Mihael Gong

Lucija Volanek- Inja Lucya Fucy

"Postenje je psiholoki manever ali metoda, s katero lahko lovek dosee veliko
zadovoljstvo nad samim sabo in pozitivno afirmacijo, saj se je potrebno za
doseganje cilja v bodonosti netetokrat odpovedati trenutnemu uitku in prenaati
osmiljeno (legitimno) trpljenje. Disciplina in vztrajno samoodpovedovanje
"instant" uitkom v posvetitvi zaelenemu cilju pa je ravno pot, ki vodi k duhovni
rasti. Vsak hip smo na preizkunji svojega moralnega uta, ki mora vzdrati netete
skunjave, e da "nihe ne bo izvedel". In glej, ljudje rpajo iz tega neko silno
mo, ki celo nje same preseneti in razveseli. Obrne jih od samopomilovanja in
samomuenja, postanejo ponosni nase in na svoje doseke, zaupajo svojim
sposobnostim, tudi z drugimi ivljenjskimi problemi se laje spopadajo. Zautijo
silne rezerve energije v sebi in se zavedajo, da mo ne prihaja od zunaj, iz hrane,
ampak od znotraj, iz lovekovega duhovnega jedra. Ugotovijo, da ni bistvo v tem, da
im ve energije in moi natlai vase, ampak v tem, da se oisti, si prisluhne
in se naui mobilizirati tisto energijo, ki je v tebi. Te energije je toliko, da
se jim ne zdi ve potrebno grabiti in "imeti", ampak je dovolj, da se ji prepustijo
in odprejo. Da samo "so"."Tole bom pa podelila z vami (tudi e ni isto direktno
vezano na Thelemo ... ampak e dobro razmislim, na nek nain celo je :) ). po mojih
izkunjah je postenje med vsem ostalim tudi odlina duhovna praksa ... pravzaprav
pozitivnim uinkom na razlinih nivojih loveke biti ni konca :) :

"Postenje je psiholoki manever ali metoda, s katero lahko lovek dosee veliko
zadovoljstvo nad samim sabo in pozitivno afirmacijo, saj se je potrebno za
doseganje cilja v bodonosti netetokrat odpovedati trenutnemu uitku in prenaati
osmiljeno (legitimno) trpljenje. Disciplina in vztrajno samoodpovedovanje
"instant" uitkom v posvetitvi zaelenemu cilju pa je ravno pot, ki vodi k duhovni
rasti. Vsak hip smo na preizkunji svojega moralnega uta, ki mora vzdrati netete
skunjave, e da "nihe ne bo izvedel". In glej, ljudje rpajo iz tega neko silno
mo, ki celo nje same preseneti in razveseli. Obrne jih od samopomilovanja in
samomuenja, postanejo ponosni nase in na svoje doseke, zaupajo svojim
sposobnostim, tudi z drugimi ivljenjskimi problemi se laje spopadajo. Zautijo
silne rezerve energije v sebi in se zavedajo, da mo ne prihaja od zunaj, iz hrane,
ampak od znotraj, iz lovekovega duhovnega jedra. Ugotovijo, da ni bistvo v tem, da
im ve energije in moi natlai vase, ampak v tem, da se oisti, si prisluhne
in se naui mobilizirati tisto energijo, ki je v tebi. Te energije je toliko, da
se jim ne zdi ve potrebno grabiti in "imeti", ampak je dovolj, da se ji prepustijo
in odprejo. Da samo "so"."
Fotografija osebe Preporod.
Preporod
26. marec ob 16:20

VLOGA VETEDENSKEGA TERAPEVTSKEGA POSTENJA PRI ZDRAVLJENJU IN UREJANJU "LJUDI V

STISKI" (ALKOHOLIKOV, NEVROTIKOV IN DEBELIH) TER PRI POGLABLJANJU V DUHOVNOST

Dr. sc. Janez Rugelj, dr. med. (Dramatina pot, Ljubljana 1992)

"Uinkovito terapevtsko postenje (T.P.) mora trajati vsaj tri tedne. Ponavljati ga
je treba vsaj enkrat na leto. S T.P. lovek sam sebe prisili, da vsaj enkrat na
leto "pride k pameti", ko se odloi, da bo med in po T.P. ivel bolj modro. Zelo
vano je, da se med T.P. ne poiva, pa pa da se izpostavlja skrajnim telesnim (za
te se mora pripraviti e prej) in intelektualnim naporom. Zelo mora paziti, da se
med T.P. redno klistira in da ob obiajnem dnevnem programu spije najmanj 3 l
tekoine na dan." - Janez Rugelj
Odlomki iz analize medicinske dokumentacije in utrinkov lanov ATS, ki so se
postili v obdobju 1988-92

Sanja Rozman, dr.med.:

Uvod

Ko sem se lotila brati ogromni, nekaj decimetrov visoki kup spisov o postenju in pa
postnih dnevnikov, v katerih smo opisovali svoja doivljanja v asu stoterih
krajih in e daljih in daljih postenj, me je vzpodbudila silna radovednost, da
bi ugotovila, zakaj se pri nekaterih post razvije v veliastno izkunjo preseganja
samega sebe in z vrhunskimi doivetji, drugi pa se pri enaki metodi ne morejo
dvigniti nad nivo shujevalne kure. Kje je klju do zanosa, ki nekatere ponese v
duhovne viave in jim za zmeraj spremeni ivljenje, drugi pa gredo kot slepi mimo
njega? Med stotinami spisov je bilo kar nekaj takih, ki so kazali na to, da se je
avtorju posreilo za trenutek presei samega sebe in videti v venost.

Motivi za terapevtsko postenje (T.P)

Zelo razlini so razlogi, zaradi katerih smo se posamezniki odloili za tako

radikalen poseg v nain ivljenja. Globina teh razlogov je odvisna od duhovne
razvitosti in ambicij loveka, rezultati, ki jih je s postenjem dosegel, pa so temu
ustrezni.

a) "redna " motivacija

Posamezniki so se za postenje odloili, da bi se poutili bolj varno in sprejeto v

okrilju referenne skupine. Notranje motivacije za to niso utili, vse skupaj jim
je bilo malce odve. Fizioloke spremembe, ki spremljajo postenje, so sprejemali s
strahom, veliko razmiljali o tem, kako ibki so postali, ob prvih teavah so post
prekinili. Nestrpno so priakovali zadnji dan nartovanega postenja in takoj po
zakljuku s prenairanjem zapravili vse doseene ugodne uinke. Edino zadovoljstvo,
ki so ga med postenjem utili, je bilo, da so izpolnili zadan si program in poeli
odobravanje skupine in terapevta.

b) Redukcija telesne tee

Pri tistih, ki jim je bilo hujanje poglavitni motiv, se doivljanje T.P. ni dosti
razlikovalo od prve skupine. V zaetku, ko telesna tea dramatino pada, so bili
zelo zadovoljni z uinkom. Po desetih dneh, ko se padanje telesne tee ustali, pa
jim je motivacija mono padla, posvetili so se razglabljanju o stranskih uinkih in
se smilili sami sebi. Po zakljuenem postu so se doseeni uinki hitro izgubili,
ker jih niso spremljale druge spremembe.

Louise L. Hay v svojem delu "You Can Heal Your Life" (Dana Point, California 1984)
opisuje povezavo med debelostjo in strahom ter potrebo po zaiti.

"Ko se poutimo prestraeni, negotovi ali 'ne dovolj dobri', se marsikdo od nas
zaiti z dodatno maobo." Zato diete ne delujejo, ker ne odpravljajo vzroka
debelosti. "Ljudje pogosto reejo, da se ne morejo imeti radi, ker so tako debeli.
Jaz pa jim razloim, da so tako debeli, ker se ne ljubijo Ko se zanemo imeti radi
in odobravamo sami sebe, maoba enostavno izgine"

Anua J. : e se ne bi postila, nikoli ne bi spoznala, koliko je dobrega in lepega

v meni, kako sem pravzaprav v bistvu resnino takna, kakrna elim biti. Nikomur
ne bi verjela, e bi mi rekel, da bom doivela to razsvetljenje, ki ga je kar teko
povedati z besedami.

Zdaj sem res doivela bistveno, tisto, kar sem iskala: doivela in sprejela sem
svojo osebo in vesela sem je, da je ravno taka, kot je, in da sem to prav jaz in
nihe drug.

c) Opustitev odvisnosti od hrane in drugih zasvojenosti

ele med postenjem se zavemo, koliko se ukvarjamo s hrano, bodisi v mislih, pri
pripravi hrane, uivanju ob hrani v socialnem krogu. Vsa ta energija je naenkrat
odve, treba jo je nekam kanalizirati. Veina ne presee potrebe po hrani in jo
kompenzira s pretiranim ukvarjanjem s hrano, tudiranjem literature o prehrani,
kuhanjem posebno slastnih jedi za domae, anksioznostjo in agresivnostjo, e otroci
pustijo kaj na kroniku

Dajana . : Prav poastno in neizprosno sem zautila zaaranost svojega bivanja,

vso svojo bedo in osamljenost, in sem jokala in jokala. Skozi krizo sem se tolkla
tri dni. Tretjega dne so se strah, elja po hrani, nemo, osamljenost, otonost,
jokavost nekoliko umaknili. Postala sem bolj optimistino razpoloena. Poasi sem
dojemala, da sem sama in enkrat sama, da se moram sama spoprijeti z vsem in si sama
pomagati, da preivim. Beseda "sam" ni ve imela tako grozljivega prizvoka.

Hrana nam oitno pomeni veliko ve kot zgolj poteitev lakote. e Freud je opisal,
da v lovekovem razvoju obstaja faza, ko zadovoljuje svoje libidonozne potrebe tako
kot dojenek pri materinih prsih: prek okuanja z ustnicami, z jezikom, prek
goltanja, si potei eljo in dosee zadovoljstvo. Kasneje se razvoj nadaljuje do
vijih faz, vendar neka komponenta oralnega v lovekovi seksualnosti ostane v veji
ali manji meri, lahko tudi s sprevreno in zamaskirano. Ker zadovoljevanje tega
nagona prinese uitek, se lovek v ivljenjskih situacijah, ko je frustriran pri
zadovoljevanju drugih nagonov, zatee k "oralnemu" uitku kot nadomestku. Pri tem
dosee sprostitev psihine napetosti, zato pa lahko v posebnih okoliinah razvije
odvisnost od snovi ali situacije, ki mu omogoa to razbremenitev. Tako je mono, da
uiva v goltanju in okuanju hrane, ko je pojedel e veliko ve, kot v resnici
potrebuje. Vse ga e boli in slabo mu je od prenapolnjenega elodca, pa se ne more
odrei e enemu zalogaju. Raje bo bruhal, pustil, da se mu telo deformira in
postane zavaljena vrea sala.

Maja P. : Hrane si ne elim zaradi njenega okusa ali bioloke potrebe, temve jo
zlorabljam za obliko omamljanja oz. tolabe, kadar naletim na trenutne teave, ki
bi zahtevale malo ve moje angairanosti. Zaetek reevanja tako odmaknem vsaj za
nekaj asa z malico oz. bonbonom ali pa kavico. Tako sem v hrani uspela najti isto
razvado kot kadilec v cigaretah postala mi je sredstvo za premostitev asa.

) Prehod k bolj zavednemu nainu hranjenja

lovek, ki se opredeli za modus "biti", mora na neki toki svojega razvoja

spoznati, da je vsako pretirano ukvarjanje s hrano le ventil, prek katerega
izgublja mo, ki bi jo sicer moral uporabiti za svoj osebni razvoj. Obrne se k
druganemu gledanju na hrano v njej ne vidi ve zadovoljevanja uitka, ampak
snov, ki bo postala del njegovega telesa, del njega, do katere mora pristopiti s
spotovanjem. Kot ne sme dovoliti, da v njegov duh vstopajo negativne misli in
ideje, tako ne sme dopustiti v svoje telo dostopa hrani, ki mu koduje. Razne vrste
("junk food") "odpadne hrane" so narejene iz umetno osiromaenih in preienih
surovin, strojno zmetane skupaj, umetno obarvan, da bi zbujale poelenje, in z
umetno dodanimi vitamini, da bi nam vzbudile obutek, da smo naredili nekaj
koristnega zase. Prava hrana, ki bo prispevala k krepitvi in dobremu delovanju
naega telesa, pa mora biti im blie naravi, saj je kombinacija hranilnih snovi v
naravi optimalna, povrhu vsega pa nosi sade ali seme v sebi e ivljenjsko
energijo in zasnovo za ivljenje, ki ga v hrani iz umetnih snovi ni. Kdor ceni sebe
in svoje telo, se hrani s snovmi, ki mu denejo dobro! Vse ve ljudi, tudi v naem
programu, si na doloeni stopnji duhovnega razvoja spontano zaeli, da bi se
spremenjen odnos do ivljenja odrazil tudi v spremenjenem odnosu do hrane.
Najpogosteje zanejo zavraati uivanje "plastine" hrane in mesa, poveajo
koliino med polnovrednimi itaricami in sadjem in zelenjavo na raun beljakovin,
maob, monate hrane in sladkorja.

Ko lovek dosee to stopnjo duhovnega razvoja si zaeli, da bi se z daljim

postenjem oistil vseh ostankov, lindre, balasta, maob in v maobi topnih
strupov, ki so se tekom let nabrali v njegovem telesu. Post doivlja kot
regeneracijo telesa in preieno stanje. Postenje zaradi oievanja mu postane
periodino potrebno, saj uti razliko med "istim" in "neistim" telesom in se
pouti, kot da ga neprava hrana umae.

d) Preizkus volje in discipline

Postenje je psiholoki manever ali metoda, s katero lahko lovek dosee veliko
zadovoljstvo nad samim sabo in pozitivno afirmacijo, saj se je potrebno za
doseganje cilja v bodonosti netetokrat odpovedati trenutnemu uitku in prenaati
osmiljeno (legitimno) trpljenje. Disciplina in vztrajno samoodpovedovanje
"instant" uitkom v posvetitvi zaelenemu cilju pa je ravno pot, ki vodi k duhovni
rasti. Vsak hip smo na preizkunji svojega moralnega uta, ki mora vzdrati netete
skunjave, e da "nihe ne bo izvedel". In glej, ljudje rpajo iz tega neko silno
mo, ki celo nje same preseneti in razveseli. Obrne jih od samopomilovanja in
samomuenja, postanejo ponosni nase in na svoje doseke, zaupajo svojim
sposobnostim, tudi z drugimi ivljenjskimi problemi se laje spopadajo. Zautijo
silne rezerve energije v sebi in se zavedajo, da mo ne prihaja od zunaj, iz hrane,
ampak od znotraj, iz lovekovega duhovnega jedra. Ugotovijo, da ni bistvo v tem, da
im ve energije in moi natlai vase, ampak v tem, da se oisti, si prisluhne
in se naui mobilizirati tisto energijo, ki je v tebi. Te energije je toliko, da
se jim ne zdi ve potrebno grabiti in "imeti", ampak je dovolj, da se ji prepustijo
in odprejo. Da samo "so".

Mihaela J. : Nekaj dni po postu sem utila neznansko energijo, ki je sploh nisem
mogla ukrotiti drugae kot s tekom. Zelo veliko sem tekla, da sem jo spravila na
obiajno raven oziroma pravilno usmerila. Zdelo se mi je, da me bo razneslo. To je
verjetno posledica posta. Na splono obutim zelo nemoteno kroenje po telesu, neki
pretok, ki ni nikjer ustavljen. Poveala se je moja elja po tudiju, po odkrivanju
notranjih podroij

Na maratonu sem se zaela doivljati kot avtonomno bitje, ki je dragoceno in

pomembno. Po postu sem zautila v sebi veselje, da sem enska.

Zavedela sem se, da je v meni veliko energije. Doslej sem jo razmetavala na vse
strani. Bolj se dela red v moji glavi, bolj varna postajam z njo.

"Eva Repnik" : Kar izarevam neko mo, ki preplavlja mene, pa tudi tiste, ki so z
menoj, osvobajam se na stalno nove naine. To me navdaja s samozavestjo, zaupanjem,
da e sploh niso izrpane vse monosti, ki nam jih daje ivljenje. Le pot je treba
najti do njih.

Najbolj pa se preizkus volje in discipline pokae v rekonvalescenci in ivljenju po

postu. Marsikdo, ki je dovolj trmast, da vzdri precej dolgo obdobje postenja, se
po njem, ko je potrebno spremeniti in aktivno obvladati vse instinkte in
prehrambene navade, nepopisno "zare". Obnaa se kot kompulzivni alkoholik, ko spet
pride do svoje omame in ne more nehati. V nekaj dneh unii vse pozitivne uinke
posta in ima spet odlien razlog za samopomilovanje in zdrsi na prejnji nivo.

e) Doseganje bolj zavedenega budnega duha

O tem je napisanega malo, saj si medicinska in psiholoka literatura v loveka

dovoli spustiti najve toliko, da si upa interpretirati njegov odnos do okolja.
Vse, kar se ukvarja s tistim v loveku, kar presega golo izmenjavo snovi in
draljajev med "telesom" in okoljem, pa spada na podroje mistike, torej nekam v
bliino arovnitva ali religije!

e e govorimo o duhovnem razvoju loveka, s tem priznamo, da obstaja v loveku kot

ena najmonejih gonilnih sil potreba po duhovni rasti. Potrebo lahko za doloen
as zatremo, na primer z raznimi omamljanji in odvisnostmi, ali pa preusmerimo, na
primer v kompenzatorne potrebe (po "imeti", v sovratvo, ). Vendar - ne brez
posledic. Posledice zajezitve potrebe (nagona), ki povzroa vedno vejo napetost za
jezom, so hude. V ivljenju se manifestirajo v obliki raznih kriz. V krizi lovek
prizna premo zatrtega nagona in se svobodno odloa (na podlagi svoje subjektivne
interpretacije okoliin in moralnega zakona, ki je vgrajen etini imperativ) za
monost, da prek stopnjevanja osebnega legitimnega (osmiljenega) trpljenja
nadomesti izgubljeno in si dopusti duhovno rast, kar navadno pomeni dramatine
spremembe v osebnem ivljenju, ko je treba opustiti vse odnose in navezanosti, ki
niso ve po nai meri. e tega ne zmore in zataji svoj nagon, mora uporabljati
vedno vejo in vejo energijo za potlaevanje, kar vodi v hudo depresivno stanje s
totalnim pasiviziranjem in begom v razne omame. Ker pa razlog ni odpravljen, je
samo e vpraanje asa, kdaj se bo potreba spet manifestirala, ko bo popustil
nadzor, ali pa bomo pred lastno duhovno rastjo zbeali kar v smrt - konni rezultat
zatiranja te silne elje po duhovni rasti v loveku.

Poglavitne svetovne religije vse poznajo postenje kot metodo za doseganje vedno
vijih stopenj duhovne ozaveenosti ali prebujenosti. Postenje in molitev sta
metodi za skrajno odmaknjenje od zunanjega sveta, ki nas s svojim hrupom in
iluzijami resninosti samo odvraa od naega notranjega duhovnega sveta, ki je
resnino pomemben in katerega razvoj je smisel naega bivanja. Razlaga, zakaj je
temu tako, presega nivo tega pisanja. Saj se vendar tako zelo bojimo
"subjektivnega", tistega, kar lovek v resnici doivlja in kar v resnici je, kot da
ne verjamemo v realnost tega, kar doivljamo. Vsako stvar ali pojav, ki se nam
kae, elimo "objektivizirati", se pravi seteti opazovanja im ve ljudi in
izniiti tisto, kar ti ljudje v resnici vsak zase so. Tako pa ni mo opisati in
dojeti tega, kar v resnici v sebi doivljajo, kali, ki vzklijejo v njih kot ideje
in se ele kasneje manifestirajo v njihovih ivljenjih. Na tem nivoju so kali e
isto subjektivne, ele ez mnogo asa se manifestirajo v ivljenju, in njihovega
medsebojnega vpliva ni mo preuevati na "objektivnem" nivoju.

Anua J. : Najveja in najbolj neverjetna sprememba pa se je dogajala v mojem

poutju, mislih in dejanjih. Nikoli e nisem doivela takega miru in soitja sama s
seboj, toliko spokojnosti in miru, toliko elje po branju, razmiljanju, po
razumevanju

Prvi v ivljenju sem se poutila sreno, ne zaradi fizine sile, notranje moi,
materialne dobrine, ampak zaradi tega, ker sem bila zadovoljna, in lahko bi rekla,
spokorjena s seboj.

Tono vem kaj hoem, konno tudi tono vem, kdo sem, tudi to, da e kako sem, in e
kako mono vem, da konno tudi jaz ivim. ivela sem vseh teh 42 let, pa sem morala
doiveti 14 dni posta, da sem se zbudila iz bolnega sna na novo pot; upam, da bo
dolga in uspena.

Med dolgotrajnim postenjem (nad 10 dni) vstopi lovek v posebno duevno stanje
poveane pozornosti in budnosti bolj jasno zaznava impulze svojega notranjega in
zunanjega sveta, manj ga moti realnost s svojim hrupom, ostreje razloi bistveno od
nebistvenega in zauti stik s svojim notranjim Bitjem, voljo in pomenom ivljenja.
ustvena in estetska odzivnost se poglobi. Odmakne se od naglice in hrupa in se
kontemplativno usmeri v razmiljanje o naravi in vijih ciljih. Zauti globoko
spotovanje do preudovitega stvarstva narave in sebe kot dela tega stvarstva. Nove
misli in ideje prihajajo v njegov mentalni svet z lahkoto in spontano, um jih
obdeluje s posebno lahkoto. Kot bi stopil iz megle na sonce!

Manja S. : Bila sem preseneena nad zaznavanjem okolja, narave, ljudi. Vse je bilo
zanimivo, drugano, znailno po svoji barvi, okusu ali vonju, temperamentu. Z
izostrenimi uti in s strpnostjo sem opazovala obdajajoe ivljenje, ki sem ga
doivljala, kot vonjo na stari lokomotivi, na katero sede in te varno pripelje do
cilja. Poasi, tako da lahko opazuje svet okoli sebe, ne da bi zbeal mimo tebe.

Ida R. : Najbolj sem opazila to, da sem zaela razlikovati bistveno od

nebistvenega, pomembno od nepomembnega. Vasih mi gre kar na smeh, ko kar vidim
skozi ljudi, kako hoejo ustvariti vtis, videz, kar sem tudi sama poela. Med
postom sem pa nekako zaela vzpostavljati svoje jedro, stati kot jambor, saj me je
prej kar premetavalo kot jajno lupino. Doivljala sem prvi obutek, da je vse
odvisno od mene, da nisem ve odvisna od drugih ljudi, mame, efov, okolice, tae,
mokih, ki me vznemirjajo. Ne, jaz sem, tukaj sem, in ne boste me suvali sem in
tja, kakor vam pae. Tega prej nisem bila zmona, saj sem skuala vsem ugoditi,
biti ljubljena, pa ne zato, ker bi sama ljubila, ampak da bi me kdo "vzpostavil",
ker me sicer ni bilo nikjer.

Duhovne spremembe

Ugotovila sem, da je pomembno, da je lovek e v zaetku postenja naravnan v

duhovno oienje in rast. Duhovno rast mora utiti kot svojo potrebo in postenje
kot sredstvo, ki vodi k njej. Vsakodnevnim uitkom ob jedi ali tolaenju s hrano se
mora zavestno odpovedati, mora jih rtvovati z namenom, da bo duhovno rasel. Tako
povzroi legitimno trpljenje, ki je podlaga za osebno rast. V tem procesu se lovek
zavestno podredi nekemu vijemu smislu bivanja, uti do njega privlanost in
ljubezen, in prek tega povezanost in enost z vsem ivim.

Povpreen lovek dananjega dne ivi v svojem malem svetu, polnem umetno vzbujenih
nepravih potreb, s katerimi zapolnjuje obutek praznine v sebi. Praznine, ki izhaja
iz tega, da se ne uti v stiku z ljubeznijo, ki je vir njegovega ivljenja. To je
ljubezen, kot jo uti novorojen otrok do svoje matere, ki popolnoma zadovoljuje vse
njegove potrebe. Ko se loi od matere, ni nikoli ve mono, da bi en sam lovek na
enako absoluten nain zadovoljil vse nae potrebe. Vse ivljenje si elimo
premostiti ta prepad, pa smo zmeraj znova razoarani.

Ker ne moremo zadovoljiti te velike potrebe po ljubezni v sebi, si slepimo ute z

zadovoljevanjem netetih manjih, pravih in navideznih potreb: ele izredne
okoliine, kot so vojna, naravne katastrofe in ivljenjske krize, v katerih se
sooimo s strahom za preivetje, nas ozavestijo, da uvidimo, kako malo v resnici
potrebujemo in kako veliko grabimo. Zavemo se, da bi se lahko odrekli stvarem, ki
si brez njih zdaj ivljenja niti predstavljati ne moremo, da pa nekje na svetu
umirajo ljudje, ker nimajo zagotovljenega niti najbolj potrebnega za preivetje.
Kako smo lahko zadovoljni sami s seboj in svojo duhovno rastjo, e niti ne
poskusimo od svojega izobilja nuditi nekaj soloveku, ki zaradi pomanjkanja umira?

"Saj to ni moja odgovornost", boste rekli. In ravno v tem je napaka. Kdor more kaj
storiti, pa tega ne naredi, je odgovoren. Ljubezen in duhovnost, ki si ju tako
elimo zase, pomenita ravno to, obutimo skrb in odgovornost do slehernega bitja, o
katerem se zavemo, da trpi. Vija stopnja zavesti, ljubezen, po kateri hrepenimo,
je v svojem bistvu globok in vseobsegajo obutek duhovne povezanosti in ljubezni
do vsega, kar je! Ljubiti sebe je vasih teko, ljubiti drugega izhaja iz tega,
toda ljubiti vse ljudi je cilj, h kateremu stremi duhovna rast.

Sklep

Postenje je marsikateremu izmed nas odprlo uvid v to, kako malo pravzaprav
potrebujemo za preivetje. e potrebujemo tako malo in se celo ivljenje pravzaprav
borimo proti boleznim izobilja, pomeni, da veino svojega truda in energije vlagamo
v doseganje nekoristnih simbolov izobilja in vsega preobjedeni draimo svoje
otopele ute z vedno bolj umetelnimi jedmi in drugimi draljaji, medtem ko pol
sveta zaradi pomanjkanja hrane umira. Majhen premik v tem uvidu, ki se pogosto
spontano zgodi med postenjem, je opredelitev, da ne bomo ve jedli mesa, saj se ne
moremo kar ograditi dejstva, da je neko ivo bitje zaradi naega uitka izgubilo
ivljenje. lovek, ki zauti v sebi globoko povezanost z vsem ivim, empatijo do
ivih bitij okoli sebe, s katerimi deli svojo usodo, ne more odvrniti od sebe
odgovornosti za to, da bo zdaj neko ivo bitje ubil in pojedel. Posebno e, e to
ni nujno za njegovo preivetje, ampak v bistvu slui bolj za umetno vzdraenje
njegovih presitih utov. Razpadni produkti presnove ivalskih beljakovin nas
umaejo telesno, trpljenje, ki ga zavestno povzroimo drugim ivim bitjem, da
zadostimo svojim uitkom, pa nas - naj priznamo ali ne umae moralno in duhovno.
Ko se enkrat tega dejstva zaveda kot moralnega problema, se mora do tega
opredeliti: istost ali kompromis. Mali moralni kompromisi pa nas dostikrat
odvrnejo od poti duhovne rasti, ki zahteva brezkompromisno opredeljenost za dobro.

OZIRAJTE SE NAVZGOR, NE NAVZDOL

Dr. Janez Rugelj

Veina ljudi, ki ivotari in zapravlja dragoceni as, se tolai z dejstvom, da je

okoli njih veliko ljudi, ki si e manj prizadevajo za lepe ivljenje in e slabe
ivijo. lovek, ki eli napredovati, pa se mora ozirati navzgor po ljudeh, ki so
vsestransko dejavni, tudi v skrajno teavnih razmerah in visoki starosti. Tako
poznamo agilne planince, telovadce, tekae itd. pri 70-ih, celo pri 80-ih letih.
Poznamo ljudi, ki se na stara leta vpiejo na fakulteto in uspeno tudirajo.