KONTROLA NOSILNOSTI

ŽERJAVNE PROGE
Valjan HEB 300

DVIGALOTEHNA
Darko Dajčman, inž.str.
Kontrola nosilnosti žerjavne proge

Prečni prerez:

valjani HEB 300

varjeni polnostenski prerez (≈HEB 300)

Uporabljeni standardi EC1 in EC3

EC 1→ SIST EN 1991: Vplivi (obtežbe) žerjavovin drugih strojev na konstrukcije

EC 3 → SIST EN 1993: Projektiranje žerjavnih prog

• SIST EN 1991‐3:2006 : Vplivi (obtežbe) na konstrukcije. Vplivi žerjavov in drugih strojev

• SIST EN 1993‐1‐1:2006 : Projektiranje jeklenih konstrukcij, splošna pravila

• SIST EN 1993‐1‐8:2006 : Projektiranje spojev, npr. zvari

• SIST EN 1993‐1‐9:2005 : Utrujanje

• SIST EN 1993‐6:2007 : Projektiranje žerjavnih prog (postopki za izračun napetosti)

Uporabljena literatura

[1] Seeßelberg, Kranbahnen, Bemessung und konstruktive Gestaltung, Bauwerk, Berlin,

[2] Thiele/Lohse, Stahlbau, Tei l 2, B. G. Teubner, Stutgart, 1997

[3] Kindman, Stracke, Verbindungen im Stahl‐ und Verbundbau, Ernst&Sohn, Berlin, 2010

Nujno potrebna teorija za razumevanje izračuna:

• Bočna zvrnitev

• Imperfekcija

• Ovirana torzija

• Utrujanje

Vrste kontrol žerjavne proge:

• Globalna nosilnost (ravnotežje na konstrukciji)

• Lokalne napetosti zaradi kolesnega pritiska

• Bočna zvrnitev nosilca

• Izbočenje pločevin prečnega prereza (stojina, pasnica)

• Pomiki (vertikalni in horizontalni)

• Utrujanje (problem v detajlih)

1
Predstavitev problema – globalna analiza

Prvi del (statika , trdnost):

– Določitev obtežb žerjavne proge

– Izračun notranjih veličin (N,V,M) ‐ [Statika]

– Globalna kontrola napetosti (nosilnosti) ‐ [Trdnost]

Drugi del (detajli, zvari):

– Kontrola zvarov v polnostenskem varjenem nosilcu žerjavne proge

– Lokalne napetosti zaradi kolesnega pritiska

Tretji del (specialnosti):

– Bočna zvrnitev

– Izbočenje pločevine v prečnem prerezu (stojina, pasnica)

– Kontrola vertikalnih in horizontalnih pomikov

– Utrujanje materiala

Prvi del ( statika trdnost)

• Obtežbe žerjavne proge

• Izračun notranjih veličin (N,V,M)

• Izračun statičnih vrednosti prereza (A, Iy, Wy…)

• Globalna kontrola napetosti (nosilnosti)

PODATKI

• Žerjavna proga z dvema poljema, prečni prerez HEB 300, S235

•Tirnica ploščato jeklo 50×40 mm, privarjena z neprekinjenim kotnim zvarom a= 5 mm

• Tirnice ne upoštevamo pri nosilnosti

• Karakteristična lastna teža žerjavne proge (HEB‐300+tirnica) g=1.35 kN/m

• Žerjavna proga je podprta s konzolami na stebrih hale

• Rebra nad podporami, viličasto podpiranje

• Mostni žerjav, razmak med kolesi c=3.6 m

• Dvižni razred HC2, obremenitveni razred S2

• Hitrost vožnje v=40 m/min, pogonski sistem IFF

• Bočno vodenje z venci

• Hitrost dvigovanja bremena: 5 m/min

2
Podatki o obtežbah (običajno jih da proizvajalec žerjava)

Vertikalne sile na kolesih:

Rh = 57 kN (zaradi bremena)

Rg = 18 kN (zaradi lastne teže žerjava)

Horizontalne sile na kolesih:

H1 = 20 kN, H2 = 0 (poševni tek)

H1 = -H2 = HM = 8.6 kN (pospeševanje / zaviranje)

Statični sistem z vertikalnimi in horizontalnimi silami

SILE SO POTUJOČE

Prikaz posameznih obtežb žerjava in žerjavne proge

Žerjavna proga teče preko več podpor, breme je v sredini

3
Vertikalne sile na kolesih ‐breme v skrajni poziciji min R max R

Kadar je maček z bremenom v

skrajnem položaju je nosilec
proge najbolj obremenjen.

Karakteristični položaji bremena

Breme na sredini
razpona žerjava

Breme levo

Breme desno

4
Pospeški in mase: masa bremena, mostu in mačka

Pogonski sistem EFF → IFF

DIN : EFF
Pogonska
EC : IFF
osovina 1

Prosto tekalna
osovina 2
Bočno
vodenje z
venci

F – fixed, Festlager: fiksirano glede na bočno gibanje; kolo sprejema sile prečno na smer vožnje

(kolo je togo povezano z njegovo osjo)

E = I ‐ Einzelradantrib, independend: pogon posameznega kolesa

Masne sile vzdolž žerjavne proge

Čelni voziček
Pogonska
osovina
Smer pospeševanja

Žerjavna proga

5
Horizontalne vzdolžne in prečne masne sile (HMi) (zaradi pospeškov)

K1, K2 → pogonski sili na kolesih

Sb – težišče mostu žerjava

Sk ‐ težišče mačka

Sh ‐ težišče bremena

Sges – skupno težišče

Poševni tek

S – sila zaradi poševnega teka

Most žerjava
Žerjavna proga 1

Žerjavna proga 2

Proga 1 Proga 2
Smer vožnje

Pogon posameznega kolesa, bočno vodenje z venci

6
Obtežbe žerjavne proge

Kot smo že omenili, te sile običajno dobimo od proizvajalca mostnega žerjava

Določitev kombinacij obtežb SIST EN 1991‐3: 2006 Vplivi na konstrukcije

3. del: Vplivi žerjavov in drugih strojev

Kombinacije obtežb in dinamični faktorji

Tvorimo 10 obtežnih kombinacij (1‐10)

Odločujoči kombinaciji : 1 in 5

Obratovanje –MSN (ULS):1 …7

MSN –mejno stanje nosilnosti

ULS – Ultimate Limit State

Preobremenitveni test: 8
(LT, testno breme)

Nezgodno delovanje: 9, 10
(nalet, prevrnitev)

Dinamični faktorji ( ϕ1 ….ϕ7 ) – opis

7
ϕ1 - Nihanje konstrukcije žerjava , zaradi dvigovanja bremena

ϕ2 ali ϕ3 ‐ Faktor udarcev pri dvigovanju bremena ali nenadnemu odklopu bremena (npr. magnet)

ϕ4 ‐ Udarci zaradi vožnje žerjava po tirnicah

ϕ5 ‐ Udarci zaradi pogona žerjava

ϕ6 ‐ Gibanje bremena pri testu

ϕ7 ‐ Udarci pri naletu žerjava v odbijače

8
Izračun dinamičnih faktorjev za naš primer

ϕ1 = 1,1 faktor udarcev zaradi nihanja konstrukcije žerjava pri dvigovanju bremena
5𝑚⁄
𝜑2 = 1,10 + 0,34 ∗ 60𝑠𝑒𝑐𝑚𝑖𝑛 = 1,13 faktor udarcev pri dviganju bremena
⁄𝑚𝑖𝑛

𝜑3 = 𝜑4 = 1,0 padec bremena, vožnja žerjava po tirnicah

𝜑5 = 1,5 udarci zaradi pogonskih sil

PODATKI za tvorjenje kombinacij obtežb ‐ povzetek:

Vertikalne sile na kolesih:

Rh = 57 kN (zaradi bremena)

Rg = 18 kN (zaradi lastne teže žerjava)

Horizontalne sile na kolesih:

H1 = 20 kN, H2 = 0 (poševni tek)

H1 = -H2 = HM = 8.6 kN (pospeševanje / zaviranje)

Faktorji udarcev:

𝜑1 = 1.1 nihanje žerjava pri dvigovanju bremena

𝜑2 = 1.13 udarci bremena pri dvigovanju

𝜑5 = 1.5 udarci pogonskih sil

Kombinacije obtežb (upoštevamo udarce)

Odločujoče kombinacije obtežb ; Glej Tabelo 2.2 iz standarda!

Glede na velikost dinamičnih faktorjev sta odločujoči le dve kombinaciji pri obratovanju

 (a) ‐ LG1: vožnja z bremenom in pogon (pospeševanje/zaviranje),

 (b) ‐ LG5: vožnja z bremenom in poševni tek

Karakteristične vrednosti vertikalnih kolesnih sil – kombinacija obtežb 1 in 5

LG 1 : F = F1 = F2 = 𝜑1 * Rg + 𝜑2 * Rh = 1,1 * 18 + 1,13 * 57 = 84,2 kN

LG 5 : F = F1 = F2 = 𝜑4 * Rg + 𝜑4 * Rh = 1,0 * 18 + 1,0 * 57 = 75,0 kN

Karakteristične vrednosti horizontalnih kolesnih sil – kombinacija obtežb 1 in 5

LG 1 : H1 = -H2 = 𝜑5 * HM = 1,5 * 8,6 = 12,9 kN

LG 5 : H1 = 1 * HS = 1,0 * 20 = 20,0 kN ; H2 = 0

9
Prijemališče horizontalne sile

Pojavi se TORZIJSKI MOMENT

Izračun napetosti zaradi upogibnih momentov My in Mz v zgornjem vogalu pasnice

Prerez je dejansko obremenjen z dvojnim upogibnim (My in Mz) in torzijskim momentom(Mx).

Dokaz lahko poenostavimo, če torzijo zanemarimo in predpostavimo, da prevzame horizontalni

moment Mz le zgornja pasnica in 1/5 stojine.

1/5 stojine

My + Mz

Žerjav obremenjuje progo kot POTUJOČE BREME

Statični izračun moramo opraviti za več položajev žerjava.

10
Vožnja žerjava po progi‐ primer

Pozicije 1 … 4 (Horizontalne sile niso vrisane)

Potujoče breme - POMEMBNO

Določitev ekstremnih vrednosti notranjih veličin (N V M) in njihove pozicije

Mobile loads‐ Potujoče obtežbe

Metode za določitev ekstremnih vrednosti notranjih veličin (N V M) in njihovih pozicij

Vplivnice ‐ analitična določitev,(Culmann )

Ovojnice: Numerična določitev s programom

Vplivnice

• Analitična določitev ekstremnih vrednosti in njihovih pozicij za vsako notranjo veličino.

N, Vy, Vz, My, Mz in torzijo

– Mxp primarni Mt → ( τt )

– Mxs sekundarni Mt → ( τt )

– Mw moment zaradi ovirane torzije → ( σw )

11
Odločujoča statična sistema za izračun notranjih veličin (N V M)

a) Obremenitveni primer LG1 (pospeševanje/zaviranje ‐ M)

b) Obremenitveni primer LG5 (poševni tek ‐ S)

Možnosti izračuna (NVM)

1) “Peš” –glej nadaljevanje

2) S splošnim računalniškim programom po metodi končnih elementov

3) Specialnim računalniškim programom za žerjave in žerjavne proge

Ekstremne (največje) vrednosti notranjih veličin (N V M) za posamezne obtežbe :

 vertikalne ( Rg , Rh ) in
 horizontalne (HM , HS )

“Peš” izračun s SUPERPOZICIJO

Statični izračun notranjih veličin (N V M)

• Kadar “peš” določamo notranje veličine, poenostavimo statične sisteme z uporabo superpozicije.

(Velja tudi pri uporabi računalniških programov)

Superpozicija

12
Lastna teža proge

LG1 LG5

Velikost My
in položaj

A B C

5,1kN

Vz

-6,1kNm

My

3,4 kNm

Vertikalne sile na kolesih (My,Vz)v polju (ekstremne vrednosti in pozicije)

Podpora B, levo (li) – desno (re)

13
Horizontalne sile na kolesih (max Mz) in pripadajoči My momenti (ekstremne vrednosti in pozicije)

Horizontalne strižne sile max_Vy zaradi pogona in poševnega teka. Nad podporami

(ekstremne vrednosti in pozicije)

Največji upogibni momenti My nad podporami zaradi vertikalnih sil na kolesih

(ekstremne vrednosti in pozicije)

KOMBINACIJE OBTEŽB

Notranje veličine(N V M) potrebne za dimenzioniranje

PROJEKTNE VREDNOSTI (indeks d)

ODLOČUJOČI KOMBINACIJI

• Kombinacija obtežb EK 1:

– 1.35 [ LG1 + lastna teža žerjava]

– 1.35 [( vožnja z bremenom + pospeški) +LTŽ]

• Kombinacija obtežb EK 5:

– 1.35 [ LG5 + lastna teža žerjava]

– 1.35 [( vožnja z bremenom + poševni tek +LTŽ]

14
Kombinacija obtežb EK 1 pospeševanje/zaviranje

Že pomnoženo s 𝜑i

Že faktorizirano s faktorji udarcev, dodamo še γF = 1,35

Kombinacija obtežb EK 1 žerjavne proge (upoštevamo udarce in faktor varnosti)

Projektne vrednosti momentov:

- Največji vertikalni moment na x=2.1 m (prvo polje, od leve podpore):

My,Ed = 1,35 * ( 3,4 + 106,1 ) = 147,9 kNm »SUPRPOZICIJA«

- Največji horizontalni moment na x= 3.36 m (prvo polje, od leve podpore):

Mz,Ed = 1,35 * 17,6 = 23,7 kNm

Na varni strani smo, če kombiniramo My,Ed in Mz, Ed , čeprav ne delujeta na istem mestu

EK1 – strižne sile na vmesni in končni podpori

- Maksimalne vertikalne sile na vmesni podpori

Vz, Ed = 1,35 * ( -5,1 – 124,9 ) = 175,5 kN »SUPERPOZICIJA«

- Maksimalne horizontalne sile na končni podpori

Vy, Ed = 1,35 * ( -12,9) = -17,4 kN

Kombinacija obtežb EK 5 žerjavne proge / Vožnja z bremenom + poševni tek

Maksimalne vertikalne in horizontalne notranje količine My, Mz, Vy, Vz

Za EK 5 ( 1,35 * LK5 + 1,35 * lastna teža proge )

- Maksimalni vertikalni moment v poziciji x = 2,1 m :

My, Ed = 1,35 * (3,4 + 94,5) = 132,2 kNm »SUPERPOZICIJA«

- Maksimalni horizontalni moment v poziciji x = 2,58 m :

Mz, Ed = 1,35 * 24,9 = 33,60 kNm

- Maksimalna vertikalna sila na vmesni podpori

Vz, Ed = 1,35 + (-5,1 – 111,2) = 157,0 kN »SUPERPOZICIJA«

- Maksimalna horizontalna sila na končni podpori

Vy, Ed = 1,35 * (-20) = -27 kN

15
Notranje veličine potrebne za dimenzioniranje žerjavne proge lahko določimo tudi s primernim

računalniškim programom (in primernim znanjem).

Poz 1

Poz 2

Poz 3

Poz 4

Ekstremne notranje veličine in kritična mesta Ovojnice vseh obremenitvenih kombinacij (EK1, EK5)

Izdelano s programom:

Kritična
prereza

16
EK1 ‐ Breme + pospeševanje (ovojnice za štiri pozicije žerjava)

Vy

Wz

My

Mz

Trdnostni izračun - Izračun napetosti

PODATKI POTREBNI ZA TRDNOSTNI IZRAČUN

1. Notranje sile in momenti (NVM v kritičnih prerezih)

2. Statične vrednoti prečnega prereza (A, As, Iy, Iz, It, Wy, Wz, Wt )

a) Statične vrednosti za izračun napetosti v elastičnem področju (Wel,y … )

b) Statične vrednosti za izračun popolne plastifikacije prečnega prereza (Wpl,y …)

Razlika med rabo Wel,y in Wpl,y

17
Statične vrednosti prereza HEB 300 - elastične in plastične

Odčitamo iz ustreznih tabel

EN : HE 300B
Jekleni profil s širokimi vzporednimi pasnicami, vroče valjan
DIN 1025 – 2 : 1995-11 ; EN 53 – 62
A= 149 cm2 Iy= 25170 cm4 Iz= 8560 cm4
b = 30 cm h = 30 cm tg = 1,9 cm
ts = 1,1 cm
Odpornostni moment
Wel,y = 1680 cm3 → Elastično
Wpl,y = 1915 cm3 → Plastično

Statične vrednosti za zgornjo pasnico

Zgornja pasnica in 1/5 višine stojine

Aog = 30 * 1,9 + 5,24 * 1,1 = 62,8 cm2

Iz,Og = Iz/2 = 4280 cm4
iz,Og = 8,06 cm
Wz,Og,el = Wz,el/2 = 286 cm3
Wz,Og,pl = Wz,pl/2 = 435 cm3

Wz,el in Wz,pl odčitamo iz tabel

18
Nosilnost prečnega prereza pri popolni plastifikaciji (SIST EN 1993‐1‐1:2006) Mpl,y,Rd…..

Nosilnost prečnega prereza ‐ opisno

Pri tej metodi ne potrebujemo slike porazdelitve napetosti.

Nosilnost prečnega prereza pri nategu:

Npl,Rd = A * fy

Nosilnost prečnega prereza pri upogibu:

Mpl,y,Rd = Wpl,y * fy

(SIST EN 1993‐1‐1:2006) Nosilnost prereza pri popolni plastifikaciji prereza za:

– Upogibni moment M pl,y,Rd

– Upogibni moment M pl,z,Rd

– Moment ovirane torzije M pl,w,Rd

– Vertikalno strižno silo V pl,y,Rd

– Horizontalno strižno silo V pl,z,Rd

𝑊𝑝𝑙,𝑦 ∗ 𝑓𝑦 1915 𝑐𝑚 ∗ 23,5 𝑘𝑁⁄𝑐𝑚2 450 𝑘𝑁𝑚

3
𝑀𝑝𝑙,𝑦,𝑅𝑑 = = =
𝛾𝑀0 𝛾𝑀0 𝛾𝑀0

𝑊𝑝𝑙,𝑧 ∗ 𝑓𝑦 870𝑐𝑚 ∗ 23,5 𝑘𝑁⁄𝑐𝑚2 204𝑘𝑁𝑚

3
𝑀𝑝𝑙,𝑧,𝑅𝑑 = = =
𝛾𝑀0 𝛾𝑀0 𝛾𝑀0
Av

(ℎ − 𝑡𝑓 ) ∗ 𝑏 2 ∗ 𝑡𝑓 ∗ 𝑓𝑦 28,1 ∗ 302 ∗ 1,9 ∗ 23,5 28,2𝑘𝑁𝑚2

𝑀𝑝𝑙,𝑤,𝑅𝑑 = = =
4 ∗ 𝛾𝑀0 4 ∗ 𝛾𝑀0 𝛾𝑀0

𝐴𝑣 ∗ 𝑓𝑦 47,35𝑐𝑚2 ∗ 23,5 𝑘𝑁⁄ 2 642𝑘𝑁

𝑉𝑝𝑙,𝑧,𝑅𝑑 = = 𝑐𝑚 =
√3 ∗ 𝛾𝑀0 √3 ∗ 𝛾𝑀0 𝛾𝑀0

𝐴𝑣 = 𝐴 − 2 ∗ 𝑏 ∗ 𝑡𝑓 + (𝑡𝑤 + 2 ∗ 𝑟) ∗ 𝑡𝑓
= 194𝑐𝑚2 − 2 ∗ 30𝑐𝑚 ∗ 1,9𝑐𝑚 + (1,1𝑐𝑚 + 2 ∗ 2,7𝑐𝑚) ∗ 1,9𝑐𝑚 = 47,35𝑐𝑚2

𝐴𝑂𝑔 ∗ 𝑓𝑦 30 ∗ 1,9𝑐𝑚2 ∗ 23,5 𝑘𝑁⁄ 2 773𝑘𝑁

𝑉𝑝𝑙,𝑦,𝑅𝑑 = = 𝑐𝑚 =
√3 ∗ 𝛾𝑀0 √3 ∗ 𝛾𝑀0 𝛾𝑀0

Kontrola nosilnosti, ko dovolimo, da se prerez plastificira

N My Vz

19
Izračun napetosti zaradi upogibnih momentov My in Mz v zgornjem vogalu pasnice

Uporabljeni računski model:

1/5 stojine

My Mz

Princip računanja primerjalne napetosti za dvojni upogib (My, Mz)

V elastičnem področju

𝑀𝑦 𝑀𝑧
𝜎𝑥,𝑝𝑟 = + Dvojni upogib
𝑊𝑦 𝑊𝑧

Diagrami notranjih veličin (NVM)

EK1 ‐ Breme + pospeševanje (ovojnice za štiri pozicije žerjava)

Vy

Vz

My

Mz

20
EK5 ‐ Breme + poševni tek (ovojnice za štiri pozicije žerjava)

Notranje veličine potrebne za dimenzioniranje (vplivnice za 4 pozicije žerjava)

POVZETEK ‐

EK1‐Breme+ pospeševanje EK5 ‐ Breme+ poševni tek

Vy,Ed (kN) 27.0=20×1.35
Vz,Ed (kN) 177.5 (podpora)
My,Ed (kNm) 147.9 (polje) 132.2
Mz,Ed (kNm) 23.7 (polje) 33.6

Dimenzioniranje

Podatki :

• Ekstremne notranje veličine (NVM)

• Statične vrednosti prečnih prerezov (As, Wy, Wz)

Računski model

21
Izračun elastičnih napetosti zaradi upogibnih momentov My in Mz v zgornjem vogalu pasnice
𝑀𝑦,𝐸𝑑 𝑀𝑧,𝑂𝑔,𝐸𝑑
𝜎𝑥,𝐸𝑑 = + ≤ 𝑓𝑦,𝑑 Primerjalna napetost
𝑊𝑦,𝑒𝑙 𝑊𝑧,𝑒𝑙,𝑂𝑔
dvojni upogib

Kombinacija : breme + pospeški (M)

14790𝑘𝑁𝑐𝑚 2370𝑘𝑁𝑐𝑚 𝑘𝑁⁄ 𝑓𝑦
𝐸𝐾1 ∶ 𝜎𝑥,𝐸𝑑 = + = 8,8 + 8,3 = 17,1 2 ≤ 𝑓𝑦,𝑑 =
1680𝑐𝑚3 286𝑐𝑚3 𝑐𝑚 𝛾𝑀0
𝑘𝑁
23,5 ⁄ 2
= 𝑐𝑚
𝛾𝑀0
Kombinacija : breme + poševni tek (S)
13220𝑘𝑁𝑐𝑚 3360𝑘𝑁𝑐𝑚 𝑓𝑦
𝐸𝐾5 ∶ 𝜎𝑥,𝐸𝑑 = + = 7,9 + 11,7 = 19,6 𝑘𝑁⁄ 2 ≤ 𝑓𝑦,𝑑 =
1680𝑐𝑚 3 286𝑐𝑚 3 𝑐𝑚 𝛾𝑀0
𝑘𝑁
23,5 ⁄ 2
= 𝑐𝑚
𝛾𝑀0
Izkoriščenost prereza

EK1 : 80 % in EK5 : 92 % pri γM0 = 1,1

EK1 : 73 % in EK5 : 83 % pri γM0 = 1,0

Kontrola nosilnosti z metodo prereza – plastifikacija prečnega prereza SIST EN 1993‐1‐1:2006 →EC3

Opisni prikaz postopka

2,0
𝑀𝑦,𝐸𝑑 𝑀𝑧,𝐸𝑑
( ) + ≤ 1,0
𝑀𝑝𝑙,𝑦,𝑅𝑑 𝑀𝑂𝑔,𝑝𝑙,𝑧,𝑅𝑑

Plastifikacija prečnega prereza

𝐸𝐾5 , 𝑀𝑦,𝐸𝑑 = 132,2𝐾𝑛𝑀 ; 𝑀𝑧,𝐸𝑑 = 33,6𝐾𝑛𝑀

450𝑘𝑁𝑚 𝑀𝑝𝑙,𝑧,𝑅𝑑
𝑀𝑝𝑙,𝑦,𝑅𝑑 = ; 𝑀𝑂𝑔,𝑝𝑙,𝑧.𝑅𝑑 = = 102 𝑘𝑁𝑚⁄𝛾𝑀0
𝛾𝑀0 2

22
Kontrola
2,0
132,2 33,6
( ) + = 0,24 𝑧𝑎 𝛾𝑀0 = 1,0 𝑖𝑛 0,47 𝑧𝑎 𝛾𝑀0 = 1,1
450⁄ 102⁄
𝛾𝑀0 𝛾𝑀0

Po tej metodi je izkoriščenost žerjavne proge manjša, ker smo izrabili plastične rezerve prereza.

Strižne sile ( EC3 : enačba 6.17 in SIST EN 1993-1-1:2006 točka 6.2.10)

𝑉𝑧,𝐸𝑑 175,5𝑘𝑁
𝐸𝐾1 ∶ = = 0,27 ∗ 𝛾𝑀0 ≤ 0,5
𝑉𝑝𝑙,𝑧,𝑅𝑑 642𝑘𝑁⁄𝛾
𝑀0

𝑉𝑦,𝐸𝑑 27𝑘𝑁
𝐸𝐾5 ∶ = = 0,03 ∗ 𝛾𝑀0 ≤ 0,5
𝑉𝑝𝑙,𝑦,𝑅𝑑 773𝑘𝑁⁄𝛾
𝑀0

Ker je prispevek strižnih sil manjši od 0.5, jih ni potrebno upoštevati pri interakciji (N,V,M).

Primerjava rezultatov

Metoda izračuna Izkoriščenost

V elastičnem območju napetosti 83 %
Popolna plastifikacija prereza 42 %

23
Kontrola zvarov v polnostenskem varjenem nosilcu žerjavne proge

Lokalne napetosti zaradi kolesnega pritiska

KONTROLA GLOBALNIH NAPETOSTI

Varjeni polnostenski nosilec. Prečni prerez je I.

Globalne napetosti izračunamo iz notranjih veličin dobljenimi iz ravnotežja na nosilcu.

Kontrola napetosti v zvaru I prereza polnostenskegavarjenega nosilca za dve izvedbi zvara: K zvar in

kotni zvar.

Možne izvedbe kotnih zvarov

prenos sile samo preko zvarov prenos sile preko kontakta in zvarov

Izračun globalnih napetosti - Ravnotežje na nosilcu

Notranje veličine in prečni prerez

Varjeni polnostenski I prerez‐ podoben HEB 300

Podatki (projektne vrednosti):

N=0
Vy = ‐11.52 kN
Vz = ‐49.68 kN
Mx = ‐ 3.33 kNm
My = 163.35 kNm
Mz = ‐12.41 kNm

Mejna vrednost : fy = 235 MPa Varjeni polnostenski I prerez‐

podoben HEB 300

24
Izračun statičnih vrednosti varjenega prereza. Prerez ima enake vrednosti kot valjani HEB 300. Zato je
5.2 mm višji.

SPLOŠNO v elastičnem področju; ne prekoračimo meje tečenja

Kontrolirali smo napetosti v kritični točki. Poznati moramo porazdelitev posameznih napetosti.

25
Izračun največjih normalnih napetosti, upogiba My in Mz

Podatki (projektne Podatki:

vrednosti): Wy = 1646.4 cm3
My = 163.35 kNm Wz = 570.2 cm3
Mz = ‐12.41 kNm

𝑀𝑦 16335𝑘𝑁𝑐𝑚
𝜎𝑥,𝑀𝑦 = = = 9,9216 𝑘𝑁⁄ 2 = 99,2𝑀𝑃𝑎
𝑊𝑦 1646,4𝑐𝑚3 𝑐𝑚

𝑀𝑧 3251𝑘𝑁𝑐𝑚
𝜎𝑥,𝑀𝑧 = = = 5,7015 𝑘𝑁⁄ 2 = 57,0𝑀𝑃𝑎
𝑊𝑧 570,2𝑐𝑚3 𝑐𝑚

Primerjalna napetost (normalna napetost za dvojni upogib):

𝜎𝑥,𝑚𝑎𝑥 = 99,2 + 57,0 = 156,2𝑀𝑃𝑎

Izračun strižnih napetosti

Podatki (proje. vrednosti): Podatki ‐ strižni površini:

Vy = -11,52 kN Ay = 2×30.0×1.9 = 114.0 cm2 pasnica
Vz = -49,68 kN Az = 26.2×1.1 = 28.82 cm2 stojina

Strig v pasnici
𝑉𝑦 11,52
𝜏𝑠,𝑉𝑦 = = = 0,1011 𝑘𝑁⁄ 2 = 1,0𝑀𝑃𝑎
𝐴𝑦 114,0 𝑐𝑚
Strig v stojini
𝑉𝑧 49,68
𝜏𝑠,𝑉𝑧 = = = 1,7238 𝑘𝑁⁄ 2 = 17,2𝑀𝑃𝑎
𝐴𝑧 28,82 𝑐𝑚

Izračun torzijskih napetosti

Porazdelitev torzijskih napetosti zaradi

primarnega M (St. Venant)

26
 Podatek: (proj. vred.:) ∑(ℎ𝑖 ∗ 𝑡𝑖 3 )
𝐼𝑡 =
3
Mx = -3,33 kNm It = 148,80 cm4

Pasnica
𝐼𝑡 148,80
𝑊𝑡,𝑚𝑖𝑛 = = = 78,3158𝑐𝑚3
𝑡𝑚𝑎𝑥 1,9

𝑀𝑥 333,0
𝜏𝑡,𝑚𝑎𝑥 = = = 4,2520 𝑘𝑁⁄ 2 = 42,5𝑀𝑃𝑎
𝑊𝑡,𝑚𝑖𝑛 78,3158 𝑐𝑚
Stojina
𝐼𝑡 148,80
𝑊𝑡,𝑠 = = = 135,2727𝑐𝑚3
𝑡𝑠 1,1

𝑀𝑥 333,0
𝜏𝑡,𝑠 = = = 2,4617 𝑘𝑁⁄ 2 = 24,6𝑀𝑃𝑎
𝑊𝑡,𝑠 135,27 𝑐𝑚

Izračun primerjalne napetosti v vogalu pasnice

𝜎𝑝𝑟 = √𝜎𝑥2 + 3 ∗ 𝜏 2 = √156,22 + 3 ∗ 43,52 = 173,4𝑀𝑃𝑎

𝜎𝑅,𝑑 = 235𝑀𝑃𝑎 − 𝑚𝑒𝑗𝑛𝑎 𝑛𝑜𝑠𝑖𝑙𝑛𝑜𝑠𝑡

173,4 MPa < 235 MPa

173,4/235 = 0,738 < 1
σx = 156,2 MPa
73,8 % izkoriščenost
τ = 42,5 + 1,0 = 43,5 MPa

Napetosti v zvarih

Dve izvedbi kotni zvar, K zvar

K zvar s polno penetracijo

27
Čelni zvari s polno penetracijo

Pri zvarih s polno penetracij o morata biti osnovni in dodajni material povsem zlita in spojena po
celotni debelini pločevine. Prekinjeni čelni zvari niso dovoljeni.
Projektne nosilnosti čelnih zvarov s polno penetracijo ni potrebno računati.
Dovolj je kontrola nosilnosti v osnovnem materialu na mestu zvara, če tam nastopajo konice
obremenitev. Za te zvare se predpostavi, da je nosilnost zvara vedno večja ali enaka nosilnosti
šibkejšega od spojenih elementov. Mehanske lastnosti v zvaru in toplotni vplivni coni morajo namreč
biti večje od nominalnih mehanskih lastnosti osnovnega materiala
(napetost tečenja, natezna trdnost, lomna žilavost).
Ta predpostavka se zagotovi z ustrezno zasnovo, izvedbo in kontrolo zvarov.
(skladno s SIST EN 1090‐2).
Za projektanta tak pristop pomeni veliko olajšavo, breme odgovornosti pa se prenese na izdelovalca
konstrukcije in kontrolorja.

Kotni zvar – izbira debeline zvara (a)

tp = 19 mm
ts = 11 mm

tmin = 11 mm

a < 0,7 tmin = 0,7 x 11 = 7,7 mm

a = 4 mm ( izberemo)

Kontrola kotnega zvara v kritičnem prerezu

PODATKI
(projektne vrednosti):

N=0
Vy = ‐11.52 kN
Vz = ‐49.68 kN
Mx = ‐ 3.33 kNm
My = 163.35 kNm
Mz = ‐12.41 kNm
Iy = 25122 cm4

Izračun normalne napetosti v zvaru

𝑀𝑦 ∗ 𝑧𝑤
𝜎𝑤 =
𝐼𝑦

16335 ∗ 13,1
𝜎𝑤 = = 8,518 𝑘𝑁⁄ 2 = 85,2𝑀𝑃𝑎
25122 𝑐𝑚

28
Izračun strižne napetosti v zvaru

Vs – strižna sila
𝑉𝑧 ∗ 𝑆𝑝 Sp – statični moment pasnice
𝜏𝑠,𝑤 =
𝐼𝑦 ∗ ∑ 𝑎 Iy – upogibni vztrajnostni moment
∑a – vsota debelin zvarov

Izračun statičnega momenta pasnice Sp

Višina stojine:
305,2 – 2 x 19 = 267,2 mm
Razdalja med celotnim težiščem in težiščem pasnice
Zp = (267.2+19)/2= 143.1 mm
Ap = 30.0×1.9 = 57.0 cm2 Zp

Statični moment pasnice

Sp = Ap x Zp = 57.0×14.31 =815.67 cm3
Dva kotna zvara a= 4 mm

Izračun tangencialnih napetosti v zvaru zaradi Vz in Mx

Tangencialna napetost zaradi (Vz)

𝑉𝑧 ∗ 𝑆𝑝 49,68 ∗ 815,67
𝜏𝑠,𝑤 = = = 2,0163 𝑘𝑁⁄ 2 = 20,2𝑀𝑃𝑎
𝐼𝑦 ∗ ∑ 𝑎 25122 ∗ 2 ∗ 0,4 𝑐𝑚

Tangencialna napetost v pasnici in stojini zaradi Mx. (Glej “peš” izračun torzijskih napetosti!)

Torzijske napetosti v pasnici

in stojini (Mx):
τt,p = 42.5 MPa

τt,s = 24.6 MPa

Izračun primerjalne napetosti v kotnem zvaru

𝜎𝑤 = 85,2𝑀𝑃𝑎

2 + 𝜏2
𝜎𝑝𝑟,𝑤 = √𝜎𝑤2 + 3 ∗ (𝜏𝑥𝑧 𝑥𝑦 )

𝜎𝑝𝑟,𝑤 = √85,22 + 3 ∗ (44,82 + 42,52 ) = 136,75𝑀𝑃𝑎

29
Nosilnost kotnega zvara fvwd

Poenostavljena metoda
𝑓𝑢 360
𝑓𝑣𝑤𝑑 = = = 207,8𝑀𝑃𝑎
√3 ∗ 𝛽𝑤 ∗ 𝛾𝑀2 √3 ∗ 0,8 ∗ 1,25
S253

Fu = 360 MPa t < 40 mm trdnost materiala

Βw = 0,8 korelacijski faktor

γM2 = 1,25 delni varnostni faktor za nosilnost

Dokaz nosilnosti kotnega zvara

136.74 MPa < 207.5 MPa

136.74 / 207.5 = 0.6590 < 1.0

Izkoriščenost 65.9%≈ 66.0%

30
LOKALNE NAPETOSTI

Kolesni pritisk

Standardi za kolesni pritisk:

• DIN 4132

• EC 3‐6 Poglavje 5.4 (SIST EN 1993‐6: 2007)

Kritično mesto na nosilcu

Kritična je zgornja točka na stojini v neposredni bližini

podpore za pozicijo mačka,

ki da največjo strižno silo.

Fz,E = 84,2 kN

Podatki

Fz,E = 84.2 kN (kolesni pritisk , upoštevali smo le faktorja udarcev ϕ1 in ϕ2

Vz,max,Ed = 165.79 kN (strig nad podporo, projektna vrednost)

My,Ed= 74.96 kNm (upogib nad podporo, projektna vrednost)

31
Izračun projektne vrednosti kolesnega pritiska Fz,Ed

Fz,Ed = Fz,E * γF

γF = 1.35 delni varnostni faktor za obremenitev

Fz,Ed = 84.2∙1.35 = 113.67 kN

Kontrola napetosti v valjanem prečnem prerezu HEB 300.

Porazdelitev globalnih in lokalnih napetosti na vrhu stojine

σx,Ed , τx,Ed → globalne napetosti, iz ravnotežja sil

σoz,Ed → lokalna napetost zaradi kolesnega pritiska

Izračun globalne napetosti σx,Ed (z) na zgornjem robu stojine zaradi M = 74.96 kNm

HEB 300
Iy = 25166 cm4
tg =tf = 19 mm
ts = tw =11 mm
r = 27 mm
hi = 208 mm

z = 300/2 – 19 – 27 = 104 mm = 10,4 cm

𝑀𝑦,𝐸𝑑 ∗ 𝑧 7496 ∗ 10,4
𝜎𝑥,𝐸𝑑 (𝑧) = = = 3,0978 𝑘𝑁⁄ 2 = 31,0𝑀𝑃𝑎
𝐼𝑦 25166 𝑐𝑚

Na podporo je upogibna napetost natezna (+)

32
Izračun globalne strižne napetosti zaradi največje strižne sile Vz,Ed = 165.79 kN

Vz,Ed = 165,79 kN
hi = 208 mm
ts = 11 mm

As = hi * ts = 20,8*1,1 = 22,88 cm3

𝑉𝑧,𝐸𝑑 165,79
𝜏𝑥𝑧,𝐸𝑑 = = = 7,25 𝑘𝑁⁄ 2 = 72,5𝑀𝑃𝑎
𝐴𝑠 22,88 𝑐𝑚

Izračun lokalnih napetosti σoz,Ed EN1993-6: 2007 (E) poglavje 5.7

leff → vplivna dolžina za kolesno silo

Izračun lokalnih napetosti σoz,Ed v prehodu zaokrožitve v stojino

• Napetosti v stojini zaradi centričnega kolesnega pritiska

• Izračun vplivne širine kolesnega pritiska leff

σoz,Ed
Kolesni pritisk

33
Razdalja med vrhom tirnice in spodnjim robom pasnice hr + tf

bfr = 50 mm širina tirnice 50×30

hr = 30 mm višina obrabljene tirnice

hr + tf = 3 cm +1.9 cm = 4.9 cm

Efektivna širina pasnice beff

Del pasnice, ki sodeluje pri prenosu kolesne sile v stojino

beff = bfr + hr +tf = 5cm + 4,9cm = 9,9 cm < b = 30 cm

Izračun vztrajnostnega momenta nadomestne zgornje pasnice s privarjeno tirnico za vodoravno

lokalno težiščno os

5 ∗ 33 9,9 ∗ 1,93
𝐼 ∗ = 𝐼𝑟𝑓 = + + 15 ∗ 1,362 + 18,81 ∗ 1,092 = 11,25 + 5,66 + 27,74 + 22,35
12
= 67𝑐𝑚2
A2 = 3*5 = 15,0 cm2 → z1 = 1,36 cm

A1 = 9,9*1,9 = 18,81 cm2 → z1 = 1,09 cm

Vplivna dolžina na stojini za kolesni pritisk

tw = ts = 11 mm

1 1
𝐼∗ 3 67,0 3
𝑙𝑒𝑓𝑓 = 3,25 ∗ ( ) = 3,25 ∗ ( ) = 12,8𝑐𝑚
𝑡𝑤 1,1

34
Lokalna napetost v stojini

𝐹𝑧,𝐸𝐷 1,35 ∗ 84,2

𝜎𝑜𝑧,𝐸𝑑 = =− = 5,7 𝑘𝑁⁄ 2
𝑡𝑤 ∗ (𝑙𝑒𝑓𝑓 + 2 ∗ 𝑟) 1,1 ∗ (12,8 + 2 ∗ 2,7) 𝑐𝑚

Lokalna strižna napetost

𝜏𝑜𝑥𝑧,𝐸𝑑 = 0,2 ∗ 𝜎𝑜𝑧,𝐸𝑑 = 0,2 ∗ 5,7 = 1,1 𝑘𝑁⁄ 2

𝑐𝑚
Kontrola lokalnih napetosti
𝜎𝑜𝑧,𝐸𝐷 5,7
= = 0,24 ∗ 𝛾𝑀0 < 1,0
𝑓𝑦 23,5⁄
⁄𝛾 𝛾 𝑀0
𝑀0

𝜏𝑜𝑥𝑧,𝐸𝑑 1,1 ∗ √3
= = 0,08 ∗ 𝛾𝑀0 < 1,0
𝑓𝑦 23,5⁄
⁄ 𝛾𝑀0
(𝛾𝑀0 ∗ √3)

Primerjalna napetost na vrhu stojine nad podporo

σx,Ed = 30.98 MPa

τx,Ed = 72.50 MPa fy = 235 MPa
σoz,Ed= ‐57.0 MPa γM0 = 1,0
τoz.Ed = 11.0 MPa

2
2 2
𝜎𝑥,𝐸𝑑 𝜎𝑜𝑧,𝐸𝑑 𝜎𝑥,𝐸𝑑 𝜎𝑜𝑧,𝐸𝑑 𝜏𝑥𝑧,𝐸𝑑 + 𝜏𝑜𝑥𝑧,𝐸𝑑
( ) +( ) −( )∗( )+ ≤ 1,0
𝑓𝑦 𝑓𝑦 𝑓𝑦 𝑓𝑦 𝑓𝑦
⁄𝛾 ⁄𝛾 ⁄𝛾 ⁄𝛾 ⁄
𝑀0 𝑀0 𝑀0 𝑀0 (𝛾𝑀0 ∗ √3)
( )
30,98 2 57,0 2 30,98 57,0 72,5 + 11,0 2
( ) +( ) −( )∗( )+( ) = 0,2344 ≤ 1,0
235 235 235 235 235

35
KOTNI ZVARI

Kontrola napetosti v varjenem prečnem prerezu podobnem HEB 300.

Globalne in lokalne napetosti v kotnem zvaru pasnica / stojina

potek napetostnih
silnic ; napetostni lok

Izvedba zgornjega zvara na stiku stojina / pasnica

K zvar - priporočljiv
Kotni zvari niso primerni zaradi utrujanja

Izračun globalne normalne napetosti σx,w,Ed v kotnem zvaru

𝑀𝑦,𝐸𝑠 ∗ 𝑍𝑤
𝜎𝑥,𝑤,𝐸𝑑 =
𝐼𝑦

36
Izračun strižne globalne napetosti v kotnem zvaru τxz,w,Ed

Ap → površina pasnice
Zp→ razdalja med celotnim težiščem i težiščem
pasnice
aw → debelina kotnega zvara

statični moment pasnice

Sp = Ap * Zp

𝑉𝑧,𝐸𝑑 ∗ 𝑆𝑝
𝜏𝑥𝑧,𝑤,𝐸𝑑 =
𝐼𝑦 ∗ 2𝑎𝑤

Izračun lokalnih napetosti v kotnem zvaru

𝐹𝑧,𝐸𝑑 Fz,Ed → vrednost obremenitve koles
𝜎𝑜𝑧,𝐸𝑑 =
𝑙𝑒𝑓𝑓 ∗ 2𝑎𝑤 leff → vplivna dolžina
aw → debelina kotnega zvara
𝜏𝑜𝑥𝑧,𝐸𝑑 = 0,2 ∗ 𝜎𝑜𝑧,𝐸𝑑

Vplivnica za zvar

Širjenje obremenitve in vplivna dolžina leff po EC 3-6, poglavje 5.7

Kontrola napetosti v zvaru

2
2 2
𝜎𝑥,𝐸𝑑 𝜎𝑜𝑧,𝐸𝑑 𝜎𝑥,𝐸𝑑 𝜎𝑜𝑧,𝐸𝑑 𝜏𝑥𝑧,𝐸𝑑 + 𝜏𝑜𝑥𝑧,𝐸𝑑
( ) +( ) −( )∗( )+ ≤ 1,0
𝑓𝑦 𝑓𝑦 𝑓𝑦 𝑓𝑦 𝑓𝑦
⁄𝛾 ⁄𝛾 ⁄𝛾 ⁄𝛾 ⁄
𝑀0 𝑀0 𝑀0 𝑀0 (𝛾𝑀0 ∗ √3)
( )
𝑓𝑢
⁄(𝛽 ∗ 𝛾 ) → Nosilnost zvara po EN 1993-1-8 : 2005 (E)
𝑤 𝑀2

fu → nazivna natezna trdnost šibkejšega spojnega dela

βw → korelacijski faktor iz tabele 4.1 ( βw = 0,8….1,0 ; γM2 = 1,25 )

37
Bočna zvrnitev

Bočna zvrnitev je nevarna pri vitkih upogibno obremenjenih dolgih nosilcih, kjer ima prečni prerez
majhen TORZIJSKI vztrajnostni moment.

Pri bočni zvrnitvi so deformacije upogibne in torzijske.

Kritični moment za bočno zvrnitev

Odvisen je od več togosti:

 E * IZ , - upogibna togost prereza

 G * It , - torzijska togost prereza
 E * Iω , - torzijska togost prereza pri oviralni torziji

𝜋 𝜋 2 ∗ 𝐸𝐼𝑧 ∗ 𝐸𝐼𝜔
𝑀𝑐𝑟 = 𝐶1 ∗ ∗ √𝐸𝐼𝑧 ∗ 𝐺𝐼𝑡 +
𝑘𝑧 ∗ 𝐿 (𝑘𝜔 ∗ 𝐿)

Iz – vztrajnostni moment okoli šibke osi

It – torzijski vztrajnostni moment pri enakomerni torziji

Iω – torzijski vztrajnostni moment pri oviralni torziji

L - razmak med bočnimi podporami ( bočno podprt celoten prerez ali vsaj tlačen pas )

Zmanjševanje nevarnosti bočne zvrnitve

 Uporaba prečnega prereza z velikim torzijskim vztrajnostnim momentom (npr. škatlasti

prečni prerezi)

38
  Ojačitev tlačene pasnice

utrujanje

 Stransko podpiranje tlačene pasnice

Rebri nad podporo:

1) Lokalni vnos sile

2) Členkasti tip podpore pri bočni zvrnitvi

Rebri nad podporo, bočno držanje z vijakom

utrujanje

Bočna zvrnitev Izračun

EC 3-6 → SIST EN 1993-6:2007; Žerjavne proge

Metoda izračuna (1):

1) Bočna zvrnitev po EC 3-6, Poglavje 6.3.2.3
(uklon tlačene pasnice z delom stojine)

39
Metoda izračuna (2):

2) Bočna zvrnitev:

 teorija drugega reda (TDR)

 imperfekcija
 ovirana torzija
 linearno napetostno stanje v prerezu

Metoda izračuna (3):

3) Bočna zvrnitev po EC 3-6, Dodatek A

 teorija drugega reda

 imperfekcija
 ovirana torzija
 popolna plastifikacija prečnega prereza

1)Bočna zvrnitev po EC 3-6, Poglavje 6.3.2.3 (uklon tlačene pasnice z delom stojine)

Metoda, ki jo zaradi enostavnosti najpogosteje uporabljamo v praksi .

AOg - Površina zgornje pasnice (tlačna pasnica + 1/5 stojine)

iz,Og - Vztrajnostni radij zgornje pasnice za vertikalno os
My,Ed in Mz,Ed - Notranje veličine (obremenitve) nadomestne palice

Upogibni moment My,Ed nadomestimo z dvojico sil, ki delujeta v pasnicah

𝑀𝑦,𝐸𝑑
𝑁𝑂𝑔,𝐸𝑑 =
ℎ − 𝑡𝑓 Dvojica sil

h – tf razdalja med težiščema pasnice

Določitev tlačne sile v pasnici zaradi upogibnega momenta (My)

Dvojica sil NMy = My / hf

NMy → NOg,Ed – v izračunu

40
Obremenitve nadomestne palice:

- tlačna osna sila(NOg,Ed) in

- upogibni moment (Mz,Ed)

NOg,Ed + Mz,Ed

Nadomestna palica
obremenjena s tlačno silo in
upogibnim momentom.

Prečni prerez nadomestne palčice

Statične vrednosti prečnega prereza so v prvem delu

Formula za kontrolo bočne zvrnitve ( EN 1993 – 1 – 1 : 2005 (E))

𝑁𝑂𝑔,𝐸𝑑 ∗ 𝛾𝑀1 𝑘𝑧𝑧 ∗ 𝑀𝑧,𝐸𝑑 ∗ 𝛾𝑀1
+ ≤1
𝜒𝑧 ∗ 𝐴𝑂𝑔 ∗ 𝑓𝑦 𝑊𝑂𝑔,𝑧 ∗ 𝑓𝑦

Izračun osne sile in uklonske dolžine (EC 3-6, pog. 6.3.2.3 (1) za EK 1 )
𝑀𝑦,𝐸𝑑 14790𝑘𝑁𝑐𝑚
𝑁𝑂𝑔,𝐸𝑑 = = = 526𝑘𝑁
ℎ − 𝑡𝑓 (30 − 1,9)𝑐𝑚

Uklonska dolžina tlačene palice za dvopolno progo Lcr = 0,85*l = 0,85*6m = 5,1 m
𝐿𝑒𝑟 510𝑐𝑚
𝜆𝑧 = = = 0,67
𝑖𝑧,𝑂𝑔 ∗ 𝜆𝑙 8,06𝑐𝑚 ∗ 93,9

Izračun korekcijskih faktorje za uklon (χz) in upogib (kzz)

𝑁𝑂𝑔,𝐸𝑑 ∗ 𝛾𝑀1 𝑘𝑧𝑧 ∗ 𝑀𝑧,𝐸𝑑 ∗ 𝛾𝑀1
+ ≤1
𝜒𝑧 ∗ 𝐴𝑂𝑔 ∗ 𝑓𝑦 𝑊𝑂𝑔,𝑧 ∗ 𝑓𝑦

Valjan profil z privarjeno ploščato progo :

- uklonska krivulja c
- faktor nepopolnosti α = 0,49

𝜙 = 0,5 ∗ [1 + 𝛼 ∗ (𝜆𝑧 − 0,2) + 𝜆𝑧 2 ] = 0,5 ∗ [1 + 0,49 ∗ (0,67 − 0,2) + 0,672 ] = 0,84

1 1
𝜒𝑧 = = = 0,74
0,84 + √0,842 − 0,672
𝜙 + √𝜙 2 − 𝜆𝑧 2

41
Za razred prereza 1 in 2 je po EC 3-1-1, dodatek B
𝑁𝑂𝑔,𝐸𝑑 ∗ 𝛾𝑀1 526 ∗ 𝛾𝑀1
𝑘𝑧𝑧 = 𝐶𝑚𝑧 ∗ [1 + (2 ∗ 𝜆𝑧 − 0,6) ∗ ] = 0,9 ∗ [1 + (2 ∗ 0,67 − 0,6) ∗ ]
𝜒𝑧 ∗ 𝐴𝑂𝑔 ∗ 𝑓𝑦 0,74 ∗ 62,8 ∗ 23,5

= 1,25 za γM1 = 1,1

= 1,22 za γM1 = 1,0

Vendar pa velja :
𝑁𝑂𝑔,𝐸𝑑 ∗ 𝛾𝑀1 526 ∗ 1,0
𝑘𝑧𝑧 ≤ 𝐶𝑚𝑧 ∗ [1 + 1,4 ∗ ] = 0,9 ∗ [1 + 1,4 ∗ ] = 1,5
𝜒𝑧 ∗ 𝐴𝑂𝑔 ∗ 𝑓𝑦 0,74 ∗ 62,8 ∗ 23,5

Kontrola ( kzz = 1,25 )

𝑁𝑂𝑔,𝐸𝑑 ∗ 𝛾𝑀1 𝑘𝑧𝑧 ∗ 𝑀𝑧,𝐸𝑑 ∗ 𝛾𝑀1
+ ≤1
𝜒𝑧 ∗ 𝐴𝑂𝑔 ∗ 𝑓𝑦 𝑊𝑂𝑔,𝑧 ∗ 𝑓𝑦
526 ∗ 𝛾𝑀1 1,25 ∗ 2370 ∗ 𝛾𝑀1
+ = 𝛾𝑀1 ∗ (0,48 + 0,29) = 𝛾𝑀1 ∗ 0,77 ≤ 1
0,74 ∗ 62,8 ∗ 23,5 435 ∗ 23,5
2) Druga metoda - TDR, imperfekcija, ovirana torzija

Izpis iz ustreznega računalniškega programa (TDR)

Kontrola napetosti

Upoštevamo: imperfekcijo, TDR, ovirano torzijo in Linearno napetostno stanje

Nadomestna imperfekcija ν = l/400 = 1,5 cm

EK 1 : σx,Ed = 16,3 kN/cm2 (mesto x = 2,52 m )

EK 5 : σx,Ed = 19,1 kN/cm2 (mesto x = 2,28 m )

19,1
Kontrola : ∗ 𝛾𝑀0 = 0,81 ∗ 𝛾𝑀0
23,5

3) Tretja metoda - TDR, imperfekcija, ovirana torzija, plastifikacija prereza

Bočna zvrnitev po EC 3-6, Dodatek A (plastifikacija prečnega prereza)

 Notranje količine (NVM) izračunamo po TDR.

 Upoštevamo imperfekcijo in ovirano torzijo.
2
𝑀𝑦,𝐸𝑑 𝑀𝑧,𝐸𝑑 𝑀𝑤,𝐸𝑑
𝑘𝑜𝑛𝑡𝑟𝑜𝑙𝑎 ∶ ( ) + + ≤ 1,0
𝑀𝑝𝑙,𝑦,𝑅𝑑 𝑀𝑝𝑙,𝑧,𝑅𝑑 𝑀𝑝𝑙,𝑤,𝑅𝑑

Mw,Ed = Tw,Ed (oznaka po EC3) – torzijski moment oviralne torzije

EK 5 , mesto x = 2,28 m :

- My,Ed = 130 kNm

- Mz,Ed = 36,3 kNm
- Mw,Ed = 3,96 kNm2

Mpl,y,Rd = 450 kNm/γM0 ; Mpl,z,Rd = 204 kNm/γM0 ; Mpl,w,Rd = 28,2 kNm2/γM0

42
Kontrola :
2
130 36,3 3,96
( ) + + =
450⁄ 204⁄ 28,2⁄
𝛾𝑀0 𝛾𝑀0 𝛾𝑀0
= 0,40 za γM0 = 1,0

= 0,45 za γM0 = 1,1

Primerjava metod

Metoda Izkoriščenost Opomba

1 77 % Nadomestna palica (pasnica in 1/5 stojine),
linearno napetostno stanje
2 81 % TDR, imperfekcija, ovirana torzija, linearno nap. stanje
3 40 % TDR, imperfekcija, ovirana torzija, plastifikacija prerez

TPR – teorija prvega reda:

 mali pomiki,
 ravnotežje na nedeformiranem telesu

(OSNOVNA STATIKA in TRDNOST)

TDR - teorija drugega reda:

 mali pomiki,
 ravnotežje na deformiranem telesu

OSNOVNA TRDNOST → UKLON, IZBOČITEV,

problem lastnih vrednosti, določimo le kritično obremenitev;

NATANČNEJŠI IZRAČUNI LINIJSKI IN PLOSKOVNIH KONSTRUKCIJ –

z računalniškimi programi in dobrim teoretičnim znanjem ;

Timošenkova metoda, Newton- Raphson

TTR - teorija tretjega reda:

 veliki pomiki,
 ravnotežje na deformiranem telesu,

(SKRATKA BREZ POENOSTAVLJANJA RAČUNSKEGA MODELA,

Uporabno: za raziskave, ugotavljanje napake metode razvite po TPR in TDR)

43
Imperfekcija

Globalna imperfekcija

Palica : palična konstrukcija :

Kot pomika – zasuka ϕ pri palici in palični konstrukciji

Npr. – napake pri montaži

Lokalna imperfekcija

Lokalne nadomestne nepopolnosti

Elastična Plastična
Uklonska krivulja analiza analiza

e0 / L e0 / L
a0 l /350 l / 300
a l /300 l / 250
b l /250 l / 200
c l /200 l / 150
d l /150 l / 100
Projektne vrednosti amplitude lokalnih nepopolnosti

Npr. – os profila ni ravna

Lokalna imperfekcija na žerjavni progi

•Imperfekcija (za naš primer v = L/400) v vodoravni ravnini žerjavne proge

tloris

Dodatne napetosti zaradi ovirane torzije

44
 Če so torzijske deformacije ovirane
Če se pri torziji nosilec neovirano (vpetja prereza), nastanejo dodatne napetosti
deformira, se ne pojavijo dodatne napetosti

Dodatne normalne in tangencialne napetosti zaradi ovirane torzije

Dodatne normalne Osnovne tangencialne Dodatne tangencialne

napetosti zardi ovirane napetosti zaradi napetosti zardi ovirane
torzije St. Venantove torzije torzije

Občutljivost profilov na vbočenje

• Občutljivi profili so I, U in Z

– Upoštevamo St. Venant-ovo in ovirano torzijo

• Neobčutljivi so L in T profili ter okrogle, kvadratne in pravokotne cevi

– Upoštevamo samo St. Venant-ovo torzijo

Torzija odprtih profilov (I, U in Z)

Če pri torzijsko obremenjenem odprtem profilu (I, U in Z) preprečimo vbočenje, nastanejo poleg
primarnih torzijskih napetosti(St. Venant) še sekundarne torzijske in normalne napetosti.

Dodatne napetost nastanejo:

• Pri spremembi torzijskega momenta po osi nosilca

45
• Pri oviranju vbočenja (npr. vpetje, čelna plošča …)

Bočna togost na vmesni

podpori ?

Bočna togost zanemarljiva

Izbočenje pločevine (stojina, pasnica)

Vrste izbočitve stojine SIST EN 1993-1-5:2007

Lokalno plastificiranje stojine neposredno pod

koncentrirano silo

Lokalno izbočenje stojine neposredno pod koncentrirano

silo

Izbočitev celotnega polja zaradi prečne sile

Problem izbočenja zaradi N in My , Fz ter Vz

46
 2 2 2
𝜎𝑥,𝐸𝑑 𝜎𝑧,𝐸𝑑 𝜎𝑥,𝐸𝑑 𝜎𝑧,𝐸𝑑 𝜏𝐸𝑑
( ) +( ) −( )∗( )+3∗( ) ≤1
𝜌𝑥 ∗ 𝑓𝑦 𝜌𝑧 ∗ 𝑓𝑦 𝜌𝑥 ∗ 𝑓𝑦 𝜌𝑧 ∗ 𝑓𝑦 𝜒𝑤 ∗ 𝑓𝑦
⁄𝛾 ⁄𝛾 ⁄𝛾 ⁄𝛾 ⁄𝛾
𝑀1 𝑀1 𝑀1 𝑀1 𝑀1

Interakcija med:

• osno silo, upogibnim momentom (σx,Ed)

•prečno silo (kolesni pritisk) (σz,Ed)

•strižno silo (τEd)

Izbočenje stojine

Problem Rešitev

Računski model za kontrolo izbočenja z upoštevanjem kolesnega pritiska NAD PODPORO

Prečna obremenitev zgoraj

Strižna napetost
Bočna togost

Bočna togost

Višina izbočenja

Dolžinska togost

Normalna Normalna napetost

napetost
Prečna obremenitev spodaj

Dolžina izbočenja

47
Izbočenje tlačene pasnice

Škatlasti prerez

I prečni prerez

Ojačitev z vodoravnimi in navpičnimi rebri

Vodoravna ojačitev

Navpična ojačitev

Vodoravna rebra so pri tlačnih obremenitvah učinkovitejša kot vertikalna.

Kam namestimo rebra, da povečamo nosilnost pri izbočenju?

Vir: Petersen: Stahlbau,4. Auflage, str.411

𝑎
𝛼=
𝑏
𝜋2𝐸 𝑡 2
𝜎1𝐾𝑖 = 𝑘𝜎𝑒 𝜎𝑒 = ( )
12(1 − 𝜇2 ) 𝑏
Rebra ne smejo ležati v vozlišču izbočitvene oblike plošče. α ne sme biti celo število

48
 Prečno rebro v tlačnem področju na višini
2/3 b ali 3/4 b . (b je višina stene) Močno
poveča nosilnost.

SAMO navpično rebro malo poveča nosilnost.

Če leži v vozlišču je, neučinkovito.

Nad podporo : strig, najučinkovitejše

je diagonalno rebro. Učinkovito je tudi
vertikalno rebro.

Način postavitve reber za prosto

položeni nosilec (sl. d).

Kontrola vertikalnih in horizontalnih pomikov

Kombinacije za pomike

Kombiniramo karakteristične obtežbe. 𝛾𝐹,𝑠𝑒𝑟 = 1,0

Vertikalne sile na kolesih:

Rh = 57 kN (zaradi bremena)

Rg = 18 kN (zaradi lastne teže žerjava)

Horizontalne sile na kolesih:

H1 = 20 kN , H2 = 0 (poševni tek)

H1 = -H2 = Hm = 8,6 kN (pospeševanje / zaviranje)

(Lastna teža ž.p. + LT žerjava + breme + poševni tek) * γF,ser

v štirih pozicijah

Kontrola pomikov

L = 6 m (eno polje)

Dopusti vertikalni pomik fz,dop = L/500 = 6000/500 = 12.0 mm

49
uz = 5.6 mm < 12.0 mm

Dopusti horizontalni pomik

Fy,dop = L/600 = 6000/600 = 10.0 mm

uy = 3.6 mm < 10.0 mm

Utrujanje materiala

Utrujanje žerjavne proge z dvema poljema – računsko poenostavimo primer z dvema poljema

Utrujanje po EC3

Podatki

• Žerjavna proga z dvema poljema: HEB 300, S235

• Tirnica 50×30 mm (obrabljena), privarjena z dvojnim kotnim zvarom a= 5 mm (tirnice statično ne

upoštevamo).

• Obremenitvena skupina žerjava: S2 (EN 1991-3:2006, Annex B)

• Faktorji udarcev: (EN 1991-3:2006, Table 2.4)

ϕfat,1 = 1.05 (LT), ϕfat,2 = 1.065 (breme)

Karakteristične vrednosti kolesnih pritiskov. Običajno poda proizvajalec žerjava.

Rg = 18.0 kN (zaradi teže žerjava)

Rh = 57.0kN (zaradi teže bremena)

Kolesni pritisk

F = ϕfat,1 * Rg + ϕfat,2 * Rh =1.05×18.0+1.065×57.0=79.6 kN

Obravnavani detajli, kategorije detajlov- trdnost utrujanja

V polju pod kolesom Nad vmesno podporo

50
Statični sistem in izbrani prerez za dokaz

Pozicija obremenitve max My Pozicija obremenitve min My

Žerjav v poziciji 1 Žerjav v poziciji 4

Pozicije obremenitve za max My in min My v poziciji x = 2,1 m

Moment My – Poz 1 • Izračunamo [kN,m]

Moment My – Poz 4 • Izračunamo [kN,m]

Maks. napetosti v prerezu x=2.1m Min. napetosti v prerezu x=2.1m

Razlika napetosti Δσ

51
Podatki - izračunani

σx,max = -60 MPa (pozicija 1)

σx,min = 11.7 MPa ≈ 12.0 MPa (pozicija 4)

Razlika napetosti

Δσx = | Δσx,maks - Δσx,min |=|-60 - 12|= 72.0 N/mm

Ekvivalenta razlika napetosti ΔσE,2 “primerjalna napetost”

• Vezana na N = 2×106 ciklov

ΔσE,2 = λ∙Δσx (enačba iz EC )

λ faktor ekvivalentnih poškodb - EC SIST EN 1991-3 : 2006

Izračun ekvivalentne razlike napetosti Δσe,2

ΔσX =72.0 N/mm

λ=0.315 ( Iz tabele 2.12)

ΔσE,2 = λ∙ΔσX

ΔσE,2 = 0.315∙72.0 = 23.0 MPa

±𝜎𝑥
Trdnost utrujanja za upogibno
napetost v pasnici σx s privarjeno
tirnico

52
 Detajl (a) pasnica s privarjeno tirnico

Trdnost utrujanja
ΔσC = 125 MPa
Vezana na N = 2×106 ciklov

EC3 1-9, tab. 8.2

Dokaz nosilnosti pri utrujanju

Podatki – izračunani

ΔσE,2 = 23.0 MPa (ekvivalentna obremenitev detajla)

ΔσC = 125.0 MPa (trdnost utrujanja, kategorija detajla)

Delni varnosti faktorji (EN 1991-3)

γFf = 1.0 za obremenitev

γMf = 1.0 za material

Dokaz nosilnosti pri utrujanju Globalna upogibna napetost σx

𝛾𝐹𝑓 ∗ ∆𝜎𝐸,2 1,0 ∗ 23
= = 0,21 ≤ 1
∆𝜎𝐶 125,0⁄
⁄𝛾𝑀𝑓 1,0

Dinamična nosilnost
ΔσC = 125 MPa

53
Utrujanje – kolesni pritisk

Dinamična nosilnost za
kotni zvar

Obremenitvene napetosti v zvaru tirnice

 Pozicija obremenitve a
 Debelina zvara aw = 5 mm
 87,5 % obraba tirnice : h = 0,875 * 4 cm = 3,5 cm
 Dolžina obremenitve v zgornji pasnici enaka kot v kontroli izbočenja ss = 9,0 cm
 Napetosti povzroča kolesna sila F = 79,6 kN
𝐹 79,6𝑘𝑁
𝜎= = = 8,8 𝑘𝑁⁄ 2 ; 𝜏 = 0
𝑐 ∗ 2𝑎𝑤 9𝑐𝑚 ∗ 2 ∗ 0,5𝑐𝑚 𝑐𝑚

𝜎𝑒𝑓 = √𝜎 2 + 𝜏 2 = √8,82 + 02 = 8,8 𝑘𝑁⁄ 2 𝐸𝐶 3 − 1 − 9 𝑝𝑜𝑔. 5

𝑐𝑚

Ker vsak prehod pri vožnji žerjava povzroča dve napetostni konici se razred (DIN 1055-10) poveča iz
S2 na S3 ; S3 → λ = 0,397

∆𝜎𝐸,2 = 𝜆 ∗ ∆𝜎𝑥 = 0,397 ∗ 8,8 = 3,5 𝑘𝑁⁄ 2

𝑐𝑚
Referenčna vrednost Δσc = 3,6 kN/cm2

Kontrola
𝛾𝐸𝑓 ∗ ∆𝜎𝐸,2 1,0 ∗ 3,5
= = 1,22 (𝑖𝑧𝑘𝑜𝑟𝑖šč𝑒𝑛𝑜𝑠𝑡 𝑝𝑟𝑒𝑘𝑜𝑟𝑎č𝑒𝑛𝑎 112%)
∆𝜎𝑐 3,6⁄
⁄𝛾𝑀𝑓 1,15
Debelino vara moramo povečati na aw = 6 mm.

54
55