1

Iztok Turel

Kemija
Gradivo za pripravo zapiskov pri predmetih, ki vsebujejo poglavja iz splone kemije

PREDGOVOR Pri svojih predavanjih sem opazil, da vasih tudentje ne vedo ali bi si zapisovali tisto kar pie na prosojnicah ali bi zapisovali tisto kar predavatelj pove ali pa bi morda izbrali kako tretjo monost. Tudi sam se e spominjam dni, ko sem kot tudent z grozo ugotavljal, da e nisem zabeleil vsega, predavatelj pa je e razlagal naslednjo stvar... Zato sem se odloil, da skuam te dileme tudentom olajati. Pripravil sem tudijsko gradivo, ki je pred vami in vkljuuje bistvene stvari, ki bodo podrobneje obdelane na predavanjih. Po moji oceni bo tako spremljanje predavanj laje in upam da tudi bolj uinkovito. Seveda to tudijsko gradivo e zdale ne more nadomestiti tudentove prisotnosti na predavanjih, ki so popestrena e z demonstarcijskimi eksperimenti in drugimi zanimivimi podatki. Nikakor gradivo tudi ne more nadomestiti kvalitetnih obirnejih ubenikov, ki so vam na voljo. Slui naj kot ogrodje, ki ga e na predavanjih dopolnjujte s svojimi opombami in vam bo nato pri poglobljenem tudiju iz ubenikov pomagalo laje razumevati probleme. Na nekaterih mestih je e med tekstom izpueno nekaj praznega prostora, kamor lahko nariete skice, vpiete enabe in drugo, kar v gradivu ni vsebovano. Najvekrat bo takno mesto oznaeno z znakom . Moja elja je, da bi na ta nain predavanja postala bolj prijazna in bi od njih odnesli ve. Ker gre za prvo verzijo gradiva bom hvaleen, e mi sporoite morebitne napake v tekstu, skual pa bom upotevati tudi vae druge smislne opombe. Avtor Ljubljana, pomlad 2000.

VSEBINA 1. KEMIJA- SKOZI ZGODOVINO DO DANANJEGA ASA 2. ZNANSTVENA METODA 3. OSNOVNI KEMIJSKI ZAKONI IN POJMI 3.1 Zakon o ohranitvi mase pri kemijski reakciji 3.2 Zakon o stalni sestavi 3.3 Zakon o mnogokratnem masnem razmerju 3.4 Daltonova atomska teorija 3.5 Zakon o prostorninskih odnosih pri kemijski reakciji 3.6 Avogadrov zakon 3.7 Nekateri osnovni stehiometrijski pojmi 4. PLINI 4.1 Splona plinska enaba 4.2 Plinske zmesi 4.3 Povprena molska masa plinske zmesi 5. SNOVNE SPREMEMBE IN ENERGIJA 5.1 Osnovni pojmi 5.2 Termokemijski rauni 6. ATOM IN NJEGOVA ZGRADBA 6.1 Eksperimenti, ki so pomagali razloiti zgradbo atoma 6.2 Lastnosti osnovnih delcev atoma 6.3 Izotopi 6.4 Elektronska struktura atomov 6.5 Bohrov model atoma 6.6 Valovno-mehanski model atoma 6.7 Valovnomehanska interpretacija zgradbe tejih atomovveelektronski sistemi 6.7.1 Paulijev princip 6.7.2 Hundovo pravilo 6.7.3 Zgradba elektronske ovojnice- elektronska konfiguracija 34 7. RAZVOJ PERIODNEGA SISTEMA IN NJEGOVE ZNAILNOSTI 34 7.1 Periodine lastnosti 8. KEMIJSKA VEZ 8.1 Ionska vez 8.2 Kovalentna vez 9. MOLEKULSKE VEZI 9.1 Vodikova vez 9 9 9 10 11 11 12 15 15 16 16 17 17 20 24 24 26 26 27 28 29 31 31 32 7 8 9

34 37 37 38 40 40

10. AGREGATNO STANJE 10.1 Tekoine 10.2 Trdne snovi 11. DISPERZNI SISTEMI 11.1 Osnovni pojmi 11.2 Nekateri naini izraanja koncentracij 11.3 Topnost 48 11.4 Topnostni produkt 11.5 Parni tlak raztopin 11.6 Koligativne lastnosti raztopin 53 11.6.1 Osmoza 11.6.2 Prevodnost raztopin 11.7 Elektrolitska disociacija 11.8 Anomalne koligativne lastnosti raztopin elektrolitov 11.9 Ionske reakcije 56 11.10 Koloidne raztopine 11.10.1 Osnovni pojmi 11.10.2 Priprava koloidnih raztopin 11.10.3 Lastnosti koloidnih raztopin 11.10.4 Razdelitev koloidov 11.10.5 Nekateri pojavi povezani s koloidnimi raztopinami 12. KEMIJSKO RAVNOTEJE- ZAKON O VPLIVU KONCENTRACIJ 12.1 Osnovni pojmi 12.2 Le Chatelier-ev princip 13. OSNOVE KEMIJSKE KINETIKE 13.1 Kataliza 14. VODA 14.1 Trdota vode 14.2 Onesnaenje vode 14.3 Anomalne lastnosti vode 15. PROTOLITSKA RAVNOTEJA V VODNIH RAZTOPINAH 15.1 pH 15.2 Konstanta protolize 15.3 Definicije kislin in baz 15.4 Pufri 65

41 42 43 46 46 48 51 52 53 54 54 55 57 57 57 58 58 59 60 60 62 64 66 67 68 70 70 71 72 72 73 75 75 76 78 79

16. KEMIJA ATMOSFERE IN LOVEKOVI VPLIVI NA TE PROCESE 16.1 Ozon in ozonska luknja 16.2 Efekt tople grede 16.3 Kisli de 77 17. REAKCIJE OKSIDACIJE IN REDUKCIJE 17.1 Urejanje redoks reakcij

17.2 Elektrokemijska napetostna vrsta 17.3 Korozija 17.4 Praktina uporaba redoks reakcij 17.5 Faradayevi zakoni elektrolize

79 80 82 83 83 83 84 85 90 92 97

18. KOVINE 18.1 Nekatere splone lastnosti kovin 18.2 Struktura kovin 84 18.3 Zlitine 18.4 Nekatere pomembne lastnosti, uporaba in pridobivanje izbranih kovin 19. KOORDINACIJSKE SPOJINE (KS) 20. POMEMBNEJE ANORGANSKE SPOJINE IN MATERIALI 21. LITERATURA

6 I . T u r e l : K e m i j a

1. KEMIJA- SKOZI ZGODOVINO DO DANANJEGA ASA lovek se je s kemijo ukvarjal e v prazgodovini, eprav takrat e na zelo preprost nain. Tudi stari Egipani, Kitajci, Grki, Rimljani in kasneje Arabci so vsak po svoje prispevali k nezadrnemu razvoju praktinega in teoretinega kemijskega znanja. Pomembno poglavje zgodovine kemije predstavljajo e alkimisti s svojimi pogledi na pretvorbe snovi in raziskovalci, ki so zaeli s prouevanjem vpliva spojin na doloene bolezni (jatrokemiki). Vse to znanje je dalo osnovo, da je kemija pred priblino dvesto leti konno postala znanost- to je po definiciji dejavnost, ki si prizadeva metodino priti do sistematino izpeljanih, urejenih in dokazljivih spoznanj. S kemijo se sreujemo na vsakem koraku; pomaga nas nahraniti, oblei, nastaniti, zdraviti- skratka pomaga nam laje in bolje preiveti. Kemija je izrazita multidisciplinarna znanost in se tako ali drugae prepleta z veino naravoslovnih in tehninih podroij (biologija, medicina, farmacija, gozdarstvo, agronomija, tekstilstvo, strojnitvo...). Sprva je bila kemija le splona znanost, ki se je ukvarjala z majhnimi molekulami. Znanstveniki so se ubadali s sintezo, pretvorbami in razumevanjem njihove reaktivnosti. S asom so se razvile bolje fizikalno-kemijske metode s katerimi so lahko prieli prouevati tudi veje molekule. Tako se je kemija iz dobe enostavne molekularne kemije premaknila v dobo makromolekularne in

7 I . T u r e l : K e m i j a supramolekularne kemije in monostim za njen nadaljnji razvoj ni videti konca.

8 I . T u r e l : K e m i j a

2. ZNANSTVENA METODA

9 I . T u r e l : K e m i j a 3. OSNOVNI KEMIJSKI ZAKONI 3.1 Zakon o ohranitvi mase pri kemijski reakciji (1780 A. Lavoisier, M.V. Lomonosov) kovina kovinski oksid Enostavna izvedba ob uporabi tehtnice: ivo srebro + kisik ivosrebrov oksid 2,00 g 0,16 g 2,16 g Pogoji: zrak, 300 C

ivosrebrov oksid ivo srebro + kisikPogoji: zrak, 500 C 2,16 g 2,00 g 0,16 g

CELOTNA MASA SNOVI SE PRI KEMIJSKI REAKCIJI NE SPREMENI. VSOTA MAS REAKTANTOV JE ENAKA VSOTI MAS PRODUKTOV. 3.2 Zakon o stalni sestavi (1801 J. Proust) (o stalnih masnih razmerjih)

1 0 I . T u r e l : K e m i j a bakrov oksid baker + kisik 79,54 g 63,54 g m(baker) : m(kisik) = 3,97 : 1 STALNO MASNO RAZMERJE STALNA SESTAVA: 79,88% BAKRA 20,12% KISIKA Pogoj: segrevanje

(%- masni (uteni) procent)

MASNO RAZMERJE, V KATEREM SE ELEMENTI SPAJAJO, JE VSELEJ ENAKO, STALNO IN NEODVISNO OD NAINA, KAKO REAKCIJO IZVEDEMO. 3.3 Zakon o mnogokratnem masnem razmerju (1803) Primeri, ko tvorita dva elementa med seboj ve razlinih spojin. Primer: baker tvori s kisikom dva oksida

1 1 I . T u r e l : K e m i j a a) baker + kisik prvi bakrov oksid Stalno masno razmerje: 3,97 : 1 b) baker + kisik drugi bakrov oksid 63,54 g + 8,00 g = 71,54 g Stalno masno razmerje: 7,94 : 1 Prvi bakrov oksid: m1(baker) : m1(kisik) = 3,97 : 1 Drugi bakrov oksid: m2(baker) : m2(kisik) = 7,94 : 1 m1(kisik) = m2(kisik) = 1g ENAKA MASA KISIKA

m1(baker) : m2(baker) = 3,97 : 7,94 = 13,97 : 23,97 1:2 -MNOGOKRATNO MASNO RAZMERJE BAKRA

E TVORITA DVA ELEMENTA VE SPOJIN, POTEM SO MASE ENEGA ELEMENTA, KI SE SPAJAJO Z ENAKIMI MASAMI DRUGEGA ELEMENTA, V RAZMERJU NARAVNIH TEVIL.

1 2 I . T u r e l : K e m i j a

3.4 Daltonova atomska teorija (1808) 1. Vse snovi so zgrajene iz zelo majhnih delcev- atomov. Atomi se pri kemijskih reakcijah ne spreminjajo. 2. Atomi doloenega elementa imajo enako maso in enake lastnosti (atomi razlinih elementov se razlikujejo po masi). 3. Atomi razlinih elementov se spajajo v celotevilnih razmerjih. Absolutna masa atoma ni merljiva, lahko pa doloimo relativne atomske mase - Ar. Ar (vodik) = 1 (Dalton)

3.5 Zakon o prostorninskih odnosih pri kemijski reakciji (1808 J.L. Gay-Lussac) Gay-Lussac je proueval kemijske reakcije med plini:

1 3 I . T u r e l : K e m i j a

2 vol. vodika

1 vol. kisika

2 vol. vode

EKSPERIMENTALNA UGOTOVITEV PROSTORNINE PLINOV, KI MED SEBOJ ZREAGIRAJO IN PROSTORNINE PLINASTIH REAKCIJSKIH PRODUKTOV, MERJENE PRI ENAKIH POGOJIH (TLAK, TEMPERATURA), SO V RAZMERJU NARAVNIH TEVIL. Predpostavki: 1. V enakih prostorninah plinov je pri enakih pogojih enako tevilo atomov. 2. Voda: 2 atoma vodika in 1 atom kisika prostorninsko razmerje!

1 4 I . T u r e l : K e m i j a

3.6 Avogadrov zakon (hipoteza) (1811 A. Avogadro) ENAKE PROSTORNINE PLINOV VSEBUJEJO PRI ENAKIH POGOJIH ENAKO TEVILO MOLEKUL. Najmanji delci snovi v plinastem stanju so molekule! Elementi: -molekule iz enakih atomov: -dvoatomne: H2, N2, O2, Cl2..., -enoatomni: lahtni plini (He, Ne, Ar...), pare kovin.

Spojine: molekule iz razlinih atomov. S to predpostavko zlahka razloimo eksperimentalne podatke:

1 5 I . T u r e l : K e m i j a

Avogadrova hipoteza v zaetku ni bila sprejeta; ez 50 let jo obudi S. Cannizzaro! 3.7 Nekateri osnovni stehiometrijski pojmi STEHIOMETRIJA - koliinski odnosi pri kemijskih reakcijah. m(x) - masa snovi x enota: kg g mg

-neodvisna od vrste delcev x, -merljiva fizikalna veliina. n(x) - mnoina snovi enota: mol VRSTA DELCEV!

1 6 I . T u r e l : K e m i j a

Mol je tista mnoina snovi, ki vsebuje toliko delcev, kolikor je atomov v 12 g ogljika 12C. Mnoina je osnovna fizikalna veliina, ki omogoa najenostavneji kvantitativni nain spremljanja poteka kemijskih reakcij! N(x) - tevilo delcev BREZ ENOTE!

NA- Avogadrova konstanta (NA = 6,023.1023 mol-1) predstavlja tevilo delcev v 1 molu katerekoli snovi. Je pretvornik med makro in submikroskopskim svetom. n(x), N(x)- ne moremo direktno meriti! M(x) - molska masa; karakteristina fizikalna veliina snovi.

1 7 I . T u r e l : K e m i j a

Ar(X) -relativna atomska masa elementa X Definicija: relativna atomska masa je tevilo, ki nam pove, kolikokrat je masa enega atoma elementa veja od 1/12 mase atoma ogljikovega izotopa 12C.

Definicijska enaba: ma(X) = masa enega atoma elementa X (g) mu = 1,66.10-27 kg = 1,66.10-24 g Mr(XY) -relativna molekulska (formulska) masa spojine XY

1 8 I . T u r e l : K e m i j a Definicijska enaba: mm(XY) = masa ene molekule spojine XY

H2O: mm(H2O) = 2.ma(H) + ma(O) zakon o ohranitvi mase! Mr(H2O) = 2.Ar(H) + Ar(O) Raunanje relativnih molekulskih (molskih) mas.

( 1/mu)

Nekateri enostavni rauni s pomojo enab, ki povezujejo maso, molsko maso, mnoino in tevilo delcev: veplo m(vepla) = 10,0 g veplo je izrazit polimorfen element, ki lahko nastopa v raznih oblikah.

vajo izraunaj in dopii manjkajoe podatke v tabeli! Za

1 9 I . T u r e l : K e m i j a

vrsta delcev x M(x) n(x) N(x)

S 32,1 g/mol 0,312 mol 1,88. 1023 atomov S

S2

S4

S8

C3H8 propan delec = molekula C3H8 M(C3H8) = 44,0 g/mol M(C) = 12,0 g/mol M(H) = 1,0 g/mol Mr(C3H8) = 3Ar(C) + 8Ar(H) n(C) = 3n(C3H8) n(H) = 8n(C3H8) NaCl natrijev klorid "delec" = formula N(C) = 3N(C3H8) N(H) = 8N(C3H8) dejanski delci Na+, Cl

2 0 I . T u r e l : K e m i j a M(NaCl) = 58,5 g/mol Mr(NaCl) = Ar(Na) + Ar(Cl) m(NaCl) = m(Na+) + m(Cl ) n(NaCl) = n(Na+) = n(Cl )

M(Na+) = 23,0 g/mol M(Cl = 35,5 g/mol ) N(NaCl) = N(Na+) = N(Cl )

Molekula je izolirana skupina povezanih atomov z definirano sestavo. Empirina (enostavna) formula: SO2 Prava (molekulska) formula: SO2 P2O5 P4O10 BH3 B2H6

Kemijska formula - kvantitativno opredeli sestavo spojine. Kemijska reakcija je pregrupacija atomov (cepitev in nastanek kemijskih vezi). tevilo in vrsta atomov se pri reakciji ne spremeni (spremeni se le njihov "medsebojni odnos"). Masa se pri kemijski reakciji ne spremeni!

2 1 I . T u r e l : K e m i j a Urejanje enab kemijskih reakcij: tevilo istovrstnih atomov mora biti na levi in desni strani urejene enabe kemijske reakcije enako. Poznamo razne naine urejanja kemijskih enab (s poskuanjem, algebraini nain, redoks nain). 4. PLINI 4.1 Splona plinska enaba

P-tlak V-prostornina T-temperatura n-mnoina R-splona plinska konstanta IDEALEN PLIN

(kPa) (L) (K) (mol) = 8,314 kPa L mol-1K-1

Boyle-Mariottov zakon ali P V=konst. P1 V1 = P2 V2 n, T konst.

2 2 I . T u r e l : K e m i j a

Normalni pogoji: P0 = 101,3 kPa T0 = 273 K

(p.n.p=pri normalnih pogojih)

V0/n =V0m = konst. = 22,4 L/mol Canizzaro 1860 molska prostornina p.n.p je za vse pline enaka!

8,314 kPa L mol-1K-1

4.2 Plinske zmesi Daltonov zakon o parcialnih (delnih) tlakih plinov v plinski zmesi:

P-tlak plinske zmesi Pi-parcialni tlak i-te komponente

2 3 I . T u r e l : K e m i j a

Tlak plinske zmesi je enak vsoti parcialnih tlakov komponent, ki zmes sestavljajo.

Xi-mnoinski dele

Parcialni tlak je tlak, ki bi ga imel plin, e bi sam zavzemal celotno prostornino plinske zmesi. Plini se obnaajo v zmesi neodvisno drug od drugega (idealen plin). 4.3 Povprena molska masa plinske zmesi (M)

m- masa plinske zmesi (g) n- mnoina plinske zmesi (mol)

Tabela 1: Sestava suhe atmosfere.

2 4 I . T u r e l : K e m i j a

Element ali spojina duik kisik argon ogljikov dioksid Ne He metan vodik diduikov oksid voda (para)

X (mno. dele) 0,7808 0,2095 0,0093 0,000325 18 ppm 5 ppm 2 ppm 0,5 ppm 0,5 ppm 0-0,04

w (mas. dele) 75,5% 23,1% 1,28%

ppm- part per million (tevilo delcev na milijon delcev) 5. SNOVNE SPREMEMBE IN ENERGIJA 5.1 Osnovni pojmi

2 5 I . T u r e l : K e m i j a Snovne spremembe so vedno povezane z oddajanjem in sprejemanjem energije. Termodinamika je veda, ki prouuje energijske spremembe pri fizikalnih ali kemijskih procesih. Termokemija je veja termodinamike, ki kvantitativno obravnava energetske spremembe pri kemijskih reakcijah. Pri veini kemijskih reakcij se energija sproa ozr. porablja v obliki toplote. Sistem je del narave, ki je zaiten pred nekontroliranimi zunanjimi vplivi.

Vse ostalo, kar ne spada v sistem, je okolica. Vsak sistem vsebuje v doloenem stanju doloeno notranjo energijo E. E sistema = kinetina energija + energija vezi med

2 6 I . T u r e l : K e m i j a atomov in molekul -translacijsko gibanje -rotacije -vibracije v molekulah in kristalih Sprememba notranje energije pri kemijski reakciji: REAKTANTI =====> zaetno stanje E = E(produktov) - E(reaktantov) PRODUKTI konno stanje atomi, ioni ali molekulami

Eksotermna reakcija:

Endotermna reakcija:

2 7 I . T u r e l : K e m i j a

ELEKTRINA ENERGIJA

MEHANSKA ENERGIJA

KEMIJSKA

2 8 I . T u r e l : K e m i j a ENERGIJA

TOPLOTA (TERMINA ENERGIJA)

ELEKTROMAGNETNA ENERGIJA (SVETLOBA)

KEMIJSKA ENERGIJA JE ENERGIJA, KI SE PORABLJA ALI SPROA PRI KEMIJSKI REAKCIJI. E = Q + A 1. stavek termodinamike (Zakon o ohranitvi energije) EMPIRINI ZAKON

E - notranja energija sistema Q - sprejeta ali oddana toplota

2 9 I . T u r e l : K e m i j a A - sprejeto ali oddano delo Kemijska reakcija pri P = konst. Veina kemijskih reakcij poteka pri atmosferskem (konstantnem) tlaku- v odprti posodi. Qp = H P = konst.

Pri kemijskem procesu, ki poteka pri konstantnem tlaku, je sprememba entalpije H enaka sprejeti ali oddani toploti. CH4(g) + 2 O2(g) CO2(g) + 2 H2O(g) gorenje metana (zemeljski plin) H < 0 Pri reakciji se toplota sproa! C(s, grafit) + H2O(g) CO(g) + H2(g) Hr = -802 kJ EKSOTERMEN PROCES

3 0 I . T u r e l : K e m i j a

vodni plin (zmes ogljikovega oksida in vodika); uporablja se namesto kurilnega olja, pri kem. sintezi metanola, amoniaka, sintetinega bencina Hr = 131 kJ H > 0 ENDOTERMEN PROCES Pri reakciji se toplota porablja! H- kvantitativno merilo energijskih sprememb pri kemijski reakciji. 5.2 Termokemijski rauni 1. 2. 1 cal = H = 4,187J f(T,P) 1 kcal ~ 4,2 kJ

Standardni pogoji

P=101,3 kPa T=298 K (25 C) Standardno stanje - agregatno stanje iste snovi pri 101,3 kPa. Standardne entalpije H0, H0. 3. Agregatno stanje trdno- (s) solid

3 1 I . T u r e l : K e m i j a tekoe- (l) liquid plinasto- (g) gas vodna raztopina- (aq)

aqueous

4. Absolutnih vrednosti entalpij ni mogoe doloiti ali izmeriti. H0(elementi) = 0 Standardno stanje elementa! H2(g), N2(g), Cl2(g), Br2(l), I2(s) Na(s), C(s, grafit), S(s, ortorombsko) 5. Pomen agregatnega stanja- sprememba entalpije pri faznih spremembah. 1) 2) H2(g) + 2 O2(g) H2O(l) H2(g) + 2 O2(g) H2O(g) H0t(1) = -286,0 kJ/mol H0t(2) = -242,0 kJ/mol

H2O(l) H2O(g) H0izp - izparilna entalpija H0izp = H0t(2) - H0t(1) = 44 kJ/mol

3 2 I . T u r e l : K e m i j a Hizp = 40,7 kJ/mol (pri temperaturi vrelia vode) Hizp > 0 (privlane sile med molekulami v tekoini) H2O(s) H2O(l) Htal - talilna entalpija Htal = 6,0 kJ/mol (pri temperaturi talia vode) Htal > 0 (energija kristalne mree) S(s, ortorombsko) S(s, monoklinsko) H0 = 0,4 kJ/mol H0 = 0 H0 = 0,4 kJ/mol stand. stanje elementa Alotropija je pojav, da ima element razline kristalne modifikacije (alotropske modifikacije). Tak pojav pri spojinah imenujemo polimorfija. 6. Entalpija nastanka 1 mola spojine iz elementov je tvorbena entalpija. H0t - standardna tvorbena entalpija Tabela 2: Standardne tvorbene entalpije izbranih snovi. snov Al2O3(s) H0t (kJ/mol) snov H0t (kJ/mol) -1647 HCl(g) -92

3 3 I . T u r e l : K e m i j a Br2(g) CO2(g) CH4(g) C2H5OH(l) H2O(l) +31 -394 -75 -278 -286 HBr(g) HI(g) NO(g) NaCl(s) NaOH(s) -36 +26 +903 -412 -426

Standardne tvorbene entalpije za mnogo spojin lahko neposredno merimo (kalorimeter). 7. Entalpija reakcije: H0r - standardna reakcijska entalpija H0r = 0t(produkti) - 0t(reaktanti) H H Primer: a A + b B l L + m M

Tudi standardne reakcijske entalpije lahko neposredno merimo v kalorimetru.

3 4 I . T u r e l : K e m i j a

8.

H0r = -H0r (v obratni smeri) C(s) + O2(g) CO2(g) CO2(g) C(s) + O2(g) H0r= -394 kJ H0r= +394 kJ

9. Hessov zakon: Entalpija je funkcija stanja (odvisna je le od zaetnega in konnega stanja)! Entalpije vmesnih reakcij lahko setevamo ali odtevamo. Praktini pomen: v primerih, ko standardne tvorbene ali reakcijske entalpije ne moremo doloiti z merjenjem: 1.) C(s) + 1/2 O2(g) CO(g) H0r(1) = H0t(CO(g)) = ? Standardne tvorbene entalpije ne moremo direktno meriti. 2.) C(s) + O2(g) CO2(g) H0r(2) = H0t(CO2(g)) = -394 kJ

3 5 I . T u r e l : K e m i j a

3.)

CO(g) + 1/2 O2(g) CO2(g) H0r(3) = -283 kJ

Reakcija 1 = Reakcija 2 - Reakcija 3 C(s) + O2(g) CO2(g) -(CO(g) + 1/2 O2(g) CO2(g)) C(s) + 1/2 O2(g) CO(g) H0r(1) = H0r(2) - H0r(3) = -394 kJ - (-283 kJ) = -111 kJ = H0t(CO(g))

3 6 I . T u r e l : K e m i j a

10. Sprememba entalpije ni merilo spontanosti procesa! Vse eksotermne reakcije ne poteejo spontano (same od sebe). Nekatere endotermne reakcije (procesi) pa lahko tudi potekajo spontano! 2 Fe (s) + 3/2 O2(g) Fe2O3(s) H0r = -824 kJ

RJAVENJE- pri 25 C spontan proces! 2 NH4NO3(s) 2 N2(g) + 4 H2O(g) + O2(g) H0r = -1204 kJ

Amonijev nitrat je pri sobni temperaturi stabilna spojina, pri doloenih pogojih (poviana temperatura) pa eksplozivno sredstvo. CaCO3(s) CaO(s) + CO2(g) H0r = +176 kJ

Kalcijev karbonat je stabilna spojina, pri poviani temperaturi pa razpada (e ga prenehamo segrevati, se razpad ustavi- razlika v primerjavi z amonijevim nitratom).

3 7 I . T u r e l : K e m i j a

H2O(s) H2O(l)

Htal = +6,0 kJ H0 = +6,4 kJ

NaCl(s) Na+(aq) + Cl (aq)

To sta endotermna procesa, ki potekata spontano (led se tali pri vsaki temperaturi viji od 0 C, sol se raztaplja v vodi!). 6. ATOM IN NJEGOVA ZGRADBA 6.1 Eksperimenti, ki so pomagali razloiti zgradbo atoma -katodna cev

-jedrske reakcije, odkritje radiaktivnosti

3 8 I . T u r e l : K e m i j a

tudij razelektritve in elektrine prevodnosti plinov 1. Pri normalnem tlaku so plini izolatorji. 2. P = 10 - 100 Pa ====> plin prevaja elektrini tok. V cevi se pojavi svetloba, ki ima za doloen plin znailno barvo (Plcker, 1865). FLUOROSCENNE SVETILKE Disociacija nevtralnih delcev plina (molekul ali atomov) pod vplivom polja visoke napetosti: A A+ + e Trki med delci: a) A+ + A A+ + A+ + e Energija nabitega delca se porabi za disociacijo nevtralnega delca. b) e + A+ A + E(rekomb.) Energija se sproa v obliki svetlobe, ki je karakteristina za plin v cevi.

3 9 I . T u r e l : K e m i j a

3. P = 0,1 - 1 Pa -plin e prevaja elektrini tok, svetloba izgine, -katoda seva arke- katodni arki (Plcker, 1858) -premortno gibanje od katode proti anodi. Thomsonovi eksperimenti

Rutherfordov eksperiment - prehod arkov skozi tanko kovinsko folijo.

1911 Marsden in Geiger

4 0 I . T u r e l : K e m i j a Sklep: atom vsebuje pozitivno nabito jedro, v katerem je skoraj vsa masa atoma, elektroni pa se gibljejo v prostoru okrog jedra!

ZGRADBA ATOMA ATOM JEDRO nukleoni=protoni + nevtroni ELEKTRONI kemijske lastnosti so neposredno povezane z zgradbo elektronske ovojnice

Praktino vsa masa atoma je zbrana v jedru! H: velikost atoma 10-10 m velikost jedra 10-15 m = 1

4 1 I . T u r e l : K e m i j a 6.2 Lastnosti osnovnih delcev atoma naboj PROTON +1,602.10-19 As NEVTRON 0 ELEKTRON -1,602.10-19 As (1+) (0) (1-) masa 1,673.10-24 g (1,0073 mu) 1,675.10-24 g (1.0087 mu) 9,109.10-28 g (0.00055 mu)

(v oklepaju so navedene atomske enote!), mu = 1,66.10-24 g Osnovne oznake lastnosti atoma:

elektronevtralnost atomov Z- vrstno (atomsko) tevilo = tevilo protonov = tevilo elektronov A- masno tevilo = tevilo protonov + tevilo nevtronov = = tevilo nukleonov

O kisik vrstno tevilo 8 8 protonov 8 elektronov 8 nevtronov

4 2 I . T u r e l : K e m i j a

U uran vrstno tevilo 92 92 protonov 92 elektronov 143 nevtronov

6.3 Izotopi Veina elementov sestoji iz razlinih atomov, ki imajo enako tevilo protonov ozr. elektronov (enako vrstno tevilo = isti element), a razlino tevilo nevtronov. Imenujemo jih izotopi.

H vodik

99,985 mol.%

devterij (teki vodik) 0,015 mol.% Cl

tricij (radioaktivni vodik) v sledovih (v naravi)

Cl

34,97 75,77 mol.%

36,97 izotopska masa (relativna) 24,23 mol.%

4 3 I . T u r e l : K e m i j a

Primer- izraun Ar(Cl):

Relativna atomska masa elementa je povprena relativna atomska masa vseh naravnih izotopov. Kositer- Sn: 10 naravnih izotopov (Z=50, A=112-124) Nekaj elementov pa ima le en sam izotop! Masni spektrometer

6.4 Elektronska struktura atomov

4 4 I . T u r e l : K e m i j a Pri doloevanju poloaja in energije elektronov v atomu so bile v veliko pomo spektroskopske metode. SPEKTROSKOPIJA-analiza svetlobe in drugih vrst sevanj (radiacije), ki jih emitirajo (oddajajo) ali absorbirajo razline snovi. Za laje razumevanje snovi je podanih nekaj osnovnih informacij o svetlobi in njenih lastnostih. Svetloba- elektromagnetno (EM) valovanje (sevanje). c= svetlobna hitrost valovna dolina frekvenca c= 3.108 m/s (m) (Hz)

Valovno naravo svetlobe potrjujejo razni pojavi (odboj, sipanje, uklon, interferenca, lom). Fotoefekt je eksperimentalni dokaz kvantizacije svetlobe. Kvantizacija doloene lastnosti je omejitev te lastnosti samo na doloene vrednosti.

4 5 I . T u r e l : K e m i j a

foton- kvant (delec) svetlobe E=h energija fotona h= 6,63.10-34J s (Planckova konstanta)

Korpuskularna (zrnata) narava svetlobe (A. Einstein 1905). Osnovna ideja: atomi lahko emitirajo ali absorbirajo energijo samo v doloenih kvantih- ta energija je enaka energiji fotona svetlobe, ki ga atom emitira ali absorbira. E = h Max Planck 1900 (1913)

6.5 Bohrov model atoma (planetarni model)

1. Elektron kroi okoli jedra brez izgube energije le po orbitah z doloenim radijem. dovoljena energetska stanja

4 6 I . T u r e l : K e m i j a energetski nivoji En= -B/n2 kvantizirana energija elektrona En- energija elektrona v orbiti n B- konstanta n=1, 2, 3... kvantno tevilo (celo tevilo)

2. Atom lahko absorbira ali emitira energijo le v kvantih, pri emer elektron preskoi iz ene kronice na drugo.

6.6 Valovno-mehanski model atoma

4 7 I . T u r e l : K e m i j a 1. Heisenbergov princip nedololjivosti (1927) Poloaja in energije (hitrosti) elektrona ne moremo istoasno natanno doloiti (izmeriti).

Energija elektrona je doloena (kvantizirana). 2. de Brogliejeva relacija (1923) Dvojna narava ni znailna le za svetlobo!

3. Schrdingerjeva enaba

(1927)

Elektron opiemo s pomojo valovne enabe.

parcialna diferencialna enaba drugega reda

4 8 I . T u r e l : K e m i j a

m-masa elektrona E-celotna enegija elektrona V- potencialna energija elektrona Pri reevanju enabe je potrebno vpeljati tri celotevilne parametrekvantna tevila- (n, l, m). Kasneje ugotovijo, da ima elektron tudi spin, ki ga oznaujemo s spinskim kvantnim tevilom s.

Dokaz valovne narave elektronov- uklon elektronov pri prehodu skozi tanko kovinsko folijo (1926 Davisson, Garner (ZDA) ter Reid, Thomson ml. (VB)).

Tabela 3: Pomen in zveze med kvantnimi tevili. Ime Simbol Vrednosti Pomen

4 9 I . T u r e l : K e m i j a

glavno

1, 2, 3,...

-energija in velikost orbitale -oddaljenost od jedra lupina -oblika orbitale -energija orbitale podlupina l=0, 1, 2, 3,... s, p, d, f,... -usmerjenost orbitale v prostoru -doloa orbitalo v podlupini -doloa spin elektrona

stransko

0, 1,..., n-1

magnetno

m (ali m l)

l, l-1,..., 0,...-l

spinsko

s (ali m s)

+1/2, -1/2

Reitve Schrdingerjeve enabe so valovne funkcije, ki so precej zapletene. Bolj nazorno grafino predstavitev verjetnosti nahajanja elektrona v atomu pa predstavljajo kvadrirane vrednosti valovnih funkcij. To je omejeni prostor, kjer je najveja verjetnost da se elektron nahaja in ga

5 0 I . T u r e l : K e m i j a imenujemo orbitala.

Grafina predstavitev orbital:

6.7 Valovnomehanska interpretacija zgradbe tejih atomovveelektronski sistemi

5 1 I . T u r e l : K e m i j a Zaradi naboja se elektroni izogibajo drug drugemu, prav tako, e imajo paralelne (vzporedne) spine. 6.7.1 Paulijev princip (empirino pravilo) V atomu ne moreta imeti niti dva elektrona enakih vseh tirih kvantnih tevil. Vsaka orbitala lahko vsebuje najve dva elektrona! H (Z = 1) 1s1 He (Z = 2) 1s2

ANTIPARALELNA SPINA ELEKTRONSKI PAR ENERGIJA ORBITAL V ATOMIH Z VE ELEKTRONI Dva uinka: - prodiranje (penetracija) elektronov - zasenenje elektronov

5 2 I . T u r e l : K e m i j a

Posledica:

E = f(n+l)

Energija orbitale naraa z naraajoo vrednostjo vsote (n+l)- pri isti vrednosti ima nijo energijo orbitala z manjo vrednostjo n! (kvalitativni kriterij)

Diagram energijskih nivojev atomov z ve elektroni:

5 3 I . T u r e l : K e m i j a

6.7.2 Hundovo pravilo (maksimalne multiplicitete) (empirino pravilo) V osnovnem stanju zasedejo elektroni vselej maksimalno tevilo praznih energijsko enakovrednih (degeneriranih) orbital s paralelnimi spini. E(1s) < E(2s) < E(2p)

Li

1s

2s

2p

Z = 3: 1s22s1

Be Z = 4: 1s22s2

5 4 I . T u r e l : K e m i j a

B Z = 5: 1s22s22px1

C Z = 6: 1s22s22px12py1 HUNDOVO PRAVILO!

N Z = 7: 1s22s22px12py12pz1

O Z = 8: 1s22s22px22py12pz1

F Z = 9: 1s22s22px22py22pz1

5 5 I . T u r e l : K e m i j a

Ne Z = 10: 1s22s22px22py22pz2

Konfiguracija lahtnega plina- zapolnjena lupina (vse orbitale z enakim glavnim kvantnim tevilom).

Na Z = 11: 1s22s22px22py22pz23s1

3s

6.7.3 Zgradba elektronske ovojnice- elektronska konfiguracija Doloitev elektronske konfiguracije: - Z- vrstno tevilo = tevilo elektronov,

5 6 I . T u r e l : K e m i j a - energija orbital = f(n+l), - Paulijev princip, - Hundovo pravilo. AUFBAU PRINCIP

Kemijske lastnosti elementov so v neposredni zvezi z zgradbo elektronske ovojnice atoma! Periodinost v zgradbi elektronske ovojnice (elektronske konfiguracije) periodinost kemijskih in fizikalnih lastnostih elementov. 7. RAZVOJ PERIODNEGA SISTEMA IN NJEGOVE ZNAILNOSTI D.I. Mendeljejev je v letih 1869 in 1870 elemente razvrstil po naraajoi relativni atomski masi in tako pripravil osnovo za periodni sistem kakrnega uporabljamo e danes. Izhajal je iz predpostavke, da je periodinost kemijskih lastnosti naravni zakon. Napovedal je odkritje nekaterih do tedaj neznanih elementov in podal celo njihove lastnosti! Eden takih primerov je element germanij: Ekasilicij (X) Mendeljejeva napoved (1870) Ar(X)=72 gostota 5,5 g/cm3 Germanij (Ge) Winklerjevo odkritje (1886) Ar(X)=72,6 gostota 5,47 g/cm3

5 7 I . T u r e l : K e m i j a siv, visoko talie oksid XO2, gostota 4,7 g/cm3 klorid XCl4, vrelie < 100 C gostota 1,9 g/cm3 7.1 Periodine lastnosti Mnoge lastnosti elementov se periodino spreminjajo: -atomski radiji, ionski radiji, -ionizacijska energija, -elektronska afiniteta, -Ar, -elektronegativnost, -fizikalne lastnosti (gostota, trdota, elektrina in toplotna prevodnost...), -magnetne lastnosti, -oksidacijska tevila. Atomski radij je polovina razdalja med dvema istovrstnima atomoma v molekuli ali kristalu (doloitev z difrakcijskimi metodami). -v doloeni skupini (vertikali) radij atoma naraa, -v doloeni periodi (vrsti) se atomski radiji zmanjujejo (senitev!). Pri elementih d in f bloka je ta efekt manj izraen. siv, talie>900 C GeO2, 4,703 g/cm3 GeCl4, vrelie 86 C gostota 1,887 g/cm3

5 8 I . T u r e l : K e m i j a

Kation- pozitivno nabit ion. Nastanek z oddajanjem elektronov.

Na -e Na+ Cu -2e Cu2+ Fe -3e Fe3+ ATOM ----------------> KATION ODDAJANJE ELEKTRONOV Tudi velikost kationov po skupini naraa. Ionizacijska energija (IE) (potencial) je energija, ki je potrebna, da odstranimo en elektron iz izoliranega atoma. Proces je endotermen!

5 9 I . T u r e l : K e m i j a

2p

N 1400 kJ/mol N+ 2p 2p O+ 2p

O 1310 kJ/mol

Atom lahko odda tudi ve elektronov (ionizacijske energije so vije).

E(g) E+(g) + e E+(g) E2+(g) + e E2+(g) E3+(g) + e

Na IE1 IE2 494 4560 IE3 736 1450

Mg 577 1820 7740 Mg2+

Al 2740 11600 Al3+

Na+

6 0 I . T u r e l : K e m i j a

Ionizacijska energija za prvi elektron se z naraanjem vrstnega tevila periodino spreminja. Anion- negativno nabit ion. Nastanek s sprejemanjem elektronov.

X(g) + e X (g) SPLONO Cl + e Cl S + 2e S2 ATOM -------------------> ANION SPREJEMANJE ELEKTRONOV Elektronska afiniteta je energija, ki se sproa ali porablja, e izoliran atom sprejme en elektron. To je lahko eksotermen ali pa endotermen proces.

6 1 I . T u r e l : K e m i j a Proces sprejemanja drugega in naslednjih elektronov je vedno endotermen proces.

C 2p -122 kJ/mol

N 2p 7 kJ/mol N 2p Be

C 2p

Li 2s -60 kJ/mol

2s

+18 kJ/mol

2p Li

Be

6 2 I . T u r e l : K e m i j a

2s

2s

Elektronska afiniteta se z naraanjem vrstnega tevila periodino spreminja. 8. KEMIJSKA VEZ Narava vezi med atomi je burila domiljijo znanstvenikov e v devetnajstem stoletju. V zaetku dvajsetega stoletja pa so definirali dva osnovna tipa vezi: KEMIJSKA VEZ IONSKA VEZ Kossel (1916) Elektrostatski privlak med nasprotno nabitimi delci- ioni kationi in anioni KOVALENTNA VEZ Lewis(1916) Skupni elektronski par Stabilna konfig. lahtnega plina (oktet, dublet)

6 3 I . T u r e l : K e m i j a

NASTANEK KEMIJSKE VEZI JE VSELEJ EKSOTERMEN PROCES! 8.1 Ionska vez Energija ionske vezi

Zk, Za- naboj ionov d- razdalja med ioni (pm) Elektrino polje med ioni je sferino! Ionska vez je prostorsko neusmerjena! Primer nastanka ionske spojine (NaF): 2 Na(s) + F2(g) NaF(s) 2

8.2 Kovalentna vez

6 4 I . T u r e l : K e m i j a

H + H H H H H vezni elektronski par Cl + Cl Cl Cl VALENNI ELEKTRONI Cl Cl

H2

Cl2

vezni elektronski par nevezni elektronski par

stabilni oktet (dublet) Diagram odvisnosti energije od razdalje med jedroma v kovalentni spojini:

Eksperimentalno doloeni podatki o molekulah so osnova teorije o kemijski vezi, s katero razlagamo vlogo elektronov (orbital) pri nastanku vezi

6 5 I . T u r e l : K e m i j a (elektronsko strukturo molekul). Ti podatki so: -geometrija molekule (razdalje med atomi, koti med vezmi), -dipolni moment molekule, -magnetne lastnosti, -energija vezi. POLARNE KOVALENTNE VEZI e sta z vezjo povezana razlina atoma, lahko eden od atomov moneje privlai elektrone- ima vejo ELEKTRONEGATIVNOST (to je sila s katero atom v molekuli privlai elektrone).

F F nepolarna kovalentna vez

H F polarna kovalentna vez (delni ionski karakter kovalentne vezi)

Na F ionska vez (ekstremni primer polarne kovalentne vezi)

6 6 I . T u r e l : K e m i j a

Dipolni moment () molekule je definiran kot produkt med velikostjo naboja (z) in razdaljo med sredii pozitivnih in negativnih nabojev (r). Iz dipolnega momenta lahko sklepamo na obliko molekule ali na polarnost vezi!

Primer molekul CO2 in SO2:

6 7 I . T u r e l : K e m i j a

9. MOLEKULSKE VEZI Imenujemo jih tudi medmolekulske sile ali van der Waalsove vezi in so elektrostatske narave. Energija teh vezi je bistveno manja kot pri kemijskih vezeh: kovalentne vezi: ve 100 kJ/mol molekulske vezi: 1-10 kJ/mol Privlane sile: 1. Orientacijske sile so sorazmerne dipolnemu momentu molekul. polarne molekule

2. Indukcijske sile so sorazmerne dipolnemu momentu polarne molekule in polarizabilnosti (sposobnost preporazdelitve naboja) nepolarne molekule. polarne in nepolarne molekule

6 8 I . T u r e l : K e m i j a

3. Disperzijske sile so sorazmerne polarizabilnosti molekul. vse vrste molekul -razlog za interakcijo med nepolarnimi molekulami

9.1 Vodikova vez Nastane kadar je vodikov atom vezan na mono elektronegativen atom (A), ki mono privlai vezni elektronski par. Zato je v okolici H atoma primankljaj elektronov (pozitivno elektrino polje), ki se kompenzira z neveznim elektronskim parom sosednjega elektronegativnega atoma (B). Ta vez je most, ki ga H atom tvori med dvema mono elektronegativnima atomoma:

6 9 I . T u r e l : K e m i j a

Primeri tipinih vodikovih vezi: F-H...N N-H...N ... F-H O N-H...O F-H...F N-H...F

O-H...N O-H...O O-H...F ~20kJ/mol

463 kJ/mol O-H...O Najmoneja intermolekularna interakcija! Poznamo intra- in intermolekularne vodikove vezi. Primera povezovanja:

v plinastem stanju!

dimeri karboksilnih kislin

Pomen H-vezi je velik. Lastnosti spojin so zaradi vodikovih vezi mono spremenjene. Te vezi so prisotne tudi pri nukleinskih kislinah (DNA) in v

7 0 I . T u r e l : K e m i j a beljakovinah. 10. AGREGATNO STANJE Agregatno stanje je posledica interakcij med osnovnimi gradniki (ioni, molekule, atomi): IONSKA VEZ KOVALENTNA VEZ VODIKOVA VEZ MOLEKULSKE (VAN DER WAALSOVE) VEZI (ORIENTACIJSKE, INDUKCIJSKE, DISPERZIJSKE)

PLINI

TEKOINE

TRDNE

7 1 I . T u r e l : K e m i j a SNOVI (kristali, amorfne spojine)

(kapljevine) -idealni (brez interakcij) -realni

tipine lastnosti: -ionski -viskoznost -kovalentni -povrinska -molekulski napetost -kovinski -parni tlak -spreminjajoa oblika...

Ve o plinih pove 4. poglavje. 10.1 Tekoine -moneje privlane sile med molekulami kot v plinih, -relativno velika kinetina energija molekul. Prav zaradi kinetine energije so molekule v tekoini razmeroma gibljive. Zato je tudi v tekoem stanju mona difuzija- gibanje molekul (delcev) ene snovi med molekule (delce) druge snovi. Je pa ta proces mnogo poasneji kot pri plinih!

7 2 I . T u r e l : K e m i j a Parni tlak- nad vsako tekoino ozr. trdno snovjo je pri doloeni temperaturi doloeno tevilo molekul v plinastem agregatnem stanju.

Parni tlak s temperaturo naraa- vzrok je veja energija molekul! Vrelie je temperatura, pri kateri parni tlak tekoine dosee zrani tlak 101,3 kPa.

Odvisnost parnega tlaka: voda H2O etanol CH3CH2OH dietileter CH3CH2OCH2CH3

7 3 I . T u r e l : K e m i j a Tv

zelo mone

jakost vodikovih vezi pada mone parni tlak raste vrelie pada

niso mone

10.2 Trdne snovi Gradniki (delci- ioni, atomi, molekule) so trdno povezani- niso ve prosto gibljivi urejena struktura- KRISTALI. AMORFNE (nekristalinine) trdne snovi: neurejen razpored gradnikov (zgradba podobna tekoini, le da gradniki niso prosto gibljivi). a) Ionska vez- ionski kristali

7 4 I . T u r e l : K e m i j a Veina trdnih snovi je v kristalnem stanju. Kristal- sestavni delci (gradniki) tvorijo znailen pravilen motiv, ki se v prostoru periodino ponavlja- urejena struktura- kristalna mrea. Gradniki v ionskih kristalih so kationi in anioni. Povezani so z ionskimi vezmi- velika mrena energija kristala (razpad kristala je endotermen proces). Tipine ionsko zgrajene snovi: kovinski halogenidi (LiCl, NaBr, KI) oksidi (MgO) sulfidi (ZnS) hidroksidi (NaOH) sulfati (Na2SO4) karbonati (CaCO3) nitrati (KNO3) kristalohidrati (BaCl2.2H2O, FeSO4.7H2O, CuSO4.5H2O) Elektrino polje ionov je sferino- ionska vez je prostorsko neusmerjena. Razvranje ionov v prostoru je v glavnem posledica velikosti ionov (razmerje med radijem kationa in aniona). Koordinacijsko tevilo (K) je tevilo anionov, ki obkroajo kation ozr. obratno. Koordinacijski polieder (KP) je telo, v katerega ogliih se nahajajo ioni razporejeni okrog centralnega iona z nasprotnim nabojem.

7 5 I . T u r e l : K e m i j a

Najpogosteja koordinacijska tevila in ustrezni koordinacijski poliedri v ionskih kristalih: K 8 KP KOCKA Skica

OKTAEDER

TETRAEDER

Nekateri primeri: Kristalna struktura NaCl- veina ionsko zgrajenih snovi s stehiometrijo AB.

7 6 I . T u r e l : K e m i j a

Kristalna mrea: kubina ploskovno centrirana (ioni iste vrste so razporejeni v ogliih kocke in v srediu vsake kockine ploskve). Koordinacijsko tevilo: Na+ 6 NaCl6/6 Cl 6 Koordinacijski polieder je oktaeder. Kristalna struktura CsCl- cezijev kation je koordiniran z osmimi kloridnimi ioni.

Kristalna mrea primitivna (enostavna) kubina. Ioni iste vrste so razporejeni v ogliih kocke.

7 7 I . T u r e l : K e m i j a Koordinacijsko tevilo: Cs+ 8 CsCl8/8 Cl Koordinacijski polieder je kocka. Lastnosti ionskih kristalov -obstojni, visoka talia (ionska vez mona- velika mrena energija). 8

-ne prevajajo elektrinega toka. Prevodni postanejo v talini in v vodni raztopini. -so drobljivi: premik plasti-odboj. b) Kovalentni kristali- gradniki atomi povezani s kovalentno vezjo. C-ogljik ima dve alotropski modifikaciji; grafit in diamant, pred kratkim pa so odkrili e fulerene. C(diamant) <===> C(grafit) H0 = -1,895 kJ/mol

7 8 I . T u r e l : K e m i j a

Diamant: C4/4 tetraeder

Grafit: Plastovita struktura. Med plastmi ibke vezidelokalizirani elektroni- prevodnost (podobno kovinam)!

Lastnosti kovalentnih kristalov: -obstojni, visoka talia (mone kovalentne vezi), -ne prevajajo elektrinega toka, tudi e jih raztalimo, -drobljivi v smereh ibkih vezi. c) Molekulski kristali

7 9 I . T u r e l : K e m i j a Osnovni gradniki molekule- med njimi delujejo molekulske vezi. Tak tip kristalov najdemo v veini organskih spojin (90%). Primeri: sladkor (C12H22O11) I2 Lastnosti molekulskih kristalov: -neobstojni (molekulske vezi so ibke), -ne prevajajo elektrinega toka (niti staljeni, niti v vodni raztopini).

11. DISPERZNI SISTEMI 11.1 Osnovni pojmi Navidezno homogena zmes dveh (ali ve) snovi (komponent). Loimo jih: -glede na agregatno stanje komponent, -glede na velikost delcev.

8 0 I . T u r e l : K e m i j a

Tabela 4: Razdelitev raztopin glede na agregatno stanje. DISPERZNI MEDIJ trden DISPERGIRANA FAZA trdna tekoa plinasta teko (voda) trdna tekoa plinasta DISPERZNI SISTEM rubin zlitine (bron Cu+Sn) amalgam (Hg v Cu) vodik v paladiju NaCl v vodi suspenzija AgCl v vodi vodna raztopina etanola, kis raztopina zraka v vodi vodna raztopina HCl

8 1 I . T u r e l : K e m i j a

plinast

trdna tekoa plinasta

dim megla plinske zmesi (zrak)

RAZTOPINA = TOPILO + TOPLJENEC vodna r. = voda + topljenec (trden, teko ali plinast) Tabela 5: Razdelitev raztopin glede na velikost delcev topljenca. RAZDELITEV RAZTOPIN prave raztopine koloidne raztopine grobo disperzni sistemi (suspenzije, emulzije) neobstojni disperzni sistem dispergirana faza se obori VELIKOST DELCEV (topljenca) < 10 10 1000 > 1000 >> 1000

Fizikalne lastnosti raztopin

8 2 I . T u r e l : K e m i j a

Kemijski procesi v raztopinah

sestava raztopin, KONCENTRACIJA

11.2 Nekateri naini izraanja koncentracij a) masni dele topljenca- procentnost raztopine (masni dele topljenca, izraen v %) w2- masni dele topljenca m2- masa topljenca (g) m1- masa topila (g) mr- masa raztopine (g) b) molarnost (mnoinska koncentracija) c- molarnost raztopine (mol/L) n2- mnoina topljenca (mol) Vr- prostornina raztopine (L) c) masna koncentracija

- masna konc. raztopine (g/L) m2- masa topljenca (g)

8 3 I . T u r e l : K e m i j a Vr- prostornina raztopine (L) d) molalnost

m- molalnost raztopine (mol/kg) n2- mnoina topljenca (mol) m1- masa topila (kg)

Za molalnost lahko uporabimo tudi oznako b. Gostota raztopin

( g/mL, g/L)

2O) = 1,00 g/mL (H

= f(T) r

(vod. razt.) 1,00 g/mL (odvisno od koncentracije) Poznamo tudi nekaj izjem 3, aq)< 1,00 g/mL. (NH

11.3. Topnost Topnost je koncentracija nasiene raztopine, ki je v ravnoteju z neraztopljeno trdno snovjo (pri doloeni temperaturi).

8 4 I . T u r e l : K e m i j a

t- topnost (g/100 g H2O) m2- masa topljenca (g) m1- masa topila (g)

t(NaCl, 25 C) = 36,0 g/ 100 g H2O

Hitrost raztapljanja predstavlja koliino snovi, ki se raztopi v asovni enoti. Odvisna je od: -velikosti delcev topljenca (veja povrina trdne faze), -difuzija molekul topila skozi tanko plast nasiene raztopine (poveamo z meanjem, vijo temperaturo). Proces raztapljanja je povezan z nastankom molekulskih vezi (hidratacija, solvatacija).

8 5 I . T u r e l : K e m i j a

Energija hidratacije- energija, ki se sprosti pri nastanku molekulskih vezieksotermen proces! Energija kristalne mree- energija, ki se porabi za razgradnjo kristalne mree- endotermen proces! Topnost je odvisna od: a) narave topila in topljenca, b) od temperature (pri plinih tudi od tlaka). ad a) Empirino pravilo raztapljanja: podobno se topi v podobnem! -polarno v polarnem je topno, -polarno v nepolarnem ni topno. voda H2O

tetraklorometan CCl4

(H2O) = 1,94 D polarno topilo

(CCl4) = 0 nepolarno topilo

8 6 I . T u r e l : K e m i j a ad b) Temperaturna odvisnost topnosti: Pri veini snovi topnost s poviano temperaturo naraa. Poznamo pa tudi izjeme (graf).

Razlino topnost pri razlinih temperaturah izkoriamo za prekristalizacijo, ki je pomembna metoda za ienje trdnih snovi. Topnost plinov z naraajoo temperaturo pada (raztapljanje plinov je vedno eksotermen proces- Le Chatelier-ev princip). NH3 pri 0C 89,3 g/100 g H2O 20 C 51,8 g/100 g H2O 100 C 7,4 g/100 g H2O

Topnost plinov je pri doloeni temperaturi odvisna od parcialnega tlaka plina nad tekoino.

8 7 I . T u r e l : K e m i j a

Voda z nekaterimi plini reagira in tako poveuje njihovo topnost. Tabela 6: Topnost (t) nekaterih plinov v vodi. Plin N2 O2 CO2 SO2 NH3 t, mg/100g H2O 20 C; 101,3 kPa 19 43 169 10600 51800

Primera procesov, ki potekata pri raztapljanju amoniaka v vodi: NH3(g) NH3(aq) NH3(aq) + H2O(l) NH4+(aq) + OH (aq) Pravila za kvalitativno doloanje topnosti soli v vodi: 1. Vse natrijeve, kalijeve in amonijeve soli so topne, 2. Vsi nitrati, acetati in perklorati so topni,

8 8 I . T u r e l : K e m i j a 3. Vse srebrove, svineve in ivosrebrove(I) soli so netopne, 4. Vsi kloridi, bromidi in jodidi so topni, 5. Vsi karbonati, sulfidi, oksidi in hidroksidi so netopni, 6. Vsi sulfati so topni razen CaSO4 in BaSO4. Vrstni red pravil! 11.4 Topnostni produkt Nekatere soli so zelo slabo topne (koncentracija nasiene raztopine je majhna), raztopljena snov pa je pri tem popolnoma disociirana. AgCl(s) AgCl (aq) Ag+(aq) + Cl (aq) popolna disociacija AgCl(s) Ag+(aq) + Cl (aq) nasiena raztopina

8 9 I . T u r e l : K e m i j a

Vplivi na topnost slabo topne snovi: -dodatek spojine, ki reagira s prisotnimi ioni. Zaradi kemijske reakcije se lahko oborina raztopi:

-dodatek istoimenskih ionov v raztopino lahko zmanja topnost snovi (pojavi se oborina):

11.5 PARNI TLAK RAZTOPIN

Raoultov zakon

Pr-parni tlak raztopine p1,p2- parcialna parna tlaka komponent p10, p20- parna tlaka istih komponent

9 0 I . T u r e l : K e m i j a X1, X2- mnoinska delea komponent Nehlapen topljenec (vodne raztopine trdnih snovi): pri takih raztopinah je parni tlak niji od parnega tlaka istega topila, ker so molekule topila udeleene pri hidrataciji ionov ozr. molekul topljenca.

nehlapen topljenec 20 p 0 0 0 Pr = X1p1 = (1-X2)p1 p10-Pr = P = X2p10 znianje parnega tlaka raztopine je premosorazmerno mnoinskemu deleu nehlapnega topljenca

9 1 I . T u r e l : K e m i j a

Fazni diagram vode krivulje l, m, k predstavljajo dvofazno podroje (ravnoteje) l- spreminjanje parnega tlaka ledu s temperaturo k- spreminjanje parnega tlaka tekoe vode s temperaturo m - ravnoteje med ledom in tekoo vodo T- trojna toka (vse tri faze v ravnoteju (0,0095 C; 0,77 kPa) krivulje l, m, k omejujejo enofazna obmoja Fazni diagram raztopine: parni tlak raztopine je niji od parnega tlaka istega topila. 11.6 Koligativne lastnosti raztopin Koligativne lastnosti so odvisne od tevila delcev topljenca (koncentracija raztopine) in ne od njihove kemijske sestave! 1,0 m NaCl 1,0 m KBr

9 2 I . T u r e l : K e m i j a Ttal Tvrel -3,4 C 101 C -3,4 C 101 C

Koligativne lastnosti so: -P - znianje parnega tlaka raztopine, -Tvrel- zvianje vrelia raztopine, -Ttal- znianje talia raztopine, -osmotski tlak. 11.6.1 Osmoza Osmoza je prehajanje topila skozi polprepustno (semipermeabilno) membrano iz manj koncentrirane v bolj koncentrirano raztopino. = c R T - osmotski tlak (kPa) c- molarnost (mol/L) T- temperatura (K)

9 3 I . T u r e l : K e m i j a

Osmoza je pomemben pojav v biolokih sistemih in ivih organizmih. Celine stene delujejo kot polprepustne membrane- prepuajo vodo (tudi nekatere raztopljene snovi). Pomen: -preskrba rastlin in ivali (ribe-30%) z vodo in hranilnimi snovmi (ki jih celine stene prepuajo), -doloanje molskih mas beljakovin, -razsoljevanje morske vode in ienje odpadnih vod (reverzna osmoza), -osmotski tlak v ivih celicah kontrolirata predvsem koncentraciji Na+ in K+ ionov. 11.6.2 Prevodnost raztopin Prevodnost raztopin je posreden dokaz razline zgradbe trdnih snovi. Primer: C12H22O11(aq) (sladkor) ne prevaja el. toka raztopina neelektrolita NaCl (aq) prevaja el. tok raztopina elektrolita

9 4 I . T u r e l : K e m i j a molekule delci:C12H22O11(aq) molekule so nevtralni delci ioni delci: Na+(aq)+Cl (aq) ioni so elektrino nabiti delci

Arrheniusova teorija elektrolitske disociacije Elektroliti so snovi, pri katerih poteka elektrolitska disociacija. Njihove vodne raztopine prevajajo el. tok. 11.7 Elektrolitska disociacija Elektrolitska disociacija je spontan razpad delcev topljenca na ione. AB (s, l, g) AB(aq) A+(aq) + B (aq) raztopljen kation anion hidratirana Pomen puic:

popolna disociacija delna disociacija nedisociirana snov

moni elektroliti ibki elektroliti neelektroliti

9 5 I . T u r e l : K e m i j a

Prisotnost ionov v vodni raztopini je vzrok za prevodnost vodnih raztopin elektrolitov.

Stopnja disociacije je merilo jakosti elektrolitov. 0<<1 - stopnja disociacije N tevilo disociiranih molekul N0- tevilo vseh molekul pred disociacijo n mnoina disociiranega elektrolita n0- celotna mnoina elektrolita v raztopini

Tabela 7: Razdelitev snovi glede na stopnjo disociacije. ELEKTROLITI MONI IBKI NEELEKTROLITI

9 6 I . T u r e l : K e m i j a ionske koval. spojine NaCl HCl MgCl2 HBr KBr HI KOH HNO3 CuSO4 H2SO4 vse soli 0.8 < < 1

CH3COOH NH3 H2SO3 HF organske kisline in baze < 0.3

H2O(dest) etanol sladkor

=0

11.8 Anomalne koligativne lastnosti raztopin elektrolitov AnBm n Am+ + m Bn

koligativne lastnosti so odvisne od tevila delcev! i- van`t Hoffov korekturni faktor

i = 1+ (n + m 1) = 0 (neelektrolit) i=1 =cRT

= 1 (popolnoma disociiran (ioniziran) elektrolit) i=n+m =icRT

9 7 I . T u r e l : K e m i j a

11.9 Ionske reakcije To so reakcije med raztopinami elektrolitov in poteejo v treh znailnih primerih: 1. nastanek slabo disociirane snovi: H3O+(aq) + OH (aq) 2 H2O(l) NEVTRALIZACIJA Uporaba: titracije

2. nastanek slabo topne snovi: Ag+(aq) + Cl (aq) AgCl(s) NASTANEK OBORINE 3. nastanek plinaste (lahko hlapne) snovi:

9 8 I . T u r e l : K e m i j a

2 H3O+(aq) + S2 (aq) H2S(g) + 2 H2O(l) NASTANEK PLINA Veina ionskih reakcij potee popolnoma (kvantitativno). Ionska reakcija ne potee: Na+(aq) + Cl (aq) + K+(aq) + NO3 (aq) zmes ionov v raztopini! TITRACIJA je volumetrina metoda doloanja sestave raztopin. NaOH + HCl H2O + Na+(aq) + Cl (aq) stehiometrijsko razmerje n(NaOH) = n(HCl) EKVIVALENTNA TOKA c(NaOH).V(NaOH) = c(HCl).V(HCl)

sprememba barve indikatorja

9 9 I . T u r e l : K e m i j a

11.10 Koloidne raztopine 11.10.1 Osnovni pojmi Razlini koloidno disperzni sistemi (npr. trdni delci prahu (koloidne dimenzije) v zraku- plinast disperzni medij). Najzanimiveji sistem: trden topljenec v tekoem topilu- koloidna raztopina ali sl. Velikost delcev topljenca: 10-1000 -delci anorganskih snovi (veinoma amorfni), -makromolekule organskih snovi (polimeri, beljakovine). Velika specifina povrina koloidnih delcev (m2/g) je vzrok zanimivih lastnosti koloidov. Mono so izraeni povrinski pojavi- gradniki na povrini trdnih snovi lahko navzven uinkujejo s privlanimi silami- z gradniki plinaste ali tekoe faze, ki trdno fazo obdaja so sposobni tvoriti molekulske ali kemijske vezi. Povrinski pojavi a) adsorpcija je vezava molekul ali ionov iz tekoe ali plinaste faze na povrino trdne faze z molekulskimi vezmi.

1 0 0 I . T u r e l : K e m i j a

koliina adsorbenda

koncentraciji raztopine, tlaku plina

b) kapilarna kondenzacija

(silikagel)

c) kemosorpcija

(kataliza)

11.10.2 Priprava koloidnih raztopin 1) Kondenzacija- iz pravih raztopin- zdruevanje molekul in ionov v delce koloidnih dimenzij. a) redukcija AgNO3 + tanin koloidna razt. srebra

1 0 1 I . T u r e l : K e m i j a b) oksidacija c) hidroliza Na2S2O3 + HCl koloidna razt. vepla FeCl3 + H2O koloidna razt. Fe(OH)3 razt. vepla v etanolu

d) sprememba topila

koloidna razt. vepla v vodi 2) Disperzija (iz suspenzij ali vejih trdnih delcev) koloidna raztopina a) koloidni mlini (mehansko mletje) b) peptizacija (koloidna raztopina NiS) redispergiranje svee oborjenih soli z dodatkom elektrolita c) elektrini oblok med kovinskima elektrodama v vodi nastanek koloidne raztopine kovin 11.10.3 Lastnosti koloidnih raztopin

1 0 2 I . T u r e l : K e m i j a

-istoimenski naboj koloidnih delcev- stabilnost koloidnih raztopin, -selektivna adsorpcija ionov iz raztopine na povrini koloidnega delca,

-adsorpcija molekul topila na povrini koloidnega delca- dodatna stabilizacija. Naboj je lahko tudi posledica trenja z molekulami topila (kovinski koloidi). 11.10.4 Razdelitev koloidov Liofilni- hidrofilni viskozne tekoine (elatina, klej)

Liofobni- hidrofobni neviskozni (anorganski) Stabilnost je posledica istoimenskega naboja koloidnih delcev!

1 0 3 I . T u r e l : K e m i j a 11.10.5 Nekateri pojavi povezani s koloidnimi raztopinami Elektroforeza je gibanje koloidnih delcev v elektrinem polju. Uporablja se za identifikacijo beljakovin (hitrost je odvisna od naboja, velikosti in oblike beljakovinske molekule).

Dializa je loevanje trdnih delcev po velikosti s pomojo difuzije skozi polprepustno membrano.

Tyndallov fenomen Pot svetlobnega arka pri prehodu skozi koloidno raztopino je vidna. Velikost koloidnih delcev je priblino enaka valovni dolini vidne svetlobe-

1 0 4 I . T u r e l : K e m i j a sipanje svetlobe na koloidnih delcih.

Koagulacija- obarjanje koloidov e z dodatkom primernega elektrolita nevtraliziramo istoimenski naboj koloidnih delcev (zmanjamo stabilnost), se koloid obori- koagulira. xFe2O3.yH2O Fe(OH)3 koloidna razt. oborina za koagulacijo Obarjanje lahko povzroimo tudi: -s segrevanjem koloidne raztopine, -z obsevanjem z radioaktivnimi arki. Al2(SO4)3 primeren elektrolit

Gel je mono koncentrirana koloidna raztopina z veliko viskoznostjo. Takne raztopine vsebujejo premalo vode zato postanejo trdne!

1 0 5 I . T u r e l : K e m i j a Na2CO3 + SiO2 Na2SiO3 + CO2 Na2SiO3(aq)- vodno steklo (sl) Na2SiO3 + 2 CH3COOH + H2O H4SiO4 + 2 NaCH3COO vodno steklo silicijeva kislina sl gel Koloidne raztopine imajo velik bioloki in tehnoloki pomen! 12. KEMIJSKO RAVNOTEJE- ZAKON O VPLIVU KONCENTRACIJ 12.1 Osnovni pojmi Reverzibilna (obojesmerna) kemijska reakcija: reaktanti produkti

Ireverzibilna (enosmerna) kemijska reakcija: reaktanti produkti (ionske reakcije)

1 0 6 I . T u r e l : K e m i j a

Za reverzibilno kemijsko reakcijo v ravnoteju velja: a A + b B l L + m M homogen sistem (reaktanti in produkti v isti fazi)

Zakon o vplivu koncentracij Guldberg in Waage (1867) empirini zakon dinamino ravnoteje homogen sistem zakon o vplivu koncentracij KONSTANTA RAVNOTEJA

Kc- konstanta ravnoteja

Primer: N2(g) + 3 H2(g) 2 NH3(g)

1 0 7 I . T u r e l : K e m i j a = konst. ravnotena koncentracija raztopine- mol/L raztopine plini- mol/L plinske zmesi Kc = f(T, P), neodvisna od drugih zunanjih vplivov. H2(g) + I2(g) 2 HI(g)

2 HI(g) H2(g) + I2(g)

1 0 8 I . T u r e l : K e m i j a

e gre za reakcijo v plinskem stanju, ravnoteno konstanto lahko izrazimo tudi s pomojo parcialnih tlakov:

p parcialni tlak reaktanta ozr. produkta v ravnoteni reakcijski zmesi n = n(produkti) - n(reaktanti) n = 2-(1+1) = 0

Kp = Kc(RT)n

H2(g) + I2(g) 2 HI(g) Kp = Kc

e je n = 0

1 0 9 I . T u r e l : K e m i j a

Kc >> 1 Kc << 1

ravnoteje pomaknjeno v desno (v smer nastanka produktov) ravnoteje pomaknjeno v levo (v smer nastanka reaktantov)

12.2 Le Chatelier-ev princip Vpliv spremembe zunanjih pogojev (P, T) na kemijsko reakcijo v ravnoteju (spremeni se K!). Ravnoteni sistem se obnaa tako, da se izogne zunanjemu vplivu! a) vpliv tlaka 2 SO2(g) + O2(g) 2 SO3(g) n (n = -1) 0

P zviamo- ravnoteje se pomakne v desno (v smeri manje prostornine: V(2 mol) < V(3 mol))

1 1 0 I . T u r e l : K e m i j a

P zniamo- ravnoteje se pomakne v levo (v smeri veje prostornine: V(3 mol) > V(2 mol))

b) vpliv temperature H2(g) + I2(g) 2 HI(g) H0r = -10,2 kJ

Nastanek vodikovega jodida je eksotermen proces! T zviamo- ravnoteje se pomakne v levo (dovedena toplota se porabi za razpad vodikovega jodida, ki je endotermen proces)

T zniamo- ravnoteje se pomakne v desno (odvedena toplota- hlajenje- se nadomesti s toploto, ki se sprosti pri nastanku vodikovega jodida, ki je eksotermen proces)

1 1 1 I . T u r e l : K e m i j a

Efekt zunanjih vplivov na kemijsko reakcijo v ravnoteju je pomemben pri kemijski sintezi (tehnoloko in laboratorijsko): Bolji izkoristek reakcije (ve produktov) dobimo, e je ravnoteje v maksimalni moni meri pomaknjeno v desno. Tej zahtevi prilagodimo variabilne (spremenljive) zunanje vplive (T, P, zaetne koncentracijeprebitek enega od reaktantov). Tabela 8: Pregled efektov zunanjih vplivov na kemijsko reakcijo v ravnoteju (Le Chatelier-ev princip in zakon o vplivu koncentracij). ZUNANJI VPLIV (SPREMEMBA) POMIK RAVNOTEJA a) n > 0 PCl5 3 + Cl2 PCl tlak zviamo tlak zniamo b) n < 0 tlak zviamo tlak zniamo c) H > 0 N2 + 3H2 2NH3

endotermna reakcija

1 1 2 I . T u r e l : K e m i j a T zviamo T zniamo d) H < 0 T zviamo T zniamo eksotermna reakcija

e) vpliv spremembe koncentracij v ravnoteju zviamo koncentracije reaktantov zniamo koncentracije reaktantov zviamo koncentracije produktov zniamo koncentracije produktov (ionske reakcije- produkti se odstranijo iz sistema) 13. OSNOVE KEMIJSKE KINETIKE Hitrost kemijske reakcije- as v katerem se vzpostavi kemijsko ravnoteje. Mehanizem kemijske reakcije- kemijska reakcija je praviloma niz

1 1 3 I . T u r e l : K e m i j a zaporednih (vasih tudi vzporednih) reakcij- elementarnih procesov- hitrost kemijske reakcije doloa najpoasneji elementarni proces.

Kemijska reakcija- posledica trkov med molekulami (ioni, atomi)- teorija trkov. Hitrost kemijske reakcije je definirana z odvodom (spremembo) koncentracije ene od snovi, ki se reakcije udeleuje, po asu (s asom):

Hitrost kemijske reakcije:

1 1 4 I . T u r e l : K e m i j a

Koncentracija reaktantov se zmanjuje, produktov poveuje:

koeficienti v enabi reakcije

Hitrost kemijske reakcije je odvisna od: -koncentracije reaktantov, -od temperature, -velikosti delcev.

A + B AB

k- konstanta reakcijske hitrosti

Zakon reakcijske hitrosti hitrost reakcije n red reakcije

1 1 5 I . T u r e l : K e m i j a

Konstanto reakcijske hitrosti in red reakcije doloamo eksperimentalno. Med stehiometrijskimi koeficienti in redom reakcije ni nobene zveze. Hitrost reakcije s temperaturo naraa- veja kinetina energija molekul (atomov, ionov) veje tevilo uspenih trkov! k = f(T)

Arrheniusova enaba

Merjenje temperaturne odvisnosti konstante reakcijske hitrosti Ea (aktivacijska energija) reakcije:

1 1 6 I . T u r e l : K e m i j a

13.1 Kataliza Katalizator je snov, ki poveuje hitrost kemijske reakcije. Gre za spremembo reakcijskega mehanizma, ki ima za posledico znianje aktivacijske energije reakcije. Katalizator vpliva na hitrost vzpostavitve ravnoteja, na koliino nastalih produktov (kemijsko ravnoteje) pa nima nobenega vpliva.

Pomembni katalizatorji: -tehnoloki procesi- Pt, Pd (kovinske povrine), V2O5 (razni kovinski oksidi), -biokemijski procesi v ivih organizmih- encimi (selektivni katalizatorji). Inhibitorji- snovi, ki zmanjujejo hitrost kemijske reakcije. Heterogena kataliza- katalizator in katalizirana reakcija nista v isti fazi. Homogena kataliza- katalizator in katalizirana reakcija sta v isti fazi.

1 1 7 I . T u r e l : K e m i j a

Primer heterogene katalize: katalitini razpad H2O2 (vodikov peroksid) 2 H2O2(aq) 2 H2O(l) + O2(g) Razpad je tako poasen, da ga s prostim oesom ne opazimo. Dodatek MnO2 - katalizator manganov dioksid (ali manganov(IV) oksid) Katalizator reakcijo pospei, da je razpad opazen. 14. VODA Morska voda je 3,5% raztopina (do 3% predstavlja NaCl). V njej se nahaja 75 razlinih elementov. Tabela 9: Koncentracije najpomembnejih ionskih zvrsti (mmol/L) v morski vodi in nekaterih vodnih raztopinah.

1 1 8 I . T u r e l : K e m i j a

+ + 2+ Cl Na K Ca morska voda sladka voda lov. serum 550 22 103 460 27 145 10 6 51 10 38 25

2+ 42Mg SO 54 34 12 28 12 25

HCO3 skupaj 23 96 12 1135 235 373

Deevnica Najisteja voda vsebuje raztopljene pline: O2, N2, CO2. Topnost 101,3 kPa 0C 0,049 L O2 / L H2O, 0,023 L N2 / L H2O, 1,7 L CO2 / L H2O

1 1 9 I . T u r e l : K e m i j a Povrinske vode talnica podtalnica M(HCO3)2, MSO4 M = Mg2+, Ca2+

0,01- 0,2% raztopljenih snovi Mineralne vode! 14.1 Trdota vode >0,6%

Trdoto vode povzroajo raztopljeni minerali (CaCO3.MgCO3-dolomit, CaCO3-apnenec, CaSO4, MgSO4). Prehodna trdota MgCO3(s) + H2O(l) + CO2(aq) Mg(HCO3)2(aq) CaCO3(s) + H2O(l) + CO2(aq) Ca(HCO3)2(aq) Slabo topna Dobro topna segrevanje, izparevanje (kotlovec, kraki pojavi)

1 2 0 I . T u r e l : K e m i j a Stalna trdota Raztopljeni CaSO4, MgSO4 in drugi nekarbonatni minerali (s segrevanjem je ne moremo zmanjati (oboriti)). Kvantitativno podajanje trdote vode Enota: mg CaO/100 mL H2O =nemka trdotna stopnja Ostale raztopljene soli preraunamo v mg CaO. <4 zelo mehka pitna voda Kras Ljubljana 10-15 >20 ~10 8-12 trda >30 zelo trda

Mehanje vode za industrijsko uporabo: -proizvodnja pare, -hladilne naprave. Izloena CaCO3 in MgCO3 zmanjujeta toplotno prevodnost- pregrevanje kotlov in zmanjevanje toplotne prevodnosti hladilnih naprav.

1 2 1 I . T u r e l : K e m i j a

Postopki za mehanje: obarjanje soli, destilacija vode, uporaba ionskih izmenjevalcev.

14.2 Onesnaenje vode Onesnaevalci: -raztopljene anorganske snovi, -raztopljene organske snovi, -bioloki materiali (bakterije, virusi), -suspendirane trdne snovi. Viri onesnaenja: Naravni: -ivalski izloki, -odmrli organizmi, lovek: -industrijski odpadki, -kanalizacija,

1 2 2 I . T u r e l : K e m i j a -fiksacija duika. -gnojila, -pesticidi...

Vloga kemije pri onesnaevanju: izvor ekolokih problemov razumevanje ekolokih problemov kemijsko ienje vode razvoj specifinih analiznih metod za doloanje onesnaevalcev

Kloriranje vode Bioloko ienje- unievanje patogenih mikroorganizmov (bakterije in virusi). Cl2 + H2O HOCl + HCl klorova(I) kislina HOCl + H2O H3O+ + OCl (disproporcionacija) Ka=3,4.10-8 (ibka kislina)

1 2 3 I . T u r e l : K e m i j a Klorati(I): NaOCl, Varikina- istilno in razkuilno sredstvo, natrijev klorat(I), hipoklorit CaCl(OCl) kalcijev klorat(I) klorid (klorovo apno) Ca(OCl)2 kalcijev klorat(I) (pod vplivom svetlobe)

Delovanje: 2 HOCl 2 HCl + O2

Negativen stranski uinek je kloriranje raztopljenih organskih snovi (klorirani ogljikovodiki -kloroform, tetraklorometan...)- to so karcinogene snovi! Zaradi tega ponekod vodo razkuujejo z ozonom! O3 O2 + O Ta postopek je veliko bolj efektiven, a draji! ienje odpadnih vod razdelimo v ve stopenj:

1 2 4 I . T u r e l : K e m i j a

14.3 Anomalne lastnosti vode -visoko vrelie -velika izparilna entalpija -velika specifina toplota -gostota vode in ledu -povrinska napetost -visoka talilna entalpija -visoka toplotna prevodnost

1 2 5 I . T u r e l : K e m i j a -velik dipolni moment (polarnost) Mnogi naravni pojavi so v tesni zvezi z anomalnimi fizikalnimi lastnostmi vode: -podnebje obmorskih krajev, -erozija, -ivljenje v vodi pozimi, -potenje. 15. PROTOLITSKA RAVNOTEJA V VODNIH RAZTOPINAH Protolitsko ravnoteje v isti vodi: H2O(l) + H2O(l) H3O+(aq) + OH (aq) Ionski produkt vode: Kw = 3O+ OH = 1,0.10-14 H T=22 C 2O konst.; velja v vodi in razredenih vodnih raztopinah. H = H3O+ -oksonijev ion je nosilec kislih lastnosti v vodnih raztopinah.

1 2 6 I . T u r e l : K e m i j a OH-hidroksidni ion je nosilec bazinih lastnosti v vodnih raztopinah.

ista voda: 3O+ = 1,0.10-7 mol/L H = OH KISLE RAZTOPINE: BAZINE RAZTOPINE: 15.1 pH 3O+ H > OH 3O+ H < OH

NEVTRALNA RAZTOPINA

S rensen (1909) definira pojem pH kot merilo kislosti raztopin: pH = -log 3O+ H pOH = -log - OH pH + pOH = 14 3O+= 10-pH H -= 10-pOH OH

1 2 7 I . T u r e l : K e m i j a pH lestvica:

Merjenje pH: indikatorji: pH metri raztopine papir kvalitativno

elektroda, katere napetost je odvisna od 3O+ H

Indikatorji- so ibke kisline (baze), pri katerih je kisla oblika (HInd) drugae obarvana od konjugirane baze (Ind ). HInd + H2O H3O+(aq) + Ind barva 1 barva 2

1 2 8 I . T u r e l : K e m i j a

Sprememba 3O+ H vodi do spremembe barve indikatorja (zakon o vplivu koncentracij)! a) 3O+poveamo H pomik ravnoteja v levo. Povea se HInd in zmanja . Ind Sprememba barve: barva 2 barva 1 + b) 3O zmanjamo H pomik ravnoteja v desno. Povea se in Ind zmanja HInd . Sprememba barve: barva 1 barva 2 Vsak indikator spremeni barvo v doloenem obmoju pH (odvisno od vrednosti Kind). 15.2 Konstanta protolize Konstanta protolize je merilo jakosti kislin in baz! CH3COOH(aq) + H2O(l) H3O+(aq) + CH3COO (aq)

1 2 9 I . T u r e l : K e m i j a

HCl(aq) + H2O(l) H3O+(aq) + Cl (aq)

NH3(aq) + H2O(l) NH4+(aq) + OH (aq)

15.3 Definicije kislin in baz Br nstedova definicija kislin in baz: Kisline so snovi, ki oddajajo protone, baze pa protone sprejemajo! HA + B A + BH+ konjugirana kislina

kislina baza

konjugirana baza

1 3 0 I . T u r e l : K e m i j a

Soli so produkt nevtralizacijske reakcije med kislino in bazo. Primer: NaOH + HCl NaCl + H2O mona baza mona kislina sol Pri raztapljanju NaCl v vodi potee popolna disociacija, nastali ioni pa z vodo ne reagirajo pH = 7. Mnoge soli pa z vodo protolitsko reagirajo in takne raztopine imajo pH razlien od 7! Reakcijo med ionom in vodo imenujemo hidroliza. CH3COOH(aq) + NaOH(aq) ibka kislina mona baza Na+(aq) + CH3COO (aq)+ H2O(l)

HIDROLIZA: CH3COO (aq) + H2O(l) CH3COOH(aq) + OH (aq) Takna raztopina bo bazina! Raztopina soli mone kisline in ibke baze pa bo po hidrolizi kisla!

1 3 1 I . T u r e l : K e m i j a Tudi kovinski ioni v vodnih raztopinah esto hidrolizirajo!

15.4 Pufri Pufri so raztopine, katerih pH se le malo spremeni, eprav jim dodamo znatne koliine kislin ali baz vzdrujejo konstanten pH. Tudi pri razredevanju se jim pH le malo spreminja. V laboratoriju jih pripravimo kot ekvimolarne zmesi ibkih kislin in njihovih soli (ibkih baz in njihovih soli). Primeri: zmes CH3COOH in CH3COONa ibka kislina sol zmes NH3 in ibka baza NH4Cl sol

1 3 2 I . T u r e l : K e m i j a Pomen puferskih raztopin: -uravnavanje pH pri kemijskih reakcijah, -uravnavanje pH v biolokih sistemih: -krvi -elodnem soku -aktivnost encimov -talne tekoine okoli rastlinskih korenin ipd. Kri: puferska zmes karbonatov, fosfatov, beljakovin (pH=7,4); zmes veih pufernih sistemov. pH < 7,3 kri ne more efektivno odstranjevati CO2 iz celic pH > 7,7 kri ne more oddajati CO2 v pljua Raunanje pH vrednosti puferskih raztopin

1 3 3 I . T u r e l : K e m i j a Protolitska ravnoteja v vodnih raztopinah fosforjeve(V) kisline H3PO4

H3PO4(aq) + H2O H2PO4 (aq) + H3O+ H2PO4 (aq) + H2O HPO42 (aq) + H3O+ HPO42 (aq) + H2O PO43 (aq) + H3O+

Protolitska ravnoteja pri raztapljanju ogljikovega dioksida v vodi

1 3 4 I . T u r e l : K e m i j a CO2(g) CO2(aq) Raztapljanje ogljikovega dioksida! CO2(aq) + H2O H2CO3(aq)

H2CO3(aq) + H2O HCO3 (aq) + H3O+ HCO3 (aq) + H2O CO32 (aq) + H3O+

16. KEMIJA ATMOSFERE IN LOVEKOVI VPLIVI NA TE PROCESE 16.1 Ozon in ozonska luknja Nastanek ozona v naravi: 1. O2 O + O 2. O + O2 O3 fotokemijska reakcija 100 nm< < 240 nm

1 3 5 I . T u r e l : K e m i j a

Ozonski pla: 3. O3 O2 + O fotokemijska reakcija 240 nm< < 310 nm

4. O + O2 O3 naravni ciklus ozona 5. O + O3 O2 + O2 unienje ozona- verina reakcija je ustavljena Brez pomembneje spremembe koncentracije ozona se absorbira vsa sonna energija med 100 in 310 nm- UV sevanje! Klorofluoroogljiki (CFC- freoni)

1 3 6 I . T u r e l : K e m i j a Uporaba: -potisni plin v razprilcih, -hladilno sredstvo, -poliuretanske pene, -tehnina topila. So izredno stabilne spojine, ki difundirajo v stratosfero. loveku niso nevarne. 6. CFCl3 CFCl2 + Cl 6. CF2Cl2 CF2Cl + Cl 7. Cl + O3 ClO + O2 8. ClO + O Cl + O2 7. + 8. = 5.! fotokemijska reakcija fotokemijska reakcija

V dananjem asu freone nadomeajo z drugimi, manj kodljivimi snovmi:

1 3 7 I . T u r e l : K e m i j a Duikovi oksidi Viri: -difuzija iz troposfere, -reaktivna letala, -jedrski poskusi v stratosferi. 9. NO + O3 NO2 + O2 10. NO2 + O NO + O2 9. + 10. = 5.!

Dejanska koncentracija ozona v ozraju se zmanjuje- ozonska luknja. Pojav je najbolj izrazit v predelih Arktike in Antarktike. Glavni vzroki so CFC-ji, duikovi oksidi in efekt tople grede. Efekti zmanjanja koncentracije ozona: Zmanjanje koncentracije ozona za 1% rezultira v 2% vejem UV sevanju, ki dosee Zemljo. 1% poveanje UV sevanja pa povzroa 4% ve konega raka pri ljudeh! 16.2 Efekt tople grede

1 3 8 I . T u r e l : K e m i j a Nekateri plini, ki se nahajajo v atmosferi so sposobni absorbirati del energije, ki jo seva Zemlja. Del te energije se vrne na Zemljo kar povzroi, da je na naem planetu temperatura vija kot bi bila brez teh vplivov.

Osnove za razlago tega vpliva:

1 3 9 I . T u r e l : K e m i j a

Glavni krivec za efekt tople grede je ogljikov dioksid. Glavni viri CO2 so: -dihanje (93%), -poari in seigi rastlinskih snovi (2%), -seigi kurilnega olja, premoga, plina (5%). Predvsem zadnja postavka se je v zadnjem stoletju mono poveala. Podatki o poveani koncentraciji CO2:

Posledice: Dvig temperature na Zemlji (1900-1990, dvig za 0,5 C), taljenje polarnega ledu, dvig gladine morja. Preostali plini, ki tudi vplivajo na efekt tople grede so: metan, diduikov oksid, CFC-ji. 16.3 Kisli de

1 4 0 I . T u r e l : K e m i j a

Zaradi raztapljanja oksidov ogljika, duika in vepla ima de kisel pH. Raztapljanje veplovega dioksida v vodi:

Raztapljanje duikovega dioksida v vodi:

Glavne posledice poveane kislosti deja:

1 4 1 I . T u r e l : K e m i j a

17. REAKCIJE OKSIDACIJE IN REDUKCIJE OKSIDACIJA je oddajanje elektronov. REDUKCIJA je sprejemanje elektronov. Oba procesa potekata istoasno- redoks reakcija: 2 Al + 3 Br2 2 AlBr3 aluminijev(III) bromid Al0 Al+3 + 3e Aluminij odda 3 elektrone, se oksidira, je reducent (reducira brom).
1 Br0 + e Br Brom sprejme 1 elektron, se reducira, je oksidant (oksidira aluminij). Oksidacijsko tevilo (O) je tevilo elektronov, ki jih atom elementa odda ali sprejme pri nastanku spojine.

Pri oksidaciji se O poveuje (atom odda e pri redukciji se O zmanjuje ), (atom sprejme e ).

1 4 2 I . T u r e l : K e m i j a

RED1 + OKS2 OKS1 + RED2 Redoks reakcija je formalno podobna protolitski reakciji!

17.1 Urejanje redoks reakcij P + HNO3 + H2O H3PO4 + NO 1. Doloimo katerim elementom se spremeni O. P0 P+5 N+5 N+2 2. Iz spremembe O doloimo tevilo oddanih oziroma sprejetih elektronov. P0 P+5 + 5e N+5 + 3e N+2

1 4 3 I . T u r e l : K e m i j a 3. tevilo sprejetih elektronov = tevilo oddanih elektronov! 3 5e =15e +3e 5 =15e 3 P + 5 HNO3 + H2O 3 H3PO4 + 5 NO 4. Zakon o ohranitvi mase pri kemijski reakciji; tevilo istovrstnih atomov mora biti na obeh straneh enabe reakcije enako. leva stran: 5 H 15 O desna stran: 9 H 17 O razlika: -4 H -2 O 2 H2O

3 P + 5 HNO3 + 2 H2O 3 H3PO4 + 5 NO Preizkus: 3P 9H 5N 17 O

17.2 Elektrokemijska napetostna vrsta

1 4 4 I . T u r e l : K e m i j a Redoks potencial je merilo za redukcijsko ozr. oksidacijsko sposobnost nekega redoks para (redukcijski potencial). To je napetost lena, ki je sestavljen iz doloenega pollena in standardnega vodikovega pollena. Standardni vodikov pollen: Pt / H3O+(aq) / H2(g) c(H3O+) = 1mol/L, p(H2) = 101,3 kPa, T = 25 C U0 = 0.0 V DOGOVOR!

Vse kovine, ki imajo bolj negativni potencial od vodika, ga lahko izpodrinejo iz raztopin razredenih kislin (vsak element, ki ima bolj negativni potencial lahko v splonem izloi iz raztopin tiste elemente z bolj pozitivnim potencialom).

1 4 5 I . T u r e l : K e m i j a

Galvanski len:

Elektrolitska celica:

1 4 6 I . T u r e l : K e m i j a

17.3 Korozija Korozija je nezaeljena posledica redoks reakcije! Pri oksidaciji eleza nastajajo razlini produkti: Fe(s) 2+(aq) Fe Fe2+(aq) + 2 OH (aq) Fe(OH)2(s) 4 Fe(OH)2(s) + O2(g) + 2 H2O(l) 4 Fe(OH)3(s) 2 Fe(OH)3(s) Fe2O3.H2O(s) + 2 H2O(l)

Plast rje se s povrine lui in proces korozije se nadaljuje na sveih povrinah. Proces korozije pospeuje prisotnost Clionov v vodi- nastanek kloro kompleksov (morska voda, soljenje cest) ter veplovih in duikovih oksidov, ki z vodo tvorijo kisline (onesnaenje zraka!). Nekatere kovine se prevleejo s tanko plastjo produktov korozije (oksidi, hidroksidi, karbonati), ki so stabilni (se ne luijo- Al, Cr, Ni).

1 4 7 I . T u r e l : K e m i j a Mehanizem korozije:

Zaita pred korozijo a) Zaitna plast barve ali proti koroziji odporne kovine- slabost: vsaka praska, ki odkrije povrino eleza, deluje kot anoda, zaitna plast pa kot katoda.

1 4 8 I . T u r e l : K e m i j a

b) rtvena anoda- v primeru eleza je to cink- galvanizacija (avtomobilska industrija, vodovodne instalacije). Cink je bolj aktivna kovina (Fe2+ / Fe = -0,44 V, Zn2+ / Zn =-0,76 V), ki se laje oksidira- elezo deluje kot katoda.

17.4 Praktina uporaba redoks reakcij Antiseptiki in dezinfekcijska sredstva:

1 4 9 I . T u r e l : K e m i j a

Belila in odstranjevalci madeev:

Baterije in akumulatorji:

1 5 0 I . T u r e l : K e m i j a

1 5 1 I . T u r e l : K e m i j a

17.5 Faradayevi zakoni elektrolize 1. Masa snovi, ki se bo izloila med elektrolizo, je sorazmerna mnoini preteene elektrenine.

2. tevilo molov elektronov, ki so potrebni za izloanje snovi, je odvisno od naboja iona.

18. KOVINE 18.1 Nekatere splone lastnosti kovin -predstavljajo tri etrtine vseh elementov,

1 5 2 I . T u r e l : K e m i j a

-specifine fizikalne lastnosti kovin so posledica posebnega tipa vezi kovinska vez: valenni elektroni so v kristalu deloma prosto gibljivipripadajo vsem gradnikom in jih na ta nain povezujejo, -zaradi specifine zgradbe imajo kovine posebne lastnosti: -so kovne; pri udarcu plasti drsijo druga po drugi, do elektrostatskih odbojev ne more priti, -prevajajo elektrini tok, saj so elektroni gibljivi, -so dobri prevodniki toplote, -imajo znailen kovinski lesk. 18.2 Struktura kovin Za strukturo kovin je znailen najgosteji sklad gradnikov. Pri takni koordinaciji je prostor izpolnjen v najveji meri. Loimo heksagonalni in kubini najgosteji sklad. estnajst kovin pa ima poseben tip kristalne strukture s telesno centrirano kubino osnovno celico.

1 5 3 I . T u r e l : K e m i j a

Nekateri elementi (Sn, Bi, Po) imajo kovinski izgled in tudi mnoge kovinske lastnosti, njihova struktura pa se razlikuje od strukture pravih kovin. Tudi elementi Si, Ge, P, As, Sb ter deloma Se in Te imajo nekaj kovinskih lastnosti npr. prevodnost. Njihov kemizem pa je povsem nekovinski in jih imenujemo polprevodniki. 18.3 Zlitine V kovinskih kristalnih strukturah so lahko vgrajeni atomi raznih kovin, predvsem, e je velikost radijev primerljiva. V primeru da tako talino hitro ohladimo dobimo trdno raztopino, kjer so gradniki nakljuno porazdeljeni. Pri poasnem ohlajanju pa lahko

1 5 4 I . T u r e l : K e m i j a izkristalizirajo tudi nadstrukture, s pravilnim razporedom gradnikov (npr. CuAu, Cu3Au). Zlitine so pomembne, saj imajo pogosto bolje lastnosti kot same kovine (gostota, razteznostni koeficient, trdota, prevodnost...). Nekatere pomembneje zlitine:

18.4 Nekatere pomembne lastnosti, uporaba in pridobivanje izbranih kovin Alkalijske kovine (1. Skupina PS) -so zelo reaktivne kovine -zelo radi tvorijo ione z oksidacijskim tevilom +1 in so zelo moni reducenti: Me Me+ + e

1 5 5 I . T u r e l : K e m i j a Uporaba: - v jedrski industriji. Tekoi natrij izvrstno prenaa toploto in se uporablja za hlajenje. Litij je tudi vir pridobivanja tricija. -uporaba v baterijah. Ker se litij zlahka oksidira je zelo primeren za anode. Ima zelo nizko molsko maso in zato od vseh kovin potrebujemo najmanjo maso litija za enako mnoino pridobljenih elektronov. Takne baterije imajo dolgo ivljensko dobo in so zelo zanesljive (uporaba v raunalnikih, vzpodbujevalnikih srca...). Tabela 10: Napetosti nekaterih litijevih baterij. Li/FeS Li/CuO Li/SO2 Li/SOCl2 Li/SO2Cl2 1,3 V 1,5 V 2,8 V 3,6 V 3,8 V

1 5 6 I . T u r e l : K e m i j a V teh baterijah se uporabljajo razlini brezvodni elektroliti. Pridobivanje: -elektrolitsko iz taline soli -z redukcijo z monejim reducentom: KCl(l) + Na(l) NaCl(l) + K(g) Zemeljskoalkalijske kovine (2. Skupina PS) Uporaba: Berilij se uporablja v mnogih zlitinah, ker je lahek in obstojen. Ta element ne zadruje X-arkov, zato se uporablja v jedrski tehniki. Njegova slabost je velika toksinost. Magnezij se tudi veliko uporablja za zlitine (letalska industrija!) in pa v metalurgiji. Pridobivanje magnezija:

1 5 7 I . T u r e l : K e m i j a

Podobno vlogo ima tudi kalcij, ki pa ga uporabljajo tudi pri pripravi nekaterih baterij. 3. Skupina PS Aluminij: Zaradi izjemnih lastnosti (lahek, netoksien (?), lepega izgleda, dobra toplotna in elektrina prevodnost, kovnost) je zelo popularen v tehniki. Se tudi zlahka oblikuje. Pridobivanje aluminija z elektrolizo:

1 5 8 I . T u r e l : K e m i j a

Nekatere aluminijeve zlitine in uporaba: Serija 1000: isti aluminij (<1% primesi). Za kemijsko opremo, reflektorje, dekoracijo. Serija 2000: bakrove zlitine (~5%) bolja ilavost. Za sestavne dele tovornjakov, letal. Serija 3000: manganove zlitine (~1,2%). Za kuhinjsko opremo, pohitvo, znake, strehe. Serija 4000: silicijeve zlitine ( 12%). Nizko talie in ekspanzijski koeficient. Za vlivanje. Serija 5000: magnezijeve zlitine (0,3-5%). ilavi in korozijsko odporni materiali. Dekoracije, ladje, oroje, erjavi. Serija 6000: Mg/Si zlitine. Korozijsko odporni materiali. Gradbenitvo, transport, mostovi. Serija 7000: cinkove zlitine (3-8%). Letalska industrija. Aluminij se veliko uporablja tudi v embalane namene (ploevinke, folije...).

1 5 9 I . T u r e l : K e m i j a

4. Skupina PS Kositer: Zanj je znailna t.i. kuga. Element obstaja v treh alotropskih modifikacijah. e imamo kovinsko modifikacijo pri temperaturah pod 13 C, prine razpadati v prah- to je nekovinska modifikacija!

Uporaba: prevleke jeklenih ploevink. Priprava zlitin z nizkim taliem za spajkanje. Pomembna zlitina je tudi bron. Svinec: Uporaba: elektrode v akumulatorjih. Tvori mnoge zlitine z dobrimi lastnostmi. Absorbira arke (zaita pred radiacijo). Osvinen bencin. Prehodni elementi Titan:

1 6 0 I . T u r e l : K e m i j a Ima tri znailne lastnosti; majhno gostoto, veliko ilavost in korozijsko odpornost. Zaradi tega je zelo uporaben v letalski industriji. Ker ne korodira, se veliko uporablja v kemijski industriji (cevi, sestavni deli rpalk, reaktorjev). Vanadij: 80% te kovine se uporablja za pripravo jekel. Pri tem nastane oblika V4C3, ki daje jeklu bolje lastnosti- predvsem boljo ilavost in trdnost. Te lastnosti se izkoriajo pri proizvodnji vzmeti in raznih delov strojev. Krom: Zelo pomembna industrijska kovina, eprav je v naravi redka. Pri redukciji rude kromita dobimo zlitino ferokrom:

Fe(CrO2)2 + 4 C Fe + 2 Cr + 4 CO(g) Ferokrom se lahko direktno doda elezu pri pripravi jekla. Krom je zelo trd, povrini jekla pa da znailni svetli videz in zaito. Uporablja se tudi kot prevleka pri zaiti drugih kovin- galvaniziranje. Ta postopek navadno poteka tako, da na kovino nanesejo plast bakra ali niklja, nato pa zaradi videza e krom.

1 6 1 I . T u r e l : K e m i j a

Mangan: Podobno kot pri kromu, se tudi pri manganu lahko pripravi feromangan, ki se ga nato doda pri pripravi jekel. Jekla, ki vsebujejo veliko mangana so izredno ilava in odporna ter se uporabljajo za tranice, buldoerje in podobne namene. elezo: Je nedvomno najbolj pomembna kovina moderne civilizacije. Leta 1995 so predelali 1020 miljonov ton elezove rude, proizvodnja surovega jekla je bila 748 Mt. Najpomembneje elezove rude: oksidne magnetit hematit ilmenit karbonatne siderit sulfidne Fe3O4 Fe2O3 FeTiO3 FeCO3

1 6 2 I . T u r e l : K e m i j a pirit pirhotit Pridobivanje eleza: FeS2 FeS

Baker: Postopek pridobivanja je nekoliko bolj zapleten kot pri veini drugih kovin in vsebuje ve stopenj (potrebno je odstraniti elezo!).

1 6 3 I . T u r e l : K e m i j a Uporaba: zaradi izjemne toplotne in elektrine prevodnosti je glavni porabnik elektro industrija. Druga monost uporabe je izdelava raznih konstrukcij, tretja pa priprava zlitin (medenina, bron...). Srebro in zlato: Pridobivanje v glavnem elektrolitsko (cianidni postopek). Nekatere rude vsebujejo le 10 g Au na tono! Uporaba: e od preteklosti so obe kovini uporabljali v monetarne namene (zlate rezerve). Znana je tudi uporaba v zlatarstvu, za okrasne predmete, za zlitine in v elektrini industriji... Cink: Tretjino proizvedenega cinka se porabi za protikorozijsko zaito elezagalvanizirano elezo. Veliko se ga porabi tudi za pripravo zlitin. Ta kovina se uporablja tudi pri tiskanju (litografija), pri konstrukcijah ipd. ivo srebro: Uporaba kovine temelji na osnovi njene velike gostote in tekoega stanja. Uporablja se v termometrih, barometrih, regulatorjih tlaka, elektrinih relejih, stikalih. Znane so tudi svetilke, ki delujejo na osnovi par ivega srebra. Posebno poglavje predstavljajo amalgami, ki jih ivo srebro tvori z veino

1 6 4 I . T u r e l : K e m i j a kovin (zobne zalivke cca. 70% Hg + 30% Cu). Nekatere spojine Hg so znana razkuila in fungicidi. Pare ivega srebra so zelo toksine! 19. KOORDINACIJSKE SPOJINE (KS) Prvi se je z njimi sistematino ukvarjal vicarski kemik Werner na koncu devetnajstega stoletja. Ugotovil je, da v prisotnosti nekaterih baz mnogi kovinski ioni postanejo bolj topni, ker pri tem nastanejo koordinacijske spojine (kompleksi). Pri KS se na centralni atom ali ion veejo ligandi. To so lahko negativno nabiti ioni ali molekule. Pogosto ligandi vsebujejo O, N, S, X atome. Poleg oksidacijskega tevila (O) centralnega kovinskega iona, je pri KS pomembno tudi koordinacijsko tevilo (K), ki pove koliko ligandov je vezanih na centralni atom. Primer:

3+ Co(NH3)6 3 Cl Co(NH3)6 + 3 Cl

Ime: heksaaminkobaltov(III) klorid

1 6 5 I . T u r e l : K e m i j a

K = 6 O = +3 Vez v koordinacijski spojini nastane tako, da ligand donira nevezni elektronski par centralnemu atomu ali ionu:

Najpogosteje oblike koordinacijskih spojin:

1 6 6 I . T u r e l : K e m i j a

Primeri ligandov:

1 6 7 I . T u r e l : K e m i j a

1 6 8 I . T u r e l : K e m i j a 20. POMEMBNEJE ANORGANSKE SPOJINE IN MATERIALI Natrijev karbonat (Na2CO3, soda) Pridobivanje (Solvayev postopek, 1860) NaCl + NH3 + CO2 + H2O NaHCO3(s) + NH4Cl Nastali hidrogenkarbonat odfiltrirajo in segrevajo do 200 C: 2 NaHCO3 Na2CO3 + CO2 + H2O V proces se vraa polovica prvotne koliine ogljikovega dioksida in pa celotna koliina amoniaka, ki ga dobimo po reakciji: 2 NH4Cl + Ca(OH)2 2 NH3 + CaCl2 + 2 H2O Kalcijev hidroksid pripravijo iz kalcijevega karbonata: CaCO3 CaO (gano apno) + CO2

1 6 9 I . T u r e l : K e m i j a CaO + H2O Ca(OH)2 (gaeno apno) Uporaba: Pri proizvodnji papirja, mil, detergentov, stekla, za zmanjevanje onesnaenja z veplom (nastanek Na2SO3) ipd. Svetovna proizvodnja (1985): 28,7.106 ton! Precej ga pridobijo tudi iz naravnih virov. Industrijsko zelo pomembne natrijeve spojine so e natrijev hidrogenkarbonat (NaHCO3, soda bikarbona), natrijev hidroksid in natrijev klorid. NaHCO3 se uporablja za pecilne prake (30%), kot dodatek ivalski prehrani (20%), pri pripravi drugih kemikalij (15%), v farmaciji (11%), v gasilnih aparatih (9%) ter e v tekstilni, papirni, usnjarski industriji in pri pripravi papirja, mil, nevtralizacijskih sredstev. Natrijev hidroksid je industrijsko najpomembneja baza, ki se pridobiva z elektrolizo slanice. Uporablja se pri proizvodnji: raznih kemikalij (50%), papirja (20%), mil in

1 7 0 I . T u r e l : K e m i j a detergentov (5%), pri predelavi nafte (5%), tekstila (4%) ostalo pa za razne druge namene.

Pomembneje kalcijeve spojine Kalcijev karbonat (CaCO3) Razline oblike te spojine zasledimo pod mnogimi imeni (apnenec, marmor, kalcit, aragonit, korale...).

1 7 1 I . T u r e l : K e m i j a Ima tevilne monosti uporabe. Pomemben je predvsem v gradbenitvu, ker iz njega dobimo apno. V jeklarstvu se uporablja za odstranjevanje neeljenih elementov iz proizvodnega postopka. Kalcijev hidroksid (Ca(OH)2, gaeno apno) Uporablja se za mehanje in nevtralizacijo vodnih raztopin ter pri pripravi mnogih kemikalij (npr. kalcijev karbid), stekla, insekticidov, papirja. Kalcijeve spojine najdemo tudi v tevilnih drugih produktih (antacidi, zobne paste, kozmetini preparati, veilni gumiji, mleni izdelki)... Kalcijev sulfat(VI) (CaSO4) Pri dehidrataciji sadre (CaSO4.2H2O) nastanejo razni produkti, od katerih je najve v rabi mavec (medicina, gradbenitvo). Mavec (CaSO4.1/2H2O), vee vodo, nakar izkristalizirajo tanki, dolgi kristali sadre, ki se medsebojno prepletejo, tako da preostane trdna masa.

1 7 2 I . T u r e l : K e m i j a

Amoniak (NH3) Industrijsko se pridobiva iz elementarnega duika in vodika po postopku, ki sta ga v zaetku stoletja razvila Haber in Bosch: N2(g) + 3 H2(g) 2 NH3(g) Reakcija je eksotermna, med reakcijo pa se zmanjuje prostornina, torej jo je smotrno izvajati pri nizkih temperaturah in visokih tlakih (Le Chatelier!). Pri taknih pogojih je reakcija zelo poasna, zato se uporablja katalizator (elezo). eprav je izkoristek reakcije majhen (~15%) pa je vseeno racionalen, saj nezreagirane reaktante vraajo v postopek. Proizvodnja je sestavljena iz estih faz: priprave reaktantov; ienja plinov; kompresije plinov; katalizirane reakcije; odstranitve nastalega amoniaka iz sistema in vrnitve nezreagiranih reaktantov v sistem. Postopek potrebuje precej energije, zato je amoniak relativno drag

1 7 3 I . T u r e l : K e m i j a produkt. Uporaba: proizvodnja duikove(V) kisline (20%), senine (20%) in amonijevega fosfata (15%). 80% amoniaka se tako porabi za pripravo gnojil, 15% za plastiko in 5% za eksplozive. Duikova(V) kislina (HNO3) Pridobivajo jo po Ostwaldovem postopku, ki temelji na oksidaciji amoniaka: 4 NH3 + 5 O2 4 NO + 6 H2O 2 NO + O2 2 NO2 4 NO2 + 2 H2O + O2 4 HNO3 Najve kisline se porabi za pripravo amonijevega nitrata(V)- NH4NO3, ki je bistven pri pripravi gnojil. Precej spojine se porabi tudi za pripravo umetnih materialov

1 7 4 I . T u r e l : K e m i j a (nylon), za nitriranje organskih spojin, za obdelavo jekla in pripravo eksplozivov. veplova(VI) kislina (H2SO4) Postopek pridobivanja (ozr. mehanizem reakcij) je precej zapleten, poenostavljeno pa ga lahko zapiemo kot: S + O2 SO2 SO2 + 2 O2 SO3 H0 = -297 kJ/mol H0 = -9.8 kJ/mol

SO3 + H2O H2SO4 H0 = -130 kJ/mol Je mona dvoprotonska kislina, oksidant in suilno sredstvo zato je uporabna v tevilnih industrijskih postopkih in ena najpomembnejih kemijskih spojin. Keramini materiali Tradicionalni keramini materiali so v glavnem silikatnega izvora.

1 7 5 I . T u r e l : K e m i j a Najstareji izdelki izvirajo iz 15. stoletja p.n..! Zaradi potreb po bolj odpornih materialih (obstojnost pri vijih temperaturah, tlakih, bolje mehanske lastnosti, kemijska inertnost) pa so v zadnjem asu razvili tudi materiale, ki se od klasinih razlikujejo tudi po sestavi. Osnova za pripravo keramike je navadno glina, ki je zmes raznih silikatov in alumosilikatov (kaolinit in montmorilonit). Pri segrevanju do visokih temperatur (700-2000 C) potekajo razne reakcije (dehidracija, kalcinacija, oksidacija). Sumarno pri segrevanju gline lahko zapiemo reakcijo: 3 (Al2O3.2SiO2.2H2O) 3 Al2O3.2 SiO2 + 4 SiO2 + 6 H2O kaolinit mulit kristobalit Surovine za proizvodnjo porcelana so kaolin, kremenov pesek in kalijev glinenec. Iz navadne gline pridobivamo manj kvalitetne izdelke (majoliko, fajanso, lonarske izdelke in opeko). Tudi vsi ti izdelki vsebujejo razne silikate in alumosilikate. Keramini materiali s posebnimi lastnostmi, ki so jih razvili v novejem

1 7 6 I . T u r e l : K e m i j a asu so recimo feroelektrine spojine (BaTiO3) pa tudi superprevodniki (npr. Y-Ba-Cu-O spojine). Tudi cement je silikatni material; obiajni cement (npr. portland cement) vsebuje kalcijev di- in trisilikat ter manje koliine kalcijevega aluminata. Nastane pri segrevanju apnenca in raznih glin (lapor) pri 1400-1500 C. Cement se strdi z dodatkom vode, ker kalcijevi silikati deloma hidrolizirajo, nato pa izkristalizirajo razni hidrati silikatov, katerih kristali se medsebojno sprimejo. e cementom dodamo boksit, je vsebnost kalcijevega aluminata veja in zato se takni cementi strdijo tudi pod vodo. Steklo V irem pomenu tako imenujemo vsako podhlajeno talino. Takne taline dobimo iz zmesi t.i. steklotvornih oksidov: SiO2, B2O3, Al2O3, P4O10, alkalijskih ali zemeljskoalkalijskih oksidov in nekaterih drugih spojin. Obiajno (okensko) steklo nastane pri taljenju sode (Na2CO3), apnenca (CaCO3) in kremenovega peska (SiO2) nad 1000 C in je zmes natrijevih in kalcijevih silikatov. Takno steklo se zmeha pri razmeroma nizki temperaturi (350-400 C). Za razliko od natrijevih stekel so kalijeva tra in se zmehajo ele nad 450 C. Stekla, ki so odporna proti kemikalijam,

1 7 7 I . T u r e l : K e m i j a dobimo tako, da v kalijeva stekla dodamo e aluminijev(III) in borov(III) oksid. Stekla, ki vsebujejo svinev oksid namesto kalcijevega oksida, imajo velik lomni kolinik in jih uporabljamo kot okrasna stekla. Obarvana stekla dobimo z dodatkom razlinih kovinskih ionov (Ti, V, Cr, Mn, Fe, Co, Ni, Cu). Proizvaja se ve kot 800 razlinih vrst stekel! Steklo je tako uporabno zaradi mnogih izjemnih lastnosti: prepua svetlobo, je kemijsko praktino inertno, je elektrini izolator in lahko zadruje vakuum. Eksplozivna in pogonska sredstva So pomembna v rudarstvu, v kamnolomih, pri geofizikalnih raziskavah, konstrukciji tunelov, jezov ipd., seveda pa tudi v vojaki industriji. Eksplozivi se med seboj razlikujejo po seigni entalpiji, hitrosti izgorevanja, obutljivosti na udarce idr. lastnostih. Za pogonske sisteme obstaja velika pestrost izbire; snovi so lahko v poljubnem agregatnem stanju.

1 7 8 I . T u r e l : K e m i j a

1 7 9 I . T u r e l : K e m i j a 21. LITERATURA Atkins, P.W. , Clugston, M.J. , Frazer, M.J. , Jones, R.A.Y.: Kemija 1 zakonitosti in uporaba.-1. izdaja-, Ljubljana: Tehnika zaloba Slovenije 1995 Freemantle, M.: Chemistry in Action.-2nd ed.- Houndmills: Macmillan, 2 1995 Greenwood, N. N., Earnshaw, A.: Chemistry of the Elements.-2nd ed.3 Oxford: Butterworth-Heinemann, 1997 Lazarini, F., Breni, J.: Splona in anorganska kemija.-3. izdaja4 Ljubljana: Dravna zaloba Slovenije, 1992 Moore, J. W., Stanitski, C. L., Wood, J. L.: The Chemical World.-2nd 5 ed.- Fort Worth: Saunders 1998 Petrucci, R. H.: General Chemistry.-5th ed.- New York: Macmillan, 6 1989

1 8 0 I . T u r e l : K e m i j a egedin, P.: Osnove kemijskega raunanja z zbirko nalog. Ljubljana: 7 BTF-Oddelek za lesarstvo, 1996