4.
Elektrostatika
4. ELEKTROSTATIKA
Vo ovaa oblast osven zakonite na elektri-
~estvoto i magnetizmot }e bide obraboteno i
bioelektri~estvoto - del kade se prou~uvaat
bioelektri~nite pojavi i zakoni vo `iviot
organizam. Prou~uvaweto na ovie pojavi se
odviva vo dve nasoki. Preku niv se razbiraat
odredeni bioelektri~ni procesi {to se odvi-
vaat vo `ivata materija, a posebno vo ~ove~-
kiot organizam, naedno i elektri~nite i mag-
netnite svojstva na `ivata materija. Na pri-
mer, tuka se prou~uva elektri~nata sprovod-
livost na biolo{kite tkiva i te~nosti, niv-
nite elektri~ni i magnetni svojstva, impe-
dansot. Za celite na dijagnostikata se
prou~uvaat i fizi~kite osnovi na
bioelektri~nite potencijali.
Elektri~nata struja, bez razlika dali e
generirana vo `iviot organizam ili vo orga-
nizmot e donesena odnadvor, so cel za dijag-
nostika ili terapija, gi sledi istite fizi~ki
zakoni, se razbira, vo specifi~ni uslovi na
`iviot organizam.
4.1. OSNOVI NA
ELEKTROSTATIKATA
Delot od fizikata {to gi prou~uva inter-
akciite me|u naelektriziranite tela koi mi-
ruvaat se vika elektrostatika. Eksperi-
mentalno e poka`ano deka postoi pozitivno i
negativno koli~estvo elektri~estvo. Pritoa,
istoimenite elektri~ni polne`i se odbivaat,
a raznoimenite se privlekuvaat.
Edinica za koli~estvoto elektri~estvo vo
SI e kulon (1 C).
Elektri~niot polne` e diskreten, odnosno
koli~estvoto elektri~estvo na koe i da bilo
naelektrizirano telo e cel broj pati pogo-
lemo od elementarniot elektri~en polne` e,
~ija brojna vrednost iznesuva
e = 1,6˜10-19 C.
Elektronot i protonot se nositeli na ele-
mentarniot elektri~en polne`. Spored toa,
atomot kako celina (koga ne e joniziran) e
elektroneutralen (pozitivniot polne` na
jadroto e ednakov so negativniot polne` na
58
elektronite.
Poznato e deka telata mo`at da se naelek-
triziraat na nekolku na~ini: so pomo{ na
triewe, dopir i influenca (vlijanie). Pri
site ovie na~ini na naelektrizirawe se vr{i
naru{uvawe na ramnote`ata me|u pozitiv-
nite i negativnite koli~estva elektri~estvo
vo teloto. Na primer, ako staklena pra~ka se
trie so ko`a prema~kana so amalgam, taa }e
izgubi izvesen broj elektroni i }e stane pozi-
tivno naelektrizirana. Istovremeno, pak, ko-
`ata gi prifa}a site elektroni i }e se nae-
lekrizira negativno.
Koli~estvoto elektri~estvo {to go pose-
duva edno naelektrizirano telo mo`e da bide
ednakvo samo na cel broj pati elementarni
elektri~ni polne`i:
Q = r N e. (1)
Pri elektrizirawe so dopir se vr{i pre-
min na elektri~nite polne`i od naelektrizi-
ranoto telo vo neutralnoto. Toa mo`e naj-
dobro da se vidi pri dopir na nae-
lektrizirana staklena ili ebonitna pra~ka
so elektroskop, pri {to negovite liv~iwa }e
se ra{irat.
Pri elektrizirawe so influenca naelek-
tiziranoto telo se pribli`uva do neutral-
noto, pod negovo vlijanie }e se izvr{i pre-
raspredelba na polne`ite vo neutralnoto
telo, pri {to vo blizina na naelektrizirano-
to telo neutralnoto telo }e se naelektrizira
raznoimeno, a na podale~niot kraj istoimeno.
Trajna elektrizacija so influenca nastanuva
toga{ koga sè u{te e vo blizina naelek-
triziranoto telo, teloto vo koe se izvr{ila
raspredelbata se zazemji. Taka, teloto osta-
nuva trajno naelektrizirano. Seto ova
poka`uva deka pri elektriziraweto na telata
elektri~estvoto ne se sozdava, tuku samo se
preraspredeluva.
Vkupnoto koli~estvo elektri~estvo vo
izoliran sistem, nezavisno od procesite {to
te~at vo sistemot, ne se menuva. Spored zako-
not za zapazuvawe na elektri~nite polne`i,
tie nitu se sozdavaat nitu is~eznuvaat, tuku
samo se preraspredeluvaat.
 4. Elektrostatika

4.2. KULONOV ZAKON Ako polne`ite se istoimeni, silata e odbiv-

na (sl.1), dodeka ako polne`ite se raznoimeni,
Sekoj elektri~en polne` go menuva pros- silata e privle~na (sl.2), sekoga{ naso~ena vo
torot okolu sebe, sozdavaj}i elektri~no pole. pravecot na me|usebnoto rastojanie me|u
Elektri~noto pole na nepodvi`en polne` e
&
polne`ite, isto ili sprotivno na edini~niot
postojano vo tekot na vremeto i e nare~eno
vektor r0 . Ovoj zakon napi{an vo vektorska
elektrostati~ko pole.
Za da se ispita elektri~nototo pole se forma e daden so
koristi pozitiven to~kest polne`, "proben & 1 Q1 q *
F r0 (4)
polne`", odnosno takov polne` koj ne go pro-
menuva ispituvanoto pole (sl.1). Ako vo
4SH 0 r 2
poleto {to go sozdava to~kest elektri~en PRIMER 1. Kolkava e silata na zaemnodejstvo
polne` Q na rastojanie r se postavi proben na dva polne`a ~ie koli~estvo elektri~estvo
pozitiven polne` +q, me|u ovie dva nepod- e q1 q 2 2 ˜ 10 6 C . Rastojanieto me|u polne-
vi`ni polne`i, postaveni vo vakuum, postoi `ite iznesuva 0,6 cm. Polne`ite se postaveni
sila na zaemnodejstvo opredelena so vo vakuum.
Kulonoviot zakon, koj glasi: Re{enie: k=9˜109 N m2 C-2 ; r= 0,6 cm=6.10-3 m
Q1 q
F k . (1) q1 q2 2 ˜ 10 6 C
r2
Konstantata na proporcionalnosta k zavi- 1 q1 q1 q1 q1
F ; F k
si od izborot na sistemot na edinici. Vo SI 4SH o r 2 r2
taa iznesuva k=9˜109 N m2 C-2 . Odnosno:
1 F 9 ˜ 10 9
2 ˜10 
6 2
; F 103 N
k
4SH o
. (2) 6 ˜10 
3 2

Novovovedenata konstanta Ho = 1/4Sk e Pra{awa i zada~i

nare~ena dielektri~na konstanta na vakuumot
ili samo elektri~na konstanta i pretstavuva
edna od univerzalnite konstanti vo fizikata
(Ho= 8,85418 ˜10 -12 C2/(N˜m).
Spored toa, Kulonoviot zakon mo`e da se
napi{e:
Q1 q
F k
r2
1. Kakvo koli~estvo elektri~estvo postoi i
kako mo`e da se naelektriziraat telata?
2. Kolkava e silata so koja zaemnodejstvuvaat
polne`i ~ie koli~estvo elektri~estvo e
q1 2 ˜ 10 6 C i q 2 3 ˜ 10 6 C . Rastojanieto
me|u polne`ite iznesuva 0,6 cm.
(3)
(Odgovor: F 1,5 ˜ 103 N )

& &
A F E & +q
+Q Q F
&
+q r E
& r &
ro ro

Sl. 1. Sl. 2.
&
Sl. 1. Polne`ot +Q na top~esto telo (koe se odnesuva isto kako celiot polne` da e skoncentriran vo
F , naso~ena is-
&
negoviot centar) dejstvuva vrz probniot polne` +q postaven vo to~kata A so odbivna sila
to kako edini~en vektor r0 vo nasoka na rastojanieto r me|u polne`ite.
& &
Sl. 2. Negativniot polne` -Q dejstvuva na +q so privle~na sila F koja e naso~ena sprotivno na r0 .

59

4. 3. JA^INA NA
ELEKTRI^NOTO POLE
Silova karakteristika na elektri~noto
pole vo dadena to~ka e ja~inata na elektri~-
noto pole. Za da se definira ja~inata na elek-
tri~noto pole neka so Q se ozna~i koli-
~estvoto elektri~estvo na to~kest polne` koj
vo okolinata sozdava elektri~no pole. Vo
nekoja to~ka A, koja se nao|a na rastojanie r
od to~kaestiot polne`, postavime probno
koli~estvo elektri~estvo +q (sl. 1 od 4.2.). Na
probnoto koli~esrvo elektri~estvo }e mu
dejstvuva sila zadadena so Kulonoviot zakon.
Ako vo to~kata A se postavi dvapati, tripati
itn. pogolemi koli~estva elektri~esevo (2q,
3q .....) toga{ i silata }e se zgolemi dvapati,
tripati itn. (2F, 3F .....). Toa poka`uva deka
odnosot me|u silata i goleminata na koli-
~estvoto elektri~estvo za dadena to~ka od
elektri~noto pole e konstantna veli~ina,
imeno:
F 2F 3F
E ˜ ˜ ˜˜
q 2q 3q
Toa e ja~inata na elektri~noto pole E koe
e vektorska veli~ina
&
& F
E (2)
q koli~estvo voda (za voda Hr= 81), relativnata
&
Nasokata na vektorot na ja~inat na elek-
tri~noto& pole E se sovpa|a so nasokata na
silata F (sl.1 i sl.2 od 4.2.).
Ja~inata na elektri~noto pole ne zavisi
od goleminata na probniot polne` q, a veli-
~inite Q i r, se tie koi go odreduvaat poleto
vo dadenata to~ka, t.e:
F 1 Q sistem od N to~kesti elektri~ni polne`i vo
E .
q 4SH o r 2
Edinicata za ja~ina na elektri~noto pole
vo SI, soglasno ravenkatata (1), e N/C, odnosno
kako {to podocna }e poka`eme, mo`e da bide
i V/m.
Ako polne`ite koi zaemno si dejstvuvaat
se vo homogena i izotropna sredina, poleto E
60
4. Elektrostatika
oslabnuva za vrednosta Hr, odnosno:
Eo 1 Q
E ; kade {to E o (4)
Hr 4SH o r 2
e ja~inata na poleto vo vakuum.
Veli~inata Hr e relativna dielektri~na
konstanta na materijalnata sredina ili
Eo
Hr . (5)
E
Taa za vakuum iznesuva Hr=1 , a za vozduh e Hr1.
Vo dielektri~nata sredina H0 se zamenuva so
konstantata:
H HoH r , (6)
koja se iska`uva vo istite edinici kako i H0
S/(Nm2) i se vika apsolutna dielektri~na
konstanta.
Od ovie pri~ini Kulonovata sila pome|u
koi i da bilo dva polne`a vo vakuum ne se raz-
likuva mnogu od silata vo vozduhot. No, vo
materijalna sredina so dielektri~na konstan-
ta Hr silata za zemnodejstvoto pome|u polne-
const . (1) `ite se namaluva Hr-pati.
Sredinata, vo op{t slu~aj, ne mora da e
homogena, tuku mo`e da pretstavuva kombina-
cija od pogolem broj dielektrici so razli~ni
dielektri~ni konstanti. Primer za
nehomogen dielektrik e teloto na ~ovekot.
Golem broj tkiva, bidej}i sodr`at golemo
dielektri~na konstanta e pribli`na so
vodata (za krvta e 85, za koskenata sr` e 6-8, za
belite drobovi e 25-50, a za masnoto tkivo 11-
17).
Za ja~inata na elektri~noto pole va`i
principot na superpozicija. Soglasno so
principot na superpozicija na elektri~nite
poliwa rezultantnoto elektri~no pole na
(3) dadena to~ka od prostorot e zadadeno so
vektorskiot zbir od ja~inite na tie poliwa:
&& & & & N &
¦
E1  E 2  E 3  ˜ ˜ ˜  E n
E E i (4)
& & & & i 1
kade {to E1 , E 2 , E 3 , ˜ ˜ ˜ E n se ja~ini na elek-
tri~noto pole sozdadeno od soodveten elek-
tri~en polne`.
 4. Elektrostatika

Grafi~ki elektri~noto pole se prika`uva so edniot kraj na aktivirana influentna ma{i-

elektri~ni silovi linii. Toa se zamisleni
linii ~ija tangenta vo soodvetnata to~ka od
poleto se sovpa|a so nasokata na& vektorot na
ja~inata na elektri~noto pole E , a po koi od
sostojba na miruvawe bi se dvi`el proben
pozitiven elektri~en polne`. & tnata ma{ina nikade da ne dopiraat !
Bidej}i vo sekoja to~ka na poleto vektorot E
ima samo edna nasoka, elektri~nite silovi
linii ne se se~at, tie izleguvaat normalno od
povr{inata na pozitivniot, a zavr{uvaat
normalno na negativniot polne`.
Na slikite 1 i 2 e prika`ano elektri~-
noto pole {to go sozdava to~kest polne` kade
silovite linii se radijalni pravi koi izle-
guvaat od polne`ot, ako toj e pozitiven i vle-
guvaat vo nego, ako toj e negativen.
Vo homogeno pole (koga vektorot na elek-
tri~noto pole vo koja bilo to~ka od poleto e
ednakov po golemina i nasoka) silovite linii
me|usebno se paralelni i sekade so ednakva
gustina.
Homogeno elektri~no pole se dobiva so dve
bliski, golemi, paralelni i sprotivno nae-
lektrizirani plo~i (vidi sl.3). Op{to zeme-
no, pravecot na poleto se menuva od edna do
druga to~ka, toa zna~i silovite linii obi~no
se krivi linii. Koga poleto ne e homogeno,
vektorot na ja~inata na elektri~noto pole vo
dadena to~ka e po tangentata na silovite li-
nii povle~ena vo taa to~ka od poleto (sl. 4).
Za da gi poka`ete elektri~nite silovi
linii zemete edna petrieva {oqa i vo nea sta-
vete maslo i metalno top~e. Postavete gi na
grafoskop i metalnoto top~e povrzete go za
na. Poleka so raka stavajte griz vrz masloto.
^esticite griz }e se postavat vo nasoka na
silovite linii, kako na slikata 1 i 2. Istoto
povtorete go so dve tenki metalni ploki sega
spoeni za dvata kraja na influentnata ma{i-
na. Vnimavjte `icite {to vodat od influen-
d
Sl. 3. Homogeno elektri~no pole.
Silovite linii vo ovoj slu~aj }e bidat
paralelni pravi, isti kako tie prika`ani na
slikata 3.
&
& E
& E
E
&
Sl.4. Vo nehomogeno pole ja~inata na poleto E e
vo nasoka na tangentata na silovata linija.
Gustinata na silovite linii po dogovor
se zema da e ednakva so goleminata na ja~inata
na elektri~noto pole. Zna~i, brojot na
nacrtanite silovi linii, koi pominuvaat niz
edinica plo{tina od povr{ina postavena
normalno na liniite, e proporcionalen (ili
&
ednakov) na goleminata na vektorot E .

Sl. 1. Sl. 2. Sl. 3

Grafi~ki prikaz na raspredelbata na ekektri~nite silovi liniii na elektri~no
pole sozdadeno od to~kest pozitiven ( sl.1) negativen elektri~en polne` ( sl.2) i na dva
raznoimeni polne`a (sl.3)

61
 4. Elektrostatika
4. 4. RABOTA I ENERGIJA VO
ELEKTROSTATI^KO POLE
Elektri~en potencijal i napon
&
Za opi{uvawe na elektri~noto pole,
pokraj ja~inata na poleto E koja e vektorska
veli~ina, se voveduva i skalarnata veli~ina
elektri~en potencijal. Elektri~niot poten-
cijal e energetska karakteristika na poleto
vo sekoja negova to~ka.
1 2
+q
Q konzervativni, pri pomestuvawe na polne`ot
r1
r2
Sl. 1.
Neka vo to~kata 1 (sl.1) od elektri~noto pole
sozdadeno od nepodvi`en elektri~en polne`
+Q se postavi proben (edini~en) pozitiven
polne` +q. Znaej}i ja ja~inata na poleto vo
to~kata 1, mo`e da se opredeli silata so koja
poleto }e dejstvuva na probnoto koli~estvo
elektri~estvo +q. Silata so koja poleto soz-
dadeno od Q , dejstvuva na probnoto koli~es-
tvo elektri~estvo koja e odbivna i zadadena
& &
so F qE , a ja~inata na poleto e
1 Q
E . (1)
4SH o r 2
Ravenkata (1) ja dava ja~inata na poleto {to
go sozdava polne`ot Q na rastojanie r. Pri po-
mestuvawe na probniot polne` +q od to~kata
1 kon to~kata 2, odbivnite sili na poleto
sozdadeno od polne`ot Q vr{at rabota koja se
smeta za pozitivna. Toa zna~i, poleto vo to~-
kata 1 poseduva izvesna potencijalna energi-
ja. Pri pribli`uvawe na polne` +q vo spro-
tivna nasoka na poleto od beskone~not, kon 1,
se vr{i rabota za sovladuvawe na silite na
poleto. Pritoa, polne`ot +q preo|a od
polo`ba vo koja elektri~noto pole e tolku
slabo {to negovata potencijalna energija e
zemena za nula, vo polo`ba vo koja poleto e
pojako. Za toa da se ostvari treba na
62
polne`ot da dejstvuva nadvore{na sila,
velime rabotata se vr{i nasproti silite na
poleto, i taa rabota e negativna. Ovaa rabota
doveduva do zgolemuvawe na potencijalnata
energija na probniot polne` +q.
Rabotata na elektrostati~kite sili ne
zavisi od traektorijata po koja se vr{i prid-
vi`uvaweto na elektri~niot polne` vo toa
pole tuku samo od po~etnata i krajnata
polo`ba. Pole koe gi ima tie svojstva e
potencijalno, a silite {to vo vakvite poliwa
vladeat, se konzervativni.
Rabotata na elektrostati~kite sili, koi se i
q po zatvorena traektorija e ednakva na nula.
Takvo svojstvo ima i gravitacionoto pole.
Bidej}i rabotata A koja e vr{ena od
silite na poleto doveduva do namaluvawe na
potencijalnata energija W, mo`e da se zapi{e:
A (W p 2  W p1 )  'W (2)
kade {to so W p1 i W p 2 se ozna~eni potenci-
jalnite energii vo to~kite 1 i 2.
Isto kako i vo gravitacionoto pole na
Zemjata, ako masata na teloto {to e na nekoe
rastojanie od nea se zgolemi n-pati, n-pati }e
se zgolemi i negovata potencijalna energija.
Taka, ako vo dadena to~ka od poleto se donese
n-pati pogolemo koli~estvo elektri~estvo
(nq), potencijalnata energija e n-pati pogo-
lema (nW). Toa uka`uva deka koli~nikot od
potencijalnata energija i probniot polne` q
e veli~ina koja }e zavisi samo od mestopolo-
`bata na taa to~ka i od izvorot na poleto.
Taa veli~ina go opi{uva poleto i se vika
elektri~en potencijal.
Elektri~niot potencijal vo dadena to~-
ka od poleto e opredelen so potencijalnata
energija {to bi ja imal edini~en pozitiven
polne` vo taa to~ka na poleto:
Wp
V . (3)
q
Edinicata za elektri~en potencijal vo
SI e volt (1V).
1J
1V . (4)
1C
 4. Elektrostatika
Potencijal od eden volt ima elektri~no pole
vo dadena to~ka, ako za prenesuvawe na edi-
ni~no pozitivno koli~estvo elektri~estvo,
od beskrajnost vo taa to~ka na poleto treba
da se izvr{i rabota od 1 J.
Elektri~niot potencijal na pole sozdadeno
od to~kest polne` Q e
1 Q
V (5)
4SH o r
kade {to r e rastojanieto pome|u izvorot i
to~kata vo koja se bara potencijalot.
Sli~no kako potencijalnata energija i
potencijalot zavisi od izborot na nultata re-
ferentna polo`ba, me|utoa promenata na po-
tencijalot ne zavisi od nultoto nivo za pres-
metnuvawe na potencijalot. Soglasno raven-
kite (2) i (3) rabota {to se vr{i od silite na
poleto pri prenos na polne` +q od to~kata 1
vo to~kata 2 e:
A  q (V2  V1 ) qV
kade {to 'V= V2 – V1
Rabotata {to e potrebna da se izvr{i za da se
prenese edini~en pozitiven polne` od edna
vo druga to~ka vo elektri~noto pole e
ednakva na razlikata na potencijalite vo tie
to~ki.
Razlikata na potencijalite vo dve
to~ki na elektri~noto pole e elektri~en na-
pon i se bele`i so U12. Ako potencijalot vo
to~kite 1 i 2, prika`ani na sl. 1 se obele`ani
so V1 i V2 toga{ naponot me|u niv e:
U12 V1  V2
Odnosno imaj}i ja predvid (6) se dobiva:
A na pozitiven i negativen polne`. Ako polne-
U12 V1  V2
q ne se vr{i rabota.
Ako pri pomestuvawe na pozitiven edi-
ni~en polne` (+1 S) od edna to~ka vo druga se
vr{i rabota od eden xul, toga{ me|u tie dve
to~ki postoi napon od eden volt.
Edinicata za napon e ednakva so edi-
nicata za potencijal (1V).
Potencijalot na Zemjata se zema za
nula. Imaj}i predvid deka naponot me|u dve
to~ki mo`e da se zema kako potencijalna
razlika me|u niv, pri merewe na potencijalot
vo dedena to~ka na elektri~noto pole vsu{-
nost se meri naponot me|u taa to~ka i nekoja
to~ka na povr{inata na Zemjata.
Potencijalot vo nekoja to~ka od poleto od
pove}e to~kesti polne`i e algebarski zbir na
potencijalite na tie polne`i:
n
V V1  V2  V3  ˜ ˜ ˜ ˜  Vn ¦Vi . (9)
i 1
Raspredelbata na potencijalot na elektros-
tati~koto pole grafi~ki se prika`uva so
ekvipotencijalni povr{ini. Toa se povr{ini
na koi le`at to~ki so ednakov potencijal. Za
homogeno pole ekvipotencijalnite povr{ini
se ramnini, a za to~kest polne` toa se kon-
centri~ni sferi vo ~ij centar e
(6)
elektri~niot polne`.
Elektri~nite silovi linii sekoga{ se
normalni na ekvipotencijalnite povr{ini.
Sl.2.
(7)
Na sl.2 so isprekinati linii se prika`ani
ekvipotencijalnite linii (presecite na
ekvipotencijalnite povr{ini vo ramninata
(8) `ot se dvi`i po ekvipotencijalna povr{ina
Za da se opredeli naponot me|u dve to~ki
od homogeno elektri~no pole, na primer, plo-
~est kondenzator (vidi sl.3 od 4.3), se pos-
tapuva na sledniov na~in: neka na vnatre{-
nata strana na pozitivno naelektriziranata
plo~a ~ij potencijal e + V1, se postavi probno
63
 4. Elektrostatika
koli~estvo elektri~estvo + q. Pod vlijanie
na poleto + q }e se dvi`i kon plo~ata ~ij
potencijal - V2. Pritoa, silite na poleto
vr{at rabota :
A Fd q E d . (10)
E e ja~inata na elektri~noto pole, d rasto-
janieto me|u plo~ite kade postoi
potencijalna razlika U V1  V2
Ako, pak, me|u dve to~ki od poleto koi se
na rastojanie d postoi potencijalna razlika
U ovaa rabota, spored (8) e zadadena so
A q (V1  V2 )
Od ravenkite (10) i (11) za potencijal-
nata razlika pome|u plo~ite koi se postaveni
na rastojanie d se dobiva:
U V1  V2 Ed
&
Spored toa, ja~inata na elektri~noto
pole E koe sekoga{ e naso~eno od povisokiot
kon poniskiot potencijal e
V1  V2 U
E (12)
d d
Ovaa relacija ja dava vrskata pome|u gole-
minata na ja~inata na homogenoto pole i
naponot me|u plo~ite. Vrz osnova na raven-
kata (12), ja~inata na elektri~noto pole vo SI
mo`e da se izrazi so edinicata V/m.
PRIMER 1. Kakva minimalna rabota e
potrebna da izvr{i nadvore{na sila za pre-
nesuvawe na polne` q 3 ˜ 10 6 C od beskone~-
no goemo rastojanie ( r v ) do to~ka
oddale~ena 0,50 m od polne`ot Q 20 ˜ 10 6 C ?
Re{enie: k = 9˜109 N m2 C-2. Rabotata {to ja
vr{i elektri~noto pole e ednakva na negativ-
na vrednost od promenata na potencijalnata
enegrija
q §Q Q ·
W  qU 21 ¨  ¸;
4SH o ¨© r2 r1 ¸¹
64
bidej}i prviot ~len vo zagradata e nula se
dobiva (r2ĺf):
9 ˜ 10 9 N˜ m 2 /C 2 (20 ˜ 10 6 C)
W (3 ˜ 10  6 C)
0,5 m
W 1,08 J .
Vo ovoj slu~aj se vr{i negativna rabota,
bidej}i ja vr{i nadvore{na sila.
Pra{awa i zada~i
(11) 1. Dali rabotata na elektrostatskite sili
zavisi od oblikot na patot po koj se pridvi-
`uva polne`ot?
2. Kolkava e rabotata na silite na elektro-
stati~koto pole po zatvorena kriva linija?
3. Kolkav e naponot me|u dve to~ki od elek-
tri~noto pole sozdadeno od to~kest polne`,
ako za prenesuvawe na koli~estvo elektri-
~estvo od 10-7 S e izvr{ena rabota od 2.10-3 J.
(Odgovor: U=20 000 V)
4.5. ELEKTRI^EN DIPOL VO
ELEKTRI^NO POLE
Elektri~niot dipol e sistem od dva ednak-
vi po modul raznoimeni to~kesti polne`a +Q
i -Q, postaveni na malo rastojanie l.
l
& &
Q Pe
l Q
Sl. 1. Elektri~en dipol
Pravata koja minuva niz polne`ite se vika
oska na dipolot. Osnovna karakteristika na
sekoj& dipol e elektri~niot moment na dipo-
lot Pe ili samo dipolen moment, zadaden so:
& &
Pe l Q . (1)
 4. Elektrostatika
Toa e vektor koj e naso~en isto& kako i vek-
torot na dipolnoto rastojanie l od negativ-
niot kon pozitivniot polne`. Edinicata za
dipolen moment vo SI e kulon po metar (C˜m).
Za da se pojasni odnesuvaweto na elektri~-
niot dipol vo homogeno elektri~no pole,
treba da se razgleda slikata 2.
Na sekoj od polne`ite na dipolot dejstvu-
vaat silite:
& & & &
F Q E i F Q E , (2)
& Modelot na elektri~en dipol igra va`na
kade {to E e ja~ina na elektri~noto pole vo
koe se najduva dipolot. Ovie dve sili, ednakvi
po modul, a sprotivni po nasoka, dejstvuvaat
kako spreg na sili.
Ako sin D d / l (vidi sl. 2), momentot na
sila {to nastojuva da go zavrti dipolot vo
nasoka na poleto iznesuva:
M =F d =Q E l sin D = Pe E sin D, (3)
& utralni, postoi nesimetri~na raspredelba na
kade {to D e agol me|u vektorot l {to go
karakterizira pomestuvaweto na pozitivniot
polne` +Q vo odnos na negativniot polne`
& -
Q, i vektorot na elektri~noto pole E . Ako
sin D d / l , spored ravenkata (3) goleminata
&
na momentot na spregot na sili zavisi od
dipolniot moment Pe , od orientacijata na
dipolot vo&poleto i od ja~inata na elektri~-
noto pole E .
& &
F E
D l
d
&
F
Sl. 2. Elektri~en dipol vo homogeno elektri~no
pole
Vo homogeno pole na elektri~niot dipol
dejstvuva spreg na sili {to se stremi da go
&
zavrti, taka {to vektorot Pe da bide para-
&
lelen so vektorot na elektri~noto pole E .
Momentot na silata ima maksimalna vred-
nost koga oskata na dipolot e normalna na si-
&
lovite linii,& a ednakva na nula, koga vek-
torite Pe i E se vo ista nasoka. Ova uka`uva
deka dipolot vo elektri~no pole ima nekoja
potencijalna energija.
Ako elektri~niot dipol se nao|a vo neho-
mogeno elektri~no pole, toj se pomestuva kon
oblasta vo koja poleto e pojako.
uloga pri opi{uvawe na mnogu elektri~ni i
bioelektri~ni pojavi. Vo atomite i moleku-
lite, pod vlijanie na nadvore{no elektri~no
pole, doa|a do asimetri~na raspredelba na
elektronite i protonite, pa ovie ~estici
pove}e ne se elektroneutralni, tuku vo
odredena aproksimacija mo`e da se odnesuvaat
kako elektri~ni dipoli.
Kaj mnogu molekuli, iako se elektrone-
polne`ite koja pridonesuva za razdvojuvawe
na centrite na pozitivnite i negativnite
polne`i i pojava na dipolen moment. Takvite
molekuli se nare~eni polarni molekuli.
Ovie molekuli vo elektri~no pole se
odnesuvaat kako dipoli.
Na sl.3 se dadeni elektri~nite silovi
linii i presekot na ekvipotencijalnite
povr{ini vo ramninata na polne`ite na
elektri~niot dipol.
Sl. 3. Elektri~ni silovi linii i
ekvipotencijalni krivi sozdadeni od elektri~en
dipol.
65
 4. Elektrostatika
4.6. ELEKTRI^EN KAPACITET.
KONDENZATORI
So opit se poka`uva deka razni sprovodnci,
naelektrizirani so ednakvo koli~estvo elek-
tri~estvo imaat razli~ni potencijali. Ako,
pak, na daden sprovodnik, dobro izoliran od
svojata okolina, ednopodrugo se donese koli-
~estvo elektri~estvo Q1 =Q, Q2=2Q ..., Qn =nQ,
soodvetno }e mu se menuva i elektri~niot po-
tencijal, odnosno naponot vo odnos na
Zemjata, i toa U1 =U, U2 = 2U ..., U n= nU. Toa
dobro se gleda koga od prethodno naelektri-
zirano telo so probalka ednopodrgo na eden
elektrometar se nanesuvaat ednakvi koli-
~estva elektri~estvo Q. Zazemjeniot elektro-
metar poka`uva sè pogolem i pogolem otklon
(sl. 1).
Sl. 1. Pogolemo koli~estvo elektri~estvo –
povisok potencijal.
Koli~nikot pome|u donesenoto koli~estvo
elektri~estvo i soodvetniot napon e kons-
tantna veli~ina, karakteristi~na za dadenoto
telo:
Q1 Q2 Q3 Qn Q
C ˜ ˜ ˜˜
U1 U2 U3 Un U
Ovaa karakteristi~na veli~ina za spro-
vodnikot se narekuva elektri~en kapacitet
na toj sprovodnik i se bele`i so C, odnosno
Q
C .
U
Elektri~niot katacitet e ednakov na koli-
~estvoto elekti~estvo {to treba da se donese
na sprovodnikot za da se zgolemi negoviot
66
potencijal vo odnos na zemjata za edenica.
Edinicata za elektri~en kapacitet vo SI e 1F
(farad), ili
1F=1C/1V.
Elektri~en kapacitet od eden farad ima telo
na koe koga }e se donese koli~estvo elektri-
~estvo od 1C se predizvikuva porast na ne-
goviot potencijal od eden volt.Vo praktikata
se koristat i pomali edinici od 1 F: mikro-
farad, nanofarad, pikofarad
1 PF=10-6 F; 1 nF=10-9 F; 1 pF=10-12 F.
Elektri~niot kapacitet na sprovodnikot
zavisi od negovata forma i dimenziite.
Eksperimentite uka`uvaat deka kapaci-
tetot na eden sprovodnik se promenuva koga vo
negovata blizina se donese drug sprovodnik.
Dva ili pove}e sprovodnici, izolirani me-
|u sebe, so~inuvaat elektri~en kondenzator.
Ovie dva sprovodnika se vikaat kondenzator-
ski oblogi. Vo zavisnost od formata, konden-
zatorite mo`e da bidat: plo~esti, cilindri-
~ni i sferni.
Vo radiotehnikata se koristat plo~esti
kondenzatori ~ij kapacitet mo`e da se menuva
kontinuirano vo granicite na opredelena
vrednost na kapacitetot. Za sekoj kondenzator
e propi{an maksimalen napon na koj mo`e toj
da se priklu~i. Toj maksimalno propi{an na-
pon sekoga{ e pomal od t.n. napon na probiv,
na koj po pravilo doa|a do o{tetuvawa na
kondenzatorot.
(1)
Sl. 2. So elektrometarot se poka`uva zavisnost na
kapacitetot od rastojanieto pome|u plo~ite.
 4. Elektrostatika

Neka vo blizina na glavata na eden naelek- nervni kletki (mesta so dvoen elektri~en polne` -
triziran elektrometar (sl.2) se donese kondenzatori) zatoa kakvi i da bilo promeni na toj
neutralen sprovodnik. Potencijalot na del od zabot se odrazuvaat na na negoviot elek-
tri~en kapacitet.
elektrometarot se namaluva. Toa e zatoa {to
na neutralniot sprovodnik se induciraat
polne`i koi go oslabuvaat prvobitnoto pole Pra{awa i zada~i
odnosno go namaluvaat negoviot potencijal, a
toa doveduva do zgolemuvawe na elektri~niot 1. [to e toa elektri~en kapacitet?
kapacitet na sistemot elektroskop-telo. 2. Koja e edinicata elektri~en kapacitet?
Otklonot }e se promeni, isto taka, ako se 3. [to pretstavuva plo~est kondenzator. Od {to
promeni rastojanieto me|u plo~ite ili ako zavisi negoviot kapacitet?
me|u niv se stavi nekoj dielektrik. Imeno,
ako vo blizina na naelektrizirano telo se 4.6.1. POVRZUVAWE NA
donese kakvo bilo drugo telo, negoviot poten- ELEKTRI^NI KONDENZATORI
cijal se namaluva, odnosno negoviot
kapacitet se zgolemuva.
Vo praktikata za da se dojde do kondenza-
Pod elektri~en kapacitet na kondenzator
tor so odreden kapacitet, pogolem ili pomal,
se podrazbira fizi~kata veli~ina ednakva na
od tie {to gi imame kondenzatorite se povr-
koli~nikot od koli~estvoto elektri~estvo Q
zuvat paralelno ili seriski vo kondenzator-
{to treba da se donese na ednata obloga na
ska baterija.
kondenzatorot za da razlikata na potencija-
Kaj paralelno povrzanite elektri~ni kon-
lite me|u oblogite se promeni za edinica
denzatori (sl. 1) naponot me|u oblogite na
Q Q, sekoj kondenzator e ednakov i iznesuva U.
C (2)
V1  V2 U Vkupnoto koli~estvo elektri~estvo na bate-
rijata paraleno povrzani kondenzatori e zbir
kade {to so U e ozna~en naponot me|u od koli~estvo elektri~estvo na oddelnite
oblogite na kondenzatorot. kondenzatori odnosno
Dve paralelni metalni plo~i oddeleni so
nekoj dielektrik, pretstavuva plo~est kon-
Q = Q1+ Q2 +Q3 .

denzator. Eksperimentalno i teoriski e Spored toa,

potvrdeno deka elektri~niot kapacitet na Q = ( C1 + C2 + C3 )U . (1)
kondenzatorot koga me|u plo~ite se nao|a
vozduh e C1 Q1
S
Co Ho , ( 2)
d C2 Q2
kade {to S e plo{tina na plo~ite na konden-
zatorot, d e rastojanieto me|u plo~ite, Ho e C3 Q3
dielektri~na konstanta na vakuumot .
Koga pome|u plo~ite na kondenzatorot se
vnese nekoj dielektrik, elektri~niot kapaci-
tet na kondenzatorot }e se zgolemi tolku pati
kolku {to e vrednosta na relativnata dielek- U
tri~na konstanta Hr t.e. Sl. 1. Paralelno povrzani kondenzatori.
C = HrCo , ( 3)
Od druga strana, ako kapacitetot na
baterijata e C , }e va`i ravenkata:
Primer za vakov kondenzator vo `ivite orga-
nizmi e membranat na kletkata. Dentitot i
pulpata kaj zabot se mesta bogati so krvni sadovi i Q = CU. (2)

67
 4. Elektrostatika

1 1 1
Ako se izedna~at desnite strani na ravenkite Odgovor:  ; C12=4PF; C123= 2 PF
(1) i (2), se dobiva: C123 C 21 C 3
PRIMER 2. Kolkav e vkupniot elektri~en
C = C1 + C2 + C3 , (3) kapacitet na kondenzatorite povrzani spored
{to zna~i, pri paralelno povrzuvawe na slikata:
elektri~ni kondenzatori, vkupniot kapacitet C4=4 PF C1=2PF
e zbir od kapacitetite na oddelnite konden- A
zatori.
Kondenzatorite se povrzuvaat seriski na
toj na~in {to sekoja vtora kondenzatorska
plo~a se povrzuva za prvata na sledniot kon-
denzator (sl. 2). Ako prvata plo~a na prviot C5=PF C3=3PF C2=2PF
kondenzator e naelektrizirana so koli~estvo B
elektri~estvo +Q, po elektrostati~ka induk-
cija i preostanatite plo~i na kondenzatorite Re{enie: najprvo ja crtame ekvivalentnata
}e se naelektriziraat so isto koli~estvo {ema:
elekti~estvo, so toa {to sekoja naredna kon- C4=4 PF 
denzatorska plo~a e so sprotiven znak. A
C12=1 PF
C1 C2 C3

C5=PF C3=3PF 
B
U1 U2 U3
C4 =PF 
U A

Sl. 2. Seriski povrzani kondenzatori. C123= 4 PF

C5=PF 
Vkupniot kapacitet na seriski povrzanite B
kondenzatori iznesuva:
Prodol`ete spored toa {to e dosega poznato.
1 1 1 1 Odgovor: C= 4PF
  . (4)
C C1 C2 C3
Pra{awa i zada~i
Zna~i vkupniot kapacitet na seriski 1. Kolkav e vkupniot kapacitet na konden-
povrzanite kondenzatori sekoga{ e pomal i zatorite C1=C2=C3= C4=2 PF povrzani:
od najmaliot kapacitet na kondenzatorot a) seriski, b) paralelno?
povrzan vo baterijata. 2. Da se opredeli elektri~niot kapacitet na
kondenzatorite spoeni spored {emata
PRIMER 1. Kolkav e vkupniot elektri~en
kapacitet na kondenzatorite povrzani spored C1=2 PF 
slikata, ako C1 = C2= 2 PF ; C3= 4 PF. A
C1

C3 C2= 2 PF
C2 C3=PF 
B
(Odgovor: C=3 PF)

68
 5. Elektri~na struja

&
5.1. ELEKTRI^NA STRUJA na elektri~no pole E se dvi`at slobodnite
elektroni, toa e sprovodnik od prv red (na
Poznato e deka kaj sprovodnicite postojat primer, takvi se metalite). Koga nositeli na
slobodni elektri~ni polne`i koi se dvi`at koli~estvo elektri~estvo se pozitivnite i
haoti~no niz nivnata vnatre{nost. Kaj meta- negativnite joni, toga{ toa e sprovodnik od
lite ovie polne`i se slobodnite elektroni. vtor red (takvi se, na primer, elektrolitite).
Pri dvi`eweto na slobodnite elektroni niz Kvantitativna karakteristika na elektri~-
metalite, golem broj od niv se sudruvaat so nata struja se: ja~ina na elektrinata struja I i
atomite i jonite na metalot koi se vo jazlite &
gustinata na strujata J .
na kristalnata re{etka. Na takov na~in doa|a
do ~esti promeni na nasokata i goleminata na Ja~inata na elektri~nata struja se defi-
nivnata brzina. Ako me|u kraevite A i V nira kako koli~estvo elektri~estvo 'q koe
(sl.1) na nekoj metalen sprovodnik so dol`ina pominuva vo edinica vreme normalno niz
l postoi potencijalna razlika U V2  V1 vo
daden napre~en presek na sprovodnikot
'q
nego }e se sozdade elektri~no pole E U / l . I . (1)
Pod dejstvo na ova pole slobodnite elektroni 't
}e se dvi`at od  kon +, kako {to e prika`ano Edinica za ja~ina na elektri~nata struja
na sl.1. Imeno, elektri~noto pole go naso~uva vo SI e 1 A (amper). Taa e osnovna SI edinica.
haoti~noto dvi`ewe na slobodnite elektro- Preku nea, a vrz osnova na ravenkata (1), mo`e
ni. da se definira edinicata za koli~estvo elek-
V tri~estvo 1C (kulon),
& 1 C=1 A˜1 s.
elektri~no pole E Ja~inata na elektri~nata strujata se meri
so ampermetar ili so galvanometar (osetliv
-q ampermetar). Ampermetarot vo strujno kolo
se povrzuva seriski, dodeka voltmetarot so
koj se meri napon (na primer, potencijalna
-q
razlika na kraevite od eden otpornik) se
l povrzuva paralelno (sl.1).
Ja~inata na strujata e skalarna veli~ina i
I celosno ne go definira naso~enoto dvi`ewe
A na polne`ite vo odnos na daden napre~en
H presek na sprovodnikot. Zatoa se koristi vek-
Sl. 1. torskata veli~ina gustina na strujata
Za stacionarna struja, kade gustinata na
Naso~enoto dvi`ewe na elektri~nite pol-
elektri~nata strujata J e ednakva po celata
ne`i pod dejstvo na elektri~noto pole, od-
povr{ina S, mo`e da se zapi{e:
nosno potencijalnata razlika {to toa ja
sozdava izvorot, se narekuva elektri~na I
struja. Za da niz nekoe telo te~e elektri~na J . ( 2)
S
struja, treba vo nego da se nao|aat slobodni Edinicata za gustina na elektri~nata struja
naelektrizirani ~estici. Ovie ~estici se vo SI e 1 A/m2.
nare~eni nositeli na struja ili nositeli na Poslednata ravenka nao|a primena vo tehni-
koli~estvo elektri~estvo. Tie mo`e da bidat kata i medicinata (na primer, kaj elektro-
elektroni, pozitivni ili negativni joni, a kaj hirur{kite metodi fulguracija i desikacija).
gasovite slobodnite elektroni i joni. Pri- Ako gustinata i ja~inata ne se menuvaat so
toa, ~esticite so pozitiven polne` se dvi`at vremeto stanuva zbor za postojana (stacio-
vo nasoka na poleto, od + kon  , a negativnite narna) struja. Nasokata na strujata, po
obratno. Koga vo eden sprovodnik pod dejstvo dogovor e zemena da e od povisok kon ponizok

69
 5. Elektri~na struja
potencijal, odnosno nasokata na strujata vo
metalnite sprovodnici e sprotivna od dvi`e-
weto na slobodnite elektroni. ^esto vakvata
struja se vika i "prava" bidej}i nejziniot
grafi~ki prikaz na zavisnosta na ja~inata na
strujata od vremeto e prava paralelna so
apscisnata oska na koja e prika`ano vremeto t
(sl.2).
I(A)
t (s)
Sl.2.
Za da se ovozmo`i niz deden sprovodnik
postojano te~ewe na elektri~na struja neop-
hodno e me|u negovite kraevi da se odr`uva
postojana potencijalna razlika. Odr`uvawe-
to na potencijalnata razlika e svrzano so
tro{ewe na nadvore{na energija. Spored toa,
za odr`uvawe na potencijalnata razlika na
kraevite na daden sprovodnik e potrebno da se
vr{i rabota, koja }e ja dopolnuva energijata
na elektri~noto pole {to se tro{i pri dvi-
`ewe na slobodnite elektroni niz sprovod-
nikot. Ovaa rabota se vr{i vo specijalni
uredi (izvori na elektri~na struja) i toa na
smetka na razni vidovi nadvore{na energija:
mehani~ka (kaj generatorite), hemiska (gal-
vanski elementi i akumulatori), svetlinska
(fotoelementi) i dr.
Fizi~kata veli~ina, opredelena so rabota-
ta {to se vr{i pod dejstvo na nadvore{nite
sili za prenesuvawe na edini~en pozitiven
polne` (+1S) vnatre vo izvorot, vo nasoka
obratna od nasokata na elektri~noto pole, se
vika elektromotorna sila i se bele`i so
EMS ili H
Pra{awa i zada~i
1. [to se toa sprovodnici od prv red, a {to od
vtor red?
2. Kako se definira gustina na strujata i koja
e nejzinata SI edinica?
70
5.2. OMOV ZAKON
Vo praktikata najpoznat e Omoviot zakon
za liniski (dolgi i tenki cilindri~ni) spro-
vodnici od homogen materijal.
l
&
E
V1 V2
Sl. 1.
Eksperimentalnite rezultati poka`uvaat
deka za homogen sprovodnik vektorot na gus-
tinata na strujata e proporcionalen so ja~i-
nata na elektri~noto pole E i tie se povr-
zani so ravenkata:
J VE , (1)
Koeficientot na proporcionalnost V, karak-
teristi~en za sredinata, se vika specifi~na
elektri~na sprovodlivost. Recipro~nata
vrednost na specifi~nata elektri~na spro-
vodlivost U 1 / V e konstanta za daden mate-
rijal od koj e napraven sprovodnikot i e poz-
nata kako specifi~en elektri~en otpor U. Za
dobrite sprovodnici specifi~niot elektri-
~en otpor U ima mali vrednosti.
UAg= 1,53˜10-8 :˜m.
Koga specifi~nata sprovodlivost V ne za-
visi od ja~inata na poleto, vo sila e Omoviot
zakon.
Za da se dobie Omoviot zakon za liniski
(dolg i tenok cilindri~en) sprovodnik od ho-
mogen materijal, }e razgledame sprovodnik so
dol`ina I ~ij napre~en presek e S, a niz koj
protekuva stacionarna struja so ja~ina I (sl. 1)
Potencijalnata razlika U = V - V 2 {to
postoi na kraevite na sprovodnikot, kako {to
e poznato e U E l . Koga od poslednata
ravenka }e se izrazi ja~inata na elektri~noto
pole E i zaedno so ravenkata J I / S }e se
vovedat vo ravenkata (1), se dobiva:
 5. Elektri~na struja

I U Naponot na kraevite od sprovodnikot (to~-

J V , (2) kite C i D) se menuva so pomo{ na izvorot i
S l
odnosno otpornikot so lizga~ Rp. Koga se postignuva
U=UCD =2V; 4V, 6V, toga{ ja~inata na strujata
l Ul
U I I . (3) vo sprovodnikot e I= 0.5 A; 1A; 1,5A. Ja~inata
VS S na strujata e pogolema tolku pati kolku {to
pogolem i naponot na kraevite na sprovod-
ili U IR . (4) nikot.
Poslednata ravenka poka`uva deka napo- Grafikot na zavisnosta na ja~inata na
not na del od elektri~noto kolo e ednakov na strujata od naponot se vika voltamperska
proizvodot od ja~inata na strujata {to te~e karakteristika na sprovodnikot. Pri posto-
niz nego i negoviot otpor. Konstantata na jana temperatura na metalite taa e linearna
proporcionalnost vo (4) , (sl.3). Toa zna~i deka sprovodlivosta ostanuva
konstantna.
1 l l Ravenkata (6) dava mo`nost da se opredeli
R U , (5) edinicata za otpor. SI edinicata za elektri-
VS S
~en otpor e 1:(om).
koja gi karakterizira osobinite na sprovod-
V
nikot e elektri~niot otpor. 1: 1 .
Od ravenkata (4) se dobiva i ja~inata na A
strujata {to te~e vo del od strujno kolo. Elektri~en otpor od 1:ima sprovodnik vo
koj bi te~ela struja od eden amper koga napo-
U not na negovite kraevi iznesuva eden volt.
I (6)
R
Ja~inata na strujata {to te~e vo del od I (A)
strujnoto kolo e pravoproporcionalna so
naponot na kraevite od sprovodnikot, a ob-
ratno proporcionalna so otporot na sprovod-
nikot. Toa e Omoviot zakon za del od struj-
noto kolo.

C R D U (V)
A Sl. 3.

V 5.2.1. Zavisnost na otporot od

Rp
H sprovodnikot: dol`inata i napre~niot pre-
Sl. 2.
So koristewe na strujno kolo kako na sl.2
mo`e eksperimentalno da se proveri zakonot
na Om: I U / R .
Za da se ispita zavisnosta na I od U, otpo-
rot R se zema za postojan, na primer, R=4:
temperaturata
Kako {to vidovme so ravenkata (5) otpo-
rot na daden sprovodnik zavisi od negovata
materijalna gradba (U) i od dimenziite na
sek. Me|utoa, otporot na sprovodnikot zavisi
i od nekoi nadvore{ni faktori: temperatura,
magnetno pole i dr.
Zgolemuvaweto na otporot i spe~ifi~niot
elektri~en otpor so porast na temperaturata
vrz osnova na elektronskata teorija za spro-
vodlivosta na metalite se dol`i na intenzi-
virawe na brojot na sudirite pri haoti~noto

71
 5. Elektri~na struja
dvi`ewe, kako na jonite na kristalnata
re{etka taka i na slobodnite elektroni. So
zgolemuvawe na temperaturata se zgolemuva i
brzinata i amplitudata na oscilatornoto dvi-
`ewe na atomite i jonite vo kristalnata re-
{etka, {to doveduva do zgolemen broj sudiri. .
A `elezo, konstantan i grafit.
H
Sl. 1.
Eksperimentalnite merewa poka`uvaat de-
ka specifi~niot elektri~en otpor U, a so toa
i otporot na sprovodnikot R raste linearno
so porastot na temperaturata spored zakonot:
U t = Uo (1 + Dt) ,
R t = Ro (1 + Dt) ,
Vo ravenkite (1) i (2) Uo i Ro soodvetno se
specifi~niot elektri~en otpor i otporot na
sprovodnikot mereni na 0qC. Ut  i R t se vred-
nosti na istite veli~ini na nekoja tempera-
tura na zagrevawe od t qC . D e temperaturniot
koeficient na otporot za daden temperaturen
interval.
Edinicata za temperaturniot koeficient
na otporot e K-1.
Od (1) i (2) za D se dobiva:
Ut  Uo Rt  Ro
D , odnosno D
Uo t Ro t
koj za daden sprovodnik mo`e eksperimen-
talno da se opredeli.
Temperaturniot koeficient na otporot za
metalite e pozitiven, {to zna~i, so zgolemu-
vawe na temperaturata nivniot otpor raste.
Toa mo`e da se vidi od opitot na sl.1. So za-
72
grevawe na tenkata ~eli~na `ica namotana vo
vid na spirala, ampermetarot A poka`uva
deka ja~inata na strujata se namaluva.
Postojat i takvi sprovodnici, kako {to e,
na primer, konstantanot i nekoi drugi leguri,
kaj koi specifi~niot elektri~en otpor ne se
menuva so promena na temperaturata. Kaj
elektrolitite so zgolemuvawe na temperatu-
rata, otporot nelinearno se namaluva, za niv
D< 0. Kaj polusprovodnicite D< 0, samo {to
kaj niv so zgolemuvawe na temperaturata,
namaluvaweto na otporot e mnogu pobrzo.
Na sl. 2 grafi~ki e prika`ana zavisnosta
na otporot od temperaturata na zagrevawe kaj
R(:)
`elezo
konstantan
grafit
(1)
(2) 200 400 600 t (oC)
Sl. 2. Zavisnost na elektri~niot otpor od
temperaturata
5. 2. 2. Supersprovodlivost
Postojat mal broj metali, leguri i hemiski
soedinenija ~ij specifi~en otpor so namalu-
vawe na temperaturata se namaluva linearno
samo do nekoja temperatura nare~ena kriti~-
na tmperatura, na koja otporot naglo opa|a
(3) (sl.3). Ovaa pojava e otkriena vo 1911 godina
od Kemerlin Ones. Pojavata, poznata kako
supersprovodlivost, najprvo e otkriena kaj
hemiski ~istata `iva.
Kaj mal broj materijali pri temperaturi
bliski do apsolutnata nula (-273q C), otporot
naglo opa|a, odnosno dobiva zanemarlivo mali
vrednosti. Temperaturata na koja supstanci-
jata preminuva vo supersprovodliva sostojba
se vika kriti~na temperatura na premin.
 5. Elektri~na struja
R(:)
Tk T ratura bliska na sobnata – visokotempera-
Sl. 3.
Na primer, legura od niobium, aluminium
i germanium ima kriti~na temperatura 20.K
Sekoj supersprovoden materijal ima svoja
kriti~na temperatura {to mo`e da se vidi i
od tebelata 1
Tebela 1.
titanium 0.4 K `iva 4.1 K
uranium 0.8 K olovo 7.2 K
cink 0.9 K tehnecium 11.2K
aluminium 1.2 K niobijum-nitrat 15.2 K
niobium 9.2 K galium-vanadid 18.5 K
Biten uslov za supersprovolivost e golema
hemiska ~istota na supstancijata i mal broj
defekti vo kristalnata re{etka na primero-
kot. Postoeweto na primesi i defekti vo
re{etkata doveduva do is~eznuvawe na super-
sprovodnite osobini. Vo strujno kolo od su-
persprovoden materijal koj se najo|a na tem-
peratura poniska od kriti~nata, polne`ite
pominuvaat ne naiduvaj}i na otpor pa strujata
mo`e da te~e mnogu dolgo. Na primer, struja
vo supersprovoden prsten, predizvikana od
kratkotrajna elektromagnetna indukcija, }e
te~e so godini bez elektri~no pole vo nego,
odnosno bez izvor na struja, samo pod uslov
prstenot da se odr`uva na temperatura ponis-
ka od kriti~nata.
Koga supersprovodnikot e vo sostojba na
supersprovodlivost i se postavi vo magnetno
pole, so postepeno zgolemuvawe na poleto
sprovodnikot si ja za~uvuva sostojbata na su-
persprovodlivost sè do odredena vrednost ko-
ga otporot skokovito se zgolemuva i super-
sprovodlivosta se naru{uva. Toa pole, se raz-
bira, mo`e da poteknuva i od strujata {to
protekuva od supersprovodniot prsten, pa nej-
zinata ja~ina na nekoj na~in mora da se ogra-
ni~uva. Ja~inata na magnetnoto pole pri koe
se javuva skokot se vika kriti~na ja~ina na
magnetnoto pole.
Denes posebno zna~ewe imaat superspro-
vodnicite so visoka kriti~na temperatura i
koi se stabilni na magnetni poliwa so golema
mo}nost. Takvi se, na primer, nekoi kera-
mi~ki materijali koi imaat kriti~na tempe-
turna supersprovodlivost. Supersprovodni
leguri dobieni od retki zemji imaat kriti~na
temperatura 90 K. Supersprovodnite materi-
jali imaat {iroka primena vo praktikata. So
pomo{ na supermagnetni kalemi se sozdavaat
magnetni poliwa so ogramna mo}nost koi se
koristat pri termojadrenata sinteza (fuzija),
akceleratori na elementarni ~estici, nukle-
arnata magnetna rezonancija, vo `e-
lezni~kiot transport kaj "magnetnite du{e-
ci" i dr. Bidej}i pri te~eweto na strujata niz
supersprovodlivi materijali ne doa|a do
zagubi na elektri~nata energija, privle~na e
idejata za sozdavawe supersprovodlivi trans-
formatori i dalekovodi. Pritoa, bi se za{te-
dila ogromna energija koja nepotrebno se tro-
{i pri nivnoto zagrenawe.
PRIMER 1. Vo cilindri~en sprovodnik so
dijametar 1 mm2 te~e struja so ja~ina 2,5 A.
Ako strujata te~ela samo 1 min a) kolakavo
koli~estvo elektri~esto pominalo niz spro-
vodnikot? b) kolkava bila gustinata na stru-
jata?
1 ˜ 60 60 s , S= 3,14 ˜ 10 6 m2
Re{enie: 't
'Q I 't 2,5 ˜ 60 150 S
2,5 / 3,14 ˜ 10 6 0,8 ˜ 10 6 A/ m2
J I /S
5. 2.3. OMOV ZAKON ZA CELO
STRUJNO KOLO
Vnatre vo kakov bilo izvor na napon
postojat zagubi na energijata, koga niz nego
te~e struja. Zatoa, na sekoj izvor na elektro-
motorna sila H se pripi{uva nekoj vnatre{en
otpor r. Niz izvorot (sl. 1), koj pretstavuva
del od strujnoto kolo, te~e istata struja kako
73
 5. Elektri~na struja

{to te~e niz potro{uva~ot i niz sprovod- izvorot, kako i negovata elektromotorna
nicite. Zatoa izvorot na EMS mo`e da se sme- sila, obi~no ne zavisat od ja~inata na stru-
ta za sprovodnik koj ima svoj otpor. Vnatre{- jata, pa za daden izvor, niv mo`e da gi smetame
niot otpor na izvorot zavisi od karakteris- za konstantni veli~ini.
tikite na sprovodnata sredina vo izvorot. Ot- Ako se zanemari orporot na
porot na potro{uva~ot i sprovodnivite e sprovodnicite, razlikata na potencijalot na
nadvore{en otpor R. kraevite na otpornikot R (I R) istovremeno e
i napon me|u polovite na izvorot. Spored toa
mo`e da se napi{e:
V U e H  rI (6)

A B Naponot na kraevite od otpornikot tolku

pove}e }e se razlikuva od elektromotornata
I R I sila kolku e pogolema strujata vo koloto i
r kolku e pogolem vnatre{niot otpor na izvo-
H rot na struja.
Koga otporot na sprovodnikot R e mnogu
Sl. 1. pogolem vo sporedba so vntre{niot otpor na
izvorot, proizvodot I r prakti~no e ednakov
Vnatre{niot otpor na izvorot e prika`an na nula, pa U e | H .
so eden mal otpornik r, koj e vklu~en zaedno so Kaj nekoi izvori na struja pribli`nata
izvorot me|u to~kite A i V. Bidej}i vnatre{- ednakvost na U i H , re~isi sekoga{ e ispolne-
niot otpor na izvorot proizleguva od nego, ta ne kako rezultat na slabite strui vo
mo`e da se smeta deka e seriski e povrzan so koloto tuku od maliot vnatre{en otpor r | 0 .
nego. Padot na naponot vo nadvore{niot del
Takov primer ima kaj olovnite akumulatori.
od strujnoto kolo }e iznesuva:

Ue RI , (1) PRIMER 1. Da se oredeli vnatre{niot otpor

na izvorot na struja vo strujnoto kolo pri-
dodeka padot na naponot vo izvorot na elek-
ka`ano na sl. 1.
tromotorna sila (od A do V preku r) }e bide:
Re{enie: vrz osnova na ravenkata (4) EMS
Ui rI . (2) na izvorot e: H RI  rI
Izmereniot pad na napon na kraevite na
Padot na naponot vo nadvore{niot del na otpornikot R e:
strujnoto kolo i vo izvorot se vr{i na smetka U IR
na elektromotornata sila na izvorot, So delewe na ovie dve ravenki se dobiva:
odnosno:
H r
H Ue  Ui . (3) 1
U R
So zamena na U e RI i U i rI vo ravenkata §H ·
Od kade se dobiva r R ¨  1¸ .
(3), se dobiva: ©U ¹
H RI  rI , (4)
Pra{awa i zada~i
od kade:
H 1. Koi veli~ini gi povrzuva Omoviot zakon za
I . (5)
Rr celo strujno kolo?
2. Koga nastanuva supersprovodlivost?
Ravenkata (5) go pretstavuva Omoviot 3. Kako zavisi otporot so temperaturata?
zakon za celo strujno kolo i se dobiva vrz os- 4. Kade se primenuvaat supersprovodnicite?
nova na ravenkata (4). Vnatre{niot orpor na

74
 5. Elektri~na struja
5.3. KIRHOFOVI PRAVILA
Vo zatvoreno struno kolo te~e struja.
Pokraj sprovodnicite i izvorot na elektro-
motorna sila H vo koloto mo`e da se vklu-
~eni i drugi elementi {to sproveduvaat stru-
ja. Na primer, toa mo`e da bidat merni pri-
bori, drugi sprovadnici, izvori na struja itn.
Kolo sostaveno od elementi, taka {to se-
koi dva elementa od kolototo me|usebno se-
riski se povrzani, takvoto strujno kolo e
nerazgraneto- prosto. Niz site elementi na
nerazgraneto strujno kolo te~e struja so
ednakva ja~ina.
Strujni kola {to sodr`at jazli se vikaat
razgraneti (sl. 1). Tie mo`e da se razgleduvaat
kako da se sostaveni od pove}e prosti kola.
Delot od konturata ograni~en me|u dva jazla
se vika granka na rzgranetoto kolo. To~kite
vo strujnoto kolo, vo koi se vrzani najmalku
tri granki se vikaat to~ki na granewe ili
jazli na strujnoto kolo.
H
I1 R1
C D
I3 R2
I2
H
R3
Sl. 1. Razgraneto strujno kolo.
Neka razgledame razgraneto kolo koe sodr-
`i tri konturi (CR1H1DR2C; CR2DH2R3C; i
CR1H1DH2 R3C), dva jala (C i D) i tri granki
(CR1H1D; CR2D; i CR3H2D) (sl. 1).
Vo to~kata S strujata se razgranuva na tri
dela: struja so ja~ina I1 koja te~e niz sprovod-
nikot so otpor R1, struja so ja~ina I3 koja te-
~e niz sprovodnikot R2 i struja so ja~ina I3
koja te~e niz sprovodnikot R2.
Dogovoreno e struite {to vleguvaat vo jaz-
lite da nosat pozitiven znak (+), a struite
{to izleguvaat - da nosat negativen znak (-).
Za jazolnata to~kata S va`i ravenkata
I1 + I2 = I3 ili I1 + I2 - I3 = 0 , (1)
odnosno
i n
¦ Ii 0 (2)
i 1
Prvoto pravilo na Kirhof glasi: alge-
barskiot zbir na ja~inata na elektri~nata
struja vo proizvolen jazol od edno razgraneto
kolo e ednakov na nula. Ovoj zakon e vo soglas-
nost so zakonot za zapazuvawe na koli~est-
voto elektri~estvo.
Za razgraneto strujno kolo vo ~ii granki
mo`at da se vnesat proizvolen broj izvori na
struja so to~no opredelena elektromotorna
sila neophodno e da se primeni vtoroto
Kirhofovo pravilo. Toa glasi:: vo zatvoreno
strujno kolo, algebarskiot zbir na padovite
na naponite vo oddelnite granki na zatvo-
renata kontura e ednakov na algebarskiot
zbir od elektromotornite sili na izvorite
vklu~eni vo taa kontura.
i n i n
¦ Hi ¦ (UR) i (3)
i 1 i 1
Za da ja objasnime su{tinata na ovoj zakon
}e se poslu`ime so edna od konturite, na
primer, konturata CR2DH2R3C od koloto pri-
ka`ano na sl. 2. Vo navedenata kontura se
vklu~eni eden izvor na elktromotorna sila H2
i dva otpornika R2 i R3 niz koi te~at strui so
ja~ina I2 i I3. Padot na naponot vo grankata so
otpor R2 e R2I3 , a padot na naponot vo gran-
kata so otpor R3 e R3I2.
Ako za pozitivna nasoka po konturata se
zeme nasokata na ~asovnite strelki, toga{
struite I2.i I3 }e imaat pozitivna nasoka. Iz-
vorot H2, isto taka, ima pozitivna nasoka.
Primenuvaj}i go Omoviot zakon za grankite
CR3H2D i CR2D od konturata CR2DH2R3C, se
dobiva:
75
 5. Elektri~na struja

jalnite razliki na prika`anite otpori:

R2I3 = VC - VD
R3 I2= H2 + VD - VC U = U1 + U2 + U3, (1)

kade {to VC i VD se potencijalite vo jaz- kade {to U1 = IR1 , U2 = IR2 , U3 = IR3 ,

lenite to~ki C i D. So sobirawe na pos- odnosno:
lednite dve ravenki se dobiva
U = IR1 + IR2 + IR3 = I (R1 + R2 + R3). (2)
R3 I2 + R2I3 = H2 . (4)
Poslednata ravenka go prika`uva vtoroto Spored toa, ekvivalentniot otpor na seriski
Kirhofovo pravilo primeneto na konturata povrzanite otpori e ednakov na zbirot od
oddelnite otpori, t.e.
CR2DH2R3C. Pritoa da napomneme deka strogo
treba da se vodi smetka za nasokata na U
struite. R= = R1 + R2 + R3 . (3)
I
Ako izbranata nasoka na obikoluvawe se
sovpa|a so nasokata na strujata, toga{ padovi- Vo op{t slu~aj, otporot na ekvivalentniot
te na naponite na grankite (IR) se zemaat so otpornik, so koj se zamenuvaat site n seriski
pozitiven znak, a ako ne se sovpa|aat so nega- povrzani otpornici, }e bide:
tiven. Pred H se stava pozitiven znak, ako pri
obikoluvaweto na strujnoto kolo se odi od n
pozitivniot kon negativniot pol na izvorot. R ¦ Ri . (4)
Vo sprotivno, na elektromotornata sila na i 1
izvorot i se pripi{uva negativen znak.
Za paralelno povrzani otpori, prilo`e-
niot napon e ednakov na site otpori, a ja~ina-
5.4. SERISKO I PARALELNO ta na strujata vo oddelnite otpori e razli~na
(sl.2).
POVRZUVAWE NA OTPORI

Kirhofovite pravila nao|aat primena pri I1

R1
serisko ili paralelno povrzuvawe na otpori.
Da razgledame najednostavno strujno kolo I I2
sostaveno od otpori povrzani vo serija. Neka R2
otporite R1 , R2 i R3 se povrzani so izvor na I3
elektri~en napon U i niz sekoj od niv te~e R3
elektri~na struja so ednakva ja~ina I (sl. 1).

I I I I H
R1 R2 R3
Sl. 2. Paralelno povrzani otpornici.

U1 U2
H
Sl. 1.  povrzani otpori.
Vkupnata potencijalna razlika U vo takvo
kolo }e bide ednakva na zbirot od potenci-
U3
So primena na prvoto Kirhofovo pravilo
ja~inata na elektri~nata struja I {to prote-
kuva niz nerazgranetiot del e ednakva na zbir
od struite vo oddelnite granki:
I = I 1 + I 2 + I 3.

76
 5. Elektri~na struja

Imeno, ja~inata na elektri~nata struja vo R1234 R123  R4 2: .

oddelnite granki e: I1 = U /R1 , I2 = U /R2 ,
I3 =U /R3 . . . Spored toa: Vkupniot otpor vo koloto iznesuva:
U U U U 1 1 1
I   . (5)  ;
R R1 R2 R3 RAB R1234 R5
1 1 1
Vkupniot orpor, R = U/R, na paralelno povrza-  1 : RAB 1 :
RAB 2 2
nite otpori iznesuva:

1 1 1 1
  ; (6) Pra{awa i zada~i
R R1 R2 R3
ili vo op{t oblik 1. Generator na elektri~na struja so napon
220 V napojuva mre`a za osvetluvawe na edna
1 n 1
¦ . (7)
zgrada koja ima paralelno povrzani svetilki:
R i 1 Ri 10 svetilki so otpor R1=200 :svetilki so
otpor R2=:i svetilki so otpor R3 =
Od ravenkata (7) sleduva deka otporot na :. Otporot na dovodiot kabel od gene-
paralelno povrzanite otpori e pomal i od ratorot do zgradata so svetilkite iznesuva
najmaliot od niv. :. Da se opredeli: a) Ja~inata na strujata
koja protekuva niz kabelot {to go spojuva
PRIMER 1. Da se opredeli otporot me|u to~- generatorot so zgradata. b) Naponot na vlezot
kite A i V na {emata prika`ana slikata. od zgradata.
R4=1: R1=1: (Odgovor: ekvivalentniot otpor na site 25
svetilki iznesuva:
A
1 1 1 1
  ; Re | 12 :
Re R ' R '' R '''
Vkupniot otpor vo koloto iznesuva:
R5=2: R3=2: R2=1:
B R Re  Rk 12,5 :
Sl.3
Re{enie: R1=1:R2=:R3 = 2:R4 =1:R5 =2: a) Ja~inata na strujata niz kabelot iznesuva:
Najprvo ja crtame ekvivalentnata {ema na U
I 17,6 A . Ovaa struja te~e i niz ekviva-
strujnoto kolo: R
R4=1: 
lentniot orpor Re
A
b) Naponot na vlezot od zgradata UZ :

R5=2: R3=2: R12=2: UZ U Uk U  IRk 211,2 V

2. Za kakvi kola se odnesuva vtoroto Kir-
B hofovo pravilo? Kako glasi vtoroto Kirho-
R12 R1  R2 2: fovo pravilo za dadena kontura od razgraneto
strujno kolo?
1 1 1 1 1 1 3. Dadeni se dva otpornika so ednakov
 ;  1: ;
R123 R12 R3 R123 2 2 otpor R1  R2 2 : . Pri kakvo povrzuvawe
R123 1 : . }e dobiete pomal otpor od 2 : ?

77
 5. Elektri~na struja
5.5. PRIMENA NA KIRHOFOVITE
PRAVILA PRI [UNTIRAWE
Paralelnoto povrzuvawe na otpori poseb-
no e korisno koga od glavnoto strujno kolo
treba da se odvoi struja taka {to nejzinata
ja~ina vo paralelno povrzanata granka da
iznesuva samo eden to~no opredelen del od
ja~inata na strujata od glavnoto strujno kolo.
Ovaa sporedna granka se vika {unt (shunt).
Otporot na {untot e odnapred poznat i toj
1 1 1
iznesuva , , del od vnatre{niot
9 99 999
otpor na ampermetarot.
Taka, na primer, ako so ampermetarot
treba da se meri struja so ja~ina koja bi go
o{tetila, toga{ vo to~kite AV (sl.1) se
povrzuva sporedna granka, t.e. {unt koja ima
dopolnitelen otpor R1 koj e n pati pomal od
otporot R2 na ampermetarot, t.e. od otporot
vo drugata paralelna granka koja se oddvojuva
od to~kata V.
Imeno, ako otporot na grankata vo koja e
ampermetarot iznesuva R2 nR1 , toga{, vrz
osnova na vtoroto Kirhofovo pravilo, t.e. od
proporcijata I1 : I 2 R1 : R2 , se dobiva deka
I1
I2
n nitelen otpornik, nare~en predotpornik. Ot-
Toa zna~i deka ja~inata na strujata I 2 vo
grankata vo koja e ampermetarot e n pati po-
mala otkolku vo {untot. Kako spored prvoto
Kirhofovo pravilo ja~inata na strujata vo
nerazgranetiot del na koloto e I = I1 + I2 , od
ravenkata (1) se dobiva I1 = nI2 . Spored toa
I = nI2 + I2 ili
I = I2 (n +1).
Na primer, ako odnosot na otporite pome|u
ampermetarot i {untot e
R2 9 ~ij otpor e 1/99 od otporot na galvanometarot,
n 9,
R1 1
odnosno I I 2 (9  1) ili I 10 I 2 ,
78
toga{ ja~inata na strujata vo nerazgranetiot
del na strujnoto kolo e deset pati pogolema
od vrednosta {to ja poka`uva ampermetarot.
Na primer, ako ja~inata na strujata vo
strujnoto kolo e 10 A, toga{ strujata {to }e
te~e niz {untot, }e ima ja~ina od 9 A, a niz
ampermetarot }e te~e struja so ja~ina samo od
1 A. Na takov na~in, mernoto podra~je na
ampermetarot e pro{ireno 10 pati. Pri
mereweto na ja~inata na strujata, sekoja
podelba od skalata na mernoto podra~je na
ampermetarot treba da se pomno`i so 10.
R2
B C
A I2
R1
I
I1
H
Sl. 2.
Ako, pak, so voltmetarot treba da se merat
povisoki naponi od onie koi se dvi`at vo gra-
nicite na negovoto merno podra~je, potrebno
(1) e vo serija so voltmetarot da se vklu~i dopol-
porot na predotpornikot e odnapred izbran i
toj e pogolem 9 pati, 99 pati, ili 999 pati od
vnatre{niot otpor na voltmetarot.
Pra{awa i zada~i
1. [to e toa {unt i za {to se koristi?
2. Kolku treba da iznesuva otporot na {un-
tot kaj ampermetar so skala 1 A i vnatre{en
(2)
otpor na ampermetarot 0,1 :, ako treba da se
pro{iri mernoto podra~je do 10 A.
(Odgovor: 0,01: )
3. Galvanometar so otpor 3900 :ima {unt
analogno na sl 2. Da se opredeli otporot na
paralelno vrzaniot {unt i galvanometar.
(Odgovor: 39: )
 5.Elektri~na struja
5.6. RABOTA I MO]NOST NA
ELEKTRI^NATA STRUJA.
XUL-LENCOV ZAKON
Pri naso~enoto dvi`ewe na elektri~nite
polne`i niz sprovodnikot, tie se sudruvaat
so negovite ~estici i pritoa im predavaat del
od svojata kineti~ka energija koja se trans-
formira vo drugi vidovi energija. Taka, na
primer, elektri~nata energija se pretvora vo
vnatre{na i svetlinska kaj re{oto, peglata,
sijalicite, kaj elektromotorite vo mehani~ka
itn.
l e pogolema vo sprovodnikot ~ij otpor e pomal.
V1 -q V2
-q
I Od ravenkata (3) se gleda deka vo sprovod-
A nicite so pogolem opor se razviva pogolema
Sl.1.
Neka sprovodnik (otpornik) so dol`ina l
se vklu~i vo strujno kolo (sl.1). Me|u krae-
vite na sprovodnikot postoi potencijalna
razlika ( V1  V 2 U napon), a niz nego pro-
tekuva struja so ja~ina I.
Za vreme t niz sprovodnikot }e se prenese
koli~estvo elektri~estvo q i silata na elek-
tri~noto pole }e izvr{i rabota:
A = Fl = qEl = qU .
koja e nare~ena rabota na elektri~nata struja.
Pri stacionarna struja so ja~ina I, koli-
~estvoto elektri~estvo q koe protekuva za
vreme t mo`e da se izrazi so ja~inata na stru-
jata q=It. Spored toa, rabotata na elektri~-
nata struja (oslobodeno koli~estvo toplina
'Q=A) vo sprovodnikot e:
'Q = $ = U I 't . ( 2)
Ravenkata (2), ako za sprovodncitte va`i
Omoviot zakon (U=I R),postanuva:
'Q = I2 R 't . (3)
Ovaa formulacija ka`uva deka oslobodenata
toplina e proporcionalna so otporot R i pri
razli~ni otpori vo krugot ja~inata na stru-
jata se odr`uva konstantna. Koga, pak,
naponot na kraevite na sprovodnikot e
konstanten se koristi:
U2
'Q = 't , ( 4)
R
Toa zna~i, pri ednakov napon na sprovodni-
cite so razli~en otpor oslobodenata toplina
Ravenkite (2), (3) i (4) se poznati kako Xul-
Lencov zakon.
Pretvoraweto na energijata na elektri~-
nata struja vo toplina nezavisno eden od drug
go izu~uvale angliskiot fizi~ar Xul i ruski-
ot fizi~ar Lenc.
toplina i deka taa e proporcionalna so kvad-
ratot od ja~inata na strujata. Zatoa, pri pre-
nesuvawe na elektri~na energija treba da se
koristat slabi strui i mali otpori. Prene-
suvaweto na elektri~na energija se odviva so
dalnovodi so mnogu visok napon. Za da imaat
pomal otpor `icite na dalnovodite se od ma-
terijal so mal specifi~en otpor. Vo toj
slu~aj, izgubenata energija poradi nivno
zagrevawe }e bide pomala. Toplotnoto dejstvo
na elektri~nata struja nao|a {iroka primena.
Na toj zakon se zasnova i rabotata na topli-
vite osiguruva~i, koi seriski se vklu~eni i
 so potro{uva~ot. Ako ja~inata ja nadmine
(1) dozvolenata vrednost, sprovodnikot vo
osiguruva~ot se zagreva i se topi, pritoa
elektri~niot krug se prekinuva. Kaj
grealkite se koristat jaki strui koi se
pu{taat niz sprovodnici so golem otpor.
Mo}nost (efekt) na elektri~nata struja e
rabota {to ja izvr{uva elektri~nata struja
vo edinica vreme:
A UIt
P UI . (5)
t t
Edinicata za mo}nost na elektri~nata
79
 5.Elektri~na struja

struja vo SI e 1W (vat). PRIMER. 2. Bakaren sprovodnik, spoen me|u

izvorot na elektri~na struja i potro{uva~ot,
A
P ; 1 W 1 V˜1 A . (1) treba da se zameni so sprovodnik so ista dol-
t `ina od aluminium. Kolkav treba da bide
Elektri~en potro{uva~ ima mo}nost od 1 W napre~niot presek na sprovodnikot od alumi-
ako na negovite kraevi postoi napon od 1 V , a nium vo odnos na napre~niot presek na spro-
niz nego te~e postojana struja so ja~ina od 1A. vodnikot od bakar, za da zagubata na elektri~-
na energija izdvoena vo vid na toplina ostane
PRIMER 1. nepromeneta.
Specifi~niot elektri~en otpor na
bakarot e 1,72˜10-8 :m, a na aluminiumot
A 2,8˜10-8 :m.

Re{enie:
R U = 2,8˜10-8 :m
U = 1,72˜10-8 :m

R1 l l
R1 U R2 U
K q1 q2
U2 U2
Kalorimetarski sad K za zagrevawe na vo-
Q1 t Q2 t
R1 R2
data ima otpornik ~ij orpor e R1=60:Toj e
priklu~ena vo elektri~no krol kako {to e Od uslovot na zada~ata treba:
prika`ano na slikata Ampermetarot A poka-
`uva struja so ja~ina od 6 A. Elektri~niot ot- Q1 Q2
por na otpornikot R iznesuva 30 :Da se opre-
deli odvoenoto koli~estvo toplina za vreme U2 U2 1 1
od 5 minuti odnosno: t t;
R1 R2 R1 R2
Re{enie: Dadeno R1=60 :R=:6 A, t=5. 60s
Najprvo treba da se opredeli ja~inata na q1 q 2 q1 U 2
ili ,
elektri~nata struja (I1) koja pominuva niz U1 l U 2 l q 2 U1
`i~kata Bidej}i `i~kata so otpot R1 i elek-
tri~niot otpor R se svrzani paralelno sledu-
vaat ravenkite: q1 2,.8 ˜ 10 8 : m
1,64
Ia I 1  I ; I 1 R1 IR q2 1,.7 ˜ 10 8 : m

kade {to so Ia e ozna~ena strujata niz amper-

metarot, a I strujata niz otpornikot R. So re-
Pra{awa i zada~i
{avawe na sistemot ravenki (nepoznati I1 i I)
se dobiva:
1. [to ka`uva Xul-Lencoviot zakon i pod
1
I1 Ia 2A koi uslovi va`i?
3 2. So voveduvawe na elektri~niot otpor
Koli~estvoto toplina koe se odvojuva na koj go izrazuva Xul-Lencoviot zakon se ide do
`i~kata so elektri~en otpor R1 iznesuva: protivre~ni zaklu~oci: oslobodenata
toplina e proporcionaln ili obratno
Q1 I 12 R1 t . proporcionalna so otporot na sprovodnikot.
[to e vo pra{awe?

80
 5.Elektri~na struja

5.7. XULOV ZAKON Q1 U 2 t / R1 Q1 R2

ZA HETEROGEN VOLUMENSKI 2 ; . (.2)
Q2 U t / R2 Q2 R1
SPROVODNIK
Odnosno, pri paralelno svrzuvawe pogole-
Xul-Lencoviot zakon {to go izvedovme vo mo koli~estvo toplina se osloboduva vo ot-
5.6 se odnesuva za homogen sprovodnik. Orga- pornikot so pomal elektri~en otpor.
nizmot na ~ovekot e heterogen sprovodnik.
Toa zna~i deka vo mnogu oblasti od `iviot ko`a
organizam, specifi~niot elektri~en otpor masno tkivo
(U=1/V i relativnata dielektri~na konstanta
Hr se menuvaat. Iako stanuva zbor za heterogen
sprovodnik, vo `iviot organizam postojat re-
lativno golemi podra~ja so konstanten speci-
fi~en elektri~en otporU (U za muskulno
tkivo e 2˜104 :m, za krv 1,7˜104 :m, za masno
tkivo 5˜105 :m, za suva ko`a 3˜107 :m, za koski
2˜1010 :m).
Spored toa, organizmot ili samo del od
nego, mo`e da se prika`e kako soodvetna kom-
binacija na pove}e homogeni otpornici. Na
primer, koskata na nekoj ekstremitet, kako
homogena oblast, e opkolena so muskulno tki-
vo, masno tkivo, a potoa e ko`ata. Muskulite,
masnoto tkivo i ko`ata imaat svoj elektri~en
otpor. Pritoa, tie se odnesuvaat kako razli~-
no povrzani otpornici.
Ako dva otpornika, ~ii elektri~ni otpori
se R1 i R2 , se posvrzani seriski niz dvata }e
pominuva ednakva ja~ina na struja. Spored
Xul-Lencoviot zakon, vo niv }e se oslobodi
koli~estvo toplina 'Q1 = I2R1 t odnosno 'Q2 =
I2R2 t . Koga }e se podelat poslednite dve ra-
venki, se dobiva:
'Q1 I 2 R1 t R1
(1)
'Q2 2
I R2 t R2
Spored toa, pogolemo koli~estvo toplina
}e se oslobodi kaj otpornikot so pogolem
elekti~en otpor. Imeno, pri serisko po-
vrzuvawe na otpornicite ako R1 > R2 toga{ i
'Q1 > 'Q2.
Ako, pak, otpornicite se vrzani para-
lelno, bidej}i naponot i na dvata otpornika
e ednakov, va`i:
muskulno tkivo
koska
A B
elektroda
hidrofilna gaza
Sl. 1. Model na napre~en presek na
ekstremitet kade elektrodite se
transverzalno postaveni
Vo ~ove~kiot organizam, koj mo`e da se
prika`e kako heterogen sprovodnik sostaven
od pogolem broj otpori so razli~en specifi-
~en otpor, pri protekuvawe na prava struja,
}e dojde do osloboduvawe toplina. Kolku top-
lina }e se oslobodi, zavisi od toa dali delot
niz koj protekuva strujata mo`e da se prika`e
so serisko ili paralelno posvrzani otpor-
nici (ili nivna kombinacija).
Na primer, koga na nadlakticata se posta-
veni elektrodi A i V i toa transverzalno
(sl.1, prika`an e napre~en presek), strujata }e
pominuva niz site delovi (ko`ata, masnoto
tkivo, muskulnoto tkivo) osven niz koskata
koja so svojot golem specifi~en otpor
pretstavuva nesprovodliva sredina. Vkupniot
otpor, {to nadlakticata kako heterogen spro-
vodnik go ima, mo`e da se prika`e kako zbir
od seriski svrzani otpori. Spored toa, najgo-
lemo koli~estvo toplina }e se oslobodi na
mesta so najgolem otpor (ravenka 2), a toa e
ko`ata (za suva ko`ata U 3˜107 :m).
81
 5.Elektri~na struja

Pri galvanizacijata se koristi izvor na

istonaso~na elektri~na struja kade naponot
mo`e kontinuirano da se menuva od 0- 100 V vo
K M M K miliamperski vrednosti (do 100 mA) na ja~i-
T nata na elektri~nata struja. Maksimalnata
S
gustina na strujata e 0,2 mA cm-2. Pritoa, dozi-
raweto na elektri~nata struja zavisi od vre-
meto na dejstvuvawe, geometrijata na elektro-
K-koska; M-muskul; dite i mestoto na nivnoto postavuvawe.
KS-krvni sadovi
MT- masno tkivo

Sl. 2. Longitudinalno postaveni elektrodi

pri galvanizacija.
Me|utoa, pri longitudinalno aplicirawe
na elektrodite, koga ednata elektroda e pos-
tavena na kolenoto, a drugata na stapaloto od
nogata, strujata istovremeno pominuva niz Sl. 3. Transverzalno
site sloevi, pa celokupniot otpor mo`e da se postaveni elektrodi pri galvanizacija.
prika`e so paralelno svrzani otpori (sl.2).
Toa se postignuva so galvanizacijata. Spored
ravenkata (2), najmnogu toplina }e se oslobodi Ovoj vid terapija se koristi pri razni vi-
vo delovite so najmal otpor, a toa e tamu kade dovi revmati~ni zaboluvawa, naru{uvawa na
{to ima najmnogu krvni sadovi (za muskulno cirkulacijata na krv, bolesti na nervite i
krvnite sadovi.
tkivoU ˜104 :m).
Vakvoto zagrevawe uslovuva vazodilataci-
ja ({irewe na krvnite sadovi) i namaluvawe Pra{awa i zada~i
na koeficientot na viskoznost na krvta (vis-
koznosta opa|a so zgolemuvawe na tempera- 1. [to e toa elektroterapija ?
turata) {to go zgolemuva i protokot na krv 2. Koi elektroterapiski metodi go koristat
niz krvnite sadovi. Xul-Lencoviot zakon?
Primena na elektri~nata struja za lekuva- 3. So kakov otpornik e prika`an organizmot
we e va`en terapevtski metod vo fizikalnata na ~ovekot?
medicina i poznat kako elektroterapija. 3. Kako mo`e da se prika`e organizmot na
Galvanizacijata e dejstvo na draznewe i ~ovekot i dali za nego va`i Xul-Lencoviot
zgolemuvawe na propustlivosta na jonite od zakon?
dvete strani na kleto~nata membrana so kons-
tantna elektri~na struja. Strujata na mestoto REZIME
na primenata se nosi so golemi elektrodi
obi~no od olovo ili sprovodna guma. Polari- - Rabota na elektri~nata struja
tetot na elektrodte treba jasno da e nazna~en, A = Fl = qEl = qU)
voedno treba da se ima i komutator so koj mo- - Mo}nost (efekt) na elektri~nata struja
`e da se promeni polaritetot na elektrodite.
Elektrodite koi se koristat pri galvaniza- A UIt
cijata se napraveni od materijal koj lesno se
P UI
t t
oblikuva, a na ko`ata se nanesuvaat preku - Xul-Lencoviot zakon:
gaza natopena so fiziolo{ki rastvor.
U2
Elektrodite pri galvanizacijata mo`e da 'Q = U I 't ; 'Q =I2 R 't; 'Q = 't
se postaveni longitudinalno (sl.1) i tran- R
sverzalno (sl. 2).

82
 5.Elektri~na struja
5.8. FARADEEVI ZAKONI ZA
ELEKTROLIZA
Koga niz rastvor na nekoja sol, baza ili kise-
lina se propu{ti ednonaso~na struja od
nadvore{en izvor, jonite {to se prisutni vo
rastvorot }e po~nat naso~eno da se dvi`at
kon sprotivno naelektriziranata elektroda,
katjonite kon negativnata elektroda (katoda),
dodeka anjonite kon pozitivno naelek-
triziranata elektroda (anoda) (sl.1).
A
A K
Ag
AgNO3+H2O
AgNO 3 Ag   NO 3
Sl. 1.
Naso~enoto dvi`ewe kaj elektrolitite e po-
vrzano so izdvojuvawe na masa na elektrodite.
Izdvoenata masa na nekoja od elektrodite e
spored zakonot za elektroliza. Ako za vreme t
na elektrodite se neutraliziraat N joni, so
polne` na eden jon q=ze, (z-valentnost na
jonite; e-elementaren elektri~en polne`) to-
ga{ vkupnoto koli~estvo elektri~estvo {to
pominuva niz elektrolitot e:
Q Nq N ze ,
z e valentnost na jonite; e e elementaren
elektri~en polne`.
Masata na supstancijata m {to se oddeluva
na elektrodata e proizvod od brojot na jonite
N koi se neutraliziraat na elektrodata, a
nivnata masa e P :
A Q
m PN . (2)
N A ze
Za hemiskite elementi masata na eden jon
(P=A/NA) e ednakva na soodnosot me|u atom-
skata masa A i Avogadroviot broj NA.
Ravenkata (2) vo sebe gi sodr`i dvata za-
kona formulirani od Faradej, a izvedeni vrz
baza na niza eksperimenti.
Prviot Faradeev zakon poka`uva deka
masata m na izdvoenata supstancija vo proce-
sot na elektroliza na edna od elektrodite e
proporcionalna so koli~estvoto
elektri~estvo Q, {to pominuva niz
elektrolitot:
m = ke Q= ke I 't , (3)
kade {to I e ja~ina na strujata; 't e vreme na
te~ewe na strujata; ke e koeficient na
proporcionalnosta nare~en elektrohemiski
ekvivalent (ke=m/Q). Vrednosta na ke brojno e
ednakva na masata na supstancijata, {to se
oddeluva pri pominuvawe na koli~estvo
elektri~estvo od eden kulon niz elektroli-
tot (Q = 1 C). Toj e karakteristi~na veli~ina
za sekoj hemiski element.
Vtoriot Faradeev zakon glasi: elektro-
hemiskiot ekvivalent ke na sekoja supstancija
e proporcionalen so nejziniot hemiski ekvi-
valent k. Ili elektrohemiskite ekvivalenti
na razli~ni supstancii se odnesuvaat, kako
{to se odnesuvaat i nivnite hemiski ekvi-
valenti:
m 1 A 1 A k
ke (4)
Q eN A z F z F
Hemiskiot ekvivalent k na jon od odreden
vid zavisi od atomskata masa na elementot A i
negovata valentnost z. Toj e zadaden so
ravenkata:
(1) A
k . (5)
z
Konstantata F=eNA=9,6484˜104 C/mol e Farade-
eva konstanta, kade {to e e elementaren elek-
tri~en polne`, NA=6,021023 mol-1 e Avogadrov
broj. Faradeeviot broj e brojno ednakov so
koli~estvoto elektri~estvo Q {to treba da
se prenese niz elektrolitot za da se izdvoi
1mol od bilo koja ednovalentna supstancija.
83
 5.Elektri~na struja
Ako vo ravenkata (2) se stavi m=A, z=1 se dobi-
va deka e Q=F. So drugi zborovi Faradeevata
konstanta poka`uva kolkav ekektri~en pol-
ne` e potreben pri izdvojuvawe na 1 mol edno-
valentna supstancija.
Elektrolizata nao|a {iroka prakti~na
primena vo razni oblasti vo naukata, tehni-
kata i vo praktikata me|u drugoto vo elektro-
metalurgijata pri dobivawe aluminium, nat-
rium hlorid, vodorod i dr. Elektrolizata
me|u drugoto se koristi vo galvanostegijata i
galvanoplastikata.
Galvanostegijata e proces pri koj se vr{i
pokrivawe na povr{inite od nekoi metli so
tenok sloj na nekoi blagorodni metali, ili so
metali koi ne oksidiraat. Oblo`uvaweto se
vr{i so cel da se za{titat od korozija, meha-
ni~ki o{tetuvawa. Takvi se, na primer, hro-
miraweto, pozlatuvawto, posrebruvawe, po-
nikluvaweto, pocinkuvaweto i sli~no.
Galvanoplastikata e proces pri koj se
dobivaat kopii od nekoi reqefni povr{ini
po pat na elektroliza so aktivna anoda.
Elektrolizata se koristi pri polneweto
akumulatori. Elektolizata se primenuva za
dobivawe tenki sloevi od dielektrik kaj
elektrolitskite kondenzatori.
Pra{awa i zada~i
1. Objasni gi Faradeevite zakoni za elek-
trolizata.
2. [to e toa elektrohemiski ekvivalent i
od {to zavisi?
3. Kako vrz osnova na Faradeevite zakoni
mo`e da se opredeli elementarniot elektri-
~en polna` na elektonot (e= F/NA) ?
4. [to e toa Faradeev broj?
5. Koi ~estici se nositeli na struja vo
elektrolitite?
6. Pri posrebruvawe na nekoj predmet za
vreme 2,5 ~asa e izdvoeno od rastvorot na
srebreniot nitrat 50,4 g srebro. Otporot na
rastvorot e 0,8 :, a elektrohemiskiot ekviva-
lent na srebroto e ke (Ag)=1,118˜10-6 kg/C.
Da se opredeli ja~inata na strujata i napo-
not me|u elektrodite.
84
5.9. ELEKTROKINETI^KI
PROCESI
Vo neposredna vrska so procesite na difu-
zija se i t.n. elektrokineti~ki procesi:
elektroforeza i elektroosmoza.
Elektrokineti~kite procesi se rezultat
od postoewe na dvoen elektri~en sloj na
razdelnata granica na dvofazni sistemi.
Pri~inite za sozdavaweto na dvoen elek-
tri~en sloj mo`e da se razli~ni. Na primer,
poradi selektivna apsorpcija na jonite ili
polarnite molekuli od rastvorot na grani~-
nata povr{ina so rastvoruva~ot, doa|a do
formirawe na opredelena preraspredelba na
elektri~nite polne`i. Koga na takov sloj se
dejstvuva so nadvore{no elektri~no pole,
podvi`nite delovi na ovoj dvoen elektri~en
sloj }e se oddale~uvaat od faznata granica,
dvi`ej}i se vo nasoka na poleto ili vo spro-
tivna nasoka, zavisno od toa kakvo koli~estvo
elektri~estvo imaat.
- 
start
mesto na aplikacija na serumot
Sl. 1. Elektroforegram na serumski proteini
Elektroforeza. Koga vo disperzen
sistem (koloiden rastvor ili suspenzija ) se
postavat elektrodi doa|a do naso~eno dvi`e-
we na ~esticite vo toj rastvor. Taka, na pri-
mer krvnite telca se sobiraat okolu anodata.
Elektroforezata e separativna tehnika so
koja mo`e da se izdvojat i kvalitativno taka i
kvantitativno da se opredelat proteini, li-
pidi, izoenzimi, aminokiselini i drugi
supstancii prisutni vo plazmata ili bio-
lo{kite te~nosti.
 5. Elektri~na struja
Za prou~uvawe na proteinite se koristi
slobodna elektroforeza i zonska elektrofo-
reza (elektroforeza na nosa~). Kaj slobodnata
elektroforeza naelektriziranite ~estici se
dvi`at niz puferot kon sprotivno naelektri-
ziranite elektrodi. Pritoa, kako rezultat na
razli~nata brzina na naelektriziranite ~es-
tici, vo rastvorot se formiraat mesta so raz-
li~na gustina.
Zonskata elektroforeza me|u drugoto se
koristi za separacija na serumski proteini.
Pod vlijanie na ednonaso~nata struja tie se
separiraat na nivnite frakcii (sl.1). Dokol-
ku vo rastvorot se najde smesa od razli~ni
proteini, kako na primer, vo krvnata plazma
koja sodr`i albumini, globulini i fibri-
nogen, pri procesot na elektroforezata
proteinite zavisno od elektri~niot polne`,
molekularnata masa i oblikot, se dvi`at so
razli~na brzina.
So elektroforezata smesata na proteini
od krvnata plazma mo`e da se podeli na pet
proteinski frakcii (albumini, D, D2, Ei J -
globulini). Vo kisela sredina J- globulinite
se dvi`at najbrzo bidej}i poseduvaat najmnogu
pozitiven polne`.
Alb
E
D J wata (sl. 3), otkako na zadnite noze im e
D
Sl. 2. Denzitometriska kriva na serumski proteini
Kaj zonskata elektroforeza se koristat
specijalni komori napolneti so puferni ras-
tvori. Vo takvite komori se vnesuvaat elek-
trodi povrzani so izvor za istonaso~na struja.
Pod dejstvo na elektri~noto pole se odviva
dvi`ewe na oddelnite frakcii kon sprotivno
naelektriziranite elektrodi. Kako nosa~ na
elektroforezata se koristat potporni medi-
umi, na primer, Whatman hartija, celuloza
acetat, filter hartija i dr.
Pri protekuvawe na elektri~na struja niz
biolo{kite sprovodnici mo`e da dojde do
transport na joni koi vo organizmot se dove-
deni od nadvor. Imeno, procesot na vnesuvawe
elektrolitni preparati vo organizmot pod
dejstvo na elektri~no pole e jonoforeza.
Vnesuvaweto na farmakolo{ki preparati
so koristewe na istonaso~na elektri~na stru-
ja {iroko se primenuva vo medicinata pri
lekuvawe na najrazli~ni zaboluvawa (para-
dentoza, bolki vo zglobovite, zgolemuvawe na
cirkulacijata na krvta). Za taa cel me|u
zabolenoto mesto i elektrodata, za da se obez-
bedi kontakt, se koristi gaza natopena so
rastvor od medikamentot. So elektrofore-
zata mo`e da se ostvari transport ne samo na
naelektriziranite ~estici, tuku i na neu-
tralni ~estici na koi se dodadeni joni.
E1 E2
Z1 Z2
+
KCN K + CN
Sl. 3.
Jonoforezata nagledno e poka`ana od Le
Due so negoviot obid so dve zaja~iwa. Zaja~i-
otstraneto krznoto, se postaveni edno pokraj
drugo, razdvoeni samo so sloj od gaza natopena
vo odbran elektrolit. Na zadnite noze im se
postaveni i elektrodi. Elektri~nata struja
{to se doveduva preku elektrodata E1 vleguva
vo prvoto zaja~e (Z1), a preku elektrolitot so
koj e natopena gazata i vo vtoroto zaja~e (Z2).
Preku elektrodata E2 se odveduva elektri~-
nata struja. Spored toa, niz dvete zaja~iwa
te~e ista ja~ina na struja.
Koga gazata e natopena so voden rastvor od
KCN vo opi{aniot eksperiment pri neprome-
neta nasoka na struja umira zaja~eto Z1,
bidej}i toa e izlo`eno na toksi~niot anjon
CN koj od gazata so jonoforeza vleguva vo Z1,
patuvaj}i kon anodata. @ivotnoto Z2 e po{te-
deno od dejstvoto na ovoj otroven jon zatoa
85
 5. Elektri~na struja
{to sega vo nego mo`e da navleze samo katjo-
not K koj ne e toksi~en. Zna~i, rezultatite
od jonoforezata, pred sè, zavisat od nasokata
na strujata i od vidot na jonite.
Pri najednostaven slu~aj za ~estici so
sferen oblik vo dovolno razreden rastvor,
silata na triewe spored Stoksoviot zakon e:
Ftr = f v = 6SKr v , (1)
kade {to f e koeficientot na proporcio-
nalnost, v e brzinata na ~esticite, r e radi-
usot na ~esticata; K e viskoznosta na razgle-
duvanata disperzna sredina. Koga ovaa sila e
vo ramnote`a so elektrostati~kata sila EQ
(E e ja~ina na elektrostatikoto pole; Q e
elektri~niot polne` na ~esticata), t.e.
Ftr = f v = EQ . (2)
Spored toa, od ravenkt (1)  (2) ima
mo`nost da se opredeli brzinata na ~esticite
v koja zavisi od ja~inata na elektri~noto
pole, odnosno od gradientot na potencijalot
pome|u elektrodite, no i od sredinata (dina-
mi~kata viskoznost K) niz koja se dvi`at ~es-
ticite. Od ravenkata (2) za brzinata na ~esti-
cite se dobiva:
Q
v E. ( 2)
6SKr
Brzinata na ~esticite koi se razdvojuvaat
so elektroforeza zavisi od goleminata na
elektri~niot polne` Q, a toj pak zavisi od pH
na sredinata. Podvi`nosta na ~esticite, de-
finirana kako brzina vo elektri~no pole so
1 V/m, (v/E), e obratno proporcionalna so niv-
nata golemina (radius). Formata na moleku-
lite isto taka, ja uslovuva brzinata. Na pri-
mer, so razli~na brzina se dvi`at fibrino-
genot i globulinite koi se so ista moleku-
larna masa.
So elektroforezata se prou~uva dvi`ewe-
to na naelektriziranite ~estici vo elektri~-
no pole i se izveduvaat zaklu~oci za vred-
nosta na elektri~niot polne`, brzinata na
~esticite vo elektri~no pole. Brzinata zavi-
si od oblikot na molekulite, polne`ot, mole-
kularnata masa, temperaturata, pH na rastvo-
rot i dr.
86
ELEKTROOSMOZA
Pri elektroosmozata dvojniot elektri~en
sloj, sozdaden na granicata te~na - tvrda faza
(yidovi na porozna membrana ili kapilari
postaveni vo te~nost), pridonesuva te~nosta
pod dejstvo na nadvore{no elektri~no pole da
se pridvi`uva. Imeno, elektroosmoza e dvi-
`ewe na te~nosti niz porozni tvrdi prepre-
ki, pod dejstvo na elektri~no pole. Bidej}i
pojavata potsetuva na osmoza e nare~ena
elektroosmoza.
Pojavata elektroosmoza prakti~no mo`e
da se realizira dokolku na dnoto od edna U-
cevka se vnese par~e porozen materijal, na
primer, par~e pe~ena glina, pesok, vata ili
ako dnoto na cevkata se napravi vo vid na
kapilar (sl. 4).
Vo takva cevka, ispolneta so voda, se posta-
veni dve elektrodi. Molekulite na vodata vo
kontakt so yidovite na porozniot materijal
predavaat elektroni i zatoa pozitivno se nae-
lektrizirani, a yidovite negativno.
h
kapilar
Sl. 4.
Pri vospostavuvawe na elektri~no pole,
pozitivno naelektriziranite molekuli na
vodata (te~nata faza) se dvi`i kon negativ-
nata elektroda - katodata. Procesot }e bide
zavr{en vo momentot koga elektroosmotskiot
pritisok, koj e rezultat od elektri~noto
pole, }e se izedna~i so hidrostati~kiot pri-
tisok (p = Ugh) na vodeniot stolb so visina h.
Vo praktikata elektroosmozata se koristi
za pro~istuvawe na vodata, odvojuvawe na te~-
nosti. Vo medicinata elektroosmozata se ko-
risti za lekuvawe na razni bolesti koi se
posledica od zgolemeno koli~estvo te~nosti
vo tkivata, na primer, voda vo kolenoto.
 5. Elektri~na struja
5.10. TERMOELEKTRONSKA
EMISIJA I PRIMENA
Amerikanskiot nau~nik Tomas Edison
zabele`al deka tenkoto v`areno jaglenovo
vlakno od zapalena svetilka se pridvi`uva
koga vo blizina }e mu se dovede naelek-
trizirana pra~ka. Podocna se poka`alo de-
ka ugorenoto vlakno od svetilkata emitira
slobodni elektroni.
Pojavata pri koja doa|a do osloboduva-
we (emisija) na elektroni pod dejstvo na
toplina (termo) od metalna povr{ina e poz-
nata kako termoelektronska emisija. Taa
ima ogromna primena vo sekojdnevieto.
Postojat pove}e na~ini za da se oslobo-
dat elektroni od metalot. Ako toa se pos-
tigne so pomo{ na osvetluvawe na metalna-
ta povr{ina, pojavata se narekuva
fotoelektronska emisija. Ako toa se pravi
so pomo{ na sudirawe so drugi zabrzani
elektroni, koi svojata energija }e im ja
predadat na elektronite od metalot, toga{
pojavata se narekuva sekundarna elektron-
ska emisija. Su{tinata na emitiraweto
elektroni od metalnata povr{ina se sostoi
od toa da im se dodade dovolno energija za da
se oslobodat od vrskata so metalot i da go
napu{tat. Nie zasega }e se zadr`ime samo
na termoelektronskata emisija, bidej}i na
nea se zasnovaat golem broj elektronski
uredi {to gi sretnuvame vo sekojdnevieto.
- koj ima niska vrednost na izleznata rabota
- - - - slobodni elektroni
- - - metalna povr{ina
A ska emisija. Katodata zaedno so cilindri~-
grejna `ica niz koja
I I te~e struja
Sl. 1. Emisija na elektroni od metalna
povr{ina.
Da razgledame metalna plo~a so plo{-
tina A (ovaa se narekuva katoda) koja se
zagreva so pomo{ na grejna `ica niz koja
te~e struja I (sl.1). Pritoa doa|a do prene-
suvawe na toplinata na slobodnite elektro-
ni vo metalot. Koli~estvoto toplinska
energija {to mu se donesuva na elektronot
treba da bide dovolno golema za da mo`e da
ja pobedi vrskata so metalot (ovaa se nare-
kuva izlezna rabota na elektronot) za da go
napu{ti. Tie elektroni, dokolku se najdat
vo elektri~no pole, mo`at da se pridvi`at
naso~eno. Inaku, izleznata rabota na elek-
tronot e konstanta karakteristi~na za se-
koj metal.
Mnogu e va`no da se najde od {to zavisi
brojot na elektronite {to }e se oslobodat
za da mo`e strujata od ovie termoelektroni
da se upravuva. Pred sè, toa najmnogu zavisi
od temperaturata na koja e zagreana metal-
nata povr{ina (poradi vrskata na T so ener-
gijata na toplinskoto dvi`ewe), pa spored
toa emisijata }e zavisi od ja~inata na grej-
nata struja. Brojot na emitiranite elektro-
ni }e zavisi i od plo{tinata na metalnata
povr{ina S i od goleminata na izleznata
rabota na materijalot.
Mnogu elektronski uredi so koi se
sretnuvame sodr`at delovi {to rabotat na
principot termoelektronska emisija. Tie
se sostojat od metalni elektrodi (katoda,
anoda i drugi pomo{ni elektrodi) koi se
smesteni vo staklen balon od koj e izvle~en
vozduhot. Katodata obi~no e od materijal
koj se topi na visoka temperatura (se
razbira, za da ne se stopi pri rabotata) i
na elektronite. Taa se zagreva so pu{tawe
struja niz nea, za da nastane termoelektron-
nata elektroda {to se nao|a pred nea se
narekuva elektronska pu{ka. Pozitivniot
anoden napon (+) gi tera elektronite da se
dvi`at kon anodata. Vakuumot na elektro-
nite im ovozmo`uva patot kon anodata da go
pominat so pomalku sudiri so atomite i
molekulite od vozduhot. Primer za vakuum-
ska cevka e katodnata cevka {to do
neodamna go ima{e sekoj televizor, i
starite monitori za kompjuteri i
87
 Elektri~na struja

fluorescenten e kran
otklonski
plo~ki
anoda-zabrzuva~ki
napon

+A -
-K
W
+
Veneltov
v`e{tena cilindar
katoda- izvor
na elektroni elektronski snop

Sl. 2. Presek na katodnata cevka kaj osciloskopot.

osciloskopite koi slu`at kako merni ekranot, zasvetuva to~ka. Na patot do

uredi. Postojat i drugi vakuumski cevki, no
tie ne se tolku vo upotreba vo
sekojdnevniot `ivot. Takvi se vakuumskata
dioda, trioda, pentoda, magnetronite,
klistronite i dr. Ovie sè u{te nao|aat
primena vo telekomunikaciite. Tie se del
od na{eto sekojdnevie, no kako del od
komunikaciskite sateliti. I taka, sekoga{
koga }e imate prekuokeanski telefonski
razgovor, i koga }e gledate nekoja stranska
satelitska programa, da znaete deka ve ops-
lu`uvaat i vakuumskite cevki.
ekranot, snopot elektroni minuva vo pros-
torot pome|u otklonskite plo~ki koi se
paralelno postaveni. Ima dva para otklon-
ski plo~ki, i toa horizontalni i vertikal-
ni. Koga }e se donese postojan napon pome|u
horizontalnite plo~ki, toga{ na elek-
tronskiot snop mu dejstvuva elektri~nata
sila od poleto pome|u plo~kite.
Taka elektronskiot snop se otklonuva
vertikalno nadolu, t.e. kon pozitivnata
plo~ka (slika 2a).

Osciloskop -
Principielnata {ema na presekot na edna
katodna cevka kaj osciloskopot e dadena na
slikata 2. Elektroni se proizveduvaat od
v`e{tena katoda, se sobiraat vo mlaz so +
pomo{ na naponot {to se donesuva na
Veneltoviot cilindar (W), se naso~uvaat i Sl. 2a. Horizontalni otklonski plo~ki za
se zabrzuvaat so silno elektri~no pole otklonuvawe gore-dole (vertikalno)
pome|u katodata (K) i anodata (A). Ekranot
e taka napraven {to mo`e da sveti koga na
nego }e udri snopot elektroni. Takviot ek- Ako se donese napon i na vertikalnite
ran se narekuva fluorescenten. plo~ki, toga{ elektronskiot snop }e mo`e
Pri padot na elektronskiot snop vrz da se pomestuva i vo horizontalna nasoka.

88
 5. Elektri~na struja

Na ovie plo~ki mo`e da se donese

takanare~en pilest napon koj vremenski se
menuva kako na slikata 2b.

V
Sl. 3b. Osciloskop

VREME
Katodna cevka kaj TV i kompjuter
Iako   

  

 
  
 
 ! 
Sl. 2b. Pilest napon za otklonskite plo~ki
!
  kompjuterskite monitori (sl.
4), 
"    
  

Takviot napon }e go natera snopot da se #$
  e sli~en kako kaj
dvi`i odlevo nadesno i obratno. Koga na osciloskopot. Razlikata e vo toa {to
horizontalnite plo~ki }e se donese napon otklonskiot sistem se sostoi od dva para
{to sakate da go ispitate, a na vertikal- navivki koi se svrzani na napon . Strujata
nite plo~ki istovremeno }e se donese {to te~e niz navivkite
pilest napon, toga{ elektronskiot snop na
ekranot }e iscrtuva kriva koja ja prika`uva
vremenskata promena na ispituvaniot
napon.
Na slikata 3b (levo) e dadena slika {to se
dobiva od ispituvawe na vremenskata
promena na nekoj postojan napon. Slikata
poka`uva horizontalna linija, bidej}i is-
pituvaniot napon vremenski e nepromenliv.
Dokolku se donese vremenski promenliv
napon na horizontalnite otklonski plo~ki, Sl. 4. Katodna cevka vo TV aparat i vo
toga{ na ekranot }e se dobie informacija personalen kompjuter
za negovata vremenska promena. Na slikata
3b (sredina i desno) se dadeni u{te i skici sozdava magnetno pole koe mo`e da go ot-
od vremenskata promena na pilestiot i klonuva snopot od elektroni (za ova }e
naizmeni~niot napon {to bi se dobile na stane zbor podocna).
ekranot na osciloskopot.
otklonski
navivki

+A
W
-K

Sl. 3b. Vremenska promena na prav, pilest i

sinusoiden napon, doneseni na osciloskop

Na slikata 3b e dadena fotografija na eden Sl. 4a. Magnetski otklonski navivki kaj
osciloskop. katodnata cevka

89
 Elektri~na struja
Taka, so dva para otklonski navivki (sl. 4a)
e ovozmo`eno dvi`ewe na snopot gore-dolu
i levo-desno. So pogodni promenlivi
naponi mo`e da se napravi snopot da minuva
niz celiot ekran so takva brzina {to
~ove~koto oko ne }e ja zabele`i izmenata
na slikite. Slikata se formira so promena
na gustinata na elektronskiot snop preku
promena na naponot na Veneltoviot cilin-
dar. Na po~etokot katodnite cevki bile
monohromatski (crno-belo ili crno-
zeleno). Podocna bile napraveni monito-
rite vo boja koi imaat zrnesta struktura.
Sekoe zrnce od ekranot se sostoi od tri
podzrnca od luminiscentni materii koi
svetat crveno, zeleno i sino (sl. 5).
Sl. 5. Trite zrna na ekran vo boja
^estotata so koja se menuvaat slikite na
televizorot e tolkava za da ne mo`e
~ove~koto setilo za vid da ja zabel`i
promenata, t.e. 24 sliki vo edna sekunda.
Vakuumska dioda
anoda
+ vo istonaso~en.
- -
-- -
 &$. * sodr`i
- katoda
Sl. 7. Dioda
Vakuumskata dioda se sostoi od staklen
90
balon od koj e evakuiran vozduhot, vo koj se
smesteni dve elektrodi, anoda i katoda (sl.
7). Katodata se zagreva i osloboduva elek-
troni. Na anodata se donesuva pozitiven
napon vo odnos na katodata, pa taka elek-
tronite }e se dvi`at kon anodata. Koga }e
padnat na nea, toga{ vo koloto }e pote~e
struja. Ako pome|u katodata i anodata se
povrze naizmeni~en napon, koj vremenski se
menuva kako na slikata 7a, toga{ struja }e
te~e samo za vremeto koga anodata e pozi-
tivna vo odnos na katodata, t.e. vo pozitiv-
niot poluperiod (sl.7b).
osciloskop osciloskop
otpornik
dioda
~
izvor na
~
naizmeni~en
naizmeni~en
napon
napon
Sl. 7a. Vaka izgleda Sl.7b. Vaka izgleda
vremenskata promena ednonaso~niot
na naizmeni~en ispraven napon so
napon gledan na vakuumska dioda
osciloskop gledan na osciloskop
Za vreme na pozitivniot poluperiod anoda-
ta }e bide pozitivna, pa emitiranite elek-
troni od katodata }e stignuvaat na nea. Vo
ovoj poluperiod }e te~e struja. Za vreme na
poluperiodot koga anodata e nagativna,
elektronite nema da se dvi`at kon nea, pa
struja nema da te~e. Poradi toa svojstvo
vakuumskata dioda na{la primena kako
ispravuva~; naizeni~niot napon go pretvora
Trioda
Triodata e vakuumska cevka ili elektron-
ska lamba  
tri elektrodi: anoda, katoda i re{etka (sl.
8). Taa e prviot zasiluva~ki element i godi-
nata na nejzinoto pronao|awe od strana na
Li De Forest, 1907, se smeta za godina na
ra|aweto na elektronikata. So pomo{ na
triodata se napraveni zasiluva~i,
oscilatori i drugi neophodni elektri~ni
 5. Elektri~na struja

kola za da mo`e da se razvie audio-video 3. Kako raboti osciloskopot?

tehno-logijata, telekomunikaciite i drugo. 4. [to e toa pilest napon, zo{to ponekoga{
toj se vika „vremenska baza” ?
5. Koja e osnovnata primena na vakuumskata
anoda + dioda? Zo{to?
6. Zo{to triodata mo`e da gi zasiluva
struite ? Kako se postignuva zasiluvaweto?
7. Nabrojte uredi kaj koi se koristi ter-
Re{etka moelektronska emisija.

- katoda

Edison Tomas Alva (1847-1931),

amerikanski pronao|a~. Bil mnogu slab u~enik
Sl. 8. Oznaka za trioda Sl. 9. Trioda i ne uspeal da zavr{i nikakvo u~ili{te. U{te
od dete izmisluval sekakvi sitni biznisi
Na slikata 9 e dadena fotografija na tri- (odgleduval ovo{je, prodaval vesnici, pa kupil
oda. Elektronskite lambi porano nao|aa mala pe~atnica. Gi izumil fonografot i
{iroka primena vo audiotehnikata vo koja svetilkata so jaglenovo vlakno, osiguruva~ot,
elektri~noto broilo, grafitniot mikrofon i
denes preovladuva polusprovodni~ka elek-
dr..
tronika. No, lambite sè u{te ostanuvaat da
caruvaat vo vselenata vo komunikaciskite
sateliti (sl. 10), kade {to se nezamenlivi.
Vo sekoj povik, napraven na mobilniot
telefon, u~estvuvaat po nekolku lambi.

Thomas Alva Edison

Li de Forest (1873-1961), amerikanski nau~nik

i biznismen. Vo 1906 godina ja izumil triodata
koja bila vedna{ upotrebena kako zasiluva~ na
zvuk. Toj objavil i edna zbirka poezija, i nekol-
ku filmski scenarija. Najinteresno za ovoj
nau~nik e toa {to ima dobieno OSKAR zaradi
ozvu~uvaweto na filmskiot proces.

Sl. 10. Komunikaciskite sateliti

imaat elektronski lambi

Pra{awa, zada~i, aktivnosti

1. Objasnete {to e toa termoelektronska

emisija. Kako taa se realizira? Lee De Forest
2. [to e izlezna rabota na metalot? Dali e
toa karakteristika na metalot?

91
 5. Elektri~na struja
5. 11. POLUSPROVODNICI
Sopstvena i primesna sprovodlivost
U{te vo elektrostatikata spomnavme deka
postojat materijali koi ja sproveduvaat
elektri~nata struja podobro otkolku
izolatorite, a poslabo od sprovodnicite, i
se narekuvaat polusprovodnici.
 so vrzuvawe so
Naukata za polusprovodnicite go ovozmo`i
brziot tehnolo{ki napredok na ~ove{tvo-
to. Primenata na polusprovodnicite ovoz-
mo`i brza zamena na vakuumskite cevki so
soodvetni polusprovodni~ki napravi.
Sl. 1. Kristalna re{etka na nekoe cvrsto
telo
<
   cvrstite tela imaat kris-
talna struktura koja podrazbira podredeni
atomi vo prostorot (sl. 1). Elektronite vo
kristalnata re{etka se zaedni~ki za dva
ili pove}e atomi.
Dodeka kaj metalite brojot na slo-
bodni elektroni e pribli`no ednakov na
brojot na atomite {to se vrzani vo metalot,
pomno`en so negovata valencija, kaj polu-
sprovodnicite toj broj e zna~itelno pomal
i se menuva vo zavisnost od uslovite. Taka,
92
polusprovodnicite vo odredeni uslovi mo-
`at da se odnesuvaat kako dobri sprovod-
nici, a vo drugi, kako izolatori.
Polusprovodnik {to najmnogu se
koristi vo elektronikata e hemiskiot ele-
ment silicium, i toa vo ~ista i vo forma so
dodatoci od drugi elementi, nare~eni
dopinzi. ]e govorime samo za siliciumot
bidej}i toa e zasega najzastapenata
polusprovodni~ka tehnologija.
@, iliciumot e ~etirivalenten
element koj formira 
4 sosedni siliciumovi atomi. ^istiot,
nedopinguvan polusprovodnik, silicium se
vika polusprovodnik so sopstvena sprovod-
livost ili sopstven tip silicium.
Si
Si Si Si
Si
Si
Sl. 2. ^ist silicium
Kaj sopstveniot tip silicium spro-
vodlivosta se dol`i na sozdavawe parovi
elektron-{uplini pri opredeleni uslovi.
Za da go razbereme mehanizmot na
sprovodlivosta na polusprovodnicite }e
zamislime poredeni atomi od kristalna
re{etka vo elektri~no pole. Ako pri odre-
deni uslovi eden elektron se oslobodil od
eden od atomite, toj zad sebe ostavil
isprazneto mesto koe se odnesuva kako da e
pozitiven elektri~en polne`, vrzan za
re{etkata (sl. 3). Toa mesto ima tendencija
da vrze elektron, pa zatoa se narekuva
{uplina. [uplinata mo`e da se popolni so
elektron od sosedniot atom, taka {to sega
tamu }e nastane {uplina, i taka natamu so
red. Na toj na~in elektronot da se dvi`i vo
edna nasoka a {uplinata (ispraznetoto mes-
to) kako da se dvi`i vo sprotivnata nasoka.
Zna~i, kako nositeli na strujata kaj
polusprovodnicite se javuvaat i elektroni-
te i {uplinite.
 5. Elektri~na struja

centracija na slobodni elektroni otkolku

- + kaj sopstveniot tip, pa zatoa se narekuva
dvi`ewe na elektronite negativen (N)-tip polusprovodnik.
- - - P-tip (pozitiven tip) silicium se dobiva
+ + + - pri dopinguvawe so atomi so poniska valen-
tnost od siliciumot (na primer, trivalnten
bor).
dvi`ewe na {uplinite

Si Si Si Si
Sl. 3. Elektronska i {uplinaska stuja vo
polusprovodnik pod napon
Si Si Si Si
Sprovodlivosta na ~istiot silicium e
mnogu mala, pa mo`e da se zgolemuva so
dodavawe na atomi-primesi od nekoj drug Si Si B + Si
element. Vakvata sprovodlivost se narekuva
primesna sprovodlivost. Vo zavisnost od
vidot i valencijata na hemiskiot element Si Si Si Si
{to se koristi kako doping (dodatok), po-
lusprovodnicite mo`at da bidat od P-tip
(pozitiven tip) ili N-tip (negativen tip) mestoto se vladee kako
pozitiven elektri~en polne`

Sl. 5. [uplina kaj P-tip silicium

Si Si Si Si
Taka, pri formirawe na kristalot od si-
licium mo`e da se slu~i edno mesto od sili-
Si Si Si Si ciumot da bide zameneto so trivalentniot
jon na bor (sl. 5). Na toa mesto postoi eden
elektron od soseden siliciumov atom koj ne
Si Si P Si si dobil “ra~i~ka” od sosedot (borot) bi-
dej}i toj ima samo 3 race. Vakvoto mesto se
-
odnesuva kako pozitiven polne` koj ima
Si Si Si Si tendencija da zarobi elektron. Vakvite po-
lusprovodnici imaat pove}e {uplini ot-
kolku sopstveniot tip, pa zatoa se nareku-
pettiot nesparen elektron od fosforot
se vladee kako negativen elektri~en polne` vaat P-tip polusprovodnici.
Dopinguvaweto na ~istiot silicium, za da
Sl. 4. Sloboden elektron kaj N-tip se dobijat P i N silicium, se postignuva na
silicium mnogu razli~ni na~ini. Za nekoi nameni
N-tip (negativen tip) silicium se toa se pravi u{te dodeka siliciumot e ras-
dobiva pri dopinguvawe so atomi so povi- topen, pa toga{ se dodava supstancijata za
soka valencija od siliciumot kako, na dopinguvawe. Koga }e se stvrdne siliciu-
primer, petvalentniot fosfor (sl. 4). mot, toga{ atomite od dopingot se vgraduva-
Taka pri formiraweto na kris- at vo re{etkata i pravat P ili N tip
talot od silicium mo`e da se slu~i mestoto silicium.
od eden siliciumov atom da bide zameneto Drug mnogu ~est na~in na vgraduvawe doping
so fosforen atom. Takvoto mesto lesno vo osnovnata supstancija (siliciumot) e
mo`e da go oslobodi nespareniot elektron najmnogu zastapen vo mikroelektronskata
od pettata valencija na fosforot. Taka kaj industrija so pomo{ na bombardirawe na
polusprovodnikot postoi pogolema kon- osnovnata supstancija so zabrzani atomi od

93
 5. Elektri~na struja

dopingot. Taka, ako se dovolno brzi, doping-
~esticite probivaat niz povr{inata i
vleguvaat vo vnatre{nosta na materijalot.
Tamu tie se vgraduvaat vo nego i sozdavaat
novi slobodni elektroni ili {uplini.
Osnovni svojstva na polusprovodnicite
Sprovodlivosta na metalite opa|a so poras-
tot na temperaturata. Kaj polusprovodni-
cite e sprotivno, sprovodlivosta na ovie
materijali raste so porastot na temperatu-
rata, i toa mnogu pobrzo, otkolku {to pro-
menite na otporot se slu~uvaat kaj meta-
lite. So porastot na temperaturata spro-
vodlivosta eksponencijalno raste.
Pova`ni svojstva na polusprovodnicite se:
1) tie poseduvaat negativen temperaturen
koeficient na otporot, t.e. so porastot na
temperaturata raste i nivnata sprovodli-
vost; 2) osven od temperaturata, sprovod-
livosta na polusprovodnikot silno zavisi
od nivnata ~istota, od prisustvoto na pri-
mesite vo niv, od intenzitetot na ozra-
~uvawe so rendgensko, ultravioeletno zra-
~ewe, ili vidliva svetlina, kako i od ja~i-
nata na elektri~noto pole.
j silicium {to ponatamu se koristi za prave-
#,
, MP3   .
vakva linearna zavisnost me|u gustinata na
strujata i ja~inata na poleto va`i samo do
pole koe e pomalo od kriti~nata vrednost
Ek. Potoa zavisnosta ve}e ne e linearna,
tuku pobrzo raste mnogu pobrzo. (videte
slika 6). Specifi~nata sprovodlivost ne e
konstantna tuku raste so poleto.
Ovaa zavisnost va`i za pove}eto ~isti po-
lusprovodnici, za koi Ek # 10 6 V/m. Vo po-
lusprovodnici od p i n tip ova otstapuvawe
od linearniot porast na sprovodlivosta
nastanuva pri poniski poliwa od red gole-
mina 104 do 105 V/m.
Sli~no, golema e razlikata vo spro-
vodlivosta vo zavisnost od ~istotata na
polusprovodnikot, na primer, pri promena
na koncentarcijata na primesata indium za
samo 10-6 %, vo kristalnata re{etka na ger-
maniumot specifi~nata sprovodlivost se
zgolemuva 106 pati.
Polusprovodnicite se koristat vo
elektronikata i mikroelektronikata (elek-
tronski napravi so mikrometarski dimen-
zii) za pravewe diodi, tranzistori, ~ipovi,
i drugo. Na sl. 7 e dadena takanare~ena
vafla (tenko prese~en kru`en disk) od ~ist
we na ~ipovi  "


0 E
Ek
Sl. 6. G!
 

  
&

Sl. 7. Polusprovodnik od silicium. Od nego se

pravat ~ipovite za kompjuterite.
Za razlika od metalite, kade {to sprovod-
Pra{awa, zada~i, aktivnosti
livosta ne zavisi od ja~inata na elektri~-
1. Koi materijali gi vikame polusprovod-
noto pole, sprovodlivosta na polusprovod-
nici?
nicite poka`uva zabele`itelna zavisnost
2. Objasnete ja primesnata sprovodlivost.
od ja~inata na elektri~noto pole, osobeno
3. Poglednete ja periodnata tabela i najdete
ako se nadmine nekoja kriti~na vrednost za
ja ~etvrtata grupa. Locirajte gi ~etiriva-
elektri~noto pole (E>Ek). Imeno, soglasno
lentnite polusprovodni~ki elementi Si i
Omoviot zakon  

  


Ge. Poglednete gi grupite levo i desno (III i
(j=VE),   Y
 e j gustinata na strujata, V e
V) i zabele`ete so koi elementi mo`e da se
specifi~na sprovodlivost, a E ja~inata na
dopinguvaat elementite od ~etvrtata grupa
elektri~noto pole kaj polusprovodnicite
za da se dobijat P i N–tip polusprovodnici.

94
 5.Elektri~na struja

5.12. POLUSPROVODNI^KI od obratnata stranata na vertikalnata

UREDI crti~ka.

Polusprovodni~ka dioda (a) I=0

(PN-kontakt) - +
- +
- - + +
Samoto ime ka`uva deka taa se sostoi od P - + N
kontakt pome|u dva polusprovodnika od koi - +
- +
edniot e od P-tip, a drugiot od N-tip. Pri -
- + S
+
vospostavuvaweto kontakt pome|u P
polusprovodnikot (koj se odnesuva kako da
- +
ima vi{ok na slobodni pozitivni polne`i -
{uplini) i N-polusprovodnikot (se
odnesuva kako da ima vi{ok elektroni), Sl. 1v. Oznaka za
(b) I dioda vo
doa|a do razdvi`uvawe na mestoto na - + elektronikata
kontaktot, eden del od {uplinite od P-
- +
polusprovodnikot }e se pridvi`i tamu kade + P N -
{to gi ima pomalku, t.e. vo N-delot i, - +
obratno, elektroni od N-delot }e ja - + S
pominat granicata i }e se naselat vo P-
delot. Na toj na~in granicata pome|u P i N + -
}e sozdade sloj koj e osiroma{en so
nositeli (elektroni i {uplini). Spored
toa, i negovata sprovodlivost }e bide Sl. 1. PN-dioda vo nepropustliva
i propustliva nasoka
namalena, pa zatoa se narekuva barieren
sloj. Ako PN-kontaktot se vklu~i na Volt-amperskata karakteristika na PN-kon-
postojan napon (sl. 1a), taka {to P-delot }e taktot e nelinearna (se razlikuva od prava
bide na negativniot potencijal a N-delot na linija). Za negativni naponi (sl. 2) strujata
pozitivniot potencijal, elektronite od iz- e sosem mala, dodeka, pak, za pozitivni
vorot nema da mo`at da pominat niz barier- naponi taa dobiva mnogu pogolemi
niot sloj, za{to }e bidat odbieni od elek- vrednosti koi rastat so naponot.
tronite na koi naiduvaat na barierata. Vo
ovoj slu~aj niz PN kontaktot nema da mo`e
da te~e struja, pa svetilkata S nema da I
zasveti.
Ako sega go priklu~ime P za (+)
potencijal a N za (-), toga{ elektroni od
izvorot }e doa|aat vo N-delot i }e gi neu-
traliziraat {uplinite na grani~niot sloj U
(sl. 1(b)). Istovremeno, elektronite od
grani~niot sloj od P-delot }e begaat kon
pozitivniot polaritet od izvorot, pa
Sl. 2. Nelinearna IV karakteristika
barierata }e bide s potenka i poslaba.
na polusprovodni~ka dioda.
Toga{ strujata }e mo`e da pote~e niz PN-
granicata, pa svetilkata S }e svetne.
LED-dioda
Diodata se koristi isto kako i vakuumskata
dioda, za ispravuvawe na naizmeni~en
LED (LED=Light Emmission Diode) -diodata
napon. Propustlivata nasoka na diodata e
sostoi,isto taka, od P-N kontakt. Nekoi
ozna~ena so nasokata na strelkata od
diodi mo`at da emitiraat svetlina a drugi,
nejziniot simbol (sl. 1v), a nepropustliva e

95
 5. Elektri~na struja

pak, da ja detektiraat, pa se narekuvaat

fotodiodi. Raboti na principot na - + + -
osloboduvawe (emitirawe) na svetlina pri - + + -
- + + -
- + N + - P
vra}aweto na vozbudenite elektroni vo
P
normalnata sostojba. LED diodite - + +
zasvetuvaat pri opredelen napon na palewe. - + + --
-- + + -
Gi ima crveni, zeleni i sini. LED diodite -
se upotrebuvaat kako indikatorski
svetilki kaj mnogu elektronski uredi. Gi
ima kako mali zeleni i crveni svetlenca Sl. 4. PNP transistor
{to slu`at kako indikatari na rabotata na
kompjuterot, tastaturata, televizorot, godina. So otkritieto bila ovozmo`ena
muzi~kiot sistem i dr. Gi ima vo displeite brza zamena na kabestite, neekonomi~ni i
so golemi dimenzii (svetle~kite reklami) i kr{livi elektronski lambi so minijaturni
dr. polusprovodni~ki napravi. Ottoga{, pa s
do denes, se sozdadeni site elektronski
Solarni }elii tehni~ki blagodeti {to sekoj den ni go
olesnuvaat `ivotot, ni davaat mo`nost za
brzi komunikacii (telefonski i satelitski
vrski), dostap do informacii (kompjuteri i
internet) i mnogu drugi raboti.

K
K
B
B

Sl. 3. Solarni }elii E E

NPN PNP
PN-kontaktot se koristi za pravewe na Sl. 5. Oznaki za tranzistori vo elektronikata
fotovoltai~ni (solarni) }elii (sl. 3) koi ja
pretvoraat son~evata energija vo Bipolarniot tranzistor se sostoi od tri
elektri~na. Pokraj toa, od PN-kontakt se sloja (baza -V, emiter-E i kolektor-K)
napraveni i raznite senzori koi se (sl.4), t.e. od polusprovodni~kii sloevi
~uvstvitelni na promena na osvetluvaweto, ~ij{to tip naizmeni~no se menuva. Spored
infracrvenite detektori za gledawe no}e, toa, postojat dve varijanti PNP i NPN tran-
detektorite za radioaktivni zra~ewa i zistori. [ematskite oznaki na
mnogu drugi. tranzistorot se dadeni na slikata 5.
Va`nosta na tranzistorot e vo toa {to toj e
Bipolaren tranzistor (PNP ili NPN) zasiluva~ki element. Ako se donese mala
promenliva struja vo vleznoto kolo na
Najagolemiot skok vo naukata i ~ove{tvoto tranzistorot (sl. 6), toj na izlezot }e se
se postignal so otkrivaweto na pojavi kako mnogukratno zasilena struja
tranzistorot od strana na Breten, Bardin i koja se menuva na ist na~in kako {to se
[okli vo 1949 menuva naponot vo vleznoto kolo.

96
 5.Elektri~na struja
jaka
kolektorska
N struja
kolektor
Pbaza
slaba
emiterska N propustlivosta na PN-kontaktite stanuva
struja emiter
izlezno
vlezno
kolo
kolo
- + - +
Sl. 6. Tranzistorot kako zasiluva~
Tranzistorot se upotrebuva vo zasiluva~ite
i mnogu drugi elektronski uredi, kaj radio-
priemnicite, televizorite i dr.
MOSFET- tranzistori
Vedna{ da ja de{ifrirame kratenkata. Toa
e spoj pome|u metal, (M), oksid (O) i polus-
provodnik (S), tranzistor so efekt na pole
(FET). Se sostoi od P-tip silicium na koj se
postaveni tri polusprovodni~ki sloevi,
kako na slikata 7 (NPN). Kaj mosfetot
postojat tri elektrodi: sors ili izvor (S),
vo slu~ajot edniot N-sloj; drejn ili uvor
(D), a toa e drugiot N-sloj i gejt ili vrata
(G) koja pretstavuva metalna elektroda koja
e odvoena od P-polusprodnikot so
izolatostki sloj (belo {rafirano). Ako na
vratata G se donesuva pozitiven napon Vg,
toga{ na slojot P vo blizinata na
izolatorot }e se sozdava negativno
koli~estvo elektri~estvo pod dejstvo na
influencija. Na toj na~in vo izolatorskiot
sloj se sozdava elektri~no pole (ottamu i
imeto polev = field tranzistor) koe se upra-
vuva odnadvor so naponot Vg. So dovolno go-
lem pozitiven napon Vg (dovolno jako pole)
mo`e da se slu~i induciranite elektroni
da gi nadminat {uplinite od P-slojot. Na
toj na~in vo eden tenok sloj vo blizinata na
izolatorot (nad `oltata isprekinata
linija), P-tipot polusprovodnik }e premine
vo N, pa taka }e se formira eden tenok
sprovoden kanal (nad isprekinatata linija)
i strujata }e mo`e da pote~e. Dokolku
naponot na vratata (G) e negativen, toga{
pomala (tenkiot kanal nad `oltata ispre-
kinata crta se isten~uva, pa struja nema da
pote~e. Na toj na~in vratata (G) od
mosfetot ja ima istata upravuva~ka uloga
vrz strujata kako i re{etkata kaj triodata.
Na sli~en na~in kako kaj triodata se
slu~uva zasiluvaweto kaj mosfetot.
Vg +
G
S + + + + D
N - - - - N
P
Sl. 7. Presek na eden MOSFET tranzistor
Mosfetot e iskoristen vo digital-
nata tehnika. Taka, koga toj propu{ta struja
(otvorena vrata) e definiran brojot 1, a
koga ne propu{ta (zatvorena vrata) e
definiran brojot 0 od binarnata algebra.
So pomo{ na binarnata algebra, od
broevite 0 i 1 mo`at da se zapi{at site
prirodni broevi, site zborovi (digitalen
tekst), site glasovi (digatalno audio-CD),
site sliki nepodvi`ni i podvi`ni
(filmovi na DVD).
97
 5. Elektri~na struja

Integralni kola (~ipovi) osciloskop. Za da dobiete ednostrano

ispravena struja, potrebna e samo edna
Pokraj ulogata na polusprovodni~ka dioda. Toga{
tranzistorot kako ispraveniot napon, gledan na osciloskopot,
zasiluva~ i prekinu- }e izgleda kako na slikata 9(b). Za da se
va~ MOSFET-ot ubla`at promenite na strujata, potreben e i
pri odredeni uslovi eden kondenzator vo uloga na filter (sl.
  
 vo- 9(v), koj }e se polni za vreme na
  ~en omski poluperiodot vo koj diodata e propustliva
otpornik koj mo`e i }e se prazni koga taa e nepropustliva, pa
da se upravuva so celo vreme niz otpornikot }e te~e struja.
naponot na gejtot.
Sl. 8. Mikroprocesor
Toa go pravi mo{ne
pogoden za primena vo integriranata
tehnika, kade {to site komponenti mo`at
da se izvedat samo na edna monolitna plo~a
od polusprovodnik. Taka, so pomo{ na transfor- 6V~ kon
220 V ~ 1k osciloskop
mator 50 Hz
integriranata tehnika, tranzistorite se
smaleni do mikroskopski dimenzii. Pos-
lednive godini na eden kvadraten santi-
Neispraven napon
metar od siliciumov monokristal se mestat
duri i pove}e od 1 milion mosfetovi Sl. 9(a). Naizmeni~na struja
tranzistori. ^ipovite gi ima vo mikro- {to treba da se ispravi
procesorot na kompjuterot, vo `ivata
memorija (RAM), vo memorijata na kom-
pjuterot (EPROM) i vo mnogu drugi transfor- 6V~ kon
220 V ~ mator 1k osciloskop
sklopovi. 50 Hz

Pra{awa, zada~i, aktivnosti

Ednostrano
1. Kako funkcionira polusprovodni~ka ispraven napon
Sl. 9(b). Ispravuva~ so edna
dioda? dioda
2. Objasnete kako tranzistorot ja zasiluva
strujata?
3. Nabrojte gi uredite kade s mo`e da se
koristat polusprovodni~kite uredi. + 1k
transfor- 6V~ kon
220 V ~ mator osciloskop
50 Hz 10 F
4. Konstrukcija na polusprovodni~ki
ispravuva~. Ednostrano ispra-
ven i filtriran
Za konstrukcija na eden polusprovodni~ki (ispeglan) napon
Sl. 9(v). Ispravuva~ i filter
ispravuva~ se potrebni: polusprovodni~ka so dioda i kondenzator
dioda, eden elektrolitski kondenzator
(okolu 10 F), eden otpornik i sprovodni
`ici. Za da mo`e da se poka`e ispravu-
va~koto dejstvo, potrebeni se eden
transformator od 6V i eden osciloskop.
Promenite na naizmeni~nata struja se gle-
daat na prvata {ema na slikata 9(a).
Kraevite na otpornikot se svrzuvaat za

98
 5. Bioelektri~ni potencijali
5.13. BIOELEKTRI^NI
POTENCIJALI
Bioelektri~niot potencijal e rezultat
od razli~nata koncentracija na pozitivnite
i negativnite joni, od dvete strani na
kletkinata membrana.
Poto~no, te~nosta vo vnatre{nosta na
kletkata (intercelularna te~nost- citoplaz-
ma) kako i onaa nadvor od nea (ekstrace-
lularna te~nost) pretstavuva elektroliten
rastvor {to sodr`i pozitivni i negativni
joni. Vo op{t slu~aj, bez vlijanie na nadvo-
re{noto elektri~no pole, neposredno od
vnatre{nata strana na kletkinata membrana
se natrupuva vi{ok negativni joni, a pozitiv-
nite joni se natrupuvaat na nadvore{nata
strana na membranata. Na toj na~in, vo bli-
Sl. 1.
zina na membranata, doa|a do formirawe na
dvoen elektri~en sloj (sl. 1).
Po svoite elektri~ni svojstva kletkata
i nejzinata okolina mo`e da se prika`at
kako kondenzator. Citoplazmata i te~nostta
{to ja opkoluva, koi imaat visoka sprovodli-
vost, se dvete elektrodi, a kletkinata mem-
brana so svojata mala sprovodlivost ja ima
ulogata na dielektrik koj gi razdeluva
elektrodite.
Bioelektri~nite potencijali, osven
kaj kletkinite mambrani, postojat i pome|u
tkivata, muskulnite i nervnite vlakna, vo
razli~ni delovi na eden ist organ koga toj e
vo razli~ni fiziolo{ki sostojbi itn. Vakvi
bioelektri~ni potencijali postojat i kaj
rastenijata.
Bioelektri~nite potencijali koi se
vospostavuvaat kaj kletka bez pobuduvawe,
odnosno bez da se izlo`i na drazba, se
pomalku ili pove}e nepromenlivi i se vikaat
bioelektri~ni potencijali na miruvawe.
Dokolku na koj i da bilo na~in dojde do
draznewe na kletkata, se promenuva pro-
pustlivosta na membranata, a so toa se pre-
dizvikuva i soodvetna promena na kon-
centracijata na jonite, potencijalot dobiva
drugi golemini i predznak. Tie promeni se
nare~eni biopotencijal na pobuduvawe ili
akcionen bioelektri~en potencijal.
Bioelektri~nite potencijali vo osno-
va mo`e da bidat sozdadeni od: difuzijata na
jonite niz kletkinata membrana {to e rezul-
tat od postoewe na gradient na koncentracija
od dvete strani na membranata (pasiven
transport i olesneta difuzija); aktivniot
transport na joni koj, isto taka, sozdava ne-
ramnote`na sostojba na jonite od dvete stra-
ni na membranata; transportot koj e rezultat
od gradientot na elektri~noto pole na
membranata itn.
Bidej}i membranata e sosema tenka
(d=9 10-9 m), faktot deka postoi
potencijalna razlika od okolu 90 mV,
poka`uva deka ja~inata na elektri~noto
pole E vo membranata e mnogu golemo:
M 0,070 V
E 7,8 ˜10 6 V/m .
d 9,0 ˜10 9 m
Nernstov potencijal
Vo sistemot "`iva kletka-okolina"
sekoga{ postoi nekoja potencijalna razlika.
Koga kletkite ne se izlo`eni na drazba, vo
kletkinata te~nost se odr`uva visoka kon-
centracija na kaliumovite joni, a niska na
natriumovite, dodeka vo nadvore{nosta na
kletkata e obratno.
Osven jonite na Na+, K+ i Cl-, vo te~-
nosta vnatre i nadvor od kletkata ima golemo
koli~estvo i na golemi negativni joni (fos-
fati, karbonati i golemi organski joni). Di-
menziite na ovie joni se pogolemi od porite
niz koi mo`e da difundiraat pomalite joni.
Zatoa slobodno mo`e da se ignorira efektot
od difuzija na golemite negativni joni. Vo
tabelata 1 se prika`ani koncentraciite na
pova`nite joni vo vnatre{nosta na kletkata
Ci (intercelularnata te~nost) kako i onaa
nadvor od nea (ekstracelularnata te~nost) Ce.
99
 5. Bioelektri~ni potencijali
koncentracija na jonite
Ci (mmol/l)
JON
Na+ 14
K+ 140
Cl- 8 124
Vo sistemot "`iva kletka-okolina"
sekoga{ postoi nekoja potencijalna razlika
'M. Ako me|u elektrolitnite rastvori se
nao|a membrana, selektivno propustliva samo
za eden vid joni, pri konstanten pritisok i
temperatura za ednovalentnite joni, va`i
Nernstova ravenka
RT ci
'M Mi  M e ln , (1)
F ce
kade {to ce - koncentracijata na jonite (koi
mo`e da pominat niz membranata) od nadvo-
re{nata strana na membranata, ci od vnatre{-
nata strana, R =8,3148 Jmol-1K-1 - univerzalna
gasna konstanta), F=96485,34 C mol-1- Fara-
deeva konstanta, a T- apsolutna temperatura.
Ravenkata (1) dava mo`nost da se odredi
potencijalnata razlika pri razli~ni koncen-
tracii na osnovnite joni koi ja predizvi-
kuvaat taa potencijalna razlika.
Ako vo ravenkata (1) se zamenat sood-
vetnite vrednosti za konstantite R i F, pri
temperatura T = 310 K, za potencijalnata
razlika na membranata {to mo`e da odr`uva
ramnote`a na koncentraciite ci i ce, , se
dobiva ravenkata:
ci
'M Mi  M e 61 log , (2)
ce
kade {to 'Mse izrazuva vo mV. Ovaa ravenka
se koristi za pozitivnite joni; za negativ-
nite joni znakot na potencijalnata razlika e
pozitiven.
PRIMER 1. Pri pretpostavka deka niz mem-
branata difundiraat edinstveno K+ joni,
spored podatocite od tabelata 1 da se opre-
deli Nernstoviot potencijal koj odgovara na
ovie joni.
100
Tabela 1.
koncentracija na jonite
Ce (mmol/l) Nernstov potencijal
Ci /Ce
142 0,0986 +61 mV
4 35,0 -94 mV
0,072 -72 mV
ci 140
'M(K  ) 61log 61log 61 log 30
ce 4
'M(K  ) 94 mV
Toa se odnesuva koga potencijalot na
miruvawe edinstveno bi se sozdaval samo od
K+ jonite. Me|utoa ovoj potencijal vo kletka-
ta ne e dovolno negativen za da odr`uva ram-
note`na sostojba. Zna~i, jonite na K+ poradi
postoeweto na gradientot na koncentraci-
jata, difundiraat kon nadvor.
Poradi gradientot na koncentracijata
na Na+ joni, ovie joni difundiraat navnatre.
Kako rezultat na toa na kletkinata membrana
se sozdava potencijal so obraten polaritet.
Koga membranata bi bila propustliva samo za
natriumot, a nepropustliva za site
preostanati joni, Nernstoviot potencijal
spored ravenkata (1) bi iznesuval +61 mV.
Me|utoa, neminovno e da se postavi i
pra{aweto: akva e interakcijata od ovie
potencijali i kolkav e sumarniot potencijal?
Odgovorot na ova pra{awe go dava Goldman-
Hodgin-Katzovata ravenka koja, vsu{nost, e
voop{tena Nernstova ravenka (pobarajte
literatura za da nau~ite pove}e).
Vo slu~aj koga procesot na razmena na
materijata bi se odvival samo so difuzija
(t.n. pasiven transport), toj bi te~el sè dode-
ka koncentracijata na jonite (vo ovoj slu~aj
Na+, K+ i Cl-) koi mo`e da pominat niz mem-
branata ne se izedna~i.
Vo prirodata toa ne se slu~uva, t.e.
me|u `ivata kletka i nejzinata okolina za
spomnatite joni se odr`uva konstanten gradi-
ent na koncentracija. Toa zna~i postoi pose-
ben mehanizam (toa e aktivniot transport)
koj ovozmo`uva transport na Na+ joni od klet-
kata vo nadvore{nata sredina i na K+ joni od
nadvore{nata sredina vo kletkata.
 5. Bioelektri~ni potencijali

difuzija na natrium sostojba na miruvawe

+ + + + + + + + + +
142 + 14
mmol/l Na Na
+
mmol/l a)
+ + + + + + + + + +
natriumova pumpa
prilo`ena drazba
+ + + + + + + +
difuzija na kalium + +
b)
+ +
4 + 140 + + + + + + + +
+ K
mmol/l K mmol/l
rasprostranuvawe na akcioniot potencijal

kaliumova pumpa + + + +
+ + + + + +
(-90 mV)
v)
+ + + + + +
+ + + + + +
Cl Cl
124 difuzija 8 polna depolarizacija
mmol/l mmol/l
+ + + + + + + + + +
g)
+ + + + + + + + + +
Sl. 2. [ematski prikaz na difuzija na nekoi
pova`ni joni niz kletkinata membrana po~etok na repolarizacija
+ + + +
Aktivniot transport se odviva so + + + + + + d)
elektrogenata natrium-kaliumova pumpa.
+ + + + + +
Bidej}i aktivniot transport se odviva + + + +
nasproti gradientot na koncentracija, o~i-
gledno e deka toj se odviva so tro{ewe ener- Sl. 3. Akcionen potencijal
gija. Ovaa energija se dobiva od metaboliti~-
Na sl. 3 e prika`ano nervno vlakno vo
kite procesi koi se odvivaat vo kletkata.
pet razli~ni stadiumi, koga e nadraznet eden
Dokolku na koj i da bilo na~in dojde do
del od membranata, pri depolarizacija i re-
draznewe na kletkata, toga{ se predizvikuva
polarizacija. Generiraniot potencijal vo ed-
i soodvetna promena na koncentracijata na
na to~ka od membranata inducira depolariza-
jonite vo vozbudeniot del od vnatre{nata i
cija na sosednite delovi od membranata i se
nadvore{nata strana na membranata, potenci-
{iri vo dvete nasoki po celata dol`ina na
jalot dobiva drugi vrednosti i e nare~en ak-
vlaknoto (sl. 3.b i 3.v).
cionen bioelektri~en potencijal.
Nervnite signali se prenesuvaat so po-
Pra{awa i zada~i
mo{ na akcioniot potencijal. Mestoto na
1. Kako mo`e da se prika`e kletkata
draznewe od nadvore{niot del na kletkinata
spored svoite elektri~ni svojstva?
membrana stanuva elektronegativno. Preras-
2. Spored podatocite od tebelata 1
predelbata na jonite ima vremenski karakter,
opredelete go Nernstoviot potencijal za
a po zavr{uvawe na procesot na drazneweto,
natriumovite joni.
povtorno se vospostavuva membranskiot
14
potencijal na miruvawe. 'M(N  ) 61log 61log 0,0986
Imeno, akcioniot potencijal zapo~nu- 142
va so promena na negativniot potencijal vo 'M(N  ) 61 ˜ (1,006) 61 mV
miruvawe (depolarizacija) i zavr{uva so pov- 3. Potencijalot na miruvawe prika`e-
torno vra}awe na negativniot potencijal od te go preku analogna elektri~na {ema na
vnatre{nata strana na membranata (repola- kletkinata membrana.
rizacija).

101
 5. Bioelektri~ni potencijali

5.14. BIOELEKTRI^EN te vo komorite. Toa dava dovolno vreme pret-

POTENCIJAL NA SRCETO, komorite pri kontrakcijata da ja ispraznat
MOZOKOT I MUSKULITE sodr`inata na krv vo komorite pred da dojde
do nivna povtorna kontrakcija. Kako se {iri
Pri sekoe dvi`ewe na muskulite vo or- akcioniot potencijal i kako go zafa}a ce-
ganizmot inicirana e elektri~na aktivnost loto srce mo`e da se vidi na sl. 1.
vo forma na premin na jonite niz kletkinata
membrana. Vo medicinata posebno se zna~ajni
elektri~nite impulsi povrzani so rabotata
na srceto i aktivnosta na mozokot. Ovie im-
pulsi telesnite te~nosti gi sproveduvaat do
povr{inata na teloto kade na odredeni mesta
od teloto se manifestiraat kako promeni na
bioelektri~niot potencijal.
&
Za registrirawe na bioelektri~nite pc
potencijali, koi se od red na golemina na mi-
livolti (pri mozo~nata aktivnost i mikro-
volti), se koristat specijalni instrumenti
koi imaat mo`nost za zasiluvawe na biopo-
tencijalite i nivno grafi~ko ili vizuelno Sl. 1.
prika`uvawe. Promenliviot potencijal na srceto e
povrzan so {irewe na akcioniot potencijal.
BIOELEKTRI^EN POTENCIJAL NA
Pritoa, okolu srceto se sozdava promenlivo
SRCETO. Nau~ivme deka kako rezultat od raz-
elektri~no pole. Toa promenlivo elektri~no
li~nata koncentracija na pozitivnite i nega-
pole se {iri po celiot organizam sè do po-
tivnite joni od dvete strani na kletkinata
vr{inata na teloto kade mo`e i da se regis-
membrana se sozdava dvoen elektri~en sloj.
trira (sl. 2).
Neposredno pred kontrakcijata na srceviot
muskul na yidovite na negovite kletki nasta-
nuvaat promeni koi ovozmo`uvaat difuzija
na pozitivnite joni vo vnatre{nosta na klet-
kata i taa stanuva pozitivno naelektrizirana
vo odnos na nadvore{nosta. Ovaa depolariza-
-M4
cija se {iri po celata kletka. Takov bran na
depolarizacija se inicira vo sinus atrium- - M3
skiot jazol. Toa e po~etnata elektronegativ- -M2
pc
- M1
na to~ka na srceto. Branot se {iri po celiot
muskul. Po toa, celiot muskul na srceto elektri~na
poleka povtorno se vra}a vo po~etnata sostoj- oska na srceto
+M4
ba (}e stane pozitiven). Toa e procesot na Mo
+M1+M2 +M3
repolarizacija. Imeno, ritmi~nosta na kon-
trakciite na srceto e predizvikana od {ire-
weto na akcionite biopotencijali vo srcevi-
te muskulni vlakna. Sl. 2.
Celoto srce se depolarizira kako da se Ako se napravat merewa za bioelek-
raboti za dve funkcionalno odvoeni edinici. tri~nite potencijali na razni to~ki od povr-
Ednata se sostoi od dvete pretkomori, a dru- {inata na ~ove~koto telo, potoa to~kite so
gata od dvete komori. Tie vo sè se povrzani so ist bioelektri~en potencijal da se povrzat,
atrioventrikularniot jazol koj go zabava se dobivaat ekvipotencijalni krivi prika-
sproveduvaweto na impulsite od pretkomori- `ani na slikata 2.

102
 5. Bioelektri~ni potencijali
Spored teorijata na Ajnthofen srcevi-
ot muskul se odnesuva kako vektor, so peri-
odi~no promenliv dipolen moment koj vo
organizmot sozdava promenlivo elektri~no
pole.
&
Vektorot na elektri~niot dipolen mo-
&
ment e p c=Q l , kade {to l e dol`ina na dipo-
lot, ima nasoka od polne`ot -Q kon polne`ot
+Q. Vektorot na elektri~niot dipolen mo-
ment pominuva niz prava koja se vika elek-
tri~na oska na srceto. Taa kaj zdravo srce se
sovpa|a so anatomskata oska.
Vektorot na elektri~niot dipolen mo-
ment na srceto se nao|a vo centarot na ram-
nostraniot triagolnik (Ajnthofenov tri-
agolnik sl.3). Koga dipolot, koj go sozdava
elektri~noto pole, se nao|a vo centarot na
ramnostraniot triagolnik, potencijalnite
razliki UI , UII , UIII koi postojat na temiwata
&
na triagolnikot se odnesuvaat kako sood-
vetnite proekcii na p c vrz stranite na
triagolnikot, t.e. :
UI : UII : UIII = pI : pII : pIII
UI
DR LR
pc
UII UIII
LN
Sl. 3.
Bidej}i elektri~niot dipolen moment
na srceto so tekot na vremeto se menuva, vo
odvodite postaveni na opredeleno mesto se
dobivaat promeni na potencijalite gene-
rirani od srceviot muskul pri razli~nite
&
fazi od negovata rabota. Pri rabotata na
srceto vektorot p c se menuva taka, {to nego-
viot po~etok sekoga{ zadr`uva ista polo`ba,
a negoviot vrv zazema razli~ni sostojbi. Na
&
sl. 1 e prika`an "rezultantniot" vektor p c vo
delumno depolarizirano srce.
mV 1s
+2 R
T
P P
0
Q S
-1 PR interval 0,16 s
Sl. 4. Linearen elektrokardiogram
Zapisot koj ja poka`uva razlikata vo
biopotencijalite na povr{inata na teloto,
koi se rezultat od branot na depolarizacija i
repolarizacija, koj patuva od pretkomorite
kon komorite na srceto, e poznat kako elek-
trokardiogram (ECG). Za taa cel na oprede-
leni mesta od povr{inata na ko`ata se sta-
vaat specijalni elektrodi povrzani so ins-
(1) trumenti za zasiluvawe i registrawe.
Linearniot elektrokardiogram (sl.4)
pretstavuva periodi~no promenliva kriva
koja ima 5 karakteristi~ni maksimumi i
minimumi, na koi odgovaraat soodvetni ozna-
ki: P, Q, R, S i T.
Sekoj od maksimumite odgovara na ak-
tivnost vo odreden vremenski interval na
odreden del na srceto vo tekot na negovata
kontrakcija i opu{tawe. Maksimumot ozna-
~en so P se javuva neposredno pred kontrakci-
jata na pretkomorite. QRS grupata prethodi
na kontrakcijata na komorite i taa ima tri
glavni fazi bidej}i depolarizacijata e sle-
dena so slo`en pat niz srcevite komori. Kaj
normalniot elektrokardiogram T maksimu-
mot odgovara na repolarizacijata na komori-
te i po~etok za sledniot ciklus. Delot PT koj
odgovara na kontrakcijata na srceviot muskul
obi~no iznesuva 0,3 s.
Za registrirawe na biopotencijalot na
srceto Ajnthofen predlaga da se koristat
standardni to~ki pri postavuvawe na elek-
trodite. Toa se to~ki kade postoi najgolema
potencijalna razlika pri rabotata na srceto.
Tie to~ki pribli`no se nao|aat na temiwata
103
 5. Bioelektri~ni potencijali
na ramnostraniot triagolnik formiran od:
I odvod- desna raka i leva raka,
II odvod- desna raka i leva noga,
III odvod- leva raka i leva noga.
Spored Ajnthofenoviot zakon vo koj i
da bilo moment, ako se poznati biopoten-
cijalite vo koi i da bilo dva odvoda, mo`e da
se opredeli potencijalot vo tretiot odvod
(vidi sl.9).
Sl. 5. Digitalen elektrokardiograf so pridru`ni
elektrodi
Biopotencijalite na okoto se koristat
vo elektronistagmografijata (ENG),
elektrookulografijata (EOG) i elektretino-
grafijata (ERG). Vo okoto se meri potenci-
jalot na o~niot dipol, koj ima koncentracija
na pozitivni polne`i vo blizina na ro`ni-
cata, a negativni vo blizina na mre`nicata.
So dvi`ewe na okoto ovoj dipol se pomestuva.
Bioelektri~en potencijal na mozokot.
Zapi{uvaweto na akcionite biopotencijali
sozdadeni vo mozokot e poznato pod imeto
elektroencefalografija (EEG). Pri akcio-
nite biopotencijali, sozdadeni vo mozokot, se
dobivaat krivi so razli~na frekvencija
(0,05-100 Hz) i amplituda (5 PV do 1 mV). Ovie
potencijali koi se rezultat od `ivotnata ak-
tivnost na mozokot kaj zdrav ~ovek, poka`u-
vaaat pravilna periodi~nost so frekvencija
od okolu 10 Hz. Pritoa, mo`e da se uo~at ~e-
tiri karakteristi~ni branovi oblici, koi
imaat oznaki: D, E, G i T. Branot Di E e pri-
suten kaj sekoj zdrav ~ovek, dodeka G i T koga
se prisutni kaj vozrasnite lica, imaat pato-
lo{ki karakter. Dodeka frekvencijata na
Dbranot e me|u 8 i 13 Hz, T branot ima
104
period od 2-3 sekundi.
Za registrirawe na ovie potencijali se
koristat encefelografi. So pomo{ na pogod-
ni elektrodi, naj~esto 20, postaveni na poseb-
na kapa i na to~no odredeni mesta na glavata
se meri sinhroniziranata aktivnost na nerv-
niot sistem.
Sl. 6. Elektroencefalogram kaj ~ovek koj ima
epilepti~ni zaboluvawa
DE 0,5 s
Sl. 7. Elektroencefalogram kaj zdrav ~ovek; D-
branot e pred po~etokot na re{avawe na zada~ata
i E- za vreme na re{avawe na zada~ata.
Do promena na encefalogramite doa|a pri
posebni aktivnosti na ~ovekot, bolest na
mozokot ili nervni i psihi~ki zaboluvawa,
pa zatoa spored dobienite elektroencefalo-
grami mo`e da se sudi za sostojbata na
nervniot sistem. Na sl.6 e prika`an elektro-
encefalogram kaj ~ovek koj ima epilepti~ni
zaboluvawa, a na sl. 7 kaj zdrav ~ovek.
Elektromiografijata (EMG) se koristi
za ispituawe na biopotencijali pri samo-
kontrolirana kontrakcija, elektrostimula-
cija i refleksno aktivirawe na nervnomus-
kulnite sistemi. Goleminata na ovie signali
e od 0,05 do 2 mV. Frekvencijata e me|u 10 kHz
i 20 kHz. Vo EMG se koristat iglesti elek-
trodi koi se vnesuvaat direktno vo ispitu-
vaniot muskul. EMG - signalite ne se koris-
tat samo za dijagnosti~ki celi tuku i za meha-
ni~ko upravuvawe na pomo{ni napravi -
protezi koi gi zamenuvaat povredenite eks-
tremiteti, kako na primer, ve{ta~ka raka
ili noga.
Bioelektri~en potencijal na stomakot. I
stomakot dava bioelektri~ni strui, spored
koi mo`e da se sudi za tekot na procesite pri
ishranata. Eksperimentite so ku~iwa na koi
operativno im e vmetnata edna elektroda vo
stomakot, a druga e na povr{inata na ko`ata
 5. Bioelektri~ni potencijali

(is~istena od vlakna), poka`uvaat deka i sto- PRA[AWA I ZADA^I

makot e izvor na biopotencijali (pri sekreci-
ja e okolu 40-50 mV). 1. Vo momentot kako {to poka`uva sl.
50 9, biopotencijalot za desnata raka, na primer,
(mV)

iznesuva - 0,2 mV, za levata +0,3 mV, a za

levata noga +1mV. Dali mo`e da ja poka`ete
Biopotencijali

40 validnosta na Ajnthofenoviot zakon?

30
20
30 60 90 120
vreme vo minuti
Sl. 8. Elektri~na aktivnost na stomakot kaj ku~e.
Za vreme na hraneweto potencijalot postepeno se
namaluva.
Grafikot na stoma~nite biopotencija-
li e nare~en elektrogastrogram.
Kako rezultat od ritmi~noto skratuva-
we i opu{tawe na maznite muskuli na `elud-
nikot i sekrecijata na `lezdite nastanuvaat
promeni na biopotencijalot od okolu 2 - 5 mV.
Koga stoma~nite `lezdi se aktivni se zapazu-
va ritmi~nata promena i goleminata na poten-
cijalot se namaluva se dodeka se odviva sekre-
cijata (sl. 8). Sledeweto na ovie biopotenci-
jali dava mo`nost da se sledi kako procesot
na sekrecija, taka i nekoi drugi aktivnosti na
stomakot.
(Odgovor: Potencijalnata razlika vo I i III
odvod e ednakva so potencijalnata razlika vo
II odvod. Taka galvanometarot vo II odvod re-
gistrira potencijalna razlika od 1,2 mV.
Va`i i za koj i da bilo drugi odvodi).
2. Zemete edno staro ECG i proverete ja
150 180 validnosta na zakonot na Ajnthofen.
3. Poglednete ja dobro fotografijata
(sl.10) na koja e prika`an eksperimentot na
V.Ajnthofen i odgovorete:zZo{to ednata noga
i dvete race mu se postaveni vo elektroliten
rastvor (NaCl i voda). Zabele`uvate deka sado-
vite se izolirani od zemjata. Zo{to?
4. Na internet pobarajte podetalno za
toa kako raboti galvanometar-kargiografot.
5. Pove}e informacii za V.Ajnthofen
pobarajte na: http://www.nobelprize.org

+0,5 mV

I odvod

+ 0,3 mV Sl.10. Eksperimentot na Ajnthofen

0,2 mV

+ 0,7 mV
+ 1,2 mV
Viliam Ajnthofen (Willem Einthoven, 1860-
1927) bil profesot po fiziologija na Univer-
zitetot vo Lajden. Za registriraweto na biopoten-
cijalite na srceto vo 1924 god. dobi Nobelova
III odvod nagrada za fiziologija i medicina. Toj go kon-
II odvod
+ 1,0 mV struira prviot elektrokardiograf so koj bio-
potencijalite registrtrani od specijalen glavano-
Sl. 9. Registrirawe na biopotencijalot. metar se bele`at na podvi`na hartija (sl. 10).

105
 5. Bioelektri~ni potencijali

5.15. ELEKTRODI ZA MEREWE NA Za merewe potencijali na nivo na klet-

BIOELEKTRI^NI kata se koristat mikroelektrodi. Iglesti
elektrodi (potko`ni) se koristat za merewe
POTENCIJALI vo to~no odredeni podra~ja, i povr{inski
elektrodi za merewe potencijal po povr{i-
Mereweto na biopotencijalite i bio- nata. Primeri od takvi elektrodi se prika-
struite, kako i propu{taweto na elektri~na `ani na sl.1 i 2.
struja niz organizmot pri elektrodijagnos- Od druga strana elektrodite se delat na
tika i elektroterapija, se izveduva so instru- kontaktni, implantirani i intracelularni.
menti koi so biolo{kiot sistem se povrzani Kontaktnite elektrodi obi~no se od
preku elektrodi. Elektrodite ovozmo`uvaat metal i so tkivoto imaat golema dopirna
bioelektri~niot potencijal da se pretvori povr{ina. Vo elektrokardiografijata elek-
vo struen ili naponski signal koj potoa mo`e trodite imaat oblik na disk, so dijametar od
da se zasiluva i da se meri. okolu 5 cm, napraveni se od srebro ili po-
srebreni, ili od hromiran ~elik.
Vo encefelografijata se koristat elk-
metalen
metalna sprovodnik trodi so kru`en oblik od srebro so otvor vo
elektroda sredinata. Niz otvorot se vmetnuva elektrod-
no `ele koe se lepi za skalpot na bolniot.
Pri elektromiografijata se koristat
izolator
elektrodi koi vo muskulot se vmetnuvaat so
hidrodermalna igla (koja koga }e se vmetne
elektrodata se izvlekuva).
Za ispituvawe na elektri~nata aktiv-
injekciska nost na mozokot se koristat t.n. dlabinski
elektrolit igla elektrodi. Ovie elektrodi vo odnos na pot-
staklena ko`nite zna~itelno se podebeli (80-120 Pm).
kapilara 0,5 mm Mereweto na potencijalnata razlika
vrv {to postoi me|u vnatre{nata i nadvore{nata
2 Pm strana na kletkata, te{ko se izveduva. Taa mo-
`e da se izmeri so soodveten milivoltmetar
a) b) koj e povrzan so dve elektrodi, kako {to {e-
matski e prika`ano na sl. 3.
Sl. 1. a) Mikroelektroda , b) iglesta elektroda

0
10 mm mV

metalen
KCl elektroda od srebro
sprovodnik metalen disk
i srebren hlorid

elektrolitna 
pasta plasti~no
ku}i{te 


Sl. 3. Merewe na biopotencijalot na nevron

povr{ina na ko`ata
Za merewe na ovie potencijali se
koristat mikroelektrodi, so niv se probiva
Sl. 2. Povr{inska elektroda kletkinata membrana i se navleguva vo vnat-

106
 5. Bioelektri~ni potencijali
re{nosta na kletkata. Ednata elektroda,
vsu{nost, e tesna kapilara. Kapilarata e is-
polneta so elektroliten rastvor (obi~no izo-
toni~en rastvor na KCl). Drugata referentna
elektroda, vo forma na plo~a, e postavena vo
te~nosta na me|ukletkiniot prostor. Pri in-
tercelularnite merewa so cel da ne se o{te-
ti kletkata, dijametarot na mikroelektrodi-
te treba da e barem deset pati pomal od klet-
kata. Elektri~nite sprovodnici koi se ko-
ristat obi~no se od srebro i srebren hlorid.
Op{ta karakteristika za sekoja elek-
troda e nejzinata vremenska konstanta koja
treba da e pomala od traeweto na impulsot.
Vremenskata konstanta na elektrodata e pro-
izvod od nejziniot omski (Re) i kapacitativen
otpor (Ce) t.e
W= ReCe .
Elektrodite (i nivniot spoj so tkivo-
to) bi trebalo da e takov da ne se sozdava
dopolnitelna elektromotorna sila (polari-
zacioni ili kontaktni) nitu nekoj dopolni-
telen otpor, naedno ne smee da postojat nekoi
fizi~ki ili hemiski procesi koi imaat
{tetno vlijanie na `ivata supstancija.
Ako metalnite elektrodi se postaveni
neposredno na ko`ata pri donesuvawe struja
na dopirnoto mesto elektroda-tkivo se odvo-
juvaat kiselini ili bazi koi pri dolgotrajno
dejstvo mo`e da predizvikaat koagulacija na
tkivata ili bolni rani. Od tie pri~ini kon-
taktot elektroda-tkivo, niz koj pominuva
dolgotrajna struja, se pravi taka {to me|u
elektrodata i ko`ata se stava hidrofilna ga-
za natopena so fiziolo{ki rastvor (rastvor
na NaCl). Pritoa kiselinite i bazite se soz-
davaat na dopirnata povr{ina na gazata i
elektrodata.
Za da se eliminira dopolnitelnata
elektromotorna sila, se koristat specijalni
elektrodi. Elektrodite koi se koristat za
eliminirawe na kontaktnata potencijalna
razlika se pravat od ist metal. Dodeka za eli-
minirawe na polarizacionite efekti se ko-
ristat nepolarizacioni elektrodi. Nepola-
rizacionite elktrodi obi~no se pravat od me-
tal potopen vo voden rastvor na nekoja sol na
toj metal.
Za da se dobie {to pomal otpor me|u
elektrodata i ko`ata, se koristi `elatinska
pasta (elektrolit koj go eliminira {tetnoto
vlijanie od sozdadenite kiselini i bazi).
Pri mereweto se koristi rastvor na
natruim hlorid so koj se topi gazata koja e na-
motana okolu elektrodata. Elektrolitot
prodira vo nadvore{niot sloj na ko`ata, ~ij
otpor e golem, a so toa go namaluva otporot
na ko`ata. Me|utoa, prisustvoto na elektro-
litot sozdava polarizacija, koja ne zavisi
samo od vidot na metalot, tuku i od koncen-
tracijata na elektrolitot. So cel da se na-
mali polarizacijata, srebrenite elektrodi se
oblo`uvaat so srebro hlorid AgCl, koj slabo
se rastvora vo voda, a sozdadeniot elektro-
hemiski potencijal e nezna~itelen.
Eliminirawe na vlijanieto na kontaktnata
potencijalna razlika
V1 -U '
U" G
A B
V2 -U ''
U'
V1 V2
Sl. 4.
Ako metalnite elektrodi A i V (sl.4)
se postaveni vo blizina na membranata na
nevronot, ~ij elektrolit e pozitiven, a onoj
{to go opkoluva negativen (sl.4) elektrodite
nema da bidat na potencijalite na ovie elek-
troliti (V2 odnosno V1), tuku na potencijali
koi se poniski od niv za vrednosta na kon-
taktniot potencijal (U ' i U ''). Pritoa, nad-
vore{nata elektroda e na potencijal V2 -U’’,
a vnatre{nata na potencijal V1 - U’. Potenci-
jalnata razlika Uo pome|u ovie elektrodi,
{to ja registrira voltmetarot, }e bide:
107
 5. Bioelektri~ni potencijali
Uo = (V2- U '') - (V1- U ')
Uo = (V2- V1)- (U ''- U ') (1)
Bidej}i kontaktnite potencijali ~esto
se pogolemi od vrednosta na potencijalnata
razlika Uo {to treba da se izmeri (na primer,
pri merewe na membranskiot potencijal, koj e
od red n golemina 0,1 V, kontaktniot poten-
cijal mo`e da bide i 0,5V), potrebno e ovie
izvori na dopolnitelna potencijalna razlika
da se eliminiraat. Toa naj~esto se postignuva
ako dvete aplicirani elektrodi se napravat
od ist materijal. Toga{ kontaktnite potenci-
jali }e bidat ednakvi U''=U ', odnosno U''-U '= 0,
pa vrednosta Uo koja se registrira so volt-
metarot, spored (1), se sveduva na Uo=V2- V1,
{to treba{e i da se izmeri.
Nepolarizacionata Ag/AgCl elektroda
se pravi od srebrena `i~ka ili plo~ka, a na
nejzinata povr{ina e nanesen sloj AgCl, koj
prakti~no e nerastvorliv vo voda (sl.5). Elek-
trodata e potopena vo voden rastvor od kalium
hlorid (KCl) .
izlezna elektroda
AgCl
voden rastvor na KCl Ag
 -
K Cl
- 
Cl K kako se pravat?
Sl. 5. Nepolarizaciona Ag/AgCl–elektroda
Koga elektrodata se koristi kako kato-
da, kaliumovite joni reagiraat so slojot
AgCl, i kako rezultat na toa se vra}a delumno
metalnoto srebro. Ednovremeno so toa raste
koncentracijata na Cl- vo rastvorot. Koga, pak,
elektrodata se koristi kako anoda, hlornite
joni zaemno dejstvuvaat so srebrenata elekt-
roda i pritoa se dobiva dodadenotno
koli~estvo AgCl.
108
Spored toa, kvalitativniot sostav na
Ag/AgCl–elektrodata ostanuva postojan neza-
visno od polaritetot. Toa doveduva i do pos-
tojanost na potencijalot na elektrodata, koj
za zasiten rastvor na KCl pri 298 K e 0,222 V.
Stabilnosta na Ag/AgCl – elektrodata
dava mo`nost za nejzino koristewe vo pove}e
oblasti. Taa se koristi kaj pH – metrite kako
elektroda za sporedba. Ag/AgCl – elektrodata
se koristi za merewe na kletkiniot potenci-
jal (sl.3), potoa za elektroforetski merewa,
vo fizioterapijata i dr.
Pokraj Ag/AgCl elektrodite vo elektro-
fiziologijata se koristat Hg2Cl2 elektrodi
potopeni vo rastvor od KCl i Di Boa-Rajman-
divi nepolarizacioni elektrodi. Poslednite
se napraveni od cink (vo oblik na stap~iwa)
potopeni vo stakleni cevki napolneti so
zasiten rastvor na ZnSO4. Na dnoto od cevkite
ima sonda od `elatin ili koalin natopena vo
rastvor od NaCl.
PRA[AWA I ZADA^I
1. Kakvi elektrodi se koristat vo elektro-
fiziologijata ?
2. Zo{to dvete elektrodi obi~o se od ist ma-
terijal?.
3. Potsetete se {to se toa galvanski elementi
i kako se dobivaat (napravi esej).
4. Potsetete koga se sozdava kontaktna po-
tencijalna razlika ?
5. Za {to se koristat mikroelektrodite?
6. [to se se toa nepolarizacioni elektrodi i
REZIME
- Elektrokardiografija (ECG) - zapi{uvawe
na akcionite biopotencijali sozdadeni od
rabotata na srceto.
-Elektroencefalografija (EEG) - /mozokot.
- Elektromiografijata (EMG) ispituawe na
biopotencijali pri samokontrolirana kon-
trakcija, elektrostimulacija i refleksno
aktivirawe na nervno-muskulnite sistemi.
- Mereweto na BEP, kako i propu{taweto na
elektri~na struja niz organizmot pri elek-
trodijagnostika i elektroterapija, se izvedu-
va so nepolarizacioni elektrodi.
 6. Magnetni pojavi. Elektromagnetni pojavi

6. 1. MAGNETNO POLE NA Svrtuvaweto na magnetite vo nasoka sever-jug

POSTOJANI MAGNETI. MAGNETNO e posledica na magnetnoto zaemnodejstvo.
POLE NA STRUJA. Imeno se poka`uva deka dva istoimeni pola
sekoga{ se odbivaat, a dav raznoimeni se
Magnetno zaemnodejstvo privlekuvaat (eksperiment od slikata 3).
Magnetizmot za prv pat bil otkrien pred po-
ve}e od 2500 godini. Vo gradot Magnezija vo S SN S SN
Mala Azija (ottuka i imeto) bile pronajdeni
par~iwa od ruda na `elezo koi gi privleku-
vale sitnite `elezni predmeti. Takvite par- se privlekuvaat
~iwa se vikaat prirodni magneti. Podocna bi-
le napraveni ve{ta~kite, t.n. permanentni NS S S SN
magneti (sl.1).

S SN NS S

se odbivaat
Sl. 3. Privlekuvawe i odbivawe na magnetnite
polovi
Poznato e deka planetata Zemja pretstavuva
eden ogromen pra~kest magnet, Nejziniot
ju`en magneten pol se nao|a na ostrovot
Sl.1. Razli~ni formi na permanentni magneti.
Butija Feliks vo severna Kanada, a
severniot magneten pol, koj isto kako i
Efektot na privlekuvaweto kaj magnetite e
ju`niot, ne se poklopuva so geografskiot pol,
najizrazen na magnetni polovi. Sekoj magnet
se nao|a na ju`nata polutopka, vo ju`na
ima dva pola, severen (N - spored angliskiot
Avstralija.
Nord) i ju`en (S – spored angliskiot naziv
South). severen geografski
pol ju`en
Imeto na polovite se opredeluva spored toa magneten
dali se svrtuvaat kon sever ili kon jug ako se pol
obesat slobodno da rotiraat vo horizontalna
ramnina (sl.2).

N
N

severen
magneten pol
ju`en geografski
pol

S Sl. 4. Rastojanieto pome|u geografskiot i magnet-

niot ju`en pol na severnata polutopka e okolu
Sl.2. Pra~kest magnet obesen slobodno da visi se 2100 km. Na ju`nata polutopka se nao|a severniot
svrtuva vo nasoka sever –jug . magneten pol na Zemjata i toj ne se poklopuva so
geografskiot pol.

109
 6. Magnetni pojavi. Elektromagnetni pojavi

Poradi zamnodejstvoto na magnetnoto pole na Ova uka`uva na toa deka atomite na

Zemjata so magnetniot pol na pra~kestiot magnetnite tela sami za sebe pretstavuvaat
magnet od slikata 2, negoviot severen mali magneti.
magneten pol e privlekuvan od ju`niot
magneten pol na Zemjata, a ju`niot od Erstedov eksperiment
Zemjiniot severen
magneten pol. Se stava prav sprovodnik vrz dve dr`alki i se
Na istiot princip e naso~uva vo pravecot na magnetnata igla
graden i kompasot (sever–jug) koja se postavuva pod sprovodnikot
(sl. 5), ~ija magnetna (sl. 7).


igla sekoga{ se pos-

tavuva vo pravec bli- N
zok do sever-jug. Ago-
lot {to pravecot na otpornik
iglata na kompasot A
go pravi so georaf-
skiot meridijan e S
N + -
agol na deklinacija.
Sl. 5. Kompas akumulator
Postojat sli~nosti no i razliki me|u S
elektri~nite i magnetnite pojavi. Poznato ni prekinuva~
e deka naelektrizirani tela mo`e da 
privle~at koe i da bilo drugo neutralno 
telo, a magnetite gi privlekuvaat samo telata Sl. 7. Erstedov eksperiment.
od `elezo, kobalt, nikel i nekoi nivni soedi-
nenija i leguri. Niv gi vikame Koga niz sprovodnikot }e se pu{ti jaka struja
feromagnetici. se zabele`uva deka magnetnata igla se otk-
Postoi u{te edna va`na razlika: dodeka lonuva. Otklonot na magnetnata igla e tolku
telata so elektri~ni polne`i od eden vid mo- pogolem kolku {to e strujata pojaka i iglata
`at da postojat izolirano, magnetnite polovi poblizu do sprovodnikot Za otklonuvaweto na
ne mo`at. Ne mo`e da postoi samo eden magnetnata igla va`i praviloto na ispru-
izoliran magneten pol. `enite prsti na desnata raka.
Maagnetite sekoga{ imaat dva raznoimeni Ako desnata raka se postavi nad sprovodnikot
pola. so prstite vo nasokata na te~eweto na
Ako eden pra~kest magnet se prese~e na strujata, i toa taka {to dlankata da e svrtena
polovina ( sl. 6), dvete polovini }e gi imaat i kon sprovodnikot, toga{ severniot pol na
dvata pola. magnetnata igla se otklonuva vo nasoka na
Ako i polovinkite palecot (sl. 8)
gi prese~eme, i tie Pri koristeweto na
}e gi imaat dvata po- praviloto na desnata
la. I kolku pati da raka, dlankata sekoga{
go povtorile se~ewe- se postavuva od
to, prese~enite stranata na sprovod-
delovi }e imaat po nikot. Pri~ina za ova
dva magnetni pola. otkonuvawe na magnet-
Pa taka, ako si nata igla e postoewe na
Sl. 6 magnetno pole na struja
zamislime deka pri
prepolovuvaweto sme do{le do tamu sekoj od strujata. Sl. 8. Otklonuvawe na
delovite da sodr`i samo po eden atom, duri i Ovoj eksperiment prv severniot magneten
tie pak }e gi imaat dvata pola. go izvel danskiot fizi- pol, koga iglata e pod
~ar Ersted vo 1820 g. sprovodnikot

110
 6. Magnetni pojavi. Elektromagnetni pojavi

Magnetno pole na prav sprovodnik. kako mali magnetni

Silovi linii igli i }e se
Od ona {to dosega go znaeme mo`e da zaklu-
podredat vo nasoka I
na kru`nici, silovi
~ime deka pome|u elektri~nite i magnetnite
linii na magnetnoto
pojavi postoi povrzanost. Ako naelektrizi-
pole na strujata. (
ranite ~estici miruvaat,tie sozdavaat elek-
sl. 10).
tri~no pole, a ako se dvi`at, sozdavaat i
Na ist na~in se do-
magnetno pole. Francuskiot fizi~ar Andre
bivaat i magnetnite
Mari Amper go ispituval magnetnoto pole na
silovi linii okolu
sprovodnici so razli~na forma.
postojanite magneti
Magnetnoto pole na prav sprovodnik (sl. 9)
(slika 11). Toa se
niz koj te~e jaka struja mo`e da se poka`e
zatvoreni linii ~i- Sl. 10. Magnetni silovi
taka {to toj se provruva niz karton postaven
ja nasoka e od sev- linii na prav sprovodnik.
horizontalno, normalno na sprovodnikot. Na
eren kon ju`en Amperovo pravilo
kartonot se postavuvat nekolku magnetni igli
magneten pol.
na ednakvo rastojanie od sprovodnikot. Koga
}e se vklu~i prekinuva~ot K, site magnetni
igli se naso~uvaat taka {to le`at na kru`-
nicata so radius ednakov na rastojanieto.

K I
I
A
S
N
karton

akumulator b) Sl. 11. Magnetni silovi linii na postojan magnet.

Sl. 9. Kru`nicata {to ja opi{uvaat magnetnite

igli postaveni na ednakvo rastojanie od
sprovodnikot niz koj te~e struja pretstavuva
silova linija na magnetnoto pole.
Naso~enosta na magnetnite igli od ju`en kon
severen magneten pol ja dava nasokata na mag-
netnoto pole. Ovaa nasoka ja opi{uva Ampe-
rovoto pravilo na svitkanite prsti na
desnata raka.
Ako strujniot sprovodnik se fati so desnata
raka taka {to palecot ja poka`uva nasokata
na strujata I (slika 9b), toga{ svitkanite prs-
ti na desnata raka }e ja poka`uvaat nasokata
na silovite linii na magnetnoto pole.
Magnetnoto pole go ima vo siot prostor okolu
sprovodnikot niz koj te~e strujata.
Ako namesto igli na kartonot od sl. 9 posta-
vime `elezni struganici, tie }e se odnesuvaat
Od Erstedoviot eksperiment, kako i od ovoj
opit, mo`e da zaklu~ime deka okolu sekoj
sprovodnik niz koj te~e struja se sozdava
magnetno pole koe dejstvuva vrz magnetite vo
poleto okolu sprovodnikot.
Magneten list i solenoid
Kru`en sprovodnik niz koj te~e struja, isto
taka, sozdava magnetno pole. Toj dejstvuva vrz
magnetna igla isto kako da e pra~kest magnet.
Zatoa ~esto takviot sprovodnik se vika
magneten list (sl. 12) ili magneten dipol.
Koga so prekinuva~ot R }e se vklu~i struja,
magnetnata igla se postavuva normalno na
ramninata na kru`niot sprovodnik.
Nasokata i pravecot na magnetnoto pole kaj
listot se opredeluva so praviloto na desnata
tupanica.

111
 6. Magnetni pojavi. Elektromagnetni pojavi

magneten Silovi
list linii

.I
+ -
. akumula-
tor

P Sl. 15. Magnetnite silovi linii na solenoidot se

otpornik ednakvi na tie kaj pra~kestiot magnet.

Kako {to se gleda, magnetnite silovi linii

Sl. 12. Magneten list.
Ako strujata te~e vo nasoka na svitkanite prs-
ti na desnata tupanica, toga{ severniot mag-
neten pol e vo nasokata na palecot (sl. 13).
N S
Sl.13.
Sprovodnik niz koj te~e struja, a koj e svitkan
vo forma na spirala, ima sli~ni svojstva kako
i magnetniot list i se vika solenoid. I kaj
solenoidot nasokata na magnetnite silovi
linii se opredeluva preku praviloto na
desnata tupanica (Sl.14)
Sl. 14. Koga strujata te~e vo nasoka na svitkanite
prsti, severniot pol e vo nasoka na palecot.
Na slikata 15 se dadeni magnetnite silovi linii
na solenoid i pra~kest magnet. Se gleda neosporna
sli~nost
imaat razli~na gustina. Najgusti se na
polovite kade {to poleto e najako. Zatoa so
gustinata na silovite linii se povrzuva
fizi~kata veli~ina magnetska indukcija koja
e merka za ja~inata na magnetnoto pole.
Magnetno pole kade {to silovite linii se
ednakvo gusti i paralelni edna na druga e
homogeno. Takvo pole e poleto vo
vnatre{nosta na solenoidot.
Pra{awa, zada~i i aktivnosti
1. Ako izolirana topka ja naelektrizirate so
influentna ma{ina i do nea donesete kompas, }e se
otkloni li kompasot?
2. Ako imate izvor na postojana elektri~na struja
na koj ne se ozna~eni polovite, a imate `ica i
kompas, }e mo`e li da go opredelite polaritetot
na izvorot?
3. ]e se otkloni li kompasot postaven pod gajtanot
na va{ata sobna lamba koga }e vklu~ite struja ?
Izvedete go eksperimentot. [to vidovte? Razmi-
slete i objasnete.
7. Na internet stranicata YouTube.com pronajdete
video zapisi za Oersted experiment. Gi ima nekol-
ku.Tie }e vi pomognat i vie doma da go izvedete
eksperimentot
Kratko rezime
Postojanite magneti imaat po dva pola. Ne mo`e da
postoi izoliran magneten pol.
Istoimenite magnetni polovi se odbivaat, a
raznoimenite se privlekuvaat.
Okolu sekoj sprovodnik se sozdava magnetno pole.
Poradi toa magnetnata igla se otklonuva, pri {to
otklonuvaweto stanuva spored praviloto na
ispru`enite prsti na desnata raka.
Magnetni silovi linii na prav sprovodnik se
kru`nici, a nivnata nasoka se opredeluva spored
praviloto na desnata tupanica. Toa pravilo va`i i
za magnetno pole na magneten list i solenoid..

112
 6. Magnetni pojavi. Elektromagnetni pojavi

6.2. MAGNETNA (AMPEROVA) SILA.
MAGNETNA INDUKCIJA.
MAGNETEN FLUKS
Magnetna (Amperova) sila. Magnetna
indukcija B
Poka`avme deka na magnetna igla dejstvuva
magnetnoto pole na sprovodnik so struja. No.
ako sprovodnik niz koj te~e struja se najde vo
magnetno pole, toa dejstvuva vrz sprovodnikot
so sila ~ija golemina zavisi od ja~inata na
poleto, ja~inata na strujata {to te~e niz
sprovodnikot, negovata dol`ina i pravecot na
sprovodnikot vo odnos na magnetnite silovi
linii na poleto. Toa se poka`uva so sledniot
eksperiment.
na poleto. Taka, ako strujata te~e vo pravec na
magnetnite silovi linii, toga{ sprovodnikot
 nema da se otkloni .
Silata e najgolema vo slu~aj koga sprovod-
nikot e postaven normalno na magnetnite si-
lovi linii (kako {to be{e na sl. 1).
Za nasoka na otklonuvaweto na sprovodnikot
obi~no se koristi Flemingovoto pravilo na
svienite prsti na levata raka.
Ako palecot, pokazalecot i sredniot prst na
levata raka gi postavime pod prav agol i ako
pritoa pokazalecot se sovpa|a so nasokata na
magnetnite silovi linii, a sredniot prst so
nasokata na strujata, toga{ palecot ja
poka`uva nasokata na silata koja doveduva do
otklon na sprovodnikot (sl.2).
magnetno
pole struja

otklon

otpornik leva
raka

Sl.2. Flemingovo pravilo na levata raka

Goleminata na Amperovata sila (F), ako imame
- + B prav sprovodnik so dol`ina L, niz koj te~e
S struja so ja~ina I, postaven pod agol D vo
K I o odnos na silovite linii na homogeno magnetno
F
izvor
pole, so magnetna indukcija B, se opredeluva
magnet N spored relacijata:
A
F BIL sin D (1)
& Od ovaa relacija mo`e da se objasni koe e
Sl. 1. Pod dejstvoto na silata F sprovodnikot AV
se otklonuva nadesno. Silata e tolku pogolema fizi~koto zna~ewe na fizi~kata veli~ina
kolku {to e strujata pojaka, i magnetot posilen magnetna indukcija B. Ako od ovaa ravenka ja
izrazime B, se dobiva :
Na slikata 1 e daden eden sprovodnik koj e F
B . (2)
obesen kako lula{ka i niz nego te~e struja.
IL sin D
Toj e postaven pome|u polovite na eden
Pa, spored ovaa ravenka, magnetnata
potkovi~est magnet. Ako pote~e struja (I) vo
indukcija vo nekoja to~ka od magnetnoto pole
ozna~enata nasoka, na sprovodnikot }e
& brojno e ednakva so silata so koja poleto
dejstvuva sila F koja }e go pridvi`i. dejstvuva vrz prav sprovodnik so dol`ina od
Ako ja promenime nasokata na strujata }e se eden metar, ako niz nego te~e struja od eden
promeni i nasokata na otklonot. Do promena amper postaven na toa mesto. Sprovodnikot
na nasokata }e dojde i ako se promeni naso- treba da bide postaven normalno na silovite
kata na magnetnoto pole. Silata {to dejstvuva linii na poleto.
vrz sprovodnikot zavisi i od negovata Edinica za merewe na magnetnata indukcija
polo`ba vo odnos na magnetnite silovi linii e tesla (oznaka T). Vo nekoja to~ka magnetnata

113
 6. Magnetni pojavi. Elektromagnetni pojavi

indukcija iznesuva eden tesla ako na prav kvadraten od povr{ina postavena normalno na
sprovodnik so dol`ina od eden metar niz koj magnetnite silovi linii,ili:
te~e struja od eden amper, postaven normalno 1Wb = 1 T ˜ 1 m2 (5)
na silovite linii na poleto, dejstvuva sila od
eden wutn.
Ako vo ravenkata (2) gi zamenime edinicite se
dobiva:
1N
1* (3)
1 A ˜1 m
Tesla e mnogu golema edinica. Taka na pri-
o
mer zemjinoto magnetno pole ima golemina S B
okolu 0,00005 T, dodeka silen pra~kest magnet
ima golemina okolu 0,01 T. So pomo{ na silni
elektromagneti mo`e da se dobie magnetno
pole so ja~ina do 10 T. Sl.4 Magneten fluks e broj silovi linii niz
& nekoja povr{ina.
Magnetna indukcija ( B ) e vektorska
veli~ina. Nejziniot pravec se poklopuva so Ako povr{inata ne e postavena normalno na
pravecot na tangentata na magnetnata silova magnetnite silovi linii (slika 5), toga{
linija vo dadena to~ka od prostorot, a naso- brojot na silovite linii se opredeluva so
kata i e opredelena so nasokata na severniot relacijata:
magneten pol. (Vidi slika 3)
) = B ˜ S cos D , (6)
bidej}i toga{ namesto magnetna indukcija B
B N treba da se zeme komponentata na magnetnata
S indukcija koja e vo nasoka na normalata Bn B

koja e dadena so :
BBn = B cos D (7)
N S
&
Sl.3. Vektorot B e naso~en vo pravec na tangen-
tata na silovata linija, kon severniot pol na
magnetna igla, postavena vo dadenata to~ka. Bn N
D
S o
Magneten fluks
B
Brojot na magnetnite silovi linii koi pomi-
nuvaat niz nekoja povr{ina se vika magneten
fluks. Toj se bele`i so ). Sl. 5. Koga povr{inata ne e normalna se zema
Ako magnetnoto pole e homogeno so magnetna predvid samo normalnata komponemta na
magnetnata indukcija Bn
indukcija V, toga{ niz povr{ina S, postavena
normalno na magnetnite silovi linii, Agolot D e agol {to go pravi vektorot na
magnetniot fluks ) e opredelen so proizvo- magnetnata indukcija i normalata na povr-
dot od magnetnata indukcija i plo{tinata na {inata niz koja go presmetuvame fluksot.
povr{inata (sl. 4):
) = B ˜S
Tehni~ka primena na Amperovata sila.
(4)
Gradba na ampermetar i voltmetar.
Magnetniot fluks se meri so edinicata veber
(oznaka Wb). Spored relacijata (4): veber e
magneten fluks koj go sozdava homogeno Silata so koja magnetnoto pole dejstvuva vrz
magnetno pole so indukcija 1 tesla na 1 metar sprovodnik niz koj te~e struja nao|a primena

114
 6. Magnetni pojavi. Elektromagnetni pojavi
kaj elektromotorite. Pokraj toa, taa na{la
primena i kaj mnogu drugi uredi, me|u koi se i
eden vid elektri~ni merni instrumenti.
Elektri~en motor e ma{ina kaj koja doa|a do
pretvorawe na elektri~nata energija vo
mehani~ka. Principot se sostoi vo vrtewe na
sprovodnik so oblik na ramka ako niz nego te-
~e struja, a e postaven vo magnetno pole.
Vrteweto e posledica na vrtliv moment koj se
pojavuva poradi sprotivnata naso~enost na
Amperovata sila vrz sprovodnicite levo i
desno na ramkata (vidi sl. 6)
oo I
I F -F
N S
+
C
1 2 C-
K koj treba da bide lesno podvi`en - so mala ma-
I
+ -
izvor na
struja
Sl. 6. Vrz ramkata dejtvuvaat dve sprotivno
naso~eni sili koi predizvikuvaat vrtewe
Vo tehnikata, namesto edna ramka {to rotira,
se zema kalem (namotka) so pove}e navivki za
da se zgolemi vrtliviot moment. Vrtliviot
moment na ramkata e tolku pogolem kolku {to
e pogolema ja~inata na strujata {to te~e niz
nea. Isto taka, efektot na vrteweto se
zgolemuva ako namesto ramka se upotrebi
kalem.
Ova e iskoristeno pri gradbata na
elektri~niot meren instrument so podvi`na
ramka. Toj ima kalem postaven pome|u polo-
vite na postojan magnet (sl.7).
Na negovata oska e pricvrstena strelka. Koga
niz kalemot }e se propu{ti struja, magnetno-
to pole na postojaniot magnet dejstvuva vrz
nego taka, {to toj }e se zavrti. So zavrtuva-
weto na kalemot (ramkata), na ~ija oska e
pricvrstena strelka, na izgraduirana skala
strelkata poka`uva otklon koj ja registrira
strujata, ili naponot, zavisno od toa za {to e
namenet toj instrument. Oskata na kalemot e
povrzana so spiralna elasti~na pru`ina, da-
dena na slikata desno, koja go ovozmo`uva
~itaweto.
skala
spiralna
N pru`ina
N x S
x S
kalem
+
Sl.7. Gradba na elektri~en meren ured
Kakva e razlikata pome|u ampermetarot i
voltmetarot?
Pri mereweto na ja~inata na strujata, struja-
ta treba da pomine niz navivkite na kalemot,
sa. Zna~i, `icata {to se namotuva na kalemot
treba da e mnogu tenka. Niz vaka tenka `ica
ne mo`e da se propu{ta struja so golema ja-
~ina. Zatoa, paralelno so kalemot se vrzuva
dodaden sprovodnik - {unt (sl. 8a).
N S N S
dodaden
a) {unt b) otpor
Sl.8. a) Povrzuvawe na {untot kaj
ampermetarot
b) povrzuvawe na dodadeniot otpor kaj
voltmetarot
Otporot na {untot e mnogu pomal od otporot
na kalemot, taka {to pri razgranuvaweto naj-
golemiot del od strujata pominuva niz
{untot. Dokolku treba da se meri pojaka stru-
ja, {untot treba da ima u{te pomal otpor, za
da se postigne niz kalemot i toga{ da te~e
slaba struja. Vakviot meren instrument koj
slu`i za merewe na ja~inata na strujata, kako
{to ve}e vi e poznato, se vika ampermetar.
Toj se povrzuva vo strujno kolo vo serija
bidej}i, poradi postoeweto na {untot, toj ima
115
 6. Magnetni pojavi. Elektromagnetni pojavi
mnogu mal vnatre{en otpor.
Merniot ured so podvi`na ramka mo`e da
slu`i i kako voltmetar. Kaj nego, vo serija so
kalemot, se povrzuva dodaden otpor (sl 8b). So
toa pak se obezbeduva niz kalemot da
protekuva slaba struja. Koga treba da se meri
pogolem napon toj dodaden otpor treba da bide
pogolem. Poradi zna~itelnite dodadeni
otpori, site volt-
metri se merni uredi
so golemi vnatre{ni
otpori. Voltmetarot
go meri naponot na
kraevite od nekoj pot-
ro{uva~. Vo koloto
toj se povrzuva para-
lelno so potro{uva-
~ot, a negoviot golem
vnatre{en otpor ne ja
menuva strujata koja
te~e niz potro{u-
Sl.9. Demonstracionen va~ot.
univerzalen meren Kako {to se zabe-
instrument
le`uva, so eden ist
(A-V-metar) so pove}e
merni podra~ja. meren ured, zavisno od
toa dali paralelno so
kalemot {to se vrti vo magnetno pole se
povrzuvat {untovi (paralelno), ili dodadeni
otpori (seriski), so razli~na golemina na
otpori, mo`e da se merat i strui i naponi.
Takvite instrumenti gi vikame univerzalni
merni instrumenti (sl.9).
Pokraj instrumentite so podvi`na ramka,
postojat i drugi vidovi merni instrumenti. Denes,
mnogu se upotrebuvaat digitalnite merni instru-
menti. Kaj niv vrednosta na merenata fizi~ka
veli~ina vo vid na cifri direktno se ~ita na malo
ekran~e {to postoi na sekoj vakov instrument
Primer zada~a
Pome|u polovite na postojan magnet so
magnetna indukcija B =10-2 T e postaven
sprovodnik so dol`ina L=10 cm pod agol D=300
vo odnos na pravecot na magnetnata indukcija.
Ako niz sprovodnikot se pu{ti da te~e struja
so ja~ina 10 A, kolkava e silata so koja poleto
}e dejstvuva vrz sprovodnikot?
Dadeno: B =10-2 T; L=10 cm; I = 10 A
Re{enie:
Silata spored (1) e dadena so:
F=I B L sin D=10˜10-2˜0,1 sin 300=0,05 N.
116
Pra{awa, zada~i, aktivnosti
1.Kako }e se pridvi`i spro-
vodnikot MM', daden na sl. M'
10 ?
2. Pome|u polovite na eden S N
potkovi~est magnet e posta-
veno strujno kolo, dadeno na
sl. 11. Bakarniot spro- M
vodnik AV mo`e lesno da se
trkala po ogolenite bakar-
+ _
ni pra~ki, postaveni vo ho-
rizontalna ramnina. Sl. 10
B
+ (x)
-
prekinuva~ A
Sl.11.
Ako e nasokata na magnetnoto pole kon nas (x),
toga{ kako }e se pridvi`i sprovodnikot AV
pri zatvoraweto na koloto?
3. Postoi li principna razlika pome|u
elektromotorot i merniot instrument so
podvi`na ramka?
4. Imate ampermetar koj meri struja samo do 1
A. Ako na va{iot instrument mo`e da go
pro~itate vnatre{niot otpor na
ampermetarot, {to treba da napravite za da
mo`ete so nego da merite pojaki strui, na
primer strui do 10 A?
5. Imate voltmetar so poznat vnatre{en
otpor (obi~no e ozna~en na instrumentot).
Ako so voltmetarot mo`e da merite naponi do
10 V kako }e go zgolemite mernoto podra~je na
instrumentot za da mo`e da meri naponi do
100 V?
Kratko rezime
Vo ovaa lekcija se zapoznavte so dvi`ewe na
sprovodnik vo magnetno pole (Amperova sila), go
vovedovme poimot vektor na magnetnata
indukvcija, i nejzinata edinica, poimot magneten
fluks i negovata edinica, a se zapoznavte i so
primena na Amperovata sila kaj mernite uredi.
 6. Magnetni pojavi. Elektromagnetni pojavi

6.3. LORENCOVA SILA. GOLEMINA F QvB (5)

NA MAGNETNA INDUKCIJA KAJ Vakvata ~estica se dvi`i po kru`nica.
PRAV SPROVODNIK, MAGNETEN Izrazot (4) e prv pat dobien od holandskiot
fizi~ar Lorenc (Lotentz, Hendrick Antoon, 1853-
LIST I SOLENOID
1928) pa zatoa i se vika Lorencova sila.
&
Lorencova sila Napomnuvame deka ovde brzinata v e brzina
vo odnos na magnetnoto pole.
Na sprovodnik niz koj te~e struja, postaven vo
magnetno pole, dejstvuva sila. Bidej}i stru- ˜ ˜ ˜ ˜ ˜ ˜ ˜ ˜ ˜
jata pretstavuva dvi`ewe na elektri~ni
˜ ˜ ˜ ˜ ˜ ˜ &˜ ˜ ˜
& ˜ ˜ ˜ Q˜ ˜ ˜v ˜ ˜ ˜
polne`i mo`e da se o~ekuva deka i na pol-
ne`i koi slobodno se dvi`at vo magnetno B~ ˜ ˜ ˜ + ˜ ˜ ˜ ˜ ˜
pole, nadvor od sprovodnikot, magnetskoto
pole dejstvuva so sila. Taka i se slu~uva. ˜ ˜ ˜ ˜ &˜ ˜ ˜ ˜ ˜
]e ja izvedeme relacijata za ovaa sila. Trg- ˜ ˜ ˜ ˜ F˜ ˜ ˜ ˜ ˜
nuvame od nam poznatata Amperova sila so
koja magnetnoto pole, so magnetna indukcija Sl.6
B, dejstvuva vrz sprovodnik so dol`ina L niz Lorencovata sila e sekoga{ normalna na
koj te~e struja so ja~ina I, postaven pod agol D dvi`eweto na naelektriziranata ~estica,
vo odnos na magnetnite silovi linii. zatoa taa na ~esticatata & dava samo normalno
Goleminata na taa sila e dadena so relacijata zabrzuvawe, zna~i ja menuva samo nasokata i
(1) od prethodnata lekcija pravecot na brzinata na dvi`eweto, a ne
F IBLsinD nejzinata golemina. Silite {to taka
Bidej}i te~ewe na struja zna~i dvi`ewe na dejstvuvaat, ne vr{at rabota. Lorencovata
polne`, proizvodot sila ne vr{i rabota, taa ne ja menuva
Q L kineti~kata energija na ~esti~kata. Kako se
IL L Q Qv Nev (1)
dvi`i ~esticata {to e pod vlijanie na
t t
Ovde Q e vkupniot polne` {to za vreme t Lorencovata sila?
protekuva niz sprovodnikot so dol`ina L, Spored II Wutnov zakon silata e F=ma , kade
ednakov na proizvodot od brojot na polne`ite {to m e masata na ~esticata, a a e ovde
N po elementarniot elektri~en polne` e, a v e normalno zabrzuvawe dadeno so:
brzina na polne`ot. v2
Toa zna~i (1) mo`e da se zapi{e kako: a (6)
R
F NevBsinD (2) ili so zamena vo (12) i sreduvawe se dobiva:
Silata {to dejstvuva vrz edna ~estica so v2
ma QvB ; m QvB od kade za radiusot
pozitiven polne` e e dadena so relacijata : R
F evBsinD (3)
na kru`nicata po koja }e se dvi`i ~esticata
se dobiva:
Ako stanuva zbor za koja bilo slobodna ~esti-
ca so polne` Q, ovaa relacija pominuva vo: mv
R (7)
QB
F QvBsinD (4)
Gledame deka R e proporcionalno so masata i
Na slikata 6 e daden prikaz na pravecot i brzinata na ~esticata, a obratnoprorcion-
&
nasokata na ovaa sila. Magnetnata indukcija alno so polne`ot i magnetskata indukcija na
B e naso~ena kon ~itatelot ~. poleto.
Ako ~esticata se dvi`i normalno na Lorencova sila se primenuva vo niza uredi vo
magnetnite silovi linii D=900 sin D = 1, pa (4) naukata i tehnikata: katodni cevki, ciklo-
stanuva: tron, masen spektroskop i dr.

117
 6. Magnetni pojavi. Elektromagnetni pojavi

Lorencovata sila igra na levata raka, a sredniot prst na levata raka

i mnogu golema uloga vo nasoka na strujata, }e vidime deka na
vo prirodni uslovi. sprovodnikot 1 }e dejstvuva sila koja se
Koga kosmi~kite zra- stremi da go dobli`i do sprovodnikot 2. I
ci (naj~esto naelek- na sprovodnikot 2 }e dejstvuva sila. Istovre-
trizirani ~estici) }e meno i toj se nao|a vo magnetnoto pole, no vo
upadnat vo zemjinoto poleto sozdadeno od sprovodnikot 1, tuka
magnetno pole, tie se magnetnoto pole e naso~eno od nas navnatre,
Sl.7
otklonuvaat, so {to pa zatoa i silata e sprotivna. Vo slu~aj na
`iviot svet na Zemjata e za{titen ( sl. 7) sprovodnici niz koi te~at sprotivno
naso~eni strui, silite na dvata sprovodnika
Golemina na magnetska indukcija na prav se sprotivno naso~eni, pa sprovodnicite kako
sprovodnik da begaat eden od drug.
Nie vo prethodnite lekcii nau~ivme deka
okolu prav sprovodnik se sozdava magnetno
pole so kru`ni magnetni silovi linii, ~ija
nasoka se opredeluva so Amperovoto pravilo.
Sega pra{uvame: kakva e goleminata na o
F2 1 2 o
magnetnata indukcija? F1
Teorijata poka`uva deka ako prav sprovodnik I
e vo vakuum, ili vozduh, i niz nego te~e struja +
so ja~ina I, na rastojanie r od sprovodnikot, izvor
magnetskat indukcija se presmetuva so na jaka
otpornik
struja
relacijata : prekinuva~
I
B P0 (8) Sl.8 Paralelni sprovodnici niz koi te~e struja vo
2Sr ista nasoka se privlekuvaat
Vo ovaa relacija se pojavuva konstantata P0
koja se vika magnetna konstanta, ili
magnetska permeabilnost vo vakuum.
Nejzinata golemina e:
T˜m 1 2
P0 4S ˜ 10 7 (9)
+
A I
Po~esto ovaa konstanta se iska`uva vo
edinicata henri vrz metar (H/m) , a zo{to e izvor
toa taka }e bide dopolnitelno objasneto.
otpornik
Sila na zaemnodejstvo kaj paralelnite prekinuva~
sprovodnici so struja. Definicija na amperot
Sl.9. Paralelni sprovodnici niz koi te~e struja vo
Ako niz dva paralelni sprovodnika 1 i 2 sprotivna nasoka se odbivaat.
(slika8) se pu{ti struja koja te~e vo ista Goleminata na silata F so koja si zaemnodej-
nasoka, sprovodnicite se privlekuvaat. Ako stvuvaat dva paralelni sprovodnika e dadena
strujata te~e vo sprotivna nasoka (slika 9) so relacijata:
sprovodnicite se odbivaat. I1 I 2
So Amperovata sila mo`e se objasnat i eks- F P0 l . (10)
perimentite od slikite 8 i 9. 2SR
Sprovodnikot 1 se nao|a vo magnetnoto pole,
sozdadeno od sprovodnikot 2, ~ija nasoka (so Vo ovaa relacija I1 i I2 se ja~inite na struite
primena na Amperovoto pravilo na desnata koi te~at niz sprovodnicite, R e nivnoto
raka) e kon nas. Ako taka go naso~ime palecot me|usebno rastojanie, a l dol`inata na

118
 6. Magnetni pojavi. Elektromagnetni pojavi
sprovodnikot vrz koj dejstvuva silata. P0 e
magnetnata konstanta dadena so relacijata (9).
Spored ovaa sila vo Me|unarodniot sistem na
merni edinici se definira edinicata za
ja~ina na struja - amperot. Eve ja taa
definicija:
eden amper e ja~ina na elektri~na struja so
nepromenliva golemina koja, te~ej}i niz dva
mnogu dolgi paralelni pravoliniski sprovod-
nika so ni{to`en napre~en presek, postaveni
vo vakuum, na rastojanie od eden metar,
predizvikuva pome|u tie sprovodnici sila
ednakva na 2˜10-7 wutna na sekoj metar od
nivnata dol`ina.
Ja~inata na strujata e edna od sedumte osnovni
fizi~ki veli~ini vo Me|unarodniot sistem, a
amper e edna od sedumte osnovni edinici.
Golemina na magnetnata indukcija na
solenoidot niz koj te~e struja
Sl.10. Magnetni silovi linii na solenoidot.
Magnetnoto pole vo vnatre{nosta e homogeno.
Ve}e objasnivme deka solenoidot niz koj te~e
struja se odnesuva kako magnet (slika10).
Goleminata na magnetnata indukcija vo
vnatre{nosta na solenoidot, so N navivki, i
dol`ina L, ako niz nego te~e struja so ja~ina I
e dadena so :
NI
B P0 P 0 nI (11)
L http://www.youtube.com/watch?v=gcvO9NR1pyI&fe
Ovaa relacija va`i za slu~aj koga vo vnatre{-
nosta na solenoidot se nao|a vozduh (vakuum).
Ako vo vnatre{nosta na solenoidot se vmetne
nekoj feromagneti~en materijal (`elezno
jadro), magnetnoto pole mnogu se zasiluva.
Toa e iskoristeno kaj elektromagnetite i
drugite uredi kade {to se bara zasiluvawe na
magnetnoto pole.
Primer zada~i
1. Elektron se dvi`i so brzina 2,0˜107 m/s vo
magnetno pole so magnetna indukcija B=0,1 T,
normalno na magnetnite silovi linii. Opredelete
ja negovata traektorija.
Re{enie: elektronot se dvi`i po kru`nica so
radius opredelen so relacijata (7):
mv 9,1 ˜ 10 31 ˜ 2 ,0 ˜ 10 7
r 1,1 ˜ 10 3 m .
eB 1,6 ˜ 10 19 ˜ 0,1
2. Po vertikalen sprovodnik na yid na edna zgrada
nagore te~e struja so ja~ina od I =25 A. Kolkava e
magnetnata indukcija vo to~ka koja se nao|a 10 cm
severno od sprovodnikot.
Re{enie
Spored (8)
Po I 4S ˜ 10 7 ˜ 25
B 5,0 ˜ 10 5 T .
2SR 2S ˜ 0 ,1
3. Vo elektri~en gajtan so dol`ina 2,0 m dvta
sprovodnika se nao|aat na rastojanie 3 mm eden od
drug. Ako niz niv te~e struja od 8 A, opredelete ja
goleminata na silata me|u sprovodnicite:
Re{enie: Spored (10)
I1 I 2 4S ˜ 10 7 ˜ 8 ˜ 8
F P0 l ˜2 8,5 ˜ 10 3 N .
2SR 2S ˜ 0,003
Pra{awa, zada~i, aktivnosti
1. Dali na elektron koj se dvi`i so brzina
normalna na magnetnite silovi linii }e
dejstvuva magnetnoto pole? Kakva }e bide
nejzinata nasoka?
2. Kakva }e se promeni magnetnata indukcija
sozdadena vo solenoid ako negovata dol`ina
ja promenime taka {to go zbieme solenoidot
na edna polovina od dol`inata?
3. Na internet stranicata You Tube.com
pobarajte go viedozapisot Force on a Current in
a Magnetic Field i prou~ete go .
4. Istoto napravete go i so videozapisite :
Force Between Two Conductors na adresata
ature=PlayList&p=C39E044D65CF54AB&index=47
Kratko rezime
Ovde se zapoznavte so Lorencovata sila, silata
me|u paralelni sprovodnici so struja i magnetnata
indukcija na prav sprovodnik i na solenoidot.
Preku silata so koja si zaemnodejstvuvaat dva
paralelni sprovodnika e dadena definicijata na
amperot.
119
 6. Magnetni pojavi. Elektromagnetni pojavi

6.4. MAGNETNI SVOJSTVA NA magnetizacija.

MATERIJALITE.
DIJA, PARA I FEROMAGNETICI

Nie dosega go razgleduvavme magnetnoto pole

vo vakuum. Mo`e da se ka`e deka dobienite
rezultati mo`e da se primenat na golem broj
materijalni sredini ~ie vlijanie na
magnetnite poliwa e mnogu malo. Takvi sre-
dini se, na primer, vozduhot i drugite gasovi,
no i mnogu tvrdi, te~ni i gasoviti supstancii,
osven feromagneti~nite.
Od ona {to dosega go znaeme sleduva zaklu~ok
deka site magnetni poliwa se sozdadeni od Sl.1. Vo sekoj domen (gore levo) ima mnogu golem
elektri~na struja. Zatoa i ne mo`e da se broj idealno podredeni atomi
oddeli eden edinstven izoliran magneten pol.
Prosto, ne mo`eme da ja “rascepime” strujata
za da dobieme izoliran magneten pol.
Kako se magnetizira supstancijata?

Feromagnetici
Se poka`alo deka magnetnite svojstva na
postojanite magneti se dol`at na dvi`eweto
na elektronite vo atomot. Kaj najgolem broj
supstancii magnetnite poliwa predizvikani
so tie dvi`ewa se mnogu slabi. Kaj atomite na
`elezoto, nikelot i kobaltot, ne doa|a do
poni{tuvawe na magnetnite poliwa na tie
minijaturni strui. Spored toa, sekoj atom na
`elezoto pretstavuva mal tenok magnet. Toa
se dol`i na t.n. spin na elektronot, svojstvo
sli~no na kru`no dvi`ewe na polne`, no nie
nema da navleguvame vo detalno objasnuvawe
na ova svojstvo. Vakvite materijali, ~ii
atomi pretstavuvaat minijaturni magneti se
vikaat feromagnetici.
Magnetnite poliwa na atomite na
`elezoto se silni i dejstvuvaat na sosednite
atomi, i gi podreduvaat vo formi na kitki od
podredeni atomi. Takvite kitki se vikaat
domeni (sl. 1) so dimenzii 0,1 -0,01 mm.
Domenite kaj feromagnetnite materijali se
minijaturni magneti, sekoj domen ima svoj
severen i ju`en magneten pol, a vidlivi se
samo pod mikrskop.
Vo nenamagnetizirano `elezo domenite se
bezredno orientirani. Vo namagnetiziranite
materijali domenite se naso~eni vo nasoka na
magnetnoto pole koe{to ja predizvikalo
Sl.2. Pri magnetizacija domenite se podreduvaat
&
vo nasoka na magnetnata indukcija B na
nadvore{noto pole i `elezoto stanuva
magneti~no.
Magnetizacijata na `elezno telo (na primer,
igla) mo`e da se izvr{i ili so dobli`uvawe
do postojan silen magnet ili so vnesuvawe vo
kalem niz koj te~e jaka struja. Pritoa, ako ig-
lata e ~eli~na, taa ostanuva trajno namag-
netizirana. Takvite feromagnetici se vikaat
tvrdi, za razlika od mekite koi mnogu brzo se
magnetiziraat, no {tom }e se izvadat nadvor
od magnetnoto pole prestanuvaat da bidat
magneti, poradi brzoto braunovsko dvi`ewe
na minijaturnite domenski magneti.
Od tvrdite feromagnetici se pravat perma-
nentnite magneti. Kaj nose~kite elektromag-
neti jadrata se pravat od meki feromagnetici.
Sekoj feromagnetik pri odredena, obi~no
visoka temperatura (Kirieva to~ka) gi gubi
svoite feromagneti~ni supstancii.
Kaj feromagneti~nite materijali va`na e
“istorijata” na magnetizacijata. Imeno, tvr-
dite feromagnetici, i po vadewe nadvor od

120
 6. Magnetni pojavi. Elektromagnetni pojavi
magnetnoto pole, si ja zadr`uvaat magneti~-
nata sostojba, ako prethodno bile magneti-
zirani.
Relativna magnetna permeabilnost
Fizi~ka veli~ina koja uka`uva na promena na
mgnetnata indukcija vo daden materijal vo
odnos na taa vo vakuum, se vika magnetna
permeabilnost. Relativnata magnetna permea-
bilnost e bezdimenzionalna veli~ina defini-
rana kako odnos pome|u magnetska indukcija
vo dadenata materijalna sredina B i magnetna
indukcija vo vakuum B0. Se bele`i so Pr :
B
B
Pr (1)
B0
Bidej}i feromagneti~nite materijali mnogu
go zasiluvaat magnetnoto pole, kaj niv
relativnata magnetna permeabilnost e mnogu
golema brojka (vidi tabela I)
Tabela I
Relativna magn.
Materijal
permeabilnost
`elezo 99,9 %
200-5000
legura
96,7 % Fe i 3,3% Si
600-10000
permaloj –legura
79% Ni; 5% Mo i 16% Fe 100000-800000
Para i dijamagnetici
Prirodata na elementarnite strui, poradi
koi materijalite razli~no se odnesuvaat koga
}e najdat vo sredina so nadvore{no magnetno
pole, e razli~na. Vo najgolem broj supstancii
spinskite magnetni momenti se kompenziraat
me|usebno poradi nivnata bezredna orien-
tacija. Neferomagneti~nite materijali se
delat na dve osnovni klasi: paramagnetici, kaj
koi relativnata magnetna permeabilnost e
ne{to pogolema od edinica, i dijamagnetici,
kaj koi pak P r , bliska no mnogu malku pomala
od edinica. Vo tabelata II se dadeni nekoi
vrednosti za relativnata magnetna perme-
abilnost na nekoi paramagneti~ni i dijamag-
neti~ni supstancii.
Paramagneti se supstancii ~ii molekuli ili
joni poseduvaat magnetni svojstva (postojat i
nekoi tipovi paramagnetici od druga priroda,
kako metalite, kaj koi zna~aen pridones
davaat slobodnite elektroni). Vo otsustvo na
nadvore{no magnetno pole molekulite se
orientirani proizvolno i ne se javuvaat
magnetni dejstva. Ako supstancijata se
postavi vo nadvore{no magnetno pole (na
primer, vo solenoid niz koj te~e struja), toa
pole dejstvuva na elementarnite strui na
molekulot i gi orientira vo nasoka na poleto.
Vkupnata magnetna indukcija, t.e. zbirot od
indukcijata na nadvore{noto magnetno pole i
orientiranite magneti malku ja nadminuva
goleminata na B0. No, poradi toplotnoto
B
dvi`ewe na molekulite, vedna{ {tom
materijalot povtorno }e se najde nadvor od
nadvore{noto magnetno pole, se naru{uva
podredenosta i pritoa magnetnite svojstva se
gubat.
Tabela II
Dijamagnetnite
materijali so P supstancija Pr
r1no mnogu bli- aluminium 1,000023
sko do edinica, se Al
izgradeni od mo- vozduh 1,00000038
platina Pt 1,00036
lekuli koi ne po-
bizmut Bi 0,999824
seduvaat magnetni
svojstva. Pod vli- voda 0,999991
bakar Cu 0,99999
janie na nadvo-
staklo 0 999987
re{no magnetno pole vo tie supstancii se
sozdavaat, se induciraat elementarni strui
~ii magnetni dipoli se naso~uvaat sprotivno
od nasokata na nadvore{noto magnetno pole.
Zatoa, magnetnata indukcija vo ovie supstan-
cii stanuva pomala od indukcijata na
nadvore{noto magnetno pole. Ovoj dijamag-
neti~en efekt e svojstven za site supstancii,
no kaj paramagneti~nite i feromagneti~nite
supstancii toj e maskiran so posilnite
paramagnetni ili feromagnetni efekti.
Kratko rezime
Materijalite mo`e da bidat feromagneti~ni – so
izraziti magnetni svojstva i para i dijamagneti~ni
kaj koi ovie svojstva se mnogu slabi,
Relativna magnetnaa permeabilnost e odnos me|u
magnetna indukcija vo dadena sredina i magnetna
indukcija vo vakuum. Taa ima golemi vrednosti kaj
feromagneticite, a vrednosti bliski do edinica za
paramagneticite (Pr >1) i dijamagneticite (Pr <1).
121
 7. Elektromagnetna indukcija

Za da ja razbereme pojavata, }e go napravi-

7. 1. ELEKTROMAGNETNA me najednostaviot mo`en eksperiment. Spro-
INDUKCIJA vodnik, povrzan so eden galvanometar, }e
dvi`ime pome|u polovite na postojan potko-
vi~est magnet (sl. 1). Sè duri postoi relativ-
Osnovni eksperimenti no dvi`ewe pome|u magnetot i sprovodnikot,
postoi otklon na galvanometarot, zna~i niz
Nie dosega izu~uvavme magnetni poliwa
koloto te~e struja. Velime, vo koloto se soz-
na sprovodnici niz koi te~e postojana struja.
dala inducirana elektromotorna sila poradi
Takvite sprovodnici sozdavaat i vremenski
koja protekla inducirana struja.
konstantni poliwa. Kaj vremenski promenli-
vite strui, odnosno vremenski promenlivite Nasokata na strujata*zavisi od nasokata na
magnetni poliwa, imame niza novi pojavi. dvi`eweto (na silata F ) i nasokata *na mag-
Edna od najva`nite, sekako, e pojavata elek- netnoto pole (magnetnata indukcija B ). Ot-
tromagnetna indukcija, otkriena vo 1831 klonot na galvanometarot }e se zgolemi, ako
godina od Majkl Faradej. se zgolemi brzinata na relativnoto dvi`ewe
Otkritieto na ovaa va`na pojava ovoz- na sprovodnikot.
mo`ilo slednite 50-100 godini da bidat Ako magnetot i sprovodnikot gi dvi`ime
konstruirani golem broj tehni~ki uredi: zaedno, taka {to me|u niv ne postoi relativ-
generatori za struja, transformatori, tele- no dvi`ewe, otklon nema da ima.
graf, telefon, radio, televizija i mnogu, Otklon nema da ima, isto taka, ako dvi`e-
mnogu drugi, bez koi nie denes ne bi sme mo- weto se pravi paralelno so magnetnite silovi
`ele da go zamislime svetot vo koj `iveeme. linii. Velime, za da se inducira struja spro-
vodnikot treba da gi se~e magnetnite silovi
linii.
B 0 Nasokata na induciranata struja obi~no se
opi{uva so Flemingovoto pravilo na desnata
S raka (sl. 2):
I o koga palecot, pokazalecot i sredniot
v prst }e se postavat pod prav agol, i ako
N pokazalecot se postavi vo nasokata na magnet-
A nata indukcija, a dvi`eweto go pravime vo
nasokata na palecot, nasokata na sredniot
a) prst }e ni ja dade nasokata na induciranata
struja.
0
Prethodniot opit e struja
B poefikasen ako na- magnet-
no pole

S mesto da se dvi`i dvi`ewe

o sprovodnikot vo
I v odnos na magnetot, da desna
raka

N se dvi`i magnet vo
odnos na kalem so N Sl. 2
A
b) navivki (sl.3). Vi
predlagame da go napravite toj eksperiment.
Sl.1. a) Koga sprovodnikot go vnesuvame, otklonot Proverete, kako }e se menuva nasokata na
na galvanometarot e na edna strana, b) koga galvanometarot koga }e ja promenite nasokata
sprovodnikot go vadime, otklonot na na dvi`eweto, ili koga namesto severen }e
galvanometarot e na sprotivnata strana. vnesuvate ju`en magneten pol.

122
 7. Elektromagnetna indukcija
S N
G solenoidot (kalemot). Pri vklu~uvawe na
S N
G
Sl.3
Povtorete go opitot so bavno i so brzo
dvi`ewe. [to zaklu~uvate?
R Gledame deka ovde nema nikakvo dvi`ewe na
0
H
L1 L2
K
Fe
Sl. 4. Vo primarnoto kolo se povrzani otpornikot
R i prekinuva~ot K.
Vtora serija eksperimenti }e napravime
so dve kola: prvoto, koe e povrzano so izvor na
elektromotorna sila, da go nare~ememe pri-
marno kolo i vtoroto, vo koe ima samo galva-
nometar, i koe }e go nare~eme sekundarno ko-
lo (slika 4). Ovie dve kola imaat kalemi i za-
edni~ko `elezno jadro. Kalemot L1, koga niz
nego te~e struja, sozdava magnetno pole ~ii
magnetni silovi linii go proni`uvaat i
kalemot L2.
Koga magnetnoto pole vo primarniot
kalem }e se promeni, }e dojde do inducirawe
na elektromotorna sila vo sekundarot i
galvanometarot }e poka`e otklon. Promenata
& koja ramna povr{ina so plo{tina Y, kako
na magnetnata indukcija B }e ja napravime
ili so vklu~uvawe i isklu~uvawe na strujata
ili so menuvawe na otporot. I vo dvata
slu~aja doa|a do promena na ja~inata na
strujata, a bidej}i magnetnata indukcija vo
kalemot L1 e dadena so:
NI
B Pr P0 , (1)
l toga{ opfa}a najgolem fluks.
o~igledno e deka se menuva i magnetnata
indukcija. Vo relacijata (1) Pr e relativnata
magnetna permeabilnost na `eleznoto jadro,
N e brojot na navivkite, a l -dol`inata na
strujata i pri zgolemuvawe na ja~inata na
strujata, otklonot na galvanometarot e na
edna strana. Ako strujata ja namaluvame ili ja
prekinuvame, induciranata struja }e te~e na
sprotivnata strana. I ovde doa|a do izraz
brzinata na promenata na strujata. Imeno, ako
lizga~ot na otpornikot go dvi`ime bavno,
induciranata struja e slaba i obratno, ako
otporot brzo go menuvame, strujata e pojaka.
Vo {to nè ubeduvaat site ovie opiti?
sprovodnik vo magnetno pole, no sepak
nastanuva inducirawe na struja .
Inducirawe na struja nastanuva ili pri
se~ewe na magnetnite silovi linii ili pri
promena na goleminata na vektorot na
magnetnata indukcija.
Osnoven zakon za elektromagnetna
indukcija
Koja fizi~ka veli~ina se menuva vo site
pogore opi{ani eksperimenti? Razmislete, vo
eksperimentite skicirani na slikata 1 ili 3
se menuva{e plo{tinata na povr{inata so
koja e proni`eno poleto, a vo eksperimentite
od slikata 4 se menuva magnetnata indukcija.
Koja fizi~ka veli~ina gi povrzuva ovie dve
veli~ini?
Magneten fluks e veli~inata {to gi po-
vrzuva ovie dve veli~ini. Jasno e, od eksperi-
mentite mo`e da zaklu~ime deka pri induci-
rawe na strujata doa|a do vremenska promena
na magnetniot fluks.
Magnetniot fluks {to ja proni`uva ne-
{to ve}e znaeme, e opredelen so relacijata:
ĭ BS cos D (2)
kade {to D e agolot {to normalata na ram-
nata povr{ina go* gradi so vektorot na magnet-
nata indukcija ( B ). Vo slu~aite koga ovoj a-
gol e nula, zna~i ramninata na koloto e nor-
malna na magnetnite silovi linii i koloto
123
 7. Elektromagnetna indukcija

Osnovniot zakon za elektromagnetnata Bidej}i naponot megu dve to~ki na otvoreno

indukcija se pi{uva so relacijata: strujno kolo e ednakov na e.m.s. na
induciranata struja, za e.m.s. koja se javuva pri

Hi 'ĭ dvi`eweto na sprovodnik vo magnetno pole se

 (3)
dobiva
't H = Bvl sin D
i (8)

Induciranata elektromotorna sila i eH Napomnuvame deka ulogata na nadvo-

re{nata sila, koja e pri~ina za sozdavawe na
ednakva na brzinata na menuvaweto na magnet-
niot fluks zemena so sprotiven znak. elektromotornata sila, vo ovoj slu~aj, e mag-
netnata Lorencova sila, koja dejstvuva na
elektronite od sprovodnikot.
Ako induciraweto na struja nastanuva vo
solenoid so N navivki, bidej}i magnetnite
silovi linii ja proni`uvaat sekoja od naviv- Aktivnosti so kompjuter
kite, induciranata elektromotorna sila }e
bide N pati pogolema:

H =  N 'BS'cos D So pomo{ na interfejsot COACH 5, aktivnost
H =  N ''ĭt
i ili i
t
(4)
[to zna~i negativniot znak vo ovaa relacija,
}e pojasnime vo slednata lekcija. Sega, sakame
sami da razmislite, vo koi od eksperimentite
se menuva{e plo{tinata opfatena so kontu-
rata, a vo koi magnetnata indukcija?
Isto taka sakame da vi obrneme vnimanie
na toa deka e mnogu va`na brzinata na
promenata na magnetniot fluks.
EMS na inducirana struja i Lorencova
sila
]e se vratime na eksperimentot, skiciran
na slikata 1. Sprovodnikot AV go dvi`ime vo
magnetno pole so nekoja brzina v, i toa taka
{to dvi`eweto e normalno na magnetnite
silovi linii. Vo sprovodnikot ima slobodni
elektroni, tie so dvi`eweto ja dobivaat
istata brzina v. No, ova dvi`ewe stanuva vo
magnetno pole, pa na elektronite }e dejstvuva
Lorencova sila. Soglasno so Flemingovoto
pravilo, elektronite }e se natrupaat kon
delot od sprovodnikot ozna~en so A. Delot V
}e ima vi{ok na pozitivni polne`i. Pome|u
ovie dve to~ki se javuva elektri~en napon U.
Vo uslovi na dinami~ka ramnote`a
elektri~nata sila Fel }e se uramnote`i so
Lorencovata sila FL i natamo{noto dvi`ewe
na elektronite }e prestane.
124
“Inducirana elektromotorna sila” pra~kest
magnet i kalem, pravej}i eksperiment
alnalogno so toj daden na slikata 3, proverete
ja zavisnosta na elektromotornata sila od
brzinata na dvi`eweto na magnetot.
Napravete go opitot so pove}e razli~ni
brzini. Presmetajte ja plo{tinata opfatena
so krivata i H
=F(t), }e dobiete sekoga{
pribli`no ednakva vrednost. Plo{tinata
{to sekoja takva kriva ja zafa}a so
apscisnata oska (vidi sl. 5) mo`e da se
prika`e kako sèvkupnost na pravoagolnici,
~ija edna strana e elektromotornata sila i, a H
druga vremenskiot interval 't, toga{
plo{tinata na sekoe takvo pravoagolni~e e
ednakva na promenata na fluksot za
vremenskiot interval 't, a celata plo{tina
na promenata na fluksot pri vnesuvawe, ili
vo sprotivna nasoka - pri vadewe na magnetot.
Hi
A A=B=')
H i
t
'ti B
't
 7. Elektromagnetna indukcija

Fe - jadro
Primer zada~i G
1. Vo zatvoreno strujno kolo magnetniot prekinuva~
fluks opa|a od 100 Wb na 0, za vreme od 0,2 s.
Kolkava e induciranata e.m.s. vo toa kolo?
Re{enie
Dadeno: )1=100 Wb , )2=0 Se bara Hi=?
't=0,2 s
R
'ĭ 0  ĭ2 100
Hi =   500 V
't 't 0,2
2 1
2. Sprovodnik so dol`ina od 10 sm se dvi`i vo
magnetno pole od 0,2 T, so brzina od 20 cm/s nor- Sl.8. So crveni `ici e povrzano primarnoto kolo,
malno na magnetnite silovi linii. Kolkava e.m. s. a so sini sekundarnoto kolo
}e se inducira na negovite kraevi, a ako koloto se Napravete gi slednive eksperimenti :
zatvori i ima otpor od 2 :, kolkava struja }e
a) prvo vklu~ete struja vo primarnoto kolo i
prote~e niz nego?
kalemot 1 vnesete go vo kalemot 2. [to se
Re{enie
slu~uva? [to }e stane koga kalemot 1 }e go
Dadeno: l=0,10 m , B =0,2 T
B Se bara Hi=? izvadite?
v=0,2 m/2 R=2 : b) Potoa postavete go kalemot 1 vo vnatre-
Hi=lvB=0,1˜ 0,2˜0,20 =4˜10-3 V ; I=Hi/R= 2˜10-3 A {nosta na vtoriot kalem i vo nego vnesuvajte
`elezno jadro. [to }e zabele`ite? Izvadete
go `eleznoto jadro. Proverete {to }e se pro-
meni ako ja promenite brzinata na vnesu-
Pra{awa, zada~i, aktivnosti vaweto ili na vadeweto na jadroto.
v) Sistemot so dvata kalema potoa dvi`ete go
1. Kakva e nasokata na induci-
napred - nazad, no taka {to da nema relativno
ranata struja (ozna~ete so
S N dvi`ewe me|u kalemite. Ima li otklon?
strelka) ako dvi`eweto na
sprovodnikot se pravi vo g) Postavete go kalemot 1 vo kalemot 2. Isklu-
nasokata ozna~ena na sl. 6. ~ete ja strujata od primarnoto kolo. Zabele-
`ete ja nasokata na galvanometarot. Potoa,
2. Kakva e nasokata na indu-
Sl. 6 vklu~ete ja strujata. Povtorete go ovoj del od
ciranata struja
N eksperimentot koga vo kalemot 1 se nao|a
ako dvi`eweto na sprovodnikot
`eleznoto jadro.
se pravi paralelno so pra~ke-
stiot magnet, okolu negovata d) Menuvajte go otporot R vo primarnoto
sredina, kako na slikata 7. kolo, prvo neka raste, a potoa neka opa|a. I
sega proverete {to }e stane ako toa go pra-
Ozna~ete ja nasokata so strelka.
vite brzo ili bavno.
3. Napravete serija eksperi-
Kratko rezime
menti so slednava opstanovka:
S vklu~ete vo primarno kolo so iz-
vor na napon eden kalem (1) so mal
Induciranata elektromotorna sila i e H
ednakva na brzinata na menuvaweto na magnet-
Sl.7 presek (sl.8), otpornik so lizga~ niot fluks zemena so sprotiven znak.
R i prekinuva~. Kako izvor mo`e da upotre- Taa mo`e da nastane so relativno dvi`ewe na
bite pove}e baterii svrzani seriski za da magnet i sprovodnik, koga doa|a do se~ewe na
obezbedite napon od 9 do 12 V. Povrzete drugo magnetnite silovi linii, ili so promena na
kolo vo koe }e bide vklu~en kalem (2) so zna- magnetnata indukcija.
~itelno pogolem presek i galvanometar (G).

125
 7. Elektromagnetna indukcija
7.2. LENCOVO PRAVILO ZA
INDUCIRANA STRUJA.
VIORNI STRUI
Lencovo pravilo
Flemingovoto pravilo na desnata raka za
nasokata na strujata mo`e da se primeni samo
vo slu~aj koga stanuva zbor za dvi`ewe na
sprovodnik normalno na magnetnite silovi
linii. Kako {to poka`avme porano,
inducirawe na struja nastanuva i vo mnogu
drugi slu~ai.
Postoi univerzalno pravilo za nasokata
na induciranata elektri~na struja koe se
vika Lencovo pravilo. Go formuliral E. H.
Lenc vo 1834 godina. Pred da go dademe ova
va`no pravilo, da se potsetime na slednovo.
Kako {to poka`avme, induciranata elek-
tromotorna sila se sozdava vo koloto vo koe
doa|a do vremenska promena na magnetniot
fluks. Vo koloto toga{ protekuva inducirana
struja. Induciranata struja sozdava magnetno
pole koe se narekuva inducirano magnetno
pole.
Nasokata na indiciranata struja e takva {to
taa so svoeto magnetno pole se sprotistavuva
na promenata na magnetniot fluks koj e
pri~ina za nejzinato sozdavawe.
Ako pri~ina za inducirawe na strujata e
relativnoto dvi`ewe na sprovodnikot vo
odnos na magnetnoto pole, induciranata struja
se sprotivstavuva na toa dvi`ewe.
Ako pri~ina za inducirawe na strujata e
promenata na goleminata na magnetnata
indukcija, magnetnoto pole na induciranata
struja se sprotivstavuva na taa promena.
Na slikata 1 e dadena fotografija na mala
“terezija” na ~ii kraci se nao|aat dva
aluminiumski prstena, taka {to tie mo`at
lesno da se dvi`at vo horizontalna ramnina.
Edniot od prstenite e cel, a vtoriot (pood-
dale~eniot) ima popre~na puknatina. Koga do
aluminiumskiot prsten }e se dobli`i pra~-
kest magnet, prstenot se odbiva od magnetot.
No, ako po smiruvaweto na sistemot mag-
126
netnata pra~ka ja vadime od prstenot, prste-
not }e se dobli`uva do magnetot.
Sl. 1
Vo prviot slu~aj, induciranata struja
sozdadena vo prstenot se sprotistavuva na
rasteweto na fluksot, koe e usloveno so dob-
li`uvaweto na magnetot, dodeka pri vadeweto
na magnetot doa|a do namaluvawe na magnet-
niot fluks, poradi {to se inducira takva
struja ~ie magnetno pole se sprotivstavuva na
namaluvaweto na fluksot.
Ako opitot se povtori taka {to magnetnata
pra~ka se vnesuva ili vadi od drugiot
(prese~eniot) prsten, pojavata }e ja nema. Jas-
no, tamu induciranite strui ne mo`at da se
zatvorat vo prstenot, tie sozdavaat mnogu sla-
bo pole koe ne mo`e da se sprotivstavi na
promenata na magnetniot fluks.
Lencovoto pravilo go objasnuva i znakot mi-
nus vo osnovniot zakon za induciranata elek-
tromotorna sila:
H =  ''ĭt
i (1)
Ako ')=)2 -)1 e pozitivno, zna~i )2>)1,
fluksot raste, toga{ elektromotornata sila
na induciranata struja se sprotivstavuva na
rasteweto na fluksot. Obratno, ako e )2<)1 ,
fluksot opa|a, induciranata elektromotorna
sila se sprotivstavuva na toa opa|awe.
Lencovoto pravilo za nasokata na indu-
ciranata struja va`i vo site pojavi na induci-
rawe na struja. Posebno jaki inducirani strui
mo`e da se sozdadat vo sprovodnici koi se
masivni, ako se najdat vo prostor vo koj se
menuva magnetniot fluks.
 7. Elektromagnetna indukcija
Viorni (Fukoovi) strui
Inducirani strui vo masivni sprovodnici
se vikaat viorni strui ili Fukoovi strui.
Od kade nazivot “viorni strui”? Viornite
strui se posledica na takanare~enoto viorno
elektri~no pole koe, spored Maksvel (1831-
1979), se sozdava okolu kakvo bilo promenlivo
magnetno pole. Imeno, Maksvel teoriski po-
ka`al deka sekoe promenlivo magnetno pole
sozdava okolu sebe promenlivo elektri~no
pole. No, isto taka, magnetno pole ne mora da
bide sozdadeno samo so dvi`ewe na polne`i,
tuku ako nekade postoi promenlivo elektri~-
no pole, toa okolu sebe sozdava promenlivo
magnetno pole. Ovaa neraskinliva vrska pome-
|u promenite vo elektri~noto i magnetnoto
pole uka`uva na toa deka vo slu~aj na vremen-
ski promenlivi poliwa stanuva zbor, vsu{-
nost, za edinstveno elektromagnetno pole.
Prvoto tvrdewe na Maksvelovata teorija za
postoewe na viorno elektri~no pole mu bilo
poznato na Faradej, a i na drugi nau~nici.
Viornoto elektri~no pole, inducirano vo
masiven sprovodnik, predizvikuva jaki viorni
strui koi se zatvoraat vo toj sprovodnik.
Pojavata na viorni strui kaj masivnite spro-
vodnici doa|a do izraz kaj Valtenhofenovoto
ni{alo ( slika 2)
Fizi~ko ni{alo, masivna bakarna plo~a,
se ni{a kako lula{ka pome|u polovite na
eden elektromagnet. Za po~etok neka
strujniot izvor bide isklu~en. Poradi sovla-
duvawe na otporot na vozduhot, teloto
Sl.2. Valtenhofenovo ni{alo
postepeno ja nama-
luva svojata
mehani~ka energija
i po nekoe vreme }e
prestane da se
ni{a. Me|utoa, ako
ja vklu~ime strujata
vo elektromagnet-
ot, toga{ ni{aweto Sl. 3
vedna{ prestanuva.
Ako eksperimentot go povtorime so plo~a
so ista forma (sl. 3), no taa da ne e celosno
masivna, tuku na nea da ima napraveno zaseci,
toga{ pridu{uvaweto na ni{aloto e mnogu,
mnogu pobavno.
I vo ovoj eksperiment doa|a do izraz Len-
covoto pravilo. Pri navleguvaweto na ni{a-
loto vo prostorot pome|u polovite na elek-
tromagnetot doa|a do rastewe na magnetniot
fluks. Pritoa, se induciraat strui ~ie {to
magnetno pole se sprotivstavuva na navle-
guvaweto. Obratno, pri izleguvaweto na
bakarnata plo~a, induciranite viorni strui
sozdavaat magnetno pole koe se sprotivstavuva
na namaluvaweto na fluksot, predizvikano so
izleguvaweto. Taka, vakvoto ni{alo vedna{
se ko~i. Poradi mnogu poslabite ja~ini na
viornite strui, vo slu~ajot na zase~enata
plo~a, efektot na ko~eweto e mnogu poslab.
Viornite strui nao|aat pove}ekratna
primena. Masivnite sprovodnici imaat mnogu
mal otpor, pa poradi toa i relativno mali
promeni na magnetniot fluks kaj vakvite
sprovodnici sozdavaat viorni strui so
golema ja~ina. Taka jakite strui gi zagrevaat
sprovodnicite i mo`e da dojde do zagrevawe,
do temperaturi pogolemi od to~kata na
topewe na metalot. Tokmu ovoj efekt se
koristi kaj indukcionite pe~ki. Ineresno e
da se napomne deka poradi toa {to magnetnoto
pole se prostira i vo vakuum, postojat vakuum
indukcioni pe~ki.
So koristewe na viornite strui se
konstruirani nekoi uredi za merewe, kako:
tahometri, elektri~ni broila i sl.
No, kaj nekoi uredi viornite strui se
{tetni, bidej}i predizvikuvaat zagrevawe na
sprovodnicite i zagubi na elektri~nata
energija. Tamu namaluvaweto na Fukoovite
127
 7. Elektromagnetna indukcija
strui se pravi taka {to sprovodnicite ne se
masivni, tuku se praveni od tenki metalni
listovi, lepeni so izolatorski lepila.
Pra{awa, zada~i, aktivnosti
1.Vo kalem (solenoid) navleguva severniot
pol na magnetot. Ako kalemot e povrzan vo
strujno kolo, toga{ kakva }e bide nasokata na
strujata vo koloto (nacrtaje
S so strelka)? Koj pol se
sozdava na gorniot del od
solenoidot?
2. Magnetot od prethod-
N noto pra{awe pa|a nadolu.
Dali se ednakvi zabrzuva-
G wata na magnetot koga kolo-
to na kalemot e otvoreno
(prekinato) i koga e toa
Sl.4. zatvoreno?
3. Mo`no li e da se dobie
otklon na galvanometarot od slikata 5 bez da
go dvi`ime magnetot i bez da go dvi`ime
kalemot L. Na raspolagawe vi e `elezna pra~-
ka M M’.
4. Ako pome|u polovite na silen elek-
tromagnet se
pu{ti slobodno da
L
pa|a nekoja metal- G N
M’
na moneta, nejzi-
S elektri~no i magnetno pole i vovel poim za silovi
noto zabrzuvawe M linii. Toj ja prou~uval strujata niz te~nosti i gi dal
}e se namali. Ob-
jasnete go efek- Sl. 5
tot.
5. Napravete go sledniov opit. Opitot e
mo`no da go izvedete i vo doma{ni uslovi. Od
aluminiumska folija ise~ete
kru`en disk. Postavete
vertikalno igla, a vrz nea
stavete go diskot taka {to da
bide potpren vo centarot na
krugot (videte slika 6). Zemete
N S
kakov bilo magnet (najdobro e
potkovi~est) i obesete go taka
{to polovite da mu le`at nad
diskot. Potoa, zavrtete go
magnetot. Vo ista nasoka so
magnetot }e se zavrti i
kru`niot aluminiumski disk. Sl.6
Objasnete go eksperimentot!
128
7. Obesete na konec pravoagolna
aluminiumska plo~ka (napravete
ja od podebela folija).
N Al S
Postavete ja plo~kata pome|u
polovite na posilen magnet (sl.
7). Ako magnetot go dvi`ite i
plo~kata }e se pridvi`i vo ista
nasoka. Zo{to? Sl.7
Vo 1822 g. Majkl Faradej
(Michael Faraday ,1791-1867) vo
svojot bele`nik zapi{al :
« Da se pretvori magnetizmot vo
elektricitet ». Re~isi cela
decenija potoa se navra}al na ovaa
svoja ideja i duri vo 1831 godina
objavil deka ja otkril pojavata
elektromagnetna indukcija koja se
smeta za edno od najva`nite
otkritija vo fizikata.
Faradej e roden vo siroma{na familija i rano go
napu{til redovnoto {koluvawe. No, mnogu rano kaj
nego se razvil interesot kon prirodnite nauki i
mnogu, mnogu ~ital. Od 1813 god. zapo~nal da raboti
kako laborant kaj poznatiot hemi~ar Humphry Davy
(1778-1829), Tamu gi povtoril eksperimentite na
Ersted i Amper, konstruiral prv elektromotor,
rabotel na vte~nuvawe na gasovi, pravel ogromen broj
eksperimenti povrzani so elektromagnetnata
indukcija i samoindukcija, ja dal idejata za
osnovnite zakoni za elektroliza koi denes go nosat
negovoto ime. Edinicata za elektri~en kapacitet vo
SI (f
farad) e nare~ena spored negovoto prezime.
Kratko rezime
Za induciranata elektri~na struja va`i
univerzalno Lencovo pravilo koe glasi:
nasokata na induciranata struja e takva {to
taa so svoeto magnetno pole se sprotivstavuva
na promenata na magnetniot fluks koj e
pri~ina za nejzinato sozdavawe.
Inducirana struja nastanuva i vo masivni
sprovodnici, poznata kako viorni strui.
 7. Elektromagnetna indukcija

7.3. SAMOINDUKCIJA. kade {to L e koeficientot na proporci-

INDUKTIVNOST onalnosta koj se narekuva koeficient na sa-
moindukcija ili induktivnost (induktivi-
tet).
Samoindukcija Induktivnosta e va`no svojstvo na strujnoto
Znaeme deka koga niz nekoj sprovodnik te~e kolo koe zavisi kako od geometrijata i ele-
struja okolu nego se sozdava magnetno pole. mentite na strujnoto kolo taka i od mag-
Ako strujata {to te~e niz sprovodnikot e netnata permeabilnost na sredinata vo koja
promenliva, se menuva i goleminata na mag- toa, poto~no nekoi negovi delovi se nao|aaat.
netnata indukcija na poleto {to taa struja go Za dadeno strujno kolo naj~esto induktivnosta
sozdava. Zna~i, imame sprovodnik {to se na- e konstantna. Spored Faradeeviot zakon za
o|a vo prostor so sopstven promenliv magne- inducirana elektromotorna sila, elektromo-
ten fluks. Spored Faradej, i vo takviot spro-
vodnik se inducira elektromotorna sila koja
tornata sila na samondukcija H s mo`e da se
se sprotivstavuva na promenata na magnetniot napi{e:
fluks.
Pojava na inducirawe na e.m.s. vo sprovodnik
H s =
'ĭ
't
L
'I
't
(3)
niz koj te~e promenliva struja pod dejstvo na
promenite na sopstveniot magneten fluks se
Od relacijata (3) se gleda deka samoindu-
vika samoindukcija. Induciranata elektro-
ciranata elektromotorna sila e pravopropor-
motorna sila {to pritoa se javuva ja vikame
cionalna so brzinata na promenata na ja~ina-
samoinducirana elektromotorna sila ili
§ 'I ·
elektromotorna sila na samoindukcijata. ta na strujata ¨ ¸ . Relacijata (3) da ja napi-
]e ja proanalizirame pojavata podetalno. © 't ¹
Magnetniot fluks sozdaden od strujata {to {eme i vo slednava forma
te~e niz strujnoto kolo e opredelen so pozna-
tata relacija: H s L
'I
't
L
I 2  I1
't
(4)
ĭ BS (1)
Vo relacijava, V e goleminata na vektorot na pri {to I2 e ja~inata na strujata na krajot, a I1
magnetnata indukcija na magnetnoto pole soz- na po~etokot na vrmenskiot interval 't za koj
dadeno od strujata, a Y e plo{tinata na povr- do{lo do promenata na strujata. Ako strujata
{inata zafatena so strujnoto kolo. Vo (1) ne 'I
raste, I2> I1, >0, samoinduciranata e.m.s. i
se vodi smetka za agolot pome|u magnetnata 't
indukcija i povr{inata Y, bidej}i magnetnite samoinduciranata struja imaat nasoka
silovi linii sozdadeni od sprovodnikot ja sprotivna od nasokata na primarnata struja
se~at ramninata na koloto (konturata) pod vo koloto. Taa se sprotivstavuva na rasteweto
prav agol, pa agolot D pome|u magnetnite
'I
silovi linii i normalata na povr{inata e na strujata. Ako strujata opa|a, I2 < I1, < 0,
nula, cos D=1. 't
Ako pretpostavime deka strujata vo koloto se samoinduciranata elektromotorna sila se
menuva, toga{ se menuva i magnetnata induk- sprotivstavuva na opa|aweto na strujata, pa
cija, a poradi toa se menuva i magnetniot samoinduciranata struja ima ista nasoka kako
fluks. Taka, mo`e da se napi{e deka i strujata {to te~e niz koloto.
magnetniot fluks sozdaden vo nekoja kontura Slednive dva eksperimenta }e ni ja ilus-
niz koja te~e struja, e pravoproporcionalen triraat pojavata samiondukcija koja doa|a do
so ja~inata na strujata I : izraz vo site slu~ai koga niz dadeno strujno
kolo se menuva ja~inata na strujata, no naj-
ĭ LI (2) izrazena e pri vklu~uvaweto i isklu~uvaweto
na strujata.

129
 7. Elektromagnetna indukcija

Eksperiment 1. So samoindukcija mo`e da se kvo da svetat. Koga so pomo{ na prekinuva~ot

postigne zna~itelno povisok napon od napo- K se vklu~uva koloto, svetilkata Y1 vedna{
not na postojniot izvor na strujata. zasvetuva, dodeka svetilkata Y2 zasvetuva so
Povrzete elektri~no kolo kako na sl. 1. zadocnuvawe. Toa e poradi samoinduciranata
elektromotorna sila koja vo ovaa granka e
golema. Kolku e pogolem koeficientot na sa-
moindukcijata tolku vremeto za da se postigne
K normalno svetewe na ovaa svetilka }e bide
T. L. pogolemo.

6V
L u Pri sekoe vklu~uvawe i isklu~uvawe na
strujata se pojavuva samoinducirana elektro-
motorna sila. Zatoa, vo kolo vo koe ima vklu-
~en kalem, grafikot na zavisnosta na strujata
vo zavisnost od vremeto ima forma dadena na
slikata 3.
Sl.1

Na izvor na struja od 6 V paralelno se

povrzani kalem L so golem broj navivki i tle-
ava lamba T. L. , koja normalno sveti na 220 V.
Pri vklu~eno kolo, lambata ne sveti, bidej}i
e priklu~ena na izvor od samo 6 V. No, pri 'I
0
isklu~uvawe, tleavata lamba zasvetuva. 'I
!0 I=H/R 't
Koe e objasnenieto? Pri isklu~uvaweto na 't
strujata doa|a do nagla promena na magnetniot
fluks vo kalemot. Taa promena e pri~ina da se 't1 't2 t
samoinducira elektromotorna sila od redot vklu~uvawe isklu~uvawe
na golemina na naponot na paleweto na tlea-
vata lamba.
Sl.3
Eksperiment 2. Na izvor na prav napon se
povrzuvaat paralelno dve ednakvi svetilki Pri vklu~uvawe na strujnoto kolo, ja~inata
(sl.2). Vo grankata na prvata svetilka Y1 e na strujata ne ja dostignuva vedna{ vrednosta
povrzan otpornik so lizga~ R, a vo grankata so
svetilkata Y2 - kalem so golem broj navivki i {to bi ja imala spored Omoviot zakon I= R , H/
`elezno jadro so induktivnost L. tuku po nekoe vreme 't1 koe e tolku pogolemo
kolku {to e samoinduciranata elektromo-
torna sila pogolema. Pri isklu~uvaweto, za
vremenski period 't2, strujata postepeno se
K S1
u S2
u namaluva do nulta vrednost, bidej}i toga{
samoinduciranata elektromotorna sila e
H naso~ena isto kako i postojanata struja.

R L
Induktivnost
]e go iskoristime zakonot za samoinducira-
nata elektromotorna sila (ravenka 3) za da ja
Sl. 2 objasnime fizi~kata veli~ina induktivnost
So menuvawe na otporot vo grankata na prva-
ta svetilka se doteruva dvete svetilki edna-
(induktivitet): H s L
'I
't
.

130
 7. Elektromagnetna indukcija
Od formulata se gleda deka:
Iduktivnosta e fizi~ka veli~ina koja e ed-
nakva na elektromotornata sila na samoin-
dukcijata {to se pojavuva vo dadeno strujno
kolo vo koe strujata se menuva so brzina od
eden amper vo sekunda.
Induktivnosta e veli~ina sli~na na elek-
tri~niot kapacitet, taa zavisi od geometri-
skite svojstva na sprovodnikot, od negovite
dimenzii i forma, no ne zavisi od toa dali
niz sprovodnikot te~e struja ili ne. Induk-
tivnosta, isto taka, mnogu zavisi i od mag-
netnata permeabilnost na sredinata vo koja se
nao|a dadeniot sprovodnik. Induktivnosta e
proporcionalna so relativnata magnetna
permeabilnost na dadenata sredina Pr.
Edinica za induktivnost vo SI e henri,
(oznaka H). Nekoj sprovodnik ima induktiv-
nost od eden henri, ako koga bi bil vklu~en vo
strujno kolo so promenliva struja, pri pro-
mena na ja~inata na strujata od eden amper za
sekunda, na kraevite na sprovodnikot bi se
samoinducirala elektromotorna sila od eden
volt.
Induktivnosta na solenoidot so N navivki,
napre~en presek Y i dol`ina l, e dadena so
relacijata
N 2S
L Pr P0 (5)
l energija se tro{i za inducirawe na e.m.s. na
Pr e relativnata magnetna permeabilnost na
sredinata postavena vo solenoidot.
Od relacijata (5) se gleda zo{to magnetnata
konstanta P0 se iska`uva vo edinicata H/m.
Energija na magnetno pole
]e se vratime na eksperimentot skiciran na
slikata 1. Pri negovoto izveduvawe vidovme
deka po prekinuvaweto na koloto, tleavata
lamba, paralelno vrzana so kalemot so golema
induktivnost, zasvetuva. Se pra{uvame: neli
go isklu~ivme izvorot? Od kade energija za
zasvetuvawe na lambata?
Mo`e da pretpostavime deka vo kalemot po-
stoela magnetna energija koja tamu bila aku-
mulirana i koja po isklu~uvaweto se tro{i
za svetewe na lambata.
Poka`avme, isto taka, deka pri vklu~uvaweto
strujata e promenliva, i toga{ elektro-
motornata sila na samoindukcijata se spro-
tisvtavuva na rasteweto na strujata. Toa zna~i
deka za da se vospostavi strujata vo kalemot, a
so toa i magnetnoto pole, treba da se sovlada
elektromotornata sila na samoindukcijata.
Ako srednata golemina na samoinduciranata
elektromotorna sila e Hs , a niz koloto
pominal polne` Q, toga{ rabotata {to treba
da se izvr{i za sovladuvawe na samo-
indukciranata e.m.s e ednakva na QHs. Taa
rabota e pretvorena vo magnetna energija na
kalemot.
Bidej}i promenite na strujata pri vklu~u-
vaweto i isklu~uvaweto se pretstaveni so
slo`ena zavisnost (videte ja slikata 3) stro-
goto izveduvawe na relacijata za magnetna
energija ne e ednostavno, pa nie ovde }e ja
dademe taa relacija kako gotova:
LI 2
Wm (6)
2
Energijata na magnetnoto pole Wm na dadeno
kolo e pravoproporcionalna so negovata
induktivnost L i so kvadratot na strujata vo
koloto (I2 ) .
Pri isklu~uvawe na koloto, magnetnata
samoindukcijata koja predizvikuva te~ewe na
struja u{te izvesen period po isklu~uvaweto.
Bidej}i induktivnosta na kalemi so
feromagneti~ni jadra e mnogu golema, vo kola
so takvi elektromagneti, energijata na
magnetnoto pole e mnogu golema.
Pod gustinata na energijata na magnetnoto
pole (sli~no kako vo elektrostatikata) se
podrazbira energija na edinica volumen od
poleto.
Primer zada~i
1. Ako grafi~kiot prikaz na ja~inata na
strujata vo zavisnost od vremeto e takov kako na sl.
4a, a koloto niz koe te~e taa struja e so induk-
tivitet L= 1 H, da se nacrta soodveten grafik na
elektromotornata sila na samoindukcijata, kako i
da se opredeli nejzinata golemina.
131
 7. Elektromagnetna indukcija

I Koga }e se vnese `eleznoto jadro, ovaa energija se

10 A zgolemuva 1000 pati, bidej}i tolku pati se
zgolemuva induktivnosta na kalemot.

Pra{awa, zada~i, aktivnosti

1s t
1. Kako }e objasnite zo{to pri brzo isklu-
Sl.4 a ~uvawe na nekoj potro{uva~ na struja, pome|u
H s
{tekerot i vklu~uva~ot preskoknuva iskra?
2. @icite vo otpornicite se motaat bifi-
10 V
larno (dvata kraja na `icata se spojuvaat i
potoa zaedno se motaat). Dali znaete {to se
odbegnuva so takvoto motawe?
1s
t Kratko rezime
Pojava na inducirawe na e.m.s. vo sprovodnik niz
10 V koj te~e promenliva struja pod dejstvo na
Sl.4 b promenite na sopstveniot magneten fluks se vika
samoindukcija.
Re{enie
Zakonot za samoinduciranata e.m.s. glasi:
'I I  I1 I
Hs L L 2 L 2 'I
't 't 't Hs L , kade L e induktivnost na
't
Bidej}i e I2=10 A, a 't i pri rasteweto i pri
elektri~noto kolo vo koe poradi vremenskata
opa|aweto na strujata e 1 y, za induciranata e-
promena na ja~inata na strujata se pojavuva
lektromotorna sila na samoindukcijata se dobiva
promenliv magneten fluks i doa|a do inducirawe
po apsolutna vrednost ista golemina od 10 V (sl.
na samoinducirana e.m.s. Induktivnosta se meri so
4b), no pri rasteweto taa e negativna, a pri opa-
edinicata henri (H). Nekoj sprovodnik ima
|aweto na strujata -pozitivna, isto kako i strujata.
induktivnost od eden henri, ako koga bi bil
Vo tekot na vremeto koga strujata ne se menuva, vklu~en vo strujno kolo so promenliva struja, pri
elektromotornata sila na samoindukcijata e nula. promena na ja~inata na strujata od eden amper za
2. Opredelete ja energijata na magnetnoto sekunda, na kraevite na sprovodnikot bi se
pole na solenoid so N=250 navivki, ako negovata samoinducirala elektromotorna sila od eden volt.
dol`ina e 12 cm, a napre~niot presek e vo forma na
kvadrat so strana od 6 cm, ako niz nego te~e struja
Vo istorijata se slu~uva do isto
od 5 A.
otkritie da dojdat istovremeno
Kolku }e se promeni ovaa energija ako vo kalemot pove}e nau~nici.
se vnese jadro so relativna magnetna permea- Pokraj Faradej i Henri, koi
bilnost Pr = 1000 ? rabotele vrz pojavite na elek-
Re{enie tromagnetnata indukcija i samo-
Dadeno: Se bara : Wm =? indukcija, treba da se spomne
N=250 l=0,12 m deka i drugi fizi~ari bile bli-
zu do takvite otkrititija
a= 0,06 m I= 5 A
Prvo treba da se opredeli induktivnosta na Eden od najzna~ajnite e sekako Hajnih
2
solenoidot: L P N S Fridrih Emil Lenc (Heinrich Friedrich Emil
0
l Lenz, 1804-1865),, roden vo Dorpart, Rusija, de-
Koga }e se vnesat brojnite vrednosti, se dobiva: ne{na Estonija.. Vo 1834 godina Lenc go dal
250 2 ˜ 0,06 2 svoeto pravilo za nasokata na induciranata struja.
L 4S ˜ 10 7 23,6 ˜ qH Nezavisno od Xul, Lenc ja poka`al ekvivalent-
0,12
nosta pome|u rabotata i koli~estvoto toplina, pa
Energijata }e bide: ne retko Xuloviot zakon se narekuva Xul- Lencov.
LI 2 23,6 ˜ 10 6 ˜ 5 2 I praviloto za induciranata elektromotorna sila
Wm 295 ˜ 10  6 J Lenc go dal trgnuvaj}i od univerzalniot zakon za
2 2
zapazuvawe na energijata.

132
 8. Elektri~ni oscilacii i branovi,naizmeni~na struja

8. 1. NAIZMENI^NA STRUJA Vo princip imame ramka koja rotira vo pos-

Princip na rabota na generator za
naizmeni~nata struja
Galvanskite elementi i akumulatorite davaat
struja {to postojano te~e vo ista nasoka i ima
ista ja~ina (slika 1a). Vo tehnikata, denes, vo
mnogu pogolema upotreba e naizmeni~nata
struja. Toa e struja ~ija{to nasoka i gole-
mina postojano se menuvaat i toa naj~esto
spored zakonot na sinus (sl.1.b): .
tojano magnetno pole.
Eksperimentot od slikata 2, poka`uva deka
koga so raka ja rotirame ramkata, galvanome-
tarot povrzan preku ~etkicite poka`uva pos-
tojano oscilirawe na strujata.
Se razbira, kaj generatorot rotacijata se do-
biva preku turbini i aglolnata brzina e pogo-
lema. No vo pricip, opitot ja objasnuva {ema-
ta na generatorot.

I S
0

B A

CC D
t galvanometar

N
~etkici
Sl.1a. Ednonaso~na postojana struja

I
T Sl.S
I0 Sl. .2
t
T Niz ramakata, postavena kako na slikata, pos-
-I0 toi magneten fluks ) daden so:

Sl. 1b Naizmeni~na struja
Elektromagnetnata indukcija ima golema pri-
mena vo naukata i tehnikata. Edna od najva`-
nite e dobivaweto na naizmeni~nata struja.
Izvor na EMS na naizmeni~nata (~esto se
vika samo promenliva) struja pretstavuva
generator. ]e dademe principna {ema na gene-
ratorot za naizmeni~na struja. Toj se sostoi
od:
1. Induktor (stator) koj pretstavuva
magnet i sozdava postojano magnetno pole
(sl.2) ;
2. Podvi`na ramka-kalem ABCD (rotor)
del {to rotira so postojana aglova brzina vo
prostorot vo koj se nao|a postojanoto mag-
netno pole; i
3. Kontakten del so komplet na ~etkici
preku koi se odnesuva induciranata struja.
ĭ BScosD (1)
kade {to B e magnetnata indukcija na magnet-
noto pole, a S e plo{tinata na povr{inata
opfatena so ramkata, a D e agolot me|u silo-
vite linii na magnetnoto pole i normalata na
povr{inata vo koja le`i ramkata..
Bidej}i doa|a do rotacija na ramkata, se me-
nuva i magnetniot fluks, pri {to se menuva
agolot pome|u normalata na ramkata i pra-
vecot i nasokata na magnetnata indukcija, i
toa taka {to, ako Z e agolnata brzina na rota-
cija, D =Zt, pa
ĭ BScosZt (2)
i e jasno deka toj e funkcija od vremeto t .
Spored ona {to go znaeme za elektromag-
netnata indukcija, tamu kade {to doa|a do

133
 8. Elektri~ni oscilacii i branovi,naizmeni~na struja

vremenska promena na magnetniot fluks se tromotornata sila E0. Fazata na naEMS e Zt.
inducira elektromotrorna sila. EMS e oscilatorna funkcija od vremeto ~ij
Spored Faradeeviot zakon za elektromagnet- 2S
na indukcija se inducira EMS Ei dadena so: period na oscilierawe e T .
Z
{ Ako namesto ramka, rotorot e kalem so N
Ei =- (3) navivki, toga{
t
Toa zna~i deka treba da ja opredelime kakva e E0= NBAZ (6)
vremenskata promena na magnetniot fluks i
da ja zamenime so vremeto za koe taa nas- Ako koloto e zatvoreno, znaeme deka induci-
tanala. Za taa cel }e se poslu`ime so sl. 3. ranata EMS e vsu{nost ednakva na maksi-
Na slikata e daden presekot na ramkata malnata potencijalna razlika (naponot V)
postavena me|u polovite na magnetot . (Vnimavajte, vo ovaa glava naponot go
bele`ime so V!) me|u dvata kraja na izvorot,
pa }e bide:
1
2
V V0 sin Zt ; V0 NBAZ ((7)

N S Se gleda deka naponot V=V(t) e sinusna funk-

cija od vremeto.
D Vo sovremenite generatori na naizmeni~nata
struja so golema mo}nost, induktorot e silen
elektromagnet, i toj e rotor. “Ramkata” e sos-
tavena od golem broj navivki od izoliran
Sl.3. Presek na ramkata me|u polovite na magnetot.
sprovodnik postaveni okolu listovi na legi-
ran t.n. elektrotehni~ki ~elik. Taka, kalemot
Pri rotacijata, dvi`eweto na spro- vo koj se inducira strujata e nepodvi`en del
vodnicite AB i CD stanuva po kru`nica so na generatorot.
dijametar d =AD (od sl.2) i so liniska brzina Ako e koloto zatvoreno i vo nego e povrzan
d samo otpornik, kako na slikata 4, toga{ niz
v Z . Teoriski se poka`uva deka induci- koloto te~e struja so isto taka sinusoidna za-
2 visnot od vremeto:
ranata elektromotorna sila e
V V0
I sin Zt I 0 sin Zt ;
Ei1= Blv sin D , (4) R R (8)
V0
kade {to l e dol`inata na sprovodnicite AB
I0
R
= CD= l. Ovie dva sprovodnika se aktivni, i
pri vrtewe na sprovodnikot samo vo niv se Grafi~kata zavisnost na ja~inata na strujata
inducira EMS. Pa taka vkupnata inducirana i EMS (naponot) od vremeto se dadeni na
EMS e dadena so slikata 4. Na fotografijata na slikata 5 e
daden realen izgled na naizmeni~nata struja
d dobiena od gradskata mre`a.
Ei =2Ei1 = 2 Z lB sin D ZBS sin Zt ; (5) Kako {to se gleda, so vrtewe na rotorot vo
2 postojano magnetno pole se dobiva struja.
Zna~i so pomo{ na mehani~ka energija se do-
bidej}i S=dl. biva elektri~na. Ma{inite koi toa go ovoz-
Veli~inata: ZB S e konstanta i ja ima mak- mo`uvaat se vikaat generatori ili alter-
simalnata, amplitudna vrednost na elek- natori.

134
 8. Elektri~ni oscilacii i branovi,naizmeni~na struja
gene- R izgledot na eden motor ili generator e mnogu
rator
E,I
T t
Sl.4. Vo koloto e vklu~en samo omski otpor.
Ja~inata na strujata i naponot se vo faza
. Sl. 6. Fotografija na generatori za naizmeni~na
Sl. 5 Fotografija na sinusoidna struja, dobiena so
katoden oscilograf
Pri rotacija na rotorot vo magnetnoto pole,
na statorot se dobiva naizmeni~na struja. Ako
za vreme od 1 sekunda rotorot pravi edno
zavrtuvawe, toga{ ja~inata na strujata }e ja
promeni goleminata i nasokata, taka {to
grafi~kiot prikaz na nejzinata ja~ina vo
zavisnost od vremeto }e bide edna sinusoida.
Takviot generator }e raboti so frekvencija
od 1 Hz. Generatorite na naizmeni~nata struja
vo na{ata gradska mre`a rabotat so
frekvencija od 50 Hz (50 zavrtuvawa vo
sekunda). Vo SAD gradskata struja ima
frekvencija od 60 Hz.
Generatorite se ma{ini so koi mehani~kata
energija se pretvora vo elektri~na, a kaj
elektromotorite so pomo{ na elektri~nata
energija mo`e da se dobie mehani~ka. Ottamu
sli~en.
struja.
Vo sekoj slu~aj, kaj site ovie ma{ini doa|a do
pretvorawe na eden vid energija vo drug. Kaj
generatorite (sl. 6) treba da se vnese energija
za da se vrti rotorot. Toa se pravi so ogromni
turbini koi se vrtat ili so voda - kaj
hidrocentralite, ili so pomo{ na zagreana
vodena para pod visok pritisok, a koja e
dobiena so sogoruvawe na gorivo (jaglen ili
nafta) - kaj termocentralite. Kaj atomskite
centrali, nuklearnata energija dobiena so
procesite koi nastanuvaat so razbivawe na
atomskite jadra se koristi isto taka na
zagrevawe golemi koli~estva vodena para.
Vodenata para e so mnogu visok pritisok,taka
{to nejzinata energija se pretvora vo
mehani~ka, a ovaa vo elektri~na.
Efektivni vrednosti na naizmeni~nata struja
Naizmeni~nata struja se karakterizira so
slednive fizi~ki parametri: momentna, efek-
tivna i maksimalna vrednost na naizme-
ni~nata struja. Od toa {to dosega go ka`avme
e jasno {to se toa maksimalna (amplitudna)
vrednost, kako i momentna vrednost.
135
 8. Elektri~ni oscilacii i branovi,naizmeni~na struja
Efektivna vrednost na naizmeni~nata
struja se podrazbira vrednosta na onaa
postojana struja koja za isto vreme niz
isto kolo osloboduva isto koli~estvo
toplina kako i naizmeni~nata.
Vo uslovi koga vo koloto na naizmeni~nata
struja e vklu~en samo omski otpor, celokup-
nata nejzina energija se pretvora vo toplina.
Imeno, toga{ voop{to ne e va`na nasokata na
strujata. Vo taa smisla toplinskata mo}nost
na naizmeni~nata struja mo`e da se sporedi
so toplinska mo}nost na postojana
ednonaso~na struja koja za ist vremenski
interval, niz istoto kolo osloboduva isto
koli~estvo toplina. So vodewe smetka za toa,
se poka`alo deka efektivnata vrednost na
ja~inata na strujata i naponot na naiz-
meni~nata struja e opredelena so relaciite:
I0 V0
I ef ; Vef ; (9)
2 2
kade {to I0 i V0 se amplitudnite vrednosti na
strujata i naponot.
So instrumentite za merewe na veli~inite na
naizmeni~nata struja obi~no se merat
efektivnite vrednosti na strujata i naponot.
Pra{awa, zada~i i aktivnosti
1. Koj od rotorite pobrzo rotiraat, onie vo
SAD ili vo Evropa?
S N S N
~ naponot i ja~inata na strujata se sinusni
Sl.7
2. Kako }e go objasnite sledniot eksperiment:
Vklu~uvame vo strujno kolo obi~na elek-
tri~na svetilka. Za podobro gledawe, vklu-
~ete na svetilkata pomal napon od propi{a-
niot taka, {to pri gledaweto vo nea, svetli-
nata da ne smeta na o~ite. Vnimatelno prine-
suvame do svetilkata eden postojan potko-
vi~est magnet, ili dva pra~kesti (kako na sli-
136
V
U, V
1V
t
1s
a)
V
10 V
0,5 s t
b)
Sl. 8
kata 7), taka {to magnetnite silovi linii da
se normalni na nitkata {to sveti.
]e vidime deka nitkata na lambata }e ni
izgleda kako ra{irena.
3. Na slikata 8 se dadeni dijagramite za naiz-
meni~en napon na strui dobieni so razli~ni
generatori. Opredelete gi od grafikot vred-
nostite na periodite, frekvenciite i ampli-
tudite na naponite.
Kratko rezime
-Pojavata elektromagnetna indukcija naj-
{iroka primena na{la pri generiraweto na
naizmeni~nata sinusna struja.
- Sinusna struja e struja kaj koja EMS,
funkcii od vremeto.
- Generatori za naizmeni~nata struja se uredi
vo koi nastanuva pretvorawe na mehani~ka
energija vo elektri~na.
- Efektivnata vrednost na naizmeni~nata
struja e ednakva na goleminata na onaa edno-
naso~na prava struja koja za isto vreme bi
oslobodila isto koli~estvo toplina kako i
dadenata naizmeni~na struja.
 8. Elektri~ni oscilacii i branovi,naizmeni~na struja
8. 2. OMSKI, KAPCITATIVEN I
INDUKTIVEN OTPOR
Induktiven otpor
Niza elementi od kola so naizmeni~na struja,
kako {to se transformatori, elektromotori,
pridu{nici i sl, osven aktiven omski otpor,
imaat, isto taka, i induktiven otpor. Imeno,
promenlivata struja e pri~ina vo koloto da se
pojavi EMS na samoindukcijata koja se spro-
tistavuva na promenite na ja~inata na
strujata, poradi {to i se javuva ovoj dopolni-
telen otpor. Toa go potvrduva sledniov ekspe-
riment.
S VL , Va, I
K , Va
L 2S
izvor
~ Sl.2. Pojava na fazna razlika me|u ja~inata na
Sl.1
Eden kalem e povrzan vo strujno kolo vo koe
mo`e da bide vklu~en izvor na prav ili
naizmeni~en napon. Kalemot L e postaven na
jadro od rastavliv transforator, so pomo{ na
koj mo`e da se menuva induktivitetot na
kalemot. Koga vo koloto e vklu~en izvor na
prav napon, svetilkata S ednakvo sveti,
nezavisno od toa dali kalemot e vovle~en vo
jadroto ili ne, dodeka koga naponot e
naizmeni~en, svetilkata pomalku sveti koga
se zgolemuva induktivitetot na kalemot (pri
vovlekuvawe vo jadroto), a mo`e i sosema da
pretstane da sveti koga jadroto }e go
zatvorime so `eleznata kotva K.
Ako kako izvor se upotrebi generator ~ija
frekvencija mo`e da se menuva ( RC-
generator), se poka`uva deka otporot raste so
frekvencijata na naizmeni~nata struja.
[to mo`e da se zaklu~i?
Vo kolo na naizmeni~na struja pokraj omskiot
otpor, koj ~esto se vika i aktiven, se javuva
dodaten otpor RL ,~ija golemina e ednakva na :
RL ZL (.1)
i se vika induktiven otpor. Kako {to se
gleda induktivniot ne e samo karakteristika
na sprovodnikot, kako {to e toa slu~aj kaj
omskiot otpor, tuku toj zavisi i od frekven-
cijata na strujata.
Poradi pojavata na induktivniot otpor vo
koloto doa|a do pojava na fazna razlika
pome|u ja~inata na strujata i padot na naponot
vo delot kade{to se javuva induktivniot
otpor. Slikata 2 go ilustrira toa. So crveno
e nacrtana zavisnosta na ja~inata na strujata,
a so sino padot na naponot na induktivniot
otpor. Sino crtkano e dadena zavisnosta na
naponot na aktivniot- omskiot otpor.
VL VL
, Va
I
I
0 S
Zt
2
strujata i naponot kaj induktivniot otpor.
Naponot izbrzuva za S/2 pred strujata.
Zaostanuvaweto na strujata I zad naponot za
S/2 se objasnuva so fakot deka vo kalemot se
§ I ·
pojavuva EMS na samindukcijata ¨  L ¸
© t ¹
~ia golemina e proporcionalna so brzinata
na promenata na strujata. Zna~i vo momentot
koga strujata ima nulta vrednost, nejzinata
§ I ·
promena ¨ ¸ ima maksimalna golemina, pa
© t ¹
spored toa i EMS na samoindukijata e
maksimalna, dodeka vo slu~ajot koga strujata
ima maksimalna vrednost EMS na samoin-
dukcijata e ednakva na nula. Pa kako rezultat
na ka`anoto strujata í prethodi na EMS na
samoinukcijata za 900 (S/2). A bidej}i, spored
Lencovoto pravilo EMS na samoindukcijata
ima sprotiven znak so VL , toga{ vo odnos na
ovoj napon, ja~inata na strujata docni vo faza-
ta za 900 .
137
 8. Elektri~ni oscilacii i branovi,naizmeni~na struja

Fazorno pretstavuvawe Ako site naponi se podelat so ja~inata na

strujata, mo`e da se dobie triagolnik na
otporot (sl. 4). Od nego se gleda deka :
N
ZL
tanM . (4)
R
V VL Faznata razlika me|u ja~inata na strujata i
naponot ja opredeluva odnosot pome|u induk-
tivniot otpor i aktivniot omski otpor.
M
0 Va M I N

Sl. .3
z RL=ZL
Na slikata 3 e daden vektorskiot dijagram za
vakvo kolo. So vektori se prika`ani: ja~i- M
nata na strujata, nose~ki osnoven vektor,
bidej}i taa e ednakva za celoto kolo i aktiv- 0 Ra=R M
nata komponenta na padot na naponot, kako i
induktivnata komponenta na naponot, Va i VL .
Sl.4. Triagolnik na otporot
Aktivnata komponenta na naponot Va=IR se
sovpa|a, po svojata nasoka i pravec, so
Otporot koj e pri~ina za sozdavawe na fazna
nasokata na fazorot na ja~inata na strujata I. razlika me|u ja~inata na strujata i naponot go
Induktivnata komponenta VL izbrzuva vo vikame reaktiven otpor. Jasno e deka induk-
fazata za 900 pred ja~inata na strujata. tivniot otpor e reaktiven.
Vektorskiot zbir na tie dve komponenti go
dava vektorot na naponot V, koj so ja~inata na Kapacitativen otpor
strujata zafa}a agol M {to pretstavyuva fazna Ako sostavime strujno kolo od kondenzator i
razlika pome|u ja~inata na strujata i naponot. ampermetar (sl.5) i nego go vklu~ime na izvor
Pri slo`uvawe na ovie dva vektora se dobiva na prav napon, }e se ubedime deka struja nema
triagolnik OMN koj se vika triagolnik na da te~e. Kondenzatorot za postojanata prava
naponot. Od nego sledat slednive vrski: struja pretstavuva beskone~en otpor.
VL
Va VcosM ; VL VsinM; tanM ( 2)
Va C
Od toj triagolnik isto taka sleduva:
A
R 2 I 2  ZL  I 2 ;Ÿ
2
V2 izvor
V V (3)
I
R 2  ZL 
2 z
Poslednava relacija go dava Omoviot zakon za
ova kolo. Vo nego so z e ozna~en vkupniot
otpor za dadenoto strujno kolo ednakov na
~
Sl.5
Me|utoa, ako kondenzatorot se vklu~i na
izvor na naizmeni~en napon, ampermetarot }e
se otkloni. So zgolemuvawe na kapacitetot
na kondenzatorot, strujata raste.
R 2  ZL  .
2
Strujata niz kondenzatorot, za razlika od
strujata niz sprovodnicite, koja e rezultat na

138
 8. Elektri~ni oscilacii i branovi,naizmeni~na struja
sprovodlivosta, ne e so ista priroda.
Nejzinata golemina zavisi od brzinata na
promenata na elektri~noto pole sozdavano
pome|u kondenzatorskite oblogi, a pak, toa
zavisi od brzinata so koja doa|a do promena na
polne`ite Q na samite oblogi:
Q
I (5)
t
Takvata struja }e ja ima i vo vakuum. Ovaa
struja ja vikame pridvi`na struja.
So eksperiment ski-
G ciran na slikata 6
C mo`e da se poka`e
deka vo koj i da bilo
slu~aj koga nastanuva
promena na naponot
RP
na kondenzatorskite
oblogi, niz koloto
E }e te~e struja. Ako
taa promena na
Sl. 6 naponot ja pravime
so toa {to go dvi`ime lizga~ot na
potenciometarot RP , sè duri doa|a do promena
na naponot }e ima i otklon na galvano-
metarot. Kolku e promenata na naponot po-
brza, tolku e otklonot na galvanometarot
pogolem.
]e se vratime povtorno na relacijata (8.2.5).
Ako na kondenzatorskite oblogi se menuva
polne`ot, toga{ so ogled na toa {to polne-
`ot e Q = CV, a kapacitetot na kondenzatorot
C ne se menuva, ona {to se menuva e naponot,
imeno:
Q V
I ; I C (6)
t t
Ako e na oblogite donesen napon koj se menuva
sinusoidalno:
Vc V0 sinZt (7)
toga{ i ja~inata na strujata, dadena so (6),
isto }e se menuva sinusoidalno, no me|u
naponot i strujata }e postoi fazna razlika.
Kaj promenliva struja so vrzan kondenzator se
sozdava fazna razlika pome|u naponot i
ja~inata na strujata. Taa fazna razlika isto
iznesuva 900 (S/2), no, ovde ja~inata na strujata
izbrzuva pred naponot. Kapacitativniot
napon zadocnuva zad strujata za S/2.
I, VC I I
Vc Vc
S 2S
2 Zt
I
Sl. 7
Graficite na ja~inata na strujata i naponot
za ovoj slu~aj se dadeni na slikata 7, a na sl. 8
e dadenna soodvetniot vektorski dijagram.
I
0
90
VC
Sl. 8
Faznata razlika me|u naponot i ja~inata na
strujata se objasnuva na sledniov na~in: koga
naponot na kondenzatorskite oblogi ja menuva
nasokata, t.e. pominuva niz nulata, doa|a do
sozdavawe na najgolema pridvi`na struja.
Se poka`uva deka ulogata na kapacitativen
otpor RC ja igra veli~inata
1
RC (8)
ZC
Kako {to se gleda i kapacitativniot otpor e
vid na reaktiven otpor. I toj predizvikuva
sozdavawe na fazna razlika pome|u naponot i
ja~inata na strujata.
Ako vo koloto, pokraj kapacitativniot otpor,
e vklu~en i aktiven, omski otpor, poradi toa
{to toga{ }e postojat dve komponenti na
naponot, koi se fazno odmesteni, vkupniot
otpor e ednakov na z = R 2  RC2 .
139
 8. Elektri~ni oscilacii i branovi,naizmeni~na struja

8.3. SERISKA VRSKA NA OMSKI,

INDUKTIVEN I KAPACITATI-
VEN OTPOR. OMOV ZAKON ZA
NAIZMENI^NA STRUJA & N
V & &
V L  VC
Seriska vrska na site tri vida M
otpori. Omov zakon & & M *
Va VC I
Da razgledame strujno kolo vo koe se vklu~eni
site tri vida otpori (slika 1). Sl. 2

C Na slikata 8.3.2 e daden vektorskiot dijagram

R L (triagolnikot na naponot) za ova kolo. Na
nego kako osnoven vektor e zemen fazorot na
ja~inata na strujata, bidej}i e taa ista za site
delovi na koloto. VL e po golemina pogolemo
Va VC VL od VC , {to ne mora sekoga{ da e slu~aj.

Od triagolnikot na naponot OMN se

dobiva:
~ 2
E ª 1 º
Va2  V L  VC  R 2 I 2  I 2 «ZL 
2
V2
¬ ZC »¼
Sl.1. ili
V V
Tuka ja~inata na strujata niz site tri vidovi I (.3)
otpori e ednakva i neka e dadena so: ª 1 º
2 z
I I 0 sin Zt R 2  «ZL 
(1)
¬ ZC »¼
Padovite na naponite na oddelnite delovi na
koloto se: Ovoj izraz pretstavuva Omov zakon za
I naizmeni~na struja, kade {to imenitelot z se
Va IR ; VC IRC i
ZC vika impedancija i e ednakva na :

VL IRL IZL (2) ª 1 º

2

z R 2  «ZL 
ZC »¼
(4)
¬
Naponot, donesen na kraevite na trite
elementi e ednakov na zbirot na padovite na
naponite vo vektorska forma, zaradi
postoeweto na faznata razlika me|u VL i VC
vo odnos na Va, taka {to mo`e da se zapi{e: N
& & & & z
V Va  VC  VL (3) RL-RC
M
(Vnimavajte, naponite se skalari, ovde doa|a O R M
predvid na sobirawe na nivnite fazori koi
pretstavuvaat vektorski pretstaveni veli-
~ini vo vektorskiot dijagram). Sl. 3.

140
 8. Elektri~ni oscilacii i branovi,naizmeni~na struja
Na slikata 3 e daden triagolnikot na otporot,
od kade i se dobiva relacijata za impedancija-
ta .
Vo slu~aj koga kapacitativniot otpor e
pogolem od induktivniot, faznata razlika
pome|u strujata i naponot M e negativna.
Od slikata se gleda deka za faznata razlika
va`at relaciite:
R RL  RC
cosM ; sin M ; not na kraevite na koloto i strujata vo kolo-
z z
RL  RC
tanM
R por, strujata }e zavisi samo od goleminata na
(.5)
Rezonancija na naponot
Ako postoi mo`nost da se menuva indukti-
vniot i kapacitativniot otpor, i ako uspeeme
da doterame, tie da bidat ednakvi, zna~i :
1 kapacitativen otpor (RC=1/ZC).
ZL (6)
ZC
zna~i, reaktivniot otpor da e ednakov na nula,
spored relacijata (3) niz koloto te~e
maksimana struja. Pojavata ja vikame
rezonancija na napon.
Ovaa pojava mo`e da se demonstrira taka, {to
vo kolo kako na slikata 8.3.1 se vklu~eni
kondenzator ~ij kapacitet se menuva, a
induktivitetot na kalemot go menuvame so
vovlekuvawe ili vadewe na kalemot vo jadroto
na rastavliviot kondenzator. Ako namesto
otpornik vo koloto e vklu~ena svetilka, vo
uslovi koga reaktivnite otpori }e se
izedna~at, svetilkata }e sveti maksimalno.
Ako vo kolo na naizmeni~na struja se
vklu~eni pove}e omski otpori, pove}e
kapacitativni, i pove}e induktivni otpori,
sekoj vid treba posebno da se sobere pa potoa
da se upotrebi relacijata za Omov zakon za
naizmeni~nata struja, odnosno da se crta
vektorskiot dijagram
Pra{awa, zada~i, aktivnosti
1. Kraevite na eden kalem koj ima golem
induktivitet, se priklu~eni prvo na edno-
naso~en postojan napon, a potoa na naizme-
ni~en napon. Ako efektivnata vrednost na
naizmeni~niot napon e ednakva so praviot
napon, }e bidat li ednakvi i ja~inite na
struite?
2. Kakva e razlikata pome|u aktivniot i rea-
ktivniot otpor?
3. Od {to zavisi faznata razlika pome|u
naponot i ja~inata na strujata?
4. Pod koj uslov faznata razlika pome|u napo-
to e ednavva na nula?
5. Pod koj uslov vo slu~aj na seriska vrska
me|u omski, kapacitativen i induktiven ot-
omskiot otpor?
6. [to e toa rezonancija na napon?
Kratko rezime
Kaj naizmeni~nata struja pokraj omskiot
otpor (R), postoi i induktiven (RL=ZL) i
Postoeweto na induktiven i kapacitativen
otpor predizvikuva fazna razlika (M) me|u
ja~inata na strujata i naponot vo koloto,
zatoa tie otpori se vikaat reaktivni otpori.
Ako vo koloto e vklu~en samo induktiven
otpor, toj predizvikuva izbrzuvawe na
naponot za S/2 pred ja~inata na strujata, a ako
e vklu~en samo kapacitativen otpor toj
predizvikuva docnewe na naponot za S/2 vo
odnos na ja~inata na strujata.
Impedancija (z) e vkupen otpor kaj seriski
vrzanite tri vida otpori, dadena so
2
relacijata: z R 2  ªZL  1 º .
«¬ ZC »¼
Za seriski vrzanite otpori va`i Omov zakon
za naizmeni~na struja, spored koj ja~inata na
strujata (I) e dadena so:
V V
I
ª 1 º
2 z
R 2  «ZL 
¬ ZC »¼
Koga seriski se vrzani trite vidovi otpori, i
e doterano: ZL 1 , niz koloto te~e
ZC
maksimalna struja. Nastanala rezonancija na
napon.
141
 8. Elektri~ni oscilacii i branovi,naizmeni~na struja

8.4. RABOTA I MO]NOST NA Rabotata na elektri~nata struja e brojno ed-

NAIZMENI^NATA STRUJA nakva na plo{tinata na is{rafiranata povr-
{ina. Od druga strana, mo`e da se poka`e deka
Koga niz nekoe kolo te~e naizmeni~na struja taa plo{tina za vreme od eden period T e
vo sprovodnicite na koloto se osloboduva ednakva i na plo{tinata na pravoagolnikot,
toplina. Toa zna~i naizmeni~nata struja, isto ozna~en so zeleni rabovi, a ~ii stranici se
kako i postojanata ednonaso~na, vr{i rabota. periodot T i P0/2 , zna~i:
P0 I0 V0
˜ I ef ˜ Vef T
Bidej}i naponot i ja~inata na naizmeni~nata
struja postojano se menuvaat vo tekot na
T T (2)
2 2 2
vremeto razlikuvame: momentalna, maksi-
Ako ravenkata se skrati so T, se dobiva deka
malna i efektivna mo}nost na naizmeni~nat
vo ovoj slu~aj mo}nosta na naizmeni~nata
struja.
struja e ednakva na proizvodot od efektivnite
Kolo so omski otpor vrednosti na naponot i strujata:
Ako vo koloto e vklu~en samo aktivniot P I ef ˜ Vef . (.3).
(omskiot) otpor, odnosno zanemarlivo mal
Kolo so reaktivni otpori
induktivitet, a ne e vklu~en kondenzator,
momentalnata vrednost na mo}nosta, spored
Izrazot (3) za mo}nosta na naizmeni~nata
Xul-Lencoviot zakon, e:
struja ne va`i za slu~aj koga vo koloto e

Pt 
vklu~en induktiven i kapacitativen otpor.
I ˜V I 0V0sin 2Zt P0 sin 2 Zt (1) Toga{ me|u naponot i strujata postoi fazna
razlika M i se dadeni so
i e dobiena taka {to se pomno`eni momen-
talnite vrednosti na ja~inata na strujata i V V0 sin Ȧt i I I 0 sin Ȧt  M  (.5)
naponot ( V V0 sin Ȧt i I I 0 sin Ȧt ).
Momentalnata mo}nost se menuva od vrednosta Momentalnata mo}nost e toga{ dadena so:
0 pa do P0 =I0 V0 – maksimalnata vrednost na
mo}nosta i sekoga{ e pozitivna, bidej}i : Pt  I ˜V I 0V0sin Ȧt sin Ȧt - M 
I 0V0
sin 2 Zt >0. >cosM  cos2Zt  M @
2
I, V,P\ P P0 sin 2 Zt odnosno
+ + +
I P0 Pt  I ef Vef cos M  I ef Vef cos2Zt  M  (5)
Kako {to se gleda momentalnata vrednost na
T mo}nosta se sostoi od dve komponenti.
T t Pravata e konstantna i ne zavisi od vremeto.
4 Taa komponenta se vika aktivna mo}nost.
V
I Vtorata komponenta na momentalnata mo}nost
se menuva so dvojna frekvencija i mo`e da
Sl. 1. Zavisnost na momentalnata mo}nost na
bide kako pozitivna taka i negativna.
naizmeni~nata struja od vremeto, koga ne
Osciliraweto na mo}nosta vo koloto treba da
postoi fazna razlika
se razbere na sledniov na~in: vo koloto koe
sodr`i induktiven otpor, prvata ~etvrtina od
Grafi~kata zavisnost na momentalnata
periodot T, koga strujata se zgolemuva, mag-
mo}nost od vremeto (sl. 1), vo ovoj slu~aj koga
netnoto pole raste i del od energijata na
ne postoi nikakov reaktiven otpor, pa nitu
izvorot se pretvora vo energija na magnetnoto
fazna razlika me|u strujata i naponot, ja
pole vo koloto. Vo momentot t=T/4 energijata
ilustrira taa pozitivnost na mo}nosta.
na magnetnoto pole Um ja ima svojata mak-

142
 8. Elektri~ni oscilacii i branovi,naizmeni~na struja

simalna vrednost. Vakvata nasoka na prenosot Od ravenkata (5 ) kako od slikata 2 e vidlivo

na energijata se smeta za pozitivna, i momen-
talnata mo}nost {to ja karakterizira brzi-
nata na prenosot na energijata, }e bide
pozitivna.
Vo vtorata ~etvrtina na periodot, koga stru-
jata se namaluva, od maksimalnata vrednost na
nultata, energijata na magnetnoto pole od
koloto se vra}a na izvorot, {to se smeta za
negativna nasoka na prenosot na energijata, pa
ottamu i negativna momentalna mo}nost. Toa
kolku e pomala faznata razlika me|u naponot
i strujata, t.e. kolku e pomal reaktivniot
otpor, tolku e pomala reaktivnata mo}nost.
Vo nerealen idealen slu~aj, koga vo koloto
postoi samo reaktiven otpor na primer,
induktiven, M = 900, ravenkata (5) pominuva vo
P t  
I ef Vef cos 2Zt  90 0 ,  (6)
zna~i deka za edna polovina od periodot na
strujata, energijata izvr{uva cel ciklus na pa zavisnosta na momentalnata mo}nost e
pretvorbi, t.e. cela oscilacija, {to odgovara dadena so slikata 3.
na dvojnata frekvencija na momentalnata V, I, P P
P
mo}nost. + + +
Sosema analogen proces nastanuva ako vo V
I
koloto e vklu~en kapacitativen otpor, samo
{to toga{ energijata na izvorot za vreme od S 2S
2 Zt
(1/4) T se tro{i za sozdavawe na maksimalna
energija na elektri~no pole. P _ V P _
Od ka`anoto mo`e da se zaklu~i deka vtorata
komponenta na mo}nosta zavisi od reak-
tivniot otpor vo koloto, i zatoa se vika reak-
tivna mo}nost. Reaktivnata mo}nost ja karak- Sl.3 Mo}nost na naizmeni~nata struja pri
terizira brzinata na reverzibilniot proces M=S/2
na razmena na energijata me|u izvorot na EMS
i promenlivoto magnetno ili elektri~no Na grafikot se gleda deka kolku ima poziivna
pole. Aktivnata mo}nost ja opredeluva brzi- mo}nost, tolku ima i negativna.
nata na preobrazbata na elektri~nata ener- Nema mo}nost koja bi mo`ela da bide
gija vo drugi vidovi energii (vnatre{na-top- iskoristena.
linska, svetlinska, mehani~ka ili hemiska).
Sredna, maksimalna i reaktivna mo}nost na
naizmeni~nata struja
V, I , P
P P

+ + + Preku izrazot za momentalnata mo}nost na

V I naizmeni~nata struja (relacija 8. 4. 5) mo`e da
M
se presmeta srednata mo}nost, i toa za eden
2S Zt
period od oscilirawe na strujata, pa
- - -- teoriskite presmetki poka`uvaat deka:

Psr I ef Vef cosM . (7)

Sl. 2. Zavisnost na mo}nosta na naizmeni~nata
struja od Zt, koga vo koloto postoi fazna razlika Gledame deka srednata mo}nost za eden period
me|u naponot i strujata.
e ednakva, vsu{nost, na aktivnata mo}nost.
Aktivnata mo}nost se meri vo vati, kako i
Grafi~kata zavisnost na momentalnata
drugi pogolemi edinici od vat, megavat,
mo}nost pri postoewe na reaktiven otpor e
gigavat i sl. Voobi~aeno e pod mo}nost na
dadena na slikata 2.
naizmeni~nata vrednost da ja podrazbirame

143
 8. Elektri~ni oscilacii i branovi,naizmeni~na struja
ovaa aktivna mo}nost. Kako {to se gleda, ovaa
mo}nost, osven od goleminite na naponot i
ja~inata na strujata, zavisi u{te od faznata
razlika me|u naponot i ja~inata na strujata,
poto~no od (cos M). Ovoj faktor ~esto se vika
koeficient na mo}nosta.
Vo elektrotehnikata, po analogija na pravata
struja, se voveduva i poim na vkupna
(maksimalna) mo}nost S na naizmeni~nata
struja, ramna na proizvodot od efektivnite
vrednosti na naponot i ja~inata na strujata:
S S Vef I ef (8)
Pritoa, naj~esto indeksite ne se pi{uvaat, pa
e S =V˜I. Za razlika od aktivnata mo}nost, ovaa
mo}nost se meri vo edinicata volt-amper (VA)
Koeficientot na mo}nosta poka`uva koj del
od vkupnata mo}nost e aktiven. Kolku e vo
koloto pogolem reaktivniot otpor, tolku e
cos M pomal, i pomala e aktivnata mo}nost.
S
Q 1. Pod koj uslov mo`e elektri~nata energija ,
M vo toplina, da bide ednakva na nula?
P 2. [to mislite, dali e aktivnata mo}nost naj-
Sl.4. Vektorski dijagram na mo}nosta
Zgolemuvawe na reaktivniot otpor, zna~i
zgolemuvawe na reaktivnata mo}nost Q. Toa
zna~i vo vektorski dijagram na mo}nosta
(sl..4), vtorata komponenta na mo}nosta e
reaktivnata mo}nost dadena so
Q Vef I ef sinM (9)
Od dijagramot e jasno deka S2=P2+Q2 .
Reaktivnata mo}nost se meri so edinicata var
(var).
Za merewe na aktivnata mo}nost postojat
instrumenti vatmetri. Maksimalnata mo}nost
se meri kako proizvod od izmerenata struja i
naponot kaj naizmeni~nata struja. Koefici-
entot na mo}nosta (cos M) e od golemo prak-
ti~no zna~ewe, kaj site elektri~ni ma{ini i
uredi (posebno kaj elektromotorite) se
nastojuva toj da ima pogolema vrednost, so {to
se zgolemuva koeficientot na polezna dejnost
na ma{inite.
144
Primer zada~a
Vo kolo so napon 220 V i frekvencija 50 Hz e
vklu~en kalem so induktivitet L = 0,127 H i
otpornik so otpor R = 30 :. Opredelete gi:
aktivniot otpor, impedancijata, aktivnata i
reaktivnata komponenta na naponot, kako i
aktivnata i reaktivnata mo}nost.
Dadeno: V=220 V; f= 50 Hz; L= 0,127 H; R = 30 :
Re{enie:
RL = ZL = 2 S˜50˜0,127 = 39,87 :
z R 2  R L2 900  1689,61 | 50| ;
V
I 4,4 A; V a RI 132 V;VL=ZLI= 175,42 V
z
S=IV= 968 V A; P= IV cos M =968 ˜0,6 bidej}i
cos M=P/z= 30/50 =0,6;
Q S 2  P2 774,4 var
Pra{awa, zada~i, aktivnosti
koja vo kolo so naizmeni~na struja se pretvora
golema vo uslovi na rezonancija na naponot?
Kratko rezime
Kaj naizmeni~nata struja razlikuvame momen-
talna, maksimalna i sredna mo}nost.
Momentalnata mo}nost na naizmeni~nata
struja zavisi od toa kakov otpor e vklu~en vo
koloto.
Ako vo koloto e vklu~en samo omski otpor,
momentalnata mo}nost se dobiva kako proiz-
vod od efektivnite vrednosti na naponot i
strujata. Taa sekoga{ e pozitivna i se menuva
od vrednost 0 do maksimalnata vrednost,
dobiena kako proizvod od ampitudnite
vrednosti na naponot i strujata.
Ako vo koloto e vklu~en i reaktiven otpor,
mo}nosta e aktivna i reaktivna. Nivniot
odnos zavisi od goleminata na kosinusot na
faznata razlika me|u naponot i strujata.
Srednata mo}nost e ednakva na aktivnata i e
dadena so:
Psr I ef Vef cosM .
 8.Elektri~ni oscilacii i branovi, naizmeni~na struja
8. 5. TRANSFORMATORI
Elektromagnetnata indukcija na{la primena
i kaj uredite {to slu`at za pretvorawe na
visokite naponi na naizmeni~nata struja vo
niski, ili obratno, od niski vo visoki.
Tie uredi se vikaat transformatori (sl. 1).
Zo{to e potrebna takvata transformacija i
kako se gradeni ovie uredi ?
Sl.1. Transformator
Elektri~nata energija treba da bide prene-
suvana na golemi rastojanija od elektri~nite
centrali do domovite ili fabrikite. Vo toa e
i nejzinata osnovna prednost vo odnos na dru-
gite vidovi energija. No, pri prenosot na
energijata eden nejzin del se "gubi" poradi
zagrevaweto na sprovodnicite.
Zagubata na energijata za zagrevawe na
sprovodnicite, vo tek na vreme t , e dadena so
relacijata za Xulovata toplina W:
W I 2 Rt
Zagrevaweto na sprovodnicite e tolku pogo-
lemo kolku {to se pogolemi otporot na
sprovodnikot R i ja~inata na strujata I {to
te~e niz nego. Zna~i, za da se namali zagreva-
weto, treba da se namalat otporot ili ja~i-
nata na strujata. Otporot mo`e da se namali
so zgolemuvawe na napre~niot presek na spro-
vodnikot. No, toa e skapo, a i mo`no e samo na
mali rastojanija; takvite sprovodnici bi bile
so golema masa. Taka toj pat na namaluvawe na
zagubite na energijata e nepogoden. Zatoa, pri
prenosot na elektri~nata energija na pogo-
lemi rastojanija se odi kon namaluvawe na
ja~inata na elektri~nata struja. No, pri
prenosot treba da se zapazi mo}nosta (setete
se mo}nosta P=VI). Toa zna~i deka, za da se
namali strujata, treba da se zgolemi naponot.
Primer. Edna ista mo}nost od 1000 W mo`e da
se dobie ako se zeme napon od 20 V i ja~ina na
struja od 50 A, ili napon od 2000 V i ja~ina na
struja od 0,5 A. No, imaj}i ja predvid
relacijata za oslobodenata toplina, za istiot
primer, vo vtoriot slu~aj koga e strujata 100
pati poslaba, zagubite na energijata za isto
vreme i ist sprovodnik se 10 000 pati pomali.
Vo tehnikata pri prenos na energijata se
koristat mnogu visoki naponi od 3300 V pa i
do 400 000 V. Kolku se podolgi rastojanijata
tolku treba da se povisoki naponite.
Od druga strana, taka visokite naponi se
opasni za `ivot. Isto taka, site va`ni teh-
ni~ki uredi {to gi koristime rabotat na
zna~itelno poniski naponi. Zna~i, takvite
visokonaponski strui treba da se trans-
formiraat vo niskonaponski (sl. 2).
Ponekoga{ i vo eden ist ured e potrebno da se
koristat razli~ni naponi. Vo televizorot, na
primer, za napojuvawe na elektronskata cevka
e potreben ponizok napon od naponot na
negoviot zasiluva~. Zatoa e potrebno trans-
formirawe na naponot, a so toa i transfor-
mirawe na strujata.
Sl.2 Transformatorite gi ima vo blizina na
na{ite domovi. Tie visokonaponskata slaba struja
ja pretvoraat vo niskonaponska pojaka struja.
Transformatorot raboti na principot na
elektromagnetna indukcija. Toj se sostoi od
dve kola - primarno (vlezno) koe e povrzano so
izvor na struja i sekundarno (izlezno) koe e
povrzano so potro{uva~ot. Primarnoto i
145
 8.Elektri~ni oscilacii i branovi, naizmeni~na struja

sekundarnoto kolo se namotani na zaedni~ko Vp np

`elezno jadro (videte ja slikata 3). Jadroto e
sostaveno od pove}e tenki `elezni plo~ki,
zalepeni me|usebe so izolator. Taka se
izbegnuva inducirawe na viorni strui vo
`elezoto, koi samo bi go zagrevale jadroto na
transformatorot so {to bi se gubela
energijata.
Koga primarnoto kolo }e se vklu~i na
izvor na naizmeni~en napon, niz koloto te~e
struja so sinusoidna promena na goleminata.
Poradi promenliviot karakter na strujata vo
jadroto se sozdava promenlivo magnetno pole.
Ova promenlivo magnetno pole e pri~ina za
inducirawe na naizmeni~en napon vo
sekundarnoto kolo (sl.3).
L1 L2
V1
Tr
np ns
Sl. 3.
Odnosot pome|u naponot na primarnoto
kolo Vp i naponot na sekundarnoto kolo Vs e
ednakov na odnosot pome|u brojot na
navivkite n1 na primarniot kalem i brojot na
navivkite na sekundarniot kalem n2:
(1)
Vs ns
Od druga strana, bidej}i mo`e da se smeta deka
mo}nosta na primarot Pp = IpVp e ednakva so
mo}nosta na sekundarot Ps = IsVs (ako se
zanemarat zagubite na energijata), za trans-
formatorite }e va`at slednive ravenstva:
Vp np
; IpVp = IsVs
Vs ns
sledi
Vp Ip
Is ns
; (.2)
Vs Ip Is np
Toa zna~i, ako brojot na navivkite vo pri-
marot e pomal od brojot na navivkite na
sekundarot, naponot na primarot se transfor-
V2 mira vo povisok napon (np < ns i Vp < Vs), no
toga{ ja~inata na strujata vo primarot }e
bide pojaka od strujata vo sekundarot Ip > Is.
Mo`no e i obratnoto, naponot so transfor-
matorot da se namaluva, a ja~inata na strujata
da se nagolemuva. Toa stanuva kaj transfor-
matorite kaj koi np > ns .
Transformirawe na strujata e iskoristeno
kaj nekoi uredi, kako {to e uredot za
zavaruvawe. Nie }e go demonstrirame so opi-
tot daden na slikata 6.
Primarot na rastavliviot transformator se
povrzuva so izvor na naizmeni~na struja
(regler transformator). Kako sekundar na

400 000 V
R fabrika
16 000V
10 000 V

dom
220 V pome|u
elektri~na transfor- transformatorski sekoja faza
centrala mator dalnovod dalnovod potstanici, mo`e i nula
da gi ima i pove}e

Sl.5. [ematski prikaz na prenosot na strujata od centralite do potro{uva~ite

146
 8.Elektri~ni oscilacii i branovi, naizmeni~na struja
transformatorot e postavena samo edna
metalna vitka vo koja e postaveno malku kalaj.
Bidej}i vo sekundarnoto kolo se inducira
mnogu jaka struja (ns=1, a np= 500), taa go
zagreva sprovodnikot i metalot se topi.
stopen
metal
Tr ~
Sl. 6.
Va`na fizi~ka veli~ina kaj tarnsfor-
matorite e koeficientot na polezno dejstvo
(KPD) koj se definira kako odnos me|u mo}-
nosta vo sekundarnoto i mo}nosta vo primar-
noto kolo, obi~no iska`ana vo procenti:
I sVs
KPD ˜ 100% (3)
I pV p
Transformatorite imaat golem KPD i do
98%.
Strujata {to se dobiva od elektri~nata cent-
rala mo`e nekolku pati da se transformira
(slika5), pa potoa da bide koristena. Vo
dene{nite centrali se generiraat trifazni
strui, pri {to site tri fazi se trans-
formiraat na pogore opi{aniot na~in.
Pra{awa, zada~i, aktivnosti
1. Kolkava struja te~e niz svetilkata na
slikata 7? Kolkav napon vladee na nejzinite
kraevi? Ako svetilkata ima mo}nost od 10 W,
}e sveti li so poln sjaj?
12 V
-
+ naponot vo sekundarot e ednakov na odnosot
100 navivki 10 navivki
Slika 7
2. Vo avtomobilite se koristat uredite popu-
larno nare~eni "bobini". Kaj niv vo primar-
noto kolo e vklu~en akumulator (12 V) no i
specijalen elektromagneten prekinuva~ koj
ovozmo`uva postojano prekinuvawe na
strujata. Kolkav treba da bide brojot na
navivkite vo sekundarniot kalem za da se
ovozmo`i dobivawe na napon od 12000 V, koj
ovozmo`uva iskrewe na "sve}i~kite" i palewe
na benzinskite pari vo motorot?
3. Potrebno vi e da koristite svetilka od 24
V, a imate dovod na struja od 120 V i
laboratoriski naponski pretvoruva~ koj
pretstavuva vid transformator. Kakov e
odnosot na brojot na navivkite vo primarot i
sekundarot kaj vakviot ured?
5. Ednofazen transformator koj vo sekun-
darot ima 100 navivki vklu~en e vo mre`a so
napon 220 V. Kolkav e brojot na navivkite vo
primarot i EMS na sekundarot, ako koefi-
cientot na tranformacijata e 10. (Pod
koeficient na transformacija se podrazbira
odnosot me|u brojot na navivkite vo
sekundarot i brojot na navivkite vo
primarot) ( Odg. Np= 1000, EMSs=Vc =22 V)
Kratko rezime
Transformatorite se uredi kaj koi e
iskoritena pojavata elektromagnetna
indukcija.
Transformatorot se sostoi od dve kola:
primarnoto koe e povrzano so izvor na
naizmeni~en napon i sekundarno vo koj,
obi~no, se nao|a potro{uva~ot. Ovie dve kola
se induktivno povrzani preku zaedni~ko
`elezno jadro. Promenite na strujata vo
primarot predizvikuvaat sozdavawe na
promenlivo magnetno pole,koe se prenesuva
preku zaedni~koto jadro i na sekundarot vo koj
se inducira elektromotorna sila spored
Faradeeviot zakon za elektromagnetna
indukcija.
Odnosot na naponot na primarot nasproti
me|u brojot na navivkite na primarot i brojot
na navivkite na sekundarot.
147
 8.Elektri~ni oscilacii i branovi, naizmeni~na struja

8.6. ELEKTRI^NO OSCILATORNO sozdadenoto magnetno pole. Ovaa sostojba

KOLO. ELEKTROMAGNETNI odgovara na sostojbata na pru`inata koga taa
OSCILACII se nao|a vo ramnote`na polo`ba i ima maksi-
malna kineti~ka energija.
P
Sopstveni elektromagnetni oscilacii
t=0 + C
L
_ analogno na ramnote`na
polo`ba
Me|u raznite elektri~ni pojavi posebno
va`no mesto imaat elektromagnetnite osci-
lacii, pri koi elektromagnetnite veli~ini
C
(polne`, ja~ina na elektri~no pole, magnetska t
T L
analogno na
indukcija i dr.) se menuvaat vremenski 4 ramnote`na
polo`ba
periodi~no (po zakonot na sinus).
Za poddr`uvawe na vakvite oscilacii e pot-
_ C
reben odreden sistem koj go vikame elek- T L
t
tri~no oscilatorno kolo. Toa e obi~no kolo 2 + analogno na
ramnote`na
polo`ba
vo koe seriski se povrzani induktiven,
kapacitativen i omski otpor (najva`ni
delovi se induktivniot kalem i konden- C
T L
t 3
zatorot). 4 analogno na

Napomnuvame deka i generatorite na naizme- ramnote`na

polo`ba
ni~nata struja se isto taka izvori na harmo-
niski oscilacii na fizi~kite veli~ini, + C
t=T L
me|utoa frekvenciite na ovie veli~ini {to _ analogno na

se sozdavaat se mnogu poniski od oscilaciite ramnote`na

{to se dobivaat kaj idealiziranite oscila-
torni kola, kaj koi se pretpostavuva deka ne
postoi omski otpor Ro0. Se razbira, ovaa
pretpostavka ne e realna, no ~esto vo slu~aj
koga kapacitativniot i induktivniot otpor
se zna~itelno pogolemi od omskiot, i dadeno
realno oscilatorno kolo mo`e da se smeta ka-
ko idealno.
[to stanuva vo idealno oscilatorno kolo, }e
razgledame preku analizirawe na koloto
sostaveno od nabien kondenzator i induktiven
kalem (slika 1). Pretpostavuvame deka
kondenzatorot vo po~e~niot moment (t=0) e
nabien. Vo nego postoi elektri~no pole. Sos-
tojbata e analogna na edna nabiena pru`ina,
koja ima potencijalna energija.
Po vklu~uvaweto na prekinuva~ot, niz koloto
po~nuva da te~e struja. Se javuva i magnetno
pole, a bidej}i strujata raste se javuva i EMS
na samoindukcijata, koja se sprotistavuva na
rasteweto na strujata, odnosno na porastot na
magnetniot fluks na pojavenoto magnetno
pole. Vo momentot t =T/4, strujata ja dostig-
nala svojata maksimalna vrednost, i celata
energija se pretvorila vo energija na
polo`ba
Slika 1
Po postignatiot maksimum strujata po~nuva
da opa|a, a EMS na samoindukcijata ima takva
nasoka {to se stremi da go namali opa|aweto
na strujata, pa zna~i nasokata í e ista kako i
nasokata na prvobitnata struja. Taka, po istek
na vreme od edna polovina period (t=T/2),
kondenzatorot povtorno e naelektriziran,
me|u negovite oblogi povtorno e vospostaveno
elektri~no pole, no so sprotiven znak. So-
stojbata e analogna na pru`inata koga e taa
maksimalno optegnata i povtorno ima maksi-
malna potencijalna energija.
Procesot povtorno te~e, no sega vo sprotivna
nasoka. Pak po~nuva da te~e struja, koja soz-
dava raste~ko magnetno pole na koe mu se
sprotistavuva EMS na samoindukcijata, pa vo
momentot t=3T/4, strujata go postignuva maksi-
mumot, celata energija e pretvorena vo ener-
gija na magnetnoto pole. Potoa, poradi opa|a-
weto na strujata, se javuva EMS na samoinduk-
cijata koja gi vra}a polne`ite na kondenzat-
orskite oblogi, i po istek na cel period se

148
 8.Elektri~ni oscilacii i branovi, naizmeni~na struja
vospotsavuva sostojbata kako vo po~etokot. I
procesot se povtoruva ponatamu.
Analogno na osciliraweto na pru`inata,
kade {to, ako ne vodime smetka na zagubite na
trieweto, doa|a do postojana pretvorba na
mehani~kata potencijalna energija vo kine-
ti~ka i, obratno, kaj idealnoto elektri~no
oscilatorno kolo doa|a do postojana pret-
vorba na energija na elektri~noto pole vo
energija na magnetnoto i, obratno.
Tomsonova relacija
Kako {to poka`uva teorijata, periodot na
oscilirawe vo idealnoto osilatorno kolo
(Ro0) se opredeluva so uslovot na ednakvosta
na reaktivnite otpori na solenoidot i
kondenzatorot:
1 1
ZL ;Ÿ Z2
ZC LC
Frekvencijata Z obi~no ja bele`ime so Z0 i ja
vikame sopstvena kru`na frekvencija na
oscilatornoto kolo, spored poznatata vrska
so periodot i frekvencijata dadena so:
2S
Z0 2Sf 0
T0
za sopstveniot period T0, odnosno sopstvenata
frekvencija f0, preku Z 02 1 dobivame:
;
LC
1 kako i peridot na primarnoto kolo. Toj
f0 ; T0 2S LC
2S LC
Formulata (3) e poznata vo fizikata kako
Tomsonova relacija za sopstvenata
frekvencija (periodot) na oscilatornoto
kolo.
Od ovaa ravenka e vidlivo deka, pri dovolno
mali vrednosti na induktivitetot i kapaci-
tetot vo dadeno oscilatorno kolo, mo`e da se
dobijat oscilacii so visoki frekvencii od
milioni herci i pogolemi.
Eksperiment
Za da mo`e da se demonstriraat slobodnite
elektri~ni oscilacii potrebno e da se
oformi elektri~no oscilatorno kolo so mala
sopstevena frekvencija i po mo`nost {to
pomalo pridu{uvawe.
[emata dadena na slikata 2 mo`e da go
ovozmo`i toa.
H
C
G
O
A B L 1 L2
Sl. 2 . Dobivawe slobodni elektri~ni
oscilacii
Vo {emata oscilatornoto kolo se sostoi od
kondenzator, koj e dobien koga 3 kondenzatori
(1) od po 58 PF koi se povrzani paralelno, i kalem
so golem induktivitet L (2400 navivki). Taka,
ova oscilatorno kolo ovozmo`uva dobivawe
oscilacii so golem period T, t. e. so mala
frekvencija.
Osciliraweto se dobiva na toj na~in {to
kondenzatorot C se povrzuva so izvorot na
(2) prav napon od 40 V do 50 V. Kalemot L1 e
povrzan induktivno so vtor kalem so mal broj
navivki L2, taka {to oscilaciite vo
primarnoto kolo se pretvoraat vo oscilacii
na struja vo sekundarnoto kolo so ist period
(3) period e relativno golem, sporedliv so
peridot na sopstvenite oscilacii na strel-
kata na galvanometarot G.
Vo uslovi koga ovie periodi bi bile ednakvi
bi nastanala rezonancija, so {to strelkata na
instrumentot maksimalno bi gi prifatila
oscilaciite na oscilatornoto kolo. Za da se
postigne takva rezonancija, treba da se pra-
vat pove}e kombinacii na kappacitativniot i
induktivniot otpor vo primarot. Koga }e se
dotera elektri~nite oscilacii na primarot
da se so frekvencija bliska do mehani~kite
oscilacii na galvanometarot, se poka`uva
deka pri prefrlaweto na preklopnikot vo
polo`ba V, strelkata na galvanometarot
oscilira. Osciliraweto stanuva so sè pomali
amplitudi, zna~i toa e realen eksperiment i
doa|a do pridu{uvawe.
149
 8.Elektri~ni oscilacii i branovi, naizmeni~na struja

Pridu{eni oscilacii Jasno e deka kako e pogolem omskiot otpor vo

dadeno oscilatorno kolo, pridu{uvawe
Oscilaciite od prethodniot eksperiment se polesno nastanuva.
pridu{eni, ne e mo`no sosema da se
eliminira omskiot otpor. Amplitudite na Pra{awa, zada~i, aktivnosti
osciliraweto na galvanometarot se sé pomali.
V
1. Od koi elementi se sostoi najednostavnoto
elektri~no oscilatorno kolo?
2. Od {to zavisi sopstvenata frekvencija na
elektri~noto oscilatorno kolo? Kako taa }e
stane povisoka?
3. Kondenzator so kapacitet 1200 pF e
t naelektriziran so baterija do napon od 500 V.
Vo momentot t = 0 se prekinuva kontaktot so
baterijata, a kondenzatorot se povrzuva so
Sl. 3
kalem so induktivitet 75 mH. Da se opredeli:
Ako sakame da go dobieme karakteristi~niot a) po~etniot polne` na kondenzatorot; b)
oscilogram za pridu{enite oscilacii (slika frekvencijata i periodot na osciliraweto vo
3), toga{ se pravi eksperimentalna {ema koloto. Pomo{: a) Polne`ot go opredeluvate
dadena na slikata 4. preku vrskata me|u kapacitetot, naponot i
polne`ot – odg. 6 ˜10-7 C. b) Upotrebete ja
Tomsonovata relacija –Odg. F=17 kHz.
L
Y-otklonski Kratko rezime
sekundar na Is C
plo~i na
katoden osci-
induktor
lograf
Elektromagnetni oscilacii nastanuvaat vo
kolo vo koe, pokraj omski otpor, se vklu~eni
Sl. 4
kondenzator i kalem.
So ovaa {ema, polneweto na kondenzatorot Idealno elektri~no oscilatorno kolo e kolo
se vr{i so pomo{ na sekundarot na daden so zanemarliv omski otpor.
induktor. Vo {emata e povrzano i iskri{te Is, Kaj idealnoto oscilatorno kolo postojano
i induktivna navivka L. doa|a do pretvorawe na energijata od
Padot na naponot na kondenzatorot se nosi na elektri~na me|u kondenzatorskite oblogi vo
Y- otklonski plo~ki na katodniot oscilo- magnetna koja se sozdava vo kalemot.
graf. Sekoja iskra pretstavuva zatvorawe na Realnite elektri~ni oscilatorni kola
strujnoto kolo, pri {to se dobivaat oscila- sozdavaat pridu{eni elektri~ni oscilacii.
cii so visoka frekvencija. Sopstveniot period T0 (odnosno sopstvenata
Slikata {to se dobiva na ekranot pretstavuva frekvencija f0 na elektri~noto oscilatorno
niza od pove}e pridu{eni oscilogrami koi kolo) se opredeluva so induktivitetot L i
nastanuvaat vo tekot na vremetareweto na kapacitetot C vo koloto i se presmetuva
iskrata (slika 5). spored Tomsonovata relacija
1
U
f0 ; T0 2S LC .
2S LC
Ako vo edno kolo so napolnet kondenzator do
naponi pri koi preskoknuva iskra, se povrze
t iskri{te, pri sekoja iskra nastanuvaat
pridu{eni elektri~ni oscilacii.
Vremetraewe
na iskrata

Sl. 5

150
 8.Elektri~ni oscilacii i branovi, naizmeni~na struja
8.7. DOBIVAWE NA NEPRIDU[ENI
ELEKTRI^NI OSCILACII.
OTVORENO OSCILATORNO KOLO
Lampov generator
Dobivaweto na nepridu{eni elektri~ni
oscilacii se realizira so pomo{ na lambov
generator. Generatorot {to se koristi
pretstavuva dvotrioden lambov generator.
Principna {ema na lamboviot generator e
dadena na slikata 1.
A
G
L C
K A
Lg
H k
H
Sl.1
Oscilatornoto kolo L - C e vklu~eno vo
anodnoto kolo na triodata, a vo re{etkinoto
kolo e vklu~en kalemot Lg koj e vo induktivna
vrska so kalemot na L-C koloto. ( Napomena:
induktivna vrska zna~i deka imaat zaedni~ko
magnetno pole, ili zaedni~ko jadro, ili se
vmetnati eden vo drug)
Taka, ovoj kalem Lg , vsu{nost, ja pretstavuva
t. n. obratna vrska za oscilatornoto kolo.
Promenliviot re{etkin napon predizvikuva
promenliva anodna struja so frekvencija
ista, kako {to e frekvencijata na L-C koloto.
Bidej}i fazata na oscilaciite se doteruva da
bide sinhronizirana so fazata na oscilator-
noto kolo, zagubenata energija se nadopolnuva
za smetka na energijata na anodnata baterija.
Vakviot lambov generator sozdava elektri~ni
oscilacii so postojana amplituda – nepridu-
{eni oscilacii, ~ija{to struja se menuva
spored zakonot
I I 0 sin Zt (1)
Vakvite oscilacii ponatamu, preku rezo-
nancija so drugo otvoreno oscilatorno kolo
pretstavuvaat izvor na branovi, poznati kako
elektromagnetni branovi.
Rezonancija kaj elektri~nite oscilatorni
kola
Kako i drugite vidovi oscilatori, i elektri-
~nite oscilatorni kola ja prenesuvaat svojata
energija od edno na drugo preku prisileni
oscilacii, poto~no preku pojavata
rezonancija.
Pojavata mo`e eksperimentalno da se poka`e
so Loxoviot opit. Opitot se realizira dosta
ednostavno.
B
Is
induktor L1 L2
Ga
C1 C2
Sl.2.
Treba da se sostavat dve oscilatorni kola i
da se postavat na izvesno rastojanie. Prvoto
oscilatorno kolo pretstavuva lajdenska ~a{a
S1, povrzana so edna `ica so izvesen
induktivitet L1. Na oblogite na lajdenskata
~a{a e povrzan izvor na struja (induktor).
Ova kolo }e go vikame oscilator, a koloto vo
koe ne postoi izvor na struja - rezonator (vidi
slika 2).
Vo rezonatorskoto kolo, sostaveno od lajden-
ska ~a{a S2 i `ica, preku dvi`ewe na spro-
vodnikot AV mo`e da se menuva indukti-
vitetot L2.
[tom oscilatorot }e se pobudi da oscilira,
so povrzuvawe na oblogite na negovata
lajdenska ~a{a so sekundarot na induktorot,
preku iskri{teto Is, doa|a do naizmeni~no
periodi~no praznewe i polnewe na kondenza-
torot. Ako dvete oscilatorni kola se pos-
taveni paralelno eden nasprama drug, doa|a do
pobuduvawe na rezonatorot na oscilirawe.
So menuvawe na dol`inata na `icata vo
rezonantnoto kolo, {to se pravi so pomestu-
vawe na sprovodnikot AV, se menuva negoviot
induktivitet, i vo uslovi koga }e dojde do
izramnuvawe na sopstvenite frekvencii na
dvete kola, rezonatorot }e po~ne da oscilira
so maksimalni amplitudi. Ova }e se manifes-
151
 8.Elektri~ni oscilacii i branovi, naizmeni~na struja
tira taka, {to Gajslerovata cevka, postavena
me|u oblogite na kondenzatorot S2, }e zasveti
so maksimalen intenzitet. Duri i mali
otstapuvawa od uslovot:
2S L1C1
T1 T2 ; T1 ; elektromagnetno zra~ewe mo`e da bide kakva
(2)
T2 = 2S L2 C 2 Ÿ L1C1 L2 C 2
}e pridonesat sveteweto na Gajslerovata
lamba da prestane.
Otvoreni oscilatorni kola. Antena
Se poka`alo deka frekvencijata na oscila-
tornoto kolo mo`e da se zgolemi so nama-
luvawe na kapacitetot na kondenzatorot i
namaluvawe na brojot na navivkite vo kale-
mot, kako i na nivnata gustina na motaweto.
Toa se postignuva kaj otvorenite oscilatorni
kola (sl. 3).
So pomestuvaweto na plo~ite na kondenza-
torot elektri~noto pole zafa}a sè pogolem
prostor. Se sozdava otvoreno elektri~no
oscilatorno kolo.
Vakvoto otvoreno oscilatorno kolo pretsta-
vuva antena. Po vospostavuvaweto na vakvoto
otvoreno kolo, procesot na sozdavawe na
elektri~no i magnetno pole e identi~en kako
i kaj zatvorenoto kolo. Zatoa, vaka
sozdadenoto pole se vika elektromagnetno
pole. Toa se {iri vo prostorot vo vid na
elektromagneten bran.
Bidej}i promenliva struja zna~i promenlivo
dvi`ewe na polne`i, zna~i sekade kade {to
postoi promenlivo dvi`ewe doa|a do
+ +
L L
+ elektri
C ~no
C - pole
- -
Sl. 3 [ematski prikaz kako od zatvoreno oscilatorno kolo se dobiva antena
152
sozdavawe na promenlivo magnetno pole.
Ova pole, spored Faradej i Maksvel, zna~i
inducirawe na promenlivo elektri~no pole,
poto~no izvor na elektromagneten bran.
Ova uka`uva na toa deka izvor na
i da bilo struja, poto~no promenlivo dvi`ewe
na polne`i.
Kako izvor na elektromagnetni branovi,
pokraj elektri~ni oscilatorni kola, mo`e da
bidat dvi`ewata na polne`ite vo atomot,
odnosno vo atomskoto jadro. Vo taa smisla
elektromagnetnoto zra~ewe opfa}a {irok
spektar na pojavi so koi nie sekojdnevno se
sre}avame.
Pra{awa, zada~i, aktivnosti
1. Kako se dobivaat nepridu{eni elektri~ni
oscilacii?
2. Koj e osnoven uslov me|u dve oscilatorni
elektri~ni kola da nastane rezonancija?
Kratko rezime
Za realizacija na nepridu{eni elektri~ni
oscilacii e potrebno na elektri~noto
oscilatorno kolo da mu se dodava energija,toa
se postignuva so lambov oscilator.
Osnoven uslov za rezonancija na kola e
proizvodot od induktivitetot i kapacitetot
na oscilatorot da e ednakov so takov proizvod
na rezonatorot.
Izvor na elektromagneten bran e antenata.
+
elektri
~no
pole
-
 8.Elektri~ni oscilacii i branovi, naizmeni~na struja

8.8. ELEKTROMAGNETNI rasteweto na elektri~noto pole se povinuva

BRANOVI
Vrska pome|u promenlivite magnetni i
promenlivite elektri~ni poliwa
Pri izu~uvaweto na pojavata elektro-
magnetna indukcija, oddelot “viorni strui”
be{e poka`ano deka sekakva vremenska
promena na magnetnoto pole doveduva do
inducirawe na promenlivo viorno elek-
tri~no pole. Zna~i pri vremenska promena na
& koja toj ja narekol pridvi`na. Taa sozdava
magnetnata indukcija B se javuva elektri~no
pole ~ii silovi linii gi opfa}aat liniite
na magnetnata indukcija (videte ja sl.1). Kolku
e pobrza promenata na magnetnata indukcija
tolku e pojaka viornata struja, koja e posle-
dica na promenlivoto elektri~no viorno
pole. Soglasno so Lencovoto pravilo pri
rasteweto na magnetnata indukcija viornite
strui se sprotivstavuvaat na rasteweto, toa
zna~i deka viornoto elektri~no pole }e ima
nasoka sprotivna od praviloto koe va`i za
magneten list (pravilo na svienite prsti na
desnata raka), i }e se povinuva na praviloto
&
na svienite prsti na levata raka vo odnos
na B .
Sfa}awata na Majkl Faradej, vo 60- tite
o o
B E
na praviloto na desen vint, vo odnos na
r
vektorot E . Ovaa ideja , koja proizleguva od
uverenosta za edinstvoto vo prirodata, i
harmonijata na prirodnite zakoni ja pravi
osnovata na Maksvelovata teorija.
Soglasno so hipotezata na Maksvel, ako
imame promenlivo elektri~no pole pome|u
plo~ite na daden kondenzator, toga{ toa elek-
tri~no pole se odnesuva kako eden vid struja
magnetno pole isto kako {to stanuva vo
sprovodnikot (sl. 2) .
Maksvelovata teorija bila doka`ana so
eksperimentalno dobivawe na elektromgnetni
branovi. Elektromagnetni branovi se sozda-
I C
o
o E
o B
B
~
Sl. 2 . Promenlivo elektri~no pole se odnesuva
isto kako me|u kondenzatorskite oblogi da te~e
struja so ista ja~ina kako i niz sprovodnikot

vaat tokmu poradi toa {to promenlivo mag-

netno pole sozdava promenlivo elektri~no
o pole, koe ponatamu sozdava promenlivo
B magnetno pole. Toa zna~i deka me|u promen-
o livoto elektri~no i magnetnoto pole postoi
E neraskinliva vrska i deka tie ne mo`at da
postojat edno bez drugo. Toa edinstveno pole
a) b) go vikame elektromagnetno pole.
r
Sl. 1. a) Magnetnata indukcijaBr raste b)
Kako se sozdava i
Ja~inata na elektri~noto pole E raste prostira elektromagneten bran ?

godini na XIX vek gi pro{iruva Xems Klark
Maksvel. Imeno, Maksvel pretpostavil deka
i vo site slu~ai koga elektri~noto pole se
menu va vo tekot na vremeto, toa okolu sebe
sozdava magnetno pole. Magnetnite silovi
linii na toa pole gi opfa}aat silovite linii
na elektri~noto pole (sl.1b). Nasokata na
liniite na magnetnata indukcija, pri
Ako vo blizina na avtooscilatoren sistem
(sistem so lambov oscilator), obraboten vo
prethodnata lekcija, se donese otvoren
oscilatoren sistem (antena) so ista ili
pribli`no ista sopstvena frekvencija, kako
{to znaeme, nastanuva pojavata rezonancija i
vo antenata se pobuduvaat harmoniski
sinusoidni strui. Pobuduvawe na oscilacii

153
 8.Elektri~ni oscilacii i branovi, naizmeni~na struja
po dol`inata na antenata, vsu{nost,
pretstavuva sozdavawe na stoen bran vo
sprovodnikot. I ako od dvete strani antenata
e otvorena, toga{ branovata dol`ina na
stojniot bran zavisi od negovata dol`ina L i
sli~no na stojniot mehani~ki bran kaj `ica,
za mo`nite branovi dol`ini koi se pobudu-
vaat vo antenata treba da bide isponet
uslovot:
O kade {to m 1,2,3...
L m
2 0
Frekvencijata pak na stojnite branovi f vo
antenata e opredelena so relacijata:
v v
f m ;
O 2L
(m 1, 2 ,3..)
kade {to v e brzinata na {ireweto na
impulsot vo antenata.
V ova pole E1 sozdava okolu sebe magnetno pole
V B1 koe raste. Ova pole inducira elektri~no
I rasteweto, i koe go poni{tuva osciliraweto
I Taka ponatamu vo nasoka od 0 kon x doa|a do
a) b)
Sl, .3
Stojniot bran {to odgovata na m = 1 e
osnovna oscilacija na vibratotorot.
Raspredelbata na amplitudite na osci-
lirawe na ja~inata na strujata i naponot kaj
osnovnata oscilacija e dadena na slikata 3a.
Na slikata 3b e prika`ana zazemjena
antena. Na mestoto na zazemjuvaweto toga{ }e
se pojavi jazol na naponot, a mev na strujata.
Od slikata e jasno deka pri zazemjuvaweto na
antenata branovata dol`ina na negovata
osnovna oscilacija e dva pati pogolema, a toa
zna~i frekvencijata se namaluva dva pati.
]e prosledime kako doa|a do {irewe na
branot vo prostorot (sl. 4). Neka na mestoto
ozna~eno so 0 pretpostavime postavena
antena, vo koja, poradi promenliviot napon se
154
r
sozdava elektri~no pole E koe vo daden
moment raste. Toa pole sozdava okolu sebe
&
magnetno pole B koe, isto taka raste,
E
E1 E2 E3
B B1 B2 B3 x
(1)
1 2 3 ……
Sl. 4
No, spored Lenc vo prostorot vo koj
&
poleto raste se sozdava inducirano viorno
pole E1 koe se sprotivstavuva na rasteweto
(2) na magnetnoto pole, pa zatoa silovite linii
na mestoto 0 }e imaat sprotiven znak, poleto
na mestoto 0 }e go snema no }e se pojavi
&
elektri~no pole koe raste na mestoto 1. Sega
&
&
viorno pole E 2 koe se sprotistavuva na
vo polo`bata 1, a se pojavuva na mestoto 2.
{irewe na bran koj e s#vkupnost na
oscilaciite na elektri~noto i magnetnoto
pole, elektromagneten bran. Se razbira
branot mo`e da se prostira i vo sprotivna
nasoka, poto~no vo site mo`ni nasoki.
Mestopolo`bite na to~kite 0, 1, 2, 3 … se
mnogu, mnogu bliski, taka {to niz prostorot
od izvorot na osciliraweto, antenata, se
prenesuva elektromagneten bran, ~ij
“momentale izgled” e daden na slikata 5. Vo
sekoja to~ka od prostorot, elektri~noto i
magnetnoto pole se menuvaat periodi~no
harmoniski vo zavisnost od vremeto. Kolku e
podaleku to~kata od izvorot tolku podocna
zapo~nuva osciliraweto na elektri~noto i
magnetnoto pole. Toa uka`uva deka vo
razli~nite to~ki od prostorot oscilaciite
se so razli~na faza.
Nie ovde prou~ivme deka izvor na
elektromagneten bran be{e antenata vo koja
strujata se menuva periodi~no. Bidej}i
 8.Elektri~ni oscilacii i branovi, naizmeni~na struja
te~ewe na struja zna~i dvi`ewe na polne`i,
toa poka`uva deka kaj antenata elektro-
magneten bran nastanuva poradi promena na
brzinata na polne`ite.
*
O E
&
B {irewe na
Sl. 5.
Glaven uslov za sozdavawe na elektro-
magneten bran e postoewe na zabrzuvaweto na
polne`ite.
Kako {to se gleda od slikata 5, vektorite E
& se filmuvani pove}e demonstacii povrzani so
i B osciliraat vo me|usobno normalni
ramnini i normalno na nasokata na {ireweto
na branot. Zna~i, elektromagnetnite branovi
se transverzalni. Ako se iskoristi praviloto
&
na desniot vint, i vrteweto se pravi od
kon B , odot na vintot se poklopuva so
&
nasokata na {ireweto na branot - vektorot na
brzinata v .
Mnogu od posledicite na Maksvelovata
teorija za elektromagnetni branovi se mnogu
va`ni i za niv }e zboruvame po{iroko. No, od
osobeno zna~ewe na ovaa teorija e slednovo:
-elektromagnetnite branovi se prostiraat
i vo vakuum i vo materijalni sredini.
Brzinata so koja tie se prostiraat e kone~na i
vo vakuum ednakva na brzinata na svetlinata c:
1 branovi vo vakuum e ista so brazinata na
c (3)
H 0 P0
kade {to H0 e elektri~na, a P0
konstanta, u{te poznati kako dielektri~na
konstanta i magnetna permeabilnost vo
vakuum.
Pra{awa, zada~i, aktivnosti
1. Kako vo prostorot mo`e da se pojavi
magnetno pole?
2. Dali elektron {to se dvi`i po kru`nica
pretstavuva izvor na elektromagneten bran?
nasoka na
3. Ako naelektrizirana pra~ka ja dvi`ime
branot levo desno, dali taa e izvor na
elektromagneten bran?
4. Dali e naelektrizirana topka postavena vrz
izolator izvor na elektromagnetni branovi?
4. Pobarajte na internet veb strana :
Propogation of Electromagnetic Wave
www.phy.ntnu.edu.tw/~hwang/emWave/emWave.html
- 4k i drugi sli~ni linkovi, so simulacii i
animacii.
&
5. Pobarajte videofilm na Youtube.com so naziv
PHYS 101/102 #1: Electromagnetic Waves na koj
elektri~ni oscilatorni kola, rezinancija i
elektromagnetni branovi.
& Kratko rezime
E Izvor na elektromagneten bran e antenata.
Vo antenata se sozdava stoen bran . Mevovite
na naponot na osnovniot stoen bran se na
kraevite na edna slobodna antena, a mevovite
na strujata se vo sredinata na antenata.
Elektromagneten bran se {iri vo prostorot
taka {to doa|a do zaemno postoewe i na
oscilaciite na ja~inata na elektri~noto
pole, i na magnetnata indukcija. Pritoa tie
osciliraat vo dve zaemno normalni ramnini,
normalni na pravecot na {ireweto na branot.
Elektromagnetni branovi se transverzalni
branovi, tie se {irat vo vakuum i vo
dielektrici.
Brzinata na {irewe na elektromagnetnite
{irewe na svetlinata i opredelena so
1 , kade {to H e
relacijata : c 0
H 0 P0
magnetska
elektri~na, a P0 magnetska konstanta
155
 8.Elektri~ni oscilacii i branovi, naizmeni~na struja
8.9. SVOJSTVA NA
ELEKTROMAGNETNITE BRANOVI.
HERCOVI EKSPERIMENTI
Hercovi opiti
Maksvel ja razvil svojata teorija i bil
dlaboko ubeden vo postoeweto na elektro-
magnetnite branovi. No toj ne ja potvrdil
svojata teorija i eksperimentalno. Duri 10
godini po negovata smrt vo 1886 godina,
Hajnrih Herc eksperimentalno go potvrdil
postoeweto na elektromagnetnite branovi i
gi prou~il nivnite osnovni svojstva.
Za dobivaweto na elektromagnetnite bra-
novi Herc koristel otvorena oscilatorna
kontura – antena.
Toj antenata ja presekol na polovina, taka
{to pome|u dvete polovini bil mal vozdu{en
me|uprostor (sl. 1). Koga dvata dela od spro-
vodnikot }e se povrzat so izvor na visok
napon, pri opredelena golemina na naponot
pome|u dvete polovinki }e preskokne iskra.
Toga{ vsu{nost oscilatornoto kolo se
zatvora i vo prostorot okolu vibratorot se
prostiraat elektromagnetni branovi. Vaka
dobienite elektromagnetni branovi bile
pridu{eni i toa od dve pri~ini :
- prvo poradi postoewe na omski otpor vo
oscilatorot i
- vtoro, poradi toa {to osdilatorot zra~i
elektromagnetni branovi i so toa negovata
energija se namaluva. Otkako sosema }e se
namali energijata, iskrata se prekinuva, no
dvata sprovodnika povtorno se elektriziraat
do visokit napon na probiv na iskrata, i sè se
povtoruva odnovo. Elektromagnetniot bran
{to se sozdava se prostira taka {to
elektri~noto pole oscilira vo ramninata na
antenata, a magnetnoto vo ramnina normalna
na nea. Najintenzivno e zra~eweto vo nasoka
normalna na antenata, dodeka vo nasoka na
antenata ne doa|a do sozdavawe bran.
Denes, kako {to ve}e ka`avme, antenite
zra~at elektromagnetni branovi, taka {to po
pat na rezonancija dobivaat energija od
zatvoreni i avtooscilatorni kola.
Kako registrator na postoewe na elektro-
magnetnite branovi, Herc konstruiral
priemen vibrator koj imal ista konstrukcija
156
kako i emisionen. I koga do vakov vibrator
}e dojde elektromagnten bran, pod vlijanie na
elektri~noto pole, vo sprovodnikot }e se javi
struja. Ako se dotera sopstvenata frekvencija
na priemnata antena da e ednakva so frek-
vencijata na emisionata, pobudenite
oscilacii }e bidat so golema amplituda.
Herc toj fakt go nabquduval so dobivawe na
iskra vo me|uprostorot na priemnata antena.
Pokraj toa {to gi dobil elektromag-
netnite branovi, Herc poka`al deka tie gi
imaat istite svojstva kako i drugite vidovi
branovi. Toj poka`al deka elektromagnetnite
branovi ne se prostiraat niz sprovodni~ki
sredini, a od niv se reflektiraat i toa spored
zakonite za refleksija na svetlinata. Niz
dielektrici elektromagnet-
nite branovi se prostiraat, a
pri upa|awe pod agol vo od-
nos na grani~na dielektri-
~na sredina se prekr{uvaat
spored zakonite na
geometriskata optika.
I pojavite interferencija
i difrakcija na elektromag-
netnite branovi bila poka-
`ana. Pri refleksija na e-
lektromagneten bran od me- Sl 1
talna sredina, doa|a do pojava na stojni elek-
tromagnetni branovi, a so merewe na me|u-
rastojanieto pome|u dva jazla, toj uspeal da ja
izmeri branovata dol`ina na branot.
Branovata dol`ina na Hercovite branovi
iznesuvala nekolku centimetra. So poznavawe
na sopstvenata frekvencija na oscilatorot,
Herc poka`al deka brzinata na prostirawe na
elektromagnetnite branovi iznesuva
c = 300000 km/s, isto kolku i brzinata na
prostirawe na svetlinata. Brzinata na
prostirawe vo koja bilo druga dielektri~na
sredina zavisi od nejzinite svojstva (relativ-
nata dielektri~na konstanta H r i relativnata
magnetna permeabilnost P r ) i e pomala od taa
vo vakuum i iznesuva:
c c ili
v
H r Pr n
c
v| Ÿn Hr , (1)
Hr
 8.Elektri~ni oscilacii i branovi, naizmeni~na struja
E P
VUP-2
Sl.2
kade {to so n sme go ozna~ile indeksot na
prekr{uvawe za dadenata dielektri~na
sredina.
Demonstrirawe na svojstvata na
elektromagnetnite branovi (EMB) so
pomo{ na generator na santimetarski
branovi
Izu~uvaweto na svojstvata na elektromag-
netnite branovi denes se pravi so pomo{ na
klistronski generator na santimetarski
branovi (O=3 cm). Uredot (slika 2) se sostoi od
predavatel so emitira~ka antena E, priemnik
so dipolna priemna antena R, katoden
oscilograf, ili niskofrekventen zasiluva~ i
mikrofon, a mo`e za nekoi opiti da poslu`i
i elektri~en instrument - voltmetar.
Pokraj ova, pridru`ni delovi na uredot
se: specijalen ispravuva~ VUP-2, edno telo so
forma na kvadar od dielektrik, dielektri~na
prizma, dielektri~na le}a, aluminiumski
ekran, re{etka {to mo`e da se postavi vo
nasoka na elektri~niot vektor (nasoka na
emitira~kiot vibrator) ili normalno na
nego. Za nekoi eksperimenti mo`e da se
koristi i polusprovodni~ka dioda (slika 9 a)
Generatorot na santimetarskite branovi
e konstruiran vrz principot na rabota na
klistronot (toa e specijaen vakuum-ured koj
generira oscilacii vo oblasta na visokite
frekvencii). Visokata frekvencija na
klistronot amplitudno se modulira od lambov
multivibrator (sé e zatvoreno vo korpusot na
emiterot E). Takviot generator emitira
elektromagnetni branovi so frekvencija
okolu 500 Hz. Klistronskiot generator i
multivibratorot se postaveni na edniot kraj
na pravoagolniot branovod na ~ii drug kraj e
postavena emitira~kata antena koja zra~i
naso~eno.
K.O.
Sl.2a
Generatorot se napojuva so specijalen
ispravuva~, so pomo{ na specijalen kontakt.
Vnimavajte pri spojuvaweto na ovoj kontakt!
Treba da se vklu~at soodvetnite oznaki na
kontaktniot {teker.
Priemnata antena R isto taka e posta-
vena vo piramidalen oklop. Taa pretstavuva
detektor, mnogu kvalitetna dioda, spoena so
soodveten branovod i gajtan za spojuvawe, ili
so zasiluva~ i mikrofon, ili so otklonski
plo~ki od katodniot oscilograf.
Vo nekoi od eksperimentite e popogodno
da se koristi priemnata dioda dadena na
slikata 2 a.
EMB niz sprovodna i dielektri~na sredina
Prvoto svojstvo na elektromagnetnite
branovi e toa deka tie ne pominuvaat niz sprovodni
sredini.
Za taa cel, me|u emitira~kata i priemnata
antena, koi se postaveni edna nasproti druga, se
postavuva plo~a od metal. Signalot, registriran
ili so katodniot oscilograf, ili so zvu~nik preku
zasiluva~, }e go snema.
Ako prethodniot eksperiment se povtori, no
taka {to namesto metalna plo~a }e se upotrebi
dielektrik, }e se poka`e deka elektromagnetnite
branovi pominuvaat niz nego, no doa|a do
namaluvawe na nivniot intenzitet. Tie se
pridu{uvaat. Ova go registrira katodniot
oscilograf so namaluvaweto na amplitudata, a ako
kako ragistrator go koristime zvu~nikot, toga{
intenzitetot na zvukot se namaluva.
Potoa se demonstriraat drugite svojstva na
elektromagnetnite branovi.
Refleksija na EMB
Elektromagnetnite branovi se reflektiraat
spored zakonite za refleksija na svetlinata.
Za da mo`e ova da go demonstrirame, gi
postavuvame predavatelnata i priemnata antena
pod agol (slika 3).
157
 8.Elektri~ni oscilacii i branovi, naizmeni~na struja

M N elektromagnetnite branovi vo edna to~ka. Ako vo

taa to~ka se donese diodata, dadena na slikata 9a,
D E P }e se dobie zasilen signal.
E Interferencija na EMB
Ako na rastojanie od 1 do 1,5 m se postavi
metalna plo~a, elektromagnetnite branovi
emitirani od emitira~kata antena se
reflektiraat od nea i interferiraat, sozdavaj}i
stoen bran (sl.6).
Sl.3
Na patot na zracite ja postavuvame metalnata
plo~a MN. Bidej}i naso~enosta na dvete anteni ne e E
ednakva, signalot {to go fa}a priemnata antena D
nema da se dobiva. Vo uslovi koga }e pogodime, VUP-2
upadniot agol D na zrakot da e ednakov na
reflektiraniot E, toga{ signalot povtorno }e se
javi .
Prekr{uvawe na EMB Sl.6
Ako diodata D ja dvi`ime vo prostorot me|u
plo~ata i antenata, mo`e da se poka`e deka na
Pr odredeni mesta postojat mevovi (zasiluvawe na
signalot) ili jazli (slabeewe, duri i gubewe na
P signalot).
E So ovoj eksperiment se demonstrira
dobivaweto na stojnite elektromagnetni branovi,
{to, vsu{nost, pretstavuva specijalen vid
interferencija na branovi koi se dvi`at vo
sprotivni nasoki.

Difrakcija na EMB
Sl. 4
Gi postavuvame priemnata i emitira~kata
antena pod agol edna vo odnos na druga, kako i vo E P
prethodniot eksperiment. Signalot nema da
postoi. Ako na patot na zrakot od emitira~kata K.O.

antena se postavi prizma Pr od dielektrik, toga{,

po prekr{uvaweto niz prizmata kon nejziniot
po{irok del, signalot povtorno }e se javi (vidi
slika 4).
Mo`e da se poka`e i prekr{uvawe niz
planparalelna dielektri~na plo~a. Planpara-
lelnata dielektri~na plo~a se postavuva koso me|u
priemnata i emitira~kata antena.
Signalot se dobiva toga{ koga zracite pominuvaat
pat koj bi odgovaral na prekr{uvawe na
svetlinskite zraci niz planparalelnata plo~a.
E
D Vnimanie! Oskata na priemnata antena treba
VUP-2
Sl.7
I pojavata difrakcija na elektromagnetnite
branovi mo`e da se demonstrira so ovaa aparatura.
Za taa cel me|u emitira~kata i priemnata antena
se postavuva metalna plo~a so puknatina od okolu
2-3 cm (slika 7).
Se poka`uva deka levo i desno od puknatinata
doa|a do sozdavawe na maksimumi na zra~ewe.
da se postavi vo nasoka na radiusot na kru`nicata
so centar vo sredinata na puknatinata!

Elektromagnetnite branovi se polarizirani

Kako {to ve}e poka`avme elektromagnetnite
Sl. 5
branovi se transverzalni branovi, polarizirani
Le}a napravena od dielektrik se postavuva
taka, {to elektri~niot vektor oscilira vo
pred emitira~kata antena (sl..5). Taa gi fokusira

158
 8.Elektri~ni oscilacii i branovi, naizmeni~na struja
ramninata na oskata na emitira~kata antena, a
vektorot na magnetnata indukcija - vo ramnina {to
e normalna na nea. Ovoj fakt se demonstrira so
pomo{ na re{etka R koja ima pove}e paralelni
metalni sprovodnici postaveni paralelno edni na
drugi (vidi ja sl. 8).
E P
VUP-2
R
Sl. 8
Koga sprovodnicite na re{etkata se posta-
veni paralelno na vektorot na ja~inata na
elektri~noto pole, toga{ vo niv se induciraat
sprovodni strui, i energijata na elektromagnet-
niot bran se pretvora vo toplinska vnatre{na
energija na sprovodnicite. Vo ovoj slu~aj, prie-
mnata antena nema da prima signal.
Sprotivno na toa, koga paralelnite
re{etkini sprovodnici se postaveni normalno na
ramninata na osciliraweto na elektri~niot
vektor, struite {to se induciraat se mnogu slabi i
signalot ne se pojavuva.
Pra{awa, zada~i, aktivnosti
1. [to pretstavuva fundamentalen izvor na
elektromagnetnite branovi?
2. Dali `ica spoena vo elektri~no kolo so izvor-
baterija e izvor na elektromagneten bran? Objasni.
3. Ako go naelektrizirate ~e{elot so ~e{lawe na
va{ata kosa pa potoa nego go dr`ite do pra~kest
magnet, dali elektri~noto i magnetnoto pole }e
sozdadat elektromagnetno pole? Objasni.
4. Poso~ete gi site sli~nosti i site razliki
pome|u zvu~nite i elektromagnetnite branovi.
5. Koga eden elektromagneten bran pominuva niz
nekoj region, {to e toa {to se dvi`i ?
Kratko rezime
Elektromagnetnite branovi se {irat vo vakuum i
vo dielektri~ni sredini. Pri premin niz
sprovodni~ka sredina vedna{ se
pridu{uvaat.Elektromagnetnite branovi gi imaat
site osobini na mehani~kite branovi:
-se reflektiraat i prekr{uvaat spored zakonite za
refleksija na branovite;
- projavuvaat pojava na interferencija i na
difrakcija isto kako i drugite vidovi branovi;
- tie se transverzalni polarizirani branovi,
vektorite na elektri~noto i na magnetnoto pole
osciliraat vo ramninata vo koja e postavena
antenata od koja se emitiraat.
Svojstvata na elektromagnetnite branovi za prv
pat se otkrieni od Hajnrih Herc.
James Clerk Maxwell
(1831-1879) e najgolem
teoriski fizi~ar na XIX vek.
Roden e vo Edinburg i mnogu rano,
ve}e na 15 godini gi zapo~nal
svoite studii na univerzitetot vo
rodniot grad. Toj mnogu rano gi
poka`al svoite matemati~ki sposobnosti.
Maksvelovata teorija za elektri~nite i
magnetnite pojavi, iska`ana preku 4 poznati
ravenki pretstavuva osnova za teoriskata
elektrodinamika. Toj so svojata teorija gi
pretska`uva elektromagnetnite branovi .
Osven vo elektrodinamikata Maksvel dal mnogu
zna~aen pridones i vo molekularno-kineti~kata
teorija kade ja dal relacijata za raspredelbata na
molekulite spored nivnite brzini. Maksvel
po~inal od kancer pred da napolni 50 godini
Hertz Heinrch (1857-1894) e viden
germanski fizi~ar koj
eksperimentalno go doka`al
postoeweto na elektromagnetni-
te branovi. Pokraj toa toj
nedvosmisleno poka`al deka
ovoj tip branovi gi imaat site
svojstva kako i svetlinskite. Edinicata za
frekvencija vo SI go nosi negovoto ime.
8. 10.SPEKTAR NA
ELEKTROMAGNETNI BRANOVI
Vidovi elektromagnetni branovi
Elektromagnetnite branovi se branovi so
koi sekojdnevno se sre}avame.. Svetlinata
{to ja gledame e samo eden mal del od {iro-
kiot dijapazon na elektromagnetnite branovi.
Koga slu{ame radio, gledame televizija, ja
toplime hranata vo mikrobranovata pe~ka ili
zboruvame so mobilen telefon, nie gi koris-
time elektromagnetnite branovi. Mo`ebi
izgleda ~udno, no i koga vo zima }e zastaneme
neposredno do pe~kata za da se stoplime, isto
taka, koristime elektromagnetni branovi.
Koja e razlikata pome|u site ovie branovi?
Razlikata pome|u branovite od razli~en
vid le`i vo nivnata branova dol`ina.
Branovata dol`ina na elektromagnetnoto
zra~ewe varira mnogu, od golemini pribli`-
no ednakvi so visokite planini, pa sè do
golemini ednakvi na dimenziite na jadroto na
159
 8.Elektri~ni oscilacii i branovi, naizmeni~na struja

atomot, kakva {to e branovata dol`ini na

gama-zra~eweto. Na slikata 1 e daden vizuelen
prikaz na dijapazonot na zra~eweto na elek- O~0,01nm gama- zra~ewe
tromagnetnite branovi so soodvetnite brano-
vi dol`ini.
O~1nm rendgen zra~ewe
Ako branot e so odredena branova dol`ina
nemu mu odgovara soodvetna frekvencija f: O~100 nm ultravioletovo
v zra~ewe
f (1) svetlina
O
infracrveno
kade {to v e brzinata na prostiraweto na O~0,01 mm
zra~ewe
branovite vo dadena sredina, za vakuum ovaa
ravenka pominuva vo:

c O~1 cm
f (2) ultrakratki
O televiziski i
radiobranovi i
kade {to brzinata na koj i da bilo vid mikrobranovi
O~100 cm
elektromagnetno zra~ewe e ednakva so
brzinata na svetlinata c.
Za da ja ilustrirame podetalno
korisnosta na elektromagnetnoto zra~ewe }e
O~100 m radiobranovi
se zadr`ime nakratko na oddelnite podra~ja
od spektarot.

Radiobranovite se elektromagnetni branovi

so najdolga branova dol`ina. Nivnata branova O~3000 m
dol`ina e pome|u 3 km i 30 cm
Golem broj uredi {to ne opkru`uvaat gi
koristat radiobranovite. Radioto,
televizijata i mobilnite telefoni se uredite Sl. 1
kade {to gi koristime radiobranovite
Objektite vo vselenata, planetite i kome- Mikrobranovite imaat branova dol`ina od red
tite, xinovskite maglini od gas i pra{ina, na golemina na centimetri.
yvezdite i galaksiite emitiraat elektro- Ovie branovi pokraj vo mikrobranovite pe~ki,
magnetni branovi so razli~ni branovi se koristat i kaj radarot (sl.2) .
dol`ini. Nekoi od niv imaat branova
dol`ina od red na golemina na kilometri.
So astronomski radioteleskopi se ispitu-
vaat vselenskite objekti. Mnogu astronomski
objekti emitiraat radiobranovi, no toj fakt
astrofizi~arite go otkrile duri vo 1932 g. ot
koga i zapo~nala da se razviva
radioastronomija.ta Radioastronomijata ima
prednosti bidej}i na nejzinite istra`uvawa
ne vlijaat vremenskite priliki.
Sl. 2. Radarska antena

160
 8.Elektri~ni oscilacii i branovi, naizmeni~na struja
Radarot sozdava slika preku refleksija na
mikrobranot od daden objekt.
Mikrobranovite se pogodni za prenos na infor-
maciite od edno mesto na drugo (telefonski
razgovori, kompjuterski podatoci) i bidej}i ne ja
gubat energijata pri magla, sneg, oblaci ili smog.
Poradi toa tie se koristat za slikawe na Zemjata
od satelit.
Za astrofizi~arite be{e od ogromno zna~ewe
otkritieto na mikrobranov kosmi~ki fon (vo
{eesettite godini od XX vek) za potvrduvawe na
poznatata Big Beng teorija za prapo~etokot na
vselenata.
Infracrvenoto zra~ewe se koristi za
infracrvena fotografija i za medicinska tera-
pija. Go emitiraat site tela. Taka ~ovekot emitira
infracrveno zra~ewe so branova dol`ina od okolu
10 Pm. Na nego se ~ustvitelni nekoi `ivotni, na
pr. zmiite.
Vidlivoto elektromagnetno zra~ewe za nas e
najva`no podra~je, bidej}i samo na toj del e oset-
livo na{eto oko.
IC UV
Sl.3. Dijapazonot na branovi dol`ini na vidliva
svetlina e od 370 do 770 nm
Ultravioletnata svetlina se koristi za
sterilizacija na instrumenti i za identifikacija
na fluorescentni materijali
^ovekovovoto oko ne gi gleda, no postojat
`ivotni ~uvstvitelni na ova zra~ewe. Takov e, na
primer, bumbarot.
X- (rendgen) zra~eweto na{lo najgolema primena
vo medicinskata dijagnostika. No, isto taka, se
koristi i za terapevtski celi protiv maligni
zaboluvawa. Za nau~ni celi se koristat metodite
na rendgen difrakcijata. Nao|aat primena i vo
industrijata.
Mnogu nebeski tela zra~at rendgen zraci .
Takvi se crnite dupki, neutronskite yvezdi,
binarnite yvezdi, supernova, Sonceto, duri i nekoi
kometi.
Gama-zracite imaat najgolema frekvencija
Emitirani se od radioaktivnite atomski jadra i
vo slu~aj na nuklearni eksplozii. Gama-zra~eweto
mo`e da gi uni{ti `ivite kletki na organizmite,
{to e iskoristeno vo medicinata za otsranuvawe
na kancerogeni kletki.
Gama-zracite doa|aat od golemi rastojanija i od
vselenata, no najgolem del od niv e apsorbiran od
atmosferata. Od vselenata gama-zra~eweto, koe e
zra~ewe so najgolema energija, doa|a od nejzinite
naj`e{ki delovi.
Gama-astrofizikata se zanimava so istra`uvawa
na pulsarite, neutronskite yvezdi. Me|u
najspektakularnite otkritija na gama astrono-
mijata e otkritieto na taka nare~eniot gama
prasak. Toj gama-prasak e sè u{te misterija i
sigurno e deka negovoto izu~uvawe }e pridonese za
novi soznanija za ra|aweto na univerzumot i
negovata dimenzija.
Pra{awa, zada~i, aktivnosti
1. Dali mo`e da se ka`e deka radiobranovite
se svetlinski branovi?
2. Bidej}i osnoven uslov za da se emitira
elektromagneten bran e da treba da postoi
zabrzano dvi`ewe na nekoja naelektrizirana
~estica, razmislete kako i zo{to molekulite
i atomite zra~at infracrvena, vidliva i
ultravioletna svetlina (spored pretstavite
{to gi imate za gradbata na ovie ~estici)?
3. Koi se prednostite na radioastrofizikata
vo odnos na opti~kata astrofizika?
Kratko rezime
Spektarot na elektromagnetnoto zra~ewe e
mnogu {irok.
Elektromagnetna priroda imaat: radiobra-
novite (dolgi, sredni, kusi i ultrakusi- mik-
robranovi), infracrvenoto zra~ewe, vidliva-
ta svetlina, ultravioletnata svetlina, ren-
dgen zra~eweto i gama-zra~eweto.
Razli~nite vidovi elektromagnetni branovi
se razlikuvaat spored svojata frekvencija,
odnosno branova dol`ina.
161
 8.Elektri~ni oscilacii i branovi, naizmeni~na struja
8.11. RADIOTRANSMISIJA
Od televiziskoto studio vestite odat vo `ivo
i istovremeno mo`at da gi gledaat gleda~ite
od celata Zemjina topka. Dene{nicata ne
mo`e ve}e da se zamisli bez telekomuni-
kaciite na dene{noto rezvojno nivo, radioto,
televizijata, satelitskiot prenos na infor-
macii, internetot, mobilnite telefoni pa i
GPS (globalniot pozicinonira~ki sistem).
Razvojot na telekomunikaciite obezbeduva
zbli`uvawe na ~ovek so ~oveka, zgolemuvawe
na informiranosta za slu~uvawata vo svetot,
dostapnost na informaciite od celiot svet,
dostapnost na svetskata literatura i
soznanijata preku internetot vo va{ite
domovi. Telekomunikaciite se onie {to
postepeno go pretvoraat svetot vo edno
“globalno selo”.
Telekomunikaciite, voop{to, pretstavuvaat
prenesuvawe na informacii (slika ili zvuk)
na dale~ina po `i~en ili po bez`i~en pat (so
pomo{ na elektromagnetski branovi).
Elementi na radiotehnikata
Iskoristuvaweto na radiobranovite za
prenos na informacii po bez`i~en pat
zapo~nalo na po~etokot na XX-ot vek, otkako
Fleming ja izumil vakuumskata dioda i,
podocna, Li De Forest ja izumil triodata.
Razvojot na ovaa tehni~ka disciplina do den-
162
dene{en e intenziven i e glavno usloven od
napredokot vo fizikata na polusprovodni-
cite i mikroelektronikata.
Radiotehnikata se zasnova na proizveduva-
we, emitirawe i priem na radiobranovite.
Neophodno e prou~uvawe i na uslovite i na~i-
not na prostirawe na radiobranovite.
Imiwata na pronao|a~ite Popov i
Markoni se povrzani so prvata uspe{na
primena na elektromagnetskite branovi za
prenos na informacii. Mnogu zna~itelen
pridones dal i nau~niokot Nikola Tesla.
Za odr`uvawe na radiovrskite neophodno
e postoewe na predavatel i priemnik.
Predavatelot se sostoi od ured {to proizve-
duva sinusni elektromagnetni oscilacii
(oscilator), modulator, zasiluva~ i predava-
telska antena. Antenata pretstavuva metalen
sprovodnik {to e priklu~en na zasiluva~ot
vo koj se pobuduvaat elektri~ni oscilacii so
golema mo}nost pri {to nastanuvaat elektro-
magnetski oscilacii {to se {irat vo pros-
torot vo vid na elektromagnetni (radio)
branovi.
Primenikot na ovie branovi, isto taka,
treba da ima antena, zasiluva~, demodulator i
pretvoruva~ (zvu~nik,).
Emitiranite elektromagnetni oscilacii
vo priemni~kata antena induciraat
visokofrekventni elektri~ni oscilacii so
mnogu mala mo}nost. Taka, slabite oscilacii
potoa so pomo{ na zasiluva~ot se zasiluvaat,
taka {to nivnata mo}nost po izvr{enata
demodulacija e dovolno golema da predizvika
efekt kaj pretvoruva~ot (na primer, da
pridvi`i membrana na zvu~nikot).
Vo homogena sredina elektromagnetnite
branovi se prostiraat pravoliniski. Oddale-
~enosta do koja mo`at da stignat poradi
zakrivenosta na Zemjata e relativno mala
(desetina kilometri).
Me|utoa, u{te so prvite eksperimenti na
Markoni, emitirani vo Evropa, bile primeni
i vo Severna Amerika.
Objasnuvaweto stignalo ne{to podocna od
Hevisajd, koj go objasnil priemot preku
refleksijata na elektromagnetnite branovi
kon Zemjata od gornite jonizirani sloevi na
atmosferata (sl.1).
 8.Elektri~ni oscilacii i branovi, naizmeni~na struja

kako modulacija i se odviva vo delot od

radiopredavatelot {to se narekuva
modulator. Pritoa se dobivaat modulirani
reflektirani Epltonov visokofrekventni oscilacii ~ija amplituda
branovi sloj vremenski se menuva sinhrono so promenite na
220 km zvu~niot signal (sl. 8.11.2). Po zasiluvaweto,
Hevisajdov moduliraniot visokofrekventen signal se
120 km
sloj vodi na predavatelskata antena koja zra~i
direktni modulirani elektromagnetski branovi.
branovi
2

Sl. 1.Odbivawe na radiobranovite od jonosferata.

0

Podocna Eplton poka`al deka postojat pove-

}e vakvi jonizirani sloevi od atmosferata -2
Nose~ki
{to ja so~inuvaat jonosferata na visina od 60 Signal
do 300 kilometri. Jonizacijata na ovie voz- -4
Moduliran
du{ni sloevi nastanuva od kosmi~kite
zra~ewa i Son~evite zraci. Blagodarenie na -6

refleksijata na radiobranovite od ovie

-8

sloevi (setete se elektromagnetnite branovi

se reflektiraat od sprovodna sredina, -10

poglavje 8.10) e ovozmo`eno nivno prosti-

rawe i priem na rastojanija od nekolku iljadi -12

kilometri od predavatelot.
-14
0 25 50 75 100

Radio. Modulacija i demodulacija Sl. 2. Amplitudna modulacija: nose~ki bran,

signal i moduliran bran. Signalot e eden ton na
Frekventnoto podra~je na zvukot se prostira zvu~en bran.
od okolu 20 do okolu 20 000 Hz. Za prenesuvawe
Vo priemni~kata antena ovie
na zvu~na informacija na golemi dale~ini e
radiobranovi se prifa}aat so pomo{ na
potrebno pretvorawe na zvukot koj pretsta-
rezonantno kolo i vo slu~aj na rezonans
vuva mehani~ki vibracii vo elasti~na sredi-
induciraat maksimalna elektromotorna sila
na, vo elektri~ni oscilacii, a potoa vo
(EMS). Pritoa protekuva struja {to ima ist
elektromagnetni branovi. Vo mikrofonot
oblik (amplituda i frekvencija) kako i
zvu~nite oscilacii se pretvoraat vo sinhroni
moduliraniot bran (sl.2). Bidej}i strujata e
elektri~ni oscilacii na struja. Zvu~niot
visokofrekventna, taa ne mo`e da pobudi
signal se pretvora vo elektri~en. Se dobivaat
oscilacii na membranata od zvu~nikot ili
elektri~ni oscilacii, koi po pat na rezonans
slu{alkite, pa zatoa e potrebno zvu~nata
so otvoreno oscilatorno kolo bi mo`ele da se
komponenta (signalot) {to be{e vtisnata
prenesat na rastojanie vo vid na elektro-
(modulirana) vo nose~kiot bran da se oddeli, i
magnetni branovi. No, elektromagnetnite
samo taa da se pu{ti niz kalemot na zvu~nikot
branovi so takvi niski frekvencii ne se
za da ja pridvi`i membranata.
pogodni za odr`uvawe na radiovrski.
Procesot na razdvojuvewe e poznat kako
Ovoj problem e re{en so toa {to
demodulacija koja mo`e da se postigne ne so
visokofrekventni oscilacii (red golemina
edna ispravuva~ka polusprovodn~ka ili
od 1 000 000 Hz) se koristat kako nose~ki bran,
a na niv se vtisnuvaat oscilaciite so zvu~nata
frekvencija (signalot). Ovoj proces e poznat

163
 8.Elektri~ni oscilacii i branovi, naizmeni~na struja
PREDAVATEL
mikrofon
predavatelska
antena
modulator zasiluva~
oscilator
Sl.3. Prenesuvawe na zvuk na dale~ina. Princip na radio.
vakuumska dioda (sl. 4). Na toj na~in niz
slu{alkite doa|a samo ednonaso~nata kompo-
nenta (elektri~ni oscilacii samo vo edna
nasoka).
Sl.4. Demodulator so polusprovodni~ka dioda
Visokofrekventnata komponenta se pridu-
{uva so pomo{ na induktivitetot {to go
imaat slu{alkite (Setete se, induktivniot
otpor e proporcionalen so frekvencijata,
RL ZL , pa zatoa pri golem induktivitet i
golema frekvencija, nose~kiot signal se
pridu{uva), pa na toj na~in niz slu{alkite
pominuva samo niskofrekventnata demoduli-
rana komponenta. Membranata od zvu~nikot
po~nuva da oscilira so taa frekvencija i
proizveduva zvuk.
Vakviot priem na zvuk izgleda sosem
ednostavno, no mo`e da postoi samo koga
mo}nosta na signalot {to go prima antenata e
164
PRIEMNIK
priemni~ka antena
zasiluva~ demodulator
dovolno golema i koga postoi samo eden izvor
na elektromagnetni oscilacii. Ako
istovremeno postojat mnogu takvi branovi vo
prostorot so razli~ni nose~ki frekvencii,
toga{ kako }e se odvoi onaa {to sakame da ja
primime? Takvoto odvojuvawe se narekuva
doteruvawe na priemnikot na odredena bra-
nova dol`ina. Doteruvaweto se postignuva so
toa {to signalot od antenata se vodi vo
oscilatornoto kolo na priemnikot (sl. 5).
L
C
Sl. 5. Selektirawe na sakanata frekvencija. Ako
sakate da ja slu{ate prvata programa na
Makedonskoto radio treba da go namestite
priemnikot na 820 kHz
Oscilatornoto kolo se sostoi od namotka so
induktivitet (L) i promenliv kondenzator so
kapacitet (S), pa taka sopstvenata frekven-
cija na koloto iznesuva:
 8.Elektri~ni oscilacii i branovi, naizmeni~na struja
1 otpornik se menuva vo ritamot na strujata
f (1)
2S LC
Ako so menuvawe na vrednosta na kapacitetot
S (ravenka 1) se namesti sopstvenata
frekvencija na oscilatorot da se poklopi so
frekvencijata na radiobranovite, toga{ nas-
tanuva rezonans, pa vo toj slu~aj induciraniot
napon e maksimalen. Poradi toa visokof-
rekventnata struja }e stane najgolema.
Istovremeno, za site drugi frekvencii {to
stignuvaat do priemni~kata antena inducira-
niot napon }e bide mal, pa tie nema da prediz-
vikaat oscilacii na membranata., nema da se
slu{aat.
Zasiluva~
Ja~inata na strujata po izvr{enata demodu-
lacija naj~esto e mnogu slaba i ne mo`e da ja
pridvi`i membranata na zvu~nikot, pa zatoa e
potrebno signalot da se zasili. Zasiluvaweto
porano se vr{elo so elektronski lambi, a
denes i so tranzistori. Eden takov ednostaven
zasiluva~ na mo}nosta so MOSFET
tranzistor koj se nao|a vo sklopot na eden
radiopriemnik e daden na {emata od sl.6 .
antena Tr
K
B i pro~itajte po{iroko za negovite ekspe-
L R
E
C Kratko rezime
demodulator
rezonantno zasiluva~
kolo
Sl. 6. Zasiluva~ vo sklopot na radiopriemnikot.
Selektiraniot moduliran bran se donesuva
na vlezot na eden tranzistorski zasiluva~
pome|u negoviot emiter i baza. Izlezot na
ovoj zasiluva~ se zema pome|u emiterot, koj e
zaedni~ki i za vlezot i za izlezot, i kolek-
torot kako zasilena struja na kraevite od eden
orpornik R. Strujata {to te~e niz ovoj
{to se donesuva na vlezot na tranzistorskiot
zasiluva~, no e nekolku pati zasilena. Taka
zasilena, taa potoa se demodulira niz
demodulatorot (diodata i induktivniot
element od slu{alkite). Dvi`ewe na membra-
nata od slu{alkite (zvu~nicite) predizvikuva
samo demoduliranata komponenta {to se
menuva vo ritamot na zvu~nata frekvencija.
Pra{awa, zada~i, aktivnosti
1. Kako }e ja objasnite pojavata {to na nekoi
mesta ne se slu{aat kratki radiobranovi?
2. Zo{to ne se slu{a, ili pomalku se slu{a
radio vo tunel?
3. Kako treba da se promeni kapacitetot na
kondenzatorot kaj priemnoto kolo, ako sakame
da slu{neme radiostanica so pogolema brano-
va dol`ina?
4. Kako si go objasnuvame odbivaweto na
radiobranovite od jonosferata?
5. Najdete koje e frekvencijata na va{ata
najbliska lokalna radiostanica. Vklu~ete ja na
va{eto radio.
6. Organizirajte poseta na nekoja radi-
ostanica vo blizinata na va{eto u~ili{te.
7. Vo istorijata na radioprenosot golema
uloga imal Nikola Tesla. Pobarajte vo bibli-
oteka, ili na internet soodvetna veb stranica
rimenti so radiobranovite.
Za odr`uvawe na radiovrskite neophodno e
postoewe na predavatel i priemnik.
Predvatelot se sostoi od oscilator, modu-
lator, zasiluva~ i predavatelska antena.
Pri prenosot nose~kiot bran so visoka
frekvencija se modulira so signalot koj se
prenesuva (signalot koj poteknuva od zvukot,
na primer).
Priemnikot se sostoi od priemna antena,
rezonantno kolo koe gi prima oscilaciite,
demodulator i zvu~nik,
Pri radioprenosot naj~esto se vr{i zasilu-
vawe na signalot. Toa se pravi so tranzistori.
165