GOTEN

Skopje 2013
Branko Prqa
Azbuka
za
nefizi~ari
1 Ap so lut na nu la
2 Al be do
3 Aktivna galaksija
4 Apo ap sis
5 As tro nom ska edinica
6 As tro na ut
7 Agolen moment
8 An ti pod na to~ ka
9 Aktivnost
10 Alfa raspa|awe
11 Atomski broj
12 Atomsko jato
13 Alfa ~esti~ka
14 Bar
15 Ba zalt
16 Brzina na svetlina
17 Beta raspa|awe
18 Bi na ren sis tem
19 Braunovo dvi`ewe
20 Br zi na na
os lo bo du va we
21 Vul kan
22 Varijabilni yvezdi
23 Vakuum
24 Veri`na reakcija
25 Go le ma ta eks plo zi ja
26 Ga li le e vi sa te li ti
27 Ge o cen tri zam
28 Galakti~ko jato
29 Galakti~ko superjato
30 Galakti~ki filament
31 Gluon
32 Gravitaciska le}a
33 Dop le rov efekt
34 Dekanski yvezdi
35 \evrek teorijata za .
univerzumot
36 Elek tro mag net ski
spek tar
37 Elip sa
38 Efikasnost na
svetlinata
39 Egzoplaneta
40 Edinica za atomska
masa
41 Elektri~en polne`
42 Elektri~na struja
43 Elektri~en generator
44 Elektron
45 Elektroliza
46 Elektromagnetizam
47 Elektron, vtor del
48 @abata na Galvani
49 Zvuk
50 Ze nit
51 Zem jo li ka pla ne ta
52 Yvez da
53 Yvezdeno jato
54 Yvezdi od I
populacija
55 Yvezdi od II
populacija
56 Yvezdi od III
populacija
57 In kli na ci ja
58 Internacionalna
Astronomska Unija
59 Izotop
60 Ju pi te rov tip
planeta
61 Jonizacija
62 Kon dri ti
63 Ko ma
64 Kon junk ci ja
65 Kra ter
66 Kosmi~ko
mikrobranovo
zra~ewe
67 Kafeavi xuxiwa
68 Kvazar
69 Kvark
70 Kvark-gluonska
plazma
71 Kvarkova epoha
72 Katoden zrak
73 Lu mi no zi tet
74 Ladna fuzija
75 Lepton
76 Qubov (spored
Dekart)
77 Mal objekt od
Son ~e vi ot sistem
78 Meteoroid
79 Magnetska
rekonekcija
80 Multiverzum
81 Nak lo ne tost na oska
82 Nova
83 Nuklearna fuzija
84 Nukleosinteza
85 Naizmeni~na struja
86 Wu tn
87 Or bi ta
88 Oska
89 Pri vi dna magnituda
90 Par sek
91 Pe ri ap sis
92 Per tur ba ci ja
93 Pla ne ta
94 Pla ne ti vo
Son ~e vi ot sis tem
95 Pla ne te zi mal
96 Pro top la ne ta ren
disk
97 Primordijalno
98 Planetarna maglina
99 Plimska sila
100 Pulsar
101 Protuberanca
102 Prostorno-
vremenska pena
103 Pritisok
104 Perioden sistem
105 Proton
106 Re zo nan ten TNO
107 Ret rog rad no
108 Radio astronomija
109 Radijacijata na
Hoking
110 Radioaktivnost
111 Sa te lit
112 Svet linska go di na
113 Supernova
114 Soyvezdie
115 Strukturi od golem
razmer
116 Superpraznini
117 Slobodna planeta
118 Tek tit
119 Teorija na poleto
120 ]upot/baterijata od
Bagdad
121 Uni ver zal no vre me
122 Fu zi ja
123 Fiksni yvezdi
124 Foton
125 Fundamentalni
interakcii
126 He li o cen tri zam
127 Hi lo va sfe ra
128 Habitabilna zona
129 Haos
130 Hadron
131 Heli~ko izgrevawe
132 Ce les ti ja len
133 Celestijalnata
sfera
134 Crvja dupka
135 ^es ti~ ki prav
136 ^andrasekarova
granica
137 Xu xes ta pla ne ta
138 [var c{il dov radius
139 [redingerova ma~ka
140 [pagetizacija

Aa
Ap so lut na nu la
1
Ti si ap so lut na nu la! mu vik nal ro di te lot na de te to i
puf! Is ~ez nal.
Al be do
2
Si bil eden al bi no so cr na kosa. Ti ne si Al bi no, mu
vikale. Ka ko ne sum, koga ta ka se ~uvs tvu vam im ka`al i
na Ju`en pol oti{ol, crn sneg vr ne tamu, slu{ nal.
1 Tem pe ra tu ra na ko ja dvi `e we to na si te atomi i mo le ku li
so pi ra i te lo to ne od da va vo op {to top li na. Te o ret ski se pos-
tig nu va na 0 ste pe ni Kel vinovi, ili -273.16 Cel zi u so vi ste-
pe ni; prak ti~ no ne mo `e da se pos tig ne.
2 Mer ka za ref lek si ja ta od edna pla ne ta me re na so ska la od
0-1. Nu la e koga pla ne ta ta ja ap sor bi ra ce la ta svet li na koja
ja pri ma i ob rat no.
Aktivna galaksija
3
Sonceto izgrea, petelot zapea, ~ovekot stana,
avtomobilot se zapali, ku}ata izgore. Za sekoja akcija
postoi ednakva, no sprotivna reakcija.
Apo ap sis
4
A Po go pogledna ~udno: Ne ti ~ini apsisot. Drugiot
vedna{ se vcrvil, se svrtel i pove}e ne se vratil.
As tro nom ska edinica (AE)
5
Si bila ed na edinica ko ja sakala dvoj ka da sta ne, pa
dru{ tvo si na{ la.
3 Galaksija koja sozdava ogromni koli~estva energija.
Naj~esto sodr`i supermasivna crna dupka vo centarot. Kva-
zarite se najpoznat primer na aktivni galaksii.
4 To~ ka vo or bi tata na nekoj ob jekt vo ko ja toj e najdaleku od
ne bes no to telo oko lu koe kru `i. Ako zbo ru va me za dvi `e we to
okolu Zem ja ta, to ga{ se vika apogej, a oko lu Son ce to apohel, itn.
5 Sred na od da le ~e nost po me |u Zem ja ta i Son ce to. 1 AE =
149,597,870 kilometri.
As tro na ut
6
Mak ro bi ot ski res to ran vo vse len ski brod: Eden yve z den
naut, mo lam.
Agolen moment (impulsen moment)
7
Eden golman zamavnal i si dal avtogol, pa napravil
karambol. E, toa e dejstvo so lo{ agol! rekol eden
portparol vo bee mol.
An ti pod na to~ ka
8
Nad pod, ili pod pod? Ka kov pod? An ti po den!
6 ^o vek koj slu `i kako ~len na ekipa`ot na vse len ski brod.
Ter mi not po tek nu va od gr~kite zbo ro vi as tron (yvez da) i
na u tes (mor nar).
7 Fizi~ka golemina so koja se meri tendencijata na edno ma-
terijalno telo da prodol`i da rotira. Se definira kako vek-
torski proizvod na polo`bata na teloto mereno od izbrana
referentna to~ka i negoviot impuls.
8 To~ ka koja e na spro tiv na ta stra na od pla ne ta ta. Se ver ni ot
pol, da re ~e me, e an ti po den na ne go vi ot ju `en pol.

9

, , ,
.

10

.
,
.

11
.
12 , , , ,
.
, a

.
9 .
10 .
11 .

12

, , ,
,
, ,
, !
12 (Z),
(N) A,
(A = Z+N).
( ) -

.
.
,
, ,
,
. , :
,
.

13

.

. ,

.
.
13

.
Bb
Bar
14
Vo bar, na diviot Za pad: [to }e se na pi e{, stranecu?
Eden li mon ceden, so mraz stra ne cot niz zabi pro ce dil
i si te gi za le dil.
Ba zalt
15
Ako ve}e svirite metal, zbogatete go so malku magnezium
se obra}a nutricionist na metalci koi bledo go gledaat.
14 Edi ni ca merka na at mos fer ski pri ti sok. Eden bar iz ne-
su va 100.000 pas ka li.
15 Ge ne ra len ter min koj se odnesuva na temni kar pi sos ta ve-
ni od mi ne ra li bo ga ti so `e le zo i mag ne zi um.
Brzina na svetlina
16
Nautro vo domot na fotonite nema karanici pred
vratata na toaletot. Argumentot ,ne mo`am pobrzo
sekoga{ pobeduva. od knigata @ivotot na fotonite.

17
.
. ,
,
.
,
.
16 Fizi~ka konstanta. Se odnesuva na brzinata na svetlinata
vo vakuum, se ozna~uva so c. Nejzinata vrednost e 299,792,458
m/s i toa e maksimalnata brzina so koja energija, informaci-
ja ili materija mo`e da patuva. Na svetlinata od Sonceto &
trebaat 8 minuti i 20 sekundi da pristigne do Zemjata.
17
.
Bi na ren sis tem (dvoen sistem)
18
Bi na i Ren se ne raz del ni, iako se nesoodvetni, kako
lutina na scena.

19
.
, , ,
, , ,
, ' -. ,
!
, ,
! (
)
18 Sis tem sos ta ven od dva ob jek ti vo vse le na ta koi se blis ku
i niv na ta gra vi ta ci ja pre diz vi ku va da or bi ti ra at oko lu za-
ed ni~ ki centar na masa.
19
, .
.
.
.
Br zi na na os lo bo du va we
20
Da se os lo bo di me? Os lo bo di n! Ne n os lo bo di...
20 Br zi na pot reb na za eden objekt da se os lo bo di od gra vi ta-
cis ka ta si la na drug ob jekt.
Vv
Vul kan
21
Ju pi ter ta man se pod got vu val da spr `i edno smrt no
bi tie so mol wa, koga ra ka ta - prazna!? Ah, toj Vul kan, pak
doc ni so is po ra ka, pro mr mo rel Jupiter nezadovolno.
Varijabilni (promenlivi) yvezdi
22
[to si tolku promenliva, Iva? Ne sum, taka tebe ti se
~ini. Od moja gledna to~ka, Stojan, ti si ponepostojan.
21 Vul kan e otvor vo po vr {i na ta na ko ra ta na Zem ja ta, koj
doz vo lu va top la ta mag ma, pe pel i gasovi da izlezat od pros-
to rot pod po vr {i na ta. Vul kan e, is to taka, i rim ski ot bog
na ognot, po vr zan so gr~ ki ot He fest, bogot koj iz ra bo tu val
oru` je i oklopi za heroite, ka ko i mol wi te za Ju pi ter.
22 Edna yvezda se smeta za varijabilna ako nejziniot prividen sjaj
gledan od Zemjata se menuva so vreme. Ovie promeni mo`e da se
posledica na promenite vo samata yvezda ili poradi preprekite
niz koi pominuva svetlinata od niv dodeka dojde do Zemjata.
Vakuum
23
Jas sum gospod Vakuum i gi praznam va{ite glavi od
ne~isti misli! od Prira~nikot za gospoda.

24
?, -
- , :
? .
23 Prostor ispraznet od materija. Vakuumot bil ~esta tema na
filozofskite debati u{te od vremeto na Anti~ka Grcija, no
ne bil izu~uvan empiriski do 17-tiot vek. Vakuumot stanal
zna~aen za industrijata vo 20-tiot vek.
24
.
Gg
Go le ma ta eks plo zi ja (Big beng)
25
Edno utro g-din Eks stanal od krevetot, trgnal kon bawata
i ~uknal na vratata. Zafateno slu{nal od vnatre. Koj
e vnatre? Jas Koj jas? Ti. Gospodin Eks se vratil vo
krevetot, legnal i zaspal. Sonuval deka celiot negov `ivot
bil grabnat od negoviot dvojnik. Kolku i da se trudel da
napravi ne{to originalno, negoviot dvojnik ve}e go imal
napraveno. S$ dodeka toj ne stanal negoviot dvojnik.
25 Modelot ili teorijata na Golemata eksplozija e {iroko pri-
fatena (i potvrdena so eksperimentalni dokazi) kosmolo{ka
teorija spored koja vselenata zapo~nala od singularitetot
(to~ka so beskone~na gustina i temperatura) pred 13,7 mili-
jardi godini. Toga{ se slu~ila golemata eksplozija i od toga{
vselenata se {iri. Xorx Lemetr, sve{tenik od katoli~kiot Uni-
verzitet vo Luven ja predlo`il ovaa teorija, a istra`uvawata na
Edvin Habl uka`uvaat deka site galaksii se oddale~uvaat edna od
druga, t.e od odredena to~ka, {to e potvrda za ovaa teorija.
Ga li le e vi sa te li ti (me se ~i ni)
26
Ga li leo... Ga li leo... Ga li le e e ej! Da! se po ja vil Ga li-
leo na pro zo re cot, ko ga kamen Tup! Po gla va. Ah, tie
ge o cen tri ~a ri, izus til toj niz zabi i na naukata se
vratil.
Ge o cen tri zam
27
Ge o ko men ta tor: I, ka kov cen tar {ut, dra gi gle da ~i!
Pravo vo uni ver zal ni ot gol!
26 Ime to na ~e ti ri te naj go le mi me se ~i ni na Ju pi ter, Io, Ev-
ro pa, Ga ni med i Ka lis to. Tie bi le ot kri e ni ne za vis no od Ga-
li leo Galilej i Simon Ma ri us.
27 Ge o cen tri ~en mo del ili Pto lo me ev sve tog led spo red koj
Zem ja ta e cen ta rot na uni ver zu mot i si te drugi ob jek ti kru-
`at okolu nea.
Galakti~ko jato
28
Eden yvezdi~ko zatalkal na galakti~ka ve~era, pa site
go gledale popreku, golemi i va`ni se tie, a toj mal i ne -
ugleden. No, toj so `ivot zra~el, pa site so svojata pojava
gi plenel i nabrzo toa Sonce i vo ova dru{tvo se vklopilo.
Galakti~ko superjato
29
Si bil eden Jato koj go baral svoeto jato so avion, no
ne mo`el da go najde. Namesto toa na{ol eden asket. So
avion na Jat ne se bara jato, tuku so jatagan. Ako, jadniku,
ne uspee{, ne jadosuvaj se, jadroto s$ u{te go ima{, mu
ka`al eden mudrec.
28 Kompaktno jato od pove}e galaksii. Se razlikuva od grupa
galaksii po toa {to ima pove}e galaksii, tie se pokompaktni
i imaat pogolema brzina, kako i me|ujaten medium (Intraclus-
ter medium ili ICM) - gas pome|u galaksiite so temperatura
7-9 kelvini. Se razlikuvaat od yvezdeni jata, otvoreni jata i
globularni jata.
29 Golema grupa na pomali galakti~ki jata, pome|u najgolemite
poznati strukturi vo vselenata. Superjatata ne se povrzani gravi-
taciski i s$ u{te postoi debata za na~inot na koj se povrzani.
Galakti~ki filament
30
Lament za Fi. Si bilo edno Fi koe ne sakalo istoimeno
dru{tvo, za da ne li~i na ku~e. Vredi li zaradi sram da
ostane{ sam?
Gluon
31
Glu on! ka`al Amerikanecot, a Makedonecot ne go
razbral i gord si ostanal.
30 Najgolemite poznati strukturi vo vselenata, nare~eni i
Golemi yidovi. Pretstavuvaat kompleksi od galakti~ki super-
jata. Masivni kon~esti strukturi so dol`ina od 50 do 80 mega-
parseci i ja ozna~uvaat gra nicata pome|u golemite praznini vo
vselenata. Najgolemata vakva struktura e Slounoviot golem yid.
31 Elementarni ~esti~ki koi se ~esti~ki za zamena (ili
ba`dareni bozoni) pome|u kvarkovite, analogno na razmena
na fotoni vo elektromagnetskata sila pome|u dve naelek-
trizirani ~esti~ki.
Gravitaciska le}a
32
Mori Maco, karakaco, zarem samo kora vrz kora, a
gluv~e odozgora jade{e kaj vuj~e na gosti? go pra{a majka
mu ma~eto. Ne, ima{e i edna le}a, odgovori ma~eto ne
znaej}i deka le}ata svetlinata ja iskrivuva i jadeweto
prividno go zgolemuva.
32 Iskrivuvawe na svetlinata od strana na silno gravita-
cisko pole dodeka patuva kon nabquduva~ot.
Dd
Dop le rov efekt
33
Dop ler se dod vo ru va: [to se sra mi{ Bela, se zacrveni
ce la. Dojdi pob lis ku, ka de si da le ku? Ne, ne, podobro mi
e crvena, ot kol ku si na.
33 Fe no men vo koj frek ven ci ja ta na branot (zvu kot, svet li na-
ta i sl.) za vi si od br zi nata i na so kata na dvi `e weto vo odnos
na nab qu du va ~ot. Frek ven ci ja ta se zgo le mu va so od da le ~u va-
we, a se na ma lu va so dob li `u va we. As tro no mi te go ko ris tat
ovoj efekt za da ja od re dat br zi na ta so koja dru gi te ga lak sii i
yvez di se od da le ~u va at (to ga{ se ja vu va t.n. cr ve no po mes tu va-
we) ili se dob li `u va at (sino po mes tu va we) vo odnos na nas.
Dekanski yvezdi (Decans)
34
Eden dekan-san od Bal-kan, oti{ol vo Ja-pan, da ispita
eden vul-kan. ^uknal po nego so ~ekan i vulkanot napravil
Vruuuum-san! Dekanot pomislil Da si kini-sam? i taka
napravil.
34 Grupa od 36 yvezdi koi istovremeno izgrevaat na hori-
zontot. Za starite Egip}ani, izgrevaweto na sekoj dekan go
ozna~uvalo po~etokot na nov dekanski ~as i bile koristeni
za merewe na vremeto od 2.000 g. pne i podocna za pravewe na
godi{en kalendar so pomo{ na koj go odreduvale, na primer,
izlevaweto na rekata Nil (so heli~koto izgrevawe na yvez-
data Sirius). Ovoj sistem dovel do podelbata na denot i no} ta
na po 12 ~asa i 24-~asoven den. Modernata astronomija ne gi
upotrebuva dekanite.
\|
\evrek teorija za univerzumot
35
Kakov vrek si ti, samo vreska{ i kreska{, tapan~eto
}e mi go raspleska{, so tebe nema {tama, nikoga{ ne
sum sama, na raat, malku {epot, bez tvojot vresok..." si
zboruvala g-|ica Osama, & bilo ladno na du{ata!
35 Ili Krofna teorija na univerzumot (The doughnut theory
of the universe) go opi{uva univerzumot kako trodimenzio-
nalen torus. Imeto poteknuva od formata koja nalikuva na
krofna (|evrek). Osnovata na ovaa teorija poteknuva od ot-
kritieto na Bell Lab na zadninsko kosmi~ko zra~ewe i nego-
vata studija od strana na dr. Aleksi Starobinski i dr. Jakov
B. Zeldovi~, vo 1984 vo institutot Landau vo Moskva.
Ee
Elek tro mag net ski spek tar
36
Wutn pog led nal niz priz ma ta i vo toj mo ment pred ne go
po mi na la ne go va ta mlada i privle~na slu gin ka, a toj ni
da ja pog led ne, sa mo vo priz ma ta gle da i, ka ko dete, na
bo i~ ki {a re ni se ra du va.
Elip sa
37
Vo svetot na kru` ni ci te: Si bi la edna elip sa, koja jaj ce
ja vi ka le, a taa od maka se skr {i la.
36 Ce li ot opseg na razli~ni vi do vi bra no vi dol `i ni na
elek tro mag net sko to zra ~e we vklu ~u vaj }i gi ga ma i iks bra-
no vi te, ul tra vi o le to vi te, vid li va ta svet li na, in fra cr ve-
nite i radio bra no vi te.
37 Izdol`ena kru`na forma. Jo han Kepler ot kril deka or bi-
ti te na pla ne ti te se elip so id ni, a ne kru` ni.
Efikasnost na svetlinata
38
Efikasnost rabotnici, efikasnost! re~e pret-
postaveniot dodeka moreto svitkani glavi pod nego se
branuva{e potvrdno.
Egzoplaneta
39
Egzop se upatil vo {umata, a tamu s$ nepoznato i stra{no
mu se vide. Potoa sretna eden lav koj se za~udi {to bara
vo {uma, nadvor od svojata endosfera. Lavot go fati
strav, a koga se pla{i, toj jade. Taka go izede Egzop i
egzistencijalnata dilema si ja re{i, preku stomakot!
38 Merka za toa kolku efikasno eden izvor na svetlina soz-
dava vidliva svetlina. Taa e proizvod na toa kolku dobro
izvorot na svetlina mo`e da ja transformira energijata vo
elektromagnetsko zra~ewe.
39 Planeta nadvor od Son~eviot sistem. Kon krajot na 20-
tiot vek se potvrdeni nekolku i ottoga{ se pronajdeni golem
broj egzoplaneti. Se pretpostavuva deka postojat desetici
milijardi egzoplaneti samo vo na{ata galaksija.

40
, ! ,
,

...

41
!
, , , ?
, , , ,
? ?
- ! ,
, , - ,
!
40 1/12
-12.
41
.

( ).
SI (C).

42
, ,
?
, , ,
?, , .

43
, !,
. ?,
. .
.
.
42 .
43
.

44

. !, ,
. , !

45
-.


. ,
.
44
.
45
, (
) - .
,
( ) -
.

46
, !,
, .
, , , !,
. -
.
46
.
,

.
,
, ,
, .
,
47

. . ,

.
47 ( ; e-)
. ,
.
, . -

. ,
, .

, .
@`
@abata na Galvani
48
Edna `aba za posleden pat kreknala pred da bide fatena
od edno dete vo kusi pantalon~iwa i so sini o~iwa,
mamino mileni~e, babino galeni~e. Edinstvenata koja
znaela za negovata sadisti~ka priroda bila `abata, no
popusto!
48 Se odnesuva na Galvanieviot refleks. Vo vtorata po-
lovina na 18-ot vek Luixi Galvani (italijanski nau~nik)
go istra`uval ona {to toj go narekol `ivotinski elektri-
citet i sprovel brojni eksperimenti na `abite (poto~no na
nozete od `abite so izlo`en nerv) za da poka`e deka `ivo-
tnite mo`e da generiraat elektricitet. Ovie istra`uvawa
bile zna~ajni za poleto na elektrofiziologijata.
Zz
Zvuk
49
Naj nep rak ti~ na ta vest na de not: Na Mer kur mo `e te da
pcu e te kolku sa ka te, ni koj ne mo`e da ve ~ue! Pa zo{to
da pcujam to ga{?
Ze nit
50
Vo zenitot na mladosta da bev, pra vo vo ze ni tot }e te
fr lev, mu re ~e eden stare` na eden mla de`.
49 Zvuk e niza od me ha ni~ ki so bi ra wa i iz dol `u va wa na bra-
no vi, t.e. pro me ni vo pri ti so kot koi se pre ne su va at pre ku
raz li~ ni me di u mi (cvrst pred met, te~ nost ili gas, no ne i
va ku um). Ako edno ne bes no te lo nema at mos fe ra, po ra di pos-
to e we to na va ku u mot, zvu kot tamu, ka ko i vo ot vo re na ta vse le-
na, ne mo `e da se pre ne su va.
50 Op {to zemeno, to~ ka koja se nao|a di rek tno nad nab qu du-
va ~ot, ili nasoka ko ja upatuva di rek tno na go re.
Zem jo li ka pla ne ta (Terestrijalna planeta)
51
Ba bi gle da at vnu~e: Li ~i pri li~ no, priz na vam li~ no.
Na vis ti na, slika i prilika. No, vika, ri ka i se ka de se
pika. Da, toa ne e li~no, pri li~ no.
51 Ime koe se od ne su va na pla ne ti te koi se glavno sos ta ve ni
od si li kat ni karpi (Zem ja ta e gra de na od 95% si li ka ti). Tuka
spa |a at Mer kur, Ve ne ra, Mars i xu xes ta ta pla ne ta Ce res.
Yy
Yvez da
52
Eden pro ~u en astronom ed na{ poglednal kon yvez di te i
re kol: As tro nom sum, za kon na yvez di te im da vam so mo jot
um! A drug, po mal ku popularen ko le ga, zaklu~il: Ne, tie
se tvo jot za kon, a ti ni ven |akon.
52 Ma siv na, sve te~ ka topka od plazma koja ja odr `u va silata na
gra vi ta ci ja ta. ^o ve kot ot se ko ga{ se in te re si ral za yvez di te.
Naj sta ri te kar ti na yvez de no to ne bo se od Egi pet 1,534 g. p.n.e.
a pr vi ot ka ta log na yvez di e od gr~ ki ot as tro nom Aris til od
300 g. p.n.e. Is lam ski te as tro no mi im da le imiwa na mnogu
yvez di koi se vo upot re ba i denes. Imeto na profesijata as tro-
nom e izvedeno od terminot yvezda (vo prevod od gr~ki zna ~i
za konot na yvez di te).
Yvezdeno jato
53
Yvezda, najmladata }erka na Jato be{e negova mileni~ka.
Drugite }erki zaradi toa ja izbegnuvaa. Ti ne si na Jato
& velea zlobno, posvoena si. Taa im poveruva i ottalka
vo svetot i go pronajde tatka si sekade.
Yvezdi od I populacija (Population I stars)
54
Hevi metal, alternativen metal, blek metal,
hristijanski metal, ded metal, dum metal, folk metal,
glam metal, gotik metal, grindkor, indastrial, metalkor,
nu metal, progresiv metal... ah, mi se ~ini deka mi treba
malku selen, re~e eden pop... peja~.
53 Grupa yvezdi. Razlikuvame dva vida: globularno (zbieno)
jato kade {to yvezdite se stari, bliski i povrzani so gravi-
tacijata i otvoreno jato kade {to yvezdite se poslobodni,
voobi~aeno sostaveni od nekolku stotici mladi yvezdi. Ple-
jadite se poznat primer na yvezdeno jato vidlivo so golo oko.
54 Yvezdi bogati so metal. Takvi yvezdi se ~esti vo spiralnite
race na galaksijata Mle~en pat, kako na primer Sonceto.
Yvezdi od II populacija (Population II stars)
55
Rok, bluz, bluz-rok, psihodeli~en rok, gara`en rok,
hard rok, hevi metal... vistinskite metalci ne koristat
sintisajzeri, re~e Dik Brusi} dodeka pozadi nego e~ea
gitarite od progresivniot turbo-folk-inxek{n.
Yvezdi od III populacija (Population III stars)
56
Eden pop bil popularen kaj populusot, {to mu go krevalo
pulsot. Po priroda bil asket, no na lu|eto ne sakal da im
bide klet, pa trpel i na drugite radost im {irel. A vo
sebesi...
55 Yvezdi siroma{ni so metal. Se formirale porano vo razvo-
jot na univerzumot (koga nemalo dovolno metali). Se nao|aat
kon vnatre{nosta na Mle~niot pat.
56 Nemetalni yvezdi. Hipoteti~ki i is~eznati. Se veruva
deka se formirale vo raniot univerzum i deka bile ekstrem-
no masivni i `e{ki.
Ii
In kli na ci ja (na ko se nost)
57
Mno gu si mi in kli ni ran denes, zagri`eno ka `al g-din
Klin ski. Ne me in kri mi ni raj! od go vo ril grubo g-din
Krim ski.
Internacionalna Astronomska Unija (IAU)
58
...i ua! vika{e tolpata, dodeka ~ovekot kon koj be{e
naso~en nivniot bes se obiduva{e da izvle~e `iva glava.
Au vikna ~ovekot i dodeka pa|a{e vo zaboravot tolpata
ve}e se podgotvuva{e za slavje, a vedna{ potoa - sledniot!
57 Mer ka na ko si na ta na or bi tal na ta ramnina vo odnos na
ram ni na ta na dvi `e we to.
58 Svetsko rakovodno telo za astronomija osnovano vo 1919
g. so cel da se podobri me|unarodnata sorabotka vo astronom-
skite istra`uvawa. Ima sedi{te vo Pariz i zasedava na
razli~ni lokacii, nazna~uva komisii za razli~ni pra{awa
od astronomijata, kako na pr. imenuvawe na nebesnite tela.

59
, - ! , ,
. , ,
, ,
. !
59
, . ,
,

.
Jj
Ju pi te rov tip na planeta (ga so vit xin)
60
Bar, vo so seds tvo to na Jupiter: Eden gasen xin vlegol
vo bar i xin to nik na ra ~al. Ve}e e pod gas, a u{ te bara,
pro ko men ti ral eden asteroid.
Jonizacija
61
Si bil eden Jon~e koj izgubil edno e. E, Jon~, e...
so~ustvuval so nego Bor~.
60 ^e ti ri te nad vo re{ ni ga so vi ti pla ne ti: Ju pi ter, Saturn,
Uran i Nep tun.
61 Proces vo koj eden atom ili molekul gubi ili dobiva elek-
tron. Jonizacijata se slu~uva pri visoki temperaturi (termalna
jonizacija), kako kaj yvezdite, ili pod vlijanie na visoko-energet-
ski atomski ~esti~ki (pr. elektroni, protoni, alfa-~esti~ki)
ili kratkobranovo zra~ewe (UV, Iks zraci, gama zraci).
Kk
Kon dri ti
62
Majka planeta na sin satelit: Za vr zi si gi kon dri ti te,
}e padne{.
Ko ma
63
Eden ~ovek so nu val de ka leta, a tie odoz do la mu rekle
deka ne le ta. Pa, le tam!, viknal i si gi ra{iril kril ja-
ta ka ko yvezdena paleta!
62 Ma li me te o ri ti koi ne nas ta na le od pogolemo te lo, tuku
vo raniot Son ~ev sis tem, so gru pi ra we na raz li~ ni vi do vi
pra {i na i ma li par~iwa ma te ri jal.
63 Sfe ri ~en ob lak od ma te ri jal (gas) koj ja op kru `u va gla va-
ta na ko me ta ta ko ga taa se dob li `u va do Sonceto.
Kon junk ci ja
64
Be gaj od dru gi te de ca, }e fa ti{ kowuktivi tis, mu
ka `a la edna ko bi la na svo e to sin ~e.
Kra ter
65
Kar ta ro{ ki razgovor: Kar ter, }e se karame? Ne, Kra-
ter, }e se kar ta me.
64 Nas tan koj se slu ~u va ko ga dva ili po ve }e ob jek ti se gledaat
blisku na neboto (no vo realnosta ne se).
65 Vdlab nu va we vo po vr {i na ta od nebesno telo pre diz vi ka-
no od udar na me te oro id ili as te ro id.
Kosmi~ko mikrobranovo zadninsko zra~ewe
(Cosmic Microwave Background Radiation)
66
Aj potrgni se, mu re~e Makro na Mikro. Za da se
pomrdnam dovolno za da pomine{, treba da pominam
proporcionalno pogolem prostor otkolku ti da me
zaobikoli{. odgovori Mikro, po {to Makro zbuneto go
zaobikoli.
Kafeavi xuxiwa
67
Gospodin Bel se napil kafe i stanal kafen.
66 Termalno zra~ewe koe uniformno se prostira niz vse-
lenata. Go otkrile Arno Penzias i Robert Vilson koi za
toa vo 1978 godina dobile Nobelova nagrada. Se raboti za
zra~ewe koe e ostatok od ranata faza vo razvojot na univerzu-
mot i e potvrda za modelot na Golemata eksplozija.
67 Podyvezdeni objekti koi nemaat dovolno masa da zapo~nat
so fuzija na vodorod. Imaat masa od 80 masi na Jupiter do
masa kolku najmalite yvezdi.
Kvazar
68
Eden viden i po~ituvan gospodin se razbudil eden den
i s$ {to mo`el da re~e bilo Kva! Kakva utka, rekol
batlerot i go proglasil za {atka, soprugata na pragot
zgazila i vedna{ se otselila, a prijatelite gospoda go
narekle Kvazi-gospodin i grb mu svrtele. Zarem?
Kvark
69
Eden goren kvark ismeval dolen kvark, a vrvniot kvark
go poglednal prekorno, na {to ovoj se zasramil i onaka
vo pominuvawe mu udril zau{ka na najniskiot kvark. Toa
mu se videlo simpati~no na {armantiot kvark dodeka na
~udniot kvark ve}e mu zdodale takvite detinesti zaka~ki
i si zaminal.
68 Imeto poteknuva od kovanicata kvazi stelaren radio iz-
vor (quasar = quasi-stellar radio source). Prividno izgledaat
kako yvezdi, bidej}i se gledaat kako to~ki, no pretstavuvaat
jadro na galaksija so mnogu energija koe se nao|a na golema
oddale~enost od nas.
69 Elementarna ~esti~ka. [este tipovi na kvarkovi se kom-
biniraat i sozdadavaat hadroni.
Kvark-gluonska plazma (kvarkova supa)
70
Eden Gluon vo arka mu skr{il arkada na eden kvark.
]e te ka`am na Anti-gluon se po`alil kvarkot, go
rknal i od arkata ripnal.
Kvarkova epoha
71
Dodeka `iveete vo mojava ku}a, mene }e me slu{ate,
jasno!? im ka`al tato Kvark na decata hadroni, koi se
stutkale vo agolot i mol~ele, kako da gi nemalo! ]e dojde
na{eto vreme, samo ~ekaj malku da se sti{i burata, mu
{epnalo edno hadron~e na drugo.
70 Agregatna sostojba vo kvantnata termodinamika koja postoi na
ekstremno visoki temperaturi i gustini. Se sostoi od kvarkovi
i gluoni (edni od osnovnite gradbeni ~esti~ki na materijata).
71 Period vo evolucijata na raniot univerzum koga fundamental-
nite interakcii gi zaze male nivnite sega{ni oblici, no tem-
peraturata na univerzumot bila previsoka za da dozvoli kvar-
kovite da se vrzat i da formiraat hadroni. Ovaa epoha zapo~nala
na 10-12 sekundi po Golemata eksplozija, koga univerzumot bil
ispolnet so gusta, temna i `e{ka kvark-gluonska plazma, koja
sodr`ela kvarkovi, leptoni i nivni anti-~esti~ki.

72
,

. ,
.
... , !
72 ,
.
( )
(
).
Ll
Lu mi no zi tet
73
Za podobra lu mi noz nost se pre po ra ~u va so go ru va we
po go le mo ko li ~e stvo he li um, od Pri ra~ ni kot za yvez di
vo raz voj.
Ladna fuzija
74
vikaa deka e ladna, a taa naprotiv vrie{e od energija,
samo nema{e koj da ja razbudi.
73 Ko li ~e stvo svet li na emi ti ra no od edna yvezda.
74 Proces na nuklearna fuzija voobi~aeno se slu~uva na
mnogu visoki gustini i temperaturi. Ladnata fuzija e eden
od svetite gralovi na modernata fizika i podrazbira spo-
juvawe na atomski jadra na normalna (sobna) temperatura.
Koga bi se ostvarila, ladnata fuzija bi obezbedila evtin,
~ist i neograni~en izvor na energija.
Lepton
75
Lep na mama, on! Mamo, ostavi me brzam, ka`al
elektronot i fiuuu! so brzina na svetlinata odletal.
75 Sostavna ~esti~ka na materijata. Najpoznat lepton e ele-
ktronot. Postojat dva vida leptoni: naelektrizirani (kako
elektronot), koi se kombiniraat so drugi ~esti~ki i soz-
davaat slo`eni ~esti~ki (kako atomi), i neutralni (neutri-
na), koi ne vleguvaat vo interakcii.
Qq
Qubov (spored Dekart)
76
Si bila edna g-|a Q. koja svojata su{tina ja pronao|ala
vo zborot qubov. Bez qubovta sum ni{to, ne postojam i ne
di{am, kako da me nema, da, nema dilema deka ako ja nema
qubovta i jas sum izgubena, taka razmisluvala taa, no ne
znaela deka edinstvenata strast koja vladee so svetot e taa
za slava i mo}, vlast i pari, nadmo} i ismevawe, daleku
od razbirawe i celivawe, ona {to qubovta bila za nea.
I taka `iveela vo svoite misli, a navistina ne postoela.
76 Vo soglasnost so mehani~kata filozofija na Francuskiot
filozof Dekart i negoviot stav za teloto kako ma{ina, toj
smetal deka koga ~ovekot ~uvstvuva qubov toa mu go gree srce-
to i krvta vo nego koja koga }e dojde vo kontakt so povr{inata
na okoto koe e ladno predizvikuva kondenzacija i taka doa|a
do la~ewe na solzite.
Mm
Mal objekt od Son ~e vi ot sistem (SSSB)
77
Pos tro ju va we na sve to vi: Site od SSSR vo des na ta ko lo-
na. Tie od SSSB, nap red mar{!
Meteoroid
78
Me ta fi zi~ ko trik-pra{awe: Eden, dva, tri vo edno, a ne
e edno! [to e?
77 Ter min de fi ni ran vo 2006 od In ter na ci o nal na ta as tro-
nom ska uni ja (IAU) za objekti od Son ~e vi ot sistem koi ne se
pla ne ti, nitu xu xes ti planeti.
78 Cvrst ob jekt so go le mi na zna ~aj no pomala od asteroid i
pogolema od atom, koj se dvi`i vo in ter pla ne tar ni ot pros-
tor. Ko ga nav le gu va vo at mos fe ra ta (i se gleda ka ko bela tra-
ga) to ga{ se na re ku va meteor, a meteorit e del od me teo ro id
koj go pre `i ve al patot do po vr {i na ta.
Magnetska rekonekcija
79
Magnetmen, super-heroj so sposobnost za transformirawe
na negovata magnetska energija vo silni toplotni udari
koi gi topat negovite protivnici. No, namesto da go
spasuva svetot od kriminalci, toj sekoj dnevno se rasprava
po restorani deka ne go krade servisot za jadewe.
Multiverzum
80
Alo koj e? Jas? Koj jas? Pa... ti. - Scena od filmot
Zavrti ,M za multiverzum.
79 Fizi~ki proces vo visokosprovodlivi plazmi, vo koi mag-
netskata energija se pretvora vo kineti~ka energija, termal-
na energija i zabrzuvawe na ~esti~kite. Son~evite erupcii
se najgolemi eksplozii vo Son~eviot sistem i se povrzani
so ovoj proces vo koj Sonceto vo rok od nekolku minuti os-
loboduva energija koja bila so~uvana vo magnetskoto pole so
denovi. Magnetskata rekonekcija na Zemjata e pri~inata za
polarnata svetlina.
80 Meta-univerzum. Hipoteti~ki zbir od pove}e mo`ni uni-
verzumi koi so~inuvaat s$ {to mo`e da postoi. Terminot bil
voveden od Vilijam Xejms (amerikanski filozof) vo 1859.
Nn
Nak lo ne tost na oska
81
Umet ni kot ka~ketot go nak ri vil i sli ka nas li kal. Kak-
va sli ka kriva! re kol na ro dot. Koj vi e kriv, koga vie ste
kri vi, pa taka gle da te, od go vo ril sli ka rot.
81 Ago lot pod koj e nakrivena os ka ta na ro ta ci ja na pla ne ta ta
vo odnos na (ram ni na ta na) or bi ta ta na pla ne ta ta. Na Zem-
ja ta, ka ko i na dru gi te pla ne ti, ovoj nak lon e od go vo ren za
go di{ ni te vre mi wa.
Nova
82
Koga Nova vleze vo u~ilnicata site bea voshiteni, a
Yvezda vedna{ po~na da smisluva kako da si go povrati
sjajot.
82 Kataklizmi~na eksplozija. Naj~esto nastanuva vo bina-
ren sistem sostaven od belo xuxe i yvezda od glavnata niza.
Stabilnoto i mirno belo xuxe gi krade gasovite od drugata
yvezda. Natrupaniot materijal go zgolemuva pritisokot i tem-
peraturata i ja zapaluva nuklearnata fuzija. Temperaturata
se zgolemuva na 100 milioni stepeni, a sozdadenata ener gija
ne mo`e da izbega poradi natrupaniot materijal. Kako po-
sledica na toa yvezdata eksplodira. Silata na eksplozijata e
milion pati pomala od supernova. Nekoi novi eksplodiraat
edna{, dodeka drugi mo`e da eksplodiraat na sekoi 10.000 do
100.000 godini so povtoruvaweto na procesot. Vo ga lak sija
kako na{ata se slu~uvaat okolu 25 novi godi{no.
Nuklearna fuzija
83
Fuz [najcer sakal da igra futluz, no negovite
konzervativni roditeli ne mu dozvoluvale. Polka i
Valcer, toa e igra! Futluz e za heren luzeren, najn! vikal
tatko mu, no koga Fuz ja sretnal Luz Marija de Santos,
ni{to pove}e ne mo`elo da go spre~i. Yvezda e rodena!
Nukleosinteza
84
Lekarite ja sovetuvaat slikarkata Sinteza da ne se
vozbuduva premnogu, poradi nejziniot visok pritisok, no
taa im veli deka toa e edinstvenata sostojba vo koja mo`e
da sozdade ne{to vredno.
83 Proces vo koj se spojuvaat (fuziraat) dva ili pove}e
atom ski jadra i formiraat pote{ko jadro. Ovoj proces e
pridru`en so proizvodstvo na golemi koli~estva energija i
se slu~uva na visoki gustini i temperaturi.
84 Sozdavaweto na hemiskite elementi kako posledica na
nuklearnite reakcii. Taa se slu~uva vo situacii koga posto-
jat uslovi da se slu~at sudiri na atomski jadra i elementa-
rni ~esti~ki so golema energija (vo vnatre{nosta na yvezda,
nova, supernova i sli~no).

85
.
!, .
?, . ,

85
.
,
. ,
,
.
Ww
Wu tn
86
Ra bot ni ci vo nebrano: Wu ton, na po mo{! Ova te `i
eden ton! a nau~nikot samo promrmoruva za sebe: Wutn
se vikam... i rabotnicite gi ostava sami na sebe.
86 Edi ni ca za si la (ko li ~e stvo sila pot reb na da se zabrza ma-
sa od 1 kg za 1 metar vo sekunda). Ime nu va na spo red Ser Isak
Wutn, britanski fi zi ~ar (me |u dru go to) i eden od naj zna ~aj-
ni te lu|e vo is to ri ja ta na ~o ve{ tvo to i na u ka ta.
Oo
Or bi ta
87
Daj os lab ni malku, ne mo `am da te za o bi ko lam, & re kol
g-din Obi na g-|a Kolka, a ovaa, op rav da no, se nav re di la.
Oska (Axis)
88
G-din Vosok slu {al mu zi ka Ska, a osa mu se nas ska la i go
kasnala vo oska. Sa ka{ kokos za bolnata oska? Me kas na
do ko ska na oska! toj of ka, puf ka, se tufka i mu fufka.
87 Pa te ka ta po koja eden objekt se dvi`i oko lu drug, po ma si ven.
88 Ima gi nar na li ni ja niz cen ta rot na ro ta ci jata na eden objekt
Pp
Pri vi dna magnituda
89
G-din Pri vid mi pri vi ka, pri li~ no. Toa e pri mi tiv-
no, pri me tiv jas, pri {to mi pris tu de, pa se pritaiv. A
toj, kako pri log mi ras ka `a pri kaz na za G-din Priz rak koj
se pric vrs til pri rod no na eden ~ovek. Toa e pri sil no
pri po ju va we! za be le `av jas, a toj pri ne se: Ne, pri jat no
pri ta ju va we.
Par sek
90
Ka kov sek, par ek se lans! go po fa lil {e fot got va ~ot,
a ovoj vres nal i so no` go na pad nal. Ne koi lu|e ne tr pat
po fal bi.
89 Pri vi den sjaj na ob jekt na ne bo to kakov {to go gle da nab qu-
du va~ od Zem ja ta.
90 1 par sek = 3,26 svet linski go di ni (31 mi li o n mi li o ni ki-
lometri). Naj blis ka ta yvez da do Son ce to (Prok si ma Ken ta u ri)
e na od da le ~e nost od 1,295 par se ci.
Pe ri ap sis
91
Do ma }in ka so Sizifov kom pleks i rbet ni prob le mi:
Pe ri, pa su {i, pa per i, pa su {i... nema kraj...me ski na
ap si sot!
Per tur ba ci ja
92
Ne me per tur bi raj, gle da{ deka per spi ri ram, de per mu-
ti raj se mal ku! mu rekol eden mutant na drug.
91 To~ ka vo or bi tata na nekoj ob jekt vo ko ja toj e naj blis ku do
ne bes no to telo oko lu koe kru `i. Ako zbo ru va me za dvi `e we to
okolu Zem ja ta, to ga{ se vika per i gej, a oko lu Son ce to per i-
hel, itn.
92 Se ko ris ti da se opi{e dvi `e we to na edno nebesno te lo
pod gra vi ta ci ski vlijanija od pove}e dru gi ne bes ni tela.
Pla ne ta
93
Si bila ed na planeta so plan da kru `i oko lu yvezda. I
do de ka taa pla ni ra la, yvez da ta ja fa ti la.
Pla ne ti vo Son ~e vi ot sis tem
94
Nag rad no pra {a we: Ed na po ra ne{ na pla ne ta sta na la
xuxesta pla ne ta, a ne se sma li la. Kako?
93 Ne bes no telo koi or bi ti ra okolu yvez da i e do vol no ma siv no
da bi de sfe ri~ no (pod vli ja nie na sops tve na ta gra vi ta ci ja), no
ne e do vol no ma siv no da pre diz vi ka ter mo nuk le ar na fu zi ja i go
ras ~is ti lo re gi o not okolu se be si od pla ne te zi ma li.
94 Spo red Internacionalnata astro nomska unija (IAU): ne bes-
no te lo koe or bi ti ra oko lu Sonceto, ima dovolna ma sa da bide
vo hid ros ta ti~ ka ram no te `a (ima re ~i si kru` na for ma) i ja
ras ~is ti lo oko li na ta oko lu negova ta orbita.
Pla ne te zi mal
95
Kol ku e eden de ci mal od pla ne ta? pra {a la u~i tel ka ta.
Pla ne te zi mal! od go vo ril u~e ni kot.
Pro top la ne ta ren disk
96
Vre men ska prog no za za pro top la ne tar ni dis ko vi: Vo
id ni na ta o~e ku vaj te son ~e vo vre me so pov re me ni me te or-
ski vr ne `i.
Primordijalno
97
Na vlezot na primordijalna `urka. Begaj batka,
premnogu si razvien, veli vratarot.
95 Cvrs ti ne bes ni ob jek ti, za koi se pret pos ta vu va deka pos to-
e le vo pro top la ne tar ni ot disk, od koi nastanale planetite.
96 Kru`en disk od gust gas koj ro ti ra okolu no vo for mi ra na
yvezda.
97 Ozna~uva po~etok; dava poteklo na ne{to izvedeno; origi-
nalno; pr: primordijalni formi na `ivot.
Planetarna maglina
98
Vozi poleka, ima magla... vklu~i maglenka... da ne
saka{ malinka?... male~ka e kolava, se ski~miv... e sea
se stokmiv, }e pospijam malku. Kone~no malku mir,
si pomisli soprugot na Yvezda dodeka nejzinoto telo so
sredna masa mirno spie{e na zadnoto sedi{te.
98 Maglina koja se sostoi od joniziran gas koj se isfrluva od
yvezda so sredna masa vo docnata faza od `ivotot. Terminot
poteknuva od prvoto otkritie vo 18-ti vek poradi nejzinata
sli~nost so golemite planeti koga se gledaat so mali tele-
skopi, inaku nema nikakva vrska so planetite. Tie imaat re-
lativno kratok `ivoten vek od desetici iljadnici godini, vo
sporedba so milijardi godini od `ivotniot vek na edna yvezda.
Plimska sila
99
Toj den g-|a Plima ne se ~uvstvuva{e dobro. Mese~inata
koja dojde do nejziniot prozorec, privle~ena od nejzinata
ubavina, ne znae{e deka e pri~ina za ma~ninata na g-|a
Plima. Qubovta ponekoga{ nosi bolka na qubeniot. No,
ostanuva pra{aweto dali Mese~inata }e se oddale~e{e da
go znae{e toa.
Pulsar
100
Na vratata pi{uva{e Pul i jas povlekov. Pred da me
zablesne svetlina i da potonam vo bessoznanie, pro~itav
samo sar...
99 Sekundarna posledica na silata na gravi tacijata odgovor-
na za plimite. Se javuva poradi toa {to gravitaciskata sila
na edinica masa izvr{ena na edno telo od drugo telo ne e
konstantna po dol`inata na dija metarot. Stranata koja e po-
blisku e privle~ena pove}e otkolku stranata koja e podaleku.
100 Magnetizirana, gusta neutronska yvezda koja rotira so kus
period (milisekundi) precizen kako atomskite ~asovnici i
emitira zrak od elektromagnetska radijacija. Zrakot mo`e da se
nabquduva samo koga e naso~en kon nabquduva~ot i izgleda deka
taa pulsira. Prvata egzoplaneta bila otkri ena okolu pulsar.
Protuberanca (prominenca, filament, folikula)
101
Dali si pro ili kontra? Mo`am da bidam neutralen?
Mo`e, ako si [vajcarija. No, nemam stav. Ako ne si
so na{iov sostav, toga{ si protiv nas! Ne sum. Zna~i
ima{ stav.... razgovorov prodol`i dolgo vo no}ta, dodeka
nadvor na neboto yvezdite so ~udewe go slu{aa `uboreweto
na ~ove~kite zborovi razmislu vaj }i deka vo niv mora da ima
nekoe skrieno zna~ewe, inaku nemaat smisla!
101 Golema svetla ni{ka koja se protega od povr{inata na Son-
ceto kon nadvor, ~estopati so kru`na forma. Protube rancite
se formiraat za vreme od eden den, no mo`e da bidat aktivni
vo Koronata (vid na atmosfera od plazma na Sonceto) cel me-
sec i mo`e da se izdignat iljadnici kilometri (najgolemata
iznesuvala 700,000 km, kolku {to pribli`no iznesuva radius-
ot na Sonceto) i da se dvi`at so brzina pogolema od 1000 km/s.
Prostorno-vremenska pena (kvantna pena)
102
Eden Turbo Folker vlegol vo kada da se bawa, no ne znael
deka nekoj vnatre mu stavil alternativna pena. Izlegol
od kadata i turbo folk na radio pu{til, koga s$ ne{to vo
stomakot go stega, na povra}awe go tera.
102 Koncept vo kvantnata mehanika razvien od Xon Viler vo
1955 g. Osnova na strukturata na vselenata; Kvantitativniot
opis na subatomski turbulencii vo prostor-vremeto na eks-
tremno mali rastojanija. Energijata na ovie turbulencii
predizvikuva iskrivuvawe na ramnoto pros t or-vreme (kak-
vo {to e vo makroprostorot) i mu dava forma na pena. Se
o~ekuva deka Teorijata na kvantna gravitacija }e dade kone~en
dokaz za ovoj koncept.

103
,
,

,
. ,
!, ,
.
.
103 (: p)
.

104

, ,
,
, . !

105

, , ...
.
. .
104 T
, ,
, () ,
.
,
.
105 ( proton = )
(1.602 x 10-19
) 938.3 MeV/c2 ( 1836
).
Rr
Re zo nan ten TNO (trans-Nep tu nov ob jekt)
106
Re zo nan ten TNO kri ti ku va kla si ~en: Ti ne re zo ni ra{
rezonantno, mis li{ ednoli~no.
Ret rog rad no
107
Ret ro e vo mo da otkako ne ma novi idei, rekol tal ka ~ot
Xetro Tal i pov tor no od lu tal.
106 Ob jekt vo glav na or bi tal na re zo nan ca so Nep tun. Or bi-
tal ni te per i o di na tak vi te ob jek ti se vo od nos so per i o dot
na Nep tun pr: 1:2, 2:3 itn.
107 Ro ta ci ja ili or bi tal no dvi `e we na ne be sen ob jekt vo
spro tiv na na so ka vo od nos na po ve }e to ne bes ni ob jek ti od toj
sis tem.
Radio astronomija
108
Dragi slu{ateli, sosetkata Mira {totuku izleze vo
dvorot i... da, od drugata strana na ulicata pominuva edna
starica i... da vidime, da, Mira ja pozdravuva... pravat
muabet dodeka zad niv pominuva avtomobil, a nad niv se
podgotvuva do`d... izvestuva radio Mileva.
Radijacijata na Hoking
109
Ona radi jaciju u rudniku... e~e{e od sobata na Hiven
Stoking, dodeka negoviot miren i povle~en brat, Stiven,
u~e{e i sonuva{e za toa kako eden den }e stane rok-
nau~nik. I `ivot joj nije lak!
108 Prou~uvawe na vselenata so radio delot na elektro-mag-
netskiot spektar (1 mm do 30 m). Radio astronomijata obez-
beduva informacii za sostojbata vo me|uyvezdeniot prostor.
Od 30-tite godini na minatiot vek taa dovela do zna~ajni
zaklu~oci za evolucijata na univerzumot (potvrda na teori-
jata na Golemata eksplozija) i otkritija kako {to se kvazarite.
109 Radijacija na temno telo koja navodno ja emitiraat crnite dup-
ki, poradi kvantnite efekti blisku do granicata na nastani. Ovaa
radijacija teoretski ja namaluva masata i energijata na crnite
dupki i poradi toa e poznata i kako isparuvawe na crna dupka.

110
,
, .
? ,
?


? , . ,
, ? (
)
110 ,
, ,
, ,
(, ).
Ss
Sa te lit
111
Eden sa te lit se `ali na drug. Na pol niv ~etiri mi li-
o ni go di ni, a tat ko mi u{ te ne me pu{ ta da vo zam sam.
Svet linska go di na (LY)
112
Si bila ed na svetlina ko ja ne mi ru va la, tuku sa mo pa tu-
va la. Se pla {e la de ka ako sop re }e is ~ez ne. I vo pra vo
bila!
111 Pri rod no ili ve{ ta~ ko telo koe kru `i oko lu drugo ne-
bes no telo.
112 Ras to ja nie koe svet li na ta go po minuva za edna go di na
(vo va ku um), so br zi na od 299,792,458 metri vo se kun da; 1
svet linska go di na e ed nak va na 9,4607h10
12
km ili 63.241
AE (astronomski edinici).
Supernova
113
Em super, em nova, Ema, ti si edinstvena! koga Ema
Obi~nova ova go ~u tolku & se nadu egoto, {to vedna{ si
go smeni imeto vo Eks Ploziska.
Soyvezdie
114
Prividno blisku, a vsu{nost daleku... ^ove~ki
soyvezdija.
113 Yvezdena eksplozija. Svetlinata od supernovite e eks-
tremno silna i mo`e da bide posilna od svetlinata od ce-
lata mati~na galaksija. Oslobodenata energija e pogolema od
ener gijata koja Sonceto ja osloboduva vo celiot `ivoten vek.
114 Me|unarodno definirana oblast od nebesnata sfera.
Istoriski, terminot bil koristen za da se ozna~i odredena
{ema od svetli yvezdi. Ako ne e oficijalno odredena, toga{
se ozna~uva kako asterizam (pr. Golemata kola, sedumte naj-
svetli yvezdi od soyvezdieto Golemata me~ka). Oficijalno
postojat 88 soyvezdija. Yvezdite vo ramkite na edno soyvez-
die retko imaat zna~ajna astronomska vrska. Tie se naj~esto
mnogu oddale~eni edni od drugi.
Strukturi od golem razmer
115
Eden den, g-din Razme go sretnal d-r Merza. -D-re, mi
nedostasuva edno R! - Doktorot go upatil na logoped koga
tamu 'ed!
Superpraznini
116
Nina jade praz, a vo prazot praznina. Kako toa?... i
zo{to?... a od kade? se zapra{a Nina i so mislite ja
ispolni prazninata.
115 Najgolemite poznati strukturi vo vselenata: galakti~ki
superjata, galakti~ki filamenti i superpraznini koi se
nao|aat pome|u filamentite.
116 Prostori pome|u jata, superjata i filamenti na galaksii.
Do sega se otkrieni pove}e od 20 superpraznini so sreden di-
jametar od 130 megaparseci.
Slobodna planeta
117
Sloboda! vikna edna kondura i se oddeli od drugata
koja re~e: No, nie sme par i samo taka imame sloboden
dar. Ako se oddeli{, }e se zarobi{! No, ne slu{a taa, kon
svetot ita, ama brzo zastana, Kade odam? se zapra{a i vo
mesto ostana, zasekoga{ izgubena.
117 Objekt koj po masa e ednakov so plane ta, no ne e gravita-
ciski vrzan so nitu edna yvezda ili sli~en objekt, tuku or-
bitira direktno okolu ga la k sijata. Astronomite veruvaat
deka vo galaksiite ima dvojno pove}e vakvi objekti otkolku
{to ima yvezdi. Mo`e da se formiraat kako i yvezdite ili da
bidat isfrleni od sistemot na nekoja yvezda.
Tt
Tek tit
118
Dve ribi si ka `u va at cr ne~ ki {e gi: Tet ka ti e bav na
kako kit! A tvo ja ta tet ka e tolku de be la {to ko ga zbo ru va
na zabite & se talo`i tek tit!
()
119
,
,

,
.
.
118 Pri rod no stak lo soz da de no so udar od go lem me te o rit na
po vr {i na ta na Zem ja ta.
119 T
.
.
]}
]upot/baterijata od Bagdad
120
Si bil eden g-din Nere{itelen koj ja menuval formata
na sopstvenoto bitie vo zavisnost od situaciite vo koi
se nao|al. Kako vistinski kameleon vo eden den mo`el
da bide ramnodu{en, du{man, dobrodetel i polovina-
cel, go znaele kako povle~en, ekstroverten, zborlest
i mol~aliv, {egobiec i seriozen deec, no nikoj ne go
poznaval vistinskiot, a koj bil toj, ako ne sekoj.
120 Pove}e objekti otkrieni vo 1936 godina blisku do
dene{en Bagdad, Irak. Vo 1940, Vilhelm Kenig, germanskiot
direktor na Nacionalniot muzej na Irak, teoretiziral deka
se raboti za galvanski }elii so namena za galvanizacija na
zlato vrz srebreni objekti. S$ u{te se diskutira dali objek-
tite bile baterii i ako e taka tie se pove}e od 1.000 godini
postari od izumot na elektrohemiska }elija na Alesandro
Volta vo 1800-ta godina.
Uu
Uni ver zal no vre me (Ko or di ni ra no)
121
Si bil eden ^as, potoa doj doa dvaj ca, pa troj ca, i taka
ko ga ot~uka 12, si te 78 du {i se raz o ti doa.
121 Stan dard ba zi ran na In ter na ci o nal no to atom sko vre me
(In ter na ti o nal Ato mic Time - TAI) so pres tap ni se kun di za da se
na do mes ti docne we to pre diz vi ka no od za ba ve na ta rotacija
na Zemjata.
Ff
Fu zi ja (Nuk le ar na fu zi ja)
122
G-din Fuz, oti {ol na bal i vra ta rot ~udno go pog led nal.
[to gle da ovoj?, se ~udel, ko ga vnatre is to. Toj se gle-
da, oblekata ~ista. [to e prob le mot? pra {al eden drug
nuk le us, koga toj mu veli: Ima{ na gr bot za le pen Fuz.
Ka kov kur {luz!
Fiksni yvezdi
123
Eden F. ne mo`el da se fiksira, a koga kone~no zastanal,
namesto nego, svetot se pridvi`il.
122 Pro ces koga atom ski te jadra se spojuvaat i os lo bo du va at og-
rom na ener gi ja. Ova se slu ~u va vo yvez di te, ka de {to vo do ro dot
se fu zi ra vo he li um i se osloboduva ener gi ja kako svetlina.
123 Zastaren termin za yvezdite za da se razlikuvaat od
planetite koi bile poznati kako yvezdi talka~i. Denes se
upotrebuva za yvezdi so nezabele`livo sopstveno dvi`ewe.
Foton
124
Edno F si go zakop~alo patentot od jaknata i ne go ni
poglednalo O, na {to ova {irum otvorilo usta, a T mu
stavil raka vrz nea, a edno drugo O mu ja udrilo i go
viknalo N da mu gi skr{at dvete race. ]e te napravime
ipsilon, ka`al toj.
Fundamentalni interakcii
125
Ako si sam, kako vleguva{ vo interakcija? eden den
eden Den drug Den pra{al, za{to drugiot Den ne go dru`el,
tuku vo ednina bil i odgovoril: Preku vnatre{nata
akcija.
124 Elementarna ~esti~ka i nositel na elektromagnetskata
radijacija. Poseduvaat dualna priroda na bran i ~esti~ka,
{to zna~i deka pojavuvaat svojstva na branovi i ~esti~ki.
125 Na~ini na koi elementarnite ~esti~ki vleguvaat vo in-
terakcija edni so drugi. ^etirite poznati fundamentalni
interakcii se elektromagnetizam, silna interakcija, slaba
interakcija (silna i slaba nuklearna sila) i gravitacija.
Hh
He li o cen tri zam
126
Amon Ra, ti se pok lo nu va me i pok lo ni ti no si me. [to
e ova!? Pa, mi na ta ta godina do biv ve lo si ped! Sve{ te-
ni ci te se pog led nu va at vo nebrano. Ne li vi ka `av deka
sa kam ro ler ki!, prs nal Ra vo pla~ i is tr ~al od hra mot.
Hi lo va sfe ra (sfe ra na Hil)
127
Ma ~i tel na ma ~e nik: Se ga si vo mo ja ta sfe ra! No,
mo jot duh e vo ne bes na ta sfera, odgovoril pobedo nosno
ma~enikot.
126 Ve ru va we deka Son ce to e vo centarot na Son ~e vi ot
sistem, od nos no uni ver zu mot. (vidi: Ge o cen tri zam)
127 Re gi on (gra vi ta ci ska sfe ra) vo koj po go le mo nebesno te-
lo priv le ku va po ma lo ne bes no telo.
Habitabilna zona
128
Si bil eden Ha koj postojano se smeel. Si bil eden drug
Bit koj postojano broel. A Bil, samo pari redel. Prviot
im se nasmeal na drugite dvajca, Bit izbroil dvaeset i
~etiri varijacii na tonovi, a Bil go unov~il negovoto
znaewe. Toj den site bile sre}ni... osven Na.
Haos
129
Haos, ~ove~e! se za~u vo primordijalniot svet, no za
sre}a ovaa fraza potona vo zaborav, za{to nema{e koj da
ja slu{ne.
128 Region okolu yvezdite kade {to edna pla neta so dovolno
atmosferski pritisok mo`e da odr`i te~na voda na nejzinata
povr{ina, koja e presudna za razvivawe na `ivotot. Me|utoa,
habitabilnata zona ne e stabilna i se menuva za vreme na evo-
lucijata na edna yvezda.
129 Bezli~na sostojba na praznina koja mu prethodi na soz-
davaweto na svetot vo anti~kite Gr~ki mitovi za sozdavaweto.
Hadron
130
Ha-ha, odron! rekol eden Lepton, na {to Hadron se
nasmeal. Go gleda{ li kvarkon? Toj e podgotven, ~eka samo
patot da se ras~isti, a tvojata sostavna ~esti~ka kade e? Ja
nema, ja fati dremka. Elektron Lepton se nata`il, za{to
samo se {eguval i nikomu lo{o ne mi slel, a skapo platil.
Heli~ko izgrevawe
131
Mili~ko Heli~ko, mu rekla majka mu na Sonceto, a toa
`drignalo i mu izletala edna prominenca.
130 ^esti~ka sostavena od kvarkovi povrzani preku silnata sila.
Postojat dve semejstva na hadroni: barioni (sostaveni od tri
kvarkovi) i mezoni (eden kvark i eden anti-kvark). Najpoznatite
hadroni se protoni i neutroni. Site hadroni, osven protonite i
neutronite, koga se vo jadroto, se nestabilni i se raspa|aat.
131 Se slu~uva koga nekoe nebesno telo e vidlivo za prv pat na
horizontot tokmu pred izgrevaweto na Sonceto. Sekoj den toa }e
izgree malku porano i }e ostane podolgo vidlivo pred da izgree
Sonceto. Vo slednite denovi }e se pomestuva kon zapad i potoa ve}e
nema da se gleda. To~no po edna godina povtorno }e stane vidlivo.
Heli~kite izgrevawa gi koristele starite narodi za nivnite ka-
lendari i za odreduvawe na zemjodelskite aktivnosti.
Cc
Ce les ti ja len
132
Dvaj ca, pod yvez de no ne bo: Ne bes na ubavina. Mo re
raj! Vo ska fan der i pli vaj! Kako yvez den mor nar.
Celestijalnata sfera
133
Si bila edna sfera {to ne bila kru`na, nitu polukru`na,
tuku ramna kako tacna. Otkako stanala glaven lik so
anti~ki {ik, nekoi ja narekle vselena, a drugi planeta
Zemja. No, taa e s$ u{te ta`na za{to ne se znae dal e
ramna ili kru`na.
132 Se ko ris ti ko ga se opi {u va ne{to po vr za no so ne bo to (vse le-
na ta). Po tek nu va od zbo rot ne be sen, raj ski.
133 Imaginarna sfera okolu zemjata koja rotira zaedno so nea.
Site objekti na neboto mo`e da se proektiraat na nea i kako tak-
va e prakti~na astronomska alatka.
Crvja dupka (Wormhole)
134
Ova e prikazna za crvot koj izlegol od negovata dupka i
se za~udil. Tolku.
134 Hipoteti~ka topolo{ka osobina na prostor-vremeto koja e
kratenka niz prostor-vremeto.
^~
^es ti~ ki prav (kosmi~ki prav)
135
Dva stapa raz go va ra at. ]e te sto ram prav! Is pra ven
sum, bla go da ram.
135 Ko ga go ko ris tat ovoj ter min, as tro no mi te ne mislat na pra-
vot ka kov {to go imame do ma, tuku mno gu po ma li ~esti~ki koi se
sos ta ve ni od jag le rod ili si li ka ti. Toj pre diz vi ku va po ja va na
tem ni ob las ti vo ga lak si i te.
^andrasekarova granica
136
Sekoj pat koga preminuvam granica, me mava nostalgija,
re~e g-din ^andra, a g-din Sekar mu re~e da ne se sekira za{to
granicite gi pravat lu|eto, a umot e bezgrani~en. Kade i da
zamisli{, ve}e tamu se nao|a{! dodade toj, i puf - is~ezna!
136 Maksimalna masa na stabilno belo xuxe. Imenuvana e
spored Subramanjan ^andrasekar, indisko-amerikanski
astrofizi~ar. Belite xuxiwa, za razlika od yvezdite od glavna
niza, se sprotivstavuvaat na gravitaciskiot kolaps preku de-
generativniot pritisok na elektronite (DPE), namesto preku
termi~kiot otpritisok. ^andrasekarovata granica e masata
nad koja DPE vo jadroto na yvezdata e dovolna da go balansira
gravitaciskoto privlekuvawe na sopstvenata yvezda. Belite
xuxiwa so masa nad ovaa granica se sobiraat ponatamu do
stadium na neutronska yvezda ili crna dupka. Tie so masa pod
granicata stanuvaat stabilni beli xuxiwa.
Xx
Xu xes ta pla ne ta
137
Nep ris to en gos tin na ~e ku va xu xes ta pla ne ta na samo:
Ka de ti se dru gi te {est dru gar ~i wa?
137 Spo red de fi ni ci ja ta na In ter na ci o nal na ta as tro nom ska
unija (IAU), xuxes ta pla ne ta e ne bes no telo koe or bi ti ra okolu
Son ce to i e do vol no ma siv no da bi de sfe ri~ no (poradi sops tve-
na ta gra vi ta ci ja), no ne go ras ~is ti lo re gi o not od pla ne te zi ma-
li i ne e sa te lit.
[{
[var c{il dov radius
138
Ej, [varci, kol ku mo `e{ da kre ne{ na ben~? Vo naj-
dob ri te de no vi, 245-ka. Drugiot se vrti i vika: Ete ja
granicata na [varci!

139
-! . , - ,
-! , ,
!,
.
.
138 Ra di us na ho ri zon tot na slu ~u va wa (gra ni ca na pros tor-
vre me to) na cr na dupka zad koj ne mo `e da iz le ze ni ka kov oblik
na materija ili ener gi ja.
139 ,
.

, .
[pagetizacija
140
G-din Strankov pobara ke~ap za {pagetite od kelnerot
vo restoranot Luixi na posledniot den od negovoto
letuvawe vo Rim, nesvesen deka toa }e bide i posledniot
den od negoviot `ivot.
140 Vertikalno istegnuvawe i horizontalno stisnuvawe na ob-
jekti vo dolgi tenki formi vo mnogu silni gravitacioni poli-
wa, pri~ineti od ekstremni plimski sili. Vo najekstremnite
slu~ai, blisku do crnite dupki, rastegnuvaweto e tolku silno
{to nitu eden objekt ne mo`e da mu se sprotivstavi, nezavisno od
silata na negovite sostavni delovi. Terminot e populariziran
vo knigata Kusa istorija na vremeto (1988) na Stiven Hoking.
Bele{ka za avtorot i deloto
1977 . 1990
.
.

(, 2012), :
(, 2012), : (,
2011) : (, 2009),
.

.
Izdava~ka ku}a Goten
contact@gotenpublishing.com
www.gotenpublishing.com
Grafi~ko ureduvawe i dizajn
KAPKA dizajn
Stru~en sorabotnik:
D-r Adrijan Bo`inovski
CIP - Katalogizacija vo publikacija; Nacionalna i
univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski, Skopje
821.163.3-3
PRQA, Branko
Azbuka za nefizi~ari / Branko Prqa. - Skopje : Goten,
2013. - 96 str. : ilustr. ; 11 sm
ISBN 978-608-4625-36-0
COBISS.MK-ID 95295754