Professional Documents
Culture Documents
isbn 961-6455-27-3
789616
455275
sandra b. hrvatin
lenart j. kui
brankica petkovi
MEDI J SKO
LASTNI TVO
Vpliv lastnitva
na neodvisnost in pluralizem medijev v Sloveniji
in drugih post-socialistinih evropskih dravah
Impact on
Media Independence and Pluralism in Slovenia
and Other Post-socialist European Countries
Media Ownership
789616
455275
isbn 961-6455-27-3
ovitek.indd 1
sandra b. hrvatin
lenart j. kui
brankica petkovi
29.9.2004, 14:17:03
ovitek.indd 2
29.9.2004, 14:17:07
other titles in
the mediawatch series
r o ma n k uha r
Medijske podobe homoseksualnosti
m a r je t a d o u p o n a h o rvat ,
je f v e r s c h u e r e n , ig o r . ag a r
The Rhetoric of Refugee Policies in Slovenia
b r e da l u t h a r
The Politics of Tele-tabloids
da r r e n p u r c e l l
The Slovenian State on the Internet
t o n i a . k u z m a n i
Hate-Speech in Slovenia
k a r m e n e r jav e c , s a n d r a b . h rvat in ,
barbara kelbl
We About the Roma
m at e v k r iv ic , s im o n a z at l e r
Freedom of the Press and Personal Rights
b r e da l u t h a r , t o n i a . k u z m a n i ,
s r e o d r ag o , m it ja v e l ik o n ja ,
s a n d r a b . h rvat in , l e n a r t j. k u i
The Victory of the Imaginary Left
s a n d r a b . h rvat in , m a r k o m il o s av l je v i
Media Policy in Slovenia in the 1990s
s a n d r a b . h rvat in
Serving the State or the Public
g o jk o b e rva r
Freedom of Non-accountability
m a jda h r e n ja k , k s e n ija h . v id m a r , z a l k a d r g l in ,
va l e r ija v e n d r a m in , je r c a l e g a n , u r a s k u m av c
Making Her Up
d r ag a n p e t r ov e c
Violence in the Media
d r ag a n p e t r ov e c
Mediji in nasilje
ma j da h r e n j a k , k se n ija h . v id m a r , z a l k a d r g l in ,
va l e r i j a v e nd r a mi n , je r c a l e g a n , u r a s k u m av c
Njena (re)kreacija
g o j k o b e rva r
Svoboda neodgovornosti
sa n d r a b . h rvat i n
Dravni ali javni servis
sa n d r a b . h rvat i n , m a r k o m il o s av l je v i
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
b r e da l ut ha r , t o n i a . k u z m a n i ,
sr e o d r ag o , m i t j a v e l ik o n ja ,
sa n d r a b . h rvat i n , l e n a r t j. k u i
Mit o zmagi levice
mat e v k r i v i c , si mo na z at l e r
Svoboda tiska in pravice posameznika
k a r me n e r j av e c , sa n d r a b . h rvat in ,
barbara kelbl
Mi o Romih
t o n i a . k u z m a n i
Bitja s pol streice
da r r e n p ur c e l l
Slovenska drava na internetu
b r e da l ut ha r
Politika teletabloidov
ma r j e t a d o up o na h o rvat ,
j e f v e r sc hue r e n, i g o r . ag a r
Retorika begunske politike v Sloveniji
roman kuhar
Media Representations of Homosexuality
slo.indd 1
29.9.2004, 14:17:43
mirovni intitut
mete lkova 6
si-1000 ljubljana
e: info @ mirovni-institut.si
<http://www.mirovni-institut.si>
izdajatelj:
zbirka:
urednica:
mirovni intitut
mediawatch < http://mediawatch.mirovni-institut.si >
brankica petkovi
medijsko lastnitvo
Vpliv lastnitva na neodvisnost in pluralizem medijev v Sloveniji
in drugih post-socialistinih evropskih dravah
avtorji:
prevod poglavja:
lektor:
jaka uraj
design:
id studio
tipografija:
papir:
tisk:
duan rebolj
tiskarna hren
659.3:347.2
321.72:659.3
b a i -Hrvatin, Sandra
Medijsko lastnitvo : vpliv lastnitva na neodvisnost in pluralizem medijev v Sloveniji in drugih post-socialistinih dravah / Sandra B. Hrvatin, Lenart J. Kui, Brankica Petkovi. - Ljubljana : Mirovni intitut, 2004. - (Zbirka Mediawatch)
Vsebuje tudi angl. prevod, tiskan v obratni smeri: Media ownership : impact on media independence and pluralism in Slovenia and other post-socialist European countries / [translation Olga Vukovi]
is b n 961-6455-27-3
slo.indd 2
29.9.2004, 14:17:44
slo.indd 3
29.9.2004, 14:17:44
slo.indd 4
29.9.2004, 14:17:44
VSEBINA
p r e d g ovo r 7
regionalni pregled 9
1 u vo d
10
2 z a k o n o da j a : o d z a k o n ov v i n t e r e s u d r av e
k z a k o n o m v i n t e r e s u d r av l j a n ov 1 4
3 k a k o s o s e p r i vat i z i r a l i m e d i j i ? 1 9
4 medijski trgi 23
5 vzporedni trgi
32
6 moni posamezniki
35
35
36
40
7 . 3 n ov i n a r s k e o r g a n i z ac i j e 4 2
7 . 4 p r i t i s k i n a u r e d n i t va ,
k o ru p c i j a i n e t i k a 4 2
7 . 5 r a z i s k ova l n o n ov i n a r s t vo 4 3
8 sklepi in priporoila 45
slo.indd 5
6.10.2004, 10:05:13
s l ov e n i j a 49
1 u vod 50
2 vp l i v l astn i n j e n j a n a l astni ko s trukturo
s l ove n ski h me di j e v 53
3 p ri me r me di j ske ga l astn i n jenja
asop i sa Delo 55
4 n e u sp e n i p osku si u stan avlja nja nov ih
dn e vn i kov n e n avadn o p ojmova nje
me di j ske ga p l u ral i z ma 59
5 z akon odaj n i okvi r
z a me di j sko l astn i tvo 61
6 l astn i vo i z bran i h sl ove ns kih tis ka nih
me di j e v 64
6.1 Delo 65
6.2 Dnevnik 65
6.3 Veer 66
6.4 Mladina 67
6.5 Mag 68
6.6 sp re mi n j an j e l astn i ke s trukture
s p l on oi n f ormati vn i h dn ev nih a s o pis ov
20002003 68
6.7 p ove z an e l astn i ke strukture
s p l on oi n f ormati vn i h dn ev nikov 72
6.8 ti sk i n di stri bu ci j a 76
7 kdo n adz oru j e l astn i ke med ijev ? 78
8 naj ve j i radi j ski l astn i ki 80
9 lastn i ki osre dn j i h te l e vi zij 83
1 0 v p l i v n a n e odvi sn ost me dijev
in p ol o aj n ovi n arj e v 86
1 1 s kl e p
89
s k l e p i i n p ri p oroi l a
re gi on al n e kon f e re n ce 91
slo.indd 6
29.9.2004, 14:17:44
Medijsko lastnitvo
P R E D GOVO R
V Sloveniji smo v okviru projekta Media Watch e
leta 2002 na podlagi analiz Sandre B. Hrvatin in Lenarta J. Kuia zaeli opozarjati na nevarnost koncentracije medijskega lastnitva in probleme s sprejemanjem in
uresnievanjem uinkovitih zakonskih ukrepov za omejevanje medijskega lastnitva in zagotavljanje medijskega pluralizma. Leta 2003 smo predlagali regionalni raziskovalni in
zagovorniki projekt, ki bi v razpravo o tej temi in o morebitni potrebi po spremembi javnih politik na tem podroju
vkljuil ve post-socialistinih evropskih drav. Projekt je
bil odobren in ga je Mirovni intitut v okviru Mree za profesionalizacijo medijev v jugovzhodni Evropi (seenpm) vodil
od julija 2003 do junija 2004.
V tej knjigi objavljamo v slovenskem jeziku regionalni
pregled, ki smo ga pripravili na podlagi poroil iz vseh osemnajstih sodelujoih drav, poroilo o Sloveniji in sklepe in
priporoila mednarodne konference, ki smo jo organizirali
na koncu projekta.
Namen regionalnega raziskovalno-zagovornikega projekta je bil raziskati medijsko lastnitvo v dravah jugovzhodne Evrope in novih lanicah Evropske unije iz srednje
in vzhodne Evrope s poudarkom na zakonskih okvirih in
mehanizmih izvajanja zakonskih doloil, privatizaciji, lastniki strukturi osrednjih medijev in vplivu lastnitva na pluralizem in neodvisnost medijev.
Osemnajst raziskovalcev iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Hrvake, eke republike, Madarske,
Estonije, Kosova, Latvije, Litve, Makedonije, Moldavije,
rne gore, Poljske, Romunije, Srbije, Slovake in Slovenije
je od oktobra 2003 do februarja 2004 zbiralo in analiziralo
relevantne podatke.
Tako regionalni pregled in poroilo o Sloveniji, kakor
druga poroila, objavljena na koncu raziskave, kaejo poloaj
na koncu leta 2003 in zaetku leta 2004. Ker so medijski
trgi v teh dravah zelo dinamini in se lastnike strukture
in tevilo publikacij tako vsak dan spreminjajo, pa tudi ker
se nenehno spreminja medijska zakonodaja, so nekateri podatki v teh poroilih v asu objave e zastareli. A ne glede
na to so v njih jasno razvidni vzorci, ki vladajo pri delovanju medijskih trgov, ravnanju regulatorjev in lastnikov
medijev oziroma pri njihovemu vplivu na medijski pluralizem in neodvisnost.
slo.indd 7
29.9.2004, 14:17:45
Medijsko lastnitvo
Regionalni projekt se je konal z objavo in distribucijo izsledkov raziskave na spletu (glej <http://www.mirovniinstitut.si/media_ownership>) in v knjigi v anglekem jeziku
Media Ownership and Its Impact on Media Independence
and Pluralism in z organizacijo mednarodne konference v
sodelovanju s Svetom Evrope 11. in 12. junija 2004 na Bledu (glej <http://www.mirovni-institut.si/media_ownership/
conference>). Do konca leta 2004 pa v dravah, ki so sodelovale v raziskavi, partnerske organizacije in sodelujoi
raziskovalci objavljajo prevode izsledkov in organizirajo
javne razprave.
Projekt so podprli Medijski program Intituta za odprto drubo (Open Society Institute), fondacija Guardian in
danski vladni program Fresta.
Izveden je bil v partnerstvu z medijskimi centri in intituti, ki so lani Mree za profesionalizacijo medijev v jugovzhodni Evropi, in nekaterimi univerzitetnimi oddelki
in podrunicami Intituta za odprto drubo v obravnavanih dravah.
Projektni svetovalni odbor je z izrpnimi razpravami sodeloval pri snovanju in izvedbi projekta. Odbor so sestavljali Poul Erik Nielsen z Univerze v Aarhusu, Ian Wright
in Mark Milner z Guardiana, Algirdas Lipstas z Intituta za
odprto drubo ter Sandra B. Hrvatin s Fakultete za drubene
vede, ki je hkrati sodelavka Mirovnega intituta.
Projektno ekipo na Mirovnem intitutu, ki je z entuziazmom razvila in vodila ta obirni regionalni raziskovalno-zagovorniki podvig, so sestavljali Brankica Petkovi, Sandra
B. Hrvatin, Lenart J. Kui, Olga Vukovi, Sren Kloughart
in Neva Nahtigal.
Poroila, izdelana v okviru tega projekta, in trud, ki je
bil potreben za njihovo pripravo in predstavitev, izvirajo iz
preprianja, da medijsko lastnitvo vse bolj narekuje odnos
medijev do javnega interesa in dravljanskih pravic.
slo.indd 8
29.9.2004, 14:17:45
slo.indd 9
29.9.2004, 14:17:45
Medijsko lastnitvo
1 U VO D
Noam Chomsky v knjigah, lankih in javnih nastopih nenehno ponavlja preprosto trditev: za analizo deviacije medijev v zahodnih dravah ni potrebna teorija zarote.
Peica posameznikov in korporacij, ki ima danes v lasti
veliko veino medijev, je do svojega medijskega lastnitva
prila z odkrito podporo politinih elit drav, v katerih delujejo. Na naivno novinarsko vpraanje Kako elita kontrolira medije? Chomsky odgovarja: Kako kontrolira General
Motors? To ni vpraanje. Eliti ni treba kontrolirati General
Motorsa, saj je njena last.1
Za analizo medijskega lastnitva in, posledino, koncentracije medijev, je treba poznati prava vpraanja. Medijska
koncentracija ni znailnost dananjih drub. Novo je skoraj incestuozno razmerje med politiko in mediji. Politiki
uporabljajo (in zlorabljajo) medije za lastno politino promocijo. Brez medijske podpore danes skoraj ni mogoe biti
na oblasti. Na drugi strani pa medijski lastniki uporabljajo svoje medije za promocijo in podporo lastnih politinih
stali in politike za doseganje svojih zasebnih (korporativnih) interesov. Odgovor na vpraanje, kdo so medijski lastniki, je hkrati odgovor na vpraanje, kdo ima mo?
Tesna prepletenost medijskega, politinega in ekonomskega kapitala (vasih v eni in isti osebi) je skupna znailnost
drav lanic eu in vseh osemnajstih drav vzhodne in srednje Evrope, ki so bile vkljuene v analizo. Priujoi pregled
poskua predstaviti nekatere temeljne znailnosti medijskih
trgov drav vzhodne in srednje Evrope in jih umestiti v kontekst razprav o medijski koncentraciji, ki trajajo v Evropski
uniji e ve kot eno desetletje. Pregled tako opisuje obdobje
medijske tranzicije, naine privatizacije medijev, pravni
okvir, znotraj katerega mediji delujejo, trenutno stanje na
medijskih trgih, daje podatke o najvejih lastnikih medijev
in njihovih formalnih in neformalnih politinih povezavah
in predvsem ugotavlja posledice medijske koncentracije za
neodvisnost medijev. Drave vzhodne in srednje Evrope se
pri medijskih spremembah zgledujejo po praksah, ki so
znailne za razvite, demokratine evropske drave. Iejo
jasne evropske standarde prav na podroju omejevanja
koncentracije, zagotavljanja medijskega pluralizma in neodvisnosti medijev in novinarjev. In kakno je evropsko
stalie do teh problemov? Kakno je stalie evropskega
1 Glej Halimi, Serge. 2002. Novi psi uvaji. Mediawatch/Maska, Ljubljana, str. 412.
10
slo.indd 10
29.9.2004, 14:17:45
Regionalni pregled
11
slo.indd 11
29.9.2004, 14:17:45
Medijsko lastnitvo
slo.indd 12
29.9.2004, 14:17:46
Regionalni pregled
13
slo.indd 13
29.9.2004, 14:17:46
Medijsko lastnitvo
2 ZA KO N O DA JA : O D ZA K ONOV
V IN TERESU DRAVE K ZAKONOM
V IN TERESU DRAVLJA NOV
Po spremembah politinega sistema konec 80. in v
zaetku 90. let so morale drave srednje in vzhodne Evrope
spremeniti omejevalno zakonodajo na medijskem podroju.
Eno od temeljnih vpraanj je bilo, kako medijem v dravni
lasti ali pa v lasti politinih organizacij doloiti novega lastnika. Drava oziroma politine organizacije nikoli niso bili
lastniki medijev v pravem pomenu besede. Dravno lastnitvo nikoli ni bilo kapitalskega tipa. Drava ni bila zainteresirana za dobiek, temve izkljuno za nadzor nad medijsko vsebino. V ta namen so se lastninske pravice izvrevale
kot pravice dostopa do informacij. Zato tudi medijski trg
ni bil trg v pravem pomenu besede. Zakonitosti delovanja
medijskega trga je neposredno doloala in nadzorovala drava z doloanjem (subvencioniranjem) cene papirja,
cene asopisov, razmer distribucije in monopola nad podeljevanjem frekvenc. Podatki o nakladah asopisov ali pa
tevilu prodanih radijskih in televizijskih sprejemnikov so
bili samo statistini podatki, ki so dokazovali, da so mediji,
vsaj formalno, dostopni dravljanom.
Dravo ni zanimal ekonomski dobiek, je pa vsekakor
bila zainteresirana za politini dobiek oz. vpliv. V veini
drav so zakoni onemogoali samostojno ustanavljanje medijev (asopisi so bili veinoma podvreni zelo natannem
sistemu podeljevanja licenc), imenovanje odgovornih
in glavnih urednikov je bil mehanizem za zagotavljanje
politine lojalnosti, na radiodifuznem podroju pa je imel
popoln monopol sistem dravnega radia in dravne televizije. Temu lahko dodamo e omejevanje svobode izraanja
(tudi svoboda javno izraene besede je bila monopol drave)
z raznimi formalnimi in neformalnimi oblikami poseganja v
novinarsko delo. Cenzura je v praksi delovala kot izjemno
zapleteni sistem najrazlinejih prvin od zakonskih prepovedi sovrane propagande in irjenja vznemirljivih vesti
prek ideolokih groenj in odloitev neformalnih oblastnih
skupin v obilih do psiholokega izsiljevanja novinarjev in
javnih besednikov itn..6
6 Jugoslovanski zakon o javnem obveanju iz 80. let prejnjega stoletja je tako prepovedoval razirjanje neresninih vesti, pri emer je drava (skozi svoje institucije)
arbitrirala med resnico in neresnico, ki je bila objavljena v medijih. Glej Monik,
Rastko 1984. V boju za svobodo javne besede danes, predgovor v Marx, Karl in
Engels, Friedrich, Cenzura in svoboda tiska, Ljubljana. krt (str. 7-25).
14
slo.indd 14
29.9.2004, 14:17:46
Regionalni pregled
slo.indd 15
29.9.2004, 14:17:46
Medijsko lastnitvo
slo.indd 16
29.9.2004, 14:17:47
Regionalni pregled
slo.indd 17
29.9.2004, 14:17:47
Medijsko lastnitvo
servis in skorajda popolnoma nereguliran zasebni komercialni sektor. Do ustanovitve komisije je veina radijskih
in televizijskih postaj delovala samo z ustanovitvenimi certiWkati, ki sploh niso regulirali njihove temeljne dejavnosti
oddajanja radijskih in televizijskih programov. V Sloveniji je od leta 1990 pa do sprejema zakona o javnih glasilih (1994) in e mesece po njem pristojni organ (republiki
organ za telekomunikacije) dodeljeval radiodifuzne kanale, pa eprav za to ni bilo dejanske zakonske podlage. Pod
masko demokratizacije in pritiska javnosti so marca 1993
zaeli podeljevati frekvence predvsem komercialnim medijem. Nekaj dni pred sprejetjem zakona so bile razdeljene
vse pomembne frekvence, torej tiste, ki segajo na najire
obmoje. Novo ustanovljeni nadzorni organ za podroje
radiodifuzije svet za radiodifuzijo, ki naj bi po doloilih
takratnega zakona skrbel za podeljevanje frekvenc, je tako
podedoval izrpan frekvenni fond, neurejene lastninske razmere v novo ustanovljenih medijih in neveljavne
(in neobstojee) programske narte, na podlagi katerih so
postaje pridobile dovoljenja. Ustanovljeno je bilo regulacijsko telo, ki na oblikovanje razvoja radiodifuzije v Sloveniji ni moglo vplivati.
Sicer formalno neodvisne institucije s tevilnimi pristojnostmi na podroju radiodifuzije od podeljevanja frekvenc,
sprejemanja tevilnih podzakonskih aktov do nadzora delovanja izdajateljev imajo pri svojem delu velike teave.
Temeljni element doloanja neodvisnosti taknih institucij
je nain imenovanja njihovih lanov. V Albaniji potrjuje
sedemlanski svet parlament na predlog predsednika (enega
lana) in politinih strank (pozicije in opozicije). V Bolgariji imenujejo lane sveta za elektronske medije politine
stranke (glede na mo) v parlamentu in predsednik. V Sloveniji predlagajo sedemlanski svet civilnodrubene institucije (univerza, drutvo novinarjev, gospodarska zbornica
in kulturna zbornica), imenuje pa ga parlament. V Srbiji se
je implementacija zakona o radiodifuziji (sprejet leta 2002)
ustavila prav pri imenovanju lanov agencije za radiodifuzijo. Parlament kot najvije zakonodajno telo je v prejnjem
sklicu imenoval dva lana tako, da je kril dolobe zakona,
ki jih je sam sprejel. Politino imenovane regulacijske institucije bodo najprej odgovorne politiki in ele potem javnosti, v interesu katere naj bi delovale. Nanje se pritiska tudi z
nezadostnim Wnanciranjem (Hrvaka, Slovenija), potrjevanjem letnih poroil (Albanija, Poljska) ali pa neuinkovitim
nadzorom (premalo zaposlenih).
18
slo.indd 18
29.9.2004, 14:17:47
Regionalni pregled
slo.indd 19
29.9.2004, 14:17:47
Regionalni pregled
da je zaradi varstva svobode izraanja in zagotavljanja neodvisnega novinarskega dela najbolji nain privatizacije
prodaja medijev urednitvu. Tako se je, recimo, privatiziral
Postimes, ki se je postopoma razvil v Eesti Media, najvejo
medijsko hio v Estoniji. Danes, deset let po konani privatizaciji, oznaujejo nekateri medijski analitiki opravljeno
privatizacijo za razprodajo (away-tisation).
V nasprotju z nacionalnimi dnevniki je lokalne in regionalne doletela isto drugana usoda. Veino so kratko
malo oddali v upravljanje lokalnim oblastem. Proces njihove privatizacije (do konca leta 1996) so spremljali tevilni konXikti. Lokalni politiki so se odkrito vmeavali v novinarsko delo. Nekateri so li tako dale, da so na poloaje
odgovornih urednikov imenovali kar lokalne politine veljake. Privatizacija lokalnih asopisov pa se je konala z njihovo razprodajo, veinoma velikim medijskim podjetjem v
lasti tujega kapitala.
Tudi v Latviji je bila privatizacija najprej spontana in
ele potem pod nadzorom drave. Pri spontani privatizaciji se je zastavilo vpraanje doloanja formalnih lastninskih
pravic. Nova drava je prevzela vso dravno lastnino
nekdanje drave (z mediji v dravni lasti vred), ostalo pa
je vpraanje lastnitva komunistine stranke in z njo povezanih organizacij. Privatizacija medijev, ki so bili v lasti
komunistine stranke, se je tako zaela in konala, preden
se je drava sploh odloila, igava last so. Drugi krog privatizacije se je zael leta 1992 s sprejemom zakona o privatizaciji. V skladu s doloili tega zakona se je privatiziral najveji
latvijski dnevni asopis Diena. ele est let pozneje (1998)
je drava zaela privatizirati najveje tiskarne. In prav na
podroju distribucije se je koncentracija nadaljevala, ne da
bi se bil proces odpravljanja monopola sploh zael.
V Litvi se je privatizacija tiskanih medijev zaela v
zaetku 90. let s tihim soglasjem vlade, da se bo iz njih
umaknila. V veini primerov so novinarji in zaposleni postali lastniki privatiziranih asopisov. Nekaj let pozneje, ko
se je cena asopisov na trgu zviala, je veina prodala svoje
delnice novim lastnikom velikim zalonikim hiam ali
pa tujim lastnikom.
Na Madarskem je spontani privatizaciji sledila privatizacija, utemeljena na zakonodaji. Spontana privatizacija,
ki so jo pogostokrat oznaevali za kandalozno, je prinesla
manj nepravilnosti kot dravno vodena. Najveji kandali
so se dogajali prav pri privatizaciji najvejih nacionalnih
medijev v skladu z sprejeto zakonodajo.
20
slo.indd 20
29.9.2004, 14:17:48
Regionalni pregled
21
slo.indd 21
29.9.2004, 14:17:48
Medijsko lastnitvo
V Bosni in Hercegovini se je privatizacija zaela nenadzorovano in e ni konana. Delei v medijih, ki jih imajo lokalne in kantonske oblasti, so e zmeraj v njihovi lasti in so
pogosto mehanizem za izvajanje pritiska na novinarje.
Ne glede na to, da se je privatizacija medijev na Hrvakem zaela e konec 80. in na zaetku 90. let, je po podatkih iz leta 2003 e zmeraj najveji medijski lastnik hrvaka
vlada. Tako je ostalo v dravni lasti 83 medijskih podjetij:
med njimi dva dnevnoinformativna asopisa, desetine lokalnih in regionalnih tiskanih medijev, asopisna agencija,
tiskarna, hrt in javno podjetje Oddajniki in zveze.
22
slo.indd 22
29.9.2004, 14:17:48
Regionalni pregled
4 M E D I J S KI TRG I
Primerjati medijske trge post-socialistinih drav srednje in vzhodne Evrope ne pomeni samo primerjati trge raznih velikosti, temve predvsem trge, kjer medijska podjetja
delujejo v zelo razlinih razmerah. V nekaterih dravah so
podatki o poslovanju medijskih podjetij netransparentni, ni
osrednjega registra podjetij, podatkov o lastninskih deleih,
ki jih podjetja sporoajo, nihe ne preverja, nemogoe je dobiti relevantne podatke o nakladi asopisov (ponekod tudi
te podatke deWnirajo kot poslovno skrivnost) ne glede na to,
da obstaja zakonska zapoved o dostopnosti teh podatkov, ni
neodvisnih raziskav branosti, gledanosti in posluanosti.
Medijski trgi se razlikujejo, mogoe pa je deWnirati nekatere skupne znailnosti. Veinoma so to majhni in izredno razdrobljeni trgi z velikim tevilom medijev, zlasti
na radiodifuznem podroju, paralelni (jezikovno razlini)
medijski trgi in izjemno tesno povezani najveji in najbolj
vplivni mediji z lokalnim kapitalom in politinimi strankami. Prav zaradi zadnjega je izredno pomembno zagotoviti
transparentnost podatkov o lastnikih medijev. Javni dostop
do podatkov o lastnikih medijev in njihovih ekonomskih
in politinih povezavah omogoa dravljanom, da si sami
ustvarijo mnenje o tem, kakna je urednika politika medija.
Seveda, podatki o lastninskih deleih, ne razkrivajo drugih
oblik korporacijskih povezav, ki so mogoe tudi e se podjetja formalno niso zdruila. Prav te neformalne povezave
(ki seveda niso vkljuene v noben register podjetij) lahko
opozarjajo na konXikt interesov oz. posredno tudi na uredniko odvisnost medija.
Poseben problem so lokalni medijski trgi, kjer so najbolj vidne posledice medijske koncentracije in oitno prepletanje ekonomskega, politinega in medijskega kapitala
v enem in istem lastniku. Lokalni medijski trgi pa so e posebno obutljivi za razne oblike zunanjih pritiskov. Zaradi
omejenih oglaevalskih sredstev (lokalni oglaevalci so lokalni podjetniki in lokalni politiki) in odvisnosti od oglaevalskega denarja so pogosto pod velikim pritiskom predvsem novinarji, ki delajo v lokalnih medijih.
Komercialni mediji velikokrat niso obravnavani kot
podjetja marve izkljuno kot sredstvo za doseganje ekonomske ali politine moi. V Makedoniji tiskani mediji
ne delujejo na temelju trnih zakonitosti. Oglaevalci ne
kupujejo oglaevalskega prostora v medijih na podlagi podatkov o branosti ali pa dosega, temve na podlagi odnosa
23
slo.indd 23
29.9.2004, 14:17:48
Medijsko lastnitvo
24
slo.indd 24
29.9.2004, 14:17:49
Regionalni pregled
25
slo.indd 25
29.9.2004, 14:17:49
Medijsko lastnitvo
slo.indd 26
29.9.2004, 14:17:49
Regionalni pregled
slo.indd 27
29.9.2004, 14:17:49
Medijsko lastnitvo
slo.indd 28
29.9.2004, 14:17:50
Regionalni pregled
slo.indd 29
29.9.2004, 14:17:50
Medijsko lastnitvo
slo.indd 30
29.9.2004, 14:17:50
Regionalni pregled
31
slo.indd 31
29.9.2004, 14:17:50
Medijsko lastnitvo
32
slo.indd 32
29.9.2004, 14:17:51
Regionalni pregled
slo.indd 33
29.9.2004, 14:17:51
Medijsko lastnitvo
34
slo.indd 34
29.9.2004, 14:17:51
Regionalni pregled
6 M O NI PO SA MEZN IKI
Skoraj v vsaki post-socialistini dravi srednje in vzhodne Evrope najdemo med lastniki medijev izstopajoe posameznike. Pri pregledu proWla teh posameznikov, lahko ugotovimo, da gre za nekaj kategorij.
6 . 1 m e d ijs ki l astn i ki z i n te re si
v d rug ih in du stri j ski h pan ogah
V prvo skupino lahko uvrstimo posameznike, ki so
lastniki ali solastniki velikih podjetij zunaj medijske industrije, v panogah, kot so nafta, gradbenitvo, trgovina
z nepremininami, bannitvo pa tudi trgovina z orojem,
poleg tega pa kot lastniki obvladujejo e skupino medijev.
Zelo pogosto to ponejo z navzkrinim lastnitvom tj. imajo v lasti skupino asopisov, radio in televizijo. Pogosto pa
imajo lastnike delee e v oglaevalski ali produkcijski Wrmi.
Nekatere od medijev pa vasih solastniko delijo s lanom
svoje druine (na primer z eno, bratom ali otroki).
Poglejmo nekaj primerov taknega proWla lastnikov. V
Albaniji je tako Koco Kokedhima lastnik podjetja Spekter,
ki izdaja tri dnevne asopise (Shekulli, Sporti Shqiptar in Biznes), ima lastnike delee v radiu z nacionalno pokritostjo,
televiziji in v oglaevalski agenciji. Firmo, ki ima v lasti televizijo, solastniko deli z bratom. Sicer pa je lastnik podjetij,
ki se ukvarjajo z gradbenitvom, raWnerijo nafte, oglaevanjem in oblikovanjem itn. Na ekem je podjetnik Sebastian Pawlowski lastnik podjetja Mediacop, ki izdaja tednik
Tyden, sicer pa se ukvarja s trgovino z nepremininami. V
Estoniji je Hans H. Luik lastniko na elu velike medijske
skupine Ekspress Grupp, ki ima v lasti tednik Eesti Ekspres, dnevnik Eesti Pevaleht, ta pa ima v lasti tri brezplane
asopise. Ta skupina ima v lasti e tiskarno in zalobo knjig
in skupno lastnitvo z drugo najmonejo estonsko medijsko skupino Eesti Media v osrednjem tabloidu SL Ohtuleht,
20 revij in naroniko slubo za distribucijo revij. Luik ima
poslovni interes e v drugih gospodarskih panogah, kot so
nepreminine in odpadki.
Na Poljskem je Zygmunt Solorz-Zak lastnik in predsednik Polsat Group, katere osrednji medij je Televizija Polsat.
Ta skupina ima v lasti e vrsto drugih elektronskih medijev, kot so Polsat 2, Polsat Sort, TV 4, Radio Polsat (na satelitu), litovska Baltjos TV, digitalno platformo Polsat Cyfrowy
itn. Sicer pa ima Polsat Group oz. Solorz-Zak lastnitvo e
35
slo.indd 35
29.9.2004, 14:17:51
Medijsko lastnitvo
slo.indd 36
29.9.2004, 14:17:51
Regionalni pregled
slo.indd 37
29.9.2004, 14:17:52
Medijsko lastnitvo
38
slo.indd 38
29.9.2004, 14:17:52
Regionalni pregled
7 NE OD V ISN O ST MEDIJEV
Problem neodvisnosti urednitev od zalonikov in lastnikov in potreba po zagotavljanju natannih mehanizmov
in varovalk, da se urednitev in novinarjev ne bi instrumentaliziralo za doseganje politinih ali ekonomskih interesov
lastnikov, sta perea v medijskih skupnostih vseh drav, ki
jih je obravnavala naa raziskava.
7 . 1 r e g ul aci j a n e odvi sn osti
V tevilnih post-socialistinih dravah srednje in vzhodne Evrope medijska zakonodaja ne vsebuje dolob, ki bi
eksplicitno predpisovale neodvisnost urednitev od izdajatelja in lastnika medija oz. mehanizmov zagotavljanja neodvisnosti.
Na Poljskem, v dravi, ki je maja stopila v eu z velikim
medijskim trgom, bogato medijsko dejavnostjo in veliko
novinarsko skupnostjo, medijska zakonodaja ne vsebuje
tovrstnih eksplicitnih doloil.
V nekaterih dravah je neodvisnost urednitev omenjena ohlapno, kot na primer v albanskem zakonu o radiodifuziji, v katerem je zapisano le to: Urednika nedovisnost je
zagotovljena z zakonom. Vendar nikoli niso bili izdelani
mehanizmi za implementacijo tega zagotovila. To zakonsko
doloilo se ne uporablja in pristojni regulacijski organ svet
za radiodifuzijo ni nikoli ukrepal na njegovi podlagi.
Radiodifuzna zakonodaja vsebuje sicer pogosteje kot druga medijska zakonodaja doloila o neodvisnosti radiodifuzne
dejavnosti oz. radiodifuznega izdajatelja. Tako se, na primer,
v makedonskem in poljskem zakonu o radiodifuziji v splonih doloilih zagotavlja, da temelji radiodifuzna dejavnost
na neodvisnosti in avtonomiji radiodifuzih izdajateljev.
Po drugi strani pa moldavski zakon o tiskanih medijih, slovenski zakon o medijih in hrvaki zakon o medijih
doloajo, da se mora razmerje med izdajateljem in urednitvom urejati s statutom. Hrvaki medijski zakon je e bolj
konkreten in navaja, da ima urednik pravico odstopiti, e
izdajatelj spremeni uredniko politiko. Slovenski zakon pa
doloa, da mora izdajatelj pridobiti mnenje urednitva pred
temeljno spremembo programske zasnove medija in tudi
pred imenovanjem in razreitvijo odgovornega urednika.
Nekateri slovenski mediji imajo v svojih internih aktih
doloilo, da mora izdajatelj pridobiti soglasje urednitva
pred imenovanjem ali razreitvijo odgovornega urednika.
39
slo.indd 39
29.9.2004, 14:17:52
Medijsko lastnitvo
40
slo.indd 40
29.9.2004, 14:17:52
Regionalni pregled
2003 ugotovili, da 46 odstotkov novinarjev nima sklenjene individualne pogodbe. Podobna anketa je leta 2002 v
Moldaviji pokazala, da 36 odstotkov novinarjev dela brez
pogodbe. V bih pa od 190 novinarjev, ki so sodelovali v anketi, dela ve kot polovica tj. 58 odstotkov brez individualne pogodbe. Tisti, ki pogodbo imajo, delajo veinoma na
javnih radijskih ali televizijskih postajah v bih.
Neurejeni status novinarjev v zasebnih medijih je
znailen za Romunijo, kjer ni sindikatov in ni pogodb, ter
se vsak poskus novinarja, da bi se uprl, kadar se od njega
na primer zahteva, da pie naroene lanke, kona z izjavo
lastnika: Trije mladi ljudje, ki iejo slubo, e akajo pred
mojo pisarno, da jih najamem. Veina novinarjev v Romuniji dela za plao, manjo od povprene, ta pa je okvirno
100 evrov; v najslabem poloaju glede avtonomije in socialne varnosti pa so novinarji lokalnih medijev.
ibkost novinarjev se kae tudi v pogosto pomanjkljivi izobrazbi in nerazviti profesionalni dri. V Sloveniji je
znailno, da je ve mednarodnih seminarjev in tipendij
kot novinarjev, ki bi se zanje prijavili. e ni neposredne
koristi, se takne ponudbe ignorirajo. V tevilnih dravah,
kot na primer v Bolgariji, pa je dinaminost medijskega trga
poveala povpraevanje po novinarjih, in v poklic stopajo
ljudi brez zadostnih profesionalnih kvaliWkacij in zmonosti,
da bi razvili profesionalnost, prepoznali poskuse, da bi jih
instrumentalizirali za doseganje ekonomskih ali politinih
interesov lastnikov, in se jim uprli.
Notranje akte, ki urejajo pravice novinarjev in razmerje
do zalonika, imajo v nekaterih dravah ravno v medijskih
hiah, katerih delni ali celotni lastniki so tuje korporacije.
Na Hrvakem je tako v zaloniki hii Europapress Holding,
ki je v delni lasti nemke korporacije waz. V Litvi imajo
notranjo kolektivno pogodbo v dnevniku Kauno Diena, ki
ga izdaja norveka korporacija Orkla. Ta korporacija je takne pogodbe uvedla tudi v asopisih, ki jih izdaja na Poljskem. Tam so jeseni 2003 celo ustanovili forum medijskih
delavcev, zaposlenih pri Orkli. Tudi v Estoniji in drugod se
novinarski sindikati zaenjajo povezovati z matinim sindikati tujih medijskih korporacij na zahodu, da bi uskladili
zahteve za varstvo poklicnih in socialnih pravic v razmerju do lastnikov.
41
slo.indd 41
29.9.2004, 14:17:52
Medijsko lastnitvo
slo.indd 42
29.9.2004, 14:17:53
Regionalni pregled
slo.indd 43
29.9.2004, 14:17:53
Medijsko lastnitvo
lovanju nasprotne strani, in ko mediji iz tega razvijejo zgodbo, imajo to za raziskovalno novinarstvo. So tudi poskusi,
da bi se novinarji pospeeno usposabljali za tehnike raziskovalnega novinarstva. Medijski centri in intituti v dravah
jugovzhodne Evrope, ki so zdrueni v mreo seenpm, so celo
s pomojo danske ole novinarstva izobrazili trenerje raziskovalnega novinarstva v 11 dravah in jih spodbudili, da
se poveejo v mreo. Eden od trenerjev, Saa Lekovi iz Hrvake, je v okviru izdaj Europapress Holdinga poskusil razviti skupino raziskovalnih novinarjev, vendar brez uspeha.
Zaloniki in lastniki medijev veinoma niso zainteresirani
za raziskovalno novinarstvo, zato poskuse, da bi se ga razvijalo, usmerjajo v glavnem nevladne organizacije in tuji
donatorji. V Estoniji so, na primer, s sredstvi amerikega
veleposlanitva pripravili ubenik o raziskovalnem novinarstvu. Tam imajo tudi tujega zalonika, ki zagotavlja 2900
evrov vredno nagrado za raziskovalne novinarske lanke, ki
jih izbira neodvisna komisija. Takno nagrado podeljujejo
tudi na Madarskem.
44
slo.indd 44
29.9.2004, 14:17:53
Regionalni pregled
8 S K L E P I IN PRIPO RO ILA
Opozorili smo, da se medijski sistemi drav, vkljuenih v
analizo, med seboj razlikujejo. So pa trendi razvoja, ki opozarjajo, da je problemu medijske koncentracije treba posvetiti posebno pozornost. Nateli bomo nekaj ukrepov, ki jih
predlagamo na tem podroju:
1. Sprejemanje posebne zakonodaje na podroju medijske koncentracije
Koncentracija na podroju medijev vpliva na pluralizem
medijske vsebine. Drave naj bi v e obstojee medijske zakone vkljuile lene, ki doloajo omejevanje koncentracije.
Ugotovitve kaejo, da uporaba samo splonih konkurennih
zakonov ne upoteva posebne funkcije, ki jo imajo mediji v
drubi omogoati prostor javne razprave.
2. Zagotavljanje transparentnosti podatkov o medijskih lastnikih
Javno dostopni podatki o tem, kdo so medijski lastniki,
omogoajo dravljanom, da sami ugotavljajo, ali prihaja do konXikta interesov. Transparentnost podatkov tudi
onemogoa, da bi nosilci politine in ekonomske moi v
drubi zlorabljali medije za promocijo lastnih interesov.
3. Aktivni posegi drave pri zagotavljanju medijskega pluralizma
Omejevalni ukrepi so samo eden od mehanizmov, ki
omogoajo pluralizem medijev. Drave naj bi poskrbele, da
se z aktivno politiko na tem podroju omogoi Wnanciranje
tiste vsebine, ki ne more preiveti na medijskem trgu. To
pomo je treba dajati na temelju jasno doloenih in transparentnih kriterijev. Zlasti je treba onemogoiti, da bi jo drava
zlorabljala za pritisk na medije, ki so kritini do nje.
4. Podpora delovanju javnih servisov
V veini drav so javni servisi v krizi, ki je rezultat nezadostnega Wnanciranja, nenehnih posegov drave v njihovo
delovanje ali pa pomanjkanja resne politine volje, da bi
se dravni mediji dejansko preoblikovali v javne.
5. Zagotoviti neodvisne podatke o nakladah tiskanih medijev
oz. podatke o branosti, gledanosti in posluanosti.
Pregledni in verodostojni podatki o nakladah tiskanih medijev in o branosti, gledanosti in posluanosti so pomembni
45
slo.indd 45
29.9.2004, 14:17:53
Medijsko lastnitvo
za vse sodelujoe na medijskem trgu, za organe javne oblasti, ki na podlagi teh podatkov vodijo medijsko politiko,
za zaposlene v medijski industriji, za raziskovalce in tudi za
dravljane uporabnike medijev.
6. Zagotoviti regulacijske in samoregulacijske mehanizme glede urednike neodvisnosti v razmerju do izdajateljev in lastnikov medijev.
Z zakonodajo je mogoe prepisati, katere mehanizme morajo vzpostaviti mediji, da bi zagotovili neodvisnost urednitev. Te mehanizme je treba e posebno podrobno doloiti
na ravni posameznih medijskih skupin ali medijskih hi.
7. Zagotoviti regulacijske in samoregulacijske mehanizme
prepreevanja zlorabe novinarstva in medijev za doseganje
politinih in ekonomskih interesov lastnikov oz. za zatiranje
konkurennih politinih in ekonomskih interesnih skupin.
V zakonodajo, interne akte in kodekse poklicne etike
je treba vkljuiti naela in mehanizme prepreevanja in
sankcioniranja poskusov, da bi medije instrumentalizirali za
politine in ekonomske cilje zalonikov ali lastnikov. Kodeksi novinarskih organizacij temu ne zadoajo v celoti; v
te dogovore bi bilo treba vkljuiti in zavezati k spotovanju tudi izdajatelje oz. lastnike. Tudi mehanizme vlaganja
pritob in razsojanja o pritobah glede novinarske etike bi
bilo treba raziriti tako, da bi v njih sodelovali novinarji,
izdajatelji in javnost.
8. Krepiti mo in razvejenost profesionalnih medijskih organizacij in zdruenj in organizacij za monitoring medijev, ki
podpirajo kakovost in odgovornost medijev ter omogoajo
preglednost interesnih sfer in dialog.
Organizacijsko, materialno in kadrovsko je treba krepiti medijske nevladne organizacije z jasnimi podroji delovanja, ki
med sabo sodelujejo, sklepajo dogovore, razpravljajo in se
pogajajo o zagotavljanju interesov, ki jih zastopajo. Skupni
cilj bi morala biti razvita, pregledna, uspena in javnemu
interesu namenjena medijska dejavnost.
9. Zagotoviti pregledna in stabilna razmerja med delodajalci
in delojemalci v medijski industriji s kolektivnimi pogodbami na nacionalni ravni, znotraj medijskih hi in v okviru
individualnih pogodb.
Socialne razmere, v katerih delajo zaposleni v medijski industriji, vplivajo na kakovost in odgovornost profesionalnega
46
slo.indd 46
29.9.2004, 14:17:54
Regionalni pregled
47
slo.indd 47
29.9.2004, 14:17:54
slo.indd 48
29.9.2004, 14:17:54
S L OV E NI J A
slo.indd 49
29.9.2004, 14:17:54
Medijsko lastnitvo
1 U VO D
Po skoraj petnajstih letih trnega gospodarstva in
konanem procesu privatizacije drava e vedno posredno
ali neposredno nadzira tevilne medijske ustanove. eprav
je medijska zakonodaja temeljita in nadpovpreno restriktivna, regulatorni organi nimajo zadostne avtonomije ali
politine podpore, da bi jo uveljavili, zato je medijska koncentracija e vedno visoka. Podatke o lastniki strukturi je
razmeroma lahko pridobiti, a se hitro spreminjajo, zato jih
je teko uinkovito spremljati in iz njihovih menjav razbirati dejanske vzorce.
Trenutno stanje je posledica dveh temeljnih dejavnikov: odsotnosti jasne medijske politike in zelo specifinega
modela medijske privatizacije.
Ko je junija 2003 predsednik vlade Anton Rop napovedal spremembe zakona o medijih, je poudaril, da je treba na
podroje medijskega lastnitva vnesti ve reda in preglednosti, omejiti koncentracijo in zagotoviti medijsko pluralnost. S tem je prisluhnil opozorilom, da medije nadzirajo
lastniki in upravljavci velikih podjetij, ki so hkrati njihovi
najveji oglaevalci, pa lastniki oglaevalskih organizacij, ki
kupujejo in prodajajo oglaevalski prostor v medijih, in predsedniki uprav najvejih slovenskih podjetij (ki so veinoma
v dravni lasti) ter skriti zastopniki politinih interesov.11
Med gronjami medijskemu pluralizmu naj bi bila tudi monopolizacija distribucije tiskanih medijev in monopol nad
distribucijo rtv-signalov po kabelskih omrejih. Drava se je
torej odloila spremeniti zakon in bolj natanno regulirati
medije vsaj v tistem delu, ki se nanaa na lastnike delee,
navzkrino lastninjenje in prevzeme.
Najveji problem pa bo imela drava kar sama s sabo, saj
bo morala regulirati lastnike medijev, v katerih ima preko
paradravnih skladov obutne delee. V nadzornih svetih
teh skladov, bank in podjetij sedijo tako reko eni in isti,
politino jasno proWlirani ljudje. Vpraanje je tudi, zakaj
sploh spreminjati zakon, e je e v sedanjem dovolj mehanizmov, s katerimi bi se lahko, e bi bila politina volja,
prepreila medijska koncentracija. Zakaj pristojne institucije in vlada niso ukrepale e prej, e menijo, da je v medijih nastala koncentracija lastnitva in vpliva, ki ogroa
medijsko pluralnost?
50
slo.indd 50
29.9.2004, 14:17:54
Slovenija
51
slo.indd 51
29.9.2004, 14:17:54
Medijsko lastnitvo
13 Finance, 6. 1. 2003.
52
slo.indd 52
29.9.2004, 14:17:54
Slovenija
53
slo.indd 53
29.9.2004, 14:17:54
Medijsko lastnitvo
25-odstotni popust. Pri notranjem odkupu je morala sodelovati ve kot tretjina zaposlenih v podjetju. V naslednjih
tirih letih je moralo podjetje od Sklada vsako leto odkupiti
najmanj etrtino delnic po njihovi nominalni vrednosti. Za
nakup navadnih delnic podjetje zaposlenim ni smelo dati
posojila ali kakrnega koli jamstva.
54
slo.indd 54
29.9.2004, 14:17:55
Slovenija
55
slo.indd 55
29.9.2004, 14:17:55
Medijsko lastnitvo
56
slo.indd 56
29.9.2004, 14:17:55
Slovenija
57
slo.indd 57
29.9.2004, 14:17:56
Medijsko lastnitvo
58
slo.indd 58
29.9.2004, 14:17:56
Slovenija
59
slo.indd 59
29.9.2004, 14:17:56
Medijsko lastnitvo
stranke na volitvah 1996 dobile okoli 40 odstotkov glasov, se slovenska desnica nikoli ni zdruila okrog svojega
asopisa. Po propadu asopisa je takratni predsednik sindikata novinarjev Veneslav Japelj zapisal, da se je vodstvo
lotilo projekta novega asnika ekonomsko diletantsko in
avanturistino.34 Druba Slovenec, d.o.o., ki je izdajala
asopis, si je v sedmih letih nakopala skoraj milijardo tolarjev (4,3 milijona evrov) terjatev in asopis je dokonno
propadel konec leta 1997.
Tudi leva opcija ni bila zadovoljna z razvojem dogodkov. Konec leta 1992 je zael, spet kot politini projekt, izhajati novi dnevnik Republika. asopis da je nastal z
mono podporo nekaterih levih krogov kot protiute desnim medijskim ambicijam desnice. Oba asopisa, desni Slovenec in leva Republika, sta bila tako ustanovljena
kot politina projekta. Urednika politika obeh asopisov
naj bi se ravnala po politinih zahtevah strank, ki so stale v ozadju. To je bilo razvidno tudi iz naina poroanja o
kljunih politinih zadevah v dravi. eprav so se uredniki
in novinarji zavzemali za profesionalne standarde pri urejanju asopisa, je bilo jasno, da o objavah tem ne odloajo
oni, temve lastniki.
Nartovalci projektov Slovenec in Republika, v e bolj
tragini obliki pa asopisa Jutranjik, ki je zael izhajati in
ugasnil v enem samem mesecu, junija 1998, so izhajali predvsem iz politinih interesov. Reemo lahko celo, da so bili
vsi ti asopisi politini, ne pa trni projekti in da prevlade
obstojeih dnevnih asopisov Dela, Dnevnika in Veera niso
niti naeli, kaj ele ogrozili.
60
slo.indd 60
29.9.2004, 14:17:56
Slovenija
61
slo.indd 61
29.9.2004, 14:17:57
Medijsko lastnitvo
glasovalnih pravic v premoenju izdajatelja radijskega ali televizijskega programa, pridobiti soglasje ministrstva za kulturo, ki soglasje izda po predhodnem mnenju Agencije za
telekomunikacije, radiodifuzijo in poto (Zmed, 58. len).
Po 100. lenu Zmed pa je svet za radiodifuzijo tisti, ki sprejema odloitve za predhodno mnenje agencije v povezavi
z omejevanjem koncentracije. Drugae povedano, svet za
radiodifuzijo odloa v zvezi z omejevanjem koncentracije,
ki postane predhodno mnenje agencije, na podlagi katerega
ministrstvo za kulturo izda potrebno soglasje.
Slovenska zakonodaja je glede omejevanja koncentracije vsaj na videz izjemno natanna. Prvi odstavek 58. lena
Zmed izrecno navaja, da je treba za pridobitev dvajset- ali
ve odstotnega lastnikega ali upravljalskega delea v izdajatelju radijskega ali televizijskega programa pridobiti soglasje.
Ministrstvo za kulturo soglasje zavrne v teh primerih:
kadar bi imel izdajatelj radijskega ali televizijskega programa
s pridobitvijo delea prevladujo poloaj na oglaevalskem
trgu, tako da bi njegov dele prodaje oglaevalskega prostora v posameznem radijskem ali televizijskem programu presegel 30 odstotkov glede na celoten radijski ali televizijski
oglaevalski prostor v Republiki Sloveniji;
kadar bi si izdajatelj radijskega ali televizijskega programa s
pridobitvijo delea ustvaril prevladujo poloaj v medijskem
prostoru, tako da bi sam ali skupaj z odvisnimi podjetji dosegel ve kot 40-odstotno pokritost obmoja Republike Slovenije s signalom programov glede na celotno pokritost tega
obmoja z vsemi radijskimi ali televizijskimi programi;
kadar bi imel izdajatelj enega ali ve splonoinformativnih
tiskanih tednikov sam ali z vplivom na eno ali ve odvisnih
podjetij s pridobitvijo delea prevladujo poloaj na trgu, tako
da bi tevilo prodanih izvodov njegovih dnevnikov preseglo
40 odstotkov vseh prodanih izvodov splonoinformativnih tiskanih dnevnikov v Republiki Sloveniji (Zmed, 58. len).
e ministrstvo za kulturo ugotovi obstoj katerega koli od
prej natetih pogojev, potem zaradi zaite pluralnosti in raznovrstnosti medijev soglasje za pridobitev deleev zavrne.
Kljub pomanjkanju natannih meril je ministrstvo za
kulturo februarja 2002 odloilo o prvi pronji na temelju
58. lena Zmed. Tako je po vlogi kbm Infonda o poveanju
delea v Veeru odloilo, da mu soglasja ne izda, e ne proda
odvenih deleev v Radiu tednik Ptuj, izdajatelju tednika
in radijskega programa.
Svet za radiodifuzijo, ki odloa o omejevanju koncentracije, je v poroilu za leto 2001/2002 izrecno zapisal, da
62
slo.indd 62
29.9.2004, 14:17:57
Slovenija
ocenjuje, da so dolobe tretjega odstavka 58. lena Zakona o medijih, ki dooajo, v katerih primerih lahko Ministrstvo za kulturo zavrne izdajo soglasja k lastnikemu povezovanju premalo natanne. Na podlagi njih tudi e ni bila
izdelana ustrezna metodologija, ki bi omogoala presojanje,
ali je medijsko lastnitvo res koncentrirano ali ne. Dolobe
tretjega odstavka 58. lena Zmed so poleg tega v neskladju
z zakonodajo, ki ureja varstvo konkurence, zato svet ugotavlja, da je treba to vpraanje imprej ustrezno urediti.38
Odbor dravnega zbora za kulturo, olstvo, mladino, znanost
in port je na seji aprila 2003 sprejel poroilo sveta in med
drugim naloil ministrstvu za kulturo in vladi, naj spremenita lene Zmed, ki se nanaajo na omejevanje koncentracije.
Februarja 2003 je medijske prevzeme, predvsem nakup 25
odstotkov delnic Dela s strani pivovarne Lako, vzela pod
drobnogled tudi agencija za trg vrednostnih papirjev,39 ki
je junija 2003 v pismu predsedniku vlade opozorila na neupotevanje dolob zakona o prevzemih40 pri pridobivanju
lastnikih deleev ali delnic drub preko posrednega lastnitva v medijih. atvp je zato predlagala, naj se pripravijo spremembe Zmed, da bi imela agencija pristojnosti pri
pregledovanju poslovanja povezanih oseb in njihovih lastnikih povezav. Vlada je julija 2003 sklicala prvi sestanek
in nanj je povabila vse pristojne institucije in predstavnike dns ter zaela pripravljati spremembe Zmed.41 Vlada je
predlog sprememb Zakona o medijih marca 2004 poslala v
parlamentarno proceduro. Parlament o predlogu Zakona do
volitev oktobra 2004 ni razpravljal.
63
slo.indd 63
29.9.2004, 14:17:57
Medijsko lastnitvo
naklada
90,000
66,000
62,000
107,000
10,000
doseg
237,000
159,000
170,000
355,000
36,000
tedniki
mladina
mag
urnal
19,300
17,000
214,000
102,000
58,000
Viri: za podatke o nakladi: Delo, Dnevnik, Veer, Mladina, Mag, urnal, Finance;
za podatke o dosegu: Nacionalna raziskava branosti 2003.
64
slo.indd 64
29.9.2004, 14:17:57
Slovenija
6.1 delo
Delo d. d. je obvladujoa druba v koncernu, ki ga tvori
e druba Slovenske novice d. d., ki izdaja tabloidni dnevnik
Slovenske novice, edini dnevni asopisa, ki je v zadnjem letu
dosegal znatneji dvig naklade. Delo velja za najpomembneji slovenski dnevni asopis. Je edini splonoinformativni dnevnik, ki ima zares nacionalni znaaj, saj sta druga
splonoinformativna dnevnika bolj regionalno zaznamovana. Izhaja v estih regionalnih izdajah, velik doseg imajo tudi
njegove dnevne priloge, nedeljska izdaja in sobotna priloga.
asopisna hia Delo je 19. decembra 2003 zaelo izdajati
tudi novi tednik Ve.
Po podatkih Klirinko depotne drube (kdd)43 je najveji
posamezni lastnik Dela Pivovarna Lako s skoraj 25-odstotnim lastnikim deleem. Slabih 20 odstotkov nadzorujeta
paradravna sklada sod (11,7 odstotkov) in kad (7,4 odstotkov), okrog 25 odstotkov pa predstavljajo nalobe investicijskih drub, ki so pogosto v lasti bank, zavarovalnic, velikih
podjetij in drugih investicijskih drub. Najveji posamini
lastnik Dela med zaposlenimi je predsednik uprave Dela d.
d. Jurij Apih (1,5 odstotka), novinarji in zaposleni v Delu
pa v svoji lasti nimajo skoraj niesar ve.
6 . 2 d ne v n i k
Dnevnik d. d. je podjetje, ki ob dnevnem asopisu Dnevnik izdaja tudi Nedeljski dnevnik, tednik z najvijo naklado v
Sloveniji (172.000) in tabloidni tednik Hopla (33.000 izvodov). Veinski lastnik (51,04 odstotka) drube Dnevnik je
dzs, ena najvejih zalonikih in trgovskih hi v Sloveniji.
Drugi najveji lastnik je bil do konca decembra 2003 kd
Holding (25,73 odstotka), redna gospodarska druba, katere strukturo sestavljajo strateko pomembne nalobe, trni
vrednostni papirji in vrednostni papirji, ki niso primerni za
borzno kotacijo. Je del skupine kd Group, v katere lasti je
tudi 91,36-odstotni dele Ljubljanskih kinematografov (ki
so obenem veinski lastnik najvejega multipleksa Kolosej
in najveje slovenske kinematografske mree). Preostala
42 Po Zmed (12. len) mora izdajatelj pred zaetkom izvajanja dejavnosti priglasiti medij pri ministrstvu za kulturo. Ker poroilo e skoraj leto dni ni bilo osveeno, smo
15. 12. 2003 na kulturnem ministrstvu preverili, ali se je stanje od 31. 1. 2003 kaj
spremenilo, in izvedeli, da je v razvid zdaj vpisanih 752 medijev, kar je 295 medijev
ve kot v zadnjem javno objavljenem razvidu! Odgovora, zakaj objavljenega razvida
ne osveujejo, od pristojnih nismo dobili.
43 December 2003.
65
slo.indd 65
29.9.2004, 14:17:58
Medijsko lastnitvo
veja lastnika sta e druba, ki izdaja tretji splonoinformativni dnevnik Veer (6,6 odstotka), paradravni sklad kad
(10,11 odstotka) in najveji mobilni operater Mobitel (2,7
odstotka), ki je v celoti v dravni lasti.44 Po napovedih v
javnosti naj bi kd holding prodal svoj 25,7-odstotni dele
skupaj z 29,8-odstotnim deleem v sarajevskem Osloboenju
avstrijski drubi Styria Medien ag. Kot je pojasnil namestnik
direktorja kd Group, sta med razlogi za odprodajo tudi nestrinjanje z nainom in preglednostjo poslovanja Dnevnika,
ki ga izvaja veinski lastnik,45 druba dzs.
6.3 ve e r
asopisnozaloniko podjetje Veer je tretja pomembna asopisno-zalonika medijska hia v Sloveniji. Glavna dejavnost podjetja je izdajanje dnevnega asnika Veer,
najmonejega tiskanega medija v sv Sloveniji, tednika 7
dni, revije Na dom in nekaterih posebnih izdaj. Najveji
lastnik Veera je Infond holding (36,29 odstotka), ena
od treh drub, ki je nastala 8. 5. 2002 iz preoblikovanja
pooblaene investicijske drube Infond Zlat. Je del drube
za upravljanje investicijskih skladov kbm Infond, ki je v
veinski lasti Nove kbm, ta pa je v veinski lasti drave.
Osnovna dejavnost drube je upravljanje investicijskih
skladov, trenutno upravljajo e Infond pid, pooblaeno
investicijsko drubo, Infond id, investicijsko drubo (tretjo
najvejo lastnico Veera, ki ima 15-odstotni dele), in tri
vzajemne sklade. Druga najveja lastnica Veera je Leykam
Hoe (26,65 odstotka), podrunica avstrijske tiskarne Leykam, pomembneja lastnika sta e paradravni sklad sod (10
odstotkov) in najveja distribucijska hia v Sloveniji Delo
Prodaja (6,9 odstotka). Kot vidimo ima veinski lastnik
Infond Holding skupaj s povezano drubo Infond id v svoji
lasti 67 odstotkov asopisa Veer. Pomembno je dodati, da
ima v obeh skladih obutne delee drava.
66
slo.indd 66
29.9.2004, 14:17:58
Slovenija
%
25.989
11.720
11.096
7.465
6.803
5.129
dnevnik
dzs d.d.
styria verlag
kapitalska druba d.d.
zp veer d.d.
mobitel d.d.
lb maksima d.o.o.
%
51.046
25.735
10.111
6.520
2.707
0.902
veer
infond holding d.d.
leykam hoe
infond id d.d.
slovenska odkodninska druba d.d.
delo prodaja d.d.
senica martin
%
36.290
26.654
15
10.001
6.940
0.763
6 . 4 m l a d in a
Mladina je eden pomembnejih politinih tednikov v
dravi. Ime si je ustvarila predvsem v osemdesetih letih, ko je
bila zaradi politino nekorektnega pisanja nekaj tevilk tudi
prepovedanih, iz tistega asa se vlee tudi njen sloves raziskovalnonovinarskega asopisa in pomembnega razkritelja
politinih in gospodarskih afer. Enaintridesetega decembra
2002 se je izdajatelj tednika Mladina, Mladina d.d., zdruil
s zalonikim podjetjem Infomedija, ki izdaja raunalnike
revije in knjige. Po razvidu o medijih pri ministrstvu za kulturo, ki smo ga pregledali 30. 4. 2004, so med delniarji Mladine, ki imajo ve kot 5-odstotni lastniki dele, lani urednitva Bernard Nemah (6,92 odstotka), Miha Fras (5,54
odstotka) in Robert Botteri (6,92 odstotka), direktor Andrej
Klemenc (14,45 odstotka), ter podjetji Delo tr (7,53 odstotka) in Factor Leasing, d.o.o. (18,77 odstotka). Lastnika
struktura Mladine ni bila povesem jasna vse odkar je Franci
Zavrl, eden od ustanoviteljev in solastnikov skupine Pristop
67
slo.indd 67
29.9.2004, 14:17:58
Medijsko lastnitvo
(to vkljuuje podjetja, ki se ukvarjajo z oglaevanjem, medijskimi zakupi, odnosi z javnostmi, klipingom in novimi
mediji, ter ima predstavnitva v nekaterih dravah jugovzhodne Evrope), prodal svoj veinski lastniki dele v Mladini leta 2000. Do informacij, komu je prodal svoj dele ni
bilo mono priti.46 Vendar je, eprav je formalno prenehal
biti lastnik Mladine, Zavrl ostal na mestu predsednika nadzornega odbora podjetja vse dokler se to ni zdruilo s podjetjem Infomedija leta 2002. Od takrat to zdrueno podjetje
Mladina d.d. in skupina Pristop delita poslovne prostore na
istem naslovu v centru Ljubljane.
6.5 mag
Drugi pomembni slovenski politini tednik je Mag. Svetovnonazorsko gledano velja za nekakno nasprotje Mladine
in vseh treh dnevnih asopisov, izdaja pa ga druba Salomon
2000. Druba izdaja tudi portni dnevnik Ekipo, najveji slovenski oglasnik (Salomonov oglasnik) in mladinsko revijo.
Okvir skupine Salomon sestavljajo tri podjetja, ki imajo po
tretjinski dele v drubah Salomon in Salomon 2000. Skupina Salomon izdaja dva komercialna radijska programa, Radio
Veseljak in Radio Salomon, povezani so tudi z radijsko postajo
RGL, saj je skoraj 51-odstotni lastnik rgl d. d. podjetje set,
ki je v 68,56-odstotni lasti Salomona, dodatni 9,74-odstotni
dele v podjetju pa ima podjetje Salomon 2000.
6.6 sp re mi n j an j e l astn i ke s trukture
s p l on oi n f ormati vn i h dn ev nih a s o pis ov
2 0002003
Na zaetku naega poroila smo zapisali, da je na trenutno stanje medijskega lastnitva najbolj vplival proces
lastninjenja nekdanjega drubenega premoenja. Dogajanje
po tem procesu lepo ponazarja ivahno spreminjanje lastnike strukture treh najvejih slovenskih dnevnikov med
letoma 2000 in 2003.
Lastnika sestava Dela se od leta 2000 do 2002 ni bistveno spreminjala. Leto 2003 je bilo precej burneje, saj je
pivovarna Lako od Krekove drube februarja kupila skoraj
25-odstotni lastniki dele, kar smo e opisali, pa tudi Kapitalska druba je prodala svoj dele, ki se je porazdelil med
manje lastnike.
46 Glej Kaja Jakopi, Kdo so lastniki Mladine?, Medijska prea, 9/2000.
68
slo.indd 68
29.9.2004, 14:17:58
Slovenija
december 2000
krekova druba (pid zvon 1 in 2)
sod
kapitalska druba
maksima 1
nfd 1 investicijski sklad
kbm infond (pid infond zlat)
cogito
gorenje
poteza nalobe
zavarovalnica triglav
%
25.04
11.72
6.181
3.73
3.40
2.31
2.17
2.02
1.84
1.71
september 2002
zvon ena pid
sod
maksima 1
kapitalska druba
nfd 1 investicijski sklad
infond id investicijska druba
poteza nalobe
gorenje
apih jurij
zavarovalnica triglav
modra linija
%
25.00
11.72
7.63
6.18
5.13
4.65
2.04
2.02
1.798
1.51
1.495
december 2003
pivovarna lako
sod
id maksima
infond id
nfd 1
modra linija
banka koper
gorenje
apih jurij
%
24.989
11.72
11.096
7.465
5.129
2.878
2.160
2.023
1.498
slo.indd 69
29.9.2004, 14:17:59
Medijsko lastnitvo
%
26.47
25.57
10.11
8
6.52
2.7
2.7
2.7
2.47
september 2002
dzs
kd holding
kapitalska druba
rent a
veer
mobitel
lb maksima
%
43.04
25.74
10.11
8.01
6.52
2.71
0.90
december 2003
dzs
kd holding
kapitalska druba
zp veer
mobitel
lb maksima
%
51.046
25.735
10.111
6.520
2.707
0.902
Med letoma 2000 in 2002 se je najbolj spremenila lastnika sestava Veera. Mali delniarji, ki so imeli konec
leta 2000 v svoji lasti 24-odstotni dele, so svoje delnice
veinoma prodali. Najveji lastniki Veera so tako postali
47 Glej Sandra B. Hrvatin in Lenart J. Kui, Monopoly druabna igra trgovanja z
mediji, Medijska prea, 15/2002.
70
slo.indd 70
29.9.2004, 14:17:59
Slovenija
%
32.23
12.62
10,00
9.74
6.52
2.45
2.23
24.20
september 2002
infond holding
leykam
probanka
sod
delo prodaja
dzs
publikum
mbh d.o.o.
%
32.23
19.96
15.14
10.00
6.94
6.53
2.23
1.66
december 2003
infond holding
leykam
infond id
sod
delo prodaja
senica martin
%
36.29
26.65
15.00
10.00
6.94
0.76
71
slo.indd 71
29.9.2004, 14:17:59
Medijsko lastnitvo
72
slo.indd 72
29.9.2004, 14:17:59
Slovenija
50 Tehnino gledano bi lahko tudi dele skupine kd opisali kot primer tujega kapitala,
saj je lastnica slabih 14odstotkov skupine avstrijska Bank Austria.
73
slo.indd 73
29.9.2004, 14:18:00
slo.indd 74
74
29.9.2004, 14:18:00
Slovenija
75
slo.indd 75
29.9.2004, 14:18:00
Medijsko lastnitvo
6.8 ti sk i n di stri bu ci j a
Tisk in distribucija sta za preivetje dnevnega asopisa
nujna. Koncentracija vsebinskih, produkcijskih in distribucijskih sredstev je preverjeno in uinkovito orodje za
poveevanje trnega delea in eden pomembnih vzvodov
za morebitno omejevanje konkurence. Stroki postavljanja
lastne distribucijske mree so zelo visoki, lastnik obstojee
distribucijske mree pa lahko cene storitev vselej prilagodi
tako, da z njimi vpliva na konno ceno konkurennega izdelka. Najveja slovenska tiskarna je podjetje Delo Tiskarna. Veja lastnika Dela Tiskarne sta spet Infond holding51
(29,94 odstotka) ter paradravna sklada sod (11,8 odstotka) in kad (8,02 odstotka). Delo tiskarna in njeni lastniki imajo tudi veje delee v dveh manjih tiskarnah. Na
podroju tiska koncentracija ni zelo velika, saj imajo druge
veje tiskarne tiskarne Ljubljana, Mladinska knjiga, Leykam, Gorenjski tisk in Novo mesto povsem razlino strukturo lastnitva, v tiskarnah Leykam in Mladinska knjiga52
pa prevladuje tuji kapital.
Drugano je stanje na podroju distribucije. Najveje
slovensko podjetje za distribucijo in prodajo slovenskih in
tujih asopisov in revij je Delo Prodaja. Delo Prodaja distribuira po Sloveniji ve kot 10 milijonov izvodov asopisov in
revij na mesec. Za prodajo asopisov ima druba organizirano
tudi lastno prodajno mreo. Glavna konkurenta Dela Prodaja v veleprodaji asopisov in revij v Sloveniji sta Dnevnik
in Veer, ki imata vsak le po 10-odstotni trni dele. Leta
2002 sta zalonika Salomon in Salomon 2000 razdrla vse
poslovne pogodbe z Delom Prodajo in devet izdaj Salomona je zael distribuirati Dnevnik. Prodaja izdaj Salomona
in Salomona 2000 je v letu 2001 znaala kar desetino vseh
istih prihodkov iz prodaje, zato so se leta 2002 zaradi razdrtja teh pogodb razmerja nekoliko spremenila.
Najveji lastnik Dela Prodaje je Banka Celje (24,4 odstotka), katere najveji lastnik je Nova Ljubljanska banka, ki je v veinski lasti drave, 10-odstotni dele ima tudi
paradravni sklad sod. Zanimiv lastnik je dzs, ki je vekrat
izrazila interes za pridobitev znatnejega delea v Delu Prodaji. eprav lahko le ugibamo, menimo, da se to e dogaja,
51 Infond holding ima skupaj s povezanimi podjetji v svoji lasti 6,8 odstotka Dela, 63
odstotkov Veera (Veer pa je 6,5-odstotni lastnik Dnevnika) in 29,9 odstotka Dela
Tiskarne. Najveji lastniki Infond Holdinga so kbm Infond, nkbm in Radenska, Radenska pa je v 83-odstotni lasti Pivovarne Lako, lastnice 25-odstotnega delea Dela.
52 Lastnik 55.583-odstotnega delea tiskarne Mladinska knjiga je nizozemski mkt Holding (vir kdd).
76
slo.indd 76
29.9.2004, 14:18:00
Slovenija
saj je Fond invest tudi eden od lastnikov dzs in morebitno parkirie delnic Dela Prodaje, poleg tega je Marjan
Bonik, lan nadzornega sveta drube Dnevnik, postal tudi
zastopnik Dela Prodaje.53 Nae domneve potrjuje tudi nenavadna poteza dzs, ki je prodala svojih 12,78 odstotka Dela
Prodaje Krekovi drubi le dober teden dni potem, ko je Krekova druba prodala svoj dele v Dnevniku Styrii Verlag. V
poslovnem dnevniku Finance54 ob tem ugibajo, da gre morda
za zdruevanje Dela Prodaje in asopisa Dnevnik.
Podroje tiska in distribucije spet kae nekatere slovenske posebnosti. Vse drube, ki imajo danes e vedno v imenu Delo izdajatelji asopisa Delo in Slovenske novice, Delo
Tiskarna, Delo Prodaja, Delo tisk asopisov in revij in Delo
Revije sicer pomenijo doloeno vertikalno koncentracijo, saj pokrivajo vse produkcijske in distribucijske procese
in imajo zelo velik skupni trni dele, a vsaj formalno teko
kaemo, da gre za lastniko bistveno povezane drube. V
Delu Prodaji imajo lastniki konkurennega asopisa celo
veji potencialni vpliv kot neko matina druba. To se lahko zdi nenavadno, eden od odgovorov pa lahko predstavlja
tudi retorino vpraanje, ki ga redno zastavljajo predstavniki
politine opozicije: Ali lahko pri slovenskih splonoinformativnih dnevnikih sploh govorimo o razlinih lastnikih
in konkurenci med njimi?
Samo navajanje podjetij s formalnim lastnitvom v
splonih dnevnoinformativnih asopisih e ne pove dosti.
V nadaljevanju bomo poizkusili pokazati e dve plasti povezav, koristnih pri raziskovanju medijskega lastnitva morebitne lastnike povezave med samimi lastniki medijskega
podjetja in povezave med lani uprav ali nadzornih svetov
drub, ki so formalne medijske lastnice, in drubami, ki niso
neposredno lastnice deleev v medijskih podjetjih, ampak
imajo tako monost uveljavljati nekatere interese.
77
slo.indd 77
29.9.2004, 14:18:00
Medijsko lastnitvo
slo.indd 78
29.9.2004, 14:18:01
Slovenija
79
slo.indd 79
29.9.2004, 14:18:01
Medijsko lastnitvo
80
slo.indd 80
29.9.2004, 14:18:01
Slovenija
oglaevanje
lastnitvo
program
program
program
program
program
24 ur
infonet
snop
kl
airplay charts
mrea
mrea
mrea
mrea
mrea
holywood
affairs
mrea
hia idej
radijska produkcija
radijske postaje
Nova
goldi
polzela
odmev
portoro
tartini
laser
salomon
veseljak
snoopy
rogla
gorenc
plus
Studio d
celjski val
prlek
radijske postaje
val
antena
orion
port
max
fantasy celje
fantasy maribor
fantasy velenje
maxi
morje
moj radio
belvi gorenjska
belvi
klasik
portoro
fm
odeon
poslovni val
geoss
94
ntr
rogla
viva
radijske postaje
triglav
jesenice
kranj
sora
trbovlje
tajerski val
celje
koroki radio
slovenske gorice
murski val
ptuj
radijske postaje
ptuj
sora
robin
odmev
geoss
celje
bakla
belvi
max
gama mm
zeleni val
brezje
radijske postaje
top
alpski val
val
portoro
belvi
gorenc
antena 1
ntr
alfa
studio d
krko
ptuj
viva
center
nova
odmev
fantasy 2
rap polzela
snoopy
geos
max
odeon
radlje
ton
tajerski val
radijske postaje
portoro
val
alpski val
top
belvi
gorenc
antena 1
ntr
94
univox
odeon
max
viva
geoss
snoopy
rap polzela
fantasy 3
alfa
radlje
ton
tajerski val
krko
ptuj
center
slo.indd 81
29.9.2004, 14:18:01
Medijsko lastnitvo
82
slo.indd 82
29.9.2004, 14:18:02
Slovenija
slo.indd 83
29.9.2004, 14:18:02
Medijsko lastnitvo
izdajatelj
rtv slovenija
1 & 2 program
pop tv
kanal a
tv3
rtv slovenija
pro plus
pro plus
tv3
lastnik
(%)
javni servis
gledanost*
(%)
tv slo1 25.4
tv slo2 9.3
cme 96.7
29.7
cme 96.7
8.8
ivan aleta 73 1.8
84
slo.indd 84
29.9.2004, 14:18:02
Slovenija
85
slo.indd 85
29.9.2004, 14:18:02
Medijsko lastnitvo
86
slo.indd 86
29.9.2004, 14:18:03
Slovenija
87
slo.indd 87
29.9.2004, 14:18:03
Medijsko lastnitvo
izjavil pred odborom, ki je preiskoval primer, da preiskovanje bannih nepravilnosti ni naloga novinarjev. Konec
septembra 2003 je policija z dravnim toilstvom objavila,
da so prijeli deset ljudi, ki so domnevno odgovorni za napad. V javnih nastopih po aretaciji obdolenih sta generalni
direktor policije in vrhovna dravna toilka obtoila medije in javnost, da so neposredno odgovorni za to, da primer Petek e vedno ni reen.
Najbolj svea je problematika avtorskih pravic.66 Malone vsi slovenski novinarji imajo v pogodbi navedeno, da
se avtorskim pravicam odpovedujejo v korist delodajalca,
je zapisal Grega Repov.67 Od internetnih objav, trenja dokumentacijskega gradiva ali preprodaje lankov, ki jih izvajajo kliping agencije, novinarji ne dobivajo nadomestil za
uporabo svojega avtorskega izdelka, prav tako jim delodajalci ne izplaujejo nadomestil za drugo ali vsako nadaljnjo
uporabo njihovih avtorskih izdelkov.68
66 O avtorskih pravicah je bilo veliko napisanega v reviji Medijska prea. Glej <http://
www.mediawatch.mirovni-institut.si>.
67 Grega Repov: Optimizem!, E-novinar t. 13, str. 1.
68 Avtorske pravice v Sloveniji varuje zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (zasp),
sprejet leta 1995 in dopolnjen leta 2001, varstvo avtorskih in drugih pravic, ki izvirajo iz znanstvene, umetnike, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti, varuje tudi 60.
len Ustave rs.
88
slo.indd 88
29.9.2004, 14:18:03
Slovenija
11 SKLEP
Znailnost slovenskega medijskega prostora danes je izjemno velika koncentracija, njena posledica pa je korporativizacija medijskega diskurza podrejenost medijskih vsebin interesom njihovih lastnikov in najvejih oglaevalcev.
Sprejeti model privatizacije medijev je novinarjem in zaposlenim v medijskih hiah (z izjemo javnega servisa RTV Slovenija) ponudil monost ohraniti medije v njihovih rokah
in pod njihovim nadzorom. al so to ponujeno monost
novinarji prodajali, kakor je naraala vrednost delnic medijskih podjetij. Samo v enem slovenskem asniku Veeru
se je od leta 2000 do leta 2003 lastniki dele notranjih
lastnikov (malih delniarjev) zmanjal za skoraj trideset odstotkov. V nasprotju z novinarji, ki so svoje delnice prodali,
je drava zadrala pomembne lastnike delee v najvejih
slovenskih medijih. Privatizacija nekdanje drubene lastnine
se poasi konuje kot posebna oblika paradravne lastnine.
Tudi e drava posredno preko svojih lastnikov trdi, da so
nalobe v medije samo stvar poveanja pridobljenega kapitala, je oitno, da ima vsaka prodaja teh deleev politino
ozadje. Biti medijski lastnik pomeni imeti monost vplivati
nad njihovo vsebino in uredniko politiko. Temu vplivu pa
se drava ne bo zlahka odpovedala.
Slovenski splonoinformativni dnevniki imajo na prvi
pogled dokaj razpreno lastniko strukturo. Navidezno veliko tevilo nepovezanih lastnikov je v resnici malo tevilo
kapitalsko in upravljalsko povezanih oseb. Lastniki enega
asopisa sedijo v nadzornih svetih drugih asopisov. Medije
tako nadzirajo lastniki in upravljavci velikih podjetij, ki so
hkrati njihovi najveji oglaevalci; lastniki oglaevalskih
organizacij, ki kupujejo in prodajajo oglaevalski prostor v
medijih; predsedniki uprav najvejih slovenskih podjetij,
veinoma v dravni lasti; in skriti zastopniki politinih
interesov. Nadzorniki nadzorujejo sami sebe in skrbijo, da so
njihovi tevilni ekonomski in politini interesi zavarovani
pred kritinim novinarskim poroanjem. Vpogled v podatke
o lanih nadzornih odborov slovenskih podjetij pokae dejansko koncentracijo moi v rokah male skupine posameznikov. Pritiski na neodvisnost medijev in novinarjev postajajo
bolj prikriti in imajo lahko dolgorone posledice.
Mediji objavljajo vse ve hibridnih sporoil, v katerih
se pod navidezno podobo novinarskega prispevka skrivajo oglaevalska sporoila, zid med oglaevalskim in urednikim delom se poasi podira pod pritiskom ustvarjanja vse
89
slo.indd 89
29.9.2004, 14:18:03
Medijsko lastnitvo
90
slo.indd 90
29.9.2004, 14:18:04
Sklepi in priporoila
S K L E P I I N PRIPO RO ILA
regionalne konference o koncentraciji medijskega lastnitva in njenih vplivih na medijsko svobodo in pluralizem,
ki sta jo organizirala Svet Evrope in Mrea za profesionalizacijo medijev v jugovzhodni Evropi seenpm (Mirovni
intitut kot lan seenpm), 11. in 12. junija 2004 na Bledu
v Sloveniji.
Udeleenci, ki se zavedajo pomembnosti medijskega
pluralizma v demokratini drubi, soglaajo s temi sklepi
in priporoili:
1. Glede na demokratini, drubeni in kulturni pomen medijev
nadzor zdruevanja in drugi instrumenti konkurenne politike sami po sebi e ne zagotavljajo medijskega pluralizma.
Zato naj se nadzor zdruevanja na evropski pa tudi na nacionalnih ravneh, kjer je to primerno, dopolni s posebnimi
ukrepi za zaito in spodbujanje medijskega pluralizma.
2. Oblikovalci politike naj spodbujajo sprejemanje in
uinkovito izvajanje posebne zakonodaje, ki bo zagotavljala medijski pluralizem in prepreevala ezmerno koncentracijo lastnitva, kakor predvideva priporoilo Sveta Evrope
t. r (99) 1 o ukrepih za spodbujanje medijskega pluralizma.
Organi oblasti naj si pri razvijanju politike prizadevajo za
prepreevanje vsakrnih konfliktov interesov, ki bi ogroali
neodvisnost in pluralizem medijev.
3. Oblikovalci politike naj uvajajo in izvajajo ustrezne ukrepe za zagotavljanje transparentnosti v medijskem sektorju,
kakor predvideva priporoilo Sveta Evrope t. r (94) 13 o
ukrepih za spodbujanje transparentnosti v medijih. Ti ukrepi
naj temeljijo na naelu prostega dostopa javnosti do tonih
informacij za obveenost o tem, v igavi lasti in pod igavim
nadzorom so mediji. Omogoajo naj pristojnim organom, da
bodo pravilno ocenjevali medijske trge in vpliv koncentracije lastnitva na medijski pluralizem.
4. Posebnim neodvisnim regulativnim agencijam naj se dajo
potrebna pooblastila za spremljanje in ukrepanje proti
zdruevanju in drugim dejanjem koncentracije, ki ogroajo
medijski pluralizem. Te agencije naj si v okvirih dravnih
in mednarodnih predpisov izmenjujejo informacije ter sodelujejo z drugimi pristojnimi organi v dravi in podobnimi
organi v drugih dravah.
5. Javne radiotelevizije naj prispevajo k medijskemu pluralizmu s ponujanjem raznolikega nabora kakovostnih oddaj.
Organi oblasti naj zagotovijo primeren pravni okvir, ustrezne
91
slo.indd 91
29.9.2004, 14:18:04
Medijsko lastnitvo
mehanizme financiranja in okolje, v katerem bodo javne radiotelevizije lahko neodvisno opravljale svoje poslanstvo.
6. Medijske organizacije naj razvijejo sisteme medijske odgovornosti za krepitev poklicnih vrednot, urednike in novinarske neodvisnosti in kakovostnega novinarstva. Z urednikimi statuti naj se zagotovi loitev poslovnih in urednikih
dejavnosti.
7. Zdruenja in sindikati novinarjev in drugih medijskih delavcev naj imajo kljuno vlogo pri definiranju urednike neodvisnosti in izdelavi ogrodja za socialno stabilnost v medijih.
8. Medijska podjetja naj se zavedajo pomena svoje vloge v
drubi in vodijo drubeno odgovorno politiko v skladu z
mednarodnimi konvencijami in temeljnimi delovnimi standardi. Ta politika naj se po vsej regiji enako in na karseda
visoki ravni osredotoa na razvoj svobode izraanja, poklicno usposabljanje in izboljevanje razmer, v katerih medijski
delavci opravljajo svoje delo.
9. Organi oblasti naj podpirajo in omogoajo neodvisne raziskave medijskega trga, obinstva in koncentracije medijev
ter si tako pridobijo trdno podlago za svoje odloanje. Take
raziskave naj pomagajo pri pojasnjevanju vpliva nacionalne
in nadnacionalne koncentracije na medijski pluralizem in
raznolikost medijskih vsebin.
10. Nevladne organizacije naj imajo pomembno vlogo pri dvigovanju ravni javne osveenosti, zbiranju podatkov o medijskem lastnitvu in razvijanju drugih oblik spremljanja,
pa tudi pri dajanju predlogov za politiko spodbujanja medijskega pluralizma.
11. V okviru procesa stabilizacije in vkljuevaja zahodnega Balkana v Evropsko unijo naj drave v regiji s podporo evropskih institucij spodbujajo medijski pluralizem kot kljuni
element nadaljnje evropske integracije.
12. Delovni nart in sklepi, ki bodo sprejeti na 7. evropski ministrski konferenci Sveta Evrope o mnoinih medijih (10. in
11. marca 2005 v Kijevu), naj vsebujejo nadaljnje ukrepe za
spodbujanje medijskega pluralizma na evropski ravni. Ministrska konferenca naj omogoi posvetovanje z ustreznimi nevladnimi organizacijami, ki delujejo na podroju medijev.
92
slo.indd 92
29.9.2004, 14:18:04