Sodobna matina ploa Glavni sestavni del osebnega raunalnika je matina ploa.

Na njej so elektrina in logina vezja, ki omogoajo krmiljenje in medsebojno sporazumevanje ostalih naprav v raunalniku. Predstavil vam bom delovanje matine ploe in njeno namembnost v raunalniku. Povedal bom tudi nekaj o razlinih formatih matinih plo in o razvoju le teh. Pozornost bom namenil tudi najbolj razirjenem formatu matinih plo na svetu ATX. e bolj podrobno vam pa bom predstavil sistemske nabore in najpomembneja dela na e tako pomembnem delu strojne opreme Severni in Juni most.

Najlaje si predstavljamo delovanje matine ploe, e pogledamo nae telo. CPU so v naem primeru mogani, matina ploa pa ivni sistem. Tako kot si mi elimo, da ukazi hitro potujejo po ivnem sistemu si tudi elimo hiter prenos ukazov preko matine ploe. Ne smemo pa pozabiti, da najhitreja pot ni tudi nujno najbolj zanesljiva.

Matina ploa je osnovno tiskano vezje v osebnem raunalniku na katero se vstavijo oz. se prikljuijo vsi ostali deli raunalnika kot npr. procesor, RAM, raziritvene kartice (npr.: grafina) in zunanji pomnilnik vsebuje pa tudi prikljuke za mnoge vmesnike kot npr. za miko, tiskalnik, USB. Najpomembneji sestavni del matine ploe je sistemski nabor, kateri povezuje ostale komponente med seboj in doloa zmogljivosti matine.

Navadno je razdeljen na dva dela, severni in juni most. Severni most skrbi za komunikacijo procesorja z pomnilnikom, ter pomembnejimi raziritvenimi vmesniki, kot sta AGP in PCI in ima po navadi le eno PCI vodilo, ki je povezano na juni most. Juni most skrbi za V/I naprave, kot so PCI, IDE, LAN, PS/2, USB, LPT in drugi vmesniki. Naprave prikljuene na matino ploo so povezane z vodili, ki so ali paralelna ali pa serijska. Trenutni trendi se nagibajo v smer serijskih prenosov, le pri povezavi pomnilnika e vedno prevladujejo paralelni prenosi, ki omogoajo veliko veje prenose podatkov kot serijski.

Matine ploe se med seboj mono razlikujejo glede procesorjev, ki jih lahko vgradimo nanje, po koliini vgrajenega predpomnilnika, po vrsti in tevilu podnoij za pomnilnik (RAM), po kompletu integriranih vezij, po vgrajenih dodatnih komponentah ipd. Tako so na primer na nekaterih matinih ploah vgrajene grafine kartice in (ali) zvone kartice. Pri matinih ploah je pomembno predvsem to, katerim procesorjem so namenjene.

Format Format matine ploe pomeni velikost matine ploe in razpored sestavin na njej. Trenutno prevladujejo matine ploe formata ATX, naslednice formata AT.

Leta 2003 se je pojavil tudi format BTX, ki naj bi po prvotnih nartih leta 2004 oz. 2005 prevzel vodilno vlogo vse starejega formata ATX. eprav se ni veliko razlikoval od formata ATX, so pri Intelu septembra 2006 zaustavili nadaljnji razvoj tega formata. Konec razvoja formata BTX najdemo predvsem v nekompatibilnosti tega formata s drugimi svetovno sprejetimi standardi, kar je posledino povzroilo draje ploe BTX formata. Ker je trend, na svetovnem trgu, narediti im bolj 'zelene' ploe najdemo tudi tukaj razlog za zaton BTX-a. Namre BTX je porabljal ve energije kot ATX.

ATX ATX je format matine ploe razvit s strani Intela leta 1995 z namenom nadomestiti stareji format AT. Razvoj tega formata je bila prva velika pridobitev s katero je bil omogoen nadaljnji oblikovni razvoj ohiji raunalnika, matinih plo in napajalnikov, kar je posledino izboljalo standardizacijo in monost zamenjave doloenega dela strojne opreme. Od starejih plo se e razlikujejo po obliki, saj jih v stareja ohija ne moremo vgraditi. Sistemski nabor (Chipset) Sistemski nabor je skupek ve ipov (v nekaterih primerih tudi samo enega), ki so vsi namenjeni opravljanju nekaterih nalog in se tudi prodajajo kot en skupni izdelek. V osebnem raunalnitvu je sistemski nabor navadno sestavljen iz dveh ipov, ki ju imenujemo severni most (Northbridge) in juni most (Southbridge). V nekaterih primerih sta oba ipa na voljo na enem samem vezju, tako da je s tehnolokega vidika nesmiselno govoriti o posameznih delih - kljub temu se obe imeni uporabljata tudi za posamezne dele vezja na tem skupnem ipu, pa glede na to, kakno nalogo opravljajo. Ime obeh ipov izhaja iz shem osnovnih plo. Na vrhu ploe je bil navadno narisan procesor, pod njim je severni most s pomnilnikom in grafinim vmesnikom, na dnu ploe pa juni most, na katerega je prikljuena druga zunanja oprema raunalnika.

[Primer : Intel 975x ] Severni most Severni most je odgovoren za "hitre" povezave v raunalniku. Pri tem je za konno zmogljivost raunalnika najpomembneja povezava med procesorjem in pomnilnikom, ki navadno poteka prek severnega mosta. Nanj so prikljuena tudi hitreja vodila, kot so AGP in PCI Express, tako da prek severnega mosta poteka tudi komunikacija med grafino kartico in preostankom raunalnika. Pri nekaterih sistemskih naborih je vanj vgrajen tudi grafini procesor, navadno nijega zmogljivostnega razreda. e gre za tak nabor, je grafini procesor vedno del severnega mosta, za grafini pomnilnik pa si prisvoji del sistemskega pomnilnika. Zadnja povezava, ki jo ima severni most, je namenjena komunikaciji z junim mostom. Severni most doloa, katere procesorje sistemski nabor podpira in kakno vrsto pomnilnika lahko uporabimo v raunalniku. Obiajen sistemski nabor podpira le eno ali dve druini procesorjev, ki sta na istem podnoju in med seboj zdruljivi, in eno vrsto pomnilnika. Seveda so tudi izjeme, tako da nekaj sistemskih naborov podpira tako pomnilnik DDR2 in noveje.

Zmogljivost severnega mosta doloa zmogljivost celotnega sistemskega nabora, povezava med procesorjem in severnim mostom pa je nasploh najpomembneja podatkovna pot v raunalniku. Tako severni most doloa najvejo hitrost pomnilnikega vodila in koliino pomnilnika, ki jo lahko namestimo na matino ploo. Juni most mora biti s severnim zdruljiv, ni pa nujno, da je izdelek istega izdelovalca. Kljub temu so izdelovalci matinih plo pri izbiri junega mosta precej omejeni s severnim in se odloajo za kombinacijo ipov istega izdelovalca.

Severni most je eden izmed sestavnih delov raunalnika, ki se precej greje. Zato imajo bolj ali manj vse matine ploe na severni most nameeno hladilno rebro, ki mu nemalokrat dela "drubo" ventilator. Ker gre za ventilator manjih mer, se navadno vrti dokaj hitro in je tako lahko eden glasnejih sestavnih delov raunalnika.

Kljub temu da gre za enega najpomembnejih ipov v raunalniku (poleg sistemskega in grafinega procesorja), pa severni most v prihodnje verjetno ne bo ve imel take vloge, kot jo je imel do zdaj. tevilni procesorji imajo pomnilniki krmilnik e vgrajen v sam procesor in s pomnilnikom komunicirajo neposredno, brez severnega mosta. Severni most je tako precej manj zapleteno vezje in ga je laje zdruiti v en ip skupaj z junim mostom.

Juni most Juni most je manj zapleten izmed obeh ipov, ki sestavljata sistemski nabor, in ga na matini ploi tudi laje neposredno vidimo. Ker gre za manj zmogljivo vezje, ga navadno ni treba dodatno hladiti s hladilnimi rebri, tako da je sam ip vsem na oeh, e odpremo raunalnik. Juni most s procesorjem ni povezan neposredno, temve prek severnega mosta. Povezava med severnim in junim mostom je bila v preteklosti ozko grlo celotnega sistema, saj so izdelovalci navadno uporabili kar vodilo PCI. Pri sodobnih naborih za povezavo med obema ipoma skrbi namensko vodilo, ki je od izdelovalca do izdelovalca razlino.

Juni most skrbi za vsa vodila in vmesnike, ki niso neposredno prikljueni na severni most. Odgovoren je za raziritvena vodila PCI in PCI Express in v starejih raunalnikih za vodilo ISA. Sestavni del junega mosta je vhodno/izhodni vmesnik s krmilnikom za prekinitve, ki omogoa prikljuevanje pomnilnikih naprav, kot so diski in optine enote, prek vodil IDE in SATA. Sodobni raziritveni vmesniki, kot sta USB in Firewire, so prav tako povezani prek junega mosta, lahko pa podpirajo tudi stareje vmesnike za povezovanje z napravami, kot so zaporedni in vzporedni vmesnik ter vmesnik PS/2, eprav za zadnje navadno skrbi dodaten ip, ki je povezan na juni most.

V veino dananjih matinih ploah je vgrajen tudi zvoni procesor, bodisi v junem mostu ali pa na matini ploi kot poseben procesor, povezan z junim mostom. Manj znane naloge junega mosta so, da skrbi za varevanje z energijo in da je vanj vgrajen urni signal, ki skrbi za takt procesorja. Morebitne dodatne ipe na matini ploi, kot je npr. dodaten krmilnik SATA, s preostankom raunalnika prav tako povezuje juni most.