Anton Brecelj - Zdrav Kolikor Hočeš PDF

ZDRAV KOLIKOR HOE BESeDA BESeDA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
Anton Brecelj
Zdrav
kolikor hoe
Zdravnikovi spomini
O M N I B U S 1
BESeDA
ZDRAV KOLIKOR HOE BESeDA
Anton Brecelj
ZDRAV KOLIKOR HOE
Tiskana izdaja je izla pri

Mohorjevi drubi v Gorici leta
1938, pod psevdonimom
Bogdan Kazak. Mohorjeva je
takrat morala delovati pod
italijanskim imenom Sodalizio
S. Ermacora.
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
ISBN 91-7301-503-2
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
2
Vsebina
Sonni arek in materin smeh 4

emu je bolezen dobra? 10
Prvo zdravljenje za silo 21
Zdravljenje po sili 32
Oe 41
Doktor Zamaek in drugo 50
Vse pretrpi e hoe 58
Velika razvalina 71
Geto in drugo 81
Odvraten poklic 85
Teaven poklic 96
alosten in nevaren poklic 106
rvad na korenu 118
Za nerojeno ivljenje 133
Z uenimi ljudmi je kri 146
Zdrav kolikor hoe 162
3
Sonni arek in materin smeh
H udo je bilo tistikrat pri nai hii, hudo in pusto ka-

kor e nikoli. Jaz, ki e nisem hodil v olo, a sem bil
e nekak glavar vedno glasni in lani kopici manjih
sorojencev, sem se ivo zavedal teavnega poloaja.
Matere ni bilo na spregled e nekaj dni, leala je men-
da bolna v gorenji sobi, kamor ni smel nihe od nas
otroajev niti pogledat. Pri njej se je mudila obilna in
lepe opravljena ena, ki je vekrat prila v hio in si
dala postrei zdaj z juho, zdaj s cvrtjem, zdaj s kavo in
se vekrat pokrepala z vinom, ki ji je moralo biti ved-
no na voljo. Do nas je bila ta ena emerna, iz hie nas
je podila, kadarkoli je prila dol. Ko sem jo hotel vpra-
ati, kdaj pride mati v hio, me je presekala s tako rez-
kim: Zgini, smrkavec! da sem onemel navzlic veliki
skrbi in radovednosti.
Tiste dni je bila pri nas Reza Matajkcova, priletna
deklina, ki je oskrbovala kravo v hlevu, arila po hii in
kuhala. Ni bila napana ta teta, molala je ves dan, na
naa vpraanja je skomizgnila z rameni, ni nas svarila ali
tepla, tudi ne ko smo razbili veliko loneno kozico, ki
nam jo je dala postrgati. A kuhati ni znala kakor naa
4
mati. Jutranji monik je kar zbadal v ustih, opoldanja

skuhnja je bila tako udnega okusa in veerna polenta
polna surovih trukeljcev nepredelane in neprekuha-
ne moke, da smo puali v skledi jedi, kar se pri nas po-
prej ni dogajalo. Kako je bilo tiste dni v izbi, kjer smo bili
otroaji nastanjeni in samim sebi prepueni, sam Bog
vedi, Reza se ni utegnila zanimati; ona ena pa, ki je ob
kriku najmlajega bratca, ko je padel z edine skupne po-
stelje, vtaknila nos v izbo, je menila, da je v ciganskem
otoru lepe ko v nai izbi.
Teko mi je bilo vse ozraje v hii, ki se je zdela brez
matere tako prazna, pusta in odurna. Najbolj pa me je
splail oe, ki je taval po hii in okoli voglov zamiljen in
mole, dasi je bila hia sicer polna njegovega glasu in
petja. Ni nas ni svaril ali opominjal, samo zjutraj in
zveer nam je molitev podaljal z zamolklim glasom:
e en oena za bolno mater! Njegov vedri obraz se je
ves nagubal, oi so mu strmele kar v prazno; ko smo
jedli, je odel k materi; e in kje je spal tiste dni, ne vem.
Koliko dni je trpelo to neznosno stanje, ne vem ve,
morda tri dni, morda ve, a bilo je neznansko dolgo.
Zdelo se mi je, kakor da je no zagrnila nao hio in da
so se nad njo zgostili rni grozonosni oblaki, prete nam
s pogubo. Vedel sem e toliko, da bi mi otroci ne mogli
iveti brez matere, na oetu sem pa tudi dovolj videl,
kako mu je zala materina bolezen v ivo.
5
Spali smo e, ko me je zbudil osorni oetov glas iz

hie, kjer se je razgovarjal ali pravzaprav prepiral z ono
zoprno eno, ki se je kakor v strahu potihoma opravie-
vala, on pa jo je zdelaval kakor nas paglavce. Toliko sem
razumel, da ji je oital, da bo ona kriva materine smrti
in da pojde po zdravnika. Drugi moji tovarii so e spali,
jaz sem potihoma smuknil s postelje in v hlae. Hitel
sem za oetom, ki je imel na sebi pranji suknji in novi
klobuk kakor za k mai. Videl sem ga zaviti k sosedu,
ivinskemu prekupcu in meetarju. ez dolgo asa je
priel iz hie in zagledavi me rekel nenavadno mehko:
Domov pojdi in Rezi pomagaj! Drva ji nosi in po vodo
hodi na studenec!
Vrnil sem se domov, kamor je e prispela Reza. Br
sem ji nanosil drv za ves dan in napolnil oba kafa z
vodo, nato sem stekel oprezovat na gri, od koder se je
videla vaka pot tja do trga. Dolgas mi je bilo in laen
sem bil, da sem obiral in veil robidnice, ki se jih nisem
dotaknil ne doslej in ne poslej. Po klancu navzdol sta
pritorkljala dva moaka, naa soseda, prekupec in mli-
nar. V robidovju epe sem poslual njun razgovor.
Iz postelje me je spravil siromak, je pravil meetar.
In ni dal miru, da sem mu posodil deset goldinarjev. Za
zdravnika trati denar ta bedak, ko ga e kmetje ne klie-
jo nikoli.
6
Nikoli ne bo ve videl goldinarkov, je pristavil

mlinar. Kje naj jih vzame?
Vem, da ne vrne denarja, a odsluiti ga bo moral.
Dvakrat ali trikrat ga vzamem s seboj v Ljubljano, da mi
bo vole gnal v Gorico, in na jesen mi obrne zimsko suk-
njo, se je hehetal meetar.
Od strele, kako si navihan! je priznal s spotova-
njem mlinar.
Ta pogovor je vplival name, kakor bi me kdo tolkel z
batom po glavi. Na oe, ki je bil v vasi najbolj uen, saj
so nosili k njemu pisma od sodnije in drugih kanclij, da
jih je prebral, tudi e so bila nemka, in jih tolmail in
nanje odgovarjal, na oe, ki se je znal razgovarjati z
vsakim gospodom in tudi gospodom delal obleke, naj
bo teh zarobljenih moakov hlapec!
Kaj vse se je takrat vrilo v meni, ne vem ve. Vem pa,
da sem prevzet od dogodkov zaspal v robidovju na
griu. Zdramilo me je ali toplo sonce, ki je peklo glavo,
ali razgovor dveh mo, ki sta hitela po klancu navzgor.
Eden je bil na oe, ki je nosil dolgo rno torbo v rokah,
na njegovi desni drug, visok gosposki lovek, gotovo
zdravnik. Stekel sem po blinjici pod vrtovi domov in
naznanil zdravnikov prihod. Reza se je ustraila, zakaj
odkar ona pomni, e ni bilo zdravnika v nai vasi.
Prila sta in odla v sobo. Oe se je kmalu vrnil v hio
in nas zapodil ven. Drugi so se raztepli po vasi, jaz sem
7
preal pri vratih. Reza je kuhala ne vem kaj, oe je pre-

naal sklede s kropom. Sesedel sem se na prag in vno-
vi zaspal, naslonjen na podboje vrat.
Zdramila sta me ista dva moaka kakor na griu,
zdravnik in oe. Zdravnik je odhajal, oe ga je hotel
spremljati in mu nesti torbico, kar je zdravnik odlono
odklanjal, e da je navajen nositi svoje stvari sam.
Govoril je jezik, ki ga nisem prav razumel, a dobro sem
razumel oetov obraz, ki je bil isto izpremenjen, veder
in razigran kakor na sveti veer, ko nam je pel stare bo-
ine pesmi. Prijazno sta se prepirala tja do kraja hie,
kjer je nae dvorie prehajalo na vako pot in je zdrav-
nik, stisnivi oetu roko, odkorakal proti trgu sam.
V nao hio je po toliko mrkih dnevih prisijalo sonce.
Matere ni bilo e k nam, tudi mi otroaji nismo e smeli
k njej v sobo, a e tisti dan je prela vsa mora od nae
hie. Oe se je prijel dela, ona ena se je e tisti dan od-
pravila od nas in se vraala samo za kratek as nekaj
dni; tudi Rezi je la kuha bolje izpod rok, zakaj skleda se
je pri jedi izpraznila do dna kakor nekdaj.
Zveer smo sedeli otroci pod oknom gorenje sobe, ki
je bilo po tolikih dneh zopet odprto, in si ponavljali
zgodbe zadnjih dni. Takrat se mi je zablisnilo v glavi in
sem rekel svoji dve leti mlaji sestrici: Ve, Micka, ni-
koli ne bo moja kuharica!
8
Kako ne? je ualjeno odvrnila Micka. Saj si mi

obeal, da me vzame za kuharico k sebi, ko bo gos-
pod!
Ko pa ne bom gospod!
Ne bo gospod? Saj smo tako zmenjeni! se je posta-
vila sestrica.
Zdravnik bom, da ve! sem sveano zatrdil.
Hi, hi, hi, se je oglasil od zgoraj prisrni materin
smeh, ki brkone ni bil miljen kot zasmeh, a se je kas-
neje izkazal kot materin blagoslov.
* * *
Ko sem odraal, ni bilo ve tistega zdravnika v naem
kraju. Odel je v daljno svojo domovino in dosegel kot
odlien zdravnik velike uspehe in visoke asti. ez do-
brih trideset let po opisanem dogodku se je vrnil na
obisk v na trg, ki je bil prvo njegovo torie in kjer se je
takrat poroil z domainko, blinjo sorodnico moje
ene. Od srca se je smejal dobri mo, Rusin, moji zgod-
bi, kako odloilno je nevede posegel v potek mojega iv-
ljenja.
9
emu je bolezen dobra?
D rzni oetov nart se je zmajal v temeljih. Spravil

me je v ljubljanske ole, ko je e sam zael boleha-
ti. e prej nam je predla trda, ko je bil e zdrav in jaz e
nisem bil v olah, kasneje pa so se ponavljale stiske
doma in pri meni v Ljubljani skorajda neprestano.
Za deset goldinarjev na mesec se je takrat dobilo v
Ljubljani za dijaka prav skromno stanovanje s prepro-
sto domao hrano. Moj oe tega ni zmogel nikdar. Nael
mi je stanovanje in zajtrk za tiri in pol goldinarja, ki jih
niti redno ni plaeval. Na kosilo in veerjo sem hodil v
ljudsko in dijako kuhinjo. Kosilo je stalo deset krajcar-
jev, imel sem pa za kosilo in veerjo skupaj na voljo
samo sedem krajcarjev. Navadno sem e opoldne zaje-
del vse in odhajal iz kuhinje, ko bi bil najraji e jedel
naprej, ko bi kaj imel; za zveer pa ni ostajalo ni. Kako
se mi je prilegel kak ostanek kosila ali veerje mojih treh
tovariev sostanovalcev, ki so imeli pri gospodinji hra-
no. al, da jim je malokdaj kaj ostalo. Spominjam se, da
sem o prostih dnevih hodil stikat na njive za Sv. Krito-
fom, kjer je ostala kaka repica ali korenek, drugi sem
se potikal po Golovcu in iskal kostanja, ki sem ga uival
10
surovega. Na zimo se mi je odprl nov vir. Hodil sem

semeninikom snait evlje, za kar sem dobival redno
kos kruha in asih celo kako jabolko. Krulei in tolikrat
bolei trebuh in neznansko domotoje sta me napravi-
la iz ivahnega deka planega cmerljivca, ki je bil kaj
priljubljena tara ne ba dobrohotnim dovtipom svojih
razposajenih tovariev.
Z nebistvenimi spremembami v prvi oli sem do-
bil tipendijo 20 gld. na leto, dva meseca na olsko leto
je torej skromno lo sem okual bedo od vseh strani
do pete ole. Stanoval sem pri gospodinjah, ki za tisto
pilo plailo niso utegnile bogve koliko gledati name,
tudi druba, ki sem se v nji gibal izven ole, ni bila pri-
merna, v marsiem celo kvarna. Nekdaj dober in po-
boen deek sem se razvijal v malopridnega pobalina.
Spoetka sem izhajal v oli brez pomoi prav lahko, a z
vsakim razredom tee. Hlastno poiranje tistih neum-
nih knjiur, ki razvnemajo e itak razvneto domiljijo,
klatenje po okolici s tovarii, ki so se odlikovali v nered-
nosti in potuhnjeni upornosti proti vsemu, kar je bilo v
zvezi s olo, obudovanje in posnemanje starejih dija-
kov svobodomislecev, ki so v nas mlajih iskali pri-
vrencev za svoje prevratne misli o svetovnem nazo-
ru in se izkazovali v razbrzdanostih, vse to je vplivalo
name bolj kot oe in dom, kjer sem preivljal poitnice
in se telesno krepil, a duevno izgubljal vez z njimi. Z
11
alostjo je opazoval oe moje odtujevanje od doma in

domae miselnosti in se zaman trudil, da preprei gro-
zeo nesreo popolno izprijenje svojega tudenta, kar
so mu kodoeljni obani napovedovali, e, iz ni ne
more priti ni!
* * *
Bilo je sredi grudna, ko sem bil pri predstavi v italniki
dvorani. Kaj so igrali, ne vem ve. Pa pa vem, da sem
priel ves poten radi silne gnee v zimski mraz in da sem
doma na stanovanju e dolgo trepetal v postelji. Konec
tedna sem obolel, gospodinja me je podila iz postelje,
e da lenarim, zvrtelo se mi je, e sem se dvignil iz
postelje. Pet ali est siromanih dijakov nas je bilo v
sobi, ki je bila brez okna na prosto. Leal sem tam dva,
tri dni skoraj brez zavesti do jutra, ko so se odpravljali
tovarii v olo, z veselim poudarkom, da zadnji pred
boinimi poitnicami.
Z neznanskim trudom sem se na veliko veselje svoje
gospodinje dijake matere oblekel ter el v olo, ka-
mor sem prispel z enourno zamudo. Profesor me je oz-
merjal in me, ko je brkone sprevidel moj poloaj, napo-
dil domov. Domov priedi sem se obleen vrgel na po-
steljo in del kakor v nezavesti. Tovarii so prihrumeli
na stanovanje po konani oli in odhajali domov na
poitnice, jaz pa sem leal kakor klada. Zgani se, ali do-
12
mov ali v bolnico! mi je velela gospodinja. O kako rad

bi el domov, a do doma je trebalo takrat tri ure z elez-
nico in tiri s potnim vozom!
Spomnil sem se, da zdravnik tam za vodo rad po-
maga dijakom. Zatekel sem se, ne, opotekajo sem pri-
lezel k njemu s pronjo, naj mi pomaga s kaknim zdra-
vilom, da pojdem domov. Dobrosrni zdravnik mi je
napisal listek in rekel, naj grem z njim v bolnico, kjer mi
najhitreje pomagajo. S tekim srcem sem se napotil tja.
Oprijemajo se v Zvezdi kostanjev in naslanjajo se ob
zid sem priel v eni uri z Brega, kjer sem stanoval, na
Dunajsko cesto, kjer je stala stara deelna bolnica, ko se
je mrailo.
V vei sem se zgrudil. Zavedel sem se lee v veliki
dvorani, ko me je preiskoval mlad zdravnik. Kaj je na-
roil, nisem razumel, dobro pa sem slial, da naj mi dajo
piti, kolikor hoem. ez dolgo, dolgo asa sem dobil
etrtinko litra limonade, ki sem jo izpil na duek. Zapro-
sil sem je e, a od mize sredi dvorane se je oglasil rezek
odgovor v nemini: Poakajte do jutri zjutraj! Ozrl
sem se tja in opazil visoko in mono postavo usmiljen-
ke, ki me je strogo pogledala. Vsaj vode mi dajte, kakor
je naroil zdravnik! Mir!
Takrat je bilo okoli estih zveer; delili so veerjo, ki
se zanjo nisem zmenil. Moledoval sem za kakrnokoli
pijao, najraje vodo. Stroge besede sestre usmiljenke
13
me niso mogle zadrati, da ne bi zlezel k sosedu in mu

izpil, kar je imel tekoega na omarici. Kmalu se je pojavil
moan lovek, ki je dobil od sestre naroilo, naj me dri
v postelji zlepa ali zgrda. V moji dui je vzkipel besen, a
onemogel gnev. Ko se je sestra kam oddaljila in je moj
stranik zadremal, sem se splazil do sosedov in izpil vse.
Proti jutru sem trdno zaspal in imel mune sanje: Od
doma so mi poslali jabolka, orehe, potice in sline boi-
ne dobrote, a tista brezsrna okrutnica, se mi je zdelo,
je prestregla poiljatev ter jo pridrala zase, e da me
mora kaznovati zaradi upornosti. Bil je e svetel dan, ko
so me zbudili; bila je glavna vizita. Primarij dr. B. je po
nemko zaklical: A ta je tisti nemirni duh, ki ni dal spati
vsem drugim v dvorani? Odgrnite ga!
Od strahu sem kakor okamenel.
Za bojo voljo, tudent ima krlatico! Pro z njim!
Kmalu sta prila dva moaka s pokrito nosilnico v
dvorano. Tisti trenotek se mi je zbledlo v glavi. Bil sem
uverjen, da me hoejo spraviti v mrtvanico. Obupno
sem se branil, hotel utei v sami srajci, a kmalu sem
leal na nosilnici, trdno privezan nanjo z monimi jer-
meni. Pokrili so me s pokrovom, ki je imel na vsaki stra-
ni okence. Nisem se mogel ganiti, a zato sem tem bolj
tulil ko ranjena zver in klical na pomo ljudi, naj vendar
ne puste pokopati ivega, nedolnega loveka. Dolga je
bila pot na Poljane, kjer je bila nizka hiica tik Marija-
14
nia takrat v rabi kot kuna bolnica, jaz pa sem bil pre-
prian, da me neso k Sv. Kritofu v mrtvanico. Polago-
ma sem onemogel in zaspal.
* * *
Proti veeru sem se zdramil v nizki sobi s tremi poste-
ljami, ko so prinesli na sosednjo posteljo odraslega lo-
veka, ki je zastokal in obleal ko vrea krompirja. Obe
okni sta imeli spodaj motna stekla, da se ni videlo ven.
Uverjen, da sem v mrtvanici, sem se vendar hotel pre-
priati, kako je z oblijem in kako bi se dalo pobegniti,
saj svetega veera pa ne bi rad preivel pri Sv. Kritofu!
el sem k oknu, a bilo je ne vem kako zaklenjeno, da se
ni dalo odpreti. Vzpel sem se, da bi pogledal skozi gore-
nje prozorno steklo, pa sem telebnil vznak in obleal
pod oknom.
V sobo je prila mlada in krepka sestra strenica z
manjim pokrivalom, kakor ga imajo usmiljenke, me kar
pograbila in nesla v posteljo kakor otroka. Priel je mlad
zdravnik in mi lepo prigovarjal, naj bom kot dijak pa-
meten in ubogljiv tudi nasproti sestri; zapie mi dobro
zdravilo, ki da mi kmalu pomore. Pri sosedu je bil
njegov obisk kratek, z roko je dal znamenje, naj ga od-
neso, kar mi je dokazovalo, da bom tudi jaz kmalu po-
kopan.
15
ez as se je sestra vrnila in mi v teko umevni

nemini razlagala, kako naj jemljem temno rdee zdra-
vilo, ki ga je prinesla s seboj. Vzel sem stekleniico in jo
v divjem srdu treil ubogi sestri v obraz, da se ji je na
elu, na sreo s epico zavarovanem, razbila in ji je
zdravilo in morda tudi kri zalila obraz. Odleglo mi je in
mirno sem zaspal poleg mrlia.
Kaj vse sem e poel tisti sveti veer, ne vem ve. Kas-
neje so mi pravili, da so me tisto no pogreili in me na-
posled nali na dvoriu, leeega v sami srajci v kupu
zmrzlega snega in imeli mnogo opraviti z menoj, da so
me ogreli.
Na boi popoldne me je zdramilo drobno zvonklja-
nje pred vrati, v sobo je stopil duhovnik, nose sv. zakra-
mente. Tisti trenotek sem se popolnoma bistro ovedel
svojega poloaja. Spoved je la prav poasi, na vsako
vpraanje sem po daljem premisleku odgovarjal tono,
prejel sem sveto popotnico, sv. poslednje olje in papeev
blagoslov pri isti zavesti. Po konanem obredu se je
duhovnik e razgovarjal z menoj. Prosil sem ga lepo, naj
mi vendar pove, e zares moram umreti. Hudo si
bolan, a dokler diha, upaj (to je povedal po latinsko) in
moli: Zgodi se Tvoja volja!
Kmalu po duhovnikovem odhodu je prila druga
strenica v sobo in mi prinesla kave. Zgrabil me je besen
gnev in znova sem pobledel. Koliko dni je trajalo to sta-
16
nje, ne vem iz svojega spomina, ker se dogodki tistega

asa niso vpisali v moje mogane ali pa so bili iz njih
radi bolezni izbrisani.
* * *
Prijazen mo je sedel pri moji postelji in me z novolet-
nim voilom budil. Zastrmel sem okoli sebe, vse mi je
bilo znano od prej, a vse tudi novo in prijazno, v sebi
nisem util nikakih teav ali neprijetnosti, pa pa neko
blagodejno spoitost. Predstavil se mi je kot predstojnik
te zasilne bolnice in mi povedal, da sem kakor udeno
prestal hudo bolezen; ves teden da sem bil v nezavesti
in vsak dan so priakovali moje smrti. Pred dvema dne-
voma da je bil moj oe tukaj in hotel po vsej sili k meni.
Iz usmiljenja do obupanega oeta mu je dovolil samo
kratek pogled name izza vrat, danes pa mu da sporoi-
ti, da sem prestal glavno nevarnost, in me je e vpraal,
ali naj pristavi e moje pozdrave in novoletna voila.
Nisem, vedel, kako naj se dovolj zahvalim blagemu
zdravniku bil je Nemec dr. D., ki se je preselil na od-
lino slubo v Salzburg, pustivi v Ljubljani najlepe
spomine za seboj saj se mi je jezik zapletal in se e
znanih navadnih nemkih besed nisem mogel domisli-
ti. Vsak dan mi je prinaal novice, pogostoma tudi jabol-
ko ali pomarano.
17
Leal sem sam, prinesli so v sosednjo sobo bolnika, ki

je kmalu umrl. Zdravnik mi je povedal, da bom moral
najmanj e dva tedna leati in potem e dva tedna ostati
v bolnici po predpisih, ki jih sam ne sme spreminjati.
Lotevalo se ime je strano dolgoasje.
Prosil sem sestro strenico, Madarko, ki je bila navz-
lic mojemu besnemu napadu na sveti veer zelo prijaz-
na z menoj, naj mi preskrbi kakno berilo. Prinesla mi je
debelo knjigo ivljenje svetnikov v nemini. Pogle-
dal sem napis in zagnal knjigo na sosednjo posteljo, re-
ko: Kaj nimate drugega berila? V tej hii ne, razen
molitvenikov, je odgovorila sestra ter pustila knjigo na
postelji. Tisti in e drugi dan je leala knjiga nedotak-
njena.
Drugi veer po veerji sem pa zael knjigo listati in si
ogledovati tevilne edno izdelane slike, tu in tam sem
prebral tudi kak odstavek. Tretji dan sem se e vtopil v
branje. Vso, nad tiso strani obseno knjigo sem prede-
lal, nekatera poglavja dvakrat in celo trikrat. Ni mi bilo
ve dolgas, zakaj branje je rodilo toliko novih, dotlej
popolnoma neznanih misli in pobud v meni, da sem
zael resno premiljevati o najvejem nepoznancu, o
sebi, prvi v ivljenju. Ob tolikih zgledih mi je postala
oitna zgreenost dotedanjega ivljenja; v nemotenem
miru na Poljanah so zorevali v meni trdni sklepi za novo
ivljenje, ki naj bo isto drugano od prejnjega.
18
Teko mi je bilo slovo od oetovsko dobrega zdravni-

ka in od sestre, ki mi je bila kakor duhovna mati naklo-
njena, a vendar sem hitel z veseljem nazaj v ivljenje.
Odlono sem se odtegnil svoji prejnji tovariiji,
njenim burkam, nerodnostim in grehotam; sramotenje
bivih prijateljev me ni zadevalo ve v ivo, z vedrostjo
sem se jih otepal. Iskal pa sem in kmalu nael ojih sti-
kov s pokretom za obnovo naega kulturnega in javne-
ga ivljenja.
Tudi v oli je bilo v kratkem drugae; ta in oni profe-
sor me je pohvalil, kar se poprej ni dogodilo e nekaj let.
Vide mojo resnost in prizadevnost so mi profesorji
sami od sebe naklanjali pouevanje premonih nije-
olcev. Kmalu sem se gospodarski tako opomogel, da
sem si izbral pri dobri gospodinji stanovanje z dobro
hrano. Ko sem drugo leto dobil vejo stipendijo (106 gld.
na leto), sem prihajal na poitnice domov samozaves-
ten, ker nisem bil ve sestradan in raztrgan, pa pa sem
prinaal temu in onemu kaj in e oetu vasih dal kak
petak ali desetak za stroke z mano. Tisto napeto raz-
merje med oetom in menoj se je razvedrilo; ko sem
konaval gimnazijo, je obeval z menoj kakor s prijate-
ljem in mi vse zaupal.
Ko gledam danes nazaj na dogodke, ki sem jih preiv-
ljal pred 40 leti, se jasno zavedam, da mi nebo v vsem
19
ivljenju ni naklonilo veje sree od one bolezni v peti

oli, ko sem e naglo drsel v ivljenjski prepad.
20
Prvo zdravljenje za silo
B il sem doma na poitnicah tik pred zadnjima stro-

gima izpitoma, ves zatopljeni v uenje in ponavlja-
nje. Ta in oni izmed vaanov in vrstnikov je priel, da
bi se okoristil z mojim doktorskim znanjem, a jaz sem
vztrajno odganjal vse, e da e nisem zdravnik, in e bi
tudi kaj znal, nimam pravice, da bi zdravil.
K okovim stopi pogledat! mi je rekla mati, ko sem
priel zajtrkovat. Vznejevoljen radi motenja sem odvr-
nil:
Saj veste, mati, da ne maram hoditi po hiah!
K okovim pojde, kakor sem obljubila njej, ne za-
voljo petelina, ki ti ga je prinesla, pa pa zavoljo sile v
hii!
Kaj pa se je zgodilo?
Stari in mladi sta se stepla in skoro da pobila, mla-
di lei v nezavesti, stari pa ne more ve dihati!
Pa bi vendar poslali po zdravnika v trg! Kaj em jaz,
ki nimam priprav!
Bo e kako pomagal! Po zdravnika pa ne marajo,
ker vedo, da bi kmalu za njim prili oroniki v hio in da
bi se zadeva konala na krvavi sodbi v Ljubljani.
21
Mati, ne morem, ker se ne smem vtikati v tako ne-

varne rei!
Kar pojdi, saj si lovek! Vsaj poglej in svetuj, e e ne
more pomagati!
Nisem se dalje upiral materini elji in sem se napotil
k okovim, ki so imeli hio na drugem koncu vasi.
Poznal sem to hio kajpada e od nekdaj, a bila mi je
zoprna radi gospodarja, ki je bil e nam otrokom znan
kot svarilen zgled zapravljivca in pijanca. Na oka me je
vezal spomin posebne vrste: Poroil se je pri sosedovih,
ko sem zael hoditi v olo. Po starem obiaju smo vaki
otroci ekali, to je med porono gostijo preali, da
nas doleti kaj dobrega. Mene je e doletelo, zakaj enin
ok je priel bolj vinjen kot vsi drugi svati na dvorie z
velikim vrem vina v roki in nam otrokom silil pijao, ko
smo vendar priakovali cvrtja ali sladkarij. Jaz sem se
vina branil, ker mi je bilo zoprno. Na, pa kadi, e ne
mara piti! je rekel vinjeni enin in mi vteknil ogorek
svoje smotke v usta. Jaz sem zares nekajkrat potegnil,
menda se mi je zdelo imenitno, a kmalu se mi je zael
obraati prazni elodec v veliko zabavo eninu in ko-
doeljni druini na dvoriu. Domov so me nesli; dru-
gi dan sem bil v oli kaznovan zavoljo pohujljivega ob-
naanja s tem, da sem bil kot prvi vpisan v rno knji-
go.
22
Ta in e drugi spomini na okovo ivljenje so se mi

obnavljali, ko sem korakal proti njegovemu domu. Tona
ok je bil edinec na veliki kmetiji; oeta je izgubil mlad,
mati mu je bila mehka ena, ki je svojega Tonka zma-
liila, e kaj bi se gnal, ko bo lahko ivel od tega, kar
imamo. Tona je odrasel v brezdelju, celo vojake dol-
nosti je bil oproen kot edinec matere vdove. Kmalu se
je poroil s sosedovo Franco, ki je bila zelo pridno in
razumno dekle. ok je kmetoval le malo let, zakaj zlezel
je v dolgove, ker mu kmetija ni hotela nesti, kar je potre-
boval za pohajkovanje ob delavnikih. Odloil se je za
boljo pridobitno panogo, ki mu je bila od nekdaj pri
srcu. Nabavil si je mone vozove za prevaanje hlodov
in oglja iz gozda v mesto, kupil vole in najel hlapce, sam
pa je s konjikom v novem koleslju vodil in nadziral svoj
promet; vse gostilne in krme od Hruice in Javornika
do Gorice in v Furlanijo so bile polne njegove podjet-
nosti. Ta doba okovega gospodarstva je bila tudi krat-
ka; prodali so mu vole, konje, vozove in veji del kme-
tije; ena Franca si je na podlagi vknjiene dote in po-
moi z doma reila hio in nekaj zemljia okoli nje kot
lastnica. ok pa je bil ob vse.
el je v blinjo tovarno predilnico in se zadal za tea-
ka, ki jih takrat niso plaevali prav slabo. Poznal sem
nekaj njegovih vrstnikov, ki so se z druinami preivljali
in se celo gospodarsko opomogli z dnino okoli enega
23
goldinarja. A Tona ok ni dolgo zdral; e ez nekaj ted-

nov je prilo do preloma, ki je izzval splono pozornost
v vsej okolici in so mi ga pripovedovali kot izrednost.
Ravnatelj je poklical oka predse, mu vprio delovodje
predoil vse nerednosti in zanikrnosti, e da prihaja
zjutraj prekasno na delo, da se med dnevom skriva in da
ga vekrat najdejo v skladiu speega na svenjih bom-
baa ali v zabojih za odpremo preje, in ga vpraal, ali se
namerava poboljati v bodonosti. Tona ok ni bil nik-
dar v zadregi, tudi takrat ne. Mirno je odgovoril ravna-
telju: Vidim, da ste se zmotili v meni, a vedite, da sem
se e bolj jaz v vas. Pri vsaki kaj vredni kmetiji ivi po en
lovek tudi brez dela, vaa velika tovarna, kjer vam dela
tiri sto pridnih ljudi, pa ne more ,ravnati niti enega
postopaa! Zdravi ostanite!
Mirno je Tona ok vzel svojo delavsko knjiico, jo
raztrgal na kosce in odel v krmo. ivel pa je tudi na-
dalje zvest svojemu ivljenjskemu naelu, kakor ga je
izpovedal. Kot meetar se je potikal po semnjih, lazil z
mesarji ali agarji, kadar so hodili iskat blago okoli kme-
tov, posredoval pri vinskih kupijah, ivel po gostilnah
in krmah; kadar je bil isto zdelan in suh, je prihajal
domov, kjer se je prespal in najedel. Franca ga ni ne
vabila ne odganjala. Mole je garala no in dan, da je
oskrbovala kopo otrok e dovolj dobro; celo mou je
kupovala, kadar se ji je zdel potreben, zdaj srajco, dru-
24
gi evlje, vasih celo obleko. Tako so potekala zadnja

leta v miru, da se o okovih ni ve govorilo.
V te spomine in misli zatopljen sem stopil pred o-
kovo hio. Hvala Bogu, da ste prili, me je na pragu
pozdravila oklja, prava korenjakinja po postavi in z
mokimi potezami v obrazu. Ne ustraite se preve;
kar stopite v nao revino, ki je od veraj e jama raz-
bojnikov povrhu!
Kaj se je pripetilo? sem oprezno poizvedoval, sedi
na klop za ognjiem, kjer je v kotliu nad ognjem leno
uborela voda; pristavljen je bil tudi velik pokrit lonec.
Menda se je veraj nai stari pokori zmealo ali pa so
ga tiste pijanske pijavke nahujskale, da je priel domov
kasno, ko smo e odmolili roni venec, in ves divji, kar
ni njegova navada, in s silo zahteval denar, ki sem ga
veraj dobila za prodano junico, e da mora danes na
semenj v Gorico. Nisem mu hotela ni dati, saj sem
morala prodati junico samo zato, da nas ne bodo rubili
radi fronkov, ki jih nismo plaali e drugo leto. On pa je
besnel, treskal lonce, kozice in vse, kar mu je prilo v
roke, in metal vame. Punci in manji otroci so pobegnili
iz hie, ostal je samo stareji fant Tone, da bi me branil
pred divjakom. Prigovarjala sva mu zlepa, naj gre le, on
pa je krial na fanta, naj izgine, da se bo sam razgovo-
ril z menoj, zagrabil za elezno glavnjo in udaril fanta
po glavi, da je kar zajeal in se zgrudil. Mene je pretres-
25
lo, da sem obstala. Vide pa, da je zverina zamahnil tudi

proti meni, sem ga pahnila nazaj, da je telebnil z ognji-
a in obleal. Priklicala sem punci, da smo spravili oba
v posteljo; fant komaj e diha, stari pa kar cvili in jei.
Pojdite in pomagajte, da ne bo nesrea e huja!
Pred menoj je la v sobo in snela plahto z okna. Na
iroki postelji sta leala oe in sin; oe se je vzdramil in
zael milo javkati, sin pa se ni ganil. Lotil sem se sina,
ugotovil, da ima prebito lobanjo in krvavitev na moga-
ne. Od tod nezavest, sicer pa se mi njegovo stanje ni
zdelo obupno. Z mnogo vejim trudom sem pri oetu
dognal, da ima zlomljena tri rebra, krvavitev v prsih in
ranjena pljua, zakaj pri vsakem globljem dihu je zajeal
in z muko kaljal krvave pene.
oklja mi je spretno pomagala pri mojem opravku in
vprauje strmela vame. Vrnila sva se v hio, kjer sem jo
prosil, naj poklie zdravnika, ker jaz vendar ne morem
prevzeti odgovornosti za ivljenje dveh pokodovancev.
Mirno je posluala moje mnenje in odlono rekla:
Fant je mlad in se e izlie. Tudi stari burke ne po-
gine e zdaj, preve nam jih je nakuhal, da bi se izmuz-
nil kar na lepem; potreben je e dolge pokore. Vso od-
govornost prevzamem jaz, vi pa pomagajte! Preskrbite
zdravila in vse drugo, kar jima treba, da ozdravita!
Denar, ki mi ga je vtaknila v ep, sem poloil na skled-
nik in odhitel domov. Za imenoj je pritekla okova
26
Francka in vprio mene izroila materi dva desetaka.

Priel je tudi na oe in si dal razloiti poloaj, muen za
okove in zame. Po kratkem premisleku je menil oe:
Kaj bi pomiljal in mozgovital! Sila je velika, pomagaj!
Vzel sem denar in odel v trg. Lekarnar mi je rad dal
brez receptov obvezila in zdravila, kakor sem jih elel.
Pred lekarno je preal name mlaji okov fanti, spre-
jel veje zavoje in zdirjal z njimi proti domu; jaz pa sem
si steklenice potaknil po epih in hitel za njim.
Dolgo delo sva imela z okljo, da sva oskrbela oba
pokodovanca. Pri sinu je lo gladko; hitro sem mu rano
sistil in glavo povezal; pri oetu je bil opravek zamu-
den, ker je neprestano stokal in pri vsakem gibu presun-
ljivo jeal. ele ko je pouil nekaj zdravil, se je toliko
umiril, da sem mu mogel z oblii povezati pokodovano
stran oprsja, na kar mu je toliko odleglo, da se je spustil
v glasen, s kratkimi presledki pretrgan jok.
Franci se je zazdelo, da pomeni ta ganljivi klavrno
smeni izbruh preobrat na bolje, zato je glasno pripom-
nila: Prav je, da se smili sam sebi, saj se drugemu e
tako ne!
Ko sem si v hii roke umival, me je oklja preseneti-
la z ihtenjem; tudi njej, tako krepki eni je srce prekipe-
lo. Jaz vem, kako je ves zanikrn in malopriden, a take-
ga ne morem gledati! Pomagajte mu, da ne bo toliko
trpel, ko do zdaj ni vedel, kako se ivi! Storite vse in pre-
27
skrbite, da bo javkanja kmalu konec, a umreti ga ne

smete pustiti!
Pronja in skrb sta ji gledali iz rosnih oi.
Jaz sem se nameraval izmuzniti iz zagate, e, da sem
za silo storil, kar sem smel, opravil namre prvo pomo
pri nezgodi, a da za naprej ne bi ve mogel nositi odgo-
vornosti za negotovi potek. Ni me izpustila. Glavno
delo je e opravljeno, in kar ste zaeli, konajte sami!
Tako sem bil pri okovih ujet. S Franco sva se poraz-
govorila o uporabi zdravil in negi obeh ponesreencev;
nasvetoval sem ji, naj si pritegne v pomo e babico, ki
je prila pravkar iz ole in ni imela doslej znatne zapo-
slitve. Sklenila sva tudi, da bi kazalo naprositi upnika,
naj pride oba oka previdet.
Ko se je znoilo, sem priel pogledat. Fant se je priel
osveati, vasih je pogledal okrog sebe in na glas cmo-
kal. Dali smo mu piti pinjenega mleka, na kar se je po-
miril in zaspal. Stari ok je sedel v postelji in trepetal, da
se je tresla vsa postelja; iz izbuljenih oi so se mu ulivale
solze, ko sem pristopil, da mu potipljem ilo...
Od kar je gospod odel, di in joe! mi je poroa-
la oklja. Piti ne mara drugega kakor vodo iz studen-
ca; kurjo juho zavraa, mleka se brani. Kaj vendar naj
mu napravim?
Nocoj mu skuhajte skodelo dobre kave in curnite
vanjo pol merice tropinovca. e ga bo ejalo, mu dajte
28
vode iz studenca, kar je hoe. Pa zdravil ne zabite; ko

zaspi, ga ne dramite zaradi njih. Jutri zjutraj mu dajte
kave z mlekom, pred poldnem vinsko juho, opoldne
kurjo juho z jajcem in poli vina ...
Vina takemu pijancu? se je zavzela oklja vsa pre-
plaena. Kaj pa e dobi pljunico?
Prav temu pijancu dajajte v njegovih stiskah vina, da
ne onemore, dva ali tri polie na dan in e kako aico
ganja zjutraj ali ponoi. Zdaj res ni as, da mu odvza-
memo glavno drailo in gonilo njegovega ivljenja, saj
vidite, da prienja blesti. e prestane to hudo presku-
njo, potem se morda pomenimo isto drugae.
Na vao besedo dobi nocoj merico ganja v kavi in
jutri tri polie vina. Anti veste, kako se stree pijanskim
nadlogam.
Drugi dan je bil stari ok e bolj miren, mladi se je
dobro osvestil. Tudi naslednji dnevi so potekali kar
zadovoljivo za prizadeto druino in zame, ki sem si na-
kopal toliko skrbi; ne prisada na ranah ne drugih zaplet-
ljajev ni bilo, ki sem se jih toliko bal na temelju svojih
uenih knjig.
Ko sem ez teden dni prevezoval glavo mlademu
oku in ugotovil vzorno celitev njegove pokodbe, me
je vpraala oklja, ali je sin e izven nevarnosti, da bi ga
mogli spraviti kam pro. Zvedela je namre po svojih
tevilnih sorodnikih, da se je raznesel glas o dogodkih v
29
njeni druini, in je zato opravieno domnevala, da pri-

dejo oroniki v hio. Nocoj pojde njen oe po oglje v
gozd, kakor je hodil redno e ve let kot oglar dobavitelj
majhni fuini v soseini; tako lahko odpelje fanta v
oglarskem kou s seboj in ga izroi v oskrbo kateri iz-
med znanih druin v Trevju ali Hruici. Nuja razmer je
premagala moje uene pomisleke; sredi noi smo na-
loili mladega oka na oglarski voz, ga zadelali v seno in
stari njegov oe je pognal volia proti daljnemu gozdu.
Nekaj dni kasneje sta zares prila oronika v nao vas
in se dolgo mudila pri okovih. Kasneje mi je oklja
pravila, kako se je izteklo poizvedovanje pri njih. Oro-
nika kar nista hotela verjeti, da starejega sina ni doma;
pregledala sta hio in hlev, pretaknila svisli in svinjak,
naposled sta morala oklji verjeti, da je sin zares odel
v gozd. Stari ok je epel v hii in krehal; tudi od njega
se ni dalo kaj prida zvedeti; bil da je namre pijan ko
zemlja e tisto popoldne poprej; kako je priel domov,
ne ve ve natanno, zdi se mu, da je padel z ognjia,
zavedel pa se je ele drugi dan s pobito glavo in s po-
lomljenimi rebri. oklja je pritrjevala in zagotavljala
oronikom svoje preprianje, da ima pijanec dva angela
varuha, zakaj sicer bi moralo biti njenega nerodnega
oka e zdavnaj konec.
Oronika sta se oglasila tudi pri nas. Prila sta na vrt,
kjer sem leal v senci sredi knjig in zapiskov, razgrnje-
30
nih okoli po travi. Na prijazno vpraanje, kaj ponem v

poitnicah, sem nedolno pokazal na knjige, e: sedem
izpitov me aka, moram tudirati.
Pa tudi kaj prakticirate?
Seve, veraj sem Jankuevi kozi vezal zlomljeno be-
dro!
No, morda krpate tudi kako prebito betico ali lepi-
te kak poen prsni ko tako za razvedrilo med ue-
njem, je hudomuno pripomnil oroniki naelnik in
me oblastno motril.
Zakaj pa ne, e me ljudje prosijo, saj sem e pet let
vajenec v tem cehu! sem odvrnil mirno.
Tisti as je priel oe na vrt in povabil oronika v hio
na juino, meni pa odlono svetoval: Ti pa se ne daj
motiti v uenju! Dolgo so se razgovarjali moaki, a ne
zaman, zakaj zmagala je pamet nad slubenimi predpisi
in dolobami kazenskega zakonika; okova zadeva je
bila za javno oblast pokopana.
Dvajset let kasneje sem el mimo okovih. Pred hio
se je sonil slok starek upalega in sivega obraza, ki bi ga
ne spoznal, da ni zael v pozdrav javkati: O, zakaj me
niste pustili umreti, dohtar! O, koliko trpim! Debele
solze so mu lile po licih.
S Franco se zmenita, ona je ukazala, da tedaj e niste
smeli umreti. Je e vedela, zakaj. Bo e prav.
31
Zdravljenje po sili
M udilo se mi je v bolnico, ko je potrkala in vstopila

postarna enica v mojo sobo.
Prila sem radi svojega stanovalca, vaega rojaka, ki
je bolan, mi je povedala starka s splaenim obrazom.
Ne vem kaj poeti z njim; strei mu ne morem, ker sem
preslabotna, nuditi mu ne morem dosti, ker sama ni-
mam, on pa mi je dolan stanarino za ta in za pretekli
mesec. O zdravniku ne mara sliati ni, podnevi di obr-
njen v steno, ponoi epi in jei e teden dni. Za vas sem
zvedela po okoliinah; on ne ve, da sem la po vas.
Iznenadila me je novica o rojakovi bolezni; menil sem
namre, da je e davno v domovini na poitnicah, ker so
bila predavanja na vseuiliu vsa zakljuena e pred
dobrim tednom. Rekel sem enici, da pridem pogledat
v opoldanskem odmoru, in odhitel sem po poslih.
Bilo je takrat silno vroe poletje, dnevi zame dvakrat
pasji. Profesor in stareji zdravniki so odli veinoma na
dopust; kar nas je ostalo, smo komaj zmagovali delo v
bolnici, ki je bilo v vroih mesecih posebno veliko.
Navzlic jaki zaposlenosti so mi misli kar nepretrgoma
uhajale k rojaku, ki sva se poznala e lepo vrsto let.
32
Ta moj rojak, nadobudni sluatelj filozofske fakulte-

te, je bil e izza gimnazijskih let posebne prav poseb-
ne vrste. Mater je izgubil mlad, oe se ni utegnil dosti
ukvarjati z njim in njegovim bratcem; deka sta odrastla
veinoma pri drugih ljudeh. V drobnem, pritlikavem
telesu se je razvila silna mo, bister razum in jaka volja,
ki se je kazala v izredni vztrajnosti, pa tudi v neverjetni
svojeglavnosti. Tako se mu je e kot gimnazijcu dogaja-
lo, da je naletaval na tekoe tudi na gladki poti, kakor
da bi jih iskal; a ni se jih plail, temve jih je ko dobro-
dole ovire premagoval z vidnim samozadovoljstvom.
Na visoki oli je prilo njegovo vpisovanje kar v prego-
vor. Vsakemu izmed visokoolcev je bil pravoasni vpis
ob zaetku vsakega polletja komaj omembe vredna
nievnost, da je le imel denar, naemu prijatelju pa je bil
vsakokratni vpis vpraanje: Biti ali ne biti, zakaj e je
e imel denar pri rokah, je gotovo zaloil svojo vpisno
knjiico ali izgubil kako drugo potrebno listino; e ni
bilo drugae, je v tistem asu obolel; neko je celo z
doma prihajajo zadnji dan v vlaku zaspal in se zbudil
na Semmeringu in tako tono zamudil zadnji rok za
redni vpis. Tako je trebalo naknadnih proenj in vejih
strokov, da ni izgubil tudijskega polletja.
Tudi nain njegovega uenja je bil svojevrsten. Njego-
ve knjige so bile strano zdelane; vse v njih je bilo
podrtano ali portano, popisano, s rnim, rdeim ali
33
modrim svinnikom prekriano. Neki znanec mu je radi

ekanja zrekel eek. Ta ljubki naziv se ga ni toliko
prijel kakor ime Listomaz, ki mu ga je nadel drug tova-
ri zavoljo neverjetnega uporabljanja, mazanja papir-
ja; vse namre, kar je tudiral, je pisal, izpisoval in pre-
pisoval je kar cele knjige in troil pole papirja na debe-
lo. Omenim naj e njegovo izredno obutljivost; vsako
besedo ali kretnjo, ki mu ni bila ve, je br opazil in za-
meril ter nanje odgovarjal z jedkim ali celo goim pod-
smekom. Tako si je po vrsti odtujeval ljudi, ki so mu
hoteli dobro. Midva sva izhajala drug z drugim e dovolj
gladko vsa leta najinega znanja.
Komaj sem akal, da sem mogel k njemu. Imel je ed-
no sobico v tretjem nadstropju, a v silnem neredu. Po
mizi in policah so teale deloma odprte knjige in okoli
njih in e po tleh razgrnjeni in zviti papirji vsevprek; vso
to aro je pokrivala dobro vidna plast sivkastega prahu.
Gospodinja se je kakor sramovaje se opravievala, e
da gospod ne pua dotikati se knjig in papirjev. On sam
je sedel v postelji poev, naslonjen na blazine v kotu,
med posteljnim vzglavjem in steno. Videlo se mu je, da
mu je moj obisk ve; mole mi je ponudil drhteo in
potno desnico. e prvi pogled me je preprial, da je ro-
jak hudo bolan, vroina ga je kuhala, razkutrani lasje so
bili mokri, po zmreni bradi so polzele debele znojne
34
kaplje, obraz mu je bil upadel in zamodrel, dihanje je

bilo kratko in hropee.
Ni mu nisem oital, da me ni dal poklicati; obzirno
sem poizvedoval, kdaj in kako je obolel. Domov ni mo-
gel, ker mu ni priel denar za dolgove in pot. Ko se je
pred osmimi dnevi navelial knjig in prahu, je napravil
dalji sprehod na Plavu. V gozdu je zaspal. Sredi noi
ga je zdramila huda nevihta. Do koe premoen je v
gozdu trepetal od mraza, v jutranjem svitu se je splazil
domov v posteljo, a zaelo ga je tresti in zbadati na stra-
ni. Gospodinja mi je zatrjevala, da je gospod doslej trdo-
vratno odklanjal vsako drugo pomo, dasi se mu stanje
huja od dne do dne.
Moj zdravniki pregled je bil kratek in lahek: ugoto-
vil sem razseno vnetje prsne mrene z velikim izced-
kom, ki je stisnil pol plju in oviral e srce s svojim pri-
tiskom. Razviden je bil nain zdravljenja: nujna opera-
cija v bolnici.
Ko sem mu razloil svoje mnenje in predlog, me je
br prekinil, reko v presledkih: Kar e in more
napravi z menoj tukaj v bolnico ne pojdem!
Prijatelj, ne kujaj se kot otrok! Tukaj ti ne morem
pomagati, ker nimam priprav, a za tako delo treba po-
leg zdravnika e pomonika. Ko se ti odstrani izcedek iz
prsi, bo treba e vetedenskega zdravljenja in skrbne
postrebe, esar ne more imeti tukaj na stanovanju.
35
Gospodinja je e zdaj izmuena, jaz pa komaj e diham;

vsak drugi dan imam strano slubo, da se ne morem
ganiti iz bolnice ne podnevi ne ponoi. Zdaj grem, da ti
v sploni bolnici preskrbim primeren prostor. Gospa,
pomagajte mu, da bo ob treh pripravljen za prevoz. Za
takrat mu e pripravite skodelico dobre kave s citrono.
Mimogrede sem pospravil svoje kosilce. V sploni
bolnici sem po dolgem akanju in iskanju bil je opol-
danski odmor, ko si vsakdo eli nekoliko oddiha, zlasti
v vroini, vendar dosegel po svojem znanstvu z
zdravniki, da je bil rojaku zagotovljen sprejem v bolje
prostore. Priporoil sem ga tudi vodilnemu zdravniku
na tistem oddelku s pronjo, da mu e tisti dan napravi
operacijo.
Kupil sem spotoma stekleniico konjaka in najel zaprt
voz. Takrat e ni bilo niti v tako velikem vseuilikem
mestu urejenih reevalnih postaj v dananjem smislu, e
manj pa primernih vozil za bolnike. Ob doloenem asu
sem bil pri rojaku.
Prisopi v njegovo sobo sem osupnil. Listomaz je leal
obrnjen v steno, pri postelji je epela gospodinja, v ro-
kah dre skodelo rne kave, in mi je obupana naznani-
la, da gospod noe niti sliati o bolnici.
Zael sem mu prigovarjati zlepa. Nikar ne tako po
otroje, eek na! Glej, voz te spodaj e aka, v bolni-
ci je vse dogovorjeno, da pride v tudentovsko sobo,
36
zdravil te bo moj dober znanec. Daj, dvigni se, z gospo

ti br premeniva srajco in te obleeva!
Ni se ganil; nepremino je buljil v steno. Sklonil sem
se nadenj, da se overim o njegovem stanju, in mu poti-
pal ilo.
Pusti me! se je oglasil rezko.
Tolik in po mojem pojmovanju neupravien odpor
me je razvnel. Kaj, pustim naj te, da pogine v svoji topi
zakrknjenosti? e nee imeti pameti, moram jaz pre-
vzeti skrb zate, kere kujavo! Ne bodo mi tvoji oitali, da
sem te zanemaril ali zapackal jaz, ne bo me pekla vest,
da sem se vdal tvoji slepi trmi, seme srepotno! Ali zlepa
ali zgrda, to uro bo v bolnici!
Prijel sem ga vrsto za ramo, da bi ga obrnil proti sebi,
on pa se je rono otresel mojega prijema, se nagnil e
bolj proti zidu in z nogo brcnil vnic proti meni.
Zgodilo se je takrat, da e danes ne pojmim kako. V
tistem trenotku namre, ko je kakor mezeg sunil nazaj,
sem dvignil odejo in ga oplazil s plosko dlanjo po zad-
nji plati, da je odjeknilo po sobi.
Gospodinja je milo zajavkala, skodela s kavo ji je
zdrknila iz rok in se razbila na tleh. On pa se je dvignil,
se obrnil proti meni in srdito siknil: Zver!
Kaj e! Ne zver, ne krotivec zveri! Za zdaj le klavrn
goni zblojenega oslika! Heri, osle!
37
Divje je strmel vame, a vide me pripravljenega, da

izvrim namero, je zamial, omahnil nazaj in globoko
hropel. Napete poteze na obrazu so se mu razlezle.
Oividno se je vdal v usodo.
Namignil sem gospodinji; kmalu sva mu premenila
perilo in ga spravila v obleko. Dral je in ubogal kakor
boji volek.
Spodaj na ulici je nestrpno vigal in rentail izvo-
ek. Poklical sem ga gor. Gospodinja je prinesla iz ku-
hinje ostanek kave, vanjo sem vlil e konjaka in mu ve-
lel: Srebni!
Brez ugovora je popil vse. Medtem je prilomastil v
stanovanje izvoek in izjavil, da naju odpelje, e mu
plaava e enkratno pristojbino radi tolike zamude, ki
mora biti poravnana. Nisem se upiral, pa pa ga pozval,
naj mi pomaga nesti po stopnicah. Mo je ugovarjal, da
se ne da zlorabljati v protistanovske posle; poljemo naj
po postreka. Trebalo mu je zagotoviti posebno nagra-
do v izmeri dveh vrev piva, da se je mo odloil za tako
ponievalno delo. Oddahnil sem se, ko sva posadila bol-
nika v voz. Slonel je v kotu, jaz sem ga podpiral od stra-
ni. Vso pot ni rhnil besede niti me pogledal.
Ko so ga v bolnici poloili na nosilnico, da ga spravi-
jo na oddelek, me je prijel za roko: Pride?
e nocoj! sem odgovoril in odbrzel po svojih poslih
lahek, kakor da sem se znebil mune more.
38
Mrak se je vlegel v bolnike sobe, bolniki so veino-

ma spali, ko sem priel s slubujoim zdravnikom do
svojega nebogljenca. Spotoma sem zvedel, da so mu e
popoldne odvzeli iz prsi blizu dva litra goste, skoraj
gnojne tekoine in da je pred nedavnim asom dobil
zdravilo za spanje. Mirno je dihal, po velem obrazu je
imel razlit pokoj. Ko sem ga polglasno pozdravil in mu
segel v roko, jo je obutno stisnil, a rekel ni ni, niti ni
dvignil trepalnic.
Dolge tedne je e polegal v bolnici, e dva- ali trikrat
so mu navrtali grudi, preden se je poleglo vnetje v njih.
Te in druge nevenosti, ki jih tirja bolezen in bolnica,
je Listomaz prenaal voljno in z neko vedrostjo, da se je
uveljavil kot vzoren bolnik pri zdravnikih, sestrah stre-
nicah in tovariih bolnikih. Tako se je privadil ivljenju
v bolnici, da so ga morali skoraj ven pehati, ko je zael
okrevati.
No, sirotnenmu Listomazu se je nebo takrat nasmeh-
nilo na steaj. Dobil je toliko sredstev, da je plaal dol-
gove in si omislil ter privoil, kar smo mu svetovali.
Blinji niegov sorodnik ga je povabil k sebi na pao na
poboje Krna. Tam je Listomaz pozabil vso bolezen, ni
pa se otresel svojih muh, ki so ga spremljale tudi v na-
daljnjem ivljenju, da se je sprl malodane z vsem sve-
tom.
39
Midva pa sva ostala prijatelja. O munem dogodku

nisva nikoli govorila. Listomaz ga ni pozabil, zakaj kadar
je bila prilika, da je kdo potreboval zdravnika, ga je na-
gnal k meni, reko: K mojemu doktorju pojdi! Ta je ris!
Tudi e sam hoe po gobe, te ne izpusti nanje iz svojih
krempljev.
Tistega naina zdravljenja nisem mnogo uporabljal
drugje kakor v domai hii, ker ga navzlic uspenosti ni
trebalo skoraj nikdar.
40
Oe
N ae obiajno kosilce je bilo pri kraju. Postrgali smo

iroko skledo z vipavsko skuhnjo (jemen s fio-
lom, ki so se v njem kuhali odrezki bohove koe), po-
spravili tudi vsak svoj koek smojke (pod pepelom spe-
eno turino testo). Ko smo opravili e kratko molitev,
je oe pogledal name in rekel:
Dovolj mi je sedenja in ivanja. Pojdiva renjo pre-
sadit!
Br sem stekel pod kolnico in prinesel lopato. Tam pri
dvorinem zidu so rasle dve ali tri mlade renje, ki jih
je oe lani cepil. Izbral si je najmonejo in jo zael od-
kopavati prav na iroko in globoko, da bi ohranil dre-
vescu im ve korenik. Kmalu mu je bilo vroe, zakaj pri
nas je sonce e pred pomladjo mono. Slekel si je suk-
nji in ves poten je poloil v samokolnico renjo, ki se
je je drala obilna kepa zemlje. Velel mi je e po fran-
coske karje (za obrezovanje drevja) in kmalu sem hitel
za njim s karjami v rokah in z lopato na rami proti
Mlaki.
Na Mlaki smo imeli najboljo njivico. Na severni stra-
ni pod breino je bila planta, vrsta nizkih trt in vmes
41
sadno drevje. Na gorenjem koncu plante se je ustavil

oe s samokolnico, e da renja ljubi bolj vetrno lego.
Razkladal mi je, kako ravnati z drevjem, in hkrati kopal
z vso vnemo. Po njegovih navodilih sem obrezoval re-
nji korenike, ki so trlele iz prstene kepe. Nato jo je vzel
sam v roke, popravil moje umarjenje na korenikah,
skrajal poganjke v vrhu in drevo posadil v izkopano
jamo. udno je hropel med zasipanjem. Hipoma je pre-
stal z delom, iz ust se mu je udirala kri v debelih curkih.
Silno sem se prestrail nenavadnega prizora in vide
oeta, smrtno bledega, drhteega po vsem ivotu in lo-
veega sapo, sem zael, ne vem ve kaj in kako, kriati
na vse pretege. Oe se je na lopato oslonjen opotekel
proti travnati breini in se nanjo zleknil. Z roko mi je
dajal znamenja, naj molim.
Domov zletim po mater, sem mu rekel in se tresel
v neznanski grozi. Toda oe mi je z roko ukazal, naj
sedem poleg njega. Bruhanje krvi se je poasi poleglo.
Dihanje se je umirilo. epetajo mi je oe naroil: Pojdi
in prinesi mi od doma suknji in perie soli. Ne pravi
ni nikomur; tudi materi ne! Da ve!
Ko veter me je neslo domov, saj sem bil lahek deek,
bos in golorok. Kmalu je imel oe suknji in leseno to-
rilo soli. S suknjiem se je ogrnil, iz torila zagrabil dobr-
no perie soli in si jo tlail v usta. Videlo se mu je, da
poira suho sol le s teavo. epetaje mi je ukazal, naj z
42
lopato zberem in zagrebem vse krvave pljunke in sledo-

ve na renji.
Od Sonnice je zavela mrzla sapica, da je zazeblo tudi
na soncu. Oe se je dvignil in na lopato se opirajo na-
menil proti domu. Jaz sem za njim vlekel samokolnico.
Dolga je bila takrat tista kratka pot, zakaj oe je posta-
jal pri vsakem koraku. Dospevi do cerkvice sv. Martina,
se je naslonil na zid in mi rekel polglasno:
Hvala Bogu, e sem tukaj! Tam doli na Mlaki se mi
je zdelo, da ne vstanem ve z breine. Ni bila e boja
volja. e se hudo ponovi, ne prenesem ve. Ko prideva
domov, pojde po gospoda in zdravnika. upnika po-
prosi, naj pride kmalu, zdravnik pa kasneje zveer, ka-
dar mu nanese!
Medtem je prila mati z juino v koku, mene, da
oe obrezuje trte in drevje na mlaki. Uboga ena je
navzlic strahotnemu preseneenju spoznala pa obvla-
dala poloaj. Oetu je privalila v zavetje pod cerkvico
kamen, da je nanj sedel, iz koka je vzela lonek s kavo
in mu jo nudila:
Menda bo za silo, na!
Oe je prijel lonek s tresoo se roko, vidno zadovo-
ljen in menil: Pravi boji dar! Samo malo naj se e ohla-
di prej, vroega ne smem!
Mati se je spravila nadme z oitkom, zakaj je nisem
takoj poklical, in poizvedela od mene ves potek. Do-
43
mov zapelji samokolnico in orodje, izpij doma tale lon-

ek kave in se odpravi, kakor ti je naroil oe.
Zgodilo se je, da je nekaj dni v nai hii, ki je sicer bila
polna otrokega hrua, vladala grobna tiina. Oe je
dobil hudo pljunico in visel ve asa med ivljenjem in
smrtjo; a poasi je okreval. Podrobnosti ne vem ve, saj
je od takrat poteklo e pol stoletja.
Pomladni dogodek ni ostal brez posledic. Oe je
ozdravel bolj za silo, trdnega zdravja ni bil ve niti v let-
nem asu, na jesen ga je prijemalo teko dihanje, hropel
in kaljal je tja v pozno pomlad, malone vsako leto; z
vsakim letom so pojemale njegove moi.
Bilo je dvajset let kasneje, ko sem se kot mlad zdrav-
nik mudil doma. Opravivi posle, opisane na drugih
straneh teh zgodb, sem se odpravljal od doma, da bi na-
daljeval in zakljuil svoje zdravniko vebanje.
Ali res mora pro? me je vpraal oe, ko smo sedeli
po veerji pod latnikom, obloenim z zoreim grozd-
jem.
Prav moram ne, sem odvrnil, a rad bi konal svoje
stvari, ki sem jih zael. Saj pridem vsake tri ali tiri me-
sece domov pogledat. e bi bila kakna potreba, pa ta-
koj. Danes sporoite, jutri bom doma!
Ne za tisto, kar misli, te ne bomo klicali, je menil
oe. Letos, e pred zimo umrem...
44
Bei, bei! ga je prestregla mati. Kaj nas strai

brez potrebe. Zakaj bi prav letos umrl, ko smo tako lepo
preuredili sobo, da ne bo util niti najhuje burje!
Oe pa je mirno nadaljeval: e vem, kako je z moji-
mi momi. Prvi letonji mraz ime bo stisnil; boia ne
bom ve praznoval z vami. Ti, ki si najstareji, si bil do-
slej tako malo doma, da se nisva utegnila razgovoriti
dodobra; mlad si odel, v kratkih poitnicah si iskal svo-
je razvedrilo, tako da si na in vendar skoraj tuj. Saj ti ne
uide tista uenost, e sit je bo! Ostani vendar kaj asa
z nami, kasneje te itak ne bo ve tako zlepa!
Vdal sem se rad, ker sem menil, da ustreem oetu, ki
se takrat ni mogel ve mnogo gibati in hoditi v druino,
z menoj pa se je rad pogovarjal o vseem. Oe pa je mis-
lil svoje, kakor sem izprevidel kasneje.
Sporoil sem v bolnico in prosil, naj mi radi oetove
bolezni podaljajo brezplani dopust in pridre slubo
zame, ko se vrnem po treh ali tirih mesecih. Ugodili so
mi in ostal sem doma.
Lepa je bila tista jesen v prvi polovici, oetu se je go-
dilo prav povoljno, bil je vseskoz dobre volje. Neko se
mu je zahotelo, da bi el na Hrib, kjer ni bil e mnogo
let. Po zajtrku sva se odpravila na pot, ki je znaala v
dolino nekaj sto metrov, v viino pa komaj pol stotine.
Prilezla sva poasi na vrh, ne da bi se oe preve upehal,
in legla pod zid na velo travo. Prijetno je naju grelo
45
toplo jesensko sonce, nad nama se je boilo vedro nebo

v udoviti sinjini.
Oj, tisti na hrib! Kot skrajni obronek razdrapanega
Kolka sega najdlje v dolino in stoji nekako v njenem
srediu, od koder se nudi odprt razgled na vse strani te
prelepe vipavske kotline in njenega divnega okvira.
Oeta je pogled prevzel in vznemiril. Vstal je in sedel
na grobljo, da se je mogel obraati na okoli in uivati v
soncu oarjeno pokrajino. Ni se mogel nagledati vrhov
in grebenov; poltiho jih je ogovarjal po imenih kakor
ljube stare znance, ki jih pozdravlja v slovo. Sledil sem
njegovim kretnjam in besedam in se z njim vred potap-
ljal v lepoto rodne pokrajine.
Od Sv. Kria sem je prisopihal po novi progi vlak proti
naemu trgu in vigal pred cestnimi prehodi. Oeta je
zdramil iz njegovega sanjarjenja, da je nejevoljen vzklik-
nil: e tega je bilo treba!
Nastopil je molk med nama. Jaz sem se zamislil v
vpraanje, zakaj moj tako probujeni in bistrovidni oe
odklanja novodobni gmotni povzdig, in si na tihem raz-
lagal, da napredujoa bolehnost in oividno peanje iv-
ljenjskih moi jemljeta oetu zanimanje za dejansko iv-
ljenje, ki mu ne more ve slediti in ga zato ne mara.
Oe je pa vidno oveseljen zael znova: Glej, glej
moje misli v sliki pred seboj! Tamle na Veliki ravni ku-
rijo pastirji. Morda hoejo pei repo ali zadole (negod-
46
ne smokve), a ravnajo prav po otroje, saj ne znajo dru-

gae. Videz jim dela veselje, zato vlaijo toliko surove-
ga fraja in ga meejo na kup. im ve dima, tem ve
krika in skakanja. Kdaj se jim spee repa ali smokve
na to e mislijo ne ve, da le kurijo! Zdaj pa poglej na
nasprotno stran v Puavo! Paljkovi veejo vinograd; iz
gmanjske ledine napravijo kmalu novo bato (leho za
vinograd). Vsi so tam, kako pridno delajo! Glej, tam pod
breino si celo kuhajo. Komaj opazi ogenj in kotel nad
njim, ker ni skoraj ni dima, saj kurijo samo s suhljadjo.
To je ogenj, ki daje uporabno in blagodejno toploto brez
dima, tam ogenj brez haska in z obilnimi dimom, tukaj
resni ljudje pri mirnem delu, tam kriavi otroaji pri
brezsmotrni igri. Kam spada ti? Bojim se, da otane pri
otrojem igranju...
Zopet molk. Oe je svoje misli podajal posebno rad v
prispodobah. V tej njegovi izvirno zasnovani primeri
sem dobro util oetov oitek in opomin, zavedal sem se
tudi, da je silno teko ugovarjati, v podobi jasno izraeni
modrosti, ki jo je oe zajemal e od nekdaj iz knjige
Tomaa Kempana.
Iz tega in drugih razgovorov sem dobil edalje dolo-
neji vtis, da me je oe zadral doma, ne morda radi
sebe, sebi v pomo in razvedrilo, marve zavoljo mene,
ki da sem se odtujil njemu in njegovemu gledanju v svet.
Z vcepljanjem svojega ivljenjskega spoznanja je hotel
47
izpopolniti mnoge in velike vrzeli, ki jih je opazil v moji

izobrazbi. Tudi glede mojega zdravnikega poklica, ki ga
ni v ni deval, a tudi ne tako visoko cenil kakor jaz, mi
je dajal vodila, ki sem njih uporabnost in vrednost spo-
znal mnogo kasneje. Zares, dosti zmorete novodobni
zdravniki, mi je vekrat zatrjeval, in najbr ve kakor
vai predniki. Ta zavest vas preve opaja in omamlja, da
pozabljate, kar je najbolj vano v loveku. Zdravite ga
kot ivine; e ima vroino, dobi tako zdravilo, e ga ko-
lje, mu dajete drugo, uravnavate mu pohabljene ude in
reete ga zunaj in znotraj, a bistvo njegovo zanemarja-
te, duo prezirate ali celo v ni devate. Zanimate se pri
loveku zgolj za njegovo lupino, ki jo krpate, a je ne mo-
rete obvarovati razpada, jedro v loveku puate v ne-
mar. In to jedro je ivo in ie v svojih stiskah pomoi
tudi pri vas zdravnikih, a je ne najde...
Dasi nisem doumeval oetovega modrovanja, vendar
sem se spomnil takrat, da sem bral na starejih bolnicah
redno napis: Zdravju in tolabi bolnikov.
Lepih dni je navadno prehitro konec; tudi tista jesen
se je sredi listopada izprevrgla v zimo. Zaela je briti
mrzla burja in divjala kar tri tedne brez prestanka.
Oe je obleal; ni se ve mogel drati niti v naslanja-
u. Dasi je silno trpel zavoljo munega kalja in stalne
duice, ni nikdar ni toil. Ni se branil zdravil, ki smo
mu jih dajali za lajanje njegovega trpljenja, a ko sem
48
mu jih hotel vbrizgati v koo, da bi bolj uinkovala, je ta

nain odlono odklonil, e da naj prihranim taka zdra-
vila za one bolnike, ki ne znajo ali ne morejo potrpeti.
Vekrat se je dal prevideti, zadnji teden je napravil
vprio treh sosedov oporoko, zadnji dan opoldne nas je
dal sklicati vse okoli postelje, nas blagoslovil in se ved-
rega lica posami poslovil od nas, kar ga je tako utrudi-
lo, da je omahnil z glavo nazaj, zaprl oi in obmolknil.
Ni se ve odzval naim pronjam ali ponudbam, da bi
kaj uil; med hropenjem, ki je proti veeru naraalo, se
nam je zdelo, da asih premika ustnice, kakor bi molil.
Ob drugem veernem zvonjenju je ugasnil, nad nas pa
se je zgrnila alost in neznanska puoba.
Kmalu po oetovi smrti smo obhajali boi, ki pa nam
je ponovil in poveal vso bridkost; vsak trenotek smo
pogreali oeta, ki je bil dua druinskemu obutju s
svojim otrokim veseljem in prepevanjem starih boi-
nih pesmi.
49
Doktor Zamaek in drugo
N a glavni prometni cesti sem najel skromno sta-

novanje, uredil in za prvo potrebo opremil ordi-
nacijsko sobico, oglasil v domaih listih svojo naselitev
in akal na bolnike, ki jih e dolgo ni hotelo biti.
Konec prvega tedna se je zglasil prvi bolnik, veljak iz
domaih krajev. Obredel je e mnogo zdravnikov, a
povsod so mu menda kazali naprej in mo je zato me-
nil, da nikdo ni znal pogoditi njegove bolezni. Moje
prvo delo je bilo kaj teko, ne toliko zavoljo ugotovitve,
zakaj oitni so bili znaki elodnega raka, kolikor zara-
di zdravljenja, ki je bilo e zdavnaj zamujeno, in e bolj
muno zastran naina, kako naj ga pouim o dejanskem
poloaju. Z nepriakovanim ravnodujem je sprejel
moak moje mnenje in elel, naj mu vsaj poizkusim
olajati teave, e se e ne dajo ve odpraviti. Ko je kas-
neje obleal, me je dal malo pred smrtjo poklicati na
svoj oddaljeni dom samo iz hvalenosti, da sem ga od-
krito in za asa opozoril na neizogibni konec.
Drugi teden so me poklicali v mestu k deklici, ki za-
voljo razpasle jetike ni mogla ve iveti; a tudi smrt je ni
hotela e reiti nepopisnih muk. Na moj oitek, zakaj
50
niso ostali pri tem ali onem prejnjih zdravnikov, nisem

dobil pravega odgovora, a spoznal sem vzrok ez nekaj
tednov. Izostali so tovarii drug za drugim, ker so uvide-
vali sproti, da je vse njih prizadevanje zaman in zastonj.
Jaz sem vendar vztrajal do konca in prejel toliko nagra-
do kakor vsi moji predniki, tolae se z zavestjo, da je
vsaj glede bremen e nekaj razdeljevalne pravinosti na
svetu.
Iz tiste klavrne dobe so mi ostali v spominu e drugi
doivljaji. Nekateri so bili res tako nenavadni, da bi jih
ne verjel, e jih ne bi doivel.
Priel je moiek srednjih let, revno obleen, s ku-
travo glavo in zmreno brado. Njegov zabuhli obraz in
vinjevi nos sta vzbudila mojo pozornost.
Prosil me je, naj se usmilim njegove druine, ki ji gro-
zi najhuja nesrea, da izgubi mater in on svojo ljublje-
no eno. ena lei doma, komaj iva, ker krvavi vso no,
in jaz naj mu napiem zdravilo zoper to nadlogo.
Navzlic sumnji me je prevladalo soutje. Takno
zdravljenje na daljavo ni ni, sem mu rekel. Povejte
mi, kje bivate, pa pridem pogledat in odredim, kar se mi
bo zdelo primerno. Morda bo treba zdravljenja v bolni-
ci.
Ne, ne, je hitel moiek. Ne maram, da hodite k
nam in se trudite, ko vam ne morem zdaj ni plaati.
51
Tudi v bolnico ne pojde ena. Napiite mi, lepo vas pro-

sim, tiste kroglice, ki ji vsakikrat pomagajo!
Zakaj pa ne greste k tistemu zdravniku, ki pozna
vao soprogo in ji je e zapisal uspeno zdravilo?
Saj sem bil e danes pri doktorju B., pa ga ni doma,
ker se je odpeljal na svojo posest v Furlanijo in se vrne
morda ele jutri zveer. Usmilite se nas vendar!
Dobro, pojdite domov, jaz pridem za vami in prine-
sem zdravilo za prvo potrebo s seboj. Za plailo pa vas
ne bom terjal ne zdaj ne kasneje.
Moiek se ni dal odpraviti; tial je vame toliko asa,
da sem se navelial prerekanja in mu zapisal recept z
naroilom, naj mi pride povedat jutri, kako je zdravilo
uinkovalo. Solznih oi se mi je zahvaljeval v izbranih
besedah in odbrzel.
Ni ga bilo ve na spregled. Ko sem se ez nekaj ted-
nov ustavil pri podgorskem duhovniku, sem se spomnil
moika in poizvedoval o njegovi druini.
Od kod poznate tega capina? se je zavzel prijatelj.
Povedal sem mu zgodbo, nakar se je duhovnik pol
res, pol v ali hudoval:
Vi ste krivi, da je tisti nepridiprav pred nekaj tedni
kar tri dni popival v mestu in priedi domov pretepal
eno in otroke ter razbijal po hiici. Z vaim receptom
je preslepil ve dobrosrnih ljudi in denar zabil v zani-
krni drubi.
52
Kako pa z eno, ali je okrevala? sem spraeval v za-

dregi.
Saj ni bila e nikdar bolna! je odvrnil duhovnik.
Reva gara ez dan v tovarni, ponoi pa doma, da pre-
ivlja sebe in otroie. Prav dobra ena, le dosti predo-
bra nasproti nivrednemu mou. Kajkrat sva ji z upa-
nom svetovala, naj poene delomrznea iz hie, kadar
pride otrokom kruh odjedat in njo nadlegovat, a ona v
svoji dobrosrnosti tega ne zmore, e da se bo e po-
boljal, ko nastopi huja sila.
e sem bil pozabil svoj neslavni in, ko se je dober
mesec kasneje pojavil isti moiek na vse zgodaj pri
meni. Bil je e bolj razcapan ko prvi, drhtel je od mra-
za po vsem telesu in milo jeal. Slukinja, ki mu je od-
prla, ga je soutno izpraevala, kakna nesrea ga je za-
dela; prihitela je tudi moja ena e pred menoj gledat,
kaj je. On pa ni spravil poleg ihtenja drugega iz sebe,
kakor: Gospod doktor naj pride, da se nas usmili!
Kaj je novega v Podgori, sem vpraal, kakor da ni
ne vem o njegovih zanikrnostih.
O hvala Bogu, da me e poznate! je hitel nekako
oveseljen. Veste, tista vaa zdravila so bila imenitna,
ena je okrevala z njimi v enem tednu. Snoi je znova
obolela in danes zjutraj je izdihnila, prav ko je zvonilo
dan. Komaj da sem e priklical gospoda, da jo je del v
sveto olje! A zdaj, zdaj, kaj bo? Otroci joejo doma, pri
53
hii ni bojega! Dajte mi, da nakupim kaj za sirotne

otroice in snano mrliko odelo in olne za ubogo
eno, ki sem jo tolikanj ljubil! e bi ne imel otrok, bi me
danes e nesla Soa proti morju! Uh!
Daj, daj mu kaj! mi je epnila ena. Jaz bom pa
pripravila siromaku tople kave!
Ivanka! sem pozval slukinjo, stecite, kakor ste, na
trg in pokliite stranika, da pride nemudoma po tega
slepia!
V splonem preseneenju se je prvi zavedel podgor-
ski pijanek, smuknil kakor maek skozi vrata urno po
stopnicah in na dvoriu grdo zaklel. ena in slukinja
sta kakor okameneli zrli vame.
Moika nisem ve videl od blizu; ognil se mi je e od
dale v kako stransko ulico ali pa se obrnil vsakikrat,
kadar bi se bilo treba sreati.
* * *
Ob etrtkih se je v mestu trlo ljudi; bil je namre trni
dan; pri meni je zevala praznota. Popoldne, ko so se
ljudje e razhajali, je prilezel k meni postaven moak,
dobro rejen, okroglih rdeih lic in nekoliko osivelih las.
Bil je razigrane volje, alil se je buno z slukinjo, razla-
gajo ji, da si mora od blizu ogledati novega in slavne-
ga zdravnika, ki da je danes ele prvi slial o njem pri
Zvezdi, kamor hodi obedovat.
54
Ko sva bila sama v ordinacijski sobi, je priel moak

nekako tajinstveno: Veste, slavni na doktor, sem bolan
in nisem, vsaj za danes ne; zavoljo mojih bolezni, ki jih
ni malo, se pomeniva drugi! Za danes bi hotel, da na-
praviva kot rojaka in prijatelja pogodbo, ki bo prav za
oba, prav za prav bolj za vas kakor zame. Saj se pozna-
va, kajne?
Bil sem v zadregi, moaka sem bil morda kdaj prej
videl, njegov gladko obriti obraz, irok kakor mesec ob
ipu mi ni bil isto tuj, a nisem prav vedel, s kom imam
posla. No, moj bolnik mi je sam pomagal.
Mene da ne poznate? se je zaudil. Saj se vam vidi,
da se vraate v domae kraje po dolgih letih, drugae bi
poznali Zamaka, ki ga spotujejo in cenijo tri doline in
gore in Brda in Kras!
Tisti trenotek sem se spomnil, da sem e vekrat slial
to ime v razlinih zvezah. Bil je najbolj znani meetar za
ivino na vejih semnjih po vsej deeli, bil je nekak pri-
ganja za odvetnike, ki jim je dovajal stranke, bil je na
slutku, da zna sam ali s pomojo odvetnikov kako prav-
do tako zavlei po njegovem zamaiti , da je bil
neugodni zakljuek sodnega postopanja kakorkoli od-
loen. Odtod ime, ki se ga je prijelo, doktor Zamaek.
A vi ste tisti sloviti doktor Zamaek, sem se zavzel,
da se mu oddolim za njegovo hudomunost nasproti
slukinji.
55
A, pustite doktorja, doktor ste vi, ne jaz, tudi Zama-

ek nisem, piem se drugae, a to naj bo, kakor je! Zdaj,
ko se poznava, napraviva pogodbo. Mene pozna in ceni
vsa deela in ez; kar reem, dri, kar svetujem, se pri-
me. Doslej sem navraal bolne ljudi k temu ali onemu
zdravniku, kakor je kazala bolezen na zdravnika, saj ni
vsak za vse. Zdravniki ste uvidevni in dobri ljudje, vsak
od njih mi daje, kar mi gre za moje poteno prizadeva-
nje. Zdaj pa, ko ste prili vi med nas in vas domaini e
ni ne poznajo, ali bi ne bilo potrebno za vas, tako se mi
je te dni razbistrilo, da bi jaz vse te nae ljudi poiljal k
vam. Seve, roka roko umiva, vi ne morete biti bolj skop
nasproti siromaku, ki ivi na cesti in semnju, kakor so
drugi.
Kaj vam pa dajejo zdravniki za va trud? sem poiz-
vedoval prostosrno.
To gre po premonosti, dragi doktor! je nadaljeval
zadovoljno meetar. Pri siromakih je desetina, pri pre-
monih petina, revnim raunate krono, premonim gol-
dinar, raun je lahek! Danes mi dajte en goldinar in eno
krono, jaz vam zato pripravim pet premonih in deset
navadnih v najkrajem asu. Potem vas pridem spet
obiskat.
Teavna zadeva, sem mu odvrnil v ali. Gotovo
pride med nama do sporov; vi ste izurjen pravdar, jaz e
nisem imel opravkov s sodiem in jih tudi ne maram.
56
Kako naj se sporazumeva o dohodkih, ki jih e ni ni,

koliko je mojega in koliko je vaega?
e vidim, vi ste natanen lovek, e bolj kakor kak
odvetnik! je odvrnil meetar nekoliko zmeden. Pusti-
va tisto raunanje, ki je asih res sitno! Dajajte mi na
mesec tri goldinarje, jaz bom delal za vas povsod in
bogato se vam izplaa. Kar udariva kakor moa!
In stegnil je proti meni debelo in gladko desnico, ki
morda e ni imela uljev na sebi.
Ne bo kupije! sem odvrnil hladno. Ostaniva vsak
pri svojem! Vam se godi oividno prav dobro pri vaih
dozdanjih poslih in zato elim, da jih v moj prid ne pre-
minjate. Pa zbogom!
Ualjen se je dvignil in rekel: Mojo pomo zavraa-
te?
Ne zavraam in ne sprejemam, sem odgovoril mir-
no. Hodiva vsak svojo pot kakor doslej!
Moak se je razburil. Veste, da vam lahko mnogo
kodim? je izbruhnil v nepreudarni jezi.
Kakor se vam zdi!
Odel je in rentail nekaj o prevzetnosti in skoposti.
Pravili so mi o njegovem zabavljanju.
Dosti let kasneje bilo je sredi svetovne vojne so
me klicali k pojemajoemu starcu. Bil je Zamaek v zelo
skrenem stanju. Razla sva se kot dobra prijatelja.
57
Vse pretrpi e hoe
M enda je ni stvari, ki bi se je lovek bolj bal od bo-

leine. Da preprei bol, da odene bol, tvega
vse, kar more in zna. Jaz kajpada prav tako, ker smo
vsi iz enega testa in ker ima boleina v ivljenjskem
gospodarstvu svoj namen in pomen.
Ne bo to, kar pride, uena razprava o namenu in po-
menu bolein sploh, marve samo ponazoritev ivljenj-
ske resnice, da je boleina obutek, ki nas ne sme nikoli
prevzeti in prevladati, in da moremo, e le res hoemo,
ta obutek obvladati in premagati, naj bo e tako silen.
Kot prvi primer naj slui moj nekdanji znanec, ki mu
nisem bil zdravnik, a je name kot mladega zdravnika
tako mono vplival, da se ga vekrat spomnim in ga
marsikomu postavim za zgled izredne ivljenjske sile.
Bil je mo, ki smo ga obudovali radi njegove krep-
kosti in zdravja. Do sedemidesetega leta ni vedel, kaj je
bolezen, in se je vekrat noreval, e da je bolehanje
samo grda razvada in zgodno umiranje naravna kazen
za razvajence.
Takrat pa je prijelo tudi njega; revo mu je zaelo
nagajati, mo je vidno hiral. Dolgo ni hotel ni sliati o
58
zdravnikih, e da e sam preene muhe iz telesa; a

ko je radi onemoglosti obleal, so poklicali k njemu
zdravnika, mojega starejega tovaria.
Zdravnik je br ugotovil vzrok bolehanju raka na
revesu in nasvetoval kot edini reilni izhod ope-
racijo.
Bolnik je sprejel zdravnikovo mnenje isto prosto-
duno in brez oklevanja se je napotil takoj naslednji dan
v zdravilie.
Zdravniki posvet je potrdil prvotno zdravniko raz-
poznavo in odredil po nekajdnevni pripravi operacijo.
Ko so zdravniki odprli bolnikovo telo, so spoznali
nevarni poloaj in trebuh zopet zaili, ne da bi se dotak-
nili bolnega drobja. Rak se je namre nepriakovano
mono razpasel; in e bi hoteli vse bolno odstraniti, bi
se operacija zavlekla nad dve uri, bolnik pa ne bi prene-
sel tako dolge omame (narkoze) brez nevarnosti za srce.
Bolnik je operacijo sijajno prestal in se udil prve
dni, kako malo je po njej prizadet. A kmalu je zautil, da
mu ni operacija ni pomagala, in se je brez pridrkov
pritoil pri zdravnikih. Razloili so mu, kako in kaj in ga
hoteli odpustiti, on pa se je razhudil nad njimi in jim
zabrusil v obraz, naj zdravijo jokave otroke in mehku-
ne meanke, ne pa mo, kakor je on. Povedo naj, e si
upajo njegovo drobje oistiti, da bo e za rabo, ali ne. Ko
je zvedel od njih, da je takno korenito izienje e
59
mogoe, a da bi to delo trajalo dve uri ali ez in da bi

moral vse to rezanje in trebljenje pretrpeti brez vsakr-
ne omame drugi naini krajevnega otrpnjenja takrat
e niso bili znani ker splone omame ne bo zdral,
jim je velel, naj kar opravijo svoje delo, a korenito in
poteno, drugo je pa njegova zadeva. e bodo oni opra-
vili svoj del tako neoporeno, kakor upa on prenesti svoj
del, pa bo prav.
Kaj so hoteli zdravniki s tako odlonim moem? Pod-
pisati so mu dali izjavo, da je on sam elel in zahteval
zamudno operacijo brez omame in da sam prevzema
odgovornost za vse in vsakrne posledice te dvojne drz-
nosti.
Pravili so mu, kako teka je bila tista operacija za
zdravnike. Delali so in se potili dve uri in pol, da so
iztrebili bolne in okuene dele, poldrugi meter tenkega
revesa so morali izrezati in ne vem koliko peice.
In bolnik? Ni ganil, ni rhnil ves as, kot bi ne dihal,
in ko bi mu ne utripalo srce, bi se zdelo, da je mrliko
raztelesenje in ne operacija. Zdravnik, ki je pazil na srce,
je pa katerikrat vbrizgnil trpinu krepilo pod koo, a
bolnik ni zahteval in prosil niesar.
Oddahnili so se zdravniki, ko je bilo njih opravilo pri
koncu, in z obudovanjem estitali bolniku, kako sijaj-
no je prenesel suho omamo. Vse mesto je zvedelo o
tem nenavadnem junatvu in hotelo videti junaka.
60
Vrnil se je kmalu domov, okrevanje je naglo napredo-

valo, prej ko v treh mesecih se je veli okostnjak spreme-
nil v zastavnega moa rdeih, polnih lic. Takrat sem ga
videl in povpraeval po vtisih, ki so mu ostali iz tra-
kega zdravilia.
Kaj bo tisto, kar je prestano! je rekel dobroduni a-
ljivec. A nekaj vam moram zaupati. e bi me Bog e
kdaj kaznoval, da pridem v stisko zavoljo te mrhe,
pri tem je potolkel po okroglem trebuhu pojdem k
ivinozdravnikom, ker menim, da ne bo huje, a gotovo
ceneje kakor pri vas.
* * *
Nenavadna vroina je vladala tisto poletje; mnogo ljudi
je dobilo sonarico, nekatere je zadela in konala vro-
inska kap.
Pripravljal sem kolo, da se odpeljem proti Soi kopat
se. Soka kopel pred kosilom mi je omogoala, da sem
bil popoldne za delo.
Pri venih vratih me je ustavila znana gospodina, ki
je pridrevila v domai obleki in vsa zmrena kakor blaz-
na vpila: Hitro, hitro, oe umira!
Vrnil sem se v stanovanje, ona je vpila in tulila za
menoj, da so ljudje postajali na cesti in silili v hio, me-
ne, da se je zgodilo pri nas kaj stranega.
61
Komaj sem jo toliko pomiril, da sem mogel zvedeti,

kaj se je pripetilo. Oe se je vrnil z jutranjega sprehoda,
el v spalnico in si pognal iz samokresa vseh est krogel
v glavo. Gospodino sem poslal domov in rekel, da pri-
hitim takoj za njo. Hitro sem zmetal nekaj potrebin za
ta primer v torbico in odhitel proti kraju nesree.
Poznal sem moa e iz mladosti; njegov sin je bil moj
vrstnik v domai oli. Oe je takrat sluboval pri nas kot
niji uradnik. Bil je bolan na ivcih ali e po naravi ali
zavoljo neugodnih druinskih razmer, ki smo tudi mi
otroaji zanje nekoliko vedeli, tega nisem nikdar razbrs-
kaval, vedel sem pa, da so moa upokojili in da je kot
upokojenec ivotaril s svojo druino v mestu. Vekrat
sem ga sreal, ko je begal ves plaen po okolici.
Pred hio v Korenjski ulici, kjer je stanoval, je bilo kar
rno radovedneev, ki so se prerivali proti vhodu. Stra-
nik mi je napravil gaz skozi gosto gruo v hio. Komaj
sem se preril po stopnicah in priel v stanovanje, ki je
bilo tudi polno zbeganih ljudi.
Na starinskem naslanjau, prevleenem z oguljenim
barunom, so drali nesrenega moa, ki je mono
krvavel iz desne strani glave, da so bile lue krvi celo po
tleh. Odgnal sem iz sobe vse tuje ljudi in priklical za
pomo soprogo in herko, ki sta obupno jokali v kuhi-
nji.
62
Moje delo je bilo kmalu opravljeno: zamail sem

krvavee odprtine in povezal glavo. Poslal sem po voz,
da prepeljem ranjenca v bolnico.
Takrat se je pokodovancu, ki je dotlej mirno dihal in
asih bruhnil kose strjene krvi, odprlo levo, nepokodo-
vano oko in se ustavilo na meni.
Pustite me umreti doma! je rekel in zamial.
Nisem priel k vam kot pria umiranja, gospod moj,
zdaj greva v bolnico!
Pomagajte, da kmalu umrem! je vzdihnil.
Poziv na napaen naslov! sem mirno odvrnil in si
umil roke. Pokadil sem cigareto, preden je priel voz.
Ranjenca ni bilo treba prenaati, krepko sva ga podprla
s stranikom vsak pod svojo ramo in kmalu je sedel v
vozu, kamor sem stopil e sam kot spremljevalec.
V bolnici niso bili ni kaj veseli novega prirastka, saj
se je blial as kosila. Poklicali so kirurkega primarija;
medtem smo spravili pokodovanca na operacijsko
mizo in pripravili orodje in druge potrebine.
Rentail je moj tovari in operater, pol zares, pol za
alo, ko je prihitel v operacijsko sobo, od potu moker,
kakor da ga je kdo na poti oblil. Take neumnosti v tej
pasji vroini! Pravkar sem mislil v vodo, pa dirjaj nazaj!
Da se vam ljubi, dragi tovari, mar bi la v Soo!
Kdo raji od mene, sem rekel. Pa se vi maujte za
oba na tem mou, ki je nama prepreil kopel!
63
Ranjenec je leal na mizi nepremino in se ni zganil

ob najinih norijah, niti ko ga je pomonik bril po gla-
vi.
Zazvonilo je poldne, ko je kirurg priel svoje delo; jaz
sem pomagal. Bila je ena ura, ko e ni konal, tri krogle
je izvlekel iz lobanje, nekaj odlomljenih koic iz elne
dupline, nekaj iz nosa. Vekrat je krtalo in hrealo, da
je mene oblival mrzel pot po hrbtu.
Mo na mizi se ni ganil, asih je globlje dihnil. Proti
koncu operacije sem se spomnil, da nismo dali mou
nikakne omame. Prav na tihem sem ga vpraal: Boli?
Skoraj da boli, je odvrnil operiranec. Kdaj mislite
konati? je e vpraal in dral naprej mirno in nepre-
mino.
Zaudil se je operater in velel pomoniku napraviti
krepko injekcijo.
Opravim brez nje! se je oglasil mo na mizi.
Ob pol dveh je bila operacija pri kraju, moa so pre-
nesli v posteljo. Postal je nemiren, zveer se mu je po-
polnoma zbledlo. Dobil je tudi vroico, priakovali smo
neugoden izid e v blinjih dneh.
Mo je leal na posebnem oddelku v prisilnem jopiu,
sicer bi si strgal obvezo. Dobival je pomirjevalna sred-
stva pod koo, s prehrano tudi ni lo, moral je biti umet-
no hranjen.
64
ez teden dni se je vroica polegla, tudi mo se je

pomiril in polagoma zavedel. Niso se pojavili nikakni
zapletljaji, ki smo se jih upravieno bali; rane so se lepo
zacelile, celo desno oko, ki smo mislili, da je izgubljeno,
je zaelo utiti svetlobo. Konec tretjega tedna je bil mo
odpuen kot ozdravljen.
Nekaj tednov kasneje me je obiskal, da poravna raun
pri meni. Pohvalil nas je, da smo tii, ki znamo delati
udee. e dolga leta se ni poutil tako dobro, kakor
zdaj po operaciji; spi kakor polh, je ko kavalir (to je
sviloprejec v razvojni dobi gosenice, ki re murvovo list-
je no in dan), glavo ima lahko in vedro, sploh se uti
pomlajenega.
Za vse te dobrote se zahvalite sami sebi! sem mu
rekel. Kdo od nas bi vam vedel puati prav samo tis-
to nagajivo kri in poloiti v glavo toliko svinca in na
takna mesta, da je prila v pravno ravnoteje! Vi ste
mojster, mi skaze!
Res, preudno nakljuje! e davno nisem mogel
spati, tiste dni pa mi je bilo, da bi zblaznel. Ni ne vem,
kdaj in kako sem napravil to neumnost, ki se je iztekla
tako sreno. Bog je velik! Vi zdravniki ste malce kruti, a
zelo premeteni ljudje, ki znate prijeli loveka trdo, a na
pravem mestu!
Aha, v mislih imate operacijo ,na suho brez omame,
kajne? Povejte no, kako je bilo takrat?
65
Izprva sem se udil, kako da ne umrem. Potem, ko

ste arili in vrtali, trgali in ipali po glavi, sem samo a-
kal, da dregnete na pravo mesto. Ves as mi je grmelo,
po vsej glavi se mi je bliskalo in akal sem samo odre-
ilnega treska, ki ga kar ni hotelo biti. Seve, bolelo me je
neznansko, kakor da bi rili hudobci po glavi. Pa sem le
del, ker sem se bal motiti vae delo, ki me je zaelo
zanimati, kaken bo neki konec. In tako je potekel as
na mizi, v postelji se mi je pa br zmedlo, da ne vem
dosti o dogodkih prvega tedna, razen da sem se boril s
streniki in zdravniki, ki da so me hoteli konati. Hvala
Bogu in vam za vse, tudi za trpljenje!
Mirno je ivel mo e dolga leta s tremi svinenkami
v glavi. Kdaj in ali je e umrl, ne vem.
* * *
Ni udnega, kajne, da prenaajo boleine ljudje, ki jih
je strojilo ivljenje e leta in desetletja, saj so bolein
vajeni kakor ciganski konj stradanja pozimi. Kaj pa otro-
ci?
V nedeljo popoldne je bilo, ko sem se odpravljal na
obisk svoje druine, ki je letovala v domaem kraju. Po-
gledal sem e skozi okno, kakno vreme se obeta, pa,
glej spaka, pred hio se je ustavil kmetski voz na lojtrni-
ce, z njih je skoil zavaljen moak in pograbil deka z
66
deske, kjer sta sedela skupaj. Kmalu je prisopihal z njim

k meni.
Zgodba je bila kratka: Pri kosilu je deek stopil na stol
in pomolil svojim bratcem in sestricam tam preko mize
ali v zabavo ali zasmeh jezik. Tisti trenotek je zdrk-
nil s stola, telebnil z brado na mizo in si odgriznil jezik
ez polovico.
Ne da bi pregledal deka, est ali sedemletnega fan-
tika, ki me je plano gledal in si brisal krvavo slino, sem
oetu, poznanemu evljarju iz t. Petra, svetoval, naj
spravi otroka v bolnico, kjer je ve priprav in ljudi za
takno sitno opravilo, jaz sem sam in odpravljen na pot.
Mo se ni dal odgnati. V bolnici, tako je menil, dosee
danes, v nedeljo popoldne, malo ali ni. Komu naj se
zljubi, da se loti take otroke malenkosti danes; jutri bo
pa brkone prekasno in otrok bo skvarjen za vedno.
Oetovo ugibanje se mi je zdelo pravilno. Pogledal
sem otroku v usta: prednja tretjina jezika se je drala
skrenega jezika kot spaena vinjeva kepa samo na
desni strani; iz meilice je sikala kri. Pomo se mi je za-
zdela zares nujna; oetu sem velel sesti na stol pri oknu
in drati deka na kolenu.
Ko sem pripravljal orodje, sem pripravljal tudi deka
za to opravilo. Govoril sem oetu, naslovljeno je bilo
seve na sina, da bo moje delo uspelo samo pod pogo-
jem, da bo fanti ubogal; e bo le trenil drugae, kakor
67
mu jaz ukaem, pa mu ve kot napol odgriznjeni jezik

odgnije in odpade.
Hoe e kdaj govoriti? sem vpraal rezko.
Nekako veselo je prikimal.
Hoe e kdaj jesti?
Prikimal je e bolj izrazito.
Dobro, e bo govoril in jedel, e Bog da, a zdaj bo
posluen kakor ura. Zini, e bolj zini in dri usta tako
odprta!
Fantiek je odprl usta, hitro sem mu vanje vtaknil raz-
klenilno dralo, da bi jih ne mogel zapreti.
Pa mu boste dali vendar kaj ponjuhati? se je ogla-
sil oe, ki so mu tekle debele kaplje po obrazu in je zael
sumljivo bledeti.
Vzel sem mu deka iz naroja, ga posadil na visok
stol, oetu pa pokazal vrata, e naj poaka zunaj v a-
kalnici; opravim e sam.
Rad se je umaknil. Vrata za njim sem zapahnil.
Muen je bil poloaj tudi zame; brez omame, brez
druge pomoi naj opravim sam, kar bi zaposlilo tri. Sila
kola lomi.
V akalnlici je nekaj trbunknilo. Nisem ve utegnil
pogledati; vedel sem tudi, kaj se je zgodilo. Sedel sem
pred deka in si primaknil mizico z orodjem.
Najprej sem s kavljastimi kleami zagrabil jezik v
sredini in ga potegnil naprej, zakaj v ustni duplini se ni
68
dalo delati. Kajpada je to zabolelo, kar sem opazil na

otrokovem kremenju. Srepo sem ga pogledal in rekel:
Potrpi, kakor sva zgovorjena, sicer ne bo ve govoril
ne jedel! Na, primi in dri!
Dal sem mu v roke sklenjene klee in pokazal, kako
naj si sami dri napieni jezik stegnjen ez zobno ogra-
jo. Suha omama se je posreila, pomo sem imel prav
dobro tudi v deku samem.
Drugo delo je bilo hitro konano. Podvezal sem krva-
veo ilo, napravil nekaj globokih ivov, da se je odgriz-
njeni del prilegal na jezikov krn, nato sem rano obil e
po vrhu. Vasih je suha omama popuala, ubogi
deek je zastokal ali zaihtel, ko sem mu nabodel ali stis-
nil kak ivec, a moj strogi in neizprosni pogled je uin-
koval kakor mamilo; deek je dral in zdral sijajno do
konca. Ne vem, komu se je zdelo laje in bolje, deku ali
meni, ko sem odstranil odpiralo iz ust. Napravil sem
deku obvezo ez brado, da ni mogel ve ust odpreti,
izroil mu gumasto cevko, ki naj samo po njej pije, ka-
dar mu treba.
V akalnci je leal dekov oe na tleh in se pravkar
zavedel iz omedlevice. Imel sem e z njim posla; pokli-
cal sem voznika, da ga je spravil na voz; sin je el sam in
oeta opiral na vozu.
Drugi dan sta se prila pokazat, dekovo stanje je bilo
zadovoljivo, odgriznjeni del jezika je bil manj vinjev.
69
Konec tedna sem odstranil ive, opustil zunanjo obve-

zo in dovolil deku uivati tudi drugo mehko in kanato
hrano.
* * *
V teku svojega ivljenja in zdravnikega poslovanja sem
videl ve podobnih primerov junake potrpeljivosti in
izredne odpornosti zoper boleine, posebno dosti takih
zgledov se spominjam iz velike svetovne vojne.
Da se ne bi morda util prikrajanega ali zapostavlje-
nega enski, morda tevilneji del naega bralskega kro-
ga, poudarjam, da moki spol dale zaostaja za enskim
v ivljenjski trpenosti; prav posebno pa so v junakem
prenaanju bolein ene dale pred nami. To v naravi
utemeljeno in dragocemo svojstvo jim omogoa v iv-
ljenjskem pogledu najvije dejstvovanje, ki ga oznaa-
mo z besedo materinstvo.
70
Velika razvalina
P roti veeru je e bilo, ko so me klicali v bolnico. Od-

loil sem druge posle in el tisti dan e v tretje tja,
ne prav dobre volje.
V najlepi razredni sobi je leal velikan na postelji, ki
je bila navadne velikosti, a zanj oitno prekratka in sko-
raj da preozka. Za nizkim vzglavjem je bila postavljena
e miza, na njej in ez vzglavje so bile nakopiene bla-
zine za bolnikovo glavo. Odeja, ki je pokrivala truplo, je
visela kar ez posteljni stranici.
Ko me je uzrl, je stegnil orjako desnico proti meni in
se predstavil s hropeim glasom: Glejte, doktor, veliko
razvalino!
Sedel sem ob postelji in prosil slubujoega zdravni-
ka za poroilo. Med poroilom sem si ogledoval nove-
ga gosta; tudi on se je asih zvedavo ozrl proti meni.
Nehote sem se spomnil Michelangelovega Mojzesa.
Velika se mi je zdela podobnost tistega slavnega kipa s
priujoim bolnikom, ne samo glede prekomerne veli-
kosti, marve tudi glede veliastne glave in posebno
izrazitega obraza. Imel je dolge, valovite temne lase, ki
so bili le na sencih nekoliko pobeljeni; visoko elo je
71
kazalo globoke brazde, pod koatimi obrvmi sta veliki in

ivahni oesi izarevali nekak poseben ogenj; malo ka-
zil ga je mozoljasti in pomodreli nos, mulasti ustnici
sta bili veinoma pokriti s kocinastimi brki, bledo, za-
buhlo lice je bilo majhno v primeri s koato, nekoliko
osivelo brado, ki je okroala obraz in segala ez pol prsi.
Povedana starost estih kriev se je ujemala z videzom.
Resno bolnikovo stanje se je razodevalo v tekem diha-
nju in sploni zabuhlosti.
Ko je moj mlaji tovari konal svoje poroilo, sem
vstal in rekel: Popolnoma v redu. Naroilo glede hra-
ne in zdravila naj se izvri, jutri se pogovorimo dalje.
V slovo sem ponudil bolniku roko. Ta pa je z oitnim
naporom poizkusil, da bi sedel, me srdito pogledal in
zahropel: Ali me ne boste pregledali tudi vi, doktor?
Ne nocoj, spotovani vitez, ker bi bila ponovna pre-
iskava stvarno odve in vam kvarna. Za prvo no vam
jaz ne morem dati ni boljega, kakor je e naroil moj
tovari. Nocoj se lepo odpoijte od napornega prevoza,
jutri zjutraj preiemo e pred obiskom se in drugo!
To je aljivo omalovaevanje! je bruhnil besno.
Nikakor! To je glede na vas obzirno ravnanje, da vas
ne muimo brez potrebe. Ako hoemo veliko razvalino
temeljito popraviti, se moramo drati predpisanega na-
rta, sicer umarimo! Lahko no!
Ni ni odgovoril, jezno se je obrnil proti steni.
72
* * *
Tovari se mi je zahvaljeval, ko me je spremljal proti
izhodu, da sem varoval njegov ugled, e bolj ga je vese-
lilo, da jo je izkupil stari objestne e ob prihodu v bol-
nico. Na moje vpraanje, odkod pozna novega bolnika,
mi je tovari pojasnil, da je na novi prirastek splono
znana in celo razvpita osebnost po vsej dolenji niini.
Kot potomec plemenite druine je podedoval precejnje
veleposestvo, tudi prienil je ne vem koliko kolonov
(kmekih posestev z najemniki), a vse premoenje je za-
pravil z razuzdanim ivljenjem. Prirejal je velike love in
razkone pojedine svojim pajdaem iz okolice in bli-
njih mest; vozaril se je v daljne obiske z dirkalnimi ko-
nji, ki jih je kupoval za neverjetne zneske; poleti je obi-
skoval morska in druga kopalia; pozimi je hodil v
mesta, kjer so se nudile posebne zabave. Potenim e-
nam vseh slojev je bil strahota; v zadnjih letih so se ga
otresali tudi njegovi vrstniki in tovarii, veselo drubo so
mu delali le ljudje dvomljive vrednosti. Soproga mu je
umrla e pred leti od alosti, letos so mu prodali zadnji
ostanek premoenja, rodni gradi, nakar se je preselil k
herki edinki e ves beteen. Danes ga je dal njegov zet
prepeljati v bolnico in plaal zanj trimeseno preskrb-
nino. Zares, velika razvalina!
Kako ste prebili prvo no pri nas, cenjeni vitez?
sem ga drugo jutro vpraal po obiajnem pozdravu.
73
Razmeram primerno! je zarenal in mrko zrl name

in na moje spremstvo.
Preiskava je bila zamudna, bolnik je nudil nenavadno
veliko zbirko raznih bolezenskih sprememb na srcu,
jetrih in obistih, splona vodenica je bila zunanji znak
notranje izprijenosti drobja. emerni bolnik se ni dosti
zanimal za narekovanje ugotovitev; pozoren je postal,
ko sem naroal nain in mnoino prehrane.
Smeno! je vzrojil vmes. To je pia za otroka ali
enske, ne za moe mojega kova.
Narekoval sem mirno dalje, kakor da sem preslial
njegov ugovor, in doloil tudi koliino slatinske pijae,
ki naj se vsak dan skri za desetino.
Meni pritiejo trije litri dobrega vina na dan! je pri-
stavil oblastno.
Vsi so se ozrli name, jaz pa sem marno naroil tova-
riu pomoniku, naj se pripravi za izpraznitev bolniko-
vega trebuha, kjer se mu je nabrala velikanska mnoina
tekoine.
Posadili so ga v velik naslanja, ki je zajeal pod izred-
no teo. Kmalu je prispel pomonik s pripravami; bol-
niar je prinesel iz lekarne ao konjaka. Vidno presene-
en in kakor v zadregi je bolnik segel po ponujeni ai,
a roka se mu je tako tresla, da je razlil ve ko pol pijae.
Poslal sem po drugo merico opojnine v veji ai. Med-
tem je pomonik e nastavil bolnikov trebuh; po debe-
74
li cevi je pritekala v ebri zelenkasta tekoina z veliko

silo. Ko je bolnik popil vse krepilo kar v enem poirku,
se mu je napeti izraz nekoliko razlezel. Glavo je majal,
da so mu gosti kutri kar plapolali. Ko se je polnil e
tretji ebri, je bolnik globoko vzdihnil, reko:
Grd je ta svet, kajne, doktor?
Ne umem vas, kam merite, sem odgovoril radoved-
no.
Glejte, koliko dobrega in najboljega vinca sem na-
takal v ta sod, zdaj pa tee iz njega ta gnusna mlakuni-
ca! Ali ni alostno, da se vse na svetu tako spridi?
Hvala Bogu! Humorja ne pogreate e v nobeni obli-
ki!
* * *
Nekaj tednov so se e vrili burni spopadi med bolni-
kom in menoj. Razmerje je bilo vasih skrajno napeto.
Ker vitez ni dobival od bolnice nobene opojnine, si jo je
dal skrivaj prinaati od zunaj, dokler mu nisem resno
zagrozil, da bo brez prizanaanja odpuen iz bolnice.
Tudi zavoljo hrane je bilo izprva dovolj prepira in trenja
med nama, naposled se je divjak vdal, napetost se je
polegla, postal je znosen. To pa tem lae, ker je postalo
tudi njegovo stanje znosneje, da je mogel ponoi poi-
vati brez mamil in je zael e siliti iz postelje. To pa e ni
lo, ker so mu noge br zabrekale, e je le kaj asa sedel
75
na naslanjau z viseima nogama. Prijemala se ga je do-

bra volja, zael je upati na ozdravljenje. edalje bolj sem
se bal prihajati v njegovo sobo, ker me je vedno zadre-
val, da mi je postajalo kasneje tesno s asom. Spravljal
me je vsakikrat tudi v dvojno zadrego; z menoj je govoril
samo visoki knjievni jezik, da sem se mogel le z najve-
jim naporom kolikor toliko primerno izraati, ne da bi
se s tem smeil. Druga zadrega je bila sitneja; vsak dan
je hotel vedeti te in one podrobnosti svojih bolezni, naj-
bolj pa monosti ozdravljenja. Ogibal sem se dolonim
odgovorom, ker je potek takih bolezni zavoljo izprijenja
ali zastrupljenja vobe negotov in izboljanje v ugodnih
razmerah mogoe. Praznih upov mu nisem maral dajati,
plaiti ga pa tudi nisem smel e zaradi kodljive potr-
tosti. Tako sem se moral izvijati.
Neko me je hotel speljati: Ali niste veseli svojega
bolnika, ki se mu vraajo moi?
Ne preve! sem ga krotil. Tudi hrastu, ki ga je iz-
koreninil zimski vihar, poenejo prvo pomlad e katere
mladike!
Drugi: Lepo popravljate staro razvalino, da je ne bo
mo spoznati!
Kaj pomaga zunanja krparija, e so temelji razmaja-
ni!
Tretji: Kdaj, sodite, mi ne bo treba ve vae ne dru-
ge zdravnike pomoi za navadno, skromno ivljenje?
76
Bog ve! Za zdaj hvalite Boga, da se polega pogubo-

nosni naval.
etrti: Pa je e mono tako izboljanje pri meni, da
se izplaa iveti e katero leto?
Bog je velik! Komu je dragocen vsak dan ivljenja,
drugi zavre desetletja.
Tako in podobno sem se ga otepal. Neko me je po
konanem obisku prosil, naj se vrnem sam k njemu. Z
vso zgovornostjo se je opravieval, da me toliko zadru-
je, in me srno prosil, naj mu, kadar najlae utegnem,
dovolim poluren razgovor v zaupni zadevi.
Danes ne, a e ta teden pridem k vam za eno uro in
ve!
Nisem mogel uganiti, kaj tii moaka. Silno se je raz-
veselil mojega prihoda izven obiajnega obiskovalnega
asa. Navzlic gostobesednosti se mu je poznala zadre-
ga, kako naj izrazi svojo eljo. Trdil je, da sem mu neraz-
rena uganka, ker da sem drugaen, kakor so znani mu
moje moje starosti in moje izobrazbe. Nisem ga br
umel in mu dokazoval, da sem prav tak kakor vsi drugi.
Vekrat govorite o Bogu, kakor da bi bilo tisto kaj res
in ne navadna puhlica, prazen izraz starih predsodkov.
Glas mu je drhtel, oi so arele.
Ne vem prav, dragi, kaj hoete od mene?
Vpraam vas kakor mo moa, ali je tisto, kar ime-
nujete vi Bog, res kaj ali ni?
77
Tisto je vse!
Torej vi kot izobraen mo verujete v Boga?
Premalo globoko in premalo trdno!
Nizko se mu je sklonila glava in se zaela zibati. Ne-
verjetno, edinstveno! je momljal sam zase. Dvignil je
glavo napol in nekoliko hudomuno pogledal name: V
cerkev pa le ne hodite?
Premalo! Ob nedeljah in praznikih pa redno.
Jaz sem bil zadnji v cerkvi na poroni dan, je rekel
tono in se globoko zamislil.
Nisem ga hotel motiti. Nekaj kasneje sem mu podal
roko, ki mi jo je krepko stresel. Mole sva se razla.
Kmalu za tem so mi pravili, da obiskuje naega bolni-
ka slove spovednik. Vitez mi je pri obisku sramelijivo
ponosno pokazal svoje berilo: Nova zaveza.
* * *
Lepega vremena je hitro konec.
Divji vitez je bil vzoren bolnik, skromen, pohleven,
z vsem zadovoljen. Tudi njegovo zdravje se je toliko po-
pravilo, da bi mu ne trebalo ve zdravljenja in negova-
nja v bolnici; zadoala bi mu domaa oskrba in prilo-
nostno zdravniko nadzorovanje. Bil je v zadregi, svoje-
ga doma ni ve imel, zet ga je odpravil iz hie. Pisaril je
prijateljem in znancem, ki so kaj imeli, da bi ga mogli
sprejeti, a odmeva ni bilo utiti pravega. Potekala je tudi
78
doba, ko je bila oskrbnina zanj plaana; uprava bolni-

nice mu je naznanila, da bo po izrpanem roku moral ali
iz bolnice ali pa na sploni razred, ako ne bo oskrbnina
poravnana za pol meseca naprej.
Bil je isto osamljen in zapuen. Hi in zet ga nista
obiskala ves as niti enkrat, imovitih znancev ni bilo na
spregled, izostali so v zadnjih tednih tudi lahkoivci, ki
so uvideli, da je njihova rtev oglodana do kosti.
Hudo ga je trla zavest popolne zapuenosti. Zinil ni
nikdar o tem, e manj pa toil; ponosno je nosil svojo
bol. A vpliv njegove potrtosti se je kmalu odraal; komaj
za prvo silo popravljeno srce je omahnilo.
Napoil je usodni dan. S tekim srcem sem stopil v
vitezovo sobo. Ugotovil sem ponovno poslabanje zavo-
ljo noi, preute izven postelje, naroil krepkeja zdra-
vila in merico vina k obedu in veerji, esar e ni dobil
v bolnici.
Pred odhodom mi je segel v roko, globoko pogledal v
oi in me polslino vpraal: Ali mi ne morete prizanesti
osramoenja?
To je upravna zadeva, izven mojega podroja, kamor
ne smem posegati. Nespremenjeno ostane najino raz-
merje kot bolnika do zdravnika, ali loveka do loveka,
lezite v tej sobi ali pa v drugi.
Pri popoldanskem obisku v bolnici so mi sporoili, da
je vitez dobil obiajno razredno kosilo v svojo razredno
79
sobo, a se ni dotaknil ne jedi ne pijae. Po kosilu so ga

prenesli na sploni razred; ko so ga spravili na posteljo,
se je sede ozrl po dvorani in se zgrudil. Slubujoi
zdravnik je ugotovil smrt zavoljo srne kapi.
Drugi dan so se oglasili pri meni v bolninici trije ple-
menitniki znanih imen, ki so se sveano pritoevali za-
voljo ponievalnega ravnanja s plemenitaem. Gospode
sem naslovil na upravo.
Tretji dan je bil slovesen pogreb, kakrnih ni bilo vi-
deti vsako sedmo leto. Nastopile so plemenitake drui-
ne iz mesta in z deele v vsem svojem alnem sijaju;
nepregledna je bila vrsta zlikanih koij, ki se je vila za
mrlikim vozom, odetim z venci in grbi na trakovih,
proti rodnemu kraju zadnjega mokega potomca nekdaj
slovee druine.
O siva starka smrt, velika si tudi v svojih norijah.
80
Geto in drugo
G eto je e takrat imel zvenee ime, ki ga je dal slo-

viti Gorian Izaija Graziadio Ascoli, znamenit jezi-
koslovec, profesor v Milanu in italijanski senator. Geto
je prava srednjeveka ulica med cerkvico sv. Ivana in
trgom Kornjem; ozka je in razen opoldne zelo temana
in pusta; zelo puste so tiste visoke dvo- in trinadstrop-
ne hie z obeh strani e od zunaj, naravnost odurne pa
so bile od znotraj. Prostori so bili primeroma veliki, a
zelo temni, poveini strahotno zanemarjeni. Stene od
nesnage rne, stropovi razpokani, drvena tla rviva,
okna in vrata polomljena in za silo zamaena s cunjani
ali lepenko. V vsem tistem kraju je ob junem vremenu,
zlasti v toplejem letnem asu, vladal neznosen smrad.
Edino bolj edno poslopje stojee sredi geta je bila sina-
goga, idovska molilnica, ki je pa nisem nikoli videl od
znotraj.
Lastniki vsega geta so bili premoni idje, ki so sami
bivali drugod po mestu v udobnih in novodobnih hiah,
svoje suhote v getu pa so oddajali drugim, ponajve
krenim siromakom. Samo enkrat kar jaz pomnim, je
bil geto poln idovskih stanovalcev. Bilo je ob rusko-
81
japonski vojni, ko so v Rusiji nastali veliki pogromi i-

dov in so se idje razbeali na vse strani; precej begun-
cev je prispelo tudi v Gorico, kjer so jih soplemenjaki
potaknili po svojih hiah v getu. Med ruskimi idi je bilo
nekaj bolnikov in betenikov. Znani veletrec z vinom
me je povabil, naj prevzamem bolniko oskrbo potreb-
nih beguncev na njegov raun. Izprva sem se s siroma-
ki teko sporazumeval, njihova nemina, ki so jo med
seboj govorili, ni bila meni nemka, njihova ruina tudi
ne ruska. Bili so sila skromni in trdoivi, nobeden ni ta-
krat umrl. Prili so nenadoma in kmalu so izginili ne-
opazno.
V geto sem mnogo zahajal in sicer ve, kakor se mi je
ljubilo. V getu je stanovalo polno druin, ki si niso mog-
le privoiti boljega bivalia. Bile so druine, osirote-
le po javnih uslubencih, ki so ivotarile ob neznatnih
pokojninah, in spet druine propadlih trgovcev ali zapi-
tih rokodelcev, ki so se preivljali iz dneva v dan zelo
razlino, danes razsipno, potem ve tednov zaporedo-
ma berako. Videl sem v getu loveko bedo, gmotno in
duevno, v premnogih inaicah in merah, pretresljive
ivljenjske aloigre in ogabne izrodke loveke izprije-
nosti. In zasluki iz geta? idje so plaevali vse sproti in
poteno, o drugih raji molim.
Ves geto mi je bil zoprn in vse, kar je bilo v njem, z
eno samo in edino izjemo. To so bili Pocutovi, druina
82
Franca Pocuta, hribovca z Banjke planote, ki je bil pri

nekem vejem podjetju v slubi za vsa dela: hlapevska,
snailska, raznaalska in pisarnika. Na videz je bil ve-
lika neroda, majhen in okat, okoren v hoji in kretnjah,
redkih besedi, a bistrih oi in tankih ues, dejansko pra-
vi vsenared pri podjetju; vse je videl, vse slial, sam od
sebe vse naredil, svoje in drugih dela, brez naglice, a
natanno in do konca vse sproti. Sebi ni privoil ni,
ves zasluek je dajal druini.
Njegova druica je bila drobna enica, menda Brika,
ivahna in okretna, sila pridna in skrbna. Svoje gospo-
dinjske in materinske posle je izvrevala v popolnem
redu, a je e nala dovolj asa, da si je kaj prisluila, iva-
jo drugim ali pospravljajo jim stanovanja, Imela sta
tiri otroke, tri deke in deklico, ki so vsi odrasli.
S Pocutovimi sem se seznanil radi otrok, br ko sem
se naselil. Otroci so radi bolni; posebno ko zano hoditi
v olo, prinaajo domov razne bolezni. Pocutove otroke
sem rad zdravil, ker so bili vedno isti in snano oble-
eni, zelo potrpeljivi; ker je Pocutova mama tono iz-
vrevala moja naroila, so bili tudi uspehi obojestransko
zadovoljivi. Tudi na stanovanje v geto sem rad hodil k
njim, njihovo bivalie je bilo vedno dobro prezraeno
in skrbno urejeno, brez nesnage in navlake, brez prahu
in smeti. Bilo je menda takrat edino meni znano stano-
vanje v getu, kjer se nisem bal odloiti klobuka ali suk-
83
nje ali sesti, e sem utegnil z njimi pokramljati. Za plai-

lo smo se asih sporekli; ponujali so mi ve, kakor sem
zahteval.
Otroci so odraali otroki dobi in otrokim bolez-
nim, zdravniki stiki so ponehavali, a nastajali so in se
krepili novi s Pocutovimi. Zgledni otroci so se kmalu
uveljavljali med naimi razumnikim naraajem.
Prihrula je svetovna vihra. Na Pocutove mi je ostal
svetel spomin, z njim upanje, da je v naih ljudeh toliko
klene moi, ki prenese vse ivljenjske stiske.
84
Odvraten poklic
B il je lep poznojesenski dan in etrtek, prvi ali tretji

v mesecu, ko je bil v mestu obiajni semenj. Mno-
go ljudi se je take dneve zbiralo v mestu iz vse deele;
bilo je dosti posla tudi za zdravnike.
Sredi takega semanjega dela se je preril skozi druge
akalce mlad in pleat mo, e da je pri njih doma
izredna sila. V pretrganem govoru, tako je bil zasopel,
mi je povedal, da mu ena doma izkrvaveva in da je na
pomo poklicana babica spoznala, da je zdravnika po-
mo nujna.
Dozdevalo se mi je, kar sem mogel dognati iz moe-
vih besed, da bi trebalo eni bolj obsene pomoi, ki se
da prav izvriti v bolnici, kjer so na voljo oprema in
vea podpora, zato sem mou svetoval, naj spravi eno
kar v bolnico, in sicer im prej; v mestu naj najame voz
in v dobri uri mu bo ena v varnem zatoisu. Mo se ni
dal odpraviti in je z vso silo zahteval, da moram vseka-
kor z njim, ker je v nevarnosti ivljenje ene in hkrati
blagor vse druine. Pokazal sem mu tevilne akalce in
ponovil nasvet, da bo ogroena ena najbolj spravljena
v bolnici; e pa hoe zdravnika na dom, naj poklie tis-
85
tega, ki je nastavljen od obine in zato plaan, da nudi

zdravniko pomo vsakemu obanu.
Mo je godrnjal nekaj o trdosrnih zdravnikih; mor-
da ga je e prej kateri mestni zdravnik tako odslovil ka-
kor jaz. Brez pozdrava je odel.
Muno mi je bilo pri srcu, dasi mi je pamet odobra-
vala trdo postopanje. Med vzburljivim delom, kakrno
je opravljanje nestrpnih bolnikov, mi je misel vedno
uhajala v Staro goro k neznani eni, ele ji, da bi bila v
bolnici e oteta.
Zvonilo je poldne, ko je pridirjal bosopet deek in me
smelo vpraal, kako da vendar ne pridem v Staro goro k
njegovi mami.
Tako bolj za alo sem ga poil po zakrpanih hlaicah
in mu velel, naj tee br nazaj in poaka na cesti, kjer se
odcepi pot v stran; kmalu pridem s kolesom za njim.
Hitro sem odpravil zadnje bolnike, pometal nekaj stvari
v torbo in skoil na kolo. Kmalu sem bil sredi Rone
doline, kjer me je akal deek. Spravil sem kolo v kmeki
hii, ki je stala ob starogorski poti, kjer se zaenja kla-
nec; deek je pograbil mojo torbo in brzel pred menoj
navzgor, da sem ga komaj dohajal.
Stara gora je severnovzhodno poboje hriba Svetega
Marka, ki se dviga nad empetrom. Po tem poboju so
bile raztresene majhne hiice malih ljudi, kmetikov in
koarjev, ki so sluili veinoma kot dninarji v mestu;
86
dekov oe je bil zidarski podaja, ki si je prav tisto leto

postavil hio na kupljenem svetu, ki je bil nekdaj vino-
grad. Od deka sem zvedel, da je najstareji izmed sed-
merice otrok, da hodi tretje leto v olo na Ajevici in da
bo, ko odraste, zidarski polir, da bo imel pod seboj dvaj-
set ali e ve zidarjev in da si bo postavil lepo hio bli-
zu mesta. Oitno se je preselil oetov vzor v dekovo
glavo.
e ve bo, e bo priden. Mlad lovek dosee, kar
zares hoe. Bodi vztrajen pa bo mojster in si bo posta-
vil lepo hio v mestu samem!
Tako sva kramljala, da nisem dosti util nagle hoje po
strmem kolovozu in sonca, ki je takrat mono pripeka-
lo. Ves poten sem prisopel na vrh grika; sredi goe je
bila jasa, na jasi je stala majhna in borna hia, kamor je
deek krenil s pota, reko:
Zdaj pa le hitro pomagajte mami!
Okoli hie je bilo e vse razmetano, hia od zunaj e
v surovem stanju, znotraj za silo ometana; pritlije je
imelo ilovnata tla, vrata in okna niso bila niti prvi
opleskana. Na mestu bodoih stopnic je bila pod napu-
em postavljena lestev.
Pri vratih bodoega mostova se je prikazal od zjutraj
mi znani mo, ki je rekel:
Kar steci k teti, Jelko, kjer so vsi drugi. Tam dobi
jesti, potem br v olo, da ne zamudi.
87
Deek mi je izroil torbo in odhitel po klancu naprej;

jaz pa sem splezal po lestvi navzgor v prostor, ki ga je e
neometana lesena pregraja delila na dvoje; v prvem je
bilo nekaj manjih posteljnjakov z razmetano posteljni-
no, v drugem pa je stalo v kotu veliko obealo, naspro-
ti oknu iroka postelja, pred njo lepa orehova skrinja.
Hvala Bogu! je kriknila v pozdrav postarna ena ob
postelji, ko me je zagledala. e od zore se muiva in
nikamor ne prideva.
Hvala Bogu, da se je krvavenje ustavilo! sem rekel
in stopil k porodnici, ki je plano gledala vame. Bila je
krepka ena po postavi, a bolj bleda kakor prestirala na
postelji; osineli ustnici sta ji trepetali, morda od strahu,
morda od mraza, zakaj krvaveega loveka hitro zebe.
Pregled je bil br opravljen od zunaj, srce je bilo eni
e dovolj vrsto, tudi otrok je bil iv in v pravni legi.
Notranje preiskave pa si kar nisem upal izvriti. Mo mi
je prinesel v sumljivo snani skledi, ki je morda sluila
druini za pripravljanje solate, malo rjavkaste vode. Ko
sem zahteval e prekuhane vode v isti posodi in mila,
je bil mo v kripcih, e da se v kotliku kuha kura,
ponudil mi je lesen korec.
Kako se pa vi umivate, botra? sem vpraal babico.
Jaz e opravim spodaj v hii ali pa doma, je rekla
starka v zadregi. Pogledal sem ji roke, prav mono se mi
88
je zdelo, da so bile umite, ko je doma meala oblodo

praiem.
Kaj sem hotel? Razkuil sem si roke z milnim cvetom
in izvril pregled, ki me je tembolj potrdil v preprianju,
da morajo z eno v bolnico. Tu je reiti ni mogoe, ko se
lovek niti poteno umiti ne more. Vbrizgnil sem eni
zdravilo pod koo, poskrbel za prvo silo, da prepreim
krvavitev ob prevozu v bolnico, kjer ji bo zares pomaga-
no.
Ko sem to govoril in izvreval, kar sem rekel, je ena
polglasno ihtela; babica je momljala, da se ji kaj takega
e ni pripetilo, odkar pobira otroke med Staro goro in
Lijakom, in tega je e tirideset let; mo pa je kakor
ostrmel gledal v hrib.
Najbolje bo, da pokliete enega ali dva moaka na
pomo, pritrdite na gnojna nosila lubnico ali plevnico in
na njej nesete eno dol na cesto, jaz vam pa poljem iz
mesta do kriia voz, ki popelje porodnico v bolnico.
Ni bilo odgovora; ena je ihtela, babica mrmrala, mo
strmel v daljo.
Kar sem mogel, sem storil! Vso odgovornost za na-
daljnji potek prepuam vam. Zganite se in pomagajte
si sami, da vam pomore Bog!
S temi besedami sem se poslovil in odhitel proti
domu. Nenavadno muno mi je bilo pri srcu, onemogel
srd je besnel po meni, io si smeri in izhoda.
89
Doma me je akalo kosilo in novo delo. Oboje mi je

bilo zoprno. Opril sem se s hladno vodo in legel v za-
temnjeni spalnici, da bi se pomiril. A kmalu so me skli-
cali, e da so ljudje nestrpni in me s silo zahtevajo.
Ko sem odprl vrata v akalnico, me je porogljivo po-
zdravil znani mi bolnik s hribov:
Dobro vam teknilo. Kosilo ni bilo kratko in slabo!
Tudi dolgo in dobro ne, ker se ga e nisem dotaknil!
Do mraka je trajalo opravilo in razmiljal sem, kako
naj razporedim obiske v mestu, da bi skoil e pogledat
v bolnico k oni Starogorki, ki mi je zagrenila dan.
V vei mi je zaskoil pot oni bosopeti deek, ki me je
opodne spremljal v Staro goro, in zavpil proti meni ka-
kor z oitkom: Mama umira!
Kje jo imate?
Doma vendar! Hitite, jaz steem e po duhovnega
gospoda.
Deek je zginil na ulico. Kmalu bi se bil opotekel, tako
me je presenetila zlovea novica, saj si nisem mogel
misliti, da je niso spravili v bolnico. Brez premiljevanja
sem planil nazaj v stanovanje; ena mi je pomagala na-
gatiti veliko torbo in z njo otovorjen sem zdirjal na ko-
lesu proti Stari gori. Bila je e temna no, ko sem priel
do starogorske poti, zakaj luna e ni vzla. S kolesarsko
svetilko sem sreno nael novo hiico na jasi sredi sta-
rogorske goe.
90
Srea, da sem jo vzel s seboj, zakaj tista majhna, za-

kajena in smrdea petrolejka, ki so jo imeli, je svetila za
silo komaj seenj dale. Porodnica je leala nezavestna,
dihala je poredkoma in komaj vidno, ila se ji ni dala
otipati; babica je javkala, zakaj je ona tako nesrena, da
mora doivljati take strahote v svoji starosti; mo je slo-
nel na oknu in buljil v no. Poloaj je bil ve ko resen,
skorajda obupen.
Brez oitkov sem se lotil dela.
Muno tiino, ki je vladala medtem v hii in okoli nje,
je pretrgalo oblastno govorjenje pred hio. Gospodar je
odel s svojo brleo luko svetit pred vrata. Po daljem
rentaenju je prisopel po lestvi stareji gospod orjake
postave, za njim je prilezel droben moiek s sveno
svetilko v roki. V prilecih sem spoznal splono znane-
ga in radi egavosti priljubljenega vikarja stolne upni-
je.
Gospod vikar se je br razgledal po siroini in opa-
zivi me, epeega pred eno, ki jo je babica zagrnila z
okrvavljeno rjuho, je zauden vpraal: Zdravnik?
Sem.
Ali vi ali jaz! Oba ne moreva hkrati!
Za zdaj oba, preastiti! sem rekel, Sredi dela ne
morem pro, vae opravilo se pa tudi mudi.
ivi?
Za silo in komaj e.
91
Duhovnik in cerkovnik sta se odmaknila na drugo

stran postelje, kjer je slonela enina glava, jaz sem de-
lal na svojem mestu in hitel z delom. Kmalu sem dobil
krepkega deka na dan, ki pa je bil bled ko vosek in brez
znakov ivljenja. eni sem br vbrizgal e nekaj zdravil,
gospodarja sem poslal po vejo posodo s toplo vodo.
Duhovnik je medtem porodnici podelil sveto posled-
nje olje po skrajanem obredu, nato je zmolil e molit-
ve za umirajoe. Jaz sem babici pokazal, kako naj gne-
te in drgne porodnici telo, sam sem se lotil otroka, mu
istil ustka do golta in zael mahati z njim po zraku,
kakor je predpisano umetno dihanje za oivljanje novo-
rojencev.
Cerkovnik jo je tiho odkuril, duhovnik pa je e epe-
tal, menda molil in se ves bled odpravljal za cer-
kovnikom.
e enega zakramenta nam nujno treba preastiti,
sem rekel, kao mu otroka.
Gospodar je medtem prinesel kaf s toplo vodo, ka-
mor sem posadil novorojenca in ga trepljal po prsih.
Duhovnik je naroil navadne pitne vode in mene pored-
no vpraal po imenu. Gospodar je prispel s korcem
vode; duhovnik je prijel za ro in prav poasi oblival
otroka, ki sem ga jaz mestil v topli kopeli, z besedami:
e si iv, Bogdan, te krstim v imenu Oeta in Sina in
92
Svetega Duha. Tako, zdaj pa moram na zrak! Glas je

gospodu drhtel, odhajal je z negotovim korakom.
Nisem se utegnil zanimati zanj. Nenadno botrinjstvo
me je prevzelo, e bolj zavzet je bil Bogdanek, ki je po
kratkem vzdihanju in stokanju krepko zajokal. Otroka
sem izroil babici in se obrnil k porodnici.
Leala je nepremino, kakor sem jo pustil, a njen veli
obraz se je oivljal in gubal skorajda v miren, zadovoljen
nasmeh, tudi polodprte oi so se zvedavo obraale na-
okoli.
Kako kaj, botrca? sem jo ogovoril.
Zakaj me dramite iz tako lepih sanj? je dahnila in
zamiala. ejna sem.
Kmalu je bila pri rokah skodela s kurjo juho, gosto ko
klej, saj se je kuhala e od jutra. Razredil sem jo z
vinom, ki je stalo v pisani majoliki, na voljo babici, ka-
kor je v vinskih krajih navada. Porodnica je hlastno po-
irala tisto brozgo, ki sem ji jo podajal po lici. Napra-
vili smo e eno skodelo, ki jo je posrebala izmuena
ena naravnost iz posode, nato je nagnila glavo nazaj in
zaela presti kakor maka za pejo.
Porodnici sem e potipal ilo, novorojencu prisluhnil,
kako diha, nato sem br pospravil svojo aro in zlezel po
lestvi navzdol. Pred hio me je akal duhovnik; cerkov-
nik je bil odel naprej.
93
Izza vipavskih gor se je dvignil ip; bilo je dobrno

svetlo. Gospod vikar je bil kakor zbegan in je eljno po-
izvedoval o stanju obeh krenih du. Nato se je krep-
ko oddahnil: Hvala Bogu! e mene, starega robavsa, je
zgrabilo!
Poslovila sva se od gospodarja in la po klancu navz-
dol. Meni je bilo po tako tekem delu tako prijetno v
milem jesenskem veeru, da bi bil najraji vriskal, ko bi
ne bil tako skrajno ejen. Gospod vikar pa je stresa! z
glavo in godrnjal po furlansko ne vem kaj. Vse moje pri-
zadevanje, da bi starega aljivca spravil v dobro voljo, je
bilo brezuspeno.
Prila sva na cesto, kjer sta akala cerkovnik in voznik.
Vikar me je povabil k sebi v koijo. Vabilo sem odklonil,
ker sem imel kolo spravljeno v blinji hii. e bolje! je
zamomljal gospod vikar in iroko pljunil.
Preve sem bil zdelan, da bi mogel mirno spati. Zgo-
daj sem se dvignil in odel v Staro goro, ko se je dobro
zdanilo. Okoli hiice in v njej je kar gomazelo in cvra-
lo; otroka svojat, veinoma samosrajniki, je bila vsa
doma. Zagledavi me, so izginili kakor pianci, ko se
pojavi skobec; zamrl je njihov krik in tru.
Na moj klic se je oglasil gospodar od zgoraj, e da
stree. Porodnica je sama slonela v postelji in srebala
kadeo se in dieo kavo. Spala je imenitno vso no, tudi
otroiek je bil priden. Odgrnil sem nekoliko staro kri-
94
lo, ki je bil v njem povit; dral se je zadovoljno in asih

zagodel kakor mrlj, e emu me moti?
Skrb se je v meni polegla, a vzbudila se je verajnja
togota in bruhnila na dan. Oteval sem gospodarja kot
brezsrnea, ki je spravil eno v smrtno nevarnost in
mene v mozeg pretresujoo tvegavino, ko bi se bilo
dalo tisto delo opraviti v bolnici z manjo nevarnostjo za
porodnico in z manjim naporom za zdravnika.
Moak je priznal svojo krivdo, a kesanja ni kazal.
ena da se boji bolnice, od koder se jih toliko ne po-
vrne ve domov; njega so skrbeli tudi oskrbni stroki, ki
jih tamkaj izterjujejo brezobzirno.
Kaj menite, da mojega zahtevka ne bo ni? Moak
se je premeteno nasmehnil: Ne vem, kako bo z vaim
raunom; upam pa, da se bo dalo z vami govoriti zavo-
ljo akanja.
95
Teaven poklic
B ilo je proti koncu zime, ko je vreme nevarno; dne-

vi so topli, da se na soncu poti, noi pa mrzle, zlas-
ti e vlee sever ali potegne celo burja, da bolj prezeba
ko sredi zime.
Veerilo se je e neko soboto, ko me je priel droben
moiek s kumo na glavi in v kouh obleen vabit, naj
se odpeljem z njim v epovan k eni, ki je drugi dan na
porodu. Zmenila sva se, da se ez eno uro snideva v zna-
ni vozniki gostilni in odpeljeva v hribe. Dobro se oble-
cite, pri nas imamo e zimo, je pripomnil pri odhodu.
Ob doloeni uri e ni bilo moa v gostilni; povedali so
mi, da je moj voznik trgovec, da nakupuje po mestu bla-
go in da se vrne vsak as. Tisti as je trajal preko ene ure,
preden se je voznik pojavil, reko, da napree vadlje.
Tisto vadlje se je vleklo zopet eno uro, preden sta bila
konjia odpravljena in mo podprt z jedjo in pijao. Jaz
sem stopical kakor na trnju po gostilni, kuhinji, dvoriu
in hlevu ter se jezil nase in na druge. Bilo je e blizu
osmih, ko sva se na koleslju odpeljala proti Solkanu;
mislil sem, da bom ob tem asu e v epovanu pri delu
in da pridem e pred polnojo domov.
96
Do solkanskih stebrov (kolon) sta konjika e vlekla

s hitrostjo nekdanjih potnih voz, potem pa sta stopica-
la v korak, da bi ju dober peec prehiteval.
Kdaj, menite, pridem do bolnice? sem vpraal ne-
strpno.
Mo se je mirno ogledoval po zvezdnatem nebu in
malomarno odvrnil: Nemara nekaj po desetih, e ne
bo nesree vmes.
Ko odpravim delo, me popeljete e nocoj domov?
Jaz e ne in moja kljuna tudi ne! Jaz sem hotel v
mesto pojutrijnjem po svojih opravkih; iz dobrote sem
napregel danes, ker so me prosili, da vas nocoj pripe-
ljem. Za drugo se nismo zgovarjali.
Pa je e kateri drug voznik pri vas?
Za drva in les jih je ve, koleselj pa ima samo upan
za svojo rabo. Nocoj ostanete v epovanu; naroite si
sobo v upanovi gostilni, menda bo e odprta, ko pride-
va. Ko pa opravite svoje stvari, pojdite lepo poivat, jutri
vas e kdo potegne v mesto.
Lotevala se me je razdraenost. Prej dve uri nestrpne-
ga in nepotrebnega akanja, zdaj nova ponievalna za-
vest, da gospodarijo z menoj in mojim asom, kakor da
sem njihov hlapec! Kar vrelo je v meni, posebno ker ni-
sem imel, kamor bi usmeril izbruh svojega srda.
Tako smo prispeli na Preval, kjer se cesta razcepi; leva
zavije v strmino Skalnice proti Sveti gori, desna pelje v
97
Trnovski gozd, srednja pa se spua v grgarsko dolino.

Konjika sta se nekoliko zganila in pokazala, da znata
tudi tei prav poasi. Srd se je v meni polegal e pred
Grgarjem, izginil pa je br nad vasjo, ko se zaenja vzpe-
njati proti Fovkemu kalu (kalu nad Fobco), zakaj od
severa je pritiskal grgarec, kakor pravijo goriki okolia-
ni tistemu enakomememu vetrcu, prav za prav tihemu
prelivanju mrzlega zraka. Tisto no je bil grgarec narav-
nost strupen; navzlic volnenim rokavicam in zimski
suknji so mi otrpnile lahti ez komolca; tudi nog nisem
ve util, dasi sem jih imel zadelane v konjsko plahto.
Ko trepee od mraza, se ti razkadi nabolj srdit gnev.
Od Fovkega kala naprej po putalski dolinici nam je
svetila luna, a mene tista pokrajina, dasi zame nova, ni
prav ni zanimala, ko me je tako neznansko zeblo tudi
e v hrbet. Saj odprt koleseljek ni imel zadaj niti nasla-
njala. Po dolini je bilo e precej snega v zametih, na
osojnih rebrih pa v obsenih plazovih. Tako udno mi je
prihajalo, da bi kar zadremal, da me ni asih streslo po
vsem ivotu kakor bojastnika.
Saj sem rekel, da je v hribih e zima, je pripomnil
voznik in poganjal konjika, da nista tako dremala kot
jaz. Prevladovalo me je poasi brezutno ravnoduje, da
si skoraj nisem ve elel spremembe in da me je nepri-
jetno dirnilo, ko se je voz sredi vasi ustavil in mi je voz-
nik pokazal hiico tam ob strani, kamor so me eleli.
98
Z voznikovo pomojo sem se skobacal z voza; bedri

sta mi kar oleseneli od sedenja in mraza, da sem jih
mogel premikati samo v kolkih. Tudi torbe nisem mogel
prijeti z otrplimi rokami; voznik jo je pobral, me podprl
z drugo lahtjo pod pazduho, da sem mogel drsati po
ledenem gazu do hie. Spravil me je v hio, ki je bila
temna, in poklical domae. Iz izbe je prilezel gospodar,
okat kmet, in mi posvetil v obraz.
Aha, medih! (zdravnik) je rekel v zadregi. Stopite
kar naprej v izbo!
Na vratih v izbo me je vrgel nazaj neznosen vzduh, ki
je bil tako vro, da me je spekel v obraz. Dialo je po pe-
troleju, dimu in neznanih vonjavah tako, da se mi je
hotel prazni elodec obrniti.
Ne smem e v toliko vroino s premrlimi udi, sem
rekel obzirno in se umaknil nazaj v hio, se ustavil ob
odprtem ognjiu, kjer je tlelo nekaj torastih ogorkov.
Gospodar je prigal e trsko, da sem se malce razgledal
po bornem, od dima ornelem prostoru. Iz izbe je pri-
kukala stara, skljuena enica, in se udila, zakaj ne
vstopim, ko je taka sila.
Pomagajte najprej meni, e hoete, da jaz komu po-
morem! sem rekel in pokazal svoji mrliko bledi roki.
Starka, porodniina mati, mi je pomagala, da sem slekel
suknji in suknjo, zavihala srajna rokava in prinesla
ebri mrzle vode in nekaj kep snega. Vtaknil sem roke
99
do komolcev v vodo in jih dal odrgniti s snegom; na eni

strani jih je drgnil gospodar, na drugi njegova taa.
Med delom sta mi razloila, zakaj so me klicali. Gospo-
dinja je imela v prejnjih letih pet otrok, najmlaji je star
sedem let. Mo je bil nekaj let v Ameriki, da je odplaal
dolgove, ki jih doma ni mogel; lani se je vrnil, ko se je
zaelo pomladno delo. Prejnji porodi so bili vsi lahki in
kratki, zdaj pa se je nekaj ali nekje zataknilo, da se vlee
e drugi dan in ne more nikamor. V obini ni izuene
babice; poslali so po tako v Grgar, a ker ni mogla zavo-
ljo bolezni sama priti, je nasvetovala zdravnika.
Trajalo je precej asa, da sta se gluha uda zaela oiv-
ljati; ko pa je koa pordevala, sem zautil neko pekoe
zbadanje, kakor e bi mi kdo obe roki prav na gosto pre-
taknil z razbeljenimi iglami. Vpil bi rad od neznanskih
bolein in hkrati vriskal od veselja, da sta mi ogroena
uda oivela.
Gospodarju sem naroil, naj izbo prezrai; starka mi
je postregla s toplim mlekom in po enourni pripravi
sem okoli polnoi stopil v izbo.
Majhna okajena svetilka je brlela na mizi. Zaman sem
iskal postelje v izbi in hotel skozi priprta vrata v sosed-
nji prostor, kjer sem slutil, da lei bolnica.
Tam so otroci, se je oglasilo izza pei, medve se
tiiva tukaj in akava vae pomoi.
100
Na obiajni gorjanski pei, ki je segala preko pol

viine nizke izbe, je leala na preprosti plevnici porod-
nica; zraven nje je epela njena teta.
Tam gori ne bo ni, najbolje bo na mizi, sem odgo-
voril.
Na mizi se ne spodobi; tam jedo ob nedeljah, je
pripomnila taa. Najbolje bi bilo, mislim, ako jo po-
loimo kar na klop ob pei!
Meni je prav, samo e ne bo klop preozka.
Jo pa podpremo in pridrimo od strani, sta rekli
enski.
Kmalu je bilo reeno storjeno; k drugim prijetnostim
neznosnega ozraja se je pridruil e prah iz plevnice,
ko so jo prekladali s pei na klop, da se me je lotil du-
ljiv kaelj.
Gospoda ima nena pljuka, (v krajevnem nareju
namesto pljua) se je poalila stara gospodinja.
Preve sem bil e zdelan, da bi se odzval na ensko
objestnost. Stopil sem k okencu in ga odprl na steaj.
Obe stareji enski sta zaeli javkati na ves glas, da no-
ni ajer (zrak) kodi vsakomur, kaj ele obrodnicam (po-
rodnicam).
Dober zrak ne kodi gosposkim ljudem, tem manj
gorjanom.
Ko se je zrak za silo sistil, mi je kaelj prenehal. Zaprl
sem okence in se po tolikih ovirah priblial porodnici.
101
Bila je drobna, zgarana enica, ki je kazala ve ko est

kriev, dasi je imela komaj tiri. Ni trajalo dolgo, ko sem
ugotovil, da je porod ivega in celega otroka nemogo,
ker se je eni po prejnjem porodu zoilo medenino
ogrodje zavoljo omehanja kosti. enica je priznala, da
jo je zadnja leta silno bolelo v kriu in bedrih, kar je
smatrala za obiajno trganje.
Razloil sem gospodarju in porodnici dejansko stanje
in predlagal prevoz v bolnico, kjer se da reiti oba, ma-
ter in otroka.
There (v nareju thi namesto hi) ne pustim nika-
mor, se je zadrla mati. Poklicali smo vas, da ji poma-
gate doma!
Pojasniti sem skual bolj podrobno, da je prava po-
mo v tistih razmerah neizvedljiva iz dveh razlogov.
Zavoljo zoenih medeninih kosti bi se dal otrok spra-
viti po prirodni poti samo razkosan, a da je tako raz-
kosavanje otroka in izvleenje posameznih delov zelo
nevarno tudi za mater povsod, tudi v dobro urejeni bol-
nici. Otrok pa je e iv in vrst. Zdravnika veda pred-
pisuje v taknem primeru poseg, ki mu pravijo carski
rez, ki je reilen za otroka in e manj ograa materi
zdravje in ivljenje.
Mater reite, kaj nam mar drugo! je rezko zahre-
ala teta.
Otrok je iv, jaz ga ne bom moril! sem odvrnil.
102
V tej zimi gotovo pogineta oba, e gresta izpod stre-

he, zato ostaneta doma! je odloila mati.
Obrnil sem se k porodnici in mou, poudaril, da ima-
ta samo onadva pravico in dolnost odloanja v tako
vani zadevi, in jima prigovarjal, naj vendar ubogata
mene, ki najbolje presojam zamotani in nevarni poloaj,
in da se zavedam odgovornosti za posledice svojega
ravnanja.
Gospodar je mole in nekako vpraujoe zrl na eno,
ena pa se je zbegana ozirala nanj, a rhnil ni nobeden
besedice. Obe starki pa sta gnali svoj vreavi klepet
naprej, da ne pustita obrodnice v gotovo smrt. Umaknil
sem se v hio. Bila je jasna zimska no. V meseini sem
lahko pogodil upnie. Ni mi trebalo trkati s tolkaem
na vrata; zbral se je namre okoli mene velik trop vakih
psov, ki so se tule besno zaganjali vame. Divji laje je
zdramil upnika, da je pogledal skozi okence svoje spal-
nice. Nisem mu mogel povedati, kdo sem in kaj iem
pri njem, ker nisem mogel prevpiti psov.
Gospod mi je kmalu odprl veo in me povabil v pisar-
no. Posadil me je k morni pei in mi ponudil ganja. Br
je umel koljivi poloaj in brez proenj je bil takoj pri-
pravljen, da zastavi svoj vpliv pri zbegani druini v pri-
log mojemu reevalnemu nartu.
Kmalu sva bila tam. Jaz sem ostal v hii in brskal po
loncih na ognjiu, kje bi bilo kaj mleka ali kave; upnik
103
je odel v izbo in se kmalu vrnil s popolnim uspehom.

Zakonca sta se dala br pridobiti za prevoz, starkama je
upnik prepovedal vtikati se v druinske zadeve.
Dobri gospod se je kmalu poslovil, e da mora zgo-
daj vstati, ker ga aka ta dan, postno nedeljo, obilo dela,
Gospodar se je odpravil v vas iskat vozila, jaz sem dal
zmueni porodnici nekaj zdravil za pomiritev in okrepi-
tev, starkama pa naroil, naj jo oskrbita za prevoz.
Dolgo se je mudil gospodar na vasi; snonji voznik
mu je dal na posodo samo voz, konja si je izprosil pri
upanu.
Zorilo se je nad Mrzovcem in drugimi vrhovi Trnov-
skega gozda, ko je odkripal voz skozi vas, Spredaj je
epel upanov hlapek, zavit v oguljen kouh, zadaj na
koleslju sva sedela ob straneh gospodar in jaz in podpi-
rala v sredi debel sveenj od nog in ez glavo v ode-
je in plahte omotano porodnico. Voz je hitro dral proti
mestu, konj je bil spoit, cesta veinoma gladka in zmer-
no polona.
Na najino poizvedovanje, kako se ji godi, je ena
izjavljala, da eli nama tako prijetne vonje, zakaj njej je
tako toplo in mehko, da bi kar zaspala. Meni je bilo
manj ugodno, mraz je bil huji, veter leden. V roke me
ni zeblo, saj so me pekle ko erjavica od nonega ogre-
vanja, pa pa mi je zaelo sumljivo gomazeti po nogah
104
in golenih, da sem se zbal prezebe. Stopil sem z voza in

tekel za njim...
Grgar je e spal, le psi so nas glasno pozdravljali in
spremljali dale ven iz vasi. Na Prevalu se je danilo, v
Solkanu se je somrak umikal dnevu. Zlezel sem nazaj na
voz in si zadelal obraz, da bi me ne spoznale enice, ki
so hitele od vseh strani k velikemu vodnjaku pred Dro-
evo gostilno in se zvedavo ozirale za nenavadnim pre-
vozom.
Oddahnil sem se, ko sem v enski bolnici odloil
teko breme in izroil e tejo skrb drugim. Porodnica
je bila dobre volje, tudi mo me ni ve gledal tako ne-
zaupno izpod ela. Hitel sem domov, se poteno umil in
zlezel pod odejo.
Tisto nedeljo, ki sem jo zael kot hlapec in teak, sem
si privoil gosposko ivljenje. el sem h gosposki
mai, ki je bila takrat vsako nedeljo opoldne v stolnici za
zaspance. Po mai sem el pogledat v bolnico: delo je
bilo sreno opravljeno. S slubujoim zdravnikom sem
stopil v sobo; hribovka in njen nepridipravek sta mir-
no dela drug poleg drugega; na stolu poleg postelje je
epel hribovec, z glavo naslonjen na vznoje in krepko
drnjohal. Nisem jih dramil. Po kosilu me je ganljivi pri-
zor iz bolnice tako prevzel, da sem znova legel in do
veera prespal jezo, skrb, mraz in trud.
105
alosten in nevaren poklic
V eselo vrvenje je vladalo tiste ase v mestu in po vsej

deeli. Gradili so skozi Velike Ture, Karavanke in
Bohinj po Baki, Soki in Vipavski dolini ez Kras veli-
ko eleznico, ki naj zvee osrje Evrope z Jadranskim
morjem. V goriki, bolj siromani deelici, se je tista leta
obetalo neko blagostanje, delavec in obrtnik sta dobila
doma dovolj zasluka, kmet si je opomogel z vonjami
in sprotno prodajo svojih pridelkov.
V jesenski noi sem se vozil iz mesta proti Avam.
Poslali so pome, da pridem k eni, ki je e drugi dan v
porodni postelji in se ne more reiti. Domaa, avka
babica, in sosednja, roinjska, ji nista znali pomagati;
obinski zdravnik v Kanalu ni mogel k njej, ker je star in
bolan; mladi zdravnik, nastavljen pri gradbenem podje-
tju, pa ni hotel, e da nima priprav, potrebnih za take
posle, in je najet samo za delavstvo, ki gradi eleznico.
Hudoval sem se, zakaj ni voznik raji pripeljal ene kar
naravnost v bolnico, kjer bi ji bilo takoj pomagano; voz-
nik pa se je odrezal, da mu zadeva ni mar in da izvruje
samo naroilo svojega gospodarja.
106
Dolga je tista cesta, ki se vlee na levem bregu Soe.

Tisto no je bila posebno dolga, ker sta bila konja iz-
muena. Ves dan prej sta prepeljavala inenirje in polir-
je, zdaj na veer so ju nagnali na tako dolgo pot, pa sta
celo proti domu gredo komaj lezla. Pa e na cesti je bilo
dosti ovir, sreavali in prehitevali smo velike vozove s
tekimi tovori, ki se jim ni bilo lahko ogniti.
Vendar me vonja ni dolgoasila. Onstran Soe so
marsikje delali kakor podnevi. Na velikanskem lesenem
odru za znameniti solkanski most je brlelo vse polno
luk; pele so sekire in kripale age; v zemeljskih prese-
kah so pokali razstreli, iz rovov so hreali vrtalni svedri,
po inih vzpenjaah so se cvile pomikali ez reko hlo-
di, elezne ibe in vree cementa. Tostran reke ob cesti
je bilo malo drugae ko podnevi. Po vejih krajih, kakor
so Solkan, Plave in Kanal, so bile sredi noi odprte in
polne gostilne in krme kakor na semanje dni, nekdaj
samotno selie Dolga njiva pod Sv. goro je bilo kakor
veliko taborie z netetimi koicami, kolibami in otori,
ki so v njih kuhali, jedli, pili in peli.
Pa kaj ti ljudje ne poznajo poitka? sem vpraal
voznika.
Kakor vidite, ne preve, je odvrnil voznik. Veino-
ma delajo na pogodbo; podjetje je oddalo skoraj vse
delo podjetnikom, ti priganjajo teake no in dan. Ro-
kodelci in strokovni delavci, kakor so minerji, se pa e-
107
nejo sami, vrste se dvakrat in trikrat na dan pri delu in

na leisih; kuhinje in pivae so stalno v obratu. Tako
gonjo sem videl samo e v amerikih rudnikih in na lad-
jah.
V meseini je bilo opazovanje naetih in izvrenih del
lahko. udil sem se, kako naglo se je spreminjalo lice
desnega brega Soe pod Sabotinom. Neopazno je mine-
vala dolga vonja v opazovanju in razmiljanju, kolike
ugodnosti nudi taka velika mednarodna pot tudi tem
krajem. Srce se mi je irilo v misli, kako oivi zapueni
Bohinj, kako si opomore zanemarjena Gorika doma do
ivljenja, ki bo ivljenja vredno.
Danilo se je, ko sva prila v vas in se ustavila pred
velikim kmekim domom. Voznik mi je odprl teka vra-
ta v veo, ki jo je za silo razsvetljevala oljnata svetilka v
okencu. Pogledal sem v kuhinjo, ki je bila temna in brez
ive due, odprl sem vrata na stopnice in zaklical ve-
krat zapored v temo navzgor.
Po daljem akanju so se gori nekje odprla vrata in
zaul sem topot tekih korakov. Na stopnicah se je poja-
vil star mo z obiajno cerkveno svetilko na sveo in
svetil navzdol skljuenemu duhovniku, odetemu v
koretelj.
Duhovnik mi je pojasnil poloaj kratko in tono: Jaz
sem e ujel zadnji as, vi komaj!
108
Zdirjal sem po stopnicah in planil skozi odprta vrata

v veliko sobo, ki je bila dovolj razsvetljena od sve na
pogrnjeni mizi. Okoli iroke postelje je kleala tevilna
kopica otrok vseh mer in starosti; stareji so ihteli in si
brisali solze, mlaji pa so plaho zrli na posteljo, kjer je
teala na vzvienem zglavju ena z upadlim in voeno
bledim obrazom nepremino; le polodprte oi so se
obraale od otroka do otroka. V levici je drala kovinsko
razpelo, v desnici ji je mo tial okraeno sveo.
Pristopil sem k postelji; babica je odpravila otroke iz
sobe in zaprla vrata. Porodnica se ni ve zavedala mo-
jega prihoda, ile ji ni bilo mogoe ve otipati. Ko sem
poloil dlan na njeno telo, me je kar streslo; otrok je bil
v trebuhu, ker je poila maternica.
Kdaj se je zgodila nesrea? sem vpraal babico.
Kmalu po polnoi je moralo biti.
O da je niste veraj spravili v bolnico, ko ste pome
poslali, ali pa brzojavno poklicali zdravnika! sem
vzkliknil in hitro dajal porodnici pod koo zdravila zo-
per krvavenje.
Ni hotela zdoma, se je opravievala babica, za
brzojav pa se res nismo ovedeli, tako smo bili vsi zme-
deni.
Rono sem odloi suknji, zavihal rokav in se z ne-
umito roko lotil posla s porodnico.
109
Pustite jo v miru! je zarenal mo, ki je dral sveo.

Saj vidite, da je e ve tam ko tukaj!
Kriem rok ne morem gledati, kako kdo umira, tudi
e ostane poskus brezuspeen, sem odvrnil in nadalje-
val svoje brezupno delo.
Kmalu sem bil ves poten, ker se je strano mudilo,
delo samo pa je bilo naporno in koljivo. Po daljem pri-
zadevanju pa se mi je posreilo dosei otrokovo noico;
potem pa je bil otrok br na svetu, a bled, brez znakov
ivljenja. Oddal sem ga babici z naroilom, naj ga takoj
pogojno krsti. Sam sem ostal pri porodnici in ji skual
pomagati po predpisih svoje umetnosti. Bilo je vse za-
man, ni ve se ni zganilo v telesu nesrene ene; po
kratkem rahlem hropenju je izdihnila.
Pregledal sem otroka; tudi ta je bil mrtev; vsi posku-
si oivljanja so ostali brezuspeni.
Dvanajst jih je imela, vsi so ivi, trinajsti jo je kon-
al! je pripominila babica in poloila mrlika k mrliu.
Na misel mi je prilo: Ne, otrok ni konal matere,
ampak vaa topa zanikrnost je ugonobila eno in otro-
ka! A zinil nisem ni, ker se mi je zdelo vsako besedie-
nje brezmiselno in vprio alostnega dogodka nespo-
dobno.
Otroci so prihrumeli v sobo in glasno tarnajo obkro-
ili mater, jo boali po glavi in rokah in klicali z najslaj-
imi besedami, ki jih premore otroki jezik.
110
Hitro sem se odpravil z nesrenega doma in jo pe

mahnil proti Kanalu, kjer sem upal, da dobim kako pri-
lonost za vonjo nazaj v mesto. Lepo je bilo tisto jutro,
a preve sem bil potrt, da bi se zanimal za zunanjosti. Po
enourni hoji sem prispel v trg in poiskal mladega zdrav-
nika, znanca in mlajega tovaria izza dijakih let. Zdelo
se mi je ve ko potrebno, da ga otejem in stresem nad
njim svoj gnev, ki je naraal ob premiljevanju none-
ga dogodka.
Presenetil sem ga, ko se je odpravljal zdoma.
Kakna srea, da me vendarle obie! me je vese-
lo pozdravil.
Samo nesrea me je privedla k tebi, nesrea, ki si je
kriv samo ti, sem se zadrl in ga zmerjal z neizbranimi
izrazi kot zanikrnea in brezsrnea, ki bi lahko otel
veliki kmeki druini mater in gospodinjo, saj bi lahko
brez vseh priprav z golimi rokami spravil otroka na svet
in tako otel oba, ali e bi tega ne hotel z zdravilnim
vbodom bi bil ustavil porod, mater pa hitro odposlal v
bolnico.
Tovari je bil sprva razdraen sprio nepriakovane-
ga zmerjanja, a je mirno poakal konec mojemu izbru-
hu. Priznal je, da bi bil mogel in tudi utegnil vse to sto-
riti, kar sem jaz natel kot njegovo dolnost, in da mu je
al, da se to ni zgodilo. A jaz da ne umejem prav
njegovega poloaja. On ni samostojen zdravnik, marve
111
hlapec podjetja, ki ne mara, da se ukvarja z drugimi za-

devami kakor samo z zdravniko oskrbo in zdravnikim
nadzorstvom gradbenih nameencev in delavcev; dan
in no mora biti stalno na razpolago samo podjetju in
omejujejo se izdatki za zdravljenje. Preseda mu ta po-
nievalna sluba, a vztrajati mora in hoe e pol leta, do
konca pogodbe, da si nabere sredstev za nadaljno iz-
popolnitev svoje izobrazbe.
Srd se mi je polegel, tovarieva pojasnila so me razo-
roila. la sva zajtrkovat v veliko gostilno, kjer mi je pre-
skrbel dober voziek, ki ga je sicer sam rabil za svoja
pota.
Puobna se mi je zdela vonja proti mestu. Na jas-
nem nebu je prigrevalo sonce precej mono, a jesenski
vetri je prijetno sveil ozraje, na cesti in okoli nje pa
je kar gomazelo ljudi, vozil in ivali; poleg mnoic grad-
benega delavstva ob progi in cesti je oivelo tudi polje;
kmetje so spravljali zadnje pridelke, drugod obdelovali
njive, po travnikih se je pasla ivina, otroci so kurili in si
pekli repo in zadole (nezrele fige).
Vsa ta pestrost mi ni mogla pregnati tonih misli.
* * *
Menda je bilo dve leti kasneje pozno v jeseni. Nova e-
leznica je ivahno obratovala; poleg netetih tovornih
vlakov je bilo toliko potnikih in brzih vlakov v obeh
112
smereh, da smo se udili uslunosti eleznike uprave,

ki pa je bila utemeljena brkone ne toliko v naklonje-
nosti do obinstva kakor v sebini elji, da se uveljavi
nasproti tekmovalki, juni eleznici.
Poveerjal sem in eni dokazoval, kako potrebno bi
bilo, da odidem vsaj za pol urice k Zlatemu jelenu,
kjer se moram nekaj vanega razgovoriti s tamkaj zbra-
nimi prijatelji. ena je imela pomisleke o potrebi veer-
nega izhoda, o vanosti razgovora in trajanju tiste pol
urice, tako da je bil uspeh mojega dokazovanja ve ko
dvomen. Iz te zagate me je reil nenaden prilec, kmet
s Kanalskega, ki je pravkar prispel z vlakom in nujno
elel, da odrinem s prihodnjim vlakom, ez pol ure v
Kostanjevico nad Kanalom k njegovi svakinji, ki je zjut-
raj povila prvega otroka, dvojka pa da ne more.
Dobre pol ure kasneje sva se e vozila s kanalskim
kmetom proti njegovemu kraju in se razgovarjala vprio
drugih potnikov o letini, ki je bila prav za prav in na vse
zadnje dobra goriki kmet raje tarna, kakor bi se
hvalil, in o vremenu, ki ni bilo za tiste ase preslabo,
ker jim je omogoalo vsa pozna dela. V Kanalu sva izsto-
pila; kmet je pograbil mojo torbo in mi s hlevsko svetil-
ko svetil po strmem klancu navzgor.
Komaj sem ga dohajal; ves poten in zasopel sem pri-
el prvi in brkone zadnji v Kostanjevico; na sreo je
bila hia, kamor so me zvabili, med prvimi v vasi. Sedel
113
sem na klop za ognjiem, da bi se oddahnil. Gospodar,

ki se mi je zdel sumljivo okrogel, mi je ponudil sveega,
e gorkega tropinca, ki ga je kuhal zunaj nekje na dvo-
riu. Sprejel sem ponujeno ao in prosil staro gospodi-
njo, ki se je prikazala v kuhinji, za skodelo mleka. V mle-
ko sem curnil nekaj tistega ganja; pijaa se mi je prileg-
la, da sem se br odpravil na delo.
Posvetili so mi v sobo tik kuhinje. Bil je precej obse-
en pa nizek prostor, ves zaarjen in zelo pilo razsvet-
ljen, da sem se komaj razgledal. Poleg postelje je epe-
la edno obleena ena z belim predpasnikom in tolai-
la porodnico, ki je venomer vpila in se zvijala. Babica, ki
je bila iz Kanala, mi je poroala, da je prila k porodni-
ci opoldne, ko je bil prvi otrok e na svetu, drugega pa
je nala v poezni legi z izstopom roke. Takoj je zahte-
vala zdravniko pomo, a hribovci so trdi, kadar gre za
denar. ele, ko je proti veeru zagrozila, da zapusti po-
rodnico in naznani zanikrno zadevo oronikom, se je
gospodar odloil in poslal brata po zdravnika. Njej se
zdi porodniino stanje nevarno.
Babica je bila razumna; pravilno je presodila poloaj,
zakaj povren dotik me je preprial, da je maternica
zares tik pred razporom. Treba je bilo hiteti. Naglo sem
porodnici napravil vbod z mirilnim zdravilom in se lo-
til, da jo omamim. Babica mi je spretno pomagala, da je
porodnica kmalu zaspala v omami. Izroil sem babici
114
mamilo in pokazal, kako naj ga kaplja porodnici na

omamno krinko, zakaj potrebna je bila globoka omama,
da bi odjenjala krevita napetost; vendar sem se mirno
zanesel na babico; mene je akalo drugo delo.
Urno sem si roke umil in razkuil v dveh skledah, ki
ju je imela babica e pripravljeni, in se lotil posla. Med
mojim opravilom se je pojavil v sobi gospodar in se pri-
zibal k postelji. Vide, da se ena ne gane, je zatulil ka-
kor besen: Umrla je, umorili so jo!
Spravite ga ven! sem prosil babico.
Babica je odloila steklenico, prijela moa pod pazdu-
ho in mu epetala ne vem kaj v uho. Brez obotavljanja
je el z njo skozi vrata.
Porodnica je zaela stokati, moje prizadevanje je za-
stalo.
Oblijte krinko! sem naroil babici in akal, da se
omama znova poglobi.
Ko sem bil spet zatopljen v teavno delo in dosegel
prve uspehe, nisem slial, da so se odprla vrata. Splail
me je obupni krik babice in e bolj zbegani izraz, da sem
se naglo ozrl. Z divje izbuljenimi omi je koracal proti
meni gospodar in vihtel v roki velik kuhinjski no.
Pro! sem zarjovel, nezmoen vsake dejanjske
obrambe. Kakor maka se je zakadila babica proti mo-
u, mu prestregla zamah in ga prekucnila, da je telebnil
nazaj ko klada.
115
No mu vzemite! sem velel babici v grozi. Bilo je

odve, no je sam odletel pijanemu gospodarju iz roke;
iz hie sta prila gospodarjeva mati in brat in ga odvlek-
la.
Nadaljni potek vznemirljivega dogajanja je bil miren
in zadovoljiv. Jaz in babica sva od razburjenosti ohro-
mela in strmela drug v drugega; porodnica se je zdrami-
la in predno sva se midva zavedela iz otrplosti, je zave-
kal droben otroek.
Pospravil sem svoje stvari, krepko stisnil babici roko,
reko, da je ne pozabim.
Tistega tolovaja bo treba spraviti kam na varno!
sem rekel.
Saj ga ne mislite ovaditi? je s strahom poizvedovala
mati. Prizanesite mu, ki je dober lovek in krotek ko
jagnje. Samo ganje mu jemlje pamet! Nikoli ve ga ne
bo kuhal! Kaj ne, da mu prizanesete?
Krvavi sodniji v mestu ga izroim, da ne bo ve iz
zasede napadal nedolnih ljudi! Otroku pa dajte ime
Dizma!
Za pet Krievih ran! Kakno ime! Saj ga ni v nobe-
ni pratiki!
Dizma naj bo sin, ker je razbojnikov sin, da se oe
spokori, kakor se je Dizma, razbojnik ob Kristusovem
kriu!
116
Pogledal sem na uro; ez dobre pol ure je odhajal vlak

proti mestu. Mati je bila v zadregi, e da ni denarja pri
hii in da pride gospodar sam poravnat raun. Drevil
sem po skalnatem klancu navzdol z luko v roki in se
nekaterikrat spotaknil, ker je bila e trda no. Za menoj
je tekel gospodarjev brat s torbo in steklenico. Dohitel
sem e vlak in priel pred dnevom domov.
Drugi dan me je razbojnik akal e na vse zgoda.
Prinesel je koaro lepega kostanja v dar in skesano pro-
sil, naj ne spravljam tiste njegove pijanosti naprej. Ko je
videl, tako se je opravieval, v svoji meglenosti eno
mrtvo, ga je tako zgrabilo, da bi bil vse konal, mene,
babico in sebe, poprej pa e hio zagal. Tistega zlode-
ja pa, ganja, da ne bo pokusil ve.
Samo e bo res? sem pristavil.
Bo, e reem! je pritrdil iskreno. Koliko sem vam
dolan za opravilo in zamudo pri nas?
Sto kron.
Pa menda ne zares? Saj toliko skupim komaj za kvin-
tal kostanja! Imejte usmiljenje z menoj! Pol tistega, kar
pravite, menda zato, da se norujete z ubogim kmetom,
vam pa prinesem, ko prodam kostanj.
117
rvad na korenu
M ladost in zdravje! Kaj je v naem bednem ivlje-

nju lepega in boljega od te udovite dvojice, ki
se tako rada drui? Marsikoga, ki bere te vrstice, obha-
ja neka otonost ali celo zagrenjenost, e kako hitro
mine mladost, e preden se prav zave njene lepote;
kako nepriakovano si ob zdravje, ki mu spozna nepre-
cenljivo vrednost, ko ga nima ve.
rnogledci imajo, al, prevekrat prav; neteti zgledi
iz ivljenja, se zdi, potrjujejo njih turobno gledanje v
svet. Kdor pa motri svet preudarno in brez predsodkov,
uvidi, da dragoceni ivljenjski dobrini, mladost in
zdravje, nista tako prhljivi lupinici, marve kleni jedri, ki
ju zunanje sile pa ograajo, a uniiti ju ne morejo zlah-
ka, e se ne razkrajata od znotraj, po krivdi loveka sa-
mega. Kdor zna in hoe te dragocenosti ohraniti ali po
samoraem gonu ali preudarnem hotenju, ju obdri do
skrajnih mej nae dobe, saj sta mladost in zdravje zelo
negotova pojma in nestalni koliini, odvisni od raznih
initeljev, ponajve pa bistveno od loveka samega. lo-
vek je tisti, ki daje mladosti in zdravju vsebino in vred-
nost, ali pa jo jemlje in uniuje!
118
V nizu naih dogodivin je bilo priobenih e nekaj

takih, ki opraviujejo vedro gledanje v svet, naj slede
zdaj tudi takne, ki priajo, kako si lovek sam kuje ne-
sreo.
* * *
Stradali smo po sekiricah, sicer pa se nam je godilo
skoraj imenitno. Zjutraj je bil oparek rnega listja, ki
smo mu radi lepega rekali aj, ali pa ni, e ni bilo s im
podnetiti samovara; potem smo se potikali po predaval-
nicah navadno preko poldneva in komaj akali konca,
da smo mogli v akademsko menzo (obednico za viso-
koolce), kjer se je dobilo, e si imel kupljen ali od kake
podporne zaloge darovan listek, prav dobro kosilce z
edino in stalno napako, da je bilo prepilo; popoldne
smo hodili v drutvo prebirat asopise ali se razgovar-
jat; nato smo se razprili po laboratorijih (unih delav-
nicah) ali seminarjih (vebalnicah za strokovno znan-
stveno delo) ali knjinicah. Ko so na veer zaprli te pro-
store, smo jo udarili malo na sprehod ali po mestu, spo-
toma kupili kako safalado in kos rene truce, ali pa ni,
e je bila kaa v tvojem epu in v epih tvojih blinjih
tovariev. Da zgine pajevina iz elodca, je doma v
skromni sobici zauborel samovar, e si imel kaj deti
vanj in podenj, sicer si kmalu zlezel pod odejo, kjer se je
dal sitni elodec e najhitreje potolaiti. En veer na te-
119
den smo se redno sestajali v preprosti krmi, kjer smo

imeli svojo dijako sobo in kjer se je dalo kaj malega
dobiti tudi na up. Veerjica, izbrana po vidiku obilnos-
ti in cenenosti, je dala podlago za razvoj zabave, ob pivu
smo debatirali, kritizirali, politizirali, naposled so se
uveljavljali aljivci in pevci. O prostih dnevih in lepem
vremenu smo hodili na izlete, vedno pe; vasih smo
krenili v kako kmeko krmo, kjer se je dobilo precej
povojenega mesa in domaega mota za malo denarja.
V gledalia in h koncertom smo hodili bolj poredko;
tudi e je bilo kaj drobia pri rokah, je zmagoval elodec
s svojimi ukazi nad umetnostnimi tenjami.
V to nao enovito svojat podobno vrabji jati, se je
zaletel pti z druganim perjem, druganim kljunom.
Ko smo se v jeseni znova zbirali, se je pojavil med nami
Vlado, nadarjen deko, saj je dovril srednjo olo z od-
liko, a precej samozavesten kot sin premonega mea-
na in zelo razneen kot ljubljenek svoje matere. Nai
bolj zakljueni druini je bil Vlado dobrodoel kot pri-
rastek, njegove posebnosti so nas prej zabavale kakor
odbijale, vsi smo eleli, da se Vlado udomai med nami.
A prilo je drugae. Najprej si je Vlado prebral obed-
nico, naa dijaka mu je bila preve vsakdanja in prema-
lo snana, opual je nao drutveno sobo, e da je po-
dobna brlogu, nai tedenski sestanki so mu bili pro-
staki. Rad je zahajal v gledalie in e raji na zabavne
120
prireditve; ez nekaj tednov smo ga sreavali e kdaj pri

predavanjih, sicer pa je hodil svoja pota. Kmalu se je
med nami razvedelo o njem, da je zael v drubo lah-
koivcev, ki so se izivljali bolj ponoi.
Razgovarjali smo se med seboj, kako bi ga odvrnili od
nevarnih vrtincev razkonega in lahkoivega ivljenja,
ko se je raznesel glas, da je lahkomiselnega tovaria za-
dela huda bolezen, ki je redna in skoraj nujna spremlje-
valka razbrzdanosti. Vlado se nam je smilil; pridno smo
ga obiskovali in mu eleli, da se s skorajnjim ozdravlje-
njem tudi obrne na pot resnega in pametnega ivljenja.
Mirno je poslual nae dobrohotne nasvete, dokler ga je
bolezen muila; a ko mu je odleglo, se nam je posmihal,
e da mora preboleti otroke bolezni, kdor je eljan
ivljenja. Vide, da ga nai obiski dolgoasijo, smo drug
za drugim izostali; samo na dobrosrni tovari Justek
se ni dal odgnati, ni obupal, ampak si je vztrajno priza-
deval, da rei Vladka.
Kogar je piila kaa, pravijo, da se boji zvite vrvi. Ta
pregovor v Vladovem primeru ni dral. Ko je za silo
ozdravel, se je ogibal nae druine in krenil k svojim
pajdaem. V drugem polletju je znova obolel, a takrat
tako mono, da je moral v bolninico, ker se mu je bo-
lezen razpasla na drobje; posebno prizadete so bile led-
vice. Ta in oni izmed nas ga je obiskal in se mu skual
pribliati, a zagrenjeni Vlado nas je odklanjal.
121
Prile so poitnice; razli smo se; tudi Vladka so spra-

vili domov. Na jesen je umrl, leto po tem, ko je odel v
svobodo.
Hudo nam je bilo vsem, ki smo ga poznali in utili
teo take nepotrebne in zato tem bolj obalovanja vred-
ne rtve.
* * *
Slavo, zadnji sin premonega obrtnika in posestnika, je
postal mlad sirota. Stareji brat mu je kot varuh oskrbo-
val lepo dediino. V gmotnem pogledu je imel Slavo
zagotovljeno bodonost, v drugih ozirih pa je bil kakor
ladja brez krme in jader, igraa valov in vetrov na mor-
ju mladega ivljenja. Tiali so ga v ole in v razne za-
vode, za njegovo notranjo vzgojo pa se ni nihe resno
zavzemal.
Tako je rasel Slavo v najbolj koljivih in odloilnih
letih kakor biek na gmajni, prepuen sebi in lastnim
nagonom, ki so se bohotno razvijali in mono uveljav-
ljali.
Kot starejega dijaka me je njegov brat in varuh pre-
prosil, da sem nekajkrat skual pomagati Slavu preko
teav sprejemnega ali premestnega ali ponavljalnega
izpita. Otepal sem se klavrne naloge, saj mi je Slavo vsa-
kikrat dokazoval, da ga moje prizadevanje prav za prav
brezsmiselno mui; njemu uenja ni treba, uim naj se
122
jaz in drugi nemanii, ki ne vedo, ob em bodo iveli.

Tako je presojal Slavo svoje olsko izobraanje, ki je bilo
po drugi strani temeljito; vse te ole je ponavljal, na
koncu tretje je bil kot ponavljalec izkljuen zaradi po-
polnoma nezadostnega uspeha in neprimernega vede-
nja.
Razvedelo se je kmalu, da je Slavo zahajal v zanikrne
beznice in ponoeval v udnih druinah. Ker je bil za
svoja leta izredno razvit, so ga imeli njegovi drugi za
vijeolca, ki je uival med njimi radi preerne razbrzda-
nosti svojevrsten ugled pa tudi oporo. Dasi Slavo ni bil
nikoli brez drobia, si je dal kaj rad od drugih plae-
vati kot reven dijak; pri skupnem popivanju je redno
najve izpil in najmanj plaal. Izloil se je sam iz dru-
be dijakov, ko so ga spoznali kot samogoltnika in sko-
puha.
Dolgo let se nisva ve videvala. Ko sem nastopil kot
samostojen zdravnik, se je pojavil med redkimi bolniki
prvih mesecev tudi Slavo, po letih e mladeni, po sta-
su orjak, po izrazu in vedenju pa e zrel mo, ki ga je
ivljenje e kakorkoli natrlo. Povedal mi je, da je sam
zdrav in mu ni treba zdravnike pomoi; priel je samo
po nasvet, kaj naj napravi njegov prijatelj, ki se je pred
leti okuil pri vojakih in bi se hotel poroiti; kakno
zdravljenje mu je po moji sodbi potrebno, koliko asa bi
123
trajalo in kaj bi stalo. Po kratkem pozvedovanju o pri-

jateljevi bolezni sem mu odkrito pojasnil svoje mnenje:
Tisti bolni prijatelj si ti, Slavo, sam. Lepo je in prav,
da si se zresnil in hoe svoje bodoe ivljenje postavi-
ti na trdne in zdrave temelje. e hoe imeti neko poro-
tvo, da sam ozdravi in ne prenese bolezni na eno in
na potomstvo, odloi poroko vsaj za dve leti in ta as se
skrbno zdravi. V prvem letu dobi v dveh dobah doloe-
no tevilo zdravilnih vbodov, v drugem letu e enkrat,
kar vobe zadoa, da se bolezen zatre, da ne kodi ve
bolniku in njegovi druini. Stroki za tako zdravljenje bi
se sukali od treh do petih stotakov. (predvojne kronske
vrednosti).
Slavo se je hladnokrvno zahvalil in poslovil, e da to
sporoi prijatelju.
Vedel sem, da prijatelja ne bo na spregled, a tudi
Slavo se ni ve zglasil pri meni. Pa pa sem zvedel dva ali
tri mesece kasneje, da se je Slavo poroil z nevesto iz
znane in ugledne druine.
S Slavom samim se nisva ve dobila, dasi sva se ve-
krat videla od dale; ko sem prihajal domov, se me je
oitno izogibal. Pravili so mi, da je v njegovi druini ve
alosti ko veselja. Mlada ena je prva leta zakona ve-
krat zbolela, v tretjem letu je imela mrtvega otroka, v
etrtem je povila ivega otroka, ki je umrl kmalu po
porodu, kasneji otroci so sicer iveli, a polni tegob.
124
Med vojsko, ko sem bil na dopustu, me je poklicala

Slavova ena k svojim bolehnim otrokom. Moa ni bilo
doma, ker so ga poklicali nekam dale na vojaki zdrav-
niki pregled. Pregledoval sem otroke in pri vseh opazil
ve ali manj izrazite sledove oetove zanemarjene bo-
lezni. V veliko zadrego me je spravila uboga mati, ki mi
je razloila svoje misli: Oe teh nebogljenih otrok je iz
krepke druine in po telesu hrust, ona sama je iz zdra-
ve druine in ni bila kot dekle nikoli bolna. Ko se je po-
roila, je vekrat obolela in ima bolne otroke. Oitno je
zanjo, da izhaja vse njeno in njenih otrok bolehanje od
moa. Kaj torej sodim jaz kot zdravnik o vzroku njihove
nesree?
Oddahnil sem se, ker mi je zbegana ena nehote po-
kazala izhod iz mune zagate. Nisem in ne morem biti
sodnik, ker sem in hoem ostati zdravnik, sem ji odvr-
nil. Slavo mi je znan izza mladih let, a kot bolnik ne-
znan, ker se ni nikdar zdravil pri meni, zato o njegovih
resninih ali njemu prisojenih boleznih ne vem prav za
prav ni. Razloil sem, kako treba ravnati z otroki, da
si opomorejo.
Gospe moj obisk oitno ni zadovoljil; elela je ve,
vsaj jasnosti...
Nekaj let kasneje so mi sporoili med drugimi novi-
cami iz domaega kraja tudi o Slavu udne stvari, da se
je v zadnjih mesecih popolnoma predrugail, postal
125
nenavadno priljuden in neverjetno radodaren. Otrokom

je razdeljeval ure, beraem dajal stotake in tako potra-
til dobren del svojega premoenja. Spravili so ga v
umobolnico zavoljo suenja moganov, ki je znailna
in prav za prav najhuja posledica davnega okuenja. Ta
sicer poasna bolezen se je pri njem razvijala nenavad-
no naglo; reilni konec je brkone pospeilo ivljenje v
zavodu za bolne, ki ga Slavo ni bil vajen.
* * *
Ni e napoila pomlad, ko me je znani vrtnar D. prese-
netil z velikim opom lepih pargljev, ki jih je poslal v
dar z vabilom, naj ga v nedeljo obiem, kadar pa uteg-
nem. Sin, ki je prinesel parglje, ni vedel povedati, da bi
bil kdo v druini bolan.
Rona dolina se je takrat odevala v pomladni kras.
Mandeljni so e odcveteli, marelice in enje so bile po-
sute s cvetjem, kakor da jih je zagrnil sneg, breskve so
poganjale rdee popje, trava je zelenela in se pisala s
pestrimi cveticami. Veselo ptije vrgolenje in brena-
nje ebel je polnilo ozraje in na nebu se je smejalo
zmagoslavno sonce.
Zamaknjena v pomladne are sva se z eno znala
nenadno hitro pred D. domaijo, lino hiico z gospo-
darskim poslopjem, stojeo sredi obsenega in skrbno
126
obdelanega vrta. Zavzel se je D., vide naju prihajati v

dveh.
Kje pa imate bolnika, stric D.?
Vsi smo zdravi, hvala Bogu! je odvrnil. Nimamo
dosti ve drugega, ko mrvo zdravja, zato se bojimo, da
ne pridemo obnje. Svetujte nam kot zdravnik, da osta-
nemo zdravi! Gospa naj gre v hio, midva pa stopiva v
ebelnjak. Zala, prinesi nama kaj, da se nama ne pri-
suita jezika!
Krenila sva z golorokim gospodarjem za hio, kjer se
je na obronku polonega gria razprostiral vzoren sa-
dovnjak. Pred njim gosto rojenje in brenanje neutrud-
nih ivalic, v njem pa skrivnostno brnenje in sveilen
vonj po novem vosku.
Medtem je prilo z lahnim korakom postavno dekle s
cvetoim obrazom, iva podoba pomladi, s koaro v
roki. Pogrnila je z ronatim prtom mizico, stojeo na
prisojni strani ebelnjaka, postavilo nanjo pisano majo-
liko, ai in kronike.
To je naa Zala, jo je predstavil oe.
Vredna svojega imena, sem mislil pri sebi, na glas
sem pa rekel: Katera je letonja pomlad v vaem ivlje-
nju?
Devetnajsta! se je odrezala.
Dekle tiso tednov, ohrani Bog vas v cvetju! sem jo
pozdravil in ji segel v desnico.
127
Zvonko se mi je nasmejala, pokazala venec bleeih

se biserov v ustih in odhitela kakor na krilih proti hii.
Ta je, ki me skrbi, je zael D., ko sva sedla. Natoil
je v ai domae svetlordee vino, isto ko rubin, in
predme porinil na kroniku surovo domao gnjat s kru-
hom. Pripovedoval je, da ima sinove preskrbljene, naj-
mlaji otrok pa, hi edinka, mu ne daje mirno spati e
od boia. Dekle samo je, kakor je prav, a zalezuje in
mami jo e nekaj mesecev edini sin znanega podjetni-
ka in bogataa iz mesta. Snubec ni napaen lovek, dasi
e blie etrtemu ko tretjemu kriu, a mnogo je hodil po
svetu, svet pa je mladim ljudem nevaren. On, oe, je
zvedel, da se je snubec, vrnivi se domov, nekaj asa
zdravil pri meni, in zato eli in prosi, naj mu zaupno
povem, kako je s snubaevim zdravjem glede na zakon-
sko ali druinsko ivljenje. On bi sicer raji videl, da bi
Zala vzela za moa preprostega loveka, kakrnih ima
na izber, a vse njegovo in materino prigovarjanje ni za-
leglo; zdi se, da jo je uglajeni mean e navezal nase.
Kaj mu svetujem, ko ga obhaja neka zla slutnja?
Zahtevajte od snubca zdravniko sprievalo o
njegovem zdravju, e sumite o njem!
Saj veste, kako je to nerodno! Vaa beseda je ve
vredna ko vsa taka pisma.
Z izjavo ne more biti ni, ker me vee stanovska
molenost, ki je tako obvezna v vesti in pred postavo
128
kakor za spovednika. Nikomur ne smem povedati, da se

je kdo zdravil pri meni zavoljo te ali one bolezni, s
taknim ali druganim uspehom, izvzemi ako mi to
dovoli sam.
Trila sva, izpila vsak svojo ao in mole odla proti
hii. Pri slovesu od druine sem potegnil dekle s tiso
tedni na stran in ji zaepetal na uho: Drite se oeta in
matere, kakor veli vena zapoved!
eno je trla radovednost. Zala se moi? me je ho-
tela premeteno zateti.
Mogoe, sem odvrnil malomarno. Za zdaj so se
zaredili v glavi starega D. mrlji, ki jih preene samo hi,
e hoe.
Saj sem vedela! je pripomnila ena samozavestno.
Moki ste prenerodni, da bi znali kaj prikriti!
Vse mogoe! Jutri bo de.
Drugi dan je res deevalo. Zgodaj se je e pojavil v
moji poslovalnici znanec, ki ga je imel D. dan poprej v
mislih in sem ga tudi jaz nekoliko poznal kot bolnika,
ker se je nekaj asa zdravil tudi pri meni, a zelo povrno.
Hudoval se je, da se vtikam v njegove zasebne zadeve in
mu jemljem ugled. Odlono sem zavrnil njegove oitke
in mu dokazal, kako skrbno sem varoval njegov ugled in
svojo zdravniko skrivnost.
Kaj pa tisto namigavanje s etrto bojo zapovedjo?
129
etrto bojo zapoved kot najbolj zanesljivo ivljenj-

sko vodilo kliem v spomin vsakemu mlademu loveku,
ki je v dvomih ali stiskah. Morda sta oe in mati zasta-
rela po nazorih ali se vraata na otroko pamet, a srce
imata, nesebino in portvovalno srce za svojce, ki bolj
varno vodi skozi zmede in teave ivljenja s toplim,
ustvovanjem ko nabolj uena glava z bistrim umova-
njem. Tudi vas, dragi gospod, ki ste morda za katero leto
pred menoj, opozarjam na to prastaro in v globinah
loveke narave zasidrano vodilo.
Mene? je ogoreno vzkliknil moj ,bolnik.
Ne razburjajte se, dragi gospod, ker vas noem a-
liti. Kot zdravnik zavzemam do vas kot bolnika, ki ie
pri meni pomoi, posebno stalie, ki je zelo podobno
oetovskemu, z nekimi pravicami in mnogimi dolnost-
mi. Kot tak vam naroam, da se vzdrite vsakrnega
obevanja, e niste zanesljivo zdravi, to pa zavoljo
zdravja, vaega in drugih. e ste zares ozdravljeni, kar
vam elim, pustite tisto preprosto dekle iz Rone doli-
ne in si izberite za ivljensko druico kako meanko ra-
doivko, ki pozna poltenost in njene mlakue misel-
no kakor vi kot razvajen dobroivec iz izkunje.
In e jo zares ljubim, kakor nisem e nikdar nobe-
ne?
130
e jo zares ljubite, odloite zaroko in poroko vsaj za

dve, e bolje za tri leta, medtem pa skrbite, da popolno-
ma ozdravite.
e tisto pomlad se je poroil ta bogati podjetnikov sin
z D. herjo. Oe se je bil vdal. Dogodek je vzbudil v
mestu mnogo trua; stareji svet se je zgraal, da se je
mogel ugledni mean tako spozabiti ali celo zavrei,
mlaji svet je zavidal mou lepo eno, eni pa bogatega
moa.
Nekaj let, morda est ali sedem kasneje, so me pokli-
cali k D. Turobno jesensko vreme je bilo takrat, e vejo
turobo sem nael v hii, prav za prav samo v stranski
sobici, kjer je leala bolnica. Iz hie same je donel vesel
ivav najmlajih otrok D. sina.
Komaj sem spoznal Zalo v postarni enici z velim
obrazom in upadlimi omi. Povedala mi je dolgo zgod-
bo, zgodbo trpljenja in razoaranja. Kmalu po poroki je
zaela bolehati, a vendar je bilo sreno. Po porodu je
nastopila vroica, ki je trajala ve mesecev, in jo pustila
komaj ivo. Otrok je medtem umrl. Mo jo je spravil v
najbolja zdravilia, preizkusila je vsa kopalia. Mor-
da se ji je kdaj stanje izboljalo, a ko je prila domov, se
je bolezen stalno povraala. Mo se je takega ivljenja
navelial; zael je popivati in igrati, zanemaril je podjet-
je in zapravil svoje premoenje in e njeno doto. Oe jo
je vzel na dom, sama upa, da bo kmalu konec njenih
131
muk in oetove alosti. Pomagam naj ji toliko, da bo

mogla laje strpeti vsaj ponoi in ne bo motila drugih v
poitku.
Naroil sem potrebno in ji obljubil, da pridem vsa-
kikrat pogledat k njej, ko pojdem po Roni dolini. Na
vratih me je akal stari D. in me spremil do ceste.
Ali res niste takrat mogli prepreiti nesree, ki sem
jo slutil? me je vpraal pri slovesu.
Dragi prijatelj, menim, da ne. Vpraanje je bilo ta-
krat manj zdravniko kakor obe loveko: Ali veljajo
boje zapovedi ali ne veljajo ni?
Ko sem mu stisnil desnico, je drhtela.
132
Za nerojeno ivljenje
T a zgodba je bila na kratko opisana e drugje; ker pa

spada v spored dogodivin, ki jih tukaj nizam, jo
ponavljam pred irim krogom, da se razve med ljudmi,
ki jih zavajajo tolike zmede in tako mamne zablode v
nesreo.
Krepak mo, kakih tirideset let star in edno, a po
tuji egi obleen, me je priel vabit na Banjko planoto.
Povedal mi je, da je miner pri gradnji dunajskega viso-
kogorskega vodovoda, a je priel domov, ker so mu spo-
roili, da je ena nevarno zbolela. Tretji mesec da je z
njo drugae, drugi mesec e ne prenaa nobene jedi in
pijae; smrt da je neizogibna e blinje dni, ako ne pri-
de takojnja pomo. Pred leti je bila v enakem poloa-
ju; poklicani zdravnik je sproil splavitev, ki se je izvrila
in vrnila eni zdravje.
Odklonil sem takno pomo.
Mo se je zavzel. Kako, da neete pomagati eni in
druini v toliki stiski?
Ker se ne bavim s tako grdimi in nedovoljenimi
posli.
133
loveka reiti iz smrtne nevarnosti naj je grd in ne-

dovoljen posel?
Tisto ne, pa pa je nedopustno moriti loveka, zlasti
nedolnega in takega, ki se sam ne more braniti.
Saj tisto, ki dela zgago, vendar e ni ivo in je v pri-
meri z materjo le nadleen in nevaren prisad.
Tisto je lovek, ki ima vse pravice, najbolj pa do var-
stva. Jaz se ga ne bom dotaknil.
Mo je bil v zadregi. Morda se bojite radi plaila.
Delo in pot vam plaam poteno, e hoete e naprej.
Ne naprej ne nazaj, sem ga zavrnil. Pred pol letom
mi je bil na to mizo poloen tisoak (v takratnih kronah,
kar bi znaalo v dananji vrednosti okoli 10000 lir) za
takno opravilo, a tisoak in ponudnica sta zletela iz
sobe.
Mo je strmel vame, majal z glavo in kakor zase pri-
pomnil: udno! Neverjetno!
In resnino! sem dodal. Zakaj pa ne greste k tiste-
mu, ki vam je bil e enkrat na voljo? emu silite vame,
ko vidite, da nisem za krvnike posle?
ena tako hoe, je odgovoril nekako v zadregi, ka-
kor da nekaj prikriva. Kar odpravite se in vzemite s
seboj vse, kar treba za takno opravilo. Ko pridete do
ene, sprevidite, da ni druge pomoi, in se gotovo usmi-
lite nje, otroikov in mene.
134
Tako sva se prikala nekaj asa, a ker nisem mogel

sitnea drugae odpraviti iz hie, sem se vdal pod pogo-
jem, da ne vzamem s seboj drugih priprav kakor zgolj za
preiskavo in nekaj zdravil.
Bilo je spomladi in zgodaj popoldne, ko sva koraila
z eleznike postaje v Avah navzgor proti Banjicam.
Mo je nesel mojo torbo, jaz sem hodil golorok, da se
nisem toliko potil. Ni naporna tista pot, a se precej
vlee, tako da sva se z Banjkarjem pomenkovala e iz
dolgoasja.
Moa je kajpada najbolj zanimala enina bolezen.
Razlagal sem mu, kar sem vedel o njej. udil se je mo-
jim trditvam, da je tisto nadleno in asih tudi nevarno
bruhanje prav za prav razlinega izvora in nekak sku-
pen pojav raznih motenj ali bolezni, ki se asih dajo
odpraviti, asih pa ne, in da v marsikaterem primeru niti
splavitev ne pomaga, ampak pospei materino smrt.
Mo mi je hitel pripovedovati, da je po krajih, ki jih je
on prehodil, splavljanje obiajno in se ga ljudje posluu-
jejo oitno, revneji pri babicah, imoviteji pri zdravni-
kih, bogati po zdraviliih. Po njegovem mnenju je tako
ravnanje pri zdravih ljudeh koljivo in morda res opo-
reno, ne more pa biti slabo in kaznjivo dejanje takrat,
ko otima ivljenje enemu izmed dvojice, ki sta sicer oba
zapisana smrti. Zato je uverjen, da storim, kar napravi
vsak zdravnik v taknem primeru.
135
Zaela me je grabiti jeza, da mi takle hribovec, ki se je

nauil vrtati skale in je malo pokukal v strania tujega
sveta, daje pouk, kako mi je presojati najteje zadeve
svojega poklica in ravnati v njih, ko sem mu vendar
dovolj tono oznail svoje stalie. Nejevoljno sem mu
odvrnil:
Po vsem, kar sva se razgovarjala doma, mi je vendar
zelo al, da sem se napotil z vami!
Kaj vam bo al! Za poteno delo dobite poteno pla-
ilo, je rekel nekako bahavo.
Kako menite to zadevo? sem ga vpraal rezko.
Ni posebnega, je odvrnil oni malomarno. Vsak-
do rad zaslui im ve, tem raji, im veje delo, tem
viji zasluek mu gre. Menda se vi ne branite denarja?
Katerega e, vaega pa e celo, sem rekel srdito in
se ustavil na klancu. Dajte mi torbo, da se vrnem!
Mo me je osupel pogledal in bolj pohlevno odgovo-
ril: Torbe ne dam iz rok do doma in vi pojdete z menoj.
e etrt ure, pa bova na vrhu, odkoder se vidi naa do-
maija.
Da, grem z vami, a samo s tem pogojem, da ne rh-
nete ve o zadevi, ki je ne razumete ni in ki se tie samo
mene. Tudi za kasneje vam prepovedujem sleherni oi-
tek glede svojega ravnanja!
Mole je prikimal in brez besed sva nadaljevala pot v
goem soncu. Priedi ez rob strmine je bila hoja
136
prijetneja, ker je bila pot polona in je rahla sapica sve-

ila ozraje. Med kamenitimi travniki so se pojavile z
grintavim kamenjem ograjene njivice; na njih so brskale
ene, menda so osipale krompir, po ogonih in ozarah pa
so se igrali otroci.
Kmalu sva bila na vasi; okoli velikega kala z umazano
vodo so bile razmetane pritline zidane hie, pokrite s
korci. Spremljevalec me je povedel na kraj vasi, kjer je
stala lina hiica, lepo ograjena z zidom. Dvorie je bilo
snano, brez obiajne are in razvlake; tudi znotraj je
bilo vse edno; hia tlakovana s kamenitimi ploami,
ognjie iz belega, rezanega kamna, poleg njega e maj-
hen zidan tedilnik, police in klopi pleskane, orodje in
posodje isto in vsako na svojem mestu. Prijetni vtis mi
je kalilo veliko tevilo otrok, ki so se gnetli po hii, in pa
nenavadna mnoica ensk, ki so polnile sobo, glasno
milovale bolnico in se zvedavo ozirale po meni.
Preve nas je, veliko preve! sem rekel, preden sem
stopil v sobo.
enice so se zaele dregati s komolci in se med seboj
izgovarjale, e bei ti, jaz sem teta ali sestra ali svakinja
ali prijateljica, a zganila se ni nobena; vse so hotele osta-
ti blizu, da bi pasle svojo radovednost.
Gospodar, vi mi bodite pri rokah, in babica, vse dru-
ge naj odidejo! sem velel trdno in odlono. e zavo-
ljo zraka in prostora.
137
Druga za drugo so se odmuzale enice, vsaka me je

oinila z neprijaznim pogledom, ker sem jo pripravil ob
teko priakovani prizor.
Ko se je soba izpraznila, sem stopil vanjo in na bli-
njem oknu odstranil zaveso in ga odprl, ker je bilo v sobi
mrano in zadehlo, dasi je bila prostorna.
Poleg postelje je stala edno obleena ena srednjih
let v belem predpasniku, na skrinji ob zidu je epela
starka.
Kaj pa vi, mamka? sem jo nataknil.
Mati sem njena! se je odrezala kljubovalno.
Pojdite, mamka, za zdaj v kuhinjo, pripravite heri
dobro juho, meni pa kavo!
Godrnjajo je starka oddrsela v hio, kjer je bil pravi
ivav. Ostali smo tirje: gospodar je sedel na skrinjo, si
uprl glavo na dlan, babica je popravljala bolnici zglav-
je, jaz sem se naslonil ob vznoju, opazoval bolnico in
spraeval babico o tem in onem, kar treba vedeti za pre-
sojo poloaja.
Sredi iroke postelje je leala bolnica nepremino ka-
kor mrli. Glavo so ji obkroali koati temni lasje, sple-
teni v moni kiti, tako da se mi je zdel veli in bledi obraz
e bolj mrliki; posebno vdrta lica, zailjen nos in tenke,
izsuene ustnice, ki niso mogle ve pokrivati zob, so me
spominjale na egiptovske mumije. Presunljivo nasprotje
138
tej mrtvini so bile velike, temne oi, stalno uprte vame

vpraujo in priakujo.
Tesnoba me je obhajala; oglaalo se je soutje ali
usmiljenje, ki mi ga je tono napovedal e mo v mestu;
pridruila se je e skrb, kaj naj ponem s tem komaj e
ivim mrliem, ki mi je bila naloena zanj nemajhna
odgovornost. Zavedel sem se prav razlono, da bi vsak
krepkeji poseg v ta okostnjak pomenil konec njegove-
mu ivljenju.
Bog je velik! sem rekel in se spravil na delo. Zuna-
nji pregled je bil kmalu opravljen, vsak gib ali premik je
bil eni muen, na moja vpraanja je odgovarjala poasi
in komaj slino. A tiste velike temne oi so bile stalno
vpiene vame. Tako zonasti obutki me niso spreletali
niti pri strogih zdravnikih izpitih, ko profesorjeve oi
iejo kakor grabeljivi jastrebi svojega plena.
Babica, razumna in spretna ena, mi je prinesla dve
skledi vode za umivanje in po mojem naroilu preloi-
la bolnico tako lahko kakor otroka na rob postelje. Bol-
nica je kremila obraz menda bolj iz strahu kakor zavo-
ljo bolein, ko sem vril svoj posel, ki ni bil preteek, za-
kaj truplo je bilo globoko vdrto in drobje v njem lahko
otipno in gibno. Maternica je bila poniana in pol zvr-
njena proti kriu, ali e prvotno ali zaradi dolgega lea-
nja; zravnal in dvignil sem jo oprezno, da je prila v
139
pravno lego. ena je pri tem milo zajeala, da je mo

planil pokonci in priel s strahom gledat.
Ali se ne utite drugae in bolje? sem vpraal eno.
Zares, je dahnila in me gledala mirneje.
Zdaj bo dobro, sem rekel samozavestno in se
umaknil od nje k skledam, da si operem roki. Napa-
na lega je popravljena, motea nakaza je s tem odstra-
njena, zdaj ne bo ve ovire ne z elodcem ne z drugim
drobjem. Gospodar, preskrbite skleko svee in isto
pomolenega mleka, botra, vi pa prinesite ao vode in
lico!
Kmalu je bila voda pri rokah. V vodo sem vlil za liko
zdravila, ki se mi je na potovanju nekakrat obneslo zo-
per morsko bolezen, in dobro lico vinskega ganja (ko-
njaka), medtem pa poudarjal: To zdravilo pomiri vsak
elodec, e je e tako razdraen. Po eno lico pred jed-
jo, pa ostane jed v elodcu. Botra, privzdignite bolnici
glavo, da bo lae pouila zdravilo!
Bolnica je trepetala in plaho zrla vame, ko sem nesel
lico zdravila proti njej.
Zamiite in zinite! sem velel in izpraznil lico v
drhtea usta.
Porite! Srno! Br, br!
Davila se je revica s poirkom, zaletavalo se ji je, na-
posled je zdrknil poirek navzdol.
Zdaj pa dihajte, globoko in mirno!
140
Poprej je bolnica mene bodla z omi, zdaj sem jaz njo;

niti za trenutek je nisem ve izpustil iz vida.
ez nekaj asa je prinesel gospodar skleko z mle-
kom, reko: Kozje je.
Tem bolje, sem rekel in povohal tekoino. Mono
je vonjala po izvoru, zato sem curnil nekoliko vinskega
ganja vanjo.
Botra, dvignite bolnico nekoliko vije in jo dobro
podprite od zadaj! Vi, gospodar, mi drite skleko!
S strahom se je bolnica ozirala na mleko in name;
vzdigovalo se ji je in kolcalo na glas.
Miite in mirno dihajte! Tako! Zinite!
Hud je bil tisti trenutek, ko je zautila bolnica mleko
v ustih. Obupno se je ozrla vame in se napravila, da
bruhne poirek iz sebe. Srepo sem jo pogledal in srdito
velel:
Porite!
Zgodilo se je, a takrat se je zael elodec upirati in
vzdigovati. Moj srepi in nepremini pogled in neizpros-
no poveljevanje: Dihajte, mirno in globoko! sta zaleg-
la, da se je elodec pomiril.
Vidite, saj gre, hvala Bogu, e le hoete! sem jo bo-
dril in pripravil drugo lico mleka. Tudi drugi poirek se
je e zatikal in hotel nazaj, a je vendar obstal v elodcu.
Po tretji lici je bil odpor za spoznanje manji. V teku
pol ure je bila skleka prazna.
141
Oddahnil sem se in stopil v hio, ki je bila e polna

obiskovalk; otroka svojat je izginila.
Kako je z juho? sem vpraal staro gospodinjo.
Kakno juho? se je zavzela.
e predno sem naroil juho za bolnico in kavo zase,
sem odvrnil nejevoljno.
Kavo imam, juhe pa ne.
Koko v lonec; v dveh urah mora biti juha priprav-
ljena! sem ukazal. Gospodarju sem naroil, da ne sme
pustiti nikogar v sobo razen babice, in popivi skodeli-
co kave, sem odel s pristavkom, da se vrnem ez dve
uri.
Zdelan sem bil, kakor da sem kopal ves dan ledino ali
podiral hraste, a priedi na plano, sem bil kmalu sve.
Hotel sem na obisk k prijatelju, ki je takrat due pasel v
dobro uro oddaljenem Kalu, a boje se zamude pri
njem, sem krenil na blinji hrib, ki mu pravijo menda
Bojnik.
Imenitno se mi je godilo na tistem sprehodu v pomla-
danskem popoldnevu. udil sem se, koliko lepih, nena-
vadnih cvetlic raste po tistih pustih goliavah in trnje-
vem grmiju. Najlepi uitek pa sem imel vrh hriba; di-
ven razgled se mi je odprl na vse strani, zakaj obzorje je
bilo vedro kakor ribje oko.
142
Sonce se je e mono nagnilo, od vzhoda je potegnil

hladen veter, ki me je zdramil. Naglo sem odkorakal
proti Banjicam k bolnici.
Blagodejna tiina je vladala v prej tako ivahni hii,
Na ognjiu sta deli stara gospodinja in babica. Pove-
dali sta mi, da je juha e gotova, da bolnica mirno poi-
va in dremlje, gospodar pa krepko drnjoha na skrinji.
Zunaj se je e mrailo; v sobo mi je svetila babica, lu
je bolnico zdramila. Ko me je zagledala, se mi je zdelo,
da se hoe nasmehniti. Dal sem ji z babiino pomojo
dve lici zdravila brez posebnih teav. el sem v kuhinjo
po juho, jo pokusil in prinesel v sobo polno skleko, re-
ko:
Izvrstna juha; pri Treh kronah v Gorici ne napravi-
jo bolje! Botra, to pa podajte vi; bolnica naj jo sreblje
kar iz skodele!
Sedel sem na vznoje in opazoval. Bolniine in moje
oi so govorile med seboj jasno in razlono, da ni treba-
lo drugih besed; skleka se je sreno izpraznila in prav
tako sreno je obtiala vsebina na namenjenem kraju.
Izroil sem nekaj zdravil, zabial obema, koliko in kdaj
na bolnica dobiva hrane, in se poslovil z naroilom, naj
se gospodar pojutrinjem zglasi s poroilom.
Mo je mirno godel svojo enolino pesem na skrinji
naprej.
143
Z lahkimi nogami in e lajim srcem sem v jasni noi

odhitel navzdol proti Avam, kjer sem e ujel zadnji
veerni vlak proti domu.
Tretji dan je bil Banjkar e na vse zgodaj pri meni
dobre volje, ker se je doma zares obrnilo. Dobil je na-
roila za nadaljnje ravnanje in brez obiajnega tarnanja
poravnal raun. Pri slovesu je pomeiknil in hudomu-
no vpraal, ali je kaj otrok pri nas.
Doslej dvoje. Ali vam je to kaj mar?
Nekaj e, ker pravijo, da gospoda privoi otroke
drugim, sebi pa ne.
Gobezda, sedite, da vam odipnem vsaj pol objest-
nega jezika!
Nekaj dni nato sta dobila naa otroka posebno igrao
v dar; neznanec iz hribov je poslal vsakemu ivega
janjka.
Ob letu se je oglasila pri meni krepka kmetica z zali-
tim rdeim obrazom; v naroju je nosila otroka, podob-
nega tistim angelom, ki na slikah godejo na pihala; kore-
njaka deklina je spremljala dvojico z obseno culo.
Me e kaj poznate?
Ne morem se dogovediti ne odkod ne odkdaj, sem
priznal svojo pozabljivost.
udno! Saj ste me gledali ko ris, ko ste me pitali s
kozjim mlekom in dali zalivati s kurjo juho! Da ste vse
to pozabili?
144
Da ste vi tista suha trska z Banjic? sem se zavzel.

Prav tista! Z boje poti prihajamo, s Svete gore in se
spotoma oglaamo pri vas z dvema trucama. Eno vam
samo pokaemo. To je ta nikdar siti poredne, ki me e
kar ivo snesti! Ponosno je razvila otroka, monega
polletnega fantka, ki je na preiskovalni mizi e vrsto
stal.
Ta bo e huji hrust ko oe! sem pripomnil. Sile
vam ne dela preve, menda vas celo redi!
Druga truca je pa za vas. efka, daj ven veliko kat-
lo!
Izroila mi je velik podolgovat hleb presnega masla.
Poklical sem eno in rekel: Sprejmi te romarje in po-
strezi jim, da ne omagajo na poti. Ker hoejo pustiti to
truco pri nas, jim polji po najlepo truco maslenega
kruha, kar jih je danes spekel Draek na Kornju.
145
Z uenimi ljudmi je kri
P rijatelj iz mladih let, ki sluje pod samozbranim ime-

nom Trentar, me je povabil k sebi v Trento. Kot
mlad zdravnik, zgaran od napornega dela v bolnici, sem
rad odhitel k prijatelju v njegovo divno samoto, da pre-
ivim z njim del svojega kratkega dopusta. Za moj pri-
hod so redko posejani Trentarji br zvedeli, saj je njihov
nunec (duhovnik) razglasil, da imajo v svoji sredi
zdravnika, ki da zna odganjati vse tegobe in je priprav-
ljen to svojo umetnost izkazovati kar tako.
Trentarji so bili takrat zelo pametni ljudje; bolezni
namre niso poznali nikaknih. V tistih dveh ozkih do-
linicah ob Soi in Zadnjici je bilo takrat okoli estdeset
hiic in toliko bajtarskih druin, zemlje pa vse skupaj
komaj za est srednjih kmetij. Kajpada ni mogla pes-
niko bajna in turistovsko prezanimiva Trenta hraniti
svojih otrok, zakaj ob istem gorskem zraku in bistri
vodi naj je tudi Krajcarica (izvirek v Trenti, ki je
baje dobil ime od krajcarja t.j. nekdanjega novca, e da
je vsak poirek tiste vode vreden krajcarja) morda
kdo ozdravi, a iveti se ne da. Tako so komaj doraajoi
Trentarji zapuali domove; enske so se obraale na
146
jug in sluile v Gorici in Trstu, moki pa so hodili na

sever, najve v rudnik v Rabelj, od tam na Nemko; ne-
katere je zanaalo celo v Ameriko. Izseljenci se niso vra-
ali, poiljali so pa domov podpore, a redno so umirali
v tujini. Doma ostali Trentarji so doivljali brez boleha-
nja visoko starost, kolikor se jih ni poprej ponesreilo.
Vsako leto je kdo zdrknil s strmih pein, ko je mulil tra-
vo za svoje koze, ker ivali niso mogle tja, vsako leto je
koga ubila skala ali zasul plaz. Prehrana Trentarjev je
bila zelo zdrava, dasi skrajno pila. Najve so pele
ompe (trentski izraz za krompir) s kozjim mlekom,
ovseni sok in koruzna polenta; koruzno moko so si no-
sili Trentarji iz Kranja (trentski izraz za Kranjsko goro),
kamor so prodajali tudi edini svoj pridelek, kozlie in
janjke. Kruh so si pekli samo za veje praznike in so ga
spotljivo uivali kot slaico. Praiereje ni bilo, ker ni
bilo krme za te ivali, a isto brez mesa Trentarji vendar
niso bili. Plazovi, sneeni in drugi, so jim dobavljali divje
koze, ki so jih Trentarji znali poiskati; kadar ni bilo ta-
kih, so hodili v tuja, netrentska lovia ponje. Sloviti
alpinist dr. Kugy opisuje v svoji znani knjigi na dveh
mestih, kako so si znali Trentarji pomagati. Eno pot,
pravi sam, so imenovali po njem zato, ker je on hodil po
njej prvi brez plena na pleih.
Mojega prijatelja poziv, naj se njegove ovice zate-
ejo po zdravniko pomo, je ostal prav za prav brez
147
odmeva, saj Trentarji niso imeli in poznali zdravstvenih

potreb.
Moki so stali v grui na trati pred cerkvico sv. Mari-
je v Trenti, ko smo opravili prazniko slubo bojo z
mao, pridigo, litanijami in blagoslovom in se razgovar-
jali. Iz ozadja se je preril do mene droben starec s edro
(trentski izraz za leseno pipo) v ustih, vabe me s kazal-
cem k sebi.
Kaj bo dobrega, stric? sem se odzval.
Z menoj pojdite, e vas je volja, je odvrnil starec.
Kaj je hudega pri vas?
Pridite pogledat!
Pa sva la ob Soi navzgor in krenila v Zapodenj,
majhno selie pod izvirom Soe. Spotoma mi je starec
pripovedoval, da je sam pri hii. Otroci so po svetu, lan-
sko jesen je izgubil druico. Pod Jalovcem je nabirala
travo; dobili so jo z zlomljenim tilnikom; teak sveenj
nabrane trave se je zakotalil po meleh skoraj do plani-
ne.
Kdo pa je pri vas bolan, da vam treba zdravnika?
sem se zavzel.
Saj bova kmalu doma, kjer vse sprevidite, je odvr-
nil starec.
Prila sva do njegovega domovanja, majhne hiice,
pokrite s kodljami. Starec ni el vanjo skozi vrata od
spredaj, ampak je zavil na stran, kjer je bilo v tleh pod
148
hiico nekakno duplo. Zlezel je vanje in privlekel na

plano obupno meketajoo kozo, mene: Tej revici po-
magajte!
Saj nisem ivinski zdravnik! sem odvrnil malce ne-
jevoljen.
Zdravnik ste, je rekel starec odlono. e znate po-
magati ljudem, boste tem lae ivali. Veraj je skala strla
nogo moji ubogi kozki. Saj bi jo zaklal, a je tako dobra
za pleme in mleko, da je je vendar koda, tudi e bi imel
e katero drugo. Usmilite se naju!
Kaj sem hotel? Ogledal sem si kozo; starec jo je dvig-
nil na nizek zid, ki je bil okoli hie za ograjo. ival je
imela zadnjo nogo v glenju zmekano. Bil sem v zadre-
gi, kaj naj napravim brez vsakrnih pripomokov. Med-
tem se je nabralo precej Trentarkov in Trentaric okoli
nas, namre starca, koze in mene. Napisal sem listi in
vpraal, kdo zna najbolje tei. Vsi so znali najbolje, lis-
ti sem pa izroil najvejemu bosopetcu, naj ga nese
gospodu nuncu in prinese, kar je bilo naroeno. Drugi
je odbrzel v gozd po suh macesnov liaj, tretji po smo-
lo, etrtega pa sem poslal domov po klobi preje, kaj-
pada z izpodbudo, da ne bo zastonj. Starcu sem naroil,
naj pripravi dve deici po meri, ki sem jo doloil na
zdravem kozinem bedru. udovito hitro je bilo vse pri
rokah, kar sem hotel imeti. tevilo gledalcev okoli koe
je naraslo, ko sem se lotil dela.
149
Z nunevim vinom sem oistil kozi rane in jih nama-

zal z oljem istega dobavitelja. Omotal sem pokodovano
nogo s platnenimi cunjami, nato obloil z liajem, in
pritrdil ez vse deici na zunanji in notranji strani z
domao prejo. Da bi obveza bolje drala in se ne premi-
kala, sem jo na nekaterih mestih namazal s smolo. Koza
je ves as milo meketala.
Delo je oitno uspelo; koza je odantala sama po vseh
tirih v svoj brlog. Otrokom sem razdelil nekaj drobia,
starec mi je zagotavljal, da me ne pozabi, e se koza
pozdravi. Jaz pa sem odhitel navzdol k prijatelju, ki me
je akal s kosilom. Spotoma sem si v bistri Soi opral
roke in odrgnil hlae.
Proti veeru smo polegali na trati pred cerkvijo in se
razgovarjali. Tona pik, takrat vitek mladeni, je raz-
kladal prijatelju in meni poti, ki se da po njih priti iz
Trente na Triglav, kamor sva hotela naslednji dan z njim
kot vodnikom. uborenje Soe in vodnikovo pripovedo-
vanje o krasotah in nevarnostih Zlatorogovega kraljes-
tva me je tako blagodejno zazibalo, da bi si ne elel kon-
ca tega veera.
Iz te zamaknjenosti me je zdramil rezek klic izpred
upnia: Gospod nunec, gospod nunec!
Kaj bo, srepina? (goriki hribovski izraz za nekaj,
kar je z obiajnimi navzkri) se je oglasil prijatelj.
150
Tisti deek, ki mi je bil opoldne za sla, je prisopel k

nam in zakrial: Koze ni ve!
Katere koze?
Tiste, ki jo je zdravnik zdravil!
Mar jo je pobral volk ali medved? je poizvedoval
prijatelj.
Ne, ne. Kverh sam jo je zaklal. Odkar ji je zdravnik
nogo povezal, je uboga ival kakor poblaznela in si po-
skuala nogo oprostiti, da ni bilo ve miru v vsem Za-
podnju, dokler se je gospodar ni usmilil.
Bei v hio, pobi; Mica naj ti odreze kos kruha,
Kverhu pa povej, da bom temu zdravniku ostro prepo-
vedal zdravljenje koz po vsej Trenti!
Gospod zdravnik je menda preuen za Trento, je
modro pripomnil Tona pik.
Drugo jutro po tem neslavnem dogodku smo jo vese-
lo mahali po Zadnjici proti Triglavu, jaz prvi. Prijatelj
je zbijal ale, veinoma na moj raun, da je pik kar vris-
kal. Potem je pik pripovedoval zgodbo, kako se je
njegov oe boril z medvedom in pri tem izgubil vso
spodnjo eljust in kako je revek ivel e dolga leta, hra-
ne se po livku s samimi redkobami. Na koncu doline
smo se ob studencu odpoili in okrepali. Ob tej prilo-
nosti sem se dal pouiti o imenih tistega veliastnega
gorskega kotla. Hudomunost je, da najdemo poleg
imena Zadnjica tudi ime Luknja, ki je precej vije sedlo
151
in prehod v svetovno znana Vrata na severni strani Tri-

glava. Presenetila me je okolnost, da se vzpenja nad
tema krajema gorski orjak Pihavec, najbolj pa sem se
zavzel, ko sem zvedel, da je Pihaveva soseda onstran
dolinice Belega potoka lina gora z imenom Kukla, kar
pomeni v sedanji trentini eo ali dekle.
Zabavni del nae hoje na Triglav je bil opravljen, zael
se je teavni del, ko smo se vzpenjali strmo navzgor pro-
ti Zelenici. Jaz sem bil po dveurnem kobacanju v skalo-
vitem lebu popolnoma zdelan. pik mi je odvzel na-
hrbtnik, a tudi ta olajava mi ni dosti zalegla. Nekaj bo-
lje se je godilo mojemu prijatelju, ki je bil e kolikor to-
liko vajen gorskih potov; a tudi on je toil, da se oglaajo
v njegovem mehu, pljuih, spomini na nekdanje razpo-
ke. pik je nama lepo prigovarjal, kakor treba bolnima
konjema, a sprevideti je moral, da po tisti naravnostni
poti ne prideva pred poldnem na Zelenico, popoldne pa
e teje, ker se sonce upre v peine. Zato se je odloil za
ovinek proti Doliu, kamor je pot poloneja.
Gorske poti v takratnih asih niso bile skoraj nikjer
nadelane ali zavarovane, izvzemi na Triglavu samem in
na Pragu; pot je bila navadno z redkimi rdeimi lisami
zaznamovana smer. pik e tega pomoka ni potrebo-
val, saj je poznal kot lovski uvaj vse trentske gore in
njih poboja bolje, nego jaz svojo dlan.
152
Nekaj asa mi je lo po tistem kraju, ki mu pravijo

menda Skok, s hojo znatno lae. Toda nepriakovano mi
je zastal korak in sem se kar sesedel. Prispeli smo nam-
re do zelo strme stene, ki je bila ne vem koliko desetin
metrov visoka, ker gornjega roba ni bilo videti, pod
nami pa ve ko dve sto metrov globoka in ve ko pol
stotine metrov iroka. Preko tiste strmine je bila v gladki
steni kakor razpoka, komaj za dlan, na nekaterih mes-
tih e oja poliica, klinov ali vrvi ni, tudi razpok za
oprijemanje nisem videl.
Strt sem tovariema priznal, da je moje hoje na Tri-
glav konec in da se vrnem ez Luknjo domov. pik je
pograbil moj nahrbtnik in suknji ter z njima stekel pre-
ko stene. Vrnivi se k nama se mi je ponudil, da me po-
nese tja ez, samo vrsto naj se mu obesim na ramena,
ali e bi hotel da me oprta s petimi pasovi. Ta nain
se mi je zdel e bolj tvegav, zato sem jima zelel sreno
pot in se resno nameril nazaj.
Takne sramote mi pa ne napravite, gospod zdrav-
nik, je rekel pik in me krepko prijel za ramo. Zgo-
vorjeni smo, da vaju povedem, in sicer oba na Triglav in
do Kredarice, in pri tem ostane! Vi pojdete za menoj, z
desnico se oprite na mojo ramo, z levico pa se oprije-
majte skale. Ne glejte nikamor kakor samo, kam stopi-
te. Da se ne opoteete, bova drala z gospodom nuncem
153
na zunanji strani palico za ograjo, da ne morete zdrkni-

ti, tudi e hoete!
Ne bodi alobarda, me je bodril prijatelj, saj ve,
da pik ne bo tvegal nesree s teboj! Vstani in hodi v
bojem imenu!
Bodi! sem rekel in vstal. Kmalu je bil prehod izvr-
en natanno po pikovem vodilu in brez zapletljajev.
pik mi je natoil iz svoje utarice ao mrzle kave,
prijatelj je curnil vanjo e nekaj ganja. Kmalu mi je bila
dua privezana. Zapalil sem si cigareto in se muil, kako
bi popravil svojo sramoto.
Kaj bo otrobe vezal! je menil prijatelj. To se pri-
peti vsakemu, ki ni vajen gor izza mladega! Morda je
tudi on kdaj kaj podobnega doivel.
Gospod zdravnik je preuen, kakor sem e veraj
rekel! Za v mesta je uenost menda potrebna in korist-
na, v gorah pa koduje in posebno v Trenti, ker uenost
dela glavo teko! je modroval pik.
Nikdar ve ni bilo meni tako lepo na Triglavu, kakor
tisto popoldne po trentski oli za uene ljudi, kakor je
prijatelj oznail moje dogodivine.
Trentska ola je vplivala name zelo blagodejno v
marsikateremi pogledu. Znatno mi je uplahnila domi-
ljavost, ki se je lovek tako rad naleze po olah, zakaj
oitno mi je bilo takrat dokazano, da je v zaresnih zade-
vah ivljenja preprosta razsodnost ali gorjanska pamet
154
ve vredna ko ola ali knjievna uenost. Kot zdravnik

sem se netetokrat preprial, kako neugodno vpliva izo-
brazba na razvoj in potek bolezni; tudi sem se otepal
zdravljenja uenih ljudi ne toliko zavoljo njihovega sit-
narjenja, kolikor zavoljo slabih zdravstvenih uspehov
z njimi.
* * *
Mlad mo, ki se mi je predstavil kot sodnik, je pripeljal
svojo sicer brhko eno, da ji pomagam zavoljo vedno
hujega vnetja v prsih, ki ji povzroa hude boleine in
vroico in onemogoa dojenje. Nasvetoval sem takojen
prerez obilnega tvora, s imer sta bila oba takoj zado-
voljna; menda ju je e domai zdravnik pripravil na
takno zdravljenje.
Ko sem pripravljal orodje in druge potrebine, mi je
mladi mo pripovedoval, kako se sam e od nekdaj za-
nima za zdravnike in zdravstvene stvari, da je kot mlad
pravnik redno hodil k predavanjem iz sodnega zdrav-
stva, s tovarii medicinci se utihotapljal k operacijam,
kot sodnik pa se rad udeleuje razteleenj in mrlikih
odkopov.
Ko sem vse pripravil, sem gospoda sodnika vljudno
pozval, naj se umakne v akalnico, e da opraviva, kar
treba, z gospo sama.
155
Gospod sodnik se je razhudil, e da mu hoem kra-

titi pravice in celo dolnosti, ki jih ima kot zakonski mo
do svoje ene, in me zbadljivo vpraal, zakaj mi je
njegova navzonost neljuba.
Vaa navzonost ali vae nadzorstvo me ne moti
preve, sem odgovoril, vem pa, da je vse, kar je odve,
napotje! e e hoete ostati v sobi, sedite v naslanja pri
pisalni mizi in ne glejte semkaj na operacijski stol!
Gospod sodnik je nekaj mrmral, a ni sedel.
Operacija je bila br opravljena; gospa je malce za-
kriala, iz vreza se je usulo toliko gnoja, da sem ga ko-
maj lovil v podstavljeno skledo.
Hvala Bogu! je zaklicala gospa oitno zadovoljna.
Tisti as pa je v kotu pri pei zagrmelo; gospod sod-
nik je telebnil podolgem in zadel z obrazom na polena
pred pejo in tam nepremino obleal.
Pustil sem gospo in jo potolail, da je mo samo
omedlel. Ona ga ni mogla videti, zabial sem ji tudi, da
se ne sme gibati z odprto rano.
Obrnil sem nezavestnega moa na hrbet in se ga
ustrail; na levem licu je imel precej globoko zevajoo in
mono krvaveo useklino. Br sem mu podloil glavo in
mu kar na tleh zail rano in napravil povoj, ki je pokril
pol obraza. Vmes sem tolail eno, da je bahavi soprog
skupil, kar je iskal, in da mu dananji pouk ne more ko-
156
diti; povedal sem ji tudi, da je rana na licu plailo za

odvino radovednost.
Ko sem e gospo opravil in povezal, se je razvil muen
in buren prizor. Ona je obupno vekala zaradi moa, on
se je zdramil in mene, da se je eni zgodilo kaj hudega,
je tulil kakor besen. Vstal je in hotel stopiti proti meni,
a se je opotekel. Prestregel sem ga in ga zavlekel na
oblazinjeno leie. Prijel se je za glavo in ko je otipal
obvezo, je ostrmel. Trajalo je precej asa, da sta se za-
konca pomirila in sprijaznila s poloajem. Pripraviti sem
jima dal nekaj krepil v obednici in ju odpustil skozi sta-
novanje, ker nisem hotel, da bi v akalnici kdo opazil
mojo umetnost, da znam napraviti iz enega bolnika dva.
* * *
Odlien uenjak, znan in priznan dale preko mej nae
domovine, me je povabil k sebi. Bil je takrat bolan e
nekaj dni; v goltu se mu je napravil precejen tvor. Sve-
toval sem gospodu, naj se napoti za nekaj dni v zdra-
vilie, kjer se dado take zadeve najlae odpraviti.
Kaj se ne da to napraviti doma? Nerad grem v tuje
bivalie, je odvrnil.
Dobro, pa doma! Povabim e tovaria, ki je zelo iz-
veden v teh zadevah, sem svetoval.
Nerodno mi je, da se trudita dva zdravnika okoli
mene. Ali ne zadoa eden?
157
Zadoa za silo. Pa naj pride tovari!

Zakaj pa ne vi? Saj ste gotovo e kdaj imeli takega
bolnika v rokah in mu sami pomagali?
Vekrat e. A moj tovari je strokovnjak in vam na-
pravi prerez bolje, znosneje za vas.
Kar vi pridite in napravite, kar treba. Povejte, kaj naj
pripravimo?
Vrnivi se ez as sem nael vse v redu pripravljeno;
elel sem e, da pride slukinja, e bi trebalo opirati
gospoda.
Opraviva brez nje! je menil gospod.
In res sva opravila. Lajega dela nisem imel pri takem
opravku ne prej ne poslej nikoli. Gospod ni ganil s tele-
som, ne trenil z oesom, ko sem mu prediral tvor in
pozneje e iril vreznino v ustnem nebu; lipov kip ne
prenaa mirneje rezbarjevega dleta.
To je vse? se je zavzel, ko sem konal delo.
Vse! sem rekel in mu estital, da ima svoje telo tako
posluno, kakor ga ne najde zlepa.
Ko sem se tretji dan od uenjaka poslovil, mi je dal
dvakrat vejo nagrado, kakor sem zahteval. Ko sem ga
opozoril na pomoto, se je gospod nasmehnil: Le ob-
drite, saj ste zasluili tudi za tistega tovaria, ki ga ni
bilo treba!
* * *
158
Bilo je pasje dni kmalu popoldne. Leal sem na klopi,

prebiral svoj asnik in dremal. Slukinja mi je prinesla
posetnico gospoda, ki da je od dale in eli nujno govo-
riti z menoj. Na posetnici sem bral znano ime mladega
izobraenca, ki si je pridobil e dosti veljave s svojimi
uenimi in zabavnimi objavami. Naglo sem se pripravil,
da dostojno sprejmem tako odlinega obiskovalca. Po-
vabil sem ga na verando, kjer je bilo najbolj zrano in
hladno v tisti uri, in mu ponudil, vide ga mono speha-
nega, krepila; vina ali piva ali rne kave ali slatine ali
sadnih sokov.
Moj dotlej osebno neznani gost me je krepko otel,
kako si drznem kot novodoben zdravnik njemu, znane-
mu borcu za iztreznjenje naroda, nuditi opojnine. Poto-
lail sem ga z izgovorom, da sem mu hotel samo nateti
vse ono, kar mu morem nuditi, da svobodno voli. Izvo-
lil si je kislo vodo in malinovec, jaz sem si dal prinesti
rne kave.
Medtem mi je povedal, da je na pounem potovanju
in si hoe ogledati ljudi in kraje vse nae domovine, pri
meni pa da se je oglasil, ker si hoe urediti svoje vega-
vo zdravje.
Gost je bil zgovoren e od spoetka. Ko se je okrepal
s slatino in malinovcem, je preerno razkladal, da je
pristen Kumljanec svojevrsten lovek. Med drugimi
vrlinami, ki odlikujejo vse prave Kumljance, je tudi ta,
159
da ne poznajo in ne priznajo zdravnikov. Tiste ene, ki

pomagajo Kumljancem na svet, jim kuhajo aje in pri-
pravljajo mae, da se lae poslavljajo od sveta.
udoviti ljudje ste Kumljanci!
Kajne? je dejal samozavestno. Zdaj pa preidiva na
mojo zadevo. Bolan sem.
Nikar mi ne kvarite tako lepe slike, ki ste mi jo pria-
rali o svojih rojakih. Objesten lovek vendar ni resno
bolan.
Gost je privlekel stokronski bankovec iz listnice, ga
poloil na mizo in rekel: Vzemite si, kolikor hoete ali
vse!
Spravite tisto krpo! Jaz ne bom zdravil Kumljancev,
najmanj za denar! sem ga zavrnil.
Vi me noete zdraviti? je vpraal oitno ualjen.
Kako da ne?
Radi vas samega ne. Ne poznam vaih rojakov Kum-
ljancev, ki so po vaem opisu vrst in zdrav rod. Vas je
zaneslo v svet, svet vas je prevzel od zunaj, od znotraj
ste e vedno Kumljanec. Kako naj spravim ob enem sa-
mem benem obisku do sporazuma Kumljanca in sve-
tovnjaka, ki se borita v vas no in dan, kar razpoznavam
iz vaih spisov. Vrnite se na Kum in pozabite svet, ali
predajte se svetu in pozabite Kum. Dvema bogovoma
ne morete sluiti zdravi!
160
Zamislil se je gost, srebal slatino in puhal cigaretni

dim kakor elezniki stroj. Po daljem molku je vstal in
vpraal: Kje je va rod?
Pod Nanosom.
e bi ne bil izpod Kuma, bi hotel biti doma pod
Nanosom!
161
Zdrav kolikor hoe

Dr. Fr. Pavletiu v spomin
M ono sem se prestrail, ko so me navsezgodaj

poklicali k dobremu prijatelju, ki da je ponoi
hudo obolel z mrzlico in duenjem. Hitel sem k njemu,
ker mi je bila njegova usoda zelo pri srcu. Poznala sva se
e lepo vrsto let. Od njega samega sem zvedel, da je na
koncu svojih tudij obolel na smrt; da je leal nekaj
mesecev v dunajski bolnici zavoljo pljunice in gnojne
zarebrnice, da je priel domov v goriko okolico k svoji
materi bolj mrtev ko iv in akal konca. Takrat se je na
bolniki postelji poroil s svojo izvoljenko, uiteljico v
domai obini, ki je elela poroke, da bi mu kot bolnika
strenica mogla olajati zadnje dneve njegovega trplje-
nja, saj ozdravljenja ni priakovala ne mati, ne ona, pa
tudi on sam ne ve. S podvojeno skrbno strebo se je
mlademu mou zaelo obraati na bolje; po zdravni-
kem nasvetu je odel k znancem na Gorenjsko, kjer je
ez poletje bival sam z enico sredi gozda. Tam se je
zdravstveno okrepil in pripravil za izpite, ki jih je konec
leta napravil in priel kot odvetniki pripravnik svoj po-
klic. Ozdravel ni ve popolnoma, bolezen mu je desno
stran plju deloma uniila, deloma stisnila, zato ga je e
162
vsak manji napor pri hoji ali govorjenju nenavadno

upehal; tudi za vremenske spremembe je ostal sila ob-
utljiv. Nekaj let e je bival kot samostojen odvetnik v
mestu in si pridobil nenavaden ugled.
ivo sem se zavedel nevarnega poloaja svojega pri-
jatelja in nehvalene naloge, ki me je akala. Njega
samega dotlej e nisem zdravil, pa pa sem imel precej
posla pri njegovi tevilni druini, kjer sem bil kakor do-
ma.
Ko sem prijatelja pregledal, sem se e bolj preplail,
zakaj ugotovil sem pljunico na levi, zdravi strani; kako
naj siromak prestane bolezen s etrtino zdravih plju!
Gosp nisem prav ni prikrival resne nevarnosti in
takoj predlagal, da pokliemo e katerega drugega
zdravnika v posvete in na pomo. Gospa, morda po svoji
rahli udi jasnovidka, ni bila toliko splaena kakor jaz,
dasi se je zavedala skorajda obupnega stanja, in je na
moje vpraanje imenovala zdravnika, ki je soprogu pred
leti pomagal s koristnimi nasveti in tudi njo samo zdra-
vil pri pljunici. Izbira mi je bila zelo ve, zakaj tudi jaz
sem cenil stanovskega tovaria radi njegove izkuenosti
in modre preudarnosti.
Moje povabilo je tovari, ki bi mi bil lahko oe, spre-
jel prav rad in vesel, da ga e upotevamo v resnih pri-
merih. Glede presoje bolezenskega stanja sva soglaala,
prav tako glede zdravljenja, le glede izida je bil tovari
163
manj rnogled od mene. Takile bolehavci in krehavci,

je menil, ki so se e dosti preklali z boleznimi, se jih
otepajo mnogo lae ko hrusti!
V skrbeh in mukah so potekali tisti dolgi dnevi; v
noeh pa sem prebiral in proueval vse, kar sem imel
sam in si mogel izposoditi, o pljunici in ograanju srca,
ki je najvekrat vzrok neugodnemu izidu. Vse, kar bi mu
utegnilo pomagati, je bilo vedno pri rokah. Veinoma so
bile vse te priprave odve, bolnik je z obiajnimi pripo-
moki in lastno mojo obvladoval bolezen mirno in po-
trpeljivo. Prve dni bolezni so bile precejne teave za-
voljo prehrane, bolnik je zavraal juho, mleko, kavo,
aje in sadne sokove, e da se mu vse to gabi; ko smo
mu dovolili vino, ki je takrat veljalo kot nevaren strup
pri vnetnih boleznih, je kar nekako oivel, vsak dan je
izpraznil steklenico starine in z njo vred mu je zadiala
tudi juha in drugo.
Napoil je teko priakovani odloilni dan, menda je
bil deveti, e ne enajsti dan bolezni in sreno potekel;
bolnemu prijatelju je odleglo. Veliko veselje je zavladalo
v druini in pri tevilnih prijateljih in znancih, ki so s
soutjem spremljali potek bolezni; tudi meni se je odva-
lila teka skala z glave in srca. Le okrevajoi prijatelj je
bil otoen in potrt. Izprva smo menili, da je njegova
turobnost prehodna posledica velikega duevnega trp-
164
ljenja med boleznijo, ki pa da bo br minila sama po

sebi. Saj prime koga trepet, ko je strah e za njim.
Pri prijatelju je bila zadeva nekoliko drugana. Tekel
je e tretji dan po ugodni preokrenitvi, prijatelj je e del
nepremino v postelji, mial ali buljil v strop, na vpraa-
nja je odgovarjal kratko in mukotrpno, sam ni elel
niesar, za hrano se je dal siliti bolj kakor sredi bolezni.
Zaskrbelo me je, da bi se ga ne lotila kakna umobol-
nost, in prosil sem gospo, naj oprezno doene vzrok so-
progovi potrtosti. Ni ji uspelo, zato sem se ga lotil jaz.
Sama sva bila v sobi. Odprl sem okno, dasi je bila prav
za prav e zima, a je sonce e mono sijalo in grelo, in
rekel: Pomlad prihaja, prijatelj, novo ivljenje se budi!
Treba, da se pripravi nanjo!
Takrat je uprl svoje velike modre oi vame, solze so
mu spolzele po bledih licih in globoko je vzdihnil: O,
da nisem umrl!
Ne tolci Boga po glavi! sem ga zavrnil. Prestal si
nevarno bolezen sreno kakor po udeu; namesto hva-
lenosti do Boga v srcu ima na jeziku oitek, namesto
radosti ivljenja te objemlje elja po smrti. To je vendar
narobe svet, prijatelj!
Kaj naj e priakujem? je del kakor sam sebi. aka
me poasno umiranje, to vidim jasno pred seboj. Ali bi
ne bilo bolje, da bi e bilo konec mojih bridkosti in brez-
upnih skrbi za druino?
165
Prekipelo mu je gorje, skorja se mu je otajala, kar me

je opogumilo, da sem priel z vso silo pritiskati na velik
duevni tvor z namenom, da ga imprej iztisnem. Ko se
je siromak nekoliko pomiril, sem zael:
Saj te ne poznam ve! Nikdar nisi bil rnogled in
maloduen, prijatelj. Kaj te je skruilo?
Prva bolezen pred leti me je pohabila... da sem
ivotaril za silo... Saj ve, da sem se moral... od-
poivati na vsakih stopnicah... da me je vsak govor
pri razpravah zmuil. Kako naj e ivim... ko sem
obolel e na drugi strani... e v postelji me dui, e se
le zganem... Druina se mi smili... eni nisem mo-
gel zaupati... svojega brezupnega poloaja... iv
mrli...
Tako je spravil v odmorih vse svoje toge na dan.
Krivo je tvoje gledanje v bodonost, prijatelj! sem
ga zavrnil odlono. Plai te velika zmota, ki ti kali pra-
vilen vpogled v trenotno stanje in ti zastira prihodnost.
Prav za prav je tvoje mnenje o lastnem zdravstvenem
poloaju zmotno v dvojnem pogledu. Prvi glede bolez-
ni, ki jo pravkar preboleva. Nikar ne misli, da mora
imeti vsaka pljunica takne posledice, kakrne je ime-
la tvoja dunajska. Ta pljunica, ki jo e uti, premine,
ako Bog da, v teku nekaj tednov brez posledic; za veli-
ko no bo, e bo ubogal, tako zdrav, kakor si bil pred
to boleznijo. Potem pa pride na vrsto tvoja stara nadlo-
166
ga, ki se tudi d znatno izboljati, e ne odpraviti. e se

resno zavzame, se popravi in pozdravi, da pojdeva,
letos e ne, pa pa k letu, skupaj na Triglav!
Prijatelj je stresal glavo in majal z rokama: Nehaj,
nehaj... saj nisem otrok... da me pita s takimi
izmiljotinami... ki jih ni bilo in ni... in ne bo nik-
jer!... Govori vendar resno... mo mou ... ko-
liko tednov ali mesecev e... utegne trajati... moje
poasno umiranje? ...
Takrat pa sem vzrojil in rekel: Ne imej me za takega
bedaka, ki bi se hotel osmeiti pred teboj in tvojimi s
praznim govorienjem! Vem, kaj trdim, in hoem drati
svojo besedo, a samo s tem pogojem, da me uboga vsaj
est tednov kakor novinec vojak desetnika, brez ugovo-
ra in brez oklevanja. Daj mi roko!
Ni se ganil, strmel je vame kakor splaen mesenik.
Udari v roko! sem ga dramil in priganjal. Kaj tve-
ga ti pri tej pogodbi? Ni, prav ni, saj pravi, da tvoje
ivljenje ne velja pikavega oreha. Jaz se izpostavljam
nevarnosti, da se nesmrtno osramotim in za vselej one-
mogoim pri tebi in vseh najinih znancih! Udari torej!
Polagoma, kakor brez njegovega hotenja, se mu je
iztegnila tresoa se desnica v mojo; krepko sem mu jo
stisnil, da se mu je obraz skremil, in rekel: Da bo dra-
lo!
167
Bog ti odpusti! je odvrnil z milo svareim glasom.

Jaz bi ti ne mogel... e si si dovolil... z ubogim
trpinom... kruto alo...
Poklical sem gospo in sestro strenico, dal podrobna
naroila in odel iz hie skrbi mnogo laji, kakor sem
priel vanjo.
Drugi dan sem nael prijatelja e v naslanjau ba pri
obedu. Z veseljem sem opazoval, kako si je prizadeval,
da sam, brez tuje pomoi opravi to nalogo in pospravi
vse, kar so mu prinesli. Da ne bo zmerjanja! je hudo-
muno pripomnil, ozri se proti meni.
ez nekaj dni se je e vadil v sprehajanju po sobi z
odprtimi okni in v smotrnem dihanju, dober teden kas-
neje je zlezel v blinji mestni vrt. Tako je lo naprej, ne
vedno gladko, ker se je rado kje kaj zataknilo bodisi za-
voljo menjajoega se vremena ali drugih nevenosti, a
lo je vendar zdrema na bolje; po veliki noi je smel
moj bolnik e v pisarno.
* * *
Prijatelj je bil zadovoljen e z dovritvijo prvega dela
najine pogodbe in se je hotel otresti drugega dela. Izgo-
varjal se je, da nima asa za nadaljnje postopanje, e,
ker mu je zastalo toliko poslov, ki jih mora spraviti v red,
dejansko pa se je otepal mojega skrbstva in nadzorstva
nad seboj, trdno uverjen, da se zastarele okvare ne dajo
168
popraviti, in v strahu, da se mi umirjeno in za silo zado-

voljivo stanje ne poslaba z negotovim poskuanjem.
Nikar me ne sili v take tvegavine! se je branil,
Kako naj se loveku, ki mu leze etrti kri na plea in
gre njegovo ivljenje e nizdol, zravnajo ali vrastejo sta-
re pohabe? Ali mi zrastejo na mestu unienih nova
pljua? Ali naj se mi pomladi srce, ki je dobilo e toliko
ran in prask, da se komaj e vkup dri kakor poen in
povezan lonec? Hvalim Boga, da e tako shajam, ti pa
me pusti v miru!
Nisem odnehal. koda se mi je zdelo, da bi pustil lepo
zaeto delo neizvreno. Bolnik se je opomogel od zad-
nje bolezni prav dobro in nenavadno hitro, kar mi je
prialo o vrsti odpornosti njegovega telesa, torej o ne-
zmanjani ivljenjski moi. Tudi uverjenje, da je prijate-
ljevo nepovoljno zdravstveno stanje posledica morda ne
toliko njegove prvotne bolezni, kolikor njegovih ne-
zdravih ivljenjskih navad ali razvad, me je gnalo, da ga
spravim v bolj zdrave ivljenjske razmere. Zato sem mu
predoil, da mora nujno predrugaiti svoj dnevni red,
opustiti mehkune udobnosti in prieti z utrjevanjem.
Pred svojim poklicnim delom naj napravi jutranji spre-
hod, po konanem delu naj odrine kam dalje ven v pro-
sto prirodo. Kavarni s prijateljsko drubo in tarokom ali
ahom naj se kar odpove.
169
Kaj, tudi tega in edinega mojega razvedrila mi ne

privoi ve? mi je tono oital.
Zares ne, ker ti elim kaj boljega. Saj epi vse dni
v zaprtih prostorih, ali v zakajeni pisarni, pranih sod-
nih prostorih ali pri sejah ali v tesnem stanovanju; poj-
di zategadelj v prostem asu, ki ti je itak pilo odmerjen,
na zrak in v prirodo!
Na sprehod naj hodim e zjutraj, da bom moral na-
mesto na delo, v posteljo poivat. Kaj ne ve, da me e
tiso korakov hoje zdela tako, da sem ob sapo in vso
mo!
Vi, prijatelj, v tem grmu tii tvoj zajec. Tukaj ga je
treba prijeti! esar ne zmore danes ali jutri, napravi z
lahkoto ez teden ali mesec dni, a zaeti mora po pa-
meti in po pameti nadaljevati vaje, brez sleherne sile,
brez znatnega napora. Igraje se ti telo privadi na eda-
lje veje zahteve...
Pa ne meni, ostarelemu pohabljencu! se je postavil
v bran.
Tudi tebi, dragi moj posili-starec! Telo je nekaj udo-
vitega in, dokler je ivo, od stroja bistveno razlino. S
pametno rabo se vse telo in vsak posamien ud ali drob
ne obrablja, marve jai in pomlaja, neraba pa ga
tako kvari kakor zloraba. Ker ti teh stvari ne pozna,
zato kar ubogaj dalje! Jutri pojde pred pisarno na spre-
hod samo v mestni vrt, tam si oglej nasade, proui pri
170
vremenski hiici vreme in se vrni na delo. Po kosilu po-

sedi doma, v kavarno ne sme. Po pisarni pojdi prav
poasi, upehati se ne sme nikdar, proti kolodvoru; e ti
ugaja, poivaj na klopici, kjer ni vetra ali prahu, in pri-
di domov z mrakom. ez nekaj dni si jutranji sprehod
podalja, da vekrat obhodi mestni vrt ali da krene
proti sokemu mostu, veernega pa nateguj polagoma
proti Rojcam ali tandreu.
Ni se mogel upirati nasilju, zlasti ker sem dobil v
njegovi soprogi navdueno pomonico in zvesto zavez-
nico. Polagoma je prehodil moj podlonik vso blinjo
okolico v ravnini: tandre, empeter, Solkan, Rona
dolina in Panovec, Pevma in entmaver, Kronberg in
Ajevica so mu postajali zanimiva odkritja. Nato sem ga
naravnal navzgor, Grad in Kostanjevica, Stara gora in Sv.
Marko nad empetrom, Oslavje in Kalvarija nad Podgo-
ro, Sv. Katarina nad Kronbergom so mu bili stari znan-
ci, ki jih je obiskoval po tolikih letih odsotnosti z vdano
ljubeznijo in alostjo v srcu, da jih je zanemarjal od
dijakih let.
Prilo je poletje, prijatelj je odel s svojo druino leto-
vat na Vrhniko. Od tam sem dobival sporoila, da je
prebredel vse gozdove in prehodil vse grie in hribe in
gore v bliini.
Prila je jesen tistega leta, ki je bilo nenavadno vroe
v marsikaterem pogledu. Sedeli smo v znani gostilni na
171
obiajnemi tedenskem veeru, premlevali dogodke

preteklih dni in kovali narte za prihodnje. Nenadoma
se je pojavil med nami na skupni prijatelj in bivi moj
podlonik, ki se je e pred meseci izneveril mojemu
varutvu. Po burnem odzdravu se je postavil v hribo-
laki opremi sredi sobe in samozavestno ugotovil: Kaj-
ne, osem in pet in dvajset minut?
Tono! mu je zadonelo od omizja. Odloi, prise-
di in povej, odkod in kako tako vrsto in junako!
Z uro v roki je s poudarkom ugotavljal: Ob tri etrt
na dvanajst je bila konana razprava na ajdovskem so-
diu, ob etrt na eno sem pokosil, ob eni sem korakal
skoz Slokarje, ob treh sem bil Predmejo, kmalu po ti-
rih na avnu, ob petih sem pil kislo mleko na Selovcu
(gozdarska hia in gostilna za Kucljem), ob pol sedmih
sem bil na Trnovem, radi bliajoe se noi si nisem upal
ez Ravnico po blinjici in sem moral po cesti ez Pre-
val in Solkan, sicer bi bil pol ure prej doma.
Vsi smo zastrmeli. Tovari Korle, ki se razume na
zgodbe in kraje, je ob sploni pozornosti razloil: Na
prijatelj je prehodil v osmih urah pot, dolgo okoli tiri-
deset kilometrov, in se je na tej gorski poti povzpel od
108 m nadmorske viine v Ajdovini na priblino 1250
m pod avnom in se spustil navzdol na 90 m. Jaz, ki sem
za tretjino let mlaji od njega, bi si ne upal dosti izbolj-
ati tega rekorda!
172
Kakor bi nam sapo zaprl, smo nemo obudovali

tovaria, ki se nam je are v zagorela lica posmihal re-
ko: Hotel sem astito druino samo pozdraviti in
opraviiti svojo ve ko polletno odsotnost! Zdaj pa mo-
ram e naprej, da ne bo preve skrbi doma in zamere pri
krutem mojem trinogu! Bog z vami!
Pokazal je z roko name, se zasukal na peti kakor vitek
mladeni in odel.
Tako vrst je ostal e dolgo let.
* * *
Med vojno sva se videvala bolj redko in kratko. Prisr-
no je bilo najino svidenje v Gorici proti koncu pomladi
l. 1918., ko se je mesto zaelo dvigati iz ruevin. On je
prihajal asih po svojih poklicnih poslih in tiste dni
stanoval v tesni sobici pri starem znancu, jaz sem se tru-
dil, da si pripravim vsaj zasilno bivalie in pomagam
pri zaasni vzpostavitvi poruene bolnice. Naslednjega
dneva veer sva si doloila za pomenek po tolikih letih,
polnih grozot in usodnih dogodkov. Bilo je takrat nena-
vadno vroe in soparno vreme.
Prilo je isto drugae. Br popoldne naslednjega dne
je prisopel k meni dober znanec s poroilom, da se je
najin prijatelj zgrudil na cesti in da ga je on s pomojo
drugih zavlekel v blinjo kavarno. (Kakor sem dognal
kasneje, je imel prijatelj tisto dopoldne dolgotrajno in
173
zelo teavno razpravo, nato se je napotil proti svojemu

stanovanju v goem soncu gologlav! Brkone je bil
vajen tisti as hoditi brez pokrivala, ni pa se, zamiljen
v svoje posle, zavedel razlike med megleno Ljubljano in
sonno Gorico.)
Bridko se mi je nasmehnil, ko se je med mojim pre-
iskom nekoliko zavedel, odkimal z glavo, rekel pa ni.
Ugotovil sem mogansko kap zavoljo vroine. Spravili
smo ga na njegovo stanovanje in vide, da ni opreme ne
ljudi za najbolj skromno nego in postrebo, sem hitel v
vojno bolnico, ki je bila takrat edina urejena za bolniko
oskrbo. Sprejeli so bolnika, s pomojo vojnih oblasti
sem obvestil prijateljevo druino o nesrenem dogodku.
Gorica je bila takrat vojno ozemlje, vsa obila v vojni
upravi.
Vse prizadevanje za prijatelja je bilo zaman, drugi
dan je izdahnil, ne da bi se e zavedel. Leal je na odru
v podzemeljski kapelici nedovrene cerkve Srca Jezuso-
vega; pokopali so ga na vojnem pokopaliu ob em-
petrski cesti. Nebo je tisti dan usipalo gost de in zdelo
se mi je, kakor da plae ob novem grobu vsa gorika
deela, ne samo peica njegovih prijateljv in znancev,
ki smo mogli biti navzoni.
174

Anton Brecelj - Zdrav Kolikor Hočeš PDF

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Anton Brecelj - Zdrav Kolikor Hočeš PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

ZDRAV KOLIKOR HOE BESeDA BESeDA

Tiskana izdaja je izla pri

Sonni arek in materin smeh 4

Sonni arek in materin smeh

H udo je bilo tistikrat pri nai hii, hudo in pusto ka-

mati. Jutranji monik je kar zbadal v ustih, opoldanja

Spali smo e, ko me je zbudil osorni oetov glas iz

Nikoli ne bo ve videl goldinarkov, je pristavil

preal pri vratih. Reza je kuhala ne vem kaj, oe je pre-

Kako ne? je ualjeno odvrnila Micka. Saj si mi

emu je bolezen dobra?

D rzni oetov nart se je zmajal v temeljih. Spravil

surovega. Na zimo se mi je odprl nov vir. Hodil sem

alostjo je opazoval oe moje odtujevanje od doma in

mov ali v bolnico! mi je velela gospodinja. O kako rad

me niso mogle zadrati, da ne bi zlezel k sosedu in mu

ez as se je sestra vrnila in mi v teko umevni

nje, ne vem iz svojega spomina, ker se dogodki tistega

Leal sem sam, prinesli so v sosednjo sobo bolnika, ki

Teko mi je bilo slovo od oetovsko dobrega zdravni-

ivljenju ni naklonilo veje sree od one bolezni v peti

Prvo zdravljenje za silo

B il sem doma na poitnicah tik pred zadnjima stro-

Mati, ne morem, ker se ne smem vtikati v tako ne-

Ta in e drugi spomini na okovo ivljenje so se mi

goldinarja. A Tona ok ni dolgo zdral; e ez nekaj ted-

gi evlje, vasih celo obleko. Tako so potekala zadnja

lo, da sem obstala. Vide pa, da je zverina zamahnil tudi

Francka in vprio mene izroila materi dva desetaka.

skrbite, da bo javkanja kmalu konec, a umreti ga ne

vode iz studenca, kar je hoe. Pa zdravil ne zabite; ko

njeni druini, in je zato opravieno domnevala, da pri-

nih okoli po travi. Na prijazno vpraanje, kaj ponem v

M udilo se mi je v bolnico, ko je potrkala in vstopila

Ta moj rojak, nadobudni sluatelj filozofske fakulte-

modrim svinnikom prekriano. Neki znanec mu je radi

kaplje, obraz mu je bil upadel in zamodrel, dihanje je

Gospodinja je e zdaj izmuena, jaz pa komaj e diham;

zdravil te bo moj dober znanec. Daj, dvigni se, z gospo

Divje je strmel vame, a vide me pripravljenega, da

Mrak se je vlegel v bolnike sobe, bolniki so veino-

Midva pa sva ostala prijatelja. O munem dogodku

N ae obiajno kosilce je bilo pri kraju. Postrgali smo

sadno drevje. Na gorenjem koncu plante se je ustavil

lopato zberem in zagrebem vse krvave pljunke in sledo-

mov zapelji samokolnico in orodje, izpij doma tale lon-

Bei, bei! ga je prestregla mati. Kaj nas strai

toplo jesensko sonce, nad nama se je boilo vedro nebo

ne smokve), a ravnajo prav po otroje, saj ne znajo dru-

izpopolniti mnoge in velike vrzeli, ki jih je opazil v moji

mu jih hotel vbrizgati v koo, da bi bolj uinkovala, je ta

Doktor Zamaek in drugo

N a glavni prometni cesti sem najel skromno sta-

niso ostali pri tem ali onem prejnjih zdravnikov, nisem

Tudi v bolnico ne pojde ena. Napiite mi, lepo vas pro-

Kako pa z eno, ali je okrevala? sem spraeval v za-

hii ni bojega! Dajte mi, da nakupim kaj za sirotne

Ko sva bila sama v ordinacijski sobi, je priel moak

A, pustite doktorja, doktor ste vi, ne jaz, tudi Zama-

Kako naj se sporazumeva o dohodkih, ki jih e ni ni,

Vse pretrpi e hoe

M enda je ni stvari, ki bi se je lovek bolj bal od bo-

zdravnikih, e da e sam preene muhe iz telesa; a