FEDERALNI ZBIRNI CENTER IN NJEGOV

PRISPEVEK K DOPOLNITVI FONDOV

NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE

Eva Kodrič-Dačič

Oddano: 27.03.2000 - Sprejeto: 19.09.2000

Izvirni znanstveni članek

UDK 025,22: 027.54(497.12)

Izvleček
Prenos knjižnic iz razpuščenih avstrijskih samostanov konec 18. stoletja v javne
univerzitetne in licejske knjižnice je vzpodbudil razmah in razvoj teh knjižnic, med
njimi tudi razvoj ljubljanske licejske knjižnice. S podobnim fenomenom so se srečale
slovenske knjižnice neposredno po drugi svetovni vojni, ko je okrog 400.000 knjig,
večinoma iz zaseženih zasebnih knjižnic, našlo svoje novo mesto v javnih knjižnicah -
velik del prav v Narodni in univerzitetni knjižnici. Ohranjeni dokumenti kažejo, da je
knjižni referat Federalnega zbirnega centra, ki je urejal prenos tega gradiva, poskušal
vnesti red v stihijo povojnega časa in je s svojimi prizadevanji prispeval k ohranitvi
knjižnega gradiva.

Ključne besede: Federalni zbirni center, Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana,

zasebne knjižnice, knjižnični fondi, Slovenija, zgodovina

Original scientific article

UDC 025.22:027.54(497.12)

Abstract
The transfer of library collections from the disbanded Austrian monasteries to lyceum
and university libraries at the end of 18lh century stimulated the development of these
Iibraries and also the development of the Ljubljana Lyceum Library Similar phenom-
ena happened shortly after World War II, when some 400.000 books, mostly from con-

KODRIČ-DAČIČ, Eva: The Federal Collection Center and its contribution in building
the library collection of the National and University Library. Knjižnica, Ljubljana,
44(2000)4,51-63

51
 Knjižnica 44(2000)4

fiscated private libraries, ended up in state libraries - a number of them in The Na-
tional and University Library. The preserved documents prove that The Book Office of
the Federal Collection Center, which was executing the transfer and distribution of
library material, tried to put some sense of order into the elemental forces of the post
war period and its endeavours contributed to the preservation of this library material.

Key words: National and University Library Ljubljana, private libraries, Slovenia, his-
tory

1 Uvod

Veliki družbeni prelomi, ki jim je bila priča Evropa v zadnjih stoletjih, so s

prerazporeditvijo družbene moči in premoženja pripomogli k razvoju javnih
knjižnic. Francoska in oktobrska revolucija sta vanje naplavili knjižnice svojih
ideoloških sovražnikov: bogatega plemstva in cerkve ter buržoazije. V
avstrijskem cesarstvu so bile knjižnice samostanov, ki jih je z dekretom v
osemdesetih letih 18. stoletja razpustil Jožef II., prav tako izročene javnim
univerzitetnim in licejskim knjižnicam. Licejska knjižnica v Ljubljani je prejela
iz kranjskih samostanov preko 10.000 knjig, kar je bilo za takratne razmere
izjemno visoko število. Sam obseg fonda in natančna navodila Dvorne študijske
komisije o izboru in ravnanju s prevzetim gradivom,so pripomogli k ureditvi
knjižnice in so pospešili njen razvoj. Ob skromnem dotoku gradiva, ki ga je
bila knjižnica deležna še celo prvo polovico 19. stoletja, bi namreč potrebovala
za pridobitev omenjenega števila knjig skoraj celo stoletje.

S koncem druge svetovne vojne in novo, socialistično oblastjo se je v Narodno

in univerzitetno knjižnico začel stekati tok gradiva, ki ga tako po obsegu kot
po namenu lahko primerjamo s prevzemom samostanskih knjižnic. Kakor v
času jožefinskih reform, je bilo tudi zdaj poskrbljeno za legalno razlastitev,
prevzem in organizacijo prenosa zaseženih knjižnic. Za zadnji dve nalogi sta
bila pristojna Oddelek za upravo ljudskega imetja pri Predsedstvu vlade LRS
ter Federalni zbirni center (v nadaljevanju FZC) pri Ministrstvu za prosveto
LRS, pri čemer je bila naloga zadnjega prav zbiranje, čuvanje in razdeljevanje
knjig in drugih kulturno zgodovinskih in umetniških predmetov, ki so postali
državna last.

Pričevanja o knjigah, ki so jih z lopatami metali skozi okna ljubljanskih

stanovanj in jih na vozovih vozili v papirne mline v Vevče, ter o branjevkah, ki
so na ljubljanski tržnici zavijale zelenjavo v liste starih kodeksov, gotovo
temeljijo na resničnih dogodkih.Vendar pa so oblasti skušale omejevati stihijo
in z zaseženim knjižnim fondom tudi gospodarno ravnati. Tega ne dokazujejo
le predpisi, ki so že pred koncem vojne urejali usodo kulturno-zgodovinskih

52
Kodrič-Dačič, E. Federalni zbirni center in njegov prispevek k dopolnitvi fondov
narodne in univerzitetne knjižnice

in umetniških predmetov, ki so postali državna last, temveč tudi arhivsko

gradivo, ki dokumentira delo Federalnega zbirnega centra in njegovega
knjižnega referata.

Članek temelji na arhivskem gradivu, ki ga hranita Arhiv Slovenije in arhiv

Narodne in univerzitetne knjižnice. Čeprav je gradivo le fragmentarno, se da
iz njega razbrati način in obseg dela knjižnega referata, število prevzetih knjig
in knjižnic, v posameznih primerih pa je mogoče celo rekonstruirati posamezne
knjižnice. Dokumenti knjižnega referata pokrivajo obdobje od poletja 1945
do poletja 1947, ko je, sodeč po konzultiranih virih, referat prenehal z delom,
preostalo knjižno gradivo pa je prevzela Narodna in univerzitetna knjižnica.

2 Federalni zbirni center

Federalni zbirni centri so bili v na novo nastalih jugoslovanskih republikah
organizirani šele poleti 1945. Njihovo delovanje in organizacija je bila
predpisana z Navodili za ustanavljanje in poslovanje zbirnih centrov, ki jih je
izdalo Ministrstvo za prosveto DFJ 31. julija 1945.

Zakonsko osnovo zanje je predstavljal že leta 1944 sprejeti Zakon o zbiranju,

čuvanju in razdeljevanju knjig in drugih kulturno znanstvenih in umetniških
predmetov, ki so postali državna last po odloku Antifašističnega sveta narodne
osvoboditve Jugoslavije1. Ta je predpisal, da Prosvetno ministrstvo Demokratske
federativne Jugoslavije skrbi za zbiranje, čuvanje in razdeljevanje knjig,
arhivskih in muzejskih predmetov, umetniških slik in kipov, znanstvenih zbirk,
muzikalij in vseh drugih predmetov zgodovinskega, znanstvenega ali
umetniškega značaja, ki so postali državna last po odloku Antifašističnega
sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, z 21. novembra 1944, o prehodu
sovražnikove imovine v državno last, o Državni upravi nad imovino odsotnih
oseb in o sekvestru nad imovino, ki so okupatorske oblasti nasilno odtujile.

Slovenska oblast je organizacijo centrov uredila šele septembra leta 1945 z

Uredbo Ministrstva za prosveto o ustanovitvi zbirnih centrov za kulturno zgodovinske
predmete2. Poleg osrednjega Federalnega zbirnega centra za kulturno-
zgodovinske predmete pri Ministrstvu za prosveto v Ljubljani so bili
ustanovljeni še okrožni centri v Mariboru, Celju in Novem mestu. V okviru
centrov so delovali specializirani referati: umetniško-muzejski, knjižni, arhivski,
muzikalni in splošni. Predsedniku FZC, ki ga je imenoval minister za prosveto,

1 Uradni list DFJ, 1945, št. 36.

2 Uradni list LRS, 1945, št. 33.

53
 Knjižnica 44(2000)4

so bili pri delu v pomoč referenti za umetnost, znanost in glasbo iz oddelka za

kulturo pri Ministrstvu za prosveto ter vodja Zavoda za varstvo spomenikov.
Kot posvetovalni organ pa je bil vodstvu v pomoč posvetovalni odbor, ki so ga
sestavljali načelnik za ljudsko prosveto v ministrstvu za prosveto, ravnatelj
DZS, predsednik komisije za ugotovitev škode na kulturno-zgodovinskih
predmetih ter ravnatelji narodnega muzeja, univerzitetne knjižnice, narodne
galerije, znanstvenega inšituta ter centralnega arhiva.

Poslovodeči tajnik centra je postal Čoro Skodlar3, referent za knjige pa Bogo

Pregelj4. Skladišče za umetniške predmete je bilo v Cukrarni, knjižni referat
pa je našel svoj prostor v časopisni čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice.

Predmeti, ki naj bi jih zaradi njihove kulturno-zgodovinske vrednosti zbirali

Federalni zbirni centri 5 , so točno opredeljeni že v zakonskih predpisih: to so
bile umetnine, glasbeni inštrumenti, pohištvo, narodopisni predmeti, zbirke
vseh vrst, različni modeli, starinske igrače, bogoslužni predmeti ter »kar bi še
bilo muzejskega pomena«. Od knjižničnega gradiva je center zbiral brez izjem
vse knjige, brošure, časopise, časnike in letake, notno gradivo, zemljevide,
zemljepisne mape, grafične mape pa tudi rokopise in korespondence, če so
bile važne za zgodovino, znanost ali umetnost. Samo knjige, na primer, naj bi
centri zaradi lažje nadaljnje usmeritve delili po strokah kar v 31 podskupin.

Kljub temu je pri zbiranju gradiva prihajalo do kompetenčnih sporov med FZC
in Oddelkom za upravo ljudskega imetja pri Predsedstvu vlade LRS, saj je bilo
v praksi težko izločiti predmete z muzejsko vrednostjo od ostalih dragocenosti.
Tako je Oddelek za upravo ljudskega premoženja z druge strani izdajal ljudskim
odborom navodila in okrožnice, v katerih je posegal v kompetence FZC. Tako
so bili na primer zastopniki okrožnih in mestnih poverjeništev za narodno
imovino obveščeni, da »Zbirni centri (:) niso upravičeni zbirati razne klavirje,
kristalne in porcelanaste predmete, pohištva, tudi če so v posebnem slogu
(bidermayer, barok), če ti predmeti res ne predstavljajo spominske vrednosti
in so važni za muzeje.

Tudi preproge, čeprav so dragocene, služijo reprezentanci in bi le težko

predstavljale spominsko rariteto«.6

3 Čoro (Franc) Škodlar (1902-1996): Slikar, restavrator, časnikar, od leta 1946 do leta 1948 vodja
FZC.
4 Bogo Pregelj (1906-1970): Prevajalec, publicist in knjižničar. Od leta 1959 profesor na Pedagoški
akademiji, kjer je uvedel in vodil študij bibliotekarstva. V letih 1946-1948 je bil vodja knjižnega
referata FZC.
5 Seznam predmetov, ki spadajo v območje zbirnega centra. ANUK, Nepopisan Fond NUK.
6 Dopis Ministrstva za prosveto Predsedstvu vlade LRS, z dne 18.12.1946. ARS, 231 Ministrstvo za
prosveto 1945-1952, Tehnična enota št. 55.

54
Kodrič-Dačič, E. Federalni zbirni center in njegov prispevek k dopolnitvi fondov
narodne in univerzitetne knjižnice

Spori glede prevzema premoženja so bili dovolj pogosti, da se je Ministrstvo za

prosveto še decembra 1946 obrnilo na Predsedstvo vlade LRS z izčrpnim
pojasnilom o zakonskih osnovah za delo FZC 7 .

3 Knjižni referat Federalnega zbirnega centra

Knjižni referat je imel svoje prostore v današnjem časopisnem skladišču in v
časopisni čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice. Tu je, kakor lahko
sklepamo iz ohranjenih dokumentov, zbiral konfiscirane knjižnice vojnih
zločincev in narodnih sovražnikov, knjige, ki so bile last nemške države in
njenih državljanov ter oseb nemške narodnosti, knjižnice odsotnih oseb in
knjižnice, ki so jih zaplenile že okupatorske oblasti in ki so bile pod sekvestrom
, vse do leta 1948, ko so knjige prenesli v drugo skladišče, čitalnico pa opremili
za njen prvotni namen.

Natančnejši pogled v delo referata se nam odkrije v Pregljevih poročilih o

delu iz druge polovice leta 1946 ter iz nekaj ohranjenih poročil zbirnih centrov
v Kranju in v Novem mestu:

Oktobra leta 1945 je bil imenovan za referenta za knjižnice Bogo Pregelj, ki

mu je do januarja 1946 pomagala NinaŠSkodlar.Referat je prevzemal knjige na
terenu, jih vpisoval, razvrščal in oddajal ustanovam. Pri tem je moral poskrbeti
tudi za ohranitev knjižnic, ki so imele s kulturno-zgodovinskega stališča izjemno
vrednost. Treba jih je bilo popisati, da bi jih bilo mogoče, v primeru, da si je
njihove knjige razdelilo več ustanov, ponovno rekonstruirati. 8

Dotok gradiva je bil zelo velik. V enem izmed nedatiranih poročil o delu FZC
je zapisan podatek, naj bi center zbral preko 400.000 izvodov9, v poročilu za
leto 1946 pa je samo za to leto naveden podatek 144.400 prevzetih knjig in
ocena, da je na terenu evidentiranih še 110.000 knjig10. Zato so bili v referatu
ves čas študentje, ki so pomagali pri razvrščanju gradiva. Tako Pregelj poroča,

7 Dopis Ministrstva za prosveto Predsedstvu vlade LRS, z dne 18.12.1946. ARS, 231 Ministrstvo za
prosveto 1945-1952, Tehnična enota št. 55.
8 Pregled dela na Federalnem zbirnem centru Slovenije (nedatirano). ARS, 231 Ministrstvo za prosveto
1945-1952, Tehnična enota št. 89.
9 Poročilo o delu FZC ( nedatirano ) . ARS, 231 Ministrstvo za prosveto 1945-1952, Tehnična enota št.
89: "Kako pomembno in veliko delo je opravil FZC dokazuje število zbranih knjig, ki dosega preko
400.000 izvodov, med temi nekatera dragocena dela." Daje številka res visoka, dokazuje primerjava
s fondom NUK, kije bil ob selitvi v Plečnikovo zgradbo ocenjen na 335.000 zvezkov.
10 Poročilo o dosedanjem delu knjižnega referata FZC, z dne 17. decembra 1946. ANUK, Nepopisan
fond NUK, FZC.

55
 Knjižnica 44(2000)4

da mu je junija leta 1946 pri razvrščanju (knjige so v referatu razvrščali kar v

40 strokovnih skupin) pomagalo 18 študentov srednje tehnične šole in univerze
povprečno po pet ur dnevno, kasneje pa, ko so pri delu redno pomagali le še
trije študentje po tri ure dnevno, je Pregelj ocenil, da bodo pri tem številu
delavcev za razvrščanje knjig potrebovali še dva meseca" .

Eden glavnih problemov, na katerega je poleg pomanjkanja delavcev neprestano

opozarjal referent, je bilo pomanjkanje prevoznih sredstev, saj je bila nevarnost,
da bodo knjižnice, predvsem tiste, ki jih hranijo na podeželju, raznesli posa-
mezniki ali druge organizacije, pristojne za prevzem imetja12. Dokumenti iz
let 1945 in 1946 dokazujejo, da je imel FZC probleme z uveljavljanjem svojih
kompetenc, pri čemer je prihajalo do konfliktov z drugimi organi oblasti". V
nedatiranem poročilu o delu FZC je zapisano:"Pri knjigah so se vršile velike
zlorabe. N.pr. Cankar je bil kompleten samo v dveh primerih, čeprav vedo, da
bi jih moralo biti vsaj 16 kompletnih. Šajdova knjižnica po katalogu izkazuje
2.700 knjig, dobili pa so jih samo 147. Ta knjižnica je bila v Trdinovi ulici.
Stanovanje je imela OZNA. Pri Šrabonu so dobili samo ovitke knjig od Hrama,
Modre ptice, Akademske založbe, knjig pa ni (Zaloška cesta 1). Stanovanje je
tudi imela OZNA"14.

Knjižni referent je vodil evidenco o prevzetih knjižnicah v Knjigi prevzetih in

inventiranih knjig in knjižnic. V knjigi je zabeleženih kar 329 prevzemov knjižnic
oziroma pošiljk knjig. Datumom prevzema sicer manjkajo letnice, vendar lahko
na osnovi drugih dokumentov sklepamo, da je popis nastajal od junija 1945
do druge polovice leta 1947 (zadnji datirani prevzem nosi datum 31.VII)

Prvih 42 knjižnic s tega seznama je bilo popisanih (kasneje še 5), o čemer nam
pričajo v posebni rubriki zabeležene inventarne številke knjig, v posebnih

11 Pregled dela na Federalnem zbirnem centru Slovenije (nedatirano). ARS, 232 Ministrstvo za prosveto
1945-1952, Tehnična enota št.89: "Delo je ogromno. Knjigje cele gore. So najraznovrstnejše, sortirajo
jih v 40 grup: znanstvene stroke, vojaške, fizkulturne, šolske itd... V vsako grupo odbrane knjige, kar
se da, kompletirajo in javljajo institucijam, da jih vzamejo v svojo oskrbo. Knjige dajejo samo številčno,
točen popis pa pošljejo institucije naknadno FZC.
Del knjigje pripravljen za prodajo in jih spravljajo v promet, ostale pa za papirnico (glej računski
pregled!). Do sedaj so v 4 tednih uredili ca 50.000 knjig. Trenutno pomagata dva študenta, ki dobita
mesečno po 800 din nagrade."
22 Poročilo za delovno dobo od 8.-21.11.1946, z dne 22. nov. 1946. ANUK, Nepopisan fond NUK, FZC:
"Zunanjih prevozov ni bilo, ker je vozilo še vedno pokvarjeno. Nujno pa je, da dobimo na razpolago
kakšno prevozno sredstvo, ker obstoji nevarnost za knjige deponirane v podeželju (predvsem v
Slivnici), da bodo raznesene. Obveščeni smo bili dalje, da so v Mengšu spravljene knjige 5 vreč za
krompir klasikov v nemščini. Prepeljane so bile tja z Beda, kjer so bile v nevarnosti, da bodo
raznesene."
13 Kompetenčni spor med Oddelkom za upravo ljudskega imetja pri predsedstvu vlade LRS in FZC,
dopis z dne 18.12.1946. ARS, 231 Ministrstvo za prosveto 1945-1952, Tehnična enota št. 55.
14 Pregled dela na Federalnem zbirnem centru Slovenije (nedatirano). ARS, 231 Ministrstvo za prosveto
1945-1952, Tehnična enota št. 89.

56
Kodrič-Dačič, E. Federalni zbirni center in njegov prispevek k dopolnitvi fondov
narodne in univerzitetne knjižnice

inventarnih zapisnikih 15 . Tako je referat vsaj v začetku sledil predpisu, da je

treba pri prevzemu knjig narediti zapisnik, vendar je bil kasneje dotok
knjižnega gradiva tako velik, delovnih moči pa tako malo, da so popisi knjižnic
sčasoma izostali.

Od popisanih knjižnic izstopa po svojem obsegu knjižnica Tineta Debeljaka,

ki je bila ob prevzemu avgusta 1945 ocenjena na 3.369 enot, inventarni popis
pa kaže na skoraj 5.000 del16. Poleg Debeljakove knjižnice izstopa od v letu
1945 prevzetih knjižnic po svojem obsegu še knjižnica H. Swobode (1.451 knjig),
knjižnica z gradu Habach (3.500 knjig), knjižnica Codellijev (4.000 knjig),
knjižnica D. Mantuanija (4.000 knjig) in knjižnica Pavla Masiča (1.500 knjig).

V letu 1946 je Federalni zbirni center od obsežnejših zbirk prevzel knjižnico

Gojmirja Kreka (5.000 knjig), Rajka Ložarja (2.400 knjig), Avgusta Volka (1.500
knjig), Fride Leonard (1.000 knjig), Hudovernikovo knjižnico (1.000 knjig),
dve kranjski knjižnici (1.600 in 5.000 knjig), knjižnico G. Hartnerja iz Lendave
(5.000 knjig), knjižnico VVurzbachov s Krumperka (2.500 knjig), knjižnico dr.
Turka (1.500 knjig), s Ptuja Dornavsko knjižnico (1.500 knjig), knjižnico Jožeta
Jagodica (1.500 knjig), knjižnico Instituta Narodne osvoboditve (INO) (14.000
knjig), Lenarčičevo knjižnico (10.000 knjig), knjižnico Franca Erjavca (2.100
knjig), Jurija Verovška (3.000 knjig), knjižnico Nemške akademije (1.200 knjig),
od Mestnega ljudskega odbora (MLO) pa 7.000 knjig.

Izmed prevzetih knjižnic je bila posebno dragocena Lenarčičeva knjižnica z

Verda, v kateri je bilo po poročilu Boga Preglja veliko raritet, med njimi adligat
Herbersteinovega potovanja v Moskvo, več inkunabul, zbirka plakatov in
letakov iz marčne revolucije ter pomarčne dobe v Avstriji. Vsa pomembnejša
dela iz knjižnice je prevzela Narodna in univerzitetna knjižnica17.

V letu 1947 so prevzeli še knjižnico Windischgraetzov iz Konjic in iz Slovenske

Bistrice (2.100 knjig), Woschnaggovo knjižnico iz Šoštanja (1.700 knjig),
knjižnico Schonbornov iz Slivnice (1.000 knjig), Attemsov iz Slovenske Bistrice
(2.000 knjig) ter knjižnico in arhiv Schollmayer-jev z gradu Snežnik.

Poleg zasebnih knjižnic je Knjižni referat FZC prevzemal knjižnice ukinjenih

društev in knjižno zapuščino nemških institucij: SS-Lazaret (3.100 knjig),

15 Ohranjene so štiri inventarne knjige prevzetih knjižnic (1. Inventarnn knjiga zaplenjenih knjig
deponiranih v UB, inv.št. 1-7.281), Inventarni zapisnik II. Inv.št.7.341-15.085, Inventarni zapisnik
IV. Inv.št. 23.591-26.023 in zvezek s popisanimi knjigami od inv.št.29.960-32.888). Vsaj tretji zvezek
je torej izgubljen ali založen.
16 Knjižnico najdemo popisano v inventarnih popisih na treh mestih (inv.št. 6.285-7.281, 9.286-10.787
in 15.300-17.671. Zal je ni mogoče v celoti rekonstruirati, saj manjka inventarna knjiga, v kateri so
knjige iz Debeljakove knjižnice popisane na signaturah od 15.300 do 17.671.
17 Poročilo za delovno dobo od 8.-21.11.1946, z dne 22. nov. 1946. ANUK, Nepopisan fond NUK, FZC.

57
 Knjižnica 44(2000)4

Nemška akademija (1.200 knjig). Veliko gradiva pa je prevzel iz različnih

skladišč - iz skladišča FZC v Kranju (11.000 knjig), iz različnih skladišč Oddelka
za upravljanje z narodno imovino, največ pa iz Okrožnega zbirnega centra
(verjetno FZC) v Mariboru, od koder je v več pošiljkah prispelo preko 70.000
knjig in revij), tako da pravi izvor gradiva ni jasen. Med njimi so bile tudi
knjižnice, ki so jih lastnikom zasegli že Nemci, ter take, ki so jih Univerzitetni
knjižnici zapustili lastniki (knjižnica Gregorija Kreka, knjižnica Toma Zupana,
ki jo je že pred vojno umrli lastnik v svoji oporoki namenil licejski knjižnici18,
ter knjige, ki so jih njihovi novi lastniki preprosto hoteli zavreči.

Referent iz Novega mesta je tako decembra 1945 poročal, da je FZC prevzel

knjige iz imovine odsotnih oseb, katerih premoženje je bilo odvzeto s
sodniškimi odločbami, 1.000 knjig bivše sokolske knjižnice in 500 knjig
okrožnega sodišča v Novem mestu, ki so jih hoteli zavreči. Sporoča tudi, da
ima v evidenci še 1.400 knjig bivšega gimnazijskega ravnatelja Dolenca, ki je
zaprt v Ljubljani, vendar Narodna imovina o njem nima nobenega odloka.
Knjige je zato referent shranil v novomeški gimnazijski knjižnici19.

4 Knjižni referat in oddaja knjig

Naloga knjižnega referata FZC je bila, da je zbrane knjige prevzemal in
razvrščal, nato oddajal, odprodajal ali usmerjal v mline, če je šlo za »plažo« (to
je za knjige brez vrednosti) in za knjige s propagandno vsebino.

Ker ob veliki količini knjig ni bilo natančnih navodil, kam z njimi, je zbirni
center predlagal, naj se iz gradiva ustanovi strokovna knjižnica pri tajništvu
prosvetnih delavcev20. Vendar je prevladalo mnenje, da bodo slovenske knjige

18 Petnajsto poročilo pooblaščenca za Gorenjsko, z dne l.sepl.1945. ARS, 231 Ministrstvo za prosveto
1945-1952, Tehnična enota št. 89.
19 Dopis Okrožnega zbirnega centra Novo mesto FZC v Ljubljani, z dne 9.12.1945. ANUK, Nepopisan
fond NUK, FZC.
20 O problematiki obdelave knjig lahko beremo tudi v zapisniku seje FZC v novembru 1946.
Med navzočimi sta bila tudi knjižni referent Bogo Pregelj in pomožna knjižnična referentka Nina
Skodlar, ki poročata: "Ker bo NUK v doglednem času časopisno dvorano spet uredila za svoje namene,
zakarje že naročila potrebno pohištvo, bo to dvorano treba čim-prej izprazniti in dobiti nove prostore
za sortiranje knjig. Knjižni referent ne more vršiti sortiranja takrat, kadar ima delo na terenu, zato je
nujno potrebno, da se mu dodeli pomočnik, ki bo v njegovi odsotnosti opravljal interno delo. Tov.
referent ima stalno zaposlenih troje dijakov, ki mu pomagajo pri sortiranju, vendar pa sortiranje
magaciniranih knjig nebomogel izvršiti prej kot v dveh mesecih. Delo bi izvršil v teku enega meseca,
ako bi imel ekipo 10 pomočnikov, ki bi bila stalna in bi mu dnevno pomagala kake tri do štiri ure. Da
bi si pridobil to ekipo, se je obrnil na sindikat prosvetnega ministrstva in to že dvakrat, toda
brezuspešno. Potemtakem bo sortiranje magaciniranih knjig končano šele koncem januarja.

58
Kodrič-Dačič, E. Federalni zbirni center in njegov prispevek k dopolnitvi fondov
narodne in univerzitetne knjižnice

koristnejše tam, kjer jih najbolj primanjkuje, zato jih je dal na voljo primorskim
knjižnicam. V ta namen je sestavljal posebne spiske knjig za Primorsko.
Domenjeno je bilo celo, da bodo knjige za Primorsko A in B cono prevzeli v Aj-
dovščini, kjer jih bodo sorazmerno in po potrebah razdelili. Žal med pregleda-
nim arhivskim gradivom ni dokumentov o tem, da je bil načrt uresničen.

Pri prevzemu knjig iz FZC so imele prednost državne ustanove, ki so predmete

iz zbirnega centra prejemale zastonj. Ob koncu leta 1946 je referent poročal,
da ustanove redno prihajajo in pregledujejo razvrščene knjige. Za vse prevzete
knjige so izstavile začasni reverz, kasneje pa so bile dolžne sestaviti inventarni
zapisnik in kartotečni avtorski katalog. Pregelj pripominja, da naj točneje
izpolnjuje svoje obveznosti NUK21. V poročilu knjižnega referata decembra
1946 zasledimo podatek, da je knjižni referat oddal različnim ustanovam 57.957
knjig22.

Med ohranjenimi dokumenti o prevzemu gradiva iz FZC so seznami gradiva,

ki so jih prevzele Knjižnica Ministrstva za industrijo, Šentjakobska knjižnica,
Muzejska knjižnica, Slovanska knjižnica, Knjižnica pravne fakultete, Ministr-
stvo za delo, Verska komisija, teološka fakulteta (vsaj v času, ko je še bila del
ljubljanske univerze) in druge ustanove. Od posameznikov pa je ohranjenih le
nekaj prevzemnih seznamov 23 .

Del knjig je knjižni referat odprodal: sprva kar neposredno predstavnikom

ustanov, ki so se zglasili v skladišču, kasneje pa preko antikvarne prodaje v
DZS. Tako poroča Pregelj novembra 1946 o 2.100 knjigah (nemško in prevodno
nemško leposlovje), ki so jih dali v antikvarno prodajo DZS ter o pošiljki
mladinske literature v tujih jezikih, ki jo prav tako pripravljajo za prodajo.

Na podeželju je še kakih sto tisoč zavarovanih in nepopisanih knjig; te bi bilo treba prepeljati v
Ljubljano. Za prevoz in sortiranje navedenih knjig bi se uporabilo kakih 200 dni. To delo bi se moglo
izvršiti v določenem času le, ako bi bil primeren prostor in ako bi imel na razpolago vozilo ter
pomočnike. Z ozirom na veliko pomanjkanje knjig pri krajevnih in okrajnih knjižnicah, zlasti pa na
Primorskem, bi ne bilo pravilno, ako bi se iz zaseženih knjig osnovala knjižnica pri sindikalni
podružnici ministrstva za prosveto, zlasti še ker je v Ljubljani dovolj knjižnic. Ako bi hotel one
knjige, ki so določene za predelavo v papirnici oddajati po kosih, kakor določuje odločba ministrstva,
bi uporabil neprimerno več časa, kot pa če bi se oddajale po teži. Radi tega tov. referent predlaga - z
ozirom na pomanjkanje delovnih sil - da se izposljuje dovoljenje, da se knjige smejo oddajati po teži.
Predlog se soglasno sprejme." Zapisnik seje Federalnega zbirnega centra pri Ministrstvu za prosveto,
ki se je vršila dne 22. novembra 1946. ARS, 231 Ministrstvo za prosveto 1945-1952, Tehnična
enota št. 89.
21 Poročilo o delu knjižnega referenta za dobo od 15.9.-7.11.1946, z dne 8.11.1946. ANUK, Nepopisan
fond NUK, FZC.
22 Glej Poročilo o dosedanjem delu knjižnega referata FZC, z dne 17. decembra 1946. ANUK, Nepopisan
fond NUK, FZC.
23 Glej Seznam knjig, posojenih tovarišu podpredsedniku Kardelju iz zaplenjene knjižnice "Veličan
Volk" in Seznam knjig, ki jih je prevzel tov. Stanovnik 10.1.1946. ANUK, Nepopisani fond NUK.

59
 Knjižnica 44(2000)4

Plažo in propagandna dela so izločali saj je bila namenjena v papirnico. Vendar

pa se je zatikalo tudi pri tem, sajje ministrstvo sprva zahtevalo točno število
zvezkov oddanih v papirnico, FZC pa si je želel izposlovati dovoljenje za oddajo
knjig po teži.

Če so popisi prejetih knjig knjižnega referata nepopolni, pa so zelo natančno

vodeni seznami gradiva, ki jih je FZC oddajal Narodni in univerzitetni knjižnici.
V njih so popisane vse knjige, ki jih je prevzela v letih 1946 in 1947.

5 NUK: prevzem gradiva iz FZC in vključevanje

gradiva v zbirke
Takoj po osvoboditvi, že v maju 1945 - torej pred ustanovitvijo FZC, so bile
nekatere pomembnejše knjižnice že deponirane v Narodni in univerzitetni
knjižnici. Tako je 15. maja prevzela knjižnico dr. Vladimirja Kanteta, ki je svojo
knjižnico volil NUK, s pripombo, da gre le za 533 od 5.200 knjig, 16. maja
nemški del knjižnice dr. Henrika Swobode, bivšega ravnatelja Nemške
akademije, 17. maja je prevzela knjižnico SS-lazareta v Mladiki in prvi del
knjižnice Reneja Podhorskega, osebnega tajnika generala Rupnika ter člana
obnovitvene komisije univerzitetne knjižnice, 18. in 19. maja knjižnico dr.
Valentina Meršola, 22. in 23. maja je prevzela Codellijevo knjižnico s precejšnjo
množino arhivalij in z delom zbirke starih zemljevidov, s knjižnimi omarami
in policami vred, 24. maja še nekaj medicinskih priročnikov in nepopolnih
medicinskih revij iz SS-Sanitatsamta in SS-Lazareta, ter 29. maja knjižnico
D. Mantuanija, sina bivšega direktorja Narodnega muzeja v Ljubljani dr. Josipa
Mantuanija24. Te knjižnice je kasneje formalno prevzel knjižni referat FZC, saj
so vpisane v njegovo inventarno knjigo prevzetih knjižnic.

Prvi seznami gradiva, ki ga je knjižnica prejela iz skladišča FZC, se začnejo s 1.

junijem 1946, in se brez prekinitev vrstijo vse do 28. marca 1947. Knjižnica je
na 126 seznamih, ki jih je izdelovala tako rekoč dnevno, prevzela skoraj 40.000
del (točna številka 39.595). Izvor del na teh seznamih ni označen, tako da ni
mogoče ugotoviti, iz katerih knjižnic izhajajo.

Na podlagi sporadičnih opomb v letnih poročili iz časa po drugi svetovni vojni

lahko sklepamo, da je gradivo knjižnega referata FZC, potem ko je bilo
časopisna čitalnica spet vrnjena svojemu namenu in je referat prenehal z delom,
prevzela Narodna in univerzitetna knjižnica. Že v poročilu NUK za leto 1947

24 Seznam knjižnic, ki jih je NUK prejela v obdobju od 9. maja 1945 do 29. maja 1945 v last oziroma v
depot, z dne 29. maja 1945. ANUK, Nepopisan fond NUK, FZC.

60
Kodrič-Dačič, E. Federalni zbirni center in njegov prispevek k dopolnitvi fondov
narodne in univerzitetne knjižnice

beremo, da ima knjižnica gotovo nad 100.000 nepregledanih knjig iz FZC in iz

drugih darov, da pa jih ne more obdelati, saj ji manjka ustreznega prostora,
polic in osebja25. V poročilu knjižnice za leto 1949 izvemo še, da so »izmed
ogromnih zalog FZC, narodne imovine in drugih starih fondov (smo) ločili
slovenika (knjige) ter jih spravili v posebno skladišče, tako da se bo sistematično
lahko pregledalo, kaj ostane doma, kaj se lahko odstopi«26. Gradivo iz fondov
Narodne imovine pa je v knjižnico pritekalo še leta po vojni; tako je leta 1950
knjižnica zabeležila prevzem kar 22.000 knjižnih enot iz tega vira.

Narodna in univerzitetna knjižnica je vključila v svoje fonde velik del teh knjig.
V posebnih inventarnih knjigah z oznako FZC, ki jih je knjižnica vodila vse od
leta 1951 do leta 1976 je vpisanih 32.586 knjižnih enot. Največ knjig, kar
29.172, je bilo vključenih v fond v letih 1951-1953. Prav na račun gradiva iz
FZC (ter obveznega izvoda) je dotok v knjižnico prerasel vse do takrat znane
številke, saj se giblje med 20.000 in 30.000 knjig letno, torej nad mejo 20.000
knjig, ki jo je knjižnica presegla le še nekajkrat do konca dvajsetega stoletja.
Točno število knjig te provenience pa bi le težko ocenili, saj je knjižnica knjige
s provenienco FZC vključevala že v inventarne knjige darov od leta 1946 do
1950 in po letu 1977 vse do danes.

Med knjigami iz FZC, ki jih je knjižnica vključevala v svoje fonde, je bila na

prvem mestu slovenika (leta 1951, na primer, so od 12.224 inventariziranih
enot iz FZC kar 9.703 enote slovenike), knjige, ki so nedomestile v požaru leta
1944 požgana dela, obvezni izvod, ki ga je knjižnica prejemala med obema
vojnama ter pomembnejša tuja dela. Z leti je postala knjižnica vedno bolj
selektivna pri vključevanju tega gradiva.

Prvotnega lastnika knjig, ki so vpisane v inventarnih knjigah z oznako FZC, je

danes skoraj nemogoče ugotoviti. Le pri redkih knjigah so zaznamki o njihovem
izvoru (na primer iz križevniškega in jezuitskega samostana). Prav nič bolj
zgovorna niso letna poročila knjižnice, iz katerih izvemo, da je rokopisni
oddelek leta 1947 iz FZC prevzel dele zapuščin Anastazija Griina ter dr. Henrika
in dr. Etbina Coste. Pravi izvor teh knjig je zato moč ugotoviti le takrat, ko so

25 Z velikim dotokom pa se ni ubadala le slovenska nacionalka. Na prvem Kongresu bibliotekarjev

FNRj leta 1949 v Ljubljani je bil povečan dotok gradiva izpostavljen kot hud problem: "Povečanje
kupovne moči naših naučnih biblioteka donosi kao posledicu pojačani priliv knjiga; no knjige pristižu
u još večini količinama izraznih sabirnih centara, u kojima se nalaze večinom knjige zaplijenjene
narodnim neprijateljima. Naše naučne biblioteke se naglo povečavaju, a i kvalitativno se obogačuju,
jer u masi knjiga, koje itn pridolaze, imade vrlo vrijednog materijah.
Ne može se ovdje poreči činjenica, da biblioteke ne mogu na vrijeme obraditi velike mase knjiga, koje
jim pristižu. Priliv je tolik, da knjige ne mogu u kratkom roku uči u sastav naših biblioteka i zbog toga
ne mogu biti stavljene na upotrebu javnosti." Glej: Rojnič, Matko. O naučnim bibliotekama. Prvi
kongres bibliotekam FNRJ, održan u Ljubljani 23.-25. septembra 1949, Beograd, 1950, str. 62.
26 Letno potočilo o delu NUK 1949. S.I., s.a.

61
 Knjižnica 44(2000)4

vanje zapisana posvetila, exlibrisi ali druge oznake, iz katerih lahko razberemo
lastnika knjige.

Neevidentirane knjige (knjige, ki jih je knjižnica prejela v akciji nadomeščanja

knjižnega fonda po požaru leta 1944, knjige iz skladišča FZC, knjige iz skladišč
narodne imovine), ki jih je knjižnica prenesla v svoja skladišča, je še desetletja
počasi vključevala v svoje fonde ali pa jih izločala in prodajala s posredovanjem
Trubarjevega antikvariata. Veliko teh knjig je bilo uničenih v neurju v začetku
sedemdesetih let, ki je odkrilo streho nad skladiščem v četrtem nadstropju.
Neobdelani ostanki fonda FZC pa so ostali v knjižnici vse do danes.

6 Sklepne misli

Federalni zbirni center je odigral v povojnem času pozitivno vlogo pri

ohranjanju knjig, saj je preprečil njihovo uničenje, s preusmerjanjem v javne
ustanove pa omogočil njihovo koristno izrabo. Za Narodno in univerzitetno
knjižnico je dotok gradiva iz fondov FZC pomenil pravi zagon v njenem razvoju.
Podobno kakor pri licejki v osemdesetih letih 18. stoletja, ki je svojo kritično
maso fonda dosegla šele s prevzemom knjižnic razpuščenih samostanov,
prisilila oblasti v ureditev fonda in v končno ustanovitev ter odprtje knjižnice
za javnost, tako je bil po drugi svetovni vojni izjemen dotok gradiva v knjižnico
eden izmed razlogov za močno kadrovsko okrepitev knjižnice, s čimer so bile
dane dejanske možnosti za njen razvoj.

Arhivsko gradivo, na osnovi katerega je nastal ta članek, pokriva predvsem

delovanje osrednjega zbirnega centra v Ljubljani, tako da ostaja nejasna usoda
knjig iz okrožnih zbirnih centrov v Celju, Novem mestu in Mariboru (če gradivo
iz zadnjega ni bilo v celoti prepeljano v Ljubljano). Pričujoči članek torej le
odstira vrata v prerazporeditev knjižnega fonda iz zasebnih v javne knjižnice,
procesa, ki si gotovo zasluži še podrobnejših raziskav.

Viri in literatura

Arhiv Slovenije (ARS)

Fond Ministrstva za prosveto 231,1945-1952, Tehnične enote 40, 55, 89.
Arhiv NUK (ANUK)
Arhiv NUK po 1945, Mape I-III.
Nepopisan fond NUK, FZC.

62
Kodrič-Dačič, E. Federalni zbirni center in njegov prispevek k dopolnitvi fondov
narodne in univerzitetne knjižnice

Knjiga prevzetih in inventiranih knjig in knjižnic. ANUK, Nepopisan fond

NUK, FZC.
Inventarne knjige 1946-1977.
Letno poročilo NUK 1947-1950. S.I., s.a.
Zakon o zbiranju, čuvanju in razdeljevanju knjig in drugih kulturno
znanstvenih in umetniških predmetov, ki so postali državna last po odloku
antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, z dne 21. novembra
1944. Uradni list DFJ, 1945, št. 36.
Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije. Uradni list, 1945,
št. 40, str. 345-348.
Pravilnik o prenosu poslov državne uprave narodnega imetja iz pristojnosti
Industrijskega ministstva v pristojnost prosvetnega ministrstva Demokratske
Federativne Jugoslavije. Uradni list, 31. julij 1945, št. 54, str. 485-486
Uredba o ustanovitvi zbiralnih centrov za kulturnozgodovinske predmete.
Uradni list L, z dne 8.9.1945, št. 33.
Rojnič, Matko. O naučnim bibliotekama. V Prvi kongres bibliotekara FNRJ,
održan u Ljubljani 23.-25. septembra 1949. Beograd, 1950, str. 62.

Eva Kodrič-Dačič je zaposlena v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

kot vodja Državne matične službe za knjižničarstvo.
Naslov: Turjaška 1,1000 Ljubljana.
Elektronski naslov: eva.kodric-dacic@nuk.uni-lj.si

63