2.10.

2014

OLJKARSTVO
Dunja Bandelj

Cilji in predmetno specifine kompetence

Seznanitev z oljko kot pomembno sadno rastlino
Sredozemlja.
Predstavitev njene vloge in pomen v svetovnem in
slovenskem prostoru.
Spoznavanje ekolokih zahtev za gojenje oljk
Seznanitev z morfolokimi in biolokimi lastnostmi oljke.
Spoznavanje sortnega izbora
Spoznavanje tehnologij v oljniku za doseganje optimalne
rodnosti in visoke kakovosti oljnega olja.
Pridobivanje osnov za klasifikacijo oljnih olj in kakovost
oljnega olja

2.10.2014

Opis vsebine

Pridelovanje oljnega olja in namiznih oljk v sredozemskih dravah, ZDA, Avstraliji in stanje
oljkarstva v slovenskem prostoru.
Izvor in razirjenost oljke.
Botanina klasifikacija oljke
Bioloke in botanine znailnosti oljke
Pomoloke znailnosti sort (delitev sort na namizne in za pridobivanje olja,
Opraevalni odnosi, samooplodne sorte, samoneoplodne sorte)
Osnove razmnoevanja oljke
Ekoloke zahteve oljke
Izbira lege, ureditev zemljia in infrastrukture v oljnikih, nartovanje saditve in sortimenta v
oljniku
Osnove gojenja oljke, vzdrevanje do rodnosti, oskrba v rodnosti (najpomembneje gojitvene
oblike oljke, gnojenje do rodnosti in v rodnosti,
poletna in zimska rez, namakanje, obiranje, ukrepi, ki se vkljuujejo v odnose rast/rodnost
sadnih rastlin (rez, upogibanje, gostota sajenja).
Trajnostno gojenje oljk (integrirano varstvo, seznanitev z gospodarsko pomembnimi kodljivci
in boleznimi oljke, ukrepi v integriranem varstvu)
Osnove predelave oljk (tehnologije po obiranju)
Kakovostni parametri oljnega olja (kislinsko tevilo, peroksidno tevilo,
sestava macobnih kislin, vsebnost biofenolov)

Literatura
Knjige
VESEL Viljanka, VALENI Vasilij, JANAR Matja, ALIJA Darinka, BUTINAR
Bojan, BUAR-MIKLAVI Milena; OLJKA ivilo, zdravilo, lepotilo; CZD
Kmeki glas d.o.o., Ljubljana, 2009; p. 134
Sancin V. Velika knjiga o oljki. 1990. Trst, Zalonitvo trakega tiska, d.d.
Trst (Brez ISBN), 319 str.
lanki
Bandelj D., Jake J., Javornik B. Genetske raziskave oljke. Koper, Zaloba
Annales, Series Historia Naturalis, 12 (2): 239-248.
PRIPOROENA:
Knjige
Zohary D., Hopf M. 2000. Domestication of Plants in the Old World.
Oxford, Oxford University Press, vec izdaj
Hugues C. 1999. Maslinarstvo Istre/Elaiografia Istriana. Miljkovic I. (ur.).
Zagreb, Ceres

2.10.2014

Pomen oljke v civilizacijah

Oljkarstvo v svetu
Proizvodnja oljnega olja in oljk
Oljkarstvo v Sloveniji
Razirjenost gojenja oljk
Znailnosti oljk

Oljka je tipina rastlina sredozemskih habitatov

2.10.2014

2.10.2014

Oljni drevoredi

Vrtov krasijo oljke

2.10.2014

Oljka je mono vsidrana v ivljenje loveka v Sredozemlju:

Najdemo jo v religiji, literaturi, slikarstvu

Vincent Van Gogh

2.10.2014

Oljka (Olea europaea L.) se je zaela gojiti pred ve kot 5000 leti na
obmoju Male Azije, odkoder se je razirila v Sredozemlje in se danes
goji na petih kontinentih.
Geografsko obmoje gojenja oljke se razprostira med 25 in 45 S
geografske irine ter 23 in 43 J geografske irine.
Je odporna in vzdrljiva rastlina, uspeva v krajih z vroimi poletji in
dolgimi obdobji brez deja in kljub temu zraste ve kot 10 m visoko
ter ivi zelo dolgo.

2.10.2014

2000 let stara oljka v Baru (rna gora)

Obmoja gojenja oljk v Sredozemlju

2.10.2014

Difuzija oljk iz Male Azije

Gojenje oljk v svetu

Oljka je ena najstarejih gojenih sadnih vrst na obmoju sredozemskega

bazena.

Pomembna z zgodovinskega, kulturnega in gospodarskega vidika.

Ima kljuno vlogo pri ohranjanju tipine sredozemske krajine.

Pridelava oljk ena najpomembnejih kmetijskih panog v sredozemskem

bazenu in oljno olje predstavlja primarni vir maob v zdravi mediteranski
prehrani.

8 mio hektarjev, pridelek v EU ocenjujejo na 12.612.384 ton.

V svetu: 750 mio oljnih dreves

V EU se je politika oljnega olja osredotoena predvsem na izboljanje

kakovosti pridelka ter k spodbujanju pridelovalcev oljk, da bi dosegli
zahteve potronikov.

Proraun skupne trne politike za oljno olje znaa letno ve kot 2,3
milijarde evrov, kar potrjuje gospodarski pomen tega kmetijskega
proizvoda. (http://ec.europa.eu/agriculture/publi/fact/oliveoil/2003_en.pdf)

2.10.2014

10

2.10.2014

11

2.10.2014

Pridelek oljk v tonah med leti 2005 in 2012

(Podatki EU: FAOSTAT, 2013)

Market Year Production Growth Rate

1999
1867
NA
2000
1871
0.21 %
2001
2402
28.38 %
2002
1944
-19.07 %
2003
2415
24.23 %
2004
2350
-2.69 %
2005
2025
-13.83 %
2006
2132
5.28 %
2007
2235
4.83 %
2008
2110
-5.59 %
2009
2390
13.27 %
2010
2500
4.60 %
2011
2450
-2.00 %
2012
1900
-22.45 %
2013
2500
31.58 %

Pridelek oljk
16000000
14000000
12000000
10000000
8000000

Pridelek oljk

6000000
4000000
2000000
0
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

12

2.10.2014

Pridelek oljk v tonah po dravah

FAOSTAT (2013)
2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

Albania

30200

40200

27600

56200

78000

70000

65400

125000

Croatia

36602

27530

34527

35955

32592

38001

31423

50900

France

21861

18382

22668

32116

27971

31706

23320

27969

Greece

2583185

2425149

2313055

2575000

2286139

1809800

2000000

2100000

Italy

3774812

3415683

3249800

3473600

3286600

3170700

3182204

2992330

1889

1211

2401

1605

2343

1557

2888

Montenegro

Portugal

211873

373400

211230

343971

422978

445301

443800

389900

Slovenia

2907

1893

1604

2455

1823

1895

1704

2000

Spain

4021720

5679021

6140251

5570727

5701000

6682009

7820060

3626600

Pridelek oljk po dravah v tonah (FAOSTAT, 2013)

8000000

7000000

6000000

2005

5000000

2006
2007
2008

4000000

2009
2010
3000000

2011
2012

2000000

1000000

0
Albania

Croatia

France

Greece

Italy

Montenegro

Portugal

Slovenia

Spain

13

2.10.2014

14

2.10.2014

15

2.10.2014

16

2.10.2014

17

2.10.2014

18

2.10.2014

Oljno olje
Oljno olje je na 6. mestu na svetovni lestvici
proizvodnje rastlinskih olj in ima v primerjavi z
drugimi rastlinskimi olji visoko trno vrednost,
zaradi izjemne hranilne vrednosti (Conde in sod.,
2008).
Je funkcionalno ivilo, ker vsebuje razline
sestavine, ki prispevajo k njegovim terapevtskim
karakteristikam.

Terapevtski uinki oljnega olja

Visoka vsebnost enkrat nasienih maobnih kislin,

Vsebnost bioloko aktivnih molekul: biofenoli, skvalen in tokoferoli (Stark
in Madar, 2002)

Pozitivni vplivi na lovekovo zdravje:

zmanjujejo dejavnike tveganja za koronarne bolezni srca,

prepreujejo nekatere vrste raka,

vplivajo na imunske in vnetne odgovore.

Biofenoli pomembno prispevajo k edinstvenemu okusu olja (grenkoba in
pikantnost) in so odgovorni za stabilnost olja, ker delujejo antioksidativno
(Cicerale in sod., 2009).
Oljke predstavljajo bio-tovarne za naravno proizvodnjo produktov, zato je izrednega pomena, da
jih vkljuimo v raziskave in s tem zagotovimo doseganje oljnih olj z vijo kakovostjo in
terapevtskimi uinki.

19

2.10.2014

20

2.10.2014

21

2.10.2014

Tradicija slovenskega oljkarstva

Tradicija pridelave oljnega olja na obmoju Slovenske Istre
sega dale v preteklost, saj e grki zgodovinar Pavzanij
(Pausanias, od 180 pr.n.t. do 115 pr.n..) v svojem delu
Opis Grije v odstavku 10.32.19 omenja istrsko oljno olje.
O pridelavi olja na tem obmoju je ohranjenih precej virov
od 13. stoletja dalje. Proizvodnja oljnega olja je bila
osrednja gospodarska panoga v Slovenski Istri do druge
polovice 19. stoletja, po hudi pozebi leta 1929 pa je
oljkarstvo zamrlo.
Ponovna revitalizacija oljkarstva se je priela po letu 1985.
Po tem letu se je povrina oljnih nasadov poveala s 450
ha na dananjih 2000 ha.

Oljkarstvo v Sloveniji
Slovenska Istra: 1778,12 ha
Brda in Vipavska dolina: 56,70 ha
Majhni nasadi, terase, razgibana konfiguracija terena,
povprena velikost nasada 0,3 ha
V intenzivnih nasadih so znailne velike razdalje sajenja:
6 x 7 m, 7 x 7 m (200 240 dreves / ha)
Ocena tevila vseh oljnih dreves: 500.000
Pridelki na leto: 400-700 ton oljnega olja
Pridelek oljk na drevo: 10-15 kg
Potencialne povrine za oljko: 2600 ha.
Oljno olje je prvi kmetijski pridelek s kakovostno oznabo registriran in
priznan v EU (2007).

22

2.10.2014

EKSTRA DEVIKO OLJNO OLJE SLOVENSKE ISTRE Z ZAITENO

OZNABO POREKLA (EDOOSI ZOP) - zagotovljena kakovost in sledljivost

Ekstra deviko oljno olje Slovenske Istre z zaiteno oznabo porekla:

je pridelano, predelano in steklenieno (pakirano) na obmoju
Slovenske Istre.
Pravila pridelave, predelave, notranja kontrola in certifikacijski
organ zagotavljajo kakovost in pristnost oljnega olja.
Povrina zemlji, razmerje oljnih sort, integrirana pridelava,
postopek stiskanja, hranjenje olja, kemijski in senzorini kakovostni
parametri so pod stalnim nadzorom tako, da je zagotovljena
sledljivost pridelka.
Certifikacijski organ: BUREAU VERITAS, d.o.o., Ljubljana
Pooblaena organizacija za notranjo kontrolo: LABS d.o.o., Intitut
za ekologijo, oljno olje in kontrolo, Izola.

SORTNI IZBOR
EDOOSI ZOP je olje pridelano iz oljk razlinih sort ali iz ene sorte oljk, pridelanih na obmoju
Slovenske Istre. Olje razlinih sort mora ustrezati naslednjim zahtevam:
Istska belica, Leccino, Buga, rnica, Maurino, Frantoio in Pendolino vsaj 80%,
Ostalih v prejnji alineji nenatetih sort je lahko najve 20%
Od celotne koliine predelanih oljk pa mora biti Istrske belice najmanj 30%.
EDOOSI ZOP mora biti hladno stiskano ali hladno preano v odobrenih oljarnah na obmoju
Slovenske Istre. Med predelavo temperatura ne sme presei 27 C in razen vode ni dovoljena
uporaba dodatkov. Oljke morajo biti predelane v roku 48 ur od obiranja.
EDOOSI ZOP je oznaeno v skladu z Uredbo Komisije (ES) t. 1019/2002 o trnih standardih za
oljno olje.

Za zagotavljanje sledljivosti DOSI izdaja nalepke s serijskimi tevikami v skladu s Pravilnikom o

postopku za pridobitev in letno potrjevanje EDOOSI ZOP.

Posebnost oljnega olja pridelanega iz razlinih sort je v poudarjeni grenkobi in pikantnosti, ki

izvira iz najmanj 30% zastopanosti sorte Istrska belica, za katero je v optimalni zrelosti znailno, da
vsebuje visoke vsebnosti biofenolov (naravnih antioksidantov).
Naravni antioksidanti so pomembni, ker olje itijo pred kvarom. Tako olje dlje (tudi po enem
letu) ohranja sveino in je stabilno, zato je tudi z vidika kakovosti zelo cenjeno.
Sortno olje domaih in udomaenih (lokalnih) sort oljk mora vsebovati najmanj 80% deklarirane
sorte.

23

2.10.2014

KAKOVOSTNI KRITERIJI
Ekstra deviko oljno olje Slovenske Istre z zaiteno oznabo
porekla mora ustrezati vijim kakovostnim kriterijem, kot jih
predpisuje Uredba Komisije (EGS) t. 2568/91.
Kakovostni kriteriji so opredeljeni v Elaboratu za postopek
priznanja oznabe geografskega porekla EDOOSIt. 324-017/2002/27.

Intitucije in drutva

Univerza na Primorskem
Poskusni center za oljkarstvo
LABS d.o.o
Drutvo oljkarjev Slovenske Istre
Drutvo oljkarjev torta (Piran)
Drutvo oljkarjev Brda

24

2.10.2014

Geografsko poreklo oljnega olja

Naslov:

Pravilnik o oznabi geografskega porekla Ekstra deviko oljno olje

Slovenske Istre
Ur.l. RS, t. 47/2004
Spremembe: Ur.l. RS, t. 45/2008-ZKme-1
EVA:
2004-2311-0252
SOP:
2004-01-2240
Naslov - ang.: Rules on the designation of geographical origin of 'Ekstra deviko oljno
olje Slovenske Istre'
Organ sprejema:
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Datum sprejema:
21.04.2004
Datum objave:
30.04.2004
Datum zaetka veljavnosti:
01.05.2004
Datum konca uporabe:
24.05.2009
Opombe:
Do uveljavitve podzakonskih predpisov iz Zakona o
kmetijstvu (Ur.l. RS, t. 45/08), in to je do 24.5.2009, se
uporablja ta predpis, e ni v nasprotju z navedenim
zakonom.

PRAVILNIK
o oznabi geografskega porekla Ekstra deviko oljno olje Slovenske Istre
1. len
Ta pravilnik doloa nain pridelave, predelave in priprave za trg ter obmoje pridelave in predelave za oljno olje z oznabo geografskega porekla
Ekstra deviko oljno olje Slovenske Istre.
2. len
(1) Oznabo geografskega porekla Ekstra deviko oljno olje Slovenske Istre ima lahko oljno olje pridelano, predelano in pripravljeno za trg po
postopku in na obmoju, ki sta doloena v specifikaciji za Ekstra deviko oljno olje Slovenske Istre in jo je potrdilo Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano v skladu s predpisom, ki ureja postopke za priznavanje oznab posebnih kmetijskih pridelkov oziroma ivil.
(2) Specifikacija za Ekstra deviko oljno olje Slovenske Istre iz prejnjega odstavka je dosegljiva na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
Dunajska cesta 56-58, Ljubljana.
3. len
Oljno olje, ki ima oznabo geografskega porekla Ekstra deviko oljno olje Slovenske Istre, mora biti oznaeno v skladu s predpisom, ki ureja splono
oznaevanje predpakiranih ivil in s tem pravilnikom.
4. len
Oznabo geografskega porekla Ekstra deviko oljno olje Slovenske Istre lahko uporablja pridelovalec oziroma predelovalec oljnega olja, ki pridobi
certifikat za to oljno olje v skladu s predpisom, ki ureja postopke za priznavanje oznab posebnih kmetijskih pridelkov oziroma ivil.
5. len
Zaitni znak za oljno olje z oznabo geografskega porekla Ekstra deviko oljno olje Slovenske Istre pridobi pridelovalec oziroma predelovalec
oljnega olja v skladu s predpisom, ki ureja zaitni znak za oznaevanje kmetijskih pridelkov oziroma ivil.
6. len
Pridelovalci oziroma predelovalci Ekstra devikega oljnega olja Slovenske Istre, ki so do uveljavitve tega pravilnika uporabljali oziroma navajali ime
Ekstra deviko oljno olje Slovenske Istre za svoje proizvode, morajo pridobiti certifikat iz 4. lena tega pravilnika najpozneje v enem letu od dneva
uveljavitve tega pravilnika, sicer tega imena ne smejo uporabljati oziroma navajati na svojih proizvodih.
7. len
Ta pravilnik zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
t. 324-01-7/2002
Ljubljana, dne 21. aprila 2004.
EVA 2004-2311-0252

25

2.10.2014

PRAVILNIK
o Namiznih oljkah Slovenske Istre z zaiteno oznabo porekla
1. len
Ta pravilnik doloa geografsko obmoje ter nain pridelave, predelave in priprave za trg za Namizne oljke Slovenske Istre z zaiteno oznabo porekla (v nadaljnjem
besedilu: Namizne oljke Slovenske Istre).
2. len
(1) Ime Namizne oljke Slovenske Istre imajo lahko samo oljke, pridelane, predelane in pripravljene za trg na geografskem obmoju in na nain, ki sta doloena v
specifikaciji za Namizne oljke Slovenske Istre, ki jo je potrdilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: Ministrstvo) v skladu s
predpisom, ki ureja postopke zaite kmetijskih pridelkov oziroma ivil.
(2) Specifikacija za Namizne oljke Slovenske Istre iz prejnjega odstavka je dosegljiva na Ministrstvu, Dunajska cesta 58, Ljubljana, ali na spletnih straneh ministrstva
(www.mkgp.gov.si) pod povezavo Zaita kmetijskih pridelkov oziroma ivil.
3. len
Namizne oljke Slovenske Istre morajo biti oznaene v skladu s predpisom, ki ureja splono oznaevanje predpakiranih ivil, in s tem pravilnikom.
4. len
Ime Namizne oljke Slovenske Istre lahko uporablja pridelovalec oljk, ki zanje pridobi certifikat v skladu s predpisom, ki ureja postopke zaite kmetijskih pridelkov
oziroma ivil.
5. len
Zaitni znak za Namizne oljke Slovenske Istre lahko pridobi pridelovalec teh oljk v skladu s predpisom, ki ureja zaitni znak za oznaevanje kmetijskih pridelkov
oziroma ivil.
6. len
Vsi proizvajalci Namiznih oljk Slovenske Istre, ki pridobijo certifikat iz 4. lena tega pravilnika in pridelujejo Namizne oljke Slovenske Istre, morajo enkrat letno,
najpozneje do konca februarja, na Ministrstvo pisno sporoiti koliino Namiznih oljk Slovenske Istre, ki so jih v preteklem letu proizvedli.
7. len
Proizvajalci Namiznih oljk Slovenske Istre, ki so do uveljavitve tega pravilnika za svoje proizvode uporabljali ime Namizne oljke Slovenske Istre, morajo pridobiti
certifikat iz 4. lena tega pravilnika najpozneje v roku enega leta od dneva uveljavitve tega pravilnika. e certifikata v predpisanem roku ne pridobijo, imena Namizne
oljke Slovenske Istre na svojih proizvodih ne smejo ve uporabljati.
8. len
Ta pravilnik zane veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
t. 33203-39/2008/15
Ljubljana, dne 17. decembra 2008
EVA 2008-2311-0162

OLJKA JE PO POVRINI DRUGA NAJBOLJ RAZIRJENA SADNA VRSTA V

SLOVENIJI

26

2.10.2014

KOLEKCIJE OLJK V SLOVENIJI

Strunjan:
100 dreves, 23 sort

Purisima:
173 dreves, 37 sort

Forma viva:
In situ kolecija starejih
istrskih sort

Na terenu je bilo odkritih e 29 razlinih genotipov.

TRAVNIKI OLJNIKI V SLOVENSKI ISTRI

Travniki oljnik, Osp

Travniki oljnik, Krajinski park Strunjan

27

2.10.2014

Kompleks oljk na Benei (Valdoltra)

RAZNOLIKOST OLJNIH SORT

torta

Buga

Sortiment oljk 1956

OSTALO 8%
BUGA 9%
DROBNICA
13%

RNICA 42%

Sortiment oljk 2007

ISTRSKA
BELICA 28%

Pendolino

OSTALO 7%

Leccino

RNICA 2%
PENDOLINO
3%
LECCINO
25%
ISTRSKA
BELICA 63%

28

2.10.2014

Klimatske znailnosti obmoja oljk v

Sloveniji

PODNEBJE SLOVENSKE ISTRE

JZ del Slovenije; reliefno odprt proti Trakemu zalivu in Sredozemlju,

ima mileje klimatske razmere v primerjavi s pokrajinami v notranjosti
Slovenije.
Z vidika uspevanja klimatsko zahtevnejih kultur so pomembne predvsem:
1. vije temperature (e posebej zimske in jesenske) in
2. najdlje trajajoe sonno obsevanje.
Splone klimatske znailnosti se pribliujejo sredozemskim
zato tu uspevajo nekatere kulture, ki so sicer znailne za osrednji Mediteran
(npr. oljka, figa, mandljevec, granatno jabolko idr)

29

2.10.2014

Ogrin, 1995
Temperature v Primorju se zniujejo od obale
proti viji notranjosti, zato je veja nevarnost
pozebe v notranjosti.
Ob obali Slovenske Istre so povprene januarske
temperature okoli 4 C, v grievnati notranjosti
(Kras, Vipavska dolina in Brda) pa med 2 in 4 C.
Povprene minimalne januarske temperature so v
obalnem pasu pozitivne, v notranjosti pa e
negativne.
Nevarnost pozebe je veja tudi na dnu dolin.

Podnebne znailnosti slovenske Istre

Pozebe so v submediteranski Sloveniji stalnica.
Najpogosteje so bile v 18. stoletju (sedem vsakih 14 let), e
zlasti v njegovi drugi polovici. Te se skupaj s pozebami iz prve
polovice 19. stoletja uvrajo na konec t.i. male ledene dobe,
sorazmerno hladnega obdobja, ki se je v Evropi zaelo sredi 15.
stoletja in je imelo ve vikov ohladitev, enega tudi ob koncu
obdobja.

Vir: Ogrin, 2002

Izredno huda pozeba

30

2.10.2014

Podnebne znailnosti slovenske Istre

20. stoletje velja v klimatski zgodovini za sorazmerno toplo obdobje,
s postopnim zvievanjem temperatur, zlasti zimskih. V tem stoletju je
bilo, vkljuno z zadnjo pozebo leta 1996, pet vejih zmrzali oljk.
Povpreno so se pojavile na vsakih 20 let.

Vir: Ogrin, 2002

Oljkarstvo v lui podnebnih sprememb

Ogrin, 2002:
Ocenjujejo, da bodo v kmetijstvu vije temperature
podaljale vegetacijsko dobo in izboljale razmere za
gojenje toplotno zahtevnih rastlin. Za mediteranske kulture
to pomeni potencialno raziritev dosedanjega areala, npr. oljke
v vije predele Slovenske Istre, bolj intenzivno gojenje v Brdih
in Vipavski dolini ter morda zaetek oljkarstva v nijih predelih
Krasa.
Velika je verjetnost vremenskih ujm vseh vrst, vkljuno s
pozebami in spremembe povezane s pogostostjo in intenziteto
napadov kodljivcev in bolezni. Tu lahko pri oljkah priakujemo
veje teave in stroke zaradi napadov oljne muhe.

31

2.10.2014

Oljkarstvo v lui podnebnih sprememb

Za na mraz obutljive mediteranske kulture utegne biti zelo
neugodna kombinacija podaljanja vegetacijske dobe v jesenskem
asu oziroma zgodneji zaetek le-te spomladi ali celo ob koncu
zime ter morebitna poveana pogostost vdorov hladnega zraka.
V 20. stoletju so bile oljke najbolj prizadete ravno tedaj, ko
se je zaradi nadpovpreno toplih jeseni in zim vegetacija
podaljala in so oljke nepripravljene doakale vdor hladnega
zraka.
S tega vidika bi morali biti pri morebitnem irjenju arealov
toplotno zahtevnejih kultur in vpeljevanju novih zelo previdni.
Izbirati bi morali topoklimatsko maksimalno ugodne lege ali pa se
drati arealov in leg, ki jih je izluila klimatska zgodovina
zadnjega tisoletja, v kateri so se izmenjevala tako topleja,
kakor hladneja obdobja. V nasprotnem tvegamo zaradi pozeb e
vejo materialno kodo,kakor smo ji pria v sedanjosti in s tem
drajo pridelavo.

irjenje oljkarstva v Sloveniji

OGRIN, 2002
Veja sklenjena obmoja primerna za oljko so:
obalno grievje v zaledju Izole in Pirana (najve oljk),
Miljski polotok,
poboja nad desnim bregom Riane, Badaevice in Dragonje,
prisojne lege pod rnokalsko krako stopnjo.
e od nekaj ve kot 8000 ha izloimo urbanizirane povrine in
povrine, ki so tako ali drugae e zasedene, potem ostane za
oljko na razpolago okoli 3000 ha, kar omogoa najmanj
podvojitev sedanjih povrin.
BANDELJ in sod., 2008 napovedujemo irjenje oljnikov na 2100
ha.

32

2.10.2014

Obmoja primerna za rast in gojenje oljk, Ogrin, 2002.

Razirjenost oljke
95% odstotkov vseh svetovnih povrin, ki so namenjene gojenju
oljk, se nahajajo na obmoju sredozemskega bazena.
V EU je vodilna proizvajalka panija, sledita ji Italija in Grija.
Difuzija oljk izven centra izvora:

juna Amerika (16. stoletje),

Kalifornija (19. stoletje),

Avstralija (19. stoletje),

Junoafrika republika (konec 20. stoletja)
irjenje iz vzhodnega sredozemskega bazena v Grijo, Italijo, panijo, Portugalsko in Francijo.
1560 so jo panski osvajalci zanesli v Peru, od tam predvidevajo, da so jo jezuitski misijonarji odnesli e v
Mehiko, Franikani pa iz Mehike v Kalifornijo (San Diego, 1769).

33

2.10.2014

Obmoja gojenja oljke sovpadajo s sredozemskim podnebjem

Izvor & domestikacija kulturnih rastlin

34

2.10.2014

Domestikacija pri sadnih vrstah ponovitev

snovi
Spremembe:

reproduktivne biologije: spolno razmnoevanje je prelo v nespolno ali vegetativno,

sorte se vzdrujejo s kloni (potaknjenci, grebenienje, poganjki, cepljenje,..).

Navzkrino opraevanje je pripeljalo do samoinkompatibilnosti in diecinosti. Spontane

populacije so izredno variabilne in obiajno tudi heterozigotne. Semena materine
rastline vzklijejo, potomstvo ima zelo razline lastnosti, razlike se kaejo v obliki,
velikosti, okusu plodov.
Z vegetativnim razmnoevanjem se je prekinila segregacija in tako so se fiksirale elene
lastnosti.
S prehodom iz generativnega na vegetativno razmnoevanje so lahko pridelovalci:
1.
izbrali posebne posameznike z elenimi (superiornimi) lastnostmi iz mnoice rastlin z
veliko variabilnostjo;
2.
so klonirali 'dobre' rastline in obdrali identine genotipe, v primeru sadnih rastlin je
bil to en najvejih dosekov.

Arheoloki dokazi kaejo, da so bile sadne vrste oljka, (trta),

figa, datelj, granatno jabolko prve gojenje sadne vrste.
Te rastline so ljudje prieli razmnoevati klonsko, enostavno
s potaknjenci (trta, figa, granatno jabolko), z
ukoreninjenjem bazalnih gr (oljka), s poganjki (datelj).
Te rastline so bile pripravljene na proces domestikacije,
ravno ta nain razmnoevanja je bil kljunega pomena, da
so bile to prve udomaene sadne vrste.

35

2.10.2014

Domestikacija oljke
Selekcijski pritisk:

odbira sort z vejimi plodovi,

odbira sort z vejo vsebnostjo olja

Domestikacija je potekala v ve geografsko loenih centrih v Sredozemlju (tudija

mtDNA).
Ugotovljen je bil prenos rastlinskega materiala z vzhoda na zahod, selekcija na zahodu je
se je vrila v smeri izboljanja oljevitosti oljk.
Domestikacija je spremenila reproduktivno biologijo drevesa:

gojene oljke se razmnouje nespolno (vegetativno) s kloni, zaradi esar imajo fiksirane eljene lastnosti,
Divje oljke (oleastri), (Olea europaea L. subsp. europaea var. sylvestris (Mill.) Lehr) uvramo pa v dve skupini:

divje oblike, ki uspevajo v primarnih niah brez kultiviranja in sredozemskih gozdovih,

podivjane tipe, ki so nastale s spontanim krianjem med oleastri in sortami v opuenih nasadih (Zohary in
Spiegel-Roy, 1975).
Zaradi neoviranega krianja med gojenimi, divjimi in podivjanimi oljkami je omogoan pretok genov, kar se
odraa v veliki genetski raznolikosti dananjih oljk.

Izvor oljke
Izvor: Blinji vzhod
tudije: mt in cpDNA

Ve obmoij izvora?

Na osnovi analiz sredozemskih sort, bi lahko oljko
razporedili v tri gencentre:
1. zahodno-sredozemsko obmoje (panija,
Portugalska in Maroko),
2. centralno-sredozemsko obmoje (Italija, Tunis in
Alir)
3. vzhodno-sredozemsko obmoje (Grcija, Turija
in Sirija)

36

2.10.2014

73

Taksonomska klasifikacija Olea europaea L.

37

2.10.2014

Botanina klasifikacija oljke (Olea europaea L.)

Druina Oleaceae, 25 rodov, 600 vrst
(pomembneji rodovi: Olea, Fraxinus, Jasminum, Forsythia, Syringa,
Ligustrum)
Klasifikacija oljk po Green in Wickens, 1989: Olea europaea kompleks,
- delitev glede na morfoloke karakteristike in geografsko distribucijo
6 podvrst:
europaea

europaea KULTIVIRANA
sylvestris DIVJA (oleaster)

Sredozemlje

maroccana
laperrinei
Olea europaea L.

cerasiformis

Maroko, Saharsko gorovje,

Kanarski otoki, Juna
Afrika, Kitajska

guanchica
cuspidata

Primer podivjane in kultivirane oljke

38

2.10.2014

39

2.10.2014

Divje oljke
Zohary in Spiegel-Roy, 1975: Delitev divjih oljk (sylvestris):
1) oleastri: sredozemski gozdovi, primarne nie, kjer ni
namensko gojenih oljk
2) podivjane - feral oblike: nastale s spontanim krianjem med
oleastri in sortami v opuenih nasadih
Podivjane oljke, Lun na Pagu

40

2.10.2014

Opueni srednjeveki nasadi oljke, jug Francije

Catherine Breton.

Oljke v gorovju Atlas, na nmv 1525, Maroko

Catherine Breton

41

2.10.2014

Zapuena oljna drevesa na sredozemski obali

(severna Katalonija, panija)
Catherine Breton

Divja oljka - znailnosti

Razirjenja v sredozemskih gozdovih

Populacija se zmanjuje zaradi poarov, krenja gozdov, civilizacije
Prilagojenja na teke okoliine kot so sue, nizke T, slana tla in revna tla s
hranili.
Grmiasta
ivljenjska doba ocenjena tudi na 1000 let
Viina 15 m, tevilne veje, lahko pokonne, poveene rasti, deblo sive
barve, veinoma gladkega lubja pri mladih rastlinah, ki pri starejih
postane hrapavo.
Listi so gladki, z gladkimi robovi, listna ploskev eliptina do suliasta,
zgornja listna ploskev zelena, spodnja razlinih sivih odtenkov
Cvetovi so beli, visei, tevilni, s 4 cvetnimi listi, veliine 2-4 mm.
Plod 5-7 mm irok, 10-15 mm dolg, ovalno-okrogle oblike.
Mezokarp najprej zelene barve, nato rno-rjave ob zrelosti.
Endokarp olesenel z enim semenom.

42

2.10.2014

Gojena oljka - znailnosti

Dosee lahko do 20 m viine

Izjemna regeneracijska sposobnost
Koreninski sistem do 1.2 m globine
Gosta kronja, kratki internodiji
Usnjati listi, debeli, nasproti nameeni, rastejo do dve leti, abscezija nastopi v
tretjem letu
Listne ree obdajajo trihomi, ki prepreujejo izhlapevanje med suo
Cvetni brsti nastanejo v pazduhah listov, brst nastane v tekoi rastni dobi in
postane viden v naslednjem letu, lahko ostanejo dormantni ve kot eno leto, ko se
tvorijo, razvijejo socvetje.
Vsako socvetje ima od 15 do 30 cvetov, odvisno od sorte
Cvet hermafroditen, lahko perfekten ali inperfekten (nima pestia)
Diferenciacija v cvetne brste prine novembra, cvet pa se zane razvijati marca
Na enem drevesu je lahko 500.000 cvetov; v plod pa se razvije le 1 2 % cvetov,
Trebljenje plodiev se zakljui 6 tednov po polnem cvetenju.

Partenokarpni plodovi pri oljki: e ne poznajo

pravega razloga, vendar obasno pride do
formacije teh plodov.
Oljni plod: endokarp, mezokarp, eksokarp
Endokarp otrdi 6 tednov po polnem cvetenju,
embrij dosee zrelost v septembru
Mesokarp poasi raste, z dozorevanjem
spremeni barvo iz zelene, rumene do temnih
barv (antociani)

43

2.10.2014

Gojene oljke: nastanek oljnih sort

Nastanek oljnih sort:
1. spontano krianje divjih in domesticiranih oljk
2. odbira superiornih genotipov (lovek)
3. prenaanje sort med dravami in prilagajanje genotipov na
pedoklimatske dejavnike okolja
Sorte so se ohranile skozi tisoletja zaradi:
izredne regeneracijske sposobnosti oljke (veno drevo)
enostavnega, vegetativnega razmnoevanja oljke
Kljub razpololjivosti selekcijskih postopkov je bilo z
lahtnjenjem vzgojenih le malo oljnih sort, glavni vzrok
je pomanjkanje raziskav na podroju dedovanja
pomembnejih lastnosti oljke.

Raznolikost oljnih sort in pomen

Neovirano krianje:
gojene, divje in
podivjane
oljke

Enostavno vegetativno
razmnoevanje

Selekcija v
geografsko loenih
centrih Sredzemlja

Raznolikost oljnih sort je velika

tevilo oljnih sort v svetu: 1200-2000

Poznavanje, vrednotenje in ohranjanje genetske raznolikosti

je pomembno za:
1) proizvodnjo regijsko tipinih oljnih olj,
2) prilagajanje pridelave ekolokim dejavnikom okolja
s pravilnim izborom sort

44

2.10.2014

Odnos med divjimi in gojenimi oljkami

Baldoni: veina sort je bila vnesena v osrednjo Italijo, sorte
iz Umbrije pa so nastale s selekcijo iz oleastrov.
Belaj: genetska struktura (gostota alelov glede na
geografsko distribucijo) ni tesno povezana med pravimi
oleastri in gojenimi sortami.
Hannachi: sorte se lahko deli na lokalne in tiste, ki so bile v
nek prostor vnesene iz Blinjega vzhoda in zahoda, pri tem
pa Tunizija in centralno Sredozemlje predstavljata vroo
toko za oljke in diverziteto oleastrov.
Breton: populacija oleastrov je nastala iz najmanj 11
ancestralnih populacij, ki so bile prisotne v Mediteranu po
ledeni dobi.

Refugiji populacij oljk:

1. vzhod (4): Turija, Ciper, Libanon, Izrael
2. Centralno Sredozemlje (4): severna Afrika,
otoki Sicilija, Sardinija, Korzika
3. zahodno Sredozemlje (3): kontinentalna
panija (2), juna Francija

45

2.10.2014

Figure 2 Distribution des polymorphismes de lADN mitochondrial (mitotypes) de

lolastre autour du Bassin mditerranen (Breton et al., 2006a).Figure 2. Distribution of
oleaster mitochondrial DNA polymorphisms (mitotypes) in the Mediterranean basin
(Breton et al., 2006a).Les ovales, selon leur taille, indiquent le nombre dindividus par
peuplement.

Oljni nasadi v okolica Bara, rna gora

46

2.10.2014

Oljni nasadi na Neretvi, Hrvaka

Oljni nasadi Maroko

47

2.10.2014

Divja oljka v puavi, Maroko

Obiranje oljk v Maroku

48

2.10.2014

Potaknjenci oljk, Maroko, oktober 2009

49