Po~etokot na respektibilnata me|unarodna likovna manifestacija kakva {to e

Strumi~kata likovna kolonija pretstavuva suptilen povod za otvorawe na izlo`ba

na Tomo [ijak, avtor koj siot svoj `ivot go podredil na vozbudata na tvore~kiot mig.
Tomo [ijak e roden 1930 godina, po~inal 1998 godina.
U{te od najranata mladost kaj nego se javuva ogromen interes za likovno
pretstavuvawe na sopstvenite opservacii . Fasciniranosta od likovniot fenomen
mnogu rano ja odreduva negovata profesionalna opredelba na koja i ostanuva
dosleden do krajot na svojot `ivot. Nemirniot i qubopiten duh go vbrojuva me|u
avtorite so najmnogu likovni stavovi. Sledstveno na toa e i protagonist na
najsovremenite svetski trendovi. Po zavr{uvaweto na srednoto umetni~ko u~ili{te
vo Skopje studira likovna umetnost vo Qubqana, a potoa bil na studiski prestoj vo
Pariz.
[ijak tvoreweto go sfa}al pred se kako misloven proces so {to, otkako }e ja
osmisli idejata do najsitniot detal, pristapuval kon realizacija na istata. ^esto pati
pod silen naboj na inspiracijata slikal i vo ranite utrinski ~asovi a potoa osobeno
u`ival vo prvi~nite reakcii za naslikanoto od strana na najbliskoto semejstvo a potoa
i po{iroko. [ijak bil i golem eksperimentator vo slikarstvoto. Pri toa ednostavno ne
biral mediumi i materijali so koi ke ja realizira zamislata za novoto delo. Brgu se
zasituval od odredeni fazi vo svoeto tvore{tvo, {to mu davalo silen impuls za novi
istra`uvawa i pronao|awe na novi pravci ili stavovi kako {to samiot ima{e obi~aj da
ka`e za svoite najnovi dostignuvawa. Karakteristi~na faza vo tvore{tvoto mu
pretstavuvaat delata nare~ni <^ovek nekoga{ broj< vo koi lu|eto gi poistovetuva
so strela~ki meti na koi se vidlivi tragi od kur{umite so koi bile egzekutirani. Slikite
se izraboteni na panel so strogo crna pozadina i elementi koi se izrazito reljefno
tretirani. Zna~ajno mesto vo tvore{tvoto zavzemaat i slikite izraboteni vo
ikonografski stil a koj tematski vo eden del go pokrivale skopskiot zemjotres i
negovite katastrofalni posledici po lu|eto. Bil re~isi podednakvo fasciniran od
visokite dostreli na tehnikata i tehnologijata isto kolku i od staroto vizantisko
slikarstvo.
Edna od najvpe~atlivite fazi vo negovoto tvore{tvo sekako
pretstavuvaat <Musandrite<, objekti koi datiraat u{te od ranite {eeseti godini
izraboteni od panel plo~i i pretstavuvaat negov za{titen znak vo tvore{tvoto.
Karakteristi~no za Musandrite e nivnata izvedba koja istovremeno pretstavuva i
slika i skulptura taka {to samiot avtor ponekoga{i imal dilema dali da gi ostavi
zaka~eni kako sliki ili da gi smesti vo prostorot kako skulpturi. Popularnosta na
<musandrite< vo toj period odi dotamu {to poznatiot disko klub vo gradskiot
trgovski centar vo Skopje go ponese nazivot <Musandra<, tokmu po delata na [ijak.
Vo 1977godina vo muzejot na sovremena umetnost vo Skopje po povod 25 godini
tvore{tvo se pretstavuva so 47 novi dela <neomusandri< koi pretstavuvaat edna

sosema nova interpretacija na <starite musandri< ovoj pat izraboteni vo

kombinirana tehnika: panel ,staklo i metal so {to postignuva izvonreden balans
pome|u stariot i noviot priod kon za nego ve~nata tema verbata vo boga. Te`neejki
kon ednostavnosta vo izrazot i perfekcionizmot koj mu be{e edna od glavnite
doblesti voop{to, [ijak vo naredniot period gi sozdava <Dozimerite< dela izraboteni
od pocinkuvan lim koi koi go koristele grafi~kite rabotnici kako ofset plo~i vo
procesot na pe~atewe a koi na [ijak nikako ne mo`ele da mu promaknat od
percepcijata za vreme na negovoto rabotewe vo <Nova Makedonija<. ^istata i
idealno mazna povr{ina na limot mu bila dovolna provokacija so mali perforacii na
povr{inata vo pravilni geometriski formi vo vid na pravoagolnici ili kvadrati koi
potoa so blago potisnuvawe na napred i pozadi kombinirano sozdal svoevidna
tridimenzionalna pretstava so minimalna intervencija na mediumot. Se razbira i tuka
interveniral so svoevidna koloristi~ka kreacija koja e vo funkcija na osnovnata
zamisla. Pedeset godi{niot jubilej go odbele`al so izlo`bata vo MANU od koja
Makedonskiot olimpiski komitet mu podari edno delo na pretsedatelot na me|
unarodniot olimpiski komitet Huan Antonio Samaran~. Edna od poslednite fazi koja
ja sozdal [ijak se slikite bez ramki od ciklusot <Zo{to? zatoa!< vo koja slikata
spored negovoto tolkuvawe ja <abolira< od stegite na ramkata, a elementi od
ramkite na nemu svojstven na~in gi stava vo funkcija na samata slika. Podloga za
istite pretstavuva voglavno ~ista bela povr{ina simulirajki osnova na zid.
Dopolnitelna
satisfakcija
na
emotivniot
[ijak
mu
pretsatvuval
sekoga{ odli~niot priem od publikata i kritikata, taka {to sekoja reakcija
pretstavuvala dopolnitelen stimul za negovite likovni istra`uvawa. Duri i ambientot
vo koj `iveel i tvorel skoro redovno go reorganiziral vo stilot na svoite najnovi likovni
ostvaruvawa. Bil neverojatno senzitivna li~nost i ednostvnao ne bil ramnodu{en kon
slu~uvawata okolu nego. Interesno e deka paralelno so razli~niot likoven izraz
najomilena disciplina mu se portretite i avtoportretite vo koi osobeno se naslutuva
raspolo`enieto na avtorot. Izrabotil mnogu portreti na vidni li~nosti od javniot i
politi~kiot `ivot no osobeno vreme posvetuval i na `enski portreti . Poznati mu se
portretite na sinot \oko od 1958 i 1976godina, portretot na prvata sopruga Qiqana
od 1958 godina, portretot na dr- Kuze Kuzevski impresivno pretstaven kako stoe~ka
figura vo temen pla{t na rafinirano crvena pozadina, portret na sestra mu Vera [ijak,
portret na Jovan Kostovski, portret na operskata peviza Zina Kreqa, portret na
operskata pevica Ana Lip{a Tofovi}, portret na doajenot na makedonskoto glumi{te
Todor Nikolovski, isklu~itelno sugestivniot portret na tatko mu \or|e moliv na hartija,
portret na Krste Crvenkovski, portret na Dimitar Mitrev, portret Ivan Ginovski,
portret na Tito, portret na soprugata Sne`ana, portret na }erkata Arna...

Od 1946 godina raboti vo < Dekor biro< vo Skopje kade {to izrabotuva
portreti na istaknati istoriski li~nosti kako i aktuelni li~nosti za potrebite na razni

manifestacii. Vo periodot od 1956-57 godina izvel pove}e murali kako vo restoranot

<Vardar<, hotelot <Turist<, vo kinoto <Bambi < vo Skopje. Pogolem del od
rabotniot sta` go pominuva vo <Nova Makedonija < kako ilustrator, se zanimava so
strip, karikatura i grafi~ki dizajn, a potoa se anga`ira vo izdava~kta dejnost pri
<Nova Makedonija< kade {to osobeno se anga`ira okolu realizacijata na izdanijata
za <Stru{kite ve~eri na poezijata< kade go izrabotil celokupniot grafi~ki dizajn na
propagandniot materijal.
Svoeto prvo samostojno pretstavuvawe go realiziral vo 1952 godina vo
Skopje.
1960 godina se priklu~uva na grupata <Mugri< so koja u~estvuva na tri
izlo`bi vo Skopje i Belgrad,
u~estvuva na prvoto trienale na jugoslovenskata likovna umetnost vo
Belgrad,
1967 godina organizira izlo`ba vo svoeto atelje vo Skopje,
1969 godina izlaga na me|unarodnoto bienale vo Sao Paolo,
1977 ja pretstavuva Makedonija na bienaleto vo Venecija so prostornata
<Musandra-den i no}<
1971 godina go izveduva svoeto monumentalno delo likovno i enterierno
oblikuvawe na zgradata na gradskiot komitet na SSRNM vo Skopje,
avtor e na simbolot na pravdata vo zgradata na krivi~kiot sud Skopje 1,
od 1975 godina raboti vo Sobranieto na R. Makedonija kako sovetnik za
likovna umetnost,
1977 godina ja izveduva prostornata neomusandra vo hotelot Drim vo Struga

Za svooeto tvore{tvo nagraden e so nagradite:

Vtora nagrada na Esenskiot salon vo Bawa Luka (1977g)
Nere{ki majstori na izlo`bata DLUM (1986g)
Orden na trudot so srebren venec od Pretsedatelstvoto na SFRJ (1986g)
Nagradata 11 Oktomvri za dolgogodi{ni ostvaruvawa (1988g)

P.S.
Ova e tekstot koj Vi go dostavuvam za katalogot za izlo`ba na Tomo [ijak spored
prethodniot dogovor so G-dinot Branislav Pepi}.