Nestrpnost 4

04
POROILO SKUPINE ZA SPREMLJANJE NESTRPNOSTI
04
9 771580 737006
04
ISSN 1580-7371
ovitek.indd 1
naslovna stran
Mladinin Proglas - drubeno angairan
oglas, s katerim opozarjajo na probleme sodobne drube. Priujoi oglas je
bil narejen za razpis na temo Romi.
Avtor: Lowe Avanta (Maja Hawlina, Marko Viduka, pela Dralar in Samo Cerovek)
14.9.2005, 17:27:36
04
04
9 771580 737006
04
ISSN 1580-7371
ovitek.indd 1
naslovna stran
Mladinin Proglas - drubeno angairan
oglas, s katerim opozarjajo na probleme sodobne drube. Priujoi oglas je
bil narejen za razpis na temo Romi.
Avtor: Lowe Avanta (Maja Hawlina, Marko Viduka, pela Dralar in Samo Cerovek)
14.9.2005, 17:27:36
prelom.indd 1
14.9.2005, 17:22:11
uvodnik
romi
JANEZ KREK
BRANKICA PETKOVI
PELA URH
SIMONA NIDAREC DEMAR
CIRIL OBERSTAR
akutno
VESNA LESKOEK
TATJANA GREIF
ALDO MILOHNI
BORIS VEZJAK
koncepti
JELKA ZORN
GORAZD KOVAI
MARTA GREGORI
iritev obzorij
GORAN . POTONIK
prelom.indd 2
14.9.2005, 17:22:12
vsebina
Zrcalo
Izvedbeni model izobraevanja romskih uencev za O Brljin
16
Romi naposled vkljueni v sistem javne radiotelevizije
Izkljuujoi mehanizmi vkljuevanja Romov
36
Korektne zlorabe politino korektnega diskurza o Romih?
Izkljuevalska socialna politika nove vlade

Odreitelji nacije
94
Mladoekonomisti proti kulturnikemu lobiju
52
82
1 06
Filozofija in oblast:
o sproenosti kot politinem programu prihodnje Slovenije
1 24
Oris slovenskega dravljanstva - od ius sanguinis k evropskemu apartheidu

Nezadostnost strpnosti
16 8
1 86
1 46
Enotnost skozi razlinost
Podreditev kot pogoj svobode
POROILO T. 04:
e ne bo priden, te bomo dali slovencem
UREDNIKA
sabina autor, roman kuhar
20 2
IZDAJATELJ
mirovni intitut
metelkova 6, si1000 ljubljana
e: info@mirovni-institut.si
<http://www.mirovni-institut.si>
ISSN
04
9
UREDNIKI ODBOR
ruica boki, duan rebolj, toma trplan
LEKTORICA
amelia kraigher
1580-7371
77158
737006
ZBIRKA
mediawatch
<http://mediawatch.ljudmila.org>
IZID KNJIGE JE OMOGOIL
open society institute
DESIGN
id studio
2005 MIROVNI INTITUT
TISK
peklaj stane s.p.
prelom.indd 3
14.9.2005, 17:22:13
04 poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti
uvodnik
ZRCALO
Ko so letos junija v Mladini objavili drubeno
angairan oglas, si v urednitvu Poroila skupine za
spremljanje nestrpnosti prav gotovo nismo mislili,
da bo proglas Ciganek sproil tak olno debato in dve kazenski ovadbi zaradi domnevnega irjenja nestrpnosti. Prepriani smo bili le v eno: da bo
Ciganek dobil svoje mesto na naslovnici etrte
tevilke Poroila, kjer v ospredje postavljamo obravnavo problemov Romov na podroju olstva, dostopa do medijev in medijskega diskurza, mehanizmov vkljuevanja in izkljuevanja ter politine
korektnosti.
Avtorji oglasa, ki so na Mladininem razpisu za
drubeno angairane oglase prejeli tretjo nagrado,
so pri kazanju ogledala drubi spretno obrnili ponarodelo gronjo, s katero stari straijo poredne otroke,
e da jih bodo vzeli Cigani, e ne bodo pridni. Plakat
je s tem, ko je ustvaril nov predsodek, pokazal na
njegovo neverjetno mo in z njo poskual hkrati senzibilizirati iro javnost. Odzivi so potrdili le prvo, nikakor pa ne drugega. Ponarodelo reklo in otroka pesmica sta postala aljiva in nestrpna ele sedaj, ko sta
naslavljala nekoga drugega. Tako subverziven obrat
nehote sproa nove asociacije, povezane z ljudskimi modrostmi. Recimo tisto o maki, ki ji stopi na
rep. Mar ta ravno tako ne ilustrira odziva na plakat?
In na primer dejstva, da so se na sporoilo plakata
najprej odzvali pri Slovenski nacionalni stranki, tisti
stranki, ki je v parlamentarno proceduro vloila zakon o Romih? Ta naj bi ukinil len ustave, ki govori
o posebnih pravicah Romov. Tukaj smo mi doma
in ne moremo dajati posebnih pravic prednikom Cigana Andreja, ki so ga 1691 v Kranju rablji obesili, je
zamisel sns ob pojasnilu, da je 970 Ciganov na
Dolenjsko prilo skupaj s kasarnami Jugoslovanske
ljudske armade, in pripombi, naj drugi poslanci Cigane vzamejo kar k sebi domov razloil njen prvak
Zmago Jelini.1 Tudi v Stranki slovenskega naroda,
prelom.indd 4
Joe Poglajn, Pravice Romov ostanejo, Delo, 26. 1. 2005.
14.9.2005, 17:22:13
ki je vloila kazensko ovadbo proti avtorjem oglasa,

trdijo, da je javno izpostaviti trditev, da je slovenski
narod slab in nivreden, irjenje narodnega oziroma
rasnega sovratva in nestrpnosti do Slovencev2 in
posredno tudi do Romov. Podobno meni Marko A, ki
je prav tako vloil kazensko ovadbo. Trdi, da je oglas
usmerjen proti njemu kot Slovencu, ki kot da nekaj
slabega hoem otrokom oziroma otroku, ki je predstavljen na plakatu.3
Tovrstni odzivi na plakat so e eden od tipinih
preobratov, na katere e ves as opozarjamo v Poroilih in jih analiziramo. Tisti, ki irijo predsodke in so
nestrpni, nestrpnosti obdolijo tiste, ki na nestrpnost
opozorijo. Vendar tega ne gre tako zlahka zavrei kot
neumnost. Ti oitki in izjave nenazadnje kaejo na to,
da se v javnem diskurzu v koncepte strpnosti in nestrpnosti lahko vpisuje tako reko vse, zato so razprave o nestrpnosti in njene analize e kako pomembne
in potrebne.
V etrti tevilki Poroila skupine za spremljanje
nestrpnosti so poleg e omenjenega tematskega
sklopa o Romih v sklopu Akutno zbrane tiri analize nestrpnih praks in diskurzov, ki so zaznamovali
leto od izida prejnje tevilke: izkljuevalna socialna
politika in diskurz trenutne vladne koalicije, zakon o
registraciji istospolnih partnerskih zvez in nestrpen
diskurz, ki se vzpostavlja v odnosu do kulture, e posebej manjinske in alternativne. lanki, zbrani v sklopih Koncepti in iritev obzorij, pa tokrat irijo osnovni
namen publikacije. Z njo ne elimo zgolj opozarjati
na diskriminatorne prakse in jih analizirati, pa pa
koncepte nestrpnosti, tolerance, sovratva, diskriminacije, izkljuevanja, identitet in razmerij moi tudi
teoretsko prevpraati.
Sinia Gai, Plakatna afera, drugi, Mladina, 8. 8. 2005.
Sinia Gai, Ualjena substanca, Mladina, 1. 8. 2005.
prelom.indd 5
14.9.2005, 17:22:14
E
JAN
EK
Z KR
romi
Izvedbeni
izobraevanja
uencev za
na
zofijo
a filo
i
z
t
a
n
lj
b n
oce
e v Lju ze
a je d
iverz
r
pevk
e
n
is
iv
U
r
i
n
p
r
rU
ltet
Avto
arKope
i faku
lteti
e ukv
gok
lno s
i faku
Peda
a
k
v
o
o
nimi
isk
dag
oliti
. Raz
in Pe
i in p
skem
r
iloim
o
n
k
im
ti
e i f
na Pr
ovov
mze
e
n
s
v
v
je pa
d
ce
vzgo
ja pre ji toleran
zofije
o
n
jnih
il
a
o
f
g
a
z
v
oju
vpr
ot in
anja,
podr
n
d
a
e
n
r
a ev
v
zofiji,
izobr
njem
a
a
g
v
e
e
v edu Model, s katerim smo pristali na nestrpnost,
sk
u
itev
vljan
s pro
.
kih re
njain
, dra
s
a
v
n
o
m
z
t
e bo tako ostalo, najverjetneje tudi na olsko neuspenost.
e
t
ep
vanja
konc
sti, sis
je
o
n
n
e
r
c
i
o
,
ltu
.s
s
u
ih
e
k
m
ve
.arn
siste
uest
skih
k@g
kacij
z.kre
e
n
a
e: j
javne
Interpretacije izobraevalnega modela
romskih uencev
za O Brljin
Ljubljana/Novo mesto, 05. aprila
(STA) Predlog izvedbenega modela
vzgojno-izobraevalnega dela v O
Brljin upoteva obstojee zakonske
reitve, okvir nacionalnega kurikula
in lokalne okoliine, v katerih ola
deluje. Prav te, do sedaj premalo
upotevane lokalne okoliine, so
olo navedle k pripravi predloga
izvedbenega kurikula, s katerim elijo zagotoviti uinkoviteje vkljuevanje vseh otrok v sistem vzgoje in
izobraevanja ter s tem zagotoviti
ustrezne pogoje za kakovostno izvajanje vzgojno-izobraevalnega
dela za vse uence, navajajo na olskem ministrstvu v predlogu modela, ki bi ga O Brljin morala uvajati e v ponedeljek, pa ga tudi danes
prelom.indd 6
Po preliminarnih rezultatih raziskave, v kateri smo na Pedagoki fakulteti Univerze v Ljubljani primerjali dejavnike (ne)uspenosti izobraevanja romskih uencev na Dolenjskem in v Prekmurju,
je v preteklih desetletjih ena od razlik pri izobraevanju romskih
uencev na teh dveh podrojih izhajala tudi iz samega odnosa, ki ga
imajo ole, uitelji in okolje nasploh do nesporazumov, nasprotij in
teav, ki jih povzroajo kulturne in socialne razlike med romskim in
veinskim prebivalstvom. Lahko sklepamo, da so se zato pojavljale
tudi razlike v pristopih, kako so ole te teave poskuale reevati.
Vzemimo primer odsotnosti od pouka. V raziskavi smo ugotovili, da uitelji na Dolenjskem med razlogi za neuspenost romskih uencev pri olskem delu na prvo mesto postavljajo odsotnost
romskih uencev od pouka.1 Lahko reemo, da se je odsotnost v
preteklosti pojavljala tudi v Prekmurju. Problem so ole v Prekmurju
reevale tudi tako, da je bila doloena oseba iz ole zadolena, da
preveri razlog odsotnosti uenca na njegovem domu takoj, ko je
uenec(ka) umanjkal(a). V primeru, da ni bilo upravienega razloga
za odsotnost, je uenca pripeljala v olo. Sedaj to ni ve potrebno,
saj so se po desetletjih neposrednega dela z romsko skupnostjo
pokazali tudi rezultati.
Angairanost, ki je potrebna, da se kulturni vzorec spremeni,
presega obiajno olsko delo, vendar je dolgorono opisana neposredna skrb najbolj uinkovit pristop. Zakaj? Odsotnost od pouka,
14.9.2005, 17:22:14
model
romskih
O Brljin
ki jo omenjamo kot primer, je posledica kulturnih razlik, ki jih olsko
delo ne more tolerirati. Ob tem, da je romskim uencem potrebno
zagotoviti tiste posebne kulturne pravice, ki jim pripadajo (denimo
monost, da se uijo romski jezik tudi v javni oli itd.), zagotavljanje
individualnih pravic vsakega otroka do izobraevanja in obenem
uspena integracija v veinsko kulturo zahteva prilagajanje ali
spreminjanje tistih vzorcev in navad, ki so pogoj uspenega dela v
oli. V nasprotnem primeru otrokom zagotavljamo njihove individualne pravice do izobraevanja formalno, ne pa tudi dejansko.2
Finanne spodbude, s katerimi je, dokler obstojijo, mogoe bras
1
prelom.indd 7
Uitelji so na tiristopenjski ocenjevalni lestvici ocenjevali pomembnost posameznih razlogov za neuspenost romskih uencev pri olskem delu, pri emer je ocena 1
oznaevala nepomemben razlog, ocena 4 pa zelo pomemben razlog. Med razlogi za neuspenost romskih uencev pri olskem delu so po mnenju uiteljev
najpomembneji (1) pogosta odsotnost romskih uencev od pouka (95. centil),
(2) pomanjkljivo znanje slovenskega jezika (93. centil), (3) slabe delovne navade
romskih uencev (88. centil) in (4) nevkljuenost romskih otrok v institucije
predolske vzgoje (87. centil). Pri razlogih, ki jih uitelji postavljajo na prva tiri
mesta, ima pomemben ali celo odloujoi vpliv razlika v kulturi. Vendar to ne
pomeni, da ola (vasih skupaj z drugimi institucijami drave) ne more povratno
vplivati, da bi se kulturni vzorci, ki jih integracija v drubo zahteva, postopoma
ne spremenili (prim. Krek, Vogrinc 2005).
Ta argumentacija pred pravico romske skupnosti, da ohranja svoje specifine
kulturne vzorce, postavi individualno pravico otroka do izobraevanja, kar
seveda s stalia vekulturalizma in pravic skupnosti ni enoznano. Ve o tem
glej Kova ebart, Krek 2003 in Krek 2005.
ne, e da imajo otroci na urniku le

vzgojne predmete, pri katerih pa ni
predvideno loevanje. V sredo se bo
olski minister Milan Zver predvidoma ob 16. uri v vrtcu Pikapolonica v
romskem naselju Brezje sreal s stari
romskih otrok ole in jim podrobneje
predstavil model.
O Brljin je posebnosti didaktinih in metodinih pristopov, ki
jih zahteva delo z uenci, vkljuenimi v to olo, v preteklosti poskuala
realizirati z oblikovanjem posebnih
oddelkov in nato z oblikovanjem
razlinih drugih oblik organiziranja vzgojno-izobraevalnega dela.
Tovrstne oblike organiziranja niso
bile dovolj za zadostno prilagajanje
metodike in didaktike dela potrebam
skupine uencev, ki niso dosegali niti
minimalnih standardov znanja (tudi
zaradi nezadostnega znanja slovenskega jezika), zato so npr. uenci
Romi zapuali osnovno olo z dokonanimi le nekaj razredi osnovne
ole, navajajo na olskem ministrstvu
med utemeljitvami predloga modela. Predlagani izvedbeni model se bo
v oli izvajal kot poskus, kar pomeni stalno spremljanje in evalvacijo
izvedbenega kurikula.
Predlagani izvedbeni model je
zaasen, treba ga je nujno preizkusiti oz. nujno opredeliti kot izvajanje novosti pri vzgojno-izobraevalnem delu (zavod za olstvo ga mora
spremljati in evalvirati). Temelji na
ohranjanju oddelkov in oblikovanju
unih skupin, kjer je to za zagotavljanje kakovosti pouka nujno, ter
fleksibilni organizaciji pouka, navajajo na olskem ministrstvu, ki
so model pripravili v sodelovanju z
omenjenim zavodom.
Model temelji na ohranjanju obstojeih oddelkov. Oblikujejo pa se une
skupine pri predmetih, kjer je jezikovno znanje nujno za uspeno napredovanje. Pri vzgojnih predmetih,
kot so npr. port, glasba, dravljanska vzgoja in etika, bodo vsi uenci
14.9.2005, 17:22:15
skupaj v matinem oddelku. Organizacija pouka je fleksibilna.

Zakon o osnovni oli v 37. lenu
predvideva, da so uenci enega ali
ve razredov ali oddelkov pri vzgojno-izobraevalnem delu lahko razporejeni v une skupine, standarde in
normative za oblikovanje oddelkov
in unih skupin pa doloi minister.
Hkrati 40. len tega zakona doloa
razline oblike diferenciacije. Tako
omogoa, da v prvem, drugem in
tretjem razredu uitelj pri pouku diferencira delo z uenci glede na njihove zmonosti (notranja diferenciacija). V etrtem, petem, estem in
sedmem razredu se delo pri pouku
organizira kot temeljni in nivojski
pouk, pri emer se lahko nivojski
pouk organizira le pri matematiki,
slovenini in tujem jeziku, in sicer
najve v obsegu ene etrtine ur, namenjenih tem predmetom (fleksibilna diferenciacija). Organizirani
nivojski pouk poteka na dveh ali
ve ravneh zahtevnosti. V osmem
in devetem razredu pri slovenskem
jeziku, matematiki in tujem jeziku
poteka nivojski pouk (zunanja diferenciacija).
Izvedbeni model tako upoteva
razline oblike organiziranja vzgojno-izobraevalnega dela, in sicer
kot une skupine in kot razline oblike diferenciacije, ki jih predvideva
zakon o osnovni oli. Zakon v 31.
lenu predvideva, da ola z letnim
delovnim nartom med drugim podrobneje doloi vsebino, obseg in
razporeditev vzgojno-izobraevalnega dela, e navajajo na olskem
ministrstvu.
Od uvajanja modela na olskem
ministrstvu priakujejo, da bo kakovost pouka vseh uencev bolja, da
bodo uenci Romi izboljali znanje
slovenskega jezika. Priakujejo e bolj
prilagojene metode in oblike vzgojnoizobraevalnega dela, ki bo z manjim
tevilom uencev laje, poleg tega pa
naj bi uvajanje romskih pomonikov
izboljalo prisotnost pri pouku in kre-
prelom.indd 8
veino romskih starev prepriati, da poiljajo svoje otroke v

olo, imajo vsaj dva negativna uinka: celo v primeru, da bi bilo
mogoe ta izplaila vzpostaviti zakonito, bi to dodatno negativno
uinkovalo pri veinskem prebivalstvu, ki poilja svoje otroke v
olo brez finannih vzpodbud. Predvsem pa tako ne prepriamo
romskih starev, da je otroke potrebno poiljati v olo, ker potrebujejo izobrazbo, ravno obratno. A le njihovo lastno preprianje
lahko dolgorono gledano zagotovi, da se bo odsotnost od pouka
zmanjala, saj se s tem spreminja kulturni vzorec. e bi v tem uspeli
tudi na Dolenjskem, bi odpravili po preprianju uiteljev prvi razlog
olske neuspenosti, katerega posledica je nemonost enakopravne
integracije v veinsko kulturo.
Mnoge ole na podroju Dolenjske so v zadnjih letih nekatere
spodbujene s projektom Pedagokega intituta, ki ga je vodila T.
Vonta, nekatere pa seveda e precej prej, tako da je sedaj poloaj
vsaj zadovoljiv priele z inkluzivnimi pristopi aktivno reevati
teave pri izobraevanju romskih uencev. V to jih je leta 2004 sistemsko usmerila tudi Strategija vzgoje in izobraevanja Romov v
Republiki Sloveniji (2004). Letos (2005) pa je prilo do dogodka, ki
bo ta proces morda zopet obrnil v drugo smer.
Namre, v zaetku leta 2005 so stari veinskega slovenskega
prebivalstva, ki imajo svoje otroke v O Brljin v Novem mestu,
sproili spor s predlogom, da bi romske uence razporedili tudi po
drugih olah v tem mestu. Kot razlog so navajali slabo kakovost pouka zaradi velikega tevila romskih uencev na tej oli. Ta legitimni
razlog pa je umeen v zapleten kulturni in morda tudi politini
kontekst. V ozadju pobude so nemara tudi obutki resentimenta, ki
jih goji vsaj del veinskega prebivalstva do Romov, morda pa preko
starev tudi politini motivi od volitev leta 2004 vodilne vladne
stranke (SDS), ki je pred volitvami svojo politino priljubljenost v
precejnji meri gradila na tem, da je dajala legitimnost nestrpnosti
(najbolj razvpit je primer t. i. izbrisanih). Temu razseljevanju po
drugih olah so se uprli stari romskih uencev. V tako nastalem
sporu je minister za olstvo3 posredoval in iskal reitev nastalih nasprotij in napetosti. Predlagal je t. i. izvedbeni model izobraevanja
romskih uencev v O Brljin, ki, na kratko reeno, pri predmetih
slovenski jezik, matematika in spoznavanje okolja dejansko louje
romske in neromske uence e od prvega razreda osnovne ole naprej (v starosti est let), v nadaljnjih letih olanja pa tudi pri drugih
tovrstnih predmetih, kolikor uenci slovenskega jezika ne obvla-
Za popolnejo sliko naj e navedemo, da minister prav tako prihaja iz SDS kot
najveje vladne stranke.
14.9.2005, 17:22:16
dajo. Ni verjetno, da bi uenci s slovenskim maternim jezikom, pa

tudi drugi, ki slovenino govorijo kot sporazumevalni jezik e pred
vstopom v osnovno olo, slovenski jezik obvladali tako slabo, da bi
bili zaradi neznanja jezika uvreni v isto skupino kot tisti romski
uenci, ki so pred vstopom v olo govorili le romski jezik. Zato ta
model dejansko uvaja loevanje romskih in neromskih uencev,
ali drugae reeno, etnino oziroma rasno segregacijo. Model bo
sicer natanneje opisan kasneje. Predlogu so se romski stari najprej
uprli, po odlonem preprievanju, ki so ga organizirale olske oblasti, pa so nazadnje popustili in pristali na izvajanje predlaganega
izobraevalnega modela.
Da bi lahko pokazali, zakaj ta reitev ni priporoljiva, moramo
najprej pojasniti, do kaknih premikov je prilo v izobraevanju
romskih uencev na sistemski ravni v nekaj zadnjih letih.
NI TI SEPA R A C I J A N I T I A S I M I L A C I J A ,
MARVE I N T E G R A C I J A
Slovenija e vrsto let (temu lahko sledimo ve desetletij nazaj)
namenja dodatna finanna sredstva za individualno ali skupinsko
delo z romskimi otroki v olskem procesu, zagotavlja manje tevilo
uencev v oddelkih z romskimi uenci, velikokrat je dodatno financirala prehrano, ubenike, ekskurzije ipd. To je izobraevalna politika
kompenzacijskih programov, katerih razlog je trenutni neugodni
socialni poloaj. Zato trajajo le toliko asa, dokler obstaja primanjkljaj, ki ga poskuajo odpravljati. Neustreznost taknega pristopa
k izobraevanju romskih uencev je bila v tem, da med razlogi zapostavljenosti ni prepoznala elementov KULTURNE IDENTITETE
romskih uencev. Drava je ravnala, kot da vzroki za neuspenost
pri integraciji v veinsko kulturo izhajajo le iz njihovega socialnega
poloaja in da niso pogojeni tudi s kulturnimi razlikami.
e v letu 2003 smo zato lahko o uradni izobraevalni politiki
v Sloveniji rekli, da je bila napaka doslejnje slovenske uradne
edukacijske politike, katere cilj je integracija Romov, v tem, da je
(bila) ta politika dejansko bolj ali manj neuspela politika asimilacije,
brez upotevanja specifinosti, ki jih zahteva vekulturnost.4 Ker
pa je bila to velikokrat neuspena asimilacija, kar je v oli pomenilo,
da uenec ni napredoval v vije razrede, je bil dejanski rezultat (e
ne tudi kar odkrit ali slabo prikrit pristop) segregacija (loevanje)
romskih uencev. Drava torej romskim uencem ni zagotovila prav
prelom.indd 9
pitev zavesti, da je znanje (ola) vrednota. Za izvajanje projekta potrebuje

O Brljin e dodatne tiri uitelje in
tri romske pomonike.
Ob tem modelu naj bi bile izvedene e aktivnosti, ki sodijo v okvir dolgoronih ukrepov, kot so
zgodnje vkljuevanje v predolsko
vzgojo, zgodnje uenje slovenskega
jezika, sistemsko vkljuevanje romskih pomonikov, priprava izbirnega predmeta Romska kultura, izdelava romskega slovarja - normiranje
romskega jezika, izvajanje projektov
vladnih in nevladnih organizacij ter
priprava prironikov in druge literature za delo z uenci itd.
Omenjeni model je bil pripravljen
na olskem ministrstvu marca kmalu zatem, ko so stari zagrozili, da
svojih otrok ne bodo poiljali v olo,
vendar so si premislili zaradi napovedanega obiska ministra. Zver jih
je seznanil, da bodo pripravili nov
model vzgojno-izobraevalnega
dela. Ko naj bi v ponedeljek zaeli
izvajati model, ki so ga na ministrstvu e vekrat dopolnjevali, so romski otroci ostali doma. Danes so odli
v olo, modela pa na oli niso izvajali,
ker so bili na urniku le vzgojni predmeti, pri katerih se uenci ne bi loevali. Sicer pa naj bi v sredo uenci O
Brljin imeli portni dan.
V O Brljin je trenutno 626 vseh
uencev, od tega je Romov 86.
Mojca Kova ebart, Janez Krek, Romi v Sloveniji: vpraanja izobraevanja,

multikulturalizma in integracije, Sodobna pedagogika 54, 1, (2003): 34-35.
14.9.2005, 17:22:17
10
Roma in Slovenia
School Boycott
4/4/2005
The parents of 86 Roma (Gypsy)
children in Slovenia are keeping
them away from school in protest at
moves to segregate them from ethnic Slovene children. The boycott began on Monday at Brsljin school in
the southern town of Novo Mesto,
on the first day of segregation. The
row erupted a month ago when nonRoma parents complained of bullying by Roma boys at the school. The
education ministry suggested segregation after the two sides failed to
reach an agreement. Some 400 Slovene parents have signed an appeal
for the Roma children to be dispersed
to schools throughout the town. Instead of our children learning, they
had to make sure that there was order
among Roma children in the school.
Their rights to learn were violated,
said one parent, Niko Padevski. A
Roma official on the city council,
Zoran Tasic, rejected the segregation
idea, calling it humiliating. Roma
form less than 1% of Slovenias population of two million.
BBC News <http://news.bbc.co.uk>
posebnih skupinskih kulturnih pravic, ki jih je drava dolna zagotoviti po Okvirni konvenciji za varstvo narodnih manjin (1995/1998)
ni pripravila ukrepov in sistemskih reitev, ki bi pripadnikom
romske etnine skupine zagotovili, da ohranjajo in razvijajo svojo
kulturo ter ohranjajo bistvene sestavine svoje identitete vero, jezik,
tradicijo in kulturno dediino v oli. Po sprejetju Strategije vzgoje
in izobraevanja Romov v Republiki Sloveniji (Strategija ... 2004) v letu
2004 se je to spremenilo.
Kaj prej opisani asimilacijski pristop pomeni za posameznega
romskega uenca? Ko romski otrok, ki prihaja iz neasimilirane druine, vstopi bodisi v vrtec bodisi v osnovno olo, ki ni prilagojena na
to, da sprejema otroke, ki prihajajo iz romskega kulturnega okolja,
se znajde v njemu tuji instituciji, na katero ga dotedanje ivljenje v
druini ni pripravljalo. To zadeva tako jezik kot ivljenjske navade
in vzorce obnaanja. Obstajajo sicer asimilirana romska okolja ali
druine, kjer ne govorijo ve romskega jezika in privzemajo vzorce
veinske kulture. Vendar veino romskih druin opredeljuje vsaj to,
da uporabljajo romski jezik. Doloen del romskih uencev ob vstopu
v osnovno olo torej ne razume jezika, katerega uporabo zahteva
vkljuitev v uni proces. Precej teav jim povzroajo tudi kulturno
specifine za veinsko kulturo sicer splono sprejete navade in
vzorci ravnanj, ki jih romski uenci pred vstopom v vrtec ali olo
velikokrat ne osvojijo.
Kot smo e prej omenili, je s stalia ohranjanja romske identitete lahko sporno to, da obvladovanje funkcionalnih rekvizitov
veinske kulture implicira spremembe v nekaterih za romsko
kulturo znailnih vzorcih obnaanja, navad itd., kar pomeni, da
posega v identiteto na zelo temeljni ravni.5 A tam, kjer funkcionalnost in pravice posameznega otroka zahtevajo obvladovanje
nekaterih vzorcev miljenja in ravnanj, ki jih terjata tako olska
institucija kot veinska kultura, jim olski sistem mora omogoiti
obvladanje teh obih drubenih zahtev (ki so seveda prav tako
kulturno specifine).
Osnovna ola je pred spremembami, ki jih uveljavlja Strategija,
romske uence postavljala pred alternativo: e so eleli biti v oli
uspeni, so se morali v vsem prilagoditi veini: v jeziku, v navadah,
v zunanjem izgledu, tako da jih soolci niti niso ve prepoznavali
kot Rome (drugae reeno, morali so se asimilirati); e pa v tem
niso uspeli, so bili tako ali drugae izloeni iz obiajnega unega
procesa, in to ne le na ravni znanja, marve velikokrat tudi z odnosom veine do njih.
5
prelom.indd 10
Ibid.: 36.
14.9.2005, 17:22:17
Strategija je bila sprejeta prav zato, da bi v Sloveniji pouk v javnih vrtcih in olah zasnovali drugae, da bi odpravili po eni strani
prikrito politiko asimilacije in po drugi strani prikrite (ponekod tudi
odkrite) oblike segregacije ter oboje nadomestili s pristopi, katerih
rezultat naj bi bil integracija romskih uencev v veinsko kulturo,
pri emer bi tudi vrtec in ola priela podpirati ohranjanje romskega
jezika in kulture in podporo romski kulturi pozitivno vkljuila v
svoj kurikulum. Kar zadeva privzemanje delovnih navad in vzorcev obnaanja veinske kulture, ki jih zahteva tudi olsko delo, pa
tudi uresnievanje Strategije predpostavlja, da ole z neposrednim
delom s stari in romsko skupnostjo e ve storijo za to, da bi se tem
zahtevam romski uenci in druine prilagodili. Poglejmo nekoliko
podrobneje, kakne reitve je prinesla Strategija.
STRATEGI J A V Z G O J E I N I Z O B R A E V A N J A R O M O V
V REPUBLI K I S L O V E N I J I ( 2 0 0 4 )
Temeljni premik, ki ga je prinesla strategija, je torej v tem, da je
prejnjo prikrito, a neuspeno asimilacijo uence smo vkljuevali
v olski sistem brez zadostnih prilagoditev, ki bi upotevale jezikovno-kulturne razlike, s priakovanjem, da bodo nekako uspeli
privzeti jezik in vzorce veinske kulture, kar pa ni rodilo uspeha
, zamenjala integracija, ki jezikovno-kulturne razlike vkljuuje v
zasnovo izobraevanja romskih uencev.
Strategija predlaga zgodnje vkljuevanje romskih otrok v predolsko vzgojo v vrtcih vsaj dve leti pred prietkom osnovne ole,
torej najpozneje s tirimi leti, predvsem z namenom, da bi se romski
otroci im prej prieli organizirano uiti slovenskega in romskega
jezika ter da bi se prieli socializirati v vzgojno-izobraevalni instituciji, ki posreduje izkunje in vzorce, ki otroku omogoajo laji
vstop in vkljuevanje v osnovno olo.
Novost pri organizaciji pouka v osnovni oli je, da je strategija
odpravila prejnje oblike segregacije s tem, da je naloila integracijo
romskih uencev v heterogeno sestavljene oddelke in da dopua
uporabo le zakonsko predpisanih oblik individualizacije, notranje
(1.3. razred) in fleksibilne (4.7. razred) diferenciacije ter nivojskega pouka (8. in 9. razred). To med drugim pomeni, da mora pouk
v prvem triletju potekati izkljuno v oddelku in da ni dopustno
oblikovanje trajnih homogeniziranih skupin uencev na podlagi
znanja ali kakrnihkoli drugih kriterijev. Strategija pri pojasnjevanju problemov in reitev tudi opozarja: Oblike integracije, pri
katerih se romski in slovenski otroci zdruujejo pri portni, likovni
ali glasbeni vzgoji, dejansko e bolj segregirajo, ker loujejo uence
prelom.indd 11
11
Pismo ministru za
olstvo
Izvedbeni model, ki ga je za O
Brljin pripravilo Ministrstvo za olstvo in port, je v nasprotju s stroko
in z zakonom
Ministrstvo za olstvo in port je na
svoji spletni strani objavilo Predlog izvedbenega modela vzgojno-izobraevalnega dela O Brljin. V tem besedilu ministrstvo med drugim zapie:
Model temelji na ohranjanju obstojeih oddelkov. Oblikujejo pa se une
skupine pri predmetih, kjer je jezikovno znanje nujno za uspeno napredovanje. Pri predmetih, kot so na primer
port, glasba, dravljanska vzgoja in
etika , bodo vsi uenci skupaj v matinem oddelku. Organizacija pouka
je fleksibilna.
Kljub temu, da naj bi obstojei model ohranjal obstojee oddelke, zgornjega zapisa in tudi sicernjih izjav
olskih oblasti ni mogoe razumeti
drugae, kot da pri nekaterih predmetih (ministrstvo jih opredeli kot
tiste, pri katerih je jezikovno znanje
nujno za napredovanje!?) louje uence glede na jezikovno znanje in jih izloa iz matinega oddelka.
V kolikor je tako, moramo zaradi
zaite pravic vseh otrok in enakih
izobraevalnih monosti sedanjih in
naslednjih generacij uencev povedati, da je t. i. izvedbeni model vzgojno-izobraevalnega dela, ki ga je pripravila olska oblast za O Brljin, v
nasprotju z obstojeim Zakonom o
osnovni oli. V nasprotju z zakonom
bi bilo tudi, v kolikor bi po tem modelu delili uence izkljuno glede na
razlike v jezikovnem ali drugem znanju. Znanje je v tem primeru izgovor
za oblikovanje loenih unih skupin,
za izredno zgodnjo delno zunanjo diferenciacijo, kar v primeru osnovne
ole Brljin lahko vodi v segregiranje
romskih uencev, nasploh pa v segre-
14.9.2005, 17:22:18
12
giranje uencev, ki prihajajo iz socialno manj spodbudnega okolja.

Ne minister, ne javni zavod, ne
ravnatelj z ministrovim soglasjem ali
celo po njegovem navodilu, ne morejo oblikovati unih skupin uencev
v nasprotju s 40. lenom Zakona o
osnovni oli.
Ta jasno doloa, da v prvih treh
razredih lahko poteka le notranja
diferenciacija, da torej pouk poteka samo znotraj oddelka, da je od
etrtega do osmega razreda mogoe loiti otroke glede na zmonosti
oz. znanje v skupine pri matematiki, slovenini in tujem jeziku, a le za
25% ur. Samo v osmem in devetem
razredu poteka pri teh treh predmetih loevanje glede na znanje v celotnem obsegu ur. Ta len poleg dovoljenih oblik s svojo dikcijo (ker pri
natevanju oblik ne uporablja besed
zlasti, na primer, denimo ..., ampak
nateva oblike izrpno in dokonno)
doloi, da drugi naini diferenciranja
niso dovoljeni.
To, da v 37. lenu Zakona o osnovni oli pie: Uenci enega ali ve razredov ali oddelkov so pri vzgojnoizobraevalnem delu lahko razporejeni v une skupine, standarde in
normative za oblikovanje oddelkov
in unih skupin doloi minister, namre ne pomeni, da je oblikovanje
oddelkov in unih skupin dovoljeno
v nasprotju s 40. lenom zakona ali
drugimi zakonskimi dolobami.
Minister nima pristojnosti, da bi
uvedel poskus (kot ga opredeljujeta
Zakon o organizaciji in financiranju
vzgoje in izobraevanja in Pravilnik
o posodabljanju vzgojno-izobraevalnega dela), ki bi se priel izvajati
celo sredi olskega leta, mimo Strokovnega sveta za splono izobraevanje, in preverjati nekaj, kar zakon
izrecno prepoveduje.
Ministrstvo morda zato navaja,
da bo poskusno izvajanje modela
potekalo v skladu z doloili 3. alineje 1. lena Pravilnika o posodabljanju
vzgojno-izobraevalnega dela, ven-
prelom.indd 12
pri kljunih podrojih (jezik, matematika, druba ). S tem vsem

sporoajo, da romski uenci na teh pomembnih podrojih olskega
dela niso enakovredni.
V osnovno olo naj bi uvedli izbirni (fakultativni) predmet
romskega jezika, obenem pa bi spremenili oziroma prilagodili
pouevanje slovenskega jezika za romske uence s poudarkom
na zaetnem opismenjevanju in opismenjevanju v vijih razredih
ter na druganem pouevanju slovenskega jezika kot za romske
uence tujega jezika. Ve pozornosti bi tudi namenili identifikaciji
ciljev oziroma standardov znanja v unih nartih, ki se doseejo z
vsebinami romske kulture, zgodovine in identitete. Vse to pa seveda zahteva vsaj ohranjanje razlinih oblik dodatne une pomoi
dodatne uitelje, ohranitev zdaj veljavnih normativov, e naprej
finanna podpora ministrstva.
Kot pomo pri olskem delu Strategija uvaja romskega pomonika, ki lahko sodeluje v razredu in pomaga pri odpravljanju teav
z neznanjem slovenskega jezika, ki otrokom pomaga prebroditi
ustveno in jezikovno bariero in predstavlja most med vrtcem oziroma olo ter romsko skupnostjo.
Pomemben element izboljevanja je tudi stalno strokovno izpopolnjevanje in doizobraevalni programi za strokovne delavce.
Novost je tudi vzpostavljanje zaupanja v olo in odpravljanje
predsodkov na podlagi posebnega narta ole, s katerim doloijo
aktivnosti komuniciranja in sodelovanja s stari otrok Romov, in
nart zaznavanja in kontinuiranega odpravljanja stereotipov in
predsodkov, ki se pri veinski populaciji pojavljajo v razmerju do
uencev Romov.
Strategija tudi opozarja, da romski uenci kot etnina skupina
niso uenci s posebnimi potrebami (ueneva olska neuspenost,
ki izvira iz neznanja jezika ali specifinosti romske kulture, ne more
biti osnova za usmerjanje otrok v programe z nijim izobrazbenim
standardom).
Posebna pozornost pa je namenjena izobraevanju odraslih
Romov za dvigovanje izobrazbene ravni in razvoj delovne sile,
razvijanju svetovalnih sredi oziroma omreja v okoljih, kjer ivijo
Romi, in institutu romskega koordinatorja, posebnim normativom
in standardom za programe, v katere so vkljueni odrasli Romi,
zagotovitvi sredstev za monost brezplane udelebe v programih
in brezplane une pomoi.
14.9.2005, 17:22:18
ZAKAJ JE I Z O B R A E V A L N I M O D E L
ZA O BR L J I N T A K O S P O R E N ?
To ni primerno mesto za podrobno analizo vseh implikacij
in posledic, ki jih ima reitev, katere temeljni princip je loevanje
romskih in neromskih uencev, pa eprav na osnovi (ne)znanja
(jezika). Na kratko: reitev je neustrezna najprej zato, ker je z njo
aktualna olska oblast pristala na prikrito nestrpnost do Romov pri
delu veinskega prebivalstva in ta negativni odnos e s svoje strani
legitimirala ter prenesla v izobraevalni model. etudi lahko oblike
loenega izobraevanja romskih uencev v posebej sestavljenih skupinah romskih uencev v preteklosti zasledimo tudi v Prekmurju,
razlog za formiranje teh skupin v teh primerih ni bil resentiment,
ki bi ga okolje preneslo v olo in z njim vplivalo na olske oblike
dela, marve prizadevanje ol za bolj kakovostno izvajanje pouka.
Te reitve zato niso imele enakega simbolnega uinka popuanja
nestrpnosti. olsko delo je bilo v vzgojnih pristopih in v oblikovanju olske klime vendarle lahko in verjamemo, da je tudi bilo,
vsaj glede na rezultate vkljuevalno. Brez ustreznega odnosa do
romskih uencev ni realno priakovati, da bi se lahko uni rezultati veine tistih romskih uencev, ki imajo sedaj velike probleme
z vkljuevanjem v olsko delo zaradi neznanja slovenskega jezika
(kot pogoja za uspenost pri ostalih predmetih) in zaradi odnosa do
njih, bistveno izboljali. Izobraevalni model za O Brljin pa se s
problemom odnosa veinskega prebivalstva do Romov in obratno,
odnosa Romov do veinskega prebivalstva, ki ga prinaa v olo,
ne spopade, marve ga reuje tako, da louje romske in druge
uence. e so uenci loeni, ni razloga za nestrpnost drugega
proti drugemu v oli toda obenem se lahko ohranjajo tudi obstojea preprianja in odnos do nasprotne skupine pri obeh skupinah
uencev (in konno tudi pri starih), ker do spopada nasprotij, tam
pa, kjer so, in spreminjanja vrednotnih vzorcev, sploh ne pride, ali
vsaj v veliko manji meri, kot bi bilo potrebno, da bi se naslednje
generacije romskih otrok integrirale v veinsko kulturo, in da bi bili
Romi pri veini bolje sprejeti, kot so sedaj.
Nadalje, uenci so loeni pri predmetih, pri katerih je obvladanje sporazumevalnega slovenskega jezika najpomembneje, to loevanje pa model, kot je bil najavljen, uvaja preko celotne vertikale!
Ta reitev ima daljnosene uinke, ki so povezani tudi z usvajanjem
znanja. etudi bi loevali uence res zgolj zaradi razlik v znanju,
in e so dejansko v eni skupini le romski uenci, s tem ko jih pri
teh temeljnih predmetih kurikula loimo, uencem veinskega prebivalstva sporoamo, da njim romski uenci na teh podrojih niso
prelom.indd 13
13
dar to ni mogoe. Najprej zato, ker

bi moral biti v tem primeru celotni
postopek za izbor novosti, vkljuno z obvestilom o izboru, zakljuen
najkasneje tri mesece pred prietkom
olskega leta, v katerem se zane uvajati, kar seveda ni bilo storjeno. Predvsem pa bi bilo tako sklicevanje na
pravilnik mogoe le, e bi izvedeni
model za O Brljin predstavljal novost, ki s sistemskega vidika ne posega v javno-veljavni program oziroma pravice udeleencev izobraevanja. Temu pa v tem primeru ni tako.
Model je v nasprotju z zakonom, torej
s sistemsko ureditvijo, prav tako pa
posega v pravice uencev, ki jih pri
nekaterih predmetih louje glede na
jezikovno znanje in jih izloa iz matinega oddelka.
Ministrstvo kot pravno podlago za
oblikovanje unih skupin pri nekaterih predmetih izpostavi tudi 26. len
Pravilnika o pravicah in dolnostih
uencev. Ta len dopua obasno
organiziranje pouka v posebej oblikovanih skupinah uencev, vendar z
namenom, da se uencem zagotovi
varnost oziroma nemoten pouk. Jasno pa izpostavi, da taka organizacija
pouka ne sme biti trajna. Zagotoviti
mora le razmere, v katerih se bo nadaljevalo delo uencev v skupnem
oddelku.
Naj e enkrat izpostavimo: sprejetje in sistemska postavitev izvedbenega modela oblikovanja unih skupin,
ki bi kakorkoli trajno loeval uence pri predmetih, kjer je jezikovno
znanje nujno za uspeno napredovanje (pri katerih pa ni?) oz. pri katerih ima skupina uencev v oddelku
huje une teave, bi pomenil monost, da na vseh olah v Sloveniji e
od prvega razreda naprej uence loujemo v homogenizirane skupine,
kar je stroka praktino konsenzualno
oznaila za nedopustno. Takno loevanje uencev od prvega razreda naprej ni le v nasprotju z naeli pravne
drave najprej je v nasprotju z reitvami, ki jih podpira stroka. Ta je bila
14.9.2005, 17:22:18
14
povsem enotna, da takno zgodnje

loevanje uencev prinaa ve kode kot koristi in da trajneje zgodnje
loevanje uencev, etudi na podlagi razlinega znanja, vodi v socialno
izkljuevanje.
Verjamemo, da je uspena integracija romskih uencev ter kakovosten
pouk za vse uence cilj, ki ga je mogoe dosei v okviru obstojeih zakonskih in strokovnih reitev, zato Ministrstvo za olstvo in port pozivamo,
da poie reitve v skladu s temi strokovnimi in pravnimi normami.
RED. PROF. D R . L U D V I K
HORVAT, Oddelek za
psihologijo, Filozofska
fakulteta, Univerza v Ljubljani,
univerzitetni uitelj
(Sledi e 32 drugih podpisnikov,
izjava je aprila 2005 objavljena v razlinih medijih.)
enakovredni. Toda enako tudi romskim uencem kako lahko to

vpliva na njihovo samozavest, si lahko predstavljamo. Poleg tega pa
tako nimajo monosti, da bi se v razredu z ostalimi uenci poskusili
vzpostavljati kot njim enakovredni na podrojih, kjer je to najbolj
potrebno ostali uenci jim ne morejo biti zgled in jih preko posnemanja ali tekmovanja motivirati v njihovih lastnih prizadevanjih
za znanjem; in za romske uence ne morejo postati vir znanja, kar
je zlasti pri usvajanju jezika, pa tudi sicer, e kako pomembno. Nenazadnje model loevanja isto sporoa tudi uiteljem. Tihi, eprav
vsem oiten pristanek na izloitev romskih uencev zato, da ne bi
bili motei, ker ne znajo (in ne morejo znati), lahko ole zano
tudi same dojemati kot alibi, ki jih bo opravieval pri tem, da bodo
uitelji pri delu z njimi vnaprej imeli nija priakovanja in pristajali
na radikalno nianje standardov znanja.
Kolikor je izobraevalni model vezan le na eno olo, ima posledice le za uence, ki jo obiskujejo. Vendar je ministrstvo najavilo, da
bo v primeru uspeha kaj je to, pa ni opredeljeno , izobraevalni
model prielo uvajati tudi drugod. Potencialno ima zato lahko
izjemno velike posledice, in to ne le za kakovost izobraevanja
romskih uencev, marve vseh ostalih. Uvaja namre loevanje
uencev po znanju e ob vstopu v osnovno olo, kar je v nasprotju
z obstojeim zakonom in tudi strokovnimi priporoili. Za izobraevanje romskih uencev tudi po drugih olah pa uvajanje modela
lahko pomeni, da bo vanje prielo ponekod ponovno, drugod
pa vsiljeno skozi odprta vrata vstopati pristajanje na nestrpnost
in na nianje standardov znanja za romske uence, ali z drugimi
besedami, reprodukcija rasne segregacije.
SPOPAD ZA INTERPRETACIJO V JAVNIH MEDIJIH

Ti dogodki so se ves as dogajali tudi na oeh slovenske javnosti,
zgodba v javnih medijih pa ima vsaj dve strani.
Ministrstvo za olstvo in port je dogodke prikazovalo kot
zgodbo o uspehu novega ministra za olstvo, ki je nael pravo
reitev in reil nastali spor. Rezultati pogajanj s stari v O Brljin so
bili prikazani na TV dnevniku kot pomembna novica. Ministrstvo
je izkoristilo tudi obisk dveh predstavnikov Evropskega komisarja
za lovekove pravice Gil-Roblesa, ki sta prila raziskat poloaj, in
nekatere njune izjave interpretiralo, kot da izraajo podporo omenjenemu izobraevalnemu modelu.
Na drugi strani so javni mediji, in to ne le domai, marve tudi
tuji, denimo BBC, v reitvi t. i. izobraevalnega modela prepoznali
logiko segregacije (in diskriminacije), na strokovno in zakonsko
prelom.indd 14
14.9.2005, 17:22:19
15
spornost reitve, kar je deloma opisano e zgoraj, pa je v prvi polovici aprila 2005 z odprtim pismom ministru za olstvo, ki je bilo
v razlinih oblikah objavljeno v dnevnem asopisju, opozorila tudi
skupina strokovnjakinj in strokovnjakov, univerzitetnih profesorjev
iz slovenskih univerz, ki se strokovno ukvarjajo s problematiko.
Ob straneh priujoe razprave zato objavljamo nekatera najpomembneja sporoila, ki so se pojavila v javnih medijih.
CI NI NA D I S T A N C A P O L I T I K E D O S T R O K E
KAJ PA OT R O C I ? !
Primer O Brljin je zaskrbljujo, ker se uvaja reitev, ki oitno
ignorira spoznanja stroke in ne upoteva zakona ter ima lahko izjemno daljnosene negativne posledice tako za romske kot neromske
uence. Pri tem ni nepomembno, da poroila iz medijev o dogajanju
v O Brljin iz asa, ko se je problem zael, dopuajo domnevo,
da je bil eden od monih razlogov za spor e na lokalni ravni tudi
politini preraun, da je mogoe na nestrpnosti pridobivati politino
priljubljenost in v te namene izrabiti olanje romskih uencev. e
je tako, pomeni, da je bilo v tem primeru izobraevanje romskih
uencev izrabljeno kot sredstvo politike, na kar olski minister ne bi
smel pristati oziroma bi se moral temu zoperstaviti. Izobraevalni
model pa je podprl dve vrednoti: nestrpnost in segregacijo ob
tem, da je stroka enotna v nasprotovanju vsakrnemu tovrstnemu
loevanju otrok v tem starostnem obdobju, torej ne le v primeru
socialne ali etnine pripadnosti, tudi v primeru, da je kriterij loevanja zgolj znanje.
LITERATURA
Kova ebart, Mojca, Krek, Janez. Romi
v Sloveniji: vpraanja izobraevanja,
multikulturalizma in integracije,
Sodobna pedagogika 54, 1, (2003):
str. 2843.
Krek, Janez. Vekulturalizem, pravice in izobraevanje uencev romske etnine manjine v javni oli v
Vekulturnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: zbornik predavanj,
ur. Stabej, Marko str. 8292. Ljubljana: Center za slovenino kot drugi/
tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko
Filozofske fakultete, 2005.
Krek, Janez, Vogrinc, Janez. Znanje
slovenskega jezika kot pogoj olskega uspeha uencev iz jezikovno
in kulturno razlinih druin: primer
zaetnega opismenjevanja romskih
uencev, Sodobna pedagogika, 52,
2, (2005): 118139.
Strategija vzgoje in izobraevanja Romov v Republiki Sloveniji (2004).
Sprejeto na sejah strokovnih svetov za: splono izobraevanje, 20.
5. 2004; izobraevanje odraslih,
2. 6. 2004; strokovno in poklicno
izobraevanje, 16. 6. 2004.
Okvirna konvencija za varstvo narodnih
manjin (1998). Framework Convention for the Protection of National Minorities (fcnm) (1995). Strasbourg:
Council of Europe.
prelom.indd 15
14.9.2005, 17:22:19
16
romi
PETK
KICA
OVI
ka dirams
prog
tiko
je
a
p
k
v
o oli
rispe
dijsk
p
e
ica
a
m
c
n
i
r
za
red
Avto
entra
u in u lomiica C
titut
r
p
o
i
t
in
d
k
re
Je
em
ratch.
irovn
agist
ia W
pri M
tka m
Med
n
ij
e
n
c
d
a
e
u
k
r a
t
publi
kultu
a in
vistk
logije
la
s
io
c
a
o
ran
teti.
dija s
fakul
a tu
vniofski
skeg
miro
Filoz
ic
ov @
k
t
e
ca.p
i.
anki
tut.s
e: br
insti
BRAN
Romi naposled
vkljueni
v sistem javne
radiotelevizije
Medijska integracija manjin v Sloveniji
2
3
prelom.indd 16
Iz naziva oddelka in analize stanja na podroju kulturnih dejavnosti narodnih

skupnosti, romske skupnosti, drugih manjinskih skupnosti in priseljencev, ki
je v publikaciji ministrstva za kulturo Analiza stanja na podroju kulture in predlog
prednostnih ciljev izla leta 2002, napisala pa jo je dr. Suzana urin Radovi, so
razvidni prijemi in prizadevanja, da bi se manjinski kulturni programi razvijali
vkljuevalno in po naelih kulturnega pluralizma. Vendar oitno ostaja ta oddelek
in takno razmiljanje osamljeno, ker sistemskih prijemov in skrbi za upotevanje
nael kulturnega pluralizma in vkljuevalno manjinsko politiko umanjka e v
oddelku za medije istega ministrstva, kaj ele na ravni celotne vlade.
Dnevnik.si, 22. 3. 2005. Glej <http://www.dnevnik.si> (16. 8. 2005).
Direktiva o televiziji brez meja je bila prvi sprejeta leta 1989 pod oznako 89/
552/EEC, prenovljena pa je bila leta 1997. Glej <http://www.media-forum.si/
slo/pravo/zakonodaja-eu/direktiva-97-slo.pdf> (16. 8. 2005)
14.9.2005, 17:22:20
Ali iz strukture medijske krajine (media landscape) in vsebine

medijev, prisotnih v Sloveniji, lahko sklepamo, da je Slovenija
kulturno raznolika drava (vekulturna, multikulturna), v kateri
tradicionalno ali v znatnem tevilu poleg Slovencev ivijo e pripadniki priblino desetih drugih narodov? Ali iz kulturne in medijske politike lahko sklepamo, da je oblastem v Sloveniji mar za to?
Ne glede na ureditev poloaja in pravic italijanske in madarske
narodne skupnosti, noveje poskuse urejanja poloaja romske
skupnosti in prizadevanja oddelka za kulturno dejavnost italijanske in madarske narodne skupnosti, romske skupnosti, drugih
manjinskih skupnosti in priseljencev1 pri ministrstvu za kulturo,
za pozitivne odgovore na ti dve vpraanji manjka vrsta politinih
odloitev, sistemskih ukrepov in dejanj. Ko smo v okviru akcije
Evropski teden medijev in manjin, ki jo je marca 2005 organizirala evropska mrea nevladnih organizacij in medijev Online/More
Colour in the Media, v Ljubljani predstavili deprivilegiran poloaj
romske skupnosti v Sloveniji na podroju medijev in ga primerjali s
poloajem italijanske in madarske skupnosti, je nacionalna stranka
sporoila, naj se poloaja in pravic teh skupnosti ne primerja, Romi
pa naj raje za medijske dejavnosti pridobijo podporo in sredstva iz
skladov Evropske unije.2
EVROPA
Kaken zgled, kakne pravice in podporo za veji dostop do
medijev pa Romi in druge manjinske skupnosti v Sloveniji lahko
dobijo v Evropski uniji? Ta za drave lanice nima zavezujoih
skupnih normativov glede varovanja manjin na podroju medijev. Doloil glede tega eksplicitno ne vsebuje niti edini normativni
instrument Evropske unije na podroju medijev Direktiva o televiziji brez meja, ki dravam lanicam Evropske unije nalaga, da
morajo zagotoviti takne televizijske programske vsebine, ki ne
vsebujejo spodbujanja k sovratvu na podlagi rase, spola, vere ali
narodnosti.3
prelom.indd 17
14.9.2005, 17:22:21
17
18
Evropski normativni instrument predstavlja tudi v okviru Sveta

Evrope sprejeta Evropska listina o regionalnih ali manjinskih jezikih4, ki jo je leta 2000 ratificirala tudi Slovenija. Njen 11. len zavezuje
drave podpisnice, da za uporabnike regionalnih ali manjinskih
jezikov na ozemljih, na katerih se ti jeziki govorijo, zagotovijo ustanovitev vsaj ene radijske postaje in enega televizijskega kanala v
regionalnih ali manjinskih jezikih oz. da spodbujajo in omogoajo
ustanovitev teh medijev.
Poleg tega obstaja e vrsta priporoil, resolucij, dokumentov in
sklepov, ki podpirajo ali omogoajo omenjeno politiko v odnosu do
manjinskih skupnosti.5 V najveji meri so te dejavnosti in podpora
namenjene odpravljanju diskriminacije pri zaposlovanju in ustvarjanju pogojev za vejo zaposljivost deprivilegiranih skupin, predvsem
manjin in priseljencev. tevilni projekti, ki jih z namenom medijske
integracije manjin in priseljencev razvijajo nevladne organizacije in
mediji v dravah lanicah Evropske unije, morajo zato biti v najveji
meri naravnani na ekonomsko integracijo, e hoejo biti financirani iz socialnih skladov in integracijskih programov financiranja
Evropske unije. Podpora kulturni raznolikosti je tako mona skozi
parametre krepitve zmonosti vkljuevanja pripadnikov manjin
v trg delovne sile in nacionalnih ekonomij.6
Tudi ko strokovnjaki in aktivisti, ki si prizadevajo za medijsko
integracijo manjin v dravah Evropske unije, naslavljajo medijsko
industrijo, pogosto uporabljajo ekonomske argumente. Opozarjajo, da mediji s tem, da v sestavo svojih urednitev ne vkljuujejo
pripadnikov manjin in da v svojih prispevkih in programih
ignorirajo ali stigmatizirajo manjinske skupnosti, zgubljajo ta
del bralcev/poslualcev/gledalcev in s tem tudi pomemben dele
4
prelom.indd 18
Glej Slovenija in evropski standardi varstva narodnih manjin, Informacijsko-dokumentacijski center Sveta Evrope pri NUK v Ljubljani, Intitut za narodnostna
vpraanja in Avstrijski intitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo, Ljubljana,
2002, str. 113130.
Pogodba o ustavi za Evropo <http://zakonodaja.gov.si> v 81. in 82. lenu
prepoveduje diskriminacijo in vzpostavlja imperative spotovanja kulturne
raznolikosti. 13. len Amsterdamske pogodbe. <http://europa.eu.int/scadplus/
leg/en/lvb/a10000.htm> omogoa organom EU aktivno poseganje v boj proti
diskriminaciji. Na osnovi tega lena sta bili sprejeti Direktiva o uresnievanju
naela enakega obravnavanja oseb ne glede na rasno ali etnino poreklo (2000/
43/EC) in Direktiva o enaki obravnavi pri zaposlovanju in delu (2000/78/EC)
in podobno. Glej Varstvo manjin, ur. Miran Komac in Den Zagorac, Amnesty
International in Intitut za narodnostna vpraanja, Ljubljana, 2002, str. 297-315.
Wallerstein in Balibar ob tem opozarjata, da ne moremo razpravljati o drubenem
izkljuevanju na podlagi kulturnih razlik, ne da bi upotevali tudi kapitalistino
ekonomijo. Menita namre, da etnine razlike zgolj zakrivajo razredni boj in da je
etniciteta zgodovinski proizvod svetovne kapitalistine ekonomije. Zgodovina etnij
je torej tesno povezana z razvojem moi in razrednih struktur posameznih drav
(Cf. Wallerstein, 1999, Balibar in Wallerstein, 1991, Balibar, 2002, Balibar, 2003).
14.9.2005, 17:22:22
publike, ki je lahko zanimiva za oglaevalce, torej tudi trni dele.

Po raziskavah, ki jih navaja publikacija Thinking Forward Making
the Media More Diverse A Guide for Changing Agents, ki jo je leta
2004 izdala organizacija Mira Media iz Nizozemske7, v urbanih
krajih v Evropi naraa tevilo pripadnikov manjin in priseljencev,
e posebej mladih. Hkrati pa imajo javne radiotelevizije in drugi
osrednji mediji velik problem pri pridobivanju mladih iz urbanih
krajev za svojo publiko. Urbano prebivalstvo v Evropi je v veliki
meri multikulturno, po ocenah omenjene publikacije bo imela v
blinji prihodnosti polovica urbanega prebivalstva v Evropi, ki je
mlaja od 30 let, manjinsko etnino poreklo.
Evropska ministrska konferenca o medijski politiki, ki jo je
Svet Evrope organiziral marca 2005 v Kijevu, je med osrednje teme
konference in sprejetih resolucij uvrstila kulturno raznolikost in
medijski pluralizem v asu globalizacije. Ministri iz priblino 40
evropskih drav, pristojni za medijsko politiko, s slovenskim ministrom za kulturo dr. Vaskom Simonitijem vred, so sprejeli resolucijo,
ki pravi, da so odloeni, da ohranijo in promovirajo kulturno in
jezikovno raznolikost v medijih v prid medkulturnega dialoga, pri
emer posebno pozornost namenjajo pravicam posameznikov, ki
pripadajo manjinam, ter medijem manjinskih skupnosti, ter da
se strinjajo, da spodbujajo dostop do medijev za posameznike, ki
pripadajo narodnostnim manjinam zaradi podpore strpnosti in
poveanju kulturnega pluralizma. V tej resoluciji so se ministri
e posebej zavezali k zagotovitvi pravnih, finannih in tehninih
pogojev, ki bodo javnim radiotelevizijam v njihovih dravah omogoile uinkovito opravljanje njihovih nalog, tako da bodo posebej
prispevale h kulturni raznolikosti in medijskemu pluralizmu.
MULTI KULT U R A L I Z E M .
KAJ JE TO I N Z A K A J J E T O P O M E M B N O ?
Kaj sploh pomeni upotevati kulturno raznolikost v javnih
politikah in vsakdanjem ivljenju v neki drubi in zakaj je to pomembno? Kaj sploh je multikulturalizem in ali je, kot so to (privoljivo?) nakazali nekateri naslovi v slovenskih medijih po umoru
nizozemskega reiserja,8 multikulturalizem mrtev e preden bi ga
v Sloveniji zares spoznali, priznali in zaeli sistemsko vgrajevati?
Za doseganje drubene kohezije, stabilnosti in varnosti je v vsaki
kulturno raznoliki drubi potrebno dosei moralno utemeljene
7
8
prelom.indd 19
Ur. Ed Klute in Monica Goracci, Mira Media, Utrecht in Rim, 2004.

Janko Lorenci: Evropa in njeni muslimani. Zlom multikulturnosti?, Delo, 30.
11. 2004, str. 5.
14.9.2005, 17:22:22
19
20
in politino vzdrne odgovore (Kymlicka, 2003: 5) na vpraanja

poloaja in pravic manjin. Zahteve po priznanju njihove identitete
in upotevanju kulturne posebnosti zastavljajo manjinske skupine
v raznih dravah. Tudi v Sloveniji lahko spremljamo ta proces, ko
gre za prizadevanja Romov ali pripadnikov narodov iz nekdanje
Jugoslavije. Upotevati naela kulturne raznolikosti tj. multikulturalizma pomeni zagotoviti enakost pripadnikov narodnih manjin in
etninih skupin in njihovo polnopravno vkljuevanje (integracijo) v
drubo ne le na podlagi splono veljavnih individualnih lovekovih
pravic, ampak s posebnimi, dodatnimi ukrepi, tj. z uvedbo skupinsko diferenciranih pravic. Ne glede na to, ali kulturna raznolikost
doloene drave izhaja iz zgodovine njenega nastanka in njenih
meja (pri em je bilo vkljuevanje posameznih narodov ali etninih
skupin v to dravo lahko prostovoljno ali tudi ne), ali je njen izvor
priseljevanje, ali pa oboje, v vsakem primeru je nujno v tej dravi
razviti politiko, ki bo upotevala in krepila kulturni pluralizem ter
itila manjino pred dominacijo oz. politino in ekonomsko mojo
veine (pred sprejemanjem odloitev in ukrepov, ki bi bili kodljivi
za pripadnike manjine).
Kymlicka je prijeme, kako so nekatere demokratine drave
poleg splonih dravljanskih in lovekovih pravic zagotovile
manjinam posebne skupinsko diferencirane pravice, razvrstil
v tri skupine: 1) pravice do samouprave (prenos dela oblasti na
manje politine enote, da veina ne bi preglasovala manjine pri
odloitvah, ki imajo poseben pomen za njeno kulturo, kot so vpraanja olstva, jezika, razvoja resursov itn.), 2) polietnine pravice
(antirasistini in antidiskriminacijski ukrepi, spremembe unih
nartov, podpora zdruenjem in kulturnim dejavnostim manjin
in dejavnostim kulturnih ustanov, ki spodbujajo, hranijo in promovirajo kulturne dobrine in kulturne izraze manjin itn.) in 3) pravice
do posebnega predstavnitva v zakonodajnih telesih in sorodnih
politinih institucijah (Kymlicka, 2003, str. 4251).
V slovenski manjinski politiki sta torej iz sklopa skupinsko
diferenciranih pravic, kot jih razvra Kymlicka, samouprava in
politino predstavnitvo priznana dvema narodnima manjinama
italijanski in madarski, drugim manjinam pa nekatere oblike
polietninih pravic, torej tistih, ki so po Kymlicki namenjene etninim skupinam. Te polietnine pravice nas v tem prispevku o medijski integraciji manjin v Sloveniji tudi najbolj zanimajo. Njihova
znailnost je, da so namenjene spodbujanju integracije manjin v
iro drubo, zagotavljanju monosti e to elijo za izraanje in
ohranjanje etnine identitete in zmanjevanju zunanjih pritiskov
na njihovo asimilacijo.
prelom.indd 20
14.9.2005, 17:22:23
Bhikhu Parekh, ki svojo teorijo mulitkulturalizma razvija tudi

na podlagi sodelovanja v delu komisije za prihodnost multietnine
Britanije in komisije za rasno enakost v Veliki Britaniji, gre e korak
naprej in zagovarja novo politino strukturo multikulturnih drub.
Ta bi uskladila dve nasprotujoi si nalogi spodbujanja enotnosti in
skupne pripadnosti vseh dravljanov z ene strani ter spodbujanja
in upotevanja njihove kulturne raznolikosti z druge strani. Parekh
zagovarja naelo, po katerem bi vsaka multikulturna druba glede
na lastno tradicijo in vrsto kulturne raznolikosti razvila ustrezno
politino strukturo, vendar na podlagi nekaj splonih nael (Parekh,
2000: 196238). Prvo naelo zahteva, da v multikulturni drubi na
vsak nain doseejo soglasje okrog strukture oblasti, ki bo delovala
in nastopala v imenu vseh, torej glede ustave. Ustava pa naj ne bi
bila ideoloki dokument, napisan enkrat za vselej, ampak politini
dokument, okrog katerega je na podlagi pogajanj doseen konsenz,
igar mo izvira iz splone sprejetosti in ki je ves as odprt za novi
politini razvoj in politino domiselnost. Drugo naelo po Parekhu
od multikulturne drube zahteva, da dravni organi delujejo pravino in enako, brez predsodkov, obravnavajo pripadnike razlinih
skupnosti. To je e posebej pomembno v primeru policije. Drava
mora zagotoviti vsem dravljanom enako obravnavo na vseh podrojih ivljenja, torej na podroju zaposlovanja, izobraevanja,
pravosodja, javnih slub itn. Gre za enakost pravic in prilonosti.
Pri tem ne gre le za dravljanske, politine in ekonomske pravice,
temve tudi kulturne pravice. Monost, ki jo imajo pripadniki veine pri izraanju in utrjevanju kulturne identitete mora po naelu
pravinosti biti zagotovljeno tudi manjinskim skupnostim. Naelo
pravinosti od multikulturnih drub zahteva, da vsem dravljanom
zagotovijo enako monost, da doseejo zmonosti in spretnosti,
ki so potrebne za delovanje v drubi in sledenje ciljem, ki so si jih
izbrali. Tudi decentralizacija oblasti (prenos dela oblasti na lokalno
in regionalno raven) pripomore k zagotavljanju pravinosti v multikulturnih drubah. Naelo pravinosti po Parekhu vkljuuje tudi
sprotno, korektno in humano reevanje sporov ter prepreevanje,
da bi se akumuliral bole spomin.
Kot tretji sklop nael Parekh zagovarja kolektivne pravice, pri
em mora vsaka multikulturna druba dosei soglasje, katerim
skupinam so zagotovljene katere pravice. Vendar je za uresnievanje dogovorjenih kolektivnih pravic potrebno vzpostaviti ustrezno
institucionalno strukturo.
etrti, peti in esti sklop nael so posebej zanimivi, ker Parekh zagovarja naela skupne kulture, multikulturnega sistema
izboraevanja in nacionalne identitete. Trdi, da multikulturna
prelom.indd 21
14.9.2005, 17:22:23
21
22
druba potrebuje skupno kulturo, da preivi. Skupna, multikulturno konstituirana kultura zraste na podlagi interakcije med
kulturami, ki sestavljajo multikulturno drubo. Razline kulturne
tradicije vplivajo ena na drugo in dosegajo multikulturno dimenzijo,
nastajajo nove multikutlurne literarne, glasbene in druge tradicije,
ki si na izviren in svojevrsten nain sposojajo elemente iz razlinih
tradicij v nekaj povsem druganega. Ne gre za nartni nastanek,
temve za proces, ki ima svojo dinamiko. Vendar je za omogoanje
razvoja skupne, multikulturno konstituirane kulture v multikulturni drubi potrebno, da ima interakcija med kulturami podporo
v javni in zasebni sferi. Po Parekhu, drava ne more ostati nezainteresirana za razvoj skupne kulture, ker je ta ivljenjskega pomena
za enotnost in stabilnost multikulturne drube.
Multikulturno izobraevanje je kritika evrocentrinega in
sorodnega monokulturnega pristopa k vsebini in vrednostnemu
sistemu, ker to uencem, dijakom in tudentom ne omogoa enakovrednega seznanjanja z drugimi kulturami, jih oropa spoznavanja
alternativ in jih ovira pri razvoju kritinega obravnavanja. Naelo
multikulturnega izobraevanja je najbolj pomembno pri doloanju
unih nartov vsebine in tudi metod in naina obravnave vsebin.
Multikulturno izobraevanje pomeni na primer, da se zgodovina
manjinskih skupnosti ne bi smela obravnavati posebno, getoizirano, temve integrirano v splono zgodovino drave.
Morda predstavlja e najtri oreh v Parekhovem sistemu politine strukture za multikulturno drubo v naem kontekstu naelo
skupne nacionalne identitete. Politina skupnost v eni dravi, pravi
Parekh, vkljuuje milijone ljudi, ki se med sabo niti ne poznajo,
hkrati pa je vsak od njih dolan plaati davke za dobrobit vseh,
se rtvovati in celo v doloenih okoliinah dati ivljenje. Zato je
pomembno, da te posameznike povezuje obutek skupne nacionalne identitete in skupne pripadnosti, e posebej v multikulturnih drubah. Da bi zaivela, mora skupna nacionalna identiteta
v multikulturnih drubah temeljiti na politini strukturi in ne na
osebnih znailnostih, navadah in mentaliteti njenih posameznih lanov kot posameznikov in kot lanov posameznih skupnosti; torej
mora temeljiti na politino-institucionalnih in ne na etno-kulturnih
podlagah. Glede na to, da multikulturno drubo sestavljajo pripadniki razlinih etninih, verskih in kulturnih skupin, mora skupna
nacionalna identiteta dovoliti svojim lanom vekratno identiteto,
ne da bi spodbijala njihovo lojalnost. Parekh priznava, da definirati
in izgraditi skupno nacionalno identiteto v multikulturni drubi,
z ustreznimi simboli in institucijami vred, ni lahko poetje. Zato
prelom.indd 22
14.9.2005, 17:22:23
si mora pri upotevanju zgoraj natetih pogojev vsaka politina

skupnost prizadevati za lastno ravnovesje.
EVROPSKE D O B R E P R A K S E
Dostop manjin do medijev, stopnja njihove vkljuenosti v
medijsko krajino in industrijo ter nain njihovega upodabljanja v
medijskih vsebinah, je prav gotovo eden od indikatorjev, ki govori
o tem, koliko multikulturnosti prenese doloena skupnost.9
Medijska zakonodaja in regulatorji v evropskih dravah pogosto predpisujejo skrb za upotevanje kulturne raznolikosti javnim
radiotelevizijam, v nekaterih dravah se manjinskim radiodifuznim medijem podeljujejo posebne frekvence in se zagotavlja posebna finanna podpora za produkcijo manjinskih in multikulturnih
programskih vsebin (ponekod jih zagotavljajo vladni resorji za
kulturo in/ali vladni resorji za integracijo, zaposlovanje in socialne zadeve, drugje dravni skladi za medije), ali pa predpisujejo, da
v programskih svetih javnih radiotelevizij, lokalnih radiodifuznih
medijev ali kabelskih operaterjev sedijo predstavniki manjin.
V Evropi je glede medijske integracije manjine mono izluiti
nekaj sistemskih znailnosti, kot je na primer zdruevanje nepridobitnih manjinskih in skupnostnih medijskih iniciativ in organizacij
z medijskimi in manjinskimi nevladnimi organizacijami na evropski ravni in postavljanje zahteve za priznanje tretjega medijskega
sektorja (poleg javnega in komercialnega e skupnostni); ali pa
sistemsko znailnost, da se delovanje manjinskih, skupnostnih in
multikulturnih medijskih iniciativ najbolj razvija v urbanih krajih
Evrope, v velikih mestih, kjer je tevilo manjinske in priseljenske
populacije veliko in kjer pogosto sama mesta in mestne oblasti razvijajo normativne in podporne mehanizme tudi ko jih na dravni
ravni ni za njihovo legitimiteto in razvoj.
prelom.indd 23
V nekaterih evropskih dravah, na primer v Veliki Britaniji in na Danskem,

delujeta na dravni ravni posebna neodvisna organa, ki bedita nad rasno in
etnino enakopravnostjo v drubi. Poleg tega je v Veliki Britaniji od leta 1998 do
2000 delovala Komisija o prihodnosti multietnine Britanije, ki jo je vodil Bhikhu
Parekh. Komisija je izdelala tudijo, kako lahko Velika Britanija postane stabilna
in dinamina multikulturna drava. Glej <http://www.runnymedetrust.org/
projects/meb/reportIntroduction.html> (16. 8. 2005).
14.9.2005, 17:22:24
23
24
JAVNE RADIOTELEVIZIJE
Javne radiotelevizije so v tevilnih evropskih dravah, z BBCjem vred, ustanovile oddelke za kulturno raznolikost v kadrovski
in programski politiki (diversity departments) ali imenovale pristojne
svetovalce/nadzornike za to podroje (diversity officers), ki so se
e vekrat sreali in napovedali ustanovitev delovne skupine za
kulturno raznolikost pri Evropskem radiodifuznem zdruenju
(European Broadcasting Union, EBU). Oiveli naj bi tudi sprejetje
Povelja EBU o enakih monostih, ki bi zavezalo javne radiotelevizije,
lanice EBU, k objavi letnih poroil o prizadevanjih za upotevanje
naela enakih monosti in kulturne raznolikosti v programih in
kadrovski politiki.
Med dejavnosti javnih radiotelevizij sodijo programi iskanja
in usposabljanja nadarjenih in ustvarjalnih kadrov iz manjinskih
skupnosti, skrb za proporcionalno zastopanost manjin v kadrovski sestavi, e posebej v urednitvih poroil, skrb za produkcijo
izobraevalnega, dokumentarnega in dramskega programa, ki prispeva k integraciji manjin in drubeni koheziji. Za uresniitev tovrstne pahljae mehanizmov so potrebne posebne proraunske postavke
v proraunih javnih radiotelevizij, ki zagotavljajo finanno podlago
za izvajanje sprememb glede upotevanja nael enakih monosti in
kulturne raznolikosti v programih in kadrovski politiki.
BBC si je na primer zadal in dosegel cilj, da do leta 2003 med
njegovimi kadri tejejo pripadniki etninih manjin najmanj 10
odstotkov, novi cilj, ki naj bi ga dosegli do leta 2007, pa doloa
kvoto 12,5 odstotkov. BBC je vzpostavil tudi podatkovno bazo
potencialnih sogovornikov iz razlinih manjinskih skupnosti in
strokovnjakov za vpraanja kulturne raznolikosti, ki so na voljo
novinarjem in producentom programov BBC, preko spletne strani
pa tudi drugim.10
Osrednji tiskani mediji v Veliki Britaniji so v zadnjih nekaj letih
zaeli sodelovati v programih zagotavljanja novinarske prakse za
pripadnike manjinskih skupnosti, objavljati nateaje za tipendije
za tudente iz manjinskih skupnosti, ki se izobraujejo za novinarske poklice, ali vzpostavljati sodelovanje z univerzami pri izboru
tudentov iz manjinskih skupnosti, ki jih vabijo k sodelovanju v
njihovih medijih.
V Veliki Britaniji so osrednji radiodifuzni mediji ustanovili
mreo Cultural Diversity Network, katere namen so promocija in
uveljavljanje kutlurne raznolikosti v programih in tudi v procesih
10
prelom.indd 24
Glej <http://www.bbc.co.uk/info/policies/diversity.shtml> (16. 8. 2005).
14.9.2005, 17:22:24
produkcije programov. Poleg BBC so lani tudi Sky, ITN, Channel

Four, ITV, Carlton, Granada, BskyB itn.11
Podobno je tudi asopisna hia Guardian (Guardian Newspapers Limited) izdaja letno poroilo, v katerem je predstavila doseke
in pomanjkljivosti svojega delovanja iz zornega kota drubene odgovornosti, etike in varovanja okolja. V njem govori tudi o kulturni
raznolikosti zaposlenih in sodelavcev v asopisni hii.12
Na Nizozemskem e od sedemdesetih let naprej delujejo razline eksperimentalne in redne radijske in televizijske postaje manjinskih skupnosti in produkcijski centri za multikulturne televizijske
programe. Najpogosteje delujejo preko kabla v tirih velikih mestih
(Amsterdam Rotterdam, Hag in Utrecht). Najprej jim je v osemdesetih finanno podporo zagotavljala vlada, nato so bili preusmerjeni
na sofinanciranje iz mestnih blagajn, ki je povsod, razen v Amsterdamu, usahnilo. Sredi devetdesetih in v letih po 2000 se je politika
do manjinskih medijev na dravni ravni ponovno okrepila, dana je
monost pridobivanja dodatnih zemeljskih frekvenc, zagotovljena je
podpora osrednji produkcijski organizaciji Multikulturna televizija
Nizozemske (del sredstev zagotavlja dravni proraun, del mestni
prorauni, zakon pa omogoa, da se za financiranje programov za
manjinske skupnosti uporabi del rtv naronine), v programske
svete lokalnih rtv postaj in kabelskih operaterjev v mestih, kjer je
tevilo pripadnikov manjin veliko, so na zahtevo urada za medije
(regulacijskega organa) vkljueni predstavniki manjin, pomenljivo
pa je, da se je proraun za uresnievanje politike na podroju medijev in manjin poveeval, na primer z 2,3 milijona evrov v 2000
na 3,8 evrov v letu 2001.
Na Danskem v mestu Aarhus deluje multikulturna televizija
Invandrer (ITV), ki so jo leta 1997 ustanovile razline manjinske
organizacije z namenom ustvarjanja programa, namenjenega njihovim skupnostim in boju proti diskriminaciji in rasizmu v danski
drubi. Program vkljuuje informativne oddaje v 17 jezikih, tevilo
potencialnih gledalcev pa ocenjujejo na 650.000.
e en primer manjinskega, skupnostnega medija v Evropi je
Desi radio v Londonu, ki deluje v okviru Panjabi centra v zahodnem
Londonu. Frekvenco je pridobil leta 2002 ob e petnajstih drugih
skupnostnih radijskih postajah v Veliki Britaniji v poskusni enoletni shemi, s katero je britanski radijski regulator testiral koncept
nepridobitnega radia skupnosti. Leta 2003 so frekvenco podaljali
11
12
prelom.indd 25
Glej <http://www.cdnetwork.org.uk/index.html> (16. 8. 2005).

Guardian Newspapers Limited: Social, ethical and environmental audit 2004 je na voljo
na <http://wwwguardian.co.uk/values/socialaudit/0,14324,1166326,00.html>
(16. 8. 2005).
14.9.2005, 17:22:25
25
26
za eno leto, od leta 2005 pa jim je v okviru nove britanske medijske

politike in novega regulacijskega organa Ofcoma dodeljena frekvenca za obdobje petih let.13 Radijski program ustvarjajo v panjabi
in anglekem jeziku.
Manjinski skupnostni mediji delujejo tudi v drugih evropskih
mestih, kot so Dunaj, Berlin, Zurich itn. V teh mestih pogosto delujejo multikulturne radijske postaje, ki na podoben nain kot Invandrer
televizija na Danskem zdruujejo ve manjinskih skupnosti na isti
radijski frekvenci. Na njej se potem po dogovorjenem sporedu izmenjujejo informativne, izobraevalne in kulturne (najpogosteje
glasbene) vsebine v razlinih jezikih, ki jih najpogosteje ustvarjajo
prostovoljci, pripadniki razlinih manjinskih skupnosti.
Seveda delujejo manjinski mediji tudi v postsocialistinih
dravah vzhodne Evrope, vendar so modeli podobni naim. Razlika je v tem, da v teh dravah pogosto delujejo profilirani romski
mediji, naj omenimo le Bolgarijo, Madarsko, eko, Makedonijo,
Srbijo, Slovako. Zanimiv model so zgradili v Novem Sadu, kjer je
nekaj let deloval Multiradio, ki je bil 2. program lokalne radijske postaje 021 in je predvajal oddaje v petih jezikih manjinskih skupnosti
v Vojvodini (romunski, slovaki, madarski, romski in rusinski).
Vsebina poroil pa se ni omejevala le na dogodke v okviru ene od
manjinskih skupnosti, ampak je vkljuevala dogodke iz razlinih
skupnosti in povzemala razline vire, da bi prispevala k delovanju
multietnine drube.
V tevilnih evropskih dravah izvajajo redne monitoringe in
raziskave na podroju manjin v medijih, da bi tako opozorili javne
oblasti, medijsko skupnost in iro javnost na problem diskriminatornega poroanja medijev o manjinah.14 V Italiji, na Nizozemskem, v Griji, Veliki Britaniji, na Danskem, Madarskem, v Bolgariji, Romuniji, Makedoniji in drugih evropskih dravah nevladne
organizacije in izobraevalni centri hkrati organizirajo poklicno
izobraevanje za nadarjeno mladino iz manjinskih skupnosti, ki
ima namen prispevati k njihovi usposobljenosti za medijske poklice,
vkljuevanje v osrednje medije ali ustvarjanje v manjinskih medijih.
Hkrati s tem se organizirajo delavnice in seminarji za novinarje iz
osrednjih medijev o upotevanju nael kulturne raznolikosti in odpravljanju diskriminatornega poroanja o manjinah. Med njimi naj
13
14
prelom.indd 26
Glej spletno stran Ofcoma <http://www.ofcom.org.uk/media/news/2004/08/

nr_20040802#content> (16. 8. 2005).
Glej na primer poroilo European Day of Media Monitoring Quantitative
analysis of daily press and TV contents in the 15 EU member states, <http:
//www.multicultural.net/edmm>.
14.9.2005, 17:22:25
natejemo nevladno organizacijo Mira Media na Nizozemskem,15

Media Watch na Danskem16 ali MediaWise17 in Media Diversity
Institute18 v Veliki Britaniji, ki razvijajo vrsto dejavnosti, namenjene
medijem in novinarjem ali pa manjinskim skupnostim.
Med evropske dobre prakse na podroju medijev in manjin
lahko uvrstimo tudi zdruevanje in mreenje sorodnih organizacij
znotraj drav ali med dravami. Pogosto je spodbuda za tovrstno
povezovanje posledica potrebe vplivanja na javne politike na nacionalni ali evropski ravni, e bolj pogosto pa je to rezultat projektov, nastalih zaradi pridobivanja sredstev od Evropske unije, ki
so pogojena s ezmejnim povezovanjem in sodelovanjem. Tako je
EquaMedia mrea Equal projektov (podpira jih socialni sklad Evropske unije), ki so jih od leta 2002 razvile nevladne organizacije v
Griji, Italiji, na Nizozemskem in v Veliki Britaniji in ki zdruuje 90
organizacij iz teh drav, dejavnih na podroju manjin in medijev.19
Na soroden nain je nastala mrea Online/More Colour in the Media,20 ki zdruuje e veje tevilo nevladnih organizacij in medijev
iz tevilnih evropskih drav. Ta mrea je pred evropskimi volitvami
2004 sproila podpisovanje Evropskega manifesta za podporo in
priznanje pomena manjinskih skupnostnih medijev.21 Podpisalo ga
je ve kot 740 organizacij in posameznikov iz 49 drav, izroen pa je
bil takratnemu predsedniku Evropskega parlamenta Patu Coxu.
Nekaj teh medijev se je leta 2004 zdruilo v Evropski forum
skupnostnih medijev (European Community Media Forum), ki si e
posebej prizadeva vplivati na politiko Evropske unije in Sveta Evrope
in dosei priznanje nepridobitnih, skupnostnih in manjinskih medijev kot tretjega radiodifuznega sektorja (poleg javnega in komercialnega). V tem forumu sodeluje tudi Radio Mar iz Maribora.
NAZAJ V S L O V E N I J O
Vrnimo se na vpraanje medijske integracije manjin v Sloveniji.
Italijanska in madarska narodna skupnost imata v okviru javne radiotelevizije svoje radijske in televizijske programe, njihovo ustvarjanje je v pristojnosti programskih centrov v Kopru/Capodistria in
Lendavi, kjer so zaposleni tevilni kadri iz teh skupnosti. Izhajata
tudi tiskana medija La Voce del Popolo za italijansko in Nepujsag za
15
16
17
18
19
20
21
prelom.indd 27
Glej <http://www.miramedia.nl>.
Glej <http://www.bashy.dk>.
Glej <http://www.presswise.org.uk>.
Glej <http://www.media-diversity.org>.
Glej <http://www.equamedia.net>.
Glej <http://www.olmcm.org>.
Glej <http://www.olmcm.org/section.php?SectionID=3> (16. 8. 2005).
14.9.2005, 17:22:25
27
28
madarsko skupnost. Vse natete dejavnosti podpira tudi dravni

proraun prek vladnega urada za narodnosti.
Odtod naprej pa je podroje glede medijske integracije manjin za slovensko dravo manj dostojno. Vlada e vrsto let namenja
finanna sredstva za tedenske radijske (v zadnjih let tudi mesene
televizijske) oddaje za romsko skupnost lokalnim postajam v Murski
Soboti in Novem mestu, njihovo produkcijsko in uredniko podobo
pa doloajo zunaj romske skupnosti, Romi v Murski Soboti sodelujejo le pri izvedbi, v Novem mestu e to redko. Takno razmerje
je bilo razumljivo pred leti, v zaetku ustvarjanja tovrstnih programov, ki bi jih sicer morala od zaetka spremljati politika vlade in
lokalnih postaj s ciljem nartnega ustvarjanja kadrov znotraj romske
skupnosti, z intenzivnim in rednim usposabljanjem, tipendiranjem,
sodelovanjem s olami in fakultetami in predvsem z romsko skupnostjo. To je izostalo. Nato je romska skupnost v Murski Soboti s
pomojo tujih donacij leta 2003 sama zagnala radijsko produkcijo,
usposabljanje kadrov iz vse Slovenije je izvajala v sodelovanju z
Mirovnim intitutom in predavatelji iz ljubljanskih in mariborskih
osrednjih in lokalnih medijev. Tukaj se lahko vrnemo na pripombo
Slovenske nacionalne stranke, da naj si Romi za svojo medijsko
dejavnost pridobijo podporo in sredstva iz Evrope. Sredstva za
zagon romske radijske produkcije v Sloveniji je zagotovil Open
Society Institute iz Budimpete, torej gre za sredstva amerikega
filantropa Georga Sorosa, hkrati pa so sredstva za usposabljanje
kadrov pritekala iz naslova Evropske komisije na pronjo Mirovnega intituta. V takni situaciji tudi vladni urad ni mogel miati
in je v letu 2003 zagotovil sredstva v viini 4,8 milijona tolarjev za
nakup prostorov, ki jih je Zveza Romov Slovenije imela do takrat v
najemu. V njih je deloval radijski studio in urednitvo medija Romic
(Romski informacijski center). Prizadevanja, da bi Romic pridobil
finanno podporo Urada za narodnosti ali Ministrstva za kulturo
za produkcijske stroke so bila v letih 2003 in 2004 neuspena. Leta
2004 ni uspel niti poskus pridobivanja lokalne frekvence za zaetek
samostojnega predvajanja oddaj, ki jih Romi ustvarjajo e dve leti in
poiljajo drugim postajam s pronjo, da jih predvajajo. Na razpisu
Ministrstva za kulturo leta 2005 je bil konno prekinjen porazni
trend ignoriranja prizadevanj romske skupnosti za medijsko integracijo s strani izvajalcev medijske in manjinske politike. Romicu
so odobrili sredstva v viini ve kot 3 milijone tolarjev za produkcijo
programskih vsebin in izboljanje tehnine infrastrukture. Do konca
leta 2005 Romi priakujejo objavo novega razpisa za frekvenco, za
katero se bodo ponovno potegovali. Medtem so zaeli predvajati
radijske oddaje preko interneta, kar je le motivacijski dejavnik za
prelom.indd 28
14.9.2005, 17:22:26
osipajoe se kadre in promocijski dejavnik za organizacijo, vendar

ne uinkuje v smislu dostopa ire romske skupnosti do medijev
ker imajo Romi v zelo majhni meri dostop do interneta. Hkrati na
Radiu tudent Romi samostojno ustvarjajo dvotedensko oddajo, na
Radiu Mar pa tedensko brez dravne podpore in tujih donacij.
Nedostojnost manjinske in medijske politike se e bolj kae
pri vpraanju medijske integracije Albancev, Bonjakov, rnogorcev,
Hrvatov, Makedoncev in Srbov, torej skupnosti narodov nekdanje
Jugoslavije, pa tudi Nemcev, ki si prizadevajo za vejo raven manjinskega varstva. Naj za razumevanje, kako Republika Slovenija
razume medijsko integracijo teh manjin, ki tejejo priblino 10
odstotkov prebivalcev, navedemo citat iz Drugega poroila o izvajanju Okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih
manjin, ki ga je Republika Slovenija poslala v Strasbourg julija
2004. Gre za odstavek poglavja z naslovom Druge etnine skupine,
kjer se omenja samo monost dostopa teh skupnosti do medijev:
Pripadniki narodov nekdanje skupne drave Jugoslavije imajo na
ozemlju Slovenije monost spremljanja televizijskih programov v
svojem jeziku preko kabelskega TV sistema, ki ga ponujajo kabelski
operaterji. Moen je sprejem naslednjih televizijskih programov: 1.
in 2. program Hrvake TV, RTV Braa Kari (Srbija), TV rna Gora,
TV Makedonija, TV Kosovo.22 Nemke manjine, ki jo poglavje sicer
omenja, se v kontekstu medijske integracije ne omenja.
Hkrati pa je zahteva drutev manjin iz nekdanje Jugoslavije
za bolji dostop do medijev v smislu ustvarjanja medijskih vsebin v njihovih jezikih uradno znana e od oktobra 2003, ko so na
posvetu Evropske komisije za boj proti rasizmu (ECRI) ob objavi
poroila za Slovenijo predstavniki drutev in zdruenj Albancev,
Bonjakov, rnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov v Sloveniji
prebrali svoje pismo Dravnemu zboru z zahtevo po priznanju in
zagotovitvi manjinskega varstva.
Spomladi 2005 je bila v Sloveniji delegacija Sveta Evrope, ki bo
pripravila redno poroilo Sveta Evrope o uresnievanju Okvirne
konvencije v Sloveniji. Na sestanku z nevladnimi organizacijami in
mediji so spraevali, kako je mono, da se Republika Slovenija ne
zaveda, da je izpuanje manjin iz nekdanje Jugoslavije, Nemcev in
drugih zunaj manjinskega varstva, ki se ga zagotavlja le Italijanom
in Madarom ter deloma e Romom, drubeno kodljivo, ter izrazili
mnenje, da sprio tevilnosti in nedavnega sobivanja v skupni
dravi e posebej ignoriranje manjin iz nekdanje Jugoslavije predstavlja tempirano bombo za drubeno kohezijo. Slednje nazorno
22
prelom.indd 29
Glej <http://www.coe.int/T/E/Human_Rights/Minorities>.
14.9.2005, 17:22:26
29
30
prikazuje tudi spodnja slika o financiranju medijskih in sorodnih

dejavnosti manjinskih skupnosti v Sloveniji.
slika 1 sredstva iz dravnega prorauna rs v letu 2004 za medijsko in sorodne informativne dejavnosti manjinskih
skupnosti (za informativno dejavnost italijanske in madarske narodne skupnosti je bilo namenjenih 411.343.000 sit, romske
12.560.000, za skupnost narodov iz nekdanje jugoslavije in skupnost nemcev pa 5.600.000 sit).
95,77% Italijanska in madarska narodna skupnost
2,92% Romska skupnost
1,31% Skupnosti narodov iz nekdanje Jugoslavije in Nemcev
Vir: Urad za narodnosti in Letno poroilo ministrstva za kulturo za leto 2004.
tabela 1: sredstva iz dravnega prorauna rs v letu 2004

za medijsko in sorodne informativne dejavnosti manjinskih skupnosti.
MANJINSKA SKUPNOST
VIINA SREDSTEV
NAMEN
VIR
IZ DRAVNEGA
PRORAUNA (V SIT)
Italijanska in madarska skupnost
225.845.000
Radijski in
televizijski programi v okviru RTV Slovenija
Urad za narodnosti
Madarska narodna skupnost
100.000.000
Dogradnja televizijskega in radijskega studia RTV

Slovenija v Lendavi
Urad za narodnosti
Italijanska narodna skupnost
25.970.000
Tednik La Voce del Popolo
Urad za narodnosti
Madarska narodna skupnost
59.528.000
Tednik Nepujsag
Urad za narodnosti
SKUPAJ ITALIJANSKA IN
411.343.000
MADARSKA NARODNA SKUPNOST
Romska skupnost (posredno)
11.210.000
Romska skupnost
1.050.000
Romska skupnost
300.000
Oddaje za Rome na Radiu Murski val, Radiu Studio D, Urad za narodnosti

TV As Murska Sobota in TV Novo mesto
asopis Romano them v Murski Soboti
Ministrstvo za kulturo
asopis Romano glauso v Borejcih
SKUPAJ ROMSKA SKUPNOST
12.560.000
Bonjaka skupnost
2.500.000
asopis Bonjak, BIP-Bonjaki internetni portal, Glas Ministrstvo za kulturo

Sandaka
Srbska skupnost
2.650.000
Revija Kontakt, asopis Beseda, asopis Mostovi
asopis Glasilo
Hrvaka skupnost
SKUPNOSTI NARODOV
450.000
5.600.000
IZ NEKDANJE JUGOSLAVIJE IN NEMCEV

SKUPAJ
429.503.000
Vir: Urad za narodnosti in Letno poroilo ministrstva za kulturo za leto 2004.
prelom.indd 30
14.9.2005, 17:22:26
PRI MER SP R E J E M A N J A Z A K O N A O R T V S L O V E N I J A
Javne radiotelevizije predstavljajo dejavnik drubene kohezije
in integracije vseh posameznikov, skupin in skupnosti, ki ivijo
na obmoju, kjer te radiotelevizije delujejo. Upotevanje naela
kulturne raznolikosti v programski in kadrovski politiki bi nedvomno moral biti sestavni del poslanstva javnih radiotelevizij. O tem
govorijo priporoila Sveta Evrope in tudi letonja resolucija, sprejeta
na 7. evropski ministrski konferenci, ki jo je marca v Kijevu v imenu
Slovenije sprejel minister za kulturo dr. Vasko Simoniti. Konferenca
je bila konana 11. marca, 1. aprila pa je ministrstvo za kulturo na
spletnih straneh objavilo osnutek zakona o Radioteleviziji Slovenija
in napovedalo njegovo sprejetje po hitrem postopku. e prvi stavek
obrazloitve zakona v takrat objavljenem dokumentu je zgreil najmanj dve doloili resolucije o kulturni raznolikosti in medijskem
pluralizmu v asu globalizacije, ki jo je nekaj tednov pred tem v Kijevu skupaj s e tiridesetimi drugimi ministri evropskih drav sprejel
slovenski kulturni minister. Ta stavek je namre govoril o tem, da
bo Radiotelevizija Slovenija ostala osrednja institucija slovenstva
na podroju kulture in informiranja ter kot taka kljuen element sodobne naciolnalne identitete. ele na nae opozorilo je predlagatelj
ministrstvo za kulturo v ta stavek dodalo e pomen RTVS za
socialno kohezijo, eprav se je na predlog za ta del obrazloitve
zakona v celoti glasil: Pri razlagah pomena javnih radiotelevizij je
eden kljunih argumentov to, da predstavljajo javne radiotelevizije
referenno toko in dejavnik drubene kohezije in integracije vseh
posameznikov, skupin in skupnosti, ki ivijo na obmoju, kjer te
radiotelevizije delujejo. Zato bi, e se ohrani navedba o pomenu
RTV Slovenija za ohranjanje in promocijo slovenske nacionalne
identitete, veljalo dodati, da bo RTV Slovenija igrala eno kljunih
vlog pri zagotavljanju javnega prostora za izraanje, predstavljanje
in ohranjanje ustvarjalnosti in raznolikosti identitet posameznikov
in drubenih skupin v Sloveniji, ter za njihovo kohezijo in dejavno
vkljuevanje v drubo.
Ozkost videnja in razumevanja namena in poslanstva javne
radiotelevizije in tudi nacionalne identitete, zapisanega v prvem
stavku prve javno objavljene razliice novega zakona o RTV Slovenija, se je seveda nadaljevala tudi v lenih zakona. V prvem lenu
osnutka zakona, zdaj pa tudi v konnem besedilu zakona, kjer je
opisan status in poslanstvo RTV Slovenija, je doloeno, da ta javni
zavod opravlja javno slubo na podroju radijske in televizijske
dejavnosti z namenom zagotavljanja demokratinih, socialnih in
kulturnih potreb dravljank in dravljanov Republike Slovenije,
prelom.indd 31
14.9.2005, 17:22:27
31
32
Slovenk in Slovencev po svetu, pripadnic in pripadnikov slovenskih

narodnih manjin v Italiji, Avstriji in na Madarskem, italijanske
in madarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji. Pri navedbi manjin v Sloveniji izostane celo romska skupnost, ki ji, e
ni razumevanja za druge utemeljitve, posebni pomen in poloaj
zagotavlja e ustava in tudi zakon o medijih. Ta izhodini len
zakona seveda zamoli tudi druge manjine v Republiki Sloveniji.
V Sloveniji namre poleg italijanske in madarske narodne skupnosti tradicionalno ali v vejem tevilu ivijo e romska skupnost
ter druge etnine skupnosti, kot so Albanci, Bonjaki, rnogorci,
Hrvati, Makedonci, Nemci, Srbi in drugi. Nenazadnje so pripadniki
teh skupnosti planiki rtv prispevka, iz katerega se v najveji meri
financira javna sluba RTV Slovenija in upravieno priakujejo, da
se jim kot manjinskim skupnostim omogoi sistem dostopa do
programov.
Ozki in izkljuujoi prijem glede vkljuevanja manjin v sistem
javne radiotelevizije v Sloveniji se je v osnutku in predlogu zakona nadaljeval tudi v 3. lenu, kjer je opisano, katere programske
in druge dejavnosti tejejo v javno slubo RTV Slovenija. Vse do
druge obravnave predloga zakona je bil predlagatelj gluh za pripombe domae in tuje strokovne javnosti, da bi javna sluba morala vkljuevati tudi ustvarjanje programov in oddaj tudi za druge
manjinske skupnosti, ne le za italijansko in madarsko. V drugi
obravnavi zakona je vladna koalicija ta len dopolnila z doloilom,
da javna sluba RTV Slovenija vkljuuje tudi ustvarjanje radijskih in
televizijskih oddaj za romsko skupnost (za italijansko in madarsko
skupnost pa po en radijski in televizijski program).
Osnutek in predlog zakona je romsko skupnost omenjal le v
prvem odstavku 4. lena, ki doloa da je obveza RTV Slovenija, da
zagotovi informativne oddaje, s katerimi celovito obvea o politinem dogajanju doma in v zamejstvu, o pomembnih dogodkih v
preostalih evropskih dravah, zlasti lanicah Evropske unije, in o
pomembnih svetovnih temah, tako da posredovane vsebine omogoajo objektivno javno obveenost // romske skupnosti, ki ivi v
Sloveniji. To doloilo je ostalo tudi v konnem besedilu zakona, e
pa bi ga uresnievali, kot je zapisano, bi to pomenilo, da mora RTV
Slovenija ustvarjati le informativne oddaje, ki naj Rome obvestijo
le o politinem (!) dogajanju doma in v zamejstvu (!), o evropskih
in svetovnih dogodkih, ne pa o dogodkih in problemih v njihovi
skupnosti, o drubenih, kulturnih, portnih in drugih dogodkih. To
bi lahko pomenilo, da razen informativnih ni potrebno ustvarjati
izobraevalnih, kulturnih, dramskih ali drugih programskih vsebin
o in za romsko skupnost v romskem jeziku.
prelom.indd 32
14.9.2005, 17:22:28
V 4. lenu zakon o RTV Slovenija sicer navaja, da RTV Slovenija

v svojih programih podpira irjenje vednosti o drugih kulturah, ki
so zastopane v Sloveniji in njihovih predstavnikih, kar je naeloma
lepo povedano, vendar ne pomeni sistemskega uresnievanja naela
kulturne raznolikosti v programski in kadrovski politiki, ne pomeni
zaveze, da se bo izgradil sistem dostopa manjinskih skupnosti
do programov RTVS, sistem ustvarjanja programov in oddaj o in
za vse manjinske skupnosti, ki tradicionalno ali v vejem tevilu
ivijo v Sloveniji.
Hkrati se omejevalna politika vkljuevanja manjin v sistem
javne radiotelevizije v Sloveniji kae tudi v sestavi njenih organov.
Novi zakon o RTV Slovenija namre romske in drugih manjinskih
skupnosti ne vkljuuje v sestavo Programskega sveta RTVS, vodilnega programskega telesa, v katerem sta predvidena predstavnika
italijanske in madarske narodne skupnosti. Premik med osnutkom
in konno razliico zakona o RTV Slovenija je narejen glede vkljuevanja predstavnikov verskih skupnosti v Programski svet RTVS.
Prvi objavljeni osnutek zakona je doloal, da Programski svet RTVS
poleg drugih sestavljata dva lana na predlog slovenske katolike
cerkve in drugih pravno priznanih verskih skupnosti, ki ju imenuje
predsednik drave. V konnem besedilu zakona je sprejeto doloilo, da bosta v Programskem svetu dva predstavnika verskih
skupnosti (brez apostrofiranja oz. favoriziranja katolike verske
skupnosti), ki ju imenuje predsednik republike.
Mirovni intitut je ministrstvu za kulturo in dravnemu zboru
poslal predlog amandmajev na predlog zakona o RTV Slovenija,
kjer smo predlagali, da se poleg italijanske in madarske narodne
skupnosti v sistem javne radiotelevizije Slovenije vkljuijo tudi
romska skupnost ter druge etnine skupnosti, ki tradicionalno ali
v vejem tevilu ivijo v Republiki Sloveniji, torej Albanci, Bonjaki,
rnogorci, Hrvati, Makedonci, Nemci in Srbi. Predlagali smo, da
se v opis poslanstva RTVS vkljui tudi zagotavljanje uresnievanja
komunikacijskih pravic in potreb tudi za romsko in druge etnine
skupnosti v Republiki Sloveniji; da se v opis javne slube vkljui
ustvarjanje radijskih in televizijskih programov za romsko skupnost ter radijskih in televizijskih programskih vsebin za skupnosti
Albancev, Bonjakov, rnogorcev, Hrvatov, Makedoncev, Nemcev,
Srbov in drugih etninih skupnosti, ki ivijo v Republiki Sloveniji; da mora RTVS v svojih programih zagotavljati uresnievanje
ustavnih pravic romske in drugih etninih skupnosti v Republiki
Sloveniji, torej tudi oddaje o drubenem dogajanju za romsko in
druge etnine skupnosti, ki ivijo v Republiki Sloveniji; da naj se
Programski svet sestavi tako, da bosta v njem dva predstavnika
prelom.indd 33
14.9.2005, 17:22:29
33
34
LI TERA T U R A
Balibar, E. Mi, graani Evrope? Granice,
drava, narod. Circulus, Beograd: Cir-
manjin, in sicer da enega imenujeta italijanska in madarska narodna skupnost, drugega pa romska skupnost in skupnosti Albancev,
Bonjakov, rnogorcev, Hrvatov, Makedoncev, Nemcev, Srbov in
drugih etninih skupnosti, ki ivijo v Republiki Sloveniji; ter da se
iz dravnega prorauna financira 50 odstotkov strokov ustvarjanja,
pripravljanja, arhiviranja in oddajanja programov RTVS za italijansko in madarsko narodno skupnost ter 100 odstotkov strokov
ustvarjanja, pripravljanja, arhiviranja in oddajanja programov RTVS
za romsko skupnost. Predvideli smo, da dravnega financiranja
verjetno ne bi bilo mono predpisati in izvajati, ko gre za ustvarjanje programskih vsebin za manjine iz nekdanje Jugoslavije in
Nemce, dokler se njihov poloaj celotno sistemsko in ustavno ne
uredi. Vendar bi RTV Slovenija lahko upraviila sistemsko uporabo
sredstev in rtv prispevka za ustvarjanje teh rednih programskih
vsebin sprio tevilnosti teh manjinskih skupnosti in delea, ki ga
predstavljajo med planiki rtv prispevkov. Hkrati smo predlagali,
da se za razliko od dosedanje prakse stroki ustvarjanja programov
RTV Slovenija za slovenske narodne manjine, zdomce in izseljence
v celoti, 100-odstotno, krijejo iz dravnega prorauna. Gre za prijem,
po katerem se za ustvarjanje programov za skupnosti, ki ne ivijo
v Republiki Sloveniji in predstavljajo manjino v neki drugi dravi,
ne bi uporabljala sredstva iz rtv prispevka, ki ga za dejavnosti RTVS
plaujejo prebivalci Republike Slovenije. Za ta namen bi se torej
uporabljala sredstva iz dravnega prorauna, kjer se stekajo drugi
davki. Predlogi niso bili sprejeti.
culus, 2003.
Balibar, E. Politics and the Other Scene.
London: Verso, 2002.
Balibar, E. in Wallerstein, I. Race, Nation,
KAJ NAREDITI GLEDE KULTURNE RAZNOLIKOSTI

V MEDIJSKI SFERI V SLOVENIJI?
Class: Ambiguous Identitites. London:

Verso, 1991.
Barry, A. Black mythologies: representton of black people on British Television. V: Twitchin, J. (ur.) The Black and
White Media Show Book. Handbook
for the study of Racism and Television.
London: Trentham Books, 1992.
Frachon, C. in Vargafig, M. European
Television Immigrants and Ethnic
Minorities. London: John Libbey &
Company, 1995.
Francis, J. White culture, black mark.
British Journalism Review, 3/2003.
Klute, E. in Goracci, M. Thinking Forward
Making the Media More Diverse A
Guide for Changing Agents.Utrecht in
Rim: Mira Media, 2004.
prelom.indd 34
V Sloveniji bi lahko po vzoru Velike Britanije v okviru nevladnega sektorja, akademskih institucij ali organov javne oblasti
ustanovili komisijo za prihodnost multikulturne (kulturno raznolike) Slovenije, ji dali as, mandat in finanno podporo za izdelavo
poroila, ki bi vsebovalo tudi sistemska priporoila, kaj je potrebno
narediti, da bi Slovenija sistemsko, normativno, institucionalno, pa
tudi v vsakdanjem ivljenju v soseskah, krajih in mestih upotevala in gojila kulturno raznolikost posameznikov in skupnosti, ki
v njej ivijo. Nekaj izhodi bi e imela v tudiji, ki jo je o poloaju
manjin iz nekdanje Jugoslavije naroila vlada, izdelal pa Intitut
za narodnostna vpraanja, in ki je povzroila nelagodje in napetosti
v javni razpravi, sistemskih uinkov pa ne.
Premisliti bi bilo potrebno, ali ne bi bilo koristno ustanoviti tudi
manje stalno telo, kot je svet za etnino in versko enakopravnost,
14.9.2005, 17:22:30
ki bi ga kot javno prepoznavnega zagovornika in skrbnika kulturne raznolikosti vedno vodil kaken ugledni, dosledni in zgovorni
predstavnik ene od manjinskih skupnosti. Nekaj elementov takega stalnega nadzornega in spodbujevalnega mehanizma kulturne
raznolikosti sicer lahko najdemo pri Uradu za enake monosti,
Uradu varuha lovekovih pravic, Uradu za narodnosti in Oddelku
za kulturne dejavnosti manjin pri Ministrstvu za kulturo. Vendar
o potrebi, da se ustanovi ad hoc ali stalni prepoznavni mehanizem
za izdelavo in uresnievanje strategije o prihodnosti Slovenije kot
kulturno raznolike drave, priajo napete politine razprave in
nepripravljenost za uresnievanje celo sklepov dravnih organov,
ki bedijo nad varstvom lovekovih in ustavnih pravic, ko gre za
poloaj in pravice izbrisanih prebivalcev Slovenije, pripadnikov
narodov iz nekdanje Jugoslavije, Romov v Sloveniji, muslimanov
v Sloveniji itn. O tem pria tudi usoda zgoraj omenjenega raziskovalnega poroila in ugotovitev o diskriminatornem poloaju celotnih narodnih skupnosti iz nekdanje Jugoslavije. Torej, v Sloveniji
imajo vsakokratne vlade in javno mnenje problem s pripravljenostjo
spoznati, da smo kulturno raznolika druba, da priznanje upravieno zahtevajo tudi manjine, ki sedaj niso vkljuene v sistem
manjinskega varstva in da je potrebno v skladu s tem spoznanjem
preformulirati javne politike, normative, institucije, kurikulume,
politino in civilno kulturo, e sledimo Parekhu pa tudi definicijo
slovenske nacionalne identitete.
Manjinsko, kulturno in medijsko politiko je potrebno uskladiti in preplesti tako, da je javnosti in e posebej manjinskim
skupnostim jasno, kdo je, s kaknimi cilji, ukrepi in sredstvi skrbi
za medijsko integracijo manjin v Sloveniji. Zdaj za to delno skrbi
Urad za narodnosti, vendar izkljuno za italijansko, madarsko in
romsko skupnost (njen t. i. avtohtoni del), delno pa Ministrstvo
za kulturo preko Oddelka za kulturno dejavnost italijanske in
madarske narodne skupnosti, romske skupnosti, drugih manjinskih skupnosti in priseljencev. Pri tem je potrebno spremeniti
politiko iz izkljuevalne v vkljuevalno in dostop do medijev, e
posebej javne radiotelevizije, in do javnih resursov, kot so frekvence
in sredstva iz prorauna, po imbolj enakem merilu omogoiti vsem
manjinam v Sloveniji.
35
Komac, M. in Zagorac, D. (ur.) Varstvo

manjin. Ljubljana: Drutvo Amnesty
International Slovenijie in Intitut za
narodnostna vpraanja, 2002.
Kymlicka, W. Multikulturalno graanstvo. Zagreb: Naklada Jesenski i Turk,
2003.
Parekh, B. Rethinking Multiculturalism,
Cultural Diversity and Political Theory.
Hampshire: Palgrave, 2000.
Polzer, M., Kalina, L. in agar, M. (ur.)
Slovenija in evropski standardi varstva narodnih manjin. Ljubljana:
Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope pri nuk v Ljubljani,
Intitut za narodnostna vpraanja in
Avstrijski intitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo, 2002.
Taylor, C. The Politics of Recognition.
V: Amy Gutman (ur.). Multiculturalism. Examining the Politics of Recognition. Princeton: Princeton University Press, 1992.
Wallerstein, I. Utopistike ali izbira zgodovinskih monosti 21. stoletja. Ljubljana: Zaloba *cf., 1999.
prelom.indd 35
14.9.2005, 17:22:31
36
romi
A
PEL
URH
na dirzitet
unive
lada
je
m
a
k
in
v
rispe
lavka
e
p
lno
d
a
a
c
ic
r
ln
so ia
Avto
socia
ti za
kulte
irana
a
F
m
a
lo
p
i.
lka n
bljan
kova
v Lju
.si
razis
delo
ni-lj
.u
d
s
@f
h
r
la.u
e: spe
Izkljuujoi
vkljuevanja
ARE
NID
A
N
SIMO DEMAR
soistra
ti
mag
pnos
ka je
u
v
k
e
s
p
v
a pris
dela
lno
ic
a
ia
r
g
c
o
e
o
t
s
ln
Av
za
socia
lteti
gije
Faku
ciolo
a na
ni.
k
a
t
lj
n
b
e
.si
ist
v Lju
ni-lj
in as
delo
fsd.u
@
c
e
r
nida
ona.z
e: sim
Razlogi za trpljenje ljudi niso vraeni v ljudeh samih, niso

del njihove biti, temve so del pogojev, v katerih so ljudje prisiljeni
iveti in o katerih ne morejo izbirati (Zavirek, 2003: 219), zato je
druba odgovorna, da usmerja pozornost na strukturne okoliine,
ki povzroajo izkljuenost, neenakost in nepravinost. Probleme
lahko definiramo kot drubene, strukturalne in ne kot individualne,
kajti individualni odnosi so produkt drubenih razmerij v kapitalistinih drubah. Zato neenakost in nepravinost, ki jih doivljajo
depriviligirane skupine, izvirata iz njihove pozicije (razredne,
spolne, veroizpovedne, etnine), neuravnoteenega ravnovesja
moi, dominantnih drubenih preprianj in socialnih praks, skritega drubenega delovanja, zgodovinskih sprememb in procesov
etiketiranja ter nezmonosti razvijanja drubenih sprememb.
V zadnjem desetletju se diskriminacije in prakse socialne izkljuenosti Romov kaejo na tevilnih podrojih, na kar sta opozorili e slovenski nacionalni poroili Zavoda za odprto drubo
leta 2001 in 2002.1 Poroili izpostavljata podroja izobraevanja,
zaposlovanja, zdravstvenega varstva, stanovanj, vkljuevanja v
javno, drubenopolitino ivljenje in medijske reprezentacije kot
najbolj problematina podroja, kjer je izkljuenost Romov v Sloveniji najbolj vidna.
prelom.indd 36
Zavod za odprto drubo. Spremljanje pridruevanja EU: Zaita manjin v

Sloveniji 2001, 2002. Budapest: Open Society Institute.
14.9.2005, 17:22:32
mehanizmi
Romov
DOMI NATNI D I S K U R Z I E T N I N O S T I
Romi imajo po slovenski ustavi (Ustava RS) status etnine
skupnosti brez posebnih kolektivnih manjinskih pravic. e samo
poimenovanje doloenih skupin ljudi kot etninih skupin ima v
javnem diskurzu prizvok manjvrednosti, kar se kae v sovranem
govoru in drugih diskriminatornih praksah. Etnine skupine se
napano enaijo s kulturnimi skupinami, pri emer se etninost
kae kot kulturna znailnost skupin. Barth (1969) poudarja, da
etninost ni kulturna znailnost skupin, temve je odraz razmerij
med skupinami. Avtorji sodobnih etninih tudij se pri obravnavi
pojma osredotoajo na aspekte odnosov med skupinami, ki se medsebojno dojemajo kot razline (npr. Eriksen, 2002). Etninost je torej
drubena identiteta, ki temelji na (samo)percepciji v nasprotju z
drugimi skupinami. Kae se v nainih vkljuujoega in izkljuujoega govora o tistih, ki pripadajo, in o tistih, ki ne pripadajo.
Pri tem se ustvarjajo dihotomna razmerja, kot na primer veinamanjina, Slovenci-Romi2, Neromi-Romi. Etninost se ustvarja
v interakcijah med najmanj dvema skupinama, ki se med seboj
dojemata kot razlini. Kulturna razlinost sicer ni edini element
etninosti (etnine meje lahko producirajo tudi verska pripadnost,
nacionalna pripadnost spol, starost, spolna usmerjenost, poklicna
2
prelom.indd 37
V javnem govoru je pogosto binarno razmerje, ki oznauje dominantno skupino

s Slovenci, Romom pa se pripisuje neslovenskost, tujost. Gre za razloevalni
govor, ki jasno kae na etnino distanco med dvema skupinama, ki se med seboj
dojemata kot razlini.
14.9.2005, 17:22:33
37
38
pripadnost) vendar se pri pripadnikih Romov kae kot prevladujoi. Javnomnenjski diskurzi o Romih izpostavljajo njihovo tujost v
druganem nainu ivljenja, vejih druinah, velikih socialnih
podporah, v krajah in streljanju, povzroanju tevilnih kaznivih
dejanjih, malomarnem odnosu do okolja, sledijo e zanemarjena
naselja, veliko neupravienega denarja, negativni odnos do
splonih civilizacijskih vrednot, nezavedanje dolnosti.3 Navedene karakteristike so postavljene kot tuje v primerjavi z dominatnimi predstavami o normalnosti. Pri kategoriziranju gre vedno
za homogenizacijo doloene drubene skupine. Homogenizacija
pri Romih temelji na stereotipnih predpostavkah o imaginarnih
podobah potujoega ljudstva. Vendar mnogi pripadniki romskega
porekla sami sebe ne dojemajo bistveno drugane od veinskega
naroda glede na kulturne kriterije. Vse delamo isto, ko i vi.4 Pri
tem se nam potrjuje Eriksenova trditev (2002: 49), da je dominantni
diskurz tisti, ki producira meje etninosti, pri emer etnina skupina,
ki je v podrejenem poloaju, ostaja v poziciji nemoi. Etninost je
torej eden od elementov hierarhizacije v drubi.
Sodobni pojem etninosti ne poudarja vsebine (kulturnih razlik), temve izpostavlja drubene procese, ki producirajo meje med
etninimi skupinami. O etninih skupinah, ki so produkt dominantne skupine v politinih procesih, lahko govorimo kot o drubenih
konstruktih v procesih odloanja. Primeri v nadaljevanju ilustrirajo
drubene procese oziroma mehanizme, ki vzdrujejo ali na novo
proizvajajo etninost med romsko in dominantno skupino, kar se
kae v segregacijskih praksah, diskriminacijah in nadzoravanju.
Grosuplje velja za obino, kjer prepoznavamo najbolj razirjene
oblike izkljuevanja Romov na ekonomskem nivoju (izobraevanje,
zaposlovanje) in socialnem nivoju (participacija v skupnosti, prostorska izkljuenost, bivalne razmere, natalitetna politika). Izkljuenost Romov je v Sloveniji opazna v vseh lokalnih okoljih, kjer
so Romi naseljeni. V tem kontekstu lahko govorimo o etnificirani
politiki zaposlovanja, etnificiranem olanju, etnificiranem vkljuevanju in nadzorovanju.
prelom.indd 38
V treh medijskih prispevkih (Dolenjski list, 4. 4. 2002; Dolenjski list, 11. 3 2004,
Dolenjski list, 10. 6. 2004) so bile objavljene javnomnenjske ankete z naslovi
Kako strpni do Romov?, Je res kdo ogroen?, Imeti Roma za soseda, kjer je 27
anketirancev izrazilo svoj odnos do Romov.
Osebni pogovori z belokranjskimi Romi, januar 2002. Raziskovalka se je osredotoila na kulturne posebnosti med Romi, kot na primer tradicionalna oblaila,
tradicionalna romska kuhinja, tradicionalni romski obredi. Informatorji so ji zagotavljali, da se po svojih navadah ne razlikujejo od Neromov, razen v tem, da
so bolj revni in da ivijo v neurejenih bivalnih razmerah.
14.9.2005, 17:22:34
ETNI FI CI R A N O I Z O B R A E V A N J E
Nedavni brljinski primer segregiranega izobraevanja romskih otrok je v letu 2005 vzbudil dvome o uinkovitosti tega modela,
hkrati pa vzbudil tudi vpraanja o rasni segregaciji. Bojkot starev
neromskih otrok, da naj bi romske otroke v O Brljin v Novem mestu
enakomerno razporedili po ostalih novomekih olah, e da motijo
pouk in zavirajo uni napredek ostalih uencev, je ministrstvo za olstvo poskualo pomiriti z rasnim segregiranjem v romske in neromske
une skupine pri unih predmetih, pri emer so poudarili bistveno
nije znanje romskih otrok in s tem poskuali opraviiti etnino
segregacijo. Izkunje loenega olanja romskih otrok v Prekmurju
so e pred leti opozorile na negativne posledice takega olanja, saj
je pridobljeno znanje v loenih razredih, ki jih obiskujejo le romski
otroci, slabe kot obiajno, zato imajo otroci teave pri dohitevanju
svojih vrstnikov, ko se jim v kasnejih razredih pridruijo.5 Modelu
segregiranega olanja, ki temelji na etnini pripadnosti, nasprotujeta
tako stroka kot zakon, saj slovenski olski sistem omogoa le delno
notranjo diferenciacijo v vijih razredih in pri doloenih predmetih
izkljuno glede na znanje uencev.6 Etnina segregacija je nedopustna
po naelu enakega obravnavanja, ki je doloeno s 14. lenom Ustave
RS in z zakonom o uresnievanju naela enakega obravnavanja. Do
letonjega olskega leta se je tevilo romskih olarjev na O Brljin v
nekaj letih povzpelo s 14 na 86.7 Zanimivo je, kako je veinski javni
diskurz e pred leti povelieval pomembnost izobraevanja Romov
in oital neizobraenost, neizolanost Romov. Zaradi veje ozaveenosti o olanju romskih otrok in dejanskega vejega vpisa na ole,
pa je druba konstruirala nov mehanizem, ki ohranja etninost med
Romi in dominantno skupino. Ta mehanizem se odraa v razlikovanju kvalitete olanja romskih in neromskih otrok, pri emer mnogi
uitelji izpostavljajo, da je pri romskih otrocih uspeh e doseen z
minimalnim nivojem znanja, medtem ko so kriteriji za uspeh neromskih otrok viji. Take rasistine izjave minimalizirajo olanje romskih
otrok, s tem ko poveliujejo sposobnosti slovenskih otrok:
[Z]aradi toliknega tevila romskih otrok je moteno izobraevanje
njihovih [neromskih] otrok oziroma da zato v oli dobijo manj
znanja, kot bi lahko in bi ga tudi morali.8
5
6
7
8
prelom.indd 39
Zavod za odprto drubo 2001, str. 78.

Andreja ibret, Segregacija uencev, Delo, 8. 4. 2005.
Zdenka Lindi Draga, Romski in neromski olarji ostanejo skupaj, Delo, 10.
3. 2005.
Ibid.
14.9.2005, 17:22:34
39
40
Eriksen (2002: 25) opozori na stereotipe, kjer dominantna skupina manjini prepreuje intelektualni razvoj s sistematinimi sporoili,
da je inferiorna. Gre za primere stereotipnih predstav, da so romski
otroci e po naravi (bioloko) manj inteligentni, manj sposobni.
Oiten primer segregacijske prakse se kae tudi pri usmerjanju
romskih otrok v osnovne ole s prilagojenim programom, kjer je po
raziskavi leta 2001 vpis teh desetkrat veji od povpreja v dravi.9
Odloitev komisij za usmerjanje temelji na mnenju, da romski otroci nezadostno govorijo slovenski jezik ter so na podlagi njihove
zunanje, telesne, fizine podobe oznaeni kot kulturno in socialno
zanemarjeni. Ena od raziskav je opozorila na rasistino prakso na
podroju izobraevanja in pokazala, da je socialna dokumentacija
romskih otrok v eni od osnovnih ol s prilagojenim programom v
Sloveniji polna kulturnih stereotipov in opisov zunanjosti otrok,
kot na primer zanimajo ga kiaste materialne stvari, nosi modre
nevarne evlje, otrok je tipien predstavnik romskega porekla,
rada se kiti z uhani in prstani ipd.10 Z navajanjem socialnih razlogov strokovnjaki opraviujejo svoja ravnanja in kategorizirajo
romske otroke kot otroke z motnjo v duevnem razvoju ter jih
usmerijo v posebne ole.
ETNIFICIRANO ZAPOSLOVANJE
Poroili Zavoda za odprto drubo sta opozorili na visoko stopnjo brezposelnosti pripadnikov romskih skupnosti. Na podroju
Bele krajine, Dolenjske, Grosuplja, Koevja in Ljubljane skoraj noben
Rom/Rominja nima stalne zaposlitve.11 Pogost razlog nezaposlovanja pripadnikov romskih skupnosti je v diskriminatornem odnosu
delodajalcev do Romov, ki temelji na predsodkih. Romski priimek
je najpogosteja ovira pri zaposlovanju Romov. Takoj ko sliijo, da
se piem Hudorovac, je konec pogovora o slubi.12 Javni diskurzi o
pripadnikih romskih skupnosti pogosto odraajo odnos do Romov
kot do drugorazrednih dravljanov ali jih tretirajo kot tujce, saj
so pogoste ugotovitve e za Slovence ni dela, kaj ele za cigane.
Reitev problema zaposlovanja Romov, kot politina javnost in
mediji pogosto pojmujejo stanje, drava reuje z javnimi deli,
9
10
11
12
prelom.indd 40

Sabina Kodila, Problematika dokumentacije o romskih otrocih na osnovni oli
s prilagojenim programom, Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, VSD,
2001.
Podatki lastnega terenskega dela in raziskovanja.
Osebni pogovor z M. H., januar 2003 in drugimi romskimi informatorji po Beli
krajini in v Grosuplju.
14.9.2005, 17:22:35
ki pa niso dolgotrajna, ne omogoajo kontinuitete in varnosti, niti

dostojnega plaila za preivetje.
Eriksen (ibid.: 28) opozori, da dominantna skupina pogosto
opraviuje izkorianje manjin z etnino delitvijo dela, kjer pripadniki etnine skupine pogosto opravljajo najmanj plaana dela.
Delo etnine skupine je pogosto naturalizirano, kar ponazarja izjava
strokovne delavke: Za Rome je najbolje, da delajo s smetmi, kdo
drug pa bo? Sicer pa tako ivijo v smeteh.13
Mehanizmi vzpodbujanja zaposlovanja Romov v Sloveniji pa v
praksi pogosto izzvenijo kot sistem kontrole. Podpora pri zaposlovanju vzdruje obstojee drubene strukture ter iti interes drave
in ne tistih, ki naj bi jih podpirali in zastopali. Tisti, ki elijo ohraniti
obstojee razmerje moi, se bolj posluujejo storitev z oskrbovalno
vlogo kot pa skupnostno organiziranje,14 ki ustvarja monosti za
spremembo v razmerju moi v drubi. S tem se vzdruje etninost
med Romi in Neromi.
Argumenti dominantne skupine o pomenu aktivne politike zaposlovanja (iz ekonomskega vidika je vija stopnja zaposlitve uinkoviteja za ekonomijo, ker zmanjuje socialne izdatke; vija stopnja
zaposlenosti pomeni vejo integriranost in manjo izkljuenost; z moralnega vidika je dolnost dravljanov prispevati k bogastvu drube
ipd.) ne vzdrijo. Zato politika aktiviranja nezaposlenih na nain, da
elijo ljudi brez ustreznih vzpodbud (dovolj visoke plae) prisiliti, da
poiejo delo in sprejmejo nizko plao, pomeni prisilno zaposlitev in s
tem prisilno participacijo. Po mnenju Jordana (1999) ne obstaja nobena
skupna kolektivna odgovornost, saj so drube e v osnovi razdeljene na
dominantne in prikrajane. Eriksen (2002: 8) v kontekstu etninosti prav
tako opozori na obstoj velike korelacije med etninostjo in drubenim
razredom. e prevedemo to na primer Romov v Sloveniji, vidimo, da
je e sama romska pripadnost pogost dejavnik pripadnosti nijemu
drubenemu (prikrajanem) razredu.
Temu ponovno pritrjujeta poroili Zavoda za odprto drubo,15
ki navajata nekaj programov zaposlovanja, ki naj bi pripomogli k
izboljanju poloaja Romov v Sloveniji. Programi, ki jih je predlagala
vlada, so kmalu zamrli ali pa se sploh niso uveljavili. Uinkoviteji
so bili tisti programi, s katerimi so se Romi identificirali, bili sami
13
14
15
prelom.indd 41

Skupnostno organiziranje predstavlja proces, ki ustvarja monosti za spremembo
v razmerju moi v drubi. Ponudi varen prostor, v katerem ljudje, ki so bili diskriminirani ali zatirani, lahko dobijo izkunjo enakovrednega lana v skupnosti
in izkunjo o pomenu vkljuevanja v vodenje. V procesu pridobijo ve moi ne
samo kot posamezniki, ampak tudi kot skupnost (Payne, 1997).
Zavod za odprto drubo 2001, 2002.
14.9.2005, 17:22:35
41
42
pobudniki ali so aktivno sodelovali pri izvajanju. Aktivna participacija in upotevanje dejanskih potreb manjinskih skupnosti je zato
ena od osnovnih strategij za prepreevanje drubene izkljuenosti
etninih skupin.
ETNIFICIRANI MEHANIZMI IZKLJUEVANJA

NA LOKALNEM NIVOJU
V Sloveniji imajo zaitene manjinske pravice le italijanska in
madarska manjina, medtem ko imajo Romi status etnine skupnosti, posledino pa jih politini diskurzi enaijo s poloajem vseh
ostalih. S tem Romom ni priznan kulturno specifien in drubeni
poloaj. Izjema sta dva zakona, ki uveljavljata afirmativen pristop.
Prvi zakon med drugimi okoliinami izpostavlja tudi etnino pripadnost, zaradi katere oseba ali skupnost ne sme biti diskriminirana.
Gre za Zakon o uresnievanju naela enakega obravnavanja iz leta
2004,16 ki doloa skupne temelje in izhodia za zagotavljanje enakega obravnavanja vsakogar pri uveljavljanju pravic, uresnievanju
svoboin, e posebej na podroju zaposlovanja, delovnih razmerij,
vzgoje in izobraevanja, socialne varnosti, dostopa do dobrin in storitev. Zakon zagotavlja institut zagovornice/zagovornika za uresnievanje naela enakega obravnavanja za primere kritev prepovedi
diskriminacije. Drugi dopolnjeni Zakon o lokalni samoupravi iz
leta 200217 pa v 39. lenu eksplicitno izpostavlja afirmativnost, ki
jasno doloa 20 obin, ki so dolne zagotoviti mesto svetnika romske skupnosti v obinskem svetu. Vse obine, razen grosupeljske,
so v letu 2002 spremenile obinske statute in izvedle prve romske
volitve na lokalni ravni, kljub prvotnim nasprotovanjem. Semiki
svetnik Sergej as, lan stranke SNS, je na seji obinskega sveta
oznail spremembo zakona o lokalni samoupravi kot grob poseg
v lokalno vejo oblasti:
V nai obini [Semi] smo za Rome naredili zelo veliko, ne morejo
pa biti ve od drugih.18
Na eni od sej obinskega sveta v rnomlju so razpravljali o

tem, ali se bo tevilo svetnikov spremenilo, ker bodo en sede namenili Romom. Eden od svetnikov, ki ima sicer e dobre izkunje
sodelovanja z Romi, je kljub temu opozoril:
16
17
18
prelom.indd 42
Uradni list RS, 50/2004.

Uradni list RS, 51/2002.
Milovan Dimitri, Noejo romskega svetnika, Delo, 1. 8. 2002.
14.9.2005, 17:22:36
[Z]aradi Romov ne bi smeli zmanjevati tevila civilnih svetnikov, spomnil pa, da bodo imeli Romi dvojno pravico, saj bodo
volili njih in nas.19
V tretji belokranjski obini, v Metliki, so obinski svetniki sicer zakljuili razpravo s sklepom, da bo v prihodnje v obinskem
svetu sedel tudi romski svetnik, vendar je bilo e iz izjave enega
od svetnikov mono predvideti, kakno vlogo in pozicijo moi bo
zavzemal:
En Rom ve ali manj v sejni sobi, kjer zaseda obinski svet, ne
more koditi.20
Pobude obinskega sveta Grosuplje za oceno ustavnosti omenjenega zakona je Ustavno sodie zavrnilo, saj zakon ni v nasprotju
z Ustavo RS. Kljub temu grosupeljska obina romskemu svetniku
e danes nasprotuje z vrsto predsodkov in z izraeno zahtevo, da
noe biti na seznamu romskih obin.21 Svetniki desniarskih politinih strank opraviujejo neupotevanje zakonskega doloila tudi
na nain, da pripisujejo krivdo Romom samim:
Romi v nai obini ne kaejo interesa za sodelovanje v obinskem
svetu, da so med seboj sprti in da se celo bojijo, da bi jih romski svetnik neenakomerno zastopal. Oitno vlada grosupeljske
Rome sili v nekaj, za kar sami nimajo nikakrne elje. Takno stanje povzroa dodatne in nepotrebne napetosti tako med samimi
Romi kot med romskim in neromskim prebivalstvom.22
Drug argument neupotevanja zakonodaje grosupeljskih

svetnikov je v tevilu Romov v obini, ki naj bi jih bilo premalo za
upravienost do lastnega svetnika. Novinar Bojan Rajek je po
seji obinskega sveta zapisal:
Obinski politiki so prepriani, da bodo Romi, ki tejejo zgolj 0,5
odstotka volilnih upraviencev glede na tevilo preostalih volivcev v Grosupljem v privilegiranem poloaju.23
19
20
21
22
23
prelom.indd 43
Mirjam Bezek-Jake, Romi zagotovo v obinskih svetih, Dolenjski list, 4. 4.

2002.
Mirjam Bezek-Jake, En Rom ve ali manj ne kodi, Dolenjski list, 4. 7. 2002.
Bojan Rajek, Zaradi Romov na ustavno sodie, Delo, 30. 8. 2002.
Svetniki LDS, ZLSD in SMS podpirajo romskega svetnika, Grosupeljski odmevi,
let. 37, 8-9, september 2002.
Bojan Rajek, Zaradi Romov na ustavno sodie, Delo, 30. 8. 2002.
14.9.2005, 17:22:36
43
44
upan je doslej e vsaj trikrat uvrstil spremembo statuta na

dnevni red in tako poskual zadostiti zahtevi zakona o lokalni
skupnosti po romskem svetniku, a ga je obinski svet vedno zavrnil. Tudi iz Urada za lokalno samoupravo niso dobili podpore,
kljub temu, da so prosili za pravno pomo o tem, kako izpeljati
postopek spremembe statuta.24
Tako so Romi v Grosupljem dvojno kaznovani. Brez svetnika
v obinskem svetu nimajo vpliva na obinski proraun, po drugi
strani pa so prikrajani za javno razpisana finanna sredstva, ki so
pogojena s priznanim romskim svetnikom v obini. Razpis Javnega
sklada za regionalni razvoj25 je 20 zakonsko doloenim obinam
omogoil prijavo za dravno financiranje za ureditev komunalne
in cestne infrastrukture v romskih naseljih, vendar obina Grosuplje ne izpolnjuje osnovnega pogoja in s tem ostaja brez dravne
finanne podpore.
Vodstvo grosupeljske obine je protestiralo:
Ker pa drava z razpisom dokazuje, da ne eli pomagati obini
za izboljanje bivalnih razmer naim Romom, bomo do nadaljnjega iz prorauna umakniti vsa predvidena denarna sredstva
za Rome.26
[Z]ato jih [Rome] bodo v prihodnje z njihovimi tevilnimi potrebami in zahtevami vred napotili naravnost na republiko vlado.27
Gre za prelaganje odgovornosti pri urejanju poloaja romskega

svetnika in urejanju bivalnih razmer Romov na lokalni ravni, kjer
lokalna skupnost in drava delujeta po strategiji poiljanja od vrat
do vrat. Posledice deljene odgovornosti se izrazito odraajo v vsakodnevnem ivljenju tistih, ki jim pravica do sredstev pripada.
N O E M O R O M O V Z A S O S E D E !
Ne bi bil ravno navduen, e bi se mi, denimo, v soseini naselili
Romi, eprav nimam ni posebnega proti njim.28
24
25
26
27
28
prelom.indd 44
Bojan Rajek, Drava (ne) upravieno kaznuje obino, Delo, 3. 11. 2004, str.7.
Uradni list RS, september 2004.
Bojan Rajek, Drava (ne) upravieno kaznuje obino, Delo, 3. 11. 2004, str. 7.
Ibid.
Eden od anketirancev v Dolenjskem listu (4. 4. 2002, str.2) pod naslovom Kako
strpni do Romov?
14.9.2005, 17:22:37
Imajo svojo kulturo, navade in ivljenje, zato naj ostanejo tam,

kjer so. Nisem za to, da pridejo iveti med nas, razen, e sprejmejo nae navade in kulturo.29
V kraju se tudi bojijo, da se bodo za Horvatovimi k njim ali v sosednje prazne hie preselili e drugi Romi.30 Nekateri se bojijo, da
bi se ponovila zgodba iz Malin v semiki obini, kjer so vaani
z vakimi straami prepreili naselitev Romov iz Grosuplja. Grosupeljska obina jim je namre prek KS Grosuplje kupila hio v
Malinah, da bi se odselili iz Grosuplja. Razmere so se takrat zelo
zaostrile in konno je hio odkupila semika obina.31
To so primeri nimbizmov,32 ki se kaejo v nasprotovanju naselitve Romov v lokalni bliini. Nimbizmi so posledica stereotipnih
predstav o ljudeh, ki naj bi negativno vplivali na urejenost okolice,
v kateri ivi veina. Pri tem ne gre le za predsodke, temve tudi za
ekonomsko trno vrednost okolice. Eden od belokranjskih svetnikov je nasprotoval naselitvi Romov, saj je na obmoju, kamor naj
bi se naselili, pomembno zajetje za vodovod, zato bi morali to podroje e posebej varovati, ne pa ga naseljevati s problematinimi
ljudmi.33
ETNI FI CI R A N A N A T A L I T E T N A P O L I T I K A
Trditev, da se socialni transferji usmerjajo k dohodkovno najibkejim, lahko zaokroimo tudi z vpraanjem, kaj v Sloveniji
tejemo za socialne transferje in ali res socialni transferji doseejo
socialno najbolj ranljive. Kot ugotavljata Drago in Leskoek (2003),
dodatek za veliko druino predstavlja socialni transfer, ki je sicer
visok, ni pa nujno tudi socialen. Do tega dodatka so upraviene
vse velike druine, neodvisno od premoenjskega stanja in viine
dohodkov, ki se stekajo v druinski proraun. Do dodatka so tako
upraviene tudi najbogateje in ne le revne velike druine. Iz tega je
razvidno, da gre bolj za natalitetno kot pa socialno politiko. Drava
29
30
31
32
33
prelom.indd 45
Ena od anketirank v Dolenjskem listu (4. 4. 2002, str.2) pod naslovom Kako strpni
do Romov?
Ko so je avgusta 2002 v Prosenjakovce preselila estlanska romska druina iz
Murske Sobote, so moravskotopliki svetniki na eni od obinskih sej obravnavali
njihovo prisotnost v lokalni skupnosti, ki je razburila okoliko prebivalstvo. Ivan
Gerener v prispevku Kravje kupije z Romi?, Delo, 27. 8. 2002, str. 2.
Milovan Dimitri, Romov noejo za sosede, Delo, 29. 3. 2000.
NIMBY (Not In My Back Yard). Ve o tem v: Zavirek, Darja. Hendikep kot kulturna
travma. Ljubljana: Zaloba/ *cf, 2000.
Mirjam Bezek-Jake, Se bodo ponovili dogodki iz Malin?, Dolenjski list, 17. 2.
2000.
14.9.2005, 17:22:37
45
46
eli podkupiti stare, da bi ve rojevali, vendar je veje tevilo

otrok zaeleno le v druinah veinske pripadnosti, medtem ko se
tevilo otrok prikrajanih skupin ne vzpodbuja ali celo ni zaeleno.
Neenakost pri vzpodbujanju otrok je oitna v odnosu do romskih
ensk, pri emer gre za ambivalentna sporoila. To se kae v tevilnih izobraevalnih programih, ki so med Romkinjami vzpodbujali
uporabo kontracepcijskih sredstev z namenom manje rodnosti med
Romi. e izhajamo iz vrednostne predpostavke, ki jo sedanja vlada
postavlja kot vodilo socialne politike, da ima druina v drubi
poloaj osnovne celice drube in z ustavo zagotovljeno posebno
varstvo,34 potem gre v odnosu drave do romskih otrok za jasno
etnino natalitetno politiko, kjer so romski otroci manj zaeleni od
veinskih. O tem govori primer v eni izmed slovenskih obin.
Socialna delavka na Stanovanjskem skladu je ob novici, da bo konec leta estlanska romska druina pridobila novega lana, zaskrbljeno pogledala v bodoo mamico z vpraanjem o tem, kako
bodo lahko iveli v tako majhnem stanovanju. Gospa, a nisi vesela, da bo spet en Slovenc ve? je ponosno odgovorila mamica.35
SOCIALNA IZKLJUENOST ROMOV

Zgoraj opisani primeri kaejo na stanje izrazite socialne izkljuenosti pripadnikov romskih skupnosti v Sloveniji, kar pomeni, da
so v poloaju manjega dostopa do monosti, ki jih ima veina. Zavratnik Zimic (2000) razdeli socialno izkljuenost na dve komponenti
distribucijsko raven (dohodek, dostop do trga dela) in relacijsko
raven (drubene vloge, statusi, participacija). Najveja socialna izkljuenost Romov se kae na izobraevalni, ekonomski, drubeni
in politini ravni. Ekonomsko dimenzijo opredeljuje odsotnost ali
pomanjkljivost dohodka, omejen dostop do dobrin in nezaposlenost oziroma izkljuenost s trga dela. Pri drubeni dimenziji gre za
pomanjkanje ali odsotnost participacije v procesih odloanja in za
neenake monosti v skupnosti. Politina dimenzija socialne izkljuenosti se vee na delovanje drave kot garanta osnovnih pravic,
ki je lahko pomemben izkljuevalec, ki nekatere drubene skupine
vkljuuje, druge pa izkljuuje (Bhala in Lapeyre 1995, v: ibid.).
Pravice je potrebno vedno analizirati v razmerjih moi, saj so
nekaterim ljudem zgodovinsko samoumevno pripadale, drugim pa
34
35
prelom.indd 46
Sonja Merljak, Najprej udari eno, Delo, Sobotna priloga, 12. 3. 2005.
Izjava socialne delavke na Stanovanjskem skladu, ki zaradi lastne nemoi v odnosu do nadrejenih ne eli biti imenovana, februar 2005.
14.9.2005, 17:22:37
so bile odvzete. Univerzalizem je sicer predvideval enakost vseh

ljudi, vendar je obenem veljala tudi mona predstava o normalnosti,
zato je univerzalizem v resnici vedno doloene ljudi izkljueval.
Znotraj nacionalnih drav je univerzalistien koncept samoumevno
pripisoval pravice dravljanom, ostale pa izkljueval in jih uvral
med kulturne tujce (Zavirek, 2003). To je izrazito v politinih
razpravah o avtohtonih in neavtohtonih Romih, kar posledino
pomeni, da neavtohtoni Romi ne morejo imeti enakih formalnih
in dejanskih pravic kot avtohtoni prebivalci, kljub temu, da ivijo
v Sloveniji. Univerzalistien koncept pomoi prekriva dejstvo, da
vsi ljudje nimajo enakih formalnih in ne dejanskih pravic na ravni
vsakdanjega ivljenja. Zato je neupotevanje razlik med partikularnimi subjekti, ki imajo lastne specifine izkunje v odnosu do
drave, drube in sebe, ena od oblik zavraanja ljudi z druganimi
izkunjami in razlinimi potrebami. S tem gre za izkljuevanje
razlik in diskriminacijo. Logocentrino razmiljanje promovira
kategorine in hierarhine znailnosti. Da obstaja razlikovanje med
formalnimi in dejanskimi pravicami, nas opozarja Carole Pateman
(v: Zavirek, 2003: 223), ki trdi, da imajo nekateri ljudje v dananjih
drubah status dravljana, nekateri pa status lana. Tiste, ki so izkljueni iz polnopravnega dravljanstva, je mono razvrstiti glede
na pripadajoi obseg pravic:
subjekte, ki v odnosu do zakona niso niti lani niti dravljani;
subjekte, ki so v odnosu do zakona v nekem smislu lani, vendar niso dravljani, kar pomeni, da so le pogojno vkljueni v
drubo, torej kot izjeme;
subjekte, ki so dosegli formalne dravljanske pravice (so
dravljani), nimajo pa dejanskih pravic.
Pomanjkanje dejanskih pravic in prevzemanje vlog polnopravnih lanov drube se pogosto kae v vsakodnevnem ivljenju
Romov. Romi, na primer, nimajo monosti izbire lokacije bivanja,
saj jim po letu 199136 veinska druba predpisuje prostor naselitve.
Z getoiziranim prostorom laje izvaja nadzor in obvladuje manjino. Tudi izbira o bivanju izven getoiziranega podroja zavisi od
sprejemanja ali zavraanja veinske drube in ne le od vizije ali
odloitve Romov. Izkunja socialne delavke, zaposlene na Stanovanjskem skladu v eni od lokalnih skupnosti v Sloveniji, potrjuje
vpliv in mo veinske drube:
36
prelom.indd 47
Po letu 1991 so s postopki denacionalizacije lastniki zemlji zahtevali preselitev

(odstranitev) Romov, ki so do takrat brez dovoljenj (nelegalno) iveli na tuji privatni zemlji. Pred tem se drava sistematino ni ukvarjala z urejanjem bivalnih
dovoljenj Romov na tuji zemlji.
14.9.2005, 17:22:38
47
48
Zaman sem se trudila, da bi omogoila ivljenje romski druini v

izpraznjenem stanovanju v bloku (eprav je preselitev te druine
ustrezala pogojem stanovanjskega sklada, bila je prva na seznamu za zamenjavo stanovanj), saj je vplivneji gospod iz lokalne
skupnosti samo z eno gronjo Pazite, koga boste dali v to stanovanje!, preprial predpostavljene v nai slubi, da je takna selitev absolutno nemogoa. In pri tem je ostalo.37
Socialna izkljuenost je posledica nepopolnega zagotavljanja socialnih pravic dravljanov in dravljank in nepopolnega
sodelovanja v sistemih, ki zagotavljajo vkljuenost dravljanov
in dravljank v drubo. Po Martini Trbanc (1996) gre za sistem
zakonodaje (omogoa civilno vkljuenost enakopravnost vseh
dravljanov), sistem trga delovne sile (omogoa gospodarsko vkljuenost biti zaposlen, imeti gospodarsko funkcijo), sistem drave
blaginje (omogoa socialno vkljuenost v ojem smislu imeti
dostop do socialnih storitev), sistem neformalnih mre (omogoa
medosebno vkljuenost, ki zagotavlja varnost, druabnost, moralno
podporo). Stanje socialne izkljuenosti ne zajema le posameznike,
ampak je del ire romske skupnosti v doloenem okolju.
Socialno izkljuenost torej razumemo kot stanje omejenega
dostopa do virov, kar je pogosto posledica doloene pripadnosti
(pripadnost spolu, starosti, verski pripadnosti, kulturni pripadnosti, spolni usmerjenosti). Veliki koncepti socialnega vkljuevanja
in zmanjevanja drubenih neenakosti se zaenjajo v skupnosti.
Drago in Leskoek (2003) pojmujeta drubeno neenakost kot
nain delovanja, ki se odraa na mikroravni kot pomanjkanje
socialnega kapitala. Socialne in lokalne politike so tisto orodje, s
katerim lahko zmanjujemo neenakost na mikroravni na nain,
da omogoimo vsakomur prehod po drubeni lestvici navzgor
z enakimi pogoji, pri tem pa z vkljuujoimi politikami krepimo
tiste, ki imajo tradicionalno manj monosti in so zaradi neenakosti
izkljueni ali osamljeni. Brez razumevanja procesov, ki vzpostavljajo
neenakosti na mikroravni, ni mogoe oblikovati politik za njihovo
zmanjevanje na makro ravni. Razlini socialni programi so lahko
dodatki, ki so usmerjeni h krepitvi, ne morejo pa biti glavno sredstvo
za zmanjevanje neenakosti, e zlasti ne takrat, ko so usmerjeni v
spreminjanje in prilagajanje izkljuenih skupin, namesto da bi spreminjali njihove ivljenjske razmere in poglede veinske drube. O
37
prelom.indd 48
Izjava socialne delavke na Stanovanjskem skladu, ki zaradi lastne nemoi v odnosu do nadrejenih ne eli biti imenovana, februar 2005.
14.9.2005, 17:22:38
socialnem vkljuevanju ni mogoe govoriti, e ljudje nimajo dostopa

do najosnovnejih virov in so izkljueni iz odnosov, ki omogoajo
drubeno sodelovanje (ibid.). V obdobju tranzicije se drubene neenakosti poveujejo prav na lokalni ravni. Zato bi bilo vlaganje
v odnosne mree na mikroravni stratekega pomena za krepitev
skupnosti, saj se tam odvija vsakdanje ivljenje prebivalcev.
Hkrati se pri obravnavi poloaja socialne izkljuenosti Romov
odpira tudi vpraanje razmerij moi. Socialna izkljuenost je posledica neenakih razmerij moi v drubi. Veje kot so neenakosti
v razmerjih moi med dvema binarnima skupinama (Romi in
Neromi), bolj je skupina izkljuena. kerjanc (Zavirek, kerjanc,
1998) opozori na uporabo sintagem diskriminirane skupine, izkljuene skupine in ranljive skupine, pri emer slednja dejstvo o
neenakost moi zamegljuje, saj pojmovati nekoga kot pripadnika
ranljive skupine, premesti problem v njega samega. lovek kot del
doloene skupine postane problem (ibid.: 3). Pojma diskriminacija
in izkljuenost se navezujeta na neenakost moi, ki je kontekstualizirana oziroma je odsev drubenih interakcij. Ranljivost Romov
opozarja na procesualnost in kumulacijo negativnih situacij, kar od
ranljivosti vodi k izkljuenosti.
ETNI NA K O L E K T I V N A O D G O V O R N O S T R O M O V
Romi so pogosto v neenakem poloaju e zaradi same pripadnosti, kjer se kae tudi fenomen negativne atribucije. Pripadnost
romski kulturi se pogosto kae kot prevladujoi razlog socialne
izkljuenosti. V korelaciji z ostalimi osebnimi znailnostmi (spol,
starost ...) je stanje socialne izkljuenosti e bolj izrazito. Ve kot
je podroij, kjer se kae prikrajanost, bolj je socialna izkljuenost
kompleksna. Pripadnost ali doloeno stanje osebe, skupine ali
skupnosti pa v drubi ustvarja stanje binarnosti, ki razvra ljudi
(veina / manjina, Romi / Neromi) in ima za posledico izkljuevanje. Veje kot so neenakosti v razmerjih med dvema binarnima
skupinama, bolj je skupina tuja, izkljuena. Skupinska identiteta je
vedno definirana v odnosu do tistega, kar ni oziroma v odnosu do
tistih, ki ne pripadajo. Ko govorimo o etnini skupini, si implicitno
predstavljamo ostro mejo med nami in drugo skupino, vendar
je po Eriksenu (2002) ta meja teko dololjiva.
Vplivno (re)produktivno vlogo razloevalnega govora v javnih
diskurzih o Romih imajo mediji. Pogosto medijski diskurzi producirajo univerzalistino podobo, ki se ohranja na podlagi posploenih
predstav o Romih kot o homogeni skupnosti, kjer imajo vsi pripadniki iste karakteristike. Reprezentacije se pogosto osredotoajo
prelom.indd 49
14.9.2005, 17:22:38
49
50
LI TERA T U R A
Barth, Fredrik. Introduction. V Ethnic
groups and boundaries. The social
organisation of culture difference,
ur. Frederik Barth, 938. Illinois: Waveland Press. Inc., 1998 [1969].
Bhala, A. in Lapeyre, F.: Social Exclusion
na probleme, ki jih Romi povzroajo ali ki jih ima veina zaradi

Romov.38 Raziskava Mirovnega intituta iz leta 200039 temu pritrjuje.
Najpogosteje medijske reprezentacije o Romih se osredotoajo na
tisto, esar Romi ne znajo, ne morejo, nimajo ipd. Skupinska identiteta prevlada nad individualno, kar se kae v kolektivni, etnini
odgovornosti, kjer se ne kaznuje tisti, ki je kriv, temve je krivda
kolektivna. Pogosta posledica etnine odgovornosti je izogibanje,
ki se manifestira v razlinih oblikah, kot na primer prostovoljne
migracije, prisilne migracije oziroma pregoni.
Revisited: Towards an Analitical and
N A M E S TO Z A K L J U K A
Operational Framework, (paper),

1995. Citira Simona Zavratnik Zimic,
Koncept drubene izkljuenosti v
analizi marginalnih etninih skupin:
primer zaasnih beguncev in avtohtonih Romov, Teorija in praksa,
37, 5 (2000): 832.
Drago, Sreo in Leskoek, Vesna. Drubena neenakost in socialni kapital.
Ljubljana: Mirovni intitut, Intitut
za sodobne drubene in politine
tudije, 2003.
Eriksen, Thomas Hylland. Ethnicity and
nationalism: anthropological Perspectives. London: Pluto Press, 2002.
Erjavec, K., Hrvatin, B. S., Kelbl, B. Mi o Romih: diskriminatorni diskurz v medijih
v Sloveniji. Ljubljana: Open Society Institute (Mediawatch), 2000.
Jordan, Bill, Social Work in the Shadow
of Market Economy (predavanje na
konferenci eassw, Helsinki, 10.13.junij 1999).
Kodila, Sabina. Problematika dokumentacije o romskih otrocih na osnovni oli s prilagojenim programom. Diplomska naloga, Univerza
v Ljubljani, vsd, 2001.
V opisanih primerih gre za patologizacijo romske manjine, s

imer se krepi njihova drubena izkljuenost in odvzem drubene
moi. Mnogi pripadniki romskih skupnosti so pogosti uporabniki
socialnovarstvenih slub zaradi strukturne izkljuenosti, ki jim onemogoa dostojno ivljenje, zaradi revine tudi vsakdanje preivetje.
Zaradi strukturne izkljuenosti in kulturne razlinosti Romov je
potrebno tudi v stroki upotevati partikularistino perspektivo, ki je
v nasprotju z univerzalistinimi predpostavkami. Partikularistien
in antidiskriminatoren pristop k manjinam je zato nujen. Vendar
Thompson (1999) opozori, da je antidiskriminacijska praksa tudi
politien problem. Zato ni nobeno preseneenje, da obstajajo politine sile, ki se upirajo razvoju teh procesov in ovirajo napredek
(ibid.: 276). V Sloveniji nacionalisti najbolj eksplicitno producirajo
sovrani govor do Romov (in do mnogih drugih skupin, ki se razlikujejo po svoji kulturi ali nainu ivljenja) ter se povigajo na
politino korektnost.40 Dokler bodo politine razprave producirale
in ohranjale etnine meje med Romi in dominantno skupino, bodo s
tem prispevale k neuravnoteenosti moi, neenakosti, izkljuenosti,
nepravinosti in s tem k nezmonosti vplivanja na drubene spremembe. Tudi dravni ukrepi pri delu z Romi so pogosto usmerjeni
k blaitvi in zmanjevanju kode ter nadzoru nad pravilno porabo
Pateman, Carole: Democratization and

citizenship in the 1990s: Teha Legacy
38
of T. H. Marshall. Oslo: Institute form

Soacial research, University of Oslo,
Department of Sociology, 1996. Citira Draja Zavirek, Notranja nasprotja socialnega dela pri uresnievanju
lovekovih pravic v postmodernih
drubah, Socialno delo 42 (avgust
oktober 2003): 219.
Payne, Malcolm. Modern Social Work Theory. London: Macmillan Press, 1997.
prelom.indd 50
39
40
Homogenost in negativne karakteristike, ki se pripisujejo Romom, je razbrati v

naslovih lankov: O meji, Romih, vlomih, nesreah ... (Dolenjski list, 14. 3. 2002),
Kravje kupije z Romi? (Delo, 27. 8. 2002), Ne igraj se s Cigani, sinko! (Nedeljski
dnevnik, 15. 9. 2002), Noni spopad med Romi in policijo (Dnevnik, 25. 9. 2003),
Romi tudi problem drave (Delo, 8. 6. 2004), Romi motijo mir (Delo, 9. 7. 2004).
Naslovi lankov navajajo bralca na dojemanje vseh Romov kot nevarnih, nezaupljivih, nepotenih, problematinih.
Erjavec, K., Hrvatin, B. S., Kelbl, B. Mi o Romih: diskriminatorni diskurz v medijih v
Sloveniji. Ljubljana: Open Society Institute (Mediawatch), 2000.
Ve o tem v: Petkovi, Brankica. Romi v Sloveniji tujci za vedno? V Poroilo
Skupine za spremljanje nestrpnosti t. 2, ur. Roman Kuhar in Toma Trplan, 5475.
Ljubljana: Mirovni intitut, 2003.
14.9.2005, 17:22:39
pomoi, ne pa na spremembo obstojeih neenakih razmerij moi.

Upotevati in delovati s perspektive zaite romske manjine bi
pomenilo upotevati antidiskriminacijske ukrepe (zagotavljanje
enakega poloaja ne glede na izvor) in zaito manjinskih pravic
(omogoanje ohranjanja posameznikom njihove raznolinosti, da bi
se izognili prisilni asimilaciji v veinsko drubo).41 Opisani primeri
kaejo na potrebo po romskih pomonikih v osnovnih in srednjih
olah, ustvarjanju monosti za aktivno udelebo na trgu dela s
hkratnim upotevanjem interesov in sposobnosti posameznikov,
ne glede na njihovo romsko pripadnost. Razprave o kakovosti ivljenja Romov so prepogosto zbirokratizirane in izhajajo iz vrednot
kakovost ivljenja, ki niso podprte s prioritetami, sodelovanjem,
avtonomijo in dravljanskimi pravicami Romov. Osnovna strategija
prepreevanja in preseganja drubene izkljuenosti je omogoanje
samoudelebe manjinskih pripadnikov in zagotavljanje dravnih
posegov, ki promovirajo enake monosti in dostop do integrativnih mehanizmov, kot je zagotovitev romskega obinskega svetnika,
romskih pomonikov ipd., na kar so opozorile e tevilne predhodne raziskave.
51
Petkovi, Brankica. Romi v Sloveniji

tujci za vedno? V Poroilo Skupine za spremljanje nestrpnosti t. 2, ur.
Roman Kuhar in Toma Trplan, 5475.
Thompson, Neil. V podporo antidiskriminacijski akciji, Socialno delo, 34, 5
(1995): 273280.
Trbanc, Martina. Socialna izkljuenost:
koncept, obseg in znailnosti. V Kakovost ivljenja v Sloveniji, ur. Ivan
Svetlik, 289290. Ljubljana: Fakulteta za drubene vede, 1996.
Zakon o lokalni samoupravi, Uradni list
rs, 51/2002.
Zakon o uresnievanju naela enakega obravnavanja, Uradni list rs,
50/2004.
Zavirek, Darja. Hendikep kot kulturna travma. Ljubljana: Zaloba/ *cf,
2000.
Zavirek, Darja in kerjanc, Jelka. Analiza poloaja izkljuenih drubenih
skupin v Sloveniji in predlogi za
zmanjevanje njihove izkljuenosti
v sistemu socialnega varstva, Socialno delo, 39, 6 (2000): 387417.
Zavirek, Darja. Notranja nasprotja
socialnega dela pri uresnievanju
lovekovih pravic v postmodernih
drubah, Socialno delo, 42, 45
(2003): 219230.
Zavod za odprto drubo, Spremljanje
pridruevanja eu: Zaita manjin
2001. Budapest: Open Society Institute, 2001.
Zavod za odprto drubo, Spremljanje
pridruevanja eu: Zaita manjin v
Sloveniji 2002. Budapest: Open Society Institute, 2002.
Zavratnik Zimic, Simona. Koncept
drubene izkljuenosti v analizi
marginalnih etninih skupin: primer zaasnih beguncev in avtohtonih Romov, Teorija in praksa, 37, 5
41
prelom.indd 51
Zavod za odrto drubo 2001, str. 12.
(2000): 832848.
14.9.2005, 17:22:39
52
romi
Korektne zlorabe
politino
diskurza
o Romih?
ER
L OB
CIRI
STAR
log,
olito
f in p
o
z
o
in so
fil
ka je
a dpu
dbor
ispev
r
o
p
a
r
g
i.
ke
Avto
ialog
rams
vije D
rg
prog
ec re
ila.o
lan
v
m
la
d
e
u
d
.lj
il
a
r@m
ersta
e: ob
1
2
prelom.indd 52
Mogoe se mnogi ne bi strinjali s tem, da gre tu za teorijo morda bi se celo sam

uvrstil mednje. Teorija je tu miljena v zelo ohlapnem pomenu besede.
SSKJ in Slovenski pravopis ponujata dve gesli: Cigan in cigan. Prvo je lastno ime
etnine skupnosti, drugo slabalni naziv. V nadaljevanju razprave je uporabljen prvi
izraz, vendar uporaba drugega ne spremeni niesar. K temu se vrnemo pozneje.
Ve o tem je mogoe izvedeti na ERRC, European Roma Rights Center, kjer je mo
najti tudi etnoloke raziskave o poreklu Romov, razlinih etninih skupinah, ki se
ali se ne tejejo za Rome itd. Rom je namre izraz za eno od treh velikih etninih
skupin Romov. Madarski Romi se denimo sami ne poimenujejo z Romi itd. eprav
ima uporaba izrazov Rom, Sint, Cigan zelo zapleteno zgodovinsko in etnoloko
ozadje, pa namen priujoega lanka ni v tem, da bi odprl kompleks vpraanj, povezanih z zgodovino in etnologijo, temve se osredotoa zgolj na uporabo izrazov
v politinem diskurzu in na motive za uporabo enega izraza in ne drugega.
Dimitrina Petrova, Who are the Roma? An Identity in the Making, objavljeno na
spletnih straneh ERRC European Roma Rights Center: <http://www.errc.org/
cikk.php?cikk=1844&archiv=1>(obiskano dne 13. januarja 2005).
14.9.2005, 17:22:40
korektnega
Najprej je treba navesti nekaj splonih predpostavk, ki naj
uvedejo v podroje politine korektnosti. S politino korektnostjo
je miljena politina teorija,1 ki zagovarja uporabo doloenih izrazov (in prepoveduje uporabo drugih) s ciljem, da bi pri govorcih
dosegla vejo mero strpnosti. Vzemimo kar zahtevo po politino
korektnem naslavljanju romske manjine, ki je hkrati prepoved, da
bi lane te iste manjine oznaevali z izrazom Cigani.2 Uporaba
oznake Cigan za pripadnike manjine je torej politino nekorektna,
politino korektna je namre Rom.
Razlogov za uporabo besede Rom je ve, vendar sta v grobem
kljuna ali vsaj najbolj pomembna dva. Prvi je pozitivno doloen
in izhaja iz politine odloitve za uporabo izraza Rom, ki so jo
sprejele nekatere etnine skupine, ki so bile prej oznaene kot Cigani.
Gre torej za samopoimenovanje precej heterogene etnine skupine
z istim imenom. Drugi, zdi se, da prav tako kljuni razlog, je negativen in se nanaa na pejorativno rabo izraza Cigan v mnogih
razlinih lokalnih ali nacionalnih tradicijah. Skozi stoletja si je namre v vsakdanji govorici, literaturi in v politinem diskurzu izraz
Cigan nabral pomensko prtljago, ki je izrazito slabalna. In zdi
se, da je prav ta negativna konotacija bila povod za vpeljavo manj
obremenjenega in bolj nevtralnega izraza Rom.
To je nekako splono sprejeta razlaga, ki jo podajajo tudi raziskovalci in publicisti organizacije Evropskega centra za Romske
pravice (European Roma Rights Center) 3:
Do zgodnjih devetdesetih je le malokdo vedel, kaj pomeni izraz
Rom, skoraj vsi pa so imeli svoje mnenje o Ciganih. V zadnjih
letih je izraz Romi, ki je etno-kulturno samopoimenovanje veine
tistih, ki so jih od zunaj dojemali kot Cigane, postal prevladujo
v uradnem politinem diskurzu, vsaj v Evropi, in zase terja legitimnost politine korektnosti.4
prelom.indd 53
14.9.2005, 17:22:40
53
54
TOGI OZNAEVALEC
Odloitev za uvedbo izraza Rom je precej podobna oznaevalnemu krstu, kakor ga je opredelil Kripke. Mogoe je predpostaviti, da zagovorniki politine korektnosti vsaj na tej toki sprejemajo
njegovo teorijo reference oznaevalca.
Saul Kripke je namre razvil teorijo togega oznaevalca, rigid
designator,5 v kateri je pretrgal s tradicionalnimi, deskriptivistinimi
teorijami imen, ki so ime pojmovale kot okrajavo za grozd opisov,
ki doloajo pomen poimenovanega. Tradicionalno je vsaka beseda
najprej nosilec pomena, tj. najprej pomeni vrsto opisnih lastnosti,
nato pa se nanaa na nosilca pomena v realnosti, seveda le v primeru, e ga ti pridrueni opisi dejansko oznaujejo. Tako bi bilo
ime Aristotel okrajava za snop opisov oznaene osebe, na primer
Aleksandrov uitelj, Platonov uenec itd. e in samo e veina teh pridruenih opisov edinstveno izbere neko realno osebo,
potem je ta oseba nosilec imena Aristotel. Vez med pridruenimi
opisi in imenom je nujna6, kar pomeni, da ime oznauje osebo, ki
ima doloene realne lastnosti, posredovane z opisi. e torej obstaja
neka oseba, ki je prav tako bila Aleksandrov uitelj, Platonov
uenec itd., potem bi nemara ta oseba in NE tista, ki jo poznamo
pod imenom Aristotel, bila referent imena Aristotel.
Temeljna teza deskriptivizma torej je, da je ime prvotno sinonim, okrajava za sveenj opisov, ele v drugem koraku, preko
posredovanja pomena teh opisov, pa ime denotira, oznauje stvar
ali posameznika. To, na kar neko ime referira, je torej bistveno odvisno od tega, s katerim svenjem lastnosti je ime sinonimno. Odnos imena do reference je drugoten. e teh lastnosti nima, potem
ta oseba ni nosilec imena, temve tista, katere lastnosti izpolnjujejo
opise. Tako je Kripke, da bi pokazal na probleme deskriptivizma,
skonstruirali razline proti-primere:
Zamislite si sledeo, oitno izmiljeno situacijo. (Upam, da profesorja Gdla ni tu.) Recimo, da Gdel v resnici ni bil avtor tega teorema, ampak da je to delo dejansko opravil mo z imenom Schmidt,
igar truplo so pred mnogimi leti v skrivnostnih okoliinah nali
na Dunaju. Njegov prijatelj Gdel se je nekako dokopal do rokopisa
in od tedaj so ga pripisovali Gdlu. Po tem pogledu potemtakem,
ko na navaden lovek uporablja ime Gdel, namerava v resnici
5
6
prelom.indd 54
Saul A. Kripke, Imenovanje in nujnost (Ljubljana: Krtina, 2000)

Danilo uster, spremna beseda h Kripke, Imenovanje in nujnost: 126.
14.9.2005, 17:22:41
referirati na Schmidta, ker je Schmidt edinstvena oseba, ki ustreza

opisu lovek, ki je odkril nepopolnost aritmetike.7
Predpostavimo, da bi nepopolnost aritmetike res odkril

Schmidt. Potem bi zvok imena Gdel, kjer koli in kadar koli bi
ga e uporabljali, vedno referiral na tisto osebo, ki jo izbere opis
odkritelj nepopolnosti aritmetike, tj. na Schmidta. Ime Gdel,
pojmovan kot okrajava opisa, ki bi se v svoji zvoni podobi razlegal po temani ulici, bi torej povsem neopravieno interpeliral
po ulici sprehajajoega se Gdla (primer poznamo iz Althusserja).
Nasprotno, e bi se v isti ulici nahajala tako Schmidt kot Gdel,
bi se na vzklik imena moral odzvati pravi odkritelj nepopolnosti
aritmetike, tj. Schmidt.
Prvotni krst v teoriji reference, kakor jo pojmuje Kripke, vkljuuje tako denotativno kot konotativno ozadje poimenovanja. Stvar
ali posameznik sta lahko poimenovana z ostenzijo, neposrednim
pokazom tole tu je ... , prav tako pa sta lahko izbrana z dolonim opisom, ki fiksira referenco imena. Kripke ponuja precej
nazoren in zanimiv primer slednjega:
Mislim, da je bil v primeru jarda izvirni nain, kakor je bila izbrana
ta lastnost, razdalja med konico prsta iztegnjene roke anglekega
kralja Henrika I. in konico njegovega nosu. e je bila to dolina
jarda, vseeno ne bo nujna resnica, da bi morala biti razdalja med
konico njegovega prsta in njegovega nosu biti jard. Morda bi se
lahko zgodila nesrea, zaradi katere bi imel krajo roko; to bi bilo
mogoe. In razlog, da to ni nujna resnica, ni, da bi lahko obstajal
drug kriterij v grozdu pojmu jardstva. (...) Ni mu treba uporabljati grozda tako dolgo, dokler uporablja izraz jard za izbiro fiksne
reference, ki naj bo ta dolina v vseh monih svetovih.8
Tu je v kratkem opisano vse. Ime, v tem primeru jard, je uvedeno z doloilnim opisom, s pokazno definicijo, ki se nanaa na neko
spoznavno lastnost, na razdaljo med konico prsta iztegnjene roke
anglekega kralja Henrika I. in konico njegovega nosu. Deskriptivisti bi, reeno preprosto, trdili, da je ta spoznavna lastnost tista, ki
jo ime oznauje oziroma pomeni. Potemtakem bi vse, kar ustreza tej
spoznavni lastnosti razdalji med iztegnjeno roko anglekega kralja
in konico njegovega nosu , bila referenca imena jard. Uporabnik
imena z imenom oznauje imenovano stvar, ker ima dostop do
7
8
prelom.indd 55
Kripke, ibid: 65.

Kripke, ibid., 60.
14.9.2005, 17:22:41
55
56
specifine spoznavne lastnosti referenta. Za Kripkeja pa ime, nasprotno, nima spoznavne vsebine9, jard preprosto poimenuje
dolino, ki se ji odtlej tako ree. V tem je seveda navzo doloen
refleksivni moment. Ime referira na tisto, kar je poimenovano, zato
ker poimenovano vzvratno doloa in pojasnjuje ime.
Kripke je v svoji teoriji razvil idejo, da je oznaevalec neposredno pripet na oznaeni predmet s prvotnim krstom, in ker
je ta vez zunanja opisom, ostane veljavna tudi v primeru, ko se
lastnosti in njihovi opisi, ki doloajo pomen imena, povsem spremenijo. Oznaevalec referira zaradi vzrone verige med uvedbo
imena in njegovimi kasnejimi rabami.10 Odloilna sta izvorni krst
in nadaljnja raba imena v govorni skupnosti, tj. veriga posredovanj
oznaevalca med lani doloenega govornega obestva. Vez med
imenom in pridruenimi opisi torej ni nujna. Nasprotno, lastnost,
podana z opisom, ki izbere referenta, je lahko celo kontingentna in
se potemtakem lahko izkae tudi za napano. Tako, denimo, lahko
referenco imena Peano izbere opis matematik, ki je odkril Peanove
aksiome, eprav se kasneje izkae, da aksiomov v resnici ni odkril Peano, temve Dedekind. Kripkejeva poanta je v tem, da kljub
napanemu doloilnemu opisu, ta opis vendarle fiksira referenta
(osebo z imenom Peano), eprav se izkae, da referent nima lastnosti, ki jo posreduje opis, da torej omenjenih aksiomov ni odkril on:
...vendar pa bo govorec, ki je prebral davno zastarelo preprianje,
referiral na Peana in bo imel neresnino preprianje o Peanu in ne
resninega o Dedekindu.11 Za referencialni doloilni opis je namre znailno, da se po ugotovitvi, da ni resnien, umakne.
MISELNI POSKUS S TOGIM OZNAEVALCEM

Naredimo zdaj manji misleni poskus in poskuajmo ugotoviti,
ali splona slika Kripkejeve teorije podpira oznaevalno zahtevo
po politini korektnosti glede izraza Rom, ki naj nadomesti izraz Cigan. Iz doslej povedanega je razvidno, da je uvedba izraza
Rom za pripadnika romske manjine ekvivalentna s prvotnim
krstom. e naj Rom neha oznaevati zgolj eno posamezno etnino
skupino in naj zane referirati na iro skupino etnij, katere pripadniki so bili pred tem oznaeni s Cigani, potem je v neki asovni toki
(kongres 1971) moralo priti do preloma s starim nainom oznaevanja. To toko je skratka treba dojeti kot prvotni krst dananjega
referenta z imenom Rom. Povedano radikalno: e zagovorniki poli9
10
11
prelom.indd 56
uster, Ibid., 127.

uster, ibid., 126.
Kripke, ibid, 69.
14.9.2005, 17:22:41
tine korektnosti zares hoejo, da bo njihova oznaevalna operacija uspena, e verjamejo, da je romska manjina resnino referent
izraza Rom, kakor je bilo dogovorjeno leta 1971 na vseromskem
kongresu, potem vsaj naeloma pristajajo na osnovna teze Kripkejeve teorije. Obenem se zdi, da sprejemajo tudi njegov poudarek na
bistveni vlogi, ki jo pri uporabi oznaevalca igra skupnost. Govorna
skupnost je namre tista, od katere je odvisno ohranjanje vzrone
verige uporabe imena v javnem diskurzu, tj. povezave med imenom
in referentom imena (doloene na kongresu). Iz tega stalia je apel
zagovornikov politine korektnosti, ki ga naslavljajo na govorno
skupnost, naj im bolj dosledno uporablja izraz Rom, povsem
upravien. Tako je mogoe razumeti tudi afekt razburjenja, ki ga
pri zagovornikih politine korektnosti vzbudi uporaba kaknega
drugega oznaevalca, saj natanko vedo, da je projekt uvedbe izraza
Rom v celoti odvisen od govorne skupnosti.
CI GAN T O G I O Z N A E V A L E C ?
Problem seveda nastopi, ko ta ista naela apliciramo na oznaevalec Cigan. Z uvedbo politino korektnega izraza Rom za
doloeno manjino je izraz Cigan, strogo vzeto, neveljaven za
oznaevanje posameznih pripadnikov manjine, hkrati pa je tudi
izraz ciganski dokonno loen od partikularne vsebine, vezane
na kulturne ali druge lastnosti njenih pripadnikov. Odslej kot edina
politino korektna raba velja uporaba izrazov Rom za pripadnika doloene manjine in romski za oznaevanje kulture, glasbe,
ivljenjskega stila in drugih navad te manjine.
Ko se vpraamo, reeno preprosto, zakaj je treba opustiti sporni
izraz, dobimo v odgovor: Zato, ker Cigan POMENI kopico spoznavnih lastnosti, ki jih vrednotimo kot pejorativne, tj. zanemarjen, potepuki, tatinski12 ipd. Nasprotno pa, ko se spraujemo po
utemeljitvi uvedbe izraza Rom, nam ta izraz NE sme POMENITI
specifine spoznavne lastnosti referenta. Dojeti ga je treba kot ime
brez spoznavne vsebine, ki je referentu zunanje in je bilo nanj
pripeto ob krstni situaciji na kongresu. V nasprotnem primeru bi
pa ne mogli tega tono doloenega izraza, ki je prej oznaeval
in POMENIL zgolj eno specifino skupino priseljencev iz Indije,
uporabljati za celotno skupino ali vsaj za njen veji del.
To pomeni, da je zastavek zagovornikov politine korektnosti
paradoksalen v toliko, kolikor v primeru oznaevalca Rom verjamejo v oznaevalni krst oziroma verjamejo v to, da je ime togi
12
prelom.indd 57
Opisi so vejidel pobrani in SSKJ ali iz Slovenskega pravopisa.
14.9.2005, 17:22:42
57
58
oznaevalec, nasprotno, pa v primeru izraza Cigan tega ne smejo

verjeti. Ista oznaevalna operacija, ki omogoa oznaevalno politiko
pri UVEDBI izraza Rom, po drugi strani onemogoa njeno hrbtno
plat, oznaevalno operacijo OPUSTITVE izraza Cigan.
V em natanko se nahaja problem? Zadevni manever zagovornikov PK13 v jedru zgreimo, e spregledamo dejstvo, da zajema
dva in ne enega samega oznaevalca. Meri na obe imeni in na njun
vzajemni odnos. Vpeljava izraza Rom meri na referenco izraza
Cigan, na heterogeno mnoico etninih skupnosti istega izvora.14
Nasprotno pa zahteva po ODPRAVI izraza Cigan meri na njegovo
konotacijo, ki jo izraa sveenj pejorativnih opisov. Medtem, ko
zagovornikom PK izraz Rom predstavlja togi oznaevalec, pa
ga Cigan, naprotno, ne. e ve, z argumenti za opustitev izraza
Cigan neposredno spodbijajo argumente, ki so jih navajali ob
vpeljavi izraza Rom.
Problem je pravzaprav e radikalneji, e ga zastavimo samo na
ravni oznaevanja. Ravno z gesto opustitve zagovorniki PK izraz
Cigan ele zares uveljavijo kot sinonim za mnoico pejorativnih
opisov. Prej namre, strogo vzeto, kot tak nikoli ni funkcioniral.
Poanta je vse prej v tem, da so ele zagovorniki PK s svojo gesto
dopolnili niz pejorativnih zgodovinskih rab. e je pred tem veljalo
preprianje: Cigan JE umazan, zanemarjen, tatinski ... (torej bi
lahko bil tudi drugaen), pa zagovorniki PK, zato da bi upraviili
opustitev izraza, pristanejo na obrat obeh polov trditve: zanemarjen, tatinski, umazan ... je zato, KER JE (to nujna lastnost izraza)
Cigan. Nato zatrdijo, da je natanko zaradi tega razloga izraz Cigan
potrebno opustiti. V tem obratu se iznii kontingentnost, s katero
so opisi, ki fiksirajo referent, pripeti na oznaevalec. Vez med opisi
in imenom je zatrjena kot nujna. Izraz Cigan jim najprej pomeni
skup lastnosti in ele nato, preko teh lastnosti, oznauje skupino.
Te skupine torej ne sme ve oznaevati prav zaradi tega, ker je
izraz Cigan okrajava za snop pejorativnih opisov, tj. ker verjamejo, da je nek izraz sinonimen z opisi. To pa je temeljna postavka
deskriptivistine teorije, teorije, ki je diametralno nasprotna teoriji
13
14
prelom.indd 58
Okrajava za politino korektnost, PK, se zgleduje po uveljavljeni praksi v

anglekem govornem podroju, kjer je PC okrajava za angleki izraz political
correctness.
Najprej so tukaj tri velike skupine, ki prihajajo iz Indije. e znotraj teh se denimo
Sinti razlikujejo od Romov tako po jeziku kot po kulturi in obiajih, zato se na
doloenih obmoij pritevajo k romski skupnosti, drugje zopet ne. V Sloveniji se,
denimo, niti Sinti z Gorenjske niti Sinti s Prekmurja nimajo za pripadnike Romov.
V Nemiji je distinkcija tudi uradna, uporabljata se izraza Romi in Sinti. Vendar
oznaevalec Cigan ob teh refirira e na druge etnine skupine in tendenca veine
romskih aktivistov, kakor tudi NVO-jev, ki se ukvarjajo s to problematiko, je, da
bi izraz Rom nadomestil oz. izpodrinil pejorativni izraz Cigan.
14.9.2005, 17:22:42
prvotnega krsta. In vendar so prav s pomojo slednje vpeljali izraz

Rom. Ko zagovorniki PK govorijo o Romih na eni in o Ciganih na
drugi strani, ne govorijo le o dveh razlinih oznaevalcih, temve
govorijo iz dveh popolnoma razlinih teoretskih ozadij.
SI NGULARN A I N S P L O N A I M E N A
Nemara pa problem ni v argumentacijski nekonsistentnosti politine korektnosti, temve v nekonsistentnosti same teorije togega
oznaevalca, na katero se opira ta miselni poskus. In res, pri kritikih
se je kmalu pojavil dvom, ki poiva na preprostem oitku, da namre Kripkejeva teorija ne upoteva dovolj izrazito konotativnih
izrazov, izrazov, ki e sami po sebi nosijo nek pomen.
Oblikoslovje razlouje med dvema vrstama samostalnikih
besed: lastna imena na eni strani in obna imeni na drugi. Na prvi
pogled izgleda, da gre v teoretskem sporu med deskriptivisti in
antideskriptivisti (Kripke) za preprosto razliko med obema vrstama
besed. Singularna imena denotirajo, splona imena so konotativna,
nosilci pomena, kakor je trdil e Mill. Tako bi ob uporabi katerega
koli lastnega, singularnega imena, denimo Gdel, neposredno referirali na njegovega nosilca, medtem ko bi s splonim izrazom zlato nujno imeli v mislih nekaj, kar odgovarja ustreznim opisom.
Izraz Gdel je stvar vzrone komunikacijske verige, ki sega
od prvega poimenovanja druine dalje. Isto velja za vsak primer
poimenovanja z ostenzijo, tudi, na primer, pri izbiri imena za
novorojenka, pa etudi to za sabo potegne mnoge komplikacije,
celo precejnje zagate.15 Poimenuje ga mati, oe ali kdo drug in ko
je odrasel, jim glede tega pa ostane dolan, pa naj mu je ta dolg e
tako muen in obremenjujo. Zvok imena ga s svojo zvono podobo interpelira od zunaj, e preden se ove svoje vpetosti v drubeno
tkivo, e preden znotraj monosti, ki mu jih nudi druba, stori tiste
korake, po katerih ga kasneje identificiramo kot nosilca dejanj. Tukaj
res ni teko razumeti specifinega tipa vnazajnje vzronosti: Ime
15
prelom.indd 59
V mislih nimam samo imen, ki so jih stari vzdeli po slavnih likih, denimo
Sandokan ali Tarzan, ki lahko pozneje, ko ti liki niso ve tako zelo v modi, pri
otrocih naletijo na, milo reeno, neodobravanje. Subtilnost je lahko dosti veja.
Tako, denimo, je v neki druini, ki sem jo sasoma bolje spoznal, oe nasprotoval
temu, da bi se otrok, e bi bil fantek, imenoval Denis. Svoje nasprotovanje je
podprl s isto preprosto razlago, da se namre Denis rima s penis, kar bi lahko
deka na vsakem koraku spravljalo v zadrego. Otrok hvala bogu ni bil deek,
ampak deklica. Tako je bil spor razreen po naravni poti. Naposled je deklica,
z oetovim odobravanjem, dobila ime Sabina. ele pred asom, ko je omenjeno
zgodbo povedala nekemu svojemu prijatelju, se je ovedla kominosti celotne
situacije prvotnega krsta. Ni manj kakor se Denis rima s penis, se tudi Sabina
rima z ...
14.9.2005, 17:22:42
59
60
referira na doloenega individua zato, ker ta individuum igra doloeno vlogo v vzronem pojasnjevanju imena.16
Z obnimi ali splonimi imeni je drugae. Zlato, tiger,
miza, bajsi, skopuh itd.; za vsa ta imena imamo obutek, da
so tesneje povezana z opisi lastnosti kakor lastna imena. Skopuh preprosto referira na nekoga, ki mora imeti vsaj to lastnost, da je skop.
Zato se zdi, da Kripkejeva teorija reference v njihovem primeru ne
dri in da je treba na pomo vendarle poklicati deskriptivistino
pojmovanje imena kot okrajave za snop opisov. Ravno tega pa
Kripke ni storil: Za moderno logino tradicijo, kot jo predstavljata
Frege in Russel, se zdi, da meni, da se je Mill motil glede singularnih
imen, glede splonih pa je imel prav. (...) Jaz pa menim, da je imel
Mill bolj ali manj prav glede singularnih imen, glede splonih
imen pa se je motil.17
Kripkejeva teorija reference meri torej na univerzalnost, njen
domet zajema tako singularna kot splona imena. Ime je na stvar,
na katero referira, pripeto z zunanjo vezjo oznaevanja in prvotnega
krsta, kar velja tudi za primere vrstnih ali splonih imen: Moja obravnava velja tudi za nekatera snovna imena za naravne vrste, kot
so zlato, voda in podobno. K temu lahko dodamo e vrsto primerov, ki jih obravnava v svojem delu: miza, toplota, svetloba,
meter itd. Seveda znotraj splonih imen obstajajo tudi nekatere
dvoumnosti in teavneji primeri: Nemara nekatera splona
imena (neumen, debel, razumen) res izraajo lastnosti.18
Vzemimo kar primer izraza bajsi. Tako ga, recimo, poimenujejo prijatelji, pa zaradi tega, ker je debelost ena izmed lastnosti
te osebe. Vendar stvari niso tako preproste. etudi bi osebo, ki jo
soolci poimenujejo z bajsi, dejansko izbral opis soolec, ki je
debel, pa si vendarle lahko zamislimo situacijo, ko bi njegov stari
soolec na 20. obletnici mature vzkliknil: Ne morem verjeti, bajsi, kako si shujal! Bi res priakovali, da bo bajsi ostal gluh za
prijateljeve pripombe in se preprosto ne bo odzval kot naslovnik
preseneene ugotovitve? Rekli bi, da ne. Prej se zdi, da je uporaba
izraza bajsi upraviena vse dotlej, dokler obstajajo njegovi soolci
ali celo sam naslovnik, ki ohranjajo vzrono komunikacijsko verigo
in od lana do lana skupnosti prenaajo vednost, da je tisto ime
pripeto na tega, tono doloenega referenta, etudi je ta v vmesnem
asu shujal.
Toda v tem primeru nismo merili neposredno na debelost osebe, poimenovane z bajsi.19 Razsenosti, o kateri hoemo govoriti
16
17
18
prelom.indd 60
uster, Imenovanje in nujnost, 131.

Kripke, Imenovanje in nujnost, 96.
Kripke, ibid, 96.
14.9.2005, 17:22:43
tukaj, smo se izognili tako, da smo izraz debeli soolec vzeli za

opis, ki fiksira referenco. Ime Bajsi je figuriralo kot togi oznaevalec,
debeli soolec kot netogi oznaevalec, kontingentna lastnost, ki
se lahko tudi spremeni. Potemtakem bi zgoraj bajsi morali pisati z
veliko zaetnico, kakor tudi vzdevek in psevdonim Kajuh piemo z
veliko; to pa ni ve splono ime, temve lastno, za katerega veljajo
drugane zakonitosti. Podoben primer pa imamo tudi s Ciganom,
pisanim z veliko, in ciganom, pisanim z malo zaetnico.20 In nekdo
bi lahko ugovarjal in trdil: Nemara vse, kar je tu zapisano, res velja
za ime Cigan, toda izraz cigan je nekaj povsem drugega; veliko
trdneje je povezan s pejorativno opisno vsebino. In eprav so osebe,
ki jih razlino poimenujemo, iste, pa je sama narava izraza cigan
takna, da ne dovoljuje ...
Sugeriral bi torej, da izraz cigan referira na doloeno, specifino lastnost. Vendar se moremo potem vpraati, katera je ta lastnost.
Je nekaj, kar najdemo znotraj niza pejorativnih opisov (tatinski,
zanemarjen itd.) ali nekaj zunaj njih? Oziroma, kar je isto, e cigan oznauje tisto specifino lastnost biti ciganski, ali je ta nekaj,
kar zajamemo z vsemi temi opisi skupaj, ali je, nasprotno, specifina
lastnost poleg vseh natetih? V primeru, da je zunaj ali poleg vseh
navedenih, imamo opravka z drugano, specifino razsenostjo, ki
bo ravno referenca izraza cigan. e pa je nekaj, kar zajamemo z
drugimi opisi, se moramo vpraati, kako se kvalitativno razlikuje
od njih, saj vendarle ne more biti s katerim koli izmed njih enaka,
temve se mora, e naj sploh kaj pomeni, od vsakega posameznega
razlikovati. Njen pomen lahko izluimo tako, da se vpraamo, kaj v
vsej mnoici oseb, ki imajo to lastnost, da so tatinski, zanemarjeni
itd. (ta mnoica oseb je neprimerno veja kot mnoica ciganov),
oznaujemo s ciganski. Cigani so samo del te veje mnoice
oseb, biti cigan ali ciganski potemtakem natanneje opredeljuje
to vejo skupno mnoico, ki jo dobimo z zdruitvijo pejorativnih
znailnosti. Ta natanneja opredelitev ima potemtakem specifino
vsebino, o kateri ne moremo rei drugega kot to, da jo oznauje
oziroma opredeljuje ravno izraz cigan. V vsakem primeru, e
se odloimo, da cigan referira na doloeno skupino ljudi, lahko
19
20
prelom.indd 61
Zadnji se mi je denimo zgodilo, da me je na ulici oseba, ki je nisem nikoli v

ivljenju videl, vehementno pozdravila kot starega prijatelja in me ob tem naslovila z bajsi. Potem, ko sva nekako zgladila ta nesporazum in ugotovila, da
se ne poznava, je vendarle ostal ta neprijetni obutek, da je nekaj na meni in moji
postavi, kar si zaslui to poimenovanje. Morda prav zaradi tega, ker se tudi sam
zaenjam nejasno zavedati tega dejstva. Kakorkoli e, zanimivo bi bilo vedeti,
ali je kolega tega neznanca res malo bolj debel, ali pa se ga vzdevek dri e iz
olskih klopi.
Glej opombo t. 2.
14.9.2005, 17:22:43
61
62
mnoimo razlike do onemoglosti, toda nazadnje bomo vendarle

morali priznati, da obstaja nekaj ireduktibilnega, kar ta izraz za
razliko od drugih POMENI. Tisto nezvedljivo na druge izraze bo
potemtakem prav referenca izraza cigan.
APRIORNE SODBE, KI SO KONTINGENTNE

Za kaj gre? Kantova definicija analitine sodbe zatrjuje: Ker je v
trdilni analitini sodbi predikat e miljen v pojmu subjekta, ne more
biti zanikan brez protislovja. (...) Ravno zato so tudi vse analitine
trditve apriorne sodbe, eprav so njihovi pojmi empirini. V trditvi
vsi samci so neporoeni je oitno, da definicija dri. Prav tako dri,
da je neporoen predikat, ki ga je mogoe a priori, brez kakrnega
koli nadaljnjega empirinega spoznanja ali izkustvene potrditve,
izpeljati e iz subjekta samec. Obratno je z drugim Kantovim
primerom, ki je veliko bolj dvoumen: Zlato je rumena kovina.
Da bi pokazal na to dvoumnost, Kripke skonstruira protidejstveno
situacijo, v kateri bi ugotovili, da smo zaradi optine iluzije zlato
imeli za rumeno, eprav zdaj, ko je optina iluzija odstranjena, vidimo, da je dejansko modre barve. Potem zagotovo ne bi trdili, da
tista stvar, ki smo jo imeli za zlato, to ni, ampak je nekaj drugega.
Prej bi sodili, da tista stvar je zlato, vendar ni rumene barve, kakor
smo sprva mislili, temve modre. V tem primeru gre za razmerje
med togim (zlato) in netogim oznaevalcem (rumena kovina).
V naem primeru bi to veljalo zgolj takrat, ko bi grozd pejorativnih opisov, ki je doloujo za fiksiranje reference, oznaene z
izrazom cigan, nehal oznaevati lastnosti teh ljudi. Predpostavimo torej, da so pejorativni opisi historino res fiksirali referenco
izraza cigan, oziroma da je bila uvedba imena podana s pokazno
definicijo tale lovek tu, ki je zanemarjen, potepuki ..., je cigan.
To, kar je razumu dano v tem zgodovinskem dogodku, je, da se je
izraz cigan pojavil skupaj z grozdom pejorativnih opisov. Izraz
cigan po tej opredelitvi a priori pomeni tistega, ki ga je mogoe
spoznati in opisati z zanemarjen, tatinski itd. Kripke temu pritrjuje. Tisto, kar zavraa, pa je enaenje apriornosti z nujnostjo. A
priori in a posteriori so spoznavne kategorije, nujnost, monost in
kontingentnost pa so metafizine modalne kategorije. Kljuno pri
tem je, kako se znebiti privida nujnosti, ki je povezan s tem, da je
ime v pokazni definiciji a priori zdrueno z nekim dolonim opisom,
s spoznavno lastnostjo referenta.
Eden izmed bistvenih dosekov Kripkejeve teorije je v tem,
da ni treba akati na znotrajsvetno situacijo, v kateri se bodo lastnosti
referenta dejansko spremenile in se bo izkazalo, da vendarle niso
prelom.indd 62
14.9.2005, 17:22:44
nujne. Saj e ob samem poimenovanju obstaja razlika, ki jo Kripke

naznai, in sicer razlika med tem, kako sta ime in doloena spoznavna vsebina uvedena v neko govorno skupnost, in med metafizino
modalnostjo. Vez med dolonim oziroma pridruenim opisom IN
imenom nedvomno je apriorna, kar pa e ne pomeni, da je nujna.
Pred njim je veljalo, da je apriorno spoznanje hkrati nujno, saj izhaja
iz razuma in ne iz empirinega spoznanja o stanju stvari v svetu.
Tradicionalna epistemologija ne razlouje med sodbami a priori ali
a posteriori na eni strani in nujnimi, kontingentnimi ali monimi na
drugi. Zanjo empirine raziskave odkrijejo posamezna dejstva o
svetu,21 ki zaradi tega ne morejo biti nujna. Kripke pa s pomojo
teorije monih svetov ali protidejstvenih situacij zatrjuje obstoj
apriornih sodb, ki so lahko tudi kontingentne.
Poanto monih svetov bi se dalo na kratko razloiti s preprosto
intuicijo. Gdel bi v nekem monem svetu lahko ne odkril nepopolnosti aritmetike, se sploh ne bi ukvarjal z matematiko, ampak bi bil,
denimo, kroja. Toda e Gdel NE bi odkril nepopolnosti, se NE bi
ukvarjal z matematiko in e bi bil Gdel kroja, potem bi z Gdel e
vedno oznaevali nekoga, ki vse to NE bi bil. In to, kar oznaujemo
tako v tem kot v monem svetu, kar povezujemo z odkritjem ali
neodkritjem nepopolnosti aritmetike, je natanko referenca imena,
tisto pa, s imer na tak nain oznaujemo nekoga v vseh monih
svetovih, je togi oznaevalec. Potemtakem obstajajo apriorne sodbe,
ki so kontingentne, saj pridrueni opis (v vseh monih svetovih) s
posredovanjem spoznavnih lastnosti zgolj fiksira referenta, ga pa
ne pomeni: referent je zunanji pomenu.
Tako lahko tu le e enkrat ponovimo tisto, kar je bilo zgoraj
reeno pod naslovom ireduktibilnost, nezvedljivost izraza cigan
na vrsto pridruenih opisov. e s cigani oznaujemo doloeno
skupino oseb, etudi so ali so bili zanemarjeni, lahko in moramo
rei, da je to togi oznaevalec, ki velja v vseh monih svetovih, tako
v tistem, kjer so umazani in kradejo, kot v tistem, kjer niso in tega
ne ponejo. V tem drugem primeru so namre e vedno cigani
tisti, ki NISO zanemarjeni in ki preprosto NE kradejo. Kaj ta Kripkejeva ugotovitev pove? Biti zanemarjen, tatinski ... je lahko tudi
e danes ali je lahko bila vsaj neko resnino lastnost tistega, ki ga
oznaujemo s cigan, vendar ni zato ne danes ne neko ni
manj kontingentna lastnost reference imena. To, da se na tem imenu
lomi izkljuujoa disjunkcija, biti ali ne biti zanemarjen, tatinski
itd., je kvejemu indikator problematike, ki pove nekaj o tistih, ki
jih oznaujemo z istim izrazom.
21
prelom.indd 63
Prim. uster, Ibid., 133
14.9.2005, 17:22:44
63
64
Konec koncev si vsi elimo ukiniti stanje, v katerem je lovek

zatirano, podjarmljeno, bedno in, dodajmo, zanemarjeno, tatinsko ...
bitje. Vendar se tega zagotovo ne bomo lotili tako, da bomo opustili
izraz, ki naj bi a priori vse to pomenil, denimo proletariat, temve
bomo raje, tako kot je to storil Marx, z rabo natanko tega izraza
nakazali drubeni problem.
Pravzaprav je to nekaj, kar je e postalo kar splona oznaevalna
praksa manjinske politike. Tako so denimo homoseksualci v ZDA
privzeli oznako gay, eprav je bila na zaetku njena raba pejorativna. Ali pa temnopolti reperji, ki so za medsebojno naslavljanje
privzeli izraz nigger, ki je pomenil in nekje e pomeni aljivko.
Na filmskem podroju je na neki nain celotni projekt blacksploitation, ki ga uradno zaznamuje nastanek filma Sweet Sweetbacks
Baadasssss Song, poel natanko to. Ni opustil izraza black, ki je
bil takrat sporen, temve je ravno z njegovo rabo pokazal na nekatere realne drubene probleme, ki so bili vzrok za neuspenost
temnopoltih ljudi v ZDA.
Morebiti takno dro najbolj jedrnato izraa dvojni skepticizem
Shafta iz istoimenskega blacksploitation filma, ko ta na pripombo belega detektiva, ob pogledu na skodelico rne kave in njegov
obraz, You aint so black, odgovori s preprostim: You aint so
white either. Ob tem pa dvigne pogled od bele skodelice s kavo
na dedektivov obraz. S tem je zatrjena togost obeh oznaavalcev,
zrelativiziran pa je opis, ki fiksira njuna referenta. No, po drugi
strani je morebiti res tudi, da je bila ta gesta mona ele po sloganu
Black is Beautiful.
Zdi se, da bi bilo bolj v skladu s Kripkejevo teorijo, e bi imeni
Rom in Cigan imeli za toga oznaevalca istega referenta. Podobno
kot sta Veernica in Danica toga oznaevalca istega nebesnega telesa,
Venere, eprav je opis, ki izbere referenta Danico nebesno telo, ki ga
vidimo podnevi, medtem ko je bil referent oznaevalca Veernica
izbran z opisom nebesno telo, ki ga na nebu vidimo zveer.
ROMI IN LANI CIGANI ALI

APOSTERIORNE SODBE, KI SO NUJNO RESNINE
Temeljnega problema, ki ga ta zagata ireduktibilnosti postavlja
pred nas, pa vendarle e nismo razreili. Kako je mono referenco
nekega izraza sploh identificirati? e si lahko predstavljamo in zamiljamo razline mone svetove, kjer doloene lastnosti, denimo
biti zanemarjen in tatinski itd., so ali niso resnine celo politino
delujemo v prid enim in v kodo drugim , kako smo potem sploh
prelom.indd 64
14.9.2005, 17:22:44
lahko prepriani, da tisto, kar ves as poimenujemo z istim izrazom,

ostaja samo sebi enako, tj. identino?
Tako se je naposled treba vpraati o diferentia specifica nekega
referenta, ki ga izraz oznauje, o njegovi bistveni lastnosti. V zgoraj
omenjenem Kripkejevem primeru zlata je takna bistvena lastnost
atomsko tevilo. Najprej je treba rei, da te lastnosti niso poznali
e od nekdaj. Epistemoloko je ta lastnost aposteriorna, nekaj, kar
so znanstveniki spoznali ele kasneje, ko je zlato kar precej asa
zaposlovalo ne samo Kanta, ampak mnogo pred tem e tezavratorje, trgovce, kapitaliste in e posebej alkimiste. Atomsko tevilo
je nekaj, kar o zlatu vemo a posteriori. Toda kljub temu je to nujna
resnica o zlatu. Kripke je razvezal dolgo uveljavljeno pojmovanje,
da so Kantove apriorne sodbe tipa samec je neporoen nujne, toda
obenem je spodbijal tudi nazor, da so aposteriorne sodbe kontingentne. Sodba, da ima zlato atomsko tevilo 79, je aposteriorna, a
nujno resnina sodba. Nasprotno, e bi stvar ne imela te lastnosti,
atomskega tevila 79, bi to preprosto ne bilo zlato, etudi bi imela
vse druge temeljne opisne lastnosti zlata. Taka snov dejansko obstaja in se imenuje elezov pirit ali lano zlato.
Druga monost, ki jo dopua Kripke, se vee na izvor. Tudi
izvor je ena izmed bistvenih opredelitev, brez katere referent ni ve
isti referent, brez esar, denimo, ne gre ve za isto osebo.
Kako je lahko oseba, ki je rojena iz drugega spermija in jajeca,
prav ta enska? Glede na dano ensko [kraljico Elizabeto II.] si lahko predstavljamo, da bi se v njenem ivljenju razline stvari lahko
spremenile: lahko bi postala beraica, lahko bi bil njen kraljevski
izvor prikrit itd. Denimo, da je bila podana zgodovina sveta do
doloenega obdobja, od takrat naprej pa znantno divergira od
dejanskega poteka. To se zdi mono, zato se zdi mono tudi, da
bi se lahko rodila kraljevskim starem, vendar ne bi nikoli postala kraljica. (...) Teje pa si je predstavljati, da bi se rodila drugim
starem. Zdi se mi, da vse tisto, kar prihaja iz drugega izvora, ne
more biti ta objekt.22
Naj tukaj zgolj grobo nakaemo, kaj je miljeno z aposteriorno

nujnostjo. Tudi e je poimenovanje ciganov (in kasneje Romov)
nastalo v ozraju nevednosti, neraziskanosti izvora ljudstev in njihovega preseljevanja, in je celo bilo, kakor smo predpostavili zgoraj,
vezano zgolj na zunanji izgled in doloene znailnosti, ki nam veljajo
za pejorativne, pa je vendarle res, da so kasneje identificirali izvor
22
prelom.indd 65
14.9.2005, 17:22:45
65
66
poimenovane skupine. S pomojo jezikovnih analiz, s pomojo zgodovinskih zapisov in poroil, je bilo v doloenem trenutku mono
potrditi, da je skupina, ki so jo na zahodu poimenovali s cigani,
prila iz Indije, da so vanjo bil vkljueni ljudje najnije indijske kaste
... eprav je ta ugotovitev jezikoslovcev in zgodovinarjev aposteriorna, vezana na povsem empirine zgodovinske in jezikoslovne
indice, ni zato ni manj zavezujoa oziroma nujna.
Medtem ko se za veino ostalih znailnosti lahko izkae, da so
kontingentne, pa indijsko poreklo teh ljudi, potem ko smo enkrat
ugotovili, da je resnino, nujno velja. Izhajajo iz Kripkeja bi se lahko
izkazalo, da niti takrat, ko so na zahodu fiksirali referenco, ti ljudje
niso bili zanemarjeni itd., toda e njihovo poreklo ni indijsko, potem
preprosto ne gre ve za iste ljudi, temve za nekoga drugega.
Nasprotno pa ne nastopi prav ni drugana oznaevalna situacija, e se zgodi, da pejorativni opisi dejansko ustrezajo lastnostim
ljudi, ki jih oznaujemo s cigani. Mislim, da ta izjava, e jo potrjuje
realnost, nikakor ni nestrpna. V tem primeru seveda ne smemo
nasesti liberalni idelogiji in poetja ljudi naturalizirati v njihovi
osebnosti,23 kakor da izhajajo iz njih po neki naravni opredelitvi,
ampak moramo pogledati drubene pogoje taknega stanja.24 Kaj se
torej zgodi z oznaevanjem, e ti pejorativni opisi dejansko drijo?
Ali ni to prava pravcata slepa pega zagovornikov PK, ki naznanja
das Unheimliche politine korektnosti?
Pokazali smo, da zagovorniki PK oznaevalcu Cigan odrekajo
togost, in da njegovo vez s pejorativno prtljago paradoksalno vidijo
kot nujno. Zato si prizadevajo z ozaveeno govorno rabo pretrgati
NE z vezjo, s katero je izraz Cigan pripet na snop opisov (len,
tatinski, potepuki, zanemarjen ...), ampak z rabo, ki oznaevalec
vee na referenta. Kaj e se resnino izkae, da so nekateri Cigani
dejansko neurejeni, ali, bognedaj, leni? Ali pa, e se izkae, da tem
opisom ustrezajo lastnosti vsaj enega Cigana? Mar bo ta potemtakem cigan, saj ga s tem izrazom veejo doloene spoznavne
lastnosti, ki jih to ime nujno pomeni, nikakor pa ne bo Rom, kajti
Rom je nekdo, ki po definiciji ni cigan?
Zdi se, da je ta odgovor, ki bi moral izhajati iz navedenih predpostavk politine korektnosti, na mo podoben nekemu drugemu
Kripkejevemu primeru:
23
24
prelom.indd 66
Prim. Jean-Leon Beauvois, Razprava o liberalni sunosti (Ljubljana: Krtina, 2000)

Da ne bo pomote: praviloma se zagovorniki politine korektnosti e najbolj od
vseh zavedajo pereih drubenih pogojev, zaradi katerih je oteeno delovanje
manjin in implementirajo politike, ki poskuajo takne drubene situacije spremeniti. Tu preprosto ne gre za razsojanje o celotnem poetju zagovornikov PK,
katerega veji del je v dananji drubi nepogreljiv. Tukaj se osredotoam zgolj
in samo na oznaevalno operacijo, ki jo zagovarjajo.
14.9.2005, 17:22:45
Make so v resnici ivali! Ali je to nujna ali kontingentna resnica? Zdi se mi, da je nujna. Poglejmo si protidejstveno situacijo,
v kateri imamo namesto teh bitij teh ivali male demone, ki
nam dejansko prinesejo nesreo, br ko se pribliajo. Naj to opiem kot situacijo, v kateri so make demoni? Zdi se mi, da ti demoni ne bi bili make. Bili bi demoni, ki so si nadeli majo podobo. Lahko bi odkrili, da so nae make v resnici demoni. Toda ko
smo enkrat odkrili, da to niso, spada k njihovi naravi, da moramo
pri opisovanju protidejstvenega sveta, v katerem se potikajo takni demoni, rei, da ti demoni niso make. (...) e so make zares
ivali, potem vsako maki podobno bitje, ki ni ival, ni maka ne
v dejanskem ne v protidejstvenem svetu.25
Isto vpraanje bi si lahko zastavili tudi ob bolj slikoviti situaciji,

kakrno prikazuje film Tatovi teles [Invasion of the Bodysnachers],
kjer so bitja, ki so videti do potankosti enaka ljudem, v resnici demonski vesoljci, ki so prili, da bi iz Zemlje naredili svoje novo
bivalie. Filmski primer prinese v razpravo znailno loveko
dimenzijo, tj. nelovekost.
Vrnimo se h glavni temi teksta. Premeajmo karte in zaostrimo
na miselni poskus do kraja. Ali oznaevalna operacija politine
korektnosti iz ljudi, ki jih oznaujemo s cigani, ne naredi nekaknih nelovekih demonov, ki straijo naokoli? Zamislimo si tole
radikalno situacijo, ki jo slikajo zagovorniki PK: edino Romi so v
resnici ljudje, ki so se priselili iz Indije. Zdaj pa si zamislimo te iste
pojave, na katere referira ime Rom, kot cigane. Vsaki, ko se nam
pribliajo, nam nekaj ukradejo ali pa nas presleparijo in povzroijo
razne druge neprijetnosti. Ali bomo te cigane imeli za te iste ljudi?
Mar se v tem ne skriva sploni gnus pred to e kako loveko nelovekostjo, ki bi jo radi obdrali dale pro od sebe; mar ne bi bili
pripravljeni narediti vsega, izgnati ime cigan in uporabljati le Rom,
samo zato, da bi nam obeloveka beda (zanemarjen, tatinski,
len) ne prila blizu?
ALJI VKA K O T
STRANSKI P R O I Z V O D O Z N A E V A L N E O P E R A C I J E
Zdaj je e mogoe ugotoviti, da problematinost izraza Cigan, e ga pojmujemo kot togi oznaevalec, tii prav v opisu, ki
izbere referenta. Problem je seveda v tem, da se je hkrati s politino
korektnim krstom manjine uveljavil novi in sprostil stari ozna25
prelom.indd 67
14.9.2005, 17:22:46
67
68
evalec. Tako smo dobili nekaken lebdei, demonski oznaevalec,

katerega pomen doloajo pridrueni opisi, ki so veljali za sporne
in so ravno povzroili njegovo opustitev: zanemarjen, umazan,
tatinski, potepuki itd. Referent, realna oseba ali skupina, na katero
ta oznaevalec referira, ni ve etnina skupina, ampak tisti, ki ga
veina pridruenih opisov edinstveno izbere. Zato lahko prosto
postane in deluje kot aljivka; za Nerome seveda. Saj je ravno vez
med oznaevalcem in tono doloenim referentom (etnina skupnost) tista, ki jo zagovorniki PK poskuajo pretrgati, nasprotno
pa vez med oznaevalcem in pridruenimi opisi rabijo za svojo
argumentacijo.
Ta paradoks lahko poimenujemo kar bistveni stranski uinek
politine korektnosti: e izraz Cigan oznauje nekega drugega
referenta in ne Roma, je s tem gornjim postavkam zagovornikov
zadovoljeno. Tako kot v e omenjenem primeru opis matematik,
ki je odkril Peanove aksiome v nasprotju s Kripkejevo teorijo
edinstveno izbere Dedekinda in ne Peana, tako tudi izraz Cigan
referira na tistega, ki ga izbere opis umazan, tatinski .
Uporaba besede cigan kot aljivke bi v primeru, ko je osvobojena svoje povezanosti s pripadniki manjine, ne samo ne bila v
nasprotju s politino korektnostjo, temve bi pomenila celo potrditev
politino korektnega miljenja. V mileji razliici pa bi morali rei
vsaj to, da oznaevalna operacija politine korektnosti podkrepi rabo
besede cigan kot aljivke. e torej uporaba besede cigan kot aljivke ustreza obema pogojema: da, prvi, z njo ne alimo pripadnika
romske manjine, in da, drugi, z besedo cigan ne mislimo partikularnih lastnosti dejanske romske manjine, potem takna uporaba
izraa politino korektno dro govorca. eprav taknega sklepa nihe
izmed zagovornikov PK ne bi vzel za svojega, to e ne pomeni, da je
sklep napaen, da ne izhaja iz oznaevalnih premis PK. Nasprotno,
e te mehanizme vzamemo zares, je uporaba odtevank tipa Cigu
migu mako strigu povsem v skladu s politino korektnostjo. Paradoksalno bi ta odtevanka in komadi, ki na podoben nain govorijo
o Ciganih, morali predstavljati celo elezni repertoar razvedrilnega
programa privatnih zabav zagovornikov PK, eprav si teko predstavljam, da bi kateri koli zagovornik podprl moj predlog, kaj ele
idejo, da je treba aljivko cigan im bolj in im vekrat uporabljati,
saj s tem samo e bolj potrjujemo pravilna izhodia teorije in vero v
pravilnost oznaevalnih operacij politine korektnosti.
Obema predlogoma je namre mogoe ugovarjati na ve monih
nainov. Omenil bi vsaj enega, ki temelji na upotevanju zgodovine
izraza. Povsem jasno je, da se beseda ne more znebiti svoje politine in drubene zgodovine, e ve, zgodovina se lahko vrne, kar
prelom.indd 68
14.9.2005, 17:22:46
ima lahko krute posledice. eprav izraz cigan ne oznauje ve

romske manjine in deluje zgolj kot abstraktna aljivka, ki svojega
referenta izbira v konkretnih situacijah, pa lahko neko zopet zane oznaevati manjino, in e se to povee z dodatno pejorativno
prtljago, ki si jo je ta beseda nabrala v asu, ko je funkcionirala zgolj
kot aljivka, so posledice lahko toliko huje.
Kljub temu, da je ugovor tehten in resnien, se mi zdi, da ne
vpliva na tukajnjo poanto, saj ne meri na tukaj predstavljeno tezo,
ampak na konsekvence, ki jih s sabo prinese dosledno upotevanje
instituta politine korektnosti.
ALI TI CIG A N A
Poskuajmo na podlagi tega miselnega poskusa povlei nek
iri sklep, ki naj pove nekaj tako o politini korektnosti kot o ksenofobiji, proti kateri se ta bori. Zdi se namre, da oba nasprotujoa si
diskurza, diskurz politine korektnosti in ksenofobije, podpira ista
prepoved. Obema je skupno to, da nikakor ne smemo aliti cigana.
Zagovornikom PK, ki tudi sicer zastopajo klasino mnenje o naih varovancih vse najbolje, je to tudi mimo tega onemogoeno,
saj naj bi se v politinem diskurzu izraza Cigan sploh ne smelo
uporabljati za oznaevanje oseb. Nasprotno pa ksenofobi izraz
Cigan uporabljajo pravzaprav kot neke vrste demonski izraz, tj.
kot aljivko. Pri zagovornikih PK je ta gesta prepovedana zato, ker
tako sebi kot drugim prepovedujejo uporabo izraza Cigan, etudi
je res, da niti alitev Roma ni korektna. Na drugi strani, kar je na
prvi pogled veliko bolj presenetljivo, pa pri ksenofobih prav tako
velja tiha prepoved glede tega, da bi alili Cigana. Zakaj? Preprosto
zato, ker tu e izraz Cigan funkcionira kot neke vrste aljivka,
pejorativni izraz, ki ga s toliko vejo naslado uporabljajo, kolikor bolj
se nasprotni tabor ob tem razburja in jim poskua rabo tega izraza
prepreiti. Vsaka dodatna aljiva beseda, s katero bi opisali Cigana,
bi zmanjala alitveni naboj tega pejorativnega oznaevalca. Len ali
zanemarjen ali kradljivi cigan so v strogem pomenu nesmisli, saj je
Cigan e po definiciji tatinski, umazan in len obenem.26
26
prelom.indd 69
Tezo celotnega zgornjega odstavka bi lahko kdo napano razumel kot trditev,
da ksenofobi javno ne morejo aliti Romov. Toda tega ne trdim. Pravim le, da
ksenofobi ne morejo aliti osebe, e nanjo referirajo z izrazom cigan. S tem,
ali javno alijo Rome ali ne, se tukaj ne ukvarjam. Nenazadnje je e zatrditev
identitete Rom je cigan v obeh taborih razumljena kot aljivka. Pravim pa, da
e ksenofobi uporabljajo izraz cigan, to ponejo zavestno, tj. z zavestjo, da je izraz
slabalen in aljiv (da njim IN nasprotnemu taboru pomeni aljivko). e pa to
ponejo zavestno in o tem najbr ni dvoma , potem si morajo na tihem prepovedati, da bi, ko uporabljajo ta izraz, ob njem uporabljali e druge aljivke.
14.9.2005, 17:22:46
69
70
iek je nedavno zagovarjal teorijo, da je za gladkim delovanjem institucije, ki jo opredeljujejo javno znana pravila, nujno
potrebno iskati in analizirati podtalni zakon, ki to delovanje
omogoa in podpira. Hrbtno plat, sestavljeno iz obscenih dopolnil
uradnih stali, ki ele vzdruje gladki tek institucije. Kot primer je
navedel jugoslovansko vojsko, JLA, ki je na zunaj moka institucija
par excellence in kot taka homofobna, medtem ko je njen obsceni
dodatek treba iskati prav v vsakdanji homoseksualni praksi, kjer,
denimo, vojak tistemu, ki stoji v vrsti pred njim, potisne prst v rit
in se potem, ko se ta obrne, dela neumnega in se skupaj z vsemi
ostalimi bedasto rei ... To je seveda radikalen primer, nam veliko
bliji je ideoloki zastavek, da je bila vojska JLA evidenten, javni
dokaz in potrditev jugoslovanskega bratstva in enotnosti. Toda
pod to zunanjo kuliso so se v vsakodnevnem obevanju izmenjevale
raznorazne obscenosti in zmerljivke na rova narodnosti. Poanta
seveda ni v tem, da je to postavljalo na la zunanjo podobo, da sta
bratstvo in enotnost la, v resnici pa je iz ozadja e vrela nestrpnost. Nasprotno, bratstvo in enotnost STA bila e kako dejanska,
in sicer natanko zaradi tega, ker ju je vzdrevala ta podtalna, nejavna, pritlehna komunikacija. Poanta te zgodbe je skratka v tem,
trdi iek, da bi brez tega obscenega dopolnila, institucija bratstvo
in enotnost preprosto razpadla, zaradi njega pa je delovala.
e zdaj ikovo tezo zgrabimo na drugem koncu, ali bi ne bilo
tega istega treba upotevati tudi v primeru Romov? Institucija, ki
jo je tukaj treba vzeti v obzir, je seveda institucija dravljanstva.
Ali ni prav delovanje tega instituta ogroeno, ko gre za vpraanje
nestrpnosti do Romov kot slovenskih dravljanov? Javno, na zunaj,
smo vsi dravljani Slovenije. Vendar se ta slika podira, ni je ve niti
toliko, da bi lahko sluila za kuliso, Rome se izkljuuje itd. Kaj pa e
to ni vzrok, temve uinek; uinek tega, da se je izjalovil nenapisani,
podtalni zakon, dopolnilo institucije dravljanstva, ki je podpiral
njeno normalno, javno delovanje?
Medtem ko je jasno, da intervencija zagovornikov politine
korektnosti posledino onemogoa kakrnokoli menjavo obscenosti z Romi, je nasprotni tabor izraz Cigan povzdignil v obscen
oznaevalec. Tisto, kar je za predstavnike obeh strani povsem nezamisljivo, je, da bi z Romom izmenjali nekaj povsem obiajnih
obscenosti, zbadljivk, nesramnih vicev itd., ki si jih najverjetneje z
lahkoto drznejo vsakodnevno izmenjevati s svojimi prijatelji, sosedi
in drugimi dravljani Slovenije. Tveganje, ki ga ta korak prinaa s
sabo, je najbr v tem, da potrjuje osnovni zakon govorice in komunikacije nasploh, da namre jezik ni nevtralno orodje za izraanje
misli. Kot subjekti izjavljanja smo podvreni rki jezika; jezika
prelom.indd 70
14.9.2005, 17:22:47
ne govorimo, temve smo govorjeni. Radikalno tveganje vsake

komunikacije je namre to, da je resnica pri drugem, da jo v zadnji
instanci doloa sogovorec.27 In natanko to je tisto, esar si pripadniki obeh strani noejo priznati. Oboje doloa vera v panoptino
toko diskurza, na katero se poskuajo umestiti tako, da vnaprej
doloijo in odmerijo uinke komunikacije. Za obema strategijama
se seveda skriva pretenzija po hegemoniji nad diskurzom. Prvi
romske sogovorce drijo v varni oddaljenosti od sebe in drugih
tako, da poskuajo povsem doloiti naine in pravila komunikacije
z njimi, drugi jih, nasprotno, od sebe odbijajo tako, da jim ne podelijo mandata enakopravnega govorca. Nihe izmed obeh pa ne
upa tvegati koraka iz hegemoninega diskurza, prevzeti temeljnega
tveganja komunikacije nase, tj. vzeti na znanje dejstva, da resnico
izreenega doloa naslovnik.
CI GANI L E T I J O V N E B O
Spustimo se zdaj s spekulativnih viav analitine teorije na
konkretna tla politike oznaevanja. Najprej je seveda mono opaziti, da se politike oznaevanja na dravni ravni z vejo ali manjo
zamudo odraajo tudi v sami romski skupnosti. Tako je nadvse
sporna politina debata o avtohotonih in neavtohntonih Romih, ki
nemalokrat vnaa razcep med samo romsko skupnost, morebiti res
odraz narodnostnega vpraanja in narodnostne substance, kakrno
zagovarja poslanec Zmago Jelini: Nesporno je, da smo tukaj mi
doma in da ne moremo dajati posebnih pravic nekomu, ki je sem
priel v najveji meri ele po drugi svetovni vojni skupaj s kasarnami
JLA.28 Zdaj, ko so mnogi, z izjemo Avstrije, priznali, da je Slovenija
pravna naslednica Jugoslavije, bi tudi od poslanca Jelinia priakovali, da se bo strinjal z uveljavljenim pravnim redom Slovenije,
vkljuno s tistimi deli, ki se nanaajo na Rome, pa etudi bi bilo
res, da so Romi prili na ozemlje Slovenije ele skupaj s kasarnami
JLA. Pa niso. Omembe o bivanju Romov na podroju Slovenije so
nekaj stoletij stareje: Ponovno moramo omeniti kofjeloko sodno
kroniko iz Zagreba, ki leta 1387 omenja tudi Cigana iz Ljubljane. Ta
podatek je izredno pomemben, saj odkriva navzonost Ciganov v
Sloveniji e v 14. stoletju.29 Prav tako tudi stalne naselitve v Sloveniji: V 17., predvsem pa v 18. stoletju, skuajo fevdalni zemljiki
gospodje pridobiti Cigane za svojo ceneno delovno silo. Tako se zdi,
27
28
29
prelom.indd 71
To poanto dolgujem letonjemu koordinatorju DPU, Goranu Forbiciju.

Tatjana Pihlar, Pojedli ciganski gola in zavrnili romski zakon, Dnevnik, 3.
februar 2005.
Pavla trukelj, Tisoletne podobe nemirnih nomadov (Ljubljana: Druina, 2004, 31).
14.9.2005, 17:22:47
71
72
da so prvi pobudniki za naselitev posameznih ciganskih druin na

svojih posestvih. Prednost so imeli Cigani-kovai.30
Vpraanja o selitvah narodov na ozemlju sedanje Slovenije
so nedvomno zelo zanimiva, vendar so predvsem zgodovinska
vpraanja. Zato jih je tudi treba prepustiti zgodovinarjem ali jih
vsaj pripustiti k besedi, ko se o njih razpravlja. Tu pa bi se izkazalo
ne samo to, da Jelinieva teza ne vzdri, temve celo, da bi v zgodovini utegnil najti zelo podobno razpravo v deelnem zboru, kot
jo je on sam sproil v dravnem. Nemara utegne e drati, da se
zgodovina ponavlja: prvi kot tragedija, drugi kot farsa:
V drugi polovici 18. stoletja so urejevale evropske deele cigansko
vpraanje nekoliko strpneje in racionalneje, z izjemo panskih
vladarjev. Marija Terezija je napravila enega prvih poskusov, da
bi Cigane naselila in zaposlila v svoji dravi. Leta 1761 so odredbe
obravnavale problem civilizacije Ciganov. Odrejeno je bilo, da morajo imenovati Cigane nove naseljence, da jih morajo zemljiki
gospodje zaposliti in jim dati nekaj zemlje za obdelovanje in za
postavitev hie. (...) V 19. stoletju dobimo v Sloveniji e tevilne
vire in omembe, ki govorijo o reevanju ciganskega vpraanja. Podatek iz leta 1879 pravi, da so Cigani na Kranjskem pravi obani z
domovinsko pravico tistih obin, koder prebivajo ali jim pripadajo
po zakonu iz leta 1863. To pomeni, da so bili Cigani e razdeljeni
po pristojnih obinah. Nekaj let kasneje so o Ciganih razpravljali poslanci v ljubljanskem deelnem zboru. Leta 1884 so se ti poslanci pritoevali zoper cigansko nadlogo.31
Kakor je politino razsojanje o slovenskih dravljanih, ki mu za

ibolet slui vpraanje slovenske narodnosti, povsem brez podlage,
tako je tudi politini diskurz o avtohtonih in neavtohtonih Romih,
ki e dlje asa deli romsko skupnost, povsem brez vsebine, e ni postavljen v zgodovinske okvire in v primeren zgodovinski diskurz.
Toda e priznamo, da je takna delitev uinek narodnostnega
vpraanja ali celo diskurza etnologov, ki jim je virus avtohtonosti neprevidno uel iz kabinetnih razprav, potem moramo hkrati priznati,
da je vrednostno razsojanje samih pripadnikov romske skupnosti o
tem, kdo izmed njih je civiliziran Rom in kdo neciviliziran Cigan,
prej uinek oz. neposredna posledica politino korektnega diskurza.
Ta diskurz je namre tisti, ki sprosti oznaevalec v prosto rabo kot
aljivko in omogoi, da lahko z njim odtlej oznaimo nekoga, ki je
tatinski, zanemarjen, neciviliziran ....
30
31
prelom.indd 72
Ibid., 42.
Ibid., 9091.
14.9.2005, 17:22:47
OKUS CI GA N S K E G A G O L A A
Negotovost o statusu izrazov Cigan in ciganski je bilo
zaznati tudi v polemiki o ciganskem golau, v katero so se parlamentarci pustili ujeti, ko so razpravljali o predlogu zakona o
romski skupnosti stranke SNS. Eden izmed predlagateljev, Sao
Pee, je pripomnil:
Danes je v dravnem zboru za kosilo ciganski gola. Je kdo, gospodje iz Liberalne demokracije in Zdruene liste, ki ste tako polni gneva, protestiral v kuhinji, pri vodstvu dravnega zbora ali na
kakni gostinski oli, da je to diskriminatorno?32
Nakar mu je poslanec Pavle Gantar odvrnil:

Ciganski gola je kulinarini in ne etnini pojem. Zato smo gola,
ki so nam ga pripravili v kuhinji, z veseljem pojedli, za va politini
gola pa mislim, da ga ne bomo!33
Tu imamo v kar najbolj skreni obliki jedro zadrege, ki jo s sabo

prinese politino korektna umestitev oznaevalca Cigan. Zdi se,
da so novinarji ob splonem vzduju netolerance tu neupravieno
prezrli ambivalenco Saa Peeta na eni in enostranskost Gantarja na
drugi strani. Kljub vsej slabalni rabi izraza Cigan s strani lanov
SNS, ki se je kazala skozi vso debato, pa je vendarle res in tega
ne gre prezreti , da je njihov predlog uporabljal izraz Rom. e
govorimo splono in tu resnino zapostavljamo simbolni kontekst
razprave, kajti v parlamentu se doloene stvari res ne spodobijo , pa
je vsekakor treba priznati tudi, da je beseda Cigan iz ust poslancev
SNS lahko zvenela tako grobo in aljivo natanko zaradi tega, ker
so se njeni bolj strpni in realneji rabi v celoti odpovedali vsi ostali
poslanci. Vpraati bi se morali, ali ni predpogoj za izrazito slabalno
rabo besede Cigan in eksces, ki ga sproi njen zvok, pravzaprav v
tem, da so vsi tisti poslanci, ki bi jo znali uporabljati strpneje, po
uspenem nagovoru pravil politine korektnosti, naredili kri ez
uporabo te besede.
Nasprotno je Pavel Gantar ohranil enostranskost izraza ciganski kot lebdeega oznaevalca preprosto s tem, da je pojem
ciganski gola odvezal vsakrne konkretne politino zgodovinske
vsebine in ga tako spremenil v golo, brezvsebinsko kulinarino ime.
32
33
prelom.indd 73
Tatjana Pihlar, Pojedli ciganski gola in zavrnili romski zakon, Dnevnik, 3.

februar 2005.
Idem.
14.9.2005, 17:22:48
73
74
e, saj tudi zrezkom, ki jih je ele Marco Polo iz Indije prinesel v

Evropo, pravimo dunajski zrezki in s tem ne mislimo rei, da so
zares dunajski, kakor tudi italijanskim pagetom, ki jih Evropa ni
poznala, preden jih Marco Polo ni prinesel iz Kitajske, v imenu ne
pripisujemo kitajskega izvora.
Tisto, kar je Pavel Gantar zamolal, da je lahko gladko izpeljal
svojo argumentacijo, pa je vendarle bilo izreeno, ko se je zunaj
parlamenta k besedi prijavil obinski svetnik romske skupnosti
Murske Sobote. Ta Rom, ki oitno ni isto brez zgodovinske ilice,
je namre vse razpravljajoe povabil na pristni ciganski gola iz
povoene divjadi, ukradenega krompirja in narabutane paprike.
Tako je nevtralnemu kulinarinemu izrazu vendarle priskrbel neko
konkretno (drubeno?) vsebino, razlino od tiste, ki jo vsak gola,
prineen k ustom, sporoa lastniku elodca. Ali ni nenazadnje to
na mo podobno tistemu lingvistinemu primeru, ki ga opisuje
iek v Paralaksi:
Pig se nanaa na ivali, s katerimi imajo opravka kmetje, medtem ko pork oznauje meso, ki ga konzumiramo in razredna
dimenzija je tukaj jasno na dlani: pig je stara saka beseda, kajti Sasi so bili siromani kmetje, medtem ko pork izvira iz francoskega porque, ki je bil v rabi med privilegiranimi normanskimi zavojevalci. Ti so bili glavni konzumenti svinj, ki so jih vzredili
kmetje.34
IZIENA POLITINA KOREKTNOST

Poskuajmo, s stalia zagovornikov politine korektnosti, premisliti e primer stroge uporabe politino korektnega diskurza o
Romih, ki pa je imel nasprotne uinke od priakovanih. Opravka
imamo s paradoksom govora, ki ga je sproila skupina ljudi, ko je
na formalni ravni sledila pravilom politine korektnosti, a ji je na
vsebinski ravni uspelo proizvesti njeno nasprotje, izraanje protiromskih stali.
Gre za skupino vaanov iz okolice romskega naselja abjak
pri Novem mestu, ki so se zdruili v civilno drubeno pobudo in
organizirali demonstracije z blokado edinega cestnega kriia v
naselju. Omenjena skupina ljudi je zadovoljila vsem pogojem politino korektnega izraanja, kakor jih formulirajo njeni zagovorniki.
Pri tem pa so izostali s tem povezani uinki. Problem ne nastane v
primeru, ko govorimo o strpnosti zagovornika politine korektno34
prelom.indd 74
iek Slavoj, Paralaksa (Analecta, Ljubljana, 2004: 8).
14.9.2005, 17:22:48
sti, temve tam, kjer zagovorniki zastopajo stalie, da bi morala

politina korektnost postati zavezujoa tudi za druge govorce. Ne
gre za podvrenje angairanega subjekta diskurzu politine korektnosti, ampak za zahtevo, da se diskurzu podvre drug govorec, in
za trditev, da bo iz tega izel doloen uinek veja strpnost, ki je
nenazadnje deklariran cilj njenih zagovornikov.
Bolj ali manj je znano, da izraz civili, podobno kot gadje
(tujec), znotraj romske skupnosti oznauje pripadnika druge, neromske skupnosti:
V romskem jeziku beseda Rom pomeni ljudje in oznauje
nas v opoziciji do njih. Avtsajderje oznaujejo s splonim izrazom gadje Vtis imam, da je oznaevanje vseh drugih z enim
izrazom gadje izrazito pogosta konverzacijska praksa v pogovoru med Romi. Tako pogosta referenca na posploenega drugega
ni prisotna skoraj v nobenem drugem znotrajetninem diskurzu.
Ta raba zagotovo kae na visoko stopnjo opozicije mi/oni, ki je
historino podkrepljena s ponotranjenim, stoletja trajajoim zatiranjem in izolacijo.35
Izraz civil seveda ni dobesedno poslovenjeni romski izraz

gadje. Pravzaprav imajo Romi sami precej pestre interpretacije
zanj. Tako, denimo, eden najstarejih Romov v Grosuplju Niko
Hudorovac na vpraanje, zakaj Romi druge ljudi imenujejo civili, pojasnjuje, da so domaini od njih zmeraj zahtevali, da naj se
civilizirajo in zato jim zdaj ne pravijo drugae kakor civili.36 To je
precej prosta interpretacija pomena izraza, kljub temu, da je v njej
morebiti celo nekaj resnice. Isti intervjuvanec je denimo trdil, da
nima rad, e mu ljudje pravijo, da je Rom, kajti on e vse od leta 1974,
ko si je postavil svoj tabor, s otorom nikamor ne roma.37 Kakor je
intuitivno izraz civili raztolmail v tiste, ki hoejo civilizirati,
tako je oitno tudi izraz Rom razumel na dobesedni ravni, kot
tisti, ki roma najverjetneje ne brez kanka humorja.
Pomembno pri tem je, da izraz civil v vseh medijsko izpostavljenih rabah zavzema natanko isto strukturno mesto, kakor ga
ima izraz gadje v romskem jeziku. Posploenega drugega; in
ta kae na visoko stopnjo opozicije mi/oni, ki je historino podkrepljena s ponotranjenim, stoletja trajajoim zatiranjem in izola35
36
37
prelom.indd 75
Dimitrina Petrova, Who are the Roma? An Identity in the Making, objavljeno na
spletnih straneh ERRC European Roma Rights Center: <http://www.errc/
cikk.php?cikk=1844&archiv=1> (obiskano dne 13. januarja 2005)
Bojan Rajek, Imamo vsaj dva kandidata, Delo, 12. september 2002.
Ibid.
14.9.2005, 17:22:49
75
76
cijo. Civil za pripadnike romske skupnosti oznauje nekoga, ki

pripada veinski skupnosti Slovencev, ki vzpostavlja pravila politinega in drubenega ivljenja. V tem pomenu ga je v intervjuju
iz Nedeljskega dnevnika uporabljal tudi Roman Tasi:
Tu na abjaku sem se rodil v ciganskem otoru in doivel vse
hudo, kar lahko doleti Roma ali Cigana, kakor nas ljubkovalno
imenujejo civili. Bil sem tudi v slubi. Pa je teko s civili, ki so
na oblasti in nas imajo za manjvredne ljudi. ()38
e je izraz Cigan, s katerim je veinska skupnost poimenovala manjino, hkrati vzpostavil lonico med nami (veino) in
njimi (Romi), potem izraz civili prav tako vzpostavlja lonico
med nami (Romi) in njimi (neromsko veino). Mesto izjavljanja
je v prvem primeru veinsko in v drugem manjinsko. Poleg tega je
civil romski izraz, kakor je tudi Rom romska beseda, kar je, kot
vemo, kljuen argument za politino korektnost.
V izraanju stali omenjene civilnodrubene skupine je pomembno, da so razliko med mi in oni, ki jo omogoa uporaba
izraza Cigan, nadomestili z razliko med Romi in civili. In v
zadnjem asu je teko najti lanek o Romih, v katerem novinar ne bi
pritegnil temu nainu oznaevanja. To za sabo potegne dvoje. Prva
razlika je s pomojo besed izraena v dominantnem, veinskem jeziku drave, torej v slovenini, ruini, francoini itd. Medtem ko
je, nasprotno, druga izraena v manjinskem jeziku, uveljavljajo
pa jo pripadniki veine, in sicer na obi ravni, znotraj veinskega
jezika. Nadalje pa je pomembno e to, da je izraz Cigan pomenil
manjvredno manjino v dominantnem jeziku, medtem ko izraz
civil pomeni dominantno veino v manjinskem jeziku. Pola
opozicij v teh dveh primerih nista porazdeljena simetrino.
Asimetrija porazdelitve obeh polov opozicije, ki sicer oznaujeta dva ista referenta, je bistvena. Zakaj eden izmed argumentov
za uporabo politino korektnega izraza Romi je tudi v tem, da
izraz izhaja iz romskega jezika in da so se pripadniki manjine sami
tako poimenovali. In omenjena civilno drubena skupina je glede
tega argumenta e prav posebej konsistentna. Pravzaprav je njena
metoda subverzivna natanko v toliko, kolikor striktno upoteva
pravila politine korektnosti. Reeno drugae, nestrpni niso zaradi
tega, ker politine korektnosti ne jemljejo resno, temve, nasprotno,
nestrpni so natanko zato, ker so politino korektnost vzeli radikalno zares: Romi na abjaku so nai sosedje. Veliko med njimi je
38
prelom.indd 76
NE ROM, le sosed naj bo mejak (Ljubljana: Nedeljski dnevnik, 8. februar, 2004)
14.9.2005, 17:22:49
neprilagodljivih, zato bomo samo z drubeno pomojo prili do

vzdrnega soitja. Tudi mi, civili, kot nam pravijo Romi, smo
obutljivi in prizadeti ljudje, ni nam vseeno, v kaknih razmerah
ivimo s svojimi sosedi.39 Nekoliko enostavno reeno, s tem ko so si
nadeli ime, s katerim jih naslavlja romska manjina, so se naredili
za manjino manjine. Ta elegantna sprevrnitev jim omogoa, da
kot del veine pretendirajo na status manjine. Nadaljnja argumentacija podpredsednika krajevne skupnosti kae natanko na takno
sprevrnitev mest:
Silvo Mesojedec, podpredsednik Krajevne skupnosti Buna vas in
skoraj neposredni sosed problematine romske soseine, je poln
pripomb predvsem na krajevne oblasti in dravo, ki daje Romom
s svojo pasivnostjo potuho, s socialno podporo, ki jo dobivajo od
obine, pa nagrado za nedelo in arogantno obnaanje posameznikov. eprav so brez redne zaposlitve, se nekateri vozijo v dragih
avtomobilih in stanujejo v lepih hiah, krajani pa teko plaujejo
polonice. Vse to stanje traja e zelo dolgo in tudi Romi bi se morali vpraati, kaj je pravi vzrok takega nezadovoljstva.40
Romi naj se torej zamislijo nad situacijo krajanov. Naj se vpraajo, kaj je pravi vzrok nezadovoljstva obanov. Na koga potemtakem
vaani pravzaprav naslavljajo svoje zahteve, na Rome ali na dravo?
Zdi se mi, da vpraanje niti ni tako zgreeno. Kajti tisti, ki Romom ne
priznavajo statusa, ki jim ga daje drava,41 dravo v isti sapi razglaajo za svojo: svojo slovenskost za narodno substanco drave. e ve,
v tem ko pretendirajo na narodnost dravne substance, se formalno
razglaajo za eno izmed manjin drave. To bi z ene strani lahko
preprosto pomenilo, da so zavzeli neko politino dro, ki zahteva
drugano ureditev od obstojee. Vendar pa se to isto operacijo da
razumeti tudi kot obupani poskus narodnjakov, da bi se spoprijeli
z radikalno formalno naravo demokracije in z dejstvom, da imajo
v demokraciji formalni postopki, zakonodaja itd., skratka Zakon,
vejo teo kakor narodnost; da je vsaka naravna substanca, najsibo
veinskega ali drugega naroda, e bistveno posredovana z univerzalno formo demokracije. Sama demokratina politina ureditev je
to narodnostno substanco drave E razpustila v svojih zakonskih
doloilih, ko je, denimo, na podlagi Slovencev kot veinskega naroda
doloila, da je uradni jezik v Sloveniji slovenina.
39
40
41
prelom.indd 77
Silvo Mesojedec, podpredsednik krajevne skupnosti Buna vas. Navedeno po

Nedeljski dnevnik, idem.
Uvodna predstavitev novinarja v Nedeljskem dnevniku (idem.).
Stranke, ki apelirajo na narodnost.
14.9.2005, 17:22:49
77
78
Na podobno poanto, kakor jo zasledimo tu, je opozoril Marx v

Razrednih bojih v Franciji, kjer opisuje zdruitev privrencev dveh
razlinih kraljevih druin, Bourbonov in Orleanov, v enotno stranko
rojalistov nasproti republikancem. Njihov skupni cilj, zruiti republiko in vzpostaviti kraljevino, je v strogem pomenu nezdruljiv
z njihovo partikularno politino substanco rojalizmom. Saj bi se,
e bi padla republika, vendarle morali sooiti s tem, kateri od obeh
kraljev Nasprotno pa njihova zdruitev v skupno rojalistino
stranko pria o naelnem pristajanju na republikansko ureditev,
eprav je rojalizem v neposrednem nasprotju z republikanizmom.
Zdruitev privrencev dveh razlinih kraljevih druin je mona
samo tako, da obe stranki implicitno priznavata republikansko
ureditev. Samo na republikanski podlagi se lahko zdruita in
preseeta nasprotje dve rojalistini stranki, ki pretendirata na isti
prestol vsaka s svojim kraljem. Brez te skupne podlage bi se med
seboj nemara e pobili.42
Gospod Mesojedec v isti sapi zatrjuje, da drava Romom s socialno pomojo daje potuho in obenem od nje zahteva, naj za vaane uvede doloene socialne pravice. Njegovo argumentacijo lahko
logino dopolnimo s sicer neizreenim sklepom, da naj drava, e
e daje potuho Romom, zane nuditi potuho tudi njim. Torej sploh
ne gre za nestrpno zahtevo, da bi naj drava nehala podpirati manjinsko romsko skupnost, temve prej za to, da naj svojo podporo
raziri tudi na del veinske skupnosti. Ta argumentacijski postopek
kae na to, da se slovenska veina (civili) dejansko dojema kot
diskurzivno dopolnilo manjine (romske skupnosti). Zakljuek
navedenega odstavka torej sploh ni iz trte zvit. Na oznaevalni
ravni je namre romska skupnost tista, ki je doloujoa, ki doloa
svoje drugo, svojo oznaevalno opozicijo civili. Tukaj je ta
oznaevalna operacija vzeta zares. Naj se potemtakem Romi, ki
so doloujoa intanca,43 vpraajo, zakaj vaani ne morejo plaevati
polonic, naj se zamislijo nad vzroki njihovega nezadovoljstva.
Premalo je rei, da so obani svojo nestrpnost zamaskirali, zakrili s politino korektnostjo. Treba je skleniti, da je nestrpnost na ravni
vsebine veliko prej ravno posledica politino korektnega oznaevanja. Takne vsebine, teh razmerij med obema skupinama, namre v
starem argonu nestrpnosti NI mogoe ustrezno izraziti.
42
43
prelom.indd 78
Prim. iek Slavoj, Filozofija skozi psihoanalizo (DTP Analecta, Ljubljana, 1984)
e zadevo formuliramo e bolj radikalno, a v skladu z duhom zahteve vaanov,
potem pridemo do pristnega paradoksa elje. Vaani zahtevajo, naj Romi prevzamejo oblast, zakaj edino kot novi oblastniki bi se Romi resnino lahko ukvarjali
s polonicami vaanov, viino prispevkov in davkov, medtem ko bi vaani kot
nova manjina, legitimno pretendirali na pridobitev socialnih prejemkov.
14.9.2005, 17:22:50
elimo, da smo oproeni plaevanja nadomestila za uporabo

stavbnega zemljia, saj so ta naa zemljia prav zaradi naih
sosedov brez vrednosti in jih je zato nemogoe prodati. In zahtevamo, da naa krajevna skupnost dobi na raun Romov rento, s
katero si bomo izboljali ivljenje.44
Zgolj predvidevamo lahko, da bi gospod Mesojedec v primeru,

ko bi mu njegov sosed Rom za zemljie ponudil ceno, ki presega
trno ceno, tega gladko zapodil skozi vrata, e, slovenske zemlje
pa e ne damo ... To je sicer gola pekulacija, pa vendar, ali nimamo
zgoraj opravka prav z objektivirano, trno izmerjeno nestrpnostjo?
To, esar v zgornjem argumentu resnino ne smemo spregledati, je
njegova sprevrenost. Rei naa zemljia so zaradi sosedov brez
vrednosti in jih je zato nemogoe prodati je enako, kot e bi rekli
nihe noe iveti blizu Romov, niti mi sami ne. Temeljni problem
je seveda v tem, da za razliko od druge izjave prva ravno JE politino korektna, in sicer v strogem pomenu besede.
Kaj nam to pove? Ali ni navsezadnje politino korektna nestrpnost bolja kakor neposredna? Mogoe; saj vsebina nikoli ni
neodvisna od forme; forma v vsakem primeru, torej tudi v tem,
doloa vsebino. Vendar tukaj ne gre za to, temve za mehanizem,
ki deluje v ozadju. Zahteva, ne samemu sebi, ampak drugim, naj
ravnajo politino korektno, implicitno e vsebuje projiciranje lastne
nestrpnosti v drugega. Politina korektnost, ki instrumentalizira
oznaevalno raven za doseganje veje strpnosti, v sebi nemara
skriva nelagodje pred lastno nestrpnostjo, s katero se naposled
sprijazni tako, da jo premesti v drugega. Tisto, v emer ta premestitev rezultira, je slaba neskonnost nenehnega napotovanja
na druge. Povedano drugae, rezultat je instrumentalizacija lastne
izjavljalne pozicije. Tako je tukaj le prilo na dan nekaj, o emer bi
lahko rekli, da je znailno za politino korektnost nasploh. Le da je
to postalo toliko bolj oitno, ker se je krog premeanj sklenil v toki,
na kateri se je zael. Tukaj so Romi bili tisti naslov, na katerega so
politino korektni in strpni prebivalci abjeka naslavljali zahtevo
po upotevanju politine korektnosti.
SAMOPOBI J A J O N O S T P O L I T I N E K O R E K T N O S T I
Sklenimo razpravo o temi s teoretsko poanto. Ko Jon Elster dokazuje samopobijajonost Tocquevillove teorije, navede naslednji
44
prelom.indd 79
Silvo Mesojedec, podpredsednik krajevne skupnosti Bina vas. Navedeno po

Nedeljski dnevnik, 8. februar, 2004.
14.9.2005, 17:22:50
79
80
primer. Tocqueville je trdil, da je porota eno izmed najuinkovitejih sredstev za vzgojo dravljanov, vendar ne, kolikor sodi
obsojenemu, temve kolikor se porotniki med odloanjem o sodbi
nauijo medsebojnega spotovanja, komuniciranja, argumentiranja,
se seznanjajo s pravnim sistemom, skratka, kolikor oblikujejo svojega dravljanskega duha. Toda, pravi Elster, to nikakor ne more biti
glavni namen porotnikov.
Da bi imel porotni sistem tiste uinke, zaradi katerih ga je
priporoal Tocqueville, morajo porotniki nujno verjeti, da ponejo
nekaj, kar je vredno truda in pomembno, ne glede na njihov osebni razvoj. Njihove misli so udovito zbrane, saj vedo, da lahko na
podlagi njihove odloitve nekoga obesijo. Toda ta uinek bi se
skvaril, e bi porotniki menili, da je glavni namen teh postopkov
oblikovati njihov lastni dravljanski duh.45
Poanta je v tem, e bi porotniki verjeli, da so tam zgolj zaradi

sebe, zaradi uinkov, ki jih ima porotni sistem na njihov osebni
razvoj, potem bi razsojanje in resnost, zbranost in odgovornost izpuhteli. Razpravljali bi v neskonnost, prevladovala bi lahkotnost
osebnih vtisov, mnenje itd. Povedano na kratko, e bi bil njihov
glavni namen osebni razvoj ali oblikovanje dravljanskega duha,
prav tega dvojega ne bi mogli dosei. Kajti to stanje lahko doseejo
zgolj tako, da nanj ne merijo, da si ga ne postavijo za glavni namen
sodelovanja v poroti.
In mar se ni s politino korektnostjo v primeru abjaka zgodilo prav to? Ali se ne sprevre v svoje nasprotje prav takrat, ko z
njeno pomojo poskuamo dosei strpnost drugih govorcev, njen
uradni cilj? Zdi se celo, da je past, v katero se lahko ujame politina
korektnost, nekaj, kar je dano e s samo njeno stipulacijo. V trenutku torej, ko hoe postati zavezujoa za vse. Politina korektnost je
instrumentalno naravnana oznaevalna praksa, katere cilj je veja
strpnost govorcev. Toda pripeti se lahko, da ravno s svojo izpolnitvijo, s tem, ko govorci cilj politine korektnosti vzamejo zares in
poskuajo na podlagi njenega diskurza k strpni dri prepriati e
ostale, ki po njihovem mnenju e niso izoblikovali strpnega duha,
samo strpnost pa zgreijo. Politino korektnost bi tako morali uvrstiti med samopobijajoe politine teorije, katerih glavni namen
je neuresniljiv s tem, da mu sledimo.
45
prelom.indd 80
Jon Elster, Kislo Grozdje (Ljubljana: Krtina, 2000, 110).
14.9.2005, 17:22:51
81
Reeno bolj natanno: politino korektnost je nemogoe povzdigniti na raven konsistentne zahteve, zato jo je tudi nemogoe
pridigati drugim. Kar seveda nikakor ne pomeni, da jo je nemogoe
ali da je ni celo zelo pomembno izvrevati.
LITERATURA
Beauvois, Jean-Leon. Razprava o liberalni
sunosti. Ljubljana: Krtina, 2000
Elster, Jon. Kislo Grozdje. Ljubljana: Krtina, 2000.
Kripke, Saul A. Imenovanje in nujnost.
Ljubljana: Krtina, 2000.
Petrova, Dimitrina. Who are the Roma?
An Identity in the Making, <http://
www.errc.org/cikk.php?cikk=1844&archiv=1> (13. januarja 2005).
trukelj, Pavla trukelj. Tisoletne podobe nemirnih nomadov. Ljubljana:
Druina, 2004
iek, Slavoj. Filozofija skozi psihoanalizo. dtp Analecta, Ljubljana, 1984.
iek, Slavoj. Paralaksa. Analecta, Ljubljana, 2004.
prelom.indd 81
14.9.2005, 17:22:51
82
akutno
Izkljuevalska
socialna
politika
nove vlade
1
prelom.indd 82
Zakon o varstvu javnega reda in miru predvideva tudi kazni za krenje javne
morale. STA, Vlada tudi o zakonu o varstvu javnega reda in miru, Dnevnik,
30. 6. 2005.
Joe Poglajen, Prihodnje leto na volitvah najmanj petina kandidatk, Delo, 13.
7. 2005
14.9.2005, 17:22:51
Ministrski predsednik Janez Jana je prepustil Ministrstvo za

delo, druino in socialne zadeve koalicijski partnerici Novi Sloveniji in s tem sprejel odloitev o konzervativni socialni politiki nove
vlade, ki bo blizu katoliki cerkvi. Konzervativni blaginjski reimi
so tisti, ki druini pripisujejo najpomembnejo vlogo pri skrbi za
odvisne druinske lane (otroci, hendikepirani, stari, brez sredstev
za preivljanje in drugi). Veino skrbstvenega dela v teh reimih
opravijo enske, ki tako izpolnjujejo preprianja o njihovi domnevni
skrbstveni in srni naravi. Konzervativni blaginjski reimi niso vedno povezani s Cerkvijo, eprav je druga najveja ponudnica skrbi
za pomoi potrebne. Cerkev razumejo kot naravno skrbnico,
ki z dobroto in trpljenjem daruje svoje delo obrobneem. Drava v
teh reimih ne prevzema posebne vloge v izvajanju storitev, zato
Cerkvi prepua monopol nad pobiranjem denarja za dobrodelnost.
Stranka, ki vodi pristojno ministrstvo pri nas, je tesno povezana z
RKC, zato lahko predvidevamo, da bo ta imela v bodonosti monejo vlogo v izvajanju socialnih storitev.
Slovenski blaginjski reim bo v bodonosti temeljil na
drubenih neenakostih, nizki stopnji socialne pravinosti in prakticiranju verskih dogem, ki omejujejo osebno svobodo pri izbirah
ivljenjskih stilov in identitet. Meja med dovoljenim in nedovoljenim bo e bolj zaostrena, kot normalnih pa bo oznaenih le malo
nainov bivanja,1 ve bo tistih, ki bodo spadali v polje patolokega.
e posebno bodo taknim preprianjem podvrene enske, ki bodo
na raun skrbi za druge izgubljale mesto v javnem ivljenju. V razpravi o enskih kvotah, ki se je odvijala v parlamentu ob predlogih
sprememb zakona o lokalnih volitvah, je Martin Mikoli zagovarjal
stalie stranke NSi, da se bodo dobre matere, ene, sposobne
tudentke in delavke ter menederke zaradi njihovega enkratnega
in neponovljivega poslanstva same odloale, koliko bodo sodelovale v politinem ivljenju.2 Enkratno in neponovljivo poslanstvo
je seveda rojevanje otrok in materinjenje.
prelom.indd 83
SK
A LE
VESN
83
OEK
socio
orica
dokt
lavka
je
e
d
a
k
o
v
es
rispe
r
vka. J
rica p
ni, kje
a dela
Avto
,
jublja
L
cialn
o
v
s
lo
a
t
in
po m
titu
iko, s
logije
epolit
ega in
n
n
o
i
v
ln
o
im
ia
Mir
en
s soc
rub
varja
k in d
se uk
ens
i.
m
m
o
t
s
s.si
os
statu
enak
.arne
uest
g
ek@
skos
na.le
e: ves
14.9.2005, 17:22:52
84
Vendar pa sedanje ocene dela nove vlade kaejo, da lahko

govorimo tudi neoliberalnosti novih politik. V socialni politiki se
neoliberalizem reflektira predvsem v zmanjevanju socialnih pravic, opuanju tradicionalnih blaginjskih vrednot enakosti, socialni
pravinosti in solidarnosti, potem v privatizaciji javnega sektorja
ter individualiziranju odnosa med delodajalci in delojemalci. Takno politiko podpirajo preprianja o tem, da so ljudje, ki ne uspejo
na trgu dela, za neuspeh krivi sami, da je ta povezan z njihovimi
osebnostnimi znailnostmi, za katere drava ne bo sprejemala odgovornosti. Taknim preprianjem sledijo ukrepi zmanjevanja
ravni socialne drave in privatizacije javnih slub.
SOCIALNA POLITIKA KOT

POLITIKA REKATOLIZACIJE
Konzervativnost slovenske socialne politike se je pokazala takoj, ko je novi minister Drobni zasedel svoje mesto in izbral novo
ekipo vodilnih delavk in delavcev ministrstva. e bi sodili o socialni
politiki po izjavah ministra (pa tudi v.d. direktorja Direktorata za
druino, Joefa Tivadarja), potem lahko sklepamo, da bo omejujoa in izkljuujoa. Na to nas navaja kar nekaj odmevnih izjav, kot
so zgraanje nad podpiranjem mater samohranilk,3 s posmehom
izraeno mnenje, da sodijo istospolni pod Ministrstvo za zdravje,4
prekinitev postopka za vzpostavitev Evropskega intituta za enake
monosti5 in prenehanje vseh aktivnosti v zvezi z nasiljem v druini,
ker je govor o tem nasilju napad na druino kot vrednoto.6
Da je predsednik vlade vedel, koga nastavlja na mesto ministra
za delo, druino in socialne zadeve, priajo pretekle javne aktivnosti
mag. Janeza Drobnia in njegove stranke, Nove Slovenije. V preteklosti je bil minister Drobni znan po skrajnih in diskriminatornih
izjavah. Napad na matere samohranilke je nadaljevanje skrajnega
seksistinega diskurza o oploditvi samskih ensk z biomedicinsko
pomojo, razumevanje istospolnosti kot zdravstvenega problema
3
5
6
prelom.indd 84
O samohranilkah je minister govoril na tiskovni konferenci po sreanju z upanom

Ribnice na samem zaetku svojega mandata. Izrekel je naslednje: V tej dravi
je neverjetno, da si nagrajen, e se odloi za samohranilstvo. Mateja Hrastar,
Vsi enaki, vsi Janezi, Mladina, 20. 12. 2004.
Minister Drobni je s to izjavo zavrnil prvo pobudo nekaterih nevladnih organizacij, ki zahtevajo enake pravice za istospolne pare kot jih imajo poroeni
raznospolni pari. Sabastjan Ozmec, Evropsko uganje, Mladina, 21. 2. 2005
Sebastjan Ozmec, Intitut za enake monosti. Minister Drobni zaustavil evropski
projekt? Mladina, 7. 2. 2005.
Magnetogram 7. toke dnevnega reda na seji dravnega zbora 22. 2. 2005, kjer je
Varuh lovekovih pravic Matja Hanek predstavil posebno poroilo o nasilju v
druini.
14.9.2005, 17:22:52
je del starih homofobnih napadov, ki se vleejo e celo desetletje,

intitut za enake monosti moti predstavo o dvojni naravi mokih in ensk, ki jih razumejo znotraj dihotomij javno/zasebno,
objektivno/subjektivno, racionalno/ustveno, naravno/kulturno.
Le zavraanje druinskega nasilja je novost, ki pa takna izgleda
le na prvi pogled. Je ponovitev stoletje in ve starega mnenja RKC
o tem, da je nasilje nad enskami del trpljenja in pokore ensk za
izvorni greh in zato nedeljiv del razmerja med zakoncema. O nasilju nad enskami je na zaetku prejnjega stoletja spregovorila e
Zofka Kveder v svoji knjigi Misterij ene. Nasprotovanje govoru o
nasilju je zato drubeno ivljenje prestavilo vsaj za stoletje v preteklost. Vsa zgornja stalia lahko poveemo s poskusi rekatolizacije
javnega ivljenja.
Vendar postane govor o aktualni socialni politiki nekoliko
bolj zapleten, ko prenehamo slediti ministrovim besedam in se
usmerimo na zapisane dokumente in materiale za javno rabo. Na
medmreju objavljen program dela ministrstva za leto 2005 pokae
nekoliko drugano sliko, kot jo predstavlja mag. Janez Drobni in
v. d. direktorja Direktorata za druino Joef Tivadar. Na spletnih
straneh lahko preberemo, da bo ministrstvo vzpodbujalo aktivno
oetovstvo, enakomernejo porazdelitev starevskih in druinskih
obveznosti med oba partnerja in tako zagotavljalo usklajevanje
poklicnega in druinskega ivljenja. V programu dela lahko preberemo, da ministrstvo vendarle namerava pripraviti zakon o prepreevanju nasilja v druini, eprav so napovedovali sploen zakon
o nasilju. Izdelali bodo raziskave o ovirah za prevzem aktivneje
vloge mokih pri korienju dopusta za nego in varstvo otrok ter
oetovskega dopusta, nameravajo pa tudi izvesti javno kampanjo
za preseganje spolnih stereotipov in kulturnih ovir, ki mokim prepreujejo aktivno udelebo v druinskem delu in starevstvu.7
Razlika med besedami ministra in programom dela ministrstva
je oitna. Je nasprotujoa in nakazuje neusklajenost med ministrom
in uradniki. Bodoa politika do navedenih izhodi bo zato odvisna
predvsem od:
1. razmerja moi med ministrom in uradniki. Uradniki so namre
tisti, ki skrbijo za kontinuiteto dela in uresnievanje programa,
ki je v veliki meri sestavljen iz dolgoronih projektov in nartov.
Mnogi od njih so povezani z Evropsko skupnostjo in so predmet koordinacije med dravami lanicami. Taken je na primer
Nacionalni akcijski nart socialnega vkljuevanja 20042006, s
prelom.indd 85
Na spletnih straneh Ministrstva za delo druino in socialne zadeve objavljen

program dela za leto 2005, in sicer na novinarski konferenci 23. 2. 2005.
14.9.2005, 17:22:52
85
86
2.
3.
katerim se je drava obvezala, da bo drubeno kohezijo dosegla

z vkljuevanjem marginaliziranih skupin, med katere spadajo
tudi pravice istospolnih, boj proti nasilju v druini, izenaevanje
monosti mokih in ensk in e mnogi drugi.
doslednosti razmejitve med delom prejnje in nove vlade. Zaostrene izjave novega ministra so deloma posledica dobesednega razumevanja stali o stari vladi, ki so jo prikazovali kot
unievalko druinskega ivljenja, kot vlado brez vrednot. Vse,
kar je delala stara vlada, je bilo slabo, moralno kodljivo in zato
je nujno njene politike radikalno spremeniti in sicer tako, da
postanejo temelji javnega ivljenja ponovno tisti, ki jih zastopa
rimskokatolika cerkev.
meje, do katere bodo vsakdanje ivljenjske situacije ljudi
podvrene moralnim izhodiem nove vlade. Bo nova vlada
popolnoma zanikala dejstvo, da je druina eno najnevarnejih okolij za otroke in enske in bo tako vzdrevala podobo
druine kot vrednote? Kako bo ravnala v primerih istospolnih
druinskih skupnosti, kjer ivijo tudi otroci jih bo patologizirala, onemogoala, razmiljala o otrokovih interesih in jih
skuala zaititi tako, da bo otroka iz druine odstranila? Bodo
enske, ki se elijo razvezati, imele pri tem teave zaradi slabe
podobe o samohranilkah kakne teave bodo zaradi taknega
stalia imeli otroci iz enostarevskih druin? Bo njihov dostop
do pravic oteen, se bodo socialne pravice (kolikor so jih sploh
imeli) zmanjale? Bodo imele enske oteen dostop do slub
zaradi preprianja, da so predvsem skrbnice, katerih mesto je
dom in skrb za druino? Se bodo ponovno vzpostavile stare
dihotomije, ki so omogoale domestifikacijo ensk? Odgovorov
na ta vpraanja e ni mogoe predvideti.
Vrsta bodoe socialne politike je potemtakem odvisna od ravni,

do katere bo nova vlada socialno politiko gradila na vlogi in pomenu
RKC. Kot primer nam lahko slui nova demografska politika vlade.
eprav je skrb za poveanje rojstev okupirala e prejnjo vlado in
je o tem na razpolago cela vrsta dokumentov, analiz, raziskav in
programov, se demografska politika te vlade bistveno razlikuje.
Vlada je namre prepriana, da lahko tevilo rojstev povea tako,
da promovira druino.8
S promoviranjem druine ima vlada najbr v mislih tradicionalno raznospolno skupnost, torej skupnost mokega in enske. Sklepa-
prelom.indd 86
Magnetogram pogovora z Janezom Drobniem, TV Slovenija 1, Odmevi, 23. 2.

2005, ob 22.20; program dela MDDSZ 2005.
14.9.2005, 17:22:53
mo lahko, da tudi raznospolne skupnosti niso enakovredne, temve

imajo prednost zakonske skupnosti, izvenzakonska razmerja pa
niso zaelena. Naslednja redukcija se zgodi tudi znotraj zakonskih
zvez, nanaa pa se na etnine manjine. Napadi na Rome in ljudi
iz bivih jugoslovanskih republik so bili del predvolilne kampanje,
zato lahko sklepamo, da se strategija poveevanja rojstev ne nanaa
na te druine. V vladno demografsko politiko niso bili vkljueni
hendikepirani ljudje, ne fizino in ne intelektualno ovirani, mnogi
od njih so tudi poroeni. Vladna strategija za poveanje rojstev se
torej nanaa le na manji del druin, ki se za otroke odloajo e sedaj,
e sploh, e jih k temu zavezuje tudi njihov svetovni nazor.
S tem ko vlada promovira rojevanje v zelo ozko izbranem
druinskem okolju, hkrati potegne jasno rto med tistim, kar razume kot normalno, in tistim, kar je zanjo nenormalno, nemoralno
in zato patoloko, takne meje pa so najpogosteji razlog za upad
rojstev. Nihe namre ne bo rojeval otrok v okolju, kjer bodo stigmatizirani. Kjer bodo zato, ker niso rojeni v pravi obliki druinske
skupnosti ali celo nepravim starem, doivljali ponianja. Otroci
samskih mater, romski otroci in otroci priseljencev so e v tem
poloaju. Nova vlada torej ne eli poveati rojstev, temve eli poveati tevilo raznospolnih druin, ki bi ivele v skladu s katolikim
verskim preprianjem. Konkreten ukrep za to so razmiljanja vlade
o ukinitvi obvezne civilne poroke, ki je omogoila razvezljivost zakona. Raznospolne druine bo nova vlada vzpostavila tako, da bo
onemogoila prenehanje zakonske zveze.
Nova demografska politika je torej povezana s ponovno vzpostavitvijo patriarhalnega zakona in podreditvijo ensk, ki bodo v
taknem zakonu morale ostati kljub nasilju ali drugim nainom
podreditve. Cerkvena poroka se namre ne da razvezati kar je
Kristus zvezal, lovek ne more uniiti.9 V tem kontekstu postanejo
nekoliko bolj jasne tudi politike do nasilja v druini. S tabuiziranjem
nasilja in idealiziranjem druine se zabrie kolektivni spomin ensk
na izkunje, ki so jih imele v zakonu in zaradi katerih so e od konca
19. stoletja zahtevale uvedbo civilne poroke. Ta je prinesla monost
za razvezo zakonske zveze in je enskam omogoila svobodo za
odloanje o njihovih ivljenjih. tevilo rojstev je v zgodovini zaelo
upadati takrat, ko so enske zaele razumevati, da materinstvo ni
njihova usoda, temve izbira. Da otroci niso dolnost, temve pravica, ki jo imajo ne glede na to, v kaknem kontekstu rojevajo v
raznospolni ali istospolni druini, v partnerstvu ali samske.10
9
10
prelom.indd 87
Ale Ueninik (1919), Razporoka. Slovenka, t. 2, str. 25.

Vesna Leskoek (2003), Zavrnjena tradicija. Ljubljana: Zaloba *cf.
14.9.2005, 17:22:53
87
88
Za otroke se enske lahko odloijo ele takrat, ko z rojstvom ni

ne izgubijo, e zlasti ne svojega mesta v javnem ivljenju. Ko jim ni
potrebno izbirati med zasebnostjo in javnostjo, med zaposlitvijo in
skrbjo za druge. V podporo tej tezi lahko navedemo zvianje rojstev
v Skandinavskih dravah, kjer je tudi participacija ensk v javni
sferi najvija, prav tako visoko pa je tudi tevilo mokih, ki jemljejo
porodniki dopust ali ostajajo doma, ko so bolni njihovi otroci. Poleg
tega v teh dravah rojevanje podpira cela vrsta ukrepov, ki omogoajo laje starevstvo od dostopnosti javnih prostorov, tevila
javnih previjalnih miz, pa do dostopa do stanovanj, kakovostnega
varstva in podobno. Demografska politika nove vlade bo imela zato
prej za posledico zmanjanje kot pa poveanje tevila rojstev.
NEOLIBERALNOST NOVE SOCIALNE POLITIKE

Ko doloamo neoliberalne11 elemente nove socialne politike,
postanejo analize nekoliko bolj kompleksne, ker:
1. obstaja razlika med tem, kar kot politiko predlaga vladni
Strateki svet za gospodarski razvoj in med politiko ministra
Drobnia. Ti dve politiki si pogosto nasprotujeta. Dober primer
je usklajevanje pokojnin z rastjo pla. Ukrep, ki ga je sprejela
vlada, je povzroil celo napoved izstopa enega od lanov iz
stratekega sveta;
2. je bilo uvajanje trga v socialne storitve e politika prejnje vlade
in jo sedanja le nadaljuje;
3. ne vemo, ali dravni uradniki izvrujejo politiko sedanje vlade
ali pa le nadaljujejo projekte, ki so bili zastavljeni e prej. Vsekakor velja, da bo morala sedanja vlada sprejeti odgovornost
tudi za te projekte.
V neoliberalen govor o socialni dravi lahko uvrstimo govor
o redukciji socialnih transferjev in o privatizaciji javnih slub, ki
se je bolj intenzivno zael pojavljati ob koncu devetdesetih let in
je postajal v zadnjih letih vedno bolj intenziven in s tem tudi prepoznaven. Prejnja vlada javnih slub sicer ni privatizirala, je pa
o tem razmiljala. Sistem socialnega varstva je odprla privatnim
investitorjem, kar je rezultiralo v vejih aferah zadnjih let (Zbiljski
gaj, rni les, privatni dom za stare nad Portoroem). Izkazalo se je,
11
prelom.indd 88
Neoliberalnost bomo definirali kot sklop idej, ki prikazuje trg kot najboljo obliko
demokracije. Da bi trgu omogoili svobodo (in s tem svobodo posamezniku), je
potrebno minimizirati vlogo drave tudi na podrojih, ki so regulirani s socialno
politiko. Glej: Edward Broadbent (2001), Democratic Equality: What went wrong?
Toronto: University of Toronto Press.
14.9.2005, 17:22:54
da drava v pluralnih pogojih ni sposobna kontrolirati privatnega

kapitala. Ne vemo, kako o privatizaciji socialnih storitev razmilja
sedanja vlada. Poznamo napovedi o privatizaciji zdravstva, vendar
to ni predmet nae analize politik.
Drugae je, ko govorimo o socialnih transferjih. V enem izmed prvih javnih nastopov je minister Drobni govoril o znianju
zgornjih zneskov pokojninskih dodatkov in najavil spremembe t.
i. vojnih zakonov. Poleg tega je najavil revizijo denarnih dodatkov
in pri tem poudaril, da je potrebno prepreiti zlorabe in poskrbeti,
da se dodatki ne bodo kopiili, limitirali bodo zgornje zneske in
zagotavljali pomo le tistim, ki jo zares potrebujejo. S taknimi svarili je konec devetdesetih zaela e Ropova vlada, nekaj tiskovnih
konferenc na isto temo je organiziral minister Dimovski in sedaj
minister Drobni. Gre torej za dalj asa trajajoo strategijo zmanjevanja ravni socialne drave tako, da zaradi dvomov v pravinost
sistema razbijemo konsenz. Namen je po nai oceni e doseen.
Drubena klima podpira ukrepe za zmanjevanje ravni socialnih
denarnih prejemkov.
Zgodbe o zlorabah socialnih prejemkov podpirajo tezo o dobri
dravi in grdih ljudeh, ki dobroto izkoriajo. Drava z visoko ravnjo denarnih prejemkov dobro skrbi za blaginjo ljudi, ti pa ji vraajo
tako, da jo goljufajo, zlorabljajo sistem in se okoriajo tako, da
kopiijo prejemke. Najprej je tovrstna logika zaela veljati pri javnih
napadih na Rome. Bila je glavni argument v dokazovanju njihove
kriminalne in lene narave, ki izkoria pridnost slovenskih delavk in
delavcev. Drava v teh primerih ni posredovala in ni zaitila manjine. Nasprotno, napade je izkoristila tako, da je predstavljala sistem
dajatev kot preve radodaren in zato ga je potrebno racionalizirati.
Na to tezo pristajajo tudi ekonomisti, ki so bili blizu prejnji vladi.
France Kriani pravi naslednje: (...) pomoi se kopiijo, podvajajo,
pri nekaterih dosegajo skupne zneske, enakovredne plaam. Na cilj
je zmanjanje tevila prejemkov, ki so kumulirali ve vrst pomoi,
in limitirati najviji skupni znesek. Zmanjati moramo odvisnost od
socialnih pomoi, spodbuditi zaposlovanje prejemnikov, zagotoviti
ustrezna razmerja med socialnimi prejemki in plaami.12 Trditve
niso izjema, gre za splono mnenje, ki povsem ignorira drubeno
realnost. Stanja prikazuje tako, kot da brezposelni ne elijo iskati
delo, za to niso motivirani zaradi previsokih denarnih prejemkov,
ivijo lagodno ivljenje na raun zaposlenih.
12
prelom.indd 89
Joe Biak, Kalkulator. Mladina, 7. 2. 2005.
14.9.2005, 17:22:54
89
90
Dalji lanek s tovrstno logiko lahko preberemo v Druinskem

delniarju13. Naslov prispevka se glasi Se nam sploh splaa delati?.
Eden od poudarjenih citatov v prispevku je naslednji: Stopnja tveganja revine v Sloveniji se zniuje, tevilo prejemnikov socialne
pomoi pa naraa. Ljudem je bilo vasih bolj nerodno zaprositi
za pomo kot danes. Nekateri nanjo gledajo kot na pravico, ki jo
je treba vsekakor uveljaviti, tudi brez aktivnega reevanja svojega
socialnega poloaja. Podatke je avtorica lanka pridobila s pomojo
uradnika na Ministrstvu za delo, druino in socialne zadeve, ki pravi, da pri nas socialni transferji ne delujejo motivacijsko. So visoki
za tiste, ki poleg socialne pomoi uveljavijo e druge vrste socialnih
prejemkov. Pri tem bi bilo potrebno mlaje in samske obravnavati
po strojih kriterijih kot druine ali stareje.
Povsem upraviene se torej zdijo zahteve po znianju prispevne
stopnje za socialno varnost in razbremenitvi gospodarstva. Joe P.
Damijan celo predlaga zmanjanje davkov in prispevkov tistim z
visokimi plaami.14 To je zanj najbolj izkoriana drubena skupina in je postavljena v neenak poloaj, ima zato manje drubene
monosti in ne more uivati produktov svojega dela. S takno
logiko ekonomist postavi pod vpraaj temelje socialne drave, ki
se reflektirajo v naelih socialne pravinosti, solidarnosti in demokratine enakosti. Vendar ekonomist izjavi le tisto, za kar so njegovi
predhodniki ustvarjali ugodno podlago. V tem smislu je tipina
neoliberalna zahteva le nadaljevanje neoliberalne politike prejnjih
vlad, ki nas oddaljuje od evropske tradicije socialne drave. Priblia
nas amerikemu sistemu, kjer socialni prejemki bistveno bolj oznaujejo prejemnika za moralno sporno in nesposobno osebo kot v
evropskem kulturnem prostoru. Socialni prejemki so v evropski
tradiciji socialne drave pravice, ki jih ljudje pridobijo zaradi svojega poloaja, na katerega sami nimajo vpliva (odpuanje delavcev,
steaji in podobno). Njihov neugoden poloaj je posledica strukturnih, sistemskih znailnosti (npr. dostopnosti do izobraevanja,
enakih monosti, poloaja manjin itd.) in ne njihova lastna volja.
Zato mora drava, ki te sistemske znailnosti omogoa ali pa jih ni
sposobna odpraviti, za ljudi poskrbeti, in sicer tako, da jim omogoa
dostojno preivetje.15 Takno preivetje jim omogoi z denarnimi
dodatki, katerih viina je odvisna od definicije ravni dostojnega
13
14
15
prelom.indd 90
Milka Bizoviar, Se nam sploh splaa delati, Druinski delniar, maj 2005, str.
28, 29.
Miha Jenko, Jana ima karizmo, in v nasprotju z Drnovkom tudi vizijo, Delo
- Sobotna priloga, 22. 1. 2005
Na tej logiki temelji tudi zahteva po uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka
(UTD).
14.9.2005, 17:22:54
ivljenja in z drugimi naini podpor, ki naj bi omogoale socialno

vkljuevanje tistih, ki ivijo na obrobju. Skandinavske drave imajo
visoka merila za dostojno preivetje dravljanov, zato veljajo za
drave blaginje. Ponekod je raven dravne skrbi nija, nikjer v
Evropi pa pomoi ne opuajo ali ravni zniujejo do te mere, da bi
s tem ogroali preivetje ljudi.
Taken sistem drave vzdrujejo z redistribucijo dohodka od
bogatih k revnim. To doseejo s prispevnimi stopnjami in davki.
Zahteve po manji obdavitvi najbolj premonih pomenijo znianje
ravni socialne drave. Hkrati pa tudi popolnoma ignorirajo dejstvo,
da so bogateji svoje premoenje pridobili na raun revnih. Iz podjetja v steaju vodilni delavci nikoli ne izstopijo revni, proizvodni
delavci pa vedno. Vodilni delavci si plae izplaajo vsak mesec,
delavcem pa le nekajkrat letno. Svoje premoenje pridobivajo z
goljufijami, npr. s tem, da ne odvajajo prispevkov v pokojninsko
blagajno in tako okodujejo delavce za osnovne pravice. Za svoja
dejanja le redko odgovarjajo. Veliko premoenja so nekateri pridobili s privatizacijo in denacionalizacijo. Koristi so imeli torej tisti, ki
premoenja niso ustvarili s svojim delom, temve so bili v ugodnem
asu na ugodnem poloaju. Vse to so razlogi, ki podpirajo blaginjsko
logiko drave. Premoni so zaradi naina, kako so premoenje pridobili, dolni prispevati v skupno blagajno, iz katere rpajo revni. In
revni se zato ne smejo poutiti manjvredne ali biti hvaleni za skrb.
Zaradi tega, ker so bili izkoriani ali pa niso imeli enakih monosti,
imajo pravico do denarja, ki ga prejemajo. e ve, pravico imajo do
takne vsote, ki bo vija od praga revine v dravi, v kateri bivajo,
in ki bo dostojno preivetje definirala kot visoko kakovost bivanja
in ne kot doseganje eksistennega minimuma.
ZAKLJUEK
Socialna politika sedanje vlade je preplet neokonzervativnosti in
neoliberalnosti. Novo (gr. nos) v obeh vrstah politike je njuna komplementarnost. Zgodovinsko sta si koncepta nasprotovala (odraz
tega je kulturni boj na Slovenskem). Prvi je vztrajal na predmodernih, tradicionalnih drubenih odnosih in moneji vlogi drave
(vendar ne socialne), drugi je zahteval vejo vlogo trga in nove,
svobodne, manj omejujoe drubene odnose. Klasini konservativci
so nasprotovali vsemu, kar je propagiral klasien liberalizem.
V sedanjem asu sta se obe ideologiji ujeli, eprav zagovorniki
ene in druge e vedno zagovarjajo vrednostno povsem nasprotna
stalia. Medtem ko predstavniki stratekega sveta odprto zagovarjajo istospolnost, ga predstavniki vlade demonizirajo, vendar to ne
prelom.indd 91
14.9.2005, 17:22:55
91
92
predstavlja ve nepremostljivih nasprotij. Neoliberlani ekonomisti

se javno ne opredeljujejo, ko gre za vladne izkljuevalske politike,
konservativni politiki pa sprejemajo njihove narte o minimiziranju
vloge drave in dokonnem umiku s trga. Vpraanje, ki je vredno
premisleka, je, na kateri toki sta se obe ideologiji ujeli? Zakaj neoliberalni nart vzpostavitve svobodnega trga na raun zmanjanja
pravic ljudi izgleda povsem sprejemljiv?
Znailnost desnih strank je dihotomno, izkljuevalsko miljenje, ki vzpostavlja razliko med ljudmi. Zgodovina izkljuevalskih
politik na Slovenskem sega e v as osamosvojitve z izbrisom ljudi
iz bivih jugoslovanskih republik iz registra stalnega prebivalstva.
Konsenz o izbrisu je takratna politika dosegla z vzpostavljanjem
novih identitetnih politik, ki so propagirale enotno telo Slovencev
(moki spol ni sluajen) v razmerju do barbarskega in neciviliziranega telesa ljudi iz bivih jugoslovanskih republik. Izkljuevalska
politika se je nadaljevala skozi ves poosamosvojitven as in se je
intenzivirala po letu 2000, ko je postala prevladujoa strategija boja
za oblast.16 Rezultat takne politike je naraajoe preprianje o razlikah med ljudmi, ki legitimira drubene neenakosti. Legitimiranje
drubenih neenakosti je torej produkt rasistinih javnih politik, ki
jih v sedanjem asu ne zagovarjajo samo skrajno desne politine
stranke, temve so jih prisvojile tudi ostale stranke desnice.17 Z
izkljuevanjem razlinih skupin iz javnega ivljenja na nain, da
so jih oznaili kot nemoralne, neloveke in zato nevredne enakovrednega mesta v javnosti, se je utrjevalo preprianje o tem, da je
razlika upraviena in potrebna predvsem za to, da so zaiteni bolji
in izkljueni slabi. Izkljuevalske politike so postale strategije za
doseganje pravinosti, ki se po novem vee na neenakost, v asu
razvoja socialne drave pa se je vezala na enakost. Temeljni princip
novih politik je princip razlikovanja med ljudmi, zato je dananja
politika s takno lahkoto dosegla konsenz o zmanjevanju socialne
drave in s tem zmanjevanju socialnih pravic. Tudi princip solidarnosti se ne vee ve na zagotavljanje dostojnega ivljenja vsem
ljudem, temve na povezovanje v skupnem boju proti tujkom v
16
17
prelom.indd 92
Razstava Jara kaa nestrpnosti, ki je bila v Etnografskem muzeju v decembru 2004,

jasno pokae mnoenje fizinih napadov, sovranega govora, izgonov iz drave
in drugih oblik sovranosti do tujcev in tujega od leta 2000 dalje. Na veanje
sovranosti opozarjajo poroila o nestrpnosti, ki jih publicira Mirovni intitut in
razlina poroila, ki jih povzemajo tudi razline evropske in amerike institucije,
npr. poroila o lovekovih pravicah, ki jih vsako leto objavi ameriki State Department ali pa poroila Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti.
Trditev podpira dobro razumevanje med oblastnimi strankami in opozicijsko
Slovensko nacionalno stranko, zaveznitvo pa je nastajalo pred zadnjimi volitvami, ko so se vrstili napadi na Rome, izbrisane, enske, istospolne in ostale.
14.9.2005, 17:22:55
93
nacionalnem telesu. Slovenci v Jelinievem smislu so le tisti, ki so

proti oznaenim skupinam ljudi in ne tisti, ki so se v Sloveniji rodili
ali imajo slovensko dravljanstvo.
Ravno razbitje konsenza o socialni dravi je tisto, ki omogoa
delovanje neoliberalnih politik. Te se namre ne morejo udejanjati v dravah z visoko ravnjo socialnih pravic, ki se jim ljudje
niso pripravljeni odpovedati. Zavezanost socialni dravi namre
predpostavlja tudi zavezanost temeljnim principom, na katerih je
vzpostavljena, in to so enakost, socialna pravinost in solidarnost
(in tudi svoboda). Socialna drava predpostavlja mono regulacijsko
vlogo drave, ki skrbi za to, da so pravice uresniljive in postavlja
meje dostojnega preivetja vseh. To vsekakor ni okolje neoliberalnih
politik, ki teijo po minimiziranju regulacijske vloge drave, zato
promovirajo individualno odgovornost vsakega posameznika za
lastno preivetje, ki naj bi bilo odvisno le od osebnih odloitev posameznika. Neoliberalna politika zato potrebuje rasistino okolje,
da bi lahko uspevala. Ustreza ji razloevalska politika, ki temelji
na preprianju, da si nekateri ljudje ne zasluijo ne pravic in ne
javnega glasu. V tem smislu nudi sedanje stanje na Slovenskem
ugodna tla za uresnievanje narta ustvarjanja novega svetovnega
drubenega reda.
LITERATURA
Broadbent, Edward. Democratic Equality: What went wrong? Toronto: University of Toronto Press, 2001.
Leskoek, Vesna. Zavrnjena tradicija.
Ljubljana: Zaloba *cf, 2003.
prelom.indd 93
14.9.2005, 17:22:55
94
akutno
Odreitelji nacije
Kakno ceno ima svoboda govora?
Tu okrog se dogaja vse preve oetovanja in nobenega dvoma ni,

oetje so morei. Dandanes je vsakdo oe, imamo oeta Mussolinija in oeta Hitlerja in oeta Roosvelta in oeta Stalina in oeta
Trockega in oeta Bluma in oe Franko se ravnokar spoenja in
obstaja jih e mnogo, ki se na to pripravljajo.
Gertrude Stein, Everybodys Autobiography, 1937
AN
TATJ
EI
A GR
arhe
orica
s
dokt
ja
je
r
a
a
kv
vk
rispe
i se u
alrica p
eksu
ologij
Avto
arhe
olju s
b
p
O
v
.
in, z
e
m
ij
j
o
g
n
m
a
lo
o
ih m
ktiviz
iitetn
polit
o in a
ident
teorij
osti in
e
n
t
n
olno
e
p
ji
s
m
kn
ure, u
nih in
nica
rica
ured
ji kult
o
t
n
e
J
a
a
.
k
in
vpra
lezbij
koord
jev in
ilija in l.
ke ge
Vizib
-l
c
c
u
u
e k
e k
zbirk
Sekcij
es.si
t.arn
gues
if@
e
.gr
jana
e: tat
Namen prispevka je osvetliti dva navidezno loena, vendar

tesno prepletena ter soodvisna pojava politini in medijski diskurz
o seksualnih manjinah. Zanimalo me je dvoje: kako se po politini
liniji ustvarja sovrani govor, uperjen proti seksualnim manjinam,
in kako mnoini mediji aktivno prispevajo k njegovemu ohranjanju
in reprodukciji.1
Prispevek obravnava izbrane primere javnih manifestacij
nestrpnosti, verbalnega nasilja in sovranega govora kot oblik izkljuevanja in diskriminacije, katerih vir so nosilci javnih politinih
funkcij v Sloveniji. S pozicije moi, ki jim jo omogoa uradna funkcija,
vladajoi politiki vzpodbujajo in razirjajo nestrpnost tudi ob podpori mnoinih medijev in sredstev javnega obveanja do razlinih
drubenih manjin, stigmatiziranih in marginaliziranih skupin.
Podrobneje se elim posvetiti podroju seksualnih manjin, ki
zaradi svojega prikrajanega poloaja ter zaradi potenciala, ki ga obutljivo podroje homoseksualnosti odpira za populistini diskurz,
zlahka postanejo tara zlorab. Med vodilnimi reprezentanti homofobinega govora so nosilci najvijih dravnih funkcij: predsednik
dravnega zbora RS France Cukjati, podpredsednik dravnega zbora
Sao Pee, minister za delo, druino in socialne zadeve RS Janez
Drobni in drugi, poslanci dravnega zbora npr. Pavel Rupar.
Pomembno je razmerje med profesionalno javno politino
funkcijo in svobodo govora na eni strani ter posegi v individualno
svobodo ter pravice posameznika na drugi. S tem ko nestrpnost
prevzema oblike javnega govora politinih funkcionarjev in vladnih
uradnikov, jezik sovratva prehaja v uradno, institucionalizirano
diskriminacijo. Ali je ustavna in zakonska zaita zadostna osnova
prelom.indd 94
Z izrazom seksualne manjine oznaujem geje, lezbijke in biseksualce/ke. Njihov

status je povezan z diskriminacijo na osnovi seksualne orientacije.
14.9.2005, 17:22:56
za prepreevanje teh negativnih pojavov? Zakaj dravno toilstvo

ne vri funkcije nadzora in pregona tovrstnih kaznivih dejanj? Kako
se lahko negativni praksi zoperstavijo dravljani in dravljanke in
kako nevladne organizacije? Ali je drava sposobna ititi pravice
drubenih manjin, e jih v isti sapi tepta?
Sovrani govor in manifestacije nestrpnosti politinih struktur
do drubenih manjin so izraz nacionalistinih teenj, ki se razirjajo, popularizirajo in utrjujejo skozi mnoine medije. To jim
omogoajo urednike politike in novinarski anri (denimo pristop
pro et contra).
SOVRATVO K O T V R L I N A
V aktualnem trenutku najvije funkcije v Republiki Sloveniji zasedajo deklarirani nestrpnei, retoriki sovranega govora in aktivni
promotorji izkljuevalnih politik. Ob incidentu podpredsednika DZ
in poslanca SNS Saa Peeta (23. februar 2005), ki naj bi v poslopju DZ
izobesil napis: Vsi izbrisani vabljeni na ples, igral vam bo Jelini na
puko mitraljez!!!, je varuh lovekovih pravic Matja Hanek ostro
protestiral pri predsedniku DZ Francetu Cukjatiju. Zahteval je razreitev Peeta s funkcije podpredsednika. A zgodilo se ni ni. Cukjati
se je pozivu obeenjako izognil, Pee pa s podobno prakso vztrajno
nadaljuje. Predsednik RS Janez Drnovek je ob tem incidentu zavrnil
komentar, e da ni primerno, da bi predsednik to komentiral.2
Pee je 22. marca ob razpravi o istospolnih partnerskih zvezah
ostro zagrozil poslanki Majdi irci (LDS), da jo bo nagnal z govornikega odra. Kljub pozivom k opraviilu se omenjeni ni hotel
opraviil, e ve, opraviilo je vehementno zavrnil. Namesto Peeta
se je kasneje v ohlapni obliki opraviil predsednik DZ Cukjati.
Podobna situacija s podobnimi akterji se je ponovila v primeru obravnave predloga zakona o registraciji istospolne skupnosti
(ZRIPS), ko je poslanec Pavel Rupar (SDS) podal predlog, naj se
opozicijskima poslankama Majdi Potrata (DS) in Majdi irca (LDS)
pregleda mednoje, da bi ugotovili, katerega spola sta.3 Predsedujoi
Sao Pee seje ni hotel prekiniti, z vso odlonostjo je povedal, da
ima opraviil e preko glave, predsednik DZ France Cukajti pa je se
je znova izmaknil odgovornosti, in sicer z izjavo, da ga ob incidentu
ni bilo v dvorani in da zato dogodka ne more komentirati.4
2
3
4
prelom.indd 95
Suzana Lovec, Jelinieva vrata - oglasna deska nestrpnosti, Dnevnik, 25. 2.

2005.
Seja DZ RS, 17. 6. 2005.
POP TV, 24 ur, 17. 6. 2005.
14.9.2005, 17:22:56
95
96
Ob Ruparjevem incidentu je kabinet predsednika vlade Janeza

Jane izjavil, da predsednik Ruparjevih besed ne bo komentiral,
saj so to stvari, ki jih prepuajo poslancem.5 Kasneje je premier
Jana z besedami: Mislim, da je bila izjava neprimerna, zelo milo
in prizanesljivo oznail incident. Podobno tudi predsednik DZ Cukjati: Slial sem, da se je Rupar veraj javno opraviil, in mislim, da
je naredil prav, da se je opraviil.6 Vodja poslanske skupine SDS
Joe Tanko je izjavil, da Ruparjeve besede obalujejo. Obratno
logiko je nato ubral Cukjati, ki je na pismo poslank DZ z zahtevo
po ukrepih v zvezi z Ruparjevim incidentom izjavil, da je pismo
poslank aljivo do predsednika DZ in postavil vpraanje, ali se
bodo poslanke zdaj opraviile njemu.7
SEKSUALNI APARTHEID
V zvezi s dravljanskimi pravicami seksualnih manjin se je v
vladajoi politiki izoblikoval diskurz seksualnega apartheida, ki je
bil 22. junija 2005 okronan s sprejemom zakona o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti (ZRIPS). Spodaj navedene izjave politikov
so primer sovranega govora, ki je ob nastopu Janeve vlade konec
leta 2004 privzel status legitimnosti in postal del obe politine
prakse. Omejila se bom na vzorne primere iz tega obdobja.
Homoseksualnost je lakmusov papir za spremembe, merilec
zrelosti sistema. Izjave o homoseksualnosti in lezbitvu kaejo,
kako se sovrani govor, politika izkljuevanja in razirjanja fobij
uporabljajo za graditev politine kariere. Tisti akterji sovranega
govora, ki imajo kartoteko diskriminatornih izjav, so bili na zadnjih
volitvah nagrajeni z najvijimi dravnimi funkcijami.
Sao Pee (SNS) e ve let izraa svoj patoloki osebni pogled
na manjinska vpraanja. e danes odmeva in se pogosto citira
njegova izjava iz leta 2001, ko je dejal: Nikakor ne bi mogel iti
na pijao s lovekom, ki ni po mojih merilih. Ne bi mogel iti niti s
temnopoltim lovekom ali pa s homoseksualcem. V tem ne vidim
ni slabega 8
Janez Drobni (SDS) je ravno tako znan po deklarativno odklonilnem staliu do istospolne usmerjenosti. Mediji ga zelo pogosto
navajajo kot vzor nestrpnega politika. To stalie odraa cela vrsta
Drobnievih izjav, med drugim: (Homoseksualno) nagnjenje se ne
5
6
7
8
prelom.indd 96
Petra Drole, Maja epin ander, Dr.Tanja Rener, To ni spodrsljaj, to je nasilje!

Dnevnik, 21. 6. 2005.
Glej op. 5.
POP TV, 24 ur, 23. 6. 2005; Dnevnik RTV Slovenija I, 23. 6. 2005.
Jure Trampu, Nagrajena nestrpnost, Mladina, 2. 11. 2004.
14.9.2005, 17:22:57
prenaa genetsko, temve s socializacijo, in je z vidika drube vseeno neke vrste patologija v medosebnih odnosih. Zakaj pa potem
ne uzakonimo enakih pravic e za mnogoenstvo, mnogomotvo,
zakaj pa tega ne? To so traparije in tu ne gre za nobeno enakost,
temve je lahko to ista civilizacijska dekadenca: pazite, vse civilizacije, ki so to uvedle, so doivele pokop! Kar pouite se o tem.9
Drobni za podroje homoseksualnosti nasploh meni, da sodi v
resor Ministrstva za zdravje.
Strah pred lezbijkami javno razglaa France Cukjati, ki je v
intervjuju za enski tabloid Ona izjavil: e mi je bila v mladosti
kakna enska ve, sem upal, da ni lezbijka.10 V istem intervjuju
je pojasnil tudi stalie do homoseksualnosti: Homoseksualnost
je nagnjenje. Nagnjenje pa ni greh. Greh je samo to, e se zavestno
odloite za slabo dejanje.
Kljuno teo daje tem izjavam dejstvo, da gre za tri vodilne politike: za predsednika (Cukjati) in podpredsednika (Pee)
dravnega zbora RS ter ministra za delo, druino in socialne zadeve (Drobni).
V parlamentarni razpravi o lovekovih pravicah istospolno
usmerjenih junija 2005 so se izkristalizirale jasne poteze izrecno
diskriminatornega politinega govora. Poslanec Sreko Prijatelj
(SNS) je med drugim izjavil: e zdravimo alkoholizem, kleptomanijo, bi tudi to zvrst prestopa lahko zdravili na kakni za to
primerni ustanovi.11
Njegov poslanski kolega Kristjan Janc (SNS) je prisegal: Kot pooblaenec za sklepanje zakonskih zvez ne bom imel te prilonosti,
da bi kdaj tak zakon poroil. Takrat bom zagotovo manjkal.12
Vrhunec je razprava dosegla v pozivu poslanca Pavla Ruparja
(SDS) poslankama Majdi Potrata in Majdi irca: Jaz vam sploh ne
znam dat oceno spola, jaz bi vam odredil obvezni zakonski pregled
mednoja, zato da bi ugotovil, katerega spola sploh ste .13
Poslanec Franc Capuder (NSi) je izrazil mnenje, da je poseben
zakon potreben zaradi posebne narave partnerske skupnosti, ki se
ne da preprosto izenaiti z zakonsko, saj ne izpolnjuje nalog, zaradi
katerih zakonska skupnost mokega in enske ter druina zasluita
posebno drubeno priznanje in skrb.14
9
10
11
12
13
14
prelom.indd 97
Sebastijan Ozmec, Od demokracije k faizmu? Mladina, 13. 12. 2004.

Nika Vistoropski, e mi je bila kakna ve, sem upal, da ni lezbijka,. Intervju
France Cukjati. Ona, 9. 11. 2004.
Vlado Miheljak, Primitivci na oblasti, Dnevnik, 22. 6. 2005.
Ibid.
Ibid.
Mitja Volanek, Pravice istospolnim, Demokracija, 30. 6. 2005.
14.9.2005, 17:22:57
97
98
Natete izjave niso statistino relevanten vzorec, temve izbrani tipini primeri, ki ilustrirajo aktualni politini diskurz. Vzorni
primeri znailno odraajo tipologijo javnega politinega govora o
lovekovih pravicah manjin, ki jo lahko oznaimo kot vzorec delikventnega ekscesa. Namen tega diskurza je vzpostavljati, ohranjati
in reproducirati drubeno distanco do homoseksualnosti. Politika
sprejema samo tisto, kar e lahko lansira kot normalno. Tisto, kar
lahko prebavi in proda kot drubeno sprejemljivo. Zato smo v
Sloveniji dobili taken zakon o registraciji istospolnih skupnosti, s
katerim je politika potegnila jasno lonico med hetero normalnimi
in homo nenormalnimi dravljani. Heteroseksualni dravljani si
zasluzijo ve pravic od ostalih, ki predstavljajo razliko, odklon, nevarnost. Zato se je ob sprejemanju zakona razvila zelo indikativna
razprava. Strah pred normalizacijo homoseksualnosti lepo odraa
razmiljanje bive poslanke NSi Majde Zupan: Prizadevanje za
drubeno priznanje, ki si ga nekateri tako elijo, pa v marsiem
lahko kae tudi nato, da cilj zakona niso istospolne zakonske zveze,
pa pa promocija homoseksualnosti s pomojo drave .15
Distanca do vsakega odklona od normalne veine, do vsakrne druganosti, je konstitutivni element konservativnih politik.
Takna politika gradi na loevanju, namesto na vkljuevanju. Varno
razdaljo do drubenih razlik mora skrbno ohranjati in vzdrevati:
razdalja med veino in manjino je nujna za ohranjanje sistema
politine ekonomije heteroseksualnosti. Sleherno odstopanje od
normirane celote je treba oznaiti kot specifine poteze, nepravilnosti, razlike, druganost. Razlaga le-teh pa ni nevtralna; s seboj
vedno povlee vrednostne in ideoloke pristope, zaznamovane z
naini razlikovanj in izkljuevanj.
Pri tem ni nepomembno, da v tovrstni praksi sodelujejo razline
politine opcije, saj ne reagirajo na delikventne pojave in diskriminacijo, posredno in pasivno prispevajo k produkciji in reprodukciji
diskurza nestrpnosti in izkljuevanja. Strpnost do nestrpnosti je
zgolj prikrita oblika nestrpnosti. Ilustrativni primer je izjava Boruta
Pahorja (SD): Jaz pa nisem preprian, ali znam natanno definirati,
kaj je levo in kaj desno.16 Izjava predsednika SD in poslanca v Evropskem parlamentu sproa resni dvom v kompetence predsednika
vodilne leve stranke, ki pa ne loi levih politik od desnih.
Pasivno dopuanje nestrpnosti ni le znak hude nediscipline
in pomanjkanja politinega bontona v DZ in drugih demokratinih
organih drave, temve ena od aktivnih oblik izvajanja diskrimi-
15
16
prelom.indd 98
Sebatian Ozmec, Istospolni in heterospolni, Mladina, 19. 7. 2005.

Premalo na levi, Veer, 26. 3. 2005.
14.9.2005, 17:22:57
natornih politik. Pri tem ne gre za maligno prerekanje ali nesrene

enkratne spodrsljaje, ampak za gladko uteeno vsakdanjo prakso.
Zaskrbljujoa je njena samoumevnost, sprejemljivost na ravni bebavega hihitanja v poslanskih klopeh, poskusov opravievanja in
deklarativna zaitnika poza vodilnih.
Znailnosti homofobine politine dre, ki se konstituira na
diskriminatornih diskurzivnih strategijah so:
vzpostavljanje drubene distance do vpraanja homoseksualnosti in lezbitva;
dekulturacija drugega, druganosti in manjin;
nezmonost loevanja med zasebnimi stalii in profesionalno
politino funkcijo;
vnos osebnostnih patologij v sfero javne politike;
delovanje pod krinko svobode govora (kamuflaa nestrpnosti
v imenu demokracije);
fokus na najbolj marginalne drubene skupine (napad na najibkeji len);
uzurpacija koncepta strpnosti s strani konzervativnih politik;
uporaba emocionalno pregretega diskurza;
vulgarni populizem (manipulacija z javnim mnenjem);
uporaba bulvarskega vokabularja;
opravievanje sovranega govora in pranje videza;
pasivno dopuanje nestrpnosti in diskriminacije;
odreiteljski sindrom z elementi fanatizma.
S pomojo dnevno aktualne medijske distribucije politiki nato
gradijo svojo podobo v javnosti. Brez medijev ne bi mogli razirjati
svoje ideologije. Bolj kot so stalia politikov ekstremna, bolj kot
so radikalno nestrpna, bolj privlana so za medije. Vendar, kar je
zabavno za novinarje (ekstremni politiki), e po definiciji ni zabavno za manjine in prizadete skupine. Pojav medializacije politike,
prevlada politinih tem v medijih, absolutna prioriteta in diktat
dnevnopolitinega dogajanja, neposredni prenosi sej iz parlamenta,
zavzemanje primetime terminov v dnevno informativnem programu,
senzacionalistina avra politinih kandalov vse to s perspektive
udobnega naslonjaa v dnevni sobi ustvarja vzduje domanosti,
simpatinega pobalinstva. Javnost sprejema politino dogajanje kot
nekakne pogrone TV nadaljevanke. Medijska atraktivnost politinih zlorab ki zdruuje adrenalinsko kombinacijo visoke politike,
dramatinosti, strasti in emocij kot je na primer spodbujanje nestrpnosti, lahko vodi v skrajno kodljive uinke glede oblikovanja
odnosa javnosti do manjinskih vpraanj.
prelom.indd 99
14.9.2005, 17:22:58
99
100
ZAITNIKI ODNOS DO DELIKVENTOV

V okviru vsesplonega razraanja nekorektnega politinega
govora se kae jasna tenja k opravievanju nestrpnosti, k zaitnikemu odnosu, opravievanju sovranega govora in lanem
ohranjanju dobrega videza. Kljub deklarativni diskriminatorni dri
Cukjatija do manjinjskih vpraanj denimo Andrej Bajuk (NSi) meni,
da bo Cukjati kos predsedniki funkciji v DZ in da jo bo opravil v
strpnem dialogu. Franc Puki (SDS) meni, da je Cukjati humanist.
Franc nidari (Desus) se raje ne bi spual v njegove osebne lastnosti.17 Janez Jana pa ga je opisal: Je humanist po preprianju in
po poklicni izbiri, prav tako je demokrat, ki je z dosedanjim delom
dokazal svoje prizadevanje za skupno dobro.18
Medsebojno solidarnost in zaito si nudijo nestrpni politiki drug
drugemu oziroma sami med seboj. Tako je Cukjati vzel pod zaito
Peeta: Mislim, da je bil Sao Pee napano razumljen in interpretiran. V njem vidim loveka, ki zna biti prijazen do vseh ljudi.19
Zaitniko dro zavzemajo tudi mediji. Zelo indikativen je
komentar novinarja Alea Kocjana iz strankarskega tednika SDS
Demokracija, v obrambo Ruparja: Vso to silno ensko emancipacijo, kot se strokovno ree noenje hla v hii, e poudarijo nae
vrle politiarke, ki so vasih res takne moae, da ni isto jasno,
kaj imajo v hlaah.20
Nazorna ilustracija tega pojava so stalia slovenskih evroposlancev do primera Rocco Buttiglione. EU politika le redko doivi
medijsko tako privlane dramatine trenutke, kakrni so bili tisti v
zvezi z njegovo kandidaturo za poloaj evropskega komisarja za
pravosodje, svoboine in varnost. Kljuna dilema v EP je bila, ali
naj se nekomu, ki je trdno preprian, da je homoseksualnost greh,
prepove opravljati pomembne politine funkcije. EP je tedaj zavzel
odlono protidiskriminatorno dro in gladko zavrnil Buttiglioneja.
Ta se je ualjen vrnil v Rim, kjer se je podprt s kardinalom Ratzingerjem (dananji pape) lotil re-evangelizacije Evrope. Obstaja
lonica med zasebnimi preprianji in javnim delovanjem.
EU poslanec Lojze Peterle je v primeru Buttiglione util
dolnost, da zaiti italijanskega kolega: Predvsem pa je bilo veliko besed komentiranih, ki jih on ni izrekel njemu so preprosto
podstavili besede, ki jih ni izrekel.21 Lojzetu Peterletu, vodji slo17
18
19
20
21
prelom.indd 100
Joe Poglajen, Humanist ali nasprotnik lovekovih pravic, Delo, 23. 2. 2004.
Grega Repov, France Cukjati. Delo, 23. 10. 2004.
Nika Vistoropski, e mi je bila kakna ve, sem upal, da ni lezbijka,. Intervju
France Cukjati. Ona, 9. 11. 2004.
Izjave tedna, Mladina, 27. 7. 2005.
Jure Trampu, Nagrajena nestrpnost, Mladina, 2. 11. 2004.
14.9.2005, 17:22:58
venskih poslancev ljudske stranke se zdi nenavadno, da bi zaradi

pripomb na raun Buttiglioneja zavrnili celotno Barrosovo motvo.
Podobno je menil tudi kolega Miha Brejc, ki je po navedbah asnika
Delo zatrdil, da v skupini spotujejo postopek in dano besedo,
kdor pa vztraja, da zavoljo enega lana ne ustreza celotna komisija,
ne upoteva pravil igre.22 Istoasno se je evropski poslanec Borut
Pahor samo nagibal k odklonilnemu glasu (sic!), medtem ko je levo
volilno telo upravieno priakovalo odlono odklonilno stalie.
Zaitniko pozo je zavzel tudi rimski dopisnik asnika Delo,
Tone Hoevar, ki kar ni mogel skriti simpatij do spornega kandidata za EU komisarja: Rocco Buttiglione je filozof, profesor, svetovljan,
poboen mo prenekaterih vrlin, z imenitnim znanjem vsaj petih svetovnih
jezikov, je zvezda politinega trenutka v Rimu, v Italiji, tudi v veliki zdrueni
Evropi. In e ve: O homoseksualcih, enskah in tudi o materah samohranilkah je pa rekel, kar je zanj edino pravilno stalie vernega katolika. Zanj
je to samo svoboda govora v zdrueni Evropi. Svoboda katolikega vernika,
da pove kaj misli Brez dlake na jeziku, bojevito, tudi integralistino
Po Hoevarjevem mnenju si je zaradi tega Buttiglione izposloval e
monejo besedo, njegovo vsesplono sovratvo mu je torej zagotovilo
ugodnejo politino pozicijo, e nikoli ni bil tako moan, kakor je ta
trenutek; e bi bile volitve zdaj, bi tako reko zmagal.23
Poleg tihe solidarnosti med politiki razlinih vrednostnih
usmeritev, ko gre za zatiranje manjin, je iz navedenih stali razvidno prizadevanje za minimalizacijo, razvrednotenje problema ter
zanikanje resnosti vpraanja diskriminacije.
Zaitniki odnos in sprevraanje logike v prid nestrpnim
politikom se odraa tudi skozi medijsko blatenje tistih, ki se javno
aktivno zavzemajo za lovekove pravice, na primer. varuha lovekovih pravic, aktiviste in aktivistke nevladnih organizacij ali celo
lastne novinarske kolege. Anonimni lanek v tedniku Demokracija
je napadel televizijsko voditeljico Sao Gerdej, e da v svoji oddaji,
katere tema je bila nestrpni diskurz v dravnem zboru, sama iri
nestrpnost. Zapisali so: Gerdejeva je oddajo vodila milo reeno
katastrofalno. Oitno skrbno izbrani gostje so izraali veliko nestrpnosti, ki jo tako pogosto oitajo drugim. Tako se je oddaja spremenila v festival nestrpnosti do drugae misleih o problematiki
istospolnih partnerstev, najveje obsodbe pa so prile prav iz ust
voditeljice.24 Isti tednik je LGBT aktivizem oznail z besedami enega svojih intervjuvancev: do veliko nestrpnosti prihaja tudi od
istospolno usmerjenih oseb takrat, ko se ta istospolna usmerjenost
22
23
24
Boo Maanovi, Barroso razkril e zadnje adute, Delo, 27. 10. 2004.
Tone Hoevar, Minister Rocco in njegova pravica, NeDelo, 31. 10. 2004.
Strpnost na njen nain, Demokracija, 7. 7. 2005.
prelom.indd 101
14.9.2005, 17:22:59
101
102
manifestira na raznih paradahBrez skrbi, da bodo ta moja stalia

delena nove verbalne nestrpnosti s strani dveh ali treh aktivistov,
ki so tako glasni in medijsko vsenavzoi, kot da bi lo za tisoe
oseb, ki jih je treba braniti pred veino.25 Po tem principu se skua
izvajati diskreditacija in diskvalifikacija aktivnih promotorjev lovekovih pravic oziroma odvzemanje njihove ligitimnosti v javnem
politinem prostoru. Manjinam in deprivilegiranim drubenim
skupinam se skua podtakniti tenja nestrpnosti do veine. Populistina metoda za manipulacijo javnega mnenja.
VLOGA DRAVNEGA TOILSTVA

Pri sistemskem vzdrevanju diskriminatornih praks je vpraljiva tudi odgovornost in poklicna etika dravnega toilstva. e
je zbujanje sovratva, razdora ali nestrpnosti, ki temelji na kritvi
naela enakosti, kaznivo dejanje po 300. lenu Kazenskega zakona
RS, ki je dodatno sankcionirano v primeru, ko so ta dejanja storjena
z zlorabo uradnega poloaja, in e je huda alitev, ki povzroi javno
zgraanje, primer nasilnitva, kazniv po 299. lenu KZ, je vmesno
vpraanje, kaj zadruje dravno toilstvo pred tem, da bi taka dejanja preganjalo po uradni poti v skladu z veljavno zakonodajo. Gre
za institucionalno, uradno dolnost toilstva, ki pa se v tovrstnih
situacijah odziva z ignoranco.
VLOGA NVO
Lezbina sekcija KUC-LL je zaradi deklarirane homofobije
vodilnih politinih funkcionarjev v RS decembra 2004 na Skupino
za pravice gejev in lezbijk pri Evropskem parlamentu, kakor tudi
na evropskega komisarja za pravosodje, svoboine in varnost in
podpredsednika Evropske komisije Franca Frattinija ter na evropskega komisarja za zaposlovanje, socialne zadeve in enake monosti
Vladimira pidlo naslovila apel. V njem smo pristojne v EP obvestili
o zgodovini izkljuevalnih in homofobinih stali treh vodilnih
politikov v Sloveniji.26 Poslance EP ter komisarja Frattinija in Spidla
smo kot NVO, aktivna na podroju lovekovih pravic istospolno
usmerjenih v Sloveniji, prosili za pomo.
Odzvala se ni le Skupina za pravice gejev in lezbijk pri EP,
temve tudi ve posameznih poslank in poslancev EP, ki so na
25
26
prelom.indd 102
Gaper Blai, Strpnost je, da ima vsak pravico biti to, kar je. Pogovor z dr.
Ivanom tuhecem, Demokracija, 21. 7. 2005.
Ministra za delo, druino in socialne zadeve RS Janeza Drobnia, predsednika
DZ RS Franceta Cukjatija in podpredsednika DZ RS Saa Peeta.
14.9.2005, 17:22:59
predsednika evropske komisije Barrosa naslovili pisne zahteve

po obrazloitvi diskriminatorne politike Slovenije. Do danes evropska komisija e ni odgovorila na poslanske pobude.27 Posledica
intervencije KUC-LL je bil osebni obisk nizozemske evroposlanke
Sophie intVeld (ALDE) v Ljubljani 14. februarja 2005. Poslanka je
na povabilo NVO na posebni novinarski konferenci opozorila na
nevarnost diskriminacije manjin in izrazila podporo LGBT gibanju
v Sloveniji ter se udeleila okrogle mize Kaj smo se nauili iz primera Buttiglione? v Cankarjevem domu.
Medijski pokritost obiska Sophie intVeld je bila skoraj 100-odstotna in v celoti korektna. Izjema je bilo poroilo tednika Demokracija, kjer
so stalia intVeldove razloili kot obliko bolezni norih krav.28
Junija 2005 je na poziv KUC-LL zaskrbljenost zaradi parlamentarne homofobije ter dopuanja nestrpnega diskurza ob razpravi o
registraciji istospolnih skupnosti v odprtem pismu, naslovljenem na
predsednika DZ Franceta Cukjatija, izrazila skupina dvaindvajsetih
poslank in poslancev Evropskega parlamenta, s prvopodpisanim
Michaelom Cashmanom, predsednikom parlamentarne skupine za
pravice gejev in lezbijk pri EP.29
VLOGA ME D I J E V
Vloga mnoinih medijev je v kontekstu interpretacije dnevne
politike izjemnega pomena, saj medijska realnost prevzema vlogo
ekskluzivne merodajnosti; le tisto, kar je v medijih, v oeh javnosti
privzema status resnice. Zato so tembolj pomembni mehanizmi,
skozi katere mnoini mediji kot katalizator javnega mnenja oblikujejo, irijo in poglabljajo predstave o drubenih manjinah.
Medijski poudarki na podroju manjinjskih vpraanj kaejo,
da mnoini komunikacijski sistemi niso avtonomni, temve so
podsistemi dominantnih sfer, zlasti politine in ekonomske. Vpliv,
ki ga imajo zahtevam trga podrejeni mehanizmi novinarskega
polja na javnosti, se kae kot komercialni nain poroanja, ki je
nenehno na preizkunji trne presoje. Prisila trga deluje zlasti preko senzacionalistinih novic, ki so iskane in cenjene kot sredstvo
pridobivanja odjemalcev. Tekma za konkurennost pa ne vodi v
medijsko izvirnost ali vejo izbiro, temve v komercialno demagogijo in uniformnost ponudbe.30
27
28
29
30
Stanje avgust 2005.

Naj stalie, Demokracija, 24. 2. 2005.
Open letter to the president of slovenian parliament, 22. julij 2005; Skupina za
pravice gejev in lezbijk pri EP Cukjatiju poslal pismo, STA, 22. 7. 2005.
Pierre Bourdieu, Na televiziji (Ljubljana: Krtina 2001), 6367.
prelom.indd 103
14.9.2005, 17:23:00
103
104
Politina in trna logika sta tesno povezani. Oblast in drubene

strukture, ki imajo monopol nad legitimnimi informacijami, zlasti
uradnimi viri, ter ostali nosilci avtoritete, vkljuno s politino sfero,
stremijo k zagotavljanju ekskluzivnosti, ta pa je lahko povezana z
manipulativnimi prijemi. Taisti pojav lahko apliciramo na odpiranje prostora sovranemu govoru politikov v medijih in medijsko
pridajanje avtoritete politikom in oblasti. To se lepo kae v medijskem pristopu pro et contra, v prikazovanju obeh plati zgodbe in
v formulacijah v slogu po mnenju tega in tega.31 Kljuen moment
tovrstnega navidezno nevtralnega novinarskega pristopa je, da gre
za enako obravnavo dveh neenakih protagonistov, nevladnih organizacij manjin kot deprivilegiranega akterja brez pozicije moi na
eni strani ter nosilce politine oblasti kot izrazitega akterja moi.
Gre torej za ustvarjanje lane mnenjske uravnoteenosti, lane
nevtralnosti in lane mnenjske svobode. Mediji na ta nain vsakodnevno zlorabljajo svoj poloaj, in sicer na raun razlinih manjin
in deprivilegiranih skupin, odgovornost pa je v prvi vrsti na strani
urednikov in urednikih politik.
Zgoraj navedeni primeri homofobije in sovranega govora
omogoajo primerjave s poudarki analize asopisnega diskurza,
ki je ugotovila pojave rasizma, nacionalizma in seksizma v osrednjem slovenskem dnevniku Delo. Doloeni novinarski izdelki so bili
oznaeni kot dobro premiljen visoko adrenalinski rasistini izdelek.
Avtor ugotavlja, da se v tem asniku proizvaja neskonna veriga
druganosti, tujstva in tujosti, ki je odraz identitete ogroenosti.
irjenje kulturnih predsodkov se izvaja z namenom razvrednotenja
drugih ter vzpostavljanja lastne vevrednosti.32
Ali je seksualna orientacija zdruljiva z zahtevami bralstva in
principi trne logike ali velja za medijsko manj privlano? Videti je,
da homoseksualnost in lezbitvo ne padeta avtomatino v kontekst
komercialnega, torej senzacionalistinega poroanja. Ravno tako
analizirani medijski izdelki ne kaejo nizkih kvalitetnih standardov, eprav uredniki politiki nista tuji vulgarizacija in banalizacija
diskurza. Kae pa, da novinarji in novinarke po drugi poti preko irokega populariziranja in reproduciranja sovranega govora
politikov legitimirajo specifino ideologijo.
Sporoilo o seksualnih manjinah, ki ga irijo mnoini tiskani
mediji pod krinko novinarskega anra tako pravijo politiki, s
sklicevanjem na avtoritete torej, je tipizirano, neuravnoteeno in
kliejsko, skratka, zavajajoe. Kot takno implicitno predvideva
31
32
Nataa Velikonja, Svojat proti neoliberalnemu konsenzu, v Poroi se, kdor se more. Poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti 3,
ur. Toma Trplan, Sabina Autor in Roman Kuhar (Ljubljana: Mirovni intitut, 2004), 8297.
Toni Kuzmani, Bitja s pol streice: Slovenski rasizem, ovonizem in seksizem. (Ljubljana: Open Society Institute, 1999), 1168.
prelom.indd 104
14.9.2005, 17:23:00
neukega, nerazgledanega in nekritinega bralca ali bralko. Takna

medijska praksa v novinarskih izdelkih razgalja specifine poteze
uveljavljene urednike in medijske politike.
Medijska praksa legitimiranja sovranega diskurza vladajoe
politike sodi v kontekst nacionalizma. Njegov cilj je izgradnja,
ohranjanje in krepitev nacionalne identitete, t.j. obutka pripadnosti
politini in drubeni skupnosti ter homogene skupinske identitete,
ki integrira skupino in jo razmeji od okolja. Pomemben vidik pripadnosti nacionalni identiteti je socialna komunikacija, izraena v
specifini nacionalni kodi jezika in kulture, t.j. nacionalni retoriki
za mobilizacijo politine volje naroda.33
Na zvezo med nacionalizmom, spolom in seksualnostjo je opozoril George L. Mosse. Znailnost nacionalizma je, da vsakomur
predpisuje njegovo mesto, mokemu in enski, normalnemu in
nenormalnemu, domainu in tujcu; vsakrno meanje med kategorijami bi pomenilo kaos in izgubo kontrole. Kljune so jasne in
distinktivne vloge, pripisane mokim in enskam; moki so aktivni,
enske pasivne. Nacionalni simboli, ki utrjujejo trde individualne
pozicije, krepijo koncept spolnih in seksualnih razlik.34
Skupinska identiteta je izkljuevalna; kae, kako skupnost gleda
nase odvisno od znailnosti, ki jih pripisuje drugim, zasnovana
je s pomojo izkljuevalnih izrazov.35 Nacionalna identiteta se lahko oblikuje na negativen nain, s primerjanjem in razlikovanjem
od drugih, druganih. Razlikovanje in razmejevanje sta odloilna
elementa nacionalizma. Le-ta deluje v okviru vzajemnih relacij
ve vrst mej, med drugim z razlikovanjem mej med kulturami kot
uresnienjem potrebe po homogenosti.36
Cilj, logika in motorika delovanja izkljuevalnega diskurza,
oznaenega tudi kot produkcija govorice sovranosti, je dekulturacija tujosti napram naosti. Vzpostavljanje razlike ne poteka
po obrazcu mi-vi, ki priznava drugemu enakost, ampak mi-oni,
ki predstavlja dekulturacijo drugega.37
Proizvajanje, distribuiranje in reproducirane homofobinega
diskurza ter drugih oblik sovranega govora, ki izkljuujoe delujejo na manjine, je torej mogoe razumeti predvsem v kontekstu
nacionalizma. Vloga vladajoe politike in vloga medijev pri tem
ni nedolna.
33
34
35
36
37
105
LITERATURA
Peter Alter, Kaj je nacionalizem? v
tudije o etnonacionalizmu: zbornik, ur. Rudi Rizman (Ljubljana: Krt,
1991), 221-238.
Pierre Bourdieu, Na televiziji (Ljubljana:
Krtina 2001).
Anthony Giddens, Ekonomski ali etnonacionalizem? v tudije o etnonacionalizmu: zbornik, ur. Rudi Rizman
(Ljubljana: Krt, 1991), 365-370.
Toni Kuzmani, Bitja s pol streice: Slovenski rasizem, ovonizem in seksizem. (Ljubljana: Open Society Institute, 1999).
George L. Mosse, Nationalism and Sexuality: Respectability and abnormal Sexuality in Modern Europe. (New York:
Howard Fertig, 1985).
Nataa Velikonja, Svojat proti neoliberalnemu konsenzu, v Poroi se, kdor
se more. Poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti 3, ur. Toma Trplan,
Sabina Autor in Roman Kuhar (Ljubljana: Mirovni intitut, 2004), 82-97.
Peter Alter, Kaj je nacionalizem? v tudije o etnonacionalizmu: zbornik, ur. Rudi Rizman (Ljubljana: Krt, 1991), 224225.
George L. Mosse, Nationalism and Sexuality: Respectability and abnormal Sexuality in Modern Europe. (New York: Howard Fertig,
1985), 1618, 90.
Anthony Giddens, Ekonomski ali etnonacionalizem? v tudije o etnonacionalizmu: zbornik, ur. Rudi Rizman (Ljubljana: Krt,
1991), 366.
Alter, 1991, 233.
Kuzmani, 1999 12, 67.
prelom.indd 105
14.9.2005, 17:23:00
106
akutno
Mladoekonomisti
proti
MILO
ALDO
HNI
logisocio
ister
g
em
a
v
iro n
je m
na M
evka
alec
irke
prisp
v
b
r
o
z
o
k
e
t
is
n
Av
, raz
knji
lture
ednik
je ku
in ur
.
u
t
e
u
ik
Polit
intit
ovni@mir
hnic
o
il
o.m
ut.si
e: ald
instit
Mio Mrkai: srborite, primer neotesanosti, jezni mladeni,

besni moakar, nekultiviran, dvorni norek, nergaka barakuda,
enfant terrible slovenske akademske ekonomske scene. To so le nekatere oznake, ki so jih novinarji in nasprotniki v polemikah pripisali
temu doktorju ekonomije, docentu za ekonomiko na kranjski Fakulteti za organizacijske vede in do nedavnega predsedniku vladnega
stratekega sveta za gospodarstvo. Najbolj gorei nasprotniki so v
svojih poleminih odzivih uporabljali celo eksplicitne aljivke, npr.
bedak, cepec in podobno. Nekateri so ga celo primerjali z Jrgom
Heiderjem in Josephom Goebbelsom.
Fenomen Mrkai je potem, ko je tega astilca nevidne roke
trga in eksternalij predsednik vlade imenoval za predsednika
svojega stratekega sveta za gospodarstvo, presegel raven asopisne polemike in postal prvovrstno strateko vpraanje. Zavoljo
nastopatva in nenehnega udrihanja po vladni politiki takratne
koalicije z LDS na elu, ki da neodgovorno in razsipno upravlja z
davkoplaevalskim denarjem (npr. na podroju zdravstva, kulture
itn.), si je Mrkai zgradil imid nekaknega ekonomistinega avantgardista, ki privzame razsvetljensko in martirsko dro hkrati. Po
dveh neusmiljenih polemikah z akterji iz kulturne scene bi teko
trdili, da je Mio Mrkai strastni ljubitelj kulture in umetnosti, a
kljub temu bi ga lahko primerjali z romantino figuro umetnika iz
obdobja zgodovinske avantgarde, in sicer vsaj zaradi dveh skupnih
znailnosti.
Prvi, tako kot avantgardni umetnik, ki je zagovarjal vstop
umetnosti v vse pore ivljenja, tako da na koncu ni ve razlike
prelom.indd 106
14.9.2005, 17:23:01
kulturnikemu
lobiju
med umetnostjo in ivljenjem, tudi Mrkai zahteva ekonomizacijo
drube v vseh njenih segmentih. Sleherno podroje drubenega
ivljenja se mora konstituirati v razmerju do ekonomije, ki tako
naddoloa vsa druga podroja brez izjeme, je njihov skupni imenovalec, nekaken sploni ekvivalent oz. tista instanca absolutne
Resnice, ki ele omogoi primerjanje in vrednotenje drugih podroij. Tisti pripadniki drube, ki si upajo spodbijati ta privilegirani
poloaj ekonomije, ali pa zavraajo ekonometrini preizkus lastne
pomembnosti oz. odvenosti, so s to zavrnitvijo e priznali krivdo,
torej so res drubeni paraziti oz. kodljive pijavke, prisesane na
javni proraun.
Drugi, Mrkai je ideolog mlaje generacije slovenskih ekonomistov, ki zahtevajo veji vpliv ekonomije na politiko. Tako kot npr.
italijanski futuristi, ki so nenehno prehajali iz polja umetnosti v polje
politike, tudi Mrkaievi mladoekonomisti bravurozno vstopajo v
aktivno politiko kot strokovnjaki, ki od politikov terjajo podreditev
stroki. Tako kot je ideolog futurizma F. T. Marinetti vpil Umetnost
in revolucionarni umetniki na oblast!, tudi Mrkai zahteva ve
besede za ekonomiste pri sprejemanju politinih odloitev, kajti,
kot je zapisal e v prvem obraunu s kulturniki, kulturna politika
je preve resna stvar, da bi jo prepustili kulturnikom.1
1
Mio Mrkai, Kultura preresna za kulturnike!, 22. maja 2003. Kolikor ni drugae navedeno, vse navedbe iz polemike M. Mrkaia in kulturnikov rpamo iz
lankov, objavljenih na spletni strani asnika Finance <www.finance-on.net>. V teh
primerih datum ob naslovu lanka pomeni datum objave lanka na spletni strani
asnika, ki ni vedno enak, kot datum objave istega lanka v tiskani izdaji.
prelom.indd 107
14.9.2005, 17:23:01
107
108
Naloga Mia Mrkaia kot kolumnista asnika Finance je oitno zastavljena skrajno pragmatino: sistematino izzivati drugae
mislee predstavnike tistih drubenih dejavnosti, ki jih navadno
uvramo med pomembne dejavnike socialne drave. Ta podroja evropska (kontinentalna) tradicija obiajno ne presoja le skozi
enodimenzionalna oala njihove ekonomske uinkovitosti ali pa
izkljuno skozi domnevo neposrednih koristi, ki jih te dejavnosti prinaajo iri drubi (t. i. eksternalije, kot jim pravi v ekonomskem
argonu Mrkai), pa pa jih razume kot nepogreljive sestavine
socialne drave in na tej podlagi doseene visoke ivljenjske ravni
prebivalcev in prebivalk stare celine. Ko pa se nek ekonomist
mlaje generacije, ki je veji del svoje dosedanje poklicne kariere
preivel v ZDA, programsko brezkompromisno in ideoloko ortodoksno zaene v te postulate, proizvede uinek samoobrambnega
refleksa, ki Mrkaiu zagotovi zadostno tevilo oponentov za, prvi, neusmiljeno polemino obraunavanje po principu sam proti
vsem2 ali pa pogumni strokovnjak proti domnevno skorumpiranim
in sebinim lobijem (ne pozabimo, da je na zadnjih volitvah zmagovita stranka SDS, dokler je bila v opoziciji, uporabljala podobne
prijeme in podobno retoriko, ko je napadala takratno levosredinsko
koalicijo), in drugi, njegovemu delodajalcu, (nizkonakladnemu)
asniku Finance, prinaa neposredno materialno (ve bralcev) in
simbolno (veji vpliv na medijskem trgu) korist.
Njegov napad na kulturo, ki da nikoli ni dokazala, da si res
zaslui subvencije iz davkoplaevalskega denarja, je v tukajnji javnosti e postalo splono mesto, ki ga je Vladimir Rukavina, sicer
direktor mariborskega Narodnega doma in eden tistih, ki so se najostreje odzvali na Mrkaiev lanek Kultura ubija! Dobesedno!,3
poimenoval kar neoliberalno danovstvo.4 Prav ta polemika je
proizvedla precej hude krvi, Mrkaiev stil pisanja pa je dodobra zastrupil ozraje, v katerem je potekalo asopisno merjenje moi med
eminentnim mladoekonomistom in kulturnikim lobijem. V tej
analizi se bomo torej omejili na Mrkaiev obraun s kulturniki, ne
bomo pa posegali v druge polemike, ki jih je sprovociral s svojimi
kolumnami v asniku Finance. Prav tako se ne bomo ukvarjali z njegovim vodenjem stratekega sveta za gospodarstvo, z davno reformo
in z drugimi ukrepi, ki jih je predlagal sam ali skupaj s svojimi kolegi
3
4
prelom.indd 108
Vi [Mrkai] torej obstajate, ker izzivate, in mi, ki smo sprovocirani, vam odgovarjamo in vas tako hranimo in zagotavljamo va obstoj! (Vladimir Rukavina,
Polemika: Kultura ubija! Dobesedno!, 1. novembra 2004).
Mio Mrkai, Kultura ubija! Dobesedno!, 21. oktobra 2004.
Rukavina, ibid.
14.9.2005, 17:23:02
iz stratekega sveta, ker se je v asu, ko je bil Mrkai imenovan za

predsednika tega sveta, polemika o ubijalski kulturi e konala.
O DRUBEN I K O D L J I V O S T I S U B V E N C I J :
OBRAUN Z E L I T N O K U L T U R O
Mrkaiev Kulturkampf se je zael sredi maja 2003, ko je v svoji
kolumni5 priobil zgodbo o pripadnikih vijega srednjega sloja,
ki jih je ta kolumnist Financ sreal v podhodu pod Trgom republike, v bliini vhoda v podzemno garao Maximarketa. Ti drago
obleeni dravljani, poroa Mrkai, so v Cankarjev dom prili
posluat subvencioniran koncert. Gospod in gospa, s katerima se
je zapletel v pogovor, mu baje nista znala odgovoriti, kaj je na programu, ker pa imata abonma in sta prila nekako samodejno na ta
kulturni dogodek. Iz tega trivialnega in nakljunega pogovora pred
vhodom v podzemno garao na poroevalec izpelje sploni sklep,
da subvencioniranje kulture pomeni subvencioniranje drubenega
statusa, oziroma bolj natanno, naa druba subvencionira pripadnike vijega srednjega sloja, [] ki o kulturi sicer nimajo pojma,
jo pa uporabljajo kot dodatek k svojemu prestiu v drubi, pri emer
pa ta ista druba od tega nima ni.
V nadaljevanju se Mrkai sklicuje na udovito knjigo Muze
na trgu, v kateri sta ekonomista Bruno Frey in Werner Pommerehne
zapisala naravnost eksplozivno misel, da je umetnost tisto, kar
elijo ljudje.6 S tem citatom si je pripravil teren za hvalnico zagovornikom trne svobode, ki da jih nai leviarji, turbosoci5
6
Mio Mrkai, Kdo je pomembneji: und komisije ali mi?, 15. maja 2003.
Ta navedba je potem dodobra razburila nekatere, ki so se vkljuili v polemiko
z Mrkaiem, pri emer sta avtorja knjige Muze na trgu utrpela kodo zaradi netonega citata, ki si ga je privoil kolumnist Mrkai. V svojem lanku je namre
Mrkai citiral takole: Na vpraanje, kaj je umetnost, odgovarjamo, da je to tisto,
kar elijo ljudje. [Poudaril A. M.] Citat pa se pravilno glasi takole: Na vpraanje
kaj je umetnost odgovarjamo s sklicevanjem na tisto, kar elijo ljudje. [Poudaril
A. M.] Cf. Bruno S. Frey in Werner W. Pommerehne, Muze na trgu: odkrivanje
ekonomike umetnosti, Pomurski akademski center in Ustanova za podjetnitvo,
Ljubljana, 2001, str. 23. Pomenska razlika med citatom, kakor ga navaja oz.,
bolje reeno, potvarja Mrkai in tistim, kar sta avtorja dejansko zapisala, je ve
kot oitna. Na to podrobnost opozarjamo tudi zato, ker je Mrkaieva povrnost
v drugi polemiki, tisti iz leta 2004, botrovala njegovi manipulaciji z izmiljenim
zneskom subvencij, ki naj bi jih prejemala alternativna kultura na Metelkovi
in tudi neverjetnem sprenevedanju, ko so ga njegovi nasprotniki v polemiki
in tudi tiskovna predstavnica ministrstva za kulturo opozorili, da je napano
prebral podatke v letnem poroilu MK, kar ga je pripeljalo do popolnoma zgreenih sklepov. Navzlic blamai z navajanjem napanih podatkov o financiranju
alternativne kulture na Metelkovi Mio Mrkai ni odnehal, in namesto da bi
se vljudno opraviil Metelkovcem za kodo, ki jim jo je prizadejal, se je poskusil
izmazati iz pasti, ki si jo je sam nastavil, z neprepriljivimi sofizmi in s sprevraanjem lastnih besed. O tem ve v nadaljevanju.
prelom.indd 109
14.9.2005, 17:23:02
109
110
alisti in etatisti zmerjajo s trnimi fundamentalisti. Mrkai si

je zadal odgovorno nalogo, da nasprotnike trne svobode prisili
v priznanje, da jim gre pri izsiljevanju subvencij za dejavnosti, ki
se imenujejo kultura, pravzaprav za to, da elijo svoje sodravljane
nadzorovati in izkoriati.
Potem sledi kljuni Mrkaiev argument, ki ga je pozneje nenehno ponavljal v odgovorih svojim oponentom: Subvencioniranje
kulture je smiselno le, e imajo kulturne dejavnosti eksternalije, to
je, e drubene koristi proizvodnje kulture presegajo plailo, ki ga
za svoje storitve dobijo kulturni delavci. Vendar pa sam obstoj
t. i. pozitivnih eksternalij e ni zadostni razlog, da bi se del javnih
sredstev namenilo za subvencioniranje kulturne produkcije: Ekonomska upravienost subvencioniranja kulture namre ne zahteva
le tega, da ima proizvodnja kulture pozitivne eksternalije, ampak
tudi to, da so te veje kot pri drugih dejavnostih, ki tekmujejo za
subvencije nekako tako, kot za ekonomsko upravienost nalobe
ni dovolj, da ima pozitiven donos, ampak mora imeti veji donos
kot alternativne nalobe.
In kaj je na koncu prispevka Mio Mrkai predlagal kot zdravilo za to, po njegovem mnenju, nevzdrno situacijo? Prvi, naj
se razpusti kulturno ministrstvo (eprav je o potrebi po tem, kot
pravi, e prezgodaj pisati), in drugi, naj se opravi natanna
revizija drubenih koristi naih kulturnih programov in takojnja
odprava tistih, ki nimajo pozitivnih eksternalij.
To polemino rokavico, ki jo je Mrkai zabrisal v obraz tisti
kulturi produkciji, ki je po njegovem mnenju skregana z trnimi
zakonitostmi, ker noe razumeti, da trg ni abstrakten, ljudem
sovrani stroj pa pa le skupek preferenc ljudi, sta najprej pobrala
Marko Crnkovi, prav tako kolumnist Financ, in Crnkoviev nekdanji delodajalec7 Mitja Rotovnik, generalni direktor Cankarjevega
doma. Rotovnik se je postavil po robu Mrkaievemu posploevanju
trivialnega pogovora z nakljunima obiskovalcema abonmajskega
koncerta z navedbo nekaterih konkretnih tevilk o mnoinosti
obiska prireditev v Cankarjevem domu in drugih vejih kulturnih
institucijah,8 Crnkovi pa je oponiral z diametralno nasprotnim
staliem od Mrkaievega poziva k pavalni desubvencionaliza7
prelom.indd 110
To golo nakljuje, da sta se na Mrkaievo provokacijo istoasno odzvala Rotovnik

in Crnkovi, ki sta vasih sodelovala v okviru Cankarjevega doma (Rotovnik kot
generalni, Crnkovi pa kot umetniki direktor), potem pa sta se razla, je asnik
Finance izkoristil za senzacionalistino prikrojeno novico, da je Mrkai zblial
Rotovnika in Crnkovia, ki je bila objavljena (v duhu rumenega tiska) kar na
naslovni strani tiskane izdaje (20. maja 2003).
Mitja Rotovnik, Kdo je pomembneji: und komisije ali mi?, 20. maja 2003
(tiskana izdaja).
14.9.2005, 17:23:02
ciji kulture, in sicer, da je takne in drugane podpore kulturi e

premalo, e pogledamo poplavo komercialnega populizma, ki nas
iz dneva v dan bolj obdaja. In dodaja: Ta kultura je posledica
preferenc, ki se agregirajo na trgu, kot pravi Mrkai ueno. Mi z
bolj idiosinkratinim okusom pa pravimo temu smetje.9
Mrkai je udaril nazaj10 z oitkom, da njegova nasprotnika nista
zmona natannega branja in loginega sklepanja, kar se mu zdi
alostno. Naprej pravi, da se v svojem lanku ni zavzemal za pavalno odpravo subvencij za kulturo, pa pa samo za njihovo prevetritev in za odpravo subvencij le tistim kulturnim programom, ki
ne proizvajajo pozitivnih eksternalij. Potem pa Mrkai poui svoja
nasprotnika, kaj pravzaprav pomeni ta pojem (ker gospoda v svojih
polemikah uporabljata besedo eksternalije, katere pomena oitno
ne poznata), in sicer na primeru domnevno pozitivnega uinka
obiskovanja koncertov klasine glasbe na zmanjanje kriminalitete
med mladimi: Ker je kriminal povezan z drubenimi stroki, ima
obisk koncerta pozitivno eksternalijo poleg neposredne koristi
za obiskovalce ima e neposredno korist za vso drubo. V tem
primeru se torej subvencioniranje kulture obnese, kajti drubena
korist njene produkcije je veja od zasebne koristi, ki jo imajo njeni
potroniki. Poloaj pa postane bolj zapleten, e vpeljemo domnevo, da tudi druge dejavnosti, npr. organizirano igranje koarke v
olah prav tako zmanjuje kriminaliteto med mladimi, ker se zastavi vpraanje, katero dejavnost naj druba financira in kaken naj
bo obseg teh sredstev? Vsako toliko, pravi Mrkai, da so mejni
stroki subvencije viji ali kvejemu enaki mejni koristi te subvencije.
Konkretno: e dodatni milijon subvencije za koncerte znia stroke
kriminala za pol milijona, dodatni milijon subvencij za koarko
pa za tri milijone, je treba ta milijon vloiti v koarko. Eksternalije
pomenijo, da se drubi splaa subvencionirati koncerte, in sicer ne
zaradi tistih, ki na koncerte hodijo, ampak zaradi tistih, ki nanje ne
(!) hodijo. Skratka, e ekstarnalij ni, je subvencioniranje kulture
drubeno kodljivo, in tega dejstva, pravi Mrkai, ne morejo spremeniti ne und komisije, ki se na eksternalije ne spoznajo, ne
jeza tako imenovane elite, ki poniuje mnoge svoje sodravljane,
e da uivajo le komercialno smetje. e kulturniki elijo e naprej prejemati subvencije, morajo dokazati, da je drubeni donos
na kulturo veji od donosa na druge drubene dejavnosti, kar z
drugimi besedami pomeni, da je dokazno breme na njih.
9
10
Marko Crnkovi, Kultura in trg in agregiranje smetja, 20. maja 2003 (tiskana
izdaja).
Mio Mrkai, Kultura preresna za kulturnike!, 22. maja 2003.
prelom.indd 111
14.9.2005, 17:23:03
111
112
Od tu naprej se je polemika nadaljevala kot pogovor gluhih,

navajanje resnih argumentov v prid enemu ali drugemu staliu
pa se je zgubilo v poplavi insinuacij in prazne, sem ter tja tudi
aljive, retorike. Tako je npr. Orest Jarh, direktor Tehnikega muzeja
Slovenije, vpeljal vedno prirono razglabljanje o pomenu kulture
za preivetje naroda in vzpostavitev lastne drave in pri tem
mimogrede podvomil o Mrkaievi politini pravovernosti: Menda
ja ne boste trdili, da tudi vi alujete za rajnko Jugoslavijo, ga je
cinino ovrknil. Med drugim mu oita tudi avanturizem, da kmete
razglaa za nekulturne in da za svoje trditve ni navedel nobenega
resnega argumenta.11
V svojem odgovoru12 se je poteno razburil tudi Crnkovi, ki je
Mrkaiu oital, da se dela neumnega, da o kulturi nima pojma,
da je siten, prepotenten in pubertetniki, da se dela norca
tako iz drugih kot iz samega sebe. Ta prepotentni strokovnjak,
ozkogledi in salonski ekonomist pie tirade, oslarije in
naklada, poleg tega pa ni ni bolji od onega nacionalsocialista,
ki ni maral kulture: Kadar mu je [Mrkaiu] kdo omenil kulturo, je
namre vedno zgrabil za pitolo, pravi. Mrkaiu oita njegovo znailno vzvieno dro in pokroviteljsko pouevanje svojih oponentov
o osnovah ekonomije, pri emer jim celo daje domae naloge (npr.
katere knjige naj si preberejo, da bodo sposobni razumeti njegove argumente), kar seveda njegove nasprotnike takoj postavi v podrejeni
poloaj in spodbuja dvome v njihovo strokovno podkovanost.13
Ker oitno dobro obvlada tehniko in taktiko polemiziranja, se
je Mrkai v svojih odgovorih osredotoil na Jarha in Crnkovia,
torej na tista nasprotnika, ki v svojih prispevkih nista nastopala s
konkretnimi, kvantitativno podkrepljenimi argumenti, pa pa sta
se zanaala na bolj splone trditve. To pa je seveda zlata jama za
Mrkaieve vaje iz retorike in detekcije loginih napak nasprotnikov,
s emer zabava bralce in hkrati spodbuja nasprotnike, da se vedno
znova oglaajo, kajti interes asnika je, da se polemika ne kona
prehitro. Tako Jarhu predpie branje ubenikov iz ekonomije in
logike za zaetnike, ker mu epa poznavanje logike, o ekonomiji
pa prav tako nima pojma, tako da je celo nek njegov tudent, se
11
12
13
prelom.indd 112
Orest Jarh, Pismo ekonomskega analfabeta, 22. maja 2003.

Marko Crnkovi, Kultura brez ekonomije, ekonomija brez kulture, 26. maja
2003.
Mrkai si upa Rotovniku soliti pamet, e, e ne pozna ekonomskih podatkov,
potem tudi ne zna preveriti ekonomske upravienosti kulturnih subvencij. Rotovnik in jaz se torej ne smeva vtikati v ekonomijo, Mrkai se pa v kulturo lahko. Po
kateri logiki sme soditi o upravienosti kulturnih subvencij, e ne pozna kulturnih
dejstev? Ali mar misli, da je kultura nekaj, o emer lahko sodi vsak mimoidoi?
Ali da izobrazba iz humanistinih ved ne teje toliko kot eksakticizem ekonomske
izobrazbe? Crnkovi, ibid.
14.9.2005, 17:23:03
pohvali Mrkai, na internetnem forumu Financ Jarhova vpraanja

oznail za neumna. lanek pa sklene v svojem znailnem vzvienem, ironinem in za sogovornika skrajno aljivem tonu: Zdaj pa,
gospod Jarh, veselo na delo in preberite kakno relevantno knjigo,
saj ste intelektualec in bi brez dvoma radi ovrgli mojo trditev, da je
kulturna politika preve zahtevna za kulturnike.14
Glede Crnkovia pa je Mrkai preprian, da je v polemiki z
njim klavrno omagal, da je doivel fiasko in debakel, ker je
funkcionalno nepismen in ekonomski analfabet, pa tudi ni
posebno bister, kar je do zdaj uspeno skrival. Viek zlivanja
gnojnice na sogovornika v polemiki pa Mrkai dosee z retorinim
vpraanjem, ali imamo morda opravka z egocentrinim provincialnim pozerkom, ki z besednjakom prenapetega malomeanskega
maturanta navduuje melanholine gospodinje in z bombastinostjo
prikriva skromno sposobnost loginega razmiljanja?15
Crnkovi mu ni ostal dolan, ko je v zadnjem odgovoru priobil bralcem Financ, da se mu je polemika z Mrkaiem sprva
zdela smiselna in simpatina, vendar pa jo bo zdaj konal, ker je
oitno podcenil oponentovo nizkotnost. Ta zelenec ne dojame,
da kultura slui predvsem kulturi, zato mu gre kultura na ivce
in jo poskua maevalno in vulgarno zjebati,16 npr. tako, da jo
primerja s koarko.
Iz kulturnikega lobija sta se v polemiki precej dobro odrezala veni direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik in pisatelj
Slavko Pregl. Slednjega je pohvalil celo Mrkai, e da je od vseh
njegovih poleminih nasprotnikov napisal dale najbolji prispevek.17 Pri tem se je tudi konalo, ker Pregl ni doakal odgovora
na svoj res solidni prispevek k polemiki. Z Rotovnikom je Mrkai
polemiziral le v enem prispevku, in tudi takrat v paketu s Crnkoviem, potem pa ni ve odgovarjal na njegove edalje bolj zagnane
in z numerinimi podatki podkrepljene polemine izdelke. eprav
se je Mrkai pohvalil v svojem zadnjem odgovoru, da je polemika
s tako imenovanimi kulturniki uspela bolje od mojih priakovanj,
ker je, pravi, odprla javno debato o premiljeni porabi sredstev na
podrojih, ki so nedotakljiva, saj jih kontrolirajo lobiji z monim
politinim kritjem,18 je tej isti javnosti ostal dolan odgovore na
14
15
16
17
18
Mio Mrkai, Polemika o subvencijah kulturi: Odgovor kulturnikom (prvi v

vrsti Orest Jarh), 27. maja 2003.
Mio Mrkai, Subvencionirane solzice Marka Crnkovia, 29. maja 2003.
Marko Crnkovi, Subvencionirane solzice, 1. junija 2003.
Mio Mrkai, Polemika o subvencijah kulturi: Odgovor kulturnikom (prvi v
vrsti Orest Jarh), 27. maja 2003.
Mio Mrkai, Polemika o subvencijah kulturi: Odgovor Jarhu in konec polemike
s kulturniki, 2. junija 2003.
prelom.indd 113
14.9.2005, 17:23:04
113
114
nekatera zelo smiselna vpraanja, ki sta mu jih zastavila prav Pregel in Rotovnik. Denimo tisto Preglovo o tem, katera vlaganja so
v vsej zgodovini Firencam najve prinesla19 ali pa Rotovnikovo o
tem, kaj je bistvo umetnosti: da zmanjuje kriminaliteto v drubi
ali pa njena estetska funkcija?20
Vendar pa za iskanje odgovorov na ta in podobna vpraanja
Mrkai ni imel ve asa, ker se je e 6. junija 2003 odpravil v novo
kriarsko vojno, tokrat proti zdravnikom. Nova akcija Mia Mrkaia: Zdravniki naj med deuranjem delajo!, je na naslovni strani,
z mastnimi rkami in s fotografijo Mia Mrkaia, ki z dvignjenim
kazalcem uga novim rtvam, astnik Finance bombastino napovedal novo kolumno svojega paradnega avtorja. Tudi v tem primeru
je Mrkai ostal zvest sebi in svojem programu uvedbe trnih sil
v vsako slovensko vas: Ker je Fides trenutno najmoneja sila v
slovenskem zdravstvu, bo morala vlada s koncentrirano iniciativo
zlomiti njegovo mo. Ko bo tako zlomila hrbtenico sindikata zdravstvenih delavcev, naj se vlada posveti svojemu konnemu cilju,
to je pa uvedba individualnih pogodb z zdravniki in tekmovanje
zdravnikov med seboj na trgu dela.21 A ta Mrkaiev Endlsung
financiranja zdravstva in delovne produktivnosti zdravnikov ne
bomo naprej analizirali, ker nas e aka premislek o novem obraunu kolumnista Financ s kulturnikim lobijem, tokrat pa, za
spremembo, z njenim alternativnim delom. Videli bomo tudi,
kako je Mrkaiu uspelo nemogoe: povezati zdravstvo in kulturo,
ali pa e smo isto natanni, onkologijo in alternativno kulturo.
LEGLO LEVIARSTVA:
OBRAUN Z ALTERNATIVNO KULTURO
Vsi tisti, ki so sledili polemiki o subvencioniranju kulture in so
bili prepriani, da je Mio Mrkai dosegel viek populizma v sveti
vojni mladoekonomistov proti proraunski podpori nekomercialni
kulturi, so se krepko zmotili. V novi polemiki, ki jo je zanetil oktobra
2004, je kulturi pripisal odgovornost za umiranje bolnikov, ki so
zboleli z rakom in tako prekosil samega sebe.
V svoji senzacionalistino naslovljeni kolumni Kultura ubija!
Dobesedno!22 Mrkai najprej razglablja o pomanjkanju denarja v
zdravstvenem resorju, zaradi esar rakavi bolniki umirajo. Zato bi
19
20
21
22
prelom.indd 114
Slavko Pregl, O pisateljski krivdi in knjigah, 26. maja 2003.

Mitja Rotovnik, Polemika o subvencijah kulturi: Kulturo doktorjem ekonomije!,
27. maja 2003.
Mio Mrkai, Del reitve ali del problema?, 6. junija 2003 (tiskana izdaja).
Mio Mrkai, Kultura ubija! Dobesedno!, 21. oktobra 2004.
14.9.2005, 17:23:04
bilo nujno prerazporediti proraunska sredstva tako, da se vzame

denar iz drugih resorjev in se ga prelije v proraun ministrstva za
zdravstvo. Iz katerega resorja vzeti denar, za Mrkaia ni vpraanje,
ker je e v prejnji polemiki jasno povedal, da je kulturno ministrstvo
nebodigatreba in je samo e vpraanje asa, kdaj se bodo mladoekonomisti spustili v kampanjo za njegovo ukinitev. Zaenkrat pa naj
patronat nad tem ministrstvom prevzame ministrstvo za finance,
saj kulturniki oitno niso dovolj zreli, da upravljajo velikanska
sredstva, ki jim jih velikoduno daje drava in se pohlepno bojujejo za lastni ep. Ne da bi svojim bralkam in bralcem povedal,
da ministrstvo za kulturo ne porabi niti 2 odstotka dravnega prorauna (ali so sredstva velikanska ali pila je seveda odvisno
od velikosti sredstev, ki jih porabijo drugi resorji, kar ele pokae,
kakna je realna finanna mo nekega ministrstva kot dela celotnega sistema), Mrkai samozavestno zapie, da kulturniki ivijo v
obilju, zlasti kulturniki (v narekovajih, ki imajo v tem primeru
funkcijo zanievanja), ki da so se razmnoili na zloglasni Metelkovi. Zakaj naj bi bila Metelkova zloglasna, pa avtor prav tako
ne razloi, kakor da bi to bilo samoumevno. Potem pa zapie, da
je letos [2004] za Metelkovo v proraunu [kulturnega ministrstva]
namenjeno kar 1,3 milijarde tolarjev. Na podlagi tega popolnoma napanega podatka, in na podlagi nekaterih izraunov stopnje
smrtnosti zaradi raka pri nas in na vedskem (kjer naj bi imeli
bolje zdravstvene razmere kot v Sloveniji), se Mrkai sprauje,
koliko bolnikov bi reili, e bi milijarde, ki so jih od leta 1993 do
leta 2004 zapravili kulturniki na Metelkovi, porabili za zdravljenje
rakavih bolnikov. Zaradi pomanjkanja podatkov je to sicer teko
izraunati, ampak to Mrkaia ne moti pri njegovi ad hoc oceni, da
gre za stotine ivljenj na leto.
Ker e nikoli ni bil na Metelkovi,23 se je o tem zloglasnem
avtonomnem kulturnem centru kolumnist Financ informiral kar iz
spletne strani AKC Metelkova mesto. Tako kot je napano prebral
podatek na spletni strani kulturnega ministrstva o finannih sredstvih, ki jih to ministrstvo namenja Metelkovi, si je na avtor, ki
se sicer ponaa z doktoratom, ustvaril trdno mnenje o dogajanju v
enem izmed pomembnih ari ljubljanske in slovenske alternativne
kulture kar tako, mimogrede, z neobveznim brskanjem po napovedih peice takrat aktualnih dogodkov. Zato ne udi, da se je
brez teav ujel na limanice ideoloke specialne vojne vsakovrstnih
konservativcev, za katere je AKC Metelkova mesto e ves as So23
V intervjuju za tednik Mladina (t. 49, 6. decembra 2004, str. 38), je Mrkai, na
direktno vpraanje Mladininega novinarja, e je bil kdaj na Metelkovi, odgovoril
kratko in jasno: Ne.
prelom.indd 115
14.9.2005, 17:23:04
115
116
doma in Gomora v srcu slovenske prestolnice. Mrkai je preprian,

da je Metelkova leglo leviarstva, da tam bivajo izkljuno psevdointelektualni leviarji in da tamkajnjo indoktrinacijo mladine
z leviarstvom drava obilno financira zato, ker je Metelkova
ideoloko oporie levega krila nekdanje ZSMS.
Mrkai sklene svoj besnopis z vabilom kulturnikom, naj pogledajo v oi bolnikom na onkologiji in materi, ki ji bolnega otroka
obsevajo na zastareli napravi, in naj potem reejo, e si upajo, da
so njihove subvencionirane karaoke in subvencionirani recitali bolj pomembni od otrokovega preivetja in trpljenja rakavih
bolnikov. In e zadnji stavek, ki se bere kot eksplicitna gronja in
posredni poziv na lin: Recite to, mi pa vas bomo vpraali: koliko
asa boste e preizkuali nae potrpljenje?!
Mrkaievi nasprotniki so mu e v prejnji polemiki o subvencioniranju kulture netetokrat povedali, da je pisanje o kulturi precej
tvegana avantura za ekonomista, ki slepo zaupa v katekizem lastne
vede in se niti toliko ne potrudi, da bi se vsaj priblino seznanil z
osnovami kulturologije, sociologije kulture in teorije umetnosti. A
tokrat si je Mrkai prizadejal smrtni udarec e v prvem poskusu,
tako da so bili odzivi kulturnikega lobija, ki so mu sledili, samo e
milostni strel. Prvi, osramotil se je s povrnostjo in nemarnostjo
do dejstev, ki so temelj, na katerem stojita (oziroma padeta) tako
osnovna linija argumentacije kakor tudi zgradba besedila v celoti
(podatki o subvencijah in o kulturni produkciji AKC Metelkova
mesto). Za nekoga, ki je pridobil naziv doktorja na ugledni tuji univerzi, je to res zelo huda in precej neverjetna metodoloka napaka.
Drugi, za ekonomista je dokaj nenavadno, da pri premisleku o tem,
iz katerega resorja bi bilo mono in smiselno odtrgati del sredstev,
s katerimi bi pripomogli k izboljanju res slabih razmer, v katerih pri
nas zdravijo rakave bolnike, ne upoteva strukture dravnega prorauna v celoti. Zakaj bi bilo smiselno in utemeljeno (gospodarsko,
socialno ali kako drugae) vzeti denar prav tistim, ki iz dravnega
prorauna dobivajo kvejemu simboline podpore (AKC Metelkova
mesto), ne pa tistim, ki iz prorauna grabijo z veliko lico? Taken
je npr. obrambni resor, ki je pred referendumom za vstop v NATO
slepil volivce z obljubami, da se zaradi tega izdatki za ta resor ne
bodo poveali, po referendumu pa se je prav to seveda zgodilo.
Ali pa policija, ki je imela v letu 2004 proraun v viini 63 milijard
tolarjev (kar je dvakrat ve kot ga je imelo kulturno ministrstvo)
in je po tevilnosti na tretjem mestu v Evropi.24 In tako naprej, od
24
prelom.indd 116
Podatki ministrstva za javno upravo, ki jih povzema Nedelo, 31. julija 2005, na
str. 2.
14.9.2005, 17:23:05
resorja do resorja. Tretji, v korektnem in neideolokem diskurzu,

se ne spodobi zlorabljati hudega trpljenja ljudi, zlasti ne bolnikov
in njihovih svojcev, za hujskanje volivcev in davkoplaevalcev proti
kateremu koli segmentu proraunskih porabnikov. Bolniki, matere
in otroci, zlasti pa njihove alostne oi, so klasini ideologemi, to
so pa tiste besede in izrazi, ki se jih uporablja v tipino ideolokih
diskurzivnih poloajih, njihova naloga pa je vzbuditi ustvene,
pogosto tudi iracionalne odzive bralcev in poslualcev, ki tako
postanejo dovzetni za sprejemanje in sprovajanje doloenega politinega programa. To pa so prijemi, ki nimajo nobene zveze ne z
znanostjo, ne z ekonomijo, niti ne s politino ekonomijo, pa pa
kvejemu s politiko manipulacije in z ideologijo.
Prvi odzivi na novo Mrkaievo provokacijo so bili zgraanje
in zavraanje dialoga na tako nizki ravni, saj bi nadaljnje polemiziranje z njim pomenilo spuati se na raven, ki je dale, zelo, zelo
dale od uveljavljenih norm strpne, argumentirane in civilizirane
komunikacije med ljudmi.25 A to mejo je prestopil tudi Vladimir
Rukavina, ki je v svojem kratkem, z latinskimi in domaimi reki
preobloenem odzivu, Mrkaiu dal (posredno, a vendar netaktino
in nespodobno) vedeti, da ga ima za cepca.26 Vendar zaetna osuplost ni trajala dolgo, ker sta e v naslednjih dveh prispevkih Mitja
Rotovnik in tiskovna predstavnica ministrstva za kulturo spodnesla
tla pod Mrkaievimi nogami s trdnim argumentom: podatki, ki jih
je uporabil kot izhodie za primerjavo, so popolnoma napani,
zato je njegov lanek zavajanje javnosti in alitev za Metelkovce.27
25
26
27
Mitja Rotovnik, Odmev: Kultura ubija! Dobesedno!, 24. oktober 2004.

Vladimir Rukavina, Odmev: Kultura ubija! Dobesedno!, 24. oktober 2004.
Po podatkih, ki jih je v svojem odzivu (26. oktobra 2004) priobila predstavnica
ministrstva za kulturo, so bila sredstva (1,3 milijarde tolarjev), o katerih pie Mrkai, namenjena za obnovo junega dela Metelkove, kjer so prostori nacionalnih
javnih zavodov (kot so Slovenski etnografski muzej, Narodni muzej, Moderna
galerija), in ki je v lasti Republike Slovenije. Za ustvarjalce na severnem delu
Metelkove ta je v lasti mesta Ljubljana in o tej Metelkovi je dejansko pisal Mrkai
je ministrstvo letos financiralo le dva izvajalca, in sicer Teater Gromki s 600 tiso
tolarjev in KUD Mreo s 3,7 milijona tolarjev. Mitja Rotovnik v svojem odzivu
(25. oktobra 2004) navaja vejo vsoto, priblino 10 milijonov, to pa zato, ker je k
subvencijam za kulturne projekte pritel tudi stroke ministrstva, ki jih to ima s
plaevanjem zdravstvenega in pokojninskega varstva za tiste samostojne (ali po
novem: samozaposlene) umetnike, ki preteno ustvarjajo na Metelkovi. Rotovnik
sicer pravi, da bi k tej vsoti morda lahko priteli tudi sredstva (po njegovih podatkih je to letno okoli 180 milijonov tolarjev), ki jih ministrstvo namenja za petnajsterico nevladnih organizacij, ki gostujejo v dravnih prostorih na Metelkovi
6, a tudi v tem primeru Mrkai e zmerom navaja sedemkrat previsoko vsoto.
Naj k temu dodamo e pojasnilo, da je Mrkai kot referenco za svoje izvajanje
uporabil spletno stran AKC Metelkova mesto, ta pa se nanaa izkljuno in samo
na severni del Metelkove, ki je tudi edini del Metelkove, v katerem poteka redna
in kontinuirana produkcija t.i. ive in alternativne kulture.
prelom.indd 117
14.9.2005, 17:23:05
117
118
To je bil kljuni obrat v polemiki in tako hud udarec za Mrkaia,

da je hipoma izgubil kompas in poskusil reiti, kar se je reiti dalo
z uporabo taktinega prijema napad je najbolja obramba. Tako
trdi, da so njegovi oponenti doiveli polom in da so si skopali e
globljo jamo, ker so si drznili izjaviti, da ima teave s tevilkami.
On da nikoli ni napisal, da gre 1,3 milijarde iz prorauna kulturnega
ministrstva za severni del Metelkove (AKC Metelkova mesto, ali
pa leglo leviarstva kot temu sam pravi), pa pa za celotno Metelkovo.28 To seveda ne dri, kajti iz konteksta29 njegovega lanka je
tako kristalno jasno, da bolje ne more biti, da se izraz Metelkova
v njegovem lanku nanaa izkljuno in samo na severni del Metelkove in da je sam tako tudi razumel podatek o 1,3 milijarde, ki ga
je zasledil na spletni strani ministrstva (ta pa se, poudarimo to e
enkrat, nanaa na sredstva za investicije v juni, torej muzejski
del Metelkove, ki s severnim, alternativnim delom, nima nobene
neposredne zveze). A ta frapantna malomarnost pri operiranju s
kljunimi tevilnimi pokazatelji dejanskega materialnega poloaja
tistega dela kulturne produkcije, na katerega se je spravil z vsemi
retorinimi sredstvi, ker naj bi ivel obilju in se kar naprej pohlepno bojuje za lastni ep, zdaj naenkrat sploh ni bistvena, kajti
prav nobena subvencija, ki pride na Metelkovo (in tokrat Mrkai res
misli na celotno Metelkovo, tako muzejsko kot alternativno)
ni utemeljena s cost-benefit analizo. Potem pa kar naprej, skoraj
e histerino, zahteva, da se mu poloijo rauni, da se izraunajo
eksternalije za obnovo stavb nacionalnih muzejskih institucij, za
subvencije nevladnim organizacijam, za plailo prispevka za socialno zavarovanje umetnikov, skratka, ponovno smo lahko prebrali
tisto, kar je Mrkai pridigal e v prvi polemiki, tisti iz leta 2003. S
to drobno razliko, da zdaj e zahteva eksternalije celo za obnovo in vzdrevanje nacionalne stavbne in kulturne dediine. S
kankom ironije bi lahko torej sklepali, da Mrkai le ni tako slabo
seznanjen z zgodovino umetnosti, in da je vendarle prebral nekaj
28
29
prelom.indd 118
Mio Mrkai, Polemika: Kultura ubija! Dobesedno!, 27. oktobra 2004.

Npr. navajanje podatkov o prireditvah s spletne strani AKC Metelkova mesto,
pisanje izraza kulturniki v narekovajih (upravieno lahko domnevamo, da
tega ne bi storil, e bi vedel, da se izraz Metelkova iz spletne strani ministrstva
nanaa na muzeje, ki so kulturne institucije nacionalnega pomena), za te (muzejske) institucije prav tako ne bi uporabil izraza zloglasna Metelkova, razen
morda, e bi bil kar seveda ni kaken anarhistini anti-umetnik, za katerega
bi muzejske institucije morda res lahko bile zloglasne e zaradi tega, ker so
institucionalizirana umetnost in hegemona kultura, niti ne bi trdil za, denimo,
Slovenski etnografski muzej, da je leglo leviarstva, ideoloko oporie levega krila nekdanje ZSMS, da so tam zaposleni kustosi in drugi muzealci vsi
po vrsti psevdointelektualni leviarji, ki dravne subvencije zapravljajo za
indoktrinacijo mladine z leviarstvom namesto za seznanjanje te iste mladine
s slovensko kulturno dediino itn.
14.9.2005, 17:23:06
manifestov umetnikov iz obdobja zgodovinske avantgarde, pri

emer je njihovo programsko zavzemanje za podiranje muzejev
razumel precej dobesedno.
Ker se v nadaljnjem poteku polemike ni pojavilo ni bistveno
novega v primerjavi s polemiko iz leta 2003,30 preostalega poteka
razprave ne bomo podrobno obnavljali, pa pa bomo raje na koncu strnili nekaj ugotovitev, do katerih smo prili z analizo poteka
obeh polemik.
GOSPODA M I A M R K A I A P R E V R A T ZN A N O S T I
Sploni vtis je, da prostorske omejitve asopisne polemike, zlasti
kadar gre za dnevni asopis, udeleencem prepreujejo, da bi razvili prepriljivo argumentacijo v prid svojim staliem. Zaradi tega
tovrstna razprava hitro zdrsne na raven argumentiranja ad hominem,
obkladanja z osebnimi diskvalifikacijami in populistinih prijemov.
Pobudnik polemike svojim nasprotnikom oita, da so funkcionalno nepismeni, ker se ne spoznajo na ekonomijo in zaradi
tega niso zmoni kvalificirano razpravljati o strokovnih vpraanjih. Pri tem pa Mrkai spregleda, namerno ali nenamerno, da je
za kvalificirano razpravljanje o eksternalijah kulturne produkcije
potrebno poznavanje kulture, ne le ekonomije. e bi torej njegovi
nasprotniki iz kulturnikega tabora morali ravnati v skladu z Wittgensteinovim postulatom, ki pravi, o emer ne moremo govoriti,
moramo molati,31 bi to analogno moralo veljati tudi za njega. Ali
pa za nobenega.
Mrkai svojim nasprotnikom iz kulturnikega lobija oita,
da jim epa poznavanje logike in da ne razumejo loginega postopka izvedbe dokaza. Vsaj za nekatere to res dri, vendar ima
tudi Mrkai teave z logiko, vsaj toliko, da je pristranski pri navajanju premis. Jaz nisem sodil o upravienosti subvencij, pravi,
ampak sem zahteval dokaze o upravienosti subvencij dokaze
pa morajo priskrbeti tisti, ki trdijo, da pozitivne eksternalije kulture
obstajajo, ali pa morajo priznati, da svojih trditev ne morejo dokazati.32 Napaka pri sklepanju je seveda v tem, da Mrkai svojim
nasprotnikom podtakne nekaj, esar niso trdili, potem pa na podlagi te napane premise izpelje sklep, da svojih trditev ne morejo
30
31
32
Delno pa tudi zaradi tega, ker je zadeva tako nizka, da je z njo polemizirati
prava muka, kot sta napisala v svojem kratkem in edinem odzivu na Mrkaiev
napad na Metelkovo Andrej Morovi in Miha Zadnikar (Polemika: Kultura
ubija! Dobesedno!, 28. oktobra 2004).
Wovon man nicht sprechen kann, darber muss man schweigen. Zadnji stavek
v Tractatus Logico-Philosophicus Ludwiga Wittgensteina.
prelom.indd 119
14.9.2005, 17:23:06
119
120
dokazati. Kulturniki namre niso trdili, da pozitivne eksternalije

kulture obstajajo polemiko, v kateri se je to vpraanje pojavilo
jim je vsilil prav Mrkai , ampak je veina trdila prav obratno, da
se namre upravienosti subvencij ne more dokazovati na podlagi
eksternalij, ker koristi subvencioniranja kulture, razlaga Crnkovi, niso samo zunanje (ekonomske, socialne), ampak predvsem
kulturne.33 Ker nikoli niso trdili, da pozitivne ekstarnalije kulture
obstajajo, kulturnikom niesar v tem smislu ni treba dokazovati,
pa pa bi morali dokazati nekaj isto drugega: denimo to, kaj pomeni Crnkovieva tavtoloka misel, da subvencioniranje kulture
prinaa predvsem kulturne koristi? e je dokazno breme, kot
pravi Mrkai, na njegovih nasprotnikih, potem je to kvejemu pri
dokazovanju, da si kultura lahko zagotovi dravljansko pravico
s sklicevanjem na samo sebe, ali drugae, da ji svoje koristnosti za
drubo ni potrebno dokazovati s svojim neposrednim pozitivnim
vplivom na druga drubena polja, pa pa zadoa e dejstvo, da je
nekaken sploni eter, v katerem plavajo superstrukturni pojavi
sleherne drube. Vendar pa nasprotujoi si strani v polemiki nista
dosegli niti priblinega soglasja o tem, kaj so kljune premise pri
dokazovanju upravienosti subvencioniranja kulture, zato so ves
as govorili drug mimo drugega in se raje ukvarjali z osebnostnimi
znailnostmi nasprotnika, kakor s stvarjo samo. Kulturniki so do
konca vztrajali pri tem, da tevilke in ekonomija niso in ne morejo
biti edino merilo kakovosti naega ivljenja34 in da so eksternalije
kvejemu nekakna zunanja, postranska korist kulturne produkcije,
ki da svojo koristnost utemeljuje s svojimi lastnimi, inherentnimi
merili, ne pa z merili, ki so ji vsiljeni od zunaj, denimo iz polja
ekonomije. Po drugi strani pa je Mrkai vztrajal pri tem, da je nujna
veja drubena angairanost ekonomistov, ki da so pri nas potisnjeni na rob odloanja o drubenih sredstvih,35 ko pa vendarle
dobi prilonost, da presoja utemeljenost subvencij mora ekonomist
poznat zunanje (!) koristi kulture, ne pa to, kako rahloutno je kdo
odigral Chopina.36 Tako obema nasprotnima taboroma ni ostalo
kaj drugega, kakor da se obmetavajo s strupenimi zbadljivkami, s
standardnim repertoarjem aljivk na temo topoumnosti in z nasveti,
kdo naj kaj prebere, e eli e naprej sodelovati v polemiki. eprav
kulturniki pri teh neednostih niso niti najmanj zaostajali za Mrkai-
33
34
35
36
prelom.indd 120
Marko Crnkovi, Subvencionirane solzice, 1. junija 2003.

Slavko Pregl, O pisateljski krivdi in knjigah, 26. maja 2003.
Mio Mrkai, Polemika o subvencijah v kulturi: Odgovor Jarhu in konec polemike s kulturniki, 2. junija 2003.
14.9.2005, 17:23:06
em, ne gre spregledati dejstva, da je bil prav on tisti, ki je pripravil

teren za tovrstni diskurz, ki je potem preel celotno polemiko.
V intervjuju za Dnevnik je na vpraanje, ali je stil pisanja, v
katerem uporablja oznake, ki pogosto mejijo na psovanje, morda
prinesel iz ZDA, Mrkai odgovoril, kako ga udi, da tako preprianje vlada v Sloveniji, v kateri je toliko marksistov, pa vendarle
v njegovem pisanju niso prepoznali sloga iz knjige Anti-Dhring
Friedricha Engelsa, ki da mu je zelo ve in ga tudi uporablja.37 Referenca na znano Engelsovo polemino tudijo o Eugenu
Dhringu je sicer duhovita, a vendarle tudi nekoliko prenapeta.
Za razliko od Mrkaia, ki v svojih polemikah s kulturnikim
lobijem ni pokazal kaj dosti ve kot zvrhano mero zanievanja
svojih nasprotnikov in skoraj e papagajskega ponavljanja, da naj
mu predloijo izraune za njegove fiks-ideje o eksternalijah kot
edinemu merilu za podeljevanje subvencij nekomercialni kulturni
produkciji, je Engels v svojih lankih v Vorwrtsu, poleg poleminega
obraunavanja z Dhringom, bil sposoben razviti mnoge teoretske
prijeme, o katerih kolumnist Financ lahko samo sanja. Nad nekaterimi takratnimi Engelsovimi ugotovitvami bi se moral danes zamisliti
tudi na polit-ekonomski ideolog neoliberalizma: Dokler se kak
produkcijski nain v svojem razvoju vzpenja, pravi Engels, tako
dolgo mu vzklikajo celo tisti, ki so pri ustreznem nainu razdelitve
prikrajani. Tako angleki delavci pri nastopu velike industrije. Celo
dokler ostaja ta produkcijski nain drubeno normalen, vlada na
splono zadovoljstvo z razdelitvijo, in e se oglasi kak ugovor se
oglasi iz krila vladajoega razreda samega (Saint-Simon, Fourier,
Owen) in tako sploh ne najde odziva pri izkoriani mnoici.38 A
tudi takrat, ko postane ta nepravina razdelitev drubenega bogastva edalje bolj oitna, in ko se apelira na tako imenovano veno
pravinost, nam ta apel ne pomaga kaj dosti, kajti ekonomska
znanost ne more v nravnem ogorenju, pa naj bi le-to bilo e tako
upravieno, videti dokaza, marve le neki simptom. Njena naloga
je nasprotno v tem, da pokae, v em je bistvo drubenih neskladij
in da razkrije elemente prihodnje nove organizacije produkcije
in menjave, ki bo ta neskladja odstranila. Popravljanje domnevnih neskladij pri razdelitvi dravnega prorauna s pomojo
udenega zdravila, ki se mu ree pozitivne eksternalije, pa
mladoekonomista Mrkaia uvra med, z Engelsovimi besedami,
37
38
Premiera ne morem pocukati za rokav in mu rei daj, Janez, intervju z Miom

Mrkaiem, Dnevnik, 9. aprila 2005.
Friedrich Engels, Gospoda Eugena Dhringa prevrat znanosti (Anti-Dhring), prev.
Boidar Debenjak, Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1979, str. 187.
prelom.indd 121
14.9.2005, 17:23:07
121
122
harmoniste v slubi vladajoega razreda, ki ta [temeljna drubena]

neskladja zanikajo ali olepujejo.39
In e smo e pri Anti-Dhringu, ki je Mrkaiu tako zelo pri srcu,
konajmo z besedami Boidarja Debenjaka, njegovega prevajalca v
slovenino, ki je v spremni besedi Eugena Dhringa opisal takole:
Obdan od obudovalcev je Dhring vse bolj zapadal v dolge tirade,
v katerih je podcenjujoe govoril o prispevkih vseh predhodnikov in
sodobnikov in mestoma celo prehajal v grobo zmerjanje []. Toda
nekaj asa je vse to njegove mlade obudovalce samo utrjevalo v
preprianju, da imajo opraviti z genijem, ki si vse to lahko dovoli; v
obudovanju so kajpada tudi sami dobivali obutek, da so vzvieni
nad vsem tistim, kar mojster kritizira. Ob tem se je pri Dhringu
stopnjeval obutek, da ga obdaja sovrani svet, ki mu nenehno
skua zmanjati zasluge in noe priznati njegovih dosekov. Ta
dobro znani psiholoki mehanizem ga je gnal v konflikte in tudi
neresnine obtobe.40 Tisti, ki so sledili Mrkaievi polemiki s kulturniki, so morda v tem Debenjakovem psiholokem portretu E.
Dhringa prepoznali nekatere znaajske poteze naega sodobnika,
brkone pa celo nekaterih njegovih tudentov, ki so vstopili v polemiko prek spletnega foruma Financ in zvesto sledili mojstrovi
argumentaciji in stilu pisanja. Ali nas po vsem tem e lahko preseneti
Dhringov odpor do umetnosti, ki jo je, kot se lahko pouimo pri
Debenjaku,41 v svojih napadih zmerjal s cipo? Ali pa bi morda
morali biti zaudeni nad Mrkaievim nedavnim odstopom s pozicije
predsednika vladnega sveta za gospodarstvo in napovedanim odhodom v novo slubo v Mednarodni denarni sklad? Niti ne. Kakor
je zapisal Miha Jenko v lanku, v katerem je portretiral Mrkaia,
Mrkai bo kot Janev ekonomski guru zagotovo imel vsaj na zaetku velik vpliv na ekonomske poteze vlade. Prej ali slej pa bo tako
sam kot svet, ki ga bo vodil, naletel na omejitve drubenopolitine
realnosti.42 Del te drubenopolitine realnosti, ki jo je Mrkai
spregledal v svojem bojevanju z ognjem in meem proti kulturi,
je denimo bil tudi obisk novega predsednika vlade na Drutvu
slovenskih pisateljev (v drubi z novim ministrom za kulturo),
kjer je tam prisotnim lanom povedal: V vladi lahko priakujete
zaveznika!43 A morda vse skupaj le ni brez sistema, kajti Mrkai v
svojih polemikah ni napadel npr. Drutva slovenskih pisateljev ali
39
40
41
42
43
prelom.indd 122
Engels, ibid., str. 188.

Boidar Debenjak, Anti-Dhring: prvih sto let, v: Engels, ibid., str. 20.
Debenjak, ibid., str. 21.
Miha Jenko, Mio Mrkai, Delo, 24. decembra 2004.
Peter Kolek, Ponovoletno sreanje v DSP. Jana: Vlada je zaveznik pisateljev,
Delo, 21. januarja 2005.
14.9.2005, 17:23:07
pa, kot opozori Vlado Miheljak, etabliranih kulturnikih krogov

Nove revije, ki so blizu njegovega delodajalca Jane,44 pa pa si iz
krogov elitne kulture izbere Cankarjev dom, ki ga vodi, kot pravi
cinino Mrkai, tovari Rotovnik, iz krogov alternativne kulture
pa leglo leviarstva na Metelkovi. Potem seveda ne udi, komentira Miheljak, da se ob tem napadu na kulturo niso oglasili tisti
kulturniki krogi, ki ob vsaki, tudi veliko manj vulgarni demontai
berejo javne mae, zahtevajo opraviila, odstope. Verjetno zato, ker
je Mrkai ta as njihov.45 Zdaj, ko je Mrkai zapustil krmilo Janevega stratekega sveta za gospodarstvo, se bodo morda karte na
novo premeale in kdo ve, morda nas aka e kakno nadaljevanje
Mrkaievega Kulturkampfa.
Da pa se do takrat ne bi dolgoasili, mu je priskoil na pomo
paradni komentator Dela, ki je v svojem nedavnem komentarju
ob letonji proslavi dneva dravnosti zapisal takole v pristnem
mrkaievskem stilu: S kulturo kar koli pod tem razumemo
se Slovenijo dobesedno posiljuje. e ne gre za kaj drugega, gre
pa za denar. Kultura je denar, to menda vsi vemo. In e si tega ne
upamo priznati, se gremo pa neke bogabojenosti. Navadnega
dravnega praznika se, kakor kae, ne da izpeljati brez kulturnikov in njihovih neizmernih honorarjev. Zato naj gre kultura tja,
kamor sodi: Nekam v svoje loge.46 S tem bi se nemara strinjal
tudi kolumnist Financ.47
44
45
46
47
Vlado Miheljak, Tudi solidarnost ubija, mar ne?, Dnevnik, 26. januarja 2005.
Miheljak, ibid.
Boris Je, Kam sodi kultura?, Nedelo, 26. junija 2005.
A tudi nekateri bralci in bralke Dela, npr. gospa Herica iz Delove rubrike Pisma
bralcev (30. junija 2005), o kateri je na neki kulturniki mailing listi duhovito
pisal Igor tromajer kot o pripadnici afirmativnega post-80/postmilenijskega
sodobnoumetnostnotvornega gibanja v Sloveniji, ker je zapisala nekaj odlinih
in tonih ugotovitev: da je sodobna umetnost viek ustvarjalno grdega, da so
sodobni umetniki snovalci kaotinih, bolnih, grozljivih koreografsko divjih nasilnih, banalnih, strah zbujajoih zmenjav in s tem posegla tako reko v samo
(sodobno) teorijo sodobne umetnosti. Seveda ima prav, saj sodobna umetnost
e zdavnaj nima ve niesar opraviti z lepoto, estetiko, vzvienostjo, ampak z
drubeno travmatinimi in socialno angairanimi koncepti. [] Gospa Herica
tudi pravi: Namesto estetskega, kulturno-umetnikega uitka te popade bes,
kar je seveda teoretsko pravilna konstatacija, saj sodobna umetnost ni namenjena
estetskemu in kulturno-umetnikemu uitku (za take rei e imamo dovolj dobre
primere, recimo Mona Liso, Labodje jezero, maoretke ter druge sprostitvene in
celo zabavne kulturne dejavnosti) in tako naprej v ironinem stilu, v katerem
tromajer pie o tej obskurni reakciji z medijskega roba. (Igor tromajer, O
kulturi in kulturnih programih, ki jih pa res ne potrebujemo, sporoilo na
mailing listi Kriz@, dne 30. junija 2005.)
prelom.indd 123
14.9.2005, 17:23:08
123
124
akutno
Filozofija
o sproenosti kot
politinem programu
prihodnje Slovenije
To lovek obuti. Veter sprememb je nekaj, kar se te dotakne,
te polni in vodi. Janez Jana
1. UVOD
Bilo bi prvovrstno preseneenje, e pohod nove slovenske oblasti ne bi spremljal obvezen alternativni ideoloki okvir. Ne le ira
javnost in civilna druba, tudi politina levica je e v asu predvolilnega pohoda, pospremljenega z novim argonom desnice, pri
nasprotnem taboru nemono detektirala populizem v raznoraznih
variacijah nestrpnosti, ksenofobije, antiintelektualizma, antifeminizma, ki pa priakovano eli v asu volitev vedno znova nastopiti tudi
z druganim, loveko prijaznim obrazom, s stereotipi domaijskosti, tradicionalizmi, miti, s skrbjo za malega loveka. Ideologija se
najlaje razbira skozi diskurzivne prakse in vasih nam je v pomo
e analiza samega govora. Tudi dravnozborske volitve oktobra
2004, ki so se v Sloveniji uskladile in sovpadle z menjavo etablirane
politine orientacije irih dimenzij, so naplavile zelo unikatno uporabljen in predstavljen slogan, na katerega mobilizacijski potencial
je oitno vsaj del ideologov desnice stavil. Slovenija da je premalo
sproena, zveni spoznanje, kar e posebej velja za slovenski narod.
Sproenost je, ne glede na neekspliciranost kot diagnosticirajoi
koncept postala imanentni del politinega diskurza nove oblasti ob
volitvah in taken diskurz kar traja. Vladajoa garnitura ga je in ga
e zmerom predstavlja kot del svojega politinega programa, tudi
isto vsebinskih orientacij. A tu nastopi teava: nerodnost njegove
rabe je v tem, da ni natanno dololjiva, e posebej ne, e jo merimo
z nakazano teo in pomenom, ki mu ga pridodajajo njegovi snovalci,
tu in tam premeanim s isto vsakodnevno rabo. Ob priakovanih
prelom.indd 124
14.9.2005, 17:23:08
in oblast :
S
BORI
VEZJ
AK
e
ozofij
or fil
dokt
ijo na
f
je
o
a
z
k
o
fil
pev
u za
ru.
r pris
ddelk
Avto
aribo
ivM
t na O
t
n
e
e
lt
c
u
k
a
f
m
in do
i
o.co
gok
yaho
Peda
jak@
e: vez
drugih, recimo nacionalnih mitih, diskurzu o slovenski nacionalni

substanci, loginih nesmislih tipa nestrpnost do osamosvojitve,
ksenofobija do slovenstva, je sproanje postalo osrednji, lahko
bi rekli kar prvi oznaevalec ali marker za obljubljene spremembe
v volilnem asu. Slovenstvo potrebuje sprostitev, so nam dejali, in
spremembe jo morajo omogoiti.
Kaken status naj bi taken projekt imel, je e vedno neodgovorjeno vpraanje. Je to posebna zaelena forma mentis, ki bo
udeno spremenila Slovence, je mogoe kaj ve kot bodrilo, volilni
slogan?1 V priujoem besedilu elim pokazati, da njene artikulacije
in pripisana tea bistveno presegajo takno razumevanje. Pomeni
namre tudi vsebinsko in konceptualno predrugaitev nove oblasti. Takna programska vizija pa se je naslonila na domnevno
avtoeksplikativnost izraza. Sproanje je sicer navidezno uteen
koncept, ki ga poznajo kulturniki iz znamenite tevilke Sproena
Slovenija obraun za prihodnost (Nova revija, 1999), v katerem
so novorevijaki razumniki poskuali obraunati s finannim,
medijskim, ekonomskim in predvsem ideolokom monopolom
LDS in komunistine klike. Ob tej programski zbirki lankov, ki
1
Z marketinkega zornega kota so nam pred volitvami na enak nain opisali tudi
tovrstne vtise z reklamnih panojev: Tako kot tiste face, ki so vse prej, le sproene zagotovo ne, ki pravzaprav tudi stranka na kandidatni listi niso, pa nam,
le kdo jim bo verjel, ponujajo sproeno Slovenijo. (Jure Apih, Predvolilni
marketing, Delo, 27. 9. 2004)
prelom.indd 125
14.9.2005, 17:23:08
125
126
je postala nekaken manifest pomladnikov, sta tu e apel Ura

evropske resnice za Slovenijo in kasneja pobuda Nekaj je treba
storiti. Verbalizmi o sprostitvi Slovenije so dosegli svoj vrhunec, ko
je isti krog intelektualcev ob podpori treh strank, SDS, NSi in SLS,
na ljubljanskem Kongresnem trgu 25. septembra 2004 organiziral
svoje druabno sreanje (za nasprotnike okarakteriziran kot miting
resnice), le teden pred volitvami, pod sloganom Za sproeno
Slovenijo. Pred tem so pobudniki javnost preprievali o nujnosti
politine preobrazbe Slovenije, pasteh korupcije in vulgoliberalizma
na treh zaporednih seansah: na zborovanju v Ljubljani, Mariboru
in Kopru. Koncept se je po prevzemu oblasti raziril e na vladne
organe, ministrstva, v parlament, vzporedno pa ga v letu 2005
obujajo tudi e vedno aktivni lani civilnodrubenega Zbora za
republiko.
V priujoem prispevku bom zasledoval naslednja tri interpretativna branja pri razlagi tega politinega fenomena: (1) sproanje
je ideoloki in tudi volilni slogan, s katerim si je politina desnica na
dravnozborskih volitvah 2004 prvi v samostojni dravi uspeno
utrla pot do oblasti; (2) sproanje je relativno nereflektiran koncept
politinega poziva in ena od oblik kulturnega buditeljstva, s katero
desni intelektualci diagnosticirajo in opisujejo stanje v slovenskem
nacionalnem sistemu (Jambrek) in z njim opisujejo drubene, psiholoke, ekonomske, politine in druge dogodke; (3) sproanje je
izvorno filozofski koncept, ki ga intelektualna desnica okoli Nove
revije nekritino prevzema in namesto na podlagi izvornega Heideggrovega pojmovanja arbitrarno nadgrajuje za trenutne politine
potrebe mobilizacije ljudi in razlage stanja v drubi, kulturi, medijih,
ekonomiji in podobno.2
Zagovarjal bom tezo, da je med tremi branji funkcije sproanja
(ideologija, buditeljstvo, filozofem) nemogoe strogo potegniti mejo
lonico in da nakazane rabe pojma ne kaejo na njeno specifino artikuliranost, prej nasprotno. Nadalje bom implicitno postavil vpraanje po tem, kakno zaslombo za negativne uinke utegne ponujati
sproanje: za vedno zaelene politine in druge spremembe v smer
druganih, manj permisivnih in manj demokratinih vrednot, za
uvajanje politinega ekskluzivizma ali celo za sproanje energij
(sic!) v smislu porajanja konfliktnih, netolerantnih, diskriminativnih
in podobnih oblik drubenega nasilja, loevanja in segregacije?
prelom.indd 126
Na nekatera od omenjenih branj sem opozoril e v svojem asopisnem lanku.

Prim. Boris Vezjak, Zrelaksirana Slovenija, Veer, 12. 2. 2005.
14.9.2005, 17:23:09
2. SAMUEL H U N T I N G T O N S P R O E N E S L O V E N I J E
S temi besedami je pod istim naslovom novinarka menda kar
po resnici opisala dr. Petra Jambreka, idejnega tvorca Zbora za
republiko in programa sproanja Slovenije.3 Umestitev Slovenije
v evropski in svetovni prostor je kljuna in z mejami civilizacij, ne
le spopadi med njimi, se ubada tudi Jambrek. Zato je amerikega
profesorja obilno citiral in nadgrajeval tudi v svojem inavguralnem nagovoru Zbora za republiko 23. junija 2004. Huntington,
menda je sredi sedemdesetih sedel v sosednji pisarni ob Jambreku
na Harvardu, mu je dal misliti, priznava novinarki, saj da je Slovenija v neposredni bliini seia zahodne, pravoslavne in islamske
civilizacije, zato po njegovem njena varnost ni samoumevna. Kot
pravi, je naa republika branik vzhodne meje zahodne civilizacije,
v katero se priteva.4
Za razumevanje potrebe po diagnozi stanja duha in slovenskega nacionalnega sistema, kot temu pravi Jambrek, pa si je potrebno predoiti tudi anamnezo taknega stanja. Njegov programski
nagovor izhaja iz spoznanja krize slovenske substance:
Najvaneja in najbolj krizna znailnost letonjega poloaja slovenskega naroda in slovenske drave postaja temeljno, odprto in
problematino vpraanje nacionalne, narodne, torej slovenske
substance Republike Slovenije.5
Ni jasno, ali je Jambrek tu mislil na slovenskost kot poseben

predikat (atribut) substance, ki to substanco Republike Slovenije
razlikuje od drugih, neslovenskih, kar nedvomno vodi do vpraanja
njene pristnosti, pravnje slovenskosti, ali pa je mogoe s slovenski miljen nebistveni predikat substance. Toda kot eden vidnih
intelektualcev iz kroga Nove revije in idejni vodja Zbora za republiko, ki je uspel pod znamko civilnodrubene pobude ustolievati
novo Janevo oblast, je hkrati prav Jambarek tudi najpomembneji
nosilec in inseminator diskurza o sproanju. Njegove artikulacije
3
4
5
Primerjaj portret dr. Petra Jambreka v Veeru pod naslovom Samuel Huntington sproene Slovenije, Veer, 14. 3. 2005, avtorice Vanesse okl.
Prav tam.
Peter Jambrek, Nekaj predlogov za obnovo slovenskega nacionalnega programa, razprava na javni tribuni Zbora za republiko 23. junija 2004. Dostopno na
spletnem naslovu: <www.zborzarepubliko.com/prispevki/jambrek.pdf>. Isti
lanek je objavljen tudi v zborniku Slovenci v lastni dravi enakih monosti, ki
ga sestavljajo prispevki posameznih nastopajoih na Zboru za republiko. Primerjaj
Peter Jambrek, Sproenost naroda za samoodlobo in za mednarodno odprtost,
v: Slovenci v lastni dravi enakih monosti, ur. Peter Jambrek in Dimitrij Rupel,
1943. Ljubljana: Nova revija, 2004.
prelom.indd 127
14.9.2005, 17:23:09
127
128
tega pojma so kot najpogosteje za analizo najbolj dragocene, pri

emer se naslanjajo na prepoznano akutno stanje v slovenski drubi.
Pot sproanja je zanj neposredno proces ozdravitve, na kar kae
primerjava z uroborosom. V svojem omenjenem inavguralnem
nagovoru zgodovinsko situacijo opie tudi takole:
V sedemdesetih in v osemdesetih letih prejnjega stoletja je
imel slovenski socialni sistem v prispodobi povedano podobo
uroborosa, torej staroitnega emblema, na katerem je upodobljena kaa, ki grize svoj lastni rep. Uroboros je predstavljal mo, ki
samo sebe veno obnavlja in uniuje. V krog zvito kaje telo, ki se
zmerom vraa v lastni kroni objem, upodablja samounievalni
sistem. Letonji as ni uroborien, oznauje ga kakovost krize:
starogrki glagol krino je imel pomen razloevanja, izbora
in sodbe. Kriza je torej proces, ki se kona s smrtjo ali katarzo
v najboljem primeru torej z doloenim preienjem, ki zaradi
delujoega imunskega sistema usposobi organizem za vijo obliko in nain funkcioniranja. Obstajajo znamenja, ki opraviujejo
upanja, da se bo sedanja kriza razreila z ozdravljenjem slovenskega nacionalnega sistema.6
Slovenski sistem se je torej znael v krizi in kriza tu pomeni

bolezen, a tudi monost izbora. Simbolika samogrizee se kae, zvite
v krog, pa presenetljivo ne govori o neskonnem vraanju enega
in istega, o nietzschejanski kvaliteti zaprtosti venega krogotoka
in nepresegljivosti, temve prav nasprotno, o konnosti in smrti.
Znamenja, ki se nakazujejo, kaejo na ozdravitev. Preseganje bolnega uroborinega stanja razume Jambrek neposredno na podlagi
sprostitve in smeli bi sklepati, da tudi vlogo svojega programa in
sebe razume kot terapevtsko. Reminiscence so pri njem jasne in
dolone. Pri razlagi svoje diagnoze stanja se sklicuje na umrlega
prijatelja Rudija eliga, ki da je izumil naslov zbornika Sproena Slovenija, pri emer citira njegov prispevek, kjer govori o
utopiji iz osemdesetih let:
Mislili smo in govorili, kako bo samostojna, suverena drava skozi oienje in pomlajenje omogoila sprostitev zavrtosti loveka
na Slovenskem in ga osvobodila ukleenosti v ideoloke spone
Med dananjo stvarnostjo in utopijo je prostor monega. Ne
samo prostor, to so prostrana medprostorja, ki pripadajo poli-
prelom.indd 128
Ibid.
14.9.2005, 17:23:10
tiki, ki hoe in e hoe biti kaj ve, kot je, se pravi bojno polje za
oblast .7
Slovenski lovek se je torej znael v krizi zavrtosti in ukleenosti, iz katere ga bodo pripeljali procesi oienja in pomlajenja. Jambrek nato spomni na skupen predlog novega oblikovanja ljudskega
soglasja o dokonnem prelomu s sedanjo krizo intitucij in organov
slovenske drave in drave kot celote in za novo osredotoenje
politine volje na podlagi takega soglasja.8 Nato ugotavlja, da je
e as, eprav zadnji as, za oblikovanje takega soglasja in za sprostitev. Kot v asu slovenske pomladi naj zato pride do sklepnega
dejanja, ko naj bi Slovenija sproena in kot enakopravni subjekt
sklenila pogodbo z Evropo.9
Poziv k sproanju zavrtosti loveka, ki se bo v Zboru za republiko navezal na izroilo Nove revije in njene programske cilje,
se tu bere kot imaginarno osvobajanje ideolokih spon in odpiranje
Evropi. Jambrek ga razume ko smiselno nadaljevanje teenj po slovenskem nacionalnem programu in razume zadnjo fazo kot tisto
sklepno ob ve kot desetletnih prizadevanjih po slovenski dravi.
Kot prvo fazo izpostavi zbornik Nove revije z naslovom Samostojna
Slovenija, ki je izel marca 1990. Ta po njegovem prinaa pregled,
zgostitev in poziv za nadaljevanje narodno osvobodilnega procesa
osemdesetih let in pomeni smiselno nadaljevanje Prispevkov za
slovenski nacionalni program iz leta 1987. Na zaetek knjige sta
postavljena programska izjava urednitva ter Deklaracija o slovenski samoodlobi, ki jo je podpisalo pet slovenskih politinih strank,
lanic Zdruene opozicije Slovenije (DEMOS-a).
Naslednja faza je po njegovem vsebovana in predstavljena v
zborniku z naslovom Slovenci in prihodnost, ki je izel leta 1993.
Vsebovala je uredniki uvod z znailnim naslovom Premislek o
poloaju Slovencev po osamosvojitvi, veina prispevkov pa analizira poloaj slovenskega naroda v lastni dravi, pa tudi poloaj,
ki ga je doloalo prvo, najbolj muno obdobje tranzicije. Najpo7
8
9
Ibid.
Ibid.
Jambrek spregovori tudi o tem, da je nacionalni interes, za katerega se zavzema,
oznaen za nelegitimnega, ksenofobnega, nacionalistinega: e aktualna oblast
tega ravnoteja ne ie, e je zanjo nasprotno nacionalni interes Slovencev nelegitimen, e je njegovo upotevanje ideoloko a priori ocenjeno za ksenofobno,
nacionalistino, ovinistino, netolerantno, neevropsko ali celo rasistino in faistino, potem je taka oblast v teavah, ker ne razume in ne upoteva temeljnega
naela demokratinosti slovenske republike. (Ibid.) Je potemtakem koncept
sproenosti e omogoil ravnanje, ki ga Jambrek prepoznava kot taknega in
ki pride v uporabo kot (naknadna) legitimacija vseh dejanj, ki jih je desnica bila
delena pod opisi ksenofobije, nacionalizma, nestrpnosti ipd.?
prelom.indd 129
14.9.2005, 17:23:10
129
130
membneji za razumevanje dogodkov v letu 2004 pa je zbornik

Sproena Slovenija iz leta 1999, ki predstavlja kritino analizo
slovenske tranzicije od prvih svobodnih parlamentarnih volitev
aprila 1990 do predvolilnega asa jeseni 2000.10 Zadnje navedeni
zbornik zakljuuje obraun za prihodnost, ki ga sestavljata opredelitev odprtih vpraanj ter programske toke. V slednjih je bilo
med drugim zapisano, ponavlja Jambrek, da je dananja slovenska
drava na dobri poti, da postane podobno parazitska, kot so bile
vse dosedanje, ki so nam v interesu tujcev vladale stoletja, da je
aktualno vpraanje, ali ta drava ni postala orodje v slubi malotevilnih krogov politino in finanno privilegiranih ljudi brez vesti
in vizije, in da kontinuiteta in restavracija starega reima v novi preobleki ni zdruljiva z evropskim pojmovanjem pristne demokracije,
z dejavno pravno dravo in s spotovanjem lovekovih pravic.11
Takno stanje zahteva od podpisnikov novo oblikovanje ljudskega
soglasja o dokonnem prelomu s sedanjo krizo institucij in organov
slovenske drave in drave kot celote in za novo osredotoenje
politine volje na podlagi takega soglasja.12
V taknem poloaju smo se torej znali v asu volitev 2004, meni
Jambrek junija istega leta, le nekaj mesecev pred volitvami. Posebna
novost zadnjih let je postala okostenelost, demokratina neodzivnost
in birokratska odtujenost vladnih strank. Omenjena nesposobnost
vladajoega slovenskega politinega razreda, da odrazi in predstavlja ive interese volilnega telesa, poraja in se kae v samostojnem
oblikovanju ljudske volje na razne naine izven etablirane reimske
strukture, zlasti s pobudami in glasovanjem na referendumih ter z
nastajanjem novih politinih organizacij ali zvez.13
Ne presenea torej, e je iz zapisanih programskih izhodi novorevijakih razumnikov iz natetih zbornikov nastal zbor, ki se
mu je po tej plati pridruil ne le Janez Jana, tedanji vodja opozicije
in prvak SDS, temve najbolj vidno tudi zunanji minister LDS-ove
vlade dr. Dimitrij Rupel, igar prehod med svoje prijatelje iz kroga
Nove revije in neskrito simpatiziranje s tedanjim prvakom opozicije
10
11
12
13
prelom.indd 130
Ibid.
Ibid.
Jambrek v omenjenem zborniku ocenjuje, da je as po osamosvojitvi as zaasne
sprostitve (str. 11). Ta as ni boanski as popolne realizacije, kajti plebiscit
in ustava sta bila izglasovana okoli boinih dni leta 1990 in 1991. Prispodobi
uresnienih sanj in bojega daru se torej kar vsiljujeta. Toliko o simbolnem pomenu prispodobe. (Prav tam.) Jambrekova z bojo voljo podprta ocena znova
izhaja iz ocene zavrtosti duhovne in gospodarske podobe Slovenije, zato je izziv dananjega asa vsestranska sprostitev ustvarjalnih pobud in energij (str.
24). Prim. Peter Jambrek, igava je slovenska drava?, v: Sproena Slovenija:
obraun za prihodnost (Ljubljana: Nova revija, 1999).
Prav tam.
14.9.2005, 17:23:10
je v juniju 2004 dokonno simbolino zaznamovalo razkorak med

dvema politinima opcijama na prihajajoih jesenskih volitvah.
Jambrekova reaktualizacija starih novorevijakih sanj po nadaljevanju nacionalnega programa (karkoli e ta pomeni) je prebudila
tudi druge slovenske razumnike, da so zautili narodnobuditeljsko prilonost in se uglasili z Janevimi predvolilnimi parolami o
korupciji, klientelizmu in nevarnosti, v kateri se je Slovenija pod
vladavino LDS menda znala. Zbor za republiko je zato na toki,
ko republiki Sloveniji e nikoli ni kazalo bolje (po vstopu v NATO,
vstopu v EU, dobri gospodarski rasti in v vseh pogledih pozitivni
umeenosti v evropski politini in ekonomski prostor) nenadoma
uvidel ogroenost nacionalne substance in temu ustrezno igral
na karto zaskrbljenosti za prihodnost republike.14
3. PREDVO L I L N E A R T I K U L A C I J E S P R O E N O S T I
Ob Jambrekovih uradnih staliih so zato skorajda nepresenetljivo mnogotere javne rabe sproenosti v mesecih pred
volitvami postale nepregledne in verjetno so prekaale obiajne
nepolitine in nefilozofske kontekste: sprostitvene uinke telovadbe in navodila fitnes uiteljev, vaje iz joge ali tai chija. Absolutna
protagonista diskurzivnega uvajanja sproanja v svetovni nazor
in politiko sta ob Jambreku gotovo e dr. Dimitrij Rupel in dr. Spomenka Hribar. Prvi je kot zunanji minister po tistem, ko mu je tedanji
premier Anton Rop zaradi nenehnega koketiranja z desnico in prebega v ustanovljeni Zbor za republiko konno jezno obljubil
odstavitev, v intervjuju za Delo kritiziral vladavino svoje stranke,
torej LDS: Liberalne stranke niso le sredinske, ampak spodbujajo
sproeno gospodarsko ivljenje, iniciativnost posameznika, trno
gospodarstvo, predvsem pa odprto drubo.15 Na istem mestu uporabi Rupel ta ideologem e nekajkrat, recimo:
Potem ko Drnovka ni bilo ve na elu stranke, sem vekrat poskual vplivati na to, da bi mi vendarle ohranili sproen odnos do
drugih strank Prizadeval sem si za bolj sproeno razpoloenje
med nami in ljudsko stranko in tudi med nami in Jano Ta rezultat je bil dejansko posledica izredno sproene, konstruktiv14
15
Jana je v svojem govoru na Zboru opozoril na neskladnost med spontanim obutenjem posameznikov in vrednostnim srediem nacije. Sintagmo sredie
nacije ponovi e nekajkrat, a ocena tega, kaj mu pomeni, bi bila tvegana. Prim.
Janez Jana, Na poti k Sloveniji enakih monosti, v: Slovenci v lastni dravi enakih
monosti, ur. Peter Jambrek in Dimitrij Rupel, 138. Ljubljana: Nova revija, 2004.
Prim. intervju Dejana Puenjaka z Dimitrijem Ruplom v Sobotni prilogi Dela,
Zdaj bom zael postavljati resna vpraanja, Delo, 3. 7. 2004.
prelom.indd 131
14.9.2005, 17:23:11
131
132
ne in kooperativne klime v stranki takrat, ko smo bili v opoziciji

Imam upanje, da bo Zbor za republiko platforma, ki bo omogoila
pretok informacij in sproeno razpravo ... Ni namre prostora
za sproeno komunikacijo. Tudi zaradi tega je prilo do Zbora
za republiko.16
Beseda (koncept?) potemtakem Ruplu pomeni sproeno

gospodarstvo, odprtost drube, poseben vidik komunikacije med
strankami ali ljudmi, politino strankarsko klimo, odprtost neke
razprave. Vsako od razumevanj je po svoje heterogeno in loeno
od drugih.17 Spomenka Hribar v intervjuju le dva tedna kasneje
prevzame to uspeno terminologijo oziroma jo nadaljuje. e je Rupel uporabil oznaevalec sedemkrat, ga ona estkrat: Po mojem
bi morali najzasluneji osvoboditelji in osamosvojitelji im prej
v pokoj. Bili bi najceneji za dravo (ker ne bi delali napak) in
dobro bi bilo za splono poutje, za sproenost ljudi.18 Pomenske
konotacije so pri njej podobne: Gre za sproen odnos do preteklosti, za odnos, ki vidi obe strani. In ju skua najprej razumeti.
Zgodovina ni le tisto, kar se je zgodilo; zgodovina je tudi na odnos
do preteklega. Ali pa:
Preteklost je kar naprej tu in kot travma nas bo muila tako
dolgo, dokler ne bomo z njo opravili z vsem spotovanjem in
ne bomo do nje vzpostavili sproenega in jasnega moralnega
odnosa Da bi vedno, z vsako novo politino opcijo na oblasti,
zaenjali znova, s toke ni, namesto da bi dograjevali ivljenje
in medsebojne odnose v smeri vse veje odprtosti, sproenosti
Dokler odnos do preteklosti ni sproen (brez sovranosti), tudi
ni sproene prihodnosti V bistvu je klerikalizem nesproen,
nesvoboden odnos.19
Spomenka Hribar torej rabo besede nekoliko raziri: zanjo je

ob natetih tu e vidik moralnega odnosa, pristnega, tj. spravnega
odnosa do preteklosti in ime za klerikalno zadrtost. K tem se
pridruujeta e rabi, ki definirata sproenost kot vidik odprtosti
za Evropo in zavezanost prihodnosti, pa tudi strpnosti, zmernosti
16
17
18
19
prelom.indd 132
Ibid.
Gospodarsko sproanje je ob medijskem in osebnostnem ena od ponavljajoih
se stalnic lanov Zbora. Niko Grafenauer je nedavno tega opazil: Stanje je treba
sprostiti, tudi s prihodom tujega kapitala. Prim. poroilo STA, 20. 4. 2005.
Prim. intervju Dejana Puenjaka s Spomenko Hribar v Sobotni prilogi Dela,
Osvoboditelji in osamosvojitelji, v pokoj!, Delo, 17. 7. 2004.
Ibid.
14.9.2005, 17:23:11
in dravotvornosti.20 Zato pa je Rupel, kot se zdi, tudi napovedan

odpoklic sebe kot zunanjega ministra e razumel kot gesto nesprostitve v smislu self-fullfilling prophecy kot povrailni
ukrep zato, ker da si je elel zgolj dialog z Jano, zdaj pa da bo
zaradi tega nepravino odstavljen. Za tednik Mladina se je tiste
dni potoil:
elel bi si, da bi se malo oddaljili od te preteklosti in da bi li dejansko v bolj sproeno prihodnost, ki je znailna za druge evropske
drave. Prikljuujem se tisti slovenski politiki, ki je dravotvorna,
ki je dravniko modra, ki je zmerna, ki je strpna, ki eli ustvarjati
prostor sproenega pogovora, dialoga in ki eli predvsem, da bi
bila tudi njena ekonomija primerno sproena.21
Inflacija rabe besede po eni strani kae na njeno uspeno mobiliziranost, po drugi strani pa heterogenost uporabljenih pomenov prej
razkriva konceptualno povrnost in nedoreenost kot kaj drugega.
Sproenost se oitno navezuje na naslednja heterogena podroja
in ravnanja: sproenost v izraanju in v komunikaciji, sproenost
v olstvu in gospodarstvu, sproenost v zunanji politiki (kot bomo
videli tudi kasneje), sproenost v obnaanju in sproenost kot
spravno ravnanje.22 Beseda je postala vsenavzoi oznaevalec: skorajda se je ustvaril vtis, da nihe ne ve, kaj tono pomeni, vsi pa se
obnaajo, kot da je njen smisel samoumeven. e jo elimo zapopasti,
smo si prisiljeni ogledati njene tevilne in heterogene uporabe, ki so
edino, kar zaenkrat imamo. Navzlic pestrosti pomenov pa je sproenost e postala volilna parola, zato je prevzela tudi osrednje
geslo mitinga, ki ga je pripravil Zbor za republiko. Po zbornikih
in zboru je skorajda logino sledilo zborovanje. Zadrimo se najprej na omenjenem zborovanju Za sproeno Slovenijo, ki se je
20
21
22
Zanimivo je, da je Spomenka Hribar v aprilu 2005 te besede na okrogli mizi ni

ve uporabljala. Na omizju nacionalne televizije je na konceptualna izhodia
Jambreka o sproanju in sproeni Sloveniji, ki se pri njem niso spremenila,
nekajkrat uporabila zgolj sintagmo prostost duha (Slovenija med levico in
desnico, RTV Slovenija, 13. 4. 2005).
Tednik Mladina, 5. 7. 2004.
Viktor Blai je za Delo povedal, da v Zboru za republiko vidi prilonost
oziroma prostor za dialog o obih drubenih zadevah, o poloaju, v katerem smo,
v tem krogu lahko tee kritina razprava, in e je prilonost, se lahko ponudijo
tudi alternativne vizije o tem, kako in v kaj naj se ta deela razvije, kam gremo in
kaj naj Slovenija postane zdaj, ko smo v Evropi in kakno je nae mesto znotraj
nje. Blai priakuje, da bo v zboru tekla razprava tudi o razpoloenju v dravi,
ki ni najbolj sproeno, kar se vidi po nedavni volilni abstinenci. Sproenost se
torej odraa tudi v tem, da ljudje ne gredo na volitve. Prim. Mateja Babi, Zbor
odprt prostor za dialog, Delo, 23. 06. 2004.
prelom.indd 133
14.9.2005, 17:23:12
133
134
odvijalo na ljubljanskem Kongresnem trgu 25. septembra 2004, le

teden pred volitvami.
e kaken teden pred volitvami 3. oktobra 2004 je bilo ivahno.
Najprej so vodilni predstavniki Zbora za republiko nastopili v
prostorih Kluba Nove revije in predstavili zbornik Zbora za republiko, kolekcijo prispevkov razpravljavcev na vseh treh tribunah
zbora, ki so se odvijale junija, julija in avgusta v Ljubljani, Mariboru
in Kopru.23 Nekaj avtorjev Janez Jana, Andrej Bajuk, Dimitrij
Rupel, Janko Kos, Dean Komel, Lovro turm je e enkrat povzelo
vsebino svojih prispevkov. Vmes pa so se dotaknili tudi napovedane
sobotne prireditve pod geslom Za Sproeno Slovenijo.24 Uvedli
so jo previdno:
Po besedah organizatorjev menda gre predvsem za nekakno
veliko ljudsko rajanje, kjer ne bo manjkalo zabave, mimogrede
pa bo sedem govornikov, med njimi predsedniki treh pomladnih
strank, nagovorilo navzoe.25
Zunanja upraviitev dogodka je torej zadobila naslovne poteze:

ljudje se bodo tam sproeno veselili. Zanimiv je seveda prislov mimogrede, ki eli previdno nakazati, da tu ne bo lo zgolj za veliko
ljudsko rajanje. Rupel je sicer potem nekajkrat elel omehati oiten
vtis, da ga za volilno obarvan strankarski dogodek: Ta dogodek, ki
ima gotovo pomemben politini naboj, se ne more izogniti dejstvu,
da se dogaja teden dni pred volitvami, je na glas ugotavljal nenavadno nakljunost sovpadanja dogodka z volitvami, ki je sledila
isto nakljuni predvolilni predstavitvi zbornika.26
Na Kongresnem trgu v Ljubljani se je v soboto, 25. septembra,
zbralo okoli 4000 do 5000 ljudi. Predsedniki pomladnih strank,
Janez Jana (SDS), Andrej Bajuk (NSi) in Janez Podobnik (SLS) so
dravljane pozvali k udelebi na volitvah in glasovanju za opozicijo.
Stopimo skupaj, pozabimo na stare zamere, je med drugim dejal
Jana.27 al je le nekaj dni pred tem svetoval drugae: na vpraanje
23
24
25
26
27
Navedeno delo smo e citirali: Peter Jambrek in Dimitrij Rupel, ur., Slovenci v lastni dravi enakih monosti (Ljubljana: Nova
revija, 2004).
Primerjaj poroilo Mateje Babi Jana: glasujte za zdrueno listo, Delo, 21. 9. 2004.
Ibid.
Mateja Babi, Volitve 2004, Delo, 25. 9. 2004.
Pol leta kasneje je novinarka razkrila eno od teh eksplicitnih zamer. Na nacionalki je bil v okviru omizja na temo Slovenija
med levico in desnico Jambrek izzvan, ker da je neko ob razpadu naveze SDS in SLS zaradi volivnega sistema resignirano
postregel s komentarjem, e da so to zamere, ki se ne pozabijo nikoli. Kako dolgo potemtakem traja ta zamera med obema
strankama, ali pa se je mogoe e konala, je vanj zavrtala novinarka. Ko ga je v lui aktualne vladne koalicije elela vpraati,
kakno prihodnost ji napoveduje in ali e pomni svojih besed, saj te oitno nasprotujejo sedanji vladni idili, je Jambrek zamahnil z roko: Tega, kar ste zdaj citirali, se ne spomnim, ampak zanesljivo sem res kaj takega rekel. Ampak me ne zanima
ve. lovek ree marsikaj v ivljenju. (RTV Slovenija, 13. 4. 2005).
prelom.indd 134
14.9.2005, 17:23:12
dnevnika Delo, ali torej glede na nartovano kratkost in jasnost nagovorov lahko priakujemo, da bodo govorniki navzoim vseeno
dali dovolj jasen signal o tem, kako je treba ravnati na voliu, da
bo oddani glas z njihovega vidika preudarno oddan, izstrelil kot iz
topa: Volivcem bomo naroili, naj glasujejo za Zdrueno listo.28
Diskurz o sproenosti so na zborovanju priakovano prevzeli
nekateri govorci, nenazadnje morebiti tudi zato, da bi legitimirali
njegovo geslo. Prvak NSi Andrej Bajuk je spregovoril o tem, da
bodo sprostili zaduene energije in ustvarili sproeno Slovenijo,
svobodno in poteno drubo, pravno in socialno pravino dravo, v
kateri bodo vsi enaki pred zakonom. Sedanji in bivi zunanji minister Rupel je svoja premiljevanja nizal po heglovsko, v znamenitih
triadah. Imamo tri povezane stranke, tri teave s Hrvako, ki iri
tri neresnine domneve, pri zunanji politiki potrebujemo tri odlike:
izvirnost, kulturnost in moralnost.29 Uel mu ni niti enostaven recept
za zmago, saj bo po njegovem Slovenija zmagovita s tremi pogoji:
e bo zdruena, samozavestna in sproena.30
Le kaken dan kasneje, 28. septembra 2004, je Jana na prireditvi
ob koncu volilne kampanje nagovoril tuje goste, kandidate, lane
stranke in njene simpatizerje. Z obljubami LDS je tako kot z loterijo,
se je glasila sovrana metafora. To je res Slovenija express, je sono zakljuil in med zahteve postavil dobro in sproeno olo, ki
bo mlade uila in vzgajala za ivljenje, ter modernizacijo olstva, ki
mora imprej iz zatohle Gabrove sence na evropsko sonce.31
4. POVOLI L N A R E L A K S A C I J A
Te svoje ugotovitve je Jana ponovil, tedaj e mandatar, na
predstavitvenem govoru mesec in pol kasneje, ko je napovedal
tudi spremembe v olskem sistemu: ola mora biti odlina, a tudi
sproena, kjer uenci ne bodo le posode za shranjevanje informacij
28
29
30
31
Mateja Babi, Jana: glasujte za zdrueno listo, Delo, 21. 9. 2004. Sogovorci
in istomiljeniki so ga mendo vprio takne iskrenosti hiteli popravljati, dodaja
novinarka.
Prim. Joe Poglajen, Ognjemet kritik in danih obljub, Delo, 27. 9. 2004.
Ibid.
Prim. arhiv spletne strani stranke SDS. Metafora iz Gabrove sence na evropsko
sonce je sicer stareja in vekrat uporabljena, recimo v uvodniku Janija Severja
v Mladini, 22. 3. 2004. Glede Janeveve volilne strategije velja omeniti e zanimivo podrobnost. Ker se po znanem Lacanovem geslu sporoilo vedno vrne na
svoj zaetni naslov, po znanem marketinkem pa je treba stranki vedno ponuditi
njej lastno fantazmo, je Jani agencija, ki so jo najeli v ta namen, v predvolilnih
nastopih predpisala umirjenost in sproenost. (Delo, 13. 9. 2004). Seveda je
lahko to zgolj nakljuje.
prelom.indd 135
14.9.2005, 17:23:12
135
136
in podatkov, ampak dejavni udeleenci, ki jim ola omogoa razumevanje, uporabo in osmiljanje pridobljenega znanja.32
Nastopni govor premiera Jane je e dokonno potrdil in
nakazal dvoje: da sproenost ni le volilni, temve programski
koncept nove oblasti, hkrati pa e, da bodo sproanju, karkoli e
to pomeni, podvreni posamezni sistemi drubenega in politinega
udejstvovanja in praks ter da brez nje politinih namer oblasti ne
bo mogoe razumeti. Ravno olstvo bo tisto podroje, ki se bo najvekrat omenjalo v tej lui zavzemati se moramo za sproeno
olo, se glasijo tevilni slogani. V prvih mesecih po volitvah se
je to odrazilo predvsem v na novo odkriti in statistino povsem
nepotrjeni ugotovitvi o preobremenjenosti naih uencev, ki jo je
omogoila hegemonija sprostitvene ideje, po kateri je relaksacija
tista, ki jo uenci najbolj pogreajo.33
Drugo olsko vpraanje je ideoloko. olski minister dr. Milan
Zver je ob poseganju starev v izbor knjig za uence in dijake (ideja
pobude Drutva za olo po meri loveka) komentiral kot ideoloki
problem, ki zahteva sproeni odnos, kasneje pa bo svoje pojasnilo
poskual dodati tudi k zgodovinskim ubenikom. Kar zadeva knjige, ki jih uenci prebirajo, je njegovo mnenje bilo naslednje:
To je lahko problem. Stari so danes kar mono vkljueni v oblikovanje olske politike, posredno ali neposredno. Vekrat sem dejal, da je s olskim sistemom kakor z nogometom. Vsi se spoznajo
nanj. Skratka, vsako spremembo olstva dojemajo prek otrok in
kot spremembo, ki se dotika tudi njih samih. Spomnim se primera
Vitomila Zupana. Verjetno bo moralo pretei e kar nekaj asa, da
bomo doloene stvari jemali bolj sproeno, mimo ideolokih cepitev in podlag. Nekateri ljudje so alergini na posamezna dela,
tudi literarna, denimo, ko avtorji opisujejo partizanstvo.34
Glede novele zakona o osnovni oli, ki omenja krnitev in odpravo zunanjega preverjanja znanja, je njegov poslanski kolega Joe
Tanko iz SDS prav tako postavljal diagnoze s pomojo sproenosti:
32
33
34
Grega Repov, Iz predstavitvenega govora Janeza Jane, Delo, 10. 11. 2004.
V dravnem zboru naeti razpravi in kasneje polemiki o preobremenjenosti slovenskih uencev se je tedanji vodja poslanske
skupine SDS kar trikrat branil s tezo o sproanju: Ko sem govoril o preobremenjenosti uencev, sem elel poudariti, da je
potrebna sprememba v naih olah, da bodo postale bolj prijazne in bolj sproene. e zmeraj sem preprian, da danes niso
takne. S to izjavo nisem kritiziral dela uiteljev, ampak sem izrazil priakovanje, da bo novi predsednik vlade zagotovil, da bo
ola prijazna in sproena do uencev. Pa ne samo do uencev! Tudi do uiteljev, ki so danes preobremenjeni z birokratskimi
postopki Sam se bom, kolikor bo v moji moi, zavzel za prijazno in sproeno olo za uence in uitelje. Prim. Mirko Zamernik, Poslaneve prelahkotne izjave, Delo, 30. 11. 2004. Naj dodamo, da apologetina inflacija ubesedovanja sproenosti
tu ni le obrambni mehanizem, temve mogoe e povod za samo tezo: kaj pa e je ugotovitev o preobremenjenosti uencev
povzroila natanko vera v (ne)sproenost, te pa po definiciji nikoli ni dovolj?
Dejan Puenjak, Treba je trkniti na kulturo, zavest, vrednote ljudi, Delo, 9. 4. 2005.
prelom.indd 136
14.9.2005, 17:23:13
Da se s tem, ko se eksterno preverjanje rta iz vpisnega postopka,

da se v to olo vraa tudi del sproenosti, ki smo jo s tem pritiskom
na eksterce uvedli.35 Ni niso pomagali ugovori sogovornika Rudija
Mogeta, poslanca LDS, da je to prehud poseg politike v olsko
polje. A kar je presenetljivo, je dejansko argumentacija v vseh navedenih primerih: pod krinko sproanja lahko v navidezni skrbi
zaradi preobremenjenosti nekoga zahtevate karkoli.
Z zmago Jane in konstituiranjem nove, desne vlade, je bil programski cilj snovalcev sproanja doseen. Sama sprememba oblasti
je torej zanje e bila sprostitev. e se povrnemo v prve mesece po
volitvah, je takno oceno podal Jambrek v intervjuju Sobotne priloge Dela na jasno zastavljeno vpraanje o tem, kako sproena da
je Slovenija po volitvah 2004. Te so, zveni e znana fraza, prinesle
trenutek sprostitve, a ne za poraence ti so doakali trenutek
streznitve, oziroma vsekakor nekaj, kar je, psiholoko gledano,
obratno od sproenosti.36
Sproenost je potemtakem dihotomina: eni se sprostijo, za
druge je sprostitev kr streznitve. e jo dobijo eni, jo drugi izgubijo.
Gesla o zdruevanju vseh in dialogu vseh z vsemi, o pozabi starih
zamer in podobno niso bila miljena povsem resno: sprostijo se
lahko le zmagovalci.37 O prihodnosti nove Slovenije ni bil preve
doloen: Sprostiti Slovenijo je pa prispodoba in lahko jo napolnjuje
cela vrsta prizadevanj vlade in najrazlinejih institucij. Pravzaprav
je to program, ki se je ele zael, s tem ko so tiste stranke, ki so sodelovale znotraj Zbora za republiko, na volitvah uspele. Osebno to
tejem bolj za zaetek daljega procesa sproanja na razlinejih
podrojih od olstva do gospodarstva, politinega in kulturnega
ivljenja. Podan je prvi pogoj.38
Ni jasno, kako so lahko spremembe v olstvu, kulturi in gospodarstvu (za koga) enkrat zgolj prispodoba, spet drugi pa del
stvarnega programa z jasnimi smernicami, saj je bila takna njihova
stvarnost nakazana poprej. Po vzpostavitvi nove, Janeve vlade, se
evforija okoli nove terminologije ni polegla. Zmaga sproenih sil je
postala del vokabularja ne le zmagovalcev, temve spontano vasih
celo poraencev in celo predsednika drave. Konec leta 2004 jo je
35
36
37
38
Intervju na RTV Slovenija, Odmevi, 10. 3. 2005.

Rok Praprotnik, Kot Slovenec bi volil amerike republikance, Delo, 6. 11.
2004.
Zbor za republiko je svoj raison detre ves as legitimiral z gesli preseganja
delitev, polarizacij, dialoga, strpnosti, skupnosti vseh z vsemi. Tako je denimo
dr. Rupel tedanjega premiera in predsednika LDS Toneta Ropa ves as vabil, da
se mu pridrui v Zboru. Kot vemo, je takno vabilo sprejel predsednik tedanje
ZLSD, Borut Pahor.
Prav tam.
prelom.indd 137
14.9.2005, 17:23:13
137
138
prevzel tedanji predsednik dravnega zbora Feri Horvat iz ZLSD,

ki je na odprtju spomenika komunistinim rtvam na Teharjah
spodbujal: Poskusimo, potrudimo se, da bi zaiveli drugae, bolj
sproeno in strpno.39 Evropski poslanec Alojz Peterle je upal
takole: elel bi si, da bi se vsak na politik na evropski ravni poutil sproenega in gotovega, da bi iz slovenskih izhodi deloval
v okviru evropskega mi.40 Kasneje se ob novem letu v poslanici
prironemu besednjaku ni mogel izogniti niti predsednik drave dr.
Janez Drnovek. Tudi leto 2005 naj bo sproeno, je zaelel: Pozabimo stare zamere in zanimo leto sproeno, z zdravim optimizmom
in zadovoljstvom, da smo tukaj, z lepo naravo, v miru ter z dobrimi
in prijaznimi ljudmi, je svetoval vedno vrednostno nevtralni predsednik drave.41 Omemba starih zamer je oitno politina asociacija,
zato pripis oznaevalca tu ne more biti nakljuen.
Da je ta besednjak nekoliko udaki, so opazili tudi novinarji.
Zunanji minister Rupel je januarja 2005 moral na vpraanja novinarjev Dragice Korade in Borisa Jauovca v intervjuju za asopis
Veer pojasnjevati, kaj neki naj bi pomenila sproena zunanja
politika kot eno izmed (znova) vsebinskih izhodi ministrstva za
zunanje zadeve. al znova nismo bili deleni otipljiveje oznabe.
Na jasno vpraanje je namesto vsebinske razlage minister pridevnik
v pojasnilu variiral v tirih kontekstih: Javnosti je dobro znano, da
se s prejnjim predsednikom vlade Ropom nisva ujemala, ob njem
res nisem mogel uresnievati sproene politike.42 V nadaljevanju
nateje uspehe Slovenije na mednarodnem prizoriu, ki so Slovenijo osvobodili (zaradi tega zdaj lahko imamo bolj sproeno
zunanjo politiko), omeni, da se danes lahko sproeno pogovarja
s katerimkoli zunanjim ministrom, in konno, da smo v Sloveniji
gospodarji svoje usode, zato smo lahko sproeni.43 Zanimivo, da
je Rupel uspel prenesti koncept sproenosti tudi izven Slovenije.
Slovenija je predsednica OVSE in Rupel kot njen trenutni predsedujoi je ob posredovanju v politini krizi in spremembi oblasti
v Kirgiziji namenil posebno razlago, e posebej ko gre za ulino
39
40
41
42
43
prelom.indd 138
STA, 10. 10. 2004.

Delo, 19. 1. 2005.
STA, 30. 12.2004.
Intervju z Dimitrijem Ruplom v Sobotni prilogi Veera, Vsi skupaj smo samo
drobi, 29. 1. 2005.
Trditev bi terjala kar nekaj pojasnil. Recimo: od kod zunanjemu ministru taken
obutek nesproenosti, karkoli e ta pomeni? Od kod ta ravno v letu 2004 in
taken preobrat k sproenosti ravno po volitvah 2004? Pustimo ob strani dejstvo,
da je gospod zunanji minister bil nesproen vse od leta 2000 do 2004, ko je
tudi bil zunanji minister, in pred letom 1993, ko je to mesto e zasedal. So kakni
posebni razlogi, da je sproenost vzniknila prav v tem asu?
14.9.2005, 17:23:13
revolucijo.44 Po Ruplu je namre diagnoza tamkajnjih dogodkov

takna: Gotovo gre za izraze politinega nezadovoljstva in za, bi
rekel, neko sproeno politino ozadje.45 Izjava je pomembna, ker
nakazuje, kako diametralno nasprotne in arbitrarne pomene lahko
zadobi sam koncept sproenost tu ve ne opisuje miru, lagodja in
olajanja, temve prav nasprotno nemir, proteste, menjavo oblasti!
Lahko pa beremo tudi drugae: sproenost ima za svojo negativno
manifestacijo tudi neelene uinke in to razumemo v profanem
smislu kot sproanje negativnih energij.
Sprostitveni diskurz ivi dalje tudi proti sredini leta 2005, kar
je na nonem omizju na RTV Slovenija, posveenem trenutnemu
stanju levice in desnice v Sloveniji ob prilonosti 15. obletnice od
prvih demokratinih volitev, znova dokazal dr. Jambrek. V oddaji je
beseda izreena in artikulirana vsaj desetkrat, predvsem iz njegovih
ust in ust dr. Franceta Buarja. Na izrecno spraevanje o tem, kaj
naj bi ta oblast poela, najprej znova spomni na pokojnega eligo,
ki je govoril o sproanju Slovenije, nato pa doda: Jaz vidim
nalogo, poslanstvo, zavezo, odgovornost pravkar izvoljene oblasti,
da nadaljujejo to vizijo sproanja Slovenije.46 Stalia se ponovijo:
po Jambreku je Slovenija bila stoletja zavrta in na to stanje lahko
naveemo tudi ve kot desetletno vladavino LDS:
Lahko razmiljamo o tem, o zavrtosti Slovenije skozi stoletja, od
avstroogrske preko komunizma vse do dananjega asa ... Jaz vidim slovenski sistem zavrt na najrazlinejih kljunih podrojih
in nalogo te oblasti, da sprosti te sistemske zavore, to inercijo,
ta konservativizem, institucionalni, kadrovski, vsakren, ki lahko potem sproa tiste potenciale, ki v slovenskem loveku so
in ki se zaradi nekih blokad, stoletnih ali desetletnih, e ne morejo izraziti.47
Nato kot primer navede primer lokalnih skupnosti obin, ki

da so napol zaivele in nosijo veliko potenciala za sproanje. V
manifest sprostitve je takoj zatem uvrstil tudi medije, ki da ne loijo
44
45
46
47
Ljudska revolucija v Kirgiziji sicer ni minila brez rtev, nasilja in plenjenja, a

drava ima zdaj novo vlado, katere prva naloga je izboljati varnost in stabilnost.
Pozornost moramo zato zdaj skupaj preusmeriti s prejnjega tedna na prihajajoe
mesece, tja do predsednikih volitev, razpisanih za 26. junij 2005, je dejal dr.
Rupel. Citirano po spletni strani: <http://www.gov.si/mzz/novinarsko_sred/
szj/05033102.html>
Izjava za Dnevnik RTV Slovenija, citirano po tedniku Mladina, Izjave tedna,
4. 4. 2005.
Slovenija med levico in desnico, RTV Slovenija, 13. 4. 2005.
Ibid.
prelom.indd 139
14.9.2005, 17:23:14
139
140
med informacijo in komentarjem, ki jih moramo z odporom prebavljati, nato pa medijsko prenovo zakljuil s pozivom: Ogromno
sproanja nas aka na tem podroju.48 Medijska sprostitev je torej
v medijski kontroli, ki bo novinarje nauila loevanja dveh anrov:
informacije in komentarja. Kasneje bo dodal, da je do preobrata na
zadnjih dravnozborskih volitvah prilo zaradi tega, ker so ljudje
nehali verjeti medijem.49 Mediji so torej bili uspeno preseena
zapora, ki je kot takna ele omogoila vzpostavitev nove oblasti.50
Kasneje je Jambrekova definicija sprostitve letela na izkljuno politini kontekst. Da je to krepitev ustvarjalnih potencialov, in potem
je e poglobil svojo razlago: Zato je to sproanje, odstiranje raznih
zastorov in eliminiranje blokad tista kljuna zadeva, ansa nove oblasti. To je res paradoksno, da oblast samo sebe ukinja ali pa uporablja svoje vzvode oblasti zato, da odstranjuje blokade ustvarjalnosti
e se bo to zgodilo v petih ali desetih letih, bo to lahko zdrava
konkurenna druba, zakljui in omeni evropsko skupnost.51
Ob prazniku Osvobodilne fronte (dnevu upora proti okupatorju), 60. obletnici ustanovitve prve slovenske vlade, enaki obletnici
konca druge svetovne vojne in drugih prilonostih pa so se v aprilu
in maju 2005 razmahnile tudi ostre polemike glede zgodovinskih
dejstev, predvsem okoli statusa in motivov udeleencev NOB. Ob
60. obletnici konca vojne in 9. maju 1945 kot najlepem dnevu v
dvajsetem stoletju je danes med ljudmi vse premalo sprave, je tako
ugotavljala dr. Spomenka Hribar. In zgodovina je spet nekaj, kar
zahteva na sproen odnos: e bi bilo ve soutenja in soutja v
48
49
50
51
prelom.indd 140
Ibid.
Ibid.
Mediji so sploh zanimivo podroje sproanja. Zanimivo je dejstvo, da se je
akademik dr. Tine Hribar pred leti potoil nad istim Jambrekom in njegovo nesproenostjo, eprav sta potem skupaj zmagovala na republikanskem Zboru.
Celo ve, navajal ga je kot razlog njegovega odstopa iz urednitva Nove revije:
Nisem prenesel, da polemizirajo o mojem tekstu, e preden je bil objavljen, lo
je za uvodnik, poleg tega pa je Jambrek prepreil objavo Spomenkinega teksta
Sproena Slovenija, v katerem je povezovala Kardelja in Mahnia. (Mladina,
27. 1. 2003).
Jambrekov kolega in urednik Nove revije Niko Grafenauer ponovi misel o blokiranosti na Zboru za republiko. Po njegovem smo Slovenci kot narod, ki naj
se vzpostavlja na nain volje do moi in s tem kot subjekt, kateremu je v imenu
skupne nacionalne ideje podrejena eksistenca konkretnih ljudi, kar je znailnost
nacionalizmov devetnajstega stoletja, bili v vsej svoji zgodovini na poseben nain blokirano gibanje, kot to oznauje Duan Pirjevec. Ta zavrtost slovenskega
naroda kot gibanja za vzpostavitev nacije na ravni subjekta pa se po Pirjevevih
besedah izraa pravzaprav v dvojni samoomejitvi .... Prim. Niko Grafenauer,
loveka in nacionalna identiteta Slovencev, v: Slovenci v lastni dravi enakih
monosti, ur. Peter Jambrek in Dimitrij Rupel, 11. Ljubljana: Nova revija, 2004.
Diskurz o zavrtosti in blokadah slovenskega naroda se torej vraa nazaj in korenini pri Pirjevcu, kar rezultira, po Grafenauerju, v slovenski subjektivistini
nezadoenosti in habitualni nerazvitosti. (Ibid.)
14.9.2005, 17:23:14
nas do drugih ljudi, do nekdaj in zdaj trpeih, tudi do njihovih zmot,

bi nam bilo mnogo laje. In bolj sproeno bi se veselili obletnice
zmage nad faizmom in ohranitvijo naega imena: Slovenci.52 Aktualna bitka za zgodovinsko interpretacijo je postala politina tema
par excellence, zato ni presenetilo, da je Alojz Peterle kot evropski
poslanec in visoki funkcionar stranke Nova Slovenija uvidel sproenost ne le v odnosu do zgodovinskih dejstev in njihovem spreminjanju, temve tudi v politini odprtosti drube za zgodovinsko
raziskovanje: Jasno je, da nisem za to, da drava prevzema vlogo
zgodovinopisca, ampak da omogoi demokratine razmere, da
lahko zgodovinarji sproeno, brez teav sledijo resnici.53
Kot je videti, sproenost e kako ivi in se seli iz enega
drubenega podroja v drugo. Se nam zaradi nje obetajo novi
gospodarski in edukativni (metodoloki?) pristopi, nova smer v
olstvu, nova zgodovina, ekonomija in zunanja politika? Bo sproenost postala idiosinkratino slovenska forma mentis, ali e bolje
modus vivendi, ali pa je le nain obraanja na nas, del politine
terapije dravljanov in s tem zgolj v mandatno obdobje podaljana puhla povolilna retorika? Kot kae, se je za neposveene nova
konceptualna pridobitev sinonimizirala s splono retoriko strpnosti,
odprtosti in dialoga, za katero so se skrili snovalci prevzema oblasti
v Zboru za republiko. Postala je modni politini slogan in eli biti
celo vsebina. Nekatere zgornje rabe so povsem arbitrarne, druge
klasine narodnobuditeljske, tretje metaforine v smislu sproanja
energij. A njena geneza tii isto nekje drugje. Nepriakovano dejstvo je, da je splona novorevijaka raba besede v resnici prevzeta
iz filozofije slovitega nemkega fenomenologa Martina Heideggra.
Popolna enigma bo verjetno ostalo dejstvo, v kaknem smislu se
nateti razumniki od Jambreka do Rupla pravzaprav opirajo na
filozofsko tradicijo in strogi kontekst, kot ga najdemo pri slovitem
mislecu, etudi je oaranost s Heideggrovo mislijo v tem krogu
vekrat izpriana in ima dolgo tradicijo.
5. FI LOZO F S K E K O R E N I N E
SLOVENSK E G E L A S S E N H E I T I N A M I I
Eden od razlogov, zakaj sproenost ni bolje artikulirana, temve ostaja forsirana v obliki prevzemanja idejnega koncepta, za
katerega pa nihe natanno ne ve, kaj naj bi pomenil, lei morebiti
prav v njeni poprejnji e artikuliranosti. Sproenost je namre
52
53
S sovratvom si samo trgamo korenine, Veer, 9. 5. 2005.

Peterle za prevrednotenje zgodovine, Veer, 7. 5. 2005.
prelom.indd 141
14.9.2005, 17:23:15
141
142
koncept, ki so ga prevzeli slovenski heidegerjanci in ga zaeli uporabljati v svojih filozofskih prevodih in lankih, pa tudi ire, v
drubenem kontekstu vsakdana. Imamo torej dve moni razlagi:
sproenost je del na ta koncept oprte ideologije in slednja po sebi
zahteva tak mehanizem: spontano poeti nekaj, esar ne razume
ali vsaj govoriti o sproenosti, pa ne razumeti, kaj je in od kod izvira njena raba. Po drugi idejni tvorci pravzaprav vedo, kaj pomeni
sproenost, vendar ne omenjajo pravega avtorja; ta je zadobila
svoje posnemovalne imitatorje v politiki, s tem pa se odmaknila od
izvornih korenin. Sproenost je, in v tem je posebna tragika (rabe)
filozofije, namre uteeni slovenski prevod za filozofski pojem Gelassenheit, ki ga je znotraj svojega teko razumljivega filozofskega
diskurza zakoliil Martin Heidegger.
Artikulacija Gelassenheit je torej prikrojena za slovenske potrebe
in prestopa okvir filozofinosti. Heidegger o Gelassenheit intenzivno
spregovori v kasnejih delih, najprej v spisu z istim naslovom iz leta
1959, pa tudi recimo v svojih Pogovorih s poljske poti iz kasnejega obdobja svojega razvoja.54 Gelassenheit kot spokojnost je nekaken
eksistencialni in etini imperativ pustiti biti. Presenetljivo je, da
bomo v zborniku Sproena Slovenija skorajda zaman iskali ire
uporabe te besede, razen v enem lanku, ki navaja sproenost kot
beg od lane zaskrbljenosti, eksistencialno neuvidevne do esarkoli,
kar da onemogoa resno politinost.55 Drugae povedano: politine
rabe sproenosti kot Gelassenheit se karseda odmikajo od izvirne
filozofske rabe. Zato je situacija trenutno presenetljiva in ironina:
namesto Platonove drave, ki bi jo vodili filozofi, smo v Sloveniji
dobili (tudi) filozofski koncept, po katerem je naa drava skorajda
vodena, ne da bi nam to jasno povedali in e manj razumeli, kaj se
za njim skriva. Posledice taknega nerazumevanja so evidentne,
zadevajo vsakodnevni politini argon in dejanja, zato bi jih bilo
vredno temeljito premisliti.
Kaj v filozofskem kontekstu sploh pomeni Gelassenheit? Beseda
pri nemkem filozofu je vse prej kot enoznana. Kot pravi urednica,
je pri Heideggru religiozno konotirana in prevzeta iz mistike:
54
55
prelom.indd 142
Martin Heidegger, Pogovori s poljske poti (Ljubljana, Drutvo Apokalipsa, 2004).

V mislih imam lanek Deana Komela z naslovom Samorazumevanje Slovencev
v perspektivi evropskega sporazumevanja (objavljen v Sproena Slovenija: obraun za prihodnost , 323-340. Ljubljana: Nova revija, 1999). Komel sproenost
razume in variira izrazito v razpoloenjskem smislu. Pravi recimo tole: Posamoosvojitveno razpoloenje Slovencev namre ni sproujoe, temve izrazito
obremenjujoe, in ta obremenjenost je vsak dan huja (str. 324); Slovenci smo se
po osamosvojitvi zatopili v stanje nekakne vsesplone zaskrbljenosti, ki je postala
prevladujoi bivanjski odraz in izraz ter zavira vsako bivanjsko sproenost.
(str. 325).
14.9.2005, 17:23:15
Z besedo sproenost ne smemo razumeti dananje rabe, saj se

Heideggrovo razumevanje ravna izkljuno po Mojstru Eckhartu
in njegovem razumevanju dveh formalnih bistvenih znailnosti
sproenosti: opuanja hotenja in s tem sebe-pri-puanja-v-nekaj ter dopuanja. Pri Mojstru Eckhartu je to boja volja, v katero se je treba pripustiti, medtem ko Heidegger govori o planji,
Gegnet, ki se odpre loveku in ta njej odpira se prostor prikazovanja bojega, jasnina b i t i.56
Sproenost kot epohalna prostost je ekvivalent svobode in

see dlje od nje.57 Za svoje miselne poti je namre Heidegger v Pogovorih iz poljske poti izumil tri izmiljene dialoge, v katerih gre
za prihajajoe bistvo miljenja, ki prihaja iz sproenosti.58 Za
nameek so teave s tem pojmom tudi na podroju filozofije in celo
znotraj Heideggrovega nauka. Nekatere njegove razlage ga banalizirajo. Michael Heim, ameriki prevajalec in komentator Heideggra,
ga razlaga v smislu sprostitvenih tehnik: e isto obiajna praksa
postajajo stvari, kot so joga, tai chi, aikido, akupunktura, medicinske
teorije o chi-gong. Vse te prakse so nekaken korelat h Gelassenheit.
Postale so alternative velikim stresom zahodnih tehnologij v umu,
moganih in vizualnem zaznavanju. Sicer niso njegov nadomestek,
temve dodatek in protiute.59 Tako teaven koncept naj bi izraal
tako enostavno razumljivo in banalno vsebino? Ima pa beseda tudi
isto religijske konotacije. Gelassenheit kot spokojnost je temeljni
56
57
58
59
Kot pripominja urednica nemke izdaje tega dela, Ingrid Schuessler, o njej ni
mogoe rei ni pozitivnega, lahko reemo le to, kar ni (prav tam, str. 257). Kaj
naj nam beseda Gelassenheit, sproenost, ne bi pomenila, mi je jasno v
prenekaterem oziru. A obenem vse manj vem, o em pravzaprav govorimo. Poskuamo doloiti bistvo miljenja. Kaj ima sproenost z miljenjem? (Ibid., str.
114). V nadaljevanju zvemo, da je sproenost zavezana planji. Plan ali planja
je tisto odprto, odprto se nam kae kot plan (Gegend). Prek njenega ara se
vse, kar ji pripada, vraa k temu, v emer poiva. (str. 117) Plan bi bila to, kar
nam prihaja naproti. Plan, kakor da se ni ne dogaja, zbira vsako k vsakemu,
sploh vse drugo k drugemu v pomujanje pri poivanju v samem sebi. Gegnen,
planje, je zbirajoe od-reenje k prostranemu poivanju v mudnji. Torej je plan
sama obenem dalja in mudnja. Plan pomuja (verweilt) v daljo poivanja. Razprostira v mudnjo vase- prosto po-vnanjenega. Od zdaj naprej lahko, glede na
poudarjeno rabo te besede, namesto uteenega imena Gegend, plan, reemo
tudi Gegnet, planja. Gegnet, planja, je pomujajoa se dalja, ki se vse zbirajo
odpira, tako da je v njej to odprto vzdrevano in zadrano; vsemu dopua
vziti v njegovem poivanju. (str. 118119) Ni jasno, katerega od teh pomenov
imajo v mislih slovenski desni politiki.
Primerjaj spremno beseda Deana Komelja k isti izdaji, str. 265.
Prav tam, str. 259. Bralec pri tem izkusi miselni pogovor kot pot v bliino:
Anchibasie, miljenje iz sproenosti, pravi urednica na platnicah nemke izdaje
(prav tam, str. 260).
Tako zatrjuje v intervjuju na strani Heidegger on-line, dostopnem na naslovu:
<http://www.mediamatic.net/article-200.5930.html>.
prelom.indd 143
14.9.2005, 17:23:15
143
144
izraz za versko dro v pietizmu in denimo kljunega pomena za

razumevanje ivljenja amiev, predvsem njihovega poninega odnosa do (boje) avtoritete.60 Tako je sproenost pri amiih kljuni
identitetni koncept njihovega religiozne in drubene organizacije.
Zveni znano? Vsekakor bi primerjalna analiza med ivljenjem amiev in Slovencev v lui sledenja Gelassenheit zahtevala obsenejo
raziskavo.
6. EPILOG
Zgoraj natete konceptualne rabe sproanja pri citiranih govorcih se v doloenih primerih komajda izvijejo iz primea obiajnega ubesedovanja. V tevilnih oznaevalnih rabah se ga vselej dri
univerzalizem in zato funkcionira zelo preprosto: z njim razloimo
vse, etudi je hkrati projektni koncept. Je nain ponujenega izhoda
iz krize na vsakem podroju posebej. Je diagnoza in univerzalno
zdravilo obenem. Poskusimo odgovoriti na zaetno vpraanje: se za
tem markantnim konceptom razkriva zgolj poseben tip ideologije?
Odgovor je lahko pritrdilen. Ta obiajno operira z demaskiranjem in
falsifikacijo strukturne realitete drube, ki je kot taka antagonistina.
Je nekaken boj vseh zoper vse. V nekem smislu je sproanje postalo ime za demaskiranje strukture drube, za nenaravno stanje,
poziv k loveku samemu in njegovi pristni, e-relaksirani naravi.
Je nek poziv nazaj k loveku, k njegovi dealienaciji in humanizaciji.
Odtujeni smo od sebe, od bistva, zato potrebujemo novo oblastnike
usmerjevalce, da najdemo zopet pot k sebi. In v tem grmu se skriva ideoloka mo tega koncepta: realnost je popaena, fetiizirana,
mistificirana, mitologizirana, zato jo je treba spraviti nazaj v njene
prave teaje, po vladarskih eljah kakopak.
Vendar njen naboj lahko interpretiramo tudi drugae. Sproene
energije morebiti niso nakljuno sovpadle z izrazi homofobije, ksenofobije, segregacije, pravne diskriminacije. Naplavile so med drugim slovito pukomitraljezno logiko reevanja problemov, isti poziv
k ubijanju.61 Je Slovenija s sprostitvijo legitimirala politike novega
60
61
Kraybill nateva naslednje lastnosti amiev, ki da so vse izraz iste Gelassenheit. Ko gre za osebnost, so to zadranost, skromnost,
umirjenost, tihost, ko gre za vrednote, so to podredljivost, pokornost, poninost, preprostost, ko gre za simbole, so to obleka,
konj, prtljaga, svetilka, ko gre za strukturo, so to majhnost, neformalnost, lokalnost, decentraliziranost, ko gre za ritual, so
to krst, spoved, posveenje, umivanje nog. Primerjaj knjigo Donalda Kraybilla The Riddle of Amish Culture (Baltimore: Johns
Hopkins UP, 1989, 26). Osnovno informacijo o ivljenju amiev je dostopna na spletni strani: <http://religiousmovements.li
b.virginia.edu/nrms/amish.html>.
V mislih imam seveda napis na vratih poslanske skupine SNS, ki skupino izbrisanih poziva k plesu s pukomitraljezom, v
katerega je bil vpleten podpredsednik dravnega zbora Sao Pee. Zgodba nikoli ni dobila epiloga in dravni zbor se nikoli
ni distanciral od tega sovranega dejanja z napeljevanjem k uporabi oroja.
prelom.indd 144
14.9.2005, 17:23:16
kova? Novinar in glavni urednik Mladine Jani Sever neposredno

povee oboje na primeru podpredsednika dravnega zbora:
Saj Pee vendar je ta prevladujoa mentaliteta. Ali ni veina za
malo manj in ne za malo ve privilegijev za Rome? Ali ni veina
za to, da so istospolno usmerjeni malo bolj in ne malo manj neenaki, kaj ele, da bi bili enakopravni? Saj so vendarle drugani.
Ali ni veina za to, da izbrisani ne dobijo niesar? Niti zadoenja.
Razen tistih redkih izjem, kjer je res morda lahko prilo do neljube napake. In ne nazadnje ali ni veina za to, da je najvija vrednota slovenstvo? Ne individualizem. Ne svoboda in ne enakost.
In ne solidarnost. V novih asih, ki jim je podlago dalo obdobje
referendumov v asu vstopanja v Nato in EU, se je javno mnenje
emancipiralo. Slovenija je sproena. Ljudje si ne bojijo povedati,
kar mislijo. Hkrati pravil izogibanja sovranemu govoru ni. Javna
obutljivost za ta pravila je bila relativizirana. Nestrpni so postali
tisti, ki opozarjajo na nestrpnost. In obsodba tistih, ki sovrani govor uporabljajo, je seveda videti vedno bolj nemogoa.62
Je ali utegne sproenost postati zgolj hrbtna etiketa za nacionalno motivirano nasilje, nain legitimacije utianja in pokoritve v
imenu Nacije, za katerim se vselej skrivajo isto partikularni interesi,
s imer bi bilo zgornje hermenevtino branje novinarja Mladine
upravieno? In kako sploh presei antagonizme med intencami in
dejanji: oblast si eli sprostiti medije, in potem odvzame avtonomijo
javni televiziji, eli sprostiti olo, in uvede segregacijo za romske
uence, eli sprostiti gospodarstvo, a se goree bori za nacionalne
interese, eli sprostiti odnos do zgodovine, a nam ponuja svoje,
pravo branje zgodovinskih dejstev? Je sproenost tu zgolj izraz
za ad hoc legimitizacijo politinih motivov ali zgolj zadrega, ki naj
zakrije pomanjkljivost politinih vizij? Le kdo bi zaenkrat to vedel.
62
Iz uvodnika v tedniku Mladina, 5. 4. 2005.
prelom.indd 145
14.9.2005, 17:23:16
145
146
koncepti
A
JELK
ZORN
sociorica
dokt
a na
je
a
lj
k
ev
ate ic oprisp
edav
r
a
zg
p
ic
g
r
Avto
osti in delo. Pole
znan
o
la je
ih
e
ln
k
d
ia
a
c
g
o
olo
ialne
i za s
c
t
ranse
o
s
lt
d
nja t
Faku
meto
kova
in
is
nci,
z
e
a
ar
begu
dovin
jeneg anstvo
je n
lj
o
v
r
a
d
po
dr
ani.
izbris
nalno
anti,
nacio
d.si
migr
f
@
n s
a.zor
k
l
e
j
e:
Oris
slovenskega
dravljanstva od ius sanguinis
k evropskemu
apartheidu
prelom.indd 146
14.9.2005, 17:23:17
UVOD 1
Dravljanstvo je pravni in politini koncept, ki se skozi zgodovino nenehno spreminja. Pravni koncept pomeni pravni status
dravljana in dravljanke v moderni nacionalni dravi ter iz njega
izhajajoe pravice in dolnosti. Politini koncept sprauje po participaciji ljudi v politini skupnosti, politini subjektiviteti in kulturni
iniciativi oziroma uinkujoi prisotnosti v javnosti z monostjo, da
te sliijo (Balibar, 1994). Dravljanski status je pogoj za uveljavljanje
mnogih pravic in od tu izhaja eden njegovih glavnih problemov, ki
je v tem, da vsi niso vkljueni. V simbolnem smislu lahko vkljuenost
v dravljanski status omogoi dravljanom pogled skozi steklena
tla, skozi katera lahko vidijo, ne morejo pa pasti pod njih (Shklar
v: Olson, 2001). Dravljanstvo je jamstvo za to, da ostanejo zgoraj,
steklena tla pa omogoajo, da vselej vidijo tiste, ki so spodaj in
se lahko poutijo superiorni (ibid.: 171).
Zato je za razumevanje dravljanstva bistveno razumevanje
odnosa do nedravljanov (migrantov, beguncev, izbrisanih itd.).
Kot je zapisala e Hannah Arendt v svojem klasinem delu o izvorih totalitarizma, je v sferi mednarodnega prava vedno veljalo,
da suverenost ni nikjer bolj absolutno izraena kot pri vpraanju
migracij, azila, naturalizaciji, izgonih (Arendt, 2003: 357). Tako imajo
tudi v Sloveniji Zakon o dravljanstvu2, Zakon o tujcih3 in Zakon
o potnih listinah4 za suverenost drave in njen pravni red poseben
pomen. Spadajo med tiste dravotvorne zakone, ki so bili sprejeti
z osamosvojitveno zakonodajo leta 1991. Prekinili so s pravnim
redom prejnje drave in zaokroili lastno suverenost in pravno
integriteto (Rakoevi, 1999: 18).
1
2
3
Zahvaljujem se Barbari Rajgelj, magistri pravnih znanosti, za kritino branje tega

besedila in njene dragocene predloge in pripombe.
Zakon o dravljanstvu (ZDRS) Ur. l. RS t. 1/91-I, 30/91-I, 38/92, 61/92, 13/94,
59/99, 96/02.
Zakon o tujcih (ZTuj), Ur. l. RS 1/91, 44/97. Takratni Zakon o tujcih je urejal tudi
podroje azila, in sicer do leta 1999, ko je bil sprejet Zakon o azilu (ZAzil), Ur. l.
RS 61/99, 66/00, 124/00, 67/01, 98/03, 134/03 in nov Zakona o tujcih (ZTuj-1),
Ur. l. RS 61/99, 96/2002.
Zakon o potnih listinah dravljanov RS (ZPLD), Ur. l. RS 1/1991-I, 17/1991-I,
4/1992, 29/1995, 65/2000.
prelom.indd 147
14.9.2005, 17:23:17
147
148
Pri dodeljevanju dravljanstva s strani drave gre za legalno diskriminacijo, ki pomeni razlikovanje med dravljani in nedravljani
(Dedi, 2003). Kot kae zgodovina in tudi sedanje dogajanje, je to
razlikovanje del same strukture dravljanstva oziroma ga konstituira in ima uinke izkljuevanja. Za slovensko dravljanstvo, ki
se je od samega zaetka vzpostavljalo s pomojo diskurza in praks
izkljuevanja, je znailno, da je v javnem diskurzu reprezentirano
ne kot pravica ampak predvsem kot posebna vrednost (Jalui, 2003). Tekst bo opozoril na dva vidika izkljuevanja: prvi je
razlikovanje med dravljani in nedravljani (kamor spadajo poleg
ljudi brez dokumentov tudi vmesni tujski in begunski statusi),
medtem ko drugi vidik predstavlja hierarhiziranje med samimi
dravljani in dravljankami glede na njihov etnini izvor oziroma
pripisano avtohtonost ali neavtohtonost. Najprej bomo opredelili
sam koncept dravljanstva in pri tem izpostavili eno od klasinih
teav: pogojenost univerzalnih lovekovih pravic z dravljanskim
statusom oziroma nacionalnim pripadanjem. Zaradi te pogojenosti
ostanejo ljudje brez dravljanstva le gola loveka bitja, oropana
vseh lastnosti in pravic, razen tega, da so e vedno ljudje. To je pravzaprav del irega problema moderne oblasti, ki se je od 18. stoletja
dalje vzpostavljala kot bio-oblast ali bio-politika in je anti-politina
oblast (politino razumemo v smislu praxis, glej denimo Hannah
Arendt, Vita activa, [1958] 1996). Potem bomo orisali kljune vidike
izkljuevanja v slovenskem primeru in zakljuili z vpraanjem izkljuevanja v evropskem kontekstu.
LOVEKOVE PRAVICE IN
B I O P O L IT I N O S T D R A V L J A N S T V A
T. H. Marshall je v svojem klasinem delu Social Class and Citizenship (1950) izdelal tipologijo modernega dravljanstva v odnosu
do razvoja lovekovih pravic. Dravljanstvo naj bi vsebovalo civilno,
politino in socialno dimenzijo. Civilno dravljanstvo, ki se je razvilo v osemnajstem stoletju vkljuuje svobodo izraanja, miljenja in
verovanja ter pravico do lastnine, sklepanja pogodb in pravinega
sojenja. Politino dravljanstvo, produkt devetnajstega stoletja,
vkljuuje pravico do sodelovanja v javnih zadevah in volilno pravico. Socialno dravljanstvo se ujema z nastankom drave blaginje
dvajsetega stoletja in vkljuuje pravico do socialne varnosti v skladu
s socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi standardi, ki prevladujejo
v doloeni drubi (Marshall, [1950] 1991). V nasprotju z utemeljevanjem razvoja dravljanskih pravic, ki temeljijo na civilizacijskem
razvoju lovekovih pravic, pa je Hannah Arendt opozorila na pro-
prelom.indd 148
14.9.2005, 17:23:18
blematinost koncepta in nezmonost uresnievanja lovekovih

pravic, kadarkoli so se pojavile osebe, ki niso bile obravnavane kot
dravljani neke suverene drave oziroma kadarkoli so osebe izgubile zaito svojih vlad. Paradoks, ki ga vkljuuje izguba lovekovih
pravic je v tem, zapie Hannah Arendt, da se takna izguba ujema
s trenutkom, ko oseba postane loveko bitje na splono brez poklica, brez dravljanstva, brez mnenja in dejanj, po katerih bi se
lahko loila od drugih ljudi in ki bi imeli v skupnem svetu pomen
(Arendt, 2003: 383). Na primeru beguncev iz prve in druge svetovne
vojne je pokazala, da izguba dravljanskih pravic pomeni izgubo
lovekovih pravic. Ko so izgubili svoje domove in predvsem dravno
zaito, so izgubili tudi svoje identitete in neodtujljive lovekove
pravice. Begunec oziroma oseba brez dravljanstva, ki naj bi bil subjekt lovekovih pravic par excellence (kajti samo na te, ne pa tudi na
dravljanske pravice, se lahko sklicuje), v resnici oznauje radikalno
krizo tega pojma (Arendt, 2003; Agamben, 2004: 137). Enako velja za
dananje begunce (ki jih pogosto imenujemo pribeniki), izbrisane in
druge brezdokumentne osebe (imenovane tudi nelegalni migranti),
kajti tudi one so predvsem subjekti lovekovih pravic, ne pa tudi
dravljanskih pravic. Hannah Arendt je izvor tega problema videla
predvsem v pravni umestitvi lovekovih pravic, ki od francoske
revolucije dalje izhajajo iz samega rojstva loveka in avtomatino,
pravzaprav nevidno, preidejo v nacionalno suverenost:
[] lovek se je komajda pojavil kot popolnoma emancipirano, popolnoma izolirano bitje, ki nosi svoje dostojanstvo v sebi ne glede
na nek veji obsegajoi red, ko je ponovno izginil kot pripadnik
ljudstva. [] Celotno vpraanje lovekovih pravic se je torej hitro
in kompleksno pomealo z vpraanjem nacionalne emancipacije; zdelo se je, da jih lahko zavaruje le emancipirana suverenost
lastnega naroda (Arendt, 2003: 371).
Zgornji citat problematizira Deklaracijo loveka in dravljana

iz leta 1789, ki jo tejemo za zgodovinski dogodek zaetka moderne
nacionalne drave in njen konstitutivni temelj. Golo ivljenje, torej
dejstvo, da se je nekdo rodil, je postalo vir in nosilec pravic: Deklaracije pravic pomenijo izvorno obliko vpisa naravnega ivljenja
v pravno-politini red nacionalne drave (Agamben, 2004: 138).
Ljudje, pravi prvi len francoske deklaracije, so rojeni in ivijo
svobodni ter enaki v pravicah.5 Drugi len deklaracije doloi, da
5
Deklaracija loveka in dravljana (1789), v: Peter Jambrek, Anton Pereni, Marko

Uri (ur.), Varstvo lovekovih pravic: razprave, eseji in dokumenti (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988).
prelom.indd 149
14.9.2005, 17:23:19
149
150
je cilj vsakega politinega zdruevanja ohranitev naravnih in nezastarljivih lovekovih pravic, tretji pa pripie suverenost narodu. Ti
trije leni pokaejo, da je rojstvo vpisano v osrje politine skupnosti.
Narod, ki etimoloko izhaja iz nascere (roditi se), tako sklene krog,
odprt z rojstvom loveka (Agamben, ibid.).
Naelo rojstva in naelo suverenosti, ki sta bila v obdobju
pred francosko revolucijo loena, se zdaj nepreklicno zdruita
v telo suverenega subjekta, ki postane temelj nove nacionalne
drave (ibid.). Biopolitinost te nove drave je prav v tem, da drava
svoje odloitve investira na ravni golega, naravnega ivljenja, ki
mu je v prehodu k dravljanu podeljen princip suverenosti. Sicer
je res, da se e od rimskega prava dalje za doloanje dravljanstva
uporabljata dva osnovna kriterija ius soli (rojstvo na doloenem
ozemlju) in ius sanguinis (rojstvo starem, ki so dravljani), ki pa
v lui biopolitike dobita drugaen pomen (ibid.). Ta dva kriterija
sta v diskurzu moderne nacionalne drave imenovana z znailno
sintagmo Blut und Boden, ki jo povezujemo predvsem z nacizmom in faizmom, dvema resnino biopolitinima gibanjema, saj iz
naravnega ivljenja naredita kraj par excellence suverene odloitve
(Agamben, 2004: 139). Omenjena kriterija (ius soli in ius sanguinis),
ki v starem reimu nista imela bistvenega politinega pomena, ker
sta izraala zgolj razmerje podlonitva, sta pridobila s francosko
revolucijo nov in odloilen pomen:
Dravljanstvo zdaj ne doloa zgolj splone podrejenosti kraljevi avtoriteti ali doloenemu sistemu zakonov niti enostavno ne
utelea [] novega naela enakosti: imenuje nov status ivljenja
kot izvora in temelja suverenosti in torej dobesedno doloi [...]
les membres du souverain (ibid.: 140).
Tako s francosko revolucijo dravljanstvo pridobi nov status

ivljenja in doloi lane suverena. Zato je postalo pomembno, kdo
je dravljan in kdo ni. Izkljuili so enske, tujce, otroke, norce,
zapornike itd.; na ta nain so neodtujljive lovekove pravice
razdelili na aktivne in pasivne. Agamben poudari, da moramo to
zadevo razumeti kot povezavo med lovekovimi pravicami in novo
biopolitino doloitvijo suverena (in ne le kot enostavno zoitev
demokratinega in egalitarnega naela). Zato ni nakljuje, da so
takrat vpraanja kot denimo kaj je francosko? ali kaj je nemko?
postala bistvena politina tema (in ne ve zgolj ena od filozofskih ali
antropolokih diskusij), ki se je nenehno znova redefinirala. Z nacionalsocializmom pa odgovor na vpraanje kdo in kaj je nemko?
(in torej tudi kdo in kaj to ni) postane vrhovna politina naloga
prelom.indd 150
14.9.2005, 17:23:19
(Agamben, 2004: 141). Faizem in nacizem sta predvsem redefiniciji

odnosa med lovekom in dravljanom, pravi Agamben, in povsem
razumljiva postaneta ele, e ju postavimo v biopolitini kontekst,
ki ga odprejo nacionalna suverenost in deklaracije pravic (ibid.).
Tako tudi pribeniki (begunci) in izbrisani v naem primeru predstavljajo krizni moment v ureditvi slovenske nacionalne
drave, predvsem zato, ker s tem, da pretrgajo kontinuiteto med
lovekom in dravljanom, med rojstvom in narodnostjo, ustvarjajo
krizo izvorne fikcije moderne suverenosti (Agamben, 2004: 142).
Ljudje brez dravljanstva to samoumevno kontinuiteto naredijo
vidno: na politinem prizoriu se prikae tisto golo ivljenje, ki
je njegova skrita predpostavka (ibid.). Tako so bila gola ivljenja
izbrisanih na milost in nemilost izpostavljena biopolitini oblasti,
ki so jo (v obliki diskrecijske pravice drave) izvajali uradniki,
policaji in politiki, vasih pa tudi sosedje. Vpraanje, ki se zastavlja,
je, na kaken nain je lahko ta zapletena kriza, ki izvira iz same
organizacije nacionalne drave in njenih temeljnih institucij, kot je
dravljanstvo, sploh razreena. Tako Agamben kot Arendt predlagata, da je treba begunca (ali migranta brez dokumentov) jemati
za to, kar je in ga loiti od abstraktosti (neuresniljivosti) lovekovih
pravic. Dananja kriza nacionalne drave je toliko bolj perea (in
izkljuevanja toliko bolj dramatina) pod pritiski neoliberalizma, k
emur se bomo e vrnili. Za razreitev tega trajajoega problema je
nedvomno potrebna kategorijalna prenova, pravi Agamben, ki bi
morda lahko uspela na ravni demokratizacije Evrope, predvsem s
pomojo transnacionalnega dravljanstva kot ga predlaga tienne
Balibar (in ne kot je sedaj definirano z Maastrichtsko oziroma Amsterdamsko pogodbo). Tudi k temu se e vrnemo.
40. LEN Z A K O N A O D R A V L J A N S T V U R S
Dravljanstvo Republike Slovenije se pridobi: po rodu, z rojstvom na obmoju Republike Slovenije,6 z naturalizacijo, to je s
sprejemom v dravljanstvo na podlagi pronje, ali po mednarodni
pogodbi. Glede same pridobitve dravljanstva strokovna literatura dravnega aparata, sektorja za notranje upravne zadeve, jasno
definira, da to ni splona pravica vseh ljudi (Debelak, MesojedecPervinek, 2003; Mesojedec-Pervinek, 1997). Poleg natanno doloenih pogojev za njegovo pridobitev je tukaj e diskrecijska pravica
drave, koga bo vkljuila v dravljanski status in koga ne.
6
Dravljanstvo Republike Slovenije pridobi otrok, ki je rojen ali najden na obmoju

Republike Slovenije, e sta oe in mati neznana ali ni znano njuno dravljanstvo
ali pa sta brez dravljanstva.
prelom.indd 151
14.9.2005, 17:23:19
151
152
Za oblikovanje zaetnega dravljanskega telesa (suverena)

ob ustanovitvi samostojne Republike Slovenije je bil poleg instituta
republikega dravljanstva (katerega osnovni kriterij je rojstni kraj
oeta) pomemben predvsem 40. len Zakona o dravljanstvu. Ta len
je omogoil, da so lahko dravljani nekdanje SFRJ neslovenske
etnine pripadnosti (to so postali tisti, katerih oetje se niso rodili
v Sloveniji) s stalnim prebivaliem v Sloveniji pridobili slovensko
dravljanstvo po skrajanem in poenostavljenem postopku, e so
vlogo vloili v estih mesecih, to je do 26. decembra 1991. Kmalu se
je pokazalo, da je ta pomembnost, pravzaprav usodnost, etninega
izvora (institucionalizirana v republikem dravljanstvu na podlagi kriterija ius sanguini) in s tem povezana delitev na tiste, ki so
postali dravljani na podlagi vloge za dravljanstvo, in tiste, ki so postali dravljani avtomatino , priskrbela slovenskemu dravljanstvu
hierarhino podlago.
Ta osnovna delitev na tiste, ki so postali dravljani avtomatino
in tiste, ki so podali vlogo za dravljanstvo je razdelila prebivalstvo
Slovenije na etnine Slovence in druge (ki so postali Neslovenci).
Kot e reeno, je koncept ius sanguini (ki se zrcali v 40. lenu Zakona
o dravljanstvu) priskrbel dravljanstvu diskriminatorno podlago,
kar se je kmalu pokazalo vsaj v treh primerih. Prvi, na podlagi
etnine delitve je bil moen nezakonit izbris iz Registra stalnega
prebivalstva tistih, ki niso pridobili slovenskega dravljanstva
po 40. lenu Zakona o dravljanstvu RS (izbrisani so na ta nain
postali dobesedno goli ljudje in oblast je lahko intervenirala na
ravni njihovega golega ivljenja). Drugi, osebam, ki so pridobili
dravljanstvo po 40. lenu, je bilo dravljanstvo mogoe odvzeti oziroma razveljaviti na podlagi takratnega tretjega odstavka 40. lena,
ki se je nanaal na razlog nevarnosti za javni red. To je bilo mogoe
do leta 1999, ko je Ustavno sodie RS to doloilo razveljavilo.7
eprav so dravljanstvo odvzeli le redkim posameznikom (zaradi
prestajanja zaporne kazni in podobno; nekatere so zavrnili e pri
vlogi za dravljanstvo),8 pa je bilo to dejanje pomembno sporoilo,
ki je v simbolnem smislu vzpostavilo dva statusa: status tistih, ki
jim je bilo dravljanstvo eventualno mogoe odvzeti in status tistih,
katerim dravljanstva ni bilo mogoe vzeti, ne glede na karkoli.
Tretji nain hierarhizacije dravljanstev in dravljanov je bil v tem,
7
8
prelom.indd 152
Odloba Ustavnega sodia RS U-I-89/99.

O primerih odvzema dravljanstva ali zavrnitve vloge za pridobitev dravljanstva
po 40. lenu (zaradi prestajanja zaporne kazni, diagnoze duevne bolezni ali
drugih razlogov neustreznosti) glej Dedi, Jalui, Zorn (2003): Izbrisani.
Organizirana nedolnost in politike izkljuevanja (Ljubljana, Mirovni intitut, 2003),
predvsem strani: 60, 96, 108, 110, 115, 116, 117, 126, 127.
14.9.2005, 17:23:20
da je bilo del prebivalstva mono zatirati (na kolektiven nain) s

pomojo pritiskov in zahtev o reviziji e pridobljenih dravljanstev po
40. lenu Zakona o dravljanstvu RS. Ta zahteva je bila nekajkrat
obravnavana celo v parlamentu med letoma 1993 in 1995.
Omenjeni len Zakona o dravljanstvu je na ta nain postal izhodie za utemeljevanje nestrpnosti in neenakosti. Takoj moramo
spomniti, da je bil to as, ko si je Slovenija prizadevala priti nazaj
v Evropo, kamor naj bi po besedah, denimo, takratnega predsednika Vlade RS od nekdaj spadala (Drnovek v: arkov, 1995: 109).
Prevladal je diskurz, ki je ustvaril Balkan kot nasprotje Evrope,
pri emer je slednja obveljala za edino pravo merilo civilizacijskega
razvoja (Vodopivec, 2001). Slovenski vladajoi diskurz je nekritino
in poenostavljeno pripisovanje negativnih lastnosti Balkanu (kar
Todorova imenuje balkanizem) prevzel po zahodnem modelu in
ga e dodatno okrepil. Balkan je zael veljati za nekaj zunanjega
in nekompatibilnega z Evropo, sinonim za Neevropo in oznaka
za vse nekulturno, iracionalno, zaostalo, nasilno (arkov, 1995;
Monik, 1999; Rizman, 1999; Vodopivec, 2001; Todorova, 2001).
Zahteve po asimilaciji pripadnikov drugih etninih skupin v
slovensko drubo, torej tistih, ki so dravljanstvo pridobili po 40.
lenu Zakona o dravljanstvu, je mogoe razumeti prav v smislu
simbolnega, populistinega razloevanja od Balkana. e parafraziramo zgoraj omenjenega Giorgia Agambena, lahko reemo,
da je vpraanje kaj je slovensko? ali kdo je Slovenec? postala
pomembna dravna skrb. Od leta 1993 do 1996 je bilo ve pobud
za odpravo dvojnega dravljanstva in zahtev po reviziji podeljenih dravljanstev (Medved, 2004: 272, 273).9 Po podatkih raziskave
Slovenskega javnega mnenja je leta 1993 83,3% anketirancev popolnoma ali v glavnem soglaalo s trditvijo, da je Slovenija preve
lahkotno podeljevala dravljanstva priseljencem (SJM v Medved,
2004: 471). V javnih diskusijah se je znalo vpraanje tako imenovane
slovenizacije. Denimo, Marjan Poljak, parlamentarni poslanec,
lan Slovenske nacionalne stranke, je v predlogu za pripravo novega
Zakona o dravljanstvu RS, ki ga je poslanski skupini Dravnega
zbora RS poslal 25. 2. 1993, zapisal:
Novi zakon o dravljanstvu RS mora doloati, da lahko postane
priseljeni Neslovenec dravljan RS le, e ni nikoli deloval proti
Pobude za odpravo dvojnega dravljanstva sta sproili Slovenska nacionalne

stranka v letih od 1993 do 1996 in ponovno leta 2001 ter vlada leta 1993. Zahteve
po reviziji podeljenih dravljanstev so se v Dravnem zboru RS pojavile na pobudo Slovenske ljudske stranke in posameznih poslancev leta 1994 (Medved,
2004: 472, 473).
prelom.indd 153
14.9.2005, 17:23:20
153
154
interesom slovenskega naroda in s svojim delom in ivljenjem

dokazuje, da se slovenizira. Verodostojnost slovenizacije morajo potrditi ustrezni dravni in lokalni organi. [] Skladno s tem
doloilom je treba izvesti revizijo e podeljenih dravljanstev po
sedanjem zakonu. Tako se bomo reili vseh monosti nastajanja
novih narodnih manjin in slovenskemu narodu bodo prihranjeni mednacionalni konflikti. Neslovenci, ki se ne poslovenijo, bodo
tukaj tujci ali pa se bodo vrnili tja, od koder so prili.
V tem citatu prepoznamo rasizem, ki ga je mogoe razloiti na

ve nainov. Foucault rasizem na ravni drave pojasnjuje s pomojo biopolitike oziroma biooblasti. Na podroju ivljenja, preivetja
populacije, kar je glavni smisel obstoja oblasti, se uvede prelom,
in sicer prelom med tistim, kar mora iveti, in tistim, kar mora
umreti (Foucault, [1976] 2003: 163).10 Seveda tu ni nujno miljena
fizina smrt, ampak tudi politina smrt, izgon, zavraanje ipd. (ibid.:
164). Rasizem pomeni nain, kako znotraj populacije razlikovati ene
skupine v razmerju do drugih. Pri tem gre za identificiranje zunanjih
ali notranjih nevarnosti, ki zadevajo populacijo in ki so nevarnosti
za populacijo (ibid.: 164). Bauman je nekoliko bolj antropoloki in
rasizem definira kot diskurz, katerega bistvo je preprianje, da nekatere skupine ljudi ne morejo biti vkljuene v obstojei racionalni
red ne glede na vloeni trud (Bauman, [1989] 1999: 65). Rasizem
pomeni diskurz ali praktine poskuse konstruiranja zamiljenega
idealnega drubenega reda, in sicer tako, da naj bi se odstranili
tisti, ki v dani realnosti ne ustrezajo idealizirani podobi skupnosti,
niti ni mono, da bi se spremenili in ustrezali (ibid.). Doloene
kategorije ljudi naj ne bi mogle biti kultivirane, kajti kulturna
konverzija v njihovem primeru ni mogoa, saj so brezupno imune
na kontrolo in vse poskuse prilagajanja, zato morajo ostati veno
tuje. e okoliine dovoljujejo, rasizem zahteva odstranitev neprilagojene kategorije ljudi (nesloveniziranih) iz ozemlja, na katerem
ivi kultivirana skupina ljudi. Podobno Balibar razlaga rasizem
kot zagovarjanje distance med dominantno skupino in skupinami,
ki so rtve rasizma, kajti meanje teh skupin, kultur bi nujno pomenilo medetnine konflikte. Zato je treba skupine, ki ne ustrezajo,
ki imajo drugano kulturo, segregirati od preostale populacije
(Balibar, 1991). Prav to sporoa zgornji citat, ki je simptomatien
primer nestrpnega diskurza prve polovice devetdesetih let v
Sloveniji: e bi s slovenskega ozemlja izginile neslovenizirane
10
prelom.indd 154
Odkar deluje drava na nain biooblasti, lahko za morilsko funkcijo drave

poskrbi le rasizem (Foucault, 2003: 164).
14.9.2005, 17:23:20
skupine, bi se izognili medetninim sporom ter dosegli idealno

homogeno slovensko drubo. Uinek rasistinega diskurza ni v
dejanskem izginotju teh skupin, ampak v konstruiranju neslovenskih dravljanov. Gronje odvzema slovenskega dravljanstva
so bile pomembno sporoilo tudi za takrat e individualizirane in
izolirane posameznike in posameznice, ki jih je Ministrstvo za notranje zadeve RS izbrisalo iz Registra stalnega prebivalstva, saj z
vidika prevladujoega rasistinega diskurza niso pokazali elje po
slovenizaciji, ker niso zaprosili za slovensko dravljanstvo (si
ga niso zasluili).11 Omenjeni diskurz in diskrecijska pravica
drave glede dovoljenj za prebivanje in dravljanstev sta se odigrala na lokalnih oddelkih za tujce, kjer so uradniki lahko vso svojo
mo (oziroma mo drave) uprizarjali na golih ivljenjih izbrisanih
posameznikov in posameznic. Enako je veljalo tudi za druge tujce
s podroja nekdanje Jugoslavije in globalnega Juga, ne glede na to
ali so bili med izbrisanimi ali ne.
BEGUNCI
Leta 1992 in 1993 so v Sloveniji poiskali zatoie bosanski
begunci, ki so bili sprva (do leta 1997) zgolj subjekt lovekovih
pravic ali goli ljudje brez zakona, ki bi zanje veljal. Ko je bil leta
1997 sprejet Zakon o zaasnem zatoiu, je institucionaliziral e
uveljavljeno diskriminacijo in marginalizacijo bosanskih beguncev.
V razmerah biopolitinih investicij, kot so prikazane zgoraj v tragikominem diskurzu slovenizacije, se izkljuevanje bosanskih
beguncev, ki so desetletje iveli v zaasnosti12 in stanju izrednih
razmer13, sploh ni zdelo ve tako kriee krivino in v nasprotju z
naeli pravne drave. Skratka, diskriminacija bosanskih beguncev
je postala v razmerah nestrpnega diskurza usmerjenega proti Neslovencem normalna stvar.14 Do leta 2000, ko je Slovenija postala
tranzitna in ciljna drava tudi za druge skupine beguncev, imeno-
11
12
13
14
Ta diskurz se je nadaljeval navkljub dvem odlobam Ustavnega sodia RS (U-I284/94, 4. februar 1999 in U-I-246/02, 3. april 2003), s katerima je bila doloena
neustavnost izbrisa iz RSP RS. Namesto povrnjenih pravic so izbrisani in ostalo
prebivalstvo v Sloveniji dobili referendum in referendumsko kampanijo v obliki
sovranega govora. O sovranem govoru in drugih okoliinah v zvezi z izbrisom
glej Mekina, Borut (2004): Izbrisani, prvi polas: Odlona zmaga desnice v: Poroi se,
kdor se more! Poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti 03, ur. Toma Trplan, Sabina
Autor in Roman Kuhar (Ljubljana: Mirovni intitut, 2004).
Bosanski begunci so desetletje iveli v zaasnosti, dokler leta 2002 ni bil sprejet
Zakon o dopolnitvi zakona o zaasnem zatoiu (Ur. l. RS 67/2002).
O izrednem stanju in e posebej izrednem stanju, ki postane normalno glej
Agamben, Homo sacer, 2004.
O nestrpnosti v Sloveniji glej Kuzmani, 1999.
prelom.indd 155
14.9.2005, 17:23:21
155
156
vane pribeniki, je izkljuevanje in zanievanje tujcev iz nekdanje

Jugoslavije in nasploh iz globalnega Juga postalo normalizirano do
te mere, da a priorna policijska obravnava in policijska dominacija
nad njihovimi ivljenji za veino prebivalstva in slovenske javne
institucije ni predstavljala posebnega problema (prej obratno: policijsko obravnavo pribenikov so odobravali, Ministrstvo za notranje
zadeve pa je prebivalce mirilo z obljubami e strojega policijskega nadzora meja).15 Enaba tujci so problem policije se je ustalila
tako v slovenskem kot irem evropskem prostoru. Posledica je
kriminalizacija pribenikov; postali so trajno sumljivi subjekt.16 Z
vidika vladajoega diskurza so prosilci za azil sumljivi zato, ker
morda niso pravi begunci, ampak izkoriajo pravico do azila.17
Druga skupina pa je sumljiva, ker niso begunci, ampak ekonomski
imigranti iz globalnega Juga (ki ne izpolnjujejo administrativnih
pogojev za pridobitev vstopnih in bivalnih vizumov), kar je danes
zlovea kategorija sama po sebi.18
Na to kategorijo ljudi, indesirables of Europe, je usmerjen represivni sistem imigracijskih kontrol, ki proizvaja brezdokumentne osebe,
jih zapira brez obsodbe na prestajanje zaporne kazni, jim grozi z
deportacijami ali jih dejansko deportira. Namen deportacij je po eni
15
16
17
18
prelom.indd 156
Glej denimo vsebino ministrskih konferenc o nedovoljenih migracijah, <http:

//www.mnz.si>.
Policija v dravah Evropske unije se je vzpostavila kot uvarka fizine dravne
meje, v simbolnem smislu pa kot uvarka meje dravljanskih statusov (cf. Neocleous, 2000). Vpraati se moramo po znailnostih drubenih skupin, ki lahko
postanejo podroje policije. V sociologiji policije je znano, da so pod policijskim
reimom tiste skupine ljudi, za katere je znailno, da jim v pomembnih institucijah
drube in drave primanjkuje moi. Neka skupina ljudi postane podroje policije
takrat, ko vladajoe elite prepustijo probleme te skupine ljudi policiji (Lee v: Neocleus,
2000: 81, 82). Policijski reim uinkuje kot zatiranje in prepreevanje politine
subjektivizacije; na ta nain je sklenjen krog ohranjanja njihove izkljuenosti in
stigmatizacije.
Ena kljunih znailnosti v odnosu zahodnega sveta in tudi Slovenije do novih
imigrantov je, da po eni strani poskuajo zadovoljiti mednarodno priznanim
standardom lovekovih pravic, po drugi strani pa gre za varovanje meja in
druge varnostne ukrepe, ki uinkujejo kot kriminalizacija prebenikov, ki
zato postajajo ena najbolj izkljuenih, ranljivih in izkorianih drubenih skupin. Odgovornosti za preseljevanje ne moremo pripisati zgolj posameznikom
in posameznicam, ki se prostovoljno odloijo ali pa so dobesedno prisiljeni
v tako ravnanje. Mednarodne migracije so posledica irih politinih in transnacionalnih gospodarskih dinamik; so nedvomno eden konstitutivnih procesov
dananje globalizacije (Sassen, 1998).
Drave si prizadevajo zagotoviti uinkovit azilni sistem (Rakoevi, 1999). Ta
uinkoviti sistem mora po eni strani prepreevati zlorabe tistih, ki se selijo zaradi
ekonomskih, socialnih in drugih razlogov, po drugi strani pa zagotavljati pomo
in zatoie vsem, ki so do tega upravieni kot dejanski begunci (Rakoevi, 1999:
188). Ti poskusi konstruiranja dveh skupin, od katerih naj bi bila ena upraviena
do dravne zaite in uresnievanja pravic, druga pa ravno nasprotno mora
biti takoj odstranjena iz drave je uinkovita podlaga opravievanja teptanja
pravic in zatiranja.
14.9.2005, 17:23:21
strani v tem, da bi odvrnil morebitne druge, potencialne migrante

ali begunce do prihoda v drave Evropske unije. Po drugi strani pa
je to eden od nainov, kako vlade skrbijo za lokalno prebivalstvo,
s tem ko jih itijo pred nepovabljenimi (ki bi lahko predstavljali
konkurenco domai delovni sili, neupravieno pridobivali socialno pomo, ogrozili lokalno kulturo ipd.). Kot je poudaril Sandro
Mezzadra (2004), centri za odstranjevanje tujcev, ki so razpreni
po vsej Evropi (v Sloveniji imamo dva), niso anomalije, ampak
institucije, ki temeljijo in doloajo evropsko dravljanstvo, saj so del
procesa konstruiranja inferiorne populacije. Tako imenovani ilegalci
so pravzaprav dedii tistih, ki jih je zahodni kolonialni diskurz
definiral kot sunje: ne le ne-dravljani, ampak anti-dravljani,
saj ele skozi njihovo izkljuitev izhaja vrednost dravljanstva kot
svobodnih, enakih in v simbolnem smislu tudi belih.19
KONSTRUK T A V T O H T O N O S T I 2 0
Podobno kot koncept ius sanguinis uinkuje konstrukt avtohtonosti, ki ga poznamo v zvezi z opredeljevanjem romske skupnosti.
Tako eden kot drugi sta v slovenskem javnem prostoru sluila za
omejevanje pravic in generiranje nestrpnosti. eprav se dravni
diskurz o pravicah Romov kot etnine manjine sklicuje na koncept
avtohtonosti/neavtohtonosti, ki je vplival tudi na nain pridobiva19
20
Zanimivo je, da ameriko suenjstvo ni izlo iz ideje o temnopoltih kot bioloko

inferiorni rasi, ki naj bi bila predisponirana za teko fizino delo (te argumentacije
so nastale ele kasneje). Afriki sunji so reili problem pomanjkanja poceni delovne sile, vendar samo suenjstvo takratnim elitam ni jamilo socialnega miru.
Virginijska elita, ki je bila zasluna za nastanek demokratinega dravljanstva
v Ameriki, ki je izhajalo iz prve meanske deklaracije o lovekovih pravicah
(Virginijska deklaracija iz leta 1776), je namerno hotela loiti nevarne svobodne
sloje (revni angleki kolonialisti) od sunjev (temnopolti). Cilj tega loevanja je bil
prepreiti solidariziranje revnih svobodnih mnoic z upornimi sunji in njihove
upore. (Sprva angleki revni kolonialisti niso imeli trdnih rasnih predsodkov
do Afrianov, pa tudi e so jih imeli, niso prevladali nad razredno lojalnostjo
med tema dvema skupinama, kar pa ni veljalo za odnose do staroselcev). Dve
potencialno uporni skupini so loili ter prepreili enotnost in solidarizacijo
tako, da so suenjstvo z zakonom pripisali izrecno Afrianom oziroma zgolj
belo prebivalstvo (neafrikega in neindijanskega porekla) je bilo izkljueno iz
monosti zasunjevanja. Kolonialistini zakoni so na ta nain ne le uvedli rasno
diskriminacijo in doloili doloen tip demokracije, ampak tudi ustvarili raso
(Olson, 2001). Na primeru migranov je mogoe opaziti, v koliki meri smo e
vedno dedii te iste demokracije, ki se sicer neprestano spreminja, a proizvaja
vedno nove sunje in neo-kolonialne odnose.
O razlikovanju Romov na avtohtone in neavtothone glej tudijo Alenke Janko
Spreizer (2004). Avtorica problematizira omenjeni koncept znotraj tudij o Romih,
romologije in posledice te distinkcije za uresnievanje posebnih kolektivnih
pravic Romov. Avtorica ugotavlja, da koncept avtohtonosti raziskovalcem na podroju romskih tudij v glavnem ne predstavlja posebnega problema, eprav iz te
delitve izhaja diskriminacija oziroma razlini nivoji pravic romskih skupnosti.
prelom.indd 157
14.9.2005, 17:23:22
157
158
nja slovenskega dravljanstva ob osamosvojitvi Republike Slovenije,

pa ta kriterij ni bil pravno opredeljen. Jasminka Dedi je opozorila,
da kriterij avtohtonosti sicer ni bil neposredni pogoj za pridobitev
dravljanstva, vendar pa v celoti opredeli pridobitev dravljanstva
po naelu ius sanguinis oziroma avtomatino pridobitev. Pripadniki
neavtohtonih etninih skupin so morali pridobiti dravljanstvo
po 40. lenu Zakona o dravljanstvu RS po naelu ius domicili (Dedi, 2003: 56, opomba 17). Zato je nesorazmerno veliko oseb brez
dravljanstva med neavtohtonimi Romi, kajti izbris je prizadel
Rome bolj kot katerokoli drugo etnino skupino (Dedi, 2003: 56;
Peri, 2001: 35). Ustavno sodie RS je kriterij avtohtonosti sprejelo
leta 2001, ko ga je izenailo z naelom ius sanguinis: neka manjina je
avtohtona, e na doloenem ozemlju ivi vsaj tri generacije oziroma
sto let.21 Kljub kritvi naela enakosti pred zakonom in precejnji
pravni nedoreenosti, je neavtohtonost argument za omejevanje
individualnih, predvsem pa kolektivnih pravic romske skupnosti.
Sam koncept avtohtonosti, staroselstva (sedetarne kulture) je
tudi v nasprotju s popularno predstavo o romskem nomadskem
ivljenjskem stilu, zato je njegova implicitna predpostavka tudi
asimilacija Romov.
Etnine manjine, ki so nastale po ustanovitvi samostojne
Slovenije, hrvaka, srbska, bonjaka, makedonska, rnogorska in
albanska skupnost pa za razliko od romske (in seveda italijanske in
madarske narodne skupnosti) nimajo statusa narodnih manjin,
niti tako okrnjenega (tj. pogojevanega z avtohtonostjo) kot romska
skupnost, in zato (kolektivno) uresnievanje pravic iz 61. lena
Ustave ostaja neizpolnjeno.22
e zdavnaj je znano, da so pravice pripadnikov manjin praviloma ogroene, e nimajo posebne zaite. Hannah Arendt je v
svoji analizi lovekovih pravic opozorila ne le na problem ljudi brez
dravljanstva, ampak tudi problem tistih skupin prebivalstva, ki si
ne delijo istega etninega izvora in so zato v neki dravi manjine:
Manjinske pogodbe so v preprostem jeziku povedale, kar je bilo
dotlej le implicirano v delujoem sistemu nacionalnih drav,
namre to, da so dravljani lahko le pripadniki naroda, da lahko
21
22
prelom.indd 158
Odloba Ustavnega sodia t. U-I-416/98 z dne 22. marca 2001, B-I, 6. paragraf,
v: Dedi, 2003: 56, opomba 17.
O poloaju manjin in predlogih za uresnievanje manjinskih pravic glej dve
tudiji Urada za narodnosti RS: (ur.) Klopi, Komac, Krinik-Buki (2003):
Albanci, Bonjaki, rnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi v Republiki Sloveniji. Poloaj
in status pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije v Republiki Slovneniji in
(ur.) Komac, Medveek (2004): Percepcija slovenske integracijske politike, zakljuno
poroilo.
14.9.2005, 17:23:22
159
le ljudje istega nacionalnega izvora uivajo polno zaito pravnih

institucij, da osebe razline narodnosti potrebujejo nekaken zakon izjeme, dokler ali razen, e se popolnoma asimilirajo in loijo
od svojega izvora (Arendt, 2003: 353).
tienne Balibar pa je opozoril na problem samega konstuiranja

etninih vein in manjin. Etnina pripadnost ali identiteta je
produkt procesa nacionalizacije drub, to je zgodovinsko prikljuevanje populacij in ljudstev v sistem nacionalnih drav in odnos med
etnosom (ljudstvo kot pripadanje zamiljeni skupnosti) in demosom
(ljudstvo kot kolektivni subjekt reprezentacij, odloanja in pravic)
(Balibar, 2004). Rezultat tega odnosa je ponotranjenje meja: meje so
nain, kako si individuumi predstavljajo svoje mesto v svetu, ko si
predstavljajo pripadnost doloeni skupini, ki so med sabo loene
z nepropustnimi mejami. Ta konstrukcija povee demokratino
univerzalnost lovekovih pravic (pravica do izobraevanja, socialne
varnosti, politinega izraanja in zdruevanja itd.) z nacionalno
pripadnostjo in nas vrne na prejnje razmiljanje o problematinosti lovekovih pravic zunaj normalnega, samoumevnega okvirja
nacionalne pripadnosti oziroma determiniranosti rojstva z doloeno politino skupnostjo. Balibar v tej demokratini kompoziciji
ljudstva v obliki nacionalne drave vidi razlog za izkljuevanje:
ker gre vselej za delitev med veino (ali veinami) in manjinami
oziroma med populacijami, ki se imajo za avtohtone in tistimi, ki
so reprezentirane kot tuje, heterogene in so kot take stigmatizirane
(Balibar: 2004: 8).
Razreitev tega problema ne vidi zgolj ali sploh v manjinskih zakonih, ki bi institucionalizirali narodne manjine skupaj z
njihovimi posebnimi kolektivnimi pravicami in zato prispevali k
egalitarneji multikulturni drubi, zato, ker to ne bi reilo problema: spet bi se pojavljali individuumi ali kolektivi, katerih narodna
pripadnost ne bi ustrezala. Predlaga transformacijo nacionalnih
identitet in nacionalne pripadnosti v take naine skupnega bivanja,
ki ne bodo nacionalno ali etnino posredovani. Eden od pogojev za
transcendentiranje nacionalnega je skupen javni prostor in pravica
do dravljanstva v Evropi, ki ima monost vzpostaviti se kot transnacionalno (in ne kot zgolj supranacionalno).
Vpraanje priznanja neke skupnosti kot narodne manjine pa
ni zgolj pravno, ampak v dananjih razmerah anti-balkanskega,
anti-romskega, anti-imigrantskega in anti-begunskega razpoloenja
predvsem politino. Pri zavzemanju za pravice manjin gre za
aria upora proti izkljuevanju in obutenju drave kot drave
Slovencev.23
prelom.indd 159
23
Podobno je opozorila Hannah

Arendt v zvezi z zatiranjem
manjin in raznarodovnajem ali
denaturalizacijo (to je odvzem
dravljanstva) v obdobju med
obema svetovnima vojnama. Take
drave je oznaila kot tiste, ki so se
preoblikovale iz instrumenta zakona v instrument naroda: narod je
zavzel dravo in nacionalni interes
je imel prednost pred zakonom e
dolgo preden je Hitler lahko razglasil prav je to, kar je dobro za
nemko ljudstvo. Pri tem je bil
jezik drhali e enkrat edini jezik
javnega mnenja, oien hinavine
in zadrkov (Arendt, 2003: 354).
14.9.2005, 17:23:22
160
M E J E NA V Z N O T E R
Zgoraj izpostavljeni primeri nestrpnosti in izkljuevanja v slovenskem javnem prostoru kaejo na slovensko dravljanstvo kot
dravljanstvo meja24 v dveh smislih. Po eni strani gre za zunanjo
slovensko mejo, ki je tudi meja Evropske unije. Po drugi strani koncept meje razumemo ire kot zgolj loevanje dravnih teritorijev
(in s tem doloanja suverenosti drave) in tudi ire kot dojemanje
meje v smislu prostora, kjer je mo drave skoncentrirana. Ta drugi
vidik meje, konstitutiven za slovensko (in evropsko) dravljanstvo,
vkljuuje reproduciranje meja navznoter, to so meje, ki so razprene
vsepovsod v notranjosti (Balibar, 2004). Zunanje meje se nadaljujejo
v obliki notranjih meja, kar konkretno pomeni, da so skupine ljudi, ki so subjekti preiskovanja, pogojevanja vstopa, selekcioniranja
na zunanji meji Evropske unije podvreni takemu reimu tudi v
notranjosti drav EU. Zato trdimo, da so meje bistvenega pomena
za konstrukcijo tako slovenskega kot evropskega javnega prostora
in dravljanstva, e posebej njegove socialne dimenzije (ibid.). e v
prejnjem sistemu dravljanstvo ni imelo posebnega pomena, razen
zunanjepolitinega, kot potni list (Jalui, 2003), pa je danes ravno
obratno. Po prehodu v enonacionalno dravo, katere nastanek je
sovpadel s padcem berlinskega zidu, ki je pod sabo pokopal tudi
definicijo, kaj je Evropa in kje so njene meje, se je Slovenija nemudoma samopozicionirala v prostor Evrope: postala je ne le branilka
njenih meja, ampak meja sama. S prehodom v enonacionalno dravo
je dravljanstvo zaelo pomeniti tako reko vse, pokazala pa se je
tudi njegova razredna komponenta. Kot smo poudarili e zgoraj,
dejansko lahko postane lovek, ki ni golo loveko bitje ele s pridobitvijo dravljanstva, ta pridobitev pa ni mogoa, e nisi socialno
in sicer preskrbljen: kdor ne more dokazati trajnega vira preivljanja,
ne izpolnjuje pogojev niti za pridobitev dravljanstva niti dovoljenja
za prebivanje tujca, ne glede na sorodnike in prijateljske povezave v Sloveniji (cf. Jalui, 2003: 12). Zaaran krog izkljuenosti se
je na kolektiven nain najizraziteje pokazal v primeru izbrisanih:
mnogim se je poslabal socialno ekonomski poloaj, saj so zaradi
odvzema dokumentov oziroma izbrisa iz RSP izgubili slubo, niso
prejemali pokojnine ali socialne pomoi. Ker niso mogli dokazati
trajnega vira preivljanja, niso izpolnjevali pogojev za pridobitev
slovenskih dokumentov (dravljanstva ali dovoljenja za prebivanje)
in zaradi tega tudi niso imeli delovnega dovoljenja. In ker niso imeli
24
prelom.indd 160
Dravljanstvo meja je Balibarjev koncept za opis problemov sedanjega evropskega dravljanstva.
14.9.2005, 17:23:23
delovnega dovoljenja, tudi niso mogli imeti slube za nedoloen as

kot trajnega vira preivljanja (ki je danes v razmerah fleksibilizacije
trga delovne sile tako ali tako bolj izjema kot pravilo). Na ta nain je
bil krog ohranjanja socialne izkljuenosti sklenjen in meje oziroma
selektiven imigracijski pristop mulitipliciran v notranjosti drave.
TRI JE PRI M E R I
Meje navznoter se morda najkonkretneje in najzanesljiveje udejanjajo prav pri vpraanju socialnih pravic. Socialno dravljanstvo
se je izoblikovalo izkljuno kot nacionalni koncept suverenosti.
Pravniki v neenakem dostopu do socialnih pravic verjetno ne bi
videli diskriminacije, saj diskriminacija v pravnem jeziku pomeni
razlino obravnavo enakih primerov. Razlikovanje med dravljani
in nedravljani vzpostavi razlinost dejanskih stanj, iz katerih sledi
razlina obravnava. iri, socioloki pogled, e posebej ko gre za
oblikovanje novega evropskega dravljanstva, ki bi po definiciji
moralo biti bolj demokratino od dravljanstev nacionalnih drav
sicer, pravi Balibar, Evropa ni mogoa , pa pokae na ustvarjanje
skupin ljudi, katerih pravice so neobstojee ali inferiorne. Kako se
to kae v naih vsakdanjih ivljenjih? Naj navedem tri primere. Prvi
se nanaa na vpraanje socialne pomoi. Ne glede na to, kako revni
utegnejo biti ljudje, ki ivijo z nami in kaken je njihov prispevek
v drubi, je upravienost do socialne pomoi odvisna od njihovega
pravnega statusa. Tako je denimo tudentka N. s srbskim potnim
listom, ki tudira in ivi v Ljubljani, morala plaati olnino za vpis
na fakulteto, ker med Slovenijo in Srbijo in rno goro ni sklenjen
sporazum, da bi se tudenti lahko vpisovali na fakultete pod enakimi pogoji kot domaa populacija. Tuji tudenti morajo v vsakem
primeru, ne glede na znesek, ki ga zasluijo, plaati akontacijo dohodnine, ki je vselej e konna (v nasprotju z domaimi tudenti, ki
plaajo akontacijo dohodnine samo pri zneskih vijih od 100.000 SIT
in se jim kasneje ob obraunavanju dohodnine lahko tudi vrne),25
poleg tega pa morajo podpisati obrazec, v katerem izjavljajo, da v
Slovenijo niso prili zgolj zaradi tudija, ampak tudi zaradi dela
(glej Zakon o dohodnini). Taka izjava lahko vpliva na negativni
izid naslednje pronje za bivanje v Sloveniji, zato je tudentka N. ni
25
tudenti, ki so dravljani oziroma rezidenti (kot jih imenuje Zakon o dohodnini),

plaajo akontacijo dohodnine samo pri zneskih, ki so viji od 100.000 SIT (25%).
Tuji tudentje, po Zakonu o dohodnini so to nerezidenti, ne glede na viino
zasluenega zneska plaajo 25% akontacije dohodnine in ta akontacija je konna.
To pomeni, da ne piejo napovedi in se jim ni ne vraa (Zakon o dohodnini,
ZDoh-1, Ur. l. RS, t. 54/2004, 56/2004, 62/2004, 63/2004, 80/2004, 139/2004,
17/2005).
prelom.indd 161
14.9.2005, 17:23:23
161
162
podpisala. Ena od znailnosti zaasnega ali stalnega dovoljenja za

prebivanje tujca je njegova toga birokratska zasnova, ki se denimo
kae v tem, da se namen, za katerega je bilo dovoljenje izdano, ne
sme spreminjati ali razirjati (e je bilo dovoljenje za prebivanje
tujca izdano za namen tudija, lahko oseba tudira v Sloveniji, ne
pa tudi dela). Poleg natetega, je tudentka N. vezana na invalidski
voziek, kar bi dodatno zmanjalo njene prilonosti na trgu delovne sile. N. prihaja iz Srbije, iz enskega gospodinjstva, ki so po
pravilih revneja od meanih gospodinjstev. Kljub izredno nizkim
zaslukom enske sorodnice iz Srbije finanno podpirajo tudi N.
Edino, kar v Sloveniji zanjo deluje v smislu socialnega varstva, je
pomo ene od invalidskih organizacij, ki nudi N. brezplano osebno
asistenco in nekomercialno najemnino za stanovanje, primerno za
osebe na invalidskih vozikih. To kae na solidarnost hendikepiranih z drugimi hendikepiranimi kot tisto, ki je onstran nacionalnih
delitev. Kot etino vpraanje izpostavljamo dejstvo, da se N. kot
oseba z dovoljenjem za zaasno bivanje ne more kvalificirati kot
prejemnica socialne pomoi.26
Drugi primer meja navznoter je iz Centra za tujce, ko so ensko iz ene od vzhodnoevropskih drav, brez dovoljenja za bivanje v
Sloveniji, namesto da bi ji nudili zaito pred nasilnim partnerjem,
zaprli in kasneje deportirali iz drave. enska je namre poklicala
policijo, ker jo je partner pretepal. Ko pa so prili na njun dom, so
ugotovili, da gospa ni imela dovoljenja za bivanje, zato so jo odpeljali s sabo na policijsko postajo in kasneje namestili v Center za
tujce, od tam odstranili iz drave (Zorn, 2003).
Tretji primer (naveden v Dedi, 2003: 60) je M. K., 35-letni
dravljan Bosne in Hercegovine, ki ima druino v Sloveniji in tu ivi
od prvega leta starosti. M. K. je pridobil slovensko dravljanstvo po
40. lenu Zakona o dravljanstvu, vendar mu je bilo le-to ob izteku
zaporne kazni leta 1997 odvzeto (iz razlogov nevarnosti za javni red).
Posledino je izgubil tudi stalno prebivalie v Sloveniji in vse pravice, ki so vezane na ta status. Zaradi izgube dravljanstva je moral
zapustiti socialno stanovanje, prav tako pa ni upravien do socialne
26
prelom.indd 162
Tudi osebe z dovoljenjem za stalno prebivanje sprva ne morejo dobiti socialne

pomoi, eprav so de jure na podroju socialnega varstva izenaene s slovenskimi
dravljani. Namre, oseba, ki zaprosi za tako dovoljenje, mora izkazati trajni vir
preivljanja (kot smo opozorili zgoraj v primeru izbrisanih), sicer ne izpolnjuje
pogojev za pridobitev dovoljenja za zaasno ali stalno bivanje. e pa se razmere
osebe z dovoljenjem za stalno prebivanje tujca spremenijo in taka oseba izgubi
trajni vir preivljanja, lahko pridobi socialno pomo.
14.9.2005, 17:23:24
163
pomoi. Od takrat M. K. ivi kot brezdomec, vendar kot nedravljan

ni upravien niti do bivanja v zavetiu za brezdomce.
EVROPSKI A P A R T H E I D
Najveji problem, ki mu ni videti konca, pa je, da se neenakosti in izkljuevanja z institucionalizacijo evropskega dravljanstva
nadaljujejo in prenesejo na evropsko raven. Pravna osnova za
evropsko dravljanstvo je bila podana v Pogodbi o Evropski uniji
oziroma Maastrichtski pogodbi leta 1992. Bolj konkretno je evropsko
dravljanstvo opredelila Amsterdamska pogodba iz leta 1997. Vse
zadeve, ki se nanaajo na prost pretok oseb, nadzor na zunanjih
mejah, azil, imigracije, sodelovanje na podroju pravosodja v civilnih zadevah, so prile pod pravni okvir prvega stebra (Treaty
of Amsterdam, v: ampa, 2003). Kot je zapisala Evropska komisija
v svojem Tretjem poroilu o dravljanstvu v EU, je dravljanstvo
Unije vir legitimnosti procesa evropske integracije skozi krepitev
udelebe dravljanov v evropskih procesih ter temeljni dejavnik pri
razvijanju obutka pripadnosti Evropski uniji in evropske identitete.27 Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti v svojem 17. lenu
doloi: S to pogodbo se uvede dravljanstvo Unije. Dravljani Unije
so vse osebe z dravljanstvom ene od drav lanic. Dravljanstvo
Unije dopolnjuje in ne nadomea nacionalnega dravljanstva.28
Proces ustvarjanja evropskega dravljanstva je zgodovinska
prilonosti, ko bi bila izvorna kriza nacionalne drave, o kateri smo
pisali zgoraj in katere posledice se ves as manifestirajo v razlinih
oblikah izkljuevanja, lahko preseena. To je zgodovinska prilonost
zato, ker evropsko dravljanstvo e opredeljuje dravljanske pravice
ne glede na nacionalno pripadnost. Teava pa je v tem, ker to velja
zgolj za dravljane drav, ki so lanice Evropske unije, ne pa tudi
za ostalo populacijo (dravljane tretjih drav, brezdokumentne29),
ki ivi in dela v Evropski uniji. Evropsko dravljanstvo torej ne bo
razreilo izvorne krize nacionalne drave, katere znailnost je, kot
smo navedli zgoraj, politizacija golega ivljenja, ki, prvi, reducira
ljudi brez dokumentov na gola telesa izpostavljena policijski in
birokratski dominaciji, drugi, marginalizira in diskriminira tiste
VIRI IN LITERATURA
Agamben, Giorgio (2004): Homo Sacer.
Suverena oblast in golo ivljenje, tudentska zaloba, Ljubljana.
Arendt, Hannah ([1948] 2003): Izvori
totalitarizma, Claritas, tudentska
zaloba, Ljubljana.
Arendt, Hannah ([1958] 1996): Vita activa. Krt, Ljubljana.
Balibar, tienne in Immanuel Wallerste-
27
28
29
Third Report from the Commission on Citizenship of the Union, COM 2001/506,
v: Zupani, 2002: 6.
Preieno besedilo Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Treaty establishing the European Community, OJ C 325, 24. 12. 2002, v: ampa, 2003.
Po podatkih Evropske komisije ivi v dravah Evropske unije skoraj tri milijone
brezdokumentnih oziroma nelegalnih imigrantov, kot jih pogosto imenujejo v medijskem diskurzu (EU sea patrols target illegal immigrants, v: BBC News World
Edition, 28. januar 2003, http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2703877.stm).
prelom.indd 163
in (1991): Race, Nation, Class. Ambigous Identities. Verso, uk, usa.

Balibar, tienne (1994): Predlogi v zvezi z dravljanstvom. V: Darij Zadnikar (ur.): asopis za kritiko znanosti,
xxii, 172173, tudentska zaloba,
Ljubljana.
14.9.2005, 17:23:24
164
Balibar, tienne (2004): We, the People

of Europe? Reflections on Transnational Citizenship, Princeton University
Press, Princeton, Oxford.
BBC News World Edition, 28. januar
2003, <http://news.bbc.co.uk/2/hi/
europe/2703877.stm>.
Bauman, Zygmunt ([1989] 1999): Modernity and the Holocaust, Polity
Press, uk.
Beznec, Barbara, Andrej Kurnik (2004):
Konstitucionalizacija Evrope iz radikalne federalistine evropske perspektive Intervju z Yannom Moulierjem Boutangom. V: Darji Zadnikar (ur.): asopis za kritiko znanosti,
xxii, 217218, tudentska zaloba,
Ljubljana.
ampa, Margit (2003): Evropsko dravljanstvo pravica do prostega
gibanja in do svobodne naselitve
na ozemlju drav lanic Evropske
unije. V: Bogomir Sajovic (ur.): Pravnik, letnik 58, t. 6-8, Zveza drutev
pravnikov Slovenije, Ljubljana, str.
439451.
Debelak, Slavko, Alenka Mesojedec Pervinek (2003): Posledice vstopa Re-
lane skupnosti (dravljane), ki si ne delijo istega (veinskega, dominantnega) etninega izvora, in tretji, opredeljuje razline pravice za dravljane in tujce z dovoljenji za bivanje (kot prikazano v
zgornjem primeru).
Kritiki evropskega dravljanstva v tem nedemokratinem doloilu vidijo institucionalizacijo neenakosti med evropskim prebivalstvom (Balibar, 2004; Mezzadra, 2004; Dost je!, 2004; Moulier
Boutang, 2004 in drugi). Gre za ustvarjanje inferiorne populacije,
ne ve le v posameznih nacionalnih dravah, ampak na ravni
Evropske unije. Za nas, dravljane, se bo razpon pravic poveal,
za nedravljane pa bo ostalo bolj ali manj vse enako,30 torej se bo
hierarhina razdalja med dravljani in nedravljani e poveala:
nedravljani bodo izkljueni tako v nacionalnem kot evropskem
kontekstu. To dela Evropo ne le nedemokratino, ampak nemono
in ustvarja razmere, ki jih Balibar imenuje evropski apartheid.
Slovenska birokratsko upravna elita je primerno opremljena
za uresnievanje evropskega apartheida, saj se je usposabljala na
primeru izbrisnih. Kot kae, bodo upravne zadeve v kontekstu
Evropske unije nadaljevale kar iste osebe, ki so zaslune in odgovorne za izbris iz Registra stalnega prebivalstva. Alenka Mesojedec
Pervinek31 in Slavko Debelak32 sta v svojem referatu o evropskem
dravljanstvu izrazila skrb v zvezi z morebitnim poveanim interesom za pridobitev slovenskega dravljanstva zaradi njegove
evropske dimenzije, predvsem dravljanov drav naslednic SFRJ,
ki e sedaj predstavljajo 95% vseh naturalizirancev (Debelak, Me-
publike Slovenije v Evropsko unijo

na podroju dravljanstva. V: Rudi
Kocjani (ur.): x. dnevi slovenske
30
uprave, Portoro 2003, Zbornik referatov, Fakulteta za upravo, Ljubljana,

str.: 5166.
Dedi, Jasminka, Vlasta Jalui, Jelka
Zorn (2003): Izbrisani. Organizirana
nedolnost in politike izkljuevanja,
Mirovni intitut, Ljubljana.
Deklaracija o pravicah loveka in dravljana ([1789] 1988). V: Peter Jambrek, Anton Pereni, Marko Uri (ur):
Varstvo lovekovih pravic: razprave,
eseji in dokumenti, Mladinska knjiga, Ljubljana.
31
Dost je! Komunike nevidnih globalne

Evrope (2004). V: Darij Zadnikar (ur.):
asopis za kritiko znanosti, xxii, 217
218, tudentska zaloba, Ljubljana.
Faulks, Keith (2000): Citizenship. Routledge, London, New York.
prelom.indd 164
32
Prve tri pravice opredeljene v Pogodbi o ES (v 18., 19., 20. in 21. lenu) imajo zgolj
dravljani EU, etrta pravica (opredeljena v 21. lenu) pripada vsem prebivalcem
drav lanic, tudi e nimajo nacionalnih dravljanstev. Te pravice so naslednje:
1) (18. len) pravica do prostega gibanja in prebivanja kjerkoli znotraj EU; 2)
(19. len) dravljan EU, ki ima prebivalie v dravi lanici, nima pa njenega
dravljanstva, ima pravico, da v tej dravi voli oziroma je voljena volitvah v
Evropski parlament in da voli oziroma je voljen na obinskih volitvah pod enakimi pogoji kot dravljani te drave; 3) (20. len) dravljan EU ima na ozemlju
tretje drave, v kateri drava lanica, katere dravljan je, nima predstavnitva,
pravico do zaite diplomatskih in konzularnih organov katerekoli drave lanice.
Ta pravica vkljuuje pomo v primerih smrti, bolezni ali teje nesree, zapora,
pripora ali napada, kot tudi pomo in vrnitev domov v tejih razmerah; 4) (21.
len) pravico do vloitve peticije pred Evropskim parlamentom in do vloitve
pritobe evropskemu varuhu lovekovih pravic (Pogodba o ES, v: Kuhelj, 2003:
29, 30).
V asu udejanjanja izbrisa je bila Alenka Mesojedec Pervinek iz Urada za upravne notranje zadeve svetovalka ministra za notranje zadeve in vodja urada za
dravljanstva in naturalizacijo.
Mag. Slavko Debelak je nekdanji direktor uprave za upravno pravne zadeve,
podpisnik depee t. 0016/4-1496 8 z dne 27. 2. 1992, ki je opredelila izvajanje izbrisa za obinske upravne enote in odredila, da lahko policija v skladu z zakonom
tujce (izbrisane) napoti ez dravno mejo brez kakrnekoli odlobe upravnega
organa (Mekina, 2004: 64).
14.9.2005, 17:23:25
sojedec-Pervinek, 2003: 63). Zaradi tega, menita Slavko Debelak

in Alenka Mesojedec Pervinek, bo treba razvoj spremljati in analizirati stanje:
165
Foucault, Michel ([1976] 2003): Predavanje 17. marca 1976. V: Rado Riha
(ur.): Filozofski vestnik, xxiv, 3, Filozofski intitut zrc sazu, Ljubljana.
Janko Spreizer, Alenka (2004): Avto-
e se bo izkazalo, da interes obstaja le zaradi pridobitve identifi-
htoni in neavtohtoni Romi v Slo-
kacijske listine, ki bo omogoila uveljavljanje pravic izven Slove-
veniji: socialna konstrukcija terito-
nije, bo treba vpraanje ovrednotiti v okviru migracijske politike
rialnega razmejevanja identitet. V:
ter dravnemu zboru predlagati mone reitve (ibid: 65).
Boris Jesih (ur.) Razprave in gradivo,

Intitut za narodnostna vpraanja,
Ljubljana.
Tako evropski vratarji razmiljajo, kako ohraniti imbolj

anti-imigrantsko ne le Slovenijo (in s svojim anti-imigrantskim
diskurzom zagreniti tudi ivljenja tistih, ki so e nali svoj dom v
Sloveniji), ampak tudi Evropsko unijo, kamor sedaj Slovenija uradno spada. Taki primeri manine obsesije z avtoriteto poglabljajo in
utrjujejo evropski apartheid.
Po mnenju Balibarja se evropsko dravljanstvo lahko pojavi
kot tako (kot evropsko) le, e bo bolj demokratino od ustav tradicionalnih nacionalnih drav, sicer ne bo imelo legitimnosti in ne
bo moglo prispevati k reevanju drubenih napetosti in konfliktov.
Balibar hkrati s iritvijo in demokratizacijo Evrope in konstruiranjem evropskega dravljanstva zagovarja pravico do dravljanstva
v Evropi, Evropo pa si zamilja kot identiteto (pomensko odprto), ki bo zmona reprezentirati vse, ki ivijo na njenem ozemlju,
tako v javnih institucijah kot na individualni ravni. Torej predlaga
kolektivno izumljanje novega dravljanstva, ki bo dopualo demokratizacijo meja Evrope, tako zunanjih kot notranjih. Pri tem
misli tudi na socialno dravljanstvo, ki mora dobiti na evropski
ravni stabilno in iroko osnovo. e socialne pravice ne bodo za
vse, Evropa ne bo mogoa. To je bila perspektiva, ki je vodila ljudi
vzhodne in srednje Evrope v revolucijo leta 1989 in ne oblike
neoliberalizma, kakrnim smo pria danes.
Hafner-Fink, Mitja (2004): Dravljanstvo, (nacionalna) identiteta ter integracija priseljencev, v: Miran
Komac in Mojca Medveek (ur.), Percepcija slovenske integracijske politike. Zakljuno poroilo, Intitut za narodnostna vpraanja, Ljubljana.
Kuhelj, Alenka (2003): Nacionalni in
nadnacionalno dravljanstvo v razmerah demokracije (pravno-politini
diskurz o evropskem dravljanstvu).
V: Rudi Kocjani (ur.): x. dnevi slovenske uprave, Portoro 2003, Zbornik referatov, Fakulteta za upravo,
Ljubljana, str.: 223233.
Kurnik, Andrej (2004): Subverzivna
evropska integracija. V: Darji Zadnikar (ur.): asopis za kritiko znanosti, xxii, 217218, tudentska zaloba,
Ljubljana.
Kuzmani, A. Toni (1999): Bitja s pol
streice. Slovenski rasizem, ovinizem in seksizem. Mediawatch, osi,
Slovenia.
Marshall, T. H. ([1950] 1991): Citizenship and Social Class, and other Essays, Pluto Press, London.
Medved, Felicita (2004): Politina inte-
ZAKLJUEK
gracija. Dravljanstvo, politina participacija in reprezentacija, v: Miran
Tekst je prikazal naine, na katere drava Slovenija danes izkazuje svojo mo suverena, kot je denimo prepoved vstopa in policijska prevlada nad globalnimi revnimi, izbrisanimi in hierarhiziranje
skupin dravljanov glede na etnini izvor. Po drugi strani pa je e
splono znano, da nacionalne drave vse bolj izgubljajo prerogative
suverena. Andrej Kurnik, ki raziskuje nove oblike skupnega bivanja,
kot so upor, drubeni boji in politika subverzije, s katerimi je po
njegovem mnenju mogoe presei omejujoo in zatiralsko naravo
nacionalne drave, ugotavlja, da nacionalni dravi pravzaprav ne
prelom.indd 165
Komac in Mojca Medveek (ur.), Percepcija slovenske integracijske politike. Zakljuno poroilo, Intitut za narodnostna vpraanja, Ljubljana.
Mekina, Borut (2004): Izbrisani, prvi
polas: Odlona zmaga desnice, v:
Toma Trplan, Sabina Autor in Roman Kuhar (ur.), Poroi se, kdor se
more! Poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti 03, Mirovni intitut,
Ljubljana.
14.9.2005, 17:23:26
166
Mesojedec Pervinek, Alenka (1997):

(avtorica dodatnega besedila) Predpisi o dravljanih in tujcih, Ur. l. rs,
Ljubljana.
Mezzadra,
Sandro
(2004):
Dravljanstvo v gibanju. V: Darij Zadnikar (ur.): asopis za kritiko

znanosti, xxii, 217218, tudentska
zaloba, Ljubljana.
Monik, Rastko (1999): 3 teorije. Ideologija, nacija, institucija. Zaloba
*cf., Ljubljana.
Neocleous, Mark (2000): The Fabrication of Social Order. A Critical Theory of
Police Power, Pluto Press, London.
Olson, Joel (2001): A Democratic Problem of the White Citizen. V: Constellations, Volume 8, No. 2. Blackwell
Publishers, uk.
Peri, Tatjana (2001): Insufficient: governmental programmes for Roma in
Slovenia. V: Dimitrina Petrova (ur.),
Roma Rights. Quarterly Journal of
the European Roma Rights Center,
t. 23, European Roma Rights Center, Budapest.
Poljak, Marjan (1993): Pismo poslanskim skupinam: Predlog za pripravo
novega zakona o dravljanstvu rs,
Dravni zbor rs, 26. 2. 1993.
Rakoevi, Slobodan (1999): Predpisi o
tujcih in azilu s komentarjem mag.
Slobodana Rakoevia. Uradni list
RS, Ljubljana.
Rizman, M. Rudolf (1999): Radical Right
Politics in Slovenia. V: Sabrina P. Ramet (ur.): The Radical Right in Central and Eastern Europe Since 1989.
The Pennsylvania State University
Press, University Park, Pennsylvania,
str. 147170.
Sassen, Saskia (1998): Globalization
and Its Discontents, The New Press,
New York.
Todorova, Marija (2001): Imaginarij Bal-
preostane drugega kot milostni strel, saj njena neracionalnost in

nasilnost kaeta na njen zaton: [] kot vsaka zgodovinska tvorba,
ki je v zatonu, postaja vedno bolj nasilna in neracionalna (Kurnik,
2004: 54).33 Socialna drava se umika trgu in trnim odnosom, politina ekonomija (kot je reguliranje zaposlovanja) je vse ibkeja
na raun konkurennosti drav za privabljanje kapitalskih nalob
itd. Kot kaejo dananje politike na podroju upravnih notranjih
zadev (imigracije, dravljanstvo itd.), pa oslabljena drava suverenost manifestira z vso odlonostjo tam, kjer jo po definiciji najlaje
to je na podroju individumov, ki so praktino brez obrambe in
brez moi. tienne Balibar v tem vidi eksces moi, ki ga imenuje
sindrom impotence omnipotentnega. Ta sindrom se kae v poveanem
nadlegovanju tujcev s strani dravnih uradnikov (omenili smo izbris in zahteve po asimilaciji dravljanov neslovenskega etninega
izvora v slovensko kulturo) in v zahtevah dravljanov po uvedbi
diskriminatornih praks. Spomnimo se le nekaterih najbolj odmevnih: ienske lokalne iniciative proti stanovalcem Azilnega doma
(leta 2000/2001), volivcev, ki so se na referendumu v zvezi z zakoni,
ki naj bi uredili poloaj izbrisanih, izrecno opredelili proti njim
(leta 2003) in nenazadnje, leta 2005, zahteve novomekih starev po
diskriminaciji romskih otrok pri izobraevanju (glej Urh, nidarecDemar v tej publikaciji). Balibar zahteve po diskriminaciji razume kot rezultat tega, da so ljudje dezorientirani sprio kontrasta,
prepada med imaginarno, deklarirano mojo drave, od katere so
odvisna njihova ivljenja, in na drugi strani, dnevnim spektaklom
dravne impotence pri obvladovanju pojavov deindustrializacije
in prostega gibanja kapitala, ki z globalizacijo e naraa (Balibar,
2004: 36). V dananjem asu, ko se suverenost drav krha pod pritiski neoliberalizma in socialna varnost dravljanov ni ve samoumevna, so dravljani lahko prepriani, da njihove pravice dejansko
obstajajo, e vidijo, da so pravice imigrantov, izbrisanih, priseljencev
iz nekdanje Jugoslavije, Romov in drugih inferiorne, zaasne ali
pogojevane z zahtevami po nenehnih manifestacijah pripadnosti
(to naj bi bili znaki integracije) (Balibar, 2004: 37). Nekatere naine
vzpostavljanja te inferiornosti, od sovranega govora, manipulacije
s konceptoma, kot sta ius sanguinis in avtohtonost, pa do restriktivnega imigracijskega reima Trdnjave Evrope in pogojenosti socialne varnosti z dravljanskim statusom, smo prikazali v tekstu.
kana. Vita activa, Intitut za civilizacijo in kulturo, Ljubljana.

Ustava Republike Slovenije (1996). iv.
spremenjena dopolnjena izdaja. asopisni zavod, Uradni list Republike
Slovenije, Ljubljana.
prelom.indd 166
33
Vpraati se moramo, e z milostnim strelom dravi morda ne ustrelimo v nogo

tudi sami sebe, saj moramo zahteve po dravljanstvu in iz njega izhajajoe socialne
pravice e vedno nasloviti na nekoga, zahtevati od nekoga e to ne bo nacionalna
drava, bodo to zagotovo javne institucije ostaja pa odprto vpraanje, katere
javne institucije: na ravni obin, drave in/ali skupnega evropskega prostora.
14.9.2005, 17:23:27
Z institucionalizacijo evropskega dravljanstva, kot je definirano v

Amsterdamski in Maastrichtski pogodbi, e tako dramatine delitve
in neenakosti na ravni posameznih nacionalnih drav, preidejo in se
multiplicirajo v supranacionalni skupnosti, Evropski Uniji.
Balibar v nasprotju s tem trdi, da je Evropa mona ne kot supranacionalna (ali nadnacionalna), temve kot transnacionalna (ki
gre onkraj nacionalnih identitet). V razmerah sedanje nezmonosti
evropskega dravljanstva, ki je dravljanstvo meja (kot smo ponazorili v slovenskem primeru), moramo ljudje Evrope aktivirati
potenciale in ustvariti razmere za ponovno, drugano zarisovanja
meja med policijo in politiko (Balibar, 2004).
167
Vodopivec, Peter (2001): O Evropi, Balkanu in metageografiji. V: Marija Todorova: Imaginarij Balkana. Vita Activa,
Ljubljana, str. 381401.
<http://www.mnz.si>
Zakon o azilu (ZAzil), Ur. l. rs, t. 61/
99, 66/00, 124/00, 67/01, 98/03,
134/03.
Zakon o dohodnini, ZDoh-1, Ur. l. rs,
t. 54/2004, 56/2004, 62/2004, 63/
2004, 80/2004, 139/2004, 17/2005
Zakon o dravljanstvu (zdrs) Ur. l. rs
t. 1/91-I, 30/91-I, 38/92, 61/92, 13/94,
59/99, 96/02.
Zakon o tujcih (ZTuj), Ur. l. rs, t. 1/91,
44/97.
Zakona o tujcih (ZTuj-1), Ur. l. rs, t. 61/
99, 96/2002.
Zakon o zaasnem zatoiu, Ur. l. rs,
t. 20/1997
Zakon o dopolnitvah zakona o zaasnem
zatoiu, Ur. l. rs, t. 67/2002
Zakon o potnih listinah dravljanov rs
(zpld), Ur. l. RS, t. 1/1991-I, 17/1991-I,
4/1992, 29/1995, 65/2000.
Zavirek, Darja (1996): Vsakdanjost
rasizmov. V: Darij Zadnikar (ur.):
asopis za kritiko znanosti, xxiv, 172,
tudentska zaloba, Ljubljana.
Zorn, Jelka (2003): Etnografija vsakdanjega ivljenja ljudi brez slovenskega dravljanstva, doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Fakulteta
za drubene vede, Ljubljana.
Zorn, Jelka (2005): Ethnic Citizenship in
the Slovenian State. V: Engin F. Isin
(ur.), Citizenship Studies, Volume 9,
Number 2, Routledge, str.: 135152.
Zupani, Mihaela (2003): Dravljanstvo
eu vir legitimnosti evropske integracije? Raziskava v okviru projekta raziskovalnih tipendij Mirovnega intituta 2002, Mirovni intitut,
Ljubljana.
arkov, Dubravka (1995): Gender, Orientalism and the History of Ethnic
Hatred in the Former Yugoslavia.
V: H. Lutz, A. Phoenix, N. Yuval-Davis
(ur.): Crossfires: Nationalism, Racism
and Gender in Europe. Pluto, London,
str. 105121.
prelom.indd 167
14.9.2005, 17:23:28
168
koncepti
Nezadostnost
strpnosti
VA
D KO
Z
A
R
O
iiolog
r soc
lu
giste
e
a
d
m
em
a je
tovaln
pevk
azisk
teore
r pris
inojem r
Avto
t
o
li
v
o
s
p
v
tent
a
e
is
s
s
e
a
v
t
s
je in
je ko
im po
looslen
drug
socio
. Zap
med
u za
m
lk
a
e
e
d
m
z v
d
te
niver
na O
skim
ete U
logijo
lt
io
u
c
k
o
a
f
za s
fske
ani.
ilozo
es.si
Ljublj
gijo F
t.arn
gues
@
2
ic
c
.kova
razd
e: go
MAG
. G
Namen te razprave je kritien premislek koncepta strpnosti oz.

tolerance,1 e zlasti njegove strukturne podobnosti in povezanosti
z nestrpnostjo, posledino pa tudi pokazati nezadostnost politike,
ki gradi le na strpnosti, ne pa tudi na enakopravnosti.
MIMOBENOST KONCEPTOV STRPNOSTI IN

NESTRPNOSTI
Na tem mestu se ne bom spual

v pomenske razlike med pojmoma toleranca in strpnost. Predpostavljam ju kot sinonima. Skupni
besednjak uporabljam za konceptualni diskurz in za opis prakse,
ter za drubeni poloaj in za posamezni odnos. Pri samostalnikih in
pridevnikih uporabljam slovensko
razliico strpnost, strpen itd., pri
glagolih in delenikih pa tolerirati,
toleriranje ipd., ker slovenske razliice ni na voljo.
prelom.indd 168
tevilne razprave, ki se strogo ukvarjajo s konceptom strpnosti, njegovo zgodovino, razlinimi utemeljitvami in omejitvami
strpnosti, izvajajo argumentacijo na normativen nain, pri tem pa
izhajajo iz poenostavljene idealnotipske sheme, v kateri ponavadi
nastopajo naslednji leni: subjekt strpnosti z doloeno strukturo
subjektivnosti, objekt druganosti, ki naj bi ga tolerirali, razlog za
strpnost in kot konni rezultat odnos strpnosti. Utemeljitev strpnosti
ima obliko univerzalnega nagovora, ki naj bi veljal za vse primere
doloenega tipa. Posamezne strategije utemeljitve strpnosti predpostavljajo obstoj doloene zmonosti, vrline ali moralnega koda,
ki je ravno tako univerzalno navzo in na podlagi katerega naj
bi utemeljitev tudi dejansko prepriala vse potencialne subjekte
strpnosti v strpno prakso. Takne predpostavke so npr. lovekova
razumnost, elementarno spotovanje vsake loveke osebe ali (zlasti
v zgodnejih novovekih primerih) tudi doloen nain verovanja.
V dejanskosti prihaja do vejega ali manjega razkoraka med
normativnimi koncepti in njihovo empirino ustreznostjo. Izkae
14.9.2005, 17:23:29
se, da se idealistini koncept strpnosti v praksi ne pretvarja v obe

strpno ravnanje vseh posameznikov v vseh posameznih situacijah.
Ideja strpnosti je lahko vodilo posameznikom za ravnanje, teje pa
se zanesemo nanjo kot na uspeno organizacijsko naelo drube.
Ker gre pri strpnosti za rezultat dobre volje in prepriljivih razlogov
posameznikov, bi morala biti strpnost vseobsegajoe vzajemna, da
bi bili njeni rezultati univerzalni. Vendar ni tako. Posamezniki se v
ivljenjskih situacijah nenehno odloajo med strpnostjo in nestrpnostjo, slednja pa je nekaj, esar idealistini koncepti strpnosti ne
upotevajo resno kot eno od realnih monosti. Razprave o strpnosti
se z nestrpnostjo v glavnem ne ukvarjajo oz. jo obravnavajo obrobno,
kot negativni preostanek polja strpnosti. Nestrpnost kot poseben
pozitivni predmet preuevanja prepuajo drugim specialnim
disciplinarnim prijemom.
tudije o nestrpnosti se ukvarjajo s poljem, kjer strpnosti ni.2
Podobno kot je fenomen nestrpnosti iz razprav o strpnosti izvren
kot neuspeli odnos, kot eksces, kot nekaj ekstremnega, kar odstopa
od polja zmernega in normalnega, tako monost strpnosti v tudijah o nestrpnosti nastopa kot nereflektirana predpostavka, ki pa je
ostala zunaj razpravljalnega polja in pravzaprav tvori le njegovo
fantazmatsko mejo. tudije o nestrpnosti se z monostmi in pogoji
strpnosti torej ne ukvarjajo, pa pa poleg samih oblik izraanja
nestrpnosti in njihovih socialnih posledic preuujejo nastajanje
nestrpnosti in dejavnikov, ki jo spodbujajo. Pri tem se opirajo na
neke druge predpostavke, kot jih uporablja shema argumentacije za
strpnost. Gre predvsem za razloevanje med zasebnim in javnim,
pri emer je izvor nestrpnosti v obliki kognitivnih poenostavitev in
razlinih psihosocialnih dejavnikov v zasebnosti (v posameznikovi strukturi osebnosti in njegovi socialni identiteti), problematina
pa postane, ko se manifestira v njegovem javnem delovanju in do
drugih.3 Empirina struktura subjektivnosti, nagnjene k nestrpnosti, je opisana drugae kot normativna struktura subjektivnosti, na
podlagi katere se utemeljuje monost strpnosti.
2
V slovenskem prostoru je najbolj sistematino empirino kvalitativno preuevanje nestrpnosti (skupaj z navedeno problematiko) zajeto v Poroilih skupine za
spremljanje nestrpnosti pri Mirovnem intitutu.
Trplan, Toma, Sabina Autor in Roman Kuhar, ur. Skupina za spremljanje nestrpnosti:
Poroilo t. 03, Ljubljana: Mirovni intitut, 2004.
Petkovi, Brankica, ur. Skupina za spremljanje nestrpnosti: Poroilo t. 01, Ljubljana:
Mirovni intitut, 2001.
Kuhar, Roman in Toma Trplan, ur. Skupina za spremljanje nestrpnosti: Poroilo t.
02, Ljubljana: Mirovni intitut, 2003.
Nastran Ule, Mirjana. Socialna psihologija predsodkov. V Predsodki in diskriminacija: Izbrane socialno-psiholoke tudije, ur. Mirjana Nastran Ule, 301312.
Ljubljana: Znanstveno in publicistino sredie, 1999.
prelom.indd 169
14.9.2005, 17:23:30
169
170
Razprave o strpnosti in razprave o nestrpnosti torej potekajo

precej vsaksebi in tudi na razlinih ravneh: medtem ko je argumentiranje za strpnost normativno in posploeno (univerzibilno
na ravni idej, a oddaljeno od prakse), je preuevanje nestrpnosti
predvsem empirino, pri tem pa ima vekrat teave s prehodom
v nasprotni smeri: od analize konkretnega v posploitev. Zaradi
tega utegneta obe perspektivi epistemoloko zgreiti nain, kako
v razlagalne postopke vkljuiti povezavo med strpnostjo in nestrpnostjo. To nameravamo storiti v tej razpravi: strpnost in nestrpnost
bomo obravnavali skupaj kot povezana fenomena, pri emer bomo
skuali umestiti strpnost kot notranji len v strukturo nestrpnosti
in obratno. Glavna teava, s katero bomo imeli opravka pri tem
postopku, je ravno raznorodnost konceptov in analiz strpnosti in
nestrpnosti, ki so na voljo, zaradi esar enostavna simetrina sopostavitev ni mona. Zato se bomo skuali opreti na simptomatina
mesta, kjer koncepti zgreijo svoje izhodie in se odpre monost
za njihovo kritiko. Postopek pa bomo morali slede omenjenemu
konceptualnemu razcepu loiti na dva dela: prvi bo sledil normativni zastavitvi problematike strpnosti, drugi pa socialni umeenosti strpnosti kot prakse. V prvem delu bomo pogledali notranjo
logiko normativnih zagovorov strpnosti in njene predpostavke,
pod katerimi naj bi bil zagovor uspeen in bi se subjekt odloil za
strpnost. V drugem delu pa bomo prakso strpnosti obravnavali
v kontekstu njene ekonominosti, torej zunanjih razlogov, zaradi
katerih se subjekt odloi za strpnost.
MEJE ZAGOVOROV STRPNOSTI

Odgovor na vpraanje, kaj strpnost sploh je, ni enoznaen.
Lahko je nekaj pasivnega (subjekt strpnosti pusti njen objekt pri
miru, da ivi, pone ali misli, tako kot objektu pa ustreza ali kakren pa je) ali pa aktivnega (pozitivno sprejemanje razlinosti).
Pasivno dopuanje je vsaj nujni pogoj za to, da lahko govorimo o
strpnosti, ali je tudi zadosten, pa je stvar polemik. Vsekakor mora za
aktivno strpnost obstajati posebna utemeljitev (npr. da raznolikost
lovetva velja za vrednost na sebi), to pa je e stvar odgovora na
vpraanje, na em temelji zagovor strpnosti.
V okviru liberalizma poznamo pri zagovoru strpnosti naslednje glavne argumentacijske strategije: skepticizem, nevtralnost in
avtonomijo ter pluralizem.4 Razvrstimo jih lahko glede na njihovo
prelom.indd 170
Mendus, Susan. Toleration and the limits of liberalism. Atlantic Highlands: Humanities Press, 1989.
14.9.2005, 17:23:31
ustreznost oz. zadostnost za tri vrste objektov strpnosti ali nestrpnosti. Odnos subjekta strpnosti do objekta lahko ima znaaj mnenja,
moralne izbire ali ustvenega odnosa. Tako se nam izrie tipologija
treh oblik nestrpnosti in treh zagovorov strpnosti. Na eni strani
imamo oblike nestrpnosti, ki imajo razlina jedra, ki jih poganjajo:
racionalna nestrpnost do domnevno zmotnega mnenja, vrednostna
nestrpnost do domnevno nemoralnega ravnanja in ustvena nestrpnost do neesa, kar je drugano od subjektove identitete. Na drugi
strani so tri razlino zahtevne strategije strpnosti, ki se razlino
uspeno kosajo s posameznimi oblikami nestrpnosti. Skepticizem
je prepriljiv argument za strpnost v primeru, ko se ta nanaa na
mnenje, nevtralnost in avtonomija v primerih moralne izbire in
mnenja, pluralizem pa v vseh primerih.
V primeru, ko je predmet nestrinjanja mnenje, je zadostna
pot do strpnosti racionalistini skepticizem. Ta strategija stavi
na to, da se nestrpnost pokae kot iracionalna. Njen utemeljitelj
je John Locke s Pismom o toleranci, v katerem strpnost utemeljuje
prek neuspeha nestrpnosti. Prisila sicer lahko vpliva na lovekovo
voljo, ne more pa spremeniti njegovega preprianja.5 Nestrpnost,
usmerjena zoper preprianje, s katerim se ne strinjamo, torej ne
prinese uspeha. Sprte strani sasoma ugotovijo, da se o vsem ne
morejo strinjati, da so razlina mnenja vsaj delno zakoreninjena
v razlinih izhodiih verovanjske narave in da je razumno, e se
sprijaznijo s soitjem razlinih preprianj. Pri tem se preprianje
razcepi na vednost in verjetje: subjekt verjame v domnevo vednosti,
namre da objektivna vednost obstaja, hkrati pa ne more vedeti, ali
je njegova ali katerakoli druga partikularna vednost univerzalna.
Pogoj za skeptino strpnost je formalno ohranjanje razcepa, npr. na
politini ravni v 17. stoletju razcepa med dravo in cerkvijo. Razcep
ni le nekaj zunanjega, pa pa je razcep same subjektivnosti. Ta je
lahko strpna toliko asa, dokler razcepa med negotovo vednost in
verjetje ne zaceli fantazma, ki stopi na mesto vednosti.6 Strpnost,
ki se pojavi kot nujni sklep razumnega subjekta, je torej mona,
dokler prepreujemo pogoje, v katerih lahko vznikne nestrpnost.
A tu je e notranji pogoj: nosilci sprtih preprianj se morajo biti pripravljeni sooiti med seboj v postopku racionalne argumentacije. e
do racionalnega dialoga ne pride, racionalistini zagovor strpnosti
izgubi praktina tla pod nogami.
Locke na tem mestu ne pove niesar proti prisili kot taki oz. njegova utemeljitev
ni v tem, da nestrpnost naredi nekaj slabega svojim objektom. Gre mu za to, da
je nestrpnost po svojih praktinih uinkih neuspena in neracionalna.
Krek, Janez. Argument za strpnost Problemi 3/4 (1997): 3190.
prelom.indd 171
14.9.2005, 17:23:31
171
172
Druga strategija, strategija nevtralnosti je uinkovita, kadar objekt nestrinjanja ni racionalne narave, pa pa je povezan z moralnimi
vrednotami. V teh primerih sporov ni mogoe zgladiti po poti razuma in to omejitev racionalnosti je treba vzeti v zakup. Skepticizem
pri moralnih sodbah ne pride v potev, ker pri zavraanju ne gre
za arbitrarnost nestrinjanja, ki lahko pristane na relativizem mnenj,
pa pa za globoko preprianje v univerzalnost kriterija loevanja
med dobrim in zlim. Vpraanje strpnosti je torej, emu bi subjekt
strpnosti dopual nekaj, o emer je intimno preprian, da je moralno tako nesprejemljivo, da ga ni mogoe kompenzirati z drugimi
dobri. Uinkovitost postopka racionalne argumentacije, ki naj bi
udeleence nestrinjanja pripeljal do vrednostnega relativizma, je
vpraljiva, saj je cilj postopka (relativizem) teko zdruljiv z naravo
moralnih vrednot. Humovsko reeno so moralne sodbe stvar uta,
ne pa razuma. Zato se druga strategija zavzema za vrednostno
nevtralnost v primerih, ko je jedro spora v vrednostnih navzkrijih.
Zavzetje stalia vrednostne nevtralnosti oz. odloitev, da moralno
neodobravanje ne zahteva nujno aktivnega prepreevanja nesprejemljivega pojava ali poetja, omogoa strpnost. Avtonomija kot
preprianje, da naj bo vsakemu posamezniku dovoljeno, da ivi
po svoje, se kae kot druga plat argumenta nevtralnosti: nevtralna
mora biti drava oz. tisti, ki imajo mo, tisti, ki naj bodo objekt
strpnosti, pa morajo imeti zagotovljeno pravico do avtonomije. Ta
se nanaa na (s strani vsakokrat konkretnega subjekta strpnosti)
neprisiljeno objektovo izbiro mnenja (izbira razuma) oz. moralnega
preprianja (izbira vesti).
Veje teave imamo pri ustveni nestrpnosti, torej v primerih,
ko gre za nestrpnost do oseb ali njihovih lastnosti, ki so zgolj drugane (npr. imajo drugano barvo koe ali govorijo drug jezik), in
ko te druganosti po preprianju subjekta strpnosti ni mogoe niti
legitimirati, niti je ni mogoe imeti za stvar izbire. V takih primerih
ne gre za nestrinjanje z njihovimi mnenji, vrednotami, navadami
ali drugimi dejanji, pa pa za vpraanje sprejemanja ali zavraanja
njihove gole prisotnosti v doloenem simbolnem (in posledino
lahko tudi v fizinem) prostoru. Poleg tega je hrbtna plat imperativa
morati, ki tii v vsaki moralni sodbi, ta, da je naslovnik zmoen
nekaj spremeniti (moi). V primeru prirojene lastnosti, kot je barva koe ali e bolji primer homoseksualnosti,7 torej ne more
7
Na tem mestu se ne opredeljujem do znane in e vedno odprte dileme, ali je istospolna usmerjenost dedno prirojena ali je
povezana s socialnim in kulturnim kontekstom ali je stvar osebne izbire. Govorim o tipu situacije, v katerem subjekt strpnosti
ali nestrpnosti verjame, da je homoseksualnost objekta strpnosti dana, nespremenljiva in neizbirna. e bi subjekt strpnosti
ocenil homoseksualnost kot nekaj izbirnega in nekaj, kar je umeeno v podroje pravice do izbire, bi imeli opravka s prvim
tipom strpnosti.
prelom.indd 172
14.9.2005, 17:23:32
biti govora o kakrnikoli odgovornosti in e manj moralni krivdi

posameznika za svojo lastnost, ki je predmet nestrpnosti. Tisti, ki
nekomu ni ve, ne more narediti prav niesar, da bi mu postal ve
(razen hlinjenja, da je nekaj drugega, kot je) in nestrpne nima v
rokah nobene moi, da bi vplival na nemogoo spremembo.8 ustvena nestrpnost (v smislu da objekt subjektu pa ni ve, da ga ne
mara oz. da ne ustreza njegovemu okusu) je tako nujno nelegitimna.
Rezultat prisile v primeru ustvene nestrpnosti ne more biti prilagoditev, pa pa takno ali drugano izginotje objekta nestrpnosti
(vsaj iz doloenega socialnega ali simbolnega prostora).
Toda vpraanje legitimacije je postopek racionalistinega tipa
strpnosti, ki pa v tem primeru ne daje zelo zavezujoih rezultatov.
Gre za poskus podvrenja averzije, ki je v svojem jedru iracionalna,
postopku racionalne argumentacije. Poskus spregleda, da se e sam
subjekt emocijske nestrpnosti (sovratva) pogosto posluuje racionalizacije svojih ustev, s imer pa se polje spoprijema z nestrpnostjo
samo oddalji. Jedro ustvene nestrpnosti namre ni na ravni racionalizacijskih argumentov, pa pa drugje: na ravni identitete. Jedro
nestrpnosti je treba loevati od ravni, na kateri subjekt nestrpnosti
skua legitimizirati svoj odnos do objekta, (eprav imamo lahko pri
konkretnem razlikovanju precejnje analitine teave).
Znane so strategije tipa Ne maram x, ker . Na primer Ne
maram priseljencev, ker izkoriajo socialno podporo.. Izjava je
navidez racionalna: subjekt nestrpnosti skua predstaviti jedro
problema kot objektivno in racionalno diskutabilno. Poziva nas
k razpravi o izkorianju socialne podpore in na videz dopua
monost spremembe svojega odnosa do priseljencev, kolikor bi ga
uspeli prepriati, da se je pri legitimizaciji zmotil. e nam to uspe,
obiajno poie nov izgovor itd., kar kae na to, da problem ni v
racionalno diskutabilnem mnenju in objektivni informaciji, pa pa
na neki drugi ravni. Podobno je z izjavo: Ne maram istospolno
usmerjenih, ker ponejo nemoralne rei. e bi izjavljalec res stal
za to izjavo, bi zadostovalo sooenje, da na svetu obstajajo razlini
vrednostni sistemi, npr. glede dovoljenega v spolnosti, in da ni
8
Tu se odpre e dodatna dilema med oje in ire razumljeno toleranco. Teava

obravnavanega tipa zagovora tolerance je v tem, da omenjena situacija, v kateri
objekt ne more spremeniti svoje nezaelene lastnosti (npr. rase), sploh ne ustreza
prej navedenim pogojem, pod katerimi je mona legitimna toleranca: namre da je
tolerirano neveno lastnost mogoe spremeniti in da ima subjekt tolerance mo,
da vpliva na njeno spremembo, pa se za to ne odloi. Ali torej v primeru rasizma
tovrsten koncept tolerance sploh pride v potev ali pa zgrei jedro problematike?
e toleranco razumemo v ojem pomenu besede, torej kot dopuanje sprejemljivih stvari, s katerimi se ne strinjamo, bi bilo ustrezno rei le, da je mogoe tolerirati
preprianja ali dejanja, ne pa tudi ljudi kot takih. ire razumljena toleranca pa
zajame vse tipe objektov in vse oblike nestrinjanja z njimi.
prelom.indd 173
14.9.2005, 17:23:32
173
174
smiselno vsiljevati lastni vrednostni okvir nekomu, ki ima drugega

in za njim stoji s polno odgovornostjo.
Problem pa je, kadar subjekt nestrpnosti tistega obrazca zato,
ker sam zase v resnici sploh ne potrebuje. Homoseksualci ali priseljenci mu enostavno niso ve na elementarni ravni negativnih
ustev, npr. sovratva. Alternativa sovratvu ne morejo biti neka
pozitivna ustva. Nemogoe je od nekoga, ki sovrai Junjake,
zahtevati, naj jih vendarle zane imeti rad. Omejeno mo ima tudi
racionalizacija tipa tudi Junjaki so lahko dobri ljudje, kajti problem pri subjektu sovratva do Junjakov ni v njegovem mnenju,
da se Junjaki o neem motijo ali da so moralno slabi. Ksenofob
sovrai tujce in ne prenese njihovega jezika, njihove prisotnosti,
oblailne kulture itd., ne glede na to, da se njihovi atributi pojavljajo
izven registra strinjanja in zmote ter dobrega in slabega. Ravno zato
je spoprijem s to vrsto nestrpnosti toliko zahtevneji. e skuamo
ksenofoba prepriati v to, da je njegov prav relativen (strategija, ki
bi bila uspena pri mnenjski in vrednotni nestrpnosti), imamo precej monosti, da smo mu nasedli. Ksenofobi pogosto skuajo zvesti
svojo globoko iracionalno vkoreninjeno dro ravno na vrednotno
ali racionalistino raven in jo tam ubraniti. Izpostavijo se postopku
tehtanja pravilnosti in zmot ter primernosti in neprimernosti, toda
rezultat tehtanja ne more nevtralizirati jedra nestrpnosti. Ksenofobija namre ni zakoreninjena v razumu ali vrednotah, pa pa
v identiteti. Ksenofobija pomeni sovratvo do neesa, kar je zgolj
in samo drugano od subjektove lastne identitete, in ta razlika je
teko diskutabilna. Ksenofob ve, da jezik Junjakov ni nekaj, kar
bi lahko imeli za moralno slabo, a ga kljub temu sovrai. Problem
nediskutabilnosti ustvene nestrpnosti je nemara povezan z nediskutabilnostjo in brezprizivnostjo subjektove identitete.
Slovenski narodnjaki sicer vekrat iejo pojasnila za svojo
ljubezen do slovenstva: Slovenci naj bi bili izjemno gostoljuben,
vesel, delaven, poten narod. A to niso razlogi, zaradi katerih je
slovenski narodnjak to, kar je. Ni se sam po skrbnem premisleku
odloil, da bo izmed vseh monih narodnih identitet izbral ravno
slovensko, da se bo pridruil ljudstvu gostoljubnih, veselih, delavnih in potenih ljudi. Identiteto slovenskega narodnjatva preprosto
ima in iz nje misli in deluje, ne glede na to, ali so Slovenci res vzorno
gostoljubni, poteni itd. e ve: zaradi delovanja iz svoje identitete je
pripravljen biti celo negostoljuben in nepoten do tujcev. e je identiteta naravnana na izkljuevanje drugih in druganih, in e je njena
struktura takna, da identiteta sama zase ne potrebuje racionalne
legitimacije, ji je z racionalno argumentacijo teko priti do ivega, res
prelom.indd 174
14.9.2005, 17:23:32
pa je, da je z doslednim zahtevanjem politine korektnosti mogoe

omejiti njene javne manifestacije na pasivno strpnost.
Koncept in vrednoto strpnosti se ponavadi povezuje z liberalno
tradicijo politine misli, ki naj bi ga najbolj zavzeto branila oz. najizraziteje postavljala v jedro svojega sistema. Toda Susan Mendus
ocenjuje, da liberalizem pretirava z obsegom, v katerem naj bi bila
izbira kot taka mona in v katerem naj bi bile okoliine posameznikovega ivljenja spremenljive in potemtakem podvrene preskusu
legitimizacije. Mnoge okoliine in identitete so posamezniku dane.9
Poleg tega ni samoumevnega prehoda od liberalnega skepticizma
(spoznavnega in moralnega) k strpnosti, kajti odloitev za strpnost je
tu predvsem pragmatina (npr. v lui specifinih koristi od tolerirane
skupine ali smotra javnega reda in miru) in ne naelna.10 Poleg tega
liberalizem predpostavlja, da so subjekti racionalni in da je racionalna
komunikacija lahko uspena pot k pravini ureditvi, kar pa je vpraljivo, kadar je nestrpnost v svojem jedru iracionalna (sovratvo).
Tu imamo seveda oiten praktien problem, kako subjekt
sovratva, ki je e interpeliran v svojo brezprizivno identiteto,
prepriati v prevzem radikalno druganega svetovnega nazora, e
je jedro njegove nestrpnosti nedostopno za intervencije racionalne
diskusije in vrednotnih tehtanj. Priakovanje, da se bo subjekt odloil za aktivno strpnost, je malone utopino, monost za pasivno
strpnost pa se slejkoprej pokae izven logike zagovorov strpnosti.
Subjekt sovratva se za strpnost lahko odloi zaradi zunanjega,
pragmatinega razloga. S tem se ne odpove intimnemu sovratvu,
a ga zaradi neke relativne koristi vsaj ne manifestira. Ta situacija
seveda ustreza definiciji strpnosti, pokae pa nam, da gre resnico
strpnosti nemara iskati v njeni zunanji, pragmatini razsenosti in
ne v notranjosti logike njenega zagovora.
Pred nadaljevanjem, kjer bomo strpnost obravnavali prek razloga zanjo, poglejmo e nekatere notranje probleme logike strpnosti
pri tistih neliberalnih zagovorih, ki ponujajo bolj zavezujoe modele
strpnosti. Vse so povezane s tem, da je zagovor strpnosti postavljen
na nain odnosa subjekta do drugega kot drugega. Gre za politine
diskurze, ki v izhodie ne postavljajo abstraktnih posameznikov,
pa pa mnogotero konkretnost posameznikov in njihovo vpetost v
kolektivne okvire: naj na kratko omenimo komunitarizem, multikulturalizem, pluralizem in diskurz dravljanstva. Njihovi zagovori
strpnosti se naslanjajo na verjetje v intrinzino pozitivni pomen
rezultata strpnosti, ki je npr. v spotovanju vsake loveke osebe oz.
9
10
Mendus, Susan. Toleration and the limits of liberalism, 153154

Mendus, Susan, Introduction V Justifying toleration: Conceptual and historical perspectives, ur. Mendus, Susan, 29. Cambridge: Cambridge University Press, 1988.
prelom.indd 175
14.9.2005, 17:23:33
175
176
raznolikosti lovetva. Ker strpnosti ni le nekaj instrumentalnega,

je zahteva po njej bolj zavezujoa. S tem bi lahko posegli v samo
jedro sovratva, izognili pa bi se tudi nevarnosti, da se za pasivno
strpnostjo kot puanjem pri miru skrivata prezirljiva ignoranca in
socialna izolacija kot strategiji izkljuevanja.
Pluralizem prinaa obravnavo raznolikosti ljudi kot neesa,
kar ima pozitivno vrednost samo na sebi. Zahteva bolj zavezujo
model strpnosti, ki temelji na aktivnem spotovanju loveke osebe
in raznolikosti lovetva. Slednje ni le stvar estetskih preferenc, pa
pa pomembna spremljevalna okoliina spotovanja lovekih oseb:
spotovanje drugih ipso facto vkljuuje spotovanje nainov, na katere
se razlikujejo drug od drugega.11 Pluralizem trdi, da je svet raznolik
in da niso nujno vse dobre stvari povezane med seboj. Pluralistino
razumevanje avtonomije vidi njen pogoj v monosti izbire med razlinimi dobri, ne le med dobrim in slabim (ki v resnici ne omogoa
prave izbire). Dobra so lahko med seboj tudi nekompatibilna ali
celo v sporih. Obenem pa nobena oseba ne more posedovati vseh
vrlin in dobrih lastnosti. Izkljuitev posameznikov zaradi njihovih
domnevnih slabosti bi svet prikrajala tudi za njihove dobre plati
in svet bi bil osiromaen. Pluralistini zagovor strpnosti torej stavi
na pozitivni potencial vsakogar, strpnost pa je predvsem toleriranje
lovekih omejenosti (takna ocena je seveda subjektivna stvar subjekta strpnosti) kot hrbtne plati vrlin. Res je, da bi bilo mogoe na
ta nain e optimistino in dobrohotno naravnanemu pluralizmu
ne bi dodali e bolj zavezujoih normativnih varovalk zagovarjati
toleriranje marsiesa, tudi nestrpnosti in praks, ki spodkopavajo
samo monost pluralizma.
Komunitarizem je politina misel, ki praktino tematizira
predvsem posebne kulturne skupnosti, izstopajoe od dravljanske
veine. Komunitarizem zahteva strpnost veine in javnih institucij
do posebnosti posameznih kulturnih skupnosti, toda pravice biti
toleriran ne pripisuje v enaki meri tudi posameznim pripadnikom
skupnosti. Konkretno npr. zahteva versko strpnost do skupnosti
Amiev, vendar je ne utemeljuje na avtonomiji vsakega posameznika
(svobodi vesti), pa pa na pravicah skupnosti kot celote. Medtem ko
liberalizem, izhajajo iz individualizma, razume strpnost in avtonomijo kot dve plati iste medalje, komunitarizem daje prednost
skupnosti pred posameznikom. John Rawls je skual oba naina
miljenja povezati z razcepom med javno sfero, kjer moramo misliti
in ravnati liberalno, in zasebno, kjer smo lahko tudi komunitarci.
A Kymlicka opozarja, da se morajo komunitarci v tem primeru (ki
11
prelom.indd 176
Mendus, Susan, Introduction, 11.
14.9.2005, 17:23:33
je tudi primer dejanske prakse liberalne drave do komunitarnih

religioznih in drugih kulturnih skupnosti specifinih tradicij, ki vsaj
deloma ne sprejemajo modernosti) pretvarjati, da so formalno za
liberalno ureditev, eprav nasprotujejo samemu konceptu pravic in
svoboin. Na drugi strani pa strpnost liberalne drave do skupnosti, ki zavraajo njene temelje, zahteva sklepanje kompromisov
tako, da se liberalna drava odpove prizadevanju za univerzalno
dostopnost liberalnih pravic za vsakega posameznika.12
Paradigma dravljanstva, ki skua posredovati v dilemah med
liberalizmom in komunitarizmom, gradi na dveh stebrih: pravice imeti pravice in dravljanske kreposti v smislu odgovornega
dravljanstva. Praksa politine participacije in dialoke vkljuenosti
v sprejemanje odloitev naj bi spodbujala dravljanske kreposti.13
Vendar so tudi tu potrebne zavezujoe normativne omejitve in
usmeritve (dravljanska vzgoja), kajti civilnodrubena zdruenja
so lahko tudi gojia necivilnega delovanja in kreposti, npr. po naelu NIMBY (Not In My Backyard). V Sloveniji obstajajo zgodovinski
razlogi za to, da si lokalne iniciative za zavraanja namestitve (v obliki zbirnih ustanov ali posameznih naselitev) pripadnikov razlinih
marginalnih skupin (begunci, etnine skupine, osebe s posebnimi
potrebami itd.) nadevajo oznaevalec civilne drube, ki kot tak nosi
status legitimnosti. Toda tudi v samem konceptu civilne drube ni
nedvoumnih varovalk proti zdruevanju obanov v izkljuevalne
namene.14 Navsezadnje tudi ni samoumevno, da ljudje dajo prednost udejanjanju dravljanskih kreposti in sledenju utu za pravinost, kadar sta v nasprotju z njihovimi neposrednimi interesi. Ne
smemo spregledati, da dravljani ponavadi politino delujejo oz. se
angairajo v okviru civilnodrubenih organizacij in pobud izhajajo
iz nekega doloenega interesnega, vrednostnega oz. identitetnega
poloaja, in le redko iz obe lovekega naslova. e v samo vsebino,
razlog in cilje konkretnega angamaja je torej vpisana partikularnost
in partikularni pogled na drugega, kadar je ta povezan s cilji delovanja. V sami formi angairanja ni nedvoumnih napotkov na strpnost
in na spodbujanje pluralnosti. Za kaj takega je potreben ustavni okvir,
ki deklarira pravice in dolnosti oz. omejitve.
Multikulturalizem zahteva bolj vkljuujo koncept dravljanstva,
ki ne abstrahira od identitet, pa pa pripoznava razlinost doloenih identitet, jim daje poseben poudarek in uporablja posebne
mehanizme za njihovo vkljuevanje. Ukrepi za znosen poloaj
12
13
14
Kymlicka, Will. Sodobna politina filozofija, 337346.

Alexander, Jeffrey C., ur. Real Civil Societies, London, Thousand Oaks in New
Dehli: Sage Publications, 1998.
prelom.indd 177
14.9.2005, 17:23:34
177
178
manjin so v tej tradiciji in praksi pogosto nadgrajeni v smeri pozitivne diskriminacije in afirmativne akcije, kar je povezano tudi z
neenako distribucijo materialnih virov. V 70. in 80. letih se je zdelo,
da je multikulturalistina razprava povezana z razkorakom med
liberalizmom in komunitarizmom, zatem pa se je preselila v polje
liberalizma in znotraj njega oprla reinterpretacijo pomena liberalizma v pogojih vekulturne, zlasti veetnine drube. Ni lo ve
za zaito komunitaristinih skupnosti pred univerzalno aplikacijo
liberalizma, pa pa za vpraanje, ali naj imajo manjine, ki se strinjajo
z liberalnim okvirom, vseeno posebne manjinske pravice v smislu
prilagojenega izvajanja javnih storitev njihovim posebnim obiajem, kolikor te ne omejujejo pravic posameznikov (zlasti nasproti
svoji skupnosti) in ne rangirajo statusnih razmerij med skupinami
(avtonomija in samouprava, ki ne pomeni marginalizacije).15 A tudi
afirmativni multikulturalistini diskurz in protest proti diskriminaciji konkretne skupine vkljuuje dvoumnost, ker nastopa s stalia
doloene skupine in ne z abstraktnega stalia lovekovih pravic.
Odgovor na vpraanje, katere posebne identitete in skupinski interesi med mnogimi monimi naj imajo prednost pri pripoznanju, je e
vedno selektiven. Podeljevanje posebne pozornosti lahko prispeva
k reproduciranju posebnega statusa doloene skupine in k njeni
odtujenosti od veine, to pa je ena od strukturnih okoliin, v katerih e dotlej lahko uspevata zasebna nestrpnost in diskriminacija.
Multikulturalizem, ki ne ponuja dravljanstva, je skoraj brez izjem
recept za izkljuevanje in hkrati njegova racionalizacija.16
E K O N O MI J A S T R P N O S T I I N N J E N A S T R U K T U R N A
POVEZANOST Z NESTRPNOSTJO
Medtem ko smo v predhodnem delu obravnavali argumente
za strpnost, za monost strpnosti nasploh, se bomo tu osredotoili
na razloge in okoliine, v katerih se subjekti konkretno odloajo za
strpnost ali pa tudi ne. ele prek upotevanja tega, ZAKAJ nekdo
nekoga ali nekaj tolerira, nekoga ali nekaj pa ne, lahko pridemo do
druganega pogleda na to, KAKO deluje in uinkuje strpnost v praksi, ne le znotraj logike njenega normativnega zagovora nasploh.
Strpnost se pojavi kot monost, kot praksa in kot zaelena
strategija v doloenih socialnih okoliinah. Prva je poloaj raznolikosti z vrednostnim predznakom pri obravnavi doloene skupine.
Tolerirati je mogoe ljudi, pojave ali stvari, s katerimi se ne strinjamo,
15
16
prelom.indd 178

14.9.2005, 17:23:34
npr. preprianja, dejanja ali naine ivljenja. Subjekt strpnosti mora

biti v poloaju formalne ali neformalne premoi, v katerem lahko
vpliva na ravnanje objekta strpnosti toda kljub temu se odloi za
neizvajanje pritiska, ker ima zato nek poseben razlog. Zagovori
strpnosti sicer stavijo na univerzalnost logike, ki vodi odloitev za
strpnost, toda v praksi je toleriranje povezano z nekim praktinim
razlogom. Ta nima nujno vedno etinih razsenosti; vekrat gre za
korist, ki jo ima subjekt strpnosti od objekta in ki pretehta korist,
ki bi jo prinesla represija nad njim. Subjekt strpnosti je pripravljen
dopuati doloeno mnenje, ravnanje ali prisotnost nekoga, e in
dokler ima za to dober razlog, ki pretehta njegovo sicernje nestrinjanje ali odpor. To pomeni, ta je strpnost kalkulativna: subjekt
lahko stalno preverja, ali se mu konkretna strpnost e izplaa in do
katere stopnje. e pa je njegov razlog za strpnost univerzalistien, je
posrednik pri razumevanju univerzalnosti vedno doloen minimum
skupnega, znotraj katerega je utemeljitev strpnosti smiselna in ki
predstavlja tudi omejitev toleriranja.
Zgodovinsko se je problematika strpnosti v Evropi razvila v 17.
stoletju, in sicer najprej sprio verske raznolikosti. e ko je nastal
koncept strpnosti, ta ni bila miljena kot nekaj povsem univerzalnega. Bila je selektivna na osnovi nekega izhodia. V primeru medverske strpnosti je bilo izhodie vera v skupnega monoteistinega
boga. Na tej osnovi so se pripadniki kranski loin ter judje in
muslimani izogibali izvajanju nasilja drug nad drugim, toda to ni
prepreilo nasilja nad domorodci v kolonijah.17 Nekaj podobnega
se je zgodilo pri drugem zgodovinskem izhodiu za strpnost: pri
trgovini oziroma vzajemni koristi. Jude so tolerirali, dokler so jih
potrebovali kot posojilodajalce. Ko jih niso ve potrebovali, se je v
Evropi razvil antisemitizem.18 Razlini toleranni edikti, npr. Nantski edikt ali Toleranni patent Joefa II., s katerimi so se pomirili
dolgotrajneji konflikti, kot so dravljanske vojne ali preganjanja,
so podeljevali le omejene svoboine veroizpovedi in udeleevanja
verskih obredov. Toleriranje verske manjine je bilo eksplicitno pogojeno z njeno politino lojalnostjo vladarju, impliciten pogoj zanj
pa je bila njihova specifina koristnost za dravo, npr. finanna mo
Judov v poznosrednjeveki Evropi, poselitvene potrebe zgodnjih
Zdruenih drav Amerike, zaradi katerih so sprejele protimoderno
nastrojene protestantske sekte, ali velike potrebe po delovni sili v
evropskih industrijskih deelah v 50. in 60. letih 20. stoletja. Strp17
18
Pribac, Igor. Uvod: Versko in politino ozadje Lockovega Pisma o toleranci

asopis za kritiko znanosti 164/165 (1994): 15-23.
Arendt, Hannah. Izvori totalitarizma, 55-82. Ljubljana: tudentska zaloba,
2003.
prelom.indd 179
14.9.2005, 17:23:34
179
180
nost liberalnih zahodnoevropskih drav do prilekov na zaasnem

delu je v praksi pogosto povezana z njihovo drugorazrednostjo ali
celo s priakovanjem, da bodo pripadniki posebnih, tujerodnih kulturnih skupin dolgoroneje ostali delni dravljani ali nedravljani
v formalnem pomenu in da bodo konec koncev neko tudi odli.
Tako vlade nekaterih nemkih deel dolgo asa niso obravnavale
turkih otrok kot potencialnih nemkih dravljanov, ki bodo obogatili nemko drubo, zato so zanje organizirale segregirano olstvo.
To politiko so celo imenovale multikulturalizem.19
Problem tovrstnih prepletov med strpnostjo in nestrpnostjo ni le
rezultat retorine spretnosti nestrpneev, pa pa izhaja e iz samega
konceptualnega okvira strpnosti. Praksa strpnosti kljub teoretskim
naporom za njeno univerzalistino utemeljitev funkcionira v okviru
partikularnega odnosa do konkretnega drugega, pri emer se reproducira neenakost strani v razmerju strpnosti. Zagovor strpnosti se
sicer lahko kae kot univerzalistien, a njen rezultat pogosto ni tak.
Strpnost je namre vedno odnos do drugega kot drugega. Njena
predpostavka je prepoznanje nekoga kot drugega, njen postopek
pa odloanje za sprejemanje drugega glede na sebe, iz svoje ideoloke in/ali interesne pozicije. Poglejmo nekaj praktinih posledic
taknega prepoznavanja.
1. Tolerira vedno predvsem tisti, ki je moneji. Drugi ima pri tem
e vedno status drugega in ostaja subjektu strpnosti neenak.
2. Subjekt tolerira drugega toliko, kolikor je sooen z njim. e z
njim nima taknega ali druganega stika, mu ga ni treba tolerirati. e ve: e ne eli imeti opravka z njim, se mu izogne in
ga ignorira.
3. Subjekt tolerira drugega dokler oz. toliko, kolikor mu je relativno podoben. etudi je ambicija koncepta strpnosti ta, da bi
subjekt v drugem prepoznal enakovrstno loveko bitje, je na
podlagi predpostavke elementarne razlike med subjektom in
drugim to mogoe storiti prek lastne identitete. Drugega se
prepozna kot sebi bolj ali manj podobnega. Slovenci v Sloveniji
npr. dosti bolj tolerirajo priseljence hrvakega porekla kot pa
avtohtone Rome, saj so jim prvi kulturno bliji, bolj podobni.
4. Toleriranje pripadnikov manjine s strani pripadnikov veine ni nevtralno s stalia moralne ekonomije. Strpnost lahko
priakuje pripoznanje subjektove dobre volje, gostoljubnosti,
lovenosti in drugih vrlin. S tem se subjekt strpnosti postavi v
moralno superioren in pokroviteljski poloaj, ki ga vzpostavlja
ravno gesta strpnosti.
19
prelom.indd 180
14.9.2005, 17:23:35
5.
Subjekt strpnosti obiajno tolerira drugega, dokler ga to malo

stane, dokler so stroki strpnosti niji od dobika v simbolni,
moralni in sicernji ekonomiji. Ne gre le za finanne stroke,
eprav ti postanejo pomemben adut racionalizacije nestrpnosti
v asu gospodarskih teav finanni argumenti imajo namre
na videz obi in nevtralni status. Gre tudi za stroke v smislu
spremembe v subjektovem nainu ivljenja, ki ga mora prilagoditi zaradi soitja z drugim. e se izkae, da so stroki
doloene stopnje strpnosti previsoki, nastopita dva odziva. Prvi
je zvievanje zahtev in stopnjevanje izkorianja drugega, ki naj
bi ga tolerirali. Drugi je segregacija: subjekt na poloaju premoi
tolerira toliko, kolikor so mu razline kategorije konkretnih
drugih blizu. Odnosi do razvrenih drugih se razporedijo od
strpnosti prek distance in ignoriranja do bolj odkritih oblik prezira, zavraanja in nazadnje tudi pregona. Denimo v primeru
spora med skupino starev neromskih uencev Osnovne ole
Brljin v Novem mestu in Romi, je bila sode po kompromisnem predlogu ministra za olstvo in port februarja 2005 toka
pripravljenosti ene strani za toleriranje druge delna segregacija
pri pouku.20
Tu tii strukturna podobnost in povezava med strpnostjo in
nestrpnostjo. e je strpnost odnos dopuanja drugega, to dopuanje nikoli ni neskonno in brezpogojno. Nasprotno: dopuanje
ima svojo mejo in razline stopnje. Da bi subjekt lahko toleriral
nekatere, mora druge kategorizirati in razvrstiti v razline stopnje,
ki jih razlino tolerira.
Pri strpnosti in nestrpnosti gre vedno za razline oblike oz.
stopnje strpnosti kot dopuajoega odnosa do drugega, ki ima
svojo mejo. e nekdo izjavi, da gradnja damije v Ljubljani presega
tisto, kar je pripravljen dopustiti svojim muslimanskim sosedom, so
protesti, e da gre za nestrpnost, upravieni in smiselni. Toda vsaka
izjava posebej je logina in smiselno ustrezna: iz perspektive nasprotnika nestrpnosti gre za nestrpnost, s perspektive nestrpnea
pa gre za postavljanje meje, do katere je e pripravljen biti strpen.
Lahko je npr. strpen do oseb muslimanske veroizpovedi kot delav20
e nekaj mesecev po kompromisni reitvi se je pokazalo, kako veliko vlogo

igra nesorazmerje politine moi v tem primeru iskanja formule strpnosti, saj so
voditelji protiromske civilne iniciative v Novem mestu ponovno odprli problem
soitja z Romi. Opozorilo na pomen moi v odnosu, v katerem naj bi prilo do
strpnosti, pa seveda ne pomeni, da zadostuje le strpnost monejega. Da bi bila
toleranca kot organizacijsko naelo uspena, mora biti vzajemna; torej mora
tolerirati tudi ibkeji, npr. manjina. Razlika v moi prinaa le razliko v stopnji
odgovornosti, saj bi imela uporaba moi ali sile asimetrine uinke, ne pa tudi
statusa nedolne rtve.
prelom.indd 181
14.9.2005, 17:23:35
181
182
cev v najslabe cenjenih poklicih, ko se hoejo javno artikulirati kot

muslimani in ko zahtevajo javno priznanje simbolne enakosti kot
posebna in od veinskega prebivalstva drugana kulturna skupina,
pa ne ve. Vpraanje strpnosti in nestrpnosti je vedno vpraanje,
do kod nekdo nekoga ali nekaj tolerira, od kod naprej pa ne ve.
Razmerje med strpnostjo in nestrpnostjo je doloeno z neko mejo,
ki je seveda povezana z razmerji moi. Pri boju proti nestrpnosti
in za strpnost gre pravzaprav le za vpraanje postavljanja in premikanja te meje sem ter tja. Sicer pa je na tem mestu pouen tudi
pomen besede strpnost na podroju tehnologije materialov. Strpnost
je mejna temperatura, pri kateri npr. plastika ne zdri ve vroine
in se zane topiti.21
Problem strpnosti kot odnosa do drugega je v tem, da hodi po
isti poti kot nestrpnost. Odprto je le vpraanje, do kod traja strpnost
in od kod naprej se prine nestrpnost? Odloanje za odgovor na to
vpraanje je pogojno in kalkulabilno: subjekt se nenehno odloa in
postavlja meje, do katerih je pripravljen iti. V tem smislu bi lahko
rekli, da sta strpnost in nestrpnost (ter nasilje) le dve razlini obmoji na isti premici monih odnosov do drugega.
Problem povezanosti med strpnostjo in nestrpnostjo ter diskriminacijo je mogoe nazorno pokazati na slovenskem zgodovinskem
primeru, ki ima tudi jasne pravne razsenosti. Na vrhuncu gonje
proti izbrisanim pred referendumom o izbrisanih (4. 4. 2004) so
nekateri novinarji in mediji, naklonjeni pravicam izbrisanih, vlekli
poteze, ki so bile v tistem trenutku najbolj uinkovite pri omejevanju sovratva. Namesto ponavljanja pravne argumentacije, ki za
veino volilcev ni bila prepriljiva, so objavljali zgodbe konkretnih
posameznih izbrisanih: kako se jim je iz razlinih absurdnih razlogov zgodilo, da si po osamosvojitvi niso uredili dokumentov in
kakne muke so prestali po izbrisu. Objave takih zgodb so prebijale
nepredirni zid posploujoega sovratva do izbrisanih, saj so se
njihovi nasprotniki lahko identificirali vsaj z nekaterimi rtvami
in jih ustveno dojeli kot male slehernike v primeu birokratskega
kolesja. Toda s to strategijo sta e bili na delu selekcija in razvranje
homogeniziranega objekta nestrpnosti v razline kategorije, ki so
delene razlinih stopenj strpnosti in nestrpnosti.
Postopek selekcije tistih izbrisanih, ki se jim je domnevno (po
javnomnenjski in ne presoji ustavnega sodia) neupravieno zgodila krivica, je podoben reevanju brodolomcev s potapljajoe se
ladje. Najprej reijo najbolj nedolne in najbolj nemone, nato tiste
malo manj nedolne itd., torej: otroci, enske, starci, moki, osebje
21
prelom.indd 182
Za to opozorilo dolgujem zahvalo Sabini Autor, podiplomski tudentki filozofije.
14.9.2005, 17:23:36
in nazadnje kapitan. Pri humanitarni logiki identifikacije z vsaj

nekaterimi izbrisanimi se prav tako opravlja vestopenjska izbira.
Najprej tistih nekaj, ki so se med desetdnevno vojno celo borili za
samostojnost, a so jih izbrisali po pomoti. Nato tisti, ki zaradi razlinih razlogov niso bili sposobni urediti statusa. Zatem navadni
ljudje, ki se niso mogli odloiti za simbolno pretrganje vezi z nekdanjo domovino. Monosti za strpnost do nekdanjih uslubencev
zveznih ustanov, ki niso pravoasno prestopili na slovensko stran,
so e zelo vpraljive. astniki JLA, ki so med desetdnevno vojno
sodelovali na jugoslovanski strani spopada, pa je najverjetneje ne
bi bili deleni, etudi niso zakrivili vojnega zloina in tudi zanje ne
obstaja pravna podlaga za diskriminacijo. Tako funkcionira logika
selektivne strpnosti.
Strategija mehanja nestrpnosti do izbrisanih z objavljanjem
ivljenjskih zgodb malih ljudi je bila v tistem poloaju morda najve,
kar se je dalo storiti. Toda to, da so bili zagovorniki pravic izbrisanih
v politinem poloaju, v katerem so lahko stavili le e na selektivno
strpnost, ne pa ve na enakost pred zakonom in ustavo, kae, da je
bil poloaj izven-/predustaven. Nenazadnje tudi dravniki pozivajo
k strpnosti takrat, kadar enakost pred zakonom nima ve veljave,
ko pomemben del dravljanov ne pristaja ve na reevanje sporov
v okviru pravne drave, ko se torej majejo sami temelji drave.
Opozarjanje na nestrpnost in pozivanje k strpnosti ima v taknem
poloaju verjetno nek pozitivni uinek, toda strpnost se ravno tu
pokae kot nepopolna in nezadostna, pa tudi nezanesljiva sistemska
reitev. V razmerah funkcioniranja pravne drave, ki varuje pravice
in prepreuje diskriminacijo, je strpnost sicer dobrodola kot podpora pravni dravi na ravni civilne drube in omejevanja zasebne
nestrpnosti, npr. na ravni vsakdanjega ivljenja. Toda politika
strpnosti (politika pozivanja k strpnosti in zanaanja na im iro
vzajemno strpnost) ne more nadomestiti politike enakopravnosti
oz. vladavine pravne drave.
NEZADOST N O S T S T R P N O S T I V
LUI ENAK O P R A V N O S T I
Subjekt strpnosti se nestrpnosti in nasilju do drugega razen v
primeru mono zavezujoih pluralistinih ali drugih vkljuevalnih
vrednot ne odpove zaradi nekega obega naela, pa pa zaradi
partikularne ali skupne (torej posredno tudi lastne) koristi. A tudi
v primeru neliberalne zavezanosti k aktivni strpnosti ta e vedno
predpostavlja identitetne razlike med kategorijami ljudi. Predpostavka identitete kot neesa politinega je za strpnost konstitutivna,
prelom.indd 183
14.9.2005, 17:23:36
183
184
LI TERA T U R A
Alexander, Jeffrey C., ur. Real Civil Societies, London, Thousand Oaks in New
Dehli: Sage Publications, 1998.
Arendt, Hannah. Izvori totalitarizma. Ljubljana: tudentska zaloba,
2003.
Avineri, Shlomo in Avner de-Shalit, ur.
Komunitarizem in individualizem,
Ljubljana: Zaloba Sophia, 2004.
Beiner, Ronald, ur. Theorizing Citizenship, Albany: State University of New
York Press, 1995.
Goffman, Erving. Stigma: Notes on the
management of spoiled identity. New
York idr.: Simon & Schuster, 1986.
Habermas, Jrgen. Trije normativni
modeli demokracije V Pravo in politika, ur. Jelica umi-Riha, 7599. Ljubljana: Liberalna akademija, 2001.
Krek, Janez. Argument za strpnost
Problemi 3/4 (1997): 3190.
Kuhar, Roman in Toma Trplan, ur.
Skupina za spremljanje nestrpnosti:
Poroilo t. 02, Ljubljana: Mirovni intitut, 2003.
Kuzmani, Toni. Toleranca kot soustvarjalka diskriminacije: Etini in
komunikacijski uinki V Enakost in
diskriminacija: Sodobni izzivi za pravosodje, ur. Dean Zagorac, 131145. Ljubljana: Mirovni intitut, 2005.
za enakopravnost pa tvegana.22 Strpnost zato lahko reproducira

teren, na katerem skupaj z njo funkcionirata tudi nestrpnost in
diskriminacija. e sta strpnost in nestrpnost dva naina odnosa
do drugega (oba instrumentalna, pogojna, razlikovalna in selektivna), je vpraanje zdrsa iz multikulturne strpnosti in nenasilja v
multikulturno nestrpnost in nasilje socioloko gledano vpraanje
stopnje in spremenjenih dejavnikov, ki vplivajo na interpretacijo
poloaja in na ravnanje.23
Strpnost in enakopravnost sta v samem bistvu raznorodni
organizacijski naeli. Narava prve je zasebno-etina, narava druge
pa javno-pravna.24 Strpnost in nestrpnost sta v prvi vrsti stvar posameznika in njegove dre ter stali. Nestrpnost v smislu neprenaanja neesa ali nekoga je del posameznikovih svoboin in ni
vedno vredna obsodbe in sankcij. Posameznika ni mogoe prisiliti v
prenaanje esarkoli. Na zasebni ravni ocenimo strpnost in nestrpnost kot osebno lastnost posameznika za vrlino ali slabost. Strpnost
lahko ostane nekaj izrazito intimnega, medtem ko nestrpnost pri
prestopu v katerikoli javni prostor hitreje nastopi v polju dejanja,
nestrpno izjavljanje pa ima performativne znailnosti. Kdaj postane
izraanje nestrpnosti s performativnimi uinki nesprejemljivo, je
stvar razlinih interpretacij in politinih polemik. Ocenjevanje vrlin
in slabosti je lahko subjektivno, vseeno pa obstaja nek objektiviziran
sistem merodajnosti. Prehod nestrpnosti v javni prostor je problematien takrat, ko zane ogroati pravice drugih ali ko vpliva na
sistemsko diskriminacijo.
Enakost, ki jo strpnost podeljuje na zasebno-etini ravni,
nastopa v obliki pravic, kadar je vgrajena v pravni red. Ta pa prvenstveno ne rauna na strpnost kot osebno vrlino in se ne opira
na priakovanje po vzajemni praksi toleriranja, pa pa z zakonom
vzpostavlja enakopravnost in definira tudi njeno negativno stran:
diskriminacijo. Enakost pred zakonom je resda vekrat potrebno
dopolniti in popraviti z ukrepi pozitivne diskriminacije, toda ta je
ele sekundarnega pomena. Strpnost je lahko uspena kot nadgradnja enakosti pred zakonom, ne pa obratno. eprav je v razmerah
odsotnosti zakonske zaite pravic strpnost bolja od manifestirane
nestrpnosti, prinaa slabo nadomestilo za vladavino pravic, saj ima
Kymlicka, Will. Sodobna politina filozofija: uvod. Ljubljana: Krtina, 2005.

Locke, John. Pismo o toleranci
asopis za kritiko znanosti 164/165
22
23
(1994): 2973.
Marcuse, Herbert. Represivna toleranca asopis za kritiko znanosti 164/165
(1994): 97118.
prelom.indd 184
24
V srednji in vzhodni Evropi problematika identitete v politiki med drugim nastopa

v obliki vpraanja, ali je drava drava dravljanov ali drava nekega naroda.
Ta problematika je danes aktualna v veini zahodnoevropskih drav, ki se sooajo
s krizo trga delovne sile, kar je pomemben spremenjen dejavnik v obravnavi
neko dobrodolih in sprejemljivih priseljencev.
Kuzmani, Toni. Toleranca kot soustvarjalka diskriminacije: Etini in komunikacijski uinki V Enakost in diskriminacija: Sodobni izzivi za pravosodje, ur. Dean
Zagorac, 136144.
14.9.2005, 17:23:36
zaradi predpostavke razmerja drugosti oitne praktine teave z

univerzalnostjo.
Iz zornega kota bistvene razlike med strpnostjo in nestrpnostjo
na eni strani ter enakopravnostjo in diskriminacijo na drugi strani
je mogoe razistiti tudi z retorino dilemo, ki jo v javnih polemikah vekrat uporabijo tisti, ki se znajdejo v poloaju obtoenih za
izraanje nestrpnosti. Gre za vpraanje ali oitek, da so tudi borci
za strpnost nestrpni do nestrpnosti in so torej nestrpni. Naivni posploujoi zagovor strpnosti kot neesa nedvoumno dobrega25 bi se
res teko izognil zapletu s toleriranjem marsiesa, tudi nestrpnosti
in praks, ki spodkopavajo samo monost pluralizma. e pa dobrohotni naravnanosti k im veji strpnosti dodamo bolj zavezujoe
normativne varovalke, izraene v okviru pozitivnega prava, se
pokae, da nedvoumni preizkus in alternativa nestrpnosti ni v
strpnosti ali v pozivih k njej, pa pa v pravicah in v prepovedih
krenja pravic. Potencialne rtve nestrpnosti in diskriminacije se
ne morejo zanaati le na zasebne vrline (in dobro voljo) tistih, ki
naj jih tolerirajo (ali pa jih ne tolerirajo, e dobre volje pa nimajo
dovolj), pa pa e zlasti na pravice in prepoved njihovega krenja
ter v skrajnih primerih tudi na gronje s sankcijami.
Dosledno reeno: analitina uporabnost kategorije nestrpnosti
je vpraljiva, ker je subjektivna in zmuzljiva, podobno kot strpnost.
Kadar nekoga obtoimo nestrpnosti, gre ne glede na verodostojnost argumentacije za pristransko osebno stalie in ne moremo
priakovati, da se z njim strinja vsakdo. e zlasti ne tisti, ki se uti
napadenega. Vztrajajo pri pojmovnem paru strpnostnestrpnost
se lahko prizadevanje proti izkljuevalnim politikam zaplete v retorino preigravanje glede subjektivnih okusov sprejemljive stopnje
nestrpnosti in nesprejemljive stopnje strpnosti, sploh e se zraven
vpleteta e svoboda miljenja in govora. Retorini poloaj lahko
postane podoben e opisani situaciji spora mnenj, ki ga je mogoe
pomiriti (dosei strpnost) prek skepticizma. Vpraanje, ali so borci
za strpnost nestrpni do domnevnih nestrpneev oz. njihovih stali,
gre tako jemati dobesedno in resno. Zaradi tega je politini diskurz
boja proti nestrpnosti eprav je nedvomno potreben ranljiv. Bolj
oprijemljivi analitini kategoriji sta diskriminacija na ravni ravnanja,
zlasti izvrnih dejanj institucij, in sovrani govor na ravni izjav s
performativno mojo.
185
Mendus, Susan, ur. Justifying toleration: Conceptual and historical perspectives, Cambridge: Cambridge
University Press, 1988.
Mendus, Susan. Toleration and the limits
of liberalism. Atlantic Highlands: Humanities Press, 1989.
Mill, John Stuart. O Svobodi. Ljubljana: tudentska organizacija univerze, 1994.
Nastran Ule, Mirjana. Socialna psihologija predsodkov V Predsodki in
diskriminacija: Izbrane socialno-psiholoke tudije, ur. Mirjana Nastran
Ule, 299-342. Ljubljana: Znanstveno
in publicistino sredie, 1999.
Oberstar, Ciril in Toni Kuzmani, ur.
Nova desnica : zbornik predavanj 3.
letnika Delavsko-punkerske univerze,
Petkovi, Brankica, ur. Skupina za spremljanje nestrpnosti: Poroilo t. 01, Ljubljana: Mirovni intitut, 2001.
Pribac, Igor. Poslunost zakonu in poslunost drugemu asopis za kritiko
znanosti 164/165 (1994): 511.
Pribac, Igor. Uvod: Versko in politino
ozadje Lockovega Pisma o toleranci asopis za kritiko znanosti 164/
165 (1994): 1523.
Rizman, Rudi. Intelektualni temelji liberalizma V Sodobni liberalizem:
zbornik, ur. Rizman, Rudi, 1533.
25
To e posebej velja za pluralizem, ki verjame v intrinzino vrednost raznolikosti

ljudi in stavi na pozitivni potencial vsakogar. Toleranca tu pomeni predvsem
toleranco lovekih omejenosti (takna ocena je seveda subjektivna stvar subjekta
tolerance) kot hrbtne plati vrlin, med loveko razumljivimi omejenostmi pa
je tudi partikularna nestrpnost.
prelom.indd 185
Ljubljana: Krt, 1992.

Trplan, Toma, Sabina Autor in Roman
Kuhar, ur. Skupina za spremljanje
nestrpnosti: Poroilo t. 03, Ljubljana: Mirovni intitut, 2004.
14.9.2005, 17:23:37
186
koncepti
GREG
ARTA
ORI
soorica
dokt
ih
je
a
upor
vk
na v
rispe
Aktiv
a.
rica p
i.
o
m
t
t
z
s
v
li
o
A
ra
znan
olibe
kih
aj ne
.com
ciolo
-onkr
ahoo
y
in
@
it
ta
r
pro
a
m
cic_
egor
e: gr
Enotnost
skozi
razlinost
Teoretski premislek tolerance in identitete
UVOD
Obravnavali bomo temeljne koncepte drubenega delovanja
skozi sodobne invencijske teorije, kritino analizo, prakso in politiko
ter vpetost slovenskega okolja v planetarne procese, da bi uspeno
analizirali temeljne procese uveljavljanja hipohondrije lovekovih
pravic in drobljenja drubenih vezi, ki utrjujeta doloenost (in na
dravo ter transnacionalne korporacije osredotoeno) sodobno kapitalistino drubo.1 Podobno kot drugi mehanizmi (raz)loevanja,
sta (ne)toleranca in multiplikacija identitet predpogoj za monost
mahinacije procesov demobilizacije.2
Nihe med nami ni samo toleranten in/ali netoleranten, pa pa
smo vpeti v antagonistino polje gibanja med toleranco in netoleranco. Nihe med nami nima samo ene, tono doloene in nespremenljive identitete, pa pa smo vpeti med identitete in neidentitete. Na
prelom.indd 186
Temeljno znailnost sodobnih kapitalistinih drub prepoznavamo v neeksperimentalnem, doloenem, gotovem, dogmatinem, spokojnem, popolnem in
neprotislovnem gibanju k fetiiziranim oblikam lovekovega delovanja.
To je specifina oblika odnosov, ki se je skozi zgodovino razvijala z namenom,
da bi upravljala v prid, to je, izkljuevala (na primer drava), da bi si prisvajala
rezultate naega delovanja, to je lastninjenje (na primer kapital). To je proces
zastopnitva, ki sistematino zanika samoodloanje.
14.9.2005, 17:23:38
teoretski izziv bi zato morali prieti z analizo sodobnega faizma,

to je, z artikulacijo naega delovanja in obevanja, za katera se zdi,
da se nagibata k netoleranci in razloevanju (identifikaciji). Kot
teoretski izziv si zato postavljamo kritiko fetiizacije, ki neprestano
tei k duenju nae tenje k samodoloanju naega delovanja in
ivljenja, z razumevanjem nae vpetosti v drubena razmerja, ki
jih procesi fetiizacije implicirajo.
Predpostavljamo, da je temeljno vpraanje sodobnega asa in
prostora: Zakaj ivljenje po milosti (kakor imenujemo prekarizacijo
dela in prekarizacijo ivljenja)3 e ni zadosten razlog za sodelovanje in vzajemen boj izkljuenih skupin in posameznikov, ki so v
enaki meri soustvarjalci in reproducenti sodobnih kapitalistinih
procesov? Ugotavljamo namre, da smo pria prav nasprotnemu
procesu: veliki nesposobnosti sodelovanja in skupnega reevanja
problemov v dobro skupnega (vseh). Pria smo procesu drobljenja
znotraj skupine (izbrisani, kolizejani, prebeniki, hendikapirani,
homoseksualci itn.) ter drobljenju med skupinami (razcvet identitetnih politik). Ta vzorec je za vse skupine, ki se (zavestno ali spontano
ali nehote) borimo proti kapitalizmu, prevladujo.4
Poskuali bomo torej odgovoriti na vpraanje, kako je kljub
grozotam kapitalizma, ki jih spoznavamo in proti katerim se borimo razline/-o izkljuene skupine in posamezniki/-ce, mogoe,
da lastnega boja ne prepoznamo v skupnih izhodiih, da nai
boji potekajo loeno, segmentirano in pogosto neusklajeno, celo
odkrito protislovno (boji delavcev naj ne bi imeli ni skupnega z
bojem homoseksualcev ali YHD-ja; boji prebenikov naj ne bi bili
nikakor povezani z boji izbrisanih; boji prebivalcev Kolizeja naj ne
bi sovpadali z boji proti militarizaciji; tudentske zahteve naj bi bile
v protislovju z zahtevami novinarjev in umetnikov po avtonomnem
ustvarjanju itn.). Znotraj skupin, organizacij, drutev, skupnosti itn.
nastajajo variacije novih bojev in z njimi nove komplementarne
subjektivitete bojev ali strogo loene, na novo definirane (celo
izolirane) subjektivitete. eprav boji izhajajo iz izjemno podobnih
zahtev, potreb in krikov, pa med seboj ostajajo neartikulirani, kar
onemogoa afirmacijo gibanj, ki so nespodbitno gibanja za drugano
drubo in drubenost.
3
4
Ve o tem glej Gregori (2005).

Popolnoma obraten vzorec najdemo v skupinah, ki se ne borijo le proti kapitalizmu temve tudi onkraj njega za radikalno drugano drubo in drubenost.
Te skupine so za svoj boj (in boj za lovetvo) postavile nekapitalistine oblike
delovanja in poetja, zato so tudi veliko bolj uspene v doseganjih svojih upanj,
svojih e-ne (Bloch). Prakse in refleksije teh skupin (predvsem iz avtonomistinih
praks Latinske Amerike) nam bodo sluile tudi za nadaljnje premiljanje nae
zastavitve problema.
prelom.indd 187
14.9.2005, 17:23:39
187
188
Z opredelitvijo procesov razloevanja, drobljenja in fetiizacije,

bomo pojasnili delovanja kapitalizma in njegove posledice za lovekovo delovanje in ustvarjanje. Prek raznolikih praks skupnosti,
ki so znotraj svojih ustvarjalcev in ustvarjalk uspele vzpostaviti
lovekovo dostojanstvo in sodelovanje, bomo analizirali pogoje za
realizacijo praks samoodloanja. Pogoje za drugano politiko (politiko onkraj politike),5 bomo odpirali prek analize kapitalistinih
principov vis-a-vis naravnim principom.
S transkribiranjem teoretskih tokov predvsem iz antropologije, kritine teorije, historinega materializma, socialne ekologije in
radikalne politike bomo izpeljali drubene, ekoloke in politine
imperative za monost ustvarjanja drugane drube in drubenosti,
skupnosti in skupnega. To pa je predpogoj za monost tolerance,
h kateremu se bomo vraali skozi ves tekst. Ta prispevek je mogoe brati kot platformo za teoretsko diskusijo o toleranci, kot tudi
premiljanje alternativ neoliberalnim sistemom, predstavniki demokraciji in drugim oblikam zastopnitva ali upravljanja v okviru
nacionalne drave.
ARTIKULACIJA PROTISLOVIJ
Skozi zgodovino druboslovnega teoretskega ali filozofskega
podjarmljenja predmeta raziskovanja (loveka) najbolj izrazito
zagotovo s postmoderno se je uspeno uveljavilo obravnavanje
procesov prek polarnosti ali dihotomij. Univerzalni model obravnavanja drubenih procesov je namesto analize artikulacije protislovij postala polarizacija in kategorizacija protislovij. Fetiizacija
drubenih procesov na toleranco in netoleranco, na identiteto
in neidentiteto, ali e gremo v e sploneje, ustvarjalno in neustvarjalno, loveko in neloveko, se je uveljavila do take
mere, da je danes v teoretskih okvirih postalo samoumevno govoriti
o takih in radikalno nasprotnih stvarnostih, stvareh (le redko pa
o procesih), ki konstituirajo organiziranje lovekovega ivljenja.
Zagotovo smo vsi preeti z razlinimi, pogosto protislovnimi
deli. Smo tolerantni in netolerantni, enkrat bolj drugi manj. Vasih
toleranco zaradi interesov nadomestimo z netoleranco ali pa nao
tolerantnost odmislimo zaradi strahu, vasih agresivno reagiramo,
ko nam drugi kratijo nae pravice, vasih toleranco zamenjamo za
agresijo in spet drugi z eljo ali empatijo in solidarnostjo. Veliko
manj nazorno in omejeno se (ne)toleranca preema v naem vsakdanjem individualnem in kolektivnem delovanju. Temeljni izziv
5
prelom.indd 188
Holloway (2004b)
14.9.2005, 17:23:40
okrog vpraanja (ne)tolerance (teoretiziranje drubenih procesov)

najbr ni osredotoenost na kvantifikacijo prevladujoih polov, na
matematizacijo obutkov, vrednot in stali, kar je prevladujoa
teoretska in/ali filozofska praksa sodobnega druboslovja (najpogosteje posredovana prek raziskav javnega mnenja), pa pa prej, kako
se vsa ta protislovja, ki so integralni deli nae lovekosti, naega
poetja in samorealizacije (kot ljudi), artikulirajo. To ne velja le za
prouevanje procesov (ne)tolerance, pa pa tudi za vrsto drugih, o
katerih bomo nemara spregovorili ob drugi prilonosti.
Pomislite na primer na vojsko, pravi Holloway 6: ne gre za to,
da so vsi vojaki hudobni po naravi, pa pa, da vojska zavestno
artikulira doloene vidike vojakovih osebnosti in zatira druge, da
bi jih spremenila v pokorne morilce. Podobno pravi Chodorkoff 7
za kapitalistino drubo, ki vzpodbuja in nagrajuje samo doloene
vidike naega (so)delovanja (tekmovalnost, nasilje, hierarhizacija
ipd., kar je podobno neoliberalnim principom rasti ali crkni).
Pomislimo e na nae delovanje v avtonomnih prostorih (univerza,
intitut, nevladna organizacija), ki se prav tako sprevraa v oblike,
ki promovirajo reprodukcijo kapitala z avtoritarnimi diskurzi selekcioniramo vsebino in avtoritarno formo. Kaj pa nae vsakdanje
ivljenje, ki ga artikulirajo politika, mediji, vrstniki, soolci, kolektivi, poeti itn., da se spreminjamo v pokorne, poslune, omejene in
netolerantne prebivalke in prebivalce?
Poglejmo to tezo e nekoliko drugae, na ravni politine formacije. Premaknimo razpravo v okvire sodobnih teoretskih diskusij
o drubenopolitinem konstitutiranju in konstituciji oblasti, ki se
je sodobni avtorji lotevajo z izpeljevanjem specifinih dihotomij,
z nespodbitno predpostavljenima polarnostma: delo vs. kapital;
mo vs. nemo; imperij vs. multituda; sistemska gibanja vs. antisistemska gibanja itn.8 Zaprti pod pokrovom kapitalizma se bojujejo
diametralno loene subjektivitete (pogosto objektivizirane, popredmetene!). In logine izpeljave sledijo: da moramo subjekt/objekt, ki
determinira, podreja, pokori, transformirati ali oslabiti do te mere,
da emancipiramo determiniran, podrejen, pokorjen subjekt/objekt.
To je izjemno poenostavljena formulacija, ki ponazarja obravnavo
drubenih procesov prek dihotomij.
To je metoda fotografiranja, sinhroniziranja ali zamrznitve
drubenih procesov, s imer uniimo samo monost za njihovo
obravnavo. Tudi kompleksneje izpeljave biopolitike ali drugih
6
7
8
Holloway (2005a)
Chodorkoff (2004)
Hardt in Negri, teoretiki antisistemskih gibanj, Foucault idr. Zakaj je kapital le
druga plat dela ali zakaj je potentia tudi potestas glej Holloway (et. al.).
prelom.indd 189
14.9.2005, 17:23:41
189
190
instrumentaliziranih teorij bi nas pripeljale v past polarnosti in

od nas zahtevale, da emancipiramo tisto, ki je neemancipirano,
da vzpostavimo ravnovesje moi, ali da emancipiramo neemancipirano in podjarmimo emancipirano, ali pa da bi nam pokazale
nemo emancipacije. Vsi ti protislovni deli so del iste celote.9 Tako
velja tudi za toleranco in identiteto, ki smo ju izvzeli kot dva izmed
mehanizmov, ki prispevajo k demobilizaciji. Tolerance ne moremo
emancipirati od netolerance, saj prve ni brez slednje in slednje ni
brez prve. (Ne)toleranca je vzajemen proces, ki skozi zgodovino
pridobiva razline pomene in ekshalacije.
Podobno tudi Marcuse10 opozori na vzajemnost procesa polarizacije, s tem ko idejo tolerance predstavi v dveh pomenih: kot emancipatorini boj izpod kapitalizma (kot pristranski cilj, prevratniki,
osvobajajoi pojem in praksa) ter hkrati kot prakso zatiranja. Ideja
tolerance je, podobno kot potentia in potestas, mo-za (emancipatorina) in nad-mo (podvrenje emancipacije)11. Da bi lahko odprli
teoretsko razpravo, moramo najprej razbiti instrumentalizirano
polarnost, odmrzniti sinhrono obravnavo drubenih procesov in
izpostaviti edine subjekte ustvarjanja sodobnih oblik oblasti subjektivitete ustvarjalce in ustvarjalke sodobnih drub.
Tako smo blije prvi ugotovitvi, ki je temeljna za nao nadaljnjo
diskusijo o (ne)toleranci. Ugotavljamo namre, da priujoa oblika
gospostva artikulira nae delovanje tako, da se stopnjujejo nehumani elementi drube, da deluje proti lovetvu. Strahote nehumanega
(protilovekega) gospostva lahko nastajajo zgolj zato, ker kapitalizem kot oblika organizacije podpira artikulacijo naih protislovij, ki
so visoko destruktivna drubeno in osebno.12 Kapitalistina produkcija je osnovana v drobljenju drubenih vezi, lomljenju komunikacije in prepreevanju integracije. Ker so naa poetja artikulirana
skozi trg, ustvarjalci izgubimo nadzor nad lastnim delovanjem, ki
10
11
12
prelom.indd 190
Drubeni antagonizem ni konflikt med dvema skupinama ljudi: je konflikt med

ustvarjalno drubeno dejavnostjo in njeno negacijo ali z drugimi besedami med
lovetvom in njegovo negacijo, med preseganjem meja (ustvarjalnost) in vsiljevanjem meja (definicijo). Do konflikta ne pride z vzpostavljeno podreditvijo,
s konstituiranimi fetiiziranimi oblikami drubenih odnosov; to je sam konflikt
podrejanja, fetiiziranja drubenih relacij.
Marcuse (1994)
(Holloway 2004b)
e pravimo, da so kapital, drava, denar itn. oblika drubenih odnosov, to pomeni, da so oblike organiziranja ali artikuliranja drubenih stikov, drubenih
interakcij med ljudmi na osnovi bivanja, ne pa delovanja. Drava (kapital, denar)
povezuje ljudi kot bitja in ne kot delujoe in ker so bitja abstrahirana od svojega
lastnega delovanja, so lahko prepoznana samo kot abstraktna in individualna
bitja (dravljani). Glej Holloway (2005). Iz tega sledijo pomembne aplikacije, ki
zahtevajo iro razpravo in je za to na tem mestu ne moremo odpreti.
14.9.2005, 17:23:42
se transformira v abstraktno delo. Kapitalizem razlouje, razmejuje,

definira in identificira, konceptualizira in umea.
e se je naa drubenost oblikovala skozi tisoletja nae vzajemne artikulacije naravnih in drubenih procesov, nas moderna
in z njo kapitalizem vzpodbujata k povsem obratnemu procesu, k
artikulaciji skozi trg, ki je za nas (kot ljudi) imanentno destruktivna.
Z vzajemnim in nenehnim zanikanjem subjektivitete (abstrahiranje
naega delovanja) in ustvarjalnosti je na kolektivni drubeni tok
usmerjen proti drubi in drubenosti (in seveda proti nam samim).
Obratni tok je zavrnitev, ki negira negacijo lovenosti, torej s trenutno negirano lovenostjo napolnjena zavrnitev. To pomeni politiko,
ki snuje, medtem ko zavraa, zavraa, medtem ko snuje: s sanjami
o svetu vzajemnega spotovanja in dostojanstva zgoena politika,
napolnjena z vednostjo, da ta sen vkljuuje unienje postalega, unienje vsega, kar nas dehumanizira ali de-subjektivira. Ta praksa v
tukajnjem okolju e ni zaivela, vendar nas situacijska vpetost vanj
vse bolj prisiljuje v poskuse njenega realiziranja.
PRI NCI PI U S T V A R J A L N O S T I I N
PRI NCI PI S A M O U N I E ( V A ) N J A
Naravni principi, ki jim je pred moderno v veliki meri sledil tudi
lovek,13 so izhajali iz gibanja k vse veji kompleksnosti in svobodi
(narava tei k bogatenju vrst, vzpodbuja raznolikost, mnogovrstnost
in svobodo), k enotnosti skozi razlinost (narava vzpostavlja planetarno enotnost kljub razlinosti), nehierarhinosti (v naravi nobena
ivalska ali rastlinska vrsta ne more determinirati lev namre ni
kralj ivali, kot so nas uile pravljice. e bi na primer izumrle zelene
alge, ki proizvajajo 80% kisika na zemlji, si lev s svojo krono ne bi
imel kaj prida pomagati. Naravni procesi nenehno vzpostavljajo
ravnovesje), k nevtralnosti, vzajemnosti in koevoluciji (narava nenehno tei k homeostazi, kar ji uspeva z dinaminim balansiranjem)
ter principom spontanosti.14
Poznamo tevilne primere egalitarnih skupnosti (e danes
lahko najdemo redke staroselce, ki delujejo kot samostojne samoodloujoe skupnosti v Indiji, Tanzaniji, na Maleziji, Filipinih) in
poznamo sodobne invencije horizontalnih skupnosti (piquterosi
kot Movimiento de Trabajadores de Desocupados gibanje brezposelnih
13
14
O redkih egalitarnih skupnostih, ki obstajajo e danes, ve v nadaljevanju.

Za racionalno filozofijo socialne ekologije in konfiguracijo nove drube, ki jo
predlaga, glej Bookchin (et. al.) in Chodorkoff (2004).
prelom.indd 191
14.9.2005, 17:23:43
191
192
delavcev Solana, Colectivo Situaciones v Argentini,15 ali pa zapatisti

v Chiapasu, gibanje delavcev brez zemlje v Braziliji, uporniki v Indiji
idr.). Njihovo uspeno delovanje in obstoj doloajo principi obnaanja, delovanja, obevanja, ki se v veliki meri skladajo s principi iz
narave. Te skupine ne delujejo proti lovetvu, pogosto tudi ne proti
naravi, pa pa jih (iz kapitalistine perspektive) lahko opisujemo kot
izjemno preproste skupnosti (staroselci so pogosto poimenovani za
primitivne skupnosti), kjer obstaja vrsta nenapisanih pravil, nenehno usklajevanje in iskanje konsenza. etudi nastajajo v urbanih
okoljih, delujejo za skupnost in s skupnostjo, pogosto brez denarne
menjave, z zasedanjem in vodenjem tovarn, ki ne proizvajajo za trg,
pa pa za potrebe nekapitalistinih skupnosti, urejajo biovrtove v
urbanem srediu, vzpostavljajo alternativno olstvo in zdravstvo
itn. Niso ekskluzivistine, pa pa iroko odprte, gosto komunikacijsko premreene in navzven sodelujoe, angairano politine in
samoodloujoe.
Opozarjamo torej na dva pomembna elementa: na loveku
imanentne principe iz narave (ki jim nehote sledimo vsaj v najintimnejih situacijah in okoljih z najdrajimi) in organiziranje skupnosti (egalitarne in horizontalne, staroselske in urbane), ki tovrstno
delovanje in organiziranje prakticirajo znotraj skupnosti in tudi
navzven.16 To sta elementa, ki ju bomo za razliko od prevladujoih
znanstvenih trendov gospostva in/ali omejenega okcidentistinega pogleda poimenovali ustvarjalni elementi drubenosti (ali
principi ustvarjalnosti), da bi lahko konsistentno mislili toleranco
in identiteto v sodobni drubi. Predpostavljamo namre, da sta
prav obe omenjeni zvrsti skupnosti (egalitarne in horizontalne)
visoko kompleksni drubi, ki svojim ustvarjalcem in ustvarjalkam
omogoajo loveka dostojno ivljenje, medtem ko je kapitalistina
druba izjemno preprosta in primitivna. Ta izpeljava je bila narejena
tako znotraj teoretskega toka socialne ekologije, kot znotraj vrste
inovativnih pisanj Subkomandanta Marcosa in drugih teoretikov
revolucije. Pa pojasnimo ta kopernikanski obrat.
Skupnosti (horizontalne in egalitarne) morajo nenehno
vzdrevati in vzpodbujati principe obnaanja, poetja in obevanja, ki vzpostavljajo enotnost skozi razlinost, kompleksnost in
svobodo, nehierarhinost, nevtralnost in vzajemnost, koevolucijo
in spontanost. To so izjemno gibljive in neizbeno samoartiku15
16
prelom.indd 192
Sedem sosesk, kjer deluje alternativna oblika organiziranja samoodloujoih

skupnosti v Argentini: Monteverde, Florida, San Martn de San Franscico Solano (Quilmes), Iapi, La Sarita de Bernal (Quilmes), Clypole (Almirante Brawn)
in Resistencia (Berazategui).
To so tudi elementi nevidnosti upora, ve o tem glej (Holloway 2004b).
14.9.2005, 17:23:44
lacijske skupnosti, katerih artikulacijo protislovij skozi konsenz

gradi vzajemnost in konstruktivnost, tako drubeno kot osebno.
Kapitalistine drube pa (in pri tem si lahko zamislimo katerokoli
nao vsakdanjo izkunjo) zahtevajo in vzpodbujajo neenakost skozi
razlinost oziroma nenehno (raz)loevanje, poenostavljajo nae potenciale do minimuma (ne bo vam treba misliti, saj stroji mislijo za
vas, ne potrebujete tradicionalnih vednosti o zdravljenju telesa, saj to
opravlja nacionalno zdravstvo ali privatne zdravstvene organizacije,
e si jih lahko privoite itn.), omejujejo nao svobodo s privatiziranjem javnih prostorov, s privatiziranjem naega znanja in naih
sposobnosti, s prepovedjo ustvarjanja na naine, kot se nam zdijo
smiselni, potrebni in zaeleni; svobodo dodeljuje le dravljanom in
dravljankam, pa spet le mokim in ne enskam itn.
Vzpodbujajo procese nenehne hierarhizacije ali vertikalnosti,
polarizacije in razloevanja, nenehno opredeljevanje za in proti,
ne dopuajo nam neartikuliranosti na tistih temah, ki se nam ne
zdijo relevantne za nae ivljenje in delovanje v drubi (recimo trg,
svobodna trgovina) ali pa doloajo smer artikulacije, zahtevajo
tekmovalnost, nao razloevanje in dojemanje drug drugega kot
sovranika v tekmi za zaposlitev, monost olanja, stvaritev nae
kreature ipd. Spontanost prepovedujejo zaradi linearnosti in enodimenzionalnosti, ki zagotavlja doloeno prihodnost in jo zaradi
nepredvidljivosti umikajo v domeno nevarnega.
Izjemno enostavna kapitalistina druba je utemeljena na zanikanju nae lovekosti, ki jo definira naa ustvarjalnost (poseganje
onkraj e obstojeega, e postalega, na e-ne). Ker smo predstavniki
kapitalistine drube odtujeni drug od drugega, sami od sebe in
ker so stvari nadomestile nao subjektivnost, druba drvi v hitrem
galopu k samounienju ter hkrati podira e vse, kar ji pri tem stoji
na poti. e so se egalitarne skupnosti17 vrtele (e vztrajamo na
prispodobi kopernikanskega obrata) okrog lovekove ustvarjalnosti,
rojstva in ivljenja, se je kapitalizem osnoval na pravu (urejenosti,
regulaciji), (ne)vednosti in doloenosti ali gotovosti (to je smrti).18
17
18
Antropologija nas ui, da je pred kapitalizmom in znotraj kapitalizma obstajala

vrsta lovskih in nabiralnikih skupnosti (drub, plemen), ki so bile egalitarne
(Kelly 1995, Bookchin et. al., Chodorkoff et. al., Ingold 1987 idr.). Egalitarnost so
antropologi prepoznali v izjemno majhnem ali skoraj nikakrnem razlikovanju
znotraj skupine glede na starost, spol, mo, presti, blaginjo idr. sposobnosti ali
znailnosti. Neenakosti, ki bi se nemara porodila, so prepreevali mehanizmi
izenaevanja mehanizmi za balansiranje neenakosti. Ti so imeli mo prepreevati kakrnokoli ekonomsko, socialno ali politino razlikovanje, e preden se
je vzpostavilo.
Moderna naj bi predpostavila norme, regulacije, vednosti ivljenja in analitiko
seksualnosti pred zakonom, transgresijo, suverenost, smrt in simbol krvi, kar naj
bi bile znailnosti predmoderne (Foucault 1996).
prelom.indd 193
14.9.2005, 17:23:45
193
194
Kapitalizem e stoletja jaha mit, da nas pelje v lepo e doloeno prihodnost. Egalitarne skupnosti staroselcev ali sodobna
horizontalna gibanja, pa se o prihodnosti ne spraujejo nimajo
mita o lepi prihodnosti, na katerega bi se oprli: Vivimos hoy y
luchamos hoy! Del futuro no sabemos. ivimo in borimo se danes!
O prihodnosti ne vemo, pravi gibanje v Argentini. In prihodnosti
ne more doloiti nobena paradigma, ki bi gradila loveka dostojno
in dostojanstveno drubo, saj je protislovna drubenosti to je,
nenehnemu preseganju drube (poseganje onkraj, e-ne).19
Sedaj smo najbr blije monosti razpravljanja o toleranci in
netoleranci, saj smo vpraanje ponovno razirili na osnovanje same
drube (kot v prejnjem poglavju Artikulacija protislovij). Brez tega bi
naa razprava (predvidevamo) prispevala le k vzdrevanju statusa
quo k reprodukciji nehumane drube. Da se v kapitalistini drubi
vse pogosteje zastavlja vpraanje tolerance, je najprej in predvsem
fundamentalna posledica delovanja in principov kapitalistine
drube, ki je ne oblikuje sistem ali oblast, pa pa subjektivitete,
mi z vsakdanjim tekmovanjem za bolji poloaj na delovnem
mestu ali za boljo finanno zmogljivost naega gospodinjstva, s
pristajanjem na procese razloevanja, hierarhizacije in vertikalnosti,
drobljenja, vzpodbujanja neenakosti, razloevanja, identifikacije itn.
V nadaljevanju bomo zato z Marcusejem in Wacquantom pogledali
postalosti tolerance v kapitalistinih drubah.
(NE)TOLERANCA
Bolj kot kdajkoli prej nasilje in zatiranje na globalni ravni onemogoata napredovanje k humani drubi. O tem je e sredi estdesetih svojim tudentom na Brandeis University predaval Marcuse:
Politino mesto tolerance se je spremenilo: potem ko je bila bolj ali
manj mole in ustavno umaknjena iz opozicije, se je vzpostavila kot
prisilno obnaanje glede na etablirano politiko. Toleranca prehaja
iz aktivnega v pasivno stanje, od prakse k nepraksi: laissez-faire
vzpostavljenih organov.20
Marcuse se je popolnoma zavedal, da ne obstajaj oblast, avtoriteta ali vlada, ki bi spreminjale obstojeo toleranco v prakso, zato
je trdil, da je naloga in dolnost intelektualca priklicati in ohraniti
zgodovinske monosti, za katere se zdi, da so postale utopine da
je njegova naloga predreti konkretnost zatiranja in tako odpreti miselni prostor, v katerem bo lahko druba pripoznana kot to, kar je in
19
20
prelom.indd 194
Glej Holloway (et. al.), Marx in Engels (et. al.), Bloch (1986), Adorno (1975).
Marcuse (1994: 98)
14.9.2005, 17:23:46
kar pone. e je Marcusejeva stava upravieno naglaala intelektualce, je odziv nanjo danes mo razbrati le v delovanjih alternativnih
politinih (ali emancipatorinih) skupinah in gibanjih, ki jih v to
bolj ali maj silijo drubene in ivljenjske situacije (prekarnost ali
ivljenje po milosti)21 in ki se zavestno odloajo za neposlunost in
netoleranco.22 V Sloveniji bi se (e bi bili eljni opraviti dravljansko
dolnost), denimo, morali v zadnjih letih odloati o pravicah za
doloene skupine ljudi na vsaj dveh referendumih (oplojevanje z
biomedicinsko pomojo in izbrisani). To sta dve skupini, ki sta v
domaem okolju tako reko nevidni.23
Toleranca je razirjena na politine ukrepe, pogoje in naine
ravnanja, ki jih ne bi smeli tolerirati, ker ovirajo, e e ne uniujejo
monosti, da bi ustvarili bivanje brez strahu in bede.24 Tak primer je
v Sloveniji akt izbrisa, ki je bedo in strah doloil 18.305 pribivalcem
in prebivalkam in ki naj bi ga podobno kot politina garnitura (pozicijska in opozicijska) legitimiralo celotno prebivalstvo v Sloveniji.
e pompozneja je toleranca radikalnega zla (genocid nad Iraani),
ki se prikazuje kot dobro (demokratizacija drube), ker naj bi sluila
za vzdrevanje vseh v izobilju ali vodila k e vejemu izobilju
in ki smo jo prisiljeni tolerirati, sicer smo nedemokratini, netolerantni ali kar teroristi!?
Monosti za toleranco pogojuje instrumentalizacija neenakosti25: Na splono sta funkcija in vrednost tolerance odvisni od enakosti, ki vlada v drubi, v kateri se toleranca izvaja.26 Po Marcuseju
je toleranca sama sebi cilj samo tedaj, e je resnino univerzalna in
e jo izvajajo tako vladajoi kot vladani, gospoda in hlapci, birii
in njihove rtve.27 e sledimo Marcusejevi tezi, bi bila univerzalna
toleranca mogoa samo v samoodloujoi drubi, ne pa v drubah
upravljanih in upravljavcev. To je samo v drubi, ki neprekinjeno
21
22
23
24
25
26
27
Glej Gregori (2005).

Parodijo na (ne)toleranco je v Sloveniji pred kratkim zarisala akcija Ne strpnost
pravice vsem! (1. 4. 2005, Preernov trg), ki je povezala razline boje v skupni
zahtevi in opozorila, da so brez aktivnega izganjanja neenakosti tudi prevladujoi
diskurzi o toleranci zgolj sami sebi namen.
Medtem ko se je pri prvi skupini (oplojevanje z biomedicinsko pomojo) odloalo
o relativno majhni skupini ensk s specifino potrebo, se je pri drugi skupini (izbrisani) odloalo namesto njih (sami o svoji prihodnosti niso mogli odloati).
(Marcuse 1994, 98)
Ve o intenziviranju in ekstenziviranju neenakosti glej na primer Walter, A. (1993):
World Power and World Money. London: Harvester Wheatsheaf; Amin, S.; Gudner
Frank, A.; Arrighi, G.; Wallerstein, I. (1985): Dinamika globalne krize. Beograd: Radnika tampa; Cavanagh, J. (ed.) (2002): Alternatives to economic globalization: better
world is possible; a report of the International Forum on Globalization. San Francisco:
Berrett-Koehler; Hanek, M. in Gregori, M. (ur.) (2001): Poroilo o lovekovem
razvoju Slovenija 2000-2001. Ljubljana: UNDP in UMAR.
(Marcuse 1994, 98).
Marcuse(1994, 98).
prelom.indd 195
14.9.2005, 17:23:47
195
196
artikulira drubeni tok delovanja in ie konsenz, ne pa v drubah,

kjer tip organiziranja izloi monost samoodloanja ustvarjalk in
ustvarjalcev drube. V sodobnih drubah univerzalnost pripada
posameznim procesom (svobodna trgovina, akumulacija kapitala, monetarizacija itn.), ne pa splonim in univerzalnim pojavom
znotraj vseh drub (neenakost, prekarizacija, migracija itn.), ki so
obravnavani kot posamezni ali posebni.28
Podobno kot je po Marcuseju toleranca postala nekaj, kar ne
bi smeli tolerirati, Wacquant29 nazorno opredeljuje selektivno in
nielno toleranco, ki je v slubi zatiranja in neenakosti. Vse pogosteje orodje za izvajanje mezdne vojne proti revnim je nielna
toleranca. Koncept nielne tolerance ne pomeni strogega sankcioniranja v vseh zakonih, ampak gre za nujno diskriminatorno
sankcioniranje doloenih skupin na simbolnih mestih z uporabo
nekaterih zakonov. Nielna toleranca ne zadeva belih ovratnikov,
podjetnikov, menederjev, vodij korporacij ali pekulantov, ampak
zgolj revne afroamerike in latinske etrti v New Yorku.30 V Sloveniji imamo menda vrsto javnih in celo avtonomnih prostorov,
vendar izbrisanim v asu gladovne stavke ob trinajsti obletnici
izbrisa (januar 2005) nihe ni mogel omogoiti uporabe javnega
ali avtonomnega prostora za legitimno izvajanje politine akcije
(gladovne stavke).31
Zato, pravi kriminolog Crawford, bi bilo v resnici ustrezneje,
da ukrepe reda in zakona, vgrajene v naziv nielna toleranca,
opisujemo kot strategije selektivne tolerance.32 Selekcija se izvaja po logiki mehanizmov izkljuevanja in dobiva doloeno obliko
nevidnost neoliberalnega panoptikuma. Izbrisani so na primer
28
29
30
31
32
prelom.indd 196
To je z drugimi besedami globalizacija z izjemo (izjemami), pri emer je kot izjema

tretirana veina prebivalcev in prebivalk planeta, kriterije in pogoje pa vzdruje
peica ultra bogatih.
Wacquant (2003: 68)
glej Wacquant (2003: 7273)
Zanimiva je bila artikulacija, ki se je v asu gladovne stavke izbrisanih dogajala
v preddverju TR3 (ki so ga prvi dan svoje akcije zasedli izbrisani). Izbrisani so
bili v javnih prostorih TR3 upravieno, saj so izraali javno mnenje in stalie o
vpraanjih javnega in skupnega pomena v prostoru, ki je dostopen vsakomur (1.
toka 4. lena splone dolobe Zakona o javnih zbiranjih). Upravljavci zgradbe pa
so se vse popoldne trudili dokazati privatnost javnega prostora. Definiranje se
je prielo od tega, kdo upravlja z zgradbo, kdo skrbi za red in varnost v zgradbi,
pa do tega, kdo je lastnik zgradbe (kdo so lastniki in kdo ima veinski dele)
itn. Javni prostor je bil brutalno izpraznjen kmalu po 23. uri, ko so podporniki
izbrisanih zapustili javni prostor, saj je varnostna sluba izbrisanim in javnosti
(tam so bili tudi novinarji TV postaj in drugih medijev) zagotovile monost nemotenega opravljanja javnega protesta.
(Crawford v Wacquant 2003: 73). In prav ta del Wacquantovega lanka, kjer
govori o nielni toleranci, je bil za objavo v European Journal of Criminal Policy
and Research (let. 9, t. 4, 2001: 410412) zavrnjen.
14.9.2005, 17:23:49
potrebovali deset let (1992 2001), da so kartografirali sistematinost izbrisa ter ele takrat prieli organiziran in kolektiven boj (prek
Drutva izbrisanih). Medtem ko so se predstavniki drave, vladna
garnitura in druge strukture gospostva sicer javno ovedle genocidne
politike e leta 1994, pa niti takrat niti danes niso pokazale loveka
dostojnega reevanja birokratske zmote, ki je doloila ivljenjsko
situacijo 18.503 prebivalcem in prebivalkam Slovenije in je do leta
2004 uniila veino druin, v samomor pognala tevilne (deklarirane
ali nedeklarirane izbrisane) itn.33
Edinstveni mehanizem izkljuevanja, ki je osnovan v organiziranju sodobne drube, je (ponovno) drava. Drava je specifina
oblika odnosov, ki so se razvili skozi zgodovino, z namenom, da bi
upravljali v prid, to je, izkljuevali.34 Drava na primer ni institucija
v smislu stvari, ki je zunaj nas, niti ni preprosto oblika drubenih
razmerij v smislu lena v verigi kapitalistine reprodukcije, ampak
je proces oblikovanja, aktivni proces oblikovanja drubenih razmerij
in zato po svoje drubenih bojev. Ni le vidik fetiizma (nevtralna
drava), pa pa, kot del splonega boja kapitala proti delu, aktiven
proces fetiizacije, ki sistematino kanalizira delavske boje v nerazredne oblike, v boje v imenu dravljanov, boje za demokracijo,
za lovekove pravice itn. oblike, ki sistematino zanikajo obstoj
razreda in zato spodbujajo neartikulacijo moi dela.35
Upravljanje v prid je prispevalo k sodobnim oblikam tolerance
(selektivna, nielna, pasivna, toleranca kot ne-praksa itn.), ki implicirajo netoleranco (nepokornost, nepodredljivost itn.). Zakaj? Ker
potrjevanje obstoja tolerance in sklicevanje nanjo, ki je v dejanskosti
e zdavnaj spremenila svojo vsebino in izgubila svojo uinkovitost,
pomeni, da postane toleranca (ali ire svoboda, splona volilna pravica itn.) instrument v slubi hlapevstva. To konkretno pomeni (e
nao tezo ponovno apliciramo na izbrisane), da se lahko katerikoli
skupini prebivalstva v kateremkoli trenutku zgodi, da kljub sklicevanju na ustavne in druge z boji pridobljene (in zagotovljene) pravice,
ne morejo urediti svojega pravnega (ivljenjskega) statusa. Izbrisani
ne morejo dosei takojnjega izvrevanja odlobe ustavnega sodia
RS (ne glede na strukturo strank v koaliciji); podobno velja za boje
za uzakonitev istospolnih partnerskih zvez; delavke in delavci, ki
zaradi neizplaanih pla protestirajo, so predstavljeni kot nepokorni,
33
34
35
Glej <http://www.preventgenocide.org/europe/slovenia/> Naa teza genocidnost politike bi bila nedvomno utemeljena s prikazi ivljenja druin izbrisanih pred izbrisom in po njem, vendar zaenkrat za take in podobne raziskave
institucije drave e niso zaznale kot pravo potrebo!
Holloway (2005a)
Holloway (2004a, 16)
prelom.indd 197
14.9.2005, 17:23:50
197
198
saj niso razumevajoi do trenutnega stanja podjetja (prestrukturiranje, procesi lastninjenja, tehnologizacija ipd.) ali drave (prioriteta
naj bi bili integracija v EU, NATO, sedaj pa prevzem evra itn.).
Ker nismo apologeti dehumanizacijskih procesov, si prizadevamo misliti in prakticirati tiste monosti organiziranja, kjer bo
toleranca ponovno imela tko vsebino, da se bo nanjo (iz drubenih
razlogov) smiselno sklicevati tako teoretino kot praktino.
(NE)IDENTITETE
Toleranca in identiteta pohajkujeta z roko v roki. Prevladujoi
diskurzi in analize javnomnenjskih anket nam prikazujejo netoleranco prebivalk in prebivalcev doloene drave do posameznih
identitetnih skupin (do drugih, torej do Romov, prebenikov, pripadnikov nacionalnih manjin itn., in druganih glede na spolno,
politino orientacijo, nain ivljenja, zdravstveno stanje, religiozno
preprianje itn.). Tovrstni diskurz zahteva, da se pomaknemo v vlogo ocenjevalcev njih drugih in druganih, eprav so respondentje
hkrati tudi vsi identificirani prebivalci in prebivalke. Z osredotoanjem na druge in drugane njih se (kot opazovalci, ocenjevalci,
razpravljavci) izvzamemo iz drubenih pojavov jih objektiviziramo in na njih kujemo znanost ali strokovna mnenja. To je prvi
korak preusmeritev pozornosti in popredmetenje subjektivitet.
Druga zelo uveljavljena znailnost je, da se tako ali drugae
prikrajane skupine identificirajo in organizirajo ter se bojujejo za
enakovredne statuse glede na ostalo prebivalstvo, pri emer se pogosto sklicujejo na skupine, ki jim je prek tekega boja morebiti e
uspelo izboljati lasten status. Referiranje na te skupine pa za slednje
pomeni strah pred izgubo e pridobljenih pravic. Namesto solidarizacije vzniki netolerance. Pogosto je tudi primerjanje ali izvzemanje
in potrjevanje razlik ali iskanje prednosti. To je argumentacija, ki
slabi boje in krepi aroganco.
Tretja, za na prostor in as zelo pomembna znailnost je, da
se posamezniki in posameznice, ki so nekdaj pripadali izkljueni skupini, prenehajo identificirati z njo takoj, ko individualno
doseejo izboljanje svojega statusa (sprejmejo ponudbo, ki jo ponuja ministrstvo ali podkupnino za popravo krivic).36 Trenutno ni
jasno, koliko t. i. izbrisanih je doseglo ponovno pridobitev statusa
stalnega prebivalia in/ali dravljanstva. Jasno pa je, da nekateri
od teh, da jim vlada ne bi odvzela pridobljenega statusa, delujejo
36
prelom.indd 198
To je v Sloveniji zelo uveljavljena metoda razreevanja socialnih kriznih ari

(npr. Kolizej, nekdanji begunski center na Viu, izbrisani itn.).
14.9.2005, 17:23:51
odkrito netolerantno proti tistim izbrisanim, ki so kljub individualnim ponudbam o ureditvi statusa, solidarno zavrnili to monost
(so delovali kolektivno in ne individualno).
Omenimo e eno znailnost, ki je relevantna: tevilne izkljue(va)ne skupine se med seboj res prepoznavajo kot sovraniki, vendar pa so pogosto prisotne tudi tenje po povezovanju v skupnem
boju, za katere se zdi, da ostajajo v boju osamljene. Solidarizacija
je predvidljiva le v primeru manifestiranja generalnih globalnih
zahtev (genocid nad Irakom ipd.), pri katerem solidarizirajoi ne
odloajo toliko o svojem statusu, pa pa o prepreevanju globalnih
lovekih katastrof ipd.
Prie pa smo e vrsti drugih nujno potrebnih identifikacij,
ki jih zaznavamo prek mnoinih obil, olskega sistema, delovanja nevladnega sektorja, politine kategorizacije, zaposlovalne
hierarhizacije itn. Vsakdo mora imeti v doloeni situacij vsaj eno
identiteto ali glede na delo, ki ga opravlja, statusno razmerje,
viino dohodka, medijsko prepoznavnost, individualno dejavnost,
ki jo izvaja v prostem asu (kot samouresnievanje) itn. Nekatere
njihove identifikacije izstopajo pred drugimi Kolizejci, na primer,
so tudi izbrisani ali begunci, pa matere samohranilke in upokojeni
invalidi, Romi itn. Vendar to je njihova drugotna identiteta na
zunaj so trenutno prepoznani kot prebivalci Kolizeja, ki oteujejo
gradnjo (e enega) multikulturnega kompleksa in so (zaradi lastne
nemarnosti, lenosti itn.!) brez sredstev, da bi si uredili ivljenjske
razmere. Tukajnji diskurzi gospostva namre e vedno negujejo v
mit, da tisti, ki dela, tudi je! In s tem si e uspevajo zagotavljati
socialni mir. Vendar lahko vsak od nas kaj hitro priklie situacije,
v katerih je e kako delal, vendar ni jedel. Kot kae, pa smo vsaj za
sedaj e bolj ali manj pokorni tovrstni mitologiji.
Identifikacija je smena stvar. Tudi ko pravimo, da se borimo
kot slabo plaani delavci (kot delavski razred), to ponemo z odtujevanjem od sebe. Od mi kriimo, s imer zanemo upor, se na boj
transformira v oni se bojujejo.37 Zato je v sodobnem kapitalizmu
199
LITERATURA
Adorno, Theodor W. Negative Dialektik.
Frankfurt/Main: Suhrkamp, 1975.
Bloch, Ernst. The principle of hope.
Oxford: B. Blackwell, 1986.
Bookchin, Murray. Toward an Ecological Society. Montral: Black Rose
Books, 1980.
Bookchin, Murray. Remaking Society:
Pathways to a Green Future. (Boston: South End Press, 1990a.
Bookchin, Murray. Ecologizing the Dialectic V Renewing the Earth: the promise of Social Ecology: a celebration
of the work of Murray Bookchin, ur.
John Clark, 202219. London: Green
Print, 1990b.
Bookchin, Murray. The Ecology of Freedom: The Emergence and Dissolution
of Hierarchy Montral: Black Rose
Books, 1991.
Bookchin, Murray. The Communalist
Project Harbinger, 3, 1, (2003). <http:
//www.social-ecology.org/article.ph
p?story=20031118120911606>.
Chodorkoff, Daniel. The Utopian
Impulse: Reflections on a Tradition, Harbinger: The Journal of Social Ecology, 1, 1 (1983), <http://
www.mindfully.org/Sustainability/
Utopian-Impulse.htm>.
Chodorkoff, Daniel. Social Ecology and
Community Development, V Renewing the Earth: the promise of Social
Ecology: a celebration of the work of
Murray Bookchin, ur. John Clark, 69
80. London: Green Print, 1990.
Chodorkoff, Daniel. Socialna ekologi-
37
(Holloway 2004b) V tukajnjem prostoru najdemo vrsto primerov, kjer je bilo

poetje razlinih skupin in posameznikov (samo)definirano kot izbrisani, protivojni aktivisti, podporniki prebenikov, Dost je!, podporniki izbrisanih
Ne glede na to, ali so se subjekti poetij, med katere je sodila vrsta (i)legalnih
direktnih akcij in javnih manifestacij (praviloma neformalnih in brez ustreznih
uskladitev z mestnimi oblastmi ali represivnimi organi), kdaj opredelili za aktiviste, tudente, protestnike, so si pri svojem poetju prisluili vrsto nadimkov,
identitet, identifikacij Pri tem pa gre za dve ujetosti: prva, ki je mileja, je, da
se tako etiketiran posameznik teko znebi te etikete; in druga, da mediji in druge
ustanove ne najdejo prave razlage za nenehno mnoenje teh etiket in izgubljajo
pregled nad njimi. Kar pa je najpomembneje, izgubi se vsebina in izhodie
odporov zaradi esar odpori tudi nastajajo.
prelom.indd 199
ja (predavanja v Trstu (13. 5. 2004),

Gorici (14. 5. 2004) in v Ljubljani (15.
5. 2004)).
Chomsky, Noam. Il dominio e gli intellettuali, Antasofia 2 Sapere, Eterotopie, Mimesis, (2003): 107114.
Colectivo Situaciones. Contrapoder: una
introduccion. Buenos Aires: De Mano
en Mano, 2001.
Deleuze, Gilles in Felix Guattari. Micelij:
esej. Koper: Hyperion, 2000.
14.9.2005, 17:23:52
200
Foucault, Michel. Governmentality. V The Foucault Effect. Studies

in Governmentality, Graham Burchell, Colin Gordon in Peter Miller ur.
Harvester/Wheatsheaf, 1991.
identifikacija kljuna saj omogoa nenehno reifikacijo (Lukcs)

in z njo nenehno transformacijo naega boja. Okvir definicijskega
pristopa k izkljueni skupini (izbrisani, Kolizejci, prebeniki, YHD,
brezposelni, Romi itn.) je okvir identitetnega sveta to je svet, ki
je, in v katerem alternativa ni mogoa vsaj ne alternativa, ki bi jo
izvedli mi kot emancipatorine subjektivitete (ne pa odreeniki od
zunaj, politine stranke, intelektualci ipd.). Zato zavraamo identifikacijo par excellence,38 pa eprav se ji ne moremo izogniti.
Foucault, Michel. Foucault Live. Michel
ZAKLJUEK
Foucault. Collected Interviews, 1961

1984. ur. Lotringer. New York: Semiotext(e), 1996.
Gregori, Marta. Skupnosti samoodloanja: redefiniranje razvoja. asopis za kritiko znanosti, 219
(2005).
Hardt, Michael in Antonio Negri. Imperij.
(asopis za kritiko znanosti; Posebne
izdaje @Politikon; 1, 2003).
Hardt, Michael in Antonio Negri. Multitude: war and democracy in the age
of Empire (New York : The Penguin
Press, 2004),
Holloway, John. Crisis, Fetishism, Class
Composition V Open Marxism: Theory and Practice, ur. Werner Bonefeld,
Richard Gunn in Kosmas Psychopedis, 145169. London: Pluto Press,
2 (1992).
Holloway, John. Global Capital and the
National State. Capital and Class, 52
(1994): 2349.
Holloway, John. Capital Moves. Capital and Class, 5 (1995): 137144.
Holloway, John. The Concept of Power and the Zapatistas. Common Sense 19 (1996) <http://
aries.gisam.metu.edu.tr/chiapas/
power.html>.
Holloway, John in Eloina Pelaez. Zapatista! Rethinking Revolution in Mexico.
London: Pluto Press, 1998.
Holloway, John. Na zaetku je bil krik,
Pomembno je, da vsaka oseba individualno preveri svojo

efektivno avtonomijo, da sama s svojo zavestjo pone skupni projekt da se on ali ona naui, da nikdar ne tolerira tistega, kar je
narejeno v njegovem ali njenem imenu in da nikdar ne deluje v
imenu drugega, in da v krepitvi svoje volje do ivljenja odkrije
praktino resnico kolektivnega poetja.39 Zato se ne borimo proti
biti izbrisani, pa pa proti izbrisu in onkraj njega; ne borimo se
za biti delavski razred, pa pa proti delu in onkraj njega. Tu ne
gre le za vpraanje zanikanja identitete (mi nismo izbrisani, smo
prebivalci in prebivalke Slovenije), saj pa prehajamo onkraj nje tako,
da ne dopuamo omejevanja, identifikacije in ne identificiramo
drugih. Saj smo e vedno mi tisti, ki se borimo, in ne borimo se za
svoje pravice, pa pa za drugano lovetvo.40 Kajti ele drugana
osnovanost in artikulacija drubenosti lahko omogoita tudi uresnievanje pravic in toleranco (do zakonov).
Prav zato moramo, in to je bil na tukajnji teoretski izziv, prieti tudi teoretsko premiljati drubo in drubenost prek procesov
njenega oblikovanje, ne pa prek identifikacije, kategorizacije in sedimentarnih struktur, ki bi jih doloili vnaprej, da bi o drubi sploh
imeli kaj povedati. In zato dramaturgija sodobnih raziskovalnih
odkritij kot na primer permanentno navzoa ugotovitev o poveevanju netolerance ne pelje drugam, kot na torie kapitalistine
destrukcije drube.
e nam je uspelo opraviiti nao netoleranco in jo, vsaj upamo
vzpodbuditi do te mere, da se bodo sicer uveljavljene prakse uporov iz neoliberalnih laboratorijev slej ko prej uspele preizkuati tudi
asopis za kritiko znanosti, 32, 215/216

(2004a): 11 17.
Holloway, John. Spreminjajmo svet brez
38
boja za oblast: pomen revolucije danes. Ljubljana: asopis za kritiko znanosti, Posebne izdaje @Politikon, II,
3, 2004b.
prelom.indd 200
39
40
To je naa zaostritev klasifikacije, ki je sicer izpeljevana e v Izbrana dela Marxa

in Engelsa (3. del) ter nedokonanem poglavju o razredu (52. poglavje Kapitala).
Radikalno jo ponovno teoretizira Holloway (2004a, 2004b).
Vaneigem (1975)
To je bila na primer temeljna preambula pri snovanju Civilne iniciative izbrisanih
aktivistov (CIIA) v Kopru (16. 4. 2005).
14.9.2005, 17:23:53
v okolju tolerantnih oportunistov, smo zadovoljili nao prvo potrebo

artikulacijo drugane drube. Marcusejev poziv, da je naloga in
dolnost intelektualca, da mora priklicati in ohraniti zgodovinske
monosti, za katere se zdi, da so postale utopine, tako ni le poziv k
odpiranju monosti za toleranco v drubi, pa pa poziv k odpiranju
zgodovinske monosti za drubo kot celoto. Nae vpraanje se zato
ne bi smelo naslanjati na segmentirana vpraanja ali podvpraanja
drube, niti na doloeno vladno garnituro ali interesne skupine,
pa pa, kar nas poui analiza kapitalistine konstitucije sodobne
drube, na drubo in njeno organiziranost kot celoto.
Moderne drube poznajo vrsto razloevalnih mehanizmov,
ki jim omogoajo linearno enodimenzionalnost, paradigmatskost,
ohranjanje statusa quo in permanentno vzpodbujanje in omejevanje
njenih ustvarjalk in ustvarjalcev. Toleranca tukaj in sedaj slui natanko tem namenom. Naa monost pa je, da mislimo potenciale
ustvarjalnosti, dopolnjevanja, sodelovanja, kohezije, spontanosti
itn., da se povezujemo v skupnosti in skupine ter da si izborimo
monost (posamino ali univerzalno), da lahko sami doloamo nae
(s tem pa tudi kolektivno drubeno) delovanje. Ta enotnost skozi
razlinost naih bojev je tista, ki krepi netoleranco do obstojeega
(postalega) in posega prek identitetnih, zaprtih svetov, kjer ima
toleranca destruktivne implikacije tako za loveka kot okolje.
Zagotovo ne pripadamo drubi, kjer bi vzpodbujanje tolerance
krepilo drugano drubenost pa pa nespodbitno tisti drubi, kjer
odpor netoleranca spodkopava obstojee in snuje drugano.
201
Holloway, John. Gibanje proti-in-onkraj, asopis za kritiko znanosti,

219 (2005a).
Holloway, John. Ustavimo ustvarjanje
kapitalizma, asopis za kritiko znanosti, 219, (2005b).
Holloway, John. Zakaj Adorno? asopis
za kritiko znanosti, 219 (2005c).
Holloway, John. Komentarji k Negriju. asopis za kritiko znanosti, 219
(2005d).
Holloway, John. Dve zaasnosti. asopis za kritiko znanosti, 219 (2005e).
Ingold, Tim. The Appropriation of Nature: Essays on Human Ecology and Social Relations Iowa City: University of
Iowa Press, 1987.
Kelly, Robert L. The Foraging Spectrum:
Diversity in Hunter-Gatherer Lifeways.
Washington in London: Smithsonian
Institution Press, 1995.
Lukcs, Georg. Zgodovina in razredna
zavest. Ljubljana: Vestnik im zrc
sazu, 1986.
Marcuse, Herbert. Represivna toleranca, asopis za kritiko znanosti, xxil,
164-165 (1994): 97118.
Marx, Karl in Friedrich Engels. Izbrana
dela v petih zvezkih, III zvezek. Ljubljana, Cankarjeva zaloba, 1967.
Marx, Karl in Friedrich Engels. Izbrana
dela v petih zvezkih, II zvezek. Ljubljana, Cankarjeva zaloba, 1971.
mtd de Solano in Colectivo situaciones. La hipotesis 891: mas alla de los
piquetes. Bueno Aires: De Mano en
Mano, 2002.
Pajnik, Mojca, Petra Lesjak-Tuek in Marta Gregori. Prebeniki, kdo ste? Ljubljana: Mirovni intitut, 2001.
Redaction. Chiapas und die Internationale der Hoffnung. Kln: isp, 1997.
Vaneigem, Raoul. The Revolution of
Everyday life. London: Rebel Press/
Left Bank Books, 1994.
Woodburn, James. Egalitarian societies, Man 17 (1982): 431451.
prelom.indd 201
14.9.2005, 17:23:54
202
iritev obzorij
NIK
Podreditev
kot pogoj
svobode
OTO
. P
N
zofije
r filo
ORA
so
profe
e, zaka je
ultur
v
e
e
p
ij
a.
g k
ris
p
lo
r
io
o
T
e um
oc
Avt
ipl. s
alob
d
Z
.
je
iv
ik
n
anja
in un
ured
zanim
n kot
droje ofija.
posle
o
p
o
ov
filoz
Njeg
ina
et
polit
lja.n
k@vo
u
l
j
:
e
Variacija na temo dokumentarnega filma The Brig
prelom.indd 202
14.9.2005, 17:23:55
1.
Moje branje teorij naravnega stanja1 in v tem kontekstu gledanje
filma The Brig2 je posredovano skozi optiko znamenite Heglove
dvojice gospodarja in hlapca3 in korigirano s socio-kognitivno analizo podrejanja Jean-Lona Beauvoisa.4 Koncept, ki se mi ob tem
postavlja kot centralen, je podreditev. Z njim sta povezana izhod
iz naravnega in vstop v civilno stanje. Podreditev mislim kot pogoj tega izhoda in sicer na nain konstituiranja zamejenega polja
svobode (in subjekta kot izkljuno in samo pod-rejenega).
Zakaj vpeljava podreditve? Zaradi zagate, v katero se ujamejo
teorije naravnega prava. Ta se kae namre v tem, da se s konceptualnim imaginarijem naravnopravnih teorij civilnega stanja ne da
izpeljati brez vnazajskosti. Kaj s tem mislim? Kot pogoj izhoda iz
naravnega stanja se predpostavlja nekaj, kar ta sam izhod ele vzpostavi in je naravnemu stanju kot tako strukturno tuje in zunanje.
Konkretno: izhod je po Hobbsu moen le na nain dogovora vseh
1
2
Predvsem Rousseaujeve in Hobbsove.

The Brig, 1964, 66 10, dokumentarni film nagrada benekega festivala; reija
filma: Adolfas in Jonas Mekas; reija odrske uprizoritve: Judith Malina; uprizoritev Living Theatra po dramski predlogi Kennetha Browna. Metoda: princip
igranja vlog in improvizacija, mona analogija z razvpitim eksperimentom
Stanford Prison Experiment <http://www.prisonexp.org> Philipa Zimbarda
(Stanford University, 1971); po njem posnet tudi nemki igrani film Das Experiment; Zgodba: Oporie vojske ZDA, otok Fuji, Japonska, 1957. Vpogled v en
dan ivljenja zapornikov in paznikov v ladijski jei. Na strani zadnjih brutalnost,
izivljanje, ponievanje, predvsem psiholoko pa tudi fizino nasilje. Na strani
prvih absolutna poslunost in brezmejno podrejanje. Tako eni kot drugi so pripadniki iste vojske. Skratka, igra dominacije in podreditve.
G. W. F. Hegel, Fenomenologija duha, IV. pog. razd. A, Zbirka Analecta, Drutvo
za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana, 1998. Pri tem bi rad poudaril, da Heglovo
znamenito dialektiko razumem kot genialno dovritev novovekih naravnopravnih teorij. Hegel se je z njimi ukvarjal v jenskem obdobju. Iz tega vidika so
zanimiva tiri besedila: ber die wissenschaftlichen Behandlungsarten des Naturrechts,
1802 (dostopno v G. W. F. Hegel, Jenaer Schriften, Werke 2, Suhrkamp Taschenbuch, Wissenschaft 602, Suhrkamp, Frankfurt), System der Sittlichkeit, 1802/03
(dostopno v G. W. F. Hegel, System der Sittlichkeit, Philosophische Bibliothek
457, Felix Meiner Verlag, Hamburg; del tega teksta, Fragment 22, je preveden
tudi v slovenino, in sicer v bloku z naslovom Gospostvo in hlapevstvo, Problemi
3/4, Drutvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana, 1998), Philosophie des Geistes,
1803/04 (dostopno v G. W. F. Hegel, Jenaer Systementwrfe I, Das System der
spekulativen Philosophie, Philosophische Bibliothek 331, Felix Meiner Verlag,
Hamburg) in Philosophie des Geistes, 1805/06 (dostopno v G. W. F. Hegel, Jenaer
Systementwrfe III, Naturphilosophie und Philosophie des Geistes, Philosophische Bibliothek 333, Felix Meiner Verlag, Hamburg). Obstaja kar nekaj tudij
avtorjev razlinih provenienc Heglove recepcije naravnopravnih teorij. Izpostavil
bi jih le nekaj: Ludvig Siep, Der Kampf um Anerkennung; Henning Ottmann, Herr
und Knecht bei Hegel; Andreas Wildt, Autonomie und Anerkennung; Axel Honneth,
Kampf um Anerkennung; Herbert Schndelbach, Hegels praktische Philosophie.
Jean-Lon Beauvois, Razprava o liberalni sunosti, Analiza podrejanja, Knjina zbirka
Krt (115), Krtina, Ljubljana, 2000.
prelom.indd 203
14.9.2005, 17:23:56
203
204
o prenehanju vztrajanja pri naravni pravici. Ta pravica je pravica

do vsega, kar posamezniku omogoi, da preivi v voljih razmerah naravnega stanja. A ravno ta pravica dogovor stalno najeda
in ga rui. Namre, e posameznik nima zagotovila, da se bodo
dogovora drali vsi, lahko predvideva, da se ga nekateri tudi ne
bodo. In v tem primeru je bistveno na slabem od njih, kar pomeni, da je njegovo preivetje ogroeno, zato se dogovora tudi sam
ne dri in se zopet oprime naravne pravice. Sklep Hobbsa je tako
logino naslednji: da bi se vsi drali dogovora, je potreben garant,
katerega instanca bo zagotavljala spotovanje dogovora, in kateri
bo sankcioniral vse odklone v smeri nespotovanja dane besede. In
ta instanca je suveren oseba ali skupina posameznikov, izbrana
s strani vseh. Kar je v tej logiki epajoega, je to, da se za garanta
dogovora predpostavlja nekaj, kar ele dogovor sam vzpostavi:
Posamezniki naj bi se dogovorili o vzpostavitvi instance, ki jim bo
omogoila dogovor o prenehanju sklicevanja na naravno pravico
in zagotavljala vztrajanje v tej poziciji. Kakor koli je Hobbsova
analiza individualnosti enkratna in neponovljiva, je v koreografiji
izhoda iz naravnega stanja precej kratek. Ni bolje pa se ne godi niti
Rousseaujevi vpeljavi obe volje, saj je utemeljena na prepoznanju
skupnega interesa kot tudi in predvsem lastnega interesa.
In ravno sem se umea Heglova kritika iz spisa ber die wissenschaftlichen Behandlungsarten des Naturrechts. Naravno pravo je
ujeto v atomizem opravka imamo z izolirano misleimi, vedoimi in delujoimi posamezniki. Zato je za vzpostavitev drubenega
nujno potrebno predpostavljanje zunanje forme drubene organiziranosti (suveren ali oba volja). In dodajam; za to pa je nujno potreben dogovor posameznikov, ki pa je po logiki naravnega stanja
nemogo. e bi bil tak dogovor moen, potem ne bi bila potrebna
instanca suverena ali obe volje, temve bi zadoal e sam dogovor
oziroma zmonost dogovarjanja.
Moje heglovsko branje te zagate je torej sledee: reitev problema vzpostavitve civilnega stanja iz okolja mnotva, skupka
medsebojno neodvisnih posameznikov, ne vidim toliko v monosti
dogovora, pogodbe, kot predvsem v nekem aktu posamezne zavesti
podreditvi. Preprian sem, da se skozi podreditev posameznika
posamezniku ne zgodi zgolj kvantitativna postavitev dominirajoega odnosa, temve da imamo opravka s kvalitativno transformacijo
posameznika iz naravnega individuuma v figuro (politinega)
sub-jekta. Gre mi za neke vrste intrasubjektivno usredienje problema vzpostavitve civilnega stanja. Tako podreditev ni postavljena
v kontekst direktnega vzpostavljanja tako ali drugae normiranega,
bolj ali manj pravinega, s takimi ali druganimi zakoni urejenega
prelom.indd 204
14.9.2005, 17:23:57
civilnega stanja. Ampak je ravno to stanje, nasprotno, postavljeno

v kontekst akta podreditve, ki jo razumem prav skozi vzpostavitev
Heglove dvojice gospodar hlapec.
Teza: Civilno stanje se vzpostavi ele na intrasubjektivni matrici
hlapeve podreditve.
2.
In kako v tej liniji razmiljanja vidim film The Brig? Najprej
nekaj zaznamkov, ki mi pogled zadrujejo na liniji koncepta podreditve:
fabula je z redkimi odklopi (prisilno branje, zaukazan uitek
kajenja, psihini zlom, jetnika) minimalna in enoplastna;
dogajanje je postavljeno v vojako jeo in tako izrisuje radikalen
odnos neke podreditve;
dogaja se znotraj irega drubenega sistema liberalne demokracije.
Tako smo kot gledalci prie hardcore dominiranju na eni in
podrejanju na drugi strani. Moje vrtanje v to razmerje je bolj kot v
stran dominirajoih usmerjeno v stran dominiranih. Ne zanimajo
me vzvodi dominacije, temve vzvodi podreditve. Ali je dominirani
res dominiran ali je podrejajoi se? Za zaetek je potrebna totalna
redukcija e minimalne fabule. Odmisliti je treba vse akcidence:
jeo kot prostor dogajanja, paznike in jetnike kot stvarna imena,
odmisliti kraj in as dogajanja, nakljune rasistine izbruhe tako
da se iz nanizanih podob izlui osnovni odnos, na katerem stoji
film The Brig. In ta odnos je odnos posameznika do drugega posameznika, je podreditev enega posameznika drugemu. In vpraati
se moremo naslednje:
Kdo je akter tega odnosa? Kdo vzpostavlja podreditev?
Klasik, ki poda najbolji odgovor na to vpraanje, je Hegel. To
naredi v znameniti dialektiki gospodarja in hlapca.
3.
Kratek ekskurz v Hegla. V tej dialektiki se eden v drugega
vpletata dva individua, dve samozavedanji. Stojita si nasproti z naperjenima poelenjema. Da bi eno samozavedanje doseglo resnico
zagotovosti samega sebe, da bi bilo pripoznano kot samozavedanje,
torej kot samostojna zavest, kot subjekt, se mora potrditi ne zgolj na
sebi, temve tudi za sebe v drugem in od drugega samozavedanja
prelom.indd 205
14.9.2005, 17:23:58
205
206
mora prejeti pripoznanje sebe kot samozavedanja. Tako pripoznanje

pa lahko pritee le iz iste ravni, od istovoljnega samozavedanja,
samozavedanja, ki ga kreira isto poelenje. To je pomembno, kajti
da bi pripoznanje steklo, mora biti dvosmerno. Obe samozavedanji
od drugega terjata pripoznanje. Razmerje obeh samozavedanj je
torej doloeno tako, da se sami in druga drugo potrdita z bojem na
ivljenje in smrt.5 To pomeni, da se na eni strani gre na ivljenje
drugega, a na drugi, da se vlaga, zastavlja lastno ivljenje. Ni dovolj le obramba naravnih resursov in s tem zagotavljanje pogojev
za lastno preivetje, kot to velja za stanje boja vseh proti vsem v
hobbesovskem naravnem stanju. Nasprotno, na kocko je treba
postaviti prav svoje lastno preivetje, lasten predmetni obstoj,
lastno ivljenje. Hotenje negacije lastnega predmetnega naina
je tu bistveno. Brez te pripravljenosti dvostranska komunikacija
pripoznanja ni mogoa, kajti le na ta nain se samozavedanje kae
kot samostojno, celo svobodno kot nekaj, kar se je za zagotovost
samega sebe pripravljeno odrei svojemu obstoju. Skratka, samostojno bitje lahko prejme pripoznanje te samostojnosti le od drugega
samostojnega bitja, ki to samostojnost zatrdi na nain zastavitve
lastnega ivljenja.
Taken je torej, e tako reem, goli teoretski ustroj pripoznanja.
Stvari pa se zapletejo, ko vse skupaj preide v pojavno formo. Tu
se izkae, da vztrajanje v boju na ivljenje in smrt do konca sicer
prinese resnico zagotovosti, a ne za tisti dve samozavedanji, ki sta
se v boj spustili in vztrajali do konca, torej do in v smrt, temve, in
tu je pomemben, e ne najpomembneji poudarek, za neko tretje
samozavedanje. Katero? Tisto, ki je, ko se je samo zapletlo v dialektiko boja na ivljenje in smrt, opremljeno z novim izkustvom,
posredno vednostjo smrti, sredi boja spoznalo, da mu je ivljenje,
njegov predmetni obstoj pomembneji od pripoznanja, od zagotovosti samega sebe in je od boja odstopilo ter se podredilo tistemu
samozavedanju, ki je v boju vztrajalo in s tem dokazalo ne-vezanost na ivljenje ali zavezanost absolutni negaciji samonegaciji.
Rezultat drugega boja na ivljenje in smrt je tako na eni strani samostojna zavest, kateri je bistveno zasebstvo, potrditev v boju in s
tem zagotovost, na drugi nesamostojna zavest sub-jekt, kateri je
bistveno ivljenje in s tem bit za neko drugo zavest. Skratka rezultat
boja sta gospodar in hlapec.
Od tu dalje sledimo dvema razlinima samorefleksijama.
1. Gospodarjevi: Ker nima predhodne izkunje smrti in s tem
odloujoe vednosti, ker na boj gleda kot na tekmovanje in ker
5
prelom.indd 206
G. W. F. Hegel, Fenomenologija duha, Zbirka Analecta, Drutvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana, 1998, str. 105.
14.9.2005, 17:24:00
je on zdral dalj asa, se uti absolutnega zmagovalca. Zato

med sebe in bit ali naravo postavi hlapca. Ta jo za njega obdeluje, obdeluje nesamostojne rei oziroma nesamostojno re.
Produkti in z njimi povezan uitek pripadajo gospodarju, ne
da bi si mazal roke z nesamostojnostjo rei. A to gospodarjevo
razumevanje situacije, vedenje ne bi moralo biti bolj napano,
kot je. Je ne-vedenje, je iluzija, fantazma, ki poganja njegovo
fantaziranje o nadmoi.
2. Hlapevi: Hlapec je zaradi izkustva smrti vedel, kaj ga aka.
Ima neko temeljno empirino vednost, ki je pred vsako drugo
vednostjo. Tako da se zaradi blazne bojazni za svoje bitje, strahu
pred smrtjo, tem absolutnim gospodarjem, kot pravi Hegel,
podredi in ne vztraja do konca, tj. v smrt. Vse, kar je trdnega v
njem, postane fluidno. A hlapec ni strahopetec, dale od tega. e
bi bil strahopetec, bi preprosto zbeal, pa tega ne stori, temve
vztraja prav v absolutnem strahu, v stanju iste fluidnosti. e
ve, negativnost do samega sebe, ki se ji je v boju odrekel, na
nek nain vendarle izkua in jo prevzema nase skozi vztrajanje
v absolutnem strahu. Torej se prvemu, posrednemu vedenju
smrti, pridrui drugo, veliko bolj neposredno doiveto vedenje
smrti. Odree se lastni absolutni negativnosti in prevzame nase
in vase absolutno negativnost drugega. To negativnost pa spet
usmeri navzven izvaja jo na naravi, na reeh, ki jih obdeluje
za gospodarja. A ker jih obdeluje in ne izniuje, reem nadeva
formo, svojo obliko na nain zavrtega poelenja, zadranega
izginjanja, lahko govorimo o nekakni afirmirani negativnosti,
negativnosti, ki ni ve preprosta negativnost oziroma poelenje
zavesti. Predmetov ne izniuje, temve jih odpravlja: negira,
shranjuje in ohranja. Na ta nain v sluenju gospodarju in delu
za gospodarja v reeh zre svojo formo, ki ni ni drugega kot
njihova samostojna plat in si to plat tudi prilaa. Prilaa si
torej samostojnost in tako odpravlja svojo navezanost na bit.
Se formira.
Tako sedaj sledi obrat v razmerju gospodarja in hlapca: nesamostojna plat kot uitek pripada gospodarju, hlapcu skozi formiranje
pritie samostojna plat. Medtem ko gospodar vedno bolj tone v
uitek in izginja, pa se hlapec skozi delo osvobaja. e se je skozi
gospodarjevo optiko zdelo, kot da je luzer v boju izpadel hlapec,
se sedaj izkae prav nasprotno. e je kdo luzer, je to gospodar. e
referiram na film Hell in the Pacific,6 hlapec sicer povesi pogled, a
se ob tem skrivnostno nasmehne: Stvari so mi jasne in vem, kaj
poem, vem, kaj moram storiti moram se podrediti. Moram pre-
prelom.indd 207
14.9.2005, 17:24:01
207
208
poznati zunanje meje, meje drugega, kot konstitutivne meje moje

svobode. In ravno v tem sem sub-jekt.
A tu se ne zgodi zgolj formalni, kvantitativni obrat v nekem
odnosu, tu se dogodi kvalitativni preskok. Tu se obe poraja v partikularnem. Nekaj, kar bo svoj pravi pomen dobilo ele bistveno
kasneje. Vzpostavljena je intrasubjektivna matrica podreditve. e
torej Hegel v poglavju o duhu govori o drubi, je to vsekakor druba
hlapcev oziroma njihovih potomcev, ki v sebi nosijo sled hlapevstva
intrasubjektivno matrico podreditve, zmonost posameznika za
vstop v drubo.7 Heglova druba nikakor ni druba gospodarjev.
Vsekakor pa so gospodarji pomembni kot nosilci avtoritete, kot
tisti, ki jim je bistvena smrt in ne ivljenje, in ki so pripravljeni
vztrajati v konec, in katerim se podredijo hlapci, ki se utekoinijo
in se v sluenju (sprejemanju zunanjih meja) ter delu (formiranju)
omikajo in dvignejo nad navezanost na bit in se osvobodijo. Pot do
drave je tu e dolga, a osnovna matrica podreditev posameznika,
je podana. Vnaanje zunanje forme drubenosti oziroma civilnega
stanja ni ve potrebno.
Tako je jasen tudi heglovski odgovor na zgoraj zastavljeno
vpraanje: Akter podreditve je smehljajoi-se-podrejeni sam.
4.
Ali lahko torej zatrdim, da so jetniki v filmu The Brig na dobri
poti samoosvoboditve, tako kot je to Heglov hlapec? Takno zatrjevanje bi bilo sila kratkovidno. Film oziroma njegovi ustvarjalci
namre pronicljivo zavrtajo v samo bistvo delovanja liberalizma
demokratine drubene ureditve. Ni nakljuje, da je dogajanje postavljeno v oporie vojske ZDA, ki tvori enega glavnih okopov
liberalizma. Za bolj rafinirano interpretacijo bom tako na Heglovega
hlapca kot na The Brig pogledal skozi prizmo socio-kognitivne analize podrejanja. Tako se bo pokazala neka bolj celostna in bolj jasna
slika koncepta podrejanja, pa tudi koncepta svobode.
6
7
prelom.indd 208
Hell in the Pacific, re. John Boorman, 1968, USA.

Nekaj podobnega, sicer v nekoliko druganem kontekstu, Hegel zatrdi v
Grundlinien der Philosophie des Rechts (dostopno v: G. W. F. Hegel, Grundlinien
der Philosophie des Rechts, Werke 7, Suhrkamp Taschenbuch, Wissenschaft 607,
Suhrkamp, Frankfurt), ko ree, da je naa svoboda zamejena z dvema zunanjima
omejitvama: naborom monosti izbire in kriterijem izbire. Ta problem je v svoji
knjigi Kislo grozdje (Kislo grozdje, Knjina zbirka Krt (116), Krtina, Ljubljana, 2000)
zelo dobro razdelal Jon Elster.
14.9.2005, 17:24:02
5.
Jean-Lon Beauvois v zgoraj e omenjeni knjigi med drugim
izpostavi vidik ideolokega izvajanja oblasti, ki se tie legitimizacijskih postopkov drubenih predpisov in vrednot. Zaobsega tri
naine izvajanja: diktatorsko, totalitarno in liberalno. Nekoliko
bolj natanno:
a) Legitimiranje diktatorskega izvajanja se naslanja zgolj na voljo
agenta oblasti. Tu kakih velikih ideologij ni. Sankcije so jasne.
Sistem je v tem smislu transparenten in na nek nain nedosegljiv, utopien. Je zgolj sen vsakega diktatorja.
b) Totalitarno izvajanje oblasti premore ideologijo v najboljem pomenu besede. Vsa ravnanja posameznikov, tako dominirajoih
kot dominiranih, so uravnavana z veliko zgodbo, idejo, stvarjo,
ki stoji v ozadju. Drubeni akterji so razdeljeni na tiste, ki so
vredni, da so del celote, in tiste, ki si tega statusa ne zasluijo.
Transparentnost strukture vzpostavljanja drubenih vrednot
in razmerij je prekrita z nanosi ideologije. A ogrodje strukture
je z nekakno bistrovidnostjo prepoznavanjen norm mo
prepoznati.
c) Liberalizem pa transparentnosti e ne premore ve. Zakriva se
prav z devizo o koncu ideologij in prikazovanjem sebe kot
sistema svobode. Zato se legitimira skozi naravo loveka, katere
konni smoter ni ni drugega kot samouresniitev. Liberalizem
kot konna postaja evolucije loveka kot drubenega bitja?
Takole na hitro bi se dalo rei, da Heglov hlapec kot naroen
sodi v svet liberalizma samouresniitve. A to bi bila brca v prazno.
e kam, potem dvojec gospodar hlapec sodi v diktatorsko izvajanje oblasti. Ta je v svoji preienosti najbliji pribliek odnosom,
ki vladajo v naravnem stanju oziroma temu, kar v kontekstu naravnopravne teorije predstavljata gospodar in hlapec. V liberalizmu
pa so stvari nekoliko bolj zapletene. Status svobode ni niti priblino
tako jasen in logien, kot bi nas nekateri radi prepriali. Beauvois
poudari, da vsi trije vidiki izvajanja oblasti, le-to izvajajo izkljuno
skozi prisilno podreditev. e je to jasno in logino pri prvih dveh
(podreditev volji oziroma obi ideji, stvari), se liberalizem tej doloitvi navidezno upira. A le navidezno. eprav so najvije vrednote
liberalizma svoboda, samostojnost in avtonomnost posameznika, se
ta svoboda posameznika pri izvajanju oblasti zaplete v paradoks.
Kot ugotavlja Beauvois, je izvajanje agenta oblasti ali agenta, kateremu je delegirana oblast, vedno oplemeniteno s podelitvijo svobode.
prelom.indd 209
14.9.2005, 17:24:03
209
210
To izgleda nekako tako, da agent z avtoriteto, torej delegat oblasti,

ob pronji, naslovljeni na drugega agenta (brez avtoritete), nikdar
ne pozabi pristaviti, da tega ta ni dolan storiti, da je svoboden in
da naj deluje le v skladu s svojimi motivi, preprianji ali vrednotami. Paradoks, ki se zgodi, je ta, da nagovorjeni agent naredi tono
to, kar se od njega priakuje, eprav je to v nasprotju z njegovim
preprianjem. To ga pahne v stanje kognitivne disonance, v nespravljivo nasprotje med tem, kar je naredil, in tem, kar misli, da bi
moral glede na svoje preprianje narediti. In ker se po drugi strani
od njega zahteva, da je avtonomen posameznik in kot tak edini vir
oziroma razlog svojih delovanj Meje delovanja si doloam sam!
, tudi to nasprotje razrei s to isto maniro. V procesu racionalizacije bo svoje staro preprianje spremenil v skladu z novonastalim
vrednostnim stanjem in ga nadomestil z novim, ki pa ga bo sprejel
kot iz sebe proizvedeno doloitvijo svojega delovanja, in ne kot
zunanjo in vsiljeno izbiro. Preprian bo, da deluje v skladu s svojim
vrednostnim sistemom, dejansko pa bo tu meal doloitvene vzroke
svojih ravnanj z uinki in pomeni, ki jih zanj nosi kot da svobodna
odloitev za podreditev. Kar je tu bistveno, je prav angairanost za
podreditev, ki se zgodi s podelitvijo svobode s strani agenta oblasti.
tevilni eksperimenti so namre pokazali, da se agenti v prvih dveh
tipih izvajanja oblasti, diktatorskem in totalitarnem, sicer prav tako
podredijo, a z nasmekom na obrazu. Pri njih se namre ne pojavi
potreba po racionalizaciji starih in internalizaciji, ponotranjenju novih preprianj. Zaradi odsotnosti ideologije individualizma se tudi
kognitivna disonanca ne more aktivirati. To, kar pa se prebudi, pa
je nekakna bistroumnost, ki zna brati zahteve, pravila in norme
doloene strukture oblasti, ki ve, da je nujen pogoj njene svobode
zunanja zamejenost prisotnost drugega, ki je povzeta v notranjost
partikularnosti. Podreditev je pogoj svobode.
In tako lahko sladko-kislo zakljuim, da je svoboda najbolj potencialna prav v najbolj diktatorskem izvajanju oblasti in najmanj
tam, kjer se o njej najve govori in se jo postavlja na vse drubene
oltarje. Heglov hlapec je tako na najbolji poti osvoboditve, jetniki
iz filma The Brig pa so od nje oddaljeni eone let, eprav je najbr
strgani zvei, ki so ga prisiljeni brati vsake toliko asa, poln lepih
stavkov o svobodi. Film The Brig sem gledal prav v tem ugledanju
dejanske strukture liberalnega izvajanja oblasti.
prelom.indd 210
14.9.2005, 17:24:04

Nestrpnost 4

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Nestrpnost 4

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

04

POROILO SKUPINE ZA SPREMLJANJE NESTRPNOSTI

Izvedbeni model izobraevanja romskih uencev za O Brljin

Romi naposled vkljueni v sistem javne radiotelevizije

Izkljuujoi mehanizmi vkljuevanja Romov

Korektne zlorabe politino korektnega diskurza o Romih?

Izkljuevalska socialna politika nove vlade

Mladoekonomisti proti kulturnikemu lobiju

Oris slovenskega dravljanstva - od ius sanguinis k evropskemu apartheidu

Enotnost skozi razlinost

Podreditev kot pogoj svobode

04 poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti

Joe Poglajn, Pravice Romov ostanejo, Delo, 26. 1. 2005.

04 poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti

ki je vloila kazensko ovadbo proti avtorjem oglasa,

Sinia Gai, Plakatna afera, drugi, Mladina, 8. 8. 2005.

Sinia Gai, Ualjena substanca, Mladina, 1. 8. 2005.

04 poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti

04 poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti

ne, e da imajo otroci na urniku le

04 poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti

skupaj v matinem oddelku. Organizacija pouka je fleksibilna.

veino romskih starev prepriati, da poiljajo svoje otroke v

04 poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti

dajo. Ni verjetno, da bi uenci s slovenskim maternim jezikom, pa

pitev zavesti, da je znanje (ola) vrednota. Za izvajanje projekta potrebuje

Mojca Kova ebart, Janez Krek, Romi v Sloveniji: vpraanja izobraevanja,

04 poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti

04 poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti

04 poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti

giranje uencev, ki prihajajo iz socialno manj spodbudnega okolja.

pri kljunih podrojih (jezik, matematika, druba ). S tem vsem

04 poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti

dar to ni mogoe. Najprej zato, ker

04 poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti

povsem enotna, da takno zgodnje

enakovredni. Toda enako tudi romskim uencem kako lahko to

SPOPAD ZA INTERPRETACIJO V JAVNIH MEDIJIH

04 poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti

04 poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti

Iz naziva oddelka in analize stanja na podroju kulturnih dejavnosti narodnih

04 poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti

Ali iz strukture medijske krajine (media landscape) in vsebine

04 poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti

Evropski normativni instrument predstavlja tudi v okviru Sveta

04 poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti

publike, ki je lahko zanimiva za oglaevalce, torej tudi trni dele.

Ur. Ed Klute in Monica Goracci, Mira Media, Utrecht in Rim, 2004.

04 poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti

in politino vzdrne odgovore (Kymlicka, 2003: 5) na vpraanja

04 poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti

Bhikhu Parekh, ki svojo teorijo mulitkulturalizma razvija tudi

04 poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti

04 poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti

si mora pri upotevanju zgoraj natetih pogojev vsaka politina

V nekaterih evropskih dravah, na primer v Veliki Britaniji in na Danskem,

04 poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti

Glej <http://www.bbc.co.uk/info/policies/diversity.shtml> (16. 8. 2005).

04 poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti

produkcije programov. Poleg BBC so lani tudi Sky, ITN, Channel

Glej <http://www.cdnetwork.org.uk/index.html> (16. 8. 2005).

04 poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti

za eno leto, od leta 2005 pa jim je v okviru nove britanske medijske