You are on page 1of 15

Vsebina

Povzetek

Predstavitev Giovannija Realeja


Moreschinijevo delo o poznoantični krščanski misli in njegov zgodovinsko-hermenevtični
pomen
1. Težave, na katere naletimo pri obravnavi poznoantične krščanske misli
2. Nadaljnji problemi hermenevtičnega značaja
3. Moreschini je sestavil zgodovino poznoantične krščanske misli, pri tem ko ustrezno pozna
poznoantično pogansko misel
4. Neposredno Moreschinijevo poznanje besedil cerkvenih očetov naredi velik vtis
5. O drugih Moreschinijevih znanstvenih delih

Zgodovina poznoantične krščanske misli


Predgovor
Splošni uvod

Prvi del
Razširjenost krščanske misli v rimskem cesarstvu in poganski odziv

Oddelek I
Religijski in filozofski vidiki pozne antike in protikrščanske polemike
Pogl. I – Monoteizem in henoteizem
1. Vera v enega samega Boga pri Grkih in njene posledice
2. Bog je en, ker je največji
3. Latinska pozna antika
4. Grška pozna antika
5. Nemogoča sprava

Pogl. II – Med poganstvom in krščanstvom: poganski nauk o dajmonih


1. Uvodne pripombe
2. Dajmonologija pri Plutarhu iz Hajroneje
3. Apulejeva dajmonologija

Pogl. III – Kelz in protikrščanske polemike


1. Sovražnost poganov do krščanskega nauka
2. Kelzova polemika zoper kristjane
3. Kelz in obramba poganske omike
4. Politični vidik »Resničnega logosa«
5. Kelzova filozofija

Pogl. IV – Filostrat
1. Poganski modrec postavljen nasproti Kristusu: Filostrat
2. Filostrat v polemiki z magijo
3. Apolonijevo pitagorejsko življenje
4. Religija Apolonija-Filostrata
5. Bogovi, dajmoni, junaki
6. Religijska in politična filozofija

Pogl. V - Sosian Hierokles


1. Božji človek nasprotnik krščanstva
2. Laktancijevo pričevanje
3. Protikrščansko delo (»Prijatelj resnice«) Sosiana Hieroklesa
4. Izvirnost »Prijatelja resnice«
5. Apolonij, filozof ali čarovnik?
6. Filostratove laži in Hieroklova lahkovernost

Pogl. VI – Porfirij
1. Najslovitejši med sovražniki kristjanov: novoplatonik Porfirij
2. Razprava o »Filozofiji, ki jo je treba potegniti iz orakljev«
3. Porfirijevo delo »O kipih«
4. Razprava »Zoper kristjane«
5. Porfirij in Apolonij iz Tiane
6. Uničenje Porfirijevega dela

Pogl. VII – Julijan Odpadnik


1. Obramba poganske religije in njenih mitov
2. Filozofov cilj po Julijanu: posnemanje boga
3. Filozofija »Zoper Galilejce«
4. Platonska teologija in hebrejska teologija
5. Kritika hebrejskega mita
6. Kritika Mojzesove teologije
7. Galilejci so sprevrgli grško pajdejo
8. Galilejci, skrajna sprevrženost judovstva
9. Jezus
10. Devica Marija
11. Apostoli

Pogl. VIII. – Poganska filozofija in krščanska resnica


1. Ali je bilo krščanstvo sovražno grški filozofiji?
2. Primer sprave med biblično mislijo in pogansko filozofijo: Filon Aleksandrijski

II. oddelek
Medsebojni vplivi med pogansko kulturo in krščansko kulturo
Pogl. I – Antropocentrizem in zanikanje sveta
1. Svet in razlog za stvarjenje
2. Lepota sveta v judovski in krščanski misli
3. Zoper antropocentrizem
4. Skeptični glasovi
5. Zoper antropocentrizem: gnostiki
6. Obramba sveta, zoper gnostike: Plotin
7. Obsodba sveta: hermetizem
8. Poveličevanje sveta: spet hermetizem

Pogl. II – Grško pesništvo in krščansko razodetje


1. Uvodni premisleki
2. Krščanski apologeti
3. Klemen Aleksandrijski
4. Gledališče in krščanski apologeti: zoper mnogoboštvo
5. Pravi Bog
6. Angeli
7. Kaj je strast?
8. Užitek
9. Ničevost človeškega bivanja
10. Poročenost
11. Svoboda govora
12. Zedinjenje z Bogom
13. Zdržnost
14. Poveličevanje mučeništva
15. Različni nravstveni premisleki
16. Polemični odlomki zoper poganske obrede
17. Sklepi o krščanski apologetiki

Pogl. III - Sekstove »Sentence«


1. Osmoza med krščanstvom in poganstvom
2. Sekst in njegove »Sentence«

III. oddelek
Srednji platonizem
Pogl. I. – Odkritje »netelesnega« v srednjem platonizmu
1. Netelesno bivajoče, Bog in njegova presežnost v nekaterih pomembnih Plutarhovih
besedilih
2. Značilna stran iz Plutarha, v kateri odmeva svetopisemsko besedilo
3. Dokaz za netelesnost in presežnost Boga v Apulejevem »Didaskaliku«
4. Nespoznavnost bistva Boga kot najvišjega Uma

Pogl. II – Povzetje in nov premislek platonske teorije o idejah


1. Ideje kot »misli Boga«
2. Različni stališči Platona in Aristotela o »umljivem« in o »umu« in posredovanje, ki so ga
opravili srednji platoniki
3. Razlikovanje med »prvimi umu dostopnimi stvarmi« ali presežnimi idejami in »drugimi
umu dostopnimi stvarmi« ali sovsebnimi oblikami

Pogl. III – Nasproti nauku o hipostazah


1. Hierarhija božanskega
2. Razlogi, zakaj pri srednjih platonikih teorija o prvih počelih »Monadi« in »Diadi« ostaja v
ozadju
3. Posebno stališče, ki ga zavzame Sever

Pogl. IV. Srednji platoniki so povzeli osnovne pojme kozmologije Platonovega »Timaja«
1. Tri počela
2. Problem tolmačenja nastanka kozmosa, kot je predstavljeno v Platonovem »Timaju«
3. Alegorično tolmačenje nastanka kozmosa
4. Dobesedno tolmačenje nastanka kozmosa
5. Mnoštvo svetov, ki se porajajo po mnenju Plutarha
6. Tretje tolmačenje nastanka kozmosa
7. Kozmos in »hudobna duša«
8. Počeli Dobrega in Zlega, ki se soočata v kozmosu in dvopolna struktura resničnosti po
Plutarhu

Pogl. V – Smisel in cilj človekovega življenja za srednjeplatonske filozofe


1. Najvišji cilj za človeka je v »priličenju Bogu in Božjemu«
2. Posebna natančnejša določitev teze o »priličenju Bogu« v »Didaskaliku« in njen pomen
3. Duhovna narava človeka in dualistično pojmovanje duše in telesa
4. Svoboda duše

Pogl. VI – Srednji platoniki so korenito obrnili na glavo nosilne pojme epikurejske in stoiške
etike
1. »Seznam vrednot« in vrlina po mnenju srednjih platonikov
2. Zanikanje vsake vrednosti užitku in poistenje sreče ne z uživanjem človeških dobrin,
temveč z uživanjem božanskih dobrin
3. Srednjeplatonska etika v primerjavi s stoiško etik
4. »Metriopatija«, postavljena v nasprotje z »apatijo« stoikov
5. V kakšnem smislu sokratsi »intelektualizem« ostaja bistvena sestavina etike srednjih
platonikov

Drugi del
Grška filozofija v organizaciji krščanske misli drugega in tretjega stoletja

I. oddelek
Grška krščanska misel v drugem stoletju

Pogl. I – Justin filozof in mučenec in grški apologeti


1. Grški apologeti
2. Justinov predhodnik: Aristid iz Aten
3. Justinovo spreobrnjenje v krščanstvo
4. Justin krščanski filozof
5. Justinov platonizem
6. Drugi vidiki Justinove filozofije
7. Justinova teologija: Oče ali Bog
8. Teologija »Sina«
9. Teologija »logos spermatikos«

Pogl. II – Drugi grški apologeti


1. Tacian
2. Atenagora
3. Atenagorov platonizem
4. Teofil iz Antiohije
5. Irenej
6. Irenej in Filon iz Aleksandrije
7. Irenej in srednji platonizem
8. »Spodbuda Grkom«

Pogl. III – Nauki, skupni grškim apologetom


1. Kako je mogoče pojmovati presežnost in nedoumljivost osebnega Boga
2. Nauk o Trojici
3. Božji »Logos« in njegovo porajanje iz Očeta
4. Kozmologija
5. »Creatio ex nihilo«

Pogl. IV – Gnostiki in drugi heretiki. Justin gnostik, Bazilid, Valentin, Marko mag, Markion,
Apel, Hermogen
1. Filozofske lastnosti gnosticizma
2. Justin gnostik
3. Bazilid
4. Valentin
5. Marko mag
6. Markion
7. Apel
8. Hermogen

Pogl. V – Hipolit
1. Poganska filozofija kot izvir krivoverstev
2. Hipolitovo delo
3. Razna merila, ki vodijo Hipolitovo polemiko
4. Nauki »Ovržbe vseh herezij«

II. oddelek
»Aleksandrijska šola« pred Origernom

Pogl. I – Aleksandrija in krščanstvo


1. Kulturno ozračje v Aleksandriji
2. Pantenos

Pogl. II – Klemen Aleksandrijski


1. Barbarska modrost
2. Srednji platonik Numenij in Klemen
3. Klemen in grška filozofija
4. Grška filozofija in njena vloga
5. Vera in gnoza
6. Priprava gnoze
7. Spoznati Boga
8. Klementova negativna teologija
9. Božja presežnost
10. Božja bit
11. Trojica
12. Oče
13. Božji »Logos«
14. »Logos« - Božja Modrost
15. Fizika. Nauk o svetu
16. Etika
17. Strasti
18. Gnostik in njegova netrpnost
19. Priličenje Bogu
20. Krščanske skrivnosti

III. oddelek
»Aleksandrijska šola«. Origen in njegovi učenci

Pogl. I – Origen in filozofija


1. Nauk Origena iz Aleksandrije
2. Origen in Amonij
3. Vsebine Origenovega nauka
4. Origenova »delovna metoda« in delitev filozofije
5. Različna mnenja filozofov o užitku, o dobrem, o Bogu
6. Naravni zakon in Mojzesova postava
7. Resnice, spoznane po naravi
8. Modreci tega sveta
9. Človeška modrost
10. Možnost in udejanjenost
11. Origenova sodba o filozofiji

Pogl. II – Origenova teologija in vpliv grške filozofije


1. En sam Bog kristjanov
2. Neskončni Bog
3. Netelesni Bog
4. Bog je umu dostopen; Bog je bit
5. Nespoznavni Bog
6. Božja dobrota
7. Krščanski Bog: Trojica
8. Sin
9. Sin »Logos«

Pogl. III – Razmerja Origena s platonizmom


1. Ideje. Kozmologija
2. Srednji platonizem in novi platonizem: Numenij in Origen
3. Origen in Plotin

Pogl. IV. – Origenova nravstvenost in položaj človeka v svetu


1. Bit in dobro. Narava zla
2. Izvir zla in predobstoj razumnih bitij
3. Človeško bitje
4. Ustvarjeni svet
5. Zvezde
6. Origen in konec sveta. »Apokatastazis«
7. Antropologija
8. Svobodna volja in iskanje nravstvene popolnosti
9. Svobodna volja in determinizem
10. Eksegeza
11. Krščanska skrivnost

Pogl. V – Origenova šola


1. Gregorij Čudodelnik
2. Gregorijev zahvalni govor, namenjen Origenu
3. Metodij iz Olimpa
4. Metodijev platonizem
5. Svobodna volja po Metodiju
6. Evzebij iz Cezareje
7. Evzebij apologet: »Zoper Hierokla«
8. Evzebij in grška filozofija
9. Evzebijev nauk o Bogu
10. Evzebijeva trojična teologija
11. Arij
12. Asterij

Tretji del
Grška filozofija in krščanska misel na zahodu v tretjem in četrtem stoletju

Prvi oddelek
Tertulijan in njegov vpliv

Pogl. I – Tertulijan in filozofija


1. Krščanska Afrika
2. Herezije in filozofija
3. Tertulijan in filozofije njegovega časa
4. Platonska filozofija
5. Stoicizem
6. Prvi stoiški spisi
7. Spoznanje Boga po naravi

Pogl. II – Tertulijanova teologija


1. Bog kristjanov
2. En sam Bog
3. Bog največja veličina
4. Razumni Bog
5. Bog ni podvržen strastem
6. Tertulijanova trojična teologija
7. »Substantia«
8. Oče
9. Sin
10. Sveti Duh
11. »Oseba«
12. »Oseba« v latinskem svetu
13. »Oseba« v svetopisemski eksegezi
14. »Oseba« pri Tertulijanu

Pogl. III – Tertulijanova kozmologija in antropologija


1. Kozmologija
2. Antropologija
3. Duša
4. Obramba mesa
5. Izvir zla
Pogl. IV – Tertulijanov vpliv na Ciprijana in Novacijna
1. Ciprijan
2. Ciprijan in stoicizem
3. Filozofija in retorika
4. Novacijan in Tertulijanov vpliv

II. oddelek
Po Tertulijanu. Minutij Feliks, Arnobij, Laktancij, Optacijan

Pogl. I – Minutij Feliks


1. »Oktavij«
2. Krščanski nauk je najboljša filozofija

Pogl. II – Arnobij
1. Arnobij in poganske filozofije
2. Poganske filozofije: »viri novi«
3. »Viri novi« in Porfirij
4. Bog kristjanov
5. Bog in bogovi
6. Duša

Pogl. III – Laktancij


1. Retorika in religijska filozofija
2. Temeljne zmote poganstva: mnogoboštvo in filozofija
3. Laktancij apologet krščanstva
4. Stvarjenje sveta
5. Zoper poistenje Boga s svetom
6. Stvarjenje človeka
7. Antropologija
8. Nesmrtnost duše
9. Nauk o Bogu: »Mens et ignis divinus«
10. Božja jeza
11. Božji sin
12. Dualizem
13. Demonologija
14. Laktancij med poganstvom in krščanstvom
15. Govor »Občestvu svetih«

Pogl. IV – Znanstveno-matematična vednost Optacijana Porfirija in Lulla


1. Optacijan: enigmatičen lik
2. »Filozofski sistem« Optacijana Porfirija
3. Optacijanovo poznanje geometrije
4. Optacijanovo poznanje aritmetike
5. Optacijanova znanstvena vednost
6. Zanimanje za magijo
7. Optacijan med krščanstvom in poganstvom
8. Alfanumerični simbolizem »Kabale« v razmerju do Optancija
9. Lullus in utopija univerzalnega »geometričnega« jezika

III. oddelek
Krščanska misel v Rimu in drugih pokrajinah latinskega Zahoda

Pogl. I – Halkidijev Platonizem


1. Halkidij in razvoj krščanske misli na zahodu
2. Platonov »Timaj« v pozni antiki
3. Halkidijevo obdobje
4. Halkidijev »Komentar k Timaju« in njegov platonizem
5. Halkidij in Porfirij
6. Halkidij kristjan

Pogl. II – Halkidijeva teologija, kozmogonija in antropologija


1. Teologija treh počel v »Komentarju k Timaju«
2. Bog
3. Snov
4. Oblika
5. Svet
6. Kozmična duša
7. Človeška duša
8. Nauk o usodi
9. Sklepi

Pogl. III – Hilarij iz Poitiersa


1. Hilarij in poganska filozofija
2. Predgovor v »Trojico«
3. Meje razuma
4. Filozofija in herezija
5. Antropologija

Pogl. IV – Pelagij
1. Pelagij, »pogan v duši«?
2. Stoiške korenine pojma »naravnega zakona« in njegova predelava v krščanski misli
3. Devica Demetriada
4. Naravni red
5. Svobodna volja
6. Stoiška »oikeiosis«
7. Načelo »impeccantia« v Pelagijevi misli in njegova razmerja s stoiško mislijo
8. Pelagijeva dediščina: filozofska izobrazba Juliana iz Ajklana

Pogl. V – Hieronim
1. Hieronim in poganska filozofija
2. Filozofi in krivoverci
3. Hieronim in grška filozofija
4. Hieronim in krščanska teologija

Četrti del
Grški krščanski platonizem v četrtem in petem stoletju

I. oddelek
Atanazij in arijanci

Pogl. I – Atanazij
1. Atanazij in filozofija
2. Zoper arijance

Pogl. II – Arijanizem četrtega stoletja


1. »Istega bistva« v Nikaji
2. Aetij
3. Evnomij
4. Evnomijev nauk o Trojici
5. Evnomijeve jezikoslovne teorije

II. oddelek
Kapadočani. Bazilij, Gregorij iz Nise, Gregorij Nazianški

Pogl. I – Platonizem Kapadočanov


1. Splošne značilnosti
2. Teoretična vprašanja

Pogl. II – Teologija Kapadočanov


1. Apofatizem
2. Božja neskončnost
3. Kapadočani in Plotin
4. Bog je »ta, ki je«
5. Prava bit in »vanitas vanitatum«
6. Bog, bit in dobro
7. Neobstojnost zla
8. Apokatastaza
9. Božja Trojica
10. Troboštvenost

Pogl. III. – Človek in njegova usoda po mnenju Kapadočanov


1. Dvojno stvarjenje človeka
2. Živi človek
3. Duša in telo
4. Polemika z usodo
5. Stališče poganskega sogovornika o usodi
6. Gregorijevo stališče o usodi
7. »Zoper usodo« v razpravi zoper determinizem in astrološki fatalizem

Pogl. IV. – Nravstvenost in asketika Kapadočanov


1. Etični ideal
2. Nravstvenost in antropologija
3. Vstajenje telesa
4. Duša in milost
5. Človeška beseda: jezioslovne teorije Bazilija in Gregorija iz Nise
6. Filozofska askeza Gregorija Nazianškega

III. oddelek
Vnovična osvojitev grške filozofije pri Nemeziju, Hipatiji, Sineziju in Cirilu

Pogl. I – Nemezij iz Emese


1. Nemezij: skrivnosten in nekonvencionalen lik
2. Nenavaden primer dela »De natura hominis«
3. Človek kot mikrokozmos in kot zedinjenje duše in telesa
4. Fiziologija človeka mikrokozmosa
5. Človekova svoboda
6. Razprava »O človekovi naravi«: sporno delo

Pogl. II – Aleksandrijski novi platonizem Hipatije in Sinezija iz Kirene


1. Hipatija
2. Sinezij, književnik in novoplatonski filozof
3. Filozofija in retorika
4. Eliti namenjena filozofija
5. Filozofija kot askeza
6. Sinezijev nauk o Trojici
7. Oče
8. Sveti Duh
9. Sin
10. Novi platonizem in krščanstvo
11. Sinezijeva antropologija
12. Sinezijeva psihologija

Pogl. III – Ciril iz Aleksandrije


1. Ciril in grška filozofija
2. Modrost antičnih pesnikov
3. Grški filozofi
4. Plotin
5. Porfirij
6. Porfirijeva etika
7. Krščanstvo in hermetizem
8. Tako imenovana »Teozofija iz Tübingena«

V. del
Krščanski platonizem zahoda

I. oddelek
Latinsko arijanstvo in prva dva velika lika krščanskega platonizma

Pogl. I – Latinsko arijanstvo


1. »Kandidovo pismo« Mariju Viktorinu
2. Kandidova filozofskka misel
3. Kandidova teologija
4. Problem porajanja Boga

Pogl. II – Marij Viktorin


1. Osebnost Marija Viktorina in njegovo spreobrnjenje
2. Zgodovinske okoliščine Viktorinovih del
3. Nauk o Bogu: Bog je neznan in znan hkrati
4. Trojica: Oče
5. Nadaljnje opredelitve Očeta
6. Sin
7. Kako ima Sin svoj izvir v Očetu
8. Sveti Duh
9. Trojica: bit, življenje, misel
10. Eksegetska dela o Svetem pismu

Pogl. III. – Ambrozij


1. Ambrozijev »milanski krog«
2. Filozofija izhaja iz Svetega pisma
3. Ambrozijev platonizem
4. Stoicizem
5. Epikurejstvo

II. oddelek
Avguštin. Dialogi

Pogl. I – »Contra Academicos«


1. Položaj »Dialogov« znotraj Avguštinove književne ustvarjalnosti
2. Naslov in namen »Contra Academicos«: spodbuda, ohranjena iz antike
3. Sreča in iskanje resnice (I. knjiga)
4. Nauk akademikov (II. knjiga)
5. Ovržba skepticizma (III. knjiga)

Pogl. II – Dialoga »O srečnem življenju« in »O redu«


1. Dialog »De vita beata«: pristan filozofije
2. Pogoji za srečno življenje
3. Problem reda v dialogu »De ordine« (I. knjiga)
4. Od urejenosti resničnosti k redosledu študij (II. knjiga)

Pogl. III. – »Samogovori« in razprave o duši


1. Bog sonce uma (»Soliloquia« I)
2. Nesmrtnost duše (»Soliloquia« II)
3. Nezavedna navzočnost vednosti v duši: »De immortalitate animae«
4. Razprava »O količini duše« (»De quantitate animae«)

Pogl. IV – Dialog »De libero arbitrio«


1. Narava in izvir nravstvenega zla (»De libero arbitrio« I)
2. Dokaz o Božjem obstoju (»De libero arbitrio« II)
3. Greh ustvarjenega bitja in hvalnica stvarnika: stanje nevednosti in težavnosti (»De libero
arbitrio« III)

Pogl. V – Dialogi o »Glasbi« in o »Učitelju«


1. Načrt »knjig o disciplinah«
2. Številčna razmerja v količinski metriki (»De musica« I-V)
3. Hierarhija števil (»De musica« VI)
4. Razprava »O učitelju« (»De magistro«)

III. oddelek
Avguštinova filozofija in spreobrnjenje
Pogl. 1 – Avguštin in zgodovina filozofije
1. Poganska filozofija
2. Zgodovina filozofije

Pogl. II – Avguštinove polemike


1. Polemike zoper poganske filozofe: Apulej
2. Polemike zoper hermetizem
3. Polemike s platoniki
4. »Knjige Platonikov« (»Platonicorum libri«)

Pogl. III – Avguštinovo spreobrnjenje


1. Pomen Avguštinovega »spreobrnjenja«
2. Novoplatonski vplivi
3. Dve vprašanji o Avguštinovem spreobrnjenju

Pogl. IV – Religija in filozofija pri Avguštinu


1. Razprava »O pravi religiji«
2. Vzpon k Bogu prek filozofije
3. Mistične izkušnje
4. Ekstaza v Ostii

Oddelek IV
Avguštinova teologija in antropologija

Pogl. I – Nauk o Bogu


1. »Knjige Platonikov« in Sveto pismo
2. Podobnosti in razlike
3. Božja Trojica: presežnost in negativna teologija
4. »Oseba«
5. »Oseba« in kristologija
6. Novo antropološko pojmovanje
7. »Oseba« v trojični teologiji

Pogl. II – Stvarjenje
1. Problem zla
2. Snov
3. Stvarjenje sveta
4. Ideje
5. Čas

Pogl. III – Antropologija


1. Tako imenovan Avguštinov »cogito«
2. Spomin

Šesti del
Od pozne antike do zgodnjega srednjega veka med vzhodom in zahodom
I. oddelek
Rimsko-barbarski zahod v šestem stoletju

Pogl. I – Boetij
1. Boetijevo stoletje
2. Boetijevo filozofsko oblikovanje
3. Boetij in problem biti
4. Bit in najvišje dobro
5. Stvarjenje in udeleženost v Bogu
6. Stvarjenje sveta
7. Udeleženost ustvarjenega bitja v Bogu
8. Bog je oblika
9. Božja previdnost
10. Naključje in svobodna volja
11. Bog kot oseba
12. Človeška oseba
13. Božja oseba v kristologiji
14. Oseba v Trojici

Pogl. II. – Diakon Rustik


1. Rustikovo življenje in delo
2. Obramba pravoverne kristologije
3. Enotnost osebe in razmerja z Boetijem
4. Rustik in Boetij
5. Oseba in drugi teološki izrazi
6. Podlaga Bitnost [substantia], podstava podlaga[subsistentia] in pripadki
pridevki[accidentes]
7. Rod in vrsta
8. Meje logike
9. Teologija in filozofija

Pogl. III – Gregorij Veliki


1. Oblikovanje Gregorija velikega
2. Vpliv kulture njegovega časa
3. Nekaj sodb o Gregoriju Velikem

II. oddelek
Krščanska spekulacija v prvem bizantinskem obdobju
Pogl. 1 – Krščanska Aleksandrija med petim in šestim stoletjem
1. Enej iz Gaze
2. Zaharija sholastik

Pogl. II – Psevdo-Dionizij Areopagit in krščanski platonizem ob koncu antičnega sveta


1. Psevdo-Dionizij Areopagit, vprašanje o Dioniziju in kulturni kontekst v sirsko-
palestinskem okolju
2. Božja imena in hierarhija umu dostopnih reči: teorija o jeziku in teorija idej
3. Nebeška hierarhija ali hierarhija čistih umov
4. Cerkvena hierarhija ali o utelešenih umih
5. Mistična teologija ali zedinjenje človeka z Bogom
6. Pisma
7. Sklepi

Pogl. III. – Maksim Spoznavalec


1. Nauk o Bogu
2. Bog in svet. Božji Logos in »logoi«
3. Logos v aleksandrijski šoli.
4. »Logoi« pri Evagriju Pontskem
5. »Logoi« pri Dioniziju Areopagitu
6. Nauk o »logoi« pri Maksimu Spoznavalcu
7. Logos kot ontološko počelo
8. Logos in naravni zakon
9. Logos, »logoi« in gnoza
10. Aristotelizem Maksima Spoznavalca
11. Maksim in aristotelsko izročilo (Nemezij)
12. Gibanje
13. Trojica stvarjenje-gibanje-mir
14. Trojica bitnost-možnost-udejanjenost
15. Izvir trojice bitnost-možnost-udejanjenost
16. Trojica biti, biti dobro, biti vedno dobro
17. Snov in oblika
18. Duša
19. Oblike življenja
20. Občutje
21. Splošno in posebno
22. Neka podrobnost

Bibliografija
Kazalo navedenih odlomkov antičnih in poznoantičnih avtorjev
Kazalo imen