvorimo tudi datoteko . t e x .

Gnuplot in risanje grafikonov

Gnuplot je program za pripravo dvo- in trirazsenih grafikonov. Zmore bolj zapletene grafikone od ve cine preglednic, po drugi strani pa se ga nau cimo laje od profesionalnih orodij, kot so denimo Mathematica ali Matlab. Te ce v tevilnih strojnih in programskih okoljih. Krmilimo ga iz ukazne vrstice, rezultate pa je sposoben prikazati na ve c kot 50 razli cnih tiskalnikih, grafi cnih terminalih ali zapisih grafi cnih datotek. ZANIMIVOST Kljub temu, da se ime programa za cne z Gnu-, Gnuplot ni izel iz projekta GNU. Program lahko uporabljamo tudi v zelo skromnem okolju, za najbolj partansko delo ne zahteva ve c od znakovnega zaslona. Kljub temu so kon cne slike lahko zelo razkone, saj njihov videz ni v povezavi z okoljem, v katerem delamo.

Zagon in izhod iz programa

ga poenemo brez argumentov g n u p l o t ga Uporabljamo ga na dva na cina. Ce upravljamo interaktivno z njemu lastno pogovorno vrstico in vgrajenim ukaznim

298

Pisarna brez pisarne

sistemom pomo ci, ki se zgleduje po velikih sistemih. Druga monost je, da pripravimo paketne datoteke, ki jih podamo kot argumente v ukazni vrstici. Program jih brez naega posega obdela in pripravi zahtevane izpise. Medtem ko je prvi na cin zelo primeren za pripravo posameznih grafov, je drugi toliko bolj uporaben, ce moramo obdelati veliko tevilo podobnih si podatkov. Program zapustimo z ukazom e x i t . Program pa nas ne opozori, da ustvarjenega nismo shranili. Trenutno stanje shranimo na datoteko z ukazom s a v e " datoteka.plot" . bomo delo naslednji Shranijo se vse nastavitve za sliko, ki jo imamo v delu. Ce c eleli nadaljevati, nastavitve preberemo z datoteke z ukazom l o a d " datoteka.plot" .

Vgrajena pomo c
Pri interaktivnem delu doseemo pomo c z ukazom h e l p . Nekoliko stareji uporabniki bodo opazili, da se v svojem pristopu zgleduje po sistemu pomo ci, vgrajenem v operacijski sistem VAX/VMS. Za cetnemu ukazu, za katerega i cemo navodila, lahko dodajamo vse podrobneje teme, na primer najprej vnesemo
gnuplot> help plot

in ugotovimo, da je po opisu ukaza p l o t na voljo ve c podtem, med katerimi je ena o klju cni besedi u s i n g , vanjo pa se poglobimo z ukazom
gnuplot> help plot using

Datoteka s pomo cjo je navadna besedilna datoteka, najdemo jo na

/usr/share/gnuplot.gih.

Zgled: risanje matemati cnih funkcij

je za kratek zgled: nariimo sinusno funkcijo. V ukazni lupini poenemo Cas g n u p l o t , v njem pa z ukazom p l o t zahtevamo izris sinusne funkcije:
gnuplot> plot sin(x)

Gnuplot nam precej pomaga s pametnim ugibanjem, kaj bi radi od njega. Ker nismo izrecno zahtevali druga ce, izhod usmeri na zaslon (okensko okolje X11), meje odseka na abscisni osi so privzeto [10, 10], na ordinatni osi pa takne, da zajamejo karseda velik del grafa. Vgrajene matemati cne funkcije bi morale zado cati ve cini potreb. Naslanjajo se na standardno knjinico matemati cnih funkcij l i b m . a in ob trigonometri cnih,

Pisarna brez pisarne

299

Slika 7-4:
S programom Gnuplot izrisan graf sinusne krivulje

eksponentni in hiperboli cnih ter njihovih obratnih funkcijah zajemajo denimo e nekaj osnovnih Besslovih funkcij, funkcijo , normalno porazdelitveno funkcijo in tako naprej. Definiramo lahko tudi svoje funkcije, pri cemer se lahko opiramo na e vgrajene funkcije in na vgrajene aritmeti cne in logi cne operacije.

Izbira izhodnega zapisa

Graf zadnjega zgleda smo izrisali na zaslon. Pokaimo e, kako povemo, v kaknem izhodnem zapisu elimo imeti oblikovano sliko grafa sinusne funkcije in kako naj bo datoteka s sliko poimenovana:
gnuplot> set terminal png gnuplot> set output "sinus.png" gnuplot> plot sin(x)

V zgledu smo izbrali izhod v rastrskem na cinu PNG. e uporabneji od rastrskih na cinov je verjetno izhod v postscriptu. Gnuplot zna shranjevati e v celi vrsti zapisov, zdruljivih s stavnim sistemom Tex in razli cnimi paketi makroukazov zanj: l a t e x , e m t e x , e p s l a t e x , e e p i c , m f , m p , p s l a t e x , p s t e x , p s t r i c k s in t e x d r a w . Poleg tega zna uporabiti tudi razirjene grafi cne metaformate, npr. CGM ali EMF. Zapisovati zna tudi v zapisu pogostejih grafi cnih programov: a i f m (Adobe Illustrator), c o r e l (Coreldraw), d x f (Autocad) ali na tega e posebej opozarjamo f i g (Xfig). Podpora toliknemu tevilu tiskalnikov, risalnikov in grafi cnih terminalov pa je po drugi strani bolj zgodovinskega kot prakti cnega pomena.

300

Pisarna brez pisarne

Zgled: trorazseni graf

Bolj zapleten zgled uporabe je prikazan s spodnjo kodo, ki opisuje sliko tlaka okrog to ckastega sinusnega izvora:
#!/usr/bin/gnuplot -persist set encoding iso_8859_1 set title "Zvo cno valovanje" 0,0 set dummy x,y set key title "Legenda" set view 60, 30, 1, 1 set isosamples 80, 80 set surface set contour set mapping cartesian set hidden3d set cntrparam levels discrete 0 set timestamp "1 maj 2000" bottom rotate 0,0 set xlabel "oddaljenost" 0,0 "" set zlabel "amplituda tlaka" 0,0 "" splot [0:50] [0:50] besj0(sqrt(x**2+y**2))

""

Koda v prvi vrstici pripoveduje, da bo datoteka, ce ji podelimo pravico za zagon, ustvarila okno s sliko funkcije. Okno bo zaradi dolo cila - p e r s i s t ostalo na zaslonu tudi e po tem, ko se bo program kon cal. Nato z ukazom s e t t i t l e dolo cimo naslov slike. Izpisal se bo osredinjeno na vrhu slike. Podrobnosti, kako je videti slika, so praviloma odvisne od izhodne naprave in dodatnih izbir, ki jih morebiti uporabimo. Kot se lahko prepri camo, smemo pri napisih uporabiti umnike, vendar jih vse izhodne naprave ne podpirajo. Povrh je treba podtakniti namerno napa cni nabor iso_8859_1. Z ukazom s e t d u m m y dolo cimo imeni neodvisnih spremenljivk. Zatem poimenujemo prikaz uporabljenih crt in dolo cimo zorni kot. Sledi ukaz, s katerim povemo, naj bo ploskev sestavljena iz pravokotne enakomerne mree to ck, pri cemer je na vsaki stranici 80 to ck. Izbira s u r f a c e dolo ca, naj se na sliki izrie ploskev, c o n t o u r pa dolo ca, naj se pod ploskvijo, ce tega ne zahtevamo druga ce, izriejo tudi krivulje, ki povezujejo to cke z enako viino. To viino izberemo z ukazom l e v e l s d i s c r e t e , v naem zgledu nas zanimajo to cke, kjer ploskev spremeni predznak. Proti koncu sliko opremimo e z oznakami dveh osi. In seveda povemo, sliko katere funkcije elimo prikazati. V naem zgledu smo uporabili Besslovo sferi cno funkcijo J0 (r). Seznam vseh vgrajenih funkcij nam je na voljo z ukazom h e l p e x p r e s s i o n f u n c t i o n .

Pisarna brez pisarne

301

Slika 7-5:
Slika ploskve funkcije f(x, y) = J0 ( x2 + y2 ) v trirazsenem prostoru

1 maj 2000 amplituda tlaka 1 0.8 0.6 0.4 0.2 0 0.2 0.4 0.6

0 5 10 15 20 25 oddaljenost 30 35 40 45 50 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50

Zvocno valovanje Legenda besj0(sqrt(x**2+y**2)) 0

Prilagajanje krivulje merskim podatkom

Doslej smo si ogledali, kako z Gnuplotom izriemo grafe matemati cnih funkcij, opisanih z danim izrazom. Gnuplot zna seveda narisati tudi grafe uvoenih podatkov, denimo meritev ali pa podatkov, izra cunanih s kakim drugim programom. Pri obdelavi zunanjih podatkov se izkae uporabna tudi monost izra cuna parametrov matemati cnega izraza, s katerim opiemo serijo podatkov. Gnuplot ima vgrajeno izvedbo Levenberg-Marquardovega algoritma za prilagajanje parametrov izraza na osnovi nelinearne metode najmanjih kvadratov. Za zgled izriimo graf serije enajstih meritev in izra cunajmo parametre matemati cnega izraza, ki najbolje opisuje dane podatke.
1 2 3 8.320 5.794 4.450 4 5 6 3.488 1.844 2.105 7 8 9 1.231 0.849 0.334 10 11 0.590 0.034

Predpostavljamo, da bi se podatki morali v okviru merske napake ujemati z eksponentno funkcijo, f(x) = aex/ . Takno funkcijo definiramo v Gnuplotu in z ukazom f i t zahtevamo, da Gnuplot sam izra cuna takni vrednosti parametrov a in , da se bo krivulja najbolje prilegala merskim to ckam. Na koncu e izriemo graf serije meritev in optimalno krivuljo.
gnuplot> f(x)=a*exp(-x/t) gnuplot> fit f(x) podatki.dat via a,t gnuplot> plot podatki.dat, f(x)

302

Pisarna brez pisarne

Slika 7-6:
Prilagajanje krivulje merskim to ckam

Nai znaki v Gnuplotu

Pripisi na grafih v casih zahtevajo tudi tudi podporo vseh slovenskih crk. Kako dobro se Gnuplot pri tem odree, je nekoliko odvisno od tega, v kateri obliki izpisa shranjujemo graf. Na zaslonu lahko vidimo nae znake, kodirane po standardu ISO 8859-2, ce poenemo terminalski posnemovalnik tako, da prej nastavimo spremenljivko L C _ C T Y P E na s l _ S I (privzeto je s l _ S I . U T F 8 ), potem pa v njem poenemo Gnuplot tako, da pri klicu v ukazni navedemo pri klicu programa g n u p l o t pisavo z naimi znaki, ki naj jo Gnuplot uporabi, npr.:
gnuplot -fn "-misc-fixed-bold-r-normal--14-130-75-75-c-70-iso8859-2"

Nekoliko presenetljivo uporabljata rastrska zapisa PNG in PBM druga cen gonilnik, zato bodo pri slikah, shranjenih v teh zapisih, na mestih naih umnikov zevale praznine. Pomagamo si lahko z obvozom, da s programom x w d zajamemo zaslonsko sliko in jo zatem s programom c o n v e r t pretvorimo v izbrani izhodni zapis. Shranjevanje v zapisih, temelje cih na Texu, ne povzro ca teav, v postscriptu pa umnikov al ne moremo videti.

Risanje skic s programom Xfig

Program Xfig je orodje za izdelovanje in urejanje vektorskih slik. Posebej primeren je za izdelovanje tehni cnih crtnih risb, manj pa ima vgrajene podpore barvam.

Vgrajena pomo c
Program ima dobro dokumentacijo, ki jo doseemo z menuja Help, na disku pa je shranjena v datoteki / u s r / s h a r e / d o c / x f i g / h t m l / i n d e x . h t m l in jo lahko

Pisarna brez pisarne

303

Slika 7-7:
Okno s programom Xfig za obdelovanje vektorskih slik
ime datoteke

ukazna plo ca

delovna povrina

ravnilo merilo

predmeti za risanje

urejanje to ck in predmetov

izbire za risanje

pregledujemo tudi z internetnim brskalnikom. Ko poenemo program, se odpre okno z delovno povrino, ki je na vrhu po vsej irini obdana z vrhnjim ravnilom in ukazno plo co z ozna cevalcem tipk mike, na levi s plo cama za risanje in urejanje, na desni cez vso viino delovne povrine s stranskim ravnilom, spodaj pa s plo co z izbirami za risanje.

Risanje
Xfig nove uporabnike najprej preseneti s svojim radikalno druga cnim uporabnikim vmesnikom od vsega, kar so vajeni. V ve cini sodobnih grafi cnih programov najprej izberemo predmet, potem pa dejanje, ki naj se nad njim izvede (zasuk, premestitev, razteg . . . ). V Xfig najprej izberemo dejanje, potem ele predmet. A ko se ga nau cimo uporabljati na tak inovativni na cin, je izvrsten skice v tej knjigi in v mnogih drugih

304

Pisarna brez pisarne

Slika 7-8:
S programom Xfig pripravljena slika kroga, o crtanega s kvadratom

To je kvadrat.

so bile narejene v njem. Oglejmo si, kako nariemo nekaj predmetov, jim spremenimo lastnosti in ustvarjeno sliko shranimo. Uporabnik bo znal ta preprosta opravila nadgraditi z bolj zahtevnimi postopki, do katerih je mo c priti tudi s pomo cjo pod Help. smo pognali program Xfig brez parametrov, je delovna povrina prazna. Kliknimo Ce krog z zgornjem levem okvir cku na plo ci s predmeti za risanje. Tako smo izbrali predmet, ki ga bomo narisali. Z levim gumbom mike kliknemo na delovno povrino tam, kamor elimo postaviti sredi ce kroga. Na tem mestu se izrie nitni kriec, ki ozna cuje sredi ce kroga. Na plo ci z ozna cevalcem tipk mike vidimo, da z levo tipko dolo cimo radij kroga, z desno pa ustavimo risanje in krog zbriemo. Krog pred nami se ve ca, dokler se s kazal ckom mike oddaljujemo od sredi ca. Ko nam je njegova velikost ve c, znova pritisnemo levo tipko mike. Sredi cni kriec izgine in krog je postavljen na sliko. nam ni ve Ce c, kako je postavljeno sredi ce kroga, lahko krog, preden ga kon camo, zbriemo, tako da pritisnemo desno tipko mike. Ko je predmet narisan, ga lahko zbriemo, tako da na plo ci za urejanje z miko kliknemo gumb z mrtvako glavo. Na z delovni povrini se izriejo majhni kvadratki, ki dolo cajo narisane predmete. Ce levo tipko kliknemo katerega izmed narisanih predmetov, izgine. S srednjo tipko izberemo pravokotnik, v katerem bomo zbrisali vse predmete. Z desno tipko predmet z delovne povrine prenesemo na odloi ce in ga kasneje morda s pritiskom na gumb Paste na ukazni plo ci prepiemo drugam. elimo krog o Ce crtati s kvadratom, kliknimo sliko kvadrata na plo ci za risanje. Z levo tipko mike dolo cimo eno ogli ce kvadrata, premaknimo miko in dolo cimo e drugo ogli ce. Nariimo e pu cico, ki bo kazala v kvadrat, in sliko opremimo z napisom. Na plo ci za risanje izberemo sliko lomljene crte; z njo bomo narisali daljico, to pa na enem kraji cu oplemenitili z ostjo pu cico. Z levim gumbom izberemo eno kraji ce daljice in miko premaknemo do drugega kraji ca. Pri tem vidimo, da se sproti izrisuje crta, ki povezuje obe kraji ci. Ko smo zadovoljni z lego crte, pritisnemo srednjo tipko mike.

Pisarna brez pisarne

305

Ost pu cice nariemo tako, da na plo ci za urejanje kliknemo polje z ostmi, nato pa s kazal ckom mike, ki ima zdaj podobo roke, kliknemo kraji ce, v katerem elimo ost. Za napis moramo najprej klikniti simbol z veliko crko T na plo ci za risanje. Kazal cek mike ima zdaj na delovni povrini videz svin cnika. Tam, kjer elimo napis, kliknemo z levo tipko; izrie se navpi cnica. Vtipkamo besedilo, ki ga elimo postaviti na sliko, in vnos kon camo s klikom s srednjo tipko. V slike, ki jih izdelamo z Xfig, lahko vstavimo tudi rastrske slike v zapisih EPS, GIF, JPEG, PCX, XBM in XPM.

Shranjevanje
Xfig je znamenit po svoji podpori dolgi vrsti izhodnih zapisov. Ob svojem zapisu fig podpira ve c kot deset razli cic zapisov, ki so v sorodu s programoma za stavljenje besedila LaTeX in Tex, dve razli cici zapisa postscript, zapis za Autocad, nekaj rastrskih zapisov, med njimi GIF, JPEG, PCX, PNG, TIFF, XBP, XPM, PPM . . . Sliko shranimo, tako da z levo tipko mike kliknemo menu File na ukazni plo ci; odpre se okno z izbirami. V polju Current Dir izberemo imenik, v katerega elimo shraniti datoteko s sliko, v polju Filename pa ime datoteke. Navadno bomo uporabili pripono . f i g . Druge izbire lahko zaenkrat pustimo nespremenjene. Nato kliknemo Save in slika je shranjena na disk. Sliko, ki jo shranimo v zapisu Fig, lahko naprej urejamo s programom Xfig. jo elimo vstaviti v kak drug dokument, jo moramo navadno spremeniti v bolj Ce prenosljiv zapis, denimo v encapsulated postscript. To storimo tako, da kliknemo tipko Export, v polju Language izberemo za izhodni zapis Encapsulated Postscript in ne izberemo ni v polju Output File datoteko poimenujemo. Ce c od tega, je privzeto ime te datoteke enako obdelovani datoteki Xfig, le namesto pripone . f i g je nova pripona . e p s . Nato kliknemo gumb Export.

Nae pisave
Omenimo e, kako reujemo teave z vnaanjem umnikov. Za to je treba nekaj spretnosti, zadenemo pa tudi ob nekaj omejitev. Program moramo pognati z izbiro - s p e c i a l t e x t , umnike pa vnesemo s sestavljanjem znaka za dvojni narekovaj in za si cnik (" c ). Na zaslonu zato ne vidimo umnikov, ampak ta zaporedja. Vse vnesene napise moramo, najraje takoj, z ukazom Edit popraviti tako, da pri pisavi izberemo Use Latex fonts s podizbiro Default. Sliko moramo shraniti z ukazom Export in pri tem za Language izbrati Combined PS/LaTeX (both parts). Tako dobljeni par datotek s priponama . p s t e x in . p s t e x _ t lahko vstavimo v datoteko v zapisu za Latex, denimo z ukazom \ i n p u t { d a t o t e k a . p s t e x _ t } , e prej pa moramo

306

Pisarna brez pisarne

Slika 7-9:
Spreminjanje zapisa slike v programu Xfig

v vzglavju datoteke . t e x napisati \ u s e p a c k a g e { e p s f i g } . Podobno velja za vstavljanje slike v Lyx in je opisano na strani 295. Omejitev tega na cina podpore umnikom je, da napisov ne moremo nagibati pod poljubnimi koti in da dobljeno sliko lahko vklju cujemo v druge dokumente le v zapisu Latex. Od tam pa jo lahko spremenimo v skoraj poljubni rastrski zapis.

MagicPoint
MagicPoint ali kraje mgp je preprosto orodje za ra cunalnike predstavitve. Njegova glavna odlika je nezahtevnost glede prostora in procesorske mo ci, zato je primeren tudi za predstavitve na ibkejih ra cunalnikih, celo takih s procesorjem 386. Program

Pisarna brez pisarne

307

z lahkoto shranimo na eno disketo, skupaj z vsemi potrebnimi pisavami in predstavitvijo, ce le v njej ni preve c slik. Da lahko MagicPoint uporabljamo, mora biti name cen paket M a g i c P o i n t . To lahko preverimo z ukazom r p m - q M a g i c P o i n t . Ve c o name canju paketov RPM si lahko preberemo na strani 231. Na ra cun prijaznosti, ki jo ponujajo drugi pisarniki predstavitveni paketi, dobimo z njim majhen in hiter program, ki zado ca za povpre cno predstavitev. Priprava predstavitve se razlikuje od uporabe interaktivnih programov po tem, da predstavitev z urejevalnikom besedil zapiemo v besedilno datoteko, ki ima navadno kon cnico .MGP, v njej pa so zapisani ukazi in besedilo, ki ga elimo videti na zaslonu. Tak na cin pa zahteva od uporabnika nekaj ve c spretnosti. Program Mgp je tolma c in zgradi stran, ko prebere ukaze, ki jo opisujejo. Oblika datotek MGP je podobna datotekam HTML ali TEX v tem, da se v njej meajo ukazi za oblikovanje in besedilo. Za razliko od zgoraj omenjenih je pri MagicPointu osnovni gradnik vrstica besedila in ti gradniki sestavijo prosojnice. Zato je pomembna lega vrstice na strani vrstice z ukazi ne tejejo, prazne pa.

Preprost primer
Naslednjo predstavitev zapiemo v datoteko p r i m e r . m g p :
%page Prva vrstica je privzeto rumena. %forei "white" Druga vrstica je bela. %fore "red" Tretja %cont, fore "green" vrstica %cont, fore "blue" je pisana. %% prazna vrstica %fore "white" Peta - spet bela.

Z ukazom m g p p r i m r . m g p izdelamo stran, ki jo prikazuje slika 7-10. Prikazovanje e . Na kratko pojasnimo vsebino datoteke. Ukazne vrstice se prekinemo s tipko Q za cenjajo z nadzornim znakom % , sledijo pa mu ukazi, lo ceni z vejico. Dvojni nadzorni znak % % uvaja vrstico s komentarjem. Poglejmo nekaj osnovnih ukazov: x Ukaz p a g e za cenja vsako novo stran. Del dokumenta pred prvim ukazom p a g e je glava z definicijami, ki veljajo za vso datoteko.

308

Pisarna brez pisarne

Slika 7-10:
Izpis p r i m e r . m g p

x f o r e dolo ca barvo besedila. x b a c k ozna cuje ozadje besedila in mora biti prvi ukaz za ukazom p a g e . x c o n t nadaljuje prejnjo vrstico. x s i z e dolo ca velikost pisave. tevilo 10 pomeni priblino 10% viine zaslona. Barve v MagicPointu so poimenovane v tradicionalnem slogu Unixa. Imena barv najdemo v datoteki / u s r / X 1 1 R 6 / l i b / X 1 1 / r g b . t x t . Lahko pa barve ozna cimo tudi po shemi RGB, kjer vsako barvo dolo ca trojica estnajstikih tevil za komponente osnovnih barv rde ce, zelene in modre, vsaka vrednost pa lahko zavzame vrednosti od 00 do ff (zapisano tudi kot FF). V desetikem zapisu so to vrednosti od 0 do 255 in jih vidimo tudi v datoteki r g b . t x t . Bela barva je v tem zapisu " # F F F F F F " ali " w h i t e " , crna pa " # 0 0 0 0 0 0 " ali " b l a c k " . Imena barv moramo zapisati med narekovaji.

e ve c ukazov
Drugi zgled predstavitve je sestavljen iz naslovnice in dveh strani predstavitve prve, na kateri glave ne upotevamo, in druge, kjer glava pride do izraza. Datoteka p r i m e r _ g l a v a . m g p je taka:
%% glava %deffont "arial" tfont "arl2____.ttf" %deffont "bold-times" tfont "tnrl2b__.ttf" %% privzeta oblika prve vrstice

Pisarna brez pisarne

309

%default 1 fore "black", back "white", size 5, prefix " ", left, font "arial" %default 2 fore "black", size 3, right %default 3 bar "gray30" , leftfill %default 4 fore "navy", size 8, font "bold-times", prefix " " %% %tab 1 size 6, vgap 30, prefix " ", icon box "blue" 40 %tab 2 size 5, vgap 30, prefix " ", icon box "blue" 40 %tab 3 size 4, vgap 30, prefix " ", icon box "blue" 40 %% prva stran %page %tfdir "/usr/lib/X11/fonts/TTF" %nodefault, back "white", fore "navy" %center, size 17, font "bold-times" Novoletni koncert %size 10 Velika dvorana %fore "black", font "arial", size 8 1. januar 2004 %left, fore "navy" %% druga stran %page Tiina... ...vsi cakajo Prvi del O Miran Pregelj Najprej so mladi glasbeniki zaigrali ven cek narodnih \ in kasneje e izbor partizanskih pesmi. Pevski zbor z iste ole je odpel tri popularne \ skladbe, potem pa so brundali ob spremljavi orkestra O Leopold Jarc Recitacija najmlajih o nevarnosti na cestah je \ pretresla vse ob cinstvo. Godalni kvartet je godel kot za alo. Drugi del O Zdenke Poljanc Fantje so peli kme cke pesmi, dekleta pa so postregla \ z doma cimi dobrotami. Zaklju cek V zaklju cnem delu je mlado in staro druno prepevalo o \ radostih zime in plundri.

Prva in druga stran predstavitve sta upodobljeni na slikah 7-11 in 7-12. Nove ukaze, ki smo jih pri tem uporabili, nateva spodnji seznam: x d e f f o n t definira ime pisave in pisavo.

310

Pisarna brez pisarne

Slika 7-11:
Prva stran
primer_glava.mgp

Slika 7-12:
Druga stran
primer_glava.mgp

x t f o n t se uporablja za zajem shranjene pisave iz podane datoteke v zapisu TTF. x t f d i r dolo ci imenik, v katerem MagicPoint i ce datoteke s pisavami. Ukaz ne sme biti v glavi datoteke, zato ga zapiemo na prvo stran ali v datoteko ~/.mgprc. x Z ukazom f o n t uporabimo pisavo z imenom, ki smo ga navedli. x Ukaz d e f a u l t s tevilko vrstice pomeni, da mgp vzame besedilo iz omenjene vrstice (za ukazom % p a g e in ga oblikuje, kakor mu to narekujejo ukazi, ki sledijo d e f a u l t . V prvi vrstici nove strani obi cajno dolo cimo ozadje in podobne nastavitve, ki naj bodo uporabljene za vso stran. x b a r narie crto podane barve. Nastavimo lahko tudi njeno irino, mesto za cetka in dolino. x Z ukazom n o d e f a u l t prepre cimo, da bi se stran oblikovala, kot zapove ukazd e f a u l t . x Levo in desno poravnavo besedila dobimo z ukazoma l e f t oziroma r i g h t .

Pisarna brez pisarne

311

x l e f t f i l l pa poskrbi, da je zamaknjeno besedilo levo poravnano. x Zamikanje dolo cimo z ukazom t a b , ki mu sledi tevilo presledkov, ki bodo zamenjevali tabulatorje. Glede na to tevilo se mgp odlo ci, kako bo besedilo oblikovano. x i c o n dolo ca, kateri oznaka bo uporabljena za alineje. Na voljo so znaki d i a (karo), b o x (kvadrat), a r c (krog) ter serija od d e l t a 1 do d e l t a 4 (trikotnik, ki je obrnjen gor, dol, desno in levo). Zadnje tevilo v ukazu i c o n ozna cuje velikost znaka v odstotkih viine besedila v tej vrstici. x Zadostno tevilo presledkov v ukazu p r e f i x poskrbi, da je besedilo alineje ustrezno zamaknjeno. x Ukaz c e n t e r osredini vse besedilo, ki sledi do naslednjega ukaza za poravnavo. Dokument v zapisu MGP je sestavljen iz glave, v kateri so definicije pisav, oblika strani in zamikanje alinej. Sledijo zaporedne strani, ki so izdelane po kopitu, kot ga dolo ca glava in dodatna dolo cila na straneh, razen ce se stran za cne z % n o d e f a u l t . Zlato pravilo MagicPointa je: vedno se uporabi zadnja nastavitev, ki je bila dolo cena. To velja tako za ukaze, kot tudi za uporabo ustreznega zamika ali vnaprej dolo cene oblike izpisa. Posamezne definicije oblik se nanaajo na vrstice, ki sledijo ukazu % p a g e . V zadnjem zgledu je prva vrstica poravnana levo z ve cjo pisavo kot druga, ki je poravnana desno. Tretja vrstica je prazna, ker se na tem mestu izrie vodoravna crta. Cetrta vrstica se ne oblikuje po pravilu za cetrto vrstico, ker je e zamaknjena in njeno oblikovanje je na koncu vrstice znak \ , se vrstica narekuje enkrat zamaknjeno besedilo. Ce nadaljuje v naslednji vrsti. Z znakom \ pa ne moremo nadaljevati ukazne vrstice. Predolge vrstice v predstavitvi gp prelomi, pri tem pa poskrbi, da ne lomi besed in upoteva zadnjo veljavno poravnavo.

Prikaz predstavitve
Za premikanje po predstavitvi uporabljamo miko in tipkovnico. Naprej se Page Down , enakovredno premaknemo z levim klikom, s pritiskom na , , J N preslednica ali . Na prejnjo stran pridemo z desnim klikom, s tipko Del , Back Space , . Predstavitev lahko kadarkoli zapustimo s tipko Q . Page Up ali K , P , S srednjim gumbom ali tipko X uporabimo rde ci svin c nik, s katerim lahko ce riemo, . S pritiskom na Ctrl se nam pritisnemo levi gumb. Narisano sliko odstranimo z L se na oznako strani postavimo s spodaj izpie seznam vseh strani predstavitve. Ce kazalcem mike, se pokae e njen opis besedilo prve vrstice.

312

Pisarna brez pisarne

Nekaj besed o pisavah in nastavitvah

MagicPoint ima zelo irok nabor monosti za delo s pisavami, vendar ve cina teh mehanizmov ob uporabi umnikov odpove. V prejnjem primeru smo videli nekaj nastavitev za uporabo datotek s pisavami v zapisu TTF, ki jih moramo naslavljati neposredno. Za cim bolj udobno pripravo predstavitev si preslikavo med imeni datotek in poimenovanjem pisav pripravimo enkrat za vselej in jo vsaki c vklju cimo v predstavitev z ukazom % i n c l u d e . Pripravimo si datoteko p i s a v e . m g p , v kateri zberemo vse pisave, ki so nam na voljo:
%% Pisave %deffont "arial" tfont "arl2____.ttf" %deffont "arialb" tfont "arl2b___.ttf" %deffont "ariali" tfont "arl2i___.ttf" %deffont "arialbi" tfont "arl2bi__.ttf" %deffont "courier" tfont "cnl2____.ttf" %deffont "courierb" tfont "cnl2b___.ttf" %deffont "courieri" tfont "cnl2i___.ttf" %deffont "courierbi" tfont "cnl2bi__.ttf" %deffont "times" tfont "tnrl2___.ttf" %deffont "timesb" tfont "tnrl2b__.ttf" %deffont "timesi" tfont "tnrl2i__.ttf" %deffont "timesbi" tfont "tnrl2bi_.ttf"

e prej omenjeni ukaz t f d i r pospravimo v datoteko ~ / . m g p r c , v kateri je samo ena vrstica, ki kae na imenik s pisavami TTF:
tfdir "/usr/lib/X11/fonts/TTF"

Prav tako lahko vse nastavitve za ukaza % t a b in % d e f a u l t shranimo v posebno datoteko in jo po potrebi naloimo v glavo predstavitve.

Dodatno branje
Za podrobneja navodila in primere uporabe MagicPointa si oglejmo vsebino imenika / u s r / s h a r e / d o c / M a g i c P o i n t - s l - 1 . 0 9 a / , kjer najdemo tudi zglede uporabe ukazov. Posebej zanimivi so zgledi uporabe ukaza % b g r a d , s katerim ustvarimo barvne prelive in vzorce v ozadju. Z nekaj poskuanja lahko doseemo zanimive u cinke.

8. POGLAVJE

Ve cpredstavnost
V tem poglavju bomo najprej pojasnili, kaj je ve cpredstavnost. Od razprave o zvoku in zvo cni kartici bomo preli na programe za zajem, stiskanje in predvajanje zvo cnih ter glasbenih datotek. Nato se preselimo h grafiki, pri cemer bomo naprej obdelali pregledovalnike, orodja za obdelovanje in pretvorbo zapisov grafi cnih datotek in se posvetili risarskim programom. V razdelku o videu si bomo ogledali, kako spremljamo televizijski program, predvajamo datoteko z videozapisom ter plo ce DVD. Ker je vsa ve cpredstavnost prostorsko zelo porena, bomo dodali e nekaj o zapisovanju plo c, tako z zvo cnim zapisom kakor tudi s poljubnimi podatki.

Kaj je ve cpredstavnost
Ve cpredstavnost (angl. multimedia ) je prepletanje tehnologij prikaza slik in besedila, predvajanja besedila in zvoka ter irokopasovne komunikacije in prenosa podatkov. Omogo ca nove na cine zabave ter prijetneje in u cinkoviteje na cine u cenja in dela; e posebej, ko v ta splet tehnologij dodamo e monost vra canja informacij uporabnika, pri cemer potem govorimo o interaktivni ve cpredstavnosti. Omenjene tehnologije zahtevajo ustrezno zmogljivo, ve cpredstavno strojno in programsko opremo. Ustrezno zmogljiva interaktivna ve cpredstavnost je osnova tudi za navidezno resni cnost, svet, ki ga ustvarimo v ra cunalniku in ga prenesemo v naa cutila, da ga doivljamo kot resni cnega. Dober primer navidezne resni cnosti je simulacija letenja pri olanju pilotov za velika potnika letala. Ve cpredstavnost obsega naslednje tehnologije: x predvajanje ra cunalniko obdelanega ali ustvarjenega besedila, slik, zvoka, glasbe in videa, x cenovno dostopne osebne ra cunalnike s hitrimi procesorji, zmogljivimi in hitrimi diski, s pospeeno in zmogljivo grafiko in zvokom 3D ter z visoko

314

Ve cpredstavnost

lo cljivimi prikazovalniki in kakovostnimi sistemi zvo cnikov, z igralnimi palicami s fizi cnim odzivom (angl. force feedback ) ter drugimi strojnimi dodatki, x tehnike stiskanja raznovrstnih podatkov, ki obsegajo zvo cni, slikovni in videozapis, x plo ce CD, DVD ter drugi nosilci z visoko gostoto zapisa, x irokopasovne povezave do interneta in hitra krajevna omreja, kar omogo ca hitro izmenjevanje velikih koli cin podatkov, potrebnih pri ve cpredstavnosti, x spremljanje televizijskih in radijskih programov prek ra cunalnika. V vsakdanjih programih so vedno bolj prisotne ve cpredstavne tehnologije, tako da se te vse bolj pribliujejo navadnim uporabnikom. V zadnjem casu tudi Linux vedno bolje podpira ve cpredstavnost. Doslej je bil Linux prilagojen bolj streniki uporabi z u cinkovitim prenosom paketov IP, zdaj pa se krepi podpora u cinkovitemu prenosu in obdelavi podatkov za ve cpredstavnost v stvarnem casu. S tem se izboljuje tudi odzivnost sistema na uporabnikove zahteve in spremembe nastavitev. Z nekoliko spremenjenim jedrom sistema je Linux v nekaterih segmentih konkuren cen ali celo bolji od trdnjave ve cpredstavnosti, ki ji kraljuje Apple s sistemom Mac OS X. je e pred Ce casom veljalo, da za Linux primanjkuje dobrih namenskih programov, se danes to hitro spreminja. Ne samo, da se vse ve c namenskih programov prenaa v Linux, ampak se tudi programi, napisani in razviti v Linuxu, prenaajo v druge operacijske sisteme. Tak primer je denimo program za urejanje rastrskih slik Gimp, ki se je najprej dokazal v Linuxu, zdaj pa je bil prenesen e v druge operacijske sisteme. Ena glavnih teav, s katerimi se sre cuje Linux pri ve cpredstavnosti, so programski patenti. Veliko zapisov e ne temelji na odprtih standardih in e vedno je mono za cititi programske postopke, kar oteuje ali celo onemogo ca razvijalsko skupnost, da bi lahko razvila proste programe za te postopke. Patentiranje in skrivanje podatkov o novih izdelkih so glavni krivec za nepodprtost nekaterih strojnih dodatkov v Linuxu. Ve ckrat je zato edini na cin, da razvijalci z zamudnim obratnim ineniringom (angl. reverse engineering ) poskuajo razvozlati protokole in vmesnike. V casih uspeno, drugi c spet je takno po cetje povsem zaman. Pri opremljanju ra cunalnika za ve cpredstavnost je najve cje vpraanje: bomo kupovali najnovejo strojno opremo, ki morebiti e ni zdruljiva z nao programsko opremo, ali se bomo odlo cili za konservativen pristop s preskueno strojno opremo, ki jo podpirata na sistem ali namenski program? Pri prvem se odlo cimo za tehnoloki vrhunec, davek za to pa so al lahko teave, a smo, recimo, popla cani z dobrim se tehnolokemu izzivu ne moremo zvokom, ko strojna oprema za cne delovati. Ce upreti in vgradimo najsodobneje kartice, ki e niso podprte s prosto dostopnimi

Ve cpredstavnost

315

gonilniki, se lahko pri prodajalcih ali v internetu pozanimamo, ali so potrebni gonilniki vendarle naprodaj pri katerem od specializiranih podjetij. Nekaj se jih ukvarja samo s podporo posebni strojni opremi.

Zvo cna kartica

V vsak osebni ra cunalnik PC je vgrajena vsaj ena enota, ki ustvarja zvok, in to je notranji zvo cnik. Ker so njegove zvo cne lastnosti vse prej kot dobre, je na voljo veliko bolj ali manj tehni cno dovrenih zvo cnih kartic, ki povezane z zunanjimi zvo cniki bolj ali manj zvesto predvajajo zvok. Na trgu bo vedno ve c specializirane strojne in programske opreme za ustvarjanje zvokov. Te naprave se imenujejo sintetizatorji. Doslej so bile to posebne namenske aparature, ki so zvoke ustvarjale s posebnimi vezji. Po zaslugi razvoja programske in prepustimo programski strojne opreme lahko to delo opravi tudi ra cunalnik. Ce opremi, da poskrbi za zvo cne u cinke v stvarnem casu, potrebujemo hitreji in zmogljiveji procesor, vendar je danes mogo ca tudi povsem programska izdelava zvo cnih u cinkov. Programska oprema omogo ca, da s sestavljanjem preprostih u cinkov dosegamo poljubne verige u cinkov, in kon cni zvok je dandanes odvisen le od nae ustvarjalnosti: ustvarimo lahko karkoli, potrebujemo pa naim namenom primerno zvo cno kartico. Zvo cne kartice omogo cajo uravnavanje vhodne in izhodne jakosti zvoka, meanje ve c kanalov, snemanje zvoka prek mikrofona ali drugega vhoda in sintezo zvoka. Sodobneje kartice ponudijo zmogljivejo strojno opremo, s katero lahko bolje ali bolj raznovrstno ustvarjamo zvoke, pri drugih pa lahko slabo strojno opremo nadomestimo z okrepljenim delom procesorja. Zna cilno zvo cna kartica omogo ca x zapisovanje analognega zvo cnega signala in njegovo spreminjanje v digitalno obliko, x ustvarjanje zvo cnih in glasbenih u cinkov, x predvajanje digitaliziranih zvokov, shranjenih v posebnih zapisih (WAV, MP3 . . . ), x predvajanje glasbenih plo c z enote CD-ROM, x upravljanje zunanjih enot MIDI, kot so klaviature in sintetizatorji, x povezavo z enotami CD-ROM, x povezavo z igralno palico,

316

Ve cpredstavnost

x nadzor glasnosti, barve in ravnovesja visokih in nizkih tonov, x snemanje in predvajanje zvoka z zunanjih enot. Strojna oprema za izdelavo zvoka je od slovitega prvega hekerskega programa, ki ga je napisal Peter Samson in s katerim je leta 1958 neposredno prek stanja 14. bita v akumulatorskem registru procesorja napajal zvo cnik in tako legendarni ve c milijonov dolarjev vredni ra cunalnik TX-0 (Tikso) pripravil do tega, da je enoglasno izvajal melodije Johanna Sebastiana Bacha, zelo napredovala. Zamisel, kako naj ra cunalnik podpira zvok, so si programerji sposodili pri doma cih komponentah HI-FI. Najpotrebneje enote so upravljalnik za predvajalnik CD, s katerim nadzorujemo, katere posnetke bomo predvajali s plo ce, predvajalnik glasbenih datotek v razli cnih zapisih (MP3, OGG, AU . . . ), s katerim izberemo skladbo ter druge parametre predvajanja glasbe in kot tretje e mealnik za zvok, s katerim uravnavamo glasnost in morebiti barvo zvoka. Videz teh uporabnikih programov v zna cilni grafi cni izvedbi ve ckrat posnema stilizirani predvajalnik CD in mealnik tudi tako, da je prikazovalnik za skladbe videti, kakor bi bil stari zaslon LCD, drsni gumbi mealnika pa so kakor pravi. Izvedb mealnika je vse ve c, od takih, ki omogo cijo le uravnavanje glasnosti enega kanala, do najbolj izpopolnjenih, ki s tevilnimi gumbi posnemajo delovno povrino studijskega mealnika. Kaj potrebujemo, je seveda odvisno od nas, a za ve cino doma cih potreb zado ca, da moremo nastaviti glasnost nekaj najpomembnejim enotam. Spreminjanje barve zvoka s filtri po kanalih pride v potev le, ce imamo tako dobro zvo cno kartico in zvo cnike v dovolj tihem okolju, da spremembe sploh sliimo.

Ali zvo cna kartica deluje?

Nastavitev zvo cne kartice si lahko ogledamo v razdelku na strani 220. Na hitro pa si lahko pomagamo tako, da v okolju KDE kliknemo Modrec System Settings nismo prijavljeni kot skrbnik sistema, se nam najprej odpre Soundcard Detection. Ce okno, v katero vpiemo geslo skrbnika sistema. S pritiskom gumba Play test sound zasliimo kratek posnetek igranja na kitaro. ra x Ce cunalnik ni mogel najti delujo ce kartice, jo je treba pravilno nastaviti, kar si ogledamo na strani 220. ne sliimo ni x Ce cesar, preverimo glasnost zvo cnikov, povezave od zvo cne kartice do zvo cnikov in nastavitve mealnika (glej str. 333). smo prepri x Ce cani, da je v ra cunalnik name cena naprava za ve cpredstavnost, pa je Kudzu ni prepoznal, moramo ro cno naloiti ustrezni modul ali omogo citi podporo zanjo. Ve c o tem lahko preberemo v kar najbolj svei izdaji priro cnikov Kernel-HOWTO ali Sound-HOWTO.

Ve cpredstavnost

317

Slika 8-1:
Program za preverjanje pravilnega delovanja zvo cne kartice

Slika 8-2:
Shema vzor cenja

analogno

digitalno

Digitalno vzor cenje

Osnova zapisovanja in predvajanje zvoka z ra cunalnikom je pretvorba med analognim in digitalnim signalom. Zvok je opisan z zvo cnim tlakom v odvisnosti od casa. Mikrofon spremlja nihanje zvo cnega tlaka in ga spremeni v analogni elektri cni signal, tega vodimo do zvo cne kartice, tam pa ga z analogno-digitalnim pretvornikom spremenimo v digitalno obliko. Na ta postopek vpliva hitrost vzor cenja (angl. sampling rate ) in natan cnost vzor cenja (angl. sampling depth ). Na kakovost shranjenega zvoka vpliva e tevilo kanalov, pri tem pa navadno lo cimo enokanalni zvok v tehniki mono in dvokanalni zvok v tehniki stereo. Ker za visoko kakovostno shranjevanje zvo cnih posnetkov potrebujemo dosti prostora, si oglejmo, kako lahko na kodo kakovosti prihranimo nekaj prostora, ce se zadovoljimo z manj natan cnim zapisom. Sodobna digitalna telefonija za prenos govora uporablja vzor cenje s frekvenco 8 kHz in 8-bitno (1 bajt, 1 B) velikost vzorca. Koliko prostora potrebujemo, da bi shranili eno uro zvoka pri tej kakovosti, nam pove spodnji izra cun: 60 min 60 s/min 8000 vzorec/s 1 B = priblino 27 MB Glasbena plo ca omogo ca bolji zapis zvoka, a za to zahteva ve c prostora. Naredimo

318

Ve cpredstavnost

priblini izra cun, koliko bajtov zasede nestisnjena enourna plo ca: 60 min 60 s/min 44100 vzorec/s 2 B/vzorec 2 kanala = priblino 600 MB Pri izra cunu smo upotevali, da vzor cimo s frekvenco 44,1 kHz, pri natan cnosti 16 bitov (2 B) in da gre za zvok v tehniki stereo. Digitalni vzorci, ki jih zajame zvo cna kartica, so shranjeni v obliki kodiranja PCM (angl. Pulse Code Modulation, pulzno kodirana modulacija). Zajete vzorce pozneje s programi za snemanje zvoka zapiemo v zvo cne datoteke.

Zvo cne naprave

V Unixu je vsa strojna oprema predstavljena kot datoteke s posebnimi lastnostmi. Branje podatkov z naprav in pisanje nanje je izvedeno tako, da te podatke beremo iz ustreznih datotek ali jih vanje zapisujemo. Jedro in njegovi gonilniki morajo poskrbeti za pravilno podporo takim napravam, zato da se namenskim programom ni treba ukvarjati z njimi. Sporazumevanje z napravami za zvok poteka enako; v imeniku / d e v / najdemo nekaj datotek, ki so namenjene prav zvoku. Oglejmo si tiste, ki jih potrebujemo za najnujneje delo z zvo cno kartico: /dev/audio Naprava, ki je s kodiranjem u-law delno zdruljiva s Sunovimi zvo cnimi napravami. /dev/audio1 Podobna napravi / d e v / a u d i o , le da je omogo cena samo, ce zvo cna kartica podpira ve c naprav ali ce imamo ve c zvo cnih kartic. /dev/dsp Prva naprava za digitalno vzor cenje. /dev/dsp1 Druga naprava za digitalno vzor cenje. /dev/mixer Prvi mealnik zvoka. /dev/mixer1 Drugi mealnik zvoka. /dev/sequencer Nizkoravenski vmesnik za notranji ali zunanji sintetizator (MIDI, FM, WaveTable).

Ve cpredstavnost

319

/dev/sequencer2 Drugi nizkoravenski vmesnik. /dev/midi00 Prva vrata MIDI. /dev/midi01 Druga vrata MIDI. /dev/midi02 Tretja vrata MIDI. /dev/midi03 Cetrta vrata MIDI. NAMIG Morebiti pa smo ele zdaj opazili, da vseh naprav v naem sistemu e ni. Kot vesten skrbnik sistema jih lahko nemudoma ustvarimo, tako da poenemo
/dev/MAKEDEV audio

Snemalniki in predvajalniki zvoka

Podpora zvoku je med najhitreje razvijajo cimi se vejami programske opreme. Tu opisujemo tiste izdelke, ki jih najdemo na priloenih plo cah in so se doslej e potrebujemo zelo napredna orodja, jih moramo poiskati v primerno uveljavili. Ce internetu. Ve cina orodij je urejena in zbrana na spleti cu Sound & MIDI Software For Linux. Pripravljeni paketi pa so na voljo na Planet CCRMA at home. Ve c o tem lahko preberemo na strani 451. Najbolj pogosto uporabljani programi za snemanje in predvajanje zvoka ter glasbe so zbrani v seznamu; imena v oklepajih pomenijo ime, pod katerim program najdemo v okenskih menujih. x Predvajalnika za plo ce CD sta v konzoli dva: interaktivni c d p in neinteraktivni c d p l a y e r , v okenskem okolju pa uporabljamo k s c d (KsCD) in g n o m e - c d . x Pomemben del nabora zvo cnih programov so mealniki. V konzoli uporabljamo a u m i x , v grafi cnem okolju pa k m i x (Mealnik zvoka) in g n o m e - v o l u m e - c o n t r o l (Nadzor glasnosti). x Za snemanje v konzoli uporabljamo r e c , od okenskih programov pa g n o m e - s o u n d - r e c o r d e r (Snemalnik zvoka). x Preprost konzolni predvajalnik zvoka je p l a y , v oknih pa uporabljamo predvsem program x m m s ter n o a t u n in k a b o o d l e .

320

Ve cpredstavnost

x Predvajalnik za MIDI grafi cna programa se imenujeta k m i d i in soroden okenski program za predvajanje karaok k m i d . x Predvajalnik modulov MOD, IT, XM, S3M itd je m i k m o d , ki te ce v konzoli, v okenskem okolju pa to nalogo opravlja x m m s . x Za predvajanje datotek OGG v konzoli uporabljamo o g g 1 2 3 , v grafi cnem okolju uporabljamo predvsem x m m s , lahko pa tudi k a b o o d l e in n o a t u n . x e ve ckrat omenjeni program x m m s je bil prvotno namenjen kot predvajalnik MPEG I, II, III. x Pretvornik za zvo cne zapise s o x poganjamo v konzoli.

Snemanje
Lotimo se snemanja zvoka. Preden nadaljujejo, se prepri cajmo, da je izpolnjenih nekaj pogojev. Zvo cna kartica je e name cena in jedro jo prepozna, kot smo videli na strani 316. Tudi mikrofon je povezan z zvo cno kartico in je prigan. Ali snemanje deluje, preverimo z ukazom:
rec posnetek.au

S pritiskom Ctrl + C snemanje ustavimo. Posneto smo shranili v datoteko posnetek.au. Kaj smo posneli in kakna je jakost posnetka, je odvisno od nastavitev mealnika.

Predvajanje
Posnetek predvajamo z ukazom p l a y .
play posnetek.au

Pripona . a u pomeni, da gre za Sunov zvo cni zapis. Ve c o zvo cnih zapisih preberemo v tabeli 8-1. ne zasliimo ni Ce cesar iz priganih zunanjih zvo cnikov ali slualk in ne dobimo obvestila o napaki, najprej preverimo nastavitev glasnosti za vhod zvo cnika na mealniku in seveda preverimo povezavo kablov med zvo cno kartico in mikrofonom. Mikrofon mora biti med snemanjem vklju cen. bi radi le preizkusili, ali je izhodna jakost na mealniku pravilno nastavljena, ali so Ce zvo cniki priklju ceni, morebiti prigani in ali je njihova glasnost pravilno nastavljena, lahko za preskus zgornjemu ukazu p l a y podtaknemo skoraj kakrnokoli datoteko.

Ve cpredstavnost

321

Kot rezultat uspelega preskusa bi morali sliati bolj ali manj glasno piskanje, a pri tem bodimo previdni, da ne povzro cimo nenadzorovanega hrupa. je hkrati v sistemu e kdo ali Ce ce nismo prepri cani, da imamo le mi nadzor nad napravami za zvok, preverimo, ali morebiti sistemske naprave uporablja nam neznan proces:
/sbin/fuser -v /dev/dsp

se nismo posebej potrudili, lahko hkrati naprave za zvok zaseda le en proces. Ce Ce smo nali tistega, ki jih zaseda in nam ne dovoli do njih, po skrbnem preudarku proces upokojimo s
/sbin/fuser -k /dev/dsp

Veliko sodobnih zvo cnih kartic dovoljuje 2 do 4 so casne priklope na napravo / d e v / d s p , zato postaja takno prisilno upokojevanje procesov vse manj potrebno. Hkrati se vedno pogosteje uporabljajo zvo cni streniki, kot sta a r t s d v okolju KDE ali e s d v okolju GNOME. Zvo cni strenik je program, ki skrbi, da se lahko nanj priklju ci skoraj poljubno tevilo razli cnih programov, ki elijo hkrati poiljati zvok v zvo cno kartico in naprej v zvo cnike. Zvo cni strenik vse prispele zvoke zlije skupaj in jih tako zdruene prek ene samo povezave posreduje zvo cni kartici. Na ta na cin se izognemo teavam, ki so v casih nastopale, ko je recimo en program predvajal glasbeno datoteko, namizje KDE je poskualo izdati zvo cno opozorilo in e brskalnik je naletel na stran, ki je bila opremljena z glasbo. Ko uporabljamo zvo cni strenik, nam lahko vsi programi so casno tulijo na uesa, ne glede na vrsto zvo cne kartice, ki jo uporabljamo. Seveda pa imamo monost, da vsakega od programov po lastni presoji tudi utiamo.

Vloga zvo cne kartice pri snemanju in predvajanju

Kakovost posnetka je odvisna od marsi cesa. Ko z ra cunalnikom predvajamo glasbo s plo ce, zvo cna kartica skrbi le za nadzorovanje glasnosti. Popa cenje in um, ki ju pri tem doda, sta navadno tako tiha, da ju tudi na slabi opremi ne sliimo. Za predvajanje zvoka s plo ce ne potrebujemo Linuxa s podporo zvoku v jedru. Predvajalnik CD je prek posebnih ic neposredno povezana z zvo cno kartico; ta skrbi le za nadzor glasnosti vhodnega kanala, kar upravljamo prek mealnika. Na glasnost zvoka vplivamo e z nastavitvijo izhodne jakosti na mealniku. Pri zapisovanju zvoka v datoteko prevzame zvo cna kartica pomembnejo vlogo, saj poskrbi za pretvorbo iz analognega v digitalni signal. Kakovost spremembe je zelo odvisna od zvo cne kartice. Popa cenju, ki nastane pri tem, se ne moremo izogniti. Ko

322

Ve cpredstavnost

Slika 8-3:
Shema poti zvoka

CD

zvo cna kartica

zvo cniki

osebni ra cunalnik

/dev/dsp /dev/audio /dev/mixer

posnetek shranimo v datoteko, moramo izbrati neki zapis, v katerem bo posnetek shranjen. Na voljo imamo tevilne zapise; nekateri pogosteji so prikazani v tabeli na strani 329. Pri izbiri zapisa, ki nam najbolj ustreza, se odlo camo med kakovostjo zapisanega zvoka, prenosljivostjo zapisa in dolino datoteke. Pokaimo z zgledom, kako bi ravnali s sporo cili na telefonski tajnici. Snemanje telefonskih sporo cil na analognih telefonskih povezavah z zelo visokim dvokanalnim vzor cenjem je zelo verjetno potratno in nespametno, saj je prenos telefonskega pa, signala po naravi v tehniki mono in navzgor omejen s frekvenco 4 kHz. Ce nasprotno, elimo pripraviti svoj amaterski glasbeni posnetek, ki bi ga eleli zapisati na plo co, bomo dva kanala vzor cili s frekvenco 44,1 kHz.

Zapisi zvo cnih datotek

Podobno kakor pri zapisih slik je bilo tudi v svetu zvoka zaradi razli cnih potreb razvitih veliko zapisov. Uporabniki to bolj kot prednost sprejemamo kot oviro pri prenaanju. Ker se industrijski in mednarodni standardi e niso ustalili, si oglejmo, na katere zapise lahko kot obi cajni uporabniki najve ckrat naletimo.

Ve cpredstavnost

323

Wave
V svetu osebnih ra cunalnikov PC so e dobrih deset let najpogosteje zvo cne datoteke v zapisu WAVE, ki ga prepoznamo po priponi . w a v . To je zvo cni zapis, ki vsebuje glavo, v kateri so zapisani podatki o hitrosti vzor cenja in natan cnosti vzor cenja in pa tudi tevilu kanalov, ki so vzporedno zapisani. Glavi sledijo surovi smo natan zvo cni podatki v kodiranju PCM. Ce cni, so lahko podatki kodirani tudi kot GSM, MS ADPCM, u-LAW ali A-LAW, vendar se ta kodiranja uporabljajo redkeje. Ceprav zapis WAV omogo ca ve c razli cnih zapisov, imajo datoteke WAV najve ckrat zapis v kakovosti CD - zapis stereo, 16 bitov na vzorec in 44100 vzorcev na sekundo s kodiranjem PCM.

Midi
Eden pogostejih in dalj casa uveljavljenih zapisov je MIDI (angl. Musical Instrumental Digital Interface ). Dolo ca, kako je treba izvesti instrumentalno pesem. Obsega seznam in opise glasbil, ki igrajo v skladbi. Glasba je zapisana z notami, tempom, taktom . . . Ker razli cni predvajalniki zelo avtorsko dojemajo zapise MIDI, se izvedbe z razli cnimi predvajalniki lahko zelo razlikujejo med seboj. Nekateri vidijo v tem celo prednost zapisa, ker dopu ca navidezno umetniko ustvarjalnostjo predvajalnikov. Velikost zapisov MIDI je v primerjavi z zapisi WAV priblino 100-krat manja. Za razliko od zapisa WAV, ki vsebuje vzor cene amplitude tlaka zvo cnega valovanja (navadno v kodiranju PCM), zapis MIDI vsebuje samo tevilke glasbil in u cinkov ter kdaj se nota ali u cinek pri cneta in kdaj kon cata. bi radi posluali popularno glasbo v zapisu midi, se na spletno stran Ifni MIDI Ce Music Site, h t t p : / / w w w . i f n i . c o m , klasi cno glasbo pa dobimo na www.classicalarchives.com.

MP3
Digitalni zapis brez stiskanja za vsako sekundo dvokanalnega zvoka z visoko zvestobo zahteva pri 16-bitnem vzor cenju 1,4 MB/s; to je zelo veliko in zato zelo neve cno. Zdi se nam, da se mora dati zvok podobno kakor slike le nekako stisniti na obvladljivo velikost. Da bi dosegli cim kraji zapis, hkrati pa ne prizadeli kakovosti zvoka, je nastal zapis MPEG. Temelji na predpostavki, da moremo zvok tako stisniti, da doseemo za nas sprejemljivo velikost, pri tem pa je sluno zaznavno popa cenje kar najmanje. MPEG (angl. Moving Picture Experts Group ) je organ pri mednarodni organizaciji za standardizacijo ISO, zadolen za pripravo standardov za kodiranje in shranjevanje

324

Ve cpredstavnost

videoposnetkov z zvokom. V okviru te skupine je nastal po njej imenovani zapis MPEG. Standard opisuje, kako zapiemo slike in podloeni zvok, a je tako proen, da je mogo ce z njim zapisati le zvok, brez spremljajo ce slike, zato je postal zelo priljubljen. Standard predpisuje tri ravni kodiranja za zapis zvoka, ozna cene z rimskimi tevilkami: I, II, III. Navadno odkodirniki, ki zmorejo razvozlati kodiranje v viji ravni, denimo posnetek na ravni III, podpirajo tudi nije ravni, na primer I in II. Po dogovoru zvo cne posnetke v zapisu MPEG ravni I ozna cujemo s pripono . m p g , tiste v ravni II s pripono . m p 2 , zdaj najbolj priljubljene, a tudi sporne zapise ravni III pa s pripono . m p 3 . Z zapisom MP3 predvsem zgo ceno zapisujemo glasbo. Za predvajanje z navadno glasbeno opremo zado ca kakovost zapisa do 128 kbit/s, ce imamo dostop do naprav za zvesto reprodukcijo zvoka, pa uporabimo kakovost nad 160 kbit/s, denimo 256 imamo zapis v stereo tehniki z 256 kbit/s. Ta vrednost se nanaa na vse kanale. Ce kbit/s, vsakemu kanalu pripade po 128 kbit/s, ce sta kanala medsebojno neodvisna. Za oceno, koliko prostora potrebujemo za glasbeni zapis, bo zado calo, ce povprek trdimo, da minuta glasbe zasede 1 MB. V internetu je na voljo veliko datotek v zapisu MP3. Prosto dostopne so tiste na h t t p : / / w w w . m p 3 . c o m / , kjer je najti glasbo vseh zvrsti, od klasi cne prek rocka do jazza bi radi preskusili svoj predvajalnik in in vseh vrst popularne sodobne glasbe. Ce posluali glasbo v tem zapisu, si lahko presnamemo katero od ponujenih datotek. Posnetek v zapisu MP3 predvajamo s standardno zvo cno napravo takole:
mpg321 posnetek.mp3

datoteko beremo z enote CD ali pri obremenjenem sistemu, je koristno z izbiro Ce - b 1 0 2 4 uporabiti izravnalnik velikost 1 MB, da nas pri predvajanju glasbe ne motijo nadleni vrinki tiin. Za programsko dekodiranje posnetka v zapisu MP3 pri 44,1 kHz, 16-bitnem vzor cenju in zvoku stereo je potrebna znatna procesorska mo c, in sicer ra cunalnik s imamo ibkeji ra procesorjem, ki je vsaj pentiumski. Ce cunalnik, si e vedno lahko pomagamo, tako da s programoma m p g 3 2 1 in s o x posnetek pred predvajanjem predelamo v preprosteji, a dalji zapis VAW. Najpreprosteje to storimo s programom mpg321.
mpg321 --wav posnetek.wav posnetek.mp3

ne potrebujemo visoko kakovostnega zvoka v tehniki stereo, pri pretvorbi s Ce programom s o x izberemo slabe vzor cenje z 22 kHz ali 11 kHz ali omogo cimo enokanalno meanje.

Ve cpredstavnost

325

mpg321 -s posnetek.mp3 | sox -t raw -c 2 -r 44100 -w -s - -t wav -c 1 -r 11025 -w -s posnetek.wav m p g 3 2 1 - s polje na standardni izhod tok podatkov, ki jih prestree program s o x . Pojasnimo na hitro uporabljene izbire programa s o x . Izbire razpadejo v dva dela: prve izbire do izbire - , ki predstavlja standardni vhod, so namenjene karakterizaciji vhodnih podatkov, drugi del pa predstavljajo izbire, ki dolo cajo lastnosti izhodne datoteke posnetek.wav. Z izbiro - t r a w smo dolo cili zapis vhodne datoteke, z - t w a v pa zapis izhodne datoteke. Izbira - r dolo ca frekvenco vzor cenja, najprej na vhodu, potem e na izhodu. Izbira - c 2 - w - s dolo ca, da gre za dva vhodna kanala v 16-bitnem zapisu (- w ) dvojikega komplementa (- s ). Izbira - c 1 pa dolo ca da ima izhodni zapis samo en kanal.

potrebujemo grafi Ce cni predvajalnik za posnetke MP3, izberemo x m m s , opisan na strani 330. V internetu so prosto dostopni programi za Linux za spremembo in shranjevanje zvo cnih posnetkov v zapisu MP3.

Izdelovanje zapisov MP3

Ra cunalnika strojna in programska oprema omogo ca zelo preprosto zdruevanje neko c lo cenih tehnologij. Zapis na glasbeni plo ci je digitalen, enota, ki bere plo co, pa na celoma ne lo ci med vsebino glasbenega ali kaknega drugega zapisa, ce jo le ustrezno krmilimo. Za branje plo c z glasbo, tako da podatki pridejo v digitalni obliki tudi do ra cunalnika, so razvili nekaj programov. Med bolj zanesljivimi in znanimi je program z vpadljivim imenom c d p a r a n o i a . Z njim lahko preberemo zapis s plo c z glasbo in ga shranimo na disk v zapisu WAV brez zmanjanja kakovosti zvoka, saj podatki o zvo cnem zapisu vseskozi ostajajo digitalni in se ne spreminjajo. Orodje za ta postopek se imenuje zajemalnik (angl. ripper ). Kako uporabljamo zajemalnik c d p a r a n o i a , pokaimo z zgledom. V enoto CD-ROM vstavimo plo co z glasbo in za branje druge skladbe po vrsti uporabimo program c d p a r a n o i a takole
cdparanoia 2

s posebno izbiro ne zahtevamo druga Ce ce, bomo v trenutnem imeniku dobili datoteko c d d a . w a v . Ta zna biti kar precejnja, saj zvo cni podatki v zapisu WAV niso elimo zapis skr stisnjeni. Ce citi na priblino desetino prvotne velikosti, datoteko c d d a . w a v spremenimo v zapis MP3. To lahko storimo s programom l a m e . Kodiranje v zapis MP3 je zahtevno in s patentom za citeno opravilo, veliko teje od branja e pripravljenega zapisa. Bolj znana programa, ki zmoreta kodiranje, sta na primer l a m e in b l a d e e n c . Uporabljati ju je preprosto, oba delujeta kot filter:

326

Ve cpredstavnost

lame cdda.wav skladba.mp3

Seveda lahko oba programa poveemo v cevovod in se izognemo veliki vmesni datoteki v zapisu WAV:
cdparanoia 2 - | lame - skladba2.mp3

Tako smo drugo skladbo s plo ce spremenili v zapis MP3 (MPEG1 ravni III) v stereo na cinu pri vzor cenju 128 kbit/s in frekvenci 44,1 kHz. POZOR Pri presnemavanju glasbe moramo upotevati zakonske predpise in se zavedati, da presnemavanje plo c z avtorsko za citeno glasbo ni dovoljeno, razen ce ni izrecno navedeno druga ce.

Patentna obremenjenost zapisa MP3 Na tem mestu je prav, da omenimo, kakne pravne ovire se drijo zapisa MP3, da se ga nekateri tako dosledno izogibajo. Institut Fraunhofer IIS iz Nem cije in ameriko podjetje THOMSON sta e od samega za cetka intenzivno delovala na razvoju metod in algoritmov za stiskanje zvoka v zapisu MP3. V tem procesu so druno ustvarili in patentirali vrsto inovacij, ki so e danes klju cne za izdelavo zapisov MP3. Ker je s patentnim pravom izdelava kodirnikov za citena v Nem ciji in ZDA, je za izdelavo programskih ali strojnih kodirnikov treba pla cati licenco tema dvema organizacijama. Na sre co v Sloveniji in v ve cjem delu Evrope ti patenti (e)niso veljavni, zato je e vedno mono razirjati in prodajati programsko in strojno kodirno opremo brez pla cila licence. Zato je tudi v distribucijo Pingo vklju cen kodirnik za MP3 l a m e .

Ogg Vorbis
Prost ni ne zapis MP3 in ne postopek za njegovo izdelavo. Da bi dobili povsem prost zapis zvok, je nastal zapis Ogg Vorbis. Njegovi avtorji zagotavljajo, da gre za zapis, ki je v na celu po tehni cnih lastnostih primerljiv z zapisom MP3. Dodajajo pa tudi, da za zdaj izvedbe orodij za stiskanje zaostajajo po hitrosti, stopnji stiskanja, razirjenosti in uporabnosti za podobnimi orodji, ki podpirajo MP3 veliko dlje. Datoteke v zapisu Ogg so le malenkost ve cje od datoteke iste skladbe v zapisu MP3. Datoteko v zapisu Ogg pripravimo preprosto iz zvo cnega zapisa WAV.
oggenc posnetek.wav

Ve cpredstavnost

327

Kot rezultat dobimo datoteko posnetek.ogg Postopek pretvorbe iz zapisa MP3 v zapis OGG je preprost, vmes moramo pripraviti zvo cno datoteko v surovem zapisu:
mpg123 -s datoteka.mp3 | oggenc -r - > datoteka.ogg

Na koncu vselej pridelamo datoteko s kon cnico . o g g . Posluamo jo z ukazom

ogg123 datoteka.ogg

Ve c o zapisih Ogg in zapisu Ogg Vorbis lahko preberemo na h t t p : / / w w w . x i p h . o r g .

Zvok v konzoli
Oglejmo si nekaj orodij za delo z zvokom v konzoli. Za ta orodja je zna cilno, da dobro poskrbijo za nadzor zvo cne kartice in za morebitne spremembe med zvo cnimi zapisi, od uporabnika pa pri upravljanju zahtevajo nekaj spretnosti in znanja, saj jih preteno nadzoruje prek ukazne vrstice. Nekatera od teh orodij smo e beno spoznali v prejnjih poglavjih.

sox
Sox je predvsem zmogljiv pretvornik iz enega zvo cnega zapisa v drugega, zmore pa tudi nekaj zvo cnih u cinkov. Uporabljati ga je preprosto, podobno kakor orodje c o n v e r t , opisano na strani 352. Navesti moramo ime vhodne zvo cne datoteke in ime izhodne datoteke. Iz pripone izhodne datoteke program ugane, kateri ciljni zapis smo si izbrali. Tako bomo datoteko v zapisu AIFF spremenili v zapis WAV z ukazom
sox posnetek.aiff posnetek.wav

elimo spremljati, kaj se dogaja pri spremembi, lahko uporabimo izbiro - V . Ce Program s o x se ujame e z orodjema p l a y in r e c , ki smo ju e omenili. Prvo je namenjeno predvajanju posnetkov, drugo snemanju. S standardne zvo cne enote snemamo takole
rec posnetek.aiff

. Izbiramo lahko med nekaj dodatnimi monostmi Snemanje ustavimo s Ctrl + C snemanja. Zvok v zapisu stereo dobimo z izbiro - c 2 :

328

Ve cpredstavnost

rec -c 2 posnetek.wav

Hitrost vzor cenja dolo cimo z izbiro - r :

rec -r 16000 posnetek.voc

V primeru zapisa WAV, ki je najbolj pogost in vsebuje tudi glavo, ki dolo ca, kaj in na kaken na cin je zapisano v datoteki. Lahko si pomagamo s programom f i l e , ki vrne, kaj se v datoteki nahaja. Za primer zgornjega posnetka nam vrne
modrec:~$ file posnetek.wav posnetek.wav: RIFF (little-endian) data, WAVE audio, Microsoft PCM, 16 bit, stereo 8000 Hz

Preglednica 8-1 nateva nekatere zvo cne zapise in primerjalno podaja velikost datoteke v tem zapisu s posnetkom Torvaldsove izgovorjave imena Linux.

mikmod
S programom m i k m o d iz ukazne vrstice predvajamo predvsem manj pogoste in dandanes bolj eksoti cne zvo cne zapise, ki jih imenujemo moduli. Najbolj tipi cni zapisi modulov so MOD, XM, S3M in 669. Za module bi lahko rekli, da so krianci med zapisoma WAV in MIDI, ker modul vsebuje tako digitalizirane zvo cne vzorce glasbil, kot tudi zapis melodije v obliki casovnega razporeda za cetkov in koncev not. Moduli in njihovi predvajalniki so narejeni tako, da lahko hkrati igrajo na ve c kanalih in s tem omogo cajo ve cglasje in zanimive melodije.
mikmod

uporabljamo preprosto; programu podamo ime datoteke z zvo cnim zapisom:

mikmod vibed_warp.xm

Po zagonu programa se prikae znakovni vmesnik, podoben spodnjemu:

-= MikMod 3.1.6 =Open Sound System: 16 bit normal stereo, 44100 Hz, no reverb File: vibed_warp.xm Name: za - Vibed Warp Type: rsts SoundTracker (XM format 1.04), Periods: XM type, linear pat:024/030 pos:16 spd: 4/120 vol:100%/100% time: 2:16 chn: 5/26 [ 4 Samples ] -- H:[help] I:[instruments] L:[playlist] C:[config] 0 darkhalo 2 darkhalo 1 awesome 3 heatseeker

Zagon programa spreminjamo s kopico izbir in tudi medtem ko te ce, ga lahko upravljamo iz menuja, ki se odpre ob pritisku tipke C . Navodila za uporabo so dostopna na strani man, ko program te ce pa s tipko H .

Ve cpredstavnost

329

Oznaka zapisa 669 AIFF AU CDR CVS DAT GSM MIDI MOD MP3 OGG SF S3M VMS VOC WAV RAW XM

Primerjalna velikost v bajtih 42.048 42.017 926.688 10.496 1.511.444

Opis

4.384 17.831 84.992

10.616 42.017 42.028 41.984

moduli Composer 669 in Extended 669 zapis v rabi v ra cunalnikih Apple in SGI zapis, ki je izvirno delo SUN Microsystems, pozneje so ga drugi prilagodili zapis CD-R se uporablja pri pripravi matric za plo ce, surovi zapis s 44 kHz vzor cenjem stisnjeni zapis po metodi Continuously Variable Slope Delta modulation berljivi tevilski zapis amplitud stisnjeni zapis, ki se uporablja pri komunikaciji po GSM zapis MIDI za glasbila moduli Protracker, Startracker, Fasttracker, Oktalyzer, Taketracker zapis skupine za ve cpredstavnost pri ISO zapis Ogg Vorbis zapis IRCAM se uporablja v akademskih paketih za obdelovanje zvoka zapis ScreamTracker III stisnjeni zapis zvoka v uporabi pri telefonskih tajnicah zapis VOC za Sound Blaster Microsoftov zvo cni zapis surovi zapis modul Fasttracker 2

Tabela 8-1: Seznam nekaterih zvo cnih zapisov z zna cilno dolino vzor cne datoteke. Zapisi AIFF, SF, VOC, WAV in RAW poznajo ve c hitrosti in natan cnosti vzor cenja, od cesar je odvisna velikost datotek.

Zvok v oknih
V oknih X imamo nekaj slikovitih in zmogljivih grafi cnih programov za delo z zvokom. Zelo zanimivo je videti kako ti programi v resnici delujejo. Veliko programov je taknih, da ponujajo le popolnoma funkcionalen grafi cni vmesnik, resno delo pa opravi kateri od skritih konzolnih programov. Tak pristop je v Unixu zelo razirjen in ima kar nekaj o citnih prednosti. Med njimi je najpomembneja ta, da so tako povezani programi navadno stabilni in nimajo veliko napak. Konzolni programi so dovolj dolgo v rabi, da so preskueni v tevilnih sistemih in v razli cnih razmerah za delo. Navadno so napisani v jeziku C s hitro izvedljivo kodo in

330

Ve cpredstavnost

Slika 8-4:
Osrednje okno programa xmms

uporabljajo dobro zasnovane knjinice, ki so tako kakor programi praviloma na voljo v odprti kodi za javno recenzijo. Grafi cni vmesniki pa nad ta motorni del poveznejo sistem za upravljanje, ki je bolj prijazen do uporabnika, in pri katerem je ena od poglavitnih vrednot njegova prenosljivost iz enega sistema v drugega. Grafi cnih programov, ki tako ali druga ce podpirajo zvok v oknih, je veliko in e vedno nastajajo novi. Programe za predvajanje glasbe navadno sestavlja nekaj oken, ki jih uporabljamo po potrebi. Najpomembneje je okno za izbiro skladb in nadzor igranja. V njem odpremo datoteko z zvo cnim zapisom, poenemo predvajanje, nastavljamo glasnost zvoka, igranje morebiti zaustavimo s premorom ali pa v celoti in program zapustimo. Poleg tega okna imajo programi navadno e svoj izena cevalnik, s katerim spreminjamo barvo zvoka. Nekateri premorejo dodatno okno za izbiro in prikazovanje seznama skladb, ki jih bomo predvajali. Podrobneje si bomo ogledali nekaj najbolj razirjenih programov.

xmms
Program x m m s je po uporabnosti in po videzu zelo podoben programu w i n a m p iz e poznamo w i n a m p , ga okolja MS Windows in ga je zelo preprosto uporabljati. Ce bomo takoj znali uporabljati, saj na istih mestih najdemo enake funkcije. Najdemo ga v menuju Modrec Zvok in video Predvajalnik zvoka. Program x m m s za predvajanje glasbe v oknih X je na pogled privla cen in se zgleduje po avdiokomponentah. Raba je zelo preprosta in intuitivna. V oknu Playlist si je v imenu datoteke zapisano pripravimo seznam datotek, ki jih bomo predvajali. Ce ime izvajaleca in ime skladbe, dobimo zelo informativen seznam, ki ga lahko shranimo in pozneje vnovi c naloimo. Tako si pripravljamo osebne sezname z izbori zvo cnih datotek, ki jih elimo posluati. Shranimo jih v datoteke s pripono . m 3 u . Osrednje okno nam prikazuje mnoico pomembnih informacij o zvo cnem zapisu, ki ga trenutno predvaja. Grafi cni prikaz spektra frekvenc lahko s klikom spremenimo v osciloskop, ali pa ga popolnoma izklju cimo. Prikazan je cas od za cetka ali do konca skladbe, med katerima spet preprosto izbiramo s klikom polja s tevcem. Na desni strani sta ime izvajalca in naslov skladbe, ali ime datoteke, ki jo predvajamo ter njeno trajanje, ce ga je mono vnaprej ugotoviti. Spodaj so podatki o kakovosti in ve ckanalnosti zvo cnega zapisa. e malenkost nie so trije drsniki: levi je za glasnost, desni za levo-desno ravnovesje in spodnji za poloaj znotraj skladbe.

Ve cpredstavnost

331

Slika 8-5:
Grafi cni izena cevalnik v programu xmms

Slika 8-6:
Okno programa xmms s seznamom skladb, ki jih elimo posluati

Za premikanje med skladbami, predvajanje, trenutno zaustavljanje predvajanja in prekinitev predvajanja uporabljamo tipke, ki so ozna cene, kakor smo navajeni s kasetofonov in predvajalnikov plo c. Prav tako ni treba posebej razlagati pomena izbir SHUFF za naklju cno predvajanje in REP za vnovi cno predvajanje celotnega seznama skladb. V grafi cnem izena cevalniku popravimo barvo zvoka, tako da poudarimo ali omilimo nai zvo dolo cene pasove zvo cnega spektra. Ce cniki slabo predvajajo base in poudarjajo visoke tone, bomo z izena cevalnikom programsko oja cali spodnji del spektra in utiali zgornjega. Ne smemo pri cakovati cudeev, a rezultat je pri povpre cni zvo cni opremi, kakrna je navadno priklju cena na ra cunalnike, povsem sprejemljiv. Za zelo tihe ali glasne posnetke imamo na voljo e predoja cevalnik PREAMP s katerim lahko jakost zvoka zve camo ali zmanjamo celo za 20 dB. Opozorimo e, da mora biti gumb ON pritisnjen, ce elimo, da bodo nastavitve predoja cevalnika in grafi cnega izena cevalnika upotevane.
x m m s predvaja zvo cne datoteke v zapisih MPG, MP2, MP3, OGG, WAV in vse tipe modulov, ki jih podpira m i k m o d . Program x m m s bere tudi zapise M3U in PLS to so seznami skladb, ki smo si jih vnaprej pripravili ali jih je pripravil kdo drug ve cinoma so v datotekah . p l s zapisani naslovi tokov MP3 internetnih radijskih postaj.

Po seznamu skladb se pomikamo z desnim drsnikom ali kole ckom na miki. eleno skladbo predvajamo tako, da jo dvakrat kliknemo. Nove skladbe dodajamo z izbiro v pa elimo dodati skladbo na oddaljenem menuju Add File ali Add Dir. Ce streniku ali tok MP3 (recimo internetni radio), uporabimo Add URL. Ve iz seznama izberemo s klikanjem. Pri tem si lahko pomagamo s tipkama c skladb Shift in Ctrl , ki dodajata izbrane naslove. V menuju Sub lahko izbriemo s seznama le

332

Ve cpredstavnost

Slika 8-7:
Nastavitveno okno

izbrane skladbe, neizbrane skladbe, vse skladbe ali pa iz seznama odstranimo vpise, ki ne kaejo nikamor. Celo datoteke izbranih skladb lahko izbriemo z diska. V menuju Sel lahko vse skladbe izberemo, izbiro obrnemo ali izbriemo. V menuju Misc so podatki o skladbi in omogo ca urejanje seznama skladb na razli cne na cine. V spodnjem delu seznama skladb so miniaturni gumbi za upravljanje predvajanja skladb z merilnikom preostalega ali prete cenega casa. V menuju List je gumb Load za nalaganje seznamov v zapisu PLS in M3U, poleg pa sta e gumba New in Save za brisanje in shranjevanje seznamov. V glavnem oknu je e mnoica menujev in nastavitev, ki se skrivajo pod crkami na skrajni levi strani merilnika casa (O, A, I, D in V). O Preferences odpre okno s slike 8-7. Tu je mono nastavljati razli cne vstavke (angl. plugin ). Od vhodnih vstavkov, ki dolo cajo katere zapise datotek bo x m m s znal predvajati, do izhodnih nastavkov, kjer lahko izberemo Crossfade Plugin, ki omogo ca, da se skladbe prelivajo ena v drugo za podrobne nastavitve odpremo Configure. V naslednjih zavihkih prilagodimo e vstavke za zvo cne u cinke, kot so odmev in odstranitev glasu, kar lahko uporabljamo za doma ce karaoke. Vstavki za vizualizacijo grafi cno predstavijo casovne in frekven cne upodobitve predvajanih skladb, tako da dobimo bolj ali manj o cem prijetne animirane barvne vzorce. e eno pomembno lastnost programa x m m s je treba omeniti, to je monost spreminjanja preoblek (angl. skin ), kar storimo z izbiro O Skin Browser. Z njo od ponujenih preoblek izberemo eno in jo nataknemo cez okno predvajalnika. Pri tem se bodo morda gumbi po videzu povsem spremenili, ampak pomembno je, da se gumbi na enakih mestih vedejo enako, le njihov videz se je spremenil. Na voljo imamo mnogo preoblek in zagotovo bomo med ponujenimi nali tako, ki bo ustrezala naemu okusu. S tem zaklju cujemo kratek pregled preprostega programa x m m s . Pregled e zdale c ni popoln! Skoraj nepredstavljivo je, koliko monosti nam program pu ca za igranje s

Ve cpredstavnost

333

preoblekami in vstavki. Ve c dodatnih vstavkov lahko najdemo na h t t p : / / w w w . x m m s . o r g / p l u g i n s . p h p , preostalo dokumentacijo za x m m s pa na strani http://www.xmms.org/docs/readme.php. NAMIG x m m s vsebuje tudi generator sinusnih valovanj. . Poenemo ga tako, da v Add URL vpiemo t o n e : / / 3 0 0 0 ; s tem smo ustvarili nov zapis v seznamu skladb in ko ga dvakrat kliknemo zasliimo predirljivo piskanje s frekvenco 3000 Hz. Vpiemo lahko tudi ve c frekvenc, lo cenih s podpi cji. Na primer zapis t o n e : / / 3 1 4 ; 3 1 5 ustvari utripanje s frekvenco 1 Hz. Z vgrajenim osciloskopom in frekven cnim analizatorjem v V Visualization plugins je kot nala c za kratek prikaz iz akustike.

Sekven cnik
S sekven cnikom ustvarjamo lastne ritmi cne glasbene vzorce. Z osnovnim ritmom dolo cimo, kdaj se bodo proili zvoki, ki smo jih izbrali. Navadno so ti zvoki udarci na boben ali cinele. Od tevila kanalov, ki jih podpira sekven cnik, je odvisno, koliko zvokov bomo vgradili. Goli zvoki zvenijo zelo suho, neprijetno sinteti cno, zato jih lahko z u cinki naredimo bolj naravne in ive ter v nao morebitno skladbo dodamo dinamiko. Meja med sekven cniki in sintetizatorji se brie, napravi se funkcionalno zlivata v skupno enoto. Trenutno najbolj napredna in dodelana sekven cnika za Linux sta Muse (h t t p : / / l m u s e . s o u r c e f o r g e . n e t / ) in Rosegarden (h t t p : / / w w w . a l l - d a y - b r e a k f a s t . c o m / r o s e g a r d e n / ). Oba programa al presegata okvir in ambicije te knjige, saj zahtevata e nekaj dodatnih knjinic in prilagoditev operacijskega sistema.

Mealniki
Mealniki omogo cajo uravnavanje jakosti zvoka naprav, do katerih vodijo zvo cni kanali, nekateri pa tudi spreminjanje viine in barve tona. Nekateri mealniki so preprosti in zado cajo za osnovno uravnavanje jakosti kanalov za doma ce potrebe. Drugi, bolj zapleteni, so v casih programski nadomestek za profesionalne mealne mize, pri cemer poznavanje natan cnega pomena vseh gumbov in stikal zahteva dober vpogled v to tehnologijo in jih z dobro opremo lahko uporabljamo tudi v profesionalne namene. Z u cinki lahko spreminjamo celo lego glasbil v prostoru. imajo mealniki gumbe za Tem u cinkom se ne bomo posebej posve cali. Ce spreminjanje viine in barve tona, z njimi uravnavamo izhodni signal. Pogosto imajo mealniki vgrajen grafi cni izena cevalnik, o katerem govorimo na strani 331. Pogosto je vanje vgrajen filter za brum. Brum je zvo cna motnja, ki nastane zaradi izmeni cne

334

Ve cpredstavnost

Slika 8-8:
Program kMix ponazarja zvo cno mealno mizo.

se ta um pretirano oja ca, postane slien in je mote c. S filtrom omrene napetosti. Ce ga oslabimo ali celo odpravimo. elimo sami napisati svoj mealnik ali nas zanima, kako programski mealniki Ce delujejo, je dobro, ce si ogledamo mealnik Hannuja Savolainena. Programu z imenom m i x e r je priloena berljiva izvorna koda. Tukaj opisujemo le preprosta mealnika: konzolni a u m i x in grafi cni k M i x .

kMix
Program k m i x je v oknih X11 delujo ci mealnik. Omogo ca nadzorovanje glasnosti izhoda, poudarjenosti nizkih in visokih tonov ter nato po vrsti uravnavanje glasnosti sintetizatorja, glasnosti programsko ustvarjenih zvokov (PCM), notranjega zvo cnika, vhoda, mikrofona, predvajalnika CD, drugega mealnika ter vhodnega in izhodnega oja cevanja. Ve cinoma je videz in razpored res tak, kot je omenjen. Predvsem je treba poudariti, da se mealniki med seboj razlikujejo po tevilu in vrsti nastavitev (drsnikov in gumbov) glede na proizvajalca in tip zvo cne kartice. Ko prvi c poenemo program, se nam v desno stran pulta vgradi ikona zvo cnika. S klikom ikone se odpre drsnik za nastavljanje glasnosti celotne zvo cne kartice. Z desno tipko lahko na drsniku odpremo menu in v njem pritisnemo Utian, ker utia celotno zvo cno kartico, ki se spet oglasi, ce e enkrat pritisnemo izbiro Utian. Z desno tipko se nam na ikoni zvo cnika odpre menu, v katerem lahko izberemo Prikai okno mealke in odpre se nam okno, kakrnega vidimo na sliki 8-8. V tem oknu lahko nastavljamo e vse druge parametre mealnika. Z levo tipko mike premikamo drsnike in spreminjamo glasnost enot. S srednjo tipko drsnike postavljamo v izbrano lego. Na horizontalnem drsniku pa nastavimo ravnovesje med levim in desnim kanalom. Nekatere enote lahko poveemo s snemalnikom. Te prepoznamo po stilizirani rde ci lu cki pod drsnikom. Prigana rde ca lu cka pomeni, da je enota povezana s snemalnikom. V menuju Datoteka lahko shranimo trenutne nastavitve mealnika in jih pozneje spet prikli cemo. V menuju Nastavitve pa lahko

Ve cpredstavnost

335

Slika 8-9:
Program aumix je zvo cni mealnik za konzolo.

kMix

prikrojimo bolj podrobno svojim potrebam.

aumix
Program a u m i x je znakovni mealnik in lepo deluje v konzoli. Njegov videz je skrajno okle cen vseh lepotnih dodatkov, celo revno deluje, ceprav z barvami smiselno ozna ci pomembne funkcije. Vendar ima mealnik vse, kar imajo obi cajni mealniki v grafi cnem okolju. Upravljamo ga bodisi neposredno s tipkami ali z izbirami iz ukazne vrstice. Z njim lahko nadzorujemo enake naprave kakor z drugimi mealniki, denimo z mealnikom x m i x e r . Krmilimo ga lahko z miko ali s tipkami. S smernimi tipkami izberemo napravo, ki jo bomo krmilili, in nato naravnamo glasnost. Tipka M popolnoma izklopi zvok. Tipka S shrani trenutne nastavitve v datoteko ~ / . a u m i x r c , s tipko L pa jih preberemo iz nje. Prav zato je zelo uporaben za sistemsko inicializacijo glasnosti naprav zvo cne kartice ob zagonu sistema.

Zajemalnik Grip
Program g r i p je en tistih programov, ki so predvsem grafi cna kulisa za upravljanje in povezovanje konzolnih programov za zajemanje in stiskanje zvo cnih zapisov s plo c. Do njega pridemo prek izbir v menujih Modrec Zvok in video Ve c programov za zvok in video Grip. Ceprav celoten program g r i p te ce v enem oknu, je zmogljiv in z njim lahko predvajamo plo ce, zajemamo glasbo s plo c v zapis WAV, stiskamo v zapise OGG ali MP3, opremimo stisnjene skladbe s podatki o naslovih, ki jih dobimo iz spletne baze CDDB ali FreeDB. Ti vsebujeta podatke o ve cini znanih plo c. bomo program Grip uporabljali samo za predvajanje plo Ce c, nam zado ca, da imamo na voljo gumbe za upravljanje predvajanja. Podatke o plo ci in skladbah lahko zapremo in spet odpremo s klikom ikone z oknom. Bolj podrobne podatke o plo ci in trenutni skladbi pa odpremo (in zapremo) s klikom ikone s svin cnikom. Na prvem zavihku Track izberemo, katere skladbe elimo zajeti in jih stisniti.

336

Ve cpredstavnost

Slika 8-10:
Okno zajemalnika Grip

Slika 8-11:
Grip med stiskanjem zajete skladbe

elimo ozna Ozna cimo jih na desni strani v stolpcu Rip. Ce citi ali odzna citi vse, pritisnemo gumb Rip. Ko je vse pripravljeno v zavihku Rip, poenemo ali ustavimo zajemanje in stiskanje zvo cnih zapisov. Prej e preglejmo, ali nam ustrezajo nastavitve, ki so dosegljive na zavihku Config. Ta zavihek ponuja svoj niz zavihkov, od katerih sta najbolj

Ve cpredstavnost

337

pomembna Rip in Encode. Tu dolo cimo, kateri program bomo uporabili za zajemanje in katerega za stiskanje. Za zajemanje imamo na voljo c d p a r a n o i a in c d d a 2 w a v , za stiskanje pa od nam e znanih o g g e n c in l a m e , poleg teh pa e vrsto drugih. V teh dveh podzavihkih strani Config dolo cimo tudi, kako in kam naj ra cunalnik shranjuje vmesne in kon cne datoteke. Pri tem za zapise uporabljamo spremenljivke, ki se za cnejo z % . Te spremenljivke Grip zloi skupaj in jih kot ukazno vrstico posreduje programom za zajemanje in stiskanje zvo cnih zapisov. Za povpre cnega uporabnika so privzete povsem uporabne nastavitve. Mogo ce bomo eleli pove cati bitno hitrost (angl. bitrate ) s 128 na 192 ali celo na 256 kbit/s, s cimer pa elimo bolj natan pove camo kakovost posnetkov. Ce cno dolo citi, kakno obliko bodo imela imena zajetih in stisnjenih datotek, si moramo na kratko ogledati, kaj pomenijo spremenljivke: niz % A ozna cuje izvajalca plo ce, % d pomeni naslov plo ce, % a je izvajalec skladbe in % n je naslov skladbe. Omenimo e, da % b pomeni bitno hitrost, % w je ime zajete datoteke, % m pa ime stisnjene datoteke. Iz privzetih nastavitev je mo c hitro doumeti, kako uporabljamo te spremenljivke. Slika 8-11 prikazuje stiskanje datoteke s programom o g g e n c . Pri tem so nastale naslednje datoteke:
ogg/: -rw-r--r-- 1 mike mike 116 nov 6 16:35 iztok_mlakar-rimarije_iz_ostarije.m3u ogg/iztok_mlakar/rimarije_iz_ostarije: -rw-r--r-- 1 mike mike 4579773 nov 6 16:54 blues.ogg -rw-r--r-- 1 mike mike 2465932 nov 6 17:01 rudi_valentincic_in_pepa_zgabucin.ogg

elimo pustiti velike Ce crke v imenih in prepre citi, da se presledki ne spremenijo v pod crtaje, nastavimo v Config Misc izbiri Do not lowercase filenames in Do not change spaces to underscores. Ve c navodil in pomo ci za Grip pa nam je dostopnih na zavihku Help.

Internetne radijske postaje

Posluanje radijskih postaj, ki oddajajo svoj program tudi v spletu ali izklju cno v spletu, je postalo mono in dostopno ele v zadnjem casu, ko je vedno ve c uporabnikov irokopasovnimi internetnimi povezavami. Oddajanje je na radijski strani pogosto izvedeno z uporabo internetnega strenika toka MP3 (angl. MP3 stream ), na drugi strani pa poslualec potrebuje odjemnik. Prej smo e spoznali program x m m s opisan na strani 330. Velika mnoica radijskih postaj oddaja preko strenikov Live365, ki ga najdemo na naslovu h r e f : / / w w w . l i v e 3 6 5 . c o m / , vendar je dostop do njihovih strenikov pla cljiv in po za cetnem brezpla cnem obdobju, je dostop mogo c samo proti pla cilu naro cnine.. Raje se odlo cimo za katerega izmed tokov na spletnih straneh

338

Ve cpredstavnost

http://digitallyimported.com/, http://www.somafm.com/ http://www.shoutcast.com/

ali

Najprej z brskalnikom odjadramo na spletno mesto, kjer se odlo cimo za eno izmed radijskih postaj in ob kliku nanjo nam brskalnik verjetno ponudi datoteko s pripono . p l s , ki jo shranimo. V programu x m m s izberemo Add File in naloimo izbrano datoteko PLS v seznam skladb. Internetni radijski tok MP3 je v seznamu predstavljen z naslovim IP ali z imenom radijske postaje. Ko kliknemo na izbrani tok MP3, se po kratkem nalaganju podatkov v izena cevalnik oglasi internetni radio. radio uspeno deluje prvih nekaj sekund, to e ne pomeni, da bo zdral tudi dalj Ce casa. Uspeh je odvisen od bitne hitrosti zvo cnega toka, ki smo ga izbrali. Bitna hitrost je izraena v istih enotah, kot hitrost omrene povezave. Za zadovoljivo predvajanje radijskega programa mora hitrost nae internetne povezave vsaj nekajkrat presegati izbrano bitno hitrost radijskega toka. Problem pa ni vedno v nai povezavi v internet. je na strenik zvo Ce cnega toka priklju cenih ve c poslualcev, kot ji zmore strenik oskrbeti s podatki, bo zvok raztrgan ali pa se bo tok povsem prekinil.

Grafika v Linuxu
V Linuxu so igrafi cna orodja v okenskem okolju X napisana tako, da te cejo v vseh strenikih za okna X. Ve cinoma gre potemtakem za programe, ki te cejo v vseh sistemih Unix. Nekateri paketi so bili v sistemih Unix razviti in kasneje preneseni e v Linux, razirjeno risarsko orodje Gimp pa je nasprotno nastalo v Linuxu in so ga kasneje prilagodili e drugim vrstam Unixa. V razdelku o grafiki bomo nanizali nekaj pregledovalnikov slik in grafi cnih datotek, orodja za delo z grafi cnimi datotekami in risarske programe. Za cnimo pa z nekaj teorije.

Rastrske in vektorske slike

so opisane s Slike se glede na to, kako so opisane, delijo na dve lo ceni skupini. Ce gre pri pravokotno mreo barvnih to ck, njihov zapis imenujemo rastrski zapis. Ce slikovnih gradnikih za bolj zapletene grafi cne elemente, kot so ravne in krive crte, pisave s crkami in podobno, podane z legami v prostoru, to imenujemo vektorski opis. Rastrske slike vselej ohranjajo svojo zrnatost, vektorskim pa lahko vsaj na celoma gladko spreminjamo velikost. Orodja za obdelovanje vektorskih slik so na primer v sistemih Unix programi Xfig (opis na strani 302), Sketch in Sodipodi ali v svetu MS Windows programa CorelDRAW in Adobe Illustrator, za rastrske slike pa je v Windows primeren program Adobe Photoshop, Corel PHOTO-PAINT ali Paint Shop Pro ali v Unixu programa Gimp in xv.

Ve cpredstavnost

339

Slika 8-12:
Delitev grafi cnih zapisov in programov za obdelovanje slik na rastrske in vektorske

slike

rastrske Gimp Photoshop

.gif .jpg .png . . .

vektorske xfig CorelDraw

.eps .ps .fig . . .

Shranjevanje
Poznamo veliko razli cnih zapisov za shranjevanje rastrskih slik. Vsi zapisi niso enakovredni, zato moramo poznati razlike med njimi in se preudarno odlo citi, katerega bomo uporabili. Zavedati se moramo, da nekateri zapisi zmanjajo velikost slikovne datoteke tudi na kodo njene kakovosti in tako izgubijo informacijo, ki jo slika nosi. Stiskanje rastrskih slik brez izgube kvalitete poteka na enega izmed na cinov stiskanja ostalih podatkov v ra cunalniku. Zapis PNG vklju cuje stiskanje z algoritmom iz knjinice z l i b . Zapis PNG pa pozna tudi shranjevanje, ki najprej zmanja tevilo barv v barvni paleti z obi cajnih 16 milijonov na najve c 256, potem pa si pomaga e s stiskanjem z z l i b . Podobno ima tudi zapis GIF omejeno barvno paleto na najve c 256 barv, za stiskanje pa uporablja patentiran algoritem LZW, ki zahteva pla cilo licence za komercialno uporabo algoritma. Zapis TIFF ponuja najve c razli cnih monosti pri zapisovanju slikovnega gradiva. Uporablja razli cne barvne modele od katerih sta najbolj razirjena RGB in CMYK, prav tako pozna razli cne barvne palete, stiskanje z razli cnimi algoritmi in dodatna polja, ki opisujejo zna cilnosti slike. Zapis BMP je surov in ne uporablja nobenega stiskanja, zato je njegovo nalaganje hitreje, al pa na disku zavzame ve c prostora. Zelo razirjen je zapis JPEG (v casih tudi JPG), ki je namenjen predvsem za

340

Ve cpredstavnost

Slika 8-13:
GQview med pregledovanjem rastrskih slik

shranjevanje fotografij. Za stiskanje uporablja zna cilnosti slike, ki jo razdeli na kvadratne ploskve in na osnovi geometrijske podobnosti zdrui najbolj podobne, ceprav pri tem zavre nekatere podrobnosti. Pri zdruevanju zapie tudi barve, ki se v posameznih delih slike pojavijo in na ta na cin je slika zadovoljivo zapisana. Za ve cjo kvaliteto slike moramo pri stiskanju in zdruevanju uporabiti ve c zaporednih prehodov in vedno manje ploskve, kar bistveno izbolja kvaliteto slike, al pa tudi pove ca prostor, ki je potreben za shranitev slike.

Pregledovalniki slik
Linux ponuja mnoico programov in program ckov za pregledovanje slik in prikazovanje projekcij digitalnih slik. V menuju Grafika in njegovem podmenuju Ve c programov za grafiko najdemo ve c razli cnih pregledovalnikov. x Programa gThumb Image Viewer in starosta med pregledovalniki xv sta podrobneje opisana v nadaljevanju. x GQview je pregledovalnik imenikov, ki lahko prikazuje imena ali sli cice rastrskih slik. x Pregledovalnik slik je namenjen pregledovanju posameznih rastrskih slik in tiskanju. x Pregledovalnik slik Gnomeovo oko je zelo enostaven prikazovalnik slik v ve cini rastrskih zapisov in vektorskem zapisu SVG. x Pregledovalnik slik Kuickshow ponuja pregled imenika s slikami, predstavitev in tiskanje. x V menuju Ve c programov za grafiko so programi za pregledovanje spisov za zapisih PS in PDF: Pregledovalnik datotek PS/PDF, Postscript Viewer in

Ve cpredstavnost

341

Slika 8-14:
Glavno okno programa gThumb v imenikem na cinu pregledovanja slik

Ghostview, pri cemer sta prva dva izpeljana iz zadnjega, ki je v nadaljevanju opisan podrobneje. Vsi ti programi omogo cajo pregledovanje datotek EPS. x Podobna programi za pregledovanje spisov PDF sta prosti PDF viewer in brezpla cni Adobe Reader, ki ga lahko namestimo s strani http://apt.pingo.org/. x e eno orodje iz druine pregledovalnikov spisov je Pregledovalnik datotek DVI.

gThumb
Pregledovalnik gThumb je sposoben prikazovanja pomanjanih sli cic (angl. thumbnails ali kraje thumbs ), digitalne projekcije (angl. slide show, obdelovanja in tiskanja. Prikazuje prakti cno vse zapise rastrskih slik (tudi animirane zapise GIF), prav tako pa tudi vektorske slike v zapisu SVG. gThumb deluje v dveh na cinih. Ko je pritisnjena ikona Folders se nahajamo v imenikem na cinu ter lahko pregledujemo imenike in sli cice. V drugem slikovnem na c inu pa si ogledujemo eno samo sliko, med slikami se premikamo naprej s Page Down in z levim gumbom mike, nazaj pa pregledujemo s preslednica , Backspace , Page Up in s srednjim gumbom mike. V slikovni na cin pridemo tudi z dvojnim klikom na izbrano sliko v imenikem na cinu. slika presega vidno polje, jo S + in se sliki pribliamo ali se od nje oddaljimo. Ce lahko s kazalcem v obliki roke z miko vle cemo po vidnem polju in si ogledamo posamezne podrobnosti. Z levim klikom in vle cenjem po ikoni tirismerne pu cice v desnem spodnjem kotu vidnega polja slike dolo cimo, kateri del slike gledamo. Z ikono 1:1 povrnemo ogled slike na njeno originalno velikost, z ikono Fit pa poskrbimo, da je celotna slika v vidnem polju.

342

Ve cpredstavnost

Slika 8-15:
gThumb v slikovnem na cinu

V obeh na cinih pregledovanja slik imamo monost iz menuja Edit preimenovati, kopirati, premikati in brisati izbrane datoteke. Popravljamo in odstranjujemo lahko komentarje k slikam, jih i cemo in v Preferences nastavimo videz pregledovalnih oken, velikost sli cic in hitrost prikazovanja predstavitve. V menuju View imamo monost preklapljanja med razli cnimi na cini pregledovanje slik, lahko pa tudi nastavimo kako so slike in sli cice prikazane. Image je namenjen spreminjanju trenutne slike; lahko jo obra camo, zrcalimo in popravljamo barvne nastavitve z razli cnimi orodji. Z izbiro File Save As... tako popravljeno sliko shranimo. Slike JPEG lahko obrnemo levo ali desno kar iz orodne vrstice z izbiro Rotate. gThumb ponuja tudi celozaslonski (angl. fullscreen ) na cin pregledovanja v katerega pridemo s klikom na ikono Fullscreen. Slike zaporedno prikazujemo z istimi ukazi in tipkami kot v slikovnem na c inu, ki je opisan v prejnjih odstavkih. Celozaslonsko predstavitev zapustimo s Q ali iz menuja, ki se odpre ob desnem kliku z izbiro Restore Normal View. Samodejno predstavitev projekcije zaenemo s klikom na Slide Show, iz menuja View Slide Show ali enostavno s pritiskom na . Z isto tipko predstavitev tudi S zapustimo, prav tako pa tudi s tipko Q . POZOR V nekaterih primerih se ob zagonu programa gThumb pojavi obvestilo o napaki. Navadno zado ca, da v ukazni vrstici poenemo
killall gconfd-1

in napako odpravimo.

Ve cpredstavnost

343

Slika 8-16:
Nadzorno okno programa xv s pojasnili pomena polj

potrdilo o registraciji imena datotek s slikami slika kot podlaga

na cin prikaza slike

izbira 8-bitnih ali 24-bitnih barv spremeni velikost

transformacije slike in njihov preklic prikai naslednjo prikai prejnjo naloi sliko shrani sliko natisni sliko zbrii sliko tevilo datotek s slikami zajemi sliko zaslona

podatki in spreminjanje

prepii izrei dodaj napis

prilepi brii obrei

zoaj

raziri obrni

zrcali

zapusti program

povrni celoto

samodejno obrei

informacije o programu XV

XV
Program x v je program za pregledovanje slik v tako reko c poljubnem zapisu, poleg te prvotne namembnosti pa je z njim mogo ce izvesti na slikah tudi nekatere transformacije in jih dopolniti s prostoro cnimi potezami. Program se ne razirja pod licenco GNU, pa c pa kot program na pokuino (angl. shareware ), zato ga ni v nekaterih distribucijah Linuxa, kjer posebej izbir cno sodijo pakete. Pred komercialno uporabo pa je program treba registrirati in za to pla cati pristojbino. Za distribucijo Pingo je na voljo za namestitev z a p t - g e t z naslova h t t p : / / a p t . p i n g o . o r g / . Priporo camo namestitev paketov x v in x v - d o c s . Program te ce v okolju oken X. Ko ga poenemo, se prikae naslovni zaslon. Da program lahko za cnemo uporabljati, moramo z desim gumbom mike klikniti okno. Paket spremlja priro cnik x v d o c s . p s , ki ga najdemo v imeniku / u s r / s h a r e / d o c / x v - d o c s / . Uporabnik, ki se odlo ci resno uporabljati program, bo priro cnik pregledal, saj na ve c kot sto straneh opisuje monosti uporabe tega programa.

344

Ve cpredstavnost

Osrednje okno programa z ozna cenimi menuji je prikazano na sliki 8-16. Datoteko z e pripravljeno sliko bomo z menujem Load odprli in si jo ogledali. Z u cinki, ki so na voljo pod gumbom Algorithms in v spodnjem delu glavnega okna, kot je prikazano na sliki 8-16, bomo sliko po potrebi obdelali in nato shranili z menujem Save. Program omogo ca shranjevanje slike v tevilnih zapisih, od katerih bomo prav gotovo lahko izbrali takega, da nam bo ustrezal. pa elimo zajeti sliko nekega zaslona, bomo uporabili menu Grab, v pogovornem Ce oknu izbrali zajem slike okna in s klikom z levim gumbom mike v izbranem oknu zajeli njegovo vsebino. Zajeto sliko po potrebi obdelamo in shranimo na datoteko v elenem zapisu.

xloadimage
Majhni in priro cni program za ogledovanje slik x l o a d i m a g e je primeren predvsem za hitro pregledovanje rastrskih slik. K programu niso dodane funkcijske monosti, ki bi razirjale ta osnovni namen programa, zato pa se slike nalagajo veliko hitreje kot v podobnih programih. Ogled slik, ki so nestisnjene po velikosti primerljive z velikostjo celotnega razpololjivega pomnilnika brez izmenjalne datoteke ali pa jo celo presegajo, praviloma v drugih programih mo cno obremeni sistem, program x l o a d i m a g e pa jo navadno zmore prikazati veliko hitreje. Program uporabljamo s parametri iz ukazne vrstice, tako da povemo ime datoteke s si elimo na hitro ogledati sliko slika.jpeg, torej sliko, ki si jo elimo ogledati. Ce napiemo:
xloadimage slika.jpeg

. Podrobnosti o programu izvemo s klicem Program zapustimo s pritiskom na tipko Q programa z izbiro - h e l p :
xloadimage -help

Odpre se besedilni interaktivni vmesnik, ki nam razloi pomen posameznih izbir programa. Slaba stran tega programa, ki sodi med programe z dolgo zgodovino v svetu Unixov je njegova nevzdrevanost in neaurnost. Zato al ne podpira zelo pogostega zapisa PNG, ki je bil razvit v zadnjih letih.

Postscript
Postscript je jezik za opis grafi cne strani, primerne za odtis na papir. Kot e nekaj danes zelo pomembnih iznajdb, je nastal v laboratorijih podjetja Xerox v Palo Altu.

Ve cpredstavnost

345

al pa lastniki podjetja Xerox zanj niso imeli posluha in sta ga glavna razvijalca odnesla s sabo in ustanovila podjetje Adobe. Prva razli cica, kasneje imenovana Postscript level 1, je ugledala lu c sveta leta 1984 in samo eno leto kasneje postala ve cinsko sprejeti standard za laserske tiskalnike, kjer je do tedaj vladal kaos. Z jezikom postscript opisujemo grafi cne gradnike, kot so crka, ravna crta ali gladko teko ci Bezierov zlepek . . . Iz takih osnovnih gradnikov in iz transformacij lahko sestavimo poljubno zahtevno sliko. Naj omenimo, da se ve cina knjig, ki so oblikovane in pripravljene za natis, razirja v postscriptu, saj ta dobro zdruuje gospodarnost zapisa s kakovostjo prikazovanja in razirjenostjo podpore prikazovanju in obdelavi. Posebej pomembna je podpora tiskalnikov temu zapisu. Bolji in draji tiskalniki imajo praviloma e vgrajen tolma c za postscript. Za jezik postscript je zna cilno, da so datoteke bolj ali manj berljive tudi za ljudi in da se za cnejo z glavo, ki je podobna naslednji:
%!PS-Adobe-2.0 %%Creator: dvips(k) 5.92b Copyright 2002 Radical Eye Software %%Title: linux-kde-2.tmp.dvi %%Pages: 119 %%PageOrder: Ascend %%BoundingBox: 0 0 596 842 %%DocumentFonts: URWPalladioTEE-Bold URWPalladioTEE-Regu %%+ LetterGotLEE-Medi LetterGotLEE-Bold NimbusSanDEE-Bold %%+ NimbusSanDEE-BoldExte URWPalladioTEE-ReguItal ZapfDingbats %%+ LCIRCLEW10 NimbusSanDEE-Regu NimbusSanDEE-BoldCond EURM10 CMSY10 %%+ EUFM10 EUEX10 EUFM7 EURM7 CMSY9 LINE10 LCIRCLE10 %%EndComments %DVIPSWebPage: (www.radicaleye.com) %DVIPSCommandLine: dvips -o linux-kde-2.ps linux-kde-2.tmp.dvi %DVIPSParameters: dpi=600, compressed %DVIPSSource: DVIcopy 1.5 output from TeX output 2003.11.10:0658

V prvi vrstici je za nizom % ! zapisano, za katero razli cico jezika gre. Tudi telo datoteke je zapisano v bolj ali manj razumljivem jeziku, ce nismo uporabili stiskanja. Tak berljivi zapis nam navadno omogo ca, da znamo nekatere manje popravke opraviti kar z urejevalnikom besedila. Za veliko ve cino posegov v datoteko pa so e izdelani programi, ki to opravijo elimo besedilo v zapisu DVI, ki smo ga ustvarili s programom l a t e x , samodejno. Ce predelati v postscriptni zapis, uporabimo ukaz:
dvips datoteka.dvi -o datoteka.ps

Ker je postscript v okolju Unix standard za izmenjevanje oblikovanih dokumentov, ki niso namenjeni kasnejemu oblikovanju, ampak pregledovanju in tiskanju, sta bila

346

Ve cpredstavnost

Slika 8-17:
Program Gv

razvita programa Ghostscript in Ghostview. Prvi ima tolma c jezika postscript in zna prebrati v njem zapisano sliko ter jo prikazati okorno stran za stranjo, drugi pa poskrbi, da si lahko tako zapisan dokument ogledamo po straneh v vmesniku, ki je do uporabnika bolj prijazen.

Ghostview
Program g h o s t v i e w je pregledovalnik, ki uporablja postscriptni tolma c Ghostscript in ker slednji podpira tako zapis Postscript kot tudi prosti zapis PDF (Portable Document Format), zmore tudi g h o s t v i e w prikazati ve cino razli cic obeh zapisov. smo natan Ce cni, je bil osnovni pregledovalnik za g h o s t s c r i p t program g h o s t v i e w , iz katerega se je kasneje razvil program g v , ki je bistveno bolj prijazen in uporaben. V na ra cunalnik se namesti paket Gv, e vedno pa se zanj uporablja tudi staro ime Ghostview. Program je tako dostopen pod starim imenom g h o s t v i e w ali skrajano kot g v . Datoteko v postscriptnem zapisu si ogledamo z njim takole:
gv datoteka.ps

Ve cpredstavnost

347

Tipka Page Up Page Down ali preslednica Home End Insert Delete

Premik prejnja stran naslednja stran prva stran zadnja stran pet strani nazaj pet strani naprej

Tipka

Premik vrhnji rob strani spodnji rob strani levi rob strani desni rob strani

Tabela 8-2: Tipke za nadzor programa Gv

in odpre se okno, podobno tistemu, ki je predstavljeno na sliki 8-17. V okolju KDE poenemo program iz menuja Modrec Grafika Ve c programov za grafiko Ghostview in ko se odpre okno programa Ghostview, s gumbom Open ali File Open... odpremo okno, v katerem izberemo datoteko za pregledovanje. Po prikazanem dokumentu se premikamo s tipkami s posebnim pomenom ali z miko. Nekaj najpogosteje rabljenih tipk je v tabeli na strani 347. levo tipko mike Uporabno je tudi prav posebno dvakratno klikanje z miko. Ce dvakrat kliknemo desno polovico prikazanega dokumenta, se premaknemo na dvakrat kliknemo njegovo levo polovico, pa naslednjo stran dokumenta. Ce pristanemo na prejnji strani. S klikanjem z levo tipko se premikamo po prikazani strani takole: ko pridrimo levo tipko in miko pomaknemo navzdol, se prikazano besedilo dvigne in s pogledom zdrsnemo proti spodnjemu robu strani. Podobno velja za premik mike v druge smeri. Pri vrhu okna imamo na voljo nekaj gumbov z menuji. Z izbirami na menuju File odpiramo, vnovi c odpiramo ali osveujemo datoteke, ki jih elimo prikazati. Na istem menuju lahko ukaemo tiskanje datoteke v celoti ali le njenih ozna cenih delov. Tudi shranjujemo lahko datoteke v celoti ali le ozna cene dele. Z izbiro na glavnem menuju State dolo camo, ali elimo za prikazovanje besedila uporabljati glajenje s sivinskimi toni; s tem postane drobno besedilo veliko bolj elimo skritemu programu g s podtakniti svoje izbire, lahko to storimo. citljivo. Ce Izbiramo lahko tudi v obsenem oknu nastavitev za g v . Z ene na drugo prikazano stran se premikamo smernimi tipkami: na prejnjo in naslednjo stran z navadnimi sko cimo s Page Up oziroma Page Down , po strani se pomikamo s smernimi pu cicami. Natisnemo lahko ves dokument ali le izbrani del. Pregledovanje dokumenta zapustimo z izbiro File Quit. Za okolje KDE je na voljo ustreznica Kghostview z obirnimi navodili, hkrati pa za namizje GNOME razvijajo GGV.

348

Ve cpredstavnost

Grafi cna orodja

se ukvarjamo s slikami, jih moramo velikokrat preoblikovati iz danega zapisa v Ce eleni, bodisi ker tako zahtevajo programi za obdelovanje ali ker elimo datoteke skr citi. Za ta duhamorna, a potrebna opravila je razvitih kar nekaj paketov in orodij. Bolj ali manj splone pretvornike najdemo v programu x v in podobnih pregledovalnikih z monostjo shranjevanja. Poglejmo pa si dve zbirki grafi cnih orodij s pedigrejem in patino. Gre za paketa ImageMagick in NetPBM Namenjena sta predvsem pretvorbi grafi cnih zapisov, obdelovanju in slikovnim transformacijam. Programe iz teh dveh paketov preteno poganjamo iz ukazne vrstice in se morda dandanes komu zdijo preokorni in neprimerni za vsakdanje delo, hkrati pa je ravno ta njihova lastnost kriva za njihovo popularnost tudi dandanes, saj jih je mo c u cinkovito uporabiti v ukaznih skriptih in s tem delo poenostavimo in avtomatiziramo.

Paket ImageMagick
Za tevilna paketna opravila s slikami je primeren paket ImageMagic. Sestavljen je iz naslednjih orodij: d i s p l a y , i m p o r t , a n i m a t e , m o n t a g e , c o n v e r t , m o g r i f y , i d e n t i f y in c o m p o s i t e . Omogo ca paketno izvedbo ve cine postopkov, ki jih potrebujemo pri delu s slikami in ne zahtevajo ro cnega posega. Vsa orodja je mogo ce zelo razli cno uporabljati, a vsakega opiimo le z zna cilnim zgledom. Orodje Display Orodje d i s p l a y morda bolj sodi v prejnje poglavje o prikazovalnikih, ker je predvsem program za prikazovanje in obdelovanje slik. Sliko v izbranem zapisu zna naslikati na zaslon delovne postaje, v kateri te ce strenik za X. Sliko lahko prikae tudi kot ozadje kateregakoli okna X, ce okenski upravljalnik omogo ca takno monost. Tudi v strojno ibko podprtih sistemih je zmoen zelo dobro predstaviti sliko, zapisano s 24-bitno barvno paleto. Sliko v tako reko c poljubnem zapisu v okolju X prikaemo takole:
display slika.png

okno kliknemo z levo tipko mike, Slika se izrie na zaslonu v svojem oknu. Ce dobimo menu s tevilnimi izbirami. S klikom srednje tipke si ogledujemo pove cano pravokotno obmo cje slike. S klikom desne tipke doseemo nekatere pogosteje uporabljene ukaze.

Ve cpredstavnost

349

Slika 8-18:
Prikazana je slika pingvina, obdelanega z u cinkoma Implode in Swirl iz programa display.

Na voljo so tudi tevilne kombinacije tipk, s katerimi upravljamo program. Ogledamo si jih lahko s sistemom pomo ci; do njega pridemo tako, da kliknemo sliko, ali z pa ukazom v lupini: m a n d i s p l a y . Program d i s p l a y na hitro zapustimo s Ctrl + Q . Kaj vse zmore program, si lahko ogledamo v tabeli na strani 350, v kateri so navedeni tudi ukazi, kako te funkcije doseemo. Program d i s p l a y pa nadzorujemo tudi iz ukazne vrstice. Na voljo imamo zelo veliko izbir. Napis na naslovni letvi okna takole prilagodimo:
display -title "%m:%f %wx%h" slika.png

Na letvi se bo izpisala vrsta zapisa, v katerem je slika, za dvopi cjem njeno ime in za presledkom njena velikost v pikah. Orodje d i s p l a y zna prikazati tudi slike v internetu, ki jih podamo kot naslove URL. Zgled takne rabe je
display http://www.lugos.si/x/trije_pingvini.gif

Sliko natisnemo na tiskalniku, ki pozna postscript, tako da kliknemo sliko, izberemo File Print, nato A4 in izbiro potrdimo s Select.

350

Ve cpredstavnost

Ukaz Ctrl + O

Pojasnilo preberi sliko iz datoteke preberi naslednjo sliko iz preslednica zaporedja n preslednica preberi n-to naslednjo sliko Backspace preberi predhodno sliko iz zaporedja n Backspace preberi n-to predhodno sliko Ctrl + A u cinkuj na izbranem obmo cju Ctrl + ? izpii podatke o sliki pove caj sliko Ctrl + + S shrani sliko v datoteko Ctrl + natisni sliko na tiskalniku s Ctrl + P podporo postscriptu zapusti program Ctrl + Q Ctrl + N ustvari prazno platno Ctrl + D zbrii sliko Ctrl + Z razveljavi zadnjo spremembo obnovi zadnjo razveljavljeno Ctrl + R spremembo Ctrl + X izrei pravokotno obmo cje Ctrl + C prepii pravokotno obmo cje Ctrl + V prilepi pravokotno obmo c je Alt + S su c no razmai sliko sredobeno razmai sliko I Alt + vijugasto razmai sliko W Alt + Alt + P ustvari videz oljne slike Alt + C ustvari videz slike z ogljem Alt + A dodaj besedilo dodaj ravno crto D Alt + Alt + P spremeni barvo slikovne pike Alt + M spremeni opombo sestavi dve sliki V Alt + dodaj okvir B Alt + Alt + F dodaj okvir z vzorcem Shift + H spremeni barvni odtenek Shift + S spremeni nasi cenost barv spremeni svetlost slike L Shift + spremeni faktor gama Shift + G Shift + C pove caj kontrastnost slike Shift + Z zmanjaj kontrastnost slike histogramsko normaliziraj sliko Shift + N

Pojasnilo izpii podatke o teko ci sliki prepolovi velikost slike obnovi prvotno velikost slike podvoji velikost slike nastavi velikost slike obnovi sliko obrei sliko odsekaj del slike prezrcali sliko z leve na desno prezrcali sliko od spodaj navzgor zavrti sliko v smeri urninih kazalcev za kot 90 stopinj strino deformiraj sliko za S podani kot R toroidno premakni sliko T obrei robove = histogramsko izena ci sliko . naredi sliko sivinsko naredi negativ slike ~ dolo ci najve cje tevilo # barv na sliki izpii pomo c F1 F2 omili madee na sliki vtisni sliko F3 odpravi um F4 F5 dodaj um F6 izostri sliko zamegli sliko F7 F8 spremeni v crn-obelo F10 pomeaj pike na sliki F11 osen c i sliko posvetli ali potemni F12 robove za trirazseni cinek u . . . 9 spremeni stopnjo 1 pove cave

? < > % @ C [ H V /

Ukaz

Tabela 8-3: Seznam ukazov s pojasnili v orodju za prikaz slik Display

Ve cpredstavnost

351

Orodje import Program i m p o r t je namenjen zajemanju podobe okna X v datoteko s sliko. Sliko zna shraniti v raznolikih zapisih. Uporabimo ga takole:
import zaslon.png

in zatem z miko kliknemo okno, ki ga elimo shraniti. Program bo zajel sliko izbranega okna in jo shranil v datoteko. Sliko si lahko nemudoma ogledamo s programom d i s p l a y , in sicer takole:
display zaslon.png

Pri zajemanju si lahko pomagamo tudi z naslednjim trikom. Recimo, da elimo zajeti celoten zaslon (angl. root ), vendar na sliki ne elimo terminalskega emulatorja, v katerem program i m p o r t poenemo. Z ukazom s l e e p dolo cimo, koliko casa v sekundah bo preteklo, od zagona obeh programov do za cetka zajemanja. S tem pridobimo cas, da pospravimo in pripravimo namizje, preden i m p o r t sproi zajemanje slike. Za cetek in konec zajemanja slike program najavi s piskom, kar nam pomaga, da vemo, v kateri fazi se nahaja zajemanje.
sleep 10; import -window root zaslon.png

Orodje animate Orodje a n i m a t e prikae v oknu X zaporedje slik tako hitro, da vzbudi ivost slike. Uporabimo ga na primer na zaporedju slika1.png, slika2.png, . . . slika9.png:
animate slika*.png

Seveda zna program prikazovati tudi prave animacije, denimo animirana zaporedja v zapisu GIF. Za nekatere zapise pa potrebuje podporo dodatnih programov, ki jih zahteva v sistemu. Program upravljamo z miko, pa tudi z nekaterimi tipkami. Kombinacije tipk, ki jih a n i m a t e razume, so: Orodje montage S programom m o n t a g e sestavimo ve c lo cenih slik v eno samo. Devet slik iz zadnjega zgleda sestavimo v eno samo takole:

352

Ve cpredstavnost

Zaporedje tipk Ctrl + O preslednica < > F1 ? Ctrl + Q

Ukaz preberi sliko iz datoteke preberi naslednjo sliko iz zaporedja pospei predvajanje zaporedja slik upo casni predvajanje zaporedja slik pokai osebno izkaznico programa a n i m a t e izpii podatke o teko ci sliki v obliki: ime slike, velikost slike, celotno tevilo barv na sliki zapusti program

Tabela 8-4: Pomen tipk, s katerimi upravljamo program animate Slika 8-19:
Primer uporabe ukaza
montage

montage slika*.png poster.eps

ho Ce cemo imeti sliko v ozadju (- t e x t u r e ), osen cene slike (- s h a d o w ), posebej nam ljubo pisavo (- f o n t ) in slike ozna cene z imenom datoteke (- t i t l e " % f " ), ukaemo
montage -texture cuba23.jpg -shadow -label "%f" cuba1*.jpg cuba.png

Rezultat ukaza prikazuje slika 8-19. Orodje Convert Orodjem c o n v e r t lahko sliko spreminjamo v tevilne slikovne zapise. Program ni odvisen od strojne opreme, sliko lahko spremenimo tudi, ce nimamo grafi cnega zaslona. Tako kot drugi programi iz paketa ImageMagick je zelo primeren za paketno uporabo. elimo sliko slika.png v zapisu PNG spremeniti v sliko v zapisu TIFF, izvedemo: Ce
convert slika.png slika.tiff

Ve cpredstavnost

353

uporabljamo ukazno lupino Bash, zgornji zgled zapiemo e lepe takole Ce

convert slika.{png ,tiff }

nam to ne ustreza, pripiemo Zapis izhodne slike je dolo cen s pripono imena. Ce imenu datoteke predznak z oznako zapisa, na primer za izhodno sliko v zapisu encapsulated postscript takole:
convert slika.png eps:slika.ps

Oznaka AVS BIE BMP BMP24 CGM CMYK DCX

Velikost 159.512 9879 112.182 112.182 9879 149.504 21.064

Opis zapisa slikovni zapis AVS X skupni slikovni zapis strokovne skupine za slike Microsoftov zapis rastrskih slik Microsoftov 24-bitni zapis rastrskih slik zapis Computer Graphics Metafile surovi bajtni zapis barv cian, magenta, rumena in crna zapis podjetja ZSoft za shranjevanje ve c strani obsegajo cih rastrskih slik v svojem programu
Paintbrush

DIB DICOM EPDF EPI EPS EPS2 EPSF EPSI EPT FAX FIG FITS FPX GIF GIF87 GRAY GRADATION

112.182 9879 14.826 9805 30.429 28.075 30.430 40.473 40.898

9879 40.256 9879 43.185 43.177 37.376 9805

GRANITE HDF HISTOGRAM

34.931

Microsoftov zapis rastrskih slik v Windows zapis za slike v medicini oviti prenosljivi zapis spisov Adobov oviti postscriptni zapis za izmenjavo Adobov oviti postscriptni zapis Adobov oviti zapis poscript druge ravni Adobov oviti postscriptni zapis Adobov oviti postscriptni zapis za izmenjavo Adobov oviti zapis poscript za izmenjavo z monostjo ogleda v zapisu TIFF zapis faksov po dolo cilih Group 3 slikovni zapis TransFig slikovni zapis za prilagodljiv sistem prenosa zapis FlashPix slikovni zapis z osembitnimi barvami podjetja CompuServe slikovni zapis z osembitnimi barvami podjetja CompuServe, razli cica 87a goli bajtni zapis sivin zvezni prehod iz enega barvnega odtenka v drugega uporabljamo takole: g r a d a t i o n : b l u e - b r o w n in dobimo sliko z modrim nebom, ki se zvezno prelije v rjava tla neenakomerna barva, ki spominja na zgradbo granita hierarhi cni podatkovni zapis barvni histogram vhodne slike

354

Ve cpredstavnost

HPGL HTML ICO JBIG JPEG LABEL MAP MIFF MNG MONO MPEG MTV NETSCAPE NULL P7 PBM PCD PCL PCX PDF PGM PICT PIX PLASMA 9805 5005

77.086 7745 9879 4736 9879 112.136 277.214 37.412 4747 788.480 112.293 16.964 14.826 37.391 15.056 9879

zapis v jeziku risalnikov HP-GL opis slike v nadbesedilnem ozna cevalnem jeziku HTML s karto na odjemal cevi strani zapis Microsoftovih ikon skupni zapis za izmenjavo slik strokovne skupine skupni stisnjeni zapis v 24-bitnih barvah za izmenjavo fotografskih slik strokovne skupine besedilo na sliki za opisom palete z bajtnim zapisom rde ce, zelene in modre sestavine sledi opis slike z indeksi barv na paleti slikovni zapis Magick ve cslikovni zapis Network Graphics zapis crno-bele rastrske slike, tako da je bit z najmanjo teo prvi skupni izmenjalni zapis strokovne skupine za gibljive slike slikovni zapis MTV Raytracing, s katerim ustvarimo sliko s sledenjem arkom Netscapov zapis z 216 barvno kocko prazna slika, mona le kot vhod zapis, ki ga uporablja program x v za zajemanje slik prenosljivi crno-beli rastrski zapis zapis Photo CD z najve cjo podprto lo cljivostjo 512 768 slikovnih pik jezik za opis strani PCL zapis podjetja ZSoft za shranjevanje rastrskih slik v programu P a i n t b r u s h , ki te ce v osebnih ra cunalnikih prenosljivi zapis za opis spisov prenosljivi sivinski rastrski zapis zapis, ki je uporabljen v Applovih ra cunalnikih Macintosh v programu QuickDraw verino kodiranje za slike podjetja Alias/Wavefront vhodna fraktalna slika z motivom, ki spominja na videz plazme; prevladujo co barvo dolo cimo takole:
plasma:red

PNG PNM PPM PS PS2 PSD RAD RGB RGBA

9805 112.143 112.143 30.471 28.117 112.168 9879 112.128 149.504

prenosljivi omreni grafi cni zapis prenosljivi zapis prenosljivi zapis barvnih slikovnih pik Adobova datoteka v zapisu postscript zapis v Adobovem postscriptu druge ravni Adobova rastrska slika za program Photoshop zapis slike s sevalnostjo zaporedje golih bajtov rde ce, zelene in modre sestavine zaporedje golih bajtov rde ce, zelene, modre in prosojnostne sestavine

Ve cpredstavnost

355

RLA RLE SGI SHTML SUN TEXT TGA TIFF TIFF24 TILE TIM TTF UIL UYVY VICAR VID VIFF WIN X XC XBM XPM XWD YUV

18.552

112.160 1044.152 112.438 112.503 112.505 9879 9879 9805 85.915 74.752 37.668 7745 113.152

lastni zgolj bralni zapis slik, ki ga uporablja Alias/Wavefront zgolj bralni verino kodirani zapis Utah slikovni zapis RGB, ki se uporablja v sistemih Irix opis slike v nadbesedilnem ozna cevalnem jeziku HTML s karto na odjemal cevi strani rastrska slika, kakrna se uporablja v sistemih SUN ustvari grafi cno podobo vsebine datoteke slikovni zapis Truevision Targa slikovni zapis Tagged Image File Format ozna ceni slikovni zapis v 24-bitnih barvah vhodni zapis, ki ustvari sliko s teksturo slikovni zapis PSX TIM datoteka s pisavami TrueType tabela X-Motif UIL prepletena slika v zapisu YUV s 16 biti na slikovni element, uporabljena na primer v AccomWSD imenik slik slikovni zapis projekta Khoros posnemi sliko izbranega okna ali jo prikai posnemi sliko izbranega okna X ali jo prikai enakomerna slika v barvi, ki jo pozna strenik za okna X; dolo cimo jo takole: - s i z e 6 4 0 x 4 8 0 x c : L i g h t B l u e bitna slika, kakrno poznajo okna X11 barvna slika po meri oken X datote cni iznos barvnega zaslona oken X zapis CCIR 601 4 : 1 : 1

112.143 29.669 79.389 112.234 56.064

Zgornja tabela predstavlja slikovne zapise, podprte v paketu ImageMagick. Za primerjavo uspenosti in gospodarnosti zapisov podaja velikost datoteke, dobljene s programom c o n v e r t iz iste datoteke datoteke, ki v zapisu PNG zasede 112.143 B. Orodje Mogrify Z orodjem m o g r i f y preoblikujemo sliko, tako da ji spremenimo barvno paleto, velikost, orientacijo in podobne lastnosti. Pri tem prvotno datoteko s sliko prepiemo. Denimo, da smo sliko zaslona zajeli skupaj z robom. Ta rob bi eleli obrezati in ohraniti le pravokotno sliko enega okna. Sliko s l i k a . p n g obreemo takole:
mogrify -crop 0x0 slika.png

Staro sliko smo s tem prekrili.

356

Ve cpredstavnost

Orodje Composite bi radi na Z orodjem c o m p o s i t e s prekrivanjem zdruujemo slike v eno samo. Ce sliko ozadja postavili portret, bomo to storili nekako takole
composite ozadje.png obraz.png portret.png

Orodje Identify Z orodjem i d e n t i f y poizvedujemo po lastnostih slike: velikost, barvna paleta, tevilo barv, zapis . . . Poglejmo, kaj i d e n t i f y izpie o sliki moa z rde cim klobukom v zapisu PNG:
identify /usr/share/pixmaps/redhat/redhat-292.png /usr/share/pixmaps/redhat/redhat-292.png PNG 293x128 DirectClass 8-bit 12052b 0.0u 0:01

Paket NetPBM
Zbirka programov NetPBM je paket za spreminjanje grafi cnih zapisov iz enega v drugega. Paket temelji na na celu, da je mogo ce vsako rastrsko sliko spremeniti v enega izmed treh najbolj splonih grafi cnih zapisov: crno-belega, sivinskega ali barvnega. In seveda iz teh treh zapisov nazaj v katerokoli rastrsko sliko. Zato vsa spreminjanja iz zapisa v zapis opravimo tako, da sliko v skoraj poljubnem vhodnem zapisu spremenimo v enega izmed treh splonih, na njem po potrebi izvedemo elene transformacije in sliko spremenimo v izbrani izhodni zapis, kot je shemati cno prikazano na sliki 8-20. Prikaimo spremembo slike iz zapisa GIF v encapsulated postscript:
giftoppm slika.gif | pnmtops > slika.eps

Ali pa zahtevneji postopek preoblikovanja slike iz zapisa GIF v crno-beli zapis face, ki ga je mogo ce priloiti elektronski poti:
giftoppm < slika.gif | pnmscale -width 48 -height 48 \ | ppmquant 2 | ppmtopgm | pgmtopbm \ | pbmtoxbm | xbm2ikon \ | compface > slika.face

Ve cpredstavnost

357

Slika 8-20:
Paket NetPBM za spreminjanje iz enega slikovnega zapisa v drugega sestavljajo tirje razredi programov za obdelovanje slik.

obdelovanje slike: vhodna datoteka

pretvorba tirje znani zapisi

izhodna dat. -

vhodna ali izhodna datoteka: - - GIF PNG JPEG TIFF BMP PGM postscript ... tirje znani zapisi: - PBM PGM PPM PNM pretvorba: - raztezanje izrezovanje sprememba zapisa sprememba barv ...

-

-

Paket NetPBM je bil neko c bolj priljubljen kot danes, ko so ga po zmonostih in uporabnosti nadomestili bolj priro cni programi, predvsem tisti iz paketa ImageMagick.

Risarski programi
Med risarske programe tejemo tiste, ki omogo cajo risanje in ustvarjanje novih slik. Vendar so programi redko namenjeni zgolj risanju, ampak vklju cujejo tudi dodatna orodja za obdelovanje in spreminjanje slik. al v distribuciji Pingo ne najdemo programa za vektorsko risanje, ce izvzamemo program Xfig, ki pa je bolj primeren za skice in diagrame; opisan je na strani 7. Ostali risarski programi pa so rastrske narave, ceprav se pravi risarski gigant Gimp v nekaterih orodjih spogleduje tudi z vektorskimi prvinami.

358

Ve cpredstavnost

Slika 8-21:
Risanje s programom Kpaint

Kpaint
V menuju Modrec Grafika Ve c programov za grafiko Slikarski program se skriva program Kpaint. Gre za osnovni risarski program, ki ponuja risalno platno v spodnjem delu glavnega okna. V zgornjem delu je pomanjana slika risalnega platna namenjena samo ogledu ter levi in desni barvni kvadratek poleg barvne palete, od koder potegnemo barve v ta dva kvadratka. Barvo kvadratka lahko spremenimo tudi z dvojnim klikom, ki odpre izbiralnik barv. V orodjarni sre camo tipi cne ikone: nova slika, odpiranje in nalaganje rastrskih datotek v nekaj osnovnih zapisih, naslednje ikone omogo cajo kopiranje, rezanje in lepljenje izbranega podro cja, ikonam s pove cevalno in pomanjevalno lupo sledi ikona za Lastnosti orodja in e ikone risarskega pribora: elipsa, krog, prostoro cna crta, ravna crta, pravokotnik, zaobljen pravokotnik, barvno prilo, besedilno orodje in dolo canje izbranega podro cja. V oknu Lastnosti orodja v zavihku Lastnosti crt lahko dolo cimo, kakna crta bo obrobljala narisane like in kakne crte bomo risali po platnu. V drugem zavihku Lastnosti polnjenja pa izberemo, s kaknim vzorcem bodo napolnjeni liki pri tem mora biti v orodni vrstici izbrana ikona enega izmed likov. In kako zares kaj nariemo? Preprosto. Izberemo risalno orodje in z gumbom mike vle vle cemo crto ali raztegujemo lik, dokler ne spustimo gumba. Ce cemo z levim gumbom, bo crta ali lik z vsemi polnjenji v barvi levega kvadratka za barvo, ce pa vle cemo z desnim mikinim gumbom, bo vse narisano v barvi desnega barvnega kvadratka. Ostane nam samo e izbor podro cja, s katerim lahko del slike izreemo in prilepimo kam drugam ali pa ga ve ckrat skopiramo. Lepljenje se ponavlja, dokler ne izklopimo

Ve cpredstavnost

359

Slika 8-22:
Program Gimp z glavnim oknom, oknom za sloje, kanale in poti, z izbiro copi cev, vzorcev in prelivov, z monostmi orodja, oknom s sliko, seznamom dokumentov, izbiro barve, barvno paleto in menujem posebnih u cinkov razmazovanja

ikone za izbor podro cja. V menuju Slika Spremeni velikost... lahko vso sliko raztegnemo ali skr cimo in pri tem po elji ohranimo razmerje dimenzij, ce se tako odlo cimo. Sliko shranimo v enega od ponujenih zapisov z Datoteka Shrani kot...

Paket Gimp za rastrsko slikanje

Sloviti Gimp (angl. GNU Image Manipulation Program ) je namenski program, ki odli cno ponazarja kakovost odprte kode in skupinskega razvoja v internetu. Je orodje za obdelavo in izdelavo rastrskih slik, po zmonostih primerljivo z vodilnimi komercialnimi orodji. Z njim ustvarjamo privla cne in prav zavidanja vredne slike, ki jih lahko postavimo v internet, priloimo svojim predstavitvam, z njimi ilustriramo e-sporo cila ali jih vgradimo v igrice. Primeren je za fotografsko retuiranje in ustvarjanje novih slik, pa tudi za citnih znamk podjetij, logotipov. Z njim je mogo ce celo ustvarjati animirane sekvence. Vgrajene ima tevilne filtre in posebne u cinke, predvsem pa ga je zelo lahko razirjati in mu dodajati nove funkcije. Poenemo ga lahko ne samo v Linuxu, ampak e v ve cini drugih sistemov Unix in v sistemih MS Windows. tevilnim distribucijam Linuxa je Gimp e priloen kot paket, kot prosti program pa je na voljo tudi v streniku h t t p : / / w w w . g i m p . o r g / . Na naslovu h t t p : / / m a n u a l . g i m p . o r g / dobimo dober in ve c kot 500 strani dolg prosto dostopni uradni priro cnik za uporabo. al je namenjen nekoliko stareji razli cici 1.0, vendar se osnove delovanja programa niso bistveno spremenile. Za razli cice Gimpa 1.2 in noveje obstaja e bolj tehni cno naravnan priro cnik na naslovu h t t p : / / g i m p - s a v v y . c o m / B O O K / i n d e x . h t m l . Ne smemo se cuditi, da je tudi ta knjiga prosto dostopna pod odprto licenco. Gimp za delovanje potrebuje mnoico razli cnih knjinic, vendar nam zavoljo tega ni treba biti v skrbeh . Velika ve cina distribucij vklju cuje Gimp z vsemi potrebnimi

360

Ve cpredstavnost

knjinicami. Knjinica GTK+ (angl. Gimp Tool Kit ) je bila najprej izdelana posebej za Gimp. Z njo je pripravljen grafi cni uporabniki vmesnik Gimpa in v njej so izvedene funkcije Gimpa. Omenimo e, da knjinico GTK+ uporablja tudi kopica drugih programov in je temeljna grafi cna knjinica namizja GNOME, ceprav je bila sprva razvita kot nadomestna grafi cna knjinica za komercialno knjinico Motif, s katero so bile izdelane prve razli cice programa Gimp. V Gimp lahko zelo preprosto dodajamo svoje programske module, saj podpira dodajanje vstavljenih programov v perlu ali v lastnem jeziku script-fu, ki je pravzaprav jezik scheme. Zveni novo? Scheme je v resnici nare cje lispa, nanj pa ste morebiti naleteli pri delu z urejevalnikom Emacs. V Gimpu najdemo tudi vmesnik do skenerja; omogo ci nam zajemati slike na papirju in fotografije, vendar je odvisen od programskega paketa Sane, ki vsebuje gonilnike za skenerje. Gimpov ustroj Slika je v Gimpu predstavljena s sloji (angl. layers ), ki so med seboj neodvisni, in kanali (angl. channels ). Sloje si najlaje predstavljamo kot skladovnico prosojnic, na katero gledamo z vrha. Posamezni sloji so lahko prosojni, delno prosojni ali popolnoma neprosojni. Kanali so lo ceni na tri barvne sestavine: rde co, zeleno in modro ali s kratico RGB. Meanje teh treh barv na ra cunalnikem monitorju temelji na setevalnem na celu: rde ca in zelena se zmeata v rumeno, zelena in modra v cian (vrsta svetlomodre barve), rde ca in modra v barvo magenta (vrsta vijoli cne barve). Vse tri barve skupaj dajo belo barvo, kot ponazarja slika 8-23(a). Ista slika pod (b) prikazuje odtevno meanje barv, kot ga sre camo pri tisku na papir. Po tem na celu je vsaka to cka slike v Gimpu opisana s tremi vrednostmi od 0 do 255 za vsako izmed barv (rde ca, zelena, modra). Pri tem zapisu 0 pomeni, da barve ni v to cki, 255 pa da je v to cki vsa mona barva. Ta na cin zapisa barv je splono znan v svetu Unixa. Barve pa Gimp predstavi tudi druga ce. Z vrednostjo barvnega odtenka (angl. hue ) od 0 do 360, z nasi cenostjo barve (angl. saturation ) od 0 do 100 in svetlostjo barve (angl. value ), ponovno od 0 do 100. Ta barvni sistem imenujemo po za cetnicah anglekih besed tudi barvni sistem HSV. V programu Gimp se pojavlja e dodaten kanal alfa. Vrednosti v tem kanalu pomenijo prosojnost to cke. 0 za popolnoma prosojno ro cko in 255 za neprosojno to cko; 128 pa pomeni, da se barva to cke mea z barvo ozadja in da vsaka prispeva pol. V Gimpu je kanal alfa predstavljen s sivo ahovnico. Na ta na cin lahko tudi s prostim o cesom ocenimo, kako prosojna je slika ali sloj.

Ve cpredstavnost

361

Slika 8-23:
Setevno (a) in odtevno (b) meanje barv. Rde ca (r), zelena (z), modra (m), cian (ci), magenta (ma) in rumena (ru)

Poleg barvnega sistema RGB pa Gimp pozna tudi sivinski na cin in slike z indeksirano paleto. V sivinskem na cinu so to cke predstavljene samo s sivinsko vrednostjo in vrednostjo alfa. Indeksirana paleta pa je uporabna predvsem za pretvorbo pred shranjevanjem slik in ni namenjena za njihovo obdelovanje. Pri oblikovanju slike ne moremo mimo izbora. Izbor pomeni izbrano podro cje slike, na katerega bodo naa dejanja pri obdelavi slike vplivala. Izbor dolo cimo z zgornjimi orodji v glavnem oknu; pravokotnik za pravokotni izbor, krog za kroni ali elipsasti izbor itd. Ve c o razli cnih orodjih za izbor v Orodjarni je pojasnjeno na strani 365. Meddolo canjem izbora z miko lahko uporabljamo e dodatne posebne tipke. Tipka Shift doda novi izbor k prejnjemu, tipka Ctrl odvzame novo ozna cen izbor staremu izboru in kombinacija Shift + Ctrl napravi presek novega in starega izbora. S tipko Alt pa premaknemo celoten izbor. Dodatne operacije nad izborom najdemo v menuju Slika Select, kjer lahko izboru napravimo obrat, odstranimo izbor ali za izbor dolo cimo kar celotno sliko. Izbor lahko pove cujemo in zmanjujemo, mu meh camo rob ali za novi izbor vzamemo samo rob trenutnega izbora. Pri izborih omenimo e lebde ci izbor. V sliko na novo vklju ceni sloji se najprej pojavijo kot in jih lahko obdelujemo, ne moremo pa zamenjati aktivnega sloja, vse dokler ne zasidramo lebde cega sloja ali pa iz njega ne ustvarimo novega. Prvemu je namenjena ikona sidra v oknu s sloji, drugemu pa ikona za nov sloj. Prvi stik z Gimpom programa morebiti e nismo uvrstili na menu svojega namizja med uporabnike Ce programe, Gimp poenemo v oknih X z ukazom g i m p , druga ce pa kliknemo Modrec Grafika The GIMP. POZOR Ko program Gimp prvi c poenemo, samodejno ob naem soglasju ustvari nekaj novih imenikov v naem doma cem imeniku. Vpraa nas e po nekaterih nastavitvah, ki jih ve cinoma lahko pustimo na privzetih vrednostih. Kasneje se lahko na spreminjanje nastavitev vrnemo z File Preferences....

362

Ve cpredstavnost

Ko program poenemo, se nam pokae osnovno okno z orodji in menujsko vrstico. Preden lahko karkoli storimo, moramo naloiti obstoje co sliko ali ustvariti novo platno. V menuju File se nam ponudita dve monosti. Prva je New..., s katero pripravimo novo sliko. Z drugo Open... pa odpremo obstoje co sliko. Novi sliki dolo cimo velikost v zaslonskih pikah ali dolinskih enotah (in, mm, pc in pt), za kar pa moramo nastaviti tudi lo cljivost v pikah na to enoto. Sliko odpiramo tako, da se preprosto sprehodimo po imenikem svojega ra cunalnika in kliknemo sistemu ima Gimp cimo ve cje tevilo slik. Ce ustrezno datoteko ali s tipko Shift in Ctrl pa ozna teave z odpiranjem, mu lahko ro cno dolo cimo zapis slike, ki jo odpira. Pozna bistveno manj zapisov kot c o n v e r t (stran 352), vendar za vsakodnevno delo ve c kot zadostujejo. Novo sliko lahko v Gimp prinesemo tudi druga ce. V File Acquire lahko izberemo Screenshot... za zajem okna ali zaslonske slike, z XSane: Pogovor z napravp... pa jo preberemo z opti cnim bralnikom, skenerjem. Slike lahko ustvarimo tudi iz menuja Xtns Script-Fu, ker z nekaj nastavitvami besedila, pisav, barve, prelivov in vzorcev z lahkoto ustvarimo gumbe, logotipe, vzorce itd. Ko je slika odprta, jo lahko za cnemo obdelovati. Pri tem nam je v pomo c veliko izbir in gumbov, ki so v oknu slike. Kaj vse lahko vidimo v slikovnem oknu, prikazuje slika 8-24. V levem zgornjem kotu slikovnega okna (ali platna) je gumb, s katerim se odpre menu slike isti menu se odpre z desnim klikom v sliko. V tem menuju najdemo izbire in ukaze, ki jih ve cinoma ne najdemo v menujih glavnega okna in se ve cinoma navezujejo na sliko. Tako izbiramo med razli cnimi slikovnimi na cini (stran 360) z menuja Slika Image Mode. V menujih smo verjetno opazili oznake, ki kaejo, s katerimi tipkami lahko hitro doseemo ukaze brez brskanja po menujih. S temi blinjicami delo s programom precej pospeimo, vendar jih moramo poznati na pamet. Blinjice se nanaajo le na aktivno okno, zato moramo biti pozorni, katero je to. Pri blinjicah nam Gimp pomaga tako, da lahko sami dolo cimo svoje za priljubljene ukaze. Z miko se postavimo na izbiro v menuju, ki ji elimo spremeniti ali na novo dolo citi blinjico, in hkrati pritisnemo novo kombinacijo tipk, ki jo elimo dolo citi za to izbiro. Gimp in njegova okna V menuju File Dialogs lahko odpremo pogovorna okna z izbirami in nastavitvami, ki jih vidimo na sliki 8-22. Pomagajo nam pri risanju in obdelavah slik. Program Gimp omogo ca nekatera . dejanja nad slikami samo s pritiskom na tipko Alt Namizje KDE pa zasee tipko Alt za svoje namene (premikanje okna). Zato moramo pred resnim delom z Gimpom to tipko sprostiti in dovoliti Gimpu, da jo uporablja. To storimo tako, da z desno tipko kliknemo naslovno letev in gremo v menu Obnaanje

Ve cpredstavnost

363

Slika 8-24:
Okno programa Gimp z legendo

pove cava ime slike menu tip slike

ravnilo

pove cava tip slike izbor poloaj mike hitra maska

ime slike

kazalec napredovanja

navigacijski gumb gumb za prekinitev

oken Dejanja in spodaj v okvirju Notranje okno, naslovna vrstica in okvir v menuju Tipka za spremembo namesto Alt izberemo Meta in s klikom na V redu potrdimo izbiro. Glavno okno ima v svojem spodnjem delu prikazovalnik stanja orodja, ki ga uporabljamo in njegove trenutno aktivne nastavitve. S tem so miljeni barva ospredja, barva ozadja, vzorec, preliv in oblika copi ca. Najve ckrat bomo verjetno posegali po barvnih pravokotnikih, z dvojnim klikom nanje namre c odpremo barvni izbirnik, s katerim dolo cimo trenutno aktivno barvo za ospredje ali ozadje. V oknu Color Selection imamo na izbiro tiri vrste izbirnikov, od katerih sta zanimiva predvsem dva. GIMP je osnovni izbirnik, kjer lahko dolo camo barvo na osnovi odtenka, nasi cenosti in svetlosti tona po sistemu HSV ali vrednost rde ce, zelene in modre barve po sistemu RGB. Drugi zavihek ponuja izbirnik Watercolor in temelji na meanju barve na slikarski paleti. Z levo tipko mike barve dodajamo, z desno tipko pa jih odvzemamo. Hitrost dodajana in odvzemanja dolo cimo z nastavitvijo Pressure. Preostali dve vrsti izbirnikov ne prineseta ni cesar novega.

364

Ve cpredstavnost

Aktivni barvi lahko dolo camo tudi barv s palete. Paleto odpremo s zizbiranjem Slika Dialogs Palette... ali s Ctrl + P . V zavihku Select izberemo paleto, v zavihku Palette pa barvo. Ena monost za dolo canje aktivnih barv je tudi orodje barvna pipeta, ki jo uporabimo s klikom na ikono pipete v glavnem oknu. S klikanjem na to cko slike si zapomnimo barvo te to cke kot aktivno barvo, odpre pa se tudi okno s podatki o to cki. Pri obeh zgornjih na cinih dolo canja barve je pomembno, kateri od barvnih pravokotnikov z aktivno barvo ospredja ali ozadja je pritisnjen, ker s pipeto ali s palete izbrana barva dolo ci pritisnjeno aktivno barvo. NAMIG Pomembna lastnost vseh pravokotnih okenc z barvo je, da jih lahko vle cemo v druga barvna okenca. Na ta na cin lahko dolo camo aktivni barvi, dodajamo barve v paleto, dolo camo barvo posebnih u cinkov ali celo polijemo barvo po sliki. Drugo zelo pomembno pogovorno okno je Layers, Channels & Paths. Cisto na vrhu je menu, iz katerega izberemo sliko, ki jo razslojeno prikazuje okno. Ce je pritisnjen gumb Auto, bo samodejno izbrana slika, ki jo obdelujemo. Na cin Mode dolo ca, kako se aktivni sloj zlije s spodnjim, in ga obi cajno pustimo nastavljenega na Normal. Nastavitev Opacity pomeni neprosojnost aktivnega sloja. Odkljukana izbira Keep trans. zagotavlja, da z naim obdelovanjem ne bomo spremenili kanala alfa trenutnega sloja. imamo prosojen sloj in nanj riemo, vendar na sliki ne opazimo POZOR Ce nobene nove crte ali kakne druge spremembe, preverimo, da ni slu cajno izbira Keep trans. vklju cena. Druga monost, kaj bi lahko lo narobe, je na cin Mode v oknu s copi ci, ki je morda nastavljen na kaj drugega kotNormal. V seznamu slojev so nateti vsi sloji slike, zloeni en vrh drugega. V seznamu je vedno en sam aktivni sloj; ozna cen je z drugo barvo. Vsak sloj, ki ga lahko vidimo v sliki, je opremljen z ikono o cesa. Sloji, ki so ozna ceni s tirismerno pu cico, so zaklenjeni skupaj, da ostanejo v enakem medsebojnem poloaju med premikanjem po sliki z orodjem Move, ki ga ozna cuje prav taka ikona v glavnem oknu. Vsak sloj ima tudi svoje ime, ki ga lahko spreminjamo z dvakratnim klikom nanj. Sloj ima lahko masko to je dodatni kanal alfa, ki ga uporabimo pri zlivanju sloja s spodnjimi. Pod seznamom slojev je e vrstica ikon za nov sloj, premikanje sloja navzgor in navzdol po seznamu, podvajanje sloja, sidranje sloja in brisanje sloja. Z desnim klikom na sloj se nam odpre menu, ki nam ponuja vse pravkar natete operacije, poleg teh pa e dodatne. V njem lahko spreminjamo velikost sloja in ga raztegujemo, lahko zlijemo vse vidne sloje, zlijemo sloj s spodnjim in zlijemo vse sloje, sloju lahko dodajamo masko, jo uporabimo ali zavremo. Kanal alfa sloja lahko

Ve cpredstavnost

365

Slika 8-25:
Okno Layers, Channels & Paths v prvem zavihku ponuja pregled nad vsemi sloji slike, z ozna cenimi vidnimi in zaklenjenimi sloji ter z aktivnim slojem in masko

sloj e nima kanala z Alpha to selection spremenimo v izbrano podro cje slike. Ce alfa, mu ga lahko dodamo. Orodjarna Gumbi orodjarne predstavljajo posamezna orodja. Najve c jih je namenjenih razli cnim tipom izbora posameznih delov slike. Ostali gumbi so namenjeni premikanju, rezanju, pisanju, brisanju, zalivanju z barvo ali vzorci, zalivanju s prelivi, meh cenju in drgnjenju. Z dvojnim klikom na gumb orodja se nam odpre okno Tool Options, v katerem lahko bolj podrobno dolo cimo, kakno bo u cinkovanje orodja. Izbor se uporablja za izbor podro cja, ki ga bomo obdelovali. Obmo cje lahko izberemo kot pravokotnik, elipso ali kot prostoro cen lik. Po tem, ko izberemo en del, ga obkroijo crne in bele crtice, ki se kot mravlje premikajo okrog izbora. Vse nadaljnje obdelave potekajo v tem obkroenem podro cju. S carobno pali cico izberemo barvno enotna podro cja stopnjo odstopanja lahko dolo cimo z vle cenjem mike levo in desno ali v oknu Tool Options. Krivuljni izbor (angl. Bezier Selection ) lahko sledi gladkim krivuljam, ki jih dolo cimo s to ckami in tangentami v teh to c kah. Taki krivulji pravimo tudi gladka pot. Tangente lahko razbijemo s tipko Shift , s tipko Ctrl premikamo to cke, z Alt pa premaknemo celotno pot. Pametne karje pa nam pomagajo izrezati obmo cja ob jasno razpoznavnih robovih. S skalpelom naredimo izrez slike. Izrez je vedno pravokoten. Transformacije so lahko rotacija, pove cevanje ali zmanjevanje, strig ali perspektivno popa cenje. Zrcaljenje je lahko pre c no ali vzdolno. Smer zrcaljenja dolo c imo v Tool Options ali s pritiskom na tipko Ctrl , pri tem pa se kurzor primerno spremeni. Z orodjem premikanja Move sloje premikamo glede na sliko s tem orodjem lahko

366

Ve cpredstavnost

tudi izberemo aktivni sloj. Zaklenjeni sloji se obnaajo, kot bi bili zlepljeni. Z lupo izvedemo ali zoom-out. S tem slike ne pove camo niti je ne zoom-in pomanjamo. S Ctrl izberemo pove cavo ali pomanjavo slike ozna cena je s simbolom plus ali minus poleg ikone lupe. Enako doseemo s tipkama + in .Z Allow window resizing v oknu Tool Options omogo cimo, da se s sliko vred ve ca in manja tudi vidno polje slike. Orodje za besedilo uporabljamo na dva na cina: kot obi cajno besedilo in kot dinami cno besedilo. Pri obi cajni razli cici izberemo vrsto pisave in besedilo, ki ga elimo na sliki. Pri dinami cnem besedilu tega urejamo podobno kot v urejevalniku besedil. Enako besedilo lahko urejamo ve ckrat, cesar pri obi cajnem na cinu ne moremo. Barvno pipeto smo e omenjali na strani 364. Pipeta izbere aktivni barvi slike. Razli cna pisala so namenjena risanju, barvanju, sen cenju, niansiranju itd. Svin cnik c ima obliko, dolo vedno rie z ostrimi robovi brez prelivanja barv. Copi ceno z orodjem, in na robu mehko prehaja od barve ospredja k ozadju. Z zra cnim copi cem (angl. airbrush ) barvo nanaamo e bolj pazljivo. S kaligrafskim pisalom se lahko posvetimo lepopisju. Z radirko briemo iz aktivnega sloja (znotraj aktivne izbire, ce ta ima sloj kanal alfa, ostane na izbrisanem mestu prosojno podro obstaja). Ce cje, skozi katerega vidimo spodnji sloj ali prosojno ozadje ahovnico sicer pa se izbrisano podro cje zapolni z barvo ozadja. Vsem tem orodjem izberemo obliko in trdoto v oknu za izbiranje oblik pisal Brush Selection Z orodjem za zalivanje lahko poljubno obmo cje napolnimo z barvo ospredja, ozadja ali z aktivnim vzorcem. Lahko zalivamo tudi neposredno v sliko (kadar nimamo aktivnega nobenega izbora), pri tem pa Gimp poi ce tista podro cja, ki se od izhodi ca zalivanja barvno ne razlikujejo ve c, kot dolo ca meja (angl. threshold ). Prelivanja so najve ckrat izvedena od barve ospredja do barve ozadja. Lahko pa za prelivanje uporabimo svoj barvni preliv (angl. gradient ). Vrste prelivov se razlikujejo po geometriji: ravna crta, krono, spiralno itd. Kloniranje nam omogo ca, da lahko en del slike prenesemo drugam, tako da ga bolj ali manj preriemo. Zelo uporabno je to orodje pri retuiranju, kjer moramo del slike z mehkimi potezami prestaviti drugam, da skrijemo nepravilnosti. Kapljica lahko razmae ali izostri del slike pod miko. Z orodjem Dodge or Burn lahko potemnimo ali posvetlimo del odtenkov. S prstom pa lahko barvo razmaemo, kot bi s prstom potegnili po svei barvi. Z merilnim orodjem lahko izmerimo dolino v pikah ter kot v stopinjah. Meritve se izpisujejo v spodnji okvir okna s sliko ali pa v posebno okno.

Ve cpredstavnost

367

Slika 8-26:
Sloji razglednice in kon cni rezultat

Izdelovanje slike Preden se lotimo dela, se spomnimo, da Ctrl + Z vselej razveljavi zadnjo spremembo. Najve cji doseg razveljavitve lahko sami dolo cimo v File Preferences Environment; privzeta nastavitev je pet sprememb. Oglejmo si, kako ustvarimo novo, zares preprosto sliko. Ta navodila so uvod in vzpodbuda za premagovanje za cetnega strahu in ne uporabniki priro cnik. Bralca vabimo, naj si pred resnim delom raje ogleda natan cneja in popolneja navodila za Gimp, ki smo jih e omenili na strani 359. Sliko ustvarimo tako, da odpremo menu File New in predpiemo velikost nove slike v pikah, izberemo barvno ali sivinsko tehniko, v kateri smo se namenili izdelati sliko, ter povemo, s katero barvo bomo privzeto polnili sloje (angl. Fill type, barva polnitve), ali pa bomo za polnilo izbrali prozorni sloj. Izbira barve ozadja za polnilo izberemo pomeni, da bo ozadje takno, kakrno izberemo z menuja Toolbox. Ce prozorno polnilo, bo to na sliki predstavljeno s kockastim vzorcem. Najvarneje je vsaj na za cetku uporabiti privzete nastavitve za vse izbire, za katere nismo povsem prepri cani, kaj pomenijo. Nato za cnemo na sliko polagati sloje. Ena izmed lastnost, ki jo ima sloj, je prosojnost. je del sloja prosojen, skozenj vidimo spodnje sloje. Tako lahko na vrhnjem Ce prosojnem sloju ustvarimo napis, na spodnjega pa poloimo fotografijo in dobili bomo z napisom opremljeno razglednico. Primer take razglednice si lahko ogledamo na sliki 8-26. Shranjevanje slike Gimp zna sliko, ki jo urejamo, shraniti v svojem zapisu XCF, ki ohrani podatke o razslojenosti slike, tako da jo lahko kasneje z Gimpom znova poljubno urejamo. Tega

368

Ve cpredstavnost

zapisa druga orodja ne podpirajo. Gimp zna slike v zapisu XCF celo stisniti, ce mu elimo sliko izvoziti v dodamo pri shranjevanju pripono . x c f . b z 2 ali . x c f . g z . Ce zapis, ki je bolj razirjen, vse sloje z ukazom Merge visible Layers zdruimo v enotno sliko in jo shranimo v katerem od razirjenih rastrskih zapisov. Takni zapisi so PNG, GIF ali TIFF za grafi cne slike in JPEG za fotografske podobe. al tako shranjenih slik ne moremo ve c razdeliti na prvotne sloje, primerne za vnovi cno urejanje z Gimpom, lahko pa jo postavimo na ogled v internet. Gimp je namenjen za resno delo. Oblikovalci tarnajo, da se barve v tiskarnah popa cijo. Kljub barvnim standardom je odtenek odvisen e od tevilnih dejavnikov, od papirja, na katerem je slika natisnjena, do uporabljenih barvil. Gimp al e ne podpira standardov za usklajevanje barv na zaslonu in na papirju, na primer standarda Pantone. Za uporabo v spletu pa to ne moti.

Video
Ceprav se Linuxa dri sloves strenikega operacijskega sistema, ima dobro podporo za predvajanje razli cnih zapisov filmov, prikaz videa iz televizijskih kartic ali spletnih kamer ter kartic za zajem videa. Vseeno se nam pred nakupom nove opreme spla ca preveriti, ali je strojna oprema, s katero se elimo igrati, podprta pod Linuxom, da se nam zaradi nepazljivosti ne bo pripetilo, da kakna naprava ne bo podprta in ne bo delovala.

Televizija na ra cunalniku
Televizijske kartice so ve cinoma kar dobro podprte. Z malo sre ce jo bo Linux kartico dodamo po namestitvi in jo prepoznal e pri namestitvi. Ce carovnik Kudzu za name canje strojne opreme prepozna, smo na konju. Sicer pa se bomo morali potruditi z iskanjem podatkov v internetu. Najverjetneje nam bo pomagala kakna doma ca stran s seznama, ki ga ponuja h t t p : / / w w w . e x p l o i t s . o r g / v 4 l / . Na njej lahko lahko najdemo povezave na razli cne gonilnike za video, na dokumentacijo in na podprte predvajalnike. bo ob zagonu Kudzu uspeen, bo vse potrebne strojne nastavitve vpisal v datoteko Ce / e t c / m o d u l e s . c o n f . Vseeno pa moramo na roko odpreti datoteko / e t c / X 1 1 / X F 8 6 C o n f i g in preveriti, da v razdelku S e c t i o n " M o d u l e " vrstica L o a d " v 4 l " nezakomentirana. Vrstica omogo ci video za Linux (angl. video for Linux ), kar je v lepem ra cunalnikem argonu okrajano le z v4l. POZOR Datoteka / e t c / X 1 1 / X F 8 6 C o n f i g je klju cnega pomena za delovanje grafi cnega vmesnika. Pred spreminjanjem si vedno naredimo njeno varnostno kopijo!

Ve cpredstavnost

369

Slika 8-27:
Nastavljanje glasnosti, kmix

Obi cajno bomo morali med televizijsko in zvo cno kartico vzpostaviti e povezavo za prenos zvoka. Na cin, kako to storimo, je odvisen od kartic in koristno je pregledati ustrezna navodila, ki so priloena karticama. Ve cinoma imata televizijska in zvo cna kartica e vgrajena priklju cka, s katerima ju poveemo: poiskati moramo izhodno vti cnico zvoka na televizijski kartici in jo povezati z vhodno vti cnico za zvok na zvo cni kartici. pri predvajanju televizijskega Zvo cna kartica ima lahko kar veliko tevilo vhodov. Ce programa vseeno ne sliimo zvoka, se prepri cajmo, da za to ni kriva napa cna nastavitev glasnosti na zvo cni kartici. Poenimo mealnik za zvok Modrec Zvok in video Mealnik zvoka. Obi cajno je pri notranji povezavi potrebno preveriti enega izmed vhodov L i n i j a n, pri zunanji pa je praviloma to vhod L i n i j a . Na sliki 8-27 je bi imeli nanj vhod L i n i j a 3 izklopljen, kar kae ugasnjena gornja, zelena lu cka. Ce priklju cen izhod televizijske kartice, bi bila nema. To popravimo s klikom na gornjo, zeleno lu cko, ki vklopi vhod. Sedaj poenemo program xawtv, ki al ni dosegljiv prek menujev. V KDE, na primer lahko pritisnemo tipki Alt + F2 in odpre seokno, vpiemo x a w t v . Pokae se kamor okno s ume co sliko. S smernima tipkama in se premikamo med televizijskimi kanali. Ko najdemo kanal z dobrim signalom, ga vpiemo v seznam postaj. Med nastavljenimi postajami se nato premikamo z Page Up in Page Down . Program Xawtv nadziramo s tipkami na tipkovnici. Zvok vklopimo ali izklopimo s tipko A , celozaslonski na c in vklapljamo s tipko , do nastavitvenega menuja pa F pridemo s tipko O . uporabljamo navadno Kakovost slike je zelo odvisna od televizijskega signala. Ce sobno anteno, bodo imele tudi zelo dobre televizijske kartice teave z prikazom lepe in ciste slike. Pri kabelskem omreju, kjer je jakost signala bolja, je tudi slika jasna in ostra. Ve c o vseh zmonostih programa Xawtv si lahko preberemo v priro cni pomo ci m a n x a w t v ali na njegovi doma ci strani h t t p : / / b y t e s e x . o r g / x a w t v / .

370

Ve cpredstavnost

Slika 8-28:
Sprejem televizijske postaje s sobno anteno in programom Xawtv

Predvajanje filmov in plo c DVD

Predvajanje datotek s filmi pod Linuxom ni bilo nikoli teko. ele nedavno pa so predvajalniki tudi na Linuxu postali uporabniku prijazni. Za predvajanje filmov je primerna mnoica zapisov od DivX, MPEG2 pa do FLAC in QuickTime. Kmalu se je pokazalo neprimerno, da bi imeli za vsak zapis filma svoj predvajalnik, in pri celi so lo cevati predvajalnike od knjinic, ki znajo brati le dolo ceni zapis filma. Predvajalniki sedaj skrbijo za uporabniki vmesnik, dostop do grafi cne kartice in odpiranje nosilca. Knjinice, ki so jih poimenovali kodeki, pa znajo tolma citi dostavljeno vsebino, jo razvozlati in predvajalnikom posredovati sliko. Datoteka s filmom ponavadi vsebuje vsaj dva vzporedna zapisa. Video zapis dopolnjuje e zvo cni zapis.

Nadzor nad predvajanjem in regije

Na plo ci DVD so datoteke s filmi, a tu je zgodba druga cna. Poleg videa in zvoka so na njej tudi podnapisi in morda e dodatni zvo cni zapisi v drugih jezikih. Film je lahko razdeljen na poglavja ali celo vsebuje druga cne zaklju cke filma. Plo co napolnjujejo e morebitni dodatni dokumentarni film o nastajanju filma ali posnetki je bil nek prizor filma posnet z dvema kamerama, se z druga cnim zornim kotom. Ce lahko gledalec odlo ci, kako bo spremljal dogajanje. al pa ni vse ronato. Plo ce DVD so regijsko in varnostno za citene. Varnostno so zaifrirane s CSS (angl. Content Scrambling System ), sistemom za nadzor predvajanja, s cimer so izdelovalci plo c poskuali prepre citi predvajanje plo c neavtoriziranim predvajalnikom. Predvajalniki v Linuxu niso mogli dobiti ustrezne avtorizacije v obliki potrebnih klju cev in zato so bili programerji prisiljeni izdelati orodje DeCSS, ki odstrani za cito CSS.

Ve cpredstavnost

371

Regijska za cita je bolj nadlena. Filmska industrija se je odlo cila razdeliti svet na osem regij. Filmi, ki so izdani v eni regiji, niso prenosljivi v drugo. Tako lahko kinematografi vrtijo film v neki regiji, brez strahu pred konkurenco filmov na plo cah DVD iz razvitejih regij. Obstajajo sicer popravki za opremje (angl. firmware ) za pogone DVD, ki po namestitvi odstranijo regijsko za cito, a napaka pri tovrstni nadgradnji lahko uni ci pogon. Ve cinoma lahko nastavitev regije v enoti DVD petkrat prenastavimo, nato pa se enota nepovratno zaklene. Najverjetneje je naa enota ob nakupu e nastavljena na regijo, v ni nastavljena na nobeno regijo, lahko predvaja vsebino iz kateri je kupljena. Ce katerekoli regije.

Nastavljanje regije naprave DVD

lahko predvajamo filme DVD, ta razdelek presko pa imamo teave zaradi Ce cimo. Ce regijskih nastavitev, bomo morali prestaviti nastavitev na ustrezno regijo. To storimo s programom r e g i o n s e t , ki ga dobimo na naslovu h t t p : / / s o u r c e f o r g e . n e t / p r o j e c t s / d v d . Ker je u r e g i o n s e t na voljo samo v paketu z izvorno kodo, ga moramo najprej prevesti, kar pa je preprosto in opisujemo na strani 239. Na kratko: datoteko r e g i o n s e t . t a r . g z preto cimo v svoj ra cunalnik, sko cimo v ukazno vrstico skrbnika sistema in odtipkamo:
[root@modrec [root@modrec [root@modrec gcc -Wall -g gcc -Wall -g src]# tar -xzf /pot/do/datoteke/regionset.tar.gz src]# cd regionset/ regionset]# make -c dvd_udf.c -o regionset regionset.c dvd_udf.o

S tem smo r e g i o n s e t prevedli. Sedaj poenimo r e g i o n s e t / d e v / d v d in izpie se status pogona DVD:

[root@modrec regionset]# ./regionset /dev/dvd Current Region Code settings: RPC Phase: II type: SET vendor resets available: 4 user controlled changes resets available: 4 drive plays discs from region(s): 2, mask=0xFD Would you like to change the region setting of your drive? [y/n]:n

/ d e v / d v d ni bilo mo NAMIG Ce c odpreti, si preberimo napotke v naslednjem razdelku. Izpis pravi, da je pogon DVD zaklenjen na evropsko regijo (regija tevilka 2) in da lahko e tirikrat spremenimo nastavitev. To pomeni, da zaenkrat lahko predvajamo

372

Ve cpredstavnost

samo plo ce DVD, kupljene v Evropi. Ce bi eleli spremeniti regijsko nastavitev, bi na zadnje vpraanje odgovorili z Y ter Enter in sledili nadaljnjim napotkom. POZOR V primeru, da smo porabili vsa prenastavljanja regije, nam bodo lahko pomagali samo na servisu. Bodimo pazljivi!

e datoteke /dev/dvd ni mo C c odpreti

V primeru, da carovnik za name canje ni pravilno razpoznal enote DVD, datoteka / d e v / d v d ne bo obstajala ali pa ne bo kazala na pravo napravo. To preverimo iz ukazne vrstice z ukazom l s - l / d e v / d v d :
[root@modrec root]# ls -l /dev/dvd ls: /dev/dvd: No such file or directory [root@modrec root]# cat /var/log/dmesg | grep DVD hdb: Pioneer DVD-ROM ATAPIModel DVD-116 0109, ATAPI CD/DVD-ROM drive hdc: CD-W54E, ATAPI CD/DVD-ROM drive hdb: ATAPI 126X DVD-ROM drive, 256kB Cache, UDMA(33) [root@modrec dev]# ln -s /dev/hdb /dev/dvd [root@modrec dev]# ls -l /dev/dvd lrwxrwxrwx 1 root root 8 nov

9 02:06 /dev/dvd -> /dev/hdb

Ukaz c a t / v a r / l o g / d m e s g | g r e p D V D izpie vsebino datoteke / v a r / l o g / d m e s g , kjer se nahaja poro cilo jedra o najdenih napravah, dodatek | g r e p D V D pa ukae poi ce vse vrstice z nizom D V D . Z ukazom l n - s / d e v / x x x / d e v / d v d ustvarimo povezavo med zaznano napravo in imenom d v d . To je nujno, da bodo programi vedeli, katera enota bo privzeto predvajala filme s plo c DVD. Z l s - l / d e v / d v d zgolj preverimo, da / d e v / d v d res kae, kamor smo ji namenili. imamo zapisovalno enoto DVD, jo bomo najbr nali priklopljeno v datoteko Ce / d e v / s c d 0 , saj Linux za delo z zapisovalniki CD-ROM in DVD uporablja emulacijo datoteka / d e v / d v d ne kae na SCSI in predstavlja naprave ATA kot bi bile SCSI. Ce pravo napravo, jo lahko zbriemo z ukazom r m / d e v / d v d in ponovimo postopek, kot da / d e v / d v d pred tem e ne bi bilo. POZOR Datoteka, na katero kae / d e v / d v d , moramo imeti pravico brati in spreminjati. O dovoljenjih in kako jih spreminjamo smo pisali v razdelku Pravice do uporabe datotek na strani 136.

Ve cpredstavnost

373

Slika 8-29:
Predvajanje plo ce DVD v predvajalniku MPlayer s preobleko proton

Predvajalnik filmov MPlayer

Predvajalnik zaenemo z Modrec Zvok in video Ve c programov za zvok in video Predvajalnik filmov ali iz ukazne vrstice z ukazom g m p l a y e r . Pri caka nas prijazni predvajalnik, ki podpira obilo preoblek in e ve c zapisov datotek. Predvajati zna ve cino zapisov MPEG/VOB, AVI, ASF/WMA/WMV, RM, QT/MOV/MP4, OGG/OGM, VIVO, FLI, NuppelVideo, yuv4mpeg ter FILM in RoQ datoteke. Predvajati zna tudi plo ce v zapisu VideoCD, SVCD in DVD. Predvajanje plo c DVD je zelo preprosto. Z desnim gumbom mike kliknemo v okno program sporo predvajalnika in izberemo DVD Open disc. Ce ci, da ne more odpreti datoteke / d e v / d v d , lahko spremenimo ime naprave, s katere skua predvajati posnetek. Z desnim gumbom kliknemo okno predvajalnika in izberemo Preferences ter na zavihku Misc v polje DVD device: vnesemo ime ustrezne naprave, na primer / d e v / h d b . O tem, kako najdemo pravo napravo DVD in jo ustrezno namestimo, datoteke /dev/dvd ni mo preberemo na strani 372 v razdelku Ce c odpreti. Jezik filma izberemo v menuju DVD Audio languages, jezik podnapisov pa nastavimo in vklopimo z DVD Subtitle languages. POZOR Da bi predvajali plo ce DVD, jih ni potrebno priklapljati (angl. mount ), saj se predvajajo iz datoteke, ki ozna cuje napravo. Datoteke vrste . a v i , . w m v . . . predvajamo tako, da kliknemo z desnim gumbom mike v okno predvajalnika in izberemo Open Play file. Odpre se okno, v katerem izberemo eleno datoteko. Podnapisi, ki imajo enako ime kot datoteka, ki vsebuje slikovni zapis filma, se samodejno naloijo. Ro cno pa jih lahko naloimo z Open Load subtitle. Predvajalniku je priloena kopica preoblek, do katerih lahko pridemo v menuju Skin browser. Priro cno pomo c o predvajalniku MPlayer lahko prikli cemo iz ukazne vrstice z m a n

374

Ve cpredstavnost

Slika 8-30:
Predvajanje filma DivX v predvajalniku MPlayer s preobleko plastic

mplayer

ali tako, da v raziskovalca (Konqueror) vpiemo m a n : m p l a y e r .

MPlayer lahko poenemo tudi z ukazom m p l a y e r url in pognal se bo brez grafi cnega elimo predvajati krajevno vmesnika ter takoj predvajal podani zapis iz spleta. Ce datoteko, bomo namesto url vstavili pot do datoteke, za predvajanje filmov DVD pa vpisali niz d v d : / / . Tako zagnanega predvajalnika MPlayer ne moremo upravljati z miko, pa c pa le s tipkovnico. Upravljanje s tipkovnico Nekaterim uporabnikom je ljubi na cin upravljanja s tipkovnico in jih grafi cna nadzorna plo ca samo moti. Opisani na cin upravljanja deluje tako v programu m p l a y e r kot v g m p l a y e r . Film prevrtimo za 10 minut naprej ali nazaj s tipkama . Za 1 minuto s smernima tipkama Page Up oziroma Page Down ga prevrtimo oziroma , za 10 sekund . Predvajanje ustavimo ali oziroma pa s tipkama preslednica . Glasnost korakoma pove cujemo ponovnopoenemo s ali zmanjujemo s tipkama 0 oziroma 9 . Zvok popolnoma izklopimo s tipko . Vklopimo ga s M elimo okno pove ponovnim pritiskom M . Ce cati cez ves zaslon, lahko s tipko F vklopimo celozaslonski na cin. Iz njega se vrnemo v osnovni na s ponovnim c in pritiskom tipke F . Kontrastnost slike nastavljamo s tipkama 1 in , osvetlitev pa z 2 key3 in 4 . Predvajanje zaklju cimo s tipko Q , ki zapre tudi nadzorno plo co predvajalnika. Kadar sta zvo cni in video zapis neusklajena, lahko s tipkama + in nastavljamo sinhronizacijo v koraku 0,1 sekunde. Nastavitev izpisa na zaslonu (OSD, angl. On Screen Display spreminjamo s tipko O .

Ve cpredstavnost

375

Slika 8-31:
Predvajanje filma DivX v predvajalniku Xine

Slika 8-32:
Menu DVD v predvajalniku Xine

Predvajalnik filmov Xine

Xine ima podobne zmogljivosti kot MPlayer, vendar je lahko po casneji, pa tudi kak manj pogost zapis filma mu zna hitreje povzro citi preglavice. Po drugi strani pa MPlayer ne zna prikazati menuja DVD, s cimer pa Xine nima teav. Xine podpira predvajanje plo c CD, DVD in VCD ter datotek v zapisu AVI, MOV, WMV ter e nekaterih drugih. Xine ima lepo tevilo uporabnikov zaradi prijaznega vmesnika in podpore menuju DVD. Ker Xine ni priloen distribuciji Pingo, ga bomo morali namestiti s posodobitvijo sistema z orodjem Apt, kakor je opisano na strani 234. Ob tej prilonosti lahko namestimo e paket x i n e - s k i n s s preoblekami grafi cnega vmesnika. Vzpostavimo torej povezavo v internet, odpremo ukazno vrstico skrbnika sistema in vpiemo:
[root@modrec root]# apt-get install xine xine-skins

Podobno kot pri MPlayerju lahko tudi v Xine nastavljamo, s katerega pogona DVD

376

Ve cpredstavnost

naj se predvajajo plo ce DVD. Z desnim gumbom mike kliknemo na okno vsebine predvajalnika in izberemo Settings Setup. Odpre se enako okno, kot ce bi kliknili na ikono mehani cnega klju ca v nadzorni plo ci. Tu izberemo zavihek Input in v polje Device used for dvd playback vnesemo ime naprave, ki ustreza pogonu DVD, na primer / d e v / h d b .

Zapisovanje plo c CD
Veliki pomnilniki nosilci, kakren je CD-R ali CD-RW, so nadvse koristna stvar v casu, ko se utapljamo v morju podatkov, ki jih ustvarimo sami ali pa presnamemo od drugod. Na plo co CD-ROM lahko prenesemo podatke, ki jih potrebujemo samo nekajkrat, in s tem sprostimo prostor v ra cunalniku. Po drugi strani pa na CD-ROM lahko shranimo varnostno kopijo podatkov, ki jih nujno potrebujemo za vsakodnevno delo. Na plo ce CD-ROM lahko zapisujemo tudi glasbo, o cemer bomo tudi e rekli kakno besedo. Plo ce lo cimo na tiste, ki so bile posnete vnaprej in natisnjene z matrice v ve cji koli cini. To so lahko glasbeni CD-ji in plo ce CD-ROM ter meane plo ce z glasbenim, filmskim in podatkovnim zapisom. Plo ce, ki jih lahko z zapisovalnikom zapiemo sami, delimo na CD-R, ki je zapisljiv samo enkrat, in na CD-RW, ki ga lahko zapiemo in ponovno zbriemo ve ckrat. Podpora zapisovalnikom plo c CD v Linuxu je izvedena prek vodila SCSI. Tudi ce ra cunalnik nima vodila SCSI, se zapisovalnik predstavi kot naprava SCSI, za kar poskrbijo gonilniki jedra, ki so v Pingu e priloeni. Zapisovanje plo c poteka v sejah. Ve cina zapisovalnikov omogo ca ve c sej (angl. multisession ) v smislu, da lahko na plo co dosnemavamo, dokler ni polna. Podatki ali glasba v seji pa ni berljiva v predvajalnikih CD in CD-ROM, dokler seja ni zaklju cena, ker se takrat zapie tudi kazalo (angl. Table Of Contents, TOC), ki nosi podatke o zapisu na plo ci. Zato moramo sejo zapreti (angl. fixate ). Ko sejo zapiramo, lahko hkrati odpremo tudi novo, kar nam omogo ca, da na disk kasneje e kaj dodamo. Ko zapisujemo glasbene plo ce CD, je pomembno, da posnamemo celoten CD naenkrat (angl. Disc At Once, DAO), ali pa ga posnamemo kot zaporedje snemanj posameznih skladb (angl. Track At Once, TAO). Pri snemanju glasbe po skladbah se lahko med skladbi vrine tiina ali neelen pok. Pri zapisovanju celotne plo ce (DAO) do teh vrinkov ne prihaja, vendar ne dopu ca snemanja v ve c sejah.

Ve cpredstavnost

377

Program mkisofs
Preden zapiemo podatke na plo co, jih moramo spraviti v primerno obliko. Zapis podatkov na plo ci je dolo cen s standardom ISO-9660, vendar je ta standard zelo omejen, saj dopu ca samo imena doline do 32 znakov, najve cja globina podimenikov je 8 in nanj lahko zapiemo najve c 650 MB podatkov. Zaradi teh omejitev se namesto tega zapisa uporabljajo njegove raziritve, od katerih omenjamo samo najpogosteje. x RockRidge omogo ca dalja imena, ve cje globine imenikih struktur in omogo ca zapis vseh podatkov o dovoljenjih in lastnitvu datotek. x El Torito je namenjen plo cam CD, ki se lahko samodejno zaenejo ob vklopu ra cunalnika. Na za cetku plo ce so zapisani podatki diskete, ki omogo ca zagon ra cunalnika. x Joliet je namenjen podpori dolgim imenom na plo cah v sistemu Windows. S programom m k i s o f s ustvarimo celotno sliko plo ce v zapisu ISO kot novo datoteko na disku. Taka datoteka vsebuje celotno vsebino datote cnega sistema po standardu ISO-9660 in je pripravljena, da jo nespremenjeno prenesemo na plo co CD. Recimo, da elimo zapisati na plo co nekaj imenikov in nekaj datotek. To storimo z
mkisofs -r -o datoteka.iso /nek/imenik1/ /neka/datoteka1 /neka/datoteka2

Programu m k i s o f s z izbiro - r povemo, da elimo uporabiti dolga imena, ki jih omogo ca raziritev RockRidge, z - o dolo cimo izhodno datoteko z zapisom slike ISO, sledijo pa imenik in datoteki, ki ju elimo zapisati na plo co. Za razliko od izbire - r izbira - R omogo ca raziritev zapisa, pri cemer ostanejo podatki o lastnitvu in dovoljenjih za datoteke enaki, kot so na disku. Ta monost je uporabna za lastni arhiv ali varnostne kopije, ker v drugih ra cunalnikih podatki o uporabnikih nimajo enakega pomena. Z dodatno izbiro - J pa pripravimo sliko ISO z dolgimi imeni, kakrno prepoznavajo sistemi MS Windows. bi radi celoten zapis plo Ce ce pred zapisom e enkrat pregledali, si pomagamo z ukazom m o u n t , s katerim datoteko datoteka.iso priklopimo v imenik /mnt/iso, kot bi priklopili fizi cno napravo.
mount -t iso9660 -o ro,loop=/dev/loop0 datoteka.iso /mnt/iso

Datote cni sistem v imeniku /mnt/iso lahko samo pregledujemo, spreminjati pa ga ne ga ho moremo. Ce cemo spremeniti, bomo morali ponovno ustvariti sliko ISO s programom m k i s o f s .

378

Ve cpredstavnost

Program cdrecord
S programom c d r e c o r d podatke zapisujemo na plo co. Preden pa se lotimo zapisovanja, moramo ugotoviti, kje se nahaja na zapisovalnik. Prijavljeni kot upravitelj sistema uporabimo ukaz c d r e c o r d - s c a n b u s in dobimo izpis:
Cdrecord 2.0 (i686-pc-linux-gnu) Copyright (C) 1995-2002 Jrg Schilling Linux sg driver version: 3.1.24 Using libscg version schily-0.7 scsibus0: 0,0,0 0) TEAC CD-W540E 1.0B Removable CD-ROM 0,1,0 1) * ...

Na snemalnik je na mestu naprave SCSI z oznako 0,0,0 in to oznako bomo uporabljali pri komunikaciji s snemalnikom. Sliko ISO iz prejnjega razdelka zapiemo na plo co z dvajsetkratno hitrostjo.
cdrecord speed=20 dev=0,0,0 -data datoteka.iso

Za ve cjo preglednost dodamo e izbiro - v . Plo ce CD-RW snemamo povsem enako kot plo ce CD-R. Edina razlika je, da lahko s plo ce CD-RW v celoti zbriemo zapisane podatke ali glasbo. Briemo z ukazom
cdrecord speed=10 dev=0,0,0 blank=fast

pri tem izbira f a s t ozna cuje hitro brisanje, kjer program zbrie samo kazalo. Opazimo tudi, da je hitrost za snemanje na RD-RW obi cajno nija od tiste, ki jo uporabljamo na plo cah CD-R. Glasbene plo ce CD Glasbene plo ce zahtevajo povsem druga cen zapis podatkov. Pri tem je pomemben tudi razpored levega in desnega kanala. Ti podatki so lahko shranjeni v zapisu WAV ali v zapisu CDR. Oba zapisa podpira program za pretvorbo med zvo cnimi datotekami s o x , opisan na strani 327. Datoteke v primernem zapisu posnamemo na CD z
cdrecord speed=20 dev=0,0,0 -pad -audio skladba1.wav skladba2.wav . . .

Izbiro - p a d moramo uporabiti, ker mora biti dolina skladb mnogokratnik 2352 bajtov. Za izbiro - a u d i o pa natejemo skladbe v taknem vrstnem redu, kakrnega elimo na plo ci.

Ve cpredstavnost

379

Program cdrdao
Ceprav program c d r e c o r d dobro opravlja svoje delo, pa je e vedno nekoliko slaboten pri snemanju v na cinu DAO. Bistveno bolje se pri tem odree c d r d a o , kar napoveduje e samo ime programa. Vendar je s programom ve c dela, kot s prej omenjenim cdrecord. Programu c d r d a o moramo dolo citi, kje je zapisovalnik enako kot smo to storili pri programu d r e c o r d z izbiro - s c a n b u s . Ker c d r d a o i ce zapisovalnik kot napravo / d e v / c d r e c o r d e r , lahko enostavno naredimo povezavo na napravo / d e v / c d w r i t e r , ki je v Pingu e name cena. Ugotoviti moramo tudi, kateri gonilnik uporablja na zapisovalnik. V ve cini primerov bo deloval gonilnik g e n e r i c - m m c , sicer pa pregledamo dokumentacijo v / u s r / s h a r e / d o c / c d r d a o - 1 . 1 . 7 / R E A D M E . Za za cetek preverimo, ce smo nali pravo zapisovalno enoto in pravi gonilnik, hkrati pa poglejmo, kaj lahko zvemo o nosilcu, ki je v napravi:
cdrdao disk-info --device 0,0,0 --driver generic-mmc

Imenu programa sledi ukaz in za njim izbire, ki dolo cajo napravo in gonilnik. Glasbeno plo co CD prepiemo tako, da najprej zajamemo celotno vsebino plo ce v datoteko s podatki in datoteko s kazalom (angl. TOC ), potem pa po navodilih iz kazala podatke zapiemo na prazno plo co:
cdrdao read-cd --device 0,0,0 --driver generic-mmc \ --datafile podatki.cdr kazalo.toc

Podatki so shranjeni v zapisu CDR, v kazalu pa so zapisani podatki o za cetku in koncu posameznih skladb. Za cetek kazala v zapisu TOC za prvi dve skladbi na plo ci je videti nekako takole:
CD_DA // Track 1 TRACK AUDIO NO COPY NO PRE_EMPHASIS TWO_CHANNEL_AUDIO FILE "podatki.cdr" 0 01:07:35 // Track 2 TRACK AUDIO NO COPY NO PRE_EMPHASIS

380

Ve cpredstavnost

Slika 8-33:
Program GnomeToaster med zapisovanjem plo ce CD

TWO_CHANNEL_AUDIO FILE "podatki.cdr" 01:07:35 00:15:69 START 00:01:73 . . .

Za snemanje plo ce iz teh podatkov napiemo samo

cdrdao write --device 0,0,0 --driver generic-mmc kazalo.toc

S tem smo ustvarili kopijo plo ce CD.

cdrdao

pa podpira tudi zapisovanjem plo c iz datotek v zapisu BIN in CUE, ki ju pogosto sre camo pri zapisovanju plo c v okolju Windows.

Zapisovanje v okenskem okolju

Zdaj ko znamo pri zapisovanju vse postoriti ro cno, kot bi lahko rekli delu v ukazni vrstici, pa si poglejmo e okenski program GnomeToaster. Najemo ga v menuju Modrec Sistemska orodja Ve c sistemskih orodij CD Writer. Glavno okno je razdeljeno na orodno vrstico, na zgornji del, kjer je pregledovalnik imenikov in datotek, in na spodnji del, v katerem najdemo tri zavihke: prvi zavihek je ozna cen z mapo, drugi je ozna cen s T in tretji je ozna cen s plo co. Delo s programom je preprosto in poteka podobno kot v konzoli v dveh korakih: najprej pripravimo, kar bi radi posneli na plo co, potem pa pripravljene podatke zapiemo na plo co; vse ostalo opravi program GnomeToaster. V pregledovalniku poi cemo imenike in datoteke, ki jih elimo shraniti na plo co, in e imamo pripravljeno jih z miko povle cemo v datote cni del zavihka z mapo. Ce bi na plo sliko ISO, jo potegnemo v zavihek T. Ce co radi shranili glasbo, moramo zvo cne datoteke potegniti iz imenika, v katerem so shranjene, v zavihek T. Program jih pri tem pretvori v zapis, primeren za snemanje na plo co; pri tem zna pravilno pretvoriti datoteke v zapisu WAV, MP3, ali OGG. Zvo cno datoteko pred zapisovanjem

Ve cpredstavnost

381

lahko e enkrat sliimo, ce jo povle cemo na gumb v desnem spodnjem kotu okna. Gumb je ozna cen z Dragn Play. Med polnjenjem mape se spodaj prikazuje koli cina prostora, ki smo ga e porabili. Ko so podatki pripravljeni, odpremo zavihek s plo co, kjer opravimo potrebne nastavitve pred zapisovanjem; predvsem nastavitev hitrosti. Zapisovanje za cnemo s klikom na Record Za brisanje e zapisanih plo c CD-RW uporabimo Clear Disc, pri cemer z izbiro TOC only dolo cimo hitro brisanje plo ce. Z uporabo programa GnomeToaster si olajamo delo, vendar ne smemo biti presene ceni, ko se pokae, da program uporablja programe m k i s o f s , c d r e c o r d , c d r d a o in e druge konzolne programe, ki preverjeno dobro opravljajo svoje delo. Uporabniki priro cnik lahko najdemo na h t t p : //gnometoaster.rulez.org/documentation/gnometoaster_users_guide.pdf.gz.

9. POGLAVJE

Omrene storitve
Verjetno je prav pri podpori za omreja Linux od Unixa podedoval najbogatejo dedi cino. To e posebej velja za podporo TCP/IP, tehnologijo, ki je temelj interneta. Unix in internet sta rasla in se razvijala skladno vse od leta 1982, ko je podpora TCP/IP postala sestavni del praizdaje distribucije Unixa BSD4.2. Podpora omreju TCP/IP, ki so jo napisali na kalifornijski univerzi Berkeley, je bila javno dostopna in je postala osnova in zgled za kasneje izvedbe. Podpora omreju TCP/IP, ki jo je podedoval Linux, je v resnici precej raznolika. Sega od elektronske pote in omrenih novic prek prenosa datotek po omreju s programi Ftp, Rcp in dandanes Scp, do prijave v oddaljeni sistem s Telnetom, Rloginom ali danes Ssh; od omrenega klepeta s Talk ali Irc do informacijskih storitev, ki jih ponuja svetovni splet (WWW), skupaj s svojima prednikoma, Gopherjem in sistemom WAIS. Linux podpira vse nateto, in to kot strenik ali kot odjemnik. Po zaslugi ve copravilne zasnove je nadvse primeren za strenik, zaradi grafi cnega vmesnika pa je uporaben tudi kot odjemnik. Namizje KDE tako obsega programe za dostop do datotek na spletu, za branje elektronske pote in novic ter klepet po internetu. V njem pa te ce tudi priljubljeni brskalnik Mozilla. Tema omreij je preobsena za eno poglavje. Zato natejmo, kaj vse bomo izpustili. Glede na zamiljeno ciljno publiko smo se omejili na odjemniko stran omrenih storitev, vse o omrenih strenikih pa izpustili. Izpustili smo tudi vse o drugorodnih omrejih, denimo Novell Netware ali AppleTalk, ceprav Linux podpira tudi ta. Izpu cena sta oba na cina omrene souporabe diskov in tiskalnikov: NFS (angl. Network File System ) z NIS (angl. Network Information Services ) na eni ter SMB (angl. Server Message Block ) s Sambo na drugi strani. Izpu cena je podpora elektronskim oglasnim deskam oziroma BBS. Izpu cen je SLIP, ki pa ga je v zadnjih letih tako ali tako nadomestil PPP. Izpu ceni so programi (in pripadajo ci protokoli), kot so Archie, Whois, Talk, Gopher ali WAIS, ki so dandanes zanimivi samo e za tiste, ki preu cujejo zgodovino interneta. V zvezi s svetovnim spletom (WWW), ki je v zadnjih petih letih prepri cljivo prevzel ve cino prometa po internetu, so razvili e kopico tehnologij, kot sta Java ali PHP. Tudi o njih ne bomo povedali skoraj ni c.

384

Omrene storitve

Slika 9-1:
Konqueror dosee tudi datoteke v internetu.

Dostop do spleta
Eno od orodij za dostop do svetovnega spleta smo e spoznali. Upravitelj datotek Konqueror zna ve c, kot je videti na prvi pogled. Za dostop do datotek v omreju uporablja protokola HTTP in FTP. Doseganje datotek v omreju za uporabnika ni ni c bolj zapleteno od doseganja datotek na doma cem disku. Z menuja Lokacija izberemo Odpri lokacijo in v okence, ki se odpre, vpiemo URL, to je tisti naslov, ki se obi cajno za cne takole: h t t p : / / w w w . . . naslov vpisane datoteke ozna Ce cuje spletni spis, jo zna Konqueror pravilno prikazati. Tudi spletne povezave v spisu delujejo, tako da lahko Konqueror uporabimo tudi kot zasilni spletni brskalnik. Resda ne podpira dodatkov, kot sta denimo Shockwave ali Flash, pri stati cnih spisih pa ni slab prepozna, denimo, nabor znakov ISO 10646/Unicode in ga pravilno prikae, kar pomeni, da bodo umniki pravilno obravnavani. Predvsem lastniki nekaj starejega elezja bodo cenili tudi, da je v strojnih zahtevah precej skromneji od Mozille in zato toliko hitreji. S Konquerorjem je preprosto krmariti. Pri tem si pomagamo z menujsko, orodno in lokacijsko vrstico. Za najnujneje zadostuje naslednje: x V lokacijski vrstici se izpie URL trenutnega vira. Namesto po prej poti opisani lahko nov URL vpiemo tudi v lokacijsko vrstico in pritisnemo Enter . x Gumb Nazaj v orodni vrstici nas vrne na stran, ki smo jo obiskali pred tem, z gumbom Naprej pa se pomikamo naprej po seznamu obiskanih strani.

Omrene storitve

385

Slika 9-2:
Konqueror je uporaben tudi kot spletni brskalnik.

x Gumb Doma ci naslov nas vrne v na doma ci imenik ali pa na drugo stran, ki smo jo dolo cili kot doma ci naslov. x Kazalo strani, ki smo jih posebej ozna cili, najdemo v menuju Zaznamki.

URL: sklic na sredstva v internetu

Pri snovanju svetovnega spleta je bil izziv tudi to, kako opisati pot do kateregakoli dokumenta ali predmeta v internetu. Predlagana reitev je bil sklic na URL. Splona oblika sklica na URL je sestavljena iz na cina dostopa, ki definira uporabljeni protokol, ter iz dela, odvisnega od protokola:
protokol :od-protokola-odvisni-del

Ker je URL postal tako pomemben, pojasnimo bolj natanko, kako je sestavljen, saj ne kae, da bi se v prihodnosti utegnila njegova cast in slava kaj zmanjati. Skladno s standardom RFC 1738 so na cini dostopa lahko naslednji: x f t p Protokol za prenos datotek. e vedno v rabi. x h t t p Protokol, ki povezuje dokumente v svetovnem spletu. Velika ve cina vsega prometa v internetu uporablja ta protokol.

386

Omrene storitve

x h t t p s Varni protokol, ki enako kot HTTP povezuje dokumente v svetovnem spletu, vendar za prenos podatkov uporablja ifriranje SSL. x m a i l t o Elektronski potni naslov. Ta oznaka protokola povzro ci, da se poene na privzeti potni program, v katerem se odpre za urejanje novo pismo. x n e w s Elektronske novice. Pri tej oznaki protokola se poene na privzeti program za branje elektronskih novic. x n n t p Neposredni, surovi dostop do elektronskih novic po protokolu NNTP (angl. Network News Transfer Protocol ). x t e l n e t Povezava na interaktivno prijavo. x f i l e Pot do datoteke v datote cnem sistemu lastnega ra cunalnika. x w a i s Porazdeljeni sistem za iskanje po besedilih WAIS (angl. Wide-Area Information Servers, informacijski streniki v prostranih omrejih) je dandanes ve cinoma vgrajen v spletne strenike, zato ima tak dostop le zgodovinsko vrednost. x g o p h e r Gopher je bil predhodnik svetovnega spleta. Ceprav tevilni brskalniki e vedno podpirajo ta protokol, je predvsem zgodovinskega pomena. x p r o s p e r o Vnos v imenikih Prospero. Zgodovinska zanimivost. Splona oblika dela, odvisnega od na cina dostopa, je:
/ / u p o r a b n i k : g e s l o @ r a cunalnik :vrata /pot

Dve poevnici na za cetku sta obvezni, medtem ko se deli u p o r a b n i k : g e s l o @ , : g e s l o , : v r a t a ali p o t po potrebi lahko izpustijo. Uporabniko ime in neobvezno geslo sta smiselna samo pri nekaterih na cinih dostopa, na primer pri FTP. V tem primeru ju od imena ra cunalnika lo cuje znak je tevilka vrat izpu ob crtani a, @ . Ce cena, se uporabi privzeta tevilka vrat za izbrani na cin dostopa: 21 za FTP, 23 za Telnet, 70 za Gopher, 80 za HTTP, 119 za NNTP, 191 za Prospero in 210 za Z39.50/WAIS. Navedba poti je smiselna samo za nekatere na cine dostopa, mednje na primer ne sodita m a i l t o in t e l n e t . Nekaj zgledov sklicev na URL: x http://www.gov.si/up- rs/ Spletna stran urada predsednika republike je v vladnem spletnem streniku w w w . g o v . s i v imeniku / u p - r s / . Do nje pridemo po protokolu HTTP; to implicira vrata 80.

Omrene storitve

387

x ftp://ftp.si.kernel.org/pub/linux/ Do slovenskega zrcala jedra Linuxa lahko pridemo po protokolih HTTP in FTP. Prvega e poznamo, zato si oglejmo e drugega. Izpu ceno uporabniko ime in geslo implicira anonimno prijavo v sistem. To pomeni brezimno uporabniko ime a n o n y m o u s , geslo pa je na celoma lahko skoraj karkoli. Bonton je svoj cas resda zahteval, da kot geslo vpiemo svoj elektronski potni naslov. Odkar vse ve c ljudi uporablja za dostop do strenikov FTP kar spletne brskalnike, pa je vpisano geslo pravzaprav postalo odvisno od uporabljenega brskalnika: Netscape Communicator se je na primer predstavil kot m o z i l l a @ , Lynx izda nae pravo uporabniko ime in tako naprej. x telnet://cobiss@izum.izum.si/ Tudi do slovenskega knjini cnega sistema COBISS lahko pridemo po dveh poteh: HTTP in telnetu. Prvega smo si e ogledali, drugi je zanimiveji. V ra cunalnik i z u m . i z u m . s i se prijavimo kot uporabnik c o b i s s . To je javno uporabniko ime, ki nima gesla. Namesto ukazne lupine poene kar neposredno program za iskanje po knjini cnih katalogih. URL lahko s pridom uporabimo tudi kot blinjico na naem namizju. V ta namen desno kliknemo namizje in izberemo Izberi novo Povezava do mesta (URL). V polje Ime datoteke vpiemo ime kot bi ga radi videli na namizju, v polje s povezavo pa URL povezave, torej nekaj takega kot h t t p : / / w w w . p a s a d e n a . s i / k n j i g a r n a . Dosti preprosteje pa je blinjico do URL ustvariti podobno kot blinjico do datoteke. Kot smo videli na strani 87, pri datotekah zadostuje iz Konquerorja povle ci ikono na namizje. Tukaj je podobno, le da iz glavnega okna Konquerorja na namizje ne elimo povle povle cemo ikone, pa c pa povezavo. Ce ci URL spletne strani, ki jo gledamo (ne povezave na katero kae), na namizje povle cemo ikono strani na levi strani URL v lokacijski vrstici. Pri Pasadenini knjigarni torej povle cemo ikono z belo crko P na rde cem ozadju. Sklici na URL so praviloma neob cutljivi za razliko med velikimi in malimi crkami, razen v delu, v katerem opisujejo pot. Ta je odvisna od operacijskega sistema, ki je streniki operacijski sistem kateri iz druine Unixov, ki poganja strenik. Ce razlikuje med velikimi in malimi crkami v imenih datotek, se lo cevanje prenese tudi naprej na URL in pri pisanju imena moramo biti pozorni na pravilno pisanje crk. Konqueror prek mehanizma Kioslaves podpira tudi vrsto raziritev standardnega URL. Natan cneji seznam vseh podprtih protokolov dobimo v Nadzornem sredi cu KDE (Modrec Nadzorno sredi ce KDE Informacije Protokoli), tu navedimo nekaj zanimivejih: x a u d i o c d Protokol, ki omogo ca obravnavo glasbenega CD kot datote cnega sistema posamezne steze (skladbe) so predstavljene kot datoteke. Navadno zado ca a u d i o c d : / , pri bolj eksoti cnih priklju citvah lahko podamo, katera enota je bralnik CD, npr. a u d i o c d : / ? d e v i c e = / d e v / h d d .

388

Omrene storitve

Slika 9-3:
Konqueror omogo ca ustvarjanje omrenih datote cnih sistemov po protokolu SSH.

x f i s h Protokol omogo ca vzpostavitev varnega omrenega datote cnega sistema po protokolu SSH (glej stran 431). x f l o p p y Protokol za dostop podatkov na disketi. Do datoteke p i n g o . p n g na prvi disketni enoti dostopamo kot f l o p p y : / a / p i n g o . p n g . x i n f o Protokol za dostop do navodil v zapisu GNU Info, npr. i n f o : / g a w k . x t a r Protokol za dostop do arhivov Tar.

Mozilla
Kljub vsemu dobremu, kar nam Linux ponuja, bi bil to precej alosten operacijski sistem, ce v njem ne bi mogli brskati po spletu ali brati elektronske pote. Na sre co se nam tega ni treba bati, ker je v Linuxu na voljo kopica brskalnikov, odjemnikov za elektronsko poto in programov za druge storitve, ki so se razirile po internetu. Spletne strani si lahko ogledujemo e z brskalnikom Konqueror, ki je zaradi hitrosti zagona kar pripravno orodje za tako po cetje. al pa nima podpore nekaterim tehnologijam, ki so v internetu precej pogoste na primer vstavkom za Macromedia Flash. Takrat nam prisko ci na pomo c Mozilla. Mozilla je dejansko paket povezanih programov, ki poizkua zadovoljiti ve cino uporabnikovih omrenih potreb. Brskalnik Navigator nam razen sprehajanja po spletu omogo ca uporabiti tudi nekatere druge protokole, kot sta na primer FTP in Gopher. Za to vlogo sicer zlahka najdemo primerneje programe, vendar ve cinoma tudi Navigator popolnoma zadovoljivo rabi svojemu namenu.

Omrene storitve

389

Slika 9-4:
Nastavitev sodobnejega videza Mozille

Messenger je potni odjemnik, ki nam omogo ca sprejemati poto po protokolih, ki sta v internetu silno priljubljena: POP3 (angl. Post Office Protocol 3 ) in IMAP4 (angl. Internet Message Access Protocol version 4 ). Tako kakor Navigator tudi Messenger ni omejen le na svojo temeljno vlogo, saj nam omogo ca tudi prebiranje novi carskih skupin. Tretji clen v paketu je Composer, ki je urejevalnik spletnih strani, cetrti pa ChatZilla odjemnik za IRC. Dananjo obliko je paket Mozilla za cel dobivati leta 1998, ko se je podjetje Netscape Communications Corporation pogumno odlo cilo objaviti izvorno kodo svojega paketa Netscape Communicator pod prosto licenco; pravzaprav kar dvema. Licenca Netscape Public License pokriva dele Mozille, ki izvirajo iz Netscape Communicatorja; za njih si je podjetje Netscape pridralo pravico, da jih tudi popravljene vklju cuje v svoje izdelke. Licenca Mozilla Public Licence pokriva vse preostale, na novo napisane, dele paketa Mozilla; to je tipi cna prosta licenca, ki zagotavlja enake pogoje vsemu svetu. Podjetje Netscape lahko tako e naprej tri svojo kodo pod imenom Netscape Communicator, razlika med slednjim in Mozillo pa je predvsem v kodi tretjih proizvajalcev, ki je Mozilla zaradi pogodb ne sme vklju cevati, in seveda v dostopnosti izvorne kode, ki je plus za Mozillo; prav prostost izvorne kode je omogo cila slovenskim prostovoljcem, da so jo poslovenili.

Navigator
Navigator, ki ga lahko namestimo in uporabljamo tudi kot samostojen brskalnik, nam omogo ca brskanje po internetu. Preden se poenemo v splet, prilagodimo brskalnik svojemu okusu in potrebam.

390

Omrene storitve

Slika 9-5:
Osnovni gradniki Navigatorja

orodna vrstica orodna vrstica za brskanje osebna orodna vrstica

stranska vrstica z zavihki

spletna stran

vrstica s sestavinami vrstica stanja drsnik ali smo na zvezi varnost

Do razli cnih izbir, ki si jih lahko prikrojimo, pridemo z izbiro Urejanje Osebne nastavitve. V menuju Navigator lahko izberemo sodobneji videz Mozille, kakor je prikazano na sliki 9-4. Sprememba videza bo veljala ele, ko bomo Mozillo zapustili in jo znova zagnali. Zdaj se lahko poveemo v internet in odpremo kakno spletno stran. Na sliki 9-5 so prikazani osnovni gradniki Navigatorja. Nekateri spletni streniki, denimo Apache, omogo cajo, da se pod istim naslovom skrivajo dokumenti v razli cnih jezikih, brskalnik pa naloi in prikae tistega od ponujenih, ki je na naem podanem seznamu najvie. Takno spletno mesto z dokumenti v jeziku po izbiri je spleti ce projekta Debian, h t t p : / / w w w . d e b i a n . o r g / . eleno zaporedje jezikov lahko izberemo v e omenjenem menuju Navigator, tako da izberemo izbiro Jeziki. Na desni polovici pogovornega okna se odpre izbirno okno. V njem podamo jezike, ki jih znamo brati, in eleni vrstni red prikazanih strani. Z gumbom Dodaj prikli cemo menu, s katerega lahko izberemo eleni jezik, s pu cicami pa prikrojimo prednostni vrstni red. imamo name Ce cene pisave po razporedu ISO 10646 (Unicode) ali ISO 8859-2 (Latin 2), lahko v brskalniku prikaemo tudi umnike (seveda le na straneh, na katerih so). To najlae preverimo kot uporabnik root z naslednjim ukazom:
xlsfonts | egrep (8859-2|10646-1)

Ukaz izpie seznam vseh pisav z naimi crkami, dostopnih v naem streniku. Ce x l s f o n t s ne izpie ni cesar, je treba pisave naloiti s plo ce. Distribucija Pingo

Omrene storitve

391

privzeto uporablja Unicode, tako da je, ce smo sistem namestili s privzetih plo c, skrb odve c. V glavi vsake spletne strani bi moral biti poleg drugih podatkov tudi nabor znakov, uporabljen na strani. Pri nas sta v rabi predvsem e omenjeni ISO 8859-2 in Microsoftov CP1250, v zadnjem casu pa cedalje bolj tudi Unicode z UTF-8. al se vsi pisci spletnih strani tega ne drijo, zato smo tu in tam prisiljeni to postoriti ro cno. Ustrezno izbiro, s katero lahko nastavimo nabor, ki ga naj Navigator uporabi pri prikazovanju strani, najdemo v menuju Pogled Kodiranje znakov. Med ponujenimi nabori najdemo tudi vse prej omenjene (ker sta nabora skupna tudi nekaterim drugim dravam na naem zemljepisnem obmo cju, se ISO 8859-2 in CP 1250 skrivata pod razporedom v menuju Ve c Vzhodnoevropsko kot izbira Srednjeevropsko). elimo, lahko dolo Ce cimo enega od naborov za privzetega in Navigator bo z njim prikazal vse spletne strani, ki ne bodo imele podatka o uporabljenem naboru znakov. To storimo tako, da ta nabor izberemo v menuju Pogled Kodiranje znakov. Ko se poveemo v internet in zaenemo brskalnik, prikli eleno stran tako, da cemo Enter . Lokacijsko vrstico lahko vpiemo njen naslov v polje z lokacijo in pritisnemo od kjerkoli hitro prikli cemo s Ctrl +L . Nadbesedilnim povezavam, ki jih prepoznamo po tem, da se kazalec spremeni v roko z iztegnjenim kazalcem, sledimo tako, da jih kliknemo. V dodatno pomo c nam je gumb Nazaj, ki nam omogo ca vrnitev na stran, s katere smo prili. Zaznamki in zgodovina Ker je precej nadleno venomer znova vpisovati strani, ki jih pogosto obiskujemo, in ker si je s casoma teko zapomniti vse, ki so za nas pomembne ali ki jih ne bi radi pozabili, nam Navigator omogo ca ustvarjanje ki se skrivajo na menuju zaznamkov, +D ali z izbiro Zaznamki Dodaj Zaznamki. Naredimo jih s kombinacijo tipk Ctrl stran med zaznamke. Prav tako si lahko pomagamo s seznamom e obiskanih strani, ki se skriva za pu cico ob desni strani okna z lokacijo. Ker je seznam, ki ga tako prikaemo, omejen le na nekaj vnosov, lahko popolneji, po dnevih urejen seznam prikli cemo s Ctrl +H ali iz menuja Pojdi Zgodovina. Slednjega lahko, ce si to iz kateregakoli razloga elimo, v omenjenem menuju po cistimo z izbiro Urejanje Izbrii. S tem smo po cistili seznam obiskanih strani, ne pa tudi krajevnega predpomnilnika, ki nekaj casa dri kopijo obiskanih strani v naem ra cunalniku, da jih lahko ob naslednjem obisku hitreje prikae. Predpomnilnik lahko po cistimo v glavnem menuju Navigatorja kot Urejanje Osebne nastavitve Dodatno Predpomnilnik Po cisti predpomnilnik. Ce elimo za svojim obiskom strani vsaj v svojem ra cunalniku zabrisati vse sledi, moramo e odstraniti morebitne pikotke, o cemer piemo v nadaljevanju. Navigator nam omogo ca skoraj neomejene monosti nastavljanja brskalnika po

392

Omrene storitve

svojem okusu in prakti cno vse najdemo na e omenjenem menuju Osebne nastavitve. Tako lahko vklju cimo ali izklju cimo prikazovanje javanskih programov, javascriptnih skriptov ali sprejemanje pikotkov. Pikotki in zasebnost tevilne strani v internetu zahtevajo od nas, da izkaemo svojo istovetnost; denimo zato, da prikaz strani prilagodijo posebej za nas ali si zapomnijo nae uporabniko ime na spletnem forumu ali da ne moremo dvakrat glasovati v spletni anketi. Nerodno bi bilo, ce bi morali na vsaki novi strani vpisovati svoje uporabniko ime in geslo za dano spleti ce, zato nam tak spletni strenik ob prvi prijavi raje polje poseben enoli cen kos informacije, imenovan pikotek (angl. cookie ). Pikotek se shrani v brskalniku in se ob vsaki naslednji prijavi v to spleti ce samodejno polje spletnemu streniku, ta pa nato v svoji zbirki podatkov podatke iz pikotka uporabi kot klju c za dolo canje podatkov o nas in nam prikae posebej za nas prilagojeno stran. Najve cja svetovna spletna knjigarna Amazon.com, denimo, tako ob naslednji prijavi prikae knjige, ki bi nas utegnile zanimati glede na to, kaj smo si ob prejnjih prijavah na njej ogledovali. Pikotki so torej silno uporabna zadeva, ki nam olaja brskanje po spletu, vendar je njihova najve cja prednost da streniku povedo, kdo smo hkrati tudi temna plat medalje. Pikotki omogo cajo upraviteljem strenikov na drugi strani zbiranje in skladi cenje podatkov o naih brskalnih navadah. Ste v spletni trgovini kupili ta in ta izdelek? Ste v politi cni anketi glasovali tako in tako? Na celoma so lahko ti podatki nekomu na voljo tudi e cez nekaj let. Streniki brez dogovora njihovih upraviteljev sicer pikotkov ne morejo izmenjevati med seboj, lahko pa se upravitelji vendarle dogovorijo in spremljajo uporabnika prek ve c strani. Taken primer je lestvica slovenskih strani Top100, kjer upravitelji nekaterih strenikov dovolijo zahtevo po pikotku strani w w w . 1 0 0 s i . c o m vsaki c, ko obi cete njihovo stran. Mozilla na sre co ponuja popolni nadzor uporabnika nad tem, katere pikotke bo sprejemal, komu jih bo poiljal in koliko casa bodo shranjeni. V menuju Orodja Upravitelj pikotkov lahko zahtevamo, da ne sprejemamo ali pa spet sprejemamo pikotke s trenutno odprte strani. Vse nabrane pikotke lahko vidimo in po elji trajno odstranimo iz brskalnika v podmenuju Upravitelj pikotkov. Ob naslednjem obisku strani bomo tako dobili nov pikotek in upravitelji bodo teje ugotovili, da smo to spet mi. Pikotke lahko trajno prepovemo za vse ali nekatere strani v menuju Urejanje Osebne nastavitve Zasebnost in varnost Pikotki. Kljub vsemu bomo pogosto eleli obdrati nekaj pikotkov za strani, ki jih pogosto obiskujemo, vendar je redno mese cno ci cenje pikotkov, za katere ne vemo, kje smo jih nabrali, dobra navada prisebnih paranoikov.

Omrene storitve

393

Certifikati Pikotki so uporabna zadeva za shranjevanje podatkov med sejami in mnogo spleti c jih uporablja tudi za shranjevanje overovitvene informacije. Vendar se moramo zavedati, da jih je zlahka skopirati iz naega ra cunalnika ali ponarediti. Za ban cne storitve ali podpisovanje pogodb si kaj takega ne moremo privo citi; takrat mora biti strenik prepri can, da smo to res mi, zato uporabljamo certifikate. Certifikat je digitalno potrdilo o istovetnosti uporabnika, ki ga izda certifikatna agencija (CA). Uporabnik se lahko na varen na cin predstavi strenikom, ki zahtevajo overovitev, ne da bi pri tem razkril podatke, ki bi opazovalcu omogo cali, da bi ga posnemal. Najve c uporabnikov se sre ca s certifikati pri poslovanju z banko. V tem primeru nam natan cna navodila o tem, kako namestiti certifikat v Mozillo, izda banka; morda bodo navodila pisana za Netscape Navigator, ampak postopek je v Mozilli enak in opisan v navodilih banke, zato bomo tu pogledali le prenaanje certifikatov iz kakega drugega brskalnika v Mozillo. e imamo certifikat v Mozilli na drugem ra Ce cunalniku, ga izvozimo v certifikatno datoteko s pripono . p 1 2 iz menuja Urejanje Osebne nastavitve Zasebnost in varnost Certifikati Upravljaj certifikati Vai certifikati in nato izberemo izvoz varnostne kopije v datoteko . p 1 2 . Vnesti moramo geslo varnostne naprave, ki citi certifikate v Mozilli pred nepoobla cenim kopiranjem, nato pa lahko certifikat izvozimo v datoteko, denimo k l i k . p 1 2 . V Internet Explorerju izberemo Orodja Internetne monosti Vsebina Certifikati, kliknemo certifikat in re cemo Izvozi. Prikae se carovnik s katerim izvozimo certifikat v zapis PKCS#12. V Konquerorju certifikate izvozimo v menuju Nastavitve Prikroji Konqueror Kripto Vai certifikati. Na skoraj enak na cin kot smo ga uvozili iz enakega menuja Vai certifikati v svoji Mozilli certifikat uvozimo in odslej lahko varno poslujemo. SSL Zgolj certifikati nam e ne zagotavljajo varnosti, ce zaupne podatke prenaamo po omreju neza citene; s certifikati le dokaemo, kdo smo. SSL angl. Secure Socket Layer je druga tehnologija, ki skrbi za nao varnost. Omogo ca ifriranje podatkov med nami in strenikom z metodo javnega klju ca. Slovenska Mozilla podpira varno izmenjavo podatkov s strenikom s 128-bitnim ne klju cem SSL. Ob vzpostavitvi varne povezave se prikae okno s slike 9-6. Ce elimo vsaki c, ko vstopimo v varni na cin, dobivati tega obvestila, to odzna cimo,

394

Omrene storitve

Slika 9-6:
Vstop v varni na cin prenosa

preden kliknemo V redu. V varnem na cinu se v skrajnem desnem spodnjem robu Navigatorja namesto rjave prikae zaklenjena na zlatem ozadju: , URL pa ima odklenjene klju cavnice namesto h t t p : predpono h t t p s : . Podobno obvestilo kakor prej dobimo, ko varno povezavo zapu camo. POZOR Kadar namesto obeh omenjenih vidimo pokvarjeno klju cavnico , je to znak, da povezava ni varna, ceprav bi morala biti. V tem primeru tega mesta ne uporabljajmo kot varnega.

Vstavki in pomoni programi Kljub temu da naj bi bile spletne strani oblikovane tako, da omogo cajo ogled cim ve cjemu tevilo obiskovalcev, vse pogosteje naletimo na strani, ki jih brskalnik ne zna prikazati brez pomo ci vstavkov (angl. plug-in ) ali pomonih programov. Razlika med pomonimi programi in vstavki je ta, da so pomoni programi samostojni programi, ki jih brskalnik zaene za prikazovanje dolo cene vsebine, vstavki pa so dinami cne programske knjinice, ki se ob zagonu brskalnika vstavijo vanj. Prednost vstavkov je v tem, da omogo cajo prikazovanje novih vsebin kot del celote v oknu brskalnika, medtem ko zunanji programi v ta namen odprejo novo okno. Prav tako lahko vstavki, ce so ustrezno napisani, za cnejo prikazovati vsebino pred koncem prenosa, zunanji programi pa morajo najprej po cakati na to, da se datoteka v celoti prenese, ele nato jo lahko prikaejo. Vstavki v brskalniku pa imajo tudi neprijetne lastnosti. Napaka v zunanjem programu ima lahko za posledico le zruitev tega programa, na delovanje samega brskalnika pa ne vpliva. Programska napaka v vstavku pa lahko zrui brskalnik. Prej ali slej se zgodi, da naletimo na stran, ki za pravilno prikazovanje potrebuje ga nimamo name dolo cen vstavek. Ce cenega (Navigator v Pingo Linuxu ima po namestitvi name cen le privzeti vstavek, ki nam omogo ca povezavo s spletno stranjo vstavka ni na voljo posebej slovenske Mozille), ga moramo preto citi iz interneta. Ce za Mozillo, izkoristimo sorodstvene vezi in poberemo vstavek za Netscape Communicator razli cice 6 ali noveje. Vstavke za Linux lahko najdemo na naslovu:
http://plugindoc.mozdev.org/linux.html

Omrene storitve

395

jih ne, bi moralo Z vstavkom bi morali dobiti tudi navodila za namestitev. Ce zadostovati, da preto ceno knjinico shranimo v enega od imenikov:
/usr/lib/mozilla/plugins/ $MOZILLA_HOME/plugins/ ~/.mozilla/plugins

elimo, da bi bil vstavek dosegljiv vsem uporabnikom ra Ce cunalnika, potem ga je najpametneje shraniti v prvi imenik, druga ce pa v zadnjega. Po namestitvi vstavka moramo le e vnovi c pognati brskalnik. Ali je bil vstavek uspeno name cen, lahko nato preverimo z izbiro Pomo c O dodatkih. Pomone programe lahko nastavimo v Osebne nastavitve Navigator Programi za pomo c. Brskalnik ugotovi, kateri zunanji program ali vstavek naj uporabi po vrsti MIME ali priponi datoteke. Smiselnih nastavitev, ki jih ima brskalnik takoj po namestitvi, nam ponavadi ni treba spreminjati. Lahko pa jih, ce to elimo. Vstavki v Mozilli za Pingo Distribuciji Pingo na plo cah vstavki niso priloeni zaradi licen cnih vzrokov, a namestimo jih lahko prek interneta. Odlo cili smo se torej, da bomo v Mozillo namestili nekaj osnovnih vstavkov in sicer: x podporo za Javo 1.4.2 podjetja Sun, x pregledovalnik datotek PDF podjetja Adobe, x prikazovalnik strani Flash (pripona . s w f ) podjetja Macromedia in x predvajalnik Real Player (pripona . r a ) podjetja Real Networks. Pojdimo lepo po vrsti. Najpreprosteja je namestitev prvih dveh vstavkov, saj ju namestimo kar iz ukazne vrstice s posodobitvenim orodjem Apt, opisanim na strani 234 v poglavju 6. V ta namen odpremo ukazno lupino z Modrec Sistemska orodja Terminal, se z ukazom s u prijavimo kot skrbnik sistema, in napiemo:
# apt-get install mozilla-acroread mozilla-j2re

Potrdimo, da elimo ta dva paketa in vse, ki ju potrebujeta, zares namestiti v sistem, po cakamo na konec prenosa in znova zaenemo Mozillo. Da sta vstavka res name cena, se prepri camo tako, da izberemo Pomo c O dodatkih ali v lokacijsko vrstico napiemo a b o u t : p l u g i n s . Nejeverni Tomai bodo raje odprli kakno stran, ki uporablja javo, denimo preskusno stran na h t t p : / / w w w . b o d o . c o m / j a v a m e . h t m , na kateri se morajo po sinusni krivulji premikati crke, da je test uspeen. Javo lahko

396

Omrene storitve

za casno v Mozilli tudi onemogo cimo ali spet omogo cimo, tako da spremenimo potrditveno polje Urejanje Osebne nastavitve Dodatno Omogo ci javo. Namestitev predvajalnika Macromedia Flash Player je malce bolj zapletena, saj njegova licenca ne dopu ca, da bi ga uvrstili v posodobitveno skladi ce Pinga. Paket RPM dobimo, ce obi cemo h t t p : / / m a c r o m e d i a . m p l u g . o r g / in izberemo Europe, nato pa iz seznama izberemo vstavek f l a s h - p l u g i n za Red Hat 9 in ga kliknemo. Izberemo, naj se datoteka shrani na disk, in mesto, na katero jo bomo posneli, ter po cakamo, da se prenos kon ca. Paket f l a s h - p l u g i n - 6 . 0 . 7 9 - 1 . i 3 8 6 . r p m , ki se je prenesel, za svoje delovanje potrebuje staro programsko knjinico l i b c razli cice 6.2-2, v Pingu pa je name cena noveja razli cica, zato moramo pred namestitvijo RPM s predvajalnikom Flash e namestiti podporo za zdruljivost s starimi programskimi knjinicami. Kot skrbnik sistema torej storimo tole dvoje:
# apt-get install compat-libstdc++ # rpm -i flash-plugin-6.0.79-1.i386.rpm

Preu cimo programsko licenco, ki se je prikazala, in ce se z njo strinjamo (pozor, ni prosta!), jo sprejmemo z Accept. V a b o u t : p l u g i n s zdaj pie, da je Shockwave Flash podprt, v kar se prepri camo tako, da obi cemo h t t p : / / w w w . m a c r o m e d i a . c o m / . Namestitev predvajalnika Real Player je e za stopnjo teja. Obi cemo lahko in poskuamo najti brezpla cni predvajalnik za Linux, a v obliki RPM ga najlaje dobimo prek strani http://scopes.real.com/real/player/unix/unix.html.
http://www.real.com/

V obrazec vpiemo svoje osebne podatke, kot operacijski sistem izberemo Linux 2.x (libc i386) RPM, kot procesor Pentium-class system, nato pa se odlo cimo za hitrost elimo dobivati reklamna sporo povezave. Ce cila podjetja Real Networks, pustimo obkljukano e okence Notify me ..., sicer ga izklopimo. NAMIG Kadar moramo nekje vpisati svoj potni naslov, a ne zaupamo ustanovi, ki to od nas zahteva, lahko obi cemo spletno stran h t t p : / / w w w . m a i l i n a t o r . c o m / in se pou cimo, kako si ustvariti nekaken / d e v / n u l l za poto. Naslovi so vrste k a r n e k a j @ m a i l i n a t o r . c o m , poto pa lahko na streniku Mailinator bere vsakdo, ce le pozna uporabniko ime (v tem primeru k a r n e k a j ) in ni prepozen, saj se pota redno brie. Gesla ni. Prenaati za cnemo s klikom Download User Supported Player, nakar izberemo blinje zrcalo arhiva s predvajalnikom, denimo tistega v vicarskem Bernu. Odpre se okno, v katerem kliknemo besedilo Click to commence download. Podobno kakor pri predvajalniku Flash tudi zdaj izberemo shranjevanje na disk in po cakamo, da se prenos kon ca.

Omrene storitve

397

Slika 9-7:
Namestitev predvajalnika Real Player

Ker ima strenik podjetja Real Networks o citno teave z imeni datotek, sestavljenih iz ve c pik, moramo datoteko, preden jo lahko uporabimo, e preimenovati. Kot skrbnik sistema namestitev dokon cno izvedemo takole:
mv rp8_linux20_libc6_i386_cs2_rpm rp8.linux20.libc6.i386.cs2.rpm rpm -i rp8.linux20.libc6.i386.cs2.rpm

Poene se namestitveni program, prikazan na sliki 9-7. Predvajalnik je lahko samostojen, a eleli ga bomo namestiti tudi kot vstavek za Mozillo (namestitveni program jo pozna pod imenom Netscape), tako da so privzete vrednosti kar v redu, le datoteke MP3 bomo morda eleli predvajati z drugim programom, zato bomo zadnjo monost izklju cili, potem pa pritisnili Finished Next OK. Spet moramo vnesti svoj potni naslov, dravo in potno tevilko, ter potrditi ali preklicati, da elimo dobivati reklame podjetja Real Networks. Slovenije ni na seznamu drav, zato izberemo Not Listed, nato pa nadaljujemo z Next in spet izberemo hitrost povezave. Ta podatek vpliva na kakovost posnetkov, ki jih bomo prejemali prek toka podatkov, pa tudi na koli cino podatkov, ki jih bomo morali prejeti, zato povejmo po pravici ali raje malo manj, denimo 56 kbps modem ali manj za ISDN. S klikom Finished bi v Netscape kon cali, Mozilli pa moramo e povedati, kje so njeni novi vstavki:
# ln -s /usr/lib/netscape/plugins/rpnp.so /usr/lib/mozilla/plugins/ # ln -s /usr/lib/netscape/plugins/raclass.zip /usr/lib/mozilla/plugins/

Mozillo zapremo in dokon cno spet odpremo. Naloili smo vse tiri vstavke, zdaj pa si lahko odpo cijemo in s predvajalnikom Real Player pogledamo program TV Slovenija. Na h t t p : / / w w w . r t v s l o . s i / v Mozilli izberemo Program v ivo ter ponovimo vajo z vnaanjem podatkov in odlo citvijo o prejemanju reklam. Prej je to storil r o o t , zdaj bo storila e m e t k a .

398

Omrene storitve

Slika 9-8:
Polja in gumbi v Mozilla Messengerju

posredovanje odgovarjanje pobiranje izbrii sporo cila poiljatelju sporo cil ozna ci odgovarjanje naslednje kot pisanje novega vsem naslovnikom sporo cila neprebranoodpadno

polje za hitro iskanje po sporo cilih prikaz dodatnih polj nujnost obravnave sporo cila okno s seznamom sporo cil datum in ura

telo sporo cila

Messenger
Messenger, ki ga prikli cemo s pritiskom Ctrl +2 v enem od oken Mozille ali z izborom ikone poleg krmila v desnem spodnjem vogalu okna, nam torej omogo ca, da z njim sprejemamo, piemo in odpoiljamo elektronsko poto. Od ve cine podobnih programov se razlikuje po tem, da podpira oba najbolj priljubljena protokola za prejemanje pote, POP3 in IMAP4. Protokola POP3 in IMAP4 Ve cina ponudnikov interneta ponuja podporo za prvega, nekateri pa tudi za imamo monost uporabe kateregakoli od njih, je na splono bolji slednjega. Ce IMAP4, ker omogo ca tudi kaj, cesar POP3 ne. Poglavitna razlika med njima je, da IMAP4 shrani poto v potnem streniku, v na ra cunalnik pa prenese za kraji cas le tista sporo cila, ki jih izberemo ( ce ho cemo, jih lahko trajneje shranimo v lastne imenike). To je e posebej koristno za tiste, ki dosti potujejo in pote ne berejo vedno na istem ra cunalniku. Prav tako je zelo koristno za tiste, ki imajo name cen ve c kakor en operacijski sistem, pa bi radi poto brali v vseh. POP3 ob ustrezni podpori na strani strenika sicer omogo ca nekaj podobnega, vendar je bil zasnovan predvsem za prenaanje pote iz strenika v uporabnikov ra cunalnik (to je tudi poglavitni razlog za njegovo priljubljenost pri ponudnikih interneta, saj lahko z njim prihranijo precej diskovnega prostora). Zato je precej okoren pri na cinu dela, ki ga ponuja IMAP4.

Omrene storitve

399

Slika 9-9:
Podatke vpiemo prek carovnika za dodajanje ra cunov.

Druga pomembna razlika, ki pa ni toliko razlika med samima protokoloma kot med njunimi izvedbami, je ta, da potni streniki s podporo za IMAP4 pogosteje podpirajo ifrirani prenos pote med naim ra cunalnikom in potnim strenikom. Za ifrirani prenos potrebujemo seveda tudi potnega odjemnika, kakren je na primer Messenger, ki ima ustrezno podporo. Kateri protokoli pridejo v potev, izvemo od naega ponudnika interneta, ki nam mora priskrbeti tudi druge podatke. Te moramo vnesti, da lahko poiljamo in prejemamo poto. Podatki, ki jih potrebujemo, so na elektronski potni naslov, naslovi potnih strenikov in nae uporabniko ime ter geslo v njih, ki jih potrebujemo za uspeno identifikacijo. Dandanes niti ni nujno, da imamo le en sam potni ra cun; lahko jih imamo ve c in na primer svojega prenosnika uporabljamo za branje tako doma ce kakor slubene pote. Nov e-potni ra cun v Mozilla Messenger dodamo prek carovnika Urejanje Nastavitve ra cuna za poto in novi carske skupine Dodaj ra cun. Podatke vpisujemo natanko tako, kot smo jih dobili od ponudnika ali sistemskega upravitelja. POP3 in IMAP4 sta le protokola za prejemanje pote. Za poiljanje se uporablja drug protokol, imenovan strenik za odhodno poto, ali strenik SMTP, kar je kratica za Simple Mail Transfer Protocol. Na ponudnik nam mora zaupati, ali je treba v carovnik med podatke o SMTP vpisati tudi uporabniko ime, za ifrirani prenos kak potni ra podatkov pa izberemo Ko je na voljo. Ce cun e imamo, nas Mozilla ne vprauje po streniku SMTP, pa c pa uporabi privzetega, kar lahko pozneje spremenimo, zato naj nas to ne skrbi. Na koncu carovnika bomo videli nekaj podobnega sliki 9-9. smo vse podatke vnesli pravilno, lahko poberemo poto s klikom gumba Ce Dokon caj; morda bo treba le e vnesti vae uporabniko geslo v potnem streniku. Imetniki ve c naslovov lahko vajo ponovijo in vnesejo tudi te. e omenjeni strenik SMTP pa moramo v takem primeru nastaviti posebej. V ta namen po kon canem carovniku v nastavitvah ra cuna za poto izberemo Strenik za odhodno poto (SMTP) Dodatno Dodaj. Podobno kakor prej vnesemo podatke o streniku SMTP, ki ga

400

Omrene storitve

lahko priredimo ra cunu, tako da s klikom imena ra cuna izberemo nastavitve ra cuna in v menuju Dodatno izberemo eleni strenik SMTP.

Mape sporo cil

Poto smo torej prenesli in jo imamo v mapi Prejeto. Pod njo v ra cunu Doma ci opazimo e nekaj map: x Osnutki sem shranjujemo neodposlane osnutke pote; x Predloge ta mapa je namenjena shranjevanju predlog za pogosto pisana sporo cila; x Poslano tu se shranjujejo poslana sporo cila; x Ko v tej mapi cakajo zbrisana sporo cila, da izpraznimo ko in dokon cno prenehajo obstajati. Sporo cila lahko med mapami premikamo tako, da med branjem zagrabimo ikono pisma ustreznega sporo cila v oknu s seznamom sporo cil ter ga povle cemo v novo mapo na levi strani zaslona (videz zaslona je na sliki 9-8), ali pa izberemo Sporo cilo Premakni Doma ci ustrezna mapa. Tu je Doma ci seveda ime ra cuna kot smo si ga izbrali med nastavitvijo in se lahko pri nas razlikuje od Metkinega. Novo mapo ustvarimo tako, da desno kliknemo ime ra cuna na levi strani in izberemo namesto na ra Nov imenik. Ce cunu desno kliknemo na obstoje ci mapi, bomo ustvarili podmapo e obstoje ce mape. Vidimo torej, da so mape sporo cil urejene podobno hierarhi cno kakor mape datotek v KDE. Filtri sporo cil Kot mnogo uporabnikov Linuxa smo se tudi mi morda naro cili na nekaj dopisnih seznamov, s katerih vsak dan dobivamo ve c deset sporo cil. Sporo cila z razli cnih dopisnih seznamov je pametno imeti lo cena po mapah in v ta namen lahko ustvarimo mape na zgoraj opisani na cin. A kmalu ugotovimo, da je vsakodnevno urejanje sporo cil po mapah zamudno opravilo. Pomagamo si lahko s filtri sporo cil, ki to namesto nas storijo samodejno. Poglejmo, kako naredimo filter za dopisni seznam lugos-list. Najprej naredimo mapo, v katero elimo prejemati sporo cila, potem pa izberemo Orodja Filtri sporo cil Novo. V pravilih za filtriranje sporo cil povemo, kako bo Mozilla vedela, da sporo cilo sodi v mapo l u g o s - l i s t . V navedenem primeru vemo, da imajo vsa sporo cila iz tega seznama v naslovu prejemnika ali polju CC ime dopisnega seznama, torej l u g o s - l i s t @ l u g o s . s i .

Omrene storitve

401

Slika 9-10:
Filtriranje sporo cil v Mozilli

Na vrhu poimenujemo filter s smiselnim imenom, najbolje kar po imeniku, kamor bodo sporo cila zaradi njega premaknjena. Malo nie izberemo vzorec, kako prepoznati sporo cilo, na katerem mora filter delovati, cisto spodaj pa obkljukamo dejanja, ki se zaradi filtra izvedejo. V naem primeru izberemo le, da naj se sporo cilo premakne v neko mapo (imenik) in nato to mapo izberemo s hierarhi cnega seznama. Ko je na zaslon podoben tistemu na sliki 9-10, lahko kliknemo V redu. V oknu Filtri sporo cil lahko filtre urejamo po prednosti, torej kateri od njih naj se izvede, ce eno sporo cilo ustreza ve c filtrom. Poleg tega lahko nek filter ozna cimo in ga ro cno izvedemo z ukazom Poeni sedaj na kateremkoli imeniku, ceprav so filtri namenjeni predvsem filtriranju prihajajo ce pote in se samodejno poenejo takoj, ko poberemo poto in ta pride v mapo Prejeto. Z malce spretnosti bomo iz zmedenega arhiva pote narediti red. Red v posamezni mapi vzdrujemo e na druga cne na cine. Posamezna sporo cila lahko z desnim klikom in izbiro Barvna oznaka ozna cimo kot zasebna, slubena, pomembna, opravke ali odloljiva. V seznamu sporo cil lahko sporo cila v mapi urejamo po niti odgovorov, po zadevi, poiljatelju ali prejemniku, po datumu ali prednosti. Dodatne monosti vidimo, ce kliknemo skrajno desno ikono za prikaz dodatnih polj (glej sliko 9-8); velikost, stanje obravnave, skupaj sporo cil v niti in prejeti vrstni red. Sestavljanje sporo cil Nova sporo cila lahko sestavimo po pritisku na Sestavi; to prikli ce okno, v katero lahko vnesemo naslovnika (vrstica Za:), opis vsebine sporo cila (okence Zadeva), morebitne dodatne prejemnike kopij naega sporo cila (polja CC) in smo sporo cilo v osrednje okno. Ko je pismo napisano, ga lahko odpoljemo takoj s pritiskom na Polji ali pa ga

402

Omrene storitve

Slika 9-11:
Nastavitve pote v Mozilli brez HTML in s podpisom

shranimoin odpoljemo pozneje. Shranimo ga s Datoteka Polji pozneje ali z blinjico Ctrl +Shift +Enter , pozneje pa neposlana sporo cila odpoljemo z izbiro Datoteka Polji neodposlana sporo cila. Neodposlana sporo cila se shranjujejo v ra cunu Lokalni imeniki. Med uporabniki Linuxa je navada izmenjevati sporo cila v navadni besedilni obliki, brez okraskov HTML. Zaradi irokega spektra razli cnih strojnih in programskih reitev pa je to naravnost nujno, ce piemo v kak dopisni seznam, denimo v e omenjeni l u g o s - l i s t . Zato poglejmo, kako prikrojimo Mozilla Messenger, da vedno poilja sporo cila le v besedilni obliki. To nastavimo v menuju Urejanje Nastavitve ra cuna za poto in novi carske skupine Doma ci, kjer onemogo cimo izbiro Sestavljaj sporo cila v HTML obliki zapisa. Hkrati lahko v istem oknu nastavimo, da naj se vsakemu naemu sporo cilu pripne podpis iz besedilne datoteke, ki jo lahko naredimo s Kedit ali kaknim drugim urejevalnikom besedila, ce izberemo Pripni ta podpis in z Izberite dolo cimo datoteko, ki naj se pripne na konec sporo cila. V datoteko p o d p i s . t x t lahko, denimo, napiemo:
Lep pozdrav, Metka Mlakar * mobi: (051) 123-456 * http://www.mojponudnik.net/mmlakar/

Tovrstne nastavitve pote v Mozilli so prikazane na sliki 9-11. Seveda lahko sporo cilom priloimo kakne datoteke. Med sestavljanjem sporo cila moramo le izbrati Priloi ali klikniti Priloge in izbrati datoteko. Prednost obravnave sporo cila po potrebi pove camo v Monosti Prednost Visoka, kar bo naslovnik morda videl kot sporo cilo, ozna ceno s klicajem. Zmore pa Messenger e precej ve c. Tako lahko uporabljamo vgrajeno mapo s stiki, v katero lahko shranjujemo imena in naslove (ter druge podatke) ali pa uporabimo

Omrene storitve

403

Slika 9-12:
Prenaanje seznama novi carskih skupin v Mozilli lahko traja tudi pol ure.

enega od tevilnih internetnih strenikov, ki ponujajo te storitve prek LDAP. Branje novic z Mozillo Z Mozillo lahko spremljamo novi carske skupine Useneta, ce nam je ponudnik interneta sporo cil naslov novi carskega strenika, prek katerega lahko dobivamo novice po protokolu NNTP. Ponavadi je to kar n e w s . i m e d o m e n e . s i . Seznam novi carskih skupin je v poglavju A na strani 452. Za branje novic moramo dodati v menuju Messengerja Urejanje Nastavitve ra cuna za poto in novi carske skupine Dodaj ra cun Novi carski ra cun. Vnesemo svoje podatke in ime novi carskega strenika, ki smo ga dobili od ponudnika, ter poimenujemo na novi carski ra cun kot Novi carski. V oknu z nastavitvami ra cunov za pote in novi carske skupine se nam poleg ra cuna Doma ci znajde e novi carski ra cun. bomo poiljali novice v Usenet s svojim pravim elektronskim POZOR Ce naslovom, bomo kmalu tar ca poiljateljev elektronskega smetenja (angl. spam ). Ker je izmenjava sporo cil v Usenetu javna, bralcem naih prispevkov ne potrebujejo naega pravega naslova. Da bi preslepili robote, ki po spletu nabirajo elektronske naslove, lahko kot svoj naslov navedemo izmiljenega m e t k a O D S T R A N I T O L E @ h o m e . s i . Cloveki bralci bodo znali odstraniti odve cne crke, roboti reklamarjev, ki nabirajo elektronske naslove po spletu, pa verjetno ne. Zdaj se lahko naro cimo na novi carske skupine tako, da v glavnem oknu Messengerja nam je uspelo, bomo videli okno, desno kliknemo Novi carski in izberemo Naro ci. Ce podobno sliki 9-12. Prvo nalaganje seznama lahko pri po casni povezavi traja ve c minut, saj lahko na ponudnik prenaa ve c stotiso c novi carskih skupin. Ko se seznam skupin prenese, iz hierarhi cnega drevesa izberemo in obkljukamo zanimive skupine. Novice v njih nato prebiramo kot sporo cila v mapah z obi cajno poto. Rabo Useneta smo spoznali e v razdelku o Knode na strani 417, pisanje in branje pa

404

Omrene storitve

poteka zelo podobno kot pri elektronski poti, le da nas tokrat lahko vidi ves svet.

Composer
Tretji clan paketa je urejevalnik spletnih strani Composer. cemo ga tako, da v Prikli enem od odprtih oken Communicatorja pritisnemo Ctrl +4 ali pa kliknemo ikono pisala (zadnja ikona v spodnjem desnem vogalu). Delo z njim je precej podobno delu z navadnimi urejevalniki besedil in zato verjetno z njim nima smisla izgubljati preve c casa. Nastavitve zanj se skrivajo na obi cajnem mestu; tam lahko nastavimo tudi spletno mesto, na katerem naj objavlja strani, ki jih naredimo z njim. Ker Composer ne podpira bolj izpopolnjenih tehnologij, kot so slogi (CSS) ali javanski program cki, je primerneji za preprosteje strani, resni uporabniki pa bodo morali pose ci po katerem od zmogljivejih specializiranih programov. To pa seveda ne pomeni, da nam ne pride prav, e posebej, kadar moramo hitro napisati stran, ki oblikovno ni preve c zahtevna.

Kmail za prebiranje pote

Mozilla Messenger je resda zmogljiv program za delo z elektronsko poto, priznati pa je treba tudi, da je celotnega paketa Mozille kar nekaj in da zase zahteva tudi lep kos elimo uporabljati elektronsko poto, pa ne potrebujemo vseh pomnilnika. Ce monosti, ki jih ponuja Messenger, velja razmisliti tudi o Kmailu, doma cem programu namizja KDE. Kaj sploh e ostane velikim? Resnici na ljubo je precej bolj verjetno, da jih ne potrebujemo, pa nam bomo razne vstavke prej pripravili do dela v Mozilli. Ce lahko par Konqueror/Kmail precej uspeno nadomesti gigantsko Mozillo. Kaj natanko zmore Kmail? Izmenjati zna sporo cila s streniki SMTP, POP3 in IMAP4, seveda pa zna uporabiti tudi doma ci program za izmenjavo pote, ce ta te ce v sistemu. Ravnati zna s prilogami MIME in tudi nai znaki v sporo cilih mu ne delajo teav. Po elji zna sporo cilo ifrirati ali kriptografsko podpisati s programom PGP. Naro cniki dopisnih seznamov bodo veseli tudi filtrov, s katerimi lahko prispelo poto samodejno razvrstimo po predalih.

Priprava na delo
Preden Kmail za cnemo uporabljati, moramo nastaviti nekaj neizbenih podatkov svoj elektronski naslov, potni strenik, ki ga uporabljamo, in e kakno tako podrobnost. Kmail podatke zapie na disk, zato moramo to napraviti le prvi c, ko poenemo Kmail, pozneje pa le, ce se je kateri od podatkov spremenil.

Omrene storitve

405

Da lahko Kmail uporabljamo, mora biti name cen paket k d e n e t w o r k . To lahko preverimo z ukazom r p m - q k d e n e t w o r k . Za crkovanje slovenskih besedil potrebujemo dodatno e paketa a s p e l l in a s p e l l - s l , za ifriranje in kriptografsko podpisovanje pa e paket g n u p g . Ve c o name canju paketov RPM si lahko preberemo na strani 231. Kmail lahko poenemo s pulta: Modrec Medmreje Ve c medmrenih programov Kmail ali z ukazom k m a i l iz ukazne vrstice. Ko prvi c poenemo Kmail, ta v doma cem imeniku ustvari podimenik ~ / M a i l , v njem pa podimenike d r a f t s , i n b o x , o u t b o x , s e n t - m a i l in t r a s h . Kasneje bomo spoznali njihov pomen. Poleg tega ustvari Kmail tudi datoteko $ H O M E / . k d e / s h a r e / c o n f i g / k m a i l r c , v kateri so shranjene nastavitve, in imenik $ H O M E / . k d e / s h a r e / a p p s / k m a i l / , kamor shranjuje stanje programa. Ko Kmail poenemo, nas soo ci z glavnim oknom. Podro cje pod menujsko vrstico je razdeljeno na dva dela. V levem vidimo mape Prejeto, Odhajajo ca pota, Poslana pota, Smeti in Osnutki na svojem ra cunalniku. Res je, to je vsebina podimenikov imenika ~ / M a i l , o katerih smo govorili malo prej. Desni je sicer namenjen prikazu sporo cil, ker pa teh e nimamo, lahko v njem najdemo nekaj osnovnih podatkov o novi razli cici programa Kmail. Lotimo se nastavljanja osnovnih podatkov: v menuju Nastavitve izberemo monost Prikroji KPota. Odpre se novo okno, ki ima ob levem robu natetih est rubrik: Identitete, Omreje, Videz, Sestavljalnik, Varnost in Mape. Za zdaj nas bosta zanimali samo prvi dve. Nastavitev identitete Najprej uredimo svojo identiteto. Kot privzeto identiteto Kmail pobere ime in priimek iz datoteke / e t c / p a s s w d , elektronskega potnega naslova pa ne zna uganiti. Kliknimo Spremeni in v zavihku Splono dopiimo svoj elektronski potni naslov (slika 9-13). Polje Organizacija izpolnimo z ustreznimi podatki, ce elimo, da se ti samodejno vstavijo v glavo vsakega poslanega sporo cila. Zavihek Napredno za zdaj pustimo pri miru, k njemu se bomo vrnili pozneje. Zadnji zavihek nas sprauje po datoteki s podpisom. Podpis je vizitka z nekaj vrsticami na koncu sporo cila, ki jo Kmail samodejno prilepi vsakemu poslanemu sporo cilu. Podpis navadno sestavlja na potni naslov, telefonska tevilka ali tevilka telefaksa, URL nae doma ce strani ali kakrenkoli drug podatek, za katerega menimo, da bi naslovniku utegnil koristiti. Pretirano dolgi in okrancljani podpisi se navadno tejejo za znamenje slabega okusa. Nastavitev poiljanja Caka nas e rubrika Omreje, ki je nekoliko bolj tehni cne narave. Tu moramo nastaviti vse potrebno za poiljanje in sprejemanje pote. Zakaj poteka poiljanje pote druga ce kot sprejemanje? Ve cina pote v internetu se izmenjuje med potnimi

406

Omrene storitve

Slika 9-13:
Kdo je kdo v Kmailu.

streniki, ki za ob cevanje uporabljajo protokol SMTP (angl. Simple Mail Transfer Protocol, preprost protokol za prenos pote). V tehni cne podrobnosti protokola se tu ne bomo spu cali, povejmo le, da je primeren za ob cevanje med streniki, ki so stalno se strenik na naslovnikovi strani ne odziva, potem povezani v omreje. Ce poiljateljev strenik poskua v rednih casovnih razmikih recimo vsake pol ure v dolo vzpostaviti zvezo z njim in mu predati sporo cilo. Ce cenem casu navadno nekaj dni sporo cila ne uspe predati, ga vrne poiljatelju z obvestilom o neuspeni dostavi. Poiljanje pote se lepo sklada z opisanim modelom, saj lahko utemeljeno pri cakujemo, da na naslovnikovi strani caka strenik, ki bo sprejel nae sporo cilo. Pri sprejemanju pote pa je druga ce. V redkih primerih, ko je na ra cunalnik stalno povezan v omreje, ga sicer lahko nastavimo tudi tako, da v njem te ce potni strenik, ki bo prestregel sporo cila, naslovljena na nas. Pa e v tem primeru to ni nujno najpametneja reitev. Potni strenik je morebitna varnostna vrzel v sistemu, skozi katero lahko nepridipravi vdrejo v na ra cunalnik. Skrbnik potnega strenika mora zato redno spremljati novice o odkritih vrzelih v programu za izmenjavo pote, ki ga uporablja, in skrbeti za osveevanje tega programa z zadnjo razli cico, v kateri so te s tem nimamo posebnega veselja, je navadno pametneje, vrzeli zakrpane. Ce ce svojo poto zbiramo v vzdrevanem streniku in jo iz njega pobiramo kako druga ce. pa na ra Ce cunalnik ni stalno povezan v omreje vsi, ki se v omreje povezujemo ob casno po telefonskem vodu, smo takni pa sploh nimamo druge izbire. Poiljatelj, ki nam pie, ne more ra cunati na to, da bo sporo cilo lahko dostavil neposredno v na ra cunalnik, saj je ta neredno povezan v omreje. Namesto tega polje sporo cilo v strenik, ta pa mora biti stalno povezan v omreje. Navadno zanj poskrbi na dobavitelj internetnih storitev, lahko pa se odlo cimo tudi za kak drug strenik. Sporo cila, naslovljena na nas, se tako lepo zbirajo in hranijo v streniku nekako tako, kot ce nam pote ne dostavljajo do vrat, ampak imamo na poti svoj predal. In kaj zdaj? No, ko se poveemo v omreje, pobaramo strenik, ali nas caka

Omrene storitve

407

Slika 9-14:
Nastavljanje poiljanja pote v Kmailu

kaj nove pote, in nam jo posreduje. Za ob cevanje odjemnika s potnim strenikom pa ne uporabljamo protokola SMTP, ampak enega izmed posebej temu namenjenih protokolov: nekaj stareji POP3 ali pa nekaj noveji IMAP. Ko smo sporo cila prenesli, lahko zvezo pretrgamo, si vzamemo cas za odgovor, in vnovi c vzpostavimo telefonsko zvezo ele, ko imamo e pripravljene odgovore, ki bi jih radi odposlali. Dovolj bodi teorije, lotimo se dela. V zavihku Poiljanje kliknemo Dodaj... Odpre se novo okno, ki nam ponudi dve monosti: potni strenik standard je program Sendmail bodisi te ce v naem ra cunalniku, bodisi pa za to uporabljamo kak drug strenik in do njega dostopamo po protokolu SMTP. Slednje je privzeta monost, ki najbr pokrije veliko ve cino realnih situacij. V novem oknu moramo izpolniti nekaj polj. Najprej je to Ime (ime ra cuna) vpiemo lahko karkoli, pametno pa je, ce je nekaj takega, kar nas bo spomnilo, za kakne vrste ra cun gre. Polje Gostitelj nam pu ca manj svobode vpisati moramo polno internetno ime strenika (v naem izmiljenem zgledu s m t p . p o n u d n i k . n e t ). Privzeta Vrata za protokol SMTP so vrata tevilka 25. Ve cinoma se moramo v strenik prijaviti, ce ho cemo poiljati poto. V tem primeru potrdimo Strenik potrebuje overovitev, v polje Prijava vpiemo svoje uporabniko ime, v polje Geslo pa geslo. Slednje pravzaprav potrebujemo le, ce elimo geslo shraniti v nastavitveni datoteki tedaj seveda tudi potrdimo ustrezno polje. Ker Kmail shranjuje gesla ifrirana na zelo enostaven na cin, shranjevanje gesla v nastavitveni datoteki mo cno odsvetujemo. Z varnostnega stali ca je vsekakor bistveno bolje vsakokratno tipkanje gesla ob poiljanju pote.

408

Omrene storitve

To bo najbr vse, kar potrebujemo, zato lahko potrdimo spremembe s klikom V redu. Zavihek Poiljanje ima e nekaj zanimivih monosti, med njimi velja omeniti Privzeti na cin poiljanja. Izbiramo lahko med takojnjim poiljanjem vsakega sporo cila posebej (Polji zdaj) in paketnem poiljanju sporo cil (Polji kasneje). Prva monost je primerneja za ra cunalnike, ki so stalno vklju ceni v internet, druga pa za tiste, ki se priklju cujemo po telefonskem vodu. Nastavitev prejemanja Ostal nam je e zavihek Prejemanje. Klik na gumb Dodaj... odpre novo okno, ki nam ponudi tiri monosti: lokalni potni predal, POP, IMAP in potni predal Maildir. Za vse, ki potnega strenika ne poganjamo na svojem ra cunalniku, sta pravzaprav zanimivi le druga in tretja monost. Privzeta monost je POP. V novem oknu moramo v zavihku Splono izpolniti nekaj polj. Najprej je to Ime (ime ra cuna) vpiemo lahko karkoli, pametno pa je, ce je nekaj takega, kar nas bo spomnilo, za kakne vrste ra cun gre. Polji Prijava in Gostitelj nam pu cata manj svobode vpisati moramo svoje uporabniko ime in polno internetno ime strenika (v naem izmiljenem zgledu i m a p . p o n u d n i k . n e t ). Polje Geslo bi morali izpolniti le, ce bi geslo shranjevali v nastavitveni datoteki, kar pa mo cno odsvetujemo. Privzeta Vrata za protokol POP3 so vrata tevilka 110, za protokol IMAP pa vrata 143. Samo pri strenikih IMAP imamo na voljo e nekaj izbir. Predpona mapam je koristna, kadar na potnem streniku delamo tudi terminalsko in imamo poto imamo denimo poto shranjeno v imeniku shranjeno tudi v mapah na streniku. Ce ~ / m a i l , lahko Kmailu to dopovemo s to izbiro, tako da ga ne bodo motile ostale datoteke v naem doma cem imeniku. Izbira Samodejno stisni mape (izbrie zbrisana sporo cila) verjetno skoraj ne potrebuje dodatne razlage: ce je izbrana, Kmail samodejno pobrie vsa za brisanje ozna cena sporo cila, ko zapremo mapo, sicer pa map ne stiskamo samodejno, jih lahko ostanejo tam, ozna cena za brisanje. Ce pozneje ro cno z ukazom Datoteka Stisni vse mape. Tudi za POP3 je nekaj izbir specifi cnih. Ve cina jih je precej jasnih: ce izberemo Zbrii sporo cilo s strenika po prenosu, Kmail po prenosu sporo cil samodejno zbrie izberemo Izklju sporo cila s strenika, sicer pa jih pusti. Ce ci iz "Preverjanja pote", Kmail tega strenika ne bo preverjal, ko poenemo Datoteka Preveri poto (blinjica Ctrl +L ). Poto lahko seveda e vedno preverjamo, ce izberemo izrecno ta strenik: Datoteka Preveri poto v. Druga za POP specifi cna monost je Vklopi redno preverjanje pote, s katero lahko Kmail v rednih intervalih samodejno pobira poto s strenika. Nekaj izbir pa je skupnih obema protokoloma. Ena takih se ti ce shranjevanja gesla: jo Shrani geslo za IMAP v nastavitveni datoteki in analogno tudi za POP. Ce izberemo, nam gesla ni treba vtipkavati vsaki c, ko poenemo Kmail in poberemo novo poto. Z varnostnega stali ca to izbiro mo cno odsvetujemo: Kmail namre c hrani

Omrene storitve

409

Pisanje novega sporo cila v Kmail

novo Slika 9-15: sporo cilo

gesla v zelo slabo ifrirani obliki. V zavihku Dodatno nas cakajo monosti ifriranja ob cevanjem med Kmailom in strenikom. Kmail podpira SSL in TSL, ki jih je pametno uporabiti, ce jih strenik podpira. Poleg tega podpira Kmail vrsto overitvenih metod, kot jih dolo ca priporo cilo RFC 2554: cisto (neifrirano) besedilo, PLAIN, LOGIN, CRAM-MD5, DIGEST-MD5 jih strenik podpira, sta z ter APOP (za POP) oziroma Anonymous (za IMAP). Ce varnostnega vidika priporo cljivi izbiri DIGEST-MD5 ali CRAM-MD5.

Pisanje in odgovarjanje
Pripravljeni smo na pisanje prvega cila! Kar trije na cini za to so na voljo. sporo imamo miko raje kot tipkovnico, lahko v . Ce Najkraji je pritisk na tipki Ctrl + N menujski vrstici kliknemo ikono Novo sporo cilo (skrajno leva ikona, ki prikazuje list papirja in pisemsko ovojnico). Na voljo je e ena dalja pot: v menuju Sporo cilo izberemo monost Novo sporo cilo. Prikazati se mora novo okno, Sestavljalnik. Tri enovrsti cna polja pod orodno vrstico v zgornjem delu so po vrsti, od zgoraj navzdol, namenjena naslovu Naslovnika (okence Za; s pritiskom na gumb na desni strani, ozna cen s tremi pikicami, lahko prikli cemo skupni seznam naslovov v imeniku ter seznam nedavno rabljenih naslovov); naslovom vsem, ki jim sporo cilo poiljamo v vednost (okence Kp; spet lahko uporabimo seznam naslovov); ter Zadevo naega elektronskega dopisa, ki naj povzema namen sporo cila. smo pri nastavitvi dolo V ve cje okno lahko zdaj vnesemo svoje sporo cilo. Ce cili tudi datoteko s podpisom, se ta e pokae v oknu; ko vnaamo svoje sporo cilo, podpis odrivamo proti dnu. Kot obi cajno si lahko pri pisanju pomagamo z rezanjem (ikona karij), prepisovanjem (desno od nje) in lepljenjem (desno od prepisovanja). Do vseh ukazov je mogo ce priti tudi po dalji poti s plezanjem po menujih: Urejanje Izrei in podobnoza druge. Kmail podpira tudi obi c ajne blinjice Ctrl + X (izrei), Ctrl + C (prepii) in Ctrl + V (prilepi). V pomo c sta tudi tipki razveljavi in uveljavi (ikoni z zavitima zelenima pu cicama) ali ustrezni izbiri v menuju Urejanje.

410

Omrene storitve

Slika 9-16:
Poiljanje pote v Kmailu

Povedali smo e, da Kmail podpira priloge MIME. Takole lahko naemu dopisu priloimo datoteko: kliknemo ikono s papirno sponko in odpre se okno Pripni datoteko s seznamom vseh datotek v doma cem imeniku. Izberemo pravo in izbiro potrdimo. Spet je mogo ca tudi dalja pot: Pripni Pripni datoteko . . . Seveda lahko do prave datoteke priklikamo tudi po hierarhiji imenikov, ce ta ni ravno v ponujenem doma cem imeniku. Morda bi radi preverili crkovanje v dopisu, preden ga odpoljemo. Kmail podpira zunanje programe za crkovanje, kot sta a s p e l l in i s p e l l . Seveda moramo nastaviti jezik, v katerem elimo crkovati besedilo: v Sestavljalniku odpremo Nastavitve Crkovalnik... Izbiramo lahko jezik, v katerem elimo crkovati, kodni nabor slovarja smo namestili paket a s p e l l - s l , ter program, kateremu Kmail delegira crkovanje. Ce je privzeti jezik za Aspell samodejno sloven cina, zato lahko kot Slovar pustimo Privzeto za ASpell. Slovenski slovar v paketu a s p e l l - s l uporablja kodni nabor ISO elimo 8859-2, odjemnik pa je v tem primeru seveda Aspell. Ce crkovati v drugih jezikih, nastavimo sebi primerno. Izbiramo lahko med tistimi jeziki, za katere smo ob namestitvi KDE izbrali mednarodno podporo. Ko smo crkovanje enkrat nastavili, lahko vsako sporo cilo crkujemo enostavno s klikom ikone Crkovanje. Ko smo s sporo cilom zadovoljni, ga odpoljemo. Dvoje imamo na izbiro. Lahko ga pa nameravamo napisati ve odpoljemo takoj (Sporo cilo Polji). Ce c elektronskih sporo cil in uporabljamo telefonski klicni dostop do interneta, bomo morda raje izbrali drugo, Sporo cilo Vrsta, s katerim bomo sporo cilo uvrstili v vrsto, napisali e

Omrene storitve

411

Crkovanje sporo cila v Kmailu

Slika 9-17:

Shranjevanje in shrani natisni poto v tiskanje sporo cila v Kmail

Slika 9-18:

preveri

preostale dopise in na koncu poslali vse skupaj kot paket ter prihranili kaken tolar za telefon. Blinjica do prve izbire je ikona pisma s pu cico (skrajno leva ikona), do druge pa ikona zraven nje. Napisani, a e ne odposlani dopisi so shranjeni v mapi Odhajajo ca pota. Odpoljemo jih z ukazom Datoteka Odpolji cakajo ca sporo cila v glavnem oknu Kmaila. Morda pa nam je kdo e pisal? Vrnimo se v glavno okno programa Kmail. Ce kliknemo Preveri poto v ( cetrta ikona z leve; pu cica, ki kae v predal), se bo Kmail povezal s potnim strenikom (ali streniki, ce smo jih dolo cili ve c) in pobral prispelo poto. Ve cji prostor pod menujsko vrstico je razdeljen na dve polji. V levem so mape. Ce nismo ustvarili novih, so to tiri, ki jih je Kmail ustvaril ob prvem zagonu: prejeto, odhajajo ca pota, poslana pota in smeti. V prvi se zbirajo novoprispela

412

Omrene storitve

sporo cila iz strenika. Drugo smo e omenili v njej neodposlana sporo cila cakajo, da se poveemo s potnim strenikom in jih odpoljemo. V mapi poslana pota so kopije e odposlanih sporo cil. In, kon cno, v mapi smeti so shranjena sporo cila, ozna cena za brisanje, in cakajo, da jih dokon cno in nepovratno izbriemo z Mapa smo dobili kaj pote, se je mapa prejeto na seznamu map Izprazni smeti. Ce izpisala v polkrepkem tisku, obenem pa je ob njej tudi izpisano tevilo neprebranih sporo cil. Kliknimo jo in poglejmo, kaj je v njej. Zdaj se je v desnem polju pokazal seznam prispelih sporo cil. Z leve na desno si pri vsakem sporo cilu sledijo zadeva, poiljatelj in datum oddaje sporo cila. e prebrana sporo cila so izpisana crno, neprebrana modro, najnoveja neprebrana sporo cila pa rde ce. Levo od polja Zadeva je e droben znakec, ki kae status sporo cila, ve co njem cez trenutek. je sporo Kaj lahko napravimo s sporo cilom? Ce cilo pomembno, ga lahko shranimo v Ctrl + S datoteko ali natisnemo. Prvo storimo s kombinacijo tipk ali klikom ikone Shrani kot (ikona z disketo), drugo s tipkama Ctrl +P ali klikom ikone Natisni (ikona s tiskalnikom). Seveda sta na voljo tudi dalji poti: Datoteka Shrani kot in Datoteka Natisni. Morda pa sporo cila ne bi eleli shraniti v svojo datoteko, kljub temu pa elimo hraniti korespondenco? Ob tirih e omenjenih si lahko pripravimo e nove mape. To napravimo z ukazom Mapa Nova mapa. Mapo primerno poimenujemo, npr. po poiljatelju ali dopisnem seznamu. Dolo cimo lahko tudi, ali naj se mapa ustvari lokalno (Zgornja raven) ali pa v streniku. Morda poiljatelj sporo cila eli od nas odgovor? S pritiskom na tipko R ali klikom ikone Odgovori (peta ikona z leve pismo s pu cico, ki se obrne za 180 stopinj) prikli cemo Sestavljalca. Tokrat pa polja niso tako prazna kot prej. V polje Za se je samodejno prenesel naslov poiljatelja pisma, na katero odgovarjamo. Polje Zadeva ima enak naslov kot poiljateljev dopis, a z maj ckeno razliko uvaja ga fraza Re: (angl. reply, odgovor). In v okno z besedilom se je preneslo celotno poiljateljevo sporo cilo, ki pa je od levega roba odmaknjeno z znakci >, tako da se lo ci od tistega, kar bomo dodali sami. Takno citiranje sporo cila poiljatelja spomni, o cem se je pogovarjal z vami. To se morda ne zdi pomembno, dokler imamo malo dopisovalcev; ce pa jih je veliko in smo se ravnokar vrnili z enomese cnega dopusta, bomo to verjetno znali bolj ceniti. Seveda pri odgovarjanju s citiranjem ne pretiravamo. Citiramo odstavek ali del odstavka, na katerega se nanaa na odgovor, nikakor pa ne vsega besedila. Za orientacijo si lahko vzamemo, da mora biti naega pisanja ve c bolje: nekajkrat ve c kot citiranega besedila. je poiljatelj poslal elektronski dopis v vednost e komu in elimo tudi odgovor Ce poslati v vednost na isti naslov, izberemo namesto Odgovori monost Odgovori vsem (ikona dvoglave uvite pu cice ali tipka A ). Tedaj se tudi polje Kp v Sestavljalcu samodejno izpolni. Seveda lahko tudi do obeh monosti odgovora

Omrene storitve

413

Odgovarjanje, odgovori vsem posreduj v ko posredovanje in brisanje sporo cil v Kmail

Slika 9-19:

odgovori

vrzi

izbrii

pridemo po dalji poti: Sporo cilo Odgovori . . . in Sporo cilo Odgovori vsem . . . . se nam zdi, da je elektronski dopis zanimal e za koga, ga lahko tudi posredujemo Ce naprej ( ce smo v dvomih, ali smemo posebej pri osebnih sporo cilih je primerno izrecno prositi poiljatelja za dovoljenje). To storimo s pritiskom na tipko F ali klikom ikone Posreduj (desno od Odgovori vsem, pismo z ravno pu cico). Spet se prikae Sestavljalec. Polje Za je tokrat prazno in ga moramo izpolniti mi, v polju Zadeva pa je naslov izvirnega sporo cila, ki ga uvaja fraza Fwd: (angl. forward, posreduj). Posredovano sporo cilo bo privzeto poslano kot priloga MIME, v okno s sporo cilom pa lahko dopiemo svoj komentar k posredovanemu sporo cilu. Dalja pot prek menujev je Sporo cilo Posreduj. e ena monost nam je ostala: sporo cilo lahko preprosto zbriemo. To napravimo s pritiskom na tipko D , klikom ikone Premakni med smeti (ikona koa za smeti) ali, na dolgo, Urejanje Premakni med smeti. Kmail podpira e odlo cnejo izbiro: Izbrii (ikona lista z rde cim kricem), ki sporo cilo nepreklicno izbrie. Uporabljajmo previdno! Ne glede na to, za katero monost smo se odlo cili, lahko zdaj opazimo tudi spremembo na seznamu prispelih sporo cil ob levem robu, na polju stanja sporo cila je zdaj oznaka usode sporo cila: zelen kroec ob neprebranih sporo cilih, crna crtica ob prebranih; ukrivljena pu cica, ce smo nanj odgovorili; dvoglava ukrivljena pu cica, ce smo odgovorili vsem; in ravna pu cica, ce smo sporo cilo posredovali naprej. Sporo cila, ozna cena za brisanje, je Kmail premaknil iz predala prejeto v predal smeti.

Adresar
Kmail omogo ca podobno razvado kot mobilni telefoni, pri katerih nam telefonskih tevilk sogovornikov ni ve c treba poznati, ko smo jih vnesli v svoj imenik. Podobno velja za epotne naslove. V Kmail je vgrajen adresar (pravzaprav je Kaddressbook lo cen program, ki sodeluje s Kmailom, ampak to so e podrobnosti), kamor lahko zapiemo razne podatke. Zanimivi so predvsem ime, priimek in epotni naslov.

414

Omrene storitve

Slika 9-20:
Adresar in iskanje sporo cil v Kmail

poi ci sporo cila

adresar

Naslov dodamo v adresar tako, da v odprtem dopisu z desnim gumbom mike kliknemo na polje Od:. Kmail nam ponudi est monosti, med njimi je tudi Dodaj v adresar. Podatke v adresarju lahko tudi urejamo. Kraja pot do njega je klik na ikono Adresar (ikona z odprto knjigo, cetrta ikona z desne), dalja pa Orodja Adresar. Vpisujemo lahko mnoico bolj ali manj uporabnih podatkov, od telefonskih tevilk in potnih naslovov do rojstnega dne, poklica, imena partnerja ipd. Naslove iz adresarja uporabimo pri pisanju epotnih sporo cil tako, da kliknemo gumb s tremi pikami, ali pa naslov iz adresarja preprosto kliknemo in povle cemo iz adresarja v vnosno polje. Kmail si tudi zapomni nazadnje uporabljene naslove, zato nam e ob prvi vtipkani crki v spustnem menuju predlaga mogo ca nadaljevanja.

Filtriranje sporo cil

Prispelo poto obi cajno razvr camo po predalih. To lahko po cenjamo ro cno, lahko pa uporabimo tudi vgrajeno monost filtriranja sporo cil. Metka bi recimo rada, da se vsa pota, ki jo poilja Janko, samodejno prestavi v mapo janko, tista z dopisnega seznama drutva Lugos v mapo lugos, vsa pota, ki v naslovu omenja Viagro, pa v mapo smeti. Ustvarimo tri filtre. Najlaje gre, ce s klikom izberemo eno od Jankovih pisem, zatem pa v menuju Orodja izberemo Ustvari filter Filter za Od:. Odpre se novo okno Pravila za filtriranje, kjer je prvo pravilo e izpolnjeno: polje Od (angl. From ) naj vsebuje niz janko. Preostane nam e, da popravimo dejanje filtra premakni v mapo in janko. Filter lahko uporabimo na vseh prispelih sporo cilih, lahko pa tudi ob ro cnem filtriranju. Filter, s katerim vsa sporo cila o Viagri me cemo v ko, ustvarimo podobno, le da zdaj izberemo Orodja Ustvari filter Filter za Zadevo:. Pri filtriranju sporo cil z dopisnih seznamov pa imamo ve c monosti. Filtriranje po poiljatelju ne pride v potev, saj so ti razli cni. Pri seznamih, ki te cejo v ve cini

Omrene storitve

415

Slika 9-21:
Nastavljanje ifriranja pote z Gnupg

sodobnih strenikih, lahko uporabimo monost Orodja Ustvari filter Filter za dopisni seznam. Ta monost se zanaa na to, da strenik doda v glavo sporo cila tega ni, pa strenik morda polje Zadeva okrasi z nizom, ki vrstico L i s t - I d . Ce ozna cuje, s katerega dopisnega seznama je sporo cilo. Zadnja monost pa je filtriranje po polju Za: tam je navadno naveden naslov dopisnega seznama.

Varno poiljanje sporo cil

Napo cil je trenutek, da ob kopici dobrih lastnosti, ki jih elektronska pota nedvomno ima, priznamo e nekaj njenih slabosti. To so pomanjkanje zasebnosti, pomanjkanje nadzora nad integriteto ter pomanjkanje nadzora nad pristnostjo sporo cil. Zasebnost je ogroena, ker sporo cilo potuje od poiljatelja do naslovnika neifrirano, v navadni besedilni obliki. Mehanizem za dostavo epotnih sporo cil ponuja le omejen nadzor nad pristnostjo poiljatelja ter nobenega nadzora nad integriteto sporo cil, s katerim bi zagotavljali, da je sporo cilo, ki ga je naslovnik prejel, res enako tistemu, ki ga je poiljatelj poslal. Prvo teavo reuje hkratna uporaba ifriranega dostopa do potnega strenika (npr. po protokolu SSL ali TSL) ter uporaba ifriranja sporo cil, drugo in tretjo teavo pa kriptografsko podpisovanje sporo cil. K sre ci je v Pingu name cen Gnupg, ki ga lahko uporabljamo tako za ifriranje, kot tudi za kriptografsko podpisovanje sporo cil. Kmail lahko preprosto pripravimo za delo z Gnupg. V menuju Nastavitve izberemo Prikroji KPota. Odpre se novo okno, ki ima ob levem robu natetih est rubrik. e

416

Omrene storitve

prej, pri osnovni nastavitvi, smo spoznali prvi dve, Identitete in Omreje. Zdaj nas bo zanimala predzadnja: Varnost. V zavihku OpenPGP kot Orodje za ifriranje med ponujenimi orodji izberemo GnuPG - Gnu Privacy Guard. Poleg izbire ifrirnega orodja lahko po svoji meri prikrojimo e nekaj drugih monosti: ali ifrirno frazo (geslo) ra cunalnik hrani v pomnilniku, ali pa jo moramo vsaki c znova vtipkati; ali naj samemu sebi vedno ifriramo sporo cila; ali naj Kmail pred poiljanjem pokae ifrirano oziroma kriptografsko podpisano besedilo; ali naj nas vsaki c sprauje po ifrirnem klju cu; ali vsa sporo cila samodejno kriptografsko podpiemo; ter ali samodejno ifriramo sporo cila, katerih javni klju c poznamo. Ko smo izbrali, kar smo eleli, potrdimo spremembe s klikom Uveljavi. Ko smo opravili s tehni cnimi podrobnostmi, moramo e dolo citi na ifrirni klju c. Okno Prikroji - KPota imamo e vedno odprto, v njem pa zdaj izberemo prvo rubriko, Identiteta. Od treh zavihkov smo, zelenci, ob osnovnem nastavljanju izpustili srednjega, imenovanega Napredno. Zdaj je cas, da se lotimo tudi tega. Pri polju Klju c OpenPGP kliknemo Spremeni.... Kmail bo v imeniku ~ / . g n u p g nael na klju c in nam ga ponudil. Izberemo ga in potrdimo s klikom V redu. Opravljeno! Od zdaj naprej bo Kmail znal ifrirati in kriptografsko podpisovati naa sporo cila, prav tako pa bo tudi znal deifrirati nam poslana ifrirana sporo cila ter preverjati pristnost kriptografsko podpisanih poslanih sporo cil. Za konec navrzimo e nekaj tehni cnih podrobnosti. Obstajata dva na cina kriptografskega podpisovanja sporo cil: takno, pri kateri se podpis vgradi v samo sporo cilo, ter na cin z lo cenim podpisom. Opisano ifriranje in kriptografsko podpisovanje sporo cil uporablja prvi postopek in je kot takno skladno s priporo cilom RFC 1991. Poskusno v programu Kmail deluje tudi noveji na cin ifriranja in podpisovanja, skladen z novejim priporo cilom RFC 3156, vendar e ni del standardne distribucije Kmaila. Kogar zanima, si lahko na spletni strani h t t p : / / k m a i l . k d e . o r g / k m a i l - p g p m i m e - h o w t o . h t m l prebere postopek, kako omogo citi noveji na cin ifriranja. Postopek ni posebej zahteven, je pa verjetno prehud zalogaj za za cetnike. V tolabo nam je lahko, da bodo v prihodnjih izdajah ti vstavki postali del standardne postavitve programa Kmail.

Kmail po meri
Vse najnujneje v programu Kmail, morda tudi kaj ne ravno nujnega, smo zdaj nastavili. Prebiramo in in poiljamo lahko epotna sporo cila. Zdaj si lahko v miru ogledamo e preostale nastavitve. Do nastavitev pridemo prek menujev: Nastavitve Prikroji Kpota. Razdelka Identitete in Omreje smo ve cidel e obdelali, ostali so nam e tirje. V prvem med njimi (Videz) dolo cimo pisave, ki jih uporabljamo v programu, barvno kodiranje sporo cil, obliko oken, glave sporo cil in prikazovanje datuma. Nekaj prednastavljenih monosti je e zbranih v profilih, kot so Visok kontrast, Purist,

Omrene storitve

417

HTML ali Najvarneje. Zanimiveji je naslednji razdelek, Sestavljalnik. Tu lahko nastavimo opremo odgovorjenih in posredovanih pisem, na primer to, da se odgovorjeno pismo za cenja s frazo Dne tega in tega ste napisali, ozna citev citiranega sporo cila in podobno. Nastavimo lahko tudi, ali naj Kmail na koncu vsakega epotnega sporo cila doda podpis. Ker na splono ne vemo, kateri program za branje epote uporablja naslovnik, se ne spodobi, da bi bile vrstice v naem sporo cilu dalje od 80 znakov, ker lahko druga ce naslovniku oteimo branje. Tu lahko nastavimo, pri kateri dolini naj Kmail vrstice prelamlja. Nastavimo lahko tudi uporabljeni nabor znakov. Nae znake podpirata nabora ISO 8859-2 in ISO 10646/Unicode. Pri poiljanju elektronskih sporo cil je uveljavljeno kodiranje nabora ISO 10646 po metodi UTF-8. Razdelek Varnost smo spoznali pri nastavitvi varnega poiljanja pote. Varnost pa seveda ni le tajnopisje. V zavihku Splono nas caka e nekaj splonejih nastavitev. Nekateri potni programi poljejo isto sporo cilo v dveh oblikah, kot navadno besedilo ter kot oblikovano nadbesedilo v obliki HTML. Slednje je lahko prijetneje za oko, vendar pa znatno pove ca monosti za zlorabo varnostnih lukenj, zato Kmail privzeto se vendarle odlo prikazuje besedilo v navadni obliki. Ce cimo za oblikovano besedilo, pa imamo na voljo e dodatni filter, s katerim dovolimo nadbesedilu, da vklju cuje zunanje vire. Glede na to, da zunanje vire vklju cuje skoraj izklju cno epotno smetje, ni pametnega razloga, cemu bi to funkcijo omogo cili. Zaradi varnosti je privzeto onemogo cena. Zadnja rubrika iz tega zavihka se nanaa na poiljanje povratnic o dostavi in branju. Poiljanje tovrstnih potrdil je v nekaterih podjetjih ustaljena praksa. V tem primeru boste verjetno e posebej znali ceniti monost Kmaila, da pa poiljanje povratnic o branju elektronskih potrdil ne poilja samodejno. Ce dopisov ni del vae slube, pa sploh nimate razlogov za njihovo poiljanje, s katerim raznovrstni cudaki vohljajo, ce in kdaj ste prebrali njihovo pisanje. V zadnjem razdelku Mape lahko nastavljamo, ali moramo spraznjenje mape posebej potrditi, ali naj nas Kmail opozori pred potekom sporo cila, ali naj pri iskanju sporo cila v mapi nadaljuje od za cetka, ko je priel na konec, po koliko sekundah branja ozna ci sporo cilo kot prebrano, in podobno. Izbiramo lahko tudi med dvema fizi cnima zapisoma map s sporo cili, kot datoteke oblike mbox ali kot imeniki oblike maildir. Nazadnje lahko nastavimo tudi, kaj naj Kmail stori z mapami ob izhodu: stisne, izprazni smeti ali zastara vsa stara sporo cila.

Elektronske novice in Knode

Morda se odpravljate v Avstralijo in vas zanima, kakne izkunje imajo ljudje z najemanjem avtomobilov? Ali pa bi radi pripravili Linux do tega, da bi uporabljal va krmilnik IEEE-488? Se plinski gorilniki s predogretim plinom pozimi v hribih res obnesejo enako dobro kot bencinski? Ali pa vas zanima enostaven recept za garam masalo? Kaj ne bi bilo imenitno, ce bi te stvari lahko koga vpraali? Kaj ne bi bilo

418

Omrene storitve

krasno, ce bi lahko o svojem zanimivem, vendar nekoliko redkejem konji cku recimo indijski kaligrafiji ali vzdrevanju enovaljnega Nortona lahko razpravljali vsaj s podobnimi zanesenjaki po svetu, ce e s sosedom ne morete? Pa saj lahko! Ena monost je seveda elektronska pota in dopisni seznam. Z njimi so teave, ko postanejo preobsene. Saj si v resnici ne elite vsak dan tiso c sporo cil o vaih konji ckih, kajne? Toliko sporo cil je preve c, da bi jih clovek lahko prebral, kaj ele odgovarjal nanje, za povrh pa je velika verjetnost, da se nam bo v poplavi sporo cil izmuznilo kakno res nujno, na katerega bi morali odgovoriti takoj. Reitev so elektronske novice, ali, z drugim imenom, Usenet. Razvoj Linuxa je z elektronskimi novicami pravzaprav usodno povezan. Takrat, ko je bila uporaba svetovnega spleta e bolj ali manj omejena na evropski center za fiziko visokih energij CERN blizu eneve, je Linus Torvalds uporabil novi carsko skupino c o m p . o s . m i n i x za objavo prvih sporo cil o operacijskem sistemu, ki ga pie. Dobre pol leta po Linusovi objavi je diskusija o Linuxu v tej skupini dosegla toliken obseg, da je upravi cila nastanek lastne novi carske skupine, c o m p . o s . l i n u x . Ta se je kasneje razdelila na hierarhijo skupin c o m p . o s . l i n u x . * , ki jo danes sestavlja 14 novi carskih skupin. Ceprav se zdi, da novi carske skupine z vse ve cjim pomenom svetovnega spleta v zadnjih letih postajajo kot medij za napoved novih projektov vse manj pomembne, pa skupaj s dopisnimi seznami ostajajo nepogreljiv medij za razpravljanje o teavah, ki tarejo uporabnike Linuxa. Bralnik elektronskih novic v namizju KDE se imenuje Knode. Poenemo ga lahko s pulta: Modrec Medmreje Ve c medmrenih programov KNode ali z ukazom k n o d e iz ukazne vrstice. Da lahko Knode uporabljamo, mora biti name cen paket k d e n e t w o r k . To lahko preverimo z ukazom r p m - q k d e n e t w o r k . Ve c o name canju paketov RPM si lahko preberemo na strani 231.

Priprava za delo
Ko prvi c poenemo Knode, moramo pred delom nastaviti nekaj parametrov. Knode podatke shrani na disk, zato moramo ta korak napraviti le, ko Knode poenemo prvi c, kasneje pa le, kadar elimo katerega od podatkov spremeniti. Ko Knode poenemo, nas soo ci z glavnim oknom. Podro cje pod menujsko vrstico je razdeljeno na dva dela. V levem vidimo krajevne mape Odpolji, Osnutki in Poslana. Desni del je namenjen prikazu sporo cil, ker pa teh e nimamo, je prazen. Lotimo se nastavljanja osnovnih podatkov: v menuju Nastavitve izberemo monost Prikroji Knode. Odpre se novo okno, ki ima ob levem robu natetih sedem rubrik: Identiteta Ra cuni, Videz, Branje novic, Poiljanje novic, cenje. Za zdaj nas bosta zanimali samo prvi dve. Podpisovanje/preverjanje in Ci

Omrene storitve

419

Slika 9-22:
Nastavitev novi carskega strenika

Nastavitev identitete Najprej uredimo svojo identiteto. Obrazec je zelo podoben tistemu v potnem programu Kmail. Nastaviti moramo svoj epotni naslov, ime in neobvezno organizacijo, kar opravimo tako, da v okenca Ime, Organizacija in E-potni smo podatke e nastavili v nadzornem naslov vpiemo ustrezne podatke. Ce sredi cu KDE (Internet in omreje E-pota), Knode uporabi te podatke. Ce uporabljamo kriptografsko podpisovanje, kliknemo Spremeni in dodamo svoj klju c. Knode nas sprauje e po datoteki s podpisom vizitki z nekaj vrsticami na koncu sporo cila, ki jo Knode samodejno prilepi vsakemu poslanemu sporo cilu. Nastavitev ra cunov Caka nas e rubrika Ra cuni, ki je nekoliko bolj tehni cne narave. Tu moramo nastaviti vse potrebno za poiljanje in sprejemanje novic in pote. Za prenos novic se uporablja protokol NNTP (Network News Transfer Protocol, protokol za prenos omrenih novic). V rubriki Ra cuni odpremo podrubriko Novice in kliknemo Nov... Odpre se novo

420

Omrene storitve

Slika 9-23:
Prijava na novi carske skupine

okno Nov ra cun, kjer moramo izpolniti nekaj polj. Najprej je to Ime ra cuna. Podobno kot pri potnih ra cunih lahko vpiemo karkoli, pametno pa je, ce je nekaj takega, kar nas bo spomnilo, za kakne vrste ra cun gre. Nadaljujemo s poljem Strenik, kamor vpiemo polno internetno ime novi carskega strenika oziroma strenika NNTP (v naem izmiljenem zgledu je to n e w s . p o n u d n i k . n e t ). Za novi carske strenike navadno poskrbijo ponudniki internetnih storitev; ce e nimajo postavljenega svojega novi carskega strenika, pa gotovo vedo, kateri je najbliji. strenik zahteva Privzeta Vrata za protokol NNTP so vrata tevilka 119. Ce overovitev, obkljukamo e monost Strenik zahteva overjanje in vpiemo uporabniko ime in geslo. V zavihku Identiteta lahko nastavimo svoje podatke, kar pa ima smisel le, ce uporabljamo ve c novi carskih strenikov in na vsakem svojo identiteto. Caka nas e nastavitev potnega strenika. Cemu sploh nastavljati potni strenik v programu za branje elektronskih novic? Dostikrat elimo ob branju novice odgovoriti piscu zasebno, po poti, ne pa javno. V rubriki Ra cuni izberemo podrubriko Pota. Dolo cimo lahko, da s potnim strenikom ob cuje Knode, ali pa to prepusti zunanjemu potnemu programu, dolo cenem v nadzornem sredi cu KDE (Sestavni deli KDE Izbiralec sestavnih delov Odjemalec e-pote). V tem primeru bodo vse nadaljnje izbire onemogo cene. ne izberemo monosti Uporabi zunanji potni program, moramo dolo Ce citi Strenik vpiemo polno internetno ime potnega strenika, enako kot pri nastavitvi programa Kmail. Privzeta Vrata za protokol SMTP so vrata tevilka 25. S tem smo s tehni cnimi podrobnostmi opravili, in vrnemo se v glavno okno programa Knode.

Naro canje na novi carske skupine

V levem delu okna zdaj vidimo poleg krajevnih map e pravkar ustvarjeni ra cun, ki pa je e prazen. Naro citi se moramo na novi carske skupine, ki jih elimo spremljati.

Omrene storitve

421

Izbire je precej strenik slovenskega akademskega omreja ARNES denimo prenaa prek 60.000 razli cnih novi carskih skupin. Na novi carske skupine se prijavimo tako, da v levem seznamu izberemo (pobarvamo) dani novi carski ra cun, nato pa v menujski vrstici izberemo Ra cun Prijavi se na to po skupine. Ce cnemo prvi c, e nimamo seznama skupin, ki jih strenik prenaa, zato nas bo pozdravilo novo okno z besedilom Na ta ra cun nimate naro cenih novi carskih skupin. Ali elite pobrati trenutni seznam?, kar potrdimo s klikom Da. Po nekajsekundnem cakanju (odvisno od hitrosti nae zveze ter tevila skupin, ki jih strenik prenaa) dobimo drevesni seznam vseh skupin, ki jih strenik prenaa. Da seznam ni predolg, so hierarhije novi carskih skupin zaprte. Za za cetek, dokler se z bralnikom Knode ne seznanimo bolje, izberemo skupino s i . t e s t . Drsnik ob desni strani okna povle cemo navzdol, dokler na seznamu ne zagledamo hierarhije s i . Razpremo jo s klikom na plus, da se pokaejo nadaljnje podhierarhije. Iskano skupino s i . t e s t najdemo e na tej ravni, pri kakni drugi pa bi morali kopati globje. Obkljukamo jo ali pa kliknemo modro pu cico v desno, s cimer se skupina znajde na seznamu Naro ci se na. Ko smo s seznama naberemo vse skupine, na katere se elimo naro citi, kliknemo V redu, s cimer se vrnemo v glavno okno. Pravzaprav nismo li po najkraji poti. Ker smo e vnaprej vedeli ime novi carske skupine, na katero se elimo naro citi, bi jo lahko izbrali kar naravnost: v okno Iskanje bi vpisali ime skupine, s cimer nam Knode izbor vseh skupin omeji na tiste, katerih ime ustreza vpisanemu. Poskusimo na primer tako poiskati skupino se prijavimo nanjo, nas Knode obvesti, da svojih c o m p . o s . l i n u x . a n n o u n c e ! Ce prispevkov ne bomo takoj videli objavljenih, ker je skupina moderirana. To pomeni, da se vsi poslani prispevki najprej poljejo uredniku, ki oceni, ali so primerni za objavo v tej skupini, ter jih po lastni presoji objavi ali zavrne.

Branje in pisanje novic

Zdaj, ko smo se naro cili na eno ali ve c skupin, lahko v levem delu glavnega okna razpremo ra cun, in prikazale se bodo vse naro cene novi carske skupine. Vrnimo se k skupini s i . t e s t . Ker smo se prej naro cili nanjo, jo moramo zdaj e najti med naro cenimi skupinami. Kliknimo jo, in v zgornjem, manjem delu desnega dela okna vidimo seznam vseh prispevkov, ki so bili zadnje case objavljeni v skupini s i . t e s t . Z kliknemo drsnikom lahko premikamo okno navzgor in navzdol po seznamu. Ce vrstico s sporo cilom, se bo to pokazalo v spodnjem, ve cjem delu. Podobno, kot smo imeli prej monost iskati skupine po imenu, lahko tudi tu i cemo prispevke. Tri monosti imamo, kako to napravimo. Kliknemo lahko ikono Prei ci clanki (ikona s pove cevalnim steklom nad listom papirja) z menuja lahko izberemo Urejanje Prei ci clanke, ali pa preprosto pritisnemo tipko F4 . I cemo lahko po ve c razli cnih kategorijah: poiljatelju, tmi itd. Tokrat poglejmo, ali je kdo e kaj pisal o bralniku Knode, zato v oknu Zadeva izberemo kategorijo Vsebuje) in v okno

422

Omrene storitve

Slika 9-24:
Branje novi carskih skupin

Slika 9-25:
Iskanje clankov v Knode

vtipkajmo Knode. Potrdimo s klikom Pri cni z iskanjem. se nam zdi prispevek pomemben, Kaj lahko napravimo z najdenim prispevkom? Ce ga lahko shranimo kot datoteko ali paodtisnemo. Prvo napravimo z izbiro Ctrl + S , drugo z izbiro Datoteka Natisni... ali Datoteka Shrani... ali kombinacijo kombinacijo Ctrl +P . Zanimiveje so naslednje tiri monosti. S klikom ikone Odgovori po e-poti (ikona pisemske ovojnice z v levoobrnjeno pu cico), menujsko izbiro Clanek Odgovori po e-poti ali pritiskom tipke A lahko poljemo avtorju prispevka epotno sporo cilo. Vse potrebno o poiljanju epotnih sporo cil smo si e ogledali v razdelku, posve cenem programu Kmail. Morda pa ne elimo razpravljati samo z avtorjem prispevka, ampak javno objaviti svojo repliko in z njo morda spodbuditi k razpravi e koga. V tem primeru kliknemo

Omrene storitve

423

sosednjo ikono Odgovori v novi carsko skupino (ikona lista papirja z zeleno pu c ico), izberemo z menuja Clanek Odgovori v novi carsko skupino ali stisnemo tipko R . Naravi sporo cila v enem in drugem primeru se razlikujeta: sporo cilo avtorju je zasebno, videl ga bo le naslovnik (ikona z zaprto ovojnico), replika v novi carsko skupino pa je javna (list papirja, ki ga vsakdo lahko prebere). Glede na vsebino naega odgovora izberemo primerni na cin. Podobno kot v programu Kmail imamo tudi tu monost, da sporo cilo iz novi carske skupine posredujemo e komu, za kogar menimo, da bi ga sporo cilo lahko zanimalo. To storimo s klikom ikone Posreduj po e-poti, menujsko izbiro Clanek Posreduj . po e-poti ali pritiskom tipke F Kaj pa, c cisto novo tmo v novi carski skupini? No, seveda. Pritisnemo e bi radi odprli tipko P , kliknemo ikono Polji v skupino ali izberemo z menuja Clanek Polji v skupino, izberemo primeren naslov zanj in nadaljujemo enako kot pri odgovarjanju. Knode ponuja e eno zanimivo monost: filtriranje sporo cil. S klikom ikone Filter (ikona z lijakom) ali menujsko izbiro Videz Filter lahko izberemo prikaz vseh novic, le neprebranih novic, novih novic, spremljanih novic, lastnih clankov, ali niti z lastnimi, neprebranimi ali novimi clanki. To e ni vse: z izbiro Nastavitve Branje novic Filtri lahko ustvarimo tudi nove filtre po lastni meri.

Na splono o elektronskih novicah

Sistem elektronskih novic Usenet ima dolgo in pisano zgodovino. Njegovi za cetki segajo v leto 1979 in sprva je bil omejen na skupino univerz in raziskovalnih laboratorijev v ZDA, ki so uporabljali protokol UUCP (angl. Unix-to-Unix Copy Program, program za prepis iz Unixa v Unix) za izmenjevanje elektronskih sporo cil. NNTP, TCP/IP in ARPAnet oziroma internet pridejo v to zgodbo ele pozneje. Prvotna hierarhija skupin je bila povsem preprosta: nemoderirane skupine so sodile v hierarhijo n e t . * , moderirane pa v m o d . * . Nekaj kasneje se jim je pridruila e hierarhija f a . * , v katero so se prenaale novice iz omreja ARPAnet. V sedmih letih je Usenet prerasel prvotno zasnovo in potrebna je bila temeljita reorganizacija. Strukturo, kot jo poznamo danes, je Usenet dobil med julijem 1986 in marcem 1987, ko so izvedli reformo novi carskih skupin, znano kot vliko preimenovanje. Usenet v ojem pomenu besede danes sestavlja sedem tematsko urejenih hierarhij elektronskih novic: x comp Ra cunalnitvo in sorodne panoge, od umetne inteligence in grafi cnih algoritmov prek programskih jezikov do razli cnih strojnih sistemov. x news Novice o elektronskih novicah in programju zanje. x rec Prosto casne dejavnosti, na primer port ali umetnost.

424

Omrene storitve

x sci Razli cne znanstvene panoge. x soc Drubene teme, od politi cnih do druabnih. x talk Debate o katerikoli (no, skoraj ve c o tem malce kasneje) go ci in kontroverzni temi. x misc Vse, kar ne sodi v nobeno od prejnjih estih kategorij. Glede na potrebe se sproti ustvarjajo nove novi carske skupine pred petnajstimi leti na primer e ni bilo nobene potrebe po skupini c o m p . l a n g . j a v a . Glasovanje o ustvarjanju novih novi carskih skupin v Usenetu je eden redkih primerov, da je v internetu formalizirano tudi kaj ve c od tehni cnih predpisov. Kot zgled internetne parlamentarne folklore je postopek dovolj zanimiv, da si zaslui kratek opis. Kako se torej lotimo preurejanja (dodajanja nove skupine, preimenovanja skupine ipd.) strukture novi carskih skupin v Usenetu? Kot novope ceni predlagatelji spremembe imamo nalogo in cast, da spiemo t. i. zahtevek za razpravo (angl. Request for Discussion, RFD) in ga poljemo v razpravo v novi carsko skupino n e w s . a n n o u n c e . n e w s g r o u p s ter v druge skupine, za katere domnevamo, da jih berejo se v razpravi pokae, da je javnost naklonjena tisti, ki jih zadeva nova skupina. Ce spremembi, lahko sproimo postopek za volitve. Spiemo formalni dokument poziv h glasovanju, v katerem podamo utemeljitev spremembe, ustanovno listino in opiemo postopek za glasovanje. Glasuje se po elektronski poti, volilna komisija je skupina prostovoljcev, znana pod imenom Usenet Volunteer Votetakers. Glasovanje traja natanko 21 dni. Sprememba je sprejeta, ce je vsaj sto glasov za ve c kot glasov proti in ce obenem vsaj dve tretjini vseh glasov sestavljajo glasovi za. Elektronske novice so iri pojem kot Usenet. Najstareja in najve cja hierarhija novi carskih skupin zunaj Useneta je Alternet; sestavljajo ga skupine a l t . * . Teave so nastale ob predlogu za novi carsko skupino o spolnosti. Predlagana nova skupina je bila po prej sprejetih merilih glasovanja gladko sprejeta, odgovorni pa so vseeno v nedogled odlaali z uvrstitvijo skupine v hierarhijo Useneta. Je primerneje r e c . s e x ali s o c . s e x ? Zgodba se je ponovila z novi carsko skupino o drogah, ki se odgovornim tudi ni zdela politi cno primerna. Zaradi takih in podobnih na celnih razhajanj se je del skupine, ki je bdela nad Usenetom, maja 1987 odcepil in ustanovil svojo hierarhijo s svobodnejimi pravili za ustvarjanje novih novi carskih skupin. Tako je nastal Alternet, ki zdruuje svobodneje novi carske skupine, od povsem obskurnih do tako ali druga ce kontroverznih. Druge priljubljene hierarhije zunaj Useneta so b i o n e t , ki zdruuje skupine za biologijo in medicino, ali b i z s poslovnimi informacijami; veliko skupin iz te hierarhije je omejenih samo na naro cnike, zgled odprte skupine z agencijskimi novicami pa je b i z . c l a r i n e t . s a m p l e . Skupine b i t so prenaale podatke iz omreja Bitnet; njena najpomembneja podskupina je b i t . l i s t s e r v . V njej se zrcalijo dopisni seznami Listserv. Projekt GNU ima svojo hierarhijo g n u . In nazadnje je tu e vrsta

Omrene storitve

425

nacionalnih in regionalnih hierarhij skupin. Slovenska je s i ; v njej bosta za uporabnike Linuxa morda zanimivi skupini s i . c o m p . o s . u n i x in s i . o r g . l u g o s .

Vedenje v novi carskih skupinah

Pravila obnaanja v novi carskih skupinah (zanje je v rabi zabaven frangleki izraz netiquette) so podobna, kot veljajo za elektronsko poto. Odgovoru primerno se najprej odlo cimo, ali bomo odgovorili avtorju osebno ali pa bomo replicirali v skupino. V odgovoru ne navajamo celotnega izvirnega sporo cila, ampak samo toliko, kolikor je nujno, da bralcem osveimo spomin na obravnavano tmo. Sporo cila ne tipkamo s samimi velikimi crkami takno sporo cilo je teko brati, velike crke pa v elektronskih sporo cilih pomenijo vpitje. irjenje rasne, verske, spolne ali kakrnekoli druge nestrpnosti je dovolj velik prekrek, da nam lahko ponudnik interneta odvzame dostop. Preklinjanje in neprimeren jezik sta v nekaterih novi carskih skupinah izrecno prepovedana, v ve cini pa nezaelena. Internet je koti ce verinih pisem in sorodne nesnage, ki od prejemnika zahteva, da jo cimprej posreduje naprej na cimve c naslovov, ter obenem pritiskajo na katero od njegovih custev. Kaknega prijatelja bomo najbr obdrali, ce teh pisem ne poiljamo naprej, svoj ugled pa, ce jih ne objavljamo v elektronskih novicah. Kratica AFAIK ASAP BTW FYI IMHO LOL OTOH ROTFL RTFM TIA TNX LP MMG PMSM Pomen Kolikor mi je znano (angl. As far as I know ) prej (angl. As soon as possible ) Cim Mimogrede (angl. By the way ) V vdenje (angl. For your information ) Po mojem skromnem mnenju (angl. In my humble opinion ) Krohotam se (angl. Laughing out loud ) Na drugi strani (angl. On the other hand ) Valjam se od smeha (angl. Rolling on the floor, laughing ) Preberi si priro cnik (angl. Read the fine manual ) Vnaprej hvala (angl. Thanks in advance ) Hvala (angl. Thanks ) lep pozdrav mimogrede po mojem skromnem mnenju

Tabela 9-1: Opis pomena najpogostejih okrajav pri sporazumevanju v novi carskih
skupinah V anglekih novi carskih skupinah so zelo pogoste kratice za ustaljene (in manj

426

Omrene storitve

ustaljene) fraze. Nekaj najpogostejih tovrstnih okrajav je zbranih v razpredelnici. jih poznamo, si lahko v Ce casih prihranimo zadrego in se reimo kaknega nesporazuma na Tnx denimo ni primerno odgovoriti Jaz pa tebi tvojo.

Telnet in delo z oddaljenim ra cunalnikom

Telnet izvira iz casa, ko so bili ra cunalniki zaprti v klimatiziranih dvoranah, nanje pa smo se priklapljali s terminali na delovnih mizah. Terminali so bili priklju ceni na zaporedna vrata ra cunalnikov, bodisi neposredno bodisi prek modema in telefonskega voda. Terminali so omogo cali zgolj znakovni izpis, navadno 80 znakov v 24 vrsticah. Telnet to e vedno omogo ca, le da zaporedni vod zamenja povezava po internetu. Dandanes, ko ljudje e osembitne grafike ne pogledajo ve c, se ta opis morda ne slii posebej imenitno. Kljub vsemu pa je Telnet e vedno nadvse uporaben. Ker bolj ali manj vsi streniki po svetu podpirajo prijavo po Telnetu, nam omogo ca, da z ra cunalnikom postorimo skoraj vse tisto, za kar bi druga ce morali imeti fizi cni dostop do konzole, in to od kjerkoli, od koder imamo povezavo z ra cunalnikom. Temeljna uporaba Telneta je takna:
$ t e l n e t r a cunalnik

Oddaljeni ra cunalnik bi se moral oglasiti in nam ponuditi monost prijave v sistem, enako kot s konzole. So kakni pomisleki zoper Telnet? Da, varnostni. Pri prijavi po Telnetu odjemnik in strenik ob cujeta neifrirano. To pomeni, da geslo, ki ga vtipkamo ob prijavi, kot ga prestreejo morebitni nepridipravi, ki cistopis potuje po omreju do strenika. Ce prislukujejo prometu v omreju, imajo odprta vrata v na sistem. Zato je razen za ob cevanje v zaprtih omrejih priporo cljivo prijavljanje po protokolu SSH. Uporaba Ssh je opisana na strani 431. Res pa je ta na cin e vedno precej manj razirjen, tako da je Telnet dostikrat neogiben.

Prenaanje datotek po omreju s Ftp

Program Ftp omogo ca prenaanje datotek po internetu iz enega ra cunalnika na drugega. Ime Ftp je angleka kratica za protokol za prenaanje datotek (angl. File Transfer Protocol ). Praviloma piemo z velikimi crkami FTP kadar imamo v mislih protokol, z malimi f t p pa ozna cujemo odjemnik za ta protokol. Ta razirjeni protokol ni omejen le na sisteme Unix, z njim lahko prenaamo datoteke med najrazli cnejimi sistemi, med njimi tudi DOS in Windows.

Omrene storitve

427

Uporaba programa Ftp je preprosta in poteka kot dvogovor med uporabnikom in programom Ftp: vsak na vnos program Ftp bodisi potrdi in pove, kaj bo storil, bodisi nas obvesti o napaki. Najprej pa se moramo povezati z oddaljenim sistemom; to storimo tako, da navedemo internetni naslov sistema:
f t p r a cunalnik

Oddaljeni ra cunalnik z imenom m o d r e c na zahtevo po povezavi odgovori

ftp modrec Connected to modrec 220 modrec FTP server (Version wu-2.5.0(1) Tue Sep 21 16:48:12 EDT 1999) ready.

Da se prijavimo v oddaljeni ra cunalnik, moramo v njem imeti svoj uporabniki ra cun ali pa mora oddaljeni sistem dovoljevati brezimno prijavo. Pri brezimni prijavi vpiemo uporabniko ime a n o n y m o u s in za geslo svoj elektronski naslov:
Name (modrec:metka): anonymous 331 Guest login ok, send your complete e-mail address as password. Password:

Potni naslov razkrijemo zaradi pravil lepega vedenja, da bi ob morebitnih teavah pri prenosu lahko skrbnik oddaljenega sistema z nami vzpostavil stik. To, da nam oddaljeni sistem dovoli gostujo ci priklop, izvemo iz obvestila:
230 Guest login ok, access restrictions apply. Remote system type is UNIX. Using binary mode to transfer files.

Pri imenski prijavi pa vpiemo ime naega oddaljenega ra cuna in tamkajnje geslo. Seveda tudi tu veljajo vsa opozorila, ki smo jih e omenili: tako kot pri programu Telnet tudi Ftp prenaa gesla po omreju, ne da bi jih ifriral. V paketu Ssh (str. 431) je prenaanju podatkov namenjen program s c p . Pri brezimni prijavi v javni strenik pa to seveda ni kriti cno, saj se tako ne prijavljamo z geslom. elimo z Kot gost imamo navadno le omejen dostop do datote cnega sistema. Ce oddaljenega ra cunalnika sneti datoteko in jo shraniti v trenutni imenik, to storimo takole:
ftp> get /pub/imenik/datoteka.txt

428

Omrene storitve

Program f t p odgovori:
local: datoteka.txt remote: datoteka.txt 200 PORT command successful. 150 Opening ASCII mode data connection for datoteka.txt (5305 bytes). 226 Transfer complete. 5441 bytes received in 0.0499 secs (1.1e+02 Kbytes/sec)

Razkrijmo e nekaj najnujnejih ukazov, ki jih potrebujemo za temeljno delo. Ce prenaamo binarne datoteke, moramo z ukazom b i n a r y omogo citi, da se datoteke prenesejo popolnoma brez sprememb. Z ukazom d i r bomo izvedeli, katere datoteke so v oddaljenem imeniku. Z ukazom c d zamenjamo trenutni imenik oddaljenega sistema. Z ukazom p u t naloimo v trenutni imenik oddaljenega sistema datoteko iz krajevnega sistema. Z ukazom h a s h doseemo, da se za vsak preneseni kos datoteke na zaslon izpie znak # ; s tem lahko preverimo, kako prepustna je povezava. Ko bi se radi odklopili od oddaljenega sistem in zapustili program, re cemo q u i t . Program f t p pozna poleg teh e ve c ukazov. Njihov seznam dobimo z ukazom h e l p . Program f t p je namenjen dvosmernemu pretakanju datotek. Navadno pa datoteke brezimno snemamo iz interneta in jih prenaamo v svoj ra cunalnik. Za ta namen sta primerneja programa w g e t ali n c f t p .

Paketno prenaanje datotek z Wget

S programom Wget lahko iz ukazne vrstice ukaemo, da bomo iz interneta vzeli datoteko, katere celotni naslov URL poznamo, in jo shranili na na ra cunalnik:
w g e t p r o t o k o l : / / r a cunalnik /pot /datoteka

bi radi dobili zadnjo razli Ce cico spisa o poslovenjenju sistema Linux, ukaemo:
wget ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/doc/HOWTO-sl/Slovenian-HOWTO.txt.gz

Program w g e t bo poro cal o poteku prenaanja datoteke. Pri vsakem prenesenem delu datoteke bo izpisal na zaslon piko . in cez nekaj casa bomo na svojem trenutnem imeniku zagledali datoteko S l o v e n i a n - H O W T O . t x t . g z , ki jo lahko pregledujemo s programom z l e s s . gre za brezimno prijavo, se lahko izognemo zamudnemu interaktivnemu Ce predstavljanju, ki je potrebno pri programu f t p , tako da svoj elektronski naslov vpiemo v osebno inicializacijsko datoteko programa w g e t , $ H O M E / . w g e t r c . Pri prenaanju daljih datotek prek po casnih povezav se nam lahko zgodi, da se prenos prekine, e preden je datoteka v celoti prenesena. Na sre co skoraj vsi streniki

Omrene storitve

429

HTTP in cedalje ve c strenikov FTP podpira nadaljevanje prenosa od mesta prekinitve. Programu w g e t ukaemo, naj dopolni obstoje co nepopolno datoteko z smo torej e prenesli 99 % osemindvajset megabajtov dolge datoteke izbiro c . Ce l i n u x - 2 . 4 . 2 2 . t a r . b z 2 , potem pa se je prenos prekinil, lahko preostanek prenesemo z:
$ wget -c http://www.si.kernel.org/pub/linux/kernel/v2.4/linux-2.4.22.tar.bz2 --20:31:30-http://www.si.kernel.org/pub/linux/kernel/v2.4/linux-2.4.22.tar.bz2 => linux-2.4.22.tar.bz2 Razreuje se www.si.kernel.org...kon cano. Povezujem se na www.si.kernel.org[164.8.6.250]:80... priklju cen. HTTP zahteva poslana, cakam odgovor... 206 Partial Content Dolina: 29,528,612 (e 250,089) [application/x-tar] 100%[====================================>] 29,528,612 233.26K/s ETA 00:00

20:31:31 (233.26 KB/s) - linux-2.4.22.tar.bz2 shranjen [29528612/29528612]

Tudi s programom w g e t lahko pobiramo datoteke iz strenikov, v katerih imamo odprt uporabniki ra cun. Uporabnica m e t k a lahko iz strenika m o d r e c . e - p o s t a . s i takole pobere datoteko t r i k i , ki je v imeniku / h o m e / m e t k a / M a i l / :
$ wget ftp://metka:skrivn0gesl0@modrec.e-posta.si/Mail/triki

Zavedati pa se je treba, da s tem morda razkrijemo svoje geslo nepridipravom, ki nam prislukujejo.

Berkeleyjski omreni ukazi

Ukazi r l o g i n , r s h in r c p , ki jih obravnavamo v tem razdelku, so del berkeleyjskega nabora ukazov za omreno delo, zato jih obravnavamo skupaj. Ker so, kar zadeva varnost, nadvse problemati cni, je v vseh ra cunalnikih, povezanih v internet, namesto njih pametneje uporabiti ustrezne programe iz paketa SSH. Za doma co rabo v omreju, ki ni povezano navzven, pa so seveda cisto dobri. Prijetna in koristna skupna lastnost vseh natetih ukazov je, da ob primerni nastavitvi omogo cajo delo prek omreja, ne da bi se nam bilo treba vsakokrat pri tem identificirati z veljavnim geslom uporabnikega ra cuna v oddaljenem sistemu. Ta prednost pa je hkrati tudi vrzel v varnostnem sistemu. S stali ca teh programov so nekateri oddaljeni sistemi in uporabniki v njih vredni zaupanja. Oni se lahko prijavijo v sistem, pa se jim ni treba predstaviti z veljavnim geslom. Zaupanja vredni uporabniki imajo navadno v tako povezanih sistemih enako uporabniko ime in jim je delo v lo cenih sistemih tako mo cno olajano.

430

Omrene storitve

Rcp: prenaanje datotek

Prenaanju datotek iz sistema v sistem, na katerem imamo svoj uporabniki ra cun in kateremu zaupamo, je namenjen program r c p . Pred prvim prenosom pa moramo poskrbeti, da v doma cem imeniku za vsakega od teh ra cunov pripravimo datoteko . r h o s t s , v kateri navedemo ime oddaljenega sistema, iz katerega dovoljujemo priklop, in ime uporabnika v tem oddaljenem sistemu, ki mu omogo cimo delo. zaupamo uporabnici Metki v sistemu Modrec, ki lei v domeni k j e r k o l i . s i , Ce bomo v datoteko / . r h o s t s vpisali vrstico:
modrec.kjerkoli.si metka

Zaradi varnosti je pametno, da datoteko takoj zavarujemo pred zvedavimi in morebiti nevarnimi vsiljivci:
chmod 400 ~/.rhosts

Z datoteko . r h o s t s lahko vsak uporabnik nadzoruje dostop do svojega ra cuna za vse berkeleyjske ukaze. Skrbnik sistema pa lahko poskrbi, da bo celoten sistem odprt ali pa zaprt za druge sisteme to stori s sistemskima datotekama / e t c / h o s t s . a l l o w in / e t c / h o s t s . d e n y . Skladnja teh datotek je dovolj mo cna, da si izberemo zaupanja vredne sisteme in vse druge, za bolj natan cna navodila o uporabi pa bomo pogledali na stran s pomo cjo m a n h o s t s . a l l o w . Program r c p uporabljamo zelo podobno kot program c p , le da namesto bodisi izvora bodisi cilja navedemo ime oddaljenega sistema. Da bi prenesli datoteko . b a s h r c v doma ci imenik oddaljenega sistema m o d r e c , v katerem imamo enako uporabniko ime, storimo
rcp ~/.bashrc modrec:

Pokaimo e, kako bomo v trenutni imenik prenesli datoteko / u s r / d o c / H O W T O / S l o v e n i a n - H O W T O iz oddaljenega sistema m o d r e c :

rcp modrec:/usr/doc/HOWTO/Slovenian-HOWTO .

Z bolj zahtevnim ukazom pa moremo v oddaljeni sistem m o d r e c prenesti vsebino trenutnega imenika z vsemi podimeniki in datotekami, tako da ohranimo njihove lastnosti, vklju cno z za citami in casi:
rcp -pr {,modrec:}pwd

Datoteke se bodo v oddaljeni sistem prenesle na enako mesto v strukturi njegovih imenikov, kot so zdaj v sistemu, v katerem delamo. Ukaz izkori camo pri zasilnem varnostnem shranjevanju.

Omrene storitve

431

Rsh: izvajanje ukazov v oddaljenem ra cunalniku

V sozvo cju s programom r c p deluje tudi program r s h za izvajanje ukazov v oddaljenem sistemu. Programa r s h ne smemo zamenjevati s ponekod enako poimenovano ukazno lupino z omejenim naborom ukazov. Uporabljamo ga, tako kot kae naslednji preprosti zgled, s katerim izvedemo ukaz p w d v oddaljenem sistemu modrec:
rsh modrec pwd

Seveda smo pred tem z datoteko / . r h o s t s morali omogo citi izvajanje ukazov iz oddaljenih sistemov. Program r s h je uporaben za najrazli cneja opravila. Z njim lahko denimo natisnemo datoteko z lastnega sistema v oddaljenem sistemu z imenom modrec:
cat datoteka.txt | rsh modrec lp -

ali pa vsebino trenutnega imenika prenesemo v imenik shramba v oddaljenem sistemu:

tar -cf - . | rsh modrec cd shramba ; tar -xBf -

Ukaza v navednicah se izvedeta v sistemu m o d r e c .

Rlogin: prijava v oddaljeni sistem

Tretji program iz skupine programov, ki pri delu na daljavo upotevajo datoteko / . r h o s t s , je r l o g i n . Z njim se brez gesla prijavimo v sistem, ki zaupa naemu sistemu, in sicer takole:
rlogin -l metka modrec

je uporabniki ra Ce cun v oddaljenem sistemu enak trenutnemu, ni treba navajati imena uporabnika.

Ssh: Varno ob cevanje

Pri programih Telnet, Ftp ter pri berkeleyjskem omrenem paketu smo zapisali, da zaradi pomanjkljivosti v zvezi z varnostjo niso primerni za uporabo v javnem omreju. V cem je pravzaprav njihova teava?

432

Omrene storitve

naj bo ob Ce cevanje dveh ra cunalnikov, povezanih v omreje, varno, je treba zagotoviti naslednje: x Odjemnik mora imeti monost preveriti, ali se je povezal z ra cunalnikom, s katerim se je zares elel povezati, in ne s kaknim, ki se izdaja zanj; in niti z ra cunalnikom, ki cepi nekje na sredi med odjemnikom in strenikom ter transparentno predaja podatke v obe smeri. x Strenik mora imeti monost preveriti, ali prijava zares poteka iz ra cunalnika, iz katerega naj bi potekala, in ne s kakega drugega, ki se izdaja zanj. x Odjemnik mora znati prepri cati strenik, da smo tisti, za kogar se izdajamo, in da smo upravi ceni po ceti stvari, ki bi jih radi po celi. V prejnjih razdelkih omenjeni klasi cni omreni programi od vseh treh korakov praviloma opravijo le zadnjega (in e tega je mogo ce v casih razmeroma enostavno zaobiti), to je preverjanje gesla. al je e ta edini varnostni ukrep izveden slabo geslo namre c potuje po omreju neifrirano. Zakaj je to problemati cno? Ni c posebej teko ni napisati program cka, ki po krajevnem omreju denimo kraku kabelskega omreja, ce v internet vstopamo po kabelskem omreju vohlja tako, da prebira geslo potuje neifrirano, smo tudi tiste pakete TCP, ki sicer niso namenjeni njemu. Ce s tem morebitnemu vlomilcu poloili v naro cje natanko vse, kar potrebuje. Mehanizem Ssh (angl. Secure shell, varna lupina) namesto tega ve cstopenjsko preverja istovetnost, preden uporabniku dovoli delati: x preverjanje istovetnosti ra cunalnika ali je ra cunalnik res tisti, za katerega se izdaja? x ifriranje vzpostavitev varnega komunikacijskega kanala, po katerem se podatki prenaajo v ifrirani obliki, tako da morebitni vmesni cleni ne morejo brati izmenjanih podatkov. Ta korak se izvede pred preverjanjem verodostojnosti uporabnika; izmenjana gesla se zato po omreju prenaajo le ifrirano. x preverjanje verodostojnosti uporabnika uporabnik se izkae z geslom ali kako druga ce.

Preverjanje istovetnosti ra cunalnika

Istovetnost ra cunalnikov se preverja s kriptografsko metodo RSA z javnim klju cem. Vsak ra cunalnik, ki podpira Ssh, ima istovetnostni klju c, sestavljen iz javnega in zasebnega dela. Zasebni del je tajen in dostopen le skrbniku tega ra cunalnika, javni del pa je prosto dostopen. Metoda RSA je asimetri cna kriptografska metoda. Temelji

Omrene storitve

433

na tem, da lahko sporo cilo, ifrirano z javnim delom klju ca, deifriramo le z njegovim zasebnim delom. Na tej stopnji strenik polje svoj javni klju c odjemniku, ta pa ustvari naklju cni prijavni klju c (angl. session key ), ga ifrira z javnim klju cem, ki ga je poslal strenik, in ifriranega vrne streniku. Odjemnik prijavni klju c zagotovo pozna, saj ga je ustvaril; prav tako pa ga zdaj pozna tudi strenik, ki ga deifrira s svojim zasebnim klju cem. Prijavni klju c strenik in odjemnik uporabljata za ifriranje vseh sporo cil, ki si jih bosta izmenjala med prijavljanjem. Ker prijavni klju c poznata le odjemnik in strenik, ki te ce v ra cunalniku, kjer je zasebni del klju ca, katerega javni del je prejel odjemnik, to obenem varuje prijavo in odjemniku izkazuje verodostojnost strenika. Ssh pri preverjanju istovetnosti ra cunalnika opravi e nekaj preskusov. Preverjanje strenika. Odjemnik pri cakuje, da bo javni klju c strenika, s katerim je e ob ceval, dostopen tudi nekje v lastnem ra cunalniku, bodisi v osebni zbirki uporabnika bodisi v skupni zbirki. Ob prvi prijavi na strenik, katerega javnega klju ca e nimamo v zbirki, zato Ssh opozori na to:
Host key not found from the list of known hosts. Are you sure you want to continue connecting (yes/no)?

se uporabnik strinja z nadaljevanjem prijave, se bo javni klju Ce c strenika dodal v zbirko in ob naslednji prijavi na ta strenik Ssh ne bo ve c zastavljal istega vpraanja. varnost jemljemo resno, ga ne Bomo ponujeni javni klju c strenika sprejeli? Ce smemo. Na tej stopnji ob prvi prijavi namre c istovetnost strenika e ni zagotovljena. Vsaj na celoma je mogo ce, da se za strenik izdaja kak drug ra cunalnik. Edino varno je, da javni klju c pred prvo prijavo kako druga ce denimo na disketi prenesemo iz strenika v svoj ra cunalnik. Preverjanje odjemnika. Pri nekaterih na cinih preverjanja verodostojnosti uporabnika (na primer r h o s t s z RSA) tudi strenik preverja istovetnost odjemnikega ra cunalnika. To je mogo ce le, ce je skrbnik slednjega poskrbel, da je odjemnikov javni klju c dodan v zbirko javnih klju cev v streniku. Strenik v tem primeru z javnim klju cem odjemnika ifrira izzivalni klju c (angl. challenge key ), in ce je odjemnik res pristen, ga lahko s svojim zasebnim klju cem odklene ter vrne streniku, ki ob uspeno opravljenem preskusu nadaljuje prijavljanje.

434

Omrene storitve

ifriranje
V prejnjem koraku smo si ogledali, kako se prepri camo o pristnosti strenika in, ce je treba, tudi odjemnika. V tem koraku moramo poskrbeti, da bodo vsi izmenjani podatki podatki o verodostojnosti, geslo, vsebina datotek ali izpis programa nekoristni, tudi ce zaidejo v napa cne roke. Skratka, ifrirati jih moramo. Odjemnik in strenik zato z e opisanim mehanizmom ifriranja RSA izmenjata klju ca za eno od metod ifriranja, ki jih bosta uporabila pri prenaanju podatkov. Zapleteno? Zakaj zdaj e eno ifriranje, namesto da bi za vse ifriranje uporabili kar RSA? Razlog je seveda hitrost. Asimetri cno ifriranje z javnim klju cem je ra cunsko dosti zahtevneje od simetri cnih postopkov. Zato Ssh uporablja metodo RSA samo za prenos najbolj ob cutljivega podatka klju ca za ifriranje, ki ga ne more prenesti druga ce za ve cino podatkov pa ra cunsko ceneje postopke. Simetri cnih metod ifriranja, ki jih lahko uporabi Ssh, je ve c. Ni nujno, da vse izvedbe Ssh podpirajo vse od njih, saj je njihova dosegljivost pogojena z razli cnimi vladnimi uredbami o dovoljenih in nedovoljenih postopkih ifriranja ali omejitvami glede izvoza ifrirne tehnologije, ter z razli cnimi patentnimi za citami. Skupni imenovalec, ki ga morajo podpirati vse izvedbe Ssh, pa je metoda 3DES. x 3DES (trojni DES, standard za ifriranje podatkov, angl. Data Encryption Standard ) je blo cni algoritem z efektivno dolino klju ca okrog 112 bitov. Postopek trikrat zapored uporabi ifriranje DES s tremi razli cnimi klju ci. Metoda DES z dolino klju ca 56 bitov je bila uzakonjena leta 1977 kot standardni postopek ifriranja za vladne slube v ZDA, zaradi cedalje hitrejih ra cunalnikov pa je postala ranljiva. Hitrost prenaanja podatkov, ifriranih s postopkom 3DES, dosega slabo polovico hitrosti prenosa neifriranih podatkov. To ta postopek uvr ca med zamudneje, kljub vsemu pa je algoritem zaradi svoje dolge kariere in kriptografske raziskanosti priljubljena izbira. To metodo lahko izrecno zahtevamo z izbiro - c 3 d e s . x Blowfish (poimenovan po ve cinoma hudo strupenih tropskih ribah iz druine Tetraodontidae, ki se lahko napihnejo do skoraj kroglaste oblike) je blo cni ifrirni algoritem z dolino klju ca od 32 do 448 bitov (Ssh uporablja dolino 128 bitov), ki ga je razvil Bruce Schneier. Algoritem je zelo hiter; prenos podatkov, ifriranih s tem algoritmom, dosega skoraj devet desetin hitrosti prenosa neifriranih podatkov. To metodo lahko izrecno zahtevamo z izbiro - c blowfish. x IDEA (angl. International Data Encryption Algorithm, mednarodni algoritem za ifriranje podatkov) je blo cni ifrirni algoritem z dolino klju ca 128 bitov, ki so ga razvili na ETH v Zrichu v vici. Algoritem je patentiran, nosilec patenta pa dovoljuje nepridobitno rabo (to na primer izklju cuje povezavo med dvema podjetjema). Prenaanje podatkov, ifriranih z metodo IDEA, dosega priblino

Omrene storitve

435

dve tretjini hitrosti neifriranega prenosa; to ta algoritem uvr ca po hitrosti nekam na sredino. Izvedba OpenSSH tega algoritma zaradi patentnih teav trenutno ne podpira.

Preverjanje verodostojnosti uporabnika

Do te stopnje sta odjemnik in strenik preverila pristnost drug drugega in vzpostavila ifriran komunikacijski kanal. Zdaj je na vrsti preverjanje uporabnika. Spet imamo na voljo ve c metod. x rhosts enako kot pri programih iz berkeleyjskega nabora se lahko tudi pri Ssh omejimo na preverjanje verodostojnosti z datoteko . r h o s t s . Ker ta metoda omogo ca komaj kaj ve c varnosti kot berkeleyjski nabor, jo odsvetujemo. x rhosts z RSA podatke iz datoteke . r h o s t s strenik upoteva le, ce odjemnik opravi prej opisani preskus z izzivalnim klju cem. Uporabnik se torej lahko prijavi, ne da bi vtipkaval geslo iz zaupanja vrednega ra cunalnika, strenik pa preveri, ali se je zares prijavil iz zaupanja vrednega ra cunalnika, in ne iz kakega drugega, ki se izdaja zanj. x preverjanje z geslom uporabnik se mora izkazati z geslom. Odjemnik to geslo ifrirano prenese do strenika, ta pa preveri njegovo istovetnost z geslom v zbirki gesel. Ta metoda ne zahteva nobenega zaupanja v posamezne ra cunalnike, niti zaupanja v DNS, ampak le v to, da uporabnik svoje geslo skrbno varuje. x cisti RSA ce strenik pozna javni klju c uporabnika, ki se eli prijaviti, in ce odjemnik ifrirano polje ta javni klju c, potem strenik ustvari izzivalni klju c in ga, ifriranega z uporabnikovim javnim klju cem, polje odjemniku. Ta ga s strenik ugotovi, da se svojim zasebnim klju cem deifrira in vrne streniku. Ce vrnjeni izzivalni klju c ujema s poslanim, sklepa, da ima odjemnik pravi zasebni klju c in je potemtakem vreden zaupanja. Metoda se zanaa zgolj na posest zasebnega klju ca. Bodi dovolj teorije oglejmo si, kako povedano deluje v praksi. Na priloeni plo ci najdemo OpenSSH, prosto dostopno izvedbo varne lupine Ssh, ter pripadajo co kriptografsko podporno knjinico OpenSSL. Najverjetneje smo eno in drugo namestili e, ko smo name cali sistem.

Priprava Ssh za uporabo

Preden za cnemo uporabljati Ssh, moramo ustvariti svoj par klju cev, javnega in zasebnega. To opravimo z ukazom s s h - k e y g e n :

436

Omrene storitve

[metkam@modrec metkam]$ ssh-keygen -t dsa Generating public/private dsa key pair. Enter file in which to save the key (/home/metkam/.ssh/id_dsa): Created directory /home/metkam/.ssh. Enter passphrase (empty for no passphrase): Enter same passphrase again: Your identification has been saved in /home/metkam/.ssh/id_dsa. Your public key has been saved in /home/metkam/.ssh/id_dsa.pub. The key fingerprint is: 41:dd:c7:8e:59:f7:d3:eb:d6:b1:eb:5c:d8:c0:6e:1f metkam@modrec

Z izbiro - t izberemo vrsto klju ca. Druga izdaja protokola SSH podpira monosti d s a (DSA, Digital Signature Algorithm) in r s a (RSA, Rivest-Shamir-Adleman), prva pa r s a 1 . Oba algoritma, DSA in RSA, sta priblino enako varna in ponujata 1024 bitov dolge klju ce, v krogih zagovornikov prostega programja pa so svoj cas propagirali DSA, ker ni bil patentno varovan. Z iztekom patenta RSA septembra 2000 je slednji argument nekoliko izgubil na svoji tei. Ssh-keygen sicer ponudi, da je lahko geselska fraza (angl. passphrase ), s katero varujemo svoj zasebni klju c, tudi prazna, vendar to odlo cno odsvetujemo. Dobra geselska fraza naj bi bila 1030 znakov dolgo zaporedje znakov, po monosti ne kar stavek v sloven cini (ali, e slabe, angle cini), po drugi strani pa spet ne kaj tako cudnega, da si je ne bi mogli zapomniti. Ssh-keygen je v doma cem imeniku ustvaril podimenik $ H O M E / . s s h / in v njem dve datoteki, i d _ d s a in i d _ d s a . p u b . Zaenkrat nas bo zanimala samo druga, v kateri je na javni klju c. Prenesti ga moramo v vse druge ra cunalnike, v katere se elimo prijaviti, in ga shraniti v datoteko s poobla cenimi klju ci:
$ cat id_dsa.pub >> ~/.ssh/authorized_keys

Dolni smo e besedo ali dve o za citi podimenika $ H O M E / . s s h / in datotek v njem. Za podimenik $ H O M E / . s s h / elimo, da bi ga lahko brali tudi drugi, ne smejo pa pisati vanj. Enako velja za datoteko i d _ d s a . p u b z javnim klju cem. Nasprotno pa seveda datoteke i d _ d s a z zasebnim klju cem ne sme brati nih ce, razen nas. V datoteki a u t h o r i z e d _ k e y s sicer ni ni c bolj ob cutljivih podatkov kot i d _ d s a . p u b , kljub temu pa se tudi zanjo priporo ca, da je ne more brati nih ce drug kot lastnik. e ve c Ssh zavrne overovitev RSA, ce je njena za cita preve c spro cena. Pravilo lahko posploimo na vse datoteke v tem podimeniku, razen e omenjene datoteke i d _ d s a . p u b z javnim klju cem. e dopustno spro cene za cite so torej nekako takne:
drwxr-xr-x -rw-------rw-------rw-r--r-2 1 1 1 metka metka metka metka metka metka metka metka 1024 333 544 348 Mar Mar Mar Mar 29 29 27 27 23:06 23:06 22:11 22:11 .ssh .ssh/authorized_keys .ssh/id_dsa .ssh/id_dsa.pub

Omrene storitve

437

Zdaj lahko e poskusimo, ali zveza deluje. Denimo, da ima uporabnica m e t k a razen e znanega ra cuna v ra cunalniku m o d r e c e enega v ra cunalniku m o d r i n j a k ; tam je njeno uporabniko ime m e t k a m ( ce bi bilo enako, bi se lahko prijavila kar z ukazom s l o g i n ra cunalnik):
[metka@modrec metka]$ slogin metkam@modrinjak The authenticity of host modrinjak cant be established. Key fingerprint is 1024 11:5c:b9:f6:fe:74:2d:62:27:02:09:9f:3a:ca. Are you sure you want to continue connecting (yes/no)? yes Warning: Permanently added modrinjak,192.168.100.5 to the list of known hosts. Enter passphrase for RSA key metka@modrec: You have mail. [metkam@modrinjak metkam]$

Namesto oblike s l o g i n uporabnik@ ra cunalnik lahko uporabimo tudi obliko s l o g i n - l uporabnik ra cunalnik. Ime ukaza Slogin je izbrano kot vzporednica z ukazom Rlogin. Za razliko od berkeleyjskega nabora ukazov je pri paketu Ssh ukaz s l o g i n samo sopomenka za ukaz s s h , tako da lahko povsod namesto s l o g i n piemo tudi s s h . Ra cunalnika m o d r i n j a k ob prvi povezavi z njim Ssh e ne pozna. Po nai potrditvi je njegov javni klju c dodal v datoteko $ H O M E / . s s h / k n o w n _ h o s t s . Aha! e eno razliko opazimo namesto da bi Ssh od nas zahteval geslo (angl. password ) za uporabnika oddaljenega ra cunalnika, zahteva geselsko frazo za zasebni klju c v naem ra cunalniku! To je ista geselska fraza, s katero smo zavarovali nae zasebno geslo, ko smo pognali program s s h - k e y g e n . Ampak vse skupaj nam vseeno ni preve c ve c. Povedano je precej podobno prijavljanju s programom Telnet, samo tipkati moramo ve c. e huje, to dolgo geselsko frazo moramo vtipkati vsaki c, ko se prijavimo, izvedemo kak program v oddaljenem ra cunalniku ali prenesemo datoteko iz svojega v oddaljeni ra cunalnik in narobe. Je dodatna varnost vredna toliknega truda?

Overitveni posrednik
Tipkanje geselske fraze ni tako hudo, in predvsem: nismo e kon cali. Zaenkrat smo Ssh pripravili do prve uspene prijave. Ssh pa zna seveda e veliko ve c od povedanega. Program, ki nam ob vsaki prijavi prihrani nekaj tipkanja, se imenuje overitveni posrednik (angl. authentication agent ). Overitveni posrednik je uporaben takrat, ko med delom pogosto odpiramo povezave z oddaljenim ra cunalnikom. Ssh navadno ob vsaki vzpostavitvi povezave prebere na zasebni klju c, tega pa ga moramo e sproiti z geselsko frazo. Overitveni posrednik

438

Omrene storitve

pa na zasebni klju c, ko smo ga enkrat sproili, hrani v pomnilniku, vse dokler delamo, in ga po potrebi ob vzpostavitvi zveze posreduje ukazu s s h . Zato moramo overitvenega posrednika, s s h - a g e n t , pognati tako, da bo roditelj vseh programov, za katere bo hranil klju ce. Zato mu moramo kot argument podati ime programa, ki naj ga porodi. Preprost zgled je, denimo, ukazna lupina:
$ ssh-agent $SHELL

Ko tako pognano ukazno lupino zapustimo, s s h - a g e n t iz pomnilnika zbrie vse overitvene klju ce. e pogosteje pa namesto ukazne lupine kot otroka overitvenega posrednika poenemo okensko okolje, na primer
[metka@modrec metka]$ ssh-agent startx &

Pravzaprav to redkokdaj po cnemo ro cno. Za to, da se overitveni posrednik pravo casno poene, ve cinoma poskrbimo e v osebnih (~ / . x s e s s i o n , ~ / . x i n i t r c ) ali sistemskih zagonskih skriptih (/ e t c / X 1 1 / x i n i t / x i n i t r c ). V Pingo Linuxu se, denimo, ssh-agent privzeto zaene s sistemskim zagonskim skriptom. Zaenkrat smo povedali samo, kako poenemo overitvenega posrednika, ni c pa e o tem, kako mu dodamo klju ce. Preden se lahko za cnemo prijavljati brez tipkanja gesla, moramo dodati ustrezni klju c z ukazom s s h - a d d :
[metka@modrec metka]$ ssh-add Need passphrase for /home/metka/.ssh/id_dsa Enter passphrase for metka@modrec: Identity added: /home/metka/.ssh/id_dsa (metka@modrec)

uporabljamo ve Ce c kot en klju c, jih lahko dodamo kot parameter programa Ssh-add. Navesti moramo seveda zasebni klju c torej tistega brez pripone . p u b . Ssh-add zna e ve c kot samo dodajati klju ce. Z izbiro - l lahko izvemo, katere klju ce trenutno hrani overitveni posrednik:
[metka@modrec metka]$ ssh-add -l 1024 df:12:36:61:b5:86:f8:79:a3:5a:17:7e:7b:a3:41:36 metka@modrec

Posamezne klju ce lahko med delom zavremo z izbiro - d :

[metka@modrec metka]$ ssh-add -d ~/.ssh/id_dsa Identity removed: /home/metka/.ssh/id_dsa (metka@modrec)

Z izbiro - D naenkrat zavremo vse klju ce, ki jih je hranil overitveni posrednik.

Omrene storitve

439

Izvajanje ukazov v oddaljenem ra cunalniku

Ukaz s s h smo doslej poganjali z imenom ra cunalnika kot edinim argumentom. Ce mu kot argument podamo e ime programa, pa bo v oddaljenem ra cunalniku poskusil pognati ta program, njegov izhod pa preusmeriti v na ra cunalnik. V tej obliki se Ssh obnaa enako kot ukaz Rsh, opisan na strani 431. Spodnji zgled na primer izpie dejavne uporabnike oddaljenega ra cunalnika.
[metka@modrec metka]$ ssh modrinjak who metkam tty1 Mar 29 09:40

uporabljamo okensko okolje X, lahko podobno poenemo tudi posnemovalnik Ce terminala v oddaljenem ra cunalniku:
[metka@modrec metka]$ ssh -n modrinjak xterm & [1] 15866

Z izbiro - n prepre cimo, da bi posnemovalnik terminala poskual prebrati kaj od programa, ki ga je pognal, kon cni znak & pa je proces postavil v ozadje.

Prenaanje datotek iz ra cunalnika v ra cunalnik

V paketu Ssh je tudi ustreznica ukaza Rcp. Imenuje se zdaj bi verjetno e uganili Scp. Uporabljamo jo skoraj do pi cice enako kot ukaz Rcp:
[metka@modrec metka]$ scp metkam@modrinjak:.ssh/id_dsa.pub .

Ker v oddaljenem ra cunalniku (modrinjak) ne uporabljamo istega uporabnikega imena kot v svojem, smo ga morali navesti. Pot do datoteke del desno od dvopi cja smo navedli relativno glede na doma ci imenik uporabnice m e t k a m oddaljenega ra cunalnika. Kot cilj smo navedli kar trenutni imenik, ozna cen s piko. Datoteke lahko prenaamo celo iz enega oddaljenega sistema v drugega. V tem primeru niti izvirna niti ciljna datoteka nista krajevni. Denimo, da ima naa Metka e tretji uporabniki ra cun v ra cunalniku m o d r i j a n , uporabniko ime na njem pa naj bo enako kot v krajevnem ra cunalniku, torej m e t k a . Takole bi prenesla datoteko . l o g i n iz ra cunalnika m o d r i n j a k v ra cunalnik m o d r i j a n in ga tam shranila v svoj doma ci imenik:
[metka@modrec metka]$ scp -p metkam@modrinjak:.login modrijan:

Uh, tole postaja e zapleteno! Izbiro - p smo uporabili, da je tudi pri kopiji ohranjena za cita in datum nastanka izvirnika.

440

Omrene storitve

Nastavitve Ssh
Opletanje z drugim uporabnikim imenom v drugem ra cunalniku hitro postane vedno uporabljamo v ra nadleno. Ce cunalniku m o d r i n j a k uporabniko ime m e t k a m , si lahko prihranimo nekaj tipkanja, ce ga shranimo kar v nastavitveno datoteko $ H O M E / . s s h / c o n f i g . Zgled nastavitvene datoteke:
Host modrinjak HostName modrinjak.kjerkoli.si User metkam RSAAuthentication yes Cipher blowfish StrictHostKeyChecking yes

V zgledu smo nastavili e drugo. Pojdimo kar po vrsti. Host za cenja kitico za dolo cen ra cunalnik. Tu lahko uporabimo okrajano internetno ime namesto celotnega, enako kot pri ukazu ssh. Celotno internetno ime pa podamo pri dolo cilu HostName. Pri dolo cilu User podamo to bi uganili sami uporabniko ime. Druga dolo cila se nanaajo na sam mehanizem Ssh. Z dolo cilom RSAAuthentication navedemo, naj Ssh poskusi uporabiti overitev RSA. Druge monosti overitve so RHostsAuthentication (odsvetovano, ker ne ponuja ni c ve c varnosti kot ukaz r s h pravilno nastavljeni streniki prijave r s h ne dovoljujejo), RHostsRSAAuthentication (podobno kot r s h , vendar se dodatno preverja istovetnost ra cunalnika) in PasswordAuthentication (overovitev z geslom). Zadnje je na videz enako kot pri Telnetu, pa ni. Bolje je: preden se od uporabnika zahteva geslo, sta odjemnik in strenik e izmenjala klju ce za ifriranje in vzpostavila ifrirano zvezo. Geslo zato po omreju ne potuje neifrirano. Dolo cilo Cipher dolo ca na cin ifriranja. Zanesemo se lahko, da bo povsod dostopen privzeti na cin 3des; ce je na voljo hitreji blowfish, pa lahko uporabimo tudi tega. Zadnje dolo cilo, StrictHostKeyChecking, dolo ca obnaanje ra cunalnika ob prijavi v e neznani ra cunalnik. Monosti sta dve: ali nas Ssh ob prijavi povpraa, ali sme ra cunalniku zaupati in uvrstiti klju c tega ra cunalnika med zaupanja vredne v datoteko $ H O M E / . s s h / k n o w n _ h o s t s , ali pa povezavo z neznanimi ra cunalniki na celno zavrne. Nastavitev Ssh je seveda e veliko ve c od tu natetih. Pri raziskovanju drugih monosti nam bo v pomo c sestavek o Ssh v priro cniku.

Omrene storitve

441

Irc, tipkani klepet

Irc (angl. Internet Relay Chat, klepetanje po internetu) je zaradi svoje razirjenosti in vpliva na na cin ivljenja postal subkultura. Kaj je to? Za tiste, ki se morda e spominjate programa Talk, je njegova raziritev in evolucijsko izpopolnjeni naslednik. Gre za leta 1988 napisani program, cigar avtor je Finec Jarkko Oikarinen; uporabnikom omogo ca, da se zbirajo in pogovarjajo v navideznem svetu, imenovanem kanali. Kanali so ve cinoma javni in tematski, pogovor je osredoto cen na specializirana tehni cna vpraanja ali pa zaseben in zemljepisno omejen ter zadeva splono druabne teme ter povezuje prijateljske skupine z vsakdanjim klepetom. Svetovne razsenosti je IRC dosegel ob zalivski vojni leta 1991, ko je bilo mogo ce po kanalu brati najnoveje necenzurirane novice, e preden so dosegle tiskovne agencije ali televizijske postaje. Uporabnik se s svojim odjemnikom za IRC priklju ci na strenik za IRC in prijavi na enega od obstoje cih kanalov ali pa odpre novega. Streniki povezujejo uporabnike njihovih odjemnikov in skrbijo, da se lahko med seboj sporazumevajo. Uporabniki lahko berejo vsa sporo cila, poslana po kanalu, in jih ve cinoma lahko tudi oddajajo, tako da jih lahko berejo vsi drugi prijavljeni. Vsak kanal ima enega ali ve c kraljev ali kraljic, ki skrbijo zanj in smejo, ne da bi jim kdo ugovarjal, storiti z drugimi udeleenci kanala karkoli. Udeleenci kanala z ukazi, ki se za cno z znakom / , izvajajo ukaze, ki se nanaajo na IRC. Tako bo ukaz / h e l p izpisal preprosta navodila. Na kanal se priklju cimo z ukazom / j o i n # kanal, zapustimo pa ga z ukazom / p a r t . Vse, kar vtipkamo medtem, razen ukazov za IRC, pa bodo lahko prebrali tudi drugi. Seznam vseh kanalov v streniku dobimo z ukazom / l i s t , temu navadno dodamo e navodilo, naj izpisuje le kanale z vsaj toliko udeleenci, denimo desetimi pri / l i s t - m i n 1 0 . Udeleenci si za pogovor na IRC izberejo vzdevke in jih uporabljajo pri prepoznavanju. Vzdevek pa ni imetnikova izklju cna last in lahko se zgodi, da si kdo sposodi e uporabljeno in znano ime. Ko se prijavimo v kanal, se lahko vsem oglasimo s pozdravom. Ni nevljudno, ce na smo v pozdrav ne odgovorimo, saj bi bilo vsesplono pozdravljanje mote ce. Ce kanalu novinec, je pametno nekaj casa tiho prislukovati, o cem te ce beseda. Hrupen vskok v kanal je za ostale udeleence mote c, za nasilnea pa sramoten, ce ne ve, o cem te ce beseda. Po potrebi lahko ustvarimo svoj kanal in postanemo njegov lastnik. Lastnitvo nam daje neomejeno mo c nad drugimi uporabniki, a ravnajmo z njo pametno, saj bo kanal brez udeleencev mrtev in nekoristen. Pri odjemnikih IRC imamo pestro izbiro. Lahko uporabimo zgolj znakovni vmesnik, ki te ce tudi prek omreja, ali pa se odlo cimo za grafi cnega, denimo Xchat. Odjemnike za IRC je navadno zelo preprosto uporabljati. Osnovne funkcije, ki jih morajo

442

Omrene storitve

omogo cati, so izbira strenika za IRC, prijava vanj in izbor kanala. Ve cina programov omogo ca veliko ve c kot to: dnevniko shranjevanje pogovora po kanalih, pisanje in poganjanje skriptov, nadzorne tipke, neposredno povezovanje dveh odjemnikov (angl. Direct Client Connect, DCC), sprotno razvezovanje okrajav in podobno. S smo opazili, da moramo sprotnim razvezovanjem okrajav lahko hitreje tipkamo. Ce velikokrat zapisati niz Ljubljana, zanj pripravimo okrajavo Lj, pa se bo pri pisanju vnos Lj razvezal v celotno neokrajano ime. V sloven cini je tak pripomo cek zaradi pregibanja manj uporaben kot v nepregibnih jezikih.

Xchat
Program Xchat je preprosto uporabljati. Potem, ko ga zaenemo, v oknu Server List izberemo ustrezni strenik ali pa pritisnemo na New Server in vnesemo podatke za svoj strenik. Vnesemo e osebne podatke in zahtevamo povezavo, pa smo povezani s strenikom, ce je lo vse brez napak. Z ukazom / j o i n se poveemo s kanalom in na njem ostanemo, dokler ga ne zapustimo z ukazom / p a r t ali pa nas lastnik kanala ne zapodi.

Ksirc
Z namizjem KDE dobimo odjemnik za IRC z imenom Ksirc. Po zagonu programa moramo izbrati strenik (v Sloveniji so najpopularneji i r c . a r n e s . s i , i r c . u n i - m b . s i in i r c . l i n k . s i ) se povezati z njim in izbrati kanal, na primer # l u g o s .

DODATEK A

Ve c o Linuxu
e na za cetku smo priznali, da ta knjiga nima ambicij, da bi povedala vse o Linuxu. Namesto tega povsod, kjer je primerno in potrebno, bralcu svetujemo nadaljnje branje. Dokumentacije o Linuxu pravzaprav res ne manjka vsa navodila, ki so del vsake distribucije Linuxa, bi, natisnjena na papir, obsegala ve c desettiso c strani. Dovolj, da bi z njimi napolnili knjino polico. Na nesre co pa dokumentacija ni enotna, ampak je napisana v priblino pol ducata razli cnih zapisih, to pa vsaj za cetnike precej zbega. V tem poglavju bomo zato poskusili napraviti pregled nad raznolikostjo dokumentacije, pokazati, kako se vsako od vrst uporablja, ter navesti njene dobre in slabe strani. Obdelali bomo tradicionalni zapis ROFF, v katerem so napisani sestavki referen cnega priro cnika; nadbesedilni zapis HTML, ki ga uporablja KDE in v katerem najve ckrat beremo spise HOWTO; zapis GNU Info, ki spremlja programje, izvirajo ce iz projekta GNU, in nazadnje e navadne besedilne datoteke. Poglavje bomo sklenili e z nekaj koristnimi viri dodatnih podatkov v omreju.

Referen cni priro cnik

Linux je od sistema Unix prevzel dokumentacijo v zapisu ROFF. Tako napisana dokumentacija je rabila kot skupen vir, iz katerega jo je bilo mogo ce s programom n r o f f prikazati na zaslonu ali pa jo s programom t r o f f odtisniti na stavni stroj. Slednje so vsaj za rabo doma nadomestili laserski tiskalniki. Namesto tradicionalno lo cenih programov n r o f f in t r o f f je standardni del opreme Linuxa prosta izvedenka GNU g r o f f , ki zdruuje oba nateta. Jezik ROFF je dovolj mo can, da nam omogo ca definirati makroukaze. Eden najpogosteje rabljenih paketov makroukazov je m a n , v katerem so potrebni ukazi za oblikovanje strani referen cnega priro cnika Linux Reference Manual. Ta se zgleduje po referen cnem priro cniku Unixa in sestavke (angleki izraz man pages je treba

444

Dodatek A

razumeti precej svobodno nekatere od teh strani obsegajo tudi ve c kot 70 strani) razvr ca na poglavja po obravnavani temi. Poglavje pogosto navedemo v oklepaju ob imenu, na primer l s ( 1 ) ali p r i n t f ( 3 ) . Referen cni priro cnik obsega devet poglavij:

1. Uporabniki namenski programi Ukazi, ki jih uporabnik lahko poene iz

ukazne lupine, na primer l s ( 1 ) , c a t ( 1 ) . . . Programe, opisane v tem poglavju, najdemo navadno v imenikih / b i n / , / u s r / b i n / in / u s r / l o c a l / b i n / . Podatki v tem poglavju so namenjeni najiremu krogu uporabnikov sistema.

2. Klici operacijskega sistema Funkcije, ki jih izvaja jedro, na primer s t a t ( 2 ) ali

unlink(2).

Podatki v tem poglavju so namenjeni predvsem programerjem.

3. Funkcije in knjinice funkcij Funkcije iz knjinice l i b c ali kake druge

knjinice, na primer p r i n t f ( 3 ) ali s o r t ( 3 ) . Tudi podatki v tem poglavju so namenjeni predvsem programerjem.

4. Posebne datoteke Datoteke naprav in druge datoteke v imeniku / d e v , na

primer c o n s o l e ( 4 ) ali n u l l ( 4 ) . Podatki v tem poglavju bodo prili prav predvsem pri vzdrevanju sistema.

5. Opisi zapisov datotek Predpisani zapisi sistemskih datotek, na primer

in p a s s w d ( 5 ) . Tudi podatki v tem poglavju bodo verjetno zanimivi predvsem pri vzdrevanju sistema.
inittab(5)

6. Igre V poglavje Igre so uvr ceni programi, za katere bi se teko reklo, da so

za karkoli uporabni denimo x b o a r d ( 6 ) . Poglavje je navadno skoraj prazno.

7. Makropaketi in dogovori V tem poglavju najdemo opise makropaketov za

ROFF, razne razpredelnice (na primer a s c i i ( 7 ) ali s u f f i x e s ( 7 ) ) in sploh vse, kar bi teko uvrstili v katerokoli drugo poglavje.

8. Skrbniki namenski programi Podobno kot prvo poglavje tudi to obravnava

namenske programe, a s to razliko, da lahko programe iz tega poglavja poganja le naduporabnik. Takni ukazi so na primer f d i s k ( 8 ) ali s w a p o n ( 8 ) . Programe, opisane v tem poglavju, najdemo na disku v imenikih / s b i n / in / u s r / s b i n / . Podatki v tem poglavju bodo prili v potev pri vzdrevanju sistema.

9. Podprogrami jedra Za razliko od drugega poglavja, ki obravnava programski

vmesnik za jedro, so v tem poglavju zbrani podatki o notranjem ustroju jedra, namenjeni le razvijalcem jedra. V najosnovneji obliki uporabimo referen cni priro cnik takrat, kadar ne poznamo pomena nekega ukaza. Sestavek o tem ukazu v priro cniku si lahko ogledamo z ukazom m a n :

Dodatek A

445

man ukaz

je potrebno, moramo navesti e poglavje, v katerem je shranjena dokumentacija o Ce ukazu. Opisi morebitnih nastavitvenih datotek so obi cajno dostopni v petem poglavju:
man 5 ukaz

ne poznamo imena ukaza, znamo pa opisati njegovo delovanje s kakno klju Ce cno besedo, si lahko pomagamo z
a p r o p o s k l j u cna_beseda

Sopomenka za ukaz a p r o p o s je tudi m a n - k ; ta prav tako i ce po zbirki klju cnih besed. Da pa ima sploh kje iskati, je moral skrbnik sistema pred tem zgraditi zbirko klju cnih besed z ukazom
/usr/sbin/makewhatis

Drugi makro paketi za ROFF

Omenili smo, da je paket m a n najpogosteje rabljen paket makroukazov za zapis ROFF. Ni pa edini. Spis / u s r / s h a r e / d o c / b a s h - 2 . 0 5 b / a r t i c l e . m s , na primer, uporablja paket m s . Oblikovan dokument si na zaslonu ogledamo takole:
groff -Tascii -ms /usr/share/doc/bash-2.05b/article.ms

Prva izbira, - T a s c i i , ukazuje, naj g r o f f za izpis uporabi znakovni izpis, ki si ga lahko ogledamo na zaslonu, druga izbira, - m s , pa zahteva, da g r o f f za oblikovanje uporabi makro m s . Opisani na cin je sploen izbiro - m s bi lahko nadomestili z - m a n in tako dosegli enak u cinek kakor s programom m a n . NAMIG Besedo makro je v povezavi z ra cunalnitvom modro naglaevati na jo naglasimo prvem zlogu tako kakor podobno zvene co besedo mikro. Ce na zadnji zlog, tako da se rima z besedo nebo, pomeni zvodnika. Je bil to na namen?

Nadbesedilni spisi v obliki HTML

Z dokumentacijo v nadbesedilni obliki HTML smo se e seznanili na strani 100, v poglavju o namizju KDE. Drug ve cji sklop dokumentacije, ki jo navadno beremo v

446

Dodatek A

obliki HTML, so spisi HOWTO. Spisi HOWTO (iz angl. how to? kako se lotimo cesa) so del projekta dokumentiranja Linuxa (TLDP, angl. The Linux Documentation Project ) in za razliko od sestavkov priro cnika, ki opisujejo posami cne programe ali klice funkcij, obravnavajo posamezne oje specializirane teme, denimo tiskanje, omreje PPP ali relacijske zbirke podatkov. Ceprav spise HOWTO navadno res beremo v obliki HTML, to ni edina oblika, v kateri so dostopni. HTML je zaradi nadbesedilnih povezav sicer res zelo priro cen za sprotno branje na zaslonu; kadar moramo napisano natisniti na papir, pa se kar nekaj drugih oblik zapisa bolj izkae. Zato so snovalci projekta TLDP kot izvirno obliko izbrali sploneji jezik za ozna cevanje, SGML. Spise te oblike nato s primernimi programi predelajo v HTML, postscript, PDF . . . TLDP ni izjema tudi dokumentacija KDE je pripravljena enako. Spisi HOWTO po dolini (od nekaj strani do nekaj deset strani) in namenu sodijo nekako na sredino projekta TLDP. Tega poleg njih sestavljajo e nekaj sto strani dolgi vodniki, ki celostno obdelajo enega od vidikov uporabe Linuxa (eden od vodnikov Namestitev in za cetek dela z Linuxom je preveden tudi v sloven cino). Na nasprotnem koncu spektra pa so seveda sestavki priro cnika. Sestavki iz poglavij 1, 6 in 8 so praviloma deli distribucijskih paketov programov, ki jih opisujejo; osirotele sestavke iz preostalih poglavij pa je prevzel projekt TLDP. Sestavke v obliki HTML spoznamo po priponi . h t m l . Ogledamo si jih lahko s katerim od grafi cnih pregledovalnikov, Konqueror ali Mozilla, v terminalskem na cinu pa z
lynx datoteka.html

ali z
links datoteka.html

GNU Info
Zdaj smo verjetno e ugotovili splono pravilo pri dokumentaciji: vsi dokumentacijski sistemi izhajajo iz spisov, napisanih v cim sploneji izvorni obliki, nato pa jih s primernimi programi spremenimo v obliko, primerno za branje na zaslonu, ali pa v obliko, primerno za tiskanje. Referen cni priro cnik je tako napisan v obliki ROFF, ki jo predelamo s programoma n r o f f in t r o f f . Projekt LDP in dokumentacija KDE izhajata iz oblike SGML, ki jo z raznimi orodji predelamo v HTML, DVI, postscript, PDF, ali celo cisto navadno besedilno datoteko. Tudi zasnova sistema GNU Info je podobna. Izvorna oblika je Texinfo; to pa lahko prevedemo bodisi s programom m a k e i n f o v obliko Info, primerno za ogledovanje na zaslonu, bodisi s stavnim programom Tex in natisnemo. Datoteke s pripono . i n f o so

Dodatek A

447

v zapisu GNU Info. Pregledujemo jih s programom i n f o . Ta pri cakuje, da so besedila v obliki Info name cena v imeniku / u s r / i n f o / . Za zgled si oglejmo navodila za Texinfo:
info texinfo

Navodila ce pritisnemo o krmarjenju po datotekah Info nam program i n f o zaupa, Ctrl + H . Sistem GNU Info se je porodil iz nezadovoljstva z obliko ROFF; v primerjavi z njo ima res kar nekaj prednosti, na primer nadbesedilne povezave. Kljub vrsti nadvse domiselnih tehni cnih reitev, ki ga odlikujejo, pa vendarle kae, da bo ostal omejen na programje iz projekta GNU, saj so se noveji projekti pri izbiranju izvorne oblike dokumentacijskega sistema odlo cili za bolj standarden in zmogljiveji SGML.

Priro cniki v KDE

Za tiste, ki jim ukazna vrstica ni tako doma ca, obstaja e eno orodje za pregledovanje priro cnika v okolju KDE. Izbira v menuju Modrec Pomo c nam odpre Sredi ce za pomo c v KDE. V levem zavihku Vsebina najdemo Strani priro cnika za Unix in Brskanje po straneh info, prav tako pa tudi druge priro cnike in dokumentacijo predvsem za programe iz okolja KDE. Iskanje s tem orodjem je olajano, saj je precej razli cnih besedilnih zapisov zbranih v enem okolju. Ima pa to slabo lastnost, da je bistveno po casneje od iskanja in prebiranja dokumentacije v ukazni lupini.

Dokumentacija za programske pakete in jedro

Pakete RPM praviloma spremlja poleg opisanih oblik dokumentacije tudi nekaj dokumentacije v surovi besedilni obliki; najdemo jo v podimenikih imenika / u s r / s h a r e / d o c / . Osnovna dokumentacija je urejena po podimenikih, poimenovanih po paketu, katerega del so. Paketi, ki so namenjeni izklju cno dokumentiranju drugih paketov, pa v imenu vsebujejo e - d o c - pred tevilko razli cice elimo na primer izvedeti ve paketa. Ce c o ukazni lupini b a s h , moramo najprej z ukazom r p m - q b a s h ugotoviti, katero izdajo uporabljamo. Precej verjetno bomo namestimo iskano nali v imeniku / u s r / s h a r e / d o c / b a s h - 2 . 0 5 b / ali podobnem. Ce e pripadajo ci paket b a s h - d o c - 2 . 0 5 b , v imeniku / u s r / s h a r e / d o c / b a s h - d o c - 2 . 0 5 b / najdemo e ve c dokumentacije. Z drugimi paketi ravnamo podobno. Navadne besedilne sestavke, ki ne uporabljajo nobene od oblik ozna cevanja besedila, si ogledujemo s programom l e s s ; ta je po uporabnosti in sposobnostih razirjeni program m o r e :

448

Dodatek A

Slika A-1:
Strani referen cnega priro cnika in strani info lahko pregledujemo v Sredi cu za pomo cv KDE.

less datoteka more datoteka

Po datoteki se premikamo z ukazi, ki so rabljeni v urejevalnikih. bolj razirjenih Za eno vrstico naprej se lahko premaknemo s tipko ali E ali Ctrl + E ali J ali Ctrl + N ali . Izhod iz programa nam omogo ca pritisk na Q . Hitra navodila prikli cemo s Enter H ali z ukazom
less --help

Podobno kakor s paketi RPM je dokumentirano tudi samo jedro, le da besedilnih sestavkov ne najdemo v imeniku / u s r / s h a r e / d o c , ampak v /usr/src/linux- 2.4/Documentation.

Spleti ca
Ni c ne pretiravamo, ce trdimo, da so cisto vsi podatki o Linuxu dostopni v internetu. si opis sposodimo pri Douglasu Adamsu: Kljub vsemu pa to ne rei naih teav. Ce internet je velik. Res velik. Sploh ne boste verjeli, kako gromozansko neizmerno velik je. Torej, morda se vam zdi, da je od vas do vaega ponudnika interneta e kar dale c, ampak to je e vedno nitrc v primerjavi z internetom . . . Zato v pomo c navajamo nekaj mest, s katerih lahko za cnemo raziskovati splet, tako da prebiramo novice o

Dodatek A

449

splonem v ra cunalnitvu in posebnem v Linuxu ali pa snemamo k sebi tiso cere pakete programov.

Novice in informacijski portali

x Linux.com, h t t p : / / w w w . l i n u x . c o m / Stran z ambicijo, da bi bila ni c ve c in ni c manj kot spletni portal za vse, kar je povezano z Linuxom. x Slashdot, h t t p : / / s l a s h d o t . o r g / Forum z novicami in diskusijo o novostih, ki neposredno ali posredno zadevajo Linux in prosto programje. x Linux Weekly News, h t t p : / / l w n . n e t / Vsak cetrtek povzetek najpomembnejega, kar se je pretekli teden dogajalo v zvezi z Linuxom. x Linux Gazette, h t t p : / / w w w . l i n u x g a z e t t e . c o m / Spletni mese cnik z novicami in clanki o uporabi Linuxa. x Linux Journal, h t t p : / / w w w . l i n u x j o u r n a l . c o m / Doma ca stran mese cnika Linux Journal s sprotnimi elektronskimi objavami ve cine tiskane vsebine revije in z bogatim arhivom. x Linux Magazine, h t t p : / / w w w . l i n u x - m a g . c o m / Doma ca stran mese cnika Linux Magazine, ki tudi vzporedno objavlja natisnjene clanke. x Linux Today, h t t p : / / l i n u x t o d a y . c o m / Portal z novicami o Linuxu. x NewsForge, h t t p : / / n e w s f o r g e . c o m / Alternativni novi carski portal o vsem, povezanim z Linuxom in malo ire, namenjen geekom. x News.com, h t t p : / / n e w s . c o m . c o m / ire zastavljen novi carski portal. x The Register, h t t p : / / w w w . t h e r e g i s t e r . c o . u k / ire zastavljen novi carski portal z dnevno sveimi novicami. x Kernel Traffic Home Page, h t t p : / / k t . z o r k . n e t / Tednik o dogajanjih v zvezi z jedrom Linuxa. x The Linux Documentation Project, h t t p : / / w w w . t l d p . o r g / Doma ca stran projekta TLDP, na kateri najdemo najnoveje izdaje spisov HOWTO. Njeno slovensko zrcalo je h t t p : / / w w w . c a m t p . u n i - m b . s i / L D P / . x DistroWatch, h t t p : / / w w w . d i s t r o w a t c h . c o m Spleti ce zbira podatke o skoraj vseh distribucijah Linuxa in nas zna napotiti na prava mesta, kjer o vsaki izvemo podrobnosti.

450

Dodatek A

x Slovensko drutvo uporabnikov Linuxa (LUGOS), h t t p : / / w w w . l u g o s . s i / Obvezno branje za vse, ki elijo biti v stiku s slovensko skupnostjo uporabnikov Linuxa: od tega, kje bo naslednja namestitvena zabava, do tega, kako napreduje slovenjenje Linuxa. Tu najdemo tudi najnoveje pakete poslovenjene Mozille in pisarnikega paketa OpenOffice.org za Linux in MS Windows. x Slo-Tech, h t t p : / / w w w . s l o - t e c h . c o m / Stran za slovenske tehni cne navduence, od navijanja procesorjev do intervjujev z ra cunalnikimi zvezdami. x Pingo, h t t p : / / w w w . p i n g o . o r g / Spleti ce, kjer med drugim najdemo tudi popravke in programe iz te knjige, seveda poleg celotne distribucije Pingo in e cesa, povezanega z njo. x Virtualna knjinica Slovenije, h t t p : / / c o b i s s . i z u m . s i / V vzajemni bibliografsko-kataloni zbirki podatkov COBIB.SI lahko pogledamo, katere knjige o Linuxu so na voljo v slovenskih knjinicah, preden se podamo na pohod ponje. x Spletna knjigarna zalobe Pasadena, Nazadnje pa e mesto, kjer lahko to in druge knjige o Linuxu kupite s popustom in ostanete v stiku z avtorji.
http://www.pasadena.si/knjigarna/

Skladi ca paketov
x Red Hat, Inc., h t t p : / / w w w . r e d h a t . c o m / Doma ca stran podjetja Red Hat, izdelovalca najbolj razirjene distribucije Linuxa. Na portalu najdemo najnoveje varnostne popravke in veliko prosto dostopnih specializiranih priro cnikov. x Sourceforge, h t t p : / / s o u r c e f o r g e . n e t / Najve cje skladi ce v tem delu oson cja za razvoj in distribucijo prostega programja z desetinami tiso cev paketov in stotiso ci registriranih uporabnikov. Vnaprej pripravljene in prevedene pakete lahko k sebi presnamemo kar od tu. x Rpmfind.net, h t t p : / / r p m f i n d . n e t / l i n u x / R P M / Najobirneji katalog vseh i paketov v zapisu RPM. Ce cemo poseben paket, katerega ime e poznamo, za cnimo tu. x Freshmeat, h t t p : / / f r e s h m e a t . n e t / Novice o najnovejih programskih paketih e ne vemo natanko, kaj i za Linux. Ce cemo, bomo tukaj zagotovo nali. x Tucows, h t t p : / / l i n u x . t u c o w s . c o m / Ponuja tako prosto kot komercialno programje. Koristen je dnevni seznam najpopularnejih paketov, s katerim iz mnoice podobnih programov izberemo pravega. Izogibati pa se moramo programom, ki pod krinko koristnega po cno e kaj.

Dodatek A

451

x Ibiblio, h t t p : / / w w w . i b i b l i o . o r g / p u b / L i n u x Obstaja zato, da bi brezpla cno ponujal prosto programsko opremo in je te zbral za priblino 200 GB. Tu najdemo tudi najnoveje celotne distribucije skupaj z binarnimi slikami plo c. x FSF, h t t p : / / w w w . g n u . o r g / Brez Free Software Foundation (FSF) ne bi bilo programske opreme GNU, to pa je njihovo spletno mesto. Na njem najdemo informacije o paketih, ki jih FSF vzdruje, kar seveda vklju cuje Emacs, in pamflete Richarda Stallmana. x Savannah, h t t p : / / s a v a n n a h . g n u . o r g / Je razvojno in distribucijsko spleti ce FSF po vzoru Sourceforga. Gosti priblino 2000 prostih projektov. x ARNES FTP datote cni arhiv, h t t p : / / w w w . a r n e s . s i / f t p . h t m Je slovenska je stroek nae omrene kopija pomembneje proste programske opreme. Ce povezave odvisen od koli cine tujega prometa, bomo toliko bolj znali ceniti ta arhiv. x CAMTP zrcala, h t t p : / / w w w . c a m t p . u n i - m b . s i / Vzdruje slovensko kopijo jedra, distribucije Debian, vse dokumentacije TLDP ter nekaj razirjenih elektronskih knjig. x LinuxISO.org, h t t p : / / w w w . l i n u x i s o . o r g / Omenimo e spleti ce, kjer lahko najdemo javno dostopne slike namestitvenih plo c vseh distribucij Linuxa. Za hitreje in udobneje prenaanje datotek se dinami cno sklicuje na razli cna skladi ca slik plo c. x Sound & MIDI Software For Linux, h t t p : / / w w w . l i n u x s o u n d . a t / Na strani je redno posodabljan imenik vseh paketov, ki so kakorkoli povezani z zvokom in glasbo ter delujejo v operacijskem sistemu Linux. x Planet CCRMA at home,
h t t p : / / w w w - c c r m a . s t a n f o r d . e d u / p l a n e t c c r m a / s o f t w a r e / CCRMA je oddelek za ra cunalnike raziskave glasbe in akustike (angl. Center for Computer Research in Music and Acoustics ) univerze v kalifornijskem Stanfordu. Vsebuje obirno zbirko paketov RPM za zadnje distribucije RedHat. Gre za programe, ki so namenjeni predvajanju in obdelavi zvoka in glasbe ter ve cpredstavnosti in videa.

x Linuxartist.org, h t t p : / / l i n u x a r t i s t . o r g / Novice iz sveta grafike, animacije, videa in ve cpredstavnosti v povezavi z Linuxom. Ker je internet tako brezmejen, nam lahko pri iskanju ivanke v kopici datotek, raztroenih po spletnih strenikih sveta, pomagajo streniki. x Google, h t t p : / / g o o g l e . c o m / nam pomaga poiskati dokumente, ki vsebujejo i iskalni niz. Pozna vsebino ve c kakor treh milijard spletnih strani. Ce cemo

452

Dodatek A

strani, ki so posebej namenjene Linuxu, lahko izkoristimo njemu posve cene podstrani na h t t p : / / g o o g l e . c o m / l i n u x . x Najdi.si, h t t p : / / n a j d i . s i / deluje podobno kakor Google in i ce spletne dokumente, ki vsebujejo iskalni niz znakov, vendar je iskanje omejeno na slovensko govorno podro cje in je zanj prilagojeno. Mnogi si bomo eno od teh strani nastavili kot privzeto stran, ko odpremo brskalnik. Za katero se bomo odlo cili, je odvisno predvsem on naega okusa in zanimanja.

Novi carske skupine

Nekoliko bolj dvosmerno komunikacijo kot splet omogo cajo elektronske novice, ki se prenaajo prek novi carskih strenikov. Vsak ponudnik interneta ima navadno za svoje uporabnike svoj novi carski strenik, nekaj tipi cnih pa je: x news.siol.net, x news.amis.net, x n e w s . a r n e s . s i in x news.softnet.si. Tole je seznam nekaj zanimivejih novi carskih skupin. x c o m p . o s . l i n u x . a d v o c a c y Prepri cevanje (prepri canih?) o tem, zakaj je Linux naj- operacijski sistem x c o m p . o s . l i n u x . a l p h a Razprava o Linuxu na procesorjih DEC Alpha x c o m p . o s . l i n u x . a n n o u n c e Napoved novih programskih paketov za Linux in dogodkov, povezanih z Linuxom; vodena skupina x c o m p . o s . l i n u x . a n s w e r s Vodena skupina, v kateri so tu in tam objavljene zbirke vpraanj z odgovori x c o m p . o s . l i n u x . d e v e l o p m e n t . a p p s Razvoj namenskih programov za Linux x c o m p . o s . l i n u x . d e v e l o p m e n t . s y s t e m Razvoj sistemskih programov za Linux x c o m p . o s . l i n u x . h a r d w a r e Linux in strojna oprema x c o m p . o s . l i n u x . m 6 8 k Linux na procesorjih 68000

Dodatek A

453

x c o m p . o s . l i n u x . m i s c Razpravljanje o Linuxu, ki ne sodi v nobeno drugo skupino x c o m p . o s . l i n u x . n e t w o r k i n g Linux in omreje x c o m p . o s . l i n u x . p o r t a b l e Linux in prenosni ra cunalniki x c o m p . o s . l i n u x . s e c u r i t y Linux in varnost x c o m p . o s . l i n u x . s e t u p Nastavitev Linuxa x c o m p . o s . l i n u x . x Linux in okna X x c o m p . u n i x . i n t e r n a l s Zamisli in ustroj Unixa x c o m p . w i n d o w s . x . k d e Namizje KDE Natete skupine seveda niso niti priblino vse, ki se tako ali druga ce ukvarjajo z velja, da je hierarhija c o m p . o s . l i n u x v celoti namenjena Linuxu, pa Linuxom. Ce najdemo marsikaj, kar ni povezano samo z Linuxom, tudi drugod. Programerje bodo morda zanimale skupine iz hierarhije c o m p . l a n g ; tiste, ki se ukvarjajo z ra cunalniko grafiko, utegnejo zanimati skupine iz c o m p . g r a p h i c s ipd. V Sloveniji imamo dve novi carski skupini, posve ceni Linuxu: x s i . c o m p . o s . u n i x Sploni pogovori o Unixih, tudi o Linuxu x s i . o r g . l u g o s Obvestila Drutva uporabnikov Linuxa Slovenije (LUGOS)

Dopisni seznami
Tujih dopisnih seznamov, ki pokrivajo Linux oziroma to ali ono podpodro cje Linuxa, je preve c, da bi jih natevali. Omejili se bomo na doma ce. x lugos-list@lugos.si Sploni forum clanov drutva uporabnikov Linuxa v Sloveniji; splona razprava o vseh vpraanjih, povezanih z Linuxom x lugos-slo@lugos.si Razprava o prilagoditvah Linuxa slovenskim potrebam; forum prevajalcev dokumentacije in programskih vmesnikov x lugos-mozilla@lugos.si Razprava o slovenjenju in uporabi Mozille, tako za Linux kot za MS Windows x lugos-tech@lugos.si Pripravljanje slovenske distribucije Linuxa pod okriljem slo-techovcev x lugos-org@lugos.si Razprava o organiziranju namestitvenih zabav

454

Dodatek A

x lugos-prog@lugos.si Razprava o programiranju v Linuxu x lugos-sec@lugos.si Linux in varnost x lugos-bla@lugos.si Sploni cvek o Linuxu ali pa tudi ne; vse tisto, zaradi cesar bi na drugih listah dobili ukor moderatorja liste x users@sl.openoffice.org Razprava uporabnikov o slovenskem OpenOffice.org Na celno velja, da so za skromneje izmenjevanje sporo cil primerneji dopisni seznami, za ve cje pa novi carske skupine. Sicer pa velja za dopisne sezname ve cina tistega, kar smo povedali za novi carske skupine.

Prijava na seznam in odjava s seznama

Prijava na seznam in odjava z njega je na splono odvisna od programa, ki skrbi za razpe cevanje sporo cil in upravljanje. V praksi pa je vse skupaj preprosto. Vse sezname na streniku l u g o s . s i upravlja program Sympa, zato veljajo za prijavljanje in odjavljanje enaka pravila. Na kratko si jih oglejmo. je naslov seznama i m e _ s e z n a m a @ l u g o s . s i , je naslov za upravne zadeve Ce se elimo prijaviti na seznam l u g o s - l i s t , poljemo na upravni s y m p a @ l u g o s . s i . Ce naslov sporo cilo, katerega telo se za cne z vrsticama:
subscribe lugos-list end

Prva vrstica pove, da bi se radi naro cili na seznam l u g o s - l i s t (Sympa v tem potnem streniku skrbi za ve c seznamov, ne samo za tega), druga pa pove Sympi, naj s to vrstico neha tolma citi sporo cilo kot zaporedje ukazov. Morebitni podpis, ki ga bo potni program pripel sporo cilu, ga zato ne bo motil. se elimo naro Ce citi za prejemanje pote na kaken drug naslov, kot je ta, s katerega poiljamo sporo cilo, bomo morali v telo sporo cila namesto prejnjega dopisati e svoj novi naslov:
subscribe lugos-list drug-naslov@domena.si end

Zelo podobno poteka tudi odjavljanje s seznama:

unsubscribe lugos-list end

Dodatek A

455

Prijavo in odjavo s seznama z naslovom i m e _ s e z n a m a @ l u g o s . s i lahko izvedemo tudi tako, da za prijavo poljemo sporo cilo na naslov i m e _ s e z n a m a - s u b s c r i b e @ l u g o s . s i , za odjavo z dopisnega seznama pa na naslov i m e _ s e z n a m a - u n s u b s c r i b e @ l u g o s . s i . uporabljamo ve Ce c kot en potni naslov, moramo paziti, da to sporo cilo poljemo z istega naslova, na katerega smo se prijavili. potrebujemo dodatno pomo Ce c, poljemo na upravni naslov s y m p a @ l u g o s . s i naslednje sporo cilo:
help end

IRC
V casih potrebujemo hiter odgovor na kakno vpraanje, ki nam tisti hip onemogo ca nadaljevanje z delom. Eno od hitrih komunikacijskih orodij je tudi IRC (internetna imamo nekaj sre klepetalnica ali angl. Internet Relay Chat ). Ce ce in je v kanalu prisoten kdo, ki se je s cim podobnim e sre cal, lahko zelo hitro dobimo odgovor na nae vpraanje. Uporabni so tudi kot sti ci ce, kjer se druijo razvijalci raznih projektov ali uporabniki dolo cenih programov. V doma cih strenikih IRC, i r c . a r n e s . s i , i r c . s i o l . n e t , i r c . u n i - m b . s i ter i r c . l i n k . s i sta najpomembneja kanala # l i n u x in # l u g o s . Od tujih strenikov omenimo i r c . g n o m e . o r g , kjer se v kanalih # g n o m e , # g i m p in # g t k + odvijajo debate glavnih razvijalcev teh projektov. Zanimiv je tudi strenik i r c . f r e e n o d e . n e t , ki gosti debatne kanale ve cjega tevila projektov in razvijalskih skupin. Katere skupine in projekti so to, si lahko ogledamo na strani h t t p : / / f r e e n o d e . n e t / g r o u p s . s h t m l .

FTP
Streniki, ki ponujajo programje, so danes univerzalni v tem smislu, da omogo cajo ve c vrst dostopa. Pred nekaj leti smo lahko datoteke s strenikov to cili k sebi s protokolom FTP, danes pa streniki datoteke ponujajo tudi za dostop s protokolom HTTP. Ve cino strenikov smo tako e reklamirali v poglavju o spleti cih. Poleg teh spleti c pa ostaja e nekaj strenikov, ki ponujajo le hiter FTP. Najbolje zaloeno mesto za brezimni FTP v nai relativni bliini je f t p . t u w i e n . a c . a t . Tam se v podimenikih imenika / l i n u x zrcali bolj ali manj vse, kar je zanimivega. Dostop z brezimnim FTP je opisan na strani 387.

DODATEK B

tiri ukazne lupine

Na naslednjih straneh so v razpredelnici primerjalno natete posebnosti tirih najpogostejih in najbolj prenosljivih ukaznih lupin. Z njimi naj bi si bralec pomagal pri branju in pisanju ukaznih skript v ukazni lupini, ki je e ne pozna, pozna pa katero izmed tirih navedenih. Lupine so si med seboj skladenjsko tako podobne, da za rabo obi cajno zado ca zgled, kako je nek skladenjski element v lupini izveden. Spremenljivke
Lastnost Prireditev vrednosti krajevni spremenljivki Deklaracija vrste spremenljivke okolja Prireditev vrednosti spremenljivkam okolja Uporaba spremenljivk Csh
set x=1

Sh
x=1

Ksh
x=1 typeset

Bash
x=1 declare

ali t y p e s e t

setenv IME Alfa

IME=Alfa export IME echo $NAME; set s=b; echo a${s}c; abc

export IME=Alfa

export IME=Alfa

echo $NAME; set s = b; echo a${s}c; abc

e c h o $ N A M E ; ali print $NAME; set s = b; echo a${s}c; abc

e c h o $ N A M E ; ali print $NAME; set s = b; echo a${s}c; abc

Spremenljivke s posebnim pomenom

Lastnost PID trenutnega procesa Vrednost zadnjega procesa Ime zadnjega procesa v ozadju Csh
$$ #status

Sh
$$ $? $!

Ksh
$$ $? $!

Bash
$$ $? $!

Polja
Lastnost Prireditev vrednosti spremenljivki, ki ozna cuje polje Csh
set x = ( a b c )

Sh

Ksh
y[0]=a; y[1]=b; y[2]=c; set -A Abeceda Alfa Beta echo ${x[1]} ${y{x[2]}} echo ${y[*]} echo ${#y[*]}

Bash

Priklic izbranih vrednosti polja Priklic vseh vrednosti polja tevilo elementov v polju

echo $x[1] $x[2] echo $x $x[*] echo $#x

458

Dodatek B

Prestrezanje izhoda ukaza

Lastnost Prestrezanje izhoda ukaza v spremenljivko Uporaba vrednosti v polju Csh
set d = date echo $d; echo $d[1], $d[2], ...; echo $#d

Sh
d=date echo $d

Ksh
d=$(date) print $d

Bash
d=date

ali d = $ ( d a t e )

Argumenti ukazne vrstice

Lastnost Dostop do argumentov Nastavitev pozicijskih parametrov tevilo argumentov v ukazni vrstici Csh
$argv[0], $argv[1]

ali $ 1 , $ 2

Sh $1, $2 . . . $9
set a b c; set date; echo $1 $2 . . .

Ksh $1, $2 . . .
set a b c; set $(date); echo $1 $2 . . . $#

Bash $1, $2 . . .
set a b c; set $(date); echo $1 $2 . . . $#

$#argv

$#

Nadomestni znaki za imena datotek

Lastnost Nadomestni znak za en znak Ni c ali ve c znakov Natanko en znak iz natete mnoice Natanko en znak iz intervala znakov Natanko en znak iz komplementarnega zaporedja znakov Csh
? * [abc] [a-c]

Sh
? * [abc] [a-c] [!a-c]

Ksh
? * [abc] [a-c] [!a-c]

Bash
? * [abc] [a-c] [!a-c]

Preusmeritev standardnih enot in cevovodi

Lastnost Preusmeritev vhoda v datoteko Preusmeritev izhoda v datoteko Preusmeritev izhoda v datoteko z dovoljenim prepisovanjem Preusmeritev izpisa napak v datoteko Preusmeritev standardnega izhoda in izpisa napak v datoteko Datoteke na mestu Csh
ukaz < datoteka ukaz > datoteka ukaz >| datoteka

Sh
ukaz < datoteka ukaz > datoteka

Ksh
ukaz < datoteka ukaz > datoteka ukaz >| datoteka

Bash
ukaz < datoteka ukaz > datoteka ukaz >| datoteka

( ukaz > /dev/tty) >& napake ukaz >& datoteka

ukaz 2> napake ukaz > datoteka 2>&1

ukaz 2> napake ukaz > datoteka 2>&1

ukaz 2> napake ukaz > datoteka 2>&1

ukaz << EOF besedilo EOF ukaz1 | ukaz2

ukaz << EOF besedilo EOF ukaz1 | ukaz2

ukaz << EOF besedilo EOF ukaz1 | ukaz2

ukaz << EOF besedilo EOF ukaz1 | ukaz2

Preusmeritev standardnega izhoda enega ukaza v vhod drugega Soproces

ukaz |&

Pogojno izvajanje
Lastnost Logi cni i n Logi cni a l i Branje iz standardnega vhoda Csh
ukaz1 && ukaz2 ukaz1 || ukaz2 set ime=$< ; set ime = line

Sh
ukaz1 && ukaz2 ukaz1 || ukaz2 read ime; read ime1 ime2

Ksh
ukaz1 && ukaz2 ukaz1 || ukaz2 read ime; read ime1 ime2...read; read ime?"Vnesi ime"

Bash
ukaz1 && ukaz2 ukaz1 || ukaz2 read ime; read ime1 ime2...read; read ime?"Vnesi ime"

Izra cunavanje matemati cnih izrazov

Lastnost Izra cun Csh
@ vsota = 1 + 1

Sh
vsota= expr 1 + 1

Ksh
(( vsota= 1 + 1 )) ; let vsota=1+1

Bash
(( vsota= 1 + 1 )) ; v s o t a = e x p r 1 + 1 ali let vsota=1+1

Izklop izmeta posmrtnih ostankov

Lastnost Izklop Csh
limit coredumpsize 0

Sh

Ksh
ulimit -c 0

Bash ali r l i m i t
ulimit -c 0

Dodatek B

459

Uporaba tilde
Lastnost Doma ci imenik Doma ci imenik podanega uporabnika Ime trenutnega imenika Ime imenika pred zadnjo zamenjavo Csh
~ ~uporabnik

Sh

Ksh
~ ~uporabnik ~+ ~-

Bash
~ ~uporabnik ~+ ~-

Nadomestna imena
Lastnost Ustvari nadomestno ime Prikai vsa nadomestna imena Zbrii nadomestno ime Csh
alias ll ls -l alias unalias dir

Sh
alias ll="ls -l"

Ksh
alias ll="ls -l" alias

Bash
alias ll="ls -l" alias unalias dir

ali a l i a s - t

unalias dir

Priklic minulih ukazov

Lastnost
set history

Csh
set history=20 history history 10

Sh
fc -l

Ksh
automatic h i s t o r y ali f c - l history 10

Bash
history

Izpis otevil cenih minulih ukazov Izpis dela minulih ukazov Ponovitev ukaza

ali f c - l

ali h i s t o r y - 5

fc -l -5 r (zadnji ukaz); r 5 (peti ukaz); r i (ukaz, ki se za cne z i )

(zadnji ukaz); ! 5 (peti ukaz); ! i (zadnji ukaz, ki se za cne z i )

!!

r (zadnji ukaz); r 5 (peti ukaz); r i (ukaz, ki se za cne z i )

Na cin urejanja
Lastnost Izbira na cina urejanja Csh Sh Ksh
set -o vi

Bash ali s e t - o e m a c s
set -o vi

ali s e t - o e m a c s

Signali
Lastnost Lovljenje signalov Csh
onintr

Sh
trap

Ksh
trap

Bash
trap

Inicializacijske datoteke
Lastnost Prijavne inicializacijske datoteke Inicializacijske datoteke pri vsakem zagonu lupine Csh
.login .cshrc

Sh
.profile

Ksh
.profile ENV=file

Bash
/etc/bash_profile /.bash_profile /etc/bashrc /.bashrc

Funkcije
Lastnost Dolo citev funkcije Klic funkcije Csh Sh
fun () ukazi ; fun

Ksh
function fun () ukazi ; fun

Bash
function fun () ukazi ; fun

Pogojni stavek
Lastnost Pogojni stavek Csh
if ( pogoj ) then ukazi endif

Sh
if [ pogoj ] then ukazi fi if ukaz then ukazi fi if ukaz then ukazi elif ukaz then ukazi else ukazi fi

Ksh
if [[ pogoj ]] then ukazi fi if ukaz then ukazi fi if ukaz then ukazi elif ukaz then ukazi else ukazi fi

Bash
if [[ pogoj ]] then ukazi fi if ukaz then ukazi fi if ukaz then ukazi elif ukaz then ukazi else ukazi fi

if { ( ukaz ) } then ukazi endif

Pogojni stavek z razcepom

if ( pogoj ) then ukazi else if ( pogoj ) then ukazi else ukazi endif

460

Dodatek B

Skok in razvejitev
Lastnost Skok Csh
goto oznaka . . . oznaka : switch ( v ) case vzorec1 : ukazi breaksw case vzorec2 : ukazi breaksw default: ukazi breaksw endsw case v in vzorec1 ) ukazi ;; vzorec2 ) ukazi ;; *) ukazi ;; esac case v in vzorec1 ) ukazi ;; vzorec2 ) ukazi ;; *) ukazi ;; esac case v in vzorec1 ) ukazi ;; vzorec2 ) ukazi ;; *) ukazi ;; esac

Sh

Ksh

Bash

Razvejitev

Pogojne zanke
Lastnost Pogoj w h i l e Csh
while ( izraz ) ukazi end foreach e ( seznam ) ukazi end

Sh
while ukaz do ukazi done for e in seznam do ukazi end

Ksh
while ukaz do ukazi done for e in seznam do ukazi end

Bash
while ukaz do ukazi done for e in seznam do ukazi end for (( i=1 ; i<=9 ; i++ )) do ukazi end

Pogoj f o r

ali

Stavek u n t i l

until ukaz do ukazi end repeat 3 "echo Hura!"

until ukaz do ukazi end

until ukaz do ukazi end

Stavek r e p e a t

DODATEK C

Vi in Emacs
Ne glede na to, kako ra cunalnik uporabljamo, moramo prej ali slej spoznati vsaj enega od urejevalnikov besedil. Bodisi bomo morali urediti sistemske datoteke ali nastavitvene datoteke svojega okolja bodisi si bomo morali na hitro zapisati neoblikovano besedilo; za takna opravila bomo najverjetneje uporabili urejevalnik besedila. Navadno je potratno za takne posege pognati urejevalnik iz pisarnikega paketa, po drugi strani pa ti urejevalniki tudi niso tako razirjeni kakor nekateri standardni urejevalniki, da bi mogli upravi ceno pri cakovati, da bo eden od njih name cen v sistemu, v katerem ga potrebujemo. Med standardne uvr camo urejevalnik Vi s svojimi ponovitvami, raziritvami in posnemovalniki ter urejevalnik Emacs. Standardni urejevalnik v namizju KDE je kedit. Tudi z njim si lahko koristno pomagamo pri urejanju besedilnih datotek. Ve c o njem izvemo v poglavju 3.

Vi
Vi (angl. Visual Interface ) je urejevalnik besedila, ki ga je Bill Joy sprogramiral za zgodnjo razli cico operacijskega sistema BSD in izrecno za prvi priljubljeni terminal Lear-Siegler ADM-3a z naslovljivim kazalcem. Urejevalnik se je v sistemih Unix uveljavil kot standard de facto, vendar se je njegova priljubljenost nekoliko zmanjala zaradi vse bolj razirjenega urejevalnika Emacs. al izvirna razli cica urejevalnika Vi ni prosti program, zato so distribucijam Linuxa priloeni kloni; najbolj priljubljen je Vim, katerega ime je okrajava anglekih besed Vi IMproved. Razlog, zakaj urejevalnik upoteva nenavadne smerne tipke za premikanje kazalca, je zgodovinski in prav tehni cne oznake terminala. Terminali ADM-3a zato smo omenili so imeli na tipkah H , J , K in L narisane drobne pu cice, Bill pa se je odlo cil, da ta razpored privzame v svojem urejevalniku. Vim ni zgolj posnetek izvirnega urejevalnika Vi, temve c ima tudi tevilne koristne

462

Dodatek C

dodatke. Omogo ca skladenjsko barvanje klju cnih besed za ve cino programskih jezikov in za oblikovano besedilo, v zapisih Latex in HTML, ozna cevanje trenutnega na cina, neskon cni preklic (angl. undo ), podporo smernim tipkam in vra calki . . . Ker navadno z ukazom Vi zaenemo le Vim v posnemovalnem na cinu za Vi, je najbolj priporo cljivo uporabljati kar ukaz Vim ali zanj narediti vzdevek Vi, tako kakor je to narejeno v distribuciji Pingo Linux. Vi in Vim sodita med modalne urejevalnike besedil. Ti se od nemodalnih, kakren je na primer Emacs, razlikujejo po tem, da so opravila porazdeljena na ve c na cinov. Vim pozna in lo ci ukazni ter vnosni na cin. V ukaznem na cinu urejamo besedilo, denimo briemo crke, besede ali vrstice, premikamo odstavke, datoteke shranjujemo in beremo, v vnosnem na cinu pa le vnaamo besedilo znak za znakom, kot jih vtipkavamo. Ker je za novince miselno preklapljati iz prvega delovnega na cinoma v drugega e posebej mote ce, je Vim vpeljal tudi raziritev, ki omogo ca izvajanje vseh ukazov v vnosnem na cinu; s tem se po potrebi popolnoma izognemo dvona cinovnemu delu. iz ukaznega na cina lahko izvedemo tako, da najprej Ukaze pritisnemo tipki Ctrl + O in nato vnesemo eleni ukaz. Osnovni ukazi za delo z urejevalnikom Vi in navodila za to, kako ga prvi c uporabimo, so na strani 266. Nekaj najnujnejih in najpogosteje uporabljenih ukazov pa je navedenih v tabeli na strani 466.

Emacs
Bralca, ki bi se kot za cetnik rad seznanil z Emacsom, vabimo, naj si za uvod prebere Spis HOWTO za za cetnike v Emacsu. Ugotovil bo, da je Emacs veliko ve c od urejevalnika. Nekateri so celo prepri cani, da je zaradi svoje vseobsenosti in premika v pogledu na programsko opremo pravzaprav sinonim za vero! Ne glede na pretekle in prihodnje verske vojne, ki izvirajo iz pristne gore cnosti uporabnikov orodij, pa tu opisujemo oba urejevalnika, Vi in Emacs. Emacs v priloeni razli cici e podpira vklju cevanje in prikazovanje slik med znakovnim besedilom ter pisave spremenljive irine, kar je novost tega urejevalnika. Urejevalnik Emacs poenemo tako, da vtipkamo ukaz e m a c s . Za cetnikom so takoj na zaslonu na voljo navodila, ki so vselej v urejevalniku dostopna z ukazom C - h t . Ukaz C - h t smo zapisali, kot je za opisovanje akordov tipk v navadi v okolju Emacs, beremo pa ga takole: pritisnemo tipko Ctrl in jo pridrimo, pritisnemo e tipko H , nato pa obe spustimo. Ko smo to storili, lahko opazimo, da se je v spodnji vrstici urejevalnika izpisala vrstica
C-h (Type ? for further options)-

Zdaj pritisnemo e tipko T . V urejevalniku se mora odpreti stran z navodili v angle cini; sledimo jim. Do slovenskih navodil pa pridemo prek menujev Help

Dodatek C

463

Emacs Tutorial - (Choose language)..., kjer izberemo kot jezik Slovenian. Kako pa naredimo prve uporabne korake v Emacsu in kaj zapiemo? Z ukazom C - x C - f odpremo datoteko. Datoteka je lahko e na voljo na disku in urejevalnik bo prikazal njeno vsebino ali pa bo poskrbel za prazno datoteko. Opazili bomo, da s kazalcem stojimo na za cetku datoteke in e lahko za cenjamo pisati, ce le nismo odprli datoteke, ki je pred pisanjem za citena. Kar zdaj vpiemo kot besedilo, se prikae na se kako zmotimo, lahko z vra zaslonu. Ce calko Backspace besedilo v vmesniku popravimo. Po besedilu se premikamo s tipkami za premikanje kazalca, ozna cenimi s pu cicami. Vmesnik shranimo na disk s kombinacijo tipk C - x C - s . V grafi cnem vmesniku si lahko pomagamo tudi z miko in kliknemo zgornjo menujsko letev, pa se bodo odprli podmenuji; za za cetek je najbolj koristen Files. e nismo shranili zadnje razli Urejevalnik zapustimo z ukazom C - x C - c . Ce cice datoteke, nas bo urejevalnik pred izhodom povpraal, ali jo elimo shraniti in zapisati cimo za shranjevanje, s Q pa ne, vendar moramo to zaradi na disk. Z Y se odlo varnosti e potrditi z vnovi cnim odgovorom y e s . Emacs je narejen za to, da si ga zahtevni uporabnik prilagodi po svojih eljah in potrebah. Vgrajene nastavitve so dostopne prek osnovnega menuja Options, bolj podrobno pa nastavitve prilagajamo v Options Customize Emacs. Spremembe se zapiejo v osebno nastavitveno datoteko ~ / . e m a c s . To datoteko pa smemo urejati tudi sami, ce jo le znamo. Za pokuino lahko vanjo zapiemo:
(desktop-load-default) (desktop-read)

zdaj poenemo ukaz M - x d e s k t o p - s a v e , bo Emacs ob vsakem zagonu poslej Ce obnovil stanje, kot je bilo, ko smo ga zadnji c zapustili. Enak u cinek pa doseemo tudi tako, da v Options vklopimo Save Place in Files between Sessions. Ce tipkam ali akordom pripisati nov pomen, jih poveemo s funkcijami. Tipka elimo bi raje videli, da cetek vmesnika. Ce Home nas po vgrajenem razporedu postavi na za z njo vselej sko cimo na za cetek trenutne vrstice, uporabimo ukaz:
(global-set-key [home] beginning-of-line)

Ustreznice za skok na konec vrstice se zlahka domislimo sami, to je seveda ukaz:

(global-set-key [end] end-of-line)

Monih sprememb s tem seveda nikakor ni konec, a opisali smo oba poglavitna na cina, na katera ju opravimo: vgrajeno prilagojevanje prek menujev in urejanje nastavitvene datoteke.

464

Dodatek C

Podpora za sloven cino

V Emacs je vdelana podpora za mnoge jezike in pisave. V Pingo Linuxu je podpora za sloven cino e samodejno vklopljena. Ko piemo besedilo in uporabljamo umnike, bodo ti zapisani samodejno glede na izbiro vrednosti spremenljivke okolja L A N G . Tudi pri crkovanju bo samodejno uporabljena pravilna izbira jezika. Pokaimo, kaj moramo storiti, ce elimo samodejno izbiro ro cno spremeniti. Ce piemo besedila preteno v slovenskem jeziku, bomo morebiti v nastavitveno datoteko ~ / . e m a c s zapisali ukaz
(set-language-environment "Slovenian")

s katerim povemo, naj Emacs datoteke z nesedembitnimi znaki obravnava, kot da so zapisane po razporedu ISO-8859-2 in uporabi slovenski crkovalnik. Po tem ukazu bo bomo odprli Emacs na za cetku nadzorne vrstice na dnu zaslona izpisal oznako 2 : . Ce datoteko, ki ima kaken znak v razporedu nad prvimi 128 znaki, bo Emacs samodejno privzel, da je taka datoteka zapisana s kodnim razporedom ISO-8859-2. na potni program pravilno ozna Ce cuje kodni razpored, smemo tako datoteko poslati po poti. Naslovnik s pravilno nastavljenim programom za branje pote bo lepo videl umnike. Po tej nastavitvi bo znal Emacs pravilno pretvarjati med malimi in velikimi crkami. Tudi preskakovanje besed s umniki mu ne bo ve c delalo teav. namesto kodnega razporeda ISO-8859-2 uporabimo UNICODE, bo to v statusni Ce vrstici ozna ceno kot u : . Besedilo s tipkovnico s slovenskim razporedom tipk vnaamo brez teav, umniki se glede na izbrani kodni razpored vnesejo kot osembitni znaki po razporedu zaslonska pisava podpira umnike, bodo ti ISO-8859-2 ali kot UNICODE. Ce prikazani. umnike vnaamo z neslovenskimi tipkovnicami tako, da jih sestavimo iz si cnika in posebnega znaka. Glede na zaporedje vnosa imamo na voljo predponski ali priponski na cin. Prvega vklopimo z ukazom
(set-input-method "latin-2-prefix")

cnika, na za cetku umnike vnaamo s sestavljanjem znaka ~ in ustreznega si nadzorne vrstice pa je oznaka 2 > 2 . Drugega pa poenemo z ukazom
(set-input-method "latin-2-postfix")

Ker Emacs za preverjanje crkovanja uporablja program a s p e l l , mora biti ta s podporo za sloven cino seveda name cen. Crkovanje besed v vmesniku poenemo z ukazom Tools Spell Checking Spell-Check Buffer. Po vrsti obi cemo vse besede, ki jih crkovalnik ne pozna in za katere domneva, da so napa cne. Resni cno napa cne besede

Dodatek C

465

lahko popravimo. Urejevalnik nam ponudi nekaj pravilnih besed, ki so podobne napa cno zapisani. Pravilno zapisano besedo izberemo, tako da pritisnemo znak pred ne vemo, kaj vse lahko storimo ali kako napa ponujeno besedo. Ce cno zapisano besedo popravimo, pritisnemo ? , kar na izpie nekaj pojasnil. Besede, ki so pravilno zapisane, a jih pregledovalnik e ne pozna, lahko dodamo v osebni seznam pravilnih . besed ~ / . a s p e l l . s l o v e n i a n . p w s , tako da pritisnemo I elimo, da nas Emacs pri pisanju sproti opozarja na napa Ce cno pisane besede, naloimo modul M - x f l y s p e l l - m o d e in poenemo ukaz M - x f l y s p e l l - b u f f e r . Oje obmo cje od celotnega vmesnika lahko ozna cimo in v njem preverimo crkovanje z M - x flyspell-region. Zgled inicializacijske datoteke, s katero doseemo prilagoditev za sloven cino:
(set-language-environment "Latin-2") ; prednostni kodni nabor (setq initial-frame-alist ; velikost okna ((top . 1) (left . 1) (width . 89) (height . 42))) (global-font-lock-mode t) (setq-default transient-mark-mode t) (setq-default truncate-lines t) (setq-default column-number-mode t) ; ; ; ; skladenjsko barvanje ozna cevanje izbranega obmo cja ovijaj vrstice prikazuj tevilko stolpca

(defun slovene-latin2-mode () "Slovene with Latin2 encoding" (interactive) ; podpri preprost vnos znakov z akcenti (iso-accents-mode) (iso-accents-customize "slovenian") ; podpri pretvarjanje med nabori (put downcase-region disabled nil) (put upcase-region disabled nil)) ; Sloven cina naj bo privzeti jezik za znakovne datoteke (add-hook text-mode-hook (function (lambda() (auto-fill-mode) ; prelomi predolge vrstice (slovene-latin2-mode))) t ) (setq font-lock-maximum-decoration ; pisano barvanje besedila ((t . 3))) (setq visible-bell 1) ; pri opozorilu pobliska ; Prilagoditev tipkovnice (global-set-key [\C-prior] beginning-of-buffer) ; Ctrl-PgUp (global-set-key [\C-next] end-of-buffer) ; Ctrl-PgDn (global-set-key [\C-backspace] backward-kill-word) ; pobrie besedo levo (global-set-key [?\C-c ?g] goto-line) ; sko ci v vrstico

466

Dodatek C

Opis
izhod iz urejevalnika odprtje datoteke vnos datoteke v trenutni vmesnik prikaz ukazov, ki vsebujejo besedo ustavitev ukaza razveljavitev spremembe obnovitev datoteke po sesutju sistema obnovitev vsebine zaslona iskanje naprej iskanje nazaj naprej za znak, besedo, vrstico nazaj za znak, besedo, vrstico na za cetek vrstice, stavka, odstavka, datoteke na konec vrstice, stavka, odstavka, datoteke zbrii znak levo od kazal cka zbrii besedo levo od kazal cka zbrii stavek levo od kazal cka zbrii vse znake do naslednjega znak zbrii ozna ceno obmo cje shrani obmo cje na kroni seznam s kronega seznama prikli ci za cni ozna cevati obmo cje poi ci in zamenjaj niz znakov prikai le eno okno z datoteko prikai dve okni z datotekama zapri aktivno okno poravnaj obmo cje poravnaj odstavek besedo zapii z velikimi crkami besedo zapii z malimi crkami besedo zapii z veliko za cetnico

Emacs
C-x C-c C-x C-f C-x i C-h a C-g C-_ M-x recover-file C-l C - s ali C - M - s C - r ali C - M - r C-f, M-f, C-n C-b, M-b, C-p C-a, M-a, M-{, M-< C-e, M-e, M-}, M-> DEL M-DEL C-x DEL M - z znak C-w M-w C-y C-@ M-% C-x 1 C-x 2 C-x 0 C-M-\ M-q M-u M-l M-c

Vi
:wq :e :r :help

beseda

u v i m - r datoteka C-l / vzorec ? vzorec l, w, j h, b, k B, (, {, 1G W, ), }, G BS C-w d t znak d yy p v : s / staro/ novo/ :split :q

Tabela C-1: Seznam poglavitnih ukazov za urejanje v urejevalnikih Emacs in Vi

(global-set-key [f1] point-to-register) (global-set-key [f2] jump-to-register) ; Shranjevanje namizja poslej zahtevamo z M-x desktop-save (desktop-load-default) (desktop-read)

DODATEK D

Vodnik po distribucijah
Linux se najpreprosteje namesti v obliki paketov, ki pridejo povezani v distribucijo. Cetudi bi ga bilo teoreti cno povsem mono namestiti tako, da bi iz interneta pridobili neprilagojene izvorne pakete in te prilagodili, uskladili ter prevedli, je to nepotrebno, saj obstaja mnoica distribucij, kjer so prav to drugi storili za nas. Namen vsake distribucije je z zdruevanjem in prilagojevanjem paketov pripraviti enovito celoto, ki ustreza dolo cenim potrebam uporabnikov. Z vse ve cjo razirjenostjo sistema Linux se ne pove cuje samo tevilo njegovih uporabnikov tako relativno kot absolutno, ampak tudi tevilo distribucij. Ceprav je tak razkol v casih povod za verske vojne med privrenci posameznih lo cin, pa je vzrok zanj pravzaprav zadovoljevanje posebnih potreb uporabnikov. Nekateri elijo uporabljati zanesljiv, kot skala trden sistem z ne nujno najnovejimi razli cicami programov, drugi pa si elijo cim hitreje slediti razvoju in jih ne motijo morebitne vrzeli v varnostnem sistemu ali ne ravno najve cja trdnost sistema. Distribucije se v zadnjem casu med seboj lo cijo tudi po tem, kako so stroge glede licen cnih vpraanj. S primerjavo distribucij nikakor ne elimo razsojati, katera distribucija je najbolja, ampak pokazati, za kaj je katera od njih ob casu priprave te knjige e posebej primerna. Dobre in uspene lastnosti distribucij se dostikrat od ene distribucije prenesejo tudi na druge. Seznam ve cine vsaj delno znanih distribucij ponuja spleti ce w w w . d i s t r o w a t c h . c o m . Tam najdemo osnovne podatke o distribucijah in povezave do mati cnih spletnih pa si elimo preto strani vsake od njih. Ce citi slike plo c izbrane distribucije, se je najbolje obrniti na w w w . l i n u x i s o . o r g , kjer nas usmerijo na ustrezni zrcalni strenik.

468

Dodatek D

Debian
Distribucija Debian, s polnim imenom Debian GNU/Linux, je delo prostovoljcev, zbranih okrog projekta Debian. Zasnovana je kot popolnoma prost operacijski sistem in ga sestavljajo paketi, ki dogmati cno strogo zado cajo pravilom prostega programja. Ceprav gre za amaterski projekt (v pomenu ljubiteljstva), je Debian po mnenju mnogih ena najbolj stabilnih distribucij Linuxa. Da bi poudarili lo cevanje med jedrom Linuxa in paketi sistema, od katerih jih je precej pod licenco GNU, tudi v imenu distribucije sledijo stali cu Richarda Stallmana, naj se poudari prispevek obeh. Prva namestitev je morda teja kakor pri drugih distribucijah, predvsem zato, ker mora uporabnik odgovoriti na tevilna zelo natan cna tehni cna vpraanja. Ko je sistem postavljen, pa ga je zelo lahko vzdrevati in dograjevati. Ukaz a p t - g e t nas povee s strenikom za dostop s protokolom ftp, poi ce eleni paket in vse dodatne pakete, od katerih je ta odvisen, jih pridobi, namesti in nastavi. Tudi posodabljanje sistema je podobno nezahtevno. Pomembno je, da je distribucija v celoti pod nadzorom zdrube prostovoljcev in neodvisna od morebitnih komercialnih elja. Debianovi razvijalci pripravljajo in vzdrujejo ve c kakor 20 000 paketov. Za lajo orientacijo so paketi urejeni v ve c vej, ki se lo cijo po zanesljivosti in sodobnosti. Posamezne veje se vedejo skoraj kakor povsem lo cene distribucije, vendar kljub temu lahko v istem sistemu sobivajo paketi iz razli cnih vej, ce to dopu cajo soodvisnosti med paketi. Meanje paketov razli cnih vej ni priporo cljivo, ker lahko z enim manj stabilnim paketom ogrozimo zanesljivost sistema. Osnovna veja je s t a b l e in je namenjena za vsakdanje delo. Vsebuje preskuene pakete, ki ne povzro cajo teav pri delovanju. Skrbniki projekta Debian poskrbijo, da so vedno na voljo tudi popravki napak, ki bi utegnile ogroziti varnost sistema. Druga debianova veja je t e s t i n g , ki je namenjena preskuanju novejih razli cic programov in dodajanju popravkov. Ko se izkae, da so vsi programi te veje dovolj zanesljivi in preskueni, sledi preskusno obdobje, med katerim je odpravljena e ve cina napak, in veja t e s t i n g postane uradna stabilna razli cica projekta Debian. Obstaja pa e tretja veja, imenovana u n s t a b l e , v kateri so najnoveji in e ne dovolj preverjeni programi in razli cice. Namenjena je razvijalcem paketov kot preskusna veja, ki omogo ca uvajanje novosti in prilagajanje paketov na skupno delovanje. Nekateri pustolovci se odlo cijo in namestijo distribucijo iz te veje, ker so v njej vedno najbolj svei programi, vendar s tem tvegajo izgubo dragocenih podatkov ali neuporabnost sistema, a to je cena, ki so jo pripravljeni pla cati zavoljo tesnega sledenja novostim, ki prinaajo napredek. Vse te veje distribucij pa niso namenjene samo eni arhitekturi, ampak jih debianovci

Dodatek D

469

pripravljajo za ve cino procesorjev, ki so podprti v jedru sistema. Tudi to e ni vse. Debian GNU/Linux ni edina druina distribucij, ki jih pripravljajo razvijalci projekta Debiana. Tudi distribucija Debian GNU/Hurd, temelje ca na jedru Hurd in razvita v okviru projekta GNU, je na voljo za razli cne arhitekture in v razli cnih stopnjah stabilnosti. Paketi sistema so na voljo v zapisu, ki ga ozna cuje kon cnica . d e b v imenih datotek. Gre za na cin pakiranja datotek, ki olajuje vzdrevanje sistema. V spletu lahko najdemo predpripravljene pakete, vendar so ti v primerjavi z zapisom RPM manj pogosti. Zaradi bogatega nabora paketov in preprostosti njihovega sprotnega name canja, prav tako pa tudi zaradi aurne dostopnosti popravljenih paketov, se marsikateri sistemski skrbnik odlo ci za Debian, saj mu zagotavlja obvladljiv, varen in zanesljiv sistem. Povzetek: x Doma ca stran: h t t p : / / w w w . d e b i a n . o r g / x Glavne zna cilnosti: distribucija za poznavalce Linuxa zasnovana kot projekt prostovoljcev. x Prednosti: olajano name canje paketov s programom a p t - g e t in podpora mo cne skupnosti uporabnikov. Skladi ce, iz katerega crpamo pakete, je obseno. x Slabosti: zahteva dobro poznavanje operacijskega sistema Linux e od namestitve naprej.

Red Hat
Podjetje Red Hat izdaja ve c razli cic svoje distribucije. Med seboj se lo cijo predvsem po stopnji neposredne tehni cne podpore, koli cini priloenih paketov ter razmerju med novostmi in stabilnostjo. Opisali bomo najbolj razirjeno distribucijo, imenovano na kratko kar po podjetju. Red Hat je veljal na zahodu za najodmevnejo distribucijo Linuxa tako med doma cimi uporabniki kakor tudi v podjetjih, kamor si je pot utrl predvsem zaradi dobre podpore. Za cetno priljubljenost in dele na trgu je dosegel s svojo zamislijo o razirjanju paketov programov v zapisu RPM. Distribucijo bogatijo nezahtevni znakovni in prijazni grafi cni namestitveni program ter preprosta integrirana orodja za vzdrevanje sistema, zdruena v druino r e d h a t - c o n f i g - * . To izkuenega uporabnika, ki eli sam zakopati roke v drobovje

470

Dodatek D

sistema in brskati po njem, v casih odvrne od te distribucije, za cetniku pa olaja prve korake pri name canju in vzdrevanju sistema. Distribucija se trudi z zmerno koli cino inovacij vpeljati tudi druge enotne reitve. Sistemske storitve upravljamo enotno z ukazom s e r v i c e , ob zagonih in zaustavitvah sistema pa nam ta pregledno javlja, kakno je stanje storitev. Distribucija je skladna z ureditvijo imenikov, kot jo predlaga Linux Standard Base (LSB), ki eli dose ci z definiranjem hierarhi cne imenike strukture ve cjo prenosljivost paketov med distribucijami in njihovo laje vzdrevanje. Distribucije Red Hat so tudi po izdaji podprte in zanje redno izhajajo varnostni popravki, na voljo so celo za stareje distribucije. Pakete posodabljamo z ukazom u p 2 d a t e , ki pa za redno rabo zahteva, da smo pla cali kakno vrsto vzdrevanja ali podpore. V nasprotnem primeru lahko uporabljamo ra cun d e m o , ki omogo ca posodabljanje le enega ra cunalnika, a za rabo katerega moramo vsak mesec izpolniti kratko anketo. Distribucija omogo ca raznovrstne na cine namestitev, od name canja s plo ce do tega, da jo namestimo kar iz omreja z enim od podprtih protokolov: ftp, http ali nfs. Preprosto lahko sami predpripravimo nastavitve svoje namestitve, kar nam omogo ci distribuirano omreno namestitev ve cjega tevila enakih sistemov. Iz za cetnega zapleta, ko so pri Red Hatu podprli le namizje GNOME, se je razvila distribucija Mandrake, ki je kot protiodgovor podprla namizje KDE. V poznejih distribucijah je nato Red Hat vklju cil namizje KDE kot izbiro, nato pa predlagal novi vmesnik Bluecurve, ki zdruuje in enoti lastnosti obeh ter na enak na cin omogo ca poganjanje namenskih programov, pisanih za enega od obeh namizij. Videz vmesnika je prijeten, sodoben in za cinjen z grafi cnimi elementi tretje razsenosti. Distribucija se zaveda svojega vpliva na trg in ga eli tudi usmerjati. Pri tem se e posebej natan cno dri licen cnih dolo cil paketov, ki jih razirja. Zaradi licen cnih pravic zapisa MP3 distribucija ne vklju cuje nekaterih ve cpredstavnostnih programov, na primer m p g 1 2 3 , s m p e g in x i n e . Osnovna distribucija je v internetu na voljo tudi brezpla cno, njo in druge pa je mono kupiti v knjigarnah tudi kot priloge h knjigam. Pri specializiranih distributerjih je tudi v Sloveniji mogo ce kupiti njihove distribucije v katlah skupaj z originalnimi priro cniki in tukajnjo tehni cno podporo, distribucija pa ne glede na to podpira sloven cino in tukajnje krajevne posebnosti. Podjetje Red Hat se je jeseni 2003 odlo cilo, da se bo intenzivneje usmerilo v razvoj specializiranih distribucij za podjetja, svojo odprto distribucijo Red Hat 9 z imenom Shrike pa darovalo v odprti projekt Fedora, v okviru katerega nastaja distribucija z enakim imenom. Povzetek: x Doma ca stran: h t t p : / / w w w . r e d h a t . c o m /

Dodatek D

471

x Glavne zna cilnosti: Najbolj razirjena distribucija x Prednosti: Najbolje podprta distribucija, ki jo izdeluje stabilno in predvidljivo podjetje. x Slabosti: Zaradi stabilnosti distribucije ni nujno uporabljeno vselej najnoveje programje.

Fedora
Odprta distribucija Fedora je ivela, e preden jo je podprlo podjetje Red Hat. Znana pa je postala, ko je to najve cje distribucijsko podjetje odprlo svoj razvoj in znanje preusmerilo v projekt Fedora. Distribucija je namenjena osebnim uporabnikom, razvijala pa se bo z izkunjami in znanjem Red Hata, ki bo projektu tudi finan cno pomagal in ga spodbujal. Ker je Fedora povsem odprt projekt, so razvijalcem in uporabnikom na voljo za sodelovanje tevilni kanali. V sistemu Bugzilla lahko sporo camo napake in zahtevke za spremembe, dopisujemo lahko v namenske dopisne sezname in se pogovarjamo na osredoto cenih kanalih za IRC, denimo na kanalu # f e d o r a . Skladi ce datotek CVS je odprto za prispevke. Distribucija je v mnogo cem podobna predvsem distribuciji Red Hat, cetudi si je marsikaj naprednega in koristnega sposodila tudi od drugih. Pakete lahko name camo z grafi cnima programoma Gnorpm in kpackage, ki ju je Red Hat izpustil iz svoje distribucije od razli cice RH 8 naprej. Z mnogimi skladi ci paketov distribucije po internetu je njeno posodabljanje zelo preprosto, saj lahko v ta namen uporabljamo kar vse razirjene tovrstne programe: apt, yum in up2date. Cetudi Fedora enako kot Red Hat v skrbi za patentno za cito v distribuciji ne podpira zapisa mp3, dobimo vse temu zapisu prijazne pakete na neodvisnih strenikih. Distribucija za rabo enakovredno ponuja obe namizji KDE in GNOME. Povzetek: x Doma ca stran: h t t p : / / f e d o r a . r e d h a t . c o m / x Glavne zna cilnosti: prosta odprta distribucija, ki je nadaljevanje distribucije Red Hat in ima podporo tega podjetja x Prednosti: distribucija je odprt projekt skupnosti z mo cno moralno in finan cno podporo podjetja Red Hat; zdruljiva je s paketi Red Hat x Slabosti: v skrbi za patentno za cito programov ne vklju cuje podpore za mp3

472

Dodatek D

Pingo
Distribucija Pingo je nastala kot ljubiteljski projekt poslovenjenja distribucije Red Hat, ki so se ga leta 1998 lotili pisci prve izdaje pri cujo ce knjige. Z novo izdajo knjige so avtorji pripravili tudi novo izdajo Pingo 2.0. Distribucija temelji na distribuciji Red Hat, ki so ji poslovenili namestitveni program, orodja za upravljanje sistema ter poglavitni namizji KDE in GNOME. Poleg drugih dobrot sta del distribucije tudi lokalizirana pisarna OpenOffice.org in brskalnik Mozilla, oba uglaena s sistemom. Veliko orodij je e privzeto nastavljenih za slovenski jezik in pisave, tako da je uporabnikom prihranjeno mu cno prehajanje iz obi cajno anglekega okolja na slovensko. Orodja vklju cujejo slovenski crkovalnik in celo delilne vzorce. Distribucijo sestavljajo paketi v zapisu RPM, ki so zdruljivi z Red Hatom ali Fedoro. Popravke in nove pakete pridobivamo z orodjem Apt. Distribucijo je v okviru projekta OKO podprlo ministrstvo za olstvo in port ter jo priporo cilo za rabo v olah. Povzetek: x Doma ca stran: h t t p : / / w w w . p i n g o . o r g / x Glavne zna cilnosti: prosta, poslovenjena ljubiteljska distribucija, zdruljiva z distribucijama RedHat in Fedora, namenjena uporabnikom, ki uporabljajo grafi cno okolje KDE, vklju cuje pa tudi tiste ve cpredstavnostne pakete, ki v drugih dravah zaradi tamkajnje patentne za cite ne omogo cajo rabe zapisa mp3 in drugih x Prednosti: temeljito preskuena poslovenjena distribucija, tako da se slovenski uporabniki izognejo vsaj ve cini lokalizacijskih ovir, za odpravo katerih samodejno poskrbi distribucija. x Slabosti: distribucija zaradi postopka lokalizacije zaostaja pri izdaji novejih paketov, za njo ni institucionalne podpore

Mandrake
Ko zaradi licen cnih razlogov Red Hat v svojo distribucijo ni vklju cil namizja KDE, je to storil Gael Duval ter izdal distribucijo, ki jo je poimenoval Mandrake. e prva izdaja je poela toliken uspeh, da je v tirih mesecih s kolegi ustanovil podjetje MandrakeSoft. Sprva je morda res veljalo, da je Mandrake le dodelan Red Hat, vendar se je razlika med njima pove cala, po drugi strani pa odtlej tudi Red Hat vklju cuje namizje KDE.

Dodatek D

473

Mandrake se trudi biti cim bolj uporabniku prijazen in si je ustvaril sloves ene najpreprostejih distribucij za namestitev in uporabo. Povrhu ponuja nekaj edinstvenih ugodnosti, kakrna je podpora za spreminjanje velikosti razdelkov FAT32 in NTFS, kar zna priti zelo prav pri name canju na ra cunalnik z ve c sistemi. Pri oblikovanju namizja so bili pozorni na potrebe novih uporabnikov, neve cih Linuxa. Menuji v vseh namizjih in upravljalnikih oken so poenoteni, v namizjih KDE in GNOME obstajata enakovredni temi MandrakeGalaxy, piko na i pa predstavlja izvedba glajenja pisav. Za preprosto nastavljanje sistema skrbi nadzorna plo ca Mandrake, ki pa ne omejuje izkuenejih uporabnikov. Navkljub vsem tem lepim namiznim lastnostim je Mandrake namenjen tudi namestitvi na strenik. Izbiramo lahko med ve c prednastavljenimi varnostnimi ravnmi, s katerimi se da prikrojiti varnost sistema. Binarne distribucije paketov so optimalizirane za procesor pentium ali novejo izvedbo. Za posodabljanje in namestitev paketov so na voljo grafi cna in znakovna orodja. Posebej pomembno je veliko tevilo neodvisnih razvijalcev in skrbnikov paketov, ki poskrbijo, da je skoraj vsak prosti program na voljo tudi kot paket rpm za distribucijo Mandrake. Orodja za name canje pa znajo name cati pakete iz ve c skladi c. Povzetek: x Doma ca stran: h t t p : / / w w w . m a n d r a k e l i n u x . c o m / x Glavne zna cilnosti: Odlikuje se po poenotenem in dovrenem grafi cnem okolju, lahkem za uporabo. x Prednosti: Preprosta uporaba z veliko dodatnimi paketov ter precej novo programsko opremo x Slabosti: Ob casno je zaradi novosti kakna izdaja manj stabilna.

Knoppix
Knoppix je projekt LinuxTaga, najve cjega evropskega sejma in konference o Linuxu ter o prostem programju. Od preostalih distribucij se razlikuje po tem, da se ga ne namesti na disk, temve c se ga kot plo co le vstavi v enoto CD-ROM in po zagonu sistema se povsem samodejno pojavi grafi cno, polno delujo ce namizje z Linuxom. Ker ga ni treba name cati, je zelo pripraven kot predstavitven ali izobraevalni sistem ali kot reilna plo ca, al pa zna biti zaradi odvisnosti od hitrosti pogona CD-ROM tudi po casen. Po vnovi cnem zagonu ra cunalnika imamo pred seboj stari sistem brez kakrnihkoli sprememb.

474

Dodatek D

Podpira mnoico grafi cnih in zvo cnih kartic, vodila SCSI in USB ter vrsto zunanjih naprav, ki se samodejno nastavijo ob zagonu. Dostop do interneta podpira prek ADSL, kabelskega ali navadnega modema. Distribucija vsebuje celoten nabor programske opreme za normalno namizno delo: pisarniki paket, spletni brskalnik, Gimp, predvajalnik za MP3 in e vrsto drugih program ckov, potrebnih pri vsakdanjem delu. Zaradi sprotne dekompresije je na eni plo ci za 2 GB programov. Omogo ca celo shranjevanje podatkov na pomnilniko pal cko (angl. memory stick ) USB s ifriranjem AES. Pri SloTechu so se potrudili in pripravili distribucijo SloTech Linux, ki je poslovenjeni Knoppix. Doma ca stran distribucije SloTech je na naslovu http://slo- tech.com/linux. Povzetek: x Doma ca stran: h t t p : / / w w w . k n o p p e r . n e t / k n o p p i x ter
http://slo- tech.com/linux

x Glavne zna cilnosti: Popolnoma samodejen zagon s plo ce s celostnim samodejnim prepoznavanjem in nastavljanjem sistema ter podpora sloven cini. x Prednosti: Poslovenjena distribucija, idealna za preskus Linuxa ter kot reilna ali predstavitvena plo ca. x Slabosti: Za distribucijo ne stoji podjetje, ki bi zagotavljalo podporo. Hitrostno je precej odvisen od pogona CD-ROM.

Suse
Distribucijo Suse pripravljajo Nemci, in to se jezikovno cuti tako po kratici Gesellschaft fr Software- und Systementwicklung v imenu kot po obseni in tehni cno natan cno izdelani dokumentaciji v angle cini. V Evropi je distribucija razirjena tudi zato, ker dobro podpira nekatere standarde, na katere neevropske distribucije pozabljajo. Tako je bil standard ISDN v distribuciji Suse podprt e zelo zgodaj, distribuciji pa so bile e pred leti dodane tudi vektorske pisave za srednjeevropske jezike. Distribucijo Suse aktivno podpira tudi IBM, saj obstaja tudi razli cica za njihove ra cunalnike zSeries. Za razliko od bolj pravovernih distribucij RedHat in (e posebej) Debian pri podjetju Suse nimajo pomislekov, ko je treba v distribucijo vklju citi lastniko programje, ki ni pod GPL. Izdelki podjetja Suse se v grobem delijo na distribucije za osebno rabo in distribucije za strenike v velikih podjetjih.

Dodatek D

475

Med prvimi sta Suse Linux Personal in Professional namenjeni prekaljenim uporabnikom Linuxa, razlikujeta pa se po koli cini dodanih programov. e korak dlje gre v tej skupini distribucija Suse Linux Office Desktop, ki s sistemom Codeweavers Crossover Office omogo ca namestitev in normalno rabo programov, pisanih za Microsoft Windows v Linuxu lahko tako poganjamo Microsoft Office 97/2000, Lotus Notes R5, Intuit Quicken 2002 in druge stare znance, vendar moramo za to distribucijo pla cati licen cnino. Vse tri distribucije iz te kategorije zlahka uporabimo za spletni strenik ali delovno postajo, a Suse ponuja e dodatno reitev. Paketi podjetja Suse za strenike v podjetjih, na drugi strani, za znatno vijo ceno ponujajo znatno ve c; Suse Linux Enterprise Server deluje na 32- in 64-bitnih procesorjih x86, sistemih PowerPC in celo ra cunalnikih IBM zSeries. Za razliko od namiznih distribucij je dodano programje za delo v gru cah, tehnologija za visoko dostopnost in izravnavanje obremenitev. Za potne storitve lahko dokupimo specializirani paket Suse Linux Openexchange Server; ta nadome ca Microsoft Exchange in podpira tako delo v skupinah kot spletni dostop in filter odpadne pote. SuSE je poleg podjetij SCO, Conectiva in Turbolinux eden od tirih solastnikov podjetja UnitedLinux, katerega cilj je izdelovati osnovo za distribucijo, ki jo clani e malce prikrojijo in dodajo svoja lastna orodja. Streniki distribuciji SuSE sta izpeljanki te osnove. Ideja za to potezo je v zagotavljanju zdruljivosti paketov med njimi saj paket izdelan za eno od njih deluje enako na vseh ostalih treh. Pri upravljanju sistema nam v vseh distribucijah pomaga program y a s t , ki zado ca za pripravo in vzdrevanje obi cajnih sistemov. Name canje paketov pa je preprosto, saj Suse podpira zapis RPM; vseh paketov RPM, narejenih za distribucijo Red Hat, v Suse sicer ne moremo uporabiti neposredno, a obstajajo seveda posebne razli cice za Suse. Distribucija je namenjena za rabo doma, pa tudi za pisarnike sisteme in strenike v podjetjih. Zaradi premiljeno uravnoteenih novosti in konservativnosti, ki je ve cinoma povezana s stabilnostjo, je to varen in hkrati dovolj sodoben izbor. Povzetek: x Doma ca stran: h t t p : / / w w w . s u s e . c o m / x Glavne zna cilnosti: Evropska distribucija v ve c izvedbah. x Prednosti: V Nem ciji je to standardna distribucija Linuxa, v svetu druga za distribucijo Red Hat. Podpora zmogljivim strenikom. x Slabosti: Distribucija je prestreljena s programi, ki niso pod GPL.

Sklep
V tem skopem pregledu nikakor niso zajete vse sodobne distribucije Linuxa, saj se njihovo tevilo iz dneva v dan pove cuje, pa tudi potrebe uporabnikov se mnoijo.

476

Dodatek D

Tisti, ki bi si radi postavili skromen sistem za predvajanje zapisov MP3, lahko poseejo po e pripravljenih distribucijah, namenjenih prav temu. Drugi, ki si elijo preskusiti, kako se vedejo okna v ibkem ra cunalniku, bodo izbrali manj zahtevno distribucijo, ki podpira le okna; tak sistem je na crtno pripravljen, da to po cne dobro, poleg tega pa ne dela ni c drugega. Prav odprtosti in razirjenosti kode sistema Linux se je treba zahvaliti, da lahko izbiramo med toliko monostmi. Za vsakogar se najde prava reitev. Nenadoma se zavemo, da lahko med operacijskimi sistemi izbiramo in izbiramo, dokler ne najdemo takne razli cice, ki nam ustreza. Nismo ve c omejeni le na eno samo razli cico; sto let po crnem modelu Forda T se je v ra cunalnitvu za cel podoben razcvet kakor v avtomobilizmu. Kae, da bodo e naprej na voljo dostavni tricikli z motorjem in gladko teko ci italijanski portni modeli.

Stvarno kazalo
", $, &, , *, ., /, ?, @, \, ^, ,

84, 165167 166, 171 84 166 84, 171 171 127, 267 84, 267 386 164, 171 84, 171 84 3DES, 434 Adobe, 345 adresar, 96 ADSL, glej Asymmetric Digital Subscriber Line Advanced Power Management, glej napredno upravljanje porabe Aho, Alfred, 196 akustika, 333 Alternet, 424 Amanda, 238 animacija, 359 antialiasing, glej glajenje APM, glej Advanced Power Management Apple, 314 Apt, 234 nadgradnja paketov, 235 osveitev baze paketov, 235 poizvedbe, 235 skladi ce, 234 Archie, 383

arhiviranje, 237239, 276 Arpanet, 33 associative array, glej po vsebini naslovljivo polje Asymmetric Digital Subscriber Line, glej internet, ADSL AT&T, 35, 43, 116 authentication agent, glej overitveni posrednik awk, 196 Bach, Johann Sebastian, 316 Bach, Maurice, 40 background, glej opravilo, v ozadju backup, glej varnostno shranjevanje Bailey, Ed, 237 banka, 393 Barnes, Donnie, 237 barvni model, 339 CMYK, 339 RGB, 339 barvni sistem HSV, 360 RGB, 360, 361, 363 basic regular expressions, glej osnovni nabor regularnih izrazov baza plo c CDDB, 335 FreeDB, 335 BBS, 383 Bell Labs, glej Bellovi laboratoriji Bellovi laboratoriji, 35, 43, 115 Bezierov zlepek, 345 BibTeX, 286 BIOS, 19, 27, 48, 57, 71, 261

478

Stvarno kazalo

bitna hitrost, 338 blok, 265 Blowfish, 434 Bluecurve, 470 boot, glej zagon boot disk, glej disketa, zagonska boot loader, glej zagonski nalagalnik Bourne, Stephen R., 115 BRE, glej basic regular expressions brum, 333 BSD, 9, 383, 461 C, glej programski jezik, C Call for Votes, glej Usenet, poziv h glasovanju Canaday, Rudd, 36 CD-R, 378 CD-ROM, 130 CD-RW, 378, 381 cevovod, 183 CFV, glej Call for Votes chop, glej slikovne transformacije, odsekaj del slike chroot, 263 Classical Music Archives, 323 click, glej mika, klik middle, glej mika, srednji klik right, glej mika, desni klik clock, glej takt CompuServe, 353 Content Scrambling System, 370 copy-on-write, glej prepis ob branju CSS, glej Content Scrambling System CVS, 4 cylinder, glej ploskev cas, 152, 153 greenwiki, 152 krajevni, 153 procesorski, 172 dodeljevanje, 25 sistemski, 210 strojni, 210 univerzalni koordinatni, 152 UTC, 152

casovni pas, 209 casovni razporejevalnik, 25 crkovanje, 93 v Emacsu, 465 v Kedit, 93 v Kmailu, 410 v Lyxu, 296 DAO, glej Disc At Once datote cni sistem, 16, 27, 50, 126, 143 Ext2, 16, 143 ext2, 50 Ext3, 16 ext3, 50 FAT16, 50 FAT32, 47, 50 JFS, 50 NTFS, 47, 50 Proc, 131, 177 RaiserFS, 50 ustvarjanje, 144 VFAT, 143 XFS, 50 datoteka, 83, 126 * . p s , 109 . s h , 180 / , 83, 84 / b o o t / g r u b / g r u b . c o n f , 263 / d e v / a u d i o , 318 / d e v / c d r o m , 94 / d e v / c o n s o l e , 29, 128 / d e v / c u a , 129 / d e v / d v d , 371373 / d e v / f d , 129 / d e v / f d 0 , 94, 240 / d e v / h d , 130 / d e v / h d a , 2830, 49, 54, 263 / d e v / h d a 1 , 30, 49 / d e v / h d a 1 6 , 49 / d e v / h d a 2 , 49, 263, 265 / d e v / h d a 4 , 49 / d e v / h d a 5 , 49, 50 / d e v / h d a 6 , 50 / d e v / h d b , 28, 29, 49, 373, 376

Stvarno kazalo

479

/ d e v / h d c , 130 / d e v / h d h , 29 / d e v / i n p u t / j s 0 , 130 / d e v / i n p u t / m o u s e 0 , 130 / d e v / l p , 130 / d e v / m o u s e , 29 / d e v / n u l l , 130, 151, 396 / d e v / p t y , 130 / d e v / s c d 0 , 372 / d e v / s d , 130 / d e v / s d a , 49, 130 / d e v / s d a 1 , 130 / d e v / s d b , 49 / d e v / s r , 130 / d e v / s t , 130 / d e v / t t y , 130 / d e v / t t y S , 129 / d e v / t t y S 0 , 103, 129 / d e v / t t y S 1 , 129 / d e v / u s b / s c a n n e r 0 , 130 / d o s u t i l / f i p s 2 0 / f i p s . d o c , 54 / e t c / b a s h _ p r o f i l e , 459 / e t c / X 1 1 / X F 8 6 C o n f i g , 223, 226,

/ e t c / m a g i c , 22 / e t c / m o d u l e s . c o n f , 221, 368 / e t c / m t a b , 144 / e t c / p a s s w d , 29, 67, 68, 136, 141,

184, 405
/ e t c / p r o f i l e , 180 / e t c / r c , 275 / e t c / r c . l o c a l , 276 / e t c / r c . s y s i n i t , 276 / e t c / r e s o l v . c o n f , 246 / e t c / s h a d o w , 68 / e t c / s h e l l s , 156 / e t c / s y s l o g . c o n f , 179 / h o m e , 83 / h o m e / m e t k a , 83 / m n t / f l o p p y , 117 / m n t / t m p , 262, 263 / p r o c / c p u i n f o , 104 / p r o c / d m a , 103 / p r o c / i o p o r t s , 104 / p r o c / p c i , 103 / s b i n / n o l o g i n , 215 /usr/X11R6/lib/X11/rgb.txt,

368
/ e t c / X 1 1 / g d m / g d m . c o n f , 228 / e t c / X 1 1 / x i n i t / x i n i t r c , 438 / e t c / a n a c r o n t a b , 243 / e t c / a p t / s o u r c e s . l i s t , 234 / e t c / a t . a l l o w , 245 / e t c / a t . d e n y , 245

308
/ u s r / b i n / l y x , 110 /usr/doc/HOWTO/ S l o v e n i a n - H O W T O , 430 / u s r / s b i n / l p c , 138 /usr/share/doc/at- 3.1.8/ t i m e s p e c , 244 /usr/share/doc/bash- 2.05b/ a r t i c l e . m s , 445 /usr/share/doc/cdrdao- 1.1.7/ R E A D M E , 379 / u s r / s h a r e / g n u p l o t . g i h , 298 / u s r / s h a r e / m i m e l n k / , 109 / u s r / s h a r e / m i m e l n k / m a g i c , 109 / v a r / l o g / d m e s g , 372 / v a r / l o g / m e s s a g e s , 84, 258 ~ / . a s p e l l . s l o v e n i a n . p w s , 465 ~ / . a u m i x r c , 335 ~ / . b a s h _ h i s t o r y , 160 ~ / . b a s h _ l o g i n , 180 ~ / . b a s h _ l o g o u t , 180

/etc/bashrc, 180 / e t c / b a s h r c , 459 / e t c / c r o n . a l l o w , 178, 242 / e t c / c r o n . d e n y , 178, 242 / e t c / c r o n t a b , 178, 241, 242 / e t c / f s t a b , 94, 104, 144 / e t c / g r o u p , 137, 141 / e t c / g r u b / d e v i c e s . m a p , 264 / e t c / h o s t . c o n f , 246 / e t c / h o s t s , 246, 250 / e t c / h o s t s . a l l o w , 430 / e t c / h o s t s . d e n y , 430 / e t c / i n e t d . c o n f , 179 / e t c / i n i t t a b , 273, 275

480

Stvarno kazalo

~ / . b a s h _ p r o f i l e , 180 ~ / . b a s h _ p r o f i l e , 459 ~ / . b a s h r c , 180182 ~ / . b a s h r c , 135, 180 ~ / . c s h r c , 459 ~ / . e m a c s , 463, 464 ~ / . l o g i n , 459 ~ / . m g p r c , 310, 312 ~ / . m g p r c , 310, 312 ~ / . m o z i l l a / p l u g i n s , 395 ~ / . p r o f i l e , 180 ~ / . p r o f i l e , 459 ~ / . r h o s t s , 430, 431, 435 ~ / . x i n i t r c , 438 ~ / . x s e s s i o n , 438

f d 1 , 129 flash- plugin- 6.0.79- 1.i386. r p m , 396 h d a , 129 h d a 2 , 129 h d b , 129 i d _ d s a , 436 i d _ d s a . p u b , 436

/bashrc, 180
~ / b i n / p i s m o , 194 a u t h o r i z e d _ k e y s , 436 A u t o s t a r t . d e s k t o p , 95 b a s h . 1 , 150 b o o t d i s k . i m g , 58, 59

brisanje, 87, 135 c d d a . w a v , 325 c d r o m _ m o u n t , 94

c d r o m _ m o u n t . x p m , 94 c d r o m _ u n m o u n t , 94 c d r o m _ u n m o u n t . x p m , 94 c h a i n . b , 128 C O M 1 , 129 C O M 2 , 129 C O M M A N D . C O M , 113 c p u i n f o , 177

dovoljenja, 137, 138 spreminjanje, 138, 139 za branje, 137 za izvajanje, 137 za pisanje, 137 d r v b l o c k . i m g , 58 d r v n e t . i m g , 58 e t h 0 , 104 E t h e r n e t - H O W T O , 248 f d 0 , 129 f d 0 h 7 2 0 , 129 f d 0 u 7 2 0 , 129

inicializacijska, 131, glej datoteka, nastavitvena izvedljiva, 22, 86 K 6 0 c r o n d , 276 K 9 0 n e t w o r k , 276 k a r m d a t a . t x t , 99 k a r m l o g . t x t , 99 k l i k . p 1 2 , 393 lastnitvo, 136 spreminjanje, 139, 140 l i b c , 23 l i n u x - 2 . 4 . 2 2 . t a r . b z 2 , 429 l o , 104 l o g , 84 l p 0 , 130 L P T 1 , 130 l y x , 282 m e s s a g e s , 84 m o d u l e s , 177 N a p r a v a C D / D V D - R O M , 94 naprave, 128 nastavitvena, 163, 179, 180, 188, 190 N E T - H O W T O , 245 N I S - H O W T O , 67
NVIDIA- Linux- x86- 1. 0- 4496- pkg2.run, p c m c i a d d . i m g , 58 p o d p i s . t x t , 402

225

predmetna, 23 preimenovanje, 134 p r i r o c n i k i . b i b , 287, 288 r a w r i t e . e x e , 58 r e g i o n s e t . t a r . g z , 371 r u n - p a r t s , 242 S 1 0 n e t w o r k , 276

Stvarno kazalo

481

276 shranjevanje, 90 skrita, 124 s l _ s p l a s h . l y x , 286 s l i k a . p n g , 355 s l i k a . p s t e x , 295 s l i k a . p s t e x _ t , 295 S p e c , 237 s t d e r r , 187 s t d i n , 187 s t d o u t , 187 t e s t . t x t , 29 t r a s h , 405 t r i k i , 429 ustvarjanje prazne, 135 v a r , 84 vti cnica, 191 datote cni sistem, 83 datum, 152 DCC, glej Internet Relay Chat Debian, 234, 468 Debian GNU/Linux, 43 DeCSS, 370 delo na daljavo, 114 delovno okno, 80 demon, 20, 178, 268 amavisd, 268 anacron, 268 apmd, 268 arpwatch, 268 atd, 268 autofs, 268 crond, 268 cups, 268 firstboot, 268 gpm, 268 httpd, 268 identd, 269 iptables, 269 irda, 269 isdn, 269 kdcrotate, 269 keytable, 269 kudzu, 269

S40crond,

lircd, 269 lisa, 269 mars-nwe, 269 named, 269 netfs, 269 network, 269 nfs, 269 nfslock, 269 nscd, 269 ntpd, 269 pcmcia, 269 portmap, 269 postfix, 270 random, 270 rawdevices, 270 routed, 270 rstatd, 270 rusersd, 270 rwhod, 270 saslauthd, 270 sendmail, 270 smb, 270 spamassasin, 270 sshd, 270 syslogd, 270 winbind, 270 xfs, 270 xinetd, 270 ypbind, 270 deskriptor, 191 device file, glej datoteka naprave Digital Equipment Corporation, 37 Disc At Once, 376, 379 disk, 129, 142 ATA, 49 fizi cna zgradba, 48 razdeljevanje, 63 samodejno, 63 SCSI, 49 sestava, 48 disketa namestitvena, 57, 58 priprava, 58 slika, 58

482

Stvarno kazalo

zagonska, 70, 261 disketnik, 129 distribucija, 42 Debian, 234, 468 Fedora, 471 Knoppix, 55, 473 Mandrake, 472 Pingo, 472 Red Hat, 469 Suse, 474 dnevnik, 133 DNS, glej Domain Name Server dodeljevanje procesorskega casa, 25 dogodek, 21 doma ci imenik, 79, 83, 123, 215 Domain Name Server, glej strenik, za domenska imena domena nastavitev, 65 dopisni seznam, 418, 453 odjava, 454 prijava, 454 DOS, 113, 116, 117, 122, 144, 145 doubleclick, glej mika, dvojni klik dovoljenja, 124, 137, 143 privzeta, 140 drag and drop, glej mika, povleci in spusti drevo Unixov, 37 drsnik, 82 dvojiki komplement, 325 120121 elektronska pota, glej epota elektronske novice, 418 bonton, 425 branje, 421 filtriranje, 423 odgovarjanje, 422 pisanje, 423 prijava, 421 repliciranje, 422 ELF, 22 Emacs, 74, 101, 462
echo,

crkovanje, 465 emboss, glej slikovne transformacije, vtisni sliko enoli cni krajevnik vira, 30 enota blo cna, 191 znakovna, 191 epota, 404 branje, 411 odgovarjanje, 412 pisanje, 409 poiljanje, 406 podpis, 405 posredovanje, 413 priloge MIME, 410 sprejemanje, 406 epota, 270 ERE, glej extended regular expressions ethernet, 252 Executable and Linkable Format, glej ELF executable file, glej datoteka, izvedljiva extended partition, glej razdelek, razirjeni extended regular expressions, glej razs irjeni nabor regularnih izrazov faktor gama, 350 FAQ, glej pogosto zastavljena vpraanja z odgovori Fedora, 471 filter, 183, 296, 325 FM, 318 focus, glej dejavno okno foreground, glej opravilo, v ospredju format, glej oblikovanje formatiranje diska, 118 diskete, 144 forward, glej posreduj Fox, Brian, 116 FSF, 116, 159 FTP, glej protokol, FTP

Stvarno kazalo

483

Ftp javni, 387, 427, 455 gateway, glej prehod GE-645, 35 GECOS, 36 generator sinusnih valovanj, 333 geslo, 67, 72, 74, 136, 212, 215, 258 fraza, 436, 437 izbiranje, 279 MD5, 68 skrbniko, 212 pozabljeno, 264 skrbniko, 67 veljava, 216 zastrto, 67 glajenje, 347 glasba, 324 jazz, 324 klasi cna, 324 rock, 324 glavni zagonski zapis, 48 gnezdenje ukaznih lupin, 123 GNOME, 35 GNU, 38, 172 elektronske novice, 424 GNU Info, 101, 446 gonilnik, 223 3D pospeeni, 224 nvidia, 224 nadgrajevanje, 227 Gopher, 383 Gosling, James, 38 grafi cni izena cevalnik, 331 grafikoni, 297 Greenblatt, Richard, 37 group, glej skupina GRUB, 19, 264 gumb, glej uporabniki vmesnik, gumb hard drive, glej disk histogram, 350 HSV, glej barvni sistem, HSV HTML, 100, 446, 462

HTTP, glej protokol, HTTP I/O port, glej vhodno-izhodna vrata IBM, 37 IDEA, 434 identifikacijska tevilka, glej UID Ifni MIDI Music Site, 323 igra Space Travel, 36 ikona, 79, 82 imenik, 83 $ M O Z I L L A _ H O M E / p l u g i n s / , 395 . , 126, 128 . . , 126128 / , 28, 29, 63, 126129 / b i n / , 128, 129, 444 / b o o t / , 63, 128, 129 / d e v , 102 / d e v / , 29, 30, 128, 129, 318 / d e v / h d , 129 / d e v / i n p u t , 130 / d e v / u s b , 130 / d o s u t i l / , 56 / d o s u t i l s / , 58 / e t c , 276 / e t c / , 29, 129, 131 / e t c / X 1 1 / , 132 / e t c / c r o n . d , 131, 241 / e t c / c r o n . d / , 242 / e t c / c r o n . d a i l y / , 243 / e t c / c r o n . h o u r l y , 242 / e t c / c r o n . m o n t h l y , 242 / e t c / c r o n . w e e k l y , 242 / e t c / h t t p d / , 131 / e t c / i n i t . d / , 272, 275 / e t c / p r o f i l e . d / , 180 / e t c / r c . d / , 131, 275 / e t c / r c 0 . d / , 275 / e t c / r c 1 . d / , 275 / e t c / r c 5 . d / , 275 / e t c / r c 6 . d / , 275 / e t c / r c X . d / , 275 / e t c / s a m b a , 131 / e t c / s k e l / , 215

484

Stvarno kazalo

/ e t c / s y s c o n f i g , 131 / h o m e / , 28, 29, 64, 123,

129, 131,

215
/ h o m e / m e t k a / , 123 / h o m e / m e t k a / M a i l / , 429 / h o m e 2 / , 215 / i m a g e s / , 58 / l i b / , 23, 129, 131, 132, 266 / m n t / , 131 / p r o c , 104 / p r o c / , 30, 129, 131, 177 / p r o c / b u s / u s b / , 103 / p r o c / i r q / , 104 / p r o c / s c s i / , 104 / r o o t / , 126, 131 / s b i n / , 129, 132, 145, 444 / t m p / , 129, 132 / u p - r s / , 386 / u s r / , 28, 29, 132 / u s r / X 1 1 R 6 / , 129, 132 / u s r / b i n , 282 / u s r / b i n / , 127129, 132, 202,

/ u s r / s r c / l i n u x / , 129, 133 / u s r / s r c / r e d h a t / , 236 /usr/src/redhat/RPMS/i386/,

237
/usr/src/redhat/RPMS/noarch/,

237
/ u s r / s r c / r e d h a t / S P E C S / , 237 / v a r / , 133 / v a r / l o g / , 129, 133, 240 / v a r / s p o o l / , 129, 133 / v a r / s p o o l / a n a c r o n / , 243 / v a r / s p o o l / c r o n / , 242 / v a r / s p o o l / l p / , 133 / v a r / s p o o l / m a i l / , 133 / v a r / s p o o l / n e w s / , 133 ~ / . g n u p g , 416 ~ / . k d e / s h a r e / a p p s / k a r m / , 99 ~ / . m o z i l l a / p l u g i n s , 395 ~ / M a i l , 405 ~ / b i n / , 193 ~ / m a i l , 408 D : , 58 D e s k t o p , 87

444
/ u s r / e t c / , 132 / u s r / i n c l u d e / , 132 / u s r / i n f o / , 447 / u s r / l i b / , 23, 129, 132 / u s r / l i b / m o z i l l a / p l u g i n s / , 395 / u s r / l o c a l / , 132 / u s r / l o c a l / b i n / , 129, 444 / u s r / l o c a l / l i b / , 129 / u s r / l o c a l / s r c / , 129 / u s r / m a n / , 129, 133 / u s r / s b i n / , 129, 133, 444 / u s r / s h a r e / d o c , 448 / u s r / s h a r e / d o c / , 447 /usr/share/doc/bash- 2.05b/,

447
/usr/share/doc/bash- doc- 2. 0 5 b / , 196, 447 / u s r / s h a r e / d o c / x v - d o c s / , 343 / u s r / s r c / , 133, 236, 237 /usr/src/linux- 2.4/ D o c u m e n t a t i o n , 448

doma ci, 79, 123, 131, 168 d r a f t s , 405 i n b o x , 405 korenski, 126, 128 LDAP, 96 l o s t + f o u n d / , 265 odstranitev, 126 o u t b o x , 405 potomec, 127 roditeljski, 127 s e n t - m a i l , 405 skriti, 124 trenutni, 121, 125, 126 ustvarjanje, 125 vsebina, 124 imeniki, 126 init, 273 inod, 27, 29, 36, 142 inode number, glej inod internet ADSL, 65, 253

Stvarno kazalo

485

kabelski modem, 65 irokopasovni, 337 Internet Engineering Task Force, 33 Internet Message Access Protocol, glej protokol, IMAP Internet Relay Chat, 441, 455 neposredno povezovanje dveh odjemnikov, 442 internetno ime ra cunalnika polno, 65 interpreter, glej tolma c IRC, glej Internet Relay Chat, glej Internet Relay Chat ISDN, 260 iskanje, 95 besedila v datotekah, 148 datotek na disku, 149, 151 po lastnostih, 149 po vsebini, 95, 148 regularnih izrazov v datotekah, 148, 149 ISO, 323 izbire, 120 izbor, 361 kroni, 361 odloi ce, 80 pravokotni, 361 izbrano podro cje slike, glej izbor izena cevalnik, 330 izmenjalni prostor, 26 Java, 383 jedrce, 41 jedrni prostor, 20 jedro, 128, 133 Hurd, 9, 38, 469 monolitno, 41 nalaganje v pomnilnik, 19 jezik, 389, 390 bonton, 425 C, glej programski jezik, C izbiranje, 61, 211 sloven cina, 153, 442 job, glej opravilo

Joy, Bill, 115, 461 kanal alfa, 360, 364366 modri, 360 rde ci, 360 slike, 360 zeleni, 360 kanal slike, 364 kartica grafi cna, 221, 370 grafi cna, 71 omrena, 247 brezi cna, 248 televizijska, 368 za zajem videa, 368 zvo cna, 220 zvo cna, 72 kazalec, 18, 80, 178, 267 KDE, 18, 35, 73, 75 cas, 77 ikone, 76 informacije, 102 izhod, 110 v sili, 111 okna, 76 opravilna vrstica, 77, 78, 82 podlaga, 76, 78 pomo c, 100 priro cnik, 447 pult, 76 menu, 77 zagon, 74, 75 kernel space, glej jedrni prostor Kernighan, Brian, 36, 196 klik, 80 Kmail, 404 adresar, 413 nastavitve, 416 priloge MIME, 410 sestavljalnik, 409 knjiz nica zlib, 339 knjinice, 131, 132

486

Stvarno kazalo

knjinica Motif, 360 knjinica podprogramov, 22 dinami cna, 24 GTK+, 360 libc, 23 Qt, 35 stati cna, 24 Xlib, 17, 18, 34, 35 Knode, 417423 iskanje, 421 priprava za delo, 418 Knoppix, 473 kodiranje MD5, 68 znakov, 90 komunikacijska vrata, 255 konzola navidezna, 130 zvok, 327 Korn, David, 116 krmilnik ATA, 51 RAID, 51 SCSI, 51 kurzor, glej kazalec kurzorska tipka, glej smerna tipka kvadratna ena cba, 289 Latex, 462 LDAP, 96 Lemmke, Ari, 40 lepljivi bit, 139 LILO, 19 LindowsOS, 43 linking, glej povezovanje Linux namestitev, 45, 53 Pingo, 46 Red Hat, 46 sestav, 62 delovna postaja, glej namestitev, sestav, delovna postaja

osebno namizje, glej namestitev, sestav, osebno namizje po meri, glej namestitev, sestav, po meri strenik, glej namestitev, sestav, strenik soitje, 51 strojne zahteve, 15, 46 zagon, 59 CD-ROM, 57 Linux Infrared Remote Control, glej Linux podpora infra-rde cim daljinskim upravljalnikom Linux podpora infra-rde cim daljinskim upravljalnikom, 269 Linux Reference Manual, glej referen cni priro cnik LIRC, glej Linux Infrared Remote Control Lisp Machines Incorporated, 38 loader, glej nalagalnik logical partition, glej razdelek, logi cni loopback device, glej zaprtozan cna naprava LSB, 470 lupina, glej ukazna lupina prijavna, 215 Lyx filozofija, 284 grke crke, 291 kazalo, 286 literatura, 286288 matematika, 288 matrike, 292 okolja, 284 slike, 294 sloven cina, 282 tabele, 293 tiskanje, 294 vrsti cni in prikazni na cin, 289 vrstica stanja, 286 zgledi, 285

Stvarno kazalo

487

Mac OS X, 314 MacDonald, Peter, 42 man pages, glej referen cni priro cnik Mandrake, 43, 472 mape, 126 maska slike, 364 Master Boot Record, glej glavni zagonski zapis matemati cni na cin, 289 matrica, 376 matrike, 292 MBR, glej Master Boot Record, glej glavni zagonski zapis McCarthy, John, 37 MD5, 68 menu, glej uporabniki vmesnik, menu zagonski, 77 menu pulta, 77 mealnik, 316, 318, 320, 321, 333, 335 metaznak, 168 mika izbiranje, 62, 211 microkernel, glej jedrce Microsoft, 80 Microsoft Windows, 8 poganjanje programov v Linuxu, 8 middle click, glej mika, srednji klik MIDI, 318, glej Musical Instrumental Digital Interface mikrofon, 320 MIME priloge, 410 vrsta, 395 mingetty, 275 minibuffer, 286 Minix, 9, 3941, 43 Minsky, Marvin, 37 mika, 76 desni klik, 76 dvoklik, 76 klik, 76 pokai in klikni, 76 povleci in spusti, 76

srednji klik, 76 tipke, 211 v konzolnem na cinu, 268 MIT, 74 modal editor, glej na cinovni urejevalnik modem, 253 ADSL, 259 kabelski, 253, 259 notranji, 254 winmodem, 254 zunanji, 254 Modrec, 77 Morris, Robert, 43 mount, glej priklop m o u n t , 131 Moving Picture Experts Group, 323 Mozilla, 388404 Composer, 404 Messenger, 398 filtri, 400 novice, 403 podpis, 402 sestavljanje, 401 Navigator, 389 certifikat, 393 Flash, 395 izbira jezika, 390 izbira nabora, 391 java, 395 pikotki, 392 Real Player, 396 ifriranje, 393 vstavki, 394 zaznamki, 391 zgodovina obiskanih strani, 391 MPEG, glej Moving Picture Experts Group multimedia, glej ve cpredstavnost Musical Instrumental Digital Interface, 323 nabor grafi cnih elementov, 18

488

Stvarno kazalo

nabor znakov ISO 10646, 417 ISO 8859-2, 417 Unicode, 417 na cin delovanja, 225, 271 na cinovni urejevalnik, 462 nadzor opravil, 173 nalagalnik, 22 GRUB, 47, 49, 64, 261 LILO, 49, 64 namestitveni, 59 operacijskega sistema, 48, 51, 64 zagonski, glej nalagalnik operacijskega sistema, 70 namestitev, 45, 56 delovni list, 51 disketa, 58 medij preverjanje, 60 na dodani disk, 47 na ve c razdelkov, 47 na cin, 56 priprava, 51 sestav delovna postaja, 62 osebno namizje, 62 po meri, 62 strenik, 62 zagon, 57 namizje, 75, 77 blinjice, 87 CDE, 18 GNOME, 18, 360 navidezno, 77 naprava, 143, 444 audio, 318 audio1, 318 cdrecorder, 379 cdrom, 94 cdwriter, 379 console, 128, 444 cua, 129 dsp, 318, 321 dsp1, 318

fd, 129 fd0, 94, 117, 118, 145, 240 fd0H1440, 118 hd, 129, 130 hda, 118 hda1, 118, 146 hda2, 265 hda3, 144, 146 hdc, 130 ISDN, 256 notranja, 256 izdelava, 319 lp, 130 midi00, 319 midi01, 319 midi02, 319 midi03, 319 mixer, 318 modem, 255 null, 130, 150, 151 pty, 130 sd, 130 sda, 130 sda1, 130 sequencer, 318 sequencer2, 319 sr, 130 st, 130 tty, 130 ttyS, 129, 130, 255 napredno upravljanje porabe, 268 narekovaji v ukazni lupini, 166 naslov IP, 245, 246, 250, 253 navidezna konzola, 130 navidezna resni cnost, 313 navidezni pomnilnik, 16 negativ, 350 neskon cni preklic, 462 Netscape Communicator, 389 Netscape Communications, 43, 389 Network File System, 67, 383

Stvarno kazalo

489

Network Information Services, 67, 270, 383 Network Time Protocol, glej omreni protokol za usklajevanje casa Neumann, Peter, 36 newsgroup, glej novi carska skupina NFS, glej Network File System NIS, glej Network Information Services NNTP, 386 Noftsker, Russel, 38 nosilec CD-R, 376 CD-ROM, 130, 376 CD-RW, 376 glasbeni CD, 376 pomnilniki, 376 notacija C/H/S, 48 novi carska skupina, 418, 420 moderirana, 421 NTP, glej Network Time Protocol object file, glej datoteka, predmetna oblikovanje, 144 obratni ineniring, 314 odjava iz sistema, 120 odklop, 144 odloi ce, 80 odprt standard, 314 Oikarinen, Jarkko, 441 okna X, 17, 34, 132 barvna globina, 222 lo cljivost, 222 nastavitev, 71 navpi cna frekvenca osveevanja, 222 oddaljeni dostop, 228 odjemnik, 17 strenik, 17, 34 namestitev, 7172 upravljalnik, 17 vodoravna frekvenca osveevanja, 222

okno, 78, 79 cez ves zaslon, 81 dejavno, 78, 82 delo z njim, 80 delovno, 80 ikoniziranje, 81 napravimo dejavno, 82 naslovna letev, 81, 82 menujski gumb, 81 okvir, 81 pogovorno, 80, 362 premikanje, 81 spreminjanje velikosti, 82 zapiranje, 78, 82 okolje, 283, 284 teko ce, 170 okvarjeni blok, 64 omreje, 245 povezava vzpostavljanje, 257 povezava na klic, 246 TCP/IP, 245 vzpostavljanje povezave, 257 ro cno, 258 samodejno, 258 trajno, 259 omreni protokol za usklajevanje casa, 269 omreje, 65, 246 ADSL, 259 AppleTalk, 383 kabelsko, 259 krajevno, 246 Novell Netware, 383 omrena maska, 246 omreni naslov, 246 omreni posrednik, 106 omreni razred, 246 omrena kartica, 247 omrene povezave, 247 Open Software Foundation, 37, 44 operacijski sistem prosti, 10 operater

490

Stvarno kazalo

kabelski, 253 operator logi cni ali, 192 in, 192 opomnik, 97 opozorila sistemska, 125 opravilo, 173 odlaganje, 174 samodejno pognano ob izbranem casu, 240245 v ospredju, 174 v ozadju, 174 opremje, 371 osciloskop, 333 osnovni nabor regularnih izrazov, 169 Ossanna, Joe, 43 osveevalna frekvenca navpi cna, 71 vodoravna, 71 overitveni posrednik, 437 dodajanje klju cev, 438 overjanje, 67 Kerberos, 68 LDAP, 68 NIS, 67 SMB, 68 ozna cevalni jezik SGML, 446 paket, 31, 69, 229 deb, 229 Ghostview, 346, 347 Gimp, 359 Gv, 346 ImageMagic, 348 ImageMagick, 348, 352, 355, 357 Imagemagick, 4 namestitev, 229 NetPBM, 348, 356, 357 orodje rpm, 231 rpm, 229, 231

izvorna koda, 236 Sane, 360 skupine, 229 Sox, 327 tar, 237 izvorna koda, 239 tar.bz2, 237 tar.gz, glej tgz tgz, 237 izvorna koda, 239 paketi orodje apt, 234 Palo Alto, 344 panel, glej pult partition table, glej razdelitvena tabela passphrase, glej geselska fraza password, glej geslo shadow, glej geslo, zastrto patenti programski, 314 PCM, glej pulzno kodirana modulacija, 334 PCMCIA, 269 PDF, glej Portable Document Format, 446 PDP-7, 36 perl, 200 PHP, 383 PID, 170, 176 Pingo, 472 pisanje, 89 brisanje, 91 iskanje, 92 lepljenje, 91, 92 pisanje prek, 91 rezanje, 91 shranjevanje, 90 vrivanje, 91 zamenjava, 92 ploskev, 48 plo ca CD, 378 plovke, 293

Stvarno kazalo

491

plug-in, glej vstavek po vsebini naslovljivo polje, 199 podatkovni segment, 26 podpis, 402 pogosto zastavljena vpraanja z odgovori, 196 pogovorno okno, 80 poimenovana cev, 191 point and click, glej mika, pokai in klikni poizvedba, 232 pomnilnik, 131 navidezni, 13, 16, 26 osrednji, 63 upravljanje, 26 pomo c, 135 popolno internetno domensko ime, 30 Portable Document Format, 346 POSIX, 13, 14, 116, 169 Post Office Protocol, glej protokol, POP3 poevnica, 267 pot, 21 pot do izvedljivih programov, 163 pot slike, 365 potomec, 127 povezava trda, 28 povezovalni program, 23 povezovanje, 23 dinami cno, 23 stati cno, 23 pozivnik, 115, 118, 119, 123 poarni zid, 66, 276 predoja cevalnik, 331 predvajalnik DivX, 370 DVD, 370 filmov, 370 FLAC, 370 MPEG2, 370 MPlayer, 373 QuickTime, 370 Xine, 375

preglednice, 293 prehod, 245, 246 naslov, 246 preimenovanje datotek, 134 prekinitev ravni, 25 servisni program, 24 strojna, 24 zahtevek, 25 prenos datotek po omreju Ftp, 426 Rcp, 430 Scp, 439 Wget, 428 prenosljivost, 114 prepis ob branju, 24 prijava v sistem, 118 priklop, 28, 131, 143, 144 datoteka / e t c / f s t a b , 144 diskov, 20 naprav, 20 razdelkov, 28 to cka, 28 priloge MIME, glej MIME, priloge primary partition, glej razdelek, osnovni pripona . C O M , 120 . E X E , 120 . Z , 239 . a u , 320 . a v i , 373 . b a k , 201 . b i b , 287 . b z 2 , 239 . c , 134, 183, 188, 189 . d e b , 229, 469 . d o c , 86, 189 . e p s , 305 . f i g , 305 . g z , 239 . h , 132 . h t m l , 86, 446 . l y x , 110, 296

492

Stvarno kazalo

. m p 2 , 324 . m p 3 , 324 . m p g , 324 . o , 189 . p 1 2 , 393 . p l s , 338 . p s t e x , 294, 305 . p s t e x _ t , 294, 305 . r a , 395 . r p m , 229, 231, 232 . s r c . r p m , 236 . s w f , 395 . t a r , 238, 239 . t a r . Z , 238 . t a r . b z 2 , 238 . t a r . g z , 238 . t e x , 297, 306 . t g z , 238 . t x t , 86, 186, 189 . w a v , 323 . w m v , 373 . x c f . b z 2 , 368 . x c f . g z , 368

A T T R I B , 118 a u m i x , 319, 334, 335 a w k , 170, 196, 197, 200 b a s h , 122, 157, 164, 179,

priro cnik, glej referen cni priro cnik proces, 15, 157, 170, 176 identifikacijska tevilka, 170 init, 20 otroki, 164 spe ci, 16 procesorski cas dodeljevanje, 25 process identity number, glej proces, identifikacijska tevilka program, 170 a l i a s , 135 a n a c r o n , 240, 243 a n i m a t e , 348, 351, 352 a p r o p o s , 115, 118, 445 a p t - g e t , 468, 469 a r t s d , 321 a s p e l l , 410, 464 At, 268 a t , 132, 178, 240, 244 a t d , 178

182, 183, 185, 194, 447 Batch, 268 b a t c h , 132, 244 b g , 174 b l a d e e n c , 325 c a l , 153 c a t , 118, 184, 185 c c , 183 C D , 118 c d , 123 c d d a 2 w a v , 337 c d p , 319 c d p a r a n o i a , 325, 326, 337 c d p l a y e r , 319 c d r d a o , 379381 c d r e c o r d , 378, 379, 381 c h k c o n f i g , 273 c h m o d , 118, 124, 138, 139 c h o w n , 139, 140 c h r o o t , 263 c h s h , 156 C O M M A N D . C O M , 122 c o m p f a c e , 357 c o m p o s i t e , 348, 356 c o n f i g u r e , 239 c o n v e r t , 4, 302, 327, 348, 352, 353, 355, 362 C O P Y , 118 c p , 118, 128, 134, 169, 430 c r o n , 240 c r o n d , 178 c r o n t a b , 178 d a t e , 153, 185 d d , 58 D E L , 118 D E L T R E E , 118 d f , 146148 D I R , 118 d i s p l a y , 348, 349, 351 d o s 2 u n i x , 206

Stvarno kazalo

493

163, 165, 166, 185, 190 E D I T , 118 e g c s , 132 e g r e p , 148, 170 Emacs, 160 e m a c s , 125, 159, 170, 462 e s d , 321 e x i t , 120, 122 e x p o r t , 164 e x p r , 164, 165 f a c t o r , 153 f c , 160, 161 f d f o r m a t , 118 f d i s k , 118, 146 f g r e p , 148, 149 f i l e , 328 f i l e , 191 f i n d , 149151 F O R M A T , 118 f o r m a t , 118 f s c k , 131 Ftp, 426, 427 f t p , 426, 428 f u s e r , 321 g c c , 132, 189 g d m , 228 g d m s e t u p , 228 Ghostscript, 346 g h o s t s c r i p t , 346 Ghostview, 346 g h o s t v i e w , 346 g i f t o p p m , 356, 357 Gimp, 314, 338, 357, 359, 360, 362, 367, 368 nastavitve, 361 gimp, 4 g l x g e a r s , 226 g m p , 178 g m p l a y e r , 373 g n o m e - c d , 319 g n o m e - s o u n d - r e c o r d e r , 319

d r e c o r d , 379 d u , 146148, 152 e c h o , 120, 155, 156,

g n o m e - v o l u m e - c o n t r o l , 319 GnomeToaster, 380, 381 Gnupg, 415 Gnuplot, 297299, 301, 302 g n u p l o t , 302 g r e p , 148151, 167, 170, 183, 184, 186, 190, 191, 203 Grip, 335, 337 g r i p , 335 g r o f f , 443, 445 g r u b - i n s t a l l , 263 g s , 347 gThumb, 341 g v , 346, 347 g z i p , 184 h e a d , 185 H E L P , 118 h t t p d , 174 h w c l o c k , 153 i c o n v , 205 i d , 141 i d e n t i f y , 348, 356 i f c o n f i g , 251 i f c o n f i g , 252 i m p o r t , 4, 348, 351 i n e t d , 179 i n f o , 118, 447 i n i t , 179, 273 i s p e l l , 132, 410 j o b s , 174, 177 k a b o o d l e , 319, 320 Kaddressbook, 96, 97, 413 Karm, 98 Kcontrol, 106 k d c r o t a t e , 269 Kedit, 86, 89, 91, 92, 144 kedit, 267 Kfind, 89, 95 K f i n d , 86 Kfloppy, 144, 145 Khelpcenter, 100 k i l l , 176, 177 k i n f o c e n t e r , 102 Kisdndock, 260

494

Stvarno kazalo

Kliper, 80 k l o g d , 179 Kmail, 86, 97, 404, 405, 407411, 413417, 419, 420, 422, 423 K m a i l , 96 k m i d , 320 k m i d i , 320 k M i x , 334, 335 k m i x , 319, 334 Knode, 418421, 423 Knotica, 97, 98 Konqueror, 76, 8486, 106, 384, 387 Konsole, 86, 87, 92 Konzola, 91 Kpaint, 358 k s c d , 319 Ksirc, 442 k u d z u , 247, 256 k v t , 174 l a m e , 325, 326, 337 l a t e x , 345 l e s s , 118, 132, 168, 182, 184, 447 l e t , 164 l n , 142, 143 l o c a t e , 151, 158, 178 l o g i n , 162, 179 l p , 176, 191 l p r , 186 l s , 87, 118, 124126, 128, 137, 138, 143, 158, 163, 183, 186, 193, 198, 205 MagicPoint, 306, 307 m a i l , 194 m a i l x , 184 m a k e , 177, 186 M A K E D E V , 319 m a k e i n f o , 446 m a n , 118, 176, 349, 444, 445 m a t t r i b , 117 m c , 266 m c d , 117 m c o p y , 117 M D , 118

m d e l , 117 m d e l t r e e , 117 m d i r , 117 m f o r m a t , 117

mgp, 306 m i k m o d , 320, 328, 331 m i n g e t t y , 275 m i x e r , 334 m k d i r , 118, 125 m k e 2 f s , 118, 145, 146 m k f s . m s d o s , 145 m k i s o f s , 377, 381 m m o v e , 117 m o g r i f y , 348, 355 m o n t a g e , 348, 351, 352 m o r e , 118, 447 m o s t , 118 m o u n t , 117, 143, 144 m p g 1 2 3 , 470 m p g 3 2 1 , 324, 325 m p l a y e r , 373 m r e n , 117 m t o o l s , 117 Muse, 333 m v , 118, 128, 135, 189 n c f t p , 428 n e t s t a t , 251 n i c e , 173 n o a t u n , 319, 320 n r o f f , 443 o g g 1 2 3 , 320 o g g e n c , 327, 337 P a i n t b r u s h , 353, 354 p a s s w d , 264 p b m t o x b m , 357 p d k s h , 116 p e r l , 132, 170, 196, 200202 p g m t o p b m , 357 p i n g , 251 p l a y , 319, 320, 327 p n m s c a l e , 357 p n m t o p s , 356 p p m q u a n t , 357 p p p , 258

Stvarno kazalo

495

prosti, 10, 12 p s , 172, 186 p s t r e e , 172, 180 p w d , 118, 121, 122, 431 p y t h o n , 132 r c p , 429431 r e c , 319, 320, 327, 328 r e d h a t - c o n f i g - * , 469
redhat-config-securitylevel,

276
r e g i o n s e t , 371 R E N , 118 r l o g i n , 429, 431 r m , 118, 126, 136, r m d i r , 126

186, 265

t i m e , 153 t o u c h , 135, 140 t r a c e p a t h , 252 t r a c e r o u t e , 251 t r a p , 178 t r o f f , 443 T Y P E , 118 t y p e , 161, 162 u m a s k , 140 u m o u n t , 144 u n i q , 152 u n i x 2 d o s , 206 u p 2 d a t e , 470 u p d a t e d b , 151 u r e g i o n s e t , 371

Rosegarden, 333 r o u t e , 251 r p m , 231 r s h , 429, 431 s c p , 427 s e d , 196, 200 s e r v i c e , 272, 470 s e t , 159, 185 s h , 157 Sketch, 338 s l e e p , 193, 351 s m p e g , 470 Sodipodi, 338 s o r t , 152, 183, 184 s o x , 191, 320, 324, 325, 327, 378 s s h , 114, 228 s s h - a d d , 438 s s h - a g e n t , 438 s s h - k e y g e n , 435, 437 s u , 278 s w i t c h d e s k , 223 s y n c , 264 s y s l o g d , 179 Talk, 441 t a r , 238 Telnet, 426 t e l n e t , 114, 119, 123, 130 t e l n e t d , 179 t e s t , 192

Vi, 160, 268 v i , 118, 143, 144, 159, 170, 266 Vim, 267 v i m , 266 w , 141, 162 w c , 199 w g e t , 428, 429 w h a t i s , 115, 118 w i n a m p , 330 x a w t v , 369 x b i l l , 132 x b m 2 i k o n , 357 Xchat, 441, 442 Xfig, 302, 304, 305, 338, 357 x i n e , 375, 470 x l o a d i m a g e , 344 x m i x e r , 335 x m m s , 319, 320, 325, 330333, 337, 338 x t e r m , 122, 174, 186 xv, 338 x v , 4, 343, 348, 354 x w d , 302 y a s t , 475 z l e s s , 428 program na pokuino, 343 programski jezik awk, 22, 196198, 200

496

Stvarno kazalo

C, 14, 16, 17, 23, 36, 38, 114, 116, 132, 152, 188, 199, 200, 329 C++, 14, 17 fortran, 17 HPGL, 354 HTML, 354 kontrolne strukture, 459, 460 lisp, 38, 360 pascal, 17 PCL, 354 perl, 17, 22, 200, 360 postscript, 345, 346, 446 python, 17, 22 scheme, 360 script-fu, 360 sed, 200 SHTML, 355 skladnja, 156 TCL, 22 TECO, 38 zbirnik, 36 programski segment, 26 projekt GNU, 116 prostor na disku, 146 zaseden, 147 protokol ADSL, 65 AppleTalk, 245 brezpovezavni, 32 DHCP, 65, glej Dynamic Host Configuration Protocol Dynamic Host Configuration Protocol, glej za samodejno nastavljanje ethernet, 252 FTP, 106, 384388 Gopher, 386, 388 hesiod, 269 HTTP, 30, 33, 34, 106, 384386 HTTPS, 386, 394 IMAP, 389, 398, 407 IP, 32, 245

IPX, 245, 269 LDAP, 269 NetWare, 269 NFS, 67, 216, 217, 269 NIS, 67, 269 NIS+, 269 NNTP, 403, 419, 420 NTP, 72, 210, 269 PLIP, 245 POP3, 389, 398, 407, 408 PPP, 65, 383 PPP over ethernet, glej PPP prek etherneta PPP prek etherneta, 253 RPC, 269 rstat, 270 rusers, 270 rwho, 270 SLIP, 383 SMB, 269, 270, 383 SMTP, 34, 270, 399, 406, 407 SSH, 270, 426 SSL, 393 TCP, 32 TCP/IP, 17, 32, 33, 245, 383 UUCP, 423 X11, 18, 34 XDMCP, 228 Z39.50, 386 za samodejno nastavljanje, 248 Pulse Code Modulation, glej pulzno kodirana modulacija pult, glej KDE, pult blinjice, 78 pulzno kodirana modulacija, 318 query, glej poizvedba ra cun odklenitev, 216 potek veljave, 216 skrbniki, 72 zaklenitev, 216 radio, 337

Stvarno kazalo

497

internetni, 331 Ramey, Chet, 116, 196 Raymond, Eric, 43 razdelek, 27, 47, 142 izmenjalni, 50, 64 pravilo, 51 izmenjevalni, 63 korenski, 28, 29, 63, 263 kr cenje, 47 Linux, 64 uporabniki, 64 logi cni, 49 orodje FIPS, 56 parted, 54 Partition resizer, 56 QtParted, 55 osnovni, 49 razirjeni, 49 Windows, 53 razdelitev diska, 142 razdelitvena tabela, 48, 53 razred, 283 razred besedil, 284 raziritev El Torito, 377 Joliet, 377 RockRidge, 377 razirjeni nabor regularnih izrazov, 169 Red Hat, 42, 469 referen cni priro cnik, 443 regularni izraz, 169 Request for Comment, glej RFC Request for Discussion, glej Usenet, zahtevek za razpravo rescue disk, glej disketa, zagonska reevalni na cin, 262 retuiranje, 359 RFC, 33 791, 33 793, 33 1738, 385 2616, 33

RFD, glej Request for Discussion RGB seebarvni sistem RGB, 360 right click, glej mika, desni klik ripper, glej zajemalnik risanje, 357 Ritchie, Dennis, 36, 43 roditelj, 127, 174 ROFF, 443 root, glej imenik, korenski Rpm, 231237, 266, 447 datoteka Spec, 237 informacije, 232 nadgradnja, 232 namestitev, 232 iz omreja, 232 odstranitev, 234 poizvedbe, 232 sestavljanje paketov, 237 soodvisnosti, 233 z izvorno kodo, 236 RSA, 432, 434 runtime environment, glej okolje, teko ce Samba, 383 sampling, glej vzor cenje depth, glej natan cnost vzor cenja rate, glej hitrost vzor cenja Samson, Peter, 316 Savolainen, Hannu, 334 scheduler, glej casovni razporejevalnik SCSI, 130 naprava, 376 vodilo, 376 sector, glej sektor security hole, glej varnostna vrzel v sistemu seja zapiranje, 376 zapisovalna, 376 sektor, 48 sekven cnik, 333

498

Stvarno kazalo

Sendmail, 407 SGML, 446 shareware, glej program na pokuino signal, 176, 178 analogni, 321 digitalni, 321 EXIT, 176 SIGALRM, 176 SIGBUS, 176 SIGHUP, 176 SIGINT, 176 SIGKILL, 176 SIGPIPE, 176 SIGQUIT, 176 SIGSEGV, 176 SIGTERM, 175, 176 sprememba, 321 signature, glej epota, podpis, glej epota, podpis simbolna povezava, 142, 143 Simple Mail Transfer Protocol, glej protokol, SMTP simulacija letenja, 313 sintetizator, 315, 333, 334 sistem dnevniko zapisovanje, 133 inicializacija, 131 sistemske nastavitve, 207 sistemski klic, 16, 23 sistemski programi, 114 sistemsko orodje, 208 redhat-config-date, 209 redhat-config-keyboard, 210 redhat-config-language, 211 redhat-config-mouse, 211 redhat-config-printer, 217 redhat-config-rootpassword, 212 redhat-config-soundcard, 220 redhat-config-users, 213 redhat-config-xfree86, 221 skener, 360 skladenjsko barvanje, 462 skladnja, 115, 116, 156, 190, 193, 196 skript, 21, 22, 122

skriptni jezik, 73, 113, 187, 196 skrite datoteke, 124 skupina, 124, 136 Slackware, 42 slash, glej poevnica sled, 48 slika ISO, 380 rastrska, 338 vektorska, 338 slikovne transformacije, 348, 352, 355, 356, 361 crno-bela slika, 350 dodajanje uma, 350 histogramska normalizacija, 350 histogramsko izena cevanje, 350 izdelava negativa, 350 izrei pravokotno obmo cje, 350 meanje pik, 350 nastavi velikost slike, 350 obdelava robov, 350 obnovi prvotno velikost slike, 350 obnovi sliko, 350 obrezovanje, 350 obrei sliko, 350 odprava uma, 350 odsekaj del slike, 350 ogljeni videz, 350 oljni videz, 350 ostrenje, 350 podvoji velikost slike, 350 pove canje kontrasta, 350 prepii pravokotno obmo cje, 350 prepolovi velikost slike, 350 prezrcali sliko, 350 prilepi pravokotno obmo cje, 350 razbarvanje, 350 sen cenje, 350 sprememba barvne nasi cenosti, 350 sprememba faktorja gama, 350 sprememba odtenka, 350 sprememba svetlosti, 350 sredobeno razmazovanje, 350

Stvarno kazalo

499

strino deformiranje, 350 toroidno deformiranje, 350 vijugasto razmazovanje, 350 vtisni sliko, 350 zabrisovanje madeev, 350 zamegljevanje, 350 zavrti sliko, 350 zmanjanje kontrasta, 350 slikovni gradniki, 338 slog, 284, 285 sloj slike, 360, 364 lebde ci, 361 sloven cina, 84, 90 SLS Linux, 42 slualke, 320 smerna tipka, 267, 461 snemanje, 320 Softlanding Systems, 42 Solaris, 9 soproces, 157 spam, glej zasipavanje z elektronskimi sporo cili spisi HOWTO, 446 Ethernet, 248 Kernel, 316 NET, 245 NIS, 67 RPM, 237 Sound, 316 za za cetnike v Emacsu, 462 sporo cila filtri, 400 sestavljanje, 401 spremenljivka, glej ukazna lupina, spremenljivka Ssh, 431440 izvajanje ukazov na oddaljenem ra cunalniku, 439 javni klju c, 436 nastavitve, 440 prijavni klju c, 433 zasebni klju c, 437 Stallman, Richard, 5, 37, 38, 74, 468 standard

ISO-9660, 377 Unix03, 44 Unix98, 172 sticky bit, glej lepljivi bit storitve, 268, 271 izklop, 272 ob zagonu, 273 vklop, 272 strenik casovni, 210, 269 Apache, 390 casovni, 72 DHCP, 248 DNS, glej strenik, za domenska imena imenski, 250, 253 mars-nwe, 269 NTP, glej casovni potni, 270 SMTP, glej potni spletni, 32, 268 tiskalniki, 268 X, 225, 226 za domenska imena, 31, 65, 246, 269 zvo cni, 321 strojni jezik, 26 su, 208 Sun Microsystems, 37, 42 super block, glej superblok superblok, 27, 265 Suse, 43, 474 suspend, glej opravilo, odlaganje svetovni splet, 383 swap, glej izmenjalni prostor swap partition, glej razdelek, izmenjalni Symbolics, 38 sync, 264 syntax, glej skladnja syntax highlight, glej skladenjsko barvanje tevilka IP, 30 nastavitev, 65

500

Stvarno kazalo

poiljatelja, 31 prejemnika, 31 tabele, 293 Table Of Contents, 376 takt, 153 Talk, 383 Tannenbaum, Andrew, 39, 41 TAO, glej Tracki At Once task, glej opravilo tekstura, 355 telefonija analogna, 322 digitalna, 317, 322 telefonska parica, 253 tema Bluecurve, 75 terminal Lear-Siegler ADM-3a, 461 Texinfo, 446 text editor, glej urejevalnik besedila teave pozabljeno skrbniko geslo, 264 s sistemskimi knjinicami, 266 z datote cnimi sistemi, 265 zbrisane datoteke, 265 The Linux Documentation Project, 446 The Open Group, 44 Thompson, Ken, 36, 43 tipkanje, glej pisanje tipkovnica, 80 izbiranje, 62, 210 ob zagonu, 269 tiskalnika vrsta, 217 tiskalnik, 130, 217 laserski, 345 nastavitev, 217 postscriptni, 294, 345 TLDP, glej The Linux Documentation Project TOC, glej Table Of Contents tok MP3, 337 tolma c, 22

Torvalds, Linus, 5, 35, 39, 328 track, glej sled Track At Once, 376 trde povezave, 28 trenutni imenik, 121, 125 Tso, Theodore, 42 TX-0 (Tikso), 316 u cinek zvo cni, 323 UID, 136 ukaz, 120 priklic prejnjega, 160 ukazna lupina, 16, 21, 113, 155156, 457460 ash, 115 Bash, 116, 189 bash, 188 Bournova, 115 C, 115 gnezdenje, 123 interaktivna, 155 Kornova, 116, 188, 189 neinteraktivna, 155 pozivnik, 119 spremenljivka, 162169 globalna, 162 lokalna, 162 narekovaji, 166 razreevanje, 166 S H L V L , 123 tevil cna, 164165 tilda, 168 znakovna, 163 tcsh, 116 zagon, 122 zgodovina ukazov, 160 zsh, 116 ukazna vrstica, 156161 urejanje, 159 undo, glej neskon cni preklic Unicode, 100 univerza

Stvarno kazalo

501

Berkeley, 36, 115, 383, 429431, 435, 437 Carnegie Mellon, 38 Case Western Reserve, 116 MIT, 17 v Amsterdamu, 39 v Helsinkih, 35, 39 Unix International, 37 uporabniki prostor, 20 uporabniki vmesnik, 79 gumb, 79 ikonizacijski, 81 za razteg, 81 za zaprtje okna, 81 menu, 79 vnosno polje, 80 uporabniko ime, 136, 258 izpis, 209 root, 131, 207, 208 spreminjanje, 208 upravljanje pomnilnika, 26 ura, 152 urejanje, 152 urejevalnik besedila, 461 Emacs, 461, 462 Kedit, 89 Vi, 207, 226, 260, 461 vi, 266 Vim, 461 vim, 266 URL, 30, 384, 385 raziritve Konquerorja, 387 Usenet, 403, 418, 423, 424 glasovanje, 424 poziv h glasovanju, 424 zahtevek za razpravo, 424 user space, glej uporabniki prostor usmerjevalnik, 31 UTF-8, 90, 100 utripanje zvo cno, 333 UUCP, 423

v4l, glej Video for Linux variable, glej spremenljivka varnost, 74, 110, 136, 276, 393 vrzel, 270, 429 varnostna kopija, 53, 376 varnostna vrzel v sistemu, 270 varnostno shranjevanje, 237 VAX, 42 ve copravilnost, 12, 15, 25 predkupna, 12 sodelovalna, 12 ve cpredstavnost, 313 ve cuporabnost, 136, 147 vhodno-izhodna vrata, 20 Vi, glej urejevalnik besedila video, 368 Video for Linux, 368 Vim, glej urejevalnik besedila virtual console, glej navidezna konzola vmesnik ISDN, 260 zunanji, 256 vnosno polje, glej uporabniki vmesnik, vnosno polje Volkerding, Patrick, 42 vpraaj, 267 vra calka, 267, 463 vrata MIDI, 319 PS/2, 211 TCP, 386 21, 386 23, 386 70, 386 80, 386 119, 386 191, 386 210, 386 tiskalnika, 130 USB, 211 vzporedna, 130, 219 zaporedna, 21, 129, 211, 219 vrednost nice, 173

502

Stvarno kazalo

vrstica stanja, 286 vrzel v varnostnem sistemu, 429 vsebina imenika, 124 vstavek, 394 vstavki, 332 vzor cenje, 317 hitrost, 317 natan cnost, 317 WAIS, 383, 386 Wall, Larry, 200 Wavefront, 354 WaveTable, 318 Weinberger, Peter, 196 whoami, 209 Whois, 383 widget set, glej nabor grafi cnih elementov Windows, 80, 144 winmodem, glej modem, winmodem WWW, glej svetovni splet X, glej okna X X window manager, glej okna X, upravljalnik X Window System, glej okna X X/Open, 44 xawtv, 369 Xerox, 344 zagon, 19, 131 reevalni na cin, 54 zagonski nalagalnik, 19 zajemalnik, 325 zapis 669, 328, 329 AIFF, 327, 329 ASF, 373 AU, 329 AVI, 373 AVS, 353 BIE, 353 BIN, 380 BMP, 339, 353

BMP24, 353 CD-R, 329 CDR, 378, 379 CGM, 353 CMYK, 353 CUE, 380 CVS, 329 DCX, 353 DIB, 353 DICOM, 353 DVI, 341, 345 encapsulated postscript, 305 EPDF, 353 EPI, 353 EPS, 294, 305, 352, 353, 356 EPS2, 353 EPSF, 353 EPSI, 353 EPT, 353 face, 357 FAX, 353 FIG, 305, 353 FITS, 353 FLI, 373 FPX, 353 GIF, 305, 339, 349, 351, 353, 356, 357, 368 animiran, 341 GIF87, 353 GRADATION, 353 GRANITE, 353 GRAY, 353 GSM, 329 HDF, 353 HISTOGRAM, 353 HPGL, 354 HTML, 307, 354 ICO, 354 IRCAM, 329 ISO, 377 JBIG, 354 JPEG, 305, 339, 354, 368 JPG, 339 LABEL, 354

Stvarno kazalo

503

M3U, 330, 331 MAP, 354 MGP, 307 MIDI, 323, 329 MIFF, 354 MNG, 354 MOD, 328, 329 MONO, 354 MOV, 373 MP2, 324, 331 MP3, 323326, 329, 331, 380 izdelava, 325, 326 pretvorba, 324 sprememba, 325 MP4, 373 MPEG, 323, 354, 373 MPG, 324, 331 MTV, 354 NETSCAPE, 354 NULL, 354 OGG, 329, 331, 373, 380 Ogg, 326 izdelava, 326 OGM, 373 P7, 354 PBM, 354 PCD, 354 PCL, 354 PCX, 305, 354 PDF, 346, 354 PGM, 354 PICT, 354 PIX, 354 PLASMA, 354 PLS, 331, 338 PNG, 305, 339, 344, 349, 351356, 368 PNM, 354 postscript, 305, 345 PPM, 354 PS, 354 PS2, 354 PSD, 354 QT, 373

RAD, 354 rastrski, 306 RAW, 329 RGB, 354 RGBA, 354 RLA, 355 RLE, 355 RM, 373 S3M, 328, 329 SGI, 355 SHTML, 355 SUN, 355 SVG, 341 TEX, 307 TEXT, 355 TGA, 355 TIFF, 305, 339, 353, 355, 368 TILE, 355 TIM, 355 TOC, 379 TTF, 355 UIL, 355 UYVY, 355 VICAR, 355 VID, 355 VIFF, 355 VIVO, 373 VMS, 329 VOB, 373 VOC, 329 WAV, 323, 325327, 329, 331, 378, 380 WAVE, 323 WIN, 355 WMA, 373 WMV, 373 X, 355 XBM, 305, 355 XBP, 305 XC, 355 XCF, 367 XM, 328, 329 XPM, 305 XWD, 355

504

Stvarno kazalo

YUV, 355 zvo cne datoteke, 322 zapisovalnik, 376 DVD, 372 zapisovanje v oknih, 380 zaprtozan cna naprava, 246 zasipavanje z elektronskimi sporo cili, 194 Zermelo, Ernst, 285 znak izbiranje, 99 kodiranje, 204 narekovaj, 164166 navadni, 166 posebni, 166, 167 tilda, 168 ZSoft, 353 zvo cna kartica, 315319, 321 zvo cnik, 320 zvok, 327 glasnost, 321 popa cenje, 321 sluno zaznavno, 323 um, 321

Linux z namizjem KDE, priro cnik za delo z operacijskim sistemom Linux, druga, prenovljena izdaja Avtorji: Ale Koir, Roman Maurer, Rok Pape, Primo Peterlin, Miha Tomi c Lektorirali: Katja Benevol Gabrijel ci c, Dora Mali Zaloila: Zaloba Pasadena, d. o. o., Dolenjska cesta 244, Ljubljana, www.pasadena.si Telefon: (01) 280 53 50 E-pota: info@pasadena.si Oblikovanje: avtorji Oblikovanje naslovnice: Roman Peklaj, CHS ITm Priprava za tisk: avtorji Tisk: ITAGRAF d.o.o. Ljubljana, november 2003

O avtorjih: Ale Koir Ale Koir je dobil veselje do dela z ra cunalniki pri simulacijah kompleksnih fizikalnih sistemov, pri uporabi ra cunalnikih prevajalnikih tehnologij in orodij za naravni jezik ter pri pripravi tekmovanj iz ra cunalnitva za srednjeolce. Po magisteriju na temo ve cfaznih fizikalnih sistemov se je zaposlil v podjetju Hermes Softlab in skrbi za dober razvoj dobre programske opreme. Roman Maurer Roman Maurer je v sloven cino prevedel precej dokumentacije in uporabnikih programov za Linux. Linux je sam ali z drugimi predstavljal v clankih, na razli cnih prireditvah ali prek spletnih strani drutva Lugos. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani matematik, zaposlen pa je v ra cunalnikem podjetju Hermes Softlab. Rok Pape Rok Pape aktivno deluje v drutvu Lugos. Pomaga pri projektih slovenizacije, organizaciji prireditev ter na dopisnih seznamih pri posredovanju tehni cne pomo ci novim uporabnikom. Za IskraTel je izdelal vrsto orodij za Linux, namenjenih preizkuanju komunikacijskih naprav. Rad programira v C-ju, predvsem sistemsko programsko opremo, tu in tam pa najde cas tudi za kolesarjenje ali pohajkovanje po Kamnikih Alpah. Pie diplomo na ljubljanski fakulteti za ra cunalnitvo. Primo Peterlin Primo Peterlin je starosta slovenjenja Linuxa, verjetno je najbolj znan kot avtor priro cnika za krajevno prilagoditev Linuxa slovenskemu okolju. Sam ali s sodelavci je o Linuxu napisal ve c clankov v doma cih in tujih revijah. Po izobrazbi je doktor fizike in se ukvarja z biofizikalnimi raziskavami mehanskih lastnosti celi cnih membran. Miha Tomi c Miha Tomi c je uporabnik Linuxa od leta 1995. Zaradi hitro rasto ce skupnosti uporabnikov je e kmalu za cutil potrebo po druenju uporabnikov Linuxa in bil tudi eden izmed pobudnikov ustanovitve drutva Lugos, v katerem e vedno aktivno sodeluje pri organizaciji prireditev in predavanj. Kot diplomirani fizik se najbolj zanima za naravo in delovanje glasbil in je tudi ljubiteljsko predan tehnologiji obdelave in ustvarjanja zvoka ter glasbe. Tehni cna ilica ga ene tudi v raziskovanje risarskih programov. O zvoku in grafiki rad na dolgo in iroko predava v sklopu prireditev drutva Lugos.