You are on page 1of 13

GRKI MITI

1. PROMETEJ
Ustvarjena je bila Zemlja, a na njej ni bilo bitja, ki bi ji lahko vladalo. Na Zemljo je priel pameten in iznajdljiv Prometej, ki ga je Zeus pahnil s prestola. Prometej je vedel, da v zemlji dremlje nebeko seme. Vzame ilovico, jo namoi z vodo in iz nje naredi lik po podobi bogov. Od vsake ivali vzame dobre in slabe lastnosti in jih da loveku. Atena je liku vdihnila oivljajoega duha. Nastali so prvi ljudje,ki so bili nevedni. Prometej jih naui s im si lahko pomagajo. Bogovi so bili pozorni na ljudi. Od njih zahtevajo, da jih astijo, oni pa jim nudijo varstvo. Sklicali so sestanek med smrtniki in nesmrtniki in doloili pravice in dolnosti. Prometej si zaeli prevarati bogove: Zakolje bika v dar bogovom. Naredi dva kupa. Na enega je dal meso, na drugega kosti. Drugi kup je bil veji. Zeus je spoznal prevaro, a se je naredil kot da je ni opazil in si izbral veji kup, s kostmi. Zeus sklene, da se bo Prometeju maeval in odree smrtnikom zadnji dar potreben za ivljenje, ogenj. A Prometej si zna pomagati. Priblial se je sonnemu vozu in zagorelo je steblo. Tako je ogenj stopil na zemljo. Zeusa je to potrlo. Domislil se je novega maevanja. Naredil je dekle Pandoro (z vsem obdarjena) in jo poslal na Zemljo k Prometejevemu bratu Epitemeju (misli po toi). Prometej ga je vedno svaril naj ne sprejema darov od Zeusa, a ga ni poslual. Ta enska je s seboj nosila darilo: veliko posodo s pokrovom. Ko je prila do Epitemeja je dvignila pokrov in iz posode je zletela med ljudi vsa nesrea. Na dnu posode ostane upanje, a Pandora posodo prekmalu zapre. Zeus je Prometeja izroil Hefaistu (bog ognja) kot hudodelca. Odvleen je bil v Rusijo in tam prikovan nad steno Kavkaza. Prometej je zelo trpel. Zeus mu je poslal orla, ki mu je vsak dan znova kljuval jetra, ki so mu vsak dan zrasla nova. Neko je mimo priel Herakles. Ustrelil je orla, Prometeju razvezal verige in ga odpeljal s seboj. Nesmrtnik Hirona je bil pripravljen umreti zanj. Prometej je moral nositi elezni prstan, z vdelanim kamenkom iz Kavkaza, da je bila Zeusova sodba izvrena.

2. DEDALOS IN IKAROS
Dedalos iz Aten je bil velik umetnik, kipar in kamnosek. Bil pa je tudi neimrn in ljubosumen na svojo umetnost. To ga je zavedlo v zloin. Svojega neaka Talosa je uil svoje umetnosti. Talos je kazal izredno nadarjenost in je veljal za izumitelja age, struga,... Postal je slaven. Dedalosa je skrbelo, da bi bil Talos bolj slaven od njega, zato je deka pahnil z vrha atenskega gradu. Obtoili so ga umora in spoznali za krivega. Zbeal je v Afriko, od tam na Kreto, kjer je spet postal slaven. Minos ga prosi naj mu zgradi bivalie za poast. Dedalos zgradi labirint. Hrana za poast je bilo sedem deklic in sedem dekov. Kmalu zane Dedalos pogreati svojo domovino. Zbral je perje in ga zvezal. Dedalos in njegov sin Ikaros sta se nauila leteti s takimi krili. Ikaros, ki ni ubogal oeta se je dvignil previsoko, in sonce mu je stopilo vosek ter krila so razpadla. Deek je utonil. Dedalos se je odpravil dalje na Sicilijo, kjer je bil gostoljubno sprejet. Njegova dela na Siciliji: JEZERO, VOTLINA IN

MOGONA TRDNJAVA. Takrat pa Minos izve, da je Dedalos zapustil njegov otok in je el za njim z veliko vojsko. Kokalos je Minosa umoril, Dedalos pa je ostal pri kralju

Kokalosu, kjer je uil nove umetnike in bil alosten zaradi umrlega sina. Sam je umrl na Siciliji in bil tam tudi pokopan.

3. TANTALOS
Tantalos je bil bogat Zeusov sin, slaven vladar. Bil je prijatelj bogov. Ni mogel prenesti nadzemeljske sree, in tako je zael aliti bogove. Izdajal je njihove skrivnosti, kradel jim je in nazadnje jih je povabil na preizkus njihove vsevednosti. Zaklal je lastnega sina in jim ga ponudil kot jed. Bogovi so to opazili in eden izmed njih je tega deka zopet oivel in ga naredil e lepega kot prej. Tantala so bogovi vrgli v podzemlje zaradi njegovih zloinov. Stal je sredi vode, a je bil ejen. Bil je laen, za njim pa so rasla jabolka in hruke in olive. Muile so ga eja, lakota in strah.
V pripovedki je mocno opazna Tantalova divjaka surovost: Svojega sina je ubil samo zato, da bi preizkusil olimpske bogove, ce res vse vedo.

4. DIOSKURA
To ime sta dobila dvojka (Kastor, Polideukes), ki sta imela dva razlina oeta. Dioskura je ime po Zeusu. Kastor je spreten z divjimi konji, Polideukes pa je rokoborec. e v mladosti se jima je ponudila prilonost, da pokaeta svojo nepremagljivo junatvo, ko jima je Teseus odpeljal sestro Heleno. Na konjih od bogov sta drvela proti gradu in reila Heleno. Herakles ju je izbral za voditelja OI. Takrat je ivel tudi nek drug kralj, ki je imel prav tako junaka sinova (Linkea in Idasa). Apolon in Idasa se zaljubita v Marpeso. Skoraj e pride do boja, a posreduje Zeus. Marpesa se svobodno odloi za Idasa, vendar jima usoda ni bila naklonjena. Najprej sta bila Dioskura prijatelja z Idasom in Linkeom, a kasneje so postali sovraniki. Neko so li vsi tirje skupaj plenit. Domenili so se, da Idas razdeli plen. Razkosal je bika na tiri dele in doloil, da tisti par, ki prvi poje svoj kos, dobi polovico plena , drugi po drugo. Stavo sta Dioskura izgubila in ker sta bila jezna, sta ugrabila njuni nevesti. Linkeus spleza na hrib od koder s svojimi risovskimi omi zagleda dvojka z nevestama. V boju je Kaston hudo ranjen, Linkeus pa umre. Med Idasom in Polideukom se vname straen boj. Zeus se zavzame za svojega sina. Polideukes prosi Zeusa, da bi lahko umrl s svojim bratom. Zeus mu eljo izpolni.

5. ORFEUS IN EURIDIKE
Orfeus je bil slavni pevec, ki mu je sam Apolon podaril godalo. Njegova ena je bila Euridike. Vezala ju je najneneja ljubezen, a je Euridike kmalu umrla, ker jo je v peto piila strupena kaa. Orfeus je prepeval alostne pesmi in vse je alovalo z njim. Odloil se je, da gre v podzemlje, k vladarjema senc, in ju prosi naj mu vrneta ljubljeno eno. Ko je stopil pred njiju, je zapel in prepeval o svoji ljubezni do nje, o boleini in elji, da jo dobi nazaj ali, da umre tudi on. Njegova pesem je vse zelo ganila. Poklicali so Euridikino senco. Boginja mu jo dovoli odpeljati, toda pod pogojem, da se celo pot iz podzemlja niti enkrat ne ozre na njo, ki mu bo sledila. A ozrl se je. Euridike se je pogreznila nazaj med sence, Orfeus pa se je umaknil na samo, med gozdove. Orfeus je zaigral na svojo liro in ob njem so se zbrala drevesa in gozdne

ivali. Prila pa so tudi dekleta, ki so ga sovraila, ker se ni zmenil zanje. Zaele so ga obmetavati s kamenjem. Kamen ga je zadel v glavo in je umrl. V podzemlju je spet nael svojo Euridiko in za zmeraj sta zdruena.
Zaradi te pripovedi govorijo, da iz otoka Lesbosa,kjer je bil pokopan Orfeus, prihajajo najbolji pevci.

PRIPOVEDKA O ARGONAVTIH
JASON IN PELIAS
Jason je bil sin Aisona. Aisonu je oe zapustil prestol, a se ga je polastil Pelias. Prerokovano je bilo, naj se Pelias varuje loveka z eno sandalo. Jason se je odpravil k svojemu stricu Peliasu, da se zavzame za prestol, ki mu pripada. Ob reki je stala starka, preobleena boginja Hera, sovranica kralja Peliasa, in prosila je Jasona, naj ji pomaga ez reko. Pri prehodu je v blatu izgubil eno sandalo. Kralj zagleda tujca in prestraen opazi, da ima samo eno sandalo. Jason mu je povedal, kdo je in, da eli samo prestol, vse ostalo (polja in ivino) pa lahko obdri. Pelias mu odvrne, da dobi prestol, e se odpravi po zlato runo in mu jo prinese.

MEDEIA IN AIETES
Aites je bil kralj, ki je imel zlato runo. Jasonova posadka se je odloila, da gredo k njemu in ga povpraajo kaj jim je storiti, da dobijo zlato runo. Aitetes je imel her Medeio. Hakilopa je videla tiri mladenie in jih prepoznala. Bili so njeni sinovi. Vsi so se veselili. V zraku pa je plaval bog ljubezni in "zaaral" je Medeio. Aietes se je zaudil, ko je videl vse to. Eden njegovih vnukov mu je povedal, kdo so in da so prili po zlato runo. Aietes se je razjezil, ker je mislil, da so prili njegovi vnuki, da bi mu vzeli pestol in jih je napodil. A Jason mu je povedal, da so prili sem, tako dale, ker je to zahteval kruti in zlobni kralj. Ponudil mu je tudi pomo, e jo rabi, v primeru vojne. Jason se ni mogel odloiti ali naj jih takoj pobije ali naj jih vseeno preizkusi. Tako jim je odgovoril, da naj gre Jason na polje, kjer ima Aietes dva bika, ki imata bronaste noge in bruhata ogenj. Z njima naj orje. Ko bo vse zorano, naj posadi zmajeve zobe, iz katerih zrastejo mogoni moje. e vse postreli, lahko odnese runo. Jason je prejel nalogo.

ARGOV NASVET
Medeia si je elela, da bi se Jason sreno vrnil, ker ga je imela rada. Medtem, ko se je ona tako alostila, sta se Jason in Argos pogovarjala. Argos je predlagal, da bi poizkusil na svojo stran pridobiti dekle, ki zna ravnati s arovnimi pijaami. Jason mu ni nasprotoval.

V zraku se jim prikae znamenje: golobica, ki jo je lovil jastreb, prileti Jasonu v naroje, jastreb pa pade na zadnji del ladje. Odloili so se posluati Argov nasvet. Argos je prosil svojo mater naj prepria Medeio, da jim pomaga. Medeia je imela udne sanje. Sanjala je, da se je junak boril z bikom, a ne za runo, temve za njo. Drugi se ji je sanjalo, kot da se ona sama bori z bikom, a stari noejo izroiti bojne nagrade, ker se je borila ona in ne on. Zaradi tega pride do spora in njo doloijo naj izbere. Odloi se za Jasona.

MEDEIA OBLJUBI ARGONAVTOM POMO


Medeia pove svoji sestri, da jo skrbi za tujce. Sestra ji ree, da je prav zato prila k njej. Prosila jo je naj jim pomaga proti njihovemu oetu. Medeia ji je obljubila pomo. Obljubila je, da bo takoj naslednji dan odla po arovno sredstvo, ki bo ukrotilo bika. Medeia je bila zmedena in po glavi ji je rojilo neteto vpraanj.

JASON IN MEDEIA
Medeia se je odpravila v Hekatino svetie. Sledile so ji njene sluabnice. Sluabnicam je naroila naj se skrijejo, ko bo priel Jason, da ne bi esa posumil. Seveda se je sluabnicam zlagala, ko je rekla, da mu bo podtaknila pogubno zdravilo, a so ji verjele. Ni trajalo dolgo, pa je Jason s svojima spremjevalcema stopil v svetie. Dala mu je "zdravilo" in mu naroila, naj gre, ko dobi zmajeve zobe, k reki in se na samem okoplje, si oblee rno oblailo in izkoplje v zemlji okroglo jamo. Vanjo naj naloi drv, zakolje ovco in jo povsem sege. Nato naj naredi pitno daritev v ast Hekati in se odpravi pro od grmade. Ne sme se ozreti, ker bi bila sicer daritev zaman. Naslednje jutro naj se namae z mazilom, ki mu ga je dala. V tem mazilu je skrita skrivna mo. Prav tako mora namazati tudi svoje oroje. Povedala mu je e, da ne bo veno tako moan, samo en dan, zato naj se ne izmika boju. Svetovala mu je e, naj med velikane vre kamen, saj se bodo stepli zanj in bodo pokonani. e sta govorila in si izrekla ljubezen.

ARGONAVTI SE VRAAJO DOMOV


Argonavti se sedaj hitro odpravijo naprej po reki Istru (Donava), da jih sovraniki ne bi dohiteli. Ko so se le-ti zavedli, kaj se je zgodilo se niso upali nazaj kralju. Naselili so se v ustju reke. Argonavti nadaljujejo pot in Hera jim polje vihar, ki jih ene proti neobljudenemu otoku, da jih obvaruje pred razjezenim Zeusom. Les v ladijskem podu je govoril, da ne bodo uli Zeusovi jezi ne blodnjam po morju, dokler jih arodejna boginja ne oisti hudega umora Medeiinega brata. Zato naj prosita dvojka bogove, da jim odprejo pot do Kirke. Junaki so se na smrt ustraili, le dvojka sta imela toliko poguma, da sta prosila bogove za varstvo. Spet jim je priskoila na pomo boginja Hera, ki jih je obvarovala pred tem, da bi zapluli v enega izmed izlivov reke, od koder se ne bi nikoli ve vrnili.

Boginja je ladjo zavila v temno meglo, da jih niso opazila mnoga "hudobna" plamena mimo katerih so pluli. Kmalu so prispeli do arovnike boginje, ki je stala na obali in si umivala lase v valovih. Ponoi se ji je sanjalo, da je cela hia poplavljena s krvjo, in da gasi z njo ogenj. Da gorijo vse arovna sredstva s katerimi je zaarala toliko ljudi. Ko se je otresla nonih sanj, se je spet obrnila, vabila in boala ivali. Jason se je z Medeio odpravil k Kirki. Kirika vidi, da sta pribenika, ki prosita varstva in ju mui elja po spravi za umor. Kirika je opravila galne daritve in se v njunem imenu opraviila bogovom. Kasneje ju sprauje razlina vpraanja, ker se je spet spomnila svojih sanj. Spoznala je Medeio, ki je bila njena neakinja in ji rekla, da ne odobrava tega kar je storila,a da je tudi ne bo kaznovala. Ob lahnem vetru je plula ladja in kmalu pride do otoka Siren. e so hoteli argonavti zasidrati ladjo, a je Orfeus preglasil njihovo petje.

JASONOV KONEC
Jason ni zasedel prestola zaradi katerega je el na tako dolgo pot, ugrabil Medeio, se spoprijel s tolikimi nevarnostmi in zagreil umor. Kraljestvo je moral prepustiti Peliasovemu starejemu sinu, sam pa je odel s svojo eno v Korint. Z njo je ivel deset let in rodila mu je tri sinove. Ko je Medeia z leti izgubila svojo lepoto, se je Jason zael zanimati za mlado dekle Glauke. ele, ko jo je Jason zasnubil je njegova ena izvedela za to. Medeia poklie bogove kot prie za njegove obljube, a se on za to ne zmeni in se poroi z drugo. Oe nove Jasonove napodi Medeido iz njegove deele. e zadnji je la do svojega moa po nasvet kam naj zbei z otroki. Namenil ji je veliko vsoto denarja, ki pa ga ni hotela sprejeti. Spet je la do njega in mu rekla, da je storil prav tako kot je storil. Da je prav, da se je poroil, ker je tako obogatel in bo laje skrbel za otroke. Sprave se je Jason razveselil.Medeia ga je prosila naj obdri otroke, v zahvalo pa je novi eni poslala lepe obleke. Te obleke so bile prepojene s strupeno arovno mojo, zaradi katere sta umrla Glauke in njen oe. Medeia stee v sobo, kjer ubije svoje otroke. Jason jo vidi kako potuje z zmaji, ki jih je zaarala. Jason se ubije.

Jedro pripovedke o argonavtih je zgodba o mladem junaku Jasonu, ki se odpravi na nevarno pot po morju v daljne dezele na vzhodu, da bi dobil nevesto in zaklad. Temu jedru so dodane e pravljicne epizode, ki jih je neznani epik strnil v pustolovsko zgodbo. Medeia je prvotno boginja, ki kot velika carovnica obvlada naravne sile. Njen oce je vladar v miticni dezeli. Podobno kakor Hera, Atena in Afrodita pomagajo svojim ljubljencem, tako tudi Medeia pomaga Jasonu.

PRIPOVEDKE O TROJI
TROJANSKA VOJNA 5

UGRABITEV HELENE
Kralju Priamosu je Herakles odpeljal sestro Hesiono kot vojni plen. Tega kralj ni mogel preboleti in njegov sin Paris se je odloil, da se odpravi po njo. Ko je prispel v parto, je zagledal lepo kneginjo Heleno. Bila sta si ve in v hipu je Paris pozabil, da je priel z namenom odpeljati svojo teto. Domislil se je, da bo v zameno za Hesiono odpeljal Heleno. Napadel je grad, pokradel zaklade in ugrabil Heleno (, ki se mu ni preve upirala) in zbeal. Ni se zmenil za opozorilo prastarega morskega boga Nereusa, ki mu je povedal, da bo to njegovo dejanje terjalo veliko ivljenj in dolgotrajno vojno. S Heleno sta se na ladji poroila in se veselila. Dolgo ju ni bilo nazaj v Trojo.

AGAMEMON IN IFIGENIJA
Knez Agamemnon, vrhovni vodja Grkov, je ustrelil kouto, ki je bila posveena boginji Artemidi in ona je Grkom v kazen poslala brezveterje. Prerok jim je rekel, da mora Agamemnon rtvovati svojo her Ifigenijo, da bo boginja pomirjena in bo zapihal veter in ne bo ve ovirala napada na Trojo. Agamemnon se je odrekel vrhovnemu vodstvu , a ko je izvedel kakno sramoto bo s tem povzroil parti, ker bo pustila Trojancem ugrabljeno Heleno, se odloi in ukae eni, naj mu polje her z lanim izgovorom moitve. Agamemnon spet pie eni, naj here ne poilja, ker si je premislil, a sluabnik ne pride do cilja, ker mu to preprei Agamemnonov brat, Menelaos, ki si ni elel sramote. Brata sta se zaela prepirati, ko vstopi Ifigenija . Agamemon jo izroi Menelaosu. On pa mu ree, da zaradi nezveste Helene noe uniiti svojega brata. Agamemnon pa ve , da vsa Grija od njega priakuje rtvovanje. Ifigenijina mati srea Ahila, s katerim naj bi se po moevih besedah Ifigenija poroila. Od Ahila izve, da je vse to le la. Sluabnik jima pove, da Agamemnon namerava ubiti lastno her. Kneginja je prosila bojega sina Ahila, naj prosi za pomo svojo mater. Obljubil ji je, da njena hi ne bo umrla. Ifigenija pa je sklenila, , da se bo rtvovala, ker je to elela vsa Grija in celo boginja Artemida. Ahil je bil pripravljen za njo umreti, a mu ni pustila. Sama je elela reiti Grijo. Deklica je materi prepovedala vsako alost in se veselo odpravila nasproti smrti, v veri, da reuje domovino. Sveenik zabode no v deklico, tisti hip pa dekle izgine in na tleh je leala kouta. Artemida jim je odpustila.

AHILOVA JEZA
HRISES, APOLON IN AHILOVA JEZA Bogovi so bili razdeljeni, nekateri na strani Grkov: Hera, Atena, Hermes, Poseidon, Hefaistos, drugi pa na strani Trojancev: Afrodita in Ares. Apolonov sveenik Hrises je priel k Agamemnonu z veliko odkupnino, da bi mu Agamemnon vrnil her, ki mu jo je Ahil zaplenil. Ni je dobil nazaj, zato je prosil Apolona naj mu pomaga. Apolon je v Grke zael streljati puice, in vsak, ki ga je zadela puica, je umrl za kugo. Hera , zaveznica Grkov, je svetovala Ahilu, naj vpraa preroke in vedee zakaj ljudje pomirajo. Dobil je odgovor, da zato, ker Agamemnon noe vrniti duhovniku njegove here. Agamemnon se je na vedea razjezil in sprl se je tudi z Ahilom. Ahil ga je hotel umoriti, a se mu je prikazala Atena, ki mu je svetovala naj tega ne stori.

Poslual jo je. Ahil je dal Agamemnonu jasno vedeti, da ni in nikoli ne bo njegov suenj in da bi mu moral biti on hvaleen, ker je najbolji vojak, ne pa ga zmerjati. Konno je Agamemnon popustil in velel duhovnikovo her odpeljati domov, v zameno pa si je prilastil Ahilovo deklico. Ahil je prosil svojo mater Tetido za pomo. Obljubila mu je, da bo la k Zeusu in prosila pomoi zanj. Odisej je duhovniku pripeljal her in kuga je zamrla. Tetida je prosila Zeusa, naj Trojanci tako dolgo zmagujejo, dokler ne bodo Grki prosili naj se vrne v njihovo vojsko. Zeus ji je teko, a vseeno ustregel.

HEKTORJEVA SMRT
Hektor je bil najhuji sovranik Grkov. Spopadel se je z Ahilom. Ko je Hektor zagledal Ahila, se ga je prestrail in je hotel pobegniti, a je Ahil tekel za njim. Bogovi so ju napeto gledali. Atena se je spustila na bojie. Preobleena v Hektorjevega brata je la k Hektorju in mu rekla naj se bojuje z Ahilom, e, da mu bo pomagala. Hektor je njeni prevari nasedel. Hektor je v boju umrl. Za Hektorjem je alovala cela Troja.

AHILOVA SMRT
Ahil se je razjezil na Trojance, ki so mu ubili prijatelja, in pognal se je v boj. Pobil je neteto sovranikov. Apolon, ki je vse to videl, se je na Ahila razjezil. Spustil se je na Zemljo k Ahilu in se za njegovim hrbtom zadrl, naj se pazi, da ga kdo ne ubije. Ahil je spoznal njegov glas, a se zanj ni prav veliko zmenil. Jezni Apolon se je zavil v meglo in ga ustrelil v peto. Ahil se je zruil na tla in kmalu tudi umrl. alovali so vsi Grki in tudi nekateri bogovi.

NASKOK NA TROJO
Bogovi so spet pomagali Trojancem in Grkom. Obe vojski sta bili pslabljeni in utrujeni od boja. Grki so razdelili svojo vojsko in vsaka od et je bila pripravljena na naskok na ena izmed trojanskih vrat. Trojanci so se na vseh straneh bojevali z obzidja in obrambnih stolpov. Odisej se domisli, naj njegovi vojaki dvignejo ite nad glavo in se stisnejo v gosto vrsto. Tako strjeni Grki drug ob drugem so se bliali mestnemu obzidju. Tedaj so bogovi, ki so bili na strani Trojancev, okrepili roke svojega junaka Eneja, sina Afrodite. Dvignil je velikanski kamen in ga treil na streho iz itov. To je povzroilo poraz napadalcev. Na neki oddaljeni strani obzidja pa so imeli Grki ve sree. A ne za dolgo, ker je enega izmed njih opazil Enej in ga pogubil.

LESENI KONJ
Grki so se dolgo bojevali okrog trojanskih vrat in obzidja, a je bil poskuan naskok na vseh straneh odbit. Po prerokbi so Grki izvedeli, da je usoda Troje odvisna od paladija, udodelne podobe boginje Atene.Odisej in Diomedez sta se odloila, da jo ukradeta. preoblekla sta se in odla po plen, s katerim sta se prav kmalu tudi vrnila.

Trojanci so kljub temu napad odbili. Zato je vede sklical zbor in jim povedal svoje videnje. Videl je jastreba in golobico, za katero se je podil. Golobica se je skrila v luknjo, jastreb pa je skrit preal na njo. Ko je golobica zletela iz skrivalia je jastreb planil po njej. Vede jim je dal to kot zgled in jim svetoval naj poskuajo Trojo zavzeti z zvijao, ne pa s silo. Odisej se je izmislil zvijae. Naredil bi lesenega konja, v katerega bi se skrili Grki. Enega od svojih mo bi poslali v Trojo, kjer bi jim pripovedoval izmiljeno zgodbo. Govoril bi jim, da je konno priel iz grkega ujetnitva in da spi v lesenem konju. Tam naj poskrbi za to, da lesenega konja potegnejo za obzidje. Ponoi, ko bi Trojanci spali, bi Grki uniili mesto. Ahilov sin mu je nasprotoval, e, da tak boj ni junaki, Odisej mu je odvrnil, da se s hrabrostjo pa ne da vsega dosei. Rotil ga je, naj upoteva njegovo misel. Atena je ponoi zbudila grkega junaka Eneja in mu naroila zgraditi konja. Med bogovi se je vnel boj, kajti bliala se je izvritev Trojine usode. Ares je napadel Ateno in vnel se je boj med bogovi. Dokler ni posredoval Zeus s svojimi strelami. Odloil se je pobiti vse bogove, e ga ne bodo ubogali. Medtem pa so se Grki spravili v trebuh konja. Trojanski sveenik si je mislil, da je to prevara. Trojanski kmetje so se zbrali ob konju in iz njega potegnili Sinona, ki je igral prestraenega ujetnika Grkov. Povedal jim je namiljeno zgodbo o sebi. Trojancem se je zasmilil in sklenili so mu dati pribealie. Moral jim je pojasniti kako je s tem lesenim konjem. Rekel je, da so ga Grki zgradili in ga pustili tu, kot opraviilo ualjeni boginji. Pravil je, da je tako velik zato, da ga ne bi mogli zvlei v mesto, ker bi jim tako pripadlo Atenino varstvo. Trojanci so razirili vhod v mesto in konju pritrdili kolesa. Troja je padla.

ZADNJI TANTALIDI
AGAMEMNONOV ROD IN DOM
e od Tantalosa naprej je Agamemnonov rod preklet zaradi vseh zloinov, ki so jih storili. Ko je el Agamemnon v Trojo, je njegova ena Klitaimenstra zaela ljubkovati z Aigistom. On je to poel v maevanje Agamemnonu, ker je ubil njegovega brata. Pred omi vseh Agamemnonovih otrok se je Aigistos polastil prestola.

AGAMEMNONOV KONEC
Agamemnon se je po dolgem asu vrnil v svojo domovino. ena in njegov bratranec sta ga gostoljubno sprejela in ga pogostila. Agamemnon se je Aigistosu zahvalil za skrbno upravljanje deele. Z Agamemnonom je prila Kasandra, ki mu je pripadla po delitvi plena. ena je bila ljubosumna in vedela je , da jo bo morala pustiti iveti v palai. Agamemnon, utrujen od vonje se je odel kopat. Tedaj sta Klitaimenstra in Agaistos planila iz svojega skrivalia in ga ubila. Takoj je bila ubita tudi Kasandra. ena svojega hudodelstva ni prikrivala. Javno ga je priznala in povedala, da je tako maevala svojo her. Vedela sta, da se bo Orestes neko, ko odraste, maeval svojega oeta in elela sta ga ubiti. To je opazila sestra Elektra in ga poslala dale pro od hudobneev.

AGAMEMNON MAEVAN
Njegova hi ivela v kraljevi palai skupaj z morilcema. alostna je akala na bratovo vrnitev, ki ji je vlivala e edino upanje. Aistos je medtem prevzel Agamemnonovo vlogo in sovrail Elektro. Njena mati je vsako leto na dan oetove smrti prirejala zabave in se veselila. Dekle je razjedala alost in mati ji je branila jok. Mati si ni elela sinove vrnitve, bala se ga je. Elektra je nala skrivalie pred hudobneema v temni izbi. Minevala so leta v priakovanju vrnitve brata.

Elektrina mlaja sestra se je podrejala materi in jo ubogala, v nasprotju z Elektro. Ta sestra ji je svetovala opustiti alost in se privaditi vsakdanjemu krutemu ivljenju. Mati je naroila sestri, naj opravi daritev za pokojnega moa, ker so jo tlaile more. Elektra je odlono nasprotovala tej daritvi in ukazala naj darujeta koder svojih las. Sestra ji je obljubila, da jo bo ubogala. Mati je govorila, da ji je pri umoru pomagala boginja pravice. K materi je priel tujec in je povedal, da je Orestes umrl, ker je padel s konja. V materi se je prebudila materinska ilica in bilo ji je hudo za sina. Prili so ljudje z mrtvako aro in povpraevali po Aigistisu. Nekdo se je zadrl, da je vse to prevara, da je Orestes iv. Ta sam je bil Orestes. Objel je svojo sestro. Priel je Aigistos, da bi si ogledal aro in videl je krvavo truplo svoje ene. Ubili so ga.

ORESTES IN EUMINIDE
Ljubezen do svojega oeta ga je naredila za morilca svoje matere. ivel je v stranem duevnem boju. Eunimide naj bi nam bile milostne. Bile so here Noi. Bile so temne kot no, s krvavimi omi in s kaami v laseh,... Morilcu so bile neprestano za petami in mu poiljale v srce pekoo vest in muno kesanje. Odgnale so ga s kraja zloina in zapustil je sestri, ki ju ni videl toliko asa. V tej stiski mu je ostal zvest prijatelj Pilades. Bog Apolon, ki mu je ukazal naj se mauje je bil ob njem. Preganjal je euminide in Orestes se je poutil pomirjenega, ko je bil ob njem bog. Orestes in Pilades sta la v Apolonovo svetie kamor erinje niso imele vstopa. Tam je Orestes konno nael trenutek miru. Apolon mu je povedal, da mu stoji ob strani in naj se ne boji. Poslal ga je v Atene, kjer bo lahko pred sodiem branil svojo pravino stvar. Apolon je euminide uspaval in v sanjah je k njim prila Klitaimenstra in jih okarala, ker ne izpolnjujejo obljube. Obljubile so ji namre, da se bodo maevale Orestesu, ker jo je ubil. Apolon je Orestesa izroil bogu Hermesu, zavezniku popotnih ljudi. Prijatelja sta se napotila v Atene in erinje sta jima sledile le v veliki razdalji. S asoma so postale pogumneje. Stopila sta v Atenino svetie in Orestes je molil k Ateni. Za njima so prihrumele erinje in mu grozile. Boginje prekletstva so rekle Ateni naj ona sama odloi sodbo in one jo bodo sprejele. Atena je najprej zahtevala od Orestesa, da ji pove svojo zgodbo in naj na vsa njena vpraanja odgovori odkrito. Povedal ji je kar je imel. Odloila se je, da si sama izbere sodie, mu predsedovati in, e bo treba sodbo odloim s svojim glasom. Do sodbe pa lahko Orestes nemoteno ivi v Ateneh. Eumenide pa naj se vrnejo v podzemlje. Dotlej naj vsaka stran zbira dokaze in prie. Atena pa bo zbrala najbolje moe njenega mesta, da dajo svoj glas. Na dan sodbe so se zbrali na Aresovem griu. Zraven obtoenca je stal Apolon. Ko so ga erinje opazile so se prestraile. Povedal je, da je priel branit svojemu varovancu, zakaj on je tisti, ki je Orestu svetoval umoriti mater. Besedo so najprej dobile eumenide in spraevale so obtoenca to in ono. Po pravici jim je odgovarjal. Potem je Atena naroila vsakemu od sodnikov razdeliti en bel kamen nedolnost in en rn za krivdo obtoenca. Preden so sodniki zaeli metati kamenke je Atena to mesto razglasila kot veno sodie. Sodnikom je velela naj sedaj denejo kamenek kakor se jim zdi prav in naj mislijo na svojo prisego. V ari je bilo tevilo belih in rnih kamenkov enako in tako je morala Atena odloiti sama. Odloila se je v Orestesovo prid, menila je, da ni umoril svoje matere, pa pa morilko svojega oeta. Orestes je hvalil Ateno in Apolona in Zeusa. Prisegel je, da ne bo nikoli nobena vojska prila ve nad Atence in da bo tudi po svoji smrti njegov duh prinaal nesreo tistim, ki bi hoteli uniiti to mesto. Eumenide pa so govorile, da so mlaji bogovi poteptali pravico in jim vzeli mo in oblast. Zato bodo poslale na Atene suo, kugo, nerodovitnost,... Apolon jih je potolail in jim pomirjujoe govoril, da niso poraene, da je bilo obeh kamenkov enako in, da je odloilo usmiljenje bogov. Zato naj se ne maujejo nad

meani, ki niso krivi. Zagotovil jim je e, da jim bodo v Orestesovi domovini dobile novo svetie, kjer bodo lahko prebivale. To je potrdila tudi Atena. Na koncu so bile prav zadovoljne in so celo obljubile, da bodo varovale mesto.

IFIGENIJA NA TAURIDI
Orestes je dobil e novo nalogo od Apolona. In sicer, da se mora napotiti do svetia Apolonove sestre Artemide. Tam naj kip z zvijao ali kako drugae ukrade in ga prinese v Atene, ker si boginja eli milejega podnebja. e se bo to zgodilo, bo konec Orestesove stiske. e vedno mu je ob strani stal Pilades. Pleme Teuridi so vsakega tujca, ki je priel k njim rtvovali Artemidi. Odsekali so mu glavo in jo obesili na drog na, dimnik, kjer naj bi ta pazil na njih. Vzrok za ta Orestov pohod je bil, da se je je , ko bi morala njegova sestra Ifigenija biti rtvovana, usmilila boginja Artemida. Odnesla jo je med Tauride, kjer jo je njihov kralj postavil za sveenico. Tu je morala po groznem obiaju vsakega tujca, ki je stopil na njihovo zemljo, kar so bili veinoma Grki, rtvovati boginji. Tu je bivala e kar dolgo asa in kralj jo je spotoval in ljudstvo jo je imelo rado. Enkrat je imela sanje, da je doma kot suenj in zemlja se je zaela tresti in morala je gledati kako se je stavba zruila. En sam steber je ostal in dobil je loveko podobo; spremenil se je v loveko glavo. Ta glava je zaela nekaj govoriti, a je pozabila kaj. Orestes in Pilades sta stopila na tauriko obalo in se napotila proti svetiu. Orestes ni vedel kaj bi storil, rad bi pobegnil, a ga je prijatelj odvrnil od te misli. Sklenila sta, da se skrijeta. Eden od pastirjev je prihitel k Ifigeniji in ji povedal, da so videli dva mladenia. Rekel ji je naj se pripravi za daritev boginji. Naroila mu je naj gre po tujca. Prila sta ujetnika. Vpraala ju je od kod sta, kdo so njuni stari, bratje in sestre. Iz Orestesa je izvedela, da je iz njenega mesta in zanimalo jo je kako je s Trojo in s Heleno. Spraevala je po Agamemnonu in, ko je izvedela jo je kar stisnilo od groze, a spraevala je dalje. Ko je nagnala sluabnike, mu je velela, naj nese domov pismo, pa bo reen. Problem je bil v tem, da ni mogla reiti obeh. Ifigenija se je odloila, da bo vsebino pisma tudi povedala, e bi morje pismo odneslo. Izvedela sta, da je ona njuna sestra in Orestes jo je objel. Ifigenija se je spraevala, kako naj ju rei bedne smrti. Orestes ji je povedal celo zgodbo in medtem se je domislila reitve. Rekla bo kralju, da sta ujetnika zagreila straen umor in, da ga e nista oiena, tako da ju ne more darovati. In, da se je eden od njiju dotaknil kipa, ki se ga lahko samo ona, tako da ga mora sedaj najprej umiti. Vse to je povedala kralju in on jo je ubogal. ez as je pritekel sel in kralju sporoil, da je njihova sveenica s kipom in tujcema pobegnila. Potem je ukazal, naj gredo k obali in zasedejo ladjo, e jo spet vre na obalo. Na poti k obali jih je ustavila Atena v orjaki postavi, obdana s svetlim oblakom, plavajoa nad zemljo. Zaprla je vojski pot in govorila, naj kralj umiri vojsko in pusti varovancem mirno oditi. Rotila jih je naj pustijo, da se izpolni prerokba. Brez ugovarjanja jo je kralj ubogal. Prekletstvo nad Tantalovim rodom se je takrat e enkrat razplemenilo. Orestos je umrl, ker ga je v peto piila kaa.

10

ODISEJEVA VRNITEV
ODISEJ PRIPOVEDUJE FAIAKOM O SVOJIH BLODNJAH
Odisej pripoveduje o svojem popotovanju iz Troje na Itako. V prvem delu te pripovedi je osrednji dogodek sreanje s Kiklopom, kateremu je pokodoval oko. Z zvijao je reil ivljenja prijateljev (nekatere je Kiklop e pojedel), ki jih je privezal na trebuhe ovc. Tako so se pritihotapili mimo Kiklopa in se reili.

ODISEJ PRIPOVEDUJE DALJE


Pot so nadaljevali proti otoku, katerega gospodar jim je podaril meh, v katerega je spravil vetrove. Med Odisejevim spanjem so njegov tovarii zaradi radovednosti meh razvezali. Nastal je straen vihar, ki jih je izpred Itake odpihnil nazaj na odprto morje. Odpravili so se nazaj na otok, a so bili iz njega izgnani. Pot jih je naprej zanesla na otok stranega kralja, ki mu je pojedel e dva junaka. Naslednji postanek je bil na otoku arovnice Kirke. Zaarala je polovico Odisejevih mo v svinje. Odisej se je odpravil, da jih poie. Na proti mu pride Hermes in mu podari Hermesov koren. Ta koren ga varuje pred Kirkinimi ari. Kasneje se s Kirke spoprijateljila in pri njej junaki ostanejo celo leto. Ko se odloi, da odrinejo, jim je rekla, da se morajo odpraviti v Hades, v deelo senc, kjer naj prosi senco vedea, da mu napove nadaljno pot. Odrinili so in spremljal jih je ugoden veter Kirke. Odisej je prispel do Hadesa, kjer je opravil vse daritve, kot mu je naroila Kirke. Ko se je prikazala senca vedea, mu je povedala o njegovi nadaljni usodi. Ko je povedala kar je imela, se je Odisej pogovarjal e z vsemi ostalimi sencami, ki so pile kri njegove daritve. Senca njegovega prijatelja ga je prosila, naj se vrne na Kirkin otok in truplo pokoplje. Sreal je tudi senco svoje matere, Ahila, Agamemnona,... Odpravili so se na Kirkin otok pokopat prijatelja.

ODISEJ PRIPOVEDUJE E KAR NAPREJ


Na otoku jih je Kirke zasaila. Ob odhodu je Odiseju naroila, naj svojim tovariem zamai uesa, ko bodo pluli mimo Siren. e pa bo sam elel sliati petje, naj ga tovarii zveejo, da se Sirenam ne bo mogel pridruiti. Povedala mu je, da ima na razpolago dve poti, eno na levo, drugo na desno. Na desni sta dve skali ob katerih se razbije vsaka ladja, le Jasonu je uspelo priti mimo s Herino pomojo. Na levi pa je ostra in piasta skala, ob kateri je luknja, ki vodi v Hades. Luknjo strai poast. Otok Siren so sreno obpluli. Zagledali so strane razpenjene valove. Odisej je krmarju naroil naj usmeri ladjo med levi dve skali. Nenadoma je grozna poast zgrabila est mo in jih porla. Vseeno so sreno prili do Helijevega otoka. Po Kirkinih besedah se nobeden od mo ne sme dotakniti nobene do Heliosovih ovac, ki so se pasle po otoku, e se elijo sreno vrniti. Na otoku so morali ostati mesec dni, ker jim je Zeus poslal vihar.

11

Eden od tovariev je v Zeusovi odsotnosti preprial prijatelje in jedli so Heliosove govedi. Helios je od Zeusa zahteval, da kaznuje Odiseja in njegove sovranike. Zeus mu je obljubil, da jim bo sredi morja razbil barko. Ko se je vihar pomiril so pot nadaljevali in kmalu jim je Zeus zael kazati svojo jezo. Pomrli so vsi Odisejevi tovarii in sam je taval po povsem razsuti barki. Konno so se valovi umirili. Toda veter ga je nosil nazaj proti poasti in viharju. e mu Zeus ne bi priskoil na pomo, bi bilo po njem. Tako je devet dni blodil po morju, deseti dan pa se ga je nek bog usmilil in ga vrgel na otok, na katerem je zanj skrbela boginja Kalipso.

PRIHOD NA ITAKO
Faiakovci si Odiseju ponudili ladjo in jo napolnili z dragocenimi darili. Odpravili so se na dolgo pot proti Itaki, Odisejevi ljubljeni domovini. Poseidonu ni bilo prav, ker mu e vedno ni odpustil zaradi oslepelega sina, Kiklopa. Potoil se je Zeusu, ta pa mu je rekel, da se lahko sam mauje komur se pa hoe. Poseidon je Faiakovo ladjo spremenil v kamen. Odisej najprej ni spoznal svoje domovine in se je jezil na Faiakovce, e, da so ga pripeljali na kak tuj otok. Prikazala se mu je Atena in skupaj sta naredila nart, kako naj Odisej ukrepa dalje. Obljubila mu je pomo. Spremenila ga je v beraa in ga napotila k pastirju poizvedovat o domu, sama pa se je odpravila k njegovemu sinu, da bi izvedel za njegovo mnenje o oetu.

ODISEJ SE DA SINU SPOZNATI


Atena se je spet prikazala Odiseju in mu dala dovoljenje razodeti se svojemu sinu. Skupaj se bodo morali bojevati proti Penelopinim snubcem. Odisej in njegov sin sta naredila nart in vedela sta, da imata na svoji strani Ateno in Zeusa.

ODISEJ KOT BERA V DVORANI


Vse je lo po nartu. Bera Odisej je priel v dvorano in prosil hrane, da bi videl kateri snubci so poteni in kateri hudobni. alili so ga , a sin ni smel ukrepati. Oba, sin in Odisej sta imela v mislih le maevanje. Penelopa, ki je pri odprtem oknu sliala vse kar se je dogajalo v dvorani, je poklicala pastirja in mu rekla, naj pripelje beraa, za katerega ni vedela, da je njen ljubljeni mo. Mislila pa je, da bi on utegnil kaj vedeti o Odiseju. Tujec ji je sporoil, da se bo oglasil, ko bodo snubci odli.

PENELOPA MED SNUBCI


Atena je v Penelopi zbudila misel, da gre med snubce in jim vlije novega upanja. A sinu in mou naj v srcu ostane zvesta.

TEKMOVANJE Z LOKOM

12

Atena se je spet priplazlla v Penelopine misli. Penelopa je odla v zakladnico, kjer je bilo spravljeno Odisejevo oroje. Vzela je lok in tul. la je med snubce in jim naznanila, da se bo poroila s tistim, ki z Odisejevim lokom izstrelil puico skozi uesa dvanajstih sekir. Nobenemu ni uspelo niti loka napeti.

MAEVANJE
Odisej je z lokom ustrelil najnesramnejega snubca. Povedal jim je, da je on Odisej. Snubci so se borili. Razplamtel se je boj in bilo je vedno ve rtev. Eden od snubevih znancev, kozar, jim je pomagal. Izmuznil se je ven in jim prinesti oroje. Na Odisejev ukaz sta kozarja pastirja ujela in ga privezala v oroarnico. Sredi boja se je k Odiseju pridruila atena v podobi Mentorja. Snubci so Mentorju takoj zaeli groziti in ga rotili naj ne gre v boj. Odisej je zautil bliino boginje in pogum se mu je okrepil. Odisej in prijatelji so si oddahnili, ko so opazili, da je Atene posegla v boj. Samo dva snubca sta se reila. Oba je reil Telemahos, ki je oetu povedal, da ta nista storila ni hudega in, da sta nedolna.

ODISEJ IN PENELOPA
Penelopa ni in ni mogla verjeti starki, ki ji je pripovedovala o Odisejevi vrnitvi. Konno se je Penelopa odpravila k Odiseju. Penelopa je bila tako zmedena, da ni vedela kaj bo rekla. Penelopa je e vedno dvomila v Odisejevo vrnitev, zato ga je preiskusila. Povedal ji je celo zgodbo o njuni postelji, ki jo je Odisej naredil sam. Ko je konal, ga je objela, saj je spoznala, da je to res njen ljubljeni mo. Na dolgo in iroko sta si pripovedovala o dogodivinah, ki so se godile od kar se nista videla.

ODISEJEVA ZMAGA
Po bitki se je izpolnila Zeusova zaobljuba: Iz src Itaanov se je umaknila jeza. Atena je obnovila zavezo venega miru med Odisejem in mestnimi poglavarji. Poglavarji in ljudstvo so se poklonili Odiseju kot svojemu kralju in zaitniku. Penelopa je opevana zaradi svoje zvestobe, Odisej pa zaradi junatva in zvitosti.

13

You might also like