Misli - URN NBN SI Doc 3T8LVCYF PDF

PRINT POST APPROVED PP318852/00020
LETO - YEAR 57
TEVILKA - NUMBER 3
Misli
MAJ - JUNIJ 2008
Thoughts
http://www.glasslovenije.com.au
Misli
Maj - junij
2008
VSEBINA
Veliastno s kriem, Vstalim
Gospodom in Marijino podobo...3
World Youth Day 2008.................5
Vai darovi....................................6
Letonje obletnice slovenskih
kulturnikov....................................7
My Dreams - Moje sanje.............10
Dr. Marko Kremar......................11
e o 11. slovenskem festivalu v
Melbournu...................................13
Pismo Helene Zadravec..............14
Izpod Triglava..............................14
Sveta Druina Adelaide..............18
Sv. Rafael Sydney............... .......20
Pismo iz Wollongonga................24
Novice iz HASA - NSW................25
Iz Slovenskega
drutva Sydney...........................26
Iz Kluba Triglav - Panthers.........28
Iz Kraljiine deele............... ......31
Znanje in poklic za sluenje.......32
Sv. brata
Ciril in Metod Melbourne............35
Oglasi........................................ ..40
Sporoila fotograj............... .....46
Veliastno s kriem,
Vstalim Gospodom in Marijino podobo
Z vseh slovensko-avstralskih irjav je tudi letos odmevala veliastna pesem Aleluja. Vsa poroila
naih dopisnikov pripovedujejo o lepem in doivetem praznovanju cvetne nedelje, velikega tedna, velike
noi ter velikononega asa. e vreme je bilo za veliko no prav praznino, tako, da se nanj nihe ni
mogel izgovarjati: ne na mraz ne na de ne na vroino. Celo oddaljeni rojaki na Tasmaniji, v Queensladu
ter po oddaljenih krajih NSW, ACT in Viktorje so imeli v tem asu prilonost za slovensko praznino
bogosluje. Nekaj prazninih misli je bilo tudi na programu SBS radia ter drugih lokalnih radijskih postaj.
Tako tudi preko vsakoletnega velikononega praznovanja zorimo za svojo velikonono jutro.
V tem asu je bilo tudi kar nekaj obiskov iz Slovenije
in celo nekaj pevcev in ansamblov je razveseljevalo
Slovence v Viktoriji in v New South Walesu. Do drugih
krajev pa res pridejo e teje. V Melbournu je bila na
posestvu McWilliams Winery na 3. velikonono nedeljo,
6. aprila 2008, prva uradna trgatev s trte, katere sadika
je izla pred sedmimi leti od najstareje trte na svetu - iz
mariborskega Lenta. Vinko Rizmal se je s sodelavci res
potrudil, gospod Bog pa je dal udovit sonen dan, ki ga
je v veselju uivalo na stotine veselih rojakov. Marjetka
Popovski nas je v Melbournu koncem aprila, v Sydneyu pa
v zaetku maja, razveseljevala s petjem slovenskih
ljudskih pesmi in napevov ob spremljavi kitare.
Sedaj smo e v maju, udovitem Marijinem
marninem mesecu, zaznamovanim tudi s
praznikom v ast naih zlatih mam in starih mam, teh
udovitih nosilk, negovalk in varovalk ivljenja. Lepim
prazninim besedam in roam naj sledijo prijazni,
ljubei in pozorni dnevi. Sveti Duh 11. maja je bil
binkotni praznik naj daje nam vsem novih moi
na naem zemeljskem romanju, kolikor ga e ostaja.
Prav tako tudi praznik Svetega Renjega Telesa
in Krvi. Telovska procesija naj bo naa zahvala in
pronja, da Boji blagoslov varuje in ohranja na
kraj in vse njegove prebivalce: V imenu Oeta in
Sina in Svetega Duha!
In ko smo e pri romanju in procesiji, naj zapiem
e nekaj besed o romanju kria in ikone podobe
Matere Boje z Jezusom v pripravi na Svetovni
dan mladih, ki bo letos od 15. do 20. julija v
Sydneyu. Kri in podoba romata po vsem svetu
prepotovala sta e nad 100 drav, po Avstraliji
pa od lanskega julija. V Mislih, september-oktober
2007, prikazuje naslovna stran mlad slovenski par,
Mariah in Bernard Cuderman, ko nosita podobo
misli | maj - junij 2008
v katedralo sv. tefana v Brisbanu. Od 1.

julija lani, ko so mladi avstralski katoliani
sprejeli kri in ikono od novozelandske
delegacije v Sydneyu, sta prepotovala na
deset tisoe kilometrov in navduevala
za evangeljsko ivljenje e milijone
ljudi: na vrhu najvije avstralske gore
Mt. Kosciusko, v avstralskem zveznem
parlamentu v Canberri ter v dravnih
parlamentih, obinah, stolnicah, upnijah,
univerzah, olah, portnih ustanovah in po stadionih, po cestah in ulicah. Andrew ikar nam poroa
o lepem doivetju in sodelovanju Slovencev v Wollongongu in Unanderri (fotograja levo). Soe
Stemberger, ki redno pride k slovenski sveti mai v Morwellu skupaj z dve leti mlajim bratom Simonom
in mamo Donno ter oetom Frankom, je pomagala nositi kri, ko je obiskal Catholic College v mestu
Sale v vzhodni Viktoriji. Soe je tudi School Captain v grade 6 v St. Thomas Primary School. Tudi Mirko
Cuderman nam v teh Mislih pove o dolgi poti rojakinje iz Queenslanda v Wagga Wagga na sprejem kria
in ikone.
Na prvo soboto v maju, 3. maja 2008, pa smo se tudi Slovenci, kot del velike in pestre druine Melbourna
- najveje nadkoje v Avstraliji in Oceaniji (nad 1, 200.000 katolianov, 252 upnij) - udeleili in aktivno
sodelovali na romanju kria in ikone od cerkve St. Brigids Church v North Fitzroyu po srediu mesta
Melbourne do Birrarung Marr za Federation Square ob reki Yarri. Romanje je bilo sestavljeno iz 14
postaj po vzoru krievega pota. Slovenci smo imeli 10. postajo in smo kri in podobo prejeli od korejske
skupnosti na Russell Street, vogal Bourke Street,
ter ju nosili po Russel Street do Collins Street,
kjer smo ju izroili tevilni skupnosti Vietnamcev.
Med potjo smo Slovenci peli litanije Matere Boje
z odpevi. Slovenske narodne noe so seveda vso
pot pritegovale veliko pozornost. Glavni nosilci
kria in podobe so bili mladi nae folklorne skupine
Iskra, pomagali pa smo prav radi vsi. In bilo nas je
kar veliko. Bil je zares posebej poln milosten dan.
Ob reki Yarri sta ob sklepu romanja zapeli pesem
Svetovnega dneva mladih Melissa in Michelle
Fistri v angleini, italijanini, francoini in
panini, za kar sta prejeli navduen aplavz in
priznanje (fotograja levo).
Mesec junij je posveen Srcu Jezusovemu. Na zadnjo nedeljo v juniju, 29. junija 2008, je praznik
svetih apostolov Petra in Pavla. Slovenski kofje bodo ta dan posvetili nove duhovnike. Tisto nedeljo
bomo tudi imeli zunanje praznovanje praznika dravnosti Slovenije. Slovenija bo 30. junija sklenila
uspeno in zahtevno delo predsedovanja Evropski uniji. Pripeljali smo sreno do konca, se bo lahko
oddahnil na Janez.
Mesec julij bo zelo praznien. Prvo nedeljo v juliju bo v Kew egnanje v ast zavetnikoma cerkve
svetima bratoma Cirilu in Metodu. Med nami bo e mariborski pomoni kof dr. Peter tumpf, ki pride
kot predstavnik Slovenske kofovske konference skupaj s 110 mladimi iz Slovenije na Svetovni dan
mladih v Sydney (SDM08). e prej pa so Dnevi po kojah: od 10. do 14. julija, ko Avstralija izraa
dobrodolico svetu. Tedaj bo vsaj 38 mladih v Melbournu, 21 v Port Pirie, 18 v Wollongongu, 32 iz
neokatehumenata v Broken Bayu. V dnevih tik pred SDM08 bodo avstralske in novozelandske koje
4
gostile mlade iz vsega sveta v duhu kulturne izmenjave in vere. Dnevi po kojah so odlina prilonost
za mlade sveta, da se v molitvi in praznovanju prikljuijo lokalnim skupnostim. Aktivnosti, ki so obiajno
vkljuene v Dneve po kojah, so: Pomembna sreanja z lokalno cerkveno skupnostjo; kulturne
aktivnosti in obiski lokalnih znamenitosti; molitev in obisk lokalnih sveti; projekti, povezani s socialnim
skrbstvom. Tako bodo mladi iz Slovenije spoznali utrip slovenskih misijonov v Sydneyu, Melbournu in
Adelaidi ter celotne slovenske skupnosti v Avstraliji. Deleni pa bodo tudi naega gostoljubja. O tem, kaj
je potrebno storiti, da lahko gostite udeleence SDM08, si preberite v nadaljevanju v zapisu Michelle
Fistri.
Drugo nedeljo v juliju, 13. julija 2008, bo kof dr. Peter tumpf med rojaki v Merrylandsu in popoldne v
Wollongongu.
Za sklep Svetovnega dneva mladih bo obiskal Sydney sveti oe Benedikt XVI., kjer bo v soboto
in nedeljo, 19. in 20. julija 2008, veliko sreanje in maa s papeem.
Fotograje, ki jih je v teh Mislih precej, nam nazorno spregovorijo o asu in dogodkih, ki so se dogodili
med nami. Mnogim slavljencem pa iskrene estitke in vse dobro.
Prijazne zimske dneve in tople veere ter noi Vam elim in lepo pozdravljam. Bog ivi!
p. Ciril
WORLD YOUTH DAY 2008

On Saturday 3rd May 2008 the Journey of
the Cross and Icon turned the spotlight on
Multicultural Melbourne with the staging of the
Multicultural City Procession. Members of the
ethnic and migrant groups of Melbourne including
Slovenians came together to walk as one with the
Cross and Icon. The procession was staged over
14 stations each representing one of the Stations
of the Cross. Each station had particular emphasis
for each community as the prayers and songs
were spoken and performed in their own traditional
languages. As the procession passed through the
CBD, it lled the city streets with colour; World Youth
Day pilgrims and cross bearers were carrying ags
of their different nations, religious symbols from
their cultures and all walking together peacefully in
their traditional dress. The procession was truly a
universal gathering of young and old across the 14
diversely different communities. The procession
also provided participants with the many positive
messages the Cross embodies hope, harmony
and peace. What other symbol has the ability to
bring together so many different cultures in one
place and time?
I would like to thank all of you who attended
the walk, dressed in our National Costume and
represented our community with pride.
In just over 60 days thousands of international
pilgrims, including 35 40 from Slovenia, will
arrive in Melbourne to commence their journey

to Sydney for the World Youth Day. Melbourne is
hosting a 5 day celebration prior to Sydney called
Days in the Diocese in which pilgrims are invited to
participate in a variety of activities including a Holy
Mass to be held at Telstra Dome. As Slovenians
are some of the most hospitable and welcoming
people in Melbourne we are asking for your help
to accommodate some of these pilgrims to ensure
their journey is a memorable one.
In order to become a host we require you:
To be able to provide a bed and breakfast (can be
toast and jam or cereal) for at least two people for
a minimum of 4 nights. The accommodation can
be a double bed or two singles, either is ne.
We require homes from the 9th-14th of July.
To be the owner of the home and provide a copy
of their rates as proof of this.
Provide a clean towel for each pilgrim for the
duration of their stay.
The World Youth Day Melbourne ofce will
arrange transport for pilgrims from the airport to
a transport hub in your region. You will need to
collect them from there. The location of these hubs
will be dened prior to the arrival of the pilgrims
and communicated with the hosts. The rest of the
time the pilgrims will travel on public transport to
the organised events.
If you would like to get involved

then you need to:
Submit your application form.
You will receive a phone call from our team to
verify the information and make a home visit
appointment.
Once you have offered your home a member of
the staff from the WYD Melbourne Ofce will call
and arrange a time to visit your home and ensure
that you are comfortable with the process. You will
also be required to consent to a police records
check for security purposes. (You do not have to
pay for one but you do need to provide a copy of
your drivers licence or passport).
VAI DAROVI
Agree to sign the Melbourne stay host letter of

agreement which will be provided for you once
you identify yourself as a host.
Once this is complete you will be appointed as
a Melbourne Stay Host and we will conrm with
you when we are given the list of pilgrims from
Slovenia. There will be application forms at our
Church in Kew , SDM and with an information
handout for you as well.
Where can I nd out more information?
Contact: Michelle Fistric, mobitel: 0438 069
027, or Melissa Fistric home: 9434 3870,
mobitel: 0407 777 171.
Website: www.did08.com
- do 12. maja 2008
ZA BERNARDOV SKLAD: $100: Julka Pauli. $70: Dr. J.E. Paddle-Ledinek. $50: Franc Tanek.
$40: M. Mencigar, Roland Mrak, Paulina Pahor, Duan Jenko, Lojzka Kuhar & Joe Matkovi,
Matilda Martini, Kristina Vii, Rudi Durchar. $30: Frank Berlic, Franc ele.
$20: Danica Gorup, E. Bizjak, Maria Jakseti, Franc Pavlovi, Marta Zrim, F&M Uri, Ivan Cetin,
F. Krajnc, Marta Kohek, Alojz Gaperi, Maria Surina, Vera kraba, Alojz&Angela utar, Slavka
Kruh, Anton Kruh, Vladislav Kutin, Elizabeth Vajdi, Anica Smrdel, S. Fretze, Terezia Ferenz, Maria
Penko, Joica Gerden, Maura Vodopivec, M. Belavi, Anton Novak, Anka Mukavec, Franc & Tereza
Fekonja, Maria Perko, Ivan Mohorko, Fani ajn, Alma tefani, Kristina Furlan, Maria Skok, Ivan
Nadoh, Victor Ferfolja. F & J Bresnik, Anton & Danica utar, L. Hojnik. Maria Grum, Franc Anzelc,
Slavko Jerneji, Ivan Barat, Mirko Koder, Ivan Mervar, Anna Kapaun, K & D Gerina, tefan ernek,
Martin utari, Julijana Veber. $10: Anka Brgo, Janez Kucler, Ivan Deelak, Frank Gril, Frank
Novak, Ivanka Bajt, F. Wetzel, Ivan Barbis, Albert Logar, Irma Zelko, Zoro Bajec, Joe Ramuta,
Milan Kavi, J&F Rejec, Ignac Kalister, Frank Novak, Mimika Horvat, M. Hribar, Franc Vogrin, Tone
Tomi, Hermina Koroa, Joe Barat, Frances Namar, Maria Brako, Maria Medved, Peter Bole,
Anne Thomson, Joe Medved, Ivanka Kuzmanovi, Maria Burlovi, Angela Dodi, Branko & Albina
Kalc, John & Fanika Marini, Janez & Zinka erne, Slavica Alise, I. Koak, Albina Barbi, Maria
& Stanko Cesnik, Joe Stopajnik, Milica Ritonja, Helena Pirc, Virgilij Ferfolja, Marija Blevi, Joef
Kalc, Justina Miklavec. $5: Lilijana Kure, Mariana Smit, Alice Kristani, Adam Klani, I. Bacchetti,
Ivo Klopi OAM, Ana Rakar, Vida Koelj.
ZA LANE: $170: Julka Pauli. $100: Franc& Joica Bresnik. $50: Marta & Anton Kristan. $40:
Joe Rezek. $20: Alojz Gaperi. $10: Frank Hartman.
ZA misijonarja p. STANKA ROZMANA: $350: Marko Zitterschlager.
ZA MISIJONE: $200: Majda Skubla, Franc Tanek, dar od butaric. $105: Joe & T. Kruec. $70:
Anton & Maria Brne. $30: N/N. $20: Zorko & Milena Abram.
ZA MISIJONE V AFRIKI: $100: Terezija Ferencz. $50: Ivanka Bajt ( namesto velikononih voilnic
prijateljem in znancem).
MLADINI OB SREANJU S SV. OETOM: $40: Olga Saulig.
ZA KAPELICO TA PINU v Bacchus Marsh: $300: Igralska skupina Kew po igri v Geelongu.
$200: Frank & Berta Maslo, $100: Maks Kore, Anica Smrdel, Ivanka Kleva, Zinka kraba, Slava
Kastelic. $50: Joe Koder. $20: Joefa ele.
BOG POVRNI VSEM DOBROTNIKOM!
Draga Gelt OAM
LETONJE OBLETNICE SLOVENSKIH KULTURNIKOV

Nadaljujemo z zapisom, katerega prvi del smo
objavili v Mislih, marec april 2008, na straneh 5
do 7.
JANEZ BLEIWEIS - ob 200-letnici rojstva
Dr. Janez Bleiweis se je rodil v Kranju 19. novembra 1808
v trgovski druini. Obiskoval je gimnazijo v Ljubljani, na
Dunaju tudiral medicino in veterinarstvo. V Ljubljani je
postal zdravnik in veterinar, profesor ivinozdravnitva in
sodne medicine, obenem pa e tajnik Kmetijske drube
za Kranjsko. Umrl je 29. novembra 1881 v Ljubljani. Kot
urednik Novic je vodil in usmerjal vse kulturno ivljenje
svojega asa (italnico, Slovensko Matico). Pisal je
o naravoslovju, zgodovinskih, jezikovnih in drugih
vpraanjih, sestavljal olske knjige, koledarje in praktike,
izdajal gledalike igre. Po Vodnikovih Lublanskih novicah
so bile Novice prvo slovensko glasilo za najire kroge.
Program jim je bilo tudi razsvetljevanje v gospodarskih
zadevah, obveanje o novostih v poljedelstvu in
ivinoreji, obrtnitvu in zdravstvu. V literarnem pogledu
je zagovarjal stalie, da je treba buditi in pouevati v
slovenskem jeziku.
V predmarni dobi je Bleiweis v Novicah uil kmete in
obrtnike, kako si z umnejim delom lahko izboljajo
svoj gmotni poloaj, zagovarjal je in branil slovenski
jezik ter odklanjal novi jugoslovanski jezik, ki je bil
zmes hrvaine, srbine in slovenine. Za razvoj
slovenskega slovstva imajo Novice jezikovne zasluge,
saj so utrdile enoten knjini jezik in brez boja uvedle
novi rkopis (gajico), budile so narodno zavest in zbrale
okrog sebe vse tedanje pomembne pisatelje. Leta
1848 so Novice postale tudi politino glasilo Slovencev,
Bleiweis pa priznani politini vodja takratnega narodnega
gibanja.
IVAN CANKAR - ob 90-letnici smrti
Ivan Cankar, slovenski pisatelj, dramatik in pesnik, se
je rodil 10. maja 1876 na Klancu na Vrhniki in umrl 11.
decembra 1918 v Ljubljani. Oe je sluil kruh kot kroja,
kjer pa se ni dolgo obdral in je prekinil proizvodnjo
ob prihodu trgovine s konfekcijo v Vrhniko. Zapustil
je druino in odel delat v Bosno. Mati je zelo teko
preivljala druino, imela je sreo, da ji je pri tem
pomagala vrhnika gospoda. Leta 1882 se je Cankar
vpisal v osnovno olo na vrhnikem hribu. Z odlinim
uspehom se je leta 1888 s pomojo vrhnikih veljakov
vpisal na ljubljansko realko. Po maturi, ki jo je opravil
leta 1896, je odel na Dunaj tudirat stavbarstvo. Kmalu
si je premislil in se prepisal na slavistiko. Pisati je
zael e v dijakih letih, pesmi pa je objavljal v Vrtcu in
Ljubljanskem zvonu. V svojih dunajskih letih je sodeloval

pri literarnem kroku slovenskih tudentov. Leta 1899
sta izli zbirka pesmi Erotika ter zbirka rtic Vinjete. V
epilogu slednjih je e potrdil svoj odmik od realizma: K
vragu vse teorije! Moje oi niso mrtev aparat; moje oi so
pokoren organ moje due, - moje due in njene lepote,
njenega soutja, njene ljubezni in njenega sovratva
... rtice: Vinjete (1899); Podobe iz sanj (1920); Moje
ivljenje (1920); Novele: Knjiga za lahkomiselne ljudi
(1901); Ob zori (1903); V meseini (1905); Sosed Luka
(1909); Za kriem (1909); Mimo ivljenja (1920); Volja
in mo (1911); Romani: Tujci (1901); Na klancu (1902);
Hia Marije pomonice (1904); Kri na gori (1904);
Martin Kaur (1906); Nina (1906); Novo ivljenje (1908);
Milan in Milena (1913); Povesti: ivljenje in smrt Petra
Novljana (1903); Gospa Judit (1904); Potepuh Marko
in kralj Matja (1905); Smrt in pogreb Jakoba Nesree
(1906); Ale iz Razora (1907); Hlapec Jernej in njegova
pravica (1907); Zgodbe iz doline entorjanske (1908);
Kurent (1909); Troje povesti (1911); Grenik Lenart
(1921). Drame: Jakob Ruda (1901); Za narodov blagor
(1901); Kralj na Betajnovi (1902); Pohujanje v dolini
entorjanski (1908); Hlapci (1910); Lepa Vida (1912);
Romantine due (1922). Esejistika: Krpanova kobila
(1907); Bela krizantema (1910).
ANTON JANEI - ob 180-letnici rojstva
Anton Janei, slovenski literarni zgodovinar, slavist,
slovniar, slovaropisec, urednik leposlovnih glasil, se je
rodil 19. decembra 1828, v Leah pri t. Jakobu v Rou,
umrl 18. septembra 1869 v Celovcu. Anton Janei je
zaetno olo obiskoval v t. Jakobu, nato pa je olanje
nadaljeval na celovki normalki. Njegova elja biti uitelj
je bila tako mona, da je v poletnem semestru leta 1851
odel na dunajsko vseuilie, kjer je postal Mikloiev
uenec. Leta 1854 je napravil izpit, s katerim je uradno
postal profesor slovenskega jezika, leto kasneje pa e
nemkega jezika. Medtem je e postal profesor pripravnik
za slovenino, nemino, zgodovino in zemljepis na
celovki realki. Lotevati se ga je zaela jetika in leta
1866 je opustil pouevanje slovenine na gimnaziji, v
olskem letu 1868/69 pa se je upokojil in umrl. Uvedel
je nove slovnine oblike, ki so postale od 6. februarja
1851 obvezno gradivo za olske ubenike. Istega leta
je ustanovil bralno drutvo. Zael je sestavljati Popolni
roni slovar slovenskega in nemkega jezika v dveh
zvezkih. Prvi nemko-slovenski del je izel 1850, drugi
slovensko-nemki pa leto kasneje. K Bleiweisovemu
Slovenskemu berilu je dodal e Cvetje slovanskega
naroda ter Slovenske narodne pesme, prislovice in
7
zastavice. Priel je pisati novo slovensko slovnico, ki

je izla 1854 z naslovom Slovenska slovnica s kratkim
pregledom slovenskega slovstva ter z malim cirilskim
in glagolskim berilom za Slovence. Poloil je temelj
uspenemu pouku slovenskega jezika in slovstva v
srednjih olah in gimnazijah. Janei je 1850. leta
osnoval nov poduen in kratkoasen asopis Slovensko
belo, ustanovil asopis Cvetje iz domaih in tujih logov
(186168), v katerem je izel prvi slovenski roman,
Juriev Deseti brat.
Janei se je zavzemal za napredek knjievnosti za
preprosto ljudstvo in ustanovljeno je bilo Mohorjevo
drutvo. Pred smrtjo je zasnoval Besednik, kratkoasen
in poduen list za slovensko ljudstvo.
Slovnice: Janeieva slovenska slovnica: za srednje
ole; Slovenska slovnica s kratkim pregledom
slovenskega slovstva ter z malim cirilskim in glagolikim
berilom za Slovence; Slovenska slovnica za slovenske
uence gimnazijalnih in realnih ol; Slovenska slovnica
za domao in olsko rabo.
MIKO KRANJEC - ob 100-letnici rojstva
Slovenski pisatelj, novinar in kulturnopolitini delavec, se
je rodil 15. septembra 1908 v Veliki Polani, (Nagypalina)
v Prekmurju, umrl 8. junija 1983 v Ljubljani. Izel je iz
kmeko-delavske druine, iz revnega kmekega okolja.
Po konani osnovni oli v domaem kraju je obiskoval
gimnazijo v Ljubljani. Pisati je zael e kot gimnazijec
in prvo rtico je objavil pri sedemnajstih letih. Po
gimnazijski maturi se je odloil za tudij slavistike, a se
je posvetil pisateljevanju in novinarstvu, potem pa tudi
politiki. Po vojni je bil poslanec, najve pa se je - seveda
poleg pisanja - ukvarjal z novinarstvom in zalonitvom,
saj je bil direktor Cankarjeve zalobe ter Slovenskega
knjinega zavoda. Pisal je kratke pripovedi, povesti
in romane, ki jih je druil v veje celote. Izraziteja
avtobiografska dela so romani Mladost v movirju,
Svetlikanje jutra in e posebej eno njegovih najboljih
del Strici so mi povedali. Miko Kranjec v svojih rticah,
novelah, povestih in romanih najraje prikazuje revno
ivljenje v prekmurski vasi in usodo tamkajnjih ljudi
pod madarskimi gro; v dobi prekmurske boljevike
revolucije pa agrarne reforme in sezonsko izseljevanja
med obema vojnama.Ostala znana dela so Kapitanovi,
Povest o dobrih ljudeh, Pod zvezdo. Po njegovih delih
so posneli tudi nekaj lmov.
SEBASTIJAN KRELJ - ob 470-letnici rojstva
Rojen je bil 1538 v Vipavi - umrl 1567 v Ljubljani.
Slovenski protestant, ki je tudiral pri M. Vlaiu Iliriku, postal njegov pomonik in se je na potovanju po
Istri in Kranjski ustavil v Ljubljani, kjer se je seznanil
s Trubarjem. Napisal je Otrojo biblijo (1566), ki jo
sestavljajo abecednik, slovarek, katekizem v petih
jezikih, navodilo za kransko ivljenje, razlike med staro
8
in novo zavezo, ena Trubarjeva in ena Kreljeva pesem ter

opis pravopisnih in jezikovnih odmikov od Trubarjevega
jezika. Krelj je avtor Postile slovenske(1567), kjer je
elel izboljati knjini jezik s pravopisno reformo.
JANEZ MENCINGER - ob 170-letnici rojstva
Slovenski pisatelj, pesnik, odvetnik in prevajalec, je bil
rojen 26. marca 1838 v Brodu pri Bohinjski Bistrici, umrl
je 12. aprila 1912 v Krkem. Izhajal je iz stare kmeke
druine. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, na Dunaju
tudiral najprej klasino lologijo (1857/58), nato
pravo (1858 - 1862), v Gradcu je leta 1864 doktoriral.
Bil je odvetniki pripravnik v Breicah (1862 - 1871),
samostojni odvetnik v Kranju (1871 - 1882), nazadnje
do smrti v Krkem. Pisati je zael kot gimnazijec pod
vplivom Vajevcev. Prve pesmi mu je objavil Bleiweis
v Kmetijskih in rokodelskih novicah 1855 (Kaznjena
kletev), nekaj drugih pa e v naslednjih dveh letih. Med
tudijem na Dunaju je bil v stikih z Vajevci in Stritarjem,
tam se je odloil za pripovednitvo. Mladostna proza
obsega naslednja dela: Jerica, Vetrogoni, Bore
mladost, Skunjave in izkunje in druge kraje povesti.
V njih je uveljavil razsvetljensko, predromantino in
romantino motiviko iz kmekega in grajskega ivljenja
(podobno kot pozneje Josip Juri). Za drugo obdobje
pa je znailno pouno vzgojno in druabno zabavno
pripovednitvo, kot satirina povest o podeeljskem
malomeanstvu Meana gospoda (1881) in slovstvena
satira Cmokavzar in Uperna (1883. Njegovo najbolje
delo je potopisni esej Moja hoja na Triglav, v katerem
je z dobrodunim humorjem prikazal nae kulturne
in zgodovinske razmere ter oivil spomine na svoje
sodobnike.
TONE PAVEK - ob 80-letnici rojstva
...Ko hodi, pojdi zmeraj do konca.
Spomladi do rone cvetice,
poleti do zrele penice,
jeseni do polne police,
pozimi do snene kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v ivljenju do prave resnice,
v sebi do rdeice ez eno in drugo lice.
A e ne pride ne prvi, ne drugi do krova
in pravega kova poskusi: vnovi in zopet in znova.
(Tone Pavek)
Tone Pavek, slovenski pesnik, esejist, prevajalec in
urednik, je bil rojen 29. septembra 1928 pri Svetem
Juriju (Mirna pe) pri Novem mestu. Prvi razred osnovne
ole je obiskoval v Mirni pei, naslednje leto pa so ga
preolali v internat k sestram v Ljubljano. Rad je kmetoval
pri sorodnikih. V Ljubljani je konal tudi gimnazijo in
tudij prava. Diplomiral je leta 1954 na Pravni fakulteti v
Ljubljani. Do leta 1972 je deloval kot urednik in novinar
na RTV Slovenija, bil med letoma 1963 in 1967 direktor
Mladinskega gledalia v Ljubljani, med 1972 in 1990

odgovorni urednik Cankarjeve zalobe, od leta 1979
do 1983 pa je bil tudi predsednik Drutva slovenskih
pisateljev. Vidno se je uveljavil tudi kot drubeni in politini
delavec, e posebej v asu osamosvajanja Slovenije. V
letih 1979 1983 je bil predsednik Drutva slovenskih
pisateljev in je odlono nasprotoval jugoslovanskim
unitaristinim prizadevanjem. Leta 1989 je na ljudskem
zborovanju prebral 2. majniko deklaracijo ter se zavzel
za slovensko neodvisnost. Leta 1953 je izdal Pesmi
tirih (Kovi, Menart, Pavek, Zlobec), v katerih izraa
hrepenenje po preprostem kmekem svetu, iz katerega
je sam izhajal. V slovenski povojni knjievnosti se je
uveljavil kot predstavnik intimizma. Gojil je predvsem
napol lirino, napol reeksivno pesem, v kateri razmilja
o usodi loveka in njegovi ujetosti v prostor in as.
Za otroke je napisal ve kot 20 del, med katerimi je
najuspeneje delo Juri Muri v Afriki (1958). Napisal je
tudi dve pripovedni deli za otroke: Kaj je najlepe (1969)
in Mokedaj (1976).
V razmerju do narave je vasih idilien in harmonien
- Sanje ivijo dalje (1958), tu se zateka v kmeko idilo
Dolenjske, npr.Moj rojstni kraj, hkrati pa je e utiti
odtujevanje in tesnobo, ki jo prinaa mestno ivljenje:
Materi; Ujeti ocean (1964) in Poganske hvalnice (1976),
kjer zopet opeva zemljo, kmeko ivljenje, ljubezen
do ene, razmilja o smislu ivljenja, skrivnosti rojstva
in smrti ter o svojem poklicu. Pisal je tudi eseje, zlasti
v treh delih objavljeno knjigo as due, as telesa
(1994). Avtobiografska izhodia je dopolnil s pogledi
v ire dimenzije bivanja, kjer se izmenjavajo svetlobe
in sence, ekstaze utnosti in duhovnosti, hvala ivljenja
in hlad minljivosti. ali kot pravi sam Pavek: Nekje na
Dolenjskem so kraji, hia, vinograd, koek polja... Tam
so meseci sami maji; tam sem neko bil doma.
Pesnike zbirke za odrasle: Sanje ivijo dalje, 1958;
Ujeti ocean, 1964; Zapisi, 1972; Iskanje sveta, 1973;
Poganske hvalnice, 1976; Pesmi, 1978; Dediina,1983;
Goliava, 1988; Temna zarja, 1996; Dolenjske bliine,
1998; Upoasnitve, 1998; Darovi, 2005 in Ujedanke,
2006.
Pesnike zbirke za otroke: Trije bratje in zlata ptica,
1956; Maek na dopustu, 1957; Juri-Muri v Afriki; Pol
pred nebotinikom, 1960; Velesenzacija, 1961; Vrtiljak;
Mokedaj; Sonece v epu, 1960; Strani lovec Bumbum,
1969; enarija, 1975; Slon v epu, 1979; Prave (in
neprave) pesmi, 1986; Besede za sladkosnede, 1991;
Majhen dober dan, 1992; Sonce in sonece, 1993;
ivalski ringaraja, 1994; Majnice, fulaste pesmi, 1996;
Deek gre za soncem, 1998 in S rko ez Krko, 2003.
Pavek velja za mojstrskega prevajalca. Prevaja rusko
poezijo 20. stoletja (Jesenin, Majakovski, Ahamatova,
Pasternak in Cvetajeva), pomembni pa so tudi prevodi
iz srbine in hrvaine, beloruine, gruzijine in
albanine. Prevajal je tudi iz drugih slovanskih jezikov,
poleg poezije za odrasle e pesmi za mladino. V tuje

jezike so prevedene tudi njegove pesmi, v knjini obliki
med drugim v ruino, srbino, eino, makedonino,
hrvaino, gruzinino in azerbajdanino. Za pesniko
zbirko Dediina je Pavek leta 1984 dobil Preernovo
nagrado.
LILY NOVY - ob 50-letnici smrti
Slovenska pesnica in prevajalka poezije, je bila rojena
Haumeder, 24. decembra 1885 v Gradcu, in umrla
7. marca 1958 v Ljubljani. Velja za eno najboljih
slovenskih pesnic; po oetu nemkega, po materi
slovenskega rodu. Najprej je pisala v nemkem jeziku
nemke pesmi, potem pa se je postopoma vkljuevala
v slovenski literarni prostor in se preizkusila s prevodi
Preernovih nemkih pesmi v slovenino in obratno,
zaela je tudi objavljati. Prevedla je velik del Goetheja
iz nemine v slovenino in slovenske poezije v
nemino. Zaela je s pisanjem avtorske poezije v
slovenini - otroke pesmi Pikapoka, Majhni ste na tem
velikem svetu. V asu njenega ivljenja je izla samo
ena pesnika zbirka, Temna vrata (1941). Lili Novy se
je po dinaminem ivljenjskem slogu, polnem selitev
(njen mo je bil vojaki stotnik), ustalila v Ljubljani, ker
je stanovala v Schweigerjevi hii na Starem trgu. Izdana
dela: Temna vrata - zbirka pesmi, izla leta 1941; Oboki
- zbirka pesmi je izla po njeni smrti leta 1959; Pikapoka
- otroke pesmi, izle po njeni smrti leta 1968.
OTON UPANI - ob 130-letnici rojstva
Oton upani, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec,
literarni kritik in esejist, se je rodil 23. januarja 1878 v
Vinici, v Beli Krajini. Umrl je 11. junija 1949 v Ljubljani.
upani je bil eden tirih predstavnikov slovenske
moderne. Rodil se je 23. januarja na Vinici v Beli Krajini
v premoni druini. Osnovno olo je konal na Vinici,
veino nije gimnazije v Novem mestu, nato pa se je
druina odselila v Ljubljano, kjer je dokonal gimnazijo.
Po maturi leta 1896 je na Dunaju tudiral zgodovino in
zemljepis. V Ljubljani je pol leta poueval kot profesor,
nato je odel v tujino. ivel je v Parizu, v vici in
Nemiji, kjer se je preivljal z zasebnim pouevanjem.
Po Akerevi smrti je postal mestni arhivar in kasneje
upravnik Slovenskega narodnega gledalia ter
bil izvoljen med prve lane Slovenske akademije
znanosti in umetnosti. Po koncu druge svetovne vojne
je bil poslanec ljudske skupine SRS. Ob njegovi
sedemdesetletnici mu je tedanja ljudska oblast podelila
naziv ljudski umetnik, ljubljansko vseuilie pa ga je
imenovalo za astnega doktorja.
Zbirke poezije za otroke: Pisanice; Lahkih nog na okrog;
Sto ugank. Pesnike zbirke za odrasle: aa opojnosti;
Zimzelen pod snegom; Podaj mi roko, pesem; tragedija
Veronika Desenika. Velik pomen imajo tudi njegovi
prevodi, zlasti Shakespeara in Moliera. Uganke so bile
9
upanieva precej priljubljena literarna zvrst in jih je

zael e zelo zgodaj pisati, prve skromneje primere
je ustvaril v gimnazijskih letih. Na zbirko svojih izvirnih
ugank je zael misliti najbr v letu 1914, v samostojni
knjigi so potem izle v septembru 1915 z daljim
naslovom Sto ugank tristo zadrg, tristo zank. Knjiica
je prava zakladnica bistrumnih jezikovnih in miselnih
igric, v katerih se mora mladi bralec skozi nastavljene
zadrge in zanke pazljivo prebiti do pravilne reitve.
Ciciban je gotovo najbolj poznana upanieva knjiga
in ena najbolj priljubljenih pesnikih zbirk sploh, kar
jih je kdajkoli izlo na Slovenskem. Njegova pesnika
beseda ni vzviena, temve je zmeraj loveko topla in
pretkana z vedrim humorjem. Vse skupaj pa sestavljajo
nadvse barvito podobo otrokega sveta, v katerem je e
vse nedolno isto.

Viri:
Prof. dr. Igor Grdina, Wikipedija, prosta
enciklopedija, Slovenska knjievnost Leksikon
Cankarjeve zalobe, 1982, Veliki sploni leksikon DZS,
Ljubljana 1995; Slovenska knjievnost, (Cankarjeva
zaloba, Ljubljana 1996).
http://www.hervardi.com/primoz_trubar.php; Zadovolne
Krajnc, Vodnik Valentin, Ljubljana: zaloba Mladinska
knjiga, 1997; Knjievnost, ubenik literarne zgodovine
in teorije, Janko Kos, Maribor: Obzorja, 1997;Nai
knjievniki in njihova dela, Francka Varl-Purkeljc,
Maribor: Obzorja, 1981; Oton upani / Janez Mui.
- Ljubljana: Mladinska knjiga, 1980.
Viri slik: Digitalna knjinica Slovenije, Wikipedija, prosta
enciklopedija.
My Dreams Moje sanje

Knjiga Erne Menar, Gawler 2006, South Australia
All dreams in this book are
my own dreams, as recorded
the morning after, without
embellishment. Vse sanje
v knjigi so samo moje sanje,
zapisane naslednje jutro, brez
olepavanja in pretiravanja.
Erna je bila rojena 1943 v Ljubljani.
Pred leti smo prvi spoznali Erno
kot pisateljico, ko se nam je
predstavila s knjigo Thank you for
the People in my Life (The Story of
my Life).
V knjigi My Dreams nam Erna v
angleini zaupa, kako so ji e leta
1981 bile darovane posebno lepe in pomembne,
simboline sanje o posebnih ljudeh v njenem
ivljenju, posebno e o prijateljici Beryl Dixon, ki je
leto prej umrla. Doivela je prijateljiino prisotnost
na vrtu in o njeni Srei v njenem novem ivljenju
in je svojo Sreo delila z Erno v manji meri cel
naslednji dan. Erna prizna in poudari, da je tako
doivetje nemogoe izraziti z besedami.
Z zapisom svojih sanj zane z letom 1981. Nekaj
je religioznih, nekaj privatnih, nekaj popolnoma
nepriakovanih, z lepimi prispodobami in sporoili.
Prvi zapis pove o posebni prisotnosti, o hoji te
Special Presence z njo, na njeni desni, prav ob
ini ograji, skrbno odgovarjajoe njenim dvomom.
Bil je Jezus! Nisem ga videla z omi, pravi Erna,
10
a je bil tam resnien in ob meni, z

menoj. e danes uivam v obutku
tega udovitega trenutka enjoying
Wonder of it all.
Na naslednjih straneh nam zaupa
svoje sanje in utenje ob posebnih
dogodkih njene zavesti, iz globine
podzavesti, vere, skrivnostnega
prikazovanja, sprejemanja in sree.
V trenutkih svoje sree se je sreala
z mnogimi, ki so e davno umrli
poepetali so ji o svoji srei...
Ne samo sanje o ljudeh, o naravi,
o posebnih dogodkih, o ivalih, o
posebnih krajih, prostorih njeni
zapisi so prepletenimi z obutki
neizmerne sree, bolesti, navduenja, priznanja,
upanja in vedno z obutkom velike bliine.
Njeno sporoilo, da ivi v lepem, brezhibnem
prostoru, da so njeni znanci in drage osebe srene
v novem ivljenju, da je narava udovita, dobra,
pravina, prepleta celotno knjigo.
Erna vekrat potuje z vlakom, kjer srea mnogo
ljudi: daruje jim svoje srce, ko brez besed srea
njihova srca z nasmehom in pogledom. Posebno
se ji vtisnil v srce dogodek, ko se ji je majhna
deklica predstavila in ji pokazala, kako jo boli
prsni ko njena mamica jo je peljala k zdravniku.
Deklica ji je popolnoma zaupala in se ji odprla.
Tako doivlja Erna ljudi toplo, vdano, ljubeznivo
in z upanjem.
Na ovitku knjige razmilja, kako je v sanjah vse

mogoe! Najbolj nemogoe stvari se dogodijo,
brez meja: ko majhno dete govori; ubogi, stareji
so spet mladi in polni moi; kako lovek praznih
rok spleza na najvijo goro; ivali govorijo; baker
se lahko v naih rokah spremeni v zlato; hrana
je bolj okusna kot smo jo kdajkoli okusili; rastoa
trava nam ponudi medico v svoji jutranji rosi;
cvetovi enje so kot orhideje in vse je obarvano s

udovitimi barvami ...
Doivimo nekaj velikega, nekaj nadnaravnega
Prisotnost!
Spoznati njene sanje in sreati ves udes njenih
doivetij preberite knjigo.
Draga Gelt OAM
Dr. Marko Kremar v Argentini - 80 let

Slovenija, moj dom brez mej, ker
nosim te s seboj, kjer rod je moj,
kjer sin je tvoj, tam si Slovenija!
Iz urednitva tednika Svobodna
Slovenija nam opisujejo lik dr. Marka
Kremarja, ki je 17. aprila 2008
praznoval svoj 80. rojstni dan.
V nai vsakdanjosti smo mnogokrat
premalo pozorni do ljudi in dogodkov,
pozabimo nanje in se ne zavedamo
dovolj, kaj nam pomenijo. Posebne
prilonosti pa nas osvestijo in
postavijo stvari na pravo mesto. Taka
prilonost je tudi 80 let ivljenja dr.
Marka Kremarja, ki jih je tiho praznoval v krogu
svojih dragih v etrtek, 17. aprila.
A tudi mirno in premiljeno je teko oceniti,
kako pomemben je na slavljenec za slovensko
skupnost v Argentini, kako iroko je njegovo
delovanje in kako bogat je njegov prispevek
k realnosti, ki nas, kljub vsem teavam in
pomanjkljivostim, navdaja s ponosom. Dr. Marko
Kremar je bistveno zaznamoval to skupnost na
najrazlinejih politinih, kulturnih in drubenih
poljih. Naa skupnost je v marsiem taka kot je,
tudi zaradi njegovega delovanja in skrbi za javni
blagor ter politino in slovensko zavest.
Dr. Marko Kremar se je rodil leta 1928 v Ljubljani
v Mostah v druini znanega drubenega delavca
Franceta Kremarja in matere Slavice roj. Abram.
Med tudijem na gimnaziji v Ljubljani je deloval pri
mladcih. Proti koncu revolucije, potem ko je bil brat
duhovnik Marjan ubit v Srbiji, in brat France ubit kot
poveljnik domobranske posadke v Grahovem, se je
tudi Marko pridruil domobrancem v eto za zvezo
in z njimi odel na Koroko. Bil je vrnjen in dalj
asa zaprt v koncentracijskih taboriih v Kranju
ter t. Vidu ter v centralnih zaporih v

Ljubljani. V procesu proti Slovenski
legiji je bil kot mladoleten obsojen
v Zavod za politino prevzgojo,
odkoder je leta 1946 uel nazaj na
Koroko v Spittal, kjer je maturiral na
begunski gimnaziji ter se vpisal na
lozofsko fakulteto grake univerze.
Leta 1949 je priel v Buenos Aires.
Tu se je po nekaj letih ronega dela
po tovarnah vpisal na ekonomsko
fakulteto buenosaireke univerze,
kjer je diplomiral kot raunovodja
leta 1958, leta 1969 konal licenciat
(magisterij) in leta 1973 dosegel
doktorat. Poklicno je med drugim deloval kot
nanni direktor argentinskega odseka Readers
Digest, pozneje pa je bil do upokojitve ravnatelj
tovarn
slovensko-argentinskega
podjetnika
Hermana Zupana. Poroen je s Pavlo Hribovek,
sestro pesnika Ivana, ter ima pet otrok in lepo
tevilo vnukov in vnukinj.
Na politinem polju je deloval v prvotni Slovenski
ljudski stranki v emigraciji, skraja predvsem z
raznimi analitinimi ali naelnimi lanki; po smrti
naelnika Miloa Stareta pa od leta 1983 kot
naelnik stranke, ki jo je vodil vse do zdruitve
zgodovinske SLS s Slovenskimi kranskimi
demokrati v Sloveniji. Njegovo vodstvo je sovpadlo
s propadom komunizma in osamosvojitvijo
Slovenije, kjer je zastavil vse svoje sile in delo v
pomo samostojni in svobodni Sloveniji.
Pozneje je postal za nekaj let podpredsednik
SKD kot predstavnik izseljencev in kot vez z
zgodovinsko SLS. Pomagal je pri snovanju
zadrune zakonodaje, vekrat je tudi predaval v
Sloveniji o politinih, idejnih in zgodovinskih.
Na drubenem podroju je sodeloval z raznimi
11
lanki in predavanji pri Slovenski kulturni akciji,

Slovenskem katolikem stareinstvu, na raznih
sreanjih. Izdal je vrsto knjig s tega podroja:
v zbirki Svobodni pogledi v zalobi Svobodne
Slovenije Pogled naprej in Pot iz socializma. Pri
zalobi SKA je izdal leta 1984 Obrisi drubene
preosnove. Izdal je e Pri SLOGI je leta 1988 izdal
e knjigo Stebri vzajemnosti; knjigo Prevrat in
spreobrnjenje leta 1992 pri Mohorjevi v Celju, pri
Druini pa Izhodia in smer. Posebej odmevna je
bila njegova knjiga Med smrtjo in ivljenjem.
O podobnih problemih je e pisal v razne publikacije
kot so Meddobje, Nova revija, Duhovno ivljenje
itd. pa tudi veliko uvodnikov in lankov za na
tednik Svobodno Slovenijo. V Sloveniji izhajajo
komentarji izpod njegovega peresa v Druini.
Zelo vano delo je opravil v slovenskem olstvu
v Argentini. Bil je dalj asa literarni mentor
tudentom, pozneje pa je leta 1960 ustanovil
Slovenski srednjeolski teaj, kasneje poimenovan
po prof. Marku Bajuku, ki ga je dalj asa vodil in
na katerem e danes pouuje predmet Svetovni
nazori. Nekaj let je predaval zgodovino ekonomske
misli na slovenskem oddelku ukrajinske katolike
univerze sv. Klementa. Pozneje je sodeloval pri
slovenskem visokoolskem teaju. Napisal je tudi
ubenike za svoja predavanja.
Naj omenimo e njegovo literarno delo, ki bi e
samo zasluilo podrobneje obravnave. Leta 1962
je pri SKA izdal svojo prvo knjigo rtic iz zapora Sivi
dnevi, ki je naletela na ugoden odmev. Pozneje
je leta 1985 napisal zanimivo analitino dramo v

treh dejanjih iz revolucije ivi in mrtvi bratje, ki so
jo uprizorili istega leta v Slovenski hii ter je izla
tudi kot razmnoenina. Leta 1997 je izla njegova
druga drama, Razprava, ki se poglablja v konikte
protikomunistine drube. Omenimo pa e zadnjo
knjigo, ki je izla pri Druini, in sicer avtobiografsko
Leto brez sonca.
Naj povemo, da je Kremar napisal pesem
Slovenija v svetu, ki jo je uglasbil Joe Osana in je
postala naa izseljenska himna. Danes jo pojejo
tudi v Sloveniji.
Dr. Marko Kremar je v slovenski skupnosti v
Argentini zaoral na iroko in globoko, pa tudi
domovini je posvetil veliko dela za napredek in
razievanje idej in presnovo drube. Vsi smo mu
za to hvaleni, posebno pa e tednik Svobodna
Slovenija, kateremu je vedno zvest in je v njem
objavljal vrsto lankov in esejev. Hvaleni pa smo
mu predvsem za tisto jasno besedo, ki nas v
nemiru sedanjih asov vedno o pravem trenutku
osvea in nam osvetljuje smer, da ne zaidemo s
prave poti.
elimo mu e nadaljnja leta plodnega ivljenja,
ker ga potrebujemo in ker ga imamo radi. Bog ga
ivi!
Dobrim eljam in voilom se pridruujejo tudi
nae avstralske Misli, katerih naronik, bralec
in sodelavec je dr. Marko Kremar. Bog ivi!
ALOJZ BRGO je 24. marca 2008 dopolnil 80 let. Rojen je bil v Trnju pri Pivki, v druini devetih otrok. Pet jih
ivi v Avstraliji, sestra Zoja pa je za praznovanje prila na obisk iz Norveke. Sestra Lojzka Bergo ivi v
Sloveniji. Ona je edina Bergo, vsi drugi so Brgo. Tako so priimek popravili Italijani. V veselem razpoloenju
je Lojze praznoval skupaj z eno Anko, otroci Aleem z eno Patricio, Igorjem z eno Katherine, herko
Jano z moem Michaelom ter njihovimi druinami (5 vnukov) ter sestrami Marijo Krnel, Silvo Bertot, Zojo
Koevar, bratom Joetom in sestro Milko Tavar (na fotograji z leve na desno), 30. marca 2008.
estitamo mu tudi preko Misli, ki jih Anka vedno pomaga pripraviti za poto.
12
E O 11. SLOVENSKEM FESTIVALU V MELBOURNU

Slovenska skupnost v
Viktoriji je zelo ivahna
in zaposlena. ivahno je
v vseh estih slovenskih
drutvih v Viktoriji, v verskem
in kulturnem srediu v Kew,
poln je dom matere Romane,
deluje Slovensko socialno
skrbstvo in Informacijski
urad, dejaven je Theuzaurus
(Institut for Slovenian Studies
ISSV Inc.), dvakrat na
teden imamo enourni slovenski program na radiu SBS,
ob sredah pa na radiu 3 ZZZ.
Leta 1984 je bil sprejet predlog, da se ustanovi Svet
slovenskih organizacij v Viktoriji. Leta 1988 smo si
zadali nalogo, da bomo prirejali slovenske festivale vsako
drugo leto po slovenskih drutvih z uporabo notranjih
prostorov za razne prireditve, zunanje prostore pa za
port in razna dogajanja. Festivale prirejamo v namen,
da se ohranja slovenska kultura, navade in slovenski
jezik. Na festivale povabimo tudi druge narodnosti s
svojimi kulturnimi tokami ter se tako skupno veselimo.
Uspeno smo e predstavili 10 slovenskih festivalov
z naslovi, ki vzpodbujajo, da ohranjamo slovensko
kulturo, navade in jezik ter slovensko identiteto.
Letonje leto smo 1. in 2. marca priredili e 11.
slovenski festival v dvajsetih letih z naslovom: Korenine
dveh domovin pod vodstvom g. Petra Mandelja OAM
in predsednika SSOV g. Stana Penca. Letonji festival
je bil na Slovenskem portnem, socialnem in kulturnem
drutvu Jadran. Prvi dan, v soboto 1. marca 2008, je ob
9.30 dopoldne pater Ciril daroval sveto mao. Sledil je
kulturni program. Zasliali sta se avstralska in slovenska
himna. Vrstili so se govori uradnih gostov viktorijskega
parlamenta in slovenskega odpravnika poslov v Canberri
g. Gregorja Kozovinca, ki je odprl 11.
slovenski festival. Vsi gostje so povedali
lepe besede o delu slovenske skupnosti
Viktorije in izrekli estitke. Sledil je
kulturni program, kjer so nastopali nai
mladi z izbranimi tokami: deklamacije,
duet, kvartet, pevski zbor Planika in
mladinska folklorna skupina Iskra, v
kateri je e druga in tretja generacija.
Sledila je zakuska. Kosilo je bilo odlino,
kar je vsem teknilo. Po kosilu je gospa
Aleksandra
eferin,
predsednica
ISSV
Inc.,
podala
predstavitev
spletnega mesta ronih del in arhiva
slovenskih ronih del v Melbournu.
Slovenski etnografski muzej

bo
slovensko
premiero
spletnega mesta v Ljubljani
predstavil sredi leta 2008.
Zveer ob 7. 30 pa se je
zaela prosta zabava, ko je
na plesie vabil ansambel
Snenik iz Slovenije. Dvorana
je bila nabito polno z veselimi
in
poskonimi
plesalci.
Muzikanti so nenehno igrali
in prepevali lepe domae
pesmi, s pomojo veseljakov.
Drugi dan festivala je bila razstava slikarskih in ronih del
ter zgodovina slovenskih drutev, pregled 10 festivalov
v slikah, razstava in ocenjevanje domaega peciva,
pokai kaj zna: tevilni mladi muzikanti so pokazali
svoje spretnosti, slialo se je petje posameznih talentov
solistov in v duetu. Najveja privlanost so bili kmeki
kosci in grabljice. Po delu so imeli e malico in e veselo
so zapeli. Balinarji so tekmovali za lepe nagrade. Sledilo
je rebanje bogatega sreolova in razdelitev zasluenih
nagrad.
V nedeljo popoldne nas je obiskala trilanska
delegacija Ministrstva za notranje zadeve RS in
Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Razloili so novosti zakonodaje, ki ureja evidenco
volilne pravice in monosti za slovensko dravljanstvo.
Bilo je veliko zanimanje prisotnih, lani delegacije so
odgovarjali na vpraanja posameznikov. Hvaleni smo
jim za pojasnila.
Lepo je bilo na 11. slovenskem festivalu. Vreme nam je
bilo naklonjeno, obiskovalci so bili veseli in zadovoljni,
saj se je slialo petje in estitke obiskovalcev iz vseh
koncev.
Lucija Srnec, tajnica SSOV
13
PISMO HELENE ZADRAVEC:
Moram vam povedati neprijetno novico od mojih

vaanov Bakovci v Prekmurju, ki so izgubili
dobrega, prav priljubljenega upnika MARTINA
POREDOA. Bili so prvi upnik, odkar se je
zaela upnija v vasi Bakovci, leta 1981. V cerkvi
zunaj in znotraj, pri oltarju, je lepa, velika slika
sv. Ane z Marijo, ki je naa pripronjica astimo
jo 26. julija, Bakovec.
Naj vam povem, da so mi mama naroali pred
odhodom v tujino, naj bo vedno z menoj Vera,
Upanje in Ljubezen. Smo povezani z mlajimi
druinami, tudi v Merrylands k sv. Rafaelu radi
gremo tam je na tretji dom, se res poutimo

kot doma. Upam, da ste se e malo oddahnili po
velikononem delu; pa vendar je lepo, saj tako
mora biti!
Misli so res zelo lepe in bogate; zanimivo branje
in vsaka slika nekaj pove, da nas je e nekaj, ki
organiziramo in praznujemo zelo lepo in veselo.
Brez alostnih novic pa tudi ne gre.
Prisrne pozdrave tudi Mariji, ki e vedno
pomaga in dela za nas vse. Lepo se imejte v
drubi rojakov v Melbournu.
Helena Zadravec z druino,
Rosemeadow, NSW.
Tone Gorjup
Izpod Triglava
ZAHVALNO ROMANJE NOVIH KOFIJ.
V tednu po veliki noi je ve kot tiso dvesto vernikov
iz celjske, murskosoboke in novomeke koje
skupaj s svojimi ko Antonom Stresom, Marjanom
Turnkom in Andrejem Glavanom poromalo v Rim,
da bi se Bogu in papeu Benediktu XVI. zahvalili
za ustanovitev novih koj. Na velikonono
sredo dopoldne so se skupaj z drugimi romarji
udeleili obiajne splone avdience, pri kateri
pape navadno nagovori vernike s spodbudnimi
besedami. V zadnjem letu predstavlja ivljenjepise
cerkvenih oetov in razlaga njihova dela. Ob
koncu nagovora pa pozdravi posamezne skupine
romarjev. Slovencem je ob tej prilonosti dejal:
Dobrodoli romarji iz Slovenije, ki ste se zbrali
v tako velikem tevilu! e posebej pozdravljam
vernike iz mladih kojskih obestev Celje, Murska
Sobota in Novo mesto, ki se hvaleno spominjate
nedavne ustanovitve vaih koj. To romanje
v Veno mesto, kjer sta svojo vero v Kristusa
izpriala sveta apostola Peter in Pavel, naj okrepi
vao vero v vstalega Gospoda ter vao apostolsko
gorenost, da boste svojim rojakom prinaalci
veselja in upanja. Naj bo z vami moj blagoslov!
Po pozdravih so se s papeem osebno sreali nai
kofje in se mu osebno zahvalili za nove koje.
Popoldne je sledila zahvalna sveta maa v baziliki
sv. Petra. Po njej je rojake pozdravil e prefekt
kongregacije za redovnike kardinal Franc Rode.
Zbrane je povabil, naj si prizadevajo za osebno
svetost in poteno vzgojo mladih.
14
ZAPLAZ - KOFIJSKA BOJA POT.

Cerkev Marijinega vnebovzetja na Zaplazu v
upniji ate-Zaplaz je odslej osrednja boja
pot za Dolenjce in Belokranjce. Novomeki kof
Andrej Glavan je namre prvo nedeljo v maju med
slovesno mao to cerkev razglasil za kojsko
romarsko svetie. V odloku razglasitve je kof
Glavan med drugim zapisal: Po posvetovanju
z duhovnikim svetom in zborom svetovalcev
razglaam cerkev Marijinega vnebovzetja na
Zaplazu za kojsko romarsko svetie. e do zdaj
je bila to ena izmed najbolj znanih, priljubljenih in
obiskanih Marijinih bojih poti v koji. Cerkev je za
romarsko sredie primerna tudi zato, ker je med
najprostornejimi Marijinimi cerkvami v koji. Ob
njej je tudi primeren prostor za veje slovesnosti.
Slovesnost razglasitve so povezali z obhajanjem
duhovnikih jubilejev in z revijo pevskih zborov
trebanjske dekanije. Tako imamo sedaj v Sloveniji
poleg Brezij, ki so narodno romarsko svetie in
osrednja Marijina boja pot ljubljanske nadkoje,
e nekaj krajev milosti, kjer se zbirajo verniki
posameznih koj. To so Marijine cerkve na Sveti
Gori, Ptujski gori, Turniu in na Zaplazu. V celjski
koji osrednjega svetia nimajo, saj menijo, da
si to ime zaslui ve Marijinih Cerkva.
SLOMKOVAGIMNAZIJAV NOVIH PROSTORIH.
kojska gimnazija Antona Martina Slomka se je
konec marca preselila v nove prostore na Vrbanski
30 v Mariboru. S tem je katolika gimnazija, ki
je enajst let v veliki prostorski stiski gostovala v
srednji kovinarski oli na Teznem, dobila svoj dom.

Nove prostore je 13. aprila blagoslovil mariborski
nadkof in metropolit Franc Kramberger. S tem
je Zavod Antona Martina Slomka, ki raste na
temeljihnekdanjega kojskega bogoslovja, ki so
ga pred drugo svetovno vojno zgradile mariborske
upnije in dekanije. Nekdanja stavba, ki je vrsto let
sluila kot kmetijska ola, je povsem prenovljena
in v veliki meri na novo dograjena. Dela sicer e
potekajo, ko pa bodo konana, bodo v Slomkovem
zavodu dobili svoje prostore e delujoi katoliki
vrtec, dijaki in tudentski dom, glasbena ola,
dom za ostarele in drugi izobraevalni programi. V
nartu je tudi ustanovitev osnovne ole.
O MEJI S HRVAKO.
Slovenska vlada se je odloila, da bo zaradi tevilnih
neuspenih poskusov reevanja odprtih vpraanj
o meji med Slovenijo in Hrvako reevanje tega
vpraanja prepustila tretji strani. Zato je sredi aprila
sprejela izhodia, ki naj bi omogoila dogovor s
Hrvako, kako zaeti tovrstna pogajanja. Na tej
osnovi se je 22. aprila na Reki sestala meana
komisija mednarodnopravnih strokovnjakov za
reevanje vpraanja meje med dravama, ki jo
vodita Miha Poganik in Davorin Rudolf. Njeni
lani so se pogovarjali o ustanovah, pred katere bi
lahko dravi predloili reevanje vpraanja meje.
Pri tem so se ustavili pri Meddravnem sodiu v
Haagu, starem arbitranem sodiu v Haagu in
ad hoc arbitrai.
NOVA DOLOILA O OSEBNI IZKAZNICI.
Dravni zbor je konec aprila sprejel novelo zakona
o osebni izkaznici, ki doloa, da bo novo izkaznico
mogoe uporabljali tudi za obisk pri zdravniku in
storitve e-uprave. Kartica bo vsebovala digitalno
potrdilo in zapis zdravnikega certikata. Na njej
ne bo nobenih obutljivih zdravstvenih podatkov,
le tevilka zavarovane osebe, v evidenci pa le
podatek, ali je dravljan zavarovan. Poleg tega bo
sedanja osebna izkaznica ostala v veljavi, zato jih
obanom, ki tega ne elijo, ne bo treba zamenjati.
Do osebne izkaznice bodo po novem upravieni
tudi dravljani zunaj meja Slovenije, ob izgubi pa
je ne bo treba ve preklicati v uradnem listu.
VINJETE NA SLOVENSKIH CESTAH. V Sloveniji
bo 1. julija zael veljati zakon o javnih cestah,
ki uvaja vinjete - vrednostne nalepke kot nain
plaevanja cestnine. Tovorna vozila se bodo
e naprej cestninila po obstojeem sistemu.
Pristojno ministrstvo je ob tem sporoilo, da so

vinjete prehodna reitev, saj je konni cilj uvedba
satelitskega cestninjenja za vsa vozila do leta
2010. Cena letne vinjete bo 55 evrov, polletne 35
evrov, posebna vinjeta za motoriste pa bo stala
27,5 evra. Preverjanje voznikov bodo opravljali
policija, prometni inpektorat, carinska uprava in
cestninski nadzorniki. Vinjete bodo obvezne tudi
za uporabnike obvoznic in hitrih cest.
JOE TRONTELJ NOVI PREDSEDNIK SAZU.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je
dobila novega predsednika. lani akademije so
na to mesto izvolili akademika Joeta Trontlja,
ki v zaetku maja nasledil akademika Botjana
eka. Za podpredsednika sta bila izvoljena
Marko Marijan Mui in Matija Gogala, za
glavnega tajnika pa Andrej Kranjc. Joe Trontelj je
redni profesor nevrologije na Medicinski fakulteti
Univerze v Ljubljani, zadnja leta pa je dejaven na
podroju biomedicinske etike. Vodi tudi dravno
komisijo za medicinsko etiko.
OLJKE V GORIKIH BRDIH. Gorika Brda so
znana po enjah, gah in vinski trti, v zadnjih
letih pa se mnoijo tudi nasadi oljk. V teh krajih
imajo zdaj e ve kot sto hektarov oljnih nasadov,
letos pa nameravajo zasaditi e trideset hektarov
opuenih vinogradov. Zanimanje za pridelavo
oljk e naraa, saj so na Dobrovem pred kratkim
odprli oljarno. Pridelovalci se odloajo predvsem
za rnice, drobnice belice in sorto gorgazzo.
Pridelovalci oljk so se povezali v drutvo in zdaj
e nekaj asa uspeno sodelujejo z oljkarji na
italijanski strani. Olje prodajajo pod skupno
blagovno znamko UE-LI-JE.
CERKOVNA ORDNINGA V LJUBLJANI.
V Narodnem muzeju na Metelkovi je bil od 6.
marca do 6. maja na ogled edini znani izvod
Trubarjeve Cerkovne ordninge, ki ga hrani
Vatikanska knjinica. Gre za izvod, ki so ga odkrili
leta 1971. Pred tem je bil edini znani izvod tisti,
ki so ga hranili v Dresdnu, a je bil unien med
zaveznikim bombardiranjem tega mesta leta
1945. Trubar je Cerkovno ordningo napisal leta
1564. Za Slovence je pomembna predvsem zato,
ker je to prvo pravno besedilo v slovenini. V njem
je predstavljen luteranski nauk, razni predpisi, ki
zadevajo cerkveno leto, bogosluje, zakramente.
Trubar v njej spodbuja tudi k uenju branja in
pisanja v domaem jeziku.
15
NUK DOBIL E EN TRUBARJEV IZVIRNIK.

Narodna in univerzitetna knjinica v Ljubljani
je bogateja za izvirni izvod Trubarjeve knjige z
naslovom Noviga testamenta posledni dejl, ki je
izla leta 1577. Vodstvo knjinice jo je odkupilo od
preprodajalca knjig v Jeruzalemu. Doslej so bili
znani le tirje izvirni izvodi omenjene knjige, ki jih
hranijo v Kemptnu, Londonu, Pragi in Stuttgartu.
Trubarjeva knjiga, ki jo ima zdaj rokopisni oddelek
ljubljanske knjinice, ni popolna. Od priblino
600 strani jih je ohranjenih le 416. Sicer pa tudi
preostali tirje izvodi niso ohranjeni v celoti.
SLOVENSKI PASTORALNI DAN
ZA IVLJENJE - ZA DRUINO
Na mestnem stadionu v Celju se je na binkotno
soboto, 10. maja 2008, odvijal osrednji dogodek
v Cerkvi na Slovenskem - tako
imenovani narodni pastoralni dan.
Po zgledu upnijskih, dekanijskih
in kojskih pastoralnih dni v
minulih letih so se na njem zbrali
verniki iz vse Slovenije s svojimi
duhovniki in ko. Pripravili so ga ob esti obletnici
sinode Cerkve na Slovenskem.
Uvod vanj je bil posinodalni dan, ki je potekal
26. aprila 2008 pri Svetem Joefu nad Celjem.
Na njem so se zbrali lani kojskih pastoralnih
svetov, vsi dekani, slovenski kofje in vodstvo
Slovenskega pastoralnega sveta. Zael se je
z uvodnim pozdravom celjskega kofa Antona
Stresa. Sledilo je bogosluje boje besede, po
katerem je predsednik slovenske kofovske
konference, ljubljanski nadkof Alojz Uran,
nagovoril zbrane in jim povedal, zakaj so prili
skupaj. Zatem so posluali poroila posameznih
komisij po kojah in nekaterih drugih ustanov od
Konference redovnih predstojnikov do Slovenske
Karitas. Na osnovi tega so skuali ugotoviti,
kako v Cerkvi na Slovenskem uresniujemo
sklepe sinode in kakno je stanje danes. Pri tem
so najve pozornosti namenili dananji podobi
upnije, duhovnim poklicem, laikom, obrobnim
in oddaljenim kristjanom, dialogu med vero in
kulturo, pastorali druine in vpraanju verskega
pouka v olah.
Ob sklepu sreanja so povzeli glavne misli
sreanja in jih predstavili v dvanajstih tokah.
V njih so najprej ocenili sedanje stanje, tudi v
16
lui polpretekle zgodovine in dananjih razmer

v javnosti nasploh. Temu pa sledijo nekatere
smernice delovanja za prihodnost, ki so povzete v
sklepni misli, ki se glasi:
V prihodnjih letih se bo Cerkev v Sloveniji posebej
trudila v naslednjih smereh: V letih 2009-2012 eli
poglabljati molitveno ivljenje na osebni, obestveni
in liturgini ravni! Postati hoe bolj prievanjsko
verodostojna! Od pastorale oskrbovanja hoe
preiti h pastorali dejavnega sodelovanja vseh
vernikov. Malim obestvom bo dajala veji pomen.
Duhovnike spodbuja, da bi bili im bolj prepriljivi
prievalci Jezusa Kristusa za na as! Izboljati
eli pogoje za povezovanje laikov pri izvrevanju
laikega apostolata! Druini eli pomagati, da bi
bila tudi v naprej nosilka ivljenja.
Slovenski pastoralni dan je tirinajst dni zatem
zbral lepo mnoico vernih iz vseh
estih koj in tudi zamejstva. Na
celjskem stadionu jih je priakala
ritmino-duhovna glasba. Ob pol
enajstih se je zael program Za
ivljenje - za druino, ki sta ga
prenaala Televizija Slovenija in radio Ognjie.
Uvodnemu pozdravu celjskega kofa Antona
Stresa so sledili nastopi glasbenih in plesnih
skupin, nastopi raznih gostov in druin, predstavili
so smernice posinodalnega dneva, ob koncu pa
prebrali poslanico druinam. Sledila je sveta maa,
pri kateri so prepevali zdrueni cerkveni zbori
ob spremljavi orkestra. Maeval je predsednik
Slovenske kofovske konference, ljubljanski
nadkof Alojz Uran, pri oltarju pa so se mu poleg
domaih kofov pridruili tudi kofje iz sosednjih
koj ob meji s Slovenijo.
Po obhajilu je po ena druina iz vsake slovenske
upnije prejela sliko Sv. Druine, vsi navzoi pa so
dobili poslanico druini:
Slovenski katoliki kristjani se zavedamo, da
je delo za druino delo za resnini napredek
posameznika in celotne drube. Vse vzgojno in
izobraevalno prizadevanje, vsa dobrodelnost in
solidarnost, vsi problemi, vse prave reitve imajo
teie prav v druini.
Druina kot skupnost moa, ene in otrok ima
civilizacijski in vrednostni pomen. Kot taka zaslui
vso pozornost, podporo in spodbudo od drube,
drave in vseh ustanov, ki se z druino posredno
ali neposredno sreujejo.
Druina je oblikovalka loveke osebnosti in

graditeljica vsake druge. S tem je zelo pomemben
dejavnik pri razvoju drube. Ta je lahko srena in
uspena le, e so v njej zdrave druine.
Kristjani druino pojmujemo kot domao Cerkev.
V njej imajo stari poslanstvo prvega posredovanja
vrednot in ivljenja po evangeliju. Tako v vsaki
kranski druini na najbolji nain odsevajo
razlini vidiki ivljenja vesoljne Cerkve.
Zavedamo se, da je potrebno v druino vrniti
toplino medsebojnih odnosov. V kranski druini
se pogovor bogati z molitvijo in z dejavnim
sodelovanjem druinskih lanov v upnijskem
obestvu.
Med nami so druine, ki so v stiski ali iz razlinih
razlogov ne ivijo skladno z evangeljskimi naeli.
Bog spotuje in ljubi vsakega loveka in tako tudi
Cerkev eli stati ob strani vsem ljudem. Cerkvene
ustanove e sedaj in bodo e naprej pomagale
druinam v njihovih najrazlinejih stiskah in
potrebah.
Naj bo pastoralno leto nova spodbuda za ve
veselja do ivljenja in druine.
DIRIGENT MARKO LETONJA VODI

VIKTORIJSKI ORKESTER
Bright star from Slovenia signs for Orchestra
Victoria. Melbourne, The Age, 18. marca 2008
(izvirnik Robin Usher, povzetek Draga Gelt
OAM)
Strjena velikost dananje Evrope daje bogat
razcvet poklicne sposobnosti, teje dosegljive v
Avstraliji, nadarjenim in priznanim dirigentom, kot
je Slovenec Marko Letonja.
Trenutno je obvezan z Wagnerjevim maratonom
Ring Cycle, kateremu bo sledila produkcija v
milanski operni hii La Scala konec leta.
Teko mu je najti as za dalji oddih in prav zato
mu je Avstralija tako zapeljiva. Pravi: Ljubim to
deelo: toliko povrine, malo ljudi in ljudje tako
dobri in odprti. To je fantastino!
Marko je pristal, da bo kot glavni dirigent
Orchestra Victoria izboljal glasbenike in
svetoval za program, kot tudi pomagal mladim
avstralskim dirigentom. Sam je dejal: Svojo
vlogo pri pomoi orkestru vidim v nadaljevanju
rasti. Za orkester je pomembno, da lahko nastopa

na odru, kjer se lahko predstavi z dunajskimi klasiki
kot so: Hayden, Mozart in Beethoven.
Orkester deli svoj as z nastopi za Opera
Australia in Australian Ballet, vse v umetnostnem
kompleksu. Imeli so tudi serijo prostih koncertov v
Viktoriji, podprtih od lantropskih organizacij.
Marko je prispel v Avstralijo leta 2005 z namenom,
da bo dirigiral Melbourne Symphony Orchestra
in je obenem utrdil prijateljske vezi z umetniko
direktorico, Jo Beaumont, s katero sta se sreala v
asu, ko je Jo Beaumont delala za La Scalo.
V svojih 20-ih letih sem se kot dirigent nauil
sem se nauil spoznati posebnost vzduja v
Melbournu, pravi, orkester mi zaupa in hoe
delati z menoj.
Prvi koncert, ki ga bo dirigiral, bo v umetnostnem
centru, Hamer Hall, julija letos. Vrnil se bo oktobra,
da bo dirigiral orkester v Great Hall - National
Gallery of Victoria.
Jo Beaumont pravi, da je za orkester velika srea,
kajti Letonjev uspeh ga vabi vsepovsod po Evropi.
Dosegel je! Znaki spotovanja in cenjenja v
Evropi je njegovo dirigiranje Janaekovega The
Makropoulos Case v La Scali konec leta. Marca
odpotuje v Strasbourg in bo dirigiral Wagnerjev
The Valkyrie, avgusta bo dirigiral v Lisboni.
Marko pravi o sebi, medtem ko nartuje opero za
leto 2010: Zael sem z dirigiranjem koncertov in
ele kasneje sem se specializiral za opero. Vano
je za orkester, da se udejstvuje s koncerti in se
strokovno izpopolnjuje.
Marko Letonja se je rodil v Sloveniji in e vedno
ivi v glavnem mestu, v Ljubljani. Deloval je kot
glasbeni direktor Slovenske lharmonije in je bil
do letos glavni dirigent Basle Symphony v vici.
17
p. Janez Tretjak OFM

HOLY FAMILY SLOVENIAN MISSION
51 Young Avenue
WEST HINDMARSH SA 5007
Adelaide
VELIKONONI AS se izteka, mnoga duhovna
doivetja pa, upam, bodo ostala v naem
vsakdanjem ivljenju in obrodila duhovne
sadove. V tridnevju pred veliko nojo se je obredov
udeleilo lepo tevilo rojakov, ki so sodelovali pri
obredih. Na veliki etrtek, po konani sveti mai,
smo ostali zdrueni v molitvi z Jezusom na Oljski
gori in prosili za nove duhovnike in redovnike
poklice ter za zvestobo in svetost poklicanih. Na
veliki petek smo po obredih velikega petka pred
Najsvetejim, izpostavljenim v bojem grobu, med
petjem zmolili roni venec za mir v svetu. Na veliko
soboto so se popoldne in po vigiliji pred podobo
Svete Druine razkazovali jerbasi z velikononim
egnom; vsak lepo okraen - izraz, da so rojaki,
ko so zapuali rodni kraj, s seboj ponesli v srcih
lepoto velikononih navad. Lepo in hvalevredno je
videti, da je med tistimi, ki so prinesli k blagoslovu
koaro ali cekar z velikononimi jedili, kar nekaj
mladih druin. Bog daj, da bi ostali zvesti naemu
obiaju, ki je edinstven. Na veliko no je bila ob
lepem sonnem nedeljskem jutru polna cerkev,
pevski zbor se je, kot vedno, tudi tokrat izkazal z
lepim petjem, kar je slovesnost povzdignilo. Otroci,
ki e niso prejeli prvega svetega obhajila, so pri
obhajilu prejeli blagoslov in pirh. Po sveti mai so
sodelavci, ki skozi vso leto pomagajo, prejeli v dar
posebno velikonono pisanko. Piko
na i pa e otroci, ko so okoli cerkve
iskali sreo, okoladne pisanke.
Lepo je videti, ko stari pripeljejo
otroke k sveti mai. Jezus bi bil nad
vse vesel, e bi jih pripeljali redno
k nedeljski sveti mai, ne samo ob
posebnih praznikih...
Marijanska procesija je letos
prestavljena iz prve nedelje v
mesecu maju na tretjo nedeljo,
tj. 18. maja. Vzrok je predvsem
18
Tel.: 08 8121 3869

Email: tretjakj@gmail.com
muhasto vreme - upajmo, da bo res sonno in se bo
tako zbralo ve ljudi k marijanski pobonosti. Naa
skupnost je bila do sedaj vedno lepo zastopana,
je pa vsako leto ve ljudem teje zaradi bolezni.
Mnogi, ki so bili zvesti skozi vsa leta, se ne morejo
ve udeleiti pobonosti. Upam in vabim vse
rojake, da se radi udeleite marijanske pobonosti
in skupaj prosimo nebeko Mater Marijo, naj pri
Bogu nam izprosi boji blagoslov in zdravje, ki ga
vsi e tako potrebujemo.
V nedeljo, 25. maja, bomo praznovali praznik
Svetega Renjega Telesa. Po sveti mai bo
procesija okoli cerkve s tirimi oltarji. Tudi letos
bomo postavili oltarje tirih slovenskih pokrajin. V
sluaju slabega vremena bo slovesnost v cerkvi.
Do sedaj nam je bilo vreme vedno naklonjeno - iz
neba nas je v zimskem asu pozdravljalo prijazno
sonce. Prosimo, da bo tudi letos naklonjeno.
24. aprila letos je praznoval 80. rojstni dan v
krogu svoje druine gospod JANEZ ZAGORC.
Pod zelenimi Gorjanci, v zavetju kartuzijanskega
samostana belih menihov, v vasi Vrhpolje pri
entjerneju, je 24. aprila 1928 v dolenjski druini
rojstvo malega Janeza naselilo novo veselje in
radost. ivljenjska pot je bila pod okriljem belih
menihov lepa od olskih klopi do poklica. Janeza
je poklic vodil v razline
kraje Slovenije in eravno
zaveden Dolenjec, si
je poiskal ivljenjsko
sopotnico Marijo blizu
Trsta. Povojne razmere
niso bile lahke, zato se je
podal v Avstralijo, zael
novo ivljenje, ki ni bilo v
tistih asih lahko, vendar
s pridnostjo je uspeno
ob trdem in napornem
delu ustanovil svoje podjetje in

ga vse do upokojitve uspeno
vodil. Vedno je rad pomagal v
slovenski skupnosti. Ko sem
leta 1980 priel v Adelaido in
nadomestil p. Filipa Ferjana,
ki se je vrnil v Ameriko, je bil
gospod Janez velika in trdna
opora v naem verskem
srediu. Ko smo se odloali,
oziroma je bila ele velika
elja imeti svojo cerkev,
sem zaupal gospodu
Janezu svoj nart. Z vso
velikodunostjo trdnega
Dolenjca mi je bil v veliko
oporo in veliko nanno
pomo. Koliko ur in
kilometrov je napravil za
nao
novo
svetie
Svete Druine, da so se
uresniile elje, seveda
z veliko podporo ene Marije in herke Ingrid. V
spominih vidim njegov nasmejan obraz in veliko
pripravljenost za delo. Ko je 14. februarja 1983
takratni ljubljanski nadkof in metropolit dr. Alojzij
utar, tudi zavedna dolenjska korenina, blagoslovil
nao cerkev, je izrekel gospodu Zagorcu zahvalo.
Zato se mu je tudi slovenska Cerkev oddolila leta
1995, ko nas je obiskal ljubljanski pomoni kof
Lojze Uran, sedanji ljubljanski nadkof in slovenski
metropolit, in izroil prvemu in edinemu Slovencu
v Avstraliji najvije odlikovanje slovenske Cerkve,
odlije Svetega Cirila in Metoda, ki ga slovenska
Cerkev podeljuje vernikom za izredne zasluge za
Cerkev. Leta 2001, ko smo obnavljali misijonsko
hio, je zopet gospod Janez Zagorc prevzel vso
odgovornost in mojstrsko delo na svoje
rame. Dragi gospod Janez Zagorc, za Va
rojstni dan Vam v imenu skupnosti kliem
na mnoga leta; naj Vas Bog spremlja s
svojim blagoslovom. e veliko zdravja, da
bi e naprej z eno Marijo rada imela in
podpirala nao skupnost. Pater Ciril pravi,
da je Janez prava dolenjska korenina in se
pridruuje naim dobrim eljam, ki naj po
teh Mislih pridejo do njega.
Kdor obie nae versko

sredie ob nedeljah, je
prijetno preseneen, ko po
sveti mai v nai skromni
dvoranici
vlada
prijetno
vzduje, za katero poskrbijo
nae ene in moje.
e vrsto let nedeljo za nedeljo
ene speejo dobre domae
slaice in nas postreejo s
kavo ali ajem. Leta prihajajo
in marsikateremu zdravje
ve ne dopua, da bi bil
e aktiven.
Sedaj lahko le pridejo
v dvoranico in s svojo
prisotnostjo
podpirajo
skupnost.
Nekaterim materam pa
je pristopila in prevzela
njihovo slubo druga
generacija.
Na fotograji zgoraj lahko vidimo Rozko Ahlin
Smith, ki je stopila na mamino mesto, ki zaradi
bolezni ne more ve pripravljati okusnega peciva.
Rozi se vedno ponaa s pecivom, ki ga spee
in ponudi. Z njo je Silvana iz Poklarjeve druine;
kljub druini vedno rada pomaga. Seveda je njena
mama neprekosljiva v pripravi domiselnega peciva
in Silvana jo zvesto posnema. Tudi v druini Rant
je herka Martina prevzela skrb za pecivo namesto
mame. Vsem, ki ste prevzele skrb namesto svojih
mater, je naa skupnost hvalena. Zavedamo se,
da s svojo pomojo podpirate skupnost.
Vsem naj dobri Bog povrne za Vao skrb in
ljubezen.
p. Janez
Obisk generalne predstojnice sester v

domu, kjer vsak dan mauje pater Janez.
19
Sydney
MESEC MAJ ni samo Marijin mesec
in najlepi mesec doma, ampak je
ivahen tudi tukaj.
Pa poglejmo.
NA PRVI DAN letonjega majnika
praznujemo v Cerkvi praznik
Gospodovega vnebohoda. Pri nas
praznujemo praznik v nedeljo (4.5.),
prvega maja pa smo pri bogosluju
poastili sv. Joefa Delavca in
majniko Kraljico. Relief Marije
Pomagaj sta lepo okrasili s cvetovi v
obliki ronega venca Sonja Fisher in
Marija Matei.
V letonjem letu druine so
marnice
posveene
Mariji,
Kraljici druine. Napisal jih je generalni vikar
celjske koje g. Joe Kunik. Predlanskim smo
brali njegove zelo odmevne marnice o slovenskih
muencih prejnjega stoletja. MARNICE so pri
nas vsak etrtek, petek, soboto in nedeljo pri sv.
maah: v etrtek ob 10.30, v petek in soboto ob
7.00 zveer, ob nedeljah ob 9.30.
Spet klie nas venani maj, k Mariji v
nadzemeljski raj... Pesem je napisal duhovnik
Janez Puhar (26.8.1814 - 7.8.1864), doma iz
Kranja, izumitelj fotograje na steklo in prvi
izumitelj fotografske poveave. Uglasbil jo je
skladatelj duhovnik Gregor Rihar (1796 - 1863). e
ve Puharjevih pesmi je uglasbil skladatelj Andrej
Vavken (1838 - 1898), uitelj in organist v Cerkljah
na Gorenjskem, kjer je bil Janez Puhar kaplan 9
let. Majnike pesmi, ljudske in zborovske, so e
posebno lepe, spevne, da seejo v srce. Znana
20
p. Darko nidari OFM

p. Valerijan Jenko OFM, OAM
ST. RAPHAEL SLOVENIAN MISSION
313 Merrylands Road, PO Box 280
MERRYLANDS NSW 2160
Tel.: (02) 9637 7147 in (02) 9682 5478
Mobile: 0409 074 760; 0419 236 783
Fax: (02) 9682 7692
E-mail: darko@pacic.net.au
valerian@pacic.net.au
je njuna velikonona Dan presveti,

dan veselja, srno mi pozdravljen
bod. Janez Puhar je spesnil tudi
nekaj slovenskih alostink (najbolj
znana je Vigred se povrne...), saj
je v zadnjih letih izgubil kar nekaj
svojih prijateljev in svojih najdrajih,
ki so umrli za takrat neozdravljivo
jetiko.
V enem letu (1853) sta mu umrla brat
duhovnik Matej in sestra Francka,
ki je bila odlina sopranistka na
domaem pevskem koru in v drugih
upnijah, kamor so jo povabili, klicali
so jo Kranjski slavek. Kmalu
je za jetiko umrl tudi sam doma v
Kranju.
SREANJE BOLNIKOV IN UPOKOJENCEV
je bilo v etrtek, 8.5.: roni venec, sv. maa s
marnicami, pete litanije Matere Boje in kosilo v
dvorani, ki ga je pripravila naa molitvena skupina
Srca Jezusovega.
BINKOTNA NEDELJA IN MATERINSKI DAN
Na praznik prihoda Svetega Duha sklepamo
velikononi as, obenem pa obnavljamo v sebi
dar Bojega Duha (pape Benedikt XVI.). Boji
Duh deli razline darove in radi ga prosimo zanje.
Ob materinskem dnevu pa se hvaleni spomnimo
naih mater, kolikokrat so se zatekle k Jezusu
in Mariji v kljunih trenutkih odloitve, v naih
ivljenjskih stiskah in teavah. Tolanik Sveti Duh
je Mariji dal mo in naim materam daje mo in
pomo. In nae matere so tiste, ki sinove in here
spodbudijo, kot znajo samo one!
Hvala Vam, matere, ki danes opravljate to
V sredo, 27.2.2008, je praznovala 75. rojstni dan

naa zvesta rojakinja IVANKA ELE.
Na fotograji je Ivanka levo s Tejo Bavar na desni.
Ivanka rada in veliko pomaga v nai cerkvi in
misijonu, vodi molitev ronega venca na sreanjih
molitvene skupine in ob pogrebih, pomaga pri
prodaji na Garage Sale, obiskuje bolnike in s svojo
odlono besedo in trdno vero posreduje za soljudi,
ki potrebujejo pomo.
Ivanka, Bog Vas ivi in da bi nas e dolgo
opogumljali!
e kdo ve e za koga, ki je praznoval kaken jubilej
in ga e nismo objavili, naj sporoi.
pomembno poslanstvo, in seveda stare mame,

ki ste vedno nepogreljive. Prav tako ne smemo
pozabiti duhovnih mater in oetov, pa tudi tistih
zakoncev, ki si zelo elijo otrok, da ne bi ostali
sami, ampak da bi skupaj zaupali Bojim nartom
- Bojim mlinom, ki meljejo poasi, pa gotovo.
Bog daje sad ob svojem asu, tudi e ni po naih
eljah in priakovanjih, je pa tisti, ki nas osreuje

v ivljenju. Ob koncu sv. mae so nastopili v
cerkvi otroci nae Slomkove ole. Med nami pa
je bila tudi gostja iz nae Slovenije, glasbenica
in zioterapevtka Marjetka Popovski in njen mo
Vlado, doma iz Izole. Marjetka je zapela dve pesmi
v cerkvi in pripravila kratek koncert po sv. mai v
nai dvorani.
ROMANJI: Marijinega meseca ni brez romanj.
Lani nismo mogli poromati na Mt. Schoenstadt,
Mulgoa, NSW, zato bomo sedaj pogumno prinesli
noter in se odpravili tja z majhnim avtobusom v
torek, 20.5., ob 8.30 zjutraj iz Merrylandsa.
V mesecu juniju, 13.6., ko praznuje sv. Anton
Padovanski in nekateri nai godovnjaki, pa bomo
poromali v Penrose Park. Prijavite se imprej!
NEDELJA, 25.5.2008: SVETO RENJE TELO
IN KRI: Ob 9.30 bo druinska sv. maa, pri kateri
poje na meani zbor, po sv. mai pa procesija
z dvema blagoslovova, evangelij in blagoslov na
oltarju na dvoriu in potem sklepni blagoslov v
cerkvi z zahvalno pesmijo. Otroci ste e posebej
povabljeni, da boste potresali cvetove Jezusu v
ast!
V MAJU MARNICE, V JUNIJU VRTNICE
marnice bomo sklenili v soboto, 31.5., pri sv.
mai ob 7.00 zveer.
V mesecu juniju, ki je posveen Jezusovemu
Srcu in Marijinemu Srcu, pa Vas enako vabimo k
pobonosti VRTNIC ob istih dneh, kot so marnice.
Razmiljanja z naslovom Po Mariji k Jezusu je
napisal bivi stiki opat dr. p. Anton Nadrah.
Od 1.6. do 31.8. so veerne sv. mae
ob 6.00 zveer (razen ob etrtkih in
nedeljah).
ZLATI POROKI:
ANTON in ZORKA MARKOI
sta praznovala zlato poroko pri sv.
mai v Figtreeju v nedeljo, 13.4.2008
- (fotograja levo). Anton je doma
iz vasi Krasno, ena Zorka, rojena
Marini, pa iz Vinjevika v Gorikih
Brdih. Poroila sta se 26.3.1958 v
cerkvi sv. Agate v Cremoni v Italiji.
Naslednje leto sta prila v Avstralijo.
Sedaj ivita v Kanahooki pri
Wollongongu. Imata sina Duana,
herko Tanjo in tiri vnuke.
V nedeljo, 22.6.2008, pa bosta pri
21
Pater Darko, Martha Magajna,

Marjetka Popovski, pater Valerijan in Mihelca uteri.
nedeljski mai pri Sv. Rafaelu obhajala 50-letnico

skupnega ivljenja, molitve in dela ANTON in
GIZELA PICLIN.
Zlatoporoencem estitamo in elimo e veliko let
skupnega ivljenja.
KRSTI
EMILY KATE MACULAN, Mt. Prichard, NSW,
hi Paula Macaulana in Milene, rojene prajcer,
rojena 25.7.2007. Botra sta bila Mark in Maria
Williams. Merrylands Sv. Rafael, 15.3.2008.
ADORA CLARA LU, rojena 29.1.2000, in ZENDA
VALENCIA CECILIA LU, rojena 7.1.2008,
Girraween, NSW, herki Jonathana Lu-ja
in Stephanie, rojene Teuong. Obema je bila
botra Justina Ribi. Merrylands Sv. Rafael,
19.4.2008.
NIA MARIE NEME, Concord, NSW, rojena
17.2.2008, hi Damijana in Lilliane, rojene Danev.
Botra sta bila Verona Pinder in Lorence Bulfon.
- Merrylands Sv. Rafael, 3.5.2008.
OBISK KOFA dr. PETRA TUMPFA IN
SVETOVNI DAN MLADIH 2008:
V mesecu juliju bo v Sydneyu Svetovni dan mladih.
Iz Slovenije priakujemo kakih 110 romarjev, med
njimi bodo tudi duhovniki in mariborski pomoni
kof dr. Peter tumpf. kof dr. Peter tumpf
bo v nedeljo, 13.7., ob 9.30 dopoldne
maeval in pridigal v Merrylandsu. Po sv.
mai bo kosilo v dvorani, ki ga pripravlja 2.
delovna skupina. Popoldne ob 5.00 bo kof
maeval v Figtreeju Wollongongu in se
sreal z rojaki.
Rojaki, ki ste pripravljeni sprejeti romarje
ali duhovnike pod svojo streho v asu SDM
od 15. do 22.7.2008, se imprej oglasite.
Potrebujemo e veliko prenoi, saj bomo
imeli med seboj tudi domae goste iz
22
Melbourna, Canberre in od drugod.

V NEDELJO, 20.7., BO SLOVESNA
SV. MAA PAPEA BENEDIKTA
XVI. v Randwicku na hipodromu,
ob 10.00 dopoldne. Ker bomo
morali zgodaj oditi od doma, bosta
sv. mai pri Sv. Rafaelu v soboto,
19.7., ob 6.00 zveer in prav tako
v nedeljo, 20.7., ob 6.00 zveer. e
bo kakna sprememba, Vas bomo
obvestili.
P. VALERIJAN bo od 13.5. do 24.6.2008 na

oddihu v Sloveniji. Vseh rojakov se bo spomnil
na slovenskih Bojih poteh. elimo mu, da se
sreno vrne med nas in z novimi doivetji!
FIGTREE WOLLONGONG
Sv. maa je vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu
ob 5.00 popoldne. V nedeljo, 25.5., na praznik
svetega Renjega Telesa in Krvi, bo po sv. mai
evharistina pobonost z blagoslovom.
CANBERRA GARRAN ACT
Sv. maa je vsako 3. nedeljo v mesecu ob 6.00
zveer: 18.5., 15.6.
V juliju bo na 3. nedeljo v mesecu, 20.7., papeeva
sv. maa ob sklepu SDM v Sydneyu. Zato takrat
v Canberri ne bo sv. mae, pa pa bo sv. maa
naslednjo nedeljo, 27.7., ob 6.00 zveer.
NEWCASTLE HAMILTON
Sv. maa je vsako 5. nedeljo v mesecu: 29.6.,
31.8., 30.11.
ZLATA IN SONNA OBALA IN PLANINKA QLD
Boja sluba za rojake bo spet prvo soboto in
nedeljo v juliju: v soboto, 5.7., ob 4.00 popoldne
na Bocce Klubu Lipa, v nedeljo, 6.7., pa ob 10.30
dopoldne na Planinki. V Buderimu tokrat ne bo sv.
mae.
Pridne gospodinje v Merrylandsu.

PERTH OSBORNE PARK WA

Sv. mai za rojake bosta v cerkvi Sv. Kierana v
Osborne Parku prvi dve nedelji v avgustu, 3.
in 10.8. ob 2.00 popoldne. Rojaki boste dobili
posebno pismo. Obvestite se med seboj in
povabite e koga, zlasti, e je kdo priel na novo
in e ne ve za nao skupnost. Omogoimo prevoz
tistim, ki ga nimajo.
NAI POKOJNI
Na praznik sv. tefana, 26.12.2007, je v
Wollongongu umrl TONI TERN. Rojen je
bil 31.1.1932 na Jesenicah. Po poklicu je bil
elektriar in je veliko pomagal pri Klubu in cerkvi v
Figtreeju. Nekaj dni po svoji smrti je bil upepeljen
v tamkajnem krematoriju. e ima kdo kaj ve
podatkov o njem in njegovem pogrebu, naj nam
sporoi.
V etrtek, 13.3.2008 zgodaj zjutraj je v bolninici
v Concordu umrl STANE VATOVEC, skladinik v
pokoju. Rojen je bil 6.11.1923 na Ostronem Brdu
v upniji Koana. V Avstralijo je priel leta 1949.
Dne 31.12.1960 sta se v Paddingtonu poroila z
Olgo Rebec iz t. Petra na Krasu. Rodila sta se jima
sinova John in Dominic. Druina je ivela najprej v
North Stratheldu, potem so kupili sedanjo hio v
Stratheldu. Vatovevi so ves as tesno povezani
z nao cerkvijo in misijonom sv. Rafaela. Stane je
rad pomagal pri gradnji nae cerkve in dvorane,
Olga pa e dolga leta poje v naem cerkvenem
pevskem zboru, bere berila in pronje pri Boji
slubi. Stane je ve let skrbel za prevoz pevovodja
Ludvika Klakoerja na pevske vaje in domov, prav
tako je rad nudil prevoz drugim rojakom, ki so ga
potrebovali. Na pustno nedeljo, 3.2., je bil e pri
sv. mai in na naem pikniku. Naslednji dan ga je
zdravnik poslal v bolninico zaradi anemije. Stane
poleg ene Olge zapua sina Dominica, sina
Johna z eno Kerry, vnuka Nicholasa in Isabello. K
pogrebni sv. mai na veliki torek, 18.3.2008, pri Sv.
Rafaelu smo se zbrali polnotevilno in prav tako
na nai Boji njivi v Rookwoodu. Prepeval je na
cerkveni zbor, v slovo so oetu spregovorili sinova
John in Dominik in vnuka Nicholas in Isabella.
Na veliki torek, 18.3.2008, je v bolninici v
Canterburyju umrla CVETKA KOBLAR, rojena
SOSI. Lu sveta je zagledala 18.2.1920 v
vasi Slope v Brkinih, upnija Hrpelje Kozina.
Poroena je bila z Viktorjem Koblarjem, ki je bil
po poklicu evljar in je imel svojo delavnico 13 let

v Leichardtu na Northon Street (umrl je leta 1988).
Druina je ivela v Earlwoodu in je rada prihajala
v krajevno upnijsko cerkev v Earlwoodu, kamor
smo ve let romali k blinji lurki votlini. Cvetka je
bolehala nekaj let, vendar je la pe k sv. mai,
dokler so ji dopuale moi. V bolezni je prejela
zakramente in ponovno nekaj dni pred smrtjo.
Zapua sina Branka z eno Heleno, rojeno
Slavec, vnuka Andreja in Yvonne, v Sloveniji brata
Antona, brat Emil pa je umrl pred dvemi leti v
Thornleighu. Pogrebno sv. mao smo obhajali pri
Sv. Rafaelu v Merrylandsu 25.3.2008, pokopana
je na slovenskem delu pokopalia v Rookwoodu
poleg svojega moa Viktorja, ki je umrl leta 1988.
Dne 14.4.2008 je v Wyong Nursing Home, NSW,
umrl SILVESTER STOCK. Rojen je bil 18.12.1922
v Senoeah. Od njega so se poslovili v ponedeljek,
21.4.2008, v Wyongu, kjer je bil potem upepeljen.
Zapua herko Silvi in sina Milana ter sestro in
brata v Sloveniji in dve sestri v Avstraliji. (Sporoila
sestra Mara Ferjani iz Wakeleya, NSW.)
Dne 5.5.2008 je na svojem domu v Pheasants
Nest, NSW, umrl JOE BLAI, star 97 let.
Doma je bil iz vasi Nekovo nad Kanalom ob Soi,
upnija Marijino Celje. V Avstralijo je priel leta
1950. Najprej je ivel v Concordu pri bratu Angelu.
Leta 1958 je prila za njim ena Bernarda, rojena
Mugerli. Poroila sta se v Leichardtu. Druina je
ivela najprej v Concordu, nato so se preselili
v Pheasants Nest. Joe je delal na eleznici,
kasneje so imeli farmo kokoi in prodajali jajca.
Zaradi tevilnih farmarjev in nizkih cen so prodajo
opustili. Nazadnje je delal na Waterboard (vodna
uprava) do upokojitve. Pred nekaj meseci je
prejel sveto popotnico. Joe poleg ene Bernarde
zapua sina Joeta in 3 vnuke. Bratje in sestre
so e vsi pokojni; brat Angelo, s katerim sta skupaj
delala, je umrl pred 20 leti.
V sredo, 7.5.2008 popoldne je v bolninici v
Bankstownu umrl BRUNO SLAVEC, star 85 let.
Rojen je bil na Reki (Rijeka, HR). Poroen je bil
z Danico, rojeno Milavec. Poleg nje zapua sina
Roberta z eno Mario, ki je Avstralka in 3 vnuke.
Pogrebno sv. mao so obhajali v torek, 13.5.2008
v cerkvi Kristusa Kralja v Bass Hillu, pokopan je na
katolikem pokopaliu v Rookwoodu.
p. Darko in p. Valerijan
23
PISMO IZ WOLLONGONGA
Poiljam fotograje z naega sreanja ob kriu

prijateljstva in ikone Matere Boje v Unanderri
pri Wollongongu v sredo, 2.4.2008. Zbralo se nas
je kakih 35 rojakov, nekateri pa so bili e z nami v
duhu in molitvi. Cerkveni pevski zbor nae cerkve in
obestva Vseh svetih v Figtreeju je navdueno zapel
v pozdrav kriu prijateljstva in ikoni Matere Boje, ki
so ju v cerkev prinesli uenci katolike osnovne ole
sv. Pija X. v Unanderri. Vsi navzoi so zelo pohvalili
navdueno petje naih pevcev.
Navzoi smo bili e: p. Darko in p. Valerijan,
wollongongki kof msgr. Peter William Ingham,
domai upnik Mark
O Keefe, hrvaki
verniki in patra Ivo in
Andrija, poljski rojaki s
svojim duhovnikom Fr.
Thomasom, italijanski
rojaki in seveda domai
farani. Hrvatje so
vodili molitev ronega
venca med eenjem
kria. Po konanem
slavju smo se zbrali k
prigrizku in klepetu v nai dvorani Kluba Planica pri cerkvi Vseh svetih v Figtreeju. Cerkev v Figtreeju
je tudi vabila odprta k molitvi in premiljevanju ob svekah v obliki kria in velikononih pesmih.
World Youth Day (WYD) is the largest single, international mobilization of young people the world has
ever seen. Held every 3 years, it has been hosted in cities all over the world, including Rome, Buenos
Aires and Manila. The Manila WYD alone attracted more than ve million pilgrims. At the most recent
WYD, held in Cologne in 2005, an incredible 1.2 million people attended the nal mass.
Now it is Australias turn to host this amazing event.
Attached are some photos from Wednesday 2nd April 2008 at the Immaculate Conception Parish
Church, Unanderra, where the All Saints Slovenian Choir from Figtree welcomed the WYD Cross, Icon
Patra Darko in Valerijan
in pevski zbor naega
obestva v Figtreeju
- Wollongongu. Od
leve na desno: p.
Darko nidari,
p. Valerijan Jenko,
Angela Fatur (sedi),
Tone Mlinari, Albina
Franeti, Miranda Tull,
zborovodinja Barica
Brodnik, Marica Pirnar,
Gizela Mlinari, Olga
ikar, Tereza Kropi,
organist Andrew ikar.
24
and Message Stick. We sang near the Cross as the Cross was held in the porch of the church while all
the people touched, embraced and kissed the Cross & Icon as they walked into the church.
The journey of the Cross, Icon and Message Stick are the start of celebrations for World Youth Day 2008.
This journey started its way around Australia on the 1st July 2007 and will continue till July 15th 2008
for Would Youth Day. The Cross and
Icon have been to over 100 countries
and touched, embraced and prayed
with by many millions of people.
Andrew ikar, Wollongong
Slovenski rojaki iz Wollongonga

in okolice, vkljuno pevci CPZ ter
p. Darko in p. Valerijan ob kriu
prijateljstva in ikoni Matere Boje
v cerkvi Marije Brezmadene v
Unanderri (Unanderra, NSW) po
konanem slavju.
Maria Grosman
NOVICE IZ HASA-NSW
Preteklo je e ve kot tiri mesece, odkar je odbor
Zgodovinskega arhiva za slovenske Avstralce za
NSW pripravil zelo uspeno jubilejno sreanje
za tiste rojake, ki so prili v Avstralijo leta 1957
ali e prej. Namen priprave tega sreanja ni bil
samo v tem, da se sreajo ljudje, ki se morda
e leta in leta niso videli, temve tudi v tem, da
dobimo v arhiv najve podatkov, kdaj, kako in
odkod so prili ti ljudje.
Rei moramo, da smo dobili ogromno
podatkov, katere sedaj sistematino urejujemo,
dopolnjujemo, kjer je treba, popiemo in damo
v ustrezne mape in arhivske katle. Je pa zelo
zamudno delo in vzame veliko asa. Nekaterim
smo e poslali pisma s pronjo, da nam poljejo
kaj ve podatkov ali pa, da se osebno oglasijo v
arhivskih prostorih v Merrylandsu, da se kaj ve
pogovorimo o njihovi ivljenjski poti.
elja sodelavcev HASA-NSW je, da ohranimo
kar najve podatkov o tem, kako so prili slovenski
priseljenci v Avstralijo, kje in kako so iveli, kaj so
delali in kaj so dobrega, slabega, alostnega ali
veselega doiveli na svoji ivljenjski poti. Ve bo
zbranih podatkov, bolj bogata bo zgodovinska

zapuina, ki jo bomo zapustili naim potomcem,
ki bodo morda enkrat eleli vedeti, odkod izhajajo
njihove korenine.
Zelo zanimive so fotograje, ki smo jih prejeli
od razlinih ljudi. Na alost ne moremo dati vsake
fotograje v arhiv, ker bi nam verjetno zmanjkalo
arhivskega prostora, zato se omejujemo najbolj
na tiste, ki pokaejo nekak ivljenjski prerez
posameznika. To so predvsem slike od starev,
25
iz otrokih in mladostnih let ter slike iz tabori

in poznejih let. Kjer dobimo odvene slike, jih
vrnemo. Eden ali dva posnetka od vsake dobe
je navadno dovolj. Tudi fotograje popiemo in
vloene v posebne plastine zavitke vloimo v
mapo vsakega posameznika.
Vasih dobimo fotograje, ki veliko povedo,
kako so iveli nai rojaki, vendar nimamo dovolj
podatkov (kdo je na sliki, kje in kdaj je bila slika
vzeta, kaj se je dogajalo...). V bodoe bomo
objavili v Mislih kakno fotograjo, za katero
nimamo veliko podatkov, in prosili bralce Misli,
da nam pomagajo. Na alost se nam je tokrat
zaradi tehninih razlogov ponesreilo, da bi e
danes objavili kako tako sliko. Bomo pa to storili
v bodoe.
Imamo pa drugo dobro novico. Odbor HASA-NSW

je sklenil, da bo naslednje ZLATO SREANJE
2008 za tiste rojake, ki so prili v Avstralijo leta
1958 in za tiste, ki se prvega sreanja lansko leto
niso mogli udeleiti.
Sreanje bo v soboto, 13. decembra 2008, v
dvorani verskega in kulturnega sredia v
Merrylandsu od 1.30 popoldne naprej.
Prijave so nujne, zato, e se elite udeleiti
Reuniona 2008, prosimo pokliite na telefon:
Martha Magajna 02 9609 6057; Maria Grosman
02 4954 8619 ali Mihelca uteri 02 9416
8039.
Nai neutrudni sodelavki in predsednici HASANSW, Marthi Magajna, ki si je pred nedavnim
zlomila zapestje desne roke, elimo hitro in
popolno okrevanje.
IZ SLOVENSKEGA DRUTVA SYDNEY

Prireditve in zabave pri Slovenskem drutvu
Sydney so bile sledee:
Prvo zabavo v letu 2008 smo imeli 27. januarja, v
dvorani SDS. ob 2. uri popoldne. Tudi tokrat smo
imeli izvrstno uspeen obisk in so obiskovalci
napolnili dvorano skoraj do zadnjega stola. Kuhinja
je bila odprta od 12. ure dalje; za ples in zabavo
so nam poskrbeli Tyrolian Echoes. Imeli smo tudi
bogato loterijo z mnogimi dobitki in rebanjem
srenega lana. Dobitke so darovali odborniki in
lani SDS.
Tradicionalno pustno praznovanje smo imeli
3. februarja v dvorani SDS Bilo je tudi nekaj
Tyrolean Echoes: Tony, Myron in Czes.

26
nastopajoih makar. Vse makare so bile

obdarjene od drutva z denarnimi nagradami.
Prvo nagrado je dobil mladi carpenter Terence
ernek. Tudi to popoldne smo imeli lep obisk
lanov in rojakov.
Za ples in razvedrilo so poskrbeli lani ansambla
Alpski odmevi tefana erneka mlajega. Imeli
smo tudi bogato leterijo z rebanjem srenega
lana. Kuhinja je bila odprta od 12. ure dalje.
Balinarji so tekmovali ta dan za Preernov pokal,
z zaetkom ob 8. uri iin pozno v no. Tekmovali so:
Slovensko drutvo Sydney, Klub Triglav-Panthers,
klub Canberra, klub Planica Wollongong in Istra
klub iz Sydneya.
Proslavo v ast Francetu Preernu
pri Slovenskem drutvu Sydney smo imeli 10.
februarja z zaetkom ob 2. uri popoldne. Slavnostni
program je zael predsednik Joef Erzeti, ki je
predal besedo tefanu erneku, zastopniku za
kulturne prireditve. Slovensko in avstralsko himno
je zapela Rebeka Keen. V povorki nastopajoih
smo poloili venec h kipu Franceta Preerna simbolu Slovenskega drutva Sydney, nato smo
zaeli s programom. Gospod tefan ernek je
prebral ivljenjepis Preerna in njegove druine.
Sledile so Preernove pesmi: Here svet, katero
je recitirala Perina Ka; Judovsko dekle, recitirala
je Zdenka But; Od elezne ceste, recitirala je Zora
Johnston. Vse recitacije so bile izvrstno izvedene.

Po programu je sledila zabava s plesom ob zvokih
Alpskih odmevov tefana erneka. Kuhinja je bila
odprta od 12. ure dalje.
Obisk je bil tudi tokrat zelo lep. Imeli smo bogat
sreolov in izrebali smo srenega lana SDS.
Podaljati smo morali plesno zabavo zaradi
navduenja obiskovalcev in zmagovalcem smo
razdelili Preernov pokal - fotograja spodaj.
Valentinovo smo imeli v nedeljo popoldne z
zaetkom ob 2. uri. Za ples so poskrbeli fantje
ansambla Alpski odmevi tefana erneka.
Joefovanje smo slavili za vse Joice in Joete
v nedeljo popoldne, 9. marca, z zaetkom ob 2.
uri. Naa restavracija je odprta vsako nedeljo od
2. ure dalje. Naima Joetoma, predsedniku in
blagajniku, smo podarili steklenico vina. Za ples
so poskrbeli Alpski odmevi. Tudi rebanje srek
smo imeli z lepimi dobitki.
Plesna zabava je bila v nedeljo popoldne z
zaetkom ob 2. uri ob zvokih ansambla The Master,
pa tudi rebanje loterije ni manjkalo. Za naslednjo
plesno zabavo v nedeljo popoldne so nam za ples
in lepo razvedrilo ustregli fantje ansambla Tyrolian
Echoes.
Nastop ansambla Snenik iz
Slovenije Primorske, je bil v
soboto zveer, 15. marca ob
8. uri. Tega veera ne moremo
pozabiti e dolgo nam bo ostal
v spominu. Ko sem opazoval
prihajajoe lane in prijatelje,
polne upanja in veselja, ki so
napolnili dvorano skoraj do
zadnjega kotika, posebno e
nai rojaki s Primorske. Ansambel
Snenik je po mojem mnenju
bil eden najboljih do sedaj iz
Slovenije. Zapeli in zaigrali so
nam vsakovrstne melodije in
bili smo zelo navdueni in zadovoljni. Podarili so

nam darilo, katerega je sprejel predsednik Joe
Erzeti.
Tudi jaz, kot referent za kulturo in prireditve, sem
dobil priznanje diplomo od ansambla Snenik.
Menim, da je bil ta veer eden najbolj pestrih
nastopov v naem SDS. Pozno v no so se ljudje
vraali na svoje domove, veseli in zadovoljni.
estitamo ansamblu Snenik!
Nastop ansambla Platin iz Maribora smo imeli v
soboto zveer, 15. aprila, z zaetkom ob 8. uri.
Zahvalil bi se rad g. Vinku Rizmalu, da je pripeljal
ansambel v nae drutvo. Bili so posebni gosti na
prvi uradni trgatvi ametne rnine s trte, sadike
od matine stare trte v Mariboru najstareje
trte na svetu, ki je bogato obrodila v letonji
avstralski jeseni. estitamo za Platinovo odlino
petje in spremljavo mladih z intrumenti. Peli so
veliko pesmi iz raznih krajev Slovenije in so nas
lepo presenetili s prekmursko pesmijo Vsi so
venci beli. Prav ta pesem je bila izvedena v moji
vasi renovci. Ansambel Platin, bili smo zelo
zadovoljni z vaim obiskom. Upamo, da ste se
sreno vrnili domov med svoje najdraje.
tefan ernek, kulturni referent SDS
27
IZ KLUBA
TRIGLAV - PANTHERS
PRIREDITVE V KLUBU TRIGLAV-PANTHERS
Na naem mesenem plesu v mesecu marcu,
za god sv. Joefa, so nam za ples zaigrali
muzikantje TYROLEAN ECHOES, ansambel,
ki ga sestavljajo bobnar Toni, po rodu Italijan,
kitarist Myron, Ukrajinec in harmonikar Czes, po
rodu Poljak. Zaigrati znajo slovenske, avstrijske,
nemke, poljske, italijanske in e vrsto drugih
pesmi. eprav so melodije malo drugane, je
muzika vendar sorodna slovenski s priljubljenimi
ritmi polk in valkov.
V mesecu aprilu pa je s praznovanja prve trgatve
stare slovenske trte v McWilliamsovih vinogradih
Obudovali smo koi ribe.
v Viktoriji prispela tudi k
nam v Sydney slovenska
glasbena skupina PLATIN,
RAZSTAVA KOI RIB in
ki je pomagala Slovencem
meseni ples
v Viktoriji proslavljati novo
Nedeljo po nastopu ansambla
slovensko-avstralsko
Platin je bil v Klubu Triglavtradicijo, skupaj z Vinkom
Panthers redni meseni ples,
Rizmalom, ki je organiziral
hkrati z razstavo okrasnih
njihov nastop. Nastopili so v
koi rib na dvoriu kluba.
vseh naih organizacijah in
Na alost so ogled razstave
tudi dvorana Kluba Panthers
precej ovirale nenehne plohe;
-Triglav je bila ob njihovem
tako hudo je deevalo, da
Ansambel Evroz.
nastopu polno zasedena.
smo se e bali, da bodo ribe
Skupaj smo prepevali stare in nove slovenske v razstavnih bazenih utonile. Vseeno si je precej
pesmi, vmes pa e nekaj narenih pesmi, ki so ljudi ogledalo razstavo, potem pa smo zaplesali ob
ljudem vedno e posebno ve.
zvokih ansambla Evroz.
Odkar
imamo
pomanjkanje
slovenskih ansamblov, ansambel
EVROZ pogosto nastopa na
slovenskih zabavah. Muzikanti so
doma iz eke, njihove pesmi pa so
po ritmu in obliki prav tako podobne
slovenskim polkam.
Vinko Rizmal s skupino PLATIN in predsednikom Kluba

Triglav-Panthers, Petrom Kropejem,
pred spomenikom Ivana Cankarja na dvoriu Kluba.
28
ANZAC DAN
Kakor vsako leto, smo v klubu
Triglav-Panthers praznovali Anzac
dan z balinarskim tekmovanjem za
Anzac pokal in s komemoracijo ob
sonnem zahodu pred spomenikom
Ivana Cankarja z molitvami za vse

padle. Pri sveanosti so sodelovali
pater Darko nidari, pater Valerijan
Jenko, Ken Chapman in Ruth Small.
Avstralsko in slovensko himno je
zapela Rebecca Keen, venec padlim
pa sta poloila mladinca Isabella
Fabjani in Daniel Samsa.
BALINARJI TRIGLAVA
V mesecu marcu so rojstne dneve
praznovali Marija Gomboc, Marija Krani, Marija
Leich in z njimi Rudi Rolih ter Izidor Karbi.
Anzac Pokal sta si priborila balinarja Hedvika
Samsa in Tone Uri, Pokrovitelja tekmovanja pa
sta bila Peter Berginc in Helena Valeni.
Na balinarskem tekmovanju za pokal materinskega
dne sta prvi v zgodovini dobila pokal dva moka:
Manuel Ruz in Vinko Samsa, na sliki s pokroviteljico
tekmovanja Jessico Kukovec.
AVTOBUSNI IZLETI
Izlet z obiskom Nan Tien budistinega templja,
najvejega na juni polobli v Berkley, blizu
Wollongonga, vedno vzbudi zanimanje, posebno,
Po molitvah za padle.
e je povezan s kosilom v Panorama restavraciji,

z odlino hrano in razgledom, ki ga ni mogoe
opisati, saj na lep jasen dan vidi skoraj preko
morja. Bali smo se nezanesljivega marnega
vremena, pa smo le imeli sreo, da je bilo lepo in
vsi so bili zadovoljni.
V mesecu aprilu zorijo kostanji in li smo jih nabirat
v Wingello blizu Goulburna. Videti je bilo, da smo
si izbrali najbolj vetroven in najbolj hladen dan v
letu, kostanji pa so bili debeli in soni, tako, da
smo pozabili na mraz in veter in se vrnili domov
obloeni z rjavimi kostanji in s steklenicami vina iz
blinje vinske kleti.
Peter Berginc in
Helena Valeni
-fotograja levo.
Manuel Ruz,
pokroviteljica
Jessica
Kukovec in
Vinko Samsa.
Tri Marije proslavljajo rojstni dan.

Hedvika Samsa in Tone Uri.

29
Nabiranje kostanjev.
*NSW in ACT Stareji Slovenec leta.

*NSW in ACT Prostovoljni delavec leta vsake
sodelujoe organizacije.
*NSW in ACT Oseba z najve zaslugami za
sodelovanje med Avstralijo in Slovenijo.
*NSW in ACT Prostovoljni delavec - priznanje za
ivljenjsko delo v slovenski skupnosti.
Pred templjem v Berkleyu.
SLOVENIAN OF THE YEAR AWARDS 2008

Odbor za Slovenian of the Year Awards 2008
pri Klubu Triglav-Panthers St. Johns Park vabi na
proslavo Dneva slovenske dravnosti v nedeljo,
22. junija 2008, od 12. ure dalje.
Kakor vsako leto, bodo tudi tokrat podeljena
priznanja najzaslunejim Slovencem leta v NSW
in ACT v sledeih kategorijah:
*NSW in ACT Uenec leta do letnika 6.
*NSW in ACT Visokoolec leta do letnika 12.
*NSW in ACT tudent leta (univerze ali dodatne
izobrazbe).
*NSW in ACT Avstralsko-slovenski podjetnik leta.
eravno Klub Triglav - Panthers krije vse stroke

tega projekta, je projekt sam namenjen vsem
Slovencem iz NSW in ACT ne glede na to, kateri
organizaciji pripadajo (lahko tudi nobeni!). Vsaka
sodelujoa organizacija pa lahko izbere po enega
prostovoljnega delavca, ki zaslui priznanje za
delo v njihovi organizaciji.
V ceno vstopnice $15.- za lane Kluba, $25.- za
nelane in $10.- za otroke izpod 12 let je vraunano
kosilo s tremi obroki.
Rezervacije so nujne in jih lahko uredite s
predplailom pri Marthi Magajna, Public Relations
Ofcer Kluba, tel. 02 9609 6057 ali v recepciji
kluba.
PRIPRAVLJALNI
ODBOR ZA AWARDS
2008: Peter Krope,
Triglav-Panthers;
Martha Magajna, HASA,
Triglav Panthers;
Branko Fabjani,
Triglav-Panthers; Marija
Grosman, HASA, Tivoli
Newcastle;Joe Neme,
SD Sydney; Perina
Keen, Igralska druina
Merrylands; Ivan Rudolf,
Planica Wollongong.
30
IZ KRALJIINE DEELE - QUEENSLANDA

ZAEL BOM z obiskom patra Darka, ki je
zopet malo razgibal nao slovensko skupnost v
Kraljiini deeli. Pater je zael svoj obisk na Gold
Coastu v soboto, 5. aprila 2008, pri drutvu LIPA
in naslednji dan - na tretjo velikonono nedeljo, pri
drutvu PLANINKA in Marijini cerkvi v Buderimu.
Lepo tevilo rojakov se je zbralo pri velikononem
bogosluju pri drutvu Lipa, kakor tudi pri drutvu
Planinka. Pater nam je lepo predstavil pomen
velikononih svetopisemskih dogodkov, posebno
e z evangeljsko razlago uencev na poti v
Emavs.
eprav letos nismo imeli ve med sabo organista,
pokojnega Staneta Sivca, so po zaslugi patra
Darka velikonone pesmi ob sodelovanju vseh
navzoih mono odmevale med sveto mao.
Dvorana je bila letos posebno lepo okraena
v velikononem vzduju s pirhi, gobancami in
cvetjem. Prilagam nekaj fotograj. Po mai imamo
pri drutvu Planinka vedno skupno kosilo, ki nam
ga pripravijo nae gospodinje. Takno sreanje
nam nudi priliko skupnega pogovora, kjer si
izmenjamo medsebojne novice. Tako nam je tokrat
na lovec Ivan Slapak, doma iz Koevja, poroal
o lovskem uspehu, ko je ustrelil najvejega jelena
v severnem delu brisbanske doline (Brisbane
Valey), ter nam ponosno pokazal slike svoje
trofeje, ki jo tudi prilagam. Tone Broi nam je po
kosilu zaigral na harmoniko nekaj domaih melodij,
ki so hitro navduile vse navzoe. Zato so se kaj
kmalu okoli njega zbrali rojaki in skupaj veselo
zapeli slovenske pesmi, ki so e posebno dale
praznini pomen veselemu sreanju. Kmalu potem
pa smo se morali podati na pot proti nad 120 km
oddaljeni Marijini cerkvi v Buderim, kjer nas
je priakala skupina tamkaj iveih rojakov.
Med potjo smo e obiskali Stankota
Plaznika, doma iz t. Vida, - bivega
sodelavca drutva Planinke, ki pa se sedaj
nahaja v domu ostarelih. Stanko je bil vesel
obiska - fotograja desno. Rojake, ki se
nahajajo v domovih ali bolninicah, na
pater vedno vkljui v svoje obiske, kadar
pride med nas iz Sydneya. To je posebno
lepo od slovenskih duhovnikov, saj to
ni splona navada v tukajnji avstralski
Cerkvi, kjer imajo laine Hospital chaplains, ki

obiskujejo bolnike v bolninicah in domovih za
ostarele. Naslednji obisk nae Kraljiine deele
Queenslanda je napovedan za prvo nedeljo v juliju
2008.
Tukaj zvesto sledimo romanju kria svetovnega
dneva mladih in Marijini podobi, ki spremlja
kri irom Avstralije. Lani smo imeli Slovenci
ast, da smo ponesli Marijino podobo, ki spremlja
kri, v slovenski narodni noi v brisbansko
katedralo. Naa rojakinja Anica Pear iz Gympia,
ki se sicer takrat ni mogla udeleiti brisbanske
procesije s kriem, je odla na sprejem kria in
Marijine podobe v 1800 km oddaljeno mesto
Wagga Wagga. Anica nam je poroala o zelo
lepem sprejemu tamkaj - o velikem tevilu mladih
udeleencev, ki so poastili kri SDM (Svetovnega
dneva mladih) in ikono Matere Boje. Anica je e
dostavila: Bilo je udovito lepo. Kri in podoba sta
obiskala e veji del avstralskih verskih skupnosti,
glavna aborigenska sredia, najvijo avstralsko
goro Mt. Kosciusko, Parliament House v Canberri
itd. Kjerkoli sta navzoa svetovna popotnika kri
SDM in Marijina podoba, jih avstralska obestva
sprejmejo z velikim spotovanjem. Sedaj je pred
nami glavna slovesnost SDM 2008 v Sydneyu,
katere se bo udeleil tudi pape Benedikt XVI.,
kakor tudi nad sto mladih romarjev iz Slovenije.
Brisbanska skupnost je praznovala v dvorani
drutva Planinke v nedeljo, 4. maja 2008,
materinski dan z lepim kulturnim programom.
Otroci so svojim mamicam poklonili svoja voila.
(Fotograje so na strani 2.) Shay Tredwell in
Daniel Grbavec sta jim deklamirali lepo pesmico:
31
Mamica, Tvoj srek je najve, kar svet ima Maja

Lahovec je zaigrala par lepih melodij na avto,
Rebeka Cuderman pa na klarinet. Tudi drugi so
se predstavili s pesmijo in deklamacijami na ast
materam. Program je vodila Vesna Lahovec.
Karel Knap je bil tokrat glavni kuhar, odgovoren
za dobrote, ki so se pekle na ranju. V kuhinji pa
so mu tudi gospodinje pridno pomagale, posebno
e Soja Duri.
V nedeljo, 11. maja, pa so praznovali materinski
dan na Gold Coastu pri drutvu Lipa.
POKOJNA:
Ob koncu moram e poroati o smrti MARIJE
SLAVI, ki je umrla 8. marca 2008 na Gold
Coastu. Tam je bila tudi upepeljena. Pokojnica
je bila rojena 1. februarja 1928 v Mariboru in je
prila v Avstralijo leta 1957. Dolga leta je ivela
v Melbournu, kjer je bila Slavieva druina zelo
poznana. Nae soalje njenemu sinu Johnyju in
herki Metki.
Lep pozdrav, Mirko Cuderman, Mt. Mee QLD
Znanje in poklic za sluenje

Pogovor z Barbaro Broi
iz Melbourna, ki je e drugi
delala v Indiji kot prostovoljka
- medicinka.
Barbara, kaj Te je posebno
nagnilo, da si se e drugi
odpravila v Indijo?
Vedno sem imela eljo, da
potujem in delam v drugi dravi
kot prostovoljka. Lansko leto se
mi je elja uresniila,
ko sem prvi obiskala
Indijo s humanitarno
organizacijo.
Tam
sem videla isto
drugi svet pred seboj,
ki si ga ne more
zamisliti, e ne vidi,
kako ljudje tam ivijo.
Navduenje
tistih
otrok me je vleko, da
sem se odloila in tja
ponovno odpotovala.
Spoznala sem veliko ljudi in sem jim obljubila, da
se bom spet vrnila ter darovala svoje prostovoljno
delo zanje. tudiram mednarodno zdravje na
fakulteti in je dobro, da imam tudi izkunje pri
delu. Delo v Indiji mi je ve, je drugano kot
tukaj. Kraje, ki sem jih obiskala v Indiji, se ne
da primerjati z Avstralijo ali Slovenijo. Ni takne
tehnologije, razporejene po vsej dravi, kot smo
jo vajeni mi. Ampak se da vseeno pomagati; treba
je drugae misliti in delati in se lahko kljub temu
veliko naredi.
32
Kje si delovala letos in kako je

zgledal Tvoj delovni dan?
Delala sem v juni dravi Indije
Tamil Nadu. Letos je bilo moje delo
malo drugane narave kot lansko
leto, ker sem vodila skupino, torej
je bilo zelo odgovorno in tudi zelo
naporno delo, ampak sem uivala
in se dosti nauila ter imela veliko
novih izkuenj, za katere sem zelo
srena in vesela. Nikoli nismo
vedeli, kaj nam bo dan prinesel.
Zjutraj smo zgodaj vstajali,
pripravili zdravila in instrumente
za tisti dan in vekrat smo dolgo
potovali, da smo prili do vasi,
kjer nas je spet akalo delo.
Zveer pa tudi ni bilo asa za
poivanje, morali smo narediti
inventuro vsak dan, vasih kaj
sproti kupiti, napisati statistiko in
pregledati nanno stanje. Imela
sem kontakte z drugimi vodii,
da smo videli, kako poteka delo
na vseh krajih in seveda jim dajali tudi pogum in
podporo, da je bilo laje in, da smo lahko sproti
reevali probleme.
Vsak dan je bil drugaen in ni vedno vse lo po
nartu zaradi problema s terenom ali s transportom
ali pomanjkanjem elektrike, tako, da smo morali
biti pripravljeni na vse. Vsak dan je bilo treba
narediti nart za naslednji dan, dosti sem imeli
organiziranja in smo morali poskrbeti za vse stvari,
ki jih v naem ivljenju nismo vajeni, kot na primer,
da smo imeli zadosti iste vode s seboj in da smo
imeli ljudi z nami, ki so

lahko govorili tamiliski
jezik in nam prevajali.
Poskrbela sem, da smo
imeli zadosti zdravil in
instrumente za vsak dan
in kje kaj kupili, eprav ni
bilo vedno enostavno, ko
si na vasi v Indiji.
V moji skupini nas je bilo
est: medicinska sestra,
zdravnik, zobozdravnica
in zobozdravstvena
sestra ter dva okulista. Skupina je imela trojno
delo: zdravniki, zobozdravniki in oesni pregled
za vsa dekleta v sirotinici. Uili smo otroke in
negovalke praktine stvari za zdravje kot na
primer kako se pravilno umiva zobe in kako se
previja rane.
Pred kratkim sem dobila statistiko naega
letonjega dela v Indiji. Pregledali smo ve kot
8500 pacientov, zobozdravniki so pomagali 900
osebam, medicinska skupina je pregledala 2500
oseb in okulisti so pregledali 4700 oseb in jim
dali 3715 parov brezplanih oal. Kirurgi so tudi
naredili 40 operacij na oeh, da niso ljudje oslepeli.
Moram povedati, da so bili okvirji za oala, ki smo
jih ljudem razdeljevali, darovi razlinih podjetij in
ustanov iz Avstralije. Steklo za oala pa so nam
naredili zaporniki v Perthu.
Povej nam kaj o ljudeh in o krajih tam.
V februarju je v juni Indiji zimski as, ampak je
zelo vroe, preko 30 stopinj Celzija in tudi zelo
soparno. Pokrajina je bila zelo suha, deuje
redko, ceste so slabe in vse je zelo prano. Zaradi
komarjev smo spali pod mreami. Opice so nas
tudi rade obiskovale. Equal
Health deluje kot kranska
organizacija v Indiji e 11
let. Jaz sem stanovala
v sirotinici, ki jo vodi ta
organizacija. Kot vodja
skupine sem bila gost pri
kranskem duhovniku in
njegovi eni. Stanovanja
so zelo siromana. Imeli
smo samo mrzlo vodo za
umivanje in elektrike je bilo
zelo malo. Trikrat na dan smo jedli tradicionalno

indijsko hrano. Pomanjkanje ria in karija ni bilo,
saj smo ga imeli pri vsakem obroku. Raunalnike,
televizije in modernih stanovanj ne poznajo v tem
predelu Indije, pa so vseeno zelo veseli. Prijazni
pa, da ne govorimo. Sodelovali smo pri mai ob
nedeljah, pred jedjo smo molili in pred delom smo
prejeli blagoslov.
Sedaj pa e kaj o skupini prostovoljcev, katere
del si bila tudi Ti.
Avstralska humanitarna organizacija se imenuje
Equal Heatlh, glavna pisarna je v Perthu.
Organizacija je delala v ve dravah po svetu;
Indoneziji, Zimbabwe, Tajski, Juni Afriki in v
Indiji.
Zadnjih 11 let je organizacija pomagala ve kot
85.000 ljudem. V glavnem skrbi in ui ljudi, da si
lahko pomagajo sami in da jim bo laje v ivljenju.
Mene je nauila, da ni vse v denarju in da je treba
nauiti ljudi in jim dati znanje, da si lahko sami
pomagajo. Letos je bilo 6 skupin in vsaka skupina
je la na razline kraje ter imela drugano delo.
Potovalo nas je 57 ljudi iz vse Avstralije.
Imeli smo razline poklice:
medicinske sestre,
zdravniki, zobozdravniki,
okulisti, kirurgi, zioterapevti, delavni terapevti,
logopedinje in uitelj.
V petek, 1. februarja 2008,
smo potovali do Singapurja,
tam smo imeli prenoie
ter sreanje, pripravo in
sestanke, kako bo delo
potekalo v naslednjih 17
33
dnevih. Drugi dan smo potovali naprej v Indijo,

ena tretjina skupine je la v severno Indijo v
Kalkuto, v mesto matere Terezije, ostali pa smo
potovali v juno Indijo. V juni Indiji smo imeli 4
skupine in 4 vodie. Moja skupina je potovala v
juno mesto Tirinuvelli, ki je 14 ur vonje z vlakom
dale od glavnega mesta Chennai in potem pa e
eno uro z avtobusom. V glavnem smo stanovali
in delali v Kyatha Girls Home in ko smo tam
konali z delom, smo imeli mobilno kliniko vsak
dan v drugi vasi. Vekrat je bila naa ordinacija
v senci pod drevesom. V sedemnajstih dnevih
nisem videla nobenega turista, bili smo res Bogu
za hrbtom. Ostale tri skupine so delale v treh
drugih sirotinicah, ki jih vodi samostan ter v eni
bolninici.
V Indiji imajo velik problem z omi; veliko
prebivalcev je slepih. Ena skupina se je ukvarjala
z operacijami na oeh in so hodili po vaseh, da
so nali paciente, ki niso mogli priti po pomo do
mesta. Operacije so naredili preko Rajan Eye
Care Centre v Chennai. To delo je bilo pomembno
zaradi uenja in sodelovanja med kirurgi Avstralije
in Indije. Nekateri ljudje so prvi potovali ven iz
vasi; torej je bilo potrebno zaradi zdravja, kljub
temu, da so morali zapustiti druino in delo za
nekaj dni. Equal Helath je spremljala ljudi do
mesta na operacijo in nazaj ter poskrbela za vse
stroke.
Kaj je naredilo nate najveji vtis?
Ljudje so veseli, prijazni in hvaleni, etudi nimajo
veliko. Vsi so zelo verni in tudi e nimajo ni,
so nam hoteli dati vse, kar so imeli. Moram pa
povedati, da smo si tudi mi vzeli malo prostega
asa. En dan smo peljali dekleta sirotinice v park,
ki se imenuje Water Land veliko deklet je bilo
prvi na izletu in prvi so se kopale. Sem uivala,
ko sem gledala, kako veseli so bili otroci.
Iz Indije Te je pot zanesla v Slovenijo. Ali
doivlja tu svoje korenine?
Slovenijo sem e vekrat obiskala in mi je zelo
pri srcu. Tam se poutim kot doma. Teko sem se
vrnila v Avstralijo. Po mamini in oetovi strani imam
veliko sorodnikov. Vekrat sem obiskala Slovenijo
in vedno mi je lepe. Mislim, da bi kar v Sloveniji
ostala. Na teh poteh tudi raziskujem zgodovino
mojih prednikov, ki me zelo zanima in sem o njih
34
e veliko izvedela. Pot me je tudi zanesla v Oglej v

Italiji, kjer imam tudi sorodnike. Leta 2003 sem bila
tudentka slovenskega jezika na lozofski fakulteti
v Ljubljani in vedno pravim, da je zelo pomembno,
da se vraam v Slovenijo bolj pogosto, da utrdim
materni jezik. Veliko potujem po Sloveniji in sem
obiskala moje najlepe kraje: Ljubljano, Bled,
Novo tifto, Piran, Portoro in Strunjan.
Sedaj si zopet razpeta med delom in tudijem.
Delam kot medicinska sestra v bolninici, kjer mi
je delo zelo ve in sem vesela, da sem si izbrala
ta poklic. Sedaj sem tudentka zadnjega letnika
Master of Public Health majoring in International
Health na univerzi Monash University v Melbournu.
V avgustu bom potovala v Queensland na James
Cook University, da zakljuim tudij. Upam, da
bom kmalu diplomirala.
Kaj vse e nartuje v prihodnje. Pravijo, da
gre v tretje rado. Bo e la v Indijo ali kam
drugam kot prostovoljka medicinka?
Moja lozoja za ivljenje je, da ti as vse sam
prinese. Ne odloam se preve za naprej,
vzamem vse, kar sproti pride. Za naprej preve
ne nartujem, ker pravijo, da se rado pokvari. V
Indijo bom seveda spet la. Mi je zelo ve. Imam
dosti stikov z ljudmi, ki sem jih tam sreala med
delom in tudi v Avstraliji s temi, s katerimi smo
skupaj potovali. Rada vidim, kako otroci rastejo iz
leta v leto. Videla sem pa tudi, da je bilo veliko
sprememb od lanskega leta do letos z nao
pomojo in upam, da bo vsako leto bolj uspeno.
Me tudi zelo zanima, kako poteka zdravstvena
politika na svetu in rada bi povezala svoje znanje
in poklic v nekakno sluenje. V septembru me bo
pot zanesla v Juno Afriko z medicinsko skupino,
kjer bom delala v Johannesburgu z ljudmi, ki imajo
HIV/AIDS. Tam bom delala v revnem predmestju in
v slums, kjer se bomo vkljuili v delo z brezdomci.
Delo bo v Afriki drugano kot v Indiji. Me e vnaprej
zanima, kako in kaj bo. Po konanem delu pa me
bo pot zanesla e na safari. Tako, nekaj nartov
kljub vsemu je.
Hvala Barbari za njeno delo in tudi za ta pogovor
za Misli. Internetni naslov organizacije je:
www.equalhealth.org.au
Barbaro predstavijo kot Volunteer.
Pogovarjala se je Marija Ani.
Melbourne
p. Ciril A. Boi, OFM

Sts. CYRIL & METHODIUS
SLOVENIAN MISSION
Baraga House, 19 ABeckett Street
PO Box 197, KEW VIC 3101
Tel.: (03) 9853 7787
Mobile: 0412 555 840 Fax: (03) 9853 6176
E-mail: cirilb@bigpond.com
DOM POITKA - MOTHER ROMANA HOME
DA JE BILO PRAZNOVANJE velikononih

praznikov veliastno, sem moral povedati e
takoj na zaetku teh Misli (glej uvodnik). V Kew
smo imeli za praznike na obisku Toneta Gorjupa
z druino in Marijo Ani, sedaj iz Ljubljane.
Vsi so prinesli celotni skupnosti e dodaten ar
domanosti, prijaznosti in prazninosti. Oglasili
so se iz Slovenije in poslali zahvalo in pozdrave.
Veselje mnogih, ki ste Marijo sreali v tistih
dneh, je bilo povedano v stavku, da spet kmalu
pride med nas. Hvala njim in vsem vam, ki ste
prihiteli k skupnemu, slovenskemu in slovesnemu
praznovanju velikih spominskih dni naega
odreenja. Hvala tudi vsem mnogim sodelavcem in
dobrotnikom. Zahvala Francu in Joetu Rozmanu
ter Tonetu Cevcu, ki so uspeli e pravoasno
popraviti nosilce zvonov, ki so bili resno naeti od
rje in les od trohnenja in je bila e nevarnost, da
padejo z nosilcev na tla.
Na veliki etrtek, 20. marca 2008, je pri obhajanju
spomina Gospodove veerje prvi pristopil k
svetemu obhajilu na ministrant in najmlaji v
Kodrievi druini KAI KODRI. Vsi trije Kodrievi
fantje: Nejc, Gal in Kai so nai vzorni ministrantje,
mama Renata in oe Robert pa vzorna stara.
Renata, ki je takoj po prihodu v Avstralijo
(17.11.2006) dobila
zaposlitev v domu
matere
Romane,
je tudi uiteljica v
Slomkovi oli in
dobra
druinska
katehistinja, ki se
zaveda, da je druina
domaa
Cerkev.
estitke Kaiju ob
tem prazniku, tudi
za 9. rojstni dan
(24. marca); njegovi mami Renati pa estitke za

dopolnjenih 40 let (14.04.2008).
V ponedeljek, 7. aprila 2008, je v Melbournu umrl
bivi nadkof in metropolit dr. THOMAS FRANCIS
LITTLE, star 82 let. Nadkojo Melbourne je vodil
od 1. julija 1974 do leta 1996. V nai skupnosti v
Kew je bil zadnjikrat lani, 29. julija 2007, za deseto
obletnico smrti patra Bazilija (glej Misli, september
oktober 2007, stran 29 do 31). Pogrebna maa
je bila v stolnici v torek, 15. aprila, ob 11. uri
dopoldne. Pokopan je v kripti katedrale sv. Patrika
v Melbournu. Naj poiva v miru Bojem!
TURISTINI SEJEM: V soboto in v nedeljo, 12. in
13. aprila 2008, je bil v prostorih melbournskega
razstavia Exhibition Centre ob reki Yarri turistini
sejem vabljivih ponudb potovanj Travel Expo.
Dve stojnici na sejmu sta imela tudi Florjan Auser
in Stephanie Savage iz Beyond Slovenia ter
Impulse Travel iz Sydneya. Na lepem mestu
so imeli lepo predstavitev Slovenije, njene lepote
in turistine ponudbe, kakor seveda tudi irega
prostora Jadrana in osrednje Evrope. Florjanu,
Stephanie in njenima sinovoma ni manjkalo volje
in veselja za vedno sveo predstavitev Slovenije
vedno novim obiskovalcem sejma. Prav tako
je bilo tudi v Sydneyu, 15. in 16. marca 2008,
Nick Savage, Rebecca Merlino, Alfred

Brenik, Stephanie in Jonathon Savage.
35
kjer jih je na sejmu obiskal tudi astni generalni

konzul RS za NSW g. Fredi Brenik.
Sredi letonjega maja, toneje, v nedeljo, 11. maja
2008, smo obhajali binkotni praznik, praznik
Svetega Duha in tudi praznik nae osebne vere.
Tista nedelja pa je bila tudi materinski dan
praznik naih mam in starih mam. estitke vsem
vam, drage nosilke ivljenja, smo rekli in v Kew e
na prvo nedeljo v maju z zelo lepim programom
poastili nae mame.
Na praznik Svete Trojice, 18. maja, je bila v
Kew po deseti mai Slomkova ola in teaj
slovenskega jezika za odrasle, v dvorani pa
druinsko kosilo, ki ga je pripravila skupina iz St.
Albansa pod vodstvom Cilke Baliga. Posebno
preseneenje pa so pripravili za Heleno Leber: To
je Tvoje ivljenje, Helena. Toda o tem lahko ele
v prihodnjih Mislih, kajti ko to piem in se bodo
Misli e tiskale, je dogajanje e vedno v skrivnosti
in v prihodnosti. Ko boste pa Misli prejeli, bo
pa seveda e v preteklosti. Je e tako, da nam
urejevanje Misli vzame vsaj dva tedna, teden dni
so v tiskarni ter nato e teden dni potujejo po poti
do Vaega doma. Tako zavita je njihova pot!
TELOVSKO PROCESIJO bomo imeli v Kew v
nedeljo, 25. maja, po deseti mai. e v naprej
hvala vsem slovenskim drutvom, ki bodo tudi
letos postavila oltarje in sodelovala: SD Melbourne,
SD Ivan Cankar iz Geelonga, SD Planica, SD St.
Albans ter SD Jadran.
Nagrajeni celoveerni dokumentarin FILM
Otroci s Petrika je bil predvajan v nai dvorani
v Kew v nedeljo, 25. maja 2008, ob 13. uri. Reiser
je Miran Zupani. Film ima angleke podnapise.
Dolina je 95 minut. Produkcijska hia Arsmedia
Ljubljana; koprodukcijska hia TV Slovenija. Film
obravnava usodo otrok, ki so bili skupaj s stari
zaprti v koncetracijskem taboriu
Teharje pri Celju. Tam so jih junija 1945
partizanski straarji loili od starev in
pripeljali v otroko taborie Petriek,
ki lei zahodno od Celja, nad Savinjo.
Njihove stare so brez sojenja umorili
in zakopali na e danes neznanih krajih
od Zasavja do breikega polja.
Obstaja fotograja otrok pri Petriku,
na kateri jih je 94. Hia Petriek pa je
samosvoja prispodoba slovenskega
36
20. stoletja. Neko je bila razkono domovanje

uspenih lastnikov, ki jih je vojna in revolucija
iztrgala iz njihovega domovanja. V njej je nova
oblast organizirala taborie za prevzgojo
umorjenim starem iztrganih otrok. V asu
socializma je bilo tam gostie in zabavie, danes
pa hia sameva zapuena in razbita. Svojevrsten
spomenik na robu Celja. V lmu nastopa med
drugimi g. Alojz lajmer iz okolice Sydneya, ki je
tudi otrok s Petrika.
V MESECU JUNIJU 2008 bodo svete mae v
Kew vse petke in nedelje ob 10. uri dopoldne.
Maevali bodo patri kapucini iz Hawthorna, ki bodo
v tem asu ob sodelovanju lanov Pastoralnega
sveta in drugih sodelavcev upravljali na misijon
svetih bratov Cirila in Metoda v Melbournu.
Gvardijan (predstojnik) je v samostanu Fr. Denis
Ward OFM Cap. Tam je tudi eki kapucin Fr.
Andrew Hrdina. Njihov naslov je: St. Anthony
Friary, 182 Power Street, Hawthorn VIC 3122,
telefon je: 03 9819 3775, faks pa: 03 9819 9474.
e hoete tja telefonirati, vpraajte za Fr. Denisa
ali Fr. Andrewja in povejte, kaj bi eleli. e bolje
pa je, da se obrnete na Simona Grilja ali Drago
Gelt, pa bosta onadva uredila. V Baragovem
domu bo ta as ivel Simon Grilj, podpredsednik
Pastoralnega sveta (mobitel 0405 184 548). Draga
Gelt (mobitel 0403 025 402), tajnica pastoralnega
sveta, uiteljica in predsednica kulturnega odbora,
bo urejevala Oznanila in skupaj s Simonom bosta
v pisarni ob nedeljah po mai, Angelca Veedetz
(mobitel 0433 038 857) pa e tako urejuje
naronine Misli in bo sprejemala naronino v
knjinici po mai. Tudi drugi posamezniki in vse
druge skupine seveda e dolgo redno vestno
opravljajo zadolena dela. Na misijon je vzorno
urejen in zagnano delaven, da se malo upravieno
Rojaki Hobarta pri slovenski sv. mai, 29.03.2008.

pohvalimo.
Telefonska
tevilka
misijona in Misli 03 9853 7787 bo ves
ta as preusmerjena (diverted) na
mobitel Simona Grilja ali Drage Gelt,
ki bosta znala pomagati ali pravilno
usmeriti. O vsem tem bo pater Ciril
napisal e v pismu, ki ga bo poslal
vsem, katerih naslove ima misijon to
bo e pismo pred egnanjem.
Pater Ciril bo 27. maja 2008
odpotoval v Slovenijo in se, tak je
nart, vrnil, e Bog tako hoe, 1.
julija. Sveto mao drugo nedeljo
v juniju, 8. junija 2008, bo imel v
Geelongu v cerkvi Holy Family v Bell
Parku ob 11.30 dopoldne tamkajnji
upnik Fr. Gerard Keith ali pa njegov
sodelavec Fr. Michael Fitzpatrick, v
St. Albansu pa ob 5. uri popoldne
slovensko Slovak Fr. Peter Vojtko,
upnik upnije Yarraville. Povsod je
vse urejeno. Berila in pronje so e
razdeljene. V Kew je tudi tisto nedeljo
sv. maa ob 10. uri. V Morwellu v
juniju ne bo svete mae. Tam bo
ponovno v nedeljo, 24. avgusta 2008, ob 6. uri
zveer.
Preprian sem, da bom imel doma lepo sreanje
z mamo, ki je letos 5. februarja dopolnila 85 let.
Oe bo letos 82, brat in sestra (dvojka) skupaj
100 in seveda e ve jubilejev je. Abrahama bomo
vekrat sreevali! Saj gre sedaj e tudi pri nas v
etrti rod: Mateja, herka moje edine sestre Marije,
ima e tri fantie.
STRIC IZ AVSTRALIJE je naslov 55 minutnega
dokumentarnega lma o DUANU
LAJOVICU iz Sydneya, ki bo v etrtek, 12.
junija 2008, na sporedu na prvem programu
Televizije Slovenija - TVS 1, ob 7.55 zveer.
Film je posnel Arne Brejc.
DRUINSKO KOSILO tretjo nedeljo v juniju
bo pripravila skupina iz Campbellelda pod
vodstvom Majde Broi. Na zadnjo nedeljo
v juniju, na praznik svetih apostolov Petra
in Pavla, 29. junija, bo praznovanje dneva
dravnosti nae Slovenije. Zadonele bodo
tri himne: avstralska, slovenska in evropska.
Gotovo bo prispela e kakna praznina
pota iz Slovenije. Stojan in Vera Brne

pa sta obljubila okusne kranjske klobase
za poslastico praznovanja.
EGNANJE v ast svetima bratoma
Cirilu in Metodu bo v nai cerkvi v Kew
prvo nedeljo v juliju, 6. julija 2008.
Ob 10. uri bo slovesna sveta maa,
ki jo bo daroval mariborski pomoni
kof dr. Peter tumpf, ki bo s skupino
mladih in duhovnikov priel v Avstralijo
v zaetku julija. Iz Ljubljane do Kuala
Lumpurja bo pater Ciril 30. junija
potoval skupaj z njimi. S kofom bodo
za egnanje somaevali: g. Ivan Krajnc
- upnik v renovcih, g. Botjan Olaj
kaplan v Beltincih, p. Ciril in morda
e kdo. Gospodinjam se priporoamo
za kronik dobrot za skupno mizo.
Naprosili bomo folklorno skupino Iskra, da kofu
Prekmurcu in gostom zapleejo nekaj prekmurskih
plesov. Gospod kof Peter tumpf pa igra tudi na
harmoniko in preprian sem, da nam bo on tisto
nedeljo ne le maeval in pridigal, pa pa tudi
potem v dvorani zaigral na harmoniko in skupaj z
nami zapel.
NOVI RED SVETIH MA V KEW: Na 12. seji
Pastoralnega sveta, na binkotni ponedeljek, 12.
maja 2008, je bilo sklenjeno, da bodo od 1. junija
37
2008 naprej svete mae v nai cerkvi v Kew ob

nedeljah samo ob 10. uri dopoldne. e vedno
seveda ostaja sveta maa vsako drugo nedeljo
v mesecu ob 9. uri dopoldne, ker je ob 11.30
sv. maa v Geelongu ter ob 5.00 popoldne v St.
Albansu. Toda samo v juniju 2008 so vse nedelje
svete mae ob 10. uri, tudi na drugo nedeljo v
mesecu, 8. junija 2008!
Na isti seji Pastoralnega sveta smo tudi potrdili
izbiro kapelice za hribek Ta Pinu v Bacchus
Marshu. Sedem razlinih vzorcev je bilo nekaj
tednov razstavljenih v vei nae cerkve: 99 od
100 glasov je bilo za sedmi vzorec, ki je kapelica
z majhnim zvonikom in zelo spominja na majhno
slovensko cerkvico. Z gradnjo bomo prieli koncem
julija 2008 (fotograja na strani 37).
V MELBOURNU bo od 9. do 14. julija 2008 na
kojskih dnevih mladih v pripravi na Svetovni
dan mladih v Sydneyu tudi 38 mladih iz Slovenije.
O tem si lahko ve preberete na straneh 3 do 6
v teh Mislih. Michelle in Melissa Fistri sta nai
predstavnici v nadkojskem odboru Svetovnega
dneva mladih in sta se zelo zavzeli, da bodo nai
gostje iz Slovenije lepo sprejeti in dobrodoli.
Hvala vsem, ki boste na svoj dom gostoljubno
sprejeli mlade iz Slovenije.
Na Svetovni dan mladih bodo kot predstavniki
slovenske skupnosti iz Melbourna odpotovali:
Michelle in Melissa Fistri ter Nejc in Gal Kodri.
MARTINOVANJE bomo imeli tudi letos, tretjo
nedeljo v juliju, 20. julija 2008. Spet smo naprosili
g. Darka Postruina, da s sodelavci pripravi vesel
dogodek. Druinsko kosilo bo tisto nedeljo kuhala
Angelca Povh s svojo skupino.
OETOVSKI DAN bomo v Kew skupno proslavili
zadnjo nedeljo v avgustu, 31. avgusta. Dan
prej, v soboto, 30. avgusta 2008, pa nartujemo
FESTIVAL FOLKLORE v organizaciji folklorne
skupine Iskra in sodelovanju folklornih skupin
drugih narodnosti.
KONCERT: 34. slovenski mladinski koncert (glejte
obvestilo na zadnji strani ovitka teh Misli) bo letos
v soboto, 4. oktobra v Adelaidi. Iz Melbourna bomo
tja odpotovali v etrtek, 2. oktobra zjutraj, in se
vrnili v nedeljo, 5. oktobra zveer. Lydia Bratina e
sprejema prijave (telefon 9700 3178).
JUBILEJI:
ANGELA AMPELJ in ZDENKA NOVAK sta
obhajali 70. rojstni dan; ZORA KIRN, ANA
38
LYDIA BRATINA se je dodatno izobraevala in

opravila diplomo Certicate of Accounting na
Chisholm Institute of TAFE, Berwick. Slovesnost je
bila 16. aprila 2008 v Frankston Cultural Centre. Na
fotograji s sinom Andrewjem in moem Alexom.
PACAPAN in JOE GRILJ so obhajali 75 let,

SREKO BROI pa 65 let. Tem in vsem drugim
jubilantom iskrene estitke!
KRSTI:
Andrej AULE, roj. 02.03.1995, Banja
Luka, Bosna in Hercegovina. Mati Vesna aule, roj.
Cvijetinovi, oe Zoran aule. Botri so: Davor - Bono
Hadiomerovi, Rebecca in Rachel Hadiomerovi. Sv.
Ciril in Metod, Kew, 24.03.2008.
Nathan Peter MORA, roj. 06.11.1982, Burwood, New
Zealand. Mati Marianne Mora, roj. Faye. Oe Peter Alan
Mora. Botri Franci in Angela Prosenik. Sv. Ciril in Metod,
Kew, 06.04.2008.
James PFISTER, roj. 18.12.2007, Carlton, Victoria.
Mati Jessica Pster roj. Balbo. Oe David John Pster.
Botri: Stacey Flack in Jason Balbo. Sv. Ciril in Metod,
Kew, 20.04.2008.
Lana Eve THOMSON, roj. 23.11.2007, Mitcham,
Victoria. Mati Anne Maree Thomson, roj. Bole. Oe
Grant Matthew Thomson. Boter: Martin Frank Bole.
Krstna pria Anna Thomson. Sv. Ciril in Metod, Kew,
27.04.2008.
estitke starem, botrom in starim starem!
POROKA:
Natasha LAVRI, roj. 09.04.1976 in James ROSS, roj.
26.06.1976 sta se poroila
v cerkvi Sacred Heart v
Prestonu
19.04.2008.
estitamo!
ANDREA KATE SKRABA
je diplomirala na
University of Melbourne
z odliko Bachelor of
Urban Planning and
Development with
Honours,
10. aprila 2008.
ODLI SO:
RAFAEL KOSMINA, rojen 14.08.1906, je umrl
06.02.1985 v Melbournu.
MARGARET KOSMINA (NETTA), rojena 29.01.1911,
je umrla 14.02.2005 v Melbournu. Zapuata otroke
Marjana, Peppino in Emila. Sporoil je Tone Brne.
Hvala!
MILKA ELE, rojena v kraju Goriice, Grahovo pri
Cerknici, je umrla 2006 v Geelongu. Njen mo an
je umrl pred nekako 10 leti. iveli so v Geelongu.
Sporoilo smo prejeli od Francke Kotnik (bili so sosedje
tete Janeza Kotnika v Sloveniji).
V zadnjih Mislih sem napisal o sveem grobu z imenom
MICHAEL RAZBOREK (Misli marec april, stran
31). Oglasila se je Julie Falcone in sporoila, da sta
Michaelov oe Albert in njen oe Karl, brata. Michael je
bil rojen 28.10.1950 v vasi Treboje in je umrl 07.12.2007.
Pokopan je na pokopaliu Keilor.
FRANC STEFANI, rojen 23.12.1936 v Ilirski
Bistrici, je umrl 07.05.2006 v Melbournu. Pogreb je bil
12.04.2008 v Bonegilli pri Wodongi, kamor so poloili
njegov pepel. Iz prvega zakona z eno Nizozemko
Innes ima sina Dannyja.
DANIEL OBLAK, rojen 30.08.1929 v Riani, je umrl
03.03.2008 v Melbournu. Daniel je bil dolgoletni
lan prvega pevskega zbora Triglav v Melbournu.
Z eno Divno, iz Dalmacije, sta imela 4 otroke. Umrl
je v Sunshine Hospitalu za rakom. Pokopan je na
pokopaliu Fawkner Memorial Park. Pogrebno mao je
opravil hrvaki duhovnik v cerkvi Sv. Marka v Fawknerju.
Sporoilo smo prejeli od Janeza Jernejia.
JOE SMOLE je umrl 14. marca 2008, je v bolninici v
Werribee Mercy Hospital. Rojen je bil 29. februarja 1924
v vasi Preserje. Dopolnil je tono 84 let in dva tedna.
V Avstralijo je priel leta 1949. Poroil se je s tefko,
rojeno Kavnik iz Podpei. Otroci: Roman z eno
Anne in otrokoma Thomasom in Andrewjem, herka
Cathy z Garyem in otroci Dylan in Justin, sin John in
herka Mary. Lepo pripravljen je prejel zakramente
25. februarja. ivel je v Hoppers Crossing, kjer je zanj
v asu bolezni zelo lepo skrbela ena tefka. Pokojni
Joe ima v Grifthu v NSW brata Janeza z druino, v
Clevelandu v ZDA pa sestro Julijo Floria. Roni venec
zanj smo molili na praznik sv. Joefa, 19.03.2008, v
cerkvi St. Peter Apostle v Hoppers Crossing. Pogrebno
sveto mao sva darovala upnik Fr. Gregory Bourke in
pater Ciril. Pokopan je na pokopaliu Keilor.
AMALIA MALJEVAC, roj. TEMBERGER, je umrla 31.
03. 2008 v Western Hospital v Footscrayu. Rojena je
bila 09.03.1935 v Podgrajah, najstareja od estih otrok
v druini. Na sveti veer leta 1956 je sreno pribeala v
Italijo in leta 1958 prispela v Avstralijo. 12. aprila 1959
se je poroila z Ivanom, ki ga je poznala e od doma.
Rodila sta se jima sinova Joe in Eddy. Pokojni Ivan in
Amalija sta bila zelo vkljuena v ivljenje slovenske

skupnosti, e posebej v klubu Jadran. Po Ivanovi smrti
leta 1989 je e ve svojega asa namenila klubu. Roni
venec in pogrebna maa sta bila 03.04.2008 v cerkvi
St. Peters v Keilor East, pokopana je na pokopaliu
Keilor v grob moa Ivana, ki je umrl leta 1989. Za njo
alujejo: sinova Joe in Eddy, snahi Vera in Andrea,
vnuki Jake, Jasmine, Kyle in Lara; brat Franc in Lina z
otroki iz Grifth, NSW; sestre Marija, Tonica in Biserka
z druinami v Sloveniji, ena pokojnega brata Emila z
druino v Podgrajah in Janez Horvat, ki je delil z njo
svoje ivljenje zadnjih 13 let.
OLGA MAZLO, roj. MAKAROL je umrla je 07.04.2008
v Berwick Casey Hospital. Rojena je bila 24.02.1935 v
vasi marje pri Seani. Olga in Emil sta se poroila leta
1957 lani sta praznovala zlato poroko. 40 let so iveli
v Claytonu, po upokojitvi pa 12 let v Grantville v bliini
Phillip Islanda. Imata herki Miriam in Doris in sina
Daniela. Pogrebna maa je bila 10.04.2008 v cerkvi
St. Peters v Claytonu. Kremirana je bila v krematoriju
v Springvale. Za njo alujejo: mo Emil; herka Miriam
z moem Frankom in otroci Matthew, Ben in Emily; sin
Daniel, hi Doris z moem Geoffom in otroka Melanie
in Luke; ter edina sestra Pavla Rupnik, 68 let, v marju
pri Seani. V asu bolezni je za mamo zelo lepo skrbela
herka Miriam, ki jo je imela pri sebi na svojem domu v
Narre Warren. Velikokrat sta jo obiskali Romana etko
in Julka. Na herkinem domu je Olga z velikim veseljem
03.04.2008 prejela zakramente.
JELKA SLUGA roj. DOMI, je umrla 20.04.2008 v
Peter MacCallum Cancer Institute v Melbournu. Rojena
je bila v Banji Luki v druini desetih otrok, poroena s
Petrom Sluga iz vasi Artvie pri Kozini. Izredno lepo
je govorila slovensko. Stara je bila 64 let. Ve let je
bolehala za rakom. e nekaj dni pred smrtjo je pri polni
zavesti in zbranosti prejela zakramente. Roni venec
in pogrebna maa sta bila 23.04.2008 v St. Patricks v
Mt. Macedon. Somaevala in pogreb sta vodila domai
upnik Fr. Gerard Spilane, ki jo je tudi vekrat obiskal v
bolninici, in pater Ciril. Po mai se je odvil lep pogrebni
sprevod od cerkve St. Patricks do blinjega pokopalia
v udovitem dnevu, polnem sonca in jesenskih barv.
JOE (PEPI) KALC je umrl 08.05.2008 v Western
Sunshine Hospital. Rojen je bil 03.03.1938 v vasi
Kuteevo pri Ilirski Bistrici, kot trinajsti od 14 otrok. Leta
1955 je pobegnil iz Slovenije. V Avstralijo je prispel na
ladji Fairsea leta 1957. Delal je tudi na projektu v Snowy
Mountains. Po nekaj letih se je vrnil v Wodongo, kjer je
so bili njegovi trije bratje. Nekaj asa je delal z bratom
Rudijem. Star 28 let je el na dopust v Slovenijo, kjer
je v vasi Dolnji Zemon spoznal Dragico, s katero se je
poroil 01.04.1967. Skupaj sta prila v Avstralijo leto
kasneje in sta se naselila v Wodongi v bliini bratov
Rudija, Slavka in Ivana. Pozneje so se preselili v St.
Albans. Leta 1970 je bila rojena herka Rosemaree,
39
Z obzidja in trdnjave se razprostira preudovit razgled

1974 pa sin Joe. Leta 1984 se je druina preselila v
nad sonno toskansko pokrajino.
Diggers Rest, kjer so posadili 400 dreves in si ustvarili
Odpeljali smo se nazaj v Firence in od tam nadaljevali
pravi dom. Joe je bil ofer kamiona in je 36 let vozil
pot e skozi Bologno, kjer se je poslovila Margaret,
med Melbournom in Perthom; 7000 km v obe smeri
mimo Benetk in Trsta na mejo Franetii, kjer smo se
mu je vzelo 7 dni. 14.09.1999 je imel nesreo, ki je
ustavili in zadihali slovenski zrak, zapeli, se objeli in
spremenila njegovo ivljenje. Svoja otroka je uil, da
drug drugemu voili: Dober dan na slovenskih tleh: 20.
naj se na zaetku vsake poti pokriata in zmolita za
septembra 2007! Potovanja s tem e ni bilo konec.
sreno pot domov.
Ustavili smo se v Lakih Toplicah na tri dnevnem
Joe je 2. maja pri polni zavesti prejel zakramente.
oddihu, za katerega pa je poskrbela Irena Pernat. Od
Roni venec in pogrebno mao sta darovala domai
torka na sredo je bila v Sloveniji ogromna poplava,
upnik Fr. Peter Carrucan in pater Ciril v cerkvi Holy
tudi reka Savinja je prestopila vse bregove. V Lako
Eucharist v St Albans South, 14. maja 2008; pokopan
smo prispeli v etrtek in nali zdravilie z bazeni
je na pokopaliu Keilor.
poplavljene. Direktor se nam je oprostil, nam tako
Za njim alujejo: ena Dragica, herka Rosemaree z
ponudil prevoz in obisk Term Zree za ves naslednji
moem Stevenom, sin Joe, brat Rudi z eno Marijo,
dan. Vsi smo z veseljem sprejeli ponudbo. e takoj prvi
svakinji Anica in Milka Kalc z druinama v Wodongi,
dan nas je v goste povabil upan obine Lako, nam
sestri Milka in Roza v Sloveniji.
opisal delovanje in napredek in tudi teave, s katerimi
Soalje sorodnikom; pokojnim pa veni mir in pokoj!
se dnevno sreujejo. V soboto zveer nam je Irena
pater Ciril
Pernat pripravila skupaj z osebjem zdravilia poslovilni
40
misli | januar - februar 2008
veer.
V goste je povabila direktorja zdravilia Lako,
ZAHVALI
podpredsednika svetovnega slovenskega kongresa
Ob
zadnjem
slovesu
VATOVCA
bi se
in gospoda Franca STANETA
Pukia, lana
slovenskega
radi
zahvalili
vsem,
ki
ste
ga
v
tako
velikem
tevilu
parlamenta in upana Destrnika. Skupaj smo prejeli
spremili
na zadnji
se zahvaljujemo
lepa darila,
sevedapoti.
brezPosebno
rdeega nageljna
pa tudi ne
patroma
Valerijanu
in Darkuhvala
za lep
mani
obred,
gre. Bila je
odlina postreba,
osebju
in direktorju
Term Lako. Naslednji
smogospe
si ogledali
cerkevenemu
pevskemudan
zboru,
Ivanki mesto,
ele
Akerevino
in mestovenca
Maribor
Lent s Bog
400 povrni
let staro
za
molitev ronega
in -drugim.
trto. Dragi Stane naj poiva v Bojem miru.
vsem.
Kaj je k temu e dodati. Hvala vsem in vsakemu
alujoi: ena Olga, sin John z druino,
posebej, da ste vse zdrali, nekaj jih ni moglo zdrati
sin Dominic in sorodniki.
prav do zadnjega dne, z razumevanjem - bilo je pa e
vsega dovolj.
Ob
smrti moje
mame
KRISTINE
KOSNini
bi se
radaza
e enkrat
prisrna
zahvala
Marti Ogrizek,
Basler
preko
zahvalila
tolailne besede,
pisnaza
odlinoMisli
vodenje,
skrb in za
potrpeljivost,
oferju Robiju
ali
ustna soalja.
Hvala vsem.
Bog pa
pokojnipri
popolnoma
varno vonjo,
Ireni Pernat
pa naj
za pomo
vodenju
Sloveniji.
mami
dav veni
pokoj.
Nasvidenje in
z lepimi etko
pozdravi
e kdaj na kaknem
Romana
z druino
drugem koncu sveta.
41
KONZULARNE URE:
MELBOURNE:
v ponedeljek, 2. junija 2008, od 13.00 do
17.00, ure v verskem in kulturnem srediu
sv. Cirila in Metoda
SYDNEY:
v petek, 20. junija 2008, od 14.00 do 17.00 ure
v verskem in kulturnem srediu sv. Rafaela.
Za konzularne informacije nam lahko
piete tudi na na e-mail naslov
vca@gov.si oziroma si ogledate spletno
stran veleposlanitva http://canberra.
veleposlanistvo.si/ .
Splone informacije, ki jih posredujemo na
konzularnih urah, so brezplane!
Gospod PETER MANDELJ je letonji

dobitnik visokega odlikovanja OAM
za dolgoletno delo v slovenski skupnosti
Viktorije. Prejel je tudi odlikovanje od
viktorijskega premiera Johna Brumbyja za
delo v multikulturni skupnosti Viktorije in
odlikovanje od Ethnic Community Council
Viktorije.
Julija 2007 je bil izvoljen v slovenski
skupnosti v Melbournu za predstavnika
v Svet vlade RS za Slovence po svetu.
Izrekamo mu iskrene estitke ob prejemu
visokih odlikovanj.
Lucija Srnec
Slovensko portno in druabno drutvo Melbourne Inc.

Lovska in ribika druina
PO Box 185, Eltham, VIC 3095; ABN 99 403 098 945
Slovenske rojake obveamo, da pripravljamo e drugo skupinsko potovanje v

Zahodno Avstralijo
od 12. do 27. oktobra 2008
Enkratna ponudba izkljuno za Slovence in prijatelje
Obiskali bomo: Perth z okolico, zgodovinski Freemantle, Monkey Mia, The Pinnacles, New Norcia,
Geraldton, Denham, Stromatolites in Shell Beach, Kalbarri narodni park, Wave Rock in Hyden,
Kalgoorlie Boulder in Coolgardie, Albany, Pemberton, Busselton, Cape Leeuwin, Margaret River,
Rottnest Island, Swan River Vineries.
V Zahodni Avstraliji je septembra in oktobra najbolji as za ogled ro v naravi (Wild owers).
Zanimanje za to potovanje je izredno visoko.
Na razpolago je e nekaj prostih sedeev, zato priporoamo, da se im prej prijavite. Vse bo
organizirano, za tudi najbolj zahtevnega potnika.
Primerjajte na program s katerokoli ponudbo na avstralskem turistinem trgu, ugotovili boste, da je
nae potovanje najbolja vrednost za potroen denar.
Program vkljuuje: slovensko vodenje, letalske polete Melbourne-Perth-Melbourne, vse vstopnine in
oglede, 13 veerij, 10 kosil in 14 zajtrkov. Cena paketa je $3,735 po osebi.
Za sobo 1/1 dodatek $1,065.00. (Cena se lahko malenkost spremeni v primeru povianja katere od
netetih taks ali cene goriva).
Vabimo Slovence in prijatelje iz vseh krajev po Avstraliji.

Za barvno brouro in ve podrobnosti pokliite organizatorja potovanja
Stanka Prosenaka na tel.: 03 9876 1360 ali mobilni: 0421 043 906.
41
Do you have a spirit of adventure?
Do you want to see how other Slovenian communities live around the world?
Do you want to see a friend? Do you want to see Slovenian Churches around
the world? Do you want to experience the world travel?
Here is a chance to travel with us to Argentina, Brazil, USA, Canada, England,
Denmark, Sweden, Germany, Switzerland and of course Slovenia with a great
nale of the tour in Slovenia.
Your adventure can start now!
The planned itinerary combines many major sightseeing highlights and/or the opportunity to
meet other Slovenians around the world, if that is your wish. The itinerary provides choice and
exibility; travel at a slow, comfortable pace; a dedicated escort for the duration of the tour; local
tour guides.
Day1 (May 6, 2009)
Day 2,3
Day 4,5
Day 6
Day 7,8,9
Day 10
Day 11,12
Day 13,14,15
Day 16 ,17
Day 18,19
Day 20, 21,22
Day 23,24
Day 25,26
Day 27,28
Day 29,30
Sydney to Santiago, Chile

Mendoza, Argentina
Buenos Aires, Argentina
Iguazu, Argentina
Sao Paolo, Rio, Brazil
Miami, U.S.A.
Chicago, U.S.A.
Cleveland, Ohio
Niagara Falls, Canada
Toronto, Canada
London, England
Copenhagen, Denmark,
Landskrona, Sweden,
Berlin, Germany
Zurich, Switzerland
Ljubljana, Slovenia
( where group arrangements cease )

( individual return ights to Australia can be arranged )
Inclusions:
A fully escorted,
30 day world tour.
Economy class Round-the-World
Airfare, private coach, train travel.
28 nights accommodation in
3/4 star hotels.
All transfers, a number of tours,
entrance fees, meals as per
itinerary.
Details on request.
Price from $9795.00 Per Person
(Twin Share)
Begin planning now for 2009. Generous discounts for early bookings.
More info in next Misli issue. Contact the Beyond Slovenia for further information.
Telephone: 61 2 9651 3066 or
Australia Wide number 1300 55 75 01

Nina Prakash, Email:nina@impulsetravel.com.au, or
Rebecca Hammond, Email: rebecca@beyondslovenia.com
misli_januar2008.indd 6
15/05/2008 5:06:20 AM
Vse Slovenije 2009 and..

London
Copenhagen
Landskrona
Chicago
Cleveland
Niagara
Toronto
Miami
Berlin
Zurich
Ljubljana
Rio De Janiero
Santiago IguassuSao Paolo
Mendoza
Buenos Aires
Australia
..two of the largest water falls in the world in one go!

Niagara Falls
Niagara Falls is composed of two major sections parted by Goat Island:

Iguazu Falls, are waterfalls of the Iguazu River located on the border of the
Horseshoe Falls, on the Canadian side of the border and American Falls on the
Brazilian state of Paran and the Argentine province of Misiones. The falls
United States side. The smaller Bridal Veil Falls also is located on the American
divide the river into the upper and lower Iguazu. The waterfall system consists
side, separated from the main falls by Luna Island. Niagara Falls were formed
of 275 falls along 2.7 kilometres of the Iguazu River. Some of the individual
when glaciers receded at the end of the Wisconsin glaciation (the last ice age),
falls are up to 82 metres in height, though the majority are about 64 metres.
and water from the newly-formed Great Lakes carved a path through the
The Garganta del Diablo (Devils Throat in English; Garganta do Diabo in
Niagara Escarpment en route to the Atlantic Ocean. While not exceptionally
Portuguese), a U-shaped 150-metre-wide and 700-metre-long cli, is the
high, the Niagara Falls are very wide. More than 68,000 m of water fall over
most impressive of all, and marks the border between Argentina and Brazil.
the crest line every minute in high ow, and almost 110,000 m on average. It
Two thirds of the falls are within Argentine territory. About 900 metres of the
is the most powerful waterfall in North America.
2.7-kilometre length does not have water owing over it.
The Niagara Falls are renowned both for their beauty and as a valuable source
The water of the lower Iguazu collects in a canyon that drains into the Rio
of hydroelectric power.
Parana in Argentina.
Comparisons to other famous falls
Upon seeing Iguau, First Lady Eleanor Roosevelt reportedly exclaimed Poor Niagara! Vastly larger than North Americas Niagara Falls, Iguau is rivalled only
by Southern Africas Victoria Falls which separates Zambia and Zimbabwe (this is excluding extremely large rapid-like falls such as the Boyoma Falls).
Iguazu Falls
misli_januar2008.indd 7
15/05/2008 5:06:27 AM
GLAS
SLOVENIJE
SLOVENIAN
GLAS
SLOVENIJE
THE VOICE
OF SLOVENIA
MEDIA
VOICE
OF HOUSE
SLOVENIA
POTHE
BOX 191,
SYLVANIA
NSW 2224
PO
Box
191,
SYLVANIA
NSW
PO
BOX
191,
SYLVANIA
NSW
22242224
Tel.: 02 9522 9911 Fax: 02 9522
9922
Tel.: 02 9522
9911
9522 9922
Tel:
02 Fax:
9522029922
STIIE
STIIE
STIIE
AVSTRALSKIH
SLOVENCEV
AVSTRALSKIH
SLOVENCEV
AVSTRALSKIH
SLOVENCEV
Domaa stran na internetu:
Domaa
stran
internetu:
Domaa
stran
nana
internetu:
www.glasslovenije.com.au
44
rg_misli admisli
FEB.indd
1
| maj
- junij 2007
rg_misli admisli
FEB.indd
1
| maj
- junij 2007
9/2/07 5:20:05 PM43

9/2/07 5:20:05 PM43
VELEPOSLANITVO REPUBLIKE SLOVENIJE

Telefon: 02 6243 4830 Fax: 02 6243 4827
e-mail: VCA@gov.si
www.gov.si/mzz/dkp/vca/eng/
Odpravnik poslov: Gregor Kozovinc
Druga sekretarka: Boena Fortnari
Veleposlanitvo je odprto vse delovne dni od 9.00 do 16.30

Konzularne ure so od 10.00 do 12.00.
Embassy of Republic of Slovenia

PO Box 284, Civic Square
CANBERRA ACT 2608
GENERALNI KONZULAT RS za NSW

Generalni astni konzul: Alfred Brenik
Telefon: 02 9517 1591
Fax: 02 9519 8889
E-mail: slovcon@emona.com.au
PO Box 188, COOGEE NSW 2034
GOJAK
&
MEATS
SMALL GOODS
220 Burwood Road
Burwood NSW 2134
Tel.: (02) 9747 4028
VIKTORIJSKIM SLOVENCEM
NA USLUGO V ASU ALOVANJA
Funeral Advice Line
9500 0900
www.tobinbrothers.com.au
Slovencem v Melbournu se priporoa

kamnoseko podjetje
LUCIANO VERGA & SONS
ALDO AND JOE MEMORIALS P/L
10 Bancell Street
Campbelleld VIC 3061
Work: tel. 9359 1179
Home: tel. 9470 4046
Rojakom v Sydneyu se toplo priporoamo.

ZA VSA DELA DAJEMO GARANCIJO!
Are your dentures more comfortable in

a glass...? If so, for a free consultation
contact:
KONFIDENT Pty. Ltd.

STAN KRNEL
dental prosthetist
specialising in dentures and mouthguards
391 Canterbury Road, Vermont VIC 3133
Tel.:(03) 9873 0888
Bi radi imeli umetno zobovje v kozarcu...?

e ne, z zaupanjem pokliite za prvo
brezplano posvetovanje.
STANKO KRNEL
zobni tehnik
specialist
za umetno zobovje in zaitne proteze
45
nan
,
nje v
dii.
c
elen
obni
li.
li, na
ni.
s
met,
i
je
em
Road,
95.
SPOROILA FOTOGRAFIJ
NASLOVNA STRAN ZGORAJ: Pogled na marno
goro z ljubljanske strani; v dolini pa Vimarje.
NASLOVNA STRAN SPODAJ: Slovenci na romanju
kria in ikone v Melbournu, 3. maja 2008.
FOTOGRAFIJE NA STRANI 2:
Mladi, otroci in uiteljice Slomkove ole na praznovanju
materinskega dne v Kew, 4. maja 2008.
Tudi otroci v brisbanski skupnosti so poklonili prisren
program mamam ob materinskem dnevu v dvorani
drutva Planika, 4. maja 2008.
Tretji rod Cudermanovih v velikononem praznovanju
na Mt. Mee, QLD in poleg trije mladi prijatelji na trgatvi
v Yarra Ranges.
Po krstu Nathana Petra MORA v Kew, 06.04.2008. Prva
z leve je ANGELA AMPELJ, ki 23.03.2008 dopolnila
70 let. estitamo!
Zahvala Marjetki Popovski za lepo petje v Kew,
27.04.2008.
PREDZADNJA STRAN OVITKA STRAN 47:
Po krstu Lane Eve THOMSON v Kew, 27.04.2008.
Po krstu Jamesa PFISTER v Kew, 20.04.2008.
Po krstu Mie Katice Terese BONJAK Merrylandsu,
23.02.2008.
Po krstu Mie Abbey Grete MOORE v Kew, 22.12.2007.
Festival narodov v Geelongu, 23. februarja 2008.
Po konani procesiji v Melbournu, 03.05.2008.
Utrinki z veselega praznovanja prve uradne trgatve s
trte - herke najstareje trte na svetu - v Yarra Ranges,
06.04.2008.
27A ALTO STREET

SOUTH WENTWORTHVILLE NSW 2145
sales@adcapry.com.au
www.adcapry.com.au
FOTOGRAFIJE SO PRISPEVALI: Marija Ani:naslovnica
zgoraj, 2,36,47. Angelca Veedetz: naslovnica spodaj, 2,3,35,37,47.

Pater Ciril: 2,3,4,12,40,47. Mirko Cuderman:2,31. Andrew
ikar:4,21,24,25. Urednitvo Druina:11. Denis Surina:12.
Lucija Srnec:13. Arhiv Misli:17,37. Pater Janez:18,19. Martha
Magajna:21,25,28,29,30. Arhiv druine Markoi:21. Pater
Darko:20,22,23. tefan ernek:26,27. Barbara Broi:32,33.
Danila tolfa:37,46.Lydija Bratina:38. Zinka kraba:38. Florjan
Auser:35,42,43. Druina Bonjak:47. Julka Kure:47. Anna-Maria
Zupancic in Draga Gelt OAM:48. Hvala vsem sodelavcem Misli!
TERAN
Svetovno je znan
Kraki teran,
kjer sivo kamenje v
zrakl trli,
tam teran lepo dii.
Ko pride mesec
maj, Kras pogrne
zelen pajolan.
Trta zeleni, drobni
zarod se debeli.
Slavek vrgoli, na
obzorju se dani.
Bog varuj nas
toe! prosi kmet,
da le sreno bi
prispelo grozdje
v klet.
(Marcela Bole)
Kraki teran
lahko kupite
na Slovenskem
drutvu
Melbourne
82 Ingrams Road,
Research, 3095.
Misli Thougts - Boje in loveke - Misli Thougts - Boje in loveke

Religious and Cultural Bi-Monthly Magazine in Slovenian language. Informativna dvomesena revija za versko
in kulturno ivljenje Slovencev v Avstraliji | Ustanovljena (Established) leta 1952 | Published by Slovenian
Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski franikani v Avstraliji | Urednik in upravnik (Editor and
Manager): p. Ciril A. Boi, OFM, Baraga House, 19 ABeckett Street, KEW VIC 3101 | Ureja (Production Editor)
in raunalniki prelom: Marija Ani, Ljubljana | Naslov: MISLI, PO Box 197, KEW VIC 3101 | Tel.: 03 9853 7787 |
Fax: 03 9853 6176 E-mail: misli@bigpond.com | Naronina za leto 2008 je 30 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije
letalsko 70 dolarjev | Naronina se plauje vnaprej | Poverjenitvo za MISLI imajo vsa slovenska verska sredia v
Avstraliji | Rokopisov ne vraamo | Prispevkov brez podpisa ne objavljamo | Za objavljene lanke odgovarja pisec sam
| Vnaanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 ABeckett Street, Kew Vic 3101 | Tisk (Printing):
Distinction Printing Pty. Ltd., 164 Victoria Street, BRUNSWICK VIC 3056 | Tel.: 03 9387 8488 | Fax: 03 9380 2141.
Misli na internetu: | Florjan Auser | http://www.glasslovenije.com.au - Tam kliknite na MISLI. ISSN 1443-8364

Misli - URN NBN SI Doc 3T8LVCYF PDF

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Misli - URN NBN SI Doc 3T8LVCYF PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

PRINT POST APPROVED PP318852/00020

MAJ - JUNIJ 2008

v katedralo sv. tefana v Brisbanu. Od 1.

misli | maj - junij 2008

WORLD YOUTH DAY 2008

arrive in Melbourne to commence their journey

If you would like to get involved

Agree to sign the Melbourne stay host letter of

- do 12. maja 2008

misli | maj - junij 2008

Draga Gelt OAM

LETONJE OBLETNICE SLOVENSKIH KULTURNIKOV

Ljubljanskem zvonu. V svojih dunajskih letih je sodeloval

zastavice. Priel je pisati novo slovensko slovnico, ki

in novo zavezo, ena Trubarjeva in ena Kreljeva pesem ter

Mladinskega gledalia v Ljubljani, med 1972 in 1990

poleg poezije za odrasle e pesmi za mladino. V tuje

upanieva precej priljubljena literarna zvrst in jih je

vse nedolno isto.

My Dreams Moje sanje

a je bil tam resnien in ob meni, z

Na ovitku knjige razmilja, kako je v sanjah vse

cvetovi enje so kot orhideje in vse je obarvano s

Dr. Marko Kremar v Argentini - 80 let

ter t. Vidu ter v centralnih zaporih v

lanki in predavanji pri Slovenski kulturni akciji,

je leta 1985 napisal zanimivo analitino dramo v

misli | maj - junij 2008

E O 11. SLOVENSKEM FESTIVALU V MELBOURNU

Slovenski etnografski muzej

PISMO HELENE ZADRAVEC:

Moram vam povedati neprijetno novico od mojih

gremo tam je na tretji dom, se res poutimo

ZAPLAZ - KOFIJSKA BOJA POT.

srednji kovinarski oli na Teznem, dobila svoj dom.

Pristojno ministrstvo je ob tem sporoilo, da so

NUK DOBIL E EN TRUBARJEV IZVIRNIK.

lui polpretekle zgodovine in dananjih razmer

Druina je oblikovalka loveke osebnosti in

DIRIGENT MARKO LETONJA VODI

misli | maj - junij 2008

rasti. Za orkester je pomembno, da lahko nastopa

p. Janez Tretjak OFM

Tel.: 08 8121 3869

delu ustanovil svoje podjetje in

Kdor obie nae versko

Obisk generalne predstojnice sester v

p. Darko nidari OFM

je njuna velikonona Dan presveti,

V sredo, 27.2.2008, je praznovala 75. rojstni dan

pomembno poslanstvo, in seveda stare mame,

misli | maj - junij 2008

eljah in priakovanjih, je pa tisti, ki nas osreuje

Pater Darko, Martha Magajna,

nedeljski mai pri Sv. Rafaelu obhajala 50-letnico

Melbourna, Canberre in od drugod.

P. VALERIJAN bo od 13.5. do 24.6.2008 na

Pridne gospodinje v Merrylandsu.

PERTH OSBORNE PARK WA

po poklicu evljar in je imel svojo delavnico 13 let

Poiljam fotograje z naega sreanja ob kriu

misli | maj - junij 2008

Slovenski rojaki iz Wollongonga