Movie Maker Gradivo

ŠOLSKI CENTER
VELENJE
Poklicna in tehniška elektro in
računalniška šola
Simon Konečnik
PRIPRAVA FILMSKIH GRADIV S

PROGRAMOM WINDOWS MOVIE
MAKER
Velenje, september 2005

Kazalo vsebine
1 UVOD .................................................................................................................................... 1
2 DELO S PROGRAMOM WINDOWS MOVIE MAKER .................................................... 2
2.1 Predstavitev podoken ...................................................................................................... 2
2.2 Snemalna knjiga in časovna premica .............................................................................. 4
2.2.1 Snemalna knjiga ....................................................................................................... 4
2.2.2 Časovna premica ...................................................................................................... 5
2.3 Zajem videa ..................................................................................................................... 6
2.3.1 Kako zajeti dele videa s kasete v digitalni kameri? ................................................. 7
2.3.2 Kako zajeti dele videa s kasete v analogni kameri? ................................................. 8
2.3.3 Kakšno kvaliteto videa zajeti?.................................................................................. 9
2.4 Montaža filma ............................................................................................................... 11
2.4.1 Uvoz datotek .......................................................................................................... 11
2.4.2 Kako ustvariti enostaven projekt? .......................................................................... 12
2.4.3 Dodajanje vizualnih prehodov ............................................................................... 13
2.4.4 Dodajanje vizualnih učinkov.................................................................................. 14
2.4.5 Dodajanje napisov in odjavne špice ....................................................................... 15
2.5 Delo z zvokom .............................................................................................................. 17
2.6 Dokončevanje filma ...................................................................................................... 19
2.6.1 Moj računalnik ........................................................................................................ 19
2.6.2 Zapisljivi CD ........................................................................................................... 20
2.6.3 Priprava filma za pošiljanje po e-pošti....................................................................... 21
2.7 Nekaj dodatnih možnosti programa Movie Maker ....................................................... 21
2.7.1 Izdelava fotografij iz video posnetkov ........................................................................ 22
2.7.2 Presnemavanje izdelanega filma iz računalnika nazaj na kaseto videokamere....... 22
2.8 Prednosti in slabosti programa Movie Maker ............................................................... 24
2.9 Drugi programi za delo z digitalnim videom ................................................................ 24
3 IZDELAVA LASTNE GRAFIKE ....................................................................................... 26
3.1 Osnove programa PowerPoint....................................................................................... 26
3.1.1 Primer izdelave napisov z barvastimi ozadji iz predloge....................................... 26
3.1.2 Primer izdelave poljubno izdelane grafične podlage ............................................. 28
3.1.3 Primer izdelave enostavne animacije za film ......................................................... 29
3.2 Programska orodja za obdelavo slik.............................................................................. 29
4 OSNOVE VIDEOTEHNIKE ............................................................................................... 30
4.1 Videokamera ................................................................................................................. 30
4.2 Videosistemi.................................................................................................................. 31
4.3 Objektivi videokamer.................................................................................................... 32
4.4 CCD tipalo..................................................................................................................... 33
4.5 Zaslonka objektiva (iris) in belina................................................................................. 33
4.6 Čas osvetlitve (shuter)................................................................................................... 34
4.7 Vmesniki ....................................................................................................................... 34
4.8 Nekaj osnovnih navodil za dobre video posnetke......................................................... 34
5 KAKO PRIPRAVITI VIDEOPROJEKT? ........................................................................... 35
5.1 Uvod v projekt izdelave amaterskega filma .................................................................. 35
5.2 Od ideje do realizacije filma ......................................................................................... 35
5.2.1 Scenarij................................................................................................................... 36
5.2.2 Sinopsis .................................................................................................................. 36
5.2.3 Snemalna knjiga ..................................................................................................... 37
5.2.4 Režija...................................................................................................................... 37
6 LITERATURA..................................................................................................................... 37
7 PRILOGE ............................................................................................................................. 38
7.1 Primer časovnega scenarija ........................................................................................... 38
7.2 Primer snemalne knjige................................................................................................. 39
Kazalo slik
Slika 1: Pot do programa Movie Maker ..................................................................................... 1
Slika 2: Predstavitev uporabniškega vmesnika .......................................................................... 2
Slika 3: Podokno Filmska opravila ............................................................................................ 3
Slika 4: Podokno Zbirke............................................................................................................. 3
Slika 5: Nastavitev pogleda podokna z vsebino......................................................................... 3
Slika 6: Prikazovalnik ................................................................................................................ 4
Slika 7: Preklapljanje med snemalno knjigo in časovno premico.............................................. 4
Slika 8: Delovno okolje snemalne knjige................................................................................... 5
Slika 9: Delovno okolje časovne premice .................................................................................. 5
Slika 10: Vmesnik FireWare (standard IEEE 1394) .................................................................. 7
Slika 11: Vmesnik USB ............................................................................................................. 7
Slika 12: Primer projekta na časovni premici .......................................................................... 11
Slika 13: Shranjevanje projekta................................................................................................ 11
Slika 14: Možnosti uvoza datotek v podoknu Filmska opravila .............................................. 12
Slika 15: Ustvarjanje projekta, ki sestavljen iz video posnetkov ............................................. 12
Slika 16: Postavitev na začetno pozicijo časovne premice ...................................................... 13
Slika 17: Zaslonski prikazovalnik videa .................................................................................. 13
Slika 18: Ustvarjanje prelivnih kadrov..................................................................................... 14
Slika 19: Možnosti vizualnih prehodov ................................................................................... 14
Slika 20: Vizualni učinki.......................................................................................................... 15
Slika 21: Uvodni napis filma.................................................................................................... 15
Slika 22: Uporaba prekrivnega napisa v filmu......................................................................... 16
Slika 23: Napisi odjavne špice ................................................................................................. 16
Slika 24: Vstavljanje zvoka iz obstoječe datoteke ................................................................... 18
Slika 25: Podokno Glasnost zvočnega posnetka ...................................................................... 18
Slika 26: Izbira nastavitev kakovosti filma .............................................................................. 20
Slika 27: Priprava krajšega filma za pošiljanje po elektronski pošti........................................ 21
Slika 28: Izgled vmesnika zahtevnejšega programa Sony Vegas 6 ......................................... 25
Slika 29: Izbira postavitve diapozitiva ..................................................................................... 26
Slika 30: Izbira postavitve diapozitiva ..................................................................................... 27
Slika 31: Ustvarjanje besedil v izbrani postavitvi diapozitiva ................................................. 27
Slika 32: Izbira Načrtovanje dapozitiva ................................................................................... 27
Slika 33: Uporaba barvnih shem .............................................................................................. 27
Slika 34: Postopek izdelave grafične podlage.......................................................................... 28
Slika 35: Sestavljanje slik za dosego učinka animacije v filmu............................................... 29
Slika 36: TV videokamera – nekoč .......................................................................................... 30
Slika 37: Uporaba TV kamere - nekoč..................................................................................... 30
Slika 38: Sestava kamkorderja ................................................................................................. 30
Slika 39: VHS-C in VHS kaseta .............................................................................................. 31
Slika 40: Beta kaseta ................................................................................................................ 31
Slika 41: Video 8 kaseta........................................................................................................... 32
Slika 42: Mini DV kaseta ......................................................................................................... 32
Slika 43: Goriščnica in zoom ................................................................................................... 32
Slika 44: CCD tipalo ................................................................................................................ 33
Slika 45: Uporaba dodatnega mikrofona.................................................................................. 34
Slika 46: Uporaba stojala ......................................................................................................... 34
Slika 47: Izdelava scenarija s pomočjo računalniškega programa MoviePlanner ................... 36
Priprava filmskih gradiv s programom Windows Movie Maker
1 UVOD
Windows Movie Maker lahko uporabite za zajem 1 zvoka in videa iz video kamere, spletne
kamere ali druge video naprave v računalnik, potem pa lahko iz zajete vsebine ustvarite filme.
Prav tako lahko uvozite obstoječe zvočne in video zapise ter slike in jih uporabite v svojih
filmih. Potem ko zvok in video uredite s programom Windows Movie Maker – na primer
dodate naslove in vizualne prehode ali učinke – lahko film shranite ter ga delite s prijatelji in
družino.
Filme lahko shranjujete v računalnik ali zapisujete le-te na trdi disk, zgoščenke CD, DVD ali
podobno. Lahko pa jih tudi pošljete prijateljem kot prilogo v poštnem sporočilu ali jih
objavite v spletu. Če imate digitalno video kamero, jo lahko priključite na računalnik in film
posnamete na kaseto, potem pa ga predvajate na kameri ali televizorju.
Možnosti, ki jih ponuja digitalna tehnologija so izjemne. Programsko orodje Movie Maker je
odličen program za začetne ustvarjalce video gradiv. Njegova prednost je tudi brezplačnost
programa, saj je dodan k operacijskemu sistemu Windows in je celo poslovenjen. Predstavlja
odlično orodje za začetno delo in omogoča lažji prehod na zahtevnejše in zmogljivejše
programe.
Slika 1: Pot do programa Movie Maker
V gradivu pa se ne srečujemo samo z računalniško obdelavo filma, pač pa tudi s tem, kako
film posneti, kako pripraviti grafiko z drugimi programskimi orodji, kako načrtovati projekt
filma …
Opisani postopki veljajo za uvod v umetnost ustvarjanja amaterskega filma. Ko postopke
osvojimo, lahko razmišljamo o naprednejši programih za filmsko montažo, grafiko, zvok …
1
Zapisovanje zvoka, videa ali mirujočih slik v datoteko v digitalni obliki
-1-
2 DELO S PROGRAMOM WINDOWS MOVIE MAKER

Uporabniški vmesnik v Windows Movie Makerju je razdeljen na tri glavne dele: menijsko in
orodno vrstico, podokna ter snemalno knjigo in časovno premico.
Menijska vrstica
Orodna vrstica
Podokna
Zaslonski
prikazovalnik videa
Snemalna knjiga – časovna premica
Slika 2: Predstavitev uporabniškega vmesnika
2.1 Predstavitev podoken
Glavne funkcije uporabniškega vmesnika programa Windows Movie Maker so prikazane v

ločenih podoknih. Odvisno od izbranega pogleda – zbirke ali filmskih opravil – sta glavni
podokni videti, kot je prikazano v nadaljevanju. Na sliki 3 je prikazano podokno s filmskimi
opravili. Podokno predstavlja postopek izdelave filma od zajema, obdelave, do končnega
shranjevanja filma na ustrezen medij.
Na sliki 4 lahko vidimo podokno zbirke, ki se prikaže ob kliku na ikono zbirke v orodni
vrstici. S klikom na ikono opravila zopet vzpostavimo prejšnje stanje – to je vklop podokna
Filmska opravila. Največje podokno predstavlja Podokno z vsebino (slika 5). V podoknu z
vsebino so prikazani posnetki v zbirki, ki je izbrana v podoknu z zbirkami. V podoknu z
zbirkami so prikazani vsi zvočni in video posnetki, slike ter vizualni prehodi in učinki, ki jih
lahko dodate v snemalno knjigo ali na časovno premico in vključite v film.
V podoknu z vsebino sta možna dva pogleda posnetkov: podrobnosti in sličice.
-2-
− Podrobnosti. Prikaže informacije o posnetkih v podoknu z vsebino. Posamezne

podrobnosti so odvisne od vrste prikazanega posnetka. V tem pogledu lahko
elemente razvrstite tako, da kliknete stolpec, po katerem jih želite razvrstiti.
− Sličice. Prikaže sličico izbranih posnetkov odvisno od izbrane zbirke in vrste
posnetkov, shranjenih v njej. Če denimo zbirka vsebuje zajet ali uvožen video, je
na sličici prikazana podoba iz izbranega posnetka. Če zbirka vsebuje uvožene ali
zajete slike, je na sličici prikazana slika. Kadar v podoknu z zbirkami izberete
vizualne prehode ali vizualne učinke, so v podoknu z vsebino prikazane sličice
posameznih prehodov ali učinkov.
Slika 3: Podokno Filmska opravila

Slika 4: Podokno Zbirke
Slika 5: Nastavitev pogleda podokna z vsebino
-3-
Za urejanje videa je velikega pomena prikazovalnik (slika 6).
Slika 6: Prikazovalnik
2.2 Snemalna knjiga in časovna premica
Območje, kjer ustvarjate in urejate projekt, je prikazano v dveh pogledih, kot snemalna knjiga
in časovna premica. Pri montiranju filma lahko med njima preklapljate (slika 7).
Slika 7: Preklapljanje med snemalno knjigo in časovno premico
Snemalna knjiga/časovna premica

Označuje, da se opravilo lahko izvaja tako v snemalni knjigi kot na časovni premici.
Snemalna knjiga
Označuje, da se opravilo lahko izvaja samo v snemalni knjigi.
Časovna premica
Označuje, da se opravilo lahko izvaja samo na časovni premici.
2.2.1 Snemalna knjiga
Snemalna knjiga je privzeti pogled v Windows Movie Makerju. V njej si lahko ogledate
vrstni red posnetkov v projektu in ga po potrebi zlahka spremenite. V tem pogledu vidite tudi
dodane vizualne učinke ali prehode. Ogledate si lahko tudi vse posnetke v trenutnem projektu.
-4-
Zvočni posnetki, ki jih dodate projektu, pa niso prikazani v snemalni knjigi; prikazani so na
časovni premici.
Na sliki 8 je prikazana snemalna knjiga. Projekt je sestavljen iz vseh posnetkov v njej.
Snemalna
knjiga
Slika 8: Delovno okolje snemalne knjige
2.2.2 Časovna premica
Na časovni premici lahko pregledujete ali spremenite trajanje posnetkov v projektu. Z gumbi
na njej izvajate opravila, kot so spreminjanje pogleda na projekt, povečava ali pomanjšava
podrobnosti projekta, snemanje pripovedovanja ali prilagajanje glasnosti zvočnih zapisov.
Čas je zapisan v obliki ure:minute:sekunde.stotinke sekunde (h:mm:ss.ss). Če želite neželene
dele posnetka obrezati, premaknite ročico, ki se prikaže, ko izberete posnetek. Ogledate si
lahko tudi vse posnetke v trenutnem projektu, prikazane na časovni premici.
Na ilustraciji je prikazana časovna premica. Projekt je sestavljen iz vseh posnetkov na njej.
Snemalna
knjiga
Slika 9: Delovno okolje časovne premice
-5-
Na časovni premici so prikazane naslednje steze, ki kažejo, katere vrste datotek ste dodali
trenutnemu projektu: video, prehodi, zvok, zvok/glasba in prekrivni naslovi.
Video
Na stezi za video lahko vidite, katere video posnetke, slike ali naslove ste dodali projektu.
Stezo lahko razširite tako, da so vidni tudi zvočni posnetek, ki spremlja video, in vizualni
prehodi, ki ste jih dodali. Potem ko časovni premici dodate posnetek, se na njem prikaže ime
izvorne datoteke. Če sliki, videu ali naslovu dodate kak vizualni učinek, se na posnetkih
prikaže majhna ikona, ki označuje, da ima ta posnetek dodan vizualni učinek.
Prehodi
Na stezi za prehode lahko vidite vizualne prehode, ki ste jih dodali na časovno premico.
Vidna je samo, kadar razširite stezo za video. Na njej so prikazani vsi prehodi, ki jih dodate iz
mape Vizualni prehodi. Potem ko časovni premici dodate prehod, je njegovo ime prikazano
na premici. Njegovo trajanje lahko podaljšate ali skrajšate tako, da povlečete začetno ročico,
ki se pojavi, kadar izberete prehod.
Zvok
Na stezi za zvok lahko vidite zvok, vključen v video posnetke, ki ste jih dodali projektu. Tako
kot steza za prehode je vidna samo, kadar je steza za video razširjena. Če izberete zvočni
posnetek na tej stezi in ga izbrišete, se izbriše tudi video posnetek na stezi za video.
Zvok/glasba
Na stezi za zvok/glasbo lahko vidite zvočne posnetke, ki ste jih dodali projektu. Na zvočnem
posnetku je prikazano njegovo ime.
Na to stezo lahko dodate tudi video posnetke, če želite, da se v projektu in končanem filmu
predvaja samo zvok, ne pa tudi slika.
Prekrivni naslovi
Na stezi za prekrivne naslove lahko vidite naslove ali odjavno špico, ki ste jih dodali na
časovno premico. Nanjo lahko dodate več naslovov na različnih mestih v filmu. Naslovi
prekrivajo prikazano sliko. Trajanje naslova lahko podaljšate ali skrajšate tako, da povlečete
začetno ali končno ročico, ki se pojavi, kadar izberete naslov.
2.3 Zajem videa
Preden lahko začnemo z delom v programu Movie Maker, potrebujemo filmske posnetke, ki
jih predhodno posnamemo s kamero. Kamere so danes pretežno digitalne in ker je digitalna
naprava tudi računalnik, so s tem vzpostavljeni pogoji za prenos podatkov na računalnik.
Pogoj, ki ga moramo izpolniti za prenos posnetega filmskega gradiva na računalnik so
tehnične zmožnosti računalnika glede na izhode kamere.
Obstajata dve vrsti priključkov (vmesnikov), preko katerih priklopimo kamero na računalnik.
-6-
Pogostejši je priključek FireWare (standard IEEE 1394) in vedno bolj prepoznaven na tem
področju je priključek USB 2.
Slika 10: Vmesnik FireWare (standard IEEE 1394)

Slika 11: Vmesnik USB
Pogojem kamere in računalnika najlažje zadostimo, če ima kamera vmesnik USB. V mnogih
primerih tega ni, je pa zato vmesnik FireWare. Običajni namizni računalniki tega vmesnika
nimajo in ga moramo dokupiti in vstaviti v računalnik. Vmesnik je v obliki kartice. Prenosni
računalniki imajo vmesnik FireWare vgrajen že kar serijsko.
2.3.1 Kako zajeti dele videa s kasete v digitalni kameri?
1. Preverite, da je digitalna naprava pravilno priključena na vrata IEEE 1394, nato pa kamero
nastavite za predvajanje posnetega videa (pogosto je ta funkcija označena kot VTR ali
VCR ali PLAY).
2. V meniju Datoteka kliknite Zajemi video.
ali
V podoknu s filmskimi opravili v razdelku Zajem videa kliknite Zajemi iz video

naprave.
3. Na strani Naprava za zajem videa v razdelku Naprave, ki so na voljo kliknite digitalno

kamero.
4. V polje Vnesite ime datoteke za zajeti video natipkajte ime datoteke z videom, ki ste ga
pravkar zajeli. Nato v polju Izberite, kam želite shraniti zajeti video izberite mesto, kjer
naj bo video shranjen, ali kliknite Prebrskaj, da mesto poiščete.
5. Na strani Nastavitev videa izberite nastavitve za zajem videa in zvoka.
6. Na strani Način zajema kliknite Ročno zajemi del traku.
7. Če želite video razdeliti na manjše posnetke, potrdite potrditveno polje Ustvari posnetke,
ko čarovnik dokonča.
8. Če nočete, da se med zajemom videa predvaja zvok, potrdite potrditveno polje Izklopi
zvočnike.
9. Če želite po določenem času samodejno ustaviti zajemanje, potrdite potrditveno polje
Omejitev časa zajema, nato pa vpišite ali izberite, kako dolgo želite zajemati. Čas je
prikazan v obliki ure:minute (h:mm).
10. Poiščite video in zvok, ki ga želite zajeti, s kontrolniki na digitalni video kameri ali video
rekorderju oziroma med Kontrolniki digitalne video kamere v čarovniku za zajem.
11. Kliknite Začni zajem, da zaženete zajem videa.
-7-
Video kaseta se samodejno začne predvajati in zajem se začne.
12. Na voljo imate dve možnosti:

• Ko se video kaseta odvrti do točke, kjer želite zajem ustaviti, kliknite Ustavi
zajem.
• Če ste potrdili potrditveno polje Omejitev časa zajema, počakajte na določeni čas
zajema videa.
13. Ponovite korake od 10 do 12 za vsak del video kasete, ki ga želite zajeti.
14. Ko zajamete vse, kar ste želeli, kliknite Dokončaj, da zaprete čarovnika za zajem videa.
Zajeta vsebina se uvozi v novo zbirko z enakim imenom, kot ste ga dodelili datoteki z
videom.
2.3.2 Kako zajeti dele videa s kasete v analogni kameri?
1. Preverite, da sta analogna kamera ali video rekorder pravilno priključena na računalnik,
nato pa kamero nastavite za predvajanje posnetega videa (pogosto je ta funkcija označena
kot VTR ali VCR).
2. V meniju Datoteka kliknite Zajemi video.
ali
V podoknu s filmskimi opravili v razdelku Zajem videa kliknite Zajemi iz video

naprave.
3. Na strani Naprava za zajem videa naredite nekaj od tega:

− V razdelku Naprave, ki so na voljo kliknite želeno analogno napravo za zajem videa,
nato pa na seznamu Vhod za video izberite še vhod, ki ga želite uporabiti.
− Če želite prilagoditi nastavitve naprave za zajem videa, kliknite Konfiguriranje.
− Na seznamu Zvočna naprava kliknite želeno napravo za zajem zvoka, nato pa na
seznamu Zvočni vhod izberite še vhod, ki ga želite uporabiti.
− Glasnost vhodnega zvoka prilagodite z drsnikom Vhodna raven.
4. V polje Vnesite ime datoteke za zajeti video natipkajte ime datoteke z videom, ki ste ga
pravkar zajeli. Nato v polju Izberite, kam želite shraniti zajeti video izberite mesto, kjer
naj bo video shranjen, ali kliknite Prebrskaj, da mesto poiščete.
5. Na strani Nastavitev videa izberite nastavitve za zajem videa in zvoka.
6. Če želite video razdeliti na manjše posnetke, potrdite potrditveno polje Ustvari posnetke,
ko čarovnik dokonča.
7. Če nočete, da se med zajemom videa predvaja zvok, potrdite potrditveno polje Izklopi
zvočnike.
8. Če želite po določenem času samodejno ustaviti zajemanje, potrdite potrditveno polje
Omejitev časa zajema, nato pa vpišite ali izberite, kako dolgo želite zajemati. Čas je
prikazan v obliki ure:minute (h:mm).
9. S kontrolniki na analogni video kameri ali video rekorderju na video kaseti poiščite video
in zvok, ki ju želite zajeti.
-8-
10. Da zaženete zajem, kliknite Začni zajem, nato pa pritisnite gumb za predvajanje na
analogni video kameri ali video rekorderju.
− Ko se video kaseta odvrti do točke, kjer želite zajem ustaviti, kliknite Ustavi
zajem in pritisnite gumb za konec predvajanja (Stop) na analogni video kameri
ali video rekorderju.
− Če ste potrdili potrditveno polje Omejitev časa zajema, počakajte na določeni
čas zajema videa, nato pa pritisnite gumb za konec predvajanja (Stop) na
analogni video kameri ali video rekorderju.
12. Ponovite korake od 9 do 11 za vsak del video kasete, ki ga želite zajeti.

13. Ko zajamete vse, kar ste želeli, kliknite Dokončaj, da zaprete čarovnika za zajem videa.
Zajeta vsebina se uvozi v novo zbirko z enakim imenom, kot ste ga dodelili datoteki z
videom.
2.3.3 Kakšno kvaliteto videa zajeti?
Čarovnik vam pri zajemu videa omogoča, da lahko izberete nastavitve, ki jih želite uporabiti
pri zajemanju videa in zvoka. Izbrana nastavitev videa določa velikost datoteke in kakovost
zajete video datoteke. Če izberete zahtevnejšo nastavitev videa, se povečata ne samo
prikazana velikost slike in bitna hitrost 2 , ampak tudi velikost datoteke. Pri izbiri nastavitev
poleg namena zajetega videa upoštevajte tudi velikost datoteke.
Tu je seznam možnosti, ki so prikazane na tej strani čarovnika za zajem videa.
Najboljša kakovost za predvajanje v mojem računalniku (priporočeno)
Določa, da želite video zajeti shraniti s priporočenimi nastavitvami. Zajeta slika se pri tem
šifrira z boljšo nastavitvijo kakovosti. Zaznani profil zajemanja, ki ga Windows Movie Maker
uporabi za to nastavitev, je odvisen od izbrane naprave za zajem, zvoka in videa, ki ga lahko
prenesete v računalnik, ter hitrosti procesorja.
Ta nastavitev je primerna za večino videov, ki jih lahko zajamete v Windows Movie Maker in
jih v njem nameravate zmontirati, nato pa shraniti v računalnik, na zapisljiv CD, kot priponko
v e-poštnem sporočilu ali v splet z uporabo čarovnika za shranjevanje filma.
Pokaži več možnosti
Kliknite, če želite prikazati druge nastavitve videa. Če ne izberete nastavitve Najboljša

kakovost za predvajanje v mojem računalniku (priporočeno), lahko tako izbirate s
seznama drugih možnosti zajema.
2
Število bitov, prenesenih v sekundi.
-9-
Oblika zapisa za digitalne naprave (DV-AVI)
Določa, da se bo zajeti video shranil kot datoteka DV-AVI s končnico *.avi. Ta možnost
zajema je na voljo samo, kadar zajemate iz digitalne naprave, kot sta digitalna kamera ali
digitalni video rekorder. Ta nastavitev naj bi se uporabljala, kadar nameravate zajeti video
zmontirati v računalniku in ga nato spet shraniti na trak v digitalni kameri ali video rekorderju
s čarovnikom za shranjevanje filma. Pri tej nastavitvi se ohrani izvirna kakovost slike, tako
posneti filmi pri snemanju nazaj na digitalni trak dosegajo izvirno kakovost.
Vendar pa so lahko video datoteke, shranjene s to nastavitvijo, precej velike. Za vsako minuto
videa, shranjenega s to nastavitvijo, je lahko na primer potrebnih celo do 178 MB prostora na
disku. Zato preverite, ali je na trdem disku dovolj prostora za shranjevanje videa, ki ga želite
zajeti.
Druge nastavitve
To je seznam dodatnih nastavitev videa, ki jih lahko izberete za zajeti video. Ko s seznama
izbirate nastavitev, upoštevajte, kako boste video uporabljali in shranjene filme kazali drugim.
Na seznamu so nastavitve od najprimernejše za video v računalniku Pocket PC do
najustreznejše nastavitve videa za predvajanje v lokalnem računalniku.
Podrobnosti nastavitev
Prikaže dodatne informacije o videu, zajetem s trenutnimi nastavitvami. Navedene so

naslednje podrobnosti:
Vrsta datoteke. Zajeti video se v računalniku shrani kot navedena vrsta datoteke. Shraniti ga
je mogoče kot datoteko Windows Media Video (WMV) ali Audio-Video Interleaved (AVI).
Bitna hitrost. Skupna bitna hitrost zajetega videa in zvoka. Običajno večja bitna hitrost
pomeni boljšo kakovost slike z gladkim gibanjem. Vendar pa se hkrati poveča tudi velikost
datoteke z zajetim videom.
Velikost zaslona. To je velikost slike zajetega videa v slikovnih pikah. Prva številka označuje
širino slike, druga pa višino.
Sličic na sekundo. Število filmskih sličic v zajetem videu, prikazanih v eni sekundi. Če je v
sekundi prikazanih več sličic, je gibanje predmetov v filmu navadno videti bolj gladko.
Oblika video zapisa. To je slikovni standard shranjene filmske datoteke. Možni obliki zapisa
sta NTSC in PAL. Obliko video zapisa določa izbrana video naprava z video zapisom, ki ga
uporablja. Ta vrednost je prikazana pri zajemu videa kot video datoteke DV-AVI.
Velikost video datoteke
Navaja ocenjeno velikost datoteke s shranjenim filmom in prostor na disku, ki je na voljo za

shranjevanje datoteke z zajetim filmom. V tem polju je prikazana ocenjena količina prostora
na disku, potrebnega za eno minuto videa, za številne nastavitve videa. Za druge nastavitve, ki
so odvisne od kakovosti zajetega videa in zvoka, kot je priporočljiva nastavitev, ocena
velikosti datoteke ni na voljo.
- 10 -
2.4 Montaža filma
Preden se lotimo montaže filma, moramo poznati namen in vsebino filma, ki ga želimo
ustvariti. Za začetek zadostuje, da si scenarij sproti ustvarjamo glede na ustvarjena gradiva,
medtem ko za kasnejša ustvarjanja potrebujemo ustrezno pripravo za zbiranje potrebnih
gradiv in način montaže. O slednjem nekoliko kasneje.
Izhodišče tega poglavja je, da imamo video datoteke presnete na računalnik, prav tako imamo
na računalniku tudi slikovne in zvočne datoteke.
Na začetku moramo tudi ločevati med dvema vrstama datotek, ki jih ustvarjamo v Movie
Makerju.
Prva datoteka je projekt.

To je datoteka, ki vsebuje zaporedje filmskih, zvočnih in slikovnih kadrov z napisi, učinki in
prehodi v zaporedju, ki si ga omislimo. Projekt se nahaja na časovni premici ali v snemalni
knjigi. Projekt lahko shranimo in s tem dosežemo enostavnost kasnejši dopolnitev ali
popravkov filma (slika 13).
Slika 12: Primer projekta na časovni premici
Slika 13: Shranjevanje projekta
Druga datoteka je film.

Film je končni rezultat naših prizadevanj. Postopek bo opisan v nadaljevanju, opravimo pa ga
v 3. koraku podokna Filmska opravila.
2.4.1 Uvoz datotek
Za začetek našega dela moramo poskrbeti za uvoz datotek, ki sicer že obstajajo na našem
računalniku v program Movie Maker. Uvozimo lahko:
− video,
− slike in
− zvok ali glasbo.
- 11 -
Slika 14: Možnosti uvoza datotek v podoknu Filmska opravila
Ko uvozimo različne skupine datotek, se le-te pojavijo v obliki sličic v podoknu zbirke. Za
video datoteke je značilno, da jih ob uvozu program razdeli na posamezne dele filma, kar
vidimo kot več sličic. Posamezne sličice kadrov ponazarjajo začetek kadra, slike prav tako
jasno vidimo v predogledu, zvok oz. glasba pa se prikaže v obliki sličice, na kateri je nota in
pod njo naslov datoteke.
Po uvozu datotek začenjamo ustvarjati projekt kot predpripravo na končni film.
2.4.2 Kako ustvariti enostaven projekt?
Kot je bilo že predhodno omenjeno, je smiselno projekt ustvarjati v pogledu časovna premica.
Posamezne kadre video posnetkov, ki so po uvozu vidni v podoknu Zbirke, lahko po svojem
zaporedju povlečemo na trak video, ki je del časovne premice (slika 15).
Slika 15: Ustvarjanje projekta, ki sestavljen iz video posnetkov
Zaporedje kadrov lahko ustvarjamo po lastni želji, prav tako lahko posnetke krajšamo od
začetka proti notranji vsebini ter od konca proti notranji vsebini.
Za obrezovanje posnetkov je dobro, da si velikost traku na časovni premici povečamo preko
orodja za povečavo ( ). Nato se postavimo na konec ali začetek posnetka tako, da se na
robu kazalec miške spremeni v rdečo puščico, ki kaže v obe smeri. Nato pridržimo levi klik
miške in ko miško premikamo v levo ali desno, s tem istočasno izrežemo tisti del posnetka, ki
ga ne želimo.
Tudi slike in glasbo prenesemo na časovno premico tako, da na želeno datoteko v podoknu
Zbirke kliknemo in s pridržanim levim klikom povlečemo datoteko na trak video (sliko) oz.
zvok/glasba (glasbo). Dolžino trajanja slike lahko po prej opisanem postopku skrajšamo,
lahko pa obratno tudi čas trajanja slike podaljšamo. Glasbeno datoteko lahko le skrajšamo.
- 12 -
Ko sestavimo zaporedje filmskih kadrov, slik in zvočnih datotek, moramo projekt shraniti
(Datoteka – Shrani projekt – izberemo ciljno mapo shranjevanja in ime projekta).
Projekt nam predstavlja tudi predogled kasnejšega filma. Predogled filma ustvarimo tako, da
na časovni premici kliknemo na začetek ravnila (slika 16).
Slika 16: Postavitev na začetno pozicijo časovne premice
Ogled predogleda izvedemo v podoknu Zaslonski prikazovalnik videa (klik na ikono

predvajaj).
Za lepšo podobo filma je potrebno dodati

še kar nekaj elementov, ki so
predstavljena v nadaljevanju
Predvajaj
Ustavi
Slika 17: Zaslonski prikazovalnik videa
2.4.3 Dodajanje vizualnih prehodov
Prehodi med posameznimi kadri, ki jih najprej povlečemo na časovno premico in po potrebi
obrežemo, so lahko zelo različni. Najpogosteje uporabljamo prelivni prehod med dvema
kadroma, kar pomeni, da prvi kader postopoma izgublja svojo vidljivost, istočasno pa prehaja
v novi kader. Tovrstni prelivi so večkrat uporabljeni tudi na televiziji.
Prelivni prehod naredimo tako, da kliknemo na kader 2, kazalec miške se spremeni v obliko
roke in potem s pridržanim levim klikom povlečemo kader 2 čez kader 1. Kader 2 ima na
video traku časovne premice izrisan moder trak. Tisti del kadra 2, ki se bo kasneje prelival s
kadrom 1, bo imel izrisano poševno krajšo stranico prejšnjega pravokotnika, ki sedaj dobiva
trapezni videz. Del preliva se vidi iz slike 18.
- 13 -
Kader 1 Kader 2
Prehod
Slika 18: Ustvarjanje prelivnih kadrov
Program Movie Maker ima še kar nekaj prehodov, ki jih najdemo v podoknu Filmska opravila
(2. korak: Montaža filma – ogled vizualnih prehodov).
Slika 19: Možnosti vizualnih prehodov
Iz velike množice prehodov se odločimo za poljubnega. Predhodno ga lahko pogledamo tako,

da kliknemo na sličico prehoda, ki jo vidimo v podoknu Zbirke. Izbrani prehod izberemo
tako, da v podoknu Zbirke pridržimo levi klik na izbrani prehod in ga povlečemo med dva
kadra na časovni premici, med katerima želimo imeti prehod. Čas trajanja prehoda lahko
podaljšamo ali skrajšamo tako, ko smo prej naredili med dvema kadroma za ustvaritev
prelivnega prehoda.
Da v podoknu Zbirke zopet vidimo video in ostale kadre, moramo v podoknu Filmska
opravila izbrati Pokaži zbirke.
2.4.4 Dodajanje vizualnih učinkov
Vizualni učinki lahko na zelo zanimiv način spremenijo podobo posameznih kadrov ali
celotnega filma. Tako lahko iz barvnega videa naredimo črno-beli film ali celo stari črno-beli
film, lahko ustvarjam počasne ali hitre posnetke, dodamo barvne odtenke ipd.
Postopek dodajanja vizualnih učinkov je naslednji:
1. V snemalni knjigi ali na časovni premici izberite posnetek ali sliko, ki ji želite dodati
vizualni učinek tako, da kliknete nanj.
- 14 -
2. V meniju Orodja kliknite Vizualni učinki ali v 2. koraku podokna Filmska opravila
izberite ogled vizualnih učinkov.
3. V podoknu z vsebino kliknite vizualni učinek, ki ga želite dodati.
4. V meniju Posnetek kliknite Dodaj na časovno premico ali Dodaj v snemalno
knjigo ali s klikom na sličico vizualnega učinka izvedite povlečenje elementa učinka
na želeni kader.
Slika 20: Vizualni učinki
2.4.5 Dodajanje napisov in odjavne špice
Z uporabo možnosti za dodajanje naslovov in odjavne špice lahko filmu dodate besedilo.
Dodate lahko kar koli, dobro pa je vključiti naslov filma, svoje ime, datum nastanka in
podobne informacije.
Naslove lahko dodate kjer koli v filmu: na začetku ali koncu filma, pred posnetkom ali za
njim ali čez posnetek. Naslov je viden določen čas, nato pa je prikazan video posnetek ali
slika v vašem filmu.
Slika 21 prikazuje projekt z naslovom, ki se pojavi pred video posnetkom.
Slika 21: Uvodni napis filma
- 15 -
Slika 22 prikazuje prekrivni naslov filmu.
Slika 22: Uporaba prekrivnega napisa v filmu
Slika 23 prikazuje zaključne napise filma, kar imenujemo tudi odjavna špica.
Slika 23: Napisi odjavne špice
Postopek dodajanja naslova ali odjavne špice:
1. V meniju Orodja kliknite Naslovi in odjavna špica.
ali
V podoknu s filmskimi opravili med možnostmi Montaža filma kliknite Naredi naslove
ali odjavno špico.
2. Na strani Kam želite dodati naslov? kliknite povezavo, ki ustreza želenemu mestu
naslova.
3. Na strani Vnos besedila za naslov natipkajte besedilo naslova.
4. Kliknite Spreminjanje animacije naslova in nato na strani Izbira animacije naslova s
seznama izberite tisto, ki jo želite.
5. Kliknite Spreminjanje barve in pisave besedila ter nato na strani Izbira pisave in barve
naslova izberite pisavo, barvo in velikost pisave, oblikovanje, barvo ozadja, stopnjo
prosojnosti in lego naslova.
- 16 -
6. Ko končate, kliknite Končano, dodaj naslov filmu.
Postopek urejanja obstoječega naslova:
1. V snemalni knjigi ali na časovni premici izberite naslov, ki ga želite urediti.

2. V meniju Urejanje kliknite Uredi naslov.
3. Na strani Vnos besedila za naslov natipkajte besedilo naslova.
4. Če želite spremeniti animacijo naslova, kliknite Spreminjanje animacije naslova. Nato
na strani Izbira animacije naslova s seznama izberite animacijo naslova.
ali
Če želite spremeniti barvo in pisavo besedila, kliknite Spreminjanje pisave in barve

besedila. Nato na strani Izbira pisave in barve naslova izberite pisavo, barvo in velikost
pisave, oblikovanje, barvo ozadja, stopnjo prosojnosti in lego naslova.
5. Kliknite Končano, da bi naslov dodali filmu.
Sprememba časa trajanja naslova:
1. Ko je naslov že v snemalni knjigi ali na časovni premici, v meniju Pogled kliknite

Časovna premica.
2. Izberite naslov, za katerega želite spremeniti trajanje prikaza.
− Če želite trajanje naslova podaljšati, povlecite končno ročico proti koncu časovne
premice.
− Če želite trajanje naslova skrajšati, povlecite začetno ročico proti koncu časovne
premice.
2.5 Delo z zvokom
Program Movie Maker ima nekoliko omejene zmožnosti uporabe zvoka. Pogosto si zato
pomagamo z dodatnimi programi za delo z zvokom.
V osnovi lahko možnosti programa Movie Maker predstavimo s štirimi zmožnostmi.
− Pripovedovanje ob časovni premici. Dodate lahko pripovedovanje ob video

posnetku ali slikah, ki so prikazane na stezi za video na časovni premici.
Pripovedovanje je samodejno sinhronizirano s sliko, tako da pripoved opisuje
dogajanje v filmu, medtem ko se ta predvaja.
− Prilagajanje glasnosti zvočnih zapisov. Če je zvok prikazan na časovni premici na
stezi za zvok ali zvok/glasbo, lahko glasnost dveh zvočnih zapisov prilagodite ter
določite zvočno ravnovesje in predvajanje zvoka.
− Dodajanje zvočnih učinkov. Dodate lahko različne zvočne učinke, kot so pojemanje
ali krepitev zvoka ali predvajanje brez zvoka.
− Prilagajanje glasnosti zvočnih posnetkov. Prilagodite lahko glasnost zvoka samo
zvočnih posnetkov ali zvočnih delov video posnetkov. Tako lahko zvok naredite bolj
ali manj slišen, odvisno od nastavitve glasnosti, ki jo izberete za zvočni posnetek.
- 17 -
V praksi se najpogosteje srečamo s tem, da obstoječi zvok iz videoposnetka prilagodimo (mu

zmanjšamo ali povečamo glasnost ali pa ga utišamo) in da dodamo dodaten zvok iz obstoječe
datoteke (npr. instrumentalna glasba).
Dodaten zvok iz obstoječe datoteke moramo najprej imeti in ga uvoziti v naše zbirke. Zvok iz
zbirke povlečemo na časovno premico Zvok/Glasba.
Slika 24: Vstavljanje zvoka iz obstoječe datoteke
V danem primeru se bosta »srečala« zvok iz videoposnetka in iz datoteke. Da bo prekrivanje

glasnosti doseglo pravi učinek, moramo poskrbeti za ustrezne nivoje zvoka. Preko desnega
klika na trak Zvok / glasba dobimo priročni menu in v njem izberemo Glasnost (slika 25).
Slika 25: Podokno Glasnost zvočnega posnetka
S premikom drsnika Nastavitev glasnosti nastavimo želeni nivo.
Sedaj moramo prilagoditi glasnost zvoka iz videoposnetka. Prav tako izvedemo desni klik na
trak zvok in enako kot prej dobimo priročni menu in v njem izberemo Glasnost. Za razliko od
prejšnjega primera, ko smo spremeili nivo glasnosti celotni datoteki, smo pri videoposnetku
lahko spreminjali glasnost le na izbranem kadru. Predhodno lahko izberemo tudi več kadrov
- 18 -
tako, da na tipkovnici držimo tipko CTRL in z miško klikamo na kadre, ki jim želimo kasneje
nivo glasnosti spremeniti po že opisanem postopku.
2.6 Dokončevanje filma
Svoje projekte lahko hitro shranite kot končane filme s čarovnikom za shranjevanje filmov.
Časi, postavitev in vsebina projekta se namreč v celoti shranijo kot film. Film lahko shranite v
računalnik ali na zapisljivi CD, lahko pa ga pošljete kot prilogo k e-poštnemu sporočilu ali
ponudniku gostovanja za video v spletu. Poleg tega je mogoče film posneti na kaseto v
digitalni video kameri.
2.6.1 Moj računalnik
Ta možnost, ki jo najpogosteje uporabljamo določa, da želite film shraniti v lokalni

računalnik ali na omrežno mesto v skupni rabi. Postopek sestavlja šest korakov.
1. V meniju Datoteka kliknite Shrani filmsko datoteko in nato kliknite Moj računalnik.
ali
V podoknu s filmskimi opravili med možnostmi Dokončevanje filma kliknite Shrani v

moj računalnik.
2. V polje Vnesite ime datoteke za shranjeni film natipkajte želeno ime filma.
3. Pri polju Izberite mesto shranjevanja filma imate več možnosti:
− S spustnega seznama mest, ki so na voljo, izberite pot in ime mape.

− Kliknite Prebrskaj, če želite izbrati mesto, ki še ni na spustnem seznamu.
− Če želite ustvariti novo mapo, v pogovornem oknu Iskanje datoteke kliknite Ustvari
novo mapo in natipkajte ime nove mape.
4. Na strani Nastavitev filma naredite nekaj od naslednjega:
− Če želite uporabiti privzete nastavitve filma, kliknite Najboljša kakovost za

predvajanje v mojem računalniku (priporočeno). Podrobnosti nastavitev, kot so
vrsta datoteke, bitna hitrost, velikost zaslona, razmerje med širino in višino slike ter
število sličic na sekundo, so prikazane v področju Podrobnosti nastavitev.
− Če želite uporabiti drugačne nastavitve, kliknite Pokaži več možnosti in s seznama za
film izberite druge nastavitve.
5. Če si želite po dokončanju čarovnika film ogledati, izberite potrditveno polje Predvajaj

film po kliku gumba »Dokončaj«.
6. Potem ko se film shrani, kliknite Dokončaj.
Za 4. korak velja opomniti, da je najbolj smiselna izbira kakovosti tista, ki jo izberemo iz

možnosti Druge nastavitve (slika 26). Pri tej nastavitvi imamo niz možnosti za izbiro
- 19 -
kakovosti filma. Za kvalitetno predvajanje filma preko računalnika z možnostjo projekcije je

smiselno izbrati kakovost 1,5 Mb/s ali 2,1 Mb/s.
Slika 26: Izbira nastavitev kakovosti filma
Dokončevanje filma je lahko dolgotrajnejši proces – odvisno od dolžine projekta.

Shranjevanje npr. 5 minutnega filma lahko traja tudi okoli 15 minut. Do izraza pride
zmogljivost računalnika in izbira kakovosti filma, ki smo jo izbrali.
2.6.2 Zapisljivi CD
Z možnostjo shranjevanja Zapisljivi CD lahko film shranite na zapisljivi ali znova zapisljivi
CD (CD-R ali CD-RW). Če izberete to možnost, se končani film v čarovniku za shranjevanje
filmov shrani na zapisljivi ali znova zapisljivi CD.
1. V meniju Datoteka kliknite Shrani filmsko datoteko in nato kliknite Zapisljivi CD.
ali
V podoknu s filmskimi opravili med možnostmi Dokončevanje filma kliknite Shrani na

CD.
2. V polje Vnesite ime datoteke za shranjeni film natipkajte želeno ime filma.
3. V polje Vnesite ime CD-ja natipkajte ime za CD.
4. Na strani Nastavitev filma naredite nekaj od naslednjega:
− Če želite uporabiti privzete nastavitve filma, kliknite Najboljša kakovost za

zapisljivi CD (priporočeno). Podrobnosti nastavitev, kot so vrsta datoteke, bitna
hitrost, velikost zaslona, razmerje med širino in višino slike ter število sličic na
sekundo, so prikazane v področju Podrobnosti nastavitev.
− Če želite uporabiti drugačne nastavitve, kliknite Pokaži več možnosti in s seznama za
film izberite druge nastavitve.
- 20 -
5. Film lahko shranite na še en CD, če izberete možnost Shrani ta film na drug zapisljivi
CD. CD v zapisovalniku zamenjajte z novim in ponovite korake od 2 do 4.
6. Če zapisovalnik CD-ja ne izvrže samodejno, pritisnite ustrezni gumb na napravi.
2.6.3 Priprava filma za pošiljanje po e-pošti
Določa, da želite film shraniti kot prilogo in ga poslati z e-poštnim sporočilom. To možnost
izberite, če želite drugim pokazati krajše filme tako, da jih s svojim privzetim e-poštnim
programom pošljete po e-pošti.
1. V meniju Datoteka kliknite Shrani filmsko datoteko in nato kliknite E-pošta.
ali
V podoknu s filmskimi opravili med možnostmi Dokončevanje filma kliknite Pošlji po

e-pošti.
2. Ko je film shranjen, storite nekaj od naslednjega:
− Če si želite film pred pošiljanjem ogledati v privzetem predvajalniku, kliknite
Predvajaj film.
− Če želite poleg pošiljanja po e-pošti kopijo filma shraniti tudi lokalno, kliknite Shrani
kopijo filma v računalnik, v polje Ime datoteke vnesite ime filmske datoteke in
kliknete Shrani.
3. V privzetem e-poštnem programu nato vnesite elektronski naslov prejemnika filma in
poljubno spremno besedilo ter sporočilo pošljite (slika 27).
Slika 27: Priprava krajšega filma za pošiljanje po elektronski pošti
2.7 Nekaj dodatnih možnosti programa Movie Maker
Kljub dejstvu, da je Movie Maker eden izmed najenostavnejših programov in da je

brezplačen, ponuja poleg naštetega še kar nekaj možnosti, ki potencialne uporabnike
vzpodbudijo k uporabi.
- 21 -
Na področju osnovne uporabe velja omeniti vsaj dve uporabni možnosti. Prva je, da lahko iz
kateregakoli dela videa izberemo sličico kadra in jo tudi shranimo kot sliko. Druga uporabna
možnost je, da želimo urejeni film iz računalnika presneti na videokaseto.
2.7.1 Izdelava fotografij iz video posnetkov
V Windows Movie Makerju lahko posamezno sličico zajetega ali uvoženega videa posnamete
kot sliko, ki jo potem uporabite v filmu. Takšne slike lahko uporabite še na številne druge
načine, da popestrite svoje filme.
Velikost prikaza zajete slike je odvisna od tega, kje v Windows Movie Makerju sliko
posnamete. Če sličico videa, prikazanega na zaslonu, posnamete v podoknu z vsebino, bo
velikost slike enaka kot velikost prikaza izvorne video datoteke. Če je velikost prikaza
izvorne video datoteke 640 x 480 slikovnih pik, bo velikost prikaza ustvarjene slike prav
tolikšna. Če pa naredite posnetek sličice video posnetka 3 v snemalni knjigi ali na časovni
premici, bo velikost slike 320 x 240 slikovnih pik. Slike, ki jih ustvarite v Windows Movie
Makerju, se shranijo kot datoteke vrste JPEG s pripono *.jpg.
Postopek ustvarjanja slike iz videa na zaslonu
1. V podoknu z vsebino, snemalni knjigi ali na časovni premici kliknite posnetek, ki ga želite
slikati.
− Kazalec predvajanja v položajni vrstici premaknite na sličico videa, ki jo želite slikati.
− ali
− V meniju Predvajanje kliknite Predvajaj snemalno knjigo ali Predvajaj časovno
premico, odvisno od tega, v katerem pogledu delate, nato pa predvajanje videa
ustavite pri sličici, ki jo želite slikati.
3. V meniju Orodja kliknite Naredi sliko iz predogleda.
ali
Kliknite gumb Slikaj na zaslonu.

4. V polje Ime datoteke vnesite ime slikovne datoteke in kliknite Shrani.
2.7.2 Presnemavanje izdelanega filma iz računalnika nazaj na kaseto videokamere
Z možnostjo shranjevanja Pošlji v digitalno video kamero lahko v Movie Makerju film, ki
ste ga ustvarili, posnamete na kaseto v digitalni video kameri. Tako si lahko vi in drugi
ogledate končani film na digitalni video kameri ali pa na televizorju, če kamero priključite
nanj. Če izberete to možnost, se film posname na kaseto v digitalni video kameri poleg drugih
posnetkov, ki ste jih na trak posneli bodisi s kamero ali računalnikom.
3
Posnetek – manjši del večje video datoteke
- 22 -
Postopek presnemavanja filma iz računalnika na videokamero
1. Vklopite digitalno video kamero in jo nastavite na predvajanje (na kameri pogosto

označeno z VCR).
2. V meniju Datoteka kliknite Shrani filmsko datoteko in nato kliknite Digitalna video
kamera.
ali
V podoknu s filmskimi opravili med možnostmi Dokončevanje filma kliknite Pošlji v

digitalno video kamero.
3. Če je Windows Movie Maker zaznal več vklopljenih digitalnih video naprav, na strani
Digitalna video kamera izberite tisto, v kateri je kaseta, na katero želite film posneti.
4. Ko ste na strani Previjte kaseto na želeno mesto, s kontrolniki na kameri previjte trak do
tja, kjer želite film posneti.
5. V pogovornem oknu Windows Movie Maker kliknite Da, da nadaljujete čarovnika.
Počakajte, da se film ustvari in posname na kaseto. Koliko časa se film ustvarja in snema
na kaseto, je odvisno od dolžine filma in sistemskih virov v računalniku. Film lahko med
tem, ko se snema na kaseto, gledate na zaslonu LCD na kameri.
6. Na strani Končevanje čarovnika za shranjevanje filmov kliknite Dokončaj.
Kako kopirati film iz digitalne video kasete na analogno?
1. Priključite svojo digitalno video kamero na videorekorder, pri tem pa uporabite eno od teh
pogostih konfiguracij:
− Sestavljeni kanali (RCA). Digitalno kamero in video rekorder povežite s kablom s

priključki RCA. Priključka za sestavljeni zvok in video (na digitalnih kamerah je to
pogosto en izhod) priključite na vhod za sestavljeni video (ki je rumen) ter na levi in
desni vhod za zvok (prvi je bel, drugi rdeč) na video rekorderju. Na mnogih sodobnih
video rekorderjih so ti vhodi na sprednji strani.
− S-video. Digitalno kamero in video rekorder povežite s kablom s priključkoma RCA
za zvok in kablom S-video za video. Desni in levi priključek za zvok (pogosto en
izhod) priključite na levi in desni vhod za zvok (prvi je bel, drugi rdeč) na video
rekorderju, kabel S-video pa priključite na kamero in video rekorder, da bi snemali
video (če ima video rekorder priključek S-video).
2. S kontrolniki na digitalni video kameri previjte kaseto do točke, kjer naj se začne
snemanje na kaseto v video rekorderju.
3. S kontrolniki na video rekorderju previjte kaseto do točke, kjer naj se začne snemanje iz
digitalne video kamere na kaseto v video rekorderju.
4. Video rekorder nastavite na snemanje prek ustreznih vhodov za video in zvok. Natančne
informacije o snemanju prek ustreznega vhoda boste našli v dokumentaciji, priloženi
video rekorderju.
5. Na video rekorderju pritisnite gumb za snemanje.
- 23 -
6. Na digitalni video kameri pritisnite gumb za predvajanje.

7. Snemanje končate s pritiskom na gumb za ustavitev na video rekorderju.
8. Predvajanje končate s pritiskom na gumb za ustavitev na digitalni video kameri.
2.8 Prednosti in slabosti programa Movie Maker
Prednosti:
− program je brezplačen,
− enostavno delo s programom ob zelo dobro vodenih čarovnikih,
− program je slovenski,
− dobra podpora pomoči znotraj programa,
− dobra podpora manj zahtevni obdelavi digitalnega videa,
− ima tudi možnost samodejne izdelave filma …
Slabosti:
− dolgotrajni uvozi datotek,
− majhno število izhodnih formatov ob skromnemu številu kodekov 4 ,
− uvoz datotek v ločene kolekcije, kar pomeni kasnejše slabo organizirano delo,
− rezanje posnetkov samo od začetka proti sredini ali od konca proti sredini,
− ni možno natančno locirati napisov,
− ni večstezne časovne premice za video in audio,
− nima možnosti direktnega ustvarjanja DVD-jev,
− dolgotrajen postopek shranjevanja filma …
2.9 Drugi programi za delo z digitalnim videom
Programov za delo z digitalnim videom je zelo veliko in se pojavljajo še novi. Imajo veliko
skupnih lastnosti, podobnih pristopov, istočasno pa se najdejo tudi precejšnje razlike med
njimi. V preteklosti smo poznali programska orodja samo za operacijskem sistem Windows in
MAC OS, sedaj pa se pojavljajo tudi programi v Linuxu. V splošnem bi jih lahko razdelili v
dve skupini:
− enostavni programi (mednje sodi tudi Movie Maker) in
− zmogljivi programi.
4
Kodek – program za zgoščevanje digitalnega videa
- 24 -
Slika 28: Izgled vmesnika zahtevnejšega programa Sony Vegas 6
Razlika med obema skupinama je v dodatkih, ki jih imajo zmogljivi programi (število
prehodov, vizualnih učinkov, večstezno montiranje, direktna obdelava zvoka znotraj
programa, dvojni monitorski prikaz …) Primer programa na sliki 28 prikazuje vmesnik z več
stezami za montiranje zvoka in videa.
V nadaljevanju si poglejmo nekaj primerov enostavnih programov za delo z videom:

− Avid FreeDV (www.avid.com)
− Cyberlink PowerDirector 4 (www.gocyberlink.com)
− Magix Movie Maker deLuxe 3 (www.magix.com)
− Muvee AutoProducer (www.muvee.com)
− Pinnacle Studio Plus 9.4 (www.zak.si, www.pinnaclesys.com)
− Ulead Video Studio 8 (www.zak.si, www.ulead.com)
Zmogljivi programi:
− Adobe After Effects 6.5 Professional (www.medija.si, www.adobe.com)
− Adobe Premiere 1.5 Pro (www.medija.si, www.adobe.com
− Avid XPress Pro 4.6 (www.avid.com)
− Canopus Edius Pro 3 (www.rap-ing.si, www.canopus.com)
− Pinnacle Liquid Edition 6 (www.zak.si, www.pinnaclesys.com)
− Sony Vegas 6.0 (mediasoftware.sonypictures.com)
− Ulead Media Studio Pro 7 (www.ulead.com)
- 25 -
3 IZDELAVA LASTNE GRAFIKE

V poglavju 2 smo spoznali osnove uporabe programa Movie Maker. Za uspešno izdelavo
filmskih predstavitev potrebujemo vsaj še izdelavo lastne grafike, saj z naslovi in odjavnimi
špicami znotraj programa Movie Maker pogosto ne moremo narediti filma tako, kot si želimo.
Rešitve za izdelavo lastne grafike lahko iščemo znotraj skupin programov, ki so namenjeni
računalniški obdelavi slik ali znotraj programov za izdelavo predstavitev v obliki elektronskih
prosojnic. Med omenjenima izbirama je enostavnejša druga, kjer lahko uporabimo program
PowerPoint, ki je v pisarniški zbirki Microsoftovih programov zelo razširjen in tako tudi
dovolj poznan. Prednost uporabe PowerPointa za naše potrebe je tudi mali segment njegove
uporabe, ki jo potrebujemo za izdelavo video grafike.
3.1 Osnove programa PowerPoint
PowerPoint je v svoji osnovi program, ki je namenjen predstavitvam. Njegova uporabnost za

izdelavo grafike filma je v tem, da lahko posamezne strani shranjujemo kot slike. Z
zaporedjem več slik, ki se dopolnjujejo, lahko dosežemo tudi enostavne animacije.
Za začetek izvedemo zagon programa PowerPoint. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj idej
uporabe PowerPointa za izdelavo lastne grafike v Movie Makerju.
3.1.1 Primer izdelave napisov z barvastimi ozadji iz predloge
Ko se program PowerPoint odpre, izberemo najprej želeno postavitev diapozitiva oz. strani, ki
bo kasneje predstavljala podlago za izdelavo grafike. Preko menijske vrstice Oblika izberemo
Postavitev diapozitiva in iz levega podokna, ki se je potem spremenilo, izberemo želeno
postavitev.
Slika 29: Izbira postavitve diapozitiva
- 26 -
Izberemo možnost Naslov in besedilo (slika 30). Na delovno površino napišemo želeno
besedilo. Istočasno lahko spreminjamo pisave, velikosti pisave, oblikovanje, barve pisave …
Slika 30: Izbira postavitve diapozitiva

Slika 31: Ustvarjanje besedil v izbrani postavitvi diapozitiva
Na do sedaj izdelano stran lahko postavimo poljubno ozadje. Izbiramo lahko med veliko
skupino že izdelanih ozadij. Te dobimo tako, da izberemo ikono Načrtovanje v orodni vrstici
Oblikovanje (slika 32).
Slika 32: Izbira Načrtovanje dapozitiva
Desno podokno se spremeni v Načrtovanje diapozitiva in v njem lahko v predogledu vidimo

možna ozadja za našo stran. S klikom na izbrano sličico spremenimo ozadje strani. Če nam
ozadje ne ustreza, izberemo drugega. Če nam ustreza vzorec ozadja, ne pa barva, izberemo
Barvne sheme na vrhu podokna Načrtovanje diapozitiva. Med paleto možnih barv izberemo
Ustreznejšo barvo.
Slika 33: Uporaba barvnih shem
- 27 -
Končni korak te naloge je, da nastali napis z ozadjem shranimo kot sliko.
Postopek shranjevanja slike
Datoteka – Shrani – izberi lokacijo shranjevanja Shrani v - izberi Ime datoteke – Shrani kot
vrsto – izberi datoteke s končnicami JPEG ali PNG ali TIFF – Shrani samo trenutni
diapozitiv
Nadaljnji postopek je uporaba te slike, ki služi kot lastna grafika v Movie Makerju. Postopek
se torej nadaljuje v tem programu, kjer nastalo sliko najprej uvozimo, potem pa uporabimo že
prej opisani postopek v poglavju 2.4.1.
3.1.2 Primer izdelave poljubno izdelane grafične podlage
Prejšnji primer predstavlja majhen segment možnosti uporabe PowerPointa za podporo grafiki
v Movie Makerju.
Nadaljnji korak si poglejmo na primeru, kjer bomo ozadje naredili po lastni meri, vstavili
besedilo, narisali enostavnejšo sliko, vstavili sliko, ki smo jo npr. posneli z digitalnim
fotoaparatom ali pa bomo vstavili izrezek.
1. KORAK - Postavitev diapozitiva – izberemo Samo naslov.

2. KORAK – desno kliknemo na belo ozadje – Ozadje – izberemo Učinki polnila ali Več
barv – izberemo eno barvo ali več barv v želenem barvnem prelivu, prav tako lahko
zberemo za ozadje Teksturo, Vzorec ali Sliko.
3. KORAK – ozadje je izbrano, sedaj lahko vstavimo želena besedila (npr. Olimpijske
igre …).
4. KORAK – vstavimo izrezek preko menija Vstavljanje – Slika – Izrezek in desno podokno
se spremeni; kot iskano besedilo napišemo poljubno besedo, ki predstavlja želeni izrezek.
5. KORAK – vstavimo želeni izrezek tako, da kliknemo na njegovo sličico.
6. KORAK – izrezek prilagodimo po velikosti in legi.
7. KORAK – stran shranimo kot sliko JPEG (prejšnji korak).
Slika 34: Postopek izdelave grafične podlage
- 28 -
3.1.3 Primer izdelave enostavne animacije za film
Enostavne animacije naredimo tako, da v PowerPointu naredimo več zaporednih slik tako, da
vsaka naslednja predstavlja določen vizualni premik predhodnega dogodka.
Slika 35: Sestavljanje slik za dosego učinka animacije v filmu
Po predhodnih postopkih ustvarimo več zaporednih strani predstavitve. Pri tem imamo v
mislih tudi nadgradnje slik v smislu izvedbe kasnejšega prehajanja slik iz ene v drugo v
določenem zaporednem času. Na ta način lahko iz narejenih slik dosežemo učinek enostavne
animacije, ki ga dosežemo s prelivnimi prehodi med slikami v Movie Makerju.
Ko v PowerPointu pripravimo vse potrebne strani, moramo zopet izbrati shranjevanje vrste
datoteke kot sliko (npr. JPEG) in tokrat shranimo vse diapozitive (strani). Vsaka stran se je
sedaj shranila v mapo kot samostojna slika. Ime mape smo določili z imenom datoteke, ki
smo jo ustvarili v PowerPointu.
3.2 Programska orodja za obdelavo slik
Boljšo kakovost slik in tudi večjo mero ustvarjalnosti lahko dosežemo s programi za digitalno
obdelavo slik. Zbirka potencialnih programov je zelo velika; od enostavnih - do zahtevnejših.
Enostavnejši programi so najpogosteje tisti, ki jih dobimo ob nakupu strojne opreme, kot so
digitalni fotoaparati, optični bralniki, bralniki kartic ipd.
Med boljša orodja sodita nedvomno Adobeov Photoshop in The Gimp. Slednji je
odprtokoden, kar pomeni, da je za uporabnika zastonj. Omogoča še določene prednosti, ki jih
lahko uporabimo pri izdelavi filma: to je izdelava 2D animacij.
Zavedati pa se je potrebno, da je tovrstno ustvarjanje grafike zahtevnejše, za kar se običajno
namenja celo samostojno izobraževanje iz tega področja.
- 29 -
4 OSNOVE VIDEOTEHNIKE
Videotehnika je širši pojem, ki zajema postopke za snemanje, shranjevanje ter ponovno
predvajanje slike in zvoka. Poglavje, ki je pred vami je orientirano predvsem na postopek
snemanja. Predvsem je poglavje namenjeno tistim, ki se prvič srečujejo s kamero in želijo
posneti kadre, ki jih bodo kasneje prenesli na računalnik in jih po že opisanih postopkih
obdelali.
4.1 Videokamera
Videokamera je elektronska naprava, ki ustvarja svetlobno sliko, jo analizira in pretvarja v

električne signale. Uveljavila se je z nastankom televizije (okoli 1930). Dokler govorimo
samo o videokameri, je to naprava, ki samo zajema in prikaže posneto sliko, nima pa
možnosti shranjevanja. Na tem principu deluje npr. TV kamera, ki omogoča samo prenos
slike na zaslon.
Slika 36: TV videokamera – nekoč

Slika 37: Uporaba TV kamere - nekoč
Okoli leta 1950 so izumili naprave za snemanje elektronske slike – magnetoskopi, ki so bili
ločeni od kamere. Signal se je začel zapisovati na magnetni trak, kar se je ohranilo vse do
danes. Današnja videokamera je kamkorder, saj omogočajo zapis slike in zvoka med
snemanjem. To pomeni, da ima kamera dodan še videorekorder in je to ena naprava.
Slika 38: Sestava kamkorderja
- 30 -
Izraz kamkorder je zaradi današnje kar samoumevnovnosti, da kamera poleg snemanja

opravlja tudi funkcijo zapisovanja imenujemo tudi kar videokamera.
Današnje videokamere so večinoma digitalne, podobno kot digitalni fotoaparati. Prejšnja, a še
vedno dostopna analogna tehnologija postopoma izgublja svojo uporabnost, saj so današnje
videokamere za domačo ali profesionalnejšo uporabo pretežno digitalne. Razlog za prevlado
digitalnih videokamer je preprost – boljša kvaliteta za dostopno ceno.
4.2 Videosistemi
Videokamere služijo različnim skupinam uporabnikov (za presnemavanje na videorekorder,

za obdelavo na računalniku, za TV predvajanje …).
Obstajajo različne kamere s svojimi videosistemi, na principu katerih delajo. Navzven
različnost videoformatov najlaže vidimo po različnih kasetah, na katere zapisujemo signal.
Tehnike zapisovanja videosignala na trak so pri različnih sistemih lahko različne, vendar
signal, ki ga zapiše kamera pa je enak. Videoposnetke lahko prepisujemo iz enega formata v
drugega; v enem snemamo, v drugem montiramo, v tretjem predvajamo …
Osnovni videoformati so naslednji:
− VHS (Video Home System) je format v videorekorderju, ki omogoča snemanje iz TV,
med videorekorderji, tudi iz kamere …
− VHS-C je pomanjšani VHS in se uporablja v videokameri.
− S-VHS (Super VHS) je na zunaj enak VHS. Je kvalitetnejši format, ki pride do izraza ob
montažah posnetkov. Ideja formata je, da bi VHS pridobil z nadgradnjo profesionalno
uporabo.
− S-VHS-C je pomanjšani S-VHS za kamero.
− Video 8 je znan po 8 mm magnetnem zapisovalnem traku. Montaža poteka največ na
VHS.
− Hi-8 srečamo kot izboljšan format Video 8. Njegova uvedba je imela namen profesionalne
uporabe.
− Beta je format, ki je namenjen profesionalnemu snemanju in ustreza standardom za TV
predvajanje,
− DV-AVI je osnovni format v digitalnem zapisu.
Slika 39: VHS-C in VHS kaseta

Slika 40: Beta kaseta
- 31 -
Slika 41: Video 8 kaseta

Slika 42: Mini DV kaseta
Osnovni format digitalnega snemanja je DV-AVI, ki zapisuje podatke na Mini DV kaseto.

Digitalno snemanje se lahko veže na obstoječe formate in kasete, ki prehajajo v digitalno
tehnologijo (Digital S-VHS, Digital 8, Digital Beta.
4.3 Objektivi videokamer
Objektiv je sistem leč, ki formira svetlobno sliko na površino videočipa. Leče objektivov so
različno brušene in s tem tvorijo različne lastnosti. Videokamere imajo spremenljiv objektiv,
čemur pravimo, da imajo zoom. Videokamere za domačo uporabo imajo imajo 10 x zoom,
malo boljše imajo 20 x optični zoom. Digitalni zoom je lahko zelo velik, nima pa posebnega
pomena kot pri digitalni fotografiji, saj se z njim kvaliteta slike poslabša.
Za kvalitete videokamere je izrednega pomena kvaliteta objektiva.
Slika 43: Goriščnica in zoom
Goriščnica se pri zoom objektivih lahko spreminja. Za npr. 10 x zoom je goriščnica

F = 8 – 80 mm. 8 mm je v širokokotnem stanju objektiva, 80 mm pa je v poziciji
teleobjektiva.
- 32 -
4.4 CCD tipalo
CCD tipalo (Charge-Coupled Device) je čip, ki služi za analizo svetlobne slike in jo pretvarja
v električne signale za zapis na trak. Eno merilo kakovosti tipala je število točk (fotodiod), ki
analizirajo sliko. Večje kot je število točk, boljša je kakovost slike.
Drugo merilo kakovosti je število tipal – enostavnejše kamere imajo enega, boljše pa tri tipala
(za vsak kanal RGB). Tipala se lahko razlikujejo tudi po velikosti (1/4, 1/3, 1/2, 2/3, 1 palec).
Slika 44: CCD tipalo
4.5 Zaslonka objektiva (iris) in belina
CCD tipalo potrebuje točno določeno količino svetlobe, kar regulira zaslonka.
Odprtost zaslonke regulira svetlomer in njeno odprtost lahko nastavimo avtomatsko ali ročno.
Odprtost zaslonke odrejajo standardna zaslonka števila, ki so:
− 2 (največja odprtina)
− 2,8
− 4
− 5,6
− 8
− 11
− 16
− 22 (najmanjša odprtina zaslonke)
Večinoma se poslužujemo avtomatske nastavitve odprtosti zaslonke. Ročne nastavitve se

poslužujemo ob zahtevnejših svetlobnih pogojih; to je takrat, ko je svetlobe malo ali pa celo
preveč. Najmanjša odprtina zaslonke je takrat, ko je svetlobe veliko in obratno.
Za pravilno uravnoteženost barv v prostoru je tudi nujno potrebno nastaviti belino dane
svetlobe. Ta korak odpade takrat, ko snemamo na popolni avtomatiki. Postopek nastavljanja
beline je takšen, da potrebujemo bel prazen list, v katerega usmerimo objektiv kamere in
skladno z navodili za določen tip videokamere nastavimo belino.
- 33 -
4.6 Čas osvetlitve (shuter)
Če na CCD tipalo pada svetloba predolgi ali prekratek čas, je učinek enak, kot da svetlobna
osvetlitev ni prava. Pri videosnemanju je normalen čas osvetlitve CCD čipa 1/50 sekunde.
Pri slabi svetlobi je čas 1/25 sek., objekti v hitrem gibanju lahko imajo čas osvetlitve 1/1000
sek. itd. Pri slednjem je ob času osvetlitve pod 1/250 sek. možen stroboskopski efekt,
predvsem na temnem ozadju slika trepeta.
4.7 Vmesniki
Vse kamere imajo vmesnik IEEE 1394 (Firewire), ki omogoča hiter in kakovosten prenos
podatkov v računalnik v realnem času. Dosega hitrosti prenosov do 400 Mb/s.
Videokamere imajo tudi analogne vmesnike za povezavo s TV in videorekorderjem, kar pride
prav pri presnemavanju na analogne medije (VHS kaseta). Alternativa je vmesnik USB 2.0, ki
je približno 20 % hitrejši (hitrost prenosa je približno 480 Mb/s). Trenutno še vedno dajemo
prednost vmesniku IEEE 1394 pred USB 2.0 zaradi boljše tehnične podpore in realne hitrosti
prenosa.
4.8 Nekaj osnovnih navodil za dobre video posnetke
Pomen kvalitete videoposnetkov je v tem, da je to osnova za kasnejšo kvalitetno montažo. Če

so izvorni posnetki slabi, je nemogoče izdelati kvaliteten film.
Pred in med uporabo poskušajte v čim večji možni meri upoštevati naslednja navodila:
− kamero najprej “udomačimo”, kar pomeni, da jo spoznamo, preizkušamo in preberemo
tehnična navodila proizvajalca;
− naučimo se držati kamero in se prav tako tudi poslužujemo stojala;
− že ob izdelavi videoposnetkov razmišljamo na potrebe montaže, ki jim prilagajamo kadre;
− izogibati se moramo prevelikemu premikanju kamere, tresenju, pretiranim zumiranjem,
uporabi digitalnega zoom-a ipd.;
− dosledno uporabljamo nastavitev beline;
− uporabiti moramo dodaten mikrofon, če želimo poudariti točno določen vir zvoka;
− spremljamo in opazujemo videoposnetke na televiziji.
Slika 45: Uporaba dodatnega mikrofona

Slika 46: Uporaba stojala
- 34 -
5 KAKO PRIPRAVITI VIDEOPROJEKT?

Vsak večpredstavnostni projekt, kamor sodi tudi film, moramo načrtovati, če želimo ustvariti
zaključeno celoto, ki vsebuje elemente uvoda, osrednjega dela in zaključka.
Vsak projekt mora imeti vsebinsko in oblikovno sporočilo. Oba segmenta projekta se morata
smiselno dopolnjevati. Vsak projekt mora slediti tudi načelom tehnično organizacijskega
vidika.
Pri manjših projektih, ko želimo izdelati nekaj minutni amaterski film, je lahko ustvarjalec
filma v vseh fazah ista oseba. Ko gre za resnejša ustvarjanja, je potreben tim, kjer so
zadolžitve in odgovornosti jasne.
5.1 Uvod v projekt izdelave amaterskega filma
Izdelava amaterskega filma ima vse elemente projekta, saj združuje kar nekaj znanj, ki jih
moramo kot posamezniki ali skupina združiti v celoto. Obvladovati moramo kamero, stojalo,
računalnik, programsko opremo … Kljub naštetemu tudi tehnično znanje ni dovolj. Znanje je
potrebno pokazati tudi na področju poznavanja teme bodočega filma, imeti je potrebno tudi
občutek in znanja za umetniška ustvarjanja (grafična podoba, izbor glasbe, napisati in prebrati
je potrebno besedilo, kot podlago filma …).
Oseba, ki se loteva tovrstnega večpredstavnostnega projekta ne more pričakovati, da se ta
znanja takoj pridobijo in da bodo že prvi izdelki kvalitetni. V profesionalnem ustvarjanju
sodeluje pri izdelavi filma skupina strokovnjakov. Če pogledamo npr. dokumentarni ali igrani
film, smo na začetku in na koncu seznanjeni z ekipo, ki je sodelovala. Pogosto so ti seznami
precej dolgi, zato od sebe pričakujmo to pravo mero realnosti.
Izdelek, ki ga boste ustvarili lahko ustvarjate zase ali za nekoga, ki vas je prosil za uslugo.
Pred vsakim ustvarjanjem je dobro, da si pred začetkom projekta postavite nekaj osnovnih
vprašanj, ki so predstavljena v nadaljevanju.
1. Komu je projekt namenjen?

2. Kdo so njegovi potencialni uporabniki?
3. Kako široko in dolgo bomo predstavljali vsebino?
4. Koliko časa imamo na voljo za izdelavo projekta?
5. Katera tehnična sredstva imamo na razpolago?
Že odgovori na ta vprašanja nas prepričajo, ali se bomo projekta lotili, ali ne.
Ko se odločimo, da bomo projekt izvedli, sledi izdelava mentalnega modela in idejnega
koncepta. Ideje je zelo dobro zapisati na papir oz. računalnik.
5.2 Od ideje do realizacije filma
Film nastaja v več fazah. V nadaljevanju so opisane ključne faze nastajanja filma in še te
lahko v fazi nastanka združujemo.
- 35 -
5.2.1 Scenarij
Scenarij je priprava na film, ki jo zapišemo na papir in po kateri izvajamo snemanje in

montažo filma. Scenarij se lahko naredi tudi na podlagi že posnetih kadrov (deloma ali v
celoti). Prav tako je lahko narejen po literarnem delu.
Oseba, ki napiše scenarij je scenarist.
Scenarij nima predpisanih oblik in je prepuščen ustvarjalnosti tima oz. posameznika – še

vedno pa mora ohraniti zgodbo, ki je prepoznavna za film. Bolj kot oblika zapisa je
prepoznavna vsebina scenarija.
Scenarij lahko pišemo:
− ročno (prostoročno ali s pomočjo računalnika preko urejevalnika besedil, preglednice ipd.)
ali
− s pomočjo posebnih računalniških programov (npr.: MoviePlanner).
Slika 47: Izdelava scenarija s pomočjo računalniškega programa MoviePlanner
Scenarij je lahko tudi esej. Pisanje scenarija zelo zaznamuje vrsta filma:
− animirani,
− dokumentarni,
− igrani film (komedija, drama) in
− eksperimentalni film.
Bistvo scenarija je, da opisuje takšno dogajanje, kot ga lahko prikaže kamera. V tem se
scenarij bistveno razlikuje od literarnega dela.
5.2.2 Sinopsis
Sinopsis je korak pred pisanjem scenarijev, lahko pa ga napišemo tudi kasneje. Predstavlja
idejo za film ali kratko vsebino filma.
V profesionalni produkciji je sinopsis imenovan tudi treatment in producentu na hitro pove
zgodbo filma. Sinopsis lahko uporabimo tudi kot del, s katerim želimo gledalca privabiti k
ogledu filma.
- 36 -
5.2.3 Snemalna knjiga
Snemalna knjiga pomeni razčlenitev scenarija na posamezne kadre. Posamezni kadri so

natančno opisani, podan je čas trajanja (podano v tabeli). Snemalna knjiga je predhodnica
režije in v njej določimo tudi stil montaže. Prav tako je obširen zapis, medtem ko je za kratek
film ta element na nekaj listih.
Oblika snemalne knjige ni predpisana in je oblikovno ter vsebinsko prepuščena
posameznikom.
5.2.4 Režija
Režija filma pomeni njegovo realizacijo. Režiser je lahko vodja snemanja (nadaljevanke oz.
serijske proizvodnje filmov) oz. avtor filma pri posameznih filmih. Na eksperimentalni ravni
sta scenarist in režiser ista oseba.
6 LITERATURA
1. Tone Rački: Z videokamero v roki. Priročnik za ljubiteljske snemalce. Založba Irida in
Tone Rački, Ljubljana 2002
2. www2.arnes.si/~jahtik/ fax/FAX/2/IT/IT-digitalni_video.doc
3. Podpora pomoči v programu Windows Movie Maker
- 37 -
7 PRILOGE
7.1 Primer časovnega scenarija
Program Windows Movie Maker ima šibkejšo stran pri obdelavi zvoka. Zato si za projekte,
kjer se prepletata govor in glasba pomagamo s programi za snemanje in obdelavo zvoka.
Predhodno izdelamo projekt filma, v ločenem programu pa pripravimo govor, ki se
dopolnjujejo z glasbo. Primer časovnega scenarija vidimo v nadaljevanju.
čas (s) Z čas (s) K Besedilo / glasba

0:00 0:10 Glasba - glasneje
0:11 0:35 Glasba - tišje
Šolski center Velenje – tradicija in sedanjost izobraževanja v Šaleški dolini. Mnogi
ga poznate pod nekdanjim imenom Rudarski šolski center ali Center srednjih šol.
Šolski center Velenje je danes eden največjih izobraževalnih centrov v Sloveniji, ki
ga sestavlja pet enot srednjih šol, višje strokovne šole in Medpodjetniški
izobraževalni center.
Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola je ena izmed enot Šolskega centra.
Začetki šole segajo že v leto 1958 in v vseh teh letih je šola rasla in sledila
spremembam, ki jih narekuje čas.
Danes je PTERŠ, kot s kratico imenujemo našo šolo, sodobna šola, kjer za
kvalitetno izvedbo pouka nista dovolj le kreda in tabla. Uporabljamo najsodobnejšo
didaktično opremo, ki jo v veliki meri razvijamo in izdelujemo učitelji naše šole. Z
našo opremo so opremljene vse elektro šole v Sloveniji in celo nekateri laboratoriji
na obeh univerzah.
V letu 2004 smo odprli prvo zgradbo novih prostorov Medpodjetniškega
izobraževalnega centra. V teh prostorih imamo idealne pogoje, da lahko izvajamo
kvalitetna izobraževanja za potrebe delodajalcev v Šaleški dolini in širom po
Sloveniji. Premogovnik Velenje, Gorenje, Termoelektrarna Šoštanj, Esotech in
ostala podjetja so zelo povezana s Šolskim centrom Velenje, saj se je velik del
kadrov šolal pri nas. Tudi mnogi naši učitelji so zelo dragocene izkušnje prenesli iz
teh podjetij v šolsko okolje, kjer lahko uporabna znanja posredujejo naslednjim
generacijam. Šaleška dolina zagotovo ne bi bila to, kar je, če kateregakoli od teh
členov verige ne bi bilo.
V zadnjih letih izobraževanja gostimo na naši šoli okoli 600 dijakov in dijakinj, ki
se šolajo na štirih strokovnih področjih iz elektro in računalniškega področja.
- 38 -
7.2 Primer snemalne knjige
Snemalna knjiga je nadgradnja časovnega scenarija. Poleg zvoka se ukvarjamo tudi z videokadri in njihovo vsebino.
Čas trajanja Podlaga Posebnosti montaže

Vrsta kadra Opis kadra Podlaga - besedilo
Od (s) Do (s) - glasba (prehodi, učinki
Animacija Naslov filma 0:00 0:08 Glasba 1
Animacija Prikaz logotipov šol ŠCV s 0:08 0:16 Šolski center Velenje – tradicija in sedanjost izobraževanja v Šaleški dolini. Mnogi Glasba 1 Animacija 2 D
poudarkom na PTERŠ ga poznate pod nekdanjim imenom Rudarski šolski center ali Center srednjih šol.
Kader 1 Prikaz fasad šol ŠCV 0:16 0:32 Šolski center Velenje je danes eden največjih izobraževalnih centrov v Sloveniji, ki Glasba 1 Prehod pravokotnik
ga sestavlja pet enot srednjih šol, višje strokovne šole in Medpodjetniški
izobraževalni center.
Kader 2 Zgodovinski slikovni posnetki 0:32 0:47 Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola je ena izmed enot Šolskega centra. Glasba 1 Prehod – prelivanje v desno
laboratorijev in šole nasploh Začetki šole segajo že v leto 1958 in v vseh teh letih je šola rasla in sledila
spremembam, ki jih narekuje čas.
Kader 3 Posnetek iz laboratorija za el. 0:47 0:53 Danes je PTERŠ, kot s kratico imenujemo našo šolo, sodobna šola, kjer za Glasba 1 Prehod preliv (kratek)
meritve kvalitetno izvedbo pouka nista dovolj le kreda in tabla. Uporabljamo najsodobnejšo
Kader 4 Posnetek iz računalniške 0:53 1:00 didaktično opremo, ki jo v veliki meri razvijamo in izdelujemo učitelji naše šole. Z Glasba 1
učilnice našo opremo so opremljene vse elektro šole v Sloveniji in celo nekateri laboratoriji
Kader 5 Posnetek iz delavnice za 1:00 1:09 na obeh univerzah. Izvorni zvok
električne stroje
Kader 6 Izdelava tiskanega vezja 1:09 1:17 Glasba 1
- 39 -

Movie Maker Gradivo

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Movie Maker Gradivo

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

ŠOLSKI CENTER

PRIPRAVA FILMSKIH GRADIV S

Velenje, september 2005

Slika 1: Pot do programa Movie Maker

2 DELO S PROGRAMOM WINDOWS MOVIE MAKER

Snemalna knjiga – časovna premica

Slika 2: Predstavitev uporabniškega vmesnika

2.1 Predstavitev podoken

Glavne funkcije uporabniškega vmesnika programa Windows Movie Maker so prikazane v

V podoknu z vsebino sta možna dva pogleda posnetkov: podrobnosti in sličice.

− Podrobnosti. Prikaže informacije o posnetkih v podoknu z vsebino. Posamezne

Slika 3: Podokno Filmska opravila

Slika 5: Nastavitev pogleda podokna z vsebino

Za urejanje videa je velikega pomena prikazovalnik (slika 6).

2.2 Snemalna knjiga in časovna premica

Slika 7: Preklapljanje med snemalno knjigo in časovno premico

Snemalna knjiga/časovna premica

2.2.1 Snemalna knjiga

Na sliki 8 je prikazana snemalna knjiga. Projekt je sestavljen iz vseh posnetkov v njej.

Slika 8: Delovno okolje snemalne knjige

2.2.2 Časovna premica

Slika 9: Delovno okolje časovne premice

2.3 Zajem videa

Slika 10: Vmesnik FireWare (standard IEEE 1394)

2.3.1 Kako zajeti dele videa s kasete v digitalni kameri?

V podoknu s filmskimi opravili v razdelku Zajem videa kliknite Zajemi iz video

3. Na strani Naprava za zajem videa v razdelku Naprave, ki so na voljo kliknite digitalno

Video kaseta se samodejno začne predvajati in zajem se začne.

12. Na voljo imate dve možnosti:

2.3.2 Kako zajeti dele videa s kasete v analogni kameri?

V podoknu s filmskimi opravili v razdelku Zajem videa kliknite Zajemi iz video

3. Na strani Naprava za zajem videa naredite nekaj od tega:

12. Ponovite korake od 9 do 11 za vsak del video kasete, ki ga želite zajeti.

2.3.3 Kakšno kvaliteto videa zajeti?

Tu je seznam možnosti, ki so prikazane na tej strani čarovnika za zajem videa.

Najboljša kakovost za predvajanje v mojem računalniku (priporočeno)

Pokaži več možnosti

Kliknite, če želite prikazati druge nastavitve videa. Če ne izberete nastavitve Najboljša

Oblika zapisa za digitalne naprave (DV-AVI)

Prikaže dodatne informacije o videu, zajetem s trenutnimi nastavitvami. Navedene so

Velikost video datoteke

Navaja ocenjeno velikost datoteke s shranjenim filmom in prostor na disku, ki je na voljo za

2.4 Montaža filma

Prva datoteka je projekt.

Slika 12: Primer projekta na časovni premici

Slika 13: Shranjevanje projekta

Druga datoteka je film.

2.4.1 Uvoz datotek

Slika 14: Možnosti uvoza datotek v podoknu Filmska opravila

2.4.2 Kako ustvariti enostaven projekt?

Slika 15: Ustvarjanje projekta, ki sestavljen iz video posnetkov

Slika 16: Postavitev na začetno pozicijo časovne premice

Ogled predogleda izvedemo v podoknu Zaslonski prikazovalnik videa (klik na ikono

Za lepšo podobo filma je potrebno dodati

Slika 17: Zaslonski prikazovalnik videa

2.4.3 Dodajanje vizualnih prehodov

Slika 19: Možnosti vizualnih prehodov

Iz velike množice prehodov se odločimo za poljubnega. Predhodno ga lahko pogledamo tako,

2.4.4 Dodajanje vizualnih učinkov

Slika 20: Vizualni učinki

2.4.5 Dodajanje napisov in odjavne špice

Slika 21: Uvodni napis filma

Slika 22 prikazuje prekrivni naslov filmu.

Slika 22: Uporaba prekrivnega napisa v filmu