U N I V E R Z A V M A R I B O R U

P E D A G O K A F A K U L T E T A
O D D E L E K Z A Z G O D O V I N O








ANTINA ARHITEKTURA
vir: Joe Marinko, Antina Arhitektura, Druina 1997, Lj.
ZA ZGODOVINARJA





A N T P O H O E M E T P O N A H A N T O N













strokovna ekskurzija v Grijo in na Kreto
Maribor, september 1998

2
Prostor, kjer se je razvijala grka arhitektura, obsega poleg dananje Grije, in
otokov e Malo Azijo in juno Italijo s Sicilijo. Povezovalni element med razlinimi kulturami
je bilo morje. Vplivi so prihajali predvsem iz Male Azije in prek vzhodnega Sredozemlja.


VZROKI ZA NASTANEK ARHITEKTURE

Grija je pokrajinsko najbogateje izoblikovana deela sveta. Nikjer drugod ne
najdemo tako neloljivo zdrueno kopno in morje, hribovje in ravnino, niino in viino, vodo
in skalovje, bliino in daljavo, pustinjo in kulturo, jug in sever. V srednji Griji, v Atiki in na
Peloponezu ne najdemo toke, od koder ne bi mogel peec po pospeeni enodnevni hoji z
oesom dosei obale. Ni pa tudi ravnine, katere obzorja ne bi omejevale visoke gore, ki se
jim vrhovi pogosto e pozno v poletju bleijo v snegu (Tajget, Parnas, Ida).
Posamezna grka pokrajina je po naravi vselej jasno omejena in z oesom
pregledna sklenjena celota. V tej sklenjenosti grke pokrajine je globoko zasidran smisel
grke umetnosti za telesnost in omejenost, za celoto in dele.
Moderna Grija je pred svetovno vojno obsegala komaj velikost Bavarske. V
primerjavi z Egiptom ali Prednjo Azijo so to malenkostna velikostna razmerja in samo Sicilija
je Grkom za kratek as dovolila razvoj, ki jim ga je njihova uborna domovina odrekla. In
vendar ostaja umetnost popolnoma vezana na to domovino in ne prenese za daljo dobo
bujnejih tal. Skrivnost njene intenzitete, notranje veliine pri zunanji majhnosti, lei namre
zopet v pokrajini.
Ta pokrajina je tako kot nobena druga kar preraunana na loveka. Egipansko
merilo je od zaetka kolosalno. Sicer ga najdemo tudi v Griji, na primer v kolosalnih
upodobitvah olimpijskega Zevsa ali Atene Parthenos v zlatu in slonovi kosti. Toda tu pomeni
to vselej v okviru ustrezno poveanje loveke mere in ne kot v Egiptu njeno podreditev.
Do podrobnosti izoblikovana grka pokrajina ustvarja prehitevajoo umetnost v
velikem in malem, z netetimi naravnimi situacijami tako reko okvir, v katerega naj
umetnost vdela samo e dragocen kamen. In preden sta se arhitektura in plastika zavedli
svoje naloge, je te udovite prilike osvojila religiozna fantazija.
loveko merilo grkih boanstev izvira v prvi vrsti iz merila pokrajinskega motiva,
katerega je primitivna domiljija izoblikovala kar v figuro. Kasneje so ta sveti kraj omejili z
zidom, uredili oltar, sezidali tempelj, postavili podobo boanstva,... Vsa velika grka svetia
segajo najmanj v 2. tisoletje nazaj. Zasnova svetega kraja je prva ustvaritev prebujenega
smisla za umetnost, arhitektonsko izoblikovanje pokrajinske situacije pa je delo stoletij.
GRADBENI MATERIAL IN TEHNIKA GRADNJE

3

Narava je podarila Grkom predvsem kamen, ki so ga mojstrili do velike popolnosti.
Monumentalna arhitektura je bila grajena iz kamna razlinih kvalitet: od grobozrnatega
peenca do finega parskega marmorja. Poleg kamna so kot gradivo uporabljali gano
opeko, les in kovine. Za vezivo kamnitih blokov ni sluila malta, ampak kovinske spone.
Znailna grka konstrukcija, ki jo je narekoval kamen je bil steber s preklado. V
nasprotju z blinjevzhodnimi arhitekturami, kjer je prevladovala obona konstrukcija, ki je
izhajala iz uporabe gline, je v Griji prevladovala arhitravna konstrukcija, katere izhodie je
bila gradnja v lesu. Monumentalna grka arhitektura je les kmalu zamenjala za obstojneji
material, lesene so bile le e konstrukcije ostreja.
Kamen so uporabljali za gradnjo zidov. Povrine so obdelali na razline naine.
Posamezne kamnite bloke so obdelali v kamnolomih tako, da jih je tanek sloj itil med
transportom do gradbia. V dokonno obliko so jih obdelali po vgraditvi na stavbi.
Iz predhelenskih asov se je ohranila gradnja kiklopskih zidov, predvsem obzidja.
Steno so sestavljali veliki, grobo obdelani kamni poligonalnih oblik. Kvalitetneji zidovi so bili
iz klesanca. Pri obdelavi kamna v pravilne oblike so razvili naine, ki jih e danes
uporabljamo. Kamni so lahko vsi enake velikosti (kvadri) in se zlagajo v vrste tako, da je
spoj zgornje vrste vedno na sredini kamna spodnje vrste (gradnja tlaku).
Gradnja z vejimi kamnitimi bloki je zahtevala, da so imeli le-ti e v kamnolomu
pripravljene posebne nastavke, kamor so pritrdili vrvi dvigalnih naprav, podobno kot morajo
imeti sodobni prefabrikati sidra za dvigovanje, transport in nameanje. Na nekaterih
zidovih teh nastavkov niso odstranili in nam danes delujejo dekorativno.
Posebej zahtevne konstrukcije so bili stebri. Redki so bili iz enega kosa (monoliti).
Veinoma so bili sestavljeni iz tamburjev, to je valjev ali prisekanih stocev in med seboj
povezani. Za kovinske epe so izdelali utore v spodnji in zgornji ploskvi tamburja. Najprej so
s svincemzalili ep v spodnjo ploskev zgornjega tamburja, nato pa zgornji tamburj postavili
na spodnjega tako, da so se tirje epi usedli v odprtine spodnjega. Nato so skozi kanale
zalili e epe v spodnjem tamburju. Ker so tamburje nameali s kripci, so imeli na plau
valja kamnite nastavke za pritrditev vrvi (te so odstranili, ko je bil steber e postavljen).
Za dviganje kamnitih blokov so uporabljali tudi druge pripomoke. V stranico so
vklesali utor v obliki rke U, tako, da so vrv, ki je bila vloena v ta utor, po vgraditvi lahko
tudi izvlekli. Manje kamne so dvigali s kleami. Kamnite bloke so najprej dvigali s
kripcem na doloeno mesto, natanno pa so jih namestili z vzvodi.
Les je bil gradivo prvotnih grkih konstrukcij, ki so se razvile pod vplivom tesarstva iz
Lidije. Detajli dorskega stebra priajo, da je ta bil prvotno lesen. Strene in stropne lesene
konstrukcije niso ve ohranjene, tako, da je mogoa rakonstrukcija le iz nekaterih zapisov.

4
Grka strena konstrukcija je bila dvokapnica, sestavljena iz prosto leeih nosilcev na
podporah. Pri notranjem prostoru templja so stropniki sluili hkrati kot nosilci soh. Ker Grki
niso poznali veala, so teki openi ali marmorni streniki zahtevali velike dimenzije lesa.
Okvirne konstrukcije s polnili so zamenjali kamniti stropniki in kasetirane ploe, imenovane
sofite. Le-te so bile oblikovane po vzoru predhodnih lesenih stropov.
Glina je sluila najprej za izdelavo negane opeke, erpia. S tem gradivom so Grki
gradili preprosteje stanovanjske zgradbe. gano glino so uporabljali za strenike, prvotno
tudi za ploe, ki so zapirale leseno ostreje kot dekorativna obloga. ele v makedonski
dobi so pod vplivom z vzhoda nekatere stavbe gradili iz gane opeke.
Kovine so uporabljali za spojne elemente in orodje. Bronaste in kasneje elezne
spone so zalivali s svincem in tako vezali posamezne, vnaprej izdelane dele zidov ali
stebrov v vrsto konstrukcijo.
Temelji so bili premiljeno sestavljeni iz gred, ki so jih pod stebri in zidovi
povezovale v celoto. Potresno obmoje v juni Italiji, je vzpodbudilo pretehtane inenirske
konstrukcije temeljev.


ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE

V klasini grki umetnosti se je izoblikoval izbruen obutek za lepoto, ki je terjala
istost oblike, uglajenost obdelave in smotrnost izvedbe. Lepo in dobro sta imela isti pomen.
K temeljnim sestavinam lepega sodi tudi red, kar se posebno jasno kae prav v arhitekturi.
Grki arhitektonski kompoziciji dajejo posebno vrednost modularna zasnova,
proporcije, kanoni ter optine in perspektivne korekture.
Modul je navadno spodnji premer stebra, dimenzioniran v grkih antropometrinih
merah ali osni razmik med stebri. Modularne zasnove niso imele le ortogonalne stavbe,
temve tudi krone kompozicije. S poznavanjem razmerja med premerom in obodom ter s
kompatibilnostjo mer so razporedili stebre tako, da so bili razmiki izmerljivi s istimi merami
ali njihovimi mnogokratniki brez ostanka.
Proporcija je skladno razmerje med celoto in posameznimi deli ali razmerje, ki se v
razlinih velikostih konstantno ponavlja. Grka arhitektura pozna razline proporcije, med
katerimi so mnoge matematino enostavno izrazljive. Zlati rez in proporcije, ki izhajajo iz
oktograma, lahko zasledimo v tlorisnih in narisnih kompozicijah grke arhitekture. Ker je bil
steber poglavitni arhitekturni element, je bila posebna skrb posveena njegovim proporcijam
(premer proti viini) in interkolumnijem, tj. razdaljam med stebri v razmerju do celotne

5
fasade. Pogosto tvori osni interkolumnij z viino stebra tisti pravokotnik, ki uravnava
proporcijo celotne kompozicije.
Za grke graditelje ni bila glavni smisel proporcionalna lepota, kot mislimo danes,
ampak predvsem disciplina, ki je omogoala nadzor nad celotno kompozicijo. Nekatera
grka svetia je gradilo ve generacij. Enovitost zasnove skozi dolgo asovno obdobje in
pripravo posameznih gradbenih sestavin na razlinih krajih je zagotavljal enoten
kompozicijski princip, izbran proporcijski klju.
Kanon je bilo idealno harmonino razmerje, zlasti pri upodabljanju lovekega
telesa. O Poliktetovem traktu, ki govori o proporcijah in harmoniji v upodabljanju lovekega
telesa, pravi Plinij v svojem delu Naturalis historia, da so ga umetniki imenovali kanon, ker
so po njem jemali navodila umetnikega ustvarjanja kot iz kakega zakona. Tudi v arhitekturi
je bil ideal lepote v posameznih obdobjih grke zgodovine razlien; arhaina dorska
svetia iz 6. stol. pr. Kr. imajo moan in teak znaaj, klasina svetia iz 5. stol. pr. Kr.
kaejo umerjen izraz dostojanstva, helenistina pa teijo k izrazu lahke elegance.
Grki so nadvse cenili red. Vendar so vedeli, da so za urejen videz arhitekture-zaradi
deformacij, ki jih povzroa perspektiva (enako visoki elementi nad horizontom so videti
manji kot tisti v viini horizonta) potrebni popravki matematine ali geometrijske zasnove.
Stebri, ki obdajajo grki tempelj, so nagnjeni navznoter. S tem je doseen vtis
natanne vertikalne postavitve, saj bi sicer pri pogledu na proelje beali navzven. Drug
tak popravek je manja razdalja vogalnih stebrov. Ker tak steber nima stene za ozadje je
navidez tanji kot drugi. S pomikom navznoter se ta vtis popravi. Stebra v osi zgradbe sta
nekoliko bolj razmaknjena kot drugi, kar poudarja glavno os vhoda.
Posebnost grke kompozicije je konkavna usloenost horizontal. Povsem
horizontalna linija arhitrava ali stilobata bi se pri frontalnem pogledu zdela ukrivljena
navzdol. Zato je rahlo napeta, uinek pa je zaelena pravilnost videza.
V grki arhitekturi se odraajo filozofija znanost in kultura tistega asa. S filozofskimi
razpravami so posegli v svet umetnosti. S tem, ko so kot ideal postavljali uravnoteenost in
harmonijo, so postavili temelje grki klasini arhitekturi. e grki matematiki so definirali
harmonino, aritmetino, geometrino, kontraharmonino, kontrageometrino in druge
proporcije, katerih imen danes ne poznamo ve. Tako med znanostjo in umetnostjo ni bilo
lonice, saj je arhitekt moral obvladati tudi matematiko. Evklidova geometrija pa je celo
osnova grki kompoziciji. Tolikno vrednost je grka likovna umetnost dosegla zaradi
tesnega sodelovanja med arhitekti, kiparji, slikarji in drugimi ustvarjalci na tem podroju.
Najbolj cenjeni so bili kiparji. Grki so obudovali umetnikovo delo, ne njega samega. Tako je
bil arhitekt predvsem lovek, ki opravlja (neko) delo.
GRKI STEBERNI RED

6

Stebri so osnovni leni grke arhitekture; z njimi so obdana svetia; stebria
obdajajo trg (agoro); stebri so del javnih zgradb, kjer je bilo v senci mono razpravljati o
javnih vpraanjih. Na zaetku je bil steber povsem funkcionalen element, sasoma pa je
postal najpomembneji arhitekturni len, ki so mu grki graditelji odmerjali posebno
pozornost. Ne le steber, tudi ogredje, podnoje in vsi drugi deli zgradbe so sestavljali
oblikovno celoto.
V grki arhitekturi sta se najprej razvila dva stebrna reda: dorski in jonski. Kasneje
je nastal e korintski. Tem stebrnim redom so Rimljani dodali e kompozitnega in
tuskijskega, kasneje imenovanega toskanski.
O nastanku grkih stebrnih redov so razline razlage. Vitruvij v svoji IV. knjigi
povezuje nastanke posameznih redov z grko mitologijo. Tako naj bi prvi dorski tempelj
sezidal Dor, praoe Dorcev v starem mestu Argosu. Znana je zgodba o koarici s cvetjem
na grobu mladega dekleta, ki je navdihnila kiparja Kalimaha, da je po tem vzoru zael
oblikovati korintske kapitele. Po antropomorfni interpretaciji izhaja oblika dorskega kapiteta
iz moke roke, ki podpira breme, jonski kapitel pa iz kodrov enskih las. Mnoge razlage
vidijo v dorskem stebru moko postavo, v jonskem pa ensko. Odtod tudi oznake-dorski
red: moki, trd, strog in okat, jonski: enski, vitek in lahkoten.
Oba imata predhodnike v blinjevzhodnih in maloazijskih arhitekturah.
Konstruktivistine razlage izvajajo oblike posameznih vrst stebrov iz prvotne lesene
konstrukcije. V 6. stol. pr. Kr. so bili stebri e iz apnenca, od 5. stol. pr. Kr. dalje pa
marmornati. Dorski stebrni red se je najprej razvil v matini Griji, predvsem na Peloponezu.
S kolonijami so ga prenesli v juno Italijo in na Sicilijo. Jonski stebrni red je nastal na obalah
Male Azije. V asu helenizma so bila tam zgrajena velika svetia v Efezu, Didimi in Prieni.
V celinski Griji se oba reda prepletata, vasih celo na isti stavbi.
Tretji stebrni red je korintski. Uporabljali so ga predvsem v helenistinem in rimskem
obdobju.
Stebre so gradili iz razlinega materiala. Kvaliteten marmor je ostal viden in poliran.
Peenec ali slabi material so prevlekli s tukom, ga tako zaitili pred vodo in
vremenskimi spremembami ter nato obarvali. Pri razmerjih stebrov velja splona ugotovitev,
da so bili arhaini stebri v 6. stol. pr. Kr. okati, klasini stebri v 5. stol. pr. Kr. uravnoteeni,
stebri v obdobju helenizma od 4. stol. pr. Kr. naprej pa zelo vitki.
Glavni sestavni deli so: podnoje, steber, ogredje in streha (timpanon). V okviru te
delitve obstajajo e podrobneje.

GRKI TEMPELJ

7

Je osrednja stvaritev grke arhitekture. V nasprotju z dananjo funkcijo sakralne
zgradbe ni sluil za zbiralie vernikov ali molilnico, temve je bil zgrajen za to, da so vanj
postavili kip boga v loveki podobi. Za obrede je sluil rtvenik na prostem. Tempelj je imel
velik simbolni pomen.
K templju spada najprej njegov sveti, pravno ograjeni in ponekod z monumentalnim
zidom od profanega sveta vidno loeni okoli. Pravilno povedano pa tempelj pripada temu
okoliu, kajti prostor, ki je last boanstva, kjer ono prebiva in deluje, kjer ga moremo obiskati
in z molitvijo in darovi dosei, je po zamisli stareja ureditev in se ni povsod razvila do
templja in kultne podobe, ampak se je pogosto omejila na sam oltar oziroma na kultno
podobo brez templja. Prostor okrog templja so s asom primerno uredili (kipi mitolokih
junakov, zmagovalcev, jezdeci...). Nobena fantazija ne more obnoviti slike velikega grkega
tempeljskega trga z vso pisano bleeo mnoico spomenikov.
Poleg nadnaravne moi so imeli grki bogovi tudi vse loveke lastnosti. Grki so jim
za bivalie izbrali megaron, stavbo, ki je bila v egejski kulturi dvorana z ognjiem in
preddverjem v moki (kraljevi) hii. Vzori za ta tip stavbe so bili v Tirinsu in Mikenah, e
stareji pa v Kaldeji in Perziji. Megaron je postal osnova vseh vrst grkih templjev.
Svetie med antama, je prvotna zasnova sestavljena iz celle in preddverja. Prostil
je prostorska zasnova, ki se je razvila iz predhodne tako, da ima pred antami tiri stebre, ti
so lahko na prednji in zadnji strani (amfiprostil). Notranji prostor celle so kasneje razirili,
tako, da je bilo treba pri vejih templjih dodati notranje stebrie, ki je cello delilo v tri ladje.
Poleg pravokotnih so Grki gradili tudi okrogle stavbe s stebriem okoli celle, ki so jih
imenovali tolos. Svetia z ve ladjami ali svetia, posveena ve bogovom, so izjema. Na
dnu celle je na podstavku stal kip boanstva, navadno iz marmorja ali brona. Veji kipi so
segali do strehe (prek 10m). Izdelani so bili v krizelefantinski tehniki, kjer je bilo jedro kipa
leseno, neobleeni deli pa iz zlatih plo. eprav se originali niso ohranili, jih poznamo iz
posnetkov opisa antinega popotnika in pisca Pavzanija.
Prerez znailnega grkega templja kae naslednje elemente: pload, stebrie ter
ogredje s streho. Vsi deli razen lesenega ostreja so bili kamniti. Strena kritina je bila
opena ali marmornata. Modularna zasnova grkega svetia izhaja iz osnovne mere ali
modula, za kar je sluil premer (polmer) stebra pri dnu. Le-ta je bil mnogokratnik ali ena od
standardnih mer. Lahko je samostojna arhitektura sredi pokrajine (Segesta), del posebnega
arhitektonskega kompleksa (Argigento) ali del urbane strukture (Tezejon v Atenah, tempelj v
Selinuntu).
Zaradi simbolnega pomena prostorske vloge v grkih mestih in naseljih je tempelj
vplival na oblikovanje vseh drugih stavb. Stebrie, ki je obdajalo tempelj, je postalo

8
funkcionalna in likovno simbolna sestavina javnih zgradb. Prav tako se timpanon, ki je
postal oznaevalni element glavne (elne) fasade ali vhoda, pojavila na propilejah, mesti
hii in drugod, kjer je bil potreben poudarek.
Vpliv grkega templja pa se kae skozi tisoletja do danes. Glavne sestavine,
kolonada in timpanon, so motivi, ki jih je prevzela najprej rimska arhitektura, kasneje
renesanna in z njo vsa klasina arhitektura. Nekatera obdobja so ustvarjalno razvijala
izhodino temo, druga kopirala, ali pozabljala na merilo kot znailno prvino grke
arhitekture. Vekrat je grki tempelj slabo razumljen tudi v sodobni arhitekturi, ki eklektino
sestavlja novo iz zakladnice preteklosti.


URBANIZEM

V razvoju grkega urbanizma se loita dve zasnovi: arhaina in klasina. Po arhaini
so gradili mesta v notranjosti, ob morju pa je bilo pristanie. Gradnja je potekala po naelu
svobodne rasti. Grki so tako zasnovo imenovali stareji nain. Prevladovali so varnostni
vidiki. Druga zasnova mesta se je uveljavila v klasinem obdobju. Mesta so gradili
predvsem ob morju. Zasnovana so bila geometrino pravilno, kar so imenovali novej i
nain. V ospredju so bile zahteva po nartnosti gradnje, ki upotevajo vidike hitre
izgradnje, higiene, coniranja in trgovine. Helenistina mesta so razvijala klasino zasnovo
v velemestno.
V arhainem obdobju (6. in 7. stol. pr. Kr.) so mesta nastajala na dva naina:
- s ponovno naselitvijo kakega razruenega naselja iz bronaste sobe; e so prileki poselili
staro mikensko grajsko naselje, so povezali tradicionalno z novim tako, da so ohranili staro
akropolo in dodali nov trg (agoro);
- s sinektizmom, kar je tipino grki pojav, ko se je ve vasi zdruilo in ustanovilo centralno
mesto, vako zemljo pa so obdrali in jo prepustili v obdelavo najemnikom in sunjem;
kmalu so se v novo mesto priselili e obrtniki in trgovci.
Oba naina sta se lahko povezala. To se je dogajalo v Atiki, kjer so Atene e kmalu
postale glavno mesto regionalne drave.
Mestni tloris ni imel vnaprej doloene oblike. Prilagajal se je vsakokratnim terenskim
razmeram. Vse do 6. stol. pr. Kr. so bila mestna obzidja zelo redka. Veina grkih mest je
bila brez obzidja vse do helenizma. Staro arhajsko akropolo so preuredili v pribealie v
nevarnosti. Pogosto so bili na akropoli tudi templji, tako da je bila utrjeno pribealie in
posveeno obmoje obenem. Ulino omreje je bilo e brez sheme: splet ozkih in vijugastih
ulic, prilagojenih plastnicam terena in parcelnim mejam. Mestno sredie je bila agora, trg

9
nepravilne oblike na stiiu glavnih ulic. Zazidava je bila po starem minojskem vzorcu
akumulativna; stanovanjski predeli so rasli nakljuno z dodajanjem novih hi.
eprav se je stareji nain ohranjal e v naslednjih stoletjih, sta kolonizacija,
predvsem pa obnova mest po perzijskih in punskih vojnah narekovala zasnovo novejega
naina. V klasinem obdobju je pri ustanavljanju kolonialnih mest potrebno najti metodo,
ki bi omogoila hitro parceliranje mestne povrine ne enaka zemljia ter hitro izgradnjo. K
temu je pripomogla shema v obliki ahovnice. Prvi se je taka shema pojavila v 7. stol. pr.
Kr. v Joniji, zaradi esar je dobila oznako jonsko nartovanje. Pojavila se je e v Smirni in
v starem Miletu ter na grievnatem terenu v Elei v juni Italiji, kar je popolnoma v nasprotju s
staro sredozemsko tradicijo.
Preoblikovanje grkega mesta ni bilo le posledica teh praktinih nalog, ampak tudi
novih filozofskih izhodi, ki so se postopoma uveljavljala. Idealno mesto naj bi bilo
zasnovano po naelih popolne lepote, modrosti in pravice. Aristotel predlaga razdelitev
mesta na funkcionalne sklope in se zavzema, za dobro ureditev obrambe, higiene in
prometa. Ksenofont poudarja pomembnost reda in lepote v organizaciji in oblikovanju
mesta. Hipokrat obravnava probleme klime, tal in vode ter poloaj, razpored in orientacijo
ulic glede na zdravje prebivalcev. Platon je podal vizijo idealnega mesta drave v svoji
Atlantidi, kjer se hierarhina struktura drube odraa v zasnovi mesta.
V primerjavi z velikimi mesti Mezopotamije in Egipta so bila grka mesta majhna.
Hipodam je menil, naj ima idealno mesto 10.000 prebivalcev. Veina grkih mest klasine
dobe ni bila veja. Le Atene so po Herodotovi oceni imele 30.000 prebivalcev, Akragas in
Argos po 20.000 prebivalcev, Sirakuze pa so kot najveje mesto tega asa imele 50.000
prebivalcev. Velikost mesta je narekovalo avtarktino gospodarstvo, zasnovano na
preivljanju iz lastnih virov. Grki so menili, da mora biti mesto obdano s toliko kmetijskih
povrin, da se lahko samo preivlja. Imeti mora le toliko obrti in trgovine, da zadovoljujeta
potrebe mesta in toliko vojakov, kot jih ima najblije sovrano mesto.
Zaradi pomanjkanja rodovitne zemlje so bili primorani omejevati ezmerno rast svojih
mest. To so dosegli z omejevanjem priseljevanja in kolonizacijo. Tujci se v mestu niso smeli
dolgo zadrevati.
Mesto ima navadno nepravilen obris, ki ga narekuje teren. Obzidja so pogosta. Ima
eno ali ve pristani z lopami za ladje, skladii in arzenalom. Ulino omreje ima
ortogonalno shemo, pri emer potekajo glavne ulice v smeri sever-jug, stranske pa od
vzhoda proti zahodu. Stanovanjsko obmoje je razdeljeno na enake pravokotne zazidane
bloke, ki so pozidani z dvorinimi hiami. Stanovanjski predeli nimajo ne vrtov, ne trgov in
ne javnih zgradb. Mestno sredie je pravokoten trg (agora), obrobljen s stebrinimi lopami
(stoami). Za njimi stojijo javne zgradbe, kot so bulevterij (mestna hia), pritane (zgradba

10
mestnega predstavnitva), kjer so hranili sveti ogenj, od koder so ga jemala
gospodinjstva. Agora v klasini dobi ni ve sluila trgovini, temve je dobila reprezentanni
znaaj. To je bil prostor, kjer so se sreevali meani, tu se je razpravljalo o javnih zadevah
in ustvarjalo javno mnenje. Posebni ivilski trgi so leali blizu stanovanjskih predelov ob
pristaniu.
Na griu ob robu mesta je utrjena akropola s templji. Gledalie je lealo na poboju
akropolskega gria, med posveenim okrajem templjev in med stanovanjskim obmojem. V
nekaterih mestih sta bila e vodovod in kanalizacija.
Helenistino obdobje; Z osvajanji Aleksandra Velikega na vzhodu je zatonila ideja
grke samozadostne mestna dravice, obenem pa se je porodila ideje svetovne drave in
kozmopolitanske kulture. Grka kultura se je razirila na prostrana ozemlja prednje Azije in
Egipta in sprejela elemente tamkajnje kulture. Iz tega je nastala kozmopolitanska
helenistina umetnost, ki je dosegla viek po Aleksandrovi smrti 321 pr. Kr. Na vsem
ozemlju Aleksandrove drave so ivahno ustanavljali nova mesta. e Aleksander sam je
ustanovil 70 novih mest in kar 5 izmed teh se je imenovalo Aleksandrija. Nadaljevala se je
Hipodamova smer, toda z nekaterimi dopolnili, ki so imela izvor v Orientu. ;mesta se niso
ve ravnala po grkem zakonu avtarkije, temve so postala kozmopolitska. Bila so bogateje
opremljena, saj je bil Aleksandrov imperij zelo bogat. Mesta so rasla v irino in viino,
skupne znailnosti pa so bile:
- mestni tloris se je priblial pravemu liku, kjer je to dopual teren;
- mesta so opasali s kamnitimi obzidji, ki so jih ojaali s tevilnimi stranimi stolpi;
- ulino omreje je imelo usmerjeno ortogonalno shemo, dobilo pa je s kolonadami
obrobljeno agoro;
- iroko triumfialno cesto so prevzeli iz babilonskega urbanizma;
- sredie je e vedno sestavljala pravokotna, s stoami obrobljena agora, ob njo pa je bil
postavljen drubeni center s tevilnimi javnimi zgradbami, kot so gledalia, knjinice
ipd.; tudi glavni mestni tempelj so postavili v mestno sredie; helenistina mesta
veinoma niso ve imela akropole (izjema Pergam);
- stanovanjsko obmoje je bilo zazidano s 3-4 etanimi hiami, v glavnem iz marmorja;
hie so bile bogato oblikovane.



JAVNE ZGRADBE


11
Agora je bila sredini prostor grkega mesta, kjer se je odvijalo trgovsko in politino
ivljenje. Ker so bili stanovanjski predeli zapostavljeni, je agora prevzela tudi delno funkcijo
bivanja. V arhainem obdobju je bila to e neizoblikovana pload v srediu naselja za
zbiranje ljudi in trgovino. V klasinem in e bolj v helenistinem asu pa je postala
reprezentanen, pravokotno oblikovan prostor, obdan s trgovinskimi lokali in lopami. Na trgu
so bili spomeniki zaslunih meanov. Posebni ivilski trgi so bili ob pristaniu, v bliini
stanovanjskih predelov.
Stoa je bila podolgovata, pritlina ali nadstropna stavba, ki je stala na robu agore.
Proti trgu jo je zapiralo stebrie, ki je nosilo trem, pod katerim so se sprehajali meani in
reevali javne zadeve. Za stebriem so bili vzdol zadnje stene razmeeni lokali. Pri
vejih stoah se je tak razpored ponovil v etai, ali celo v kleti, kadar so izkoristili poloaj na
breini.
Bulevterij je bila zgradba mestnega sveta; stala je v bliini agore ali ob njej. Mestna
hia je bila sredie politinega ivljenja. Postavitev ob trgu kae demokratino pojmovanje
vodenja drave, do katerega so imeli v najboljih asih grke demokracije pravico vsi
svobodni moje. Stavba je bila po navadi kvadratne ali pravokotne oblike, v njej so bili
sedei stopniasto razporejeni, na dnu v sredini pa je bil oltar in prostor za govornika.
Bogateje tovrstne stavbe, kot na primer v Miletu, so imele e predprostor ali dvorie s
poudarjenim vhodom in tremi, ki so obdajali dvorie. Podobni dvorani za zbiranje ljudi sta
bili telestrij in ekleziasterij.
Gledalie je v Griji postalo nepogreljiva sestavina mest. Prvotno je bil to prostor
na poboju hriba, kjer so lahko sedeli ljudje, ki so prisostvovali obredu. Na dnu polkrono
oblikovane breine s sedei je bil okrogel prostor z rtvenikom. Tam so peli in plesali ob
obrednih slovesnostih. Na prvotno kultno funkcijo spominja tudi astni sede sveenika.
Tudi v kasnejih obdobjih se je v gledaliu povezovalo religiozno, umetniko in
politino ivljenje Grkov, v njem so peli in plesali v ast bogovom, pesniki so recitirali svoje
pesmi, dramatiki uprizarjali komedije in tragedije. Mesta so tela za svojo astno nalogo
skrbeti za gledalie. eprav so bila mesta majhna, je gledalie lahko sprejelo veje tevilo
ljudi, ki so prihajali od blizu in dale.
Delovanje objekta, v katerem je bilo prostora za ve tiso ljudi, je moralo biti skrbno
nartovano. Kroni prostor na dnu gledalia imenovan orkestra, je bil prvotno namenjen
petju in plesu. Kasneje je bil dodan oder ali proscenij. Bil je za 1,5 do 3,5 m dvignjen nad
orkestro in dostopen po stopnicah ali po klaninah. Prvotno grko gledalie je imelo leseno
ozadje za odrom (sceno), od 5. stol. pr. Kr. dalje pa zidano iz kamna.
Sedei gledalcev so bili razporejeni amfitrealno okoli orkestre. Po Vitruviju (V., 3) so
bila natanko doloena mesta za stopnice in prehode, po katerih so gledalci pristopali do

12
sedeev. Le-ti so bili kamniti, po monosti vklesani v teren. Prostor za gledalce se je
imenoval teatron, odtod tudi ime, ki ga e danes uporabljamo. Grko gledalie je bilo brez
stropa, saj so bili razponi veliki (v Sirakuzah 150 m). Kljub velikosti (Dionizovo gledalie v
Atenah je sprejelo 30.000 ljudi) so bila izredno akustina, kar je omogoila posebno
oblikovana scena z nadstrekom in orkestra s krono razporejenimi sedei.
Za glasbene prireditve, katerim je lahko prisostvovalo 200-600 ljudi, so uporabljali
kvadratne stavbe z amfitrealno razporejenimi sedei, imenovane odeon. Manji odeoni so
bili pokriti.
Grkemu duhu gre zahvala, da je duhovno kulturo raziril tudi na telesno. eprav so
se boji in teki odvijali na prostem, so za to uredili posebne objekte. Najstareji portni objekti
so bile palestre, peene povrine v bliini gozdov, potokov in travnikov, vasih obkroeni s
tremom. Obseneji program je vseboval gimnazij. Sestavljal je skupek prostorov in
tremov, razporejenih okrog dvori, na katerih so se grki mladenii telesno in duhovno
vzgajali. Za uenje in nastope so sluile veje in manje dvorane, za gimnastine vaje in
kopanje pa odprti in ograjeni prostori. Bili so kvadratne oblike z posebej poudarjenim
vhodom. Tekme v tekih so se odvijale na stadionih, ki so bili v vejih mestih in v posebnih
krajih, kjer so bila tekmovanja. Tekmovalna steza je bila dolga 1 stadij (ime), kar je 185 m.
Steza je bila vgrajena v poboje, tako da so bili sedei vzdol ene stranice na terenu,
sedei na drugi strani pa na lesenem ogrodju. Tekmovalci in sodniki so imeli poseben vhod.
Gledalci so bili od tekmovalne steze loeni s kamnito ograjo in prehodom, od koder so vodili
pristopi do posameznih vrst, podobno kot pri gledaliu. Stadion v Atenah je lahko sprejel
50.000 gledalcev, Olimpiji 45.000.
Hipodrom je bil stadion za konjske dirke, ki se je razvil v helenistinem, predvsem
pa v rimskem asu. Bil je mnogo veji in po sredini razdeljen z nasipom, okoli katerega so
potekale dirke. Ob obeh vznonih straneh in ob zavoju so bili stopniasto razporejeni
sedei.
Stanovanjske stavbe so bile v senci javnih stavb. Grk je dan preivel na trgu, v
senci tremov sveti ali pa na drugem javne mestu, kjer je razpravljal o javnih zadevah.
Zato so bile stavbe namenjene bivanju skromne, v njih so ivele ene in sunji. V asu
helenizma je drugaen nain ivljenja prisilil Grka v domae zavetje in vplival na to, da se je
stanovanjskih hiam posvealo ve pozornosti. Helenistine stanovanjske hie postanejo
pod vplivom orienta navznoter obrnjeni organizmi, ki so v povezavi z grko tradicijo razvili
sklop prostorov okoli notranjega dvoria. Primeri helenistinih hi govorijo o tem, da je
povean individualizem vplival na dvig kvalitete stanovanjske arhitekture. Ozek vhod je vodil
mimo pomonih prostorov (hlevi, shrambe, vratarnice) do peristila. Mila klima je omogoala
ivljenje okoli osrednjega odprtega prostora, kamor so bili usmerjeni vsi hini prostori. Skozi

13
vrata je prihajale svetloba in sve zrak, tako, da je bila hia navzven brez oken. Na
nasprotni strani od vhoda je bil veji sprejemni prostor, pred katerim je bila lopa na stebrih,
kar izhaja iz magarona kot pragrke hie. Ob njem so bile spalnice, vasih razporejene tudi
v nadstropju.
Podobno zasnovo je imel tudi pirtanej, stavba, ki je sluila za rezidenco dravnikov.
Tudi dvorci vladarjev v helenistinih mestih so izhajali iz zasnove prostorov okoli peristila, le
da je bil sklop prostorov bogateji.
Nagrobni spomeniki so razen redkih izjem skromni. Grki nagrobnik stela je
pokonna kamnita ploa z napisom ali skulpturnim okrasom. Mrtve so pokopavali ob
cestah, ki so vodile iz mesta.
Posebna oblika nagrobne arhitekture je mavzolej. Ime je dobil po grobnici
maloazijskega kralja Mavzola, ki jo je dala leta 353 pr. Kr. zgraditi njegova ena Artemizija v
Halikarnasu. Zaradi svoje imenitnosti je postal eno od udes antinega sveta.
Na javnih mestih in v svetiih so stali posamezni spomeniki. Pred templji so bili
postavljeni oltarji. Prvotne ploadi z rtvenikom so v dobi helenizma postale samostojni
objekti velikih razsenosti.


ARHITEKTURNI KOMPLEKSI

Delfi so bili staro grko svetie in preroie, ki je po pripovedovanju nastalo na
mestu, kjer je Apolon premagal zmaja Fitona. Kraj lei pod skalnatimi peinami na vrhu
doline, ki se vzpenja od morja proti Parnasu. Poboja doline so e danes zasejana z
oljnimi gaji, kar prileku ustvarja arhaino razpoloenje. Bili so bogato mesto, saj so imele
posamezne mestne dravice tu svoje zakladnice. Po naravnih katastrofah in ko so ga
razdejali Makedonci, so svetie obnovili in je ponovno zacvetelo v asu rimskega cesarja
Hadrijana v 2. stol. po. Kr. Takrat je bil v Delfih vrhovni sveenik Plutarh, znameniti
zgodovinar in filozof.
Celotno naselje je bilo razdeljeno v ve delov. Osrednji del je bil obzidan
pravokotnik, v katerem je bil Apolonov tempelj. Do njega je vodila sveta cesta. Popotnik se
je vzpenjal po tej poti mimo razlinih stavb in spomenikov. Na majhnem prostoru znotraj
obzidja je bil zgoeno zastopan celoten grki svet: spomenik Lakedemoncem, eksedra
Argosa, zakladnice Knida, Aten, Teb, Sirakuz in drugih grkih mest, Apolonov tempelj in
rtvenik, Atalova stoa, Atenin portik in vrsta spomenikov ter znamenj.Prvi Apolonov tempelj
je nastal e v 6. stol. pr. Kr. Potresi in vojske so ga vekrat poruili, Grki pa ponovno
zgradili. V ojem obzidanem delu Delfov je bilo tudi gledalie, izven obzidja pa stadion, kar

14
kae, da ni lo le za svetie, ampak za pravi grki in kasneje kozmopolitski center. V
posebnem nekoliko odmaknjenem delu naselja so bili gimnazij, tolos in manja svetia.

Akropola v Atenah je kot celota in s posameznimi zgradbami ena najvejih stvaritev
antinega sveta. Ve kot tiso let je bila vzor arhitekturnemu snovanju. Principi klasine
Grije so tu dobili svojo polno ustvaritev. Zato stavbe na Akropoli, eprav v ruevinah, tudi
sodobnemu obiskovalcu kaejo tisto redko doseeno vrednost, ki je ni zmanjal rob asa.
Skalnat greben, ki se dviga priblino 70 m iznad atike ravnice, je bil e v
prazgodovini zatoie okolikih prebivalcev. Mnoge vojske so poruile prejnje utrdbe in
novi vladarji so si postavili tu prebivalia, svetia,...
Akropola je zaradi svoje dominantne lege obvladovala antine Atene, s svojo
simbolno vrednostjo in poloajem pa je prisotna tudi v sodobnih Atenah. S treh strani
nedostopna skalna pload dovoljuje pristop le z zahodne strani. Skozi oljni gaj se dviga
pot proti vhodu na akropolsko pload. V obzidje je vstavljena posebna vhodna stavba,
imenovana Propileje. To je slavnostni vhod, ki je bil v skromneji izvedbi e na arhaini
Akropoli. Motiv je znan e iz mikenskih asov, do monumentalnosti samostojne zgradbe pa
so ga izoblikovali prav na atenski Akropoli.
Po vstopu skozi vrata v obzidju se obiskovalec znajde pred stopniem, ki vodi proti
srednjemu delu Propilej, kjer sta na zunanji in notranji (akropolski strani) lopi s estimi
dorskimi stebri. Na sredini med obema lopama je pet razlino visokih in irokih vrat, ki
predstavljajo pravi prehod iz zunanjega sveta v posveen prostor Akropole. Notranjost
vhodnega preddverja delijo trije pasovi jonskih stebrov v tri ladje. Ta nenavadna povezava
dorskega stebrnega reda na proeljih Propilej in jonskega stebrnega reda na proeljih naj bi
simbolizirala povezanost dveh izhodi, ki so ju v grko kulturo prispevali Dorci in Jonci. Ob
srednjem delu Propilej, ki je predvsem monumentalen vhod, sta e dve krili z doloeno
funkcijo. Desno od vhoda je manja lopa za akropolsko strao, na levi pa je krilo z lopo,
skozi katero je bil vstop v pinakoteko, prostor, kjer so bile razstavljene slike. Pinokateka na
atenski Akropoli je tako prva galerijska stavba v zgodovini. Desno od Propilej stoji na
izpostavljenem pomolu akropolskega obzidja tempelj Nike Apetros. Zasnoval ga je arhitekt
Kalikart kmalu po letu 450 pr. Kr., zgrajen pa je bil v jonskem stilu leta 424 pr. Kr. Tempelj je
majhen tetrastilni amfiprostil. Vhod v cello (prostor s kipom boginje) zapirata dva pravokotna
slopa z mreami. Jonski friz je bil reliefno obdelan, kar kaejo e dananji ostanki. Zaradi
majhnih dimenzij izredne postavitve ter skrbne kamnoseke in kiparske opreme je ta tempelj
izjemen primer jonskega stila.

15
Ko stopimo skozi Propileje na Akropolo, se nam odpre pogled na Partenon in
Erehtejon. Pogled skozi Propileje je bil premiljeno zasnovan kot simbolna usmeritev proti
prizoriu bitke pri Salamini.
Erehtejon je delo arhitekta Mnezikla ali njegove ole. Nastal je v letih 421-406 pr.
Kr. na lokaciji, ki je nekoliko premaknjena proti severu, glede na poruen arhaini Atenin
tempelj. Prostorska zasnova je nenavadna, kar je povezano z vsebino. Erehtejon je trojni
tempelj. Posveen je bil Ateni Paladi (zaitnici mesta Aten), Pozejdonu in Erehteju,
mitolokemu kralju, po katerem je tudi dobil ime.
Naos je razdeljen v tri dele, do katerih je dostop skozi tri treme na razlinih nivojih.
Ker teren na tem mestu pada, je arhitekt izkoristil viinsko razliko in ustvaril dinamino
kompozicijo. Pred vzhodnim vhodom v Atenino svetie je est jonskih stebrov. Severno
lopo na nijem nivoju nosijo jonski stebri na proelju dva in ob strani. Vhod v Pozejdonovo
in Erehtejevo svetie ima bogat portal, esar sicer v Griji ne najdemo. Tudi tri okna na
zahodni fasadi, ki prek galerije osvetljujejo notranjost, so redkost v grki arhitekturi. Na juni
strani pred galerijo je lopa, kjer podpira streho namesto stebrov est kariatid. Lopa spominja
na nekdanjo mikensko palao, kariatide pa predstavljajo ujetnice iz mesta Karije na
Peloponezu. Izraz kariatide se je od tu zael uporabljati za stebre v obliki enskih fi gur, ki
podpirajo ogredje.
Erehtejon je bil vekrat mono pokodovan; najprej v poaru v asu rimske zasedbe,
ko je bil obnovljen, in konno v 19. stol., ko so ga oistili in nestrokovno rekonstruirali. Kljub
temu je to najlepa in najbolje ohranjena stavba v jonskem stilu.
Partenon, glavni tempelj na Akropoli je bil posveen Ateni. Na ploadi se je na
podstavku dvigal velik kip Atene Promachos (Devike Atene). Gradnja se je zaela leta 447
pr. Kr. (po Perzijskem razdejanju) in konala 436 pr. Kr. Arhitekta novega Parteona sta bila
Iktin in Kalikart, vrhovni vodja del in kipar pa Fidija. Delno so bili uporabljeni stari temelji,
osnovna ploskev pa razirjena. Nova zasnova ima 8 stebrov na proeljih in 17 na vzdolnih
stranicah. Stilobat je dvignjen na 3 stopnice po 50,8 cm in meri 30,9*69,5 m.
Pred vsakim preddverjem je e po est stebrov, ki stojijo med antama in podpirajo
ogredje. Notranjost je razdeljena v dva dela. Na vzhodni strani je naos, v katerega je vstop
iz pronaosa. V naosu je stal Fidijev kip Atene. Po opisih oividcev je bil visok okoli 12 m,
obleen v zlato in slonovino. Zaradi velikega razpona so streho podpirali stebri v dveh
vrstah, tako, da je bil prostor razdeljen v tri ladje. Notranjost je mono pokodovana.
Obstajata dve razlagi o tem, kako je bil prostor osvetljen. Po prvi je svetloba prihajala skozi
velika vhodna vrata, zato je bil prostor temaen, kip Atene pa razsvetljen z baklami. Druga
razlaga sloni na domnevi, da je bila streha nad kipom odprta. V tlaku pred Ateno je bila

16
plitva vdolbina (3 cm) z vodo in oljem, kar je delovalo kot zrcalo, ki je odbijalo zunanjo
svetlobo in tako od spodaj osvetljevalo kip boginje.
Drugi del templja je bila zakladnica ali opistodom, kamor so drala vrata iz postika na
vzhodnem delu templja. Tu so bili shranjeni dragoceni darovi, dragoceno posodje in
tempeljski zaklad.
Ko smo si ogledali kakna je bila vsebinska in tlorisna zasnova, poglejmo e, kako je
bil Partenon zgrajen po viini. Na tristopenjskem podstavku so stali dorski stebri s
premerom 1,9 in viino 10,4 m. Razmerje med debelino in viino stebra je bilo torej 1:5,5.
Tempelj je bil zgrajen iz pentelikega marmorja. Drobnozrnat bel marmor je omogoal
kvalitetno kamnoseko in kiparsko obdelavo, tako da je Partenon tudi po izvedbeni plati
mojstrska pesnitev v kamnu. Stebri nosijo ogredje, na katerem sloni strop, nad zunanjim
tremom kamnit, sestavljen iz prenih kamnitih nosilcev in vmesnih kasetiranih plo,
imenovanih sofite, v notranjosti pa lesen, s slikami in pozlato, o emer priajo opisi. Leseno
streno konstrukcijo je s elnih strani zapiral trikotni timpanon, na vzdolnih straneh pa so jo
zakljuevali kapni venci, ki so v dobrni meri e ohranjeni. Strena kritina so kamniti
streniki, na stikih prekriti s kamnitimi korci. Timpanon je na slemenu in na robovih poudarjal
akroterij, kamnit nastavek, oblikovan po rastlinskih motivih. Kapni venec je imel izpuste za
vodo s strehe, oblikovane kot levje glavice.
Arhitekturno sestavo je oplemenitila skulptura in poslikava. Barva je v stoletjih
izginila. Dananjemu opazovalcu je blizu barva in struktura naravnega kamna.
Rekonstrukcije na osnovi najdenih detajlov, ki so e ohranili barvo, pa kaejo, da je bil tudi
Partenon poslikan (noeni deli, ogredje in notranjost).
Bolje je ohranjena skulptura, ki je delo Fidija in njegove ole. Brez kiparstva kot
sestavine arhitekture bi bil Partenon osiromaen za najpomembnejo simbolno sestavino.
Poleg Ateninega kipa v notranjosti se pojavlja e na treh mestih na fasadi. Na obeh trikotnih
timpanonih so prizori Atene; v polni plastiki je v vzhodnem timpanonu upodobljeno rojstvo
Atene iz morja, na zahodnem timpanonu pa Atenin boj s Pozejdonom za oblast in zaito
nad Atenci. V kompozicijsko zahtevno trikotno ploskev je Fidija razmestil figure tako, da so v
sredini trikotnika na najvijih mestih stojee figure, proti robovom, ko postaja viina polja
vedno manja sedee in leee figure, na koncu pa konjska glava.
Drugi pas fasadne plastike so metope, ki se v frizu izmenjajo s triglifi. Ker je obnova
Akropole pomenila zdruitev moi, ko so Grki premagali Perzijce, 92 metop na zunanjini
alegorino nakazuje uspenost boja. Metope so kamnita ploe, obdelane v globokem
reliefu. Na vzhodnem proelju so prikazani boji bogov velikanov, na zahodnem Grkov in
Amazonk, na junem Kentavrov in na severu bitka s Trojanci.

17
Posebnost Partenona je friz, ki je visok ve kot 1 m in poteka po zunanjem obodu
naosa pod stropom. Tu je Fidija v globokem reliefu prikazal svean sprevod mladenk v
dolgih oblailih, ki v panatenejski procesiji prinaajo boginji novo ogrinjalo. Kiparsko okrasje
Partenona, ki je sedaj razstavljeno v Britanskem muzeju, kae mojstrsko obvladovanje
loveke in ivalske figure.
Da bi dosegli eleni videz stavbe, so Grki upotevali tudi nekatere optine korekture.
Tako je poznan zapis iz nekega templja, ki kae, da je treba dele stavbe, ki so visoko e
nekoliko poveati, ker se kot pod katerim gledamo, zmanjuje. Horizontalne linije stilobata in
ogredja so na sredini rahlo ukrivljene navzgor, ker bi sicer perspektivni pogled pri ravni liniji
povzroil obutek, da so robovi ukrivljeni navzdol.
Na krajih fasadah znaa ta napetost na sredini 6 cm, na daljih pa 11 cm nad
horizontalo. Enako velja za vertikale. Osi vogalnih stebrov so nagnjene navznoter za 6 cm,
s emer so ustvarili vtis vrste, popolnoma vertikalne postavitve; vogalni stebri bi sicer
zaradi perspektive beali navzven. Ti stebri so pomaknjeni tudi nekoliko bolj skupaj in to
iz dveh razlogov: na ta nain in s poveanjem razdalje med triglifi je bilo mono obdrat i v
principu enak ritem triglifov in metop; drugi razlog pa je praznina za vogalnimi stebri, za
katerimi je trem, za srednjimi stebri pa stena.
Partenon so kot arhitekturno mojstrovino v antiki obudovali skoraj 1000 let, nato pa
je sluil kot cerkev, moeja in skladie. Danes vidimo v njem celostno umetnino, pri kateri
je bila ob kvalitetni izvedbi doseena sinteza arhitekture, plastike in poslikave, s
pretehtanimi proporcijami pa harmonija moi in lepote.


ZNAILNOSTI GRKE ARHITEKTURE

- lovek kot individum stopi v ospredje filozofije in likovne umetnosti; postane tudi merilo v arhitekturi;
- najvijo kvaliteto dosee arhitektura v zlati dobi atenske demokracije, k emur pripomore odprtost in javnost
dela;
- stanovanjska arhitektura je v arhainem obdobju podrejena javni pridobi vijo vrednost v helenistinem
obdobju, zaradi poveanega individualizma;
- arhitektura je vraena v specifien prostor skalnih poboij in ravnic;
- je pregledna in enostavna, ker izhaja iz Evklidove geometrije;
- doseena je skladnost merila, motiva in materiala;
- modularna zasnova izhaja iz uporabe atropometrinih mer in premera stebra kot osnovnega elementa;
- razvijejo se trije stebrni redi; dominantni arhitekturni len do moderne;
- proporcijske metode ne prispevajo le k likovni kvaliteti, temve pomenijo tudi poenostavitev gradnje
- uveljavi se arhitekt kot poklic, eprav s v senci kiparjev;
- visoka vrednost grke arhitekture se najbolj izraa v njenem vplivu na kasneja obdobja

18
Deele blinjega vzhoda in Male Azije so v senci velikih kultur starega Egipta in
Mezopotamije razvijale lastno arhitekturo. Predvsem pomembno je, da so bile vmesni len
in posrednik arhitekturnega snovanja med Blinjim vzhodom in antino Grijo. Na Kreti
najvejem egejskem otoku, je e zelo zgodaj cvetela samostojna kultura. Nekaj stoletij
kasneje se je njen vpliv raziril na Peloponez, najjuneji del celinske Grije. Temu je sledil
razcvet otokih in priobalnih mestnih dravic zahodne Male Azije. In konno v goratih
deelah Male Azije, Frigiji, Lidiji in Likiji so se razvili tesarski postopki, ki so vplivali na grke
konstrukcije.
Kreta. Gospodarski in kulturni razcvet Krete se je zael po letu 2000 pr. Kr. in
dosegel viek med leti 1600 in 1400 pr. Kr. Blagostanje je Kreti omogoil geografski poloaj,
ki so ga izrabili spretni trgovci in pomorci. Poleg Fenianov je bila Kreta vodilna pomorska
sila, ki je obvladovala Sredozemlje. Keramika, najdena v Egiptu, kae, da so imeli stike z
Egiptom in deelami Blinjega vzhoda. Blagostanje in varnost sta omogoila visoko stopnjo
bivalne kulture. iveli so v mestih (Knosos, Fajstos, Hagia, Triada) brez obzidja, vladar pa v
palai. Bil je prvi med enakimi in hkrati glavni sveenik. Zakaj je bila ta cvetoa civilizacija
prekinjena, ni popolnoma jasno. Domnevno je bil vzrok potres, kateremu je sledil poar.
Po letu 1400 pr. Kr. so vodstvo prevzele Mikene. Njihov razcvet je trajal dobrih 200
let. ivljenje v mestnih dravicah na Peloponezu nam je poznano ne le po materialnih
ostankih, temve tudi po Homerjevih epih Iliada in Odiseja. Nemki trgovec Schlemann je
verjel Homerjevi pripovedi in je zael izkopavati Trojo in kasneje e Mikene, mesto kralja
Agamemnona. Ostanki pala in grobnic govorijo bronastodobni kulturi, ki jo je leta 1149 pr.
Kr. prekinil vdor Dorcev. Pod njihovim pritiskom je zatonila bronasta doba egejske
umetnosti. Zaela se je elezna doba in z njo grka umetnost.


GRADBENI MATERIALI IN KONSTRUKCIJE

Razlinost geografskega prostora se odraa v uporabi razlinih gradiv. Uporabljali so
grobo obdelan kamen. ele proti koncu obravnavanega obdobja (po letu 1000 pr. Kr.) so
splono uporabljali elezno orodje.
Kreta. Zidovi so bili iz erpia in so imeli lesene vezi. Med zunanjo in notranjo steno
je bilo nasutje iz lomljenca. Podstavek je bil pomaknjen iz navpine ravnine zidu navzven in
je sluil kot kamnita klop. Druga vertikalna konstrukcija je bil steber, spodaj oji, zgoraj iri.
Zaradi te posebnosti, ki nasprotuje tektonskemu principu antine gradnje, je postal znailen
element kretsko.mikenske arhitekture. Pod stebrom je bila kamnita baza v obliki svitka, med
stebrom in arhitravim pa podobno oblikovan kapitel. Trup je bil lesen in obarvan rno ali

19
rdee. Vogali zidov iz erpia so bili ojaani z lesenimi navpinimi stebri, pritrjenimi v tla z
mozniki. Manj kvalitetna zidove so oblagali s kamnitimi ploami. Stropna konstrukcija je bila
sestavljena iz okroglih debel, prek katerih je bil ilovnat naboj, s spodnje strani pa tukatura z
reliefi. Na Kreti so nali tudi keramine vodovodne cevi.
Mikene. Na Peloponezu so bili zidovi grajeni iz megalitov. Ker so si Grki teko
razlagali, kako so graditelji premikali tako velike skale, so take zidove imenovali kiklopske,
po enookih velikanih. Poleg teh so gradili zidove tudi iz vodoravnih (napol obdel anih)
kamnov. V Mikenah so poznali tudi lane oboke, grajene s previsom in kupole v
horizontalnih slojih. eprav niso bile prave obone konstrukcije, so z njimi premoali velike
razpetine.


NASELJA

Kikladska mesta pomenijo prvo mestno kulturo v Evropi. Na egejskem obmoju se
je izoblikovala shema kikladskega mesta; v zalivu ob morju pristaniki del, na vzpetini,
odmaknjen od obale, pa stanovanjski del. Ker so bila naselja na otokih varna, niso imela
obzidij. Ulino omreje in gosta zazidava sta bila usklajena s terenom in parcelacijo.
Iz kikladske kulture se je sredi bronaste dobe, to je okoli leta 2000 pr. Kr., razvila
Kreta, ki je postala vodilna politina, gospodarska in kulturna sila v vzhodnem Sredozemlju.
Glavno mesto minojske drave je bil Knosos. Malija je bila regionalno sredie na severu,
Fajstos pa na junem delu otoka. Na Kreti se je izoblikoval tip palanega mesta., ki je
ohranilo dvodelno zasnovo in zazidavo kikladskega mesta. Mestno sredie je bila palaa
kralja ali kraljevega kneza. Bila je obenem verski, politini, gospodarski in kulturni center
ire regije. Okoli palae so zgradili ozko zazidano notranje mesto, okolica pa je bila
redko pozidana. V nasprotju z mezopotamskimi mesti z obzidji, so se mesta na Kreti, ki niso
bila obzidana, lahko neovirano irila.


KRETSKO-MIKENSKA ARHITEKTURA

Megaron je tip pravokotne hie, ki je prodrla iz Male Azije na egejsko obmoje. To je
bila velika pravokotna zgradba z vhodom na glavno fasado na oji elni strani. V
najenostavneji obliki je imela le veliko dvorano z okroglim odprtim ognjiem na sredini ter
vhodno lopo pred vrati. Le-ta je zasenevala velika vrata, ki so bila edina odprtina v hinih
stenah.

20
Zgrajen je bil iz lesenega predalja, ki je imelo polnila iz neganih zidakov ali iz
drobnega lomljenega kamna. Leseno predalje je primerno za potresna obmoja, kakrna
so v Mali Aziji in egejskem predelu. Strop je bil iz moznienih brun, pokritih z debelim
ilovnatim nabojem, ki je sestavljal ravno streho.
V kretski in mikenski arhitekturi so megaron arhitektonsko izpopolnili. Postal je
bistven sestavni del vladarskih pala. Kasneje je sluil Grkom za tlorisno zasnovo templjev.
Palae so bile verska in kulturna sredia deele. Bile so brez obzidja in odprta
navzven, saj je Kreto varovalo mono ladjevje. Na sredini je bilo veliko pravokotno
tlakovano dvorie, okrog katerega so bili razvreni reprezentanni, stanovanjski in
gospodarski prostori. Palae so bile venadstropne, grajene asimetrino. V sklopu palae
so bile kapele, obredi so potekali na dvoriu. Svean vhod je bil skozi propileje. Sprejemni
prostori so bili v prvem nadstropju reprezentannega dela. V palai so bila tudi skladia,
zakladnice in arhivi, v katerih so arheologi nali glinaste tablice z napisi. Stanovanjski
prostori so bili majhni (4,5 x 4,5 m, viina: 3,5 m). Za gretje so uporabljali trinonike,
magdale. V kopalnicah so imeli kad in stranie na vodno izplakovanje. Vodo so dovajali
prek akveduktov, nato pa po dveh ceveh iz gane gline, poloenih v kamnite kanale.
Atmosfersko vodo so odvajali prek kamnitih lebov in peskolovov v cisterne, da so jo nato
uporabljali v delavnicah. Najveja palaa v Knososu, ki je merila 120x120 m, je imela celo
gledalie za 500 gledalcev.
Kneji dvorci so bili zgrajeni na visokih skalah nad okoliko ravnico (Mikene, Trinis,
Argos). Dvorci krajevnih vladarjev so bili zgrajeni v akropolah, poleg tega zavarovani e z
lastnim notranjim obzidjem. Stanovanjski in gospodarski del sta bila podobna palaam na
Kreti, reprezentanni del pa je bil drugaen. Glavni vhod v palao sredi utrdbe so bile
propileje kot samostojna zgradba. Najvija in najveja stavba je bil veliki megaron ali moka
hia kot prostor za sprejeme. Mali megaron, podoben velikemu, le brez preddverja, je bil
zasebni prostor kraljeve druine, imenovan tudi enska hia.
Akropole (Tirnis). Zaradi vojne nevarnosti so si ahajski naseljenci postavili na griih
utrjena pribealia, v katera se je lahko zateklo okoliko prebivalstvo. Tako pribealie je
bilo opasano z ve 100 m dolgim, 6-8 m debelim ter 10-15 m visokim kamnitim obzidjem.
Prostor znotraj obzidja je bil prvotno nepozidan, vhod skozi obzidje pa skrbno obdelan.
Skalne grobnice. Preprosteje grobnice so bile kvadratne, s stranicami 2-5 m,
visoke 2-3 m in so imele moznien lesen strop. Grobnice vladarjev so imele pogrebno celico
z ravnim stropom, spominsko kapelo v obliki okroglega prostora s ilasto kupolo in nepokrit
hodnik, ki je vodil do grobnice. Poleg Atrejeve zakladnice je e devet takih grobnic pred
obzidjem Miken.


21
GLOSAR


agora, trg kot sredie javnega ivljenja v grkem mestu
ahat, poldrag kamen z raznobarvnimi sloji
akant, listni ornament, ki posnema obliko akantovih listov
akropola, prvotno trdnjava na vzpetini nad grkim mestom, kasneje utrjeno obmoje s templji in zakl.
amfiprostil, vrsta grkega templja, ki ima po tiri stebre na elnih straneh
arhitrav, vodoravna preklada nad nizom stebrov ali slopov ali nad zidno odprtino
bulevterij, grka mestna hia
cella, glavni prostor (celica) brez oken v antinem templju, kjer je stala podoba boga
citadela, utrjen, najbolj zavarovan del mesta
erpi, na soncu suena opeka
diagon, proporcija 3:4,5:7,7:10
dromos, nepokrit hodnik (do mikenskih kupolnih grobnic)
eksedra, v antinih zgradbah polkroen prostor s sedei ob steni, razirjen hodnik, druabnost,...
entaza, napetost stebra v sredini, kot odraz sreanja podpore in obtebe
evritmija, urbanost, skladno razmerje med deli in celoto, harmonien odnos
forum, osrednji trg, politino, upravno, gospodarsko in kulturno sredie rimskega mesta
friz, ozek pas, ki zakljuuje ali leni steno; pogosto s plastino oblikovanimi ali slikanimi ornamenti
gimnazij, grka ola za port in izobrazbo mladeniev, kasneje razirjena s stadionom in termami
hipodrom, dirkalie za dirke s konji ali vozovi
hipokavst, antino talno ogrevanje pri katerem se iri topel zrak pod openim tlakom
hipostil, hodnik ali dvorana s stropom, ki ga podpirajo stebri
interkolumnij, osni, ali svetli razmik med stebri
kanelura, navpina lebina na trupu stebra
kapitel, glava stebra, slopa ali pilastra, praviloma bogato oblikovan, kot oznaevalni element obdobja
kariatida, enska figura, ki nosi ogredje namesto stebra
klesanec, na vseh straneh pravokotno oklesan kamnit kvader
kolonada, stebrie pri katerem so stebri povezani z arhitravom ne z lokom
kompozicija, nartni sestav delov v enovito celoto
krepidoma, veinoma tristopenjski podstavek grkega templja
meander, vijugav ornament, ki je dobil ime po maloazijski reki Meandros
megalit, velik neobdelan ali grobo obdelan kamen
modul, najmanja skupna mera v doloeni kompoziciji
monolit,kamnit blok, steber, kip, obelisk... v enem kosu
naos, najsveteji prostor templja s podoboboga
odeon, antino pokrito gledalie za glasbene prireditve
opistodom, prostor za naosom v grkem templju, uporabljen kot tempeljska zakladnica
orkestra, okrogel prostor na dnu grkega gledalia za ples zbora pred pravim odrom
palestra, antini objekt za borilne in atletske discipline v obliki odprtega prostora
parodos, levi in desni dostop v antinem gledaliu, kjer so prihajali igralci in zbor
piedestal, podstavek, podnoje, podzidek stebra, kipa
periakti, vrtljive kulise v antinem gledaliu
peribolos, sveti prostor, ki pripada templju, od posvetnega loen z zidom ali stebriem
pilaster, plitek, rahlo iz stene izstopajo, gladek kaneliran del stebra, kasneje nenosilni len
pitos, velika glinsta posoda za shranjevanje ivil ali za pokopavanje (Kreta)
plinta, kvadratna ploa pod stebrom, prvotno spodnji del jonske baze
poikile, poslikana stebrina lopa (stoa)
polis, mesto, mestna dravica v antini Griji
portal, likovno in arhitekturno poudarjen reprezentativen vhod v stavbo
portik, preddverje na stebrih ali slopih, navadno pred glavnim vhodom v stavbo
postik, portik na zadnji strani grkega templja
percinkt, kroni prehod med sedei antinega gledalia
pritanej, starogrka mestna hia, sede dravnega sveta
profan, nesvet, neposveen, laien, posveten

22
pronaos, preddverje grkega templja
propileje, monumentalna vhodna stavba v grki arhitekturi, vhod na atensko Akropolo
proporcija,konstantno ponavljanje doloenega razmerja,kar povezuje posamezne dele v kompozicijo
proscenij, v antiki del odra, kjer so nastopali igralci
prostil, grki tempelj s stebri le na vhodni strani
psevdo kupola, neprava kupola, navadno grajena iz horizontalnih previsnih slojev
pteron, pokrito stebrie okoli grkega templja
regula, ploica pod triglifom dorskega ogredja
rustika, zid ali ograja iz grobo klesanega kamna
slop, okat podporni stavbni len, zidan ali kamnit, ki nosi arhitrav ali obok
soha, podporni tram pri lesenem ostreju
spina, loilni zid med obema dirkalinima stezama v areni rimskega cirkusa
stadij, grka dolinska mera (185 m)
stadion, tekmovalie predvsem za tekae, pri Grkih
stela, pokonci stojea kamnita ploa kot spomenik ali nagrobnik z napisom
stereobat, temelj grkega templja
stoa, stebrina lopa, navadno ob trgu
tuk, sadrena malta, navadno zmes drobnega peska, apna in vode
tukatura, umetniko izdelani plastistini okraski iz sadre na stropu ali po stenah
tambur, valjasto oblikovan sestavni del trupa stebra; cilindrino oblikovan podstavek kupole z okni
teatron, na naravno breino postavljene vrste sedeev za gledalce v grkem gledaliu
tegula, strenik
temenos, svetini okoli: prostor okoli grkega templja
terakota, mono gana glina ali izdelek iz take gline
timpanon, trikotno elo antinega templja, pogosto okraeno s kipi
tolos, okrogli grki tempelj s stebrinim obhodom
trahelij, vrat, prehod med trupom stebra in kapitelom
travertin, luknjiav kamen, vrsta lehnjaka
trem, nadstreek na stebrih
triglif, s tremi lebinami lenjena ploa, ki v menjavi z metopami sestavlja dorski friz
trilit, prazgodovinski objekt sestavljen iz dveh pokonnih blokov in kamnite pregrade
urbanizem,celovito nartovanje in oblikovanje naselij s funkcio.,tehnikega in likovnega vidika
utilitarna funkcija, koristna, praktina, uporabna vloga
voluta, spirala na jonskem kapitelu