You are on page 1of 94

Medijsko lastnitvo

isbn 961-6455-27-3

789616

455275

sandra b. hrvatin
lenart j. kui
brankica petkovi

MEDI J SKO
LASTNI TVO
Vpliv lastnitva
na neodvisnost in pluralizem medijev v Sloveniji
in drugih post-socialistinih evropskih dravah

Impact on
Media Independence and Pluralism in Slovenia
and Other Post-socialist European Countries
Media Ownership

MEDI A OWNE R S HIP


9

789616

455275

isbn 961-6455-27-3
ovitek.indd 1

sandra b. hrvatin
lenart j. kui
brankica petkovi

29.9.2004, 14:17:03

ovitek.indd 2

29.9.2004, 14:17:07

other titles in
the mediawatch series
r o ma n k uha r
Medijske podobe homoseksualnosti
m a r je t a d o u p o n a h o rvat ,
je f v e r s c h u e r e n , ig o r . ag a r
The Rhetoric of Refugee Policies in Slovenia
b r e da l u t h a r
The Politics of Tele-tabloids
da r r e n p u r c e l l
The Slovenian State on the Internet
t o n i a . k u z m a n i
Hate-Speech in Slovenia
k a r m e n e r jav e c , s a n d r a b . h rvat in ,
barbara kelbl
We About the Roma
m at e v k r iv ic , s im o n a z at l e r
Freedom of the Press and Personal Rights
b r e da l u t h a r , t o n i a . k u z m a n i ,
s r e o d r ag o , m it ja v e l ik o n ja ,
s a n d r a b . h rvat in , l e n a r t j. k u i
The Victory of the Imaginary Left
s a n d r a b . h rvat in , m a r k o m il o s av l je v i
Media Policy in Slovenia in the 1990s
s a n d r a b . h rvat in
Serving the State or the Public
g o jk o b e rva r
Freedom of Non-accountability
m a jda h r e n ja k , k s e n ija h . v id m a r , z a l k a d r g l in ,
va l e r ija v e n d r a m in , je r c a l e g a n , u r a s k u m av c
Making Her Up
d r ag a n p e t r ov e c
Violence in the Media

d r ag a n p e t r ov e c
Mediji in nasilje
ma j da h r e n j a k , k se n ija h . v id m a r , z a l k a d r g l in ,
va l e r i j a v e nd r a mi n , je r c a l e g a n , u r a s k u m av c
Njena (re)kreacija
g o j k o b e rva r
Svoboda neodgovornosti
sa n d r a b . h rvat i n
Dravni ali javni servis
sa n d r a b . h rvat i n , m a r k o m il o s av l je v i
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
b r e da l ut ha r , t o n i a . k u z m a n i ,
sr e o d r ag o , m i t j a v e l ik o n ja ,
sa n d r a b . h rvat i n , l e n a r t j. k u i
Mit o zmagi levice
mat e v k r i v i c , si mo na z at l e r
Svoboda tiska in pravice posameznika
k a r me n e r j av e c , sa n d r a b . h rvat in ,
barbara kelbl
Mi o Romih
t o n i a . k u z m a n i
Bitja s pol streice
da r r e n p ur c e l l
Slovenska drava na internetu
b r e da l ut ha r
Politika teletabloidov
ma r j e t a d o up o na h o rvat ,
j e f v e r sc hue r e n, i g o r . ag a r
Retorika begunske politike v Sloveniji

roman kuhar
Media Representations of Homosexuality

doslej izlo v zbirki mediawatch

slo.indd 1

29.9.2004, 14:17:43

mirovni intitut
mete lkova 6
si-1000 ljubljana
e: info @ mirovni-institut.si
<http://www.mirovni-institut.si>
izdajatelj:
zbirka:
urednica:

mirovni intitut
mediawatch < http://mediawatch.mirovni-institut.si >
brankica petkovi

medijsko lastnitvo
Vpliv lastnitva na neodvisnost in pluralizem medijev v Sloveniji
in drugih post-socialistinih evropskih dravah
avtorji:
prevod poglavja:

sandra b. hrvatin, lenart j. kui, brankica petkovi


Sklepi in priporoila regionalne konference

lektor:

jaka uraj

design:

id studio

tipografija:
papir:
tisk:

duan rebolj

goudy & goudy sans, itc


notranje strani munken print 90 g vol. 1,5, ovitek tocata mat 200 g

tiskarna hren

2004 mirovni intitut


Izzid knjige sta omogoila Open Society Institute in
f r e s t a s e e program danskega zunanjega ministrstva.

cip - Kataloni zapis o publikaciji


Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

659.3:347.2
321.72:659.3

b a i -Hrvatin, Sandra
Medijsko lastnitvo : vpliv lastnitva na neodvisnost in pluralizem medijev v Sloveniji in drugih post-socialistinih dravah / Sandra B. Hrvatin, Lenart J. Kui, Brankica Petkovi. - Ljubljana : Mirovni intitut, 2004. - (Zbirka Mediawatch)

Vsebuje tudi angl. prevod, tiskan v obratni smeri: Media ownership : impact on media independence and pluralism in Slovenia and other post-socialist European countries / [translation Olga Vukovi]

is b n 961-6455-27-3

1. Kui, Lenart J. 2. Petkovi, Brankica 3. Bai-Hrvatin, Sandra: Media ownership


215531264

slo.indd 2

29.9.2004, 14:17:44

MEDIJSKO L ASTNI TVO


Vpliv lastnitva na neodvisnost in pluralizem medijev v Sloveniji
in drugih post-socialistinih dravah

s a nd r a b . h rvati n , Fakulteta za drubene vede, Ljubljana


e: sandra.hrvatin@guest.arnes.si
l e na r t j. ku i , svobodni novinar
e: lenart.kucic@guest.arnes.si
b r a nk ic a pe tkovi , Mirovni intitut, Ljubljana
e: brankica.petkovic@mirovni-institut.si
.

slo.indd 3

29.9.2004, 14:17:44

slo.indd 4

29.9.2004, 14:17:44

VSEBINA
p r e d g ovo r 7

regionalni pregled 9
1 u vo d

10

2 z a k o n o da j a : o d z a k o n ov v i n t e r e s u d r av e
k z a k o n o m v i n t e r e s u d r av l j a n ov 1 4
3 k a k o s o s e p r i vat i z i r a l i m e d i j i ? 1 9
4 medijski trgi 23
5 vzporedni trgi

32

6 moni posamezniki

35

6.1 medijski lastniki z interesi


v d ru g i h i n d u s t r i j s k i h pa n o g a h
6.2 medijski lastniki
s politinimi zvezami

35

36

6.3 medijski lastniki


z z n at n i m i l a s t n i k i m i d e l e i 3 7
7 n e o dv i s n o s t m e d i j e v 3 9
7 . 1 r e g u l ac i j a n e o dv i s n o s t i 3 9
7.2 kolektivne pogodbe

40

7 . 3 n ov i n a r s k e o r g a n i z ac i j e 4 2
7 . 4 p r i t i s k i n a u r e d n i t va ,
k o ru p c i j a i n e t i k a 4 2
7 . 5 r a z i s k ova l n o n ov i n a r s t vo 4 3
8 sklepi in priporoila 45

slo.indd 5

6.10.2004, 10:05:13

s l ov e n i j a 49
1 u vod 50
2 vp l i v l astn i n j e n j a n a l astni ko s trukturo
s l ove n ski h me di j e v 53
3 p ri me r me di j ske ga l astn i n jenja
asop i sa Delo 55
4 n e u sp e n i p osku si u stan avlja nja nov ih
dn e vn i kov n e n avadn o p ojmova nje
me di j ske ga p l u ral i z ma 59
5 z akon odaj n i okvi r
z a me di j sko l astn i tvo 61
6 l astn i vo i z bran i h sl ove ns kih tis ka nih
me di j e v 64
6.1 Delo 65
6.2 Dnevnik 65
6.3 Veer 66
6.4 Mladina 67
6.5 Mag 68
6.6 sp re mi n j an j e l astn i ke s trukture
s p l on oi n f ormati vn i h dn ev nih a s o pis ov
20002003 68
6.7 p ove z an e l astn i ke strukture
s p l on oi n f ormati vn i h dn ev nikov 72
6.8 ti sk i n di stri bu ci j a 76
7 kdo n adz oru j e l astn i ke med ijev ? 78
8 naj ve j i radi j ski l astn i ki 80
9 lastn i ki osre dn j i h te l e vi zij 83
1 0 v p l i v n a n e odvi sn ost me dijev
in p ol o aj n ovi n arj e v 86
1 1 s kl e p

89

s k l e p i i n p ri p oroi l a
re gi on al n e kon f e re n ce 91

slo.indd 6

29.9.2004, 14:17:44

Medijsko lastnitvo

P R E D GOVO R
V Sloveniji smo v okviru projekta Media Watch e
leta 2002 na podlagi analiz Sandre B. Hrvatin in Lenarta J. Kuia zaeli opozarjati na nevarnost koncentracije medijskega lastnitva in probleme s sprejemanjem in
uresnievanjem uinkovitih zakonskih ukrepov za omejevanje medijskega lastnitva in zagotavljanje medijskega pluralizma. Leta 2003 smo predlagali regionalni raziskovalni in
zagovorniki projekt, ki bi v razpravo o tej temi in o morebitni potrebi po spremembi javnih politik na tem podroju
vkljuil ve post-socialistinih evropskih drav. Projekt je
bil odobren in ga je Mirovni intitut v okviru Mree za profesionalizacijo medijev v jugovzhodni Evropi (seenpm) vodil
od julija 2003 do junija 2004.
V tej knjigi objavljamo v slovenskem jeziku regionalni
pregled, ki smo ga pripravili na podlagi poroil iz vseh osemnajstih sodelujoih drav, poroilo o Sloveniji in sklepe in
priporoila mednarodne konference, ki smo jo organizirali
na koncu projekta.
Namen regionalnega raziskovalno-zagovornikega projekta je bil raziskati medijsko lastnitvo v dravah jugovzhodne Evrope in novih lanicah Evropske unije iz srednje
in vzhodne Evrope s poudarkom na zakonskih okvirih in
mehanizmih izvajanja zakonskih doloil, privatizaciji, lastniki strukturi osrednjih medijev in vplivu lastnitva na pluralizem in neodvisnost medijev.
Osemnajst raziskovalcev iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Hrvake, eke republike, Madarske,
Estonije, Kosova, Latvije, Litve, Makedonije, Moldavije,
rne gore, Poljske, Romunije, Srbije, Slovake in Slovenije
je od oktobra 2003 do februarja 2004 zbiralo in analiziralo
relevantne podatke.
Tako regionalni pregled in poroilo o Sloveniji, kakor
druga poroila, objavljena na koncu raziskave, kaejo poloaj
na koncu leta 2003 in zaetku leta 2004. Ker so medijski
trgi v teh dravah zelo dinamini in se lastnike strukture
in tevilo publikacij tako vsak dan spreminjajo, pa tudi ker
se nenehno spreminja medijska zakonodaja, so nekateri podatki v teh poroilih v asu objave e zastareli. A ne glede
na to so v njih jasno razvidni vzorci, ki vladajo pri delovanju medijskih trgov, ravnanju regulatorjev in lastnikov
medijev oziroma pri njihovemu vplivu na medijski pluralizem in neodvisnost.

slo.indd 7

29.9.2004, 14:17:45

Medijsko lastnitvo

Regionalni projekt se je konal z objavo in distribucijo izsledkov raziskave na spletu (glej <http://www.mirovniinstitut.si/media_ownership>) in v knjigi v anglekem jeziku
Media Ownership and Its Impact on Media Independence
and Pluralism in z organizacijo mednarodne konference v
sodelovanju s Svetom Evrope 11. in 12. junija 2004 na Bledu (glej <http://www.mirovni-institut.si/media_ownership/
conference>). Do konca leta 2004 pa v dravah, ki so sodelovale v raziskavi, partnerske organizacije in sodelujoi
raziskovalci objavljajo prevode izsledkov in organizirajo
javne razprave.
Projekt so podprli Medijski program Intituta za odprto drubo (Open Society Institute), fondacija Guardian in
danski vladni program Fresta.
Izveden je bil v partnerstvu z medijskimi centri in intituti, ki so lani Mree za profesionalizacijo medijev v jugovzhodni Evropi, in nekaterimi univerzitetnimi oddelki
in podrunicami Intituta za odprto drubo v obravnavanih dravah.
Projektni svetovalni odbor je z izrpnimi razpravami sodeloval pri snovanju in izvedbi projekta. Odbor so sestavljali Poul Erik Nielsen z Univerze v Aarhusu, Ian Wright
in Mark Milner z Guardiana, Algirdas Lipstas z Intituta za
odprto drubo ter Sandra B. Hrvatin s Fakultete za drubene
vede, ki je hkrati sodelavka Mirovnega intituta.
Projektno ekipo na Mirovnem intitutu, ki je z entuziazmom razvila in vodila ta obirni regionalni raziskovalno-zagovorniki podvig, so sestavljali Brankica Petkovi, Sandra
B. Hrvatin, Lenart J. Kui, Olga Vukovi, Sren Kloughart
in Neva Nahtigal.
Poroila, izdelana v okviru tega projekta, in trud, ki je
bil potreben za njihovo pripravo in predstavitev, izvirajo iz
preprianja, da medijsko lastnitvo vse bolj narekuje odnos
medijev do javnega interesa in dravljanskih pravic.

slo.indd 8

29.9.2004, 14:17:45

R E GI ONALN I PREG LED

s a nd r a b . h rvati n & bran ki ca p e tkov i


.

slo.indd 9

29.9.2004, 14:17:45

Medijsko lastnitvo

1 U VO D
Noam Chomsky v knjigah, lankih in javnih nastopih nenehno ponavlja preprosto trditev: za analizo deviacije medijev v zahodnih dravah ni potrebna teorija zarote.
Peica posameznikov in korporacij, ki ima danes v lasti
veliko veino medijev, je do svojega medijskega lastnitva
prila z odkrito podporo politinih elit drav, v katerih delujejo. Na naivno novinarsko vpraanje Kako elita kontrolira medije? Chomsky odgovarja: Kako kontrolira General
Motors? To ni vpraanje. Eliti ni treba kontrolirati General
Motorsa, saj je njena last.1
Za analizo medijskega lastnitva in, posledino, koncentracije medijev, je treba poznati prava vpraanja. Medijska
koncentracija ni znailnost dananjih drub. Novo je skoraj incestuozno razmerje med politiko in mediji. Politiki
uporabljajo (in zlorabljajo) medije za lastno politino promocijo. Brez medijske podpore danes skoraj ni mogoe biti
na oblasti. Na drugi strani pa medijski lastniki uporabljajo svoje medije za promocijo in podporo lastnih politinih
stali in politike za doseganje svojih zasebnih (korporativnih) interesov. Odgovor na vpraanje, kdo so medijski lastniki, je hkrati odgovor na vpraanje, kdo ima mo?
Tesna prepletenost medijskega, politinega in ekonomskega kapitala (vasih v eni in isti osebi) je skupna znailnost
drav lanic eu in vseh osemnajstih drav vzhodne in srednje Evrope, ki so bile vkljuene v analizo. Priujoi pregled
poskua predstaviti nekatere temeljne znailnosti medijskih
trgov drav vzhodne in srednje Evrope in jih umestiti v kontekst razprav o medijski koncentraciji, ki trajajo v Evropski
uniji e ve kot eno desetletje. Pregled tako opisuje obdobje
medijske tranzicije, naine privatizacije medijev, pravni
okvir, znotraj katerega mediji delujejo, trenutno stanje na
medijskih trgih, daje podatke o najvejih lastnikih medijev
in njihovih formalnih in neformalnih politinih povezavah
in predvsem ugotavlja posledice medijske koncentracije za
neodvisnost medijev. Drave vzhodne in srednje Evrope se
pri medijskih spremembah zgledujejo po praksah, ki so
znailne za razvite, demokratine evropske drave. Iejo
jasne evropske standarde prav na podroju omejevanja
koncentracije, zagotavljanja medijskega pluralizma in neodvisnosti medijev in novinarjev. In kakno je evropsko
stalie do teh problemov? Kakno je stalie evropskega
1 Glej Halimi, Serge. 2002. Novi psi uvaji. Mediawatch/Maska, Ljubljana, str. 412.

10

slo.indd 10

29.9.2004, 14:17:45

Regionalni pregled

parlamenta (ep), evropske komisije (ek) in Sveta Evrope?


Tri evropske institucije in vsaj dve stalii.
Prav pri medijski koncentraciji so se spopadli mnenja in
interesi ep in ek. Po prvih zahtevah ep v zaetku devetdesetih, dveh delovnih verzijah direktiv, tevilnih posvetovanjih,
javnih razpravah in izjemno monem lobiranju predstavnikov medijske industrije je morala evropska komisija leta 1997
priznati popolni neuspeh svoje politike na tem podroju.
V resoluciji iz leta 1990 o medijskih prevzemih in spojitvah je ep izrecno poudaril, da so omejitve na podroju
medijske koncentracije kljunega pomena ne samo zaradi
ekonomskih razlogov temve, predvsem, kot sredstvo zagotavljanja razlinosti informacij in svobode tiska.2 To
stalie je ep e potrdil v resoluciji iz leta 1994, s katero poziva komisijo, da oblikuje direktivo, ki bo regulirala tako
lastnike strukture kakor vsebino te kulturne industrije na
panevropski ravni. ep meni, da je medijski pluralizem temeljni element oblikovanja Evropske unije v skladu z zahtevami demokratine drube (ep, 1994: n). 3 Po mnenju
parlamenta mora krepitev konkurennosti evropskih medijev spremljati tudi krepitev ekonomskega in kulturnega
pluralizma na tem podroju. ep vseskozi poudarja, da lahko
koncentracija medijev vpliva na svobodo izraanja tako medijev kakor dravljanov. Na te probleme je ep spet opozoril
komisijo leta 2004. Aprila je ep objavil Poroilo o monosti
kritve svobode izraanja in obveanja v Evropski uniji, in e
posebno v Italiji.4 Poroilo je pripravil odbor za dravljanske
svoboine in pravice, pravosodje in notranje zadeve ep.
Opisuje raven medijskega pluralizma v osmih dravah s poudarkom na dramatinih razmerah v Italiji. ep je imel 21.
aprila 2004 burno razpravo o poroilu in je sprejel sklep, v
katerem poziva evropsko komisijo, naj pripravi predlog direktive o varstvu medijskega pluralizma v Evropski uniji.
Standardi na tem podroju obstajajo in niso samo evropski, temve univerzalni. Evropska konvencija o lovekovih
pravicah zagotavlja v 10. lenu svobodo izraanja in informiranja upotevajo naelo neodvisnosti medijev. Dolobe
o medijskem pluralizmu vsebuje tudi protokol k Evropski
konvenciji o ezmejni televiziji. len 11 Listine o temeljnih
2 Resolucija Resolution on Media Takeovers and Mergers, oj c 68/137-138. 15. februar 1990.
3 Resolucija Resolution on the Commission Green Paper Pluralism and Media Concentration in the Internal Market, oj c 44/179, 14. februar 1994.
4 Poroilo Report on the risks of violation, in the eu and especially in Italy, of freedom of expression and information, t.. A5-0230/2004, pe 339.618, Rapporteur Johanna L.A. Boogerd-Quaak. Glej <http://www.europarl.eu.int>.

11

slo.indd 11

29.9.2004, 14:17:45

Medijsko lastnitvo

pravicah v Evropski uniji (2000/c 364/01) pravi v drugem


odstavku: Svoboda in pluralizem medijev morata biti spotovana. Priporoilo Sveta Evrope t. (99)1 odbora ministrov drav lanic o ukrepih za promocijo medijskega pluralizma doloa naj drave lanice sprejemajo takne zakonske
ukrepe, ki bi prepreevali ali onemogoali koncentracijo ki
bi lahko ogroala medijski pluralizem na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni.
Svoboda izraanja je temeljna pravica vsakega posameznika. Je pravica, ki ni geografsko doloena. Enako pripada
dravljanom drav lanic eu in dravljanom drav vzhodne
in srednje Evrope. Brez svobode izraanja in svobode medijev
ni demokracije.
Zakaj je torej treba regulirati lastnitvo medijev? Zakaj
je treba postaviti omejitve? Zato, ker lastniki lahko (in to
je dovolj) vplivajo na njihovo vsebino. Njihovi motivi so
lahko politini, ideoloki, osebni ali komercialni. Rezultat
je v vseh primerih enak. Lastniki doloajo vsebino, ki nam
jo mediji ponujajo. Serge Halimi se v svoji knjigi Novi psi
uvaji sprauje, kako si je mogoe misliti, da bo kdo kupil
sredstvo, s katerim se da vplivati, in se hkrati odrekel temu,
da bi vplival na njegovo usmeritev (Halimi, 2002: 52)? Manj
lastnikov pomeni manj razlinih vsebin. Za razline vsebine
je treba imeti razline lastnike, kar pomeni, da je pluralnost
v medijih mogoe zagotoviti s pluralnostjo lastnitva.
Koncentracija medijev vpliva na medijsko vsebino
in novinarstvo samo. V medijih prevladuje ubogljivo
(Halimi) oz. trno naravnano (market-driven) novinarstvo
(McManus), v katerem so interesi lastnika in oglaevalcev
pred interesi dravljanov. Marsikatera medijska vsebina je
samo ozadje za propagiranje oglaevalskih ali sponzorskih
izdelkov in storitev. Cenzura je v tem primeru veliko bolj
uinkovita, ker so interesi lastnika enaki interesom informacije. Raziskovalno novinarstvo in raziskovalne novinarske zgodbe obstajajo samo e v redkih medijih. Lastniki
medijev imajo novinarje za nepotreben stroek. Racionalizacijo poslovanja v medijih obiajno spremljajo zmanjevanje tevila novinarjev, znievanje pla in nespotovanje
kolektivnih novinarskih pogodb. Neodvisnost medijev in
novinarjev je v tem trenutku v rokah njihovih lastnikov,
posledino tudi svoboda izraanja vsakega posameznika.
Ta regionalni pregled temelji na poroilih in analizah
poloaja medijev v osemnajstih evropskih dravah: Albaniji, Bolgariji, Bosni in Hercegovini, eki, rni gori, Estoniji, Hrvaki, Kosovu, Latviji, Litvi, Madarski, Makedoniji,
12

slo.indd 12

29.9.2004, 14:17:46

Regionalni pregled

Moldaviji, Poljski, Romuniji, Slovaki, Srbiji in Sloveniji.


Poroila so izdelana v okviru regionalnega projekta, ki ga je
vodil Mirovni intitut in so objavljena v knjigi Media Ownership and Its Impact on Media Independence and Pluralism.
tevilni primeri, zbrani v tej knjigi, jasno opozarjajo,
da koncentracija medijev ogroa pluralizem. To je hud problem v vseh evropskih dravah. Tiste, ki mislijo, da v zahodni Evropi poloaj ni tako slab, kot je vzhodni in srednji,
je treba opomniti: De te fabula narratur. Tudi o tebi pripoveduje ta knjiga.5

5 To je parafraza stavka, ki ga navaja K. Marx v predgovoru k prvi izdaji Kapitala


(Kritika politine ekonomije), ki se glasi: e bi pa nemki bralec farizejsko skomigal z rameni nad poloajem anglekih industrijskih in poljedelskih delavcev, ali se
optimistino tolail, e v Nemiji e zdale ni tako hudo, mu moram rei: Da te fabula narratur! [O tebi pripoveduje zgodba!]. Glej Marx, Karl 1961. Kapital, Cankarjeva zaloba, Ljubljana, str. 10.

13

slo.indd 13

29.9.2004, 14:17:46

Medijsko lastnitvo

2 ZA KO N O DA JA : O D ZA K ONOV
V IN TERESU DRAVE K ZAKONOM
V IN TERESU DRAVLJA NOV
Po spremembah politinega sistema konec 80. in v
zaetku 90. let so morale drave srednje in vzhodne Evrope
spremeniti omejevalno zakonodajo na medijskem podroju.
Eno od temeljnih vpraanj je bilo, kako medijem v dravni
lasti ali pa v lasti politinih organizacij doloiti novega lastnika. Drava oziroma politine organizacije nikoli niso bili
lastniki medijev v pravem pomenu besede. Dravno lastnitvo nikoli ni bilo kapitalskega tipa. Drava ni bila zainteresirana za dobiek, temve izkljuno za nadzor nad medijsko vsebino. V ta namen so se lastninske pravice izvrevale
kot pravice dostopa do informacij. Zato tudi medijski trg
ni bil trg v pravem pomenu besede. Zakonitosti delovanja
medijskega trga je neposredno doloala in nadzorovala drava z doloanjem (subvencioniranjem) cene papirja,
cene asopisov, razmer distribucije in monopola nad podeljevanjem frekvenc. Podatki o nakladah asopisov ali pa
tevilu prodanih radijskih in televizijskih sprejemnikov so
bili samo statistini podatki, ki so dokazovali, da so mediji,
vsaj formalno, dostopni dravljanom.
Dravo ni zanimal ekonomski dobiek, je pa vsekakor
bila zainteresirana za politini dobiek oz. vpliv. V veini
drav so zakoni onemogoali samostojno ustanavljanje medijev (asopisi so bili veinoma podvreni zelo natannem
sistemu podeljevanja licenc), imenovanje odgovornih
in glavnih urednikov je bil mehanizem za zagotavljanje
politine lojalnosti, na radiodifuznem podroju pa je imel
popoln monopol sistem dravnega radia in dravne televizije. Temu lahko dodamo e omejevanje svobode izraanja
(tudi svoboda javno izraene besede je bila monopol drave)
z raznimi formalnimi in neformalnimi oblikami poseganja v
novinarsko delo. Cenzura je v praksi delovala kot izjemno
zapleteni sistem najrazlinejih prvin od zakonskih prepovedi sovrane propagande in irjenja vznemirljivih vesti
prek ideolokih groenj in odloitev neformalnih oblastnih
skupin v obilih do psiholokega izsiljevanja novinarjev in
javnih besednikov itn..6
6 Jugoslovanski zakon o javnem obveanju iz 80. let prejnjega stoletja je tako prepovedoval razirjanje neresninih vesti, pri emer je drava (skozi svoje institucije)
arbitrirala med resnico in neresnico, ki je bila objavljena v medijih. Glej Monik,
Rastko 1984. V boju za svobodo javne besede danes, predgovor v Marx, Karl in
Engels, Friedrich, Cenzura in svoboda tiska, Ljubljana. krt (str. 7-25).

14

slo.indd 14

29.9.2004, 14:17:46

Regionalni pregled

Priakovati je bilo, da bodo drave po spremembi


politinega sistema zaele tudi hitro spreminjati medijsko zakonodajo. Zgodilo se je ravno nasprotno. Medijski
zakoni so se sprejemali zelo poasi, brez vizije, kakna naj
bi bila regulacija na tem podroju. Razlogi so bili deloma
zgodovinske narave: izkunja z restriktivno zakonodajo
v preteklosti, ki je medije nadzorovala na organizacijski in
vsebinski ravni, in vloga, ki so jo imeli mediji (kot del civilne drube) v asu politinih sprememb. Zelo kratek as
ni bilo konXiktnega odnosa med interesi javnosti in interesi
drave. V veini drav je prevladalo mnenje, da se pridobljena svoboda izraanja ne sme nadomestiti z omejevalno
medijsko zakonodajo. Razprave so torej izhajale iz predpostavke, da je (vsakrna) medijska zakonodaja nepotrebna,
kar pomeni, da je treba medije popolnoma prepustiti regulaciji (po takratnem preprianju) ideoloko in politino
nevtralnega trga. Zato je veina drav zaela posegati v
medijsko sfero, ele ko so se pokazali uinki trne regulacije. al, prepozno.
Nihanje med natanno regulacijo in deregulacijo oz. liberalizacijo se najbolje vidi v nenehnih posegih v sprejeto
medijsko zakonodajo. V Bolgariji je bil zakon o radiu in televiziji (sprejet leta 1998) v zadnjih estih letih spremenjen
devetkrat dvakrat leta 1999, enkrat leta 2000, trikrat leta
2001, dvakrat leta 2002 in enkrat leta 2003. Posegi v zakon
pa opozarjajo na oitno prizadevanje drave po vzpostavljanju (ponovnega) nadzora nad mediji. Hrvaki medijski zakoni so se v zadnjem desetletju spremenili enajstkrat, med
njimi zakon, ki regulira delovanje javnega servisa, osemkrat.
Sedanji generalni direktor Hrvake radiotelevizije (hrt) je
v svojem mandatu doivel trikratne spremembe zakona,
ki so med drugim korenito spremenile sestavo sveta javnega servisa kot najvijega organa upravljanja in nadzora od
sveta, katerega lane je imenovala politika, potem sveta, sestavljenega iz posameznikov, ki so jih vse imenovala razna
civilnodrubena zdruenja (kot predstavniki javnega interesa) do zadnjega, ki je bil kompromisna reitev politinih
interesov, zastopanih v parlamentu. V Estoniji so v zadnjih
petnajstih letih pripravili tiri medijske zakone, pa ni bil
sprejet niti eden. Predlogi zakona so imeli razline cilje.
Nekateri so poskuali deWnirati, kaj naj mediji pono, drugi pa so hoteli medijem doloiti, da objektivno poroajo
in predstavljajo interese raznih skupin v drubi. eprav
estonske medije posredno regulira deset zakonov, se nanje neposredno nanaa samo zakon o radiodifuziji (sprejet
15

slo.indd 15

29.9.2004, 14:17:46

Medijsko lastnitvo

leta 1994). Zakon o radiodifuziji pa je bil sprejet dve leti


potem, ko je bila veina zasebnih radiodifuznih podjetij e
ustanovljena. Tudi ta zakon so do danes vekrat dopolnili
oz. spremenili.
Med neuspele poskuse sprejemanja medijske zakonodaje
lahko tejemo tudi pripravo zakona, ki bi reguliral tiskane
medije. Leta 1995 je estonsko ministrstvo za kulturo pripravilo predlog zakona, po katerem bi vpeljalo sistem registracije (licenciranja) ustanavljanja novih publikacij v tuji
lasti. Zaradi nasprotovanja medijske skupnosti zakon nikoli
ni bil poslan v formalno proceduro.
V Moldaviji je bil zakon o tisku (sprejet leta 1994) osemkrat spremenjen. Veina sprememb se je nanaala na regulacijo lastninskih odnosov. Moldavski zakon o tisku in avdiovizualni zakon ne poznata lastnika, temve ustanovitelja
oz. soustanovitelja. Iz tega sledi, da tudi besedilo zakonov ne
uporablja pojmov, kakrna sta lastnitvo ali koncentracija.
Od sedemnajstih amandmajev se je samo eden neposredno
nanaal na lastnitvo oz. prepoved navzkrinega lastnitva
med telekomunikacijsko in radiodifuzno dejavnostjo. Sprejeti zakonski len je moldavsko ustavno sodie zavrnilo, ker
da omejuje svobodo izraanja.
Dvanajsto poglavje zakona o tisku pod naslovom Wnanciranje je bilo spremenjeno tirikrat (leta 1995, 1998, 1999
in 2001). Prvi poseg v zakon (iz leta 1995) je dovoljeval,
da tisku pomagajo tuje Wzine in pravne osebe. Amandma
iz leta 2001 pa je prepovedal vladam drugih drav, da pomagajo moldavskem tisku, razen v primerih, ko je to urejeno z dvostranskim sporazumom. To zakonsko iniciativo je
v parlamentarno razpravo in postopek sprejemanja poslala
in podprla nova parlamentarna veina. Avdiovizualni zakon
(sprejet leta 1995) je bil dopolnjen oz. spremenjen sedemkrat. Najve sprememb je zakon doivel leta 1999 z uvedbo
dolobe o 65-odstotnem deleu programskih vsebin v romunskem jeziku na vseh radijskih in televizijskih postajah.
Reemo lahko, da so zakonodajo pogosto spreminjali brez
jasne predstave, kakne bodo posledice novih zakonskih reitev. V nekaterih primerih pa se je zakonodaja spreminjala
tudi zato, ker ni bilo politine volje za implementacijo e sprejetih zakonov. Tako so spremembe prinaale dodatne teave
pri vzpostavljanju razmer za uinkovito delovanje vseh institucij, ki bi morale skrbeti za implementacijo zakonov.
Opisanim teavam je treba dodati e eno, ki je bila rezultat nepripravljenosti novih drav na nastale politine
spremembe. V nekaterih dravah je prevladalo preprianje,
16

slo.indd 16

29.9.2004, 14:17:47

Regionalni pregled

da medijskih zakonov sploh ne potrebujejo, v drugih pa so


novi predlogi zakonov nastali kot meanica dolob in reitev v primerljivih evropskih dravah. Enako so bile nepripravljene razne evropske institucije, ki so na drave vzhodne in srednje Evrope gledale kot na nekaken uniformen
vzhodni sistem. Res je, da je bila veini drav skupna
komunistina oz. socialistina drubena ureditev, a ta se je
v praksi zelo razlikovala. Med dravami so bile velike razlike
v pravni ureditvi, imele so razline medijske sisteme in na
koncu razlino novo oblast, ta pa ni bila pripravljena enako hitro demokratizirati medije. Tako so se tistim dravam,
ki so zaprosile za pomo pri sprejemanju nove medijske
zakonodaje, ponujali popolnoma neustrezni modeli, ki so
poskuali nanje cepiti posamezne reitve (ali pa kar zakone
v celoti), ki so e obstajale v dravah lanicah eu. Nastajali
so predlogi medijskih zakonov, ki so bili popolnoma neprimerni in neprilagojeni potrebam drav. Albanski primer je
tipini primer uvajanja neustreznih ukrepov, ki sicer delujejo v dravi, iz katere so bili vzeti, ustvarjajo pa tevilne
probleme v dravi, ki jih je sprejela. Leta 1993 sprejeti albanski zakon o tisku je bil napisan s Wnanno pomojo nemke Fundacije Friedrich Ebert na podlagi priporoil neodvisnih ekspertov po vzoru zakona ene od nemkih deel. Pri
pisanju novega zakona sploh niso upotevali zgodovinskega
razvoja in posebnosti albanske drube oz. njenega skrajno
nerazvitega (in v preteklosti popolnoma nadzorovanega)
medijskega sistema. Tako je nastal zakon, ki ga je medijska
skupnost (izkljuena iz procesa priprave zakona) oznaila za
omejevalnega. Zakon iz leta 1993 je nadomestil novi iz leta
1997, ki vsebuje samo splono dolobo: Tiskani mediji so
svobodni. Svoboda tiska je zaitena z zakonom.
V kontekstu prej povedanega lahko razumemo izjavo albanskega poslanca in pesnika Preca Zogaja, ki v Indexmedia
(t. 1, 2002) ugotavlja, da so se albanski mediji znali v situaciji ko obstaja svoboda tiska, ne pa tudi svobodni tisk.
V nasprotju s tiskanimi mediji, ki so bili skorajda v celoti
prepueni regulaciji trga, se je dravni vpliv na radiodifuznem podroju nadaljeval. Tako so v veini drav ustanovili
posebne regulatorne institucije, ki naj bi skrbele za podeljevanje frekvenc v javnem interesu in nadzorovale delovanje
radijskih in televizijskih postaj v skladu s sprejeto zakonodajo. Prva teava je bila ta, da so bile veinoma ustanovljene prepozno, ko je drava e sprejela najbolj pomembne
odloitve. Do leta 2000, ko je bila ustanovljena komisija
za radio in televizijo, je imela Litva striktno reguliran javni
17

slo.indd 17

29.9.2004, 14:17:47

Medijsko lastnitvo

servis in skorajda popolnoma nereguliran zasebni komercialni sektor. Do ustanovitve komisije je veina radijskih
in televizijskih postaj delovala samo z ustanovitvenimi certiWkati, ki sploh niso regulirali njihove temeljne dejavnosti
oddajanja radijskih in televizijskih programov. V Sloveniji je od leta 1990 pa do sprejema zakona o javnih glasilih (1994) in e mesece po njem pristojni organ (republiki
organ za telekomunikacije) dodeljeval radiodifuzne kanale, pa eprav za to ni bilo dejanske zakonske podlage. Pod
masko demokratizacije in pritiska javnosti so marca 1993
zaeli podeljevati frekvence predvsem komercialnim medijem. Nekaj dni pred sprejetjem zakona so bile razdeljene
vse pomembne frekvence, torej tiste, ki segajo na najire
obmoje. Novo ustanovljeni nadzorni organ za podroje
radiodifuzije svet za radiodifuzijo, ki naj bi po doloilih
takratnega zakona skrbel za podeljevanje frekvenc, je tako
podedoval izrpan frekvenni fond, neurejene lastninske razmere v novo ustanovljenih medijih in neveljavne
(in neobstojee) programske narte, na podlagi katerih so
postaje pridobile dovoljenja. Ustanovljeno je bilo regulacijsko telo, ki na oblikovanje razvoja radiodifuzije v Sloveniji ni moglo vplivati.
Sicer formalno neodvisne institucije s tevilnimi pristojnostmi na podroju radiodifuzije od podeljevanja frekvenc,
sprejemanja tevilnih podzakonskih aktov do nadzora delovanja izdajateljev imajo pri svojem delu velike teave.
Temeljni element doloanja neodvisnosti taknih institucij
je nain imenovanja njihovih lanov. V Albaniji potrjuje
sedemlanski svet parlament na predlog predsednika (enega
lana) in politinih strank (pozicije in opozicije). V Bolgariji imenujejo lane sveta za elektronske medije politine
stranke (glede na mo) v parlamentu in predsednik. V Sloveniji predlagajo sedemlanski svet civilnodrubene institucije (univerza, drutvo novinarjev, gospodarska zbornica
in kulturna zbornica), imenuje pa ga parlament. V Srbiji se
je implementacija zakona o radiodifuziji (sprejet leta 2002)
ustavila prav pri imenovanju lanov agencije za radiodifuzijo. Parlament kot najvije zakonodajno telo je v prejnjem
sklicu imenoval dva lana tako, da je kril dolobe zakona,
ki jih je sam sprejel. Politino imenovane regulacijske institucije bodo najprej odgovorne politiki in ele potem javnosti, v interesu katere naj bi delovale. Nanje se pritiska tudi z
nezadostnim Wnanciranjem (Hrvaka, Slovenija), potrjevanjem letnih poroil (Albanija, Poljska) ali pa neuinkovitim
nadzorom (premalo zaposlenih).
18

slo.indd 18

29.9.2004, 14:17:47

Regionalni pregled

3 K AK O S O SE PRIVATIZIRA LI MED IJI?


Eden od temeljnih problemov spremembe medijskega
sistema v post-socialistinih dravah srednje in vzhodne
Evrope je bil doloanje lastnitva delujoih medijev. Mediji so tako bili v lasti drave (dravni radijski in televizijski sistemi), politinih organizacij in zdruenj, ali pa so bili
(nekdanja Jugoslavija) v drubeni lasti. Na naelni ravni je
deloval politini konsenz, da se delovanje medijev prepusti
trgu, zato njihova privatizacija (vsaj v zaetku) ni bila nadzorovana. V veini drav se je privatizacija zaela spontano.
Sledila je dravno vodena privatizacija in se konala z razprodajo medijev, ali pa tako, da je veliko medijev ostalo v
dravnih rokah ali v lasti raznih paradravnih skladov. Na
kratko: mediji so bili razprodani ali so po koncu lastninjenja postali last drave.
Veina ekih medijev je bila privatizirana v asu spontane privatizacije (od leta 1990 do 1992) in potem v obdobju dravno vodene privatizacije (19921994). Leta 1993
ni bilo ve medijev v dravni lasti. eka je bila tudi prva
drava v srednjevzhodni Evropi, ki je privatizirala televizijsko frekvenco z nacionalno pokritostjo in jo podelila zasebnemu lastniku (TV Nova, 1993). Novi medijski lastniki, ki
so do lastninskih deleev prili v asu spontane privatizacije,
so nujno potrebovali strateke partnerje, ki bi bili pripravljeni vloiti denar v nadaljnji razvoj medija. Sami namre
potrebnega kapitala niso imeli. Novinarji in nekdanji zaposleni so svoje veinske delee v medijih prodajali, kako
se je dvigala njihova cena na trgu.
Privatizacija medijev v dravni lasti je v Estoniji trajala priblino pet let (od leta 1991 do leta 1996). Leta 1997
je v dravni lasti ostalo samo nekaj asopisov, namenjenih
specializiranemu obinstvu. Na zaetno fazo privatizacije je
deloma vplivala neaktivnost drave. V trenutku, ko drava
ni bila ve sposobna oskrbovati asopisov v svoji lasti z nujno potrebnimi sredstvi (pomanjkanje tiskarskega papirja),
so asopisi sami ustanovili posebne komercialne oddelke;
njihova naloga je bila, da z denarjem, pridobljenim od oglaevanja, na sivem trgu kupujejo nujno potrebni tiskarski
papir. Sasoma so se privatno vodeni mediji, formalno sicer e zmeraj v lasti drave, hoteli privatizirati. Tudi e se je
drava otresla vsakrne ekonomske odgovornosti za svojo
medijsko lastnino, to ne pomeni, da se je popolnoma odpovedala monostim vplivanja pritiski na novinarje so se
nadaljevali. Med novinarji je tako prevladalo preprianje,
19

slo.indd 19

29.9.2004, 14:17:47

Regionalni pregled

da je zaradi varstva svobode izraanja in zagotavljanja neodvisnega novinarskega dela najbolji nain privatizacije
prodaja medijev urednitvu. Tako se je, recimo, privatiziral
Postimes, ki se je postopoma razvil v Eesti Media, najvejo
medijsko hio v Estoniji. Danes, deset let po konani privatizaciji, oznaujejo nekateri medijski analitiki opravljeno
privatizacijo za razprodajo (away-tisation).
V nasprotju z nacionalnimi dnevniki je lokalne in regionalne doletela isto drugana usoda. Veino so kratko
malo oddali v upravljanje lokalnim oblastem. Proces njihove privatizacije (do konca leta 1996) so spremljali tevilni konXikti. Lokalni politiki so se odkrito vmeavali v novinarsko delo. Nekateri so li tako dale, da so na poloaje
odgovornih urednikov imenovali kar lokalne politine veljake. Privatizacija lokalnih asopisov pa se je konala z njihovo razprodajo, veinoma velikim medijskim podjetjem v
lasti tujega kapitala.
Tudi v Latviji je bila privatizacija najprej spontana in
ele potem pod nadzorom drave. Pri spontani privatizaciji se je zastavilo vpraanje doloanja formalnih lastninskih
pravic. Nova drava je prevzela vso dravno lastnino
nekdanje drave (z mediji v dravni lasti vred), ostalo pa
je vpraanje lastnitva komunistine stranke in z njo povezanih organizacij. Privatizacija medijev, ki so bili v lasti
komunistine stranke, se je tako zaela in konala, preden
se je drava sploh odloila, igava last so. Drugi krog privatizacije se je zael leta 1992 s sprejemom zakona o privatizaciji. V skladu s doloili tega zakona se je privatiziral najveji
latvijski dnevni asopis Diena. ele est let pozneje (1998)
je drava zaela privatizirati najveje tiskarne. In prav na
podroju distribucije se je koncentracija nadaljevala, ne da
bi se bil proces odpravljanja monopola sploh zael.
V Litvi se je privatizacija tiskanih medijev zaela v
zaetku 90. let s tihim soglasjem vlade, da se bo iz njih
umaknila. V veini primerov so novinarji in zaposleni postali lastniki privatiziranih asopisov. Nekaj let pozneje, ko
se je cena asopisov na trgu zviala, je veina prodala svoje
delnice novim lastnikom velikim zalonikim hiam ali
pa tujim lastnikom.
Na Madarskem je spontani privatizaciji sledila privatizacija, utemeljena na zakonodaji. Spontana privatizacija,
ki so jo pogostokrat oznaevali za kandalozno, je prinesla
manj nepravilnosti kot dravno vodena. Najveji kandali
so se dogajali prav pri privatizaciji najvejih nacionalnih
medijev v skladu z sprejeto zakonodajo.
20

slo.indd 20

29.9.2004, 14:17:48

Regionalni pregled

V nasprotju z veino drav, kjer se je privatizacija zaela


spontano, so dravne institucije na Poljskem izbrale model
dravno usmerjene privatizacije. Model privatizacije tiskanih
medijev se lahko ugotavlja na primeru privatizacije najveje
izdajateljske organizacije rsw (Delavsko-izdajateljske kooperative), ki je dominirala na Poljskem trgu tiskanih medijev
v zadnjih 40 letih. Konec 80. let je bila rsw ena najvejih
medijskih hi te vrste v srednji Evropi. Pravni okvir za privatizacijo je bil podan z aktom o likvidaciji iz leta 1991. Ves
postopek privatizacije pa je vodila posebna komisija za likvidacijo, ki jo je imenoval predsednik vlade. Komisija je pri
svojem delu ravnala po treh temeljnih strategijah: prenos
lastnitva asopisov in revij zdruenjem zaposlenih (za to je
bilo treba pridobiti soglasje ve kot polovice novinarjev, ki
so morali v nakup investirati vsoto v viini treh mesenih
pla), prodaja asopisov in revij privatnim lastnikom ter
vrnitev izkupika od preostalega premoenja v dravno
blagajno. Na zaetku svoje dejavnosti je komisija nadzorovala 178 asopisov in revij. Od teh jih je bilo 71 prodanih novinarjem ( med prodanimi asopisi sta bila tudi dva
vodilna politina tednika), 104 privatnim lastnikom, trije
preostali pa so bili vrnjeni pod nadzor Wnannega ministrstva. Komisija je leta 2000 oddala svoje zakljuno poroilo
(sprejel ga je minister za Wnance) in formalno konala svoje delo z odlokom predsednika vlade o prenehanju njenega
delovanja. Pokazalo se je, da je bil primarni rezultat dela
komisije razbitje dravnega velikana in ne zagotovitev razmer za razvoj pluralnega medijskega prostora.
Na Slovakem ne moremo govoriti o modelu privatizacije. Vsi tiskani mediji so bili predmet monega interesa
vlade, e ne e na zaetku prodaje, pa pozneje pri dostopu
do distribucijske mree in tiskarn. Najveja distribucijska
mrea z monopolnim poloajem je bila privatizirana leta
1998 (est mesecev pred volitvami). Novi lastniki so postali posamezniki zelo blizu vladajoi stranki.
V Albaniji privatizacije na medijskem podroju sploh
ni bilo, tako da med dananjimi medijskimi lastniki ni novinarjev, urednikov oz. nekdanjih zaposlenih v medijskih
hiah. Zerri i Popullit, najveji strankarski asopis iz prejnjega reima, je e zmeraj v lasti socialistine stranke. Albanski
urad za varstvo konkurence, ki ima pristojnosti za izvajanje
nadzora nad cenami asopisov, tega nadzora ne more izvajati nad strankarskimi asopisi, saj so izvzeti tudi iz zakona
o varstvu konkurence.

21

slo.indd 21

29.9.2004, 14:17:48

Medijsko lastnitvo

V Bosni in Hercegovini se je privatizacija zaela nenadzorovano in e ni konana. Delei v medijih, ki jih imajo lokalne in kantonske oblasti, so e zmeraj v njihovi lasti in so
pogosto mehanizem za izvajanje pritiska na novinarje.
Ne glede na to, da se je privatizacija medijev na Hrvakem zaela e konec 80. in na zaetku 90. let, je po podatkih iz leta 2003 e zmeraj najveji medijski lastnik hrvaka
vlada. Tako je ostalo v dravni lasti 83 medijskih podjetij:
med njimi dva dnevnoinformativna asopisa, desetine lokalnih in regionalnih tiskanih medijev, asopisna agencija,
tiskarna, hrt in javno podjetje Oddajniki in zveze.

22

slo.indd 22

29.9.2004, 14:17:48

Regionalni pregled

4 M E D I J S KI TRG I
Primerjati medijske trge post-socialistinih drav srednje in vzhodne Evrope ne pomeni samo primerjati trge raznih velikosti, temve predvsem trge, kjer medijska podjetja
delujejo v zelo razlinih razmerah. V nekaterih dravah so
podatki o poslovanju medijskih podjetij netransparentni, ni
osrednjega registra podjetij, podatkov o lastninskih deleih,
ki jih podjetja sporoajo, nihe ne preverja, nemogoe je dobiti relevantne podatke o nakladi asopisov (ponekod tudi
te podatke deWnirajo kot poslovno skrivnost) ne glede na to,
da obstaja zakonska zapoved o dostopnosti teh podatkov, ni
neodvisnih raziskav branosti, gledanosti in posluanosti.
Medijski trgi se razlikujejo, mogoe pa je deWnirati nekatere skupne znailnosti. Veinoma so to majhni in izredno razdrobljeni trgi z velikim tevilom medijev, zlasti
na radiodifuznem podroju, paralelni (jezikovno razlini)
medijski trgi in izjemno tesno povezani najveji in najbolj
vplivni mediji z lokalnim kapitalom in politinimi strankami. Prav zaradi zadnjega je izredno pomembno zagotoviti
transparentnost podatkov o lastnikih medijev. Javni dostop
do podatkov o lastnikih medijev in njihovih ekonomskih
in politinih povezavah omogoa dravljanom, da si sami
ustvarijo mnenje o tem, kakna je urednika politika medija.
Seveda, podatki o lastninskih deleih, ne razkrivajo drugih
oblik korporacijskih povezav, ki so mogoe tudi e se podjetja formalno niso zdruila. Prav te neformalne povezave
(ki seveda niso vkljuene v noben register podjetij) lahko
opozarjajo na konXikt interesov oz. posredno tudi na uredniko odvisnost medija.
Poseben problem so lokalni medijski trgi, kjer so najbolj vidne posledice medijske koncentracije in oitno prepletanje ekonomskega, politinega in medijskega kapitala
v enem in istem lastniku. Lokalni medijski trgi pa so e posebno obutljivi za razne oblike zunanjih pritiskov. Zaradi
omejenih oglaevalskih sredstev (lokalni oglaevalci so lokalni podjetniki in lokalni politiki) in odvisnosti od oglaevalskega denarja so pogosto pod velikim pritiskom predvsem novinarji, ki delajo v lokalnih medijih.
Komercialni mediji velikokrat niso obravnavani kot
podjetja marve izkljuno kot sredstvo za doseganje ekonomske ali politine moi. V Makedoniji tiskani mediji
ne delujejo na temelju trnih zakonitosti. Oglaevalci ne
kupujejo oglaevalskega prostora v medijih na podlagi podatkov o branosti ali pa dosega, temve na podlagi odnosa
23

slo.indd 23

29.9.2004, 14:17:48

Medijsko lastnitvo

med medijem in vplivnimi politinimi oz. poslovnimi krogi


v dravi. Podjetja, katerih direktorji ali vodilni ljudje so blizu
vladi in politinim strankam, oglaujejo v tistih medijih, ki
podpirajo vladno politiko. Tako se s politino prijaznim
oglaevalskim denarjem umetno vzdrujejo asopisi, ki brez
te politine pomoi nikoli ne bi sami preiveli.
Medijski, ekonomski in politini kapital se tako zdrui
v istem lastniku. Eden najvejih makedonskih poslovneev
in lastnik velikega tevila podjetij Ljubisav Ivanov je lastnik tudi Sitel televizije. Uradno je lastnik televizije podjetje rik sileks, delnika druba, v kateri je Ivanov veinski
lastnik, predsednik upravnega odbora in generalni direktor.
Delnika druba je ustanoviteljica drugih enajstih podjetij,
ki delujejo v raznih panogah: rudarstvo, industrija, kmetijstvo, trgovina, Wnance. Ivanov je predsednik Socialistine
stranke in poslanec v parlamentu. Da so si politiki in mediji zelo blizu, kae tudi primer nekdanjega makedonskega
Wnannega ministra, ki je lastnik ene od najvejih lokalnih
televizijskih postaj Kanal 5.
Solastnik in direktor latvijske radijske postaje SWH,
ki so ga kritizirali zaradi odkrite podpore liberalni stranki v
asu volitev, je izjavil, da v svojem mediju lahko pone, kar
hoe, dokler to ne bo odgnalo obinstva.7 Tudi tuji lastniki
se zavedajo pomembnosti politine podpore pri nakupu
medijev v post-socialistinih dravah srednje in vzhodne
Evrope. Marty Pompadur, pristojen za vzhodne trge v Murdochovi News Corporation, je za bolgarski tednik Kapital
(6. 2. 2000) izjavil: Ne predstavljam si, da bi investirali v
asopise. V svoji lasti imamo asopise v Avstraliji, Veliki
Britaniji in zda, ampak v asopisnem poslu zunaj angleko
govoreega sveta bi se dejansko poutili neprijetno. V veini
drav imajo asopisi politine naveze, mi pa vztrajamo pri
stoodstotni neodvisnosti.8
Bodo Hombach predsednik uprave nemke korporacije
waz, je v izjavi za makedonski asopis Dnevnik (1. 11. 2003)
dejal, da waz zagotavlja neodvisnost urednikov in novinarjev v svojih asopisih. Situacija z mediji v jugovzhodni Evropi je zelo teka, ampak kjer koli smo, so mediji stabilni.
Novinarjem varujemo hrbet, tako da se lahko osredotoijo
7 Ilze Nagla, Anita Kehre, intervju z Zigmarsom Liepinsom.
8 Oitno je, da gre za nekakno uradno stalie News Corporation glede asopisnega
posla v dravah vzhodne in srednje Evrope. Podobno izjavo Martyja Pompadurja
najdemo tudi v poroilu Evropskega zdruenja novinarjev Eastern Empires, Foreign
Ownership in Central and Eastern Media: Ownership, Policy Issues and Strategies (2003:
7): Nismo zainteresirani za neangleko govoree tiskane medije na nekaterih evropskih trgih je preve politino imeti v svoji lasti asopise.

24

slo.indd 24

29.9.2004, 14:17:49

Regionalni pregled

na svoje delo. waz je v Makedoniji v upravne odbore vseh


treh asopisov v svoji lasti imenovala nekdanjega politika,
veleposlanika in nekdanjega zunanjega ministra v koalicijski
vladi vmro-dpmne in Liberalne stranke Srdjana Kerima.
eljko Mitrovi, lastnik TV Pinka, najveje regionalne
televizijske postaje na obmoju nekdanje Jugoslavije, je svoje sodelovanje v politiki kot kandidat na strankarski listi
Mirjane Markovi (ene Slobodana Miloevia) je bil izvoljen za poslanca v zvezni parlament oznail za pragmatino
poslovno potezo. Nikoli me ni zanimala politika, pravi,
v politiko sem stopil zaradi poslovnih razlogov, da zaitim
svoje posle.9
V albanski TV Koha sta med najvejimi lastniki kmetijski minister in upan enega vejih albanskih mest. Glede
na to, da ima veina lokalnih oz. domaih lastnikov e
druga podjetja, mediji v njihovi lasti niso odvisni od oglaevanja, ker se lahko Wnancirajo tudi s prelivanjem denarja iz drugih dejavnosti. Imeti v lasti medij primarno pomeni imeti monost politinega vplivanja. Medijska mo je
politina mo, zato je primarni interes medijskih lastnikov
imeti sredstvo, s katerim lahko vplivajo na politiko (e e
niso sami del politike).
Nekateri lastniki kupujejo medije kot podporo za svoje
druge dejavnosti. Na Kosovu ima Ekrem Lluka v svoji lasti najbolj posluano radijsko postajo Radio Dukagjini, TV
Dukagjini, zalobo Dukagjini, tiskarno Dukagjini, koarkarsko motvo, tobano tovarno, gradbeno podjetje in zavarovalnico.
V Bosni in Hercegovini so mediji bolj kot od oglaevalskih prihodkov odvisni od dravne pomoi in zunanjih
donatorskih sredstev. Od leta 1996 je samo amerika vlada
investirala okrog 34 milijonov dolarjev za podporo neodvisnim medijem, v obdobju 20032006 nameravajo vloiti
e dodatnih 4,5 milijona dolarjev. e upotevamo e donacije in pomoi evropske komisije, raznih nevladnih fundacij
(npr. Open Society Institute) lahko reemo, da navidezni
medijski pluralizem (veinoma zunanji pluralizem, ki je viden v velikem tevilu medijev) veinoma temelji na zunanji
pomoi. Vpraanje pa je, koliko medijev bo brez te pomoi
sploh preivelo. Posledica odvisnosti od donatorskih sredstev je vidna tudi v speciWni politini odvisnosti od institucije ali drave, ki vlaga sredstva. Izkunje so pokazale, da

9 Dragan okovi, intervju z eljkom Mitroviem, december 2003.

25

slo.indd 25

29.9.2004, 14:17:49

Medijsko lastnitvo

je veina sponzoriranih medijev nastala kot politini projekt


in da zato nikoli niso bili ekonomsko uspeni.
V Moldaviji zakon o sponzorstvu in Wlantropiji ne dela
razlik med sponzoriranjem medijev in sponzoriranjem drugih dejavnosti. Tako se lahko, recimo, asopis Wnancira iz
prodaje, oglaevanja, naronine in sponzorskih sredstev. V
nekaterih medijih znaa dele sponzorskih sredstev tudi eno
tretjino celotnih prihodkov. Medijski sponzorji seveda ostanejo skriti, za svoj sponzorski denar pa verjetno priakujejo
usluge. Sponzorstvo po deWniciji pomeni neposredno ali posredno Wnanciranje medijske vsebine z namenom, da se uveljavijo sponzorjevo ime, blagovna znamka ali podoba. Medij, ki sprejema sponzorska sredstva, ne da bi pri tem javno
razkril, kdo je sponzor in katere konkretno vsebine so sponzorirane, ne more biti verodostojen.
Eden od nainov poseganja na medijski trg je razporejanje oz. preusmerjanje raznih oblik dravnih pomoi. V
Albaniji drava ne namenja posebnih sredstev iz prorauna
za zagotavljanje pluralizma na medijskem trgu. Obstajajo pa
nekatere oblike dravne intervencije, ki jih je mogoe zlorabljati, ker ni natannih meril in ker podeljevanje ni transparentno. Drava omogoa leasing pri najemanju prostorov
in opreme v dravni lasti (recimo pisarnikih prostorov po
niji ceni od cene kvadratnega metra na nepremininskem
trgu) in vpliva na razporejanje t. i. dravnega oglaevanja.
Pri usmerjanju dravnega denarja, ki prinaa obutni dele
oglaevalskega prihodka nasploh, se denar usmerja v tiste
medije, ki niso kritini do vlade in njene politike.
Na Madarskem lahko govorimo o sivih conah
dravne pomoi. Gre za dravno oglaevanje v medijih, ki
ga plaujejo dravne institucije, podjetja v dravni lasti, lokalne skupnosti oz. vse tiste institucije, v katerih vodilne
ljudi imenuje politika. Po ocenah obsega vsota tega oglaevanja 8 do 10 odstotkov celotnega oglaevalskega denarja
(za leto 2002 bi bilo to priblino 4050 milijonov ecujev).
Pri dravnem oglaevanju odloitev za nakup oglaevalskega
prostora ne temelji na trnih zakonitostih. Sivo oglaevanje
pa je (glede na koliino denarja) pomembneje in vplivneje od drugih uradnih virov dravne pomoi.
Eden od temeljnih problemov medijskih trgov drav
srednje in vzhodne Evrope je monopol nad distribucijo. V
veini drav je prav privatizacija distribucijske mree pokazala, da je mogoe nadzorovati vstopanje novih tiskanih
medijev z omejevanjem dostopa do distribucije. V Bolgariji
je distribucijska mrea v rokah malega tevila lastnikov. Dva
26

slo.indd 26

29.9.2004, 14:17:49

Regionalni pregled

distributerja sta lastniko povezana z najvejimi izdajatelji


(enega ima nemki waz), ki lahko z neugodnimi razmerami distribucije vplivajo na poloaj drugih tiskanih medijev.
Tretjo distribucijsko verigo, ki je bila v lasti drave, je po
koncu privatizacije kupil konzorcij bolgarskih tiskanih medijev (ustanovljen samo zaradi lajega nakupa), ki tako poskua
zagotoviti bolje razmere za distribucijo svojih izdaj.
V Albaniji se asopisi veinoma distribuirajo v vejih
mestih. e dodamo njihovo visoko ceno (albanski dravljan
mora za nakup dnevnega asopisa odteti trinajst odstotkov
povprene plae) potem na trgu tiskanih medijev nastajajo
dodatne omejitve.
Rekli smo e, da medijskih trgov ne doloajo predvsem
ekonomske znailnosti. Tako je tudi relativno veliko dnevnih asopisov rezultat zagotavljanja politinega interesa. Na
Madarskem izhajajo tirje politini dnevniki. Po ekonomskih analizah bi trg dnevnih asopisov glede na ekonomske
kriterije lahko preivljal samo dva dnevnika: levosredinski Npszabadsg (v 49,97-odstotni lasti korporacije Ringier,
sedemnajst odstotkov ima Bertelsmann in 26,5 Free Press
Foundation ) in desnosredinski Magyar Nemzet (v veinski
lasti madarske Wzine osebe, ki je hkrati glavni in odgovorni urednik).
Za poljski trg tiskanih medijev, na katerem dominirajo
tuji lastniki, je znailno veliko tevilo zdruevanj. Tako so
leta 2000 registrirali 25 zdruitev, leta 2001 pa 31. Po podatkih iz poroila svetovalne Wrme Arthur Andersen za leto
2002 (Media Market in Poland) znaa tevilo zdruitev sedem
oz. osem odstotkov vseh zdruitev na trgu tiskanih medijev
v Evropi. Na temelju ekonomskih ocen naj bi za ustanovitev novega splonoinformativnega dnevnega asopisa potrebovali 22 milijonov evrov, kar je 12krat manj, kot bi
potrebovali za ustanovitev novega radijskega ali televizijskega programa z nacionalno pokritostjo. Najveje posledice
koncentracije, zdruevanj in konsolidacije medijske lastnine
se utijo na trgu lokalnih in regionalnih asopisov. Tako je
trg regionalnih asopisov skorajda v celoti v rokah norveke korporacije Orkla in Polskapresse, ki je v lasti nemke
korporacije Verlagsgruppe Passau.
Na ekem trgu tiskanih medijev je bila zaetna strategija tujih lastnikov irjenje oz. konsolidacija medijskega
lastnitva. Dejavne so bile predvsem manje nemke korporacije, ki so skorajda v celoti prevzele nadzor nad trgom
lokalnih in regionalnih asopisov. Zakaj na eki trg tiskanih medijev niso stopile velike medijske korporacije, kot
27

slo.indd 27

29.9.2004, 14:17:49

Medijsko lastnitvo

recimo waz ali pa Axel Springer? Eden od razlogov je, da so


bili veliki predvsem zainteresirani za nakup nacionalnih
dnevnikov, ki so bili v asu njihovega vstopa na trg ali pred
propadom ali pa so e imeli lastnike, ki niso bili pripravljeni prodati veinskega delea. Leta 2000 so nemki zaloniki
dosegli skupni dogovor o razvoju ekega trga regionalnih
asopisov. Regionalni trg danes v celoti nadzoruje Verlagsgruppe Passau skupina (izdajateljska hia Vltava-Labe/LabePress), ki izdaja 45 dnevnih asopisov v regiji Bohemija in
devet dnevnikov na Moravskem. V Pragi tiskajo veerni
asopis, imajo pa e 17 tednikov, ki jih ponujajo kot podlistke regionalnim dnevnikom, in dva neodvisna regionalna
tednika. Novim medijem je vstop na lokalni in regionalni
trg tako reko onemogoen.
Na Kosovu izdaja dnevni asopis z najvejo naklado
Koha Ditore Koha Group, zasebno podjetje v lasti Vetona
Surroia. Koha Group ima v svojem portfelju e tiskarno
Koha Print, televizijo z nacionalno pokritostjo Koha Vision Televizija/KTV in ponudnika internetnih storitev Koha
Net. Razen asopisa, ki se lahko preivlja na trgu, delovanje
televizijskega programa Wnanno podpirajo razne nevladne
organizacije (npr. Open Society Institute) in vladne organizacije (npr. amerika usaid). Radiotelevizija 21/ RTV 21, privatno podjetje v veinski lasti druine Saracini/Kelmendi, ki
ima televizijsko postajo Televizija 21, radijsko postajo Radio
21 in internetni radijski program Radio 21.net se tudi skoraj dvajsetodstotno Wnancira iz donatorskih sredstev (npr.
Open Society Institute in usaid). Brez tuje Wnanne pomoi
televizijski postaji (KTV in Televizija 21) ne bi preiveli na
trgu. Tudi trg dnevnih asopisov ne omogoa samostojnega
preivetja vseh petih dnevnikov, kolikor jih izhaja na Kosovu (Wnanno se pokriva samo Koha Ditore). Tudi nobeden
od tednikov ne prinaa dobika. Od petih, kolikor jih trenutno izhaja, bo verjetno preivel samo Zeri.
e povzamemo nekatere znailnosti obravnavanih medijskih trgov, lahko reemo, da jih deWnirajo mono tuje
lastnitvo, tesna povezanost med medijskimi lastniki in
nosilci ekonomske in politine moi, naraajoi trg tabloidnih medijev, koncentracija na podroju lokalnih in regionalnih asopisov, veliko komercialnih radijskih in televizijskih programov in posledino neurejen radiodifuzni trg
in ibek javni servis.
Na trgu radiodifuznih medijev so bile v zadnjem desetletju spremembe poasneje in bolj pod nadzorom drave.
Veina drav je v zaetku 90. let podedovala monopol na
28

slo.indd 28

29.9.2004, 14:17:50

Regionalni pregled

podroju radijskega in televizijskega oddajanja. Nekdanje


dravne rtv-hie, ki naj bi se preoblikovale v javne servise,
niso bile pripravljene na spremembe. Veinoma so bile organizacijsko neuinkovite institucije z velikim tevilom zaposlenih, slabim upravljanjem, brez notranje vizije in potrebe
po spremembah. Nove oblasti pa razen deklarativne podpore
nujno potrebni transformaciji niso zagotovile temeljnih razmer, da bi se dravni rtvsistemi sploh lahko preoblikovali.
Spremembe na radiodifuznem podroju lahko opiemo kot
zamenjavo dravnega monopola s komercialnim.
Na slovakem televizijskem trgu je privatna TV Markiza
ostala brez resne konkurence. Pred letom 2000 Slovaka ni
imela protikoncentracijske zakonodaje. Po sprejetju zakona
pa je postal najveji problem njegova implementacija. Urad,
pristojen za varstvo konkurence, v treh letih ni ugotovil nobene kritve zakona. lane sveta urada voli parlament, kar
omogoa velikim medijskim hiam in njihovim lastnikom,
da z imenovanjem ustreznih kandidatov prepreijo vsakrno resno delo na tem podroju.
Na Madarskem imata dva nacionalna komercialna televizijska programa TV2 (v 80-odstotni lasti sbs) in RTL
Klub (v 49-odstotni lasti clt-Ufa s.a./Bertelsmann in po 25
odstotkov Matav Rt, in Pearson Netherlands) 60-odstotni
dele gledanosti in okrog 90-odstotni dele oglaevalskega
trga. Na radijskem podroju je situacija podobna. Dva komercialna radijska programa z nacionalno pokritostjo Danubius (v stoodstotni lasti Advent International) in Slager
(Emmis Broadcasting International Corporation 54 odstotkov, Crdit Suisse, Wrst Boston Radio Operating b.v. 20 in
Szuper Expressz Kft 15 odstotkov) imajo priblino 50-odstotni dele posluanosti in okrog 60-odstotni dele oglaevalskega denarja.
Madarski zakon o radioteleviziji je parlament sprejel
po dolgotrajnih razpravah leta 1995. Edine relevantne spremembe zakona so bile narejene leta 2002, a se niso dotaknile protikoncentracijskih lenov. Zakon o konkurenci iz
leta 1996 je bil nekajkrat spremenjen.
Na Poljskem je zakon o radiodifuziji iz leta 1992 doloal
omejitev lastninskega delea pri eni Wzini ali pravni osebi na
33 odstotkov (podoben len je imela v zakonu o javnih glasilih iz leta 1994 tudi Slovenija). Danes je poljski radiodifuzni
trg razdeljen na dva pola: na eni strani deluje moen javni
servis (53-odstotna gledanost) in nekaj privatnih rtv - izdajateljev (47 odstotkov). Struktura televizijskega trga je bila
oblikovana v asu prvega obdobja podeljevanja dovoljenj
29

slo.indd 29

29.9.2004, 14:17:50

Medijsko lastnitvo

za oddajanje (19931994) z namenom, da bi v prihodnosti


nastal pluralni televizijski trg, na katerem ne bi tekmovali za
isto obinstvo. Tako so bile frekvence podeljene 11 domaim
rtv - izdajateljem (ena nacionalna Polsat, ena nadregionalna Televizja Wisla in devet lokalnih) in enemu tujemu
izdajatelju (plaljiva televizija Canal Plus). Strategija naj bi
temeljila na ideji razvoja uravnoveenega televizijskega trga,
na katerem bi se nasproti dominantnemu poloaju javnega
servisa, ki je ponujal dva nacionalna programa, 11 regionalnih, en satelitski in en tv - asopisni kanal, izoblikoval
moan zasebni sektor. Leta 2000 je na poljskem televizijskem trgu oddajalo 40 programov, med njimi tudi dve digitalni platformi, osem nacionalnih programov, nadregionalni
domai programi in devet lokalnih programov.
Poljski dravni svet za radiodifuzijo je v svojem poroilu
za leto 2003 opozoril na pospeeno koncentracijo na radijskem podroju. Gre predvsem za dejavnosti dveh lastnikov
lokalnih radijskih mre: Agore (leta 2003 je imela v svoji
lasti 29 lokalnih radijskih postaj) in zpr (24 lokalnih radijskih postaj, 21 jih deluje znotraj mree Eska). Oba lastnika koncentrirata svojo lastnino v ve kot polovici lokalnih
radijskih postaj, ki delujejo na sedmih najvejih lokalnih
poljskih trgih.
eka je drava, ki ima minimalne omejitve lastnikih
deleev v medijih in nima omejitev delea tujega lastnitva.
Zakon o radiodifuziji iz leta 2001 vsebuje eno samo omejitev,
in to glede navzkrinega lastnitva eno podjetje/lastnik ima
lahko v svoji lasti samo eno televizijo z nacionalno pokritostjo ali pa samo eno radijsko postajo z nacionalno pokritostjo.
eki urad za varstvo konkurence obravnava vse mnoine
medije kot enoten trg. Na tako deWniranem trgu (prag je 30
odstotkov) ne more imeti dominantnega poloaja noben izdajatelj dnevnega asopisa, radijskih ali televizijskih programov ali pa lastnik katerega koli medijskega podjetja.
V Makedoniji je radiodifuzni trg izjemno segmentiran
in razdrobljen. Zaradi zakonskih omejitev ni mogla nastati
nobena oblika koncentracije medijskega lastnitva. Veljavna zakonodaja je vsebovala prepoved prenosa pridobljene
radijske ali televizijske koncesije na tretjo osebo, kar je v
praksi pomenilo, da novi lastniki niso mogli kupovati e
delujoih medijev, temve so morali ustanavljati nove (oz.
prositi za nove frekvence). Zato je bil pritisk na svet za radiodifuzijo za podeljevanje novih frekvenc izjemno moen.
Lahko reemo, da v tistih dravah, ki so imele jasne zakonske
dolobe o omejevanju koncentracije in kjer so regulacijska
30

slo.indd 30

29.9.2004, 14:17:50

Regionalni pregled

telesa implementirala te dolobe zakona, ni bilo velike koncentracije medijev.


Eden kljunih mehanizmov za prepreevanje koncentracije na medijskem podroju je veljavnost (in predvsem implementacija) splone konkurenne zakonodaje in posebnih
omejitev, ki so vkljuene v medijske zakone. Veina drav
ima v medijsko zakonodajo vkljuene splono konkurenno
zakonodajo in posebne varovalke za prepreevanje koncentracije. Temeljni problemi nastajajo pri uporabi splone
konkurenne zakonodaje na medijskem podroju (deWniranje upotevnega trga, dominantnega poloaja in zlorabe
dominantnega poloaja) in pri uinkovitosti delovanja posebnih institucij, ki varujejo konkurenco.
Veina drav v svoji konkurenni zakonodaji deWnira,
da nastane koncentracija takrat ko eno podjetje ali z njim
povezana podjetja nadzorujejo 40 in ve odstotkov upotevnega trga.V Albaniji mediji pri svojem delovanju ne
spotujejo tistih lenov splone konkurenne zakonodaje,
ki zadevajo znievanje cene asopisa zaradi onemogoanja
konkurence, objavljanje neresninih informacij o konkurentih, nespotovanje pogodb zaposlenih (zaposlovanje ljudi
iz konkurenne Wrme izkljuno zaradi pridobivanja notranjih informacij).

31

slo.indd 31

29.9.2004, 14:17:50

Medijsko lastnitvo

5 VZPO REDN I TRG I


Za medijske trge post-socialistinih drav vzhodne in
srednje Evrope so znailni vzporedni, jezikovno loeni medijski trgi. Vzporedni trgi lahko delujejo znotraj drave ali
pa kot posebna oblika medijskega vdora druge (sosednje)
drave. V Moldaviji je medijski trg popolnoma razdeljen na
trg medijev v romunskem in trg medijev v ruskem jeziku.
Komsomolskaja pravda Moldova je osem strani obsegajoa
priloga asopisa, ki se tiska v Moskvi in distribuira v Moldaviji. Moldavska radijska postaja, ki oddaja v ruskem jeziku, obvea svoje poslualce o vremenskih razmerah v Moskvi, o politinih odloitvah ruske dume, o novih knjigah,
ki jih lahko kupite v moskovskih knjigarnah, in o prometnih zamakih na moskovskih ulicah. Poslualci pa so moldavski dravljani, ki ivijo v Moldaviji in mogoe nikoli v
ivljenju niso bili ali pa ne bodo v Moskvi. asopisni vloki
in podlistki, radijski in televizijski programi drugih drav,
ki se samo redistribuirajo na frekvencah in ozemlju druge
drave, so znailnosti moldavskega vzporednega medijskega sistema. Njegova posebnost sta dve hitrosti: poasni razvoj dnevnih asopisov z nacionalno distribucijo in radiodifuznih medijev z nacionalno pokritostjo in hitreji razvoj
tednikov, lokalnih medijev in publikacij v lasti politinih
strank. Med moldavskimi poslovnei (prevladujejo Rusi),
ki vlagajo na medijskem trgu, velja splono preprianje, da
je dober posel asopis v ruskem jeziku. Tako je z vstopom
ruskih komercialnih medijev na moldavski trg zael prihajati tudi ruski kapital. Obstoj vzporednega moldavskega in
ruskega medijskega trga oz. dvojezinost zamegljuje dejstvo,
da ivijo v Moldaviji pripadniki tudi drugih etninih skupin,
ki so skorajda neslini in nevidni.
V nekaterih dravah vzporedni (jezikovno loeni) trgi
ne pomenijo pluralnost, temve prav nasprotno zapiranje
oz. medijsko getoizacijo tam iveih manjin. V Estoniji ima
okrog 400.000 rusko govoreih prebivalcev na razpolago 20
asopisov in revij v ruskem jeziku. Po odloitvi estonske
vlade iz leta 1993, da ne bo ve podnaslavljala televizijskih
programov, se je rusko govoree prebivalstvo samoorganziralo v posebne potronike skupnosti, nabavilo satelitsko
opremo in zaelo gledati ruske programe. Lahko reemo,
da je na televizijskem podroju nastala popolna delitev na
ruske in estonske gledalce vsakdo gleda izkljuno televizijske programe v svojem jeziku.

32

slo.indd 32

29.9.2004, 14:17:51

Regionalni pregled

V Latviji obstajata dva popolnoma loena informacijska


prostora in medijska trga, ki ju deli jezikovna lonica. Trg
ruskih tiskanih medijev naraa v nasprotju z trgom latvijskih medijev, ki se lastniko konsolidira.
V Bosni in Hercegovini imajo tiskani mediji veliko konkurenco asopisov, ki se tiskajo na Hrvakem ali pa v Srbiji in distribuirajo na bosansko-hercegovskem ozemlju. Na
razvoj radijskega in televizijskega trga v rni gori so neposredno vplivali politini dogodki oz. odnosi med Srbijo in
rno goro. Leta 1990 je v rni gori oddajala svoje radijske
programe samo dravna rtv. Njena edina konkurenca sta
bila italijanska programa RAI UNO in RAI DUE, ki so ju
rnogorski dravljani gledali bolj kot programe dravnega
medija. Danes delujejo v rni gori tevilni radijski in televizijski programi, katerih najmoneja konkurenca prihaja
iz Srbije. Zasebna komercialna televizijska postaja Elmag
vsak dan oddaja informativni program srbske televizije BK.
Na obmoju rne gore oddaja tako reko vsaka srbska televizijska postaja (na zaasno pridobljenih frekvencah ali pa
znotraj programske sheme rnogorskih radijskih in televizijskih postaj) razen B 92. Temu je treba priteti tudi srbske
tiskane medije, ki so redno dosegljivi rnogorskim bralcem.
Hkrati pa nobena rnogorska radijska ali televizijska postaja
ne oddaja svojega programa v Srbiji.
V Makedoniji oddaja javni servis programe v makedonskem jeziku in tudi v jeziku etninih skupnosti, ki ivijo v
Makedoniji albanske, turke, romske, srbske in bonjake.
Od 54 lokalnih komercialnih televizijskih postaj jih 13 oddaja svoj program v albanskem jeziku in dve v romskem. Od
67 lokalnih komercialnih radijskih postaj jih deset oddaja
program v albanskem, tri v romskem in ena v turkem jeziku.
Ena radijska postaja, ki oddaja na obmoju glavnega mesta
Skopja, emitira program dvojezino v makedonskem in
albanskem jeziku. Oitno je, da obstajajo v Makedoniji jezikovno doloeni vzporedni trgi. Makedonski urad za varstvo
konkurence je v primeru odloitve o morebitni zlorabi dominantnega poloaja na trgu tiskanih medijev ugotovil, da
upotevni trg dnevnih asopisov vkljuuje vse dnevnike (ne
glede na to, v katerem jeziku izhajajo). V obrazloitvi je bilo
zapisano, da lahko albansko govorei makedonski dravljani
berejo tudi asopise v makedonskem jeziku. Glede na to, da
je temeljna znailnost vzporednih trgov prav njihovo jezikovno loevanje in posredno jezikovno pogojena uporaba
medija, je vpraanje, ali lahko tudi makedonsko govorei
dravljani berejo asopise v albanskem jeziku.
33

slo.indd 33

29.9.2004, 14:17:51

Medijsko lastnitvo

Na koncu dodajmo e primer Kosova, kjer vzporedne


medijske trge sestavljajo mediji v srbskem in albanskem jeziku. Zeri in Java sta najbolj razirjena tednika v albanskem
jeziku, Jedinstvo je edini tednik v srbskem, Alem v bosanskem in Yeni Donem v turkem jeziku. Za informacijske potrebe srbsko govoreega prebivalstva skrbi osce, ki omogoa
distribucijo nekaterih dnevnih asopisov in tednikov, ki izhajajo v Srbiji.
Lahko reemo, da razen v primerih javnega servisa, ki
zadovoljuje potrebe raznih manjin, iveih na obmoju posameznih drav, vzporedni trgi v veini primerov delujejo
kot loeni (in zaprti) trgi, namenjeni izkljuno skupinam,
v katerega jeziku izhajajo oz. oddajajo. Dodatno teavo pomenijo mediji sosednjih (jezikovno matinih) drav, katerih delovanje obiajno podpira veji trg uporabnikov in
posledino veji oglaevalski trg.

34

slo.indd 34

29.9.2004, 14:17:51

Regionalni pregled

6 M O NI PO SA MEZN IKI
Skoraj v vsaki post-socialistini dravi srednje in vzhodne Evrope najdemo med lastniki medijev izstopajoe posameznike. Pri pregledu proWla teh posameznikov, lahko ugotovimo, da gre za nekaj kategorij.
6 . 1 m e d ijs ki l astn i ki z i n te re si
v d rug ih in du stri j ski h pan ogah
V prvo skupino lahko uvrstimo posameznike, ki so
lastniki ali solastniki velikih podjetij zunaj medijske industrije, v panogah, kot so nafta, gradbenitvo, trgovina
z nepremininami, bannitvo pa tudi trgovina z orojem,
poleg tega pa kot lastniki obvladujejo e skupino medijev.
Zelo pogosto to ponejo z navzkrinim lastnitvom tj. imajo v lasti skupino asopisov, radio in televizijo. Pogosto pa
imajo lastnike delee e v oglaevalski ali produkcijski Wrmi.
Nekatere od medijev pa vasih solastniko delijo s lanom
svoje druine (na primer z eno, bratom ali otroki).
Poglejmo nekaj primerov taknega proWla lastnikov. V
Albaniji je tako Koco Kokedhima lastnik podjetja Spekter,
ki izdaja tri dnevne asopise (Shekulli, Sporti Shqiptar in Biznes), ima lastnike delee v radiu z nacionalno pokritostjo,
televiziji in v oglaevalski agenciji. Firmo, ki ima v lasti televizijo, solastniko deli z bratom. Sicer pa je lastnik podjetij,
ki se ukvarjajo z gradbenitvom, raWnerijo nafte, oglaevanjem in oblikovanjem itn. Na ekem je podjetnik Sebastian Pawlowski lastnik podjetja Mediacop, ki izdaja tednik
Tyden, sicer pa se ukvarja s trgovino z nepremininami. V
Estoniji je Hans H. Luik lastniko na elu velike medijske
skupine Ekspress Grupp, ki ima v lasti tednik Eesti Ekspres, dnevnik Eesti Pevaleht, ta pa ima v lasti tri brezplane
asopise. Ta skupina ima v lasti e tiskarno in zalobo knjig
in skupno lastnitvo z drugo najmonejo estonsko medijsko skupino Eesti Media v osrednjem tabloidu SL Ohtuleht,
20 revij in naroniko slubo za distribucijo revij. Luik ima
poslovni interes e v drugih gospodarskih panogah, kot so
nepreminine in odpadki.
Na Poljskem je Zygmunt Solorz-Zak lastnik in predsednik Polsat Group, katere osrednji medij je Televizija Polsat.
Ta skupina ima v lasti e vrsto drugih elektronskih medijev, kot so Polsat 2, Polsat Sort, TV 4, Radio Polsat (na satelitu), litovska Baltjos TV, digitalno platformo Polsat Cyfrowy
itn. Sicer pa ima Polsat Group oz. Solorz-Zak lastnitvo e
35

slo.indd 35

29.9.2004, 14:17:51

Medijsko lastnitvo

v drugih panogah, kot so bannitvo, pokojninski sklad in


ivljenjsko zavarovanje, in tudi v podjetju, ki je solastnik
operaterja mobilne telefonije Era.
V Srbiji imata brata Bogoljub in Sreten Kari v lasti televizijo BK z nacionalno frekvenco, ki oddaja program tudi po
satelitu, radio BK, nekaj revij, preko svoje kapitalske skupine Astra pa sta lastnika tudi mobilnega operaterja v Srbiji, gradbenih podjetij, banke, univerze itn. (Po koncu nae
raziskave pa je Bogoljub Kari stopil v politiko in sodeloval
na predsednikih in lokalnih volitvah v Srbiji)
Na Kosovu je to Ekrem Lluka, ki ima v lasti najbolj
posluani radio Radio Dukagjini, TV Dukagjini, zalobo Dukagjini in tiskarno Dukagjini. Je solastnik podjetja gmds,
ki ima v lasti AlbanicaSat in satelitski kanal za tri kosovske radiodifuzne medije. Sicer pa je Lluka preko Dukagjini
Corporation lastnik gradbenega podjetja, tobane industrije, zavarovalnice, koarkarskega kluba itn.
V Bolgariji ima Peter Mandukov s slovesom preprodajalca oroja v lasti dnevnik Duma, kabelsko televizijo, revijo
s tedenskim pregledom televizijskih programov in kabelskega
operaterja. Lastniko je udeleen e v drugih panogah, kot so
gradbenitvo, trgovina z vinom itn. Sam pravi, da meseno
vlaga 25.750 evrov, da bi ohranil pri ivljenju dnevnik Duma.
V veini zgoraj opisanih primerov je mogoe povsem jasno zaslediti poslovne interese lastnikov v vsebini in nainu
poroanja in oglaevanja v teh medijih.
6.2 me di j ski l astn i ki s p olitinimi zv eza mi
Drugi proWl posameznikov, ki so moni lastniki medijev
v post-socialistinih dravah srednje in vzhodne Evrope, so
ljudje z monim politinim proWlom, pozicijo v politinih
strankah, vladah ali parlamentih v preteklosti ali sedanjosti. Teh primerov je kratko malo ve kot primerov zgoraj opisanega proWla.
V Albaniji je to Nikolle Lesi, lastnik medijske zalonike
skupine Koha, ki ima v lasti dnevnika Koha Jone in Sports
Ekspres. Lesi je z eno tudi solastnik Radia Koha. Bil je lastnik Televizije Koha in magazina Ars. Sicer pa je Nikolle Lesi
poslanec v albanskem parlamentu e drugi mandat enkrat
je bil izvoljen s podporo Socialistine stranke, nato pa s podporo Demokranske stranke, ki jo tudi vodi. Je tudi lan
parlamentarnega odbora za medije.
V Srbiji je imel eljko Mitrovi, lastnik komercialno
zelo mone medijske skupine, ki vkljuuje Televizijo Pink,
36

slo.indd 36

29.9.2004, 14:17:51

Regionalni pregled

Pink Plus, Pink Ekstra, Radio Pingvin in druge, politine zveze


z druino Miloevi. V letu 1996 je bil izvoljen v parlament
Zvezne republike Jugoslavije, in sicer kot poslanec koalicije
Miloevieve Socialistine stranke in jul-a, ki ga je vodila
Miloevieva ena.
Na Slovakem je Pavol Rusko preden je stopil v politiko formalno prodal svoje lastnike delee v najmonejem
in najvplivnejem slovakem mediju TV Markiza svojemu
prijatelju in ga potem e vzel za svojega svetovalca v ministrskem kabinetu. Rusko je namre minister za gospodarstvo v
sedanji slovaki vladi, je predstavnik politine stranke ano
(razglaa se za liberalno stranko), ki je del vladne koalicije
na Slovakem. Skupina Markiza vkljuuje poleg TV Markiza
e tednik Markiza, dnevnik Narodna obroda in Radio Okey.
Medijsko skupino Markiza pa na Slovekem vekrat kritizirajo zaradi poroanja, ki je usmerjeno v varovanje interesov Pavola Ruska in njegove stranke.
V Makedoniji je Ljubisav Ivanov Dingo lastnik tevilnih podjetjih. On stoji za Sitel televizijo, hkrati pa je voditelj
Socialistine stranke in lan parlamenta. Ustanovitelj televizije Sitel je rudarsko podjetje rik sileks, katere direktor je
Ljubisav Ivanov Dingo, direktor televizije Sitel pa je njegov
sin. V Makedoniji je tudi politik Boris Stojmenov, nekdanji
Wnanni minister, po svojem sinu povezan z lastnitvom v
najveji lokalni televiziji Kanal 5 in v tiskarni Peatnica. V
tej dravi je nekdanji minister za zunanje zadeve Sran Kerim vodilni predstavnik nemkega koncerna waz za Makedonijo, ki ima v lasti tri tamkajnje dnevne asopise.
V Moldaviji ima Iurie Rosca, voditelj Kransko demokratske stranke, v lasti dnevnik Flux. V Bosni in Hercegovini povezujejo lastnika najveje asopisne zalonike hie
nik Avaz z bonjako stranko sda.
6 . 3 m e d ijs ki l astn i ki z z n atn i mi
l a s t ni k imi de l e i
Tretji proWl pomembnih posameznikov med lastniki medijev v dravah, ki smo jih raziskali, so moni lastniki tevilnih medijskih izdaj, tiskarskih, distribucijskih in prodajnih kapacitet, ki nimajo pomembnih poslovnih interesov v
kakni drugi dejavnosti in ne vidnih politinih funkcij.
Takni so na primer na Hrvakem Nino Pavi, solastnik najveje asopisne zalonike hie Europapress Holding (izdajatelj dnevnikov Jutarnji list, Dnevnik, Sportske
novosti, tednikov Globus, Arena, Gloria in Mila, tevilnih
37

slo.indd 37

29.9.2004, 14:17:52

Medijsko lastnitvo

revij, distribucijske hie Tisak itn.), na Kosovu Veton Surroi


(lastnik dnevnika Koha Ditore, televizije Koha TV, tiskarne
Koha Print in internetnega portala Koha Net ter solastnik
satelitskega kanala AlbanicaSat), v Litvi H. Grunys, lastnik ve radijskih postaj na nacionalni in regionalni ravni,
v delu bih Republiki Srpski je to eljko Kopanja, ki ima
v lasti dnevnik Nezavisne novine, Radio NESS in tiskarno. V
Romuniji sta to Adrian Sarbu in Ioan Tiriac, delna lastnika
podjetja Media Pro, ki ima v lasti PRO TV, radijsko mreo
PRO FM in produkcijsko hio ter tiskovno agencijo Media
fax, regionalne tednike in podjetje za asopisno distribucijo, v rni gori je to, na primer, profesor Miodrag Perovi
z lasnitvom v tedniku Monitor, radiu Antena M, tiskarni
Rotoslog, preko here pa tudi v dnevniku Vijesti. Med temi
izstopajoimi posamezniki v zadnji skupini je vendar razlika, ker jim v nekaterih dravah lastnitvo medijev prinaa
veliko bogastvo, v drugih pa e ne.

38

slo.indd 38

29.9.2004, 14:17:52

Regionalni pregled

7 NE OD V ISN O ST MEDIJEV
Problem neodvisnosti urednitev od zalonikov in lastnikov in potreba po zagotavljanju natannih mehanizmov
in varovalk, da se urednitev in novinarjev ne bi instrumentaliziralo za doseganje politinih ali ekonomskih interesov
lastnikov, sta perea v medijskih skupnostih vseh drav, ki
jih je obravnavala naa raziskava.
7 . 1 r e g ul aci j a n e odvi sn osti
V tevilnih post-socialistinih dravah srednje in vzhodne Evrope medijska zakonodaja ne vsebuje dolob, ki bi
eksplicitno predpisovale neodvisnost urednitev od izdajatelja in lastnika medija oz. mehanizmov zagotavljanja neodvisnosti.
Na Poljskem, v dravi, ki je maja stopila v eu z velikim
medijskim trgom, bogato medijsko dejavnostjo in veliko
novinarsko skupnostjo, medijska zakonodaja ne vsebuje
tovrstnih eksplicitnih doloil.
V nekaterih dravah je neodvisnost urednitev omenjena ohlapno, kot na primer v albanskem zakonu o radiodifuziji, v katerem je zapisano le to: Urednika nedovisnost je
zagotovljena z zakonom. Vendar nikoli niso bili izdelani
mehanizmi za implementacijo tega zagotovila. To zakonsko
doloilo se ne uporablja in pristojni regulacijski organ svet
za radiodifuzijo ni nikoli ukrepal na njegovi podlagi.
Radiodifuzna zakonodaja vsebuje sicer pogosteje kot druga medijska zakonodaja doloila o neodvisnosti radiodifuzne
dejavnosti oz. radiodifuznega izdajatelja. Tako se, na primer,
v makedonskem in poljskem zakonu o radiodifuziji v splonih doloilih zagotavlja, da temelji radiodifuzna dejavnost
na neodvisnosti in avtonomiji radiodifuzih izdajateljev.
Po drugi strani pa moldavski zakon o tiskanih medijih, slovenski zakon o medijih in hrvaki zakon o medijih
doloajo, da se mora razmerje med izdajateljem in urednitvom urejati s statutom. Hrvaki medijski zakon je e bolj
konkreten in navaja, da ima urednik pravico odstopiti, e
izdajatelj spremeni uredniko politiko. Slovenski zakon pa
doloa, da mora izdajatelj pridobiti mnenje urednitva pred
temeljno spremembo programske zasnove medija in tudi
pred imenovanjem in razreitvijo odgovornega urednika.
Nekateri slovenski mediji imajo v svojih internih aktih
doloilo, da mora izdajatelj pridobiti soglasje urednitva
pred imenovanjem ali razreitvijo odgovornega urednika.
39

slo.indd 39

29.9.2004, 14:17:52

Medijsko lastnitvo

Vendar je ta vloga urednitva pri imenovanju odgovornega


urednika pravico do mnenja ali celo soglasja redka izjema v medijskih zakonodajah v regiji.
V medijskih zakonih na ravni kantonov in entitet v
Bosni in Hercegovini so doloila, po katerih se neodvisnost
urednitva ureja s kolektivnim in internim sporazumom med
novinarji in zaloniki.
7.2 kol e kti vn e p ogodbe
Kolektivne pogodbe na nacionalni ravni, ki urejajo
poklicna in socialna razmerja, med izdajatelji, urednitvi
in novinarji, so v dravah, ki smo jih obravnavali, redkost.
Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Kosovo,
Srbija, Romunija, Hrvaka, Makedonija, eka, Latvija,
Estonija in Madarska nimajo kolektivne pogodbe. V
rni gori velja splona kolektivna pogodba na nacionalni
ravni, ki se uporablja tudi za novinarje. Na Hrvakem se
novinarski sindikat e dolgo pogaja z izdajatelji za sklenitev
kolektivne pogodbe na nacionalni ravni, vendar pogajanja
e niso konana. V Moldaviji je novinarski sindikat leta
1999 pripravil osnutek zakona o novinarski dejavnosti, ki
bi vseboval doloila glede poklicnih in socialnih pravic,
mehanizmov uveljavljanja urednike avtonomije itn.
Vlada je ta osnutek oklestila in modiWcirala tako, da je
iz tega nastala kolektivna pogodba med nacionalnim
krovnim sindikatom in ministrstvom za delo in socialno
varstvo za obdobje 19992001, vendar so ta dokument ves
as ignorirali tako novinarska skupnost kot tudi zaloniki
medijev. V Sloveniji je bila kolektivna pogodba na
nacionalni ravni sklenjena sredi devetdesetih, vendar se
je vedno manj uresniuje. Povsem odkrito se v nekaterih
medijskih hiah ignorirajo dolobe te pogodbe in zmanjuje
obseg pravic novinarjev. Novinarji so postali le strokovno
mesto v poslovnih nartih zalonikov in ovira za doseganje
ali poveanje proWta, pravi Iztok Jurani, predsednik
slovenskega novinarskega sindikata.10 Ta je pripravil novo
kolektivno pogodbo in leta 2003 napovedal zaetek pogajanja z zaloniki. Novost je, da so v osnutek nove kolektivne
pogodbe prvi uvrstili tudi razmerje med zaloniki in svobodnimi oziroma samostojnimi novinarji.
V tevilnih dravah delajo novinarji brez individualne
pogodbe. V Albaniji so v anketi med dnevnimi asopisi leta
10 Neva Nahtigal: Ne smemo se izgubiti v tej peni, E-novinar, t. 13, 2003.

40

slo.indd 40

29.9.2004, 14:17:52

Regionalni pregled

2003 ugotovili, da 46 odstotkov novinarjev nima sklenjene individualne pogodbe. Podobna anketa je leta 2002 v
Moldaviji pokazala, da 36 odstotkov novinarjev dela brez
pogodbe. V bih pa od 190 novinarjev, ki so sodelovali v anketi, dela ve kot polovica tj. 58 odstotkov brez individualne pogodbe. Tisti, ki pogodbo imajo, delajo veinoma na
javnih radijskih ali televizijskih postajah v bih.
Neurejeni status novinarjev v zasebnih medijih je
znailen za Romunijo, kjer ni sindikatov in ni pogodb, ter
se vsak poskus novinarja, da bi se uprl, kadar se od njega
na primer zahteva, da pie naroene lanke, kona z izjavo
lastnika: Trije mladi ljudje, ki iejo slubo, e akajo pred
mojo pisarno, da jih najamem. Veina novinarjev v Romuniji dela za plao, manjo od povprene, ta pa je okvirno
100 evrov; v najslabem poloaju glede avtonomije in socialne varnosti pa so novinarji lokalnih medijev.
ibkost novinarjev se kae tudi v pogosto pomanjkljivi izobrazbi in nerazviti profesionalni dri. V Sloveniji je
znailno, da je ve mednarodnih seminarjev in tipendij
kot novinarjev, ki bi se zanje prijavili. e ni neposredne
koristi, se takne ponudbe ignorirajo. V tevilnih dravah,
kot na primer v Bolgariji, pa je dinaminost medijskega trga
poveala povpraevanje po novinarjih, in v poklic stopajo
ljudi brez zadostnih profesionalnih kvaliWkacij in zmonosti,
da bi razvili profesionalnost, prepoznali poskuse, da bi jih
instrumentalizirali za doseganje ekonomskih ali politinih
interesov lastnikov, in se jim uprli.
Notranje akte, ki urejajo pravice novinarjev in razmerje
do zalonika, imajo v nekaterih dravah ravno v medijskih
hiah, katerih delni ali celotni lastniki so tuje korporacije.
Na Hrvakem je tako v zaloniki hii Europapress Holding,
ki je v delni lasti nemke korporacije waz. V Litvi imajo
notranjo kolektivno pogodbo v dnevniku Kauno Diena, ki
ga izdaja norveka korporacija Orkla. Ta korporacija je takne pogodbe uvedla tudi v asopisih, ki jih izdaja na Poljskem. Tam so jeseni 2003 celo ustanovili forum medijskih
delavcev, zaposlenih pri Orkli. Tudi v Estoniji in drugod se
novinarski sindikati zaenjajo povezovati z matinim sindikati tujih medijskih korporacij na zahodu, da bi uskladili
zahteve za varstvo poklicnih in socialnih pravic v razmerju do lastnikov.

41

slo.indd 41

29.9.2004, 14:17:52

Medijsko lastnitvo

7.3 n ovi n arske organ i z ac ije


V post-socialistinih dravah srednje in vzhodne Evrope, ki jih je obravnavala naa raziskava, ponekod deluje
ve medsebojno sprtih novinarskih organizacij. V rni gori
imajo, na primer, dve novinarski zdruenji in dva novinarska sindikata. Eden je e iz asa komunizma, drugi je neodvisen. Podobno je v Srbiji. V teh dravah se novinarske
organizacije delijo tudi po tem, katera je podpirala vojno v
nekdanji Jugoslaviji na zaetku devetdesetih (sodelovala z
reimom, ki jo je spodbujal) in katera je vojno in reim obsojala. Tudi v Estoniji sta dve poklicni organizaciji, ena e
iz sovjetskih asov in druga noveja. Med sabo ne sodelujeta in vsaka ima svoj tiskovni svet.
V Bosni in Hercegovini je novinarska skupnost zaradi
povojne ureditve in etninih delitev zelo fragmentirana in v
dravi deluje 6 novinarskih organizacij. Na ekem in Slovakem deluje le po eden sindikat, vendar brez posebnega
vpliva. V Albaniji komaj obstaja kakna novinarska profesionalna organizacija, poskusi, da bi se ustanovil novinarski
sindikat, pa so vedno propadli.
7.4 p ri ti ski n a u re dn i tva ,
koru p ci j a i n e ti ka
Izpostavljenost novinarjev in urednitev pritiskom
zalonikov in lastnikov, predvsem ekonomskim pritiskom,
krenju socialnih pravic in avtonomije, poudarjajo v vseh
dravah, ki jih je zajela naa raziskava. Na Poljskem so v anketi med novinarji ugotovili, da jih ve kot 40 odstotkov
trdi, da njihovo novinarsko svobodo omejujejo pritiski lastnikov, odgovornih urednikov in nadzornikov.
V Albaniji, Bolgariji, Makedoniji in Romuniji, na primer, so lastniki medijev pogosto hkrati lastniki velikih podjetij v drugih industrijskih panogah, kot so naftno gospodarstvo, pivovarstvo, vasih tudi trgovina z orojem, in so hkrati
tudi bivi ali sedanji politiki. V teh okoljih mediji pogosto
delujejo kot servis za promocijo poslovnih in politinih interesov lastnikov in tudi za t. i. rni pr zoper poslovne ali
politine nasprotnike. Tako mediji pogosto preivijo samo
s podporo t. i. zunanjega Wnanciranja, kjer njihovi lastniki iz proWtov, ki jih ustvarjajo v drugih poslih, Wnancirajo
njihove izgube in jih ohranjajo pri ivljenju ravno zato, da
bi imeli trobila za uresnievanje ekonomskih in poslovnih
interesov oz. za obraunavanje s konkurenco. Pojav, da so
42

slo.indd 42

29.9.2004, 14:17:53

Regionalni pregled

mediji v glavnem razdeljeni na kompetitivne ekonomske in


politine skupine in jim sluijo, poznajo tudi v Latviji, na
ekem pa dve televizijski hii varujeta ekonomske interese
svojega pomembnega lastnika tako, da molita o zadevah, v
katerih nastopa v slabi lui (na primer banka ppf). V Moldaviji poznajo fenomen neodvisnih sponzoriranih medijev. Tudi 30 odstotkov prihodkov nekega asopisa prihaja
od sponzorjev, vendar ta razmerja niso transparentna in
jih je mogoe razumeti kot skrito lastnitvo.
V nekaterih dravah so zelo problematini odnosi med
oglaevalci in mediji. Na Poljskem je novembra 2003 upravni odbor zbornice asopisnih zalonikov obsodil poskuse
oglaevalcev, da bi vplivali na uredniko politiko medija.
Oglaevalci namre pritiskajo na urednike z gronjami, da
bodo umaknili oglase, e medij ne bo objavljal hvalilnih
lankov o njihovem delu in izdelkih. Nasprotno se dogaja
v Romuniji: mediji izsiljujejo oglaevalce. Tudi na uradnih
spletnih straneh enega najvejih dnevnikov v Romuniji sta
ponujeni dve ceni za oglas nija, e gre za navaden oglas,
in skoraj dvojna, e objavijo prispevek, brez oznake, da je to
oglas. Konkretno, stran z oglasom stane 1400 evrov, oglaevalski lanek pa 3190 evrov. Seveda, zalonik potem zahteva od novinarja, da napie plaano pr sporoilo. V letu 2002
je ukrepala celo mednarodna oglaevalska zveza in navedla,
da mediji v Romuniji izsiljujejo mednarodne korporacije, ki
oglaujejo svoje izdelke pri njih. Zahtevajo plailo, da ne bi
objavili slabega lanka o njih. Tam so tudi primeri, da oglaevalec plauje kaknemu do monih institucij kritinem
mediju, vendar noe, da se objavi njegov oglas, da ga ne bi
povezali s tem kritinim staliem medija.
Prikrito oglaevanje in propagandni lanki niso znailni
le za Romunijo, pa pa tudi za druge drave, na ta pojav opozarjajo na Maarskem, pa tudi Slovakem, kjer deluje Press
Watch, spletna stran za monitoring medijev, in tudi v Sloveniji, kjer deluje Media Watch projekt z revijo, knjigami,
letaki, tribunami in spletno stranjo.
7 . 5 r a z is koval n o n ovi n arstvo
Raziskovalno novinarstvo, ki bi razkrinkalo korupcijo,
nezakonite in druge za javno dobro kodljive dejavnosti, ni
tradicija v novinarskih skupnostih post-socialistinih drav
v srednji in vzhodni Evropi. Obstaja tudi nesporazum glede
tega, kaj sploh je raziskovalno novinarstvo; dogaja se, da ena
interesna skupina sporoi mediju informacijo o spornem de43

slo.indd 43

29.9.2004, 14:17:53

Medijsko lastnitvo

lovanju nasprotne strani, in ko mediji iz tega razvijejo zgodbo, imajo to za raziskovalno novinarstvo. So tudi poskusi,
da bi se novinarji pospeeno usposabljali za tehnike raziskovalnega novinarstva. Medijski centri in intituti v dravah
jugovzhodne Evrope, ki so zdrueni v mreo seenpm, so celo
s pomojo danske ole novinarstva izobrazili trenerje raziskovalnega novinarstva v 11 dravah in jih spodbudili, da
se poveejo v mreo. Eden od trenerjev, Saa Lekovi iz Hrvake, je v okviru izdaj Europapress Holdinga poskusil razviti skupino raziskovalnih novinarjev, vendar brez uspeha.
Zaloniki in lastniki medijev veinoma niso zainteresirani
za raziskovalno novinarstvo, zato poskuse, da bi se ga razvijalo, usmerjajo v glavnem nevladne organizacije in tuji
donatorji. V Estoniji so, na primer, s sredstvi amerikega
veleposlanitva pripravili ubenik o raziskovalnem novinarstvu. Tam imajo tudi tujega zalonika, ki zagotavlja 2900
evrov vredno nagrado za raziskovalne novinarske lanke, ki
jih izbira neodvisna komisija. Takno nagrado podeljujejo
tudi na Madarskem.

44

slo.indd 44

29.9.2004, 14:17:53

Regionalni pregled

8 S K L E P I IN PRIPO RO ILA
Opozorili smo, da se medijski sistemi drav, vkljuenih v
analizo, med seboj razlikujejo. So pa trendi razvoja, ki opozarjajo, da je problemu medijske koncentracije treba posvetiti posebno pozornost. Nateli bomo nekaj ukrepov, ki jih
predlagamo na tem podroju:
1. Sprejemanje posebne zakonodaje na podroju medijske koncentracije
Koncentracija na podroju medijev vpliva na pluralizem
medijske vsebine. Drave naj bi v e obstojee medijske zakone vkljuile lene, ki doloajo omejevanje koncentracije.
Ugotovitve kaejo, da uporaba samo splonih konkurennih
zakonov ne upoteva posebne funkcije, ki jo imajo mediji v
drubi omogoati prostor javne razprave.
2. Zagotavljanje transparentnosti podatkov o medijskih lastnikih
Javno dostopni podatki o tem, kdo so medijski lastniki,
omogoajo dravljanom, da sami ugotavljajo, ali prihaja do konXikta interesov. Transparentnost podatkov tudi
onemogoa, da bi nosilci politine in ekonomske moi v
drubi zlorabljali medije za promocijo lastnih interesov.
3. Aktivni posegi drave pri zagotavljanju medijskega pluralizma
Omejevalni ukrepi so samo eden od mehanizmov, ki
omogoajo pluralizem medijev. Drave naj bi poskrbele, da
se z aktivno politiko na tem podroju omogoi Wnanciranje
tiste vsebine, ki ne more preiveti na medijskem trgu. To
pomo je treba dajati na temelju jasno doloenih in transparentnih kriterijev. Zlasti je treba onemogoiti, da bi jo drava
zlorabljala za pritisk na medije, ki so kritini do nje.
4. Podpora delovanju javnih servisov
V veini drav so javni servisi v krizi, ki je rezultat nezadostnega Wnanciranja, nenehnih posegov drave v njihovo
delovanje ali pa pomanjkanja resne politine volje, da bi
se dravni mediji dejansko preoblikovali v javne.
5. Zagotoviti neodvisne podatke o nakladah tiskanih medijev
oz. podatke o branosti, gledanosti in posluanosti.
Pregledni in verodostojni podatki o nakladah tiskanih medijev in o branosti, gledanosti in posluanosti so pomembni
45

slo.indd 45

29.9.2004, 14:17:53

Medijsko lastnitvo

za vse sodelujoe na medijskem trgu, za organe javne oblasti, ki na podlagi teh podatkov vodijo medijsko politiko,
za zaposlene v medijski industriji, za raziskovalce in tudi za
dravljane uporabnike medijev.
6. Zagotoviti regulacijske in samoregulacijske mehanizme glede urednike neodvisnosti v razmerju do izdajateljev in lastnikov medijev.
Z zakonodajo je mogoe prepisati, katere mehanizme morajo vzpostaviti mediji, da bi zagotovili neodvisnost urednitev. Te mehanizme je treba e posebno podrobno doloiti
na ravni posameznih medijskih skupin ali medijskih hi.
7. Zagotoviti regulacijske in samoregulacijske mehanizme
prepreevanja zlorabe novinarstva in medijev za doseganje
politinih in ekonomskih interesov lastnikov oz. za zatiranje
konkurennih politinih in ekonomskih interesnih skupin.
V zakonodajo, interne akte in kodekse poklicne etike
je treba vkljuiti naela in mehanizme prepreevanja in
sankcioniranja poskusov, da bi medije instrumentalizirali za
politine in ekonomske cilje zalonikov ali lastnikov. Kodeksi novinarskih organizacij temu ne zadoajo v celoti; v
te dogovore bi bilo treba vkljuiti in zavezati k spotovanju tudi izdajatelje oz. lastnike. Tudi mehanizme vlaganja
pritob in razsojanja o pritobah glede novinarske etike bi
bilo treba raziriti tako, da bi v njih sodelovali novinarji,
izdajatelji in javnost.
8. Krepiti mo in razvejenost profesionalnih medijskih organizacij in zdruenj in organizacij za monitoring medijev, ki
podpirajo kakovost in odgovornost medijev ter omogoajo
preglednost interesnih sfer in dialog.
Organizacijsko, materialno in kadrovsko je treba krepiti medijske nevladne organizacije z jasnimi podroji delovanja, ki
med sabo sodelujejo, sklepajo dogovore, razpravljajo in se
pogajajo o zagotavljanju interesov, ki jih zastopajo. Skupni
cilj bi morala biti razvita, pregledna, uspena in javnemu
interesu namenjena medijska dejavnost.
9. Zagotoviti pregledna in stabilna razmerja med delodajalci
in delojemalci v medijski industriji s kolektivnimi pogodbami na nacionalni ravni, znotraj medijskih hi in v okviru
individualnih pogodb.
Socialne razmere, v katerih delajo zaposleni v medijski industriji, vplivajo na kakovost in odgovornost profesionalnega
46

slo.indd 46

29.9.2004, 14:17:54

Regionalni pregled

delovanja novinarjev in drugih medijskih delavcev. Gre


za ranljivost poklica, ki ima v vsaki drubi mono in za
uresnievanje lovekove pravice do svobode izraanja
mnenj, pridobivanja in razirjanja mnenj in informacij pomembno vlogo. Zato so urejene socialne razmere, v katerih
medijski profesionalci opravljajo svoj poklic, v interesu celotne drube. Pregledne in stabilne socialne razmere je treba
vzpostaviti s pogodbami, h katerim bi morala delodajalce in
delojemalce zavezovati zakonodaja.

47

slo.indd 47

29.9.2004, 14:17:54

slo.indd 48

29.9.2004, 14:17:54

S L OV E NI J A

s a nd r a s . hrvati n & l e n art j . ku i


.

slo.indd 49

29.9.2004, 14:17:54

Medijsko lastnitvo

1 U VO D
Po skoraj petnajstih letih trnega gospodarstva in
konanem procesu privatizacije drava e vedno posredno
ali neposredno nadzira tevilne medijske ustanove. eprav
je medijska zakonodaja temeljita in nadpovpreno restriktivna, regulatorni organi nimajo zadostne avtonomije ali
politine podpore, da bi jo uveljavili, zato je medijska koncentracija e vedno visoka. Podatke o lastniki strukturi je
razmeroma lahko pridobiti, a se hitro spreminjajo, zato jih
je teko uinkovito spremljati in iz njihovih menjav razbirati dejanske vzorce.
Trenutno stanje je posledica dveh temeljnih dejavnikov: odsotnosti jasne medijske politike in zelo specifinega
modela medijske privatizacije.
Ko je junija 2003 predsednik vlade Anton Rop napovedal spremembe zakona o medijih, je poudaril, da je treba na
podroje medijskega lastnitva vnesti ve reda in preglednosti, omejiti koncentracijo in zagotoviti medijsko pluralnost. S tem je prisluhnil opozorilom, da medije nadzirajo
lastniki in upravljavci velikih podjetij, ki so hkrati njihovi
najveji oglaevalci, pa lastniki oglaevalskih organizacij, ki
kupujejo in prodajajo oglaevalski prostor v medijih, in predsedniki uprav najvejih slovenskih podjetij (ki so veinoma
v dravni lasti) ter skriti zastopniki politinih interesov.11
Med gronjami medijskemu pluralizmu naj bi bila tudi monopolizacija distribucije tiskanih medijev in monopol nad
distribucijo rtv-signalov po kabelskih omrejih. Drava se je
torej odloila spremeniti zakon in bolj natanno regulirati
medije vsaj v tistem delu, ki se nanaa na lastnike delee,
navzkrino lastninjenje in prevzeme.
Najveji problem pa bo imela drava kar sama s sabo, saj
bo morala regulirati lastnike medijev, v katerih ima preko
paradravnih skladov obutne delee. V nadzornih svetih
teh skladov, bank in podjetij sedijo tako reko eni in isti,
politino jasno proWlirani ljudje. Vpraanje je tudi, zakaj
sploh spreminjati zakon, e je e v sedanjem dovolj mehanizmov, s katerimi bi se lahko, e bi bila politina volja,
prepreila medijska koncentracija. Zakaj pristojne institucije in vlada niso ukrepale e prej, e menijo, da je v medijih nastala koncentracija lastnitva in vpliva, ki ogroa
medijsko pluralnost?

11 Delo, 12. 9. 2003.

50

slo.indd 50

29.9.2004, 14:17:54

Slovenija

Slovenski tiskani mediji veinoma nimajo stratekih


lastnikov lastnikov, katerih temeljna dejavnost bi bili
mediji. asopis Delo, ki je veinski lastnik najbolj branega dnevnika Slovenskih novic, imajo v lasti pivovarna,
paradravni skladi in investicijska druba. asopis Dnevnik
nadzoruje druba, ki se formalno ukvarja z zalonitvom, pa
ves svoj denar vlaga v nakupe delnic marine, term, zavarovalnice in distribucijske hie, veinska lastnika asopisa
Veer sta banka in z njo povezana investicijska druba v
veinski lasti drave. Sedanji lastniki prodajajo in kupujejo delnice medijev s tako hitrostjo, da smo morali med pisanjem tega poroila vekrat dodajati spremembe. Kupci
so spet druge banke, investicijske drube in zavarovalnice,
v katerih ima drava precejnje delee. O razlogih za tako
meetarjenje, pri katerem premoenje navidezno menja lastnike, lahko le ugibamo.
Pridobivanje podatkov o lastnikih in njihovih deleih
v medijih ne dela vejih teav. Zakon o medijih nalaga izdajateljem, da morajo pri vpisu v medijski razvid predloiti
podatke o lastnikih in jih nato e objaviti v Uradnem listu RS. Podatki iz medijskega razvida so javno dostopni
na spletnih straneh ministrstva za kulturo,12 zakon nalaga
tudi izjemno visoke denarne kazni za tiste izdajatelje, ki ne
spotujejo dolob. A tudi tu postane jasno, da glavni problem ni morebiti pomanjkljiva zakonodaja, ampak dejstvo,
da se zakonodaja ne izpolnjuje. Razlogov za to je ve od
neuinkovitosti in kadrovske preobremenjenosti nadzornikov do dejstva, da za preganjanje najhujih kriteljev pogosto ni pravega interesa. Na prvi pogled razprena struktura
medijskega lastnitva je zato v praksi zmes zapletenih povezav medsebojno povezanih podjetij.
Sedanja lastnika struktura je predvsem posledica dveh
dejavnikov: pomanjkanja vsakrne medijske politike in
speciWnega modela privatizacije medijev. Monost, da bi
imeli zaposleni veinske delee v medijih, kar je zakon o
lastninskem preoblikovanju podjetij dejansko omogoal, so
tisti, katerih interese je zakon zastopal, dobesedno prodali. Drava, nasprotno, svoje lastnike delee posredno ali
neposredno ohranja s podporo paradravnih skladov. Ker
priakuje gospodarske ali politine dobike? Privatizacijsko - investicijske drube, denimo v nadaljevanju opisane
Krona holding, Infond Holding, kd Holding in Maksima
Holding, ki so se e preoblikovale v holdinge, hoe drava
12 Glej <http://www.gov.si/mk/>.

51

slo.indd 51

29.9.2004, 14:17:54

Medijsko lastnitvo

nenadoma spet preoblikovati. Ministrstvo za Wnance, ki


se je lotilo urejanja tega podroja, predlaga, naj se novi zakon sprejme po nujnem postopku, zato, da bi se prepreile
teko popravljive posledice za delovanje drave.13 Zdi se,
da privatizacijska zgodba ele zdaj, po ve kot desetih letih,
v zadnjih mesecih pred vstopom v Evropsko unijo, poasi
dobiva epilog. Epilog, ki so ga hoteli neko prepreiti.

13 Finance, 6. 1. 2003.

52

slo.indd 52

29.9.2004, 14:17:54

Slovenija

2 V P L I V LA STN IN JEN JA N A LA STNI KO


S T R UK T URO SLOVEN SKIH MEDIJEV
Na dananjo lastniko strukturo slovenskih medijev je
najbolj vplivala speciWna oblika lastninjenja, za katero se je
slovenska drava odloila v zaetku 90. let. Temeljna dilema
razprav na zaetku lastninjenja je bila, ali naj se mediji lastninijo po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij,14 ali
pa naj to temo obravnava poseben zakon. Skupina poslancev, ki je sodelovala pri pripravi zakona o lastninskem preoblikovanju, je menila, naj se mediji (z izjemo javnega zavoda
rtv Slovenija katerega lastnike odnose je dokonno deWniral e zakon o rtv iz leta 1994)15 pri lastninjenju izenaijo z
drugimi podjetji. To je naelo novo vpraanje, ali pri lastninjenju upotevati dejanske kapitalske vloke drave tako kot
pri vseh drugih nekdanjih dravnih podjetjih. V tem primeru je bila monost, da bi lastninjenje dravnih (drubenih)
medijev prineslo njihovo podravljenje. Zato so se pri lastninjenju medijev odloili odloitev je bila politina za
posebni nain lastninjenja z notranjim odkupom. Mediji bi
tako ostali v rokah zaposlenih in to naj bi omogoilo njihovo politino neodvisnost. V tem duhu je bil sprejet tudi
39. len zakona o javnih glasilih (zjg),16 ki je kot nekaken varnostni ventil za prepreitev podravljenja doloil
razpreno lastnitvo oziroma onemogoal, da bi medij prevzel en sam lastnik.
V praksi je lastninjenje medijev potekalo tako, da se je
dele vrednosti navadnih delnic prenesel na posebne sklade. Po 10 odstotkov je lo Kapitalskemu skladu invalidskega
in pokojninskega zavarovanja (v nadaljevanju kad) in Odkodninskemu skladu (v nadaljevanju sod), 20 odstotkov
pa na Sklad rs za razvoj, od koder naj bi se pozneje porazdelil med pooblaene investicijske drube. Drugi del procesa
lastninjenja je bil notranji odkup. Podjetje prenese drubeni
kapital, ki ga predvidi v programu notranjega odkupa, na
Sklad za navadne delnice, pri tem pa se za odkup upoteva
14 Uradni list RS, 55, 1992: 3117-3124. Zakon je bil dvakrat amadmiran leta 1993
(Uradni list RS 7/1993 in 31/1993).
15 Po Zakonu o rtv je ustanovitelj javnega zavoda rtv Slovenija Republika Slovenija
(1. len). Glej Uradni list RS, t. 18, 729/1994.
16 Zakon o javnih glasilih, sprejet leta 1994 (Uradni list RS, t. 18/1994) je v 39. lenu
doloal, da ima lahko domaa Wzina ali pravna oseba v osnovnem kapitalu oziroma
premoenju podjetja, gospodarske drube ali zavoda, ki izdaja dnevni tisk ali ustvarja, pripravlja in oddaja rtv-program, najve 33-odstotni dele ali najve 33 odstotkov
upravljalskih pravic. 40. len zakona pa je navzkrino lastnitvo omejeval na 10 odstotkov. Te omejitve pa niso veljale za sklade iz 22. lena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij: Kapitalski sklad invalidskega in pokojninskega zavarovanja,
Odkodninski sklad in Sklad rs za razvoj.

53

slo.indd 53

29.9.2004, 14:17:54

Medijsko lastnitvo

25-odstotni popust. Pri notranjem odkupu je morala sodelovati ve kot tretjina zaposlenih v podjetju. V naslednjih
tirih letih je moralo podjetje od Sklada vsako leto odkupiti
najmanj etrtino delnic po njihovi nominalni vrednosti. Za
nakup navadnih delnic podjetje zaposlenim ni smelo dati
posojila ali kakrnega koli jamstva.

54

slo.indd 54

29.9.2004, 14:17:55

Slovenija

3 P R I M E R MEDIJSKEG A LA STN IN JE NJA


AS OP I S A DE LO
eprav je zastavljeni model lastninjenja formalno gledano omogoal veinske delee zaposlenih, lahko na primeru
lastninjenja najvejega slovenskega asopisa Delo17 vidimo,
da se je zgodilo vse kaj drugega drava je postala eden od
najpomembnejih medijskih lastnikov, sicer posredno, preko lastnikih deleev v paradravnih skladih in podjetjih, v
katerih ima spet obutne delee.
Lastninjenje Dela se je zaelo konec osemdesetih let. V
anketi, ki jo je vodstvo asopisa tedaj izvedlo med zaposlenimi, se je 93 odstotkov zaposlenih odloilo za lastninsko
preoblikovanje z veinskim deleem zaposlenih. Cilji lastninjenja, kot so jih predstavili bodoim delniarjem, naj
bi bili tile: obdrati samostojnost in neodvisnost podjetja,
poveati poslovno uspenost ter zaposlenim zagotoviti maksimalno kakovost dela in ivljenjskega standarda, ki bo temeljil tudi na dohodkih iz vloenega kapitala. Podjetje se je
odloilo za obliko lastninjenja, pri kateri je bilo 40 odstotkov
drubenega kapitala razdeljenih med kad in sod (po 10 odstotkov) in Sklad rs za razvoj (20 odstotkov), 60 odstotkov
lastnine pa naj bi odkupili zaposleni. Od tega naj bi 20 odstotkov prelo na lastninske certiWkate zaposlenih, njihovih
ojih druinskih lanov, nekdanjih zaposlenih in upokojencev, 22 odstotkov na notranji odkup, 18 odstotkov vrednosti
pa bi prodali svojim bralcem. Sprejeti nain lastninjenja bi
dejansko omogoil, da zaposleni, bivi zaposleni in njihove
druine in bralci asopisa postanejo njegovi veinski lastniki.
Zgodba se je seveda konala popolnoma drugae.
Takoj, ko je drava leta 1989 odpravila vse medijske
subvencije, je odbor za reorganizacijo gp Delo javnosti
poslal predlog, da naj gp Delo postane matino podjetje
s petimi kapitalsko povezanimi sestrami.18 Aprila 1991 je
bilo na temeljnem sodiu v Ljubljani registrirano podjetje
Delo, d. o. o., s imer je bilo konano preoblikovanje nekdanjega tozda Delo v samostojno podjetje Delo v drubeni
lasti. Ta postopek je v javnosti povzroil tevilne polemike.
Leta 1993 je podjetje Hit na vodstvo asopisa javno naslovilo vpraanje o domnevnih nepravilnostih pri lastninjenju.
Delo da je ustanovilo by-pass podjetje za lastninski nadzor
17 V poroilu opisujemo primer lastninjenja Dela, saj lepo povzema vzorec lastninjenja,
ki se je z manjimi odstopanji ponovil tudi drugod.
18 Interno Delo, november 1989. Referendumu na pot, december 1989.

55

slo.indd 55

29.9.2004, 14:17:55

Medijsko lastnitvo

nad Slovenskimi novicami,19 v katerem so nekateri vodilni


ljudje Dela s svojimi dokapitalizacijskimi vloki bistveno
odstopali od dokapitalizacijskih vlokov drugih zaposlenih.
V intervjuju za Fokus20 se tedanji namestnik glavnega in odgovornega urednika Dela Danilo Slivnik21 ni strinjal z novinarjevo trditvijo, da so Slovenske novice klasino by-pass
podjetje in odgovarjal, da: Gre pri Slovenskih novicah za jasno kapitalsko razmerje 51% zasebnega in 49% drubenega
kapitala, ki je s kasnejo dokapitalizacijo prelo v razmerje
60 : 40 v korist prvega. Drubeni del pa bo zdaj predmet lastninjenja, podobno kot Delo. Delo je Slovenskim novicam dalo
tudi kredit z 8-odstotno obrestno mero. Pri lastninjenju smo
zelo previdni, saj vemo, da bi nam mnogi skuali zelo hitro
naprtiti kakne nepravilnosti.22 Pri tem ostaneta vsaj dve
vpraanji brez pravega odgovora kako je lahko podjetje, ki
je bilo samo v procesu lastninjenja, posojalo denar drugemu
podjetju, v katerem so bili veinski lastniki novinarji, zaposleni v Delu? In pa, ali je bil denar za nakup sploh vrnjen,
e je e lo za posojilo, in pod kaknimi pogoji?
Z drugim soglasjem agencije za privatizacijo je podjetje
novembra 1995 postalo delnika druba. Osnovni kapital je
znaal okrog 670 milijonov tolarjev, za to vrednost je podjetje izdalo 667.000 zaasnic, ki jih je bilo treba po vpisu
lastninjenja nadomestiti z delnicami. Interni razdelitvi je
pripadlo 20 odstotkov, notranjemu odkupu 40 odstotkov,
pokojninskemu in odkodninskemu skladu vsakemu po 10
odstotkov, skladu za razvoj pa 20 odstotkov. Januarja 1999
je zaelo Delo kot prva medijska hia v Sloveniji kotirati v
borzni kotizaciji. Do vstopa na borzo so se delnice prodajale na sivem trgu znotraj hie. Na tem trgu je na koncu leta
1998 delnica e dosegla vrednost nad 7000 tolarjev.23 Ko je
Delo prilo na borzo, je delnica skokovito zrasla in v tednu
dni dosegla celo vrednost 20.000 tolarjev.24 Lastnika sestava Dela se je v letih po lastninjenju bistveno spremenila.
Dele notranjih lastnikov se je s 60 odstotkov zmanjal za
polovico, poveal pa se je dele zunanjih lastnikov, predvsem zaradi koncentracije kapitala pri enem lastniku, Kre19 Slovenske novice so zaele izhajati leta 1992 kot tabloidni dnevnik. Ustanovljene so bile
21. 6. 1991 (zapis v sodnem registru) in so danes v skoraj 100-odstotni lasti Dela d.d..
20 Fokus, t. 9/10, julij/avgust 1993.
21 Danilo Slivnik je zdaj odgovorni urednik tednika Mag.
22 V intervjuju za 7D takole odgovarja na vpraanje, ali je podjetje Novice by-pass podjetje: Zame je by-pass podjetje tisto v zasebni lasti, v katero pretaka drubeni kapital.
Novice so podjetje v meani lasti, ampak vanj nismo pretakali drubenega kapitala.
23 Knjigovodstvena vrednost delnic Dela je bila 2000 sit leta 1997, 2500 sit konec leta
1997 in 3600 sit konec leta 1998. Februarja 2003 je menda Pivovarna Lako delnice
Dela plaala po 36.000 tolarjev (Finance, 5. 2. 2003).
24 Slovenski delniar, 6. 3. 1999.

56

slo.indd 56

29.9.2004, 14:17:55

Slovenija

kovi drubi, ki je imela v tem asu tudi 25-odstotni dele v


televizijski postaji TV3.
eprav naj bi bilo lastnitvo v medijih po besedah vseh
lastnikov izkljuno dobra kapitalska naloba, so bili vselej
pomembni tudi politini interesi. Tako sta, denimo, oba
paradravna sklada (Kapitalska in Odkodninska druba),
ki imata lastnike delee v vseh treh slovenskih dnevnikih,
sklenila dogovor, da teh deleev ne prodajata. Na ta nain
sta prepreevala monost, da bi vpliv (politini prevzem)
pridobivale politino neprimerne drube, predvsem tiste,
ki so bile blizu politini opoziciji.
Da to ni le nae ugibanje, kae primer, ko je leta 2000
padla koalicijska vlada Janeza Drnovka in je nova vlada
najprej poskuala zamenjati direktorja Kapitalskega in Odkodninskega sklada25 (v nadaljevanju kad in sod) ter tako
vzpostaviti nadzor nad morebitnimi odloitvami pri prodaji
lastnikih deleev v medijih. Dva tedna pred svojo razreitvijo julija 2000 je takratni direktor kad prodal 5,5-odstotni
dele Kapitalske drube v Delu. Za okrog 700 milijonov tolarjev so delnice Dela kupili borzna hia Cobito, Gorenje26
in Emona Maximarket. Gre za odstotek, ki ga lahko direktor proda brez soglasja skupine kad, kar je bistveno, saj
glede na politine spremembe tega soglasja verjetno ne bi
bil dobil. Pritiski na Delo so se z monostmi novih prodaj in
nakupov nadaljevali tudi novembra 2000. kad in sod sta se
po napovedih27 odloili prodati svoje delee v Delu. Kupci
da so bili Mohorjeva druba28 ali pa desni del lastnikov
Dela; Zvon 1 in 2 bi z nakupom delnic sod in kad pridobila skoraj 43-odstotni lastniki dele v Delu. V izjavah za
medije sta oba direktorja potem trdila, da delnice Dela niso
naprodaj, vsaj tako dolgo ne, dokler upravna odbora obeh
drub ne preklieta prepovedi prodaje.
Lastninsko prerazporejanje deleev se tu e ni ustavilo,
prav tako ne sosledje dogodkov, ki kaejo, da je lastnitvo v
medijih (vsaj za dravo) predvsem politini kapital. Sredi februarja leta 2003 je Pivovarna Lako (predsednik uprave pivovarne sedi v nadzornem svetu Dela) od prejnjega lastnika
25 Gre za Kapitalski sklad invalidskega in pokojninskega zavarovanja in Odkodninski
sklad.
26 Po poaru v Gorenju je takratna vlada Andreja Bajuka zahtevala od Gorenja, naj
proda svoj dele v Delu, e hoe dobiti pomo od drave. Uprava Gorenja tega ni
naredila. Opozicija je trdila, da je kad zaasno parkiral delnice pri politino prijaznem podjetju in na ta nain onemogoil desni prevzem.
27 Finance, 15. 11. 2000.
28 Vpraanje pa je, kako bi Mohorjeva druba, katere sredstva so leta 1999 znaala 70
milijonov tolarjev in kapital 8 milijonov tolarjev, kupila 6,2-odstotni dele delnic
Dela v vrednosti 600 milijonov tolarjev.

57

slo.indd 57

29.9.2004, 14:17:56

Medijsko lastnitvo

Krekove drube kupila 24,98-odstotni dele asopisne drube


Delo in zanj odtela 5,8 milijarde tolarjev (priblino 23 milijonov eur). Krekova druba, ki je imela etrtinski dele
v Delu in tretjinski dele v tv3, je morala uskladiti svoje
lastnike delee z zahtevami zakona o medijih.29 Odloili so
se, da svojo medijsko lastnino prodajo: Delo Pivovarni
Lako in tv3 hrvakemu poslovneu Ivanu aleti. V medijih smo lahko prebirali razne razlage dejanskih razlogov za nakup: da so Pivovarno Lako k poslu prisilili v
zameno za obljubljeno dovoljenje za prevzem Uniona,30
da Delo obvladujejo tudi tisti, ki jih ni v delniki knjigi,
da je bila Krekova druba vseskozi nezaelena lastnica,
da so Laani Delo preplaali in da je pri prodaji/nakupu
imela vlogo politika.
Preden je Pivovarna Lako kupila etrtinski dele Dela,
se je v medijih veliko govorilo, da bo Delo prevzela dzs.31
V intervjuju za Finance 5. 2. 2003 je predsednik uprave dzs
Bojan Petan na vpraanje o razlogih za nakup Dela izjavil, da je Delo ve kot samo delnika druba, zato je treba
poleg delnikega kapitala pri Delu plaati tudi neke druge
vrednote. Po njegovem mnenju so te druge vrednote
povezane z oblikovanjem javnega mnenja, to pa pomeni, da nakup medijev ni obiajen posel. Lastnik lahko
vpliva na mnenjsko proWliranje medija, ki ga ima v svoji
lasti (dolgorono lahko, kratkorono tee je rekel Petan), medijsko lastnitvo pa ima lahko posledice za medijski
pluralizem. Se je zgodba o tem, da bo dzs kupila Delo, tako
konala? Ne verjamemo.
Lastninjenju Dela smo namenili toliko prostora, ker je
to hkrati zgodba o lastninjenju vseh slovenskih medijev in
je kot taka zelo pomembna za razumevanje analize stanja,
ki ga bomo opisali v nadaljevanju. Pokazali bomo, da je sedanja navidezno razprena lastnika struktura, kar je bil namen dolob zakona o javnih glasilih, v resnici koncentracija
medijske lastnine v rokah malotevilnih podjetij, ki so posredno ali neposredno veinoma v dravni lasti. Novinarji,
zaposleni in nekdanji zaposleni, ki so imeli monost lastnikega nadzora nad mediji, so to svojo monost prodali.

29 Rok za usklajevanje je potekel konec oktobra 2002.


30 Takrat je bila osrednja gospodarska tema pivovarska vojna, med katero je poskuala belgijska nadnacionalka Interbrew kupiti najvejo slovensko Pivovarno Union, a
ji je Pivovarna Lako to prepreila in bila zaradi domnevne obrambe nacionalnega
interesa delena javnih simpatij.
31 dzs ima v veinski lasti splonoinformativni asopis Dnevnik.

58

slo.indd 58

29.9.2004, 14:17:56

Slovenija

4 NE US P EN I PO SKU SI U STA N AVLJANJA


NOV I H D NEVN IKOV N EN AVA DNO P OJM OVANJ E MEDIJSKEG A PLU RA LIZ M A
Politine stranke, predvsem opozicijske, e od zaetka
devetdesetih let trdijo, da je slovenski medijski prostor
politino enodimenzionalen in da slovenski mediji favorizirajo politina stalia najveje stranke v vladajoi
koaliciji. Trditve o pristranosti in pomanjkanju medijskega
pluralizma so tako nenehno na dnevnem redu odnosov med
pozicijo in opozicijo. Januarja 2003 je predsednik opozicijske sds Janez Jana na vlado naslovil est zahtev, od katerih
se je veina nanaala na zagotavljanje medijskega pluralizma. Opozicijske stranke so zahtevale neposredni prenos sej
dravnega zbora in vseh pomembnejih sej delovnih teles,
uvedbo dveh programov na nacionalni televiziji rtv Slovenija; na enega naj bi vplivala vladna koalicija, na drugega pa opozicija, in spremembo zakona zakon o medijih, ki
naj bi zagotovila ustanovitev sklada za pluralizacijo tiskanih
medijev s sredstvi, pridobljenimi neposredno iz dravnega
prorauna. Zahtevo sds je podprla tudi dravljanska pobuda Nekaj je treba storiti, ki je za to zbrala ve kot deset
tiso podpisov dravljanov in dravljank.
V preteklosti pa se je pokazalo, da poseganje drave pri
zagotavljanju pluralnosti tiskanih medijev ni uinkovito.
Marca 1991 je predsedniku vlade Lojzetu Peterletu uspelo
v dravni proraun vnesti novo postavko v viini priblino
1,4 milijona evrov za demokratizacijo medijev oziroma
zagon novih medijev. Teava je bila ta, da je vlada razumela
demokratizacijo medijev predvsem kot ustanovitev novega
asopisa, ki bi bil po svoji uredniki politiki njej zelo blizu.
Iz vejega dela teh sredstev je bil ustanovljen novi, desni
asopis Slovenec.32 Kronologija njegovega propadanja je zelo
zgovorna in kae na to, da mediji ne morejo delovati kot podaljana roka politinih interesov, vsaj ne v demokratini
drubi. Novembra 1991, pet mesecev po zaetku izhajanja,
so lastniki zamenjali prvega urednika. Vmeavanje politike v uredniko delo je bilo oitno. Kadrovske zamenjave,
ki so povzroile govorice o bolj radikalni desniarski usmeritvi, so ustvarile v javnosti vtis nestabilnosti in negativno
vplivale tudi na naklado, saj so od asopisa odvrnile sredinsko usmerjene bralce.33 eprav so desne in desnosredinske
32 Ime ni brez zgodovinske simbolike, saj je asopis s tem imenom v zaetku prejnjega
stoletja podpiral kranskodemokratsko politino opcijo.
33 Delo, 4. 5. 1996

59

slo.indd 59

29.9.2004, 14:17:56

Medijsko lastnitvo

stranke na volitvah 1996 dobile okoli 40 odstotkov glasov, se slovenska desnica nikoli ni zdruila okrog svojega
asopisa. Po propadu asopisa je takratni predsednik sindikata novinarjev Veneslav Japelj zapisal, da se je vodstvo
lotilo projekta novega asnika ekonomsko diletantsko in
avanturistino.34 Druba Slovenec, d.o.o., ki je izdajala
asopis, si je v sedmih letih nakopala skoraj milijardo tolarjev (4,3 milijona evrov) terjatev in asopis je dokonno
propadel konec leta 1997.
Tudi leva opcija ni bila zadovoljna z razvojem dogodkov. Konec leta 1992 je zael, spet kot politini projekt, izhajati novi dnevnik Republika. asopis da je nastal z
mono podporo nekaterih levih krogov kot protiute desnim medijskim ambicijam desnice. Oba asopisa, desni Slovenec in leva Republika, sta bila tako ustanovljena
kot politina projekta. Urednika politika obeh asopisov
naj bi se ravnala po politinih zahtevah strank, ki so stale v ozadju. To je bilo razvidno tudi iz naina poroanja o
kljunih politinih zadevah v dravi. eprav so se uredniki
in novinarji zavzemali za profesionalne standarde pri urejanju asopisa, je bilo jasno, da o objavah tem ne odloajo
oni, temve lastniki.
Nartovalci projektov Slovenec in Republika, v e bolj
tragini obliki pa asopisa Jutranjik, ki je zael izhajati in
ugasnil v enem samem mesecu, junija 1998, so izhajali predvsem iz politinih interesov. Reemo lahko celo, da so bili
vsi ti asopisi politini, ne pa trni projekti in da prevlade
obstojeih dnevnih asopisov Dela, Dnevnika in Veera niso
niti naeli, kaj ele ogrozili.

34 Veer, 7. 12. 1996, in Delo, Pisma bralcev, 7. 12. 1996.

60

slo.indd 60

29.9.2004, 14:17:56

Slovenija

5 Z AK ONO DA JN I O KVIR ZA MEDIJS KO


L AS T NI TVO
Zakon o medijih (Zmed)35 se varstva pluralnosti in raznovrstnosti medijev loteva zelo natanno v 9. oddelku. Tako
kot prejnji zakon iz leta 1994 tudi Zmed obravnava protikoncentracijske ukrepe na podroju medijev znotraj irega
pojma varstva pluralnosti in raznovrstnosti medijev. V nasprotju z zjg, ki pojma koncentracije ne omenja, Zmed v 58.
len izrecno govori o omejevanju koncentracije. Drugae
kakor zjg, ki je iz protikoncentracijskih ukrepov izkljueval
investicijske sklade, Zmed ne omenja ve izjem. Ostane pa
vpraanje, kako se bodo protikoncentracijske dolobe Zmed
uskladile z 11. lenom zpomk,36 ki pravi, da za koncentracijo ne tejejo primeri, v katerih poslovne delee pridobijo
investicijske drube za upravljanje, e pridobljene pravice
uveljavljajo zaradi ohranitve celotne vrednosti nalob in ne
vplivajo na konkurenno vedenje podjetja. Dodati je treba,
da Zmed v 62. lenu doloa, da veljajo za izdajatelje medijev
in operaterje predpisi o varstvu konkurence.
Kakne so omejitve lastnitva v medijih po Zmed? Izdajatelj splonoinformativnega tiskanega dnevnika, Wzina
in pravna oseba ali skupina povezanih oseb, ki ima v kapitalu oziroma premoenju tega izdajatelja ve kot 20-odstotni dele ali ve kot 20 odstotkov upravljalskih, oziroma
glasovalnih pravic, ne more biti tudi izdajatelj ali soustanovitelj izdajatelja radijskega ali televizijskega programa
niti ne more izvajati radijske in televizijske dejavnosti. Pa
tudi izdajatelj radijskega, oziroma televizijskega programa,
ki ima ve kot 20-odstotni lastniki dele ali dele upravljalskih ali glasovalnih pravic, ne more biti tudi izdajatelj
ali soustanovitelj izdajatelja splonoinformativnega tiskanega dnevnika (Zmed, 56. len). Zmed omejitve lastnitva
e bolj zaostruje v tretjem odstavku 56. lena, ki doloa
da ima lahko izdajatelj, pravna ali Wzina oseba, ali skupina povezanih oseb37 najve 20-odstotni lastniki dele ali
dvajsetodstotni dele upravljalskih oz. glasovalnih pravic v
premoenju drugega izdajatelja.
V lenu, ki se nanaa na omejevanje koncentracije,
Zmed doloa, da mora izdajatelj za pridobitev dvajestih ali
ve odstotkov lastnikega ali upravljalskega delea oz. delea
35 Zakon o medijih je zael veljati 26. 5. 2001 in je nadomestil zakon o javnih glasilih,
sprejet leta 1994.
36 Zakon o prepreevanju omejevanja konkurence je bil objavljen 13. 7. 1999 v Uradnem listu RS 56/1999.
37 Zmed (57.len) natanno deWnira, kdo so povezane osebe.

61

slo.indd 61

29.9.2004, 14:17:57

Medijsko lastnitvo

glasovalnih pravic v premoenju izdajatelja radijskega ali televizijskega programa, pridobiti soglasje ministrstva za kulturo, ki soglasje izda po predhodnem mnenju Agencije za
telekomunikacije, radiodifuzijo in poto (Zmed, 58. len).
Po 100. lenu Zmed pa je svet za radiodifuzijo tisti, ki sprejema odloitve za predhodno mnenje agencije v povezavi
z omejevanjem koncentracije. Drugae povedano, svet za
radiodifuzijo odloa v zvezi z omejevanjem koncentracije,
ki postane predhodno mnenje agencije, na podlagi katerega
ministrstvo za kulturo izda potrebno soglasje.
Slovenska zakonodaja je glede omejevanja koncentracije vsaj na videz izjemno natanna. Prvi odstavek 58. lena
Zmed izrecno navaja, da je treba za pridobitev dvajset- ali
ve odstotnega lastnikega ali upravljalskega delea v izdajatelju radijskega ali televizijskega programa pridobiti soglasje.
Ministrstvo za kulturo soglasje zavrne v teh primerih:
kadar bi imel izdajatelj radijskega ali televizijskega programa
s pridobitvijo delea prevladujo poloaj na oglaevalskem
trgu, tako da bi njegov dele prodaje oglaevalskega prostora v posameznem radijskem ali televizijskem programu presegel 30 odstotkov glede na celoten radijski ali televizijski
oglaevalski prostor v Republiki Sloveniji;
kadar bi si izdajatelj radijskega ali televizijskega programa s
pridobitvijo delea ustvaril prevladujo poloaj v medijskem
prostoru, tako da bi sam ali skupaj z odvisnimi podjetji dosegel ve kot 40-odstotno pokritost obmoja Republike Slovenije s signalom programov glede na celotno pokritost tega
obmoja z vsemi radijskimi ali televizijskimi programi;
kadar bi imel izdajatelj enega ali ve splonoinformativnih
tiskanih tednikov sam ali z vplivom na eno ali ve odvisnih
podjetij s pridobitvijo delea prevladujo poloaj na trgu, tako
da bi tevilo prodanih izvodov njegovih dnevnikov preseglo
40 odstotkov vseh prodanih izvodov splonoinformativnih tiskanih dnevnikov v Republiki Sloveniji (Zmed, 58. len).
e ministrstvo za kulturo ugotovi obstoj katerega koli od
prej natetih pogojev, potem zaradi zaite pluralnosti in raznovrstnosti medijev soglasje za pridobitev deleev zavrne.
Kljub pomanjkanju natannih meril je ministrstvo za
kulturo februarja 2002 odloilo o prvi pronji na temelju
58. lena Zmed. Tako je po vlogi kbm Infonda o poveanju
delea v Veeru odloilo, da mu soglasja ne izda, e ne proda
odvenih deleev v Radiu tednik Ptuj, izdajatelju tednika
in radijskega programa.
Svet za radiodifuzijo, ki odloa o omejevanju koncentracije, je v poroilu za leto 2001/2002 izrecno zapisal, da
62

slo.indd 62

29.9.2004, 14:17:57

Slovenija

ocenjuje, da so dolobe tretjega odstavka 58. lena Zakona o medijih, ki dooajo, v katerih primerih lahko Ministrstvo za kulturo zavrne izdajo soglasja k lastnikemu povezovanju premalo natanne. Na podlagi njih tudi e ni bila
izdelana ustrezna metodologija, ki bi omogoala presojanje,
ali je medijsko lastnitvo res koncentrirano ali ne. Dolobe
tretjega odstavka 58. lena Zmed so poleg tega v neskladju
z zakonodajo, ki ureja varstvo konkurence, zato svet ugotavlja, da je treba to vpraanje imprej ustrezno urediti.38
Odbor dravnega zbora za kulturo, olstvo, mladino, znanost
in port je na seji aprila 2003 sprejel poroilo sveta in med
drugim naloil ministrstvu za kulturo in vladi, naj spremenita lene Zmed, ki se nanaajo na omejevanje koncentracije.
Februarja 2003 je medijske prevzeme, predvsem nakup 25
odstotkov delnic Dela s strani pivovarne Lako, vzela pod
drobnogled tudi agencija za trg vrednostnih papirjev,39 ki
je junija 2003 v pismu predsedniku vlade opozorila na neupotevanje dolob zakona o prevzemih40 pri pridobivanju
lastnikih deleev ali delnic drub preko posrednega lastnitva v medijih. atvp je zato predlagala, naj se pripravijo spremembe Zmed, da bi imela agencija pristojnosti pri
pregledovanju poslovanja povezanih oseb in njihovih lastnikih povezav. Vlada je julija 2003 sklicala prvi sestanek
in nanj je povabila vse pristojne institucije in predstavnike dns ter zaela pripravljati spremembe Zmed.41 Vlada je
predlog sprememb Zakona o medijih marca 2004 poslala v
parlamentarno proceduro. Parlament o predlogu Zakona do
volitev oktobra 2004 ni razpravljal.

38 Poroevalec Dravnega zbora RS, t 1/2003, 8.1.2003


39 Preuujemo gibanje cene delnice Dela v doloenem asovnem obdobju od oktobra 2002 do februarja 2003 se je delnica Dela podraila za 40 odstotkov. e bomo posumili, da se je zgodilo kaj nenavadnega, bomo preiskali trgovanje vseh udeleencev,
ki bi lahko vplivali na ceno. To bi bila manipulacija trga, ki je ena od dveh najhujih kritev pravil obnaanja na trgu vrednostnih papirjev, je izjavil direktor atvp.
(Delo, 5. 2. 2003)
40 Uradni list RS t. 47/1997 in 56/1999.
41 Spremembe zakona so pripravljali na ministrstvu za kulturo.

63

slo.indd 63

29.9.2004, 14:17:57

Medijsko lastnitvo

6 LA STN IVO IZB RA N IH S L OV E NS KIH


TISKA N IH MEDIJEV
Po podatkih iz medijskega razvida, objavljenega 31. 1.
2003,42 deluje v Sloveniji 7 internetnih medijev, 83 radijskih medijev, 37 televizijskih medijev (sem so vtete tudi
lokalne in kabelske televizije) in 330 tiskanih medijev, kamor sodi tako reko vse od splonoinformativnih tiskanih
dnevnikov do listov, ki izhajajo le nekajkrat na leto, in revij,
namenjenih raznim ivljenjskim slogom, demografskim in
interesnim skupinam, ali obinskih glasil, pa tudi nekateri
mediji, ki jih sploh e ni.
V analizi bomo predstavili tele tiskane medije: asopise
Delo, Dnevnik, Veer in tednika Mladina in Mag. Omenimo
lahko e tabloid Slovenske novice, dnevni asopis z najvejo
naklado v skoraj stoodstotni lasti podjetja Delo d. d., ki je
tudi izdajatelj asopisa Delo, poslovni dnevnik Finance, (izhaja pet dni v tednu), katerega lastnika (vsak po 50 odstotkov) sta skupina gv in Dagens Industri, del vedske medijske
skupine Bonnier, in brezplani sobotni tednik urnal. Prva
tevilka urnala, ki je tako najmlaji slovenski asopis, je
izla 7. 11. 2003, hkrati je urnal tudi prvi slovenski tednik,
ki ga v celoti Wnancira tuji lastnik, avstrijska zaloba Styria
Verlag. Drugi brezplanik Dobro jutro izdaja prav tako avstrijski kapital, tiskarna Leykam, ki je tudi ena vejih lastnic dnevnika Veer.
tabela 1 naklada in doseg izbranih tiskanih medijev
dnevni asopisi
delo
dnevnik
veer
slovenske novice
finance

naklada
90,000
66,000
62,000
107,000
10,000

doseg
237,000
159,000
170,000
355,000
36,000

tedniki
mladina
mag
urnal

19,300
17,000
214,000

102,000
58,000

Viri: za podatke o nakladi: Delo, Dnevnik, Veer, Mladina, Mag, urnal, Finance;
za podatke o dosegu: Nacionalna raziskava branosti 2003.

64

slo.indd 64

29.9.2004, 14:17:57

Slovenija

6.1 delo
Delo d. d. je obvladujoa druba v koncernu, ki ga tvori
e druba Slovenske novice d. d., ki izdaja tabloidni dnevnik
Slovenske novice, edini dnevni asopisa, ki je v zadnjem letu
dosegal znatneji dvig naklade. Delo velja za najpomembneji slovenski dnevni asopis. Je edini splonoinformativni dnevnik, ki ima zares nacionalni znaaj, saj sta druga
splonoinformativna dnevnika bolj regionalno zaznamovana. Izhaja v estih regionalnih izdajah, velik doseg imajo tudi
njegove dnevne priloge, nedeljska izdaja in sobotna priloga.
asopisna hia Delo je 19. decembra 2003 zaelo izdajati
tudi novi tednik Ve.
Po podatkih Klirinko depotne drube (kdd)43 je najveji
posamezni lastnik Dela Pivovarna Lako s skoraj 25-odstotnim lastnikim deleem. Slabih 20 odstotkov nadzorujeta
paradravna sklada sod (11,7 odstotkov) in kad (7,4 odstotkov), okrog 25 odstotkov pa predstavljajo nalobe investicijskih drub, ki so pogosto v lasti bank, zavarovalnic, velikih
podjetij in drugih investicijskih drub. Najveji posamini
lastnik Dela med zaposlenimi je predsednik uprave Dela d.
d. Jurij Apih (1,5 odstotka), novinarji in zaposleni v Delu
pa v svoji lasti nimajo skoraj niesar ve.
6 . 2 d ne v n i k
Dnevnik d. d. je podjetje, ki ob dnevnem asopisu Dnevnik izdaja tudi Nedeljski dnevnik, tednik z najvijo naklado v
Sloveniji (172.000) in tabloidni tednik Hopla (33.000 izvodov). Veinski lastnik (51,04 odstotka) drube Dnevnik je
dzs, ena najvejih zalonikih in trgovskih hi v Sloveniji.
Drugi najveji lastnik je bil do konca decembra 2003 kd
Holding (25,73 odstotka), redna gospodarska druba, katere strukturo sestavljajo strateko pomembne nalobe, trni
vrednostni papirji in vrednostni papirji, ki niso primerni za
borzno kotacijo. Je del skupine kd Group, v katere lasti je
tudi 91,36-odstotni dele Ljubljanskih kinematografov (ki
so obenem veinski lastnik najvejega multipleksa Kolosej
in najveje slovenske kinematografske mree). Preostala
42 Po Zmed (12. len) mora izdajatelj pred zaetkom izvajanja dejavnosti priglasiti medij pri ministrstvu za kulturo. Ker poroilo e skoraj leto dni ni bilo osveeno, smo
15. 12. 2003 na kulturnem ministrstvu preverili, ali se je stanje od 31. 1. 2003 kaj
spremenilo, in izvedeli, da je v razvid zdaj vpisanih 752 medijev, kar je 295 medijev
ve kot v zadnjem javno objavljenem razvidu! Odgovora, zakaj objavljenega razvida
ne osveujejo, od pristojnih nismo dobili.
43 December 2003.

65

slo.indd 65

29.9.2004, 14:17:58

Medijsko lastnitvo

veja lastnika sta e druba, ki izdaja tretji splonoinformativni dnevnik Veer (6,6 odstotka), paradravni sklad kad
(10,11 odstotka) in najveji mobilni operater Mobitel (2,7
odstotka), ki je v celoti v dravni lasti.44 Po napovedih v
javnosti naj bi kd holding prodal svoj 25,7-odstotni dele
skupaj z 29,8-odstotnim deleem v sarajevskem Osloboenju
avstrijski drubi Styria Medien ag. Kot je pojasnil namestnik
direktorja kd Group, sta med razlogi za odprodajo tudi nestrinjanje z nainom in preglednostjo poslovanja Dnevnika,
ki ga izvaja veinski lastnik,45 druba dzs.
6.3 ve e r
asopisnozaloniko podjetje Veer je tretja pomembna asopisno-zalonika medijska hia v Sloveniji. Glavna dejavnost podjetja je izdajanje dnevnega asnika Veer,
najmonejega tiskanega medija v sv Sloveniji, tednika 7
dni, revije Na dom in nekaterih posebnih izdaj. Najveji
lastnik Veera je Infond holding (36,29 odstotka), ena
od treh drub, ki je nastala 8. 5. 2002 iz preoblikovanja
pooblaene investicijske drube Infond Zlat. Je del drube
za upravljanje investicijskih skladov kbm Infond, ki je v
veinski lasti Nove kbm, ta pa je v veinski lasti drave.
Osnovna dejavnost drube je upravljanje investicijskih
skladov, trenutno upravljajo e Infond pid, pooblaeno
investicijsko drubo, Infond id, investicijsko drubo (tretjo
najvejo lastnico Veera, ki ima 15-odstotni dele), in tri
vzajemne sklade. Druga najveja lastnica Veera je Leykam
Hoe (26,65 odstotka), podrunica avstrijske tiskarne Leykam, pomembneja lastnika sta e paradravni sklad sod (10
odstotkov) in najveja distribucijska hia v Sloveniji Delo
Prodaja (6,9 odstotka). Kot vidimo ima veinski lastnik
Infond Holding skupaj s povezano drubo Infond id v svoji
lasti 67 odstotkov asopisa Veer. Pomembno je dodati, da
ima v obeh skladih obutne delee drava.

44 Klirinko depotna druba, december 2003.


45 Delo, 30. 12. 2003.

66

slo.indd 66

29.9.2004, 14:17:58

Slovenija

tabela 2 lastnika struktura dela, dnevnika in veera


delo
pivovarna lako d.d.
slovenska odkodninska druba d.d.
id maksima d.d.
kapitalska druba d.d.
infond id d.d.
nfd 1 investicijski sklad d.d.

%
25.989
11.720
11.096
7.465
6.803
5.129

dnevnik
dzs d.d.
styria verlag
kapitalska druba d.d.
zp veer d.d.
mobitel d.d.
lb maksima d.o.o.

%
51.046
25.735
10.111
6.520
2.707
0.902

veer
infond holding d.d.
leykam hoe
infond id d.d.
slovenska odkodninska druba d.d.
delo prodaja d.d.
senica martin

%
36.290
26.654
15
10.001
6.940
0.763

6 . 4 m l a d in a
Mladina je eden pomembnejih politinih tednikov v
dravi. Ime si je ustvarila predvsem v osemdesetih letih, ko je
bila zaradi politino nekorektnega pisanja nekaj tevilk tudi
prepovedanih, iz tistega asa se vlee tudi njen sloves raziskovalnonovinarskega asopisa in pomembnega razkritelja
politinih in gospodarskih afer. Enaintridesetega decembra
2002 se je izdajatelj tednika Mladina, Mladina d.d., zdruil
s zalonikim podjetjem Infomedija, ki izdaja raunalnike
revije in knjige. Po razvidu o medijih pri ministrstvu za kulturo, ki smo ga pregledali 30. 4. 2004, so med delniarji Mladine, ki imajo ve kot 5-odstotni lastniki dele, lani urednitva Bernard Nemah (6,92 odstotka), Miha Fras (5,54
odstotka) in Robert Botteri (6,92 odstotka), direktor Andrej
Klemenc (14,45 odstotka), ter podjetji Delo tr (7,53 odstotka) in Factor Leasing, d.o.o. (18,77 odstotka). Lastnika
struktura Mladine ni bila povesem jasna vse odkar je Franci
Zavrl, eden od ustanoviteljev in solastnikov skupine Pristop
67

slo.indd 67

29.9.2004, 14:17:58

Medijsko lastnitvo

(to vkljuuje podjetja, ki se ukvarjajo z oglaevanjem, medijskimi zakupi, odnosi z javnostmi, klipingom in novimi
mediji, ter ima predstavnitva v nekaterih dravah jugovzhodne Evrope), prodal svoj veinski lastniki dele v Mladini leta 2000. Do informacij, komu je prodal svoj dele ni
bilo mono priti.46 Vendar je, eprav je formalno prenehal
biti lastnik Mladine, Zavrl ostal na mestu predsednika nadzornega odbora podjetja vse dokler se to ni zdruilo s podjetjem Infomedija leta 2002. Od takrat to zdrueno podjetje
Mladina d.d. in skupina Pristop delita poslovne prostore na
istem naslovu v centru Ljubljane.
6.5 mag
Drugi pomembni slovenski politini tednik je Mag. Svetovnonazorsko gledano velja za nekakno nasprotje Mladine
in vseh treh dnevnih asopisov, izdaja pa ga druba Salomon
2000. Druba izdaja tudi portni dnevnik Ekipo, najveji slovenski oglasnik (Salomonov oglasnik) in mladinsko revijo.
Okvir skupine Salomon sestavljajo tri podjetja, ki imajo po
tretjinski dele v drubah Salomon in Salomon 2000. Skupina Salomon izdaja dva komercialna radijska programa, Radio
Veseljak in Radio Salomon, povezani so tudi z radijsko postajo
RGL, saj je skoraj 51-odstotni lastnik rgl d. d. podjetje set,
ki je v 68,56-odstotni lasti Salomona, dodatni 9,74-odstotni
dele v podjetju pa ima podjetje Salomon 2000.
6.6 sp re mi n j an j e l astn i ke s trukture
s p l on oi n f ormati vn i h dn ev nih a s o pis ov
2 0002003
Na zaetku naega poroila smo zapisali, da je na trenutno stanje medijskega lastnitva najbolj vplival proces
lastninjenja nekdanjega drubenega premoenja. Dogajanje
po tem procesu lepo ponazarja ivahno spreminjanje lastnike strukture treh najvejih slovenskih dnevnikov med
letoma 2000 in 2003.
Lastnika sestava Dela se od leta 2000 do 2002 ni bistveno spreminjala. Leto 2003 je bilo precej burneje, saj je
pivovarna Lako od Krekove drube februarja kupila skoraj
25-odstotni lastniki dele, kar smo e opisali, pa tudi Kapitalska druba je prodala svoj dele, ki se je porazdelil med
manje lastnike.
46 Glej Kaja Jakopi, Kdo so lastniki Mladine?, Medijska prea, 9/2000.

tabela 3 spreminjanje lastnike strukture dela

68

slo.indd 68

29.9.2004, 14:17:58

Slovenija

december 2000
krekova druba (pid zvon 1 in 2)
sod
kapitalska druba
maksima 1
nfd 1 investicijski sklad
kbm infond (pid infond zlat)
cogito
gorenje
poteza nalobe
zavarovalnica triglav

%
25.04
11.72
6.181
3.73
3.40
2.31
2.17
2.02
1.84
1.71

september 2002
zvon ena pid
sod
maksima 1
kapitalska druba
nfd 1 investicijski sklad
infond id investicijska druba
poteza nalobe
gorenje
apih jurij
zavarovalnica triglav
modra linija

%
25.00
11.72
7.63
6.18
5.13
4.65
2.04
2.02
1.798
1.51
1.495

december 2003
pivovarna lako
sod
id maksima
infond id
nfd 1
modra linija
banka koper
gorenje
apih jurij

%
24.989
11.72
11.096
7.465
5.129
2.878
2.160
2.023
1.498

Zgodba menjave lastnitva v Dnevniku med letoma 2000


in 2002 je kronologija nekega prevzema in hkrati nauk o
zapletenosti ugotavljanja navidezno nepovezanih oseb, ki
imajo lastnike delee v medijih. dzs je postopoma veala
svoj lastniki dele v Dnevniku in si pri tem pomagala s tako
imenovanimi parkirii drubami pri katerih podjetje,
ki ima pri kakni drubi (tari) dolgoroni interes, shrani
(parkira) delnice tare za doloen as da jim za lastniki
69

slo.indd 69

29.9.2004, 14:17:59

Medijsko lastnitvo

dele ni treba pridobiti dovoljenja varuha konkurence. V


raziskavi, ki smo jo objavili konec leta 2002,47 smo zapisali
domnevo, da je bilo tovrstno parkirie podjetje Rent A, in
jo utemeljili s tevilnimi povezavami, pridobljenimi iz javno
dostopnih virov in dolgotrajnega dela z novinarskimi dokumentacijami. Podatki iz decembra 2003 potrjujejo, da je
bila domneva pravilna, saj se je Rent A umaknil s seznama
lastnikov, njegov dele pa si tudi uradno lasti dzs.
tabela 4 spreminjanje lastnike strukture dnevnika
december 2000
dzs
kmeka druba
kapitalska druba
sod
veer
luka koper
mobitel
btc
publikum

%
26.47
25.57
10.11
8
6.52
2.7
2.7
2.7
2.47

september 2002
dzs
kd holding
kapitalska druba
rent a
veer
mobitel
lb maksima

%
43.04
25.74
10.11
8.01
6.52
2.71
0.90

december 2003
dzs
kd holding
kapitalska druba
zp veer
mobitel
lb maksima

%
51.046
25.735
10.111
6.520
2.707
0.902

Med letoma 2000 in 2002 se je najbolj spremenila lastnika sestava Veera. Mali delniarji, ki so imeli konec
leta 2000 v svoji lasti 24-odstotni dele, so svoje delnice
veinoma prodali. Najveji lastniki Veera so tako postali
47 Glej Sandra B. Hrvatin in Lenart J. Kui, Monopoly druabna igra trgovanja z
mediji, Medijska prea, 15/2002.

70

slo.indd 70

29.9.2004, 14:17:59

Slovenija

Infond holding, avstrijska tiskarna Leykam, Probanka, sod,


Delo prodaja in dzs. Od leta 2000 se je zmanjal dele malih
delniarjev, umaknil se je Talum, bistvene delee pa so pridobili Leykam, Probanka, Delo prodaja in dzs. Leta 2003
se je umaknila Probanka, dodatne delee so pridobili Infond
holding, Leykam in Infond id, katerega lastnika struktura je tako reko enaka tisti, ki jo ima Infond Holding, kar
pomeni, da imajo isti lastniki skupaj v lasti skoraj 63-odstotni dele.
tabela 5 spreminjanje lastnike strukture veera
december 2000
pid infond zlat (kbm infond)
talum
sod
leykam
dnevnik
triglav steber
publikum
mali delniarji

%
32.23
12.62
10,00
9.74
6.52
2.45
2.23
24.20

september 2002
infond holding
leykam
probanka
sod
delo prodaja
dzs
publikum
mbh d.o.o.

%
32.23
19.96
15.14
10.00
6.94
6.53
2.23
1.66

december 2003
infond holding
leykam
infond id
sod
delo prodaja
senica martin

%
36.29
26.65
15.00
10.00
6.94
0.76

71

slo.indd 71

29.9.2004, 14:17:59

Medijsko lastnitvo

6.7 p ove z an e l astn i ke strukture


s p l on oi n f ormati vn i h dn ev nikov
e podrobneje pogledamo lastnike asopisa Delo, vidimo, da imajo v Pivovarni Lako skoraj 30-odstotni dele
kad, sod ter drubi Infond holding in Infond id, ki so tudi
med lastniki Dela. Ostali delei so v rokah investicijskih
drub, ki so jih ustanovile velike banke in zavarovalnice,
v katerih imata kad in sod e vedno pomembne delee in
katerih lastnik je posredno ali neposredno e vedno drava.
Pomembna lastnica obeh Infondov je druba Radenska, ki
je v veinski lasti Pivovarne Lako, in matina druba, banka Nova kbm, ki je prav tako v veinski lasti skladov kad,
sod in Zavarovalnice Triglav, ki je spet v 85-odstotni lasti
skladov kad in sod.
V asopisu Dnevnik je vzorec podoben. Glavni lastniki dzs so druba Nisa, katere lastnike strukture nismo
uspeli ugotoviti, a domnevamo, da je to drubo, ki jo nadzoruje sama dzs, oba paradravna sklada, druba Dnevnik,
Marina Portoro (ki jo preko povezanih podjetij obvladuje
dzs), Delo prodaja (najveja distribucijska hia) in Fond
invest. Poleg drube, za katero se zdi, da je lastnica same
sebe, imajo veje delee e kd holding, del skupine kd in
asopis Veer.
Med navzkrinimi lastnikimi povezavami je treba omeniti e Gospodarski vestnik in Finance. Gospodarski vestnik je
50-odstotni lastnik Financ (48 odstotkov ima vedski partner Dagens Industri medijske korporacije Bonnier Group),
najveji lastniki Gospodarskega vestnika pa so Nevis, d. o.
o. (40,37 odstotka) in Bonnier AVarsinformation Holding
Ab (28,8 odstotka).48 Podjetje Nevis, d. o. o. je junija 2001
ustanovilo sedem Wzinih oseb z ustanovitvenim kapitalom
v viini 2,1 milijona tolarjev.49 est lastnikov podjetja Nevis, d. o. o. ima kot Wzine osebe obenem lastnike delee v
Gospodarskem vestniku. e njihove lastnike delee (10,08
odstotka) setejemo z deleem podjetja Nevis, d. o. o. (40,
37 odstotka), ima skupina estih povezanih oseb ve kot 50odstotni (50,46 odstotka) dele Gospodarskega vestnika.

48 Med petimi najvejimi lastniki Gospodarskega vestnika so e Duan Snoj (3,53 %) in


Slobodan Sibini (3,26 odstotka) (kdd, 21. 8. 2002).
49 Podjetje Nevis, d. o. o., podjetje za poslovno svetovanje, ima sede na Dunajski 5
v Ljubljani, kjer je tudi sede Gospodarskega vestnika. Podjetje so z enakim deleem
ustanovitvenega kapitala (300.000 tolarjev) ustanovili Danijela Breko, Robert Mulej, Vida ibenik, Duan Snoj, Joe Petrovi, Peter Ribari in Slobodan Sibini
(sodni register, 3. 9. 2002).

72

slo.indd 72

29.9.2004, 14:17:59

Slovenija

Infonda Holding in id imata skupaj skoraj 63-odstotni


dele drube, ki izdaja dnevnik Veer. Ker smo Infonda e
opisali med lastniki asopisa Delo, ponovno omenjamo le
paradravni sklad sod, Delo prodajo, ki je ena od lastnic
dzs, in podrunico avstrijske tiskarne Leykam.
Lastniki dele Leykama je edini neposredni primer tujega kapitala v slovenskem dnevnem asopisju in hkrati
eden redkih znatnejih lastnikih deleev, ki ga ni mogoe
oznaiti za dravnega. kad in sod sta paradravna sklada,
ki v dnevnih asopisih neposredno nimata prevladujoega
lastnikega delea, a sta lastnika vejih medijskih lastnikov
ali lastnikov teh lastnikov, ki je, vsaj v primeru bank in zavarovalnic, najvekrat drava sama, hkrati lahko odloata,
komu prodati svoje delee. Zato lahko postavimo tezo, da
sta edina pomembneja lastnika dnevnih asopisov v Sloveniji, ki ne sodita v kategorijo drave, dele Leykama v
dnevniku Veer in dele skupine kd50 v asopisu Dnevnik,
vse drugo lahko, eprav po formalno neodvisno delujoih
gospodarskih subjektih, nadzoruje drava. Zato je ugotavljanje, kje vse imajo delee medijski lastniki, razmeroma nepomembno, saj je treba najprej odgovoriti na vpraanje, je
teh lastnikov ve ali je lastnik dejansko en sam.
Lahko pa perspektivo tudi obrnemo: Slovenija je majhna drava z majhnim gospodarstvom, majhno borzo in malim tevilom vejih podjetij. Bankam, zavarovalnicam in
drugim vejim podjetjem so pomembni vir prihodka tudi
kratkorone in dolgorone gospodarske nalobe, podobna je
tudi naloga investicijskih drub. Drube, ki imajo Wnanne
preseke, nimajo neomejenih monosti vlaganja, ampak lahko vlagajo predvsem v druge veje drube. Logina posledica
zapisanega je lastnika povezanost tako reko vseh pomembnejih podjetij, pri emer so mediji le teko izjema. Zakaj je
potemtakem tako teko sprejeti tezo, da lahko izdajanje pomembnega dnevnega asopisa pomeni zgolj dobro nalobo in
potencialne donose? Razlog je preprost: ne glede na to, kaj
lastniki (in drava) govorijo, se e vedno zavedajo mnenjskega kapitala, ki ga prinaa lastnitvo medijev.

50 Tehnino gledano bi lahko tudi dele skupine kd opisali kot primer tujega kapitala,
saj je lastnica slabih 14odstotkov skupine avstrijska Bank Austria.

73

slo.indd 73

29.9.2004, 14:18:00

slo.indd 74

graf 1 povezane lastnike strukture splono informativnih dnevnikov


Medijsko lastnitvo

74

29.9.2004, 14:18:00

Slovenija

75

slo.indd 75

29.9.2004, 14:18:00

Medijsko lastnitvo

6.8 ti sk i n di stri bu ci j a
Tisk in distribucija sta za preivetje dnevnega asopisa
nujna. Koncentracija vsebinskih, produkcijskih in distribucijskih sredstev je preverjeno in uinkovito orodje za
poveevanje trnega delea in eden pomembnih vzvodov
za morebitno omejevanje konkurence. Stroki postavljanja
lastne distribucijske mree so zelo visoki, lastnik obstojee
distribucijske mree pa lahko cene storitev vselej prilagodi
tako, da z njimi vpliva na konno ceno konkurennega izdelka. Najveja slovenska tiskarna je podjetje Delo Tiskarna. Veja lastnika Dela Tiskarne sta spet Infond holding51
(29,94 odstotka) ter paradravna sklada sod (11,8 odstotka) in kad (8,02 odstotka). Delo tiskarna in njeni lastniki imajo tudi veje delee v dveh manjih tiskarnah. Na
podroju tiska koncentracija ni zelo velika, saj imajo druge
veje tiskarne tiskarne Ljubljana, Mladinska knjiga, Leykam, Gorenjski tisk in Novo mesto povsem razlino strukturo lastnitva, v tiskarnah Leykam in Mladinska knjiga52
pa prevladuje tuji kapital.
Drugano je stanje na podroju distribucije. Najveje
slovensko podjetje za distribucijo in prodajo slovenskih in
tujih asopisov in revij je Delo Prodaja. Delo Prodaja distribuira po Sloveniji ve kot 10 milijonov izvodov asopisov in
revij na mesec. Za prodajo asopisov ima druba organizirano
tudi lastno prodajno mreo. Glavna konkurenta Dela Prodaja v veleprodaji asopisov in revij v Sloveniji sta Dnevnik
in Veer, ki imata vsak le po 10-odstotni trni dele. Leta
2002 sta zalonika Salomon in Salomon 2000 razdrla vse
poslovne pogodbe z Delom Prodajo in devet izdaj Salomona je zael distribuirati Dnevnik. Prodaja izdaj Salomona
in Salomona 2000 je v letu 2001 znaala kar desetino vseh
istih prihodkov iz prodaje, zato so se leta 2002 zaradi razdrtja teh pogodb razmerja nekoliko spremenila.
Najveji lastnik Dela Prodaje je Banka Celje (24,4 odstotka), katere najveji lastnik je Nova Ljubljanska banka, ki je v veinski lasti drave, 10-odstotni dele ima tudi
paradravni sklad sod. Zanimiv lastnik je dzs, ki je vekrat
izrazila interes za pridobitev znatnejega delea v Delu Prodaji. eprav lahko le ugibamo, menimo, da se to e dogaja,
51 Infond holding ima skupaj s povezanimi podjetji v svoji lasti 6,8 odstotka Dela, 63
odstotkov Veera (Veer pa je 6,5-odstotni lastnik Dnevnika) in 29,9 odstotka Dela
Tiskarne. Najveji lastniki Infond Holdinga so kbm Infond, nkbm in Radenska, Radenska pa je v 83-odstotni lasti Pivovarne Lako, lastnice 25-odstotnega delea Dela.
52 Lastnik 55.583-odstotnega delea tiskarne Mladinska knjiga je nizozemski mkt Holding (vir kdd).

76

slo.indd 76

29.9.2004, 14:18:00

Slovenija

saj je Fond invest tudi eden od lastnikov dzs in morebitno parkirie delnic Dela Prodaje, poleg tega je Marjan
Bonik, lan nadzornega sveta drube Dnevnik, postal tudi
zastopnik Dela Prodaje.53 Nae domneve potrjuje tudi nenavadna poteza dzs, ki je prodala svojih 12,78 odstotka Dela
Prodaje Krekovi drubi le dober teden dni potem, ko je Krekova druba prodala svoj dele v Dnevniku Styrii Verlag. V
poslovnem dnevniku Finance54 ob tem ugibajo, da gre morda
za zdruevanje Dela Prodaje in asopisa Dnevnik.
Podroje tiska in distribucije spet kae nekatere slovenske posebnosti. Vse drube, ki imajo danes e vedno v imenu Delo izdajatelji asopisa Delo in Slovenske novice, Delo
Tiskarna, Delo Prodaja, Delo tisk asopisov in revij in Delo
Revije sicer pomenijo doloeno vertikalno koncentracijo, saj pokrivajo vse produkcijske in distribucijske procese
in imajo zelo velik skupni trni dele, a vsaj formalno teko
kaemo, da gre za lastniko bistveno povezane drube. V
Delu Prodaji imajo lastniki konkurennega asopisa celo
veji potencialni vpliv kot neko matina druba. To se lahko zdi nenavadno, eden od odgovorov pa lahko predstavlja
tudi retorino vpraanje, ki ga redno zastavljajo predstavniki
politine opozicije: Ali lahko pri slovenskih splonoinformativnih dnevnikih sploh govorimo o razlinih lastnikih
in konkurenci med njimi?
Samo navajanje podjetij s formalnim lastnitvom v
splonih dnevnoinformativnih asopisih e ne pove dosti.
V nadaljevanju bomo poizkusili pokazati e dve plasti povezav, koristnih pri raziskovanju medijskega lastnitva morebitne lastnike povezave med samimi lastniki medijskega
podjetja in povezave med lani uprav ali nadzornih svetov
drub, ki so formalne medijske lastnice, in drubami, ki niso
neposredno lastnice deleev v medijskih podjetjih, ampak
imajo tako monost uveljavljati nekatere interese.

53 Klirinko depotna druba, december 2003.


54 Finance, 5. 1. 2003.

77

slo.indd 77

29.9.2004, 14:18:00

Medijsko lastnitvo

7 KDO N A DZO RU JE LA STNIKE M E D IJE V ?


Lastnike povezave med slovenskimi mediji so samo ena
razsenost prerazporejanja in koncentracije vpliva in moi.
Da bi razumeli, kakno mo imajo sedanji medijski lastniki, je treba pogledati, kdo sedi v njihovih nadzornih svetih.
Med nadzorniki treh slovenskih dnevnikov sedijo predsedniki uprav najvejih slovenskih podjetij, ki so hkrati najveji
oglaevalci, lastniki oglaevalskih agencij, predsedniki uprav
ali nadzornih svetov najvejih bank. Tako je medijska mo
tesno povezana z ekonomsko mojo in seveda, na prvi pogled nevidno, politino mojo.
V nadzornem svetu Dnevnika sedijo Bojan Petan (predsednik uprave dzs, najvejega lastnika; je tudi lan nadzornih svetov v drubah Terme ate, Adriatic, Casino Portoro
), Dejan Kova, Marjan Bonik (nekdanji izvrni direktor
v dzs, zdaj zastopnik Dela Prodaje, prej tudi v vodstvu drube
Finmedia, zdaj pripojeni dzs), Milan Koelj, Milan Kneevi
(predsednik nadzornega sveta kd Investments, lan nadzornega sveta kd Group, Kolinske, ita Gorenjke in Zadrune
banke) in Mojmir Ocvirk (lastnik ene od najvejih oglaevalskih agencij, agencije Imelda in ustanovitelj Infosa).
Predsednik uprave asopisnega podjetja Dnevnik, Branko
Pavlin, pa je obenem lan nadzornega sveta Gorenja, nekdanji lan nadzornega sveta Dela prodaje in zastopnik Infonda, d. o. o..
V Delu so lani nadzornega sveta Aleksandar Bratina, Milan Geri (predsednik uprave Krekove drube, lan
nadzornega sveta drube Gea in nekdanji zastopnik zalobe
Obzorja), Miran Koren, Joe Leni (predsednik uprave Kapitalske drube, lan nadzornega sveta Leka, Intereurope,
Save, Nove Ljubljanske banke in Banke Domale, ustanovitelj amzs), Tone Turnek (predsednik uprave Pivovarne
Lako, izvoljen kot predstavnik Slovenske odkodninske
drube, in lan nadzornega sveta Banke Celje, Polzele, Radenske, Vitala Mestinje in Rokometnega kluba Celje) in
Boris Zakrajek (nekdanji lan uprave nlb, Banke Domale
in predsednik nadzornega sveta sct ter sedanji lan nadzornega sveta Iskre stikalnih elementov).
Nadzorni svet Veera sestavljajo Joe Glogovek (nekaj
asa je bil predsednik nadzornega sveta Veera, predsednik
uprave nkbm in lan nadzornega sveta dzs, lan nadzornega
sveta Infonda id, Zdruenja bank Slovenije in Adria Bank
ag), Tone Vogrinec, Bojan Rajtmajer (direktor oiss Slovenija), Petrina ebart iek in Borko De Corti.
78

slo.indd 78

29.9.2004, 14:18:01

Slovenija

Konec avgusta 2002 sta v nadzornem svetu dzs Joeta


Glogovka in Boruta Mokrovia (ki je postal predsednik
uprave Term ate in je hkrati lan nadzornega sveta Triglav dzu in predstavnik delniarjev v Zavarovalnici Triglav) zamenjala Aleksander Topolovek (ustanovitelj propadle Nike bpd, tudi lan nadzornega sveta Pulsar holding)
in iga Jelenc (nekdanji lan nadzornega sveta Finmedie,
zdaj lan nadzornih svetov v Mestni optiki, Siteepu in Slovenijalesu). V nadzornem svetu dzs sedi tudi Helena Beter, ki je lanica nadzornih svetov Laboda, Mure, Nika in
Zavarovalnice Triglav.
Predsednik uprave btc (z obutnim lastnikim deleem)
je lan nadzornega sveta Delo Prodaja in Zavarovalnice Triglav, Joe Stani, predsednik uprave Gorenja, lan nadzornega sveta frankfurtske banke lhb, Banke Celje (ki je 24,4odstotna lastnica Dela Prodaje), Slovenske izvozne drube
in Petrola, pa je hkrati lan sveta RTVS, predlagan s strani
zdruenja delodajalcev.
Struktura nadzornih svetov slovenskih dnevnikov je
tako podobna strukturi nadzornih svetov njihovih najvejih
lastnikov. Ekonomsko in politino mo nadzornikov slovenskih dnevnikov nadzorujejo ekonomsko in politino moni,
predvsem pa kapitalsko in interesno povezani nadzorniki
medijskih lastnikov.

79

slo.indd 79

29.9.2004, 14:18:01

Medijsko lastnitvo

8 N A JVEJI RA DIJSKI LAS TNIKI


e so lastnika razmerja v splonoinformativnih dnevnikih in televizijskih postajah razmeroma ustaljena, celo
znana, tega ne moremo rei o radijskih postajah. Prav radijske postaje so mediji, ki se posledic privatizacije in pomanjkanja strategije niso nikoli zares otresle. Frekvence so
lastnikom podeljevali po merilih, ki so bolj temeljila na
osebnih poznanstvih in politinih zvezah kot na postavljenih merilih.
Od leta 1991 do ustanovitve Sveta za radiodifuzijo leta
1994 je radiodifuzne frekvence upravljala Uprava rs za telekomunikacije. Do uveljavitve zakona o javnih glasilih 23.
4. 1994 je uprava izdala 86 dovoljenj za televizijske difuzne
radijske postaje in 56 dovoljenj za zvokovne difuzne radijske postaje. Iz teh podatkov lahko vidimo, da je uprava e
pred uveljavitvijo zakona o javnih glasilih in pred ustanovitvijo Sveta za radiodifuzijo razdelila ve kot 90 odstotkov
razpololjivih frekvenc, zlasti tistih pomembnih.55 Pregled
podeljenih frekvenc od leta 1995 do maja 2001 (ko je svet
po merilih zjg podelil zadnje frekvence) kae na to, da je
veina novih lastnikov kmalu po pridobitvi frekvenc pristala v eni od radijskih mre in s tem opustila programsko
zasnovo na podlagi katere je pridobila frekvenco.
Posebnosti podeljevanja frekvenc so glavni dejavnik, ki
je vplival na sedanje stanje. Podeljenih je bilo preve frekvenc in veina malih komercialnih radijskih postaj skoraj
ne more preiveti, e se ne povee v eno od radijskih mre,
za nastankom teh mre pa ni nikakrne jasne strategije, nadzora ali regulacije, zato stanje na tem podroju ni urejeno.
Zelo teko je tudi govoriti o velikosti posameznih radijskih
postaj, saj je njihova dejanska velikost, ko postanejo del
mree, razmeroma nepomembna.
Izdajatelji radijskih in televizijskih programov se lahko
zdruijo v mreo pod pogoji, navedenimi v Zmed (83. len).
Temeljni pogoj je, da vsak od povezanih izdajateljev oddaja
na obmoju, za katero mu je bilo izdano radijsko dovoljenje,
najmanj dve uri programa lastne produkcije dnevno in da
vsak od povezanih izdajateljev pridobi predhodno soglasje
agencije, e bi se zaradi povezovanja v mreo bistveno spremenila njegova programska zasnova. Zakon torej izrecno
govori o programskem povezovanju v mree in ne kapitalskem oz. lastnikem povezovanju, za katero veljajo dolobe
o omejevanju koncentracije.
55 Poroilo Sveta za radiodifuzijo, Poroevalec, t. 78, 1997.

80

slo.indd 80

29.9.2004, 14:18:01

Slovenija

graf 2 radijske mree


radijske mree
novice
oglaevanje
program

oglaevanje
lastnitvo
program

program

program

program

program

24 ur

infonet

snop

kl

airplay charts

mrea

mrea

mrea

mrea

mrea

holywood
affairs
mrea

hia idej
radijska produkcija
radijske postaje
Nova
goldi
polzela
odmev
portoro
tartini
laser
salomon
veseljak
snoopy
rogla
gorenc
plus
Studio d
celjski val
prlek

radijske postaje
val
antena
orion
port
max
fantasy celje
fantasy maribor
fantasy velenje
maxi
morje
moj radio
belvi gorenjska
belvi
klasik
portoro
fm
odeon
poslovni val
geoss
94
ntr
rogla
viva

radijske postaje
triglav
jesenice
kranj
sora
trbovlje
tajerski val
celje
koroki radio
slovenske gorice
murski val
ptuj

radijske postaje
ptuj
sora
robin
odmev
geoss
celje
bakla
belvi
max
gama mm
zeleni val
brezje

radijske postaje
top
alpski val
val
portoro
belvi
gorenc
antena 1
ntr
alfa
studio d
krko
ptuj
viva
center
nova
odmev
fantasy 2
rap polzela
snoopy
geos
max
odeon
radlje
ton
tajerski val

radijske postaje
portoro
val
alpski val
top
belvi
gorenc
antena 1
ntr
94
univox
odeon
max
viva
geoss
snoopy
rap polzela
fantasy 3
alfa
radlje
ton
tajerski val
krko
ptuj
center

Na radijskem podroju deluje est mre, od katerih je


le ena prava mrea in je kot taka leta 2002 vpisana v medijski razvid mrea Infonet. V mreo Infonet je vlanjenih
23 radijskih postaj, ki imajo skupno tehnino slubo, glasbeno urednitvo, produkcijo oddaj in oglasov, pravno svetovanje in oddelek za promocijo. V primeru Infoneta gre
med radijskimi postajami, lanicam mree, za razline oblike povezovanj: programskih, oglaevalskih in lastnikih,
ki lahko posegajo v programsko zasnovo, na podlagi katere
so radijske postaje sploh pridobile oddajne frekvence. Ministrstvo za kulturo, ki je leta 2002 mreo vpisalo v medijski razvid in ji tako priznalo legitimnost, ni preverjalo niti
eden od pogojev, ki jih zahteva zakon. Zadostovala je samo
izjava izdajatelja, da te pogoje izpolnjuje.
Drugih mre po zakonu o medijih ne moremo oznaiti
za prave radijske mree, a gre vseeno za oblike vsebinskega,
81

slo.indd 81

29.9.2004, 14:18:01

Medijsko lastnitvo

lastnikega ali oglaevalskega povezovanja. 24 ur radijske


novice so komercialne radijske novice, ki jih predvaja 16 radijskih postaj. Projekt vodi druba Pro plus, ki je tudi izdajatelj dveh najvejih televizijskih komercialnih programov.
V Sloveniji deluje est nacionalnih radijskih postaj, od
katerih tiri sodijo k javnemu zavodu Radiu Slovenija: Program A, Program Ars in Val 202 ter Radio Slovenia International. Peti je Radio Ognjie, katerega lastnik je slovenska
rimskokatolika cerkev, zadnji pa je RGL, del skupine Salomon, v kateri sta e dve radijski postaji, politini tednik
Mag in portni dnevnik Ekipa. Doseg drugih komercialnih
radijskih postaj je precej odvisen od regij, v katerih oddajajo. Radijske postaje, ki doseejo ve kot 500.000 slovenskih
dravljanov, so e Radio Trbovlje, Radio tajerski val, Radio
Veseljak, Radio Zeleni val, Radio Salomon, Radio Poslovni val,
Radio Hit, Radio Gama MM, Radio Dur in Radio Antena.
Veliko tevilo podjetij, ki so imetniki radijskih frekvenc,
na prvi pogled ne kae na morebitno koncentracijo lastnitva v radijskem prostoru. Resnica je ravno nasprotna. Ko
smo se prebijali skozi vire, smo odkrili, da je veliko radiov
tako ali drugae povezanih lastniko, oglaevalsko, programsko ali po povezanih osebah. Kar 83 radijskih postaj
zato ne pomeni takega tevila dejanskih lastnikov. Veina
komercialnih radijskih postaj je v lasti zasebnih lastnikov
ali delnikih drub, ki o svojem delovanju niso dolni dajati veliko podatkov. Poleg tega je na radijskem podroju
oitna e ena sistemska pomanjkljivost: sodni register pravilnosti vpisov ne preverja, za vse izkaze o lastnitvih pa je
treba kot dokazilo o lastnitvu predloiti prav ta izpis. e je
problematien e ta prvi vir, se spraujemo, ali je vse nadaljnje ugotavljanje in popisovanje lastnitva sploh smiselno.

82

slo.indd 82

29.9.2004, 14:18:02

Slovenija

9 L AS T NIKI O SREDN JIH TELEVIZIJ


Tujega kapitala na podroju tiskanih in radijskih medijev
skoraj ni, na televizijskem podroju pa prevladuje. Najveja
komercialna televizijska programa sta Pop TV in Kanal A.
Lastnik izdajateljev obeh programov je podjetje Pro Plus, v
lasti cme Slovenije, podrunici amerike cme.
Glavna sprememba na podroju komercialne televizije v
Sloveniji je nastanek programa Pop TV leta 1995. Program
je bil v marsiem prvi. To je bila prva veja tuja investicija, eprav gre formalno za posojilo in ne nalobo; le tako so
namre domai partnerji lahko obdrali enake delee. cme
je vloila 16 milijonov dolarjev in si tako zagotovila 58-odstotni dele v produkcijski hii Pro Plus, ki skrbi za upravljanje, produkcijo, tehniko in Wnance programa POP TV.
Preostale delee sta imeli slovenski drubi mmtv in Tele
59. Lastnik mmtv je po letu in pol prodal svoj 20 odstotni
dele Pro Plusu za 5 milijonov dolarjev s imer se je lastniki dele cme poveal na 78 odstotkov. Pop TV je bil tudi
prva televizija, ki ni bila televizija. Vodstveni ljudje Pro
Plusa so ga strogo oznaevali le kot program, kot zgolj trno
znamko, in ne kot televizijsko postajo. Zakaj? Odgovor je
preprost. Zakon iz leta 1994 je lastnike delee Wzine in
pravne osebe v izdajatelju radijskega ali televizijskega programa omejeval na 33 odstotkov. cme je tako imel veinski
dele v produkcijski hii Pro plus, za katero zakonske omejitve niso veljale, ta pa je proizvajala program POP TV, ki
so ga predvajale tri televizijske postaje, v katerih je cme
imel dovoljenih 33-odstotni dele. Oktobra 2000 je prilo do zapletenega lastnikega povezovanja med drubo Pro
plus in Kanalom A. Druba Super Plus Holding je pridobila veinski lastniki dele Kanala A, ki je sklenil pogodbo
o dolgoronem poslovnem sodelovanju s Produkcijo Plus,
d.o.o. Po besedah odgovornih ljudi so bili cilji poslovnega
zdruevanja predvsem v zmanjevanju strokov obeh drub
tako pri nakupu programov, racionalizaciji programskih
knjinic obeh drub in zagotavljanju domae produkcije.
Decembra 2002 je podjetje Pro plus pri Bank Austria Creditanstalt in nlb najelo posojilo v viini 8 milijonov evrov.
Izposojena sredstva naj bi Pro plus namenil za nadaljnjo iritev podjetja in krepitev poloaja na slovenskem medijskem
trgu, so e zapisali v sporoilu za javnost. Hkrati je postala druba cme 96,75-odstotna lastnica Pro plusa. Po tem je
druba Pro plus zaprosila za soglasje ministrstva za kulturo
k ve kot 20-odstotnem lastnitvu v izdajateljih POP TV
83

slo.indd 83

29.9.2004, 14:18:02

Medijsko lastnitvo

in Kanala A. Po besedah F. T. Klinkhammerja, predsednika


uprave in generalnega direktorja cme, so soglasje potrebovali zato, da bi lahko poenostavili svojo zapleteno lastniko sestavo.56 Svet za radiodifuzijo je ugotovil, da zdruitev
POP TV in Kanala A pri istem lastniku sicer pomeni, da bi
izdajatelji skupno presegali 30-odstotni oglaevalski dele
glede na celoten televizijski oglaevalski prostor v rs, ne
pa tudi prevladujoega poloaja na oglaevalskem trgu. To
odloitev je utemeljil tudi z mnenjem urada za varstvo konkurence, ki je o prevladujoem poloaju na televizijskem
oglaevalskem trgu odloal v primeru spora med POP TV
in javnim zavodom rtv Slovenija. Svet je svojo odloitev
podal z zadrkom: zdruitev da, ampak samo pod pogojem,
da oba programa ostaneta loena oz. da se ne spremeni njuna dosedanja programska zasnova.
Tuji kapital je tudi v tretji, prej cerkveni,57 zdaj komercialni televiziji TV3, ki so jo sredi februarja 2003 od
cerkvenih lastnikov, Tiskovnega drutva Ognjie, koprske
koWje, Marketinga 3 in Franca Boleta, kupila tiri hrvaka
podjetja. Petinsedemdesetodstotni dele tako nadzoruje hrvaki poslovne Ivan aleta,58 proti kateremu tee kar nekaj
sodnih sporov v zvezi z lastnitvom in upravljanjem hrvake Nove tv. etrtino delnic sta zadrali Krekova druba
in zaloba Mladinska knjiga, prejnji lastniki pa so prodajo razumeli predvsem kot dejanje, ki naj bi pripomoglo k
vejem pluralizmu slovenskih medijev in vsaj malo ustavilo
politino levico na njenem osvajalnem pohodu.
tabela 6 lastnitvo osrednjih televizijskih postaj
tv postaja

izdajatelj

rtv slovenija
1 & 2 program
pop tv
kanal a
tv3

rtv slovenija
pro plus
pro plus
tv3

lastnik
(%)
javni servis

gledanost*
(%)
tv slo1 25.4
tv slo2 9.3
cme 96.7
29.7
cme 96.7
8.8
ivan aleta 73 1.8

Vir: Media Services agb, Ljubljana.


Opomba: *Podatki o gledanosti se nanaajo na obdobje oktober-december 2003, in
vkljuujejo posameznike, stareje od 4 leta.
56 Finance, 30. 1. 2003
57 TV3 se ni nikoli uspela znebiti slovesa, da gre za politini projekt, televizijo slovenske katolike cerkve in politine desnice.
58 Po besedah hrvakih poznavalcev so vsa tiri hrvaka podjetja tesno povezana s
aleto, pravi Petra ubic, Medijska prea, 16, str. 26.

84

slo.indd 84

29.9.2004, 14:18:02

Slovenija

V prihodnjih letih bo ena zanimivejih tem na podroju


regulacije medijev tudi problem konvergence. Kabelski operaterji in ponudniki internetnih storitev so vse dejavneji kot distributerji televizijskih vsebin. Kabelski operaterji
zaenjajo resneje razmiljati o ponudbi lastne produkcije
televizijskih vsebin (primeri TV Pike, TV Paprike in tevilnih lokalnih televizij), najveji slovenski ponudnik interneta pa je leta 2003 v okviru svojega paketa adsl (hitrega
spletnega dostopa) ponudil tudi monost prenosa televizijskih programov, pri tem pa je njegova ponudba e zdaj
veja od ponudbe kabelskih operaterjev. Vse veje potrebe
po vsebinah imajo tudi operaterji mobilne telefonije, ponuditi bodo morali vsebine, ki bodo prodajale storitve mobilne telefonije tretje generacije. Ker teh ponudnikov vsebin naeloma ne obvezuje zakon o medijih in zmogljivosti
njihovih distribucijskih kanalov ne omejujejo ve tehnine
posebnosti, kar (omejeno tevilo frekvenc) je eden pomembnejih argumentov za regulacijo radiodifuzije, lahko na tem
podroju priakujemo tevilne zaplete, ki jih sedanja pravna
podlaga ne bo znala reevati.

85

slo.indd 85

29.9.2004, 14:18:02

Medijsko lastnitvo

10 VPLIV N A N EO DVISN OS T M E D IJE V


IN PO LO A J N OVIN A RJEV
Po mnenju predsednika novinarskega drutva Grege
Repova59 so glavne tegobe, ki pestijo slovenske novinarje, njihov socialni status, poveevanje storilnostnih zahtev
in nespotovanje avtorskih pravic. Novinarske teave niso
oitne na prvi pogled. Slovenski novinarji imajo kolektivno
pogodbo, ki ureja delovna razmerja, plae, dodatke, nadomestila pla in povraila strokov ter pravice in obveznosti
strank in reevanje sporov. Problem je, kako se kolektivna
pogodba spotuje v praksi. V zaetku leta 2003 je zael veljati novi zakon o delovnih razmerjih,60 ki ureja individualna delovna razmerja, kolektivna pa prepua dogovarjanju
socialnih partnerjev. Zakon sicer ne nalaga izrecnih sprememb ali rokov spreminjanja obstojeih pogodb o zaposlitvi
ali veljavnih kolektivnih pogodb, kljub temu pa so si nekateri delodajalci zaeli novo stanje razlagati kot iznienje
kolektivne pogodbe. Iztok Jurani,61 predsednik novinarskega sindikata, je omenil pritisk v nekaterih slovenskih
medijih, glavni namen pa je bil zniati cene novinarskega
dela. Medijski lastniki pogosto gledajo na novinarje predvsem kot na strokovne postavke, ki zmanjujejo potencialne in dejanske dobike62.
Za tevilne slovenske novinarje ni glavni problem spotovanje kolektivne pogodbe, saj za svobodne in honorarne novinarje kolektivna pogodba v praksi ne velja, hkrati
pa medijske hie zaposlujejo vse manj novinarjev. To pomeni, da v Sloveniji deluje vse ve mladih novinarjev, ki
so povsem izkljueni iz sistemov zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Samostojni in honorarni novinarji
tako na sivem trgu oblikujejo dumpinke cene in posredno
izvajajo pritisk na plae zaposlenih novinarjev, ki se zdijo
v primerjavi z njihovimi honorarji zelo visoke, kar je postal prironi argument delodajalcev. Slabi socialni poloaj
novinarjev odpira e eno pomembno vpraanje, vpraanje
pritiskov na novinarje.
Tudi na tem podroju se zdijo razmere na prvi pogled
razmeroma urejene. Drutvu novinarjev je v debatah, ki so
59 Grega Repov: Optimizem!, E-novinar t. 13, str. 1.
60 Zakon o delovnih razmerjih, Uradni list RS 42/2002
61 Neva Nahtigal: Ne smemo se izgubiti v tej peni, E-novinar t. 13, str. 6. Glede
poloaja novinarjev glej lanke v Medijski prei, 14, 15, 16, 17-18, kjer so podrobneje
predstavljeni problemi novinarjev, zaposlenih v javnem sektorju, dostopa do informacij javnega znaaja, licennih klavzul, poloaj samostojnih novinarjev
62 Najveja stroka sta papir in plae, je v pogovoru za Delopis (december 2003), glasilo novinarjev Dela, izjavil predsednik uprave Jurij Apih.

86

slo.indd 86

29.9.2004, 14:18:03

Slovenija

spremljale vpise medijev v medijski razvid, uspelo uveljaviti


pravno razlago,63 po kateri je kot temeljni pravni akt izdajatelja natanno doloeni pravni akt, ki ga sprejme najviji
organ izdajatelja in v katerem poleg prvin svoje organiziranosti in delovanja kot pravnega subjekta ureja tudi vpraanja, ki jih doloa zakon o medijih, kar pomeni, da mora biti
avtonomija urednitev in odgovornih urednikov medijev odslej nedvomno v statutih drub (ko gre za delnike drube)
oziroma drubenih pogodbah (ko gre za drube z omejeno
odgovornostjo). Lastniki si tako ne morejo privoiti neomejene samovolje pri krojenju vsebine v svojih medijih,
saj pri postavljanju odgovornih urednikov nimajo povsem
prostih rok. V nekaterih medijih je potrebno soglasje novinarjev (asopis Dnevnik) ali nadzornega sveta (e odgovornega urednika imenuje uprava), drugi novinarje vpraajo le
za mnenje. Drutvo novinarjev tudi opaa, da se poveuje
obutljivost za pritisk oglaevalcev, kar delno pripisuje
vplivom novega novinarskega kodeksa, ki na prikrite oblike oglaevanja jasno opozarja lastno dejavnost,64 tovrstne
primere pa reuje tudi astno razsodie. Na Drutvu novinarjev celo opaajo, da so zaele medijske hie novinarjem
same plaevati stroke potovanj v tujino tudi v primerih,
v katerih prej to ni bila navada za spremljanje dravnih
delegacij ali udelebo na izobraevalnih seminarjih, ki so
jih prirejala domaa ali nadnacionalna podjetja.
Konec februarja 2001 so Mirka Petka,65 novinarja
asopisa Veer, brutalno pretepli neznani napadalci. Petek
je pred tem objavil serijo kritinih lankov, v katerih je pisal o lokalnih (prebivalcih regije, v kateri je Petek deloval)
poslovneih in njihovih koruptivnih odnosih z bankami.
V lankih je objavljal podrobnosti o procesu lastninjenja
nekdanjih javnih podjetij po zelo nizkih cenah. Takoj po
dogodku je policija hitela z javnimi izjavami, da storilcem
e diha za ovratnik, in je njihovo prijetje le vpraanje
dni. loveka, ki ga je Petek najpogosteje omenjal v svojih
lankih, je toil Petka in nekatere druge novinarje, ki so
pograbili njegovo zgodbo. V istem asu je predsednik nadzornega sveta Veera, ki je bil tedaj tudi predsednik uprave
banke, o kateri je pisal Petek in katere lastnica je drava,
63 Predlogu za vpis v razvid mora biti priloen temeljni pravni akt izdajatelja (Zmed, 12. len).
64 Primere kritev Listine o nedopustnosti prikritega oglaevanja in zlorabe novinarskega prostora drutvo novinarjev redno objavlja na svojih spletnih straneh <http://
www.novinar.com/krsitve>. Ne glede na to, da tudi Zmed (47. len) izrecno prepoveduje prikrito oglaevanje, do sedaj zaradi takne prakse ni bil kaznovan noben izdajatelj.
65 Kronologija dogodkov v primeru Petek, kljuni igralci, vsi lanki, ki jih
je novinar objavljal, in komentarji o njegovem primeru so zbrani na <http://
www.primerpetek.net>.

87

slo.indd 87

29.9.2004, 14:18:03

Medijsko lastnitvo

izjavil pred odborom, ki je preiskoval primer, da preiskovanje bannih nepravilnosti ni naloga novinarjev. Konec
septembra 2003 je policija z dravnim toilstvom objavila,
da so prijeli deset ljudi, ki so domnevno odgovorni za napad. V javnih nastopih po aretaciji obdolenih sta generalni
direktor policije in vrhovna dravna toilka obtoila medije in javnost, da so neposredno odgovorni za to, da primer Petek e vedno ni reen.
Najbolj svea je problematika avtorskih pravic.66 Malone vsi slovenski novinarji imajo v pogodbi navedeno, da
se avtorskim pravicam odpovedujejo v korist delodajalca,
je zapisal Grega Repov.67 Od internetnih objav, trenja dokumentacijskega gradiva ali preprodaje lankov, ki jih izvajajo kliping agencije, novinarji ne dobivajo nadomestil za
uporabo svojega avtorskega izdelka, prav tako jim delodajalci ne izplaujejo nadomestil za drugo ali vsako nadaljnjo
uporabo njihovih avtorskih izdelkov.68

66 O avtorskih pravicah je bilo veliko napisanega v reviji Medijska prea. Glej <http://
www.mediawatch.mirovni-institut.si>.
67 Grega Repov: Optimizem!, E-novinar t. 13, str. 1.
68 Avtorske pravice v Sloveniji varuje zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (zasp),
sprejet leta 1995 in dopolnjen leta 2001, varstvo avtorskih in drugih pravic, ki izvirajo iz znanstvene, umetnike, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti, varuje tudi 60.
len Ustave rs.

88

slo.indd 88

29.9.2004, 14:18:03

Slovenija

11 SKLEP
Znailnost slovenskega medijskega prostora danes je izjemno velika koncentracija, njena posledica pa je korporativizacija medijskega diskurza podrejenost medijskih vsebin interesom njihovih lastnikov in najvejih oglaevalcev.
Sprejeti model privatizacije medijev je novinarjem in zaposlenim v medijskih hiah (z izjemo javnega servisa RTV Slovenija) ponudil monost ohraniti medije v njihovih rokah
in pod njihovim nadzorom. al so to ponujeno monost
novinarji prodajali, kakor je naraala vrednost delnic medijskih podjetij. Samo v enem slovenskem asniku Veeru
se je od leta 2000 do leta 2003 lastniki dele notranjih
lastnikov (malih delniarjev) zmanjal za skoraj trideset odstotkov. V nasprotju z novinarji, ki so svoje delnice prodali,
je drava zadrala pomembne lastnike delee v najvejih
slovenskih medijih. Privatizacija nekdanje drubene lastnine
se poasi konuje kot posebna oblika paradravne lastnine.
Tudi e drava posredno preko svojih lastnikov trdi, da so
nalobe v medije samo stvar poveanja pridobljenega kapitala, je oitno, da ima vsaka prodaja teh deleev politino
ozadje. Biti medijski lastnik pomeni imeti monost vplivati
nad njihovo vsebino in uredniko politiko. Temu vplivu pa
se drava ne bo zlahka odpovedala.
Slovenski splonoinformativni dnevniki imajo na prvi
pogled dokaj razpreno lastniko strukturo. Navidezno veliko tevilo nepovezanih lastnikov je v resnici malo tevilo
kapitalsko in upravljalsko povezanih oseb. Lastniki enega
asopisa sedijo v nadzornih svetih drugih asopisov. Medije
tako nadzirajo lastniki in upravljavci velikih podjetij, ki so
hkrati njihovi najveji oglaevalci; lastniki oglaevalskih
organizacij, ki kupujejo in prodajajo oglaevalski prostor v
medijih; predsedniki uprav najvejih slovenskih podjetij,
veinoma v dravni lasti; in skriti zastopniki politinih
interesov. Nadzorniki nadzorujejo sami sebe in skrbijo, da so
njihovi tevilni ekonomski in politini interesi zavarovani
pred kritinim novinarskim poroanjem. Vpogled v podatke
o lanih nadzornih odborov slovenskih podjetij pokae dejansko koncentracijo moi v rokah male skupine posameznikov. Pritiski na neodvisnost medijev in novinarjev postajajo
bolj prikriti in imajo lahko dolgorone posledice.
Mediji objavljajo vse ve hibridnih sporoil, v katerih
se pod navidezno podobo novinarskega prispevka skrivajo oglaevalska sporoila, zid med oglaevalskim in urednikim delom se poasi podira pod pritiskom ustvarjanja vse
89

slo.indd 89

29.9.2004, 14:18:03

Medijsko lastnitvo

vejega dobika, uredniki postajajo vse bolj odgovorni za


trno uspenost medija in vse manj za oblikovanje urednike politike.
Na podlagi analize lastnikih povezav slovenskih medijev smo ugotovili tevilne lastnike povezave in nenazadnje
koncentracije, ki se klasinim deWnicijam zaradi odsotnosti formalnih povezav izmika deWniciji. Na radiodifuznem
podroju so posledice nenadzorovanega podeljevanja frekvenc e slabe. Na izredno majhnem trgu 83 radijskih in 37
televizijskih postaj ne bo preivelo. V prihodnosti lahko
priakujemo njihovo povezovanje v mree, kar bo bistveno vplivalo na obstojee programske zasnove. Radijske postaje, ki vztrajajo pri produkciji lastnih programov in izpolnjevanju svoje temeljne naloge obveanja dravljanov, ne
morejo pokriti izjemno visoke cene produkcije in ne morejo konkurirati cenejim programom, ki ga ponujajo mree.
Cena oglaevanja na radijskih postajah pada, cena novinarskega profesionalnega dela je dosegla najnijo raven, na
trgu pa cena radijskih postaj naraa. Od 50 milijonov tolarjev, kolikor znaa trna cena lokalne radijske postaje, pomeni veino pridobljena frekvenca. Neoddanih frekvenc,
ki so javno dobro in last vseh dravljanov, je v Sloveniji
ostalo zelo malo.
V znani igri monopoly tevilka na vreni kocki doloa
premikanje po poljih in omogoa igralcem kupovanje posesti. Zmagovalec v igri je tisti, ki ima najve posesti, najve
denarja, in ki z izkljuitvijo drugih igralcev ostane sam. V
slovenskem realnem prostoru se lahko zgodi, da bo skupina
desetih lastnikov in petih najbolj vplivnih nadzornikov med
seboj razdelila medijsko posest. Konec igre pa bo po vsej
verjetnosti prodaja pridobljenih lastnikih deleev v medijih tujim lastnikom. Ironija je, da so nekdanje socialistine
drave vzhodne in srednje Evrope razprodale svoje medije
na zaetku tranzicijskega obdobja (19901992), Slovenija
pa je potrebovala deset let, privatizacijo, omejevanje lastnikih deleev v medijih in dva medijska zakona, a je danes v poloaju, kakrnemu se je hotela na zaetku devetdesetih izogniti.

90

slo.indd 90

29.9.2004, 14:18:04

Sklepi in priporoila

S K L E P I I N PRIPO RO ILA
regionalne konference o koncentraciji medijskega lastnitva in njenih vplivih na medijsko svobodo in pluralizem,
ki sta jo organizirala Svet Evrope in Mrea za profesionalizacijo medijev v jugovzhodni Evropi seenpm (Mirovni
intitut kot lan seenpm), 11. in 12. junija 2004 na Bledu
v Sloveniji.
Udeleenci, ki se zavedajo pomembnosti medijskega
pluralizma v demokratini drubi, soglaajo s temi sklepi
in priporoili:
1. Glede na demokratini, drubeni in kulturni pomen medijev
nadzor zdruevanja in drugi instrumenti konkurenne politike sami po sebi e ne zagotavljajo medijskega pluralizma.
Zato naj se nadzor zdruevanja na evropski pa tudi na nacionalnih ravneh, kjer je to primerno, dopolni s posebnimi
ukrepi za zaito in spodbujanje medijskega pluralizma.
2. Oblikovalci politike naj spodbujajo sprejemanje in
uinkovito izvajanje posebne zakonodaje, ki bo zagotavljala medijski pluralizem in prepreevala ezmerno koncentracijo lastnitva, kakor predvideva priporoilo Sveta Evrope
t. r (99) 1 o ukrepih za spodbujanje medijskega pluralizma.
Organi oblasti naj si pri razvijanju politike prizadevajo za
prepreevanje vsakrnih konfliktov interesov, ki bi ogroali
neodvisnost in pluralizem medijev.
3. Oblikovalci politike naj uvajajo in izvajajo ustrezne ukrepe za zagotavljanje transparentnosti v medijskem sektorju,
kakor predvideva priporoilo Sveta Evrope t. r (94) 13 o
ukrepih za spodbujanje transparentnosti v medijih. Ti ukrepi
naj temeljijo na naelu prostega dostopa javnosti do tonih
informacij za obveenost o tem, v igavi lasti in pod igavim
nadzorom so mediji. Omogoajo naj pristojnim organom, da
bodo pravilno ocenjevali medijske trge in vpliv koncentracije lastnitva na medijski pluralizem.
4. Posebnim neodvisnim regulativnim agencijam naj se dajo
potrebna pooblastila za spremljanje in ukrepanje proti
zdruevanju in drugim dejanjem koncentracije, ki ogroajo
medijski pluralizem. Te agencije naj si v okvirih dravnih
in mednarodnih predpisov izmenjujejo informacije ter sodelujejo z drugimi pristojnimi organi v dravi in podobnimi
organi v drugih dravah.
5. Javne radiotelevizije naj prispevajo k medijskemu pluralizmu s ponujanjem raznolikega nabora kakovostnih oddaj.
Organi oblasti naj zagotovijo primeren pravni okvir, ustrezne
91

slo.indd 91

29.9.2004, 14:18:04

Medijsko lastnitvo

mehanizme financiranja in okolje, v katerem bodo javne radiotelevizije lahko neodvisno opravljale svoje poslanstvo.
6. Medijske organizacije naj razvijejo sisteme medijske odgovornosti za krepitev poklicnih vrednot, urednike in novinarske neodvisnosti in kakovostnega novinarstva. Z urednikimi statuti naj se zagotovi loitev poslovnih in urednikih
dejavnosti.
7. Zdruenja in sindikati novinarjev in drugih medijskih delavcev naj imajo kljuno vlogo pri definiranju urednike neodvisnosti in izdelavi ogrodja za socialno stabilnost v medijih.
8. Medijska podjetja naj se zavedajo pomena svoje vloge v
drubi in vodijo drubeno odgovorno politiko v skladu z
mednarodnimi konvencijami in temeljnimi delovnimi standardi. Ta politika naj se po vsej regiji enako in na karseda
visoki ravni osredotoa na razvoj svobode izraanja, poklicno usposabljanje in izboljevanje razmer, v katerih medijski
delavci opravljajo svoje delo.
9. Organi oblasti naj podpirajo in omogoajo neodvisne raziskave medijskega trga, obinstva in koncentracije medijev
ter si tako pridobijo trdno podlago za svoje odloanje. Take
raziskave naj pomagajo pri pojasnjevanju vpliva nacionalne
in nadnacionalne koncentracije na medijski pluralizem in
raznolikost medijskih vsebin.
10. Nevladne organizacije naj imajo pomembno vlogo pri dvigovanju ravni javne osveenosti, zbiranju podatkov o medijskem lastnitvu in razvijanju drugih oblik spremljanja,
pa tudi pri dajanju predlogov za politiko spodbujanja medijskega pluralizma.
11. V okviru procesa stabilizacije in vkljuevaja zahodnega Balkana v Evropsko unijo naj drave v regiji s podporo evropskih institucij spodbujajo medijski pluralizem kot kljuni
element nadaljnje evropske integracije.
12. Delovni nart in sklepi, ki bodo sprejeti na 7. evropski ministrski konferenci Sveta Evrope o mnoinih medijih (10. in
11. marca 2005 v Kijevu), naj vsebujejo nadaljnje ukrepe za
spodbujanje medijskega pluralizma na evropski ravni. Ministrska konferenca naj omogoi posvetovanje z ustreznimi nevladnimi organizacijami, ki delujejo na podroju medijev.

92

slo.indd 92

29.9.2004, 14:18:04

You might also like