GRADIMO S STEKLOM

3. popravljena izdaja
Izdal in zaloil: REFLEX d.o.o.
Podgrad 4, 9250 Gornja Radgona, Slovenija
Za izdajatelja: Daniela in Robert Krempl
Avtor: Rudi Hajdinjak
Oblikovanje in prelom: AV studio
Izdano: April 2009

Vsi podatki, navedeni v tej knjigi vkljuno z opisi izdelkov, tehninimi tabelami in proizvodnimi programi, temeljijo na sedanjem znanju
in izkunjah. REFLEX ne prevzema nobene odgovornosti za kakrnekoli posledice, ki bi izhajale iz podatkov, navedenih v tej knjigi.
Pridrujemo si pravico do morebitnih sprememb. Prosimo vas, da se glede vpraanj in vsebinskih popravkov obrnete na REFLEX d.o.o..
1 Predstavitev podjetja

2 Steklo

3 Steklo, okno in fasada

4 Izolacijsko steklo

5 Proizvodni program

6 Tehnine informacije o steklu in gradbeni fiziki

7 Navodila za zastekljevanje

8 Zakoni, pravilniki, standardi in smernice o steklu

9 Viri

10 Seznam gesel

11 Tehnini podatki izolacijskega stekla REFLEX

Kazalo
1 Predstavitev podjetja ......................................................................15

1.1 Zgodovina ................................................................................................. 17

1.2 Sestava podjetja REFLEX .......................................................................... 18
1.3 Kje je kaj .................................................................................................... 19
1.4 Zemljevid................................................................................................... 20

2 Steklo ..........................................................................................21

2.1 Pregled razvoja tehnologij ......................................................................... 24

2.2 Proizvodnja float stekla .............................................................................. 25
2.3 Fizikalne lastnosti ploatega stekla .......................................................... 26
2.3.1 Splone lastnosti ....................................................................................... 26
2.3.2 Upogibna trdnost ...................................................................................... 27
2.3.3 Ostale toplotne lastnosti ............................................................................ 27

3 Steklo, okno in fasada .....................................................................29

3.1 Kaj priakujemo od sodobnega okna ........................................................ 32

3.2 Okno in varovanje okolja ............................................................................ 33
3.3 Okno in toplotna zaita ............................................................................ 36
3.3.1 Doloanje vrednosti koeficienta Uw (UOKNO)
po doloilih EN ISO 10077-1:2007 ............................................................. 36
3.3.2 Doloanje odmerjene vrednosti (Ug,BW) za stekla po DIN V 4108 Del 4 ........44
3.4 Okno in prezraevanje...............................................................................45
3.5 Okno in zvona izolacija ............................................................................ 47
3.6 Fasada in zaita pred soncem ................................................................. 52
3.7 Okno in varnost .........................................................................................53
3.8 Strukturne zasteklitve................................................................................ 55

4 Izolacijsko steklo ...........................................................................57

4.1 Definicija izolacijskega stekla .................................................................... 59

4.2 Tehnoloke izvedbe izolacijskih stekel .......................................................60
4.3 U-vrednost po EN 673 ............................................................................... 62
4.4 Emisijska sposobnost po EN 673 ............................................................63
4.5 g-vrednost po EN 410 ................................................................................64
4.6 Prepustnost svetlobe LT po EN 410............................................................ 65
4.7 Ra - Indeks reprodukcije barv.....................................................................66
4.8 Absorpcija energije ...................................................................................66
4.9 Faktor osenenja ...................................................................................... 67
4.10 S - karakteristika selektivnosti ................................................................... 67
4.11 Ocenjena vrednost zvone izolativnosti Rw ................................................ 68
4.12 Uinek dvojnega stekla ............................................................................. 70
6
4.13 Pojav interference ..................................................................................... 71
4.14 Anizotropija ............................................................................................... 71
4.15 Temperatura toke rosia (TR) ................................................................ 72
4.16 Doloanje debeline stekla ......................................................................... 74

5 Proizvodni program ........................................................................75

5.1 Sistem kakovosti ....................................................................................... 79

5.1.1 Kakovostne zahteve pri izolacijskem steklu ................................................ 81
5.1.2 Oznaka CE evropska norma za izdelek ................................................... 83
5.2 Sistem izdelave izolacijskega stekla REFLEX po EN 1279 .......................... 87
5.3 Konvencionalno izolacijsko steklo RX 2,9 .................................................. 89
5.4 Toplo steklo Low - e ...................................................................................90
5.4.1 Tehnologija izdelave stekel z mehkimi nanosi ............................................. 91
5.4.2 Stekla z mehkimi nanosi: low-e in visoko selektivna sonnozaitna .......... 92
5.4.3 Fizikalne osnove za izolacijsko steklo z nizkoemisijskim nanosom .............. 95
5.4.4 Izolacijsko steklo RX WARM ....................................................................99
5.4.5 Izolacijsko steklo RX WARM C .............................................................. 100
5.4.6 Toplotnozaitna troslojna stekla za nizkoenergijske in pasivne hie ........ 101
5.4.7 Toplotnozaitna varnostna stekla RX SAFE 1,1 VSG ............................... 104
5.5 Zvonoizolirna stekla RX PHONE ............................................................. 106
5.5.1 Osnove iz gradbene fizike ........................................................................ 107
5.5.2 Spektralne korekcijske vrednosti (C,Ctr)................................................... 110
5.5.3 Ostali kriteriji, ki jih je potrebno upotevati
pri nartovanju uporabe zvonoizolirnih stekel ........................................ 110
5.5.4 Proizvodni program zvonoizolirnih stekel RX PHONE ..............................111
5.6 Sonnozaitna izolacijska stekla............................................................ 116
5.6.1 Teorija ..................................................................................................... 116
5.6.2 Absorpcijska sonno zaitna stekla ....................................................... 118
5.6.3 Refleksna sonnozaitna stekla ............................................................ 120
5.6.4 Kombinirana sonno - in toplotnozaitna stekla ..................................... 125
5.6.5 Visoko selektivna sonnozaitna stekla ................................................. 126
5.6.6 Stekleni parapeti REFLEX........................................................................ 128
5.7 Varnostno steklo RX SAFE ....................................................................... 134
5.7.1 Kaljeno varnostno steklo ESG po EN 12150 ............................................. 135
5.7.2 Obdelava kaljenega stekla ...................................................................... 142
5.7.3 Kakovostni kriteriji kaljenega stekla ......................................................... 144
5.7.4 Proizvodni program in maksimalne dimenzije .......................................... 148
5.8 Delno kaljeno steklo (RX SAFE TVG) ....................................................... 149
5.8.1 Lastnosti ................................................................................................. 151
5.8.2 Podroja uporabe ................................................................................... 151
5.8.3 Kakovostne zahteve za TVG..................................................................... 152
5.8.4 Proizvodni program in maksimalne dimenzije .......................................... 155
5.9 Lepljeno varnostno steklo (RX LAMISAFE) .............................................. 156
5.9.1 Lepljeno steklo za varovanje ljudi in premoenja ...................................... 162
5.10 Praktina uporaba varnostnih stekel ........................................................ 170
7
5.10.1 Vrata in predelne stene iz kaljenega stekla............................................... 170
5.10.2 Horizontalno zloljive stene ..................................................................... 181
5.10.3 Kaljeno emajlirano steklo......................................................................... 187
5.10.4 Kaljeno steklo s sitotiskom....................................................................... 189
5.10.5 Kaljeno steklo z alarmno zanko RX SAFE Alarm ....................................... 192
5.10.6 Pohodno steklo RX LAMISTEP ................................................................ 195
5.11 Strukturne zasteklitve.............................................................................. 197
5.11.1 Klasina strukturna fasada ...................................................................... 199
5.11.2 Fasadni sistem REFLEX SG .....................................................................200
5.11.3 Fasade z obeenimi steklenimi parapeti .................................................. 201
5.12 Tokovna drala RX Point ........................................................................ 202
5.13 Poarno odporno steklo ..........................................................................208
5.13.1 Podroje uporabe ...................................................................................208
5.13.2 Terminologija in standardi........................................................................209
5.13.3 Opisi, sestave in nain delovanja ............................................................. 211
5.13.4 Proizvodni program ................................................................................. 213
5.14 Steklo brez refleksije ............................................................................... 214
5.15 Brezbarvno steklo ................................................................................... 216
5.16 Izolacijsko steklo kot funkcionalen oblikovalski element ........................... 217
5.16.1 Izolacijska stekla v kombinaciji z ornamentnimi stekli ............................... 217
5.16.2 Stekla nepravilnih oblik (modeli) .............................................................. 219
5.16.3 Okrasni profili v MSP ............................................................................... 222

6 Tehnine informacije o steklu in gradbeni fiziki ...................................227

6.1 Barva stekla ............................................................................................229

6.2 Pravilnik o uinkoviti rabi energije v stavbah ............................................. 232
6.3 Toplotni mostovi ......................................................................................236
6.4 Nizkoenergijske in pasivne zgradbe ......................................................... 240
6.5 aluzije v izolacijskih steklih ..................................................................... 243
6.6 Okna bodonosti..................................................................................... 246
6.6.1 Vrste sistemov ......................................................................................... 247
6.7 Zimski vrtovi ............................................................................................ 249
6.8 Rast rastlin za steklom ............................................................................. 252
6.9 Statika stekla in smernice ........................................................................ 253
6.9.1 Linijsko vstavljene zasteklitve TRLV.......................................................... 253
6.9.2 Prezraevane, zunanje obloge zida iz kaljenega stekla RX SAFE ESG ......264
6.9.3 Varovalne zasteklitve TRAV ...................................................................264
6.9.4 Tokovno vpete zasteklitve - TRPV .......................................................... 280
6.9.5 Steklo in varnost ...................................................................................... 286
6.9.6 Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti stekla za gradbenitvo ........294
6.9.7 Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti
emajliranega in potiskanega stekla ..........................................................300
6.9.8 ienje stekla ........................................................................................308

8
7 Navodila za zastekljevanje.............................................................. 311

7.1 Splono................................................................................................... 313

7.1.1 Podroje veljave ...................................................................................... 313
7.1.2 Naloga .................................................................................................... 313
7.1.3 Kakovostna in trajnostna garancija izolacijskih stekel REFLEX (RX) ......... 314
7.2 Tehnini pravilniki .................................................................................... 315
7.3 Smernice za rokovanje z izolacijskim steklom
(transport, skladienje in vgradnja) ........................................................ 316
7.3.1 Navodilo za uporabo troslojnega izolacijskega stekla .............................. 320
7.4 Dodatne zahteve ..................................................................................... 325
7.4.1 Zasteklitve, ki so izpostavljene izrednim terminim
in/ali dinaminim obremenitvam .............................................................. 325
7.4.2 Zasteklitve s stekli z nanosom in
v masi obarvanih stekel v drsnih vratih in oknih ......................................... 325
7.4.3 Transport in vgradnja na vejih nadmorskih viinah .................................. 326
7.4.4 Steklene ograje ....................................................................................... 326
7.4.5 Izolacijsko steklo z odkritim robnim tesnjenjem ........................................ 326
7.4.6 Omejitve upogiba za izolacijskega stekla REFLEX ................................... 327
7.4.7 Izolacijska stekla s stikalnimi vertikalnimi robovi ....................................... 327
7.4.8 Izolacijska stekla majhnih dimenzij ........................................................... 328
7.4.9 Toplotno zaitna stekla RX WARM ......................................................... 328
7.4.10 Visoko selektivna sonno zaitna stekla RX SUN ................................... 329
7.4.11 Zvono zaitna stekla RX PHONE .......................................................... 329
7.4.12 Izolacijska stekla z okrasnimi profili ..........................................................330
7.4.13 RX SAFE varnostna izolacijska stekla in stekla z alarmno zanko ............... 331
7.4.14 Parapetni elementi REFLEX.....................................................................334
7.4.15 Barvno odstopanje ..................................................................................335
7.4.16 Lom stekla...............................................................................................336
7.4.17 Povrinske pokodbe na steklu ............................................................... 341
7.4.18 Ohranjanje kakovosti ...............................................................................342

8 Zakoni, pravilniki, standardi in smernice o steklu ................................343

9 Viri ............................................................................................ 347

10 Seznam gesel ..............................................................................349

11 Tehnini podatki izolacijskega stekla REFLEX..................................... 359

9
SVETLA PRIHODNOST.
DOBESEDNO.
Knjiga, ki ste jo prijeli v roko, je nastajala
na osnovi pridobljenega znanja in izku-
enj sodelavcev v tridesetih letih dela s
udovitim materialom - STEKLOM. Ko se
lovek loti dela s steklom, zane spozna-
vati njegovo muhasto naravo, povezano s
kristalno istostjo in krhkostjo. Njegova
prozornost te povee s svetom okoli sebe
in ne more si kaj, da ne bi vzljubil tega
enkratnega materiala. Navduenje nad
materialom in elja po ustvarjanju vse
kakovostnejih izdelkov vejih in vejih
dimenzij sta bila vodilo razvoja podjetja
Reflex omogoiti ljudem, da tudi v za-
prtem prostoru ivijo povezani z naravo,
ki jih obdaja.
Ko se je v naa srca in um naselil tako ja-
sno in natanno izoblikovan motiv, je elja
po razvoju in osvajanju novih znanj in teh-
nologij stekla sama od sebe in prihajali so
novi in novi rezultati. V velikansko pomo
razvojnemu delu naih strokovnjakov je
bil tudi nesluten tehnoloki razvoj v pro-
izvodnji in dodelavi novih, oplemenitenih
vrst stekla v Evropi in svetu.
Knjiga, ki jo izdajamo ob tridesetem jubi-
leju, zajema vse tehnine podatke za vse
vrste naih proizvodov, tako toplotno kot
zvonozaitnih, varnih, kaljenih in leplje-
nih. Vsebuje tudi kakovostne in varnostne
standarde in najnoveje evropske norme.
Skratka, vsakemu uporabniku ponuja
varno vodilo v spoznavanje in nadzorova-
nje svojih zahtev.
Upamo, da vam bodo podatki, pridobljeni
iz knjige, pomagali pri izboljanju bivalnih
pogojev, smotrneji rabi energije in nena-
zadnje prispevali k lepemu in svetleje-
mu bivalnemu prostoru.
Ponosni bomo, ko se boste odloili za so-
delovanje z nami, in potrudili se bomo, da
bomo zadovoljili vaa priakovanja.
Daniela in Robert KREMPL
13
 1 Predstavitev podjetja
1

1.1 Zgodovina

1.2 Sestava podjetja REFLEX

1.3 Kje je kaj

1.4 Zemljevid

16
1.1 Zgodovina

1.1
1979: ustanovljena steklarska obrtna delavnica v Podgradu pri G. Radgoni

1984: zaetek proizvodnje izolacijskih stekel

1993: prehod iz obrtne delavnice v podjetje Reflex d.o.o.

1994: zaetek proizvodnje kaljenega varnostnega stekla, prva kalilna pe

1999: nova poslovna enota v Murski Soboti

2003: nova poslovna enota v Poljanah, raziritev nae dejavnosti na proizvodnjo

izdelkov iz aluminija

2004: 25 let delovanja in nova poslovna enota v Meleh pri G. Radgoni

2007: druga kalilna pe, nova rezalnica (dve rezalni linji in avtomatsko skladie),
nova izolacijska linija

2008: zaetek proizvodnje lepljenega varnostnega stekla, prva linija za lepljeno

steklo

17
 1.2 Sestava podjetja REFLEX
1.2

REFLEX d.o.o.

PE GORNJA
PE POLJANE PE SERVIS REFLEX Zagreb
RADGONA

Podgrad Mele

Alu steklene Izolacijska stekla:

konstrukcije Servis in montaa
RX WARM, RX SUN,
Tu kabine RX SAFE, RX PHONE Industrijska
Prodaja in zastopstvo
Hladilnika vrata Varnostna stekla: prodajalna
Alu okna, vrata RX SAFE, RX Uokvirjanje slik
Zimski vrtovi LAMISAFE

Reflex je inovativno slovensko podjetje
za predelavo in oplemenitenje ploa-
tega stekla, ki e tri desetletja izpolnjuje
ponudbo svojih steklarskih izdelkov in
storitev.
Z raznovrstnim izolacijskim steklom:
toplotno zaitno,
sonno zaitno,
zvono zaitno,
poarno odporno,
varnostno,
kaljenim steklom razlinih debelin in vrst:
emajlirana,
s sitotiskom,
barvna,
lepljenim steklom izdelanim po VSG teh-
nologiji in drugimi vrstami stekla lahko
uresniimo domala vsako zamisel, ki
obogati bivanjske in delovne prostore
z novimi vidiki svetlobe. tevilne obu-
dovanja vredne stavbe dokazujejo nao
usmerjenost v vrhunsko in celovito izved-
bo steklenih fasad ter drugih arhitekturno
zahtevnih projektov.
Pri uresnievanju novih izzivov, ki jih pri-
naa uporaba stekla v arhitekturi in grad-
benitvu, smo dosledno zavezani odli-
nosti. Nai izdelki in storitve zagotavljajo
uporabnikom prijetno bivanje v prostorih
svetlobe.
Z zdruitvijo znanja in izkuenj, ki izhajajo
iz dela s steklom in dela z aluminijastimi
profili, pa so se razvile e naslednje de-
javnosti:
projektiranje, proizvodnja in montaa
aluminijskih fasadnih konstrukcij, alu-
minijskih oken, vrat in zimskih vrtov
proizvodnja tu kabin in
proizvodnja hladilnikih vrat.
Razvojna naravnanost, inovativnost, iz-
kuenost, odgovorno ravnanje z ener-
gijo in okoljem, so vrednote vsakega od
350 strokovnjakov, mojstrov in delavcev
podjetja Reflex. Stavimo na vrhunsko
kakovost, odgovornost, uinkovitost in
sodelovanje z naroniki naih izdelkov in
storitev.

18
1.3 Kje je kaj
Sede podjetja:
Reflex d.o.o.
Podgrad 4
9250 Gornja Radgona
tel.:+386(0)2-5643-500
fax: +386(0)2-5643-520
E-mail: info@reflex.si
http://www.reflex.si/
Poslovne enote:
PE Gornja Radgona
Ljutomerska cesta 28f
9250 Gornja Radgona
tel.:+386(0)2-5644-400
fax: +386(0)2-5644-410
E-mail: info.mele@reflex.si
http://www.reflex.si/
PE Poljane
Bistrika cesta 81
2319 Poljane
tel.:+386(0)2-8296-000
fax: +386(0)2-8296-052
E-mail: info-poljcane@reflex.si
http://www.reflex.si/
1.3
PE Murska Sobota
Kopalika ulica 2
9000 Murska Sobota
tel.:+386(0)2-5223-620
fax: +386(0)2-5223-621
E-mail: ms.reflex@siol.net
http://www.reflex.si/
Reflex Zagreb d.o.o.
Petrovaradinska 5 5a
10000 Zagreb
tel.:+385(0)1-38-666-21
fax: +385(0)1-38-640-80
E-mail: info@reflex.hr
http://www.reflex.hr/
19
 1.4 Zemljevid
1.4

H
A Murska Sobota

MARIBOR Gornja Radgona

Poljane

Celje
I LJUBLJANA

SLO Zagreb

HR

20
 2 Steklo
2

2.1 Pregled razvoja tehnologij

2.2 Proizvodnja float stekla

2.3 Fizikalne lastnosti ploatega stekla

2.3.1 Splone lastnosti
2.3.2 Upogibna trdnost
2.3.3 Druge toplotne lastnosti

22
STEKLO

2
Najstareji najdeni predmeti, izdelani iz
steklu podobnega materiala, po ocenah
arheologov izvirajo iz mlaje kamene
dobe, kar pomeni, da so stari priblino
9.000 let.

lovek je e v davnih asih odkril, kako

lahko dosee visoke temperature. Ker
je imel hkrati pri roki najpomembneje
surovine (kremenev pesek, apnenec in
sodo), je povsem razumljivo, da je neke-
ga dne naposled izdelal steklo.

Pretei pa je moralo e precej asa, pre-

den so steklo zaeli izdelovati nartno.
Na vpraanje, kdaj in kje se je to zgodilo,
arheologi in zgodovinarji kljub prizadev-
nemu raziskovanju e vedno nimajo pra-
vega odgovora.

Po dolgotrajnih poskusih so na zaetku

dvajsetega stoletja konno razvili po-
stopek strojne izdelave stekla. Pionirsko
delo pri razvoju postopka kontinuiranega
vleenja steklenega traku iz kadi s ste-
kleno talino je opravil Belgijec Emile Fo-
urcault.

Ploato steklo izdelujejo po plavajo-

em postopku od zaetka estdesetih
let preteklega stoletja. Tako pridobljeno
steklo, ki ga imenujemo zrcalno ali float
steklo, ima odline optine lastnosti. Veli-
ko oviro v prizadevanjih za ekonomino in
kakovostno izdelavo stekla so v preteklo-
sti predstavljale njegove fizikalno-kemi- Do konca 18. stoletja so ploato steklo izdelovali
ne lastnosti. Steklo je sicer trdna snov, izkljuno s tehniko ustnega napihovanja. Stekleno
maso so s pihanjem skozi steklarsko pipo najprej
vendar bi ga zaradi njegove strukture
raztegnili v cilinder, ki so mu odrezali obe kapi.
morali uvrati med tekoine. Zato steklu Potem so ga vzdolno prerezali in na leseni mizi
pravimo tudi podhlajena tekoina. razvaljali ter zgladili v ploo.

23
 2.1 Pregled razvoja tehnologij
Izdelavo steklenih plo s tehniko pihanja
je kmalu dopolnila tehnologija kristal-
2.1
nega stekla, ki so jo uporabljali vse do
estdesetih let 20. stoletja. V tem primeru
gre dejansko za lito steklo, ki s kasnejim
bruenjem in poliranjem dobi izredne op-
tine lastnosti. Tako steklo se je najve
uporabljalo za izdelavo ogledal, od tod
tudi njegovo ime (podoben postopek e
danes uporabljajo za izdelavo velikih le
za teleskope).
Bruenje in poliranje
Zaradi ekonominosti izdelave je v tistem
asu e prevladovalo strojno vleeno ste-
klo, ki pa je imelo valovito povrino in za-
radi tega tevilne optine pomanjkljivosti.
Pogled skozi takno steklo je bil mono
24
popaen, zato so kljub visokim strokom
vzporedno e vedno izdelovali tudi kri-
stalno steklo.
Oba tehnoloka postopka so nenehno iz-
popolnjevali (Pittsburgh), vendar osnov-
nih pomanjkljivosti, kot sta cena in kako-
vost, niso mogli odpraviti. To je ob edalje
vejem povpraevanju po visokokakovo-
stnem steklu pomenilo, da bo treba poi-
skati nove reitve.
Osnovno vodilo iskanja je bila zahteva po
im bolj ugodnem razmerju med ceno,
kakovostjo in koliino.
V zaetku petdesetih let je angleko pod-
jetje Pilkington Brothers vendarle nalo
ustrezno reitev: tehnologijo plavajoega
stekla. Po nekajletnem razvoju, ki je sledil
prvotni zamisli, so leta 1958 zaeli z redno
proizvodnjo po omenjenem postopku.
Avtomatizirana proizvodnja stekla po flo-
at postopku omogoa proizvodnjo velikih
koliin ploatega stekla v zelo velikih
formatih, z zelo kakovostnimi povrinami
in po relativno nizki ceni.
Angleka beseda 'float' pomeni v sloven-
ini 'plavati' in dobro opisuje osnovni
princip omenjenega postopka.
2.2 Proizvodnja float stekla
Ustrezno pripravljene surovine (istost,
granulacija) v natanno doloenih utenih
razmerjih z meanjem pripravimo za vsip
v talilno pe. Dnevno je treba zmeati (od-
visno od kapacitete pei) od 300 do 850
ton surovin. Celoten proces doziranja,
meanja in vsipanja je povsem avtomati-
ziran. V prvem delu talilne pei, kjer znaa
temperatura 1560 C, se surovine stalijo.
V zadnjem delu pei, kjer je temperatura
1100 C, se steklena talina (v talilni kadi je
obiajno do 1900 ton taline) bistri.
V naslednji, najpomembneji fazi ste-
kleno maso v obliki neskonnega traku
prelijemo v kad s tekoim kositrom. Gre
za izjemno pomemben fizikalni pojav, da
se idealno ravni povrini najbolj priblia
povrina mirujoe tekoine. Zaradi po-
vrinske napetosti se steklo razlije po
tekoem kositru in s spodnjo povrino
prilagodi povrini kositra. Hkrati se s pla-
menskim poliranjem toplotno obdela tudi
zgornja stran steklenega traku. e bi tok
Plinska stran
Kositrna stran
Odlaganje Rezanje
Lomljenje Hlajenje
Shematski prikaz proizvodnje stekla po float postopku
stekla prepustili fizikalnim zakonitostim
(povrinska napetost, viskoznost, gosto-
2.2
ta), bi samodejno nastalo 5,5 mm debelo
steklo. Debeleje ali tanje steklo dobi-
mo tako, da z zobatimi kolesi, ki na robo-
vih segajo v stekleni trak, poveamo ali
zmanjamo hitrost toka stekla.
Rezultat opisanega postopka je neskon-
ni stekleni trak z enako planparalelnostjo,
kot jo ima kristalno steklo.
V zadnji, najbolj kritini fazi stekleni trak
zapusti kad s tekoo kovino in nadalju-
je pot prek valjev v hladilnem kanalu. Za
proizvodnjo steklenih plo brez notra-
njih napetosti je treba hitrost ohlajanja
skrbno nadzirati. Drugi del ohlajanja po-
teka na zraku. V tej fazi steklenemu traku
odreemo robove. Na koncu transporta,
ko je temperatura steklenega traku ena-
ka temperaturi okolice, steklo preno
razreemo na standardne pravokotnike,
ki merijo 600 x 321 cm.
Kopel Taljenje Surovine
Bistrenje Meanje
25
 2.3 Fizikalne lastnosti ploatega stekla
2.3.1 Splone lastnosti

Izvleek iz standarda EN 572-1

2.3

Lastnosti Simbol Vrednost in enota

Gostota 2 500 kg/m3

Trdota 6. stopnja po Mohsu

Elastini modul E 7 x 1010 Pa

Poisonovo tevilo 0,23

Koeficient toplotnega prehoda U 5,80 W/m2K

Specifina toplotna konstanta c 0,72 x 103 J/(kgK)

Linearni toplotni razteznostni koeficient (med 20 C in 300 C) 9 x 10-6 K-1

Toplotna prevodnost 1 W/(mK)

Srednji lomni kolinik za vidno svetlobo (380 do 780 nm) c 1,5

Tabela 1: Mehanske lastnosti

V tabeli 2 so prikazane minimalne vre- Debelina stekla Transmisija svetlobe

(mm) ( min)
dnosti prehoda (transmisije) svetlobe za
prozorna brezbarvna stekla s planpara- 3 0,88
lelnimi povrinami in brez vloenega i- 4 0,87
nega pletiva. 5 0,86

6 0,85

8 0,83

10 0,81

12 0,79

15 0,76

19 0,72

25 0,67

Tabela 2: Minimalne vrednosti transmisije za nav-

pini vpadni kot

26
2.3.2 Upogibna trdnost

Upogibna trdnost po definiciji pomeni, da so tiste upo- Pripomba: Izmerjena upogibna tr-
dnost pri steklu ne more predsta-
gibne napetosti, ki bodo s 5 % verjetnostjo povzroile vljati edine osnove za vrednotenje

2.3.2
lom, po statistiki v 95 % primerov veje od vrednosti, ki trdnosti materiala. Trdnost stekla je,
so navedene v tabeli 3. tako kot pri vseh trdnih materialih,
v veliki meri odvisna od povrinske
obdelave (predvsem na tisti strani,
Vrsta stekla Upogibna trdnost (N/mm2)
ki je izpostavljena nateznim silam).
Zrcalno steklo 45 Vse mikro in makropokodbe na
Float steklo 45 povrini stekla zmanjujejo njegovo
upogibno trdnost.
Lito steklo 25 To pomeni, da je lahko pojem
Profilno steklo 45 upogibna trdnost definiran le sta-
tistino; torej kot tista minimalna
Zrcalno steklo z ico 25 vrednost, pri kateri je verjetnost
Lito steklo z ico 25 loma najveja. Pri navedenih vre-
dnostih za napetosti je verjetnost
Delno kaljeno steklo 70
loma odvisna od velikosti na nateg
Kaljeno steklo 120 obremenjene povrine in od traja-
Lepljeno steklo Veljajo vrednosti uporabljenih stekel nja obremenitve. Pri nartovanju
posamezne zasteklitve (pri izdelavi
statinega izrauna) moramo upo-
Tabela 3: Upogibna trdnost razlinih stekel (minimalne vrednosti) rabljati bistveno nije vrednosti za
dovoljeno upogibno trdnost.

2.3.3 Druge toplotne lastnosti

Lastnosti Simbol Vrednost

Temperatura transformacije tg 520 C do 550 C

trajno pri T = 200 C;
Najvija temperatura za uporabo kaljenega stekla Tmax
kraji as pri T = 300 C
Najveja temperaturna razlika med dvema
T 40 K
tokama na povrini obiajnega stekla
Najveja temperaturna razlika med dvema
T 200 K
tokama na povrini kaljenega stekla

Tabela 4: Toplotne lastnosti (orientacijske vrednosti)

Od drugih lastnosti stekla naj na tem me-
stu omenimo e naslednje:
Steklo ne gori, niti ni vnetljivo.
Ima homogene in gladke povrine,
zlahka ga istimo in je zelo higienino.
Steklo je zelo odporno na kemijske vpli-
ve. Obstojno je v veini kislin in lugov,
v vodi ni topno, hkrati pa je korozijsko
zelo obstojno.
Steklo ne absorbira in ne oddaja vlage,
se ne izsui ter se ne zvija.
Ko pridobi doloeno obliko, je ne spre-
meni. Ni obutljivo na mraz in tempera-
turne spremembe, ne spreminja barve
in ne postane motno. Ne navzame se vo-
nja, niti ga ne oddaja. Steklo je sodoben
gradbeni material z dolgoletno tradicijo in
e obetavnejo prihodnostjo.
27
 3 Steklo, okno in fasada
3

3.1 Kaj priakujemo od sodobnega okna

3.2 Okno in varovanje okolja

3.3 Okno in toplotna zaita

3.3.1 Doloanje vrednosti koeficienta Uw (UOKNO) po doloilih EN ISO 10077-1
3.3.2 Doloanje odmerjene vrednosti (Ug,BW) za stekla po DIN V 4108 Del 4

3.4 Okno in prezraevanje

3.5 Okno in zvona izolacija

3.6 Fasada in zaita pred soncem

3.7 Okno in varnost

3.8 Strukturne zasteklitve

30
STEKLO,
OKNO IN
FASADA

Znan arhitekt je pogosto poudarjal, da so

okna najpomembneji in najustvarjalneji
del fasade. Okna dajejo pomemben pe-
at estetskemu videzu fasade, hkrati pa
morajo poskrbeti za pravilno prezrae-
vanje in osvetlitev prostorov ter povezati
loveka z naravo.

Poleg tega morajo sodobna okna ustre-

zati tudi tevilnim drugim funkcionalnim
zahtevam, kot so zaita pred mrazom,
vroino, hrupom, vetrom, dejem, vanda-
lizmom in ognjem.

Funkcionalni kriteriji za okna oziroma po-

samezne dele fasade morajo biti doloeni
e v fazi projektiranja. To nalaga konstruk-
torjem oken in fasad celo vrsto dodatnih
nalog, saj morajo pri nartovanju upote-
vati razline zakone, pravilnike, predpise,
standarde in tehnine smernice.
 3.1 Kaj priakujemo od sodobnega okna
Zaradi razlinih potreb in posebnih grad-
beno-fizikalnih zahtev se osnovne naloge
(primarne funkcije) sodobnega okna vse
bolj irijo in edalje bolj posegajo na po-
droje dodatnih funkcij. Zaradi tega da-
nes govorimo o funkcionalnih oknih.
3.1
Primarne funkcije okna so:
zaita pred dejem, vetrom in mra-
zom
transparentnost: prozornost ali prosoj-
nost
zagotavljanje dnevne svetlobe
omogoanje komuniciranja z okolico
prezraevanje.
Dodatne funkcije okna pa so:
toplotna zaita
zaita okolja
zvona zaita
zaita pred soncem
zaita objekta in ljudi
poarna zaita
omogoanje izkorianja sonne
energije
zagotavljanje ugodnega poutja
zagotavljanje oblikovalskih monosti
duenje elektromagnetnih vplivov.
32
Vse te znailne naloge oken so uresnilji-
ve z razlinimi funkcionalnimi konstruk-
cijami. Takna okna so izziv za arhitekte
in proizvajalce stavbnega pohitva. Po-
ostrene zahteve, ki se nanaajo na okna
oziroma fasadne elemente, hkrati prina-
ajo tudi bistveno veje in bolj vsestran-
ske zahteve za steklo in zasteklitve. Pre-
teni del teh zahtev predstavljajo razline
zaitne funkcije, ki jih lahko doseemo le
s sodobnimi izolacijskimi stekli. Sodobno
vefunkcionalno izolacijsko steklo lahko v
sebi zdruuje ve zaitnih funkcij hkrati.
Izolacijska stekla so zaradi vsega nate-
tega postala nepogreljiv sestavni del fa-
sade postala so subjekt, ki doloa funk-
cionalnost zunanjega plaa zgradbe.
Inovativnost v proizvodnji izolacijskega
stekla v zadnjih letih priakovanj ni samo
izpolnila, temve jih je celo presegla.
3.2 Okno in varovanje okolja

Politini okvirni pogoji

350%

300%

3.2
250%
Indeks cen

200%

150%

100%

50%

0%
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

Premog Nafta ZP Elektrina energa

Indeksi gibanja cen na referennih trgih glede na leto 1995

Visoko kotiranje nafte na blagovni borzi, Do nedavnega so zahteve za toplotno

drastien porast cen goriv na rpalkah,
pritobe uporabnikov zaradi dviganja cen
za zemeljski plin in nenazadnje uporaba
nafte in plina kot sredstva politinega pri-
tiska to so v zadnjih 30 letih asopisni
naslovi o razpravah, ki so vse bolj aktual-
ne.
Kako moramo varevati oziroma se ob-
naati z omejenimi viri fosilnih energen-
tov, da na eni strani ne oviramo oziroma
ogroamo gospodarskega razvoja, na
drugi pa razbremenimo okolje.
zaito v gradbenitvu urejali nacionalni
predpisi oziroma pravilniki, ki so na za-
etku novega tisoletja vodili v evropsko
smernico (EPBD) o celotni energetski
uinkovitosti zgradb (2002/91/EG).
Smernica ne pomeni samo odloilnega
prispevka k varevanju energije in narav-
nih virov, temve tudi k globalnemu varo-
vanju okolja.
Obveza vseh 27 lanic EU je, da doloila
in pogoje EPBD (Energy Performance of
Building Directive) prenesejo v nacional-
ne zakonodaje.

33
 25000

20000

15000
kt CO 2 ekv.

10000
3.2

5000

1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

Promet Energetika Industrski procesi Goriva v industri Goriva v iroki rabi Kmetstvo Odpadki Drugo

Emisije TGP 1986-2006 po glavnih virih

Toplotna izolacija skrb za okolje

Zgorevanje naravnih in fosilnih goriv, kot Z akcijskim planom, objavljenim oktobra

so kurilno olje, plin, les in premog, spre- 2006, eli Evropska komisija temo ener-
mlja visoka emisija kodljivih snovi, ki zelo gijske uinkovitost raziriti na evropsko
obremenjujejo atmosfero. Zato vsak pri- raven.
hranek pri porabi energije pomeni isto-
asno tudi aktiven prispevek k varovanju Zaradi tega naj bi se energijska uinkovi-
okolja. tost do leta 2020 dvignila za 20 %. Upo-
tevanje strojih varevalnih kriterijev
Na prvi svetovni konferenci o klimatskih energije in njene uinkovitosti je predvi-
razmerah v Riu leta 1992 so se najve deno tudi pri gradnji novih zgradb in sa-
ukvarjali prav z emisijo kodljivih plinov v nacijah obstojeih. Zgradbe predstavlja-
ozraje. Sodelujoi so se na koncu za- jo velik potencial za varevanje energije.
sedanja dogovorili (v resnici je lo bolj za
eljo kot dogovor), da bodo do leta 2005 Pri novogradnjah komisija srednjerono
emisijo ogljikovega dioksida (CO2) zmanj- stremi ob razpololjivosti ustreznih teh-
ali za 25 %.Ta cilj ni bil doseen. nologij k standardu pasivnih hi.

Leta 1997 so bili v Kyotu prvi definirani

pogoji za zmanjanje izpusta CO2.
Ne pozabimo:
Z vsakim prihranjenim litrom
kurilnega olja razbremenimo okolje
za 3,0 kg oziroma 1.500 litrov CO2.

34
To pomeni strm vzpon za steklarstvo in
proizvodnjo oken, e posebej e upote-
vamo, da izgube ogrevalne energije skozi
slabo izolirana okna e vedno predsta-
vljajo do 37 % vseh toplotnih izgub posa-
mezne hie.
Zaradi odline kakovosti sta lahko pri
nekaterih steklih (na primer pri steklu RX
WARM) U in g vrednosti celo bolji kot pri
veini netransparentnih fasadnih oblog
(marsikaj je seveda odvisno tudi od polo-
aja fasade).
Danes lahko z ekonomsko opraviljivimi
stroki optimalno varujemo z energijo in
tako pomembno prispevamo k varovanju
okolja.
Sodobni naini izdelave stavbnega pohi-
tva in stekel nam omogoajo, da zlahka
doseemo zahtevane prihranke energije.
V naslednjem poglavju navajamo raun-
ske vrednosti koeficientov toplotnega
prehoda za celotno okno (Uw). Tabele
nazorno kaejo, kako se okno z izbolja-
no toplotno zaito izolacijskega stekla
iz energijskega potratnea spreminja v
okolju prijazen element, ki energijo celo
zbira.
Ko okno s svojim energijskim optimumom
prepreuje izgube ogrevalne energije,
omogoa tudi pridobivanje energije, ki
jo prenaajo sonni arki. Seveda bi bilo
tudi najbolj uinkovito izkorianje pasiv-
ne energije nesmiselno, e bi po drugi
strani energijo zaradi slabo toplotno izo-
liranih oken izgubljali.
3.2
Zato bo izolacijsko steklo postalo ener-
gijsko optimalno ele takrat, ko ga bo ob
nizki U-vrednosti odlikovala tudi velika
prepustnost sonne energije (g). V tej po-
vezavi govorimo o energijski bilanci (glej
Poglavje 5.4.6). V Republiki Sloveniji je v
veljavi Pravilnik o uinkoviti rabi energi-
je v stavbah (glej Poglavje 6.2). Pravilnik
predpisuje dovoljeno koliino porabljene
energije glede na tip zgradbe. V pravilni-
ku je tudi zahteva, ki doloa minimalne
koeficiente toplotnega prehoda za posa-
mezne gradbene elemente. Proizvod na-
ega podjetja, toplotnozaitno izolacij-
sko steklo RX WARM, v celoti zadovoljuje
omenjene zahteve.
e so zidovi v prostorih dodatno prekriti
z materiali, ki dobro zadrujejo absorbi-
rano energijo, je izkorianje pridobljene
sonne energije e uinkoviteje, hkrati
pa se izbolja tudi bivalno poutje. Ob
vsem natetem lahko mirno trdimo, da
je okno veliko ve kot le zakljuek zidne
odprtine.
35
 3.3 Okno in toplotna zaita
Novi Pravilnik o uinkoviti rabi energije v
stavbah odpira pot novemu ovrednotenju
energijskih lastnosti predvsem na podro-
ju oken. Naraajoe cene energije so
privedle do tega, da je povpraevanje po
visoko toplotnozaitnih okenskih elemen-
3.3
tih stalno naraalo. Ne dvomimo, da gre
za trend, ki bo v prihodnje e naraal.
Vrednotenje toplotne zaite se izvaja
na podlagi harmoniziranega evropskega
3.3.1 Doloanje vrednosti koeficienta Uw (UOKNO)
po doloilih EN ISO 10077-1
Vrednosti koeficienta Uw okna izrauna-
mo z upotevanjem toplotnih mostov, kot
sta na primer okvir okna in rob izolacij-
skega stekla.
Linearni koeficient toplotnega prehoda
oznauje toplotni most na prerezu skozi
steklo in okvir. Dodatno opisuje toplotni
tok, ki je posledica medsebojnega de-
lf
36
produktnega standarda za steklo in okno,
ki zahteva uporabo evropskega standar-
da za izraun U-vrednosti stekla (EN 673)
in okna (EN 10077).
Zahteve za dokazovanje uporabnosti za
gradbene produkte so v Nemiji dolo-
ene v Pravilniku o gradnji (Bauregelliste
BRL). Tehnina pravila, uporabljena za
projektiranje, so navedena v tehninih
gradbenih predpisih.
lovanja med okvirjem in robom stekla,
vkljuno z vplivom distannika.
Standard EN ISO 10077-1 doloa nain
izrauna vrednosti Uw. Vrednosti linear-
nega koeficienta toplotnega prehoda (
v W/mK) za kovinske distannike so na-
vedene v Prilogi E (Tabela E1).
1 1 - Notranja stran
2 - Steklo
3 - Zunanja stran
da
la
Izvleek iz EN ISO 10077-1

Priloga E
(normativna)

Linearni koeficient toplotnega prehoda za spojna mesta med okvirjem in steklom

E. 1 Splono

3.3.1
Vrednost, ki jo navajamo kot koeficient toplotnega prehoda skozi steklo Ug, velja le za
polje v sredini stekla, pa e to samo pri dovolj velikih steklih. Vpliv distannika na toplo-
tne tokove v obmoju steklenih robov, ki raste s padajoo velikostjo stekla, v vrednosti
Ug ni upotevan. Na drugi strani koeficient toplotnega prehoda skozi okenski okvir Uf
velja le za okvir brez stekla. Linearni koeficient toplotnega prehoda g pa upoteva
toplotni prehod, ki izhaja iz kombiniranega vpliva okvirja, stekla in distannika in je v
najveji meri odvisen od toplotne prevodnosti materiala, iz katerega je izdelan dis-
tannik.

Prednostni postopek za doloanje vrednosti linearnega koeficienta toplotnega pre-

hoda je numerini izraun po EN ISO 10077-2. E. 2 in E. 3 vsebujeta standardne vre-
dnosti za g za tipine kombinacije distannika, okvirja in vrste zasteklitve. Te se lahko
uporabijo, e ni na voljo rezultatov podrobnejega izrauna.

Opomba: za enojno steklo je g = 0.

E. 2 Distannik iz aluminija in obiajnega jekla

g vrednosti za distannike iz aluminija in obiajnega jekla so za doloene okvirje in

vrste zasteklitev podane v tabeli E.1.

Tabela E. 1: Vrednosti linearnega koeficienta toplotnega prehoda za tipine distan-

nike iz aluminija in obiajnega jekla

Linearni koeficient toplotnega prehoda

za razline vrste zasteklitev
g
Material za okenske okvirje Dvoslojno ali troslojno Dvoslojnoa ali troslojnob
izolacijsko steklo; steklo izolacijsko steklo; steklo z
brez Low-e nanosov; Low-e nanosi;
v MSP plin ali zrak v MSP plin ali zrak

Leseni ali PVC okvirji 0,06 0,08

Kovinski okvirji iz toplotno prekinjenih profilov 0,08 0,11

Kovinski okvirji iz profilov, ki nimajo toplotne prekinitve 0,02 0,05

a
eno steklo z Low-e nanosom v dvoslojnem izolacijskem steklu
b
dve stekli z Low-e nanosom v troslojnem izolacijskem steklu

37
 E. 3 Toplotno tehnino izboljani distannik

Toplotno tehnino izboljani distannik se doloi po enabi (E. 1) z naslednjimi la-

stnostmi.

(d ) 0,007 (E. 1)

Pri emer je
d debelina stene v distanniku v m;
3.3.1

toplotna prevodnost materiala, iz katerega je distannik v W/(m K).

Skupna vsota se nanaa na vse toplotne tokove, vzporedne z glavno smerjo toplotne-
ga toka.

Debelina d se meri pravokotno na glavno smer toplotnega toka (glej sliko E. 1). Vredno-
sti za toplotne prevodnosti distannikov se povzamejo iz ISO 10456 ali ISO 10077-2.

a) Votli distannik b) Polni distannik

(d) = 2(d11) + (d22) (d) = d11
Slika E. 1 Primeri za doloanje lastnosti za toplotno tehnino izboljani distannik

Tabela E. 2 vsebuje vrednosti za toplotno tehnino izboljani distannik, ki izpolnjuje

pogoje iz enabe E.1.

Tabela E. 2: Vrednosti linearnega koeficienta toplotnega prehoda za distannike z

izboljano toplotno tehnino zmogljivostjo

Linearni koeficient toplotnega prehoda za razline vrste

zasteklitev z izboljano toplotno tehnino zmogljivostjo
g
Material za okenske okvirje Dvoslojno ali troslojno Dvoslojnoa ali troslojnob
izolacijsko steklo; steklo izolacijsko steklo; steklo z
brez Low-e nanosov; Low-e nanosi;
v MSP plin ali zrak v MSP plin ali zrak

Leseni ali PVC okvirji 0,05 0,06

Kovinski okvirji iz toplotno prekinjenih profilov 0,06 0,08

Kovinski okvirji iz profilov, ki nimajo toplotne prekinitve 0,01 0,04

a
eno steklo z Low-e nanosom v dvoslojnem izolacijskem steklu
b
dve stekli z Low-e nanosom v troslojnem izolacijskem steklu

38
Primer za Uw vrednost izraun po EN ISO 10077-1

Podatki: Leseno okno, kvadratno Uf = 1,4 W/m2K

Dvoslojno izolacijsko steklo RX WARM 1,1 Ug = 1,1 W/m2K
Aluminijski distannik = 0,08 W/m2K
A g = povrina stekla 100
A f = povrina okvirja 10 80 10
l = vidni obseg stekla (dimenzije v cm)

3.3.1
UgAg + UfAf + l
Uw =
Aw

1,1 0,8 0,8 + 1,4 0,36 + 0,08 3,2

Uw = A g/(m2)
1,00

0,704 + 0,504 + 0,256

Uw =
1,00
Af/(m2)
Uw = 1,5 W/m2K
l/(m)

Priloga F
(informativna)

Koeficient toplotnega prehoda oken

Tabeli F. 1 in F. 2 vsebujeta tipine vrednosti, doloene po postopku v tem delu stan-

darda ISO 10077 z uporabo linearnega koeficienta toplotnega prehoda iz priloge E za
normalne vrste distannikov (glej tabelo E. 1). Ustrezne vrednosti za toplotno tehnino
izboljane distannike (glej tabelo E. 2) so podane v tabelah F. 3 in F. 4.

Podatki v tabelah F. 1 do F. 4 so izraunani za naslednja okna:

vertikalno vstavljena
z dimenzijami 1,23 m do 1,48 m
s 30 in 20-odstotnim povrinskim deleem okvirja na celotno povrino okna
z naslednjimi zasteklitvami in vrsto okvirja:
- zasteklitev: Ug 2,1: steklo brez nanosa; Ug 2,0: z nizko stopnjo emisije
- okvir: Uf = 7,0: kovinski okvirji iz profilov, ki nimajo toplotne prekinitve;
2,2 Uf 3,8: kovinski okvirji iz toplotno prekinjenih profilov;
Uf 2,0: leseni ali PVC okvir
z enim krilom.

Vrednosti za okna z drugimi dimenzijami, ki so vgrajene drugae kot vertikalno, z dru-

ganim deleem povrine okvirja ali z drugimi kombinacijami okvirjev in zasteklitev se
lahko doloijo s pomojo enabe iz glavnega dela tega standarda.
39
 Izvleek iz EN 10077-1
Tabela F. 1 Koeficienti toplotnega prehoda za vertikalna okna s 30-odstotnim
povrinskim deleem okvirja na celotno povrino okna in s tipinimi vrstami
distannikov
Koeficient toplotnega prehoda za tipine vrste distannikov
Ug Uf [W/(m2K)]
Vrsta zasteklitve
W/(m2K)
0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8 2,0 2,2 2,6 3,0 3,4 3,8 7,0
3.3.1

Enojna zasteklitev 5,7 4,2 4,3 4,3 4,4 4,5 4,5 4,6 4,6 4,8 4,9 5,0 5,1 6,1

3,3 2,7 2,8 2,8 2,9 2,9 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 4,5

3,2 2,6 2,7 2,7 2,8 2,9 2,9 3,0 3,1 3,2 3,3 3,5 3,6 4,4

3,1 2,6 2,6 2,7 2,7 2,8 2,9 2,9 3,0 3,1 3,3 3,4 3,5 4,3

3,0 2,5 2,5 2,6 2,7 2,7 2,8 2,8 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 4,2

2,9 2,4 2,5 2,5 2,6 2,7 2,7 2,8 2,9 3,0 3,1 3,2 3,4 4,2

2,8 2,3 2,4 2,5 2,5 2,6 2,6 2,7 2,8 2,9 3,1 3,2 3,3 4,1

2,7 2,3 2,3 2,4 2,5 2,5 2,6 2,6 2,7 2,9 3,0 3,1 3,2 4,0

2,6 2,2 2,3 2,3 2,4 2,4 2,5 2,6 2,7 2,6 2,9 3,0 3,2 4,0

2,5 2,1 2,2 2,3 2,3 2,4 2,4 2,5 2,6 2,5 2,8 3,0 3,1 3,9

2,4 2,1 2,1 2,2 2,2 2,3 2,4 2,4 2,5 2,5 2,8 2,9 3,0 3,8

2,3 2,0 2,1 2,1 2,2 2,2 2,3 2,4 2,5 2,4 2,7 2,8 3,0 3,8

2,2 1,9 2,0 2,0 2,1 2,2 2,2 2,3 2,4 2,3 2,6 2,8 2,9 3,7

2,1 1,9 1,9 2,0 2,0 2,1 2,2 2,2 2,3 2,3 2,6 2,7 2,8 3,6

2,0 1,8 1,9 2,0 2,0 2,1 2,1 2,2 2,3 2,5 2,6 2,7 2,8 3,6
Dvoslojno
ali troslojno 1,9 1,8 1,8 1,9 1,9 2,0 2,1 2,1 2,3 2,4 2,5 2,5 2,7 3,6
izolacijsko steklo
1,8 1,7 1,8 1,8 1,9 1,9 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,6 2,7 3,5

1,7 1,6 1,7 1,7 1,8 1,9 1,9 2,0 2,1 2,2 2,4 2,5 2,6 3,4

1,6 1,6 1,6 1,7 1,7 1,8 1,9 1,9 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 3,3

1,5 1,5 1,5 1,6 1,7 1,7 1,8 1,8 2,0 2,1 2,2 2,3 2,5 3,3

1,4 1,4 1,5 1,5 1,6 1,7 1,7 1,8 1,9 2,0 2,2 2,3 2,4 3,2

1,3 1,3 1,4 1,5 1,5 1,6 1,6 1,7 1,8 2,0 2,1 2,2 2,3 3,1

1,2 1,3 1,3 1,4 1,5 1,5 1,6 1,6 1,8 1,9 2,0 2,1 2,3 3,1

1,1 1,2 1,3 1,3 1,4 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9 2,1 2,2 3,0

1,0 1,1 1,2 1,3 1,3 1,4 1,4 1,5 1,6 1,8 1,9 2,0 2,1 2,9

0,9 1,1 1,1 1,2 1,2 1,3 1,4 1,4 1,6 1,7 1,8 1,9 2,0 2,9

0,8 1,0 1,1 1,1 1,2 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,9 2,0 2,8

0,7 0,9 1,0 1,0 1,1 1,2 1,2 1,3 1,4 1,5 1,7 1,8 1,9 2,7

0,6 0,9 0,9 1,0 1,0 1,1 1,2 1,2 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 2,7

0,5 0,8 0,8 0,9 1,0 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,8 2,6

40
Izvleek iz EN 10077-1
Tabela F. 2 Koeficienti toplotnega prehoda za vertikalna okna z 20-odstotnim
povrinskim deleem okvirja na celotno povrino okna in s tipinimi vrstami
distannikov
Koeficient toplotnega prehoda za tipine vrste distannikov
Ug Uf [W/(m2K)]
Vrsta zasteklitve
W/(m2K)
0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8 2,0 2,2 2,6 3,0 3,4 3,8 7,0

3.3.1
Enojna zasteklitev 5,7 4,7 4,8 4,8 4,8 4,9 4,9 5,0 5,0 5,1 5,2 5,2 5,3 6,0

3,3 3,0 3,0 3,0 3,1 3,1 3,2 3,2 3,3 3,4 3,5 3,5 3,6 4,1

3,2 2,9 2,9 3,0 3,0 3,0 3,1 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 4,0

3,1 2,8 2,8 2,9 2,9 3,0 3,0 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,9

3,0 2,7 2,8 2,8 2,8 2,9 2,9 3,0 3,1 3,1 3,2 3,3 3,4 3,9

2,9 2,6 2,7 2,7 2,8 2,8 2,8 2,9 3,0 3,1 3,1 3,2 3,3 3,8

2,8 2,6 2,6 2,6 2,7 2,7 2,8 2,8 2,9 3,0 3,1 3,1 3,2 3,7

2,7 2,5 2,5 2,6 2,6 2,6 2,7 2,7 2,8 2,9 3,0 3,1 3,1 3,6

2,6 2,4 2,4 2,5 2,5 2,6 2,6 2,6 2,7 2,6 2,9 3,0 3,1 3,5

2,5 2,3 2,4 2,4 2,4 2,5 2,5 2,6 2,7 2,5 2,8 2,9 3,0 3,5

2,4 2,2 2,3 2,3 2,4 2,4 2,4 2,5 2,6 2,4 2,7 2,8 2,9 3,4

2,3 2,2 2,2 2,2 2,3 2,3 2,4 2,4 2,5 2,4 2,7 2,7 2,8 3,3

2,2 2,1 2,1 2,2 2,2 2,2 2,3 2,3 2,4 2,3 2,6 2,7 2,7 3,2

2,1 2,0 2,0 2,1 2,1 2,2 2,2 2,2 2,3 2,2 2,5 2,6 2,7 3,1

2,0 2,0 2,0 2,1 2,1 2,1 2,2 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 3,1
Dvoslojno
ali troslojno 1,9 1,9 1,9 2,0 2,0 2,1 2,1 2,1 2,3 2,3 2,4 2,5 2,6 3,1
izolacijsko steklo
1,8 1,8 1,9 1,9 1,9 2,0 2,0 2,1 2,2 2,3 2,3 2,4 2,5 3,0

1,7 1,7 1,8 1,8 1,9 1,9 1,9 2,0 2,1 2,2 2,3 2,3 2,4 2,9

1,6 1,7 1,7 1,7 1,8 1,8 1,9 1,9 2,0 2,1 2,2 2,3 2,3 2,8

1,5 1,6 1,6 1,7 1,7 1,7 1,8 1,8 1,9 2,0 2,1 2,2 2,3 2,7

1,4 1,5 1,5 1,6 1,6 1,7 1,7 1,7 1,9 1,9 2,0 2,1 2,2 2,7

1,3 1,4 1,5 1,5 1,5 1,6 1,6 1,7 1,8 1,9 1,9 2,0 2,1 2,6

1,2 1,3 1,4 1,4 1,5 1,5 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9 1,9 2,0 2,5

1,1 1,3 1,3 1,3 1,4 1,4 1,5 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9 1,9 2,4

1,0 1,2 1,2 1,3 1,3 1,3 1,4 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9 2,3

0,9 1,1 1,1 1,2 1,2 1,3 1,3 1,3 1,5 1,5 1,6 1,7 1,8 2,3

0,8 1,0 1,1 1,1 1,1 1,2 1,2 1,3 1,4 1,5 1,5 1,6 1,7 2,2

0,7 0,9 1,0 1,0 1,1 1,1 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,5 1,6 2,1

0,6 0,9 0,9 0,9 1,0 1,0 1,1 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,5 2,0

0,5 0,8 0,8 0,9 0,9 0,9 1,0 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,9

41
 Izvleek iz EN 10077-1
Tabela F. 3 Koeficienti toplotnega prehoda za vertikalna okna s 30-odstotnim
povrinskim deleem okvirja na celotno povrino okna in s toplotno tehnino
izboljanim distannikom
Koeficient toplotnega prehoda za tipine vrste distannikov
Ug Uf [W/(m2K)]
Vrsta zasteklitve
W/(m2K)
0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8 2,0 2,2 2,6 3,0 3,4 3,8 7,0
3.3.1

Enojna zasteklitev 5,7 4,2 4,3 4,4 4,4 4,5 4,5 4,6 4,7 4,8 4,9 5,0 5,1 6,1

3,3 2,7 2,7 2,8 2,9 2,9 3,0 3,0 3,1 3,2 3,4 3,5 3,6 4,4

3,2 2,6 2,7 2,7 2,8 2,8 2,9 3,0 3,0 3,2 3,3 3,4 3,5 4,4

3,1 2,5 2,6 2,7 2,7 2,8 2,8 2,9 3,0 3,1 3,2 3,3 3,5 4,3

3,0 2,5 2,5 2,6 2,6 2,7 2,8 2,8 2,9 3,0 3,1 3,3 3,4 4,2

2,9 2,4 2,5 2,5 2,6 2,6 2,7 2,8 2,8 3,0 3,1 3,2 3,3 4,2

2,8 2,3 2,4 2,4 2,5 2,6 2,6 2,7 2,8 2,9 3,0 3,1 3,2 4,1

2,7 2,3 2,3 2,4 2,4 2,5 2,6 2,6 2,7 2,8 2,9 3,1 3,2 4,0

2,6 2,2 2,2 2,3 2,4 2,4 2,5 2,5 2,6 2,6 2,9 3,0 3,1 3,9

2,5 2,1 2,2 2,2 2,3 2,4 2,4 2,5 2,6 2,5 2,8 2,9 3,0 3,9

2,4 2,0 2,1 2,2 2,2 2,3 2,3 2,4 2,5 2,5 2,7 2,8 3,0 3,8

2,3 2,0 2,0 2,1 2,2 2,2 2,3 2,3 2,4 2,4 2,7 2,8 2,9 3,7

2,2 1,9 2,0 2,0 2,1 2,1 2,2 2,3 2,3 2,3 2,6 2,7 2,8 3,7

2,1 1,8 1,9 2,0 2,0 2,1 2,1 2,2 2,3 2,2 2,5 2,6 2,8 3,6

2,0 1,8 1,8 1,9 2,0 2,0 2,1 2,1 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 3,6
Dvoslojno
ali troslojno 1,9 1,7 1,8 1,8 1,9 2,0 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,7 3,5
izolacijsko steklo
1,8 1,6 1,7 1,8 1,8 1,9 1,9 2,0 2,1 2,2 2,4 2,5 2,6 3,5

1,7 1,6 1,6 1,7 1,8 1,8 1,9 1,9 2,0 2,2 2,3 2,4 2,5 3,4

1,6 1,5 1,6 1,6 1,7 1,7 1,8 1,9 2,0 2,1 2,2 2,3 2,5 3,3

1,5 1,4 1,5 1,6 1,6 1,7 1,7 1,8 1,9 2,0 2,1 2,3 2,4 3,2

1,4 1,4 1,4 1,5 1,5 1,6 1,7 1,7 1,8 2,0 2,1 2,2 2,3 3,2

1,3 1,3 1,4 1,4 1,5 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9 2,0 2,1 2,2 3,1

1,2 1,2 1,3 1,3 1,4 1,5 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9 2,1 2,2 3,0

1,1 1,2 1,2 1,3 1,3 1,4 1,5 1,5 1,6 1,7 1,9 2,0 2,1 3,0

1,0 1,1 1,1 1,2 1,3 1,3 1,4 1,4 1,6 1,7 1,8 1,9 2,0 2,9

0,9 1,0 1,1 1,1 1,2 1,3 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 2,0 2,8

0,8 0,9 1,0 1,1 1,1 1,2 1,2 1,3 1,4 1,5 1,7 1,8 1,9 2,8

0,7 0,9 0,9 1,0 1,1 1,1 1,2 1,2 1,3 1,5 1,6 1,7 1,8 2,7

0,6 0,8 0,9 0,9 1,0 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,8 2,6

0,5 0,7 0,8 0,9 0,9 1,0 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,6 1,7 2,5

42
Izvleek iz EN 10077-1
Tabela F. 4 Koeficienti toplotnega prehoda za vertikalna okna z 20-odstotnim
povrinskim deleem okvirja na celotno povrino okna in s toplotno tehnino
izboljanim distannikom
Koeficient toplotnega prehoda za tipine vrste distannikov
Ug Uf [W/(m2K)]
Vrsta zasteklitve
W/(m2K)
0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8 2,0 2,2 2,6 3,0 3,4 3,8 7,0

3.3.1
Enojna zasteklitev 5,7 4,7 4,8 4,8 4,8 4,9 4,9 5,0 5,0 5,1 5,2 5,2 5,3 6,0

3,3 3,0 3,0 3,0 3,1 3,1 3,2 3,2 3,3 3,4 3,5 3,5 3,6 4,1

3,2 2,9 2,9 3,0 3,0 3,0 3,1 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 4,0

3,1 2,8 2,8 2,9 2,9 3,0 3,0 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,9

3,0 2,7 2,8 2,8 2,8 2,9 2,9 3,0 3,1 3,1 3,2 3,3 3,4 3,9

2,9 2,6 2,7 2,7 2,8 2,8 2,8 2,9 3,0 3,1 3,1 3,2 3,3 3,8

2,8 2,6 2,6 2,6 2,7 2,7 2,8 2,8 2,9 3,0 3,1 3,1 3,2 3,7

2,7 2,5 2,5 2,6 2,6 2,6 2,7 2,7 2,8 2,9 3,0 3,1 3,1 3,6

2,6 2,4 2,4 2,5 2,5 2,6 2,6 2,6 2,7 2,6 2,9 3,0 3,1 3,5

2,5 2,3 2,4 2,4 2,4 2,5 2,5 2,6 2,7 2,5 2,8 2,9 3,0 3,5

2,4 2,2 2,3 2,3 2,4 2,4 2,4 2,5 2,6 2,4 2,7 2,8 2,9 3,4

2,3 2,2 2,2 2,2 2,3 2,3 2,4 2,4 2,5 2,4 2,7 2,7 2,8 3,3

2,2 2,1 2,1 2,2 2,2 2,2 2,3 2,3 2,4 2,3 2,6 2,7 2,7 3,2

2,1 2,0 2,0 2,1 2,1 2,2 2,2 2,2 2,3 2,2 2,5 2,6 2,7 3,1

2,0 2,0 2,0 2,1 2,1 2,1 2,2 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 3,1
Dvoslojno
ali troslojno 1,9 1,9 1,9 2,0 2,0 2,1 2,1 2,1 2,3 2,3 2,4 2,5 2,6 3,1
izolacijsko steklo
1,8 1,8 1,9 1,9 1,9 2,0 2,0 2,1 2,2 2,3 2,3 2,4 2,5 3,0

1,7 1,7 1,8 1,8 1,9 1,9 1,9 2,0 2,1 2,2 2,3 2,3 2,4 2,9

1,6 1,7 1,7 1,7 1,8 1,8 1,9 1,9 2,0 2,1 2,2 2,3 2,3 2,8

1,5 1,6 1,6 1,7 1,7 1,7 1,8 1,8 1,9 2,0 2,1 2,2 2,3 2,7

1,4 1,5 1,5 1,6 1,6 1,7 1,7 1,7 1,9 1,9 2,0 2,1 2,2 2,7

1,3 1,4 1,5 1,5 1,5 1,6 1,6 1,7 1,8 1,9 1,9 2,0 2,1 2,6

1,2 1,3 1,4 1,4 1,5 1,5 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9 1,9 2,0 2,5

1,1 1,3 1,3 1,3 1,4 1,4 1,5 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9 1,9 2,4

1,0 1,2 1,2 1,3 1,3 1,3 1,4 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9 2,3

0,9 1,1 1,1 1,2 1,2 1,3 1,3 1,3 1,5 1,5 1,6 1,7 1,8 2,3

0,8 1,0 1,1 1,1 1,1 1,2 1,2 1,3 1,4 1,5 1,5 1,6 1,7 2,2

0,7 0,9 1,0 1,0 1,1 1,1 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,5 1,6 2,1

0,6 0,9 0,9 0,9 1,0 1,0 1,1 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,5 2,0

0,5 0,8 0,8 0,9 0,9 0,9 1,0 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,9

43
 3.3.2 Doloanje odmerjene vrednosti (Ug,BW) za stekla po DIN V
4108 Del 4

Izraun nazivne vrednosti koeficienta e dodatno upotevati DIN V 4108 Del 4.

toplotnega prehoda za zasteklitve Ug se Postopek izrauna je prikazan na spodnji
izvede po EN 673. Pri doloanju odmer- grafiki.
jene vrednosti (Ug,BW) je treba v Nemiji
3.3.2

Izraun EN 673 Meritev EN 674

Nazivna vrednost
Ug

Korekcijska vrednost
Ug po DIN V 4108-4

Odmerjena vrednost
Ug,BW = Ug + Ug

Izvleek iz DIN V 4108 Del 4

Korekcijska vrednost Ug za izraun odmerjene vrednosti Ug,BW

Korekcijske vrednosti Osnove

Ug
W/(m2K)

+ 0,1 Okrasni profili v MSP razdelijo prostor na 4 polja (1 kri)

+ 0,2 Okrasni profili v MSP razdelijo prostor na ve kot 4 polja (2 ali ve kriev)

44
3.4 Okno in prezraevanje
Nezadostno prezraevanje prostorov ima
lahko ve negativnih uinkov: poutje
ljudi se poslaba, prevelika vlanost pa
lahko povzroa nastanek plesni in s tem
posredno kodo na posameznih delih
objekta. Posebej kodljivo je njeno delo-
vanje na lesena okna.
tudija o kakovosti notranjega zraka, v
kateri so analizirali, v kolikni meri posa-
mezni elementi vplivajo na poslabanje
kakovosti, je pokazala, da je za 54 % ce-
lotnega zmanjanja kakovost zraka krivo
slabo zraenje. Pomen prezraevanja je
torej v tem, da loveku zagotavlja prijetno
bivanje in hkrati prepreuje nastajanje
kode.
Elementi, ki poveujejo zrano vlanost,
so povezani s sproanjem vodne pare
kot posledica bivanja ali kot posledica
suenja konstrukcije stavbe. V vsakem
gospodinjstvu nastane deloma zaradi
dnevnih opravil, deloma tudi zaradi diha-
nja veliko vodne pare. tirilansko go-
spodinjstvo proizvede dnevno povpre-
no 10 litrov vode v obliki vodne pare. Zrak
lahko absorbira omejeno koliino vodne
pare. Govorimo o relativni vlagi, ki s pada-
njem temperature lahko dosee vrednost
100 % oziroma toko rosia. Pri tej tem-
peraturi se odvena vlaga zane izloati
v obliki vodnih kapljic. Pojav imenujemo
kondenzacija.
e uporabnik stavbe ne more bistveno
vplivati na elemente sproanja vodne
pare (suenje gradbene konstrukcije ima
na primer svojo dinamiko), mora uporabiti
enega od elementov, ki zmanjujejo rela-
tivno zrano vlanost in ki so povezani z
3.4
izmenjavo zraka v zgradbi torej z zra-
enjem. To poteka spontano z naravnim
prezraevanjem skozi netesnosti stavbe,
z naravnim prezraevanjem skozi odprta
okna in s prisilnim (obasnim) prezrae-
vanjem, na primer skozi kuhinjsko napo in
ventilatorje v sanitarijah.
Seveda se moramo ob tem zavedati, da
je pogosta izmenjava zraka predvsem v
kurilni sezoni lahko povezana z velikimi iz-
gubami ogrevalne energije. im bolja je
toplotna izolacija zunanjega ovoja zgrad-
be, tem bolj pomembne so te izgube.
Pri starih oknih poteka izmenjava zraka
spontano skozi slabo zatesnjene pripire.
Pri novih oknih je prepustnost zraka sko-
zi pripire zakonsko omejena. Merodajen
je EN 12207. Glede na tevilo nadstropij
zgradbe se zahtevata kategoriji 2 ali 3
prepustnosti pripir.
45
 Tako visoka tesnost zgradbe zahteva
nartno prezraevanje. Danes je znanih
ve konstrukcijskih reitev. Z njimi zlahka
zadostimo zahtevam v Pravilniku o pre-
zraevanju in klimatizaciji stavb (Ur.l. RS
t. 42/2002), ki zahteva, da je zamenjava
zraka 0,5/uro oziroma tolikna, da na uro
vsaki osebi zagotovi 15 m3 sveega zraka.
Kadar je ta zamenjava veja od 0,7/uro,
3.4
Tam, kjer taknih reitev ni, izvajamo pre-
zraevanje tako, da izgubimo im manj
ogrevalne toplote:
- zjutraj prezraujemo vse prostore (e
posebej spalnice) 10 do 15 minut
- podnevi zraimo e tri do tirikrat (gle-
de na poveano vlanost)
- oken ne odpiramo le na nagib, temve
na steaj; tako prezraevanje zagota-

se morajo vgraditi sistemi, ki s toplotnimi vlja intenzivno zamenjavo zraka v krat-

izmenjevalniki iz izsesanega zraka izloijo
energijo in jo vrnejo v sistem.
kem asu
- med zraenjem izkljuimo ogrevanje
- pri optimiranem nainu ogrevanja pro-
storov skrbimo, da temperatura ponoi
ne pade pod 15 stopinj.

Topel zrak vee nase ve vlage, zato je

manja nevarnost kondenzacije in izo-
gnemo se ohlajevanju sten.

1
Izrabljen zrak Ogret zrak
Sve zrak
3 3

1 Toplotni
p
izmenjevalec 2 2 Odsesan zrak
2 Ventilatorja
z motorji
3 Filter

Samostojni agregat za prezraevanje s toplotnim izmenjevalnikom

46
3.5 Okno in zvona izolacija
Ena od pomembnih funkcij sodobnega
okna je tudi uinkovita zvona izolacija. V
zadnjih treh desetletjih se je obremenitev
okolja s hrupom zaradi prometa poveala
za 6-krat, zaradi letal pa kar 30-krat.
Ukrepi za zaito pred hrupom so lah-
ko aktivni ali pasivni. Z aktivnimi ukrepi
zmanjamo emisijo hrupa e pri izvoru ali
pa vsaj omejimo njegovo irjenje v okoli-
co. Najbolj pogosto uporabljene izvedbe
so protihrupne ograje oziroma nasipi in
selitev mono obremenjenih prometnic v
ukope in predore.
Razumljivo je, da veine zgradb v mestih
ne moremo zaititi z aktivnimi ukrepi.
Zato za njihovo zaito uporabljamo pa-
sivne ukrepe, s katerimi omejimo pre-
hod hrupa v delovne ali bivalne prostore.
Predpisi zahtevajo, da moramo pasiv-
ne protihrupne ukrepe upotevati e pri
nartovanju. Pravilnik o zvoni zaiti
stavb (Ur. l. t. 14/99) predpisuje, da se
potrebna zvona izolacija zunanjih kon-
strukcij doloa v skladu s standardom
DIN 4109:1989, ki predpisuje splone
pogoje za pasivno zaito zgradb. Zato
Nekaj tipinih nivojev zvoka
Izvor zvoka Priblina oddaljenost
umenje lista 1m
Tiktakanje ure 1m
Tiha glasba 1m
Normalno govorjenje 1m
Osebni avto 7m
Teki tovornjak 7m
Pnevmatsko kladivo 7m
Reaktivno letalo 20 m
mora potrebna zvona izolirnost oken in
prostorov ustrezati zahtevam v Pravilniku
o zvoni zaiti stavb v DIN 4109:1989.
Najpomembnejo vlogo pri pasivni pro-
tihrupni zaiti mora prevzeti fasada.
3.5
Zunanje stene so zlahka kos tej nalogi,
problem duenja hrupa pri oknih pa je
objektivno veji.
Na zvono izolirnost okna ima tesnje-
nje odloilen vpliv. Okno je konstrukcija,
sestavljena iz ve elementov, od katerih
vsak vpliva na njegovo skupno zvono
izolirnost. Poti, po katerih prehaja zvok iz
okolice zgradbe skozi okno v notranjost,
so prikazane na spodnji shemi.
1. Skozi stik med
okenskim okvirom in
fasadno steno
2. Preko okenskih okvirov
3. Skozi pripire med okvi-
rom in krilom
4. Prek stika med stekli in
5. Skozi steklo
Zvoni nivo
10 dB
20 dB
40 dB
50 60 dB
80 dB
90 dB
90 100 dB
120 130 dB
47
 Prehod zvoka po prvi poti lahko prepre-
imo ali pa vsaj mono zmanjamo s ka-
kovostno vgradnjo okenskega okvira v
zunanjo steno. Prenos zvoka skozi okvir
postane relevanten ele v primeru, ko
ima vstavljeno steklo vejo zvono izo-
lirnost (RW > 40dB). Prehod po tretji poti
mono omejimo s kakovostno izvedbo
pripir in z njihovim tesnjenjem. Rezultati
3.5
zvonoizolirno steklo, sistem prezrae-
vanja in nain senenja (roloji).
Za konno raven zaite pred hrupom je
odloilnega pomena e vgrajeno okno, ki
mora izpolnjevati nekaj minimalnih zahtev:
estkratni zaklep
namestitev tesnil v razlinih nivojih
im veji razmak med tesnili

meritev kaejo, da se s slabim tesnjenjem prepustnost zraka skozi pripire mora

v pripirah zvona izolacija oken poslab-
a za 3 do 4 dB. Prenos zvoka prek stika
med stekli je treba upotevati le pri oknih,
ki so zastekljena z izolacijskimi stekli. Na
zmanjanje zvone izolirnosti okna pa
lahko vplivajo tudi drugi dejavniki. Tako na
primer odprte zrane lopute zmanjajo to
vrednost za polovico. Podoben uinek
ima tudi slabo tesnjena roletna omarica.
Mone naine izvedb navaja Tabela 40 v
Prilogi 1 v DIN 4109.
e elimo zagotoviti uinkovito duenje
hrupa, moramo izkoristiti vse monosti, ki
jih nudijo konstrukcija okna, pripadajoe
biti manja od 1
okovje mora ustrezati tei zasteklitve
uporaba zvonoizolirnih stekel, izmer-
jenih po EN 20140-3
uporaba ustreznih tesnil pri vstavljanju
stekla v okensko krilo
strokovna vgradnja v gradbeno odprtino.
Kljub strokovni vgradnji lahko priakuje-
mo, da bo konna vrednost duenja hru-
pa (RW) za 2 do 3 dB manja od laborato-
rijsko izmerjene vrednosti (RW).
Zato morajo biti v razpisnih pogojih za
steklo in okno vrednosti zvone izolirnosti

Izvleek iz DIN 4109 Tabela 8

Stolpec 1 2 3 4 5

Vrsta prostora
Posteljne Dnevne sobe
sobe v v stanovanjih, Pisarniki
Obmoje Zunanji nivo
Vrstica zdravstvenih spalnice prostori in
nivoja hrupa hrupa (dB)
zavodih in v hotelih, podobno *
sanatorijih uilnice
Zahtevana RW,SK za fasadne elemente (dB)
1 II do 55 35 30 -
2 II 55-60 35 30 30
3 III 61-65 40 35 30
4 IV 66-70 45 40 35
5 V 71-75 50 45 40
6 VI 76-80 ** 50 45
7 VII > 80 ** ** 50
* Posebnih zahtev se ne doloa za zunanje stene prostorov, v katerih obiajna dejavnost ustvari tako
visok nivo hrupa, da nanj skozi stene prepueni zunanji hrup nima bistvenega vpliva.
** V teh primerih je potrebno zahteve prilagoditi lokalnim pogojem.

48
natanno doloene. Za toplotne izolacije
veljajo nekatera splono veljavna pravila,
nartovanje zvone izolacije pa je v mar-
siem odvisno od individualno postavlje-
nih zahtev. Osnova za takno nartovanje
je seveda izmerjeni nivo zunanjega hrupa.
Tega lahko dobimo z meritvijo dejanske-
ga stanja na mestu bodoe gradnje ali pa
ga povzamemo iz nomograma Doloa-
viti s korekcijskim faktorjem iz Tabele 9.
Za doloanje zahtevane zvone izolirno-
sti okna je treba Rw,SK razdeliti v odvisno-
sti od deleev, ki jih imata v fasadni steni
okno in zid. V Tabeli 10 je ta razdelitev
predstavljena na primeru stanovanjske
zgradbe, v kateri so prostori visoki 2,5 in
globoki 4,5 m.

nje relevantnega nivoja zunanjega hrupa
pred fasado v odvisnosti od tipinih po-
gojev razlinih prometnih obremenitev,
ki je sestavni del standarda DIN 4109.
Z doloitvijo podroja zunanjega hrupa in
namembnosti prostorov v zgradbi s po-
mojo tabele na prejnji strani doloimo
predlagano skupno vrednost zvone izo-
lirnosti Rw,SK .
3.5
Primer: e je zahtevana Rw,SK 40 dB,
mora imeti okno pri 30-odstotnem deleu
oken na fasadi raunsko vrednost Rw,R 35
dB, stena pa Rw,R 45 dB.
Vrednost za okna in okenska vrata Rw,R iz-
haja iz zadrane vrednosti 2 dB, za katero
se mora zmanjati laboratorijsko izmerje-
na vrednost:

Vrednosti iz omenjene tabele moramo (v Rw,R = Rw,P 2 dB

odvisnosti od razmerja med povrino fa-
sadnega zidu in tlorisno povrino) popra- Pri vratih je zadrana vrednost 5 dB.

Izvleek iz DIN 4109 Tabela 9

Stolpec/vrstica 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
1 SZID+OKNO /STLORIS (m2) 2,5 2,0 1,6 1,3 1,0 0,8 0,6 0,5 0,4
2 korekcija +5 +4 +3 +2 +1 0 -1 -2 -3

Izvleek iz DIN 4109 Tabela 10

stolpec 1 2 3 4 5 6 7

RwSK v Vrednosti zvone izoliranosti za steno/okno v dB

Vrstica dB po (pri naslednjih povrinah okna v % glede na skupno povrino stene)
Tabeli 8 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 %

1 30 30/25 30/25 35/25 35/25 50/25 30/30

35/30 35/32 40/32

2 35 35/30 40/30 45/32
40/25 40/30 50/30
40/32 40/37
3 40 40/35 45/35 45/35 40/37
45/30 60/35
45/37 45/40 50/42
4 45 50/40 50/40 60/42
50/35 50/37 60/40

5 50 55/40 55/42 55/45 55/45 60/45 -

Tabela velja za stanovanjsko zgradbo, v kateri so prostori visoki 2,5 m in globoki 4,5 m (ob upotevanju
zahtev in vrednosti za RW,SK, ki jih doloa tabela 8, in korekcije v viini 2 dB, ki jo doloa tabela 9).

49
 Iz Tabele 40 v Prilogi 1 lahko oditamo dnosti v tabeli veljajo za okna z najvejo
zahtevano raunsko vrednost zvone izo- povrino 3 m2. e je povrina posamezne
lirnosti za zasteklitev v odvisnosti od vrste zasteklitve veja, se vrednosti v tabeli
okenske konstrukcije. Za steklo sta v tem zmanjajo za 2 dB.
primeru vrednosti Rw,R in Rw,P enaki. Vre-
Izvleek iz priloge 1/A1 DIN 4109: september 2003
Tabela 40: Konstrukcijska tabela za enojna okna z izolacijskim steklom
3.5

Stolpec 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11
Enojno okno Korekcije
Rw,P Rw,R Ca Ctra Konstrukcijske
Vrstica z izolacijskim KRA KS KFV KF1,5 KSp
dB dB dB dB lastnosti
steklomb,c dB dB dB dB dB
1 d 25 d d dGes v mm 6 D d d d d
sestava stekla v mm -
MSP v mm 8
ali Rw.P.GLAS v dB 27
tesnilo v fugi -
2 d 30 d d dGes v mm 6 D d d d d
sestava stekla v mm -
MSP v mm 12
ali Rw.P.GLAS v dB 30
tesnilo v fugi (1)
3 33 31 -2 -5 dGes v mm 8 -2 0 -1 0 0
sestava stekla v mm 4+4
MSP v mm 12
ali Rw.P.GLAS v dB 30
tesnilo v fugi (1)
4 34 32 -2 -6 dGes v mm 8 -2 0 -1 0 0
sestava stekla v mm 4+4
MSP v mm 16e
ali Rw.P.GLAS v dB 30
tesnilo v fugi (1)
5 35 33 -2 -4 dGes v mm 10 -2 0 -1 0 0
sestava stekla v mm 6+4
MSP v mm 12
ali Rw.P.GLAS v dB 32
tesnilo v fugi (1)
6 36 34 -1 -4 dGes v mm 10 -2 0 -1 0 0
sestava stekla v mm 6+4
MSP v mm 16e
ali Rw.P.GLAS v dB 33
tesnilo v fugi (1)
7 37 35 -1 -4 dGes v mm 10 -2 0 -1 0 0
sestava stekla v mm 6+4
MSP v mm 16e
ali Rw.P.GLAS v dB 35
tesnilo v fugi (1)
8 38 36 -2 -6 dGes v mm 12 -2 0 0 0 0
sestava stekla v mm 8+4
MSP v mm 16e
ali Rw.P.GLAS v dB 38
tesnilo v fugi (2)(AD/MD+ID)e
9 39 37 -2 -5 dGes v mm 14 -2 0 0 0 0
sestava stekla v mm 10 + 4
MSP v mm 20
ali Rw.P.GLAS v dB 39
tesnilo v fugi (2)(AD/MD+ID)f

50
 Stolpec 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11
a a Enojno okno Korekcije
Rw,P Rw,R C Ctr Konstrukcijske
Vrstica z izolacijskim KRA KS KFV KF1,5 KSp
dB dB dB dB lastnosti
steklomb,c dB dB dB dB dB
10 40 38 -2 -5 Rw.P.GLAS v dB 40 -2 0 0 -1 -1
tesnilo v fugi (2)(AD/MD+ID)
11 41 39 -2 -5 Rw.P.GLAS v dB 41 0 0 0 -1 -2
tesnilo v fugi (2)(AD/MD+ID)
12 42 40 -2 -5 Rw.P.GLAS v dB 44 0 -1 0 -1 -2
tesnilo v fugi (2)(AD/MD+ID)
13 43 41 -2 -4 Rw.P.GLAS v dB 46 0 -2 0 -1 -2

3.5
tesnilo v fugi (2)(AD/MD+ID)
14 44 42 -1 -4 Rw.P.GLAS v dB 49 0 -2 +1 -1 -2
tesnilo v fugi (2)(AD/MD+ID)
15 45 43 -1 -5 Rw.P.GLAS v dB 51 0 -1 +1 -1 -2
tesnilo v fugi (2)(AD/MD+ID)
16 46 44 f f f f F f f f f

dGes Skupna debelina stekla

Sestava stekla Sestava obeh enojnih stekel
MSP Medstekelni prostor, napolnjen z zrakom ali argonom.
Rw.P.GLAS Izmerjena vrednost v laboratoriju, standardne dimenzije (1,23 m x 1,48 m).
Tesnilo v fugi AD zunanje tesnilo po celotnem obsegu; MD srednje tesnilo po celotnem obsegu; ID notranje
tesnilo po celotnem obsegu pripire krila.
(1) Minimalno eno elastino tesnilo, po pravilu vstavljeno kot srednje tesnilo.
(2) Dve elastini tesnili, po pravilu vstavljeni kot srednje in notranje tesnilo ali kot zunanje in notranje
tesnilo.
a Spekter prilagoditvenih vrednosti velja samo za okna. Lahko odstopa od specifinih vrednostih stekla. Trenutno
nima zakonske tee, upoteva pa ga prihajajoa evropska standardizacija.
b Dvojni folc pri krilih lesenih oken; minimalno dve uinkoviti pripiri pri krilih kovinskih in PVC oken. Potrebna tesnila
namestimo v folcu po celotnem obsegu brez prekinitev, morajo mehko vzmetiti, biti morajo trajno elastina,
odporna na staranje in lahko zamenljiva.
Da doseemo enakomerno zapiranje in dovolj visok pritisk zapiranja po celotnem podroju folca, moramo
predvideti zadostno tevilo zaklepov.
c Zvona zaita opisane zasteklitve ni identina z alternativno navedenimi zvonimi zaitami.
d Vrednosti se povzamejo iz stare tabele 40 izdaja 1989-11, ker ni novih konstrukcij v statistiki; zato ni vrednosti za
C, Ctr in korekcijskih vrednosti.
e Pri lesenih oknih zadoa eno tesnilo po celotnem obsegu.
f Dokazilo s testiranjem
Oditana vrednost iz tabele 40 za zvono zaito Rw,R.OKNO za enojno okno z izolacijskim
steklom se lahko doloi:
Rw,R = Rw,R + KAH + KRA + KS + KFV + KF1,5 + KF,3 + KSp dB
Pri emer je:
KAH Korekcija za okna aluminij-les; KAH = -1 dB
Ta korekcija odpade, e je aluminijska lupina zatesnjena do krila in slepega okvirja. Majhne odprtine za
izenaevanje pritiska med aluminijsko lupino in lesenim okvirjem so dovoljene.
KRA Korekcijska vrednost za dele okvirja < 30 %. Dele okvirja je celotna povrina okna minus vidna velikost
stekla. Pri fiksnih zasteklitvah KRA ne smemo upotevati.
KS Korekcijska vrednost pri dvokrilnih oknih brez srednjega stebra.
KFV Korekcijska vrednost za fiksne zasteklitve s poveanim deleem stekla.
KF1,5 Korekcija za okna < 1,5 m2; KF1,5
KF,3 Korekcija za okna s posameznimi stekli 3m2 KF,3 = - 2 dB
KSp Korekcijska vrednost za vstavljena okrasna polja (steklo, razdeljeno s krii)

Vrednosti veljajo za tesno zaprta okna po celotnem obsegu. Okna s prezraevalnimi sistemi
niso zajeta.

51
 3.6 Fasada in zaita pred soncem
Zahtevo, da je ob naravni svetlobi mogo-
e bivati ali delati tudi globlje v notranjosti
stavbe, zlahka uresniimo z uporabo ste-
kla. Z dobitkom dnevne svetlobe pa sko-
zi steklo istoasno dobimo tudi dobitek
energije. Ta je, v odvisnosti od namena
3.6
zgradbe in (ali) letnega asa, bolj ali manj
zaelen.
V sodobni arhitekturi steklo e dolgo
uporabljamo kot element, ki daje peat
oblikovanju najzahtevnejih upravnih,
drubenih in poslovnih zgradb. Z uporabo
sodobnih izdelkov iz stekla lahko uspe-
no reimo tudi tevilne probleme. V pri-
meru sonnega sevanja lahko s pravilnim
nartovanjem uspeno ohranimo ravno-
vesje med koristnim dobitkom energije v
zimskem asu in porabljeno energijo za
ohlajevanje poleti.
Tako lahko z uporabo sodobnih sonno-
zaitnih stekel bistveno zmanjamo po-
rabo energije, ki je potrebna za prezrae-
vanje in klimatizacijo.
52
Slovenski Pravilnik o uinkoviti rabi ener-
gije v stavbah predpisuje, da morajo vse
zastekljene povrine na ovoju stavbe s
povrino stekla nad 0,5 m2 razen tistih,
ki so obrnjene v smeri od severovzhoda,
severa do severozahoda ali so v juniju
med 9. in 17. uro zasenene z naravno
ali umetno oviro, omogoati zaito pred
sonnim obsevanjem in bleanjem, pri
kateri je ob upotevanju vpliva poloaja
vgradnje faktor prepustnosti celotne-
ga sonnega sevanja stekla in senila
g < 0,5.
Faktor g v tem primeru ne zajema samo
prepustnosti sonnega sevanja skozi ste-
klo, temve prepustnost stekla in senila
skupaj (glej Poglavje 6.5).
V zadnjem asu intenzivno poteka snova-
nje t.i. pametnega okna (smart window),
s katerim bi univerzalno in istoasno reili
problem optimalne letne in zimske zai-
te (glej Poglavje 6.6).
3.7 Okno in varnost

Znano je, da v ve kot polovici primerov
vlomilci v zgradbe vdrejo skozi okna in
vrata s preprostim orodjem. Zaradi tako
velikega odstotka nasilnih vdorov skozi
okna je bilo nujno sestaviti katalog pro-
tiukrepov. Zaito pred vlomilci in tatovi
Pri metodah, opisanih v tem razredu, se
vlomilci najpogosteje izogibajo hrupu in
nepotrebnemu tveganju. Tveganje na-
raa s asom trajanja vloma, as za
podaljanje vloma pa je omejen in niha z
odpornostnimi razredi. Poleg tega je od-

nam nudijo tako imenovana protivlomna
okna. Lahko so iz lesa, PVC, aluminija ali
jekla. Njihova prednost je posebej viso-
ka mehanska stabilnost okvirja, krila in
okovja. Prav tako je zanje znailna viso-
kokakovostna zasteklitev, ki je lahko za-
ita pred zaluanim predmetom ali celo
protivlomna zaita.
Evropski standardi
Evropski standard po EN 1627:2006 raz-
vra gradbene izdelke v est odporno-
stnih razredov. Pri tem se upotevajo upo-
rabljene vlomne metode vlomilcev kot tudi
kriminalna statistika iz posameznih deel.
Odpornostni razredi 1 do 3
Razredi 1, 2 in 3 veljajo za metode vloma,
ki jih obiajno uporabljajo prilonostni
storilci, ki se za vlom odloijo zaradi prilo-
nosti in brez priakovanja dobrega ple-
na. Zateejo se k majhnemu ezmernemu
nasilju in kot orodje najvekrat uporabijo
obiajno rono orodje in dvine roice.
3.7
pornostna stopnja dejavnik, ki ga lahko
prepoznamo ele ob vlomu. Vija odpor-
nostna stopnja pogosto vodi do prekini-
tve vloma.
Odpornostni razredi 4 do 6
Odpornostni razredi 4, 5 in 6 upoteva-
jo izkuene in profesionalne vlomilce, ki
imajo informacije o priakovanem plenu
in jasno doloen cilj. Ti vlomi so obiajno
nartovani in storilci razpolagajo z infor-
macijami o gradbenih proizvodih, na ka-
terih se bo vlom izvajal. Hrup je planiran
in storilec si vzame ve asa. Uporabijo
se zmogljiveja orodja (orodja za enega
loveka) in z visoko verjetnostjo lahko
predvidevamo, da gre za organizirani kri-
minal.
Priporoeni razredi zasteklitev
Priloga E nam podaja posamezne odpor-
nostne razrede oken in pripadajoe tipe
zasteklitev.

Izvleek iz EN 1267:2006
Priloga E
(informativna)

Priporoeni razredi zasteklitve

e zasteklitev uporabimo, mora ustrezati pripadajoemu odpornostnemu razredu po

EN 356 in odpornostnemu razredu tega standarda po tabeli E.1, da lahko zagotavlja
ustrezno zaito.
53
 e je uporabljenih ve stekel v enem proizvodu, na primer v izolacijskem steklu, naj
eno steklo ustreza odpornostnemu razredu po tabeli E.1.
Tabela E. 1 Priporoene zasteklitve
Odpornostni razred Odpornostni razred zasteklitve po EN 356
1 P4A
2 P5A
3 P6B
4 P7B
3.7

5 P8B
6 P8B

Odpornostni razredi za zasteklitve in okna

Zasteklitev, test s spuanjem krogle (zaita pred zaluanim predmetom)
VdS 2163 EN 356 DIN 52290 (zamenjan z EN)
- P1A -
- P2A -
- - A1
- P3A -
- - A2
- P4A -
EH01 - A3
- P5A -
EH02 - DH4 (ni objavljen)
Zasteklitev, test z udarnim orodjem (zaita pred prebojem)
VdS 2163 EN 356 DIN 52290 (zamenjan z EN)
- P6B B1
EH1 - -
- P7B B2
EH2 - -
- P8B B3
EH3 - -
Protivlomna okna (celotni element)
VdS 2534 DIN EN 1627ff DIN 18054 (zamenjan z DIN EN)
N WK2 EF0/EF1
A WK3 EF2
B WK4 EF3
C WK5 -

V tabeli so navedeni odpornostni razredi zasteklitev in oken skladno z VdS smernica-

mi, evropskimi standardi in nemkimi standardi. Zahteve za navedene elemente nara-
ajo od zgoraj navzdol. V prihodnje bodo podroje varnosti pri oknih urejali evropski
standardi: EN 1627 - 1630.

54
3.8 Strukturne zasteklitve
Strukturna zasteklitev je tehnika zaste-
kljevanja, pri kateri steklenih izdelkov ne
vstavljamo v okvirje, temve jih lepimo na
podkonstrukcije. V Evropo je ta tehnika
prila iz ZDA pred priblino petindvajseti-
mi leti, zanimanje zanjo pa tudi v Sloveniji
zadnje ase vse bolj naraa.
Tehnika strukturne zasteklitve je arhitek-
tom zelo razirila paleto monosti za obli-
kovanje steklenih fasad.
Uporabi omenjene tehnike so pot utrle
predvsem izkunje, pridobljene z upora-
bo trajnoelastinih lepil (tesnil). Izredno
kakovostna funkcionalna lepila zagota-
vljajo konstrukcijsko varnost. Obiajni
okvirji v tem primeru ne pridejo v potev,
saj steklo z robom prilepimo na okvir. Le-
pilna fuga prenaa vse obremenitve (ve-
ter, lastno teo) na podkonstrukcijo.
Delavniko dokonane strukturne ele-
mente na objektu spojimo z osnovno
konstrukcijo. ista strukturna zasteklitev
vsi tirje stekleni robovi so nalepljeni in
brez (vidnih) pritrdilnih oziroma varovalnih
elementov daje pri pogledu na fasado
videz homogene steklene povrine, ki
prekriva zgradbo.
Pri dvostranski izvedbi sta na dve naspro-
ti leei stranici stekla nameeni letvi, ki
zagotavljata trdno vez s podkonstrukci-
jo. Dvostranska strukturna zasteklitev se
lahko izvede z vertikalno ali s horizontal-
no nameenimi letvami. Mogoa je tudi
vgradnja tokovnih mehanskih varoval.
Najpomembneje zahteve pri strukturno
zastekljenih fasadah so predstavljene v
nadaljevanju.
55
 Mehanska trdnost in obstojnost
ETAG 002 pri strukturnih zasteklitvah
zahteva generalno mehansko nosilno
lepljenje.
Zaradi mehanske obstojnosti je treba
uporabljati posebne silikone za struk-
turno lepljenje.
Zagotoviti je treba dovolj veliko lepilno
3.8
fugo.
V nekaterih primerih je treba zagotoviti
podprtost zunanjega in notranjega ste-
kla.
Tesnost izolacijskih stekel
Uporabiti je treba preizkuen sistem
dvostopenjskega tesnjenja: notranje
tesnjenje na osnovi butyla in zunanje s
silikonom, ki je edino tesnilo, obstojno
na UV arke.
Posebno pozornost je treba posvetiti
tesnosti na vogalih.
Treba je natanno doloiti pogoje za
vgradnjo:
- drenaa
- zraenje in odzraevanje
- neprepustnost za vodo
- neprepustnost za paro (v smeri proti
notranjosti).
Natanno doloen tehnoloki postopek
Izdelati je treba tehnoloki postopek, ki
bo zagotavljal konstantno strokovno ra-
ven v serijski proizvodnji. Ker ni mogoe
zagotoviti enakih pogojev kot v proizvodni
hali (vremenski pogoji, pranost in uma-
zanija), na objektu strukturnih elementov
ni mogoe lepiti na podkonstrukcije.
56
Zagotavljanje kakovosti
Izdelati je treba sistem kontrolnih postop-
kov za vse faze tehnolokega postopka.
Postopki za kontrolo vhodnih kompo-
nent:
- konstantna kakovost povrinske ob-
delave profilov
- zdruljivost vseh uporabljenih mate-
rialov s silikonom
- spremljanje in testiranje vseh tehni-
nih parametrov (na primer natezne
trdnosti silikona).
Kontrolni postopki med proizvodnjo:
- preverjanje dimenzij
- preverjanje asa polimerizacije sili-
kona.
Sistem zagotavljanja kakovosti moramo
dopolniti z uvedbo zunanjega nadzora, ki
ga izvaja neodvisni intitut.
Uporaba tipiziranih sistemskih reitev
Tipizirana strukturna fasada, ki so jo sku-
paj razvili proizvajalci tesnilnih materialov,
izdelovalci fasad in nartovalci sistema,
zahteva od proizvajalca izolacijskih stekel
izdelavo tehnolokega narta za serijsko
proizvodnjo strukturnih elementov. Se-
rijska izdelava teh elementov prav tako
zahteva specifino proizvodno-tehnino
opremljenost. Takne elemente lahko
gradbenik pritrdi na fasado z obiajnimi
metodami, kar izkljuuje spremembe na
varnostnih komponentah.
Dovoljenje strukturnih zasteklitev kot le-
pljene steklene konstrukcije je urejeno z
EOTA v ETAG 002.
Poleg iste strukturne zasteklitve pozna-
mo danes e celo vrsto podobnih izvedb.
 4 Izolacijsko steklo
4

4.1 Definicija izolacijskega stekla

4.2 Tehnoloke izvedbe izolacijskih stekel

4.3 U-vrednost po EN 673

4.4 Emisijska sposobnost po EN 673

4.5 g-vrednost po EN 410

4.6 Prepustnost svetlobe LT po EN 410

4.7 Ra - indeks reprodukcije barv

4.8 Absorpcija energije

4.9 Faktor osenenja

4.10 S - karakteristika selektivnosti

4.11 Ocenjena vrednost zvone izolativnosti Rw

4.12 Uinek dvojnega stekla

4.13 Pojav interference

4.14 Anizotropija

4.15 Temperatura toke rosia (TR)

4.16 Doloanje debeline stekla

58
4.1 Definicija izolacijskega stekla
Proizvodnja izolacijskega stekla je stara
ve kot 60 let in prvi patent za takno ste-
klo je bil prijavljen e davnega leta 1865.
Uradno definicijo pojma izolacijsko steklo
doloa EN 1279-1. Izolacijsko steklo je
mehansko stabilna in trajna enota iz mini-
malno dveh stekel, ki sta med seboj loeni
z enim ali dvema medstekelnima prosto-
roma in po robovih hermetino zaprti.
V hermetino zaprtem prostoru med
steklenima ploama ni vakuuma, kot
se pogosto napano navaja, temve suh
zrak oziroma plin. Vakuum iz statinih ra-
zlogov namre ni moen.
59
 4.2 Tehnoloke izvedbe izolacijskih stekel
ivljenjska doba izolacijskega stekla je
odvisna od kakovosti spajanja steklenih
robov in strokovnega zastekljevanja. Gle-
de na nain izvedbe robnega tesnjenja
delimo izolacijska stekla v tiri skupine.
Izolacijsko steklo z zavarjenimi steklenimi
robovi
Ta stekla izdelujemo tako, da robove
4.2
obeh steklenih plo segrejemo do tali-
a, potem pa jih zavihamo in stisnemo
v skupen rob. Medstekelni prostor z za-
mudnim postopkom napolnimo s suhim
zrakom ali plinom, za to potrebne odpr-
tine pa kasneje zatalimo. Med tovrstna
izolacijska stekla sodijo tudi znani izdelki
z GADO in SEDO.
Izolacijsko steklo s spajkanimi steklenimi
robovi
Pri tem postopku opranim steklenim plo-
am najprej na robove nanesemo tanek
bakreni sloj, ki ga prekrijemo s slojem
kositra. Med oba s kositrom prevleena
steklena robova s spajkalnikom pritrdimo
kositrni distannik poljubne irine. Tudi
pri tem postopku v izdelku ni suilnega
sredstva, zato dobimo dovolj suh prostor
med steklenima ploama tako, da ste-
klo dodatno prepihavamo z zelo vroim
zrakom. Zaradi visokih strokov ter nizke
produktivnosti se postopek uporablja le
e v zelo omejenem obsegu. Najbolj znan
izdelek iz te skupine izolacijskih stekel je
steklo Thermopane.
60
Izolacijsko steklo z organsko lepljenim
robnim tesnjenjem
Lepljena izolacijska stekla imajo lahko
enojno ali dvojno tesnjenje. Stekla z eno-
stopenjskim tesnjenjem so sestavljena iz
kovinskega okvirja (perforirani aluminija-
sti ali pocinkani jekleni distanniki), ki je
napolnjen z visokoaktivnim suilnim sred-
stvom. Fuga, ki nastane med steklenima
robovoma in hrbtom distannika, je za-
polnjena s trajnoelastinim tesnilom. Pri
steklih manjih dimenzij je fuga vasih za-
polnjena tudi s termoplastinim tesnilom,
vendar pa za takno steklo velja, da se z
naraanjem temperature mono zmanj-
uje njegova mehanska trdnost in prepu-
stnost za paro. Zaradi kratke ivljenjske
dobe danes stekel z enojnim tesnjenjem
praktino ne izdelujejo ve.
Najkakovostneja izolacijska stekla ka-
krna proizvaja tudi podjetje REFLEX so
izdelana po sistemu dvostopenjskega te-
snjenja. Pri tem sistemu na perforiran, s
suilnim sredstvom napolnjen distanni
okvir nanesemo trajnoplastino tesnilo,
izdelano na osnovi poliizobutilena (butyl).
Tesnilo, imenovano tudi notranje ali pri-
marno tesnilo, nanaamo v obliki enako-
merno irokega in debelega traku nepreki-
njeno na obe stranski ploskvi distannikov.
Osnovna funkcija notranjega tesnila je za-
ita medstekelnega prostora pred difun-
dirajoo vodno paro. Po sestavitvi obeh
stekel in okvirja fugo za hrbtom distanni-
ka zapolnimo s trajnoelastinim tesnilom.
To tesnilo, imenovano tudi zunanje ali se-
kundarno, je najvekrat izdelano na osno-
vi polisulfidov (znano je tudi pod imenom
Thiokol), poliuretana ali silikona.
Danes izdelujemo skoraj izkljuno izo-
lacijska stekla z dvostopenjskim tesnje-
njem, saj se je izkazalo, da imajo ta stekla
zelo dolgo ivljenjsko dobo. Poleg zgoraj
opisanega sistema poznamo e druge
vrste izolacijskih stekel z dvojnim tesnje-
njem.
1 2 3 cesa se fuga med obema steklenima kra-
Robovi Robovi
Robovi
dvostopenjsko
zataljeni varjeni
lepljeni
Tipine izvedbe izolacijskih stekel
Za strukturne, nadglavne ali stikane za-
steklitve, torej povsod tam, kjer so zaste-
klitve mono izpostavljene vplivu UV ar-
kov, lahko uporabljamo samo izolacijska
stekla, pri katerih je zunanje tesnilo sili-
kon. Ta je med trajnoelastinimi materiali
edini, ki ga ultravijolini arki kemijsko ne
razgradijo. Ima pa njegova molekularna
zgradba to slabost, da zaradi ibke po-
vezanosti molekul ne predstavlja ovire za
difundirajoe molekule lahkih plinov na
primer molekule argona. Zato teh stekel
praviloma ne moremo izdelati tudi kot to-
plotnozaitnih stekel s plinskim polnje-
njem. Tehnologom v podjetju REFLEX pa
je z novim pristopom uspelo izdelati izo-
lacijska stekla, ki so tesnjena s silikonom
in polnjena z argonom. Izdelki s temi la-
stnostmi imajo ob nazivu izdelka dodano
e UV (na primer RX WARM UV, RX SUN
UV, RX SAFE UV).
Izolacijsko steklo s toplotno izboljanim
robnim tesnjenjem
Pri najnoveji tehnologiji, imenovani TPS,
distanni okvir ni ve kovinski, temve je
izdelan iz termoplastinih organskih ma-
terialov (Thermo Plast Spacer). Plastini
material, izdelan na osnovi butila in po-
mean s suilnim sredstvom, se v vroem
stanju v zahtevani irini nanese na rob ste-
kla. Po ohladitvi ima material dovolj veliko
mehansko trdnost, da lahko prevzame
vlogo distannega okvirja, istoasno pa
4.2
predstavlja odlino oviro za prodirajoo
vodno paro. Na koncu proizvodnega pro-
koma nad hrbtom distannika zapolni s
trajnoelastinim tesnilom (polisulfidom).
Robno tesnjenje, izvedeno s temi mate-
riali, predstavlja manji toplotni most, kar
je v primerjavi s kovino precejnja pred-
nost. Toplotno izboljano robno tesnjenje
pomeni, da vodna para na stikih med ste-
klom in okenskim okvirom teje konden-
zira (pomik izoterme 10 C skozi okensko
krilo se pomakne pod steklo v globino
utora). Bolja toplotna izolativnost robov
pa se v minimalnem obsegu kae tudi v
skupnem koeficientu toplotnega preho-
da (U-vrednost). Alternativo sistemom
TPS predstavljajo klasini sistemi z dvo-
stopenjskim tesnjenjem, pri katerem se
namesto distannika iz kovine uporablja
distannik, ki je kombinacija PVC-ja in
tanke ploevine. REFLEX uporablja pro-
izvod firme TGI (glej Poglavje 6.3).
61
 4.3 U-vrednost po EN 673

S prevzemanjem novih evropskih stan- -vrednost

dardov se poslavljamo od stare oznake
za vrednotenje prehoda toplote skozi
material: simbol k, ki je bil stara oznaka
za koeficient toplotnega prehoda, je za-
menjal simbol U.
Koeficient toplotnega prehoda U je e
vedno osrednja fizikalna karakteristika za
vrednotenje toplotnih izgub skozi doloen
4.3
Linearni koeficient toplotnega prehoda
doloa toplotne mostove pri posameznih
delih gradbenega elementa. Po doloi-
lih standarda EN ISO 10077 se mora pri
doloanju vrednosti koeficienta toplote
skozi okno (U W) upotevati tudi vrednost
linearnega koeficienta . Pri oknih de-
finirajo toplotne mostove medsebojni

gradbeni element. Koeficient predstavlja vplivi okenskega krila, izolacijskega ste-

koliino toplotne energije, ki se v doloe- kla in njegovega distannika. Podajanje
nem asu in ob temperaturni razliki 1 K vrednosti samo za izolacijsko steklo ni
(med zunanjo in notranjo povrino) izgubi mogoa.
skozi povrino velikosti 1 m2. im manja
je U-vrednost, tem bolja je toplotna izo-
lativnost. Fizikalna enota za merjenje U-
vrednosti je W/m2K. Vrednost doloamo
s pomojo izrauna po standardu EN 673
ali pa z meritvijo po standardu EN 674. Pri
enakih robnih pogojih dobimo z izrau-
nom in meritvijo primerljive U-vrednosti.
Toplotnih mostov, ki se v praksi obiajno
pojavljajo, ta merilna tehnika ne zajema.

62
4.4 Emisijska sposobnost po EN 673
Emisijska vrednost () predstavlja raz-
merje med koliino energije, ki jo oddaja
neko telo, in koliino energije, ki bi jo ob
enakih temperaturnih pogojih oddajalo
rno telo. Emisijska sposobnost obiaj-
nega stekla je zelo visoka: 83,7 %. Glede
na toplotno zaito izolacijskega stekla
to pomeni: im nija je emisijska sposob-
nost, toliko bolja je U-vrednost. V pre-
teklosti so se U-vrednosti stekla vedno
merile v preizkusnih napravah, danes pa
imamo na voljo zanesljive raunske po-
stopke (EN 673). Za izraun pa med dru-
gim potrebujemo tudi vrednost .
Emisijsko sposobnost doloimo z me-
ritvami refleksije povrine gradbenega
elementa. Treba je poudariti, da lei vpa-
dni kot blizu vertikale opazovane povrine
in da se meritev izvaja pri razlinih valov-
nih dolinah. Tako doloena vrednost re-
fleksije R se skladno z enabo
=1R
prerauna v emisijsko vrednost. Ker me-
ritve tehnino ni mogoe izvajati z vpa-
dnim kotom 0, se na splono izvaja pri
srednjem vpadnem kotu 10.
Normalna emisijska sposobnost n
po EN 673
Pri doloanju normalne emisijske spo-
sobnosti n po EN 673 se uporablja zgo-
raj opisani merilni postopek, pri emer je
ovrednotenih 30 valovnih dolin med 5,5
in 50 m. Iz teh posameznih vrednostih se
doloi srednja vrednost z upotevanjem
razdelitve temperaturnega sevanja pri +
4.4
10 C. Rezultat se oznai kot normalna
emisijska sposobnost n.
Deklarirana emisijska sposobnost d
po EN 1096
Deklarirana vrednost emisijske sposob-
nosti d je podana nazivna vrednost nor-
malne emisijske sposobnosti proizvajal-
cev bazinega stekla.
Toplotnozaitna in nekatera sonnoza-
itna stekla imajo zaradi kovinskih nano-
sov zelo nizke koeficiente emisijske spo-
sobnosti (med 0,1 in 0,02). Zaradi njihove
nizke emisivnosti jih v stroki pogosto ime-
nujemo kar Low-e stekla (Low-Emissivity
Glass). Koeficient nam pove, da obiaj-
no steklo s sevanjem odda priblino 83 %
prejete energije, nizkoemisijsko steklo pa
le od 2 do 10 %.
63
 4.5 g-vrednost po EN 410
Po EN 410 deklarirana g-vrednost (v ita-
lijanski in angleki terminologiji imeno-
vana sonni faktor oziroma SF) podaja
vrednost skupnega prehoda sonne
energije skozi zasteklitev v odstotkih. Pri
meritvah prehoda sonne energije skozi
steklo upotevamo sevanje celotnega
sonnega spektra (sonni arki z valovni-
mi dolinami od 300 do 2.500 nm). Ob-
sevano steklo del sonne energije odbije
4.5
(refleksija energije - ER), del jo absorbira
(absorpcija energije - EA), preostanek
pa direktno prehaja skozenj (transmisi-
ja energije - ET). Absorbirana energija
ogreje steklo, to pa pri ohlajanju omenje-
no energijo odda deloma navzven, preo-
stanek pa v notranjost (qn in qz).
Poznavanje g-vrednosti doloenega ste-
kla je pomembno za vsak tip zgradbe.
Pri poslovnih stavbah, kjer je zaelena
im nija g-vrednost, nam podatek pove,
kakno zaito pred sonnim sevanjem
lahko priakujemo od stekla. Informacija
100 %
Sonne
energije
Sekundarno
oddajanje energije
navzven qz = 11 %
Refleksija sonne
energije 29 %
Celotni prehod sonne energije g=60 %
Skupen prehod sonne energije skozi izolacijsko steklo RX WARM 1,1 delitev vpadne energije (EN 410).
64
je pomembna za nartovanje kapacitete
klimatskih naprav. Pri individualnih zgrad-
bah pa je zaelena im vija g-vrednost.
Tako steklo dovoljuje izkorianje pasivne
sonne energije, kar pomeni pomembno
znianje strokov ogrevanja. g-vrednost
sestavljata dva delea energije: direktno
prepuena (ET) in sekundarno oddana
energija (qn).
g = ET + qn
Do pred kratkim so bili podatki za g-vre-
dnost pridobljeni z merjenjem prehoda po
metodi, ki jo je predpisoval standard DIN
67 507. Metoda meritve po evropskem
standardu EN 410 je identina, spreme-
njen je le spekter umetnega sonnega
sevanja, katerega prehod laboratorijsko
merimo. Zaradi te spremembe so nove
vrednosti praviloma za 2 do 3 % vije od
starih.
gEN = gDIN + 2 - 3 %
Sekundarno
oddajanje energije
navznoter q n =8 %
Direktno prepuena
sonna energija 52 %
 4.6 Prepustnost svetlobe LT po EN 410

Stopnja prepustnosti (transmisije) sve- Osnovna velikost 100 % ustreza nezaste-

tlobe je definirana z vrednostjo v %. Ta
vrednost nam pove, koliko odstotkov vi-
dnega dela sonnega sevanja (od 380 do
780 nm) prodre skozi doloeno zastekli-
tev. Prepustnost je odvisna od debeline
stekla, njegove kemijske sestave, v pri-
meru nanosa na steklu pa tudi od njego-
vih lastnosti.
kljeni gradbeni odprtini. Naravna dnevna
svetloba je prijetneja od umetne, zato
ugodno vpliva na lovekovo poutje. Po-
leg tega pa v primeru, e umetno svetlo-
bo nadomestimo z naravno, prihranimo
tudi precej energije. Stopnjo prepustnosti
svetlobe moramo prilagoditi namembno-
sti objekta in njegovi okolici. Upotevati
moramo tudi predpise, ki doloajo sto-

4.6
Vrsta stekla LT (%) Ug (W/m2K) pnjo osvetljenosti posameznega delov-
Enojno float steklo 5 mm 89 5,8 nega mesta ter po potrebi poveati sku-
Izolacijsko steklo RX 2,9 82 2,7
pno zastekljeno povrino.

Izolacijsko steklo RX WARM 1,1 80 1,1

Prepustnost RX WARM in navadnega izolacijskega stekla glede na razdelitev intenzivnosti sonnega spektra.

Skupna sonna energija 100 %

UV Vidna svetloba Toplota

4% 41 %
55 %
100 100

90 Prepuena energija glede na sonni spekter 90

navadno izolacijsko
80 RX WARM 1,1 80
steklo

Relativna obutljivost oesa

Relativna intenzivnost sevanja

Vidna svetloba 75 % 79 %
70 70
Toplota 29 % 66 %
60 Skupna energija 52 % 73 % 60

50
Prepustnost RX WARM in navadnega izolacijskega stekla 50
glede na razdelitev intenzivnosti sonnega spektra.
40 * razdelitev energije po DIN EN 410 40

30 30

20 20

10 10

0 0
300 500 700 900 1100 1300 1500 1700 1900 2100 2300 2500
Valovna dolina (nm)

Sonni spekter Obutljivost oesa Navadno izolacijsko

Izolacijsko steklo RX WARM 1,1 steklo

65
 4.7 Ra - indeks reprodukcije barv

Reprodukcija barv je zelo pomembna Sposobnost reprodukcije barv posa-

za fizioloko vedenje ter nekatere psi-
holoke in estetske vidike. Spremembe
v spektralni sestavi vpadne svetlobe, do
katerih pride ob prehodu skozi zastekli-
tev, vplivajo na barvno klimo v prostoru. Z
indeksom Ra,D oznaujemo prepoznava-
nje barv ob dnevni svetlobi; prvi v pro-
storu in drugi pri pogledu skozi steklo.
Na podoben nain doloamo indeks Ra,R ,
4.7
meznega stekla je po EN 410 doloena
z indeksom Ra. Skala faktorjev Ra sega
do vrednosti 100. Najveja vrednost Ra
zasteklitve znaa 99, kar pomeni barvno
nevtralen pogled na in skozi steklo. Kot
osnovna vrsta svetlobe je normirana vr-
sta svetlobe D 65.

s katerim oznaujemo prepoznavnost

barv pri pogledu na zunanjo stran stekla.

4.8 Absorpcija energije

Absorpcija je poleg prepustnosti in re-

fleksije tretji element, ki definira prehod
energije skozi zasteklitev.

% transmisije + % refleksije + % absorpcije = 100 %.

Med absorpcijo se energija sonnega

sevanja spremeni v toplotno energijo,
ta pa lahko (vasih zelo mono) segreje
steklo. Nekatera stekla se v doloenih
pogojih ogrejejo do te mere, da pride do
prekoraitve upogibne trdnosti in steklo
poi. Da se temu izognemo, stekla z ab-
sorpcijo vijo od 50 % predhodno kalimo
(toplotno obdelamo).

66
4.9 Faktor osenenja
Ta faktor, ki ga v strokovnih krogih ime-
nujemo tudi shading-coefficient (Sc), po
nemki terminologiji pa b-faktor, je zelo
pomemben za nartovanje uinkovitih
klimatskih naprav v zgradbah.
Faktor b je koeficient med prepustnostjo
sonne energije (g) skozi izbrano zaste-
klitev in g-vrednostjo za standardno izo-
lacijsko steklo, ki je v VDI-Smernici 2078
doloena kot 0,80.
4.10 S - karakteristika selektivnosti
Ta vrednost izraa razmerje med svetlob-
no prepustnostjo stekla in njegovo pre-
pustnostjo celotne sonne energije.
S = LT/g
Vija selektivnost izraa ugodneje raz-
merje. Sonnozaitna stekla, izdelana
po pirolitini metodi (trdi nanosi kovinskih
oksidov), imajo nizko selektivnost (okrog
1). To pomeni, da se z naraajoo zai-
to pred soncem zmanjuje svetlobna pre-
pustnost tega stekla.
b gzasteklitve/0,80
Glede na enojno 3 mm steklo velja:
b gzasteklitve/0,87
Primer 1:
RX SUN SSS Clear: g = 56 %; b = 0,7
Primer 2:
4.9
RX SUN Neutral 68/37: g = 37 %; b = 0,46
Iz obeh primerov vidimo, da moramo za
uinkovito senenje objekta izbrati steklo
z nizkim faktorjem osenenja.
Primer:
RX SUN SSS Grey:
LT = 26 %; g = 28 %; S = 26/28 = 0,92
Za sonnozaitna stekla, ki so izdelana
po metodi katodnega nanaanja v vakuu-
mu (mehki nanos kovin), pa je znailna
visoka selektivnost. Ta stekla kljub odlini
zaiti pred sonno energijo prepuajo
e vedno zelo veliko vidne svetlobe.
Primer:
RX SUN Neutral 68/37:
LT = 68 %; g = 37 %; S = 68/37 = 1,84
67
 4.11 Ocenjena vrednost zvone izolativnosti Rw

Vrednost zvone izolativnosti (R) nekega Nivo zvoka

gradbenega elementa je odvisna od fre-
kvence, ki jo ima izvor hrupa. Gradbenim
elementom merimo izolativnost v fre-
kvennem obmoju od 100 do 3.150 Hz.
Merjenje zvone izolirnosti ni v bistvu ni
drugega kot merjenje upornosti, s katero
se gradbeni element upira prehodu va-
lovanja. R oznauje desetkratnik logari-
4.11
Nivo zvoka je bil subjektivno izmiljena
vrednost, s katero prikazujemo mo zvo-
ka. Sprememba nivoja zvoka za 10 dB
pomeni podvojitev moi zvoka oziroma
skladno z logaritemsko skalo pomeni iz-
boljanje zvone zaite za 10 dB prepo-
lovitev zvone obremenitve.

temskega razmerja med silo pritiska (P1), Izboljanje duenja zvoka

ki jo ima zvono valovanje, ko naleti na
oviro, in silo (P2), ki jo ima valovanje po- Izboljanje
Fizioloki obutek
duenja zvoka
tem, ko po prehodu zapusti medij.
0 2 dB Brez sprememb
Primer za 4 mm steklo: 3 5 dB uti se minimalna sprememba
e na prvo povrino stekla tri 1.000.000 6 10 dB uti se sprememba
elektronov, na nasprotni pa ga zapusti
11 20 dB Velika, prepriljiva sprememba
samo 1.000, dobimo upornost iz izraza
prek 20 dB Zelo velika sprememba
R = 1.000.000 : 1.000 = 1.000
Kadar med sanacijo objekta elimo izbolj-
Ker so tako visoka tevila za praktino ati tudi duenje hrupa, moramo izbrati
uporabo neprirona, se vrednost zvo- takno zasteklitev, ki bo imela v primerjavi
nega duenja in vrednost intenzivnosti s staro vsaj za 5 dB boljo izolirnost.
zvoka prikazujeta v obliki logaritemskih
vrednosti. Nivo zvoka pri ljudeh:
normalni govor 55 - 65 dB
glasen govor do 85 dB
Desetika glasen klic do 100 dB
Upornost V belih V decibelih
potenca
petje do 85 dB
10 101 1 10

20 101,3 1,3 13 Kadar hrup v oklici presega vrednost 65

100 10 2
2 20
dB, je sporazumevanje z normalnim go-
3
vorjenjem nemogoe.
1000 10 3 30

10000 104 4 40
5
1000000 10 5 50

68
RW ocenjena vrednost zvone izolirnosti

Za ocenjevanje zvone izolirnosti dolo- duenja. Rezultati meritev upornosti pri

ene zasteklitve po zahtevi iz EN 20140-3 razlinih frekvencah se vstavijo v koordi-
(meritve) in EN ISO 717-1 (podajanje re- natni sistem in poveejo v krivuljo. Ta se
zultata, umeritvena krivulja) uporablja- primerja z umeritveno krivuljo, iz odmikov
mo vrednost ovrednotenega zvonega pa se izrauna ocenjena vrednost RW.

DIN 4109 definira naslednje oznake:

Oznaka Pomen
R'w Ocenjena vrednost zvone izolirnosti v dB s prenosom zvoka prek spremljajoih gradbenih elementov
Rw Ocenjena vrednost zvone izolirnosti v dB brez prenosa zvoka prek spremljajoih gradbenih elementov

4.11
R'w,res Skupna ocenjena vrednost zvone izolirnosti celotnega gradbenega sklopa
Rw,P Ocenjena vrednost zvone izolirnosti v dB, izmerjena v laboratoriju
Rw,R Ocenjena vrednost zvone izolirnosti v dB raunska vrednost
Rw,B Ocenjena vrednost zvone izolirnosti v dB izmerjena na gradbiu

Da bi upotevali razline frekvenne Vrednosti C in Ctr leita med 0 in - 10 dB.

spektre hrupa v bivalnem okolju in okolju im manja je negativna vrednost C in
s prometom, je standard EN ISO 717-1 Ctr, tem ugodneja je frekvenna krivulja
uvedel vrednosti C in Ctr, ki so namenjene izmerjenega gradbenega elementa. Me-
prilagajanju tem spektrom. ritev se zapie na nain: Rw 40 (-1; -5) dB

Izvor hrupa Pripadajoa prilagojena vrednost

- aktivnosti v bivalnem okolju (govor, glasbe, radio,TV)

- otroka igra
- tirni promet s srednjo ali visoko hitrostjo C
- promet na avtocesti > 80 km/h (spekter t. 1)
- reaktivno letalo na majhni razdalji
- industrija, ki ustvarja hrup s srednjo in visoko frekvenco
- cestni promet v mestu
- tirni promet z majhno hitrostjo
- propelerska letala C tr
- reaktivno letalo v veji oddaljenosti (spekter t. 2)
- disko glasba
- industrija, ki ustvarja nizko in srednjefrekvenni hrup

Primer:
Zasteklitev ima naslednje vrednosti:
Rw = 40 (-1; -5) dB
Zvona izolirnost v odnosu do hrupa v prostoru:
Rw = 40 -1 = 39 dB
Zvona izolirnost v odnosu do hrupa letala:
Rw = 40 -5 = 35 dB
Vrednosti za prilagajanje C100-5000 in Ctr 100-5000 dodatno upotevajo razirjen spekter med 100 in
5.000 Hertzi.

69
 4.12 Uinek dvojnega stekla

Optini fenomen izolacijskega stekla

Medstekelni prostor (MSP) v izolacijskem Razlaga omenjenega pojava tii v dejstvu,

steklu predstavlja za zunanjost hermeti-
no zaprt volumen, v katerem pa veljajo vsi
plinski zakoni. Ker sta stekleni ploi za-
radi robnega spoja na robovih togo vpeti,
delujeta kot membrani.
Pri vsaki spremembi temperature ali
4.12
da se vmesno steklo ob spremembah tla-
ka in temperature ne deformira, zato pa
se toliko bolj deformirata obe zunanji ste-
kli. Zaradi tega je uinek dvojnega stekla
pri troslojnem izolacijskem steklu veliko
bolj obremenilen kot pri dvoslojnem, kar
pomeni tudi poveano verjetnost loma

zranega tlaka se spremeni volumen v oziroma poveano nevarnost nastanka

medstekelnem prostoru. Ta sprememba kondenza v MSP.
povzroi deformacijo (vboenje ali izbo-
enje) obeh stekelnih plo, posledica Veja deformacija zunanje ipe lahko
teh deformacij pa so manja ali veja po- predstavlja resno oviro tudi v primeru, ko
paenja refleksijske slike na zunanjih po- bomo eleli, zaradi vgrajenega Dunajske-
vrinah stekel. Temu fizikalnemu pojavu, ga kria, nanjo nalepiti zunanje okrasne
ki ga imenujemo uinek dvojnega stekla letve.
ali fenomen izolacijskega stekla, se ne
moremo izogniti. Omenjeni fenomen je
tem bolj izrazit, im veja je povrina ste-
kla oziroma im iri je medstekelni pro-
stor.

Uinek v nekem smislu pria o kakovosti

izolacijskega stekla, saj dokazuje, da je
izolacijsko steklo hermetino zaprto, za-
radi esar v medstekelnem prostoru ne
more priti do pojava kondenzacije.

Fenomen izolacijskega stekla je posebej

izrazit pri troslojnem steklu, kjer se irini
obeh MSP setevata in tako delujeta kot
dvojno irok medprostor (volumen). To
pomeni: izolacijsko steklo v sestavi 4-12-
4-12-4 se fizikalno obnaa kot steklo v
sestavi 4-24-4.

70
4.13 Pojav interference

Odlina planparalelnost, kakrno ima zr- Pojav interference je le odsev izjemne

calno steklo, je lahko ob doloenih sve- planparalelnosti (ravnosti) float stekla.
tlobnih pogojih vzrok za nastanek poseb- Ker je fizikalno pogojen, se mu ne more-
nih optinih pojavov. Ti se kaejo v obliki mo izogniti, zato tudi ne more biti predmet
madeev, prog ali krogov v mavrinih bar- reklamacije.
vah. e na steklo pritiskamo na mestu,
kjer je tak pojav viden, bo pojav spremenil
svoj poloaj.

Pojav interference svetlobe je fizikalno

4.13
pogojen z lomom svetlobe na tankih in
enako debelih plasteh. Nastopa le v pri-
merih, ko si eno za drugim sledita vsaj
dve float stekli. Nastanek pojava je od-
visen tudi od lokalnih pogojev osvetlitve,
geometrije in lege stekla ter vpadnega
kota svetlobe. V splonem je to zelo redek
pojav, ki lahko nastane le ob hkratnem
delovanju ve faktorjev. Viden je pod do-
loenim kotom opazovanja, praviloma pri
pogledu na steklo in le redko pri gledanju Interferenca pri izolacijskem steklu z enakimi debe-
skozi steklo. linami posameznih stekel.

4.14 Anizotropija

Kaljenemu varnostnemu steklu oziroma kaljenega stekla in delno kaljenega stekla

delno kaljenemu steklu (ESG/TVG) se
med terminim postopkom spremeni na-
petostno stanje. Med tem procesom na-
stanejo v steklu napetostna polja, ki lahko
v polarizirani svetlobi povzroijo dvojni
lom svetlobe. Zato vasih (ob posebnih
svetlobnih pogojih) med opazovanjem
vidimo polarizacijska polja v obliki razli-
nih vzorcev. Ta fenomen je specifien le
za kaljeno oziroma delno kaljeno steklo.
Odvisno od vremenskih pogojev je en del
dnevne svetlobe vedno v polariziranem
stanju.

71
 4.15 Temperatura toke rosia (TR)
Toka rosia je tista temperatura, pri ka-
teri zrak (ali plin) dosee 100 % relativno
vlanost. e se pri nespremenjeni vseb-
nosti vodne pare v zraku njegova tempe-
ratura znia, bo vlaga kondenzirala. Kon-
denz se bo najprej pojavil na najhladnejih
povrinah, to pa so obiajno steklene po-
vrine. Temperaturo toke rosia lahko
doseemo na razlinih mestih.
4.15
Temperatura rosia v MSP izolacijskega
stekla
Pravilno izdelano izolacijsko steklo naj
bi imelo v asu izdelave toko rosia v
medstekelnem prostoru pri temperaturi
pod - 60 C. To lahko doseemo z uporabo
ustreznega aktivnega suilnega sredstva
in odlinim robnim tesnjenjem. Tempera-
tura TR, ki se doloa po EN 1279, je eden
najpomembnejih kakovostnih kriterijev
izolacijskega stekla, saj zagotavlja dolgo
ivljenjsko dobo.
72
Temperatura TR na notranji (sobni)
povrini izolacijskega stekla
Do kondenzacije vodne pare na notranjih
povrinah izolacijskih stekel lahko pride v
naslednjih primerih:
Topel zrak, ki vee nase ve vodne pare
kot hladen, se ob stiku s hladno povr-
ino stekla naglo ohladi. Ob tem del
vodne pare na povrini stekla konden-
zira.
Relativno hladen zrak se dodatno na-
vlai. Takne kondenzacije zelo pogo-
sto opazimo v kuhinjah, vlanih prosto-
rih in spalnicah. V teh prostorih lahko na
hladnih steklenih povrinah e v relativ-
no kratkem asu pride do kondenzacije
vodne pare.
Monost kondenziranja vodne pare na
steklenih povrinah lahko mono zmanj-
amo z uporabo toplega stekla RX WARM
1,1. Znano je, da se temu steklu zaradi
nizkega koeficienta toplotnega prehoda
mono dvigne temperatura na povrini,
ki je obrnjena proti prostoru. To je dobro
vidno tudi v diagramu. Visoki vsebnosti
vlage v prostorih se lahko preprosto in
uinkovito izognemo le s pravilnim pre-
zraevanjem (glej Poglavje 3.4).
Diagram toke rosia s primerom
100 %

80 %

Relativna vlanost zraka

60 %
[ W/m 2K ]

U = 1,1

4.15
U = 1,4
U = 1,6 40 %
U = 1,8

20 %
U = 3,0

U = 5,8

30 C 30
C
Temperatura prostora

Zunanja temperatura
21 C
20 C 20
C

10 C 10
C

0 C 0
C

- 10 C
-5
-4 C

-4

-3

-2

-1

Zunanja temperatura
0
8,

0
0
0
0

C
C
C
C
2
C

S pomojo diagrama se lahko doloi tista zunanja temperatura, pri kateri se bo na

notranji strani stekla pojavil kondenz (toka rosia).
Vrisani primer: RX WARM 1,1, U-vrednost 1,1 W/m2K, temperatura prostora + 21 C,
relativna vlanost zraka 50 %.
Rezultat: kondenz se pojavi ele pri zunanji temperaturi - 48,2 C.

73
 Temperatura TR na zunanji povrini
izolacijskega stekla
V posameznih primerih je ta pojav opazen
pri toplih steklih RX WARM 1,1. Predvsem v
jutranjih urah se lahko zunanje steklo ohladi
na temperaturo, ki je nija od temperature
rosia. Pojavu v naravi reemo rosa in je
dobro znan predvsem tistim ljudem, ki svo-
je avtomobile ponoi puajo na prostem.
Za izolacijsko steklo velja naslednje: im
manje so toplotne izgube skozi steklo
4.15
(im nija je njegova U-vrednost), tem bolj
pogosto se bodo zunanja stekla orosila.
Da do tega lahko pride, mora biti steklena
povrina hladneja od okolikega zraka.
Med zunanjo povrino izolacijskega stekla
in nebom permanentno poteka izmenjava
sevalne energije. Pri tem procesu odda
steklena povrina del svoje energije in se
zato e dodatno ohladi. Koliko toplote bo
steklo oddalo, je odvisno od t.i. sevalne
temperature na nebu. V jasni mrzli noi
ima lahko nebo temperaturo med - 40 in
- 50 C. Zaradi velike sevalne sposobno-
sti se bo steklo ohladilo bolj kot drugi deli
strehe (fasade). e okoliki zrak ob tako
4.16 Doloanje debeline stekla
Potrebno debelino stekla doloimo skla-
dno z zahtevami v Tehninem pravilni-
ku za uporabo linijsko vpete zasteklitve
(TRLV glej Poglavje 6.9).
Debelino stekel za zasteklitve, ki itijo
pred padcem v globino (ograje), dolo-
imo skladno z zahtevami v Tehninem
pravilniku za uporabo zasteklitev, ki varu-
jejo pred padcem v globino (TRAV glej
Poglavje 6.9). Debeline stekla za zaste-
74
podhlajeni stekleni povrini dosee toko
rosia, se bo vodna para izloila v obliki
kondenza. Oroenost bo izginila takoj, ko
bo povrina stekla topleja od okolikega
zraka (ob prvih sonnih arkih). Koliina
izmenjave sevalne energije se zmanjuje
z veanjem kota med steklom in nebom.
Zato je pojav pogost le pri strenih oknih.
Za nastanek rose na vertikalnih zastekli-
tvah sama izmenjava sevalne energije ni
dovolj, na pojav vplivata tudi orientira-
nost zgradbe in konfiguracija zemljia.
Nastanek kondenza tako na sobni kot
tudi na zunanji strani izolacijskega stekla
je fizikalno in klimatsko pogojen, zato ne
more biti predmet reklamacije.
Temperatura TR na toplotnih mostovih
Zaradi vgrajenih materialov in/ali vplivov
geometrije ter konstrukcije v gradbeni-
tvu pogosto nastanejo toplotni mostovi.
Na mestih okrog njih nastopajo intenziv-
neji toplotni tokovi, zaradi katerih imajo
te povrine nijo temperaturo od tistih na
nemotenih mestih. Pri doloenih klimat-
skih pogojih lahko na teh (hladnejih) me-
stih vodna para kondenzira.
klitve, ki v teh pravilih niso opisane, se
ob upotevanju splonih pravil in znanih
izhodi doloi s pomojo statinega iz-
rauna.
Maksimalne dimenzije v knjigi podajajo
proizvodno-tehnine monosti. Naronik
izdelkov iz stekla sam odgovarja za pravil-
no dimenzioniranje debeline stekla, skla-
dno z veljavnimi tehninimi pravilniki.
 5 Proizvodni program

5.1 Sistem kakovosti

5.1.1 Kakovostne zahteve pri izolacijskem steklu
5.1.2 Oznaka CE evropska norma za izdelek

5.2 Sistem izdelave izolacijskega stekla REFLEX po EN 1279

5.3 Konvencionalno izolacijsko steklo RX 2,9

5.4 Toplo steklo Low-e

5.4.1 Tehnologija izdelave stekel z mehkimi nanosi
5.4.2 Stekla z mehkimi nanosi: Low-e in visokoselektivna sonnozaitna
5

5.4.3 Fizikalne osnove za izolacijsko steklo z nizkoemisijskim nanosom

5.4.4 Izolacijsko steklo RX WARM
5.4.5 Izolacijsko steklo RX WARM C
5.4.6 Toplotnozaitna troslojna stekla za nizkoenergijske in pasivne hie
5.4.7 Vefunkcionalna izolacijska stekla RX SAFE 1,1 VSG

5.5 Zvonoizolirna stekla RX PHONE

5.5.1 Osnove iz gradbene fizike
5.5.2 Spektralne korekcijske vrednosti (C, Ctr)
5.5.3 Drugi kriteriji, ki jih je treba upotevati pri nartovanju uporabe zvonoizolirnih
stekel
5.5.4 Proizvodni program zvonoizolirnih stekel RX PHONE

5.6 Sonnozaitna izolacijska stekla RX SUN

5.6.1 Teorija
5.6.2 Absorpcijska sonnozaitna stekla
5.6.3 Refleksna sonnozaitna stekla
5.6.4 Kombinirana sonno in toplotnozaitna stekla
5.6.5 Visokoselektivna sonnozaitna stekla
5.6.6 Stekleni parapeti REFLEX

5.7 Varnostno steklo RX SAFE

5.7.1 Kaljeno varnostno steklo ESG po EN 12150
5.7.2 Obdelava kaljenega stekla
5.7.3 Kakovostni kriteriji kaljenega stekla
5.7.4 Proizvodni program in maksimalne dimenzije

76
5.8 Delno kaljeno steklo RX SAFE TVG
5.8.1 Lastnosti
5.8.2 Podroja uporabe
5.8.3 Kakovostne zahteve za TVG
5.8.4 Proizvodni program in maksimalne dimenzije

5.9 Lepljeno varnostno steklo RX LAMISAFE

5.9.1 Lepljeno steklo za varovanje ljudi in premoenja

5.10 Praktina uporaba varnostnih stekel

5.10.1 Vrata in predelne stene iz kaljenega stekla

5
5.10.2 Horizontalno zloljive stene
5.10.3 Kaljeno emajlirano steklo
5.10.4 Kaljeno steklo s sitotiskom
5.10.5 Kaljeno steklo z alarmno zanko RX SAFE Alarm
5.10.6 Pohodno steklo RX LAMISTEP

5.11 Strukturne zasteklitve

5.11.1 Klasina strukturna fasada
5.11.2 Fasadni sistem REFLEX SG
5.11.3 Fasade z obeenimi steklenimi parapeti

5.12 Tokovna drala RX Point

5.13 Poarnoodporno steklo

5.13.1 Podroje uporabe
5.13.2 Terminologija in standardi
5.13.3 Opisi, sestave in nain delovanja
5.13.4 Proizvodni program

5.14 Steklo brez refleksije

5.15 Brezbarvno steklo

5.16 Izolacijsko steklo kot funkcionalen oblikovalski element

5.16.1 Izolacijska stekla v kombinaciji z ornamentnimi stekli
5.16.2 Stekla nepravilnih oblik (modeli)
5.16.3 Okrasni profili v MSP

77
Znani in kontroverzni arhitekt Hundertwas-
ser je ovoj zgradbe poimenoval kar love-
kova tretja koa, saj je njegova primarna na-
loga, da iti loveka pred zunanjimi vplivi.
Steklo se kot bistveni del ovoja od drugih
komponent razlikuje predvsem po svoji tran-
sparentnosti.

V nasprotju s streho ali zidom nam ta la-

stnost stekla omogoa izkorianje dnevne
svetlobe in energije sonnega sevanja. Prav
zaradi te komunikativnosti oziroma povezo-
vanja notranjosti zgradbe z okolico je steklo
tako privlaen gradbeni element. Njegova
razirjena uporaba na fasadah bivalnih ali
poslovnih zgradb pa je hkrati tudi zelo estet-
ska. Zrani prostori, polni svetlobe, zviajo
bivalni standard, saj izboljajo razpoloenje
in pripomorejo k vejemu zadovoljstvu med
bivanjem in delom.

Ob tem pa sodobno gradbenitvo postavlja

steklu e tevilne druge zahteve:
varevanje energije
toplotna zaita
varovanje okolja
zaita pred hrupom
zaita pred soncem
varovanje objektov
varovanje oseb
zaita pred poarom
izraba sonne energije
monost estetskega oblikovanja
iroka namenskost in uporabnost.

Podjetje REFLEX lahko s svojim irokim iz-

borom vefunkcionalnih stekel zadovolji
sleherno od natetih zahtev. Slovenska za-
konodaja o smotrni rabi energije, enako kot
evropska, od konnega uporabnika pria-
kuje, da uporablja toplotnozaitna stekla
oziroma okna. e pred leti smo se v podje-
tju REFLEX prilagodili temu trendu in vsem
posebnim steklom iz naega proizvodnega
programa dodali funkcijo toplotne zaite.
5.1 Sistem kakovosti

Na razvranje konkurence na trgu e-
dalje bolj vpliva kakovost. Zahteve po-
rabnikov na eni in usklajevanje evropske
zakonodaje na drugi strani se vse bolj
osredotoajo na kakovost izdelkov. Ka-
kovost je dosledno izpolnjevanje vseh
dogovorjenih in predpisanih zahtev za
posamezen izdelek.
Ciljna naloga podjetja REFLEX je natan-
no spremljanje kakovosti, s imer elimo
postati in ostati zanesljiv partner naih
odjemalcev.
Takna politika podjetja zagotavlja var-
nost, tako arhitektom in nartovalcem kot
predelovalcem in uporabnikom.
Sistem zagotavljanja kakovosti ne pome-
ni poveanja, temve nasprotno zmanj-
5.1
anje strokov za vse, e zlasti za odje-
malce. Zato smo se v podjetju REFLEX
odloili za obseen sistem zagotavljanja
kakovosti, ki ga sproti prilagajamo novim
spoznanjem in zahtevam.
Rezultat naih prizadevanj sta:
Certifikat za celovito obvlado-
vanje kakovosti po standardu
ISO 9001:2008
Certifikat RAL za stalno in nadzorovano
kakovost izolacijskega stekla
ift-Konformittszertifikat za stalno in
nadzorovano kakovost:
- izolacijskega stekla
- kaljenega stekla
- kaljenega stekla s toplotnim preizku-
som
- delno kaljenega stekla.

79
5.1.1 Kakovostne zahteve pri izolacijskem steklu
Znailni elementi kakovosti
Sestava in izdelava izolacijskega ste-
kla morata ustrezati doloilom Opisa
sistema izdelave izolacijskega stekla
REFLEX. Podatki o proizvajalcu, da-
tumu proizvodnje in tistih lastnostih, ki
pomenijo poveanje toplotne, zvone
ali varnostne karakteristike, morajo biti
vidno oznaeni na distannem okvirju.
Pri izolacijskih steklih, polnjenih s pli-
nom, morajo vrsta plina, njegova se-
stava in koncentracija v MSP ustrezati
zahtevam, navedenim v Opisu sistema
izdelave izolacijskega stekla REFLEX.
Energijske lastnosti uporabljenih stekel
z nanosom, na primer koeficient celo-
tnega prehoda sonne energije (g) in
emisijska vrednost (), se morajo uje-
mati s podatki, navedenimi v definiciji
izdelka.
Hkrati morajo biti izpolnjene tudi druge
zahteve iz kriterijev kakovosti podjetja
REFLEX:
Nanos primarnega tesnila (Butyla)
mora biti na obeh bonih straneh dis-
tannika neprekinjen.
Sekundarno tesnilo (Thyokol) mora
prekrivati hrbet distannika v viini naj-
manj 3 mm in segati od roba do roba
stekla.
Da se zagotovi ustrezna mehanska tr-
dnost in neprepustnost za vodno paro,
mora biti sekundarno tesnilo naneseno
brez zranih mehurkov.
Poves (upogib) distannika lahko zna-
a (opazovan vzporedno z robom ste-
kla) najve 2 mm.
Vboenost ali izboenost, merjena
v sredini stekla, lahko v asu dobave
znaa najve 3 mm.
V asu dobave mora imeti izolacijsko
steklo v medstekelnem prostoru tem-
peraturo toke rosia pod - 60 C.
Ob dejstvu, da so stekla izdelana po naj-
sodobneji tehnologiji in z najsodobnejo
opremo, da so uporabljeni najkakovo-
stneji materiali in izpolnjene vse zahteve
glede kakovosti izdelave, lahko realno
priakujemo, da bodo imela izolacijska
stekla REFLEX vsaj 25-letno ivljenjsko
dobo.
5.1.1
Nadzor nad izvajanjem nalog za
zagotavljanje kakovosti
Tako v okviru REFLEX-ovega sistema za-
gotavljanja kakovosti kot tudi v gradbenih
predpisih (na primer v pravilniku za prido-
bitev certifikata RAL) je naeloma posta-
vljena zahteva za nadzor nad izvajanjem
nalog za zagotavljanje kakovosti. Nadzor
je sestavljen iz lastne kontrole in zunanje-
ga nadzora, ki ga izvaja neodvisna in po-
oblaena institucija.
a) Lastna kontrola
Lastna (notranja) kontrola ima nalogo, da
redno izvaja nadzor nad celotnim proi-
zvodnim procesom, ob tem pa po do-
govorjenih kriterijih nenehno preskua
posamezne komponente, pomembne
za kakovost. Notranja kontrola v podjetju
vse rezultate preverjanj dokumentira in
arhivira.
81
b) Zunanji nadzor
Poleg internega nadzora nad izvajanjem
nalog za zagotavljanje kakovosti poteka
tudi redni zunanji nadzor, ki ga v okviru
aktivnosti v zvezi z certifikatom RAL izvaja
Intitut za okensko tehniko (IFT) v nem-
kem mestu Rosenheim. Njegov nadzor
obsega vrednotenje podatkov in rezul-
tatov dela, ki mu jih redno poilja notra-
nja kontrola, ob tem pa vsaj enkrat letno
v praksi preveri delo notranje kontrole.
Predstavniki intituta vsaj med enim od
svojih obiskov zahtevajo izdelavo vzorcev,
5.1.2 Oznaka CE evropska norma za izdelek
CE je kratica za Communaut Europen-
ne (Evropska skupnost). Oznaka CE po-
meni, da je proizvod v skladu z evropskimi
tehninimi standardi, imenovanimi uskla-
jena evropska norma (harmonised Euro-
pean Norm hEN).
Oznaka CE ni:
oznaka geografskega izvora
oznaka kakovosti v tradicionalnem smi-
slu
povezana z vidiki zunaj osnovnih zahtev
(ali delovnega uinka) izdelka, t.j. ne
vkljuuje barve izdelka, videza itn.
licenca za uporabo izdelka v vseh zna-
nih aplikacijah v dravah lanicah EU.
Najprej je treba zadostiti nacionalnim
predpisom.
ki jih potem v svojih laboratorijih natanno
pregledajo in izmerijo vse tiste elemente,
ki odloilno vplivajo na kakovost:
prepustnost vodne pare in plina, ki
je odloilnega pomena za ivljenjsko
dobo stekla
sestavo in koncentracijo plina v med-
stekelnem prostoru
emisijsko vrednost stekla z nanosom
()
skupen prehod sonne energije (g)
Ug -vrednost (dokaz z izraunom).
5.1.2
Plasiranje proizvoda na trg mora spre-
mljati javna izjava o funkcijah proizvoda in
njegovi nartovani rabi. Treba je dokaza-
ti, da so nartovane rabe v skladu s hEN.
To se dosee prek Sistema ugotavljanja
skladnosti, ki je odvisen od nartova-
ne konne rabe steklenega proizvoda.
Sistemi dokazovanja skladnosti (ki jih
vsebuje CPD) doloajo nivo udeleenosti
priglaenih organov.
83
 Priglaeni organ je organizacija, ki jo do- Z uvedbo usklajene evropske norme za
loi drava lanica, udeleena pri potrdi- izdelke iz stekla prenehajo veljati naci-
tvi in/ali preiskavi in/ali testiranju narto- onalne norme. Na splono imajo nove
vane rabe proizvoda. Testi, preiskave in evropske norme za steklo naslednje sku-
potrditve, ki jih pripravi/izroi doloeni pne lastnosti:
priglaeni organ, morajo biti priznani in
sprejeti v vseh dravah EU. zahtevajo sistem kontrole kakovosti
predpisane so kakovostne zahteve
Za steklo sta najpomembneja dva nivo- doloena so testiranja kakovosti.
ja:
Nivo 1: Zaetni preizkus z notranjo in zu-
nanjo kontrolo
Nivo 3: Izjava proizvajalca po opravljenem
zaetnem preizkusu in notranji
kontroli

Zahteve so podane v naslednjih usklaje-

5.1.2

nih normah za proizvod:

Norma za proizvod as uvedbe Nivo

Osnovno natrij-kalcijevo-silikatno steklo EN 572 01.09.2006 3

Izolacijsko steklo EN 1279 01.03.2007 3

Steklo z nanosom EN 1096 01.09.2006 3

Kaljeno natrij-kalcijevo-silikatno varnostno steklo EN 12150 01.09.2006 3

Delno kaljeno natrij-kalcijevo-silikatno varnostno steklo EN 1863 01.09.2006 3

Kaljeno natrij-kalcijevo-silikatno varnostno steklo s toplotnim

01.03.2007 3
preizkusom EN 14179

Lepljeno in lepljeno varnostno steklo EN 14449 01.03.2007 3 ali 1

84
Katere aktivnosti mora izvajati proizvaja-
lec, da lahko namea oznako CE?
Zaetni oziroma prvi preizkus:
Doloitev proizvodov, ki morajo imeti
oznako CE.
Izdelava opisa sistema in proizvodov.
Doloitev lastnosti.
Dokumentacija osnovnih produktov
oziroma polizdelkov.
Tri monosti dokazovanja oziroma do-
kazil zaetnega preizkusa:
a) obstojea dokazila oziroma testiranja
zadostujejo (preveriti skupaj z intitu-
tom)
b) prenos rezultatov prvega preizkusa
c) izvedba lastnega prvega preizkusa v
priznanem intitutu za testiranje
Ugotovitve uspenega prvega preizku-
sa.
Izdaja navodil za uporabo (na primer
smernice za zastekljevanje ali navodilo
za uporabo).
Notranja kontrola
Zahteve in dokumentacijo notranje kon-
trole proizvodnje zapiemo v prironiku
za kakovost (navodilo za delo).
Imenovanje kvalificiranega osebja za
izvajanje notranje kontrole.
Definiranje organizacijske strukture in
odgovorne osebe.
Opis procesov (vhodna kontrola, tehni-
ka izdelave in potek proizvodnje).
Izdelava plana kontrole in nadzora.
Testne naprave.
Ukrepi za proizvode, ki odstopajo od
predpisanih zahtev.
Dokumentacija izvedene notranje kon-
trole proizvodnje.
Zbiranje izjav o skladnostih dobavite-
ljev.
Po urejeni notranji kontroli proizvodnje in
uspeno opravljenem prvem preizkusu
lahko:
certifikacijski organ izda certifikat o
skladnosti (produkti nivo 1)
izstavimo izjavo o skladnosti in
oznaimo izdelke z oznako CE.
Izdelek lahko oznaimo s CE na etiketi ali
dobavnici. Deklarirane vrednosti oziroma
lastnosti so lahko podane v poljubni obliki
(na primer v tabeli, katalogu, na internetni
strani). Na oznaki CE zadoa samo na-
potek na mesta, kjer se podatki nahajajo,
na primer CE www.reflex.si.
Nadzor in inpekcije v tekoi proizvodnji
5.1.2
Z rednimi nadzori kakovosti neodvisnega
intituta (IFT Rosenheim in F&K) se pre-
verja nenehna skladnost izdelkov z teh-
nino specifikacijo:
pregled notranje kontrole proizvodnje
pregled kakovostno relevantnih zahtev
izdelkov
pregled testnih naprav, ki so v uporabi
dokumentacija rezultatov inpekcijske-
ga pregleda.
Nadaljnja navodila za CE oznaevanje so
omenjena v posameznih poglavjih izdel-
kov.
85
5.2 Sistem izdelave izolacijskega stekla
REFLEX po EN 1279
Izolacijska stekla REFLEX so praviloma
sestavljena iz dveh zrcalnih (float) stekel,
ki ju louje hermetino zaprt medprostor.
V njem je suh plin, v nekaterih primerih pa
atmosferski zrak. Med stekli vstavimo di-
stannik, ki doloa irino medstekelnega
prostora. irina pomembno vpliva pred-
vsem na vrednost koeficienta toplotnega
prehoda Ug.
Distanni okvir je izdelan z upogibanjem
enega kosa distannika. Od zaetka leta
2004 REFLEX v izolacijska stekla vgrajuje
distanne okvirje iz modificiranega PVC-
ja (glej Poglavje 6.3), na zahtevo kupca
pa e naprej vgrajuje okvire iz aluminija
ali jekla.
zunaj
znotraj
notranje tesnilo - Butyl
distannik
suilno sredstvo
zunanje tesnilo - Thyokol
Robno tesnjenje izolacijskega stekla je
izdelano po sistemu dvostopenjskega te-
snjenja:
Kot primarno (notranje) tesnilo je na
obe boni strani distannega okvirja
ekstrudiran neprekinjen butilni trak,
ki deluje kot zapora za vodno paro in
plin. Ima torej dve nalogi: prepreiti
vodni pari vstop v MSP in s tem nasta-
nek kondenza, hkrati pa prepreiti, da
bi bilo uhajanje plina iz medstekelnega
prostora veje, kot dovoljuje standard.
5.2
1. Low-e nanos
2. MSP (medstekelni prostor)
3. Distannik
4. Primarno tesnilo (butyl)
5. Suilno sredstvo
6. Sekundarno tesnilo (polysulfid, silikon)
7. Notranje float steklo
87
 Sekundarno (zunanje) tesnilo (pravi-
loma polisulfid, pogosto tudi silikon) je
naneseno na hrbet distannika in med
oba steklena roba. Fuga mora biti pov-
sem zapolnjena od 3 do 7 mm globoko
(odvisno od vrste sekundarnega tesnila
in tipa izolacijskega stekla) in poravna-
na z robovi obeh stekel. Tudi sekundar-
no tesnilo ima dvojno nalogo. Prva je,
da s kemijsko povezavo obeh steklenih
robov ustvari trajen fizini robni spoj
obeh stekel. Druga naloga zunanjega
tesnila pa je, da element hermetino
zapre in s tem zaiti medstekelni pro-
stor pred vdirajoo vodno paro ter pre-
prei uhajanje plina.
Robna vez, ki jo ustvari polysulfid, je traj-
5.2
no elastina. Zato je sposobna prevzeti
napetosti in amortizirati deformacije, do
katerih pride zaradi delovanja razlinih
obremenitev, kot so lastna tea, tempe-
raturne spremembe, pritisk vetra, srk
in strina napetost. Notranjost votlega
distannika, ki ima zgornjo ploskev per-
forirano, napolnimo z visokoaktivnim
suilnim sredstvom (molekularna sita),
ki takoj po sestavi tako uinkovito osui
zrak (plin) v medstekelnem prostoru, da
bi bila toka rosia doseena ele pri
T - 60 C. Dodatna naloga suilnega
sredstva pa je sprotna absorpcija vodne
pare, ki permanentno prodira skozi rob-
no tesnjenje. Zaradi velike sposobnosti
vezanja vodne pare, posebej v pogojih z
88
zelo nizko relativno vlanostjo, uporablja-
mo v podjetju REFLEX molekularna sita
z majhno velikostjo por (le 3). Suilno
sredstvo z majhnimi porami se v proi-
zvodnji izolacijskega stekla uporablja za
zmanjanje uinka dvojnega stekla (glej
Poglavje 4.12), ki je pri uporabi moleku-
larnih sit z vejimi porami neprimerno ve-
ji. Takna sita namre lahko nase veejo
tudi duik iz zraka, kar dodatno prispeva
k spremembam tlaka, posledino pa tudi
samega volumna MSP. Zaradi tega se
povea deformacija (vboenje ali izbo-
enje) obeh steklenih povrin.
Tako izdelano izolacijsko steklo podjetja
REFLEX izpolnjuje vse kakovostne zah-
teve, ki so pogoj, da je ivljenjska doba
dalja od 25 let.
REFLEX izdeluje naslednje skupine izola-
cijskega stekla:
RX WARM toplotnozaitno izolacij-
sko steklo
RX SUN sonnozaitno izolacijsko
steklo
RX PHONE zvonozaitno izolacij-
sko steklo
RX SAFE varnostno izolacijsko steklo
RX 2,9 konvencionalno izolacijsko
steklo
Izdelke teh skupin proizvajamo skladno z
opisom sistema po EN 1279 del 1,2,3,4 in 6.
5.3 Konvencionalno izolacijsko steklo RX 2,9

Toplotna izolativnost navadnega (konven- Ker ima konvencionalno izolacijsko ste-

cionalnega) izolacijskega stekla temelji
na izolativnem uinku zraka, ki je herme-
tino zaprt med dve stekli. Ug -vrednost
tega stekla je v glavnem odvisna od irine
medstekelnega prostora, debelina stekla
pa je le drugotnega pomena. V nasprotju
s splonim preprianjem se Ug -vrednost
z raziritvijo MSP na 18 ali celo na 20 mm
ne izbolja, kar dokazujejo tudi meritve.
klo Ug -vrednost 3,0 W/m2K, s svojimi la-
stnostmi ne ustreza ve sodobnim eko-
nomskim in ekolokim zahtevam. Zaradi
poostrenih zahtev o smotrni rabi energije
takno steklo uporabljamo samo e v iz-
jemnih primerih praviloma v notranjosti
zgradb ali neogrevanih prostorih.

Tehnini podatki: Konvencionalno izolacijsko steklo RX 2,9

Sestava LT LR Ug g Maks. Maks.

D Tea Ra :V

5.3
zunaj/MSP/znotraj EN 410 EN 410 EN 673 EN 410 stranica povrina

mm mm kg/m2 % % W/m2K % - cm m2 -

4 F/12/ 4 F 20 20 82 15 2,86 77 98 240 2,8 1:6

5 F/12/ 5 F 22 25 80 15 2,84 75 97 300 4,5 1:10

6 F/12/ 6 F 24 30 79 15 2,83 72 96 400 5,5 1:10

8 F/12/ 8 F 28 40 79 14 2,80 70 95 400 7,5 1:10

Kupec naih proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naroenega stekla.
Navedene funkcionalne vrednosti se nanaajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN.

89
 5.4 Toplo steklo Low-e
Visokokakovostne toplotnozaitne za-
steklitve, ki ustrezajo sodobnim zahte-
vam po smotrni rabi energije in varovanju
okolja, imajo naslednje lastnosti:
Prepustnost svetlobe LT > 70 %
Prepustnost energije g > 50 %
Barvna reprodukcija > 97 %
Ug -vrednost < 1,1 W/m2K.
Stekla s temi lastnostmi oznaujemo kot
izolacijska stekla z optimalno energijsko
bilanco. Danes praviloma uporabljamo
izolacijska stekla z Ug = 1,1 W/m2K, ven-
dar pa trend nenehno tei k energetsko
vse bolj uinkovitim sistemom.
5.4
Z druino proizvodov, v katere je vgra-
jeno toplo steklo Low-e, lahko podjetje
REFLEX zadovolji irok spekter tako ar-
hitektonskih kot tudi funkcionalnih elja in
zahtev:
Low-e je sinonim za barvno nevtralno
toplo steklo, ki ima koeficient toplotne-
ga prehoda Ug = 1,1 W/m2K
izolacijska stekla z Low-e 1,0 steklom
so dvoslojna izolacijska stekla z vrhun-
sko toplotno zaito Ug = 0,9 W/m2K.
90
troslojna izolacijska stekla z dvema
Low-e stekloma so zaradi izredno niz-
kih koeficientov toplotnega prehoda
primerna za uporabo v nizkoenergij-
skih in pasivnih hiah. Zahteve tria
in kupcev po visokokakovostnih izola-
cijskih steklih neprestano naraajo.
To je na eni strani ekoloko, na drugi
pa ekonomsko pogojeno, saj pomeni
manje onesnaevanje okolja in racio-
nalno rabo energije.
Zato partnerji upravieno priakujejo:
iroko paleto najzahtevnejih proizvo-
dov
stalne izboljave karakteristik vseh
proizvodov, kar zadeva manjo porabo
energije za ogrevanje in ohlajevanje
dobavo kaljenih in lepljenih stekel, ki so
oplemenitena z nizkoemisijskimi nano-
si, enako kakovostjo in v enakih dobav-
nih rokih
logistino podporo pri realizaciji vejih
in/ali zahtevnejih objektov.
5.4.1 Tehnologija izdelave stekel z mehkimi nanosi

Toplotnozaitna stekla RX WARM, ki Pri razprevanju se v vakuumu zaradi zelo

jih REFLEX izdeluje z nizkoemisijskim
steklom Low-e, lahko zadovoljijo vse te
zahteve. Steklo Low-e je steklo z mehkim
nanosom, izdelano s pomojo najsodob-
neje tehnologije. Proizvodnja, ki upote-
va vse ekonomske in ekoloke zahteve,
stalno zagotavlja enako visoko kakovost.
visoke napetosti med katodo in anodo
pojavi plazma. Ta ima svetlobni uinek, ki
je sicer tipien za umetna svetila. Plazma
nastane potem, ko v komori prisotni ele-
ktroni trijo v atome argona, ki se pri tem
spremenijo v teke pozitivne ione.

Za ustvarjanje visokega podtlaka je v lini-

jo vgrajen izredno moan sistem rpalk,
ki lahko ustvarijo vakuum s samo 1 mili-
joninko bara (10 -3 mbar). Naprava je izde-
lana kot sistem tesno povezanih komor.
Steklo se iz pralnega stroja prek vmesne

5.4.1
komore in zapornic pomika v komoro s
katodami, kjer s tehnologijo razprevanja
nanj nanesejo plasti posameznih kompo-
nent. Pomik stekla mora imeti konstantno
hitrost, saj je to predpogoj za enakomer-
no debelino nanosa. Princip nanaanja
prikazuje spodnja slika.

Pufer zona Kontrola Sistem rpalk Pufer zona

Izhodna Katodno Vhodna

Odvzem zatvornica nanaanje zatvornica Nalaganje

Pomik Pomik Pralni stroj

91
 Mono elektrino polje, ki nastane zara-
di visoke napetosti, pospei teke ione sistem s
rpalkami
sistem s
rpalkami

argona, ki se z veliko hitrostjo zaletavajo magnetronska katoda

tara
v katodo. Na katodo je pritrjena t.i. tara plazma

U = -500 V
(target), narejena iz materiala za nanos anoda katoda
na steklo (npr. srebra). Ko ioni argona z vpihavanje plina vpihavanje plina

veliko energijo trijo v katodo, iz nje izbi- steklo

jejo atome materiala, iz katerega je tara.

Ti se potem v obliki zelo tankega nanosa
usedajo na spodaj pomikajoe se steklo.

tevilo katod v komori je odvisno od pro-

katoda
izvodnega programa. Za toplo steklo tara

Low-e so potrebne drugane kovine ozi-

roma kovinski oksidi kot za visokoselek- Ar+ion
elektron
Ar-atom
tivno sonnozaitno steklo. Ob teh ka- Ar+ion
elektron

todah pa so v komori instalirane tudi tare delek tare elektron

Ar+ion
delek tare
5.4.1

steklo
z materiali, ki so potrebni za ustvarjanje
anoda
kemijske vezi med funkcionalno plastjo vakuumska komora
p 10-3 mbar
nanosa in steklom ter za konno zaito
Shema katodne komore, v kateri z magnetronskim
sicer mono obutljivega nanosa. razprevanjem na steklo nanaajo tanke plasti
kovine.

5.4.2. Stekla z mehkimi nanosi: Low-e in visokoselektivna

sonnozaitna

Podjetje REFLEX izdeluje visokokakovo- zasteklitve, temve le za nadaljnjo se-

stna toplotno in sonnozaitna izolacij-
ska stekla iz stekel z nanosom Low-e (niz-
koemisijskih stekel) in visokoselektivnim
nanosom, ki jih izdelujejo podjetja Inter-
pane, AGC, Guardian.
stavo v toplotnozaitno izolacijsko ste-
klo. Visokoselektivno steklo, ki je osnova
sonnozaitnih izolacijskih stekel, je iz-
delano na enak nain, le sestava njegove
funkcionalne plasti je drugana.

Steklo z nanosom Low-e je v osnovi float V podjetju REFLEX uporabljamo za izde-

steklo, ki je prevleeno z izredno tanko
funkcionalno plastjo. Ker je nanos v bi-
stvu naparjen, je zelo obutljiv. Njego-
vo povrino lahko zelo hitro mehansko
pokodujemo, zaradi prisotnosti vlage v
okolju pa bi na pokodovanih mestih ko-
vine v nanosu takoj oksidirale. Zato tega
stekla ne moremo uporabljati za enojne
lavo funkcionalnih izolacijskih stekel obe
vrsti stekel z mehkim nanosom:
steklo Low-e za toplotnozaitna ste-
kla RX WARM
visokoselektivno steklo za sonnoza-
itna stekla RX SUN Neutral.

92
Zakaj steklo z nanosom
Steklo je zaradi svoje transparentnosti in
dobre obstojnosti e stoletja zelo cenje-
no. Vendar pa je bila njegova uporaba,
predvsem v obliki enojne zasteklitve, v
preteklosti povezana z ogromnimi toplo-
tnimi izgubami (Ug enojnega stekla je 5,8
W/m2K). Velik preobrat je pomenil zae-
tek uporabe izolacijskih stekel, ki so imela
bistveno niji koeficient toplotnega pre-
hoda (Ug = 3,0 W/m2K). e veje zmanj-
anje toplotnih izgub (za ve kot polovico)
pa je prinesla zdruitev postopka izdelave
izolacijskega stekla s sodobno tehnologi-
jo nanaanja tankih plasti (coating).
V nasprotju s kovinami, ki s sevanjem lah-
ko oddajo le od 2 do 10 % prejete energi-
je, torej imajo relativno majhno emisijsko
sposobnost (), lahko steklo odda prek
80 % prejete energije ( 0,85). Da bi
zdruili enkratno transparentnost stekla
z odlino emisijsko sposobnostjo kovin,
na steklo nanaamo kovinske plasti. Na
ta nain steklo ohrani visoko prepustnost
za svetlobo in energijo sonnega se-
vanja, hkrati pa se zaradi njegove nizke
emisijske sposobnosti mono zmanjajo
toplotne izgube. Najbolji rezultat dose-
emo z nanosom plasti iz srebra debeline
1/100.000 mm (10 nm).
Sestava toplotno in sonnozaitnih

Prvo barvno nevtralno toplo steklo z meh-
kim nizkoemisijskim nanosom je v zaet-
ku osemdesetih let na trie poslalo
podjetje Interpane. Z inovativnimi reitva-
mi, predvsem z dodatno zaito funkcio-
nalne plasti, kar je omogoilo transport
stekla kot polizdelka, se je uporaba stekla
Low-e vse bolj irila.
Danes je toplo steklo Low-e, ki je sestav-
ni del izolacijskega stekla z Ug -vrednostjo
1,1 W/m2K, postalo e standardna zahte-
va.
Seveda gre razvoj nartovanja objektov
z nizko porabo energije naprej. Znani so
uspeni poskusi z zgradbami, ki primar-
ne energije ne potrebujejo ve. V taknih
primerih so seveda potrebna izolacijska
stekla, ki imajo e nije Ug -vrednosti. e
v steklu z Ug -vrednostjo 1,1 plin argon na-
domestimo s e tejim kriptonom, lahko
Ug -vrednost zniamo na 0,9. Troslojna
izolacijska stekla, polnjena z enakim pli-
nom, pa lahko doseejo celo vrednost 0,4
W/m2K. V primerjavi z enojno zasteklitvijo
to pomeni kar desetkrat nije toplotne iz-
gube.
5.4.2
nanosov
Podjetja Interpane, AGC, Guardian itn.
uporabljajo za izdelavo stekel z nanosi
razline materiale. Prva plast na steklu
zagotavlja zadostno adhezijo med ste-
klom in celotnim nanosom. Tej sledi funk-
cionalna plast, to je reflektor iz srebra, ki
skoraj v celoti odbija dolgovalovno toplo-
tno sevanje. Ker atmosferski vplivi ogro-
ajo srebro (nevarnost oksidacije), je nanj
nanesena zaitna plast, ki ji sledi e ena
prekrivna plast. Da lahko posamezne pla-
sti delujejo selektivno, morajo biti nane-
sene v natanno doloenih debelinah.
Iz opisanega je razvidno, da tehnologija
nanaanja kovinskih plasti temelji na do-
bro znanem principu, ki ga optiki e dolgo
uporabljajo za prepreevanje zrcaljenja
(na primer na objektivih kamer).

93

sloj bizmutovega oksida
zaitni sloj
sloj srebra
sloj bizmutovega oksida
steklo
Podobno je sestavljen tudi nanos za
sonnozaitno visokoselektivno steklo,
v katerem pa so plast srebra nadomestile
plasti kovin, ki absorbirajo ali reflektirajo
kratkovalovno toplotno sevanje (energijo
5.4.2
sonca).
Low-e stekla za kaljenje
Ker stekla z nanosom praviloma ne mo-
remo kaliti (ESG in TVG), se nanos izdela
naknadno na e kaljeno steklo. Zato vsi
veji proizvajalci osnovnega stekla nudijo
tudi alternativno vrsto stekla z nanosom,
ki je primerna za kaljenje (po pravilu imajo
stekla v svoji oznaki dodano e oznako T).
To predstavlja tevilne prednosti za pre-
delovalce osnovnega stekla (sami lahko
kalijo, brez strokov nanosa, transporta,
hitreja dobava). Opcija Low-e stekla za
kaljenje je optino kompatibilna z obiaj-
nim Low-e steklom.
Dimenzijske monosti
Toplotno ali sonnozaitne plasti pravi-
loma nanaamo na float stekla standar-
dnih dimenzij (600 x 321 cm), na zahtevo
pa tudi na stekla konnih dimenzij (po-
membno za kaljena ali lepljena stekla). Za
nanose so primerna samo stekla, ki niso
debeleja od 19 mm.
94
Zagotavljanje kakovosti
Omenili smo e, da je za stekla Low-e in
visokoselektivno steklo pomembno zelo
enakomerno nanaanje posameznih
plasti. Pri neenakomernih nanosih bi se
lahko pojavili barvni efekti, ki bi bili opa-
zni ob pogledu na ali skozi steklo. Zato
se pri izdelavi omenjenih stekel najve
pozornosti posvea prav homogenosti
nanosov. Z merilno tehniko on-line vsaki
stekleni ploi posebej izmerijo vrednosti
LT, LR in Ra. Te podatke najprej primerja-
jo z referennimi, zatem pa jih arhivirajo.
Stekleno ploo, ki v kateremkoli para-
metru odstopa od referennih vrednosti,
izloijo.
Oznaka CE
Oznaka skladnosti CE za stekla z nanosi je
obvezna e od 1. avgusta 2006. Osnovno
steklo z nanosom mora ustrezati evropski
normi za izdelek EN 1096, emur sledi
izjava o skladnosti proizvajalca po zae-
tnem preizkusu izdelka (nivo 3).
V vejih podjetjih za nanose (na primer
INTERPANE, AGC, GUARDIAN itn.) v svoj
sistem zagotavljanja kakovosti vkljuijo
tudi zunanji nadzor, ki ga lahko izvaja le
pooblaeni intitut. Omenjena podjetja
so zunanji nadzor neodvisnega intituta
v vseh obratih za proizvodnjo specialnih
stekel prostovoljno razirila tudi na spre-
mljanje in g vrednosti (emisijska vre-
dnost in prepustnost sonne energije).
To njihovim poslovnim partnerjem olaja
delo pri dokazovanju kakovosti, saj jim
omenjenih vrednosti ni treba spremljati,
temve jih lahko le povzamejo.
5.4.3 Fizikalne osnove za izolacijsko steklo z nizkoemisijskim
nanosom

Toplotnotehnino delovanje

Toplotni tok skozi izolacijsko steklo dolo-
ajo naslednji fizikalni mehanizmi:
izmenjava toplote med stekli zaradi
sevanja
toplotna prevodnost (kondukcija) plina
v MSP
konvekcija plina v MSP.
Pri konvencionalnem dvoplastnem izola-
cijskem steklu, v katerega niso vgrajena
stekla z nanosom, lahko velika sevalna
sposobnost obiajnega stekla povzro-
Na toplotni tok, ki je posledica prevodno-
sti stekla, ne moremo vplivati, lahko pa
vplivamo na tok, ki ga poganja toplotna
prevodnost plina in konvekcija. e zrak
v medstekelnem prostoru zamenjamo
s plinom, ki ima slabo toplotno prevo-
dnost, lahko doseemo dodatno znianje
koeficienta toplotnega prehoda. e je
ta plin argon, zmanjamo vrednost Ug za
priblino 0,3 W/m2K, torej z 1,4 na 1,1 W/
m2K.

5.4.3
Zunaj Znotraj
i skoraj 2/3 celotnega toplotnega toka
skozi MSP. Zrcalno steklo namre lahko Nanos

z emisijo odda priblino 85 % prejete to-

Sevanje toplote (2/3 del
plote. Zaradi sevanja pride do intenzivne toplotnih izgub pri standardnem
dvoslojnem izolacskem steklu)

izmenjave toplote med obema stekloma.

Le 1/3 toplotnega toka skozi medstekelni Prevod toplote

Konvekca
} (1/3 del toplotnih izgub
pri standardnem dvoslojnem
izolacskem steklu)
prostor pa je posledica toplotne prevo-
dnosti in konvekcije plina.
1. Toplotni vpliv sevanja se
praktino skozi nanos iznii

Toplotnozaitni nanos steklu mono 2.Polnjenje s plinom (Argon)

zmanjuje dele prevajanja toplote

zmanja emisijsko sposobnost: z 89 % pri

obiajnem zrcalnem steklu na zgolj 3 %
pri steklu Low-e. S tem je praktino pre- 2,80

kinjena izmenjava toplote med stekli za-

2,60
radi sevanja. Nespremenjen ostaja le e
2,40
toplotni tok zaradi toplotne prevodnosti in
2,20
konvekcije zraka v MSP.
Ug - vrednost [W/m 2 K ]

2,00

1,80
e v toplotnozaitnem nanosu kot re-
flektor toplote tako kot pri steklu Low-e 1,60

uporabimo tanko plast srebra, dosee- 1,40

mo v primerjavi s konvencionalnim izola- 1,20

cijskim steklom zmanjanje Ug -vrednosti 1,00

s 3,0 na 1,4 W/m2K. 0,80

6 8 10 12 14 16 18 20

Medstekelni prostor (mm)

Argon Zrak Krypton

Izraun po EN 673, koncentracija plinskega polnje-

nja 90 %.

95
 Low-e ( = 0,03) Toplotnozaitni nanos na steklu
Argon Zrak Kripton uinkuje na naslednji nain:
MSP RX WARM RX WARM RX WARM C
Posamezne plasti v nanosu uinkujejo
6 2,02 2,46 1,45
kot filter, zato jih opisujemo tudi kot se-
8 1,68 2,09 1,19 lektivne. To pomeni, da so ti nanosi za
10 1,45 1,82 1,05 kratkovalovno sevanje (sonna toplota)
12 1,28 1,62 1,07
in e posebej za podroje vidne svetlobe
visokotransparentni. Nasprotno pa so za
14 1,15 1,46 1,08
dolgovalovno sevanje (posebej za podro-
16 1,13 1,37 1,1 je valovnih dolin infrardeega sevanja
med 3.000 in 50.000 nm) visokorefleksni,
Iz zgornje tabele in diagrama je razvidno, torej neprepustni.
kako se pri nizkoemisijskem steklu Low-
e v odvisnosti od irine medstekelne- V praksi to pomeni, da energija sonne-
ga prostora in vrste plinskega polnjenja ga sevanja (do valovne doline priblino
spreminja koeficient toplotnega prehoda 2.500 nm) nemoteno prehaja skozi steklo
5.4.3

(Ug -vrednost). v prostor (uinek sonnega kolektorja).

Svetlobno in emisijskotehnine lastnosti
Pri izbiri zasteklitve so odloilnega po-
mena tako svetlobno in emisijsko kot tudi
toplotnotehnine lastnosti.
Povrine, ki omejujejo ta prostor in tudi
predmeti v njem, to energijo absorbirajo
in se zato segrejejo, kasneje pa energijo
oddajajo (emitirajo) v obliki dolgovalov-
nega sevanja. Toplotnozaitni nanos je
za to vrsto valovanja neprepusten.

Toplotno, svetlobno in emisijskotehnine

lastnosti stekla so definirane z naslednji-
mi fizikalnimi lastnostmi: Dolgovalovno sevanje
(toplotno sevanje)
transmisijo
refleksijo
absorpcijo.
Kratkovalovno
sevanje
Pri svetlobnotehninih lastnostih upote- (dnevna svetloba)
vamo samo vidno svetlobo, ki s svojim oz-
kim frekvennim obmojem med 380 in
780 nm predstavlja le ozek pas sonnega
spektralnega sevanja.
UV vidna svetloba IR
Pri obravnavanju sevalnotehninih la- modra
rumena rdea
stnostih stekla pa ne upotevamo le celo- volina zelena

tnega sonnega spektra (valovne doline 280 380 420 490 530 650 780

od 300 do 2.500 nm), temve tudi celotni

spekter toplotnega sevanja (vse do va-
lovne doline 300.000 nm).

96
Posnemanje robov in maskiranje
Preden ga vgradimo v izolacijsko steklo,
moramo steklu Low-e na robovih posneti
nizkoemisijski nanos. Razlogi so nasle-
dnji:
da zagotovimo dobro oprijemljivost zu-
nanjega tesnila na steklo
da onemogoimo prehod vodne pare
med steklom in nanosom
da v plasti srebra, ki je osrednja kom-
ponenta mehkega nanosa, ne pride do
oksidacije in korozije.
Nizkoemisijski nanos odstranimo s ste-
klenih robov s preprostim terminim, me-
hanskim ali keminim postopkom.
Narobe
Prav
Pri izvajanju nanosa na steklo konne di-
menzije (brez maskiranja) lahko nastane
na straneh robov in hrbtni strani v robnem
podroju rahel nanos. To je proizvodno
pogojen nanos, ki se mu ne moremo iz-
ogniti. Ob nadaljnji predelavi v izolacijsko
steklo se priporoa odstranitev tega na-
nosa, e posebej, e se te povrine upo-
rabljajo za lepljenje in tesnjenje fug.
Poseben pomen ima odstranjevanje na-
nosa na steklih, ki jih bomo uporabili za
strukturne zasteklitve. Pravilnik ETAG 002
poudarja pomen mehanske nosilnosti pri
strukturnem lepilu, ki jo lahko doseemo
le na steklu brez nanosov. Kasneje po-
snemanje robov ni dopustno.
Zato v REFLEX-u na steklih za strukturno
zastekljevanje najprej prekrijemo (maski-
ramo) tiste povrine, ki bodo kasneje v
stiku s strukturnimi lepili, in jih ele zatem
poljemo v postopek nanaanja.
Vpliv vgrajenih okrasnih profilov na
vrednost toplotne zaite
Zaradi uinka toplotnega mostu, ki ga
povzroajo originalne preke ali kon-
strukcijsko nedoreeni sistemi okrasnih
profilov, pride pri izolacijskih steklih ve-
5.4.3
krat do znianja vrednosti toplotne izola-
tivnosti. Toplotni mostovi nastajajo v co-
nah s poveanim prehodom toplote ob
steklenih robovih in to zaradi materiala, iz
katerega so izdelane originalne preke,
ter zaradi obasnega ali stalnega nasla-
njanja vmesnih okrasnih profilov na steklo
v MSP.
Te uinke mono zmanjajo konstrukcij-
sko doreeni in v praksi e dolgo uvelja-
vljeni sistemi okrasnih profilov, kakrna
sta na primer dunajski kri ali Viktorija.
Z njimi lahko na majhna polja razdelimo
tudi izolacijska stekla z velikimi steklenimi
povrinami. Te profile lahko v MSP vgra-
dimo tako, da se ne dotikajo steklenih
povrin. Dodatna prednost takne delitve
velikih povrin je tudi dejstvo, da v tem
primeru ne pride do (za originalne pre-
ke znailnega) poslabanja Ug-vrednosti
niti do poveanega tveganja za nastanek
kondenza.
Low-e ugodno vpliva na poutje
Zaradi majhnih toplotnih izgub lahko s
steklom Low-e ekonomino, ekoloko in
97
 estetsko nartujemo zasteklitve zelo ve- Pri zunanji temperaturi - 10 OC in sobni
likih povrin, ne da bi s tem povzroili to- temperaturi + 21 OC znaa temperatura
plotne izgube. e ve! Na ta nain lahko na notranji strani zasteklitve:
pozitivno vplivamo na poutje uporabni-
kov teh prostorov. Temperatura
Ug
povrine

Da bi zagotovili udobno in prijetno pou- RX 2,9 3,0 W/m2K + 9 oC

tje v prostoru, moramo paziti, da v njem ne RX WARM 1,1 1,1 W/m2K + 17 oC
bo velikih razlik med temperaturo zraka in RX WARM 1,0 1,0 W/m2K + 17 oC
temperaturo na notranji strani zasteklitve
RX WARM 0,5 C 0,5 W/m2K + 19 oC
ali zidu. Optimalno stanje doseemo, e
razlike med posameznimi temperaturami Zunanji zid 0,3 W/m2K + 20 oC
niso veje od 6 K.
To v praksi pomeni, da lahko z uporabo
Ob nespremenjenih klimatskih razmerah stekla RX WARM prepreimo, da bi zaradi
je temperatura na notranji povrini stekla sevanja in konvekcije naa telesa izgubila
neposredno odvisna od Ug-vrednosti za- preve toplote, kar bi povzroilo obutek
5.4.3

steklitve. To medsebojno odvisnost sta hladu oziroma neprijetno poutje.

raziskala Bedford in Liese ter iz rezultatov
sestavila diagram prijetnega poutja. Izkunje kaejo, da pri znia-
nju temperature v prostorih
Temperatura povrine stekla

C
za 1 K prihranimo priblino 6
30
U = 0,3 W/m2K % ogrevalne energije.
28
Zunanja temperatura -10 C Visoko toplotno
26 izolirana stena
Optimalna krivulja Ug = 1,1 W/m2K Vpliv toplotnozaitnega stekla
24 RX WARM 1,1
Neugodno toplo z nanosom na rast rastlin
22

20 Raziskave, opravljene na univer-

18 zi Hannover (katedra in intitut
16 U = 3,0 W/m K
g
2 za vzgojo okrasnih rastlin, prof.
Neugodno
14 mrzlo
Dvoslojno dr. K. Zimmer) so dokazale, da
izolacsko steklo
rast rastlin ni prizadeta. Inten-
12
zivnost svetlobe je malce manj-
a, vendar sprememba sestave
12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 C
Temperatura prostora
spektra svetlobe ni omembe
vredna. Dele dnevne UV sve-
tlobe je ohranjen, z njim pa tudi kakovost
Iz diagrama je razvidno, da lei izolacijsko svetlobe, kar hkrati pomeni dobro repro-
steklo RX WARM pri sobni temperaturi + dukcijo barv. Znianje absorpcije sevalne
22 C e skoraj na meji neprijetno tople- energije dodatno vpliva na manje segre-
ga prostora. e se temperatura v pro- vanje rastlin, kar dokazujejo tudi raziska-
storu zmanja za 2 K, se omenjeno steklo ve S. Hoffmanna na Intitutu za tehniko
premakne na optimalno krivuljo. gradnje vrtov in kmetijstva univerze Han-
nover iz leta 1998.

98
5.4.4. Izolacijsko steklo RX WARM

Toplotnozaitno izolacijsko steklo RX Razmik med stekloma doloa distanni

WARM je (podobno kot konvencionalno okvir, praviloma irok od 14 do 16 mm.
steklo RX 2,9) sestavljeno iz dveh stekel, Stekli sta s sistemom dvostopenjskega
ki ju louje hermetino zaprt medstekelni tesnjenja, ki se je potrdil tudi v praksi, traj-
prostor. noelastino zlepljeni po robovih.

Razlika v primerjavi s konvencionalnim

Tanek nanos steklom je, da v MSP praviloma ni zrak,
lahtne
pa pa eden od lahtnih plinov in da ima
kovine
eno od stekel na notranji strani nizkoemi-
sijski nanos. Ti nanosi del energije absor-
birajo, kasneje med ohlajanjem pa jo prek
Zunaj Znotraj obeh povrin oddajajo.

Za zmanjanje toplotnih izgub je koristno,

5.4.4
e se vsaj en del te sekundarno oddane
lahtni plin energije vrne v prostor, zato so nizko-
emisijski nanosi praviloma na notranji
strani notranjega stekla (na poziciji 3). Iz
Suilno estetskih ali tehninih razlogov je lahko
sredstvo Distannik
omenjeni nanos izjemoma tudi na poziciji
Zunanje 2. Tudi v tem primeru je koeficient toplo-
Notranje tesnilo Butyl
tesnilo tnega prehoda enak, spremenita pa se
Thyokol vrednosti LT in LR.

Tehnini podatki: RX WARM

Svetlobnotehnine in
Sestava Ug-nazivna sevalnofizikalne nazivne Priporoena
Oznaka izdelka zunaj/MSP/ vrednost vrednosti EN 410 D Tea maks. :V
znotraj EN 673 povrina
g LT Ra
mm W/m2K % % - mm kg/m2 m2 -
RX WARM 1,0* 4/16/4 1,0 53 70 97 24 20 2,8 1:6
RX WARM 1,1 4/16/4 1,1 62 80 97 24 20 2,8 1:6
RX WARM 1,1 6/16/6 1,1 59 78 96 28 30 5,5 1:10
RX WARM 1,1 8/16/8 1,1 58 77 95 32 40 7,5 1:10
RX WARM 1,2 4/14/4 1,2 62 80 97 24 20 2,8 1:6
RX WARM 1,2 6/14/6 1,2 59 78 96 28 30 5,5 1:10
RX WARM 1,2 8/14/8 1,1 58 77 95 32 40 7,5 1:10
RX WARM 1,3 4/12/4 1,3 62 80 97 24 20 2,8 1:6
RX WARM 1,3 6/12/6 1,3 59 78 96 28 30 5,5 1:10
RX WARM 1,3 8/12/8 1,3 58 77 95 32 40 7,5 1:10

Kupec naih proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naroenega stekla.
Navedene funkcionalne vrednosti se nanaajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN.
* steklo Low-e 1,0

99
 5.4.5 Izolacijsko steklo RX WARM C
V novogradnjah je danes poraba energi-
je v povpreju 70 kWh/m2a. Kako dose-
emo ta cilj, je bolj ali manj prepueno Tanek nanos
lahtne
presoji oziroma izbiri projektanta. kovine
Za optimalno toplotno zaito oken je na
voljo izdelek RX WARM C.
V primerjavi z RX WARM je Ug -vrednost Zunaj Znotraj
izboljana za dodatnih 10 odstotkov z 1,0
na 0,9 W/m2K. S koeficientom toplotnega
prehoda do 0,9 W/m2K po EN je dosee-
na meja fizikalne monosti in ekonomsko
lahtni plin
opraviljivo dvoslojno izolacijsko steklo. kripton
e posebej tanko izolacijsko steklo RX
Suilno
WARM C z vgradno debelino samo 18 Distannik
sredstvo
5.4.5

mm je idealno za energetsko krepljenje

uporabnosti oken, ki so e vedno opre- Zunanje
Notranje tesnilo Butyl
mljena z izolacijskim steklom brez nanosa tesnilo
Thyokol
od veraj.

Tehnini podatki: RX WARM C in RX WARM 2C*

Svetlobnotehnine in
Sestava Ug-nazivna sevalnofizikalne nazivne Priporoena
Oznaka izdelka zunaj/MSP/ vrednost vrednosti EN 410 D Tea maks. :V
znotraj EN 673 povrina
g LT Ra
mm W/m2K % % - mm kg/m2 m2 -
RX WARM 0,9 C* 4/10/4 0,9 53 70 97 18 20 2,8 1:6
RX WARM 1,0 C 4/10/4 1,0 62 80 97 18 20 2,8 1:6
RX WARM 1,0 C 6/10/6 1,0 59 78 96 22 30 5,5 1:10
RX WARM 1,0 C 8/10/8 1,0 58 77 95 26 40 7,5 1:10
RX WARM 1,1 C 4/12/4 1,1 62 80 97 20 20 2,8 1:6
RX WARM 1,1 C 6/12/6 1,1 59 78 96 24 30 5,5 1:10
RX WARM 1,1 C 8/12/8 1,1 58 77 95 28 40 7,5 1:10
RX WARM 1,1 C 4/14/4 1,1 62 80 97 22 20 2,8 1:6
RX WARM 1,1 C 6/14/6 1,1 59 78 96 26 30 5,5 1:10
RX WARM 1,1 C 8/14/8 1,1 58 77 95 30 40 7,5 1:10
Kupec naih proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naroenega stekla.
Navedene funkcionalne vrednosti se nanaajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN.
* steklo Low-e 1,0

100
5.4.6 Toplotnozaitna troslojna stekla za nizkoenergijske in
pasivne hie
Izolacijska stekla RX WARM s ko-
eficientom toplotnega prehoda
Ug = 1,1 W/m2K izpolnjujejo vse zahteve
varne rabe energije. Z njimi zlahka dose-
emo, da znaa poraba energije med 54
in 100 kWh/m2a. Vendar pa se razmilja-
nja, testiranja in prizadevanja za zmanj-
anje letne porabe energije niso ustavila
na tej toki. Rezultat taknih prizadevanj
so nizkoenergijske hie, pri katerih znaa
poraba energije med 12 in 35 kWh/m2a.
Konni cilj tega razvoja so pasivne oziro-
ma tako imenovane energijske hie 0.
V taknih primerih gre seveda za reitve,
ki so:
ekoloko potrebne
ekonomsko opraviljive
tehnino obvladljive.
Razvoj pasivnih hi je e presegel prag
teoretinih razglabljanj, saj je nael po-
trditev v tevilnih novih stanovanjskih in
Low-e nanos
Low-e nanos
Plinsko polnjenje
Suilno sredstvo
Primarno tesnilo Butyl
poslovnih zgradbah. Poleg visoke ekono-
minosti in izjemnega prispevka k varova-
nju okolja take zgradbe zagotavljajo tudi
odlino poutje. Poleti se zgradba veliko
manj segreje (poletna toplotna zaita),
pozimi pa zaradi visokih temperatur, ki
jih imajo povrine v notranjosti prostorov,
manj ohladi. e elimo dosei tako viso-
ko raven izolativnosti, je treba zagotoviti:
kompaktno obliko zgradbe
zelo visoko toplotno zaito
toplotnozaitna okna z optimalno
energijsko bilanco
minimiziranje izgub prek toplotnih mo-
5.4.6
stov s skrbno izvedenimi zakljuki
ovoj zgradbe, ki ne prepua vetra
prezraevalne naprave, ki izkoriajo
toploto zamenjanega zraka
uporabo ogrevalnega sistema, ki lahko
hitro reagira na vse spremembe in ima
visoko stopnjo izkorienosti.
Distannik
Sekundarno tesnilo Polysulfid
101
 Z uporabo vseh znanih izolativnih mate-
rialov in tehninih monosti (npr. var-
ne arnice) ter z aktivnim izkorianjem
sonne energije je mono zgraditi objekt,
ki ne potrebuje primarne energije.
V nekaterih primerih zadoa za dose-
ganje teh ciljev e dvoslojno izolacijsko
steklo, ki ga sestavlja nizkoemisijsko ste-
klo Low-e 1,0. S tem se toplotne izgube
zmanjajo e za dodatnih 10 %, in sicer z
1,1 na 1,0 W/m2K.
Spodaj navedeni proizvodi podjetja RE-
FLEX izpolnjujejo to zahtevo.
Izolacijsko steklo z izjemno izolacijo
RX WARM 0,5 C z MSP 2 x 12 mm,
polnjeno s kriptonom
Ug 0,49 W/m2K 1,6 W/m2K vrednost g
(0,50) = - 0,31
Izolacijsko steklo z dobro izolacijo

Kriteriji supertoplega stekla RX WARM 0,7 z MSP 2 x 12 mm,

polnjeno z argonom
Priznani Intitut za pasivne hie v Darm-
stadtu je v svojih kriterijih za dobro po- Ug 0,72 W/m2K 1,6 W/m2K vrednost g
5.4.6

utje postavil zahtevo, da mora imeti (0,50) = - 0,08

izolacijsko steklo vrednost toplotnega
koeficienta prehoda Ug 0,8 W/m2K. V
kriteriju za porabo energije pa zahteva,
da ima steklo pozitivno energijsko bilan-
co. Obe zahtevi sta zdrueni v formuli:
Ug 1,6 W/m2K g 0
Kot je iz teh predlogov razvidno, mora-
mo za izpolnjevanje tako visokih zahtev
v okna vgraditi takna toplotnozaitna
stekla, ki imajo v troslojnem izolacijskem
steklu dve nizkoemisijski stekli, v MSP pa
plin argon ali kripton.

Tehnini podatki: RX WARM

Svetlobnotehnine in
Sestava Ug-nazivna sevalnofizikalne nazivne Priporoena
Oznaka izdelka zunaj/MSP/ vrednost vrednosti EN 410 D Tea maks. :V
znotraj EN 673 povrina
g LT Ra

mm W/m2K % % - mm kg/m2 m2 -

RX WARM 0,7 4/12/4/12/4 0,72 50 72 96 36 30 2,8 1:6

RX WARM 0,6 4/14/4/14/4 0,64 50 72 96 40 30 2,8 1:6

RX WARM 0,6 4/16/4/16/4 0,58 50 72 96 44 30 2,8 1:6

RX WARM 0,7 C 4/8/4/8/4 0,66 50 72 96 28 30 2,8 1:6

RX WARM 0,6 C 4/10/4/10/4 0,56 50 72 96 32 30 2,8 1:6

RX WARM 0,5 C 4/12/4/12/4 0,49 50 72 96 36 30 2,8 1:6

Kupec naih proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naroenega stekla.
Navedene funkcionalne vrednosti se nanaajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN.

102
 5.4.7 Vefunkcionalna izolacijska stekla RX SAFE 1,1 VSG

Trikratna zaita za zahtevne kupce

Prav v zasebni stanovanjski gradnji in pri
objektih s prednostno ugodno lego grad-
binci pogosto zahtevajo okna in zaste-
klitve s posebnimi lastnostmi, ki stano-
valcem zagotavljajo ve ugodja, bivalne
kakovosti in vejo varnost.
Ne zahteva se samo odlina toplotna za-
ita, temve tudi protivlomna zaita in
dobra zvona zaita. Obiajna toplo-
tnozaitna stekla ne dosegajo vseh teh
zahtev.

Asimetrina vgradnja stekla

5.4.7

Toplotnozaitni nanos

PVB - folija

Zunaj
Znotraj

Plinsko polnjenje

Distannik

Suilno sredstvo
Notranje tesnilo Butyl
Zunanje tesnilo Thyokol

Tehnini podatki: RX SAFE 1,1 VSG

Ug Zaita Svetlobnotehnine in
Sestava Korekcijske Priporoena
nazivna pred sevalnofizikalne nazivne :V
zunaj/MSP/ Rw vrednosti D Tea maks.
vrednost vlomom vrednosti EN 410
znotraj povrina
EN 673 C C tr EN 356 g LT Ra
mm W/m2K dB dB dB % % - mm kg/m2 m2 -
10 (P4A)/16/4 1,1 38 -3 -8 P4A 53 77 95 30 34 2,8 1:6

10 (P4A)/12/4 1,1 37 -3 -7 P4A 53 77 95 26 34 2,8 1:6

Pri vejih debelinah stekla lahko barva izolacijskega stekla postane bolj zelenkasta.
Kupec naih proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naroenega stekla.
Navedene funkcionalne vrednosti se nanaajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN.

104
Z RX SAFE 1,1 VSG se je skupina izdelkov V teh kombinacijah stekel so lahko folije
poveala za atraktiven vefunkcijski tip, z enojno ali dvojno debelino ter zvone
ki zdruuje tri bistvene funkcije: ali varnostnozvone folije. Varnostno
toplotna zaita: Ug = 1,1 W/m2K po EN steklo je lahko tudi kaljeno steklo. Danes
protivlomna zaita: po EN 356 zaita e uporabljamo posebno nizkoemisijsko
pred vrenim predmetom P4A steklo, ki je primerno samo za kaljenje.
zvona zaita: vrednosti zvone To steklo (Low-e T) ima v nekaljenem sta-
zaite do 38 dB. nju na eni povrini nizkoemisijski nanos,
ki pa e ni aktiven. Zato ga ne smemo
Kot smo navedli v Poglavju 5.7, lahko niz- vgrajevati v obiajna topla stekla. ele v
koemisijski nanos Low-e nanaamo tudi fazi kaljenja se med toplotno obdelavo
na lepljeno varnostno steklo. Iz serijske nizkoemisijski nanos aktivira. Tako ima to
proizvodnje so na zalogi naslednje stan- steklo kasneje, ko je vgrajeno v izolacij-
dardne kombinacije lepljenih stekel: sko steklo, enake svetlobnotoplotne ka-
8 mm VSG (4 + 4) rakteristike kot toplotnozaitno steklo v
10 mm VSG (5 + 5) nekaljeni izvedbi.
12 mm VSG (6 + 6)

5.4.7

105
 5.5 Zvonoizolirna stekla RX PHONE

e v Poglavju 3.5 smo poudarili, da pred-
stavlja hrup velik okoljevarstveni problem.
V tevilnih primerih je treba zgradbe do-
datno protihrupno zaititi s pasivno za-
ito z zvonoizolirnimi okni oziroma
zasteklitvami.
Pri iskanju reitev za zaito pred hru-
pom pa v nobenem primeru ne smemo
zanemariti najpomembnejega vidika, to
je toplotne zaite. Z ustrezno toplotno
zaito lahko mono zmanjamo porabo
primarne energije za ogrevanje, kar po-
meni nijo emisijo toplogrednih plinov in
velik prispevek k varstvu okolja. Sodob-
5.5
Zato omenjena stekla oznaujemo s tako
imenovanim vrednostnim parom. To te-
vilo, ki je navedeno za tipom zasteklitve,
nam daje informacijo o toplotni in zvoni
izolativnosti zasteklitve. O vrednostnem
paru govorimo zato, ker sta obe vrednosti
v stalni soodvisnosti.
Sprememba ene pomeni tudi spremem-
bo druge vrednosti. To soodvisnost dolo-
ata predvsem naslednja elementa:
irina medstekelnega prostora (MSP)
vrsta plina v MSP.

no zvonoizolirno izolacijsko steklo mora

imeti ob irokem spektru zvonozaitnih
lastnosti (vse do Rw = 50 dB) tudi sposob-
nost, da mono zmanja toplotne izgube
skozi steklo.

Asimetrina vgradnja stekla

Toplotnozaitni nanos

Zvonozaitna folija

Zunaj
Znotraj

Plinsko polnjenje

Distannik

Suilno sredstvo
Notranje tesnilo Butyl
Zunanje tesnilo Thyokol

106
5.5.1 Osnove iz gradbene fizike

Pri nartovanju zvone izolirnosti moramo
imeti v mislih celoten gradbeni element.
Pozornosti ne smemo posveati samo
zvoni izolirnosti okenskega krila in izola-
cijskega stekla, ampak tudi tesnilu v fugah
in vkljuitvi okna v gradbeno odprtino (glej
Poglavje 3.5).
Zaradi obeh zgoraj opisanih zakonitosti ni-
mata standardno (4/12/4) in celo troslojno
(4/8/4/8/4) izolacijsko steklo prav ni bolj-
ih zvonoizolirnih lastnosti od enojnega
stekla z enako povrinsko teo.

Zato je priporoljivo, da se pri navajanju

Izmerjena zvona izolativnost R [dB]

vrednosti o zvoni izolirnosti sklicujemo na
EN 20140 in EN ISO 717, saj so meritve po
tem standardu opravljene na celem oknu.

Podrobnosti o nainu doloanja potrebne

zvone izolativnosti za posamezne prime-

5.5.1
re navajamo v Poglavju 3.5.

Merilo za zvono izolirnost je ocenjena

vrednost duenja zvoka, ki je po DIN 4109
imenovana tudi vrednost Rw. Za dokazova-
nje teh vrednosti uporabljamo zgoraj ome-
njena standarda. eprav zvok, podobno
kot toploto, obravnavamo kot valovanje, Frekvenca [Hz]
pa se fizikalne zakonitosti prenosa zvoka
skozi medij bistveno razlikujejo od tistih, ki Sicer pa je zvona izolirnost izolacijskega
smo jih spoznali pri prehajanju toplote. stekla odvisna predvsem od dejavnikov v
nadaljevanju.
Pri vpraanju prenosa zvoka moramo
upotevati temeljno pravilo, da je duenje
odvisno od povrinske tee (kg/m) vgra-
jenega gradbenega elementa. Pri izola-
cijskih steklih vpliva na duenje zvoka tudi
njihova dvoplastna sestava. Ker lei med
stekli plinska blazina, ki omogoa prenos
nihanja s prvega stekla na drugo, lahko
nastopijo resonance. To je tudi razlog, da
ima izolacijsko steklo predvsem v podroju
nizkih frekvenc obutno slabe duenje.

107
 1. Tea stekla
Teje je steklo, vija je praviloma vrednost
Rw.
Izmerjena zvona izolativnost R [dB]
5.5.1
Frekvenca [Hz]
2. Elastinost stekla
Bolj je steklo elastino, bolja je njegova
zvona izolirnost. To spoznanje izkoria-
mo pri uporabi lepljenih stekel, izdelanih
s posebno zvonoizolirno folijo. e dve
Izmerjena zvona izolativnost R [dB]
Frekvenca [Hz]
108
tanki stekli zlepimo s folijo, dobimo steklo,
ki ima vejo teo in manjo togost. Takna
izolacijska stekla imajo bistveno boljo
zvono izolirnost. To izboljanje je najbolj
oitno v spodnjem in zgornjem frekven-
nem podroju. Z uporabo lepljenih stekel
hkrati zmanjamo tudi prenos zvoka skozi
cono z robnim tesnjenjem.
3. Sestava izolacijskega stekla
Debelini zunanjega in notranjega stekla
morata biti razlini. im bolj se debelini
med seboj razlikujta, tem vija je pravilo-
ma vrednost Rw.
4. irina medstekelnega prostora
im iri je MSP, tem bolja je praviloma
zvona izolirnost. S poveevanjem irine
se namre resonanca praznega prostora
pomika proti nijim frekvencam. Ker mora
biti praviloma vsako zvonoizolirno steklo
tudi toplotnoizolirno, se moramo zaveda-
ti, da mu z vsako spremembo irine MSP
spremenimo tudi vrednost Ug.
Izmerjena zvona izolativnost R [dB]
Frekvenca [Hz]
5. Polnjenje MSP s plinom
Iz okoljevarstvenih razlogov REFLEX svo-
jih izolacijskih stekel ne polni ve s tekim
plinom (SF6 - veplov heksafluorid), s
katerim se je zvona izolirnost praviloma
lahko izboljala za 2-3 dB. Ker se plin uvr-
a med t.i. toplogredne pline, njegova
uporaba ni priporoljiva, ponekod pa je
tudi e prepovedana.
Plini, s katerim zamenjujemo zrak v MSP
(argon, kripton, meanice), navadno vpli-
vajo tako na zvono kot tudi toplotno izo-
lirnost.
Pri opisovanju elementov, ki vplivajo na
uinkovitost duenja, smo vekrat upora-
biti besedo praviloma, saj si zaradi ne-
poznavanja vseh soodvisnosti (te so od
primera do primera razline) posploe-
vanja ne moremo privoiti. To e pose-
bej velja za primere, ko skuamo sesta-
vljati posamezne vplive, da bi dobili im
vijo vrednost Rw in im boljo toplotno
izolirnost. Razmiljanje, da hkratno zdru-
evanje izboljav e samo po sebi zago-
tavlja ustrezno (vekratno) izboljanje
zvone izolirnosti, je obiajno napano,
saj posamezni elementi razlino vplivajo
na duenje. Zato je mogoe, da namesto
setevka dveh izboljanj dobimo njuno
medsebojno iznienje. To je tudi glavni
razlog, da ni mogoe sestaviti matema-
tinega izraza, po katerem bi vrednost
zvone izolirnosti (podobno kot U-vre-
dnost) nekega gradbenega elementa
preprosto izraunali. Na podlagi zgoraj
opisanih fizikalnotehninih spoznanj te-
oretino sicer lahko nartujemo izolacij-
sko steklo z doloeno zvono izolirnostjo,
vendar pa moramo te teoretino dobljene
reitve preveriti z meritvijo po EN 20140.
Zvona izolirnost v visokih zgradbah
Vrednost zvone izolirnosti posameznega
stekla je doloena z meritvami v laborato-
riju. Med meritvami je zvok (hrup) usmer-
jen pravokotno na zasteklitev. Predvsem
za zgradbe, ki leijo tik ob prometnicah,
velja, da hrup do zasteklitve v vije lee-
ih nadstropjih prihaja pod druganim
kotom. Ker pogoji niso enaki tistim v labo-
ratoriju, se na objektu izmerjena vrednost
zvone izolirnosti razlikuje od laboratorij-
ske (praviloma je obutno nija). Zato so
za zastekljevanje oken v vijih nadstropjih
ponavadi potrebna stekla z vijo zvono
izolirnostjo.
5.5.1
Zmanjanje vrednosti RW v podroju
nizkih frekvenc
Pri veini izolacijskih stekel lahko iz meril-
ne krivulje, ki je sestavni del vsakega pre-
izkusnega sprievala, razberemo mono
poslabanje duenja pri nizkih frekven-
cah (100 do 250 Hz).
Temu poslabanju (trenutno e) ne pri-
pisujemo vejega pomena, saj loveko
uho nizke tone dojema kot manj glasne.
Izjema so le primeri, ko tak hrup povzroa
gost tovorni promet, za katerega so zna-
ilni globoki pridueni toni. Tedaj je naj-
ustrezneja reitev uporaba tekih izola-
cijskih stekel ali pa stekel, ki imajo v svoji
zgradbi ustrezna lepljena stekla.
109
 Vpliv okrasnih profilov, vgrajenih v MSP,
na zvono izolirnost
Zaradi toplotnih in zvonih mostov imajo
okna s pravimi prekami precej slabosti.
Zaradi netesnosti lahko pri vejem tevilu
krinih spojev pride do znatnega preboja
hrupa. S strokovno izdelavo navadno te
5.5.2 Spektralne korekcijske vrednosti (C, Ctr)
Zaradi laje primerjave je smiselno, da se
za gradbene elemente, na primer okna,
prikazuje vrednost zvone izolirnosti samo
5.5.1
z enim podatkom. Samostojni podatek, ki
prikazuje vrednost duenja, je ocenjena
vrednost Rw. Ta se izrauna iz rezultatov
meritev, opravljenih pri razlinih frekven-
cah. V okviru obiajnih zvokov v bivalnih
prostorih lahko s tem podatkom zadovo-
ljivo oznaimo, kako uinkovit je doloen
gradbeni element pri duenju hrupa.
e pa je ovoj zgradbe obremenjen s hru-
pom nizkih frekvenc ali kadar pride do
poruitve duenja (do preboja) v poljub-
nem frekvennem podroju, je prikazo-
5.5.3 Drugi kriteriji, ki jih je treba upotevati pri nartovanju uporabe
zvonoizolirnih stekel
Zdruene toplotno in zvonozaitne
funkcije od nas zahtevajo, da e pri nar-
tovanju natanno doloimo posamezne
funkcijske vrednosti. Specifine lastnosti
teh stekel, predvsem iri MSP in asime-
trina sestava, lahko mono potencirajo
uinek dvojnega stekla. Zato moramo
vnaprej preveriti e vrsto dodatnih krite-
rijev.
110
slabosti precej zmanjamo, vendar pa to-
plotni mostovi e vedno ostanejo.
To pomanjkljivost v veliki meri odpravijo
sodobni sistemi reetk iz okrasnih profi-
lov (na primer dunajski kri), vstavljeni v
medstekelni prostor, ki niso v neposre-
dnem stiku s steklom.
vanje uinkovitosti duenja z vrednostjo
Rw neprimerno. O poruitvi govorimo
takrat, ko v krivulji, ki povezuje rezultate
meritev po posameznih frekvencah, evi-
dentiramo ekstremen odklon navzdol.
Da bi upotevali razlike med frekven-
nim spektrom hrupa v bivalnem okolju in
spektrom hrupa v okolju s prometom, je
standard EN ISO 717-1 uvedel korekcijski
vrednosti C in Ctr. Z njuno uporabo se vre-
dnost Rw realno prilagodi tem spektrom
(glej Poglavje 4.11). Korekcijske vrednosti
se navedejo v oklepaju poleg ovrednote-
ne vrednosti.
Primer: RW(C; Ctr) = 42 (-1; -4) dB
Steklo z doloeno vrednostjo Rw sicer
lahko poljubno vstavimo v okno, saj je
vrednost duenja hrupa enaka v obeh
smereh, vendar je debeleje steklo
obiajno obrnjeno proti zunanji, fasa-
dni strani. S tem mono zmanjamo
popaenje slike pri pogledu na ali skozi
steklo, hkrati pa poveamo odpornost
stekla na obremenitve vetra. Vendar bo
 zaradi tega notranje, praviloma tanje
steklo moralo prevzeti veji del defor-
macij, ki izhajajo iz fenomena dvojnega
stekla.
Pri steklih majhnih dimenzij, katerih
stranice so kraje od 50 cm, pri steklih,
ki imajo MSP iri od 16 mm, in/ali ob
neugodnem razmerju dolin stranic je
robno tesnjenje izolacijskega stekla
izpostavljeno izrednim obremenitvam.
Zato je e pri nartovanju treba poiskati
5.5.4 Proizvodni program zvonoizolirnih stekel RX PHONE
Za stekla RX PHONE so znailne kombi-
nacije razlino debelih stekel, iri med-
stekelni prostor, ki je napolnjen s plinom,
ter uporaba lepljenega stekla s posebno
zvonozaitno folijo (SC). Modificirana
oblika te folije ima e dodatne mehanske
lastnosti, ki steklu omogoajo, da izpol-
njuje vse zahteve za varnostno lepljeno
steklo. Da bi ustrezala vsem zahtevam, ki
se nanaajo na varno uporabo energije,
imajo ta stekla na eni od notranjih povrin
nizkoemisijski nanos. Z razlinimi plinski-
Zvonozaitno izolacijsko steklo
Izmerjena zvona zaita Rw v dB
Debelina izolacijskega stekla
Ug -vrednost po EN
skupno reitev, ki se nanaa na sestavo
stekla, irino robnega tesnjenja in de-
beline posameznih stekel. V tevilnih
primerih bo moralo biti notranje tanje
steklo kaljeno.
Pri steklih, ki imajo v svoji sestavi tudi
stekla s poveano absorpcijo, irina
MSP ne sme presegati 16 mm. Tudi v
tem primeru je treba raunsko preveriti,
ali naj bodo ta stekla kaljena.
5.5.3
mi polnjenji jim lahko koeficient toplotne-
ga prehoda zniamo vse do 1,1 W/m2K po
EN.
Oznaka izdelka RX PHONE zvonozai-
tnega izolacijskega stekla je sestavljena
iz naslednjih podatkov:
izmerjena zvona zaita Rw v dB
debelina izolacijska stekla v mm
Ug -vrednost v W/m2K po EN
Primer: zvonoizolirno steklo
RX PHONE 36/26 1,1
111
 5.5.4

112
Proizvodni program zvonoizolirnih stekel RX PHONE:
Tehnini podatki: Kombinirana toplotno in zvonoizolirna stekla RX PHONE
Rw - Svetlobnotehnine in
Korekcijske vrednosti Ug - sevalnofizikalne nazivne Pripor.
Sestava izmerjena
Oznaka izdelka Tip nazivna vrednosti EN 410 D Tea maks. :V
zunaj/MSP/znotraj vrednost
vrednost povrina
EN 20 140 C C tr C100-5000 C tr 100-5000 EN 673 LT Ra
mm dB dB dB dB dB W/m2K % % - mm kg/m2 m2 -
RX PHONE 36/26 1,1 6/16/4 36 -2 -5 -1 -5 1,1 58 79 96 26 25 2,8 1:6
RX PHONE 37/28 1,1 8/16/4 37 -2 -5 -1 -5 1,1 56 78 95 28 30 2,8 1:6
RX PHONE 37/32 1,1 8/18/6 37 -2 -6 -1 -6 1,1 56 78 95 32 35 5,5 1:10
RX PHONE 38/30 1,1 10/16/4 38 -2 -6 -1 -6 1,1 55 77 95 30 35 2,8 1:6
RX PHONE 39/34 1,1 10/20/4 39 -2 -6 -1 -6 1,1 55 77 95 34 35 2,8 1:6*
RX PHONE 40/32 1,1 10/16/6 40 -1 -5 0 -5 1,1 55 76 95 32 40 5,5 1:10
RX PHONE 37/22 1,1 C 6/12/4 37 -3 -7 -2 -7 1,1 58 79 96 22 25 2,8 1:6
RX PHONE 39/26 1,1 C 10/12/4 39 -3 -7 -2 -8 1,1 55 77 95 26 35 2,8 1:10
RX PHONE 39/29 1,1 4/16/9 SC 39 -1 -5 0 -5 1,1 55 77 95 29 30 2,8 1:6
RX PHONE 41/31 1,1 6/16/9 SC 41 -2 -6 -1 -6 1,1 53 76 95 31 36 3,4 1:10
RX PHONE 42/33 1,1 8/16/9 SC 42 -3 -8 -2 -8 1,1 52 76 94 33 41 3,4 1:10
RX PHONE 43/37 1,1 8/16/13 SC 43 -2 -6 -1 -6 1,1 49 73 92 37 51 7,5 1:10
RX PHONE 45/35 1,1 10/16/9 SC 45 -2 -6 -1 -6 1,1 55 75 93 35 46 3,4 1:10
RX PHONE 46/38 1,1 13/16/9 SC 46 -1 -5 0 -5 1,1 50 74 92 38 52 3,4 1:10
RX PHONE 47/34 1,3 9 SC/12/13 SC 47 -2 -7 -1 -7 1,3 52 74 92 34 52 3,4 1:10
RX PHONE 49/38 1,1 9 SC/16/13 SC 49 -3 -8 -2 -8 1,1 52 74 92 38 52 3,4 1:10
RX PHONE 50/42 1,1 9 SC/20/13 SC 50 -2 -8 -1 -8 1,1 52 74 92 42 52 3,4 1:10
RX PHONE 51/45 1,4 17 SC/15/13 SC 51 -1 -4 0 -4 1,4 49 72 91 45 71 5,5 1:10
RX PHONE 33/36 0,7 4/12/4/12/4** 33 -2 -6 -1 -6 0,7 47 71 95 36 30 2,8 1:6
RX PHONE 32/36 0,5 C 4/12/4/12/4** 32 -2 -6 -1 -6 0,5 47 71 95 36 30 2,8 1:6
RX PHONE 39/43 0,5 C 8/12/5/12/6** 39 -2 -7 -1 -7 0,5 45 68 93 43 48 5,5 1:10
* Pri razmerju stranic > 2:1 priporoamo, da je tanje steklo kaljeno.
** Dve stekli z Low-e nanosom.
SC zvono zaitna folija
Pri vejih debelinah stekla lahko barva izolacijskega stekla postane bolj zelenkasta. Kupec naih proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naroenega stekla.
Navedene funkcionalne vrednosti se nanaajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN. Maksimalna tea izolacijskega stekla 500 kg. Navedeni so samo osnovni tipi, za druge
sestave prosimo pokliite tehnine slube REFLEX-a.
 Izmerjena zvona izolativnost R [dB] Izmerjena zvona izolativnost R [dB] Izmerjena zvona izolativnost R [dB]

Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]

Tip: 36/26 1,1

Tip: 38/30 1,1

Tip: 37/22 1,1 C

Izmerjena zvona izolativnost R [dB] Izmerjena zvona izolativnost R [dB] Izmerjena zvona izolativnost R [dB]
Krivulje zvone izolativnosti

Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]

Tip: 37/28 1,1

Tip: 39/34 1,1

Tip: 39/26 1,1 C

Izmerjena zvona izolativnost R [dB] Izmerjena zvona izolativnost R [dB] Izmerjena zvona izolativnost R [dB]

Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]

Tip: 37/32 1,1

Tip: 39/29 1,1

Tip: 40/32 1,1

113
5.5.4
 5.5.4
Izmerjena zvona izolativnost R [dB] Izmerjena zvona izolativnost R [dB] Izmerjena zvona izolativnost R [dB]

114
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]

Tip: 41/31 1,1

Tip: 49/38 1,1

Tip: 45/35 1,1
Izmerjena zvona izolativnost R [dB] Izmerjena zvona izolativnost R [dB] Izmerjena zvona izolativnost R [dB]

Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]

Tip: 50/42 1,1

Tip: 46/38 1,1
Tip: 42/33 1,1

Izmerjena zvona izolativnost R [dB] Izmerjena zvona izolativnost R [dB] Izmerjena zvona izolativnost R [dB]

Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]

Tip: 51/45 1,4

Tip: 47/34 1,3
Tip: 43/37 1,1
 Izmerjena zvona izolativnost R [dB]

Frekvenca [Hz]

Tip: 33/36 0,7

Izmerjena zvona izolativnost R [dB]

Frekvenca [Hz]

Tip: 32/36 0,5 C

Izmerjena zvona izolativnost R [dB]

Frekvenca [Hz]

Tip: 39/43 0,5 C

115
5.5.4
 5.6 Sonnozaitna izolacijska stekla RX SUN
5.6.1 Teorija
e primerjamo znailnosti zasteklitve v
stanovanjski gradnji in gradnji poslovnih
objektov, opazimo, da je pri obeh primar-
na zahteva po im viji prepustnosti sve-
tlobe (LT) in im manji izgubi ogrevalne
energije (nizka Ug -vrednost). Razlina pa
je zahteva glede koliine sonne energi-
je, ki jo prepuata (g-vrednost).
V stanovanjski gradnji elimo, da skozi
zasteklitev prodre im ve sonne ener-
gije. Izkorianje pasivne sonne ener-
gije pomeni brezplaen vir ogrevanja, ki
5.6
znatno prispeva k zmanjanju potrebne
koliine ogrevalne energije. Velika pre-
pustnost energije poleti sicer povzroa
pregrevanje prostorov, vendar se tej te-
avi izognemo z uporabo razlinih senil.
Steklo daje (tudi zaradi iroke barvne pa-
lete) poseben peat oblikovanju najzah-
tevnejih poslovnih, upravnih in industrij-
skih zgradb. Zasteklitve teh objektov so
ponavadi sestavljene iz velikih steklenih
povrin. e bi v teh primerih uporabljali
obiajno toplotnozaitno steklo, bi pri-
hajalo do velikega pregrevanja v notra-
njosti zgradb in to ne samo v poletnih
mesecih. Ker pri taknih fasadah name-
stitev zunanjih senil ni primerna reitev,
uinkovitost notranjih pa je le simbolina,
moramo uporabiti takno steklo, ki pre-
pua im manj sonne energije torej
sonnozaitno steklo. Na ta nain pre-
preimo obutneje pregrevanje prosto-
rov, s imer zagotovimo prijetne pogoje
bivanja, hkrati pa obutno zmanjamo
stroke hlajenja, ki so sicer nekajkrat viji
od strokov ogrevanja.
116
V diagramu v Poglavju 4.6, ki ponazarja
sestavo sonnega spektra, vidimo, da od
njegove skupne koliine energije (100 %)
odpade na kratkovalovno infrardee se-
vanje le 41 %, na UV arke 4 %, preosta-
lih 54 % pa na arke vidne svetlobe. e
steklu ne elimo zmanjati prepustnosti
vidne svetlobe, lahko teoretino zmanj-
amo prepustnost sonne energije skozi
zasteklitev le za 45 %. Ker je to za uinko-
vitejo sonno zaito premalo, moramo
filtrirati tudi del vidne svetlobe. Rezultat
tega je dobro viden pri absorpcijskih in
refleksnih sonnozaitnih steklih, kjer
zmanjanje g-vrednosti spremlja zmanj-
anje vrednosti LT.
V tretjem poglavju smo opisali mehaniz-
me prenosa energije, ki jo pri vpadu na
steklo odda sonno sevanje. Ti mehaniz-
mi (odboj, absorpcija in prepustnost) so
enaki pri arkih vidne svetlobe in kratko-
valovnih IR arkih. e so njihove vredno-
sti izraene v odstotkih, je njihova vsota
vedno enaka 100.
Kadar elimo dobiti sonnozaitno ste-
klo, torej steklo z majhno prepustnostjo
sonne energije, moramo enemu (pravi-
loma zunanjemu) od obeh stekel v izola-
cijskem steklu ustrezno modificirati vsaj
enega od preostalih dveh mehanizmov.
To modifikacijo lahko doseemo na ve
nainov:
e je steklo v masi obarvano (barvni
float), se absorpcija energije povea.
Z nanosom tanke plasti kovinskih oksi-
dov (hc-hard coating, pirolitien nanos)
se povea refleksija energije.
 Pirolitien nanos kovinskih oksidov na Vsa sonnozaitna stekla, razen stekel z
barvnem floatu istoasno povea re- mehkim nanosom, imajo tudi precejnjo
fleksijo in absorpcijo energije. slabost: kolikor manja je prepustnost
e je zunanje absorpcijsko ali refleksno sonne energije, toliko manja je tudi
steklo v paru s steklom Low-e, se po- prepustnost vidne svetlobe. To v praksi
sredno dodatno zmanja prepustnost pomeni, da zasteklitev, ki zagotavlja vi-
energije. Nizkoemisijski nanos na no- soko zaito pred soncem, hkrati mono
tranji strani notranjega stekla zmanju- zmanja osvetljenost prostorov v notra-
je indirektni prehod sonne energije (to njosti zgradbe. Zaradi tega uporabljamo
je tisti del e absorbirane energije, ki bi sonnozaitna stekla le za zastekljeva-
med ohlajanjem s sekundarno emisijo nje poslovnih objektov, ne pa tudi sta-
v obliki dolgovalovnih IR arkov skozi novanjskih zgradb. Tudi v primeru, e bi

5.6.1
drugo steklo preel v notranjost zgrad- imele stanovanjske zgradbe veje za-
be). Ko notranje steklo odbije omenje- stekljene povrine, bi bilo razmerje med
ne arke nazaj proti prvemu steklu, se stekleno povrino in tlorisom koristnih
temu e dodatno povea absorpcija. povrin neugodno. To pomeni, da bi bila
Sodobna visokoselektivna stekla ima- zaradi uporabe sonnozaitnih stekel
jo na notranji strani zunanjega stekla osvetljenost prostorov absolutno pre-
mehki (sc-soft coated) veplastni na- majhna, bivanje pa bi bilo mogoe le ob
nos razlinih kovin. Z ustreznim kombi- umetni svetlobi.
niranjem teh plasti lahko doseemo, da
nanos deluje sonno in toplotnozai- Iz tega je razvidno, da je korelacija med
tno ter ima eleno barvo. prepustnostjo vidne svetlobe in sonne
toplote v stavbnem steklarstvu zelo po-
membna. Oznaujemo jo z izrazom se-
lektivnost (S), ob tem pa vekrat upora-
100
3mm Float bljamo tudi izraz vrednostni par.
Prepustnost sonne energije (g)

80 V masi Pri steklih z mehkimi nanosi znaa to te-

obarvana
stekla vilo okrog 2, pri pirolitinih polrefleksnih
60 steklih le okrog 1, pri absorpcijskih pa e
Refleksna
stekla manj. tevilo S (skupaj z opisom barve
Visoko stekla) navadno uporabljamo kot identifi-
40 selektivna
stekla
kacijsko oznako za tip sonnozaitnega
stekla.
20

Primer: RX SUN SSS Green 47/31 son-

0 nozaitno steklo zelene barve, ki ima
20 40 60 80 100 prepustnost vidne svetlobe LT = 47 % in
Prepustnost svetlobe (LT) prepustnost sonne energije g = 31 %.

117
 5.6.2 Absorpcijska sonnozaitna stekla

PLANIBEL COLOR - barvni float

Pri proizvodnji float stekla lahko potreb- zagotavljajo precej vejo zaito pred
nim surovinam (Si, Na, Ca, K) dodamo soncem. Ker pa se ob tem povea tudi
elemente, katerih molekule absorbirajo absorpcija dela vidne svetlobe, imajo ta
bistveno ve elektromagnetnega sevanja. stekla manjo prepustnost svetlobe (LT),
hkrati pa pogled na oziroma skozi steklo
Navadno so to razline kovine v obliki ni ve barvno nevtralen. Danes izdelujejo
soli. Tako dobimo stekla, ki zaradi pove- absorpcijska stekla v sivi, zeleni, bronza
ane absorpcije kratkovalovnih IR arkov in modri barvi.

Prepustnost sonnega sevanja skozi prozorni in zeleni float

100 0 Refleksija
Prepustnost in absorbcija (%)
5.6.2

80 20 Absorbcija
Refleksija (%)

60 40

40 60
Prepustnost

20 80

0 100
500 1000 1500 2000 2500

Valovna dolina (nm)

100 0 Refleksija
Prepustnost in absorbcija (%)

80 20 Absorbcija
Refleksija (%)

60 40

40 60
Prepustnost

20 80

0 100
500 1000 1500 2000 2500

Valovna dolina (nm)

Intenzivnost barve naraa z debelino stekla

Odbojnost (refleksija) svetlobe je pri teh kla vgradimo v izolacijsko steklo skupaj
steklih nija kot pri prozornem steklu. e z nizkoemisijskim steklom, e dodatno
zaradi izboljane toplotne zaite ta ste- izboljamo zaito pred soncem.

118
Do zmanjane prepustnosti sevanja pride
zaradi odboja dela kratkovalovnih IR ar-
kov na nizkoemisijski plasti. Odbito energi- Low-e
nanos
jo absorbira prvo steklo, ki se mu s tem e
sicer visoka stopnja absorpcije e povea.
Zunaj
To moramo upotevati pri nartovanju za- barvno Znotraj
steklitev z absorpcijskimi stekli, pri katerih steklo
vije termine obremenitve (segrevanje
stekla) poveujejo monost nastanka ter- lahtni
plin
minega loma. Zaradi tega moramo neka-
tera stekla (odvisno od njihove velikosti in
lege glede na poloaj sonca) kaliti, kar je
e zlasti pomembno v primerih, ko je nji- Suilno Distannik
hova absorpcija energije veja od 50 %. sredstvo

Zunanje Notranje tesnilo Butyl

Podjetje REFLEX uporablja za izdelavo
tesnilo Thyokol
svojih absorpcijskih sonnozaitnih ste-

5.6.2
kel barvni float Planibel Color, ki ga izdelu-
je belgijska druba AGC. V praksi tevilni
to steklo zamenjujejo s steklom Parsol. To
steklo ima sicer identine karakteristike,
vendar pa ga izdeluje francoska druba
St. Gobain.

Tehnini podatki: Absorpcijska sonnozaitna izolacijska stekla RX SUN

Svetlobno tehnine in sevalno

Maksimalno razmerje
Ug nazivna vrednost

maksimalna povrina
fizikalne nazivne vrednosti EN 410
Faktor osenenja
svetlobe navzven

Sestava
LT prepustnost

EA* absorpcija
EA* absorpcija

energije znotraj

zunaj
LR refleksija

energije zunaj

Oznaka izdelka
Selektivnost

Priporoena
g - vrednost

/MSP/
Debelina
svetlobe

notri
EN 673

stranic
Tea

mm W/m2K % % % % % - - mm kg/m2 m2 -
RX SUN Green 6/16/4 1,1 38 64 10 55 4 0,48 1,68 26 25 2,8 1:6

RX SUN Grey 6/16/4 1,1 35 38 6 55 5 0,44 1,10 26 25 2,8 1:6

RX SUN Bronze 6/16/4 1,1 37 44 7 51 5 0,46 1,12 26 25 2,8 1:6

RX SUN Dark Blue 6/16/4 1,1 35 50 8 59 4 0,44 1,43 26 25 2,8 1:6

RX SUN Priva Blue 6/16/4 1,1 21 30 6 78 2 0,26 1,43 26 25 2,8 1:6

RX SUN Azur 6/16/4 1,1 41 64 10 51 5 0,51 1,56 26 25 2,8 1:6

* e je EA > 50 %, priporoamo kaljeno steklo.

Notranje steklo Low-e in v medstekelnem prostoru argon.
Kupec naih proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naroenega stekla.
Navedene funkcionalne vrednosti se nanaajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN.

119
 5.6.3 Refleksna sonnozaitna stekla

STOPSOL - stekla s trdim refleksnim

nanosom (HC stekla)
Low-e
nanos
Proizvodnja tega stekla je vkljuena v
proizvodnjo prozornega ali barvnega float
Zunaj
stekla. Ko vroi stekleni trak zapusti kad refleksno Znotraj
s tekoim kositrom, po njegovi povrini steklo
enakomerno razprijo kovinski prah. Za-
radi toplotne energije stekla se prah raz- lahtni
plin
gradi in skupaj s kisikom iz ozraja ustvari
polprevodno plast kovinskega oksida. Ta
se kot emajl trdno vee s povrino stekla
in je mehansko zelo odporen, zato lahko Suilno Distannik
ta stekla obdelujemo in oblikujemo tako sredstvo
kot obiajno steklo. Ker je kovinski na-
5.6.3

Zunanje Notranje tesnilo Butyl

nos odporen tudi na atmosferske vplive,
tesnilo Thyokol
lahko stekla uporabljamo tudi za enojne
zasteklitve.

Glede na nain izdelave imenujemo to vr- Kadar so refleksni nanosi naneseni na

sto sonnozaitnih stekel pirolitina ali
pa kar hc stekla (hc-hard coating ali trdi
nanos). V praksi je e dolgo udomaen
tudi naziv refleksna sonnozaitna obrnjen proti notranjosti (na poz. 2). V tem
stekla, vendar pa se ta izraz, strokovno
gledano, nanaa bolj na odbojnost vidne
svetlobe. Ker naj bi to vrsto stekel odliko-
vala predvsem visoka odbojnost sonne
energije, jih v strokovnih krogih uvramo
le med polrefleksna stekla. Prava refle-
ksna stekla so samo visokoselektivna
stekla (glej Poglavje 5.6.5).
e so refleksna stekla vgrajena tako, da je
kovinski nanos usmerjen proti okolici (na
poz. 1), imajo visoko odbojnost svetlobe v
srebrno kovinski barvi. V tem primeru se
zaradi zrcalnega efekta okoliki predmeti
na zunanjih povrinah stekel odslikavajo
bolj ali manj barvno nevtralno. To znail-
nost arhitekti pogosto izkoriajo pri obli-
kovanju zunanjega ovoja zgradb.
barvno steklo, povzame kovinski odsev
tudi del njegove barve. Ta barva pride e
bolj do izraza tedaj, ko je nanos na steklu
primeru se refleksija (svetlobe in energije)
sicer zmanja, povea pa se absorpcija.
Zato ima steklo e bolj uinkovito son-
nozaitno funkcijo (uinkovitost mu do-
datno poveamo, e v izolacijskem steklu
nastopa v paru z nizkoemisijskim ste-
klom), kar pa lahko v posameznih prime-
rih privede do pregrevanja stekla. Kadar
to zahtevata velikost in lega, predvsem
pa v primerih, ko je absorpcija veja od
50 %, se odloimo za predhodno kaljenje
omenjenih stekel.

120
Spodnja slika prikazuje mehanizme pre- Omenjeni nanosi se ne razlikujejo le v
hoda sonnega sevanja skozi zeleno svetlobno in energetskotehninih lastno-
sonnozaitno steklo s trdim nanosom stih, temve tudi v barvnem odtenku od-
na poziciji 1. bite svetlobe:

Podjetje REFLEX uporablja za izdelavo odboj svetlobe na nanosu Supersilver

refleksnih sonnozaitnih stekel piroli-
tina stekla Stopsol, ki jih izdeluje dru-
ba AGC. Na identino osnovo prozorni
ali barvni float nanaajo tri razline vr-
ste kovinskih nanosov: Supersilver (SS),
Classic (C) in Super SilverLight (SSL).
je kovinsko srebrne barve
odboj svetlobe na nanosu Super Sil-
verLight je kovinsko srebrne barve z
nenim modrim odtenkom
odboj svetlobe na nanosu Classic je ko-
vinske barve z zlatorjavim odtenkom.

5.6.3
z

w
z: s{

v
l sy

z:

k
k
yl l{
z
z

w
z
z hlh

121
 Ponudba stekel STOPSOL

Vrsta nanosa Barva Podlaga Debeline

STOPSOL Classic clear Planibel clear 4, 5, 6, 8, 10

STOPSOL Classic bronze Planibel bronze 4, 5, 6

STOPSOL Classic grey Planibel grey 4, 5, 6

STOPSOL Classic green Planibel green 4, 5, 6, 8

STOPSOL SuperSilver clear Planibel clear 4, 5, 6, 8

STOPSOL SuperSilver grey Planibel grey 5, 6, 8

STOPSOL SuperSilver green Planibel green 6, 8

STOPSOL SuperSilver Dark blue Planibel Dark Blue 6, 8

STOPSOL Super SilverLight Priva Blue Planibel Priva Blue 6, 8

Tehnini podatki: Refleksna sonnozaitna izolacijska stekla RX SUN**

Svetlobno tehnine in sevalno
5.6.3

Maksimalno razmerje
Ug nazivna vrednost

maksimalna povrina
fizikalne nazivne vrednosti EN 410

Faktor osenenja
svetlobe navzven

Sestava
LT prepustnost

EA* absorpcija
EA* absorpcija

energije znotraj
zunaj
LR refleksija

energije zunaj

Oznaka izdelka

Selektivnost

Priporoena
g - vrednost

/MSP/

Debelina
svetlobe

notri
EN 673

stranic
Tea
mm W/m2K % % % % % - - mm kg/m2 m2 -
RX SUN SSS Clear 6/16/4 1,1 46 56 37 15 6 0,58 1,22 26 25 2,8 1:6

RX SUN SC Clear 6/16/4 1,1 32 34 28 36 5 0,40 1,06 26 25 2,8 1:6

RX SUN SSS Green 6/16/4 1,1 29 46 26 58 3 0,36 1,59 26 25 2,8 1:6

RX SUN SC Green 6/16/4 1,1 20 27 20 71 2 0,25 1,35 26 25 2,8 1:6

RX SUN SSS Grey 6/16/4 1,1 26 26 12 62 3 0,33 1,00 26 25 2,8 1:6

RX SUN SC Grey 6/16/4 1,1 20 17 10 69 3 0,25 0,85 26 25 2,8 1:6

RX SUN SC Bronze 6/16/4 1,1 22 19 12 65 3 0,28 0,86 26 25 2,8 1:6

RX SUN SSS Dark Blue 6/16/4 1,1 26 36 18 62 3 0,33 1,38 26 25 2,8 1:6

RX SUN SSSL PrivaBlue 6/16/4 1,1 17 24 8 80 1 0,21 1,41 26 25 2,8 1:6

* e je EA > 50 %, priporoamo kaljeno steklo.

** Refleksni nanos na poziciji 2.
Notranje steklo Low-e in v medstekelnem prostoru argon.
Kupec naih proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naroenega stekla.
Navedene funkcionalne vrednosti se nanaajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN.

122
Sunergy

Sunergy sonnozaitno steklo odliku- steklom; lahko ga lepimo, krivimo, kalimo

je visoka prepustnost svetlobe, majhna in emajliramo. Barva za emajliranje se na-
refleksijo in nevtralni aspekt. To je steklo naa na stran brez nanosa, torej na pozi-
s trdim nanosom (pirolitini nanos), ki je cijo 1. Pri lepljenju je nanos na poziciji 1 ali
primeren za tevilne obdelave, vkljuno 4, torej ne v stiku s PVB folijo. Optimalno
s kaljenjem. Nanos je obiajno v izola- vrednost koeficienta toplotnega prehoda
cijskem steklu na poziciji 2. Zaradi do- dobijo ta stekla le, e so v paru s steklom
bre obstojnosti tega nanosa lahko z njim Low-e.
manipuliramo podobno kot z obiajnim

Tehnini podatki: Refleksna sonnozaitna izolacijska stekla RX SUN**

Svetlobno tehnine in sevalno

5.6.3
Maksimalno razmerje
Ug nazivna vrednost

maksimalna povrina
fizikalne nazivne vrednosti EN 410

Faktor osenenja
svetlobe navzven

Sestava
LT prepustnost

EA* absorpcija
EA* absorpcija

energije znotraj
zunaj
LR refleksija

energije zunaj

Oznaka izdelka

Selektivnost

Priporoena
g - vrednost

/MSP/

Debelina
svetlobe

notri
EN 673

stranic
Tea
mm W/m2K % % % % % - - mm kg/m2 m2 -
RX SUN Sunergy Clear 6/16/4 1,1 44 59 11 42 6 0,55 1,34 26 25 2,8 1:6

RX SUN Sunergy Green 6/16/4 1,1 29 49 9 66 3 0,36 1,67 26 25 2,8 1:6

RX SUN Sunergy Azur 6/16/4 1,1 32 49 9 63 3 0,40 1,53 26 25 2,8 1:6

RX SUN Sunergy Dark Blue 6/16/4 1,1 25 35 7 71 3 0,31 1,40 26 25 2,8 1:6
* e je EA > 50 %, priporoamo kaljeno steklo
** Refleksni nanos na poziciji 2.
Notranje steklo Low-e in v medstekelnem prostoru argon.
Kupec naih proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naroenega stekla.
Navedene funkcionalne vrednosti se nanaajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN.

123
 Sunguard Solar

S posebno tehniko nanaanja (Silaco- mo in emajliramo. Barva za emajliranje se

at) se na steklo nanese sonnozai- vedno nanaa na kovinski nanos, torej na
tni nanos. Stekla s takno karakteristiko pozicijo 2.
so stekla SUNGUARD SOLAR (SGS), ki
imajo te nanose na prozornem ali zele- V primerjavi z drugimi sonnozaitni-
nem float steklu. Nanos mora biti pri vseh mi stekli s trdim nanosom sta prednosti
oblikah zasteklitve (enojna, izolacijska, stekla SUNGUARD veliko nija refleksija
lepljena) vedno na poziciji 2. Zaradi do- svetlobe in izboljana selektivnost. Op-
bre obstojnosti tega nanosa lahko z njim timalno vrednost koeficienta toplotnega
manipuliramo podobno kot z obiajnim prehoda dobijo ta stekla le, e so v paru
steklom; lahko ga lepimo, krivimo, kali- s steklom Low-e.

Tehnini podatki: Refleksna sonnozaitna izolacijska stekla RX SUN**

5.6.3

Svetlobno tehnine in sevalno

Maksimalno razmerje
Ug nazivna vrednost

maksimalna povrina
fizikalne nazivne vrednosti EN 410

Faktor osenenja
svetlobe navzven

Sestava
LT prepustnost

EA* absorpcija
EA* absorpcija

energije znotraj
zunaj
LR refleksija

energije zunaj

Oznaka izdelka

Selektivnost

Priporoena
g - vrednost

/MSP/

Debelina
svetlobe

notri
EN 673

stranic
Tea
mm W/m2K % % % % % - - mm kg/m2 m2 -
SUNGUARD SOLAR na steklu ExtraClear

RX SUN SGS Neutral 67 6/16/4 1,1 49 59 19 37 5 0,61 1,20 26 25 2,8 1:6

RX SUN SGS Light Blue 52 6/16/4 1,1 37 46 14 56 3 0,46 1,24 26 25 2,8 1:6

RX SUN SGS Silver Grey 32 6/16/4 1,1 24 29 22 61 3 0,30 1,21 26 25 2,8 1:6

RX SUN SGS Royal Blue 20 6/16/4 1,1 19 19 18 68 3 0,24 1,00 26 25 2,8 1:6

RX SUN SGS Silver 20 6/16/4 1,1 17 19 34 54 4 0,21 1,12 26 25 2,8 1:6

RX SUN SGS Silver 08 6/16/4 1,1 10 8 43 59 3 0,13 0,80 26 25 2,8 1:6

SUNGUARD SOLAR na zelenem steklu

RX SUN SGS Green 67 6/16/4 1,1 30 48 14 67 3 0,38 1,60 26 25 2,8 1:6

RX SUN SGS Green 52 6/16/4 1,1 24 37 11 74 2 0,30 1,54 26 25 2,8 1:6

RX SUN SGS Green 32 6/16/4 1,1 17 23 16 78 2 0,21 1,35 26 25 2,8 1:6

RX SUN SGS Aquamarine 20 6/16/4 1,1 13 16 13 83 2 0,16 1,23 26 25 2,8 1:6

RX SUN SGS Green 20 6/16/4 1,1 13 15 24 78 2 0,16 1,15 26 25 2,8 1:6

RX SUN SGS Silver Green 08 6/16/4 1,1 8 6 30 81 2 0,10 0,75 26 25 2,8 1:6

* e je EA > 50 %, priporoamo kaljeno steklo.

** Refleksni nanos na poziciji 2.
Notranje steklo Low-e in v medstekelnem prostoru argon.
Kupec naih proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naroenega stekla.
Navedene funkcionalne vrednosti se nanaajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN.

124
5.6.4 Kombinirana sonno in toplotnozaitna stekla
Stekla s kombiniranim nanosom
krivimo, kalimo. Pri lepljenju je nanos na
SUNGUARD HP
poziciji 1 ali 4, torej ne v stiku s PVB folijo;
S posebno tehniko nanaanja (Silaco- e ga obrnemo na pozicijo 2, izgubimo
at) se na steklo lahko nanese nanos, ki v toplotnozaitne lastnosti.
sebi zdruuje sonno in toplotno zaito.
Stekla s takno karakteristiko so stekla V primerjavi z drugimi sonnozaitnimi
SUNGUARD HP (SG HP), ki imajo te na- stekli s trdim nanosom sta prednosti stekla
nose na prozornem ali zelenem floatu. Pri SUNGUARD HP veliko nija refleksija sve-
izolacijskih steklih mora biti nanos vedno tlobe in izboljana selektivnost. Kljub temu,
na poziciji 2. Zaradi dobre obstojnosti na- da ima nanos tudi toplotnozaitno funkci-
nosa lahko z njim manipuliramo podobno jo, ta za sodobno izolacijsko steklo ne za-
kot z obiajnim steklom; lahko ga lepimo, dostuje (Ug vrednost > od 1,1 W/m2K).

Tehnini podatki: Refleksna sonnozaitna izolacijska stekla RX SUN**

5.6.4
Svetlobno tehnine in sevalno

Maksimalno razmerje
Ug nazivna vrednost

maksimalna povrina
fizikalne nazivne vrednosti EN 410

Faktor osenenja
svetlobe navzven

Sestava
LT prepustnost

EA* absorpcija
EA* absorpcija

energije znotraj
zunaj
LR refleksija

energije zunaj

Oznaka izdelka

Selektivnost

Priporoena
g - vrednost

/MSP/

Debelina
svetlobe

notri
EN 673

stranic
Tea
mm W/m2K % % % % % - - mm kg/m2 m2 -
SUNGUARD HP na steklu ExtraClear
RX SUN SG HP Light Blue 63 6/16/4 1,5 52 62 16 35 5 0,65 1,20 26 25 2,8 1:6
RX SUN SG HP Neutral 61*** 6/16/4 1,2 42 61 23 30 6 0,53 1,45 26 25 2,8 1:6
RX SUN SG HP Neutral 50 6/16/4 1,4 41 52 18 42 4 0,51 1,27 26 25 2,8 1:6
RX SUN SG HP Silver 35 6/16/4 1,2 26 35 44 33 5 0,33 1,35 26 25 2,8 1:6
RX SUN SG HP Neutral 40 6/16/4 1,4 33 41 22 47 4 0,41 1,24 26 25 2,8 1:6
RX SUN SG HP Royal Blue 40 6/16/4 1,3 31 38 26 47 4 0,39 1,23 26 25 2,8 1:6
SUNGUARD HP na zelenem steklu
RX SUN SG HP Green 64 6/16/4 1,2 35 63 10 60 4 0,44 1,80 26 25 2,8 1:6
RX SUN SG HP Green 63 6/16/4 1,5 32 50 12 65 3 0,40 1,56 26 25 2,8 1:6
RX SUN SG HP Green 61 6/16/4 1,2 28 49 17 65 3 0,35 1,75 26 25 2,8 1:6
RX SUN SG HP Green 50 6/16/4 1,4 27 42 13 69 3 0,34 1,56 26 25 2,8 1:6
RX SUN SG HP Silver Green 35 6/16/4 1,2 18 28 30 60 3 0,23 1,56 26 25 2,8 1:6
RX SUN SG HP Green 40 6/16/4 1,4 22 33 16 73 2 0,28 1,50 26 25 2,8 1:6
RX SUN SG HP Aquamarine 40 6/16/4 1,3 20 31 18 72 3 0,25 1,55 26 25 2,8 1:6
* e je EA > 50 %, priporoamo kaljeno steklo
** Nanos na poziciji 2.
*** Vrednosti veljajo po kaljenju.
Notranje float steklo in v medstekelnem prostoru argon.
Kupec naih proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naroenega stekla.
Navedene funkcionalne vrednosti se nanaajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN.

125
 5.6.5 Visokoselektivna sonnozaitna stekla
Stekla z mehkim kombiniranim nanosom
Stopray, Sunguard HS in Ipasol
e v uvodu tega poglavja smo poudarili,
da so za sonnozaitna stekla znail-
ne visoka prepustnost svetlobe, nizka
prepustnost sonne energije in nizke to-
plotne izgube. Absorpcijska in refleksna
stekla, ki jih pogosto uporabljamo za
sonnozaitne zasteklitve, lahko sicer
prepuajo manj sonne energije, ven-
dar hkrati, al, tudi manj vidne svetlobe.
e naj takno steklo nudi tudi toplotno
zaito, morajo v izolacijskem steklu na-
stopati skupaj z nizkoemisijskim steklom.
Sodobni postopek elektromagnetnega
5.6.5
razprevanja v vakuumu omogoa nanos
tankih plasti kovinskih ionov na steklo. S
kombinacijami razlinih kovin in v razlino
debelih plasteh je mogoe izdelati nanos,
ki predstavlja zaporo (filter) tako za vsto-
pajoo sonno kot tudi izstopajoo ogre-
valno energijo.
Tako dobimo steklo, ki zagotavlja dvoj-
no zaito: toplotno in sonno. Stekla s
taknimi lastnostmi kljub veplastnemu
nanosu e vedno prepuajo zelo veliko
vidne svetlobe, zato jih imenujemo tudi
visokoselektivna stekla. Vekrat jih zaradi
magnetronskega nanaanja imenujemo
tudi stekla z mehkim nanosom (soft coa-
ted glass).
Visokoselektivna stekla odlikujejo nasle-
dnje karakteristike:
visoka prepustnost svetlobe (LT)
nizka prepustnost sonne energije (g)
posledino visoka selektivnost (S)
nizke toplotne izgube (Ug).
126
Visokoselektivni
nanos
Zunaj Znotraj
Plinsko
polnjenje
Suilno Distannik
sredstvo
Sekundarno Primarno tesnilo Butyl
tesnilo npr.
Polysulfid
Stekla imajo s katodnim razprevanjem
naparjene kovinske nanose, ki so me-
hansko in vremensko obutljivi. Zato jih
moramo, tako kot nizkoemisijska stekla
Low-e, v izolacijsko steklo vgraditi tako,
da je kovinski nanos obrnjen proti med-
stekelnemu prostoru. e elimo, da viso-
koselektivno steklo ohrani sonnozai-
tno funkcijo (g), ga moramo v izolacijsko
steklo vstaviti kot zunanje steklo (nanos
na poziciji 2), pred tem pa mu moramo
zaradi bolje oprijemljivosti tesnil na ro-
bovih odstraniti kovinski nanos. Ob e
opisanih prednostih visokoselektivnih
stekel moramo omeniti e naslednje:
Nizka refleksija svetlobe omogoa iz-
vedbe transparentnih fasad, za kate-
re je znailen neomejen pogled iz in v
zgradbo. Na ta nain lahko dokaj pre-
prosto uresniimo zamisel o tako ime-
novani ivi zgradbi.
 Kovinski nanos ne uinkuje samo kot pomembno prispeva k lepemu zu-
toplotnozaitni filter, temve lahko nanjemu videzu zgradbe, saj mono
steklu daje tudi barvni odtenek. zmanjuje monost nastanka optine-
Ker je za visokoselektivna stekla zna- ga popaenja zaradi uinka dvojnega
ilna nizka absorpcija, jih praviloma ni stekla.
treba kaliti.
Ta stekla, katerih standardna debelina Za izdelavo visokoselektivnih sonnoza-
je 6 mm, navadno vgrajujemo v izola- itnih stekel uporablja podjetje REFLEX
cijsko steklo skupaj s 4 mm prozornim stekla Ipasol, Stopray in Sunguard HS.
float steklom. Tanko notranje steklo

Tehnini podatki: Refleksna sonnozaitna izolacijska stekla RX SUN**

Svetlobno tehnine in sevalno

Maksimalno razmerje
Ug nazivna vrednost

maksimalna povrina
fizikalne nazivne vrednosti EN 410

Faktor osenenja
svetlobe navzven
Sestava
LT prepustnost

EA* absorpcija
EA* absorpcija

energije znotraj
zunaj LR refleksija

energije zunaj
Oznaka izdelka

Selektivnost

Priporoena
g - vrednost

/MSP/

5.6.5
Debelina
svetlobe

notri
EN 673

stranic
Tea
mm W/m2K % % % % % - - mm kg/m2 m2 -
RX SUN Neutral 73/42 6/16/4 1,1 42 73 10 32 2 0,53 1,74 26 25 2,8 1:6

RX SUN Neutral 70/39 6/16/4 1,1 39 70 12 33 2 0,49 1,79 26 25 2,8 1:6

RX SUN Neutral 68/37 6/16/4 1,1 37 68 10 32 1 0,46 1,84 26 25 2,8 1:6

RX SUN Neutral 61/33 6/16/4 1,1 33 61 13 37 1 0,41 1,85 26 25 2,8 1:6

RX SUN Neutral 60/33 6/16/4 1,1 33 60 11 39 1 0,41 1,81 26 25 2,8 1:6

RX SUN Neutral 50/27 6/16/4 1,1 27 50 10 52 1 0,34 1,85 26 25 2,8 1:6

RX SUN Neutral 48/27 6/16/4 1,1 27 48 16 46 1 0,34 1,78 26 25 2,8 1:6

RX SUN Shine 40/22 6/16/4 1,1 22 40 16 53 1 0,28 1,82 26 25 2,8 1:6

RX SUN Platin 25/15 6/16/4 1,1 15 25 28 55 0 0,19 1,67 26 25 2,8 1:6

RX SUN Platin 31/17 6/16/4 1,1 18 31 25 53 1 0,23 1,72 26 25 2,8 1:6

RX SUN Lime 61 T*** 6/16/4 1,1 32 61 10 62 1 0,40 1,91 26 25 2,8 1:6

RX SUN Vision 60 T*** 6/16/4 1,1 37 60 14 36 2 0,46 1,62 26 25 2,8 1:6

RX SUN Vision 50 T*** 6/16/4 1,1 31 50 20 36 1 0,39 1,61 26 25 2,8 1:6

RX SUN Indigo 48 T*** 6/16/4 1,1 29 48 8 66 0 0,36 1,66 26 25 2,8 1:6

RX SUN Titanium 37 T*** 6/16/4 1,1 26 37 6 63 1 0,33 1,42 26 25 2,8 1:6

RX SUN Energy NT*** 6/16/4 1,1 44 74 13 28 2 0,55 1,68 26 25 2,8 1:6

* e je EA > 50 %, priporoamo kaljeno steklo.

** Nanos na poziciji 2.
*** Vrednosti veljajo po kaljenju, obvezno v kaljeni izvedbi.
Notranje float steklo in v medstekelnem prostoru argon.
Kupec naih proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naroenega stekla.
Navedene funkcionalne vrednosti se nanaajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN.

127
 5.6.6 Stekleni parapeti REFLEX

Arhitekt lahko s steklenimi parapeti oblikuje Razline gradbene konstrukcije praviloma

zunanji ovoj zgradbe tako, da dosee uinek
harmonine celote. Natanno doloeno
razmerje med oknom in parapetom omogo-
a tako oblikovanje popolnoma skladnega
kot tudi ciljno poudarjenega videza fasade.
Funkcionalno gledano ima stekleni parapet
tevilne prednosti, saj je steklo:
vremensko obstojno
odporno na ekoloke vplive
odporno na staranje
odporno na mehanske vplive
nezahtevno glede vzdrevanja.
5.6.6
dovoljujejo izvedbo le dveh tipov fasadnih
konstrukcij.
Za izdelavo hladnih fasad pridejo v potev
parapetne ploe iz enojnega ali dvojnega
stekla (izolacijsko steklo), nasprotno pa v
tople fasade vgrajujemo parapetne pane-
le. To so elementi iz enojnega ali dvojnega
stekla, ki so na hrbtni strani z izolacijskim
materialom (mineralno volno, PU-peno,
spenjenim steklom in podobnim) povezani
v kompakten panel.

Hladne fasade

Hladne fasade so zidne konstrukcije, sesta-

vljene iz dveh ovojev, pri katerih je medpro-
stor prezraen (glej sliko).

1. Zunanji ovoj
Zunanje steklo, ki ga sestavlja enojna ali

dvojna parapetna ploa iz kaljenega ste-
kla, ima funkcijo:
arhitekturnega elementa
zaite pred vremenskimi vplivi.

Izolacijsko steklo ima obiajno 6 mm irok

medstekelni prostor.

2. Notranji ovoj
Nosilna zunanja stena ima funkcijo:
nosilnega elementa za steklene parapete
zakljuka prostora
toplotne izolacije.

3. Medprostor

Medprostor med zunanjim in notranjim ovo-

jem je potreben za:

odvajanje nastale vlage (s prezraeva-
njem) o
128
 odvajanje toplote, ki jo je absorbiral para-
petni element.
Oboje je pomembno predvsem pri izolacij-
skem steklu, saj bi bilo v nasprotnem prime-
ru robno tesnjenje izpostavljeno prevelikim
obremenitvam.
Medprostor za prezraevanje mora biti pri
parapetni ploi iz enojnega stekla dimen-
zioniran v skladu z DIN 18 516 T1.
razdalja med parapetno ploo in zidom
mora meriti najmanj 20 mm
preni prerez odprtin za dovod in odvod
zraka mora znaati najmanj 50 cm2/tm.
e je parapetna ploa izolacijsko steklo,
mora zaradi vejega pregrevanja razdalja
med zidom in elementom meriti najmanj 30
mm.
Spodnja dovodna odprtina meri 40 %
zmnoka irine stekla in medprostora, to-
rej najmanj 120 cm2/tm,
Zgornja odvodna odprtina meri 50 %
zmnoka irine stekla in medprostora, to-
rej najmanj 150 cm2/tm.

Tople fasade

5.6.6
Tople fasade so zidne konstrukcije iz enega
ovoja, ki po hrbtni strani niso prezraevane.
Sestavljene so iz parapetnih panelov, zgra-
jenih iz enojnega ali dvojnega steklenega
elementa, izolacijskega materiala in parne w

zapore. Taken panel lahko (podobno kot
izolacijsko steklo) vgradimo v nosilno kon-
strukcijo. Parapetni panel ima, tako kot pa-
rapetna ploa pri hladni fasadi, funkcijo:
arhitekturnega elementa
zaite pred vremenskimi vplivi.

Dodatno pa mora imeti e funkcijo:

toplotne zaite
zvone zaite
zakljuka prostora. w

Parapetni panel ne prevzema nobene no-
silne funkcije. Ker pri topli fasadi ni prezra-
evanja hrbtne strani, veljajo za izolacijsko
steklo v parapetnem panelu naslednje za-
konitosti:
dovoljen je taken tip zasteklitve, pri ka-
teri je element tirikrat vpet
medstekelni prostor ne sme biti iri od 4
mm
obe stekli morata biti kaljeni s toplotnim
preizkusom ESG-H. {
129
 Splone lastnosti parapetnih elementov REFLEX

Parapetni elementi REFLEX so izdelani iz standarda povzeti osnove za izraun de-

kaljenega stekla s toplotnim preizkusom
ESG-H, katerega kakovost ustreza zahte-
vam EN 14179.
e ni druganih zahtev, pri dimenzionira-
nju debelin kaljenega stekla upotevamo
obremenitve, ki jih navaja DIN 18 516 T1.
V povezavi z njimi moramo iz 4. dela tega
belin. V nobenem primeru pa enojni para-
petni element ne sme biti tanji od 6 mm.
Parapetna stekla REFLEX imajo v standar-
dni izvedbi posnete steklene robove. Ker
je priporoljivo, da so vsaj prosto leee
stranice enojnih parapetnih elementov
fino obruene, mora biti iz naroila razvi-
dno, katere stranice so prosto leee.

Sestava parapetnih plo REFLEX za hladne fasade

Dodatna navodila
Izvedba Nain zasteklitve
za vgradnjo in zasteklitev
5.6.6

4x podprto
2x podprto Nobenih
tokovno

4x podprto
2x podprto Nobenih
tokovno

Pri manipulaciji se folija ne sme

pokodovati, pri zastekljevanju s
tesnili kontrola kompatibilnosti s
4x podprto folijo.
Zasteklitevni sistem mora
zagotavljati obstanek zlomljene
parapetne ploe v okviru.

Pri 2 x podprtem sistemu mora biti

4x podprto
robno tesnjenje izvedeno z ustreznim
2x podprto
silikonom.

130
Sestava parapetnih panelov REFLEX za tople fasade

Dodatna navodila
Izvedba Nain zasteklitve
za vgradnjo in zasteklitev

5.6.6
steklitvena brazda mora biti
popolnoma zrana
zapolnjevanje brazde s tesnilom ni
dovoljeno
4x podprto odprtine za izravnavo pritiska
morajo biti obrnjene navzdol
zasteklitev se mora izvajati po
REFLEX-ovih Smernicah za
zastekljevanje

131
 Gradbenofizikalne lastnosti parapetnih panelov
Toplotna izolativnost
Ker je parapetni panel nosilec toplotne
zaite pri topli fasadi, mora biti debeli-
na izolacijskega materiala, ki je sestavni
del panela, ustrezno dimenzionirana.
Izdelava roba panela brez stopnice
5.6.6
Parametra, ki doloata skupno debeli-
no panela, sta: zahtevani koeficient to-
plotnega prehoda (U-vrednost) in vrsta
uporabljenega izolacijskega materiala.
132
Izdelava roba panela s stopnico
e debelina parapetnega panela pre-
sega debelino steklitvene brazde, lah-
ko panel izdelamo stopniasto (slika
zgoraj). Na ta nain ga lahko vgradimo
v poljubno iroko brazdo.
Zvona izolativnost
Ob uporabi doloenih izolacijskih ma-
terialov lahko s parapetnimi paneli RE-
FLEX doseemo tudi dodatne zvono-
izolativne uinke. Dejansko vrednost
RW taknega panela moramo doloiti s
preizkusom.
Ognjeodpornost
e so podane dodatne zahteve za
ognjeodpornost, moramo uporabiti
negorljive materiale.
Primerjava karakteristik izolacijskih materialov za parapetne panele

Poliuretanska Ploe iz Foamglas

Fizikalne lastnosti
trda pena mineralnih vlaken (upenjeno steklo)
Prostorninska tea (kg/m3) 30 40 30 125 135
Tlana trdnost (n/mm2) 0,20 do 0,25 stisljive 0,5 do 0,7
Faktor parne zapore 30 1
Toplotna prevodnost (w/m2k) 0,02 in 0,025 0,035 0,048
Temp. obmoje uporabe (C) -180 do +200 200 -260 do +430
Vezanje vode ni zmerno ni
Gorljivost B 1, B 2 in B 3 A 1 in A 2 A1
Debelina (mm)
Koeficient 25 0,70 1,13 1,45
toplotnega
40 0,46 0,76 1,00
prehoda v
odvisnosti 45 0,41 0,69 0,90
od debeline 50 0,37 0,63 0,83
izolacijskega
60 0,32 0,53 0,70
materiala

5.6.6
U (W/m2K) 80 - 0,41 0,54
100 - 0,33 0,44

Parapetni elementi REFLEX

Ustrezna stekla za kombinacije s binacije stekel, ki zagotavljajo barvno

sonnozaitnimi stekli RX SUN
Parapetne elemente v kombinaciji s
sonnozaitnimi izolacijskimi stekli upo-
rabljamo predvsem v vijih objektih. Mo-
goe pa so seveda tudi kombinacije s
stekli RX WARM.
V spodnji tabeli so navedene tiste kom-
Izolacijsko steklo
usklajenost med parapetnim in okenskim
elementom. Visoko stopnjo ubranosti
lahko doseemo zlasti z ustrezno barvno
kombinacijo parapeta iz dvojnega stekla
in RX SUN izolacijskega stekla. V vsakem
primeru pa je najbolje, da s primerjavo na
samem mestu vgradnje ugotovimo, koli-
kna je stopnja barvne usklajenosti.
Barvno ustrezni parapetni elementi*

RX SUN Grey RX 82
Green RX 53
Priva Blue RX 123
Bronza RX 14
RX SUN SSS Clear RX 82
SC Clear RX 82
SSS Grey RX 57
SSS Green RX 53
SSS Dark Blue RX 115
SC Bronze RX 14
RX SUN Neutral RX 82, RX 80, RX 110, RX 57
*Pri naroanju je treba navesti namembnost parapeta (topla ali hladna fasada).

133
 5.7 Varnostno steklo RX SAFE
Posledice uporabe sodobnih tehnologij
so velike izboljave toplotnih, sonnih in
zvonih lastnosti stekla. Gradbeni ele-
menti iz stekla dajejo peat sodobni arhi-
tekturi. Monost, da se steklo uporabi kot
nosilni element, je arhitekte, konstruk-
torje in inenirje spodbudila k snovanju
vse drznejih konstrukcij. Odgovor na te
izzive so vrste stekel, ki v sebi zdruujejo
tevilne karakteristike za aktivno, pasivno
in konstruktivno varnost.
Pojem aktivna varnost pomeni varovanje
zdravja ali ivljenja ljudi, zaito pred po-
arom, vlomom, izstrelki ali pred poko-
5.7
dovanjem premoenja.
Pod pojmom pasivna varnost razumemo
zaito pred pokodbami, ki lahko nasta-
nejo pri lomu stekla.
S pojmom konstruktivna varnost pa
oznaujemo sposobnost stekla, da kljub
lomu lahko vsaj delno izpolnjuje zahteve
po varnosti.
134
Varnostna stekla delimo na:
lepljena varnostna stekla VSG in
kaljena varnostna stekla ESG termi-
no obdelana.
Vrednosti terminih in mehanskih lastno-
sti pri delno kaljenem steklu TVG so med
float steklom in kaljenim steklom ESG.
Delno kaljeno steklo TVG ni varnostno
steklo v obiajnem pomenu.
Oznaka CE
RX SAFE varnostna stekla izpolnjujejo
zahteve naslednjih norm:
- EN 12150-2 za kaljeno steklo ESG
- EN 1863-2 za delno kaljeno steklo TVG
- EN 14179-2 za kaljeno steklo s toplo-
tnim preizkusom ESG-H
- EN 14449 za lepljeno in lepljeno varno-
stno steklo VSG.
Z oznako CE je potrjena skladnost pro-
duktov z zahtevami veljavnih norm.
5.7.1 Kaljeno varnostno steklo ESG po EN 12150
Tehnologija in lastnosti
Posledice uporabe sodobnih tehnologij
so velike izboljave toplotnih, sonnih in
zvonih lastnosti stekla. To je odprlo mo-
nosti za nartovanje zelo velikih zaste-
kljenih povrin in uporabo stekla tudi na
tistih podrojih, kjer so e pred kratkim
prevladovali drugi materiali.
Vejo oviro pri uresnievanju novih zami-
sli bi lahko predstavljala le odsotnost var-
nostne funkcije stekla. Obiajno okensko
steklo je zelo krhek material. Kljub temu,
da prenese velike tlane napetosti, ima
izredno nizko natezno trdnost. Natezne
napetosti na povrini stekla nastanejo,
kadar ga upogibamo ali e na njem na-
stanejo temperaturne spremembe: ne-
nadna sprememba za 40 do 50 K je do-
volj, da se steklo zlomi. Kosi zlomljenega
stekla so srpaste oblike in imajo izredno
ostre robove.
Nalaganje Segrevanje
Vzrok za takno obnaanje stekla so po-
sebnosti njegove notranje zgradbe. Pri
steklu poteka prehod iz tekoega v trdo
stanje brez nastanka kristalizacije, rezul-
tat tega pa je neurejena kristalna mrea.
Posamezne molekule se sicer stabilne,
vendar pa je vez med sosednjimi moleku-
lami ibka in vekrat tudi prekinjena. Tako
nastanejo mikroskopsko majhni prelomi
(predvsem na povrini), zaradi katerih
se e ob minimalni natezni obremenitvi
sproi zlom celotne strukture. Ti prelomi
se kaejo v obliki mikroskopskih zarez, ki
so vzrok za to, da je dejanska upogibna
trdnost stekla vestokrat nija od teore-
5.7.1
tine.
e elimo, da bo steklo bolj trdno in var-
neje, moramo zmanjati tevilo in veli-
kost povrinskih lomov. To doseemo s
kaljenjem stekla. Pod pojmom kaljeno
steklo razumemo termino utrjeno varno-
stno steklo, ki ga strokovnotehnino ime-
nujemo tudi termino prednapeto steklo.
Kot je razvidno e iz imena, doseemo
prednapetost s toplotno obdelavo stekla,
ki poteka tako, da obe povrini stekla naj-
prej segrejemo do doloene temperatu-
re, nato pa ju hitro ohladimo.
Ventilatorja
Kaljenje Hlajenje Odvzem
135
Ker zaradi amorfne zgradbe steklo nima
klasine toke talia, ni mogoe na- 640 na 470 C oziroma do temperature, ko
tanno doloiti, pri kateri temperaturi ni
ve v trdem stanju oziroma pri kateri je e
v tekoem. Med enim in drugim stanjem
je transformacijsko temperaturno ob-
moje: steklo se najprej omeha, zatem
postane testasto in konno tekoe. Za
kaljenje ploatega okenskega stekla so
v tem obmoju najprimerneje tiste tem-
perature, pri katerih je steklo v zaetni
fazi mehanja. Pri teh temperaturah, to
je med 610 in 660 C, se vezi med po-
sameznimi molekulami zrahljajo oz. niso
ve toge. Med ogrevanjem se posame-
zne molekule raztegnejo. Ko je doseena
zahtevana temperatura, moramo z dova-
janjem komprimiranega atmosferskega
zraka steklo im hitreje ohladiti. Molekule
v zunanjih plasteh stekla se hitro ohladi-
jo, pri emer se skrijo in utrdijo. Zaradi
slabe toplotne prevodnosti pa te mole-
kule zadrujejo ohlajevanje in s tem kre-
nje molekul v srednji plasti. Posledica je
poveana gostota molekul na povrini in
redkeja v sredini stekla. Rezultat pove-
ane gostote pa je zmanjanje tevila ozi-
roma velikosti povrinskih mikrorazpok.
Prednapetost - Tlak
Ta proces poteka med ohlajanjem s ca.
se tudi molekule v notranjih plasteh stekla
vrnejo v trdo stanje. Kaljenje je uinkovito
le v primeru, e se med ohlajanjem ustva-
ri dovolj velika temperaturna razlika med
povrino in notranjostjo. V nadaljevanju
moramo steklo ohladiti do temperature,
pri kateri je mogoa rona manipulacija.
V opisanem procesu nastane v kaljenem
steklu znailna porazdelitev napetosti:
molekule na povrini so trajno izposta-
vljene tlanim, molekule v notranjosti pa
nateznim napetostim. Te napetosti mora-
jo biti v ravnovesju, saj je to pogoj za sta-
bilno stanje, ki zagotavlja ustrezne varno-
5.7.1
stne lastnosti kaljenega stekla.
+ Nateg
Debelina stekla
137
 V okviru zaetnega preizkusa in notranje
kontrole proizvodnje se nadzirata dve
najpomembneji lastnosti kaljenega ste-
kla po EN 12150:
- struktura loma: v primeru poruenja
napetostnega ravnovesja oziroma loma
se v hipu sprosti vsa med kaljenjem na-
kopiena energija. Nastane fina mrea
drobnih delcev s topimi robovi. Zara-
di tega je nevarnost pokodb mono
zmanjana.
- mehanska trdnost (upogibna trdnost):
izmerjena vrednost > 120 N/mm2 (ka-
ljeno steklo iz float stekla), pri nekalje-
nem steklu je vrednost 45 N/mm2.
Poleg omenjenih varnostnih lastnosti
5.7.1
odlikujejo kaljeno steklo tudi naslednje
prednosti:
- poveana udarna trdnost: nihajni preiz-
kus po EN 12600.
- poveana obstojnost na temperaturne
razlike: obstojnost na temperaturne
razlike po povrini stekla znaa 200 K.
Normalno float steklo je veliko bolj ob-
utljivo na temperaturne razlike (40 K).
138
Kaljeno steklo s toplotnim preizkusom
ESG-H po EN 14179
Po preteku doloenega asa (po nekaj
urah ali ez nekaj let) se lahko kaljeno
steklo brez vidnih zunanjih vplivov zlo-
mi. Omenjeni pojav imenujemo spontani
lom. Povzroitelj je molekula NiS (nikljev
sulfid), ki ima negativni temperaturni raz-
tezek. Ko se molekule stekla med ohlaja-
njem skrijo, se molekula nikljevega sulfi-
da raziri. e je molekula v sredini stekla
(v polju nateznih napetosti), nastane lo-
kalna napetost, ki lahko presee natezno
trdnost stekla in steklo se zlomi.
Molekula
nikljevega sulfida
eprav je pojav zelo redek, ga moramo
skladno z zahtevami po EN 14179 pre-
preiti, predvsem pri uporabi teh stekel
v prezraevanih (hladnih) fasadah. To
doseemo tako, da stekla izpostavimo
vroi obremenitvi. Pri tem preizkusu, ki
ga imenujemo tudi Heat Soak Test (HST),
stekla v posebni komori poasi ogrejemo
do 290 C 10 C. Tej temperaturi so ste-
kla izpostavljena tiri ure. V tem asu bodo
tista, ki vsebujejo molekulo nikljevega
sulfida, z zelo veliko verjetnostjo poila.
Spontanega loma ne smemo zamenjeva-
ti z lomom, ki nastane zaradi mehanskih
vplivov oziroma pokodovanja robov pri
premeanju in namestitvi stekla. Vedeti
moramo, da se kaljeno varnostno steklo
kljub poveani trdnosti lahko zlomi, vzrok
pa je ponavadi neustrezno ravnanje (na
primer nepravilen prevoz).
 Kriteriji za kalibracijo

V REFLEX-u je kaljeno steklo po celotni po-

vrini v kalibrirani komori Heat Soak Test
izpostavljeno temperaturi 290 C 10 C.
Proces toplotnega preizkusa mora ustre-
zati prikazanemu poteku asa in tempe-
rature. Sistem mora biti sposoben slediti
poteku tako pri 100 % kot tudi pri 10 %
zasedenosti.
5.7.1

Legenda:
T temperatura stekla v vsaki toki, oC
t as, h
t1 as, pri katerem dosee prvo steklo 280 oC
t2 as, pri katerem dosee zadnje steklo 280 oC
a faza segrevanja
b faza dranja
c faza ohlajevanja
d temperatura okolice
1 prvo steklo, ki je doseglo 280 oC
2 zadnje steklo, ki je doseglo 280 oC
3 - temperatura stekla

Vsako aro nadzoruje zunanji nemki intitut F & K.

140
V okviru zaetnega preizkusa in notranje
kontrole proizvodnje se s toplotnim preiz-
kusom po EN 14179 nadzirata dve najpo-
membneji lastnosti kaljenega stekla:
- struktura loma: v primeru poruenja
napetostnega ravnovesja oziroma loma
se v hipu sprosti vsa med kaljenjem na-
kopiena energija. Nastane fina mre-
a drobnih delcev s topimi robovi, kar
mono zmanja nevarnost pokodb.
- mehanska trdnost (upogibna trdnost):
izmerjena vrednost > 120 N/mm2 (ka-
ljeno steklo s toplotnim preizkusom iz
float stekla), pri nekaljenem steklu je
vrednost 45 N/mm2.
Poleg omenjenih varnostnih lastnosti
odlikujejo kaljeno steklo e naslednje
prednosti:
- poveana udarna trdnost: nihajni preiz-
kus po EN 12600
- poveana obstojnost na temperaturne
razlike: obstojnost na temperaturne
razlike po povrini stekla znaa 200 K.
Normalno float steklo je veliko bolj ob-
utljivo na temperaturne razlike (40 K).
Ko je predvidena uporaba kaljenega ste-
kla ESG, vedno uporabljamo kaljeno ste-
klo s toplotnim preizkusom ESG-H z zuna-
njim nadzorom, razen ko zasteklitev ni na/
nad prometno povrino in je steklo vgra-
jeno do 4 m viine.
To doloa TRLV pravilnik za uporabo linij-
sko vpetih zasteklitev.
Podroja uporabe kaljenega stekla
ESG in kaljenega stekla s toplotnim
preizkusom ESG-H
Stanovanjski in poslovni objekti (sto-
pnice, vrata, avtomatska vrata, predel-
ne stene, pomine stene)
portni objekti (odporno proti udarcem
z ogo po DIN 18032 Del 1 in 3)
ole in vrtci (iz varnostnih razlogov za
prepreevanje pokodb)
Vgradnja v bliini vroih teles (za pre-
preitev terminih lomov. e je razda-
lja med grelnim telesom in notranjim
steklom manja od 30 cm, moramo na
notranji strani uporabiti kaljeno steklo)
Steklene fasade (parapeti po DIN 18516
5.7.1
Del 4)
Uporaba v zaitne namene (zaita
pred padcem na stopniih, balkonih,
ograjah. TRAV Tehnini pravilnik za
uporabo zasteklitev za zaito pred
padcem v globino definira podroje
uporabe ESG)
Zunanja uporaba (protihrupne zaite
na cestah, postajalia, reklamni pa-
noji, vitrine ...).
141
 5.7.2 Obdelava kaljenega stekla

Zaradi znailne razporeditve napetosti Poliran rob dobimo na enak nain kot
kaljenega stekla po kaljenju ne moremo fino bruen, le da mu z dodatnim po-
ve obdelovati (na primer rezati, vrtati, stopkom vrnemo stekleni sijaj.
brusiti ...). Vsak tak poseg bi namre lah-
ko povzroil poruitev napetostnega rav-
novesja in steklo bi se zlomilo. To pomeni,
da smemo termino obdelavo izvesti ele
potem, ko so konane vse druge vrste
obdelave.
Posnet rob tvori s povrino stekla kot
Priprava stekla na kaljenje 45 < 90. Rob je lahko fino bruen
ali poliran.
Obdelava robov

Vsako steklo mora imeti pred kaljenjem

5.7.2

obdelane robove. Minimalna stopnja Maks. 2 mm

obdelave, ki e izpolnjuje to tehnoloko
pogojeno zahtevo, je grobo bruen ali
posnet rob. Skrajani rez

Grobo bruen rob dobimo, e rezane-

mu robu s tranim brusilnim strojem
posnamemo ostrino. S tem postopkom
ne moremo poravnati dimenzijskih od-
stopanj, ki so nastala pri rezanju ste-
kla. Skrajani
rez

Steklu nepravilne oblike, ki ima enega od

vogalov v kotu ostrejem od 30, se di-
menzija v tem vogalu skraja.

Fino bruen rob dobimo s strojno ob-

delavo po celotnem preseku. Na njem
ne smejo ostati drobne pokodbe ali
nebrueni odseki. Ta rob je na pogled
brez leska.

142
Izvrtine, odprtine, vogalni in robni izrezi

Razdalja med robom stekla in izvrtino

A, B = odmik od roba stekla
D = premer izvrtine oziroma odprtine
K = dolina stranice
S = debelina stekla
Izvedbe taknih izvrtin so omejene z na-
slednjimi tehnolokimi zahtevami:
oziroma odprtino je lahko manja le v pri-
meru, e naredimo razbremenilno zare-
zo, ki poteka od roba do izvrtine. Premer
zareze mora biti enak 1,5-kratni debelini
stekla: D 1,5 S.
Za razdaljo med dvema izvrtinama veljajo
enaka pravila kot za razdaljo med izvrtino
in robom stekla. Diagonalni odmik izvrti-
ne od vogala stekla naj bo veji od est-
kratne debeline. Premer odprtine (izreza)
ne sme biti veji od 1/3 doline stranice:

premer izvrtine oziroma odprtine mora
meriti vsaj toliko, kot znaa debelina
stekla: D S
razdalja med robom stekla in izvrtino
oziroma odprtino ne sme biti manja
od dveh debelin stekla: A 2S.
5.7.2
D K/3
Kadar elimo stekla za fasadne elemente
pritrditi na podkonstrukcije z vijaki, lahko
izdelamo izvrtine s poglobitvijo.

Dimenzijske tolerance za izvrtine

(EN 12150)

Nominalni radij
Toleranca
izvrtine (mm)
4 D 20 1,0

20 < D 100 2,0

100 < D posvet s proizvajalcem

Tolerance lege izvrtin:

S < 8 mm S 8 mm
Lega oziroma poloaj izvrtin
D 1,5S S D < 1,5S D 1,5S S D < 1,5S

Robno obmoje
A 2S A 2S A 2,5S A 2,5S
Oddaljenost od roba

Vogalno obmoje A 2S + 5 mm A 5S A 2,5S + 5 mm A 5S

Oddaljenost od dveh robov B 2S + 5 mm B 2S + 5 mm B 2,5S + 5 mm B 2,5S + 5 mm

143
 Tolerance izvrtin in izrezov so doloene Izrezi na robu ali vogalu stekla morajo biti
s tehnoloko pogojenimi monostmi. V polkroni. Radij mora biti enak ali veji od
splonem te tolerance ustrezajo tole- debeline stekla, vendar ne manji od 10
rancam za dolino in irino stekla, ki so mm. Velikosti izrezov moramo dimenzi-
navedene v tabeli. Premer izvrtine in ve- onirati tako, da izravnamo tolerance od-
likost izreza moramo dimenzionirati tako, daljenosti. Izrez ne sme biti veji od 1/3
da bomo lahko izravnali odstopanje od doline stranice.
toleranc za premer in toleranc za izvrtino
oziroma izrez. Zaradi vstavljenega dis-
tannega vloka, ki prepreuje stik med
vijakom in steklom, naj bo premer izvrtine
za 4 mm veji od debeline vijaka.

Da bi bila montaa stekel im bolj prepro-

sta, moramo pri dimenzioniranju premera
izvrtine upotevati toleranco oddaljenosti
in toleranco premera izvrtine. Kadar mo-
5.7.3

ramo v steklu v isti vrsti narediti ve kot

tiri izvrtine, moramo minimalno razdaljo
med njimi poveati.

5.7.3 Kakovostni kriteriji kaljenega stekla

Podroje veljavnosti Tolerance

Te zahteve veljajo za ravno kaljeno steklo, 1. Tolerance irine in viine stekla

izdelano s horizontalno tehnologijo, ki je (EN 12150)
namenjeno uporabi v gradbenitvu. Kali-
mo lahko float (EN 572-2) in ornamentna Tolerance
Nominalna
stekla (EN 572-5). Stekla so lahko: dimenzija stranic Nominalna Nominalna
brezbarvna ali v masi obarvana ( ali V) debelina debelina
stekla d 12 stekla d > 12
prozorna, prosojna ali neprosojna
z nanosom (na primer emajla, pirolitini 2000 2,5 3,0

nanosi) 2000 < ali V 3000 3,0 4,0

povrinsko obdelana (na primer peska- > 3000 4,0 5,0

na, jedkana).

144
2. Tolerance nazivnih debelin b) Lokalna izkrivljenost
(EN 12150)
Lokalno izkrivljenost (gubanje stekla)
Nazivna Tolerance (mm) vedno merimo le med dvema tokama,
debelina Ornamentno
(mm) Float steklo ki sta med seboj oddaljeni 300 mm. Po-
steklo
stopek merjenja je enak kot pri merjenju
3
celotne izkrivljenosti. Z ustreznim pripo-
4
0,5 0,2 mokom, na primer napeto ico oziroma
5
kovinskim merilom, izmerimo najvejo
6
razdaljo h2. Deformacijo merimo v po-
8 0,8
lju, ki je vzporedno z robom stranice in
10 1,0 0,3
od nje odmaknjeno vsaj 25 mm. Lokalno
12 -
izkrivljenost izrazimo z razmerjem med
15 - 0,5
razdaljo h2 in dolino 300 mm. Pri orna-
19 -
1,0 mentnem steklu se lokalna izkrivljenost
25
meri na ornamentni strani, tako da se na
najviji vrh strukture poloi ravnilo in meri

5.7.3
3. Planimetrija (EN 12150) razdalja do najvije toke strukture.

Med kaljenjem se steklo, ogreto na tem-

peraturo, ki je blizu toke mehanja, ci- h1
-LH>IK> tc =
\ccJJ
klino pomika prek keraminih valjev. FWHOFSIGBKLPQ E[ ali V
QL
Zato ni mogoe izdelati stekla, ki ne bi
imelo (vsaj minimalno) deformirane povr- h2
ine. Odstopanje v ravnosti (planimetriji)
tl =
300
>IF7

je odvisno od debeline stekla, njegovih

dimenzij ter razmerja stranic in se kae $BILQK> EZ
v obliki izkrivljenja. Ravnost stekla je od- FWHOFSIGBKLPQ Q(
loilnega pomena za njegove optine
lastnosti. Omenjene deformacije delimo
v dve skupini: celotno in lokalno izkrivlje-
nost.

Najvije dovoljene vrednosti

a) Celotna izkrivljenost tc
Celotna Lokalna
e elimo izmeriti to vrsto deformacije, Vrsta stekla
izkrivljenost izkrivljenost
moramo daljo stranico stekla vertikalno (mm/mm) (mm/300 mm)
poloiti na dve 100 mm iroki podloki, ki Float steklo
naj bosta od vogalov odmaknjeni za 1/4 0,003* 0,5
(EN 572-2)
doline stranice. Z ustreznim pripomo-
kom, na primer z napeto ico, izmerimo Ostala stekla 0,004 0,5

najvejo razdaljo (h1) med ico in konkav-
no povrino stekla. Izkrivljenost merimo
vzdol vseh stranic in obeh diagonal. Ce-
lotna izkrivljenost je izraena kot razmer-
je med izmerjeno razdaljo h1 in irino ()
oziroma viino stekla (V).
*Pri kvadratnih ali skoraj kvadratnih steklih z
razmerjem stranic od 1:1 do 1:1,3 so odstopanja
v planimetriji praviloma veja kot pri ozkih
pravokotnih steklih. Zato je smiselno, da pri
kvadratnih oblikah namesto 4 do 6 mm debelega
stekla izberete debeleje steklo ali pa se
posvetujete s tehnologi podjetja REFLEX.
145
 4. Spremembe v barvi in strukturi Struktura loma, skladno z EN 12150-1

Pri ornamentnih steklih ne moremo zago-
toviti simetrije strukture ob uporabi ve
stekel, postavljenih eno poleg drugega v
skupno povrino.
Zaradi proizvodnotehninih pogojev se
pri nekaterih ornamentnih steklih lahko
med toplotno obdelavo potek strukture
delno izkrivi.
Iz enakega razloga se lahko pri orna-
mentnih in v masi obarvanih steklih delno
spremeni tudi barva.
Testno steklo (1.100 x 360 mm) mora pro-
sto leati v okvirju, ki bo prepreil razsi-
panje drobcev, istoasno pa ne bo oviral
njihovega irjenja. Na polovici dalje stra-
nice udarimo s kladivom (masa 75 g; ra-
dij zaobljene konice 0,2 mm) v toki, ki je
od roba stekla oddaljena 13 mm. tiri do
pet minut po udarcu prinemo s tetjem
drobcev. Za tetje uporabljamo masko
50 x 50 mm. Maske ne smemo polagati
na polja, ki so v radiju 100 mm od mesta
udarca ali pa v pasu 25 milimetrov od ste-
klenih robov.

Testiranje Nihajni preizkus

5.7.3

V okviru notranje kontrole proizvodnje in Skladno z EN 12600

zunanjega nadzora (Intitut za okensko
tehniko IFT iz nemkega mesta Rosen-
heim) stalno preverjamo proizvodnjo ka-
ljenega stekla RX SAFE ESG pod pogoji
veljavnih norm.
Vizualno ocenjevanje kakovosti
V Poglavju 6.9.6 navajamo Smernice za
ocenjevanje vizualne kakovosti stekla za
gradbenitvo, v katerih so opisane me-

tevilo in dimenzije drobcev

Najveja dolina
Nazivna debelina Najmanje tevilo
Vrsta stekla najvejega delca
(mm) drobcev
(mm)
float stekla 4 12 40 100
Kaljeno
float stekla 15 19 30 100
steklo iz
ornamentnega stekla 4 10 30 100

Mehanska trdnost (upogibna trdnost), skladno z EN 1288-3 / EN 12150-1

Nazivna debelina Mehanska trdnost

Vrsta stekla
(mm) (upogibna trdnost) (N/mm2)
float stekla 4 19 120
Kaljeno
ornamentnega stekla 4 10 90
steklo iz
emajliranega stekla 4 19 75*

* Emajlirana povrina je v natezni coni.

146
tode ocenjevanja in prikazane tabele z
dovoljenimi odstopanji. Spodaj navede-
ne posebnosti kaljenega stekla so fizikal-
no pogojene, zato ne moremo vplivati na
njihov nastanek ali intenzivnost.
Optine posebnosti
Med postopkom termine obdelave se
v pei steklo pomika po vroih kerami-
nih valjih. Zaradi tega se lahko na njegovi
povrini obasno pojavi blaga valovitost
(imenovana tudi roller waves). Ome-
njenemu pojavu se ne moremo izogniti, v
praksi pa ga opazimo kot popaenje slike,
gledane v odbojni svetlobi. Zaradi termi-
nega procesa kaljenja lahko pride tudi do
keminih in mehanskih sprememb povr-
ine, kot so pikice na povrini, imenovane
roller pick up, oziroma odtisi valjev.
Anizotropija
Med termino obdelavo se kaljenemu
varnostnemu steklu spremeni napeto-
stno stanje. V njem nastanejo napetostna
polja, na katerih se lahko polarizirana
svetloba (doloen dele dnevne svetlobe
je v odvisnosti od vremenskih pogojev
vedno polariziran) dvojno lomi. Zato lahko
v posebnih svetlobnih pogojih pri pogle-
du na kaljeno steklo opazimo polariza-
cijska polja v obliki razlinih vzorcev. Ta
fenomen je viden le na kaljenem steklu.
Toplotna obstojnost
Posebna porazdelitev napetosti, znailna
za kaljeno steklo, ostaja v ravnovesju tudi
pri trajni uporabi pri temperaturi + 250 C.
Zato kaljeno steklo dobro prenese hiter
padec temperature in velike temperatur-
ne razlike med dvema tokama (do 200
K).
Omoljivost steklenih povrin z vlago
Odtisi valjev, prstov in uporabljenih va-
kuumskih dral ali etiket lahko pod po-
sebnimi pogoji povzroijo minimalne
spremembe v mrei atomov na povrini
stekla. e so stekla mokra, postanejo
mesta, na katerih je prilo do taknega
pojava, vidna, saj imajo drugano oprije-
mljivost vodne pare (omoljivost). Pri su-
hem steklu pojav izgine. Ker je omenjena
sprememba fizikalno pogojena, ne more
biti predmet reklamacije.
Oznaevanje stekel
Vsako RX SAFE ESG kaljeno steklo mora
5.7.3
imeti viden in trajen odtis (EN 12150 in
ime ali oznaka proizvajalca), iz katerega
je razvidno, da je to varnostno steklo. Od-
tis po tej normi mora biti trajen in neod-
stranljiv.
Tudi RX SAFE ESG-H kaljeno steklo s to-
plotnim preizkusom mora imeti viden in
trajen odtis (EN 14179 in ime ali oznaka
proizvajalca).
Viden in trajen odtis RS SAFE ESG-H vse-
buje naslednje podatke:
- proizvajalec: RX ESG-H
- standard: EN 14179
- nadzorni oziroma certifikacijski organ:
F&K
RX ESG-H
EN 14179
F&K
147
 5.7.4 Proizvodni program in maksimalne dimenzije

Maksimalne dimenzije v cm za RX SAFE ESG in RX SAFE ESG-H

Vrsta stekla Barva Debelina stekla/dimenzije (cm)

4 mm 5 mm 6 mm 8 mm 10 mm 12 mm 15 mm 19 mm
Float Prozorna 120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480 244x480 244x480
Bronze 120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480 - -
Green 120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480 - -
Grey 120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480 - -
Planibel Color
Dark Blue 120x200 - 244x480 244x480 244x480 - - -
Priva Blue 120x200 - 244x480 244x480 244x480 - - -
Azur 120x200 - 244x480 244x480 244x480 - - -

Clearvision,
Planibel
Belo steklo
120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480 - -

Low-e T 120x200 - 244x480 244x480 - - - -

5.7.4

Clear 120x200 150x250 244x480 244x480 - - - -

Stopsol Grey - 150x250 244x480 244x480 - - - -
Supersilver Green - - 244x480 244x480 - - - -
Dark Blue - - 244x480 244x480 - - - -
Clear 120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 - - -
Stopsol Bronze 120x200 150x250 244x480 - - - - -
Classic Grey 120x200 150x250 244x480 - - - - -
Green 120x200 150x250 244x480 244x480 - - - -

Prozorna 120x200 - 185x400 185x435 - - - -

Chinchilla
Rjava 120x200 - - - - - - -
Ornament Prozorna 120x200 - 185x335 - 204x435 - - -
504/rosa Rjava 120x200 - - - - - - -
Prozorna 120x200 - - - - - - -
Katedral Rumena 120x200 - - - - - - -
Modra 120x200 - - - - - - -
Prozorna 120x200 - - - - - - -
Gothic
Rjava 120x200 - - - - - - -
Prozorna 120x200 - - - - - - -
Rumena 120x200 - - - - - - -
Altdeutsch
Modra 120x200 - - - - - - -
Rjava 120x200 - - - - - - -
Mastercarre Prozorna 120x200 - 321x200 330x204 - - - -
Masterpoint Prozorna - - 200x321 204x252
Matelux Satinato 120x200 - 225x321 225x321 244x321 - - -
Minimalna dimenzija: 100 x 250 mm za pravokotna RX SAFE ESG in RX SAFE ESG-H
Minimalni premer: 250 mm
Maksimalno razmerje stranic: 1:10
Maksimalna tea: 300 kg
Pri oblikah, ki so podobne kvadratnim oblikam in imajo razmerje stranic med 1:1 in 1:1,3, je neizogibno odstopanje od
ravnosti veje kot pri pravokotnih ipah. e posebej pri steklih debeline 6 mm je priporoljivo pravoasno posvetovanje
z REFLEX-om.

148
5.8 Delno kaljeno steklo RX SAFE TVG
Opis produkta RX SAFE TVG, skladno z
EN 1863
Postopek proizvodnje delno kaljenega
stekla (TVG), imenovanega tudi termino
utrjeno steklo, je podoben postopku za
kaljeno steklo (ESG).
Tako kot pri kaljenem steklu (ESG) ste-
klo segrejemo hitro in enakomerno nad
600C, razlika pa je v tem, da pri ohlajanju
z vpihovanjem hladnega zraka ravnamo
bistveno drugae. V steklu tako nastane
trajen potek napetosti, zaradi esar je v
primerjavi s float steklom obutno bolj
odporno na termine in mehanske obre-
menitve. Upogibna napetost in sposob-
nost prenaanja temperaturnih razlik le-
ita nekje med navadnim nekaljenim float
steklom in kaljenim steklom (ESG).
V okviru zaetnega preizkusa in stalne
notranje kontrole proizvodnje se nadzi-
rata dve najpomembneji lastnosti delno
kaljenega stekla TVG:
- mehanska trdnost (upogibna trdnost)
70 N/mm2 lei med vrednostmi nekalje-
nega float stekla in kaljenega ESG float
stekla.
- slika loma posameznega stekla ustre-
za oziroma je enaka kot pri normalnem
float steklu. Zaradi tega delno kaljeno
steklo TVG ni varnostno steklo.
Zaradi nizke stopnje kaljenja je nevarnost
spontanega loma zaradi nikelj-sulfidnih
vkljukov praktino izkljuena in Heat
Soak Test ni potreben. TVG je v prednosti
pred ESG takrat, ko upogibna napetost
in obstojnost na temperaturne razlike
navadnega float stekla ne zadoata in
ESG zaradi svoje slike loma (veliko tevilo
majhnih kokov) ne izpolnjuje zahteva-
nega pogoja varnosti po lomu ipe.
V najve primerih se TVG uporablja kot
varnostno lepljeno steklo. S to kombina-
cijo dobimo steklo, ki optimalno zdruuje
konstruktivno, predvsem pa aktivno in
5.8
pasivno varnost.
Ta kombinacija poviane upogibne trdno-
sti, temperaturne obstojnosti in lastnosti
prenaanja obremenitev po lomu nam da
idealne izdelke za:
predelne stene
nadglavne zasteklitve
steklene ograje
tokovno vpete zasteklitve
nosilne steklene elemente (npr. stopni-
ce).
Obdelovalne monosti TVG, kot so:
robovi
luknje
odprtine izrezi
robni in vogalni izrezi so enake kot pri
ESG.
Kot pri kaljenem steklu (ESG) moramo
tudi tukaj obdelavo izvesti pred proizvo-
dnim procesom. Glej Poglavje 5.7.2.
149
5.8.1 Lastnosti

Float TVG ESG

Upogibna trdnost B 45 N/mm 2

70 N/mm 2
120 N/mm2

dop. odvisno od uporabe 12/18 N/mm2* 29 N/mm2* 50 N/mm2

Obstojnost na temperaturne razlike

40 K 100 K 200 K
po povrini ipe

Rezanje da ne ne

radialne razpoke radialne razpoke mreaste razpoke

Slika loma
veliki kosi veliki kosi majhni kosi

Monost spontanega loma ne ne da

* 12 N/mm2 pri nadglavni zasteklitvi oziroma 18 N/mm2 pri vertikalni zasteklitvi

** dovoljena raunska vrednost

5.8.2 Podroja uporabe

5.8.1
Float TVG ESG

Vertikalna zasteklitev

brez varnostnih zahtev

z varnostnimi zahtevami
poveane mehanske zahteve
poveane termine zahteve
ostanek varnosti pri vsestranskem vpetju
Nadglavna zasteklitev

zunanja ipa
notranja ipa - enojna ni dovoljeno ni dovoljeno ni dovoljeno

notranja ipa VSG (sposobnost prenaanja

obremenitev po lomu) sestavljena iz 2 x ni dovoljeno

Ograje

enojno steklo
VSG sestavljeno iz 2 x
(sposobnost prenaanja obremenitev po lomu)
VSG iz 2 x

Ohranitev stanja: stekleni element lahko Ohranitev nosilnosti: stekleni element

v primeru loma pod doloenimi pogoji lahko v primeru loma doloen as obdr-
vgradnje brez dodatne obremenitve e i lastnost zapiranja prostora in prenaa
doloen as stoji. doloeno obremenitev.

151
 5.8.3 Kakovostne zahteve za TVG

a) Podroje veljave TVG za stekla z nanosom

Kakovostne zahteve veljajo za ravno ter- Za TVG izdelke, ki so namenjeni za dode-

mino obdelano steklo (TVG), izdelano
na horizontalen nain za posebna podro-
ja uporabe v gradbenitvu.
Kot osnovni material uporabljamo float
steklo (EN 572-2) in ornamentna stekla
(EN 572-5). Steklo je lahko:
brezbarvno ali barvno
prozorno, prosojno, neprozorno ali
opalno
steklo z nanosom ali emajlirano
povrinsko obdelano (npr. jedkano,
5.8.3
lavo z nanosom, veljajo stroje kakovo-
stne zahteve glede toleranc in ravnosti.
Potreben je predhodni dogovor s podje-
tjem REFLEX.
Ravnost
Odstopanje od ravnosti je odvisno od de-
beline stekla, velikosti in razmerja stranic.
Opazno je kot izkrivljenost. Razdelimo ga
v dve skupini: celotna izkrivljenost in lo-
kalna izkrivljenost.

peskano).
Celotna izkrivljenost (tg)
b) Tolerance
ipo postavimo pri sobni temperaturi ver-
Tolerance debeline, skladne z EN 1863-1 tikalno na dve podlogi, ki sta od roba ipe
odmaknjeni za etrtino doline. Izkrivlje-
Nazivna Tolerance (mm) nost je maksimalni odmik h1 od konkav-
debelina Ornamentno
(mm) Float steklo ne strani stekla. Izmerimo jo z ravnilom
steklo
oziroma z napeto ico (vrvico). Merimo
3
po robovih stekla in po diagonali. V vseh
4
0,5 0,2 primerih se celotna izkrivljenost izraa kot
5
razmerje med izkrivljenostjo h1 in dolino
6
roba.
8 0,8
10 1,0 0,3
Lokalna izkrivljenost (to)
12 -

Lokalno izkrivljenost izmerimo z ravnilom

Tolerance irine in doline, skladno z EN oziroma z napeto ico (vrvico) na razdalji
1863-1 300 mm (glej sliko). Izraa se kot razmerje
med izkrivljenostjo h2 in dolino 300 mm.
Nominalna dimenzija stranic Tolerance
ali V (mm) (mm) h2
to = (mm/n)
2000 2,5 300
2000 < ali V 3000 3,0
> 3000 4,0

152
Celotna izkrivljenost in
lokalna izkrivljenost

Omejitve celotne in lokalne izkrivljenosti

-LH>IK> Omejitev glede na

\ccJJ
FWHOFSIGBKLPQ E[
QL
Vrsta Debelina Lokalno
Celotno
stekla (mm) izkrivlje-
izkrivlje-
nost
nost

>IF7
(mm/300
(mm/m)
mm)
$BILQK> EZ TVG iz float
FWHOFSIGBKLPQ Q( 3 - 12 3* 0,3
stekla

* Pri kvadratnih in podobnih oblikah z razmerjem

stranic med 1:1 in 1:1,3 je neizogibno odstopa-
nje od ravnosti veje kot pa pri ojih pravokotnih
oblikah. e posebej pri debelinah 6 mm je pripo-
h1 roljivo posvetovanje z REFLEX-om.
tg = (mm/n)

5.8.3
D ali

c) Barvno odstopanje d) Preizkuanje

Zaradi proizvodnotehninih pogojev je pri V okviru notranje kontrole proizvodnje in

barvnih steklih mogoe minimalno barv-
no odstopanje.
zunanjega nadzora (Intitut za okensko
tehniko IFT iz nemkega mesta Rosen-
heim) stalno preverjamo proizvodnjo ka-
ljenega stekla RX SAFE TVG pod pogoji
veljavnih norm.

Zlomljeni kos
Slika loma po EN 1863

100 mm
25 mm

Reprezentativna slika loma

153
 Mehanska trdnost (upogibna trdnost) po EN 1863-1/ EN 1288-3
Vrsta stekla
float stekla
TVG iz
emajliranega float stekla
* Emajlirana povrina pod natezno napetostjo
** Kot upogibna trdnost je definirana tista minimalna upogibna napetost, ki s 95 % gotovostjo vodi do 5
% verjetnosti loma.
e) Vizualno ocenjevanje kakovosti
S Smernico za ocenjevanje vizualne
kakovosti stekla za gradbenitvo, ki je
objavljena v Poglavju 6.9.6, so podane
5.8.3
osnove za vizualno ocenjevanje in tabe-
le. Ob pregledu ugotovljena odstopanja
bodo ocenjena skladno s temi smernica-
mi.
f) Fizikalno pogojeni pojavi
Optine posebnosti
Steklo med procesom kaljenja lei v pei
na keraminih valjih, zato lahko nakljuno
oziroma obasno pride do povrinskih
sprememb. Valovitost, imenovana tudi
roller waves, je fizikalno pogojena in se
ji ne moremo vedno izogniti. V posame-
znih primerih je to vzrok za malenkosten
vpliv na sliko refleksije. Zaradi termine-
ga procesa kaljenja lahko pride tudi do
keminih in mehanskih sprememb povr-
ine, kot so pikice na povrini, imenovane
roller pick up, oziroma odtisov valjev.
Anizotropije
Anizotropije so mavrine slike na termi-
no obdelani ipi TVG. Podrobneje po-
datke o tem najdete v Poglavju 4.14.
154
Debelina Upogibna trdnost**
(mm) (N/mm2)
3 12 70
3 12 45*
Toplotna obstojnost
Posebna porazdelitev napetosti, znailna
za delno kaljeno steklo, ostaja v ravno-
vesju tudi pri trajni uporabi pri temperaturi
+ 200 C. Zato delno kaljeno steklo dobro
prenese hiter padec temperature in veli-
ke temperaturne razlike med dvema to-
kama (do 100 K).
Omoljivost steklenih povrin z vlago
Odtisi valjev, prstov in uporabljenih va-
kuumskih dral ali etiket lahko pod po-
sebnimi pogoji povzroijo minimalne
spremembe v mrei atomov na povrini
stekla. e so stekla mokra, postanejo
mesta, na katerih je prilo do taknega
pojava, vidna, saj imajo drugano oprije-
mljivost vodne pare (omoljivost). Pri su-
hem steklu pojav izgine. Ker je omenjena
sprememba fizikalno pogojena, ne more
biti predmet reklamacije.
g) Oznaevanje
Vsako RX SAFE TVG delno kaljeno steklo
mora imeti viden in trajen odtis EN 1863
in ime ali oznako proizvajalca. Odtis po tej
normi mora biti trajen in neodstranljiv.
5.8.4 Proizvodni program in maksimalne dimenzije

Maksimalne dimenzije v cm za RX SAFE TVG

Vrsta stekla Barva Debelina stekla/dimenzije (cm)

4 mm 5 mm 6 mm 8 mm 10 mm 12 mm
Float Prozorna 120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480
Bronze 120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480
Green 120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480
Grey 120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480
Planibel Color
Dark Blue 120x200 - 244x480 244x480 244x480 -
Priva Blue 120x200 - 244x480 244x480 244x480 -
Azur 120x200 - 244x480 244x480 244x480 -

Clearvision,
Planibel
Belo steklo
120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480

Mastercarre Prozorna 120x200 - 321x200 330x204 - -

5.8.4
Matelux Satinato 120x200 - 225x321 225x321 244x321 -
Delno kaljeno steklo dobi varnostne lastnosti takrat, ko je vgrajeno v lepljeno varnostno steklo VSG.
Minimalna dimenzija: 100 x 250 mm za pravokotna RX SAFE kaljena stekla
Minimalni premer: 250 mm
Maksimalno razmerje stranic: 1:10
Maksimalna tea: 300 kg
Pri oblikah, ki so podobne kvadratnim oblikam in imajo razmerje stranic med 1:1 in 1:1,3, je neizogibno odstopanje od
ravnosti veje kot pri pravokotnih ipah. e posebej pri steklih debeline 6 mm je priporoljivo pravoasno posvetovanje
z REFLEX-om.

155
 5.9 Lepljeno varnostno steklo RX LAMISAFE

Opis produkta RX LAMISAFE, Lepljeno steklo ima v primerjavi s kalje-

skladno z EN 14449
Lepljeno steklo je sestavljeno iz dveh ali
ve stekel, ki se prekrivajo in so trdno zle-
pljena z eno ali ve visokoelastinimi fo-
lijami iz Polyvinylbutyrala (PVB) razlinih
lastnosti in debelin. Standardne debeline
folij so 0,38 mm, 0,76 mm, 1,14 mm, 1,52
mm, 2,28 mm - torej vekratniki osnovne
debeline 0,38 mm.
nim varnostnim steklom bistveno pred-
nost: po lomu kaljenega stekla nastanejo
drobni delci, ki redkokdaj ostanejo v okvi-
ru. Zato takna zasteklitev kasneje nima
ve zaitne funkcije, saj ne iti niti pred
vlomom niti pred pokodbami. Lepljeno
steklo pa se kljub lomu ne razleti in tako
e vedno ohrani vsaj del zaitne funkci-
je. To je posebej pomembno pri protivlo-
mnih in neprebojnih steklih.

V praksi se za to steklo pogosto uporablja

tudi naziv VSG, ki izvira iz nemkega ime-
na Verbundsicherheitsglas.
5.9

Proizvodnja najprej poteka s postopkom

predhodnega spajanja s pritisnimi valji
in nato v avtoklavu. V njem se s pomojo
poviane temperature in poveanega
pritiska dosee trajni spoj stekla in folije.

Pogled skozi lepljeno steklo je lahko (od-

visno od tevila stekel) nekoliko drugaen
od pogleda skozi obiajno steklo.

Lepljeno steklo uvramo skupaj s kalje-

nim steklom in steklenimi zidaki v kate-
gorijo varnostnih stekel. To pa zato, ker
vmesna plast lepila ob razbitju stekla v
celoti zadri nevarne steklene kose, ki bi
sicer lahko ogrozili varnost ljudi.

Kadar je lepljeno steklo sestavljeno iz Folija

vejega tevila stekel, ki so zlepljena z
ilavo elastino folijo, ne govorimo samo
o pasivni, temve tudi o njegovi aktivni
varnosti.
Steklo Steklo

Prerez lepljenega varnostnega stekla

156
V okviru zaetnega preizkusa mora le-
pljeno varnostno steklo izpolnjevati na-
slednje zahteve po EN 14449:
A) preizkus na poviano temperaturo,
skladno z EN ISO 12543-4 (preizkus
kuhanja 2 uri pri 100 C)
B) preizkus na poviano vlago s konden-
zom, skladno z EN ISO 12543-4 (pre-
izkus s kondenzom 2 tedna pri 50 C in
100% relativni vlanosti)
C) preizkus z obsevanjem, skladno z EN
ISO 12543-4 (2.000 ur obsevanja s
svetlobo podobno dnevni z 900 W/
m2)
D) nihajni preizkus, skladno z EN 12600
(dvojna guma, 50 kg, viina spusta
450 mm).
V notranji kontroli proizvodnje se stalno
nadzira izdelano lepljeno varnostno ste-
klo po planu preizkuanja, in sicer:
- preizkus na visoko temperaturo in povi-
ano vlago s kondenzom (A in B)
- preizkus s spuanjem kovinske krogle
na steklo (mehanska trdnost, 4 m, 1 kg
krogla)
- strini preizkus (na posebni napravi z
ustrezno programsko opremo).
Dananja tehnologija ne omogoa samo
lepljenja ve float stekel, ampak tudi le-
pljenje kaljenih stekel ESG in delno ka-
ljenih stekel TVG, sonnozaitnih stekel
ter stekel z nanosi Low-e.
Lepljeno steklo z zvonozaitno folijo
Za lepljenje stekel se lahko namesto stan-
dardne PVB folije uporabijo tudi posebne
folije (imenovane tudi Silence folije - SC);
lepljeno steklo, izdelano s to folijo, ima
obutno vejo zvono izolirnost. e naj
ima lepljeno steklo s poveano zvono
izolirnostjo tudi varnostne karakteristike,
se za lepljenje uporablja folija, ki zdruuje
obe lastnosti, zvono in varnostno.
Dodatno oplemenitenje lepljenega stekla
Lepljeno steklo (VSG ali GH) lahko v izo-
lacijsko steklo vgradimo enako kot stan-
dardno steklo. VSG steklo pa lahko z me-
todo katodnega naparjevanja v vakuumu
tudi dodatno oplemenitimo. e na takno
steklo naparimo mehki toplotnozaitni
oziroma sonnozaitni nanos, dobimo
lepljeno Low-e steklo.
Podroja uporabe lepljenega
varnostnega stekla VSG
Idealno podroje uporabe lepljenega
5.9
varnostnega stekla se pokae predvsem
v primeru loma, in sicer zaradi njegove
sposobnosti zadrevanja razbitih delcev
in ohranitve stanja oziroma ohranitve no-
silnosti.
Javne zgradbe
Lepljeno steklo uporabljamo za vse za-
steklitve, ki sestavljajo vhod v zgradbo.
Predvsem v olah in vrtcih je njegova
uporaba pogosto obvezna.
portni objekti
Lepljeno steklo je (pogojno) odporno
proti udarcem z ogo. Njegova upora-
ba je obvezna tudi v pokritih bazenih.
Trgovine in industrijski objekti
V teh objektih ima lepljeno steklo vlogo
protivlomnega stekla.
Stanovanjska gradnja
Tu lepljeno steklo nima samo protivlo-
mne funkcije, pa pa je namenjeno tudi
zaiti ljudi pred pokodbami. Njegova
uporaba je obvezna pri zasteklitvah, ki
segajo od stropa do tal.
Ograje
Lepljeno steklo uporabljamo za zaste-
klitve stopni, balkonov in razlinih
platojev, kjer iti pred padcem v glo-
bino. Dokazovanje lomne varnosti le-
157
 pljenega varnostnega stekla se izvaja b) Skrajani rez
z nihajnim preizkusom, skladno z EN
12600. Proizvodnotehnino je pogojeno, da ste-
Nadglavne zasteklitve klu nepravilne oblike, ki ima v enem od
Pri nadglavnih zasteklitvah moramo iz vogalov kot ostreji od 30 , skrajamo
varnostnih razlogov za notranje steklo dimenzijo v tem vogalu.
obvezno uporabiti lepljeno steklo. Ve
o uporabi varnostnega lepljenega ste-
kla v Poglavju 6.9.5.

Obdelave lepljenega varnostnega

stekla VSG Skrajani
rez

a) Obdelava robov c) Izvedba roba

Iz proizvodnotehninih razlogov steklenih Rob z zamikom

robov lepljenega stekla ni treba posebej
5.9

obdelovati. Na zahtevo kupcev pa so mo- Rob lepljenega varnostnega stekla je lah-

goe naslednje obdelave: ko izdelan tudi z zamikom. Zamik poteka
Grobo bruen rob dobimo, e rezane- vzporedno z enim ali ve robovi.
mu robu s tranim brusilnim strojem
odvzamemo ostrino. S tem postopkom RX LAMISAFE z zamikom
ne moremo poravnati dimenzijskih od-
Maks. 50 mm
stopanj, ki lahko nastanejo pri rezanju
stekla.
Fino bruen rob dobimo, e ga po ce-
lotnem preseku strojno obdelamo. Na
robu ne smejo biti vidni nebrueni od-
seki ali drobne pokodbe. Vizualno je
brueni rob videti kot matirano steklo, Enojni zamik (stranski pogled)
saj je brez sijaja.
Poliran rob dobimo na enak nain kot Maks. 50 mm
fino bruen, le da mu z dodatnim po-
stopkom vrnemo stekleni sijaj.
Posnet rob tvori s povrino stekla kot
45 < 90. Rob je lahko fino bruen
ali poliran.

Maks. 2 mm

Dvojni zamik (stranski pogled)

158
Pri izdelavi oblike robov se najprej obde-
lajo posamezne ipe.
Tolerance zamika - glej stran 161
Maksimalna dimenzija 200 cm x 300 cm,
druge dimenzije po povpraevanju.
Minimalna proizvodna dimenzija:
30 cm x 60 cm
Maksimalno razmerje stranic: 1:10
Izvedba je mogoa tudi v kombinaciji z
ESG in TVG.
Skrajani rez folije
Steklo je lahko:
brezbarvno ali obarvano
prozorno, prosojno, neprozorno ali
opalno
emajlirano ali potiskano
povrinsko obdelano (peskano ali jed-
kano).
Polyvinylbutyral (PVB) folija je lahko:
brezbarvna ali barvna
transparentna, translucentna ali nepro-
sojna.

Pri izdelavi lepljenega varnostnega ste- b) Tolerance

kla iz kaljenega stekla se obdelava robov Nazivne debeline in tolerance
zaradi proizvodnotehninih zahtev izvede
pred lepljenjem. e je rob poliran ali fino Nazivna debelina lepljenega stekla je se-
bruen, se folija zaradi optinega videza tevek nazivnih debelin uporabljenih ste-

5.9
odree poravnano z robom. kel, kot jih doloa standard EN 572-2, 4 in
5, in nazivne debeline PVB folij 0,38; 0,76;
d) Izrezi, luknje, govorilne line 1,14; 1,52 in 2,28 mm.

Za izdelavo obvezno potrebujemo na- Nazivne debeline in tolerance za osnovne

tanne skice, iz katerih so razvidni vsi produkte, skladno s poglavjem a)
tehnini detajli. Minimalna debelina le-
pljenega stekla je 8 mm. Nazivna Tolerance (mm)
debelina Ornamentno
(mm) Float steklo
steklo
Kriteriji kakovosti lepljenega
3
varnostnega stekla
4
0,5 0,2
5
a) Podroje veljavnosti
6
8 0,8
Spodaj navedene kakovostne zahteve
10 1,0 0,3
veljajo le za ravno lepljeno steklo, name-
12 -
njeno gradbenitvu.
15 - 0,5
19 - 1,0
V proizvodnji lepljenega stekla lahko upo-
rabljamo naslednje osnovne izdelke:
float EN 572-2
vleeno steklo EN 572-4
lito steklo EN 572-5
kaljeno steklo EN 12150
delno kaljeno steklo EN 1863
druga stekla.

159
 Tolerance irine in viine za VSG iz nekaljenega stekla, skladno z EN ISO 12543-5
Toleranca (t) irine in viine stekla (mm)
Obdelava robov Rezan in posnet rob Bruen ali poliran rob
>8

Debelina elementa 8 Vsako steklo Eno od stekel 26 40 > 40

v sendviu je v sendviu je
debelo < 10 mm debelo 10 mm
+2,5 +1,0
do 1000 1,0 2,0
-2,0 -2,0
Stekla,
+3,0 +1,0 +1,0
izdelana po do 2000 1,5 3,5
-2,0 +1,0 -3,0 -4,0
dimenzijah
+2,5 +3,5 -3,0
prek 2000 4,0
-2,0 -3,0
Steklo v ploah 3,0

Tolerance irine in viine za VSG iz kaljenega in delno kaljenega stekla,

skladno z EN ISO 12543-5
Toleranca (t) irine in viine (mm)
Obdelava robov Posnet rob Bruen ali poliran rob
5.9

Debelina elementa (mm) 8 >8 splono

do 1000 2,0 2,0 2,0
+ 3,0 + 3,0 + 3,0
Nazivna dimenzija do 2000
- 2,0 - 2,0 - 2,0
(mm)
+ 3,0 + 3,5 + 4,0
prek 2000
- 2,0 - 2,0 - 2,0

Dovoljena toleranca debeline lepljenega - Lepljeno varnostno steklo iz nekaljenih

stekla je tako setevek dovoljenih tole-
ranc za posamezna uporabljena stekla.
Tolerance debeline folije ne upoteva-
mo.
Upotevati moramo tudi, da glede na
uporabljene osnovne produkte zaradi
proizvodnih pogojev lahko pride do upo-
rabe dodatnih slojev folij.
Tolerance zamikov med stekli
Iz proizvodnotehninih razlogov lahko
pride do dimenzijskega zamika med po-
sameznimi stekli:
stekel
Ti zamiki lahko nastopijo le pri steklih
z rezanimi ali posnetimi robovi. Dovo-
ljena odstopanja lahko povzamemo iz
zgornje tabele.
- Lepljeno varnostno steklo iz kaljenih in
delno kaljenih stekel
Tolerance zamika lahko nastopijo pri
vseh, za to vrsto stekel mogoih na-
inih obdelave robov. Povzamemo jih
lahko iz spodnje tabele. Odstopanja
ugotavljamo za irino in viino loeno.

160
Najveji dovoljeni zamik c) Sprememba barve pri lepljenem steklu

Nazivna dimenzija Najveji dovoljeni im veja je skupna debelina stekel (ozi-

ali V zamik
roma im veje je tevilo stekel), tem bolj
, V 100 cm 2,0 mm se lepljeno steklo obarva rumenozeleno.
, V 100 cm 3,0 mm To spremembo povzroajo uporabljeni
, V > 100 cm 4,0 mm
materiali in ne more biti predmet rekla-
macije.

V, t d) Preizkuanje

V okviru notranje kontrole proizvodnje in

zunanjega nadzora redno nadziramo pro-
izvodnjo RX LAMISAFE lepljenega varno-
stnega stekla z uporabo veljavnih norm:

- upogibna trdnost po EN 1288-3

- preizkus trdnosti s spueno kroglo EN

5.9
14449
d d - preizkus na poviano temperaturo
kuhalni preizkus EN 12543-4
- preizkus trdnosti z nihalom (mehki uda-
Tolerance izrezov in govorilnih lin rec) EN 12600.

Dimenzijska odstopanja pri izrezih so od- Kriteriji v EN 12600 razvrajo lepljena

visna od tehninih zahtev in jih je treba stekla v tri kategorije.
doloiti pred predajo naroila.
Klasa Viina spusta (mm)
Tolerance pri izvrtinah 3 190

Toleranca premera luknje znaa:
- z debelino do 24 mm so dovoljena od-
stopanja izvrtin 2,0 mm
- pri debelejih steklih 2,5 mm.
Dovoljeno odstopanje poloaja izvrtine
znaa:
- pri nekaljenem steklu 1,5 mm
- pri kaljenem in delno kaljenem steklu:
2,5 mm.
Te proizvodno pogojene tolerance mo-
ramo ob konstrukcijskih in montanoteh-
ninih tolerancah dodatno upotevati.
2 450
1 1200
Zahteve oziroma kriteriji za lepljeno var-
nostno steklo v zgradbah in za varovanje
ljudi so definirani v naslednjih normah:
- EN 356, EN 1063, EN 13541
e) Vizualno ocenjevanje kakovosti
lepljenega stekla
Metoda opazovanja, opis napak in oce-
njevanje odstopanj so opisani v Smer-
nicah za ocenjevanje vizualne kakovosti
stekla za gradbenitvo, ki jih najdete v
Poglavju 6.9.6.
161
 Proizvodni program in maksimalne dimenzije za RX LAMISAFE lepljeno varnostno steklo

Konne dimenzije - dvoslojno

Tip Maksimalne dimenzije (mm)
RX LAMISFE 44 1500 x 2200
RX LAMISFE 55 2000 x 2500
RX LAMISFE 66 2600 x 5100
RX LAMISFE 88 2600 x 5100
RX LAMISFE 1010 2600 x 5100
RX LAMISFE 1212 2600 x 5100
RX LAMISFE 1515 2600 x 5100
RX LAMISFE 1919 2600 x 5100

Konne dimenzije RX LAMISAFE iz ESG/TVG - dvoslojno

Tip Maksimalne dimenzije (mm) Vrsta stekla
RX LAMISFE 44 1200 x 2000 ESG ali TVG
5.9

RX LAMISFE 55 1500 x 2500 ESG ali TVG

RX LAMISFE 66 2440 x 4800 ESG ali TVG
RX LAMISFE 88 2440 x 4800 ESG ali TVG
RX LAMISFE 1010 2440 x 4800 ESG ali TVG
RX LAMISFE 1212 2440 x 4800 ESG ali TVG
RX LAMISFE 1515 2440 x 4800 Samo ESG
ESG kaljeno steklo; TVG delno kaljeno steklo
- Minimalna dimenzija 300 x 600 mm za pravokotno RX LAMISAFE lepljeno varnostno steklo
- Minimalni premer: 600 mm
- Maksimalni premer: 2600 mm
- Maksimalno razmerje stranic: 1:10
- Maksimalna tea: 750 kg na enoto

5.9.1 Lepljeno steklo za varovanje ljudi in premoenja

Statistike e vrsto let med drugim navaja-
jo tudi stalen porast tevila vlomov. Zato
policije in zavarovalnice vedno odloneje
zahtevajo ustrezno preventivno ukrepa-
nje. Takni ukrepi naj bi vlom prepreili ali
pa ga tako oteili, da bodo storilci name-
ro opustili, ker bi sicer vzbujali preveliko
pozornost, ali pa bi se pri poetju toliko
zamudili, da bi varnostni organi lahko
pravoasno ukrepali. Hkrati z naraa-
162
joim ivljenjskim standardom naraa
tudi potreba po varovanju dragocenejih
predmetov, e zlasti, e jih ljudje hranijo v
objektih, ki stojijo na izpostavljenih in ne-
varnih krajih.
Lepljeno varnostno steklo je zaradi tran-
sparentnosti zelo primeren material za
zasteklitve, ki itijo pred nasilnim ve-
denjem. Stopnjo zaite, ki jo nudijo
omenjena stekla, lahko e poveamo z
vstavitvijo alarmne zanke, povezane s
sistemom za obveanje.
Opis produktov zasteklitev za zaito
pred nasilnim vedenjem RX LAMISAFE
Zasteklitve za zaito pred nasilnim ve-
denjem RX LAMISAFE so lepljena var-
nostna stekla po EN 14449, ki so s tem
podvrena obligatornim mehanizmom
zaetnega preizkusa in tekoe notranje
kontrole proizvodnje. Delijo se v nasle-
dnje skupine:
- steklo za zaito pred vrenim predme-
tom: nivo 3
- steklo za zaito pred vlomom: nivo 3
- steklo za zaito pred izstrelki: nivo 1
- steklo za zaito pred uinki eksplozije:
nivo 1.
Pri produktih nivoja 1 je poleg notranje
kontrole proizvodnje predpisan tudi zu-
nanji nadzor pooblaene institucije. Z
zaetnim preizkusom zasteklitev za za-
ito pred nasilnim vedenjem RX LAMI-
SAFE doloimo stran napada oziroma
stran priakovanega nasilja. S tem je do-
loena tudi pozicija vgradnje.
Vsa izolacijska stekla RX SAFE so pravilo-
ma sestavljena tako, da je zunanje steklo
tisto, ki prenaa nasilje. S tem je stran na-
silja definirana kot pozicija 1.
e funkcija in lastnosti objekta zahtevajo
drugo pozicijo oziroma drugo stran nasi-
lja, kar bi pomenilo odstopanje od stan-
dardne sestave, moramo to upotevati
pri projektiranju, pri naroilu pa posebej
poudariti. Steklo dimenzioniramo glede
na statine zahteve. Maksimalne proi-
zvodne dimenzije so pogosto manje od
tistih, ki so podane v proizvodnem pro-
gramu.
Zaradi natetih vzrokov ni dovoljeno sa-
movoljno spreminjanje pozicije vgradnje,
na primer z obraanjem elementov.
EN 356 velja za stekla za zaito pred vr-
enim predmetom oziroma za stekla za
5.9.1
zaito pred vlomom, EN 1063 za stekla
za zaito pred izstrelki in EN 13541 za
stekla za zaito pred uinki eksplozije.
a) Lepljeno varnostno steklo za zaito
pred vrenimi predmeti
Norme razdelijo zasteklitve po njihovem
zaitnem delovanju pred prebojem. Raz-
likujemo razrede z naraajoo zaitno
lastnostjo. Preizkus odpornosti, ki simu-
lira mo meta, izvedejo tako, da kovinsko
kroglo, teko 4,110 g, s premerom pribli-
no 10 cm z razlinih viin trikrat spustijo
na preizkuanca. Testno steklo dimenzije
110 x 90 cm je trdno vpeto v predpisan
okvir. Viina, s katere spustijo kroglo, je
odvisna od stopnje zaite, ki naj bi jo
doloeno steklo zagotavljalo. Preizkus
je pozitiven, e stekla nobena krogla ne
prebije. Razline zahteve za preizkus in iz
tega izhajajoe odpornostne razrede po
normi nam podaja tabela.
163
 Razredi zaite pred vrenim predmetom
EN 356

Odpornostni Viina spusta tevilo

razred (mm) krogel*

P1A 1500 3
P2A 3000 3
P3A 6000 3
P4A 9000 3
P5A 9000 3x3
* 4,1 kg krogla

Proizvodni program za stekla za zaito pred vrenim predmetom RX LAMISAFE

5.9.1

Tehnini podatki: RX LAMISAFE P1A P5A po EN 356

Produkt Sestava (pri izo Priporoena Maks.
Odpornostni steklu zunaj/ Debelina Tea maksimalna razmerje Podroje
Tip MSP/ Znotraj) povrina stranic
razred uporabe
EN 356 mm mm kg/m2 m2 -
Enojno 9 21 3,5 1:10
RX LAMISAFE P1A 9/10/4 23 31 2,8 1.6
Eno in
9/10/6 25 36 5,5 1:10 vedruin-
enojno 9 21 3,5 1:10 ske hie v
naselju
RX LAMISAFE P2A 9/10/4 23 31 2,8 1.6
9/10/6 25 36 5,5 1:10
enojno 9 21 3,5 1:10 Privatne
RX LAMISAFE P3A 9/10/4 23 31 2,8 1.6 zgradbe na
9/10/6 25 36 5,5 1:10 samem

enojno 9,5 22 3,5 1:10

Stanovanj-
RX LAMISAFE P4A 9,5/10/4 23 32 2,8 1.6 ske hie
9,5/10/6 25 37 5,5 1:10 z bogato
opremo in
enojno 10 22 3,5 1:10 odrone
RX LAMISAFE P5A 10/10/4 24 32 2,8 1.6 poitnike
hie
10/10/6 26 37 5,5 1:10
- Vsi navedeni tipi so lahko izdelani z nizkoemisijskim steklom Low-e kot notranjim steklom.
Ug-vrednost: MSP 16 mm = 1,1 W/m2K (polnjeno z argonom) EN 673
MSP 10 mm = 0,9 W/m2K (polnjeno s kriptonom) EN 673
Podane nazivne vrednosti se nanaajo na pogoje testiranja in podroje uporabe standarda.
- e steklo RX LAMISAFE vgradimo kot notranje steklo, je mogoa kombinacija z visokoselektivnim sonnozaitnim
steklom.
- Mogoa je kombinacija z ornamentnim in alarmnim steklom.
- im veja je skupna debelina stekel (oziroma im veje je njihovo tevilo), tem bolj se lepljeno steklo obarva rumenozele-
no. Z uporabo belega stekla se ta vpliv lahko zmanja.
- Kupec naih proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naroenega stekla.
- Minimalna dimenzija 300 x 600 mm za pravokotne RX LAMISAFE lepljeno varnostno steklo.
- Minimalni premer: 600 mm
- Maksimalni premer: 2600 mm
- Maksimalna tea: 750 kg na enoto

164
Proizvodni program za stekla za zaito pred vrenim predmetom RX LAMISAFE
posebne izvedbe enojnih stekel

Tehnini podatki: RX LAMISAFE - posebne izvedbe

Produkt Priporoena Maks.
Odpornostni Sestava Debelina Tea maksimalna razmerje Podroje
Tip povrina stranic
razred uporabe
EN 356 mm mm kg/m2 m2 -
RX LAMISAFE
P3A enojno 9,5 22 2,0 1:10
44.4 TVG
RX LAMISAFE
P3A enojno 11,5 27 3,6 1:10 Pregradne
55.4 TVG
stene v
RX LAMISAFE interieru
P3A enojno 13,5 32 5,5 1:10
66.4 TVG
RX LAMISAFE
P4A enojno 11,5 27 3,6 1:10
55.4 ESG
Izlobe,
RX LAMISAFE
P4A enojno 9,5 22 2,0 1:10 visoko po-
44.4 Alarm
droje vil

5.9.1
- im veja je skupna debelina stekel (oziroma im veje je njihovo tevilo), tem bolj se lepljeno steklo
obarva rumenozeleno.
- Kupec naih proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naroenega stekla.
- Minimalna dimenzija 300 x 600 mm za pravokotne RX LAMISAFE lepljeno varnostno steklo
- Minimalni premer: 600 mm
- Maksimalni premer: 2600 mm
- Maksimalna tea: 750 kg na enoto

b) Lepljena varnostna stekla za zaito x 90 cm izseka 400 x 400 mm veliko od-

pred vlomom prtino.

Zahteve testiranja in iz tega izhajajoi od-

pornostni razredi so prikazani v spodnji
tabeli.

Razredi zaite pred vlomom

EN 356

Odpornostni razred tevilo udarcev sekire

P6B 30 do 50

P7B 51 do 70

Stekla iz te skupine deli standard po ra-
stoi stopnji zaite v tri podskupine od-
pornostnih razredov. Mehansko trdnost
tega stekla preverjajo s strojno vodeno 2
kg teko sekiro. Stopnja zaite je dolo-
ena s tevilom udarcev, ki so potrebni,
da sekira v preizkuanca z dimenzijo 110
P8B nad 70
Glede na vrsto obremenitve in tevilo
udarcev sekire se za vsak vzorec doloi
odpornostni razred pred prebojem. Te-
stiranemu tipu stekla bo dodeljen najniji
odpornostni razred pred prebojem, dolo-
en na treh vzorcih.
165
 Proizvodni program za stekla za zaito pred vlomom RX LAMISAFE

Tehnini podatki: RX LAMISAFE P6B P8B po EN 356

Produkt Sestava (pri izo Priporoena Maks.
Odpornostni steklu zunaj/ Debelina Tea maksimalna razmerje Podroje
Tip MSP/ Znotraj) povrina stranic
razred uporabe
EN 356 mm mm kg/m2 m2 -
Foto in video
enojno 15 33 3,5 1:10 trgovine,
RX LAMISAFE P6B lekarne, delne
15/10/6 31 48 5,5 1.6 povrine trgovin,
raunski centri
Galerije, muzeji,
enojno 23 54 3,5 1:10 starinarnice,
RX LAMISAFE P7B blagovnice,
23/10/6 39 69 5,5 1.6 psihiatrine
klinike

enojno 28 65 3,5 1:10 Zlatarne,

krznarstvo,
RX LAMISAFE P8B centri za
28/10/6 44 80 5,5 1.6 prestajanje kazni
5.9.1

- Vsi navedeni tipi so lahko izdelani z nizkoemisijskim steklom Low-e kot notranjim steklom.
Ug-vrednost: MSP 16 mm = 1,1 W/m2K (polnjeno z argonom) EN 673
MSP 10 mm = 0,9 W/m2K (polnjeno s kriptonom) EN 673
Podane nazivne vrednosti se nanaajo na pogoje testiranja in podroje uporabe standarda.
- e steklo RX LAMISAFE vgradimo kot notranje steklo, je mogoa kombinacija z visokoselektivnim son-
nozaitnim steklom.
- Mogoa je kombinacija z ornamentnim in alarmnim steklom.
- im veja je skupna debelina stekel (oziroma im veje je njihovo tevilo), tem bolj se lepljeno steklo
obarva rumenozeleno. Z uporabo belega stekla se ta vpliv lahko zmanja.
- Kupec naih proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naroenega stekla.
- Minimalna dimenzija 300 x 600 mm za pravokotno RX LAMISAFE lepljeno varnostno steklo
- Minimalni premer: 600 mm
- Maksimalni premer: 2600 mm
- Maksimalna tea: 750 kg na enoto

166
c) Varnostno lepljeno steklo za zaito
pred izstrelki

RX LAMISAFE stekla za zaito pred iz-

strelki, ki jih imenujemo tudi oklopna
(pancirna) ali neprebojna stekla, nudi-
jo najvijo varnost pred napadi na telo in
ivljenje.

Standard zahteva, da ta stekla zadrijo tri

izstrelke iz doloenega oroja, izstreljene
z doloene razdalje. Vsako od omenjenih
skupin delimo e na dva razreda. Razred
NS zahteva, da hrbtna stran steklene-
ga elementa tudi po zadetku tretjega iz-
strelka ostane nepokodovana. Ta stekla Spodnja tabela prikazuje klasificiranje
uporabljamo v primerih, ko se varovana teh stekel po evropskem standardu. Po-

oseba nahaja tik za zasteklitvijo in bi ste-
kleni drobci lahko pokodovali njene oi.
Stekla, katerih hrbtna stran je po treh
strelih lahko pokodovana, pa uvramo
v razred S.
5.9.1
goji za vsak kaliber doloajo vrsto in teo
izstrelka, zaetno hitrost in razdaljo med
orojem in taro. Iz podatkov lahko izra-
unamo (v nekaterih primerih pomemb-
no) udarno energijo izstrelka (J).

Razredi zaite pred izstrelki EN 1063

Kaliber Izstrelek, krogla Klasa
Oddaljenost Hitrost
*) Tea Odstopanje Brez odstopanja m m/s
Vrsta g delcev delcev
.22 LR L/RN 2,6 0,10 BR1 S BR1 NS 10 360 10
9 mm x 19 VMR/Wk 8,0 0,10 BR2 S BR2 NS 5 400 10
.357 Mgn. VMKS/Wk 10,25 0,10 BR3 S BR3 NS 5 430 10
.44 Mgn. VMF/Wk 15,55 0,10 BR4 S BR4 NS 5 440 10
5,56 x 45 FJ/PB/SCP 1 4,0 0,10 BR5 S BR5 NS 10 950 10
7,62 x 51 VMS/Wk 9,45 0,10 BR6 S BR6 NS 10 830 10
7,62 x 51 VMS/Hk 9,75 0,10 BR7 S BR7 NS 10 820 10
Puka 12/70 Brenneke 31,0 0,50 SG1 S**) SG1 NS**) 10 420 20
Puka 12/70 Brenneke 31,0 0,50 SG2 S SG2 NS 10 420 20
* FJ: krogla s polnim plaem
L: svinec
PB: krogla s koniasto glavo
RN: krogla z okroglo glavo
SCP 1: mehko jedro z jeklenim vlokom
VMF/Wk: krogla s polnim plaem in ploato glavo z mehkim jedrom
VMKS/Wk: krogla s polnim plaem in stoasto glavo z mehkim jedrom
VMR/Wk: krogla s polnim plaem in okroglo glavo z mehkim jedrom
VMS/Hk: krogla s polnim plaem in koniasto glavo s trdim jedrom
VMS/Wk: krogla s polnim plaem in koniasto glavo z mehkim jedrom
**Testiranje se izvaja z enkratnim strelom.

167
 Ker so neprebojna stekla po sestavi ve- Vsa omenjena stekla lahko vgradimo v
plastna lepljena stekla, so seveda istoa- izolacijsko steklo. Mogoe so tevilne
sno tudi odlina protivlomna stekla, odli- kombinacije, tudi takne z optimalno to-
kuje pa jih tudi visoka zvona izolirnost. plotno izolirnostjo.

Proizvodni program za stekla za zaito pred izstrelki

Tehnini podatki: RX LAMISAFE BR1-BR7, SG1, SG2

Odpornostni Maksimalno
Produkt Debelina Tea
razred razmerje stranic
Tip EN 1063 mm kg/m2 -

RX LAMISAFE BR1-S 11 26 1:10

RX LAMISAFE BR1-NS 16 40 1:10

RX LAMISAFE BR2-S 19 47 1:10

5.9.1

RX LAMISAFE BR2-NS 28 67 1:10

RX LAMISAFE BR3-S 24 58 1:10

RX LAMISAFE BR3-NS 32 82 1:10

RX LAMISAFE BR4-S 26 63 1:10

RX LAMISAFE BR4-NS 47 118 1:10

RX LAMISAFE BR5-S 44 109 1:10

RX LAMISAFE BR5-NS 47 118 1:10

RX LAMISAFE BR6-S 41 99 1:10

RX LAMISAFE BR6-NS 63 159 1:10

RX LAMISAFE BR7-S 67 168 1:10

RX LAMISAFE BR7-NS 76 190 1:10

RX LAMISAFE SG1-S 34 82 1:10

RX LAMISAFE SG1-NS 63 151 1:10

RX LAMISAFE SG2-S 45 105 1:10

RX LAMISAFE SG2-NS 70 169 1:10

- im veja je skupna debelina stekel (oziroma im veje je njihovo tevilo), tem bolj se lepljeno steklo
obarva rumenozeleno. Z uporabo belega stekla se ta vpliv lahko zmanja.
- Kupec naih proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naroenega stekla.
- Minimalna dimenzija 250 x 450 mm za pravokotno RX LAMISAFE lepljeno varnostno steklo
- Minimalni premer: 450 mm
- Maksimalni premer: 1800 mm
- Maksimalna tea: 500 kg na enoto

168
d) Lepljeno varnostno steklo za zaito
pred uinki eksplozij EN 13541
Ta standard nam podaja zahteve in po-
stopke testiranja za doloanje razredov
posebnega lepljenega varnostnega ste-
kla za zaito pred uinki eksplozije za
gradbenitvo. Glavna zahteva za lepljeno
varnostno steklo za zaito pred uinki
eksplozije je varovanje ljudi pred udarnim
valom eksplozije.
Postopek je doloen samo za testiranje
zasteklitev za zaito pred uinki eksplo-
zije, ki e sodijo v doloen odpornostni
razred po EN 356. To pomeni, da ima-
jo stekla skupine ER tudi lastnosti, ki so
znailne za steklo za zaito pred vre-
nim predmetom in zaito pred vlomom.
Testna stekla preizkuajo pod posebnimi
pogoji. Pri tem ugotavljajo, koliken naj-
veji pozitivni tlak odbojnega udarnega
vala lahko steklo zadri v daljem asov-
nem obdobju.
Razredi veljajo samo za testirano velikost
zasteklitve priblino 1 m2.

Razredi zaite pred uinki eksplozij po EN 13541

5.9.1
Oznaka razreda Lastnosti ravnega udarnega vala

Najveji pozitivni tlak Najmanji pozitivni Najmanji as trajanja

odbojnega udarnega specifini impulz (i+) pozitivnega tlaka (t+)
vala (Pr) kPa x ms ms
kPa
ER 1 50 Pr < 100 370 i+ < 900 20

ER 2 100 Pr < 150 900 i+ < 1500 20

ER 3 150 Pr < 200 1500 i+ < 2200 20

ER 4 200 Pr < 250 2200 i+ < 3200 20

169
 5.10 Praktina uporaba varnostnih stekel
Sodobna arhitektura je arhitektura sve-
tlobe, lahkotnosti in transparentnosti.
Zahtevni nartovalci in investitorji zahte-
vajo danes steklene konstrukcije kot za-
menjavo za netransparentne materiale.
Ta izziv na eni strani in vsestranskost nae
palete varnostnih stekel na drugi strani
5.10.1 Vrata in predelne stene iz kaljenega stekla
5.10
Predelne stene z vrati predstavljajo ele-
gantno reitev pri izvedbi vetrolovov,
hodnikov, sprejemnih avl pri vstopu v
zgradbe ... Njihova transparentnost delu-
je vabljivo, njihova lahkotnost elegantno,
njihov sijaj mogono. Mogoe je skoraj
vse: enokrilna in dvokrilna vrata v nihajni
izvedbi ali s pripiro, polkrona in lona
vrata, z nadsvetlobo ali s stranskimi ele-
menti.
Za vrata in stene uporabljamo razline
vrste stekel; od navadnih (prozornih ali
barvnih) do tistih s sitotiskom ali peskanih
stekel. Barvo ter dekor sitotiska ali peska-
nja prilagajamo eljam kupcev.
170
omogoata irok spekter praktine upo-
rabe stekla.
Od enostavnih notranjih vrat pa vse do
zahtevnih steklenih konstrukcij, ki v celoti
zamenjujejo doslej nepogreljive gradbe-
ne materiale, je plemeniti material, steklo,
vidni izraz sodobne arhitekture.
Vrata in predelne stene so izdelani iz ka-
kovostnega kaljenega stekla RX SAFE
ESG, ki je zelo odporno proti udarcem in
poveani upogibni napetosti. V primeru
loma se takno steklo razleti na nenevar-
ne drobne delce s topimi robovi.
Za vrata in stene obiajno uporabljamo
10 mm debelo steklo. Pri vejih dimenzi-
jah uporabljamo tudi 12 mm debelo steklo
ali pa sistem dodatno podpremo s stabili-
zatorji. Podjetje REFLEX nudi tudi bogato
izbiro ustreznega okovja razlinih barv, ki
omogoa tevilne funkcije ter zagotavlja
monost estetskega oblikovanja.
Pregled tipov
Podjetje REFLEX ima v svojem proizvo-
dnem programu iroko paleto razlinih
kombinacij steklenih vrat. Vrata so lahko
enokrilna, dvokrilna in nihajna ter opre-
mljena s stranskimi stekli in nadsvetloba-
mi.
Omenjeni program obsega 24 tipskih iz-
vedb vrat, ob predhodnem dogovoru s
tehnologi pa lahko izpolnimo tudi tevilne
individualne zahteve.
 5.10.1
Ob prej omenjenih tipih in oblikah vrat
lahko izdelamo tudi polkrone oblike in
oblike z doloenim lokom.

Polnilo
h

Vrata z lokom

Polkrona vrata in vrata z lokom zahteva-

jo vejo zranost med zgornjim robom in
paleto glede na irino palete in viino
(h), tako da se lahko vrata odprejo za 90.
V tem primeru mora gradbinec izdelati
zrano reo.

171
 Vrste vrat Stabilizatorji

Glede na nain odpiranja loimo nihajna Pri steklenih stenah, sestavljenih iz ve

in standardna vrata.
- Nihajna vrata
Odpiranje v obe smeri.
- Standardna vrata
Pri standardnih vratih s pripiro razlikuje-
mo med DIN-desnimi vrati in DIN-levimi
vrati. DIN-smer se doloi glede na stran
teajev. Odpiranje je mogoe samo v
stran teajev.
elementov in vrat, so zaradi dimenzije in
delitve stekel vasih potrebni stabilizator-
ji. e je dimenzija A ali B 400 mm, po-
tem tudi pri prekoraitvi naslednjih nave-
denih mejnih vrednosti stabilizatorjev ne
potrebujemo. Izvedba stabilizatorjev se
doloi glede na statine zahteve in grad-
bene predpise.

Nihajna vrata B
Nadsvetloba
5.10.1

Krilo Krilo

Stranski Stranski
del del
Standardna vrata s pripiro
DIN-desna

A Opomba : Stabilizatorji so narejeni iz

12 mm debelega stekla.

DIN-leva

172
Dimenzioniranje stabilizatorjev

Dimenzioniranje stabilizatorjev po viini Stabilizatorji debeline 12 mm

nadsvetlobe
Minimalna dimenzija b 160 mm
Spodnji diagrami nam podajajo pregled Minimalna dimenzija d 160 mm
primernih razliic stabilizatorjev: Minimalna dimenzija H 1700 mm

stabilizator ez viino nadsvetlobe

stabilizator ez celotno steno
maksimalne dimenzije vratnih kril.
Maksimalna dimenzija H1 1200 mm
Za zagotavljanje brezhibnega delovanja
vrat moramo upotevati vrednosti, nave-
dene v diagramih.
stabilizator po

Primeri:
celotni viini

5.10.1
1. A = 1100 mm, B = 600 mm: tri ali
vedelna nadsvetloba, stabilizator na
1700
a a
eni strani
2. A = 1000 mm, B = 1300 mm:
dvostranski
stabilizator

H
stabilizator na obeh straneh
b b 3. A = 600 mm, B = 1900 mm:
Viina nadsvetlobe B v mm

1200 stabilizator po celotni viini stene

en

c
o

enostranski stabilizator
al

1000
en

id

H
o

vo
al

de
id
tr
ia

ln
vo

d
a
li

de
ve
tr
ia

ln
d

a
li

el
ve

na
d
el
na

400
400 1000 1600
irina stranskega dela A v mm
vrata, nadsvetloba in stranski del debeline 10 mm
vrata, nadsvetloba in stranski del debeline 12 mm

A A

173
 Dimenzioniranje stabilizatorjev po celotni viini stene

Dvostranski stabilizator: nihajna vrata Primeri:

Viina vrat v mm
1. Dvostranski stabilizator: nihajna vrata;
2100

2200

2300

2400

2500

2600

2700

2800

2900
8000
viina stene 6.000 mm / viina vrat
500
2.500 mm: irina stabilizatorja je 350
7500 450
mm.
7000 403 2. Enostranski stabilizator: standardna
vrata s pripiro; viina stene 4.500
Viina stene v mm

6500 352
mm / viina vrat 2.600 mm: irina
m
vm

350
6000
stabilizatorja je 380 mm.
ja
or
at
iliz

5500 348
ab
st

Navodilo: e potegnemo vodoravno rto

na

5000
ri

346
i

od viine stene do diagonalne rte, dobi-

4500 345
mo preseie. Navpina rta iz prese-
4000 342 ia pokae maksimalno viino vrat za
5.10.1

3800
340 doloeno irino stabilizatorja. e je viina
vrat vija, sledimo diagonalni liniji do e-
Enostranski stabilizator: standardna lene viine vrat.
vrata s pripiro
Maksimalne dimenzije vratnih kril
Viina vrat v mm
2100

2200

2300

2400

2500

2600

2700

2800

2900

2900

2850
6000 420 2800
3
2750
5500 400
Viina stene v mm

2700

5000 380 2650

m
vm 2600
4500 r ja
350 ato
2

iliz
Viina vrat v mm

2550
b
4000 330 a sta 2500

rin
i 2450

3500 300 2400

3300 1
296 2350

2300

2250

2200

2150
Stabilizatorji
2100
900 950 1000 1050 1100 1150 1200 1250 1300 1350 1400
irina vrat v mm

174
 Debelina stekla (mm)

1 Teaj zgoraj in spodaj 10 ali 12

2 Teaj zgoraj in spodaj letev 10 ali 12

3 Posvetovanje s tehnino slubo REFLEX-a

Standardna obdelava steklenih sten

Vratno krilo Stranski del in nadsvetloba

vsi robovi polirani vsi vidni robovi polirani

izrezi za vogalno okovje izrezi za vogalno okovje

dve luknji za roaj izrez za nasprotni element kljuavnice

izrez za vogalno ali sredinsko kljuavnico

Tolerance

5.10.1
Tolerance (mm/m)
irina vrat (mm)
Viina vrat 2000 mm Viina vrat > 2000 mm

Omejitve glede na 300950 1,0 1,5

celotno izkrivljenost 9511300 1,5 2,0

irina ali viina vrat Tolerance (mm)

Tolerance viine
2500 +1,0 / -2,0
in irine
> 2500 +1,0 / -2,5

Vrste stekla za steklene stene

Debelina (mm)
Vrsta stekla Barva
10 12

Float prozorna X X

Float modra X

Float rjava X X

Float siva X X

Float zelena X X

Jedkano steklo bela X X

Float poljubni sitotisk X X

Mastercarre bela X

175
 Steklena notranja vrata

Steklena notranja vrata zajemajo obse- Vrata so dobavljiva glede na elje kupcev;
en program zahtevnih steklenih vrat za kupec izbere vrsto stekla in dimenzijo ter
notranjo uporabo v stanovanjih in delov- dekor in okovje. Pri nartovanju je zelo
nih okoljih. Steklena notranja vrata pre- pomembna stran zapiranja (DIN-levo ali
puajo svetlobo v prostore. Prostore DIN-desno).
tako razsvetljujejo in povezujejo, ne pa
loujejo. Tako kot pri steklenih stenah so Strukturirana stran je vedno na strani te-
tudi pri notranjih steklenih vratih razli- ajev (tisk, ornamenti).
ne monosti oblikovanja. Z zelo bogatim
izborom razlinih dekorjev (standardna
paleta sitotiska; glej Poglavje 5.10.4), vrst
stekla in z razlinimi vrstami okovja Dor-
ma se vrata odlino prilagodijo drugi no-
tranji opremi.
5.10.1

Viina okvirja oziroma pripire

Viina vrat

DIN-desna

DIN-leva

3,5 irina vrat 3,5

irina okvirja
7

176
VISION

MODEL Vision Vision

850 950

irina 940 1040

5.10.1
(mm)

Viina 2130 2130

(mm)

Odprtina 850 950

(mm)

ORIENT

MODEL Orient Orient

850 950

irina 940 1040

(mm)

Viina 2130 2130

(mm)

Odprtina 870 970

(mm)

177
 VE STEKLA ZA VE SVETLOBE
Steklena vrata izboljajo osvetlitev pro-
stora in ga optino poveajo. So celostne
reitve, saj paket vkljuuje odlien alumi-
nijasti podboj, kakovostno okovje in ele-
gantna vrata.
5.10.1
INOVATIVNOST IN PRILAGODLJIVOST
Poleg klasinih dimenzij steklenih vrat
lahko izbirate tudi med vrati razlinih ne-
pravilnih oblik. Za zahtevneje oblike pro-
storov in za bolj posebne elje izdelamo
steklena vrata tudi po meri.
ZAMENJAVA BREZ TEAV IN NADLOG
Klasina lesena vrata hitro in uinkovito
zamenjate s steklenimi vrati Reflex. Za
zamenjavo in montao lahko poskrbijo
tudi nai strokovnjaki.
178
SODOBNOST BIVANJA
Moderno oblikovana vrata z monostjo
izbire razlinih vzorcev stekla popestrijo
vsak bivanjski ali poslovni prostor. Doda-
tna izbira razlinega okovja in kljuk omo-
goa popolno prilagoditev vaim eljam
in potrebam.
IZJEMNA KAKOVOST STEKLA
Vsa vrata so izdelana iz 8 mm varnostne-
ga kaljenega stekla skladno s SIST EN
12150, ki je odporno na udarce in po-
veano upogibno napetost. Vrata imajo
garancijo za kar 20 tiso odpiranj in za-
piranj.
ENOSTAVNO IENJE
Steklena vrata Reflex hitro, preprosto in
uinkovito oistite s sredstvi za ienje
stekla.
Monosti modela ORIENT

ELUXIRAN CROM INOX (RF)

5.10.1
Monosti modela VISION

ALUMINIJ ELUXIRAN

179
 Prozorno inila Rosa

Master Carre Satinato Rjavi parsol

5.10.1

Sivi parsol Zeleni parsol Sitotisk Mozaik

Sitotisk Antik Sitotisk Grafiti Sitotisk rte

Sitotisk Meglica Sitotisk Romanca Sitotisk Kreativ

180
5.10.2 Horizontalno zloljive stene
Horizontalno zloljive stene ponujajo
tevilne nove in zanimive monosti (na
primer pri nartovanju sodobnih nakupo-
valnih sredi). Njihova uporaba omogo-
a spremenljivo razporejanje prostorov.
Steklene stene z vgrajenimi nihajnimi vra-
ti ali brez njih lahko z izvirnim sistemom
vodil izdelamo tako, da se celotna stena
drsno premakne in zloi na stran. Stekla
se pomikajo s pomojo zgornjega vodila.
Za vejo stabilnost sistema lahko na eljo
kupca vgradimo tudi talna vodila. Poseb-
na konstrukcija okovja zagotavlja dobro
stabilnost, predvsem pa omogoa eno-
stavno premikanje kril.
Pri nartovanju pominih sten lahko med
seboj kombiniramo pet razlinih krilnih
elementov.
1. Vrtljivo oziroma nihajno krilo, ki ni pre-
mino, je lahko na zaetek sistema na-
meeno kot:
nihajna vrata s talnim zapiralom
vrtljiva vrata z vrtljivim leajem ali
zgornjim zapiralom
nihajna vrata.
Obe vrsti kril dobavljamo s talno kljuav-
nico in zgornjim zapiralom, ki ima stranski
zaklep.
5.10.2
2. Premina krila lahko namestimo na po-
ljubno mesto v steni.
3. Premina vratna krila so lahko izvede-
na kot:
nihajna vrata s talnim zapiralom
nihajna vrata z zgornjim zapiralom.
Vratno krilo je lahko na poljubnem mestu
v stekleni steni.
4. V horizontalno premino steno lahko
po potrebi vgradimo tudi nepremini
del.
5. Konno vratno krilo z naslonom mora-
mo namestiti na konec stene, saj ga,
tako kot nepremino, ni mogoe pre-
mikati. Uporabljamo ga predvsem v pri-
merih, ko elimo vrata odpirati le v eno
smer.
181
 Stekla za predelne stene so izdelana iz
kakovostnega kaljenega stekla RX SAFE
ESG, ki je zelo odporno na udarce in po-
veano upogibno napetost. V primeru
loma se takno steklo razleti na nenevar-
ne drobne delce s topimi robovi. Za izde-
lavo preminih sten ponavadi uporablja-
mo 10 mm debela stekla.
Podjetje REFLEX za izvedbo preminih
sten uporablja okovje vicarskega pod-
jetja Hawa. Ker je sistem zelo prilagodljiv,
ponuja monost individualne reitve za
vsako prostorsko situacijo. Pri konstruira-
nju jeklene podkonstrukcije moramo na
mestih, kjer bodo pritrjene tekalne proge,
in na mestih, kjer bodo zbrana zloena
5.10.2
stekla, upotevati skupno teo sistema.
Drsni sistemi RX
Drsni sistem RX je visokokakovosten
sistem drsnih vrat iz nerjaveega jekla in
stekla. Uporaba je omejena na notranje
prostore. Pri uporabi v slanem ozraju
in na podroju, kjer se v ozraju poja-
vlja poveana koncentracija kemikalij, ki
povzroajo rjavenje, je potreben posvet z
nao razvojno slubo. Drsne sisteme RX
lahko v osnovi razdelimo na vekrilne dr-
sne stene in enokrilna drsna vrata.
182
Vekrilne drsne stene
Drsne stene oziroma horizontalno zlolji-
ve stene ponujajo tevilne nove in zanimi-
ve monosti urejanja prostorov:
sodobnih nakupovalnih sredi
avtosalonov
pisarn
sejnih sob.
Njihova uporaba omogoa spremenljivo
razporejanje prostorov. Steklene stene
z vgrajenimi nihajnimi vrati ali brez njih
lahko z izvirnim sistemom vodil izdelamo
tako, da se celotna stena drsno prema-
kne in zloi na stran. Stekla se pomikajo
s pomojo zgornjega vodila. Za vejo
stabilnost sistema lahko na eljo kupca
vgradimo tudi talna vodila. Posebna kon-
strukcija okovja zagotavlja dobro stabil-
nost, predvsem pa omogoa enostavno
premikanje kril.
Pri nartovanju pominih sten lahko med
seboj povezujemo ve razlinih elementov:
nihajna vrata
premino krilo (lahko ga namestimo na
poljubno mesto v steni)
nepremino krilo
nihajna vrata s talnim zapiralom.
Stekla za predelne stene so izdelana iz
kakovostnega kaljenega stekla, ki je zelo
odporno na udarce in poveano upogib-
no napetost. V primeru loma se takno
steklo razleti na nenevarne drobne delce
s topimi robovi.
Vrste stekla
Za izdelavo preminih sten ponavadi upo-
rabljamo 10 mm debelo kaljeno steklo RX
SAFE ESG naslednjih kakovosti:
float (brezbarvno in barvno)
emajlirana stekla
stekla s sitotiskom
Stopsol
lita stekla.
Tehnine lastnosti
Pri konstruiranju jeklene podkonstrukcije
moramo na mestih, kjer bodo pritrjene te-
kalne proge, in na mestih, kjer bodo zbra-
na zloena stekla, upotevati skupno teo
sistema. Tekalna proga oziroma zgornje
vodilo je lahko izvedeno na ve nainov:
vidno
spueno v strop
obdelano z aluminijasto masko.
Enokrilna drsna vrata
Enokrilna drsna vrata so elegantna zame-
njava za klasina lesena oziroma kovinska
vrata. Kombinacija nerjaveega okovja
in steklenega krila deluje zelo prijazno,
sodobno in estetsko. Pri tem prihranimo
tudi stroek za nakup podbojev, saj jih pri
tej izvedbi ne potrebujemo.
Enokrilna drsna vrata so visokokakovo-
sten sistem drsnih vrat iz nerjaveega
okovja in stekla za pisarne in sodobna sta-
novanja. Uporaba je omejena na notranje
prostore. Pri uporabi v slanem ozraju in
podroju, kjer se v ozraju pojavlja pove-
ana koncentracija kemikalij, ki povzro-
5.10.2
ajo rjavenje, je potreben posvet z nao
razvojno slubo.
Stekla za enokrilna drsna vrata so izdela-
na iz kakovostnega kaljenega stekla RX
SAFE ESG, ki je zelo odporno na udarce
in poveano upogibno napetost. V prime-
ru loma se takno steklo razleti na nene-
varne drobne delce s topimi robovi.
Vrste stekla
Za izdelavo enokrilnih drsnih vrat ponava-
di uporabljamo 10 ali 8 mm debela stekla
naslednjih kakovosti:
float (brezbarvno in barvno)
emajlirana stekla
stekla s sitotiskom
Stopsol
lita stekla.
Prednosti
moderna oblika
prijazna oziroma enostavna montaa
majhno talno vodilo.
183
 ASPEKT

MODEL Aspekt Aspekt

800 900

irina 800 900

5.10.2

(mm)

Viina 2000 2000

(mm)

Odprtina 800 900

(mm)

FOKUS

MODEL Fokus Fokus

800 900

irina 800 900

(mm)

Viina 2000 2000

(mm)

Odprtina 800 900

(mm)

184
Prozorno inila Rosa

Master Carre Satinato Rjavi parsol

5.10.2
Sivi parsol Zeleni parsol Sitotisk Mozaik

Sitotisk Antik Sitotisk Grafiti Sitotisk rte

Sitotisk Meglica Sitotisk Romanca Sitotisk Kreativ

185
 ASPEKT FOKUS
5.10.2

UNIVERZALNOST STEKLA. POLJUBNOST SMERI.

Vrata so izdelana iz kakovostnega 8-milimetrskega varnostno kaljenega
stekla. Vsa vrata so vpeta na tak nain, da omogoajo poljubno levo-desno
odpiranje.

Roaj Roaj
Aspekt Fokus

EN DOTIK. PREPOSTO ODPIRANJE.

Drsna vrata odlikuje enostaven nain odpiranja in zapiranja. Vrata Aspekt so
na voljo s kovinskim roajem, vrata Fokus pa s steklenim. Izberite tista, ki se
najbolj skladajo z vaimi prostori bivanja.

186
5.10.3 Kaljeno emajlirano steklo
Pri nartovanju steklenega ovoja zgrad-
be je kaljeno emajlirano steklo pogosto
nepogreljivo. Zaradi odlinih varnostnih
lastnosti je najprimerneje za parapetni
del fasade, hkrati pa s iroko paleto barv
prispeva k barvni usklajenosti med oken-
skim in parapetnim delom. Emajlirano
steklo lahko igra pomembno vlogo tudi
pri nartovanju notranje podobe in funk-
cionalnosti zgradb.
Pri emajliranju nanesemo s pomojo raz-
linih postopkov na steklo posebno bar-
vo, ki je sestavljena iz steklenega prahu
in barvnih pigmentov. Barvo nanaamo
na dva naina: s sitotiskom in z valji. Med
procesom kaljenja se barva stopi in kot
emajl trajno oprime steklene povrine.
Taken barvni nanos je zelo odporen pro-
ti mehanskim pokodbam in staranju. V
veini primerov barvo nanesemo na ce-
lotno povrino stekla.
Emajlirano steklo je v osnovi varnostno
kaljeno steklo RX SAFE ESG. Zato ima
poveano tlano in udarno trdnost ter je
bolj odporno na temperaturne razlike.
In e dodatna prednost: e ima zgradba
ovoj iz emajliranega kaljenega stekla, je
ienje in vzdrevanje njene zunanjosti
zelo preprosto. Tudi pri emajliranem ste-
klu (tako kot pri kaljenem steklu) je vse
druge postopke obdelave treba izvesti
pred kaljenjem. Kasneje korekcije niso
ve mogoe. Podjetje REFLEX emajlira
in kali:
vsa prozorna in v masi obarvana float
stekla
5.10.3
vsa refleksna sonnozaitna stekla
STOPSOL in SUNGUARD
stekla z mehkim, modificiranim nizkoe-
misijskim nanosom.
Maksimalne dimenzije emajliranega ste-
kla so:
4 mm steklo: 1200 x 2000 mm
5 mm steklo: 1500 x 2500 mm
steklo 6 mm: 2000 x 4500 mm.
Veje koliine emajliranega stekla lahko
kupci naroijo v poljubni barvi, ki jo izbe-
rejo v barvnih lestvicah RAL, NCS ali pa je
na zahtevo posebej pripravljena.
187
 Paleta standardnih barv

RX01 - bela RXB 200/5 - bela RX03 - bela transparentna

RX51 - rna RX05 - rumena RX06 - rumena

5.10.3

RX07 - modra RX08 - modra RX09 - modro zelena

RX10 - zelena RX11 - zelena RX12 - rdea

RX95 - oranna RX14 - rjava RX82 - siva

RX16 - metal zlata RX17 - metal srebrna RX18 - metal srebrna

RX19 - metal bronza RX20 - metal rdea RX21 - rdea transparentna

RX22 - zelena transparentna RX23 - rumena transparentna RX24 - modra transparentna

188
5.10.4 Kaljeno steklo s sitotiskom

Sitotisk na steklu

Zahtevna arhitektura z velikimi steklenimi S sitotiskom in uporabo posebne barve

povrinami nudi arhitektom in umetnikom
ob uporabi sitotiska praktino neomeje-
ne monosti kombiniranja barv, oblik in
vzorcev. Fasada lahko v njihovih rokah
postane slikarsko platno, igra z barvami
in geometrijsko ali prosto oblikovanimi
motivi pa omogoa neomejeno tevilo
elegantnih reitev.
Vendar pa za sodobno oblikovanje s po-
mojo stekla s sitotiskom niso primerni
samo veliki reprezentanni objekti. Tudi
lahko izdelamo tudi steklo, ki je odlina
imitacija jedkanega stekla.
Barve z dodatkom abrazivnega materiala
uporabljamo za protizdrsni tisk na poho-
dnih steklih.
Dimenzijske monosti sitotiska so proi-
zvodnotehnino pogojene.
4 mm steklo: 1200 x 2000 mm
5 mm steklo: 1500 x 2500 mm

v vsakdanjem okolju je monosti za upo-
rabo ve kot dovolj. im veja povrina
stekla je prekrita z barvo in im temnej-
a je ta barva, tem manj vidne svetlobe
in sonnih arkov prepua steklo. Zato
uporaba stekla s sitotiskom presega zgolj
oblikovalski vidik: lahko ga uporabljamo
kot senilo ali za sonno zaito, v obliki
napisov ali oznak, pa tudi za oznaevanje
in markiranje. Naronik lahko sam izbere
eleno barvo in dekor taknega stekla.
5.10.4
steklo 6 mm: 2100 x 4500 mm.
minimalna dimenzija kaljenega stekla s
sitotiskom: 250 x 150 mm
minimalni premer: 270 mm
maksimalno razmerje stranic 1:10
minimalno razmerje stranic 1:1,3.
Poleg tiskanja vzorcev je mogo tudi tisk
celotne povrine ali zgolj pasov ob robo-
vih stekla (npr. za UV zaito robnega te-
snjenja na fasadah).

Standardna ponudba podjetja REFLEX

obsega 18 vzorcev in 24 razlinih barvnih
odtenkov, med katerimi sta tudi srebrni
(RX17 in RX18) in zlati (RX16) odtenek.
Ker je konni videz barve odvisen od vr-
ste stekla in njegove debeline, je izvedba
posameznega naroila mogoa le po
potrditvi vzornega kosa. Mone ano-
malije in dovoljena odstopanja pri steklih
s sitotiskom so opisane v Smernicah za
ocenjevanje vizualne kakovosti emajlira-
nega in potiskanega stekla (glej Poglavje
6.9.7).

189

190
Vzorec t. 1
Pika 6 mm, razmak 5,5 mm
negativ, razmerje 1:1;
procent tiskane povrine: 79
Vzorec t. 7
Pika 2 mm, razmak 2 mm,
razmerje 1:1;
procent tiskane povrine: 25
Vzorec t. 13
Kvadrat 4 mm, razmak 12 mm,
razmerje 1:1, negativ;
procent tiskane povrine: 93
Vzorec t. 2
rta navpina 3 mm,
razmak 3 mm, razmerje 1:1;
procent tiskane povrine: 50
Vzorec t. 8
Kvadrat 3,5x3,5 mm,
razmak 2,5 mm, razmerje 1:1;
procent tiskane povrine: 34
Vzorec t. 14
Kvadrat 4 mm, razmak 12 mm,
razmerje 1:1;
procent tiskane povrine: 7
Vzorec t. 3
rta navpina 29x5 mm,
razmak 4 mm;
procent tiskane povrine: 48)
Vzorec t. 9
PILKINGTON;
procent tiskane povrine: 1
Vzorec t. 15
Pika 2 mm, razmak 6 mm,
negativ razmerje 1:1;
procent tiskane povrine: 95
5.10.4
Vzorec t. 4
Kvadrat 35x35 mm,
razmak 25 mm, razmerje 1:2;
procent tiskane povrine: 34
Vzorec t. 10
Pika 12 mm, razmak 8 mm,
razmerje 1:1;
procent tiskane povrine: 28
Vzorec t. 16
rta vodoravna 29x5 mm,
razmak 4 mm, razmerje 1:2;
procent tiskane povrine: 48
Vzorec t. 5 Vzorec t. 6
Kvadrat 16x16 mm, Kvadrat 3,5x3,5 mm, razmak
razmak 20 mm, razmerje 1:1; 2,5 mm, negativ, razmerje 1:1;
procent tiskane povrine: 18 procent tiskane povrine: 66
Vzorec t. 11 Vzorec t. 12
procent tiskane povrine: 100 Kvadrat 20x20 mm,
razmak 15 mm, razmerje 1:1;
procent tiskane povrine: 33
Vzorec t. 17 Vzorec t. 18
rta vodoravna 3 mm, Pika 6 mm, razmak 5,5 mm,
razmak 3 mm, razmerje 1:1; razmerje 1:1;
procent tiskane povrine: 50 procent tiskane povrine: 21
STANDARDNE BARVE
Oznaka Barva Oznaka Barva
RX 01 Bela 1-RAL 9016/RAL 9003 RX 189 Oranna RAL 2001
RX 03 Bela satinato - F RX 95 Oranna RAL 2004
RX 85 Bela ral 9002 RX 114 Oranna NCS S 1080-Y40R
RX 135 Bela satinato - P RX 167 Oranna RAL 2009
RXB200/5 BELA RX 168 Oranna RAL 2011
RX 05 Rumena 1 RAL 1016 RX 169 Violet RAL 4009
RX 06 Rumena 2 RAL 1012
RX 23 Transparentna rumena RX 09 Modro zelena
RX 106 Oranna RAL 1034 RX 10 Zelena 1 RAL 6032
RX 112 Rumena NCS S 0570 Y RX 11 Zelena 2
RX 125 Rumena PANTONE 612 C RX 22 Transparentna zelena
RX 133 Rumena RAL 1021 RX 53 Zelena RAL 6005
RX 160 Rumena RAL 1033 RX 90 Zelena RAL 6021
RX 161 Rumena RAL 1017 RX 91 Zelena RAL 6012
RX 163 Rumena RAL 1002 RX 110 Temno zelena RAL 6008
RX 164 Rumena RAL 1027 RX 111 Zelena NCS S 1075-G40Y

5.10.4
RX 12 Rdea 1 RAL 3016 RX 123 Modro zelena NCS S 6030 B 10 G
RX 20 Metal rdea RX 131 Zelena RAL 6018
RX 21 Transparentna rdea RX 138 Zelena RAL 6001
RX 97 Rdea RAL 3005 RX 183 Zelena RAL 6028
RX 120 Rdea RAL 3020 RX 185 Zelena RAL 6019
RX 129 Rdea RAL 3000
RX 14 Rjava RAL 8016
RX 170 Rdea RAL 3003
RX 62 Rjava NCS 7005-Y50R
RX 171 Rdea RAL 3002
RX 136 rno rjava RAL 8022
RX 07 Modra RAL 5017 RX 173 Rjava RAL 8004
RX 08 Modra RAL 5010
RX 51 rna avtoglas RAL 9017
RX 24 Transparentna modra
RX 86 Svetlo modra RX 84 rna RAL 9004
RX 89 Temno modra RAL 5013 RX 181 rna pemco DV 10-100RA
RX 113 Svetlo modra NCS S 1030-B10G RX 105 Siva RAL 7022
RX 115 Modra RAL 5003
RX 127 Siva RAL 7044
RX 124 Modra RAL 5014
RX 128 Siva RAL 7042
RX 130 Modra RAL 5009
RX 134 Siva RAL 7021
RX 141 Modra NCS S 5040R 80 B
RX 140 Siva RAL 7016
RX 172 Modra RAL 5019
RX 188 Siva RAL 7043
RX 57 Siva RAL 7024 RX 150 Siva RAL 7031
RX 80 Siva RAL 7035
RX 82 Siva RAL 7011 POSEBNE BARVE
RX 83 Siva RAL 7046 Oznaka Barva
RX 92 Siva RAL 7005 RX 16 Metal zlata
RX 93 Siva NCS 2500 RX 17 Metal srebrna 1 RAL 9006
RX 96 Siva RAL 7001
RX 18 Metal srebrna 2 RAL 9007
RX 98 Siva RAL 7030
RX 19 Metal bronza
RX 103 Oker RAL 1000 RX 20 Metal rdea
RX 165 Oker RAL 1024 RX 104 Protizdrsna pasta RX03
RX 166 Oker RAL 1015 RX 509 SP 509 srebrna pasta

191
 5.10.5 Kaljeno steklo z alarmno zanko RX SAFE Alarm

Steklo RX SAFE Alarm zagotavlja aktivno Povezava z vtiem ima to prednost, da

varnost. To je kaljeno steklo, opremljeno
z alarmno zanko, ki jo kasneje prikljuimo
na ustrezno alarmno napravo. Navadno
ga vgradimo kot polizdelek v izolacijsko
ali monolitno lepljeno steklo.
Nain delovanja
Elektroprevodna alarmna zanka, ki je v-
gana na eno od povrin kaljenega stekla,
polje ob razbitju stekla impulz, ki sproi
alarm. Ker se kaljeno steklo ob pokodbi
razbije po vsej povrini, se pokoduje ozi-
roma prekine tudi alarmna zanka, ki s tem
5.10.5
med montao na objektu ni potrebno
spajkanje oziroma termokrljiva cev.
Montaa poteka hitro, pa tudi pri more-
bitnem kasnejem popravilu navzonost
elektriarja ni potrebna, saj lahko spaja-
nje kontaktorjev opravi steklar.
Ob uporabi varnostnega sistema z alar-
mnim steklom moramo e v fazi planiranja
med seboj uskladiti posamezne elemen-
te, to je steklo, okvir in obiajno varno-
stno opremo.
Maksimalne dimenzije za stekla

aktivira alarmno napravo. Zato je treba RX SAFE Alarm

steklo vgraditi na strani, s katere priaku-
jemo poskus nasilnega vdora. Debelina stekla irina in viina (cm)

4 mm 150 x 250
Elektrine karakteristike alarmne zanke 5 mm 200 x 300

6 mm 260 x 420
Najveja dovoljena jakost toka v zanki je
0,5 A, upornost pa 6 3 . Tako nizka 8 mm 260 x 420
upornost omogoa prikljuitev vejega 10 mm 260 x 420
tevila alarmnih stekel na primarni toko- 12 mm 260 x 420
krog.
Kot pri vsakem kaljenem steklu tudi pri teh steklih
kasneje obdelave ali dodelave niso mone. To
Upor med zanko in srednjim kontaktom moramo pri naroanju upotevati.
(sabotani prikljuek) je veji od 20 M, s
imer je doseena kompatibilnost z vei-
no obiajnih alarmnih naprav. Pri naroanju enojnega v izolacijsko
steklo vgrajenega stekla RX LAMISAFE
Prikljuni kabel Alarm moramo pri najvejih dimenzijah
upotevati proizvodnotehnine omejitve.
Alarmna zanka se kona s 30 cm dolgim
prikljunim kablom. Kabel je okrogel,
elastien, enobarven in tiriilen (s pre-
nim presekom 0,14 mm2) ter opremljen s
ploatim vtiem, zaitenim pred vla-
go. Komplet priloene dodatne opreme
vsebuje e 5 oziroma 10 metrov dolg po-
daljek z veznim elementom, zaitenim
pred vlago.

192
Poloaj alarmne zanke
Pri naroanju varnostnih stekel RX SAFE
Alarm je treba doloiti poloaj alarmne
zanke. Na voljo so tiri monosti: levo ali
desno zgoraj in levo ali desno spodaj. Za-
varovalnice priporoajo izbiro enega od
obeh zgornjih poloajev.
Rob zgoraj levo
= RZL
Pri RX LAMISAFE Alarm je lahko alarmna
zanka vgrajena samo zgoraj levo ali zgo-
raj desno.
Variante alarmne zanke
Standardno je dobavljiva vidna alarmna
zanka. S tem je e na zunaj vidno, da je
objekt varovan in da bodo vsi poskusi
vloma prinesli posledice. RX SAFE Alarm
deluje zastraujoe in odvraa morebi-
tne vlomilce.

Za podroja uporabe, kjer zaradi optinih

vzrokov ne moremo uporabiti vidne alar-
mne zanke (na primer sonnozaitna
zasteklitev z visokoselektivnim steklom),

5.10.5
je mogoa tudi izvedba nevidne alarmne
Rob zgoraj
desno = RZD
zanke na robu stekla. V vgrajenem stanju
(pri obiajnem steklitvenem sistemu) bo
ta alarmna zanka zakrita s vstavljenim
steklenim robom in tako praktino nevi-
dna.

Rob spodaj levo

= RSL

Rob spodaj
desno = RSD

Pogled od znotraj RX SAFE alarmna zanka RX SAFE alarmna zanka

(standardna izvedba) (skrita izvedba)

193
 Izolacijsko steklo iz kaljenega stekla z
alarmno zanko

Varnostna stekla RX LAMISAFE (vsi ra- e elimo, da bo steklo zares uinkovito,

zredi P1A-P5A in P6B-P8B) lahko doda-
tno opremimo z alarmno zanko. To seve-
da velja tudi za konvencionalna stekla in
toplotnozaitna stekla z nanosom. Alar-
mno kaljeno steklo, ki v izolacijskem ste-
klu nastopa v kombinaciji z veplastnim
lepljenim varnostnim steklom, predstavlja
najvijo mono stopnjo protivlomnega
varovanja. Pri poskusu vloma se zunanje
kaljeno steklo zdrobi in sproi alarmno
napravo, notranje protivlomno lepljeno
steklo pa oteuje vdor v prostor. S tem se
podalja as za aktiviranje drugih ukre-
5.10.5
moramo pri zastekljevanju upotevati na-
vodila, ki so opisana v Poglavju 7.4.13.
RX LAMISAFE Alarm lepljeno alarmno
steklo lahko izdelamo tudi kot enojno ste-
klo v protivlomni izvedbi. Ta stekla imajo
lastnosti, ki so znailne za stekla razredov
A in B.
Tudi v tem primeru velja, da lahko zagoto-
vimo uinkovitost stekla samo v primeru,
e pri zastekljevanju upotevamo navodi-
la, ki so opisana v Poglavju 7.4.13.

pov varovanja.

Prerez RX SAFE Alarm izolacijsko steklo

Standardna
alarmna zanka

Kaljeno varnostno steklo

(ESG) zunaj

Distannik
Suilno sredstvo

Sekundarno tesnilo Polysulfid Primarno tesnilo Butyl

194
5.10.6 Pohodno steklo RX LAMISTEP
Kadar pri opremljanju notranjosti zgradb
za pohodne povrine uporabimo steklo,
doseemo mone vizualne uinke. Z njim
lahko nadomestimo talne obloge (na ho-
dnikih, plesiih, v nonih lokalih), zelo
primerno pa je tudi za izvedbo razlinih
vrst stopnic.
Vsa pohodna stekla, ki jih vgrajujemo v
javne objekte, so v osnovi enaka: to so tri
ali veslojna lepljena stekla, pri katerih je
zgornji sloj iz kaljenega ali delno kaljene-
ga stekla (RX SAFE ESG / RX SAFE TVG),
ki iti spodnjo nosilno plast. Kaljeno
oziroma delno kaljeno steklo je 6 mm de-
belo in ima obiajno na zgornji povrini s
sitotiskom naneseno barvo, ki prepreuje
zdrs. Nosilno plast sestavljata dve enako
debeli stekli (v primeru vejih povrin tudi
tri), katerih skupna debelina je odvisna od
velikosti povrine in priakovane obre-
menitve.
Pri uporabi pohodnih stekel moramo
upotevati naslednje:
Stekla polagamo le na zelo ravne povr-
ine, konstrukcijo pa moramo dimenzi-
onirati tako, da se pod obremenitvijo ne
bo upogibala.
Stekla polagamo na podloni trak, ki
ima po Shoru A trdoto med 60 in 70. Z
njim prepreimo stike steklo - steklo in
steklo-kovina.
Z lepljenim steklom
zdruljivo tesnilo
Polnilni trak
Distanna
podloka
Nalena povrina za steklo mora biti i-
roka vsaj 30 mm.
Da bi prepreili drsenje na mokrem ste-
klu, so lahko zgornje povrine izdelane
s sitotiskom (izbira dekorja in barve je
prepuena kupcu).
Zgornja povrina pohodnega stekla ni
odporna na nastajanje raz.
Pri doloanju skupne debeline stekla je
treba (v odvisnosti od naina uporabe,
naina vgradnje, velikosti stekla in pri-
akovane obremenitve) izdelati statini
izraun.
Pri stopnicah, ki so le dvostransko
podprte, je treba izraunati nosilnost
5.10.6
za vsak primer posebej. Prav tako mo-
ramo dokazati ostanek nosilnosti po
lomu stekla.
Kadar je obremenitev znana, stekla pa
na vseh straneh podprta, lahko debeli-
no sendvia povzamemo iz spodnjega
diagrama.
(1) Zaitno steklo, ki iti nosilni paket
pred pokodbami. Zaitno steklo je
pri vseh sestavah debelo minimalno
6 mm in je praviloma kaljeno ali delno
kaljeno steklo s potiskom ali brez nje-
ga. Pri izraunu se to steklo ne upo-
teva kot nosilno.
(2) PVB folija
(3) Nosilni paket je sestavljen iz dveh ali
treh stekel.
1
2
3
Podloni material trdote
60-70 po Shoru A
Vsestransko podprtje
195
 250
Diagram za dimenzioniranje 240
pohodnega stekla pri 230
tiristranskem vpetju 220

210
Robni pogoji: 200
- dopustna upogibna napetost: 190
float steklo 15 N/mm (skladno 180
s TRLV) 170

VIINA STEKLA (cm)

- dopustni upogib: l/200 160
Obremenitve: 150
- 5 kN/m2 ploskovne obreme- 140
nitve (upotevana tudi lastna 130
tea stekla) 120
- 2 kN na 10 cm x 10 cm tokov- 110
na obremenitev na sredini plo- 100
skve (upotevana tudi lastna 90
tea)
5.10.6

80
Izraun diagrama je narejen skla- 70
dno s Poglavjem 6.9.1. 60

50

40
20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 150

IRINA STEKLA (cm)

PRODUKT TEA kg/m2 DEBELINA (mm) TOLERANCA (mm)

RX LAMISTEP 26 67 28 2

RX LAMISTEP 30 77 32 2

RX LAMISTEP 36 93 39 2

RX LAMISTEP 44 113 47 2

Pohodno izolacijsko steklo

Prenos obremenitev prek zuna-

njega stekla (podloni material
trdote 60-70 po Shoru A
Prezraevani folc

Podloni trak

196
5.11 Strukturne zasteklitve
V brouri smo e vekrat poudarili velik
pomen stekla kot arhitekturnega materi-
ala. Najbolja potrditev tega so fasade z
velikimi steklenimi povrinami. Med njimi
pa posebej izstopajo tiste, ki imajo cel ovoj
samo iz stekla in nimajo vidnih profilov.
Strukturne zasteklitve (Structural Glazing
ali na kratko SG) se od obiajnih steklenih
fasad razlikujejo predvsem po videzu in
konstrukciji. V taknih zasteklitvah posa-
mezne steklene elemente loujejo le zelo
ozke senne fuge ali pa neni silikonski
stiki. Celotna fasada je videti kot velika,
monolitna, predvsem pa gladka povrina
brez kakrnihkoli prekinitev. Nekaj osnov-
nih znailnosti tega naina zastekljeva-
nja:
O strukturni zasteklitvi (SG fasadah) go-
vorimo le, kadar je fasadno steklo (to je
lahko zunanja ipa izolacijskega stekla
ali pa kaljeno parapetno steklo) lepljeno
na podkonstrukcijo (z ali brez pomoi
dodatnih podpor ali varoval). Elementi
na fasado torej niso pritrjeni s steklitve-
no letvico ali z elementi za prekrivanje.
Zunanje (nalepljeno) steklo prenaa
silo lastne tee in sile, ki nastanejo zara-
di obremenitve vetra in hitrih podnebnih
sprememb, na podkonstrukcijo prek
robnega tesnjenja ali prek lepilnega
sloja. To steklo je zato vedno kaljeno s
toplotnim preizkusom (ESG-H).
Za izdelavo izolacijskega stekla in leplje-
nje na podkonstrukcijo uporabljamo le
posebne silikone. Njihova posebnost je
v tem, da jih odlikuje visoka adhezijska
sposobnost ob veliki kohezijski trdnosti
in elastinosti.
Podjetje REFLEX za izdelavo izolacij-
skih stekel in lepljenje elementov na
okvirje uporablja silikone, ki jih izdeluje
ameriko podjetje Dow Corning.
Stekleni elementi se lepijo na okvirje v
prostorih proizvajalca izolacijskih ste-
kel. Vzporedno s proizvodnjo se v okviru
notranjega nadzora izvajajo vsi potrebni
preizkusi. Tako se izognemo tveganju, ki
bi se pojavilo, e bi lepljenje opravljali na
objektu. Kasneje steklene elemente, na-
lepljene na pomoni okvir, na objektu kot
polizdelek mehansko pritrdimo na pod-
konstrukcijo.
Za izvedbo strukturne zasteklitve potre-
bujemo ve soglasij, med katerimi je zelo
pomembno tudi soglasje proizvajalca
5.11
strukturnih silikonov. Z njim potrjuje, da
ima steklar ustrezne proizvodne sposob-
nosti, da pozna problematiko, predvsem
pa da ima ustrezno organizirano notranjo
kontrolo. Kljub temu pred izvedbo proi-
zvajalec lepil za vsak objekt posebej:
potrdi pravilnost izbranega silikona in
njegovo aplikacijo (tj. zadostno dimen-
zioniranje lepilne fuge) in
na osnovi opravljenih testov izda so-
glasje o zdruljivosti vseh materialov, ki
bodo sestavljali element za strukturno
zasteklitev.
Med temi testi je najpomembneji tisti, s
katerim preverijo oprijemljivost izbranega
silikona na podlage materialov, ki bodo na
objektu uporabljeni. Zdruljivost silikona
s steklom je splono znana, adhezijska
sposobnost se mora preveriti le, e je
steklo emajlirano. Bolj problematina pa
je lahko oprijemljivost lepila na aluminija-
sti okvir. Verjetnost odlinega spoja med
aluminijem in silikonom je najveja takrat,
ko je okvir izdelan iz eloksiranega alumini-
jastega profila.
197
Anodizacija mora segati dovolj globoko,
predvsem pa ne sme biti stareja od est
mesecev. Podkonstrukcija je lahko tudi iz
druganega materiala in (ali) z drugano
zaito, vendar vse te monosti zahtevajo
obsena dodatna testiranja, ki se morajo
zaeti e pri proizvajalcu profilov.
5.11.1 Klasina strukturna fasada
Za ta tip fasade se projektanti praviloma
odloajo, kadar je nartovano, da bo fasa-
da imela veje tevilo odpiralnih elemen-
tov (oken). Fasado sestavljajo izolacijska
stekla in parapeti. Stekleni elementi so s
posebnimi silikoni prilepljeni na podkon-
strukcijo. Za izolacijska stekla je znailno,
da je zunanje steklo dimenzijsko veje.
Prek teh zamikov je steklo prilepljeno na
podkonstrukcijo. Njegove odlike so:
Zunanje steklo je lahko nepodprto ali
pa podprto z okvirjem, ki je nameen
po vsem obodu.
Elementi iz stekla in okvirja, ki so sesta-
vljeni in preverjeni e v delavnici, se na
Nosilna konstrukcija
SG okvir
SG silikon
Toplotno prekinjen profil
Tesnilni profil
Podloni trak
Senna fuga
Podjetje REFLEX projektira, izdeluje, se-
stavlja in montira fasadne sisteme, ki te-
meljijo na razlinih aluminijastih profilaci-
jah. V sodelovanju z nemkim podjetjem
SCHCO ponujamo fasadne sisteme
razlinih izvedb:
klasino strukturno fasado
fasadni sistem RX SG
fasade z obeenimi steklenimi parapeti.
objektu z enostavnim obeanjem pritr-
dijo na osnovno konstrukcijo iz stebrov
5.11.1
in prek. Ker kitanje fug ni potrebno, je
za montao potreben zelo kratek as.
Po konani montai se pri zunanjem
pogledu na fasado vidijo le 18-milime-
trske fuge, ki potekajo v smislu delitve
na rastre.
Vidna irina vseh nosilnih profilov (gle-
dano iz prostora) znaa le 50 mm, ro-
bovi pa so mehko zaobljeni. Fasada je
lahko dopolnjena z odpiralnimi okni, ki
so neopazno integrirana v sistem.
199
 5.11.2 Fasadni sistem REFLEX SG
REFLEX izdeluje visokokakovostne fa-
sade brez vidnih profilov tudi za stavbe,
ki so na videz enostavne. Za proelja, ki
imajo zelo malo odpiralnih polj ali pa so
celo brez njih, priporoamo fasadni sis-
tem REFLEX SG.
Njegova posebnost so izolacijska stekla,
za katera je REFLEX oblikoval poseben
distannik.
Distannik je sestavni del robnega te-
snjenja. Prek njega so stekla s pomojo
posebnih dral vpeta v konstrukcijo sis-
tema steber - preka SCHCO FW 50 +
5.11.2
SG. Druge znailnosti tega sistema so:
Izolacijsko steklo je sestavljeno iz 6 oz.
8-milimetrskega zunanjega kaljenega
stekla s toplotnim preizkusom ESG-H,
posebnega 20-milimetrskega distan-
nika in 6-milimetrskega notranjega ste-
kla.
200
Po montai ostanejo na proelju fuge s
irino 20 mm, ki so zatesnjene s poseb-
nim, vremensko obstojnim silikonom.
Njihov potek poudarja delitev zgradbe
na rastre.
Tudi e so v fasado integrirana okna ali
parapeti, ostaja pogled na fasado od
zunaj nespremenjen.
Vidna irina vseh nosilnih profilov (gle-
dano iz prostora) znaa le 50 mm. Pro-
fili imajo mehko zaobljene robove.
Stebri in preke so, odvisno od zahtev
statike, na voljo v stopenjskih dimenzi-
jah.
Odlino toplotno izolativnost zagota-
vljajo izolacijski profili iz politermida.
Geometrija profilov z drenanim uto-
rom in zunanje tesnjenje stikov med
stekli zagotavljata dvojno zaito pred
vremenskimi vplivi.
Prezraevanje utorov in izravnava parnih
pritiskov poteka skozi utore na stebrih ob
vseh tirih vogalih stekla.
Nosilna konstrukcija
Tesnilni profil
SG silikon
SG fasadna fuga
Pritrdilni element
Distannik s primarnim tesnilom (BU)
5.11.3 Fasade z obeenimi steklenimi parapeti
Podjetje REFLEX nartuje, izdeluje in
montira sodobne, energetsko uinkovite
prezraevalne ploevinaste in steklene
fasade, ki jih odlikuje dolga ivljenjska
doba. Pestra izbira dimenzij, barv in kom-
binacij z drugimi vrstami fasad omogoa
uresnievanje drznih arhitekturnih zami-
sli.
Sistem obeene prezraevane fasade
vkljuuje toplotno izolacijo na zunanji
strani zidov, nosilno podkonstrukcijo in
ploevinasto ali stekleno oblogo. Ste-
klene obloge so izdelane iz emajliranega
kaljenega stekla s toplotnim preizkusom
ESG-H, ki ima na hrbtni strani s struktur-
nim silikonom nalepljen okvir za obeanje
na podkonstrukcijo. Med oblogami in izo-
lacijo je zrani sloj. Obeena prezrae-
vana fasada odpravlja vlago, zmanjuje
vpliv toplotnih mostov in porabo energije
ter izboljuje zvono izolativnost novih in
obnovljenih zgradb. Pozimi prepreuje
toplotne izgube, poleti pa pregrevanje
objekta in tako v zgradbi ustvarja ugodne
klimatske pogoje.
5.11.3
1. Al - okvir iz eloksiranih kotnikov;
dimenzijo okvirja in lego na
steklu doloi fasader
2. Podloni trak Norton 6,4 x 9;
lego doloa globina SG silikon
3. SG silikon; globina je doloena
po Protokolu izdelave
4. Kaljeno steklo s toplotnim preiz-
kusom ESG-H
201
 5.12 Tokovna drala RX Point
Splono
RX POINT je sistem zasteklitve s tokov-
nimi drali, ki omogoa v zadnjem asu
vse bolj zaeleno zasteklitev povrin
s im ve transparentnosti in manjim
tevilom nosilnih podkonstrukcij. Cilj, ki
ga elimo dosei, je obutek plavajoe
strene konstrukcije ali postavitev fasade
brez obutka loenosti med zunanjim in
notranjim svetom. Konstrukcija zastekli-
tve s tokovnimi drali sestoji iz:
primarne konstrukcije (jeklene, jekle-
nobetonske, aluminijaste, lesene ...)
5.12
nosilne podkonstrukcije
spojnih elementov
tokovnega drala
stekla
fuge.
Definicija izdelka
RX POINT je zasteklitveni sistem brez
okvirjev. Pravzaprav gre za tokovno pri-
trjena enojna in izolacijska stekla. Osno-
ve so:
posebno steklo za ta nain zasteklitve,
RX LAMISAFE, RX SAFE ESG-H
pod uporabnotehninimi pogoji
razvita nerjavea drala, ki omogoajo
neprisiljen odvod vseh obremenitev, ki
delujejo na podkonstrukcijo.
202
Glavna uporabna podroja so:
vstopna proelja poslovnih stavb, ho-
telov, letali ...
zasteklitve razstavnih prostorov (npr.
avtosalona)
zasteklitve gledalikih avl, knjinic, ki-
nodvoran
prezraevane fasade (drugi pla fasa-
de)
konstrukcije zimskih vrtov
nadstreki
nadstreki javnih prostorov, akalnic,
ulinih postaj, postajali
zasteklitve dvigal
predelne stene.
Steklo
Pri vseh zasteklitvah RX POINT se upo-
rablja varnostno steklo (kaljeno oziroma
delno kaljeno steklo in lepljeno steklo).
Razlikujemo:
a) RX SAFE ESG (ESG po EN 12150)
b) RX LAMISAFE (VSG po EN 14449)
Poseben poudarek je na:
natanni obdelavi robov
majhnih tolerancah mer in tolerancah
lukenj
zahtevani kakovosti
HS-testu po EN 14179 (pri RX SAFE
ESG).
V osnovi tokovna vpetja delimo na:
RX POINT za enojno in VSG zasteklitev
RX POINT za izolacijsko zasteklitev.
Enojna in VSG zasteklitev
RX POINT
Glede na uporabo in elje arhitektov
lahko izvedemo stekla s cilindrinimi ali
ugreznjenimi luknjami.
Ugreznjena luknja
Prednosti:
mogoa izvedba povsem gladke povr-
ine
prenos lastne tee pri vertikalni vgradnji
prek ugreznjene luknje.
Vsa odstopanja in tolerance se morajo
prenesti na podkonstrukcijo.
Cilindrina luknja
Luknja v steklu je veja od premera pri-
trdilnega vijaka, zato se lahko tolerance
iz stekla in podkonstrukcije izenaijo. Pri
vertikalni zasteklitvi se mora lastna tea
stekla z dodatnimi prijemi prenesti na
podkonstrukcijo. To lahko doseemo s
pomojo ekscentrinega vloka ali z na-
knadnim polnjenjem luknje s posebnim
kitom. Zaradi tega priporoamo to vrsto
zasteklitve samo za strehe. Prenos tee
samo s pomojo trenja med steklom in
tokovnim dralom ni mogo.
Obdelava stekla
Robovi so polirani oziroma fino brueni.
Premer luknje, premer ugreznjene luknje
in ugreznjenega dela (normalno 45) se
doloijo po posameznih tokovnih dra-
lih. Diamantno orodje (svedri, grezilo ...)
naj bo im bolj fino. Tolerance pozicije
lukenj in lega lukenj se morajo doloati
iz ene toke (vogal ipe). Pri ugreznjenih
luknjah se orodje, to je grezilo, neenako-
merno obrablja, zato je ivljenjska doba
kraja. Vrtanje in povrtavanje od zgoraj
naj se izvaja v enem koraku, pri natanno
vodenih strojih lahko tudi v dveh korakih,
tako da ugreznjeni del povsem centrino
nalega na luknjo. Vse ravne luknje so po-
5.12
snete. Ugreznjene luknje imajo na drugi
strani tudi posnetje. Pri ugreznjenih lu-
knjah je treba paziti na preostanek debe-
line, ki pogojuje debelino stekla in nain
vpetja. Z ugreznjenim tokovnim dralom
lahko pritrjujemo stekla minimalne debe-
line 8 mm.
Prav tako je pomembno, da je prehod
med ugreznjenim delom luknje in cilin-
drinim delom brez presledka oziroma
roba. Pri cilindrinih luknjah se zaradi za-
maknjenih svedrov ne smejo uporabljati
ipe, ki imajo rob na sredini luknje.
203
 Uporabljene vrste stekla
Uporabimo lahko stekla vrste float,
STOPSOL, PLANIBEL COLOR ali emajli-
rana stekla in stekla s sitotiskom.
Minimalni odmik tokovnih dral od roba
stekla do sredine luknje je obiajno od 80
do 100 mm, v nobenem primeru pa ne
manj kot 60 mm. Maksimalni previs stekla
je 400 mm. Maksimalni razmik med dve-
ma tokovnima draloma je odvisen od
lastnosti podkonstrukcije (glej Poglavje
6.9.4).
Izolacijsko steklo RX POINT
5.12
Izolacijsko steklo RX POINT ima na po-
droju luknje dvojno tesnjenje in s tem
izpolnjuje zahteve izolacijskega stekla.
Zunanja ipa je vedno izvedena z ugre-
znjeno, notranja ipa pa s cilindrino lu-
knjo.
Stekla z nanosom
Toplotno in sonnozaitni nanosi so v
osnovi mogoi. Zaradi visokih zahtev se
pojavljajo delne omejitve glede debelin in
dimenzij. Potrebno je podrobno usklaje-
vanje.
Rob izolacijskega stekla
irina roba izolacijskega stekla je odvi-
sna od razdalje med tokovnimi drali
in od obremenitev, ki delujejo na steklo.
Minimalna irina roba znaa 19 mm. Geo-
metrija kitanja med izolacijskimi stekli RX
POINT se doloi za posamezen primer in
po izkunjah znaa ca. 20 mm.
204
Navodila za nartovanje
Minimalni odmik tokovnega drala od
roba stekla je 100 mm. Po monosti naj
bo nameanje tokovnih dral v vogalih
asimetrino. Maksimalni razmik med to-
kovnimi drali je pogojen s podkonstruk-
cijo (glej Poglavje 6.9.4).
Tokovno dralo RX POINT
Tokovna drala RX POINT so posebej za
zasteklitev RX POINT razvita nerjavea
tokovna drala, ki omogoajo kontrolo
vseh delujoih sil na steklo in odvod teh
sil na podkonstrukcijo. Zaradi razlinih
podroij uporabe imamo ve razlinih
tipov. Katero tokovno dralo bo upora-
bljeno v doloenem primeru, je odvisno
od ve robnih pogojev in vrste uporablje-
nega stekla. Za pomo nam sluijo zgoraj
navedeni podatki.
RX POINT je sistem, ki je sestavljen iz ste-
kla in tokovnega drala. Tako je izpolnjen
pogoj spoja stekla in tokovnega drala,
zato ima steklo ob dobavi e montirana
tokovna drala.
Tokovna drala razdelimo na:
a) tip RXPOINT GIB kroglino uleajeno
v srediu stekla
b) tip RXPOINT FIX nepremino dralo.
RX POINT 60/60 FIX

RX POINT 45/60 GIB

RX POINT 45/60 FIX

Y

Toleranca B
RX POINT 45/60 IZO FIX Referenni vogal

5.12
Toleranca A

Toleranca B

Toleranca B

RX POINT 60/60 GIB

Tolerance Zahteve za podkonstrukcijo

Funkcionalnost celotnega sistema je od- V splonem se zahteva toleranca poloa-

visna tako od natannosti konstrukcije in
stekla kot od natanne in skrbne monta-
e. Vse tolerance (steklo, podkonstrukci-
ja, temperaturne razlike) morajo biti med
sabo vnaprej usklajene. Detajl med pod-
konstrukcijo in dralom mora biti izveden
tako, da prevzema nastopajoe toleran-
ce.
ja prikljuka tokovnega drala +/- 5 mm,
ki ne sme biti preseena.
Steklo
Tolerance poloaja in lege lukenj se po-
dajo od referenne toke.
Toleranca A: toleranca med referenno
toko (rob stekla) in srednjico prve luknje
znaa +/- 1 mm.

Toleranca B: toleranca med dvema po-

ljubnima luknjama (v osi x in y) znaa +/- 2
mm.

205
 Konstrukcijski detajli
Fuge
Zakitane fuge igrajo pri tokovno vpetih
sistemih pomembno vlogo, saj morajo
zagotoviti zaprtje prostora. V primerja-
vi z linijskimi zasteklitvami je fuga v tem
primeru neprimerno bolj obremenjena.
Velikokrat je ele po robnem opazovanju
vseh premikov konstrukcije mogoe pra-
vo dimenzioniranje fuge.
V osnovi loimo mokro in suho kitanje
fuge ter meano izvedbo. Mokro kitanje
se izvede s tekoim kitom, suho kitanje se
izvede s silikonskimi profili. Pri kombinira-
ni izvedbi se uporablja profil in tekoe ki-
5.12
tanje. Katera oblika je primerna, se dolo-
i glede na posamezen primer. Tehnino
posvetovanje z dobavitelji silikonov in te-
snilnega materiala je vedno priporoljivo.
Zasteklitve strehe naj se vedno zakitajo
na moker nain. Konstrukcijsko je treba
zagotoviti osnovno zahtevo po prezrae-
vanju fuge, to pomeni, da mora biti pred-
videno prezraevanje navzven.
Nekaj osnovnih tipov:
1. enojna zasteklitev
- mokro silikonsko kitanje
- silikonski profil.
2. VSG fasada in streha
- mokro silikonsko kitanje
- mokro silikonsko kitanje in silikonski
profil
- silikonski profil (profil mora biti zale-
pljen s silikonom).
3. izolacijsko steklo fasada (kombinaci-
ja)
4. izolacijsko steklo streha (kombinaci-
ja).
206
Treba je dobro premisliti, e je izdela-
va fuge s silikonom nujna. Pri enojni za-
steklitvi (drugi pla fasade, zasteklitev
kot zaita pred vetrom, stopnia) se
je pokazalo, da se padavine pri majhni
fugi (ca. 2/3 debeline stekla, najve 8
mm) zaradi povrinske napetosti zbirajo
in v majhnih koliinah nalagajo na notra-
nji strani stekla. Padavine lahko vdrejo v
prostor za steklom, vendar je koliina le
neznatna. Pri takni uporabi je odkapni
profil na podnoju priporoljivo pomakni-
ti navznoter ter tako omogoiti odtekanje
vode. Prednost te uporabe je, da zelo
majhna fuga izboljuje ozraje v prostoru,
zmanjuje kondenz in ima optino bolje
lastnosti.
Osnove tesnjenja pri zaprti fugi pa so
majhna fuga (najve 2/3 debeline stekla,
4 - 12 mm) ter dober dostop z notranje in
zunanje strani. Motnje zaradi konstrukcije,
spon itn. moramo preveriti. Za namestitev
silikonskih profilov je treba izdelati nart.
Namestitev mora biti izvedena tako, da je
omogoeno prezraevanje fuge.
Priporoljivo je preizkuati uporabnost
uporabljenih kombinacij (monost ie-
nja robov in silikonskega profila je nujno
potrebna).
Montaa
Pred montao je treba preveriti podkon-
strukcijo. e ni izvedena v tolerannem
obmoju, z montao ne smemo zaeti.
Pri veini tokovnih dral je priporoljiv
dostop z zunanje in notranje strani (grad-
beni oder). Glede na tip tokovnega dr-
ala in situacijo vgradnje (streha/stena)
Mokro tesnjenje - kit
Suho in mokro tesnjenje - silikonski profil in kit
Suho tesnjenje - silikonski profil
se doloi, ali bo tokovno dralo monti-
rano najprej na steklo ali na konstrukcijo
(najvekrat na steklo). Zaradi velike tee,
natanne montae in da prepreimo po-
kodbe robov, je priporoljiva montaa z
vakuumskimi prijemali in dvigalom.
5.12
Nadstreek
207
 5.13 Poarnoodporno steklo
V visoki gradnji za fasade, parapete in
pregradne stene vedno pogosteje upo-
rabljamo zgolj steklo. Temu trendu sledi
tudi zakonodaja, ki v skladu z evropski-
mi standardi graditeljem postavlja vse
ostreje zahteve, med drugim tudi na po-
droju poarne zaite.
Preventivno poarno zaito v gradbeni-
tvu lahko delimo na:
prepreevanje nastanka poara
prepreevanje irjenja poara.
5.13
5.13.1 Podroje uporabe
Poarnoodporne zasteklitve v zgradbah
morajo prepreevati tako nastanek kot
tudi irjenje poara. Standardi doloajo,
katere zasteklitve so za doloeno grad-
beno situacijo primerne. Osnovni cilj, ki
mu pri tem sledijo, je, da morajo zastekli-
tve omogoati predvsem uinkovito ga-
enje ter reevanje ljudi in premoenja.
Naloge protipoarnih stekel so tako zelo
kompleksne. Ob tem, da
itijo reevalne poti
prepreujejo preskok poara
208
Obiajno steklo je v smislu poarne var-
nosti le pogojno uporabno. e pride v
neposredni bliini stekla do poara, na
njegovih povrinah v nekaj sekundah
nastanejo velike temperaturne razlike; v
preni osi med segrevano in hladno po-
vrino, v horizontalni in vertikalni osi pa
med sredino in robom stekla. Rezultat
teh razlik je nastanek nateznih napeto-
sti, na katere je steklo najmanj odporno.
V zelo kratkem asu se steklo zlomi, kosi
zlomljenega stekla padejo iz okvirja in
poar se lahko neovirano iri v sosednje
prostore.
omejujejo poarne pasove
varujejo ivljenja in premoenje
omogoajo evakuacijo zgradbe
morajo te zasteklitve izpolnjevati tudi na-
slednje pogoje:
omogoati morajo estetski videz in var-
nost fasade
zagotavljati vefunkcionalnost fasade
omogoati zastekljevanje z velikimi po-
vrinami
dovoljevati poenostavitve sistemov za
zastekljevanje.
5.13.2 Terminologija in standardi

Standardi definirajo obnaanje materialov Danes v praksi uporabljamo e doloila

in gradbenih konstrukcij v primeru poara nemkega standarda DIN 4102, hkrati pa
ter naine preizkuanja materialov oziro- tudi e nove evropske (slovenske) stan-
ma gradbenih elementov in navajajo krite- darde.
rije za razvranje v varnostne skupine.

DIN 4102 T 13 deli poarnoodporne zasteklitve na:

razred G dimnotesne in
razred F poarnoodporne.
EN 1363: Preizkus poarne odpornosti 1. del: Splone zahteve
EN 1364-1: Preizkus poarne odpornosti nenosilnih elementov 1. del: Stene
EN 1634-1: Preizkusi poarne odpornosti vrat in drugih zapornih elementov 1. del:
Poarna vrata in zapore
EN 1634-3: Preizkusi poarne odpornosti vrat in drugih zapornih sestavov 3. del:

5.13.2
Dimna vrata in zapore
EN 13501-1: Poarna klasifikacija gradbenih proizvodov in elementov stavb 1. del:
Klasifikacija po podatkih iz preizkusov odziva na ogenj
EN 13501-2: Poarna klasifikacija gradbenih proizvodov in elementov stavb 2. del
Klasifikacija po rezultatih preizkusov poarne odpornosti

Med preizkusom poarne odpornosti (definira ga EN 1363) so stekla izpostavljena na-

raanju temperature, kot to zahtevajo parametri v diagramu s tako imenovano krivuljo
standardnega poara (krivulja ETK).

209
 Standard EN 13501 doloa kriterije, po
katerih se klasificira ognjevzdrna stekla
v naslednje razrede:
Razred E zapora za irjenje plamenov
ter vnetljivih ali strupenih plinov
Razred EW enako kot razred E; do-
datno pa je dovoljen e omejen prenos
sevalne energije
Razred EI enako kot razred E; doda-
tno pa je potrebna tudi toplotna izola-
tivnost (T T0 < 140 K).
Enaka je tudi uradna klasifikacija CEN,
posameznim simbolom pa je treba dodati
as, v katerem se zagotavlja zaita, ki jo
ta razred zahteva.
5.13.2
Kadar govorimo o poarnoodporni za-
steklitvi, moramo vedno opazovati celo-
ten sistem. Vsaj tako pomembna kot je
odpornost stekla, je tudi odpornost kon-
strukcije, ki jo predstavljajo okvir, tesnje-
nje in elementi za pritrjevanje.
Vsa poarnoodporna stekla vgrajujemo
v izolacijska stekla, pri katerih lahko (v
odvisnosti od lastnosti drugega stekla)
doseemo tudi visoko stopnjo toplotne in
sonne zaite. Veina poarnoodpornih
stekel ima zaradi posebne sestave (de-
belina, tea) odlino zvono izolirnost,
hkrati pa zagotavlja tudi visoko stopnjo
protivlomne zaite.

e med projektiranjem je treba doloiti,

kakno odpornost naj ima zasteklitev in
koliko minut naj zagotavlja doloeno sto-
pnjo zaite. V praksi se velikokrat upo-
rabljajo oznake razredov brez navedbe
standardov, zato v spodnji tabeli prikazu-
jemo primerjalne podatke.

Razred po:
Funkcija stekla
DIN 4102 EN 13501
Prepreuje irjenje:
G E
plamena in plinov
Prepreuje irjenje:
plamena in plinov EW
sevanja v omejenem obsegu
Prepreuje irjenje:
plamena in plinov F EI
prehoda vroine

V poarnoodpornih vratih po DIN 4102-5 so lahko samo

stekla razreda F.

Glede na asovno vzdrljivost protipoarne zaite po-

zna klasifikacija CEN naslednje razrede:
t = samo za vrata
E 15t 20 T 30 45t 60 90 120 180 t 240 t
T = samo za pregradne stene
EW 20 30 60 Dodatne klasifikacije:
C samozapiralna vrata
EI 15 20 30 45 60 90 120 180 240
M stene
R stene pod obremenitvijo
S protidimna zaita

210
5.13.3 Opisi, sestave in nain delovanja
Zasteklitve razreda E
Razred E: steklo zadruje plamene in dimne pline
Poarnoodporno steklo razreda E mora
za doloen as zaustaviti irjenje plame-
nov ter dimnih in strupenih plinov, ki so
nastali med poarom. as poarne od-
pornosti teh stekel je lahko dolg od 15 do
120 minut. V tem asu se bo steklo zaradi
temperaturnega raztezka sicer zmehalo
in izboilo, vendar pa pri tem zaradi sese-
danja, ki je posledica lastne tee, ne sme
pasti iz nosilnega okvirja.
Od teh stekel ne priakujemo, da bi isto-
asno prepreevala tudi prehod vroine,
zato jih ne smemo uporabljati v primerih,
ko so na strani, ki ni izpostavljena ognju,
vnetljivi materiali. Ti bi se zaradi vroine
hitro vneli in poar bi se lahko iril naprej.
V neposredni bliini takne zasteklitve
tudi ne smejo potekati evakuacijske poti.
Zaradi te lastnosti omenjena stekla le po-
gojno uvramo med poarnoodporna.
Dejanskemu stanju bi bolj ustrezalo, e bi
sisteme, v katere je vgrajeno steklo razre-
da E, imenovali dimnotesne.
Proizvajalci pri izdelavi stekel razreda E
uporabljajo razline pristope:
po posebnem postopku kaljeno float
steklo (najve do 30 minut): BI-Fire-
Stop, FIVESTAR, PYROSWISS, INTER-
FLAM 30
po posebnem postopku kaljeno boro-
silikatno steklo: PYRAN G 30 do G 120
ino (polirano) steklo: do G 60 vgraje-
no v jeklene okvirje, do G 90 v betonske
okvirje
stekla, pri katerih gre za obiajna ste-
kla, zlepljena s posebnimi ognjevarni-
5.13.3
mi plastmi (geli, ki se v primeru poara
spenijo), zlepljena obiajna stekla: do
G 60; PYRODUR, PYROBEL/PYRO-
BELITE
kaljena stekla, zlepljena s posebno foli-
jo (ki se v primeru poara ne speni): do
G 60; SANCO Firestar in CONTRAFEU
stekleni zidaki: do G 90.
V proizvodno-prodajnem programu pod-
jetja REFLEX so naslednja stekla:
polirano ino (Pilkington) in navadno
ino steklo
lepljeno steklo PYROBEL/PYROBELI-
TE
po posebnem postopku kaljeno float
steklo (INTERFLAME).
211
 Zasteklitve razreda EW
Razred EW: enako kot razred E, le da e delno zadr-
uje prehod vroine (<15kW/m2)
Ta stekla so reitev za pokrivanje podro-
ja med razredoma E in EI. Praviloma so
to stekla razreda E, ki morajo vsaj deloma
ovirati tudi irjenje vroine. Navadno se
predpisuje uporaba stekel EW 30. Uva-
janje teh stekel sledi mnenju v Evropi,
5.13.3
da je razred E 60 po svoji namembnosti
nesmiseln. Zaradi visokih temperatur tudi
na nasprotni strani stekla je za njim vsa-
ka aktivnosti onemogoena, monost
irjenje poara pa zelo velika. Zato je po-
stavljena zahteva, da mora imeti steklo E
60 hkrati vsaj delno zaito pred vroino.
Prehod sevanja toplote skozi steklo mora
biti manji od 15 kW/m2. Steklo s takno
karakteristiko uvramo v razred EW. Za
stekla razreda EW 30 se tako uporablja
nekatera (modificirana) stekla razreda E
60.
V proizvodno-prodajnem programu pod-
jetja REFLEX so naslednja stekla:
stekla PYROBEL/PYROBELITE
e imajo stekla INTERFLAME E 60 po-
seben ognjevzdren premaz, se jih uvr-
a v razred EW 30
stekleni zidaki.
212
Zasteklitve razreda EI
Razred EI: steklo zadri tudi vroino, temperatura
povrine na varni strani 140 K
Poarnoodporno steklo razreda EI mora
poleg plamenov in dimnih plinov zausta-
viti tudi toplotno sevanje. Oviranje pre-
hoda vroine mora biti tako uinkovito,
da se povrina stekla, ki ni izpostavljena
neposrednim plamenom, v povpreju ne
segreje za ve kot 140 K.
Zaradi te zahteve so stekla relativno de-
bela in teka. Izdelana so kot sendvi,
sestavljen iz ve stekel, povezanih s po-
sebnim materialom.
Ta je lahko folija ali gel z visoko vsebnostjo
vezane vode, ki pod vplivom vroine izpa-
ri in tako speni material. Ob tem nastane
izolacijska plast, ki je sposobna absorbi-
rati toplotno sevanje. Ta proces se lahko
nadaljuje od plasti do plasti, tako da lah-
ko z zelo debelimi stekli vroino in plamen
zadrujemo celo do 120 minut.
V proizvodno-prodajnem programu pod-
jetja REFLEX so naslednja poarnood-
porna stekla razreda EI:
stekla, sestavljena iz ve obiajnih ste-
kel, ki so zlepljena z geli: PYROBEL/
PYROBELITE
stekleni sendvii, sestavljeni iz dveh
(praviloma) 5-milimetrskih kaljenih
stekel, mednje pa je vstavljen razlino
debel sloj poarnoodpornega gela: IN-
TERFIRE.
5.13.4 Proizvodni program

Steklo PYROBEL/PYROBELITE je upo- Za vgradnjo na fasadi se uporablja steklo

rabno le v temperaturnem obmoju med PYROBEL/PYROBELITE EG. To je modi-
- 20 in + 45 C. Ta izvedba stekla ne sme ficirana oblika osnovnega tipa, ki mu je
biti obsevana z UV arki, zato jo lahko dodan UV-zaitni sloj (PVB-folija + tan-
vgrajujemo samo v notranjost objekta. ko steklo).

Tehnini podatki: Ognjevzdrna stekla iz proizvodno-prodajnega programa podjetja REFLEX

Direktna zvuna zaita

preizkusa (EN 12600)
Odpornost nihajnega

(EN 12758) Rw (C,C tr)

Toleranca debeline

LR (EN 410)
LT (EN 410)
Debelina
Uporaba

Tea

Ug
Tip Razred

5.13.4
mm mm kg/m2 % % W/m2K - dB

Pyrobelite 7 EW 30 notranja 7,9 0,9 17 89 8 5,7 3(B)3 34(0;-3)

Pyrobelite 7 EG EW 30 zunanja 11,3 1 25 87 8 5,5 1(B)1 35(-1;-2)

Pyrobelite 12 EI 20/EW 60 notranja 12,3 1 27 86 8 5,6 2(B)2 36(-1;-3)

Pyrobelite 12 EG EI 20/EW 60 zunanja 16,1 1 35 85 8 5,4 1(B)1 38(-1;-3)

Pyrobel 8 EI 15/EW 30 notranja 9,3 1 20 88 8 5,6 NPD 34(-1;-3)

Pyrobel 8 EG EI 15/EW 30 zunanja 13,1 1,3 28 86 8 5,4 1(B)1 36(-1;-3)

Pyrobel 16 EI 30/EW 60 notranja 17,3 1,2 40 84 8 5,4 2(B)2 39(-1;-3)

Pyrobel 16 EG EI 30/EW 60 zunanja 21,1 1,5 48 83 7 5,2 1(B)1 39(-1;-3)

Pyrobel 17 EI 45 notranja 17,4 1,5 40 84 8 5,4 2(B)2 37(-1;-3)

Pyrobel 17 EG EI 45 zunanja 21,2 2 48 84 8 5,2 1(B)1 37(0;-3)

Pyrobel 25 EI 60 notranja 26,2 2 60 81 7 5,2 1(B)1 40(-1;-3)

Pyrobel 25 EG EI 60 zunanja 30,4 2 68 80 7 5,0 1(B)1 43(-1;-4)

Pyrobel 35 EI 90 notranja 34,7 2 81 79 7 4,9 1(B)1 41(-1;-4)

Pyrobel 35 EG EI 90 zunanja 38,5 2 89 77 7 4,8 1(B)1 42(-1;-4)

Pyrobel 53 EI 120 notranja 52,5 3 122 72 7 4,5 1(B)1 45(-1;-4)

Pyrobel 53 EG EI 120 zunanja 56,2 3 130 71 7 4,3 1(B)1 46(-2;-5)

213
 5.14 Steklo brez refleksije
V bivalnem ali delovnem okolju se va-
sih odloimo za predelitev doloenega
prostora. Problem se pojavi, kadar eli-
mo nevidno predelno steno. e prostor
predelimo z navadnim steklom, se bomo
neizogibno sreali z dejstvom, da se del
svetlobe z njegovih povrin odbija. Enojno
steklo reflektira 8 %, izolacijsko steklo pa
celo od 13 do 15 % celotne vpadne sve-
tlobe. Rezultat tega je zrcaljenje, zaradi
esar je pogled skozi steklo moten. Pojav
je posebej mote pri gledanju predmetov
za izlobenimi stekli, v steklenih vitrinah
ali pri uokvirjenih slikah, ki so zaitene s
5.14
steklom.
99,5 %
0,5 %
Steklo brez refleksije
99 %
1%
Izolacijsko steklo s steklom brez refleksije
214
Reimo ga z uporabo stekla brez refleksi-
je. Gre za steklo iz prozornega ali barvne-
ga floata, na povrino katerega je nane-
sen antirefleksni sloj. V proizvodnji tega
stekla se za nanaanje antirefleksnega
sloja uporablja bodisi fizikalni nain, to
je tehnologija magnetronskega naparje-
vanja, bodisi kemijski nain s tehnologijo
potapljanja. Nanosi so dovolj stabilni, da
stekla uporabljamo tudi za enojne zaste-
klitve, ki so lahko izpostavljene vremen-
skim vplivom.
Spodnje slike prikazujejo razliko med
obiajnim steklom in steklom z antirefle-
ksnim slojem pri enojni in izolacijski za-
steklitvi.
92 %
8%
Float
85 %
15 %
Standardno izolacijsko steklo
Refleksija bo pri zasteklitvi minimalna le,
e bodo imela vgrajena stekla antirefle-
ksni nanos na obeh straneh. V nekaterih
primerih, na primer pri steklih z nizkoemi-
sijskim nanosom, je ta nanos lahko samo
na eni strani, zato imajo ta stekla vijo
stopnjo refleksije. To je razvidno tudi iz
spodnje tabele.
Antirefleksni nanos se lahko nanaa tudi
na vsa varnostna stekla in brezbarvno
(belo) steklo, kar je najbolj uinkovito.
eprav je nanos na steklu stabilen, pa
vseeno nima enakih karakteristik, kot jih
ima trdi (pirolitini) nanos. Zato moramo
pri ravnanju s tem steklom, predvsem pri
vgradnji in kasneje pri ienju in vzdre-
vanju, natanno upotevati navodila pro-
izvajalca.

Zunanje Notranje U
Opis MSP LT LR g
steklo steklo W/m2K
Konvencionalno
4 16 4 2,9 81 15 76
izolacijsko steklo
AR-nanos na #1, 2,
4 16 4 2,9 93 1 70
3 in 4

5.14
AR-nanos na #1,2 in 4;
4 16 4 1,1 82 5 57
Low-e nanos na #3

215
 5.15 Brezbarvno steklo

Definicija Podroje uporabe

Brezbarvno (ekstra belo) steklo je po Brezbarvno steklo se uporablja povsod,

posebnem postopku razbarvano float
steklo. Izdelano je iz enakih osnovnih
surovin kot obiajno steklo, le istost
kremenevega peska (SiO2) je bistveno
veja; minimalna je predvsem vsebnost
elezovega oksida. Zato to steklo v pri-
merjavi s float steklom prepua ve sve-
tlobe, intenzivnost njegove lastne barve
pa je minimalna.
Lastnosti
5.15
kjer sta pomembna lep videz in visoka
barvna nevtralnost. Najvekrat ga upo-
rabimo za:
zasteklitve fasad, ki so pritrjene s to-
kovnimi drali: posebno uinkovita je
uporaba tega stekla, kadar imajo stekla
s sitotiskom nanesene svetle barve.
izlobena okna in vitrine: kadar v teh
primerih uporabimo lepljeno steklo, ki
je sestavljeno iz brezbarvnega stekla,
bo imelo komaj opazno lastno barvo;

e steklo e dodatno obdelamo z anti-

Mehanske znailnosti brezbarvnega ste-
kla odgovarjajo zahtevam iz standarda
EN 572-2: float steklo, druge znailnosti
pa so podane v spodnji tabeli.
refleksnim nanosom, bodo predmeti za
zasteklitvijo zaiteni in obenem vidni v
naravni barvi.
notranjo opremo: z brezbarvnim ste-
klom, ki je potiskano z belo ali s pa-
stelnimi barvami, lahko nartujemo
estetske pregradne stene, vrata ali tu
kabine.
veslojno lepljeno steklo: protivlomna
stekla, ki so izdelana iz obiajnega flo-
at stekla, imajo intenzivno modrozele-
no barvo; temu se lahko izognemo le z
uporabo brezbarvnega stekla.
pohitvo.

Koeficient Koeficient
Svetlobne znailnosti Energijske znailnosti
d osenenja prehoda toplote
LT LR L UV ET EA g Sc U

mm (%) (%) (%) (%) (%) (%) W/m2K

3 91 8 87 91 1 0,91 1,05 5,8

4 91 8 86 90 2 0,91 1,04 5,8

5 91 8 84 90 2 0,90 1,04 5,8

6 91 8 83 90 2 0,90 1,04 5,7

8 91 8 81 89 3 0,90 1,03 5,7

10 91 8 78 88 4 0,89 1,03 5,7

216
5.16 Izolacijsko steklo kot funkcionalen oblikovalski
element
Investitorji, spomeniko varstvo, gradbe-
ni inpektorji in arhitekti doloajo zunanji
videz stavb in posledino tudi videz oken
in vrsto zasteklitve.
Zaradi spomenikega varstva in mestne-
ga nartovanja je fasada na podroju ob-
nove starih zgradb ohranjena takna, kot
je bila, ali pa je obnovljena tako, da je kar
najbolj podobna prvotnemu videzu.
5.16.1 Izolacijska stekla v kombinaciji z ornamentnimi stekli
Ornamentna stekla sodijo po definiciji
med lita stekla. Postopek njihove izdela-
ve je do faze, v kateri pridobimo isto ste-
kleno talino, enak postopku izdelave float
stekla. Kasneje pa talino vodimo skozi
kalibrirne valje, od katerih ima vsaj zgornji
vtisnjeno strukturo, ki je kasneje vidna na
stekleni povrini. Tako dobimo razlina
dekorativna (ornamentna) stekla, ki so
eno ali obojestransko strukturirana. Na
opisani nain izdelujemo e eno vrsto li-
tega stekla, to je ino steklo. V tem pri-
meru se med kalibrirnima valjema skupaj
s talino premika tudi ino pletivo.
Ornamentna stekla lahko le pogojno
oznaimo kot prozorna, zato jih upora-
bljamo povsod tam, kjer pogled skozi ste-
klo ni pomemben ali pa je celo nezaelen.
Oblika dekorja na ornamentnih steklih je
odvisna predvsem od modnih trendov in
okusa. Poznamo tiri skupine ornamen-
tnih stekel:
Zato je elja investitorjev, da s posebnim
oblikovanjem v novogradnji doseejo po-
sebne poudarke.
Izolacijsko steklo s svojo raznovrstno mo-
nostjo oblikovanja ponuja arhitektom in
investitorjem podroje, na katerem lahko
izrazijo svojo ustvarjalnost:
- stekla nepravilnih oblik in po ablonah
- okrasni krii
- ornamentno steklo.
5.16
prozorno ali barvno ornamentno steklo
svetlo surovo steklo
svetlo in barvno ino steklo
ino steklo s strukturo - svetlo ali barv-
no.
Veino ornamentnih stekel lahko upora-
bimo za izdelavo izolacijskih stekel. Ven-
dar pa moramo pri tem upotevati neka-
tere posebnosti:
Ornamentno steklo ima povrino s
strukturo praviloma obrnjeno v med-
stekelni prostor. Izolacijsko steklo v
kombinaciji z ornamentnim steklom
ima lahko vasih robno tesnjenje ire
za priblino 3 mm. Ornamentna stekla
se zaradi posebnih lastnosti hitreje zlo-
mijo kot obiajna stekla.
e v izolacijskem steklu z nesimetrino
sestavo (na primer v zvonoizolirnem
steklu) eno od float stekel zamenjamo
z ornamentnim, mora biti to steklo vsaj
enako debelo kot zamenjano steklo.
217
 Steklo, ki skupaj z inim steklom se-
stavlja izolacijsko steklo, je lahko debe-
lo najve toliko kot ino steklo, smisel-
no pa je, da je tanje. Debelina stekla,
ki ga kombiniramo z ornamentnim ste-
klom brez ice, pa je lahko za najve 4
mm veja od debeline ornamentnega
stekla. Na to zahtevo moramo biti po-
sebej pozorni predvsem pri nartova-
nju sestave zvonoizolirnega stekla, pri
katerem so debeline tono doloene.
Stekla z barvnim ornamentnim ali i-
nim steklom se pod vplivom sonnih
arkov zelo neenakomerno segrevajo.
Uinek je e izraziteji, kadar so stekla
5.16.1
le delno zasenena. Kadar ta stekla
vgradimo v izolacijsko steklo, se mono
povea nevarnost loma. V tem prime-
ru priporoamo uporabo kaljenega ali
delno kaljenega stekla (RX SAFE ESG
ali RX SAFE TVG).
Barvnega ornamentnega stekla pravi-
loma ne vgradimo v izolacijsko steklo
skupaj z drugimi barvnimi stekli (tudi ne
s stekli s toplotno ali sonnozaitnim na-
nosom), e pa e, priporoamo uporabo
kaljenega ali delno kaljenega stekla (ESG
ali TVG).

Maksimalne
Vrsta ornamenta Barva Debelina (mm) Potek strukture
dimenzije (mm)
SATINATO prosojno bela 4,6 C 2250 x 3210
SATINATO prosojno bela 8,10 C 2550 x 3210
ALTDEUTSCH* bela, rumena, bronza 4 B 2160 x 1650
ALTDEUTSCH* Modra 4 B 2160 x 1260
CHINCHILLA Bela 4 B 3350 x 1850
CHINCHILLA Bela 6 B 3700 x 1850
CHINCHILLA Bela 8 B 2250 x 1850
GOTHIC Bela 4 B 2540 x 1650
KATEDRAL Bela 4 C 3350 x 1850
KATEDRAL rumena, zelena, modra 4 C 2540 x 1610
MASTERCARRE Bela 4,6 C 3210 x 2000
MASTERCARRE Bela 8 C 3300 x 2040
MASTERPOINT Bela 8 C 2520 x 2040
NIAGARA Bela 5 B 2130 x 1650
ROSA Bela 4, 6 C 3350 x 1850
SILVIT Bela 4 B 2160 x 1650
INO Bela 6 B 3350 x 1850
B vzorec poteka vzporedno z viino
C potek vzorca je nakljuen
* Zaradi mehanske posebnosti litega stekla naj bo povrina izolacijskega stekla, v katerih je to steklo,
manja od 1,5 m2.

218
5.16.2 Stekla nepravilnih oblik (modeli)

V sodobnem arhitekturnem oblikovanju Pri modelih, ki imajo notranji izrez, je

bi bilo izraanje pogosto precej omejeno,
e bi morali pri nartovanju zasteklitev
uporabljati le stekla pravokotnih oblik.
elja po steklih nepravilnih oblik je najbolj
prisotna v individualni gradnji.
Najsodobneja oprema omogoa podje-
tju REFLEX izdelavo stekel najrazlinejih
oblik. Iz spodnje preglednice je razvidno,
kateri podatki so potrebni za izdelavo ste-
kla doloene oblike. Kadar so v sestavi
izolacijskega stekla razlina stekla ali pa
stekla razlinih debelin, je treba doloiti
sprednjo stran (lice) stekla. Enako velja
zahtevana uporaba kaljenega stekla. e
so pri naroanju likov iz spodnje priloge
podani vsi zahtevani podatki, ablona
ni potrebna. O monosti izdelave stekla
nepravilnih oblik se je treba pogovoriti s
strokovnjaki podjetja REFLEX.
ablone, ki so potrebne za izdelavo ste-
kla, morajo biti narejene v enem kosu in
v merilu 1:1. Material za ablone mora biti
dovolj trden (nikoli lepenka) in debel naj-
ve 5 mm.
Za izdelavo stekel so merodajne izkljuno

5.16.2
tudi pri naroanju toplotno, zvono ali zunanje mere ablone.
sonnozaitnih stekel nepravilnih oblik.

Preglednica likov:

1, 2 Poevna stranica

5, 6 Trapez

47, 48, 55, 56, 57, 58 Paralelogram

3, 4, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 21, 37, 38, 39, 40, 53, 54, 94, 95 Mnogokotnik

20 Enakostranini trikotnik

60, 61 Krog

63 Polkrog

64, 65, 66, 67, 68, 69, 113 Element z lokom

78 Polkroni element

70, 71, 72, 73 Kroni izsek

74, 75 Zaobljeni vogali

122 Romb

219
5.16.2

Oblike, ki niso
tukaj navedene, po
povpraevanju.

220
 Radius min. 10 cm Radius min. 10 cm Maksimalno 5 m2 5.16.2

* Pri enojnem leplje-

nem steklu VSG
min. 45 cm.
Pri enojnem kalje-
nem steklu ESG
min. 30 cm.
Pri kombiniranem
izolacijskem steklu
min. 30 cm
max. 200 cm

221
 5.16.3 Okrasni profili v MSP

REFLEX vstavlja v svoja izolacijska stekla Problemi izolacijskega stekla manjih di-
naslednje okrasne profile: menzij so znani: Zaradi zaprtega volumna
vicarski kri v medstekelnem prostoru v asu proizvo-
dunajske preke dnje je izolacijsko steklo stalno podvre-
filigranske preke. no obremenitvam, ki so posledice spre-
minjanja tlaka. e atmosferski tlak pade
Danes si proizvodnjo oken teko pred- (v primerjavi s tistim v asu proizvodnje),
stavljamo brez izolacijskih stekel z vgraje- se stekla izboijo. e se atmosferski tlak
nimi okrasnimi profili. Vgradnja profilov v povea, se steklene povrine konkavno
medstekelni prostor ima poleg estetskih oblikujejo oziroma vboijo.
uinkov e druge pozitivne lastnosti:
ienje taknih oken je preprosteje. Ta (fizikalno pogojen) pojav praviloma ne
Mona je tudi vgradnja v funkcionalna povzroa teav. Sodobna tesnila, ki se
izolacijska stekla, na primer v zvono- uporabljajo za proizvodnjo izolacijske-
izolirna ali varnostna stekla. ga stekla, in omejena elastinost stekla
5.16.3

Predvsem z vgradnjo vicarskih kriev namre ta fenomen izenaijo. Vendar pa

in dunajskih prek se izognemo zah- manje kot je izolacijsko steklo, toliko bolj
tevni izdelavi oken s pravimi prekami, deluje kot toga neelastina ploa. To
v katera lahko vgradimo le izolacijska pomeni, da vse tlane spremembe vodijo
stekla majhnih dimenzij. Za takna ste- do obremenitve robnega tesnjenja, kar
kla pa je znano, da so najbolj obutlji- pod doloenimi pogoji vodi do kraje i-
va na vremenske spremembe (zrani vljenjske dobe izolacijskega stekla.
pritisk in temperaturo). Pri obiajnih
steklih takne spremembe vplivajo na
volumen plina v medprostoru, kar se
kae kot vboenje ali izboenje ste-
kla. Pri majhnih steklih ta deformacija
ni mogoa, zato mora robno tesnjenje
prevzeti e te dodatne obremenitve. V
skrajnem primeru lahko pride tudi do
loma stekla.

222
Vpliv okrasnih profilov na vrednost
zvone izolirnosti
Okna s pravimi prekami e od nekdaj
veljajo za zvono slabo izoliran gradbeni
element, saj spoji prek slabo zadrujejo
hrup. Nasprotno pa stekla zaradi vgraje-
nih okrasnih profilov sposobnost due-
nja hrupa prej pridobijo, kot pa izgubijo.
To velja seveda le v primeru, e se profil
v medprostoru ne dotika povrine stekla.
Stekla imajo boljo zvono izolirnost zato,
ker se jim je z vgradnjo profilov poveala
lastna tea.
To pride najbolj do izraza pri dunajskih
prekah, saj so v tem primeru na zunanjo
povrino stekla dodatno nalepljeni tudi
zunanji profili. Da bi prepreili zmanjanje
zvone izolirnosti, hkrati pa na najmanjo
mono mero zmanjali obasno neprije-
tno venketanje, podjetje REFLEX vztraja
pri tono doloeni irini medstekelnega
prostora, ki ga imajo izolacijska stekla z
vgrajenimi okrasnimi profili.
Vpliv okrasnih profilov na vrednost
toplotne zaite
V podroju vgrajenih oziroma na zunanji
strani nameenih profilov nastopijo do-
datni toplotni tokovi, ki jih moramo upo-
tevati pri izraunu U-vrednosti okna. Kri-
teriji, ki lahko vplivajo, so:
tevilo profilov
material profilov
irina profilov
odmik profilov od povrine stekla
emisijska sposobnost povrine stekla
plinsko polnjenje.
Vplivi se lahko opiejo z linearnim vplivom
toplotnega mostu .
5.16.3
223
 Izolacijsko steklo REFLEX z vgrajenimi distannimi profili

Dunajske preke

Ta sistem najbolj uinkovito imitira na profile. V medstekelni prostor vgrajeni

konvencionalen nain izdelano okno s
pravimi prekami, ki je zastekljeno z izo-
lacijskim steklom.
V okenski okvir je vgrajeno samo eno
izolacijsko steklo, na njegovo stekleno
povrino pa proizvajalec nalepi zunanje
distanni profili ne smejo biti v stiku s ste-
klenimi povrinami.
V asu sestave znaa razmik med notra-
njim profilom in stekleno povrino 3 mm.
To je dovolj, da tudi pri steklih z veliko po-
vrino ne pride do stika med steklom in
profilom.

Proizvodni program izolacijskih stekel REFLEX z vgrajenimi dunajskimi prekami

Sestava 4/16/4 5/16/6

5.16.3

Najdalja stranica (cm) 240 300

2
Najveja povrina (m ) 2,83 4,50

Najveje razmerje stranic 1:6 1:6

Lice distannega profila irina 20 mm irina 25 mm irina 30 mm

Barva distannih profilov je enaka barvi distannikov. Zunanji profil, ki ga lahko namesti le izdelovalec
okna, je vedno nekoliko iri od notranjega.

Dodatna zunanja okrasna letvica

Notranji distanni profil

Suilno sredstvo
Distannik

Notranje tesnilo Butyl

Zunanje tesnilo Polysulfid

224
Viktoria (vicarski kri)

Okrasni profili so v medstekelni prostor Spoj med vertikalnim in horizontalnim

vstavljeni na nain, ki prepreuje stik med
profilom in stekleno povrino. Okrasni
profili Viktoria so izdelani iz profiliranega
aluminija, ki je obarvan s tehnologijo pra-
nega nanosa. Profili so izdelani v razli-
nih irinah in barvah.
profilom je izveden tako, da lepo opo-
naa rono izdelan spoj pravih lesenih
prek, predvsem pa zagotavlja trajno in
stabilno povezavo.

Proizvodni program izolacijskih stekel REFLEX z vgrajenimi vicarskimi krii

Sestava 4/16/4 5/16/6

Najdalja stranica (cm) 240 300

Najveja povrina (m2) 2,83 4,50

5.16.3
Najveje razmerje stranic 1:6 1:6

Izvedbe profilov vicarski kri

16 in 18 26 45
bela, rjava, rna, staro zlato,
Barve bela, rjava, rna, staro zlato bela
zlata s sijajem, zlata mat
V kriu je mogoa kombinacija profilov razlinih irin.
Po dogovoru so mone tudi drugane barve profilov oziroma lesnih dekorjev.

Okrasna letvica
(vicarski kri)

Suilno sredstvo Distannik

Notranje tesnilo Butyl

Zunanje tesnilo Polysulfid

225
 Filigranski profili

Vznemirljiva alternativa vicarskemu kriu Zaradi zaite pred vremenskimi vplivi so

so vmesni filigranski profili. Neni, samo
8 x 8 mm debeli profili, dajejo poseben
lesk predvsem ekskluzivni arhitekturi, ki
jo odlikujejo svojstvene oblike oken. Po
vtisu, ki ga ustvarijo, so precej podobni
vitranemu steklu.
tudi vmesni filigranski profili (podobno kot
profili pri vicarskem kriu) vloeni v med-
stekelni prostor na nain, ki ne omogoa
stika s steklenimi povrinami. Tako je tudi
ienje stekla precej bolj preprosto.
Filigranske profile lahko sestavljamo (po
elji kupca) le v pravokotna polja, pri e-
mer posamezno polje ne sme biti veje
od 70 x 70 cm.

Proizvodni program izolacijskih stekel REFLEX z vgrajenimi filigranskimi profili

5.16.3

irina profila (mm) 8 x 8 polkroni 8 x 8 kvadratni

Barva zlata, mat srebrna zlata, mat srebrna, bela, rjava

Na eljo kupcev so profili lahko tudi v drugih barvah.

Medstekelni prostor 16 mm ali 14 mm

Najveje polje 70 x 70 cm

Za nepravokotna okrasna polja in posebne velikosti se je treba posvetovati s tehnologi podjetja REFLEX.

Okrasna letvica (filigramska)

Suilno sredstvo
Distannik

Zunanje tesnilo Notranje

Polysulfid tesnilo Butyl

226
 6 Tehnine informacije o steklu in gradbeni fiziki

6.1 Barva stekla

6.2 Pravilnik o uinkoviti rabi energije v stavbah

6

6.3 Toplotni mostovi

6.4 Nizkoenergijske in pasivne zgradbe

6.5 aluzije v izolacijskih steklih

6.6 Okna prihodnosti

6.6.1 Vrste sistemov

6.7 Zimski vrtovi

6.8 Rast rastlin za steklom

6.9 Statika stekla in smernice

6.9.1 Linijsko vstavljene zasteklitve TRLV
6.9.2 Prezraevane, zunanje obloge zida iz kaljenega stekla RX SAFE ESG
6.9.3 Varovalne zasteklitve TRAV
6.9.4 Tokovno vpete zasteklitve TRPV
6.9.5 Steklo in varnost
6.9.6 Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti stekla za gradbenitvo
6.9.7 Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti emajliranega in potiskanega
stekla
6.9.8 ienje stekla

228
V Poglavju 3 Steklo, okno in fasada so
podane zahteve za okno kot celotni grad-
beni element, vkljuno s steklom.
V Poglavju 5 Proizvodni program so
opisani posamezni produkti iz stekla in
navedeni njihovi tehnini podatki.
6.1 Barva stekla
Barvne razlike pri pogledu na toplotnoza-
itna izolacijska stekla, ki so sestavljena
iz stekel z nanosom
Ta izolacijska stekla odlikuje nizek koe-
ficient toplotnega prehoda, visoka pre-
pustnost svetlobe in visoka prepustnost
sonnega sevanja. Tako kakovostne
tehnine lastnosti doseemo z nanosom
izredno tankih prevlek, ki prepreujejo
nastanek toplotnih izgub zaradi sevanja.
V strokovni terminologiji imenujemo ta-
kne nanose tudi Low-e nanosi. Pojem, ki
izhaja iz angleine in pomeni nizko emi-
sivnost, oznauje dejstvo, da omenjena
stekla z emisijo ne oddajajo praktino no-
bene toplote.
Poznamo razline vrste nanosov, ki se
razlikujejo po sestavi, tehninih vredno-
stih in optinih lastnostih. V grobem jih
delimo na mehke in trde nanose.
S temi Tehninimi informacijami o steklu
in gradbeni fiziki posredujemo pobude,
priporoila in primere iz prakse, ki nam
olajajo konstruktivni prenos zahtev v
vsakdanjo uporabo.
Poleg tega so e obirno predstavljeni in
s komentarji opremljeni razlini pravilniki
in smernice.
Stekla s trdim nanosom (hard coating) so
stekla, na katera s pirolitinim postop-
kom nanesemo plast kositra. Pod njim je
6.1
lahko, tako kot pri steklu Planibel G, tudi
plast, ki temelji na silicijevem dioksidu.
Stekla z mehkimi nanosi (soft coated) pa
so tista stekla, ki jim na eno od povrin z
vakuumsko tehniko naparimo ve (tudi do
5) plasti razlinih materialov. Posamezne
plasti so namenjene bolji oprijemljivosti
na steklo, blokiranju doloenih valovnih
dolin, zunanji zaiti in seveda osnovni
funkciji stekla. Ta veplastni nanos tvori
sistem interferennih plasti, katerih na-
loga je odvzem odbojnosti, ki bi jo steklo
zaradi nanosov sicer imelo.
Zaradi razlino sestavljenih plasti imajo
stekla posameznih proizvajalcev razlino
barvo, ki pa naj bi bila im bolj nevtralna.
Proizvajalci morajo barvo specificirati in
navesti tudi dovoljena odstopanja.
V nadaljevanju navajamo nekaj misli in
predlogov k omenjeni tematiki.
229
 Barva ve kot samo prvi vtis o zgradbi
Barva vedno odloilno vpliva na prvi vtis,
kar velja tudi pri zgradbah. Vendar pa ima
barva v tem primeru e globlji pomen:
svetloba in barva namre vplivata tudi na
energijsko bilanco, kar pride posebej do
izraza pri sodobnih fasadah, ki so zaste-
kljene z barvno nevtralnimi stekli in s ste-
kli z nizko odbojnostjo vidne svetlobe.
V taknih primerih je zelo teko istoasno
zagotavljati barvno nevtralnost in homo-
genost nanosov. Zato proizvajalci teh
stekel posveajo izjemno pozornost me-
rilnim tehnikam, s katerimi bi lahko zago-
tovili enakomernost pri pogledu na steklo
od zunaj.
Barva kaj je to
Barva in svetloba imata veliko skupnega.
6.1
Svetloba je le manji del sonnega seva-
nja. e ji uspe v celoti in brez kakrnihkoli
omejitev prodreti v loveko oko, nastane
nevtralen barvni vtis, podoben tistemu
pri opazovanju svetlo belih oblakov na ja-
snem poletnem nebu.
Belo je nevtralno, sivo prav tako. Ven-
dar pa nam mavrica na nebu kae, da
je sonna svetloba tudi barvno pisana.
Dene kapljice razbijejo belo, nevtralno
svetlobo na barvne komponente, kar do-
kazuje, da bela sonna svetloba vsebuje
vse barve.
230
Predmet ima doloeno barvo zato, ker
njegova povrina odbija ali absorbira
samo doloen del sonne svetlobe. To
pomeni, da morata biti za obarvanost
predmeta izpolnjena dva pogoja: pred-
met mora osvetljevati nevtralna bela
sonna svetloba, njegova sposobnost
absorpcije in refleksije pa mora biti barv-
no tipina. Samo pod tema pogojema
lahko predmet pokae svojo barvo (sicer
bi tudi podnevi veljal pregovor, da je po-
noi vse rno).
Barva v tevilkah indeks barvne
reprodukcije
Za ocenjevanje barvitosti si seveda eli-
mo tevilne vrednosti, do katerih pa je
izjemno teko priti. Barva ima neskonno
tevilo pojavnih oblik, njihovo dojemanje
pa je zelo subjektivno. Pa vendar lahko
barvo vsaj deloma ovrednotimo z nekaj
tevilkami.
Najpreprosteji nain je uporaba inde-
ksa barvne reproduktivnosti Ra, ki obse-
ga vrednosti od 0 do 100. Vrednost 100
pomeni idealno nevtralno, vrednosti, ki
so nije od 90, pa predstavljajo barvitost.
im niji je indeks, tem bolj je barvna re-
produkcija barvita.
Iz tega vrednotenja je izkljuena osvetlje-
nost: rna, siva in bela barva imajo indeks
barvne reprodukcije 100, torej so brez-
barvne. Z indeksom barvne reprodukcije
opisujemo le barvni spekter. To morda
zveni preprosto, vendar metoda v resnici
nudi ve, kot bi priakovali. Opisovanje se
namre lahko nanaa na razline pogoje
uporabe: na opazovanje v odbojni svetlo-
bi in na gledanje skozi steklo (glej sliki).
Nain opazovanja Seveda obstaja tudi zelo natanna me-
toda vrednotenja barvnega vtisa. Vsak
Zasteklitev na zgradbi lahko optino vre- barvni odtenek ima tono doloeno me-
dnotimo z dveh vidikov: sto v tridimenzionalnem koordinatnem
z gledanjem na steklo od zunaj sistemu in je definiran s tremi tevili: prva
z gledanjem skozi steklo. vrednost doloa mesto na osi modra-ru-
mena barva; druga mesto na osi zelena-
rdea barva, tretja vrednost pa doloa
svetlost (os rna-bela barva).
Pogled na
steklo Ra, Ra
Indeks reprodukce
barve pri opazovanju
slike v reeksi

Pogled skozi
steklo
Ra, Rd
Indeks reprodukce

6.1
barve pri opazovanju
slike v transimisi

Pri gledanju od zunaj ocenjujemo sve- Ta metoda merjenja se uporablja pri pro-
tlobo, ki se odbija od zunanje povrine izvodnji stekel z nanosi. Izmerjene vre-
stekla. Ta odboj doloa zunanji vtis in dnosti za vsako stekleno ploo se arhi-
barvno estetiko. e znaa indeks Ra,Ra virajo skupaj z meritvami prepustnosti in
ve kot 90, imamo pri gledanju na fasado odbojnosti svetlobe. Dalji opis te meril-
barvno nevtralen vtis. Pri gledanju skozi ne tehnike bi presegel predvideni okvir
steklo igra odloilno vlogo sposobnost tega prironika.
spektralne transmisije. V tem primeru
ocenjujemo, v kolikni meri bela sonna
svetloba nemoteno prehaja skozi steklo
oziroma ali vidimo predmete v naravnih
barvah. Naravna osvetlitev notranjosti
prostorov je obenem tudi pomemben de-
javnik za dobro poutje. Indeks barvne
reprodukcije gledanja skozi steklo Ra,D bi
v tem primeru moral biti veji od 90.

231
 6.2 Pravilnik o uinkoviti rabi energije v stavbah

Torek, 30. september 2008 - Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je na no-
vinarski konferenci predstavil pravilnika o uinkoviti rabi energije v stavbah in spod-
bujanju uinkovite rabe energije in rabi obnovljivih virov energije. Gre za pravilnika, s
katerima zaokroujemo prenos evropske Direktive o energetski uinkovitosti stavb v
na pravni red.
Direktivo 2002/91/ES o energetski uinkovitosti stavb smo v slovensko zakonodajo
prenesli:
z Zakonom o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona, ki je zael veljati
konec leta 2006. Z njim smo uvedli obveznosti za: izdelavo tudij izvedljivosti alter-
nativnih sistemov vejih stavb, izdajanje energetskih izkaznic stavb in redne pregle-
de klimatskih sistemov.
z Zakonom o graditvi objektov smo v na pravni red prenesli tisti del direktive, ki se
nanaa na metodologijo izraunavanja in minimalne zahteve energetske uinkovito-
sti stavb.
z Zakonom o varstvu okolja pa zahtevo direktive glede rednih pregledov kotlov (glej
Dodatek t. 1. stran 6).
Zahteve direktive, da je treba pred izgradnjo novih stavb s celotno uporabno povr-
ino nad 1000 m2 preveriti tehnino, okoljsko in ekonomsko izvedljivost alternativ-
nih sistemov (uporaba OVE, kogeneracije, daljinski ali blokovni sistemi ogrevanja in
6.2

hlajenja, toplotne rpalke), smo uredili s Pravilnikom o izdelavi tudije izvedljivosti

alternativnih sistemov oskrbe stavbe z energijo.
Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic pa je pripravljen in je v
medresorskem usklajevanju.
Ta pravilnik doloa tehnine zahteve, ki morajo biti izpolnjene, kar zadeva toplotno za-
ito in uinkovito rabo energije za ogrevanje stavb, namenjenih za bivanje in delo lju-
di. Uporaba pravilnika je obvezna za novogradnje in rekonstrukcije stavb, e so pri re-
konstrukcijah dane tehnine monosti za izvedbo zahtev in upotevani pogoji varstva
kulturne dediine. V nadaljevanju povzemamo nekaj pomembnejih zahtev v zvezi z
okni oziroma zasteklitvami.
1. len
(vsebina pravilnika)
(1) Ta pravilnik doloa tehnine zahteve, ki morajo biti izpolnjene za uinkovito rabo
energije v stavbah na podroju toplotne zaite, gretja, prezraevanja, hlajenja, kli-
matizacije, priprave tople pitne vode in razsvetljave v stavbah, ter nain izrauna pro-
jektnih energijskih karakteristik stavbe v skladu z Direktivo 2002/91 Evropskega par-
lamenta in Sveta z dne 16. december 2002 o energetski uinkovitosti stavb (UL L t. 1,
z dne 4. 1. 2003, stran 65).
(2) Ta pravilnik se uporablja za projektiranje in gradnjo novih stavb ter prenovo obsto-
jeih stavb.
(3) Pri prenovi delov stavbe se ta pravilnik uporablja smiselno ob upotevanju zunanjih
klimatskih in lokalnih razmer ter notranjih klimatskih zahtev in strokovne uinkovito-
sti, in sicer pri vseh sistemih, podsistemih in elementih, ki vplivajo na uinkovito rabo
energije v stavbah in se prenavljajo. Pri prenovi obstojeih stavb in investicijskih vzdr-
232
evalnih delih, pri katerih je stroek celotne prenove, povezan z ovojem stavbe oziro-
ma energetskimi intalacijami, kot so gretje, priprava pitne tople vode, prezraevanje,
klimatizacija zraka in razsvetljava, veji od 25 % vrednosti stavbe brez vrednosti zemlji-
a, na katerem ta stoji, ali kadar prenova zajema ve kot 25 % povrine ovoja stavbe,
se ta pravilnik smiselno upoteva za posamezne elemente, ki se prenavljajo.
8. len
(uporaba obnovljivih virov energije)

(1) V stavbah se mora zagotavljati najmanj 25 % moi za gretje, prezraevanje, hlajenje

in toplo pitno vodo, doloene v osmem in devetem odstavku 7. lena tega pravilnika,
z obnovljivimi viri energije, in sicer z aktivno uporabo enega ali ve virov v lastnih na-
pravah, ki jih predstavljajo: toplota okolja, sonno obsevanje, biomasa, geotermalna
energija in energija vetra ali predviden prikljuek na naprave za pridobivanje toplote ali
hlada iz obnovljivih virov energije zunaj stavbe.
(2) Zahteva iz prejnjega odstavka tega lena je izpolnjena tudi:
a) e se vgradi najmanj A(SSE) = 4 + 0,02 Au (m2) svetle povrine sprejemnikov sonne
energije (SSE) z letnim donosom SSE najmanj 500 kWh/m2a na vsak kvadratni meter
koristne povrine stanovanjske stavbe Au, vendar ne manj kot 6 m2 na bivalno enoto s
pripadajoim hranilnikom toplote z vsebnostjo nad 25 l/m2 SSE. Pri centralnih siste-
mih se sistem izvede v skladu z zadnjim stanjem gradbene tehnike;
b) e se vgradijo sonne celice (PV) z nazivno mojo najmanj 5 W na vsak kvadratni
meter koristne povrine stavbe (~ 0,04 m2 PV/m2 Au pri nazivnem elektrinem izkorist-

6.2
ku sistema ~12,5 %);
c) e se zgradi hranilnik za naravni led ali sistem za aktivno naravno hlajenje, ki zago-
tavlja nad 25 % potrebne toplote za hlajenje stavbe na leto.
10. len
(toplotni mostovi)

(1) Stavbe morajo biti grajene tako, da je vpliv toplotnih mostov na letno potrebo po
toploti im manji, pri emer se uporabljajo ukrepi v skladu z zadnjim stanjem grad-
bene tehnike.
(2) Toplotni mostovi z zunanjo linijsko toplotno prehodnostjo PSI(e )> 0,2 W/mK po
standardu SIST EN ISO 14683 iz preglednice 2 Priloge 1 niso dovoljeni, razen e se
dokae, da se vodna para pri projektnih notranjih pogojih na mestih toplotnih mostov
ne bo kondenzirala.
11. len
(zahteve za okna)
(1) V ogrevanih stanovanjskih in poslovnih prostorih stavbe se smejo uporabljati okna
s toplotno prehodnostjo zasteklitve najve 1,1 W/m2K. Toplotna prehodnost celotnega
okna (stekla in nosilnega okvirja) sme biti najve 1,3 W/m2K, razen v poslovnih objek-
tih pri uporabi oken s kovinskim okvirjem, pri katerih je dovoljena vrednost toplotne
prehodnosti najve 1,6 W/m2K. Za industrijske stavbe veljajo vrednosti, doloene v
preglednici 1 Priloge 1 tega pravilnika.
(2) Toplotna prehodnost zunanjih vrat ne sme biti veja od 1,8 W/m2K.
(3) V neogrevanih prostorih s temperaturo pod 15 C je na ovoju stavbe dovoljena upo-
raba steklenih prizem, vendar le do 30 % povrine zidu.
233
 (4) Toplotna prehodnost dela ovoja stavbe na mestu, na katerem je vgrajena omarica
za rolete ali druga senila, vkljuno s pogoni in napravami za njihovo upravljanje, ne
sme biti veja od 0,6 W/m2K.
(5) Zahteve tega lena ne veljajo za zaprte izlobene prostore, ki omejujejo zaprt izlo-
beni prostor, in za steklena vrata, ki so del vetrolova.
12. len
(vgradnja stavbnega pohitva)

(1) Vgraditi se smejo samo okna in vrata, za katere se na podlagi proizvajaleve izjave
o razvrstitvi lahko ugotovi njihov razred po standardu SIST EN 12207.
(2) Pri oknih in vratih mora biti njihova zrana prepustnost:
- vsaj v razredu 2 po standardu SIST EN 12207, kar velja za okna in balkonska vrata,
vgrajena v eno- ali dvoetane stavbe, ter za vhodna vrata;
- vsaj v razredu 3 po standardu SIST EN 12207, kar velja za okna in balkonska vrata,
vgrajena v tri- ali veetane stavbe, ter za vhodna vrata.
13. len
(zrana prepustnost ovoja)

(1) V stavbah brez mehanskega prezraevanja zrana prepustnost stavbe ali njenega
dela ne sme presegati 3,5 izmenjave zraka na uro pri tlani razliki 50 Pa, merjeno po
standardu SIST ISO 9972.
(2) Tesnost ovoja se pri stavbah z uporabno povrino, vejo od 5000 m2, ki so pol-
6.2

no ali delno klimatizirane, preveri s preizkusom po standardu SIST EN 13829 (Q(50)/

S(T) vkljuno s povrino poda pritlija) ali pa se izmeri indeks zrane prepustnosti
(Q(50)/S).
(3) V stavbah z vgrajenim sistemom mehanskega prezraevanja z ve kot 0,7-kratno
izmenjavo zraka, raunano z V(e,) zrana prepustnost ne sme presegati 2 izmenjavi
zraka na uro pri tlani razliki 50 Pa, merjeno po standardu SIST ISO 9972.
14. len
(zaita proti sonnemu obsevanju in toplota sonca)

(1) Vse zastekljene povrine na ovoju stavbe s povrino stekla nad 0,5 m2 razen tistih,
ki so obrnjene v smeri od severovzhoda, severa do severozahoda ali so v juniju med 9.
in 17. uro zasenene z naravno ali umetno oviro, morajo omogoati zaito pred son-
nim obsevanjem in bleanjem, pri kateri je ob upotevanju vpliva poloaja vgradnje
faktor prepustnosti celotnega sonnega sevanja stekla in senila g < 0,5.
(2) e se vgrajujejo senila v prostor med stekli, se faktor prepustnosti celotnega
sonnega sevanja senila doloi po naslednjem izrazu:

g(s,m) = 1 0,4 (1-g(s))

kjer pomenita:
g(s) faktor prepustnosti celotnega sonnega sevanja senila, g(s,m) faktor prepu-
stnosti celotnega sonnega sevanja senila v medsteklenem prostoru.
(3) Senila, vgrajena na notranji strani ovoja stavbe, se ne tejejo kot zaita proti
sonnemu obsevanju.

234
PRILOGA 1
1. Preglednica s podatki
Preglednica 1: Najveje dovoljene toplotne prehodnosti, Umax
Umax (W/m2K) za Umax (W/m2K) za stavbe s
stavbe s temperaturo temperaturo notranjega
t. Gradbena konstrukcija notranjega zraka zraka pozimi med 12 oC in
pozimi nad 19 oC ali 19 oC in nestanovanjske
poleti hlajene na 26 oC stavbe po CC-SI
Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom, tla nad 0,28 0,35
1. neogrevano kletjo ali nad neogrevanim prostorom in tla nad
zunanjim zrakom
Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom manje 0,60 0,60
1.a
povrine pod 10 % povrine neprozornega dela
Stene med ogrevanimi prostori razlinih enot, razlinih 0,90 1,0
2. uporabnikov ali lastnikov
Stene, ki mejijo na sosednje stavbe 0,50 0,60
Dvojne fasade: 1,4 1,9
3. prepustnost celotnega sonnega sevanja stekla g 0,48 0,60
svetlobna prepustnost stekla D65 0,72 0,78
4. Zunanja stena proti terenu in strop proti terenu 0,30 0,35
5. Stropna konstrukcija med ogrevanimi prostori 1,35 1,35
Strop proti neogrevanemu prostoru, ravna in poevna streha
6. 0,20 0,35
nad neogrevanim prostorom
7. Tla na terenu (ne velja za industrijske stavbe) 0,30 0,35
8. Tla na terenu in tla nad terenom pri ploskovnem gretju 0,30 0,30
9. Lahke gradbene konstrukcije (pod 150 kg/m2) razen streh 0,20 0,30
Okna in okenska vrata v gretih prostorih: 1,3 1,9
10. prepustnost celotnega sonnega sevanja stekla g 0,60 0,60

6.2
svetlobna prepustnost stekla D65 0,78 0,78
Steklene strehe, svetlobniki, zimski vrtovi: 2,4 2,4
11. najveja prepustnost celotnega sonnega sevanja stekla g 0,69 0,69
najmanja svetlobna prepustnost stekla D65 0,72 0,72
Svetlobne kupole: 2,7 2,7
12. najveja prepustnost celotnega sonnega sevanja stekla g 0,64 0,64
najmanja svetlobna prepustnost stekla D65 0,59 0,59
Zaita pred soncem. Pri uporabi refleksijskih stekel veljajo
naslednje vrednosti:
za dvojne fasade:
najveja prepustnost celotnega sonnega sevanja stekla g 0,35 0,35
13.
najmanja svetlobna prepustnost stekla D65 0,58 0,58
za okna in okenska vrata:
najveja prepustnost celotnega sonnega sevanja stekla g 0,35 0,35
najmanja svetlobna prepustnost stekla D65 0,62 0,62
14. Dodatek k Um zaradi manjih toplotnih mostov Um 0,05 0,10
Srednje vrednosti dovoljenih toplotnih prehodnosti Upov za
skupine konstrukcij, kadar se zahteve iz tok 1 do 15 zaradi
tehnolokih razlogov ne morejo uporabiti za
posamezen del konstrukcije:
a) neprosojne gradbene konstrukcije ovoja stavbe 0,35
15.
(razen e niso zajete v c) in d))
b) prosojne gradbene konstrukcije ovoja stavbe 1,90
(razen e niso zajete v c) in d))
c) dvojne fasade 1,90
d) steklene strehe, svetlobniki, svetlobne kupole 3,10

Preglednica 2: Projektne notranje temperature

Projektna notranja temperatura Projektna notranja temperatura zraka,
Vrsta stavbe
zraka, gretje Ti (oC) hlajenje Ti (oC)
Stavbe z n < 0,7 h-1 20 26
Stavbe z n > 0,7 h-1 22 26
Industrijske stavbe 19 26*
* Pri klimatizaciji ali hlajenju

235
 6.3 Toplotni mostovi
im bolja je toplotna zaita zgradbe, - aluminij 200,00 W/mK
tem veji je pomen delea toplotnih iz-
gub, ki nastajajo zaradi toplotnih mostov.
Toplotni mostovi lahko nastanejo na
mestih, kjer gradbeni element spreme-
ni obliko (vogali, robovi), ali pa tam, kjer
prihajajo v stik razlini materiali (steklo z
okenskim okvirjem, okenski okvir z zidom
in podobno). Na voljo je obirna literatu-
ra, v kateri so ovrednoteni energijski vplivi
razlinih toplotnih mostov.
Razvoj novih tehnologij, predvsem ma-
gnetronski nain nanaanja nizkoemisij-
skih nanosov na steklo, je odloilno vpli-
val na oitno zmanjanje toplotnih izgub
skozi steklo (Ug). Ker je konna vrednost
toplotne zaite pri oknu (Uw) vezana
6.3
predvsem na vrednost toplotne izolativ-
nosti stekla, so se mono izboljale to-
plotnozaitne lastnosti celotnega okna.
Nizkoemisijski nanos na steklu pa nima
nobenega vpliva na toplotno izolativnost
v robni coni. Sodobno izolacijsko steklo
ima robno tesnjenje izdelano iz aluminija-
stega distannika in tesnil. Kot je znano,
se toplotna prevodnost aluminija bistve-
no razlikuje od drugih, v izolacijskem ste-
klu uporabljenih materialov:
Dimenzija stekla Povrina stekla
(cm) (m2)
200 x 200 4,00
150 x 150 2,25
100 x 100 1,00
60 x 60 0,36
40 x 40 0,16
30 x 30 0,09
236
- jeklo 60,00 W/mK
- plemenito jeklo 15,00 W/mK
- PVC 0,19 W/mK
- tesnila 0,23 W/mK
- zrana plast v IZO 0,057 W/mK.
Iz teh podatkov je razvidno, da tee skozi
stik steklo-aluminij-steklo veliko veji to-
plotni tok kot skozi stik steklo-zrak (plin)-
steklo. Zato na tem mestu nastanejo to-
plotni mostovi. Z meritvami je dokazano,
da sega vpliv aluminijastega distannika
od oboda stekla proti sredini 15 cm glo-
boko.
V Poglavju 3.3 smo navedli, da predsta-
vlja nazivna vrednost toplotnega koefici-
enta tisto vrednost, ki je bila izmerjena v
sredini stekla. Dejanska vrednost pa se
lahko zaradi dimenzij, predvsem pri manj-
ih steklih, bistveno razlikuje od nazivne.
Kot vidimo v zgornji tabeli, sega pri steklu
velikosti 1 m2 vpliv distannika skoraj do
polovice njegove povrine. Izraun kae,
da lahko toplotne izgube prek aluminija-
stega distannika predstavljajo tudi do 10
% vseh izgub skozi okno.
Robna cona Dele robne cone v
(m2) celi povrini (%)
1,11 28
0,81 36
0,51 51
0,27 75
0,15 94
0,09 100
Toplotni mostovi pri oknih pa ne vplivajo
negativno le na toplotne izgube, temve
imajo tudi druge slabosti. Zaradi veje-
ga toplotnega toka skozi robno cono so
temperature ob steklenih robovih bistve-
no nije kot v sredini stekla. Ker je tudi
profil okenskega krila na tem mestu oji,
lahko pri posebej neugodnih pogojih, kot
sta nizka temperatura in visoka relativna
vlanost, na robni coni stekla pride celo
do kondenzacije vodne pare. Pojav kon-
denza ni samo estetski problem, temve
lahko povzroi nastajanje plesni in s tem
tudi kodo na oknih.
Da bi v praksi lahko uresniili zahtevno
zastavljene cilje, povezane z zmanjeva-
njem toplotnih izgub, moramo e v fazi
energijskega nartovanja upotevati iz-
gube zaradi toplotnih mostov. To pa ni
potrebno pri nartovanju oken, saj nova
evropska zakonodaja zajema problema-
tiko toplotnih mostov e v formuli za izra-
un koeficienta toplotnega prehoda skozi
okno.
U w = Ug A g + U f A f + l
Aw
Iz formule je razvidno, da se za opis toplo-
tnih tokov v sistemu okenski okvir-robno
tesnjenje-steklo kot toplotnotehnino ka-
rakteristiko uporablja linearni koeficient
toplotnega prehoda (psi). Velikost vpli-
va toplotnih mostov, ki nastanejo v coni
robnega tesnjenja (warm edge efekt),
podaja izraz lg.
Koeficient sicer upoteva toplotni pre-
hod, ki izhaja iz kombiniranega vpliva
okvirja, stekla in distannika, vendar pa
je v najveji meri odvisen od toplotne pre-
vodnosti materiala, iz katerega je izdelan
distannik.
Za toplotno izboljano robno tesnjenje
(poenostavljeno) veljajo vsi profili, katerih
karakteristike izpolnjujejo naslednjo zah-
tevo:
(d) 0,007 W/K
d debelina stene profila (mm)
toplotna prevodnost materiala, iz ka-
terega je distannik (W/mK)
To zahtevo izpolnjujejo distanniki iz vseh
vrst materialov, razen iz aluminija. RE-
FLEX za izdelavo izolacijskih stekel s to-
plim robom uporablja distanne profile
podjetja TGI iz Nemije. Profil ima enako
geometrijo kot obiajni aluminijasti dis-
tanniki. Izdelan je iz obstojne umetne
mase in je na bokih in hrbtu prevleen s
tanko folijo iz plemenitega jekla. Zaradi
nizke toplotne prevodnosti umetne mase
s tem distannikom prepreimo nasta-
6.3
nek toplotnih mostov. Vloga kovinskega
filma pa je dvojna: zagotavlja dobro ad-
hezijo tesnila med profilom in steklom
in prepreuje uhajanje lahtnih plinov iz
medstekelnega prostora.
TGI distannik
237
 Prednosti so naslednje:
majhna toplotna prevodnost
obutno izboljanje Uw -vrednosti
povianje temperature na notranji po-
vrini steklenega roba (topel rob)
mono znianje nastanka kondenza na
robovih
zmanjanje kroenja zraka v bliini
okna
dober oprijem Butyla in sekundarnega
tesnila zaradi anorganske povrine je-
klene folije
varevanje s toploto in stroki ogreva-
nja.
Linearnega koeficienta toplotnega pre-
hoda samo za izolacijsko steklo ni
mogoe podati. Njegova velikost je odvi-
sna od materialov, iz katerih sta izdelana
okensko krilo in distannik v izolacijskem
steklu.
Vrednosti za vse vrste distannih pro-
filov se lahko izraunajo s pomojo stan-
darda EN ISO 10077-2.

Zunaj 0 C Znotraj 20 C
6.3

TGI Distannik
Kritina
izoterma 10 C

Primarno Primarno tesnilo

tesnilo Potek temperature v izolacijskem steklu s TGI
Suilno sredstvo
Steklo distannikom.
Sekundarno tesnilo

238
Spodaj prikazana primerjalna tabela nam tehnike na linearni koeficient toplotnega
kae vpliv razlinih materialov, iz katerih je prehoda in s tem na celotni gradbeni
okvir, sestave izolacijskega stekla in sis- produkt okno (Uw).
tema robnega tesnjenja ter zasteklitvene

Linearni koeficient toplotnega prehoda (W/mK) v odvisnosti od materiala okvirja,

U-vrednosti stekla Ug in razlinih reitev robnega tesnjenja pri normirani vstavitvi
stekla v folc.
Robno tesnjenje oziroma distannik
Sestava Ug
Material okvirja izolacijskega Aluminij Nirotec 017* TGI TPS
stekla 2
W/m K W/mK W/mK W/mK W/mK

Kovina s termino Dvoslojno 1,1 0,108 0,068 0,056 0,047

loitvijo Troslojno 0,7 0,111 0,063 0,051 0,042

Dvoslojno 1,1 0,067 0,051 0,044 0,039

Umetni material
Troslojno 0,7 0,070 0,048 0,041 0,037

Dvoslojno 1,1 0,068 0,053 0,044 0,038

Les
Troslojno 0,7 0,074 0,053 0,043 0,037

Dvoslojno 1,1 0,073 0,058 0,049 0,042

6.3
Les / kovina
Troslojno 0,7 0,079 0,058 0,047 0,040
* Distannik iz nerjaveega jekla
Vir: Bundesverband Flachglas, Troisdorf, Delovna skupina Topli rob

Izraun celotnega okna nam kae, da se z Da se izognemo toplotnim mostovom v

uporabo izboljanega robnega tesnjenja
izbolja U-vrednost okna za 0,1 W/m2K.
Najveji vpliv pa ima velikost okna. To je
e en razlog ve v prid vejih oken kot pa
vejega tevila manjih.
Globlje vstavljanje izolacijskega stekla v
folc
Vstavljanje izolacijskega stekla v okenski
okvir je v prvi vrsti namenjeno zaiti rob-
nega tesnjenja pred sonno svetlobo.
Globina vstavitve po pravilu znaa 2/3
globine folca h, kar je priblino 18 mm.
prehodnem obmoju stekla in okvirja,
moramo izvesti bolj globok folc oziroma
globlje vstaviti izolacijsko steklo v folc.
Izrauni so pokazali, da aluminijasti dis-
tannik z globino vstavitve v folc 30 mm
dosega vrednost, ki je primerljiva s
termino izboljanim robnim tesnjenjem
(TGI) pri normalni globini vstavitve.
Bojazni, da globlje vstavljeno izolacijsko
steklo lahko pomeni vijo termino obre-
menitev na robu stekla, najnoveje znan-
stvene raziskave niso potrdile.

239
 6.4 Nizkoenergijske in pasivne zgradbe

Poveana skrb za okolje, strah pred pre-
zgodnjo dokonno porabo fosilnih goriv
in nenazadnje ekonominost bivanja ter-
jajo obutno izboljanje toplotne zaite
zgradb.
Kako mono lahko z manjo porabo
energije razbremenimo okolje, vidimo iz
spodnje tabela, ki prikazuje emisijo CO2
razlinih energijskih virov med zgoreva-
njem.

Danes doloeno zgradbo oznaujemo Iz podatka, da ima 1 kg kurilnega olja ku-

kot nizkoenergijsko, e je poraba energi-
je za njeno bivalno oziroma koristno izra-
bljeno povrino manja od 50 kWh/m2a.
Spodnja tabela prikazuje razliko med ta-
kno in konvencionalno zgradbo.
rilno vrednost 12 kWh, lahko hitro izrau-
namo, da se ob seigu 1 litra tega goriva
v ozraje sprosti 3 kg CO2. e se vrnemo
nekoliko nazaj, ugotovimo, da obiajna
zgradba letno izpusti v okolje 13.350 kg
CO2, nizkoenergijska pa samo 1.410 kg.

Nivo toplotne zaite Nizkoenergijska

Stara gradnja Do leta 1993* Od 1995*
Gradbeni element zgradba

Koeficient toplotnega prehoda U (W/m2 K)

Okno 5,2 2,6 1,4 0,7

6.4

Zid 1,8 0,6 0,3 0,15

Streha 0,9 0,3 0,3 0,12

Kletna ploa 0,8 0,55 0,55 0,25

ustrezno zraenje s
slabo zatesnjena veinoma
Zraenje mehansko toplotnim
okna odpiranje na nagib
zraenje izmenjevalcem
Letna poraba
ogrevalne 460 do 615 185 do 260 54 do 100 12 do 35
energije (kWh/m2 a)
* Podatki v teh dveh stolpcih veljajo za Nemijo.

Zgornji podatki kaejo, da obiajna zgrad-

ba z 200 m2 koristne povrine letno pora-
bi priblino 44.500 kWh energije, za kar je
potrebno priblino 4.450 litrov kurilnega
olja. Enako velika nizkoenergijska hia Vir energije kg CO2/kWh
porabi komaj 4.770 kWh letno, kar pome-
Kurilno olje 0,29
ni le e okrog 470 litrov kurilnega olja. To
izredno nizko porabo energije lahko v ve- Rjavi premog 0,40
liki meri pokrijemo z izrabo sonne ener- rni premog 0,33
gije in z energijo, ki jo oddajajo razlini Zemeljski plin 0,19
notranji viri toplote (na primer elektrini
Regenerativna energija 0,00
aparati, razsvetljava, ljudje ...).

240
Nizkoenergijska zgradba ima poleg ener-
gijskih e druge prednosti: zagotavlja
bistveno prijetneje bivanje, hkrati pa
mono zmanjuje monosti za nastanek
kondenza.
Dobro poutje v prostorih:
Zaradi toplotnozaitnih ukrepov je tako
poleti kot pozimi bivanje v prostorih pri-
jetneje. Poleti se zgradba manj segreje
(poletna toplotna zaita), pozimi pa so
temperature na vseh notranjih povrinah
bistveno vije.
Visokokakovostna toplotnozaitna ste-
kla, ki zmanjujejo porabo energije, po-
zimi zadrujejo toploto na notranji strani
oken, poleti pa zmanjujejo vdor sonne
emisije v prostore.
Trajno ohranjanje vrednosti zgradbe:
Pri toplotnozaitni gradnji je verjetnost,
da bi na kateremkoli gradbenem elemen-
tu prilo do kondenziranja vodne pare,
obutno nija kot pri obiajni gradnji. S
tem se mono zmanja tveganje, da bi
zaradi plesni na zgradbi nastale pokod-
be ali da bi bili zunanji in kletni zidovi ter
streha preve toplotno obremenjeni.
Konstrukcijski kriteriji:
kompaktna oblika zgradbe
posebno visoka toplotna zaita
toplotnozaitna okna z optimizirano
energijsko bilanco
skrbna izvedba prikljukov (manje iz-
gube zaradi toplotnih mostov)
tesnjenje ovoja iti zgradbo pred ve-
trom
prezraevalne naprave, ki izkoriajo
odpadno energijo
zelo uinkovite ogrevalne naprave,
sposobne hitrega prilagajanja
aktivna izraba energije vetra in sonca
(na primer za ogrevanje vode).
Pasivne zgradbe
Prizadevanja za im nijo porabo energije
so razvoj premaknila v smer pasivnih hi.
Pasivna hia je zgradba, v kateri dosee-
mo ugodno bivalno ozraje brez uporabe
aktivnih ogrevalnih in klimatskih sistemov
hia se pasivno ogreva in ohlaja.
Predpogoj, da lahko neko zgradbo uvr-
amo med pasivne hie, je letna poraba
ogrevalne energije, ki ne sme biti veja
od 15 kWh/m2a. Tako nizke porabe pa ne
sme spremljati poveana poraba drugih
energentov (npr. elektrinega toka). e
ve: skupna poraba primarne energije v
pasivni hii mora biti manja od 120 kWh/
m2a.
Z visoko toplotno izolacijo celotnega
ovoja zgradbe, uinkovito uporabo vseh
razpololjivih izolacijskih in tehninih mo-
nostih ter aktivno izrabo sonne energi-
6.4
je lahko letno porabo energije zmanja-
mo na minimum. Tako lahko pri pasivnih
zgradbah s temi ukrepi doseemo raven,
ko za ogrevanje ne potrebujemo ve pri-
marne energije.
Za doseganje tako visoke stopnje izolir-
nosti imajo posamezne komponente ovo-
ja zgradbe omejene vrednosti koeficienta
toplotnega prehoda. Za okno (okvir in
steklo skupaj) je predpisan koeficient:
UW 0,80 W/m2K
Za doseganje tako nizke vrednosti toplo-
tnih izgub mora imeti steklo koeficient
prehoda:
Ug 0,60 W/m2K
Izolacijsko steklo RX Warm 0,5 C s koe-
ficientom Ug = 0,49 W/m2K je primeren
izdelek za zastekljevanje oken v pasivnih
hiah (ve o izdelkih glej Poglavje 5.4.6).
241
6.5 aluzije v izolacijskih steklih
e v Poglavju 3.6 Fasada in zaita pred
soncem smo razloili, da v notranjosti
zgradb, ki nimajo ustrezne sonne zai-
te, lahko pride do velikega pregrevanja.
Zaradi tega moramo vgrajevati predi-
menzionirane klimatske naprave, kar in-
vesticijo najprej obutno podrai, poleg
tega pa te naprave med obratovanjem
porabijo veliko energije (ta je lahko tudi
nekajkrat veja od energije, ki jo pozimi
potrebujemo za ogrevanje). Razumljivo
je, da zaradi tega s predpisi o racionalni
rabi energije povsod poskuajo z razli-
nimi zahtevami omejiti taken nain gra-
dnje objektov.
Podobno je ravnala tudi Slovenija. V Pra-
vilniku o uinkoviti rabi energije v stavbah
je navedena naslednja zahteva:
14. len
(zaita proti sonnemu obsevanju in
toplota sonca)
(1) Vse zastekljene povrine na ovoju
stavbe s povrino stekla nad 0,5 m2 ra-
zen tistih, ki so obrnjene v smeri od se-
verovzhoda, severa do severozahoda ali
so v juniju med 9. in 17. uro zasenene z
naravno ali umetno oviro, morajo omogo-
ati zaito pred sonnim obsevanjem in
bleanjem, pri kateri je ob upotevanju
vpliva poloaja vgradnje faktor prepu-
stnosti celotnega sonnega sevanja ste-
kla in senila g < 0,5.
(2) e se vgrajujejo senila v prostor med
stekli, se faktor prepustnosti celotnega
sonnega sevanja senila doloi po na-
slednjem izrazu:
g(s,m) = 1 0,4 (1-g(s))
kjer pomenita:
g(s) - faktor prepustnosti celotnega
sonnega sevanja senila,
g(s,m) - faktor prepustnosti celotne-
ga sonnega sevanja senila v
medsteklenem prostoru.
(3) Senila, vgrajena na notranji strani
ovoja stavbe, se ne tejejo kot zaita
proti sonnemu obsevanju.
6.5
Celotna prepustnost sonne energije
skozi zasteklitev vkljuuje tudi senila in
se izrauna po:
gtotal = gST Fc
Koeficient Fc (DIN 4108-2) je odvisen
od uinkovitosti senila: e je okno brez
senila, je vrednost koeficienta Fc enaka
1, zelo uinkovita senila pa imajo vre-
dnost 0,1.
Senila niso samo zaita pred son-
no toploto in premono svetlobo, z njimi
lahko svetlobo tudi usmerjamo globoko
v notranjost prostorov. Poleg tega so pri-
jetna dopolnitev vizualne podobe fasade
objekta. Senila v grobem delimo na ro-
lete, aluzije in lamelne aluzije, markize
in screene. V tabeli so prikazane vredno-
sti koeficienta Fc za razline vrste senil.
243
 Vrsta senilaa Fc

1 Brez senila 1,0

2 Senilo v prostoru ali v medstekelnem prostorub

2.1 Z belo ali reflektirajoo povrino z majhno prepustnostjo svetlobe 0,75

c
2.2 V svetlih barvah ali z majhno transparentnostjo 0,8

2.3 V temnih barvah ali z visoko transparentnostjo 0,9

3 Zunanja senila

3.1 Vrtljive, prezraevane lamele 0,25

3.2 Prezraevane aluzije in materiali z majhno transparentnostjo 0,25

3.3 aluzije na splono 0,4

3.4 Rolete, naoknice 0,3

3.5 Nadstreki, loe, prostostojee lameled 0,5

d
3.6 Markize , od zgoraj in ob straneh zraene 0,4

3.7 Markize na splono 0,5

a
Senilo je fiksno nameeno, obiajnih dekorativnih zaves ne uvramo med senila.
b
Za senila v prostoru in v medstekelnem prostoru je priporoljivo bolj natanno doloanje, saj lahko
doseejo bistveno bolje vrednosti.
c
Transparentnost senila pod 15 % ocenjujemo kot majhno.
d
Zagotoviti moramo, da sonni arki ne sevajo neposredno na okna.
6.5

Viina paketa zloenih lamel je odvisna

od viine stekla:

Viina stekla Viina paketa

mm mm
500 55

1000 75

1500 95

2000 115

2500 130

Dimenzije aluzij so lahko naslednje:

irina aluzije Viina aluzije

mm mm
Najmanja 450 100
Najveja 3000 5000

244
e je bilo za doloen objekt izbrano ste-
klo, ki ne zagotavlja dovolj uinkovite
sonne zaite, pri tem pa vgradnja zu-
nanjih senil ni sprejemljiva reitev, po-
nuja REFLEX izolacijska stekla, ki imajo
v medstekelnem prostoru vstavljene a-
luzije. Njihova prednost ni samo sonna
zaita, temve tudi v monosti usmerja-
nja svetlobe. Ker so aluzije umeene v
hermetino zaprt medstekelni prostor, so
neodvisne od vremena, zato odpadeta
tudi vzdrevanje in ienje. aluzije so elektrini pogon lahko poveemo v sklo-
sestavljene iz razlino irokih aluminijskih
lamel in vgrajene med stekli izolacijske-
ga stekla. Izbiramo lahko med poljubni-
mi stekli, ki so obiajno 6 mm debela in
kaljena. V izolacijskih steklih za predelne
stene imajo lamele irino 20 mm, v steklih
za fasado pa so, odvisno od velikosti ele-
menta, iroke 24 ali 27 mm.
Lamele so prano barvane ali eloksirane.
Standardnih barv je devet, po dogovoru
pa lahko kupci izbirajo med vsemi barva-
mi iz lestvice RAL.
Po nainu delovanja so vgrajene aluzije
fiksne ali dvine, v obeh primerih pa lah-
ko lamelam spreminjamo naklon. Dvig
in spust ter spreminjanje naklona lamel
poteka rono ali s pomojo vgrajenega
elektromotorja. Elemente z aluzijami na
pe, ki delujejo popolnoma avtonomno.
Drugi tehnini podatki: elektromotor po-
trebuje 24-voltno napetost, ohije na vrhu
izolacijskega stekla, v katerega je vsta-
vljen rotor, je visoko 32 ali 42 milimetrov.
6.5
245
 6.6 Okna prihodnosti
V tej brouri smo e vekrat poudarili,
kako pomembno vplivajo okna na ener-
gijsko bilanco zgradbe in na dobro pou-
tje ljudi, ki v njej delajo ali bivajo. Osvetlje-
vanje z naravno svetlobo povea vizualno
ugodje: okna omogoajo pogled skozi
steklo, kar je s psiholokega vidika zelo
pomembno, istoasno pa zmanjujejo
porabo energije za osvetljevanje. e ima-
jo hkrati tudi funkcijo korienja pasivne
sonne energije, s tem zniajo tudi stro-
ek za porabljeno ogrevalno energijo.
Vendar pa morajo velike okenske povri-
ne, ki jih najdemo predvsem na poslovnih
objektih, nuditi tudi sonno zaito. Pri
tem pa se ne smeta bistveno zmanjati
monost korienja naravne svetlobe in
gledanja skozi zasteklitev.
6.6
Te, v marsiem nasprotujoe si zahteve,
lahko zadovoljivo izpolnijo le t. i. pametna
okna (smart window). V njih so preklopna
stekla, ki jih (veinoma) lahko po elji kr-
milimo. Odvisno od trenutne situacije
lahko z njimi na dinamien nain uravna-
vamo velikost prehoda sonne energije
in svetlobe. V nasprotju z veino kon-
vencionalnih sistemov lahko preklopna
stekla ob dobri sonni zaiti nudijo tudi
zadovoljivo korienje dnevne svetlobe in
gledanje skozi steklo. Pomembno je tudi,
da z njihovo uporabo odpade potreba po
dodatnih senilih.
246
Nanosi na povrinah sonnozaitnih
stekel omogoajo prehod velikega dela
vidne svetlobe in majhnega dela sonne
energije (selektivnost). Ta funkcija v vseh
letnih asih ostaja nespremenjena, kar
pomeni, da pozimi ne omogoajo kori-
enja pasivne sonne energije.
e ve let si znanstveniki prizadevajo izde-
lati sistem, s katerim bi uresniili e dolgo
prisotno eljo po izdelavi univerzalnega
letno-zimskega okna. Reitve v glavnem
iejo med razlinimi vrstami kromatskih
stekel, ki omogoajo dinamino kontrolo
svetlobnih in toplotnih pritokov. Ali dru-
gae povedano, njihova reflektivnost in
absorptivnost sonne energije se rever-
zibilno spreminjata v odvisnosti od robnih
pogojev.
Nekateri od teh sistemov so v razvoju e
dosegli stopnjo pilotske proizvodnje, ve-
ina pa jih je e v fazi laboratorijskega pre-
izkuanja. Vsem pa je skupno, da zaradi
visoke cene, v primerjavi s ceno energije,
njihove uporabe e ne moremo upraviiti
z neposrednimi prihranki energije.
6.6.1 Vrste sistemov
Fotokromna stekla
Ta stekla imajo na eni od povrin organ-
ske nanose ali pa nanose s srebrovimi ha-
logenidi. Pod vplivom sonnega sevanja
spremenijo prepustnost vidne svetlobe
(potemnijo). S tem se povea absorptiv-
nost nanosa in steklo absorbira vejo koli-
ino toplote. Prednost tega sistema je, da
se samodejno aktivira, ima pa tudi veliko
slabost: zaradi sonnih arkov se aktivi-
ra tudi pozimi, ko elimo koristiti pasivno
sonno energijo. Zato te sisteme lahko le
pogojno uvramo med sonnozaitne. Ta se od elektrokromnih razlikujejo samo
Termokromna stekla
Ta stekla spreminjajo svoje optine la-
stnosti v odvisnosti od temperaturnih
sprememb. Termokromni material (na
primer vanadijev oksid) je nameen med
dve stekli. Pri doloeni temperaturi se se-
greje in preide iz prozornega v prosojno
stanje. Njegova prednost je v prepree-
vanju oziroma zmanjevanju toplotnih pri-
tokov v zgradbo, slabost pa zmanjanje
prepustnosti svetlobe in onemogoeno
gledanje skozi steklo. Zaradi teh lastnosti
je primeren le za zastekljevanje nadsve-
tlob, svetlarnikov ali streh.
Elektrokromna stekla
Med dve stekli, ki imata na notranji po-
vrini nanesen prozoren elektroprevodni
nanos, so kot funkcionalni sloj vstavljeni
razlini elektroliti. Elektrini tok spreme-
ni transmisivnost elektrokromnega sloja
in s tem prepustnost sistema za sonno
svetlobo in toploto. Pri teh spremembah
ostane pogled skozi steklo nemoten. Ele-
ktrina energija je potrebna le za sproa-
nje spremembe ne pa tudi za ohranjanje
doseenega stanja. V nasprotju s foto in
termokromnimi stekli elektrokromna ste-
kla omogoajo visoko stopnjo nadzora
nad spreminjanjem optinih lastnosti.
Plinokromna stekla
Enak nain delovanja in zato tudi enake
karakteristike imajo plinokromna stekla.
v tem, da imajo na elektroprevodnem na-
nosu e dodatne kovinske plasti, vlogo
elektrolita med obema stekloma pa ima
plin.
6.6.1
Termotropna stekla
Ta stekla so zelo primerna za sonno za-
ito. Med dve stekli vstavljena termo-
tropna plast se pri doloeni temperaturi
samodejno aktivira. Pri nizki temperaturi
je material homogen in brezbarven, zato
je steklo prozorno. Ko okolica dosee do-
volj visoko temperaturo (ta se z manipu-
lacijo materiala lahko tovarniko nastavi),
nastanejo v termotropnem sloju spre-
membe, zaradi katerih pride do monega
razprevanja svetlobe, steklo pa postane
prosojno belo. Spremembe nastane-
jo zato, ker se termotropna masa fazno
razsloji na osnovo in na delce, ki mono
razprujejo svetlobo. S tem se dosee
uinkovita sonna zaita, gledanje skozi
steklo pa ni mogoe.
247
 PDLC-stekla SPD-stekla

Podobno kot pri termotropnih steklih
tudi v tem primeru drobni delci, ki imajo
drugaen lomni kolinik kot okolica, pov-
zroijo razprevanje svetlobe. Med dve
kaljeni stekli, ki imata na notranji povrini
neviden elektroprevoden nanos, je vsta-
vljena plast PDLC (Polymerdispersed
liquid crystal). Ta vsebuje tekoe kristale,
katerih lomni kolinik je odvisen od njiho-
ve naravnanosti (anizotropija). Brez elek-
trine napetosti so tekoi kristali kaotino
naravnani in steklo je prosojno belo. Po
prikljuitvi napetosti pa se lomna kolini-
ka tekoih kristalov in medija uskladita in
steklo postane prozorno.
Nain delovanja SPD (Suspended Parti-
cle Devices) stekel je zelo podoben delo-
vanju stekel s tekoimi kristali. Namesto
LC-filma je med prevodna stekla vstavljen
SPD-film, ki vsebuje lebdee delce. Ka-
dar je film pod elektrino napetostjo, so ti
naravnani tako, da so nevidni in steklo je
prozorno. V odsotnosti elektrine energi-
je pa zaradi svoje naravnanosti postanejo
absorptivni, zato steklo mono potemni.

V spodnji tabeli so prikazane nekatere znailnost zgoraj navedenih stekel.

6.6.1

Vrsta Prepustnost Prepustnost

Barva
funkcionalne svetlobe energije Specifine lastnosti
plasti svetla temna svetlo temno svetlo temno
- ohrani prozornost; visok hod
preklopa
da -
Fotoktrokromna neznatna 0,64 0,10 0,47 0,05 - preklop sproi absorpcija, hitrost
modra preklopa je mono odvisna od
temperature
- samodejni preklop
- majhna prepustnost svetlobe
Termokromna da da 0,33 0,30 0,33 0,23
v svetlem stanju, majhen hod
preklopa; bleanje
- ohrani prozornost
da -
Elektrokromna neznatna 0,50 0,15 0,29 0,07 - preklop sproi absorpcija,
modra nevarnost bleanja
- ohrani prozornost
da -
Plinokromna neznatna 0,60 0,15 0,50 0,15 - preklop sproi absorpcija,
modra nevarnost bleanja
- samodejni preklop
- izgubi prozornost; tudi v svetlem
Termotropna ne da 0,73 0,21 0,44 0,13
stanju motnje v funkcionalnem
sloju
- proizvod za zaito pred pogledi;
e prisoten na triu
da -
PDLC ne 0,77 0,76 0,63 0,64 - ne zagotavlja sonne zaite;
bela tudi v svetlem stanju motnje v
funkcionalnem sloju
- ohrani prozornost
da - - tudi v svetlem stanju motnje v
SPD neznatna 0,50 0,10
rna funkcionalnem sloju, nevarnost
bleanja

248
6.7 Zimski vrtovi
Zimski vrtovi in stekleni nadzidki oziroma
prizidki predstavljajo kompleksen sistem
izkorianja pasivne sonne energije.
Takne gradnje predstavljajo doiveto
arhitekturo, hkrati pa ponujajo monost
izkorianja sonne energije in s tem
zmanjanja porabe ogrevalne toplote v
zgradbah.
Z ustrezno izbiro materialov za ovoj
zgradbe in optimiziranjem videza oziroma
oblike gradbene enote lahko uspeno
zdruimo obliko in funkcionalnost. Grad-
bene enote morajo biti oblikovane tako,
da so povrine, ki lahko sprejmejo najve
sonnega sevanja to je steklo obrnje-
ne proti soncu. Na drugih povrinah pa
moramo z izboljanjem toplotne izolacije
im bolj zmanjati toplotne izgube.
Tako dobimo kompakten nain gradnje z
visoko ravnjo toplotne izolacije. Motivi za
gradnjo zimskega vrta so razlini:
uresniitev privlanega arhitektonske-
ga elementa gradnje
monost oblikovanja uporabnega pro-
zmerno
toplo toplo mrzlo
Zima
stora, katerega vrednost in kakovost
sta individualno lahko zelo razlini
poveana vrednost stanovanja oziroma
zgradbe
monost varevanja z energijo.
Zasnova zimskih vrtov
Zimski vrtovi izkoriajo sonno energijo,
ki jo prestreejo s svojimi velikimi stekleni-
mi povrinami. Stekleni ovoj ustvari plast
med prostorom in zunanjim ozrajem, ki jo
imenujemo tudi tamponska plast (ali pufer
cona). Prihranek energije izhaja iz tempe-
raturnih razlik med prostorom in tampon-
sko plastjo, ki so precej manje od razlik
med prostorom in zunanjim ozrajem.
Tamponska plast je torej nekakna vme-
6.7
sna plast z doloeno energijo, neodvisno
od tega, ali sije sonce ali je no. Ta uinek
velja tudi v primeru odsotnosti sonnega
sevanja. Ker prezraevanje zgradbe po-
teka skozi tamponsko plast, se zmanjajo
toplotne izgube, ki nastanejo pri transmi-
siji in zraenju.
zmerno
toplo toplo vroe
Poletje
249
 Poloaj zgradbe
Varevanje energije s pomojo zimskega
vrta je odvisno predvsem od:
vkljuitve vrta v prostornino zgradbe
naina zraenja za njim leeih prosto- sevanja bistveno veja, tudi slabo stran: v
rov
izbire specifine vrste zasteklitve.
Sama lega zimskega vrta je zgolj drugo-
tnega pomena.
Z
S
J V
Sposobnost akumuliranja toplote
6.7
Sposobnost zimskega vrta, da akumuli-
ra toploto, lahko v splonem ocenjujemo
pozitivno. Tla in stene akumulirajo vpadno
kratkovalovno sonno sevanje in ga spre-
menijo v toploto. To toploto lahko upora-
bimo za ogrevanje samega zimskega vrta
ali pa jo v obliki ogretega zraka vodimo v
sosednje prostore. Zaradi bolje akumu-
lacijske sposobnosti priporoamo upo-
rabo talnih oblog temne barve.
Nasadi v zimskem vrtu
Z izbiro primerne zasaditve lahko ustvari-
mo zeleno okolje oziroma poletje, ki tra-
ja vse leto. Za zaito rastlin pred nizkimi
temperaturami ponavadi zadostuje e, e
v ekstremno mrzlih dneh poskrbimo za
dovod toplote do njihovih korenin.
250
Problem poletnega pregrevanja
Uinkovita izraba sonne energije, o ka-
teri veliko razmiljamo predvsem pozimi,
pa ima poleti, ko je intenzivnost sonnega
zimskem vrtu nastajajo neprijetno visoke
temperature. Da bi lahko zimski vrt upo-
rabljali tudi v tem letnem asu, moramo:
s senili ali z zasaditvijo listnatega drev-
ja zmanjati vpadno sonno sevanje
z izbiro sonnozaitne zasteklitve z
ekstremno nizko g-vrednostjo zmanj-
ati pregrevanje (v ta namen so pri-
merna stekla RX SUN)
z uinkovito napravo za prezraevanje
odvajati odveno toploto.
Ukrepi za zaito pred soncem
Zaradi majhnega naklona strehe pogosto
uporabljamo senila iz jadrovine ali pa
markize, ki jih avtomatsko krmilijo tempe-
raturni oziroma sevalni senzorji. Njihovo
uinkovitost vrednotimo s koeficientom
zmanjevanja prepustnosti toplotnega
prehoda z, ki naj bo po monosti im
manji.
Za senenje poleti Pozimi lahko sonce
skrbijo listnata neovirano oddaja
drevesa toploto.
Pri zimskih vrtovih je posreena reitev
nasaditev listnatega drevja, ki poleti ovi-
ra prehod sonnih arkov, jeseni, ko listje
odpade, pa jih ponovno prepua.
Odvajanje toplote z zraenjem
e elimo toploto odvajati z zraenjem,
moramo e pri nartovanju predvideti za-
dostno tevilo odprtin za dovod in odvod
zraka. Odprtine naj bodo tako velike, da
bodo omogoale im veje tevilo za-
menjav celotne prostornine zraka v eni
uri (do petdesetkrat). Odprtine moramo
namestiti tako, da bo mogoe navzkrino
zraenje.
Mehanska
Odvod zraka sonna zaita
Dovod
zraka
Konstrukcije in materiali
Konstrukcijo zimskega vrta moramo pri-
lagoditi elji naronika; njegova je od-
loitev, ali naj ima vrt funkcijo rastlinjaka
ali dnevne sobe. Na triu so danes na
voljo konstrukcijski elementi iz aluminija,
lesa, plastike ali kombinacije aluminij-les,
ki se po tehnini izvedbi in ceni med se-
boj precej razlikujejo. Prav tako je na voljo
tudi izrpna literatura o zimskih vrtovih.
Ekonominost poveanje vrednosti
bivalne enote
Odloitev za gradnjo zimskega vrta je
individualna in temelji na razlinih mo-
nostih uporabe: vrt lahko uporabljamo
kot dodaten bivalni prostor, zeleno oazo
ali rastlinjak. Morebitni prihranek pri kur-
javi, ki bi bil posledica postavitve takne
enote, naj bo pri odloanju drugotnega
pomena.
Vsekakor moramo upotevati, da je ogre-
van, a slabo toplotno izoliran zimski vrt,
energijsko zelo potraten. Ob tem pa je
treba tudi vedeti, da zimski vrt izredno
povea vrednost bivalne enote.
Povzetek
Zimski vrtovi so lahko zelo pomemben,
vendar ne edini element za izrabo pa-
6.7
sivne sonne energije. Zimskega vrta ne
smemo obravnavati kot loeno enoto, saj
gre za sistem, ki je usklajen s celotnim
konceptom zgradbe zaradi arhitekture,
uporabnih monosti in varevanja z ener-
gijo.
251
 6.8 Rast rastlin za steklom
Pogosto obstaja zmotno mnenje, da
stekla z nanosom negativno vplivajo na
rast rastlin. Da se naeloma ne obnaajo
tako, dokazuje tudija Silke Hoffman z In-
tituta za tehniko vrtnarstva in kmetijstva
univerze Hannover (Institut fr Technik im
Gartenbau und Landwirtschaft der Uni-
versitt Hannover) iz leta 1998.
Ta tudija, dolga 45 strani, je preobse-
na, da bi jo v celoti predstavili v tem
prironiku. Zato se omejujemo samo na
povzetek, kjer so predstavljene osnovne
ugotovitve.
Povzetek
Raziskave nekaj vzorcev toplotno in
sonnozaitnih stekel razlinih proizva-
6.8
jalcev so pokazale razlike v njihovih op-
tinih lastnostih. Predvsem se razlikujejo
v transmisiji za PAR (Photosynthetically
Active Radiation PAR: 400700 nm). Pri
tem je PAR prepustnost nekaterih son-
nozaitnih stekel povsem primerljiva s
prepustnostjo toplotnozaitnih.
Zmanjanje transmisije za modro in sve-
tlo rdee sevanje v primerjavi s transmisi-
jo za zeleno sevanje ima za rast rastlin se-
kundarni pomen. Glede na PAR podroje
so odstotni delei obeh podroij primer-
ljivi s sestavo sevanja dosedanjih oziroma
obiajnih zasteklitev rastlinjakov. Poleg
tega kae akcijski spekter fotosinteze za
razline vrste rastlin, da te potrebujejo
252
tudi zeleno sevalno podroje. Mona ab-
sorpcija stekel za temno rdee sevanje
deluje na morfologijo rastlin pozitivno.
Naraajoe razmerje SR:TR in fitokro-
mno ravnovesje vodi do zmanjanja rasti
v dolino, rastline ostanejo kompaktnej-
e. Zmanjana transmisija za UV sevanje
(UVA) nima nobenega vpliva na uinek
fotosinteze in s tem na rast rastlin.
Izrauni razpololjivosti PAR v odvisnosti
od zasteklitve, poloaja sonca, obla-
nosti in odmika od stekla so ponazorili
primarni pomen koliine sevanja za rast
rastlin. Toplotno in sonnozaitna stekla
z izmerjeno PAR - transmisijo < 45 % (Tv
< 50 55 %) so neprimerna za uporabo
za ozelenitev notranjosti, vsa druga stekla
so za uporabo primerna, e upotevamo
im manji odmik od stekla in izbiro pri-
mernih rastlin.
Hkrati sta pri vgradnji izbranega stekla za
celotno transmisijo pomembna tudi na-
klon stekla in vsakdanji poloaj sonca, to-
rej vpadni kot globalnega sevanja na ste-
klo in usmerjenost k doloeni strani neba.
Tudi konstrukcijski deli in drugi elementi,
ki povzroajo senenje (na primer veje
rastline), vplivajo na razpololjivo koliino
svetlobe za rastline na razdalji od stekla.
Drugi dejavniki, ki vplivajo na rast, e po-
sebej prezraevanje in namakanje, imajo
pomembno vlogo za razvoj ozelenitve
notranjosti in jih moramo optimirati.
6.9 Statika stekla in smernice
Steklo se danes ne pojavlja samo v oknih,
vratih ali pregradnih stenah, temve vse
pogosteje tudi na fasadah: v obliki dru-
gega ovoja, parapetov, stenskih zaste-
klitev ali razlinih varovalnih ograj. iroko
podroje uporabe stekla je tudi urejanje
notranjosti zgradb: zastekljeni hodniki,
pregradne stene v trgovinah, pisarnah ali
bazenih, zaitne stene v portnih objek-
tih in podobno. Zaradi specifinih karak-
teristik stekla majhne upogibne trdnosti
in krhkosti pa se mora pri vseh oblikah
uporabe vedno upotevati tudi vidik var-
nosti. Stopnja doseene varnosti pa ni
6.9.1 Linijsko vstavljene zasteklitve - TRLV
Od avgusta 2006 je na voljo zakljuena
verzija Tehninega pravilnika za upora-
bo linijsko vpetih zasteklitev TRLV (Tech-
nischen Regeln fr die Verwendung von
linienfrmig gelagerten Verglasungen
TRLV). V njem ni urejeno samo dimenzio-
niranje stekla, ampak tudi izbira steklenih
proizvodov za konkretno uporabljene pri-
mere, iz katerih lahko povzamemo kon-
strukcijske pogoje uporabe. Na novo so
povzete zahteve za pohodne zasteklitve.
Ker pravilnik vsebuje poenostavljeno
dokazovanje nosilnosti oziroma pravil-
ne izbire zasteklitve in s tem postavljene
omejene zahteve z javnopravnega stali-
a, je pravilnik v civilnopravnem smislu
priznano pravilo tehnike oziroma stanje
tehnike.
odvisna samo od odloitve, ali bomo v
posameznem primeru uporabili varno-
stno ali navadno steklo, temve tudi od
pravilno izbrane debeline.
S statinimi izrauni zagotavljamo var-
nostno raven zasteklitve. Glede na nain
uporabe se morajo razline obremenitve
prenaati na podkonstrukcijo.
Poleg varnostne ravni moramo delno za-
gotavljati tudi ostanek nosilnosti po lomu
stekla. Za doloeno vrsto uporabe so na
voljo tehnini pravilniki.
6.9
REFLEX pri izvedbi nadglavnih zastekli-
tev v osnovi priporoa lepljeno varnostno
steklo 8 mm debeline z dvojno folijo 0,76
mm. Ob upotevanju pravilnika pri plani-
ranju in izvedbi dokazilo za vsak posame-
zen primer ni potrebno.
Zaradi dodatnega upotevanja klimatskih
obremenitev pri izolacijskem steklu (glej
Poglavje 4.12) je izraunavanje zelo kom-
pleksno in ga je v praksi zelo teko izvesti
rono, tako da pri tem nujno potrebujemo
pomo ustreznega programa. Na trgu je
nekaj programov, ki dosledno upoteva-
jo vse zahteve iz te smernice, zato poo-
blaene intitucije njihovo uporabo do-
voljujejo. Enega izmed njih uporabljamo
tudi v podjetju REFLEX.
253
 Tehnini pravilnik za uporabo linijsko vpetih zasteklitev (TRLV)
Konna izdaja avgust 2006

1 Podroje veljave
1.1 Tehnini pravilnik velja za zasteklitve, ki so na najmanj dveh nasproti si leeih
straneh vpete neprekinjeno linijsko1. Glede na njihov naklon k vertikali so razde-
ljene v:
- nadglavne zasteklitve: naklon > 10
- vertikalne zasteklitve: naklon 10

1.2 Ta pravilnik se ne nanaa na zahteve gradbenih pravil, ki zadevajo poarno za-

ito, zaito proti hrupu in toplotno zaito, ne dotika pa se tudi zahtev na dru-
gih podrojih.

1.3 Tehnini pravilnik ne velja za:

- nalepljene fasadne elemente (strukturne zasteklitve)
- zasteklitve, ki so namenjene podpiranju (stabilizatorji)
- zakrivljene nadglavne zasteklitve.

1.4 Za pohodne in delno pohodne zasteklitve (npr. za namene ienja), ki ne

ustrezajo odstavku 3.4 tega pravilnika, in za zasteklitve, ki itijo pred padcem v
6.9.1

globino, moramo upotevati dodatne zahteve.

1.5 Doloila za nadglavne zasteklitve veljajo tudi za vertikalne zasteklitve, e te niso

izpostavljene kratkotrajnim spremenljivim vplivom, kot je npr. vpliv vetra. Sem
sodijo npr. shed zasteklitve, pri katerih obstaja nevarnost obremenitve zaradi
kopienja snega.

2 Gradbeni proizvodi
2.1 Kot stekleni proizvodi se lahko uporabljajo:
a) zrcalno steklo (SPG) po seznamu gradbenih pravil A (BRL A) del 1, tekoa t.
11.1
b) lito steklo (ino steklo, ornamentno steklo, ino ornamentno steklo) po BRL
A del 1, tekoa t. 11.2
c) kaljeno varnostno steklo (ESG) po BRL A del 1, tekoa t. 11.4.1 iz stekla po a)
ali b)
d) kaljeno varnostno steklo s toplotnim preizkusom (ESG-H) po BRL A del 1, te-
koa t. 11.4.2 iz ESG po c), ki je bilo izdelano iz SPG po a)
e) delno kaljeno steklo (TVG) po splonem gradbeno-inpekcijskem dovoljenju
f) lepljeno varnostno steklo (VSG) iz stekel po a) do d) z vmesnimi folijami iz po-
livinil-butirala (PVB) po seznamu pravil gradnje A del 1, tekoa t. 11.8, ali iz
drugih stekel in/ali z drugimi vmesnimi plastmi, katerih uporaba je dokazana2.
g) Lepljeno steklo (VG) iz stekel po a) do e) z drugimi vmesnimi sloji.
Pri uporabi steklenih gradbenih proizvodov z oznako CE po usklajenih normah
upotevamo e morebitna doloena aktualna nadzorna doloila s seznama
tehninih gradbenih doloil in seznama gradbenih pravil.
254
2.2 Za steklo po odstavkih 2.1 a) do 2.1 d) uporabimo modul elastinosti E = 70.000
N/mm2, koeficient prenega raztezanja = 0,23 in linearni termini razteznosti
koeficient = 9 10-6 K-1.

2.3 Pri steklih ESG in ESG-H je treba preveriti pokodbe robov. Stekla ESG s po-
kodbami robov, ki segajo globlje od 15 % debeline stekla v volumen stekla, se
ne smejo vgraditi. Stekla ESG-H s pokodbami robov, ki segajo globlje od 5 %
debeline stekla v volumen stekla, se ne smejo vgraditi.

3 Pogoji uporabe
3.1 Splono
3.1.1 Globino vpetja stekla je treba izbrati tako, da je varnost poloaja zasteklitve
dolgorono zagotovljena. Osnova za to je DIN 18545-1:1992-02 ali DIN 18516-
4:1990-02, v navezi z odstavkoma 3.3.2 in 3.3.3.

3.1.2 Upogib profilov pritrditve oziroma konstrukcije ne sme znaati ve kot 1/200
doline vpetja stekla oziroma lahko znaa najve 15 mm. Pri doloanju velikosti
prereza stekla se lahko izhaja iz pribline kontinuirane toge podpore.

3.1.3 Linijsko vpetje mora biti aktivno obojestransko normalno v ravnini stekla. To za-
gotovimo z dovolj togimi pokrivnim profili ali ustrezno mehansko pritrditvijo.

6.9.1
3.1.4 Pod obremenitvijo in uinkom temperature ne sme priti do nobenega kontakta
med steklom in trdimi materiali (npr. kovine, steklo).

3.1.5 Premik oziroma zdrs stekel se preprei s pomojo distanne podloke. Razda-
lja med dnom folca in robom stekla mora biti tako velika, da je ob upotevanju
mejnih mer podkonstrukcije in zasteklitve mogoa izravnava parnega tlaka.

3.1.6 Robovi inega stekla ne smejo biti stalno izpostavljeni vlagi. Prosti robovi so
lahko izpostavljeni atmosferi, e suenje ni ovirano.

3.2 Dodatna pravila za nadglavne zasteklitve

3.2.1 Za enojne zasteklitve in za spodnje steklo izolacijskih zasteklitev se lahko upora-
blja le ino steklo ali VSG iz float stekla ali VSG iz delno kaljenega stekla (TVG)
po splonem gradbeno-inpekcijskem dovoljenju.

3.2.2 Stekla VSG iz flota in/ali iz TVG, z eno podporno irino vejo od 1,20 m, so vpeta
vsestransko linijsko. Pri tem razmerje stranic ne sme biti veje od 3:1.

3.2.3 Pri VSG iz enojne zasteklitve ali spodnjem steklu izolacijske zasteklitve mora
znaati nazivna debelina PVB folije najmanj 0,76 mm. Dovoljeno odstopanje od
tega je debelina PVB folije 0,38 mm pri vsestranskem linijskem vpetju in pod-
porni irini v glavni nosilni smeri najve 0,80 m.
1
Za hladne prezraevane obloge zunanje stene iz kaljenega varnostnega stekla velja DIN 18516-4:1990-02.
2
Npr. s splonim gradbeno-inpekcijskim dovoljenjem

255
 3.2.4 Pri dvostransko linijsko vpetih zasteklitvah so za uporabo dovoljeni izkljuno
tesnilni materiali po DIN 18545-2 skupine E, za privite pritisne profile (pritisne
letve) pa tudi tesnilni profili, kot polizdelki, po DIN 7863 skupine A do D.

3.2.5 ino steklo je dovoljeno uporabiti le pri podporni irini v smeri glavne nosilnosti
do najve 0,7 m. Globina vpetja inega stekla mora biti najmanj 15 mm.

3.2.6 Nadglavne zasteklitve, ki odstopajo od pogojev uporabe v odstavkih 3.1 in 3.2.1

do 3.2.5, se lahko uporabijo, e se s primernimi ukrepi preprei odpadanje ve-
jih steklenih delov na delovno povrino. To se lahko dosee npr. z dovolj nosil-
nimi in trajnimi mreami s irino odprtine < 40 mm.

3.2.7 Izvrtine in izrezi v ipah niso dovoljeni. Odstopanje od tega je dovoljeno pri za-
steklitvah z uporabo VSG iz TVG za pritrditev neprekinjenih pokrivnih letev. Raz-
dalja med robom stekla in izvrtino ter med izvrtinami mora znaati najmanj 80
mm.

3.2.8 Prosti rob VSG lahko paralelno in pravokotno k vpetju moli maksimalno 30
% prek dolino pritrditve, najve pa 300 mm od linijsko vpetega pritrdilnega ob-
moja. Zamik stekla v VSG je lahko maksimalno 30 mm (npr. kapni robovi pri
nadglavni zasteklitvi).
6.9.1

3.2.9 V odstavku 3.1.3 zahtevano linijsko vpetje zasteklitev se lahko v smeri dviga
(obremenitev srka) nadomesti tudi s tokovnim pritrjevanjem roba. Razdalja
med drali na robu ne sme biti veja od 300 mm, povrina pritrjevanja ne manja
od 1000 mm2 in globina vpetja stekla ne manja od 25 mm.

3.3 Dodatna pravila za vertikalne zasteklitve

3.3.1 Enojna zasteklitev iz SPG, ornamentno steklo ali VG morajo biti vsestransko li-
nijsko vpeti.

3.3.2 Uporaba (brez toplotnega preizkusa ESG-H) enojnega kaljenega stekla ESG po
odstavku 2.1 c) je dovoljena le v vgradnih situacijah pod 4 metri vgradne viine,
pri kateri osebe ne morejo stopiti direktno pod zasteklitev. V vseh drugih vgradnih
situacijah, vkljuno z zunanjim steklom pri izolacijski zasteklitvi, se mora namesto
enojnega kaljenega stekla ESG po odstavku 2.1 c) uporabiti (toplotni preizkus)
enojno kaljeno steklo s toplotnim preizkusom ESG-H po odstavku 2.1 d).

3.3.3 Izvrtine in izrezi so dovoljeni samo v termino obdelanih steklih (se pravi ESG,
ESG-H, TVG) ali VSG.

3.4 Dodatna pravila za pohodne zasteklitve

3.4.1 Pravila veljajo za pohodne zasteklitve z vsestranskim linijskim vpetjem za sto-
pnice ali kot elementi podesta, katerih opisi sledijo spodaj. Po njih je prepove-
dana vonja, izpostavljenost visoki trajni obremenitvi ali poviani nevarnosti trka
zaradi pogojev uporabe.
256
3.4.2 Stabilnost in primernost uporabe pohodnih zasteklitev in njihovih podpornih
konstrukcij moramo dimenzionirati na vplive, ki se doloijo iz nadzora gradnje
znanih tehninih gradbenih doloil. Dodatno moramo raziskati e primer obre-
menitve lastna tea + posamina obremenitev (na pohodni povrini 100 mm
x 100 mm) v najbolj neugodnem poloaju obremenitev. Velikost posamezne
obremenitve znaa 1,5 kN na obmojih, kjer deluje z enakomerno porazdeljeno
navpino prometno obremenitvijo maksimalno 3,5 kN/m2. Na obmojih z vijo
navpino prometno obremenitvijo znaa posamezna obremenitev 2,0 kN. Pro-
metne obremenitve nad 5,0 kN/m2 niso dovoljene.

3.4.3 Lahko se uporabi VSG iz najmanj treh stekel. Zgornje steklo mora biti iz ESG ali
TVG, debeline najmanj 10 mm. Obe spodnji stekli morata biti iz SPG ali TVG in
debeline najmanj 12 mm. Maksimalna dolina znaa 1500 mm, maksimalna i-
rina pa 400 mm. Globina vpetja stekel mora znaati najmanj 30 mm. Najmanja
nazivna debelina PVB folije je pri vsaki vmesni plasti 1,52 mm. Zasteklitve v rav-
nini stekla zavarujemo s pomojo primernih mehanskih dral, tako da ostanejo
na svojem mestu. Robovi zasteklitev morajo biti zaiteni s podpornimi kon-
strukcijami ali mejnimi stekli. Za zasteklitve, ki odstopajo od pravokotne oblike,
veljajo dimenzije ortanega pravokotnika. Izvrtine ali izrezi niso dovoljeni. Povr-
ine zasteklitev morajo biti dovolj varne proti drsenju.

6.9.1
3.4.4 Dokazila za napetost zasteklitev se vodijo pod domnevo, da zgornje steklo v
sestavi VSG ni nosilno.

3.4.5 Napetosti, ki nastopijo v zasteklitvah tudi takne, ki so posledica obremenitev,

opisanih v odstavku 3.4.2 ne smejo prekoraiti dovoljenih napetosti, navede-
nih v Tabeli 2. Za TVG veljajo vrednosti iz ustreznega splonega gradbeno-in-
pekcijskega dovoljenja.

3.4.6 Upogib popolno intaktne zasteklitve zaradi obremenitev, ki so navedene v od-

stavku 3.4.2, ne sme prekoraiti 1/200 podporne doline.

3.4.7 Pri dokazilih o napetosti in upogibu VSG se ne sme upotevati pozitivno delujo-
ega lepilnega spoja, ki je med posameznimi stekli.

4 Obremenitve
4.1 Upotevamo obremenitve, ki sledijo iz inpekcijskega nadzora gradnje prizna-
nih tehninih doloil gradnje.

4.2 Pri izolacijski zasteklitvi e dodatno upotevamo uinek spremembe tla-

ka p 0, ki izhaja iz temperaturnih sprememb T in sprememb meteoro-
lokega tlaka zraka pmet , ter iz razlike H viine med krajem izdela-
ve in krajem vgradnje. Kot kraj izdelave velja kraj konne zatesnitve ip.
Upotevamo obe kombinaciji obremenitev, navedeni v Tabeli 1.

257
 Tabela 1: Izraunane vrednosti klimatskih obremenitev* in rezultiran izohorni tlak p0
Kombinacija
T v K pmet v kN/m2 H v m po v kN/m2
obremenitev
Poletje + 20 -2 + 600 + 16
Zima - 25 +4 - 300 - 16
* Dopolnila k temu glej v Prilogi B1.
V Tabeli 1 je:
T Razlika temperature med izdelavo in uporabo
pmet Razlika meteorolokega zranega tlaka v kraju vgradnje in izdelave
H Razlika v viini kraja vgradnje in izdelave
p0 iz T, pmet in H rezultiran izohorni tlak (glej enabo A5 v Prilogi A).

e je razlika viine krajev H znana, namesto izraunanih vrednosti po Tabeli

1 upotevamo dejansko vrednost.
Izhodie za uporabo izraunanih vrednosti za temperaturno razliko T po Ta-
beli 1 je uporaba izolacijskega stekla, ki ima skupno stopnjo absorpcije manj-
o kot 30 % in se ne segreje s pomojo drugih gradbenih delov ali senil.
e zaradi nenavadnih pogojev vgradnje raunamo z neugodnimi temperatur-
nimi pogoji, moramo v tem primeru dodatno uporabiti vrednosti T ali p 0 po
Tabeli B1 iz Priloge B.

4.3 Za ravne izolacijske zasteklitve z vsestranskim vpetjem pravokotnih stekel je v

6.9.1

Prilogi A podan postopek izrauna za dokaz obremenitev po odstavkih 4.1 in 4.2.

Uporaba primerljivih postopkov je dovoljena.

5 Dokazilo o stabilnosti in dokazilo o upogibu

5.1 Splono
5.1.1 Stekla je treba dimenzionirati glede na obremenitve iz odstavka 4.1 in 4.2, z
upotevanjem vseh vplivov, ki poveujejo obremenitve (izvrtine, izrezi). Pri izo-
lacijskih zasteklitvah moramo upotevati povezavo posaminih stekel z vkljue-
nim volumnom plina. Prav tako moramo upotevati posebno nosilno obnaanje
upognjenih stekel (uinek lupine).

5.1.2 Pri dokazilu o stabilnosti in dokazilu o upogibu enojnih VSG ali VG za-
steklitev ne smemo upotevati pozitivno delujoega lepilnega spoja ip.
Enako velja za povezavo izolacijskih zasteklitev prek robnega tesnjenja.
Pri vertikalnih zasteklitvah iz izolacijskih stekel z VSG ali VG pri teh dokazilih za
spremenljive obremenitve dodatno upotevamo mejno stanje popolnega lepil-
nega spoja.

5.2 Dokazilo napetosti

5.2.1 Pri dimenzioniranju na obremenitve po odstavku 4.1 veljajo dovoljene upogib-
no-natezne napetosti po Tabeli 2. Pri dimenzioniranju za prekrivanje obremeni-
tev po odstavkih 4.1 in 4.2 je dovoljeno zviati dovoljene napetosti upogiba po
Tabeli 2 v splonem za 15 %, pri vertikalnih zasteklitvah s stekli iz SPG in stekle-
nimi povrinami do 1,6 m2 pa izjemoma za 25 %.

258
5.2.2 Spodnje steklo nadglavne zasteklitve iz izolacijskega stekla dimenzioniramo
poleg primera nartnih obremenitev po odstavkih 4.1 in 4.2 tudi za primer loma
zgornjega stekla z njegovo obremenitvijo.
Tabela 2: Dovoljene upogibno-natezne napetosti v N/mm2
Vrsta stekla Nadglavna zasteklitev Vertikalna zasteklitev
ESG iz SPG 50 50
ESG iz litega stekla 37 37
Emajliran ESG iz SPG* 30 30
SPG 12 18
Lito steklo 8 10
VSG iz SPG 15 (25**) 22,5

* Emajli na natezni strani.

** Dovoljeno le za spodnja stekla nadglavne zasteklitve izolacijskega stekla v primeru obremenitve lom
zgornjega stekla.

5.3 Dokazilo upogiba

5.3.1 Upogib stekel na najbolj neugodnem mestu ne sme biti veji od vrednosti, nave-
denih v Tabeli 3.
Tabela 3: Omejitve upogiba
Vpetje Nadglavna zasteklitev Vertikalna zasteklitev
tiristransko 1/100 podporne irine stekla v glavni smeri nosilnosti Ni zahtevano**

6.9.1
Enojna zasteklitev:
Dvo in 1/100 prostega roba*
1/100 podporne irine stekla v glavni smeri nosilnosti
tristransko
Stekla izolacijske zasteklitve: 1/200 prostega roba 1/100 prostega roba**

* Teh omejitev ni treba upotevati, e lahko dokaemo, da bo pod obremenitvijo zagotovljena minimalna
globina vpetja 5 mm.
**Upotevati moramo omejitve dovoljenega upogiba proizvajalca izolacijskega stekla.

5.3.2 Pri dimenzioniranju spodnjega stekla nadglavne zasteklitve iz izolacijskega ste-

kla po odstavku 5.2.2 dokazilo o upogibu ni potrebno.

5.4 Olajave za dokazila za vertikalne zasteklitve

Vsestransko vpete izolacijske zasteklitve, pri katerih veljajo naslednji pogoji:
- steklen izdelek: SPG, TVG ali ESG
- povrina: 1,6 m2
- debelina stekla: 4 mm
- razlika debelin stekla: 4 mm
- medstekelni prostor: 16 mm
- obremenitev vetra w: 0,8 kN/m2

se lahko uporabijo brez nadaljnjih dokazil za vgradnjo do viine 20 m nad terenom

pri normalnih pogojih proizvodnje in vgradnje (uporaba izraunanih vrednosti po
Tabeli 1).

e je dolina krajega roba manja od 500 mm, se pri steklih iz SPG povea
tveganje loma kot posledica klimatskih obremenitev.
259
 Priloga A: Postopek izrauna za izolacijsko steklo

Za izolacijske zasteklitve z vsestranskim vpetjem pravokotnih stekel se lahko prenos

dela obremenitve na zunanja in notranja stekla in obremenitve zaradi klimatskih spre-
memb pri manjih deformacijah upoteva kot:
- Izraun delea a in i posameznih stekel na togost skupnega upogibanja

(A1)

(A2)

- Izraun karakteristine doline roba a*

(A3)

Spremljajoa vrednost Bv je odvisna od razmerja stranic a/b in je podana v Tabeli A1.

Tabela A1: Spremljajoa vrednost BV (*)
a/b 1,0 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1
6.9.1

Bv 0,0194 0,0237 0,0288 0,0350 0,0421 0,0501 0,0587 0,0676 0,0767 0,0857

* Vrednosti so bile izraunane na podlagi Kirchhoffove ploinske teorije za =0,23, vmesne vrednosti pa
se lahko doloijo z linearno interpolacijo.

Vrednosti za a* so za uporabne izolacijske zasteklitve sestavljene v odvisnosti od raz-

merja stranic a/b in so ponazorjene v Tabeli A3.

- Izraun faktorja

(A4)

- Izraunavanje izohornega tlaka p 0

Izohorni tlak p 0 v medstekelnem prostoru (tlak pri nespreminjajoem se volumnu) je

rezultat klimatskih sprememb, kot je razvidno iz:

p0 = c1T - pmet + c2H (A5)

z c1 = 0,34 kPa/K
in c2 =0,012 kPa/m

260
- Razdelitev obremenitev

Razdelitev obremenitev in obremenitev izohornega tlaka na zunanja in notranja stekla

je razvidna iz ustreznih podatkov v Tabeli A2.
Tabela A2: Razdelitev obremenitev*
Dele obremenitve na Dele obremenitve na
Obremenitev na Obremenitev
zunanje steklo notranje steklo
Veter wa (a + i ) wa (1 ) i wa
Zunanje steklo
Sneg s (a + i ) s (1 ) i s
Notranje steklo Veter wi (1 ) a wi ( a + i ) wi
Obe stekli Izohorni tlak p 0 - p 0 + p 0
* Pravila predznakov glej Prilogo B2.
V enabah od A1 do A5 je:
a kraja dolina roba pri izolacijskih zasteklitvah v mm
b dalja dolina roba pri izolacijskih zasteklitvah v mm
dSZR razdalja med stekli (medstekelni prostor) v mm
da debelina zunanjega stekla v mm
di debelina notranjega stekla v mm

Pripomba: Pri VSG in VG s posameznimi stekli (1, 2 ...) kot debelino stekla upotevamo
nadomestno debelino d* kot sledi:

6.9.1
- popoln spoj:

- brez spoja:
Tabela A3: Dele posameznih stekel na skupno togost dvoslojnega izolacijskega stekla in karakteristina dolina roba
a* v mm za razdaljo med stekli dSZR = 10; 12; 14 in 16 mm in za razmerje med stranicami a/b = 0,33; 0,50; 0,67 in 1,0.
d SZR Debelina stekla v mm Dele trdote a* v mm
[mm] di da i a 0,33 0,50 0,67 1,00
4 4 50 % 50 % 243 259 279 328
4 6 23 % 77 % 270 288 311 365
4 8 11 % 89 % 280 299 322 379
4 10 6% 94 % 284 303 326 384
6 6 50 % 50 % 329 351 378 444
10
6 8 30 % 70 % 358 382 411 484
6 10 18 % 82 % 373 397 428 503
8 8 50 % 50 % 408 435 469 551
8 10 34 % 66 % 438 466 503 591
10 10 50 % 50 % 483 514 554 652
4 4 50 % 50 % 254 271 292 343
4 6 23 % 77 % 283 302 325 382
4 8 11 % 89 % 293 313 337 396
4 10 6% 94 % 297 317 341 402
6 6 50 % 50 % 344 367 395 465
12
6 8 30 % 70 % 375 400 430 507
6 10 18 % 82 % 390 415 448 527
8 8 50 % 50 % 427 455 490 577
8 10 34 % 66 % 458 488 526 619
10 10 50 % 50 % 505 538 580 682

261
 Nadaljevanje Tabele A3:
d SZR Debelina stekla v mm Dele trdote a* v mm
[mm] di da i a 0,33 0,50 0,67 1,00
4 4 50 % 50 % 264 281 303 357
4 6 23 % 77 % 294 314 338 397
4 8 11 % 89 % 305 325 350 412
4 10 6% 94 % 309 329 355 418
6 6 50 % 50 % 358 381 411 483
14
6 8 30 % 70 % 390 415 447 526
6 10 18 % 82 % 405 432 465 547
8 8 50 % 50 % 444 473 510 600
8 10 34 % 66 % 476 507 547 643
10 10 50 % 50 % 525 559 603 709
4 4 50 % 50 % 273 291 313 369
4 6 23 % 77 % 304 324 349 411
4 8 11 % 89 % 315 336 362 426
4 10 6% 94 % 320 341 367 432
6 6 50 % 50 % 370 394 425 500
16
6 8 30 % 70 % 403 429 463 544
6 10 18 % 82 % 419 446 481 566
8 8 50 % 50 % 459 489 527 620
8 10 34 % 66 % 492 525 565 665
10 10 50 % 50 % 543 578 623 733
6.9.1

Priloga B: Pojasnila

B1: Pojasnila k najmanjim vrednostim za klimatske obremenitve

Pri doloanju klimatskih vrednosti v Tabeli 1 se je izhajalo iz naslednjih robnih pogojev:

Kombinacija vplivov poleti
- Pogoji vgradnje:
osonenje 800 W/m2 pod kotom arka 45
absorpcija ipe 30 %
temperatura zraka zunaj in znotraj 28 C
srednji zrani tlak 1010 hPa
upor prehoda toplote znotraj in zunaj 0,12 m2K/W
rezultirana temperatura v vmesnem prostoru med stekli ca. + 39 C.
- Pogoji proizvodnje:
izdelava pozimi pri + 19 C in visokem zranem tlaku 1030 hPa.

262
 Kombinacija vplivov pozimi
- Pogoji vgradnje:
brez osonenja
Ug -vrednost stekla 1,8 W/m2K;
temperatura zraka znotraj + 19 C in zunaj -10 C
visok zrani tlak 1030 hPa
upor prehoda toplote znotraj 0,13 m2K/W in zunaj 0,04 m2K/W
rezultirana temperatura v vmesnem prostoru med stekli ca. + 2 C.
- Pogoji proizvodnje:
izdelava poleti pri + 27 C in pri nizkem tlaku zraka 990 hPa.

Morebitni posebni temperaturni pogoji na kraju vgradnje se pri izraunu lahko upote-
vajo z dodatnimi vrednostmi za T in p 0, podanimi v Tabeli B1.
Tabela B1: Dodatne vrednosti za T in p0 za upotevanje posebnih temperaturnih pogojev v kraju vgradnje
Kombinacija obremenitev Vzrok za poviano temperaturno razliko T v K p0 v kN/m2
Absorpcija med 30 in 50 % +9 +3
Znotraj leea zaita pred soncem (ventilacija) +9 +3
Poletje Absorpcija vija od 50 % + 18 +6
Znotraj leea zaita pred soncem (brez ventilacije) + 18 +6
Zadaj nameena toplotna izolacija (panel) + 35 + 12
Zima Neogrevana stavba - 12 -4

6.9.1
B2: Dopolnila k pravilom predznakov

Pozitivni znak se izbere v smeri glavne obremenitve, npr. pri vertikalni zasteklitvi v
smeri tlaka vetra na zunanje steklo (glej sliko B2). Puica tako kae od zunaj proti
znotraj. To pravilo velja tudi, e prevladujejo druge obremenitve, npr. srk vetra ali
notranji tlak pri izolacijskem steklu.

Slika B2:
Znaki za obremenitve in
Nad- Pod- znaki za upogib pri vertikalni
Pritisk
tlak tlak
vetra zasteklitvi (ponazorjeno je
upognjeno stanje):
(a) e je tlak vetra na zunanje
steklo pozitiven, je tudi
upogib navznoter pozi-
tiven.
(b) Nadtlak v vmesnem pro-
storu med stekli (pozitiven)
uinkuje na izboenje no-
Upogib Upogib tranjega stekla navznoter
(pozitivno) in na izboenje
zunanjega stekla navzven
(negativno).
a) b) c)
(c) Pri podtlaku v medstekel-
nem prostoru nastanejo
Zunaj Znotraj
ustrezni predznaki.

263
 6.9.2 Prezraevane, zunanje obloge zida iz kaljenega stekla ESG

Parapetne ploe za prezraevane kon-

strukcije za zunanji zid, pri vertikalni vgra-
dnji ali vgradnji pod naklonom, dimenzi-
oniramo skladno z DIN 18516-4. Veljajo
naslednje dopustne upogibne napetosti:

Kaljeno varnostno steklo (RX SAFE ESG) iz Dovoljene upogibne napetosti dop (N/mm2)

zrcalnega stekla 40

litega stekla 30

emajliranega stekla, e je emajliranje direktno na povrino stekla in

- lei v natezni coni 25

- lei v tlani coni 40

Vrednosti iz tabele se lahko uporabijo za f lmax / 100

izraunavanje samo, e se na parapetnih
ploah izvaja lastna notranja kontrola razlaga znakov
proizvajalca oziroma zunanji nadzor poo-
6.9.2

blaenega intituta. lmax = najdalja stranica stekla pri tiri-

stranskem vpetju oziroma prosta razdalja
Poleg dopustne upogibne napetosti mo- podpore pri dvo in trostranskem vpetju.
ramo preveriti tudi upogib proste stranice
(dvostransko vpetje) in upogib na sredini
stekla.

6.9.3 Varovalne zasteklitve TRAV

Podroje zaite pred padcem v globino
ureja Tehnini pravilnik za uporabo za-
steklitev, ki varujejo pred padcem v glo-
bino TRAV (Technischen Regeln fr die
Verwendung von absturzsichernden Ver-
glasungen TRAV). Pravilnik ureja vpra-
anje zasteklitev, pri katerih lahko posa-
meznik ob naletu zlomi steklo in pade ve
kot meter globoko. V nadaljevanju bomo
takne zasteklitve imenovali varovalne
zasteklitve.
Z upotevanjem pravilnika pri planiranju
in izvedbi dokazovanje za posamezen
primer ni potrebno.

264
Tehnini pravilnik za uporabo zasteklitev, ki varujejo pred padcem
v globino (TRAV)

Verzija januar 2003

Vsebina
1 Podroje veljave
2 Gradbeni izdelki
3 Pogoji uporabe
4 Obremenitve
5 Dokazilo o nosilnosti pod statinimi obremenitvami
6 Dokazilo o nosilnosti pod udarnimi (dinaminimi) obremenitvami

Priloge
A Pomembne povrine mesta udara
B Konstruktivni predlogi, s preizkusi potrjene ograje kategorije B
C Vrednosti napetosti za poenostavljeno dokazilo izrauna varnosti pred uda-
rom po Poglavju 6.4
D Dovoljena odstopanja od pravokotnih oblik pri zasteklitvah, potrjenih s preiz-
kusi udara
E Napotki za doloanje vrednosti napetosti v Prilogi C (informativno)

6.9.3
1 Podroje veljave

1.1 Tehnini pravilnik velja za naslednje mehansko vpete zasteklitve, e sluijo tudi
za zaito ljudi na delovni povrini pred stranskim padcem v globino, pri emer
se najmanja viinska razlika doloi glede na ustrezen dravni pravilnik o gra-
dnji. Ureja:
- Vertikalne zasteklitve po Tehninem pravilniku za uporabo linijsko vpetih za-
steklitev, objavljenem v DIBt obvestilih 6/1998 (TRLV), ki se jim zaradi njihove
zaitne funkcije pred padcem v globino po teh pravilih doloijo dodatne zah-
teve. Dovoljenje za uporabo v odstavku 1.5 TRLV za zasteklitve, katerih zgornji
rob lei maksimalno 4 m nad delovno povrino, ne velja za zasteklitve, ki itijo
pred padcem v globino.
- Nosilna steklena ograja z neprekinjenim oprijemalom.
- Polnila ograj iz stekla, ki morajo ustrezati zahtevam po TRLV in TRAV ali polni-
la ograj iz stekla, ki morajo izpolnjevati samo zahteve po TRAV, npr. tokovno
vpeta polnila ograj v notranjosti zgradbe.

Pri posebnih pogojih uporabe (npr. na nogometnih stadionih) ali poveani ne-
varnosti udara (npr. transport tekega tovora, zakljuna rampa pred zasteklitvijo
itn.) so zahtevani dodatni ukrepi (npr. uporaba vijih obremenitev na roaj oziro-
ma prenik, odvodnik udara itn).

265
 1.2 Zasteklitve, ki itijo pred padcem v globino, se po tem pravilniku delijo v tri ka-
tegorije (glej tudi primere v Prilogi A):

Kategorija A
Linijsko vpete vertikalne zasteklitve po TRLV, ki nimajo nobenega nosilnega
prenika ali roaja po pravilih gradnje na zahtevani viini za prevzem horizontal-
ne obremenitve. Robovi zasteklitev morajo biti zaiteni pred udarci z vpetjem
(npr. steber, prenik, sosednja stekla) ali s pomojo direktno mejnih gradbenih
delov (npr. stene ali stropi).

Kategorija B
Na spodnjem robu, v oprijemni konstrukciji linijsko vpeta nosilna steklena ogra-
ja, katere posamina stekla so povezana s pomojo nasajenega neprekinjene-
ga oprijemala. Poleg zaite zgornjega roba mora oprijemalo zagotoviti varen
prenos nartovane horizontalne obremenitve v viini nosilca (obremenitev no-
silca), in to tudi pri zlomu enega elementa ograje.

Kategorija C
Zasteklitve, ki itijo pred padcem v globino, ne sluijo prenosu horizontalne
obremenitve v viini nosilca in ustrezajo eni od naslednjih skupin:
C1: Na najmanj dveh nasproti si leeih straneh tokasto in/ali linijsko vpeto pol-
6.9.3

nilo ograje.
C2: Na najmanj dveh nasproti si leeih straneh linijsko vpete zasteklitve po
TRLV pod nosilcem, ki je nameen na viini roaja ograje in prenaa obre-
menitve.
C3: Zasteklitve kategorije A, pred katerimi je postavljen prenik za prenaanje
obremenitev na zahtevani viini po pravilniku gradnje.

2 Gradbeni proizvodi

2.1 Za uporabne steklene proizvode velja 2. odstavek TRLV. Lepljena varnostna stekla
(VSG) morajo ustrezati seznamu pravil gradnje A del 1, tekoa t. 11.8. Poleg tega
se lahko uporabljajo taki stekleni proizvodi, ki so s splonim gradbeno-inpekcijskim
dovoljenjem dovoljeni izkljuno za uporabo v okviru TRLV (npr. delno kaljeno steklo,
borosilikatno steklo). Debeline posameznih stekel za izdelavo lepljenega varnostnega
stekla VSG lahko med seboj odstopajo maksimalno za faktor 1,5. Za izdelavo VSG
se lahko uporabijo tudi stekla, ki imajo splono gradbeno-inpekcijsko dovoljenje iz-
kljuno za uporabo v okviru TRLV. Termino prednapeto borosilikatno steklo s splo-
nim gradbeno-inpekcijskim dovoljenjem se v tem tehninem pravilniku lahko upo-
rabi za podroja uporabe ESG.

2.2 Za vsa podroja uporabe, v katerih doloila nadzora gradnje za uporabo predvide-
vajo TRLV kaljeno steklo s toplotnim preizkusom ESG (ESG-H), je po seznamu pravil
gradnje A po tem tehninem pravilniku tudi za zasteklitve za zaito pred padcem
predviden ESG-H, eprav bo enotno uporabljen izraz ESG.

266
2.3 Nosilni deli drala steklene konstrukcije (steber, preka, sidranje na stavbi itn.) mo-
rajo ustrezati zadevnim tehninim gradbenim doloilom.

2.4 Kar zadeva strokovno servisiranje in vzdrevanje, morajo biti vsi uporabljeni mate-
riali trajno obstojni proti upotevanim vplivom (npr. mraz, temperaturna nihanja, UV
arenje, primerna istilna sredstva in istilni postopki, kontaktni materiali).

3 Pogoji uporabe

3.1 Ta tehnini pravilnik je omejen na osnovne preverjene primere uporabe. Ureja

naslednje variante izvedb:

Kategorija A
- Enojne zasteklitve iz VSG.
- Izolacijske zasteklitve: za stran, ki je obrnjena v smeri udara (stran napada)
izolacijske zasteklitve, se zaradi nevarnosti pokodb lahko uporabijo le VSG,
ESG ali lepljeno steklo iz ESG.
- e je stran napada izolacijske zasteklitve iz VSG, se lahko uporabijo za zunanje
steklo vsi stekleni izdelki po 2.1. e stran napada ni iz VSG, mora biti zunanje
steklo iz VSG.

6.9.3
Kategorija B
Lahko se uporabi le VSG.

Kategorija C
- Vse enojne zasteklitve kategorije C so v VSG izvedbi. Odstopanja se lahko
izvedejo pri enojni zasteklitvi kategorije C1 in C2 pri vsestranskem linijskem
vpetju v ESG. Za steklo izolacijske zasteklitve, ki je obrnjena v smeri napada,
se lahko uporabi le ESG ali VSG. Za izolacijske zasteklitve kategorije C3 veljajo
glede na uporabljene steklene izdelke zahteve kategorije A.
- Za zunanje steklo izolacijske zasteklitve kategorij C1 in C2 se lahko uporabljajo
vsi stekleni izdelki iz odstavka 2.1.

3.2 Prosti robovi robno vpetih polnil ograj morajo biti zaiteni pred nenamernimi
udarci prek konstrukcije ograje ali mejnih stekel. Zaita robov je zadostna, e
na obmoju stekla razdalja med sosednjimi stekli ali mejnimi gradbeni deli ne
prekorai 30 mm. Pri ograjah iz VSG, ki so vpete prek izvrtin, zaita robov ni
potrebna.

3.3 Izvrtine so dovoljene le pri steklih iz VSG iz ESG oz. VSG iz TVG.

3.4 Tudi za steklene ograje in polnila ograj veljajo pogoji uporabe po TRLV, odsek 3.
1. 1 in 3.1.4 do 3.1.6.

267
 4 Obremenitve

4.1 Karakteristine vrednosti obremenitev na zasteklitve, ki varujejo pred padcem

v globino (npr. veter, horizontalna obremenitev v viini nosilca oz. obremenitev
nosilca, itn), je treba razbrati iz veljavnih tehninih doloil gradnje. Poleg tega pri
izolacijskih zasteklitvah, skladno s TRLV (odstavek 4.2), zaradi temperaturnih in
meteorolokih nihanj tlaka ter spremembe viine med krajem izdelave in krajem
vgradnje upotevamo e razliko tlaka med zaprtim volumnom plina in zunanjim
zrakom.

4.2 Pri dokazilu izolacijskih zasteklitev pod hkratno obremenitvijo vetra (w) in obre-
menitvijo nosilca (h) se lahko zanemarijo dodatne zahteve iz razlike tlaka (d) po
odstavku 4.1. V tem primeru lahko za dimenzioniranje konstrukcije zasteklitve za
osnovo namesto popolnega prekrivanja vzamemo najbolj neugodno razliico
med obema kombinacijama primera obremenitev:
w + h/2
h + w/2

Poleg tega se, tako obremenitev nosilca kot obremenitev vetra, popolnoma
prekrivata z obremenitvijo iz razlike tlaka:
h + d
6.9.3

w + d

4.3 Poleg nartovanih statinih obremenitev po odstavku 4.1 mora biti dokazana
zadostna nosilnost konstrukcije zasteklitve pri udarcu oziroma naletu ljudi (glej
odstavek 6). Pri dokazovanju varnosti pred udarcem se obremenitve iz odstav-
kov 4.1 in 4.2 ne smejo prekrivati.

5 Dokazilo nosilnosti pod statinimi obremenitvami

5.1 Za zasteklitev in nosilno konstrukcijo je treba vedno izraunati nosilnost z obre-

menitvijo s kombinacijami obremenitev po odstavkih 4.1 in 4.2. Dovoljene upo-
gibne napetosti za uporabljene steklene izdelke razberemo iz TRLV (glej Tabelo
2, vertikalne zasteklitve), pri steklenih izdelkih s splonim gradbeno-inpekcij-
skim dovoljenjem pa iz potrdila o dovoljenju. Za dokazilo nosilne konstrukcije
zasteklitve veljajo zadevna tehnina doloila. Deformacija oziroma upogib,
ki nastopi zaradi statine obremenitve, se omeji z zagotovljeno uporabnostjo
zasteklitve, ki varuje pred padcem v globino. Za zasteklitve s podroja veljave
TRLV upotevamo tam navedene omejitve upogiba za obremenitve po odstav-
ku 4.

5.2 Pri raunskih dokazilih oziroma izraunih s pomojo dovolj natannih raunskih
modelov zajamemo vse za zasteklitev in drala pomembne vplive.

268
5.3 Pri dimenzioniranju izolacijskih zasteklitev pod statinimi obremenitvami od-
stavkov 4.1 in 4.2 lahko uporabimo povezavo notranjega in zunanjega stekla
prek volumna plina, ki se nahaja v medstekelnem prostoru. Za vsestransko li-
nijsko vpete zasteklitve pod enakomerno razdeljeno obremenitvijo lahko upo-
rabimo priblini postopek TRLV. Vezavo notranjega in zunanjega stekla izolacij-
ske zasteklitve pri neenakomerno porazdeljeni obremenitvi (npr. obremenitev
nosilca) ali nevsestranskem vpetju stekel preraunamo v vsakem posaminem
primeru, pri emer upotevamo togost stekel in splono plinsko enabo. Upo-
gib izolacijskih zasteklitev se omeji tako, da se notranje in zunanje steklo pod
nartovano statino obremenitvijo ne dotikata.

5.4 Pri dokazilu stabilnosti VSG zasteklitve pod statino obremenitvijo po 4.1 in 4.2
glede na lepljeni spoj ravnamo v skladu s TRLV.

5.5 Posebna dokazila za steklene ograje kategorije B

5.5.1 Poleg dokazil o nartovanem stanju raziemo za steklene ograje kategorije

B tudi vplive pokodbe poljubnega elementa ograje (tudi lom zadnjih oziroma
krajnih stekel). Dokazati moramo, da je neprekinjeno oprijemalo pri popolnem
izpadu enega od elementov ograje sposobno prenesti obremenitve nosilca na
sosednje elemente, konne stebre ali sidranje na stavbi. Za preverjanje poko-

6.9.3
dovane konstrukcije ograje se lahko za zasteklitev vstavi 1,5-kratna dovoljena
vrednost upogibne napetosti po odstavku 5.1. Za dokazila oprijemala, konnih
stebrov, spenjalne konstrukcije in sidranja konstrukcije na stavbo upotevamo
zadevna tehnina doloila o gradnji.

5.5.2 e imajo posamina stekla v smeri doline ograje maksimalno medsebojno

razdaljo 30 mm, lahko pri dokazilu po 5.5.1 izhajamo iz dejstva, da se zaradi
udarca zlomi le steklo v VSG, obrnjeno na varovano prometno povrino. Na ne-
zavarovanih kotih ograje ali robovih zadnjih stekel, ki niso uinkovito zavarova-
ni s konnimi stebri, masivnimi gradbeni deli ali s trajno pritrjenim profilom za
zaito robov, je pri dokazilu po 5.5.1 treba izhajati iz tega, kot da je prilo do
popolnega loma tega elementa ograje.

6 Dokazilo nosilnosti pod udarnimi obremenitvami

6.1 Dokazilo zadostne nosilnosti zasteklitev in njihove neposredne pritrditve (npr.

pritrdilna letev, privitje itn.) pri udarnih obremenitvah se lahko alternativno vodi
po odstavkih 6.2, 6.3 ali 6.4. Pri dokazilih o varnem sidranju konstrukcije zaste-
klitve na stavbo upotevamo zadevna tehnina doloila o gradnji.

269
 6.2 Eksperimentalno dokazilo

6.2.1 Preizkuse, katerih opisi sledijo, lahko izvajajo le intitucije, ki so pooblaene za ta

nadzor gradnje. Intitucija lahko doloi, katere variante naj se preverijo in e je treba
oceniti nosilnost z udarnimi obremenitvami razline izvedbe. Intitucija mora oce-
niti tudi osnovno ustreznost drala stekla. V kontrolnem poroilu je treba podrobno
opisati sestavo preizkusa in izvedene preizkuse. Intitucija se pri ocenjevanju za-
steklitev, ki varujejo pred padcem v globino, lahko na podlagi primerljivih rezultatov
kontrole odpove eksplicitnim preizkusom gradbenih delov ali delov preizkusa.

6.2.2 Kot eksperimentalno dokazilo o nosilnosti pod udarnimi obremenitvami konstruk-

cije zasteklitve po odstavku 4.3 slui, skladno z EN 12600, nihajni preizkus z dvojno
gumo (tea: 50 kg, pritisk gume: 4,0 bare). Odvisno od kategorije zasteklitve so po-
datki viine spusta nihala podani v Tabeli 1.
Tabela 1: Viina spusta nihala
Kategorija A Kategorija B Kategorija C
900 mm 700 mm 450 mm

6.2.3 Z izdelavo testnega vzorca moramo zagotoviti, da bo nosilnost originalne konstruk-

cije (vkljuno s podkonstrukcijo) na varni strani. Za statina dokazila ne smemo
6.9.3

uporabiti pozitivnega vpliva tesnjenja ter ga moramo z izjemo robnega tesnjenja

izolacijskega stekla loiti od nihajnega preizkusa. e naj se s pomojo preizku-
sov doloi tudi zadostna nosilnost okvirja in okovja, je treba preveriti originalno
konstrukcijo. Dovoljeno je preverjanje na mestu vgradnje na originalni konstrukciji.
Intitucija odloi, kateri deli konstrukcije se po izvedbi nihajnega preizkusa lahko e
naprej uporabijo.

6.2.4 Glede na vrsto in nain vpetja zasteklitev intitucija za nihajne preizkuse doloi dva
do tri mesta udarca, skladno z omejitvami v Prilogi A, tako da se dosee maksimalna
obremenitev stekla in drala (npr. v bliini pritrditve, na prostem robu stekla, sredina
stekla, na koncu konzolnega vpetja). Preizkus se izvede na sobni temperaturi. Pri
preizkusih na kraju samem intitucija odloi o tem, ali so klimatski pogoji preizkusa
veljavni.

6.2.5 Varnosti pred udarom ni treba dokazovati pri steklih, katerih najmanja svetla odprti-
na med nosilnimi gradbenimi deli (npr. masivni deli stavbe, stebri, preke itn.) znaa
najve 300 mm za kategorijo A oz. 500 mm za kategoriji B in C.

6.2.6 Intitucija glede na vrsto konstrukcije doloi tevilo stekel za preiz-

kus. Praviloma se preizkusita dve stekli na vsako varianto izvedbe.
Na vsakem udarnem mestu izvedemo najmanj en udarec nihala. Po vsakem udarcu
nihala je treba celotno konstrukcijo pregledati, e ima trajne deformacije oziroma
pokodbe povezav (npr. vijaki, vari). V primeru, e se odkrije trajna pokodba ali ve-
ja popustljivost konstrukcije, je treba ponovno vzpostaviti zaetno stanje preizku-

270
 sa. Zadostno nosilnost, ki se je ohranila pri konstrukcijah zasteklitve, pokodovanih
zaradi poskusov udarca, preverimo z dodatnim nihajnim preizkusom z viino spusta
100 mm. Ta udarec mora zadeti isto mesto, kjer je udarec nihala povzroil pokodbo
konstrukcije.

6.2.7 Preizkus udarca nihala velja za uspeen, e udarno telo zasteklitve ne preluknja ozi-
roma iztrga iz vpetja in e ne odpadejo nobeni delki, ki lahko ogroajo delovno po-
vrino. Skladno z EN 12600, VSG zasteklitve po nihajnem preizkusu ne smejo imeti
nobenih razpok s irino odprtine vejo od 76 mm. Enojna zunanja stekla izolacijskih
zasteklitev se pri nihajnem preizkusu ne smejo zlomiti.

6.2.8 Pri izolacijskih zasteklitvah kategorije A z notranjim steklom iz ESG mora zunanje
steklo (stran padca) iz VSG samo vzdrati viino spusta nihala 450 mm, eprav se
notranje steklo iz ESG pri preizkusih viine padca nihala 900 mm ni zlomilo.

6.3 Zasteklitev s tehnino preizkuano dokazano varnostjo udara.

6.3.1 Konstrukcije zasteklitev, opisanih v odstavkih 6.3.2 do 6.3.4, ki itijo pred padcem
v globino, zaradi predloenih izkuenj pri preizkusih ne potrebujejo dokazila o nosil-
nosti pod udarnim obremenitvami.1

6.9.3
6.3.2 Konstruktivni pogoji za uporabo Tabele 2 na linijsko vpetih zasteklitvah

a) Globina vpetja stekel pri vsestranskem vpetju ne sme biti manja od 12 mm. Pri
dvostranskem linijskem vpetju znaa najmanja globina vpetja 18 mm.
b) e bo zasteklitev v smeri udarca vpeta s pomojo pokrivnih letev, morajo te biti
dovolj toge in iz kovine. Pokrivne letve se pritrdijo s kovinskimi vijaki na nosilno
konstrukcijo v razdalji najve 300 mm. Karakteristina mo momenta vijaenja (5
% fraktilen, 75 % verjetnost izjave (statistina metoda), krmiljen preizkus s 5 mm/
min) mora pri pritrditvi znaati najmanj 3 kN. Pri manjih razdaljah med vijaki se
lahko uporabijo pritrditve z manjo nosilno mojo, e je dokazano, da rezultirana
nosilna mo direktne pritrditve stekla ni manja od statine nadomestne obre-
menitve 10 kN/m. Dokazilo zadostne nosilnosti vpetja stekla se vodi s pomojo
splonega gradbeno-inpekcijskega sprievala.
c) Drugi okvirni sistemi veljajo za dovolj nosilne, e udarno obremenjeni naslon vpe-
tja stekla vzdri statino nadomestno obremenitev 10 kN/m. e je to mogoe, se
dokazilo lahko izrauna v okviru tehninih doloil gradnje (okvir je sestavljen iz
urejenih gradbenih izdelkov, za nadzor gradnje so znane norme dimenzioniranja).
Alternativno se dokazilo lahko izvede poskusno-tehnino, in sicer v pooblaeni
intituciji za nadzor gradnje v okviru splonega gradbeno-inpekcijskega sprie-
vala. Karakteristina nosilna mo (5 % fraktilen, 75 % verjetnost izjave (statistina
metoda)) mora znaati najmanj 10kN/m (krmiljen preizkus s 5 mm/min).

1
Opisane konstrukcije so posledica rezultatov poizkusov, ki so bili dani DIBt-u na razpolago od razlinih strani. Vsakemu
uporabniku posebej je prepueno, da odstopajoe- in eventuelno bolj gospodarne- konstrukcije, dokae s pomojo
eksplicitnih preizkusov.

271
 d) Zasteklitve morajo biti pravokotne in ravne in ne smejo biti oslabljene zaradi izvr-
tin ali izrezov. Dovoljena odstopanja od pravokotne oblike so podana v Prilogi D.
e) Pri izolirnih zasteklitvah mora medstekelni prostor znaati najmanj 12 mm in najve
20 mm.
f) V Tabeli 2 navedene vrednosti debeline stekla in folije se lahko prekoraijo.
Namesto VSG iz float stekla se lahko uporabi VSG iz TVG enake debeline. Po-
samina stekla v VSG ne smejo vsebovati nobene povrinske obdelave, ki bi
lahko povzroila zmanjane trdnosti stekla (npr. emajliranje).

Tabela 2: Sestave stekel z dokazano varnostjo pred udarom

irina [mm] Viina [mm] Sestava stekla [mm]
Kat. Vrsta Linijsko vpetje
min. maks. min. maks. (od znotraj* proti zunaj)
1 2 3 4 5 6 7 8
500 1300 1000 2000 8 ESG/ MSP/ 4 SPG/ 0,76 PVB/ 4 SPG
1000 2000 500 1300 8 ESG/ MSP/ 4 SPG/ 0,76 PVB/ 4 SPG
900 2000 1000 2100 8 ESG/ MSP/ 5 SPG/ 0,76 PVB/ 5 SPG
1000 2100 900 2000 8 ESG/ MSP/ 5 SPG/ 0,76 PVB/ 5 SPG
1100 1500 2100 2500 5 SPG/ 0,76 PVB/ 5 SPG/ MSP/ 8 ESG
IZO Vsestransko
2100 2500 1100 1500 5 SPG/ 0,76 PVB/ 5 SPG/ MSP/ 8 ESG
900 2500 1000 4000 8 ESG/ MSP/ 6 SPG/ 0,76 PVB/ 6 SPG
1000 4000 900 2500 8 ESG/ MSP/ 6 SPG/ 0,76 PVB/ 6 SPG
A 300 500 1000 4000 4 ESG/ MSP/ 4 SPG/ 0,76 PVB/ 4 SPG
300 500 1000 4000 4 SPG/ 0,76 PVB/ 4 SPG/ MSP/ 4 ESG
6.9.3

500 1200 1000 2000 6 SPG/ 0,76 PVB/ 6 SPG

500 2000 1000 1200 6 SPG/ 0,76 PVB/ 6 SPG
500 1500 1000 2500 8 SPG/ 0,76 PVB/ 8 SPG
Enojno Vsestransko 500 2500 1000 1500 8 SPG/ 0,76 PVB/ 8 SPG
1200 2100 1000 3000 10 SPG/ 0,76 PVB/ 10 SPG
1000 3000 1200 2100 10 SPG/ 0,76 PVB/ 10 SPG
300 500 500 3000 6 SPG/ 0,76 PVB/ 6 SPG
500 2000 500 1000 6 ESG/ MSP/ 4 SPG/ 0,76 PVB/ 4 SPG
Vsestransko
500 1300 500 1000 4 SPG/ 0,76 PVB/ 4 SPG/ MSP/ 6 ESG
IZO
Dvostransko,
1000 pol. 500 1000 6 ESG/ MSP/ 5 SPG/ 0,76 PVB/ 5 SPG
zgoraj in spodaj

C1 Vsestransko 500 2000 500 1000 5 SPG/ 0,76 PVB/ 5 SPG

in 1000 pol. 500 800 6 SPG/ 0,76 PVB/ 6 SPG
Dvostransko,
C2 800 pol. 500 1000 5 ESG/ 0,76 PVB/ 5 ESG
zgoraj in spodaj
Enojno 800 pol. 500 1000 8 SPG/ 1,52 PVB/ 8 SPG
500 800 1000 1100 6 SPG/ 0,76 PVB/ 6 SPG
Dvostransko,
500 1000 800 1100 6 ESG/ 0,76 PVB/ 6 ESG
levo in desno
500 1000 800 1100 8 SPG/ 1,52 PVB/ 8 SPG
500 1500 1000 3000 6 ESG/ MSP/ 4 SPG/ 0,76 PVB/ 4 SPG
IZO Vsestransko
500 1300 1000 3000 4 SPG/ 0,76 PVB/ 4 SPG/ MSP/ 12 ESG
C3
Enojno
Vsestransko 500 1500 1000 3000 5 SPG/ 0,76 PVB/ 5 SPG

(Opomba: statina dokazila z obremenitvami po odstavkih 4.1 in 4.2 se vedno vodijo dodatno!)
* Z znotraj je miljena stran naleta pri zasteklitvi, z zunaj je miljena stran padca zasteklitve
IZO: Izolacijsko steklo
MSP: Medstekelni prostor, najmanj 12 mm
SPG: Zrcalno steklo (float-steklo)
ESG: Kaljeno steklo iz zrcalnega stekla
PVB: Folija polivinil butiral
272
6.3.3 Konstrukcijski pogoji za uporabo Tabele 3, tokovno, prek izvrtin vpetih zaste-
klitev kategorije C1

Pravokotna polnila ograj, pritrjena z vijaki in obojestranskima okroglima pod-

lokama za oprijemanje v obmoju vogalov stekla (maks. viina: 1,0 m) v notra-
njosti objektov (nobene nartovane statine prene obremenitve) iz VSG. Vijaki
in podloke oziroma matice za oprijemanje so iz jekla. Razdalja robov izvrtin v
steklu od roba stekla mora znaati med 80 in 250 mm. Zasteklitve morajo biti
pravokotne in ravne in ne smejo biti, razen izvrtin za pritrditev, oslabljene z no-
benimi dodatnimi izvrtinami in izrezi. Podloke za pritrditev morajo prekriti ste-
kleno izvrtino najmanj 10 mm. Direkten kontakt med podlokami za pritrditev,
pritrditvijo in steklom moramo prepreiti s primernimi vmesnimi plastmi. Vsako
dralo stekla mora biti izdelano za statino obremenitev najmanj 2,8 kN. Treba
se je drati podatkov za varnostna lepljena stekla VSG, ki so navedena v Tabeli
3. Dovoljena odstopanja od pravokotne oblike so podana v Prilogi D. Posami-
na stekla v VSG ne smejo vsebovati nobene povrinske obdelave, ki bi lahko
povzroila zmanjanje trdnosti (npr. emajliranje).
Tabela 3: Podatki za tokovno, prek izvrtin vpeta polnila ograj iz VSG
Razdalja med vpetjem* v mm Premer okrogle podloke
Sestava stekla v mm
Minimalno Maksimalno v mm
500 1200 50 ( 6 ESG/ 1,52 PVB/ 6 ESG )

6.9.3
500 1600 70 ( 8 ESG/ 1,52 PVB/ 8 ESG )
500 1600 70 ( 10 TVG/ 1,52 PVB/ 10 TVG )

* Merodajna razdalja med tokovnimi drali

6.3.4 Konstrukcijski pogoji za uporabo Tabele 4, ograje kategorije B

Za VSG stekla, oprijemalo in konstrukcijo na vpetju stekel moramo izvesti stati-

na dokazila, predvidena v odstavku 5.5. Shematska ponazoritev v Prilogi B kae
osnovne konstrukcijske podatke, upotevane v Tabeli 4. Zasteklitve morajo biti
pravokotne in ravne in ne smejo biti, razen z izvrtinami za pritrditev, oslabljene z
nobenimi drugimi izvrtinami in izrezi. Podatkov za varnostna lepljena stekla VSG
v Tabeli 4 se je treba drati. Posamina stekla v VSG ne smejo vsebovati nobene
povrinske obdelave, ki bi lahko povzroila zmanjanje trdnosti (npr. emajlira-
nje). Dovoljena odstopanja od pravokotne oblike so navedena v Prilogi D.
Tabela 4: Podatki za lepljena varnostna stekla VSG za kategorijo B
irina [mm] Viina [mm]
Sestava stekla [mm]
Minimalno Maksimalno Minimalno Maksimalno
4 5 6 7 8
500 2000 900 1100 ( 10 ESG/ 1,52 PVB/ 10 ESG)
500 2000 900 1100 ( 10 TVG/ 1,52 PVB/ 10 TVG)

273
 6.4 Dokazilo o varnosti pred udarom s pomojo tabel napetosti

6.4.1 V Prilogi C so v tabelarni obliki podane maksimalne upogibno-natezne obreme-

nitve za viino spusta nihala 450 mm, pridobljene s pomojo izraunov, za zaradi
udarne obremenitve po odstavku 6.2.2 obremenjene linijsko vpete pravokotne
enojne zasteklitve. Vrednosti napetosti, ki nastopijo pri viini spusta nihajnega
telesa z 900 mm dobimo, e pomnoimo vrednosti v tabeli s faktorjem 1,4.

Opomba: Doloene debeline stekla, podane v Prilogi C, lahko odstopajo od Tabele 2, ki

vsebuje podatke, pridobljene na osnovi izkuenj iz preizkusov. Napotki o literaturi za upo-
rabljene raunske postopke so podani v informativni Prilogi E.

6.4.2 Sploni konstrukcijski podatki in omejitve:

- Vse zasteklitve morajo ustrezati osnovnim podatkom tega pravilnika.

- Zasteklitve morajo biti vpete linijsko, v smislu TRLV.
- Konstrukcije zasteklitev morajo ustrezati podatkom v odstavkih 6.3.1 in 6.3.2.
- PVB-folija varnostnega lepljenega stekla VSG mora imeti najmanjo debelino
0,76 mm.
- Izolacijske zasteklitve kategorije A so v osnovi izdelane v sestavi VSG/ VSG,
ESG/ VSG ali VSG/ ESG (vedno znotraj/zunaj).
6.9.3

- Mere stekla ne smejo biti manje/veje od najmanjih/najvejih vrednosti, po-

danih v Tabelah C1 in C2 (Priloga C).
- Vrednosti v tabelah se ne smejo prenesti na druge naine vpetja.

6.4.3 Vodenje dokazil

Dokazati je treba, da se s pomojo tabel v Prilogi C doloene maksimalne upo-

gibno-natezne napetosti v steklu in v odstavku 6.4.4 podane dovoljene vredno-
sti ne prekoraijo. Pri tem je treba upotevati naslednje pogoje:
- Odvisno od kategorije zasteklitve veljajo viine spusta nihala, ki so podane v
odstavku 6.2.2.
- Uporaba Tabele C2 (dvostransko vpetje) je omejena na zasteklitve kategorij
C1 in C2.
- Izolacijske zasteklitve morajo biti vsestransko vpete.
- Vsestransko vpeta stekla z razmerjem stranic, vejim od 3:1, se obravnavajo
kot dvostransko vpeta.
- Stran napada izolacijskih zasteklitev obremenimo s polno nartovano viino
spusta nihala brez upotevanja vpliva zunanjega stekla. Zunanje steklo izola-
cijske zasteklitve naeloma preizkuamo z viino spusta nihala 450 mm.
- Skladno s TRLV (odstavek 4.2) razlike tlaka med zaprtim volumnom plina in
zunanjim zrakom, ki nastane zaradi temperaturnih in meteorolokih nihanj ter
spremembe viinske lege med krajem izdelave in krajem vgradnje, pri dokazi-
lih o napetosti ni treba upotevati.
- Vmesne vrednosti v tabeli po Prilogi C se lahko linearno interpolirajo.

274
6.4.4 Dovoljene napetosti

Pri udarnih obremenitvah za float steklo (SPG), delno kaljeno steklo (TVG) in
kaljeno varnostno steklo (ESG) se ne smejo prekoraiti naslednje upogibne na-
petosti:
- SPG: 80 N/mm2
- TVG: 120 N/mm2
- ESG: 170 N/mm2.

Opomba: Tu navedene dovoljene napetosti veljajo le pri kratkoasnem vplivu udarca

nihala po odstavku 6.2 tega pravilnika.
Priloga A
Relevantne povrine mesta udara

Mesta udara nihajnega preizkusa se omejijo, kot je opisano v nadaljevanju. Pri tem je
treba upotevati, da mora teie udarnega telesa pri nihajnem preizkusu v obmoju
roba relevantnih povrin leati na mejni liniji. e se spodnji rob zasteklitve ne nahaja v
viini tal, so e naprej merodajne razdalje od viine tal.

1. Razdalja k vpetju (linijsko ali tokovno): 250 mm

2. Razdalja od tal: 500 mm

6.9.3
3. Razdalja od tal (kategorija A): 1500 mm

Primer kategorija A Primer kategorije B

Viina
nosilca

Steklo 1 Steklo 2

Primer kategorija C1 Primer kategorija C2 Primer kat. C3

Viina Viina
nosilca nosilca

Vse mere so v mm.

275
 Priloga B

Konstrukcijski podatki na osnovi preizkusov dovoljenih ograj, kategorija B

Konstrukcijske lastnosti oprijemala:

Nosilni U-profil s poljubnim nenosilnim nastavkom ali

nosilno kovinsko oprijemalo z integriranim U-profi-
lom.
Prepreevanje kontakta med steklom in kovino s po-
mojo v U-profil vstavljenih, tlano trdnih elastomernih
trakov (razdalja ca. 200 do 300 mm).
Povezava oprijemala s stekli s pomojo zapolnitve
praznega prostora, ki je ostal v U-profilu, in to s tesnil-
nim materialom po DIN 18 545-2, skupina E.
Globina vpetja stekla v U-profil 15 mm

Konstrukcijske lastnosti vpenjanja:

Viina vpenjanja 100 mm

Ploevina oprijemanja iz jekla (debelina 12 mm)
6.9.3

Razdalja med vijaenjem 300 mm

Podloka na spodnjem robu stekla
Tulec iz umetne mase okoli vijakov
Izvrtine v steklu na sredini pritrdilne ploevine (25 mm
d 35 mm)
V vzdolni smeri neprekinjene vmesne plasti iz tlano
trdnega elastomera
Vpetje stekel se lahko realizira tudi prek dovolj togih
drugih vpenjalnih konstrukcij.
Shematska ponazoritev,
ni v merilu

276
Priloga C

Vrednosti napetosti za poenostavljeno raunsko dokazovanje varnosti udara po

odstavku 6.4
Tabela C 1: Maksimalne kratkotrajne napetosti v N/mm2 pri viini spusta nihala 450 mm pri vsestranskem
linijskem vpetju
L1 v m 1,0 1,0 1,5 1,5 1,5 2,0 2,0 2,0
L2 v m 1,0 2,0 1,0 2,0 3,0 2,0 3,0 4,0
6 184 188 197 193 194 192 193 192
8 154 159 163 157 158 151 152 151
10 133 141 140 134 135 129 129 132
Debelina stekla t v mm

12 95 106 104 95 97 93 93 95
14 81 93 91 84 85 82 82 84
15 74 86 84 81 82 76 76 77
16 67 79 76 77 79 70 69 71
20 37 45 44 50 52 48 46 47
22 33 40 39 45 48 44 44 44
24 29 36 35 40 43 40 40 41
27 23 28 28 32 35 33 34 35
30 17 21 20 24 26 25 27 28
L1, L2 Stranska dolina zasteklitve
t - Debelina stekla (pri VSG je t vsota debelin posaminih stekel)

6.9.3
Tabela C 2: Maksimalne kratkotrajne napetosti v N/mm2 pri viini spusta nihala 450 mm pri dvostranskem
vpetju
L1 v m 1,0 1,0 1,5 1,5
L2 v m 1,0 2,0 1,0 2,0
6 240 223 226 195
8 192 183 167 157
10 159 155 129 126
12 136 134 110 105
Debelina stekla t v mm

14 107 105 99 94
15 96 94 94 89
16 87 85 89 85
20 62 60 75 71
22 52 50 65 61
24 44 43 58 54
27 36 34 49 45
30 26 28 43 39
38 19 19 31 28

L1: Dolina prostega roba

L2: Dolina vpetega roba
t: Debelina stekla (pri VSG je t vsota debelin posaminih stekel)

Opomba: Zasteklitve po tabelah C1 in C2 se lahko vgradi po pokonnem formatu in prenem

formatu. Napetosti pri viini spusta nihala 900 mm se doloijo z mnoenjem vrednosti iz tabel s
faktorjem 1,4.

277
 Priloga D

Dovoljena odstopanja zasteklitev od pravokotne oblike na osnovi udarnih preizkusov

Varnost udara navedenih pravokotnih zasteklitev v Tabelah 2, 3, 4 in Prilogi C velja kot

primerna. To velja za kategorije B, C1 in C2 tudi takrat, e so pravokotne zasteklitve, ki
so na osnovi udarnih preizkusov dovoljene, tako transformirane na obliko paralelogra-
ma, da se ohranijo podporni odnosi podatkov, ponazorjenih v nadaljevanju. Dokazilo
nosilnosti pod statino obremenitvijo se zaradi te olajave ne spremeni.

Kategorija B
Viina h
6.9.3

Viina h

Kategorija C1 Kategorija C2
Vpeti rob
Vpeti rob
Viina h

Razpon l

Ra
zp
on
l
Vpeti rob
Viina h

278
Priloga E (informativna)

Napotki za doloanje vrednosti napetosti v Prilogi C

S pomojo sodobnih tehnik raunanja je mogoe simulirati tudi kompleksne dinami-

ne postopke. Raziskave [1], [2] so pokazale, da so izmerjeni signali udara (raztezki,
pospeki) v soglasju s tranzitnimi nelinearnimi izrauni po metodi konnih elementov.
Ti podatki, pridobljeni z raziskavami, so bili uporabljeni za razvoj enostavnih tabel za
dimenzioniranje. Podroje uporabe teh tabel se je v okviru tega tehninega pravilnika
omejilo na izkustveno podroje, ki je preizkusno-tehnino podkrepljeno.

Naeloma lahko poljubne podporne in dimenzijske odnose raziskujemo s pomojo

numerinih simulacij. e posebej naelne tudije izvedljivosti, optimiranje konstrukcij
ali nartovanje poizkusov lahko te analize, ki postavljajo velike zahteve za uporabljene
programske sisteme in izobraevanje uporabnika, prinesejo dragocena spoznanja.
Podrobneji napotki o postopkih in kalibriranju modelov za raunanje so razvidni iz
[1] in [2].

Literatura

6.9.3
[1] Deutsches Institut fr Bautechnik (Hrsg.) / Nemki intitut za gradbeno tehniko
Wrner, J.-D.; Schneider, J. (Autoren): Abschlussbericht zur experimentellen und rechneri-
schen Bestimmung der dynamischen Belastung von Verglasungen durch weichen Sto; TU
Darmstadt / Deutsches Institut fr Bautechnik, 2000.*
Wrner, J.-D.; Schneider, J. (avtorja): Konno poroilo k eksperimentalnim in raunskim dolo-
ilom dinamine obremenitve zasteklitev zaradi mehkega udara; TU Darmstadt / Nemki inti-
tut za gradbeno tehniko, 2000*
[2] Deutsches Institut fr Bautechnik (Hrsg.) / Nemki intitut za gradbeno tehniko
Vlkel, G. E.; Rck, R. (Autoren): Untersuchung von vierseitig linienfrmig gelagerten Schei-
ben bei Stobelastung; FMPA Baden-Wrttemberg / Deutsches Institut fr Bautechnik,
1999.*
Vlkel, G.E.; Rck, R. (avtorja): Raziskave tiristransko linijsko vpetih stekel pri obremenitvi
zaradi udara;
FMPA Baden-Wrttemberg / Nemki intitut za gradbeno tehniko, 1999*
* Vir sklicevanja:
Fraunhofer-Informationszentrum Raum und Bau, Postfach 80 04 69, 70504 Stuttgart, Tel.
0711/9702524
Informacijski center prostor in gradnja Fraunhofer, Postfach 80 04 69, 70504 Stuttgart, Tel.
0711/9702524

279
 6.9.4 Tokovno vpete zasteklitve - TRPV

Od avgusta 2006 je na razpolago zaklju-
ena verzija Tehninega pravilnika za
izraun in izvedbo tokovno vpetih zaste-
klitev TRPV (Technischen Regeln fr die
Bemessung und die Ausfhrung punkt-
frmig gelagerter Verglasungen TRPV).
Pravilnik ureja podroje uporabe, dovo-
ljene vrste stekel, pogoje uporabe, vplive
ter dokazila za varnostni nivo in uporab-
nost.
Z upotevanjem pravilnika pri planiranju
in izvedbi dokazovanje za posamezen
primer ni potrebno.

Tehnini pravilnik za dimenzioniranje in izvedbo tokovno vpetih

zasteklitev (TRPV)

Konna izdaja avgust 2006

1 Podroje veljave
6.9.4

1.1 Tehnini pravilnik za dimenzioniranje in izvedbo v nadaljevanju opisanih tok-

ovno vpetih vertikalnih in nadglavnih zasteklitev se nanaa izkljuno na vidike
stabilnosti in primernosti uporabe. Vertikalne zasteklitve po tem tehninem
pravilniku so vse zasteklitve z maksimalnim naklonom 10 proti navpinici (glej
tudi toko 5). Kot nadglavna zasteklitev veljajo po tem tehninem pravilniku vse
zasteklitve z naklonom nad 10 proti navpinici (glej tudi toko 6).

1.2 Gradbene zakonske zahteve za poarno zaito, zaito proti hrupu in toplotno
zaito ter zahteve drugih mest so izvzete iz tega pravilnika. Prav tako se ta pra-
vilnik ne dotika pravil po DIN 18516-4:1990-021.

1.3 Ta tehnini pravilnik velja le za konstrukcije zasteklitev, pri katerih so vsa stekla
vpeta izkljuno s pomojo mehanskega drala s posebno obliko.

1.4 Za zasteklitve, ki itijo pred padcem v globino, za pohodne zasteklitve in za

pogojno oziroma delno pohodne zasteklitve (npr. za namen ienja), moramo
upotevati dodatne zahteve.

1.5 Stekla smejo biti razporejena le razdrueno, kar v tem primeru pomeni, da ima
vsako posamezno steklo nartovane obremenitve iz lastne tee, temperatur-
ne obremenitve in prene obremenitve, ki delujejo na steklo (npr. veter, sneg).
Podkonstrukcija mora biti sama po sebi dovolj toga.

1
DIN 18516-4:1990-02 Obloga zunanje stene, zraenje od zadaj; kaljeno varnostno steklo; zahteve, dimenzioniranje,
kontrola

280
1.6 Drala, ki prijemajo rob zasteklitve v U-obliki, bodo nadalje oznaena kot robna
drala (slika 4). Dralo z dvema kronima maticama, ki sta med seboj povezani s
svornikom, napeljanim skozi preteno cilindrino stekleno izvrtino, se opisuje kot
dralo s kronima maticama (slika 3). Drala s kronima maticama, ki ne more-
jo biti ponazorjena z nadzorovanimi znanimi tehninimi gradbenimi doloili (npr.
dralo s kronima maticama s krogelnimi ali elastomernimi zglobi), potrebujejo
splono gradbeno- inpekcijsko dovoljenje ali evropsko tehnino dovoljenje.

1.7 Zgornji rob zasteklitve lahko lei maksimalno 20 m nad terenom. Maksimalne
mere stekel so 2500 mm x 3000 mm.

2 Gradbeni proizvodi

2.1 Kot stekleni izdelki se lahko uporabljajo:

a) Lepljeno varnostno steklo (VSG) po gradbenem seznamu pravil A (BRL A) del
1, tekoa t. 11.8, iz ESG po BRL A del 1, tekoa t. 11.4.1, ali iz ESG-H po BRL
A del 1, tekoa t. 11.4.2.
b) VSG iz delno kaljenega stekla (TVG) po splonem gradbeno-inpekcijskim
dovoljenju.
c) S pomojo robnega drala vpeta izolacijska zasteklitev po BRL A del 1, tekoa
t. 11.5.2, 11.6 in 11.7, z najmanj enim steklom iz VSG po a) ali b). Drugo steklo

6.9.4
mora biti iz VSG po a) ali b) ali iz ESG-H po BRL A del 1, tekoa t. 11.4.2.

Pri uporabi steklenih gradbenih proizvodov z oznako CE po harmoniziranih nor-

mah moramo upotevati e podana eventualno doloena veljavna nadzorna
doloila s seznama tehninih gradbenih doloil in iz gradbenega pravilnika.

Povrine izvrtin morajo biti gladke in brez lebov. Zamik robov, ki je posledica
dvostranskega vrtanja, ne sme biti veji od 0,5 mm. Robove izvrtin moramo po-
sneti pod kotom 45 s posnetjem od 0,5 do 1,0 mm (kratka dolina kraka), in to
na obeh straneh stekla.

2.2 Debeline stekel v varnostnem lepljenem steklu VSG lahko med seboj odstopajo
najve za faktor 1,5. Ob tem mora nazivna debelina za proizvodnjo VSG upora-
bljene folije iz polivinil-butirala (PVB) znaati najmanj 0,76 mm.

2.3 Vsi uporabljeni materiali morajo biti, kar zadeva strokovno oskrbo in vzdreva-
nje, trajno obstojni proti UV sevanju, vodi, istilnim sredstvom in temperatur-
nim spremembam med - 25 C in + 100 C. Elastini vmesni sloji (rni EPDM =
etilen-propilen-dien-kopolimer, silikon) in tulci (POM = polioksimetilen, PA 6 =
poliamid) morajo biti zdruljivi z vsemi materiali, s katerimi pridejo v stik. Njihova
zmonost navzemanja vlage mora biti pod 1 %. Trdota Shore-A vmesnih elasti-
nih plasti po DIN 53505 mora biti med 60 in 80.

281
 2.4 Tokovno dralo mora biti iz nerjaveega jekla in mora ustrezati splonemu
gradbeno- inpekcijskem dovoljenju (glej Z-30.3-6) z ustreznim odpornostnim
razredom proti koroziji (najmanj z II odpornostnim razredom proti koroziji).

3 Splone zahteve

3.1 Konstrukcije zasteklitve oblikujemo tako, da se stekla z upotevanjem gradbe-

no praktinih toleranc brez teav montirajo in da pri vgrajenih pogojih (vpliv tee,
temperatura, pomiki nosilne konstrukcije) ne pride do stika med stekli ali stekli
in drugimi trdimi gradbenimi deli.

3.2 Vsako posamezno steklo z uporabo elastinih vmesnih slojev, skladno z od-
stavkom 2.3, pritrdimo na dovolj togo, nosilno in zadevnim tehninim gradbe-
nim doloilom ustrezno podporno konstrukcijo, tako da je vpeta oblikovno v vse
smeri.

3.3 Vsa uporabljena stekla morajo biti pred in po vgradnji ravna.

3.4 Prosti stekleni rob lahko moli maksimalno 300 mm od povrine, ki se razprostira
znotraj med drali za steklo (skica steklenih previsov, slika 1).
6.9.4

3.5 Z upotevanjem zahtev, navedenih v toki 4, je upogib zasteklitev omejen na

1/100 merodajne podporne razdalje.

Primer 1 Primer 2
80 mm in 300mm

80 mm in 300mm
80 mm in
300mm
80 mm in
300mm

Glej tudi
odstavek 3.6

80 mm in
2. 300mm
80 mm in 80 mm in 300mm
80 mm in 2. 300mm 300mm

Legenda
Omejitev notranje povrine
Rob stekla
Steklena ploa
Robno dralo
Linijsko leie
Tokovno dralo v izvrtani luknji

Slika 1: Skica steklenih previsov

282
3.6 Izvrtine razvrstimo tako, da se
Rob izvrtane
ohrani irina stekla najmanj 80 mm

100 mm in
luknje kronega

300mm
do prostega roba in do sosednjih drala

izvrtin. Nadalje mora ta razdalja

v obmoju vogala stekla do roba
znaati najmanj 80 mm, do nasle-
dnjega roba pa najmanj 100 mm Rob stekla
80 mm in 80 mm
(slika 2). 300mm

Slika 2: Razdalje do roba luknje

3.7 Krono dralo mora vsebovati krone matice, ki so obojestransko okrogle obli-
ke z najmanjim premerom 50 mm. S pomojo primernih konstruktivnih ukre-
pov (npr. izbira primernih premerov tulcev) mora biti trajno zagotovljena globina
vpetja stekla najmanj 12 mm (slika 3). Debelina stene tulca mora znaati naj-
manj 3 mm.

 50 mm

Krone matice

Lepljeno Lepljeno
varnostno steklo varnostno steklo

6.9.4
Elastomer
Krone matice

Elastomer Tulec Globina vpetja stekla Globina vpetja stekla

min. 12 mm min. 25 mm

Slika 3: Skica prereza kronega drala Slika 4: Skica prereza robnega drala

3.8 Vsako, izkljuno tokovno vpeto VSG

steklo mora biti vpeto z najmanj tremi
tokovnimi drali. Najveji vkljueni
kot med tremi tokovnimi drali raz-
petega trikotnika ne sme presei 120
stopinj (slika 5).

3.9 Za pritrditev zasteklitev sluijo navoj-

ni spoji, ki se zavarujejo z ustreznimi Slika 5: Skica definicije kota tokovno vpetih
VSG stekel
ukrepi proti samostojnemu odvitju.

283
 4 Obremenitve, dokazilo o stabilnosti in dokazilo o primernosti uporabe

4.1 Stabilnost in primernost uporabe konstrukcij zasteklitev, urejenih s tem pravilni-

kom, sta dokazljivi z izraunom. Uporabljene obremenitve so razvidne iz tehninih
gradbenih doloil.

4.2 Pri raunskem doloanju za dimenzioniranje merodajnih obremenitev zasteklitve

in dral za steklo moramo upotevati vse pomembne vplive (npr. koncentracija
napetosti na robu izvrtin, ekscentrinosti, pomike podkonstrukcije, trdnost posa-
minih vmesnih plasti podlok in tulcev, mejna temperatura od - 20 C do + 80 C
itn.). Izbrani statini model in postopek izraunavanja (npr. metoda konnih ele-
mentov) morata zajemati obremenitve tako, da so na varni strani. Vse ne dovolj
zavarovane pogoje izrauna pokrijemo s pomojo inenirskega opazovanja mej-
nega primera (npr. uporaba nepreminih namesto preminih vpetij).2

4.3 Pri dokazovanju se ne sme uporabljati nobenega pozitivno delujoega lepilnega

spoja med posameznimi VSG stekli oziroma robnega spoja izolacijskih zastekli-
tev. V vseh primerih, v katerih se uinek spoja za rezultate meritev lahko izkae
kot negativen (npr. pri izolacijskih zasteklitvah s klimatsko obremenitvijo), dodatno
preiemo mejni primer polnega lepilnega spoja.
6.9.4

4.4 Pri dokazilih o stabilnosti in primernosti uporabe izolacijskih zasteklitev z robnim

dralom je treba dodatno upotevati e razlike v tlaku (kratko: obremenitev klime)
med plinskim volumnom, ki je vkljuen v medstekelnem prostoru in obdajajoo
atmosfero. Temperaturne spremembe, spremembe geodetske viinske lege med
krajem izdelave in krajem vgradnje ter atmosferska nihanja pritiska je mogoe
razbrati iz Tehninega pravilnika za uporabo linijsko vpetih zasteklitev(TRVL).

4.5 Maksimalno dovoljeno upogibno-natezno napetost za uporabljene vrste stekel

razberemo iz TRLV in v primeru VSG iz TVG tudi iz ustreznega splonega gradbe-
no-inpekcijskega dovoljenja.

4.6 Zadostna nosilnost drala za steklo mora biti raunsko dokazljiva glede na tehni-
na doloila gradnje, splonega gradbeno-inpekcijskega ali evropskega tehni-
nega dovoljenja.

2
Glej tudi dopolnilne napotke v DIBt sporoilih 6/2004: Dimenzioniranje tokovno vpetih zasteklitev z verificiranimi mo-
deli konnih elementov."

284
5 Dodatne zahteve za vertikalne zasteklitve

5.1 Globina vpetja stekla v robna drala mora znaati najmanj 25 mm. Prijemna po-
vrina stekla mora na vsako dralo in z vsake strani znaati najmanj 1000 mm2.

5.2 Uporaba kombinacij linijskega vpetja po TRLV in tokovnega vpetja je dovolje-

na. Pri tem so dovoljena odstopanja od doloila 3.8, tako da se dve tokovni
drali lahko zamenjata z enim linijskim vpetjem. Z izjemo izolacijskih zasteklitev
je za pritrditev pokrivnih letev tudi dovoljeno izdelati izvrtine na zasteklitvah.

6 Dodatne zahteve za nadglavne zasteklitve

6.1 Za enojne zasteklitve uporabimo VSG iz TVG iz enako debelih stekel (najmanj
2x6 mm) in PVB-folije z nazivno debelino najmanj 1,52 mm.

6.2 Notranja povrina, ki je omejena s Krono

dralo
tokovnimi drali (slika 6), ne sme
biti oslabljena z drugimi izvrtinami,
80 mm in 300mm

odprtinami ali izrezi, ampak le z iz-

80
vrtinami za znotraj leea tokovna

mm
drala.

6.9.4
6.3 Uporabiti se morajo drala s kro-
Omejitev za notranje
nimi maticami, skladno z odstav- podroje
kom 3 (slika 3).
Slika 6: Notranje podroje tokovno vpete nad
glavne zasteklitve
6.4 Maksimalen dovoljen razmik med
podporami z dokazljivo zmonostjo
ostanka nosilnosti pri enakomerno porazdeljeni tei snega do 1,0 kN/m2: glej
Tabelo 1.

Opomba: Ta tabela ne nadomesti v vsakem primeru potrebnih statinih dokazil.

Tabela 1: Sestave stekel z dokazano sposobnostjo ostanka nosilnosti pri pravokotnem podpornem rastru.
Premer krone matice Minimalna debelina stekla Razdalja med podporami Razdalja med podporami
(mm) TVG (mm) v mm v smeri 1 v mm v smeri 2
70 2x6 900 750
60 2x8 950 750
70 2x8 1100 750
60 2 x 10 1000 900
70 2 x 10 1400 1000

Za zasteklitve, ki odstopajo od pravokotne oblike, veljajo dimenzije ortanega pravokotnika skladno s

Tabelo 1.

285
 6.9.5 Steklo in varnost
Pojem varnostno steklo obsega iroko
paleto izdelkov, ki jih zaradi veje pregle-
dnosti delimo v dve skupini:
Stekla (zasteklitve) za aktivno varnost,
med katera sodijo stekla za zaito
pred poarom, vandalizmom, izstrelki iz
strelnega oroja, nevarnim arenjem,
pohodna stekla ...
Stekla (zasteklitve) za pasivno varnost.
To so zasteklitve tistih delov zgradb,
kjer bi lahko kosi stekla ob lomu po-
kodovali ljudi in kjer bi ob lomu stekla
obstajala nevarnost padca v globino.
Nemki standard DIN 58125 doloa, da
so varnostna stekla samo tista stekla, ki
pri lomu zaradi prekoraitve udarne ali
upogibne trdnosti ne razpadejo na koni-
6.9.5
aste delce z ostrimi robovi.
Standard EN 12600 doloa pogoje preiz-
kuanja udarne trdnosti stekla s pomojo
nihala. Steklo, ki se po udarcu bremena,
spuenega z doloene viine, razbije na steklo lahko sicer po zlomu deloma zadr-
majhne nenevarne delce ali pa se zlomlje-
ni delci ne loijo od podlage, ne predsta-
vlja potencialne nevarnosti za ljudi. Glede
na obliko zlomljenih delcev standard do-
loa tri tipe stekel:
Tip A: steklo razpade na ve kosov, med
katerimi so tudi takni z vejo povrino.
Vsi kosi imajo ostre robove (na primer
float steklo).
Tip B: steklo se zlomi na ve kosov, ki
pa ostanejo med seboj povezani (na
primer lepljeno steklo - VSG)
Tip C: steklo razpade na tevilne rela-
tivno nenevarne delce (kaljeno steklo
- ESG).
286
Iz opisanega vidimo, da kriterije za varno-
stno steklo izpolnjujejo samo kaljeno in
lepljeno steklo ter stekleni zidaki. Varno-
stno steklo pa je lahko tudi navadno ste-
klo, prevleeno z ustrezno folijo.
Sicer pa za zastekljevanje lahko upora-
bljamo naslednje vrste stekel:
Float steklo (EN 572-2) in ornamentno
steklo (EN 572-5)
Obe stekli zaradi nizke upogibne trdnosti
slabo prenaata horizontalne obremeni-
tve in zato nista primerni za uporabo tam,
kjer se zahteva poveana prometna var-
nost.
ino (polirano) steklo (EN 572-3)
To je brezbarvno ali barvno lito steklo, ki
mu med postopkom proizvodnje vstavimo
tokovno spajkano ino mreo. ino
i steklene delce, kljub temu pa je zaradi
izstopajoih kosov nevarnost pokodb
relativno velika. To steklo ima majhno
udarno trdnost, zato pri veji obremenitvi
(nalet loveka) popusti. ino steklo lah-
ko predasno popusti tudi zaradi korozi-
je, ki je posledica razlinih razteznostnih
koeficientov stekla in inega pletiva. Za-
radi natetih lastnosti inega stekla ne
uvramo med varnostna stekla. Njego-
va uporaba ob transportnih poteh je do-
voljena ele nad viino 200 cm.
ino steklo lahko pod doloenimi pogoji
uporabljamo tudi za nadglavne zastekli-
tve in kot ograjno polnilo (glejte Katalog
varnostnih zasteklitev).
Kaljeno steklo (EN 12150) in delno kaljeno
steklo (EN 1863) sta opisana v Poglavju
5.7 in 5.8.
eprav delno kaljeno steklo zaradi njego-
vih karakteristik uvramo med navadno
in kaljeno steklo, pa ima vseeno e vedno
premajhno udarno trdnost, zato ga med
varnostna stekla uvramo le v primerih,
ko dve takni stekli sestavljata lepljeno
(VSG) steklo. Enojnega delno kaljenega
stekla ne smemo uporabljati za nadglav-
ne oziroma prometno ogroene zastekli-
tve.
Lepljeno steklo (EN 14449) je opisano v
Poglavju 5.9.
Na tem mestu moramo poudariti, da je
lepljeno steklo sestavljeno iz (praviloma)
dveh stekel, ki sta lahko razlinih debelin
(koeficient 1,5), le VSG-stekla za nad-
glavne zasteklitve morajo imeti simetri-
no sestavo.
Stekla s folijo standardne debeline 0,38
mm lahko uporabljamo (ne vedno) le za
vertikalne zasteklitve. Pri nadglavnih za-
steklitvah (strehe) pa je obvezna uporaba
stekel z dvojno folijo debeline 0,76 mm.
Stekleni zidaki so votla telesa, sestavlje-
na iz dveh ali ve elementov, pridoblje-
nih s stiskanjem steklene litine. Robovi
elementov so tesno povezani (zataljeni),
zato je telo hermetino zaprto. Zidaki so
odporni na udarce oge, lahko pa jih upo-
rabljamo tudi kot protipoarno zaito.
Glede na razline stopnje nevarnosti deli-
mo zasteklitve v tri razrede:
1. e je pri zlomu stekla verjetnost po-
kodb minimalna, ocenjujemo, da je
ogroenost majhna.
2. e kosi zlomljenega stekla lahko pov-
zroijo telesne pokodbe, govorimo o
poveani nevarnosti.
3. V primerih, ko obstaja nevarnost padca
skozi zlomljeno steklo, pa ocenjujemo,
da je ogroenost velika.
Za zasteklitve z minimalno stopnjo nevar-
nosti lahko uporabljamo obiajno (zrcal-
no ali ornamentno) in ino steklo.
Pri zasteklitvah iz drugega in tretjega
razreda moramo uporabljati varnostna
6.9.5
stekla. Med zasteklitvami iz prvega in
drugega razreda kljub navidezno jasni
razmejitvi ni ostre meje, zato lahko ob
uvedbi posebnih ukrepov v tevilnih pri-
merih, ko bi sicer morali vgraditi varno-
stna stekla, uporabimo obiajna stekla.
Najpogosteji ukrepi, s katerimi uinko-
vito prepreimo neposreden stik s ste-
klom, so:
najmanj 20 cm pred steklom je name-
ena vsaj 1 m visoka ograja
polica nad parapetom pod oknom je
najmanj 20 cm globoka in nameena
vsaj 80 cm visoko
pred steklom je zaitna mrea
dostop do stekla z notranje strani one-
mogoajo cvetlina korita
dostop z zunanje strani je oteen, ker je
zasteklitev nameena za oviro iz grmi-
evja ali podrasti.
287
 Zastekljevanje prostorov za otroke in mladino
Pri nartovanju zasteklitev prostorov, v
katerih se giblje preteno mladina, mo-
ramo poleg doloil iz zgoraj navedenih
smernic upotevati e nekatera dodatna
navodila.
Navodila za ole:
Zasteklitve, ki segajo do tal, morajo biti
vsaj do viine 2 m izdelane iz varno-
stnega stekla.
Navadno float steklo se lahko upora-
blja:
- ko je dostop do stekla oteen z vsaj 1
m visoko ograjo, ki je postavljena 20
cm pred steklom
- ko je dostop do stekla oteen s para-
petom, ki je pod oknom in je vsaj 80
cm visok in 20 cm globok (na primer
6.9.5
polica nad radiatorjem)
- pri omarah in vitrinah v unih kabine-
tih
- e lei zasteklitev za zeleno zaitno
cono (na primer za gostim grmov-
jem).
Steklena vrata in druge zastekljene povr-
ine, ki so nameene ob prometnih po-
vrinah, morajo biti oznaene tako, da so
zlahka prepoznavne.
To lahko doseemo:
z namestitvijo prenika
z namestitvijo parapeta
z vidnimi oznabami.
Odprtine med posameznimi stekli v ogra-
jah ne smejo biti ire od 12 cm, razdalja
med ograjo in varovanim obmojem pa
ne sme biti ira od 4 cm.
288
portne dvorane, dvorane za telovadbo,
igre in venamenske dvorane DIN 18032-1
Stene v osrednjih prostorih morajo biti iz-
delane iz stekla, ki je odporno proti udar-
cem oge. Za stekla dimenzij do 2.000 x
4.000 mm je primerno 8 in 10 mm debelo
kaljeno steklo. e je steklo nameeno le
kot dekorativni pla, so dovoljene fuge
irine 8 mm.
Steklo za zaito pred udarci oge DIN
18032-3
Steklo mora biti odporno proti udarcu
rokometne oge, teke 425 g, ki leti s hi-
trostjo 60 km/h, ali proti udarcu hokejske
ploice, teke 156 g. Steklo, ki nima ate-
sta glede odpornosti proti udarcu hokej-
ske ploice, velja po tem kriteriju samo
za pogojno varno. Steklo, ki je odporno
proti udarcu oge (in hokejske ploice),
ne predstavlja nujno hkrati tudi ustrezne
reitve za prometno varnost.
portne dvorane; prostori za skvo DIN
18038
Za uporabo je primerno le 12 mm debelo
kaljeno steklo.
Navodila za bazene
Zasteklitve ob prometnih povrinah, ki
segajo do tal, morajo biti vsaj do viine
2 m izdelane iz varnostnega stekla. To
doloilo ne velja, e je dostop do stekla
onemogoen z ograjami ali cvetlinimi
koriti.
Vrata, ki imajo zastekljene povrine, mo-
rajo biti prepoznavno oznaena, na pri-
mer z obojestranskim prenikom (roa-
jem).
Navodila za otroke vrtce:
Celostenske zasteklitve morajo biti vsaj
do viine 2 m izdelane iz varnostnega
stekla.
Obiajno float steklo se sme uporabiti
v primerih, ko je dostop do stekla ote-
en:
- z vsaj 1 m visoko ograjo, ki je posta-
vljena 20 cm pred steklom
- s podokenskim parapetom, ki je vsaj
80 cm visok in 20 cm globok (na pri-
mer polica nad radiatorjem)
Zastekljene povrine, ki segajo skoraj
do tal, morajo biti posebej oznaene.
Nihajna vrata niso dovoljena.
Ograje, razen okenskega parapeta,
morajo biti visoke vsaj 1 m.
Steklene stopnine ograje morajo biti
zasnovane in izdelane tako, da otroci
ne morejo pasti skoznje, po njih plezati,
na njih sedeti ali se po njih drsati.
Odprtine med posameznimi stekli v
ograjah v eni smeri ne smejo biti ire
od 12 cm, razdalja med steklom in va-
rovanim obmojem pa ne sme biti ira
od 4 cm.
Povzetek
V prejnjih poglavjih smo skuali podati
prerez skozi tevilne standarde, smerni-
ce in pravilnike, s katerimi se v Sloveniji,
predvsem pa v Evropi, ureja problemati-
ka varovanja ljudi v primerih, ko bi lahko
bila zaradi neposrednega stika s steklom
ogroena njihova varnost. V njih najde-
mo navedbe, kako izbrati ustrezno vrsto
stekla, kako doloiti njegovo debelino
in kako ga vgrajevati. V nobenem doku-
mentu pa ni zgoeno navedeno, katero
steklo naj izberemo za tono doloen
gradbeni element in konkretno stopnjo
ogroenosti.
Zato smo v REFLEX-u, ob upotevanju
tujih in lastnih izkuenj, sestavili katalog
varnostnih zasteklitev, v katerem za vei-
no mogoih situacij navajamo podatke o
6.9.5
vseh monih izvedbah zastekljevanja.
Katalog je izkljuno informativnega zna-
aja. Pravilnost izbrane reitve je treba v
vsakem posameznem primeru poiskati
pri ustreznih intitucijah. V spodnjih ta-
belah so navedene enojne zasteklitve in
zasteklitve z izolacijskim steklom.
289
 Katalog varnostnih zasteklitev

Vertikalna zasteklitev brez zaite pred padcem v globino

Primer uporabe Float ESG1 ESG-H VSG iz Opomba
Float ESG2 TVG
Okna nad parapetom
Izlobena okna Zaradi nedoreenih pravilnikov se
priporoa minimalna debelina float
stekla 10 mm oziroma 12 mm VSG.
Zasteklitve do tal3 Na primer okenska vrata.

Zvonozaitna ograja TRLV

Steklena vrata
Prezraevana fasada DIN 18516-4
Uporaba VSG stekla samo s splonim
gradbenim dovoljenjem ali DPP.
Lepljene steklene fasade znotraj ETAG 002 Strukturne zasteklitve
(SSGS)
zunaj
Tokovno vpete fasade ES Skladno s splonim gradbenim
dovoljenjem ali DPP.
IZO Pozor: po novem TRPV samo VSG iz
ESG ali TVG!
1
Pozor! Po novem TRLV ESG kaljeno steklo lahko vgradimo samo do viine 4 m nad prometno povrino brez monosti
prehoda oseb neposredno pod zasteklitvijo, sicer moramo uporabiti ESG-H!
2
Pozor! VSG iz 2 x ESG nima ostanka nosilnosti po lomu. Upotevati je treba vgradne pogoje.
3
Pri uporabi ima steklo iz tabele Zasteklitve v stavbah s posebno uporabo prednost.
6.9.5

Horizontalne zasteklitve
Primer uporabe Float ESG1 ESG-H VSG iz Opomba
Float ESG2 TVG
Strena okna Samo stanovanja in prostori podobne
uporabe (na primer hotelske sobe in
pisarne) s svetlo povrino (notranja
mera okvirja) < 1,6 m2 ; za drugo glej
horizontalna zasteklitev.
Horizontalna zasteklitev zgoraj TRLV
spodaj Druga stekla, e z ustreznimi ukrepi
prepreimo padanje vejih kosov
stekla na prometno pot (na primer
mrea z odprtino < 40 mm).
Nadstreek Linijsko vpeto po TRLV. Tokovno
vpeto, skladno s splonim gradbenim
dovoljenjem ali DPP. Pozor: po novem
TRPV samo e VSG iz ESG ali TVG!
Drala - vpenjala niso dovoljena.

Steklene lamele Linijsko vpeto po TRLV. Tokovno

vpeto, skladno s splonim gradbenim
dovoljenjem ali DPP. Pozor: po novem
TRPV samo e VSG iz ESG ali TVG!
Drala - vpenjala niso dovoljena.

Pohodna stekla TRLV

Skladno s SGD ali DPP. Zgornje steklo
iz ESG ali TVG; zagotoviti moramo
ustrezno protizdrsnost.
2
Pozor! VSG iz 2 x ESG nima ostanka nosilnosti. Upotevati je treba vgradne pogoje.

290
Zasteklitve za zaito pred padcem v globino
Primer uporabe Float ESG1 ESG-H VSG iz Opomba
Float ESG2 TVG
Zasteklitev celotne viine ES TRAV
(kategorija A po TRAV)
IZO Velja za stekla na strani naleta; steklo
na nasprotni strani naleta poljubno.
e je VSG steklo na nasprotni strani
naleta, potem ESG na strani naleta.

Steklena ograja z nasajenim roajem TRAV

(kategorija B po TRAV)
Ograja z linijsko vpetim steklenim
polnilom (kategorija C1 po TRAV)
Ograja s tokovno vpetim steklenim
polnilom (kategorija C1 po TRAV)
Ograja z drali vpetim steklenim polnilom
(ni urejeno po TRAV)
Zasteklitev pod prenikom
(kategorija C2 po TRAV)
TRAV
e steklo ni tiristransko linijsko
vpeto, moramo uporabiti VSG. Prosti
rob mora biti zaiten pred udarci
s konstrukcijo ograje ali sosednjim
steklom.
TRAV
Zaita prostega roba ni potrebna.
Skladno s SGD ali DPP.
Prosti rob mora biti zaiten pred
udarci s konstrukcijo ograje ali
sosednjim steklom.
ESG lahko uporabimo, e je dovoljeno
s SGD.
ES TRAV
e steklo ni tiristransko linijsko
vpeto, moramo uporabiti VSG.
IZO Velja za stekla na strani naleta; steklo
na nasprotni strani naleta poljubno.
e steklo ni tiristransko linijsko

6.9.5
vpeto, moramo uporabiti VSG.
Zasteklitev celotne viine z ES Roaj na predpisani viini.
roajem
(kategorija C3 po TRAV) IZO Velja za stekla na strani naleta; steklo
na nasprotni strani naleta poljubno.
e je VSG steklo na nasprotni strani
naleta, potem ESG na strani naleta.
Dvojna fasada znotraj Notranja fasada brez zaite pred
padcem v globino, priporoeno
usklajevanje z inpekcijskimi slubami.
zunaj Zunanja fasada prevzema zaito
pred padcem v globino.
TRAV skladno s kategorijo A ali C.
Dvigalni jaki TRAV in EN 81.

Francoski balkoni3 Gradbeni element na nasprotni strani

naleta na zasteklitev popolnoma
prevzame zaito pred padcem v globino.
1
Pozor! Po novem TRLV ESG kaljeno steklo lahko vgradimo samo do viine 4 m nad prometno povrino brez monosti
prehoda oseb neposredno pod zasteklitvijo, sicer moramo uporabiti ESG-H!
2
Pozor! VSG iz 2 x ESG nima ostanka nosilnosti po lomu. Upotevati je treba vgradne pogoje.
3
Pri uporabi ima steklo iz tabele Zasteklitve v stavbah s posebno uporabo prednost.

Legenda

Oznaba polja Pomen

Minimalno zahtevana vrsta stekla

Priporoena vrsta stekla

Alternativna uporaba vrste stekla ES = enojno steklo;

IZO = izolacijsko steklo;
Nedovoljena vrsta stekla SGD = splono gradbeno dovoljenje;
DPP = dovoljenje za posamezen primer

291
 Zasteklitve v stavbah s posebno uporabo
Primer uporabe Float ESG1 ESG-H VSG iz Opomba
Float ESG2 TVG
Pisarne, stene ali vrata iz stekla Pravilnik o delovnih mestih

Vhodne dvorane/avle
ole Do viine 2 m varnostno steklo ali
zadostna zaita, ki prepreuje
dostop do stekla.
Otroki vrtci Do viine 1,5 m varnostno steklo
ali zadostna zaita, ki prepreuje
dostop do stekla.
Bolnice/oddelki za nego Za doloena podroja (na primer
stopnini prostori) in za posebno
uporabo (na primer posebni oddelki
za otroke).
Nakupovalne pasae
Posamezne prodajalne Pravilnik o delovnih mestih ali
zadostna zaita, ki prepreuje
dostop do stekla.
Parkirne hie
Avtobusne postaje
Kopalia DIN 18361;
Do viine 2 m varnostno steklo ali
zadostna zaita, ki prepreuje
dostop do stekla.
portne hale DIN 18032-1; Do viine 2 m ravno,
zaprto in brez odpadanja delcev.
Varnost pred udarci oge po DIN
18032-3
6.9.5

Prostor za skvo DIN 18038; Stekleni deli zadnje

stene morajo biti iz minimalno 12
mm debelega kaljenega stekla,
proizvedenega po EN 12150.
1
Pozor! Po novem TRLV ESG kaljeno steklo lahko vgradimo samo do viine 4 m nad prometno povrino brez monosti
prehoda oseb neposredno pod zasteklitvijo, sicer moramo uporabiti ESG-H!
2
Pozor! VSG iz 2 x ESG nima ostanka nosilnosti po lomu. Upotevati je treba vgradne pogoje.

Notranje zasteklitve brez zaite pred padcem v globino

Primer uporabe Float ESG1 ESG-H VSG iz Opomba
Float ESG2 TVG
Delno pohodno steklo Po pravilu se zahteva DPP.
Manje zahteve kot za pohodno steklo.
Pohodno steklo/stopnice Zahteva se DPP. TRLV, lista tehninih
gradbenih doloil; dopustne
napetosti skladno z nadglavno
zasteklitvijo po TRLV. VSG s PVB folijo
minimalne nazivne debeline 1,52 mm.
Stena tu kabine EN 14428

Steklena vrata
Polnilo vrat
Nadsvetloba v zgornji tretjini
Stekleni zidaki Veljajo kot varnostna v primeru loma
in kot zaita pred prebojem.
Predelne stene pisarn
Vetrolovi
1
Pozor! Po novem TRLV ESG kaljeno steklo lahko vgradimo samo do viine 4 m nad prometno povrino brez monosti
prehoda oseb neposredno pod zasteklitvijo, sicer moramo uporabiti ESG-H!
2
Pozor! VSG iz 2 x ESG nima ostanka nosilnosti po lomu. Upotevati je potrebno vgradne pogoje.

292
Posebna varnostna stekla
Primer uporabe Float ESG1 ESG-H VSG iz Opomba
Float ESG2 TVG
Protivlomna zaita ENV 1627

Zaita pred vrenim predmetom EN 356 A

Zaita pred udarci EN 356 B

Neprebojna EN 1063

Protieksplozijska zaita EN 13541

Konstrukcije iz stekla
Primer uporabe Float ESG1 ESG-H VSG iz Opomba
Float ESG2 TVG
Stekleni nosilec Zahtevan DPP

Celotna konstrukcija iz stekla Zahtevan DPP

Steklene posebne konstrukcije Zahtevan DPP

2
Pozor! VSG iz 2 x ESG nima ostanka nosilnosti po lomu. Upotevati je treba vgradne pogoje.

Legenda

6.9.5
Oznaba polja Pomen

Minimalno zahtevana vrsta stekla

Priporoena vrsta stekla

Alternativna uporaba vrste stekla

Nedovoljena vrsta stekla

ES = enojno steklo;
IZO = izolacijsko steklo;
SGD = splono gradbeno dovoljenje;
DPP = dovoljenje za posamezen primer

293
 6.9.6 Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti stekla za
gradbenitvo
Zvezno zdruenje cehov steklarske obrti Hadamar
Zvezno zdruenje mladih steklarjev in mizarjev stavbnega pohitva Hadamar
Zvezno zdruenje: veletrgovina s ploatim steklom, proizvodnja izolacijskega stekla, oplemenitenje stekla Troisdorf
Zvezno zdruenje industrije stekla in mineralnih vlaken Dsseldorf

Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti

stekla za gradbenitvo
Te smernice so sestavili
Tehnini svet Intituta za steklarsko obrt in tehniko zastekljevanja Hadamar in
Tehnini odbor zveznega zdruenja: veletrgovina s ploatim steklom,
proizvodnja izolacijskega stekla, oplemenitenje stekla Troisdorf
Datum izdaje: Junij 2004

1. Podroje uporabe

Te smernice veljajo za ocenjevanje vizualne kakovosti stekel, ki so namenjena uporabi

v gradbenitvu. Ocenjevanje se izvaja po spodaj opisanih naelih s pomojo dovolje-
nih odstopanj, ki jih navaja Tabela v 3 toki.
6.9.6

Vrednoti se svetla povrina e vgrajenega stekla. Stekleni proizvodi izdelani iz stekel z

nanosi, v masi obarvanih stekel, stekel z ne transparentnimi nanosi, lepljenih in pred-
napetih stekel (kaljenih in delno kaljenih), se tudi lahko vrednoti s pomojo Tabele v 3
toki.

Smernica se lahko le delno uporablja tudi za ocenjevanje stekel s posebnimi sesta-

vami: za stekla z vgrajenimi elementi v medstekelnem prostoru ali v lepilnem sloju, za
ornamentna stekla ter za protivlomna in protipoarna stekla. Te proizvode ocenjujemo
skladno s specifinimi lastnostmi vgrajenih materialov, z uporabljeno tehnologijo in z
navodili proizvajalca.

Ocenjevanje vizualne kakovosti robov na proizvodih iz stekla ni predmet te Smernice.

Pri konstrukcijah, kjer vsi tirje robovi stekla niso v okvirjih, za proste robove odpade
kriterij ocenjevanja robne cone. Zato mora kupec ob naroilu opozoriti, v kaken na-
men se bo steklo uporabljalo.

Za ocenjevanje fasadnega stekla z zunanje strani, se morata stranki dogovoriti o po-

sebnih pogojih opazovanja.

2. Preverjanje

Praviloma je za vrednotenje odloilen pogled skozi steklo, torej opazovanje ozadja

skozi steklo, ne pa pogled na steklo. Pri tem reklamirane toke (polja) ne smejo biti
posebej oznaeni.

294
Od znotraj navzven se zasteklitev preverja, v skladu s Tabelo v 3 toki, iz razdalje naj-
manj 1 metra. Steklo se opazuje pri difuzni svetlobi (kot pri oblanem vremenu) brez
direktne sonne ali umetne svetlobe in to pod kotom, ki bi bil obiajen pri uporabi tega
prostora. Zasteklitve v prostoru se tudi preverja pri difuzni svetlobi, pri emer naj bo
prostor tako osvetljen, kot bi bil ob normalni uporabi. Praviloma opazovalec gleda pra-
vokotno na povrino zasteklitve. Od zunaj (pogled na steklo od zunaj) se za preverja-
nje zasteklitve upotevajo za te primere obiajne razdalje.

Pogoji preverjanja in razdalje od stekla, ki jih navajajo standardi za posamezne proi-

zvode, se od teh razlikujejo in jih Smernica ne upoteva. Navodil iz standardov namre
na objektih vekrat ni mogoe upotevati.

3. Dovoljena odstopanja v vizualni kakovosti stekla za gradbenitvo

Tabela je izdelana za stekla Float, kaljena in delno kaljena, lepljena in varnostna lepljena stekla; z ali brez nanosov
Cone Dovoljene napake v enem kosu stekla:
Pokodbe ali koljkasti lom na zunanjih stekleni robovih, ki pa ne smejo vplivati na trdnost stekla in presegati irino
robnega tesnjenja.
F
koljkasti lom na notranjih steklenih robovih, ki pa je izpolnjen s tesnilno maso
tevilo tokastih in ploskovnih napak in risov je neomejeno
Vkljuki, mehurki, pike, madei ipd.:
Velikost stekla 1 m max. 4 kosi z < 3 mm

6.9.6
Velikost stekla > 1 m max. 1 kos z < 3 mm na 1 tekoi meter steklenega roba
Tokasti ostanki v medstekelnem prostoru:
Velikost stekla 1 m max. 4 kosi z < 3 mm
R
Velikost stekla > 1 m max 1 kos z < 3 mm na 1 tekoi meter steklenega roba
Madei vejih povrin v medstekelnem prostoru:
Bledo sivi ali transparentni: max. 1 kos 3 cm
Praske: dolina posamezne: max. 30 mm; setevek vseh skupaj: max. 90 mm
Lasne praske: - veja grupiranja niso dovoljena
Vkljuki, mehurki, pike, madei ipd.:
Velikost stekla 1 m max. 2 kosa z < 2 mm
1 m < velikost stekla 2 m max. 3 kosi z < 2 mm
H
Velikost stekla > 2 m max. 5 kosov z < 2 mm
Praske: posamezna: max. 15 mm; setevek vseh skupaj: max. 45 mm
Lasne praske: - veja grupiranja niso dovoljena
Maksimalno tevilo dovoljenih napak je enako kot v coni R
R+H Vkljuki, mehurki, pike, madei ipd., v velikosti od 0,5 do < 1 mm so, razen pri grupiranju, dovoljeni brez omejitev.
Kot grupiranje napak ocenimo, e se v polju s premerom 20 cm najde ve kot tiri izmed taknih napak.
Navodila:
Napake, ki so 0,5 mm, ni treba upotevati. Polja napak (svetlobni kolobarji) ne smejo biti veji od 3 mm.
Lepljeno in varnostno lepljeno steklo:
1. Za vsako dodatno steklo v sendviu se v coni R in H tevilo dovoljenih napak povea za 50%.
2. GH-lepljena stekla lahko imajo proizvodnjo pogojeno valovitost
Kaljeno in delno kaljeno steklo kot tudi lepljena in varnostna lepljena stekla iz kaljenega ali delno kaljenega stekla:
1. Lokalna valovitost na stekleni povrini (razen pri ornamentnem steklu), merjena na razdalji 300 mm, ne sme biti veja od 0,3 mm.
2. Pri steklih z debelino 6 mm (razen pri ornamentnem steklu), lahko vzdol steklenega roba izmerjena ukrivljenost znaa 3 mm na 1000
mm doline. Ostale, npr. manje dovoljene valovitosti morajo biti dogovorjene. Pri steklih kvadratne ali skoraj kvadratne oblike (do 1:1,5)
in pri steklih z debelino < 6 mm, lahko nastopijo tudi veja odstopanja v planimetriji.

295
 4. Splona navodila

Smernica predstavlja merilo, s pomojo katerega se ocenjuje vizualna kakovost stekla

za gradbenitvo. Pri presoji vgrajenega stekla moramo upotevati, da ima ob svojih
vizualnih kvalitetah tudi e lastnosti, ki so nujne za izpolnjevanje njegove funkcional-
nost.

Tehnine vrednosti proizvodov iz stekla, (npr. zvona in toplotna zaita, prepustnost

svetlobe ipd.), ki se podajajo za neko njegovo doloeno funkcionalnost, se nanaajo
na vzorna stekla, kakrna zahteva doloeni standard. Pri druganih dimenzijah, dru-
ganih kombinacijah stekel ali pa zaradi vgradnje oz. zunanjih vplivov, se lahko podane
vrednosti ali pa optini izgled spremenijo.

tevilne razline vrste izdelkov iz stekla ne dovoljuje neomejeno uporabo tabele v tretji
toki. V nekaterih primerih moramo upotevati tudi posebnosti, katerih pojavnost je
proizvodno pogojena. V primerih, kot so npr. protivlomna stekla, pri vrednotenju po-
sebnih karakteristik moramo upotevati tudi namen produkta in mesto vgradnje. Zato
pri vrednotenju doloenih znailnosti upotevamo tudi specifine lastnosti produkta.

irina stekla

F Svetla irina b F
F = cona steklitvene brazde
6.9.6

irina 18 mm
b/10

b/10

Glavna cona H (z izjemo pokodovanih robov

F

ni druge omejitve)
h/10
Svetla viina h

R = cona steklitvene brazde

Glavna cona

Viina stekla

H Povrina predstavlja 10 %
svetle irine oziroma viine
(manj stroji kriter)

R
H = glavna cona
h/10
(najstroji kriter)
F
F

4.1 Vizualne lastnosti proizvodov iz stekla

4.1.1 Lastna barva stekla

Vsi materiali uporabljeni za izdelavo steklenega proizvoda imajo, pogojeno z upora-

bljenimi surovinami, doloeno lastno barvo. Njena intenzivnost z debelino stekla na-
raa. Tudi stekla z nanosi imajo lastno barvo. Lastna barva stekla je lahko pri gledanju
na oziroma skozi steklo razlino razpoznavna. Nihanje barvnega odtenka je mono
zaradi vsebnosti elezovega oksida v steklu, tehnologije nanaanja nanosov, kot tudi
zaradi spremembe debeline stekla ali pa razlinih sestav stekel v proizvodu.

296
4.1.2 Barvne razlike pri nanosih na steklo

Objektivno lahko ocenimo razlike v barvi nanosov na steklo le s pomojo meritve ozi-
roma z ocenjevanjem teh razlik po predhodno tono dogovorjenih kriterijih (vrsta ste-
kla, barva, vir svetlobe). Tovrstno preverjanje ne more biti predmet te Smernice.

4.1.3 Izolacijska stekla z vgrajenimi okrasnimi profili

Zaradi vremenskih vplivov (npr. fenomena dvojnega stekla), kot tudi zaradi stresanja
ali rono povzroenega nihanja, lahko v steklu z okrasnimi profili nastane ropot ali
venket.

Vidni ostanki aganja ali pa delno oluena barva na mestu rezanja, so proizvodno
pogojeni.

Pri delitvi polj z vertikalnimi in (ali) horizontalnimi profili je mono, da spoji med njimi
niso pod pravim kotom. Odstopanja se ocenjujejo skladno s tolerancami vgradnje ozi-
roma na osnovi splonega vtisa.

Odstopanju, ki je pogojeno s temperaturnimi raztezki, se ne moremo izogniti.

6.9.6
4.1.4 Ocenjevanje vidnega dela robne cone pri izolacijskem steklu

Na vidnem delu robnega tesnjenja, torej izven svetle povrine stekla, so na steklu ali
pa na distanniku lahko vidna proizvodno pogojena obeleja.

Kadar zaradi konstrukcijskih zahtev eden ali ve robov izolacijskega stekla niso skriti v
leiu okvirja, so lahko na robnem tesnjenju vidna proizvodno pogojena obeleja.

4.1.5 Pokodbe zunanjih povrin

Pri mehanskih ali pa kemijskih pokodbah zunanjih povrin stekla, ki so ugotovljena po

vgradnji, moramo poiskati vzroke za njihov nastanek. Takna odstopanja v kakovosti
lahko ocenjujemo tudi po tabeli v tretji toki.

V splonem pa v teh primerih med drugim veljajo naslednji standardi in smernice:

Tehnine smernice steklarske obrti
VOB DIN 18 361 Izvajanje zasteklitev
Evropski standardi za ocenjevane proizvode
Navodilo za ienje stekla, ki ga je izdalo nemko zvezno zdruenje steklarske obrti
in tehnini podatki ter veljavna navodila proizvajalca za pravilno vgradnjo.

297
 4.1.6 Fizikalna obeleja

Pri ocenjevanja vizualne kakovosti ne upotevamo tevilne fizikalne pojave, ki se jim

ne moremo izogniti, rezultati njihovih vplivov pa so vidni na povrini stekla:
Pojav interference
Uinek dvojnega stekla
Pojav anizotropije
Kondenzacija vodne pare na zunanjih povrinah
Omoljivost steklenih povrin

4.2 Razlaga pojmov

4.2.1 Pojav interference

Pojav interference svetlobe, viden v obliki spektralnih barv, lahko nastane pri izola-
cijskih steklih, ki so sestavljena iz dveh stekel kvalitete Float. Optina interferenca je
pojav, ko se v isti toki sreajo in prekrivajo dve ali ve svetlobnih valovanj.

Manifestira se v obliki bolj ali manj intenzivnih barvnih pasov, ki s pritiskom na steklo
spreminjajo svoj poloaj. Ta optini efekt je zaradi planparalelnosti steklenih povrin
e bolj izrazit. Planparalelnost povrin pa je pogoj, e elimo imeti optino nepopaen
6.9.6

pogled skozi steklo. Nastanek interference svetlobe je sluajen in nanj ne moremo

vplivati.

4.2.2 Uinek dvojnega stekla

V izolacijskem steklu je s pomojo robnega tesnjenja hermetino zaprt doloen vo-

lumen zraka oziroma plina. Njegovo zaetno stanje je odvisno od viine zranega
pritiska in temperature v asu izdelave, ter od nadmorske viine, na kateri je mesto
proizvodnje. e je izolacijsko steklo vgrajeno na drugani nadmorski viini ali pa e se
spremeni vrednost enemu od klimatskih parametrov, se to manifestira v obliki konve-
ksne ali konkavne deformacije enega ali obeh stekel.

Posledica teh deformacij je optina izkrivljenost pri pogledu na oziroma skozi steklo.

Posebno intenzivna je popaenost odbojne slike kadar je ozadje stekla temno in pa pri
steklih s kovinskimi nanosi.

Pojav je fizikalno pogojen.

298
4.2.3 Pojav anizotropije

Anizotropija je fizikalen pojav, ki je opazen le pri toplotno obdelanemu steklu in izhaja

iz njegove znailne razporeditve notranjih napetosti. V odvisnosti od kota opazovanja,
se pri gledanju pri polarizirani svetlobi in (ali) pri gledanju skozi polarizirano steklo,
lahko opazijo temneji krogi ali proge.

Del dnevne svetlobe je vedno v polariziranem stanju. Intenzivnost je odvisna od vre-

mena in poloaja sonca. Pri opazovanju pod majhnim kotom je taken dvojni lom sve-
tlobe e moneje opazen.

4.2.4 Kondenzacija vodne pare na zunanjih povrinah izolacijskih stekel

Vodna para lahko kondenzira na steklu le tedaj, ko je njegova povrina hladneja od

zraka, ki ga obdaja (na primer rosa na avtomobilskih steklih).

Na nastanek kondenzacije vplivajo toplotna prevodnost (U) stekla, vlanost zraka,

kroenje zraka ter notranja in zunanja temperatura.

Kondenzacijo pare na povrini stekla, ki je obrnjena v prostor, lahko povzroi omeje-

vanje cirkulacije zraka. Zastoj lahko nastane zaradi globoke okenske police, zaves ali

6.9.6
cvetlinih korit, neugodne namestitve grelnih teles ali zaradi nezadostnega zraenje.

Na povrini stekla z visoko toplotno izolacijo, ki je orientirana proti okolici, lahko pride
do kondenzacije vodne pare zaradi visoke relativne vlage v zunanjem zraku ali pa zato,
ker je temperatura okolikega zraka vija od temperature na zunanji povrini stekla.

4.2.5 Omoljivost steklenih povrin

Omoljivost zunanjih povrin izolacijskega steka ni vedno enaka. Dotik proizvodnih

valjev, vakuumskih prijemal, etiket ipd., lahko povzroi na povrini stekla minimalne
spremembe v strukturni zgradbi. Kadar so stekla mokra, je na tako spremenjenih po-
vrinah lom svetlobe drugaen in sledi odtisov so vidne. Ko se steklo posui, ti odtisi
izginejo.

299
 6.9.7 Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti emajliranega in
potiskanega stekla

Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti

emajliranega in potiskanega stekla
Izdajatelji:
Zvezno zdruenje za ploato steklo: trgovina, proizvodnja izolacijskega stekla in oplemenitenje
Branno zdruenje za konstruktivno steklarstvo
Datum izdaje: Marec 2002

1. Podroje uporabe

Smernica je namenjena ocenjevanju vizualne kakovosti (delno ali po vsej povrini)

emajliranega ali s sitotiskom potiskanega kaljenega stekla.

Da bo zagotovljena kakovost in da bo mona pravilna presoja, mora biti proizvajalec

natanno seznanjen s podrojem uporabe. Predvsem mora imeti informacijo o tem:
kje bo steklo uporabljeno: v interieru ali eksterieru
ali je potreben HS-Test
ali bo steklo vgrajeno tako, da bo mogo pogled nanj z obeh strani (predelne ste-
ne)
ali bo s hrbtne strani direktno osvetljeno
6.9.7

kakna naj bo obdelava robov, oz. ali kateri robovi ne bodo vstavljeni v profil
ali je namenjeno sestavljanju v izolacijsko oz. lepljeno steklo
kje lei referenna toka

e se emajlirana in/ali potiskana stekla uporabijo v lepljenem ali izolacijskem steklu,

se ocenjuje vsako steklo posebej (kot enojno steklo).

2. Razlage navodila pojmi

2.1 Po vsej povrini emajlirana stekla

Emajl je lahko z razlinimi tehnikami nanesen po celi povrini stekla. Ker se barva
emajla vedno ocenjuje skozi neemajlirano povrino stekla, se mora upotevati, da na
vtis vpliva tudi lastna barva stekla.

Emajlirano steklo se lahko uporablja samo tako, da ni emajlirana stran nikoli izposta-
vljena zunanjim vplivom; torej na poziciji 2 ali ve.

Izjeme so le stekla za interier in pa tiste, ki jih je dovolil proizvajalec.

O uporabi v podrojih, ker je moen pogled skozi steklo (monost opazovanja z obeh
strani), je nujen dogovor s proizvajalcem. Odvisno od tehnologije, ki jo uporablja pro-
izvajalec, so na steklu lahko vidne spremembe in posebnosti. Te so opisane v nada-
ljevanju.

300
2.1.1 Nanos barve s pomojo valjev

lebljeni gumijasti valj nanaa barvo na steklo, ki se pomika pod njim. Pod pogojem,
da je steklo absolutno planparalelno, je porazdelitev barve homogena, vendar pa je
tona nastavitev njegove debeline in prekrivnosti le pogojno mogoa.

Za to tehnologijo je znailno, da se pri pogledu na barvo iz neposredne bliine, lahko

opazijo sledi lebov na valju. Obiajno pa pri pogledu skozi steklo, odtisi valjev na barvi
niso vidni.

Upotevati se mora, da e na hrbtno stran stekla, ki je emajlirano s svetlimi barvami,

direktno naslonimo medij (tesnila, izolacijski material, drala..), bo ta iz sprednje strani
viden.

V podroju uporabe, kjer je moen pogled skozi zasteklitev, praviloma stekla z valj-
nim nanosom emajla niso primerna. Ker obstoja velika verjetnost nastanka pojava
zvezdno nebo, je v primeru, ko se kljub vsemu eli uporabiti takno steklo, nujen
predhoden dogovor s proizvajalcem.

Predvsem, tik ob vzdolnih stranicah, lahko pride do dvojnega prekrivanja barve, pri
tem pa ostanejo povrine robov iste. Pojav, ki je viden v obliki valovitosti, je proizvo-

6.9.7
dnjo pogojen.

2.1.2 Nanos barve s postopkom nalivanja

Steklo se pomika skozi slap barve, ki se izliva skozi ustje vije leeega zbiralnika.

S spreminjanjem koliine zlivajoe barve in hitrosti pomika stekla, se lahko dobro kon-
trolira debelina nanosa barve. Obstoja pa nevarnost, da se zaradi rahle neravnosti
ustja pojavijo v vzdolni smeri trakovi z razlinimi debelinami barvnega nanosa.

Tudi za stekla s to tehnologijo nanaanja barvnega nanosa velja, da je za uporabo v

podroju uporabe, kjer je moen pogled skozi zasteklitev, nujen predhoden dogovor
s proizvajalcem.

Dvojno prekrivanja barve tik ob vzdolnih stranicah je pri tej tehnologiji e bolj izrazito.
Uinek se lahko ublai le z zahtevnim ronim posredovanjem. e mora proizvod imeti
iste povrine steklenih robov, je to mono le, e so robovi polirani.

2.1.3 Nanos barve s sitotiskom

Na horizontalni mizi za sitotisk se nanaa barva na steklo s pomojo rakla, ki potisne

barvo skozi gosto mreasto tkanino (sito). Gostota mree lahko le do doloene mere
vpliva na debelino barvnega nanosa. Debelina barve, nanesene po tem postopku, je
tanja kot pri ostalih dveh, njen izgled pa, v odvisnosti od izbrane barve, prosojen ali
pa pokriven.
301
 Tudi za to steklo velja, da e na njegovo hrbtno stran direktno naslonimo medij (tesni-
la, izolacijski material, drala..), bo ta pri pogledu iz sprednje strani viden in kupec se
mora obvezno posvetovati s proizvajalcem.

Za to tehnologijo so, odvisno od vrste barve, znailni pasovi (trakovi). Ti ne nastanejo

samo v smeri tiskanja, temve tudi preno na njo. Prav tako se, kot posledica tokov-
nega ienja sita, lahko na posameznih mestih opazi rahlo meglico (pajolan).

Povrine robov so praviloma iste, le pri grobo bruenih robovih lahko nastanejo rahli
grebeni. Zaradi tega je potrebna informacija, kadar kateri od steklenih robov ne bo v
profilu.

Tiskanje ornamentnih stekel z nenim dekorjem je teoretino mono, vendar je pred

tem nujen posvet s proizvajalcem. V nobenem primeru pa ni moen tako enakomeren
nanos barve kot pri Float steklu.

2.2 Delno emajlirana stekla

Z razlinimi postopki lahko steklo samo delno emajliramo. Sem sodijo tudi stekla z
emajliranimi robovi. Pri teh steklih zasledujemo enake posebnosti kot so navedene v
toki 2.1
6.9.7

2.3 Potiskana stekla

Na stekla se s pomojo specifinih dekorativnih predlog in ablon strojno nanese

emajl barva, ki se kasneje med procesom kaljenja vge v povrino.

V principu za ta stekla veljajo enaki pogoji kot za stekla, ki so emajlirana po celi povrini
(glejte toko 2.1). Zaradi toleranc v dimenziji stekla in sita lahko pride do nepobarvanih
robov.

3. Ocenjevanje

Steklo za ocenjevanje mora stati pred barvno nevtralnim in neprosojnim zaslonom.

Sonna ali umetna svetloba ne sme niti padati na steklo, niti prehajati skozenj. Ocenje-
valec vizualne kakovosti emajliranega ali potiskanega stekla mora biti od njega odda-
ljen 3 m, smer opazovanja nanj pa je pravokotna oziroma maksimalno pod kotom 300.
Opazuje se vedno skozi povrino, na kateri ni barvnega nanosa. Izjema so stekla, ki
bodo v uporabi opazovana z obeh strani. Ugotovljene napake ne smejo biti predhodno
oznaene.

302
Napake, ki so specifine za delno kaljeno in kaljeno
steklo, so ovrednotene v vizualni Smernici za kalje-
no in delno kaljeno steklo.
n
Pri vrednotenju moramo loiti, napake ki so vidne v
robni coni od napak v glavi opazovalni coni.

* e naj bo na zahtevo kupca robna cona oja ali pa naj

bo steklo celo brez nje, je o monosti izvedbe obvezen
dogovor s proizvajalci. yO

V Tabelah 1 in 2 najdemo zahteve za vizualno kakovost stekel:

Tabela 1:
Vrste napak/ Tolerance za delno oz. po vsej povrini emajlirana stekla (brez dekorja)

Vrste napak Glavna cona Robna cona

Mesta z napako v emajlu na tevilo: max. 3 mesta, od tega irina: max. 3 mm posamine
enoto * nobeno 25 mm 5 mm
Vsota povrin vseh mest z Dolina: brez omejitev
napakami: max. 25 mm

6.9.7
Lasne praske dovoljene do doline 10 mm dovoljene / brez omejitev
(vidne le pri spreminjajoem
kotu opazovanja)
Oblaki ni dovoljeno dovoljene / brez omejitev
Vodni madei ni dovoljeno dovoljene / brez omejitev
Grebeni barve na robovih brezpredmetno - dovoljeno pri uokvirjenih
robovih
- ni dovoljeno pri vidnih robovih
(ob predpostavki, da so polirani)

Dimenzijske tolerance pri v odvisnosti od irine emajla

delno emajliranemu steklu ** irina emajla toleranca
glej sliko 1.
100 mm 1,5 mm
500 mm 2,0 mm
1000 mm 2,5 mm
2000 mm 3,0 mm
3000 mm 4,0 mm
4000 mm 5,0 mm
Toleranca za lego emajla ** velikost tiska 2000 mm 2,0 mm
(samo pri delnem emajlu) velikost tiska > 2000 mm 4,0 mm
Barvno odstopanje glej t.4
* Napake, ki so 0,5mm (zvezdno nebo; najmanje napake v emajlu) so dovoljene in se jih praviloma ne
upoteva.
Napake se lahko rono popravljajo z emajlem pred kaljenjem ali pa z organskimi laki po kaljenju.
Organskih lakov ne smemo uporabljati za popravke v robni coni pri tistih steklih, ki bodo kasneje
grajena v izolacijska stekla. Popravljene napake se ne smejo opaziti iz oddaljenosti 3 m.
** Toleranca poloaja emajla se meri iz referenne toke.

303
 Tabela 2:
Vrste napak/ Tolerance za potiskana stekla (z dekorjem)

Vrste napak Glavna cona Robna cona

Mesta z napako v emajlu na tevilo: max. 3 mesta, od tega irina: max. 3 mm
enoto * nobeno 25 mm posamine 5 mm
Vsota povrin vseh mest z Dolina: brez omejitev
napakami: max. 25 mm
Lasne praske dovoljene do doline 10 mm dovoljene / brez omejitev
(vidne le pri spreminjajoem
kotu opazovanja)
Oblaki** ni dovoljeno dovoljene / brez omejitev
Vodni madei ni dovoljeno dovoljene / brez omejitev
Grebeni barve na robovih brezpredmetno - dovoljeno pri uokvirjenih
robovih
- ni dovoljeno pri vidnih robovih
(ob predpostavki, da so polirani)

Geometrija likov odvisno od doline roba potiskane

(velikost likov) povrine
glej sliko 1. dolina roba toleranca
30 mm 0,8 mm
100 mm 1,0 mm
500 mm 1,2 mm
6.9.7

1000 mm 2,0 mm
2000 mm 2,5 mm
3000 mm 3,0 mm
4000 mm 4,0 mm
Napake na liku Napake morajo biti minimalno 250 brez omejitev
mm oddaljene med seboj
Toleranca poloaja designa velikost tiska 2000 mm 2,0 mm
*** velikost tiska > 2000 mm 4,0 mm
Barvno odstopanje glej t.4
* Napake, ki so 0,5mm (zvezdno nebo; najmanje napake v emajlu) so dovoljene in se jih praviloma ne
upoteva.
** Pri drobnem dekorju (odtisnjena enota je manja od 5 mm) lahko nastopi t.i. Moirejev efekt. Zato je
potreben dogovor s proizvajalcem.
*** Toleranca za poloaj designa se meri iz referenne toka.

Za geometrijske like ali za tiskanje pik ali pravokotnikov, ki so manji od 3 mm in pa za tisk rastra
(potiskanost od 0 do 100%), se mora upotevati e naslednje pripombe:
Pri pogledu na pike, rte ali like, ki so te velikosti, med njimi pa so minimalne prekinitve, je lovekovo
oko zelo kritino.
Tolerance v geometriji likov ali pa v razmikih med njimi, merijo pa se v desetinkah milimetrov, bodo pri
ocenjevanju dajale izgled kot da so to velika odstopanja.
O podroju uporabe in o monosti izdelave se mora kupec posvetovati s proizvajalcem

304
 Slika 1
dodatek k Tabeli 1 (dimenzijske toleran-
ce pri delno emajliranih steklih) in
Tabeli 2 (tolerance velikosti likov pri
Potiskana

VL
potiskanih steklih)
povrina
Legenda:
- irina stekla

V
V - viina stekla
Nepotiskana L - irina emajla pri delnem emajliranju

Y
povrina (Tabela 1) oz. irina lika pri potiska-
nem steklu (Tabela 2)
VL - viina emajla pri delnem emajli-
ranju (Tabela 1) oz. viina lika pri
X L potiskanem steklu (Tabela 2)
X,Y - odmik motiva oz. delno emajlira-
nega podroja od steklenega roba
(lega motiva)

4. Vrednotenje barvnega vtisa

Odstopanju v barvnih odtenkih se praviloma ne moremo izogniti. Nastanejo zaradi

razlinih vzrokov, na katere ne moremo vplivati.

Zaradi razlinih vplivov, ti so navedeni v nadaljevanju, lahko pri razlinih pogojih osve-

6.9.7
tlitve ali pa razlinih kotih opazovanja dveh emajliranih stekel vidimo razliko v barvi.
Razliko lahko opazovalec, subjektivno oceni, kot moteo ali pa kot e sprejemljivo.

4.1. Vrste bazinega stekla in vpliv barve

Praviloma se kot bazino steklo uporablja steklo Float. To pomeni, da ima zelo ravno
povrino od katere se svetloba mono odbija.

To steklo lahko ima na svoji povrini dodatno tudi razline nanose kot so: sonno za-
itni, ki mono poveajo refleksijo svetlobe, nanosi, ki zmanjujejo refleksijo stekla
ali pa ornamentna stekla z slabim strukturnim dekorjem.

K temu moramo priteti e lastno barvo stekla; ta je mono odvisna od debeline in

vrste stekla (v masi obarvano ali razbarvano steklo).

Barva za emajliranje je sestavljena iz anorganskih elementov (barvnih pigmentov). Ti

definirajo konno barvo emajla, njihove karakteristike pa nikoli niso konstantne. Pi-
gmenti so pomeani s fritom (to je v principu steklo v prahu). Med procesom kaljenja
friti omreijo pigmente in se spojijo s stekleno povrino. ele po tem pirolitinem pro-
cesu dobi barva emajla svoj konni izgled.

Barve so tako nastavljene, da se potem, ko povrina stekla dosee temperaturo med

600 in 620C, v nekaj minutah zatalijo na steklo. To temperaturno okno je zelo ozko,
zato se ga je, predvsem pri razlino velikih steklih, pri vsakem ponovljenem ciklu teko
natanno drati.
305
 Ob tem je treba imeti v mislih tudi tehnologijo nanaanja barve na steklo. S sitotiskom
so barve zagotovo nanesene v bolj tankih plasteh in zato manj pokrivne, kot pa tiste, ki
so nanesene s pomojo valjev.

4.2. Vrsta svetlobe, pri kateri se opazuje

Svetlobni pogoji se, v odvisnost od letnega asa, dnevnega asa in trenutnega vreme-
na, stalno spreminjajo. Spektralne barve iz svetlobe, ki potujejo skozi razline medije
(zrak, zgornja povrina in debelina stekla) in zatem padejo na barvo, imajo v podroju
vidne svetlobe (400 700 nm) razlino intenzivnost.

e na zgornji povrini se, v odvisnosti od kota vpadanja, veji ali manji del svetlobe
odbije. Spektralne barve, ki zatem padejo na barvo emajla, pigmenti v barvi deloma
reflektirajo, en del pa absorbirajo. Zaradi vsega tega imajo barve, odvisno od izvora
svetlobe, spreminjajoi izgled.

4.3. Opazovalec in nain opazovanja

lovekovo oko se na razline barve razlino odziva. Medtem ko pri modrih tonih opazi
e zelo majhne razlike, pa so mu razlike pri zelenih tonih slabo zaznavne.
6.9.7

Naslednji element, ki vpliva na vrednotenje so kot opazovanja, velikost objekta opazo-

vanja in pa predvsem nain, kako blizu si lahko stojita objekta, ki ju primerjamo.

Zaradi zgoraj navedenih razlogov je jasno, da objektivno ocenjevanje in vrednotenje

barvnih razlik ni mogoe. Objektivni nain vrednotenja je zato lahko samo merjenje
barvnih razlik. Meritve temeljijo na pogojih (vrsta stekla, barva, svetloba), ki so bili
predhodno dogovorjeno natanno definirani.

V primeru, ko kupec zahteva objektivno merilo za vrednotenje barvnega vtisa, je uvo-

doma potreben dogovor s proizvajalcem, v nadaljevanju pa postopek poteka po na-
slednjem vrstnem redu:
izdelajo se vzorci z enim ali z ve barvnimi odtenki
izbira ene ali ve barv
s kupcem se s pomojo barvnega CIELAB sistema doloijo tolerance v barvnem
odstopanju: L* < = 1,0 C* < = 0,6 H* < 0 0,5, merjeno pri svetlobi D 65 (dnevna
svetloba) z d/80 krogelna geometrija, 100 normalni opazovalec, sijajnost vkljuena.
Meritve so med seboj primerljive, e so rezultat meritev pri istem proizvajalcu
preverjanje monosti dobavitelja, e je sposoben realizirati naroilo v dogovorjenih
tolerancah (obseg dela, zaloge barv..)
kupec potrdi vzorec, izdelan v merilu 1:1
realizacija naroila v dogovorjenih tolerancah

306
5. Ostala navodila

Ostale karakteristike teh proizvodov povzamemo iz ustreznih evropskih standardov.

To so:
SIST EN 12 150 za kaljeno steklo
SIST EN 1863 za delno kaljeno steklo

Proizvajalec si lasti pravico do odstopanj in sprememb, e so te rezultat napredneje

tehnike.

e kupec namerava uporabiti kaljeno ali delno kaljeno in potiskano ali delno po-
tiskano steklo za nadaljnjo vgradnjo v lepljeno steklo, pri emer bodo povrine z
barvo v lepljenem steklu pozicijo 3 ali 4, se mora o tem pogovoriti s proizvajalcem.
To velja predvsem za barvne nanose, ki imitirajo jedkano steklo. Ta uinek se lahko
zaradi debelin stekla, predvsem pa zaradi folije, mono zmanja ali celo izgine. Efekt
jedkanja je zato primeren le za pozicije 1 in 4.
Na steklo se lahko nanaa tudi posebne barve: t.i. metalne barve, barve za proti
zdrsni tisk ali meanice razlinih barv. O posebnostih teh barv in njihovem izgledu je
potreben razgovor s proizvajalcem.
Emajlirana ali potiskana stekla so lahko samo kaljena ali pa delno kaljena stekla.
Kasneje dodelave ali obdelave teh stekel lahko bistvena vplivajo na njihove karak-

6.9.7
teristike. Zato niso dovoljene.
Emajlirana stekla lahko nastopijo kot enojna zasteklitev ali pa kot sestavni del izola-
cijskega oz. lepljenega stekla. V tem primeru mora uporabnik upotevati konkretna
navodila, norme in smernice.
Na emajliranih steklih v izvedbi kaljenega stekla lahko izvedemo HS test (kaljeno
steklo s toplotnim preizkusom). Nujnost HS-testa preveri uporabnik in to sporoi
proizvajalcu.
Statine vrednosti emajliranih stekel so manje od vrednosti kaljenih oz. delno kalje-
nih stekel, ki niso emajlirana oz. pa potiskana.

307
 6.9.8 ienje stekla
Uvod
Steklo prenese marsikaj, ne pa vsega!
Steklo, ki je del fasade, je izpostavljeno
tako naravni kot tudi z gradnjo pogojeni
umazaniji. e obiajno umazanijo v re-
dnih intervalih odstranjujemo z obiaj-
nimi metodami ienja, ta za steklo ne
predstavlja posebne teave. Zaradi asa,
lokacije, podnebja in gradbene situacije
lahko pride na steklu do monejega ke-
Naini ienja stekla
6.9.8
Med gradnjo
Med potekom gradbenih del moramo e
v osnovi prepreiti, da bi vgrajeno steklo
prilo v stik s kakrnokoli agresivno uma-
zanijo. e se to vseeno zgodi, jo mora
povzroitelj takoj po nastanku odstraniti z
neagresivnim sredstvom.
Posebej nevarni so betonsko ali ce-
mentno blato, ometi in malte. Vse te
komponente so mono alkalne in lahko
povzroijo razjedanje stekla. e jih z ve-
liko koliino vode takoj ne odstranimo,
se lahko zgodi, da bo steklo izgubilo svoj
sijaj in prozornost. Prane in drobnozr-
nate ostanke moramo s stekla odstraniti
strokovno, pri tem pa v nobenem primeru
ne smemo uporabljati suhega postopka.
Delodajalec je zaradi svoje neposredne
soudelebe in odgovornosti za zaito
dolan urejati skupen vpliv posameznih
obrtnih dejavnosti, predvsem pa tistih, ki
bodo na objektu aktivne e po konani
zasteklitvi.
308
mijskega in fizikalnega nalaganja umaza-
nije. V taknih primerih se moramo ie-
nja lotiti strokovno.
Da bi, e e ne prepreili, pa vsaj zmanj-
ali umazanost v asu ivljenjske dobe,
dajemo s tem pismenim navodilom po-
jasnila o strokovnem in asu primernem
nainu ienja razlinih vrst stekla.
Nastanek umazanije se lahko zmanja do
najmanje mone mere, e se posame-
zne faze dela pravilno nartujejo, oziro-
ma e so, po potrebi, zahtevani zaitni
ukrepi (na primer namestitev zaitnih fo-
lij pred okna oziroma fasadne povrine).
Namen tako imenovanega prvega i-
enja objekta je odstranitev neisto,
katerih nastanek je povezan neposredno
z izvajanjem del, ne pa vsa umazanija, ki
se je nabrala med celotno gradnjo.
Med uporabo
Da bo steklo ohranilo svoje lastnosti skozi
celo ivljenjsko dobo, ga moramo redno
istiti na ustrezen nain v primernih a-
sovnih razmakih.
Splona
Navodila za ienje veljajo za vse vrste
stekel, ki jih vgrajujemo v objekte. Pri i-
enju stekla moramo vedno uporabljati
velike koliine po monosti iste vode. Na
ta nain bomo prepreili, da bi trdni delci
umazanije drgnili steklene povrine. Kot
rono orodje lahko uporabljamo mehke
in iste gobe, krpe iz usnja ali umetne-
ga materiala ali pa odstranjevalce (oti-
ralnike) vode. Za uinkoviteje ienje
lahko vodi dodajamo nevtralna istilna
sredstva ali pa obiajna istila za steklo,
ki jih uporabljamo v gospodinjstvu. Za
odstranjevanje maob ali ostankov te-
snil uporabljamo topila, kot sta pirit ali
izopropanol. Med keminimi istili se mo-
ramo izogibati tistim, ki vsebujejo alkalne
luge, kisline ali elemente, ki so povezani
s fluorom.
Zaradi uporabe koniastih ali ostrih ko-
vinskih orodij (noi, britvice) lahko na ste-
klenih povrinah nastanejo praske. e
med ienjem umazanije opazimo, da s
postopkom povzroamo pokodbe ste-
kla, moramo postopek takoj prekiniti in se
posvetovati z dobaviteljem stekla.
Na poseben nain oplemenitena ste-
kla in stekla z nanosi
V nadaljevanju navedena stekla, ki so
na poseben nain oplemenitena ali pa
imajo na zunanji povrini funkcionalni
nanos, so proizvodi visoke kakovosti, ki
med ienjem zahtevajo posebno skrb
in previdnost. Pokodbe, ki bi jih s ie-
njem povzroili, so na teh steklih posebej
opazne, hkrati pa lahko zmanjamo nji-
hovo funkcionalnost. Po potrebi moramo
upotevati predvsem pri produktih z zu-
nanjim nanosom tudi posebna navodila
proizvajalcev istil.
- Zunanji nanos (pozicija 1) imajo neka-
tera sonnozaitna stekla. Obiajno
so razpoznavna po visokem odboju
svetlobe. Ta stekla so vekrat tudi ka-
ljena (parapeti).
- Nanos na zunanji in notranji strani za-
steklitve (pozicija 1 in 4) imajo stekla, ki
imajo mono zmanjan odboj svetlobe.
Takna stekla so teko prepoznavna.
- Poseben primer predstavljajo stekla, ki
imajo na zunanji ali notranji strani (po-
zicija 1 in 4) poseben toplotnozaitni
nanos. Pri posebnih okenskih kon-
strukcijah ti nanosi izjemoma ne mo-
rejo biti obrnjeni proti medstekelnemu
prostoru izolacijskega stekla. Mehan-
ske pokodbe na teh nanosih so zaradi
rahlo hrapave povrine veinoma vidne
kot rtaste lise.
- Povrine, ki lahko odbijajo neistoe
ali pa so se sposobne same oistiti, so
6.9.8
vizualno komaj prepoznavne. Zaradi
funkcionalnosti je povrina zastekli-
tve s taknim nanosom obrnjena proti
okolju. Mehansko popraskan nanos
ne predstavlja le vizualne pokodbe,
temve je na tem mestu tudi mono
zmanjana njegova samooievalna
sposobnost. Poleg tega te povrine ne
smejo priti v stik s silikoni ali z mao-
bami. Zato morajo biti gumijasti istilci
stekla nemastni, ne smejo vsebovati
silikonov in na njih ne sme biti ostankov
starih neisto v obliki trdnih delcev.
309
 - Kaljena in delno kaljena stekla morajo
imeti po veljavnih predpisih trajno od-
tisnjen znak za varnostno steklo, isto-
asno pa imajo lahko na eni od povrin
tudi katerega od nanosov. Posledica
dodatnega oplemenitenja pri kaljenem
steklu je, da njegove povrine nimajo
tako izjemno dobre planimetrije, kot jo
ima obiajno zrcalno steklo. V tevilnih
primerih je z ustreznimi predpisi zah-
tevana njegova uporaba (vgradnja).
Nadaljnja navodila
Kadar za odstranjevanje pokodb na ste-
klenih povrinah uporabljamo prenosne
polirne stroje, se moramo zavedati, da s
poliranjem posnamemo precej steklene
6.9.8
mase. Zaradi tega lahko pride do opti-
nega popaenja (znan tudi kot uinek
Sicer:
Oprijemljivost na steklenih povrinah ni
povsem enakomerna. To je posledica
atomarnih mikrosprememb, ki so nasta-
le na mestih, kjer so bile etikete, ali pa so
310
Povrina kaljenega stekla je, v primer-
javi s povrino zrcalnega stekla, spre-
menjena zaradi terminega postopka.
V steklu se vzpostavi napetostni profil,
ki povzroi vejo upogibno trdnost.
Posledica so drugane povrinske la-
stnosti stekla.
Opisana dodatno oplemenitena stekla in
stekla z nanosi so proizvodi visoke kako-
vosti, ki pri ienju zahtevajo skrbno in
previdno ravnanje.
lee). Njihova uporaba je pri oplemeni-
tenih steklih in steklih z nanosi prepove-
dana. Kasneje poliranje kaljenega ste-
kla lahko povzroi zmanjanje njegove
trdnosti, zaradi esar se lahko zmanja
varnost gradbenega elementa.
nastale zaradi odtisov vakuumskih preno-
snih naprav, ostankov tesnil ali prstnih odti-
sov. Pojav je opazen pri mokrem steklu, torej
tudi med njegovim ienjem.
 7 Navodila za zastekljevanje

7.1 Splono
7.1.1 Podroje veljave
7.1.2 Naloga
7.1.3 Kakovostna in trajnostna garancija izolacijskih stekel REFLEX (RX)

7.2 Tehnini pravilniki

7.3 Smernice za rokovanje z izolacijskim steklom (transport, skladienje in

vgradnja)
7.3.1 Navodilo za uporabo troslojnega izolacijskega stekla

7.4 Dodatne zahteve

7.4.1 Zasteklitve, ki so izpostavljene izrednim terminim in/ali dinaminim
obremenitvam
7

7.4.2 Zasteklitve s stekli z nanosom in v masi obarvanimi stekli v drsnih vratih in

oknih
7.4.3 Transport in vgradnja na vejih nadmorskih viinah
7.4.4 Steklene ograje
7.4.5 Izolacijsko steklo z odkritim robnim tesnjenjem
7.4.6 Omejitve upogiba za izolacijska stekla REFLEX
7.4.7 Izolacijska stekla s stikalnimi vertikalnimi robovi
7.4.8 Izolacijska stekla majhnih dimenzij
7.4.9 Toplotnozaitna stekla RX WARM
7.4.10 Visokoselektivna sonnozaitna stekla RX SUN
7.4.11 Zvonozaitna stekla RX PHONE
7.4.12 Izolacijska stekla z okrasnimi profili
7.4.13 RX SAFE varnostna izolacijska stekla in stekla z alarmno zanko
7.4.14 Parapetni elementi REFLEX
7.4.15 Barvno odstopanje
7.4.16 Lom stekla
7.4.17 Povrinske pokodbe na steklu
7.4.18 Ohranjanje kakovosti

312
7.1 Splono

7.1.1 Podroje veljave

Praviloma se mora pri zastekljevanju vseh
vrst stekla upotevati navodila proizva-
jalca, zato imajo v nadaljevanju opisane
smernice pomen tehninega predpisa.
Navodila za zastekljevanje so namenje-
na vsem, ki uporabljajo izdelke in storitve
podjetja REFLEX. Z njimi elimo uporab-
nike informirati o pravilnem nainu ma-
nipuliranja, vgradnje in uporabe stekla.
Samo na ta nain uporabniki s svojim rav-
nanjem ne bodo mogli negativno vplivati
na kakovost dobavljenega stekla.
Navodila veljajo za vse izdelke iz stekla, ki
so namenjeni vgradnji v okenske in fasa-
dne elemente v visoki gradnji, pri emer
izhajamo iz predpostavke, da so omenje-
ni elementi izdelani iz izbranih in v praksi
e preizkuenih materialov oziroma pro-
filov.
Uporabniki naih izdelkov se lahko sklicu-
jejo na nao izjavo o garanciji za kakovost
le pod pogojem, da so pri delu in uporabi
upotevali doloila v teh smernicah. Se-
veda ob predpogoju, da s posegi bo-
disi zaradi naknadne predelave ali zaradi
pokodb niso vplivali na samo steklo ali
njegovo robno tesnjenje.

7.1.2 Naloga

7.1
Smernice oziroma navodila so sestavlje-
na tako, da omogoajo brezhibno izvaja-
nje zasteklitev s tehninega, fizikalnega
in gradbenega vidika. Zavedati se mora-
mo, da bodo zasteklitve le ob upoteva-
nju navodil ohranile svojo venamensko
funkcionalnost, hkrati pa na njih ne bodo
nastale predasne pokodbe.

313
 7.1.3 Kakovostna in trajnostna garancija izolacijskih stekel
REFLEX (RX)
1. Sklicevanje naih pogodbenih partner-
jev na garancijo je omejeno le na pravi-
co do odprave pomanjkljivosti v smislu
popravila oziroma nadomestne dobave
novega izdelka. Kupec mora ugotovlje-
ne pomanjkljivosti sporoiti v pisni obliki
takoj po prevzemu blaga. Rok za odpra-
vo pomanjkljivosti oziroma nadome-
stno dobavo je predmet dogovora obeh
strani. e tudi po tem ukrepu dobavlje-
no blago ne ustreza zahtevanim krite-
rijem, je kupec upravien do povraila
vrednosti oziroma preklica pogodbe.
Izkljuena je pravica kupca do povrai-
la strokov za kodo, ki nastane zaradi
napane odloitve o popravilu oziroma
nadomestni dobavi ali zaradi prepo-
znega ukrepanja.
2. Podjetje REFLEX daje svojim nepo-
srednim partnerjem (ob upotevanju
omejitev, ki so navedene v toki 1) za
izolacijsko steklo 5-letno garancijo, da
7.1.3
se steklene povrine v medstekelnem
prostoru ne bodo orosile (da na njih ne
bo prilo do kondenzacije vodne pare).
Garancija zane tei z dnevom dobave
in velja pod pogojem, da je kupec upo-
teval doloila teh navodil za zasteklje-
vanje.
314
3. Predpogoj za sklicevanje na garancijo
je, da kupec poleg REFLEX-ovih smer-
nic za vgradnjo upoteva tudi splono
priznane tehnine zakonitosti in stan-
darde ter da na dobavljenem steklu
niso bili opravljeni nobeni posegi v smi-
slu obdelave ali dodelave.
4. Garancija ne velja v primerih, ko je
izolacijsko steklo vgrajeno v mo-
bilna sredstva ali zamrzovalnike.
Garancija prav tako ne velja (kot je v
panogi obiajno) v nekaterih primerih
posebnih kombinacij. Zato za kom-
binacije z nekaterimi ornamentnimi
stekli z zelo monim ali zelo blagim
ornamentnim vzorcem ter za i-
no steklo veljajo posebne smernice.
e prvi kupec ali njegov odjemalec izo-
lacijsko steklo izvozi, velja ta garancija
le v primeru nae pisne odobritve.
5. Izdana garancija podjetje REFLEX ob-
vezuje, da odpravi pomanjkljivosti ozi-
roma brezplano nadomesti reklami-
rani izdelek. Vse dodatne zahteve so
izkljuene, razen ko gre za porotva,
navedena v toki 1.
6. Morebitno pomanjkljivost, ki je bila od-
krita v garancijskem roku, mora kupec
pisno prijaviti v roku est mesecev.
7.2 Tehnini pravilniki
Sestavni del Navodil za zastekljevanje
so tudi spodaj navedeni standardi in
predpisi. Njihova uporaba je za strokovno
izvajanje zasteklitev nujna.
Standardi
DIN 18 361 Zasteklitvena dela
SIST EN 1991-1-3: Evrokod 1: Vplivi na
konstrukcije 1-3. del: Sploni vplivi
Obteba snega Nacionalni dodatek
SIST EN 1991-1-4: Evrokod 1: Vplivi na
konstrukcije 1-4. del: Sploni vplivi
Obtebe vetra Nacionalni dodatek
DIN 7863 Brezcelini elastomerni te-
snilni profili za okna in fasade
DIN 18 055 Okno, prepustnost fug,
tesnost v nalivu in mehanska obreme-
nitev
DIN 18 516 Prezraevana obloga zu-
nanjih sten
DIN 18545 Tesnjenje zasteklitev s te-
snilnimi materiali
EN 1279 Steklo v gradbenitvu: Izola-
cijsko steklo
EN 14449 Steklo v gradbenitvu: Le-
pljeno in varnostno lepljeno steklo
EN 12150 Steklo v gradbenitvu: Var-
nostno kaljeno steklo
EN 1863 Steklo v gradbenitvu: Del-
no kaljeno steklo
EN 14179 Steklo v gradbenitvu: Var-
nostno kaljeno steklo s toplotnim preiz-
kusom
Priznana pravila tehnike
Smernice za rokovanje z izolacijskim
steklom
IFT Rosenheim Obremenilne skupine
za zasteklitve oken, ift smernica VE
06/01
IFT Rosenheim Smernice za zastekli-
tev lesenih oken brez podlonega tra-
ku
IGH Hadamar Tehnine smernice in
navodila
Smernice za ocenjevanje vizualne ka-
kovosti stekla za gradbenitvo
Smernice za ocenjevanje vizualne ka-
kovosti emajliranega in potiskanega
stekla
7.2
Broura Zdruljivost materialov pri iz-
delavi in montai izolacijskega stekla
Broura ienje stekla
Tehnini pravilnik za uporabo linijsko
vpetih zasteklitev (TRLV)
Tehnini pravilnik za uporabo zastekli-
tev, ki varujejo pred padcem v globino
(TRAV)
Tehnini pravilnik za dimenzioniranje
in izvedbo tokovno vpetih zasteklitev
(TRPV)
315
 7.3 Smernice za rokovanje z izolacijskim steklom
(transport, skladienje in vgradnja)
0.0 Uvod
Izolacijsko steklo je sestavljeno iz mini-
malno dveh stekel, med seboj povezanih
prek robnega tesnjenja, ki vmesni med-
stekelni prostor hermetino zapirata pred
okolico.
Izolacijsko steklo je na konno mero iz-
delana komponenta za uporabo v grad-
benitvu, z minimalno dvostransko linij-
skim vpetjem (1); (2). Proizvajalec oken ali
fasad je v osnovi odgovoren za tehnino
uporabnost svojega produkta za doloen
namen uporabe.
Ta smernica izhaja iz predpostavke, da
bodo transport, skladienje in vgradnja
izvedeni samo s strokovnim osebjem.
1.0 Podroje veljave
7.3
Smernica velja za:
transport
skladienje in
vgradnjo
veslojnega izolacijskega stekla, skladno
z EN 1279.
Opisuje ukrepe, potrebne za ohranjanje
trajnosti tesnjenja oziroma tehnine upo-
rabnosti robnega tesnjenja.
Gradbenofizikalna funkcija, mehanske la-
stnosti, elementi, vstavljeni v medstekelni
prostor, optine lastnosti in lom stekla
niso predmet te smernice.
316
Smernica je pravno zavezujoa, e se
proizvajalec izolacijskega stekla ali po-
godbeni partner v kupoprodajni pogodbi
sklicujeta nanjo ali se dogovorita za po-
samezen primer.
Ne nadomea pa standarda, vpeljanih
tehninih pravilnikov ali zakonskih doloil
za uporabo izolacijskega stekla. Nekaj
pomembnejih strokovnih informacij je
natetih na koncu te smernice.
2.0 Osnovne zahteve
Robno tesnjenje ne sme biti pokodo-
vano. Njegova zaita je brezpogojna za
ohranitev funkcije. Izogibati se moramo
vsem kodljivim vplivom. To velja od dne-
va dobave za skladienje, transport in
vgradnjo.
kodljivi vplivi so med drugim lahko tudi:
nenehno nastajanje vode na robnem
tesnjenju
UV sevanje
nenartovane mehanske napetosti
nezdruljivi materiali
ekstremne temperature.

Slika 1
Podroje a (stransko prekrivanje ste-
klenega roba na zunanji strani) je viina,
ki poteka od roba stekla do vidnega po-
droja izolacijskega stekla.
Neodvisno od zahtev v standardu glede
globine vpetja stekla moramo preprei-
ti, da v vgrajenem stanju naravna dnev-
na svetloba sveti na podroji a ali b.
V nasprotnem primeru je treba naroiti
izolacijsko steklo z UV-obstojnim robnim
tesnjenjem oziroma robno tesnjenje za-
ititi pred UV sevanjem.
3.0 Transport, skladienje in
rokovanje
Obiajno se transport izvaja na stojalih ali
v zabojih.
3.1 Transport na stojalih
Stekla na transportnih stojalih zavaruje-
mo, pri emer zaradi varovalnih naprav
oziroma pripomokov ne sme delovati
noben nedovoljen pritisk na stekla.
3.2 Transport v zabojih
Zaboje moramo kot lahko embalao, ki
ni namenjena za delovanje statinih ali
dinaminih obremenitev, v posameznem
primeru pazljivo preveriti: kako poteka ro-
kovanje z zaboji, ali lahko na primer upo-
rabimo transportne vrvi ipd.
7.3
Skladienje ali odlaganje se lahko izve-
de samo v vertikalnem poloaju na pri-
mernih stojalih ali pripravah.
e se nalaga ve stekel, so obvezni vme-
sni sloji (na primer vmesni papir, vmesni
blailniki, pluta).
Izolacijsko steklo moramo na gradbiu
zaititi pred kodljivim keminim ali fizi-
kalnim vplivi.
S primernim popolnim pokritjem mora-
mo izolacijsko steklo na prostem zaititi
pred dolgotrajno vlago ali sonnim seva-
njem.
317
 4.0 Vgradnja

Vsako dobavljeno steklo moramo pred Zahteve, materiali, velikosti in oblike so

vgradnjo pregledati zaradi morebitnih po- doloene v smernici (3) ali v izjavi proizva-
kodb. Pokodovanega stekla ne smemo jalca podlok.
vgraditi. Izolacijska stekla so po pravilu
polnilni elementi, kar pomeni, da so brez Podloke so lahko izdelane iz primerne-
nosilne funkcije. Njihova lastna tea in ga lesa, primerne umetne mase ali dru-
na njih delujoe zunanje obremenitve se gega primernega materiala, imeti morajo
morajo prenaati na okvir ali nosilno kon- zadostno trajno tlano trdnost in na robu
strukcijo stekla. stekla ne smejo povzroati nobenih od-
krukov.
Druganih zasteklitvenih sistemov, kot
so na primer tokovno vpeti ali lepljeni
sistemi, ta smernica ne zajema. Glede na
konstrukcijo robnega tesnjenja so zanje
postavljene drugane zahteve.

5.0 Podlaganje

Zasteklitvena podloka je kontaktno Zasteklitvena

podloka
mesto med steklom in okvirjem. Tehnika
podlaganja je prikazana v (3).
Slika 2
Podlaganje oziroma podloke morajo
7.3

zagotavljati prosti prostor steklo-folc za Podloke ne smejo spremeniti svojih la-

vzdrevanje izravnavanja parnega tlaka stnosti in lastnosti izolacijskega stekla v
(dolgotrajna kondenzacija), za prezrae- ivljenjski dobi ali oslabiti svoje funkcije
vanje in morebitno odvodnjavanje. zaradi uporabljenih tesnilnih in lepilnih
materialov, vlage, ekstremnih temperatur
Za vgradnjo izolacijskega stekla moramo ali drugih vplivov.
uporabiti primerne steklitvene podloke
oziroma podlone mostike. Vsa stekla
veslojnega izolacijskega stekla morajo
biti podloena skladno s priznanim pravi-
lom tehnike (3).

318
6.0 Mehanske obremenitve
V vgrajenem stanju delujejo na vesloj-
na izolacijska stekla dinamine in trajne
obremenitve vetra, snega, gnea ljudi itn.
Te obremenitve so odvedene v nalene
profile (okvirje), pri emer se upogneta
naleni profil in rob zasteklitev.
Upogib vodi k strinim silam v robnem
tesnjenju izolacijskega stekla. Da ni ogro-
ena trajna tesnost robnega tesnjenja,
moramo upotevati omejitve v nadalje-
vanju.
Upogib robnega tesnjenja veslojnega
izolacijskega stekla pravokotno na povr-
ino v podroju enega roba pri maksimal-
ni obremenitvi ne sme presegati 1/200
doline roba stekla oziroma maksimalno
15 mm. Zato mora biti okvir primerno di-
menzioniran.
7.0 Steklitveni folc, tesnjenje in
izravnava parnega tlaka
Dokazali so se zasteklitveni sistemi, ki
loujejo prostor steklitvenega folca od
prostorske klime. Za srednjeevropske
razmere se izvaja prezraevanje prostora
steklitvenega folca na atmosfersko stran.
Izmenjavo zraka iz prostora v prostor ste-
klitvenega folca moramo v glavnem pre-
preevati.
8.0 Standardi, smernice,
pravilniki (v veljavni izdaji)
1) TRAV Tehnini pravilnik za uporabo
zasteklitev, ki varujejo pred padcem v
globino
2) TRLV Tehnini pravilnik za uporabo
linijsko vpetih zasteklitev
3) Tehnina smernica t. 3 Podlaganje
zasteklitvenih enot, IGH Hadamar
4) Tehnina smernica t. 17 Zasteklitev
z izolacijskim steklom, IGH Hadamar
5) EN 1279-5 Steklo v gradbenitvu:
Izolacijsko steklo, potrjevanje skla-
dnosti
6) DIN 18545-1 Tesnjenje zasteklitev
z tesnilnimi materiali; Zahteve za ste-
klitvene folce zasteklitev s tesnilnimi
materiali
7) DIN 18545-3 Tesnjenje zasteklitev z
tesnilnimi materiali; Zasteklitveni sis-
temi
8) Obremenilne skupine za zasteklitve
oken, ift smernica VE 06/01
9) Smernice za ocenjevanje vizualne ka-
kovosti stekla za gradbenitvo
7.3
10) Broura ienje stekla
To smernico je izdalo
Zvezno zdruenje ploatega stekla:
Bundesverband Flachglas e. V.
Mlheimer Strae 1,
D-53840 Troisdorf
319
 7.3.1 Navodilo za uporabo troslojnega izolacijskega stekla
1.0 Uvod
Predpis o varevanju energije (EnEV v
Nemiji in Pravilnik o uinkoviti rabi ener-
gije v stavbah v Sloveniji) je najpomemb-
neji pravilnik vlade v prizadevanjih za
uinkovito rabo energije v novogradnjah
in obstojeih zgradbah. Pravilnik slui za
prenos smernic za energijsko uinkovi-
tost EU. Nova izdaja pravilnika planira-
na za 2009 in 2012 bo zahtevnostni nivo
za porabo energije predvidoma zaostrila
za 30 %.
Da bi v prihodnosti dosegali te zahteve,
so potrebne tevilne inovacije tudi na po-
droju stekla, oken in fasade. K izbolja-
nju toplotnotehninih lastnosti oken in fa-
sad bo pomembno prispevala poveana
uporaba troslojnih izolacijskih stekel.
Nemko zvezno zdruenje ploatega
stekla in njegovi lani podpirajo tenje
vlade za e uinkoviteje ravnanje z ome-
7.3.1
jenimi viri energije. Troslojna izolacijska
stekla so e ve kot 10 let na trgu uvelja-
vljen in priznan proizvod, vendar pa so
bila doslej uporabljana oziroma vgrajeva-
na le v omejenem obsegu.
Veji obseg proizvodnje troslojnega izo-
lacijskega stekla mono vpliva na pro-
izvodno tehnologijo in posledino na
zagotavljanje merila kakovosti. Mono
razirjena uporaba troslojnega izolacij-
skega stekla v oknih in fasadah zahteva
upotevanje in zaznavanje razlinih vidi-
kov. Naloga tega navodila je odgovoriti
na tevilna vpraanja, ki se zastavljajo, in
posredovati priporoila proizvajalcem ter
uporabnikom troslojnega izolacijskega
stekla.
320
2.0 Troslojna izolacijska stekla
2.1 Sestava troslojnega izolacijskega
stekla
S troslojnim izolacijskim stekom dosee-
mo Ug -vrednosti, ki leijo obutno pod
1,0 W/m2K. Pri tem mora sestava trosloj-
nega izolacijskega stekla vsebovati dve
stekli z nizkoemisijskim nanosom, ki sta
obrnjeni v medstekelni prostor (MSP).
Poleg tega mora biti plinsko polnjenje v
obeh medstekelnih prostorih lahtni plin.
2.2 Standardni proizvodi
Za standardne proizvode mora biti na vo-
ljo dovolj velika koliina potrebnih surovin
in polizdelkov. Kripton ali ksenon kot pol-
nilni plin za doseganje nijih Ug -vrednosti
nista na voljo v dovolj velikih koliinah, da
bi ju pri troslojnem izolacijskem steklu
lahko uporabljali kot standardi produkt.
Zato se praviloma uporablja argon.
Kot standardna sestava troslojnega izola-
cijskega stekla se priporoa sestava ste-
kla 4/12/4/12/4 z dvema visokotoplotno
zaitnima nanosoma (Low-e) na pozici-
jah 2 in 5 in polnjenje z argonom v obeh
medstekelnih prostorih.
2.3 Doseene U-vrednosti
Troslojno izolacijsko steklo s sestavo
4/12/4/12/4, z dvema visokotoplotno
zaitnima nanosoma (Low-e) stopnja
emisije n ~ 0,03 (stanje tehnike) in s pli-
nom argonom (koncentracija plina 90
%) v obeh medstekelnih prostorih dose-
e pri izraunu po EN 673 Ug -vrednost
0,7 W/m2K.
Brez nadaljnjih ukrepov za izboljanje to-
plotnotehninih lastnosti dobimo iz tega,
skladno z EN 10077-1, Tabela F. 1 za okna
z razlinimi okvirji naslednje Uw -vredno-
sti:
- Uf = 1,8 W/m2K: Uw = 1,2 W/m2K
- Uf = 1,4 W/m2K: Uw = 1,1 W/m2K
Mogoi ukrepi za nadaljnje izboljanje
toplotnotehninih lastnosti okenskih kon-
strukcij so na primer:
izboljanje toplotnotehninih lastnosti
profila okvirja
uporaba toplotnozaitnih izolacijskih
stekel s toplotnotehnino izboljanim
robnim tesnjenjem (tako imenovani to-
pli rob). S tem ukrepom praviloma do-
seemo izboljanje Uw -vrednosti za 0,1
W/m2K.
toplotnotehnino izboljanje zastekli-
tvenega sistema, na primer z globljim
vpetjem stekla.
2.4 Doseene g-vrednosti
Z opisanim standardnim proizvodom za
troslojno izolacijsko steklo doseemo
skupni prehod energije (g-vrednost) pri-
blino 50 % oziroma priblino 0,50, ker z
uporabo osnovnega stekla in nanosa lah-
ko vrednost malce odstopa.
2.5 Bilanca U-vrednosti
Za varevanje energije s troslojnim izo-
lacijskim steklom oziroma gradbenim
elementom okno je nazadnje odloilna
bilanca toplotnih izgub (opisanih z U-
vrednostjo) in solarnega dobitka toplote
(opisanega z g-vrednostjo).
Bilanca U-vrednosti za okna se lahko iz-
rauna po:
Uw.eq = Uw S g
Koeficient S za dobitke solarne toplote je
odvisen od strani neba, v katero je vgra-
jeno troslojno izolacijsko steklo oziroma
okno. Skladno z DIN-V 4108-6 se upora-
bljajo naslednje vrednosti:
S = 2,1 W/m2K juna orientacija
S = 1,2 W/m2K vzhodna/zahodna
orientacija
S = 0,8 W/m2K severna orientacija
S temi vrednostmi doseemo za opisane
standardne proizvode troslojnega izo-
lacijskega stekla pri U-vrednosti oken-
skega okvirja Uf = 1,4 W/m2K in vrednosti
okna Uw = 1,1 W/m2K (glej Poglavje 2.3)
naslednje bilanne Uw -vrednosti, ki spet
v posameznih primerih zaradi uporablje-
nega osnovnega stekla in nanosa lahko
malce odstopajo:
Uw.eq = 0,05 W/m2K juna orientacija
Uw.eq = 0,5 W/m2K vzhodna/zahodna
orientacija
Uw.eq = 0,7 W/m2K severna orientacija
7.3.1
3.0 Dejavniki, ki vplivajo na
trajnost
3.1 Medstekelni prostor in dimenzija
stekla (povrina, razmerje stranic)
Obremenitev sistema naraa z veliko-
stjo oziroma irino medstekelnega pro-
stora (klimatski uinek, glej Poglavje 5.2).
Dva medstekelna prostora troslojnega
izolacijskega stekla se s svojim delova-
njem setevata najmanj tako, kot da gre
za samo en neprekinjen medstekelni
prostor. Katere obremenitve na steklo in
robno tesnjenje sledijo iz tega, je odvisno
od formata: majhna ozka stekla (razmerje
stranic 1:3) imajo na primer najveje obre-
menitve na steklo in robno tesnjenje.
321
 Za standardno uporabo troslojnega izo-
lacijskega stekla v oknih je medstekle-
ni prostori 2 x 12 mm tehnino najbolj
smiselna dimenzija. Manji medstekelni
prostori vodijo (ob uporabi argona kot
polnilnega plina) do vijih Ug -vrednosti,
veji medstekelni prostori pa do monej-
e obremenitve stekla in robnega tesnje-
nja.
3.2 Prekrivanje hrbta
Pri troslojnem izolacijskem steklu so me-
hanske obremenitve za robno tesnjenje
vije. Zato mora biti prekrivanje hrbta po-
veano, e posebej pri ozkih formatih.
3.3 Dimenzioniranje stekla
V osnovi veljajo vsi standardi in smernice
kot za dvoslojno izolacijsko steklo. Za-
radi omenjenih vijih obremenitev lahko
na posebna vpraanja za dimenzionira-
nje stekla odgovorimo s pomojo pro-
gramske opreme (software) za statiko
(na primer reitev za panogo GLASTIK,
7.3.1
izdajatelj BF). Dejavniki, ki poveujejo
obremenitve, so na primer asimetrina
sestava stekla ali uporaba posebnih in
absorpcijskih stekel. Ornamentno ali i-
no steklo ima ob tem e nijo mehansko
trdnost kot float steklo.
3.4 Povrine z nanosi
Priporoa se, da je nanos na obeh zuna-
njih steklih obrnjen v medstekelni prostor
(stran nanosa 2 in 5). Kaljenje srednjega
stekla brez nanosa na splono ni potreb-
no.
e je, na primer zaradi vpliva na g-vre-
dnost troslojnega izolacijskega stekla,
nanos na srednjem steklu (stran nanosa
3 in 5 oziroma 2 in 4) mora biti to srednje
steklo kaljeno.
322
3.5 Posebne funkcije
Izkustvene vrednosti dvoslojnega izola-
cijskega stekla se ne morejo prenesti na
troslojno izolacijsko steklo. Kombinaci-
je s posebnimi funkcijami, kot je varnost
(nadglavna zasteklitev, zasteklitev za za-
ito pred padcem v globino), zvona za-
ita, sonna zaita itn. imajo posebne
zahteve.
3.5.1 Varnost (nadglavna zasteklitev,
zasteklitev za zaito pred padcem
v globino)
Tehnini pravilnik za linijsko vpete in za-
steklitve, ki varujejo pred padcem v glo-
bino TRLV in TRAV, ne omenjata posebej
troslojnega izolacijskega stekla. Zato ve-
lja, po mnenju nemkega zveznega zdru-
enja za ploato steklo, splono formu-
lirana zahteva za veslojno izolacijsko
steklo tako za troslojno kot za dvoslojno
izolacijsko steklo.
Protivlomne zasteklitve (zaita pred za-
luanim predmetom, protivlomna, nepre-
bojna in zaita pred uinki eksplozije) in
ognjeodporne zasteklitve doloamo ozi-
roma potrjujemo za vsak primer posebej.
3.5.2 Zvona zaita
Zvonozaitne lastnosti se lahko kom-
binirajo s toplotnozaitnimi lastnostmi
troslojnega izolacijskega stekla.
3.5.3 Sonna zaita
Sonnozaitne lastnosti se lahko kom-
binirajo s toplotnozaitnimi lastnostmi
troslojnega izolacijskega stekla. V pri-
merjavi z dvoslojnim sonnozaitnim
izolacijskim steklom se spremenijo sve-
tlobne in sevalne fizikalne lastnosti.
4.0 Navodila za zastekljevanje
Tako kot pri dvoslojnem izolacijskem ste-
klu veljajo osnovne zahteve, ki jih najde-
mo na primer v Smernicah za rokovanje
z izolacijskim steklom (transport, skladi-
enje in vgradnja) nemkega zveznega
zdruenja za ploato steklo: zaita pred (raziskovalni projekt HIWIN delni projekt
trajno obremenitvijo oziroma delovanjem
vlage (izravnava parnih tlakov), zaita
pred direktnim UV sevanjem (alternati-
va: UV-obstojno robno tesnjenje), zdru-
ljivost materialov, uporaba v obiajnih
gradbenih temperaturnih podrojih in ne-
prisiljena vgradnja. Konstrukcije okvirjev
morajo biti primerne za prevzem trosloj-
nega izolacijskega stekla. Za napake, ki
so posledica nespotovanja teh osnovnih
zahtev, proizvajalec izolacijskega stekla
ne odgovarja.
Upotevati moramo tehnino smernico t. 17
IGH Zasteklitev izolacijskega stekla.
4.1 Podlaganje
Funkcionalne lastnosti zasteklitvenih
podlok se morajo obdrati skozi celo i-
vljenjsko dobo. Da to zagotovimo, morajo
biti dovolj trajno tlano stabilne, odporne
na staranje in primerne za zdruljivost. Pri
podlokah moramo paziti na to, da sta
nosilna in distanna podloka razporejeni
ravno in vzporedno z robom zasteklitvene
enote. Podloka mora prevzeti celotno
debelino zasteklitvene enote in tako pre-
naati lastno teo vseh treh stekel. Pri sis-
temih s prostim prostorom folca podlo-
ka ne sme ovirati izenaitve parnih tlakov
ali povzroati odkrukov na robu stekla.
Prav tako ne sme nastopiti obremenitev
robnega tesnjenja zaradi repinj.
Upotevati moramo tehnino smernico t. 3
IGH Podlaganje zasteklitvenih enot.
4.2 Poveanje globine vstavljanja stekla
Poveana globina vstavljanja za troslojna
izolacijska stekla je, glede na termino
povzroene napetosti, ki poveujejo ne-
varnost loma stekla, pri dobro toplotno
zaitenem sistemu okvirja sprejemljiva
B: Preiskava nevarnosti loma stekla za-
radi poveane globine vpetja, zakljuno
poroilo april 2003, ift Rosenheim in Pas-
sivhaus Institut Darmstadt).
5.0 Nadaljnje znailnosti
5.1 Zunanja kondenzacija
Za vsako izolacijsko steklo velja: im
manja je toplotna prehodnost oziroma
im manja je Ug -vrednost, toliko topleje
je notranje steklo in toliko hladneje je zu-
nanje steklo. To seveda velja tudi za tro-
slojno izolacijsko steklo. Poleg tega med
zunanjo povrino izolacijskega stekla in
nebom neprestano poteka izmenjava
7.3.1
sevalne energije. Glede na individualno
situacijo vgradnje vodi ta izmenjava se-
valne energije, e posebej v jasni noi, do
dodatnega monega ohlajanja zunanjega
stekla. e okoliki zrak ob tako podhlaje-
ni stekleni povrini dosee toko rosia,
se bo vodna para izloila v obliki konden-
za. Ta pojav je v naravi poznan kot nasta-
nek rose. Oroenost bo izginila takoj, ko
bo povrina stekla topleja od okolikega
zraka (ob prvih sonnih arkih). Ta feno-
men ne pomeni napake, temve je znak
odline vrednosti toplotne zaite trosloj-
nega izolacijskega stekla.
323
 Zaradi bolje toplotne zaite troslojnega
izolacijskega stekla od obiajnih dvosloj-
nih izolacijskih stekel moramo raunati s
tem, da bo pojav kondenza na zunanjem
steklu e pogosteji. Za prepreevanje
nesoglasij pri kupcih in potronikih je pri-
poroljivo opozoriti na ta fenomen pred
nakupom.
5.2 Klimatski efekt
Smernice za ocenjevanje vizualne ka-
kovosti stekla za gradbenitvo, ki jih je
izdalo nemko zvezno zdruenje za plo-
ato steklo, opisujejo v Poglavju 4.2.2
uinek dvojnega stekla, zaradi katerega
se, pri spremembi temperature in nihanju
zunanjega pritiska, pojavi konkavno ali
konveksno upogibanje posameznih ste-
kel in s tem popaenje optinega videza.
Zaradi vejega zaprtega volumna plina
v dva medstekelnega prostora lahko ta
uinek pri troslojnem izolacijskem steklu
pride e bolj do izraza.
7.3.1
5.3 Lastna barva
Smernice za ocenjevanje vizualne kako-
vosti stekla za gradbenitvo opisujejo v
Poglavju 4.1.1 lastno barvo vseh stekle-
nih izdelkov, e posebej posebnih ste-
kel z nanosom. Zaradi e tretjega stekla
in drugega nanosa je lahko lastna barva
troslojnega izolacijskega stekla obutno
bolj opazna kot pri dvoslojnem izolacij-
skem steklu.
To navodilo je izdalo
Zvezno zdruenje ploatega stekla:
Bundesverband Flachglas e. V.
Mlheimer Strae 1,
D-53840 Troisdorf

324
7.4 Dodatne zahteve
7.4.1 Zasteklitve, ki so izpostavljene izrednim terminim in/ali
dinaminim obremenitvam
Pokodbe zasteklitev, ki so posledi-
ca izrednih terminih ali dinaminih
obremenitev, ne spadajo pod rekla-
macijo oziroma garancijo dobavitelja.
Pri tem moramo paziti na naslednje:
Folije, barve notranje aluzije
Naknadno nanaanje absorpcijskih folij
in barv ter nameanje notranjih aluzij, ki
zadrujejo toploto, lahko vodi do termi-
nega loma pri sonnem obsevanju.
Pred izvedbo taknih naknadnih sprememb
zasteklitvenih enot se je treba posvetovati.
7.4.2 Zasteklitve s stekli z nanosom in v masi obarvanimi stekli v
drsnih vratih in oknih
Pri zasteklitvah s toplim steklom z nano-
som Low-e in visokoselektivnim steklom
ter v masi obarvanimi stekli moramo pazi-
ti na dovolj veliko prezraevanje prostora
med posameznimi steklenimi elemen-
ti, da se stekla pri sonnem obsevanju
Polaganje asfalta
Pri polaganju asfalta v prostorih z e za-
stekljenimi okni pride do monega, nee-
nakomernega, enostranskega segrevanja
stekla. Pred temi vplivi moramo izolacijska
stekla zavarovati z ustreznimi ukrepi.
Grelno telo
Med grelnim telesom in izolacijskim
steklom moramo zagotoviti minimalno
razdaljo 30 cm. Pri izolacijskem steklu v
kombinaciji s kaljenim steklom na notra-
nji strani se lahko ta minimalna razdalja
zmanja na 15 cm. Istoasno naj bo irina
grelnega telesa enaka irini izolacijskega
stekla, tako da zagotovimo enakomerno
segrevanje stekla. Pri prekoraitvi ome-
njenih minimalnih razdalj grelnega telesa
7.4
je treba zaradi varnosti vstaviti vmesno
sevalno zaito.
preve ne segrejejo. e ni zagotovljeno
zadostno prezraevanje prostora med
obema steklenima elementoma, se pri-
poroa uporaba kaljenega ESG ali delno
kaljenega TVG stekla.
325
 7.4.3 Transport in vgradnja na vejih nadmorskih viinah
V medstekelnem prostoru izolacijskega
stekla je hermetino zaprt zrak oziroma
plin, ki ima enak tlak, kot ga je imela at-
mosfera v trenutku proizvodnje. Na ve-
jih nadmorskih viinah je redkeji zrak
z manjim atmosferskim tlakom. Tako je
tlak v steklu, ki ga pripeljemo na vejo
nadmorsko viino, vedno veji od tlaka
okolice. Zaradi te razlike se stekli izboita.
Posledica tega ni samo estetska pomanj-
kljivost, temve predvsem negativen vpliv
na robno tesnjenje. V ekstremnih prime-
rih lahko pride celo do loma stekla.
7.4.4 Steklene ograje
REFLEX-ovi stekleni elementi se lahko
uporabijo kot ograja brez notranje nosilne
ograje. Seveda lahko v taknih primerih
izbiramo le med varnostnimi stekli: kalje-
nim ESG ali lepljenim steklom VSG.
7.4.3
7.4.5 Izolacijsko steklo z odkritim robnim tesnjenjem
V teh primerih (npr. strehe) moramo upo-
rabiti izolacijsko steklo RX WARM, SUN,
SAFE UV. Ta stekla imajo robno tesnjenje
izdelano iz materiala, ki je odporen na
kodljivi vpliv ultravijolinih arkov. Tudi
ta stekla so izdelana po sistemu REFLEX,
torej z dvostopenjskim tesnjenjem. Od
drugih stekel se razlikujejo le v tem, da
sekundarno (zunanje) tesnjenje ni izve-
deno s polisulfidom, temve s silikonom.
Parotesnost tega tesnila je nekoliko slab-
a, zato je potreben debeleji nanos. Hr-
bet distannika je prekrit s 6 mm debelim
nanosom, skupna irina robnega tesnje-
nja pa je za 3 mm veja.
326
Zato mora kupec pri naroanju stekla, ki
bo vgrajeno v objekt na veji nadmorski
viini, na to opozoriti proizvajalca izola-
cijskega stekla. e so v izolacijska ste-
kla vgrajena stekla z visoko absorpcijo,
v masi obarvana stekla, stekla z majhno
povrino, nesimetrina stekla ali stekla z
razmerjem stranic, ki je veje od 2: 1, je e
v primerih, ko je mesto vgradnje za 400 m
vije od mesta izdelave, potreben posvet
s tehnologi podjetja REFLEX.
Pri izraunu potrebne debeline stekla, iz-
biri potrebne vrste stekla in zahtevah za
konstrukcije vpetja stekla moramo upo-
tevati pogoje, ki so opisani v Poglavju
6.9.3.
Izolacijska stekla z odkritim robnim te-
snjenjem se standardno dobavljajo na-
polnjena z zrakom. Z izdelavo posebnega
robnega tesnjenja so mona tudi izolacij-
ska stekla z odkritim robnim tesnjenjem,
napolnjena s plinom argonom.
Ker se pri steklih z nanosom v podroju
robnega tesnjenja odstrani nanos, lahko
pride pri izolacijskem steklu z odkritim
robnim tesnjenjem na meji med nanosom
in delom, ki je odbruen, do razlike v obli-
ki barvnih uinkov. To je proizvodnoteh-
nino in fizikalno pogojeno in ni predmet
reklamacije.
7.4.6 Omejitve upogiba za izolacijskega stekla REFLEX

Omejitev upogiba za robno tesnjenje izolacijskega stekla

Vgradnja
Vpetje robnega tesnjenja
izolacijskega stekla Zasteklitve pod naklonom,
Vertikalno vpetje
skladno s TRLV
l/100 l/200
Linijsko
maksimalno 15 mm maksimalno 15 mm
l/200
Prosto l/100*
maksimalno 15 mm
Dopustni upogibi veljajo za najbolj neugoden poloaj obremenitev.
* Zaradi izkljuno kratkotrajnih obremenitev brez omejitve absolutnega upogiba.

7.4.7 Izolacijska stekla s stikalnimi vertikalnimi robovi

Vrstno vertikalno zasteklitev z izolacijski- Kadar fuga ni povsem zapolnjena s

mi stekli lahko izvedemo tudi brez vme-
snih vertikalnih profilov. V tem primeru so
stekla vloena eno poleg drugega tako,
da se vertikalno stikajo.
Tudi pri tem nainu imajo stekla odkrito
robno tesnjenje. Pri taknih zasteklitvah
moramo upotevati naslednje konstruk-
tesnilom, mora biti v coni robnega te-
snjenja izolacijskih stekel zagotovljena
monost izenaevanja parnih tlakov.
Material za tesnjenje fug mora biti zdru-
ljiv z materialom v robnem tesnjenju.
Zatesnjenega vertikalnega stika pri
statinem izraunu ne smemo upote-
vati kot nosilne opore.

7.4.6
cijske zahteve: Upotevati moramo navodila za obde-
Najmanja razdalja med dvema steklo- lavo in uporabo proizvajalcev tesnilnih
ma mora znaati 5 mm. materialov in ustrezna pravila tehnike.
Ves prostor med obema elementoma
lahko povsem in brez zranih mehurjev
zapolnimo s tesnilom.

Horizontalni stik

Robno tesnjenje s strukturnim silikonom

Polnilo

Vremensko silikonsko tesnilo

327
 7.4.8 Izolacijska stekla majhnih dimenzij
Med majhna izolacijska stekla uvramo
vsa tista stekla, ki imajo stranico krajo
od 50 cm. V primerjavi z normalnim izo-
lacijskim steklom so ta stekla, predvsem
pa njihovo robno tesnjenje, bistveno bolj
izpostavljena upogibnim obremenitvam.
Med izdelavo izolacijskega stekla med-
stekelni prostor hermetino zapremo. V
njem so enaki klimatski pogoji (tempera-
tura in zrani tlak), kakrne je imelo okolje
v asu proizvodnje stekla.
Ob spremembah temperature ali zra-
nega tlaka (na primer pri vgradnji na veji
nadmorski viini in pri vsaki spremembi
vremena) se spreminja tudi tlak v medste-
kelnem prostoru. Zaradi tega se mono
poveajo napetosti v obeh steklih oziro-
ma v robni coni.
Pri izolacijskem steklu vejih dimenzij ela-
stini modul stekla dovoljuje, da se te po-
veane napetosti sprostijo z deformacijo
7.4.8
stekel (izboenje ali vboenje). Majhna
stekla pa so toga in se ne morejo podati,
zato nastanejo v steklu in robnem tesnje-
nju velike napetosti. Te so e zlasti velike
7.4.9 Toplotnozaitna stekla RX WARM
RX WARM dobi svoje tehnine lastnosti z
nanosom na povrini stekla v MSP. Teh-
nini podatki so delno odvisni od tega,
na kateri poziciji je nanos. Zato je pravilna
stran za montao oznaena z nalepko. Ta
izolacijska stekla v osnovi zastekljujemo
na enak nain kot vsa druga stekla. e to-
plotnozaitna stekla nastopajo v kombi-
naciji z inim steklom, podjetje REFLEX
328
pri asimetrinih oblikah stekel in pri zelo
irokem MSP (na primer pri nekaterih
zvonoizolativnih steklih). Ob posebno
neugodnih pogojih lahko zaradi tega pri-
de celo do loma stekla.
Verjetneja posledica teh napetosti pa izha-
ja iz trajnega raztezanja robnega tesnjenja
predvsem notranjega, trajnoelastinega
tesnila. Zaradi teh deformacij nastanejo v
tesnilu bolj ali manj iroke difuzijske poti,
zato lahko vodna para hitreje prodira v
medstekelni prostor. Posledica je kraja i-
vljenjska doba stekla, v najslabem primeru
pa rosenje na notranjih povrinah stekel.
O tveganju, ki ga predstavljajo izolacij-
ska stekla majhnih dimenzij, je zato treba
razmiljati e v fazi projektiranja. Pripo-
roamo posvet s proizvajalcem glede
monosti druganega dimenzioniranja
stekel. Ena od monih reitev je uporaba
dunajskih (Wiener) okrasnih profilov, s
katerimi lahko vizualno spremenimo ve-
liko steklo v ve manjih. Sicer pa je treba
pri asimetrinih steklih z medprostorom,
ki je iri od 16 mm, vsaj tanje steklo ka-
liti RX SAFE ESG.
zanje ne daje obiajne garancije. e pa
ta stekla nastopajo v kombinaciji s stekli,
ki so obarvana v masi, morajo ta biti ka-
ljena.
Stekla RX WARM moramo med prevo-
zom in skladienjem zaititi pred vlago
in sonnimi arki.
7.4.10 Visokoselektivna sonnozaitna stekla RX SUN
Izolacijska stekla z visokoselektivnimi
sonnozaitnimi stekli v osnovi zaste-
kljujemo na enak nain kot obiajna izo-
lacijska stekla. Zaradi poveane toplotne
obremenitve naj steklo ne sega ve kot
15 mm globoko v steklitveno brazdo.
RX SUN dobi svoje tehnine lastnosti z
nanosom na povrini stekla v MSP. Teh-
nini podatki so delno odvisni od tega,
na kateri poziciji je nanos. Zato je pravilna
stran za montao oznaena z nalepko.
7.4.11 Zvonozaitna stekla RX PHONE
Polno uinkovitost teh stekel lahko pri-
akujemo le, e so pravilno vgrajena v
ustrezne konstrukcije. Zato v nadaljevanju
navajamo navodila za njihovo zastekljeva-
nje:
RX PHONE izolacijska stekla v osnovi
zastekljujemo na enak nain kot obiaj-
na izolacijska stekla.
Pri zastekljevanju s stekli RX PHONE z
zvonozaitno folijo moramo preveriti
zdruljivost vseh uporabljenih materia-
lov.
Zvonoizolativna stekla imajo praviloma
veliko povrinsko teo. Zato moramo
preveriti nosilnost konstrukcije in okov-
ja.
Priakovano zvono izolativ-
nost bomo dosegli le v primeru, e
bo ves sistem odlino zatesnjen.
Pri zastekljevanju s tesnilnimi profili mo-
ramo biti posebej pozorni na tesnost
vogalov. Viji zvonoizolativni razredi
zahtevajo, da sta med krilom in okvirjem
nameena dva nivoja tesnil, ki naj bi bila
po monosti med seboj zamaknjena.
Posebno pozornost moramo posveti-
e visokoselektivna sonnozaitna
stekla nastopajo v kombinaciji z inim
steklom, podjetje REFLEX zanje ne daje
obiajne garancije. e pa ta stekla na-
stopajo v kombinaciji s stekli, obarvanimi
v masi, morajo biti kaljena.
Stekla RX SUN moramo med prevozom
in skladienjem zaititi pred vlago in
sonnimi arki.
ti tudi vgradnji okenske konstrukcije v
gradbeno odprtino. e posamezne faze
dela (vgradnja stekla v krilo, spoj krila
in okvirja ter vgradnja celotnega okna)
niso opravljene strokovno, meritev de-
7.4.10
janske zvone izolirnosti na objektu ne
bo dala priakovanih rezultatov.
ibke toke v zvoni izolirnosti sistema
lahko predstavljajo vgrajene roletne
omarice in zraniki ter pod oknom lee-
i parapet. Njihove konstrukcije morajo
ustrezati enakim zahtevam glede zvo-
ne izolirnosti, kot to velja za fasadne
stene.
Praviloma je sestava zvonoizolirnih
stekel RX PHONE asimetrina. Pozi-
cija vgradnje debelejega stekla je za
funkcijo zvone zaite nepomembna.
Vseeno pa naj iz statinih in estetskih
razlogov debeleje steklo nastopa kot
zunanje steklo.
Vrednosti zvone izolirnosti, ki jih
za zvonozaitne razrede navajajo
smernice VDI 2719, se vedno nanaajo
na konno vrednost e vgrajenega
okna.
329
 7.4.12 Izolacijska stekla z okrasnimi profili
vicarski kri, filigranski profili
Ker so ti profili, praviloma iroki 16 ali 26
mm, vgrajeni v medstekelni prostor, je i-
enje steklenih povrin zelo preprosto.
Zaradi irokega medstekelnega prostora
(16 mm) je monost nastanka kondenza
ob okrasnih profilih minimalna, v vsakem
primeru pa neprimerno manja kot pri
oknih s pravimi prekami. Kljub veliki i-
rini medstekelnega prostora pa se pod
posebnimi pogoji profil vseeno lahko na-
sloni na steklo. V taknih primerih se lah-
ko (ob sunkih vetra ali med rokovanjem z
oknom) slii venket ali zvonjenje ste-
kla. Pojav je proizvodnotehnino pogojen
in se mu ne moremo izogniti.
Na okrasnih profilih lahko obasno opa-
zimo rahla odstopanja od barve po RAL
lestvici ali pa, predvsem v podroju kri-
ne povezave, manje neravnine. Obe
anomaliji ne moreta biti predmet rekla-
7.4.12
macije.
Dunajski kri
irini vgrajenega dunajskega profila pri-
lagodimo irino profila, ki bo nalepljen na
zunanjo stran stekla.
Butilni trak
Tesnjenje
Debelina
min. 2mm
Vstavljeni distanni prol
Dunajski kri
330
Zaradi irokega medstekelnega prostora
(16 mm) je monost nastanka kondenza
ob okrasnih profilih minimalna, v vsakem
primeru pa neprimerno manja kot pri
oknih s pravimi prekami.
Kljub veliki irini medstekelnega prostora
pa se profil v posebnih pogojih vseeno
lahko nasloni na steklo. V taknih prime-
rih se lahko (ob sunkih vetra ali med roko-
vanjem z oknom) slii venket ali zvonje-
nje stekla. Pojav je proizvodnotehnino
pogojen in se mu ne moremo izogniti.
Vgrajeni dunajski kri ima na zunanji po-
vrini stekla nalepljene okrasne profile. V
tej fazi dela moramo paziti na naslednje:
Sestava
irino butilnega traku doloa irina
profila. Naloga traku je fiksiranje pro-
fila, da med kasnejim kitanjem ne bi
zdrsnil, in zagotavljanje minimalnega (2
mm) razmaka med steklom in profilom.
Ta razmak ne sme biti manji, saj mora
pri razlinih raztezkih ipe in profila de-
lovati kot blailec.
Navodilo za namestitev
Vse nalene povrine naj bodo suhe,
nemastne in brez prahu. Ostanke olja
ali mastnih delcev moramo s stekla ozi-
roma profila odstraniti z ustreznim topi-
lom.
Nalepljeni zunanji
okrasni prol
Tesnjenje
10mm
Nalepljeni zunanji
okrasni prol
7.4.13 RX SAFE varnostna izolacijska stekla in stekla z alarmno
zanko
Za izolacijska stekla, ki imajo v svoji se-
stavi kaljeno RX SAFE ESG, delno kalje-
no RX SAFE TVG ali lepljeno varnostno
steklo, veljajo v osnovi enaka navodila
za zastekljevanje kot za konvencionalna
stekla. Pri zasteklitvi veplastnih lepljenih
stekel moramo (v odvisnosti od klasifika-
cije) upotevati posebne pogoje:
Podlaganje tekih izolacijskih stekel
izvajamo s posebno pozornostjo. Pri
tei elementa nad 100 kg priporoamo
obdelavo nosilnega roba. Zato se mora
Smernice za zasteklitev kaljenega stekla z alarmno zanko
Alarmno izolacijsko steklo (G 103139)
Alarmno izolacijsko steklo RX SAFE ima
v svoji sestavi kaljeno steklo z elektrino-
prevodno alarmno zanko. Ta je s pomojo
sitotiska nanesena na steklo in v postop-
ku kaljenja vgana v njegovo povrino.
Zanka je vedno orientirana v medstekelni
prostor.
Kaljeno steklo z alarmom je vedno vgra-
jeno na tisti strani izolacijskega stekla, s
katere priakujemo poskus vdora.
e pride na kateremkoli delu povrine do
pokodovanja stekla, se to v celoti zlomi
ter s tem prekine elektrini tok v zanki.
Prekinitev toka aktivira na zanko priklju-
eno alarmno napravo.
pri naroilu podati nosilni rob.
Podloke ne smejo povzroati tokov-
nih obremenitev na steklenih robovih,
zato naj bo njihova trdota po Shoru od
60 do 70 .
Dovoljeni so le sistemi za zastekljeva-
nje z zraeno steklitveno brazdo.
Preveriti moramo zdruljivost lepilnega
sloja s pomonimi materiali za zaste-
kljevanje.
Alarmno lepljeno (VSG) steklo
Sestavljeno je iz kaljenega stekla, ki ima
na doloenem mestu na svoji povrini v-
7.4.13
gano elektrinoprevodno zanko, ter iz na-
vadnega float stekla. PVB folija povezuje
obe stekli v lepljeno varnostno steklo.
Lepljeno steklo pri vgradnji obrnemo tako,
da je kaljeno steklo vedno na tisti strani, s
katere priakujemo poskus vloma.
e pride na kateremkoli delu povrine do
pokodovanja stekla, se to v celoti zlomi
ter s tem prekine elektrini tok v zanki.
Za obe vrsti alarmnih stekel veljajo nasle-
dnji kriteriji:
Za prikljuitev alarmne zanke na alar-
mno napravo je na voljo ploati brez-
barvni tiriilni kabel, dolg 30 cm.
Preni prerez posamezne ile znaa
0,14 mm2. Na nasprotni strani traku je
nameen ploati vti.
331
 Steklu je lahko priloen e 5 ali 10 me-
trov dolg podaljek z zaito in povezo-
valnim lenom.
Elektrina upornost posame-
znih delov zanke (glej skico):
6 3 za zanko > 20 M med zanko in
sredinskim kontaktorjem < 1,0 med
prikljuki sredinskega kontakta
Vsako alarmno steklo ima etiketo, na
kateri je izhodna kontrola navedla iz-
merjeno vrednost upornosti.
Maksimalna jakost toka v alarmni zanki
znaa 0,5 A.
Zahteve za zasteklitev in priklop alarmnih
stekel
Za alarmna stekla oziroma protivlomne
alarmne naprave trenutno e ni na voljo
nobenega predpisa, zato izhodie za
naslednje zahteve predstavljajo Navodi-
la za protivlomne alarmne naprave - na-
rtovanje in vgradnja, ki jih je izdalo zdru-
enje zavarovalnic v Klnu.
7.4.13
Alarmnih stekel RX SAFE med skladi-
enjem, transportom in montao ne
smemo postavljati na kabelske pri-
kljuke.
Zastekljevanje z alarmnimi izolacijskimi
stekli RX SAFE je treba opraviti v skla-
du s trenutno veljavnimi navodili za za-
stekljevanje podjetja REFLEX. Zaste-
kljevanje izolacijskih stekel z alarmnim
steklom lahko opravimo samo z upo-
rabo zasteklitvenih sistemov z zraeno
steklitveno brazdo. Enako velja tudi za
lesena okna. Zasteklitveni sistemi mo-
rajo ustrezati obremenilni skupini Vf 5 v
tabeli Rosenheim. Vsi tesnilni materiali
morajo biti zdruljivi z lepljenim steklom
in elektrino neprevodni.
Kaljena alarmna stekla vedno vgrajuje-
mo na strani, s katere priakujemo po-
skus vloma. Pri tem je treba upotevati
oznabo na steklu!
332
Pred in po zasteklitvi vsakega alarmne-
ga stekla RX SAFE je treba izmeriti ele-
ktrini upor alarmne zanke in srednjega
kontakta (povezani kabli) ter ozemljitve.
Izmerjeni podatki morajo biti enaki vre-
dnostim, ki so navedene na etiketi.
Vgradnja alarmnih stekel mora biti
opravljena tako, da demontaa z zuna-
nje strani praktino ni mogoa (zaste-
klitvene letve znotraj). e to ni mogoe,
je treba sistem tako zavarovati, da se
bo ob poskusu demontae stekel spro-
il alarm.
Alarmna stekla morajo biti, e je le mo-
goe, vsestransko vpeta. Posamezne
prosto leee sklope stekel je treba
posebej elektrino nadzorovati.
Vsi zunanji kabelski kontakti morajo
biti dobro zavarovani pred vlago. Zato
so pri dobavi vtii na alarmnem steklu
zaiteni z rumenim zamakom in vti-
nica na podaljku z rumeno kapo kot
zaito. Kabelski stik v fasadnem po-
droju med prikljunim kablom in po-
daljkom izvedemo s ploatim vtiem,
ki ob strokovni montai iti pred vlago.
Pred vstavitvijo vtia v vtinico mora-
mo odstraniti rumeni zamaek oziroma
kapo, ki sluita kot zaita pred vlago.
Po spojitvi ploatega vtia in vtinice
moramo paziti na to, da se spoj med
seboj zaskoi oziroma zatakne.
Paziti moramo, da zgornje kotno podla-
ganje stekla ne lei v podroju alarmne
zanke. Pri vrtljivem oziroma vrtljivo/na-
gibnem krilu je nujno, da alarmno zan-
ko e pri nartovanju umestimo na tisto
stran okna, na kateri so teaji.
Pri alarmnih izolacijskih steklih je lahko
alarmna zanka vgrajena desno ali levo
zgoraj oziroma desno ali levo spodaj.
Pri alarmnih steklih VSG pa je lahko
alarmna zanka vgrajena samo levo ozi-
roma desno zgoraj. Pri naroilu je treba
navesti mesto, na katerem naj bo na-
meena alarmna zanka.
 Spodnji rob stekla mora biti od dna
steklitvene brazde oddaljen najmanj 7
mm, saj s tem prepreimo ostro pregi-
banje (natrganje) kabla. Distannik izo-
lacijskega stekla ne bo viden, e bo na
mestu, kjer lei alarmna zanka v svetli
odprtini okna, globina steklitvene braz-
de najmanj 20 mm.
Pri zunanji montai kabla je treba upo-
tevati:
- Prikljuna mesta alarmnega stekla
ne smejo biti mehansko obremenje-
na.
- Prehod kabla skozi profile okvirja naj
Elektrine upornosti alarmne zanke
VSG alarm
Upornost R zanke
Upornost R med prikljuki sredinskega kontakta
Upornost R med zanko in sredinskim kontaktorjem
bo zaiten pred pokodbami (na
primer s kabelskimi vodili).
- Vodilo skozi okvir v notranjost prosto-
ra naj bo tesnjeno.
- Napeljava kabla naj bo izvedena
tako, da ne bodo mogoe naknadne
pokodbe kabla zaradi vijaenja, sti-
skanja ...
Skupna upornost vseh alarmnih zank,
ki so na enem primarnem vodu (vklju-
no z uporom voda), lahko znaa najve
150 % zahtevane spremembe uporno-
sti, ki je potrebna za sproitev alarma.
skrita
7.4.13
alarm
63
< 1,0
> 20 M
333
 7.4.14 Parapetni elementi REFLEX
Parapetne elemente delimo na:
parapetne ploe in
parapetne panele.
Parapetne ploe so lahko izdelane iz
enojnega ali dvojnega (izolacijskega)
kaljenega stekla ali kaljenega stekla s
toplotnim preizkusom. Uporabljamo jih
za zastekljevanje prezraevanih (mrzlih)
fasad.
Parapetni paneli so izdelani iz enojnih ali
dvojnih (izolacijskih) parapetnih plo.
Element ima na hrbtni strani nalepljeno
ploo iz izolacijskega materiala. S pa-
rapetnimi paneli zastekljujemo tople fa-
sade.
Splone zahteve za zastekljevanje
Zastekljevanje parapetnih plo in pa-
nelov iz dvojnega stekla mora potekati
v skladu s smernicami, ki so navedene v
7.4.14
navodilih za zastekljevanje izolacijskega
stekla podjetja REFLEX. Vse tiri stranice
elementa praviloma leijo v okvirju, le pri
dvoslojnih parapetnih ploah je mogoe
tudi dvostransko vpenjanje. Pri dvoslojnih
parapetnih elementih manjih dimenzij (<
800 mm) je nujen povian nanos tesnil-
nega materiala. Posledica je poveana
globina vpetja stekla.
334
V osnovi veljajo za vse parapetne elemen-
te (enojne ali dvojne) naslednje zahteve:
V skladu z navodili iz standarda DIN 18
516 T4 je treba na kaljenem steklu, ki ga
bomo uporabili za izdelavo parapeta,
opraviti Heat soak test oziroma toplotni
preizkus ESG-H (steklo za doloen as
izpostavimo vplivu doloene tempera-
ture, glej toko 5.7.1).
Pred montao je treba na vseh elemen-
tih pregledati steklene robove. Skladno
z aktualnim TRLV lahko vgradimo samo
tista stekla, pri katerih pokodbe robov
niso globlje od 5 % debeline stekla.
e za objekt ni predpisana posebna
obremenitev, za doloanje potrebne
debeline stekla uporabljamo obreme-
nitve v skladu s standardom DIN 18 516
T1. V nobenem primeru pa debelina
stekla ne sme biti manja od 6 mm.
Stekla pri montai ne smemo tesno ozi-
roma togo vpeti.
Pod vplivom obtebe in temperature
steklo ne sme priti v neposreden stik s
kovino ali zidom.
Leie stekla naj bo vremensko trajno
obstojno. Ker mora biti mehko, je pravi-
loma izdelano iz elastinega materiala.
Razdalja med spodnjim robom stekla
in dnom steklitvene brazde mora meriti
vsaj 5 mm.
Pri uporabi zasteklitvenega sistema s
tesnjenjem nad podlonim trakom mo-
rata biti oba razmaka med steklom in
okvirjem iroka vsaj 4 mm.
Dodatna navodila za zastekljevanje
enojnih parapetnih plo po standardu
DIN 18 516 T4
e leijo vse tiri stranice parapetne
ploe v okvirju, mora biti leie stekla
globoko vsaj 10 mm.
Pri dvo ali tristransko vpetih steklih do-
loimo globino leia s formulo: g =
debelina stekla + 1/500 razdalje med
podporama (minimalna globina vpetja
je 15 mm). Zdrs stekla prepreimo z
uporabo distannih podlok. Kadar le-
ijo parapetni elementi le v dveh verti-
kalnih profilih, mora biti spodnji, prosto
leei rob elementa v levem in desnem
vogalu dodatno podprt. Podpora za
prevzem tee stekla naj bo pravokotna,
njena dimenzija pa naj znaa vsaj toli-
ko kot zmnoek globine leia stekla
7.4.15 Barvno odstopanje
Vsi uporabljeni materiali pri izdelkih iz
stekla imajo lastno barvo, pogojeno s su-
rovino. Intenzivnost barve naraa z de-
belino. Da zadovoljimo zakonske zahteve
glede varevanja energije, se uporabljajo
stekla z nanosi. Tudi stekla z nanosi ima-
jo lastno barvo. Ta barva se ob pogledu
skozi steklo in/ali na steklo lahko razlino
zaznava. Nihanje barvnega vtisa je mo-
no in neizogibno zaradi vsebnosti ele-
in debeline stekla. Trdota podpore po
Shoru naj znaa od 60 do 80 .
Pri tokasto pritrjenih elementih mora
znaati povrina objemke vsaj 1.000
mm2. Leie stekla naj bo globoko
vsaj 25 mm. Kadar so objemke name-
ene na vogalih stekla, naj bo njihova
oblika nesimetrina. Stranici opore naj
bosta v razmerju 1 : 2,5. e tokasta
drala niso nameena v vogalih, mo-
rajo biti parapetne ploe zavarovane
z ustreznimi oblikovnimi vezniki (vijaki).
Razdalja med spodnjim robom izvrtine
v steklu in robom stekla naj bo enaka
vsaj dvakratni debelini stekla oziroma
naj znaa vsaj toliko kot premer izvrti-
ne. Izvrtine v vogalih stekla ne smejo
biti enako oddaljene od vodoravne in
navpine smeri. Obe razdalji naj se raz-
likujeta vsaj za 15 mm.
7.4.15
zovega oksida v steklu, procesa nanosa,
nanosa in spremembe debeline stekla v
sestavi ter kota opazovanja.
Pri naknadnem naroilu stekel z nanosi
zaradi proizvodnotehninih vzrokov ni ve-
dno mogoa absolutna barvna enakost.
Barvno odstopanje te vrste ne more biti
predmet reklamacije.
335
 7.4.16 Lom stekla
Odgovor na vpraanje, zakaj je steklo
tako lomljivo, lahko poiemo tudi v dveh
izmed treh najbolj pogosto uporabljenih
definicij o tem, kaj je steklo.
1. Steklo je anorganski produkt taljenja,
ki se, ne da bi pri tem nastala kristalna
mrea, pri ohlajevanju pod toko trans-
formacije spremeni v trdno snov.
2. Steklo je pri normalni temperaturi trdna
tekoina, ki je zaradi izredno visoke vi-
skoznosti amorfna snov (torej brez kri-
stalne strukture).
Iz tega izhaja, da je steklo, kljub veliki tr-
doti, zelo krhek material. Zato ga ne mo-
remo, tako kot na primer kovine, plasti-
no preoblikovati.
Dananji nain proizvodnje float stekla je
taken, da ostane po kontroliranem ohla-
jevanju steklenega traka v njem zelo malo
7.4.16
Zunanji vplivi
Zunanje vplive prikazuje spodnja shema
vertikalne zasteklitve:
veter (pritisk, srk)
sneg
de / voda
sonce
sunki
udarci, izstrelki ipd.
336
t.i. zaostalih notranjih napetosti, pa e
te so zelo enakomerno porazdeljene po
vsej povrini. Tudi v vseh nadaljnjih fazah
predelave, obdelave ali oplemenitenja v
robni coni stekla ne morejo nastati veje
konice napetosti. e bi morda nastale,
kot na primer pri rezanju (lomljenju) ste-
kla, bi v eni od naslednjih faz manipulacije
(nazadnje v transportu) povzroile lom
stekla.
Zgoraj navedeno je osnova za zatrjeva-
nje steklarjev, da se steklo samo od sebe
nikoli ne zlomi. Pri dobavljenem ali pa e
vgrajenem steklu pride do loma izkljuno
zaradi zunanjih vplivov, kar pa ne more
biti razlog za reklamacijo stekla. Proizva-
jaleva deklarirana garancija (v primeru
izolacijskega stekla) pomeni samo zago-
tovilo, da v naslednjih petih letih vodna
para v medstekelnem prostoru ne bo
kondenzirala.
temperatura (linearni raztezki steklo - okvir)
klimatske obremenitve pri izolacijskem steklu
(zrani pritisk, temperatura, viinske razlike)
gibanje gradbene konstrukcije
nestrokovna vgradnja
(togo vpetje, podlaganje, stiskanje)
lastna tea
Obremenitev na steklo je vekrat (odvi-
sno od vgradnje in vrste zasteklitve) tudi
kombinacijarazlinih, istoasno delujo-
ih vplivov.
Poveana obremenitev na steklo je lahko
tudi rezultat nestrokovnega transporta
ali skladienja. V nekaterih primerih je
ta obremenitev tako velika, da se steklo
zlomi.
Tudi pri nekaterih specialnih steklih je ob
nestrokovnem ravnanju poveana nevar-
nost loma. To velja predvsem za ina in v
masi obarvana stekla.
Pri prvih predstavljajo latentno nevarnost
trije razlini linearni toplotni raztezki: ste-
kla, kovine in zraka, ki je v kanalu ob ici.
Zato je to steklo e brez zunanjih obreme-
nitev v nestabilnem stanju.
Pri v masi obarvanih steklih pa je ogro-
enost veja zaradi njihove velike spo-
sobnosti absorpcije sonne energije. Ker
se zaradi tega moneje segrevajo, v njih
nastanejo dodatne notranje napetosti. Te
se e poveajo, kadar se zaradi delnega
osenenja samo en del steklene povri-
ne prine ohlajevati. Podobno poveanje
napetosti in s tem obremenjenost stekla
nastopi tudi pri t.i. toplotnem zastoju; za-
radi nezadostnega prezraevanja ali za-
radi ovir, ki to prepreujejo, se steklo ne
more (enakomerno) ohlajevati.
Da se v natetih primerih izognemo lomu
stekla, moramo upotevati naslednja na-
vodila:
prepreiti moramo monost delnega
osenenja stekel
zagotoviti moramo zadostno, pred-
vsem pa neovirano prezraevanje
materiali za okvir in pritrdilne letve mo-
rajo biti prilagojeni absorpcijski stopnji
stekla
upotevati moramo monost povea-
nega raztezanja, zato steklo ne sme biti
togo vpeto.
Kadar teh navodil ni mogoe upotevati,
lahko nevarnost loma eliminiramo tako,
da ta stekla kalimo RX SAFE ESG.
Pri steklenih manjih dimenzij z MSP > 16
mm in neugodnim razmerjem stranic pri
asimetrini sestavi, tanje steklo kaljeno
RX SAFE ESG.
Bolj kot obiajno so ogroena tudi notra-
nja stekla v zvonozaitnih steklih. Ta
imajo obiajno asimetrino sestavo zu-
nanje steklo je vedno precej debeleje od
notranjega. Uinek dvojnega stekla, do
katerega prihaja zaradi sprememb klimat-
skih vplivov na zrak (plin) v medstekelnem
prostoru, se manifestira v obliki povea-
nih obremenitev na steklu. Rezultat tega
so permanentna vboenja oz. izboenja
obeh stekel. Kadar je eno od stekel bi-
stveno tanje od drugega, mora samo
7.4.16
prevzeti vse deformacije. Nevarnosti, da
se to steklo zlomi, se izognemo tako, da
ga kalimo.
Iskanje vzrokov za nastanek
loma stekla
Pri ugotavljanju vzrokov za nastanek loma
moramo dosledno preveriti vse elemen-
te, ki bi lahko bili povzroitelji:
vrsta, lega in konstrukcija objekta
izpostavljenost soncu, monosti delne-
ga osenenja
monost ohlajevanja
konstrukcija okna
izbrana vrsta stekla in izbira debeline
izbrani nain zastekljevanja
izvedba zastekljevanja.
337
 Pri tem delu si lahko pomagamo tudi s
primerjanjem slike loma stekla s slika-
mi lomov, ki so tipini za nekatere vrste
obremenitev. Nekatere izmed njih prika-
zujejo spodnje slike.

Iskanje vzroka za lom s pomojo slike loma

Lom stekla zaradi udarca, sunka, zaluanega predmeta ali izstrelka

Zaradi kratkega in hitrega udarca nasta-

ne isti preboj. Lom stekla je znailen za
udarno obremenitev, ki jo povzroi pred-
met z majhno teo in veliko hitrostjo.
7.4.16

Slika loma, ki je znailen za udarec pred-

meta z majhno hitrostjo in veliko teo. Na
mestu udarca ne nastane vedno preboj,
vendar pa iz njega vedno v obliki arkov
izhajajo razpoke.

Lom stekla zaradi upogibanja, pritiskanja, napenjanja in tokovnega obremenjevanja

Udarec na rob stekla; kratkotrajna tok-

ovna obremenitev z majhno intenzivno-
stjo; na primer nepravilna uporaba orodja
za vstavljanje podlok.
338
Udarec na rob stekla; kratkotrajna ali
trajna tokovna obremenitev zaradi pod-
dimenzionirane podloke pri veliki tei
stekla ali pa kot posledica prevelikega
pritiska pri ebljienju.

Kratkotrajna mehanska tokovna obre-

menitev z majhno ali srednjo intenzivno-
stjo; kamenek med stekli ali pa udarec s
kladivom po zasteklitveni letvici.

Lom stekla je posledica napano dimen- 7.4.16

zioniranih podlok, napane uporabe
orodja za vstavljanje, neupotevanja raz-
teznostnih koeficientov stekla in okvirja.

Lom je posledica premajhne debeline

stekla (predvsem pri dvostranskem vpe-
njanju), zatikanja stekla na oviri v okvirju
ali ker se na steklo prenaajo obremeni-
tve, ki so posledica gibanja objekta.
339
 Lom stekla zaradi lokalnega pregrevanja, delnega osenenja ali oviranega
prezraevanja

Tipina slika za termini lom; vzroki so lah-

ko delno prekrivanje pri sonnem seva-
nju, prevelika globina steklitvene brazde,
v paketu skladiena stekla z nanosom ali
v masi obarvana stekla, lokalno pregre-
vanje zaradi vpliva grelnih teles ipd.

Termini lom zaradi delnega prekrivanja

na notranji strani; npr. reklamne nalepke
ali veliki listi rastlin tik ob steklu. V obeh
primerih je ovirano enakomerno ohlaje-
vanje stekla.
7.4.16

Lom je nastal zaradi bliine dela z varil-

nim aparatom, direktnega vpihovanja
vroega zraka ali pa, pri velikih in debelih
izlobenih steklih, zaradi tokovnega pre-
grevanja.

Lom zaradi prevelikega vboenja ali

izboenja stekla, ki je posledica spre-
memb zranega pritiska in temperature v
medstekelnem prostoru (neupotevanje
nadmorske viine vgradnje, asimetrina
stekla, polnjenje stekel z zelo mrzlim pli-
nom, pri akvariju pa premajhna debelina
stekla).
340
7.4.17 Povrinske pokodbe na steklu
Razlini vplivi lahko s svojim delovanjem povzroijo pokodbe na steklenih povrinah.
Mehanski vplivi
Iz prakse poznamo celo vrsto monosti,
zaradi katerih lahko med manipulacijo s
steklom ali v njegovi ivljenjski dobi nasta-
nejo pokodbe na njegovih povrinah.
Po Mohsovi lestvici trdote materialov (ra-
zredi od 1 do 10) se steklo uvra med
peti in esti razred.
Po doloilih te razporeditve lahko razli-
ne oblike prask na povrinah povzroijo
materiali, katerih trdota je enaka ali veja
od trdote stekla. Seveda pa praske na
trdih, predvsem pa na mehkih nanosih
na steklu lahko povzroijo tudi e veliko
mehkeji materiali.
Tukaj moramo opozoriti na zmotno pre-
prianje, da je kaljeno steklo tre in zato
manj obutljivo na mehanske pokodbe.
To seveda ni res, saj se pri termini ob-
delavi steklu povea le trdnost ne pa tudi
njegova trdota.
e so na steklu nastale lasne praske (to
so tiste, ki jih pod nohtom ne utimo), jih
lahko odstranimo z intenzivnim polira-
njem. Te monosti nimamo, kadar so pra-
ske na kovinskem nanosu na steklu.
Termini vplivi
Kadar v bliini zasteklitve poteka delo z
brusilnim ali varilnim aparatom, se pri tem
nastale iskre zaradi velike temperature
vgejo v stekleno povrino. Takne po-
kodbe so obiajno nepopravljive.
Kemijski vplivi
Razjede zaradi vpliva kisline
Med gradnjo objekta se posebno zidani
deli fasade mono umaejo. Za njihovo
ienje se vasih uporabljajo tudi sred-
stva, ki vsebujejo fluorovodikovo kislino.
Ta je edina med vsemi kislinami, na kate-
ro steklo ni odporno. Zato moramo v teh
primerih s prekrivanjem stekla prepreiti
monost razjedanja steklenih povrin.
Razjede zaradi kapljevin
V zadnjem obdobju vedno pogosteje ugo-
tavljamo povrinske pokodbe predvsem
na fasadah, ki so zastekljene z refleksni-
mi stekli (stekla s kovinskim nanosom).
Pojav je posebej izrazit na tistih fasadah,
kjer steklo nastopa skupaj z neobdelanim
7.4.17
betonom, umetnim ali naravnim kamnom
ali opeko.
Kemijska struktura stekla omogoa vlagi,
da iz njegove povrine izlui atome neka-
terih elementov, kar pa je v bistvu oslabi-
tev materiala oz. korozija. To razjedanje
imenujemo tudi nevtralna korozija.
Steklo je le navidezno gladko, mikro-
skopsko gledano pa je njegova povrina
mono razgibana.
Zato je oprijemljivost (omoljivost) vlage
velika, kovinski nanos na steklu pa ta ui-
nek e povea.
341
 Kadar so na fasadi tudi silikatni elementi,
padavine iz njih izluijo alkalne raztopi-
ne, te pa skupaj z onesnaenim zrakom
tvorijo mono korozijsko sredstvo. Omo-
ljivost stekla omogoa, da raztopina na
povrini zastane in e dodatno korodira
njegovo povrino. To vrsto korozije ime-
nujemo alkalna agresija. Enak uinek bi
imel tudi kisli de. V tem primeru bi govo-
rili o kisli koroziji.
7.4.18 Ohranjanje kakovosti
Vsi gradbeni materiali, od okenskega
okvirja in premazov pa do tesnil oziroma
tesnilnih profilov, so izpostavljeni na-
ravnemu staranju. Ker uporabnik ne eli
ohraniti kakovosti zgolj v garancijskem
roku, temve od izolacijskega stekla pri-
akuje veliko daljo ivljenjsko dobo, je
7.4.18
nujno redno izvajanje nekaterih preven-
tivnih pregledov. Mednje sodijo ocena
342
Povzetek: Ob ugotovitvi, da ne moremo
vplivati ne na sestavo fasade niti na kemij-
sko zgradbo stekla oz. na vreme, so nam
na izbiro samo naslednje tri reitve:
Vgrajeno steklo naj se pogosto in inten-
zivno isti.
Kovinski nanos na steklu naj bo orienti-
ran navznoter (na poziciji 2).
Povrina stekla s kovinskim nanosom
se zaiti z materialom, ki povrino
zgladi. (neomoljivo).
o potrebi dodatne zaite okenskega
okvirja, kontrola tesnjenja vgrajenega
izolacijskega stekla, kontrola funkcional-
nosti odprtin za zraenje in izravnavo par-
nih pritiskov in podobno.
e posebej je za ohranjanje kakovosti pri-
poroljivo redno ienje izolacijskega
stekla (glej toko 6.9.8).
 8 Zakoni, pravilniki, standardi in smernice o steklu
Zakoni in pravilniki

Zakon o graditvi objektov (Ur.l. RS t. 110/02)

Zakon o gradbenih proizvodih (Ur.l. RS t. 52/00)
Pravilnik o uinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l. RS t. 93/08)
Pravilniku o prezraevanju in klimatizaciji stavb (Ur.l. RS t. 42/02)
Pravilnik o zvoni zaiti stavb (Ur. l. RS t. 14/99)

Standardi

EN 81 Varnostna pravila za konstruiranje in vgradnjo dvigal

EN 101 Keramine ploice in ploe; Doloanje trdote na razenje
povrin po Mohs
EN ISO 140 Del 3 Akustika Merjenje zvone izolirnosti v zgradbah in zvone
izolirnosti gradbenih elementov: Laboratorijska merjenja
izolirnosti gradbenih elementov pred zvokom v zraku
EN 356 Steklo v gradbenitvu Varnostno steklo Preizkuanje in
klasifikacija obstojnosti na udarec z roko
EN 410 Steklo v gradbenitvu Doloanje svetlobnih in sonnih
karakteristik stekla
EN 572 Steklo v gradbenitvu Osnovni proizvodi iz natrij-kalcijevega
silikatnega stekla
EN 673 Steklo v gradbenitvu Doloanje toplotne prehodnosti
(U-vrednost) Raunska metoda
EN 674 Steklo v gradbenitvu Doloanje toplotne prehodnosti
(U-vrednost) Metoda z vroo ploo
EN ISO 717 Del 1 Akustika Vrednotenje zvone izolirnosti v zgradbah in zvone
izolirnosti gradbenih elementov: Izolirnost pred zvokom v zraku
EN 1063 Steklo v gradbenitvu Varnostna zasteklitev Preizkuanje in
klasifikacija odpornosti proti strelom
EN 1096 Steklo v gradbenitvu Steklo z nanosi
EN 1279 Steklo v gradbenitvu Izolacijsko steklo
8

EN ISO 1288 Steklo v gradbenitvu Doloanje upogibne trdnosti stekla

EN 1363 Preizkusi poarne odpornosti
EN 1364 Preizkusi poarne odpornosti nenosilnih elementov
ENV 1627 Okna, vrata in polkna Protivlomna odpornost Zahteve in
klasifikacija
ENV 1628 Okna, vrata in polkna Protivlomna odpornost Preskusna
metoda ugotavljanja odpornosti proti statinim obremenitvam
ENV 1629 Okna, vrata in polkna Protivlomna odpornost Preskusna
metoda ugotavljanja odpornosti proti dinaminim
obremenitvam
ENV 1630 Okna, vrata in polkna Protivlomna odpornost Preskusna
metoda ugotavljanja odpornosti proti poskusu ronega vloma
EN 1863 Steklo v gradbenitvu Delno kaljeno steklo
DIN 4102 Obnaanje gradbenih materialov in gradbenih elementov v
poaru
DIN 4103 Nenosilne notranje predelne stene
DIN 4108 Toplotna zaita v visoki gradnji
344
DIN 4109 Protihrupna zaita v visoki gradnji
DIN 7863 Brezcelini elastomerni tesnilni profili za okna in fasade
EN ISO 10 077 Toplotne lastnosti oken, vrat in polken Izraun toplotne
prehodnosti
DIN V 11 535 Rastlinjaki
EN 12 150 Steklo v gradbenitvu Kaljeno natrij-kalcijevo silikatno
varnostno steklo
EN 12 207 Okna in vrata Prepustnost zraka na pripirah Klasifikacija
EN 12 208 Okna in vrata Neprepustnost za vodo Klasifikacija
EN 12 412 Toplotne lastnosti oken, vrat in polken
EN ISO 12 543 Steklo v gradbenitvu Lepljeno steklo in lepljeno varnostno
steklo
EN 12 600 Steklo v gradbenitvu Preizkus z nihalom Preskusna
metoda z udarcem in klasifikacija ravnega stekla
EN 13 022 Steklo v gradbenitvu Strukturna zasteklitev
EN 13 501 Poarna klasifikacija gradbenih proizvodov in elementov stavb
EN 13541 Steklo v gradbenitvu Varnostna zasteklitev Preskuanje in
razvranje odpornosti proti zvonemu tlaku pri eksploziji
EN 14 179 Steklo v gradbenitvu HS preskus kaljenega natrijevega-
kalcijevega-silikatnega varnostnega stekla
EN 14 449 Steklo v gradbenitvu Lepljeno steklo in lepljeno varnostno
steklo
DIN 18 005
DIN 18 032
Protihrupna zaita v urbanih srediih
portne dvorane, venamenske dvorane in prostori za port
8
DIN 18 055 Prepustnost okenskih fug, tesnost v nalivu in mehanska
obremenitev
DIN 18 095 Vrata Dimnotesna vrata
DIN 18 361 Zasteklitvena dela
DIN 18 516 Prezraevana obloga zunanjih sten
DIN 18 545 Tesnjenje zasteklitev s tesnilnimi materiali
EN 20 140 Akustika Merjenje zvone izolirnosti v zgradbah in zvone
izolirnosti gradbenih elementov
DIN 52 338 Testni postopek za ploato steklo v gradbenitvu Test
spuanja krogle za lepljeno steklo
DIN 52 460 Fuge in tesnila za stekla, pojmi
DIN 67 507 Prepustnosti svetlobe, prepustnosti sevanja in skupni prehod
energije zasteklitev
ETAG 002 Smernice za evropsko tehnino soglasje za sisteme lepljenih
steklenih struktur (SSGS)
345
 Smernice
REFLEX Smernice, broure
Navodila za zastekljevanje glej Poglavje 7
Varevanje energije s pravim steklom
ienje stekla
Izolacijska stekla za pasivno gradnjo
Nova okna pravilno prezraevanje
Zakaj se orosijo moja okna?
Zdruljivost materialov pri izdelavi in montai izolacijskega stekla

Smernice nemkega zveznega zdruenja ploatega stekla (Bundesverband

Flachglas)
Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti stekla za gradbenitvo
Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti emajliranega in potiskanega stekla
Zdruljivost materialov pri izdelavi in montai izolacijskega stekla
ienje stekla
Nasveti za prezraevanje je to potrebno?

Navodila VFF (Verband der Fenster und Fassadenhersteller)

Barvna enakost transparentnih stekel v gradbenitvu

Tehnini pravilniki
Tehnini pravilnik za uporabo linijsko vpetih zasteklitev
(TRLV) Konna izdaja avgust 2006
Tehnini pravilnik za uporabo zasteklitev, ki varujejo pred padcem v globino
(TRAV) Izdaja januar 2003
Tehnini pravilnik za dimenzioniranje in izvedbo tokovno vpetih zasteklitev
(TRPV) Konna izdaja avgust 2006

i.f.t. Rosenheim
Smernica VE 06/01 Obremenilne skupine za zasteklitve oken
9

Smernice za zasteklitev lesenih oken brez podlonega traku

Hadamar
Tehnine smernice Intituta steklarske obrti za tehniko zastekljevanja in proizvodnjo
oken Hadamar (IGH), e posebej:
Spis 1 Tesnilni materiali za zasteklitve in prikljune fuge
Spis 3 Podlaganje zasteklitvenih enot
Spis 8 Prometna varnost s steklom na javnem prometnem podroju
Spis 9 Vizualne osnove pregledovanja in ocenjevanja za zasteklitve na objektu
Spis 10 Strokovni pojmi s poklicnega podroja steklarske obrti
Spis 13 Zastekljevanje s tesnilnimi profili
Spis 14 Steklo v gradbenitvu Razdelitev steklenih proizvodov
Spis 17 Zasteklitev z izolacijskim steklom
Spis 18 Zasteklitve, ki varujejo pred padcem v globino po TRAV
Spis 19 Linijsko vpete zasteklitve
Spis 20 Navodila za montao oken in vhodnih vrat
346
 9 Viri
Birkhuser: Glasbau Atlas (1998)
Chemetall Polymersisteme fr die Glasindustrie
DIN Taschenbuch 99
Dow Corning: Structural Glazing (1986)
Glas Marte: Verglasung Systeme
Glser H.J.: Mehrscheiben Isolierglas (1992)
Glastrsch: Glas und Praxis
Gradbeni center Ljubljana 1996; Seminar: Kakovost in trendi razvoja stavbnega
pohitva z vidika toplotne in zvone zaite
IGH Hadamar: Technische Richtlinien (2007)
Interpane: Gestalten mit Glas (2007)
Oberaker Reiner: Glas- und Fenstertechnik (2004)
Pilkington: Das Glas-Handbuch (2005)
Pilkington: Glass in building (1992)
Promat: Glashandbuch
Saint Gobain Memento (2005)
Sanco: Das Glasbuch (1999)
Schott: Spezialglas im Bau
Seitz: Glaser Fachbuch (1994)
Spauszus: Werkstoffkunde Glas (1974)
ijanec Zavrl Marjana in Tomi Miha; Projekt FEMOPET (1999): Energetsko
uinkovita zasteklitev in okna
Tamglas: GPD (1999 - 2005)
Vegla: Glas am Bau (1997)
www.interpane.net
www.yourglass.com
www.bundesverband-flchglas.de
www.mop.gov.si
www.hunterlab.com
9

348
 10 Seznam gesel

A
Absorpcija ..............................................................................................................66
Aktivna varnost ..................................................................................................... 134
Alarmno steklo ..................................................................................................... 192
Alkalni vpliv ........................................................................................................... 341
Alu-preke ........................................................................................................... 224
Anizotropija ............................................................................................................ 71
Argon ..................................................................................................................... 95
Asimetrina sestava stekel ................................................................................... 108

B
Barva stekla .........................................................................................................229
Barvni pigmenti .................................................................................................... 187
Barvna reprodukcija ............................................................................................. 231
Barvno steklo ....................................................................................................... 118
b-faktor .................................................................................................................. 67
Bistrenje................................................................................................................. 25
Brezbarvno steklo ................................................................................................ 216
Butyl....................................................................................................................... 87

C
CE oznaka ........................................................................................................... 83
Cerijev oksid glej poliranje
Coating glej nanosi na steklo
CO2 ........................................................................................................................34

ienje stekla .....................................................................................................308

D
DC - Dow Corning ................................................................................................ 197
10

Debelina stekla (doloanje) glej TRLV

Decibel (dB) ........................................................................................................... 68
Definicija izolacijskega stekla ................................................................................. 59
Delno kaljeno steklo ............................................................................................. 149
Delno osenenje .................................................................................................. 325
Difuzna svetloba glej napake na steklu

350
Distannik .............................................................................................................. 87
Dobro poutje diagram........................................................................................ 98
Dolgovalovno sevanje ............................................................................................96
Drsni sistemi RX ................................................................................................... 182
Drsne stene .......................................................................................................... 182
Dvostransko vpetje glej statika

E
EF klase...............................................................................................................54
EH klase ..............................................................................................................54
E in EI klase glej poarnoodporna stekla
Efekt izolacijskega stekla glej uinek dvojnega stekla
Elastinost (modul)................................................................................................. 26
Elektrokromna stekla............................................................................................ 247
Emajliranje ........................................................................................................... 187
Emisijska vrednost.................................................................................................. 93
Emisijski koeficient () ............................................................................................63
Energijska bilanca .................................................................................................. 35
Enostransko horizontalno vpetje glej TRAV
Extra weiss glej brezbarvno steklo

F
F30, F60, F90, F120 glej poarnoodporna stekla
F-zasteklitve glej poarnoodporna stekla
f-poves glej poves
Fc koeficient senila ........................................................................................... 243
Fasada
sonnozaitna ................................................................................................... 52
strukturna .......................................................................................................... 197
Filigranski okrasni profili ....................................................................................... 226
Fizikalne lastnosti stekla ......................................................................................... 26
Fizikalne osnove stekla z nanosom ......................................................................... 95
Float steklo............................................................................................................. 25
Fotokromna stekla................................................................................................ 247
Frekvenno obmoje ........................................................................................... 107
Funkcionalna okna ................................................................................................. 32
10

G
g-vrednost .............................................................................................................64
G-zasteklitve glej poarnoodporna stekla
GADO ....................................................................................................................60
Garancija.............................................................................................................. 314

351
 H
Hard coating glej nanosi na steklo
HST heat soak test ............................................................................................. 138
Hrup ....................................................................................................................... 68
zunanji nivo hrupa, obmoja ............................................................................. 47

I
Infrardei arki (sevanje).........................................................................................96
Interferenca ........................................................................................................... 71
Izboeno steklo glej uinek dvojnega stekla
Izolacijski materiali ............................................................................................... 133
Izolacijsko steklo
kot element oblikovanja .................................................................................. 217
definicija ........................................................................................................... 59
majhnih dimenzij ............................................................................................. 328
opis sistema ..................................................................................................... 81
z odkritim robnim tesnjenjem .......................................................................... 326
s stikanimi robovi ............................................................................................ 327
Izrezi in izvrtine v kaljenem steklu .......................................................................... 143

K
k-vrednost glej U-vrednost
Kakovost (sistem) ................................................................................................... 79
notranja kontrola .............................................................................................. 81
zunanji nadzor .................................................................................................. 81
Kaljeno steklo....................................................................................................... 135
Katalog varnostnih zasteklitev ..............................................................................290
Kemijske pokodbe steklenih povrin ................................................................... 341
Klimatske naprave ..................................................................................................46
Koeficient toplotnega prehoda U ............................................................................ 62
Koeficient linearnega raztezanja............................................................................. 26
Konvencionalno izolacijsko steklo .......................................................................... 89
Kondenzacija ......................................................................................................... 72
Konkavne deformacije glej uinek dvojnega stekla
Konvekcija.............................................................................................................. 95
Konveksna deformacija glej uinek dvojnega stekla
10

Kratkovalovno sevanje............................................................................................96
Kripton ................................................................................................................. 100
Kromatska stekla.................................................................................................. 247

352
L
Lokalna izkrivljenost ..................................................................................... 145, 152
Lom stekla............................................................................................................336
Lom svetlobe.......................................................................................................... 71
Low-e steklo...........................................................................................................90
LR glej refleksija svetlobe
LT glej prepustnost svetlobe

M
Magnetronski postopek nanaanja......................................................................... 91
Maksimalna dovoljena upogibna napetost ............................................................ 259
Mehanske pokodbe steklenih povrin ................................................................. 341
Modeli .................................................................................................................. 219
Molekularna sita ..................................................................................................... 88
Mrzla fasada......................................................................................................... 128
MSP medstekelni prostor .................................................................................... 87

N
Nalepljeni profili.................................................................................................... 224
Nanos na steklo
mehki (soft coating) .......................................................................................... 91
trdi (hard coating) ........................................................................................... 120
Napake
v izolacijskem steklu .......................................................................................295
na kaljenem steklu ..........................................................................................295
na lepljenem steklu .........................................................................................295
Nazivna debelina in tolerance stekla ............................................................... 26, 145
Nezraena fasada glej topla fasada
Nizkoenergijska hia ............................................................................................ 240 10

353
 O
Obdelava steklenih robov ..................................................................................... 142
Ogljikov dioksid glej CO2
Okno in
ogrevanje ......................................................................................................... 36
zraenje ...........................................................................................................45
zvona izolirnost ............................................................................................... 47
varnost .............................................................................................................53
Okenske stene glej TRAV
Okrasni profili ....................................................................................................... 222
Opis sistema izdelave izolacijskega stekla .............................................................. 87
Ornamentno steklo............................................................................................... 217
Osenenje glej Shading koeficient (Sc)

P
Padec v globino glej TRAV
Parapeti k sonnozaitnim steklom..................................................................... 133
Parapetni paneli ................................................................................................... 132
Parapeti za hladno fasado .................................................................................... 130
Parapeti za toplo fasado ....................................................................................... 131
Pasivna zgradba ................................................................................................... 241
PDLC ................................................................................................................... 248
Pihano steklo.......................................................................................................... 23
Pilkington Brothers ................................................................................................. 24
PLANIBEL COLOR glej barvno steklo
Planimetrija .......................................................................................................... 145
Plin
plinsko polnjenje............................................................................................... 95
plinsko polnjenje in zvona izolirnost............................................................... 109
Plinokromna stekla ............................................................................................... 247
Podlaganje smernice ......................................................................................... 318
Podloke .............................................................................................................. 318
Pohodno steklo .................................................................................................... 195
Polarizirana svetloba .............................................................................................. 71
Polirani robovi - glej obdelava robov
Polyisobutylen (Butyl) ............................................................................................ 87
Polysulfidpolymer (Thiokol) .................................................................................... 87
10

Polisulfidno tesnilo ................................................................................................. 87

Polyurethan ............................................................................................................60
Polyvinilbutyral glej PVB
Posnemanje robov glej obdelava robov
Poevnine glej strehe
Poves stekla ......................................................................................................... 327
Poves distannika .................................................................................................. 81
354
Poarnoodporna stekla ........................................................................................208
klasa E (G) ...................................................................................................... 211
klasa EW......................................................................................................... 212
klasa EI (F)...................................................................................................... 212
Praske glej napake
Prave preke ........................................................................................................ 222
Predelne stene ..................................................................................................... 170
Preizkus z nihalom ................................................................................................ 270
Prepustnost sonne energije ..................................................................................64
Prepustnost svetlobe.............................................................................................. 65
Prezraevanje ........................................................................................................45
Prezraevana fasada ............................................................................................ 201
Prezraevana steklitvena brazda .......................................................................... 318
Primarno tesnilo ..................................................................................................... 87
Pufer (tamponska) cona ....................................................................................... 249
Psi linearni koeficient toplotnega prehoda () .............................................. 36, 239
PVB-folija ............................................................................................................. 156

R
Ra ...........................................................................................................................66
Ravnost glej planimetrija
Refleksija energije ..................................................................................................66
Refleksija svetlobe ............................................................................................... 121
Reklamacija ......................................................................................................... 314
Resonanca ........................................................................................................... 107
Robno tesnjenje ..................................................................................................... 87
Robna cona.................................................................................................... 36, 239
Rosie .................................................................................................................. 72
Rw ............................................................................................................. 48, 68, 107
RX WARM...............................................................................................................99
RX WARM C ......................................................................................................... 100
RX PHONE ........................................................................................................... 106
RX SUN ................................................................................................................ 116
RX SAFE............................................................................................................... 134
10

355
 S
S selektivnost ...................................................................................................... 67
Senila .................................................................................................................244
Sekundarno tesnilo ................................................................................................ 87
SG glej strukturne zasteklitve
Shading koeficient (Sc)........................................................................................... 67
Shore A trdota ...................................................................................................... 195
Silikon .............................................................................................................61, 197
Sistem izdelave izolacijskega stekla glej opis sistema
Soft coating glej nanos na steklo
Sonna energija ..................................................................................................... 65
Sonni kolektor ...................................................................................................... 35
Sonni spekter ....................................................................................................... 65
Sonna zaita................................................................................................52, 116
Specifina toplotna kapaciteta ............................................................................... 26
Specifina tea stekla............................................................................................. 26
Spektralne barve ..................................................................................................230
Spontani lom ........................................................................................................ 138
Statika .................................................................................................................. 253
Steklene stene ..................................................................................................... 171
Steklene ograje glej TRAV
Steklitveni folc ...................................................................................................... 319
Steklo brez refleksije ............................................................................................ 214
Steklo in varnost ................................................................................................... 286
Stikani robovi ....................................................................................................... 327
STOPSOL............................................................................................................. 120
Strehe
vrste zasteklitev .............................................................................................. 255
nadglavne zasteklitve ..................................................................................... 256
Struktura ornamentnega stekla ............................................................................ 218
Strukturne zasteklitve ........................................................................................... 197
SUNERGY ............................................................................................................ 123
SUNGUARD ......................................................................................................... 124

koljkasti lom glej napake kaljenega stekla
10

tiristransko vpetje glej statika

vicarski kri ........................................................................................................ 225

356
T
Talilna pe .............................................................................................................. 25
Temperatura (toka) rosia glej rosie
Termotropna stekla .............................................................................................. 247
Tesnilni materiali ..................................................................................................... 87
Teki plin (SF6) ...................................................................................................... 109
TGI-distannik...................................................................................................... 237
Tlana trdnost ...................................................................................................... 137
Tokovna drala RX POINT ................................................................................... 202
Topli rob ..........................................................................................................37, 236
Toplo steklo glej Low-e steklo
Toplotni most...................................................................................................37, 236
TPS ........................................................................................................................ 61
Transmisija sonne energije glej g-vrednost
Trdota pa Mohsu .................................................................................................... 26
Trdota po Shoru.................................................................................................... 196
TRAV ....................................................................................................................264
TRLV .................................................................................................................... 253
TRPV .................................................................................................................... 280
Troslojno izolacijsko steklo ..............................................................................70, 101
TVG ...................................................................................................................... 149

U
U-vrednost; koeficient toplotnega prehoda ............................................................ 62
Ug koeficient toplotnega prehoda stekla .............................................................. 62
Uw koeficient toplotnega prehoda okna ................................................................ 36
Uf koeficient toplotnega prehoda okvirja ..............................................................40
Uinek dvojnega stekla........................................................................................... 70
Udarna trdnost ..................................................................................................... 270
Ugodno poutje diagram ..................................................................................... 89
Upogib glej poves
Upogibna napetost ............................................................................................... 259
Upogibna obremenitev .........................................................................................336
Upogibna trdnost ................................................................................................... 27
10

357
 V
Varjeno izolacijsko steklo ........................................................................................60
Varnostno steklo .................................................................................................. 286
Vboeno steklo glej uinek dvojnega stekla
Vgradnja na vijih nadmorskih legah ..................................................................... 326
Visoko selektivna stekla.......................................................................................... 92
Vzdrevanje stekla ................................................................................................342

W
Warm edge glej topli rob

Z
Zasteklitve za zaito ljudi in premoenja .............................................................. 162
A klasa ............................................................................................................ 164
B klasa ........................................................................................................... 165
BR klasa ......................................................................................................... 167
ER klasa ......................................................................................................... 169
Zaita zgradb .......................................................................................................54
Zaita pred hrupom .............................................................................................. 47
Zimski vrt .............................................................................................................. 249
Zloljive stene ....................................................................................................... 181
Zrani pritisk
odprtine za izravnavanje ................................................................................. 319
Zvok glej hrup
Zvonoizolirno okno ............................................................................................... 47
Zvonoizolirno steklo............................................................................................ 106
Zvona izolirnost ...............................................................................................47, 68
in vgrajeni okrasni profili ................................................................................. 110
primerjalna krivulja ......................................................................................... 107
sestava ........................................................................................................... 108
tea ................................................................................................................ 108
v obmoju nizkih frekvenc ............................................................................... 109

aluzije v izolacijskem steklu................................................................................. 243
10

ino ornamentno steklo ...................................................................................... 218

ino steklo.......................................................................................................... 211

358
 11
11 Tehnini podatki izolacijskega stekla REFLEX

360
Svetlobno tehnine in sevalno
Korekcijske vrednosti
fizikalne nazivne vrednosti EN 410

Sestava
Izolacijska zunaj
Oznaka izdelka
stekla REFLEX /MSP/
notri

Ug nazivna vrednost
EN 673
g - vrednost
LT prepustnost
svetlobe
Ra indeks
reprodukcije barve
LR refleksija
svetlobe navzven
EA* absorpcija
zunanje steklo
Rw - izmerjena vrednost
EN 20 140
C
C tr
C100-5000
C tr 100-5000
Debelina
Tea
Priporoena maksimalna
povrina
Maksimalno razmerje
stranic

mm W/m2K % % - % % dB dB dB dB dB mm kg/m2 m2 -
RX WARM 1,0 **** 4/16/4 1,0 53 70 97 - - - - - - - 24 20 2,8 1:6
Toplotno
zaitna RX WARM 1,1 4/16/4 1,1 62 80 97 - - - - - - - 24 20 2,8 1:6
RX WARM RX WARM 1,1 6/16/6 1,1 59 78 96 - - - - - - - 28 30 5,5 1:10
RX WARM 1,1 8/16/8 1,1 58 77 95 - - - - - - - 32 40 7,5 1:10
RX WARM 1,2 4/14/4 1,2 62 80 97 - - - - - - - 24 20 2,8 1:6
RX WARM 1,2 6/14/6 1,2 59 78 96 - - - - - - - 28 30 5,5 1:10
RX WARM 1,2 8/14/8 1,1 58 77 95 - - - - - - - 32 40 7,5 1:10
RX WARM 1,3 4/12/4 1,3 62 80 97 - - - - - - - 24 20 2,8 1:6
RX WARM 1,3 6/12/6 1,3 59 78 96 - - - - - - - 28 30 5,5 1:10
RX WARM 1,3 8/12/8 1,3 58 77 95 - - - - - - - 32 40 7,5 1:10
RX WARM 0,9 C **** 4/10/4 0,9 53 70 97 - - - - - - - 18 20 2,8 1:6
RX WARM 1,0 C 4/10/4 1,0 62 80 97 - - - - - - - 18 20 2,8 1:6
RX WARM 1,0 C 6/10/6 1,0 59 78 96 - - - - - - - 22 30 5,5 1:10
RX WARM 1,0 C 8/10/8 1,0 58 77 95 - - - - - - - 26 40 7,5 1:10
RX WARM 1,1 C 4/12/4 1,1 62 80 97 - - - - - - - 20 20 2,8 1:6
RX WARM 1,1 C 6/12/6 1,1 59 78 96 - - - - - - - 24 30 5,5 1:10
RX WARM 1,1 C 8/12/8 1,1 58 77 95 - - - - - - - 28 40 7,5 1:10
RX WARM 1,1 C 4/14/4 1,1 62 80 97 - - - - - - - 22 20 2,8 1:6
 Svetlobno tehnine in sevalno
Korekcijske vrednosti
fizikalne nazivne vrednosti EN 410

Sestava
Izolacijska zunaj
Oznaka izdelka
stekla REFLEX /MSP/
notri

Ug nazivna vrednost
EN 673
g - vrednost
LT prepustnost
svetlobe
Ra indeks
reprodukcije barve
LR refleksija
svetlobe navzven
EA* absorpcija
zunanje steklo
Rw - izmerjena vrednost
EN 20 140
C
C tr
C100-5000
C tr 100-5000
Debelina
Tea
Priporoena maksimalna
povrina
Maksimalno razmerje
stranic

mm W/m2K % % - % % dB dB dB dB dB mm kg/m2 m2 -
RX WARM 1,1 C 6/14/6 1,1 59 78 96 - - - - - - - 26 30 5,5 1:10
Toplotno
zaitna RX WARM 1,1 C 8/14/8 1,1 58 77 95 - - - - - - - 30 40 7,5 1:10
RX WARM RX WARM 0,7 4/12/4/12/4 0,72 47 71 95 - - - - - - - 36 30 2,8 1:6
RX WARM 0,6 4/14/4/14/4 0,64 47 71 95 - - - - - - - 40 30 2,8 1:6
RX WARM 0,6 4/16/4/16/4 0,58 47 71 95 - - - - - - - 44 30 2,8 1:6
RX WARM 0,7 C 4/8/4/8/4 0,66 47 71 95 - - - - - - - 28 30 2,8 1:6
RX WARM 0,6 C 4/10/4/10/4 0,56 47 71 95 - - - - - - - 32 30 2,8 1:6
RX WARM 0,5 C 4/12/4/12/4 0,49 47 71 95 - - - - - - - 36 30 2,8 1:6
RX WARM 0,4 C **** 4/12/4/12/4 0,4 37 55 96 - - - - - - - 36 30 2,8 1:6

Legenda k tehninim podatkom knjiga Gradimo s steklom

navedene nazivne vrednosti se nanaajo na pogoje testiranja in podroje uporabe posameznega standarda
maksimalna tea izolacijskega stekla je 500 kg
naronik naih proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naroenega stekla skladno z veljavnimi tehninimi pravili
C Kripton
A Argon
* e je EA > 50 % priporoamo kaljeno steklo
** pri razmerju stranic > 2:1 priporoamo, da je tanje steklo kaljeno ESG
*** vrednosti veljajo po kaljenju obvezno v kaljeni izvedbi

361
**** steklo Low-e 1,0

11
 11
Svetlobno tehnine in sevalno
Korekcijske vrednosti

362
fizikalne nazivne vrednosti EN 410

Sestava
Izolacijska zunaj
Oznaka izdelka
stekla REFLEX /MSP/
notri

Ug nazivna vrednost EN
673
g - vrednost
LT prepustnost
svetlobe
Ra indeks
reprodukcije barve
LR refleksija
svetlobe navzven
EA* absorpcija
zunanje steklo
Rw - izmerjena vrednost
EN 20 140
C
C tr
C100-5000
C tr 100-5000
Debelina
Tea
Priporoena maksimalna
povrina
Maksimalno razmerje
stranic

mm W/m2K % % - % % dB dB dB dB dB mm kg/m2 m2 -
RX PHONE 36/26 1,1 6/16/4 1,1 58 79 96 - - 36 -2 -5 -1 -5 26 25 2,8 1:6
Zvono
zaitna RX PHONE 37/28 1,1 8/16/4 1,1 56 78 95 - - 37 -2 -5 -1 -5 28 30 2,8 1:6
RX PHONE RX PHONE 37/32 1,1 8/18/6 1,1 56 78 95 - - 37 -2 -6 -1 -6 32 35 5,5 1:10
RX PHONE 38/30 1,1 10/16/4 1,1 55 77 95 - - 38 -2 -6 -1 -6 30 35 2,8 1:6
RX PHONE 39/34 1,1** 10/20/4 1,1 55 77 95 - - 39 -2 -6 -1 -6 34 35 2,8 1:6*
RX PHONE 40/32 1,1 10/16/6 1,1 55 76 95 - - 40 -1 -5 0 -5 32 40 5,5 1:10
RX PHONE 37/22 1,1 C 6/12/4 1,1 58 79 96 - - 37 -3 -7 -2 -7 22 25 2,8 1:6
RX PHONE 39/26 1,1 C 10/12/4 1,1 55 77 95 - - 39 -3 -7 -2 -8 26 35 2,8 1:10
RX PHONE 39/29 1,1 4/16/9 SC 1,1 55 77 95 - - 39 -1 -5 0 -5 29 30 2,8 1:6
RX PHONE 41/31 1,1 6/16/9 SC 1,1 53 76 95 - - 41 -2 -6 -1 -6 31 36 3,4 1:10
RX PHONE 42/33 1,1 8/16/9 SC 1,1 52 76 94 - - 42 -3 -8 -2 -8 33 41 3,4 1:10
RX PHONE 43/37 1,1 8/16/13 SC 1,1 49 73 92 - - 43 -2 -6 -1 -6 37 51 7,5 1:10
RX PHONE 45/35 1,1 10/16/9 SC 1,1 55 75 93 - - 45 -2 -6 -1 -6 35 46 3,4 1:10
RX PHONE 46/38 1,1 13/16/9 SC 1,1 50 74 92 - - 46 -1 -5 0 -5 38 52 3,4 1:10
RX PHONE 47/34 1,3 9 SC/12/13 SC 1,3 52 74 92 - - 47 -2 -7 -1 -7 34 52 3,4 1:10
RX PHONE 49/38 1,1 9 SC/16/13 SC 1,1 52 74 92 - - 49 -3 -8 -2 -8 38 52 3,4 1:10
RX PHONE 50/42 1,1 9 SC/20/13 SC 1,1 52 74 92 - - 50 -2 -8 -1 -8 42 52 3,4 1:10
RX PHONE 51/45 1,4 17 SC/15/13 SC 1,4 49 72 91 - - 51 -1 -4 0 -4 45 71 5,5 1:10
RX PHONE 32/36 A 4/12/4/12/4 - - - - - - 32 -1 -5 0 -5 36 30 2,8 1:6
 Svetlobno tehnine in sevalno
Korekcijske vrednosti
fizikalne nazivne vrednosti EN 410

Sestava
Izolacijska zunaj
Oznaka izdelka
stekla REFLEX /MSP/
notri

Ug nazivna vrednost EN
673
g - vrednost
LT prepustnost
svetlobe
Ra indeks
reprodukcije barve
LR refleksija
svetlobe navzven
EA* absorpcija
zunanje steklo
Rw - izmerjena vrednost
EN 20 140
C
C tr
C100-5000
C tr 100-5000
Debelina
Tea
Priporoena maksimalna
povrina
Maksimalno razmerje
stranic

mm W/m2K % % - % % dB dB dB dB dB mm kg/m2 m2 -
RX PHONE 32/40 A 4/14/4/14/4 - - - - - - 32 -1 -4 0 -4 40 30 2,8 1:6
Zvono
zaitna RX PHONE 32/44 A 4/16/4/16/4 - - - - - - 32 -1 -5 0 -5 44 30 2,8 1:6
RX PHONE RX PHONE 36/38 A 6/12/4/12/4 - - - - - - 36 -2 -6 -1 -6 38 35 2,8 1:6
RX PHONE 37/40 A 8/12/4/12/4 - - - - - - 37 -1 -6 -1 -6 40 40 2,8 1:6
RX PHONE 39/42 A 8/12/4/12/6 - - - - - - 39 -2 -5 -1 -5 42 45 2,8 1:6
RX PHONE 31/28 C 4/8/4/8/4 - - - - - - 31 -1 -4 0 -4 28 30 2,8 1:6
RX PHONE 32/32 C 4/10/4/10/4 - - - - - - 32 -1 -5 0 -5 32 30 2,8 1:6
RX PHONE 33/36 C 4/12/4/12/4 - - - - - - 33 -2 -5 -1 -5 36 30 2,8 1:6
RX PHONE 36/34 C 6/10/4/10/4 - - - - - - 36 -1 -5 0 -5 34 35 2,8 1:6
RX PHONE 38/38 C 6/12/4/12/4 - - - - - - 38 -2 -6 -1 -6 38 35 2,8 1:6
RX PHONE 39/42 C 8/12/4/12/6 - - - - - - 39 -1 -5 0 -5 42 45 2,8 1:6

Legenda k tehninim podatkom knjiga Gradimo s steklom

navedene nazivne vrednosti se nanaajo na pogoje testiranja in podroje uporabe posameznega standarda
maksimalna tea izolacijskega stekla je 500 kg
naronik naih proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naroenega stekla skladno z veljavnimi tehninimi pravili
C Kripton
A Argon
* e je EA > 50 % priporoamo kaljeno steklo
** pri razmerju stranic > 2:1 priporoamo, da je tanje steklo kaljeno ESG

363
*** vrednosti veljajo po kaljenju obvezno v kaljeni izvedbi

11
 11
Svetlobno tehnine in sevalno
Korekcijske vrednosti

364
fizikalne nazivne vrednosti EN 410

Sestava
Izolacijska zunaj
Oznaka izdelka
stekla REFLEX /MSP/
notri

Ug nazivna vrednost
EN 673
g - vrednost
LT prepustnost
svetlobe
Ra indeks
reprodukcije barve
LR refleksija
svetlobe navzven
EA* absorpcija
zunanje steklo
Rw - izmerjena vrednost
EN 20 140
C
C tr
C100-5000
C tr 100-5000
Debelina
Tea
Priporoena maksimalna
povrina
Maksimalno razmerje
stranic

mm W/m2K % % - % % dB dB dB dB dB mm kg/m2 m2 -
RX SUN Green 6/16/4 1,1 38 64 - 10 55 - - - - - 26 25 2,8 1:6
Sonno
zaitna RX SUN Grey 6/16/4 1,1 35 38 - 6 55 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN RX SUN Bronze 6/16/4 1,1 37 44 - 7 51 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN Dark Blue 6/16/4 1,1 35 50 - 8 59 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN Priva Blue 6/16/4 1,1 21 30 - 6 78 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN Azur 6/16/4 1,1 41 64 - 10 51 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN SSS Clear 6/16/4 1,1 46 56 - 37 15 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN SC Clear 6/16/4 1,1 32 34 - 28 36 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN SSS Green 6/16/4 1,1 29 46 - 26 58 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN SC Green 6/16/4 1,1 20 27 - 20 71 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN SSS Grey 6/16/4 1,1 26 26 - 12 62 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN SC Grey 6/16/4 1,1 20 17 - 10 69 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN SC Bronze 6/16/4 1,1 22 19 - 12 65 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN SSS Dark Blue 6/16/4 1,1 26 36 - 18 62 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN SSSL PrivaBlue 6/16/4 1,1 17 24 - 8 80 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN Sunergy Clear 6/16/4 1,1 44 59 - 11 42 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN Sunergy Green 6/16/4 1,1 29 49 - 9 66 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN Sunergy Azur 6/16/4 1,1 32 49 - 9 63 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN Sunergy Dark Blue 6/16/4 1,1 25 35 - 7 71 - - - - - 26 25 2,8 1:6
 Svetlobno tehnine in sevalno
Korekcijske vrednosti
fizikalne nazivne vrednosti EN 410

Sestava
Izolacijska zunaj
Oznaka izdelka
stekla REFLEX /MSP/
notri

Ug nazivna vrednost
EN 673
g - vrednost
LT prepustnost
svetlobe
Ra indeks
reprodukcije barve
LR refleksija
svetlobe navzven
EA* absorpcija
zunanje steklo
Rw - izmerjena vrednost
EN 20 140
C
C tr
C100-5000
C tr 100-5000
Debelina
Tea
Priporoena maksimalna
povrina
Maksimalno razmerje
stranic

mm W/m2K % % - % % dB dB dB dB dB mm kg/m2 m2 -
RX SUN SGS Neutral 67 6/16/4 1,1 49 59 - 19 37 - - - - - 26 25 2,8 1:6
Sonno
zaitna RX SUN SGS Light Blue 52 6/16/4 1,1 37 46 - 14 56 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN RX SUN SGS Silver Grey 32 6/16/4 1,1 24 29 - 22 61 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN SGS Royal Blue 20 6/16/4 1,1 19 19 - 18 68 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN SGS Silver 20 6/16/4 1,1 17 19 - 34 54 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN SGS Silver 08 6/16/4 1,1 10 8 - 43 59 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN SGS Green 67 6/16/4 1,1 30 48 - 14 67 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN SGS Green 52 6/16/4 1,1 24 37 - 11 74 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN SGS Green 32 6/16/4 1,1 17 23 - 16 78 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN SGS Aquamarine 20 6/16/4 1,1 13 16 - 13 83 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN SGS Green 20 6/16/4 1,1 13 15 - 24 78 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN SGS Silver Green 08 6/16/4 1,1 8 6 - 30 81 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN SG HP Light Blue 63 6/16/4 1,5 52 62 - 16 35 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN SG HP Neutral 61*** 6/16/4 1,2 42 61 - 23 30 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN SG HP Neutral 50 6/16/4 1,4 41 52 - 18 42 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN SG HP Silver 35 6/16/4 1,2 26 35 - 44 33 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN SG HP Neutral 40 6/16/4 1,4 33 41 - 22 47 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN SG HP Royal Blue 40 6/16/4 1,3 31 38 - 26 47 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN SG HP Green 64 6/16/4 1,2 35 63 - 10 60 - - - - - 26 25 2,8 1:6

365
11
 11
Svetlobno tehnine in sevalno
Korekcijske vrednosti

366
fizikalne nazivne vrednosti EN 410

Sestava
Izolacijska zunaj
Oznaka izdelka
stekla REFLEX /MSP/
notri

Ug nazivna vrednost EN
673
g - vrednost
LT prepustnost
svetlobe
Ra indeks
reprodukcije barve
LR refleksija
svetlobe navzven
EA* absorpcija
zunanje steklo
Rw - izmerjena vrednost
EN 20 140
C
C tr
C100-5000
C tr 100-5000
Debelina
Tea
Priporoena maksimalna
povrina
Maksimalno razmerje
stranic

mm W/m2K % % - % % dB dB dB dB dB mm kg/m2 m2 -
RX SUN SG HP Green 63 6/16/4 1,5 32 50 - 12 65 - - - - - 26 25 2,8 1:6
Sonno
zaitna RX SUN SG HP Green 61 6/16/4 1,2 28 49 - 17 65 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN RX SUN SG HP Green 50 6/16/4 1,4 27 42 - 13 69 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN SG HP Silver Green 35 6/16/4 1,2 18 28 - 30 60 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN SG HP Green 40 6/16/4 1,4 22 33 - 16 73 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN SG HP Aquamarine 40 6/16/4 1,3 20 31 - 18 72 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN Neutral 73/42 6/16/4 1,1 42 73 - 10 32 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN Neutral 70/39 6/16/4 1,1 39 70 - 12 33 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN Neutral 68/37 6/16/4 1,1 37 68 - 10 32 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN Neutral 61/33 6/16/4 1,1 33 61 - 13 37 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN Neutral 60/33 6/16/4 1,1 33 60 - 11 39 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN Neutral 50/27 6/16/4 1,1 27 50 - 10 52 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN Neutral 48/27 6/16/4 1,1 27 48 - 16 46 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN Shine 40/22 6/16/4 1,1 22 40 - 16 53 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN Platin 25/15 6/16/4 1,1 15 25 - 28 55 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN Platin 31/17 6/16/4 1,1 18 31 - 25 53 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN Lime 61 T*** 6/16/4 1,1 32 61 - 10 62 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN Vision 60 T*** 6/16/4 1,1 37 60 - 14 36 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN Vision 50 T*** 6/16/4 1,1 31 50 - 20 36 - - - - - 26 25 2,8 1:6
 Svetlobno tehnine in sevalno
Korekcijske vrednosti
fizikalne nazivne vrednosti EN 410

Sestava
Izolacijska zunaj
Oznaka izdelka
stekla REFLEX /MSP/
notri

Ug nazivna vrednost EN
673
g - vrednost
LT prepustnost
svetlobe
Ra indeks
reprodukcije barve
LR refleksija
svetlobe navzven
EA* absorpcija
zunanje steklo
Rw - izmerjena vrednost
EN 20 140
C
C tr
C100-5000
C tr 100-5000
Debelina
Tea
Priporoena maksimalna
povrina
Maksimalno razmerje
stranic

mm W/m2K % % - % % dB dB dB dB dB mm kg/m2 m2 -
RX SUN Indigo 48 T*** 6/16/4 1,1 29 48 - 8 66 - - - - - 26 25 2,8 1:6
Sonno
zaitna RX SUN Titanium 37 T*** 6/16/4 1,1 26 37 - 6 63 - - - - - 26 25 2,8 1:6
RX SUN RX SUN Energy NT*** 6/16/4 1,1 44 74 - 13 28 - - - - - 26 25 2,8 1:6

RX SAFE 1,1 VSG 10 (P4A)/16/4 1,1 53 77 95 - - 38 -3 -8 -2 -8 30 34 2,8 1:6

Varnostno
RX SAFE RX SAFE 1,1 VSG 10 (P4A)/12/4 1,1 53 77 95 - - 37 -3 -7 -2 -7 26 34 2,8 1:6

Obirneje tabele varnostnih stekel (lepljeno varnostno steklo in kaljeno varnostno steklo) najdete v poglavju 5.7.

Legenda k tehninim podatkom knjiga Gradimo s steklom

navedene nazivne vrednosti se nanaajo na pogoje testiranja in podroje uporabe posameznega standarda
maksimalna tea izolacijskega stekla je 500 kg
naronik naih proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naroenega stekla skladno z veljavnimi tehninimi pravili
C Kripton
A Argon
* e je EA > 50 % priporoamo kaljeno steklo
** pri razmerju stranic > 2:1 priporoamo, da je tanje steklo kaljeno ESG

367
*** vrednosti veljajo po kaljenju obvezno v kaljeni izvedbi

11
Reflex d.o.o.
Podgrad 4
9250 Gornja Radgona
t: +386 (02) 564 35 00
f: +386 (02) 564 35 20
e: info@reflex.si
www.reflex.si

PE Poljane
Bistrika cesta 81
2319 Poljane, Slovenija
t: +386 (0)2 8296 000
f: +386 (0)2 8296 052
e: info-poljcane@reflex.si
www.reflex.si

Reflex Zagreb d.o.o.

Petrovardinska 5 - 5a
10000 Zagreb, Hrvatska
t: +385 (0)1 3866 621
f: +385 (0)1 3864 080
e: info@reflex.hr
www.reflex.hr