BESeDA

MISLICE
1
Feri Lainek
Mislice
Deset pravljic
BESeDA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
O M N I B U S
BESeDA
MISLICE
2
BESeDA
Feri Lainek
MISLICE
Deset pravljic
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
Pravljice so dobile nagrado
VEERNICA za najbolje
mladinsko literarno delo v
letu 2001.
ISBN 91-7301-161-4
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
BESeDA
MISLICE
3
VSEBINA
ZALIKA IN GUSTI 4
ZLATI KRALJEVI 9
IGNACIJA IN NJEN ANGEL 17
PASTIRSKA PIALKA 24
LEPA ANGELIKA 33
TEREZINI BISERI 43
GOLOBARJEVA HI 55
JERIINI UDEI 66
KOVAEVA HVALENOST 75
RAZBOJNIKOVA USODA 79
BESeDA
MISLICE
4
ZALIKA IN GUSTI
B
ilo je v davnih asih, ko so bile poti med reko Rabo
in Muro poleti e prane, jeseni blatne, pozimi pa
komaj prehodne. Gospodje so po njih potovali s konji,
kmetje s kravjimi vpregami, siromaki pa pe. Vsi pa so
na njih sreevali goslarja Gustija in plesalko Zaliko, saj
nista imela doma, zato sta bila zato ves as na poti. Po-
tovala sta od kriia do kriia, od vasi do vasi, od
mesta do mesta, in prinaala med ljudi veselje. Ustav-
ljala sta se na trgih in sploh vsepovsod, kjer so jima e-
leli prisluhniti. Prav od srca sta kdaj zaigrala in zaplesala
tudi v samotni ravnici, kjer so se z njima poveselile le
ivali. Saj, vsak, ki je kdaj slial in videl njuno umetnost,
jima je elel znova prisluhniti.
Ljudje so imeli radi Gustijevo muziko, a e bolj jih za-
svajal Zalikin lahkonogi ples. Ko se mu je namre vsa
predala, je bila res videti, kot da ne bi bila od tega sve-
ta. Njene bose noge so poskakovale kakor mladi zajki
v rosni travi, njeno telo se je zibalo kakor vrbje v po-
mladnem vetru in njen obraz je sijal kakor jutranje son-
ce nad ravnico. Bila je mlada in lepa, da ji ni bilo enake
v deeli in njen srni smeh je bil nalezljiv. Ko so ga e od
BESeDA
MISLICE
5
dale sliali, so ljudje na poljih odloili motike. V gostil-
nah pa so e najbolj lani pozabili na lice. Zdelo se jim
je, kot da se je v njeni bliini za hip ustavil as, v srce pa
je smuknilo nekaj lepega in ga pogrelo.
Naneslo je neko pomlad, da je el kraljevi iz Blato-
grada k reki Rabi lovit postrvi. Njegova razkona koi-
ja se je ustavila na vogalu, kjer se je zbralo e veliko lju-
di. Stali so v krogu in zrli v godca in plesalko, ki sta jih
zabavala s svojo redko veino. Kraljevsko spremstvo je
premamila radovednost in mladi kraljevi, ki je slial
Zalikin zvonki smeh, je po dolgem asu stopil med lju-
di. Kakor zaaran je zrl v njeno vitko telo in iskre iz nje-
nih rnih oi so mu razvnele srce. Ne da bi se tega sploh
zavedal, se je primikal vse blie in blie, dokler se na-
posled ni dotaknil njenih vihrajoih oblail in jo ujel za
dlan.
Nikoli e nisem videl niesar lepega, kot je bil tvoj
ples, je dejal kraljevi, ko je Gusti odloil svoje gosli.
Nikoli e nisem slial niesar bolj veselega, kot je tvoj
smeh, je objel Zaliko, ki je preseneena zastala. Zato
ti zdaj ponujam svojo kraljevsko roko in ti tu pred vse-
mi obljubljam, da ne bom nikoli snedel besede.
e z niemer nisem bila tako poaena in ganjena,
je odvrnila Zalika in mu poljubila kraljevsko roko. Tvo-
jega snubljenja pa al le ne morem sprejeti, saj je moje
srce e oddano Gustiju. Le zaradi najine ljubezni je v
BESeDA
MISLICE
6
njem toliko sree in veselja, da to lahko poklanjava tudi
drugim.
Prelepa si in vse tvoje je preve dragoceno, da bi lah-
ko pripadalo potepukemu Goslarju, se je namril
kraljevi. Le jaz ti lahko v tej deeli ponudim dom, ki
bo vreden tvojega imena, je bil preprian. Imela bo
resnino vse, kar bo elela in vsi moji sluabniki ti bodo
dan in no na razpolago.
Niesar drugega si ne elim kot le ta ravninski veter
v laseh in Gustijevo roko, ki me varno vodi po e tako
zaraenih poteh, mu je dopovedovala Zalika. Kdaj-
koli si bo to zaelel, rada prideva na dvor in se povese-
liva s tabo, a zdaj me prosim pusti z njim, ki ga imam
najraje, ga je skuala prepriati.
A le kraljevieva beseda je bila seveda tista, ki jo je
bilo v deeli treba spotovati. Zaliko so sluabniki od-
vedli v pozlaeno kraljevsko koijo, Gusti pa je ostal sam
na prani poti. Potoval je od kriia do kriia, od vasi
do vasi, iz mesta v mesto, kakor je potoval vsa ta leta, le
da je bila njegova pesem zdaj alostna. Pel je o svoji
brezmejni boleini, da so poslualcem prile solze v oi,
pa tudi pri srcu jih je stiskalo, a pomagati mu seveda ni
mogel nihe.
In tako so tekla leta.
Zaliko so namazilili z dieimi olji, jo odeli v svilena
oblaila in jo okronali za kraljico. Sedem strenic je dan
BESeDA
MISLICE
7
in no skrbelo zanjo in sedem strenikov ji je bilo ves
as na razpolago. Kraljevi je dal vsako jutro iz daljnih
deel pripeljati zanjo najboljo jedao in pijao. Naj-
bolji glasbeniki iz vse deele so ji igrali budnice in naj-
bolji plesalci so jo skuali zabavati ob veerih. Toda
Zalika je ob tem le zapirala oi in se ves as svojega bi-
vanja na kraljevskem dvoru ni ve niti nasmehnila. Tudi
kraljevi, ki jo je imel iz vsega srca rad, in jo je na vse
naine skual osreiti, je bil zaradi tega alosten. alost
se je naselila v Blatograd, da je e ni bilo take, saj se je
niti stoletni starci niso spominjali in tudi njihovi dedje
jim niso o njej pravili.
Tedaj sta la kralj in kraljica neko nedeljo na trg na
kravji semenj. Zanesla je prav po nakljuju tja pot tudi
goslarja Gustija, ki je s svojo alostjo obhodil e vso de-
elo. Ko je Zalika e od dale zasliala njegove gosli, je
takoj prepoznala njih glas. Stopila je iz zlatih olenkov,
stekla med ljudi in zaplesala na sredi trga, kot bi jo bil
ponesel vrtinec. Njen srni smeh se je razlegel naokoli,
da so trgovci pozabili na kupije in so kar raztresali de-
nar. Kralja, ki je vse to videl in slial, je stisnilo pri srcu
in obla ga je misel, ki se je ni mogel ve otresti. Priep-
nil je svojim sluabnikom, naj poskrbijo, da popotni
godec zveer ne bo zapustil mesta. Nato sta se s kralji-
co vrnila na dvor.
BESeDA
MISLICE
8
Ponoi se je kralj skrivoma pritihotapil do Gustija, ki
je spal v hlevu za furmansko gostilnico. Prosil ga je, ali
lahko samo za en dan zamenjata svoji opravi. elel se je
namre preoblei v potujoega goslarja, saj je upal, da
bo tako lahko razveselil kraljico in privabil na njen
obraz smeh, ki si ga je tako zelo elel. Gusti je kljub vsej
svoji silni alosti ostal dobrega srca in nesreni kralj se
mu je zasmilil, zato je sprejel ponudbo. Slekel je svoja
ponoena in razcapana oblaila in si nadel pozlaeno
kraljevsko opravo. Kralj pa se je oblekel v njegove cape
in si obesil gosli ez ramo.
Gustija, ki mu je kraljevska oprava nadvse pristajala,
so straarji pospremili na dvor in po dolgih letih je pre-
ivel no z Zaliko. Ko pa je zjutraj pred grajska vrata pri-
el potujoi godec, v njem niso prepoznali preobleene-
ga kralja, zato so ga nagnali. Gusti je tako postal kralj.
Na kraljiin obraz se je vrnil nasmeh, ki se mu nihe ni
mogel upreti. Kralj pa je do konca ivljenja potoval od
kriia do kriia, od vasi do vasi, od mesta do mesta
in pripovedoval svojo udno zgodbo, ki ji ni nikoli nihe
verjel.
BESeDA
MISLICE
9
ZLATI KRALJEVI
N
a bregu reke Rabe je v skromni hiici ivelo de-
kle, ki ji je bilo ime Ilonka. Njen oe je e zdav-
naj odel po svetu za kruhom in se ni nikoli ve vrnil. Z
materjo sta nabirali zdravilne zeli, jih suili na podstre-
ju in prodajali na mestni trnici. Tako ste se nekako pre-
ivljali in ez leto zmeraj prihranili dovolj denarja, da
sta lahko preiveli zimo.
V hudih asih jima je priskoil na pomo tudi Kal-
man. Bil je to fant, ki je ivel v skromni hiici na desnem
bregu reke Rabe in se preivljal z ribolovom. Prinaal
jima je postrvi, ki jih je lovil v svoje iz vrbja spletene ko-
are. Vasih, ob nedeljah, pa ju je pogostil celo s poto-
nimi raki, ki jih je imela Ilonka najraje.
Zgodilo se je potem, da je lo dekle e ob svitu v po-
ljano nabirat zeli in se ni vrnilo ob uri, ki ji je bila v na-
vadi. Mati jo je iskala vse do poldneva in jo zaman kli-
cala v irni ravnici. Nato so jo li iskat tudi drugi. Obho-
dili so polja, prebredli movirja in preiskali reko, a Ilon-
ke ni bilo nikjer. Iskali so jo vso no in e naslednji dan,
a e zmeraj je bilo vse tako, kot bi se bila v zemljo ugrez-
BESeDA
MISLICE
10
nila. Nihe je ni ve videl in nihe ni slial niesar, kar bi
lahko njeno izginotje kakorkoli pojasnilo.
Kalman je taval po gostirjih in lazih e tretji dan, ko so
vsi drugi e pomalem obupali. Z Ilonko sta ob reki sku-
paj preivela otrotvo in tudi e sedaj sta se rada vide-
la. Vedel je, da ne bi nikoli odla brez slovesa, zato je bil
preprian, da se ji je zgodilo nekaj hudega. Napotil se je
po edini poti, ki je vodila proti mestu in se zaklel, da jo
bo nael, pa etudi bo moral obhoditi vso deelo in nato
celi svet.
Kmalu za prvo vasjo je naletel na Cigane, ki so zaje-
mali prah s poti in ga presejali v posode, ki so jih tovo-
rili na svojih majavih vozovih. Opravilo se mu je zdelo
nadvse udno in nekoristno, zato jih je nagovoril.
Pred tremi dnevi se je e navsezgodaj peljala tod
mimo zlata kraljeva koija z velikim spremstvom, ki je
bilo prav tako pozlaeno, mu je pojasnil stari Cigan.
Premnoga kolesa so se obrusila ob kamen in zlati prah,
ki je za njimi ostal v pesku, nam pomeni pravo bogast-
vo. e doslej smo ga zbrali toliko, da si lahko kupimo
nove vozove. e bomo pa z delom e nadaljevali, si bo-
mo zagotovo lahko kupili hie in se nam ne bo ve tre-
ba klatiti po svetu.
Kalman je prosil Cigane, ali jim lahko zastonj poma-
ga presejati prah. Zaupal jim je, da je prav tisto jutro, ko
so tod mimo drvele kraljeve koije, izginila Ilonka. Zato
BESeDA
MISLICE
11
je upravieno upal, da ga bo zlata sled morda pripelja-
la do nje. Cigani so kajpada radi sprejeli delavca, ki je bil
tako zagnan, da je delal tudi namesto njih. Ob kruhu in
vodi je sedem dni in noi sejal cestni prah in nasejal
toliko zlata, da bi lahko mirno in bogato ivel vse do
konca svojih dni. Zlata sled jih je iz slovenske deele
vodila dale v Ogrsko in jih naposled privedla naravnost
do rnograda.
Kalman se je Ciganom zahvalil za pomo in jim pustil
vse zlato, ki ga je pridelal s svojimi rokami. Stari Cigan
je slekel svojo pokrpano srajco in klobuk s irokimi kraj-
ci ter mu predlagal, naj se preoblee v njegova oblaila.
Cigani smo kraljem zmeraj eleli samo dobro, zato
smo na dvoru bolje zapisani kot navadni ljudje, mu je
pojasnil. Le e ti bodo torej res verjeli, da si eden izmed
nas, si lahko preprian, da ti ne bo nihe skrivil lasu na
glavi. Pa e kak kruhov krajec ti bodo rade volje odsto-
pili, e bo morda laen.
Ni mu torej preostalo drugega, kot da se je preoble-
kel in je Ciganom pustil e svoja oblaila, ki so bila sko-
raj nova. Nato se je odpravil preko trga in potrkal na z
zlatom okovana grajska vrata.
Glej si ga glej! se je iroko zasmejal straar. Saj so
e tudi Cigani zavohali, da se pripravljamo na gostijo!
je pomeiknil drugemu straarju. Potemtakem bo to-
BESeDA
MISLICE
12
rej res e kmalu kaj iz tega, je na iroko odprl vrata in
je spustil prileka na grajsko dvorie.
Grad je bil veji in lepi, kot si je Kalman, ki ni bil e
nikoli na kraljevem dvoru, zamiljal v sanjah. Taval je
vso dopoldne, pa ga e ni celega obhodil. Vedel je, da se
ne sme kar tako povzpeti v zgornje sobane. Tudi vsa-
krna preoitna nestrpnost ali nepremiljena beseda bi
ga zlahka izdala. Zato je raje posedal s hlapci, klepetal
s streaji in akal, da se mu bo ponudila pravnja pri-
lonost.
Le kdo bi si mislil, da si bo gizdavi rni ogrski kra-
ljevi kdaj izbral za nevesto povsem navadno dekle iz
slovenske deele? so mu pravili nejevoljni. Kaj take-
ga se pa ni e nikdar zgodilo in zagotovo ne pomeni
dobrega? so bili zaskrbljeni. Kaj lahko se zgodi, da
bodo imeli njuni otroci povsem svetle lase in vsi se nam
bodo smejali, so zmajevali.
Kalman, ki je bil zdaj e skorajda povsem preprian,
da je kraljevi res ugrabil Ilonko, je le prikimaval in
akal. Ni in ni mogel verjeti, da bi lahko lo dekle pro-
stovoljno v rnograd in ga pustilo samega ob reki. Zato
je tuhtal le e o tem, kako bi ponoi skrivaj priel do nje
in ji pomagal pobegniti. Tedaj pa so mu sporoili, da je
kraljevieva nevesta izvedela o Ciganu, ki se potika po
grajskem dvoriu. Zaelela si je, da bi ji pogledal v dlan
in ji prerokoval o njeni kraljevski usodi.
BESeDA
MISLICE
13
Povlekel si je ciganski klobuk globoko na oi in je
vstopil v svileno sobano, kjer so spletine nevesti po-
merjale porono obleko. Ilonka ga je kljub temu takoj
prepoznala. Prebledela je in sedla v naslanja. Cigan se
je zazrl v njeno belo dlan in ji izpod klobuka zaepetal:
Ne bo vendar zdaj rekla, da si si res izbrala tega rnu-
ha za moa in da resnino namerava postati ogrska
kraljica?
Moj enin pa ni rn, temve je zlat! je vzkliknila
nevesta. O tem se lahko tudi sam prepria, e le sto-
pi v sosednjo sobano, kjer mu pomerjajo obleko.
Povedli so ga v zlato sobano, kjer je na zlatem presto-
lu sedel enin, ki mu je kroja ravno priival zlate gum-
be na zlato porono obleko. A to e zdale ni bilo vse:
kraljevi je imel zlat tudi obraz in e njegove roke so bile
zlate.
Kalman je ostrmel od zaudenja in ni zmogel izustiti
niti besede.
Kraljevi si je odpel zlate gumbe na zlati srajci in mu
pokazal prsi, ki so bile prav tako zlate. Zlat sem in tudi
moje srce je torej zlato, se mu je zvika nasmehnil in
pokazal svoje zlate zobe. Zato te seveda ne bom ka-
znoval, ker si brez povabila vstopil v moje kraljestvo,
temve te bom raje poprosil, da ostane na poroki in
nama bo z nevesto za prio. Tako navsezadnje ne bo
BESeDA
MISLICE
14
mogel nihe kasneje rei, da nisem tudi njenih prijate-
ljev pogostil na gostiji.
Kalman je zrl v njegove temne oi, ki se mu niso zdele
prav ni zlate, in e zmeraj ni mogel iztisniti niti bese-
de. Siloma so ga odvedli k staremu dvorskemu krojau,
ki mu je moral pomeriti svatovsko obleko. Upal je, da se
mu vse to v resnici dogaja le v sanjah in je komaj e za-
dreval solze, ki so ga pekle v oeh.
Saj si tudi sam sploh ne upam misliti o tej nesrei, ki
je tako iznenada doletela nae kraljestvo, je nergal kro-
ja. Na nori kraljevi se bo poroil z revnim dekletom
iz slovenske deele in le bog ve, kaj e vse bo potem iz
tega?
Preprian sem, da kraljevi v resnici sploh ni zlat,
je konno spregovoril Kalman.
Se razume, da ni niti malo zlat, mu je epnil starec
na uho. Prav tako rn je kot vsi drugi ljudje v ogrski
deeli, mu je pomeiknil. Le da se je premetenec do-
mislil zvijae, s katero se je lahko prikupil nevesti.
Stari kroja ga je nato skrivoma popeljal v grajske kle-
ti, v kateri so bile tudi delavnice, kjer so iz elezove rude
pridobivali isto zlato. Pojasnil mu je, da se je dal kra-
ljevi v resnici pozlatiti in da mu morajo zdaj vsako no
znova nanesti pozlato na telo.
BESeDA
MISLICE
15
e bi Ilonka kraljevia le za trenutek videla brez po-
zlate, se zagotovo ne bi elela ve poroiti z njim, je
alostno vzdihnil Kalman.
Kraljevi bi si potem moral izbrati domao nevesto
in ast naega kraljestva bi bila reena, je vzdihnil tudi
stari kroja.
Mislim, da sem se neesa domislil, jima je priepnil
zlatar. e bomo do jutri le lahko dovolj segreli poro-
no dvorano, se bo pozlata na njegovem telesu gotovo
stalila.
Segli so si v roke in so prisegli na skrivnost, ki jim je
bila vsem po volji.
Tretji dan so na grajskih stolpih zadonele fanfare, ki
so vabile svate v porono dvorano. Svee, ki so jih pri-
gali posebej za to prilonost, so razkono okraeni pro-
stor kmalu tako ogrele, da so se zbrani naravnost kopali
v znoju. A nihe ni zdaj zaradi tega niti potarnal, saj mo-
rajo biti gostje na kraljevski poroki e posebej potrpe-
ljivi.
Zlati kraljevi in njegova nevesta sta se povzpela po
oblazinjenih stopnicah na poroni oder in jim pomaha-
la v pozdrav. Znova so zapele fanfare in zacingljali so
tevilni zvonki, ki so napovedovali veliastni dogodek.
Tedaj pa je kraljevi, ki mu je postajalo vse bolj vroe,
izvlekel robek in vsa dvorana je v priakovanju oneme-
la.
BESeDA
MISLICE
16
Kraljevi si je obrisal potno elo in nato e lica, ob tem
pa si je zdrgnil vso pozlato, ki se je bila medtem e sta-
lila. Ilonka se je v grozi zazrla v njegov rni obraz in je
skoraj omedlela. Tedaj pa je priskoil Kalman, ki je bil
na tej udni poroki nehote za prio, jo dvignil v naro-
je in jo med zaudeno mnoico odnesel do skrivnega
izhoda. Tam sta ju e akala osedlana vranca in e pre-
den se je osramoeni kraljevi sploh zavedel, kaj se je
pravzaprav zgodilo, sta e galopirala po irni ravnici
proti domu.
Le kako sem lahko bila tako neumna, da sem mu
verjela na besedo? je dejala Ilonka, ko sta v Rabi kon-
no napojila pregreta konja.
V resnici pa si verjela oem, namesto da bi povpra-
ala srce, je odvrnil njen reitelj.
e tisto no je potem Ilonka res povpraala srce in to
je izbralo Kalmana. ivela sta sreno ob svoji reki e
mnogo let in imela sta mnogo otrok. Noben izmed njih
sicer ni nikoli pridelal zlata, kruha pa kljub temu niso
stradali.
BESeDA
MISLICE
17
IGNACIJA IN NJEN
ANGEL
P
ri Belih vodah je neko stal velik grad z mogonim
obzidjem in visokimi stolpi. V njem sta ivela grof
in grofica, ki nista imela mokega potomstva, ampak
samo eno her. Ime ji je bilo Ignacija. Bila je lepa, ugla-
jena in pametna, a oe in mati z njo kljub vsemu nista
bila povsem zadovoljna. Vse predolgo si je namre e
zbirala enina in bilo ju je strah, da bo graina nazad-
nje ostala brez naslednika.
Ko je bila Ignacija e deklica, so ji grajske gospodine
prvi pokazale skriti tolmun pod izvirom, iz katerega so
se napajala jezerca, ki so obkroala grad. V najisteji
vodi, kar jo je kdaj videlo loveko oko, so se ob sonnih
jutrih vasih okopali angeli. Kdor se je priblial po prstih
in je imel res sreo, da so bili ravno tam, jih je lahko
skrivaj opazoval. V rosnih travah so odloili krilca in se
pognali v vodo, da je okropila dale naokoli. Plavali so
v globine, se prekopicali ez brzice in se poigravali z ri-
bicami, ki so jih bile nadvse vesele. A e so le zaslutili
lovekovo bliino, so si v hipu spet nadeli krilca in od-
leteli.
BESeDA
MISLICE
18
Ko si bom zbirala moa, bo moral biti natanko tak,
kot bi bil eden izmed njih, je takrat dejala Ignacija.
Take lepote na tem svetu e ne bo nala, pa tudi e
jo bo iskala vse ivljenje in ti bomo e me pomagale,
so se ji smejale grajske gospodine.
Pa se bom pa poroila z angelom, je bila trmasta
grofova hi.
eravno je bila e otrok, se ji je drzna misel zapisala
tako globoko v srce, da je ni mogla nikdar ve pozabiti.
Tudi e sedaj je tuhtala le o tem, kako bi se pribliala
angelom, ne da bi se prestraili in odleteli. Upala je
namre, da bo kateri izmed njih opazil njeno naklonje-
nost in se ne bo mogel upreti njenim enskim arom.
Staremu grajskemu vrtnarju, ki je vsa ta leta vedel o
njenem hrepenenju, se je naposled tako zasmilila, da ji
je razkril skrivnost. e se navsezgodaj pritihotapi do
tolmuna in angelu skrije krila, ne bo mogel ve odlete-
ti, ji je priepnil. e pa krila potopi v vodo, se bodo
razmoila in moral bo zazmeraj ostati ob tebi, je e
dodal. Vendar pa ti svetujem, da o tem prej e enkrat
res dobro premisli. Angel, ki bo tako moral ostati na
zemlji, bo vasih zelo alosten in nenehoma bo mora-
la skrbeti, da mu ne bi od bridkosti poilo srce.
Ignacija je vso no premiljala, a se ni mogla upreti
skunjavi.
BESeDA
MISLICE
19
Jutro za jutrom je pritajena v cvetnem grmu akala,
da bodo spet prileteli angeli. Ko pa se je to potem res
zgodilo in je tudi najlepi med njimi odloil svoja ble-
ea krilca, jih je pograbila in zaluala v vodo. Nastal je
tak vrtinec, da se je voda v tolmunu v hipu spenila. An-
geli so v tej zmenjavi pograbili krilca in odleteli narav-
nost v nebo. Le najlepi izmed njih, ki jih je seveda za-
man iskal, je spuenih rok obsedel na kamnu in je ko-
maj priel do sape.
Napravila sem to samo zato, ker se nisem mogla
upreti svoji srni elji, mu je priepnila, ko je konno
dvignil pogled. Obljubim ti, da moja silna ljubezen ne
bo nikoli usahnila in bom storila vse, da ti bo lepo z
mano.
Angel je mole sprejel ponujeno roko in odel z Igna-
cijo na grad. Oe in mati sta se ga razveselila, saj sta e
skoraj nehala upati, da se bo herka sploh kdaj poroi-
la. e ez sedem dni so pripravili poroko in gostijo, da
je e ni bilo enake v vsem kraljestvu. Stari grof je eni-
nu predal kljue vseh grajskih vrat in si odpasal tudi z
dragulji okovani me, ki je e stoletja potoval v roke na-
slednikov. To je pomenilo, da je nebeki angel postal
zemeljski grof in gospodar irne ter rodovitne pokraji-
ne ob Belih vodah.
Ko je mladi grof potem prvi obhodil svoja posestva,
mu ni bilo niti malo povei, da morajo podloniki pla-
BESeDA
MISLICE
20
evati davek in veino svojega pridelka pripeljati v gro-
fovske kae. Zaradi tega je bil nadvse alosten in tudi
mlada grofica, ki ga je imela zelo rada in se je bala, da
mu ne bi poilo srce, je privolila, da sta e tisti dan okli-
cala nove zakone. Ti so sporoali, da podlonikom ni
bilo ve treba plaevati davka, v grofovske kae pa so
lahko pripeljali le e vike in prostovoljne prispevke.
Kmalu je mladi grof obhodil e vasi in trge v pokraji-
ni ter ugotovil, da je po vogalih vse preve reveev. Tudi
to ga je nadvse razalostilo in zlahka je preprial mlado
grofico, da so bila lahko grajska vrata odslej no in dan
odprta za vse, ki niso imeli kaj za pod zob ali niso drugje
nali strehe. Grad ob Belih vodah se je tako spremenil v
varno pribealie klateev in obuboanih druin, ki
sicer niso mogle preiveti svojih otrok.
V nedeljo sta la mlada prvi na obisk na sosednji
grad. Mladi grof je videl, da je sosed skorajda povsem
obuboal, saj zemlja na njegovih posestvih ni bila dovolj
rodovitna, e nekaj let zapored pa je dolino prizadeja-
la sua. Bil je souten in se je nadvse alostil, zato je mla-
da grofica, ki se je bala za njegovo mehko srce, zlahka
privolila, da sta sosednjemu graaku odstopila del svo-
je zemlje.
Tako pa sta potem darovala in pomagala tudi vsem
drugim, ki so bili v stiski. Ljudje so ju zaradi tega spo-
tovali in so ju imeli radi veliko bolj, kot navadni ljudje
BESeDA
MISLICE
21
ponavadi ljubijo gospodo. O usmiljenem in dareljivem
grofu se je razvedelo po vsem kraljestvu in kmalu so
tudi od dale zaeli prihajati po miloino. Raznesli so
pomalem vso bogastvo, ki se je skozi stoletja kopiilo ob
Belih vodah, tako da so od gradu na koncu ostali le zi-
dovi. Toda mladi grof in grofica zaradi tega nista bila
zaskrbljena in si tudi nista bila v laseh. Ignacija je nam-
re svojega izvoljenca e zmeraj ljubila bolj od vsega in
je skrbela le za to, da se ne bi po nepotrebnem alostil.
Ko sta na koncu ostala res brez vsega imetja, sta se
bosonoga odpravila po svetu. Uivala sta svobodo ve-
nih popotnikov, ki so lahko kolovratili brez cilja in se
veselila novih in novih brezskrbnih dni. Vsak, ki ju je
sreal, je lahko e od dale videl, da sta zaljubljena in
srena kot so lahko le redki.
Naneslo je potem, da sta se ustavila na glavnem trgu
pred Blatogradom, kjer so ravno sodili tatovom. Med
obtoenimi sta bila tudi Cigan in njegova ena, ki sta se
ponoi pritihotapila na dvor in ukradla pest dragih
kamnov iz kraljeve krone. Njun greh je bil v sodnikovih
oeh tako velik, da nista mogla priakovati milosti, e-
prav sta imela sedem majhnih otrok, ki so se ju straho-
ma oklepali.
Mlademu grofu, ki je bil v popotnih capah videti kot
navadni potepuh, so se nebogljeni ciganski otroci za-
smilili. Ne da bi pomiljal, je stopil pred sodnika in re-
BESeDA
MISLICE
22
kel: Priznam, da sem ukradel drage kamne iz kraljeve
krone in jih na trgu za klobaso in preste prodal Ciganu.
Prosim vas torej, da me pravino kaznujete, nedolne-
ga oeta teh nepreskrbljenih otroikov pa izpustite iz
okovov.
Sodnik se je udil priznanju in mu ni elel verjeti.
V kraljevi dvorani, kjer so bili ukradeni dragi kamni,
smo nali tudi bosonoge enske sledove, je nejevoljen
odvrnil. To pomeni, da sta bila tatova dva in sta bila
torej lahko le ta, ki so ju davi privedli birii. Ti pa si naj-
verjetneje le izmilja, ker se ti smilijo njuni otroci.
Tedaj je stopila pred sodnika e grofica Ifigenija, ki je
bila v popotnih capah videti kot navadna beraica in je
rekla: Priznam, da sem mu pomagala ukrasti drage
kamne iz kraljeve dvorane, ki sva jih nato na trgu za klo-
baso in preste prodala Ciganu. Prosim vas torej, da me
pravino kaznujete, nedolno mater teh lanih otrok pa
izpustite iz okovov.
Sodniku tako ni preostalo drugega, kot da je velel
izpustiti Cigana in eno, potepuha in beraico, ki sta
sama priznala krivdo, pa je obsodil na smrt.
Tvoja ljubezen je bila tisto najlepe, kar sem kdaj
doivel, zato mi ni bilo nikoli al, da sem kot lovek
hodil po zemlji, je mladi grof dejal Ignaciji, preden je
poloil glavo pred rablja.
BESeDA
MISLICE
23
Tvoja dobrota je bila tisto najve, kar lahko lovek
najde na tem svetu, zato mi ni al, da moram umreti,
je odvrnila mlada grofica in poloila glavo ob njegovo.
Kmalu po tistem, ko je kruti rabelj opravil svoje, se je
Ignacija vsa preseneena zbudila na drugem svetu. Ob
njej je stal njen mladi mo, ki je imel zopet angelska
krila in se ji je smehljal v pozdrav. Oklenila se je njego-
ve ponujene dlani in vstala, eprav ni utila tal pod no-
gami. Ustraila se je, da bo padla in kriknila. Zamahni
vendar e s krilci, moj ljubi angelc! ji je dejal in jo po-
vlekel v brezmejno prostranost in veno prostost. Igna-
cija je res zamahnila s krilci in lahkotno poletela za njim,
saj je bila namre zdaj tudi sama e angelsko bitje.
Minilo je od takrat e veliko let in njun grad ob Belih
vodah e zdavnaj ne stoji ve.
Ostala pa je ta pravljica o dobrem grofu in zaljublje-
ni grofici, ki jo dedki in babice s posebnim spotova-
njem pripovedujejo svojim vnukom. Ostalo je tudi je-
zerce in bistri tolmunek ob izviru, v katerih se, pravi-
jo, e dandananji kdaj okopata. A nihe ju ne gre zjutraj
tja niti na skrivaj pogledat. Nihe namre ne eli premo-
titi njune sree in vene ljubezni, ki je prinesla tem kra-
jem toliko dobrega.
BESeDA
MISLICE
24
PASTIRSKA PIALKA
B
ilo je to v tistih asih, ko svinj e niso zapirali v hle-
ve, temve so se lahko pasle po irnih travnikih.
Zanje so skrbeli svinjski pastirji. Njihovo opravilo med
ljudmi ni bilo posebej spotovano, zato so morali k svi-
njam ponavadi le otroci revnih starev. Tako je bilo tudi
s Tomaem. Ko je dopolnil sedem let, sta ga oe in mati,
ki sta komaj preivljala e tako tevilno druino, odved-
la v ravnico. Pustila sta ga pri starem pastirju Laciju, ki
je prebival v samotni staji in skrbel za svinje na velikem
grofovskem posestvu.
Toma zaradi tega ni bil posebej alosten in se je
zlahka privadil. Podnevi je postopal med svinjami, ki so
se mu zdele prav prijazne ivali in skrbel, da se niso
preve razbeale ali zale na polja. Ob veerih je pose-
dal ob ognju in poslual Lacijeve pripovedi o daljnjih
deelah in udovitih krajih, ki jih sam najverjetneje ne
bo nikoli videl. Ponoi je rad leal na hrbtu, preteval
zvezde in meikal luni, ki je v teh krajih veer za vee-
rom prihajala na nebo vsa vedra in nasmejana. Tako so
minila mnoga leta in drobni pastirek je zrasel v postav-
BESeDA
MISLICE
25
nega fanta, ki je brez zaleta preskakoval potoke in le z
eno roko krotil e tako divje merjasce.
Grofova edina hi Sidonija je ponavadi e navsezgo-
daj zajahala svojega vranca in se pognala z njim ez
travnike. V silnem galopu je jezdila mimo svinjske sta-
je in se napotila proti vzhajajoemu soncu, da je bila
kmalu le e pikica na obzorju. ez nekaj asa pa se je
potem vraala v lahnem kasu in se glasno pogovarjala s
konjem, ki jo je v vsem ubogal in ga je imela rada. To-
ma se je takrat zmeraj potuhnmil med svinje, saj ni
elel, da bi ga videla v negovih blatnih evljih in prepra-
nih capah. Pa tudi sicer se nekako ni spodobilo, da bi
svinjski pastir grajski gospodini prekrial pot.
Neko jutro pa Toma le ni pravoasno opazil jezdeca,
ki se je zapodil s spuenega grajskega mostu. Prasci, ki
jih ni utegnil odgnati s poti, so splaili grofiinega konja
in videti je bilo, da se bo zgodilo tisto najhuje. Konj je
preskoil ograjo, se zapodil med svinje in se vzpel na
zadnje noge. Sidonija je zakriala, izpustila uzdo in
omahnila iz sedla. Zagotovo bi bila obleala prav v naj-
veji rni mlakui, e ne bi Toma e pravi as priskoil
in jo sreno ujel v naroje.
Ne zamerite mojim prascem, gospodina, je zajec-
ljal pastir in se za hip zazrl v njene velike modre oi,
komaj nekaj tednov so na tem svetu in nimajo e zdra-
ve svinjske pameti.
BESeDA
MISLICE
26
Prasci pa niso niesar krivi, se je nasmehnila graj-
ska gospodina in se za hip zazrla v njegove temne oi.
Pa tudi tebi sem lahko le hvalena, da se nisem tokrat
res poteno povaljala v nesnagi.
Od takrat se je Sidonija med jutranjo jeo zmeraj
ustavila pri staji. Poklepetala je s Tomaem, ga povpra-
ala o svinjah in mu zaupala, kar se je zanimivega doga-
jalo na gradu. Njuno nakljuno znanstvo je postalo pri-
jateljstvo, zaradi katerega se je grofova hi potem e
tudi ob veerih odpravljala na sprehode. Bilo je vse bolj
na dlani, da se rada vidita in dnevi, ko se nista mogla
sreati, so se jima zdeli udno prazni.
Niti misliti si ne more, kako zelo sem hvalena tvo-
jim prascem, da so me takrat sklatili s konja, je dejala
Sidonija. e ne bi bilo te nerodnosti, te morda ne bi
nikoli sreala in vsi moji dnevi bi bili e naprej pusti in
dolgoasni, ga je z belo roko poboala po licih in se z
vrhovi prstov dotaknila njegovih ustnic.
Tudi meni je zaradi najinega prijateljstva tako lepo
pri srcu, da bi najraje kar vriskal, je tiho dejal Toma.
Obenem pa me je tudi strah, da te ne bi ljudje zasme-
hovali, e bi izvedeli, da se drui s svinskim pastirjem,
je dodal.
Prav malo mi je mar, kaj si kdo o tem misli, je le
odmahnila lepa grofova hi in je poslej prihajala k nje-
mu, ko se je le lahko izmuznila iz grajskih soban.
BESeDA
MISLICE
27
A ljudje seveda niso bili slepi in govorice o njuni skriti
ljubezni so bile vse glasneje. Kmalu so prile na uho
tudi grofu in ta je herki pri prii prepovedal izhode.
Med jutranjo jeo pa ji je dodelil sedemglavo sprem-
stvo, ki je zmeraj poskrbelo, da se je morala na dale
ogniti staji in svinjam, ki so se pasle v ravnici.
Tomau je bilo zaradi tega tako tesno pri srcu, da se
je to e od dale videlo. S sklonjeno glavo je taval po
ravnici in pustil svinje, da so se pasle, koder jih je bila
volja. Ponoi pa je brez sna poleaval pod zvezdami in
prosil luno, naj Sidoniji priepne o njegovem silnem
hrepenenju in jo namesto njega poboa po zlatih laseh.
Stari pastir Laci ga je sprva le mole opazoval in po-
trpeljivo akal, da as zaceli njegovo srno rano. A
kmalu je seveda ugotovil, da je s Tomaem le e huje in
da vse bolj vidno hira. Zato ga je nek veer odpeljal k
stari vrbi in je s pipcem odrezal najbolj zdravo mlado
vejo. Iz nje je izrezljal dve pialki, ki sta povsem enako
peli in je rekel: Od otrotva si e z mano in zmeraj sva
se dobro razumela, zato ti smem zaupati skrivnost, ki je
najbolj sveto izroilo nas pastirjev. V pialkah, ki sem
ju izdelal zate in za tvojo ljubo, je ujeta govorica. e bo-
sta vanju pihala s srcem in e bosta to res nadvse ele-
la, jo bosta zlahka razumela in lahko se bosta pogovar-
jala, ne da bi o tem sploh kdo vedel.
BESeDA
MISLICE
28
Grajski hlapec, ki ga je Laci podkupil s tremi dobro
pitanimi prasci, je Sidoniji skrivaj odnesel drobno bre-
zovo pialko. Ko je prvi pihnila vanjo, se je v ravnici
oglasila Tomaeva pialka in e tisti hip sta oba zau-
dena ugotovila, da res lahko razumeta njuno govorico.
Ljubi moj pastir, je zapiskala Sidonija. e bi le lah-
ko vedel, kako vse dneve in noi hrepenim po tebi in
kako zelo si elim, da bi lahko spet klepetala.
Ljuba moja gospodina, je odpiskal Toma. Bodi
prepriana, da ni zdaj, ko se lahko vsaj tako pogovarja-
va, na tem svetu bolj srenega loveka od mene.
V ravnici je bilo odslej vsako jutro e navsezgodaj
sliati pastirjevo pialko. Z okna v grajskem stolpu pa
ji je odgovarjala druga, katere glas ni bil prav ni manj
mil in lep za uho. Mnogi so jima radi prisluhnili, nihe,
razen starega pastirja Lacija, pa seveda ni niti slutil, da
je to v resnici srna govorica mladih zaljubljencev, ki sta
tako znova nala pot drug do drugega.
Minevali so dnevi in meseci, ko grofova hi ni ve
poela drugega, kot le sedela na oknu in igrala na bre-
zovo pialko. To njeno vzneseno poetje se je zdelo
grajski gospodi vse bolj udno, pa tudi grof je bil e
poteno v skrbeh. Klicali so grajskega kapelnika, ki ni
vedel povedati drugega, kot da te udne glasbe ne razu-
me in da gospodina zanesljivo ne igra po notah. Posve-
tovali so se z grajskim zdravnikom, ki je menil, da tako
BESeDA
MISLICE
29
obsedeno igranje najverjetneje ne pomeni dobrega in
da je gospodina morda boleha za kako neznano duev-
no boleznijo. Naposled so potem dali poklicati e vede-
evalko iz rnograda, ki je slovela po svojih skritih zna-
njih in je razreila e marsikatero skrivnost. Ta je na
alost poznala tudi starodavno pastirsko izroilo in ga je
proti bogatemu plailu zaupala grofu.
Tako sta bila zdaj Sidonija in Toma znova razkrinka-
na.
Njej so pri prii odvzeli pialko, njega pa so birii
ponoi privedli na grad in ga vtaknili v najtemnejo
jeo. Grof, ki je spoznal, da je lahko njuna ljubezen mo-
neja od vseh prepovedi, je namre sklenil, da mu ne bo
ve dal videti dneva. Sidonija je tri dni in noi neuto-
laljivo jokala in rotila oeta, naj se usmili svinjskega
pastirja in mu pusti vsaj oditi iz deele. Ko pa je ugoto-
vila, da se oe ne bo omehal, je povsem obupala. e tri
dni in noi je mole dela v svoji sobani in zavraala
vsako hrano, nato pa se je etrto no po posteljnih rju-
hah spustila z grajskega okna, preplezala obzidje in izgi-
nila neznano kam.
Takoj zjutraj, ko so ugotovili, da je ni v sobi, je bil
kmalu ves grad na nogah. Pretaknili so vsak kotiek in
vsako luknjo, a je bilo kajpada zaman. e dopoldne so
jo zaeli iskati tudi podloniki na vsem irnem grofov-
skem posestvu, a ni bilo za njo e zmeraj nobene sledi.
BESeDA
MISLICE
30
Popoldne so sli zanesli novico o pogreani grofovi edin-
ki e na sosednje gradove, a tudi to je bilo zaman. Na-
tanko opolnoi je velel grof privesti iz jee Tomaa in
mu je dejal: Oba veva, da je odla Sidonija zaradi tebe,
ki si ji zmeal glavo. e se do jutra ne bo vrnila, bom dal
postaviti vislice in bom velel biriem, naj ti nataknejo
zanko.
Nihe ne trepeta zanjo bolj od mene, je odvrnil
Toma. Zato vas prosim, da mi vrnete brezovo pial-
ko in me izpustite iz gradu. e je ne bom priklical, bom
zjutraj sam stopil pod veala, e pa jo bom le nael, me
boste v zahvalo izpustili iz jee.
Obupani grof je velel sluabnikom, da so prinesli
pialko in mu dodelil straarje, ki so ga pospremili iz
gradu. Toma je zakorakal v temno no in zapihal v
pialko. Igral je nenehoma in tako glasno, da se je raz-
legalo po ravnici. Obhodil je panike in polja, nato se je
s tesnobo v srcu napotil v movirje. Njegova pesem je
postajala vse bolj otona, saj je izgubljal upanje in ga je
bilo strah, da se ji je zgodilo kaj hudega.
Sidonija je odla iz gradu prepriana, da se ne bo ni-
kdar ve vrnila. Dolgo je hodila ob reki in zrla v njene
ledene valove. A zmeraj, ko je e nameravala zabresti
vanjo, se je spomnila na Tomaa in naposled jo je pre-
inila misel, da bi ga lahko vsaj poskusila reiti iz oeto-
ve jee. Tuhtala je o tem in blodila, dokler se ni zvee-
BESeDA
MISLICE
31
rilo in so se nad movirja spustile meglice. ele takrat je
ugotovila, da je zala med rokavi in mlakami. Vsak njen
korak je bil v temi zdaj lahko usoden, zato je sedla pod
vrbo in od silne utrujenosti naposled zadremala.
Ko je ob prvem svitu zasliala glas brezove pialke,
ki jo je skual priklicati, se ji je zazdelo, da sanja. Nato
je le znova prisluhnila in je takoj vedela, da tako lahko
igra le Toma. Nihe drug namre ni iznal izvabiti iz
brezove pialke tako milih in blagih zvokov. Pomela si
je oi in se poasi, korak za korakom, odpravila med
jezerci in mlakami za tankim glaskom, ki jo je klical in
vabil.
Moja ljuba Sidonija, je vzkliknil svinjski pastir, ko
jo je zagledal vso blatno in premraeno. Samo to sem
si ves as elel, da bi te lahko e enkrat objel. Potem pa
lahko stopim tudi pod vislice, e bo treba, jo je neno
dvignil v naroje.
Moj ljubi Toma, je od sree zajokala grofova hi in
se ga oklenila okoli vratu, nikoli ve te ne izpustim, e-
tudi bom morala s tabo pod vislice.
Ko je prvi sonni arek pokukal izza obzorja, so ju
straarji tesno objeta privedli na grad. Grofu, ki je po
preuti noi spet zagledal svojo edino her, je vztrepe-
talo srce in s solzami v oeh je dejal: ele sedaj verja-
mem, da sta si resnino usojena, da pripadata drug dru-
gemu in da vaju nobena sila tega sveta ne more ve loi-
BESeDA
MISLICE
32
ti. Oprostita mi, prosim, da sta morala zaradi moje sle-
pote toliko trpeti in bodita srena.
e tisti dan so razglasili zaroko in ez sedem dni je
bila poroka. Svinjski pastir Toma je postal grof in z gro-
fico Sidonijo sta si ostala zvesta do groba.
BESeDA
MISLICE
33
LEPA ANGELIKA
B
ilo je to v tistih davnih asih, ko je bil Monoter e
trg, v velikih in lepih hiah pa je prebivala samo
najbolj premona gospoda. V beli vili na koncu ulice je
ivela Angelika s svojimi sluabniki. Oe in mati, ki sta
bila e umrla, sta ji zapustila tako bogastvo, da ji ni bilo
treba nikoli niesar delati, pa si je vseeno lahko zmeraj
privoila, kar si je le zaelela. Usoda ji je za povrh na-
menila tako lepoto, da je ljudem ob njej zastajala sapa,
snubci pa so se ji do tal priklanjali. A lepa Angelika je
bila kljub temu e zmeraj sama, saj se ji ni zdel nobeden
povsem pravnji in ni z nikomer elela deliti svojega bo-
gastva.
V koi na bregu reke Rabe je ivel mladi koija Lajo,
ki je zjutraj prevaal na trg sadje in zelenjavo, zveer pa
odvaal utrujene branjevke in namernike. Bil je zal in
prijazen mladeni, ki je za vsakega nael dobro besedo,
zato so ga imeli ljudje radi. Tudi ni nikdar terjal velike-
ga plaila, pa eprav je ivel skromno in je marsikateri
dan preivel le ob kruhu. Pravili so, da je dobrosrnost
podedoval po oetu, ki je bil Cigan in mu je ob smrti za-
pustil le voz in konje. Skromnost pa je podedoval mate-
BESeDA
MISLICE
34
ri, ki je bila bela, a je bila Ciganova ena in je sinu ob
smrti lahko podarila le drobceno bakreno posodico s
parfumom iz Pete. To je poslej nosil na usnjeni vrvici
obeeno okoli vratu, da ga je spominjala na ase, ko so
e skupaj potovali po svetu. Vsakemu je tudi rad rekel,
da mu prinaa sreo in mu pomeni ve od vsega na sve-
tu.
Neko jutro je mlinar naprosil mladega koijaa, naj
odpelje v belo vilo na koncu ulice vreo najbolje pe-
nine moke. Usoda pa je hotela, da je bila Angelika ta-
krat e na vrtu, kjer so ji sluabniki ravno postregli zaj-
trk. Lajo se je zazrl v njene velike rjave oi in ni ve
mogel odmakniti pogleda. Zdelo se mu je, da je to tre-
nutek, ki ga lovek doivi le enkrat v ivljenju, srce, ki
mu je divje razbijalo v prsih, pa mu je v tem pritrjevalo.
Angelika, ki je bila take zadrege seveda vajena, se je le
glasno smejala in pri tem pokazala svoje lepe zobe, ki so
se kot najisteji biseri polesketavali v jutranjem soncu
in mladenia povsem zaslepili.
Ubogi Lajo se potem ni niti prav spomnil, kako je
zapustil vrt in njegovi konji so morali tistega dne sami
najdevati poti. Kakor zaaran je koija le e zrl predse,
pogledoval skozi ljudi in jih odslavljal z voza, ne da bi
sploh sprejel ponujeno plailo. Saj vse njegove misli so
bile e zmeraj pri lepotici. Tuhtal je samo e in naklepal,
kdaj in kako bi jo lahko znova videl. Tudi ponoi ni za-
BESeDA
MISLICE
35
radi tega niti za trenutek zatisnil oesa. Tik pred svitom
ga je nato vendarle preinila odreilna misel. Odpravil
se je k mlinarju in je z zadnjimi prihranki kupil vreo
najbolje penine moke. Odpeljal jo je pred belo vilo na
koncu ulice in ravno, ko je prila zala gospodina spet
na vrt, je z vozom pridrdral na dvorie.
Za danes pa pa nismo niesar naroili iz vasi, so
zmajali sluabniki.
Potem se je mlinar pa zmotil, se je izgovoril koi-
ja. A saj vam bo e e prilo prav, si je zavihtel vreo
na ramo in jo odloil prednje.
Meni pa se zdi, da se ni zmotil mlinar, ampak ti, se
je zasmejala Angelika. Toda, saj ne misli vendar, da
me je mogoe kupiti z vreo navadne moke?
Seveda ne mislim tako, je pristopil Lajo. A bil je
to edini nain, da te lahko spet vidim, ji je priznal.
Tvoja lepota me je namre tako prevzela, da bi dal tudi
streho nad glavo, samo da bi te lahko potem znova
videl.
e je res tako, kakor pravi, potem jo pa daj, se mu
je lepotica zazrla v oi, kot bi se elela prepriati, ali si
ne izmiluje. e nihe ni zaradi mene prodal hie in
nihe mi ni torej ponudil vejega dokaza, da sem mu res
pri srcu.
Mladi koija se je ugriznil v ustnico, da ga je zabole-
lo, a se ni mogel upreti skunjavi. Skromna koa ob reki
BESeDA
MISLICE
36
je bila resda vso njegovo premoenje, ki si ga je pride-
lal s trdim delom, toda elja, da bi mu bila arobna go-
spodina naklonjena, je bila moneja. Ali bo to res
pravi dokaz moje ljubezni? je vpraal. Ali potem res
lahko pridem k tebi, ne da bi mi bilo treba pripeljati
moko?
Seveda lahko pride, je Angelika zapeljivo priprla
oi. Le emu vendar dober lovek ne bi smel priti k po-
teni hii?
Zaljubljeni koija se je zavihtel na voz, a ni tistega
dne ve nikogar prevaal. Le e dirjal je naokoli in na vse
pretege iskal kupca za svojo hiko. Bogatini so se mu ob
ponudbah samo smejali, saj jim njegova revina res ni
mogla koristiti, revei pa seveda niso imeli denarja.
Tako je e ves obupan zveer v gostilni naletel na mee-
tarja, ki mu je plaal za hiko le tri zlatnike. Toda Lajo
je bil kljub temu zadovoljen. Prespal je na vozu in z zlat-
niki e navsezgodaj kupil zlato ogrlico s smaragdom.
Ko je prila Angelika spet na vrt, jo je snubec e akal
pod razcvetelo jablano. Lasje so mu trleli od vihranja in
lica so mu upadla od skrbi, toda njegove oi so arele,
kot e nikoli in usta so se mu razlezla v nasmeh. Priklo-
nil se je in ji izroil darilo.
Potem pa e ni mogla biti kaj prida vredna ta tvoja
hia, e si dobil zanjo le ogrlico z enim samim smarag-
dom, je dejala in si jo je nadela okoli vratu. Vseeno pa
BESeDA
MISLICE
37
te v zahvalo prav rada pogostim z zajtrkom, saj si go-
tovo laen.
Lajo je sedel za bogato obloeno mizo, a se ni niti
dotaknil hrane. Poiral je s pogledom lepotico, ki je prav
z uitkom jedla in pil njeno nevsakdanjo lepoto. Zdelo
se mu je, da ni bil e nikdar v ivljenju tako pijan od lju-
bezni in tako neizmerno sreen. Toda, potem si je An-
gelika z kotikom sneno belega prtika obrisala ustnice
in si snela ogrlico. Ne sme mi preve zameriti, je re-
kla. A vseeno se mi zdi, da mi ogrlica s smaragdom ne
pristoji ravno, kot je treba, jo je poloila predenj. Bi-
seri se pa bolje podajo k mojim oem in res ne vem,
emu bi si po nepotrebnem kvarila videz?
Zaljubljeni koija se je zazrl v njene oi in je bil tudi
sam preprian, da so prav biseri pravnji okras zanjo.
Vzel je ogrlico s smaragdom in se odpravil na trg. Kmalu
pa je potem ugotovil, da lahko dobi bisere le v opronu.
Ni mu torej preostalo drugega, kot da je pognal konje in
se odpravil na dolgo pot. Potoval je ves dan in vso no.
Najstareji vranec se je spotoma tako upehal, da ga je
moral izprei in pustiti na cesti. Preostale tri konje je
skupaj z vozom prodal v opronu. Za to svoje preosta-
lo premoenje je iztril tri zlatnike, kar je ravno zado-
stovalo, da je lahko smaragd zamenjal za ogrlico z bise-
rom.
BESeDA
MISLICE
38
V Monoter se je potem moral vrniti pe. Peail je tri
dni in noi in si tako obrusil podplate, da so mu evlji
ostali v prahu. Toda Lajo zdaj ni imel ve niti ficka, da
bi si kupil nove. Stiskal je zobe in si kljub utrujenosti
celo povigaval, saj nosil je v naprsnem epu darilo, ki
se ga bo ljubljena gospodina zagotovo razveselila. Za-
radi tega mu je pelo razneeno srce in vsaka misel na-
njo, mu je dala novih moi.
Bil je znova e veer, ko je konno stopil na dvorie
bele vile na koncu ulice. Angelika je sedela na balkonu,
osvetljenem z baklami, in si krajala as z igralnimi kar-
tami. Sem e mislila, da si pozabil name, je dejala, kot
da ne bi vedela, da je za njim tako dolga in naporna pot.
A vseeno moram rei, da si mi zdaj prav dobrodoel,
saj je moja sluinad tako slaba na kartah, da je to e
povsem dolgoasno.
Lajo je zatajil silno utrujenost in segel po kartah, ki
mu jih je dodelila. Podobe na njih so mu plesale pred
omi in le steka se je spomnil, kako gre igra, ki jo je
sicer dobro poznal. akal je samo e na trenutek, ko ji
bo lahko konno izroil ogrlico z biserom, zato je igro
gladko izgubil.
Slabe igra od mojih najbolj butastih sluabnikov,
zato e vidim, da mi bo povsem pokvaril veer, je ne-
jevoljno zmajala Angelika.
BESeDA
MISLICE
39
Samo utrujen sem od poti, je vzdihnil koija. Bil
sem medtem v opronu in glej, kaj sem ti prinesel, je
izvlekel iz naprsnega epa ogrlico z biserom in jo poln
priakovanja poloil pred njo na mizico.
Ko se lovek tako dolgoasi, mu pa ni niti do bi-
serov, je odvrnila, ne da bi se dragocenega darila sploh
dotaknila.
Dan in no sem bil na poti in vse svoje premoenje
sem dal samo zato, da bi ti dokazal, kako zelo mi je do
tebe, je vztrepetal Lajo.
To si mi res dokazal in zdaj ti torej verjamem, se je
zvika nasmehnila lepotica in pobrala karte. Dobil si to
zadoenje in tem sva torej opravila, je vstala od mize
in pomignila sluabnikom, naj ga pospremijo iz hie.
Poakaj vendar! je ves iz sebe vzkliknil zaljubljeni
mladeni. Ostal sem brez strehe nad glavo in brez
konjske vprege s katero sem se lahko preivljal, ti pa me
zdaj kar tako podi iz hie?
Podim te, ker terja od mene nekaj, kar ti nisem ni-
koli obljubila, je bila neizprosna. Jezim se, ker si oit-
no mislil, da me je mogoe kupiti z ogrlico, ki ni vred-
na ve kot ograja okoli moje hie.
Koija je umolknil in je zdaj res nameraval oditi.
A ko je poskual vstati, se ni mogel ve niti premak-
niti. Od dolge hoje utrujene noge so mu namre pod
mizo povsem otrdele in ostra boleina ga je grabila v
BESeDA
MISLICE
40
hrbtu. Sluabnika sta priskoila in ga poskuala spraviti
pokonci, a kmalu so skupaj ugotovili, da brez potenega
poitka ne bo mogel napraviti ve niti koraka.
Posteljite mu v dnevnem prostoru in ga pustite, naj
se naspi, se ga je konno usmilila Angelika. A poskrbi-
te prosim, naj odide prej, kot se zjutraj zbudim, saj si ne
elim, da bi mi s svojim nesmiselnim moledovanjem po-
kvaril e jutrinji dan.
Storili so, kot je velela in v belo vilo na koncu ulice se
je zavlekla no. Lajo je obleal, kot so ga bili poloili in
je v trenutku zaspal. Sen, ki ga je bil tako zelo potreben,
je bil vsaj za nekaj asa moneji kot boleina, ki mu je
stiskala srce. Vse, kar mu je trdosrna lepotica nocoj za-
brusila v obraz, je bilo skorajda res. Zagotovo pa ni bil
kriv, e so njegove zaljubljene oi videle drugae, kot je
bilo v resnici in so njegova ljubeih besed eljna uesa
sliala le tisto, kar so elela sliati.
Ponoi je Angeliko predramil stok. Poleala je v po-
stelji in skuala znova zaspati, nato pa ji le ni dalo miru
in je pokukala v dnevni prostor. Lajo je v snu slonel na
pogradu in stiskal med prsti drobno bakreno posodico,
ki jo je na usnjeni vrvici nosil okoli vratu. Tial jo je k
licem, jo poljubljal in epetal: Ljuba moja mati, ti ki si
vedela, kaj je ljubezen, saj si ljubila Cigana in si se mo-
rala zaradi tega odpovedati vsemu drugemu, vsaj ti me
zdaj gotovo razume. Tako pa tudi jaz konno razu-
BESeDA
MISLICE
41
mem, da je to tvoje srno darilo, ki je bilo vse, kar si mi
lahko zapustila, vredno neizmerno ve kot vsako drugo
bogastvo. Oprosti mi, ker sem bil tako slep, da sem ga
nameraval nocoj pokloniti Angeliki. Zagotavljam ti, da
sem prestal preizkunjo in ti obljubljam, da ne bom ve
nikoli tako nespameten, da bi lahko to tvoje udovito
darilo prilo v roke enski, ki ga ni vredna.
Angelika se je pritajila za vrati in je dolgo premiljala
njegove goree besede. e vse te dni, ko je mladi koi-
ja prihajal na njen vrt, se je udila njegovemu silnemu
ljubezenskemu plamenenju, ki se ni v njej e nikdar pre-
dramilo. Naj so namre poskuali e tako vneti in vei
snubci, njeno srce je ostajalo hladno in tudi najbolj
vztrajni so naposled obupali. Zdaj se ji je na lepem za-
zdelo, da nosi spei mladeni v posodici pod vratom
skrivnost, ki bi ji v tej njeni bolesti morda lahko poma-
gala. Poakala je, da je zopet trdno zaspal in so mu roke
omahnile, nato pa se je po prstih pritihotapila v dnev-
ni prostor. S karjami je preipnila usnjeno vrvico in
mu previdno snela dragoceno posodico.
Lajoa so sluabniki e pred svitom postavili pred vra-
ta. Napotil se je iz krajev, v katerih je kodoeljni ljud-
ski glas e raznesel o njegovi nesreni ljubezni in v Mo-
notru ga, pravijo, po tistem niso videli nikoli ve.
Angelika je zjutraj skrivaj odprla posodico, ki mu jo je
bila ponoi snela z vratu. V njej je bilo le nekaj kapljic
BESeDA
MISLICE
42
zlato rumene tekoine, ki je diala po orehovi lupini in
je bila najverjetneje ceneni damski parfum s petanskih
trnic. Prava re, se je namrdnila gospodina. Le kaj
pa bi lahko ciganska nevesta svojemu ubogemu sinu
poklonila drugega, kot kako pokvarjeno diavo? je od-
mahnila. Nato pa je le pomoila prst in si je kar tako, s
tisto znano ensko navado, nanesla na obraz nekaj kap-
ljic. Zasrbelo jo je, da se je morala kar nekajkrat zdrgniti
z dlanjo. Ko pa jo je potem e skelelo in se je nagnila k
ogledalu, je v grozi kriknila. Njen gladki obraz se je bil
v hipu povsem zgubal in lepa Angelika je to jutro po-
stala grda starka.
Umivala se je in drgnila, a ni niti malo zaleglo. Obis-
kala je potem vse dobre zdravnike od Pete do Dunaja,
a ji ni znal nobeden pomagati. Zapravila je za zdravila
vse svoje premoenje, prodala je tudi belo vilo na kon-
cu ulice, a njen obraz se je kljub vsemu samo e gubal.
Bila je revna in grda, da so ljudje ob sreanjih pogledo-
vali vstran, otroci pa so se je strahoma ogibali. A prav
nikomer v Monotru se ni zaradi tega posebej smilila,
saj so bili prepriani, da jo je doletela kazen, ki si jo je s
svojo prevzetnostjo in oabnostjo e kako zasluila.
BESeDA
MISLICE
43
TEREZINI BISERI
N
a reki Muri je bilo neko veliko plavajoih mli-
nov. V njih so mleli ita, ki so jih pridelovali na
irnih poljih. Mlinar Martin je imel najveji in najbolji
mlin, vendar ljudje niso radi mleli pri njem. Bil je nam-
re mole in zahrbten lovek, za plailo pa je jemal
prevelike odmerke moke. Njegov edini sin Marko, ki je
bil e dorasel in je z njim delal v mlinu, je bil k srei pra-
vo nasprotje svojega oeta. Rad je pokramljal z ljudmi in
nikoli ni jemal moke v njihovo kodo, zato so ga imeli
radi. e najraje so pripeljali v mlin, ko je stari mlinar po-
ival ali pa je el kam po opravkih.
Mlinarjeva ena je umrla, ko je bil Marko e deek.
Pri hii tako e precej let ni bilo enske in stari je komaj
akal, da si bo sin izbral eno. Dan za dnem mu je pri-
govarjal, naj se e konno zane ozirati po dekletih in
tudi sam mu je natihem iskal nevesto. e najbolj si je bil
elel, da bi bila to upanova hi Gabrijela. Bila je boga-
tih starev in bi gotovo prinesla najvejo doto, razen
tega pa je bila tudi dokaj krepke postave in bi zlahka
prijela za vsako delo. A sin na njegovo veliko alost o
Gabrijeli ni elel niti sliati.
BESeDA
MISLICE
44
Na prod pod mlinom so ob veerih prihajale perice.
Med njimi je Marko e zdavnaj opazil Terezo. Bila je
nena kot mladi lokvanjev cvet in vitka kot aplja. Nje-
ne modre oi so arele kot ravninsko nebo brez oblakov
in njena polna usta so bila zmeraj nasmejana. Prav u-
titi je bilo vasih, kako zelo se je veselila novega dneva,
pa eprav je e dolgo ivela sama in je morala iz dneva
v dan tudi sama poskrbeti zase. Z Markom sta se sprva
sreevala le ob reki in sta vasih poklepetala. Kaj kma-
lu pa jima to ni ve zadoalo in sta se zaela skrivaj se-
stajati tudi ob veerih. Toda njuna skrita ljubezen se je
zdaj e razgorevala kakor ogenj iz suhega draja in
kmalu sta pred ljudmi komaj e skrivala, da se imata
rada.
Ko je stari mlinar izvedel za njuno ljubezen, je tako
zarohnel, da so se e ribe v reki potuhnile. Premetaval je
najteje vree, kakor da bi bilo v njih le perje in si ob-
ljubljal, da bo sina poteno premlatil z lopato za zrnje.
Ko pa je la prva jeza iz njega, je seveda doumel, da s
silo ne bo niesar spremenil. Mole, kot je sicer bil, se
je spet le potuhnil in je po dolgem tuhtanju sklenil, da
bo to re razreil drugae. Vzel je iz svoje blagajne pest
srebrnikov in jih povaljal v moki. Nato pa jih je zveer,
ko je bila Tereza z Markom ob reki, skrivaj odnesel v
njeno hiko na koncu vasi in ji jih podtaknil pod vzglav-
nik. ele zjutraj je potem prijavil veliko tatvino. Oroni-
BESeDA
MISLICE
45
kom pa je namignil, naj pogledajo tudi pri nesrenem
dekletu, ki da se je zadnje ase pogostoma zadrevalo
pri mlinu.
Srebrnike so e tisti dan nali pod Terezinim vzglav-
nikom. Na njih je bila seveda moka in sodniki so bili po-
vsem prepriani, da jih je res ukradla. Obsodili so jo na
sedem let strogega zapora in jo napotili v mesto. A oro-
nika, ki sta jo morala pospremiti v hladno jeo, sta bila
bolj mehkega srca, kot je bilo to videti na prvi pogled.
Drobno in neno dekletce, ki je vso pot trepetalo kot
iba na vodi, se jima je naposled tako zasmililo, da sta jo
v gozdu izpustila. Zabiala sta ji, naj se ve nikoli ne vra-
a v domao vas, upanu pa sporoila, da jima je skuala
pobegniti in je pri tem utonila v reki.
Ko je Marko izvedel o njeni nesrei, se je tudi sam po-
gnal v valove. A mogona reka ni sprejela njegovega
mladega ivljenja. e za prvo vijugo ga je naplavila na
prod in perice so mu kmalu spet pogrele podhlajeno
telo. Brez vsake volje se je vrnil v mlin in je ez nekaj dni
znova zael pomagati oetu pri delu. Tako so potem
tekla leta in as je kot najisteja mivka zasipal njegovo
boleino. Stari mlinar je potrpeljivo akal, da si je sin
vsaj na videz opomogel, nato pa mu je zael znova pri-
govarjati k poroki.
Napravi, kakor ti je volja, je naposled skomignil
Marko. Sprejel bom Gabrijelo za eno, ker vem, da bo
BESeDA
MISLICE
46
tako zate bolje, je dejal z blagim glasom. elim pa, da
ji e prej pove, da moje srce pripada njej, ki jo je odnes-
la voda. Zato bom tudi e po poroki spal v mlinu, saj
sem ji le tako lahko zmeraj blizu.
upanovi heri so e tekla leta, ko si kljub bogastvu ni
ve mogla izbirati snubcev, zato je rada privolila v po-
roko. e ez sedem dni je bila gostija, na kateri so se od
mnogih dobrot ibile mize. Jedli, pili in plesali so tri noi
in nikogar ni motilo, da se ni enin niti enkrat samkrat
nasmehnil. Po poroki so se ljudje kmalu navadili, da sta
mladi mlinar in mlinarica bolj uden par in ju niso niko-
li preve ogovarjali. Le tu in tam je vasih kdo pripom-
nil, da je nova gospodinja pri mericah za plailo e bolj
skopuka od starega mlinarja.
Tretjo pomlad se je nad ravnico zgrnilo dologotrajno
deevje, ki so se ga mlinarji bali bolj od vsega. Rena
gladina je zaela naglo naraati in vzdol reke je zavla-
dal preplah. Ljudje so zaeli graditi obrambne nasipe in
mlinarji so z jeklenimi vrvmi dodatno privezovali plava-
joe mline, da jih bliajoa se vodna ujma ne bi odnes-
la. A voda je to leto narasla, kot ni e mnogo let in reka
se je zaela izlivati iz struge. Martinov mlin se je dvignil
na podivjanih valovih in se zael nevarno nagibati. Je-
klene vrvi so jeale pod pritiskom in leseni piloti, h ka-
terim je bil privezan, so zaeli popuati. Marko je prosil
in rotil oeta, naj se e pravi as umakne z brega, saj e
BESeDA
MISLICE
47
s takimi napori tu ve ni bilo mogoe pomagati. Usoda
njihovega mlina je bila v tej strani noi le e v bojih
rokah.
A ko so jeklene vrvi, ki so drale mlin, zaele druga za
drugo popuati, je starec povsem poblaznel. Zabredel
je v deroo vodo, kot bi skual z golimi rokami zadra-
ti les, ki so ga visoki valovi vse silneje vrtinili. Privez je
naposled povsem popustil, mlin se je odtrgal od brega,
piloti pa so starca pokopali pod sabo. Marko ga je s sled-
njimi momi izvlekel iz vode, a je takoj vedel, da mu ni
ve pomoi.
Samo e odpuanja te prosim, mu je zaepetal
umirajoi oe. Saj, jaz sem odnesel srebrnike pod Te-
rezin vzglavnik in jaz sem kriv njene nesree.
Odpuam ti, ker bi ti tudi ona zagotovo odpustila,
je dejal sin in mu zaprl oi.
Z mlinom, ki je bil dolga leta najveji in najbolji na
Muri, je podivjana voda tako vzela tudi mlinarja. Bila je
to samo ena izmed hudih nesre, ki so tisto pomlad do-
letele ljudi ob mogoni in nepredvidljivi reki. A iveli so
ob njej takrat e tudi ljudje, ki so si radi pomagali v stis-
ki, zato je tod zmeraj znova dozorelo klasje in so se za-
vrtela mlinska kolesa.
e zmeraj akam, da mi pove, kaj bova zdaj, ko sva
ostala brez vsega? je dejala Gabrijela, ko se je povodenj
polegla in se je reka vrnila v strugo.
BESeDA
MISLICE
48
Marko je le skomignil in je e kar molal.
e morda priakuje od mene, da bom tudi ob kru-
hu in vodi ivela s tabo, se pa poteno moti, je po-
vzdignila glas.
Mo je e zmeraj molal.
e mi e do veera ne pove, kako bo poskrbel
zame, se bom pri prii vrnila k oetu, je bila vsiljiva in
neizprosna.
Potem se pa vrni, je konno spregovoril. Dobro
ve, da mi zdaj ne preostane drugega, kot da se odpra-
vim po svetu. S trebuhom za kruhom, kot pravijo. O
tem, kaj me tam v resnici aka, pa seveda ne morem v
naprej vedeti.
Gabrijela je povihala nos in se e tisti veer preselila
k oetu.
Marko pa si je oprtal stari nahrbtnik in se napotil po
poti, ki je vodila iz vasi. Stopal je poasi in zasanjano,
tako da je bilo e od dale videti, da potuje brez cilja.
Tudi na razpotjih in kriiih ni nikoli premiljal, saj so
se mu zdele vse smeri prave. Prespal je, kod je pa na-
neslo in jedel, kar je kje nael. Kmalu je zael sreevati
ljudi, ki so kolovratili prav tako kot on. Bili so namre to
asi, ko je bilo v teh krajih veliko brezdomcev, potepu-
hov in beraev. Prepoznavali so se e na dale in zlah-
ka so se spoprijateljili. Marko je rad poslual pripovedo-
vanja o njihovih udnih usodah, a o sebi ni dolgo asa
BESeDA
MISLICE
49
zaupal nikomer. Zdelo se mu je vse preve alostno to,
da je njegov lastni oe napravil Terezo za tatico in e v
njegovo srce zasejal dvom o njeni potenosti. elel je
obenem oetu, naj poiva v miru, saj je le bog sodnik, ki
s svojo sodbo ne spoenja novih krivic.
Naneslo pa je potem ez leto, da je sredi vroega po-
letja ob samotnem studencu naletel na starko, ki je za-
jemala vodo. Vra, s katerima je prila ponjo, sta bila
velika in teka, tako da ju je uboica komajda postavila
pokonci. Ogledoval si jo je od strani in ni mu lo v gla-
vo, kako ju bo lahko sploh odnesla.
Le brez skrbi, se je nasmehnila starka, ki je ugani-
la, o em tuhta. Zmeraj, ko se bom utrudila, bom poi-
vala, mu je pojasnila. Spoit starec pa lahko vasih
nese celo ve kot utrujen mladec.
Marku se je zdela misel modra in ni se elel e poslo-
viti od nje. Zagotavljam ti, da ta hip ni na vsem svetu
bolj spoitega mladca od mene, je smeje odvrnil. e
celo leto se potikam naokoli in ves ta as nisem dvignil
veje tee od svojih podplatov, ji je pojasnil. Zato ti
prav rad pomagam odnesti vra, saj nama vmes ne bo
treba poivati in bova prila prej.
Prav lepa hvala za prijaznost, a al ne morem spre-
jeti te pomoi, je odvrnila starka. Prav niesar nimam
doma, s emer bi ti lahko poplaala.
BESeDA
MISLICE
50
Kdo pa govori o plailu? je vzkliknil Marko in dvig-
nil vra. e celo leto nisem napravil niesar koristne-
ga in moram rei, da mi zdaj to breme prav dobro
dene, se je lahkih nog napotil za starko, ki se je napo-
tila v gozd.
Prijazen lovek si in prav rada bi te pogostila s kosi-
lom, je ez as spet zastala starka in se mu zazrla v oi.
A tja, kamor sem namenjena, te lahko peljem le, e ti
prej zaveem oi. Ti pa mi mora obljubiti, da bo po-
tem z zavezanimi omi tudi odel.
Tega ne razumem? se je zaudil in spustil vra na
tla. A e je res lahko le tako, ne vem, emu se ne bi en-
krat najedel tudi z zavezanimi omi?
Starka si je snela z glave svojo rno ruto in mu z njo
zavezala oi. Marko pa je spet dvignil vra z vodo in se
napotil za njo. Pod njenimi drobnimi koraki je ves as
elestelo listje in zlahka ji je sledil. Hodila sta dolgo na-
vkreber, nato sta prila na pot, ki se je zaela zlagoma
spuati. Tu je nosa odloil tovor in si spoil roke. Nato
je iznenada pokleknil in se z ustnicami dotaknil vode v
vru. Ne sme mi zameriti, pa tudi preve nor naj se ti
zdaj ne zdim, je ob tem dejal starki. Zmeraj, ko utim
vodo, se mi zdi, kot da se dotakam nje, ki mi jo je Mura
za zmeraj vzela.
e ves as se mi je zdelo, da nosi v srcu boleino, ki
jo ne upa nikomur zaupati, mu je zaepetala starka.
BESeDA
MISLICE
51
A zdaj sva sama sredi irnega gozda in brez vsakega
strahu lahko odpre svojo duo, ga je poboala po la-
seh.
Marko je sedel na tla in je zael pripovedovati o Te-
rezi. Besede so se mu sprva zatikale in pojecljaval je
vmes kot otrok. Nato je zaela postajati njegova pripo-
ved vse bolj povezana in na iroko ji je pravil o potan-
kostih, ki so mu spremenile ivljenje. ele ko ji je zaupal
o sodbi zaradi kraje, ki je v resnici ni bilo in o oronikih,
ki so Terezo odpeljali iz vasi, ga je zael premagovati jok
in besede so se mu znova zatikale. Tedaj pa ga je starka
zopet poboala po laseh in dejala: Verjamem ti, da je
tvoja pripoved resnina in da se je vse to zgodilo natan-
ko tako kot pravi. A zdaj mi mora dopustiti, da ti po-
vem o nadaljnji Terezini usodi tudi tisto, kar le malokdo
ve in zanesljivo tudi tebi e ni prilo na uesa.
Ne morem verjeti, da si tudi ti, ki ivi tu v samoti,
e sliala o moji Terezi? se je zaudil Marko.
Posluaj in mi verjemi, je dejal starkin glas. Oro-
nikoma, ki sta jo morala odpeljati v jeo, se je deklica
tako zasmilila, da sta stopila na stran in se zlahka dogo-
vorila, da jo bosta skrivaj izpustila. Morala jima je oblju-
biti, da se ne bo ve nikoli vrnila k reki, nato pa sta ji
razvezala roke in jo napotila v gozd. Ob vrnitvi sta po-
tem rekla upanu, da je skuala pobegniti in utonila v
reki. Zgodba je bila tako resnina, da ni vanjo nikdar
BESeDA
MISLICE
52
nihe podvomil, eprav njenega trupla v reki seveda
niso nikoli nali.
Pravijo, da reka nikoli ne vrne trupla nedolnega, je
vztrepetal mladeni.
Posluaj in mi verjemi, je spet ponovila starka. De-
klica je v silnem strahu, da se bo o njeni izpustitvi iz-
vedelo, in da jo bodo spet iskali, hodila vse globlje in
globlje v gozd. Kmalu je potem ugotovila, da goave ni
nikjer konca in da je zala. Sedla je na tor, da bi se vsaj
malo spoila in premislila, kaj ji je storiti. Zazdelo se ji
je, da bi bilo bolje sedem let jee, kot pa veno izgnan-
stvo. Kajti, ugotovila je, da tako ne bo ve nikdar videla
svojega Marka. Zajokala je od silne bridkosti in nemoi,
a namesto solza so ji iz oi zaeli padati najisteji biseri.
Ustraila se je tega udea in je samo e bolj jokala.
Neko jutro je la starka, ki se je morala pred davnimi
leti zaradi krivice tudi sama skriti v temnem gozdu, s
svojimi vri po vodo. Naletela je na tanko bleeo sled
in zaudena ugotovila, da je po njenem gozdu nekdo
natrosil najisteje bisere. la je po njihovi sledi in na-
posled prila do deklice, ki je e povsem omagala in bi
kmalu umrla od lakote. Pomagala ji je in tako sta postali
prijateljici. e danes prebivata skupaj v svoji gozdni
hiici in druga drugo tolaita zaradi nesree, ki so ji nad
njiju priklicali hudobni ljudje.
BESeDA
MISLICE
53
Tvoja zgodba je udovita in neizmerno sem ti hva-
leen zanjo, je ganjen dejal Marko. eprav vem, da ni
resnina, se bom lahko z njo tolail, ko mi bo spet tako
hudo.
Dvigni vre in kmalu bo razumel, zakaj sem ti mo-
rala prejle zavezati oi, ga je podrezala starka in se na-
potila pred njim.
Stopal je za njo in si v mislih ponavljal njene besede,
ki so se mu zdele povsem neverjetne, a so ga kljub temu
lahko potolaile. Imelo ga je, da bi si kar snel ruto z oi
in zael po gozdu iskati biserno sled. Vse bolj je celo
upal, da bi jo morda res nael in vse bolj ga je mikalo, da
bi prelomil obljubo, ki jo je dal starki.
Tedaj se je njegova vodnica nenadoma ustavila.
Ali sva prispela? je vpraal in odloil vra.
Sva, je tiho dejala in mu snela povezo.
Zamial je od premone svetlobe in si pomel oi. Ko
pa jih je potem spet odprl, je na jasi pred seboj zagledal
Terezo, ki mu je la naproti in prav tako ni mogla verjeti
svojim oem. Zakriala sta od lepe boleine, da je e
dolgo odmevalo med debli in si stekla v objem. ele se-
daj, ko sta se tesno objela in sta z vsem ivotom utila
drug drugega, sta res verjela, da se jima vse to ne dogaja
le v sanjah.
Dobra starka, ki je reila Terezo in ji ponudila zavetje,
je vsa ta leta skrbno pobirala bisere, ki jih je izjokalo ne-
BESeDA
MISLICE
54
utolaljivo dekle. Bilo jih je za najvejo mlinarsko vreo
in nekateri med njimi so bili veliki kot fiol. Bilo je to
tako silno bogastvo, da bi si lahko Marko in Tereza z
njima kupila grad. A sta odla raje v tuje kraje in sta vse
ivljenje po kapljicah pila udeni sad svoje ljubezni.
Veliko jih je ostalo e njunim potomcem, ki so poznali
zgodbo in niso bili nikoli razsipni. Zadnji biser, ki je e
ostal v vrei, mi je pred smrtjo poklonila mati, ki ji je
bilo prav tako ime Tereza. Nosim ga v skritem epu in
zmeraj, ko se znajdem v temi, mi sveti.
BESeDA
MISLICE
55
GOLOBARJEVA HI
O
b reki Rabi je neko stal mogoen grad s tremi
dvinimi mostovi in sedmimi visokimi stolpi, ki jih
je bilo e od dale videti. V njem sta s svojimi tevilni-
mi sluabniki ivela grof in grofica, ki sta imela samo
eno herko. Ime ji je bilo Etelka. Bila je zvedava in mila
deklica, ki sta ji stara zaman skuala privzgojiti pleme-
nitako vzvienost. Tudi bogati in ugledni snubci, ki so
zaradi nje e zaeli obiskovati grad, je niso niti malo za-
nimali.
Grofova hi se je e najraje druila z mladim golobar-
jem Ernijem, ki je na gradu skrbel za golobe. Njegovo
opravilo sicer e med grajsko sluinadjo ni bilo pose-
bej cenjeno, toda Etelke to ni motilo. Obudovala je pri-
zadevnost, s katero je mladeni skrbel za ptie in vasih
mu je pri tem celo skrivaj pomagala. Plezala sta po go-
lobnjakih, ki jih je izdeloval v svoji delavnici, samikam
podstavljala jajca in skrbela za mladie, ki so se uili le-
teti. Kadar sta se pri tem preve zamotila, so ju grajske
spletine zasaile in Etelko zatoile pri grofici. Ta jo je
potem otevala in ji dopovedovala, da se grajska gospo-
dina pa ne sme druiti z navadnim golobarjem in da
BESeDA
MISLICE
56
jo bo, e se bo to le spet ponovilo, hudo kaznovala. A
deklica je zmeraj znova spet uhajala h golobom.
Potem so grajske gospodine na lepem ugotovile, da
se je grofovi herki ez poletje trebuek zelo poveal in
niso ji ve verjele, da se je le zredila. Priznala je materi,
da z Ernijem priakujeta otroka. Vsa v solzah jo je pro-
sila, naj spotuje njeno srno izbiro in ji pomaga pre-
priati oeta, naj sprejme golobarja za zeta. A grofica je
seveda vedela, da to ne bo mogoe in tudi njo so oblile
solze.
Grofa je ob novici resnino popadla taka jeza, da je z
enim samim zamahom presekal svojo hrastovo mizo na
dvoje. Pri prii je zaukazal biriem, naj nesrenega mla-
denia vklenejo v verige in ga kaznujejo s triintrideseti-
mi udarci z biem. Po tistem pa ga je velel odpeljati v
najtemnejo grajsko jeo. Pustiti so ga morali brez kru-
ha in vode, vrata pa so zazidali s kamnito opeko.
ez sedem tednov je od silne alosti in neutolalji-
vega joka e povsem obnemogla Etelka rodila zdravo in
krepko deklico. Komaj jo je stisnila v naroje in ji natak-
nila okoli vratu svojo zlato veriico, je trdosrni grof
velel grajskim deklam, naj dojenka pri prii odnesejo iz
gradu in napravijo z njim, kar vedo in znajo. Vsem svo-
jim sluabnikom pa je zagrozil, da bo slehernemu, ki bo
le rhnil o porodu, dal pri prii oddrobiti glavo. Ker so
dobro poznali njegovo silno jezo in trdo srce, so seveda
BESeDA
MISLICE
57
molali kot grob in e naslednji dan je bilo na gradu spet
vse tako, kot da se ni ni zgodilo.
Le herka ni oetu vsega tega nikdar odpustila.
Bila je prepriana, da je Erni e umrl v jei, njunega
otroka pa so grajske spletine umorile, zato ji ni bilo ve
do ivljenja na gradu. V temni noi je slekla svoja gro-
fovska oblaila in se preoblekla v deklo. Izmuznila se je
mimo straarjev in se odpravila po svetu. Hodila je vso
no in ves dan in ni postala niti za toliko, da bi si spoila
noge. elela je oditi tako dale vstran od domaega gra-
du, da ne bi tam o njem nikoli ve sliala niti glasu. Le
tako je namre lahko upala, da bo z leti vsaj malo poza-
bila na svojo nesreo.
Minilo je sedem dni, nesreno dekle pa je bilo e zme-
raj na poti. Bila je ravno pred Blatogradom, ko so ozna-
nili, da se je se je kralju rodil sin. Obenem pa se je tudi
razvedelo, da je kraljica po porodu zelo oslabela in da ji
je zmanjkalo mleka. Etelka je odla na kraljevi dvor in je
stari spletini, ki je skrbela za novorojenca, zaupala svo-
jo zgodbo. V njenih prsih je bilo veliko mleka, ki ga ni
mogla ponuditi svojemu otroku, zato so ji dopustili, da
je dojila kraljevia. Kraljica je kmalu ugotovila, da je po-
tena in dobrega srca, zato jo je naprosila, naj ostane na
dvoru. Tako je postala kraljeva dojilja.
Etelka al ni vedela, da je bil Erni, ki so ga zazidali v
grajsko jeo, e iv. O tem pa ni vedel tudi nihe na gra-
BESeDA
MISLICE
58
du. Visoko v zidu je bila namre lina, skozi katero je po-
dnevi v vlaen in temen prostor sijalo sonce, ponoi pa
je skoznjo pokukala luna. Ko je mladi jetnik prvi pri-
stavil pruko in se povzpel k svetlobi, so na to majhno
okence prileteli njegovi golobi. V kljunih so mu prinesli
zrnje, ki so ga pobrali na grajskem dvoriu. Nato pa so
mu iz potoka, ki je obkroal grad, v kljunih prinesli e
vodo. Tako so ga nato dan za dnem skrbeli zanj in mu
pomagali, da je ostal pri ivljenju.
Etelka al ni vedela, da je tudi njena herka e iva.
Grajska dekla, ki je morala dojenka ponoi spraviti iz
gradu, je dolgo tavala po ravnici in iskala primeren pro-
stor, kjer bi ga lahko odloila. A prav nikjer se ji ni zde-
lo povsem primerno, saj se je bala, da ga bodo raztrga-
le zveri. Nato pa se je le domislila in je deklico poloila
v leseno korito, v kakrnem so takrat mesili testo. Skrb-
no jo je pokrila z volneno odejo in spustila korito v reko
Rabo, ki je tekla tam mimo. Domov grede se je potem
urezala v prst in je s krvjo prepojila plenico. Tako ji je
grof verjel, da je dojenka res umorila in njegovo rno
srce je bilo mirno.
Leseno korito z nesreno deklico je voda varno nosila
v neznano. e se je le zganila in zajokala, so jo valovi
znova zazibali v sen. Zdelo se je, kot da bi tudi reka u-
tila, da se je v tej gluhi noi zgodilo nekaj resnino hu-
dega in je elela im bolje poskrbeti zanjo. Zjutraj jo je
BESeDA
MISLICE
59
tako odloila na produ za velikim mlinom, kamor so e
navsezgodaj prihajale prat perice. Mlinarjeva ena, ki je
vstajala med prvimi, saj je njen mo vsak dan potrebo-
val isto belo oblailo, je zasliala otroki jok in oneme-
la. Dvignila je otroika iz korita in ga brez obotavljanja
odnesla domov. Tudi mo, ki se je pravkar predramil, ni
mogel verjeti svojim oem. Mlinar in mlinarica sta si
namre e dolgo elela otroka, a sta nanj zaman aka-
la.
Preprian sem, da nama je tega otroka poslal bog,
je padel mlinar na kolena in se od sree razjokal.
Obljubim mu, da bom skrbel zanj bolj, kot bi lahko
skrbel za svojega, se je sklonil eni v naroje in polju-
bil dojenka na elo.
Ker je danes god Svete Ivane, naj bo deklici ime Iva-
na, je dejala ena in se stisnila k mou. Bila sta srena,
kot nista bila e nikdar v ivljenju in tudi njun posvojeni
otroiek je to zagotovo zautil.
Komaj je Ivana shodila in je napravila prve korake po
dvoriu, so k njej prileteli golobi. Radi so se namre
zadrevali pri mlinu, kjer se je zmeraj kaj zrnja tudi raz-
treslo, mlinar pa je imel rad ivali in jih ni odganjal. De-
klica je poboala belo golobico, ki se zauda sploh ni
splaila in njene otroke oi so zasijale v neizmerni ra-
dosti. Mlinar in mlinarica sta zautila, da se je zgodilo
BESeDA
MISLICE
60
nekaj udovitega, esar sicer nista mogla povsem razu-
meti, zato pa se ju je toliko bolj dotaknilo.
Ivana je od tedaj vsako jutro nakrmila golobe, ki so
poletavali okoli nje in ji sedali na ramena in roke. Tega
svojega opravila ni opustila niti tedaj, ko je bila e dekle
in je zaela oetu in mami pomagati v mlinu. Vsak, ki je
kdaj videl to njeno igro in kramljanje s pticami, je ob
prizoru zastal in se udil. Bila je to paa za oi in srce, saj
dekle je bilo lepo kot vila in golobi so jo imeli radi, kot
bi bila najlepa bela golobica.
Leta so minevala in kraljevi v Blatogradu je postal
polnoleten. Kralj ga je po sveanem kosilu poklical k
sebi in mu dejal: Napoil je as, ko se mora ozreti po
kraljestvu, ki mu bo neko vladal. Dodelil ti bom dobro
spremstvo in te poslal na pot po deeli. Pokazali ti bodo
vse tisto, kar kot bodoi kralj mora videti. Prosim te, da
ima ves as odprte oi, saj bo zagotovo videl in spo-
znal marsikaj, kar ti bo kasneje koristilo.
Kraljeviu so osedlali belega konja, v kraljevo koijo
pa napregli osem najboljih vrancev. Tik pred odhodom
je poljubil kraljico, nato pa je pristopil e k svoji dojilji
Etelki, ki je vsa ta leta ljubee skrbela zanj in jo je imel
rad kot mater. Poboala ga je po licih in mu priepnila:
Prepriana sem, da bo potoval po pravi poti in doi-
vel veliko lepega. Rada pa bi, da pred ljudmi ne skriva
BESeDA
MISLICE
61
svoje dobrote, saj te bodo le tako lahko potem vzljubili
tudi kot kralja.
Kraljevi je resnino z neizmernim zanimanjem in
radovednostjo potoval po deeli. Oprode so mu bili po-
kazali e vsa naravna udesa in bogastvo, ki je bilo delo
lovekih rok, pa se e zmeraj ni elel vrniti na dvor.
Nadvse rad se je druil s preprostimi ljudmi in e je le
mogel, je zavil po svoje. Tako je v mestu zvedel za mlin,
v katerem so mleli najboljo moko, iz katere so peki lah-
ko spekli hrustljavi zlatorumeni kruh. Seveda si je elel
mlin pri prii ogledati in e dopoldne je kraljeva koija
pridrdrala k reki Rabi.
Ko je kraljevi na dvoriu razjahal konja, je ostrmel
in ni ve mogel odmakniti pogleda. Pred njim je stalo
zalo dolgolaso dekle in krmilo golobe. Ptii so poletavali
okoli nje, ji sedali na ramena in ji jedli iz dlani. Dekle je
klepetalo z njimi in je bilo tako zamaknjeno, da prile-
kov dolgo asa ni niti opazilo. Kraljevi je pomislil na
svojo dojiljo Etelko, ki je drobtine s kraljeve mize zme-
raj natrosila golobom in preinilo ga je, da bi jo razve-
selil z darilom.
Ne zameri mi, gospodina, a morda lahko ustree
moji veliki pronji? jo je povpraal. Moja prijateljica
bi se nadvse razveselila, e bi ji za darilo prinesel golo-
ba, zato te prosim, ali mi lahko enega proda?
BESeDA
MISLICE
62
Ivana se je zdrznila, saj je ele sedaj ugotovila, da stoji
pred kraljeviem. Za trenutek je pomislila, nato pa je
odgovorila: Ne zameri mi, kraljevi, nadvse te spotu-
jem in zelo rada bi ti bila ustregla, al pa golobi niso
moji in ti jih torej ne morem prodati.
igavi pa so potem? ga je zanimalo.
Nikoli jih nisem vpraala, igavi so, ker me to tudi ni
zanimalo, je odvrnila.
Pa jih pa povpraaj, e je to res v tvoji moi? je bil
radoveden.
Ne sme mi zameriti, a res se mi ne zdi dostojno, da
bi jih o tem spraevala, se je nasmehnila. To bi bilo
namre tako, kot e bi vpraala, igavo je nebo?
Kraljeviu je bil ta odgovor tako ve, da se je elel e
pogovarjati z dekletom. Rade volje je sprejel mlinarii-
no povabilo in je ostal e na kosilu. Ko pa se je blial tre-
nutek, ko bi se moral posloviti, je prosil mlinarja, ali mu
lahko vsaj popoldne pomaga v mlinu. Tako je lahko
ostal e do veera. Ko pa se je le spet blial trenutek, ko
bi se moral posloviti, je Ivana prosila oeta, ali lahko
kraljevi s svojim spremstvom prespi pri njih. Mlinar je
to seveda rade volje dovolil, saj tako spotovanega gosta
e ni bilo pri hii.
Zjutraj sta kraljevi in Ivana skupaj nakrmila golobe.
Vsem, ki so videli ta prizor, se je zazdelo, da se med nji-
ma dogaja nekaj lepega. In niso se niti malo motili. e
BESeDA
MISLICE
63
tisti veer, ko se je kraljevi sin vrnil na dvor, je oetu in
materi sporoil, da si je izbral nevesto. Kralj in kraljica
sta vso no bedela in tuhtala, ali naj sinu res dovolita
poroko z navadnim dekletom. Ko se e ob svitu nista
mogla odloiti, sta dala poklicati kraljevievo dojiljo, ki
sta jo oba zelo spotovala in sta jo prosila za nasvet.
Nisem tako pametna in pogumna, da bi lahko sve-
tovala kraljem, jima je odvrnila Etelka. Oba pa dobro
vesta, da imam vajinega otroka rada, kot bi bil moj, zato
mu ne morem eleti, da bi se mu zgodilo enako, kot se
je pred davnimi leti meni.
Kralj in kraljica sta poznala njeno zgodbo in sta razu-
mela, kaj jima je elela povedati. e tisti hip sta se od-
loila, da bosta spotovala sinovo eljo in dvorski slu-
abniki so se z najboljo koijo in najhitrejimi konji od-
pravili po bodoo nevesto in njene stare.
Ko je Ivana na grajskem dvoriu stopila iz koije, so
vsi obnemeli vprio njene lepote in lepega vedenja. Le
kraljevievi dojilji se je iz prsi izvil vzdih, saj je na nje-
nem vratu prepoznala zlato veriico, ki jo je ob rojstvu
pripela okoli vratu svojemu nesrenemu otroku.
Od kod ima to veriico, ljuba gospodina? je vpra-
ala s tresoim glasom.
Oe in mati sta mi jo kupila, ko sem bila e v zibel-
ki, je odvrnila Ivana, ki ni vedela o svoji usodi. Hvale-
BESeDA
MISLICE
64
na sem jima za vse, kar sta storila zame in zato mi je
lepa in ljuba od vsega drugega nakita.
Tedaj je mlinar, ki je bil poten in ponien lovek, sto-
pil pred kraljevo druino in dejal: Mojo herko je za-
prosil za roko najimenitneji mladeni v tej deeli, zato
je moja dolnost, da vam povem resnico. Le tako bo lah-
ko nevesta brez vsake skrivnosti stopila v zakon in bo
njuna zveza ostala za zmeraj ista, je prijel Ivano za
roko in jim povedal o tistem jutru, ko je njegova ena na
produ za mlinom nala korito z dojenkom.
Vsi, ki so sliali to zgodbo, so solzami v oeh zrli v
mater in her, ki sta se po tolikih letih prvi objeli. Kralj
in kraljica sta bila zadovoljna, saj se je izkazalo, da je bila
kraljevieva nevesta v resnici grofovske krvi. e tistega
dne so sli po vsej deeli razglasili glas o kraljevski poro-
ki, kralj pa je dobrega mlinarja imenoval za nadzornika
vseh mlinov v deeli.
Pred poroko je imela Ivana samo e eno eljo: elela
je, da bi kosti njenega pravega oeta prenesli iz jee, kjer
so bile zazidane in jih pokopali na pokopaliu. Kralj ji
je v tem ustregel in ker je trdosrni grof medtem e
umrl, so se lahko e naslednji dan lotili alostnega opra-
vila. A ko so konno po tolikih letih odstranili kamnite
zidake na vhodu v jeo, je delavcem od silnega prese-
neenja popadalo orodje iz rok. Golobar je bil namre e
iv in je kar poskakoval od silnega veselja. Ves zarasel v
BESeDA
MISLICE
65
brado, ki mu je e segala do tal, da si jo je moral ovijati
okoli tankega pasu, jim je pojasnil, da so ga ves ta as
hranili in napajali golobi. Zgodba o udovitem prijatelj-
stvu med lovekom in ivalmi je obroila deelo in od
takrat je bilo v vsem kraljestvu najstroje prepovedano
preganjati golobe.
BESeDA
MISLICE
66
JERIINI UDEI
S
redi irne ravnice sta v majhni leseni hiici ivela
mo in ena, ki sta se imela zelo rada in sta imela
sedem otrok. Bila sta zelo revna, zato je bila njuna edi-
na skrb, kako bi otroke imprej spravila do kruha. Njuni
trije sinovi so zrasli v postavne in krepke fante, ki so radi
prijeli za vsako delo in so se lahko e zgodaj sami pre-
ivljali. Njune tri herke so bile lepe in urne deklice, ki
so si zlahka nale enine in so bile e poroene. Le naj-
mlaja hi Jerica je bila povsem drugana od svojih bra-
tov in sestra, zato sta bila stara zaradi nje e zelo v skr-
beh. eprav je bila e odrasla, je e zmeraj najraje pose-
dala na domaem pragu in pasla edino gos, ki jim je e
ostala pri hii. Ko sta ji prigovarjala, naj se vendar e
konno ozre okoli sebe in zane razmiljati o svoji pri-
hodnosti, je Jerica zmeraj le odmahnila. Le zakaj se e
ves as po nepotrebnem vznemirjata, jima je pravila,
ko pa je meni vendar tako lepo pri srcu in sem na do-
maem dvoriu povsem zadovoljna.
Oe in mati sta se ob tako prisrnih odgovorih pona-
vadi za nekaj asa pomirila, nato pa ju je kmalu spet za-
elo rviiti.
BESeDA
MISLICE
67
Vasih je bilo pri hii sedem lanih otrokih ust, pa
smo nekako le preiveli, je premiljevala mati, zato bo
morda res najbolje, da ubogi otrok, ki pa ne ve sam po-
skrbeti zase, ostane z nama.
Pozablja, ljuba ena, da midva ne bova ivela ve-
no, ji je odgovarjal mo. Tako bo Jerica prej ali slej
ostala sama in bo gotovo umrla od lakote.
Tedaj je na blinjem gradu umrl stari gosji pastir in so
potrebovali novega. Razglasili so to dale naokoli in glas
je priel tudi do lesene hiice v ravnici. Nikogar ne po-
znava, ki bi se tako rad druil z gosmi kot ti, sta stara
prigovarjala herki. Bilo bi torej greh, e ne bi vsaj pos-
kusila.
Jerica je dolgo premiljevala, nato pa jima je dejala:
e bom res poskusila, mi bo to najbr tudi uspelo. Zato
se pa zdaj odloita in mi iz istega srca zaupajta, ali
bosta res zadovoljna s tem, da bo vajina herka vse iv-
ljenje gosja pastirica?
udila sta se njenemu pogumu in rahlo jima je lo na
smeh. Seveda bi bila raji, e bi najina herka lahko
postala grofica, kajti tedaj bi se ji v ivljenju zagotovo
bolje godilo, sta ji odvrnila. A ljudje iz majhnih lese-
nih hik moramo biti pa skromni in zato bova resni-
no presrena, e te bodo sprejeli vsaj v slubo.
Rada vaju imam in skuala vama bom ustrei, je
prikimala Jerica.
BESeDA
MISLICE
68
Nato je poklicala svojo gosko in se z njo odpravila na
grad.
Pred grajskimi hlevi se je e trlo ljudi, ki so eleli pos-
tati gosji pastirji. Prili so iz vseh vetrov in so prinaali
najrazlineja priporoila. Drenjali so se, se suvali s ko-
molci in se glasno prerekali, kateri je najbolj primeren
za novo slubo. Le Jerica je stala s svojo gosko povsem
ob strani in je potrpeljivo akala.
Glavni grajski hlevar je vso dopoldne poslual ljudi, ki
so eleli v slubo in presojal, kateri bi bil najbolj prime-
ren. Najnazadnje se je ustavil e ob Jerici in ji dejal: Le
kako naj sploh vem, da si res eli postati pastirica in da
ve kaj o tem poslu, ko pa ves as nisi spregovorila niti
besede?
Ne zamerite mi, gospod, a moram vam rei, da sem
zaradi vsega, kar se tu dogaja, hudo alostna, je od-
vrnila. Prerekajo se in na ves glas kriijo, na uboge gosi
pa nihe niti ne pomisli, pa eprav so e na smrt pre-
plaene, je ljubee poboala svojo preplaeno gosko, ki
ni bila vajena take gnee in je res kar drgetala.
Hlevar se je popraskal po bradi in nato e po plei,
potem pa dejal: Vidim, da ima rada gosi in da imajo
tudi one tebe rade, zato ti bom prvi ponudil prilonost.
Sedem dni bo pasla najvejo grofovsko jato in e ti ne
bo medtem niti ena sama umanjkala, te bom sprejel v
slubo. Sicer bo pa morala odsluiti tako, da bo za
BESeDA
MISLICE
69
vsako pogreano gos v grajski kuhinji eno leto pomivala
posodo.
Prikimala je in mu segla v roko. Mnogi so silno nego-
dovali, ker je prav deklica prva dobila prilonost, a bese-
da glavnega hlevarja je bila pa pri tem zadnja. e nas-
lednje jutro ji je prignal natanko sedeminsedemdeset
gosi, jih skupaj z njo e enkrat pretel, nato pa jo je z
njimi napotil na irne travnike.
Jeriina goska je seveda dobro vedela, kaj imajo goske
najraje. Popeljali sta jih do najslaje mlade trave in jim
razkazali najisteje mlake. Pasle so se lahko, kolikor jim
je bila volja in se do onemoglosti prekopicale v vodi,
tako da so vsak veer prav sladko zaspale. Zato se ni de-
klica niti malo bala, da bi ji katera ula, zato je komaj
akala, da bo minil e sedmi dan. A zadnjo no je priel
glavni grajski hlevar k njej na pao in ji dejal: Ne zame-
ri mi, da te motim, a zelo se mi mudi in mora mi poma-
gati. Njegova visokost grof si je za veerjo zaelel mla-
do gos in ne morem mu jo dati, ker so vse mlade gosi v
tvoji jati. Ne preostane mi torej drugega, kot da ti eno
vzamem!
Ne zameri tudi ti meni, a to al ne bo lo! je pasti-
rica dvignila svojo vrbovo ibo. e ti dam gos, mi bo
jutri ena manjkala. Potem pa me ne bo sprejel v slu-
bo, za povrh pa bom morala eno leto pomivati posodo
v grajski kuhinji.
BESeDA
MISLICE
70
Hlevar ji je zagotavljal, da jo bo kljub temu sprejel v
slubo in jo je milo prosil, naj se ga usmili. Toda Jerica
mu ni verjela in je bila e kar neizprosna. Tedaj pa je
moakar pokleknil pred njo in lo mu je e tako na jok,
da bi ji s svojim smrkanjem lahko preplail gosi.
Naj ti bo, je konno dejala Jerica. Dam ti gos, e ji
bo ves as na poti do gradu tial nos pod rep, da se ne
bo revica podelala, je terjala. Le tako bom namre
lahko prepriana, da potepuki psi ne bodo izvohali sle-
di in mi razgnali jato.
Glavni hlevar se je poprskal po bradi in nato e po
plei, potem pa je le uvidel, da mu ne preostane druge-
ga. Mnogi izmed njih, ki so si eleli v slubo, so namre
tako zelo pritiskali nanj, da je moral deklico na vsak
nain pretentati. Ujel je torej mlado gos, ji vtaknil nos
pod rep in oddirjal proti gradu. Tolail pa se je lahko pri
tem edino s tem, da je bila temna no in ga ni najverjet-
neje nihe videl.
Jerica zaradi izgubljene gosi ni bila posebej v skrbeh,
saj je bila v jati e njena gos, za katero hlevar ni vedel in
tako jih je bilo e zmeraj sedeminsedemdeset. Zjutraj,
ko jih je po sedmih dnevih prignala pred grajske hleve
in jih je hlevar pretel, seveda ni mogel verjeti svojim
oem. Pretel jih je e enkrat, pa jih je bilo e zmeraj
natanko toliko, kot jih je pred sedmimi dnevi odgnala
na pao. To mu nikakor ni lo v glavo, saj ji je sinoi eno
BESeDA
MISLICE
71
odnesel. Posvetoval se je z drugimi hlapci, ti pa so o
vsem priepnili samemu grofu na uho. Temu se je zdel
dogodek nadvse neobiajen in je dal poklicati Jerico k
sebi.
Draga gospodina, ki si tako eli postati gosja pas-
tirica na mojem gradu, jo je nagovoril. Mnogi na tem
dvoriu so prepriani, da se je nocoj zgodil ude in
razumeti mora, da sem tudi sam zelo radoveden. Moj
glavni hlevar trdi, da je sinoi iz tvoje jate odnesel mla-
do gosko, tebi pa zjutraj kljub temu ni nobena manjkala.
Hlevarju seveda verjamem, saj sem gosko sam pojedel
za veerjo, tebe pa torej spraujem, ali zna res delati
udee?
Velecenjeni grof, e vi temu pa pravite ude, po-
tem vam e ne morem odgovoriti drugae, je skomig-
nila Jerica. Tako kot najverjetneje tudi vi ne morete rei
drugega, kot da sem nalogo uspeno opravila in mi to-
rej pripada sluba.
Grof se je ugriznil v jezik in je dal e tisti hip poklica-
ti svojega pisarja, ki je veljal za najbolj uenega in mod-
rega loveka dale naokoli. Pojasnil mu je, kaj se je bilo
zgodilo in ga prosil za nasvet. Starec se je zaprl v svojo
sobo in je vse do veera tuhtal. Nato je priel spet pred
grofa in mu dejal: e elimo vedeti, ali dekle res zna
delati udee, jo moramo pa prisiliti, da napravi e
kakega.
BESeDA
MISLICE
72
Kralj je pohvalil svojega modrega pisarja in je napra-
vil, kot mu je ta predlagal. V grajskem stolpu so se ogla-
sile fanfare in kmalu so se vsi grajski zbrali na dvoriu.
Privedli so Jerico ter ji ukazali, da je stopila pred grofa.
Ta se je sklonil k njej in dejal: Zaupali smo ti grajske
gosi in dobro si pazila nanje, zato te moram pohvaliti.
Rade volje bi te tudi sprejeli v slubo, a moramo al
ugotoviti, da smo te ob tem ujeli na lai. Navadna la-
nivka pa al ne more in ne sme postati gosja pastirica.
Rekla si namre, da si to no napravila ude, mi vsi pa
dobro vemo, da navadni ljudje ne morejo delati ude-
ev.
Rekla sem samo, da naj je pa ude, e e vi temu
tako pravite, je vzkliknila deklica.
Toda, grof je ni pustil do besede. Poloil je prednjo
prazno vreo in je dejal: Le e s svojimi besedami do
vrha napolni to vreo, ti bomo lahko res verjeli, da vse
to, kar govori, niso le prazne marnje in dobila bo slu-
bo. Sicer te bomo nagnali z dvoria in nikoli ve ne bo
smela stopiti na grofovsko zemljo.
Prav, je zavzdihnila Jerica. Povedala vam bom,
kako je bilo s to nesreno gosjo in potem boste sami
presodili, ali si res zaluim tako kruto kazen, se je ozrla
po mnoici. est dni sem pasla vae gosi in ves ta as
se ni niti eni sami skrivilo niti pero. Veselila sem se e
novega dne, ko se mi bo konno uresniila srna elja
BESeDA
MISLICE
73
ter trepetala, da ne bi na moje jato po nakljuju nalete-
li potepuki psi in ga razgnali. Tedaj pa je priel ta go-
spod, je stopila pred glavnega grajskega hlevarja in na-
daljevala: Rekel je, da si je velecenjeni grof za veerjo
zaelel mlado gos. Seveda mu je nisem elela dati, a me
je e kar prosil in moledoval. Tako sem se ga na koncu
usmilila. Prosila sem ga edino le
Hlevar se je popraskal po plei in zardel kot kuhan
rak. Ustrail se je, da bo pred vsemi povedala, kako je
moral vso pot tiati nos goski pod rep. Dovolj bodi!
je vzkliknil. Ali ne vidite, da je vrea e polna? jo je
pobral in pihnil vanjo, da se je v hipu napolnila. Zbrani
so vzdihnili od zaudenja, hlevar pa je zavezal vreo in
jo vrgel v grajski vodnjak.
Tako je Jerica spet napravila ude in postala grajska
gosja pastirica.
Grofu pa njena skrita mo ni in ni dala miru. e je le
imel as, se je sprehodil po travniku in poklepetal z njo.
Postala sta dobra prijatelja in deklica mu je naposled
zaupala, kako so se zgodili te njeni udei. Ko je izvedel,
da je moral njegov hlevar vso pot tiati svoj gizdavi nos
goski pod rep, ga je popadel tak smeh, da se je kar va-
ljal in valjal po tleh. Ko pa je le priel k sebi in mu je Jeri-
ca s pozlaene grofovske oprave pobirala gosjo nesna-
go, jo je prijel za roko in dejal: Dovoli, da ti zdaj tudi jaz
zaupam svojo skrivnost. Ko je bila moja pokojna mati e
BESeDA
MISLICE
74
zelo bolna in je leala na smrtni postelji, me je dala po-
klicati k sebi in mi izrekla svoj zadnji materinski nasvet.
Prosila me je, naj si nikar preve ne zbiram neveste po
stanu in pameti, temve naj raje vzamem za eno dekle,
ki me bo znala spraviti v tak smeh, da se bom kar valjal
po tleh. In kaj sem torej zdaj poel drugega?
Prav poteno si se povaljal, res, je odvrnila Jerica, ki
e zmeraj ni dojela, kaj ji eli s tem povedati. Bojim se,
da te tvoje obleke ne bo ve mogoe oistiti.
Grof pa se je le nasmehnil in jo dvignil v naroje. Od-
nesel jo je na grad in kar sredi dvoria razglasil, da si je
konno izbral nevesto. Pripravili so veliko gostijo, na
kateri pa na grofiino eljo niso snedli niti ene same
gosi.
BESeDA
MISLICE
75
KOVAEVA
HVALENOST
V
leseni koi pod Srebrnim bregom je ivela mati s
tremi sinovi. Mo ji je umrl, ko je bil najmlaji sin
e v plenicah, zato je teko preivljala druino. Komaj so
sinovi odrasli, jim je v culo povezala potico in jih napo-
tila v mesto. Niesar drugega nimate na tem svetu kot
moje ljubee srce, ki bo ves as trepetalo za vas in zdra-
ve moke roke, s katerimi si lahko zasluite za ivljenje,
jim je dejala ob slovesu. Niesar drugega vas tudi ne
prosim, kot da ne pozabite name in se ez sedem let
zopet vrnete v domao vas, jih je drugega za drugim
poljubila na elo in jim vsakemu posebej zaelela sreo.
Najstareji brat se je v mestu zaposlil v pekarni. Prvo
leto je bil vajenec, drugo leto pomonik, tretje leto pa je
e opravil mojstrski izpit in je postal pek. Kruh, ki ga je
pekel, je bil nadvse okusen in ljudje so radi zahajali v
pekarno. Kmalu je bil e tako bogat, da so dale naokoli
z glasnim spotovanjem in prikrito zavistjo pravili o nje-
govi srei.
Drugi brat se je zaposlil v mestni gostilni. Prvo leto je
pomival kozarce, drugo leto je stregel pijao, tretje leto
BESeDA
MISLICE
76
pa je e delal pri blagajni. Dobro se je spoznal na vina in
bil prijazen z gosti, zato so ljudje radi prihajali v gostil-
no. Kmalu je bil e tako bogat, da je vse bolj nestrpno
razmiljal o vrnitvi in gostilni, ki da jo bo postavil v do-
mai vasi.
Najmlaji brat je e v predmestju naletel na starega
kovaa, ki je iskal vajenca. Kovaija je bila majhna in
obuboana, kova pa tako star in slaboten, da ni ve
mogel dvigniti kladiva. e dolga leta se ni nihe elel
zaposliti pri njem, saj so vsi vedeli, da ne bodo kaj pri-
da zasluili. e e to pomlad ne najdem nikogar za v
pomo, zagotovo ne bom preivel do zime, saj so mi
zaloge v shrambi e zdavnaj pole, je potoil mojster.
Za kruh bova pa v tej delavnici e nekako zasluila,
je odvrnil fant, ki se mu je starec zasmilil in je zato ostal
pri njem.
Pridelala sta potem iz leta v leto res le za kruh in kak
priboljek ob nedeljah.
Stareja brata sta mlajemu ves as prigovarjala, naj
si vendar poie kakno boljo slubo, a ta je bil dobre-
ga srca in je starega mojstra e tako vzljubil, da ni elel
o tem niti sliati. Brata tega nikakor nista mogla razu-
meti, zato sta ga zaradi njegove revine vse pogosteje
zasmehovala. Toda najmlaji jima tega ni preve zame-
ril. Velika srea je, da sta vsaj vidva bogata, jima je
BESeDA
MISLICE
77
pravil. Mama bo tega gotovo tako zelo vesela, da je
tudi vsa moja revina ne bo preve alostila.
Minilo je sedem let in bratje so morali izpolniti oblju-
bo, ki so jo ob odhodu dali materi.
Stareja brata sta se vraala iz mesta vsak s tremi vo-
zovi, na katerih sta tovorila prislueno bogastvo. Naj-
mlajemu je stari kova podaril le koarico orehov, ki jih
je vso zimo suil na pei. Sam vidi, da je to res vse, kar
ti lahko dam v zahvalo, mu je epnil s solzami v oeh.
Ravno toliko jih je, da ti bo mama ob prihodu lahko
spekla potico. Enega pa bo zasadil in iz njega bo zras-
lo drevo, ki te bo spominjalo name, ko me ne bo ve na
svetu.
Bratje so se vrnili v vasico pod Srebrnim bregom in
mati je bila vseh treh enako vesela. Spekla je veliko in
okusno orehovo potico, a se je stareja brata nista niti
dotaknila. Radosti se potici, kot da ne bi vedela, da je
to edino, kar je tvoj najmlaji sin prisluil v sedmih le-
tih, sta bila videti ualjena. Najino bogastvo, ki sva si
ga prigarala s svojimi rokami, pa je vredno tisokrat ve
in od njega bodo imeli vsi tu koristi.
Mati je le znova objela vse tri sinove in ni rekla nie-
sar.
Najstareji sin je prav v srediu vasi e tisto leto zgra-
dil pekarno, ki je slovela po najboljem kruhu. Drugi je
dal ob njej postaviti gostilno, ki je bila edina dale na-
BESeDA
MISLICE
78
okoli in je bila zmeraj polna. Najmlaji pa je za hio po-
sadil oreh in je ostal pri materi. ivela sta skromno, kot
so tu iveli mnogi in nista imela velikih elja, niti velikih
skrbi.
Tekla so leta in vmes se je seveda dogajalo marsikaj.
Bile so velike sue, ko so na irnih poljih prela ita in ni
bilo dovolj moke za kruh. Takrat je pek tenko piskal in
se je moral privaditi skromnejemu ivljenju. Bile so
vojne, ko so li vsi fantje iz vasi na fronto, moje, ki so
e ostali, pa niso imeli ve niti za pijao. Takrat je bila
gostilna prazna in gostilniar je moral biti zadovoljen z
drobiem.
Naneslo je potem, prav v teh hudih asih, da je prvi
obrodil oreh, ki ga je najmlaji sin posadil za hio. Nje-
gov plod mu je bil drag spomin na starega kovaa, ki je
medtem e umrl, zato je dolgo odlaal, preden je strl
prvi oreh. A glej, kaj se je potem zgodilo! Ko je razkle-
nil zdravo in vrsto lupino, je ugotovil, da so njegova
jedrca zlata. isto zlato pa je potem nael tudi v vseh
drugih orehih s tega udenega drevesa. Bilo ga je toli-
ko, da sta lahko z materjo dobro ivela vse do konca
svojega ivljenja, pa e starejima bratoma je lahko kdaj
primaknil kak zlatnik, e sta bila ravno v stiski.
BESeDA
MISLICE
79
RAZBOJNIKOVA USODA
Z
ivela sta mo in ena, ki sta e vse ivljenje skupaj
kradla. Mo, ki mu je bilo ime andor, je najraje ra-
butal po poljih in vdiral v kae, ena, ki ji je bilo ime
Kana, pa mu je drala vreo. Bila sta tako zvita in pre-
metena, da ju oroniki niso e nikoli zasaili pri tatin-
skem opravilu. e pa ju je kdo le videl, sta mu ponoi
potrkala na okno in ga tako prestraila, da si ni upal
potem niti pisniti.
Vsako poletje se je v vasi ustavil koritar. Bil je to po-
tujo Cigan, ki je iz mehkega topolinega lesa izdeloval
korita. Bil je v tem poslu velik mojster, zato so ljudje radi
naroali njegove izdelke. Delal je od jutra do veera in
zasluil toliko denarja, da si je lahko njegova lepa ena
vsak dan v tednu nadela druge uhane.
Kana ji je zaradi lepote in dragega nakita hudo zavi-
dala. Vihala je nos in vprio moa ves as pomalem ner-
gala. Le kdo mi je kriv, da sem vzela za moa razboj-
nika, ki ne ve drugega, kot krasti krompir in zelje? je
vzdihovala. Bi mar vzela za moa Cigana, pa bi se lah-
ko nosila kot prava mestna dama.
^
BESeDA
MISLICE
80
andor je bil zaradi njene nejevolje hudo alosten in
zaskrbljen. Lahko bi se sicer ponoi odtihotapil v Ciga-
nov otor in njegovi eni ukradel nakit. Toda Kana ga
seveda ne bi mogla nositi, ker bi ga ljudje takoj prepo-
znali. Potem se je le domislil, da bi lahko njen nakit v
mestu zamenjal za drugega in pri prii je zael kovati
svoj tatinski nart.
Odpravil se je k Ciganu in ga poprosil, ali mu lahko
izdela korito. Mojster je bil seveda takoj za to in je e
tudi zasekal s svojo sekirico v les. andor je sedel ob
njem na hlod in je ves as preko nosu kilil naokoli. Mo-
ral si je namre otor dodobra ogledati, saj se je namera-
val ponoi pritihotapiti po nakit.
Ciganu se je zdelo njegovo vedenje udno in je napos-
led dejal: Le kaj se e ves as preseda, kot bi sedel na
mravljah? Ali morda nima dovolj denarja, da bi mi pla-
al, ali pa se ti zdi, da korito ne bo dovolj dobro?
Le kako si lahko sploh pomislil kaj takega? je v za-
dregi odvrnil razbojnik. Samo tvoje spretne roke ob-
udujem in obalujem, da ni bog tudi mene obdaril s
tako veino. Prav lepo bi ivel ob takem delu in nikoli
me ne bi skrbelo, kaj bom dal v lonec.
Tvoje roke zagotovo niso ni slabe kot moje, ga je
tolail koritar. A jaz sem pa imel to veliko sreo, da
sem po oetu podedoval to udeno orodje, mu je po-
kazal sekirico, s katero je vee dolbel. e ded mojega
BESeDA
MISLICE
81
deda je delal z njo, zato je svojega posla e tako vajena,
da gre kar sama v les in mi ni e nikdar pustila niti ene-
ga ulja.
andor je obmolknil, plaal korito in se odpravil do-
mov. Vso pot je tuhtal o udeni sekirici, ki da gre kar
sama v les in vse bolj se mu je zdelo, da bi bilo to pravo
orodje zanj. Le e posedal bi na domaem pragu in izde-
loval korita, ena pa bi pretevala denar. Naposled se je
odloil, da Ciganovi eni ne bo ukradel nakita, temve
bo vzel raje sekirico.
Ponoi je potem to tudi storil.
Ko je Cigan zjutraj ugotovil, da mu je nekdo ukradel
sekirico, ki je e stoletja potovala iz roda v rod, je po-
vsem pobesnel. Zajahal je svojega rnega konja in zdi-
vjal z njim po vasi, da so vse kokoi zakokodakale, otroci
pa so se skrili materam pod krila. Privihral je tako ves
nasren k upanu in mu dejal: e mi do opoldneva
nihe ne vrne moje sekire, bom naroil eni, naj pljune
v vraje oglje in priklie nad vas nevihto. Tako bo grme-
lo, da se bo tresla zemlja, na mesto, kjer je skrita moja
sekira, pa bo treila taka strela, da bo vse ivo zgorelo.
upan je vedel, da se z jeznim Ciganom ni dobro pre-
rekati in mu je obljubil pomo. Poslal je glasnika, da je
po vasi razbobnal o hudi gronji, pa tudi sam se je na-
potil od hie do hie in prosil ljudi, naj se ne igrajo z og-
njem. andor, ki je bil skril sekiro v kleti, se sprva ni
BESeDA
MISLICE
82
zmenil za gronje, saj je bil preprian, da Ciganova ena
nima vraje moi. Ko pa se je zaelo nad obzorjem na
lepem oblaiti, ga je le zaelo vse bolj stiskati pri srcu.
Hodil je okoli hie, se zaskrbljeno oziral v nebo in tuh-
tal, kaj naj napravi.
e bo na mesto, kjer je skrita sekira, res udarila stre-
la, nama bo pogorela hia, je dejal eni, nove pa pa
ne bova nikoli dobila, saj hie vendar ne moreva kar ne-
komu ukrasti.
To pa pomeni, da morava to re skriti nekam, kjer
strela ne bo mogla do nje, je tuhtala ena. Najbolje bo
torej, da jo pri mostu spustiva v reko, saj vendar oba
veva, da voda ne more zgoreti.
Razbojnik je poljubil svojo pametno eno na lica, skril
sekiro pod suknji in se odpravil k mostu. A koritar, ki
je upal, da bo njegova gronja izbezala tatu iz luknje, je
seveda e kako pazil, kaj se dogaja v vasi. Ko je priel
andor k reki in je za mostom iskal tak tolmun, da bi
lahko v njem potem sekiro spet nael, je Cigan s konjem
preskoil grmovje in se zavihtel predenj. Ubogi razboj-
nik se je tako ustrail, da je kar dvignil roke nad glavo,
sekirica pa mu je zdrknila izpod suknjia in padla na tla.
Nesreni lovek, le kaj ti je bilo tega treba? je dejal
Cigan in pobral svojo sekiro. Ukrasti si skual to re, ki
je ne sme nihe, razen nas koritarjev, vzeti v roke, je bil
videti prav zaskrbljen. Varuje jo namre prekletstvo
BESeDA
MISLICE
83
naih pradavnih dedov in bojim se, da se tej usodi ne
bo mogel izogniti.
Razbojnik je padel na kolena in ga milo prosil, naj se
ga usmili. Obljubljal mu je v zameno za ivljenje svojo
hio in tudi vse drugo premoenje. A koritar je e kar
zmajeval in mu dopovedoval, da mu ne more pomaga-
ti.
Odjahal bom do upana in mu sporoil, da sem
nael svojo sekiro, mu je dejal. Naroil bom eni, naj
spet pokrije vraje oglje in se usmili vasi, se je povzpel
na konja. Tudi ti lahko gre domov in verjame, da se
te moja roka ne bo dotaknila. al pa ti moram rei, da
se s tem najverjetneje ne bo izognil svoji nesreni uso-
di. e to poletje te bo zanesljivo obiskala in takrat bo
pa videl, kaj si si prisluil s svojo porenostjo.
andor se je ves preplaen vrnil domov in povedal
eni, kar mu je sporoil Cigan. Sedla sta za mizo in dol-
go tuhtala, kaj bi lahko te besede pomenile.
e te namerava obiskati nekdo, ki ti lahko napravi
kaj hudega, potem pa moreva poskrbeti, da te ne bo
nael, je naposled dejala ena. Skril se bo to poletje
v gozdu, kjer sva se e velikokrat skrivala, mu je pojas-
nila. Jaz pa bom tu doma e skrbno pazila, da ne bo
nihe izvedel zate.
Kakor sta rekla, sta potem tudi storila. andor si je
nadel svoj nahrbtnik in se e tisto no odpravil v gozd.
BESeDA
MISLICE
84
Kana, ki je ostala doma, pa je po vasi potarnala, da sta
se z moem hudo sporekla in da je nemarne odel ne-
znano kam. Tako sta potem ivela vso poletje in sta se
sreavala le, ko je bilo zunaj tako temno, da nisi videl
niti za ped pred nosom. Dnevi so minevali in ni se zgo-
dilo ni takega, kar bi lahko kakorkoli povezala s Ciga-
novo napovedjo. Menila sta e, da so bile vse le prazne
marnje in se veselila jeseni, ko bosta lahko spet skupaj
kradla. Tedaj pa je Kana na poti do svoje hie sreala
tujo starko.
enica je potovala pe in je vso svojo popotnico no-
sila v majhnem cekarju. Bila je zelo ejna in jo je prosi-
la, ali ji lahko iz domaega studenca postree z vrkom
vode. Kana ji je ustregla, saj se ji je zdela starka nadvse
udna in je takoj pomislila, da ima najverjetneje kaj za
bregom. Posedeli sta na pragu in tedaj je enica rekla:
Videti je po dvoriu, da e dolgo ivi sama in nima
mokega pri hii, ki bi popravil plot in pokrpal streho.
Kana se je zdrznila in dobro premislila, preden je
odgovorila. Njen mo je bil pa razbojnik, ki tudi ko je
ivel doma, ni rad popravljal plotu in prekrival strehe.
Zato je zdaj lahko odvrnila, da jo je mo e pred asom
zapustil in se izgubil nekje v irnem svetu.
e moki ni vreden svojega imena, potem je pa va-
sih bolje, e enska ostane sama, je vzdihnila tujka in
je prosila e vrek vode.
BESeDA
MISLICE
85
Zdaj je bila Kana e skorajda povsem prepriana, da
starka ie njenega moa in da se tako izpolnjuje Ciga-
nova napoved. Povabila jo je v hio in je bila ves as
nadvse prijazna z njo. Spraevala jo je o tem in onem, jo
postregla s prigrizkom in kozarcem rdeega vina. Vmes
pa je v testo, ki ga je ravno tisto jutro omesila, vtaknila
merico mijega strupa in potico potisnila v pe. Odloila
se je bila namre, da bo tujko zastrupila in tako seveda
za zmeraj prepreila, da bi nala njenega moa in izpol-
nila prekletstvo.
Res ne vem, s im sem si zasluila tako prijaznost?
je dejala starka, ko ji je ob slovesu odrezala velik kos e
tople potice in ji ga potisnila v cekar. Niesar nimam,
s emer bi se ti lahko oddolila, zagotovo pa tudi ne
bom nikdar prila znova mimo.
Jaz sem pomagala tebi, ti pa bo pomagala komu
drugemu, je zagostolela razbojnikova ena in jo pos-
premila dobren kos poti.
Ko se je nato vrnila domov, ji je srce tako razbijalo od
veselja, da bi najraje zavriskala. A vedela je, da se mora
vsaj e za nekaj asa potuhniti in potrpeti. Iz preostalega
testa je spekla veliko marmeladno potico in sklenila, da
jo bo ob mraku odnesla mou. Posladkala se bosta in
skupaj proslavila dan, ki je razbojniku spet prinesel svo-
bodo.
BESeDA
MISLICE
86
Le kaj te je danes piilo, da si prila tako zgodaj in
kar poskakuje od veselja? je e od dale vpraal an-
dor.
Tudi ti bo preskoil to grmovje, ko ti povem, kaj se
mi je danes primerilo, je odvrnila vsa nasmejana. A
zdaj se najprej najej, saj si gotovo laen, je razgrnila
culo in poloila nanjo marmeladno potico.
Ne bo verjela, a sit sem, kot nisem bil e dolgo, je
odvrnil razbojnik. Pomagal sem pod veer tam ob po-
toku neki enici preko brvi, pa mi je v zahvalo poklonila
potico. Bila je tako okusna, da vse od takrat, ko sem el
od doma, e nisem jedel take.
Razbojnikova ena je kriknila in omedlela.
Ko jo je veerna rosa, ki je poasi legala na gozdne
trave in resje, spet predramila, je bil njen nesreni mo
e mrtev. Umrl je namre od strupa, ki ga je v potico za-
mesila njena roka.
BESeDA
MISLICE
87
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-161-4